0

Kazalo
1 2 3 4 O VIST................................................................................................. 2 Uvodne besede ................................................................................... 2 Zakaj visokoolski tudij kozmetike?................................................... 3 Predstavitev programa Kozmetika ...................................................... 5 4.1 Vpisni pogoji ................................................................................ 6 4.2 Izvajanje tudija ........................................................................... 7 4.3 Oblike in naini ocenjevanja ........................................................ 8 4.4 Pogoji za napredovanje po programu ....................................... 10 4.5 Prehodi med programi ............................................................... 10 4.6 Pogoji za dokonanje tudija ..................................................... 11 4.7 Pridobljeni naziv......................................................................... 12 4.8 olnina za tudijsko leto 2009/2010 .......................................... 13 4.9 Kompetence diplomantov .......................................................... 14 4.10 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti... 16 4.11 Moduli za izpopolnjevanje ......................................................... 20 4.12 Predmetniki modulov ................................................................. 21 4.13 olnine za module ..................................................................... 24 4.14 Cilji predmetov (povzetek) ......................................................... 26 5 tipendije Visoke ole za storitve...................................................... 36 6 Informacije......................................................................................... 37

1 O VIST
Visoka ola za storitve (VIST) je samostojni visokoolski zavod, ustanovljen s sklepom Okronega sodia v Ljubljani dne 14.5.2007. Svet RS za visoko olstvo je VIST akreditiral za podroji storitev in umetnosti. Jeseni l. 2007 je s sklepom 2/70-2007 Sveta RS za visoko olstvo VIST pridobila akreditacijo za visokoolski tudijski program KOZMETIKA. To je edini visokoolski tudij s podroja kozmetike in wellnessa v Sloveniji. Jeseni 2008 je s sklepom t. 6033-87/2008/8 Sveta RS za visoko olstvo VIST pridobila e akreditacijo za visokoolski tudijski program FOTOGRAFIJA. To je edini visokoolski tudij fotografije v Sloveniji. V okviru obeh programov so akreditirani tudi delni tudiji moduli, ki so namenjeni izpopolnjevanju na visokoolskem nivoju. V pripravi so e novi programi I. in II. bolonjske stopnje.

2 Uvodne besede
Glavni strateki cilj VIST je ponuditi sodobne in evropsko primerljive visokoolske tudijske programe, in sicer predvsem na podrojih, ki v Sloveniji niso ali pa so slabe pokrita z monostmi tudija. V tem smislu smo najprej razvili edini visokoolski tudijski program Kozmetika, ki ga e od marca 2008 uspeno izvaja Oddelek za kozmetiko. Na program Kozmetika, ki je plod naih dolgoletnih naporov, smo e posebej ponosni, saj se je izobraevanje na tem podroju pred tem konalo s srednjo olo brez monosti nadaljevanja izobraevanja na viji stopnji, eprav so tako napredek znanj kot trendi in potrebe e dolgo kazali izrazito potrebo po taknem tudiju. To je bil razlog, da se je ekipa vije ole IZRAZ, Ljubljana pod vodstvom A. Jelen mitek e l. 2001 lotila razvoja vijeolskega programa Kozmetika. Vendar se je kmalu izkazalo, da tudi vija ola ne zadostuje. Zato je razirjena ekipa v skladu z uveljavljanjem bolonjske reforme vzporedno razvila tudi visokoolski program Kozmetika.

Tako so se z naim visokoolskim tudijem kozmetike ne le uresniile, temve so celo preseene dolgoletne elje in priakovanja mnogih, ki delajo na irem podroju kozmetike, ki se zavedajo hitrega napredka znanosti, utijo potrebo po novih, poglobljenih znanjih in elijo biti bolji, konkurenneji. Zanimanje za ta tudij je temu primerno veliko ne le med tudentkami, temve tudi med delodajalci. Tako delodajalci e financirajo tudij precejnjega tevila tudentk. ola sodeluje z uglednimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki, ki naim tudentom posredujejo najnoveja znanja s svojih podroij. S tem namenom je VIST e pridobila listino Erasmus, ki jo podeljuje Evropska komisija za izmenjave predavateljev in tudentov, ter podpisala pogodbe o izmenjavah ter drugih oblikah sodelovanja. VIST je tudi lanica Konzorcija ol za kozmetiko in wellness, v katerem so poleg VIST e Zavod AI, ki izvaja program Kozmetini tehnik in poklicne kvalifikacije (vizaist, maniker, pediker, maser, refleksoterapevt) in vija ola IZRAZ, ki je razvijala vijeolski strokovni tudij kozmetike in je v postopku pridobivanja verifikacije za ta program. S tem je omogoen optimalen prehod med programi na razlinih stopnjah izobraevanja. Vesel sem, da velika veina tudentk zelo zavzeto, sproti in z dobrimi rezultati opravlja tudijske obveznosti kljub temu, da so mnoge med njimi zaposlene in prihajajo z vseh koncev Slovenije. Prepriani smo, da se bodo nae diplomantke in diplomanti uspeno uveljavljali v slovenskem in mednarodnem prostoru, razvijali in uveljavljali kozmetino stroko ter pozitivno spreminjali podobo slovenske kozmetike v irem smislu. doc. dr. Janko mitek, dekan

3 Zakaj visokoolski tudij kozmetike?

Poklic kozmetiarke, ki dela z ljudmi in na ljudeh, je nedvomno zelo lep, pa tudi zelo odgovoren. Kozmetiarka lahko bistveno vpliva ne le na izgled, temve tudi na poutje, celo na zdravje, saj uporablja oziroma aplicira tako snovi z razlinimi uinki, kot razline fizikalne agense. Pogosto izvaja tudi tehnike, ki so na meji kozmetike oz. e segajo na druga podroja, kot je npr. zdrav nain ivljenja (wellness*). Uporablja metode, aparate, preparate, ki za pravilno uporabo zahtevajo ogromno znanja. 3

Sodobna kozmetika se razvija v smeri kozmocevtike, ki je na meji med farmacevtiko in kozmetiko, v smeri individualizacije, uporabe nanotehnologij in drugih najsodobnejih tehnologij, pa tudi raznih komplementarnih, naravnih metod. Tudi metode dela z ljudmi in metode trenja se razvijajo in prispevajo h konkurennosti dela. Srednjeolsko izobraena kozmetiarka nedvomno lahko izvaja vrsto opravil, a vseh potrebnih znanj kljub dodatnim neformalnim izobraevanjem ne more imeti, da bi lahko kompetentno razumela in sledila hitremu razvoju stroke. V dananjem svetu je pomembno ne le, da dosti zna, temve tudi, da zna slediti, razumeti in usvajati nova znanja, kar je pomemben cilj visokoolskega tudija. Ne nazadnje imajo kozmetiarke opravka vedno ve tudi z vedno bolj izobraenimi strankami, zato je prav, da so tudi same primerno izobraene. Visokoolska izobrazba bo nedvomno prispevala tudi k ugledu poklica in konkurennosti na mednarodnem trgu delovne sile. Zato sem prepriana, da je dolgoletno delo, ki sem ga skupaj z odlino ekipo sodelavk in sodelavcev vloila v pripravo tega sodobnega, izvirnega in potrebnega programa, vredno vloenega truda. Program je namre sodobno zasnovan in pokriva ire podroje kozmetike od kozmetine nege, pedikure in manikure, zdravega naina ivljenja (wellnessa)*, vkljuno z razlinimi masanimi tehnikami, aromaterapijo, refleksologijo, barvno terapijo, tehnikami limfne drenae ipd., pa do lienja in maskerstva, kozmetologije ter podjetnitva v kozmetiki. S teh podroij so mogoi tudi delni tudiji izpopolnjevanja v modulih. Vesela sem, da nam je uspelo in bomo e kmalu lahko podelili diplome prvim diplomiranim kozmetiarkam oz. diplomiranim kozmetikom, ponosnim na pridobljena znanja in diplomo. Anita Jelen mitek, univ. dipl. kem. direktorica Oddelka za kozmetiko
Skulptura kiparke Ljubice Koica, simbol Oddelka za kozmetiko VIST

*Opomba: Zdrav nain ivljenja je uradni izraz za wellness, kot ga je doloil Svet RS za visoko olstvo v okviru postopka akreditacije visokoolskega tudijskega programa Kozmetika.

