RAZVOJNA PSIHOLOGIJA -

Zlatka Cugmas

Razvoj miljenja - Piaget

Razvojna epistemologija znanost o spozn. Klinina metoda iste starosti enako odg. na vpr. Predstava o realnosti z izkunj. se sprem. Mentalna shema kogn. struk. omogoa aktivnost (dis)ekvilibrium ravnovesje proc. asim. akom., ekvilibracija proces doseganja ravnot. Mentalna asimilacija proc. prilag. novih izkuenj prej., akomodacija prilag. starih izk. novim info. Vija stopnja ravnoteja, prilagojenosti Spirala razvoja

Razvojne stopnje
(razvoj kot neprekinjen proces) SKUPNE ZNAILNOSTI: Stalno zaporedje Individualen tempo Individualna najvija stopnja Prehajanje iz stopnje v stopnjo Pomen izkuenj, ne izobrazbe

 Stopnja senzomot. Inteligentnosti (0-2)

od refl. do shem

Preoperativna stopnja (2-7): simbol EGO govor prekonceptualno, simbolino miljenje (24), intuitivno miljenje (4-7) 1 predstava Stopnja konkretno loginih operacij (7-11)
log. re., as, prostor

Stopnja formalno loginih operacij (11-15)

podrobno, abstrakt, hipoteze, metafore.

Stopnja senzomotorine inteligentnosti

0-1 mes: diferenciacija refleksov sesanje 1-4: oblikovanje prvega akcijskega vzorca (primarne krone reakcije) ukvarja s seboj, se
spoznava, igra, odmisli zunanji svet NAMERA-CILJ

4-8: obl. akcijskega vzorca z zun. svetom (sek. krone reakcije) udarja s predmetom po
predmetu DELUJE NA OKOLJE, delno skrit predmet.

8-12: uskl. podobnih akc. vzorcev prakt. milj

stekl. na mizi, potegne prt. IE skrit predmet.

 12-18: terciarne krone reakcije eksperimentiranje razl. akcije razl. Posledice,

poskus napaka, iskanje predmeta kjer ga vidi, ropot predmetov ob padcu na tla, tolk po mizi. IE NA ZADNJI LOKACIJI.

18-24: pojav miljenja pred zaeto aktivnostjo reprezentacije vnaprej premislimo,

kaj bomo naredili, stalnost predmeta. RAZVITO ISKANJE.

Razvoj konstantnosti, stalnosti predmeta

0-2 mes: otrok predmeta ne ie 2-4: ga priakuje 4-8: ie delno skrit predmet 8-12: ie, a ne pri premestitvi 12-18: ie, e vidi premestitev 18-24: konstantnost predmeta

1. To, da otrok uporablja leseni kocki vedno tako, da postavlja eno na drugo, lahko razloimo z: a) Mentalno akomodacij b) Ekvilibracijo c) Mentalno asimilacijo d) Habituacijo

2. K znailnostim pripiite ustrezno razvojno stopnjo senzomotorine inteligentnosti. a) Delovanje na okolje izven sebe 4-8m b) elja pridobiti nove ugotovitve o okolju 12-18m c) Refl. uporablja v stiku z novimi draljaji 0-1m d) Zadovoljstvo ob dejavnostih na lastnem telesu 1-4m e) Razvoj reprezentacij 18-24m f) Integriranje sekundarnih kronih reakcij 8-12m

3. V kateri stopnji senzomotorine inteligentnosti je otrok sposoben nartovati svoja dejanja (z vpogledom)? V zadnji: 18-24m.

4. Izberite v vsakem paru leeih besed pravilno. Habituacija je tip razvoja / uenja, pri katerem se ponavljajoe izpostavljanje istim / razlinim draljajem kae v porastu / upadu posameznikovega odziva na te draljaje, ki ga ne moremo pripisati enostavni spremembi v njegovem stanju, utrujenosti ali senzorni /motorini prilagoditvi, temve najverjetneje odraa naraajoo spoznavno razumevanje / poznanost draljajev.

