MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA

OKUPACIJA NA MAKEDONIJA
Vo periot od 6-ti do 18-ti april 1941 god , Makedonija i makedonskiot narod do`ivuvaat nova tragedija. Makedonskata zemja,odnovo pretrpuva nova podelba. Pirinskiot del od Makedonija i ponatamu ostanuva pod bugarska vlast. Vardarskiot del ,koja pred po~etokot na Vtorata svetska vojna se nao|a vo sostavot na SHS,so dogovor pome|u Hitler i Musolini be{e podelen na dva dela. Pogolemiot (Isto~niot) del go okupira i anektira Bugarija , a pomaliot (Zapadniot) del od gradovite Tetovo, Gostivar, Debar ,Ki~evo i Struga go okupira Italija i go otstapuva na Albanija ( otkako postavile kvislin{ka vlada nakloneta kon Oskata). Egejskiot del be{e podelen na tri okupacioni zoni: Isto~noit del go okupra Bugarija, Zapadniot Italija , a Centralniot del so gradot Solun go okupira Germanija. Bugarskata kvislin{ka vlada, pokraj svojata vojska i policija, vo Makedonija donela i svoj administrativen aparat (u~iteli i popovi). Vo sproveduvaweto na grubata asimilatorska i denacionalizatorska politika, bugarskite i albanskite vlasti ja zabranile upotrebata na makedonskoto ime i makedonskoto postoewe.Za pouspe{no sproveduvawe na vakvata politika bile otvoreni golem broj na u~ili{ta. Makedonskoto naselenie bilo izlo`eno i na masoven terror, grabe`i i progoni. Doa|a i do masovno iseluvawe na makedonskoto naselenie, osobeno od zapadniot del na Makedonija,pod pritisok na albanskata vlast. Paralelno so iseluvaweto ,se vr{elo i organizirano naseluvawe na albansko naselenie i albanizacija na okupiranite makedonski teritorii. Ova nasilie, teror i gruba asimilatorska politika go naterale makedonskiot narod da povede borba za nacionalna sloboda.

PO^ETOK NA VOORU@ENIOT OTPOR VO MAKEDONIJA

Vo po~etokot na Vtorata svetska vojna doa|a do formirawe na partizanski odredi vo Makedonija i toa : Skopskiot , Prilepskiot i Kumanovskiot odred ( vo 1941 godina). Vo vtorata polovina na 1941 godina e formira i POKRAINSKI [TAB kako najvisoko voeno rakovodno telo. Ovie odredi izvr{ile pove}e diverzantski akcii taka {to na ovoj na~in zapo~nala vooru`enata borba protiv fa{isti~kite okupatori. Prvata partizanska grupa vo Egejskiot del na Makedonija , bila formirana kon krajot na 1941 godina. Od partizanskite akcii izvedeni vo 1941 godina , najzna~ajno mesto zazema vostanieto vo Drama, poznato kako DRAMSKO VOSTANIE ( septemvri 1941 godina) . Vo nego masovno u~estvuvale Makedonci i Grci koi `iveele na taa teritorija. No po 3 dena

bugarskata vojska krvavo go zadu{ila vostanieto , pritoa ubivajki nad 3000 nevini luge . Vakviot vid na represii ne mo`ea da go stivnat narodnoosloboditelnoto partizansko dvi`ewe vo Egejska Makedonija. Vo 1941 godina e formirana ELAS ( osloboditelna vojka na KPG ) vo koja masovno se vklu~uva makedonskoto naselenie.