4 Predstavitev programa Kozmetika

Edini visokoolski tudijski program kozmetike v Sloveniji; tudijski program pokriva podroje kozmetike in wellnessa na dodiplomskem nivoju (1. bolonjska stopnja); sodoben, mednarodno primerljiv, praktino usmerjen tudij; velika izbirnost predmetov/podroij; upotevamo vaa predhodno pridobljena znanja, veine in izkunje; redni in izredni tudij. Bodite med prvimi diplomiranimi kozmetiarkami oz. diplomiranimi kozmetiki v Sloveniji! tudij traja tri leta. V prvem letniku je poudarek na temeljnih predmetih, v drugem na strokovnih predmetih na osnovnem visokoolskem nivoju, v tretjem na izbirnih predmetih, s katerimi se tudentje specializirajo in poglabljajo znanja na izbranih podrojih, ter praksi in izdelavi diplomskega dela.

4.1 Vpisni pogoji

V visokoolski strokovni tudijski program KOZMETIKA se lahko vpie vsak, kdor je opravil: maturo; poklicno maturo; zakljuni izpit v kateremkoli tiriletnem srednjeolskem izobraevanju. V primeru vejega tevila kandidatov od razpisanih vpisnih mest bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, tako da bodo kandidati izbrani glede na: sploni uspeh pri zakljunem izpitu, poklicni maturi oz. maturi (do 60% tok); sploni uspeh v 3. in 4. letniku srednje ole (do 2 x 20% tok). Predvideno tevilo vpisnih mest v 1. letnik rednega tudija je 70, prav tako razpisujemo 70 vpisnih mest za izredni tudij. Priznavanje praktinega izobraevanja tudentom, ki imajo vsaj dve leti ustreznih delovnih izkuenj, se prizna pravica do skrajanja oz. oprostitve praktinega izobraevanja. O ustreznosti delovnih izkuenj odloa tudijska komisija na podlagi primerjave ocene opisa del, ki jih tudent opravlja, njegovih avtoriziranih rezultatov in ciljev praktinega izobraevanja. Priznavanje izpitov tudent lahko odda vlogo za priznavanje izpitov skupaj z unim nartom predmeta, ki ga je opravljal na drugi ustanovi. Lahko se priznavajo izpiti, opravljeni na drugi visokoolski ustanovi, e od opravljanja izpita ni preteklo ve kot 10 let. O priznavanju izpitov odloa tudijska komisija na predlog nosilca predmeta. Za priznavanje izpitov je potrebno predloiti: uni nart predmeta visoke ole oz. fakultete, kjer je tudent izpit opravljal; potrdilo o opravljenih izpitih.

4.2 Izvajanje tudija

Izvajamo redni in izredni tudij. Izredni tudij bo organizacijsko in asovno prilagojen potrebam izredno vpisanih tudentov tako, da bodo predmeti izvedeni zaporedno, praviloma en do dva predmeta hkrati; po zakljuku pedagokega procesa za posamezni predmet bo organizirano preverjanje znanja. Pri izvajanju izrednega tudija bo v skladu z Zakonom o izobraevanju odraslih izvedenih najmanj 40% kontaktnih ur, predvidenih v tudijskem programu. Redni tudij bo izveden v obsegu kontaktnih ur, predvidenih v tudijskem programu. Predavanja bodo potekala s celotno skupino tudentov. Seminarske vaje in vaje bomo izvajali v skupinah, skladno z normativi. Za tudentke in tudente brez predhodne kozmetine izobrazbe izvedemo uvajalni seminar za lajo vkljuitev v delo pri strokovnih predmetih.

Oblike izobraevanja, v katerih bo potekal tudijski program Kozmetika: predavanja bodo namenjena pridobivanju temeljnih teoretinih, v prakso usmerjenih znanj; seminarske vaje bodo namenjene analiziranju in reevanju konkretnih primerov iz prakse ter povezovanju teorije in prakse, preverjanju, utrjevanju in poglabljanju znanja; laboratorijske oz. praktine vaje bodo namenjene prikazu praktine uporabe pridobljenih znanj oz. usvajanju vein praktinega dela; individualno delo bo namenjeno razvijanju samostojnega dela, pripravam na vaje in predavanja, projektom in drugim pisnim izdelkom ter razvijanju odgovornosti za lastno napredovanje in nartovanje lastnega napredovanja; druge oblike, predvidene s tudijskim programom (delavnice, ekskurzije ipd.). OBVEZNA JE VSAJ 80% PRISOTNOST NA VAJAH.

4.3 Oblike in naini ocenjevanja

ustni/pisni izpiti; kolokviji; seminarske naloge; projekti; reevanje problemov iz prakse in ocenjevanje dela v praktikumih. V ocenjevanje bodo visokoolski uitelji obasno vkljuevali tudi tudente, pri emer jih bodo spodbujali h kritinemu vrednotenju lastnega samostojnega dela, njihovega prispevka k skupnemu izdelku in vrednotenju dela sovrstnikov. Sestavine preverjanja in ocenjevanja znanja so razvidne iz posameznih unih nartov. Vsak visokoolski uitelj bo na zaetku izvedbe predmeta tudente seznanil z izvedbenim nartom predmeta ter s tudijskimi obveznostmi oz. delei, ki jih posamezne sestavine preverjanja in ocenjevanja znanja prispevajo h konni oceni predmeta. Spletna oglasna deska (SOD) Nai tudentje imajo dostop do posebne spletne strani SOD, preko katere lahko poslujejo s olo, dostopajo do obvestil, svojih ocen, elektronskih gradiv, se prijavljajo na izpite ipd. 8

Tabela: Ocenjevalna lestvica za konne izpite in drugih oblike preverjanj OCENJEVALNA LESTVICA ocena 10 9 8 7 6 5-1 odlino prav dobro prav dobro dobro zadostno nezadostno ocena po ECTS A B C D E F excellent very good good satisfactory sufficient fail deskriptor izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami nadpovpreno znanje, vendar z nekaj napakami solidni rezultati dobro znanje z vejimi napakami znanje ustreza minimalnim kriterijem znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

