1

Iniciativa za REKOM

Iniciativa za REKOM

UVODNIK

!REKOM
sooanje s preteklostjo v

je pogoj za
post-jugoslovanskih drubah
Nataa Kandi Foto: Vreme

V kontekstu odnosa politikov, javnosti in civilne drube do Iniciative za ustanovitev REKOM je bilo leto 2011 leto velikega napredka te ideje. V marcu tega leta je Koalicija za REKOM, po triletnih razpravah o ciljih in nalogah Regionalne komisije, sprejela Predlog Statuta. V maju in juniju leta 2011 so mladi v kampanji dravljanske podpore REKOM-u zbrali podpise 542 000 dravljanov za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o rtvah in vojnih zloinih, kar je jasno pokazalo, da dravljani, ne glede na etnino pripadnost, vidijo svoj interes v regionalnem pristopu k preteklosti. Po drugi strani so vodilni politiki v regiji, sooeni z zahtevo mednarodne skupnosti za vspostavitev regionalnega sodelovanja, sprejeli povezovanje rtev kot aktivnost na liniji politike sprave, ki sta jo od leta 2010 zagovarjala predvsem predsednika Hrvake in Srbije. Vendar se je hitro, od oktobra leta 2011 prielo o regionalnem sodelovanju govoriti z novim jezikom. Politiki so se usmerili v prihodnost, k izgradnji poti. Skorajda istoasno iz posameznih politinih krogov pride opozorilo, da Statut REKOM-a vsebuje doloila, ki so v nasprotju z zakoni in ustavami posameznih drav v regiji. Nevladine organizacije, ki so med letom 2010 zapustile Koalicijo za REKOM ena zaradi stalia, da se Bosni vsiljuje ideja iz Hrvake in Srbije, druga pa zaradi izenaevanja rtev krepijo svojo kritiko. Tokrat naslavljajo mednarodne institucije1 in od njih zahtevajo, da se pri domaih politikih ne zavzemajo za ustanovitev REKOM-a, ker naj bi ta iniciativa e odigrala svojo vlogo, temve da naj raje podprejo druge iniciative, ki se ukvarjajo s sooanjem s preteklostjo.
1 Okrogla miza v Sarajevu, 18.04.2012, v organizaciji Komisarja za lovekove pravice Sveta Evrope, na kateri sta dve nevladni organizaciji predstavili svoje stalie proti podpori Iniciativi za ustanovitev REKOM.

Iniciativa za REKOM

V zvezi z predstavljenimi pripombami in zahtevami se postavljata dve vpraanji: ali Statut REKOM-a, ki ga predlaga Koalicija za REKOM, vsebuje nezakonita in neustavna doloila, in drugi, ali Iniciativa za REKOM omejuje ali ogroa druge iniciative za vspostavljanje pravinosti za storjene zloine v preteklosti? Kar se tie drugih iniciativ za sooanje s preteklostjo so vse dobrodole in nobeni od njih Iniciativa za REKOM ni prepreka. Statut, ki ga je Koalicija za REKOM sprejela 26.03.2011. je rezultat triletnega posvetovalnega procesa, med katerim so udeleenci netetokrat tehtali svoje predloge in reitve Delovne skupine za izdelavo predloga Statuta, ob aktivnem sodelovanju toilcev, sodnikov in odvetnikov v regiji. Teko je sprejeti, da so pravni eksperti, lani Delovne skupine za izdelavo Predloga Statuta REKOM, toilci in sodniki udeleenci v procesuiranju vojnih zloinov spregledali monost, da REKOM dobi pristojnosti sodnih organov, kot to ocenjujejo v nekaterih politinih krogih. Edino tono je, da so avtori Predloga Statuta uporabljali reitve domaih zakonov o parlamentarnih komisijah in presikovalnih komisijah, v katerih je pozivanje pri urejeno tako kot v kazenskih postopkih, to pa predlog Statuta ne spreminja v nezakonit in protiustaven akt. Pomembno je poudariti, da je Koalicija za REKOM v juniju 2011 leta pozvala predsednike drav v regiji, da ustanovijo Regionalno ekspertno skupino, ki bi ocenila Statut REKOM-a, ki ga predlaga Koalicija za REKOM ter da pride do soglasja glede teksta Statuta, ki bi ga nato predali nacionalnim parlamentom. Sredi januarja leta 2012 je predsednik rne gore, gospod Filip Vujanovi z osebnim pismom, naslovljenim na predsednike drav v regiji ponovil to zahtevo Koalicije za REKOM. e sklenem, ocenjevanje obstojeega predloga in priprava uradnega Predloga Statuta ob posvetu s Koalicijo za REKOM je nain, da se odstranijo dileme i ugovori, s tem pa odblokira proces institucionalizacije Iniciative za REKOM. Kar se tie drugih iniciativ za sooanje s preteklostjo so vse dobrodole in nobeni od njih Iniciativa za REKOM ni prepreka. Po predlogu Koalicije je poimenski seznam REKOM-a osnovna naloga REKOM-a. tiri nevladne organizacije - Fond za humanitarno pravo (FHP), Fond za humanitarno pravo Kosovo (FHP Kosovo), Preiskovalno-dokumentacijski center (IDC) i Documenta e nekaj let zbirjao podatke o ubitih, mrtvih i izginulih na podroju nekdanje SFRJ v obdobju od januarja 1991 do konca leta 2001 FHP in FHP Kosovo so v septembru leta 2011 izdali prvi del tiridelne Kosovske knjige spominov, v pripravi pa so e trije deli, pa tudi IDC prav tako pripravlja izdajo tirih delov Bosanske knjige mrtvih. Neodvisno od avtorjev [sasoma objavljeni] zbrani podatki o resninih lovekih izgubah prikazujejo REKOM kot realen in uresniljiv cilj. Imenovanje rtev vojnih zloinov in mrtvih pripadnikov oboroenih sil je pogoj, brez katerega sooanje s preteklostjo ostaja na politini margini, ne glede na to, koliko bi bilo drugih [dobrih] iniciativ nevladnih organizacij. Imenovanje rtev in vojakov [policistov, prostovoljcev, pripadnikov drugih oboroenih
Iniciativa za REKOM

skupin v spopadu] prispeva k rekonstrukciji loveke dimenzije preteklosti, zmanjevanju prostora za lai in manipulacije in izgradnji kulture solidarnosti in soutja. REKOM je v interesu rtev, drub in drav. Ima potencial, da postane vir sprave z lastno odgovornostjo. Podpira vse druge inicijative, ki imaju za cilj vzpostavitev pravinosti za storjene zloine v preteklosti. Nataa Kandi

Izvrna direktorica Fonda za humanitarno pravo, Beograd, Srbija in lanica Regionalnega tima zagovarnikov Iniciative REKOM

AKTUELNO - NOVOSTI O REKOM-u

!Visoki

predstavnik

se je sastal s
predstavniki

REKOM-a BiH

Predstavnici tima zagovornikov za ustanovitev REKOM so se sreali z visokim predstavnikom v BIH Valentinom Inzkom v Sarajevu in se pogovarjali o institucionalizaciji REKOM-a in regionalnem sodelovanju. Urad viskega predstavnika je izdal sporoilo o tem sreanju, ki ga objavljamo v celoti.

Iniciativa za REKOM

SPOROILO ZA JAVNOST

11. aprila leta 2012

Visoki predstavnik se je sreal z zagovorniki REKOM-a BiH

Sprejem in priznanje dejstva, da so med vojno storjeni zloini je od bistvene pomembnosti za druine rtev in za dravo v celoti, je 10. aprila leta 2012 izjavil visoki predstavnik Valentin Inzko. e zmeraj je prelahko izkrivljati, zanikati in manipulirati s preteklostjo, je dejal Inzko. Visoki predstavnik se je sreal s profesorjem Zdravkom Grebom, Dinom Mustafiem, Denano Karup-Druko in Edino urkovi, z javnimi zagovorniki koalicije Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih storjenih med spopadi na podroju nekdanje Jugoslavije (REKOM). Visoki predstavnik se je strinjal z predstavniki REKOM-a, da je splono in medsebojno priznanje zloinov, storjenih v tej regiji, bistvenega pomena za utrditev miru in regionalne stabilnosti. Predstavniki REKOM-a so seznanili visokega predstavnika o premikih, doseenih v okviru iniciative REKOM in z izzivi, s kateri se le-ta sooa. OHR Pres-ured

Iniciativa za REKOM

predsednike
da ustanovijo

!Flandrijski PEN poziva

drav regije

REKOM

PEN Vlaanderen, belgijska veja PEN-a International za flandrijsko podroje, je pozvala predsednike vseh drav regije bive Jugoslavije, da storijo vse, kar je v njihovi moi, da se ustanovi Regionalna komisija za ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic, storjenih v bivi Jugoslaviji (REKOM). Flandrijski PEN je dal mono podporo Iniciativi za REKOM, ker ima, kot je zapisano v pismu predsednikom regije, ta iniciativa moan potencial, da postane vir sprave v regiji. Pismo podpore te veje PEN-a prenaamo v celoti.

Predsednica Kosova, ga. Atifete Jahjaga lan Predsedstva Bosne in Hercegovine, g. Bakir Izetbegovi Predsednik Srbije, g. Boris Tadi Predsednik Slovenije, g. Danilo Trk Predsednik Makedonije, g. Djordje Ivanov Predsednik rne gore, g. Filip Vujanovi Predsednik Hrvake, g. Ivo Josipovi lan predsedstva BiH, g. Neboja Radmanovi lan Predsedstva BiH, g. eljko Komi Zadeva: Ustanovitev REKOM Bruselj, april 2012 Vae ekscelence, predsedniki in lani predsedstva Bosne in Hercegovine, PEN Vlaanderen eli izraziti svojo podporo iniciativi za ustanovitev Regionalne Komisije za ugotovitev dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritev lovekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji (REKOM). Za to smo se odloili zaradi mednarodne solidarnosti z naimi kolegi