5. Kako imenujemo obnovitev pozornosti na draljaj? Dishabituacija.

6. S im razlagate ugotovitve naslednjega preizkusa (Butterfield in Siperstein, 1972): Dva dni stari novorojenki odgovarjajo na glasbo, ki zanje predstavlja prijeten draljaj. e sesanje dude sproi glasbo, novorojenki dudo sesajo dlje kot v kontrolnem pogoju. e sesanje dude izkljui glasbo, sesajo manj. a) Posnemanje b) Prepoznavanje ekvivalentnih informacij, ki jih zaznajo z razlinimi uti c) Klasino pogojevanje d) Instrumentalno pogojevanje e) Habituacija

7. Opiite eksperiment z branjem otrokih zgodb (DeCasper in Spence, 1986), ki dokazuje, da imajo novorojenki e v prvi podstopnji senzomotorine inteligentnosti razvit dolgoroni spomin. Ve tednov pred
rojstvom so mame otrokom brale zgodbe. Ko so po rojstvu brale iste zgodbe, so dojenki dudo sesali hitreje.

8. Opiite naslednje dogodke: a) Habituacijski dogodek

velik + majhen predmet, ki se izm. gibljeta za zaslonom

a) Mogo testni dogodek majhen predmet, niji od

sp. roba gibljemo iz ene strani na drugo, pojavi se na drugi strani: otrok ga za zaslonom ne vidi.

b) Nemogo testni dogodek velik predmet, viji

od sp. roba, se giblje za zaslonom pojavi na drugi strani.

9. Kaj zahtevamo od otroka v drugi podstopnji senzomotorine inteligentnosti v Piagejevih eksperimentih in kaj v eksperimentih sodobnejih avtorjev? a) Aktivno iskanje zakritih predmetov b) Pravilen besedni odgovor c) Opazovanje s habituacijo in dishabituacijo d) Koordiniranje akcijskih shem odstraniti oviro in sei po predmetu e) Razlago odgovorov

11. Kako otrok oblikuje svoja prva spoznanja o svetu? a) Z aktivnim delovanjem nanj b) Z uenjem po metodi poskusov in napak: 12-18m. c) Z uenjem z opazovanjem kontrastnih dokazov d) Z eksperimentiranjem

12. Navedite primer kontrastnih dokazov.

KONTR. DOKAZ: kont. izkunja, sestavl. 2 naspr. Izkuenj. Enkrat A, drugi B. e se uimo, bomo dobili dober rezultat. e se ne uimo, rezultat ne bo dober.

13. Kako bi omogoili, da dojenek razvije pojem o uinku tenosti?

Razvoj operacij
Reverzibilnost (cev) vrstni red kroglic v cev Egocentrizem recipronost (planine, brat) pogled na problem z lastnega vidika Centracija v dol. trenutku le 1 vidik probl decentracija ve vidikov (multipla, hierarhina klasifikacija, konzervacija (identiteta ni dodano/odvzeto, kompenzacija nivo niji, a kozarec iri, reverzibilnost nalijemo nazaj))

Konzervacija koliine
tevila (6-7 let) ob neodvzemu ostane enako Doline (7-8 let) e vrsto razpoteg., je enaka masa Loenih stvari (8 let) Tekoine (8 let) iz enega kozarca v drugega Snovi (8 let) zvijanje plastelina Prostora (9 let) osebi imata 3 razl. parcele isto? Tee (10 let) enako teki kroglici preobl. - tea? Spodrinjene tekoine (po 12. letu) kozarca,
isto vode+kroglica. Potopimo, vzamemo, preobl., v vodo.

Pojem tevila
Konzervacija tevila Tranzitivnost (naloga seriacije) vsak v nizu
elementov veji od predh., manji od nasl.

Razredna inkluzija hkrati razmilja o delu in

celoti. PUZZLI.

V dobesednem govoru zapiite logine razlage vsake konzervacije koliine posebej.

Predvzrona pojmovanja
Motivacija (do 5;6 let): Voda v reki tee zato, da bi prila do morja. Stvari imajo motiv. Finalizem: Sanje so zato, da razveselijo otroke. Stvari imajo motiv sluiti loveku. EGO. Fenomenalizem: Kamen je lahek, ker je siv. Povezovanje nepovezanega. Magijsko verovanje: Ko hodimo, premikamo luno. Otrok vpliva na naravne pojave. Participacija: no je druitev ve senc.

