the opportunities for financing social enterprises in Slovenia and experiences with different forms of finance

Finance and funding (Possibilities of SE financing, through EU funds and other financial instruments) providing 5-7 minutes presentation of your experience regarding financial instruments available I believe Slovenian example of Law on Social Entrepreneurship is worth of sharing to Croatian environment especially in situation when our gov. bodies are working on the development of the strategy as as firs step. The thing that might be particularly interested for our audience is tax system regarding SE, possible exemption, available financial instruments, the amount of money that SE can earn without being taxated.

V veljavo stopil z akon o so cialn em p odjetnitvu

04.04.2011 V veljavo je stopil zakon o socialnem podjetnitvu. Zakon prinaa pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vkljuevanju prostovoljcev in med drugim omogoa zaposlovanje ljudi iz drubenih skupin, ki se teko vkljuijo na trg dela.

V veljavo je stopil zakon o socialnem podjetnitvu. Zakon prinaa pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vkljuevanju prostovoljcev in med drugim omogoa zaposlovanje ljudi iz drubenih skupin, ki se teko vkljuijo na trg dela. Socialna podjetja morajo v prvi vrsti slediti javnim interesom. V primerjavi s klasinimi podjetji njihovo delovanje, zlasti e zaposlujejo teje zaposljive osebe, za svoj obstoj na trgu potrebujejo ustrezno zakonodajo in spodbude. V socialno podjetnitvo se po zakonu lahko vkljuujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne odloitve ustanoviteljev, pri katerih namen ustanovitve ni izkljuno pridobivanje dobika, ki so pri upravljanju samostojne, delitev dobika ali presekov prihodkov pa ni dopustna oziroma je skladno z zakonom omejena. Dejavnosti socialnega podjetnitva se med drugim opravljajo na podrojih

socialnega varstva, varstva in promocije zdravja, ekoloke proizvodnje hrane, socialnega turizma in spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti. Zakon predvideva posebne spodbude za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Tako je socialno podjetje pod opredeljenimi pogoji upravieno do subvencije plae zaposlenih ter nekaterih drugih pomoi.

Dobikonosnost zanje ni bistvena, vendar morajo biti projekti ekonomsko upravieni.

Vir: STA, 04.04.2011

Socialna podjetja lahko prispevajo za hitreji dvig konkurennosti

Ljubljana - O tem, kakno je zanimanje za socialno podjetnitvo in kje so prilonosti za njegov razcvet v prihodnosti, smo se pogovarjali s Tomaem Stritarjem, direktorjem Socialnega inkubatorja, Zavoda za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij, ki pravi: Socialna podjetja imajo velik potencial in bi lahko oivila loveke odnose na mikroravni v lokalnem okolju. Kljub nekaj primerom dobre prakse je socialno podjetnitvo v Sloveniji v primerjavi z dravami Evropske unije e vedno v velikem zaostanku, sta v poroilu socialne vkljuenosti na lokalni ravni prek socialne ekonomije za Slovenijo zapisala avtorja prof. Roger Spear z britanske univerze The Open University in Giulia Galera, raziskovalna koordinatorka italijanskega intituta za raziskovanje socialnega podjetnitva EURICSE. Spear in Galerova ugotavljata, da je socialno podjetnitvo pri nas zelo razlino razumljeno, saj termini, kot so socialno podjetnitvo, socialna ekonomija in socialno podjetje, pri ljudeh zaradi socialistine

zgodovine povzroajo zmedo in antipatijo pri razumevanju izrazov, ki so v drugih delih Evrope zelo prepoznavni in visoko cenjeni. Koliko je zanimanja za vstop v inkubator, koliko podjetij je e izlo iz njega? Zavod Socialni inkubator je socialnopodjetniki inkubator, ki razvija in zagotavlja stimulativno podporno okolje za razvoj slovenskih socialnih podjetij. Ker je to podroje v Sloveniji novost, smo se odloili, da v prvi fazi naega delovanja izvajamo predvsem promocijo socialnega podjetnitva med Slovenci in Slovenkami. Zato v tej fazi organiziramo okrogle mize, interaktivne delavnice, poglobljene seminarje in strokovne ekskurzije na temo socialnega podjetnitva. Poleg promocije pa elimo v slovenskem okolju identificirati podjetne posameznike in podjetnike skupine, ki bodo postali bodoi nosilci socialnega podjetnitva v Sloveniji. Kot sem e omenil, je celotno podroje novost, zato trenutno v inkubatorju e ne deluje nobeno podjetje, niti ni e nobeno iz njega izlo. Zanimanje za vstop v inkubator sicer naraa, prve inkubirance pa priakujemo jeseni. Torej, ko bomo iz faze promocije socialnega podjetnitva preli v fazo inkubiranja idej, bodo nosilcem idej v inkubatorju na voljo podjetnika svetovanja, poglobljene delavnice, poslovni prostor in mreenje z drugimi socialnimi podjetniki. Se ljudje, e posebno mladi, po vaem mnenju zavedajo pravega pomena socialnega podjetnitva? Besedna zveza morda res ni najbolj posreena. Bolje bi bilo to obliko podjetnitva poimenovati drubeno podjetnitvo, saj je obiajno ob tej besedni zvezi potrebna dodatna razlaga, da se iznii morebiten napaen vtis. Kako je delovati v sferi socialnega podjetnitva? Delovanje je podobno kot povsod drugod. Za ljudi si mora vzeti as in vekrat ter zelo vztrajno razlagati stvari, da se konno nekaj v njih premakne. Ko porabi nekaj asa in energije, pogledajo tudi drugo plat medalje in jim stvar postane ve. elel bi si, da bi v svet gledali bolj s pozitivne plati. Ker problemi vedno pridejo sami od sebe. e pa je e na zaetku samo jamranje, je teko. Ampak se da. Le vztrajen mora biti. Kot povsod drugje. Tudi drava nas

obravnava kot vse druge. Najprej ne verjame, da sploh kaj bo. Ko nam uspe, se na vso mo otepa kaknega koli dodatnega dela. Ko vztraja e naprej, pa so velikokrat e prepozno pripravljeni prisluhniti. To je pa tipino delovanje velikih sistemov, kjer se spremembe dogajajo po polje. Sicer pa se tudi socialna podjetja sreujejo z enakimi problemi kot klasina podjetja. Najteji je preboj na trg. Naredi e, ampak na koncu je treba prodati. Pa ne samo to, e zasluiti je treba. Kakno prihodnost napovedujete socialnemu podjetnitvu in kje so pri nas prilonosti za socialna podjetja? Kar zadeva prednosti in prilonosti, menimo, da se bo v prihodnjih nekaj desetletjih socialna ekonomija razvila v nepredvidene razsenosti. Namre ciljne publike, ki se zaposluje v socialnih podjetjih, bo edalje ve, potroniki bodo edalje bolj ozaveeni in bodo kupovali le storitve in izdelke, ki imajo dodano vrednost. Izdelki in storitve iz socialnih podjetij pa imajo vsekakor visoko dodano vrednost. Vse, kar nima potenciala dodane vrednosti, pa se bo izdelalo na Kitajskem. Ti trendi bodo seveda zelo okrepili socialno podjetnitvo. Veliko prilonosti je na podroju zelenih tehnologij, ki izkoriajo naravne danosti. Slovenija ima veliko sonca in vode. Velik problem postajajo odpadki. Nihe se ne bi ukvarjal z njimi. Socialna podjetja pa se, tudi v Sloveniji. Izjemen potencial ima Slovenija tudi v razvoju zdrave pridelave hrane. Podeelje sameva, travniki se zaraajo, vsi pa hodimo po plastino solato v ogromne nakupovalne centre. Prav tako je veliko prilonosti za recikliranje lovekih odnosov. Bolj kot rinemo s podeelja v mesta, bolj smo alostni, depresivni in osamljeni. Drava tu zataji, ker je tako zbirokratizirana, da loveka mine volja do ivljenja, preden se postopki pripeljejo do konca. Klasina ekonomija si v resnici eli alostnih in potrtih ljudi, ker si s potronitvom poskuajo zapolniti praznino v sebi. Zato imajo velik potencial socialna podjetja, ki bi oivila loveke odnose na mikroravni v lokalnem okolju. Kaken pomen pri konkurennosti slovenskega gospodarstva imajo socialna podjetja? V doloenih tehnologijah lahko naredijo socialna podjetja velik