4.4 Pogoji za napredovanje po programu

Za prehod iz 1. letnika v 2. letnik mora tudent opraviti obveznosti iz prvega letnika v obsegu 49 kreditnih tok oz. vse obveznosti in izpite iz predmetov: Anatomija in fiziologija z osnovami patologije I, Higiena s prehrano, Izbrana poglavja iz kemije I, Mikrobiologija z epidemiologijo, Izbrana poglavja iz kemije II, Kozmetina nega I in Anatomija in fiziologija z osnovami patologije II. Za prehod iz 2. letnika v 3. letnik mora tudent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in obveznosti drugega letnika v obsegu 47 ECTS oz. vse obveznosti in izpite predmetov: Farmakognozija, Kozmetologija I, Dermatovenerologija Osnovne masane tehnike, Dermatovenerologija II, Kozmetologija Pedikura in manikura I. iz iz I, II,

Izjemoma lahko tudent iz opraviljivih razlogov napreduje v viji letnik tudi, e ne opravi vseh predpisanih obveznosti, e je izpolnil najmanj 47 ECTS tekoega letnika o tem odloa tudijska komisija na podlagi pronje tudenta. tudent lahko v asu tudija enkrat ponavlja letnik, e je opravil vsaj tudijske obveznosti letnika v obsegu 30 ECTS.

4.5 Prehodi med programi

S prehodom se razume prenehanje tudentovega izobraevanja po tudijskem programu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje izobraevanja po novem tudijskem programu, v katerem se vse ali del obveznosti, ki jih je tudent e opravil po prvem tudijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega tudijskega programa. Prehodi med dodiplomskimi programi bodo potekali v skladu z Zakonom o visokem olstvu in Merili za prehode med tudijskimi programi. Izvedba prehodov mora zagotavljati: realne monosti za kvalitetno nadaljevanje in zakljuek tudija; priznavanje znanja, relevantnega za novi tudijski program, ki ga je tudent usvojil v prejnjem tudijskem programu in ga izkazuje z ustreznimi dokumenti.

10

Pri prehodih med programi se upotevajo naslednja merila: izpolnjevanje pogojev za vpis v novi tudijski program; obseg razpololjivih tudijskih mest; letniki ali semestri v prejnjem tudijskem programu, v katerih je tudent opravil vse tudijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti ali delno. Prehod v program Kozmetika bo moen skladno z Merili za prehode med tudijskimi programi. Posamezne vloge bo presojala komisija za tudijske zadeve. Prehodi bodo obravnavani individualno. Prehod omogoa mobilnost tudentov, izbiro razlinih poti za doseganje izobrazbe ter fleksibilnost in odprtost visokoolskega sistema.

4.6 Pogoji za dokonanje tudija

Za dokonanje tudija bo moral tudent opraviti vse obveznosti po programu ter izdelati in uspeno zagovarjati diplomsko delo. Tako bo zbral skupaj zahtevanih 180 kreditnih tok. Po zakljuku tudent prejme diplomo, ki je javno veljavna listina.

11

4.7 Pridobljeni naziv

Po uspenem zagovoru diplomskega dela diplomanti/diplomantke pridobijo naziv: diplomirani kozmetik (VS) diplomirana kozmetiarka (VS), oz. kratico dipl. kozm. (VS).

diplomirana kozmetiarka diplomirani kozmetik

12

4.8 olnina za tudijsko leto 2010/2011

olnina z vkljueno vpisnino za posamezni letnik v tudijskem letu 2010/2011 za redni in izredni tudij znaa 3850 EUR. Plailo je mogoe poravnati: v enkratnem znesku s 6% popustom, v 10 zaporednih mesenih obrokih (vpisnina v viini 850 EUR + 10 mesenih obrokov po 300 EUR). Na to ceno priznavamo za vpis v 1. letnik v tudijskem letu 2010/11 posebni popust kandidatom, ki so predhodno zakljuili izobraevanje na Zavodu AI (www.zai.si) ali viji strokovni oli IZRAZ, Ljubljana (www.izraz.si, glejte spodaj). Na navedeni znesek olnine priznavamo naslednje redne popuste: 6% pri plailu celotnega zneska ob vpisu (za sluatelje Zavoda AI in diplomante zavoda IZRAZ, Ljubljana se upoteva na ceno, zniano za posebni popust); 500 EUR za vpis v prvi letnik za maturante Zavoda AI; 200 EUR za vpis v prvi letnik za sluatelje programov za NPK na Zavodu AI in diplomantov vije ole IZRAZ, Ljubljana.
*V primeru obronega odplaevanja se ob vpisu plaa celotno vpisnino (850 EUR), nadaljni obroki se ustrezno zniajo.

olnina zajema:
vpisnino v letnik; izvedbo tudijskega programa; materiale pri vajah; delovno obleko z logom ole (prvo leto); uporabo spletne oglasne deske za tudente (SOD); uporabo tudijskih gradiv, objavljenih na SODu, v skladu s predpisi o avtorskih in sorodnih pravicah; opravljanje vsakega izpita na treh rokih; enoletno naronino na revijo Wellness ali Dermanova (od oktobra 2010 dalje); lanstvo v CTK (Centralni tehniki knjinici Univerze v Ljubljani). Navedene cene veljajo za tudijsko leto 2010/2011 in se lahko letno spreminjajo.

13

4.9 Kompetence diplomantov

Pri tudiju pridobite naslednje kompetence oz. znanja in veine:

a. splone kompetence:
poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na podroju tudija; sposobnost kritine analize, sinteze in predvidevanja reitev ter posledic; seznanjenost z raziskovalnimi metodami, postopki in procesi, sposobnost zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoj kritine in samokritine presoje; sposobnost uporabe znanja v praksi in reevanja problemov; razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju; etina refleksija in zavezanost profesionalni etiki; kooperativnost, delo v skupini; sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laini javnosti.

b. predmetno-specifine kompetence:
zna izvajati pravilne postopke kozmetine nege ter individualno svetovati; pozna vplive starosti, spola, prehrane in okolja na delovanje posameznih kozmetinih uinkovin, preparatov in postopkov; pozna posamezne oblike in postopke priprave kozmetinih izdelkov glede na sestavo in vsebnost uinkovin, mehanizme delovanja in njihove uinke na organizem (izboljanje tonusa koe, delovanje lojnih lez, prepreevanje alergij idr.); pozna odnos med odmerkom in uinkom kozmetinega izdelka; spozna fizioloke in terapevtske uinke razlinih fizikalnih agensov na loveki organizem;

14

naui se pravilno odmerjati posamezne fizikalne uinke; usposobi se za pravilni izbor in aplikacijo fizikalnih metod glede na potrebe klienta; pozna nevarnosti in varnostne ukrepe pri uporabi fizikalnih metod v kozmetiki; pozna namen in terapevtski uinek razlinih tehnik klasine masae, posebnih masanih tehnik ter limfne drenae in komplementarnih tehnik (aromoterapije, barvne terapije, refleksoterapije, itd.); naui se pravilno izvajati razline masane tehnike glede na pritisk, smer, ritem in hitrost masae; zna prepoznavati motnje hranjenja ter probleme celulita ter ustrezno obravnavati stranko; pridobi znanje o temeljnih metodah in tehnikah v poslovnem komuniciranju, trenju in ekonomiki; naui se prisluhniti kritinim pripombam, zna na osnovi pripomb uvesti organizacijske in delovne spremembe, ki bodo omogoile uspeno doseganje ciljev; naui se ugotoviti vpliv organizacije dela na kakovost in kvaliteto dela v kozmetinem salonu, trgovinski dejavnosti in v proizvodnji kozmetinih preparatov in izdelkov; pridobi znanje o temeljnih metodah in tehnikah v poslovnem sporazumevanju; obvlada temeljna znanja s podroja raunalnitva in informatike; obvlada temeljna teoretina in praktina znanja prve pomoi; spoznajo holistien pristop za delo z ljudmi v estetsko-medicinski dejavnosti; usposobi se za opravljanje zdravstveno-vzgojnih nalog, vkljuno z razgovorom in svetovanjem; usvoji znanja o varnosti in zdravju pri delu in zaiti okolja ter pozna zakonodajo in tehnine predpise na svojem delovnem podroju; se usposobi za samoizobraevanje in se zaveda pomena permanentnega izobraevanja; usvoji pozitivno profesionalno identiteto.

