03 Metode Mreznega Planiranja

AS 2/26/2008
Zgodovina vodenja projekta

1
Metode mrenega planiranja
AS - FGG
mreno planiranje
operativno planiranje
Tehnike prikazovanja mrenega plana
V praksi sta v uporabi dva pristopa prikazovanja mrenega plana
oziroma tehniki mrenega planiranja:
dogodkovne dogodkovne mree (imenovane AOA Activity On Arrow)
dejavnostne dejavnostne mree (imenovane AON Activity On Node)
V matematinem smislu je osnova obeh tehnik mrenega planiranja
graf, in sicer:
zakljuen,
neciklien,
usmerjen
uteen ter
izvrednoten.
mreno planiranje
DEFINICIJA GRAFA - dogodkovne mree
Mreni model projekta opredeljuje uteen graf , kjer predstavlja:
mnoico dogodkov (vozlia mrenega modela), kjer
predstavlja e e
11
zaetek projekta in e e
nn
njegov konec;
mnoico dejavnosti na projektu (usmerjeni loki mrenega
modela ki povezujejo vozlia). Zaradi pravila, da lahko dva
dogodka neposredno povezuje le ena dejavnost, v takem grafu nastopajo poleg
realnih dejavnosti tudi virtualne dejavnosti s trajanjem 0 (t.i. dummy activity),
ki nam omogoajo modeliranje vseh odvisnosti med dejavnostmi. Mnoico torej
sestavljajo dejavnosti in odvisnosti.
mnoico trajanja dejavnosti (utei grafa).
mreni model ... Mnoica vseh dejavnosti, odvisnosti in dogodkov, ki v grafini
obliki ponazarja celotni projekt..
, , G E A D =

{ }
1 2
, ,...,
n
E e e e =
A E E
{ } :
a
D A d
AS 2/26/2008
2
mreno planiranje
DEFINICIJA GRAFA - dejavnostne mree
Mreni model projekta z n dejavnostmi opredelimo kot graf
, kjer predstavlja
mnoico dejavnosti(vozlia mrenega modela),
ki vsebuje vse dejavnosti projekta ter dve virtualni dejavnosti in
, katerih trajanje je 0 (d
= d
=0) in predstavljata zaetno oziroma

konno dejavnost
mnoico odvisnosti med dejavnostmi (usmerjeni
loki mrenega modela) in
mnoico trajanja dejavnosti
, , G A R D =

{ }
1 2
, ,...,
n
A a a a =
R A A

{ } :
a
D A d
a A
mreno planiranje
IZVREDNOTENJE GRAFA TERMINSKI PRORAUN MREE
faze postopka so:
analiza strukture gradnje izdelava modela projekta,
programiranje asa doloitev trajanja posameznih dejavnosti,
proraun mree terminsko izvrednotenje grafa .
as trajanja je lahko privzet kot:
deterministina deterministinakoliina, ki jo v gradbenitvu definirajo normativni asi (metoda CPM
Critical Path Method) ali
verjetnostno porazdeljena nakljuna koliina stohastina stohastina (metoda PERT Progam
Evaluation and Review Technique, uporabljena tudi pri Monte Carlo simulacijah)
Terminsko izvrednotenje izvrednotenje grafa modela projekta :
preraun naprej naprej (od zaetka projekta do konca), kjer kot rezultat dobimo zgodnje termine
(dogodkov oziroma dejavnosti) in celotno trajanje projekta
preraun nazaj nazaj (od konca projekta proti zaetku), kjer kot rezultat dobimo pozne termine
definiranje asovnega okna asovnega okna vseh dejavnosti rezultat predstavljajo rezervni asi rezervni asi
posameznih dejavnosti ter kritina(e) pot(i) projekta
mreno planiranje
Dogodkovna mrea - definicije
i ... ......... poljubni dogodek i E
ij
a .......... dejavnost ki povezuje dogodka i in j ;
ij
a A
ij
d .......... trajanje dejavnosti
ij
a ;
ij
d D
E
i
t ... ..... zgodnji termin
1
dogodka i
L
i
t ... ..... pozni termin
2
dogodka i
i
P ... ..... mnoica vseh dejavnosti, ki se neposredno stekajo v dogodek i
i
S ... ..... mnoica vse dejavnosti, ki neposredno izhajajo iz dogodka i
P
ra
T ... ... izraunano trajanje projekta celotna dolina kritine poti

