Spisanie Istorija God. 2009, br.1-2, Skopje

Godina XLV
Skopje 2009
Broj 1-2
SO D R @ I N A
STATII-PRILOZI Toni FILIPOSKI Gradot Lihnid i provincijata Nov Epir................................ 5 Dragan ZAJKOVSKI Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I IV vek........ Maja ANGELOVSKA-PANOVA Tajnata kniga na bogomilite: kulturolo{ko-istoriska retrospektiva................................................................................ Gabriela SIMONOVA Vlijanieto na tematskoto ureduvawe vrz stopanskiot razvoj na Vizantija....................................................................... Silvana SIDOROVSKA-ÛPOVSKA Makedonskite gradovi vo 19 vek............................................... Makedonka MITROVA Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe i Kralstvoto Srbija..................... 13
27
35 45
55
Stra{ko STOJANOVSKI Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe pod platformata na Majskiot manifest............... 71 Vera GO[EVA Izgradba na vodovodot vo Tetovo............................................. Katerina MIRÊVSKA Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945)................................................................. 93
101
Teon XINGO Ulogata i vlijanieto na Kornelie Zelea Kodreanu vo romanskoto op{testvo vo periodot pome|u dvete svetski vojni......................................................... Dragica POPOVSKA Kultot kon kamenot vo seloto Drìlovo Skopsko...........................................................................................
117
129
MATERIJALI Dimitar QOROVSKI Izve{taj na gr~kiot konzulat vo Sofija za ubistvoto na Boris Sarafov i Ivan Garvanov.........................................
137
PRIKAZI Gabriela SIMONOVA Aleksandar S. Atanasovski, Makedonija vo XIV vek, Napredok, Tetovo 2009................................................................
143
Aleksandar SIMONOVSKI Aleksandar Litovski, Makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo Vtorata svetska vojna (1941-1944), Sojuz na zdruènijata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija-Skopje, Skopje 2008..................................................................................... 149 Lazar KRSTEVSKI Zajaknati soznanijata za makedonskite koreni na Mihajlo Pupin.............................................................................. Marjan IVANOVSKI Soop{tenie nau~en sobir Pore~e niz istorijata (5-6 septemvri 2009, Samokov)...................................................
153
157
STATII - PRILOZI
Toni FILIPOVSKI
GRADOT LIHNID I PROVINCIJATA NOV EPIR

Od bogatata istorija na gradot Lihnid ostanale mnogu pra{awa na koi istoriografijata seu{te ne ponudila poprecizni odgovori. Edno od niv e i pra{aweto za odnosot na ovoj zna~aen politi~ki, crkoven i kulturen centar so provincijata Nov Epir. Pokonkretno kako potpra{awa se nametnuvaat slednive: izvorna potvrda deka gradot voop{to pripa|al kon ovaa provincija; vo koj vremenski period i do koga vleguval vo nejziniot sostav. Vo natamo{noto izloùvawe }e se obideme da odgovorime na del od postavenite pra{awa. Najraniot izvoren podatok koj potvrduva deka, najverojatno od formiraweto na Nov Epir, gradot Lihnid so svojata po{iroka okolina stanal del od spomenatata provincija, go nao|ame vo Itenerarium Burdigalense. Spomenatiot itenerar e datiran vo 333/34 g. i vo nego pi{uva deka granicata me|u Makedonija i Epir (finis Macedonia et Epiri) se nao|ala okolu 13 milji (20 km n.b.) isto~no od Lihnid kaj tvrdinata/mestoto Brusida (mutatio Brucida).1 Iako vo izvorot ne e precizirano sekako deka pri spomenuvaweto na Epir vsu{nost se misli na provincijata Nov Epir. No spored spisite od golemiot crkoven sobor vo Serdika, odràn vo 343 g., episkopskiot centar Lihnid pripa|al na Makedonija.2 Vakviot podatok e vo direktna sprotivnost so podatok od
K. Miller, Itineraria Romana (Rmische Reisewegen der Hand der Tabula Peuntengeriana), Stuttgart 1916, 70; 520. F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje 1957, 195. F. Papazoglu (Lihnid vo docnocarskiot period, Ohrid i Ohridsko niz istorijata, I, Skopje 1985, 113) smeta deka najranoto sigurno datirano spomenuvawe na provincijata Nov Epir se nao|a tokmu vo spomenatiot Itinerar. 2 Vo crkovnite izvorni podatoci se javuvaat dve razli~ni imiwa na lihnidskiot episkop-u~esnik na Soborot, no ednakvo e toa {to vo dvata slu~ai e notirana pripadnosta na Lihnid kon Makedonija. Cf.: Hilarius,
1
D-r Toni Filipovski poso~eniot Itenerar za provinciskata pripadnost na Lihnid kon Nov Epir i pokraj nivnata hronolo{ka bliskost. Bidej}i verodostojnosta na podatokot od Itenerarot te{ko moè da se dovede pod somne` vo naukata postojat mislewa deka spomenuvaweto na Makedonija vo vrska so Lihnid pretstavuva anahronizam3 ili pak deka se odnesuva za pripadnosta na Lihnid kon diocezata Makedonija.4 Sepak kako najubedlivo objasnuvawe se ~ini ona spored koe vo slu~ajov se raboti za privremeno teritorijalno nesovpa|awe na civilnata i crkovnata administrativna mreà, odnosno docneweto vo prilagoduvaweto na eparhiskite granici spored ve}e utvrdenite provinciski.5 Zna~i po se izgleda ostanuva nesporna provinciskata pripadnost na gradot Lihnid kon provincijata Nov Epir vo I-ta polovina na IV vek. Vo prodolènie se zadrùvame na ostanatite podocne`ni izvorni podatoci vo koi na edno mesto se spomenuvaat gradot Lihnid i provincijata Nov Epir i na toj na~in nedvosmisleno ja potvrduvaat provinciskata pripadnost na gradot Lihnid. Na edno pismo datirano najrano vo 457 g. isprateno od episkopite na Nov Epir do vizantiskiot car Lav I (457-474) se potpi{al i Antonij aktuelniot episkop na Lihnid, {to posredno upatuva deka negovoto episkopsko sedi{te pripa|alo vo provincijata Nov Epir. Inaku lihnidskiot episkop Antonij e poznat i kako eden od u~esnicite na crkovniot sobor odràn vo 449 g. vo Efes.6 Vo eden fragmentot na ranovizantiskiot avtor Malh od Filadelfija, kade op{irno se opi{uvaat slu~uvawata povrzani so ostrogotskoto prisustvo i pusto{ewa na Balkanot vo sedumdesetite godini na V vek, se spomenuvaat Lihnid i Nov Epir. Imeno me|udrugoto se iznesuvaat podatoci od koi moè da se zaklu~i deka
Collectanea Antiariana, Parisiana B II 4 (ed. A. L. Feder), Corpus scriptorium ecclesiasticorum Latinorum, 65, Wien 1916, 135, n. 23: Zosimus a Macedonia de Lignido (Poradi nedostapnost na izvorot citirano spored: R. Brato`, Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim, Izbor od emituvanite sodrìni na tretata programa na Radio Skopje, br. 44, Skopje 1990, 44); Le Quien, Oriens Christianus, II, Parisiis 1740, 285: Dionysius de Macedonia de Lychnido (Poradi nedostapnost na izvorot citirano spored: F. Papazoglu, Lihnid vo docnocarskiot period, 114). 3 R. Brato`, Ranohristijanskata crkva, 44, bel. 38. 4 V. Bitrakova-Grozdanova, Starohristijanski spomenici vo Ohridsko, Ohrid 1975, 16. 5 Vidi poop{irno: F. Papazoglu, Lihnid vo docnocarskiot period, 115. 6 F. Papazoglu, Lihnid vo docnocarskiot period, 115; R. Brato`, Ranohristijanskata crkva, 49.
Gradot Lihnid i provincijata Nov Epir gradot Lihnid vleguval vo "taka nare~eniot Nov Epir" (:pg t>n N3an legom3nhn Hpeiron).7 Slednoto spomenuvawe na Lihnid i Nov Epir na edno mesto e vo vrska so lihnidskiot episkop Lavrentij. Vo devedesetite godini na V vek pi{uvano e edno papsko (Galezij ili Anastasij II) pismo adresirano do episkopot Lavrentij od Lihnid vo Nov Epir.8 Vo op{irniot popis na docnorimskite provincii i gradovi, koj e poznat kako Sinekdemot na Hierokle (Hieroclis Synekdemus), me|u drugite provincii se spomenuva i imeto na provincijata Nov Epir zaedno so gradskite centri koi funkcionirale vo nejzinite ramki. Me|u devette gradovi vo Nov Epir, osmi po red se naveduva gradot Aylinidoc, koj bez somnenie e identifikuvan so Lihnid.9 Se smeta deka iako Sinekdemot datira od VI vek, vo nego vsu{nost e sodràna administrativnata postavenost na Imperijata od prethodnoto stoletie. Poznatiot vizantiski istori~ar, Prokopij Kesariski, sovremenik na carot Justinijan (527-565), vo svojata mo{ne obemna istoriografska produkcija na{ol za potrebno samo na edno edinstveno mesto da go spomene Lihnid zaedno so necelosnoto ime na provincijata na koja pripa|al. Imeno vo negovata Tajna istorija (Anekdota-Historia Arcana) pi{uvaj}i za prirodnite nepogodi koi se slu~ile vo Imperijata za vreme vladeeweto na Justinijan, no i na negoviot prethodnik Justin (518-527), me|u gradovite koi stradale od zemjotres go spomenuva i gradot Lihnid vo Epir.10 Kako mo{ne zna~ajno, no vo istovreme i kako delikatno se nametnuva pra{aweto zo{to gradot Lihnid so svojata po{iroka
7
The Fragmentary Classicising Historians of the Later Roman Empire (Eunapius, Olympiodorus, Priscus and Malchus), II, (Text, Translation and Historiographical Notes: R.C. Blockley), Liverpool 1983, fr. 20; 440-443. Samo na edno mesto vo poso~eniot fragment se spomenuva Nov Epir, dodeka za ozna~uvawe na istoimenata provincija avtorot nekolku pati go koristi terminot Epir bez dodavki. Sekako na tie mesta kade se spomenuva samo Epir treba da se podrazbere deka toj vsu{nost misli na provincijata Nov Epir. Imenuvaweto na provincijata Nov Epir skrateno kako Epir pretstavuva relativno ~esta pojava i vo drugi izvorni podatoci od toa vreme. 8 R. Brato`, Ranohristijanskata crkva, 56. 9 Hieroclis Synecdemus et Notitiae Graecae Episcopatuum, accedunt Nili Doxapatrii Notitia Patriaarhatuum et Locorum Nomina Imutata, ex recognitione Gustavi Parthey, Amsterdam 1967, 15. 10 Prokopije iz Cezareje, Tajna istorija (prevod: A. Vilhar; predgovor i komentar: Dr. R. Radi}), Beograd 2004, 103.
2009/XLV/1-2
D-r Toni Filipovski okolina vlegol vo novoformiranata provincija Nov Epir, a ne ostanal vo provincijata Makedonija? Na toa pra{awe se nadovrzuva edno drugo za toa zo{to dominantniot del od teritorijata na novata provincija koja vo ranata antika bila naselena od Iliri, go dobila imeto Nov Epir, a ne na primer Nov Ilirik11 ili moèbi Nova Ilirija? Navistina se ~ini mo{ne te{ko da se ponudat zadovolitelni odgovori na dvete pra{awa. Vo vrska so prvopostavenoto pra{awe moèbi treba da se pomisli deka etni~kiot princip bil klu~en pri odreduvaweto na novite grani~ni linii me|u provinciite. Pa taka na edno mesto F. Papazoglu smeta deka so izdvojuvawe na Nov Epir na Makedonija i bila vratena starata etni~ka granica na istok,12 poto~no na zapad. Tokmu vo taa nasoka se izjasnil M. B. Panov, spored kogo vladetelite od I-ta polovina na IV vek go zemaat tokmu etni~kiot princip pri definiraweto na novite administrativni granici. Vo toj kontekst administrativnite promeni vo provincijata Makedonija se sfa}aat kako nekakva tendencija za reoformuvawe na etni~kite granici na Makedonija.13 Vo sprotivnost so iznesenite tvrdewa odi edna postara, no mo{ne izvesna teza na F. Papazoglu, spored koja pri formiraweto na provincijata Tesalija, vo vreme na Dioklecijan, osven oblastite na geografska Tesalija od provincijata Makedonija, kon novata provincija bile pridodadeni i ju`nite makedonski oblasti Elimiotida i Orestida.14 So vakvata teza avtorkata pa|a vo kontradiktornost koga edna{ smeta deka so formiraweto na Nov Epir novata zapadna granica na provincijata Makedonija povtorno se sovpadnala so nejzinata stara etni~ka granica, a vo slu~ajot koga so osnovaweto na provincija Tesalija navodno i bile priklu~eni dve ju`nomakedonski oblasti toa treba da se tolkuva deka novata ju`na provinciska granica na Makedonija otstapuvala od nejzinata etni~ka granica. Se postavuva pra{aweto zo{to bi se nastojuvalo
F. Papazoglu, "O pojmovima Epir i Ilirija u poznorepublikansko doba", Godi{njak Akademije Nauka i Umetnosti Bosne i Hercegovine, Knj. XIII (Centar za Balkanolo{ka ispitivanja, knj. 11), Sarajevo 1976, 198. 12 F. Papazoglu, Makedonski gradovi, 90. Se ~ini deka e napreven nenameren previd koga se naveduva deka: Izdvajawem Novog Epira Makedoniji je vra}ena wena stara etni~ka granica na istoku, a vus{nost se raboti za granicata kon zapad, {to nedvosmisleno proizleguva od kontekstot na iskaùvaweto. 13 M. B. Panov, Administrativnite reformi na Dioklecijan, Galerij i Konstantin I i Makedonija, GINI, 50/1, Skopje 2006, 117-119; Idem, Makedonija me|u Vizantiskiot istok i Rimskiot zapad (IV-V vek), GINI, 49/1-2. Skopje 2005, 91. 14 F. Papazoglu, Makedonski gradovi, 87-91.
11
Gradot Lihnid i provincijata Nov Epir novata zapadna granica na provincijata Makedonija da se sovpadne so etni~kata, a koga se rabotelo za ju`nata nejzina granica toa da ne bilo slu~aj? Dokolku navistina etni~kiot princip bil najvaèn pri redefiniraweto na administrativnite granici toga{ zo{to od teritorijata na koja vo ranata antika ìveele Iliri ne bila formirana samo edna provincija i taa ne se vikala Ilirija? Imeno posvedo~eno e deka vo IV-V vek postoele pove}e od edna t.n. ilirski provincii. Vo slu~aj da se prifati etni~kiot princip toga{ toa na posreden na~in bi moèlo da sugerira deka Dasaretite i nivniot centar Lihnid bile del od ilirskiot ìvoten prostor pa zatoa zaedno so teritorijata koja vo ranata antika ja naseluvale ju`noilirskite plemiwa vlegle vo docnoanti~kata provincija Nov Epir. Tokmu pra{aweto za etnicitetot na Dasaretite do denes stoi seu{te otvoreno vo naukata. Za onie koi ja zastapuvaat tezata deka Dasaretite bile ilirsko pleme, bilo sosema logi~no {to nivnata oblast vo docnata antika vlegla vo provincijata Nov Epir zaedno so oblastite na ostanatite ju`noilirski plemiwa.15 No isto taka postojat drugi dosta ubedlivi tezi spored koi Dasaretite nemale ilirsko poteklo, odnosno bile gornomakedonsko, brigisko ili epirsko pleme.16 Dokolku se prifati bilo koja od tezite za nivnoto neilirsko poteklo toga{ potrebno e nekakvo objasnuvawe zo{to Lihnid i porane{nata oblast na Dasaretite vlegle vo ramkite na ilirskata provincija Nov Epir vo docnata antika. Bez decidno da se opredeluvame za nitu edna od postoe~kite tezi, iako se ~ini se poizvesno nivnoto neilirsko poteklo, smetame za potrebno da se naglasi deka pove}e vekovniot period na helenizacija i romanizacija izvr{il golemo vlijanie vrz t.n. "etni~ka pripadnost" ili etnicitetot na balkanskoto naselenie, do taa mera {to vo docnata antika etnicitetot voop{to ne bil klu~en vo
15
Ibidem, 225. Sepak avtorkata konstatira deka Dasaretite i osobeno gradot Lihnid bile pod silno kulturno vlijanie na Makedonija. 16 Sp.: N. Proeva, Prilog kon istorijata na anti~kite Makedonci, Godi{en zbornik na Filozofki fakultet, 43-44/17-18, Skopje 1990-1991, 17; Idem, Tu|i elementi vo kulturata na Gorna Makedonija vo rimsko vreme, Civilizacii na po~vata na Makedonija (Prilozi za istraùvaweto na kulturata na po~vata na Makedonija), kn. 2, Skopje 1995, 81-88 i osobeno bel. 27; Idem, Epihorskite imiwa vo Gorna Makedonija, Jazicite na po~vata na Makedonija (Prilozi za istraùvaweto na kulturata na po~vata na Makedonija), kn. 3, Skopje 1996, 83-93; Idem, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje 1997, 118-130, 134.
2009/XLV/1-2
D-r Toni Filipovski redefiniraweto na administrativnite granici. Pa taka dokolku gradot Lihnid i negovata po{iroka okolina vo ranata antika ne bile del od ju`noilirskiot prostor, vo periodot na docnata antika moèle da bidat vklu~eni vo ramkite na novoformiranata provincija Nov Epir od voeno-politi~ki i ekonomski pri~ini. Vpro~em sosema e izvesno deka po izminato podolgo vreme pod rimska vlast balkanskoto naselenie vo golema mera se izedna~uvalo vo svojot razvoj, pritoa namaluvaj}i gi me|usebnite socijalni, jazi~ni, kulturni i dr. razliki. Nov Epir bila nova i relativno mala provincija, so mal broj gradski centri na svojata teritorija, koi vo istovreme pretstavuvale i episkopski sedi{ta. Lihnid vo IV vek bez somnenie vaèl za razvien gradski centar i episkopsko sedi{te i moèbi tokmu poradi taa pri~ina bil vklu~en vo novata provincija. Vpro~em od ranata antika Lihnid i okolinata pretstavuvale grani~ni predeli koi vo eden period vleguvale vo ilirskata dràva, a vo drug period vo makedonskata dràva. Za razlika od Nov Epir, provincijata Makedonija seu{te bila dosta prostrana provincija, na ~ija teritorija postoele pobrojni gradski centri. No dokolku vo ranata antika pogolemiot del od teritorijata na idnata provincija Nov Epir ja naseluvale Iliri zo{to provincijata ne go dobila imeto spored niv? Na toa pra{awe edinstveno se obidela da odgovori F. Papazoglu, spored koja vo vreme na rimskoto prodirawe na Balkanot (II vek p.n.e.) se pojavila tendencija na prenesuvawe i pro{iruvawe na poimot Epir na prostorot na ju`noilirskoto krajbre`je, dodeka pak poimot Ilirik po~nal se pove}e da se vrzuva za jadranskata primorska oblast severno od Lisos (Le{). Tokmu tuka leì pri~inata za podocne`noto nametnuvawe na imeto Epir kako sostaven del na imeto na novata provincija. Postojat dve okolnosti koi moèle da vlijaat na pro{iruvawe na poimot Epir vo ju`noliriskite predeli. Prvo, ju`noitalskite Grci i Italcite od damne{ni vremiwa odrùvale prekumorska komunikacija so Epir i zborot "?peiroc za niv imal prvobitno i prenosno zna~ewe na kopno. Vakvoto zna~ewe podocna go prevzele i Rimjanite. Vtoro, pomorskiot soobra}aj me|u Rim i Grcija, od po~etocite isto taka se vodel dominantno ili moèbi isklu~ivo po ju`nite pati{ta od bregot na Epir preku Tesalija kon Sredna Grcija. Ovoj pat bil koristen i podocna, no naporedno so noviot pat Via Egnatia, koj pominuval niz Ilirija. Tokmu ovaa okolnost moèbi vlijaela kaj Rimjanite oblasta kade se istovaruvale po preplovuvaweto na Jonskoto more da ja nare~at
10
Gradot Lihnid i provincijata Nov Epir Epir. Treba da se potencira deka ovoj poim za Rimjanite imal ~isto geografska sodrìna, a nikako ne etni~ka ili politi~ka.17
17
F. Papazoglu, O pojmovima Epir i Ilirija , 197-210.
2009/XLV/1-2
11
Dragan ZAJKOVSKI
HRISTIJANSKITE MAÊNICI VO MAKEDONIJA VO I IV VEK