15

4.10 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem tudijskih obveznosti

PREDMETNIK 1. LETNIKA:
I. Semester t. 1. Informatika Anatomija in fiziologija z osnovami 2. patologije I 3. Higiena s prehrano 4. Izbrana poglavja iz kemije I 5. Fizika z aparaturami in tehnikami I. SEMESTER Predmet ECTS 3 8 7 6 6 30 KU 30 80 70 60 60 300 ID 54 144 126 108 108 540 OBR 84 224 196 168 168 840 Oblike izvedbe (P, vaje) 5 60 40 30 30 165 25 20 30 30 30 135

II. Semester t. Predmet 6. Mikrobiologija z epidemiologijo 7. Strokovna literatura in terminologija 8. Izbrana poglavja iz kemije II 9. Kozmetina nega I 10. Anatomija in fiziologija z osnovami patologije II II. SEMESTER ECTS 7 3 5 9 6 30 KU 70 30 50 90 60 300 ID 126 54 90 162 108 540 OBR 196 84 140 252 168 840 Oblike izvedbe (P, vaje) 50 10 20 20 40 140 20 20 30 70 20 160

I. LETNIK

60

600

1.080 1.680

305

295

16

PREDMETNIK 2. LETNIKA:
III. Semester t. Predmet 1. Kozmetina regulativa, kakovost in testiranja I ECTS 4 7 8 6 5 30 KU 40 70 80 60 50 300 ID 72 126 144 108 90 540 OBR 112 196 224 168 140 840 Oblike izvedbe (P, vaje) 20 40 40 40 5 145 20 30 40 20 45 155

2. Farmakognozija 3. Kozmetologija I 4. Dermatovenerologija I 5. Osnovne masane tehnike III. SEMESTER

IV. Semester t. Predmet 6. Metode in tehnike komuniciranja 7. Dermatovenerologija II 8. Kozmetologija II 9. Kozmetina regulativa, kakovost in testiranja II ECTS 6 7 8 3 6 30 KU 60 70 80 30 60 300 ID 108 126 144 54 108 540 OBR 168 196 224 84 168 840 Oblike izvedbe (P, vaje) 20 40 30 0 5 95 40 30 50 30 55 205

10. Pedikura in manikura I IV. SEMESTER

II. LETNIK

60

600

1.080 1.680

240

360

17

PREDMETNIK 3. LETNIKA:
V. Semester t. Predmet 1. Farmakologija z osnovami toksikologije 2. Izbirni predmeti V. SEMESTER OBVEZNI V. SEMESTER ECTS 7 23 30 30 KU 70 230 70 300 ID 126 414 540 540 Oblike izvedbe (P, vaje) 20 10 5 30 20 20 20 15 20 20 10 20 40 20 20 15 20 40 365 80 60 55 0 100 100 100 55 100 100 80 20 40 30 40 25 20 60 1.065 OBR 196 644 840 50 20 Oblike izvedbe (P, vaje) 50 20

t. Izbiri predmeti 1. Kozmetina nega II 2. Limfna drenaa 3. Vizaistine tehnike 4. Zgodovina lienja 5. Modno in fotografsko lienje 6. Filmsko in gledaliko lienje 7. Refleksologija 8. Aromaterapija 9. Posebne masane tehnike 10. Kineziologija 11. Pedikura in manikura II 12. Barvna terapija 13. Osnove podjetnitva I 14. Osnove podjetnitva II 15. Trenje in trno komuniciranje 16. Esence in parfumi 17. Kemija eterinih olj 18. Kozmetologija III IZBIRNI PREDMETI

ECTS 10 7 6 3 12 12 12 7 12 12 9 4 8 5 6 4 4 9 142

KU 100 70 60 30 120 120 120 70 120 120 90 40 80 50 60 40 40 90

ID 180 126 108 54 216 216 216 126 216 216 162 72 144 90 108 72 72 162

OBR 280 196 168 84 336 336 336 196 336 336 252 112 224 140 168 112 112 252

1.420 2.556 3.976

18

VI. Semester t. Predmet 1. Izbirni predmeti 2. Praktino izobraevanje 3. Diploma VI. SEMESTER III. LETNIK ECTS 15 7 8 30 60 KU 150 70 80 300 600 ID 270 126 144 540 1.080 OBR 420 196 224 840 1.680

Opombe: KU = kontaktne ure; P = predavanja; ID - Individualno delo tudenta, ECTS = kreditne toke v skladu z Merili za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS (Ur. list RS, 124/2004), OBR - skupaj obremenitev tudenta.

V 3. letniku tudent izbere izbirne predmete tako, da skupaj z obveznimi predmeti, praktinim izobraevanjem in diplomo zbere 600 kontaktnih ur (60 kreditnih tok - ECTS). ola si pridruuje pravico, da ne izvede izbirnega predmeta, za katerega ne bo zadostnega zanimanja tudentov. Pri izrednem tudiju (za odrasle) se zaradi prilagoditve potrebam odraslih (izrednih tudentov) izvede v skladu z Zakonom o izobraevanju odraslih zmanjan dele kontaktnih ur predavanj in vaj.

