Mag. Branko Mayr ITEO-ABECEDA, d.o.o.

DUE DILIGENCE (skrbni pregled)

Ptuj, januar 2003

Povzetek:
V sestavku obravnavamo skrbni pregled in subjekt pregledovanja - podjetje. Skrbni pregled je oblika pridobivanja informacij, ki so potrebne pri sprejemanju stratekih odloitev, pri katerih so pomembneje tiste, ki se nanaajo na nakupe podjetij, spojitve, vlaganja in podobno. Metodika skrbnega pregleda mora zagotoviti uresniitev zastavljenih ciljev. Izredno pomembno je nartovanje skrbnega pregleda. V nartu se predvidijo aktivnosti, ki zagotavljajo kvalitetno izvedbo in zmanjujejo tveganja. Zaradi sistematinosti izvedbe skrbnega pregleda so se razvile metodologije pregledovanja. Njihova sestavina so vpraalniki, ki izvajalce vodijo preko posameznih podroij skrbnega pregleda. Tehnika, metodika, pa ne zmanjuje zahtev po kvalificiranosti izvajalcev skrbnega pregleda. Ti so specialisti z ekspertnimi znanji. Globina in cilji skrbnega pregleda se opredelijo v naroilu skrbnega pregleda. Opredeljeni cilji in tveganja pogojujejo globino skrbnega pregleda in vplivajo na stroke njegove izvedbe. Velja naelo, da je varevanje na raun kvalitete skrbnega pregleda dvorezen me. Privarujemo malo, tvegamo pa , da izgubimo zelo veliko.

Kljune besede:
skrbni pregled, podjetje, gospodarska druba, poslovni sistem, poslovni proces, poslovne funkcije, prodaja podjetij, pripojitve, raunovodstvo. revizija.

VSEBINA

1 2 3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 4

UVOD..................................................................................................................................... 4 SUBJEKT SKRBNEGA PREGLEDA ................................................................................... 5 SKRBNI PREGLED............................................................................................................... 9 Opredelitev skrbnega pregleda ............................................................................................... 9 Nartovanje skrbnega pregleda............................................................................................. 10 Izvedba skrbnega pregleda.................................................................................................... 13 Nekatera vpraanja iz postopkovnika skrbnega pregleda ..................................................... 16 Primer obsega skrbnega pregleda ......................................................................................... 17 SKLEP .................................................................................................................................. 19

1 UVOD
Gospodarske drube (v nadaljnjem besedilu podjetje) v svojem ivljenju vstopajo v najrazlineje poslovne odnose. Nekatere odloitve imajo dolgotrajne posledice in so lahko za podjetje izredno pomembne. Sprejem odloitve o takih vpraanjih je zelo odgovorno dejanje. Temeljiti mora na kvalitetnih osnovah. Odloevalci morajo razpolagati z informacijami za in/ali proti sprejemu odloitve. Postopki pridobivanja ustreznih informacij so raznoliki. V gospodarstvu razvitih drav se oblikujejo informacije za sprejem nekaterih pomembnih poslovnih odloitev (npr. odloitve v zvezi z nakupi podjetij, spojitvami, zdruitvami itd.) s pomojo postopka skrbnega pregleda (Due Diligence), ki zajema pregledovanje podjetja kot poslovnega sistema vkljuenega v okolje. Sestavina odloanja so tudi najrazlineje predstavitve podjetij. Te so pogosto podrejene posameznim interesom. Naloga skrbnega pregleda je, da razkrije napane predstavitve in o njih obvesti naronika skrbnega pregleda. Skrbni pregled se opravlja v skladu z opredeljenimi cilji. Praviloma zajema vse pomembne dejavnike poslovanja (poslovne funkcije, informacijski sistem, management, okolje itd.). Globino prouevanja se opredeli v nartu skrbnega pregleda in je odvisna od ciljev skrbnega pregleda. V fazi nartovanja se opredelijo vsi potrebni postopki in obsegi pregledovanja, da se uresniijo cilji pregleda. Naroniki pogosto opredeljujejo minimalne cilje. Motiv je v varevanju, saj so stroki takega skrbnega pregleda niji. Tako varevanje je dvorezno. Na eni strani se prihrani nekaj pri izvedbi storitve skrbnega pregleda, prevzema pa se tveganje preseneenja, ki so povezana z podroji, ki jih skrbni pregled ne obravnava. Taka preseneenja so pogosto, zelo draga. Odloevalci pogosto izgovorijo znani stavek: e bi to vedel se ne bi tako odloil. Ta stavek je pogost tudi takrat, ko se odloa brez opravljenega skrbnega pregleda. V praksi razvitih drav je skrbni pregled sestavina odloevalnega postopka. Odloevalci so ugotovili, da je skrbni pregled najceneja oblika zmanjevanja tveganja pred katastrofalnimi izgubami, ki jih lahko povzroijo napane odloitve. Prav to je razlog, da so cilji skrbnega pregleda obseni in njihova uresniitev zahteva poglobljeno pregledovanje. Izvajalci skrbnega pregleda morajo razpolagati s potrebnimi znanji in izkunjami na ekspertnem nivoju. Ta so raznolika, zato je potrebno angairanje specialistov, ki opravijo posamezne faze skrbnega pregleda. Njihovo delo koordinira vodja projektne naloge, ki mora obvladati celoto in koordinirati delo projektne skupine tako, da se uresniijo cilji skrbnega pregleda. Nekatera podjetja imajo lastne strokovnjake, ki izvajajo skrbni pregled (npr. veliki banke, investicijske drube itd.). Veina pa ta znanja potrebuje obasno. Zato takrat najamejo tuje izvajalce. Nekateri menijo, da so dobri le strokovnjaki iz tujine, vendar imamo v Sloveniji zadostno tevilo lastnih strokovnjakov (njihovo strokovnost priznavajo tudi velike tuje svetovalne hie, ko nae strokovnjake angairajo za izvedbo skrbnih pregledov, ki so jih pri njih naroila naa podjetja). V projektno skupino za izvedbo skrbnega pregleda obiajno vkljuujemo revizorje, davne svetovalce, odvetnike, ocenjevalce vrednosti, svetovalce s podroja delovanja podjetja in njegovih funkcij in druge. Viri informacij skrbnega pregleda so raznoliki (predstavitve podjetja, poroila, razlini akti, projekti, zgodovina podjetja, narti, tudije, raunovodska dokumentacija, pogodbe, sporazumi in tako naprej). Pridobivajo se v podjetju, ki se pregleduje in od drugod (sodni registri, zemljika knjiga, javni viri, naronik, poslovni partnerji, zunanji revizorji, zunanji svetovalci, bivi zaposleni itd.). Vse pridobljene informacije se podrobno preverijo in ovrednotijo v skladu z opredeljenimi cilji skrbnega pregleda. Na cilj ni celovita predstavitev skrbnega pregleda, saj bi presegala okvir tega sestavka. Omejili smo se na nekatere njegove znailnosti, ki smo jih izbrali na osnovi izkuenj pridobljenih pri izvajanju skrbnih pregledov (v Sloveniji in tujini). 4

Najprej na kratko povzemamo vsebino podjetja in njegovega okolja kot subjekta skrbnega pregleda, nato opredelimo pojem skrbnega pregleda in osnovne znailnosti njegovega nartovanja ter izvedbe. Prikazali smo osnovne listinske zahteve in postopke skrbnega pregleda. V strokovni praksi se izpostavlja zahtevnost presojanja vodenja in ivljenjskih ciklov. Zato smo v sklepnem delu primeroma obravnavali osnove, ki jih uporabljamo pri pregledovanju teh podroij.