Progonite protiv hristijanite od strana na rimskata vlast, koi zapo~nale vo vremeto na imperatorot Neron i so izvesni prekini traele do 313 godina koga hristijanstvoto bilo priznato za ramnopravna religija vo Rimskata Imperija,1 pove}e ili pomalku gi zasegnale hristijanskite crkovni op{tini na celata teritorija na Imperijata. Se razbira deka Makedonija ne bila isklu~ok, kade u{te od sredinata na I vek po~nalo da se {iri hristijanstvoto i da se formiraat silni crkovni op{tini. Tokmu zatoa razbirlivo e {to rimskata vlast i vo Makedonija zapo~nala so èstok i kontinuiran progon protiv ~lenovite na hristijanskite zaednici koi egzistirale vo makedonskite gradovi. Kako rezultat na ovie progoni ìvotot go zagubile izvesen broj hristijanski vernici ~ii{to imiwa i biografii ostanale posvedo~eni blagodarenie na nivnite so~uvani ìtija.2 Istraùvaweto vo ramkite na postavenata tema ima za cel, od istoriski aspekt, a vrz osnova na raspolo`liviot izvoren materijal pred s hagiografskite i novozavetnite tekstovi da go prou~i ìvotot na prvite hristijanski ma~enici vo Makedonija vo periodot od I do IV vek. Tuka, edinstveno, nema da stane zbor za ma~eni{tvoto na poznatite Sv.Dimitrij Solunski3, Erazmo
Progonot protiv hristijanite bil obnoven za vreme na vladeeweto na imperatorot Julijan Otstapnikot (Apostat) (361 363) i zavr{il so negovoto vladeewe. 2 v. Acta Sanctorum (ed. Godefridus Henschenius and Daniel Papebrochius, reprint Cambridge 2000) 3 v. Mitko B.Panov, Kultot na Sv.Dimitrija vo Makedonija, Prilozi od nau~niot sobir Starohristijanska arheologija vo Makedonija, MANU, Skopje 2003 godina, 151 163; Ibidem, The Making the Cult of St.Dimitrius in
Dragan Zajkovski Lihnidski4 i 15-te Tiveriopolski ma~enici5 koi se dovolno i detalno zastapeni vo dosega{nite istoriskite istraùvawa. Tokmu zatoa glavniot akcent e staven na onie pomalku poznati hristijanski ma~enici vo Makedonija, koi delumno ili voop{to ne bile predmet na istraùvawe vo makedonskata istoriografija. Toa e periodot na konstituiraweto na ranohristijanskata Crkva i zatoa hagiografiite na prvite hristijanski ma~enici vo Makedonija se od izvonredno zna~ewe pri prou~uvaweto na hristijanstvoto i Crkvata vo Makedonija vo poso~eniot period. Vrz osnova na dosega{nite izvorni podatoci,6 za prv hristijanski ma~enik od Makedonija se smeta Velikoma~eni~kata Irena koja ìveela kon krajot na I vek.7 Kako {to soop{uva anonimniot avtor na nejzinoto ìtie napi{ano na latinski jazik, a prv pat publikuvano vo Acta sanctorum8, Irena pred da go prifati hristijanstvoto go nosela imeto Penelopa i poteknuvala od blagorodni~ko semejstvo. Tatko Likinij, bil upravnik na gradot Magedon za koj vo ìtieto se veli deka se nao|al vo Makedonija.9 Od druga strana, pak, vo kriti~koto izdanie na ìtieto vo redakcija na Stiven Janos se naveduva gradot Migdonija kako rodno mesto na Irena.10 Iako klasi~nite anti~ki avtori ne soop{tuvaat podatoci za postoewe na grad so ime Migdonija, vrz osnova na faktot deka vo anti~kiot period vo Makedonija postoela oblast
Thessalonica: Byzantine invention?, Glasnik INI , god. 52, br. 1 2, Skopje 2008. 4 . Jirì Maria Veseli, Sveti Erazmo od Formija, Lihnid 6, Ohrid 1988, 53 67; Hristo Meloski, Dve ìtija na Sveti Erazmo-Lihnidski, Lihnid, Zbornik na trudovi, br. 6, Ohrid 1988, 69-87; Vlado Malenko, Pasko Kuzman, Hermeleja, Lihnid 6, Ohrid, 1988, 89 116. 5 . Koco Miqkovi} Pepek Aleksova, Rezultati od arheolo{kite ispituvawa na lokalitetot Sv. XV ma~enici vo Strumica, Likovna Umetnost 1, Skopje 1973; Cvetan Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija IX XVIII vek, Skopje 1983; Blaga Aleksova, Kult na Martirite vo Makedonija od IV IX v, Skopje, 1995. 6 Acta sanctorum (ed. Godefridus Henschenius and Daniel Papebrochius, reprint Cambridge 2000); Hagiography - Live of The Holly Great Feasts and Saints of the Orthodox Church (translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, N.Y. 1997-2002) 7 MPC na 18 (5 st.stil) maj go slavi denot na sv.vm~ - ca Irena. 8 Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005A. 9 ,,Macedonia fuerit Magedon ejus patria (Acta sanctorum, Maii II, col.0005A) 10 Hagiography - Live of The Holly Great Martyress Irene - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, N.Y. 1997-2002.
14
Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I - IV vek Migdonija,11 moè da se pretpostavi deka vo istata oblast postoel i grad so isto ili sli~no ime. Osven toa, vo ìtieto na vm~-cata Irena vo redakcija na S. Janos jasno se govori deka gradot Migdonija, od kade {to poteknuvala ma~enicata, se nao|al vo Makedonija.12 Od ova proizleguva zaklu~okot deka vo dvete redakcii na ìtieto na vm~-cata Irena se spomnuvaat dva razli~ni gradovi kako nejzino rodno mesto: gradot Magedon spored latinskata verzija vo Acta sanctorum i gradot Migdonija spomnat vo kriti~koto izdanie na S. Janos. I vo dvete izdanija se kaùva deka gradot vo koj bila rodena Irena se nao|al vo Makedonija. Za àl, do sega, nitu edniot - Magedon, nitu, pak, drugiot - Migdonija ne se ubicirani na terenot. Kako {to soop{tuva ìtieto, Irena bila pokrstena li~no od Timotej13, u~enikot na apostolot Pavle i negov pridru`nik za vreme na prvoto i tretoto patuvawe na Apostolot vo Makedonija. Podocna, Timotej, li~no od Pavle, bil postaven za episkop na Efes,14 na koja funkcija ostanal s do negovata smrt, pri {to izvorite ne soop{tuvaat ni{to za negova eventualno nova samostojna poseta na Makedonija. Pa ottuka, malku e verojatno deka Timotej otkako bil rakopoloèn za episkop na Efes samostojno ja posetil Makedonija. Od ova proizleguva deka pokrstuvaweto na Irena, od strana na Timotej, moè da se datira edinstveno za vreme na prvoto ili tretoto patuvawe na Pavle vo Makedonija, koga Timotej imal mo`nost li~no da ja pokrsti. Ona {to predizvikuva polemika e faktot deka, iako se raboti za golema i va`na svetica, sepak, vo novozavetnite tekstovi vo delot kade {to se govori za {ireweto na hristijanstvoto vo Makedonija, voop{to ne se spomenuva nejzinoto pokrstuvaweto od strana na Timotej. Ova moè da se objasni so nekolku pretpostavki. Prvata e deka moèbi se raboti za neavtenti~en i izmislen podatok od strana na avtorot ili na nekoj od podocne`nite prepi{uva~i na ìtieto na vm~-cata Irena. Vo toj slu~aj se postavuva pra{aweto za motivot za soop{tuvawe na neavtenti~ni i izmisleni podatoci vo vrska so celata epizoda okolu nejzinoto pokrstuvaweto. Smetame deka ne postoi apsolutno nikakov motiv za
11
Oblasta Migdonija se nao|ala vo Dolna Makedonija me|u r. Aksios i r.Strimon. Vo oblasta Migdonija, kako {to soop{tuvaat klasi~nite avtori, postoele slednive gradovi: Tesaloniki, Terme, Aineja, Kisos, Apolonija i Aretusa. (Fanula Papazoglu, Makedonski gradovi ..., 67) 12 Janos, Martyress Irene, 3. 13 Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005A; Janos, Martyress Irene, 3. 14 1 Timotej 1,3; 2 Timotej 1,6.
2009/XLV/1-2
15
Dragan Zajkovski eventualno la`no prikaùvawe ili davawe na la`ni podatoci za pokrstuvaweto na Irena. Taa podocna }e bide proglasena za svetica blagodarenie na nejzinata misionerska dejnost i ma~eni~koto stradawe, a ne poradi toa {to bila pokrstena od strana na Timotej. Sekako deka faktot {to go primila hristijanstvoto od eden od najbliskite u~enici na Pavle davalo dopolnitelna teìna na nejzinata li~nost i delo, me|utoa toa ne bilo presudno za nejzinata beatifikacija, {to, edinstveno, bi moèlo da bide nekakov motiv za navodna neavtenti~nost na celata epizoda okolu primaweto na Irena vo redovite na hristijanskata Crkva. Vtorata pretpostavka, so koja moè da se objasni faktot zo{to novozavetnite tekstovi ne spomnuvaat ni{to za pokrstuvaweto na edna ma~enica od rangot na Irena od strana na Timotej, poa|a od tezata deka moèbi se raboti za nenamerna gre{ka vo tekstot na ìtieto. Imeno, avtorot ili podocne`nite prepi{uva~i na ìtieto moèbi nenamerno go poistovetile sve{tenikot Timotej koj ja pokrstil Irena so apostolot Timotej, sorabotnik na Pavle i podocna prv episkop na Efes. Iako ne moè vo celost da se otfrli vtorata pretpostavka, sepak, poverojatna e tretata mo`nost: Irena ne e spomnata vo ,,Delata na svetite apostolite bidej}i vo vreme koga bile napi{ani od strana na evangelistot i apostol Luka, taa se u{te bila mlada i nepoznata za avtorot, edna od mno{tvoto hristijanski preobratenici vo Makedonija. Ottuka, iako za toa nema potvrda vo novozavetnite tekstovi, sepak, so golema verojatnost moè da se zeme za vistinit podatokot od nejzinoto ìtie spored koj Irena bila vovedena vo hristijanskata vera li~no od Timotej, u~enikot na apostolot Pavle. Nabrzo po nejzinoto pokrstuvawe i simboli~no primawe vo hristijanskite redovi, Irena zapo~nala so nejzinata propovedni~ka dejnost, najprvo me|u mnozinskoto pagansko naselenie vo gradot kade {to ìveela. Kako {to soop{tuva avtorot na nejzinoto ìtie, blagodarenie na nejzinata misionerska dejnost, a potpomognata od lokalniot hristijanski sve{tenik Apelijan,15 vo redovite na hristijanskata Crkva bile primeni novi 3.000 vernici. Nabrzo nivniot broj se iska~il na okolu 10.000 hristijani.16 Ova e u{te eden podatok koj odi vo polza na pretpostavkata deka hristijanstvoto mnogu brzo i re~isi nezapirlivo se ra{irilo vo
15
So samoto toa {to ovoj Apelijan celo vreme se spomnuva zaedno so Irena, moè da se pretpostavi deka izvr{uval visoka funkcija vo crkovnata hirearhija, pa duri i deka moèbi bil poglavar na lokalnata hristijanska crkovna op{tina vo Magedon, odnosno Migdonija. 16 Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005A; Janos, Martyress Irene, 3.
16
Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I - IV vek site delovi na Makedonija. Soo~ena so vakviot golem podem na hristijanskoto u~ewe, rimskata vlast, na ~elo so noviot gradski upravnik Sedekij, prezela energi~ni merki protiv povidnite ~lenovi na lokalnata crkovna zaednica. Kako rezultat na ova, vlastite uspeale najprvo da go uapsat Apelijan, a potoa i Irena.17 Od za~uvanite sudski zapisnici i od ìtijata na svetcite ma~enici se doznava deka rimskata vlast za vreme na sudskite procesi, re~isi bez isklu~ok, na sekoj obvinet hristijanin mu ovozmoùvala da bide osloboden samo pod uslov da se otkaè od hristijanstvoto i da ja pokaè svojata lojalnost kon dràvata so toa {to }e prinese `rtva vo ~est na bogovite i imperatorot. Toa bilo slu~aj i za vreme na sudskiot proces protiv Apelijan i Irena.18 Ostanuvaj}i nepokolebliva vo hristovata vera, Irena odbila da im `rtvuva na rimskite bogovi, {to bilo pri~ina da bide izloèna na èstoko izma~uvawe. Spored nejzinoto ìtie,19 taa najprvo bila frlena vo iskopana jama polna so zmii otrovnici, no otkako ostanala nepovredena Sedekij ja izloìl na dopolnitelni izma~uvawa. Izdrùvaj}i gi hrabro i dostoinstveno site maki na koi bila podloèna, iako ne se kaùva kako i pod koe obrazloènie, Irena bila oslobodena od zatvorot, go napu{tila rodniot grad i zaminala vo gradot Kalipolis,20 kade prodolìla da go propoveda hristovoto u~ewe. Toa bila pri~inata Irena, povtorno, da bide uapsena od strana na tamo{nata rimska vlast na ~elo so Babadonos, koj ja izvr{uval funkcijata upravnik na Kalipolis. Toj ja podloìl Irena na novi izma~uvawa, me|utoa voshiten od nejzinata hrabrost Babadonos samiot poveruval vo hristovoto u~ewe i spored ìtieto, zaedno so golem broj na novi vernici bil voveden vo hristijanstvoto.21 Tuka povtorno se spomenuva Timotej, koj li~no gi pokrstil Babadonos i ostanatite pagani, koi poveruvale vo Hristos blagodarenie na Irena. Iako navidum ova vtoro spomnuvawe na Timotej upatuva na zaklu~okot deka stanuva zbor za neavtenti~en podatok - refleksija na prethodnata epizoda so pokrstuvaweto na ma~enicata Irena sepak, ako napravime podetalna analiza na nastanot, istiot ne treba odnapred da se otfrli kako neavtenti~en i izmislen. Timotej vo toa vreme ve}e bil episkop vo Efes i ottuka verojatno e deka toj, kako episkop na edna golema i mo}na crkovna op{tina,
Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005A; Janos, Martyress Irene, 4; d-r Justin Popovi, @itija Svetih za mesec maj, Beograd, 1977, 121. 18 Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005D; Janos, Martyress Irene, 5 19 Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005D; Janos, Martyress Irene, 5. 20 dene{eno Galipole vo Turcija. 21 Acta Sanctorum, Maii, tomus II, col. 0005D; Janos, Martyress Irene, 5.
17
2009/XLV/1-2
17
Dragan Zajkovski ~estopati gi posetuval pomalite hristijanski zaednici vo pobliskata, no i podale~nata okolina. Pa ottuka, moèbi navistina se na{ol vo Kalipolis kade go pokrstil upravnikot na gradot. Po uspehot na hristijanskata misija vo Kalipolis, Irena ja prodolìla svojata misionerska dejnost vo drugite primorski trakiski gradovi, me|u koi se spomnuva Mesembrija.22 Spored Justin Popovi}23, taa se upokoila vo gradot Efes kon krajot na I ili po~etokot na II vek. Osven velikoma~eni~kata Irena od gradot Magedon, odnosno Migdonija, koja bila prviot hristijanski ma~enik koj poteknuval od Makedonija, a se upokoil vo Mala Azija, vo vtoriot vek se datiraat ma~eni~kite podvizi na nekolku drugi hristijani postradani vo Makedonija. Me|u niv se vbrojuva Matrona Solunska. Za nejziniot ìvot, delo i ma~eni~ka smrt ima mnogu oskudni podatoci. Od ìtieto so~uvano vo Acta sanctorum se doznava deka taa ìveela vo Solun, rabotela kako robinka vo ku}ata na solunskiot upravnik i bila sluginka na negovata èna, hebrejkata Pavtila.24 Matrona bila uapsena pod obvinenie deka e hristijanka i otkako odbila da im `rtvuva na paganskite bogovi bila ma~eni~ki ubiena.25 Drug hristijanski ma~enik koj moèbi ìveel i postradal vo Makedonija, a ~ie{to pogubuvawe se datira vo II vek e Danaktos. Vo latinskata verzija na negovoto ìtie prv pat publikuvano vo Acta sanctorum26 se soop{tuva deka Danaktos ìveel i postradal vo gradot Aulon27, dodeka, pak, vo kriti~ko izdanie vo redakcija na Stiven Janos publikuvano vo 2002 godina, kako rodno mesto na ma~enikot se spomnuva gradot Auleneia za koj se veli deka se nao|al vo Makedonija.28
Mesembros ili dene{en Nesebar (Bugarija) bila formirana kako gr~ka kolonija na trakiskiot breg u{te kon krajot na VI vek pr.n.e. 23 d-r Justin Popovi, Op.cit., 122. 24 Acta Sanctorum, Martii III, 685; Hrizostom Stoli - Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik mesecoslov svetih, tom I, septembar jun, Beograd, 1988; O.Tafrali, Topographie de Thessalonique, Paris 1913, 184. 25 Podocna vo IV vek, od strana na episkopot Aleksandar, bil izgraden golem hram posveten na sv.Matrona. Hramot se nao|al nadvor od gradot Solun, vo blizina na Via Egnatia i pretstavuval utvrden manastir. 26 Acta Sanctorum, Januarii II, 87. 27 VI Aulon (Procopius, De aedificis, IV, 2, 4) 28 Hagiography - Live of The Holly Martyr Danaktos - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, N.Y. 1997-2002.
22
18
Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I - IV vek Vo ovoj kontekst treba da se napomene deka vo izdanieto S. Jason ne se soop{tuvaat nikakvi drugi podatoci za gradot Auleneia, osven toa deka se nao|al vo Makedonija. Ako se ima predvid deka anti~kite avtori ne spomnuvaat grad so takvo ime vo Makedonija toga{ pra{aweto za verodostojnosta na podatokot ostanuva otvoreno. Sepak, razgleduvano vo po{irok kontekst treba da se kaè deka grad so sli~no ime Aineia e spomnat vo delata na klasi~nite, no i podocne`nite avtori; gradot Aineia se nao|al vo oblasta Migdonija.29 Toj vaèl za najseveren grad vo Migdonija, koj spored legendata, bil osnovan od trojanecot Enej i za koj moè da se pretpostavi deka se nao|al vo blizina na Solun i Apolonija kade {to hristijanstvoto po~nalo da se {iri u{te vo sredinata na I vek. Sli~nosta na imiwata i blizinata na golemite ranohristijanski centri moè da upati na pretpostavkata deka se raboti za istiot grad, spomnat kako rodno mesto na Danaktos. Vtoriot toponim koj moè da upati na ubikacijata na gradot Auleneia e mestoto Aelea, vo blizina na dene{na Dupnica vo Pirinska Makedonija, R.Bugarija, na patot od Serdika do Heraklea Linkestis.30 Me|utoa, poradi negovata oddale~enost od glavnite ranohristijanski centri vo Makedonija, ovaa identifikacija e malku verojatna, bidej}i gradot Auleneia o~igledno vaèl za pogolem hristijanski centar. Vo II vek ili poto~no vo vremeto na imperatorot Antonij Pij (138 - 161) se datira ma~eni~kata smrt na Meletina, koja ìveela vo Markianopolis31, a po poteklo bila od Makedonija. Spored podatocite sodràni vo nejzinoto ìtie32, taa mo{ne uspe{no ja izvr{uvala svojata misionerska dejnost, blagodarenie na koja mnogumina pagani bile pokrsteni i primeni vo redovite na hristijanskata crkva. Me|u niv bila i soprugata na upravnikot na gradot Markianopolis. Doznavaj}i za ova, toj naredil Meletina da bide uapsena i da se izvede pred lokalnite sudski vlasti. Otkako odbila da im prinese `rtva na rimskite bogovi, Meletina bila podloèna na izma~uvawa, i na krajot, bila pogubena so otsekuvawe na glavata. Kako {to soop{tuva anonimniot avtor na nejzinoto
Fanula Papazoglu, Makedonski gradovi..., 67. Itineraria Romana, Tabula Peutingeriana, Via a Sedica usque ad Heracleam (red. I. Du~ev, M. Vonov, B.Primov, V.Velkov, Latinski izvori za Blgarskata istori, tom I, Sofi 1958) 31 Markianopolis bil grad vo Dolna Mizija, dene{no s. Devnija, zapadno od Varna, R.Bugarija. 32 Acta Sanctorum, Septembris II, 345; Hagiography - Live of The Holly Martyress Meletina - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002.
30
29
2009/XLV/1-2
19
Dragan Zajkovski ìtie, teloto na Meletina go zel makedonecot Akakios za da go pogrebe vo nejzinata rodna zemja - Makedonija.33 Me|utoa, poradi nesre}ni slu~uvawa na patot za Makedonija i nenadejnata smrt na Akakios, teloto na ma~eni~kata bilo pogrebano na ostrovot Lemnos.34 @estokite progoni protiv hristijanite prodolìle i vo III vek. Od ovoj period posvedo~eni se imiwata na nekolku ma~enici, koi, ili poteknuvale, ili postradale vo Makedonija. Me|u niv e imeto na Elikonida koja bila rodena vo Solun, no postradala vo Korint. Za nejziniot ìvot i delo ima mnogu malku podatoci. Edinstveno so sigurnost se znae deka postradala vo vremeto na imperatorot Mark Julij Filip (242 249) pri {to nejzinata ma~eni~ka smrt se datira vo 244 godina.35 Vo III vek se datira i ma~eni~kata smrt na edna pogolema grupa hristijani koi postradale vo gradot Apolonija vo Makedonija. Kako {to soop{tuvaat hagiografskite izvori36, lokalnata vlast vo Apolonija na ~elo so Tripunij vo vtorata polovina na III vek prevzela pogolema akcija naso~ena protiv tamo{nata hristijanska zaednica. Kako rezultat na ova bile uapseni nekolku vidni li~nosti od tamo{nata hristijanska crkovna op{tina i op{tinite vo nejzina blizina. Me|u niv bil Isavr koj ja izvr{uval funkcijata |akon i koj po poteklo bil od Atina, potoa Vasilij, Inokentij, Feliks i Ermij.37 Me|u uapsenite se spomnuvaat i izvesni Ruf i Rufin koi{to pred da bidat uapseni izvr{uvale visoki funkcii vo lokalnata samouprava.38 Izvedeni pred sudskite vlasti, a otkako prethodno odbile da im prinesat `rtva na paganskite bogovi uapsenite hristijani bile podloèni na èstoki izma~uvawa; pogubeni se so otsekuvawe na
Acta Sanctorum, Septembris II, 345; Janos, Martyress Meletina, 5. Ibidem. 35 Acta Sanctorum, Maii VII, col. 0845B; Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002. Vo nejzinoto ìtie se spomuva izvesniot Perinij koj vo svojstvo na na~alnik na gradot Perint, izvr{uvaj}i gi imperatorskite naredbi, izdal nareda za izma~uvaweto i pogubuvaweto na Elikonida (Acta Sanntorum, Maii VII, col. 0845B) 36 Acta Sanctorum (ed. Godefridus Henschenius and Daniel Papebrochius, reprint Cambridge 2000) 37 ,,Felix & Peregrinus, & Ermias, qui & ipsi Christiani erant (Acta Sanctorum, Julii II, col. 0268B) 38 Acta Sanctorum, Julii II, col. 0268E.
34
33
20
Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I - IV vek glavite.39 Nivnata ma~eni~ka smrt se datira vo vremeto na imperatorot Mark Avrelij Numerijan (283 284). Posledniot golem progon protiv hristijanite se datira vo vremeto na Diokletijan (284 - 305) i negoviot sovladetel i podocna imperator Galerij (293 305) i (305 311).40 Imeno, u{te vo prvite godini po iska~uvaweto na imperatorskiot prestol, otkako prethodno so niza reformi uspeal da ja otstrani vnatre{nata politi~ka nestabilnost, Diokletijan zapo~nal so masoven progon protiv hristijanskata Crkva. So cel da ja zacvrsti pravnata osnova na progonite vo periodot od 303 304 g. izdal ~etiri edikti direktno naso~eni protiv hristijanite. Masovnite progoni protiv hristijanskata Crkva, so seta svoja masovnost i surovost, se po~uvstvuvale i vo Makedonija centar na hristijanstvoto na Balkanot u{te vo I vek. Od ovoj period na progonot protiv Crkvata postojat izvorni podatoci za pove}e hristijanski ma~enici koi ìveele i postradale vo Makedonija.41 Me|u prvite `rtvi na progonot vo vremeto na Diokletijan i Galerij se vbrojuvaat Domnin Solunski i sve{tenoma~enikot Mokij. Domnin se rodil i ìveel vo ,,urbe Thessalonica kade {to i ma~eni~ki umrel mu bile otse~eni delovi od teloto. Izloèn na te{ki izma~uvawa, Domnin ostanal dosleden na svojata hristijanska vera i odbil da im prinese `rtva na paganskite bogovi; negovata smrt se datira vo 288 godina.42 Sedum godini podocna vo 295 g. na identi~en na~in ma~eni~ki postradal i Mokij. Spored hagiografskata tradicija43 po poteklo bil Rimjanin, ìveel vo makedonskiot grad Amfipol i izvr{uval visoka sve{teni~ka funkcija vo tamo{nata crkovna op{tina. Za negoviot ìvot i delo povrzano e edno legendarno predanie spored koe Mokij blagodarenie na svojata molitva uspeal da ja urne statuata na bogot Dionis. Uapsen pod obvinenie deka ja ispoveda hristovata vera, Mokij bil izveden na sud pred lokalnata rimska vlast i otkako odbil da im `rtvuva na rimskite bogovi bil podloèn na izma~uvawa. Spored podatokot od negovoto ìtie,
Acta Sanctorum, Julii II, col. 0268A 0268F; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik , tom I, 545. 40 Sedi{teto na Galerij bile gradovite Serdika i Solun. 41 Acta Sanctorum (ed. Godefridus Henschenius and Daniel Papebrochius, reprint Cambridge 2000) 42 Acta Sanctorum, Octobris I, 3; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik, tom I, 557. 43 Acta Sanctorum, Maii, VI, 37; Hagiography - Live of The Holly Martyr Mokios Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002.
39
2009/XLV/1-2
21
Dragan Zajkovski Mokij, po naredba na lokalnata vlast, bil premesten od Amfipol vo Perint44, a ottamu vo gradot Bizant kade {to i bil ubien.45 Za postoeweto na silna crkovna op{tina vo gradot Amfipol svedo~at i podatocite vo vrska so ma~eni~kata smrt na Tavrion, Avkt i Tesalonikija. Kako {to soop{tuva hagiografskata tradicija46 Tesalonikija bila hristijanka koja ìveela vo gradot Amfipol. Taa, pod pritisok na nejziniot tatko Kleon koj bil paganski sve{tenik, morala da ja napu{ti ku}ata i da se zasolni vo okolinata na gradot. Doznavaj}i za nejzinata sudbina, dvajca hristijani, za koi moè da se pretpostavi deka uìvale golem avtoritet vo gradot, oti{le vo domot na tatko so cel da go ubedat da ja smeni svojata odluka. Me|utoa namesto toa, tie bile uapseni od vlastite, obvineti deka se hristijani i nabrgu bile ma~eni~ki ubieni, so otsekuvawe na glavite. Nabrzo po nivnata smrt i Tesalonikija bila uapsena i ubiena. Masovniot progon protiv hristijanite ne ja zaobikolil nitu hristijanskata op{tina vo Solun. Taa bila edna od najgolemite crkovni op{tini na Balkanot i ottuka jasno e zo{to od nejzinite redovi imalo najmnogu nastradani hristijani. Izvorite soop{tuvaat deka vo Solun vo periodot od 298 304 g. ma~eni~ki postradale pove}emina vidni li~nosti od tamo{nata nià i vi{a crkovna hirearhija, me|u niv: Aleksandar, Anisija, Agatopod, Teodul i Teodosija.47 Za ìvotot i deloto na Aleksandar ima mnogu malku podatoci i edinstveno so sigurnost se znae deka ìveel vo Solun kade {to bil ma~eni~ki ubien vo 298 godina; prese~en so me~.48 Istata 298 g. vo Solun nastradala Anisija. Spored crkovnata tradicija u{te kako mlada gi izgubila roditelite i bila zgrièna
Perint (Perinthos) bil grad vo Trakija na bregot na Mramornoto more vo blizina na Bizant. Lokalitetot se nao|a vo neposredna blizina na dene{niot Marmaraerexlisi, R.Turcija. 45 Podocna po naredba na Konstantin Veliki vo Konstantinopol bila izgradena crkva vo ~est na sve{tenoma~enikot Mokij kade {to bile pogrebani negovite mo{ti. 46 Acta Sanctorum, Novembris I, 536 - 538; Hagiography - Live of The Holly Martyress Thessalonikia - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002. 47 Od ovoj ovoj period, spored spisokot na ma~enici sodràn vo prviot tom za mesec april od Acta Sanctorum poimeni~no se nabrojuvaat 14 hristijani pogubeni vo Solun (Acta Sanctorum, Aprilis, I, 56); . Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 19972002; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik , tom I, 137. 48 Acta Sanctorum, Novembris III, 321; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik, tom I, 137.
44
22
Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I - IV vek od ~lenovite na tamo{nata crkovna zaednica; kako hristijanka Anisija bila ma~eni~ki pogubena od strana na lokalnite vlasti vo Solun.49 [est godini podocna, vo 304 g. pod obvinenie deka se hristijani ìvotot go izgubile dvajca drugi ~lenovi na solunskata Crkva: |akonot Agatopod i ~tecot Teodul. Vo ova vreme se spomenuva i ma~eni~kata smrt na Teodosija, koja ìveela vo Solun no postradala vo Nikeja zaedno so nejzinite tri deca.50 Vo ovoj period se datira i pogubuvaweto na hristijanskite ma~enici Sosij i Tekolij, kako i ma~eni~kata smrt na Vasa i nejzinite tri deca. Bez da se navede nivnata etni~ka pripadnost, vo ìtieto na svetite ma~enici Sosij i Tekolij se soop{tuva deka bile rimski vojnici uapseni vo Makedonija pod obvinenie deka se hristijani; po surovo izma~uvawe glavite im bile otse~eni.51 Na sli~en na~in postradale i Vasa zaedno so nejzinite trojca sinovi Teognij, Agapij i Pist. Kako {to soop{tuva nivnoto ìtie,52 tie ìveele vo Edesa i bile ~lenovi na tamo{nata hristijanska zaednica. Me|utoa predadeni na rimskite vlasti, li~no, od nivniot tatko i soprug, a pod obvinenie deka se hristijani bile podloèni na surovi izma~uvawa; ma~eni~ki go izgubile ìvotot odbivaj}i da prinesat bilo kakva `rtva na paganskite bogovi.53 Vo ovoj period se datira ma~eni~kata smrt na trite solunski sestri Agapija, Hionija i Irena ~ie {to ìtie e so~uvano vo nekolku verzii. Voedno, za niv, vo istoriografijata postoi ne{to poop{irna literatura.54 Vo ovoj kontekst treba da se napomene deka
Acta Sanctorum, Decembris, 355; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik, tom I, 138. 50 Acta Sanctorum, Aprilis, I, 628; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik, tom II, 52. 51 Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002; H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik , tom I, 223. 52 Acta Sanctorum, Augusti V, 148 - 150; Hagiography - Live of The Holly Martyress Bassa with her sons Thegnios, Agapios and Pistos - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002. 53 Acta Sanctorum, Augusti V, 150; Hagiography - Live of The Holly Martyress Bassa with her sons Thegnios, Agapios and Pistos - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002. Spored druga verzija Vasa i nejzinite trojca sinovi postradale vo Larisa vo Tesalija. 54 Acta Sanctorum, Aprilis I, 245 - 250; Hagiography - Live of The Holly Martyresses Agapia, Irene and Chionia - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002; The Holly Martyrs Agapia, Chionia and Irene, Holy Protection Russian Orthodox Church (ed Bishop Alexander of
49
2009/XLV/1-2
23
Dragan Zajkovski nekoi epizodi od nivniot ìvot se u{te ostanuvaat kontradiktorni predizvikuvaj}i razli~ni mislewa i tolkuvawa vo naukata. Edno od pra{awata za koe se u{te se vodi polemika e povrzano so nivnoto mesto na ra|awe. Spored edni avtori55, sestrite bile rodeni vo Italija vo regionot na gradot Akvileja, a spored drugi, tie bile rodum od Solun.56 Dvete grupi avtori se povikuvaat na razli~ni verzii od ìtieto na sestrite ma~eni~ki, vo zavisnost od toa koja verzija ja smetaat za poavtenti~na.57 Spored prvata verzija, sestrite bile uapseni vo Akvileja za vreme na prestojot na imperatorot Diokletijan vo toj del od Apeninskiot Poluostrov koga lokalnata vlast, po negova naredba, prevzela golema akcija za likvidirawe na hristijanskata Crkva. Edna od prvite `rtvi na ovaa akcija bil izvesen Hrisogon koj vaèl za golem avtoritet me|u tamo{nite hristijani, a nabrzo po negovoto pogubuvawe bila uapsena pogolema grupa na hristijani me|u koi bile Agapija, Hionija i Irena. Uapsenite bile izvedeni pred imperatorot Diokletijan, koj predloìl pomiluvawe ako im prinesat `rtva na rimskite bogovi. Me|utoa sestrite re{itelno odbile da go storat toa, i zatoa bile zatvoreni i podloèni na surovi izma~uvawa. Spored ova predanie tie podocna bile prefrleni od Akvileja vo Solun kaj tamo{niot upravnik Dulkitij.58 Ona {to e kontradiktorno vo vrska so ova e pra{aweto zo{to sestrite bi bile prefrleni vo Solun koga moèlo da im se sudi vo Akvileja, u{te pove}e, {to tamu bil prisuten li~no imperatorot, koj moèl da ima celosen uvid vo sudeweto. alku ili voop{to ne e razbirlivo, zo{to uapsenite hristijani namesto da im se sudi vo Akvileja, bi bile noseni, vo povorkata na imperatorot,
the Russian Orthodox Church Abroad); H. Quentin, Les martyrologes historiques du moyen age, Paris 1908; Rajko Brato, Zgodnjekranska cerkev v Makedoniji in njen odnos do Rima, Zgodovinski asopis 44, Ljubjana 1990, 10; F.K. Franc Kvaser Lukman, Kristusovi prievalci - Martyres Christi, Celje, 1983, 226 230; Monah Tadija, Prolog, Beograd, 1984, 288; N. di Grigori, Agape, Chione e Irene, Bibliotheca Sanctorum I, Roma 1961, 303 304. 55 Hagiography - Live of The Holly Martyresses Agapia, Irene and Chionia - Feasts and Saints of the Orthodox Church, translated by Stephen Janos, Orthodox Church in America, 1997-2002; The Holly Martyrs Agapia, Chionia and Irene, Holy Protection Russian Orthodox Church (ed. Bishop Alexander of the Russian Orthodox Church Abroad); Monah Tadija, Prolog, Beograd, 1984, 288. 56 F.K. Lukman, Op.cit., 226 230; Rajko Brato, Op. cit., 12. 57 Razli~nite verzii na ìtieto na Agapija, Hionija i Irena, vo nivniot latinski original, so komentari kon tekstot, se publikuvani vo Acta Sanctorum, Aprilis I, 245 250. 58 Acta Martyrii, I, 1, (codex Vita S. Anastasi [Acta Sanctorum, Aprilis I, 248])
24
Hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I - IV vek na sudewe vo Makedonija. Tokmu zatoa smetame deka ovoj podatok, za nivnoto navodno premestuvawe od zatvorot vo Akvileja vo Solun, treba da se zeme so golema doza na rezerva. Mnogu poverojatna e vtorata verzija od nivnoto ìtie59, spored koja, sestrite bile rodum od Solun; za vreme na zapo~nuvawe na progonite vo vremeto na Diokletijan se zasolnile nadvor od gradot vo bliskite planini. No, vo 304 godina, vedna{ po izdavaweto na ~etvrtiot edikt protiv hristijanskata Crkva, sestrite zaedno so u{te edna pogolema grupa hristijani bile uapseni i odvedeni pred rimskiot upravnik vo Solun Dulketij.60 Otkako odbile da im `rtvuvaat na rimskite bogovi, Agapija i Hionija bile podloèni na surovi izma~uvawa, a maloletnata Irena koja vo toa vreme imala samo 9 godini bila odvedena vo lokalniot zatvor. Ostanuvaj}i cvrsti vo svojata vera da ne im `rtvuvaat na paganskite bogovi, Agapija i Hionija, po naredba na vlastite, bile osudeni na smrt so spaluvawe na klada. Nabrzo po nivnata smrt i Irena bila pogubena vo zatvorot. Ma~eni~kata smrt na trite sestri se datira vo prvata polovina na 304 godina. Spored crkovnata tradicija telata na sestrite - ma~eni~ki bile zemeni od Sv. Anastasija61 i pogrebani na edno mesto.62 Na krajot od ova istraùvawe povrzano so hristijanskite ma~enici vo Makedonija vo I IV vek, a vrz osnova na kriti~kata analiza na dostapnite hagiografski tekstovi i literatura moè da se zaklu~i deka na teritorijata na Makedonija vo poso~eniot period ma~eni~ki postradale zna~itelen broj hristijanski vernici. Istoriskoto svedo{tvo za niv pretstavuva eden od nizata fakti za {ireweto na hristijanstvoto na makedonska teritorija i postoewe na silni i ekonomski relativno mo}ni hristijanski op{tini vo makedonskite gradovi vo I IV vek. ZAKLUÔK Prvite progoni protiv hristijanskata Crkva od strana na rimskite vlasti zapo~nale vo vremeto na imperatorot Neron, no sepak, prvite zakoni direktno naso~eni protiv hristijanite bile
59
60
Actis Crypt-Ferrat (Acta Sanctorum, Aprilis I, 246) Actis Crypt-Ferrat (Acta Sanctorum, Aprilis I, 246); v. F.K. Lukman, Op.cit., 226. 61 Sv. Anastasija bila rodum od Rim kade ma~eni~ki postradala vo 304 godina. 62 Spored predanieto tri dena po nivnata smrt na nivniot grob umrela i nivnata majka Sofija. (H.Stoli Hilandarac, Pravoslavni Sveto~nik, tom I, 433)
2009/XLV/1-2
25
Dragan Zajkovski doneseni vo po~etokot na II vek. Vo istoriografijata epohata na progonite protiv hristijanite se deli na dva dela. Prviot period se datira do sredinata na III vek i go karakterizira masovnoto u~estvo na {irokite fanatizirani gra|anski masi vo progonite koga hristijanite bile ubivani, re~isi, bez sudewe. Vtoriot period od progonite protiv hristijanskata Crkva zapo~nal od vtorata polovina na III vek i se karakterizira so institucionalni merki na Rimskata Imperija. Vo ovoj period progonite dobile sistematski karakter i ja opfatile celata Imperija. Progonite protiv hristijanite od strana na rimskata vlast neminovno gi zasegnale i hristijanskite crkovni op{tini vo Makedonija kade u{te od sredinata na I vek po~nalo da se {iri hristijanstvoto i da se formiraat silni crkovni op{tini. Kako rezultat na ovie progoni ìvotot go zagubile izvesen broj hristijanski vernici ~ii{to imiwa i biografii ostanale posvedo~eni blagodarenie na nivnite so~uvani ìtija. Svedo{tvoto za niv pretstavuva fakt za {ireweto na hristijanstvoto na makedonska teritorija vo I IV vek.
26
Maja ANGELOVSKA-PANOVA
TAJNATA KNIGA NA BOGOMILITE: KULTUROLO[KO- ISTORISKA RETROSPEKTIVA
- s u m m a r y-
The Secret Book or in an original form The questions of John, the apostle and evangelist, at a secret supper in the kingdom of heaven, about the governance of this world, about its ruler, and about Adam (Ioannis et Apostoli et Evangelistae Interrogatio in coena sancta regni coelorum de ordinatione mundi et de Principe et de Adam) represents one of the most important creations of the medieval apocryphal literature with authentic Bogomil articulation. It was kept in two Latin version which originated from XII and from XIV century. The contents of the text refers to the dualism, cosmological, eschatological and soteriological components as a fundamental postulates of the Bogomil teaching. It is supposed that The Secret Book was created at the period from the end of XI and the beginning of XII century, when the Bogomilism experienced its biggest rise in sense of evolution of the theological thought, cultural aspect and the dispersion of the movement on a wider geographical space. A new approach towards writings in the medieval literature was introduced with the conception of The Secret Book, where canonical motifs are subject to a philosophical opinion and to an additional literary adaptation. As a specific kind of literature in which one religious system contrasts another, in this case the Bogomil against the official, The Secret Book is very close to the Book of Revelation.
Edna od pove}eto osobenosti na bogomilstvoto pretstavuva i negoviot kulturolo{ki fenomen prosleden preku integralnoto implementirawe na filozofskite aspekti na u~eweto, knièvnite
Maja Angelovska Panova sostavi so originalen bogomilski status i onie so interpolacija, kako i preku odrazot na bogomilstvoto vo makedonskiot i voo{to vo balkanskiot folklor. Vo toj kontekst, knièvno-tvore~kata aktivnost na bogomilite imala prioriteno zna~ewe, me|u drugoto i poradi faktot {to knièvnite sostavi pretstavuvale svoevidna programa za su{tinata na u~eweto, no i neposreden mehanizam za disperzija na eresta na po{iroko geografsko ramni{te. Tipi~en primer za knièvno-ereti~ka transmisija pretstavuva Tajnata kniga vo literaturata poznata i pod naslovot Jovanovo ili La`no Evangelie. Za~uvana e vo dve latinski verzii Karkasonska od XII vek, identifikuvana vo Arhivata na inkvizicijata vo Karkason, Francija i Vienska so poteklo od XIV vek. Posledniot rakopis go sodrì celosniot naslov na deloto koj glasi: Ispra{uvawe na Jovan, apostol i evangelist, na svetata ve~era na carstvoto nebesno za upravuvaweto na svetot, za Sedrìtelot i za Adam.(Ioannis et Apostoli et Evangelistae Interrogatio in coena sancta regni coelorum de ordinatione mundi et de Principe et de Adam).1 Komparativnata analiza na rakopisite ukaùva na faktot deka stanuva zbor za edno isto delo, so izvesni razliki vo podrobnostite i jazikot, {to ja zgolemuva verojatnosta potekloto na originalot da se povrze so drugo jazi~no podra~je, i toa spored dve oddelni verzii.2 Pove}eto od istraùva~ite smetaat deka originalniot tekst na Tajnata kniga poteknuva od ju`noslovenskite sredini,3 nasproti B.Hamilton i M. Barber, koi{to vo ponovo vreme ja promoviraat tezata za gr~ko poteklo na Tajnata kniga, producirana od najtesnoto opkruùvawe na popot Vasilij vo po~etokot na XII vek. No, verzijata {to Nazarij (filius major vo ramkite na katarskite komuni) ja prenel vo Italija za svoite misionerski celi, vo soglasnost so podatocite od Anselmo Aleksandriski, napi{ana na lo{ latinski jazik, spored ovie istraùva~i, pretstavuva prevod od staroslovenski tekst. 4
Za rakopisite i izdanijata na Tajnata kniga vidi: Ivanov, Iordan: Bogomilski knigi i legendi (fototipno izdanie), Sofi 1970, 60. 2 Ibid., Bogomilski knigi i legendi, 60. 3 Ivanov,Iordan: Bogomilski knigi i legendi, str.66; Vel~ev, Vel~o: "Km ideino-tvor~eskata problematika na bogomilskata kni`nina", Ezik i literatura, 2. Sofi 1962, 17-18; Georgiev, Emil: Literatura na izostreni borbi v srednovekovna Blgari, Sofi 1966, 181. 4 Hamilton, Bernard: Wisdom from the East. Heresy and Literacy 1000-1530, Cambridge 1994, 53-56; Barber, Malcolm:Tha Cathars. Dualist Heretics in Languedok in the High Middle Ages. Longman 2000, 83; Roach, Andrew: The Devil's World. Heresy and Society 1100-1300, Longman 2005, 121.
28
Tajnata kniga na Bogomilite: kultuloro{ko-istoriska... Opredelbata na originalnata jazi~na proveniencija na Tajnata kniga i nejzinoto hronolo{ko datirawe e vo direktna zavisnost od izvorniot materijal, koj{to vo konkretniot slu~aj tretira podatoci edinstveno za latinskiot prevod. Nesomneno e deka potrebata od postoewe na latinskiot prevod se povrzuva so misionerskata dejnost na Nazarij vo Lombardija, ~ija osnovna cel bila rasprostranuvawe na bogomilskite idei me|u privrzanicite na katarizmot. Tajnata kniga bila prevedena na latinski jazik najverojatno vo sredinata na XII vek, za{to ve}e vo 1170 godina Nazarij prezentiral del od nejzinata sodrìna pred svoite slu{ateli. Imeno, toa e direktno potvrdeno kaj Rajnerij Sakoni, porane{en privrzanik na katarite, koj podocna preminal vo redot na Domenikancite, a vo periodot od 1254 do 1259 godina bil inkvizitor vo Lombardija. Vo negovoto delo pod naslov Izloùvawe na bratot Rajnerij od redot na bra}ata propovednici, za katarite i za bednicite od Lion (Summa fratris Raynerii de ordine fratrum praedicatorum, de Catharis et pauperibus de Lugduno), se istaknuva: "Navistina Nazarij, nivniot episkop i najstar rakovoditel, pred mene i pred mnogumina drugi kaàl deka blaènata Bogorodica bila angel i deka Hristot ne primil ~ove~ka priroda, tuku angelska priroda ili nebesno telo" (Nazarius vero quondam eorum episcopus et antiquissimus coram me et multis aliis dixit quod beata Virgo fuit angelus et quod Christus non assumsit naturam humanam sed angelicam sive corpus caeleste). 5 Prviot vpe~atok pri analiza na Tajnata kniha kako izvonredno respektirano delo vo bogomilskite sredini sekako e formata na prezentirawe na dualizmot, kosmogonisko-eshatolo{kite i sotirolo{kite komponenti kako fundamentalni postulati na apostazi~noto u~ewe. Imeno, vo deloto, apostolot Jovan ja predizvikuva besedata, postavuvaj}i mu pra{awa na Isus, ~ii odgovori ne se predadeni direktno od nego, tuku so posredstvo na Jovan. Po~etnata scena pretstavuva voveduvawe na ~itatelot vo evangelskiot raskaz za Tajnata ve~era, pri {to Jovan, potpren na gradite na Isus pra{uva: "Gospode koj }e te predade"? Na {to sledi odgovorot: "Onoj {to }e ja potopi rakata vo ~inijata, vo nego }e vleze Satanata i toj }e me predade" (Domine, quis tradet te? Et Dominus dixit mihi: qui intinxerit manum in catino, et introibit in eum Sathanas, ille tradet me).6 U{te na samiot po~etok doa|a do izraz diferencijacijata na dvete osnovni na~ela - dobro i zlo, olicetvoreni vo
5 6
LIBI, t. IV, Sofi 1981, 177. Ibid., 111.
2009/XLV/1-2
29
Maja Angelovska Panova likot na Isus i Satanata, {to sekako pretstavuva pandan na bogomilskiot umeren dualizam. Dejstvieto na apokrifot po~nuva vo momentot koga Satanata }e se soo~i so èlbata za slavoqubie, pa "...}e posaka da go postavi prestolot nad oblacite i da bide ednakov na Sevi{niot" (...volens ponere tronum super nubes et esse similis Altissimo).7 Ovoj motiv e identi~no pretstaven i vo Panoiplia Dogmatika, inaku relevanten antibogomilski izvor vo koj avtorot Evtimij Zigaven so istiot knièven izraz konstatira: "}e go postavi prestolot nad oblacite i }e bide ednakov na Sevi{niot".8 Vo funkcija na predo~enata cel Satanata im se obratil na angelite, vetuvaj}i im deka }e caruva zaedno so niv. Scenata so angelite na koi toj im vetuva namaluvawe na danocite ima pove}ekratna funkcija. Od edna strana taa go pretstavuva stremeòt na ~ovekot vo srednovekovnoto op{testvo kon podobar ìvot, no od druga strana pak implicira na ~ovekovata nemo} da ostane vo sferata na nematerijalnata boèstvenost. O~igledno percepcijata za boèstvenosta bila determinirana od obrazecot so koj ~ovekot se soo~uval vo svoeto sekojdnevie, a ne obratno kako {to nalaga Svetoto pismo.9 Vpro~em i vo Tajnata kniga, nezavisno od faktot {to borbata se vodi na univerzalen plan, sepak taa pottiknuva na asociacii za edna konkretna istoriska epoha, op{testvena dejstvitelnost i socijalno zlo kako tvorbi na |avolot. Ne slu~ajno vo osnovata na celiot tekst preovladuva istorijata na Satanata, koj e pretstaven kako sinonim na gordost, revnost i zavist so neskriena ambicija da upravuva samostojno i samovolno. Otkako gi sozdal zemnite tvorbi "...toj naumi da go sozdade i ~ovekot za da mu sluì i zede od zemjata glina i napravi ~ovek spored svojot izgled" (...cogitavit facere hominem in servitio sibi, et tulit de limum terra et fecit hominem similem sibi).10 "I mu zapoveda na angelot od vtoroto nebo da vleze vo teloto od glina i zede od nego i napravi drugo telo vo vid na èna" (Et praecepit angelo secundi coeli interoire in corpus luti, et tulit de eo et fecit aliud corpus in forma mulieris).11 Raskazot za sozdavaweto na zemniot svet vo sporedba so istiot, sodràn vo Panoplia Dogmatika e pretstaven vo podrobnosti i projavuva pogolema sli~nost so Biblijata, so taa razlika {to Biblijata kako tvorec na se go naveduva dobriot Bog, dodeka vo Tajnata kniga taa
7 8
Ibid., 110-111. GIBI, t. X. Sofi 1980, 53. 9 Georgiev, Emil: Literatura na izostreni borbi v srednovekovna Blgari, 183. 10 LIBI, t. IV, 115. 11 Ibid., 114-115.
30
Tajnata kniga na Bogomilite: kultuloro{ko-istoriska... funkcija mu e dodelena na lo{iot |avol. Iskonskiot grev na Adam i Eva, pottiknat od Satanata vo rajskata gradina, pretstavuval sozdavawe na lu|e {to ne se narekuvale ro`bi na Boga, tuku ro`bi na |avolot i na zmijata {to sugerira na osnovnata bogomilska misla za teloto kako tvorba na dijabolizmot i za du{ata sozdadena od Boga. Caruvaweto na Satanata nad ~ove~kite su{testva traelo sedum dni, koi se poistovetuvale so sedum veka. Satanata go povikal svojot sluìtel Enoh, zapovedaj}i mu da napi{e sedumdeset i {est knigi, spored koi lu|eto trebalo da izvr{uvaat sve{teni~ki dejstvija. Vo ovaa epizoda od Tajnata kniga se spomenuva Mojsej, komu Satanata mu dal tri drva nameneti za raspnuvaweto na Isus. Li~nostite na Enoh i Mojsej, spomenati vo ovoj kontekst imaat negativna konotacija, tokmu poradi faktot {to bile tretirani kako misioneri na Satanata.12 Ovoj segment od Tajnata kniga vo sodrìnska smisla projavuva sli~nosti so apokrifot Povesta za krsnoto drvo, koj bil poznat mnogu porano, pred pojavata na bogomilstvoto.13 Na krajot, praten od Boga, Isus slegol na zemjata, vlegol i izlegol od uvoto na majka mu Marija, pretstavena kako angel, za da ja ispolni svojata misija, spasuvaj}i go ~ove~kiot rod. Vo ovoj del od knigata doa|a do izraz idejata za potencirawe na doketisti~kata priroda na Isus Hristos, karakteristi~na za bogomilite, kako i za neporo~noto za~nuvawe na Marija, {to vo konkretniot slu~aj go nadminuva i kanonskoto predanie.14 So cel da ja spre~i misijata na Isus, Satanata go ispratil "svojot angel - prorok Ilija, koj kr{teva so voda i koj se narekuva Jovan Krstitel" (misit angelum suum Elyam prophetam baptizantem in aqua, qui vocatur Johanes Baptista).15 Vistinskoto kr{tevawe na koe se insistira vo Tajnata kniga e preku Svetiot Duh, no se nametnuva pra{aweto: zo{to celiot svet go prifa}a kr{tevaweto na Jovan, na {to se nadovrzuva odgovorot na Isus: "...zatoa {to nivnite dela se lo{i i ne odat do svetlinata. U~enicite na Jovan se ènat i }e se ènat, a moite u~enici ne se ènat i nitu }e se ènat, tuku se kako Bo`ji angeli na neboto vo nebesnoto carstvo" (ideo, quia opera eorum mala sunt et non veniunt ad lucem. Discipuli Johannis nubunt et nubuntur, discipuli autem mei non nubunt
12
Vel~ev,Vel~o: Bogomilska kni`nina. Istori na blgarskata literatura, Sofi 1963, 212. 13 Anti}, Vera:Niz stranicite od ju`noslovenskite knièvnosti, Skopje 1977,202. 14 Ibidem. 15 LIBI, t. IV, 118-119.
2009/XLV/1-2
31
Maja Angelovska Panova nec nubuntur, sed sunt sicut angeli Dei in coelo in regno coelorum).16 Ovoj pasos vo sodrìnska smisla korespondira so radikalniot asketizam, kako osnoven kriterium za dostignuvawe na moralnoto sovr{enstvo. Pokraj postot i kontemplacijata, pretendentite za kategorijata sovr{eni bile obvrzani vo funcija na svojata religiska posvetenost da gi napu{tat svoite semejstva i bra~nite partneri. Posledniot del od Tajnata kniga, kade {to se zboruva za vtoroto Hristovo pri{estvie, pretstavuva reminiscencija na vospostavenite kanonsko-apokrifni normativi. I pokraj faktot {to vtoroto Hristovo pri{estvie }e bide prosledeno so kosmi~ka katastrofa, sepak kon samiot kraj sodrìnata po svojot osnoven patos dobiva optimisti~ka konotacija. "I toga{ }e se razotkrie Sinot ~ove~ki vo svojata slava, i site svetci i angeli zaedno so nego...Nedosti`na slava i po~it }e ima za onie {to go ~uvaat angelskiot ìvot, a onie pak {to i se po~inuvaat na nepravdata }e dobijat gnev, bes, maka i nezadovolstvo" (Et tunc manifestabitur Filius hominis in gloria sua, omnesque sancti et angeli cum eo...gloria et honor inaccessibilis custodientibus angelicam vitam, et obedientes iniquitati, iram et furorem et anguistam et indignationem accipient).17 Op{t vpe~atok pri analizata na tekstot vo celina e deka avtorot na Tajnata kniga ne pretendira kon podrobno interpretirawe na bibliskite motivi, razvivaj}i, pritoa, tezi i antitezi. Naprotiv, nastanite za koi govori gi prezentira in medias res , bez primena na retorski ve{tini i mnogu citati.18 Me|u izvorite na Tajnata kniga se prepoznavaat Tolkovnata paleja, Kniga za Enoh, Videnie na Isaija, Otkrovenie na Varuh i kanonskata Apokalipsa. Kompozicijata na Tajnata kniga, koristeniti izvori i knièvniot izraz upatuvaat na pretpostavka deka nejziniot avtor imal visoko bogoslovsko obrazovanie.19 Vo nedostig na konkreten izvoren materijal, edinstven argument vrz ~ija{to osnova moè "uslovno" da se opredeli karakterot na Tajnata kniga e nejzinata sodrìna {to implicira na ereti~ki elementi, vo princip karakteristi~ni za bogomilite.
16 17
Ibid.,, 120-121. Ibid.,123. 18 Petkanova, Donka: "Bogomilstvcoto i apokrifnata literatura", Paleobulgarica, 3, Sofi 1982, 151; Dimitrova-Marinova, Dimitrinka: "Tainata kniga na bogomilite v sistema na staroblgarskata literaturna tradici", vo Zbornikot 1100 godini Veliki Preslav, t.2, [umen 1995, 119. 19 Vel~ev, Vel~o: "Km ideino-tvor~eskata problematika na bogomilskata kni`nina", Ezik i literatura, 2, 18.
32
Tajnata kniga na Bogomilite: kultuloro{ko-istoriska... Imeno, u{te na samiot po~etok se nametnuva dilemata: dali izborot na apostolot Jovan, koj{to ja pottiknuva i ja vodi besedata vo Tajnata kniga e slu~aen ili pak tendenciozen, osobeno poradi pozitivisti~kiot stav na bogomilite kon negovata li~nost, a u{te pove}e kon Evangelieto spored Jovan, koe go koristele maksimalno vo svojata religiozno-obredna praktika. Ottuka realna izgleda pretpostavkata deka izborot na Jovan bil vo funkcija na idejata za potkrepa na avtoritetot na Tajnata kniga vo bogomilskite sredini. Sedumvekovnoto vladeewe na Satanata nad ~ove~kiot rod, nihilizmot kon prorokot Mojsej, potenciraweto na doketisti~kata priroda na Isus Hristos, zna~eweto na duhovnoto kr{tevawe nasproti kr{tevaweto so voda, molitvata O~e na{ kako simbol na tajnata evharistija se segmenti od Tajnata kniga koi vo najgolem del se re~isi identi~no prezentirani i vo Panoplija Dogmatika. Vpro~em op{t vpe~atok e deka dvete dela projavuvaat mnogu sli~nosti vo odnos na kosmogoniskiot mit i eshatologijata, zasnovani na religisko-filozofskata koncepcija na umereniot dualizam i gnosticizmot.20 Dokolku stanuva zbor za nekakva razlika pome|u dvete dela, sekako treba da se istakne deka taa se odnesuva isklu~ivo na na~inot na prezentirawe na sodrìnata, {to e sosem razbirlivo ako se ima predvid nivnata funkcija i upotrebnata vrednost. Imeno, osnovnite bogomilski postavki vo Tajnata kniga se pretstaveni suptilno i tie treba da se identifikuvaat, za{to se nameneti za eden potesen krug na privrzanicite na u~eweto, dodeka vo Panoplia dogmatika, kako relevanten antibogomilski izvor, ereti~kite komponenti se decidni i se zasnovaat na li~noto svedo~ewe na popot Vasilij, glavniot protagonist na bogomilstvoto za vreme na vladeeweto na imperatorot Aleksij I Komnin (1081-1118 godina).21 I pokraj faktot {to nekoi od istraùva~ite upatuvaat na manihejskoto poteklo na Tajnata kniga22, ne treba da se zanemari faktot deka bogomilstvoto pretstavuva svoevidna simbioza od postaroto ereti~ko nasledstvo, me|u koe bilo i manihejstvoto, taka {to dokolku i stanuva zbor za nekakvo "pozajmuvawe", toa bilo prifateno i vmetnato vo koncepcijata na bogomilskiot religiskoideolo{ki inventar. Golem del od na~elata na bogomilstvoto, vo princip se prezemeni od postarite ereti~ki iskustva i so samoto
20 21
Angelov, Dimitar: Bogomilstvoto v Blgari, Sofi 1961, 113. Angelovska-Panova,Maja:"Prilog kon prou~uvawe na bogomilstvoto vo Aleksijadata na Ana Komnina, Balkanoslavika, 26, Prilep 1999, 161-162. 22 Dragojlovi, Dragoqub: "Manihejska formula prokliwawa", Balcanica VI, Beograd 1975, 59.
2009/XLV/1-2
33
Maja Angelovska Panova inkorporirawe se tretiraat kako sostaven del od bogomilskata ideologija. I dodeka vo Tajnata kniga otpo~etok dokraj preovladuva umereniot dualizam, maniheite bile privrzanici na apsolutniot dualizam, izrazen preku veruvaweto za postoewe na dve sprotivstaveni boèstva, nezavisni edno od drugo, bogot na dobroto ili svetlinata i bogot na zloto odnosno temninata. Spored toa golema e verojatnosta Tajnata kniga da se okvalifikuva kako apokrifen sostav, nastanat za potrebite na bogomilite vo periodot od krajot na 11 i po~etokot na 12 vek.23 Toa e period koga bogomilstvoto go doìvealo svojot najgolem podem so jasno izrazena tendencija da se rasprostranuva vo sosednite balkanski zemji, a so izvesna modificiranost i vo zemjite na Zapadna Evropa. Po nekoja analogija na ne{tata toa se moèbi i posrednite istoriski indikatori, koi{to upatuvaat na staroslovenska jazi~na proveniencija na originalniot tekst. So koncepcijata na Tajnata kniga se voveduva eden nov pristap kon pi{anoto slovo vo srednovekovnata knièvnost, pri {to kanonskite motivi podleàt na filozofska ocena i na dopolnitelna literaturna obrabotka. Kako knièven ànr vo koj eden religiski sistem se sprotivstavuva na drug, vo slu~ajot bogomilskiot na oficijalniot , Tajnata kniga e mnogu bliska do Otkrovenijata. Izobilstvoto na knièvno-tvore~ka imaginacija i narativnost pridonesuva ovaa kniga kako sininim za bogomilskiot okultizam da se vbroi me|u pozna~ajnite dela na srednovekovnata apokrifna knièvnost, u{te pove}e {to nejzinata upotrebna vrednost go nadminuva lokalniot karakter i dobiva internacionalni dimenzii i literaturen status.
Za originalnata bogomilska artikulacija na Tajnata kniga se proiznele: Obolensky, Dimitri: The Bogomils. A Study in Balkan Neo-Manichaeism, Cambridge 1948, 226; Runciman, Steven:Le manichisme medieval. Le trate contre les Bogomiles de Cosmas le Pretre, Paris 1972, 77-78; Loos, Milan: Dualist Heresy in the Middle Ages. Praha 1974, 143-144; Angelovska-Panova, Maja: Bogomilstvoto vo duhovnata kultura na Makedonija. Skopje-Prilep 2004, 125.
23
34
Gabriela SIMONOVA
VLIJANIETO NA TEMATSKOTO UREDUVAWE VRZ STOPANSKIOT RAZVOJ NA VIZANTIJA