Iniciativa za REKOM

pisatelji in umetniki v dravah nekdanje Jugoslavije, ki so lani podali pobudo za podporo iniciativi REKOM. PEN Vlaanderen je flamska organizacija mednarodnega PEN-a (http://www.peninternational.org/), svetovne organizacije piscev, ki podpirajo idejo lovetva, ki ivi v miru, v svobodi govora in medsebojnem spotovanju. lani PEN po vsem svetu si prizadevajo za ustvarjanje pogojev za oblikovanje dobrega razumevanja in medsebojno spotovanje med narodi. Nismo zgolj lani svetovne zveze centrov PEN, pa pa predstavljamo tudi ve kot 200 belgijskih piscev pisateljev, novinarjev in javnih osebnosti (http://www.penvlaanderen. be/). Tako kot nai kolegi v dravah nekdanje Jugoslavije verjamemo, da imajo dravljani v teh dravah potrebo in pravico, da zvedo vsa dejstva o vojnih Iniciativa za REKOM je najbolja zloinih in drugih mnoinih kritvah lovekovih pravic v prilonost za to, da se prenehamo devetdesetih letih prejnjega stoletja. Vsi imajo pravico in pogovarjati o preteklosti tako, kakor potrebo, da zvedo vse podrobnosti o posledicah teh vojn. da bi to bila e vedno sedanjost in In zato vam piemo. nekaj, kar e vedno traja. Ve kot desetletje, odkar je oroje obmolknilo, post-jugoslovanske drube niso imele prilonosti, da se sooijo s posledicami vojne preteklosti, veinoma zato, ker vse do danes ni znana usoda velikega tevila tistih, ki so bili v teh letih ubiti, prisilno izginuli, mueni in preganjani. Le malo imen tistih, ki so umrli je znanih, ve kot 13.000 druin prisilno izginulih oseb pa e vedno ie svoje ljubljene. Ob tem pa e zmeraj ne obstaja organiziran, sistematien mehanizem za rtve, da bi lahko zahtevale potene reparacije; pomanjkanje zanesljivih podatkov pa se e naprej uporablja za politino manipulacijo, nacionalistino promocijo, sovratvo in netoleranco. Iniciativa za ustanovitev Regionalne komisije za ugotovitev dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji je bila podana zato, da bi dejstva o rtvah konno spoznali in sprejeli na vseh straneh in da ne bo ve mogla biti zanikana. To je tudi prilonost za javnost in vlade, da priznajo krivice, storjene rtvam, sliijo glasove preivelih in druin rtev, jim dovolijo, da javno izpovejo svoje trpljenje, da jih sliijo neposredno in ne ob pomoi posrednikov, ter da jim namesto prikrivanja in ponievanja pokaejo soutje in solidarnost. Ustanovitev REKOM je podprlo veliko tevilo rtev in njihovih druin, prav tako pa tudi vojni veterani in nekdanji zaporniki iz vseh nekdanjih jugoslovanskih drav, verskih skupnosti, manjinskih etninih skupin, aktivistov za lovekove pravice, tevilni odvetniki, uitelji in zgodovinarji, e posebej pa veliko tevilo mladih ljudi. S tem pismom elimo izraziti svojo glasno in mono podporo Iniciativi za REKOM, ker verjamemo, da je ugotavljanje, publiciranje in sprejemanje dejstev na regionalni ravni
Iniciativa za REKOM

nujno za vse dravljane regije, da bi tako oblikovali temelje za povrnitev dostojanstva rtev, izpolnili njihove potrebe, ugotovili usodo prisilno izginulih oseb in prepreili, da se znova ponovijo strahote preteklosti. Iniciativa za REKOM je najbolja prilonost za to, da se prenehamo pogovarjati o preteklosti tako, kakor da bi to bila e vedno sedanjost in nekaj, kar e zmeraj traja. Poleg tega, da je vir za spravo, ima Iniciativa za REKOM tudi potencial, da postane sve in verodostojen vir podatkov za sodstvo, raziskovanje zgodovine in na dejstvih utemeljeno politiko v regiji, e posebej pa za kreativno moralno in psiholoko preiskovanje okolja, iz katerega prihajajo in v katerem ivijo ljudje iz regije. Ima sposobnost, da odigra odloilno in pomembno vlogo v prihodnosti ter sposobnost za premagovanje preteklosti v imenu te bolje prihodnosti. Tako kot nai kolegi v dravah nekdanje Jugoslavije vas tudi mi prosimo, da storite vse, kar je v vai moi, da Iniciativa za REKOM zane delovati in prine z delom na podlagi Statuta, ki ga je po ve letih posvetovanj z dravljani iz vse regije sprejela skupina Koalicije za REKOM.

Iskreno vai,

David Van Reybrouk,

Peter Vermeersch,

Predsednik PEN Vlaanderen-a

Koordinator PEN Vlaanderen-a za evropska vpraanja

Iniciativa za REKOM

!Premier

Kosova obljublja

podporo

regionalnemu

procesu sprave

Premier Hashim Thai photo www.newsday.com

Premier Kosova, Hashim Thai, je e enkrat ponudil podporo ustanovitvi komisije za resnico in spravo, ki bi bila, kot je dejal, usmerjena k temu, da zaceli rane, povzroene s spopadi v regiji. Ustanovitev takne komisije je podprl tudi v pogovoru, ki ga je dal za Associated Press v aprilu, ko je bil na uradnem obisku v Zdruenih dravah Amerike. Thai je ob tej prilonost izjavil, da je sodeloval v pogovorih o vzpostavitvi kosovske komisije za resnico in spravo, ki bi zdravila rane regionalnih spopadov. Mislim da nam je potrebna, je dejal premier AP-u. Thai je dejal, da je spravo mogoe dosei samo z integracijo Srbov, ki ivijo na severu in v ostalih delih Kosova. Intervju je povzroil negativne odzive opozicijskih strank in medijev, povezanih z Zvezo za prihodnost Kosova (AAK) in Samoodlobo (VV), ki so izjavo premiera oznaili kot prenagljen korak, storjen v napanem trenutku. Opozicija je trdila, da je Thaijeva izjava o ustanovitvi komisije Mislim, da nam je potrebna, je dejal premier za resnico in spravo znak neuspeha politike njegove vlade. AP-ju in ponovno podprl Kosovapress in Telegrafi so objavili trditev Ernesta Lume, tiskovnega predstavnika AAK, da je takna ideja prenagljena in ustanovitev REKOM-a. neprevidna. Pred spravo mora Srbija po Luminih besedah najprej prositi za odpuanje zaradi hudih zloinov in genocida, ki je bil storjen na Kosovu, esar pa do sedaj ni storila Srbski reim in drava Srbija so storili zloine nad narodom Kosova. Predstavniki tega reima morajo prositi za odpuanje in ti so tisti, ki morajo narediti prvi korak v tej iniciativi, je dodal Luma. Glauk Konjufca, bivi podpredsednik stranke Samoodloba in podpredsednik Skupine Kosova je predlagal, da naj bo temelj za spravo pravinost. Na Kosovu obstajajo rane, ki se morajo zarasti. 1.800 ljudi se e vedno vodi kot izginulih in odgovornost za to je na strani
Iniciativa za REKOM

Srbije, je dejal. V tem trenutku je Srbija podobna Srbiji iz obdobja Miloevia. Ne priznava Kosova, prav tako ne kae nikakrnega obalovanja zaradi trpljenja, ki ga je izzvala. Nekateri predstavniki vlade, kot na primer Dai, ki je eden od kandidatov za poloaj predsednika Srbije, s svojim obnaanjem kaejo, da bi, e bi bili sposobni vrniti as nazaj, dovolili identine masakre in genocid nad kosovskimi Albanci. O spravi lahko govorimo ele tedaj, ko bodo vojni zloinci kaznovani in potem, ko se rtvam dajo reparacije. Proces sprave, ki bi se vodil samo zaradi gole predstave bi lahko bil zelo kodljiv. Ne more biti sprave Kosova in njegovega naroda s Srbijo, e le-ta ne sprejme odgovornosti za trpljenje, ki ga je izzvala, je dejal. Kljub ostrim odzivom opozicije takoj po premierovi izjavi je predsednica Kosova Atifete Jahjaga, pozvala predstavnike Koalicije za REKOM na sestanek. Jahjaga je pred tem dejala: Moja ustavna dolnost je, da podpiram iniciative kot je vaa in pozivam vas, da v tem procesu sodelujemo. Thai je prvi izrazil svojo podporo ustanovitvi REKOM-a lani, ko se je 22. julija leta 2011 sestal s predstavniki Koalicije za REKOM. Tedaj je dejal, da je ta iniciativa zelo pomembna. Cenim delo Koalicije za REKOM, je dejal ob tej prilonosti. Predstavniki Koalicije so mu ob tej prilonosti predali Nart Statuta REKOM-a in peticijo dravljanov za ustanovitev REKOM-a, ki jo je podpisalo 100 000 dravljanov Kosova. Premier je v imenu vlade Kosova izrazil pripravljenost, da sproi procese za ustanovitev REKOM-a. Premier Hashim Thai je obenem tudi predsednik Demokratine stranke Kosova (PDK), najveje parlamentarne stranke na Kosovu. Med ostalimi politinimi osebnostmi s Kosova, ki so dale podporo REKOM-u so: Ferid Agani, minister za zdravje, Ardian Gjini, vodja poslanske skupine AAK, Isa Mustafa, predsednik LDK, kot tudi Rada Trajkovi, vodja Neodvisne liberalne stranke. Teuta Hoxha Avtorica teksta je koordinatorica procesa REKOM na Kosovu

Iniciativa za REKOM

!Ljubljana:

Inzko pohvalil regionalno sodelovanje

BiH, Srbije in Hrvake

Valentin Inzko photo: OHR office

Sprava v regiji, ki je mogoa in mora biti mogoa, je izjemno pomembna za napredek regije in varnost EU, smatra visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH. 10 Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, je med svojim obiskom Ljubljane 20. aprila 2012 pohvalil regionalno sodelovanje med BiH, Srbijo in Hrvako. Inzko je na okrogli mizi v organizaciji ljubljanskega Intituta za blinjevzhodne in balkanske tudije (IFIMES) poudaril, da je od varnostnih razmer v regiji odvisna tudi varnost Evropske unije (EU). Kdo bo tukaj Nelson Mandela Inzko je optimist, ko se govori o prihodnosti BiH, ki je po regije, regionalni Willy Brandt, njegovih besedah dokaz uspenega posredovanja mednarodne regionalni Desmond Tutu? se skupnosti. Posebno je pohvalil sodelovanje med BiH, Srbijo in je vpraal Valentin Inzko. Hrvako. Visoki predstavnik je poudaril, da taknega sodelovanja ni bilo pred dvajsetimi leti in dodal, da bo za e bolje sodelovanje izjemnega pomena tudi regionalna sprava med narodi teh drav. Potrebna je tudi regionalna sprava. Kdo bo tukaj Nelson Mandela regije, regionalni Willy Brandt, regionalni Desmond Tutu? Sprava je mogoa in mora biti mogoa, je poudaril visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Inzko se je dotaknil tudi situacije v BiH, in s tem poudaril politine in ekonomske teave, vendar tudi zaupanje v novo vlado v BiH in njena prizadevanja, da najde izhod iz omenjenih teav. Inzko je, ko se je dotaknil situacije v BiH, poudaril politine in ekonomske teave, pa tudi zaupanje v novo vlado v BiH in njena prizadevanja da najde izhod iz omenjenih teav. Igor Mekina
Iniciativa za REKOM

!Pomisleki v zvezi z

vzrokom smrti obtoenega Igorja Benete za vojni zloin v

Gruborjih

Vesna Tereli je opozorila, da do danes v Hrvaki ni bilo niti ene pravnomone obsodbe zaradi vojnega zloina nad civilnim prebivalstvom med ali po vojakopolicijski akciji Nevihta.