2 SUBJEKT SKRBNEGA PREGLEDA

Najpogosteji predmet (subjekt) skrbnega pregleda je gospodarska druba (podjetje). Podjetje? Veina avtorjev pojmuje podjetje kot poslovni sistem1 pod katerim razumejo od okolja razmejeno in zaokroeno miselno celoto, ki se ukvarja s poslovanjem. Glede na dejavnost loijo proizvajalne, trgovinske in storitvene poslovne sisteme. Posluje se v poslovnem sistemu v katerem se izvaja poslovni proces. Za dobro poslovanje je nujno dobro delovanje poslovnega sistema2 in poslovnega procesa. To se preverja v postopku skrbnega pregleda. Pri pregledovanju se opiramo na teoretina izhodia oblikovanja poslovnih sistemov. Ti so oblikovani tako, da omogoajo izvajanje dejavnosti. V kolikor so prisotne motnje, ki vplivajo na delovanje poslovnega sistema in poslovnega procesa se te v postopku skrbnega pregleda identificirajo in ovrednotijo v skladu s cilji skrbnega pregleda. Podjetje je sistem medsebojno povezanih sestavin3, ki bolj ali manj vplivajo druga na drugo. Sestavni del podjetja je tudi okolje4. Podjetje kot poslovni sistem je sestavljeno iz vhoda, procesa, izhoda in povratne veze5. To prikazuje spodnja slika.

Hoevar in Igliar (1997, stran 18). Strokovnjaki povedo, da poslovni sistem deli na ve podsistemov. Kljuni so izvajalski, informacijski in upravljalni podsistem. 3 Turk in soavtorji (1996, stran 35 47). 4 Mitra (1986, stran 3). 5 Tako ager K. in ager L. (1999, stran 13).
2

Slika 1: Poslovni sistem, okolje, proces

POSLOVNO OKOLJE, POSLOVNI SISTEM IN POSLOVNI PROCES
DRUBENO POLITINI SISTEM KOT OKOLJE

POSLOVNI SISTEM
PROIZVODNO IN TEHNINO OKOLJE PRIPRAVA IZVAJANJA KULTURNO OKOLJE POSLOVNI PROCES IN FUNKCIJE

ET PR

N O

ST

ST LO EK

IH O D

FI A N

PR

K A D R I

C N N A IR
TEHNIKA

JE

NARTOVANJE

VHOD
IZ POSLOVNEGA PROCESA
PRVINE INFORMACIJE

IZHOD
UINKI SPOROILA

PO VA N

JE

PROIZVODNJA

D O PR JA A A A N Z LI IR N A JE

POVRATNA

K U

R A N

N A

JE

IZ OKOLJA

INFORMACIJSKE NADZIRANJE UPRAVLJALSKE

N A

IZVAJALSKE

D ZI

JE N

EKONOMSKO OKOLJE

PRAVNO OKOLJE

V postopek skrbnega pregleda zajamemo glavne znailnosti vhoda, izhoda, procesa in povratne veze. Na vhodu vstopajo prvine poslovnega procesa (delovna sredstva, predmeti dela, delo in storitve). Gre za splet materialnih in nematerialnih sestavin, ki so medsebojno povezane s ciljem ustvarjanja enega ali ve ciljev podjetja. Cilji so namenjeni izhodu (lahko so proizvodi, storitve itd.). Znana je opredelitev, da je podjetnitvo proces ustvarjanja vrednosti iz praktino ni6. Pri tem so za uspeh zraven poslovnih prvin potrebni tudi7 podjetnik z njegovim teamom in poslovne prilonosti. Ali so bile pridobljene informacije o nekem podjetju pravilno, realno predstavljene? Odgovor nudi skrbni pregled. Poslovni proces je sestavina njegovih funkcij8. Ali poslovne funkcije delujejo, ali so prisotne kakne motnje,

Timmons (1977, stran 7). Rebernik in Repov 2000, stran 11. 8 Prikaz funkcije je v slovenskem strokovnem prostoru preteno poenoten. Tako na taken ali podoben nain prikazujejo poslovne funkcije Turk in Melavc (1994, stran 9 do 16), Igliar in Hoevar (1997, stran 19 do 23), Mayr (2000, stran 13 do 15) in drugi. Njihova osnovna vsebina je: Za poslovanje so potrebni tudi ljudje. Skrb za ljudi je prepuena kadrovski funkciji. Nabavna funkcija poskrbi za predmete dela in storitve. V poslovnem procesu se ustvarjajo uinki. To je naloga proizvajalne funkcije. Aktivnosti v
7

INFORMACIJA INFORMACIJA

DRUGO

POVRATNA

ki vplivajo na uinkovitost njihovega delovanja? Odgovor na slednja vpraanja je pomemben, saj vemo, da motnje pri delovanju katere koli poslovne funkcije vplivajo na delovanje podjetja kot celote. Delovanje posameznih funkcij pa ne predpostavlja organiziranosti (oblikovanja slub). Pomembno je, da se vse izvajajo, pri tem pa lahko ena oseba izvaja ve funkcij to je normalno v malem podjetju. Kot primer je lahko enoosebna druba, v kateri vse funkcije izvaja ena oseba. Podjetje posluje v danem okolju, ki v veliki meri opredeljuje njegovo vsebino. Okolje podjetja je drubeno politino, kulturno, proizvodno, tehnino, ekonomsko, pravno in podobno in vpliva na ustvarjanje uinkov v poslovnem procesu podjetja, ki je interakcija prvin, informacij okolja in poslovnih funkcij. Pomembna sestavina uinkov je tudi sporoilo naslovljeno na okolje. To prispeva k oblikovanju imagea podjetja. Podjetje v svojem poslovanju stalno komunicira z okoljem, lahko reemo, da komunicira z razlinimi interesnimi skupinami. Take skupine so zaposleni, kupci, dobavitelji, oblast, druba, managerji, lastniki, podjetniki in drugi. Njihovi interesi so pogosto nasprotujoi. Okolje vpliva na poslovne odloitve predvsem:9,10: s trnimi kontakti, z lokalnimi inkubatorskimi podjetji, z visoko sposobno lokalno delovno silo, s tehnino izobrazbo, s podporo dobaviteljev, s kreditiranjem, z lokalnimi podjetji za tvegani kapital, z banniki, ki podpirajo tvegane nalobe, s sposobnimi lokalnimi svetovalci, s podjetnikim izobraevanjem in z uspenimi podjetniki za vzgled. z ukrepi odpravljanja administrativnih ovir pri oblikovanju institucionalnega okvira podjetnitva (npr. as in stroki potrebni za oblikovanje podjetja), s poenostavitvami vodenja poslovnih evidenc podjetij (raunovodstvo) in poroanja dravi (letna poslovna poroila, davna poroila, statistina poroila in podobno) , z davnim sistemom in podobno.

Nateti dejavniki okolja skupaj z drugimi pomembno vplivajo na delovanje podjetja in njegovo uspenost. Pri velikem tevilu stratekih odloitev jih je treba poznati in ovrednotiti njihov vpliv na poslovanje podjetja. Tudi okolje in njegovi vplivi na poslovanje podjetja so predmet skrbnega pregleda. Izhod iz poslovnega sistema so uinki, ki imajo obliko proizvoda ali storitve. Uinke prodamo, oblikujemo prihodke. Uinki so povzroili nastanek strokov, odhodkov. S prodajo smo oblikovali prihodke, ko jih zmanjamo za odhodke pa dobimo izid.

zvezi z delovni sredstvi so v domeni tehnine funkcije. Uinke je treba prodati. Za to poskrbi prodajna funkcija. Financiranje8 je naloga finanne funkcije. Vse navedene funkcije so temeljne ali izvajalske funkcije. Poslovni sistem vodijo ljudje. V procesu vodenja oblikujejo odloitve. Sestavina procesa odloanja pa so nartovanje, izvajanje in nadziranje izvajanja (upravljalske funkcije). Za oblikovanje kvalitetnih informacij potrebujejo informacije. Zanje skrbijo informacijske funkcije, ki jih sestavljajo funkcija obravnavanja podatkov o prihodnosti, funkcija obravnavanja podatkov o preteklosti, funkcija nadziranja obravnavanja podatkov in funkcija analiziranja podatkov 9 V stroki govorimo o dejavnikih, ki potiskajo oziroma privlaijo v podjetnitvo. 10 Moina et al. 1994, stran 920.

