44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04,

82/04, 55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06, 51/07

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

Skopje, 2008

VI ODDELENIE

DEVETGODI[NO
OSNOVNO

OBRAZOVANIE
2

CELI NA NASTAVATA VO VI ODDELENIE

U~enikot/u~eni~kata:
- da se osposobuva da gi prepoznava i da gi razlikuva osnovnite karateristiki na makedonskiot jazik vo
negoviot istoriski razvoj;
- da se osposobuva da gi razlikuva vidovite soglaski i samoglaski vo pismenoto i usnoto izrazuvawe;
- da se osposobuva da go primenuva praviloto za zborovno akcentirawe vo makedonskiot standarden jazik;
- da se osposobuva da razviva slo`ena od prosta re~enica i da napravi prosta od slo`ena;
- da razlikuva zborovi so razli~no leksi~ko zna~ewe vo usnata i pismenata komunikacija;
- da gi usvojuva osnovnite poimi koi ja karakteriziraat dramata kako kni`even vid/rod;
- da se zapoznae so osnovnite karakteristiki na lirskite i epskite tvorbi;
- da se osposobuva da u~estvuva vo razgovor, diskusija vo razli~ni ulogi;
- da gi razlikuva glavnite i sporednite ulogi vo teatarska pretstava;
- da znae koj u~estvuva vo sozdavawe teatarska pretstava.

/:
-
;
-
( ).

- D
;
- ;
- ( ).
- D
;
-
.

to
:

( ;
p :
,
())

()

()

:
: ,

(
).
.
.

Pr. ve`ba: U~enicite dobivaat

lista (mo`e da se zapi{e i na
tabla) na pove}e soglaski i samo
edna samoglaska. Nivna zada~a e da
sostavat zbor(ovi) od ponudenata
lista , istite da gi zapi{at i da
gi izgovorat.
na
zborovite
.
.
Pr. ve`ba:U~enicite dobivaat
lista na zborovi so odbele`an
akcent. Sekoj u~enik gi izgovara
zborovite spored odbele`aniot
akcent.


- D ;
-
(
).

- D ;
-
;
-
.

: ,
(kako povtoruvawe)

( )

- D imenuva
;
- ,
( ).

: ,

: ,
(kako
povtoruvawe)

()

.

.
Pr. ve`ba: U~enicite dobivaat
lista menlivi i nemenlivi zborovi
(mo`e i da se zapi{at na tabla) so
lista na nastavki, pretstavki,
sufiksi i prefiksi. Nivna zada~a e
da gi upotrebat predlo`enite
dodavki vo formirawe na novi
formi na zborovi. U~enicite gi
izdvojuvaat zborovite koi
ostanale vo prvobitnata forma.
Nastavnikot frontalno
izvlekuva odgovor na pra{aweto
zo{to na tie zborovi ne im ja
promenile formata.
.


.

.

.

za sfa}awe na
: , , (kako
povtoruvawe) i na~in.

- D ;
- ;
-
.

:
:

Zamenski
:

- D imenuva
;
- po grupi.

( )

Li~ni
Pokazni

- D
();
-

:
(
)

Pr. ve`ba:U~enicite po analiza na

tekst od u~ebnik dobivaat zada~a
vo odreden pasus da gi podvle~at
site glagoli. Podvle~enite
glagoli gi zapi{uvaat vo svojata
tetratka i za istite
opredeluvaat lice , vid, broj i
na~in.
.
.
.

.
na
.
Pr. ve`ba: U~enicite dobivaat
tekst (ne podolg od 4-5 re~enici) i
lista na li~ni i pokazni zamenki
Tie dobivaat zada~a da gi zamenat
mestata na opredeleni zborovi so
li~ni ili pokazni zamenki.
Novoformiraniot tekst go
razmenuvaat me|u sebe i davaat
komentar dali so upotrebata na
zamenkite tekstot ima zna~ewe.

.
te

- D
(dodatoci na prirokot);
-
;
-
.
- D ;
- ;
-
.
- D
, , ;
-
.
- D
;
-
i.
- D
.

.


.

:
: ,
: , , ,
.

ta .
:

: ,
(kako
povtoruvawe),

:
,
e


:
, ,

.
.

.

.

.

.
. .

.
. .
Pr. ve`ba: U~enicite rabotat vo
par i naizmeni~no gi menuvaat
ulogite . Prvo eden u~enik

- D
;
-

.

- Da znae za pravilnata upotreba na

interpunkciskite znaci.

- Upotreba na
interpunkciskite
znaci: to~ka zapirka;
pra{alnik; dve to~ki.