 Artificializem (od 6 do 9 let): Ljudje so ustvarili reke, da bi se z ladjami lahko vozili iz enega kraja do drugega. Animizem: Mesec raste kot jaz. Objektivnim
pojavom subj. znailnosti

Dinamizem: oblaki imajo energijo, da se lahko premikajo sami. Mehanina razlaga (od 9;5 let): Vesla enejo oln. Gibanje sicer povzroa oln. Prostorninska razlaga: oln izpodriva vodo.

 Zgoevanje, razredevanje: Kamen je nastal tako, da se je voda zgostila. Zaetni realizem odsotnost zna. v razlagi recipronost upotevanje ve vidikov problema, relativnost zavedanje povezanosti stvari, objektivnost loi ivo, neivo; naravnim pojavom
vedno manj pripisuje lastnosti neivega.

Poimenuj razlage:
1. e bo poreden, bo grmelo. Magino verovanje 2. Deuje zato, da bom lahko skakal po luah.
Finalizem

3. 4. 5. 6. 7. 8.

Torba je alostna, e jo vrem v kot. Veliki avtomobili so hitri. Fenomenalizem Mlin se vrti, ker nanj tee voda. Mehanina lovek je naredil sonce, da ga greje. Finalizem Majhni psi so prijazni, velikih se mora bati. Voda je mokra, ker je modra. Fenomenalizem

Stopnja konkretno loginega miljenja

Otrok potrebuje za logino miljenje konkreten material. e ima Janez svetleje lase kot Miha in temneje kot Peter, kdo ima najsvetleje lase?

Stopnja formalno loginega miljenja

Naloga z nihalom. Naloga s tekoinami.

Kritika Piagejeve teorije

Egocentrizem: Skrivanje otroka (Hughes in Donaldson, 1979) 3;6-5 let; Avto z muco in psom (Miller idr., 1970) 2 leti; Mama, ali lahko vzamem pikot? (Mossler idr., 1976) 60 % 4-, vsi 6-letniki odgovarjajo reciprono Animizem: Kaj je ivo: kamen, lovek, punka?; Kaj misli, ustvuje?

 Artificializem: Kaj so naredili ljudje: sonce, psa, punko, evlje? Razredna inkluzija: Ali je ve rnih krav ali ve krav, ki spijo?

Znailnosti nalog sodobnih raziskav:

So zanimive Z njimi ima otrok izkunje Vpraanja so konkretna

Igre, ki spodbujajo razvoj mentalnih operacij

Igraa: razlino velike kocke Igra: zlaganje stolpa M. operacija: tranzitivnost (zlaga kocke od najveje do najmanje)

Moralni razvoj
Je oblikovanje zavesti o tem, kaj je pravilno in kaj napano, ter vzpostavljanje nadzora nad lastnimi potrebami in eljami glede na standarde okolja.

Splone norme (Maccoby, 1980):

Ogroanje sebe in drugih Zdravje Lastnina Agresivnost Seksualni nadzor Vzdrevanje sebe, drugih Govorjenje resnice, dranje obljube Spotovanje avtoritete, oblasti

Dimenzije moralnega razvoja:

ustvena Spoznavna Vedenjska

Teorije moralnega razvoja:

Psihoanalitina (superego) S. Freud goneros, tanatos, ID, EGO, OJDIP.

Teorija socialnega uenja (identifikacija, pogojevanje, posnemanje) Skinner; Bandura Spoznavna: kognitivna.

Piaget stopnje:
Heteronomna (moralni realizem) predolski,
vrednosti avtoriteto, ne dejanja.

Avtonomna vstop v olo, do 9. leta. Upoteva

namen dejanja, pomen medos. Odnosov, uti pomen pravil.

Vrste pravil:
Moralna (pravinost, blagostanje drugih) Ne smem ga udariti, eprav sem jezen nanj. Konvencionalna (dogovor v soc. skupini) Ob prihodu profesorja v razred uenci vstanejo. Osebna (osebne preference) V olo ne nosim kratkih kril.

