1

NAPETOSTI V TEMELJNIH TLEH

I. Napetosti v polprostoru zaradi lastne tee tal

Totalne vertikalne napetosti:
dz z z z
z
z z
zz zz

=
+ =
2
1
1 2
) ( ) ( ) (
Porni tlaki:
dz z u z u
z
z z
w

=
+ =
2
1
1 2
) ( ) (

Efektivne napetosti:

( ) dz z z z u z z
z
z z
w zz zz zz

=
+ = =
2
1
1
'
2 2 2
'
) ( ) ( ) ( ) ( ) (
0
' ' '
K
zz yy xx
= =

0
' ' '
= = =
zx yz xy


meritev ocena K K K , ,
1
, sin 1
0 0
'
0
=

= =

Totalne napetosti:

) ( ) ( ) (
2 2
'
2
z u z z
xx xx
+ =

) ( ) ( ) (
2 2
'
2
z u z z
yy yy
+ =

0 = = =
zx yz xy


Napetostno stanje je v polprostoru zaradi lastne tee tal osno-simetrino.
Vertikalne napetosti se po posameznemu sloju zemljine, ki sestavlja
temeljna tla, spreminjajo (veajo z globino) linearno. Diagram vertikalnih
2
napetosti je z globino zvezen (na mejnicah posameznih slojev ni
preskokov).


Slika 1: Diagram totalnih in efektivnih vertikalnih napetosti v
temeljnih tleh zaradi lastne tee tal




Slika 2: Diagram efektivnih vertikalnih in vodoravnih napetosti v
temeljnih tleh zaradi lastne tee tal

3
Vodoravne napetosti se po posameznemu sloju zemljine, ki sestavlja
temeljna tla, spreminjajo (veajo z globino) linearno. Diagram vodoravnih
napetosti z globino ni zvezen (na mejnicah posameznih slojev so
preskoki zaradi razlinega kolinika mirnega zemeljskega pritiska K
0
).
Strine napetosti so nine zaradi osne simetrije.


II. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi brezkrajno
iroke in dolge obtebe na povrju temeljnih tal

Dodatne napetosti v polprostoru, ki jih povzroa brezkrajno iroka in
dolga enakomerna obteba na povrju temeljnih tal, lahko izraunamo
tako, da si mislimo, da je dejansko povrje temeljnih tal vije
( ) / q h = :


. ) ( konst q z
zz
= =

) ( ) ( ) (
0
z K q z z
yy xx
= =

0 = = =
zx yz xy





Slika 3: Diagram dodatnih napetosti zaradi brezkrajne obtebe
4
Dodatne napetosti so v polprostoru zaradi brezkrajno iroke in dolge
enakomerne obtebe, ki deluje na povrju temeljnih tal osno-simetrine.
Dodatne vertikalne napetosti so v vsaki toki polprostora enako velike.
Diagram dodatnih vertikalnih napetosti je z globino konstanten. Dodatne
vodoravne napetosti se po posameznemu sloju zemljine, ki sestavlja
temeljna tla, ne spreminjajo (se ne veajo z globino). Diagram dodatnih
vodoravnih napetosti z globino ni zvezen (na mejnicah posameznih
slojev so preskoki). Dodatne strine napetosti so nine v posameznih
slojih (osna-simetrija). Na mejnicah razlino deformabilnih slojev so
dodatne strine napetosti zaradi ninih deformacij razline od ni (razlika
ustreznih dodatnih normalnih vodoravnih napetosti).


III. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi tokovne
sile na povrju temeljnih tal




Slika 4: Obremenitev temeljnih tal s tokovno silo
5
Boussinesq (1885):

Zapis v cilindrinem koordinatnem sistemu:


|
.
|

\
|
+

cos 1
2 1
cos sin 3
2
2
2
R
P
r


( )
|
.
|

\
|

+
=

cos
cos 1
1
2 1
2
2
R
P
t

3
2
cos
2
3
R
P
z
=

2
2
cos sin
2
3
R
P
rz
= =


Geometrijske koliine:

2 2 2 2 2
, z y x R y x r + + = + =
R
z
R
r
= = cos , sin
r
x
r
y
= = cos , sin

Zapis v Kartezijevem koordinatnem sistemu:



2 2
sin cos
t r xx
+ =


2 2
cos sin
t r yy
+ =

z zz
=

( ) cos sin
t r xy
=

cos =
yz


sin =
zx


6

IV. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi brezkrajne
linijske (rtne) obtebe na povrju temeljnih tal



Slika 5: Obremenitev temeljnih tal z linijsko obtebo


dy q P =

(

(
|
|
.
|

\
|

+
+
+
|
|
.
|

\
|
+

2
1
1
2
1
2
1
1 1
2
2
1
sin cos
cos 1
1
) 2 1 (
2
cos
cos 1
2 1
cos sin 3
2
R
dy q
R
dy q
y
xx


7
Izpeljava enabe za 5 . 0 = :

( )

=
(

=
y
xx
R
dy q

2
1 1
2
2
1
cos cos sin 3
2


) ( , ) (
1 1 1 1
y y R R = =

Do konnega rezultata pridemo laje, e izvedemo integracijo po
spremenljivki .

2
cos
tan
d R
dy R y = =

cos
cos sin
sin sin , cos , cos
1
1 1
= = = =
R
r
R
R
r
r

cos
,
cos
1
1
z
R
z
R = =

cos cos cos ,

cos
cos
1 1
1
= = =
R
R
R
R


( )

2
2
2 /
2 /
2
2
cos cos cos
cos
cos sin
3
cos
2
cos
(
(

|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
=

=
R
d R
q
xx

=
=
2 /
2 /
3
2
cos
2
cos sin 3

d
R
q
xx



3
4
3
1
1
3
1
1 sin
3
1
sin cos
2 /
2 /
3
2 /
2 /
3
=
(

+ =
(

=
=
=

d
8

cos sin
2
2
R
q
xx
=


Dodatne vertikalne napetosti:
( )
3
2 /
2 /
2
2
1
3
2
1
cos cos
cos
2
cos
3
cos
2
3

=
|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
= =
R
d R
q
R
dy q
y
zz

d
R
q
zz

=
=
2 /
2 /
3
3
cos
2
cos 3

3
cos
2
R
q
zz
=

Celoten tenzor dodatnih napetosti:

cos sin
2
2
R
q
xx
=

cos
2
R
q
yy
=

3
cos
2
R
q
zz
=

0 =
xy
, 0 =
yz

2
cos sin
2
R
q
zx
=


Geometrijske koliine:
R
z
R
x
z x R = = + = cos , sin ,
2 2

9
Brezkrajna linijska obteba povzroi v polprostoru ravninsko
deformacijsko stanje:
yy
= 0,
yy
= (
xx
+
zz
).

V ravnini (x, z) so vse napetosti neodvisne od kvalitete zemljine. Vsi
diagrami dodatnih napetosti, ki jih povzroi brezkrajna linijska obteba so
z globino zvezni (ni preskokov na mejnicah slojev razlinih zemljin).
V primeru ravninskega deformacijskega stanja, lahko izraunamo glavni
napetosti
1
in
2
v ravnini (x, z) na preprost nain iz Mohrovega
napetostnega kroga. Tretja glavna napetost
3
je enaka napetosti
yy
.