1
Opredeljuje najzgodneji moni zaetek dejavnosti, ki izhajajo iz njega = tisti trenutek, ko se najprej lahko zane
neka dejavnost, s tem da so konane vse predhodne dejavnosti, ki se vanj stekajo
2
Opredeljuje najpozneji dovoljeni konec vseh dejavnosti, ki se vanj stekajo
AS 2/26/2008
3
mreno planiranje
Dogodkovna mrea - preraun naprej
Zaetni dogodek oznaimo z ; 0
E
t
= , nato pa zanemo raunati najzgodneje termine vseh

dogodkov zaporedno od zaetnega do konnega dogodka mree. Pri vsakem dogodku, v
katerega se steka ve kot ena dejavnost, napravimo izbor med delnimi potmi, ki vodijo vanj in
sicer s tem, da upotevamo najdaljo. Definicija:
{ } max ;
E i
i h hi hi i
t t d d P = +

Ko pridemo do konnega dogodka mree , lahko zanemo izraun najpoznejih terminov
vseh dogodkov. Velja :
E P L
ra
t T t

= =
mreno planiranje
Dogodkovna mrea - preraun nazaj
Izraun najpoznejih dogodkov gre v obratni smeri, t.j. od zadnjega do prvega dogodka mree.
Pri vsakem dogodku moramo upotevati vse dejavnosti, ki izhajajo iz njega. Definicija :
{ } min ;
L L
i k ik ik i
t t d d S =
Kontrola pravilnosti izrauna po analitini metodi je kriterij, da dobimo za prvi dogodek
0
L E
t t

= = .
mreno planiranje
Dogodkovna mrea- rezervni as dejavnosti - asovno okno dejavnosti
Podrobna analiza teh asov nam poda asovno okno znotraj katerega se lahko giblje
obravnavana dejavnost
ij
a , ne da bi vplivala na izraunan as trajanja projekta
P
ra
T .
ti
E
ti
L
tj
L
tj
E
dij
f ij
T
f ij
F
f ij
S
f ij
I dij

T L E
ij j ij i
f t d t = ... skupni rezervni as dejavnosti i (total float; slack)
F E E
ij j ij i
f t d t = ... prosti rezervni as dejavnosti i (free float)
S E L
ij j ij i
f t d t = ... neodvisni rezervni as dejavnosti i (safe float)
D L E T F
ij j j ij ij
f t t f f = = ... vezani rezervni as dejavnosti i (dependent float)
AS 2/26/2008
4
mreno planiranje
Dogodkovna mrea- kritina pot
Kritina(e) pot(i) je(so) tista pot(i) v mrei, ki za svoj celotni potek rabi(jo) od zaetnega do
konnega dogodka najdalji skupni as v primerjavi z vsemi ostalimi potmi mree.
Elementi kritine poti so :
- kritini dogodki - pogoj: 0
L E
i i
t t = (zaetni in konni dogodek sta vedno elementa
kritine poti)
- kritine dejavnosti pogoj : 0
T
ij
f =

V praksi je uporabljen tudi izraz subkritina pot - kritini poti vzporedna pot, ki ima neznatne
rezervne ase.
mreno planiranje
Dejavnostna mrea - definicije
i
a ................dejavnost
i
a A
i
d ...............trajanje dejavnosti
i
a ;
i
d D
E
i
S .............zgodnji zaetek dejavnosti i (Early Start)
E
i
F .............zgodnji konec dejavnosti i (Early Finish)
L
i
S ..............pozni zaetek dejavnosti i (Late Start)
L
i
F .............zgodnji konec dejavnosti i (Late Finish)
P
ra
T ............izraunano trajanje projekta skupni as kritine poti
i
P ...............mnoica vseh dejavnosti, ki so neposredni predhodnik dejavnosti i
i
S mnoica vseh neposrednih naslednikov dejavnosti i
mreno planiranje
Dejavnostna mrea povezave med dejavnostmi
( )
ij
FS x ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa konec-zaetek (Finish to Start) z zamikom ( ) x
, kar pomeni
FS
i ij j
F x S +
( )
ij
SS x ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa zaetek-zaetek (Start to Start) z zamikom ( ) x
, kar pomeni
SS
i ij j
S x S +
AS 2/26/2008
5
mreno planiranje
Dejavnostna mrea povezave med dejavnostmi
( )
ij
FF x ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa konec-konec (Finish to Finish) z zamikom ( ) x
, kar pomeni
FF
i ij j
F x F +
( )
ij
SF x ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa zaetek- konec (Start to Finish) z zamikom ( ) x
, kar pomeni
SF
i ij j
S x F +
mreno planiranje
Dejavnostna mrea preraun naprej

i
FS
i
P P ...........mnoica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo FS
i
SS
i
P P ...........mnoica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo SS
i
FF
i
P P ..........mnoica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo FF
i
SF
i
P P ...........mnoica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo SF