Kritika Piageja:
Pri 3. letih prepoznajo namen ob enaki kodi (selektivno upotevanje namer) Predolski otroci se spraujejo o pravinosti zahtev avtoritet (srbske raziskave) Pri 4. letu starosti: razlikujejo moralna in konvencionalna pravila; moralni prekrek je prekrek tudi, e odrasli zanj ne vedo in e akter pravila ni poznal

Kohlberg stopnje:
PREKONVENCIONALNI (PREDOG) NIVO: dogovor se e ne upoteva. V izogib kazni,
uboga. Daj-dam: iskanje ravnoteja nad tem, kaj dobi.

Stopnja poslunosti in strahu pred kaznijo (zgodnje otrotvo) Instrumentalno relativistina stopnja (srednje, pozno otrotvo)

 KONVENCIONALNI (DOGOVORNI NIVO): upoteva neke dogovore. Obnaa na nain,

ki je odobravano. Kazen in red: ni odstopanja.

Stopnja medsebojnega ujemanja Orientacija k zakonu in redu (mladostnitvo)

 POSTKONVENCIONALNI (POSTDOGOV.) NIVO: dogovor preseen Orientacija k socialnemu dogovoru

pripomore k dol. pravilom.

Orientacija k univerzalnemu etinemu principu oblikovanje lastnih norm.

Dejavniki moralnega razvoja

Inteligentnost Logino miljenje Okolje: vrstniki, vzgojni slog

Razmislimo:
Kako so vas vzgajali stari? So bili odzivni? So bili zahtevni? So se zanimali za vas? Ste lahko soodloali? So vas kaznovali? So razlagali svoja vedenja do vas? So vam vse pustili? So imeli previsoka priakovanja in zahteve do vas? Kateri vzgojni slog bi jim lahko pripisali?

Vzgojni slogi
ZAHTEVNI ODZIVNI
ODZ. Starosti prim. zahteve, elje upot. +soc. kompt., +samozav.

NEZAHTEVNI
odz. Naklonjeni, malo zahtev, popustljivi.neubogljiv, egoc, konfl.

Avtor-dem.ZAHT- Permisivni nez-

NEODZIVNI

Avtoritarni zaht. Nevpleteni nezneodz. Letom nepr. zahteve, kazen e ni ugodljiv. - soc. prilag., sovrani, negat. ust. neodz. Zavraan, stari preobr. s seboj. - nespr. vedenja, - antisocialni.

Vedenje starev
(Ne)primernost zahtev Sprejemanje oz. zavraanje otroka Kaznovanje Razporedite zgornje lastnosti po vzgojnih slogih.

Razmislimo:
Natejte sedem posledic, ki jih je imela oz. jih ima pri vas kazen? Rangirajte jih od najbolj do najmanj pomembne. Natejte sedem posledic, ki jih je imela oz. jih ima pri vas nagrada? Rangirajte jih od najbolj do najmanj pomembne. Sta imeli kazen in nagrada, ki ste ju dobili od starev, na vas enake posledice kot pri vaih sorojencih? Zakaj da oz. ne?

Posledice pri otrocih:

ustveno razpoloenje Inhibicija vedenja Socialna prilagojenost (anti)socialno vedenje Prilagoditev na olo Moralni razvoj INTERAKCIJA otrok-stari (otroci vplivajo na vedenje starev), slog ne deluje na vse otroke enako.

Kazen je uinkovita:
VEDNO SLEDI nesprejemljivemu vedenju e dejanje prej ni bilo NAGRAJENO e dejanju ne DVIGNE VREDNOST e je BLAJA Med in TAKOJ ZA nesprejemljivim vedenjem Izvri jo oseba, na katero je otrok NAVEZAN Otrok zve RAZLAGO zanjo (vzgojna tehnika INDUKCIJA: predstavitev posledic vedenja in razlage za dejanja)

Posledice kazni:
Znia SAMOSPOTOVANJE Sprejemljivo obnaanje le pod NADZOROM MODEL agresivnega obnaanja IZOGIBANJE ljudem, ki kaznujejo

Nagrada je uinkovita:
e je DOSLEDNA e ni PREPOGOSTA Nagradimo POSNEMANJE Nagradimo ELENO VEDENJE, ne akamo, da se pojavi neeleno

Temperament
Org. stabilnih zna., kakovost & intenz. odzivanja na okolje, biol. temelj. Lahko vzgojljiv: dobre volje, optim., rimt. funkcij, prilagaja na spremembe. 40% Teaven: razdraljiv, neredne biol. funkcije, moni odziv, negat. Razpoloen. 10% Poasen: blag odziv, poasno prilag. spremembam, pasiven, bolj negativen, teko sprejme novosti. 15% Kriteriji: prilagodljivost, ritminost, mo odziva, kakovost razp., prag odzivnosti, odkrenljivost.