Slika 6: Mohrov napetostni krog za napetosti v ravnini (x, z)


2
2
2 , 1
2 2
xz
zz xx zz xx

+
|
.
|

\
|

+
=

Gornja enaba velja tudi za prirastke napetosti. Za linijsko obtebo tako
dobimo prirastek glavnih napetosti po enabah:

cos
2
1
R
q
=
10
0
2
=

cos
2
3
R
q
yy
= =


V. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi brezkrajne
pasovne (trakaste) obtebe na povrju temeljnih tal



Slika 7: Obremenitev temeljnih tal s pasovno obtebo

dx q q =

cos sin
2
2
2
1

=
=
x
x x
xx
R
dx q


) ( , ) ( x x R R = =

11
Do konnega rezultata pridemo laje, e izvedemo integracijo po
spremenljivki .

2
cos
tan
d z
dx z x = =

cos
cos
z
R
R
z
= =

d
q
z
d z
q
xx

= =
=
|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
=
2
1
2 2
2
1
2
sin
2
cos sin
cos
cos
2


(

+ =
=
(

=
=
=

1 1 2 2
2
1
2
1
2
2 sin
4
1
2
1
2 sin
4
1
2
1
2 sin
4
1
2
1
sin

d


z
x
z
x
2
2
1
1
tan , tan = =

Uvedemo substituciji:

1 2 1 2
2 , 2 + = =

( ) ( ) | | 2 cos 2 sin 2
2
1
2 sin 2 sin
4
1
2
1
1 2 1 2
=

( )

2 cos 2 sin 2 =
q
xx





12
Celoten napetostni tenzor:


( )

2 cos 2 sin 2 =
q
xx

2
2q
yy
=

( )

2 cos 2 sin 2 + =
q
zz


0 =
xy


0 =
yz

2 sin 2 sin
q
xz
=


Geometrijske koliine:

1 2 1 2
2 , 2 + = =

z
x
z
x
2
2
1
1
tan , tan = =

Brezkrajna linijska obteba povzroi v polprostoru ravninsko
deformacijsko stanje:
yy
= 0,
yy
= (
xx
+
zz
).

V ravnini (x, z) so vse dodatne napetosti neodvisne od kvalitete zemljine.
Vsi diagrami dodatnih napetosti, ki jih povzroi brezkrajna linijska
obteba so z globino zvezni (ni preskokov na mejnicah slojev razlinih
zemljin).

Podobno kot smo izraunali prirastke glavnih napetosti v primeru
brezkrajne linijske obtebe, tako izraunamo tudi prirastke glavnih
napetosti za brezkrajno pasovno obtebo (ravninsko deformacijsko
stanje):

13
( )

2 sin 2
1
+ =
q


( )

2 sin 2
2
=
q

2
2
3
q
yy
= =

Smer prirastka veje glavne napetosti oklepa kot z navpino osjo
(poteka po simetrali kota med tvorilkama, ki povezujeta toko v
polprostoru s krajiema pasovne obtebe na povrju temeljnih tal).
Smer prirastka druge glavne napetosti je pravokotna na smer prirastka
prve glavne napetosti, smer priraska tretje glavne napetosti pa ima smer
osi y. Smeri prirastkov glavnih napetosti v ravnini x, z ponazarjajo
tangente na hiperbole (
1
) in tangente na elipse (
2
), katerih arii sta
krajii pasovne obtebe na povrju tal.



Slika 8: Smeri dodatnih glavnih napetosti v temeljnih tleh zaradi
pasovne obremenitve
14
VI. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi obtebe
pravokotne tlorisne oblike na povrju temeljnih tal (v
navpinici skozi vogal obtebe)

Naeloma bi lahko prili do izrazov za napetosti tenzor, ki je posledica
obremenitve tal z obtebo pravokotne tlorisne oblike tako, da bi uporabili
reitev Boussinesqa za tokovno silo in izvedli ustrezne integracije.
Primer za vertikalne napetosti:

3
2
cos
2
3
R
P
P
zz
=

3
2
cos
2
3

= =
A
zz
R
dA q
dA q P

ali:

3
2
1
2
1
2
cos
2
3

= =
=
= =
x
x x
y
y y
zz
R
dy dx q
dy dx q P dy dx dA


) , ( , ) , ( y x y x R R = =

Za poljubno navpinico, ki bi potekala skozi poljubno toko znotraj obrisa
obtebe pravokotne tlorisne oblike ne dobimo analitinega izraza za
dodatne napetosti. Integracija nas privede do eliptinega integrala, ki je
reljiv za konkretne podatke. Analitien izraz za dodatne napetosti
dobimo samo za navpinice, ki potekajo skozi vogal obtebe pravokotne
tlorisne oblike. e oznaimo daljo stranico pravokotne obtebe z a (v
smeri osi y), krajo pa z b (v smeri osi x), bi lahko dobili izraz za dodatne
vertikalne napetosti na naslednji nain:

3
0 0
2
cos
2
3

= =
=
a
x
b
y
zz
R
dy dx q


15
) , ( , ) , ( y x y x R R = =

Do reitve je na bolj preprost nain priel Steinbrenner (1934). Obtebo
pravokotne tlorisne oblike je razdelil na dve obtebi, ki imata v tlorisu
obliko pravokotnih trikotnikov. Oglia obeh trikotnikov so oglia
pravokotnika. Integracijo je Steinbrenner izvedel za vsako obtebo
trikotne tlorisne oblike posebej z uvedbo novih spremenljivk, na koncu pa
je reitvi za trikotni tlorisni obtebi setel.



Slika 9: Obremenitev temeljnih tal z enakomerno obtebo
pravokotne tlorisne oblike


Prva obteba trikotne tlorisne oblike (I):

3
0
cos /
0
2
cos
2
3

= =
=
= =
a
r
zz
R
d dr r q
d dr r q P d dr r dA


) , ( , ) , ( r r R R = =
16
2 2
2 2 2
cos ,
z r
z
R
z
z r R
+
= = + =


= = = =
+
= |
.
|

\
|
+
+
=

0
cos /
0
2 / 5 2 2
3
3
2 2
0
cos /
0
2 2
) ( 2
3
) ( 2
3
a
r
a
r
zz
z r
d dr r qz
z r
z
z r
d dr qr


(

(
+ + +
+

+
+ + +
+ =
2 2 2 2 2
2 2 2 2 2
) (
arctan
2
2
2
) (
z b a z a
abz
ab
z b a z z a q
I
zz

Za drugo obtebo trikotne tlorisne oblike se dobi podoben izraz:

(

(
+ + +
+

+
+ + +
+ =
2 2 2 2 2
2 2 2 2 2
) (
arctan
2
2
2
) (
z b a z b
abz
ab
z b a z z b q
II
zz

Za obtebo pravokotne tlorisne oblike dobimo izraz za vertikalne
napetosti, e setejemo izraza za obe obtebi trikotne tlorisne oblike.
Steinbrenner je podal izraz v obliki, ki omogoa izraun vertikalnih
dodatnih napetosti v navpinici skozi oglie obtebe pravokotne tlorisne
oblike s pomojo diagramov ali tabel, pa tudi analitino.
17
(
(

(
+ +
|
|
.
|

\
|
+
+
+
+

+
+ +
=
2 2
2 2 2
2 2
) ( ) ( 1
) ( 1 ) ( ) (
) ( ) ( 1
arctan
2
b
z
b
a
b
z
b
z
b
a
b
z
b
a
b
a
b
z
b
a
b
z
b
a
zz
q

Steinbrenner je podal reitve za vertikalne dodatne napetosti v
brezdimenzionalnih diagramih. Kolinik
zz
/q lahko dobimo v poljubni
globini polprostora pod vogalno toko obtebe pravokotne tlorisne oblike
(kolinik z/b) za poljubno razmerje stranic a/b obtebe pravokotne
tlorisne oblike.



