1

DOPUSTNA OBTEBA TAL

1. KRITERIJ DOPUSTNIH POSEDKOV
2. KRITERIJ NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL

1.1 DIFERENNI POSEDKI

Statino nedoloena konstrukcija:

1
1200
L

Primer:
L m cm = = 60 5

Statino doloena konstrukcija

1
500
L

Primer:
L m cm = = 60 12

JUS:

Statino doloena konstrukcija; nekoherentna tla
50 % absolutnih

Statino doloena konstrukcija; koherentna tla
25 % absolutnih

1.2 ABSOLUTNI POSEDKI

JUS:

5 cm Nekoherentna tla (brez rauna)

2,5 cm Koherentna tla (brez rauna)

2
RAUNSKE ANALIZE:

Dopuamo veje posedke.
Nad 5 cm in pri zahtevnih objektih je potreben monitoring.

Informativne vrednosti posedkov po ruskih predpisih:

20 - 40 cm Gospodarske in pomone industrijske
zgradbe
12 - 20 cm Statino doloene konstrukcije z nosilnimi
temelji
8 - 12 cm Opene stanovanjske zgradbe in
konstrukcije s statino doloeno nosilno
konstrukcijo
5 - 8 cm Zgradbe s statino nedoloeno nosilno
konstrukcijo
3 - 5 cm Obutljive industrijske zgradbe z
dinamino obtebo


TOGOST TEMELJNE KONSTRUKCIJE

JUS:
K
E
E
d
L
b
z
=
|
\

|
.
|
12
3
oglati temelji
oz.
K
E
E
d
D
b
z
=
|
\

|
.
|
12
3
kroni temelji

K > 0.4 Trma obteba

e je obteba (temelj) razlino toga (gibka, toga,
absolutno toga ali trma), dobimo neposredno pod obtebo
(z = 0) razline porazdelitve kontaktnih tlakov
( )

zz
z = 0
3
in razline posedke povrja temeljnih tal (temelja)
( )
u z
z
= 0 pod tlorisom obtebe q.

Gibka obteba:

( )

zz
z = 0
( )
u z
z
= 0

Absolutno toga obteba:






Primerjava napetosti in posedkov za trmo, togo in gibko
obtebo:

( )

zz
z = 0
( )
u z
z
= 0

( ) 0 z
zz
=
( ) 0 z u
z
=
4



Iz ravnovesnih enab sledi, da mora biti rezultanta
kontaktnih tlakov enaka rezultanti obtebe (ploina
diagrama kontaktnih tlakov je enaka ploini obtebe).

Posedki so pod trmo obtebo enakomerni, pri gibki obtebi
pa se pod tlorisom obtebe spreminjajo. Najveji so v
centru gibke obtebe.


Raun posedkov pod gibkimi obtebami:

u u u
A A
o
A
d
= +

Konni posedek je sestavljen iz dveh komponent: iz
distorzijskega (zaetnega) posedka in konsolidacijskega
posedka. Prvi del posedkov se razvije praktino med
gradnjo, drugi pa po zakonitosti konsolidacije (difuzijske
enabe).

Za gibke obtebe znamo izraunati posedke temeljnih tal
na dva naina:



(a) iz rezultatov edometrskih preizkusov

i v
i
oo
i
M
A
=
5
u
A
o
i
i
n

1














(b) iz rezultatov triosnih preizkusov

( ) oblika q E f u
i
, , , =

6
s u u
i i
z
i
s
=





7
Raun posedkov pod togimi obtebami:

Pod trmimi obtebami izraunamo posedek povrja
temeljnih tal tako, da izraunamo povpreen posedek
povrja temeljnih tal pod gibkimi obtebami:



2.1 MEJNA RAVNOVESNA NAPETOSTNA STANJA

V praksi govorimo enkrat o nosilnosti temeljnih tal, drugi
pa o dopustni obtebi temeljnih tal.

Nosilnost
Ko se Mohrovi napetostni krogi pribliajo toliko poruitveni
mejnici = + c tan , da zano deformacije tal naraati
s pospekom.

Dopustna obteba
Je manja od nosilnosti in povzroa take deformacije, ki
niso kodljive niti za varnost niti za funkcionalnost temelja
(zgradbe).


KRITINA OBREMENITEV TAL KOT IDEALNO
ELASTO - PLASTINEGA MEDIJA

a) KRITINA OBREMENITEV PO KONANI
KONSOLIDACIJI Frhlich (1934)

Za nobeno toko polprostora ne sme Mohrov napetostni
krog sei preko poruitvene mejnice:


f
c = + tan



8

sin
tan

=

+
+
1 2
1 2
2
2
c

sin
tan 2 2
2 1 2 1
|
.
|

\
|
+
+
<
c
(1)

Frhlich je obravnaval primer obremenitve polprostora z
brezkrajnim bremenskim pasom.