Voveduvaweto na tematskoto ureduvawe vo vizantiskata dràva ne samo {to e dolgotraen, tuku e i seopfaten proces. Promenite, koi {to gi predizvikalo negovoto izgraduvwe, se odrazile vo pove}eto od sferite na vizantiskoto op{testvo, zadiraj}i vo negovite osnovni strukturi, kako {to se: voenata organizacija, administracijata, stopanstvoto i ekonomijata. Na preminot od VI vo VII vek, nastanale krupni promeni vo Isto~no-rimskoto carstvo (Vizantija), naloèni od op{tata nadvore{na i vnatre{na op{testveno-politi~ka konstelacija, koi{to dovele do potpolna transformacija na op{testvoto, preobrazuvaj}i go od anti~ko vo srednovekovno. Vo ovoj na{ trud se zadrùvame na promenite, koi ja zafatile stopanskata sfera i ukaùvame na na~inot na koj{to tematskoto ureduvawe vlijaelo vrz nejziniot razvoj. Ako vo predhodnite vekovi golemoposedni{tvoto se nao|alo vo postojan i nezadr`liv porast, a selanstvoto s pove}e se pretvoralo vo kategorija od zavisni koloni, toga{ vo VII vek temelot na Carstvto, negovata osnovna stopanska i voena sila ja so~inuva sitniot zemjoposed na slobodniot selanec i stratiotot na novata tematska vojska1. Poradi kontinuirani nadvore{ni napadi na vizantiskata teritorija i poradi s po~estite vnatre{ni potresi koi gi doìvuvala vizantiskata dràva, golem del od golemoposedni~kite imoti pretrpele {teti, a naselenieto poradi ~estite vojni zna~itelno se proret~ilo. Od taa pri~ina golemi povr{ini zemja ostanuvale neobraboteni i zapu{teni.
G. Ostrogorski , Vizantijska seoska op{tina, Privreda i dru{tvo u vizantijskom carstvu, Sabrana dela kw. 2, Beograd, 1969, 102.
Gabriela Simonova So prilivot na Slovenite na Balkanot i so kolonizatorskite merki,2 koi gi sproveduvale vizantiskite carevi bil nadminat vo izvesen stepen nedostatokot od rabotna sila3. Toa zna~i deka silite koi mu nedostigale na Carstvoto do{le odnadvor, odnosno novata kategorija na nezavisni selani i stratioti nastanala vo zna~itelen del od prilivot na sveì sili, pred s so silite na slovenskata imigracija4. Novite odnosi koi nastanale vo vizantiskoto selo vo raniot sreden vek se odrazeni vo Zemjodelskiot zakonik5, izvor od krajot na VII i po~etokot na VIII vek6. Vo zemjodelskiot zakonik se imaat vo predvid, pred s novite naselbi nastanati so kolonizacijata na opusto{enite zemji, bidej}i se dobiva vpe~atok deka selskite naselbi se nao|aat vo {umski predeli. êsto se spomenuva za kr~ewe na {umi, obrabotka na livadi (ledini) kako i za napadi na
Za trite golemi preseluvawa na Sloveni vo M. Azija, koi gi spomenuva Teofan vidi: Theophanis Chronographia I, 348. 16-20; 364. 11-15; 432. 27-29; Vizantijski izvori t. I, 223, 226-227, 231; Dokumenti t. I, 40-41. Deka golem broj Sloveni bile preseleni vo M. Azija potvrduva eden oloven pe~at na Slovenite od Vitinija, koj go publikuval Pan~enko, Pamtnik Slavn v Vifinii VII veka, IRAIK, 8 (1902) 1-48. Ostrogorski go datira vo 694-5 g., a ne kako {to predloìl Pan~enko vo 650 g. Za datacijata vidi Viz. izvori t. I, 245 bel. 1. Za ve}e preseleni Sloveni vo M. Azija zboruva i eden izvoren podatok od X vek vo Spisot Za Ceremoniite kade se spomenuvaat - Sklavisijani. Viz. Izvori, t. 2, Beograd 1959, 77. B. Ferjan~i, smeta deka ovie Sklavisijani se potomci na onie Sloveni koi vizantiskite carevi gi naeselile vo tekot na VII i VIII vek vo oblastite na M. Azija. Sp: Viz. izvori,t. II, 77 bel. 286. Sp. A. Atanasovski, Vizantija i Slovenite od okolinata na Solun vo VII vek. God. Zb. na univerzitetot Sv. Kiril i Metodij - Skopje, kn. 60, Skopje 2007, 275-288. 3 Za vlijanieto na Slovenite vrz op{testvenata preobrazba na Vizantija, vidi: G. Ostrogorski , Uticaj Slovena na dru{tveni preobraàj Vizantije, Vizantija i Sloveni, Sabrana dela kw. 4, Beograd 1970, 45-59. 4 G. Ostrogorski , Vizantijska selska op{tina, 103. 5 Zemjodelskiot zakon ima pove}e izdanija, vidi: Sp. . Radoji~i , Srpski rukopis Zemqoradni~kog zakona. ZRVI kw. 3 Beograd, 1955, 15-28; Podbrani izvori za istorita na Vizanti, pod red. na D. Angelov, Sofi 1956, 87-93; Sporedi go i ponovoto i poop{irno izdanie: Vizantiski zemledel~eski zakon. Tekst, issledovanie, kommentari podgotvili E. . Lip{ic, I. P., Medvedev, E. K., Piotrovska, pod red. I. P. Medvedev, Leningrad 1984. Za imotnata diferencijacija i vidovite na otpor vo selskata op{tina, vidi: P. Mutaf~iev , Selskoto zemevladenie vv Vizanti (spored Nomos gewrgikos), Izbrani proizvedeni, tom 1, Sofi 1973; H. Melovski , Vidovi na otpor spored Zemjodelskiot zakon, sp. Istorija HH/2, Skopje 1984, 185-195. 6 Okolu problematikata na negovata datacija vidi: G. Ostrogorski., Istorija na Vizantija, 120-121 bel. 17.
2
36
Vlijanieto na tematskoto ureduvawe vrz stopanskiot... divi yverovi na selskite stada7. Selanite ~ii pravni odnosi se reguliraat so Zemjodelskiot zakonik se nezavisni zemjoposednici. Tie ne mu se podlo`ni na nikoj, danocite gi pla}aat neposredno na dràvata i nivnoto slobodno dvièwe so ni{to ne e ograni~eno. Individualniot imot na selanecot vo ovoj period po~nal da preovladuva. Selanite se smetaat za gospodari () na svojot dvièn i nedvièn imot, a voedno tie se i ~lenovi na selskata op{tina ( )8. Od svoja strana pak, selskata op{tina pretstavuvala edna fiskalna edinica za koja bil opredeluvan eden op{t danok, koj potoa bil rasporeduvan me|u poedincite. ^lenovite na selskata op{tina snosele zaedni~ka odgovornost za pla}awe na danokot (). Imeno, ako eden selanec osiroma{el ili go napu{tel svojot imot, toga{ drug, po pravilo negoviot sosed moral da pla}a danok za nego i taka se steknuval so pravoto da go koristi negoviot imot9. Na ovoj na~in dràvata se obezbeduvala od gubewe na predvideniot danok. [to se odnesuva pak, do voenata organizacija vo ranovizantiskiot period, nejzinata osnova ja so~inuvale stranskite naemnici za koi dràvata izdvojuvala golemi pari~ni sredstva, dodeka vo srednovizantiskata epoha bazata ja so~inuval doma{niot vojnikselanec. Taa promena se nametnala so voveduvaweto na tematskata organizacija, koja{to rezultirala so osloboduvawe na dràvata od golemite rashodi potrebni za naemnite vojnici i vrzuvawe na voenata obvrska so pravoto na koristewe na dràvnoto zemji{te. Imeno, vojnikot-selanec dobival imot od strana na dràvata, koj mu sluèl kako izvor za egzistencija, a za smetka na toa bil dolèn na povik od vlasta, da se javi vo opredelen voen odred so sopstveno oru`je i so eden kow10. Imotite na koi{to ìveele stratiotite i
7 8
Podbrani izvori, ~l. 17, 20, 42, 43, 46, 55, 57. G. Ostrogorski , Vizantijska selska op{tina, 104; D. Angelov , Istori na Vizanti, t. 1, 214-220. 9 G. Ostrogorski, Agrarne prilike u vizantijskom carstvu u sredwem veku, Privreda i dru{tvo u Vizantijskom carstvu, Sabrana dela kw. 2, Beograd 1969, 70. Za alilengionot, vidi: G. Ostrogorski , Vizantijski poreski sistem u starom i sredwem veku. Privreda i dru{tvo u Vizantijskom carstvu, Sabrana dela, kw. 2, Beograd 1969, 127-131. Ovoj princip na zaedni~ka odgovornost, spored Mutaf~iev se javuva vo Vizantija pod vlijanie na Slovenite koi{to se naselile na vizantiskite teritorii. Sporedi: P. Mutaf~iev , Selskoto zemevladenie vv Vizanti, 90-91.
10
La vie de S. Philarte, ed. M. H. Fourmy et M. Leroy, Byzantion 9 (1934), 126; Sp. i: G. Ostrogorski, Pronija. Prilog istoriji feudalizma u Vizantiji i
2009/XLV/1-2
37
Gabriela Simonova gi obrabotuvale im gi otstapuvala dràvata, koja za taa cel gi koristela svoite slobodni domeni. Samite pak, vojnici bile obezzemjeni selani ili kolonisti od razni narodi vo ramkite na Imperijata ili nadvor od nea. Od prihodite tie gi izdrùvale svoite semejstva i se snabduvale so potrebnata oprema i oru`je. Sopstvenosta nad tie zemji bila uslovena. Vojnikot bil nesporen sopstvenik na zemjata, samo dokolku ja ispolnuval obvrskata za koja {to ja dobil zemjata t.e. da ja izvr{uva voenata slu`ba. Vo takov slu~aj, toj moèl svojot imot da im go ostava vo nasledstvo na svoite deca ili bliski rodnini do {esto koleno, no zaedno so toa im go predava i zadolènieto, koe leì vrz nego t.e. voenata slu`ba11. [tom vojnata }e zavr{ela vojnicite se vra}ale na svoite zemji i odnovo stanuvale slobodni selani. Vo mirno vreme tie trebale da se griàt i za voenata podgotovka. So ogled deka, na imotot {to uslovno go poseduval stratiotot formiral i svoe semejstvo, toj bil pomotiviran da go brani istiot od nadvore{ni neprijateli, a so toa stanuval i mnogu posovesen vojnik za razlika od naemnikot. Vo ekonomski i socijalen pogled nemalo nikakvi razliki me|u nezavisnite selani koi pla}ale danoci i vojnicite-selani (stratioti), koi bile obvrzani da sluàt vo vojskata. Vo ekonomski pogled vojni~kite imoti (stratiotskite imoti) bile potpolno isti kako i selskite, a vo socijalen pogled i vojnicite i nezavisnite selani pripa|ale na ista kategorija. Tie ~esto bile rasporeduvani vo isti administrativni i fiskalni oddeli, a carskite zakoni gi tretirale kako edna edinstvena kategorija12. Ovoj sistem na stratiotski-vojni~ki imoti, mo{ne go rasteretil dràvniot buxet i go re{il te{kiot problem koj nastanal so golemata preselba na narodite, koga Carstvoto se na{lo vo polo`ba da ne moè da regrutira vojska od kade {to porano regrutiralo. Stratiotskiot imot so koj raspolagal vojnikot-selanec i sam go obrabotuval, po negovata smrt, go nasleduval najstariot sin, a zaedno so imotot gi nasleduval i voenite obvrski. Ostanatite potomci go zgolemuvale brojot na nezavisnite selani koi moèle da
ju`noslovenskim zemaqama. O vizantijskom feudalizmu, Sabrana dela kw.1, Beograd, 1969, 134; Istiot, Istorija na Vizantija, 129-130. 11 Za vojni~kata sopstvenost, vidi: kloga: vizantiski zakonodateln svod VIII veka, perevod, kommentari E. . Lip{ic, Moskva 1965, titul XVI ~l. 1 i 2; Podbrani izvori, 159 i 161; Sp. i: D. Angelov , Istori na Vizanti, t. 1, 239; G. Ostrogorski , Agrarne prilike, 75; P. Mutaf~iev , Lekcii po istori na Vizanti, t. 2, Sofi 1995, 178. 12 G. Ostrogorski , Agrarne prilike, 65.
38
Vlijanieto na tematskoto ureduvawe vrz stopanskiot... se angaìraat i iskoristat za kr~ewe na neobrabotenoto zemji{te. Na toj na~in slobodnoto selanstvo se razvivalo paralelno so vojnicite naseleni na zemjata i kako {to stratiotite bile glavnata osnova na vizantiskata mo}, taka nezavisnite selani kako dano~ni pla}a~i bile sr`ta na ekonomskata i finansiskata sila na Vizantija13. Preku povrzuvaweto na voenata slu`ba so zemjoposedot, vizantiskata vlada uspeala da go zajakne i pro{iri sitniot posed, koj obezbeduval finansiska i voena sigurnost. Od tie pri~nini centralnata vlast imala interes da go za{titi maliot zemjoposed, izdavaj}i za taa cel nekolku zakonski odredbi-noveli14. Vo ovoj period kako posledica od voveduvaweto na tematskoto ureduvawe, golemi promeni pretrpel i vizantiskiot grad. Imeno, vizantiskite gradovi vo VII vek pretstavuvaat do izvesen stepen prodolùvawe i dorazvivawe na gradovite od IV-VI vek, me|utoa paralelno so toa vo nivnata socijalna struktura i administracija nastapile va`ni izmeni, koi se dolèle na ru{eweto na robovladetelskite formi i postepeno formirawe na feudalnata baza. Osnovniot del od naselenieto go ~inele slobodnite lu|e, a brojot na robovite bil sosema mal15. Moè da se kaè deka, vizantiskite gradovi vo raniot sreden vek ne bile vo potpolno opa|awe, kako {to se mislelo porano, no ne moè da se kaè deka ja za~uvale nepromeneta organizacijata na anti~kiot polis, bidej}i gradskiot ìvot vo izvesen stepen po~nal da opa|a ve}e vo docnorimskiot period. Gradot se preobrazuva i vo toj modificiran oblik vleguva vo epohata na raniot feudalizam. Imeno, ruralizacijata na gradovite bila op{ta pojava vo sredniot vek, koja {to ne ja odminala nitu Vizantija. Duri i vo najgolemite gradovi eden del od naselenieto se zanimavalo so obrabotka na zemja i so odgleduvawe na vinova loza. ûdata na Sv. Dimitrija Solunski spomenuvaat deka za vreme na eden slovensko-avarski napad na Solun (586 g.) mnogu ìteli se nao|ale von gradskite yidini, bidej}i oti{le na svoite poliwa da rabotat16.
Isto, 65. Vidi: Novela na Roman Lakapin za protimizisot, Novela na Roman Lakapin protiv dinatite, Novela na Konstantin VII Porfirogenit protiv dinatite, Novela na Konstantin VII Porfirogenit za stratiotite, Novela na Nikifor Foka za stratiotite, Novela na Vasilij II protiv dinatite, Podbrani izvori, 147-150, 147-150, 155-158, 158-162; 168; 169-174. 15 D. Angelov , Istori na Vizanti, t.1, 227. 16 Vizantijski izvori, t. I, 179; Dokumenti, t. I, 27; Sp. i: E. . Lip{ic, Gorod i derevn v Vizantii v VI - pervo polovine IX v., Gorod i derevn v Vizantii v IV-XII vv. (kolektivn doklad sovetskih u~enh) Rapports du XII congres international des Etudes Byzantines, Ochride 1961, Belgrad-Ochrid 1961,
14 13
2009/XLV/1-2
39
Gabriela Simonova Pri~inite za agrarizacijata na pogolemiot broj od gradovite treba da se bara vo namaleniot opteg na parite i vo preselbata na trgovcite i zanet~iiite glavno vo golemite gradovi koi nudele pogolema zarabotuva~ka. Na toj na~in pomalite gradovi, gubej}i go osnovnoto stopansko zna~ewe, se pretvorile vo sela. Do vakviot presvrt doa|a i poradi osiroma{uvaweto na kurialite - anti~kata municipalna aristokratija, koja nekoga{ bila glavniot potro{uva~ i korisnik na trgovskite i zanaet~iskite uslugi. Namalenata potro{uva~ka povlekuvala pad na proizvodstvoto, a konsekvetno na toa i pad na zanaet~istvoto i trgovijata. Osiroma{uvaweto na kuriite i na municipalnite kasi, vodelo neminovno kon nemo`nost da se odrùvaat brojnite vidovi na municipalen ìvot. Nedostasuvale sredstva za odrùvawe na komunalnite uslugi vodovod, kanalizacija, lokalni pati{ta, gradski bawi, u~ili{ta, administrativni zgradi itn. Taka malite gradovi go gubele svojot urban lik, napu{teni, stopanski unazadeni po~nale da se pretvoraat vo selo17. Vakviot raspad na urbaniot ìvot e posledica vo krajna linija na s poprisutnoto raspa|awe na ve}e nadminatite op{testveno-ekonomski odnosi. Robovskiot trud kako takov bil neproduktiven i ne moèl pove}e da go obezbedi odrùvaweto na robovladetelskiot sistem. Vo sekoj slu~aj ovie promeni ne zna~ele nazaduvawe na postoe~koto op{testvoto tuku preminuvawe vo novo feudalno op{testvo vo koe{to gospodarela novosozdadenata slobodna selska op{tina vo koja{to dominira privatnata sopstvenost vrz podelenata zemja i op{testvenata sopstvenost vrz nepodelenoto zemji{te18. Vo VII vek kako rezultat na tematskata organizacija nastapile va`ni promeni i vo samata gradska administracija. Pozanto e deka vo ranovizantiskata epoha redica gradovi se koristele so zna~itelno mesno samoupravuvawe, nezavisno od toa dali centralnata vlast sproveduvala kontrola vrz niv preku soodvetni organi. Tie imale svoi soveti (kurii) koi se grièle za mesnite raboti i vo koi na ~elo stoele gradski prvenci. Golema uloga vo ìvotot na gradot igral i episkopot, re~isi site pova`ni gradovi bile centri na episkopski sedi{ta. Porastot na ulogata na episkopot vo
9 i 20; G. Ostrogorski , Vizantijski gradovi u ranom sredwem veku, Iz vizantijske istorije i prosopografije, Sabrana dela kw. 3, Beograd 1970, 88. 17 E. . Lip{ic, Gorod i derevn, 10; G. L. Kubratov, Osnovne problem vnutre{nnego razviti vizantiskogo goroda v IV-VII vv. Leningrad 1971, 51. 18 Z. Kosti , Preobraàj grada u razdobqu V i VI stoljea, Balcanica XXIV, Beograd 1993, 34-35; S. Zogovi., Etni~kite zaednici vo Makedonija do krajot na raniot sreden vek, Prilep 2001, 237.
40
Vlijanieto na tematskoto ureduvawe vrz stopanskiot... provincijalniot ìvot i vo ìvotot na gradot moè da se sledi od po~etokot na VI vek t.e od 505 godina, koga so odlukata na Anastasij, nemu mu bila doverena griàta okolu nabavkata i raspredeluvaweto na ìtoto zaedno so edno telo sostaveno od lokalni zemjoposednici i nekolku slu`benici19. Na toj na~in im e sozdadena konkurencija na gradskite kurii ~ii{to kompetencii bile zagrozeni. Kompetenciite na episkopot za smetka na gradskite kurii, pa duri i na provinciskite namesnici, u{te pove}e bile zgolemeni vo Justinijanovo vreme, koi vsu{nost i bile sankcionirani so trite noveli na istiot imperator20. Jakneweto na episkopijalnata vlast na svetoven plan zna~i deka novite centri na mo} gi sobiraat okolu sebe na eden poluformalen na~in oblastite koi ponekade po~nuvaat da ja prevzemaat ulogata na dotoga{nite administrativno-teritorijalni edinici. Vpe~atok e deka gradovite so oformuvaweto na novata uloga na episkopatot, kako pribeì{te vo nesigurnata zemja, zaedno so podra~jeto koe kon niv gravitira, po~nuvaat da ja zamenuvaat provinciskata administracija, koja zaostanuva vo sporedba so barawata na vremeto. Vo ovaa sekako ne treba da se gleda kako na simbol za planski vovedeni novini, tuku znak na dlaboka kriza na dotoga{niot upraven sistem, kako {to zabeleàl Q. Maksimovi 21. Ovaa kriza duri vo vreme na Iraklij i negovite naslednici }e bide nadminata, blagodarenie na su{tinskite reformi vo dràvata i op{testvoto, vidlivi vo novoto tematsko ureduvawe. Tokmu so voveduvaweto na tematskoto ureduvawe podemot na episkopskata vlast vo gradot bil potpolno prekinat 22. Gra|anite, isto taka, raspolagale so svoja milicija i sozdavale voeni odredi23, koi im sluèle za za{tita, glavno od napadite na varvarskite plemiwa24.
A. H. M., Jones, The Greek Sity from Alexander to Justinian (Oxford 1940), 209. Novela VIII od 535g., Novela LXV od 538 g. i Novela CXXVIII od 545 g. ( vidi: Iustiniani Imp. Novellae, edd. R. Schoell-G. Kroll, Berlin 1012, p. 68.31-36, 339.20-32, 638, 642, 643, 645.) 21 Q. Maksimovi, Severni Ilirik u VI veku, ZRVI XIX, Beograd 1980, 4143. 22 Sp. D. Claude Die byzantinische Stadt im 6. Jahrhundert, Byz. Arhiv. Heft 13, Munchen 1969, 157; Z. Kosti, Preobraàj grada, 37. Za opa|aweto na zna~eweto na kuriite, vidi i: Velkov V., Gradt v Traki i Daki prez ksnata anti~nost (V-VI v), Sofi 1959, 64. 23 Osoben beleg na gradskata avtonomija davale dimite (partiite) koi preku svoite manifestacii na nezadovolstva vo zna~ajna mera pretstavuvale korektor na centralnata vlast. Me|utoa, so s poizrazenata centralizacija na vizantiskata dràva, tie gubat na zna~ewe. Za dimite, za nivnata organizacija i funkcija vo vizantiskoto op{testvo vidi
20 19
2009/XLV/1-2
41
Gabriela Simonova Od sredinata na VII vek samoupravuvaweto na gradovite vo Carstvoto zapo~nalo neprestojno da opa|a25. Anti~kiot polis poleka, no sigurno go gubi i svojot karakteristi~en izgled i se pretvora vo kastrum. Gradot sega stanuva centar na odbranata na svojot region i kako takov dobiva sopstvena fortifikacija, koja mu obezbeduva za{tita od varvarskite upa|awa. Takvata uloga na gradot predizvikuva promeni i vo topografskite uslovi: gradovite se povlekuvaat vo ridesti predeli kade mo`nosta za odbrana e nesporedlivo pogolema26. Vakvite izmeni vo samiot karakter na gradot se dolèle vo najgolem del na sprovedenite voeni i administrativni reformi t.e. na izgraduvaweto na tematskata organizacija i institutot na stratiotite. Kako rezultat na tie reformi bil sozdaden zna~itelen centralizam i celata vlast vo novoobrazuvanite temi bila doverena vo racete na tematskiot upravitel - strateg i negovite neposredni sorabotnici: turmarh, merarh, komes na {tab, hartularij na tema, domestik na tema, drungarij na banda, komes na banda, kentarh spatarij, komes na heterija, protokancelarij i protomandator27. Najzna~ajnite gradovi na vizantiskite provincii vo VII v. stanuvaat sedi{ta na stratezite i centri na civilnata i voenata uprava na tie provincii28. Bil sozdaden nov voen, finansiski i sudski aparat ~ii {to ni{ki vodele direktno kon dvorecot i prestolninata, koj{to pak od svoja strana po~nal da ja gu{i i taka oslabenata gradska avtonomija. Gradskata samouprava bila elininirana najprvin vo onie oblasti, koi bile opfateni silno od sistemot na temite, dodeka vo drugite teritorii, kade {to tematskata organizacija ne bila vovedena vedna{, gradovite ja za~uvale svojata vnatre{na samostojnost. Posledicite od ovoj proces moàt da se sledat vo perifernite oblasti na Carstvoto, od edna stana vo Herson, a od druga vo Dalmacija, kade {to carskata vlast ja zamenuvala postepeno lokalnata gradska vlast so voveduvaweto na
poop{irno kaj: I. E. Karanopulos, Politi~eska teori na Vizantincite, Sofi 1992, 69-70; G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, 89-91 i tamu navedenata literatura. 24 D. Angelov , Istori na Vizanti, t.1, 231. 25 Za opa|aweto na anti~kiot polis i za promenite vo vnatre{niot razvoj na Vizantiskiot grad, vidi: G. L. Kurbatov , Osnovne problem . 26 Z. Kosti , Preobraàj grada, 35-36. 27 Za administrativniot aparat koj mu bil podreden na strategot kako zapovednik na voenite odredi i na~alnik na lokalnata uprava, vidi: J. B. Bury, The Imperial Administrative System in the Ninth Century, London 1911, 139; Sp. i: F. Uspenski , Istorija vizantijskog carstva, t. 1, Beograd 2000, 538. 28 G. L. Kurbatov , Osnovne problem, 200.
42
Vlijanieto na tematskoto ureduvawe vrz stopanskiot... tematskoto ureduvawe29. Vo centralnite delovi na Carstvoto ovaa promena se odvivala duri i pobrzo i poradikalno. Municipalnata organizacija bila ve}e izumrena koga Lav VI donel odluka za nejzino kone~no ukinuvawe. Negovata dobro poznata novela objavuva vo idnina seta vlast da mu pripa|a na carot i negovata administracija30. So pretvoraweto na gradovite vo sedi{ta na novata administrativna uprava, se vlijaelo i na nivniot ekonomski razvoj. Kako sedi{ta na stratezi vo niv nado{le novi administratori, koi od svoja strana pridonele i za kulturno i ekonomsko izdignuvawe na gradovite. Dràvnite slu`benici imale potreba od poluksuzni ìveali{ta, podobri uslovi za ìvot, podobro snabduvawe, organizacija na kulturno-zabaven ìvot i normalno od razvieno zanet~istvo i trgovija. Samiot pak, razvoj na trgovijata i zanaet~istvoto pridonele za formirawe na pobogat sloj od gra|ani koi isto taka vlijaele na podobruvaweto na izgledot na gradovite i na nivnoto kulturno i ekonomsko izdignuvawe. Toa unapreduvawe od svoja strana dalo impuls i na celokupniot ìvot vo samata dràva. Izvesnata stabilizacija i napredokot {to nastapile vo pari~noto stopanstvo vo gradovite so voveduvaweto na tematskoto ureduvawe, pred s vo Mala Azija, se vidlivi vo evidentnoto zgolemuvawe na optegot na zlatnata moneta vo periodot od po~etokot na VII do po~etokot na VIII vek31, no i vo zgolemuvaweto na brojot na gradovite (novoosnovani ili staroobnoveni) kako episkopski sedi{ta. Toa zboruva deka gradskiot ìvot zna~itelno se podobruval32. Nema somnenie deka mnogu gradovi kako primorski taka i va`ni centri vo vnatre{nosta vo raniot sreden vek go za~uvale svoeto zan~ewe ne samo kako administrativni i voeni sedi{ta, no i kako centri na trgovijata i zanaet~istvoto. Poinaku ne bi moèl da se zamisli neprekinatiot razvoj na pari~noto stopanstvo vo Vizantija. Deka stopanstvoto bilo pari~no toa go potvrduvaat, od edna strana, numizmati~kite dokazi, a od druga strana mnogubrojnite podatoci kako od narativen taka i od praven karakter. Od tie izvori se doznava deka danocite, platite na slu`benicite pa duri i nadnicite na rabotnicite vo grad i na selo bile ispla}ani vo pari. Razvienoto pari~no stopanstvo pretpostavuva povtorno razvien
29 30
Sp. J. Ferluga, Vizantijska uprava u Dalmaciji, Beograd 1957. D. Angelov , Istori na Vizanti, t.1, 232; G. Ostrogorski, Vizantijski gradovi, 88-89. 31 G. Ostrogorski, Vizantijski gradovi, 68-69. 32 Isto, 79.
2009/XLV/1-2
43
Gabriela Simonova gradski ìvot i zna~aen broj na gradovi33. Kontinuitetot na pari~noto stopanstvo go obezbedile pred s vizantiskite gradovi vo Mala Azija i na toj na~in go so~uvale bogatstvoto na Carstvoto. Verojatno deka toa bilo glavniot element koj ja so~uval tradicionalnata dràvna struktura.
33
Isto, 86-87.
44
Silvana SIDOROVSKA-ÛPOVSKA
MAKEDONSKITE GRADOVI VO 19 VEK

