BESEDA

Kaj je beseda?
BESEDA je dogovorjeno ime esa. Ima dogovorjen pomen (ki velja znotraj Ima dogovorjeno tvarno stran (kako piemo in jezikovne skupnosti). govorimo). ki jih ne smemo zamenjati z drugimi glasovi/rkami. TVARNA STRAN BESEDE je sestavljena iz glasov ali rk, ki so v doloenem med katere ne smemo ki jih zaporedju. niesar vriniti in ki jih izgovarjamo/piemo ne smemo izpustiti. strnjeno.

V slovenskem knjinem jeziku je nekaj besed, ki sestojijo iz 2 ali ve strnjenih delov vedelne besede; piemo jih narazen, eprav ele skupaj nekaj poimenujejo. Npr. biti zaljubljen, delati napake. Enodelne glagolske oblike: nedolonik (priti), sedanjik (pridem), velelnik (pridi) Dvodelne glagolske oblike: preteklik (je priel), prihodnjik (bo priel), predpreteklik (je bil priel), pogojnik (bi priel)

Poimenovalne vloge besed

VLOGA BESED poimenovanje predmetnosti predmetnopomenske besede knjiga, brati razmerja v predmetnosti slovnine besede na, iz, ko, in Sporoevalevega razmerja do predmetnosti ali do naslovnika ** naklonske besede menda, prosim, brr kazalne besede jaz, moj, tukaj, zdaj kazanje

** npr. razodevamo svoje stalie, svojo zavezanost, svoje hotenje, svoje doivljanje

Pomen besed
Beseda ima doloen pomen, pomeni kaj konkretneka (npr. stol) ali kaj abstraktnega (npr. upanje). Besede z enim pomenom imenujemo enopomenke, besede z veimi pomeni pa vepomenke. Prevladujejo vepomenske. o Metaforini prenos je isto poimenovanje na podlagi podobnosti. Npr. mi. o Metonimini prenos je isto poimenovanje na podlagi povezanosti. Npr. ola (kot ustanova ali kot pouk). Na kateri dejanski pomen vepomenske besede mislimo, se ugotovi iz sobesedila. Strokovne besede imajo en sam pomen. Besede z enako tvarno stranjo (enako se izgovarjajo ali piejo), ne poimenujejo pa podobne predmetnosti: enakozvonice (homonimi): o Enakoglasnice: izgovarjamo enako, piemo drugae. o Enakopisnice: piemo enako, izgovarjamo razlino.

Blizuzvonice (paronimi) so besede, ki imajo zelo podobno tvarno stran (zvenijo podobno); npr. trenerka trenirka. ENAKOZVONICE razlien enaka BLIZUZVONICE razlien podobna

POMEN TVARNA STRAN

Pomenska razmerja med besedami

1) SOPOMENKE (sinonimi): besede, ki imajo enak ali zelo podoben pomen. Imajo razlino slogovno vrednost: - Nezaznamovane (nevtralne): lahko jih uporabljamo v vseh okoliinah. - Zaznamovanje: lahko jih uporabljamo le v doloenih okoliinah ali kot posebni uinek (damo v narekovaje). Vasih iste predmetnosti ne poimenujemo s sopomensko besedo, temve s sopomensko besedno zvezo. 2) PROTIPOMENKE (antonimi): besede z nasprotnim pomenom. Nasprotni pomen lahko izrazimo: - S posebno besedo (npr. prijazen osoren). - Tako, da izhodini besedi dodamo predpono ne-. 3) PODPOMENKE (hiponimi) in NADPOMENKE (hipernimi): podpomenke so besede z ojim pomenom, nadpomenke pa s irim pomenom. Nadpomenke pogosto uporabljamo pri razlaganju pojmov. S podpomenkami poimenujemo predstavnika iste skupine; s tem prepreujemo presplono, nenatanno sporoanje. 4) BESEDNA DRUINA: besede z istim korenom oz. iz skupnega korena spadajo v isto besedno druino. 5) TEMATSKO POLJE: besede glede na isto tematsko povezanost. Pomenska razmerja med besedami so torej: sopomenskost, protipomenskost, nadpomenskost, podpomenskost, pripadnost isti besedni druini, pripadnost istemu tematskemu polju.