Enabe za izraun napetosti v polprostoru pod
brezkrajnim bremenskim pasom so:

x x
A

1
, x x
B

2

1
1
= arctan
x
z
,
2
2
= arctan
x
z


2
2 1
= , 2
2 1
= +

9

( )

xx
q
=
2
2 2 2 sin cos

yy
q
=
2
2

( )

zz
q
= + 2 2 2 sin cos

xy
= 0

yz
= 0

xz
q
= sin sin 2 2

Glavne napetosti:
( )

1
2 2 = +
q
sin
( )

2
2 2 =
q
sin

3
=
yy
(Ravninsko deformacijsko stanje)
10
Napetosti v temeljnih tleh zaradi lastne tee tal so enake:


zz
z =


xx yy zz
k z k = = =
0 0



xy yz zx
= = = 0

k
0
1 = sinKKJaky
k
0
1
=

KKRavninsko deformacijsko stanje

k
0
KKMeritev, ocena

Glavne napetosti:


1
=
zz



2 3
= =
xx


Frhlich je upoteval k
0
1 = .

Glavne napetosti v temeljnih tleh po obremenitvi tal z
brezkrajno pasovno obtebo:

( ) z
q

+ + = 2 sin 2
1
(2)
( ) z
q

+ = 2 sin 2
2
(3)
z
q

+ = 2
2
3
(4)

e drugo in tretjo enabo vstavimo v neenabo (1),
dobimo:

11

sin
tan
2 2 sin |
.
|

\
|
+ + <
c
z
q q

2
sin
2 sin
tan

+
<
c
z
q (5)

Pogoja za najmanjo vrednost obremenitve q sta:

1)

sin
sin
2
2 0
|
\

|
.
|
=

cos sin 2 =
2
2

= (6)

2) z z D = =
min
(7)

e vstavimo izraza (6) in (7) v neenabo (5) in jo
preuredimo, dobimo:


+
+
<

2 sin
cos
tan
c
D
q

tan
2
1
tan
|
.
|

\
|

+
<
c D
q (8)

Ker tea izkopa v obtebi q ni upotevana, je celotna
kritina obteba enaka:
12
q q D
cr
= +

D
c D
q
cr

+
|
.
|

\
|

+
<
tan
2
1
tan
(8a)

To je zelo strog pogoj! Za dopustno obtebo:

F
q
q
cr
dop
=

dobimo, e upotevamo, da je D= 0 in c= 0:

q
cr
= 0 !


b) KRITINA OBREMENITEV OB ZAETKU
KONSOLIDACIJE

e so temeljna tla malo prepustna, se prvotne efektivne
napetosti v temeljnih tleh zaradi obremenitve zelo malo
spremenijo. e so temeljna tla 100% zasiena, lahko v
zaetnih pogojih ocenimo velikost presenih pornih tlakov
zaradi obtebe temeljnih tal po Skemptonu:

( )

u
A A

1
3
1
1 = + (9)

Za normalno konsolidirane zemljine velja, da je
Skemptonov koeficient 1 = A . Iz enabe (9) sledi, da je v
tem primeru:


1

zz


zz
u
13
Frhlich je privzel, da je strina odpornost temeljnih tal
takoj po obremenitvi z obtebo q, kar enaka prvotni strini
odpornosti. Ta se po globini spreminja po enabi:

tan z c c
u u
+ = = (10)

e upotevamo pogoj, da mora biti Mohrov napetostni
krog pod poruitveno ovojnico, dobimo:



tan
2
2 1
z c c
u
+ = <

(11)



e v neenabo (11) vstavimo izraza (2) in (3) za glavni
napetosti, dobimo:

tan 2 sin z c
q
+ <

Najmanjo vrednost dobimo, e upotevamo:
2
2

= in

z D
min
=

( ) tan D c q + < (12)
14
in ob upotevanju tee izkopa:

( ) D D c q
cr
+ + < tan (12a)


Tudi kritina obteba takoj po obremenitvi tal z obtebo q,
ki jo izraunamo po Frhlichu je veliko manja, kot jo
dobimo po drugih postopkih.

Kritina obteba ni mejna obteba (nosilnost) temeljnih tal.
Iz pogoja, da v nobeni toki polprostora, ki je obremenjen
s pasovno obtebo, ni preseena strina odpornost e
niso izpolnjeni pogoji za poruitev temeljnih tal. e
analiziramo, kje takne toke lee v polprostoru, vidimo,
da vsaki razlini globini ustrezata po dve toki, kjer so
doseena mejna stanja.