APSTRAKT: Se razgleduvani politi~kite i ekonomskite slu~uvawa vo Makedonija vo tekot na 19 vek i nivnoto vlijanie vrz demografskiot razvoj na gradovite. Raspa|aweto na voeno-feudalniot sistem vo Osmanliskata Imperija i preminot od timaro-spahiski vo ~ifligarski sistem ja zgolemile li~nata i imotnata nesigurnost. Terorot nad neza{titenoto selsko naselenie koe spasot go baralo vo gradovite vo golema mera doprinelo vrz menuvawe dotoga{nata demografska struktura vo makedonskite gradovi. KLU^NI ZBOROVI: reformi vo Osmanliskata Imperija, administrativna podelba, vilaeti, patepisci, selsko i gradsko naselenie, demografski razvoj, gradski centri i dr.
*** Svedo{tavata koi se odnesuvaat na administrativnata podelba na Makedonija, kako sostaven del na Osmanliskata Imperija vo razni periodi od osmanliskoto vladeewe se siroma{ni. Od istorijata e poznato deka administrativnata podelba na evropskite delovi na Imperijata pove}e pati bila menuvana. Prvata administrativna podelba vo 19 veka se slu~ila vo 1834 godina koja pet godini podocna pretrpela izmeni.1 Vo 1864 godina se slu~ila nova podelba, koga evropskiot del od Imperijata bil podelen na 10 vilaeti od koi dva Solunskiot i Bitolskiot bile vo Makedonija.2 Kon krajot na juni 1867 godina bil formiran i Solunskiot vilaet.3 Vo 1868 godine Makedonija povtorno bila vo
N. Mihov, Naselenieto naTurci i Blgari prez XVIII i XIX vek, tom III, Sofi 1929, 152. 2 K. Bitoski, Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek, - sp. Istorija, VI/1, Skopje 1970, 101. 3 S. Rizaj, Upravno-politi~ka reforma u Makedoniji -Kosovskom, Bitoqskom i Solunskom vilajetu (1875-81), Zb. Makedonija vo Isto~nata kriza(1875-1881), MANU, Skopje 1979, 169, 181.
1
Silvana Sidorovska-ûpovska sostavot na dva vilaeti, sega Solunski i Skopski.4 Pet godini podocna 1873-1874 godina, soglasno novata administrativna uredba na istoriska scena se pojavil Bitolskiot vilaet koj bil ukinat vo 1878 godina.5 Edna godina podocna Bitolskiot vilaet bil povtorno formiran i toga{ Makedonija se na{la vo sostavot na tri vilaeti: Bitolski, Solunski i Kosovski. Ovaa podelba ostanala do krajot na osmanliskoto vladeewe. Administrativnite podelbi vo tekot na 19 vek imale vlijanie i na demografskite promeni kaj naselenieto. Francuskiot konzul Feliks de Boùr koj na po~etokot na 19 vek (1800-1817) propatuval niz Makedonija, soop{tuva deka turskoto naselenie prete`no ìveelo vo gradovite, dodeka hristijanskoto naselenie vo selata.6 Ovoj podatok go potvrduvaat i ostanatite stranski patepisci koi vo tekot na 18 i po~etokot na 19 vek patuvale niz Makedonija. Centralnite i najubavite mesta vo gradovite im pripa|ala na Turcite koji vo svoite race gi imale site voeni i administrativni prava. Kon krajot na 18 i po~etokot na 19 vek, zapo~nal procesot na naseluvawe na gradovite so ìteli od okolnite sela. Toga{ za prvpat vo gradovite nasproti turskoto, gr~koto i evrejskoto se pojavilo i makedonskoto naselenie, koe so tekot na godinite brojno po~nalo da gi nadminuva. Raspa|aweto na voeno-feudalniot sitem imalo vlijanie vrz op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot sistem na Imperijata. Procesot na premin od spahijski vo ~ifligarski sistem koj zapo~nal od porano, sega se razvival mnogu pobrgu i ja opfatil celata Imperija. Nekoga{niot spahijski korisnik na zemja, stanuval ~ifliksajbija, ili sopstvenik na zemja. Negovata vlast nad selanite stanala neograni~ena. Dotoga{nite spahii i drugi lica koi ja prisvoile zemjata gi proteruvale selanite pritoa zadrùvaj}i samo del od niv, odnosno, samo onolku kolku {to im bilo potrebno da ja obrabotuvaat zemjata. Polo`bata na selanite bilo te{ka i poradi za~estenite napadi od razbojni~ki bandi koi vr{ele teror nad neza{titenoto naselenie. Imotnata nesigurnost i prodolèniot teror doprinele da se zgolemi brojot na selskoto naselenie koe baralo spas vo pobliskite gradovi. Za zgolemuvawe na brojot na naselenieto vo gradovite so ìteli od okolnite sela vo zna~itelna mera vo prilog odelo i za~estenata pojava na zarazni bolesti (~uma), koja vo
D.Dimeski, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Bitolskiot vilaet (1893-1903), vtoro izdanie, Skopje 1982, 65-66. 5 Ibid, 66-67. 6 Hr. Gandev, Faktori na blgarskoto vzra`dane, Sofi 1943, 147-185.
4
46
Makedonskite gradovi vo 19 vek godinite 1810, 1812-1814, 1831, 1833-1836 godina go pokosile turskoto naselenie po makedonskite gradovi. Od druga strana, vo ovoj period evidentna e i pojavata na vla{ko naselenie vo gradovite, koe begaj}i od terorot na Ali-pa{a Janinski se naseluvalo vo Makedonija. Imaj}i go vo predvid faktot {to od strana na osmanliskite vlasti do sredinata na 19 vek ne bil izvr{en popis na naselenieto, edinstven izvor za brojnata sostojba se patepisite na stranskite patepisci i istaùva~i. Tie vo svoite dela davaat iako nepotpoln vpe~atok za toa kako se zgolemuvalo naselenieto vo gradovite vo tekot na prvite desetletija od 19 vek. Pribli`na slika za demografskite promeni od krajot na 30-te godini na 19 vek dobivame od francuskiot nau~nik Ami Bue (1794-1881), koj vo godinite 1836 i 1838 godina propatuval niz Makedonija.7 Godinite koga Ami Bue patuval niz Makedonija teritorijata bila podelena pome|u pa{ata od Skopje, vezirot od Bitola, pa{ite od Solun, Seres i Tetovo, vojvodata od Dupnica i muselimite od Xumaja i Kostur.8 Bogatite kotlini i planinski oblasti: Skopska, Solunska, Naseli{ka, Gevgeliska, Strumi~ka, Valandovska, Dojranska, Lagadinsko-Be{i~ka, Nevrokopska, Serska, Razlo{ka, Gornoxumajska, Radovi{ka, Ko~anska, Polog, Pelagonija i dr., kako i planinske oblasti na Kuku{ i Debar, Bojmija, Pijanec, Male{evo, Osogovija i drugi, kako {to izvestuva A. Bue vo najgolem del bile naseleni so slovensko naselenie.9 Vo prodolènie }e bidat prezentirani gradovite koi Ami Bue vo svoeto delo: Recueil ditinraires dans la Turquie dEurope, Vienne 1854, I-II, gi spomenuva kako ~isto slovenski mesta, a se odnesuva na periodot od krajot na 30-te i po~etokot na 40-te godini od 19 vek. Kumanovo (3.000 stanovnika) bilo naseleno samo so slovensko naselenie (R.I. 1854, I, 304); Kavadarci (2-3.000 stanovnika), ne spomenuva niedno drugo naselenie osven slovensko (R.I. 1854, I, 252); [tip (15-20.000 stanovnika) vo najgolem del (en grande partie) bile slovensko naselenie (R.I. 1854, I, 248); Voden (7-8.000 stanovnika), vo najgolem del (en grande partie) Sloveni, Grci i
Negovi najpoznati dela koi se odnesuvaat na zemjite i lu|eto koi ìveele na Balkanskiot Poluostrov se: La Turquie d Europe(Evropska Turcija),Paris 1840, I-IV; Sur Ltablissement de bonnes routes et surtout de chemins de fer dans la Turquie dEurope (Za izgradbata na dobri pati{ta i posebno èlezni~ki linii vo Evropska Turcija) Vienne 1852; Recueil ditinraires dans la Turquie dEurope (Zbirka mar{uti niz Evropska Turcija), Vienne 1854, I-II. 8 S. Staninska-Popovska, Ami Bue za Makedonija, Skopje 1999, 214. 9 Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, Skopje 1978, 33-227.
7
2009/XLV/1-2
47
Silvana Sidorovska-ûpovska Vlasi (R. I. 1854, I, 281); Lerin (700 familii spored Pouquville), vo dobar del (en bonne partie) slovensko i muslimansko naselenie. Vo Gorna Xumaja (3-4.000 stanovnika) ìveelo slovensko naselenie, koe go so~inuvalo i osnovniot del od naselenieto (le fond de la population) no, imalo i dosta Turci (R. I. 1854, I, 226); Ohrid (najmalku 6.000 ìteli), ìveele Sloveni i Vlasi, mal broj na Albanci i mali broj muslimani (R.I. 1854, II, 100); Prilep (67.000), vo najgolem del Sloveni i Vlasi (R.I. 1854, I, 254); Kratovo (5-6.000 stanovnika), naselenieto bilo podeleno na slovensko i muslimansko (R. I. 1854, 244); Tetovo (4-5.000 stanovnika) naselenieto bilo podeleno na slovensko, muslimansko i albansko (R.I. 1854, I, 309); Ki~evo (1.500 stanovnika), tretina od vkupniot broj ìteli go so~inuvalo slovensko naselenie (R.I. 1854, II, 109).10 Za Bitola Ami Bue dava podatok vo koj se govori: deka naselenieto vo gradot broelo pribli`no 40.000 ìteli.11 Vo deloto Resueil ditinraires 1854, I, 257, (zemeni od Dr. Mller), Bue dava podatoci za vkupniot broj na ìteli vo gradot kako i za Bitolskiot pa{alak: 35.170 ìteli, od koi 17.000 muhamedanci, odnosno 8.000 Albanci, 5.800 Sloveni i 2.400 azijski Turci, vo ~ij sostav se vbrojuval garnizonot i pribli`no 5.000 èna, potoa 12.500 hristijani, od koi 9.000 Sloveni, 3.500 Grci i 700 Vlasi, 1.200 Albanaca-katolici, 1.400 Evrei i ne{to pove}e od 2.000 Cigani.12 Za zgolemuvawe na brojot na ìtelite vo Bitola, glavna pri~ina bilo i premestuvaweto na sedi{teto na dotoga{niot Rimelijski elajaet od Sofija, koga gradot bil pretvoren vo eden od najgolemite voeno-administrativni centri na Evropska Turcija.13 Vo gradot rabotele i 2 000 trgovski pretprijatija od koi najgolem del od niv imale svoi pretstavni{tva vo Viena i Lajpcig, a drug del del bile skoncentrirani vo Solun.14 I Skopje dobilo stopansko i administratuvno zna~ewe kako za severniot del od Makedonija taka i za sosednite oblasti. Vo nego postojano se zgolemuval brojot na novi ìteli od sosednite selski naselbi. Vo 1835 godina Skopje broelo okolu 10.000 ìteli; 1865 godina imal pribli`no 21.800, od niv 13.000 bilo muslimansko naseS. Staninska-Popovska, Ami Bue za Makedonija, 218-219. Ibid, 219; V. Kn~ov, Izbrani proizvedeni, t.II, Sofi 1970, 536. 12 Ibid., 219 13 Glaven inicijator za administrativnata reorganizacija na Osmanliskata Imperije bil pa{ata Mehmed Fuad koj vo 1864 godine, ja donel Uredbata za nova administrativna podelba, namesto dotoga{nata podelba na ejalete.Vidi pove}e: Ahmed Ali~i, Uredba o organizaciji vilajeta 1867 godine, Prilozi za orijentalnu filologiju, XII-XIII/1962 3, Orijentalni institut u Sarajevu, Sarajevo 1965, 219. 14 Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, 194-195.
11 10
48
Makedonskite gradovi vo 19 vek lenie, vo najgolem broj Turci i 8.000 hristijani od koi vo najgolem del Makedonci.15 Vo 1874 godina, od 22-25 000 ìteli kolku {to broil gradot polovinata bile Makedonci.16 Kon krajot na 19 vek i toa nabrgu po izgradbata na èlezni~kata linija, koja gradot go povrzala so svetskite pazari, brojot na ìteli se zgolemil na 31.900, od koi 13.000 bile Makedonci, 15.000 Turci, a ostanatite Evrei, Vlasi, Grci (trgovci od Solun), Albanci i Cigani.17 Za razlika od Bitola i Skopje, gradot Seres, koj bil centar na Serskiot sanxak i najgolem ekonomski centar na isto~na Makedonija, kon krajot na sedamdesetite godini imal pribli`no 25.000 ìteli od koi najbrojni bile Turcite. Kon krajot na vekot, od vkupno 28.100 ìteli, samo 2.200 od niv bilo makedonsko naselenie. Najgolem broj od niv bile Turci (11.500), ~ij broj postojano se zgolemuval so doseluvawe na tursko begalsko naselenie od Bugarija.18 Ostanatite sanxa~ki centri kako na primer Drama i Debar koga stanuva zbor za brojot na ìtelite, do krajot na 19 veka nikoga{ ne ja pominale brojkata od 15.000. Vo grupata pogolemi gradovi se vbrojuvaat i dvata okoliska centra Veles i [tip. Kako za skoro site gradovi vo Makedonija taka i za Veles bil karakteristi~en soodnosot pome|u hristijanskoto i muslimanskoto naselenie. Ovaa pojava koja do po~etokot na 19 veki odela vo prilog na brojnata nadmo}nost na muslimanite, kon sredinata na19 veka po~nala da se menuva. Od 15-20.000 ìteli kolku imalo vo gradot najgolem broj od niv bile selani od okolinata. Gradot Veles vo ovoj period vaèl za eden od najrazvienite gradova vo Makedonija, kade bogatite trgovci imale razviena trgovska vrska so Avstro-Ungarija kako i so pogolemite gradovi vo Osmanliskata Imperija.19 Na sli~en na~in se razvival i gradot [tip koj so po~etokot na 19 vek a so pogolem intenzitet po Krimskata vojna, bil naseluvan od ~ifligari koji od strana na osmanliskata vlast imale dozvola da gradat ku}i vo gradot. Vo tekot na 19 veka [tip imal najgolem i
15 16
Ibid, 176 V. Kn~ov, Izbrani proizvedeni, 505. 17 Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, 176. 18 V. Kn~ov, Izbrani proizvedeni, 476; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, 110. 19 A. Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite patepisci 18271849, Skopje 1992, 13; N. Sotirovski, Izve{tai francuskih konzula u Bitoqu o jugozapadnoj Makedoniji u doba Krimskog rata, JI^, VIII/4, Beograd 1969, 117; I. G. Senkevi~, Nove material po istorii `nh slavn, - Slavnski arhiv, Moskva 1963, 242.
2009/XLV/1-2
49
Silvana Sidorovska-ûpovska najbrz porast na gradskoto naselnie, koe dostignalo broj od okolu 15-20.000 ìteli.20 Po promenite vo brojnosta na ìtelite se istaknale i nekolku drugi gradovi vo Makedoniji kako na primer Prilep, Kostur, Voden, Strumica, Ohrid i dr. kade brojot vo prosek iznesuval od 7.000 do 13.000 ìteli.21 Za gradot Prilep Ami Bue iznesuva podatoci deka vo 1836 godina broil 6-7.000 ìteli.22 Ruskiot patepisec E. Timaev, koj vo 1865 godina ja propatuval Makedonija, pi{uva deka brojot na ìtelite vo gradot bil 8.000. Od niv najmalku polovinata bile Turci, a najgolem broj pa|alo na hristijanskoto naselenie.23 Vo 1868 godina blagodarenie na stopanskiot razvoj brojot na ìtelite se zgolemil dvojno i imal 15.00020.000 ìteli.24 Dolgogodi{niot u~itel vo Prilep, Kuzman [apkarev, za 1872 godina pi{uva deka vo gradot ìvele samo 5.596 stanovnika. Od niv mnozinstvoto bile hristijani, koi ìveele vo 12 gradski maala.25 Sekoj grad vo Makedonija se odlikuval so nekoj zanaet. Ohrid i Kostur koi bile poznati po koàrskiot zanaet, im bilo ovozmoèno da vodat intenzivna trgovija so pogolemite gradovi na Balkanskiot Poluostrov, kako i so nekoi evropski centri. Gradot Tetovo kon krajot na 70-te godini i pokraj padot na zanaetite stanal pogolem grad, brojot na ìteli dostignal 19.200. Za razlika od nego, padot na zanaet~istvoto do 40% vo Kostur, se odrazilo i na brojot na ìtelite koe zapo~nalo da beleì pad vo demografskiot razvoj. Me|utoa, za razlika od vakvite promeni vo sosednite reoni se pojavile pomali gradski naselbi, kako na primer grad~eto Lerin, kade kon krajot na 19 vek (1897) vkupniot broj na ìteli dostignal 9. 824.26 Vo Makedonija kako i vo ostanatite balkanski zemji najbrojni bile malite gradovi. Od niv, najgolem del se pojavile vo 19 vek. Za ova, golemo vlijanie imale reformskite zakoni na
20
R. Poplazarov, Osloboditelnite vooruèni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878, Skopje 1978, 32. 21 Ibidem. 22 Istorija na makedonskiot narod, k. 2, Skopje 1969, 16. 23 A. Matkovski, Opis na Makedonija (1865 g.) spored ruskiot patopisec E. Timaev, sp. Istorija, XII/1-2, Skopje 1976, 213. 24 Dan~o Zografski, Prilepskiot pana|ur vo minatoto, Godi{nik na pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje, Skopje 1956, 112. 25 K. [apakrev, Opisanie na grad PriHp s okolnostta mu, na molebmitH u u~ebntH mu zavedani, sp. îtalie, III/2, Carigrad 1872, 167-168. 26 R. Poplazarov, Osloboditelnite vooruèni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878..., 32-33.
50
Makedonskite gradovi vo 19 vek Osmanliskata Imperija, a pred s# zakonot koj se odnosuval na zgolemuvaweto na brojot na nahiite. Sepak, naj~esto za nivnata pojava vlijaele stopanskite, geografskite i komunikaciskite vrski, kako i sposobnosta na lu|eto da se vklopat vo novite uslovi. Takvi pomali gradski centri vo Makedonija bile: Kumanovo, Ber, Enixe-Vardar, Kuku{ i dr. koi vo pedesetite i {eesetite godini od 19 vek pomalku ili pove}e bile ili pak izgledale kako pogolemi selski naselbi. Najgolemiot del od niv za 10, 30 ili pove}e godini uspeale da se razvijat dva do tri pati. Najgolem razvoj beleèlo Kumanovo vo koe, kako {to pi{uva germanskiot patepisec Han, od pogolemo selo so pribli`no 3.200 ìteli se zgolemilo na 14.530 (kon krajot na 19 vek).27 I pokraj toa {to izgradbata na èlezni~kata mreà za mnogu gradovi predizvikalo pad na ekonomijata, za drugi kako {to bila Gevgelija imalo pozitivno vlijanie. Vo statisti~kite podatoci stoi: deka okolu 1870 godina vo gradot ìveele 1.610 ìteli; od koi 1.257 bile Makedonci, a ostanatite tursko i vla{ko naselenie. Vo po~etokot na 80-te godini vo gradot se naselile i izvesan broj na Turci i êrkezi od Bugarija, kako i brojno naselenie od sosednite sela koe prodoìlo da se zanimava so zemjodelie i odgleduvawe gradinarski kulturi koi bile barani na pazarot. Kon krajot na 19 vek brojot na ìtelite se zgolemil na 4.175, od koi 3.000 su bili Makedonci, 650 Turci, 175 êrkeza, 120 Vlasi i 230 Cigana.28 Gradovite kako Strumica, Petri~, Nevrokop, Bansko, Kru{evo, Negu{ i dr. koi na po~etokot imale brz ekonomski razvoj, kon krajot na 19 vek, nekoi od niv (Negu{, Nevrokop, Ko~ani i dr.) zapo~nale da zaostanuvaat vo razvojot. Edna pomala podgrupa ~ij broj vo Makedonija bil pribli`no 30-na sa~inuvale nekolku pomali i malku pogolemi gradovi smesteni po dva vo eden reon (naj~esto kotlina) i za niv ne postoele uslovi za razvoj na dvete naseleni mesta. Takav bil slu~ajot so gradovite Kavadarci i Negotino vo Tikve{kata kotlina, Ko~ani i Vinica vo Ko~anskata kotlina, Peh~evo i Berovo vo Male{evijata, Bansko i Razlog vo Razlo{kata kotlina i drugi. Ona {to go izdvojuva nivniot razvoj e toa {to prviot od niv, kako {to bile Vinica, Negotino, Berovo i dr., edvam im uspevalo da se razvijat do granicata na pomal grad ili pak dolgo vreme postoele kako golemo selo. Pod sosema drugi okolnosti se razvivale Tetovo i Gostivar vo Polo{kata kotlina. Ovde prviot uspeal da razvie vo pogolem grad, dodeka na vtoriot mnogu podocna mu uspealo da ja premine granicata na izgledot od pomal grad.
27 28
V. Kn~ov, Izbrani proizvedeni, 549, 515, 464 i dr. Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, 82.
2009/XLV/1-2
51
Silvana Sidorovska-ûpovska Poslednite decenii na 19 vek se odlikuva so brz pad vo razvojot na makedonskite gradovi, kako na ekonomski taka i na planot na demografskog razvoj. Odvojuvaweto na Bugarskoto Kneèstvo i aneksijata na Bosna i Hercegovina od strana na AvstroUngarija imalo golemi posledici vrz nivniot stopanskiot razvoj. Po politi~kite slu~uvawa od 1878 godina ovie zemji prestanale da bidat pogoden pazar za trgovcite i zanaet~iite od pove}eto makedonski gradovi. Vo toa, vo golema mera, uloga imale i za{titnite carinski merki koi bile vovedeni od Avstro-Ungarija za stokata koja bila vnesuvana na nejzina teritorija. Od druga strana, i Osmanliskata Imperija vovela taksi, koi iznesuvale 12% od vrednosta na izvezenite stoki. Visokite carini imale negativno vlijanie na proizvodstvoto i trgovijata so zanaet~iski proizvodi. Makedonskiot pazar bil preplaven so evtina industriska stoka koja bila konkurentna na makedonskite zanaet~iski proizvodi. Od strana na evropskite dràva vo Makedonija se vnesuvala stoka koja vo zemjata ja imalo vo izobilie i imalo duri i za izvoz. Gradot Seres, koj bil poznat po proizvodstvoto na pamuk, so vnesuvaweto na evtin pamuk od Indija, cenata na makedonskiot pamuk padnala drasti~no i negativno vlijaelo vrz negoviot ekonomski razvoj. Sli~no bilo i so drugite industriski kulturi: opijumot, tutunot, svilenata buba i dr. Gradovite Veles i Ohrid, nadaleku poznati po proizvodstvoto i izrabotkata na ìvotinski koì (sahtijani) postepeno zapo~nale da go gubat svoeto nekoga{no ekonomsko i kulturno vlijanie. Vo ovoj period vo Makedonija imalo i nekolku vostanija, kako Razlove~koto od 1876, Kresnenskoto od 1878/79, a podocna i Brsja~kata buna 1880/81 godine. Neuspehot na vostanijata kako i represaliite koi gi sporovela osmanliskata vlada, vlijaelo golem del od makedonskoto naselenie od gornoxumajskiot, razlo{kiot i melni~kiot kraj da se prefrli vo Kneèstvoto Bugarija. Glavno vo Makedonija toa bilo usloveno i od vnater{nata nesigurnost, koja bila propratena so golema siroma{tija. Najgolem iseleni~ki bran vo ova vreme e zabeleàno od gradovite Veles, Prilep so okolinata, Ohrid, Bitola, potoa kosturskiot, palane~kiot i tetovskiot kraj, a ne{to pomalku od skopskiot i kumanovskiot.29 Za toa kolkavi bile razmerite koe gi zafatilo iseluvaweto zboruva i konstatacijata od eden sovremenik koj vo 1884 godine ìveel vo Prilep: Od nekoga{niot bogat i vesel Prilep, sega se e izmeneto, site se zamisleni, mra~ni, so pogled nadole; se e pojdeno vo propastEvropskata industrija gi zapuste zanaetite Prilep
29
G. Todorovski, Migracioni pokreti u Makedoniji od Berlinskog kongresa 1878. do po~etka prvog Balkanskog rata 1912. godine, JI^, br. 3-4, Beograd 1970, 123.
52
Makedonskite gradovi vo 19 vek od den na den propa|a, ìtelite zapo~naa da begaat vo tu|i zemji30 Makedonskiot prerodbenik Kuzman [apkarev za ekonomskoto propa|awe na Ohrid kon krajot na 90-te godini na 19 vek zapi{al: Danas postoi samo stoti del od nekoga{nata trgovija. Ohrid denes pati od golema nema{tijaNajgolem del od sposobnite maì i mladi mom~iwa od tie pri~ini pobegnale vo tu|ina, pa denes vo ovoj grad ima pove}e starci i deca, otkolku zdravi i sposobni za rabota maì31 Demografskete promeni vo gradovite bile predizvikani i od prilivot na nova muslimanska masa vo Makedonija. Vo nekoi delovi, muhaxirite, so pomo{ na osmanliskite vlasti, osnovale novi pribeì{ta. Vo Skopje toa bilo Maxir-maalo, a edan drug avtor spomenuva okolu 2.000 muhaxiri koi bili smesteni vo maalata âir, Topaana, vo blizina na @elezni~kata stanica kako i vo drugi delovi od gradot.32 Ovie promeni, me|utoa, nemale nekoi pogolemi posledici koi vlijaele vrz namaluvawe na hristijanskoto naselenie vo pogolemite makedonski gradovi. Naprotiv, so tekot na godinite toa i ponatamu se zgolemuvalo. MACEDONIAN CITYES IN 19th CENTURY
SUMMARY During the 19th century noted the prominent decay of the militaryfeudal system in Ottoman Empire and increasing economic and political dependence on the great European powers.This was the period when the Empire existed in great personal and property insecurity in the Macedonian villages. It is greatly offecting their settlement in the cityes where they found safety.Until then, in the cityes mostly lived Muslim population which is dominated in all areas of social life. Steady inflow of the peasants in the period 30-60s 19th century activity to demographic changes in the cityes. Until 60s 19th century in Macedonia mention the cityes that are its size and economic development began to outweight some cityes in the liberated Balkan states. The penetrating of Muslim masses in Macedonia during 80s 19th century, had no effect on the number Christian population in the Macedonian cityes.
N.G. Eni~HrHv, Vzpominani i bHlH`ki, Sofi 1906, 186-187. D. Zografski, Rabotni~koto dvièwe vo Makedonija do Balkanskite vojni, Skopje 1950, 71. 32 G. Todorovski, Migracioni pokreti u Makedoniji od Berlinskog kongresa 1878. do po~etka prvog Balkanskog rata 1912. godine...,122.
31 30
2009/XLV/1-2
53
Makedonka MITROVA
MAKEDONSKOTO REVOLUCIONERNO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVIÈWE I KRALSTVOTO SRBIJA