preboj in dvignejo konkurennost. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da reujejo teave, ki jih za sabo puata divji kapitalizem in dirka v konkurennosti. In e gledamo na to z vidika oportunitetnih strokov, vsa socialna podjetja dvigujejo konkurennost, ker ustvarjajo zadovoljnejo drubo. Vendar tega ekonomisti, ki merijo le tevilke, pogosto ne razumejo. Sreo teko izmeri. Jaz, recimo, sem neizmerno sreen. Kaj ima sicer pri naem socialnem podjetnitvu pomembnejo vlogo zaposlovanje socialno ranljivih skupin ali zagotavljanje storitev, zlasti na podroju socialnega skrbstva? Moje mnenje je, da je zakon zelo, morda celo preve, zaposlitveno naravnan. Torej ima v naem socialnem podjetnitvu zaposlovanje pomembnejo vlogo. Menim, da bi se moralo ve govoriti socialnem podjetnitvu kot orodju in generatorju drubenih sprememb na bolje kot samo o tem, da se tam zaposlujejo ranljive skupine. Ali dravno financiranje klasinih podjetij, ki izvajajo socialne storitve, vidite kot problem? Ker se vse odvija na trgu, se seveda vsi bojijo konkurence. Pri podjetjih, o katerih spraujete, obstaja e dodaten strah, da jim bo socialno podjetnitvo porlo del javnih financ. Prevekrat se vse vrti okoli dravnih sredstev. Jaz svetujem: e se spuate v socialno podjetnitvo zaradi javnih pomoi za zaposlovanje, je to zaetek konca. Konalo se bo v solzah. Socialno podjetnitvo je predvsem za zelo inovativne ljudi, ki jim denar ni prioriteta. Kakne so sicer monosti financiranja socialnih podjetij in kakna je realna slika tega podroja? Na to vam al ne morem odgovoriti. Namre vse, kar trenutno imamo, je zakon, ki teh podroij ne definira natanno. Novi zakon bo zael veljati s 1. januarjem 2012, torej v Sloveniji sploh e nimamo uradno registriranih socialnih podjetij. To sicer ne pomeni, da jih ni, le registrirana e niso in delena spodbud, ki jih predvideva zakon. Veliko bolj bo stvari dorekla strategija razvoja socialnega podjetnitva 20122015. Zakon predvideva sredstva za

zaposlovanje ranljivih skupin in nepovratna zagonska sredstva za podjetja. Vendar ni e ni konkretno doreenega. Katera drava bi nam lahko bila za zgled pri urejanju in uveljavljanju socialne ekonomije in socialnega podjetnitva? Menim, da so Italijani na tem podroju zelo dobri. Tudi panci. Zelo pozitivno so me presenetili Hrvati. eprav nimajo zakona o socialnem podjetnitvu, trenutno postavljajo zelo dobre temelje. Vir: http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042457718

Socialno podjetnitvo ne bo zaivelo brez spodbud

Vlada ustanovila svet za socialno podjetnitvo, ki naj bi skrbel tudi zakonito in uinkovito porabo denarja iz proraunskih in evropskih virov
Ljubljana - Vlada je pred nedavnim ustanovila svet za socialno podjetnitvo, in sicer na podlagi zakona o socialnem podjetnitvu, ki se bo zael uporabljati z zaetkom prihodnjega leta. Svet naj bi s svojim delovanjem zagotavljal usklajevanje politik na podroju socialnega podjetnitva z ministrstvi, vladnimi slubami, obinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne drube.

Anja Kopa Mrak, lanica sveta za socialno podjetnitvo (Foto: Matej Pove)

Kot pojasnjujejo v vladi, je za zagotavljanje in usklajevanje strokovnih nalog za svet pristojno ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve. "V okviru izvajanja svojih nalog bo svet pripravil strategijo razvoja socialnega podjetnitva in spremljal njeno izvajanje, dal mnenje k programu ukrepov in spremljal njegovo izvajanje ter usmerjal in spremljal delo izvajalcev ukrepov. Svet bo skrbel tudi za zakonito, uinkovito in smotrno porabo sredstev iz proraunskih in evropskih virov." Sestavljajo ga po en predstavnik ministrstev, pristojnih za podroja socialnega podjetnitva, predstavnik slube vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predstavnik socialnih partnerjev na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij in dva predstavnika socialnih podjetij ter en predstavnik strokovnih institucij na predlog organizacij civilne drube. Za obdobje do leta 2013 sta v svet namesto dveh predstavnikov socialnih podjetij imenovana dva predstavnika nevladnih organizacij, e sporoajo iz vlade.

Lahko

socialno

podjetnitvo

zmanja revino?
Socialno podjetnitvo ima pomembno mesto tudi v predlogu nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje do leta 2020, ki so ga poleti predstavili na ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve. Pomagal naj bi namre uresniiti enega od treh glavnih ciljev nacionalnega programa - zmanjati tevilo oseb z visokim tveganjem revine ali socialne izkljuenosti do leta 2020 za 40.000 oseb glede na leto 2008. Kot so zapisali v programu, namerava Slovenija krepiti tiste programe zaposlovanja, ki so namenjeni specifinim teje zaposljivim skupinam, ter spodbujati razvoj socialnega podjetnitva, s katerim se bodo ustvarjala nova delovna mesta, namenjena teje zaposljivim osebam. e po predstavitvi omenjenega nacionalnega programa so strokovnjaki s podroja socialnega varstva opozorili, da se program pri zmanjevanju revine izjemno mono opira na socialno podjetnitvo. V pripombah, ki so jih pripravljavcem programa poslali strokovnjaki, zdrueni v Socialni zbornici, opozarjajo, da vsebinsko ni doloneje izkazano podroje razvoja socialnega podjetnitva. Dodajajo, da zakon o socialnem podjetnitvu ne bo zaivel brez ustreznih davnih spodbud pri ustanavljanju in delovanju teh podjetij in sofinanciranja iz javnih sredstev. Po njihovem je zato smiselno postaviti orientacijske cilje in procese, ki bodo spodbudili to podroje: "Program sicer predvideva ustanovitev sveta za socialno podjetnitvo in pripravo posebne strategije razvoja socialnega podjetnitva, zato je smiselno, da se to navede doloneje ali pa se v celoti prepusti predvideni strategiji razvoja socialnega podjetnitva." Ob socialnem podjetnitvu program omenja tudi programe zaposlitvene aktivacije in program aktivne politike zaposlovanja, opozarjajo v Socialni zbornici. "Menimo, da je navedena podroja smiselno povezati v celoto in predstaviti kot samostojno strategijo. Res je, da je socialno varstvo neloljivo povezano s pomembnim delom celotnega drubenega ivljenja, vendar je to smiselno loiti bodisi v posebno poglavje bodisi v loeno strategijo," e dodajajo.