Slika 10: Steinbrennerjevi diagrami za izraun dodatnih vertikalnih
napetosti pod vogalno toko obtebe pravokotne tlorisne oblike

18

Celoten napetostni tenzor:

2 2 2 2 2 2 2
, , z b a C z b B z a A + + = + = + =


(

(
|
.
|

\
|
+
+

|
.
|

\
|
= =
bz
aC
b
a
C B
abz
zC
ab q
bb xx
arctan arctan ) 2 1 (
arctan
2
2

(
|
.
|

\
|
+
+

|
.
|

\
|
= =
az
bC
a
b
C A
abz
zC
ab q
aa yy
arctan arctan ) 2 1 (
arctan
2
2

( )
(

+
+ =
C B A
B A abz
zC
ab q
zz
2 2
2 2
arctan
2


(

(
|
.
|

\
|
+
+
+
+
+
+

|
.
|

\
|
+ = =
A z
C z
B z
z
C
z
B
z
A
z q
ba xy
ln
2
ln ) 2 1 (
1
2

|
|
.
|

\
|
= =
C B
az
A
a q
az yz
2
2
2


|
|
.
|

\
|
= =
C A
bz
B
b q
zb zx
2
2
2



19
Reitve, ki jih dobimo za dodatne napetosti v navpinici skozi oglie
obtebe pravokotne tlorisne oblike, lahko smiselno uporabimo za izraun
dodatnih napetosti v razlinih navpinicah pod poljubnimi oglatimi
obtebami. Ker velja naelo superpozicije, lahko poljubno oglato obtebo
razdelimo na ustrezno tevilo obteb pravokotne tlorisne oblike. e
iemo napetosti v navpinici skozi izbrano toko (i), potem mora biti ta
toka (v tlorisu) vedno oglie vseh obteb pravokotnih tlorisnih oblik na
katere smo razdelili obtebo oglate tlorisne oblike. S setevanjem vplivov
posameznih obtebenih likov (+ e je obremenitev pozitivna in za
negativno obremenitev) dobimo v izbrani globini vrednost ustrezne
dodatne napetosti, ki jo povzroi na povrju temeljnih tal delujoa
obteba oglate tlorisne oblike.



Slika 11: Oznake za izraun dodatnih napetosti pod vogalno toko
obtebe pravokotne tlorisne oblike

Kontrolo ali smo obtebo oglate tlorisne oblike v toki (i) pravilno razdelili
na ustrezno tevilo obteb pravokotnih tlorisnih oblik, katerim skupna
toka (i) je tudi vedno oglie, naredimo po naslednjem preudarku. Za
dodatne vertikalne napetosti (
zz
) tik pod gibko obtebo na povrju
(z = 0) veljajo naslednja pravila:

20
1. e lei toka (i) znotraj konture tlorisa obtebe so dodatne vertikalne
napetosti enake obtebi (
zz
= q),
2. e lei toka (i) zunaj konture tlorisa obtebe so dodatne vertikalne
napetosti nine (
zz
= 0) in
3. e lei toka na konturi (robu) tlorisa obtebe so dodatne vertikalne
napetosti enake delu obtebe (
zz
= q / 360
0
). Kot je notranji kot,
ki ga oklepata tangenti na konturo (rob) obtebe v toki (i).

V globini z = 0 dobimo v ogliu obtebe pravokotne tlorisne oblike
vrednost dodatne vertikalne napetosti v velikosti 0.25 q. e je toka (i)
znotraj konture obtebe pravokotne tlorisne oblike, moramo takno
obtebo razdeliti na 4 ustrezne obtebe pravokotne tlorisne oblike (
zz

= 0.25 q + 0.25 q + 0.25 q + 0.25 q = q). e je toka (i) na robu (konturi)
obtebe pravokotne tlorisne oblike, moramo takno obtebo razdeliti na
2 ustrezni obtebi pravokotne tlorisne oblike (
zz
= 0.25 q + 0.25 q =
0.5 q).

Enabe, ki smo jih izvedli za izraun dodatnih napetosti v navpinici
skozi oglie obtebe pravokotne tlorisne oblike, ter naelo
superpozicije, lahko uporabimo tudi za izraun dodatnih napetosti, ki jih v
temeljnih tleh povzroi brezkrajna pasovna (trakasta) obteba na povrju
temeljnih tal. Pri tlorisnem razrezu pasovne obtebe dobimo ustrezno
tevilo obteb pravokotne tlorisne oblike, za katere je vedno razmerje
dalje proti kraji stranici enako neskonno.

Dodatne napetosti, ki jih povzroi na povrju delujoa obteba oglate
tlorisne oblike so takne, da govorimo o prostorski spremembi
napetostnega stanja.

Naslednja dva primera prikazujeta postopek izrauna dodatnih napetosti
v temeljnih tleh zaradi obtebe oglate tlorisne oblike s pomojo reitev, ki
veljajo za izraun dodatnih napetosti pod ogliem obtebe pravokotne
tlorisne oblike.


1. PRIMER: razdelitev obtebe na ustrezne obtebe pravokotnih
tlorisnih oblik za izraun dodatnih vertikalnih napetosti v navpinicah
skozi toke A, B, C in D
21


Slika 12: Tloris oglate obtebe in toke pod katerimi elimo izraunati
dodatne vertikalne napetosti


Slika 12a: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko A
22



Slika 12b: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko B


Slika 12c: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko C

23


Slika 12d: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko D


2. PRIMER: razdelitev obtebe na ustrezne obtebe pravokotnih
tlorisnih oblik za izraun dodatnih vodoravnih napetosti v navpinicah
skozi toke A, B in C



Slika 13: Tloris oglate obtebe in toke pod katerimi elimo izraunati
dodatne vodoravne napetosti
24



Slika 13a: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko A


Slika 13b: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko B
25

Slika 13c: Razdelitev obtebe za izraun dodatnih napetosti pod toko C

VII. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi obtebe
krone tlorisne oblike na povrju temeljnih tal (v
navpinici skozi sredie obtebe)

Za poljubno navpinico, ki bi potekala skozi poljubno toko znotraj obrisa
obtebe krone tlorisne oblike ne dobimo analitinega izraza za dodatne
napetosti. Integracija nas privede do eliptinega integrala, ki je reljiv za
konkretne podatke. Analitien izraz za dodatne napetosti dobimo samo
za navpinice, ki potekajo skozi sredie obtebe krone tlorisne oblike.

26


Slika 14: Obremenitev temeljnih tal z obtebo krone tlorisne oblike


Vertikalne dodatne napetosti:

3
2
cos
2
3

= =
A
zz
R
dA q
dA q P

3
2
0 0
2
cos
2
3

= =
=
= =
r
r
zz
R
d dr r q
d dr r q P d dr r dA


) , ( , ) , ( r r R R = =

2 2
2 2 2
cos ,
z r
z
R
z
z r R
+
= = + =

27
Do konnega rezultata pridemo hitreje, e uvedemo v integraciji nove
spremenljivke.

2
cos
, tan tan
d z
dr z r
z
r
= = =

cos
cos
z
R
R
z
= =



= =
= =
=
=
|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
=

0
2
0
2
3
2
0 0
2
2
cos sin
2
3
cos
cos
2
cos
) tan ( 3
d d
q
z
d
d z
z q
zz


3
1
cos
3
1
cos
3
1
cos sin
3
0
3 2
+ =
(

=
=
=

d

) cos 1 (
3
= q
zz




Vodoravne napetosti:

Enakomerna obteba krone tlorisne oblike povzroa v temeljnih tleh v
navpinici skozi sredie obtebe osno simetrine dodatne napetosti. Iz
tega sledi, da sta dodatni vodoravni napetosti
xx
in
yy
med seboj
enako veliki, vse dodatne strine napetosti pa nine.

dA q P =
| |

+ =
A
t r xx
dA q dA q
2 2
sin ) , ( cos ) , (

28

d
d z
z q d dr qr dA q P
|
.
|

\
|
= = =
2
cos
) tan (
cos
z
R =

| |

= =
+ =

2
0
2 2
0
sin ) , , ( cos ) , , ( d d q d d q
t r xx

2
0
2
0
2
2
2 2
0
2
2
2
sin cos
cos 1
1
) 2 1 (
cos
2
cos
) tan (
cos
cos 1
2 1
cos sin 3
cos
2
cos
) tan (
|
.
|