19

4.11 Moduli za izpopolnjevanje

Moduli za izpopolnjevanje na visokoolskem nivoju v okviru koncepta vseivljenjskega uenja so pomembna novost za vse, ki se elijo izpopolnjevati v javno veljavnih programih. Moduli predstavljajo akreditirane dele visokoolskega tudijskega programa Kozmetika skladno s 36. (esti odstavek) in 33.a lenom Zakona o visokem olstvu (ZV). Sestavljeni so iz predmetov enovitega triletnega tudija tako, da tvorijo vsebinsko zaokroene smiselne celote. Delni tudijski program se zakljui s projektnim seminarjem. tudent, ki opravi obveznosti posameznega modula, pridobi skladno z 32.a lenom ZV (etrti odstavek) javno veljavno listino z navedenimi pridobljenimi znanji ter ustreznim tevilom kreditnih tok (ECTS), ne pridobi pa stopnje izobrazbe ali poklica. Pa pa je pridobljene kreditne toke mono zbirati oz. dopolnjevati s tokami iz drugih modulov ali programov in tako postopoma priti do potrebnega tevila tok za priznavanje diplome (zato je ta oblika tudija znana tudi kot delni tudiji). Vseivljenjsko uenje izpopolnjevanja v modulih pomeni vkljuevanje e zaposlenih ljudi v procese izobraevanja, s imer si pridobijo dodatna znanja na visokoolskem nivoju, ki jim omogoajo kvalitetneje in udobneje delo ter boljo konkurennost na trgu delovne sile. Omogoa postopen tudij. Poveevanje stopnje udelebe v vseivljenjskem uenju je cilj tako Evropske skupnosti in Slovenije, kot tudi nae ole. Moduli tudijskega programa Kozmetika obsegajo 350 do 700 kontaktnih ur oz. 35 do 70 ECTS in so naslednji: Aromaterapija (50 ECTS) Manikura in pedikura (35 ECTS) Podjetnitvo v kozmetiki (35 ECTS) Refleksoterapija (44 ECTS) Vizaistine tehnike in maskerstvo (46 ECTS) Zdrav nain ivljenja (Wellness) (70 ECTS) Delni tudiji - moduli so namenjeni zlasti izpopolnjevanju zaposlenih na podroju kozmetike, wellnessa, fitnesa, lienja, manikure, pedikure, masae, maskerstva ter trenja kozmetinih izdelkov, pripomokov in naprav. 20

4.12 Predmetniki modulov

AROMATERAPIJA t. Predmet 1. 2. Anatomija in fiziologija z osnovami patologije I Anatomija in fiziologija z osnovami patologije II letnik 1. 1. 2. 2. 2. 2. 3. 3. ECTS 8 6 6 7 7 5 4 7 50 KU 80 60 60 70 70 50 40 70 500 ID 144 108 108 126 126 90 72 126 900 Oblike izvedbe (P, vaje) 60 40 30 40 40 5 20 15 250 20 20 30 30 30 45 20 55 250

3. Dermatovenerologija I 4. Dermatovenerologija II 5. Farmakognozija 6. Osnovne masane tehnike 7. Kemija eterinih olj 8. Aromaterapija MODUL AROMATERAPIJA

MANIKURA IN PEDIKURA t. Predmet 1. Mikrobiologija z epidemiologijo 2. Dermatovenerologija I 3. Dermatovenerologija II 4. Pedikura in manikura I 5. Pedikura in manikura II MODUL MANIKURA IN PEDIKURA letnik 1. 2. 2. 2. 3. ECTS 7 6 7 6 9 35 KU 70 60 70 60 90 350 ID 126 108 126 108 162 630 Oblike izvedbe (P, vaje) 50 30 40 5 10 135 20 30 30 55 80 215

21

PODJETNITVO V KOZMETIKI t. Predmet 1. Informatika 2. Metode in tehnike komuniciranja Kozmetina regulativa, kakovost in 3. testiranja I Kozmetina regulativa, kakovost in 4. testiranja II 5. Osnove podjetnitva I 6. Osnove podjetnitva II 7. Trenje in trno kominiciranje MODUL PODJETNITVO V KOZMETIKI letnik 1. 2. 2. 2. 3. 3. 3. ECTS 3 6 4 3 8 5 6 35 KU 30 60 40 30 80 50 60 350 ID 54 108 72 54 144 90 108 522 Oblike izvedbe (P, vaje) 5 20 20 0 40 20 20 125 25 40 20 30 40 30 40 225

REFLEKSOTERAPIJA t. Predmet 1. 2. 3. 4. 5. 6. Anatomija in fiziologija z osnovami patologije I Anatomija in fiziologija z osnovami patologije II Dermatovenerologija I Dermatovenerologija II Osnovne masane tehnike Refleksologija MODUL REFLEKSOTERAPIJA letnik 1. 1. 2. 2. 2. 3. ECTS 8 6 6 7 5 12 44 KU 80 60 60 70 50 120 440 ID 144 108 108 126 90 216 792 Oblike izvedbe (P, vaje) 60 40 30 40 5 20 195 20 20 30 30 45 100 245

22

VIZAISTINE TEHNIKE IN MASKERSTVO t. Predmet 1. Dermatovenerologija I 2. Dermatovenerologija II 3. Vizaistine tehnike 4. Zgodovina lienja 5. Modno in fotografsko lienje 6. Filmsko in gledaliko lienje letnik 2. 2. 3. 3. 3. 3. ECTS 6 7 6 3 12 12 46 KU 60 70 60 30 120 120 460 ID 108 126 108 54 216 216 828 Oblike izvedbe (P, vaje) 30 40 5 30 20 20 145 30 30 55 0 100 100 315

MODUL VIZAISTINE TEHNIKE IN MASKERSTVO

WELLNESS* t. Predmet 1. 2. Anatomija in fiziologija z osnovami patologije I Anatomija in fiziologija z osnovami patologije II letnik 1. 1. 1. 2. 2. 2. 3. 3. 3. ECTS 8 6 7 6 7 5 12 7 12 70 KU 80 60 70 60 70 50 120 70 120 700 ID 144 108 126 108 126 90 216 126 216 1.260 Oblike izvedbe (P, vaje) 60 40 40 30 40 5 20 5 20 260 20 20 30 30 30 45 100 55 100 430

3. Higiena s prehrano 4. Dermatovenerologija I 5. Dermatovenerologija II 6. Osnovne masane tehnike 7. Posebne masane tehnike 8. Limfna drenaa 9. Kineziologija MODUL WELLNESS*

*uradni naziv modula je Zdrav nain ivljenja; to je naziv za wellness, kot ga je doloil Svet RS za visoko olstvo v okviru postopka akreditacije visokoolskega tudijskega programa Kozmetika. Opombe: VP= vsebinsko podroje, KU =kontaktne ure; P - predavanja; ID - Individualno delo tudenta OBR - skupaj obremenitev tudenta, letnik letnik predmeta v enovitem tudiju.

23

4.13 olnine za module

Modul Aromaterapija Manikura in pedikura Podjetnitvo v kozmetiki Refleksoterapija Vizaistine tehnike in maskerstvo Wellness 1. letnik (EUR) 1.120 560 210 1.120 1.680 2. letnik (EUR) 2.000 1.520 910 1.440 1.040 1.440 3. letnik (EUR) 880 720 1.330 960 2.640 2.480 Vpisnina (EUR) 300 300 300 300 300 300 Skupaj (EUR) 4.300 3.100 2.750 3.820 3.980 5.900

Cena za morebitne dodatne predmete (ki niso del modula) po individualnem izboru je 90 EUR/ECTS. Plailni pogoji: vpisnina 300 EUR ob vpisu; ostalo plailo se razporedi po letnikih, kot navedeno zgoraj (lahko v ve obrokih); v primeru vpisa v ve modulov, se plaa vpisnina samo za en modul, e je posamezen predmet v ve modulih, se to upoteva pri ceni. Na navedeni znesek olnine priznavamo naslednje redne popuste: 6% pri plailu celotnega zneska ob vpisu (za sluatelje Zavoda AI in diplomante zavoda IZRAZ, Ljubljana se upoteva na ceno, zniano za posebni popust); 100 EUR popusta na vpisnino za sluatelje vseh programov kozmetine ole Zavoda AI in vije ole IZRAZ, Ljubljana.
*V primeru obronega odplaevanja se ob vpisu plaa celotno vpisnino (300 EUR), nadaljni obroki se ustrezno zniajo.

