KAZALO

1 2 3 KAJ SO ADITIVI ................................................................................................................................. 2 ZGODOVINA..................................................................................................................................... 2 ADITIVI V PREHRANI ........................................................................................................................ 2 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 400) 3.6 3.7 4 RAZVRANJE .......................................................................................................................... 2 BARVILA (E in serija tevilk 100) .............................................................................................. 3 KONZERVANSI (E in serija tevilk 200) ..................................................................................... 3 ANTIOKSIDANTI (E in serija tevilk 300) .................................................................................. 3 STABILIZATORJI in emulgatorji, stredstva za zgostitev, ilirna sredstva... (E in serija tevilk 3 OJAEVALCI OKUSA (E in serija tevilk 600) ........................................................................... 4 SLADILA (E in serija tevilk 900) ............................................................................................... 4

TOKSINOST .................................................................................................................................... 4 4.1 4.2 E123 AMARANTH.................................................................................................................. 4 E407 KARAGENAN ................................................................................................................ 5

ADITIVI V KOZMETINIH IZDELKIH .................................................................................................. 5 5.1 BARVNI KOZMETINI ADITIVI .................................................................................................. 5 ORGANSKI ADITIVI ........................................................................................................... 5 ANORGANSKI ADITIVI ...................................................................................................... 6

5.1.1 5.1.2 6

KRATKO RAZISKOVALNO DELO ........................................................................................................ 6 6.1 6.2 ADITIVI V PREHRANI ................................................................................................................ 7 ADITIVI V KOZMETINIH IZDELKIH .......................................................................................... 7

KAJ SO ADITIVI

Aditivi so snovi in kemikalije, ki se dodajajo predvsem hrani (lahko tudi drugim izdelkom) za izboljanje kakovosti in varnosti, podaljujejo rok uporabe. Aditivi tako obarvajo izdelke, zgostijo, omogoijo meanje vode in maob ali olj, konzervirajo, ojaajo okus ali ga spremenijo.

ZGODOVINA

Tako, kot so danes aditivi zelo strogo in natanno regulirani ter dobro dokumentirani, so bili tudi vasih. Prvi poznan primer dokumentacije aditivov je bil v Parizu leta 1396 in sicer primer predpisa za obarvanje masla. Prav tako je bil leta 1860 dokumentiran primer barvanja vina. Iz tega lahko razberemo da nekateri predpisi za aditive segajo zelo dale v zgodovino. Najbolj pa so bili na tem podroju dejavni v 19. in 20. Stoletju. Prvi predpisi so bili sprejeti za barvila leta 1962, nato za konzervanse 1963 in kasneje, 1970 e za antioksidante. Po letu 1970 pa so nastali e predpisi za ostale aditive.

ADITIVI V PREHRANI

Aditivi so regulirani tako z Evropsko kot tudi s Slovensko zakonodajo. Zakonodaja opisuje aditiv kot snov, ki je obiajno ne uuvamo kot ivilo in ni obiajna, tipina sestavina ivil, ampak se iz tehnolokih razlogov namensko dodaja ivilu (UREDBA (ES) t. 1333/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, 2008). Zakonodaja prav tako doloa, da mora vsak aditiv dobiti dovoljenje preden ga poljejo na trg, pri tem postopku dobi tudi svojo tevilko in rko E ali pa je naveden s polnim imenom. V Evropski Uniji je priblino 1700 registriranih aditivov, brez arom, slednje so obravnavane posebej in nimajo rke E in jih danes poznamo priblino 4500. Kot zanimivost lahko omenim tudi, da so strokovnjaki izvedli razline raziskave in ugotovili, da povpreen potronik poje priblino 4 kilograme aditivov na leto. 3.1 RAZVRANJE

Po pravilniku o aditivih za ivila (Uradni list RS, t. 43/2004) po 4. lenu so aditivi razdeljeni v naslednje kategorije: sladila,barvila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, emulgirne soli, sredstva za zgostitev (gostila), elirna sredstva, stabilizatorji - vkljuno s stabilizatorji pene, ojaevalci arome, kisline, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti sprijemanju, modificirani krobi, sredstva za vzhajanje, sredstva proti penjenju, sredstva za glaziranje vkljuno z mazivi, utrjevalci, sredstva za ohranjanje vlage, encimi, ki se po svoji funkcionalni lastnosti uporabljajo kot aditivi za ivila, sredstva za poveanje prostornine, potisni plini, plini

za pakiranje, sredstva za obdelavo moke, razen emulgatorjev in nosilci, vkljuno s topili. To so vsi dovoljeni aditivi v ivilih, prav tako pa pravilnik doloa tudi nedovoljene aditive. Aditive lahko klaficiramo tudi glede na dovojen dnevni vnos in glede na to kako uinkujejo na zdravje. Najpogosteji aditivi s katerimi se sreujemo so zagotovo antioksidanti, razna barvila, sladila, konzervansi, stabilizatorji in ojaevalci okusa, zato sem se odloila da bom te malo podrobneje tudi opisala. 3.2 BARVILA (E in serija tevilk 100)