;
max
;
max
;
max
;
i
i
i
i
E FS FS
h hi h
E SS SS
h hi h
E
i
E FF FF
h hi h
E SF SF
h hi h
F x a
S x a
S
F x a
d
S x a
+

`
+
)
=
+

`
+
)
P
P
P
P

E E
i i i
F S d = +
E E P L L
ra
S F T F S

= = = =
mreno planiranje
Dejavnostna mrea preraun nazaj

min
min
min
i
i
i
i
i
L FS FS
j ij j
L FF FF
j ij j
L
L SS SS
j ij j
i
L SF SF
j ij j
S x a
F x a
F
S x a
d
S x a

)
=

+ `

)
S
S
S
S

i
FS
i
S S ........... mnoica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo FS
i
SS
i
S S ............ mnoica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo SS
i
FF
i
S S ........... mnoica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo FF
i
SF
i
S S ........... mnoica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo SF
AS 2/26/2008
6
mreno planiranje
Dejavnostna mrea SKUPNI rezervni as dejavnosti

i i i i i
T L E L E
f S S F F = =
i i i i i
T L E L E
f S S F F = =
i
T
f .............skupni rezervni as dejavnosti i (Total Float) :
je asovni odsek med najzgodnejim in najpoznejim monim koncem dejavnosti s predpostavko, da
se obravnavana dejavnost zane ob najzgodnejem asu, naslednje dejavnosti pa ob najpoznejem
asu. Pove nam, koliko lahko z obravnavano dejavnostjo zamudimo, ne da bi s tem vplivali na konni
rok projekta. [ i : zgodnji asi |
i
S : pozni asi]

Skupni rezervni as je odvisen od obravnavane dejavnosti in vpliva na naslednjo dejavnost. e je
skupni rezervni as enak 0 oziroma ga porabimo, postane obravnavana dejavnost kritina.
mreno planiranje
Dejavnostna mrea PROSTI rezervni as dejavnosti
i
F
f .............prosti rezervni as dejavnosti i (Free Float) :
je del skupnega rezervnega asa in pove, koliko lahko zakasni dovritev obravnavane dejavnosti, kadar
se izvajanje dejavnosti zane ob najzgodnejem asu, naslednja dejavnost pa tudi ob najzgodnejem
asu. Pove, za koliko lahko premaknemo izvajanje dejavnosti, ne da bi pri tem vplivali na zaetek
naslednjih dejavnosti, ki se zanejo ob svojih najzgodnejih terminih. Prosti rezervni as je odvisen od
obravnavane dejavnosti, vendar ne vpliva na naslednjo dejavnost.
[ i : zgodnji asi |
i
S : zgodnji asi]

min
min
min
i
i
i
i
i
E FS FS
j ij j
E FF FF
j ij j
F E
i
E SS SS
j ij j
i
E SF SF
j ij j
S x a
F x a
f F
S x a
d
F x a

`

)
= `

+ `

) )
S
S
S
S
mreno planiranje
Dejavnostna mrea NEODVISNI rezervni as dejavnosti
i
S
f ............neodvisni rezervni as dejavnosti i (Safe Float, Independed Float)::
pove, koliko lahko zakasni dovritev obravnavane dejavnosti, kadar se dejavnost zane ob
najpoznejem asu, naslednja dejavnost pa ob najzgodnejem asu. Nastane lahko le, e sta dve verigi
(delni poti) v mrei dvakrat povezani med seboj in je hkrati izpolnjen pogoj najpoznejega zaetka
obravnavane dejavnosti in najzgodnejega zaetka naslednje dejavnosti.
Neodvisni rezervni as ni odvisen od obravnavane dejavnosti in tudi ne vpliva na naslednjo dejavnost.
e je neodvisni rezervni as negativen, vzamemo vrednost 0.
[
i
P : pozni asi |
i
S : zgodnji asi ]
min max
min max
min max
i i
i i
i
i i
i
E FS FS L FS FS
j ij j h hi h
i
E FF FF L SS SS
j ij j h hi h
S
E SS SS L FF FF
j ij j h hi h
E SF SF L
j ij j h hi
S x a F x a
d
F x a S x a
f
S x a F x a
F x a S x
+