Vo predizvikot nakratko da se opi{at poslednite decenii na XIX vek vo Makedonija, neizbe`na e konstatacijata: prodolùvawe i prodlabo~uvawe na otporano zapo~natiot proces na kriza vo ekonomskiot sistem i op{testveniot poredok. Osnovnata tendencija na ovoj proces se manifestirala vo vid na seop{to i postepeno opa|awe na materijalnoto proizvodstvo i osiroma{uvawe na zemjata vo celost. Do krajot na XIX vek pauperizacijata na makedonskoto naselenie, a osobeno na selanstvoto ja dostignuvala kriti~nata to~ka na egzistencija. Rastrojstvoto na osmanliskiot politi~ki sistem, ubistvenata eksploatacija, vladeeweto na op{ta anarhija i celosnoto bespravie vo koe ìveele hristijanskite podanici na Imperijata, postepeno, no sigurno gi podgotvuvale objektivnite pretpostavki-makedonskoto pra{awe da se izrazi vo organizirano revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe. Na neizdr`livata ekonomska sostojba vo Makedonija se nadovrzuvala i hegemonijata vrz duhovniot ìvot na crkovno-prosvetnite propagandi na sosednite balkanski zemji, ve{to isprepleteni so nivnite golemodràvni agresivni pretenzii kon osmanliskoto nasledstvo na Balkanot.1 Vo ovie konstelacii na balkanskata istoriska scena se pojavila Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Taa gi povrzala dotoga{ rasprsnatite revolucionerni osloboditelni sili, ja definirala politi~kata programa, gi opredelila metodite i sredstvata na borbata i gi naso~ila naporite kon osnovnata cel: konstituirawe na Makedonija kako posebna dràva na Balkanot. Po~etniot ~ekor bil napraven vo Solun na 23 oktomvri (4 noemvri) 1893 godina, na sredbata na {estminata makedonski op{testvenici:
1
Marija Pandevska, Strumi~ki revolucioneren okrug (1893-1903), Skopje 2002, 9.
Makedonka Mitrova Dame Gruev, Petar Pop Arsov, Ivan Haxi Nikolov, Hristo Tatar~ev, Anton Dimitrov i Hristo Batanxiev. Soglasuvaj}i se so neophodnosta od organizirawe na ilegalnata aktivnost vo Makedonija, tie se konstituirale kako dru{tvo i zele obvrska za negovo {irewe me|u lu|eto {to gi poznavale.2 Dlabinskoto proniknuvawe vo istoriskata misija na MRO3 "go izostava tapkaweto po povr{inata i, u{te pove}e, stesnuvaweto na tematikata samo na etni~kata fizionomija na na{eto osloboditelno dvièwe, na {to pak postojano se insistira".4 Pritoa treba da se otfrlat i stapicite na dogmatizmot i statikata, za{to ìvotot i borbata bile dvièwe, dinamika. Zatoa i Makedonskata revolucionerna organizacija edinstveno moè da se razgleduva kako ìv organizam, podloèn na minuvawe niz oddelni fazi vo razvitokot, pri {to se evidentni i nagornini i stagnacii, uspesi i opa|awa, kako i ìlavo opstojuvawe na istoriskite vatrometi. Zenitna to~ka, no i klu~en presvrten moment vo dvièweto pretstavuva Ilindenskoto vostanie, zatoa {to "do 1903 godina site sili bile ustremeni kon vostanie, a negovoto zadu{uvawe gi otvorilo borbite za odbrana i dorazvivawe na negovite avtenti~ni makedonski principi."5 Ilindenskoto vostanie i seto ona {to sleduvalo po nego sozdale nova, kvalitetno poinakva politi~ka situacija vo Makedonija. Vostanieto e prviot krupen revolucioneren nastan vo regionot po golemata isto~na kriza od sedumdesettite godini na devetnaesettiot vek. Ilindenskite nacionalnoosloboditelni borbi go predizvikale i prvoto seriozno me{awe na golemite sili vo vnatre{nite raboti na Imperijata po Berlinskiot kongres. Ilindenskoto vostanie pretstavuva vrv na revolucionernite obidi na makedonskoto naselenie vo borbata za sopstvena sloboda i za konstituirawe sopstvena dràvnost. Toa mnogu gi voznemirilo sosednite monarhii i gi predizvikalo grubo da se me{aat, upotrebuvaj}i i oru`je na teritorijata na Makedonija. Ilindenskoto vostanie pretstavuva poslednata krupna revolucionerna akcija vo koja u~estvuvalo makedonskoto naselenie i Makedonija kako celina. Po vostanieto, Makedoncite }e gi prodolàt osloboditelnite borbi, no vo uslovi na razbieno
2 3
Istoto, 10. Makedonskata revolucionerna organizacija-od 1896 godina TMORO, od 1905 godina VMORO. 4 Manol Pandevski, Makedonskata revolucionerna organizacija me|u 18931918-formirawe i razvitok, Sto godini od osnovawe na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie, Skopje 1994, 21. 5 Istoto.
56
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... edinstvo, razbiena revolucionerna organizacija, a potoa i razbiena tatkovina. Neuspe{noto Ilindensko vostanie imalo dalekuse`ni posledici za makedonskoto naselenie. Od uàsniot teror {to go sproveduvala turskata vojska i policija nad makedonskoto naselenie, nekolku desetici iljadi Makedonci bile prinudeni da gi napu{tat svoite domovi i da pobaraat zasolni{ta i ìvotna egzistencija vo sosednite balkanski zemji: Bugarija, Srbija i Grcija, ili vo Amerika. Samo vo Bugarija, do sredinata na mesecot fevruari 1904 godina, se na{le nad 30.000 begalci6, a brojot na emigriranite vo Amerika, vo ovoj period, iznesuval okolu 5.000 lica.7 Me|u mnogute Makedonci vo Bugarija, vo prvite godini po Ilindenskoto vostanie, povremeno vo Sofija se nao|ale i preìveanite ideolozi, tvorci i rakovoditeli na TMORO (VMORO) i toa: Dame Gruev, Petar Pop Arsov, Hristo Matov, Hristo Tatar~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev, Jane Sandanski, Dimitar Miras~iev i drugi. Ilindenskoto vostanie pretstavuvalo grani~na etapa vo razvitokot na Vnatre{nata organizacija. Vo revolucionernata elita zapo~nalo da se javuvaat najrazli~ni struewa i grupirawa, glavno predizvikani od nadvore{nite faktori i od novosozdadenata situacija vo Makedonija i vo Organizacijata po vostanieto. Bile odràni sostanoci i kongresi na poodelni revolucionerni okruzi (Prilepskiot-1904 g., Skopskiot-vo po~etokot na 1905 godina, kon sredinata na 1905 g.-Strumi~kiot i Serskiot, Solunskiot vo avgust 1905 godina), kako i op{tiot Rilski kongres vo oktomvri 1905 godina. Na ovie sostanoci i kongresi bile vodeni dolgi diskusii okolu neuspehot na Ilindenskoto vostanie; okolu reorganizacijata na TMORO (VMORO) i za merkite {to trebale da se prezemat za vra}aweto na disciplinata vo Organizacijata i nejzinoto konsolidirawe; za stavot kon ufrlenite vooruèni ~eti od sosednite dràvi i sl. Seto ova bilo prevzemeno poradi faktot {to Organizacijata ne bila, pove}e, gospodar na situacijata vo Makedonija, kako {to toa bilo slu~aj pred vostanieto. Taa, bila raznebitena, oslabnata, pa duri moè da se kaè i na granica na haoti~na sostojba.8
Manol Pandevski, Politikata na bugarskoto kneèvstvo sprema makedonskoto osloboditelno dvièwe i bugarsko-turskite odnosi (19031904), Glasnik na Institutot za nacionalna istorija (natamu: GINI), V/2, Skopje 1961, 157. 7 Dan~o Zografski, Izve{tai od 1903-1904 godina na avstriskite pretstavnici vo Makedonija, Skopje 1955, 172. 8 Quben Lape, Dokumenti za polo`bata vo Makedonija i vo Organizacijata vo prvata polovina od 1904 godina, GINI, V/ 2, Skopje 1961, 246.
2009/XLV/1-2
57
Makedonka Mitrova Privremeniot Centralen komitet, koj samo nominalno postoel vo 1904 godina, bil sostaven od novi lu|e, koi go nemale nu`niot avtoritet vo Organizacijata za da moàt da ja popravat sostojbata vo nea.9 Osven toa, po vostanieto, situacijata vo Makedonija se iskomplicirala so novi momenti, sosema nepovolni za normalnata dejnost na Organizacijata. Taka, na primer, vrz osnova na re{enijata na Mirc{tegskite reformi na evropskite sili od oktomvri 1903 godina, vo Makedonija pristignale civilni agenti i instruktori so cel: reformirawe na turskata àndarmerija i administracija. Ovaa "pomo{" Turcija odli~no znaela da ja iskoristi za poefikasna borba protiv revolucionernite ~eti, u{te edna pri~ina poradi koja ~etite i vo pomal broj se javuvale vo Makedonija. Potoa, na 30 mart 1904 godina (st.stil), bil sklu~en dogovor me|u Kralstvoto Srbija i Bugarija za smetka na Makedonija, ignoriraj}i ja Vnatre{nata organizacija kako edinstven politi~ki makedonski subjekt. Tursko-bugarskiot dogovor, koj bil sklu~en na 26 mart 1904 godina (st. stil), bil sosema nepovolen za dejnosta na TMORO (VMORO).10 Oddelni politi~ki krugovi od Kralstvoto Srbija i oficijalni pretstavnici na vladata uvidele deka nastanal pogoden moment da se vme{aat, kako zainteresirana strana vo Makedonija. So edinstvena cel: da pariraat na bugarskata propaganda vo Makedonija i da gi zasilat svoite, inaku poslabi, pozicii na terenot.11 Najprvin, tie se obidele preku TMORO (VMORO) (kako {to toa go praktikuvala ve}e Bugarija), ili preku nejzini oddelni ~lenovi da go vnesat svojot "trojanski kow" vo Organizacijata.12
Istoto, 247-248. Za ~lenovi na Centralniot komitet na TMORO (VMORO) koi povremeno vleguvale vo negoviot sostav vo 1904 godina se naveduvaat pove}e lica i toa: Hristo Pop Kocev, Spas Martinov, gimnaziski profesor vo Solun; Boris Mon~ev od Prilep, Dimitar Vlahov od Kuku{, Aleksandar Dimitrov i Ivan Sapunarov, profesori vo solunskata gimnazija. No, vo izvesen vremenski interval vo tekot na 1904 i 1905 godina, Organizacijata ostanala i bez CK. 10 Bugarskata vlada se obvrzala deka }e ja zabrani dejnosta na TMORO (VMORO) na svojata teritorija i }e ja zatvori granicata kon Makedonija, so toa bil zatvoren i vlezot na ~etite od bugarskata teritorija. 11 Vladimir Jovanovi, Srbija i Ilindenski ustanak, Balkanika, Godi{wak Balkanolo{kog instituta, XXIX, Beograd 1998, 194-197. 12 Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (1874-1926), Skopje 1966, 308. Neuspe{noto Ilindensko vostanie i nastanatite nepovolni priliki vo Makedonija, dale povod na Kralstvoto Srbija pointenzivno da se vme{a vo "re{avaweto" na makedonskoto pra{awe isklu~ivo vo svoja korist. Za toa, u{te vo januari 1904 godina, pi{uval od Sofija, Jovan Jovanovi} (Piòn), koj toga{ se nao|al vo Bugarija kako diplomatski pretstavnik na Kralstvoto Srbija. "Ako vostani~koto dvièwe i godinava ne dade povolni
9
58
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... U{te vo tekot na vostanieto, vo vtorata polovina na avgust 1903 godina, Svetislav Simi}, na~alnikot na Politi~ko-prosvetnoto oddelenie pri Ministerstvoto na nadvore{nite raboti vo Belgrad, pristignal vo neoficijalna poseta vo Sofija.13 Negovata zada~a bila da ja ispita mo`nosta za srpsko-bugarska spogodba vrz osnova na avtonomijata na Makedonija. Pokraj ova, celta na negovata misija bila po{iroka i posloèna i pretstavuva del od novata strategija na Kralstvoto Srbija kon makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Vo tekot na 1903-1904 godina, srpskata vooruèna propaganda, iako go pominala patot od idejen proekt do prakti~nata realizacija, sepak, se u{te se nao|ala vo proces na organizacionen razvoj i doizgraduvawe i zatoa imala potreba od izvesno odlagawe pred da s vpu{ti vo akcija. Od ovie pri~ini srpskite politi~ari bile inicijatori za pregovori so Vnatre{nata makedonska organizacija se do onoj moment koga Srpskata ~etni~ka organizacija bi se zacvrstila dotolku za da moè otvoreno da ja pokaè svojata agresivna priroda. "Za realizacija na ovoj planpi{uval podocna Hristo Siljanov-Belgrad vo svoeto eksperimentirawe stasuva do tamu, {to se obiduva da ja napravi i samata Revolucionernata organizacija kako svoe sopstveno orudie."14 Imeno, tokmu ovoj del e su{tinata na misijata na Svetislav Simi}, koj {to toj sakal da ja sokrie. Negovata zada~a bila vsu{nost preku
rezultati, toga{ so sigurnost moè da se smeta deka }e se sozdade edna nova organizacija od nezadovolni Makedonci. I dobro bi bilo da se podgotvi teren kaj nas, vo Srbija, u{te sega vedna{, preku sozdavawe edna makedonska organizacija {to so ume{ni postapki i rabota, pod rakovodstvoto na g. Svetislav Simi}, {ef na konzularnoto oddelenie na Ministerstvoto na nadvore{ni raboti, bi stanala brzo mnogu silna." Ponatamu veli deka so toa ugledot na Srbija bi porasnal vo o~ite na vostanicite i makedonskoto naselenie; deka Bugarija bi morala, koga ova }e go uvidi, da se spogodi so Srbija po makedonskoto pra{awe, i so toa da kontrira na avstroungarskata sebi~na politika; Taka da {tom bi do{lo do spogodba so Bugarija, makedonskoto pra{awe bi dobilo sosema drug karakter, toa bi stanalo vnatre{na rabota na balkanskite dràvi, i bi bilo simnato od dneven red ili ne bi bilo taka akutno. Taa zamislena organizacija trebalo da bide po ugledot na TMORO (VMORO). Navistina takva organizacija ne se sozdala vo 1904 godina, no ve}e vo narednata se sozdal Odbor za rakovodewe so ~etni~kite akcii vo Makedonija.- Aleksandar Apostolov, Novi dokumenti za kontaktite i pregovorite na makedonskite revolucioneri i na drugi faktori so srpskite oficijalni pretstavnici vo 1904-1905 godina, Istorija, V/ 2, Skopje 1968, 108. 13 Vladimir Jovanovi, Svetislav Simi i makedonski komiteti, Vardarski zbornik, 1, Beograd 1999, 59-60. 14 Hristo Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, t.2, Sofi 1943, 281.
2009/XLV/1-2
59
Makedonka Mitrova pregovori so makedonskite revolucioneri da gi neutralizira kako protivnici i da gi obvrze da pomagaat na Srpskata ~etni~ka organizacija. I so toa, se razbira da ja ovozmoì prvi~nata penetracija na srpskata vooruèna propaganda vo Makedonija. Vo ime na ova, S. Simi} se stremel da vleze vo direktna vrska so Vnatre{nata organizacija. Kako dokaz deka ova mu poa|a od raka e pismoto na Hristo Tatar~ev od 20 avgust 1903 godina pi{uvano do Hristo Matov. So ova pismo, Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO (VMORO) mu soop{til na svojot ~len H. Matov deka od Srbija predlagale sekakva moralna i materijalna potkrepa i barale eden od niv dvajca da zamine vo Kralstvoto Srbija, za da se dogovorat.15 Vo oktomvri 1903 godina, Zadgrani~noto pretstavni{tvo go ispratilo vo Belgrad biv{iot ~len na CK na TMORO (VMORO), Ivan Haxi Nikolov. Pri pregovorite, Ivan Haxi Nikolov napravil eden spisok od 24 konkretni pra{awa {to mu gi postavil pismeno na S. Simi}. Me|u niv figurirale slednive: kolku i kakvi pu{ki bi moèle da dadat na Organizacijata (od SrbijaM.M.); kolku ~eti bi ispratile na terenot; kade bi dejstvuvale ovie; kakov bi bil nivniot odnos kon Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija i dr. Ivan Haxi Nikolov nastojuval da dobie 4000 pu{ki, a predlagal srpskite ~etnici da dejstvuvaat ne vo Makedonija, tuku vo Odrinsko.16 Vakviot predlog, vsu{nost bil vo kolizija so vistinskite nameri na Kralstvoto Srbija. Ovie pregovori zavr{ile bezuspe{no poradi nepopustlivosta na dvete strani po ova pra{awe.17 Skoro vo isto vreme ili moèbi malku podocna zapo~nale srpsko-makedonskite pregovori na samiot teren vo Makedonija. Vo mesec oktomvri 1903 godina vo Skopje bil odràn dvodneven sostanok vo ku}ite na Trajko Kitin~ev i Milan Genov, na koj u~estvuvale skoro dvaesettina lu|e. Od strana na Srbite zele u~estvo organizatorite na komitetot na srpskata vooruèna propaganda vo Skopje: Vasilie Trbi}, Svetozar Tomi} i Milan Man~i}. Od stranata na TMORO (VMORO) prisustvuvale: Petar Pop Arsov, Hristo Matov, Koùharov, Milan Vojnicaliev i dr.18 Na ovoj "revolucioneren kongres", kako {to pretenciozno go narekuva Vasilie Trbi} vo svoite "Memoari", bile razgleduvani pri~inite za
15
Arhiv Hristo Matov, Dokumentalen sbornik, Sofi 2004, Dok. 110, 126; Quben Lape, Novi dokumenti za Ilindenskoto vostanie, Ilindenski zbornik 1903-1953, Skopje 1953, 66-67; Van~o \or|iev, Petar Pop ArsovPrilog kon prou~uvaweto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, Skopje 1997, 93. 16 Q. Lape, Dokumenti za polo`bata vo Makedonija..., 250. 17 V. Jovanovi, cit. statija, 60. 18 V. \or|iev, cit. delo, 94.
60
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... neuspehot na Vostanieto.19 Na sostanokot bilo konstatirano deka i narodot ne bil dobro podgotven i informiran za Vostanieto, i vo ime na ova bilo predloèno da se napravat neophodnite podgotovki preku razni bro{uri, letoci i drugi pe~ateni materijali. Vo vrska so toa V. Trbi} go postavil baraweto za za{tita na srpskata propaganda vo Makedonija (insistiraj}i publikaciite da bidat napi{ani na srpski jazik-M.M.).20 Na sostanokot ne bile postignati nikakvi konkretni dogovori za sorabotka.21 So toa propadnal i ovoj obid za izvesno spogoduvawe me|u Vnatre{nata organizacija so Kralstvoto Srbija. Imeno, na ovie srpsko-makedonskite pregovori koi se vodele vo Belgrad i Skopje, intencijata na srpskata dràva bila slednava: Srbija nudej}i ja svojata pomo{ vo municija barala za vozvrat od Organizacijata da dozvoli infiltrirawe na srpski ~eti vo Makedonija. Zna~i so drugi zborovi kaàno Kralstvoto Srbija baralo od TMORO (VMORO) da dozvoli na srpskata vooruèna propaganda da ja razvie svojata dejnost vo Makedonija. Me|utoa, Vnatre{nata organizacija s u{te bila dovolno silna i ne dozvolila na srpskata dràva da gi nametne takvite uslovi, iako tie bile vo forma na vetuvawa za pomo{. So ova zavr{ila ovaa etapa na srpsko-makedonskite pregovori. Glavniot rezultat bil izjasnuvaweto na poziciite na dvete strani, koi se pokaàle kako dijametralno sprotivni i nepomirlivi. Na srpskite politi~ki krugovi im stanalo jasno deka preku direktnite pregovori so TMORO (VMORO) ne moèle da ja postignat zacrtanata cel: podelbata na Makedonija na interesni sferi. Zatoa, naporedno so ovie pregovori bile vodeni razgovori i so oddelni lica ili pretstavnici na pooddelni novosozdadeni grupacii vo TMORO (VMORO). Osven poznatite pregovori i kontakti {to gi vodele so Boris Sarafov pred Ilindenskoto vostanie, tie se obidele so nego da pregovaraat i po Ilinden.22
Vasilija Trbi, Memoari (1898-1918), I, Kairo 1944, 40-41, rakopis vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, arhivsko oddelenie, sl. IV/157; Arhiv na MANU, f. Svestislav Simi, k. III, p. II, arh. ed. XV/IV/7778. 20 Istoto. 21 V. \or|iev, cit. delo, 94. 22 Boris Sarafov i pred Ilindenskoto vostanie go posetuval Belgrad i nekoi evropski gradovi so cel da dobie pari i oru`je za TMORO (VMORO). Pred Ilindenskoto vostanie, kon krajot na 1901 godina, Boris Sarafov, po prvpat vospostavil vrski so srpskite dràvni pretstavnici, otkako prethodno bil trgnat od pretsedatelskata funkcija na Vrhovniot makedonski komitet (VMK) vo Sofija. Koga trgnal za evropskite zemji, pominal niz Belgrad i gi sondiral mislewata na nekoi odgovorni lu|e za da mu dadat pari za Organizacijata. Potoa, dodeka se nao|al vo @eneva, Boris
19
2009/XLV/1-2
61
Makedonka Mitrova Na sovetuvaweto vo Sofija svikano od strana na Vnatre{nata organizacija po pra{aweto za odgovornosta na krenatoto vostanie i idnite nasoki na revolucionernoto dvièwe, Boris Sarafov soop{til deka bil opolnomo{ten od naselenieto vo Bitolsko da bara pari i zatoa }e zaminel vo stranstvo da pobara sredstva "na na~in kako {to znae i umee."23 Za da ne go ostavat sam bez kontrola, Zadgrani~noto pretstavni{tvo go ispratilo i Mihail Ger~ikov da go pridruùva B. Sarafov po patot.24 Na 27 noemvri 1903 godina B. Sarafov pristignal vo Belgrad, kade {to ne se zadràl mnogu i ve}e na 30 noemvri bil vo Viena. Za ovie tri dena B. Sarafov uspeal da se sretne so razli~ni politi~ki dejci kako S. Simi} i @. Balugxi} i so nekoi srpski oficiri. Na site negovi sredbi prisustvuval i Mihail Ger~ikov, no na 29 noemvri, "so eden mal manevar" B. Sarafov uspeal da se sokrie od M. Ger~ikov i da razgovara bez svedoci.25 Vo tekot na tridnevniot prestoj vo Belgrad i za vreme na dvaesetminutniot razgovor vo ~etiri o~i, B. Sarafov ne uspeal da ja postigne celta. Vistinskite pregovori zapo~nale po negovoto zaminuvawe od Belgrad. Niv gi vodel Matej Gerov, opolnomo{ten od stranata na B. Sarafov. Po zaminuvaweto na B. Sarafov, M. Gerov razvil intezivna dejnost niz cela Srbija. Za okolu dva meseca toj posetil nekolku gradovi kade {to po~nale da se sozdavaat komitetite na Srpskata ~etni~ka organizacija. Srpskata pozicija vo ovie pregovori koi povtorno bile vodeni od S. Simi} bila slednata: Kralstvoto Srbija se soglasuva na edna avtonomna Makedonija, me|utoa, toa sakalo vo idnata avtonomna oblast da si gi zapazi svoite "prava". Zatoa bilo neophodno da se ubedi nadvore{niot svet deka i Srbite u~estvuvale vo osloboditelnata borba na Makedonija. No, bidej}i takvi nemalo,
Sarafov stapil vo kontakt so srpskiot politi~ki emigrant @ivoin Balugxi}. I so pomo{ na negovoto posredstvo, za prvpat se sretnal vo Budimpe{ta, na 21 januari 1902 godina, so Svetislav Simi}, toga{en {ef na Politi~ko-prosvetnoto oddelenie pri Ministerstvoto na nadvore{ni raboti na Kralstvoto Srbija. Potoa, pak vo Belgrad 1902 godina, vodel pregovori so pretsedatelot na srpskata vlada Mihailo Vui}, me|utoa, ne dobil nikakvi pari~ni sredstva.-Gligor Todorovski, Eden dokument od 1901 godina za obidite na Boris Sarafov za vospostavuvawe vrski so oficijalna Srbija, GINI, V/2, Skopje 1961, 259-269; Manol Pandevski, Belgradskite izjavi na Boris Sarafov vo 1903 godina, Prilozi, Oddelenie za op{testveni nauki, XXVI/ 2, MANU, Skopje 1996, 26-27. 23 Svetlozar Eldrov, Srbskata vorèna propaganda v Makedoni (1901-1912), Sofi 1993, 56. 24 Arhiv Hristo Matov, cit. delo, Dok. 148, 149. 25 Materiali za istorita na makedonskoto osvoboditelno dviènie, kn. 9, Sofi 1928, 85-86.
62
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... rakovoditelite na Srpskata ~etni~ka organizacija i srpskite politi~ari mu predloìle na M. Gerov, a preku nego i na B. Sarafov, celiot Skopski i severnata polovina na Bitolskiot vilaet da bidat isprazneti od site organi na TMORO (VMORO) ili istite da bidat pot~ineti na ~etni~kata organizacija na Srbija.26 Imeno, srpskata strana vo ovie pregovori transparentno ja pokaàla svojata pretenzija kon Makedonija, no, M. Gerov i pokraj toa {to ja karakteriziral kako apsurdna, sepak, ne gi otfrlil dogovorawata. Pri~inata se kriela vo motivite koi go vodele B. Sarafov kon ovie pregovori: èlbata da se dojde do pari~ni sredstva po koja bilo cena. Zatoa, M. Gerov, na pregovorite si dozvolil da gleda kako na edna trgovska zdelka i otvoreno go postavil pra{aweto za avans, vo sklad so predloènata od Srbite koncesija. Vo tekot na ~etiridnevnite sovetuvawa i konsultacii so odgovornite faktori vo Srbija, srpskite partneri vo pregovora~kiot proces so M. Gerov mu odgovorile deka : "se predviduva obe{tetuvawe, no otkako }e bide prifaten toj princip na sorabotka".27 Vakvata dejnost na B. Sarafov dovela do negovo seriozno kompromitirawe pred Vnatre{nata organizacija. Pregovorite pridonele da se zgolemi u{te pove}e nedoverbata kon B. Sarafov. A ova vsu{nost bila i strategijata na rakovoditelite na srpskata vooruèna propaganda: da se razdeli i oslabne nejziniot protivnik.28 Poradi vakvite okolnosti, bidej}i B. Sarafov pregovaral na svoja raka so rakovoditelite i aktivistite na srpskata vooruèna propaganda, Vnatre{nata organizacija, t.e. Zadgrani~noto pretstavni{tvo, povtorno ispratilo svoi delegati vo Belgrad za da gi otkrie srpskite nameri. Vo januari 1904 godina vo Belgrad pristignale Mihail Nikolov i Sava Mihajlov so zada~a da pregovaraat so Glavniot komitet na Srpskata ~etni~ka organizacija i so drugite oficijalni i neoficijalni politi~ki faktori vo Kralstvoto Srbija.29 Malku podocna, vo fevruari 1904 godina vo Belgrad do{ol i Toma Karajovov. Toj bil pretstavnik na biv{iot Vrhoven komitet Stani{ev-Karajovov i onoj del od makedonskata emigracija vo Bugarija, koja {to stoela blisku do idejnite pozicii na TMORO (VMORO). T. Karajovov se sretnal i razgovaral so S. Simi}, no ne se angaìral so ni{to.30 Vsu{nost i srpskata strana ne mu obrnala
26 27
S. Eldrov, cit. delo, 58. Istoto. 28 V. Jovanovi, cit. statija, 62. 29 Q. Lape, cit. statija, 251. 30 S. Eldrov, cit. delo, 60.
2009/XLV/1-2
63
Makedonka Mitrova dovolno vnimanie zo{to site nadeì gi usmerila kon pretstavnicite na TMORO (VMORO). Vo site pregovori rakovoditelite na Srpskata ~etni~ka organizacija i politi~arite svrzani so nea, postojano kako osnova za pregovarawe im bila idejata za podelba na Makedonija, no sekoga{ sokriena i pod razli~na forma. Isklu~ok od ovoj niven koncept ne bile nitu pregovorite vodeni so M. Nikolov i S. Mihajlov. Na nekolku sredbi i razgovori pri krajot na mart 1904 godina, vo Vrawe, oficerot @ivoin Rafajlovi} i negovite sorabotnici od tamno{niot komitet na Srpskata ~etni~ka organizacija predloìle edna programa, koja spored niv bi pretstavuvala garancija deka idnata avtonomna Makedonija nema da se prisoedini so Bugarija. Programata predviduvala sozdavawe na dva me{ani komiteti vo Sofija i Belgrad, ~ija {to zada~a bi bila "da upravuvaat so administrativnite vnatre{ni oblasti" (se misli na makedonskata teritorija-M.M.), ponataka, bilo predvideno razgrani~uvawe na reonite vo Makedonija, sozdavawe na generalen {tab od bugarski i srpski oficiri i sekoj od niv da pi{uval na dijalektot na reonot kade {to deluval.31 Vakvata sokriena aspiracija za podelbata na Makedonija ne mu promaknala na M. Nikolov, zatoa toj kategori~no gi odbil site to~ki od srpskiot plan. Imeno, vo negovoto pismo upateno do Zadgrani~noto pretstavni{tvo na 19 april 1904 godina toj konstatiral: "zabeleàv eden streme` kaj ovde{nite (SrbiM.M.) da ja zavladeat na{ata Organizacija, a ako toa ne im se dadebarem da sozdadat ne{to oddelno, kako vrhovisti~koto." Ponataka, M. Nikolov vo svoite razmisluvawa go zaklu~uva slednoto: "zloto treba da se udri pravo vo glavata i nepovratno da se uni{tuva, kako i na sekogo da mu se dokaè, makar koj bil toj, deka Organizacijata ne e nikakov ~iflik od koj sekoj moè da se polzuva ili pak da se razubavuva. Neka se pokaè malku poosetlivo silata na Organizacijata, zo{to ako ostavime vaka i sli~ni rani vo nejziniot organizam, bezuslovno e nejzinoto raspa|awe."32 Nepopustlivosta na delegatite na Zadgrani~noto pretstavni{tvo, koi bezkompromisno ja za{tituvale celosta na Makedonija i nezavisnosta na Vnatre{nata organizacija, go determinirale neuspehot na nivnata misija vo Belgrad. Vo po~etokot na april 1904 godina, S. Mihajlov zaminal vo Sofija za da gi objasni pri~inite za neuspe{niot ishod na pregovorite. M. Nikolov ostanal u{te izvesno vreme vo Belgrad, me|utoa, ne so cel da gi prodolì pregovorite so rakovoditelite na Srpskata ~etni~ka organizacija, tuku da gi sledi nivnite aktivnosti i istovremeno da go informira
31 32
Q. Lape, cit. statija, 270-271. Istoto, 274.
64
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... Zadgrani~noto pretstavni{tvo. Vo toj vremenski interval toj doznal za namerite na B. Sarafov da prodolì so pregovorite so srpskite politi~ari i predvidel deka e vozmo`no pristignuvawe na "nekoj vtor Gerov."33 Vo me|uvreme Matej Gerov go napu{til Belgrad, najverojatno bil izbrkan od srpskite vlasti i nikoga{ ve}e ne se vratil.34 Istovremeno, zaladile odnosite na srpskata vlast i kon B. Sarafov. Vakviot presvrt vo odnosot na srpskite politi~ari kon B. Sarafov nastanal vo periodot koga bile vo tek pregovarawata so delegatite na Zadgrani~noto pretstavni{vo na TMORO (VMORO). O~igledno bilo deka koga rakovoditelite na Srpskata ~etni~ka organizacija vospostavile direktna vrska so Vnatre{nata organizacija go gubele interesot kon B. Sarafov. No, podocna, otkako uvidele deka ne bilo mo`no da gi nametnat svoite stavovi na TMORO (VMORO), tie povtorno se svrtile kon nego. B. Sarafov se pokaàl kako najpodatliva vrska i zatoa natamo{noto vnimanie na rakovoditelite na Srpskata ~etni~ka organizacija }e bide svrteno isklu~ivo kon nego.35 Na 13 juni 1904 godina, delegatot na Zadgrani~noto pretstavni{tvo gi prekinal pregovorite i go napu{til Belgrad, zatoa {to, kako soop{til vesnikot "Ve~erna po{ta", "petmese~nite napori za pregovarawa me|u Srbite i Makedoncite ostanale bezuspe{ni."36 Imeno, u{te vo april, B. Sarafov se povrzal so S. Simi} i go ubeduval da gi obnovat prekinatite pregovori. Ako odgovorot bil pozitiven od srpskata strana, toj bil podgotven vedna{ da isprati svoj pretstavnik vo Belgrad.37 Vo letoto 1904 godina, najverojatno pred zaminuvaweto na M. Nikolov od Belgrad, pristignal noviot posrednik na Sarafov, Apostol Dimitrov. Ovojpat, pregovorite ne bile odolùvani. Pri povtornoto zaminuvawe na A. Dimitrov vo Belgrad, Glavniot komitet na Srpskata ~etni~ka organizacija mu odobril 40 000 dinari da mu gi predade na B. Sarafov.38 Sumata bila isplatena na dve rati na 19 i 23 avgust.39 Ovie pari bile isplateni na B. Sarafov so konkretna cel: za obezbeduvawe na potrebnite dokumenti za ~etata na renegatot Grigor Sokolovi} da navleze po kanalite na TMORO (VMORO) vo
Istoto, 273. H. Siljanov, cit. delo, 287. 35 S. Eldrov, cit. delo, 62. 36 Istoto, 62. 37 Q. Lape, cit. statija, 273. 38 V. Jovanovi, cit. statija, 62. 39 Dragan Velkov, Aktivnosta na Srpskata ~etni~ka organizacija vo Makedonija od po~etokot na XX vek do 1905 godina, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet, br. 7, Skopje 1981, 47.
34 33
2009/XLV/1-2
65
Makedonka Mitrova Makedonija. êtata ja pominala srpsko-turskata granica na 19 juli 1904 godina, i bila pre~ekana vo Makedonija od vojvodata Bobi Stoj~ev, doverliv ~ovek na B. Sarafov. Negovata zada~a bila da ja sprovede duri do Azot, Vele{ko. Ovaa misija B. Stoj~ev uspe{no ja zavr{il i so toa startuvala penetracijata na srpskata vooruèna propaganda vo Makedonija. Za ovaa predavstvo {to go storil B. Sarafov kon Organizacijata i za nekoi drugi negovi gre{ki, dobil surova presuda. Na Rilskiot kongres na VMORO vo oktomvri 1905 godina, B. Sarafov se obidel da se opravda so tvrdeweto deka gi zemal parite "bez nikakov anga`man", zatoa {to mislel, deka i Srbite "}e vlezat na praviot pat", t.e. }e rabotat zaedno so Vnatre{nata organizacija.40 Vakvite opravduvawa na B. Sarafov nemale golema vrednost. Zatoa {to, naivno bi bilo da se veruva deka srpskite politi~ari odobrile 40 000 dinari bez da baraat ne{to za vozvrat. [to se odnesuva za vtoroto tvrdewe na B. Sarafov, vo periodot koga negovite posrednici pregovarale vo Belgrad, rakovoditelite na vooruènata propaganda, pove}e ne ja kriele svojata vistinska namera. So pokrovitelstvo na srpskite vlasti, komitetite na Srpskata ~etni~ka organizacija otvoreno sobirale pari, oru`je i vrbuvale ~etnici niz celoto Kralstvo. Boris Sarafov ne moèl da ne gi znae site ovie fakti, me|utoa, zaslepen od mo`nosta da gi dobie neophodnite pari~ni sredstva gi potcenil posledicite od negovata zdelka. Za Makedonija u{te edna srpska ~eta pove}e, za Vnatre{nata organizacija eden dlabok razdor, a za samiot B. Sarafov, 40 000 dinari i kur{um na Todor Panica, tri godini podocna.41 Pregovorite me|u pretstavnicite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe so srpskite politi~ari i pretstavnicite na Srpskata ~etni~ka organizacija imale negativno vlijanie vrz rabotata na Organizacijata vnatre na samiot teren vo Makedonija. Kako posledica od ovie kontakti se pojavila zbrkanost i dezorganizacija kaj mesnite revolucionerni dejci vo vnatre{nosta na Makedonija. Zatoa {to pred nivnite o~i se odvivala aktivnosta na gradeweto na nelegalnata struktura na Srpskata ~etni~ka organizacija, tajnoto vooruùvawe na srpskite patrijar{iski sela i vleguvaweto na srpskite ~eti vo Makedonija. Istovremeno, so ova, kaj makedonskite revolucioneri stasala informacijata za vodenite pregovori vo Belgrad za zaedni~ko deluvawe me|u Organizacijata i Srpskata ~etni~ka organizacija. Rakovoditelite i aktivistite na mesnite strukturi na TMORO (VMORO) ne moèle da se
40
Materiali za istorita na makedonskoto..., kn.8, 159. S. Eldrov, cit. delo, 63. 41 Istoto.
66
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... orientiraat vo dadenata situacija i zatoa vo po~etokot ostanale pasivni na terenot. Na nekoi mesta, kako vo Skopskiot revolucioneren okrug, do{lo i do izvesni obidi za vospostavuvawe na kontakti i barawe za zaedni~ko deluvawe.42 U{te posloèna bila polo`bata vo Bitolskiot revolucioneren okrug, bidej}i srpskata ~eta na Grigor Sokolovi} se pojavila so organizacioni dokumenti. Za da se prolongira konfuzijata kaj mesnite rakovoditeli i neaktivnosta na vooruènite sili na TMORO (VMORO), rakovoditelite na srpskata propaganda ispratile specijalen emisar da posreduva i da gi nivelira nedorazbirawata. Toa bil oficerot od srpskata armija Georgi Ger~ikovi}, roden od Gevgelija, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, koj {to bil po~ituvan vo organizaciskite krugovi. Taka, letoto 1904 godina pominalo bez TMORO (VMORO) da reagira adekvatno na vleguvaweto na srpskata vooruèna propaganda vo Makedonija.43 Srpskite politi~ari ne uspeale da ja realiziraat svojata maksimalna programa: podelba na Makedonija na sferi na vlijanija, kolku i da bile vnimatelni vo izjavite i vetuvawata, sepak nemoèle da se dogovorat so Makedonskata vnatre{nata organizacija. Za smetka na ova, Kralstvoto Srbija uspealo da ja realizira svojata minimalna programa. Bidej}i ne moèlo da se nametne na TMORO (VMORO), toa baralo kompenzacija na diplomatskoto pole od avgust 1903 do avgust 1904 godina, vo koj {to vremenski interval uspealo da sozdade poluvoena organizacija vo Kralstvoto. Na 15 septemvri 1904 godina, koga Srpskata ~etni~ka organizacija bila postavena na osnova na stroga disciplina i centralizacija, i so svoite ~eti i so mreà od odbori i pododbori uspela da navleze vo razli~ni gradovi i sela vo Makedonija, srpskata vlada oficijalno dala kominike za aktivistite na TMORO (VMORO), so koi do v~era pregovarala. Vo nego stoelo slednoto: "Tie ne se patrioti, koi se borat za slobodata na tatkovinata, tuku obi~ni razbojnici."44 Dve sedmici podocna edna srpskata ~eta uspeala da go zarobi istaknatiot lider na TMORO (VMORO), Dame Gruev.45 Ova pretstavuvalo najgolem udar na prestiòt na TMORO (VMORO) otkako taa postoela. Imeno, so ovoj ~in, srpskata politika otvoreno ja prezentirala svojata pretenzionisti~ka su{tina kon Makedonija. I so toa, pred
Alekso Martulkov, Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija, Skopje 1954, 83-84. 43 H. Siljanov, cit. delo, 292; S. Krakov, Plamen ~etni{tva, Beograd 1930, 163-164; Koca, êtni~ki spomenik vojvoda Micko. @ivot i rad, Skopje 1930, 46. 44 Revolcionren list, br. 3, 17 septemvri 1904, 15,-prevzemeno od S. Eldrov, cit. delo. 45 H. Silnov, cit. delo, 291-295.
42
2009/XLV/1-2
67
Makedonka Mitrova makedonskoto naselenie se pojavil u{te eden neprijatel protiv kogo borbata }e bide dosta te{ka i opasna, isto kako protiv turskiot vladetel. Po ednomese~noto drèwe na D. Gruev od strana na srpskata ~eta, toj bil osloboden vo noemvri 1904 godina, po insistiraweto na okru`niot komitet na Vnatre{nata organizacija vo Bitola kaj srpskiot konzul vo gradot i na Zadgrani~noto pretstavni{tvo kaj S. Simi}, srpskiot pretstavnik vo Sofija.46 Vo tekot na 1905 godina, bile odràni nekolku sredbi me|u D. Gruev i S. Simi} vo Sofija. Na ovie sostanoci o~igleden bil revoltot na D. Gruev za potpi{aniot dogovor me|u Srbija i Bugarija od 30 mart 1904 godina (st. stil) za smetka na Makedonija. Vo svoite razgovori so S. Simi}, Gruev go kaàl slednoto: "Bez na{a soglasnost nikakva va{a spogodba, do kolku se odnesuva za Makedonija, ne moè da ima vrednost."47 So ova D. Gruev go potenciral makedonskiot faktor ~ij reprezent bila Vnatre{nata organizacija kako politi~ki subjekt vo srpskobugarskite odnosi. Ponataka toj prodolìl: "So Bugarija nam ni e lesno, no te{ko e so Srbija. Nie, navistina, morame da vodime najseriozna smetka za Bugarija zaradi ve}e zdobienata polo`ba vo nea, zaradi ulogata {to vo nea moème da ja imame i pomo{ta {to od nea so pravo moème da ja barame. No, tokmu zatoa nie imame na~in da ja naterame Bugarija da raboti vo soglasnost so na{ite idei i planovi. Bugarskoto narodno delo vo Makedonija e vo na{i race: bugarskite trgovski agenti i egzarhiskite vladici ne moàt ni{to bez nas i protiv nas. Nie nim sme im potrebni. Vo Bugarija toa se uviduva, na{ata polo`ba se priznava i na nas kako na faktor se smeta. Poinaku stoime vo Srbija i so Srbija i zatoa e mnogu potrebno so nea da si gi ras~istime pogledite vrz me|usebnite odnosi vo Makedonija."48 Celta na D. Gruev bila da napravi sondaì za nao|awe na~ini i sredstva za paralizirawe na nacionalisti~kite propagandi koi sozdale krajno opasna situacija vo Makedonija i mra~na perspektiva za borbata na makedonskoto naselenie, zatoa toj go potenciral slednoto: "zloto da se sotre od koren: da prestanat nacionalisti~kite propagandi, vo koi {to se nao|a izvorot za nacionalisti~kite borbi."49
S. Eldrov, Damn Gruev i ~u`dite propagandi v Makedoni, Istoriski pregled, br. 3, Sofi 1983, 53-54. 47 Blaè Ristovski, Dame Gruev vo izve{taite na srpskiot diplomatski zastapnik vo Sofija vo 1905 godina, Dame Gruev (1871-1906), (istraùvawa i materijali), Bitola 1981, 65. 48 Istoto, 66-67. 49 Istoto, 68.
46
68
Makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno... Imeno, D. Gruev preku kontaktite so S. Simi}, se obidel da najde najprifatlivo re{enie za Organizacijata tokmu toga{ koga taa s nao|ala vo najgolema kriza i koga Bugarija i Srbija go ignorirale nejzinoto postoewe, i go re{avale makedonskoto pra{awe kako ~isto srpsko i ~isto bugarsko. D. Gruev bil ogor~en i ispla{en od takvata politika na dvete vladi, zo{to nejzinata krajna cel bila podelba na Makedonija. Sporeduvaj}i go pak so \or~e Petrov, Pere To{ev, Jane Sandanski, koi{to energi~no se sprotivstavile na sekakvo vlijanie odnadvor, D. Gruev po toa pra{awe ne se sloùval sosema so niv. Toj bil za nekakvo kompromisno re{enie, no, da ne bide na {teta na makedonskoto delo. S. Simi}, govorej}i vo svoite izve{tai za nego, kako da go àlel ovoj star revolucioner {to bil primoran nekolku pati da go posetuva, no, ne i da primi pari od nego ili da se obvrze so ne{to na {teta na interesite na svojot narod.50 Me|utoa, site ovie kontakti i obidi na ~lenovite na Makedonskata vnatre{na organizacija da ja spre~at srpskata vooruèna propaganda da navleze vo Makedonija ili pak da ja stavat pod svoja kontrola ostanale bezuspe{ni. Pri~inata za toa najverovatno bila i slabata organiziranost na Skopskiot revolucioneren okrug, koj{to ne go pruìl potrebniot otpor kon vleguvaweto na srpskite ~eti vo Makedonija. Srpskata ~etni~ka organizacija, perspektivno na makedonskiot teren si napravila svoja baza koja uspe{no }e pomogne vo natamo{noto delewe na svoi sferi na vlijanija.
50
A. Apostolov, cit. statija, 113.
2009/XLV/1-2
69