V sami hrani so e prisotna barvila, ki pa ne prenesejo tehnoloke obdelave ivil, zato hrani dodajajo naravna in sintetina barvila, seveda pa se dodajajo barvila tudi takrat, kadar eli proizvajalec izdelek posebej obarvati, da bo bolj privlaen na pogled. Danes je poznanih priblino 40 skupin barvil. 3.3 KONZERVANSI (E in serija tevilk 200)

S konzervansi v hranilih prepreujemo rast mikroorganizmov, s emer lahko podaljamo rok uporabe ivila oz. prepreimo prehitro kvarjenje izdelkov. Poznamo jih priblino 30. Najvekrat uporabljeni so nitriti, nitrati, sulfiti, sulfati, sorbati in benzonati. 3.4 ANTIOKSIDANTI (E in serija tevilk 300)

Antioksidanti so molekule, ki upoasnijo oksidacijo drugih molekul ali pa le to celo prepreijo. Oksidacija je kemijska reakcija pri kateri lahko nastajajo prosti radikali, ki lahko v telesu pokodujejo celice in s tem ko antioksidanti to prepreujejo, te proste radikale nevtralizirajo. Antioksidanti so sami e prisotni v nekateri hrani npr. zelenjavi, sadju, orekih in itaricah, v tehnoloko pridelani hrani pa morajo biti obvezno dodani doloenim ivilom. Prav tako antioksidanti prepreujeo arkost maob, prav tako pa ohranjajo barvo ivila in njegovo hranilno vrednost. 3.5 STABILIZATORJI in emulgatorji, stredstva za zgostitev, ilirna sredstva... (E in serija tevilk 400)

Emulgatorji v ivilih omogoijo da se med seboj meajo snovi, ki se sicer ne bi, npr. olje in voda, stabilizatorji pa nato poskrbijo, da snovi ostanejo v zmeani fazi, torej da se ne loijo med seboj. Prav tako, pa gledano iz tehnolokega vidika, emulgatorji in stabilizatorji zmanjajo porabo naravnih sestavin in zaradi tega je postopek tudi ceneji (npr. emulgator pri peki keksev, peciva zmanja porabo jajc).

3.6

OJAEVALCI OKUSA (E in serija tevilk 600)

Ojaevalci okusa so kemikalije, dodane hranilom predvsem zato, da bi popravile oz. spremenile okus ivila tako, da bo konnemu uporabniku okus taknega ivila bolji. Najbolj znani ojaevalci so glutamat, ki se najve uporabljajo za june osnove in zaimbe, znano pa je tudi, da povzroajo dosti alergijskih reakcij. 3.7 SLADILA (E in serija tevilk 900)

Sladkor ima v hranilih energijsko vrednost hkrati pa daje hranilom sladek okus. Prvo sladilo oz. alternativa sladkorju je bil saharin e leta 1878. Umetna sladila pa so na trg prila veliko pozneje po letu 1950. Umetna sladila ne moremo enaiti s sladkorjem, saj imajo manjo energijsko vrednost in so dodana le zato, da dajo ivilu bolj sladek okus.