` `

+
) )
= `
+

`
+
) )
S P
S P
S P
S
i
i
SF SF
h
d
a

`

`

) )
P

min max
min max
min max
i i
i i
i
i i
i
E FS FS L FS FS
j ij j h hi h
i
E FF FF L SS SS
j ij j h hi h
S
E SS SS L FF FF
j ij j h hi h
E SF SF L
j ij j h hi
S x a F x a
d
F x a S x a
f
S x a F x a
F x a S x
+

` `

+
) )
= `
+

`
+
) )
S P
S P
S P
S
i
i
SF SF
h
d
a

`

`

) )
P
AS 2/26/2008
7
mreno planiranje
Dejavnostna mrea VEZANI rezervni as dejavnosti
D
i
f .............vezani rezervni as dejavnosti i (Dependent Float; Interfering Float) :
je razlika med skupnim in prostim rezervnim asom. Nanaa se na asovni interval, ki ga lahko za to
vrednost premikamo vzdol poti in z njim vred premikamo vso verigo dejavnosti (delno pot) v mrei.
Glede na to, da pomeni vezani rezervni as v bistvu premik konnega dogodka, prosti rezervni as pa
tak premik izkljuuje, tvori njuna vsota skupni rezervni as.

D T F
i i i
f f f =
D T F
i i i
f f f =
Med rezervnimi asi torej veljajo naslednja razmerja:
- 0 0; 0; 0
T F S D
i i i i
f f f f = = = =
- 0 0
F S
i i
f f = =
mreno planiranje
Dejavnostna mrea kritina pot
Elementi kritine poti so :
- kritine dejavnosti pogoj : 0
T
i
f =
- kritine odvisnosti pogoj:
- odvisnost FS: ( ) 0
L E FS
j i ij
S F x + =
- odvisnost SS : ( ) 0
L E SS
j i ij
S S x + =
- odvisnost FF : ( ) 0
L E FF
j i ij
F F x + =
- odvisnost SF : ( ) 0
L E SF
j i ij
F S x + =
mreno planiranje
DODATNE ASOVNE OMEJITVE in ZAHTEVE
(ASAP) As Soon As Possible ... dejavnost se prine izvajati im prej (obiajen preraun
mree). Pri planiranju uporabimo zgodnje ase dejavnosti.
(ALAP) As Late As Possible ... dejavnost se prine izvajati im kasneje. Uporabimo pozne
ase dejavnosti. Dejavnost tako postane kritina!
(FNET) Finish No Earlier Than ... dejavnost naj se ne kona prej kot na doloen dan.
Omejimo zgodnji konec dejavnosti in s tem tudi njen zgodnji zaetek.
(FNLT) Finish No Later Than ... dejavnost naj se kona do dne ... . Omejimo pozni konec
dejavnosti in s tem tudi njen rezervni as. Primerno za kljune mejnike v projektu.
(SNET) Start No Earlier Than ... dejavnost naj se ne prine prej kot na doloen dan.
Omejimo zgodnji zaetek dejavnosti.
(SNLT) Start No Later Than ... dejavnost naj se prine do doloenega dne. Omejimo
pozni zaetek dejavnosti. Vpliva na rezervni as dejavnosti same in njenih predhodnikov.
(MFO) Must Finish On ... dejavnost se mora konati na doloen dan. Omejimo zgodnje in
pozne ase zakljuka dejavnosti.
(MSO) Must Start On ... dejavnost se mora prieti na doloen dan. Omejimo zgodnje in
pozne ase zaetka dejavnosti.
AS 2/26/2008
8
mreno planiranje
Proraun mree po metodi PERT stohastine koliine
Stohastine mrene tehnike izhajajo iz ve asovnih ocen ve asovnih ocen trajanja
posamezne dejavnosti
asi dogodkov so premakljivi - upotevajo le skupni rezervni as skupni rezervni as
dogodka, oz. dejavnosti.
uporabljamo povsod tam, kjer ne moremo uspeno uporabiti
normativnih asov.
PERT - dogodkovna mrea z opisom dogodkov
trajanje vsake dejavnosti je verjetnostno porazdeljena sluajna
neodvisna spremenljivka (projekti v gradbenitvu - verjetnostna
porazdelitev empirino). poznati moramo tri ocene asa trajanja
dejavnosti
skupek asov dejavnosti vzdol kritine poti - trajanje projekta trajanje projekta pa je
prav tako sluajna neodvisna spremenljivka, ki sledi doloeni
verjetnostni porazdelitvi.
mreno planiranje
NEDETERMINISTINE MREE
Stohastino PERT metoda
Simulacije - Monte Carlo
Mehka logika - Fuzzy CPM
mreno planiranje
PERT asovne ocene
Te tri asovne ocene so:
o
ij
d ... optimistini as - asovna ocena trajanja dejavnosti ij ob predpostavki kar najbolj ugodnih
okoliin gradnje
m
ij
d ... najverjetneji as - asovna ocena trajanja dejavnosti ij ob predpostavki vekratnega
ponavljanja te dejavnosti v povprenih (normalnih) okoliinah gradnje.
p
ij
d ... pesimistini as - asovna ocena trajanja dejavnosti ij ob predpostavki kar najbolj
neugodnih okoliin gradnje, z izjemo katastrof.
AS 2/26/2008
9
mreno planiranje
PERT priakovani as trajanja dejavnosti
Z uporabo teh treh ocen za doloitev funkcije verjetnosti porazdelitve je priakovani as trajanja
dejavnosti
e
ij
d v PERT mrei definiran kot srednja vrednost porazdelitvene funkcije :
4
6
o m p
ij ij ij e
ij
d d d
d
+ +
= ... aproksimativni izraun, ... (0.0.1)
kjer je:
e
ij
d ..............priakovani as - raunski as trajanja dejavnosti na podlagi asovnih ocen trajanja, ki
predstavlja teinico verjetnostne distribucije.