XIX . , 1893 , (). (), , . 1903 , . 1903 1905 , , , . 1908 , ().1 1908 , .2 a (1912-1913 ). (10 1913 ), .
. 2 ., . ., .
1
Stra{ko Stojanovski , . , , 11- . , (1919 ) , . . : , , (), , o () .;3

: . . , . , , , , , , , 1969, 171. , , (), 1920 .. (), , , (19181928), , 1990, 51-65. 1920 , . (). : ( ), , . , - , - , , . 1921
3
72
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... - ().4

. : 1. , ; 2. 3. - , , , , 100 , , 1993, 135. 1921 , . . . , , , , , , . , , . 4 , 1912 , . . , . . , , 1919 . . , , , , , 100 , , 1993, 152-155. . , . , . . , , (). . , ,
2009/XLV/1-2
73
Stra{ko Stojanovski , . 28 1921 ., , , . 1922 (), .5 1923 1924 . 1924 . 6 1924 .. . . .
1923 . 1924 . () (.. ). , .

. , , , , . 5 , 1 1921 . , - . .. 1923 , . , 1923 , .
74
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... , . , .. . , . 1922 , . . , , . , . , 1923 . - . , , , , . . .6 , . . , , . . , . , , , 27 1924 .7, . . . 1923 . , (), .8
6 7
, , , 2003, 217. , (1923-1939), , 1989, 25. 8 . :
2009/XLV/1-2
75
Stra{ko Stojanovski . , , , , , .9 30 1923 . , 10 11. , . , . , , 1924 . , , , , , . . . , . , ,

, . . , VI , 8-28 1923 ., , I, 1- 1923-1925 ., , , 1999, 183. 9 ( ) . , 1923 ., ..., 227-259. 10 < >, 30 1923 ., , 259-269. 11 () () ()., 30 1923 ., ..., 271-277.
76
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... . , , . - . , . 1924 . .12 . . , , . . , , , . . , , , .13 1924 , - . 9- .14 , , . . 11 - . . . .15 , , . , .
, ..., 229,230. . ., 6 1924 ., ..., 373-387. 14 ., 9 1924 ., ..., 387-393. 15 () ()., 11 1924 ., ..., 397.
13 12
2009/XLV/1-2
77
Stra{ko Stojanovski . , . , 1923 , . , .16 , . 17 . , , . . .17 20 , .18 1924 , , . , , , .
, ..., 230. , 1890 . ( 1924 .), , ;.... : ., ., ., ., ., .; :., ., .; : ., .. , , , (1917-1946), , , 1998, 206-208. 18 : . , . , . , . , . , . , . , . . (), , , , 1983, 146.
17
16
78
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... . : , , , . 29 1924 9 , (. , . . ), . : , () . . . , , , . , . , . , : , , , . , .19 29 , , 30 . .

19
., 29 1924 ., ..., 439443.
2009/XLV/1-2
79
Stra{ko Stojanovski . : , ; : , , .20 . . , , . , . . . , . . , . 6- 1924 , .21 . . . (1878), (1913) (1919) , , . . ;

, . . , () () . 30 1924 ., ..., 443-447. 21 , ..., 235
20
80
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... , . . , , . .22 , . , , , , , . , . . , , . . . . , , ,

22
, ., 1924 ., ..., 471-487.
2009/XLV/1-2
81
Stra{ko Stojanovski . . , . .23 , . . , , . , 6- . . 24 . : . , . , , . , ( ) . .25 1924

23 24
: - . , , . , . , . . , ; 1924 , ..., 487. 25 , ..., 487-493
82
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... . , , . . 1924 , . , . 6 , , , . , . .26 . 5 . 27 , . . . , , . .28 . , . . . .29 . . , . .