TOKSINOST

Kot sem e prej omenila mora dobiti aditiv dovoljenje za uporabo na trgu. Poleg tega pa mora biti na aditivih opravljen test na toksinost, razen pri aromah. Test na toksinost je izveden po mednarodnih strogo predpisanih postopkih in je obiajno izveden na ivalih ali bakterijah. Seveda se lovek lahko odziva na aditiv drugae, zato se zadnje ase v drubi pojavljajo polemike glede taknega preizkuanja, prav zato pa je tudi prodaja aditivov omejena na doloeno obdobje. Zaradi tega prihaja tudi do vpraanja ali so aditivi kodljivi ali ne. Seveda vsi aditivi, ki so danes dovoljeni niso popolnoma varni. Evropska komisija je zato zaela dajati ve poudarka na dosedaj dovoljenih aditivih za katere so ugotovili, da jih je okoli 540 zagotovo varnih. Ostali so e v mejah normale, lahko pa povzroajo razne alergijske reakcije ali puajo celo dolgotrajne posledice na loveku ob daljem uivanju. Na listi za kodljive aditive se pojavlja vedno ve aditivov, katerim so dokazani slabi uinki. Veliko se govori o amaranthu in karagenanu, zato sem se odloila, da bom ta dva predstavila bolj podrobno. 4.1 E123 AMARANTH Amaranth se pojavlja tudi pod drugimi imeni: FD&C Red No. 2, E123, C.I. Food Red 9, Acid Red 27, Azorubin S in C.I. 16185. Je barvilo temno rdee barve in se pojavlja za obarvanje ivil, prav tako pa lahko nastopa kot barvilo tudi v kozmetinih izdelkih. Njegova molekulska formula je C20H11N2Na3O10S3, vrelie pa ima pri 120C. Prepovedan je v ZDA, Rusiji, Avstriji, na Norvekem in v drugih dravah. Velikokrat je to barvilo zamenjano za zdravilno rastlino amarant, vendar je po tej rastlini le poimenovan zaradi znailne rdee barve. Pridobivajo ga iz premoga-katrana ali pa iz petroleja. Najvekrat se uporablja v meanicah za torte, ele bonbonih, okoladi, pudingih in

nekaterih topljenih sirih. Povzroa lahko astmo, izpuaje in hiperaktivnost pri otrocih, pri testiranju na ivalih pa je povzroal napake pri rojstvu in celo smrt zarodka. Potencialno je oznaen tudi za rakotvornega. 4.2 E407 KARAGENAN

Karagenan je polisaharid, ki ga najdemo po veini v stenah rdeih alg. Zaradi fleksibilne in dolge vijane strukture ima zmonost tvorbe gelov e pri sobni temperaturi, zaradi esar je tudi zelo uporaben v ivilih. Najdemo ga v mlenih izdelkih, omakah, prav tako se dodaja kozmetinim izdelkom kot zgoevalec in najdemo ga tudi v lubrikantih (prepreuje povezavo virus-celica). Pri testiranju na ivalih se je dokazal, kot dokaj nevarni produkt, saj potencialno povzroa raka gastrointestinalnega trakta, nastanek ulceracij in lahko povzroi prebavne teave.

ADITIVI V KOZMETINIH IZDELKIH

Aditive lahko najdemo tudi v kozmetinih izdelkih. V Ameriki so regulirani pod: Federal Food, Drug, and Cosmetic Act (FD&C Act), sec. 721; 21 U.S.C. 379e. V Evropi pa aditivi, kot dodatki v kozmetinih izdelkih, niso regulirani s svojo zakonodajo, ampak spadajo kar pod isto zakonodajo, kot aditivi za ivila. V kozmetinih izdekih se uporabljajo veinoma barvni aditivi, lahko pa tudi aditivi emulgatorji in konzervansi. 5.1 BARVNI KOZMETINI ADITIVI

Barvila v kozmetinih izdelkih razdelimo na dve kategoriji: organska in anorganska. Med organske barvne kozmetine aditive tejemo barvila, ki so topna v olju ali v vodi in pigmente iz naravnih sestavin. Med anorganske pa tejemo pigmente kot so elezov oksid, titanov dioksid ipd.
5.1.1 ORGANSKI ADITIVI

BARVILA: TOPNA V VODI kozmetinim izdelkom dajejo brilijantni odtenek, sveino, barvo in svee odtenke. Zelo primerna so za obarvanje krem, mil, losijonov in pudrov. Problem naravnih barvil topnih v vodi je da se lahko barve prelivajo in da niso zelo obstojne in morajo biti uporabljene le v majhnih koncentracijah. TOPNA V OLJU najbolj poznani so oksidi in ultramarini, ki dajejo barvo izdelkom, ki so zasnovani na oljni podlagi.