\
|

+

|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
+
+
|
.
|

\
|
+

|
.
|

\
|
|
.
|

\
|
=


= =
=
z
d
d z
z q
z
d
d z
z q
xx

d d
q
d d
q
d d
q
d d
q
xx




= =
= =
= =
= =

+
+
+

=
0
2
2
0
2
2
0
2
2
0
2
2 3
sin sin
2
) 2 1 (
sin
) cos 1 ( cos
sin
2
) 2 1 (
cos
) cos 1 ( cos
sin
2
) 2 1 (
cos sin
2
3


( ) ( )

cos 1
2
) 2 1 (
cos cos 3 2
2
3

+ =
q q
xx

29


Geometrijska koliina:
z
r
= tan

Celoten tenzor dodatnih napetosti:


( ) ( )

cos 1
2
) 2 1 (
cos cos 3 2
2
3

+ =
q q
xx


( ) ( )

cos 1
2
) 2 1 (
cos cos 3 2
2
3

+ =
q q
yy


) cos 1 (
3
= q
zz


0 = = =
zx yz xy



Reitev, ki velja za dodatne vertikalne napetosti v navpinici skozi
sredie obtebe krone tlorisne oblike, lahko smiselno uporabimo
(superpozicija) tudi za izraun dodatnih vertikalnih napetosti v temeljnih
tleh:
(i)
Za izraun dodatnih vertikalnih napetosti, ki jih povzroi obteba, ki ima v
tlorisu obliko kronega izseka z notranjim kotom , v navpinici skozi
sredie izseka v poljubni globini temeljnih tal

( )
0
0
3
360
cos 1

= q
zz


(ii)
Za izraun dodatnih vertikalnih napetosti, ki jih povzroi obteba, ki ima v
tlorisu obliko kronega kolobarja, v navpinici skozi sredie kolobarja v
poljubni globini temeljnih tal

( )
1
3
2
3
cos cos = q
zz


30
2 2
2
2
2 2
1
1 2 1
cos , cos ,
z r
z
z r
z
r r
+
=
+
= >


VIII. Dodatne vertikalne napetosti v polprostoru zaradi
obtebe poljubne tlorisne oblike na povrju temeljnih
tal

Reitev za izraun dodatnih vertikalnih napetosti v polprostoru, ki jih
povzroi na povrju delujoa obteba poljubne tlorisne oblike je podal v
grafo-analitini obliki Newmark (1942). Newmark je izhajal iz reitve za
dodatne vertikalne napetosti, ki jih v navpinici skozi sredie povzroi v
temeljnih tleh obteba tlorisne oblike kronega izseka, oziroma obteba
tlorisne oblike kronega kolobarja.

Pri izraunu dodatnih vertikalnih napetostih v navpinici skozi sredie
kronega izseka smo ugotovili, da so dodatne vertikalne napetosti, ki jih
v temeljnih tleh v navpinici skozi sredie kronega izseka povzroi
takna obteba, odvisne od velikosti sredinega kota , ni pa od lege
kronega izseka v ravnini z = 0 glede na koordinatni sistem x, y.

e ravnino z = 0, na kateri deluje obteba poljubne tlorisne oblike,
razdelimo na a enakih kronih izsekov (enak polmer in enak sredini
kot), potem vsak taken kroni izsek (obteba) prispeva k dodatni
vertikalni napetosti enak dele:

( )
a
q
zz

3
cos 1
=

Ravnino z = 0, na kateri deluje obteba poljubne tlorisne oblike,
razdelimo e na b taknih kronih kolobarjev (isto sredie, ustrezni
polmeri), od katerih vsak taken kroni kolobar, obremenjen z
enakomerno obtebo q prispeva k dodatni vertikalni napetosti v srediu
kronih kolobarjev dele, ki je enak:

b
q
zz
=

31
Na taken nain dobimo ravnino z = 0, na kateri deluje obteba poljubne
tlorisne oblike, razdeljeno na a x b segmentov (a kronih izsekov in b
kronih kolobarjev). Vsak segment prispeva k dodatni vertikalni napetosti
v navpinici skozi sredie kronih izsekov oziroma kolobarjev enak
dele:

b a
q
zz
=

Velikosti polmerov krogov, ki doloajo enako vplivne kolobarje
izraunamo iz osnovne enabe za dodatne vertikalne napetosti v
srediu krone obtebe.

( )
3
cos 1 = q
zz


1 ) (
1
cos
2 2 2
+
=
+
=
z
r
z r
z



| | { }
2 / 3
2
1 ) ( 1

+ =
z
r
zz
q


1
1
1
3 / 2

|
|
.
|

\
|

=

q
zz
z
r

Velikost polmerov kronih kolobarjev je odvisna od globine, v kateri
elimo izraunati dodatne vertikalne napetosti. Iz zgornje enabe
izraunamo za vsak zaporedni kolobar, ki prispeva enak dele k dodatni
vertikalni napetosti v navpinici skozi sredie kolobarja, kolinik med
polmerom taknega kolobarja in globino v kateri raunamo dodatne
napetosti. e n.pr. razdelimo ravnino z = 0, na kateri deluje obteba
poljubne tlorisne oblike, na b = 10 taknih kronih kolobarjev, dobimo iz
zgornje enabe:


32
q
zz


z
r

q
zz


z
r

0 0 0.9 1.908
0.1 0.270 0.91 1.995
0.2 0.401 0.92 2.094
0.3 0.518 0.93 2.211
0.4 0.637 0.94 2.350
0.5 0.766 0.95 2.524
0.6 0.918 0.96 2.748
0.7 1.110 0.97 3.059
0.8 1.387 0.98 3.546
0.9 1.908 0.99 4.533
1 1


Iz prejnje tabele je razvidno, da so segmenti, ki so bolj oddaljeni od
sredia kronih izsekov oziroma kolobarjev, povrinsko veji od onih, ki
so bliji srediu. Vsak segment pa prispeva enak dele k dodatni
napetosti v navpinici skozi sredie kronih izsekov oziroma kolobarjev.
Zadnji kolobar je omejen s kolinikoma r/z = 1.908 in r/z = . e je
treba, lahko zadnji kroni kolobar razdelimo e na dodatne kolobarje. V
zgornji tabeli so v tretjem in etrtem stolpcu podani koliniki r/z za
primer, da zadnji kroni kolobar razdelimo e na 10 kolobarjev. V tem
primeru prispevajo takni segmenti 10 krat manji dele k dodatni
vertikalni napetosti.

Postopek Newmarka za izraun dodatnih vertikalnih napetosti zaradi
obtebe poljubne tlorisne oblike v globini z = 0 (tik pod obtebo) ne
velja. Velikost vertikalnih dodatnih napetosti tik pod obtebo je odvisna
od poloaja toke v kateri raunamo napetosti (znotraj, na konturi ali
zunaj konture obtebe). Napetosti v globini z = 0 doloimo iz robnih
pogojev.

Po Newmarkovem postopku izraunamo dodatne vertikalne napetosti v
kateri koli navpinici pod obtebo poljubne tlorisne oblike. Toka skozi
katero poteka navpinica mora biti postavljena v sredie kronih
izsekov oziroma kolobarjev. V doloeni globini dobimo dodatno
vertikalno napetost tako, da pretejemo tevilo (N), z obtebo prekritih
segmentov:

33


Slika 15: Newmarkov postopek za izraun dodatnih vertikalnih
napetosti, ki jih povzroi v temeljnih tleh obteba poljubne tlorisne oblike


N
b a
q
zz
=
Za veje globine (z > 0) postopek Newmarka lahko uporabimo na dva
naina:

(i)
e so obtebe poljubnih tlorisnih oblik takne, da jih z lahkoto riemo v
razlinih merilih, potem nariemo sistem kronih izsekov in kolobarjev v
izbrani velikosti samo enkrat. Za razline globine, v katerih elimo
izraunati dodatne vertikalne napetosti, riemo obtebo v tem primeru v
razlinih merilih.