Ob dvomih okoli vzroka smrti Igorja Benete, bivega specialca Antiteroristine enote Luko, obtoenega za vojni zloin v Gruborjih, so Documenta - Center za sooanje s preteklostjo, Dravljanski odbor za lovekove pravice in Center za mirovne tudije 02. aprila 2012 v Hii lovekovih pravic v Zagrebu organizirali tiskovno konferenco, na kateri so govorili Vesna Tereli, Zoran Pusi in Sandra Beni. Da spomnimo, 25. avgusta leta 1995 je bil v zaselku Gruborji blizu Plavnega [Hrvaka], storjen vojni zloin nad civilnim prebivalstvom. Srbski civilisti, ki so tega jutra ostali v svojih hiah so bili ubiti, vse njihove hie pa so bile zagane. V skladu z nepravnomono sodbo haakega sodia v primeru Gotovina, ermak, Marka, so bile rtve tega zloina Milica Grubor, Marija Grubor, Jovo Grubor, Milo Grubor in uro Karanovi. V obtonici, na podlagi katere se izvaja predkazenski postopek pred upanijskim sodiem v Zagrebu proti obtoenim Franom Drljom, Boom Krajino, do ugotovitve smrti pa tudi zoper Igorja Benete, se navaja tudi rtev Jovan Grubor pok. Damjana. Najstareji ubiti, Milo Grubor, je imel v trenutku smrti 80 let. Potem ko je 17. januarja 2011 odel od doma, je bilo telo Igorja Benete najdeno ele po nekaj mesecih, natanneje 11. aprila 2011, obeeno v gozdu, v okolici Knina, zaselek Otri. V policijski preiskavi se je trdilo, da je lo za za samomor, toda po najnovejih izjavah pri in informacijah, ki so bile te dni objavljene v medijih, bi vendarle lahko lo za umor. eprav vrsta dogodkov kae na to, da v primeru obstaja preve kontradikcij, je minister za notranje zadeve Ranko Ostoji prezgodaj izjavil, da je primer konan in da gre brez dvoma za samomor, je dejal Zoran Pusi. Voditeljica Documente Vesna Tereli je opozorila, da do danes v Hrvaki ni bilo niti ene pravnomone obsodbe zaradi vojnega zloina nad civilnim prebivalstvom med ali
Iniciativa za REKOM

11

po vojako-policijski akciji Nevihta. Za izjemno pomembno ocenjuje to, da institucije Republike Hrvake v tem primeru pokaejo, da imajo dovolj moi za verodostojno preiskavo smrti Igorja Benete, ki ne bi pustila odprtega prostora za sume. Mnogi so mislili, da je s koncem preiskave s strani policije v primeru Beneta vse razreeno, vendar bi dravno toilstvo Republike Hrvake (DORH) moralo izpeljati svojo preiskavo, je opozorila Sandra Beni iz Centra za mirovne tudije ter spomnila, da so v Ministrstvu za notranje zadeve ter dravnem toilstvu Republike Hrvake doni izvajati doloila drugega lena Evropske konvencije za zaito lovekovih pravic in temeljnih svoboin, ker je to del pozitivnih predpisov Republike Hrvake. e se to ne zgodi in DORH ter/ali policija kmalu ne napovedo izvedbo takne preiskave, potem bodo organizacije civilne drube prisiljene zahtevati intervencijo Evropskega sodia za lovekove pravice, e posebej zaradi zaite dokazov, pa tudi zaite pri, je bilo sklenjeno na tiskovni konferenci o primeru Igorja Benete, ki je bila v Hii lovekovih pravic v Zagrebu. Eugen Jakovi, Documenta - Center za sooanje s preteklostjo

12

Igor Beneta na frontu Foto: Jutarnji list

Iniciativa za REKOM

DEBATE

!Odzivi na

nasprotovanje institucionalizaciji

REKOM

V prejnji tevilki !Glasa Iniciative REKOM smo objavili podporo Komisarja za lovekove pravice Sveta Evrope Iniciativi za ustanovitev REKOM in stalia predstavnikov dveh nevladnih organizacij proti ustanovitvi REKOM in mednarodni podpori omenjeni iniciativi. V tej tevilki objavljamo mnenje Denane Karup Druko, lanice Zdruenja Novinarji BH in Tee Gorjanc-Prelevi, direktorice Akcije za lovekove pravice, iz rne gore.

13

Strokovno presojo Predloga Statuta REKOM morajo podati dravne komisije

Tea Gorjanc Prelevi Foto: Radio Svobodna Evropa

Po najiri dveletni javni diskusiji, ki je bila kadarkoli organizirana na podroju nekdanje Jugoslavije, je Koalicija za REKOM izdelavo Narta statuta REKOM poverila delovni skupini,
Iniciativa za REKOM

ki so jo sestavljali tirje pravniki in dva zgodovinarja iz razlinih drav regije. Naloga je bila, da ob spotovanju mednarodnih standardov, izkuenj obstojeih komisij za resnico in pravnih sistemov drav v regiji preoblikujejo idejo o REKOM-u v besedilo, ki bo definiralo cilje, naloge in pooblastila te regionalne komisije. Delo na Nartu statuta je trajalo 11 mesecev, od februarja 2010 do januarja 2011. lani Delovne skupine so prebrali na tisoe strani zapisov s posvetov, v katerih so zabeleeni vsi predlogi in priporoila udeleencev posvetovalnega procesa o modelu Komisije, preuili predloge statutov uspenih komisij za spravo v post-konfliktnih in post-totalitarnih reimih v svetu in izkunje pri njihovi uporabi. Delovna skupina je e posebej pazila, da bi bil Nart statuta usklajen s pravnimi sistemi drav v regiji. Z majhnimi spremembami glede na predlog Delovne skupine je Skupina Koalicije za REKOM marca 2011 sprejela Predlog statuta. Ve kot pol milijona dravljanov v regiji je s podpisi podprlo ustanovitev REKOM, tako kot je opisana v Predlogu statuta. 14 Jezik Statuta je v najveji mogo meri razumljiv vsem. Strokovni termini se uporabljajo samo izjemoma in so razumljivo pojasnjeni na zaetku Predloga statuta ter v Pojasnilu Predloga statuta. Zato je pripomba predstavnice nevladne organizacije za lovekove pravice, ki je bila izreena na okrogli mizi Sveta Evrope 17.03.2012. v Sarajevu, da je Statut REKOM-a rtvam nerazumljiv neutemeljena. Poleg omenjene pripombe je bilo mogoe javno sliati, da se predlaga ustanovitev komisije kot sodnega in kvazi-sodnega telesa, ki bo uzurpiralo sodna pooblastila, da se bodo rtve prisilile v prianje, da se ne bodo ugotavljali vzroki, ki so pripeljali do spopada in zloinov kot tudi, da je predlog v nasprotju z ustavami v regiji. Vse te pripombe nimajo podlage v predlaganem besedilu statuta. Kritiki pogosto pozabljajo, da gre za tekst, ki ga je predlagala Koalicija nevladnih organizacij in posameznikov v regiji, ki podpirajo ustanovitev REKOM. Strokovno sodbo o Predlogu statuta morajo komisije ele podati. Ve kot pol milijona dravljanov v regiji je s podpisi podprlo ustanovitev REKOM, tako kot je opisana v Predlogu statuta. Sedaj so na potezi vlade. Tea Gorjanc-Prelevi Avtorica je izvrna direktorica NVO Akcija za lovekove pravice, Podgorica, rna gora

Iniciativa za REKOM

Podpora ali odrekanje podpore Iniciativi za REKOM v BiH?

Denana Karup Druko Foto: Dani Sarajeva

Zakaj se nekateri posamezniki in organizacije v BiH bojijo ustanovitve regionalne komisije, ki bi ugotovila dejstva o zloinih, ki so bili storjeni med vojnami na prostoru bive SFRJ, oziroma v Bosni in Hercegovini? Bilo je priakovano, da se bodo glede tega odzvali politiki, toda razen tistih, ki so uradno podprli Iniciativo, ni bilo negativnih odzivov, eprav nekateri politiki, ki e leta manipulirajo z dejstvi in rtvami, ostajajo na oblasti. Popolnoma nepriakovano so najhuji napadi na Iniciativo prili s strani posameznih nevladnih organizacij (iz BiH kot tudi iz Srbije), ki se uradno razglaajo za borce za lovekove pravice, zaitniki rtev, kot tisti, ki poskuajo prispevati k spravi v regiji... Nobena drava ne more sama ugotoviti dejstva, preprosto zato, ker nobena ni sama sodelovala v vojni. Prav oni so podali informacije o tem, da bo REKOM izenail rtve, negiral genocid, relativiziral dogodke iz pretekle vojne, zmanjal odgovornost Srbije... Za to seveda niso bili predstavljeni nikakrni argumenti, vendar so te besede uspele izzvati sume v globoko razdeljeni drubi v BiH, kjer je tudi 20 let po vojni to najbolj obutljiva tema, esar so se tisti, ki so jih izrekli seveda tudi dobro zavedali. Kar je prav tako manipulacija, ni bolja od tiste, ki jo izkoriajo politiki za svoje cilje. Na nedavno organizirani okrogli mizi evropskega komisarja za lovekove pravice Sveta Evrope v Sarajevu je predstavnica nevladne organizacije iz Republike Srbske izjavila, da namera, da se oblastem BiH preda zahteva za ustanovitev REKOM-a sproa veliko zaskrbljenost, ker bi bilo po njenem mnenju angairanje mednarodne skupnosti za ustanovitev takne komisije akt agresije, enak tistemu, s katerim sta Srbija in rna gora e neko, leta 1992, izvrili agresijo na BiH?!? S tem je posredno tudi vsem tistim, ki podpirajo Iniciativo (stotinam posameznikov, organizacij in rtev v BiH) pripisala, da
Iniciativa za REKOM

15

pravzaprav podpirajo agresijo, kar je skregano z razumom, prav tako kot njene trditve, da so med procesom priprave strategije tranzicijske pravinosti v BiH (v kateri je sama osebno sodelovala kot lanica delovne skupine za izdelavo strategije), rtve izrecno zahtevale, da se iz strategije izloi ustanovitev komisije za resnico, ker "nimajo zaupanja v ta mehanizem pravinosti. Ob tem da gospa ni ponudila nikakrne argumentacije, ta ista gospa ni govorila niti o alternativi regionalni komisiji. Toda to, kar res moti posamezne organizacije v regiji je odkrila predstavnica nevladne organizacije iz Srbije, ki je zatrdila, da nadaljevanje vlaganja v to iniciativo nima monosti za uspeh, ter dodala, da je proces REKOM monopoliziral proces sprave v regiji in da donatorji dajejo denar samo za ta projekt, kar ni dobro, saj obstajajo tudi druge iniciative, ki se ukvarjajo s spravo in ugotavljanjem resnice. Ne samo, da Koalicija za REKOM nikoli ni zmanjevala pomena teh iniciativ, pa pa je je e od samega zaetka vsem ponujala sodelovanje, da bi se konno ugotovila dejstva o tem, kar se je dogajalo med vojnami. Nobena drava sama in loeno od drugih tega ne more storiti sama, preprosto zato, ker nobena ni sama sodelovala v vojni: vojske so prehajale meje, prav tako pa begunci in rtve. Zato vsak, ki zanika potrebo sprejema REKOM-a zanika tudi haake sodbe, ugotavljanje dejstev o genocidu, okoliinah smrti civilistov in pripadnikov oboroenih sil... Denana Karup Druko Avtorica je novinarka tednika BH DANI iz Sarajeva