Slogovna vrednost besed

BESEDE GLEDE NA SLOGOVNO PRIPADNOST slogovno nezaznamovane besede slogovno zaznamovane besede - uporablne le v nekaterih besedilih - uporabne v vseh besedilih - poimenujejo predmetnost in - poimenujejo predmetnost razodevajo sporoevalca 1) ustveno zaznamovane besede (besede, s katerimi razodevamo svojo ustveno razmerje do predmetnosti): Naklonjeno razmerje izraamo z: - ljubkovalnicami (npr. srkan) - olepevalnicami (z njimi skuamo neprijetno predmetnost nekoliko omiliti, npr. namesto grd nelep) - otrokimi besedami (besedami, ki jih rabijo otroci ali stareji v pogovoru z njimi, npr. spankati) Nenaklonjeno razmerje izraamo z: - slabalnicami (npr. poleuh, kislica, dreti se )

zmerljivkami/psovkami (izraamo e bolj odklonilno (grobo/aljivo) razmerje do poimenovanega, npr. bedak, budalo, prasec ) - kletvicami (drubeno nesprejemljive medmetne besede/besedne zveze, s katerimi izraamo negativno razpoloenje ob em, npr. hudi, mejdun, jebelacesta ) - prostakimi (vulgarnimi) besedami (drubeno nespodobne/moralno nesprejemljive besede, npr. vritmepii, posrane ) * Predmetnost lahko poimenujemo tudi privzdignjeno, vzneseno. * Lahko je ustveno zaznamovan le eden od pomenov besed npr. slon (beseda ima v jeziku e kak drug pomen) * Ironina raba besede v besedilu (npr. dobra poteza miljeno kot slaba). 2) Narene ali pokrajinske pogovorne besede (pokrajinsko zaznamovane besede): z njimi naslovniku hkrati razodevamo svojo pokrajinsko pripadnost. Te besede lahko uporabljamo v zasebnih pogovorih z ljudmi iz iste pokrajine. 3) Slengovske ali argonske besede (drubeno zaznamovane besede). S slengovskimi razodevamo pripadnost starostni skupini vrstnikov (npr. kul), uporabljamo jih v neuradnih pogovorih z vrstniki. Z argonskimi pa razodevamo pripadnost skupini ljudi z istim poklicem, stroko, uporabljamo pa jih v pogovorih z ljudmi istega poklica 4) Funkcijsko zaznamovane besede. Pri poimenovanju predmetnosti pogosto razodevamo svojo drubeno vlogo . - Praktinosporazumevalne besede: uporabljamo samo v zasebnih vsakdanjih pogovorih s prijatelji, znanci Npr. pisker. - Uradovalne besede: besede, ki jih uporabljajo uradniki pri sporazumevanju s strankami. Npr. garancija, polog - Strokovne besede (termini): te besede so razumljive predvsem strokovnjakom in so omejene le na rabo v nekaterih strokah. So enobesedni in vebesedni. Strokovno izrazje je izrazje, znailno za doloeno stroko. - Publicistine besede: uporabljajo javni sporoevalci. Npr. ubraniti, peterka 5) asovno zaznamovane besede: besede, ki so noveje in e ne splono razirjene (npr. tevka) noveje besede (neologizmi), ali besede, ki so jih neko pogosto uporabljali, danes pa redko ali ne ve (npr. kititi) starinske oz. zastarele besede (arhaizmi).

Izvor besed
V etimolokem slovarju je za vsako besedo pojasnjeno, od kod izvira in kaken je njen prvi/prvotni pomen. Domae besede: - tiste, ki izvirajo iz prednika dananje slovenine indoevropskega prajezika, praslovanine ali zgodnje slovenine. - tiste, ki so nastale (in e nastajajo) v novejem asu na podlagi starejih slovenskih besed (npr. cvet cvetliarna, gost zgoenka). - tiste, ki izvirajo iz posnemanja naravnih zvokov oz. glasov. Prevzete besede so tiste, ki so prile v slovenino iz jezikov, s katerimi nismo povezani razvojno, temve zemljepisno ali kulturno. Izvirajo predvsem iz grine in latinine ter iz nemine, angleine.

Besede ob prevzemanju po navadi prilagajamo zakonitostim slovenskega knjinega jezika izgovarjamo z najblijimi slovenskimi glasovi, piemo po nae, jim pripiemo ustrezen spol, jih po nae sklanjamo Glede na to, koliko so prevzete besede prilagojene slovenskemu knjinemu jeziku, loimo: - Sposojenke: prevzete besede, ki jih popolnoma prilagodimo (izgovarjamo, piemo, pregibljemo po nae). Npr. pica - Tujke: prevzete besede, ki jih deloma prilagodimo (pregibljemo in izgovarjamo po nae, ohranjamo pa tuj zapis). Npr. renault - Citatne besede: prevzete besede, ki jih nikakor ne prilagodimo slovenskemu knjinemu jeziku, zato ohranijo tuj izgovor, zapis in slovnine lastnosti. Pe ve je citatnih besednih zvez. Npr. first lady. Prevzeta obna imena navadno popolnoma prilagodimo (izjema glasbeni izrazi, avtomobilske znamke), prevzeta lastna imena pa naeloma ohranijo izvirni zapis (e jezik, iz katerega so prevzete, uporablja latinico). Po domae: osebna lastna imena iz grko-rimskega sveta, imena vladarskih rodovin, redka imena slavnih osebnosti, svetnika imena, imena vladarjev in papeev. Med enobesednimi zemljepisnimi lastnimi imeni iz jezikov z latinino pisavo piemo po domae: imena drav, pokrajin, celin, vejih otokov in polotokov, vod, gorovij, bolj znanih krajev, povezanih z nao kulturno zgodovino, znanih stavb. Slovenska imena uporabljamo tudi za kraje v zamejstvu. Pri vebesednih zemljepisnih imenih prevajamo njihove obne sestavine (npr. Niagarski slapovi). Velja za: vode, imena drav, pokrajin, otokov, polotokov, rtov, oblik zemeljskega povrja, cest/ulic, trgov, parkov, stavb. Prevzeta stvarna lastna imena pa naeloma prevajamo, izjema so le imena podjetij in asopisov.