15
V dreniranih pogojih velja:

2
2

=

Tik pod obtebo sta takni toki na robu pasovne obtebe.
V simetrali pasovne obtebe je takna ena sama toka. Iz
geometrije sledi, da je mejno napetostno stanje doseeno
v globini:

|
.
|

\
|
+
=
2
45 tan
0
max

b
z (13)

V nedreniranih pogojih, kjer velja:

2
2

=

pa je mejno stanje v globini:

b z =
max
(14)



16
e bi poiskali vse toke, kjer je v dreniranih ali
nedreniranih pogojih doseeno mejno stanje in e bi te
toke med seboj povezali, bi ugotovili, da ima linija, ki
vee takne toke v dreniranih pogojih obliko elipse, v
nedreniranih pogojih pa obliko kronice.

Do poruitve temeljnih tal (naraajoe deformacije pri
nespremenjenem napetostnem stanju) bi lahko prilo le:

e bi bilo vse podroje, ki je omejeno z elipso ali
kronico porueno (v vseh tokah znotraj tega podroja
bi moralo biti mejno napetostno stanje) ... temu ni tako
ali pa, e bi bil moen zdrs temeljnih tal po ploskvi, kjer
so v vseh tokah doseena mejna stanja ... tudi temu ni
tako.

Kritina obteba izraunana po Frhlichu ni mejna
obteba oziroma nosilnost temeljnih tal.


2.2 NOSILNOST TEMELJNIH TAL GLEDE NA
NEVARNOST ZDRSNITVE


(a) Analiza s poljubnimi potencialnimi drsinami:

Do poruitve temeljnih tal pride, e je strina odpornost
izrpana znotraj nekega zakljuenega podroja temeljnih
tal, ali znotraj zakljuenega pasu tal, ali vzdol sklenjene
ploskve v temeljnih tleh.


17

Nevarnost poruitve temeljnih tal lahko ugotovimo tudi
tako, da analiziramo nevarnost zdrsa temeljnih tal po
potencialni drsni ploskvi (drsini). V taknih primerih
obravnavamo temeljna tla kot tog idealno elasto
plastien medij. Za togo telo, ki je omejeno s povrjem
temeljnih tal (vkljuno z obremenitvijo) in potencialno
drsno ploskvijo ugotovimo iz ravnovesnih enab tisto
strino odpornost, ki zagotavlja ravnovesje tei temeljnih
tal, silam hidravlinega polja v temeljnih tleh in obremenitvi
temeljnih tal. Drugae povedano: iemo ravnovesje med
reaktivnimi silami vzdol drsne ploskve in aktivnimi silami,
ki delujejo na togo zemljinsko telo omejeno s potencialno
drsno ploskvijo.

Veino problemov lahko obravnavamo kot ravninske
probleme, n.pr.: pasovno obteba temeljnih tal. V
obravnavani ravnini je projekcija potencialne drsne ploske
sklenjena linija (rta).

Na prejnji sliki je prikazana potencialna drsna ploskev v
temeljnih tleh, obremenjenih s pasovnim temeljem nekega
objekta.

Ravnovesje med aktivnimi in reaktivnimi silami je podano
z enabo:
18
v v v v v v
E W H P Q T
a c
+ + + = +

(15)

e upotevamo Coulombov strini zakon:

tan + = c (16)

lahko ravnovesni sili izraunamo po enabah:

T cds
c
s
=

1 (17)
( )
v v v v
Q N T N

= + = + 1 tan (18)

( )
Q ds
s

= +

1 1 tan (18a)

Ravnovesje med aktivnimi in reaktivnimi silami bo
izkazano pri doloeni raunsko potrebni (mobilizirani)
strini odpornosti temeljnih tal. Ta pa je lahko enaka
dejanski strini odpornosti tal (mejno ravnovesje), lahko je
veja od dejanske strine odpornosti tal (nastopi zdrs
oziroma poruitev tal), lahko pa je manja od dejanske
strine odpornosti temeljnih tal (varno proti zdrsu oziroma
poruitvi temeljnih tal).

Razmerje med dejansko in mobilizirano strino
odpornostjo definiramo kot kolinik varnosti napram zdrsu
temeljnih tal:

m
F

= (19)

Kolinik varnosti F lahko v omenjenih treh primerih dosee
tri reprezentativne vrednosti:

F = 1 ... mejno (labilno) stanje

19
F < 1 ... zdrs (poruitev) temeljnih tal

F > 1 ... ni nevarnosti zdrsa (poruitve) temeljnih tal

e iemo nosilnost temeljnih tal (F = 1) ali dopustno
obtebo temeljnih tal (F > 1) iz kriterija nevarnosti zdrsa
temeljnih tal po potencialnih drsnih ploskvah, je treba
analizirati ve fizikalno monih drsnih ploskev (metoda
ekstrema). Merodajna je najmanj ugodna drsna ploskev.

Obiajno na taken nain niti ne iemo mejne
obremenitve temeljnih tal ampak dopustno obtebo
temeljnih tal s predpisanimi koliniki varnosti.

v v v v v v
E W H P Q T
a m cm
+ + + + +

(20)
c
c
F
m
c
= (21)
tan
tan

m
F
= (22)

JUS:

F

= 15 18 . .
F
c
= 2 0 2 5 . .