5.1.2

ANORGANSKI ADITIVI

PIGMENTI: Anorganski aditivi so lahko pridobljeni iz naravnih sestavin oz. elementov (npr. elezovi oksidi), ki pa so preieni tekih kovin, ki so lahko loveku zelo kodljive in zato potrebujejo sintetsko predelavo. Pigmenti so v osnovi zemeljskih barv (rjava, rdea, rumena, zelena), z meanje razlinih pigmentov pa lahko v laboratorijih doseemo tudi druge pigmente, ki dajejo nato barvo razlinim kozmetinim izdelkom npr. maskaram, barvam za lase in lakom za nohte. elezovi oksidi: So najbolj znani uporabljeni anorganski pigmenti. Poznamo tri osnovne barve: rdeo, rno in rumeno. Z meanjem elezovih oksidov s titanovim dioksidom pa lahko doseemo rjave odtenke. Tako je zelo primeren za pudre, bronzerje, poudarjanje lic. So zelo obstojni pigmenti, vendar lahko na zelo moni vroini obledijo. - Mangan: Mangan daje kozmetinim izdelkom lep odtenek vijoline barve. Je nestabilen v bazinem okolju zato ni primeren za uporabo pri milih in prav tako se raztaplja v vodno zasnovanih kozmetiih izdelkih. Primeren je za kozmetine izdelke, ki imajo oljno osnovo. Prav tako ni primeren za uporabo v minkah. - Ultramarini: Ultramarini so lahko v razlinih odtenkih, najvekrat pa je v modri barvi. So pogosto uporabljeni v gelih za tuiranje. Niso obstojni v kislem mediju, se pa dobro obnesejo v bazinem okolju, prav tako so obstojni na svetlobi. Titanov dioksid: Uporablja se predvsem za posvetljevanje drugih pigmentov in lahko povzroa tudi motnost kozmetinega izdelka.

elezov cianid oz. elezno modra: Potemni v bazinem mediju in se uporablja za obarvanje izdelkov z modro barvo. Najdemo ga lahko v silikatnem mineralu sljuda. Kromov oksid: Je zelen pigmet in se uporablja po veini v milih in amponih, lahko tudi v senilih za oi. Je zelo stabilen, vendar ga je zahtevno pridobivati, ker ga je teko razdrobiti in spremeniti v obliko, da bi bil obstojen oz. bi se dobro meal s tekoimi oblikami.

KRATKO RAZISKOVALNO DELO

Da bi seminarsko nalogo popestrila in dodala nekaj svojega, sem se odloila, da bom pogledala v svoj tudentski hladilnik in omaro ter kopalnico in raziskala koliko aditivov bom nala na svojih policah.

6.1 IVILO

ADITIVI V PREHRANI BLAGOVNA ZNAMKA FELIX GORENJKA ADITIVI E1422 E500ii, E503ii, E322 E160c, E171, E904, E322 E300, E330 E281, E202, E200, E322, E475,E471, E450, E476, E500 KRATEK OPIS ADTIVA aditiv predstavlja modificiran koruzni krob in ima v ivilu vlogo zgoevalca 1.aditiv je natrijev bikarbonat, 2. je amonijev bikarbonat in ta dva imata funkcijo mineralne snovi v ivilu, 3. pa je sojin lecitin, ki je antioksidant in emulgator 1.aditiv je ekstrakt paprike in je barvilo, 2. je titanov dioksid in je barvilo, 3. aditiv je vrsta smole, ki jo izloa posebna uelka in je neke vrste preliv oz. glazura 1.aditiv je askorbinska kislina, 2. pa citronska kislina in obe kislini sta antioksidanta 1.aditiv je natrijev propionat, 2. je kalijev sorbat, 3. je sorbonska kislina in so vsi konzervansi, 5. je poligliceridni ester maobnih kislin, 6. je gliceril monostearat, 7. je difosfat, 8. je poliglicerol poliricinoat in vsi tirje so emulgatorji, 9. pa je natrijev karbonat in je mineralna sol E450a, 1. je ester mono ali digliceridnega estra iz E407, maobnih kislin, ki je emulgator, 3. je E508, karagenan, ki je gostilo, stabilizator in emulgator, 5. je kalcijev karbonat in je barvilo, 6. je potasijev klorid in je mineralna sol, 7. pa je natrijev fosfat in je tudi mineralna sol

Paradinikov ketchup Mlena okolada Spekulas okoladne mrvice

VENZ

FRUCTAL Fruc pomarana in limona GORENJKA Mini rolade stracciatella

Omaka parmezan

DUKAT

E472e, E415, E170, E339

6.2

ADITIVI V KOZMETINIH IZDELKIH ADITIVI CI 77499 CI 19140, CI 42090 CI 73360, CI 74260, CI 77492 KRATEK OPIS ADITIVOV elezov oksid je pigment, ki daje izdelku rno barvo 1.spada med pirazole in daje rumen odtenek, 2. je trifenilmetan in daje svetlo moder odtenek 1.je barvilo, ki daje ivo rde odtenek, 2.derivat klora, ki daje zeleno barvo in 3. je elezov oksid rumene barve

KOZMETINI ZNAMKA IZDELEK Maskara za MANHATTAN trepalnice Gel za AXE tuiranje AQUAFRESH Zobna pasta