26 27
, ..., 339. , ..., 141 28 , ... 239. 29 , ...,148,149.
2009/XLV/1-2
83
Stra{ko Stojanovski 1923 . , 24 26 .30 . , , . , . . , 1924 ., . . . . , . . . . . . , .31 . , , . . 4 , . 9 .32

,,143. . , : ( . )- , . . . , , ..., 247. 32 : () () . , ?- ( ) , , , , , . , () , , , . : , . ; ;
31 30
84
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... , . . 1 , 15 . . . .33 , 15 , . , , . . , - , .34 , . 24 , , .35 , . 1924 ., . , . . 24 . , .

. , . (.)., 4 1924 ., ...,607-615. 33 . , ., 1 1924 .,, ..., 257, 258. 34 ., , 15 1924 ., ...,267-269. 35 . ., , 24 1924 ., ..., 277-278.
2009/XLV/1-2
85
Stra{ko Stojanovski ( 29 1924 .) . ., . - - . .36 . , , 30 -. .37 1924 ., . . , ., .38 . , 1923 , 24 1924 . , . . . 1 1924 39 40 , . . , . , , , . , , ,
., , 24 1924 .,...,276. 37 , , , 2004, 240. 38 , ..., 161. 39 772 ., , 1 1924 .,,..., 287, 288. 40 0 771 ., , 1 1924 ., ..., 286, 287 .
36
86
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... . , , , . , . . . 10.000 , . , , , . . . , 2 1924 , , , . . . .41 . . , , . . . , , . . . . .

, , (-1896, -1897, - 1902) ( ), , . , . : - ; . , , , - , , ( , , .), . , . , , . , 0 774., 2 1924 ., ..., 677-697.
41
2009/XLV/1-2
87
Stra{ko Stojanovski . ( -. . ) , . , , . , .42 . . 1 . , 5 . . . , . , .43 . . . 2 , , 44, , .45 . . . , 10 , , .46 . . . .

42 43
... ., , 5 1924 ., , ..., 307-309. 44 ., 2 1924 ., ..., 297. 45 . 7 1924 ., ..., 311,312. 46 , ..., 141.
88
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... . .47 . . . . , . . 12 .48 19 . . . . , . , .49 . 1924 , , .50 : , , 1893 (). , (1905 .) , .
. . , ., , 11 1924 ., , ...,314-315. 48 , ...,204,205. 49 . , ., 19 1924 , ..., 346,347. . , ., 19 1924 , ...348. 50 0 1 2 ., , 26,29 1924 , ..., 350, 351.
47
2009/XLV/1-2
89
Stra{ko Stojanovski , (1913 .) , (1919 .). , . , : , : , , , (), , (), 1923 ., ; , (). , . , , , . , 1923 1924 , . 1924 . , , . : , , , - , , . , , . , . . . , 1 1924 . , . .
90
Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvièwe... . , , 2 , . . , . . , 31 1924 , - . , . . - . , , . , , . 12 13 , , . . , . , , , . , . , , (). , (), . . , , . : , (1917-1946), , , 1988. , , , 1981. , , - 1 (1923-1925), , 1999. : , , , 2004. , , , 2003.
2009/XLV/1-2
91
Stra{ko Stojanovski , (1923-1939), , 1989. , , , 1993. , , , ,1969. , (1924-1934), , 1997. , (1918-1928), ,1990. (), , , 1983.
92
Vera GO[EVA
IZGRADBA NA VODOVODOT VO TETOVO1

Tetovo spored rezultatite na dvata popisi na naselenie vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, odnosno Kralstvoto Jugoslavija, sprovedeni na 31 januari 1921 godina i 31 mart 1931 godina, spa|al vo redot na pogolemite gradski naselbi vo vardarskiot del na Makedonija. Po zna~itelnoto namaluvawe na brojot na naselenie vo gradot za vreme na Prvata svetska vojna,2 naselenieto zapo~nalo postepeno da se zgolemuva po zavr{uvaweto na vojnata. Vo januari 1921 godina vo gradot bile registrirani 15.119 ìteli, 3 a po edna decenija, vo mart 1931 godina, brojot iznesuval 16.359.4 Vo navedeniot vremenski period gradot Tetovo se snabduval so voda preku starite turski ~e{mi, koi koristele voda od izvori na viso~inata Baltepe vo neposredna blizina na gradot.5 Idejata za izgradba na nov moderen vodovod vo Tetovo so koj naselenieto bi se snabduvalo so zdrava voda za piewe se javila vo dvaesetite godini na XX vek. Olesnitelna okolnost za uspe{noto realizirawe na ovaa zamisla bila mestopolo`bata na gradot. Vodeniot potencijal so koj izobiluvala [ar planina, a vo ~ie podno`je se nao|alo Tetovo, daval mo`nost za negovo celosno iskoristuvawe.
Delovi od ovoj trud usmeno se soop{teni na Me|unarodniot nau~en sobir 'Prostorno planiranje u Jugoistonoj Evropi (do Drugog svetskog rata)' / ''The Spatial Planning in Southeastern Europe (until The Second World War)', koj se odrà vo Belgrad i Smederevo na 27 i 28 noemvri 2009 godina. 2 Pred po~etokot na Prvata svetska vojna gradot Tetovo imal 20.070 ìteli. (Tetovo i tetovsko niz istorijata, kniga I, Tetovo 1982, 305.) 3 Definitivni rezultati popisa stanovnitva od 31 januara 1921 godine, Sarajevo 1932, 116-117. Pogolem broj na naselenie od Tetovo imale samo gradovite: Skopje so 40.666 (Isto, 112-113), Bitola so 28.420 (Isto, 88-89) i Prilep so 18.508 ìteli (Isto, 92-93). 4 Definitivni rezultati popisa stanovnitva od 31 marta 1931 godine, knjiga I, Prisutno stanovnitvo, broj kua i domainstva, Beograd 1937, 55-56. 5 @ivko Stefanovski, Gojko Eftoski, Tetovo i okolinata, Tetovo 1980, 45.
1
Vera Go{eva Prviot ~ekor za izgradba na noviot gradski vodovod bil napraven vo mart 1924 godina so sklu~uvawe dogovor pome|u Op{tinata Tetovo i inènerot hidrotehni~ar Miladin Pe~inar za izrabotka na proekt za snabduvawe na gradot so voda.6 Vo juni 1925 godina proektot izraboten od inìnerot M. Pe~inar bil predaden na Op{tinata, koja istiot go prepratila na pregled i odobruvawe na Generalnata Direkcija za voda vo Belgrad. So re{enie7 od 11 noemvri 1925 godina ovaa institucija ne go odobrila ponudeniot proekt, naveduvaj}i kako pri~ina za taa odluka pove}e zabele{ki. Spored Glavnata direkcija za voda inènerot M. Pe~inar vo ponudeniot proekt napravil mnogu luksuzna presmetka za potrebite na gradot so voda.8 Institucijata koja go ocenuvala izraboteniot trud bila nezadovolna i zaradi toa {to spored misleweto na nejzinite ~lenovi, proektantot ne napravil najdobar izbor na izvorot na voda za vodovod.9 Imeno, prepora~anite vo proektot 'Golemi izvori' ne bile prifateni od Direkcijata kako najpovolno re{enie na izvor za izvedba za vodovodot. Proektantot inèner M. Pe~inar podocna vo svoj izve{taj podnesen do Ministerstvoto za grade`ni{tvo, Hidrotehni~ko oddelenie10 objasnuval od koi pri~ini se opredelil za 'Golemi izvori' kako najdobro re{enie, iako vo svojot tehni~ki izve{taj go poso~il izvorot 'Draga Voda' kako najpovolna opcija. Izvorot 'Draga Voda', koj se nao|al vo blizina na seloto [ipkovica, bil vo privatna sopstvenost. Bidej}i ~lenot 5 od Zakonot za Voda gi {titel sopstvenicite na izvorot inènerot M. Pe~inar predloìl Op{tinata Tetovo da potpi{e dogovor so sopstvenicite na izvorot za negov otkup. Otkako so zvani~en akt od Op{tinata proektantot bil izvesten deka bilo nevozmo`no da se postigne takov dogovor bez da se odolgovle~i procesot na izrabotka na vodovodot, toj prestanal da go prou~uva navedeniot izvor. Edinstveno zaradi tie pri~ini inìnerot M. Pe~inar odlu~il deka najpovolno re{enie za izvor na vodovodot bi bile t.n. 'Golemi Izvori', ne zaboravaj}i pritoa deka tie bile oddale~eni od gradot za pove}e od 2.400 metri otkolku 'Draga Voda'.
6
Dràven Arhiv na Republika Makedonija, Skopje (natamu: DARM). 1.1036. 1.48/287. 7 DARM. 1.1036. 1.48/287. 8 Isto. Spored proektot bila predvidena potro{uva~ka od 100 litri na ìtel na 24 ~asa, dodeka prirastot na naselenie vo gradot se predviduval da bide 1% godi{no. Potrebnata koli~ina na voda spored proektantot trebalo da iznesuva 29,7 litri vo sekunda. 9 Isto, 288. 10 DARM. 1.1036.1.48/286-290.
94
Izgradba na vodovod vo Tetovo Glavnata direkcija za voda isto taka imala zabele{ki i okolu pra{aweto za rezervoarot,11 koj iako bil predviden vo glavniot proekt proektantot go izostavil od prviot del na rabotite. Ne e poznato od koi pri~ini Generalnata direkcija za voda ne dozvolila proektot so nabeleànite zabele{ki da bide vraten kaj inènerot M. Pe~inar i samiot da go popravi ili da izraboti nov. Iako vo re{enieto so koe se odbival predloèniot proekt me|u drugoto bilo potencirano deka proektantot go izrabotil proektot so 'dobra volja i stru~no znaewe',12 sepak Generalnata direkcija za voda samata zapo~nala da go izgotvuva noviot proekt. Izrabotkata na proektot za izgradba na vodovodot vo Tetovo bila predadena na inèner A. Radoslavov, vraboten vo êtvrtoto Oddelenie vo Generalnata direkcija za voda vo Belgrad.13 Davaweto na ova zadolènie na drug stru~wak vlijaelo postapkata na izrabotka na glavniot proekt da se odolgovle~i. Za zavr{uvawe na glavniot proekt za izgradba na vodovodot vo Tetovo bilo potrebno da pominat pove}e od dve godini. Ovoj vremenski period bil iskoristen za sproveduvawe novi dopolnitelni ispituvawa na terenot i za izrabotka na noviot proek. Izrabotkata na glavniot proekt najverojatno se odolìla pove}e od planiranoto, zaradi {to Hidrotehni~kiot oddel vo Skopje vo juni 1927 godina pobaral od inèner A. Radoslavov da ja dostavi izgotvenata od nego presmetka i tehni~ki izve{taj vo vrska so vodovodot vo Tetovo.14 Na ova barawe ne bilo dobieno pozitiven odgovor, pa po nekolku meseci, vo esenta 1927 godina Hidrotehni~kiot oddel povtorno pobaral od Generalnata direkcija za voda da ja isprati potrebnata dokumentacija. 15 Ovie akcii bile prezemani so cel da se zabrza procesot na dovr{uvawe na glavniot proekt. Potrebata od {to pobrzo zavr{uvawe na proektot i {to poskoro snabduvawe na gradot Tetovo so voda vo nekolku navrati pred Hidrotehni~kiot oddel ja navel i narodniot pratenik Marko Petrovi}.16 Kone~no vo fevruari 1928 godina generalniot plan na inèner A. Radoslavov bil dostaven na razgleduvawe pred Generalnata direkcija za voda, 17 i bil odobren od istata.
11 12
Isto, 289. DARM. 1.1036.1.48/289. 13 DARM.1.1036. 1.24/118. 14 DARM. 1.1036. 1.17/78-80. 15 DARM. 1.1036.1.24/118. 16 Isto. 17 DARM. 1.1036.1.33/166.
2009/XLV/1-2
95
Vera Go{eva Vo generalniot plan bile razgledani tri varijanti za izgradba na gradskiot vodovod vo Tetovo.18 Toa bile: izvorot Draga Voda, grupata izvori Garje-Lavci i izvorot Studena Voda. Od niv tretata opcija vedna{ otpadnala zaradi toa {to bila dva i pol pati poskapa od ostanatite dve. Vtorata varijanta (grupata izvori Garje-Lavci) bila poeftina od prvata spored tro{ocite za gradba, no dolìnata na dovodot bila za 1.375 metri podolga, a izda{nosta spored misleweto na geologot profesor Jovanovi} bila nesigurna i varirala pome|u 12,7 i 20 litra vo sekunda. Koga na toa }e se dodadel i podatokot deka reonot bil lizgav i trebalo da bide obezbeduvan zaradi objektite i dovodot, stanuva jasno deka prvata varijanta - izvorot Draga Voda bila najracionalniot izbor. Dolìnata na dovodot vo ovoj slu~aj iznesuval 4.675 metri, a presmetanite tro{oci za izgradbata na dovodot bile 1,175,719 dinari. Spored merewata sprovedeni od strana na Hidrotehni~kiot oddel vo Skopje vo po~etokot na septemvri 1926 godina minimalnata izda{nost bila 24 litri vo sekunda. Ovoj podatok me|utoa ne bil potpolno verodostoen bidej}i minimumot obi~no ne se o~ekuval vo toj period, {to bilo i naglaseno vo glavniot proekt. Od tie pri~ini vo nego bilo prepora~ano da se sprovedat novi dopolnitelni merewa. Izrabotuva~ot na proektot za terenot imal mislewe deka e dobar. Generalnata presmetka za gradba na vodovodot vo Tetovo iznesuvala 4,200.000 dinari. Iako glavniot proekt bil dostaven na razgleduvawe na Generalnata direkcija za voda vo fevruari 1928 godina procedurata za zapo~nuvawe na izgradbata na vodovodot ne moèla da otpo~ne. Zatoa vo mart 1928 godina Hidrotehni~kiot oddel vo Skopje povtorno pobaral od Generalnata direkcija za voda da mu go dostavi orginalniot plan za da zapo~ne postapkata.19 Kone~no, na po~etokot na mart 1928 godina Oddelot go dostavil planot pred ministerot za zemjodelstvo i voda Svetozar Stankovi}, koj so re{enie od 5 mart 1928 godina istiot go odobril.20 Bi bilo logi~no da se o~ekuva deka so dobivaweto na re{enieto za gradba rabotite okolu izgradbata na gradskiot vodovod }e se zabrzaat, no nastanite ne se odvivale vo taa nasoka. Godina i pol po odobruvaweto na glavniot proekt bila sprovedena licitacija na koja bil odreden izveduva~ot na rabotite za izgradba.21 Na 11 septemvri 1929 godina bila prifatena ponudata na
18 19
DARM. 1.1036.1.33/ 167-174. DARM.1.1036.1.36/209-213. 20 DARM.1.1036.1.53/307. 21 DARM.1.1036.1.46/270-273. Na licitacijata u~estvuvale 4 pretprijatija: 1.) 'Slograd' od Qubqana koja dala ponuda da ja izvr{i rabotata so popust
96
Izgradba na vodovod vo Tetovo inènersko-tehni~koto pretprijatie na inèner Radoslav Todorovi} od Belgrad, koe ponudilo najgolem popust od 17,1%.22 Vo me|uvreme Op{tina Tetovo nastojuvala da obezbedi finansiski sredstva za realizirawe na proektot za izgradba na gradskiot vodovod. Vo maj 1928 godina bil pobaran kredit od Dràvnata hipotekarna banka vo iznos od 6 milioni dinari.23 Baraniot iznos bilo planirano da se razdeli na sledniot na~in: 4 milioni i dvesta iljadi dinari za podigawe na moderen vodovod; milion dinari za otkup na placevi za izveduvawe na regulacionen plan i osumstotini iljadi dinari za popravka na kaldrmata vo glavnite gradski ulici. Zaemot koj Tetovskata op{tina go dobila od Dràvnata hipotekarna banka bil vo iznos od 5 milioni dinari i bil odobren na 23 avgust 1929 godina.24 Ovie pari zaedno so zaemot koj Op{tinata go dobila vo dekemvri 1925 godina vo iznos od milion dinari25 bile dovolno golema suma pari za realizirawe na proektot za izgradba na gradskiot vodovod vo Tetovo. Obezbeduvaweto na materijalnite sredstva potrebni za izgradba na moderen vodovod vlijaelo da dojde do promena na ve}e utvrdenite planovi za gradba. Iako vo generalniot plan bilo planirano izgradba na rezervoar od 775 m3 zafatnina, zaradi nedostatokot na finansiski sredstva bilo odlu~eno da se izgradi privremen rezervoar od 45 m3 zafatnina. Dobivaweto na kreditot pridonelo povtorno da se opredelat za prvata varijanta za golemina na rezervoarot.26 Na toj na~in ve}e moèlo da se odgovori pozitivno na barawata na gra|anite za voveduvawe na voda po domovite, hotelite i drugi objekti; za postavuvawe na 90 hidranti so pribor za gasnewe na poàr i polivawe na ulici; za obezbeduvawe voda za magacinite na stovari{teto na Monopolot za tutun, za kasarnata, àndarmeriskata ~eta, zemjodelskata {kola i drugi va`ni ustanovi za Tetovo.
od 1,94%; 2.) Popovi} S. Milan od Belgrad, koj nudel popust od 14,23%; 3.) 'Polet'od Skopje so popust od 7,01% i 4.) Pretprijatieto na Radoslav Todorovi} od Belgrad, koe nudelo popust od 17,1%; 22 Od sumata koja bila presmetana kako potrebna za izgradba na vodovodot 4,200.000 dinari, na tovar na Op{tinata pa|ale 347.952 dinari, taka {to sumata za licitacija iznesuvala 3, 852.048 dinari. Zaradi popustot od 17,1% koj go davalo pretprijatieto na inèner R. Todorovi} grade`nite aktivnosti trebale da bidat izvr{eni za 3,139.347 dinari. 23 Arhiv Jugoslavije, Beograd (natamu: AJ).125-447-678. 24 AJ. 125-447-678. 25 Isto. 26 DARM. 1.1036.1.53/308
2009/XLV/1-2
97
Vera Go{eva Seto ova dopolnitelno go odolgovle~il procesot na izgradba na vodovodot. Soglasno so aktot na Sudot na Tetovskata op{tina od 28 maj 1930 godina rezervoarot bil otstapen na izveduvawe na inènersko-tehni~koto pretprijatie na inèner Radoslav Todorovi}, odnosno istoto pretprijatie koe ja izveduvalo gradbata na ostanatiot del na vodovodot.27 Koga to~no po~nala izgradbata na gradskiot vodovod vo Tetovo ne moème to~no da utvrdime, no Kralskata banskata uprava imala podatoci deka pretpriema~ot R. Todorovi} bil voveden vo rabota na 20 mart 1930 godina. Od toj datum zapo~nal da te~e dadeniot rok za zavr{uvawe na rabotata. Imeno, spored ~len 19 od Op{tite uslovi za izveduvawe na rabotite za gradba na vodovodot vo Tetovo bilo predvideno tie da bidat zavr{eni za 335 kalendarski denovi od denot na voveduvawe na pretpriema~ot na rabota, odnosno od prezemaweto na rabotite. Toa zna~elo deka vodovodot trebalo da bide zavr{en do 19 fevruari 1931 godina. Pri izveduvaweto na rabotite pretpriema~ot R. Todorovi} nai{ol na pove}e prepreki od koi izvesen del ukaùvale na nedostatoci vo glavniot proekt. So zapo~nuvawe na grade`nite aktivnosti se ispostavilo deka proektot ne odgovaral na realnata sostojba na terenot, kako na dovodot, taka i vo gradot; a ne sodrèl nitu detali od koi moèlo da se sostavi specifikacija za nabavuvawe na potrebniot materijal. Drug problem bil nemo`nosta da se pristapi vedna{ kon kaptirawe na izvorot Draga Voda zaradi pre~kite koi gi pravele me{tanite od selata Lisec, Velika i Mala Re~ica, Brvenica. Odbeleànata trasa inènersko-tehni~koto pretprijatie na R. Todorovi} ja primilo duri na 1 april 1930 godina i toa samo za da zapo~ne so kopawe rovovi, iako ni toga{ na trasata ne bile odbeleàni slednite objekti-rezervoarot, prelomnite bunari, talo`nicite i vozdu{nite ventili. Otstapuvaweto vo pogled na prelomot na trasata bilo mnogu golemo zaradi {to nemoèlo da se znae kolkav }e bide brojot na prelomni bunari i ostanati objekti. Toa bilo utvrdeno duri po posetata na komisijata od Kralskata banska uprava. Ovaa Komisija, sostavena od ~lenovi na stru~nata komisija vo prisustvo na pretsedatelot na Sudot na Tetovskata op{tina Orestie Krsti}, na 12 mart 1930 godina izvr{ila pregled na terenot i trasata za dovod na voda vo Tetovo i go obikolila terenot od desnata strana na rekata Pena pokraj stariot pat Tetovo-Prizren se do selata [ipkovica, kako i celata trasa na vodovodot od izvorot Draga Voda do rezervoarot nad Tetovo.28
27 28
DARM. 1.1036.1.53/306. DARM. 1.1036. 1.58/441.
98
Izgradba na vodovod vo Tetovo Site ovie problemi koi iskrsnuvale vo tekot na izveduvaweto na grade`nite aktivnosti ja naloìle potrebata od nivno eliminirawe. Toa pak se odrazilo vrz vremetraeweto na gradbata na gradskiot vodovod. Bidej}i gradskata mreà ne odgovarala na onaa od glavniot proekt pretprijatieto na R. Todorovi} moralo da ~eka da se izrabotat detalite na gradskata mreà koi bile dobieni duri na 1 juni 1930 godina. Po detalnoto snimawe i odbeleùvawe bil zgolemen brojot na prelomnite bunari, kako i brojot na talo`nici i vozdu{ni ventili, koj stanal re~isi duplo pogolem od predvideniot. Od tie pri~ini bilo nevozmo`no da se zavr{at zadadenite zada~i vo predvideniot period. Zatoa inènersko-tehni~koto pretprijatie na in`. R. Todorovi} vo sredinata na oktomvri 1930 godina ispratilo molba do nadzorniot inèner za gradewe na vodovodot vo Tetovo za prodolùvawe na rokot za negova izgradba za 250 dena.29 Op{tinskiot inèwer, koj go vodel nadzorot na rabotite i Sudot na Op{tina Tetovo vo svojot izve{taj od 10 fevruari 1931 godina go potvrdile navedenoto objasnuvawe na pretpriema~ot R. Todorovi}. Vo mart 1931 godina Banskata uprava od Skopje barala od Op{tinata Tetovo uslovi za prodolùvawe na rokot za izgradba na vodovodot za novi 143 kalendarski dena, t.e do 10 juli 1931 godina.30 Nastanite pokaàle deka ni novodadeniot rok ne bil realen za ostvaruvawe. Kone~no po pove}e od sedum godini od pojavata na inicijativata za negova izgradba, vo noemvri 1931 godina31 bil pu{ten vo upotreba noviot moderen vodovod vo Tetovo. So toa pra{aweto za doveduvawe zdrava voda vo gradot koe bilo na dneven red pove}e godini bilo re{eno. Noviot gradski vodovod imal golemo vlijanie na zdravstveniot, socijalen i ekonomski razvoj na Tetovo. Navedeniot primer so izgradbata na vodovodot vo Tetovo, odnosno dolgoto vreme potrebno za zavr{uvawe na grade`nite aktivnosti, ukaùval deka postapkata ne bila voop{to ednostaven proces. Za uspe{noto zavr{uvawe na grade`nite raboti bilo neophodno potrebno poseduvawe dobro izraboten generalen plan za gradba, koj celosno odgovaral na realnata situacija na terenot, i dovolno materijalni sredstva za sproveduvawe na grade`niot proces.
29 30
DARM. 1.1036. 1.58/434-440. DARM. 1.1036.1.59/446-455. 31 DARM.8.2.2.236/611-613 (Gradsko Poglavarstvo Tetovo). Za ovaa informacija iskaùvam iskrena blagodarnost na kolegata m-r Branislav Svetozarevi}.
2009/XLV/1-2
99
Katerina MIRÊVSKA
MAKEDONKATA VO GR^KITE ORGANIZACII NA OTPOROT (1941-1945)