EUROCODE:

F

=125 .
F
c
=16 . F
cu
=14 .

in e posebej

1 = =
c
F F

OBTEBA
( )

OBT
135 .
20
e bolj pogosto pa na taken nain preverjamo, ali so
rezultirajoi koliniki varnosti napram zdrsnitvi temeljnih
tal, obremenjenih s poljubno obremenitvijo, veji od
predpisanih (stabilnostne analize).


(b) Analiza z doloeno obliko drsine

Da pride do poruitve temeljnih tal oziroma zdrsa temeljnih
tal morajo doseene napetosti v poruitvenem podroju,
porunem pasu ali poruni ravnini (drsini) ustrezati dvema
pogojema:

ravnovesnim enabam in
pogoju poruitve ... Mohr Coulomb

e se omejimo na ravninske probleme v ravnini x,z imamo
dve ravnovesni enabi:

0 =

z x
xz xx

(23)

z x
zz zx
(24)

Mejno napetostno stanje izraeno z Mohrovim krogom je
prikazano na naslednji sliki. V vsaki toki polprostora je
mono iz Mohrovega napetostnega kroga doloiti smer
drsine in psevdodrsine, v kateri je izrpana strina
odpornost.

Napetosti
xx
,
zz
in
xz
izrazimo z napetostjo ,
trdnostnima parametroma c in in kotom :

cot ) 2 cos sin 1 ( c
xx
= (25)

21





cot ) 2 cos sin 1 ( c
zz
+ = (26)

2 sin sin =
xz
(27)

e izraze (25) do (27) vstavimo v ravnovesni enabi (23)
in (24) in pri tem zanemarimo kohezijo (c = 0), dobimo dve
parcialni diferencialni enabi (Ktter):

0 2 cos sin 2 2 sin sin
2 sin sin 2 ) 2 cos sin 1 (
=

z z
x x

(27)

22

z z
x x
2 sin sin 2 ) 2 cos sin 1 (
2 cos sin 2 2 sin sin
(28)

e razreimo ti dve parcialni diferencialni enabi,
upotevajo robne pogoje, lahko doloimo v temeljnih tleh
vse mone drsine in psevdodrsine, ki nastanejo, e so
temeljna tla obremenjena z mejno obtebo. Iz ravnovesnih
enab lahko izraunamo tudi velikost mejne obtebe.
Obiajno je reevanje teh enab zaradi kompliciranih
robnih pogojev izredno teko. V analitini obliki je znano le
malo reitev teh parcialnih reitev za enostavne primere
(n.pr. Rankinne za brezkrajno poboje, Caquot Kerisel
za raun zemeljskih pritiskov), za numerino reevanje
parcialnih diferencialnih, pa je naj bolj prikladen numerini
postopek Sokolovskega (za pasovne obremenitve
temeljnih tal).

(b1) Rankin:

Zaradi enostavnosti bomo raziskali mejne napetosti in
drsine oziroma psevdodrsine, ki nastanejo ob vertikalnih
mejnicah I-I in II-II v breztenih temeljnih tleh
obremenjenih z brezkrajno obremenitvijo na povrju
temeljnih tal, e vertikalni mejnici enkrat premikamo drugo
proti drugi in drugi, e mejnici razmikamo drugo od
druge.

e je polprostor obremenjen z brezkrajno obremenitvijo q,
bodo v vsaki toki polprostora vertikalne napetosti in
vodoravne napetosti enake:

q p
zz b
= = (29)

q k p p
zz xx r l
) sin 1 (
0
= = = = (30)
23



Mohrov napetosni krog v katerikoli toki polprostora je
prikazan na zgornji sliki.

e je obremenitev q manja od mejne obtebe, bo Mohrov
napetostni krog leal pod poruitveno ovojnico, podano z
enabo:

tan + = c (31)

e zanemo mejnici I-I in II-II razmikati se zaradi tega
vertikalne napetosti (p
b
) ne bodo spremenile, vodoravne
napetosti (p
l
in p
r
) pa se bodo poveale. Najvejo vrednost
24
vodoravnih napetosti dobimo takrat, kadar se Mohrov
napetostni krog, ki gre skozi krajie vektorja p
b
, dotakne
poruitvene ovojnice. To najvejo mono vodoravno
napetost oznaimo s p
p
(pasivni zemeljski pritisk oziroma
pasivni odpor temeljnih tal).

e zanemo mejnici I-I in II-II premikati drugo proti drugi
se zaradi tega vertikalne napetosti (p
b
) ne bodo
spremenile, vodoravne napetosti (p
l
in p
r
) pa se bodo
zmanjale. Najmanjo vrednost vodoravnih napetosti
dobimo takrat, kadar se Mohrov napetostni krog, ki gre
skozi krajie vektorja p
b
, dotakne poruitvene ovojnice.
To najmanjo mono vodoravno napetost oznaimo s p
a

(aktivni zemeljski pritisk).