Zakon o socialnem podjetnitvu ez tretjo obravnavo

Dravni zbor je na dananjem nadaljevanju 25. redne seje sprejel Zakon o socialnem podjetnitvu. Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine Zares predstavil Tadej Slapnik:

Nobelov nagrajenec za mir (2006) Muhammmad Yunus je v knjigi Socialno podjetnitvo za svet brez revine o socialnem podjetnitvu zapisal: V ta namen moramo ustanoviti novo obliko gospodarske dejavnosti, ki bo sledila drugim ciljem, kot je maksimiranje dobika dejavnost, ki se bo v celoti posveala razreevanju drubenih in okoljskih problemov. Ta nova podjetja so v tevilnih potezah podobna tistim, ki jih poznamo. A vendar se od njih razlikujejo po zastavljenih ciljih. Kot vsa podjetja tudi socialno podjetje zaposluje delavce, proizvaja dobrine in storitve, ki jih kupcem ponuja po ceni v skladu s postavljenim ciljem. Toda poglavitni cilj in merilo, po katerem se bo podjetje ocenjevalo je ustvarjati koristi za njegove delenike. Podjetje lahko ustvarja dobiek, vendar vlagatelji, ki ga podpirajo, tega ne potegnejo iz podjetja: po doloenem asu dobijo nazaj le osnovni vloek. Socialno podjetje je bolj kot v ustvarjanje dobika usmerjeno v neko dobro stvar; na ta nain lahko deluje kot vektor sprememb. Socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, ampak podjetje, v polnem pomenu besede. Pokrivati mora vse lastne stroke in hkrati dosegati postavljeni drubeno koristni cilj. Ko vodite podjetje, je va nain razmiljanja drugaen, kot e bi bili na elu dobrodelne organizacije. Dejstvo, da je socialno podjetje v prvi vrsti podjetje, omogoa njegovo opredelitev in vrednotenje njegovega vpliva v skupnosti. Konec citata. Temeljni cilj zakona, ki smo ga pripravili, je v Sloveniji omogoiti nartovan in skladen razvoj socialnega podjetnitva, zato zahteva zakonsko opredelitev pojma socialnega podjetnitva in v svetu e prepoznanih nael po katerih deluje socialna ekonomija. Opredelili smo, kateri subjekti lahko delujejo kot socialna podjetja, kakne pogoje morajo izpolnjevati, opravljanje

katerih dejavnosti izkazuje njihov drubeno koristen znaaj oziroma katere skupine ljudi zaposlujejo, skladno s prepoznanim javnim interesom. Izredno pomembna pa je, da ob jasno prepoznanem poloaju, ki ga socialno podjetnitvo zavzema v celotnem gospodarskem sektorju, tudi izgradnja podpornega okolja, ki bo omogoalo razvoj socialnega podjetnitva in z njim aktivne politike zaposlovanja, ki bo usmerjena v oblike in vsebine primerne temu sektorju. Ko reeno, zakon o socialnem podjetnitvu opredeljuje pojem socialnega podjetnitva po merilih, kot jih opredeljuje Evropska komisija. Pri tem uvaja odprt sistem socialnega podjetnitva, kjer lahko nastopajo kot socialna podjetja razlini tipi pravnih oseb, ki lahko zadostijo kriterijem ki jih predpisuje zakon. Zakon doloa cilje socialnega podjetnitva in naela, po katerih se morajo ustanoviti ali preoblikovati pravne osebe, ki elijo poslovati kot socialna podjetja ali po njih poslovati. Skladno s tem smo imenu poslanske skupine Zares, vloili tudi dopolnilo, ki po nai oceni uvaja ustrezen nadzor nad delovanjem teh podjetij. Dopolnilo k 8. lenu je v zakon umeeno tako, da se lahko socialna podjetja sama odloijo za brezplano korienje tako imenovanega spletnega raunovodstva, ki pa zagotavlja povsem transparentno poslovanje teh podjetij. Dopolnilo je pripravljeno v sodelovanju s Slovenskim intitutom za revizijo, zato upamo, da bo v nadaljevanju tudi sprejeto. Nadalje zakon doloa podroja, na katerih so dejavnosti, ki jih bo opredelila vlada, drubeno koristne in ki jih lahko opravljajo socialna podjetja. Doloa tudi najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, katerih zaposlovanje v socialnih podjetjih je drubeno koristno. Poslovanje socialnega podjetja opredeljujejo predpisi, ki veljajo za posamezno vrsto pravne osebe, ki nastopa kot socialno podjetje drutvo, zasebni zavod, ustanovo, osebna ali kapitalska druba, zadruga ki v celoti ali delno opravlja dejavnost, ki ni pridobitna. Predlog zakona prinaa tudi podporno okolje za nartno spodbujanje razvoja socialnega podjetnitva. Za nartovan razvoj bo zato potrebno sprejeti strategijo, v kateri bodo opredeljeni ukrepi, pa tudi viri sredstev financiranja, za izvedbo nartovane politike in ukrepov ter izvedben nart, s katalogom aktivnosti. Vsi zartani ukrepi so usmerjeni v spodbujanje

socialnega podjetnitva, v oblikovanje taknega okolja za socialna podjetja, da bodo ti usmerjeni v omogoanje ustanavljanja socialnih podjetij, zaetek poslovanja in v podporo pri trajnem poslovanju, v spodbujanje zaposlovanja v socialnih podjetjih in v omogoanje dostopa do virov financiranja nalob v socialna podjetja. Poslovanje in dolgorono delovanje socialnih podjetij je cilj, ki ga je potrebno stimulirati. Zato smo v Poslanski skupini Zares, poleg ostalih koalicijskih amandmajev, ki izboljujejo reitve zakona, vloili e eno dopolnilo na podroju posredne delitve dobika, ki trenutno doloa, da se kot posredna delitev dobika teje tudi izplaevanje pla v viini, ki za ve kot za 20% presega izhodine plae za posamezni tarifni razred, doloen v kolektivni pogodbi za posamezno dejavnost. Ocenili smo, da je takna opredelitev nekoliko prestroga, saj s tako nizkim pragom socialna podjetja lahko sili v neupotevanje delovne zakonodaje oziroma se upotevanje delovnopravne zakonodaje neutemeljeno klasificira kot prikrito izplaevanje dobika. Z dopolnitvijo smo zato predlagali, da navedena meja 20% velja za osnovno plao delavca. V sodelovanju s koalicijskimi partnerji pa smo v skupnem dopolnilu to mejo zviali na 30%, zato upamo, da bo eno izmed vloenih dopolnil sprejeto. Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetnitva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetnitva, spodbujanje vkljuevanja obin v doloanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetnitva na lokalni in regionalni ravni ter za pripravo strategije razvoja socialnega podjetnitva zakon predvideva ustanovitev posebnega delovnega telesa pri Vladi Republike Slovenije Vladnega sveta za socialno podjetnitvo. Za izvajanje ukrepov spodbujanja socialnega podjetnitva, oblikovanja ugodnega podjetnikega okolja za socialna podjetja, izvajanje ukrepov za omogoanje dostopa do virov financiranja nalob v socialna podjetja in ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih bodo izvajalci doloeni s strategijo razvoja socialnega podjetnitva. Za izvajanje posebnih ukrepov za spodbujanje socialnega podjetnitva pa predlog zakona opredeljuje ustanovitev Sklada za spodbujanje socialnega podjetnitva, ki ga bo ustanovilo ministrstvo za gospodarstvo. V razvitih evropskih dravah predstavljajo zaposlitve v socialnem podjetnitvu kar 10 odstotkov vseh zaposlitev. Ker je v Sloveniji