mreno planiranje
PERT priakovani as trajanja dejavnosti
Pri prognozah asov loimo glede na razmerja med vrednostmi
o
ij
d ,
m
ij
d in
p
ij
d naslednje tri primere:
I. ( ) ( )
p m m o
ij ij ij ij
d d d d > ... levo asimetrina distribucija;
II. ( ) ( )
p m m o
ij ij ij ij
d d d d = ... simetrina distribucija;
III. ( ) ( )
p m m o
ij ij ij ij
d d d d < ... desno asimetrina distribucija.

slika 1: Razlini primeri beta distribucije

Najugodneja je taka znailnost ocenjevanja asa, da se pesimistina prognoza bolj razlikuje od najverjetnejega
asa, kot pa on od optimistine prognoze. To pomeni, da v temprimeru velja levo asimetrina distribucija (primer
I.): ( ) ( )
p m m o e m
ij ij ij ij ij ij
d d d d d d > > , kar pomeni, da je priakovani as
e
ij
d , s katerimizvedemo preraun mree,
veji od najverjetnejega asa trajanja dejavnosti
m
ij
d .
mreno planiranje
PERT preraun
- namesto fiksnega asa
ij
d uporabljamo priakovani as
e
ij
d na podlagi treh ocen;
- od vseh rezervnih asov nastopa le skupni rezervni as dogodkov:
T L E
i i i
f t t =
- poleg prorauna kritine poti in rezervnega asa omogoa metoda PERT tudi cel niz
izraunavanj verjetnosti (izpolnitve konnega in vmesnih rokov, dogodkov, dejavnosti,
nastopa rezervnega asa itd.).
Definicije:
2
ij
..............varianca priakovanega trajanja dejavnosti ij ,
E
i
t ..............najzgodneji termin dogodka,
L
i
t . ..............najpozneji termin dogodka,
2
i
..............varianca najzgodnejega termina dogodka i ,
i
P verjetnost izpolnitve predpisanega termina dogodka i .
2
2
-
6
p o
ij ij
ij
d d
| |
= |
|
\