Vsebino poslovnega izida prikazujemo v sliki 2. Slika 2: Vlaganje v poslovni proces, uinek in izid

PREJEMKI NETO DENARNI TOK IZDATKI ZA: delovna sredstva

TERJATVE

PRODAJNA CENA * KOLICINA PRODANIH UCINKOV = PRIHODKI

OVREDNOTENI POTROKI = STROKI

STROKI AMORTIZACIJE

predm dela ete

STROKI MATERIALA

UCINKI:
DENARNA SREDSTVA

delo

STROKI
STROKI DELA

zaloge nedokoncanih ucinkov zaloge koncanih ucinkov

POSLOVNI IZID dobicek izguba

storitve

STROKI STORITEV

DRUGO

ODHODKI

Kako se prikazani procesi odvijajo v pregledovanem podjetju? Kakne poslovno izidne potenciale ima pregledovano podjetje? To so le nekatera vpraanja na katera odgovori skrben pregled. Podjetje je iv organizem. Kot za vsaki drugi organizem velja tudi za podjetje, da je lahko mlado, v najlepih letih, staro, bolno, zdravo in tako naprej. Njegov poloaj je odvisen od ivljenjskih ciklusov. Informacije o stanju v katerem se nahaja podjetje so kljunega pomena pri oblikovanju predlogov poslovnih odloitev. Najpogosteja vpraanja v zvezi s stanjem podjetja se navezujejo na oceno njegovega ekonomskega poloaja, ki je odvisen od tevilnih dejavnikov, na primer razvojna stopnja v kateri se nahaja podjetje11. Pri diagnosticiranju stanja podjetja si pomagamo s poznavanjem razvojnih znailnosti podjetja (koncept vodenja, ivljenjski cikel, tip podjetja, ekonomska mo podjetja itd.) ter tehnikami diagnosticiranja. Z njihovo pomojo uresniimo nekatere kljune cilje skrbnega pregleda.

Pod razvojem podjetja razumemo procese spreminjanja, do katerih prihaja v podjetju. Pravimo, da je podjetje v razlinih fazah ivljenjskega cikla. V svojem ivljenju prehaja iz ene faze v drugo oziroma iz enega stanja v drugo. Lahko reemo, da ima podjetje svojo rojstvo, mladost, zrelost in seveda tudi starost. Podjetje se rodi in tudi umre.

11

3 SKRBNI PREGLED 3.1 OPREDELITEV SKRBNEGA PREGLEDA

Subjekt skrbnega pregleda je najpogosteje podjetje in njegovo poslovanje. Ugotovili smo, da je poslovanje sistem medsebojno povezanih sestavin poslovanja12, ki vplivajo na vsebine poslovnih odloitev. Potencialni poslovni partnerji13 in/ali investitorji morajo biti sposobni identificirati, razumeti in ovrednotiti razline dejavnike, ki so za in proti poslovni odloitvi. Skrbni pregled je metoda oblikovanja potrebnih informacij za sprejemanje stratekih poslovnih odloitev. Med njimi so najpogosteje odloitve o vlaganjih v kapital podjetja, o nakupu podjetij, o spojitvah, o prevzemih itd. Kvaliteta pridobljenih informacijskih osnov je odvisna od izkuenj in strokovnosti izvajalca skrbnega pregleda. Ta se kae predvsem v sposobnosti pridobitve potrebnih informacij in njihovega pravilnega vrednotenja v skladu s cilji skrbnega pregleda. Skrbni pregled izvajajo za to usposobljeni izvajalci (med njimi pogosto najdemo revizorje, odvetnike, davne svetovalce, ocenjevalce vrednosti itd.). Opravlja se po posebnih metodologijah. Prouevanje skrbnih pregledov je pokazalo, da je njihova kvaliteta odvisna od izkuenj in strokovnosti izvajalca skrbnega pregleda. To velja e posebej zaradi dejstva, da je zelo teko v pravem trenutku postaviti pravilno vpraanje. Zaradi ponovljivosti kvalitete izvajanja skrbnih pregledov, zaradi povsem normalnih slabosti izvajalcev skrbnega pregleda (sposobnost dolgotrajne obremenitve, koncentracija itd.) in zagotovitve sistematinosti izvajanja skrbnega pregleda so se razvili sistematini pristopi opravljanja skrbnega pregleda (metodike). Vsebujejo liste vpraanj, navedbe kljunih listin (seznami) in analitskih postopkov, ki pomagajo diagnosticirati stanje podjetja in oblikovati kvalitetne odloitvene osnove. Samo kvalitetno izveden skrbni pregled bo dosegel cilj, da odloevalec nikoli ne izgovori: e bi vedel to, ne bi nikoli (bi) sprejel doloitve (odloitev). Skrbni pregled14 je torej eden od postopkov, ki se uporabljajo za raziskovanje in vrednotenje poslovnih prilonosti. Obiajno se izvaja po sprejeti nameri o sklenitvi posla in pred podpisom pogodb (na osnovi predpogodbe, pisma o nameri itd.). Najpogosteje odloitve, ki terjajo skrbni pregled so, zraven e omenjenih odloitev o kapitalskih transakcijah, e odloitve o: prodaji podjetij pridobitvi informacij o finannem stanju kupca (Zgodovina njegovih pripojitve v preteklosti. Kupevo obnaanje v preteklosti je najbolji indikator, kako se bo kupec obnaal do prodajalca in podjetja, ki se prodaja) stanju lastnega podjetja (s postopki skrbnega pregleda se lahko pregleda poslovanje lastnega podjetja. S tem se povea kontrola in odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in izbolja delovanje podjetja.) nalobah v podjetja itd.

Gordon Bing: Due Diligence. Techniques and Analysis. Critical Questions for Business Decision. Quorum books. Wesport, Connestitut, London1996. 13 V mislih imamo pomembne poslovne odloitve. 14 Pojem due diligence (skrbni pregled) se uporablja od konca osmega desetletja prejnjega stoletja (pozna 1980-ta). Izraz je nov, aktivnosti skrbnega pregleda pa ne te so stare toliko, kot posli zaradi katerih se izvajajo.

12

3.2 NARTOVANJE SKRBNEGA PREGLEDA

Pogoj za kvalitetno izvedbo skrbnega pregleda je njegovo podrobno nartovanje. Tej aktivnosti se posveti posebna pozornost in je asovno in strokovno zelo zahtevna. Slabosti pri nartovanju najbolje ponazorimo s primerjavo z izletom, ki ga ne nartujemo ali ga slabo nartujemo. V kolikor skrbnega pregleda natanno ne nartujemo je podoben izletu brez cilja. Nart mora zajeti najmanj spodnje aktivnosti: Oblikovanje ekipe izvajalci Aktivnosti skrbnega pregleda se praviloma opravljajo teamsko. Potrebna so razlina strokovna znanja (pravo, finance, tehnologija itd.). Ekipa za izvedbo skrbnega pregleda se oblikuje v postopku njegovega nartovanja. Njena sestava in strokovnost je v tesni odvisnosti od ostalih dejavnikov nartovanja predvsem ciljev in tveganj. Vodenje skrbnega pregleda, zbiranje informacij in njihovo ovrednotenje je lahko zaupano eni osebi ali teamu znotraj katerega morajo biti natanno doloene pristojnosti in odgovornosti. Oseba(e) morajo biti visoko strokovne in: poznati dejavnost in proces ustvarjanja nove vrednosti v podjetju nad katerim se izvaja skrbni pregled; poznati delovanje in vsebino podjetnikega informacijskega sistema (poudarek je na raunovodstvu); poznati organizacijo podjetja in delovanje poslovnih funkcij; razumeti podjetnike politike, strukture moi, podjetnike kulture in odnose med zaposlenimi in vedeti, kako se uresniijo cilji skrbnega pregleda;

Zraven strokovnosti morajo imeti izvajalci skrbnega pregleda e osebnostne vrline med katerimi izpostavimo: neodvisnost in trdnost (ne smejo podlei razlinim pritiskom); molenost (skrbeti morajo za zaupnost pridobljenih informacij); previdnost (to je zelo pomembno pri oblikovanju mnenj in sodb; vljudnost; lojalnost do naronika; vztrajnost, potrpeljivost in dojemljivost pri obravnavi podrobnosti; izkuenost in sposobnost uporabljati znanja potrebna za izvedbo skrbnega pregleda.