trenutno na tem podroju zaposlenih le slabih 0,7 odstotkov vseh zaposlenih, lahko z optimizmom ugotavljamo, da imamo v tem sektorju prilonost zagotoviti ve kot 50.000 novih delovnih mest. V poslanski skupini Zares nova politika smo ponosni, da bo Zakon o socialnem podjetnitvu, ki smo ga vsebinsko tudi sooblikovali in predlagali v sprejem, danes v dravnem zboru sprejet.

Poslovni portal Aktivni podjetnik Razpisi in viri financiranja

Razpisi in vir i fin an cir anja

Na tem spletnem portalu vam predstavljamo mone razpise na katere lahko kandidirajo podjetja. Aktualni razpisi so objavljeni na vstopni strani portala Srce Slovenije.
Progr am vaver skeg a svetovanja ( JAPT I )

V okviru programa lahko brezposelne osebe pridobijo 100% subvencionirano svetovanje in usposabljanje (za korienje te ugodnosti se obrnite na svetovalca za samozaposlitev na svoj Zavod za zaposlovanje), e obstojea podjetja pa do 50%.
Obinski razpisi

Poiite portal svoje obine in preverite, ali je objavila kaken razpis za podporo podjetnitvu. Primer: http://www.domzale.si/index.php?S=1&Article=3879
Sloven ski podjetn iki sklad

Razlini razpisi za mala in srednje velika podjetja ponujajo nije obrestne mere za kredite, ugodneji pogoji odobritve kreditov (niji stroki, dalja ronost, moratorij ipd.), garancije za investicijske kredite, najete pri poslovnih bankah v Sloveniji, in subvencije (nepovratna sredstva).
Region aln e g ar an cijske sh em e

Sheme zagotavljajo finanne vire za razvoj MSP, vendar delujejo regionalno, v naem primeru so vezane na Osrednjeslovensko regijo. Garancijske sheme ponujajo podjetjem garancije, s katerimi podjetja zavarujejo do 50 odstotkov

vrednosti bannega posojila.

Sklad i tveg aneg a kapitala

Takni skladi vlagajo v podjetja z visokim potencialom rasti, nato pa ez nekaj let prodajo lastniki kapital nekomu drugemu, po monosti za nekajkrat viji znesek. To so Alpe Adria Venture Fond, Aktiva Ventures, Prophetes, Kmeka druba, Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke in Horizonte Venture Management. Dobri skladi podjetjem, v katera vlagajo, zagotavljajo tudi stalno strokovno podporo pri poslovanju. V podjetja pogosto "pripeljejo" vsaj e toliko denarja od drugih vlagateljev (posameznikov, ustanov), kot ga sama vloijo.
Klub po slovnih ang elov

Poslovni angeli so premoni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetnike projekte, hkrati pa so z doloenimi poslovnimi znanji in izkunjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju e dodatno pomagati pri vsakodnevnih odloitvah. Kam so pripravljeni investirati svoj denar, si lahko preberete na portalu JAPTI.
Razpisn a sredstva min istr stev

Ministrstva razpisujejo namenska sredstva, ki jih je potrebno vloiti v vnaprej predpisane projekte. Predvsem se splaa slediti razpisom Ministrstva za gospodarstvo, olstvo in delo.

Socialno podjetnitvo novost v Sloveniji

V zaetku meseca marca je Vlada RS sprejela Zakon o socialnem podjetnitvu. Bistvo zakona o socialnem podjetnitvu je, da se na trg dela vrnejo dolgotrajno brezposelne osebe in se jih angaira tako, da bodo v okviru socialnega podjetnitva samostojno ustvarjali prihodke in poskrbeli za lastno preivetje. Do sedaj razvite oblike pomoi brezposelnim kot so zaposlovanje prek javnih del in razno subvencioniranje zaposlitev, niso prinesle trajnih izboljav glede zaposlitvenih prilonosti za te najbolj ranljive skupine brezposelnih oseb.

Razlogov za uvedbo zakona pa je e ve:

1. demografske spremembe (nizka rodnost, dalja ivljenjska doba ljudi in s tem staranje prebivalstva) 2. globalizacija in tehnoloke spremembe (opuanje tradicionalnih dejavnosti in selitev proizvodnje

na ceneje trge) 3. dele zaposlenih v storitvenih dejavnostih v Sloveniji, uvra nao dravo na rep lanic EU 4. veanje regionalnih razlik v Sloveniji (selitev iz ruralnih obmoij v veja mesta, razvojna nesorazmerja) Zaradi navedenih slabosti klasinih pristopov k reevanju problematike brezposelnosti in vzdrnosti trne ekonomije, EU in drave lanice ugotavljajo, da je prav socialna ekonomija tista, ki lahko zmanjuje nezaelene uinke na trgu dela in odpira nove podjetnike prilonosti. Predlagatelji zakona so na podlagi temeljite analize trga dela, ekonomske situacije, globalne krize, trenutnega stanja gospodarstva v Sloveniji, prili do zakljuka, da posledice krize v Sloveniji poveujejo potrebo po najrazlinejih storitvah, ki jih sicer tradicionalno opravljajo neprofitne organizacije. Le-te jih lahko zagotavljajo po principih etinega poslovanja, katerega glavni cilj ni ustvarjanje dobika.

Kaj je socialno podjetnitvo? Ekonomska merila:

Socialna podjetja prepoznamo po tem, da se drijo sledeih ekonomskih in socialnih meril: neprekinjena dejavnost proizvodnje in/ali prodaje blaga in storitev, visoka stopnja avtonomije - skupine dravljanov ustanavljajo socialna podjetja prostovoljno in jih (so)upravljajo. Lastniki imajo pravico do udelebe (glasovanja) in do tega, da zapustijo organizacijo (izhod). gospodarsko tveganje - finanna sposobnost socialnih podjetij je odvisna od prizadevanja lanov, ki so odgovorni za zagotavljanje ustreznih finannih virov. minimalno tevilo plaanih delavcev, eprav lahko socialna podjetja in tradicionalne neprofitne organizacije kombinirajo prostovoljno in plaano delo.