Moralni razvoj dojenka in malka

Konec 1. leta, v 2. letu starosti: PROSOCIALNO, ALTRUISTINO VEDENJE (delovanje v prid drugim brez priakovanja koristi zase) SIMPATIJA PRESOJANJE

 KRIVDA (povzroi jo distres oz. kritev standardov): Vznemirjenje ob raztrgani obleki Popravi dejanje (po udarcu ga poboa) INHIBICIJA DEJANJ EMPATIJA (razumevanje ustev drugih in odzivanje s komplementarnimi ustvi): Egoistina: jok, smeh; ie tolabo zase Pomo rtvi

Dejavniki, ki vplivajo na moralni razvoj dojenka, malka

Doslednost odzivov drugih Samostojnost v odloitvah Spomin Reprezentacije Verbalizacije (to ne smem) Sposobnost odlaganja zadovoljitve potreb

Razmislimo:
e bi morali razdeliti doloeno vsoto denarja zaposlenim v podjetju, po katerem kriteriju bi ga razdelili?

Moralni razvoj v otrotvu

PRAVINA PORAZDELITEV (DISTRIBUTIVNA PRAVINOST): TREBA JE DELITI (zg. otr.) Ni prav, da ni razdelil bombonov. Sem ji posodila punko, sicer se ne bi hotela igrati z mano.

 VSI MORAJO DOBITI ENAKO Tovariica bi morala dati vsem enako pudinga. VAEN JE TRUD (sr. otr.) Zaslui si ve zvezdic, ker se je pri risanju bolj potrudil.

 DOBRONAMERNOST: VANA JE POTREBA (prehod v poz. otr.) Naj dobi ve okolade, saj mu je doma nikoli ne kupijo. Dejavnik: stari in njihova kultura (individualistina, kolektivistina)

Razmislimo:
Kaj storite, ko med potjo na fakulteto (se vam mudi, saj e zamujate na vaje) vidite starejega mokega, ki mu je spodrsnilo na ledu in se ne more pobrati? Zakaj to storite oz. ne storite?

Razvoj prosocialnega sklepanja (N. Eisenberg, 1982)

HEDONISTINA, PRAGMATINA USMERJENOST (zg. otr., prehod) lastna potreba Ne bom ji pomagal, ker bo meni zmanjkalo asa za reevanje nalog. USMERJENOST K POTREBAM DRUGIH (zg. otr., prehod, sr. otr.) ni empatije Sem ji povedal odgovor, ker ga ni vedela, je potrebovala pomo.

 EMPATINA USMERJENOST (poz. otr.) zavzemanje vloge drugega Gospa teko stoji, zato ji bom odstopil sede.

Razmislimo:
Razmislite, ali ste v ivljenju storili kaj drugae kot veste, da bi morali storiti, ali ste storili kaj proti svojim moralnim normam. Zakaj ste storili nekaj drugae, kot ste menili, da bi morali storiti?

Zveza: presojanje vedenje (s starostjo naraa)

1. KATERO PRAVILO IZBRATI? - stari vrstniki Jaka mi je rekel, da ne smem povedati tovariici, ampak ona bi to morala vedeti. - katero je pomembneje? Moram pomagati soolcu, ne smem zamuditi pouka.

2. USTVA - jeza Bil sem tako jezen, da sem ga kar udaril. - ustvena prikrajanost (pritegniti pozornost) Tovariica me je kregala, ko sem vrgel kredo.

3. POTREBA PO SAMOPOTRJEVANJU Samo jaz sem si upal vrei kamen v ipo. 4. SPOSOBNOST SAMONADZORA Nosem pojedel smetane, ker sem si zamislil, da je le oblak. 5. SPOSOBNOST ODLOGA ZADOVOLJITVE POTREBE Bom jutri el na igrie. Danes bom naredil domai nalogo.