. . . varianca distribucije in
-
6

ij
p o
ij
ij
d d
= . . . standardni odklon distribucije.
AS 2/26/2008
10
mreno planiranje
PERT rezervni as
poleg pozitivnega rezervnega asa in vrednosti ni za ta rezervni as
dopua tudi monost nastopanja negativnega rezervnega asa monost nastopanja negativnega rezervnega asa, ki
pomeni v bistvu asovni primanjkljaj.
pozitivni rezervni as pozitivni rezervni as pomeni pojav pogojev, zaradi katerih se lahko
neko delo kona pred planiranim rokom, kar pomeni, da verjetno
obstaja nek viek kapacitet ali sredstev nek viek kapacitet ali sredstev;
nini rezervni as nini rezervni as predstavlja primer, ko planirane kapacitete in sredstva
natanko ustrezajo planu;
negativni rezervni as negativni rezervni as pa je odraz dejstva, da pogoji izvedbe ne
ustrezajo planiranim, da torej obstaja pomanjkanje pomanjkanje kapacitet in
sredstev.
velikost rezervnega asa lahko opazujemo torej relativno relativno: im manji im manji oz.
im bolj negativen je rezervni as za doloen dogodek (dejavnost), bolj
postaja ta dogodek (dejavnost) kritien kritien.
mreno planiranje
PERT verjetnost izpolnitve roka
Koeficient verjetnosti, da bo izpolnjen planirani rok nekega dogodka, izraunavamo s pomojo
naslednjega enabe:
-
P E
i i
i
t t
Z
=

... (0.0.1)
kjer je:
Z .............................. koeficient verjetnosti izpolnitve roka,
P
i
t ............................. predpisani rok za predmetni (opazovani) dogodek i ,
E
i
t ............................. najzgodneji moni rok predmetnega (opazovanega) dogodka i priakovani as ,
2
i ij
= ........ standardni odklon : varianca dogodka je vsota varianc vseh dejavnosti najdalje delne
poti od zaetka projekta do predmetnega (opazovanega) dogodka (po centralnem
limitnem izreku).
mreno planiranje
Verjetnost:
< 25% - preveliko tveganje - poveanje kritinih kapacitet
>60% - ekonomsko neupravieno - prevelike kapacitete oz. sredstva.

velikost variance - kriterij pri izbiri, katere dejavnosti naj bi krajali, e je to potrebno - krajamo
(oz. pospeujemo) najraje dejavnosti z vejo varianco - predhodno skuamo dobiti nove
asovne ocene za njene vrednosti
o
ij
d ,
m
ij
d in
p
ij
d .

Izraun variance posameznih rezervnih asov :
( ) ( ) ( )
2 2 2 T E L
i i i
f t t = +

Koeficient verjetnosti nastopa nekega rezervnega ::
( ) ( )
2 2
L E
i i
E L
i i
t t
Z
t t
=
+

Za verjetnost pravoasnosti konnega dogodka (roka dograditve) se zgornja enaba spremeni
tako, da namesto
L
t
vstavimo predpisani as dokonanja projekta

P
P
T . Ker je varianca tega asa
( )
2
0
P
P
T = , se enaba spremeni v naslednjo obliko :

( )
P E
P
E
T t
Z
t

=
AS 2/26/2008
11
mreno planiranje
Da bi lahko izrazili verjetnost v %, pri emer je 100 % zanesljivost le teoretino mona, uporabimo naslednjo
enabo:
2
2
-
1
( ) .
2

x Z
P Z e dx
=

, ... (0.0.1)

ki poteka takole:

mreno planiranje
Problemi povezani z PERT-om
tehnologom in planerjem je zelo teko podati natanno oceno
optimistinega, najbolj verjetnega ali pesimistinega trajanje
verjetnosti.
subjektivne ocene ocen aa, mmin bb temeljijo na razumevanju in ne smejo
biti tesno povezane s statistinimi vzornimi primeri asa
subjektivnost je sestavljena iz dejstev, da je porazdelitev trajanja
dejavnosti isto hipotetina.
oceni optimistino in pesimistino sta dvoumni oz. nejasni in sta stvar
interpretacije.
ocena b je na primer opisana kot majhna monost ali 1:100, da bi
uspela.
mreno planiranje
Problemi povezani z PERT-om
PERT obravnava samo kritine poti samo kritine poti v ocenjevanju asovne monosti dovritve
projekta. Metoda ignorira skoraj kritine poti, ki so znailne po tem, da lahko
hitro postanejo kritine. (reitev indeks kritinosti)
zahteva vekratna ocenjevanja - as bi lahko porabili za drugo delo
planerji ne razumejo osnovnih nael verjetnosti in statistike ali pa ne glede
na njihovo razumevanje ne znajo uporabljati PERTa.
AS 2/26/2008
12
mreno planiranje
Monte Carlo
mreno planiranje
Teorija mehke logike

03 Metode Mreznega Planiranja

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

03 Metode Mreznega Planiranja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

AS 2/26/2008

Zgodovina vodenja projekta

=0) in predstavljata zaetno oziroma

= , nato pa zanemo raunati najzgodneje termine vseh

vstavimo predpisani as dokonanja projekta

You might also like