Tvarna stran besed

Izgovorjena oz. zapisana beseda sestoji iz glasov ali rk, ki si sledijo v doloenem zaporedju, mednje ne smemo niesar vriniti in niesar izpustiti.
Tvarna stran izgovorjenih besed Izgovorjena beseda: najmajn 1 zlog (naeloma), iz samoglasnika in soglasnika. Samoglasnike v besedi izgovarjamo razlino moso. Besede imajo po navadi en naglas (mesto ni prosto predvidljivo). Nenaglaeni samoglasniki so vedno kratki. Na izgovorjavo soglasnikov pogosto vpliva glasovno okolje glasovne razliice in glasovne premene. o Asimilacija: prednji glas se po zvenenosti prilagodi naslednjemu. Npr. glasba. o Izjema: mo motvo (tu asimilacijo pravopis upoteva).

Tvarna stran zapisanih besed Pazimo na pravilno: zapisovanje glasov s rkami, deljenje, rabo velikih in malih rk, pisanje prevzetih besed, pisanje besed skupaj/narazen/z vezajem Pri pisanju vijih enot pa je treba upotevati tudi pravila o rabi loil.

Raba velikih rk Z veliko zaetnico piemo: prvo besedo v povedi, lastna imena, svojilne pridevnike iz lastnih imen, izraze posebnega spotovanja.

1. Velika zaetnica na zaetku povedi. - 1. beseda v povedi, v javnih napisih in naslovih potnih poiljk. - 1. beseda v povedi, kadar imamo dobesedni navedek. - Kadar imamo poved v povedi (V povedi Xxx xxx xxx podrtaj.) 2. Velika zaetnica v lastnih imenih. - Imena bitij, zemljepisna imena in stvarna imena. - Lastna imena so enobesedna ali vebesedna. Enobesedna z veliko zaetnico, vebesedna: prvo besedo z veliko zaetnico, pisanje neprvih besed pa doloajo pravila. Velika zaetnica v lastnih imenih bitij: o Imena posameznih ljudi (rojstno/krstno ime, priimek, psevdonim, pridevek, domiljijsko ime), ivali, veroslovnih in bajeslovnih bitij, prebivalcev, pripadnikov posameznih ljudstev, narodov, alegorine poosebitve. o V vebesednih piemo prvo besedo z veliko zaetnico, neprve pa z malo, razen e niso e same lastna imena. o Lastna imena niso: izobrazbeni, astni, funkcijski nazivi, poimenovanja po jezikovni, rasni ali
verski pripadnosti, stalni asovni in zemljepisni pridevki za pripadnike narodov (npr. stari Grki), poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, cerkvenih redov, asopisov, drutev, strank, podjetij

o Z veliko zaetnico piemo splono znana nadomestna lastna imena npr. Brezmadena. Velika zaetnica v zemljepisnih lastnih imenih o V vebesednih zemljepisnih lastnih imenih piemo prvo besedo z veliko, neprve pa z veliko, e so e same lastno ime ali e gre za naselbinsko ime. o Naselbinska imena so imena naselij (mest, vasi, zaselkov). Neprvih besed ne piemo z veliko, e gre za predloge ali mesto, selo, vas, trg. o Nenaselbinska zemljepisna lastna imena: imena ulic, trgov, cest, mestnih etrti, drav, enot
zveznih drav in pokrajin, vodnih tokov, prekopov, slapov, jezer, morij, oceanov, vzpetin, dolin, niin, gozdov, jam, puav, otokov, otoij, polotokov, rtov, celin, nebesnih teles in ozvezdij, poslopij in drugih samostojnih lobjektov.