Pri doloitvi merila, v katerem moramo narisati obtebo, velja pravilo, da
je globina z vedno enaka enoti v kateri smo narisali krone kolobarje.
N.pr.: e si izberemo za enoto velikost 5 cm, potem so polmeri kronih
kolobarjev v cm:
34


q
zz


z
r

) (cm r
0 0 0
0.1 0.270 1.4
0.2 0.401 2.0
0.3 0.518 2.6
0.4 0.637 3.2
0.5 0.766 3.8
0.6 0.918 4.6
0.7 1.110 5.6
0.8 1.387 6.9
0.9 1.908 9,5
1


Za razline globine izraunamo ustrezna merila, v katerih moramo risati
obtebo tako, da vedno pomeni izbrana enota, v kateri smo narisali
krone kolobarje (n.pr. 5 cm) tudi globino. Za globino z = 1 m, sledi
merilo M = 1:20 (5 cm = z = 1 m 5 :100 =1 : 20), za globino z = 2 m,
sledi merilo M = 1:40, za globino z = 5 m, sledi merilo M = 1:100, ... Na
naslednji sliki (Slika 16) je prikazan postopek za izraun dodatnih
vertikalnih napetosti pod ogliem obtebe, ki ima v tlorisu obliko
enakostraninega trikotnika (dolina stranice s = 2 m).




35


Slika 16: Izraun dodatnih vertikalnih napetosti v 3 razlinih globinah
zaradi obtebe, ki ima v tlorisu obliko enakostraninega trikotnika


Ko raunamo dodatne vertikalne napetosti v vedno vejih globinah,
vedno vejim globinam ustrezajo vedno manja merila v katerih riemo
obtebo, kar pomeni, da bo prekritih vedno manj segmentov. Dodatne
vertikalne napetosti se z globino zmanjujejo.

(ii)
e so obtebe poljubnih tlorisnih oblik takne, da jih teko riemo v
razlinih merilih, potem nariemo obtebo v izbranem merilu. V tem
primeru moramo za vsako globino, v kateri elimo izraunati dodatne
vertikalne napetosti, narisati sistem kronih izsekov in kolobarjev v
drugani velikosti.

V tem primeru bo obteba za vse globine narisana enako veliko, polmeri
kronih kolobarjev pa bodo za vedno veje globine vedno veji. Zopet
velja pravilo, da izbrana globina z (enota) doloa velikost polmerov
36
kronih kolobarjev. Polmere kronih kolobarjev dobimo tako, da kolinike
r/z mnoimo z globino in jih nariemo v enakem merilu, kot smo narisali
obtebo. V spodnji preglednici so podane velikosti polmerov kronih
kolobarjev za dve globini (z = 1 m in 5 m) ob predpostavki, da je obteba
narisana v merilu M = 1:50.


q
zz


z
r

z = 1 m
M = 1: 50
r (cm)
z = 5 m
M = 1: 50
r (cm)
0 0 0 0
0.1 0.270 0.54 2.70
0.2 0.401 0.80 4.01
0.3 0.518 1.04 5.18
0.4 0.637 1.27 6.37
0.5 0.766 1.53 7.66
0.6 0.918 1.84 9.18
0.7 1.110 2.22 11.10
0.8 1.387 2.77 13.87
0.9 1.908 3.82 19.08
1


Ko raunamo dodatne vertikalne napetosti v vedno vejih globinah,
vedno vejim globinam ustrezajo vedno veji kroni kolobarji, kar
pomeni, da bo pri enako veliko narisani obtebi prekritih vedno manj,
vedno vejih segmentov. Dodatne vertikalne napetosti se z globino
zmanjujejo.

Na slikah 17 in 18 je prikazan postopek za izraun dodatnih vertikalnih
napetosti v globini z = 1 m in z = 5 m v navpinici skozi oglie obtebe,
ki ima v tlorisu obliko enakostraninega trikotnika (dolina stranice s = 2
m). Obteba je narisana v merilu M = 1:50 (s = 4 cm), sistema kronih
izsekov in kolobarjev pa za vsako globino v ustrezni velikosti.




37


Slika 17: Izraun vertikalnih dodatnih napetosti v globini z = 1 m



Slika 18: Izraun vertikalnih dodatnih napetosti v globini z = 5 m
38
IX. Dodatne napetosti v polprostoru zaradi obtebe
trikotne tlorisne oblike na povrju temeljnih tal (v
navpinici skozi oglie trikotnika)


Za obtebeni lik v ravnini z = 0, ki ima v tlorisu obliko poljubnega
trikotnika, ki ima eno oglie v koordinatnemu izhodiu (x = 0, y = 0),
drugi dve oglii trikotnika pa doloata toki T
1
in T
2
s koordinatama x
1
in
y
1
oziroma x
2
in y
2
, lahko uporabimo naslednje geometrijske zveze:

d dr r dA =

) cos(
=
p
r

( ) ( )
2
1 2
2
1 2
1 2 2 1
y y x x
y x y x
p
+

=

1 2
1 2
arctan
y y
x x

=



Slika 19: Oznake za izraun dodatnih napetosti pod ogliem obtebe
poljubne tlorisne oblike
39

S parametrom p (pravokotna razdalja od koordinatnega izhodia do
premice, ki poteka skozi oglii 1 in 2 obtebe trikotne tlorisne oblike) in
kotom , ki ga oklepa pravokotnica na premico skozi toki 1 in 2 z x osjo,
smo izrazili premico skozi toki 1 in 2 v polarnem zapisu.

Reitev za dodatno vertikalno napetost, ki jo povzroi obteba trikotne
tlorisne oblike v navpinici skozi oglie, bomo poiskali tako, da bomo
Bousinessqovo reitev za tokovno silo integrirali po trikotni bremenski
ploskvi.

d dr r q dA q P = =

2 2
2 2 2
cos ,
z r
z
z r R
+
= + =


( )
| |


= =
|
.
|

\
|
+
+
=
) cos( /
0
3
2 2
2 2
2
1
2
3

p
r
zz
z r
z
z r
d dr qr



( )
| |


= =
+
=
) cos( /
0
2 / 5
2 2
2
1
3
2
3

p
r
zz
z r
d dr r qz



Pri integraciji uvedemo nove spremenljivke:

= = = =
2 2 1 1
, , , t t d dt t

2
2
2
1
1
1
arctan , arctan
x
y
x
y
= =

dr r dy z r y 2 ,
2 2
= + =
40
( ) | |
t p
t
t t
y
y
t
t t
t
t t
y
y y
zz
z r dt
qz
y dt
qz
y
dy
dt
qz
cos /
0
2 / 3
2 2
2
1
3
2
1
2 / 3
2
1
3 2
1
2
1
2 / 5
3
2
3
1
2
3
2 2
3

= = =
+ =
=
(

= =

| |
| |
| | | |
)

+
+
+
=
=

+
=
= +
+
=



= = =
= =
= =
2
1
2
1
2
1
2 / 3
2 2
2
2 / 3
2 2
2
1
2
1
2 / 3
2 2
3
2
1
3
3 2
1
2 / 3
2 2
cos
3
cos ) (
cos sin
cos ) (
cos
2
cos ) (
cos
2
2
) (
2
t
t t
t
t t
t
t t
z
p
z
p
t
t t
t
t t
z
p
t
t t
t
t t
t
p
zz
t
dt t t
t
dt t
dt
q
t
dt t
dt
q
z
dt qz
z
dt qz

( )
3 2 1
2
I I I
q
zz
+ =

= = t dt I
1


z
p
a =

( )

+
=
2 / 3
2 2
2
cos
cos
t a
dt t
I

41
( )
( )
2 2 2
2 / 3
2 2
2
2 2
1 1
1
1 cos , cos , sin
x a a
x
x a
dx
I
x t dt t dx t x
+ +
=
+
=
= = =

( ) t a a
t
I
2 2 2
2
cos 1
sin
+ +
=


( )