- Interpunkciski
znaci za
direkten govor
(to~ka zapirka;
pra{alnik; dve
to~ki)

diktira i proveruva kako e napi{ano, vtoriot pi{uva. Potoa

postapkata se povtoruva so smeneti ulogi. U~enicite pi{uvaat na
list hartija, a nastavnikot na
kraj od ve`bata gi sobira, gi proveruva i im go soop{tuva misleweto
na u~enicite so akcent na pravilata za sleano pi{uvawe na zborovite.

to .

.

Ve`bi za pravilna upotreba na

interpunkciskite znaci vo
pismenoto izrazuvawe.

- D
;
-
karakteristiki.

(
)
: ,

: ,

i nivno s.

.
.
Pr. ve`ba: U~enikot dobiva zada~a
doma da pro~ita po eden tekst od
site tri roda so nasoka da odgovori
na pra{awata:
1. Koja e prvata razlika koja ja
sogleduva{ za pro~itanite
tekstovi?
2. Razlikite {to si gi izdvoil(a) se
odnesuvaat:
a) na dol`inata na tekstot;
b) na brojot na likovite;
v) na temata za koja se zboruva.
-

3. Vo koj od pro~itanite tekstovi

ima pove}e nastani , a vo koj
iska`uvawe na pove}e ~uvstva?

- D sodr`ina
() ;
- .
- D
;
- kus tekst

;

S

Vidovi raskazi

.
.
. .

- da razlikuva vid raskaz spored

temata.
- D
.
- D
;
-
.

- D izvadoci od ;
- ;
-
.
- D
;
-
;
- (
) .
- D usvoi ;
- ;
- .

(
)

()

:
)
)
) ()

:
:
, anafora, epifora , anafora,
epifora

. .
.

.
.
.
- da tvori dijalozi i monolozi kako
elementi na dramski tekst


.
.
. .

(
). .

. .
.
Ve`bi za poso~uvawe na vizuelni i
auditivni elementi vo poetski
tvorbi.

.
. .

10

- D
;
- .

. .
.
Pr. ve`ba: U~enicite ~itaat
poetska tvorba vo koja se
upotrebeni trite stilski izrazni
sredstva. Tie imaa zada~a so 3
razli~ni boi da gi podvle~at
stihovite vo koi gi pronao|aat
poso~enite stilski figuri.
-
.

. .

-
;
- :
, ,
, .

- D
(
);

(igrawe ulogi)

c.

.
()
.

11

-
;
-
(
) (
);
-
;
- obuva
.

- D
ta , ta
ta ;
- .
- D
, ,
(, , .);
- ()
( ,
, , .).

.

.

.
- Pr. ve`ba: Ve`ba so cel u~enicite
da ja sogledaat razlikata me|u
koncizno i op{irno raska`uvawe.
Dvajca u~enici dobivaat zada~a eden
ist tekst edniot koncizno da go
raska`e, a drugiot op{irno da go
raska`e. Ostanatite u~enici slu{aat i odreduvaat koj od u~enicite
raska`uval kratko, a koj raska`uval
op{irno so toa {to gi bele`at
razlikite. (Istava ve`ba mo`e da se
primeni i vo pismeno izrazuvawe samo
{to namesto u~enicite da slu{aat
dobivaat kopii od izrabotki na
u~enicite koi bile zadol`eni.

: ,

Vest

vest,
.

.
.

.

12

- D , ,
;
- ,
;
- .

:
,
,
, ,
,

.

.
.

- D
(
,
.).

Pismeno izrazuvawe

( 1 vo I polugodie,
2 vo II polugodie).

. ()
.
Ve`bi za tvorewe (
zbogatuva re~nikot
).
Ve`bi za ewe (
re~nikot
).
:

.

13

- D
;
-
.

- D , ,
;
- .
- D .

.

.
.

.
u~esnici vo
.
n .

.
.


,
.

:

(
)