24

olnina zajema: vpisnino za celoten tudij v modulu po programu; izvedbo tudijskega programa; materiale pri vajah; uporabo spletne oglasne deske za tudente (SOD); uporabo tudijskih gradiv, objavljenih na SOD, v skladu s predpisi o avtorskih in sorodnih pravicah; opravljanje vsakega izpita na treh rokih; lanstvo v CTK (Centralni tehniki knjinici Univerze v Ljubljani). Opomba: pridrujemo si pravico do manje korekcije cen v naslednjih tudijskih letih; moduli bodo izvedeni v primeru zadostnega vpisa v letnik.

25

4.14 Cilji predmetov (povzetek)

INFORMATIKA tudent spozna osnove informatike raunalniki sistem s strojno in programsko opremo, baze podatkov, omreja, uporabo. tudent zna samostojno delati s sodobnimi programskimi orodji za obdelavo besedil, preglednic, baz podatkov ter uporabo interneta in ostalih sodobnih elektronskih storitev. ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA Z OSNOVAMI PATOLOGIJE I tudent spozna osnovno zgradbo celice, tkiv in organov, posamezna podroja loveka kot anatomsko-topografskofizioloko celoto; pozna homeostatske procese v telesu in kdaj se aktivirajo, pozna delovanje senzorike in motorike telesa, pozna funkcijo organskih sistemov. HIGIENA S PREHRANO tudent spozna in razume temelje sodobne higiene, njeno interdisciplinarno povezanost z dejavnostmi v kozmetini znanosti. Zna nartovati in izvesti preventivne ukrepe in razloiti njihovo smotrnost. Seznani se z metodami socialno medicinskega modela dela. Spozna pomen zdrave in varne hrane v razlinih ivljenjskih obdobjih, prepozna motnje hranjenja, pozna temelje dietoprofilakse. FIZIKA Z APARATURAMI IN TEHNIKAMI tudent bo pridobil osnovna biofizikalna znanja in sposobnost upravljati z doloenimi aparaturami v kozmetiki. Praktino delo z aparaturami bo tako dopolnitev k teoriji. Predmetno specifine kompetence se nanaajo na pridobitev znanja in spretnosti s podroja termoterapije, hidroterapije, elektroterapije, fototerapije (npr. UV, IR, laser), IPL idr.

26

IZBRANA POGLAVJA IZ KEMIJE I tudent usvoji in utrdi osnove kemije kot temelj za predmete Izbrana poglavja iz kemije II, Kozmetologija I in II, Farmakognozija, Kemija eterinih olj, Esence in parfumi idr.; seznani se s principi analize snovi. STROKOVNA LITERATURA IN TERMINOLOGIJA Namen predmeta je usposobiti tudenta za iskanje literature iz razlinih virov, vrednotiti verodostojnost in kakovost informacij, nauiti osnovne principe pisanja strokovnih poroil in publikacij ter naine citiranja in osnovne terminologije. IZBRANA POGLAVJA IZ KEMIJE II tudent usvoji znanje osnov kemije naravnih substanc in biokemije kot temelj za predmete Kozmetologija I in II, Farmakognozija, Kemija eterinih olj, Esence in parfumi idr.; seznani se s principi analize naravnih snovi in biokemijske analize. MIKROBIOLOGIJA Z EPIDEMIOLOGIJO tudent spozna in razume pojme iz splone mikrobiologije in imunologije; pozna glavne medicinsko pomembne povzroitelje okub pri loveku; povee znanja iz epidemiologije z monostmi zatiranja nalezljivih bolezni; se usposobi za aseptino delo, osnovne naine gojitve mikroorganizmov in varno delo.

27

KOZMETINA NEGA I tudent spozna in razume naela poklicne etike in morale ter pomen teoretinih osnov za kozmetino dejavnost. Spozna principe in pomen organizacije dela v kozmetinem salonu. Razvija ut za delo z razlinimi kozmetinimi aparaturnimi in sprostilnimi postopki z uporabo osnovnih aparatur in kozmetinih izdelkov. Spozna pomen holistinega pristopa za delo z ljudmi. Usposobi se za teoretino analiziranje konkretnih kozmetinih strokovnih postopkov in za nartovanje ukrepov za njihovo razreitev pri negi koe. Obvlada strokovno terminologijo. ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA Z OSNOVAMI PATOLOGIJE II tudent spozna zgradbo zdrave koe in njeno funkcijo, prepozna bolezenske spremembe na koi, spozna starostne spremembe na koi, prepozna spremembe v prekrvavitvi in limfni drenai koe, loi bolezenske simptome koe od simptomov podkonih struktur. OSNOVNE MASANE TEHNIKE tudent spozna higienske standarde in postopke zagotavljanja varnosti pri delu za izvajanje masae. Spozna moralno-etine standarde pri delu s lovekom. Pozna zgodovino, principe in delovanje klasine masae. Pozna indikacije in kontraindikacije za masao. Zna izvajati tehnike klasine masae. KOZMETINA REGULATIVA, KAKOVOST IN TESTIRANJA I tudent se bo seznanil s kozmetino regulativo ter jo znal poiskati na spletnih straneh. Razumel bo pomen regulatornih zahtev ter jih znal ustrezno implementirati pri rednem delu. Spoznal bo osnovne metode vrednotenja varnosti in uinkovitosti kozmetinih izdelkov in postopkov ter kriterije kakovosti. Spoznal postopke in dokumente za notifikacijo kozmetinega izdelka. 28

FARMAKOGNOZIJA tudent bo znal razlikovati osnovne rastlinske vrste, spoznal pomen uporabe najpomembnejih drog v samozdravljenju. Razumel pomen uporabe naravnih snovi v kozmetinih izdelkih, znal loiti naravne snovi od sintetinih snovi, ki so kot ingredienti navedeni na embalai kozmetinih izdelkov. Seznanjen bo z nevarnostmi in kodljivostmi uporabe naravnih snovi. Znal bo uporabljati razline informacijske vire. KOZMETOLOGIJA I tudent spozna osnove kozmetinih izdelkov z vidika sestave in izdelave osnovnih tehnolokih oblik, fizikalno-keminih lastnosti, kakovosti, varnosti in uinkovitosti. Prepoznava in zna izdelati osnovne tehnoloke oblike. Zna presoditi in izbrati primerne kozmetine izdelke z vidika tehnoloke oblike ter kozmetino uinkovitih snovi za ustrezno nego glede na tip/vrsto in stanje koe. Uporablja osnovno strokovno terminologijo in razume interdisciplinarnost stroke. PEDIKURA IN MANIKURA I tudent spozna dejavnike, ki vplivajo na videz koe in nohtov na roki in stopalu. Zna oblikovati nohte in izvaja osnovno nego rok in stopal. Zna izvesti osnovno specialno nego rok in stopal, lakiranje in poslikavo nohtov, podaljevanje in modeliranje po gel sistemu ter utrjevanje nohtov. DERMATOVENEROLOGIJA I tudent pridobi temeljna strokovno-teoretina znanja o nebolezenskih in bolezenskih spremembah na koi ter o konih boleznih, potrebna za samostojno, odgovorno, kvalitetno in varno delo. Loi zdravo koo in razline nebolezenske spremembe na njej, pri katerih s svojim znanjem, sposobnostmi in pripomoki lahko ukrepa sam, od bolne koe in razlinih bolezenskih sprememb na njej, ki zahtevajo ukrepanje zdravnika oz. dermatologa. Pozna svojo vlogo pri odpravljanju, prepreevanju in zgodnjem odkrivanju konih in drugih boleznih pri strankah in ustrezno ravna. Uvidi nujnost timskega reevanja kompleksnejih problemov. Obvlada strokovno medicinsko in dermatoloko terminologijo. Sprejme zdravje kot najvijo vrednoto in bogastvo v svojem osebnem, drubenem in poklicnem ivljenju ter vedno ravna skladno s tem preprianjem.