16

Iniciativa za REKOM

REKLI SO

!QUO VADIS,
MAKEDONIJA?
Biljana Vankovska Foto: osebni arhiv Najrazumneji glas prihaja s strani druin rtev, ki celo v trenutkih najgloblje boleine loujejo dobro od zla, posameznika od nacionalnosti. V svoji dvajsetletni zgodovini je bila kot neodvisna drava Makedonija dvakrat razglaena za uspeno zgodbo s strani mednarodnih dejavnikov: najprej je bila oaza miru in uspeen primer prepreevanja konfliktov, ko je kot edina drava zapustila Jugoslavijo brez nasilja, po spopadu iz leta 2001 in podpisom Okvirnega sporazuma pa je bila preko noi razglaena za uspeno zgodbo mednarodnega konfliktnega menedmenta. Tako kot je bila prva zgodba brez podlage, tako tudi druga postaja vpraljiva. Petkratni uboj v stilu profesionalne eksekucije je dogodek, ki bi okiral vsako drubo. Vrsta dogodkov v zadnjih mesecih je samo vrh ledene gore, ker je desetletje konsociacijskega modela (power-sharing med dvema najvejima etninima skupnostima, makedonske in albanske) pokazala, da so etnine delitve ne samo utemeljene v ustavi in institucionalizirane, pa pa so poglobile razcepe v drubi. Koalicije i pogajanja med etninimi voditelji, netransparentna politika, zoena na barantanje in medsebojna izsiljevanja pod neprestanim nadzorom mednarodne skupnosti so pripeljala do zaduitve vsake dravljanske iniciative in participacije. Na tehtnici miru in demokracije je imel mir (pa eprav samo negativen, razumljen kot odsotnost negativnega nasilja) vedno prednost. Ne samo, da je osrednja oblast determinirana z medetninimi dogovori, pa pa so bile tudi obinske meje zartane z uporabo etninega naela, tako da bil vsak svoj na svojemu. Medtem so odrasle nove generacije, katerih medsebojno razumevanje je na veliko slabi ravni od tistega, ki je obstajalo med njihovimi stari. Razpad
Iniciativa za REKOM

17

drubenega tkiva je tih, vendar kontinuiran proces, ki vodi do ustvarjanja paralelnih svetov, ki se nikoli ne sreujejo, razen kadar se morajo. Medijski prostor je razdeljen po jezikovni liniji, v dravi se e vedno organizirata dva volilna procesa, vsaka stranka pa nagovarja samo svoje volilno telo. e huje, drubene delitve postajajo teritorijalizirane, ker postaja prostovoljna etnina delitev nezaustavljiv proces. Pod pretvezo uspene zgodbe ni nihe pokazal elje, da bi odprl bolea vpraanja zaostalih travm iz 2001 in tudi starejih. Ne vzbujati pozornost je dominantni princip vzdrevanja navideznega miru. Tudi deset let po konfliktu ne obstaja uradna verzija dogodkov zakaj je prilo do nasilja, koliko rtev je padlo, pa tudi kdo so bili resnini udeleenci. Ob pomanjkanju skupne verzije vsaka skupnost poleg rastoega etnocentrizma neguje drugano pripoved o konfliktu: pri Makedoncih travmo rtve in poraenca, pri Albancih pa zmagoslavje vojake zmage. Petkratni uboj v stilu profesionalne eksekucije je dogodek, ki bi okiral vsako drubo. No, ko se taken dogodek zgodi v razdeljeni drubi, obremenjeni z nezaupanjem, ko se povee z vrsto mednacionalnih incidentov in ko se tudi asovno obdobje sklada s kranskim praznikom (Veliki etrtek, dan, ko je bil izdan Jezus) potem to preneha biti navaden kriminal. Podatki govorijo o tem, da je lo za nartovano teroristino dejanje, katerega namen ni bil samo, da se poseje strah in nezaupanje, pa pa da neposredno zadene Ahilovo peto makedonske drube - mednacionalne odnose. Reakcija je bila prav takna, kakrno so naroniki eleli: val gneva je bil usmerjen proti celotni albanski skupnosti, pa tudi napad na dravne institucije (predvsem vlade in policije). Paradoks je v tem, da se sedaj, prvi, nasilne skupine iz obeh etninih taborov strinjajo glede nezaupanja v dravne institucije! Vsak tabor jih smatra za pristranske in neuinkovite, sodba ulice pa postaja nadomestilo dravnih mehanizmov. Politino vodstvo je prespalo najbolj dramatine trenutke; premier je izrazil soalje in vero, da bodo storilci kaznovani tako s strani zakona kot Boga, medtem ko je bilo premieru v senci (Ahmetiju) potrebnih 8 dni, da bi storil isto, in to ele po pogovoru z amerikim veleposlanikom. Dravljani ne verjamejo solzam politikov, vendar nimajo zaupanja niti v delovanje dravnih institucij. Tuje veleposlanike je strah odkrivanja identitete storilcev, ker je v sedanji atmosferi pomembneja njihova etnina kot pa osebna identiteta. Individualizacija krivde je nekaj, kar si le malo kdo eli in zahteva. Najrazumneji glas prihaja s strani druin rtev, ki celo v trenutkih najgloblje boleine loujejo dobro od zla, posameznika od nacionalnosti. V skladu z izrekom, da ima vsaka planina svojo teo se tudi Iniciativa za REKOM sreuje z razlinimi, pogosto nepredvidljivimi izzivi v vsaki od post-jugoslovanskih drav. Zdi se, da je trenutno najslabe vzduje, ki vlada v Makedoniji, mali dravi, ki je la skozi najmanj nevaren konflikt z morda najmanj rtvami. V resninosti udesa ne obstajajo, ko so vsi elementi eskalacije prisotni pa se postavlja racionalno vpraanje, kako postopati v zvezi s sooanjem z preteklostjo, da pri tem ne bi naredili kode in razpihovali strasti? V tem
Iniciativa za REKOM

18

trenutku Makedonija ni pripravljena na odpiranje boleih vpraanj, ker bi sprava v taknih pogojih spremenila v nepredvidljivo vznemirjenje, ki bi ga bilo mogoe hitro zlorabiti s strani tistih akterjev, ki e sanjajo velikonacionalne vizije, nove meje ali maevanje. Ne da bi odstopili od generalne regionalne strategije REKOM-a, je tukaj potrebno postopati bolj pazljivo in morda celo narediti korak nazaj, h krepitvi procesa normalizacije, sprejemanja ukrepov za graditev zaupanja, pa tudi kritine mase intelektualcev in dravljanov, ki se bodo zavzeli za boj proti vsakemu vidiku netolerance in nasilja. Biljana Vankovska Avtorica je profesorica Filozofske fakultete v Skopju, Makedonija, in lanica Regionalnega tima zagovornikov Iniciative REKOM

!Resnica

ili

19

idiotizam

arko Puhovski Foto: osebni arhiv

Objavljamo uvodno predavanje arka Pahovskega, profesorja Filozofske fakultete v Zagrebu, na tribuni Dve desetletji tavanja in kaosa iskanje resnice, "ki je bila v Banja Luki 23. marca leta 2012, v organizaciji Centra za demokracijo in tranzicijsko pravinost (CDTP) in Fundacije Friedrich Ebert. Poleg profesorja Pahovskega, je na okrogli mizi govoril tudi bivi predsednik RS Dragan avi. Na zaetku razprave o resnici kot o drubenem idealu se skoraj nujno nahaja znan, cinien in v mnogih pogledih resnien dictum: Vsaka dostojna druba poiva na lai, ker je dostojna druba (George Bernard Shaw). Resnici se izogibamo, da bi se manj spopadali, zato vsaka druba poiva na celi vrsti koristnih lai. V povojnem obdobju se to e bolj zapleta, ker so prisotna mnogo globlja obutja, veliko veje tevilo ljudi ima prizadeta ustva, pa se
Iniciativa za REKOM

skoraj logino pojavlja vpraanje, zakaj nam je pomembna resnica, zakaj se obraati nazaj, v preteklost, ali ne bi bilo bolje vse, kar se je zgodilo, pozabiti kajti spominjanje (e posebej pa organizirano spominjanje) ponovno rani stare travme in izziva toliko novih. Da bi bila preteklost sprejemljiva, moderne nacije, Lahko lae preiskovalcem Haakega moderne ideologije, moderne religije (pa tudi sodia, policiji, lahko lae sodiu, nekatere stare) interpretirajo preteklost po naelu vendar je zelo teko lagati svojim samopostrebe. Naelo samopostrebe pomeni: v otrokom. obzir jemljemo samo dobre Hrvate (Srbe, itd.) in njihova dejanja, torej to, kar je sprejemljivo, tisto drugo pa bomo poskusili pozabiti in o tem ne bomo govorili. To vpliva tudi na razprave o tem, ali je nekdo bil junak ali zloinec. Najpogosteja resnica je, da je bil eno in drugo. Skoraj vsi heroji so bili zloinci, nekateri zloinci pa so bili tudi heroji, menda v dobro vseh. Ko pa tako oblikovana la z opravievanjem zajame ubijanje ljudi v asu, ki se ga veina ljudi e spominja to pa je naa situacija, 20 let od zaetka vojne potem se stvari e dodatno zaostrijo, e posebej zato, ker imamo katastrofalno nasledstvo Jugoslavije, ki je poivalo na organizirani lai o preteklosti. Z razpadom jugoslovanske partije je prilo do liberalizacije javnih medijev ne zato, ker je to nekdo elel, pa pa zato, ker tega nihe ve ni mogel prepreiti. Tedaj je 40 let povojnega sovratva, ki je bil do tedaj pometano pod preprogo priletelo v javnost, se spremenilo v sovrani govor in v resnici predstavljalo uvod v vojno. e se je iz primera Jugoslavije mogoe karkoli nauiti, potem se je mogoe nauiti to, kako katastrofalno je lagati o preteklosti. Jugoslavija je propadla v veliki meri tudi zato, ker je 45 let sistemsko lagala o preteklosti. Zato tudi danes ne poznamo elementarnih dejstev o drugi svetovni vojni, kaj ele o vojni v 90-tih. Nihe od nas na primer ne ve, kdaj se je zaela vojna v Hrvaki leta 1991. O tem obstaja najmanj pet datumov, ki se pojavljajo v raznih razliicah. To pomeni, da so osnovna dejstva ostala odprta in to ne za interpretacijo, pa pa za ideologizirano fantaziranje. e se ne ve niti datum, potem hitro izgine tudi vpraanje, kako se je zaela vojna, kako so vsi ti tanki prili v Vukovar, Srebrenico ali u Mrkonji Grad, leta 1995. Trupla pa so ostala, to se vendarle ne da kar tako lahko zanemariti, pa zato preostaneta e dve monosti. Ena je, da se preprosto ree: zgodila se je vojna, spopadli smo se, kakor da je to neka vrsta elementarne nesree, kakor da ljudje niso naredili tega, pa pa se je nekaj nekako zruilo na nas to je danes pogosto mogoe sliati v BiH, veliko manj pa v Hrvaki. Na tisoe ljudi e naprej govori Tako smo fino, dobro, prijateljsko iveli v sosedstvu, potem pa je prilo do vojne. O tem, ali je nekdo sodeloval v pripravah za vojno, kje so bili vsi ti ljudje v letih 88, 89, 90, 91, itd, o tem se nekako ne govori. Kako je v resnici funkcionirala solidarnost, kae primer treh mest. Ko je bil avgusta leta 1991 napaden Vukovar so se v Dubrovniku kopali, uivali v zelo lepem vremenu in mestu. Ko je bil napaden Dubrovnik, so v Sarajevu pili kavo, ko je bilo napadeno Sarajevo, pa so vsi doumeli, da vojna ni samo lokalno divjanje. V BiH se je dolgo verjelo, da se v Hrvaki dogajajo Nekakni ustako-etniki obrauni, ki se nas ne tiejo; to
Iniciativa za REKOM