+
=
2 / 3
2 2
2
3
cos
cos sin
t a
dt t t
I

( ) 1
arcsin
1
1
1 cos , sin , cos , sin
2 2 2
2 / 3
2 2
2
3
2 2 2 2
+

+
=
+
=
= = = =

a
x
x a
x
x a
dx x
I
x t x t dt t dx t x



t a
t
t a
t
a
t
t a
t
I
2 2 2 2 2 2 2
3
cos
sin
arctan
cos
sin
1
sin
arcsin
cos
sin
+

+
=
+

+
=


( )
2
1
2 2
2 2 2 2 2
cos
sin
arctan
cos
sin
cos 1
sin
2
t
t
zz
t a
t
t a
t
t a a
t
t
q
(

(
+

+
+ +
=

Z uvedbo substitucij:

t a
t
B
a
a
A ,
z
p
a
2 2
2
2
cos
sin
,
1
+
=
+
= =

42
lahko zapiemo enabo za izraun dodatnih vertikalnih napetosti v kraji
obliki:

2
1
) (
2
0
t
t
zz
t
q
z

=
=


2
1
) arctan (
2
0
t
t
zz
B AB t
q
z
+ =

Na podoben nain kot smo izvedli enabo za izraun vertikalnih dodatnih
napetosti, lahko izvedemo tudi enabe za izraun ostalih dodatnih
napetosti, ki jih v razlinih globinah (skozi navpinico oglia) povzroi
obteba trikotne tlorisne oblike.


Ob upotevanju substitucij:

2
1
2 ln ,
1
,
2
2
=
+
= = c
a
a
b
z
p
a

A
t
B t a A
sin
, cos
2 2
= + =

t
A a
abs D
t
A t
C
cos
,
cos 2
cos +
=
+
=

t
A t
abs F
A t a
A t a
abs E
cos
cos
,
sin
sin +
=

+
=


in geometrijskih koliin:

43
( ) ( )
2
1 2
2
1 2
1 2 2 1
y y x x
y x y x
p
+

=

1 2
1 2
arctan
y y
x x

=

2
2
2
1
1
1
arctan , arctan
x
y
x
y
= =

= =
2 2 1 1
, t t

lahko zapiemo enabe za dodatne napetosti, ki jih povzroi obteba
trikotne tlorisne oblike na povrju temeljnih tal v razlinih globinah
polprostora v navpinici skozi oglie takne obtebe:

{ |
| |
| }
2
1
2
2
2 sin ln ) 2 sin( cos 2
) arctan ( ) 2 cos 1 (
2
2 1
) 2 sin( cos
cos sin
1
arctan ) 2 2 sin(
2
1
2
t
t
xx
c C t t
B t t t
t b
A
B t t
q

+ + +
+

+ +
+ + + =


{ |
| |
| }
2
1
2
2
2 sin ln ) 2 sin( cos 2
) (arctan ) 2 cos 1 (
2
2 1
) 2 sin( cos
sin sin
1
arctan ) 2 2 sin(
2
1
2
t
t
yy
c C t t
t B t t
t b
A
B t t
q

+ + +
+ +

+ +
+ =



2
1
) arctan (
2
t
t
zz
B AB t
q
+ =

44
{
| |
| }
2
1
2
2 cos ln ) 2 cos( cos 2
) (arctan 2 sin
2
2 1
) 2 cos( cos
2 sin sin
2
1 1
) 2 2 cos(
2
1
2
t
t
xy
c C t t
t B t t
t b
A
t
q

+ +

+ + =



2
1
) cos cos sin sin (
2
t
t
yz
t t b
A
a q

+ =


2
1
) cos sin sin cos (
2
t
t
zx
t t b
A
a q

+ =


Izrazi za izraun dodatnih napetosti, ki jih povzroi obteba trikotne
tlorisne oblike so dokaj komplicirani. Uporabnost teh reitev se pokae
takrat, ko imamo na voljo ustrezen raunalniki program (n.pr.: NAPON).

Naeloma lahko za vsako obtebo (pasovna, oglata, krona) popiemo
njeno tlorisno konturo z ustreznim tevilom tok (ogli). e raunamo
napetosti v razlinih globinah skozi izbrano toko, ki lahko lei izven
tlorisa obtebe, na konturi ali znotraj konture obtebe, potem lahko
izraunamo dodatne napetosti zaradi takne obtebe tako, da obtebo
razdelimo na ustrezno tevilo obteb trikotne tlorisne oblike.

Vsako takno obtebo trikotne tlorisne oblike doloajo po tri oglia. Prvo
oglie (0) je vedno toka v kateri raunamo napetosti, drugi dve oglii
(1, 2) pa sta dve zaporedni toki na konturi dejanske obtebe. Pri
tevilenju ogli tlorisne konture obtebe pazimo, da so oglia
otevilena tako, da cifre naraajo v proti urni smeri. Na ta nain bodo
pravilno upotevani vplivi (setevanje oziroma odtevanje) obteb
trikotne tlorisne oblike na katere razreemo poljubno obtebo. Znano je,
da lahko ploino trikotnika izraunamo iz koordinat ogli po enabi:

45
| | ) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) (
2
1
1 3 1 3 3 2 3 2 2 1 2 1
y y x x y y x x y y x x A + + + + + =

Ploina je pozitivna, e so toke 1, 2 in 3 popisane proti urno in
negativna, e so toke 1, 2 in 3 popisane v obratni smeri.

Naslednja dva primera prikazujeta postopek izrauna dodatnih napetosti
v temeljnih tleh zaradi obtebe poljubne tlorisne oblike s pomojo reitev,
ki veljajo za izraun dodatnih napetosti pod ogliem obtebe trikotne
tlorisne oblike:

1. PRIMER: Obteba ima v tlorisu obliko peterokotnika. V navpinicah
skozi toki A in B elimo izraunati v razlinih globinah dodatne
napetosti, ki jih povzroi takna obteba na povrju.

Dodatne vertikalne napetosti bi lahko izraunali po Newmarkovem
postopku. S pomojo reitev, ki veljajo za obtebo trikotne tlorisne
oblike, lahko izraunamo vse dodatne napetosti v temeljnih tleh.




Slika 20: Tloris obtebe, otevilenje ogli konture obtebe in mesti
tok A in B pod katerima elimo izraunati dodatne napetosti


Na naslednjih dveh slikah je prikazano, kako obtebo poljubne tlorisne
oblike razdelimo na ustrezne obtebe trikotnih tlorisnih oblik.
46



Slika 21: Razdelitev obtebe na ustrezne obtebe trikotnih tlorisnih
oblik za izraun dodatnih napetosti v navpinici skozi toko A



Slika 22: Razdelitev obtebe na ustrezne obtebe trikotnih tlorisnih
oblik za izraun dodatnih napetosti v navpinici skozi toko B


2. PRIMER: V temeljnih tleh elimo izraunati dodatne napetosti, ki jih
povzroi obteba oglate tlorisne oblike (n.pr.: temelji stanovanjske
hie).

47
Z precejnim naporom bi lahko izraunali dodatne napetosti tako, da
bi uporabili enabe, ki veljajo za izraun dodatnih napetosti pod
ogliem obtebe pravokotne tlorisne oblike.

S pomojo reitev, ki veljajo za obtebe trikotne tlorisne oblike in s
pomojo ustreznega raunalnikega programa je taken izraun
preprost.

Ob upotevanju naela superpozicije lahko konkretno obtebo (glej
Sliko 23) razdelimo na 4 obtebene like:



Slika 23: Tloris temeljev stanovanjske hie in otevilenje ogli


1. obtebeni lik (tejemo ga kot pozitivno obremenitev) doloajo
oglia 1, 2, 3 in 4,
2. obtebeni lik (tejemo ga kot negativno obremenitev) doloajo
oglia 5, 6, 7 in 8,
3. obtebeni lik (tejemo ga kot negativno obremenitev) doloajo
oglia 9, 10, 11 in 12 in
4. obtebeni lik (tejemo ga kot negativno obremenitev) doloajo
oglia 13, 14, 15 in 16.
48

Dodatno napetost v doloeni globini pod izbrano toko izraunamo tako,
da setejemo vse vplive obtebenih likov, ki jih razdelimo na obtebe
trikotne tlorisne oblike tako, da je izbrana toka vedno skupno oglie
vseh ustreznih obteb trikotne tlorisne oblike. Pravilen rezultat dobimo
pod pogojem, da smo vsa oglia posameznih obtebenih likov otevilili
tako, da cifre naraajo v proti urni smeri.