Iz prejnje slike je razvidno za pasivno stanje naslednje:

Pol Mohrovega kroga je v krajiu vektorja p
p
.
Vektor p
p
je veja glavna napetost, vektor p
b
je manja
glavna napetost. Drsina in psevdodrsina oklepa s smerjo
veje glavne napetosti kot , s smerjo manje glavne
napetosti pa kot .

2 4

= ,
2 4

+ = (32)

Velikost vektorja p
p
lahko izraunamo iz pravokotnega
trikotnika, ki ga doloajo oglia: preseie poruitvene
ovojnice s -osjo, sredie Mohrovega napetostnega
kroga in dotikalie Mohrovega kroga s poruitveno
ovojnico:

+
+

tan 2
2
sin
c
p p
p p
b p
b p

25

sin 1
cos
2
sin 1
sin 1

+
= c p p
b p
(33)

p
k =
|
.
|

\
|
+ =

+
2
45 tan
sin 1
sin 1
0 2

(34)

p
k =
|
.
|

\
|
+ =
2
45 tan
sin 1
cos
0

(35)

p p b p
k c k p p 2 + = (33a)

Po analogijo ugotovimo in dobimo za aktivno stanje
naslednje:

Pol Mohrovega kroga je v krajiu vektorja p
a
.
Vektor p
b
je veja glavna napetost, vektor p
a
je manja
glavna napetost. Drsina in psevdodrsina oklepa s smerjo
veje glavne napetosti kot , s smerjo manje glavne
napetosti pa kot .

2 4

= ,
2 4

+ =

Velikost vektorja p
a
lahko izraunamo iz pravokotnega
trikotnika, ki ga doloajo oglia: preseie poruitvene
ovojnice s -osjo, sredie Mohrovega napetostnega
kroga in dotikalie Mohrovega kroga s poruitveno
ovojnico:

+
+

tan 2
2
sin
c p p
p p
a b
a b

26

sin 1
cos
2
sin 1
sin 1
+

= c p p
b a
(36)

a
k =
|
.
|

\
|
=
+

2
45 tan
sin 1
sin 1
0 2

(37)

a
k =
|
.
|

\
|
=
+ 2
45 tan
sin 1
cos
0

(38)

a a b a
k c k p p 2 = (36a)


Generalno lahko pridemo do naslednjih zakljukov:

V breztenih temeljnih tleh so napetosti zaradi brezkrajne
obremenitve povrja tal v vsaki toki polprostora enake.

e dovolj razmaknemo dve vertikalni mejnici bo v prostoru
med tema mejnicama nastalo Rankinovo aktivno stanje,
levo in desno od teh dveh mejnic pa Rankinovo pasivno
stanje.

V vsaki toki polprostora nastane mejno napetostno
stanje.

Znotraj vertikalnih mejnic nastane mrea drsin in
psevdodrsin. Vse drsine in psevdodrsine oklepajo kot 45
0

+ /2 z vodoravnico, oziroma kot 45
0
- /2 z navpinico.

Tudi zunaj vertikalnih mejnic nastane mrea drsin in
psevdodrsin. Vse drsine in psevdodrsine pa v tem
podroju oklepajo kot 45
0
- /2 z vodoravnico, oziroma kot
45
0
+ /2 z navpinico.

27
Rankinovo reitev obiajno apliciramo na izraun
zemeljskih pritiskov, ki delujejo na vertikalno podporno
konstrukcijo. Ker je vertikalna konstrukcija konne
dimenzije (viine) in ker pred podporno konstrukcijo ni po
vsej njeni viini temeljnih tal, so poruna obmoja pred in
za podporno konstrukcijo omejena. Takno podroje je
zemeljski klin, ki ga omejujejo povrje temeljnih tal,
podporna konstrukcija in drsina, ki poteka iz vznoja
podporne konstrukcije proti povrju tal.

Raun aktivnih zemeljskih pritiskov:





28
Raun pasivnih zemeljskih pritiskov:



tevilni avtorji, ki so se ukvarjali z nosilnostjo oziroma
dopustno obtebo temeljnih tal (Prandtl, Terzahgi,
Mayerhof, ...), pa so za toge obremenitve regularnih
tlorisnih oblik (pasovna obremenitev, pravokotna ali
krona tlorisna obremenitev) izvedli tako imenovane
obrazce (analitine reitve) za izraun nosilnosti oziroma
dopustne obtebe ob doloenih predpostavkah o velikosti
in obliki porunega (plastinega) obmoja, ki nastane v
temeljnih tleh pod togo obremenitvijo in see tudi v
polprostor izven neposrednega podroja (n.pr. vertikalni
mejnici I-I in II-II, ki poteka skozi robni toki obremenitve)
pod obremenitvijo.