20

ne bo prilo do nas, ker je Bosna nekaj posebnega. Posebno pa je bilo na alost samo to, da je bilo v Bosni 85% rtev pretekle vojne. e vemo, da je bilo v pretekli vojni od leta 1991 do leta 2000 na podroju bive Jugoslavije ubitih okoli 120.000 ljudi, je to strana tevilka, e straneje pa je to, ker moramo uporabiti besedico okoli, torej da gre za deset tiso ljudi ve ali manj tako pa se prepriljivo kae, da je povojni prezir do rtev skoraj enak tistemu vojnemu. Zato je delo, ki se vee na tranzicijsko pravinost v tem, da se ne zadovoljimo na vztrajanju na tevilkah, pa pa da kopljemo, dobesedno kopljemo, od luknje do luknje in najdemo ostanke lovekih usod ter se trudimo, da bi jih povezali z imeni in priimki. To kar potrebujemo, so imena mrtvih oseb, ne pa nacionalni odstotek, niti skupne tevilke (ki so stalno sumljive). e doseemo to kot poskua dosei REKOM potem bo vse sedlo na svoje mesto, vendar ne tako, da imamo najprej tevilko, nato pa iemo dovolj veliko tevilo rtev, da se ta tevilka opravii. Potrebno je iti od posamezne usode do posamezne usode in da vidimo, kdo so res rtve vojne. To e zmeraj ne bo pomagalo ljudem, ki ivijo v fantaziji, da so nai imeli prav, njihovi pa so se motili. Na vseh straneh danes namre pravijo: Pri nas so se dogajali uboji ter zloini, toda to se je dogajalo samo mimogrede, to ni bil sistem. To se stalno ponavlja. Iz toga se pride z : a) dejstvi; b) smiselno interpretacijo interpretacijo (v smislu resnice kot celote). Vendar to ne bo prav pomagalo, e se ne zgodi bistven psiholoki obrat; mnogi ljudje so prepriani, da so pod emocionalno podprto nacionalistino ali patriotsko psiholoko blokado (nai imajo prav), proti ustvom pa, to je znano, dejstva ne pomagajo. To je tisto, kar se je dogajalo v Nemiji leta 1968, 23 let po vojni, ko je generacija iz oseminestdesetega pretresla nemko samozaupanje. Nemija je danes evropska nacija s precej manj nacionalizma kot Francija, panija itd. Ker je ta generacija pretresla svoje stare, povod za to pa je bil naslov enega, sicer slabega amerikega filma, Kaj si delal v vojni, oe? Tistega trenutka, ko nacionalnim in lokalnim vodjem tudi njihovi otroci postavijo vpraanje Kaj si delal v vojni?, se bo pokazalo, da lahko lae preiskovalcem Haakega sodia, policiji, lahko lae sodiu, vendar je zelo teko lagati svojim otrokom in tedaj se bodo prikriti zloinci prieli psiholoko lomiti e bomo imeli sreo. V javnosti bo ogroena tako vrsta ideja o tem, da imamo prav, kajti mi smo se samo branili, samo vasih smo li v protinapad. Problem je prebiti emocionalno blokado pri ljudeh, vendar je e prej potrebno prebiti spoznavno blokado (nepoznavanje dejstev) in upati, da se bo vzporedno s tem zgodil upor nove generacije, ne proti efu drave, pa pa proti mami in oetu kar je veliko teje. e se to zgodi, e se druine znajdejo v spopadu zaradi zloinov njihovih lanov, e se to preivi, potem ima druba v celoti prilonost, da pride do resnice. e ne, potem bomo e naprej iveli brezbrino, brez resnice, v neki vrsti sistemskega moralnega idiotizma. arko Puhovski, profesor Filozofske fakultete v Zagrebu

21

Iniciativa za REKOM

!Z umetnostjo

proti

zanikanju

V dunajskem gledaliu Nestoyhof Hamakom je 13. aprila doivela premiero predstava Potoari party prividi iz srebrnega veka . Predstavo je reiral beograjski reiser Stevan Bodroa, po tekstu bosanskega pisatelja Almira Baovia. Ob tej predstavi Stevan Bodroa pie za !Glas Iniciative REKOM. 22 Odnos do resnih in aktualnih politinih problemov je obrazec usode nekega prostora, matrix resninosti, in ima svoje korenine v tem, kaken odnos imajo politinega sloja, intelektualna elita ali umetniki do najpomembnejih vpraanj politinega nasledstva. Na Balkanu ivimo v kulturi zanikanja, v eskapistinem obraanju glave pred boleimi resnicami, s katerimi se moramo sooati. Teko je definirati, kaj je cilj umetnosti in koliken je prostor njenega vpliva, vendar sem globoko preprian, da mora biti umetnost resnina, da predstavlja in v sebi vsebuje neko obliko resnice. Zaradi tega je poloaj umetnika na teh prostorih e posebej teak. Vsesplono zanikovanje velikega zla, ki se je na teh prostorih zgodilo, poskus, da se to zlo zanika, daje temu zlu e vejo mo. Srebrenica se ni zgodila samo 11. julija leta 1995. Ponovno se dogaja vsakokrat, ko jo nekdo zanika, ko jo postavi pod vpraaj, ko nekdo poskua zrelativizirati ta straen zloin. Enako je z vsemi drugimi drugimi mesti zloinov, ki so izpisala nov, makabrini zemljevid umirajoe Jugoslavije. In potem se umetniki, ko si zaelijo, da bi se s svojo ustvarjalnostjo borili proti temu kraljestvu smrti, v svojem okolju sreujejo z opazkami in vpraanji: Zakaj se ukvarjate s Srebrenico?, Zakaj se ukvarjate z Omarsko?, e zmeraj je zgodaj za to, Ali vas ni strah, da bo vaa ustvarjalnost zmanipulirana?, Potrudite se, da vaa umetnost ne bo usmerjena proti narodu in tako po vrsti. Ali pa vrhunsko perfidna misel: V obzir je potrebno vzeti vse rtve, vsi so storili zloine.
Iniciativa za REKOM

23

Iniciativa za REKOM

Scena iz predstave Potoari Party Foto: www.poolparticipants.net

To, kar je bistvo umetnikovega delovanja, in morda tudi obstoja, iskanje avtentinega naina, da se materializira neka resnica, opozori na neki aktualen problem, je popolnoma v nasprotju z miselnim obrazcem v stvarnosti, v kateri ivimo. Kajti ta obrazec se ukvarja prav z nasprotnim prikrivanjem resnice. Zaradi tega je poloaj umetnika e posebej bole. Umetnikova obutljivost in ko to trdim, sem popolnoma pripravljen sprejeti tudi morebitne kritike o mistifikaciji umetnikove ontoloke pozicije da razkrije la, ki preema vsakdanjost, la, s katero je vsak trenutek naega obstoja do neke mere doloen, osenen. Mi ivimo na pokopaliu, ki ga poskuamo spregledati, mi ivimo v perpetuiranem mnoinem zloinu, ki se nadaljuje in ki mu ni videti konca. Zaradi vsega tega mi je bila kot umetniku potrebna Zaradi vsesplonega predvsem monost bega, odhoda v prostor, v katerem se zanikanja je poloaj umetnika lahko spregovori o tem, o emer na Balkanu molimo. Za na teh prostorih e posebej mene je bil to Dunaj, prostor, v katerem so ljudje, ki delajo teak. repertoarje gledali, prepoznali pomen teme Srebrenice, njeno neizpodbitno pomembnost v mestu, v katerem pobegli Srbi, Bonjaki in Hrvati spet ivijo skupaj, drug ob drugem, dale od drav, v katerih so se bojevali. Na vso sreo evropske drube vsaj do neke mere vedo, da se od sooanja ne da pobegniti. Dunaj, eno od mest z najvejo in najbolj boleo zgodovino antisemitizma si je poasi in mukotrpno prisvojilo mo in integriteto, da se sooi s to preteklostjo. Pretresljivo je opazovati, kako se neko velika idovska skupnost spet obnavlja na Dunaju. Ta slika daje upanje, da bi se Bonjaki lahko vrnili v Banjaluko, Srbi v Mostar, Hrvati v Posavino. Iniciative kot je REKOM so krhke rastline, negotove prihodnosti. Vendar so tudi osamljeni glasovi tiine, ki odzvanjajo kot zadnji ostanki zavesti tega prostora. e kot aksiom sprejmemo dejstvo, da je umetnik iskalec resnice in to tako, da postavlja vpraanja, ki nas pribliujejo resnici, potem nima druge izbire, kakor da podpre REKOM, ki se prebija skozi gosto, vsiljeno, smrtno tiino in upa, da bo ta glas postajal vse moneji in moneji. Stevan Bodroa Reiser iz Beograda