Lastne izvajalce skrbnega pregleda imajo specializirane institucije (banke, investicijske drube itd.). Drugi obiajno uporabljajo storitve specializiranih svetovalnih drub. Med njimi prevladujejo drube, ki se ukvarjajo z raunovodstvom in revizijo. Ocena tveganja Naronik in izvajalec skrbnega pregleda opredelita sprejemljive obsege poslovnega in pravnega tveganja. Od opredeljenih tveganj je odvisna globina skrbnega pregleda (tveganje se poveuje, e niso v pregledu zajeti kljuni dejavniki poslovanja). Na opredeljene globine skrbnega pregleda (v povezavi s tveganji) pogosto

10

vpliva elja naronika za im nijimi stroki skrbnega pregleda.15. Glede na opredeljene obsege tveganj se oblikujejo ustrezni vzorci pregledovanja. Vodenje postopka skrbnega pregleda V veini virov obiajno natevajo naslednje naloge vodje projekta skrbnega pregleda: izdelava programa skrbnega pregleda; pregled in sistematina obdelava vrste informacij, presoja potrebnosti listin in odloanje o potrebnih podatkih; izbor teama; organiziranje in vodenje vseh aktivnosti in njihovo terminiranje; pregled in analiziranje vseh zbranih podatkov, vkljuno z ekspertizami specialistov; predstavitev podatkov in izdelava konnega poroila

Pri nartovanju skrbnega pregleda je potrebno posebno skrb nameniti eventualnim konfliktom interesov. Pomembno je, da izvajalci skrbnega pregleda nimajo sedanjih in bodoih interesov povezanih z namenom skrbnega pregleda. Ocena posledic napak pri izvedbi postopka skrbnega pregleda V postopku nartovanja se glede na uporabljeno metodo skrbnega pregleda, njen cilj in globino, ocenijo mone napake pri izvedbi postopka skrbnega pregleda. Napake so lahko tehnine narave, napanega razumevanja pridobljenih informacij in/ali nezadostne globine izvedenega skrbnega pregleda. Nartovalec izvedbe skrbnega pregleda v nartu obravnava monost pojava napak in predvidi njihove posledice. Pomembno je, da sistem izvedbe skrbnega pregleda onemogoa nastanek napak, e pa so le te nastale, pa njihovo pravoasno identifikacijo. Zato je treba poznati razloge, ki povzroijo njihov nastanek. Ti razlogi morajo biti opredeljeni v nartu skrbnega pregleda. V primeru, e v izvedbi skrbnega pregleda nastopi kateri od priakovanih razlogov, se z dodatno skrbnostjo pri izvedbi skrbnega pregleda zmanjuje monost napake in s tem njene neugodne posledice. Prav tako se omogoa pravoasna zaznava napake in njena odprava. Ocena ovir, ki lahko onemogoijo izvedbo skrbnega pregleda Veliko je monih ovir, ki lahko onemogoijo izvedbo skrbnega pregleda. Nekatere so vezane na subjekt pregledovanja, druge na naronika, nekatere pa tudi na izvajalce skrbnega pregleda. V asu nartovanja je potrebno predvideti ukrepe za odpravo im vejega tevila ovir, ki lahko nastopijo. Opredelitev ciljev skrbnega pregleda Cilje skrbnega pregleda opredeli naronik. Povezani so z opredeljenimi tveganji in globino skrbnega pregleda. Ciljev je veliko. Najpogosteje pa se opredelijo kot: ali je dejansko stanje v pregledovanem podjetju takno, kot je bilo prikazano; ali naloba ustreza nalobenim kriterijem

15

Taka potika je dvorezna, saj stroki skrbnega pregleda glede na pomembnost odloitve ne predstavljajo bistvene strokovne postavke. S poglobljenim skrbnim pregledom se lahko izognemo katastrofalnim izgubam.

11

Veliko investitorjev ima oblikovana merila vlaganja. Taka merila pogosto zajemajo podatke o preteklem poslovanju in ocene prihodnosti (npr.: podatki o ustvarjenih zaslukih, finanna sodila, potencial nalobe, knjigovodske vrednostih premoenja, potene trne vrednosti premoenja in podjetja, kvalitete vodij in vodenja, vrsta posla, nabavni trg, prodajni trg, tehnologija, organizacija proizvodnje in tako naprej). V kolikor postavljena merila niso doseena posel ni zanimiv in obratno. Zato je potrebno skrbno preveriti uresniitev kriterijev (predvsem podatkovne podlage). Opredelitev obsega (vse kar je potrebno za dosego cilja skrbnega pregleda) Kot smo navedli pri tveganju je globina skrbnega pregleda pomembna sestavina njegove kvalitete. Skrbni pregled obiajno zajema: preveritev managementa s poudarkom na njegovi stalnosti in izkuenosti; diagnosticiranje stanja podjetja s poudarkom na ivljenjskih ciklih; revizijo raunovodskih izkazov s skrajano razumljivo predstavitvijo raunovodskih poroil; preveritev in analizo stabilnosti preteklih rezultatov; preveritev organiziranosti podjetja; prikaz poslovnega sistema (organizacijske enote, odvisne drube, joint ventures itd.); preveritev prikazanega trnega poloaja; navedbo sporov in pravd in njihovo oceno; oceno potencialnih problemov, teav na podroju varovanja okolja; preveritev vrsta dobika (poslovni, finanni, izredni) in njihova analiza; prikaz odvisnosti (od kupcev, prodajalcev, tehnologije, kadrov itd.); prikaz vsebina premoenja in njegovih virov financiranja (vrste premoenja in virov, opredelitev potrebnosti oziroma nepotrebnosti, vloga v poslovnem procesu itd.); prikaz transakcij znotraj poslovnega sistema (po potrebi konsolidacija); prikaz in analiza izvedenih reorganizacij, prestrukturiranj itd.; opis in ocena delovanja notranjih kontrol; opis lokacij in njihovih znailnosti; oceno poslovnih nartov; itd.

Opis prikaznih aktivnosti ni celovit. Prikazali smo le tiste, ki jih najpogosteje izvajamo. Mone so e druge. Pomembno je, da so opredeljene v ciljih skrbnega pregleda. as izvedbe in cena as izvedbe skrbnega pregleda je v tesni odvisnosti od opredeljenih ciljev, globine in zahtevnosti skrbnega pregleda. Potrebni as se nartuje po aktivnostih. Pri tem se ne sme zanemariti asa sestave poroila, sestankov z naronikom in poroanja. Naronik obiajno opredeli asovni okvir oziroma rok dokonanja skrbnega pregleda. Pred sprejemom posla je treba uskladiti potrebne ase za izvedbo skrbnega pregleda (glede na razpololjive kapacitete) s asovnim okvirjem zaetkom in koncem skrbnega pregleda (v primeru medfaznega poroanja pa tudi z roki teh poroanj). Paziti je potrebno na zagotovitev asa za primer, e gre kaj narobe. Cena izvedbe skrbnega pregleda je odvisna od njegovega obsega in globine. Opredeljuje se kot vsota potrebnih asov posameznih aktivnosti ovrednotenih s ceno izvajalca. Obraun storitve se lahko izvede po dejanskem asu (zelo redko) ali v naprej doloenem znesku (oblikovan na osnovi nartovanih velikosti). Na splono pa velja, da je stroek skrbnega pregleda v primerjavi z ostalimi svetovalnimi storitvami veji, saj se za izvedbo zahtevajo specialistina znanja na ekspertnem nivoju. 12

3.3 IZVEDBA SKRBNEGA PREGLEDA

Izvedba skrbnega pregleda poteka v skladu z oblikovanim nartom. Postopek se zane s pridobivanjem potrebnih podatkov, informacij. Virov je veliko. Glede na as njihovega pridobivanja jih delimo na tiste, ki jih pridobimo v asu nartovanja in na tiste, ki jih pridobimo v asu izvedbe skrbnega pregleda. Glede na vir jih delimo na tiste, ki jih dobimo od naronika skrbnega pregleda in tiste, ki jih pridobimo pri subjektu skrbnega pregleda. Zelo pomembno je, da so pridobljene informacije kvalitetne in preverljive. To je lahko problematino pri informacijah, ki ne temeljijo na listinskih podlagah. Zato se pri izvedbi skrbnih pregledov najpogosteje opiramo na najrazlineje listine. Pridobljene informacije preizkusimo. Sledi faza njihovega ovrednotenja v kontekstu uresniitve ciljev skrbnega pregleda. O rezultatih se sestavi poroilo. Listine pridobljene v postopku nartovanja skrbnega pregleda Nartovanje skrbnega pregleda temelji na opredeljenih ciljih in omejenem listinskem obsegu. Potrebne listine v veini primerov zagotovi naronik skrbnega pregleda. Iste uporabimo tudi pri izvedbi skrbnega pregleda. Med njimi izpostavimo: tudije narejene za potrebe uprave, marketinke raziskave, poroila inenirjev in/ali ostala poroila sestavljena s strani zunanjih svetovalcev in/ali zaposlencev. Pretekli in tekoi poslovni narti in analize njihove uresniitve. Pretekli in tekoi finanni narti, vkljuno s projekcijami prodaje in napovedmi priakovanih dobikov. Marketinki narti in narti oglaevanja, propagande in podobno z analizami njihove uresniitve. Dolgoroni in operativni narti investiranja v sredstva podjetja in analize njihove uresniitve. Dolgoroni in operativni kadrovski narti in analize njihove uresniitve. Programi pridobivanja certifikatov kakovosti (ISO). Programi prestrukturiranja in analize njihove uresniitve. in drugo.