Socialna merila:
dobrobit (korist) skupnosti. Eden izmed glavnih ciljev socialnega podjetja je sluiti skupnosti ali doloeni skupini ljudi. dravljanska pobuda - socialna podjetja so rezultat kolektivne dinamike in vkljuujejo ljudi, ki pripadajo skupnosti ali skupini, ki imajo doloeno skupno potrebo ali cilj. odloanje po naelu "en lan, en glas"- eprav imajo lastniki kapitala v socialnih podjetjih pomembno vlogo, odloajo skupaj z drugimi deleniki. participativna narava - vkljueni so vsi, ki jih aktivnost socialnih podjetij zadeva. Uporabniki storitev so predstavljeni in sodelujejo v strukturi teh podjetij. V mnogih primerih je eden od ciljev programa krepitev demokracije na lokalni ravni v okviru gospodarskih dejavnosti. omejena razdelitev dobika - socialna podjetja predstavljajo

organizacije, ki v celoti prepovedujejo delitev dobika, kot tudi organizacije, kot so npr. kooperative, kjer se lahko dobiek deli, a le v omejenem obsegu.. Socialno podjetnitvo se od klasinega podjetnitva razlikuje po tem, da daje prednost rasti socialnega kapitala pred ustvarjenjem dobika. Predstavlja nekaken tren odgovor na reevanje socialnih, okoljskih, lokalnih in drugih problemov in ima za primaren cilj zagotavljanje drubenega blagostanja. Predstavlja torej nov nain reevanja socialnih problemov in je hkrati inovativen pristop, ki z uporabo podjetnikih vein, dosega socialne cilje. Socialna podjetja predstavljajo del tretjega sektorja-pri nas je to nevladni sektor, kamor uvramo zasebne neprofitne organizacije.

Osnovni cilj socialnih podjetij je sluiti potrebam lanov ali ire javnosti.

V evropskih dravah se v socialnih ekonomijah pojavljajo razlini tipi organizacij: kooperative, vzajemne drube, vzajemne zavarovalnike organizacije, fundacije (ustanove), zdruenja (drutva), ki so jim skupna naela, ki opredeljujejo neprofitni sektor: podjetniki duh socialna podjetja so zasebne, avtonomne, podjetniko orientirane organizacije, ki delujejo z namenom produkcije blaga in storitev; delovanje v javno koristne namene - socialna podjetja usmerjajo svoje delovanje v uresnievanje javno koristnih namenov; neprofitna distribucija dobika - socialna podjetja imajo omejene monosti distribucije dobika. Preseek prihodkov nad odhodki se mora reinvestirati v delovanje organizacije ali v skupnost, z namenom doseganja javno koristnih ciljev. V Veliki Britaniji velik dele socialnih podjetij predstavljajo gospodarske drube, ki delujejo po merilih socialnega podjetnitva. Veina njih so majhne organizacije z do 50 zaposlenimi, ki delujejo preteno na lokalni ravni. V EU deluje na podroju socialne ekonomije, v kombinaciji pronih oblik zaposlovanja in prostovoljnega dela, priblino 10 odstotkov podjetij, ki zaposlujejo 9 milijonov ljudi in sodelujejo z nekaj milijoni prostovoljcev. Naela, ki veljajo za socialno podjetnitvo, vkljuuje tudi novo-sprejeti Zakon o socialnem podjetnitvu. V praksi ga bomo zaeli izvajati 1.1.2012. Socialna podjetja pri nas bodo imela kratico so.p. in bodo delovala na podrojih socialnega, druinskega varstva, na podroju varstva invalidov, znanosti, izobraevanja, vzgoje, varstva in promocije zdravstva, zagotavljanja socialne vkljuenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, posredovanja zaposlitve, ekoloke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, varstva okolja, zaite ivali, spodbude uporabe obnovljivih virov energije, socialnega turizma, socialne in

pravine trgovine, kulture in ohranjanja kulturne dediine, amaterskega porta in telesne kulture, reevanja in zaite, spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev socialnega podjetnitva. S posebnimi zakoni pa se lahko opredelijo e druga podroja dejavnosti socialnega podjetnitva, predvsem kadar bodo take dejavnosti zagotavljale zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela.

Kdo se bo zaposloval v socialnem podjetju?

Predvsem se bodo v socialnih podjetjih zaposlovali: 1. invalidi 2. brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duevnih ali psihinih okvar pa niso invalidi 3. dolgotrajno brezposelne osebe 4. iskalci prve zaposlitve 5. brezposelne osebe nad 55 let starosti 6. brezposelni pripadniki romske skupnosti 7. brezposelne mladoletne osebe brez zakljuenega osnovnega ali nijega poklicnega izobraevanja ali z ugotovljenimi osebnostnimi teavami 8. teje zaposljive osebe Zakon o socialnem podjetnitvu za te najbolj ranljive skupine brezposelnih predvideva spodbude pri sofinanciranju strokov pla delavcev, povrnitev prispevkov za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje, sofinanciranje usposabljanja ali svetovanja na delovnem mestu in sofinanciranje usposabljanja za uspeno vodenje socialnega podjetja. Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva. Drugo leto delovanja mora imeti iz socialnega podjetnitva najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, nato pa vsaj polovico. Delitev dobika ni dovoljena, razen izjemoma, pa e takrat morajo dele dobiti delavci. Socialno podjetje se bo registriralo pri registrskem organu. Le-ta bo preverjal ali je temeljni akt socialnega podjetja v skladu z zakonom o socialnem podjetnitvu. e bo mnenje registrskega organa pozitivno, bo dovolilo vpis v register socialnih podjetij.

V dravah lanicah se uporablja eden od treh modelov pravne organiziranosti socialnih podjetij ali pa njihova kombinacija:

kooperativni model, v katerem so socialna podjetja urejena s posebnim zakonom kot posebne kooperative (zadruge) s socialnimi cilji (Italija, Portugalska, panija, Poljska) ; model socialnih drub, ki se naslanja na sicer profitne drube, ki pa izkazujejo svoj socialni znaaj predvsem pri delitvi dobika (Belgija, Finska in Zdrueno kraljestvo); model odprtih formalnih oblik, za katerega je znailno, da je pomemben glavni, socialni namen, ki ga zasleduje organizacija, ni pa doloena obvezna pravna organizacijska oblika (Italija, Portugalska, panija). Vlada je s sprejemom zakona omogoila razvoj socialnega podjetnitva v e delujoih organizacijah, predvsem v nevladnih organizacijah, ki (v

glavnem) e izpolnjujejo pogoje, ki jih doloa. Spodbujal pa naj bi tudi ustanavljanje novih socialnih podjetij, to je pravnih oseb razlinih statusnih oblik, ki bodo zaposlovala delavce. S tem se bo poveala stopnja zaposlenosti, predvsem pa stopnja zaposlenosti najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Prav tako bodo socialna podjetja s svojo dejavnostjo zagotavljala boljo preskrbljenost trga, predvsem s specifinimi, trno manj konkurennimi proizvodi in storitvami. S tem bodo te organizacije poleg tega, da bodo skrbele za samooskrbo, tudi prispevale k skupnemu, drubenemu proizvodu.

O dodatnih podrobnostih - postopek ustanovitve socialnega podjetja, pogoji za ustanovitev in vodenje raunov - vas bomo obveali naknadno, saj le-te sedaj e niso znane.