24

Iniciativa za REKOM

!Drave bive

Jugoslavije in Evropska
Unija se sooajo

s preteklostjo

Gergana Tzvetkova V teku let je vsak korak na poti evropskih integracij bivih jugoslovanskih drava sproal polemiko o njihovi pripravljenosti, nasilni preteklosti in nereenih sporih med njimi. Vendar pa kljub vsem vpraanjem, ki so postavljena glede prihodnosti zahodnega Balkana v Evropski Uniji, obstajajo ljudje, ki nikoli niso dvomili, da te drave pripadajo Evropi. Tudi sama EU gre skozi teke ase. Za nekatere te razmere predstavljajo naravno posledico prenagljene integracije; za druge je to samo novi izziv. eprav ne elim podceniti pomena evra ali enotnega trga, se bom osredotoila na nek drugi kontekst integracije na promocijo skupnih vrednot in spominov. Prav v tem kontekstu govorim o Koaliciji za REKOM in nujni potrebi za ustanovitev regionalne komisije za resnico v nekdanji Jugoslaviji. Nain, na katerega je Koalicija osmislila REKOM, je absolutno v skladu z naeli, ki jih neguje sama EU - z demokracijo, kulturo spotovanja lovekovih pravic in privrenostjo neponavljanja njihovega grobega krenja. Tranzicijska pravinost se vse bolj povezuje s krepitvijo demokratinih vrednot, medtem ko se sprejem relevantnih ukrepov doivlja kot znak politine zrelosti. Zato ustanovitev regionalne komisije za nekdanjo Jugoslavijo ni bistvenega pomena samo za rtve, pa pa tudi za boj proti zgodovinskemu revizionizmu in napredek drubenega dialoga. Le-ta lahko dravam nekdanje Jugoslavije koristi na njihovi evropski poti, glede na to, da EU od nedavnega bolj kot kadarkoli vlaga veje napore v ukvarjanje s preteklostjo. Potreba za raziskovanjem dogodkov, ki so obeleili XX stoletje, kot tudi potreba za ohranitev spominov na njih je bila intenzivirana med valom iritve Unije v letih 2004 in 2007. Vsaka nova drava lanica je v to iro skupnost prinaala svoje lastne spomine, boj in neodgovorjena vpraanja. V pogledu tranzicijske pravinosti je vsaka od njih, na koncu nosila svoje lastno breme. Vendar pa so tevilni ugledni intelektualci in aktivisti v njihovih raznovrstnih ozadjih videli prilonost za izmenjavo izkuenj v preseganju teh travm iz preteklosti.
Iniciativa za REKOM

25

Iniciative in izjave v zvezi s tem kroijo po najvijih evropskih ravneh. V Stockholmskem programu iz leta 2009 se o EU govori kot o podroju skupnih vrednost in poudarja, da mora spominjanje na zloine totalitarnih reimov predstavljati kolektivni spomin, ki se bo izmenjeval in promoviral Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu (iz leta 2009) spominja bralce, da so se leta 1995 v Evropi e naprej izvajali zloini proti lovenosti in genocidna dejanja", in poudarja, da brez spominjanja ne more biti niti sprave. Deklaracija o zloinih komunizma iz leta 2010 poziva na ustanovitev novega mednarodnega sodia s sedeem znotraj EU, ki bi se ukvarjal z zloini komunizma. V Evropskem Parlamentu je oblikovana neuradna skupina Sprava evropskih zgodovin, ki poskua vkljuiti zgodovine bivih komunistinih drav v skupno pripoved evropske zgodovine". Na praktini ravni EU daje sredstva za krepitev zavesti in ohranitev spominjanja. Vendar pa je v stanju, da samo olaja taken proces sooanja s preteklostjo lahko ustvari okvir, ponudi sredstva, promovira dialog in izmenjavo praktinih izkuenj. Implementacija tranzicijske pravinosti v praksi je dolnost drav lanic. To ni obveznost do Unije, temve dolnost do njihovih lastnih dravljanov. Nekatere drube osrednje in vzhodne Evrope so dosegle veliko, medtem ko druge zaostajajo. To kae na dobre in slabe primere tranzicijske pravinosti. Drave bive Jugoslavije imajo posebno prednost glede na svoje sosede (v kolikor je sploh mogoe govoriti o prednostih, ko gre za teror). Spopad je v njih izbruhnil pred okoli 20 leti, kar ga zgodovinsko gledano oznauje kot zelo nedavno preteklost. To pomeni, da so storilci in rtve e naprej ivi in da dokazi o njihovi krivdi e zmeraj obstajajo. Podroje tranzicijske pravinosti je prepolno pristopov in strategij za preseganje nasilne preteklosti. To je trenutek za objektivni pogled. Lahko nam pomaga, da ugotovimo, kaj se je zares zgodilo na zahodnem Balkanu v devetdesetih letih. Regionalna komisija takne vrste ima potencial, da pripravi Implementacija tranzicijske drave nekdanje Jugoslavije za pristop EU na nain, na pravinosti v praksi je dolnost katerega jih nikoli ne bo mogel pripraviti noben formalni drav lanic. To ni obveznost pogoj z ustvarjanjem pogojev za trajni mir in obnovo do Unije, temve dolnost do zaupanja v celotno regijo. Prav to vsebuje nart Statuta njihovih lastnih dravljanov. REKOM-a. Na ravni EU obstaja pripravljenost za razpravo o preteklosti, kot tudi okvir za vodenje takne razprave. Dobro zamiljena komisija, razbremenjena politinih pritiskov se popolnoma sklada s tem okvirjem. Vzpostavljanje regionalnega telesa za ugotavljanje resnice bo snelo to temo z drav regije in istoasno dokazalo privrenost njihovih vlad toleranci, sodelovanju in prepreevanju tega, da se storjeni zloini in krivice kadarkoli e ponovijo. Gergana Tzvetkova, Center za tudije demokracije, Sofija, Bolgarija

26

Iniciativa za REKOM

!REKOM

izjemno gibanje,

ki si prizadeva za preseganje dravnih meja

Alex Jeffrey Michaelina Jakala

Vse nas, ki se ukvarjamo s loveko geografijo Iniciativa za REKOM privlai zato, ker predstavlja izjemno gibanje, ki si prizadeva za preseganje dravnih meja in zato, da ljudi iz bive Jugoslavije pripelje do tega, da vzpostavijo skupno, javno pripoved o dogodkih iz preteklosti. Zanimanje za Iniciativo za REKOM izhaja iz naega aktualnega raziskovalnega projekta, imenovanega Lokalizacija mednarodnega prava: preiskava outreach strategij Oddelka za vojne zloine Bosne in Hercegovine. Financira ga Svet za ekonomsko i drubeno raziskovanje Velike Britanije (RES-061-25-0479), in se odvija na univerzah Cambridge in Newcastle. Ta program se vzporedno ukvarja s civilno drubo in tranzicijsko pravinostjo v BiH in raziskuje, kako novi sodni procesi s svojimi outreach aktivnostmi gradijo legitimnost v lokalnih skupnostih. Te iniciative lahko vkljuujejo javne seminarje, online arhive prievanj ali arhive mre organizacij civilne drube. Nae zgodnje preiskave kaejo, da so takne aktivnosti bistvenega pomena za vzpostavljanje povojne resnice in pravinosti, e ne celo njihova sama sr. Gibanje REKOM je iniciativa civilne drube, katere cilj je Iniciativa za REKOM ima monost, da ugotavljanje resnice o dogodkih v devetdesetih letih. Vendar je na regionalni ravni zamiljena tudi kot komplementarna delu drugih mehanizmov tranzicijske pravinosti, kot so na primer Mednarodno kazensko prispeva k destabilizaciji nacionalistine retorike o sodie za bivo Jugoslavijo (MKTJ), Dravnega sodia Bosne dravnosti in nacionalni in Hercegovine in drugih sodi, ki so pristojna, da presojajo v primerih vojnih zloinov, storjenih v dravah bive Jugoslavije. Kot pripadnosti. takna je, verjamemo, v izjemnem poloaju, da sproi razpravo o dogodkih iz preteklosti (kar je e priela delati) in da postopoma da svoj prispevek k ukinjanju meja in delitvami, izzvanimi z nasiljem iz devetdesetih let in Daytonskim mirovnim sporazumom tako, da bo pozvala dravljane ne samo, da preverijo, pa pa da
Iniciativa za REKOM

27

tudi skupinsko oblikujejo skupno pripoved preteklosti, ki je pomemben element v vsakem procesu izgradnje stabilnega miru. Kot smo e omenili, predstavlja tudi prilonost za prekinitev z enostranskimi dravnimi interpretacijami preteklosti, pa tudi za preiskavo fragmentacije Jugoslavije in spremljajoih zloinov skozi zgodovino regionalne, e ne tudi globalne odgovornosti in sostorilstva. Med pogovori, ki smo jih imeli z organizacijami civilne drube in raznimi drugimi akterji nam je postalo jasno, da vpraanja odpuanja, resnice in sprave niso skrajni cilj mednarodnih in lokalnih mehanizmov za uresniitev pravinosti. Kae se, da takni mednarodni in lokalni mehanizmi niso bili pravilno izkorieni, in prav tako ne uporabljeni za izobraevanje javnosti o nekih pomembnih vpraanjih, kot na primer o izvajanju kazenskih norm in glede ugotavljanja odgovornosti v primerih storjenih vojnih zloinov. REKOM ima zato prilonost, da sproi razpravo in izobrazi, ker je lahko drubi rtvam in nekaterim drugim skupinam proces sodnega uresnievanja pravinosti vasih nerazumljiv. eprav ne more predstavljati alternativo outreach-u in pravnim mehanizmom tranzicijske pravinosti, ima REKOM kljub temu monost, da ustvari nekaj, esar pravni mehanizmi tranzicijske pravinosti niso sposobni storiti da usmeri pozornost na rtve in da ustvari prostor za javno razpravo o vlogi nasilja v spopadih iz devetdesetih let iz neke transnacionalne perspektive. Vse to prispeva k ukinjanju meja in delitev, ki izhajajo iz spopadov in nasilja. Z usmerjanjem pozornosti na rtve in negovanjem javne razprave ima Iniciativa za REKOM monost, da na regionalni ravni prispeva k destabilizaciji nacionalistine retorike o dravnosti i nacionalni pripadnosti, kar lahko na koncu privede do trajnejega javnega dialoga. Michaelina Jakala i Alex Jeffrey Alex Jeffrey je Glavni raziskovalec projekta Lokalizacija mednarodnega prava s sedeem na univerzi Cambridge, Velika Britanija. Michaelina Jakala je raziskovalec-sodelavec na projektu Lokalizacija mednarodnega prava s sedeem na univerzi Newcastle, Velika Britanija, in je trenutno angairana na dvanajstmesenem terenskem delu v BiH. Za ve informacij o projektu obiite spletno stran projekta: http://www.geog.cam.ac.uk/research/ projects/lilbosnia/