Zbiranje podatkov in njihovo vrednotenje je prisotno v celotnem postopku pogovorov med potencialnimi poslovnimi partnerji. Pred sklenitvijo predpogodbe ali pisma o nameri imajo poslovni partnerji vrsto sestankov. Sestanki morajo biti skrbno nartovani in tako omogoiti pridobitev nekaterih podatkov, ki so potrebni za skrben pregled. Izvirajo lahko iz razprav in gradiv na sestankih, iz razlinih delovnih gradiv, poslovnih nartov, raunovodskih poroil, informacijskih brour itd16. Potrebno jih je skrbno zbirati in uporabiti v postopku skrbnega pregleda. V postopku skrbnega pregleda pa je potrebna njihova preveritev. Takno pridobivanje informacij je poceni in lahko znia stroke skrbnega pregleda. Listine pridobljene v postopku izvajanja skrbnega pregleda V asu izvajanja skrbnega pregleda pridobivamo listine preteno pri subjektu skrbnega pregleda. Pridobljene informacije se preverijo in ovrednotijo. Vsebine in sklepe oblikovane na osnovi predhodno pridobljenih listin17 primerjamo s vsebinami, ki izhajajo iz listin, ki jih pridobimo v asu izvajanja skrbnega pregleda.

Vsi ti podatki, informacije se posredujejo izvajalcu skrbnega pregleda, ki na njihovi osnovi identificira obstojei obseg podatkov po podrojih skrbnega pregleda in potrebne dodatne obsege. Potrebno je posredovati tudi informacije o monih problemih znotraj posameznega podroja. Izvajalci skrbnega pregleda skrbno loijo informacije (podatke) pridobljene od naronika od tistih pridobljenih od subjekta nad katerim se izvaja skrbni pregled. 17 V postopku nartovanja pridobljene listine, v glavnem listine, ki jih je pridobil investitor v asu pogovorov.

16

13

Pogosto ugotovimo, da je bila na njihovi osnovi oblikovana drugana predstavitev, kot jo ugotovimo v postopku skrbnega pregleda. V stroki govorimo o preseneenju. Glavni razlog razlike je elja ponudnika informacij, da se predstavi v sliki, ki mu ustreza. Namen skrbnega pregleda je razkriti takne napane predstavitve. Ugotovljena razkritja so za nekatere preseneenje, zato se je uveljavilo mnenje, da je skrbni pregled postopek iskanja preseneenj. Ta so lahko dobra in/ali slaba. Razkrivanje dejanskih vsebin pomaga pri oblikovanju kvalitetnih odloevalskih osnov in je temeljni cilj skrbnega pregleda. Vrste in vsebine pridobljenih listin v asu skrbnega pregleda so odvisne od ciljev skrbnega pregleda. Najpogosteje se nanaajo na naslednja podroja delovanja: Pravna vpraanja, diagnosticiranje stanja podjetja, prodajni posli in kljuni kupci, vpraanja vodenja in vodstva, opis proizvodov in proizvodnje, razvojno raziskovalna dejavnost, nepreminine in pravice, trni poloaj in konkurenca, metode trenja, cenovna politika in cene, politike reklamiranja, propagande in public ralations, politike nabave in kljuni dobavitelji, podjetnika kultura, informacijski sistem, politike in metode nartovanja, okoljevarstveni poloaj, dolgovi in kreditiranje, nalobe in nalobene politike, kadri in ugodnosti, raunovodske politike, sredstva in njihovi viri, izdatki, stroki, odhodki, prejemki, prihodki, notranje transakcije, itd.

Globina pregledovanja je opredeljena v nartu skrbnega pregleda. Znotraj opredeljenih ciljev je pri izvedbi skrbnega pregleda treba dosledno upotevati - razkriti: Pomembnost posameznih postavk, pomembnost problemov (katere probleme bomo laje oziroma teje reili in katerih sploh ne bomo reili), generatorje dobika (proizvodi, tehnologija, prodajno osebje, pogodbe itd.), podroja, ki lahko generirajo probleme (tveganja) in verjetnost njihovega nastanka,

Pri izvajanju skrbnega pregleda je potrebno upotevati: vrste, obseg, kompleksnost skrbnega pregleda glede na njegove cilje, tveganja, da se skrbni pregled ne izvede, ne uspe in cilje skrbnega pregleda.

14

Kljune dokumentacijske osnove, ki jih morajo pridobiti izvajalci skrbnega pregleda so odvisne od ciljev skrbnega pregleda. Najpogosteje pa se zajamejo naslednje listine: pogodbe o trenju in prodaji licenne pogodbe in sporazumi sporazumi o raziskavah in razvoju pogodbe in sporazumi o proizvodnji in nakupih pogodbe o izvajanju nekaterih storitev (autsourcing) garancijske pogodbe pogodbe o akreditivih pogodbe o lastnikih (avtorskih) pravicah pogodbe o trnih sporazumih (monopolni, oligopolni in podobni sporazumi s katerimi se izniuje konkurenca) pogodbe in listine vezane na finanno poslovanje (zadolnice, menice, kreditne pogodbe in sporazumi o zavarovanjih, factoring pogodbe, opcijske pogodbe, garancijske pogodbe, pogodbe o jamstvih, pogodbe o zastavah, pogodbe o konvertibilnosti dolgov, sporazumi o udelebi na dobiku, najemne pogodbe) pogodbe z lastniki in listine o urejanju odnosov med lastniki (sporazumi o nabavi delnic, sporazumi o nabavi sredstev, sporazumi med lastniki, partnerske pogodbe itd.) ostale pogodbe in sporazumi (npr.: franizne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o sodelavcih, sporazumi, pogodbe o stratekih povezavah itd.).

Vire potrebnih informacij lahko v osnovi razdelimo na: Notranje vire informacij Potrebne listine se zagotavljajo v arhivih pregledovane drube. Zato morajo izvajalci pregleda dobiti vpogled v te arhive. Veliko informacije se pridobi tudi v pogovorih z delavci pregledovane drube. Uporablja se metoda pogovora na tiri oi. V vsakem podjetju obstajajo ljudje, ki resnino vedo, kaj je kaj. Ponavadi vedo veliko podrobnosti, ki so zelo pomembne za oblikovanje mnenja in pravilno razumevanje listin. Poudarek je na zaposlencih, ki so dolgo v podjetju. To pa ne pomeni, da se zanemarijo mlaji. Kljune informacijske skupine v podjetjih so: lani uprave in vodje oddelkov; glavni finanniki, kontrolerji in raunovodje; kadroviki; vodje razvojno raziskovalnih oddelkov; vodje prodaje in marketinga; vodje planske in razvojne slube; vodje proizvodnje; zaposlenci v pravnem oddelku; vodje obratov, izdelkov, skupin; zunanji revizorji; pravni svetovalci; in razni drugi svetovalci podjetja (poslovni, finanni, trni, davni, tehnini ipd.). Zunanje vire informacij Pridobivajo se preteno z intervjuji z zunanjimi sodelavci. Med njimi so pomembni bivi zaposleni. Pomembno je poznati omejitev, da so ti viri v primeru sporov neobjektivni. Zato je treba pridobljene informacije skrbno preveriti, vasih je treba znati brati med vrsticami. Pogosto za kontaktiranje z njimi potrebujemo dovoljenje pregledovanega podjetja. Zraven navedenih so pomembni viri zunanjih informacij: kljuni kupci; bivi kupci; pretekli in sedanji dobavitelji; pretekli in sedanji konkurenti, posredniki, prekupevalci, kooperanti, predstavniki itd.; pretekli in sedanji banniki, kreditorji in zavarovalni agenti; pretekli konzultanti; bivi revizorji; nekdanji zaposlenci z osebnim znanjem; bivi lastniki (delniarji); osebne reference kljunih lastnikov; uradniki in ostali uslubenci dravnih institucij, ki spremljajo poslovanje drube itd. Med zunanjimi viri so pomembna tudi razna javno dostopna poroila (npr. IBON, FIPO, Dun&Bradstreet itd.), analize raznih raziskav, marketinke raziskave, elektronske baze (internet itd.), 15