o e vebesedno zemljepisno lastno ime uporabimo v splono znani skrajani ali nadomestni obliki, ga piemo z veliko: Ljubljansko barje Barje. Velika zaetnica v stvarnih lastnih imenih
o Besedilo, publikacija, knjiga, knjina zbirka, asopis, umetnostne stvaritve, ustanove, upravne enote, podjetja, zavodi, organizacije, vojake enote, verske skupnosti, drutva, umetnostne/portne skupine, lokale, meddravne zveze, prireditve in festivale, vozila, trgovinske ali industrijske znamke.

o V vebesednih stvarnih lastnih imenih piemo prvo besedo z veliko zaetnico, neprve pa z veliko, e so e same lastno ime. o Med stvarna lastna imena ne spadajo: poimenovanja znanstvenih strok in njim ustreznih olskih
predmetov, nagrad, priznanj, obliij, zgodovinskih dogodkov, jezikov, dni, mesecev, praznikov, slogovnih usmeritev in obdobij, zddravil, predmetov, nastalih iz lastnih imen (npr. tefan, francoz), poljudna poimenovanja meddravnih zvez (npr. mala antanta).

3. Velika zaetnica v svojilnih pridevnikih iz lastnih imen - Z veliko piemo svojilne pridevnike iz lastnih imen, e so tvorjeni z obrazili ov/-ev/-in ali e zaznamujejo duhovno last. - V prenesenem pomenu (npr. ahilova peta): z malo. - e pridevniki na ov/-ev/-in zaznamujejo vrstnost, z malo. 4. Velika zaetnica v izrazih spotovanja - Z veliko ali z malo zaetnico lahko piemo osebne in svojilne zaimke za ogovorjeno osebo. e ogovarjamo ve oseb ali skupino, po navadi uporabljamo malo zaetnico.

Pisanje s samimi velikimi rkami: kadar elimo poudariti celo besedilo ali le posamezno poved ali besedo v njem. Tako piemo tudi kratice.

Frazemi
Besedne zveze so proste (pomen predvidljiv) in stalne (izdelana celota, npr. avtomatske zapornice, fant od fare). e ima stalna besedna zveza pomen, ki ni napovedljiv iz pomenov njenih sestavin, jo imenujemo frazem. Znailnosti frazemov: o Stalnost pomena in oblike. ne spreminjamo spola, tevila, sklona. o Deloma lahko spreminjajo obliko zaradi vkljuevanja v besedilo (spreganje, asovne oblike, naklonske oblike). Po obliki so stavni: reenica (npr. Dober glas see v deveto vas.); in nestavni: reklo (npr. spoznati se na kaj kot zajec na boben). Reenice imenujemo tudi pregovori. Tudi zanje znailna stalnost pomena in oblike. Raba frazemov je slogovno zaznamovana. Pogosto jih uporabljamo v zasebnih neuradnih okoliinah (v praktinosporazumevalnih besedilih), v publicistinih besedilih (npr. kot sredstvo vrednotenja) in reklamah. Prenovitve frazemov: predvsem v publicistinih besedilih; dobijo nov pomen.

Jezikovni prironiki
So vsebinski (slovnice, pravopisi) in abecedni (slovarji). Slovarji: enojezini in vejezini. Sploni in posebni. Posebni: tematski (npr. pravopis, etimoloki, frazeoloki), terminoloki (vsebujejo strokovno izrazje doloene stroke), Uporaba SSKJ: o Po abecedi razvrene besede v SSKJ se imenujejo gesla ali iztonice. Vsako je predstavljeno v svojem odstavku ima svoj slovarski sestavek, ta pa ima ve delov. o Geslo: zapisano v osnovi obliki (sam. v im. ednine, pridevnike besede v obliki za m. sp.
ednine in v im., glagol v nedoloniku in sedanjiku, v nekaterih primerih je geslo podano v dvojni obliki, opremljeno je z naglasnim znamenjem).

o Zaglavje: sledi oznaki za besedno vrsto, najdemo podatke o naglasnih in oblikovnih posebnostih gesla, o izgovoru in tonemskem naglasu. o Glavi in zaglavju sledi pomenski del: Pomenska razlaga s ponazarjalnim gradivom: razlaga pomena/pomenov gesla
(pri vepomenkah so pomeni zaznamovani z arabskimi tevilkami najprej osnovni pomen, nato drugi), zgledi iz dejanske rabe gesla. Frazeoloko gnezdo (uvaja znamenje , navedeni frazemi, ki vsebujejo geslo). Terminoloko gnezdo (uvaja znamenje , navedeni ustrezni strokovni izrazi posameznih strok).

o Za natanneje doloanje rabe besed in besednih zvez so v slovarskem sestavku slogovni/stilni kvalifikatorji oznake, ki uporabnike pouijo, v katerih besedilih se uporablja beseda/besedna zveza.