ZAKLJUEK

V tem poglavju smo prikazali enabe za izraun dodatnih napetosti, ki jih
v temeljnih tleh (v polprostoru) povzroijo enakomerne gibke obtebe
razlinih tlorisnih oblik, ki obremenjujejo polprostor na povrju temeljnih
tal. Za obtebe razlinih tlorisnih oblik smo izhajali iz Boussinesqove
reitve za polprostor obremenjen s tokovno silo.

Pri reevanju veine vsakodnevnih inenirskih problemov, ki nastanejo
pri zemeljskih delih ali temeljenju objektov, prikazani postopki za izraun
dodatnih napetosti, ki jih povzroijo razline obtebe temeljnih tal,
zadoajo.

Na podoben nain, kot je iz Lammejevih parcialnih diferencialnih
ravnovesnih enab ob upotevanju ustreznih robnih pogojev, Boussinesq
poiskal reitev za dodatne napetosti in premike v polprostoru, ki je na
povrju obremenjen s tokovno silo, so tudi drugi avtorji iskali izraze za
dodatne napetosti in premike v polprostoru, za obtebe, ki lahko delujejo
tudi znotraj polprostora. Obtebe tudi niso vedno vertikalne.

V strokovnem slovstvu so znane Mindlinove reitve (1936) za izraun
dodatnih napetosti in premikov v polprostoru, ki jih povzroi v polprostoru
bodisi vodoravna ali vertikalna tokovna sila, ki deluje pod povrjem
temeljnih tal.

e so reitve Boussinesqa in Mindlina omejene na elastien in izotropen
polprostor, najdemo v strokovni literaturi tudi reitve za izraun dodatnih
napetosti in premikov pod razlinimi obtebami v elastinem
anizotropnem polprostoru (ve slojna, razlino deformabilna temeljna
tla). Bolj znane so reitve Burmistra, Foxa in Westergaarda. Obiajno
takne reitve temeljijo na doloenih predpostavkah, za izraun dodatnih
napetosti in pomikov pa so reitve podane v diagramih.
49

Gibke obtebe so takne, pri katerih so dodatne vertikalne napetosti tik
pod obtebo (ravnina z = 0) enake obtebi (po velikosti in po
razporeditvi), vertikalni pomiki tal tik pod gibko obtebo pa so najveji v
teiu (centru) obtebe in se zmanjujejo proti konturi obtebe. Kot
gibke obtebe smatramo vse objekte zgrajene iz zemljin (nasipi,
deponije, zemeljske pregrade).

Za razliko od gibke obtebe so pri togi obtebi dodatne vertikalne
napetosti tik pod obtebo takne, da so manje v teiu (centru)
obtebe in veje na konturi obtebe. Tik pod togo obtebo so vertikalni
premiki tal enaki, e je toga obteba enakomerna in linearno razporejeni,
e je obteba po povrini tal neenakomerno razporejena.

Togost obtebe definiramo s koeficientom relativne togosti, ki je definiran
z enabama:

3 3
12
,
12
|
.
|

\
|
=
|
.
|

\
|
=
D
d
E
E
K
L
d
E
E
K
s
b
s
b


Prva enaba velja za temelje oglate tlorisne oblike (d pomeni viino
temelja, L pomeni daljo tlorisno dimenzijo temelja), druga enaba pa
velja za temelje krone oblike (D pomeni premer kronega temelja). Z E
b

smo oznaili elastini modul betona (temelja), z E
s
pa elastini modul tal
pod temeljem.

Za togo obtebo smatramo takno obtebo (temelje objektov), za katero
je kolinik relativne togosti veji od vrednosti 0.4 (K > 0.4).

Za obtebe (temelje) pri katerih je kolinik relativne togosti veji od
vrednosti 0 (gibka obteba) in manji od vrednosti 0.4 (toga obteba),
pravimo da so to trme obtebe. Tik pod enakomerno trmo obtebo niso
niti dodatne vertikalne napetosti, niti vertikalni pomiki tal enakomerno
razporejeni.

Ne glede na to ali je obteba gibka, toga ali trma, povzroi obteba
enake oblike, enakih tlorisnih dimenzij in iste jakosti (n.pr. enakomerno
razporejena) tik pod obtebo enako spremembo prostornine temeljnih
tal. e izrazimo takno spremembo prostornine z enabo:

50
dy dx u dA u V
x
x x
y
y y
z
A
z

= =
= =
2
1
2
1


kjer pomeni u
z
premik povrja v razlinih tokah tik pod obtebo, A pa
velikost bremenske ploskve. e je obteba enakomerna, so premiki tal
tik pod togo obtebo enako veliki, tik pod gibko obtebo pa razlini.

Iz pogoja enake spremembe prostornine tal pod gibko, togo ali trmo
obtebo, lahko iz premikov povrja tal, ki jih povzroi gibka obteba,
izraunamo povpreno vrednost premika, ki je istoasno tudi vrednost
premika povrja tal, ki bi ga povzroila trma obteba.

A
V
u dy dx u dA u V
z
x
x x
y
y y
z
A
z

= = =

= =
2
1
2
1


Na naslednjih slikah so prikazani diagrami dodatnih napetosti in
vertikalnih pomikov tik pod gibko obtebo (n.pr.: cestni nasip), tik pod
togo obtebo (n.pr.: ekscentino obremenjen armirano-betonski pasovni
temelj) in tik pod enakomerno pasovno obtebo razline togosti.



Slika 24: Dodatne vertikalne napetosti in premiki temeljnih tal tik pod
gibko obtebo (n.pr.: cestni nasip)
51

Slika 25: Dodatne vertikalne napetosti in premiki temeljnih tal tik pod
togo obtebo (n.pr.: pasovni armirano-betonski temelj)


Slika 26: Dodatne vertikalne napetosti in premiki temeljnih tal tik pod
enakomerno pasovno obtebo razlinih togosti


52
Zakaj sploh raunamo napetosti v temeljnih tleh?

Temeljna tla sestoje iz razlinih plasti zemljin in/ali kamnin. Posamezne
plasti se med seboj razlikujejo po legi v polprostoru, po debelini in po
mehanskih lastnostih (deformabilnost, prepustnost in trdnost).

Predvsem za zemljine velja, da so to kompoziti, sestavljeni iz zrnja
razlinih velikosti in oblik, med zrnjem pa so praznine v celoti zapolnjene
z vodo ali z zrakom ali pa deloma z zrakom in deloma z vodo.

Vse mehanske lastnosti (deformabilnost, prepustnost in trdnost) so
odvisne od gostote (poroznosti). Poroznost zemljin se spreminja v
odvisnosti od spremembe napetostnih stanj in s asom. Prvi odgovor na
zastavljeno vpraanje ZAKAJ? je:

(1)

V temeljnih tleh moramo poznati prvotno napetostno stanje (obiajno
zaradi lastne tee tal), dodatne napetosti, ki jih povzroijo obtebe
temeljnih tal (obtebe gradbenih objektov) in nova napetostna stanja
zato, da bi lahko doloili mehanske lastnosti (deformabilnost,
prepustnost in trdnost) zemljin in/ali kamnin.

Obiajno zgodovino napetostnih sprememb simbolino oznaimo z
indeksom (grke rke):

prvotno napetostno stanje tako oznaimo s:
ij
.
dodatne napetosti oznaimo s:
ij
novo napetostno stanje pa oznaimo s:
ij
.