29
Pri tem so vsi raziskovalci v temeljnih tleh izven
neposredne obremenitve predpostavljali Rankinova
poruna (plastina) podroja.

Ker so regularna toga bremena konnih dimenzij (irina pri
pasovni obremenitvi in irina in dolina pri obremenitvi
pravokotne tlorisne obremenitve oziroma premer
obremenitve krone tlorisne oblike) so tudi poruna
(plastina) podroja omejena (konnih velikosti). Omejena
so s kinematino mono drsno ploskvijo. Iz analize
nevarnosti zdrsa temeljnih tal po takni drsni ploskvi, so
nateti avtorji podali analitine izraze za izraun nosilnosti
oziroma dopustne obremenitve temeljnih tal, ne da bi bilo
treba znova in znava iskati najneugodnejo drsno ploskev,
ki se formira pod doloeno togo obremenitvijo temeljnih tal
in nato iz ravnovesja, ki velja za toga zemljinska telesa
(stabilnostna analiza) doloevati kolinike varnosti napram
zdrsnitvi temeljnih tal po tej najneugodneji drsni ploskvi.


b2) Prandtl:

Obravnaval je nosilnost breztenih temeljnih tleh, ki so
obremenjena na povrju s togo pasovno obremenitvijo.
Predpostavil je, da se neposredno pod pasovnim
bremenom v temeljnih tleh pojavi plastino podroje (klin),
omejeno z drsinama, ki potekata iz robov pasovne
obtebe in oklepata kot 45
0
+ /2 z vodoravnico, oziroma
kot 45
0
- /2 z navpinico (Rankinovo aktivno stanje). Na
naslednji sliki je ta klin oznaen z oglii A,F in C

Izven bremena se tudi pojavi plastino podroje, ki ustreza
Rankinovem pasivnem stanju. To plastino podroje (klin
z oglii C, G in E na zgornji sliki) je omejeno z drsinama,
ki oklepata kot 45
0
- /2 z vodoravnico, oziroma kot 45
0
+
/2 z navpinico. Poloaj tok G in E je pogojen s irino
togega pasovnega bremena.
30

Znotraj obeh klinov je v vsaki toki doseeno mejno
napetostno stanje. Znotraj teh podroij imamo sistem
(mreo) drsin in psevdodrsin, ki med seboj oklepajo kot
/ 2 + (topi kot) oziroma / 2 - (ostri kot).

Pri mejni togi obremenitvi je plastino podroje tudi med
obema Rankinovima klinoma, to je med tokami C, F in
G. Tudi v tem podroju, ki je plastificiran, mora biti sistem
drsin in psevdorsin, ki se seejo pod kotom / 2 +
oziroma / 2 - .

V tem podroju morajo vse psevdodrsine izhajati iz toke
C (singularna toka). Pogoju, da se v toki, kjer je
doseeno mejno napetostno stanje, seeta drsina in
psevdorsina vedno pod kotom / 2 + oziroma / 2 -
ustreza oblika drsne ploskve, ki ima v prerezu obliko
logaritmine spirale in ravna psevdorsina.

Enaba logaritmine spirale se glasi:

( )
r r tg =
0
exp (37)
Mejno togo pasovno obremenitev, e poznamo merodajno
drsino izraunamo iz ravnovesnih pogojev. V ravninskih
primerih imamo 3 ravnovesne enabe.

Ker je Prandtl obravnaval breztena temeljna tla, morajo
biti v ravnovesju rezultanta iskane mejne toge pasovne
obremenitve p
f
in rezultanta tee zemljine, ki obremenjuje
temeljna tla levo in desno od pasovne obremenitve (q) z
reaktivnimi silami (normalnimi in tangencialnimi) vzdol
drsine, ki se upirajo zdrsu temeljnih tal po tej drsini.

Prandtl je loeno poiskal ravnovesje za vsako plastino
podroje in pri tem (kot pri lamelni stabilnostni analizi)
upoteval medsebojni vpliv enega podroja napram
drugemu.
31



AFC Rankinovo aktivno stanje
CGE Rankinovo pasivno stanje
CFG Podroje plastinega ravnovesja


Podroje BFC:

|
.
|

\
|

|
.
|

\
|
+
+
+
|
.
|

\
|

|
.
|

\
|
+
=
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
1

o
o
o
o
f
b
c
b
p b p


( )
|
.
|

\
|
+ + =
2
45
1

o
f
tg c p p (38)

32
c tg p p
o
f

|
.
|

\
|
=
2
45
1

(39)

Podroje CGE:

3 2
0 p p x = = (40)


|
.
|

\
|
+
|
.
|

\
|

|
.
|

\
|
+
|
.
|

\
|

=
=
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
0
2

o
o
o
o
l
c
l
p l q
y



( )
c q p
c p q
o
o
+
|
.
|

\
|
+ =

|
.
|

\
|
=
2
45 tan
2
45 tan
2
2

(41)