javna glasila in tako naprej. Kot smo navedli, se skrbni pregled izvaja na osnovi metodologije izvajalca. Take metodologije praviloma vsebujejo postopkovnik skrbnega pregleda, ki je sestavljen in velikega tevila vpraanj, ki zagotavljajo sistematinost pristopa in zmanjujejo tveganja.

3.4 NEKATERA PREGLEDA

VPRAANJA

IZ

POSTOPKOVNIKA

SKRBNEGA

Metodologija skrbnega pregleda zajema vrsto vpraanj na katere je potrebno odgovoriti. Neke enotne, univerzalne metodologije ni. Razlini izvajalci imajo razline vpraalnike s pomojo katerih elijo celovito uresniiti cilje skrbnega pregleda. Kljuni vsebinski sklopi metodologije so lahko: Splone informacije (naziv drube, sede, organizacijska oblika, podrunice, lastnitvo itd.) o Kapitalska struktura drube (struktura, pravice, delniarski sporazumi itd.) o Zgodovina drube in dosjeji o Dokazila o drubi (registrski papirji, statut, sploni akti itd.) o Pregled delovanja drube po svetu o Priakovanja (vizija) drube Poslovne informacije (trne poti, opis poslovnih tokov, poslovne enote in njihovo delovanje, potrebni kapital, vsebina strokov (fiksno, variabilno), odprema, transport, dobavitelji, proizvodi, raziskave in razvoj, proizvodni procesi, proizvodni ciklus, oglaevanje, reklamiranje itd.) Kadri (splone informacije, informacije o delovni sili, sindikati in sindikalne aktivnosti, pokojninski plani in zaposlitveni dogovori, ostale ugodnosti zaposlencev) Investicijski narti in investiranje Sredstva (stalna sredstva, gibljiva sredstva) Pravne zadeve (kritve pogodb, sporazumi s kupci, pogodbe z dobavitelji, kljuni komercialni sporazumi, finanni intrumenti in sporazumi, korporacijski sporazumi, drugi sporazumi) o ustanovitev in vzdrevanje drube o pravde in spori o usklajenost s predpisi drave o obutljiva plaila in aktivnosti o anti-trust zadeve Varovanje okolja (objekti in naprave, dovoljenja in dravna regulativa, dokumentacija, okolje varstvene aktivnosti itd.) Poslovanje podjetja s tujino (drave, kjer ima druba svoja predstavnitva in odvisne drube, tuja zakonodaja in tveganja, zakonodaja, ki se nanaa na zunanjo trgovino) Finanne zadeve (revizije, kontrole, prihodnje projekcije, finanni podatki, zasluki, obveznosti drube, kratkorone terjatve do kupcev in kratkorone obveznosti do dobaviteljev, banke in kreditni aranmaji, finanni kazalniki, zavarovanja in jamstva) Davne obveznosti (vpliv davkov na dogovorjeno transakcijo, davki na nepreminine in davki na premoenje, refundacija davkov, davni status in davne inpekcije, davne obveznosti itd.) Strateka analiza (analiza sredstev, SWOT, kadri itd.).

16

3.5 PRIMER OBSEGA SKRBNEGA PREGLEDA

Podroij skrbnega pregleda je veliko. Nekatera so zahtevneja, druga pa manj. Zahtevnost pa ne opredeljuje njihovega pomena. Pri nekaterih so sodila preverjanja natanna, pri drugih pa temeljijo zgolj na teoretinih izhodiih in strokovnosti izvajalca skrbnega nadzora. Med slednjimi sta nedvomno tudi podroji: vodenja podjetja in ivljenjskega cikla.

Oblikovanje mnenja o vodenju podjetja Metode izvedbe te naloge so razline in se razlikujejo od hie do hie. Kljuno vpraanje je vpraanje sodil ocenjevanja kvalitete vodenja. V nai drubi18 pri izvajanju skrbnega pregleda ocenjujemo kvaliteto vodenja na osnovi teoretinih opredelitev vodenja podjetja19. Preverjamo vsebino normativnega20, stratekega21 in operativnega vodenja22. Vse prikazane smeri vodenja so tesno povezane in medsebojno odvisne. Motnje na katerem koli nivoju povzroajo motnje v poslovanju podjetja. Oblikovanje mnenja o ivljenjskem ciklu Zraven vodenja je to drugo zelo mehko podroje, ki ga obravnava skrbni pregled. Pri pregledovanju se

Revizijska druba ITEO ABECEDA, d.o.o. Ljubljana Kotnikova 28. Koncept vodenja povzemamo po saintgllenskem konceptu vodenja. Njegov cilj je pripraviti vodilnim v praksi in e tudirajoim miselni okvir, ki jim bo omogoil dojemati konkretne naloge in probleme vodenja v celoti, kar pomeni v njihovi kompleksnosti in dinaminosti. Glavne sestavine tega koncepta so politika podjetja, njegova ureditev, kultura in struktura, dodatno pa e normativno, strateko in operativno vodenje. e na tem mestu se zdi pomembno poudariti, da se moduli in razsenosti vodenja med seboj mono prepletajo in so drug od drugega zelo odvisni. 20 Normativno vodenje zajema dolgorone splone cilje podjetja, kot so: naela, norme in pravila igre. Tri podroja normativnega vodenja - politika, ureditev in kultura podjetja utirajo odloitve in vedenje zaposlenih iz pretekle tradicije v eleno prihodnost, v dolgorono razvojno smer (razvojna pot). Podjetniko politino poslanstvo je glavna vsebina normativnega vodenja in temelji na viziji podjetja - eleni in dosegljivi (!) sliki prihodnosti, ki si jo za svoje podjetje eli najvije vodstvo. Poslanstvo se kae zlasti v doloilih o ciljih, ki jih podjetje namerava dosegati v svojem okolju, in poslovnih monostih, ki naj bi si jih pridobilo pri izpolnjevanju teh ciljev. Podjetniko politine opredelitve morajo biti omejene na res bistveno in jih je treba zavestno in splono upotevati. K normativnemu vodenju tejemo tudi oblikovanje konstitutivnih opredelitev v statutu in drugih aktih podjetja. S kulturo podjetja so miljene prevladujoe temeljne vrednote, norme in miselnost, ki so se v podjetju izkristalizirale med dolgoletnim unim procesom. Naloga normativnega vodenja je zagotavljanje ivljenjskih in razvojnih sposobnosti podjetja kot celote. Normativno oblikovanje podjetja tako ustvarja vsebinski okvir, pri emer pua prostor za nadaljnje aktivnosti na strateki ravni vodenja in za operativno izvedbo v dnevnem poslovanju. Pri tem morajo normativni cilji delovati utemeljujoe (dajati smisel). 21 Strateko vodenje gradi prihodnje ter vzdruje in izkoria obstojea izhodia za uspeh. Strateka izhodia za uspeh imenujemo specifine in konkurenno pomembne sposobnosti podjetja, ki bi jih konkurenca na trgu le teko posnemala, vsekakor pa ele z dolgotrajnim in izdatnim vlaganjem sredstev. Zagotavljanje konkurenne sposobnosti na razlinih specifinih podrojih poslovanja podjetja velja za merilo pravilnosti stratekega vodenja. Strateko vodenje po nadrejenih normativnih danostih usmerja operativne aktivnosti. 22 Operativno vodenje skrbi za uresnievanje normativnih in stratekih okvirov, z upotevanjem trenutnega poloaja, v dnevnem poslovanju. Cilj operativnega vodenja je im uinkoviteja poslovna dejavnost in izpolnjevanje v naem ekonomskem sistemu eksistenno nujnih pogojev: zagotavljanje nenehne likvidnosti in zadostnega dobika. Operativno vodenje zadeva zlasti tehnino usmerjanje in urejanje proizvodnih, finannih in poslovno informacijskih procesov v podjetju. Tem se pridruujejo tevilne posamezne zadolitve (naroila).
19