14

3. DIDAKTI^KI PREPORAKI
Sodr`inata na nastavnata programa po predmetot makedonski jazik ovozmo`uva integrirano planirawe so
nastavata po predmetite: matematika, likovno obrazovanie, muzi~ko obrazovanie, angliski jazik, op{testvo,
prirodni nauki i tehnika. Vo integrirano planirawe na predmetnoto podra~je Jazik mo`at da se vklu~at i sodr`ini
od: istorija (koga u~enikot se zapoznava so vidovite zborovi vo usno i pismeno izrazuvawe imenuvaj}i gi poimite od
ovoj nastaven predmet ili koga se rabotat sodr`ini od istoriskiot razvoj na jazikot); so matematika (pri
imenuvawe na poimite od sodr`inite od matematika ili so pribli`nata i to~nata brojnost na broevite kako vidovi
zborovi); so likovno obrazovanie (so pravewe crte`i so koi se pretstavuvaat likovi,nastani od tekstovite koi se
rabotat); so muzi~ko obrazovanie (preku sodr`inite koi se povrzani so samoglaskite i soglaskite, so sodr`ini preku
koi se zapoznavaat so ritam); angliski jazik (preku sodr`ini za funkciite na zborovite i re~enicite vo dvata
jazika).
Vo sevkupnoto planirawe na sodr`inite na nastavniot predmet makedonski jazik treba da se vklu~uvaat i
planirawa koi se povrzani so vrednuvawe na postigawata na u~enicite za vreme na realizacijata na nastavnata
programa i na kraj od opredeleni obrazovni periodi. Toa podrazbira deka vrednuvaweto treba da e del i od dnevnite,
tematskite i od globalnite planirawa na nastavniot proces.
Planiraweto na nastavata po makedonski jazik treba da bide vo koordinacija so nastavniot plan i programata za ovoj
predmet i da gi opfa}a programskite sodr`ini na site obrazovno-vospitni podra~ja (Jazik, ^itawe, literatura i
lektira, Izrazuvawe i tvorewe i Mediumska kultura). Pri odreduvaweto na brojot na ~asovite za predmetnite
podra~ja treba da se imaat predvid i specifi~nostite na uslovite za izveduvawe na ovaa nastava vo u~ili{teto kade
{to raboti nastavnikot. Vo planiraweto na nastavnata programa treba da se uva`uva faktot razli~noto te`insko
nivo na programskite sodr`ini vo ramkite na programata {to se izvlekuva od postavenosta na celite {to treba da e
osnova na planiraweto na nastavniot proces. Na site sodr`ini ne mo`e i ne treba da im se posvetuva podednakvo
vnimanie vo nastavata. Vo planiraweto, isto taka, kako pojdovna osnova treba da e i postavenosta na nastavnata
sodr`ina, potrebniot vremenski rok za realizacija na istata, kako i nivoto na postigawa na postavenite celi.
Sepak, se prepora~uva da nema vpe~atlivo golemi vremenski otstapki za sodr`inskata realizacija.
Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi- 144 ~asa godi{no, 4 ~asa nedelno.
- Po nastavni podra~ja se predlaga: Jazik 50 ~asa; ^itawe, literatura i lektira - 50 ~asa; Izrazuvawe i tvorewe 34 ~asa; Mediumska kultura - 10 ~asa.

15

Nastavni sredstva:
- u~ebnik izbran na nivo na u~ili{teto za soodvetniot predmet, odobren od strana na ministerot - u~ebnik;
- enciklopedii, re~nici i sl.;
- Internet, obrazovni softveri;
- spisanija - tradicionalno potvrdeni spisanija za deca (odobreni spisanija);
- audio-vizuelni sredstva i drugi sredstva vo zavisnost od predmetot CD (literaturni tekstovi, zvu~ni zapisi);
- drugi izvori na u~ewe vo neposrednata okolina: spomenici na kulturata, muzei, domovi na kulturata, biblioteki,
kina, teatri, nacinalni parkovi itn.

4. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

DIJAGNOSTI^KO PROVERUVAWE I OCENUVAWENa po~etokot na u~ebnata godina nastavnikot vr{i dijagnosti~ko proveruvawe i ocenuvawe so cel da ja
spoznae sostojbata takva kakva {to e, vo funkcija na kvalitetnoto planirawe i realizirawe na idnite aktivnosti.
Dijagnosti~koto proveruvawe nastavnikot mo`e da go realizira so primena na pove}e instrumenti kako {to se:
dijagnosti~ki testovi, so usni pra{awa podgotveni od nastavnikot, so usni pra{awa podgotveni od u~enicite, so
pi{uvawe kratki sostavi.
Dobienite odgovori se slika na u~eni~kite predznaewa vo naj{iroka smisla na zborot i pretstavuvaat osnova
za planirawata za realizacijata na nastavnata programa i procesot na ocenuvawe vo tekot na nastavnata godina.
FORMATIVNO OCENUVAWE
Vo tekot na nastavata po makedonski jazik vo {esto oddelenie se prepora~uva formativno sledewe koe }e
ovozmo`i formirawe na objektivni opisi kako povratna informacija za postigawata na u~enicite vo opredelen
vremenski period. Formativnoto sledewe na postigawata na u~enicite nastavnikot mo`e da go realizira so
koristewe na pove}e metodi za ocenuvawe:
- razgovori nastavnik/u~enik;
- usni prezentacii;
- pismeni ve`bi;