Podroje CFG

= M
c
0
( ) 0
tan 2 2
cos
2
cos
2
1
2
2
2
2 2
1
1 1
= r r
c r
r p
r
r p

Podobno, kot se dobi pri kroni drsini z radijem r in
polovinim sredinim kotom , moment reaktivne sile T
c

na sredie drsine:
33

M cl
r
=

sin


kjer pomeni:

1 1
sin
01
l c T ds c T
r
a
c
B
A
c
= =
=

se dobi pri drsini, ki ima obliko logaritemske spirale, ki jo
popiemo z enabo
( )
r r tg =
0
exp , moment reaktivne
kohezijske sile T
c
na sredie drsine po enabi:

( )
2
1
2
2
tan 2
r r
c
M
c
=

(42)
34


e upotevamo enabo logaritmine spirale
( ) tan exp
0
r r = in izrazimo r
2
z r
1
dobimo:

|
.
|

\
|
=

tg r r
2
exp
1 2
(43)

Iz momentne enabe izrazimo neznani napetostni vektor
p
1
:

( ) ( ) | | 1 tan exp
sin
tan exp
2 1
+ =

c
p p (44)

e v enabo (44) vstavimo izraza (enabi) (39) in (44) za
vektorja p
1
in p
2
, dobimo

po preureditvi izraz (enabo) za
izraun mejne toge pasovne obremenitve:
35
( )
( )
( )
)
`

+ +
|
.
|

\
|
+ +
+
|
.
|

\
|
+ =

sin
1 tan exp
tan exp 1
2
45 tan
tan exp
2
45 tan
2
o
o
f
c
q p

enaba (45)


To enabo lahko zapiemo tudi v obliki:

( )
( )
( )
)
`

+ + +
+ =

sin
1 tan exp
tan exp 1
tan exp
p
p f
k c
k q p
(45a)

Ker velja:

|
.
|

\
|
+ =
2
45 tan
2

o
p
k

Izraz (45a) oziroma (45) zapiemo po Prandtlu v obliki:

p q N c N
f q c
= + (46)

kjer pomeni:

q ... vertikalni tlak ob dnu obtebe p
f

c ... kohezijsko trdnost temeljnih tal
... strini kot temeljnih tal

in

( )
N N
q q
= ... faktor nosilnosti
( )
N N
c c
= ... faktor nosilnosti
36
( )

tan exp
2
45 tan
2
|
.
|

\
|
+ =
o
q
N (47)
( )
( )
)
`

+ +
|
.
|

\
|
+ =

sin
1 tan exp
tan exp 1
2
45 tan
o
c
N
enaba (48)


V primeru, e je kohezija nina (c = 0) dobimo:

p
f
= q N
q
(49)

e pa je strini kot nien ( = 0) dobimo:

( )
u fu
c q p + + = 2 (50)

zato ker je:

( ) 1 0 = =
qu
N (51)

in

( ) 14 . 5 2 0 + = =
cu
N (52)


Do podobne reitve, kot je priel Prandtl (1921), je priel
istega leta tudi Bonneau (1921).

Dokaz za enabi (51) in (52):

= 0
( ) 1 0 tan exp
2
0
45 tan
2
=
|
.
|

\
|
+ =
o
qu
N
in
37
( )
)
`

+ +
|
.
|

\
|
+ =
0 sin
1 ) 0 tan ( exp
0 tan exp 1
2
0
45 tan

o
cu
N

=
(

0 lim
sin
1 ) tan ( exp



Po Prandtlu ima drsina med tokama F in G obliko
logaritmine spirale. Po enabi, ki velja za logaritmino
spiralo:

( )
r r tg =
0
exp

izraunamo oddaljenost tok drsine od toke C tako, da
spreminjamo kot od nine, do najveje vrednosti = /
2, zaetni radij logaritmine spirale pa je enak:

|
.
|

\
|
+
=
2
45 cos
0
0

b
r (53)



b3) NOSILNOST TEMELJNIH TAL KOT TOGO
PLASTINEGA MEDIJA

Upotevamo lastno teo tal
Predpostavljena je potencialna drsna ploskev, ki
izpolnjuje v prejnjem poglavju zahtevane pogoje
Iemo ravnovesje togega telesa
e pride do zdrsa, je strina odpornost izrpana vzdol
vse drsine

38
Za togo pasovno obremenitev (glej spodnjo sliko)
zapiemo ravnovesje v podroju pod obremenitvijo v
sploni obliki:



( )

sin
cos
cos
2
b
c Q
P
f
+ = (54)

Q Q Q Q
c q

= + + (55)

( )

tan
cos
2
c
b
Q p
b
P
f
f
+

= = (56)

( )
( )
( )

+
+ +

=
b
Q
c
b
Q
b
Q
p
q
c
f

cos
tan
cos
cos


p b N c N q N
f c q
= + +

(57)