18

17

opredelimo do razlinih ivljenjih ciklov23. Presojamo ivljenjski cikel izdelkov24, tehnoloki ivljenjski cikel25, ivljenjski cikel panoge26, ivljenjski cikel poslovne monosti27 in ivljenjski cikel finannega

Koncept ivljenjskega cikla izvira iz biologije. Gre za model, ki opisuje evolucijski proces nastajanja, rasti, spreminjanja in minljivosti ivih sistemov med zaetnim (rojstvo) in konnim dogodkom (smrt). Ta razvojni proces se lahko nanaa na posamezne organizme kot tudi cele populacije. ivljenjski cikel opisuje kakovostne in koliinske spremembe, ki jih posamezna iva bitja na zanje znailen nain s asom doivijo, in jih je torej mogoe precej natanno napovedovati. Praviloma pri tem lahko razlikujemo ve ivljenjskih obdobij, za katere so znailni doloeni znaki ali njihova kombinacija. Zaporedje teh obdobij je v veini primerov doloeno. Trajanje posameznega obdobja kot tudi trajanje celotnega cikla se seveda lahko spreminja. Smrt lahko nastopi prej, kot je obiajno, s imer se ivljenjski cikel predasno kona. Idejo ivljenjskega cikla so analogno prenesli tudi na nebioloke sisteme. Tako imamo ustrezne prikaze vzpona, zenita in (pro)pada vojako-gospodarskih velesil, narodov in kultur, drubenih izbrancev, podjetnikega duha v podjetnikih druinah, znanstvenih paradigem, pravnih ureditev in moralnih nael. 24 Koncept ivljenjskega cikla izdelkov temelji na predstavi, da so izdelki podobno kot iva bitja izpostavljeni procesu nastajanja in minevanja. Od trenutka, ko jih damo na trg, imajo le omejeno ivljenjsko dobo, ob koncu katere jih ni ve mogoe prodajati in se s trga torej umaknejo. Za idealnotipski potek ivljenjskega cikla izdelka velja, da proizvod tako sprva dosee naraajo, nato padajo in konno celo negativen mejni promet. Podobno velja za prodajno koliino, pri emer pa pride do zmanjanja koliin ele nekoliko pozneje kot do zmanjanega prometa. Ta razlika nastane v asovnem obdobju, ko prodajne cene teijo k znianju. Dobiek od proizvoda je sprva negativen, nato se hitro povea in se razmeroma kmalu - pred prometom - spet zmanja. Pri tem je mogoe zgodnje zmanjanje dobika na enoto sprva e nadomestiti z veanjem prodajne koliine. V asu rasti postaja zaradi pojava novih konkurentov za ponudnike odloilno, da si z diferenciacijo izdelkov (uveljavitev blagovne znamke) zagotovijo trdno jedro zvestih odjemalcev. V podjetju pa hkrati e postajajo pozorni na trne delee. Najpozneje v asu zrelosti, ko se intenzivnost konkurence ponovno povea, imata prednost zmanjanje proizvodnih strokov in - e bolj kot v prejnji fazi - prizadevanje za trni dele. Za obdobje zatona je znailna intenzivna konkurenca z ustreznim pritiskom na velikost dobika. Vzrok za mono konkurenco je treba iskati v prevelikih zmogljivostih, ki niso bile pravoasno zmanjane, in prepoznem umiku s trga. V tej fazi zagotavljata uspenost podjetja strokovno vodenje in sproanje vezanega kapitala. 25 Tudi za tehnologije je pri njihovem storitvenem potencialu znailen neke vrste ivljenjski cikel. Razmerje med postopoma nakopienimi stroki za izboljanje tehnologije in doseenimi rezultati se namre sasoma pomembno spremeni. Posamezna tehnologija se poasi blia mejam svoje zmogljivosti, ki jih obiajno doloajo tehnini ali fizikalni zakoni. Tudi z najvejimi stroki tedaj z obstojeo tehnologijo ni ve mogoe dosei napredka. V praksi pa management pogosto ni sposoben oziroma enostavno noe priznati obstoja absolutnosti meja (zrele) tehnologije, ki jo uporablja. e naprej vlaga denar, as in energijo v izrpana tehnoloka polja in s tem vendarle e dosega obrobne izboljave. Taka podjetja konno prehitijo konkurenti. Ti z vejo pripravljenostjo prevzemajo razvijajoo se tehnologijo, ki je tik pred prodorom, oziroma se v izjemnih primerih popolnoma naslonijo nanjo. Dejanski prodor na trg je lahko zelo hiter, br ko postane nova tehnologija v primerjavi s stroki konkurenno sposobna: produktivnost R&R za vsak investirani tolar v novo tehnologijo je nekajkrat vija kot pri zreli tehnologiji. asovnega zaostanka in zaostanka v znanju v podjetju, ki ostaja pri stari tehnologiji, ni mogoe dohiteti niti s takojnjimi intervencijskimi programi. Izjeme, na primer razvoj osebnega raunalnika pri IBM, samo potrjujejo pravilo. 26 ivljenjski cikel panoge moramo razlikovati od ivljenjskih ciklov proizvodov. V tu zastopanem staliu temeljijo panoge na dolgoroni uporabi temeljne inovacije, ki z modifikacijami in nadaljnjim razvojem lahko daje vedno nove rezultate. ivljenjski cikli panog zato tudi trajajo neprimerno dlje kot cikli proizvodov in panoge doivijo z uvedbo novih izdelkov oziroma generacij izdelkov vekratno revitalizacijo. Tako na primer - e se vrnemo k prej navedenemu primeru ivljenjskega cikla izdelka - trg za nosilce zvoka (LP ploe, male ploe, glasbene kasete, CD ploe) vse od leta 1960 do danes, z izjemo kratkega zastoja v zaetku 80. let, stalno naraa. Ob nadaljnjem CD boomu lahko tudi v naslednjih letih raunamo na rast te glasbene panoge. K tej sliki ivljenjskega cikla panoge velja vsekakor pripomniti, da bodo dolgorone usmeritve razvoja, kakor smo jih opisali, v mnogih panogah - zlasti v bazini industriji, pa tudi na primer pri tekstilnih strojih - zasenili kraji konjukturni cikli. 27 Poslovne monosti so naeloma lahko zunaj podjetja - zunanje poslovne monosti - ali znotraj njega - notranje poslovne monosti. Zunanje poslovne prilonosti temeljijo na nabavnih potencialih, lovekih potencialih, finannih potencialih, potencialih ugleda, informacijskih potencialih, kooperacijskih potencialih, trnih potencialih, potencialih urejanja, tehnolokih potencialih in potencialih prevzemanja in prestrukturiranja. Glavne notranje poslovne prilonosti temeljijo na: Bilannih potencialih (Monosti poveanja dobika, prostega pretoka sredstev ali borzne kapitalizacije s prestrukturiranjem / preoblikovanjem aktive in pasive podjetja, na primer s sprostitvijo skritih rezerv, transakcij, s katerimi se privaruje pri davkih, z zmanjano vezanostjo kapitala ali strokov kapitala, liberaliziranjem prakse vinkuliranja.) nepremininskih potencialih, (Monosti poveanja vrednosti od uporabe stavbnih zemlji in zgradb, ki so v

23

18

potenciala28.