16

- testovi;
- doma{ni raboti;
- portfolio - sobirawe na pokazateli (detski izrabotki, tvorbi, iskazi i sl.) za sekoj u~enik posebno.
- Portfolioto treba, vo tekot na celata godina, da im e dostapno na roditelite za da mo`at da
pridonesat vo kvalitetnata realizacija na nastavata po makedonski jazik.
- Portfolioto na u~enikot so pro~isteni i selektirani podatoci prodol`uva vo narednoto, povisoko
oddelenie.
Ovie i drugi metodi za ocenuvawe nastavnikot mo`e da gi vrednuva so odnapred podgotveni evalvacioni listi za
sekoj u~enik, koi se popolnuvaat po konkretna negova aktivnost, koja e specifi~na (pozitivna ili negativna) ili
studii na slu~aj vo koi nastavnikot ja bele`i fakti~kata sostojba. Dobienite rezultati od sledeweto na postigawata
na u~enicite ovozmo`uvaat kreirawe na planirani usni i pi{ani povratni informacii koi vo forma na kreirani
opisi se nameneti za u~enicite, za roditelite i za samite nastavnici.
MIKROSUMATIVNO OCENUVAWE - Na krajot od sekoe trimese~je, vrz osnova na soznanijata od formativnoto
ocenuvawe, se realizira mikrosumativno ocenuvawe od ~ii{to rezultati se oformuvaat trimese~nite opisni
vrednuvawa za postigawata na u~enicite.
SUMATIVNO OCENUVAWE - Vrz osnova na celokupnite podatoci dobieni od sledeweto, proverkata na
postigawata na u~enicite vo tekot na realizacijata na nastavnata programa nastavnikot ja konstatira (opi{uva)
razvojnata sostojba na sekoj u~enik poedine~no, vo ramkite na sekoe programsko podra~je.
Od formiranite sumativnite opisni ocenki formulirani za sekoj u~enik posebno rakovodej}i se od postavenite
nivoa na postigawa vo tekot na opredeleni vremenski periodi nastavnikot vnesuva i soodvetni numeri~ki ocenki.

5. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNITE PROGRAMI

,
, 07-1830/1
28.02.2008 .

17

6. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR

Nastava po makedonski jazik vo VI oddelenie mo`e da izveduva lice koe zavr{ilo:
- Filolo{ki (porano Filozofski) fakultet, studiska grupa za makedonski jazik i makedonska
kni`evnost, studiska grupa za makedonski jazik i kni`evnost; studiska grupa za makedonska
kni`evnost i ju`noslovenski kni`evnosti (porano kni`evnosti na narodite na SFRJ), so makedonski
jazik kako vtor glaven predmet - nastavna nasoka; studiska grupa za komparativna kni`evnost nastavna nasoka.
- Pedago{ka akademija, grupa Makedonski jazik i srpskohrvatski jazik.

7. O^EKUVANI REZULTATI
U~enikot/u~eni~kata:
- usno i pismeno se izrazuva so upotreba na bogat re~nik ili soodveten fond na zborovi na standarden
makedonski jazik;
- gi primenuva pravilata od gramatikata, pravogovorot i pravopisot na makedonskiot standarden jazik vo
usnoto i pismenoto izrazuvawe;
- znae da odredi podmet i prirok vo re~enicata;
- ~ita so razbirawe tekstovi so razli~na sodr`ina, slo`enost i od razli~ni izvori;
- analizira delo od narodnata ili umetni~kata kni`evnost;
- analizira kni`evno delo soodvetno na vozrasta primenuvaj}i gi osnovnite teoretski poimi (tema; strofa,
stih; rima; lik; li~nost, stilski izrazni sredstva; dejstvo);
- pi{uva vo razni formi (pismo, soop{tenie, kreativni tekstovi; tekstovi za prakti~na namena);

18

- usno i pismeno raska`uva i preraska`uva (hronolo{ki, retrospektivno) so i bez dadeni nasoki;

- koristi knigi i drug vid literatura od bibliotekite i od drugi izvori;
- sledi i interpretira literaturni, scenski, filmski ostvaruvawa i drug vid na mediumska produkcija.

8. KOMISIJA ZA PODGOTOVKA NA NASTAVNATA PROGRAMA

-

d-r Blagica Petkovska, vonreden prof., Pedago{ki fakultet ,,Sv. Kliment Ohridski - Skopje
d-r Vera Stoj~evska - Anti}, prof., Filolo{ki fakultet, ,,Sv. Kiril i Metodij - Skopje
Tawa Andonova Mitrevska, sovetnik, BRO - koordinator
Nada Nikolovska, sovetnik, BRO
Gorica Velovska, nastavnik, OU ,,Sv. Kiril i Metodij - Skopje
Milica Dimitrijoska - Radevska DSU ,,Taki Daskalo Bitola
sorabotnik: Sne`ana Velkova predmeten nastavnik , OU J. H. Pestaloci - Skopje
9.
VI

22.05.2008
. 07-4053/1

19