39
b3.1) Terzaghi:

Pod togo pasovno obremenitvijo je predpostavil plastino
podroje, ki je omejeno z drsinama, ki izhajata iz robov
obremenitve, z vodoravnico pa oklepata kot = .
Nosilnost temeljnih tal izraunamo po enabi:

p b N c N q N
f c q
= + +

(58)

|
.
|

\
|
= 1
cos
tan 5 . 0
2

p
K
N (59)
|
.
|

\
|
+
=
2
45 cos 2
2
2

o
q
a
N (60)

tan
1
1
2
45 cos 2
2
2

|
.
|

\
|
+
=
o
c
a
N (61)
(

|
.
|

\
|
=

tan
2 4
3
exp a (62)

V enabi (59) je z K
P
oznaen kolinik pasivnega pritiska,
ki pa ni enak Rankinovemu koliniku pasivnega odpora k
p
.
Podan je tabelarino oziroma v diagramu.

Koeficiente N

, N
q
in N
c
podaja v diagramih.

Oblika logaritminega dela drsine je podana z enabami:

cos 2
0
b
r = (63)

40
( ) tan exp
0
r r = (64)

max
=
3
4 2
(65)

|
.
|

\
|
=

tan
2
exp
2
max
b
z (66)



Terzaghi loi dva primera zdrsa temeljnih tal:

generelni lom
lokalni lom

Pri generelnem lomu se rauna s polnimi trdnostnimi
parametri, pri lokalnem lomu pa Terzaghi priporoa
uporabo reduciranih trdnostnih parametrov:

tan
3
2
tan ,
3
2
* *
= = c c (67)

41
Do lokalnega loma temeljnih tal pride v tistih tleh, kjer ni
bistvene razlike med vrhunsko in rezidualno strino
odpornostjo tal. Da pa se v takih zemljinah aktivira polna
strina odpornost pa so potrebne velike deformacije
(zdrsi). Nosilnost po kriteriju lokalnega loma se rauna
predvsem v rahlih nekoherentnih tleh in zelo
deformabilnih, normalno konsolidiranih koherentnih tleh.


b3.2 Mayerhof:

Po Mayehofu se izrauna nosilnost temeljnih tal,
obremenjenih s togo pasovno obremenitvijo po enabi:

q c f
N q N c N b p + + =

5 , 0 (68)

N

, N
c
in N
q
podani v diagramih.

Mayerhof je variiral kot tako, da je dobil pri doloenem
strinem kotu najniji faktor nosilnosti N

.



42
V diagramih podaja e globino (d) in dolino (f) drsine,
odvisno od strinega kota in irine obtebe b.



Faktorji nosilnosti za togo pasovno obremenitev po
Terzaghiju in Mayerhofu.


43

Za izraun nosilnosti temeljnih tal obremenjenih s togo
pasovno obremenitvijo se pogosto uporabljata
Terzaghijeva in Mayerhofova reitvi. V literaturi je mono
najti naslednja priporoila:

vrsta tal stanje postopek
gosti
D
r
> 0,70
Terzaghi generelni lom
srednje gosti
0,2 < D
r
< 0,7
Terzaghi povpreje med
generelnim in lokalnim
lomom ali Mayerhof


drobni peski
in melji
rahli
D
r
< 0,20
Terzaghi lokalni lom
obutljivost

f
/
r
< 5
Terzahgi lokalni lom ali
Mayerhof
100%
zasiene
gline

f
/
r
> 10
Mayerhof
nezasiene
gline
Mayerhof


e je toga pasovna obremenitev nesimetrina (na enem
robu je veja kot na drugem robu) se lahko nosilnost
temeljnih tal izrauna po postopkih, ki veljajo za
enakomerno obremenitev s tem, da se v raunih upoteva
reducirana irina b
*
.


44
Pogosto se obrazci za izraun nosilnosti temeljnih tal, ki
veljajo za toge pasovne obremenitve aplicira tudi na
izraun nosilnosti togih obremenitev, ki imajo obe tlorisni
dimenziji konni.

V takih primerih se rauna nosilnost temeljnih tal po
obrazcu:

q c c f
N q i N c i N b p + + =

(69)

Kolinika i

in i
c
sta odvisna od oblike toge obremenitve in
od strinega kota temeljnih tal.

Kolinik i

Tlorisna oblika
obremenitve
Kolinik
i
c

= 45
0
= 40
0
< 35
0
kvadrat L / 2b = 1

1,25 0,80 0,85 0,90
pravokotnik
L / 2b = 2
1,10 0,85 0,90 0,95
pravokotnik
L / 2b = 5
1,05 0,90 0,95 1,00
pravokotnik
L / 2b = 10
1,00 1,00 1,00 1,00
krog 2b = 2r

1,20 0,70 0,80 0,90