28

Iniciativa za REKOM

INTERVJU

!Ugotavljanje

za preseganje
nesporazumov

dejstev je edini nain

Nadeda ainovi Foto: osebni arhiv S predsednico Hrvakega PEN centra Nadedom ainovi, profesorico estetike na Odseku za filozofijo zagrebke Filozofske fakultete smo se pogovarjali o procesu sprave na Balkanu, pomenu razlikovanja razlinih interpretacij nedavne preteklosti in ugotavljanja neizpodbitnih dejstev, ter o delovanju PEN-a, kot nevladne organizacije, ki brani temeljne lovekove pravice. Verjetno se lahko strinjava, da so glede nae nedavne preteklosti razlina razmiljanja pogosto utemeljena na napanih dejstvih. Kako gledate na problem pravega ugotavljanja dejstev? Zdi se mi skorajda preve enostavno, e reem da se dejstva morajo in se Brez dela na dejstvih tudi lahko ugotovijo. Morda je mogoe govoriti tudi o tem, da se pozivi in pogovora o njih na spomine in spominjanje tu in tam zlorabljajo z namenom vzdrevanja ni sodelovanja v delitev, toda ugotavljanje dejstev, ugotavljanje resnice je edini nain, da sedanjosti. se razlini pristopi, razline zaetne toke in interesi sooijo in se zane proces preseganja nesporazumov. Tu ni prostora za nikakren relativizem, potrebna je zgolj zavest o zapletenosti postopka ugotavljanja dejstev. V katerih primerih ne dovolj dobro ugotovljena dejstva tudi v sami Hrvaki predstavljajo problem, ki je e zmeraj odprt? Problem so vsekakor tudi tista ugotovljena dejstva, ki se zamolujejo, ker niso v skladu z tolmaenjem nedavne preteklosti, v kateri je Hrvaka izkljuno rtev agresije. Med dovolj dobro ugotovljena dejstvo spada tudi tevilo udeleencev v vojni. Toda to so e drugi vidiki, na prvem mestu pa je neposredna odgovornost do vseh rtev in okoliin njihove smrti: po naravi stvari pa vemo manj o rtvah hrvakih akcij, vojnih in tistim izven bilo kaknegakoli
Iniciativa za REKOM

29

priznanega okvira. Obstaja tudi e precej vrsto skonstruirana zgodba o Domovinski vojni, ki ni ve predmet analiz, eprav se obasno pojavljajo obutljiva mesta, kot na primer dogajanja v zvezi s padcem Vukovarja. V Hrvaki, kot tudi v drugih novonastalih dravah na podroju nekdanje Jugoslavije obstajajo razline, pogosto celo zoperstavljene interpretacije nedavne preteklosti. Ali lahko potegnete mejo med neizpodbitnimi, zgodovinskimi dejstvi in razlinimi interpretacijami zgodovinskih dejstev? Zgodovinska dejstva se po pravilu organizirajo v neko povezano zgodbo, v to, kar se tudi danes pogosto imenuje narativ ali pripoved. Interpretacija se torej prine e pri urejanju dejstev kar ne pomeni, da bi morali odstopiti od tega, da vzporejamo razlike in podobnosti, celo e ne moremo ustvariti skupnega prikaza dogajanja, saj lahko vsaj poznamo in v uenje vkljuimo tudi poznavanje druge interpretacije. Morda ne moremo dosei usklajenosti ubenikov v regiji, lahko pa se zahteva opozarjanje na razline interpretacije, predvsem pa na vire zanesljivih dejstev. Ali postjugoslovanske drube lahko napredujejo proti bolji prihodnosti, e se ne razsvetlijo vsa dejstva, povezana s tekimi kritvami lovekovih pravic? 30 Problem so vsekakor tudi tista ugotovljena dejstva, ki se zamolujejo, ker niso v skladu s tolmaenjem nedavne preteklosti

Teko je oceniti, v kolikni meri poznavanje preteklosti prepreuje nastanek novih spopadov toda brez dela na dejstvih in pogovora o njih ni sodelovanja v sedanjosti. Mislim, da je to odloilno, to poudarjanje, da elimo nekaj tukaj in sedaj.

Ali bi bilo bolje o vseh teh vpraanjih razpravljati v ozkem krogu posameznih skupnosti oziroma drav, ali pa bi bilo osvetljevanje teh vpraanj uspeneje v irem okvirju, ob sodelovanju ve drav v regiji in ob pomoi mednarodne komisije ? Sodelovanje je prav to, kar je smisel tega podjetja, saj bi sicer lahko tudi tukaj in tam najti posameznike, ki so brez predsodkov pri ocenjevanju in opravljajo svoj posel zgodovinarjev po najvijih kriterijih, toda kljub temu je potrebna dodatna legitimnost. Ne gre za individualni domet, ve za to, kar izhaja iz sodelovanja, iz odprtosti v odkrivanju, iz zaupanja, ki nastaja. Kako v tem smislu ocenjujete Iniciativo za ustanovitev REKOM, posebne komisije, ki bi ugotovila neizpodbitna dejstva o vojnih zloinih in hudih kritvah lovekovih pravic v nedavni preteklosti na tleh nekdanje Jugoslavije? V celoti podpiram Iniciativo in upam, da bo dobila nujno podporo. Ta podpora mora vsebovati tudi znana imena posameznikov, na podlagi esar bi lahko razbrali njen pomen in obveznosti, prevzete s strani institucij, potrebno pa bo tudi dobro spremljanje v medijih in
Iniciativa za REKOM

e veliko tega, vkljuno z dosegom do izobraevalnega sistema. Ali lahko as boja za svobodo javne besede v demokratinih drubah ocenimo kot nekaj preteklega, ali pa so se spremenile samo okoliine in naini tega boja? To nikakor ni preteklost, prostor za javno razpravo, za tako imenovano deliberacijo, brez katere demokratine procedure odloanja nimajo smisla je strano zmanjan z komercializacijo in s spektakularizacijo medijev in morda e bolj z neposredno politino intervencijo. elja za sodelovanje v politinih procesih je vse manja, pojavljajo se razline oblike populizma. Seveda pa se pojavljajo tudi nove oblike protestov Nedavno je bil v Hrvaki prepovedano sreanje neofaistinih strank. Kako irjenja netolerantnih idej? komentirate to odloitev? Kje lahko povleemo rto med svobodo javne besede in Dva, trije stavki ne morejo razreiti vpraanja toleriranja netolerantnih. Grobo reeno je kriterij toleriranja verodostojnost nae lastne tolerance. Na alost pa ni stvar samo v iskanju argumentov, toleranca pomeni, da moramo lahko najdemo nain organizacije skupnosti z ljudmi s katerimi se sploh ne strinjamo, toda tako, da imamo poleg tega, kar ostaja ob strani tudi nekaj, kar delimo. Pokazalo se je, da organizator ob tej prilonosti tako ali tako ni imel monosti pri svojih naporih, da zbere internacionalo nacionalistov, ker je bilo upravieno ocenjeno kot paradoksalna namera vendar iz zgodovine vemo, da nekateri resantimanskopopulistini, nedemokratini obrazci in rituali precej dobro potujejo. Sreanje bi lahko prepovedali ali ne, to kar skrbi, je zmedenost politinih faktorjev in drugih institucij in posameznikov, ki ne morejo oceniti, kaj je nevarno in kaj ne, in to v trenutku, ko se ekstremna desnica v Evropi ne pojavlja samo kot marginalna. Kako vidite vlogo PEN-a v drubi, e posebej pa v Hrvaki? Ta vloga je v tem trenutku verjetno manj pomembna kot prej, ko je bilo potrebno idejo zaite javne besede in pravice do svobodnega izraanja e braniti pred neposrednimi pritiski, vendar je e vedno dovolj pomembna. Sedaj se ukvarjamo z izgubo ugleda profesionalnih zastopnikov skupnosti, komercializacijo, erozijo umetnosti diferenciranja. Zato itimo stvari, ki neko niso bile penovske, ne stalene in splono kulturne, na primer poezijo (zelo obutljivo na uinke komercializacije) in se ne omejujemo ve samo na tiskano besedo, eprav le-ta e vedno ostaja v naem srediu v resnici upravieno, ker deliberacija zahteva tudi takne, relativno trajne objektivacije. Igor Mekina Avtor je novinar iz Slovenije in lan Regionalnega tima zagovornikov Iniciative REKOM 31

Iniciativa za REKOM

TRANZICIJSKA PRAVINOST V SVETU

!Priznanje

odgovornosti

bivega
voditelja

argentinskega

Argetinski diktator Videla photo www.dailymail.co.uk Nekdanji argentinski voditelj vojake hunte, Jorge Rafael Videla, ki je leta 2010 ponovno obsojen na dosmrtni zapor, je konno priznal, da je reim, s katerim je vodil Argentino od leta 1976 do 1983, odgovoren za mnoine kritve lovekih pravic. Videli je skupaj s e nekaj voditelji vojake hunte e bilo sojeno v Argentini leta 1985. Bil je obsojen na dosmrtni zapor, vendar ga je predsednik Carlos Menem tri leta kasneje pomilostil. Priznanje prihaja v eprav je med celotnim sojenjem leta 2010 zagovarjal politiko posebno pomembnem zloina svojega reima z bojem proti marksistini revoluciji, je Videla v nizau intervjujev, ki jih je kasneje dal novinarju Ceferinu trenutku. Reatu, priznal odgovornost reima za mnoine poboje in izginotja, ter tudi za ugrabitve otrok politinih zapornikov. Priznanje, da je bilo nekaj primerov ugrabitev otrok, prihaja v posebno pomembnem trenutku za argentinsko drubo, ko Videla ter eden od njegovih najblijih sodelavcev Reynaldo Bignone s e nekaj astniki, ter zdravnik Jorge Luis Magnasco akajo izrek sodbe za primer ugrabitve 34 otrok. Otroci so bili ugrabljeni starem, ki so bili priprti in mueni v centrih za muenje, potem pa so jim spremenili identiteto in jih dodelili druinam astnikov, veinoma brez potomcev. Po navedbah organizacij za lovekove pravice, predvsem zdruenja Mater s trga maja, je bilo okoli 500 ensk e noseih ali pa so zanosile med bivanjem v ujetnitvu. Od ustanovitve programa za identifikacijo ukradenih otrok do danes je okoli 100 oseb izvedelo svojo pravo identiteto. Sodba za ugrabitve otrok se priakuje konec maja 2012.
Iniciativa za REKOM