29

METODE IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA Cilj je usposobiti tudente za uinkovito komuniciranje in jih pripraviti na vsakodnevne poslovne komunikacijske izzive. tudent obvlada osnovne komunikacijske veine. Razume pomen ustreznega komuniciranja in prilagajanja razlinim situacijam. KOZMETOLOGIJA II tudent spozna kozmetine izdelke z vidika sestave in izdelave sodobnejih tehnolokih oblik, fizikalno-kemijske lastnosti, kakovost, varnost in uinkovitost le teh. Zna izdelati sodobneje tehnoloke oblike, zna presoditi in izbrati primerne kozmetine izdelke z vidika tehnoloke oblike ter kozmetino uinkovitih snovi za ustrezno nego glede na tip/vrsto in stanje koe. Strokovno svetuje pri izbiri izdelkov s poudarkom na razlagi smiselnosti uporabe le teh, uporablja strokovno terminologijo in razume interdisciplinarnost stroke. DERMATOVENEROLOGIJA II Pridobi temeljna strokovnoteoretina znanja o nebolezenskih in bolezenskih spremembah na koi ter o konih boleznih, potrebna za samostojno, odgovorno, kvalitetno in varno delo. Loi zdravo koo in razline nebolezenske spremembe na njej, pri katerih s svojim znanjem, sposobnostmi in pripomoki lahko ukrepa sam, od bolne koe in razlinih bolezenskih sprememb na njej, ki zahtevajo ukrepanje zdravnika oz. dermatologa. Pozna svojo vlogo pri odpravljanju, prepreevanju in zgodnjem odkrivanju konih in drugih boleznih pri strankah in ustrezno ravna. Uvidi nujnost timskega reevanja kompleksnejih problemov. Se zave nujnosti vseivljenjskega izobraevanja in usposabljanja in nartuje svojo karierno pot. Obvlada strokovno medicinsko in dermatoloko terminologijo. Sprejme zdravje kot najvijo vrednoto in bogastvo ter vedno ravna po najvijih etinih naelih.

30

KOZMETINA REGULATIVA, KAKOVOST IN TESTIRANJA II tudent bo spoznal postopke preverjanja kakovosti (varnosti in uinkovitosti) kozmetinih izdelkov. Znal ovrednotiti kakovost, varnost in uinkovitost kozmetinih izdelkov in znal pripraviti poroilo in poroati o rezultatih. FARMAKOLOGIJA Z OSNOVAMI TOKSIKOLOGIJE tudent pozna osnove farmakokinetike in delovanja uinkovin na organizem ter razume vpliv uinkovin na kozmetino nego in sploen habitus. S pridobljenim znanjem zagotavlja varno delo z nevarnimi snovmi, uporabnimi v kozmetini praksi. KOZMETINA NEGA II tudent razume principe razlinih postopkov, ki jih uporablja pri delu. Pozna fiziologijo loveka in razume vzroke in procese nastajanja doloenih problemov (celulit, debelost, teleangiektazije, gube, hiperpigmentcije...). Zagotavlja varno delo s strankami in pozna mejo med kozmetiko in medicino. Zna izvajati ve tehnik za odpravljanje kozmetinih problemov. Spozna moralno-etine standarde pri delu s lovekom in pozna higienske standarde in varnostne ukrepe pri delu. LIMFNA DRENAA tudent spozna anatomijo in fiziologijo limfnega sistema ter uinke limfne drenae in monosti uporabe. Razume principe delovanja limfne drenae. Spozna in razume indikacije in kontraindikacije za uporabo te tehnike v praksi. Zna praktino izvajati tehniko manualne limfne drenae na zdravem loveku. tudent spozna moralno-etine standarde pri delu s lovekom in spozna higijenske standarde in varnostne ukrepe pri delu. BARVNA TERAPIJA tudent spozna osnove o barvah, povezanost s lovekom, zgodovino zdravljenja z barvami in njihovo zaznavanje ter psihoenergijsko delovanje. tudent se naui fizikalne, bioloke in energijske lastnosti barv ter njihove uinke na organizem in energijsko stanje, povezanost z boleznimi ter postopke barvne terapije. 31

VIZAISTINE TEHNIKE tudentje pridobijo ire teoretino in praktino znanje o vizaistninih tehnikah in izdelkih za lienje. Znajo izvajati postopke lienja in pri tem znanje ustvarjalno uporabljajo in prilagajajo na konkretne situacije. ZGODOVINA LIENJA tudentje pridobijo ire teoretino in praktino znanje o zgodovini lienja in znanje znajo ustvarjalno uporabljati pri delu. Spoznajo razvoj lienja in izdelkov za lienje skozi zgodovino v razlinih okoljih in glede na razline dejavnike. Spozna specifike lienja za razline medije skozi zgodovino. MODNO IN FOTOGRAFSKO LIENJE tudentje pridobijo teoretino in praktino znanje o modnem in fotografskem lienju. Znanje ustvarjalno uporabljajo in prilagajajo na konkretne situacije v modi in fotografiji. FILMSKO IN GLEDALIKO LIENJE tudentje pridobijo teoretino in praktino znanje o filmskem in gledalikem lienju obraza in telesa. Znanje ustvarjalno uporabljajo in prilagajajo na konkretne situacije. KINEZIOLOGIJA tudent spozna specifiko porta, portne masae, fiziologijo skeletno miinega sistema in razume njihova naela. Spozna celostni pristop do stranke. Zna praktino demonstrirati razline vadbe motorinih sposobnosti, oceniti pravilno dro in hojo. Zna uporabljati portno masao. Razume reakcije organov in organskih sistemov na portno masao. Razvije sposobnost povezovanja teoretinih znanj s praktinim delom. Spozna moralno-etine standarde pri delu s lovekom in pozna higijenske standarde in varnostne ukrepe pri delu.