4 SKLEP
Skrbni pregled je nedvomno eden najpomembnejih postopkov pridobivanja informacij, ki jih potrebujejo investitorji za oblikovanje odloitev o nalobah. Zajema celotno vsebino podjema in to tako notranje kot zunanje dejavnike podjetja. asovno rpa iz preteklosti in se usmerja v prihodnost, saj preverja tudi poslovne prilonosti. Njegov pomen je v sodobni ekonomiji vedno veji, saj je eden najcenejih nainov zmanjevanja tveganja nalobenja v kapital drugih podjetij. Postopki skrbnega pregleda terjajo veliko specialistinih znanj. Ta so interdisciplinarna. Zato je izvedba najpogosteje zaupana strokovnim teamom, ki razpolagajo s potrebnimi znanji in izkunjami. Znanja zastarajo. Strokovni izvajalci morajo spremljati razvoj podroij na katerih izvajajo skrbni pregled. Le tako so lahko s svojimi izdelki koristni.

lasti podjetja - po eni strani zaradi inflacije cen za nepreminine, po drugi pa s strokovnim gospodarjenjem z njimi.), notranjih lovekih potencialih (Izraba doslej ne dovolj aktiviranih delovnih sposobnosti zaposlenih, na primer z novim visoko motivirajoim storilnostnim dejavnikom ali s fleksibilnim kadrovskim vodenjem.), potencialih znanja (Monosti za notranje in zunanje (na primer z oddajo licenc) ovrednotenje lastnega znanja, ki presega konkurenno znanje pri doloenih tehnologijah in izdelkih, razpeevanju ali posebnih eljah odjemalcev.), potencialih znianja strokov, (Monosti prihranka pri strokih s tehnino racionalizacijo, s programi za izboljanje donosnosti, odpravo administrativnih vodenih glav itd.), organizacijskih potencialih, (Monosti ustvarjanja veje vrednosti z novimi postopki in organizacijskimi strukturami znotraj podjetja, na primer s ciljem zmanjati as za notranja opravila ali s priblianjem odloanja bazi in poveanjem samoiniciative na vseh ravneh podjetja.), lokacijskih potencialih (Prednosti, ki prispevajo k ustvarjanju veje vrednosti, na primer lastnitvo prodajnih mest na privlanih lokacijah, premestitev proizvodnje v deele s podjetnitvu bolj naklonjeno zakonodajo ali nijimi mezdnimi stroki, izbira sedea podjetja v kraju z ugodnejimi davki, zagotovitev mostia v sicer navzven protekcionistinem gospodarskem prostoru itd.), sinergijskih potencialih, (Monosti, ki jih zaradi velikosti podjetja posameznim dejavnostim daje skupna uporaba prednosti na posameznih poslovnih podrojih (na primer natanno poznavanje strank, uveljavljeni prodajalci, dostop do razpeevalnih kanalov, uveljavljena blagovna znamka, proizvodni aparat, ki ga je mogoe prono uporabiti, nekatera R&R spoznanja, posebna pogajalska mo z dobavitelji, odjemalci, bankami).) Privlanost poslovne monosti, to je obsega dobikonosnih poslovnih transakcij, ki jih podjetje lahko izvede na asovno enoto, ne ostane trajno nespremenjena. Nove poslovne monosti nastanejo zaradi spremenjenih parametrov v okolju, na trgih ali v samem podjetju. Zaradi sprememb nastala neravnoteja je v podjetju mogoe uporabiti za ustvarjanje dodatnih koristi. Sprva dosee podjetje v tej smeri le razmeroma majhen obseg poslovanja, saj se po eni strani spremembe parametrov e niso povsem pokazale, po drugi pa v podjetju e niso kos sposobnostim, ki jih zahteva novi poloaj. V fazi rasti pa se vpliv spremenjenega poloaja in znanje za izrabo poslovne monosti, ki so si ga medtem pridobili, popolnoma uveljavi. Spremembe okolja, novi konkurenti in z vidika posameznega podjetja e izpeljane transakcije v fazi zrelosti postopno zmanjajo privlanost poslovne monosti. Konno pa le-ta celo usahne. Od posameznega primera je odvisno, ali poslovna monost na koncu svojega ivljenjskega cikla povsem izgine ali pa kot le malo privlaen preostanek e naprej obstaja. 28 ivljenjski cikel finannega potenciala zelo jasno prepoznamo v vicarskem novem emisijskem poslu v 80. letih. Javni razpis delnic (going public) je bil v letih od priblino 1985 do 1987 zanimiva finanna monost za rastoa druinska podjetja, ki so bila dotlej v privatni lasti. V dveh desetletjih pred tem pa je bilo opaziti le posamezne tovrstne transakcije. Podjetja, ki so spoznala to monost in la na borzo, so od takratne dirke na borzah delnic (visok aio, enostavno plasiranje) lahko ogromno pridobila. V tistem asu so se odprla tudi znana podjetja, kot so (po kronolokem zaporedju) Walter Meier Holding, Inspectorate International, Hilti, Suter + Suter, Datwyler, Banka v Liechtensteinu, Keramik Laufen, COS Computer Systems, Calida und Loeb. e ez nekaj let, e zlasti po borznem zlomu oktobra 1987, je ivljenjski cikel te poslovne monosti zatonil.

19

LITERATURA:
Barrow Colin, Barrow Paul, Brown Robert: The Business Plan Workbook. Second edition. London : Kogan Page Limited, 1992. 278 str. Berney, R. in Glover, J.W.: Micro-Business-Friendly Banks in the United States. A Direktory of Small Business Lending Reported by Commercial Banks in June 1999. United States Small Business Administration, Office of Advocacy, Washington 2000. 43 strani. Bizjak Franc, Petrin Tea: Uspeno vodenje podjetja. Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1996. 313 str. Bizjak Franc: Tehnoloki in projektni management. Nova Gorica : Grafika Soa Nova Gorica, 1996. 208 str. Brigham Eugene F.: Fundamentals of Financial Management. Seventh edition. The Dryden Press Harcourt Brace College Publisher, 1995. 842 strani. Brigham, F.E., Daves, P.R.: Intermediate Financial Management. South Western Thomson Learning. London, .; 2002. Cordes, J.J., Hertzfeld, R.H., Vonortas S.N.: A Survey of High Technology Firms. United States Small Business Administration, Office of Chief Counsel for Advocacy, Contract No. SBA-8141-OA94, Washington 1999. 65 strani. Glas Miroslav: Kako razviti dober poslovni nart. Razvijanje podjetnikih idej. Zbornik gradiv za uvodno podjetniko usposabljanje. Tretja dopolnjena izdaja. Ljubljana : Gea College, d.d., 1996, str. 50 do 95. Gordon Bing: Due Diligence. Techniques and Analysis. Critical Questions for Business Decision. Quorum books. Wesport, Connestitut, London1996. Mayr, B.: Raunovodske informacije. Portoro, Visoka strokovna ola za podjetnitvo, 2000. 177 strani Mayr, B.: Kako brati raunovodske izkaze?,Ljubljana. Novi forum,2000. 103 strani. Mayr, B.: Kako gospodariti, da bomo potrebovali im manj virov financiranja. Gospodarska zbornica Slovenije 2003, v tisku. Mitra, S.S.. Decision Suport System, New York, John Wiley & Sons, Inc. 1986. Moina Stane et al.: Management. Radovljica : Didakta, 1994. 1072 str. Rebernik, M., Repov, L.: Podjetniki proces OD IDEJE DO DENARJA. Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2000. 254 strani. Timmons, J.A.. New Venture Creation; Entrepreneurship for the 21st Century. Chicago, Bogota, Boston, Buenos Aires itd., IRWIN, 1997. 796 strani. Timmons, J.A.: New Venture Creation: Entrepreneurship in 1990-s, Third Edition, Homewood : 1990. Turk Ivan, Melavc Dane: Uvod v raunovodstvo. Druga dopolnjena izdaja. Kranj : Moderna organizacija, 1992. 492 str. Turk Ivan: Uvod v ekonomiko poslovnega sistema. Ljubljana : Zveza drutev raunovodskih in finannih delavcev Slovenije, 1990. 332 str.

20

Turk, I., Melavc D.: Uvod v raunovodstvo, Kranj, Moderna organizacija, 1994. 491 strani. Turk, I.: Pojmovnik raunovodstva, financ in revizije. Ljubljana : Slovenski intitut za revizijo, 2000. ager K., ager L.: Analiza financijskih izvjetaja. Zagreb, Masmedia, 1999. 275 strani.

21