NOV VO MAKEDONIJA ( 1942 - 1944 ) godina

Po dolgi i naporni podgotovki , vo proletta 1942 godina bea formirani novi partizanski odredi vo Makedonija . Vo april 1942 godina e formira PRVIOT BITOLSKI PARTIZANSKI ODRED pod ime PELISTER , potoa nov skopski , nov vele{ki i nov prilepski odred, a vo juni 1942 godina e formiran i kru{evskiot partizanski odred PITU GULI . Vo esenta 1942 godina doa|a do novi vooru`eni dejstva vo Makedonija. So zgolemuvaweto na brojot na odredite se zgolemuval i brojot na borcite . Bugarskiot okupator vo sodejstvo so doma{nite predavnici prezemaat niza akcii za uni{tuvawe na otporot vo Makedonija. Pri toa se zatvoreni i ubieni niza istaknati boric kako: Orce Nikolov , Stiv Naumov , Mir~e Acev , Elpida Karamandi itn. No i pokraj golemite zagubi , okupatorite ne uspevaat da go zadu{at narodnoosloboditelnoto dvi`ewe. Prestojnata 1943 godina bila va`na i aktivna za narodnoosloboditelnoto dvi`ewe. Vo fevruari 1943godina bila formirana KPM ( Komunisti~kata Partija na Makedonija). Nejziniot CENTRALEN KOMITET go so~inuvale : glaven sekreta - Lazar Koli{evski i ~lenovite : Kuzman Josifovski , Cvetko Uzunovski itn.. Svojata PRVA SEDNICA CENTRALNIOT KOMITET ja odr`a na 19 mart 1943 godina. Za pouspe{no i polesno organizirawe , GLAVNIOT [TAB na NOV vo 1943 godina ja deli Makedonija na PET OPERATIVNI ZONI . Prva operativna zona ( teritoriite na Tetovo , Gostivar , Mavrovo, Ki~evo i Debar) , Vtora operativna zona ( teritoriite na Pelagonija , Prespa , Ohrid i Struga) , Treta operativna zona ( teritoriite na Veles , Tikve{ , Gecgelija i Mariovo) , ^etvrta operativna zona ( teritoriite na Isto~na Makedonija) i Petta operativna zona ( teritoriite na Skopje , Kumanovo i Kriva Palanka Po pozitivnite rezultati postignati vo vooru`enite borbi , na 2-ri avgust 1943 godina vo regionot na selo Ote{evo - Prespa, se odr`alo PRESPANSKOTO SOVETUVAWE na CK na KPM. Na sostanokot se re{ilo glavnite vooru`eni sili da se skoncentriraat i napa|aat na teritorijata koja se naoga pod italijanska okupacija zaradi toa {to se o~ekuvalo brza kapitulacija na Italija. Potoa bilo re{eno da zapo~nat podgotovki za svikuvawe na PRVOTO ZASEDANIE na ASNOM (Antifa{isti~ko Sobranie za Narodno Osloboduvawe na Makedonija) i da se zapo~ne so podgotovka za formirawe na pogolemi voeni edinici ( bataqoni i brigadi) . Taka na 18-ti avgust 1943 godina na planinata Slavej se formira bataqonot MIR^E ACEV . Ovoj den denes se slavi kako DEN NA ARMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA . Drug zna~aen nastan vo

voenata 1943 godina bil MANIFESTOT na G[ na NOV. Vo selo Crvena Voda vo podno`jeto na Karaorman bile izneseni osnovnite celi na MANIFESTOT i toa : BORBA ZA NACIONALNO OSLOBODUVAWE I SOZDAVAWE NA MAKEDONSKA DR@AVA ZAEDNO SO OSTANATITE JUGOSLOVENSKI NARODI .

OSLOBODUVAWE NA MAKEDONIJA I U^ESTVO NA MAKEDONSKIOT NAROD VO OSLOBODUVAWETO NA JUGOSLAVIJA

KPJ se poka`ala kako edinstvena politi~ka sila koja mo`ela da go povede makedonskiot narod vo op{tenarodno vostanie i koja go priznava nacionalnoto i politi~koto postoewe na makedonskiot narod. Po dologotrajnite podgotovki , na 11-ti oktomvri 1941 godina, vo mesnosta Crveni Steni (blizu Prilep ) bil formiran Prilepskiot partizanski odred GOCE DEL^EV . U{te istoit den odredot izvr{il napad na bugarskata policiska stanica, zatvorot i po{tata vo Prilep . Denot koga bil izveden ovoj napad podocna bil proglasen za DEN NA VOSTANIETO NA MAKEDONSKIOT NAROD. Vostanieto vo Makedonija vrodilo so plod. Se formira cvrst antifa{isti~ki pokret , a vo partizanskite odredi se poveke i poveke raste{e brojkata na novi borci . Oformena e i prvata brigada ( makedonsko-kosovska brigada) kako porazviena i pobrojna forma na vojska. Vo Makedonija veke se organizira definitiven udar na KPM i narodnoosloboditelnata vojska za kone~no osloboduvawe na makedonskiot narod.

PROLETNA OFANZIVA
Proletnata ofanziva traela od 25-ti april do 19-ti juli 1944 godina. Dodeka G[ planira osloboduvawe na Makedonija , bugarskata vojska prevzema nova ofanziva protiv makedonskata vojska. Vo ovaa ofanziva PRVATA MAKEDONSKA BRIGADA ja povratila zagubenata teritorija od Zapadna Makedonija. VTORATA MAKEDONSKA BRIGADA vodela borba za osloboduvawe na reonot na Povardarieto , Prilep i Bitola, a TRETATA reonot na Kriva Palanka i Kumanovo . Esenta 1944 godina se vodat zavr{ni operacii za osloboduvawe na Makedonija. So osloboduvaweto na Tetovo i Gostivar na 19-ti noemvri 1944 godina , Makedonija bila kone~no slobodna. Po osloboduvaweto na Makedonija, edinicite na makedonskata vojska (15-toit korpus) , se vklu~uva i vo borba za osloboduvawe na Jugoslavija. Kaj oddelni makedonski voeni edinici se pojavila `elba , namesto kon sever( Jugoslavija) borbata da se naso~i kon jug ( Egejska Makedonija) . No toa ne bilo dozvoleno od GOLEMITE SILI ( Anglija i SAD ) .