Socialno podjetnitvo tudi v Sloveniji

4.4.2011 Evropska komisija je sredi marca letos izdala nov pilotni projekt s katerim eli povezati podjetnitvo s prostovoljnimi aktivnosti dravljanov po celi Evropi. Slovenija, v sklopu te iniciative prednjai saj je bil pred kratkim sprejet zakon o socialnem podjetnitvu. Kaj zakon o socialnem podjetnitvu prinaa in komu je namenjen? Socialno podjetnitvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetnitva pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri emer ustvarjanje dobika ni glavni cilj opravljanja dejavnosti. Socialna podjetja so namenjena zaposlovanju teje zaposljivih oseb oz. brezposelnih mladih, stareji od 55 let, invalidov. Socialna podjetja delujejo predvsem na podroju: socialnega in druinskega varstva, varstva invalidov, znanosti, raziskovanja, izobraevanja in vzgoje, mladinskega dela, varstva in promocije zdravja, ekoloke proizvodnje hrane, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, turizma, kulture in tehnike. Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, e: je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetnitva na nain, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja ( socialno podjetje tipa A) ali je ustanovljena za zaposlovanje teje zaposljivih oseb, na nain, da bo doloeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj

tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev (socialno podjetje tipa B ) Socialno podjetje mora dokazila o prietku opravljanja dejavnosti predloiti pristojnemu ministrstvu v roku enega leta od pridobitve statusa: socialno podjetje tipa A mora predloiti dokazilo o zaposlitvi vsaj enega delavca po zakljuku prvega leta poslovanja, o zaposlitvi najmanj dveh delavcev pa po zakljuku drugega leta poslovanja, socialno podjetje tipa B mora dokazilo o zaposlitvi delavcev in njihovi strukturi predloiti v roku dveh let po pridobitvi statusa. V pravnem prometu mora nepridobitna pravna oseba uporabljati firmo ali ime z dostavkom socialno podjetje ali okrajavo so.p..

Intervju

Ljubljana Generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetnitva Tadej Slapnik verjame, da je edina reitev za nas v prihodnje razvoj drubeno odgovorne ekonomije, v okviru katere igra socialno podjetnitvo zelo pomembno vlogo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na trajnostni razvoj, ki postavlja dobro ljudi in skupnosti pred kopienje kapitala in dobikov, je povedal Slapnik, ki je tudi sam deloval v organizacijah, ki delujejo po naelih socialnega podjetnitva. Prakse povsod okoli nas kaejo, da je mono s socialnim podjetnitvom ustvarjati bolj stabilno in bolj socialno povezano drubo. Zadnje ase lahko sledimo nekaterim uspenim praksam socialnega podjetnitva pri nas. Kako je to podroje urejeno pri nas in kje so manjki? Dravni zbor je marca lani soglasno sprejel zakon o socialnem podjetnitvu, manjkajo pa e strategija in podzakonski akti. Edini doslej konkretno izvedeni ukrepi so razpisi ministrstva za delo, druino in socialne zadeve v podporo pilotnim projektom zagotavljanja socialne vkljuenosti iz sredstev Evropskega socialnega sklada, ki je spodbudil nastajanje projektov socialnega vkljuevanja teko zaposljivih oseb in pilotnih projektov socialnih podjetij. Po naelu socialnih podjetij delujejo na primer Gostilna dela v Ljubljani, Center ponovne uporabe v Rogaki Slatini, Razvojna zadruga Pomelaj Velika Polana in tako naprej, vendar zaradi nedoreenega sistema podpornih instrumentov ta socialna podjetja e niso samovzdrna, kot jih poznajo v EU, torej lahko reemo le, da so na poti k socialnim podjetjem. Trenutno poteka 27 projektov, ki po razlinosti svojih dejavnosti nakazujejo

gospodarska podroja, na katerih so v Sloveniji prilonosti za razvoj socialnega podjetnitva. Sam zakon in strategija, ki bi morala biti sprejeta e lani, e ne predstavljata dejanskih podpornih ukrepov, kot jih poznajo po EU, ki morajo biti sistemski in dolgorono stabilni. Ukrepi bodo odvisni od tega, kako ambiciozne cilje bo strategija opredelila in koliko prihodnjih sredstev iz evropskih in zasebnih virov bo Svetu za socialno podjetnitvo, ki deluje pri vladi, uspelo usmeriti v razvoj tega podroja. Svetel primer, ki kae, kaj sistemska in dolgorona podpora razvoju lahko prinese v desetih letih, je primer Velike Britanije, ki bi moral biti vzor nai vladi. V razvitih evropskih dravah predstavljajo zaposlitve v sektorju socialnega podjetnitva e deset odstotkov vseh zaposlitev, v Sloveniji pa imamo na tem podroju le slaba dva odstotka vseh zaposlenih. e ocenjujemo potenciale za kreiranje novih delovnih mest v socialnem podjetnitvu, lahko navedem na primer podatek, da poveanje delea samopreskrbe z lokalno pridelano hrano za odstotek predstavlja okoli 1000 novih, tako imenovanih zelenih delovnih mest. Ampak samo dravna pomo verjetno ni dovolj. Zakonodaja sama neposredno ne omogoa delovnih mest, omogoa pa podlago za pripravo ukrepov, ki lahko spodbudijo razvoj socialnega podjetnitva in nastanek ve delovnih mest tudi z razvojem socialnega podjetnitva. Za uspenost razvoja socialnega podjetnitva pa je kljuno aktivno sodelovanje vseh treh sektorjev, javnega, zasebnega in civilnega. Ob sistemu dravnih pomoi, podobnih kot za mala in srednja podjetja, je potreben e pospeen razvoj kooperativnega poslovnega modela (delavskih, tudentskih in podobnih kooperativ), etinega bannitva, evropskega sklada za socialne investicije, predvsem pa pospeen razvoj socialno-podjetnikih kompetenc, novih poklicnih kvalifikacij in menedmenta socialnih podjetij, ki zahteva ob vsaj enakem obvladovanju poslovnih komptenc kot v klasinih podjetjih e obvladovanje socialnih kompetenc in menedmenta, ki temelji na vrednotah in socialnem kapitalu. Brez tega preboja ne bo. Kaj se lahko dosee, so pri nas kot edina pokazala invalidska podjetja, ki zaradi sistemske podpore edina ohranjajo in razvijajo delovna mesta za invalide in se danes lotevajo aktiviranja virov, ki jih klasina profitno usmerjena podjetja spregledajo, ker ne prinaajo visokih donosov. Sistem podpornih ukrepov za socialna podjetja lahko predstavlja okvir za razvoj socialnega podjetnitva, e posebno podjetij tipa B. Omenili ste evropski sklad za socialne investicije. Povejte kaj ve o tem. Evropska komisija sprejema direktivo o spodbujanju ustanavljanja, nainih in pravilih