SPODBUJANJE MORALNEGA RAZVOJA

Otrok mora poznati pravila in razlage. Vivljanje v vlogo drugih. Doslednost v zahtevah. Skladnost med pravili, ki jih postavljajo razlini vzgojitelji. Kritve pravil. Obutek sramu in krivde. Posledice nemoralnega ravnanja. Popravljanje napak: (ne)reciprona kazen Vzori. Razmiljanje in upotevanje otrokovih motivov.

RAZVOJ GOVORA
Govor, jezik razlika Prirojeno: - Orientacija k loovekemu glasu (minute po rojstvu) - Orientacija k materinem jeziku (4. dan po rojstvu) - Pomen vizualizacije (skladnost gibov ust z glasom)

 Noam Chomsky: Povrinske globinske strukture (prirojene, za vse jezike enake)

Vsi ljudje doloene glob. strukture, ki omogoajo razvoj govora. Strukture enake pri vseh! Slianje jezika omogoa strukturo za razvoj govora.

 Razumevanje pred uporabo: - Kategorialno zaznavanje (p/b, p/p) - Razlikovanje zlogov 3-4 tedni (bababa.., papapa.. habituacija; Eimas, 1985)

Predjezikovna faza
1. Prvi krik rojstvo. 2. Vokalizacija univ. jezik: jok, gruljenje (6-8 ted.) menjava vlog 3. Bebljanje (5-6 mes.)

Geste:
Imperativne (pozornost na predmete) 810 mes. (Muca!) Deklarativne (vzbudi pozornost osebe) 8-10 mes. (Glej!) Ki simbolizirajo predmete po 1. letu starosti (gibi rok simbolizirajo let ptia)

Jezikovna faza
1. Prve besede (12-20 mes.) vloga povedi (Stil govora: referenni (predmeti), socialno ekspresivni (papa, prosim, hvala)) ima pomen 2. Stavki (24. mes.) - Telegrafski govor (pivot ali kljuna beseda odprta beseda: Ne spal., Ne pinaa., Ne mali., Ne mrzlo.) - Fraza doloena besedna zveza v razlinih pomenih (Moja oga. pomeni: to je oga, to je moje, rad bi se igral z ogo)

Govor odraslih otroku

- VPLIV: VEJA OTROKOVA POZORNOST (Reich, 1986) - ZNAILNOSTI: Kraji stavki Omejen besednjak Besede, ki niso v besednjaku odraslega (Hovhov) Odmori med stavki Poasno govorjenje Poudarki Sedanjik Razirjanje otrokovega govora (oga. Rad bi se igral z ogo.) Odmik od konkretnosti (Punka sok. Da, punka je ejna.) pomen besed se med odraslimi in otroci (prve besede) prekriva!

POMEN BESED (Reich, 1986)

Neprekrivanje (mlad) Istovetnost (Ines) Delno prekrivanje (Janez)

 Zoen pomen (mama) Preirok pomen (oe oficir) Idiomorfi besede ni v besednjaku odraslega Besede ni v besednjaku otroka

Metode in tehnike preuevanja

ZAZNAVANJE RAZUMEVANJE IZRAANJE

POVEZANOST GOVORMILJENJE
PIAGET egoc. Govor slui le otroku. Izginja 7. leto.
Temu sledi socialni govor. Beseda = znak.

egocentrini socializiran VIGOTSKI 1. govor komunikacijski (nasmeh), sledi

egoc. (veji pomen kot Piaget). Spremeni se v notranjega: neslien. Zunanji proizvaja ve glasov, notranji: celote k delom.

Zunanji-egocentrini-notranji-misel Miljenje >-< Govor

Razvoj pojmov
Piaget: (ne)spontani pojmi Vigotski: - Konkretni pojmi na osnovi konkr. izkuenj: sinkreti iskanje subj. nad pojmi, kompleksi obj. zveze med pojavi (verini), psevno bistvene skupne povez. med pojmi in pravi - Znanstveni pojmi nespontani. Definicije.

Bruner: dejavnostna (enaktivna; tematski pojmi), slikovna (ikonina), besedna (simbolna, taksonomski pojmi) reprezentacija Kaj je svinnik?
Dejavnost: z njim riem. Opis dejavnosti. Slikovna: je dolg, rumen. Opis na podlagi videnega. Besedna: je pisalo. Umestitev v hierarhino skupino.