32

!Gvatemalski

toilci

ivljensko ogroeni
Gvatemalska toilka Claudia-Paz-y-Paz-Bailey Foto: Crisis group Bivi pripadnik gvatemalskih specialnih sil Pedro Pimentel Rios je bil marca obsojen na 6060 let zapora za sodelovanje v poboju 201-ega civilista na severu Gvatemale leta 1982. Rios je peti lan te specialne enote, ki je bil obsojen za ta zloin. Pripadniki specialnih sil so v decembru leta 1982 planili v vas Dos Erres zaradi iskanja oroja, in ob tej prilonosti pobili moke, enske in deklice pa so pred usmrtitvijo posilili. V okviru preiskave, ki se je zaela leta 1994, so odkopali 162 rtev. Avgusta leta 2011 so e tri lane tega elitnega odreda gvatemalske vojske obsodili na 6060 let zapora, eden od komandantov pa je obsojen na 6066 let zapora. Ta obsodba prihaja ravno v asu, ko Gvatemala poskua na sodiu obraunati z genocidom, storjenim med dravljansko vojno med leti 1960-1996. Prizadevanja gvatemalskega pravosodja, da kazensko preganja odgovorne za genocid ne pridejo do zakljuka tudi zaradi stalnih in odkritih groenj. Nedavno je bil eden od toilcev, Allan Stowlinsky Vidaurre, muen in nato e ubit. Zavezanost glavne toilke Gvatemale Cladudie Pz y Pay Bailey je oitna, ona ter njeni kolegi pa vlagajo vse veje tevilo obtonic za genocid ne glede na stalne gronje, katerim Eden od toilcev je bil so izpostavljeni. Verjetno najpomembneji sproen primer za muen in nato ubit. Gvatemalo je tisti proti Efrainu Riosu Monttu, nekdanjemu gvatemalskemu diktatorju, ki se mu je konec januarja zaelo sojenje za genocid in zloine proti lovetvu. Obtoen je naroanja umorov in ustrahovanja okoli 1700 majanskih mokih, ensk in otrok v podeelskih obmojih Gvatemale, v asu, ko je vodil dravo od leta 1982 do leta 1983. To sojenje predstavlja pomemben korak v prizadevanjih Gvatemale, da nadaljuje s procesom sooanja s preteklostjo, po veletni nekaznovanosti, ki je preivela v dravi celo po zakljuku dela Komisije za zgodovinsko razjasnitev leta 1999. Sicer pa imajo kazni z ve tisoimi leti zapora, na katere so obsojeni odgovorni za masaker
Iniciativa za REKOM

33

v Dos Eresu veliko simbolino vrednost, eprav po gvatemalskih zakonih obsojenci ne morejo biti na prestajanju kazni ve kot 50 let, tako da gre v resnici za dosmrtno kazen. astniki so bili obsojeni na po 30 let za vsako ubito osebo (201) ter na e 30 let za zloine proti lovenosti. Ta praksa izrekanja veletnih kazni, ki presegajo obdobje ivljenja, je v Latinski Ameriki pogosta, znana pa je tudi v evropskih zakonodajah. Dva od 28 obtoenih za teroristine napade na madridski eleznici leta 2004 sta bila obsojena za mnoini uboj, zaroto, za smrt 191 ljudi, ranitev ve kot 1700 ljudi in za druga dejanja. Obsojena sta bila na ve kot 40 000 let zapora, eprav po panski zakonodaji ne bosta mogla odsluiti zaporno kazen, ki bi bila dalja od 40 let zapora. Pripravila Marijana Toma

GLAS RTEV

!Zloinci
34

so dobili

pomilostitev

od drave

V teh prvih trenutkih nisem vedela niti kdo jih je ubil, niti zakaj jih je ubil.

Marica eatovi: Ti, koji so storili zloin so bili pripadniki Prve zagrebke A brigade, IV bataljon, aktivni del Garde Prihajam iz Novske, malega mesteca, kjer je ivelo meano prebivalstvo. Bilo je Srbov, Hrvatov in drugih nacionalnosti. V eni vasi je bilo 17 nacionalnosti. Delala sva jaz in soprog, nisva imela otrok. On je bil lovec, poznal je vse, z vsemi je bil dober in nekateri so ga poskusili pregovoriti, da naj gre iz Novske, on pa je rekel, da nikomur ni kriv, da on ne bo el iz Novske, da je tu rojen in da eli biti in ostati. Imel je delovno obveznost. Jaz sem delala v gostinstvu, to je bilo na avtocesti, tisti moteli, to je bilo presekano, unieno, v glavnem nismo imeli dela. On je e delal do desetega meseca, v gostinsko-trgovski firmi, ki je bila premeena v Lipovljane.
Iniciativa za REKOM

Marica eatovi foto: Arhiv FHP Tega usodnega dne on je e naprej imel delovno obveznost, bil je na akanju, prijavljen je bil tam, da bi bil pripravljen tudi za civilno zaito. Novska je bila granatirana. Odlo je srbsko prebivalstvo, srbsko pred tem, polno njih, ne vsi, pa tudi mnogi Hrvati so odli proti Zagrebu, Reki, v Nemijo, ne vem kdo je kam odel, bilo pa je e veliko ljudi v Novski, bila je polna vojske e od osmega meseca. Jaz sem potem z mojo sosedo, Hrvatico in njenimi sinovi in snahami odla k njeni materi v Novo Subotsko, blizu Novske, da bi zaasno bili tam, vendar smo mi vsak dan ali dva obiskovali svoje hie. Hrvaka vojska je bila v Novski nameena v oli, v dvorani in po srbskih hiah, kjer ni bilo ljudi in ti, ki so prili, so bili nameeni v esti hii od nae hie. Sinovi te moje sosede so bili v vojski, okoli Novske na poloaju, ko so prili na poitek, so imeli avto in so li na obisk svoje hie in jaz sem la z njimi. In dan pred tem usodnim dnevom smo v popoldanskih urah li v Novsko, da vidimo mojega soproga. Ti, ki so storili zloin so bili pripadniki Prve zagrebke A brigade, IV bataljon, aktivni del Garde. est jih je vdrlo v hio, kjer je bil zakonski par, Sajla in Mio Rakovi. Z mano so bili v daljnem sorodu, delali so z mano v isti firmi. Oni so vdrli not in vpraali, kaj so, ti pa so rekli, da so pravoslavci. Potem so vpraali, ali je tu e kaj Srbov v bliini in oni so rekli, da je v sosednji hii moj soprog, ki mu je ime Mihajlo in e en sosed dve hii naprej, Vuji Ljubomir. In ta eden od teh est polje dva po njih, da jih privedejo v hio, kjer sta e bila ta dva. Sedaj priam o tem, kaj so poeli z njimi in kaj sem prebrala v spisih, o emer je njih est prialo na Vojakem sodiu. Potem ko so njih privedli sem, to je nadstropna hia, v eno dnevno sobo, ki je povezana tudi s kuhinjo, v glavnem po prievanju teh dveh se je tu najprej zaelo psihino maltretiranje, kje so jim, kdo so jim, kje je kdo, tega Vujia, da napie, kje mu je sin, on je uboec od strahu verjetno napisal vse grdo, pa so mislili, da je v cirilici, pa so ga potem zaeli maltretirati, nato so vendarle videli, da je to latinica, pa so ga nato silili, da naj poje hrvake pesmi Vstani Ban, pa Rajska devica, kraljica Hrvatov, oni to menda niso
Iniciativa za REKOM

35

36

znali, mogoe niso vedeli niti kako jim je bilo ime v tem trenutku... najprej, da pojejo etnike pesmi, pa normalno, da to e posebej niso vedeli, niti jih nikoli niso sliali, niti jih niso peli, niti kaj drugega, maltretiranje... ne vem, na zidu je bila neka slika, izrezbarjena v hrastu, neki ora, okoli meter dolga, in e bi kdo od njih kaj rekel, potem so jih tolkli po glavi. V glavnem, zlomili so jim roke, Vujiu odrezali tri prste, mojemu soprogu je bila zlomljena roka, noga, temu Mii Rakoviu enako, v glavnem so polomljeni, eden od teh estih pa je odpeljal to gospo Sajlo v vije nadstropje, verjetno jo je on slekel ali pa se je sama slekla, v glavnem nali so jo nago, posiljeno, razrezano preko vratu, med dojkami do ne vem, trebuha, nali so jo na kavu, kjer je kri brizgnila na strop, ki jo ljudje potem niso mogli oistiti e leta. V genitalije so ji zabili protiletalski naboj in ta enska je bila posiljena in ubita na tako krut nain. Jaz sem bila v vasi matere te moje sosede in tega nisem vedela, in potem drugi dan, pravzaprav tretji dan, njihova snaha gre v trgovino po kruh in nekdo ji pove, kaj se je zgodilo v Novski. Ona pride domov vsa zgroena in noe povedati pred mano, sin te gospe pa je bil prav tedaj na dopustu, med poloaji, bil je vojak, da, imel je puko, imeli so avto in on nas je spravil v avto in on, ta snaha in jaz pridemo v Novsko do moje hie. Moja hia je bila odklenjena, po hii je bilo razmetanih nekaj papirjev, ampak ni stranega, v tej drugi hii pa meni niso dali, da vstopimo, ker so bila trupla odpeljana prejnji dan. Bil je policijski ogled, odpeljani so bili na patologijo v Kutino, kjer je bila izvrena obdukcija. Mene nihe ni uradno obveal. Jaz s temi svojimi sosedi odhajam v Lipovljane in se tam dogovarjam s komunalno slubo, da te ljudi pokopljemo v Novski, mojega soproga in trojico njih. Oni se izmotavajo, strah jih je, granatira se, kljub temu pa na moje vztrajanje pristanejo, da jih pokopljejo v Novski, vendar dopoldne, ko je manja zrana nevarnost. e ne bi bilo teh dobrih ljudi, ki so mi pomagali in drugi sosedi, ki so bili skupaj z mano, bilo nas je mogoe deset, prili so na pogreb, to so vse Hrvati, jaz jim izrekam priznanje. V teh trenutkih nisem vedela niti kdo jih je ubil, niti zakaj jih je ubil. V Vojakem sodiu v Zagrebu sta bili dve razpravi, storilci, prvo obtoeni, drugo obtoeni in ta, ki je gospo posilil in zaklal, so bili aretirani marca leta 2002 in so bili v preiskovalnem zaporu v Sisku do enajstega meseca 2002. V devetem mesecu prine veljati Zakon o amnestiji in oni so bili amnestirani po tem zakonu, ta dva prvoobtoenih. Da bi bila stvar huja, je ta prvoobtoeni mesec dni po uboju mojega soproga, to pomeni 21 decembra sodeloval v e enem zloinu v eni hii, kjer je bilo ubito tudi dekle, ki e ni dopolnilo niti 21 let, njena mati, soseda Hrvatica in njena mati je Hrvatica, oe pa je Srb, bil je ves pretepen, preboden in mislili so, da je tudi on mrtev, vendar se je izvlekel. In sedaj se spraujem, kakno je to sodie, ki je osvobodilo enega taknega zloinca, ki je sodeloval v dveh mnoinih zloinih in potem dobil amnestijo od drave? Z javnega sooenja rtev na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost, 2829. 10. 2008, Pritina/Prishtin, Kosovo
Iniciativa za REKOM

37

Iniciativa za REKOM

38

Iniciativa za REKOM