delovanja evropskih skladov za investicije v socialno podjetnitvo. Vse drave lanice, tudi Slovenija, so e podale svoje mnenje in priakovati je, da bo direktiva sprejeta v evropskem parlamentu jeseni. Temelji na tem, da se da potencialnim investitorjem spodbudo za investiranje v tovrstne sklade, ki imajo tono doloena pravila, kam vlagati, kako prepoznavajo prava socialna podjetja. Pomembno je, da se omogoi, da sklad, e je ustanovljen v eni izmed lanic, lahko pridobiva vlagatelje iz katerekoli evropske drave in lahko deluje v razlinih dravah. Da bi bil en tovrstni sklad v Sloveniji, je pomembno, ker tako kot ima drava svojo banko, ki lahko generira razvoj, naj se tudi zasebni kapital aktivira za razvoj socialnega podjetnitva. e bi sodelovala e drava in katera izmed bank, bi bilo tudi dobro. Vlada bi morala v sodelovanju z nami animirati zasebne vlagatelje in drubeno odgovorna podjetja, da se v Sloveniji vzpostavi vsaj en Evropski sklad za socialne investicije. S tem bi pomagali soustvarjati trg za produkte socialnih podjetij, menederji iz zasebnih, profitno usmerjenih podjetij pa bi pomagali kot mentorji volonterji pri razvoju poslovnih kompetenc socialnih podjetnikov. Takno vlogo bi lahko odigrali tudi upokojeni menederji. Na ta nain e deluje Studio Moderna s Sandijem ekom. Kaj je bilo doslej s socialnimi podjetniki pri nas? Slovenija zaradi predolgega zavraanja pomena razvoja socialnega podjetnitva in socialne ekonomije e celotno obdobje tranzicije izgublja delovna mesta. e bi e na zaetku tranzicije vodilni javnomnenjski in politini voditelji razvili ustrezno zavest o njegovem pomenu in zagotovili ustrezne sistemske podporne ukrepe, bi bili lahko danes tam, kjer je povpreje razvitih drav EU: okoli deset odstotkov veji BDP in deset odstotkov ve delovnih mest. Ker so v EU ta delovna mesta tudi v asu krize pokazala izjemno trdoivost, je zanemarjanje tega podroja e toliko bolj nerazumljivo. Formalno za zdaj o socialnih podjetjih, registriranih v skladu z zakonom o socialnem podjetnitvu, e ne moremo govoriti, saj v Sloveniji e ni niti ena organizacija oziroma podjetje vpisano v register socialnih podjetij. Vzrok temu je, da pristojna ministrstva niso v zakonsko doloenem roku sprejela ustreznih podzakonskih aktov, ki so potrebni, da se obstojee pravne osebe preoblikujejo in se registrirajo v socialna podjetja oziroma da se ustanavljajo nove pravne osebe s statusom socialnega podjetja. Kaj bi prinesla monost registracije socialnih podjetij? Od 1. januarja bi morali imeti monost, da po postopku, kot ga opisuje zakon oziroma podzakonski akt, obstojeo pravno osebo doregistrira v socialno podjetje ali pa ga

na novo ustanovi. V Forumu apeliramo, da je treba im prej sprejeti ustrezne predpise, na podlagi katerih bo vzpostavljen tudi register socialnih podjetij, da bodo vzpostavljeni mehanizmi in usposobljeni kadri na pristojnih ministrstvih za presojo upravienosti organizacij oziroma podjetij (z razlinimi pravnimi formami) za vpis v ta register. Registracija prinaa tudi formalno ureditev doloenih zadev, kot je delitev dobika, sodelovanje zaposlenih v upravljanju ipd. Poleg tega al sistemskih podpor za socialna podjetja tipa A e ni, torej za takna, ki imajo predpisane dejavnosti (okolje, pridelava hrane...), ki morajo biti drubeno koristne za pridobitev statusa socialnega podjetja. Priakujemo, da bodo Java agencija za podjetnitvo in tuje investicije ali e kdo drug pripravili razpise za spodbujanje tovrstnih podjetij, za semenski kapital, ugodno financiranje. Za zdaj jih je razpisovalo le ministrstvo za delo, v prihodnje upam, da jih bo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za kmetijstvo in drugi. Pa tudi drava naj bi ustanovila sklad za spodbujanje razvoja socialnega podjetnitva. Naeloma bi se moralo izplaati biti socialni podjetnik. Omenili ste monosti financiranja. Dva razpisa za evropska sredstva sta e bila, eden od teh se konuje. V tem tednu se je iztekel rok za razpis za spodbujanje socialnega podjetnitva II na ministrstvu za delo (sredstva ESS) v vrednosti 4,5 milijona evrov (do 300.00 evrov posamezni projekt). Drugih razpisov, namenjenih prav spodbujanju socialnega podjetnitva, v Sloveniji ni na voljo. Priakujem pa, da bo pristojno ministrstvo za delo iz sredstev Evropskega socialnega sklada e v finanni perspektivi 2007 2013 razpisalo preostalih 35 milijonov evrov neporabljenih sredstev, namenjenih razvoju socialnega podjetnitva. Nerazumno je, da smo od priblino 50 milijonov, ki jih je Slovenija v tej finanni perspektivi namenila razvoju socialnega podjetnitva v asu gospodarske krize in naraajoe brezposelnosti, za razvoj socialnega podjetnitva porabili zgolj 15 milijonov evrov. Poleg tega je mogoe tudi preostala neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, po nekaterih ocenah jih je okoli 300 milijonov evrov, uinkovito nameniti zagotavljanju novih trajnostno naravnanih delovnih mest v socialnem podjetnitvu. Doloitev kvot javnih del, namenjenih zaposlovanju v socialnem podjetnitvu, je lahko konkreten pozitivni korak k temu. Delujoe organizacije, ki se v skladu z zakonom lahko deklarirajo kot socialna podjetja, pa imajo na voljo tudi nekatera druga sredstva na javnih razpisih (trenutno so to na primer javna dela). Socialna podjetja lahko kandidirajo tudi na razpisih evropske skupnosti, na voljo je tudi na primer Progress Microfinance, vendar al v Sloveniji ni izvajalca.

Kljuno je to, koliken del sredstev EU in za kakne namene bo slovenska vlada e v tem programskem obdobju (do vkljuno 2013) namenila iz sredstev skladov EU (socialnega, kmetijskega...), e bolj pa to, koliken del teh sredstev bo namenila v prihodnjem programskem obdobju in ali jih bo zapakirala tako, da bodo sistematino podpirali tiristopenjski pristop od socialnih projektov k ekonomskim, pristop, ki je hrbtenica uspenosti razvoja socialnih podjetij v drugih dravah. Odvisno je od tega, ali bodo delavske in socialne kooperative dobile enakovredno mesto pri reevanju prestrukturiranj podjetij (kolikor jih je e ostalo), ali bodo stanovanjske in samopreskrbne kooperative dobile takno podporo, kot jo imajo v drugih dravah. Bo denar na voljo tudi v novi finanni perspektivi? Zdaj je pravi as, da Slovenija v svoje operativne programe, ki bodo podlaga za sredstva evropske kohezijske politike 20142020, vnese ustrezne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetnitva in tako zagotovi ustrezna evropska sredstva (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad). Za socialna podjetja v Sloveniji na voljo 4,5 milijona evra Sicer pa je v zaetku februarja Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve objavilo javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetnitva v skupni viini 4,5 milijona evrov, ki je namenjen spodbujanju dostopa do usposabljanja in zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin na trgu dela z razvojem dejavnosti socialnega podjetnitva. Sofinancirani bodo projekti, ki bodo razvijali trne dejavnosti (proizvodnjo, prodajo proizvodov ali storitev) v skladu z naeli socialnega podjetnitva kot jih opredeljuje Zakon o socialnem podjetnitvu in bodo prispevali k ustvarjanju delovnih mest, socialni integraciji in poklicni reintegraciji ranljivih skupin na trgu dela. Gre predvsem za sofinanciranje naslednjih dejavnosti: razvoja novih ali iritvi obstojeih trnih dejavnosti, usposabljanja oseb iz ranljivih ciljnih skupin za delo v okviru razvite trne dejavnosti in ustvarjanja novih delovnih mest za zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih skupin v okviru razvite trne dejavnosti. Rok za oddajo prijav je najpozneje do 3. aprila.