32

REFLEKSOLOGIJA tudent razume delovanje refleksnoconske masae. Spozna topografijo refleksnih con organov in organskih sistemov stopal, dlani, palcev rok in nog. Prepozna spremembe na stopalih in zna izbrati tip masae. Spozna povezavo med organi ter organskimi sistemi. Zna praktino izvesti razline tehnike refleksoterapije. Razume reakcije organov in organskih sistemov na terapijo. Spozna specifini kodeks pri izvajanju refleksoterapije. tudent spozna moralno-etine standarde pri delu s lovekom in pozna higijenske standarde in varnostne ukrepe pri delu. PEDIKURA IN MANIKURA II tudent spozna dejavnike, ki vplivajo na videz koe in nohtov na roki in stopalu ter specifine spremembe. Spozna mejo med patolokimi stanji, potrebnimi medicinske obravnave, ter stanji, ki jih oskrbuje kozmetik. Zna izvesti specialne nege rok in stopal. Zna izvesti oskrbo bolnih, deformiranih in pokodovanih nohtov, odstranjevanje kurjih oes in drugih sprememb na koi. POSEBNE MASANE TEHNIKE tudent spozna principe razlinih masanih tehnik, uinke, indikacije in kontraindikacije. Zna nartovati in izvajati posebne masane tehnike ter oceniti uinke. Razume reakcije organov in organskih sistemov na na masae. Razvije sposobnost povezovanja teoretinih znanj s praktinim delom. tudent spozna moralnoetine standarde pri delu s lovekom in pozna higijenske standarde in varnostne ukrepe pri delu.

33

OSNOVE PODJETNITVA I tudent spozna nartovanje in vodenje podjetnikih procesov v kozmetini dejavnosti. Nadzor nad finannim poslovanjem ter zagotavljanje uspenega gospodarjenja. Snovanje, izbor, razvoj, in realizacije novih poslovnih zamisli, prepoznavanje trnih prilonosti za pridobivanje konkurenne prednosti. Uporaba razlinih virov financiranja, podjetnikih mre in institucianalne pomoi. OSNOVE PODJETNITVA II tudent spozna nartovanje in izvajanje vodstvene in upravljavske funkcije in procesov v kozmetiki. Uinkovito ravnanje z ljudmi pri delu ter skrb za izobraevanje in usposabljanje. Uinkovito organiziranje poslovanja kozmetine organizacije. Zagotavljanje zakonitosti in etinosti poslovanja v kozmetiki. TRENJE IN TRNO KOMUNICIRANJE tudent se seznani z osnovnimi pojmi sodobnih metod trenja in trnega komuniciranja: integrirano trenje, trenjsko upravljanje, trenjske raziskave, vedenje porabnikov, segmentacija trga, ciljni trgi, trno pozicioniranje, trenjski splet, mediji, trendi, blagovne znamke Predstavitev osnov trnega komuniciranja in komunikacijskih strategij, s poudarkom na trenju storitev. Opredelitev in razumevanje pojmov kot so: poslanstvo, vizija, marketinki cilji, komunikacijski cilji, komunikacijska strategija, medijska strategija. Cilj predmeta je pripraviti tudente na sposobnost sooanja s konkretnimi trno komunikacijskimi izzivi. Ob zakljuku modula naj bi bili tudentje sposobni pripraviti trenjsko strategijo (obvladujo 7P), jo komunikacijsko podpreti z razlinimi komunikacijskimi orodji in (novimi) mediji. Obvladali naj bi osnove trenja v (storitvenem) podjetju, poznali sodobne trende, bili usposobljeni za uspeno nartovanje, izvajanje in nadzor trenjskih aktivnosti.

34

ESENCE IN PARFUMI Spoznavanje razvoja parfumerstva, tehnik za pridobivanje esenc in izdelavo parfumov, spoznavanje virov esenc, principov njihovega meanja in priprave parfumov. KEMIJA ETERINIH OLJ Znanje kemije eterinih olj je kot osnova za predmet Aromaterapija, Esence in parfumi in delno Kozmetologija II. AROMATERAPIJA tudent razvija holistini in molekularni pristop do selekcije in meanja eterinih olj, spozna koncept sinergije. Razume principe terapije z eterinimi olji. Spozna fiziologijo vonja in terapevtsko uporabo vonjav. Zagotavlja varno delo z eterinimi olji in spozna njihovo toksinost. Zna praktino izvajati ve tehnik aromaterapije.

35

KOZMETOLOGIJA III tudent spozna kozmetine izdelke z vidika sestave in izdelave zahtevnejih tehnolokih oblik, fizikalno-kemine lastnosti, kakovost, varnost in uinkovitost le teh. Zna izdelati zahtevneje tehnoloke oblike, zna presoditi in izbrati primerne kozmetine izdelke z vidika tehnoloke oblike ter sodobnih kozmetino uinkovitih snovi za ustrezno nego glede na tip/vrsto in stanje koe. Strokovno svetuje pri izbiri izdelkov s poudarkom na razlagi smiselnosti uporabe le teh, uporablja strokovno terminologijo in razume interdisciplinarnost stroke. PRAKTINO IZOBRAEVANJE tudent zna v praksi uporabiti in povezovati strokovno-teoretina in praktina znanja, pridobljena med tudijem. Zna opredeliti problem ter nartovati in izvajati postopke v kozmetini praksi. Upoteva zakonodajo in vodi ustrezno dokumentacijo. Razume pomen kakovostnega dela za poslovanje in uveljavlja moralno-etine standarde pri delu s lovekom in za loveka.

5 tipendije Visoke ole za storitve

Razpisujemo tri tipendije v viini dela olnine za nadarjene dijake oz. dijakinje vseh srednjih ol za triletni redni tudij kozmetike. Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani www.vist.si.

36

6 Informacije
Vse informacije glede tudija dobite v organizacijski enoti Visoke ole za storitve - VIST, Gerbieva 51a (1. nadstropje), 1000 Ljubljana, tel 01/28 31 700, e-mailu: kozmetika@vist.si in na spletnem naslovu www.vist.si. Kako do nas? Avtobus: Najenostavneji je dostop z mestnim avtobusom LPP proga t. 1, smer Mestni Log, postajalie Gerbieva (postajalie je na Jadranski ulici). Od tu greste nekaj korakov do prvega semaforja, zavijete desno na Gerbievo. Po cca. 50 m (za blokom z Mercatorjevo trgovino oz. pred tudentskim servisom) zavijete levo proti Dijakemu domu Vi; VIST je v stavbi na levi v 1. nadstropju. Moen je tudi dostop z LPP progo t. 6 do Ilirije in pe (cca 5 minut) po Jadranski ulici do drugega semaforja (preko Gradaice), kjer zavijete desno na Gerbievo, naprej kot opisano zgoraj. Z obvoznice: Izhod Ljubljana zahod, po Traki cesti do Ilirije, kjer v semaforiziranem kriiu zavijete desno na Jadransko ulico, naprej kot opisano zgoraj. Iz centra: Po Traki cesti do Ilirije, kjer v semaforiziranem kriiu zavijete levo na Jadransko ulico, naprej kot opisano zgoraj.
Prostori dekanata in Oddelka za kozmetiko: Gerbieva 51a, Ljubljana.

37

beleke:

38

beleke:

39

beleke:

Opomba:

Izdajatelj ne more izkljuiti napak in pomanjkljivosti, ki bi lahko nastale pri pripravi, oblikovanju ali tisku te publikacije.

januar 2010 Visoka ola za storitve, Ljubljana Avtorici Fotografije Nataa Mrkaji, Anita Jelen mitek Jurij Puc Nataa Komerl ter tudenta 1. letnika fotografije na VIST (Matja Rut, Jana nuderl) in arhiv Katja mitek, Igor Pravst Visoka ola za storitve - VIST Cesta na Brdo 69, Ljubljana http://www.vist.si/ Naklada 3000 izvodov

Oblikovanje Izdajatelj

40