Novo napetostno stanje v temeljnih tleh (zaradi gradbenega posega)
dobimo tako, da k prvotnim napetostim (obiajno zaradi lastne tee tal)
pritejemo dodatne napetosti (zaradi obtebe temeljnih tal). Napetosti in
dodatne napetosti v polprostoru pa lahko raunamo v razlinih
koordinatnih sistemih (cilindrini, Kartezijev), lahko pa napetosti in
njihove spremembe podajamo tudi z glavnimi napetostmi ali celo z
oktaedrskimi vrednostmi napetosti (z invariantami napetostnega
tenzorja).

Pri tem velja opozorilo, da posamezne komponente napetostnega
tenzorja (izraene v cilindrinem ali kartezijevem koordinatnem sistemu)
lahko setevamo med seboj, le e so izraene v istem koordinatnem
53
sistemu. Ne smemo pa setevati tenzorjev, ki so zapisani v razlinih
koordinatnih sistemih, niti glavnih ali oktaedrskih napetosti, oziroma
invariant napetostnega tenzorja.

xy xy xy xx xx xx


+ = + = ,

o o o



+ + ,
1 1 1



Mehanske lastnosti zemljin doloamo eksperimentalno s terenskimi ali
laboratorijskimi preizkusi. Pogostokrat so mehanske lastnosti
(deformabilnost, prepustnost in trdnost) podane v odvisnosti od prvotnih
in novih napetostnih stanj, ki so bodisi izraene z glavnimi napetostmi ali
oktaedrskimi napetostmi ali invariantami napetostnega tenzorja.

Kako izraunamo glavne napetosti?

Glavne napetosti izraunamo iz lastne ali karakteristine enabe
napetostnega tenzorja (predmeta Mehanika trdnih teles in Trdnost):

0 =

zz yz xz
zy yy xy
zx yx xx


0
3 2
2
1
3
= + + I I I

zz yy xx
I + + =
1


+ =
zz
yz
zy yy
I


2
+
zz
xz
zx xx


yy
xy
yx xx




54
zz yz xz
zy yy xy
zx yx xx
I



=
3


Iz karakteristine enabe napetostnega tenzorja (polinom 3. stopnje)
dobimo tri korene (glavne napetosti), ki jih z indeksi 1, 2 in 3 razvrstimo
po velikosti (
3 2 1
> > ).

Oktaedrski napetosti (normalna in tangencialna oziroma strina
napetost) delujeta v ravnini, katere normala oklepa enak kot z osmi
koordinatnega sistema, ki ga doloajo smeri glavnih napetosti
1
,

2
in

3
. Normalno napetost
o
, oziroma strino oktaedrsko napetost
o

izraunamo po enabah:

3
3 2 1

+ +
=
o


2
1 3
2
3 2
2
2 1
) ( ) ( ) (
3
1
+ + =
o


ali

3
zz yy xx
o

+ +
=

( ) ( ) ( ) ( )
2 2 2
2 2
2
6
3
1
zx yz xy xx zz zz yy yy xx
o
+ + + + + =

(2)

Nova napetostna stanja, ki jih v temeljnih tleh povzroijo razline obtebe
temeljnih tal (gradbeni objekti) moramo poznati tudi zato, da lahko
presodimo ali so nova napetostna stanja v temeljnih tleh e manja od
mejnih napetostnih stanj. Mejna napetostna stanja so takna, pri
katerih bi prilo v temeljnih tleh do naraanja deformacij (premikov) proti
brezkrajnim vrednostim. Ali drugae povedano: pri mejnih napetostnih
stanjih v tleh pride do poruitve tal in gradbenega objekta.
55
(3)

Zemljine so kompoziti, torej niso homogeni materiali. Deformacije
temeljnih tal (zemljine) se zaradi spremembe napetostnih stanj izvrijo
na raun zmanjevanja praznin med zrnjem. Obiajno se deformacije tal,
eprav jih obremenimo hipno, ne izvrijo takoj. Zato da se iz praznin med
zrnjem iztisne ustrezna prostornina zraka na povrje temeljnih tal ali da
se iz praznin med zrnjem izcedi ustrezna prostornina vode na povrje tal,
je potreben ustrezen as. Pravimo, da se temeljna tla (zemljina) pod
obtebo konsolidirajo (gostijo).

V procesu konsolidacije se spreminja razmerje med medzrnskimi tlaki
(efektivne napetosti) in med tlakom v prazninah (pornimi tlaki)
temeljnih tal (zemljine). Vsaka obteba temeljnih tal spremeni napetostna
stanja v temeljnih tleh (zemljini). Dodatne napetosti, ki jih povzroijo v
temeljnih tleh obtebe na povrju tal in ki smo jih izraunali iz
ravnovesnih enab, imenujemo totalne dodatne napetosti. Za zemljine
lahko zapiemo naslednje zveze med totalnimi in efektivnimi napetostmi
in pornimi tlaki:

u
ij ij ij
+ = '

u
ij ij ij
= '

ali

u
ij ij ij
+ = '

u
ij ij ij
= '

Napetosti, ki so dodatno oznaene s rtico so efektivne napetosti, druge
napetosti (brez rtice) so totalne napetosti. Kroneckerjev simbol
ij
ima
vrednost 1, e sta indeksa i in j enaka (normalne napetosti) in 0 e sta
indeksa i in j razlina (strine napetosti). Porni tlak (oznaili smo ga s
rko u) je hidrostatska napetost (normalna in enako velika v vseh
smereh).

Kot smo e ugotovili, se vsota efektivnih napetosti in pornih tlakov, to so
totalne napetosti, s asom ne spreminja, pa pa se s asom spreminja
razmerje med efektivnimi napetostmi in pornimi tlaki. Ker se zrak in voda
iz zemljine iztiskata, se porni tlak zato zmanjuje, zrnje prehaja v
56
gostejo lego, na ta raun pa se medzrnski tlaki (efektivne napetosti)
poveujejo.

e elimo iz znane vsote dveh koliin (totalne napetosti) izraziti eno
koliino (n. pr. efektivne napetosti), moramo poznati bodisi drugo koliino
(n. pr. porni tlak), ali pa razmerje med obema koliinama.

Pri zemljinah lahko pri znani spremembi totalnih napetosti izraunamo v
vsakem asu spremembo pornih tlakov (difuzijska enaba), torej bomo
efektivne napetosti izraunali kot razliko totalnih napetosti in pornih
tlakov.

Da bi v temeljnih tleh (zemljini) lahko izraunali asovne spremembe
pornih tlakov (posledino spremembe efektivnih napetostnih stanj)
moramo reiti difuzijsko enabo. Difuzijska enaba je parcialna
diferencialna enaba. Da bi lahko reili difuzijsko enabo moramo v
temeljnih tleh (zemljini) poznati dodatne napetosti (dodatne totalne
napetosti), ki jih v temeljnih tleh povzroijo obtebe na povrju tal.

(4)

Del deformacij temeljnih tal del posedkov povrja temeljnih tal oziroma
usedkov objekta (obtebe) lahko izraunamo tudi s pomojo rezultatov
edometrskega preizkusa valjastih vzorcev zemljin, e poznamo
spremembe vertikalnih normalnih napetosti v temeljnih tleh.

Ker so edometrski preizkusi zelo uveljavljeni v inenirski praksi
(enostavni in hitri) pogostokrat posedke tal (objektov) raunamo po prej
nakazanem postopku. Drugae povedano: spremembe napetostnih stanj
moramo poznati tudi za izraun deformacij (posedkov) temeljnih tal.


Na koncu se postavlja e vpraanje v kaknem obsegu (tevilo
navpinic, tevilo globin, ...) moramo raunati napetostna stanja v
temeljnih tleh. Obseg izraunov zavisi od:

sestave temeljnih tal,
velikosti obtebe,
tlorisne oblike obtebe,
gradbenega objekta (nasip, objekti s statino doloeno konstrukcijo,
objekti s statino nedoloeno konstrukcijo, ....),
od natannosti vseh vhodnih podatkov in
od uporabljenih raunskih postopkov oziroma metod.