1. Projekta Iz koa se je Drutvo Projekt lovek lotilo, da bi z njim odgovorili na vpraanje, kako bi socialno podjetnitvo lahko

potekalo v njihovi organizaciji. Na cilj je razviti samostojno podjetje. Izbrali smo recikliranje. Iz uporabljenih predmetov izdelujemo rono izdelane unikatne uporabne predmete. Izvedli smo trimeseno usposabljanje na delovnem mestu za devet ljudi, septembra smo zaposlili prve tri. Nai izdelki so zdaj tako kakovostni, da jih lahko damo na trg. Povezali smo se s priznano domao oblikovalko torbic, ki bo za nas razvila model. Hoemo, da so izdelki kakovostni, saj hoemo prodajati izdelke, ne pa to, da zaposlujemo natanno doloeno skupino, je lani junija za Delo povedala Boena Blanua. 2. Ste e kdaj obiskali Gostilno Dela na Poljanski 7 v srediu Ljubljane, kjer od ponedeljka do petka nudijo svee zajtrke in kosila? Gre za model socialnega podjetja, ki zdruuje gostinsko dejavnost in uni prostor za usposabljanje in zaposlovanje ranljivih skupin mladih po podobnem principu kot deluje kuharska akademija Jamieja Oliverja. 3. Diplomant kuharske akademije Jamieja Oliverja Joe Gray je nedavno kuhal na Supperclubu v Loah gurmanskem druenju z dobrodelno noto. Del zasluka gre Fundaciji Jamieja Oliverja, ki izobrauje mlade kuharje in po svetu iri glas o dobrem in zdravem kuhanju, del pa slovenskemu centru za Downov sindrom Slovenije Planet 47. 4. Tovarna dela - tekstil gradi na konceptih socialne vkljuenosti, okoljevarstva in prostovoljstva ter povezuje nevladne organizacije, regionalne institucije in zasebni sektor. V okviru projekta se bo ustanovilo socialno podjetje, kjer bodo zaposlitev nali predstavniki dveh ranljivih skupin brezposelnih, iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe, stareje od 50 let. Projekt bo prispeval k iritvi socialnih storitev v Sloveniji in reevanju zaposlitvene problematike ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa bo prispeval k zmanjevanju odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost, pie v njihovi predstavitvi. 5. Center ponovne uporabe v Tuncovcu blizu Rogake Slatine je zaivel leta 2010 in je del evropske mree Reuse, deluje pa po naelu socialnega podjetja, pri emer teje zaposljivi v delavnici obnavljajo rabljene izdelke in jim dodajajo novo vrednost ter jih v trgovini nato prodajajo. 6. Spletna trgovina www.brezdobicka.si je inovativna spletna prodajalna, ki omogoa, da se denar od nakupa nameni drubeno koristnim programom (programom za otroke, varovanju okolja, ranljivim skupinam in drugim). Financiranje teh projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije (NVO) in organizacije socialne ekonomije (OSE), je v Brez dobika mogoe s samim nakupom izdelkov in storitev, brez dodatnih finannih vlokov. 7. Drutvo

Mozaik se je lotilo projekta socialne kmetije Korenika v alovcih. Gre za prvi center eksperimentalnega programa zaposlovanja invalidov. V njem je dobilo zaposlitev devet invalidov, ki ne zmorejo delati v drugih invalidskih podjetjih oziroma na delovnih mestih, primernih za invalide v obiajnih gospodarskih drubah in ustanovah. V Koreniki invalidi ekoloko pridelujejo itarice in druge poljine, stiskajo buno, sonnino in repino olje, suijo sadje in zelia, ekoloke pridelke trijo in se ukvarjajo tudi z urejanjem krajine. 8. Pravina trgovina 3 Muhe je gibanje, ki si prizadeva za vejo enakopravnost v mednarodni trgovini, s tem ko deprivilegiranim proizvajalcem na jugu ponuja bolje pogoje prodaje njihovih izdelkov. 9. Zavod PREMIKI aktivno deluje na podroju razvoja, promocije, organizacije in prodaje turistinih aranmajev za boljo dostopnost slovenskega turizma z aktivnostmi, kot so certifikat "invalidom prijazno", izobraevanji o dostopnem turizmu za turistine delavce in dostopnimi turistinimi aranmaji in izleti. 10. elva, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, se e vrsto let ukvarja z izvajanjem dejavnosti znotraj zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, storitve varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji in tudi s pomembnimi trnimi dejavnostmi, kot so izdelava pohitva po meri za opremo stanovanjskih in poslovnih prostorov, upravljanje vestanovanjskih objektov, istilni servis in vrtnarsko-komunalne storitve

Kljub temu ne gre za pionirje socialnega podjetnitva v Sloveniji, saj se je to precej obetavno zaelo e v 80. letih prejnjega stoletja s kmetijskimi zadrugami in invalidskimi organizacijami. Nadaljevanje je bilo, kot pria zadnje poroilo OECD o socialnem podjetnitvu, precej manj uspeno. Te organizacije so zaposlovale premalo ljudi iz socialno ranljivih drubenih skupin, da bi zadostile standardom socialnega podjetnitva. Tako imamo nepovezan prostovoljni in socialnopodjetniki sektor, po drugi strani pa podvojeno tevilo prejemnikov socialne pomoi in edalje veje izdatke za socialne transferje. Za to ne gre kriviti zgolj dejstva, da Slovenci od drave priakujemo ve, kot nam je ta zmona ponuditi, marve tudi to, da nimamo ustreznega podpornega okolja, ki bi omogoalo razvoj socialnega podjetnitva. Prvi korak k reevanju problematike je marca sprejeti zakon o socialnem podjetnitvu, ki bo vsaj deloma uredil financiranje in obdavevanje

tega sektorja. Drubeno odgovorna restavracija Tudi v Sloveniji se torej najdejo socialni podjetniki z vizijo. Imamo nekaj uspenih kmetijskih zadrug, ki so svoje poslovanje prilagodile sodobnim modelom trenja in delujejo v korist lokalne skupnosti (Eko kooperativa Koevske) pa tudi drutev in podjetij, ki krepijo koncept drubene odgovornosti (Intitut Novum, drutvo Mozaik). Dobili smo tudi prvo restavracijo, ki sledi ideologiji Fifteen. Ta teden se je odprla Gostilna dela, projekt, prek katerega bo pet mladih dobilo delo in prilonost za soustvarjanje socialnega podjetja, ki se ukvarja z gostinstvom. S posredovanjem vzgojnih zavodov, socialnih slub in zavoda za zaposlovanje smo na podlagi individualnih razgovorov izbrali 14 mladih, ki niso konali olanja in jih zanima delo v gostinstvu. Po treh mesecih smo jih pet zaposlili v Gostilni dela, kjer se bodo do konca letonjega oktobra na praktinem nivoju priuili kuharskih vein, pionirski projekt v Sloveniji predstavi njegov oe, Karl Destovnik. Gostilna dela je torej una baza, njen namen ni trajno zaposlovanje mladih, temve uinkovita priprava na vstop na trg dela.