Dvièweto na otporot vo Grcija se pojavilo kako direkten odgovor na fa{isti~kite voeni osvojuvawa vo Evropa. Po kratkotrajnata italjansko-gr~ka vojna vo oktomvri 1940 godina i brzoto navleguvawe na germanskata armija vo april 1941 godina, Grcija se na{la pod trojna italijanska, germanska i bugarska okupacija.1 Vo prvata godina od okupacijata stopanskata i ekonomskata polo`ba na zemjata bila mnogu vlo{ena, a dràvnite resursi bezmilosno iskoristuvani od okupaciskite sili. Sostojbata bila dotolku vlo{ena {to vo prvata okupaciska zima 1941-1942 godina, zemjata bila zafatena od golem glad koj odnel okolu 100 000 ìvoti.2 Vo ovaa rana faza na okupacijata, organiziraniot otpor se sveduval na osnovniot, fizi~ki opstanok na poedinecot. Me|utoa, so zasegnuvaweto na s pogolem del od naselenieto od katastrofalnite posledici na okupacijata, uslovite za pojava na heterogeno dvièwe na otporot stanuvale s pozreli. Tokmu vo vakvi uslovi do{lo do institucionalizirawe na dvièweto na otporot vo Grcija preku Nacionalno Osloboditelniot Front na Grcija (Etniki Apelefterotiko Metopo) (EAM), formiran vo septemvri 1941 godina i negovoto voeno krilo Narodnata Osloboditelna Armija (Etnikos Apelefterikos Stratos) (ELAS), formirano ne{to podocna.3
1 Ri~ard Klog, Istorija Gr~ke novog doba, Clio, Beograd, 2000, 122-125. 2 Istoto, 125-126. 3 Drugite grupi otporot za vreme na okupacijata bile Nacionalniot Republikanski Gr~ki Sojuz (Elinikos Dimokratikos Sindesmos) (EDES), formirana vo esenta 1941 godina i Nacionalnoto i Socijalno Osloboduvawe (Etniki ke Kinoniki Apelefterosi) (EKKA), formirana
Katerina Mir~evska Iako EAM pretstavuval koalicija me|u Komunisti~kata Partija na Grcija (KPG), Zemjodelskata Partija, Socijalisti~kata partija i Unijata na Narodnata demokratija i uspe{no gi obedinil gr~kite komunisti, liberali, socijalisti, demokrati i gr~koto selanstvo, sepak toj bil rakovoden od strana KPG. Imeno KPG, kako rezultat na podemot na progresivnoto dvièwe vo Evropa od edna i vnatre{nata politi~ka konstelacija od druga strana, prerasnala vo dominantna politi~ka sila vo Grcija vo 30-tite godini na minatiot vek. Osven toa, golemoto iskustvo na gr~kite komunisti vo ilegalnoto deluvawe vo me|uvoeniot period bilo od krucijalno zna~ewe za nivnata liderska pozicija vo ramkite na EAM, odnosno za poddrùvawe na strategiskata i organizaciskata dominacija na KPG od ostanatite u~esnici vo EAM. 4 Zasegnuvaj}i golem broj sektori od op{testveniot ìvot koi se sveduvale na op{tite celi - narodno osloboduvawe, socijalni reformi i vospostavuvawe demokratska vlast, dvièweto na otporot gi zelo vo predvid i o~ekuvawata na ènskata populacija za promena na statusot na ènata vo op{testvoto, odnosno polovo izedna~uvawe na maìte i ènite vo site sferi na op{testvenopoliti~kiot ìvot vo zemjata. Ottuka, vo ramkite na negovite zasebni celi bilo i vospostavuvaweto polova ramnopravnost, {to bilo vo soglasnost so demokratskite tendencii na idnoto novo povoeno ureduvawe.5 Tradicionalniot socijalen status na ènite vo gr~koto op{testvoto od edna i izoliranosta od politi~kiot ìvot od druga strana, pretstavuvale seriozna pre~ka vo procesot na nivnoto integrirawe vo dvièweto na otporot. Zatoa vo ramkite na svoite propagandni aktivnosti, EAM adresiral nekolku pamfleti do ènite i devojkite vo koi tie se povikuvaat vo borba za podobruvawe na op{testveniot status. Po zabeleìtelnoto vklu~uvawe na ènite vo razli~nite aspekti na dvièweto, nim im bil daden i legitimen politi~ki subjektivitet, preku odredbata za Polova ramnopravnost, donesena od Politi~kiot Komitet za nacionalnoto
vo po~etokot na 1943 godina. Ovie dve organizacii gi zastapuvale libralnite i republikanskite strui vo zemjata, koi imale poinakov stav od EAM vo pogled na povoenoto ureduvawe na zemjata, Liljana Panovska, Krajot na edna iluzija. Gra|anskata vojna vo Grcija i Makedoncite 19461949, INI, Skopje, 2003 ,13-14. 4 Margaret Poulos, Arms and the Woman: Just warriors and the Greek Feminist Identity, Columbia University Press, 2008, 75. 5 Tasoula Vervenioti, The Adventure of Womens Suffrage in Greece, When the war was over. Women, War and Peace in Europe 1940-1956, Leicaster University Press, London, New York, 2000, 103-118, 105.
102
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) osloboduvawe (Politiki Epitropi Etnikis Antistasis) (PEEA) odnosno Vladata na dvièweto, formirana vo mart 1944 godina. So ~lenot br. 5 od Ustavot na PEEA, bile izedna~eni politi~kite i gra|anskite prava na ènite i maìte, so {to fakti~ki na ènite za prv pat vo istorijata na zemjata im bilo dozvoleno da glasaat i da bidat glasani.6 I makedonskata èna od egejskiot del na Makedonija ne ostanala nastrana od aktuelniot istoriski kontekst. Taa se vklu~ila vo dvièweto na otporot, kako vo negoviot seopfaten instuticionalen aspekt, taka i vo del od negovite oddelni participienti. Tuka pred s stanuva zbor za KPG, za Federacijata na komunisti~kata mladina na Grcija (Omospondia Komunistikon neolaon Elada) (OKNE), za Nacionalnata segr~ka organizacija na mladinata (Enia Paneladiki Organosi Neon) (EPON), za organizacijata Nacionalna Solidarnost (Etniki Alilengi) (EA) i sekako EAM/ELAS, koi kako komunisti~ki odnosno organizacii na levicata i edinstveni vo Grcija koi go priznavale nacionalniot identitet i prava na Makedoncite, bile na{iroko prifateni i rasprostraneti sred makedonskoto naselenie od egejskiot del na Makedonija. Prvite organizirani èni Makedonki vo antifa{isti~koto i komunisti~koto dvièwe poteknuvale od poznati revolucionerni semejstva, vo koi revolucionernite tradicii imale dlaboki koreni. Toa bile èni, sestri, }erki i vnuki na poznati makedonski borci, u~esnici vo nastanite od predilindenskiot, ilindenskiot i periodot po nego, kako i vo me|uvoenoto komunisti~ko dvièwe. Makedonskite èni bile vklu~eni vo KPG preku ènskiot sektor, odnosno ènskata organizacija na Partijata. Podatocite za nivnata aktivnost vo periodot po okupacijata na Grcija se skudni. Poznato e deka vo kosturskoto selo D'mbeni, ènska organizacija postoela u{te pred po~etokot na Vtorata svetska vojna i deka taa opstanala i pokraj dvete provali na D'mbenskata partiska organizacija, prvata vo noemvri 1939 godina, a vtorata vo noemvri 1941 godina.7 @enski organizacii na KPG vo 1941 godina bile formirani i vo selata Nestram8 i Vi{eni,9 a vo gradot Gumenxe i
6 M. Poulos, cit. trud, 86. 7 Lazo Pop-Janevski, Kosturskoto selo D'mbeni, Skopje, 1996, 119. 8 Kosta Dinkovski, Hronika za s. Nestram, Kosturska okolija, Dokumentaciono Oddelenie na INI, Skopje.
2009/XLV/1-2
103
Katerina Mir~evska prvata trojka èni-rabotnici vo ramkite na gradskata partiska organizacija.10 Vo po~etokot aktivnosta na ènskite sekcii na KPG bila naso~ena kon mobilizirawe na celoto naselenie vo sobirawe dobrovolni prilozi od hrana i obleka za makedonskite vojnici vo gr~ko-italjanskata vojna, a neposredno po okupacijata na Grcija, vo sobirawe i kriewe na ostavenoto oru`je i municija na frontot. Spored se}avawata na Uranija Jurukuva,11 koga KPG objavi proglas s za frontot, zaedno so devojkite od Rupi{ta, organizirani i neorganizirani, sobiravme pomo{ za frontot, mesevme i pravevme drugi raboti i gi ispra}avme na nepoznatiot vojnik. Po zavr{uvaweto na vojnata, vo april 1941 godina, celiot del na frontot od albanskata granica do Kostur be{e poln so oru`jeto {to go ostavija vojnicite. Cela ve~er kopav, zaedno so moite strikovci i drugi organizirani ~lenovi na Partijata i so drugi devojki, po nivi, po lozja, po ormani, gi vitkavme pu{kite vo stari ~ar{avi i partali koi gi zemavme od doma i go krievme oru`jeto. Po sobiraweto pomo{ za frontot, toa be{e moja vtora aktivnost.12 Slednata godina, vnimanieto na Partijata bilo naso~eno kon konsolidirawe na postoe~kite ènski sekcii na KPG i nivno pro{iruvawe so novi ~lenovi. So takva zada~a vo 1942 godina vo D'mbeni pristignala Hristina Pupti, sekretar na ènskata organizacija na KPG za Kostursko,13 a vo septemvri istata godina i prviot sekretar na Okoliskiot komitet na KPG za Kosturska okolija, Periklis Andonis Andonopulos. Nabrgu po nivnite poseti i sostanokot koj Andonopulos go odràl so ènite vo seloto, bil
9 Dimitar Prstenarov, Avtobiografija i se}avawa za negovoto u~estvo vo NOV i DAG 1946-1949 godina na podra~jeto na Vi{enski reon, Kostursko, Dokumentaciono Oddelenie na INI, Skopje. 10 Ivan Ni~ev, Se}avawe za gradot Gumenxe - Gumenica, Dokumentaciono Oddelenie na INI, Skopje. 11 Uranija Jurukova (Pirovska), rodena vo s. Izglebi, Kostursko. Vo tekot na NOV (1941-1945) bila reonski aktivist na organizacijata EPON za reonot Popele-Kostursko; u~esnik vo Lerinsko-Kosturskiot bataqon i Prvata egejska udarna brigada. Aktiven u~esnik i rakovoditel vo Gra|anskata vojna vo Grcija. 12 Od razgovorot so Uranija Jurukova, voden so avtorot vo nejziniot dom vo Skopje, 1998 godina. 13 Od razgovorot so Evdokija Foteva - Vera, voden so avtorot vo nejziniot dom vo Skopje, 1998 godina.
104
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) zabeleàn natamo{en raste` na organizaciite vo koi vlegle golem broj èni i devojki od seloto.14 Za toa kako se odvival procesot na formiraweto i pro{iruvaweto na mreàta na ènskite sekcii na KPG vo egejskiot del na Makedonija, doznavame od se}avawata na Evdokija Foteva - Vera.15 Spored niv: Nie, odgovornite za ènskite organizacii na KPG po selata, odevme po selata, preku kuriri fa}avme vrski so poznati i odevme kaj niv. Vo Kore{tata, vrskite gi fa}avme preku d'mbenskite èni koi bea maèni vo drugi sela i koi bea aktivni. Taka, }e otidevme vo odredeno selo kade prvo }e gi soberevme podoverlivite èni vo nekoja ku}a. Vedna{ }e opredelevme sekretar, blagajnik, pretsedatel - po pet èni vo edna }elija i }e im dadevme zadolènija da se organiziraat vo desetini. Sekoja èna, ~len na }elijata, treba{e da organizira po 10 èni. Na ist na~in se organizira{e EPON i drugite organizacii.16 Spored nekompletni podatoci se doznava deka vakvi organizacii do 1943 godina, bile formirani i vo selata Rudari, Besfina, P'pli,17 Popadija - Lerinsko,18 \up~evo, Asar Begovo, Kadinovo - Enixe-Vardarsko19, Baovo- Vodensko20, Kosinec,21
14 L. Pop-Janevski, cit. trud, 119, 126; istiot, Hronika za s. D'mbeni, Kostursko, Dokumentaciono Oddelenie na INI, Skopje. 15 Evdokija Baqova Foteva - Vera, rodena vo s. D'mbeni, Kostursko. U~estvuva vo komunisti~koto dvièwe, ~len na OKNE, odgovorna za ènite vo dmbenskata organizacijata na KPG, ~len na EPON, a po formiraweto na Slavjanomakedonskiot Narodnoosloboditelen Front, sekretar na ènskite grupi na SNOF vo Kostursko, borec vo Prvata Egejska udarna brigada, steknuva i ~in komesar i zamenik komesar na ~eta. Aktiven u~esnik i rakovoditel vo Gra|anskata Vojna vo Grcija. 16 Od razgovorot so Evdokija Foteva - Vera. 17 Dimitar Tupurkovski, Hronika za s. Rudari, Lerinsko; istiot, Hronika za s. Besfina, Lerinsko; istiot, Hronika za s. P'pli, Lerinsko, Dokumentaciono Oddelenie na INI, Skopje. 18 Atanas Rusevski, Se}avawa za nastanite vo periodot 1941-1945 od s. Popadija, Lerinsko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 19 Dimitar Ugrinovski, Selo \up~evo, Enixevardarsko; istiot, Selo Asarbegovo, Enixevardarsko; istiot, Selo Kadinovo, Enixevardarsko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 20 Mice Kukulev, Se}avawa na Kukulev Mice od s. Baovo, Vodensko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 21 Nikola [alvarinov, Hronika za selo Kosinec, Kostursko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje.
2009/XLV/1-2
105
Katerina Mir~evska Ludovo, îflik, @ikovi{te - Kostursko,22 kako i vo gradot Gumenxe.23 Za aktivnosta na ovie organizacii vo sekoja okolija oddelno, bile zadolèni iskusni partiski ~lenovi. Sekretar na ènskata organizacija na KPG za Kosturska okolija bila Hristina Pupti, u~itelka od gradot Rupi{ta. Na nejzina inicijativa bila izvr{ena reorganizacija na postoe~kite ènski sekcii. Vo po~etokot tie bile sostaveni od }elii so po 3 ~lena, od koi sekoj imal oddelno zadoènie: sekretar, blagajnik i odgovoren za agitprop.24 Sekretarite na sekoja }elija bile ~lenovi na mesniot odbor na KPG. Po reorganizacijata, }eliite prerasnale vo petorki, pa vo desetini po selskite maala so odgovorna èna za sekoja desetina oddelno.25 Organizator na ènskata organizacija vo Lerinska okolija, vo celiot period na NOV, bila Atanasija Kalajxidi od s. Dolno Kle{tino, Lerinsko,26 dodeka instruktorki na ènskata organizacija vo Enixevardarska okolija bile Hrisula Ruskina od gradot Enixe-Vardar i Kula.27 Kolku bile uspe{ni vakvite napori, moè da se sogleda niz statisti~kite podatoci na KPG spored koi do oktomvri 1943 godina, vo okru`nite organizacii na KPG za Koàni, Lerin, Kostur, Voijo-Sjatista i Grevena imalo vkupno 13 550 ~lenovi na Partijata, me|u koi 3 799 èni - 228 vo Koàni, 1 500 vo Kostur, 845 vo Voijo-Sjatista, 1 296 vo Grevena. Vo naredniot mesec toj broj se zgolemil, taka {to vo Koàni imalo 334 organizirani èni, vo Lerin - 277, vo Kostur - 1 800, vo Voijo-Sjatista - 1 048 i vo Grevena - 1 298.28
22 Risto Kirjazovski, Hronika za s. Ludovo, Kostursko; istiot, Hronika za s. îflik, Kostursko; istiot, Hronika za s. @ikovi{te, Kostursko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 23 I. Ni~ev, Se}avawe za gradot Gumenxe... 24 Istoto. 25 L. Pop-Janevski, Kosturskoto selo..., 119-120; Od razgovorot so E. Foteva - Vera. 26 Kosta Karanxulov, Selo Dolno Kle{tino, Lerinsko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 27 D. Ugrinovski, Selo Kadinovo... 28 Egejska Makedonija vo Antifa{isti~kata vojna 1941-1943, tom VII, kn. 1. Dokumenti za u~estvoto na makedonskiot narod od egejskiot del na Makedonija vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija 1941-1949 godina, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1985, dok. br. 191, 406-407, dok. br. 187, 399-400.
106
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) Vo Vodenska okolija, vo oktomvri 1943 godina, od vkupno 10 955 partiski ~lenovi 1 436 bile èni i 566 mladinki, vo Bersko imalo vkupno 2 496 ~lenovi od koi 247 èni i 99 mladinki i vo Solunsko od vkupno 5 594 organizirani ~lenovi èni bile 1 488, a mladinki 715.29 Vo narednata godina KPG posvetuvala golemo vnimanie vo nadminuvaweto na slabostite vo razvitokot na ènskoto dvièwe. Toa celela da go postigne preku kooptirawe novi ènski kadri vo Partijata i popolnuvawe na rakovodnite organi, formirawe ènski organizacii tamu kade seu{te nemalo, vklu~uvawe na ènite vo politi~kite borbi vo gradovite, vo odrùvaweto vrski me|u gradovite i selata, prifa}awe na novoregrutiranite vo Partijata, nivno pristapuvawe vo rezervniot ELAS, u~estvo vo lokalnata samouprava i vo narodnoto pravosudstvo. Rezultatot od vakvite napori ne izostanal, taka {to ènskoto ~lenstvo na Partijata prodolìlo da se zgolemuva, {to e evidentno i preku izve{taite na okoliskite komiteti na KPG za Enixe-Vardarsko, Lerinsko, Bersko, Vodensko i Kajlarsko za 1944 godina. Vo Enixe-Vardarska okolija, vo mart 1944 godina, od vkupno 8 240 partiski ~lenovi 1 715 bile èni i 764 mladinki. Vo Lerinska okolija, vo april 1944 godina imalo vkupno 2 575 ~lenovi od koi 620 bile èni, dodeka vo naredniot mesec toj broj se zgolemil taka {to vkupniot broj na ~lenovite porasnal na 3 056, a na ènite 677. Vo Berskata okolija od vkupno 6 674 partiski ~lenovi, 1 037 èni i 431 mladinki vo januari 1944 godina, vo juli mesec, toj broj iznesuval 7 298 ~lenovi od koi 1 428 èni i 717 mladinki. Vodenskata partiska organizacija, vo mart istata godina broela 13 781 ~lenovi od koi 3 213 èni i 1 179 mladinki,30 dodeka vo noemvri toj broj iznesuval 16 923 ~lenovi - 5 632 èni i 2 319 mladinki.31 Vo istiot period, Kajlarskata partiska organizacija broela 2 073 ~lenovi od koi 878 bile èni.32
29 Istoto, dok. br. 174, 372-373, dok. br. 181, 387-389, dok. br. 184, 393-395. 30 Egejska Makedonija vo Antifa{isti~kata vojna 1 januari-31 avgust 1944 godina, tom VII, kn. 2. Dokumenti za u~estvoto na makedonskiot narod od egejskiot del na Makedonija vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija 1941-1949 godina, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1987, dok. br. 14, 25-29; dok. br. 29, 64-66; dok. br. 39, 88-89; dok. br. 41, 90; dok. br. 79, 168-169; dok. br. 201, 426-428. 31 R. Kirjazovski, Demokratski i antifa{isti~ki partii i organizacii vo egejskiot del na Makedonija (1941-1945), INI, Skopje, 1991, 46. 32 Istoto, 49.
2009/XLV/1-2
107
Katerina Mir~evska Za zna~eweto i golemiot pridones na ènite vo dvièweto na otporot vo Izve{tajot na Okoliskiot komitet na KPG za EnixeVardar od 20 juni 1944 godina, se veli: @enite navistina igraat re{ava~ka uloga vo na{ata borba. Tie se istaknaa kako rakovoditeli, kuriri itn. Celata taa dejnost na ènite pretstavuva{e primer za voshit.33 Tie se sekoga{ avangarda vo site masovni borbi i vo najte{kite momenti na rabota.34 Pomladata generacija Makedonci i Makedonki, vo vremeto do zapo~nuvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija, organizirano dejstvuvala vo ramkite na gr~koto mladinsko levoorientirano dvièwe, odnosno preku organizacijata OKNE, a od 1943 godina preku EPON. Iako bila zabraneta, a ~lenstvoto desetkuvano vo periodot na metaksasovata diktatura, OKNE zapo~nala da se obnovuva neposredno po okupacijata na Grcija od sredinata na 1941 godina, koga del od ~lenovite se vratile od zatvorite i od logorite i go formirale prvoto vremeno rakovodstvo.35 Vo prvata godina na okupacijata nejzinata aktivnost bila naso~ena kon konsolidirawe na redovite i aktivirawe na mladinata preku kulturni, ekonomski manifestacii i drugi aktivnosti. Za organizacijata OKNE vo egejskiot del na Makedonija ima mo{ne skudni podatoci, koi prvenstveno se odnesuvaat na kosturskoto selo Dmbeni. Poznato e deka vo maj 1941 godina bile obnoveni ma{kata i ènskata organizacija na OKNE vo seloto, so koi bile opfateni pogolem broj mladinci.36 Sekretar na OKNE bil Numo Pa~kov i toj ja formiral prvata ènska }elija, sostavena od ~etiri devojki, sekoja so posebno zadolènie, a ednata od niv bila sekretar na }elijata.37 Neposredno po okupacijata na Grcija, ènski organizacii na OKNE postoele i vo s. Nestram, Dobroli{ta, @elin, Cakoni, Kostursko, kako i vo gradovite Rupi{ta, Kostur,38 Gumenxe.39 Pokraj vklu~uvaweto vo sobirawe pomo{ za makedonskite vojnici na albanskiot front i vo sobirawe i kriewe na ostavenoto oru`je na frontot po okupacijata na Grcija, mladincite bile
33 Egejska Makedonija..., tom VII, kn. 2, dok. br. 104, 220. 34 Istoto, dok. br. 55, 113. 35 Poop{irno za toa vidi vo: R. Kirjazovski, Demokratski i ..., 111-114. 36 L. Pop-Janevski, Hronika za s. D'mbeni... 37 L. Pop-Janevski, Kosturskoto selo..., 19; Od razgovorot so E. FotevaVera. 38 Od razgovorot so U. Jurukova. 39 I. Ni~ev, Se}avawa za.., 13.
108
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) aktivni i na drugi poliwa. Devojkite bile angaìrani da go navezat makedonskiot grb, simbolot na Ilindenskoto vostanie na znameto i na 73-te so{ieni crveni marami, so koi trebalo da se zakitat prvite partizani. Toa trebalo da go naprvat vo ku}ata na Vena Baleva, edna od najaktivnite èni vo seloto, ~len na ènskata organizacija na KPG.40 Vo maj 1941 godina, mladinkite aktivno u~estvuvale vo narodniot sobir vo mesnosta Lokvata i Viwari,41 na koj bile prisutni mnogu mladinci i vozrasni i od kosturskite sela D'mbeni, Smrde{, Kosinec, Lobanica, V'mbel, Drenoveni i Breznica. Na ovoj sobir, u~itelkata Cveta Imbrukova od D'mbeni, poloìla cve}e na grobovite na komitite i za prv pat po metaksasovata diktatura, bile peeni makedonski narodni pesni i se igrale makedonski ora.42 Op{tite uspesi na OKNE vo tekot na 1941 i po~etokot na 1942 godina, pretstavuvale solidna baza na 30 mart 1942 godina da se odrì i Zemska konferencija, na koja, pokraj ostanatoto, bila donesena i odluka za formirawe edinstvena mladinska organizacija vo celata zemja.43 Vrz osnova na toa, na inicijativa na OKNE, na 23 fevruari 1943 godina, vo Atina bila formirana organizacijata EPON. Na osnova~kiot sostanok, na koj prisustvuvale deset mladinski organizacii bilo re{eno formiraweto na organizacijata da se ostvari so raspu{taweto i spojuvaweto na site organizacii {to go potpi{uvaat ovoj osnova~ki akt. So negovoto potpi{uvawe, site tie prestanuvaat da postojat i avtomatski nivnite sili, tehni~ki, finansiski i drugi sredstva minuvaat vo EPON.44
40 L. Pop-Janevski, Kosturskoto selo..., 108. 41 Vo mesnosta Lokvata i Viwari, na 31 maj 1903 godina (star stil), bila vodena golema bitka me|u turskiot asker i makedonskite komiti, vo koja zaginale golem del od niv. Vo ovaa mesnost, makedonskoto naselenie od Kostursko, sekoja godina organiziralo tradicionalna sredba koja bila zabraneta vo vremeto na diktaturata na generalot Joanis Metaksas. 42 L. Pop-Janevski, Kosturskoto selo...,102-103. 43 R. Kirjazovski, Demokratski..., 115. 44 Na konferencijata u~estvuvale pretstavnici na mladinskite organizacii: Zemjodelska mladina na Grcija, Edinstvena {kolska mladina, Sojuz na mladite borci od Rumeli, Tesaliska sveta ~eta, Narodna revolucionerna organizacija, Slobodna mladinka, Federacija na komunisti~kata mladina na Grcija, Socijalisti~ka revolucionerna avangarda na Grcija i Dru{tvo na mladite, Egejska Makedonija vo..., tom VII, kn. 1, dok. br. 64, 162-163.
2009/XLV/1-2
109
Katerina Mir~evska Me|u tie organizacii bila i ènskata mladinska organizacija Slobodna mladinka, formirana od EAM po okupacijata na Grcija. Nejzinoto ~lenstvo se sostoelo od studentki, u~eni~ki, mladi rabotni~ki, selanki i doma}inki, simpatizeri na komunisti~kite idei.45 Celite na ovaa organizacija bile potencirani i vo eden od dokumentite na EPON, vo koj se veli: Nie mladinkite, spaseni od la`niot feminizam na slugi, sakame da gi skineme sinxirite na mnogustranoto ropstvo i od sesrce da se borime do mladincite, da ja izgradime ekonomskata, op{testvenata i politi~kata ramnopravnost. Samo taka }e blesne na{eto JAS i }e se vozvi{ime do vistinskoto ènsko ~uvstvo.46 Slevaweto na Slobodna mladinka vo EPON, imalo nesomneno golemo vlijanie vrz zgolemuvawe na negovoto ènsko ~lenstvoto. Vo vremeto na formiraweto, EPON broel okolu 300 000 ~lenovi niz celata zemja, dodeka vo denovite na osloboduvaweto, odnosno esenta 1944 godina, toa dvojno se zgolemilo i broelo pove}e od 600 000 ~lenovi.47 Vo egejskiot del na Makedonija ovaa organizacija uspeala da go vklu~i vo svoite redovi mnozinstvoto od makedonskata mladina. Imalo gradovi i podra~ja vo koi bile opfateni site mladinci, a vo pionerskata organizacija, formirana i rakovodena od EPON, site deca.48 U{te vo prvata godina na formiraweto, organizacii na EPON bile formirani vo golem broj sela vo egejskiot del na Makedonija. Devojkite bile organizirani preku posebni ènski organizacii, kakva {to postoela vo s. Baovo,49 a istaknati ènski ~lenovi prvo vo OKNE, a potoa vo EPON imalo i vo selata Rusilovo, Po~ep, Strai{ta, Vodensko i vo gradot Voden.50 Vo Enixe-Vardarska okolija, ènski organizacii na EPON bile formirani vo selata \up~evo, Babjani, Asar Begovo,51 Sveti
45 , .
, , 1994, 262. 46 Citirano spored, istoto, 270. 47 R. Kirjazovski, Demokratski..., 141. 48 Istoto, 141. 49 M. Kukulev, Se}avawa na ... 50 Vangel Ajanovski-O~e, Egejski buri. Revolucionernoto dvièwe vo Vodensko i NOF vo Egejska Makedonija, INI, Skopje, 1975, 100-101. 51 D. Ugrinovski, Selo \up~evo... ; istiot, Selo Babjani...; istiot, Selo Asar Begovo...
110
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) Apostol.52 Vo Kosturska okolija, organizacii na EPON vo 1943 godina postoele vo selata: Lobanica, @ikovi{te, V'mbel, Gra~e, Blaca, Drani~evo, Stensko, Doleni, Novoselini, Doleni, Mokreni,53 Kosinec54 i D'mbeni. 55 Vo Lerinska okolija, organizacii na EPON vo 1943 godina bile formirani vo selata: Popadija - kade vlegle 7 mladinci i mladinki, Setina, Vo{tareni - kade do krajot na 1944 godina EPON broel okolu 180 mladinci, Kru{oradi - so 50 mladinci i mladinki,56 Patele, so vkupno 120 ~lenovi.57 Do esenta 1944 godina, vkupnoto ~lenstvo na EPON broelo 10 000 mladinci vo Kostursko, 9 160 vo Bersko, 6 000 vo Enixevardarsko, 12 000 vo Vodensko, 1 500 vo Lerinsko, 2 799 vo Kajlarsko i 60 000 Isto~na Makedonija.58 ^lenovite na ovaa organizacija u~estvuvale vo instituciite na dvièweto na otporot, vo redovniot i rezervniot sostav na ELAS, a kako osobenost vo sevkupnata aktivnost bila kulturnoprosvetnata dejnost. Taa se realizirala niz kulturno-prosvetni, igraorni i horski grupi, muzi~ki orkestri, mladinski klubovi, formirani niz selata koi podgotvuvale pretstavi, priredbi, ve~erinki. Najmasovna organizacija na otporot vo Grcija vo koja golem procent od ~lenstvoto pripa|al i na ènskata populacija, bila koalicijata EAM. Uspevaj}i da gi nadmine gi klasnite i polovite barieri od edna strana i niz brojni i raznovidni formi na otpor da go mobilizira mnozinstvoto od naselenieto, EAM kon krajot na
52 Kata Misirkova - Rumenova, Selo Sveti Apostol, Enixe-Vardarsko, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 53 R. Kirjazovski, Hronika za s. Lobanica...; istiot, Hronika za s. @ikovi{te...; istiot, Hronika za s. V'mbel...; istiot, Hronika za s. Gra~e...; istiot, Hronioka za s. Blaca...; istiot, Hronika za s. Drani~evo...; istiot, Hronika za s. Stensko...; istiot, Hronika za s. Doleni...; istiot, Hronika za s. Novoselini...; istiot, Hronika za s. Mokreni... 54 N. [alvarinov, Selo Kosinec..., 39. 55 L. Pop-Janevski, Kosturskoto..., 127. 56 A. Rusevski, Se}avawa na..., 33, 37; Kornelija Pejovska, Hronika za selo Vo{tareni, Lerinska okolija; istata, Hronika za selo Kru{oradi, Lerinska okolija, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 57 Kosta Vragoterov, Od moeto u~estvo vo revolucionernoto dvièwe za nacionalno i socijalno osloboduvawe na makedonskiot narod za periodot 1936-1949, Dokumentaciono oddelenie na INI, Skopje. 58 R. Kirjazovski, Demokratskite..., 141-142.
2009/XLV/1-2
111
Katerina Mir~evska vojnata ja dostignal brojkata od najmalku 1 500 000 svoi ~lenovi.59 Vo obidite da privle~e vo svoite redovi {to pogolem broj lu|e, EAM vo svoite programski letoci se obra}al do site socijalni sloevi, od rabotnicite do aristokrati, od najsiroma{nite zemjodelci do zemjoposednicite, no i do devojkite i ènite vo fabrikite, vo javniot sektor, bankite i doma}inkite. Osven toa, vo oblastite kontrolirani od dvièweto na otporot EAM vospostavila lokalna, narodna uprava, sopstven ekonomski, praven i obrazoven sistem i inicirala socijalni, politi~ki i legalni reformi od koi polza imale i ènite.60 Vo egejskiot del na Makedonija, EAM bil formiran vo april 1942 godina.61 i za edna godina od postoeweto, negovi mesni organizacii bile formirani vo golem broj sela vo ovoj region. Vo Kostursko, organizacii na EAM imalo vo selata Stensko, Doleni, Novoseleni, Lobanica,62 Kosinec63 i D'mbeni.64 Mesnite komiteti na EAM bile sostaveni od sekretarite na ve}e postoe~kite antifa{isti~ki organizacii vo sekoe selo. Taka na primer, mesniot komitet na EAM vo D'mbeni bil sostaven od sekretarot i voeniot rakovoditel na organizacija na KPG vo seloto, kako i od sekretarkite na ènskite organizacii na KPG i na EPON.65 Spored podatocite navedeni vo organizacioniot izve{taj na Zapadnomakedonskoto biro na KPG od oktomvri 1943 godina, organizacijata EAM vo Koànsko, Lerinsko, Kostursko, VoijoSjati{ko i Grevensko imala vkupno 18 858 ~lenovi, dodeka toj broj vo naredniot mesec se zgolemil na 33 512 ~lenovi. Vo Bersko, ~lenstvoto na EAM vo noemvri 1943 godina iznesuvalo 10 500, vo
59 M. Poulos, cit. trud, 81. 60 Istoto, 85. 61 EAM bil formiran na inicijativa na Makedonskoto biro na KPG. Na osnova~kiot sostanok odràn vo Solun, bil formiran i Oblasten komitet na EAM za egejskiot del na Makedonija, po masoviziraweto na dvièweto na otporot i Pokrainski komitet na EAM za Jugozapadna Makedonija, formiran vo vtorata polovina na 1943 godina, R. Kirjazovski, Demokratski i ..., 132. 62 R. Kirjazovski, Hronika za s. Stensko...; istiot, Hronika za s. Doleni...; istiot, Hronika za s. Novoseleni...; istiot, Hronika za s. Lobanica... 63 N. [alvarinov, Hronika za s. Kosinec... 64 L. Pop-Janevski, Kosturskoto selo..., 120. 65 Istoto.
112
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) Vodensko 4 003, a vo Solunsko 1 100 ~lenovi.66 Vo oktomvri 1943 godina, EAM vo egejskiot del na Makedonija imal 150 000 ~lenovi, èni i maì, organizirani vo osnovni, reonski, okoliski i okru`ni organizacii.67 Spored ocenkata na Leonidas Stringos - Alekos, sekretar na Oblasnoto biro na KPG za egejskiot del na Makedonija, EAM do sredinata na 1944 godina, prerasnal vo najmasovna organizacija vo egejskiot del na Makedonija, so pove}e od 450 000 ~lenovi organizirani vo 5 okru`ni i 10 okoliski komiteti. Taa vo Vodensko broela 20 000, vo Bersko i Negu{ko 19 300, vo Enixe Vardar 18 000, vo Koànsko-Kajlarsko 19 874, vo Kostursko 5 000, vo Lerinsko 5 160 ~lenovi.68 Od site organizacii vo sostavot na EAM, onaa koja najmnogu se potpirala na ènite bila dobrotvornata organizacija EA, formirana vo maj 1941 godina. So ogled na toa {to celta bila da gi mobilizira ènite i od gradskite i od selskite oblasti, nejzini ogranoci bile formirani vo site gradovi i sela vo oblastite pod kontrola na dvièweto na otporot, kakov {to vpro~em bil slu~ajot i so site ostanati organizacii koi ja so~inuvale strukturata na EAM. Vo delokrugot na aktivnostite na EA spa|alo otvorawe narodni kujni, sobirawe obleka, zgriùvawe na decata, neguvawe na bolnite, kako i obezbeduvawe zasolni{te za dezertiranite britanski vojnici.69 Mo{ne va`na zada~a na ovaa organizacija bilo i snabduvaweto na borcite na ELAS so hrana, ~ista obleka i drugi materijalni potrebi, {to bilo lesno izvodlivo so ogled na sostavot na EA, kade najgolemiot broj ~lenovi bile sredove~ni, siroma{ni èni od ruralnite sredini.70 Vo po~etokot neposredno po formiraweto na EAM, Nacionalnata solidarnost dejstvuvala kako negova sekcija, taka {to vo sekoja osnovna organizacija na EAM imalo nejzina sekcija. Vo proletta 1943 godina, bile formirani i pove}e okoliski komiteti na EA vo egejskiot del na Makedonija, {to ovozmoìlo
66 Egejska Makedonija.., tom VII, kn. 1, dok. br. 187, 400; dok. br. 191, 406-407; dok. br. 193, 413; dok. br. 184, 395; dok. br. 174, 373. 67 Egejska Makedonija..., tom VII, kn. 2, dok. br. 188, 379. 68 R. Kirjazovski, Prvata oblasna konferencija na Komunisti~kata partija na Grcija za egejskiot del na Makedonija odràna na 23-25 juni 1944 godina, Glasnik, XXVIII/3, Skopje, 1984, 29-46, 34 69 M. Poulos, cit. trud, 86. 70 Tasoula Vervenioti, Charity and Nationalism: The Greek Civil War and the entrance od Right-wing women into Politics, Right-wing women: from conservatives to extremists around world, Routledge, New York, 2002, 115-126, 117.
2009/XLV/1-2
113
Katerina Mir~evska nejzino osamostojuvawe od EAM. So nea, na ova podra~je rakovodel Oblasten komitet so sekretar \orgis Cilingaridis.71 Makedonskoto naselenie od egejskiot del na Makedonija masovno se vklu~ilo vo raznovidnite akcii organizirani od EA. Grupite na organizacijata bile sostaveni re~isi isklu~ivo od èni. Na Segr~koto sovetuvawe na Nacionalnata solidarnost od mart 1943 godina, bilo konstatirano deka kako rezultat na parolata da vklu~ime desetici iljadi èni vo EA ........ ènite se nao|aat na najisturenoto mesto na nacionalnata borba.72 Vo Apelot na ovaa organizacija od istiot mesec, vo imeto na najvozvi{enata nacionalna i patriotska dol`nost, se povikuvaat site ~esni gra|ani, sekoj mal i vozrasen patriot, sekoja èna, da zastanat na linijata na dene{nata nacionalna potreba za da pridoneseme so s i kolku moème.73 Masovnosta na ovaa organizacija vo egejskiot del na Makedonija moè da se sogleda i preku Izve{taite na okoliskite komiteti na KPG. Vo krajot na 1943 i vo 1944 godina, organizacijata Nacionalna solidarnost vo Vodensko opfatila 19 486 ~lenovi, vo Enixe-Vardarsko 8 800, vo Kostursko 7 000, Grevena so 12 162, VoijoSjatista so 3 751,74 Kajlarsko so 8 284, Bersko so 50 128 ~lenovi.75 Vo Solun, zaradi kontinuraniot porast na ~lenovite na EA, vo fevruari 1943 godina, bil formiran i Gradski komitet na organizacijata. Vo mart 1944 godina bile registrirani 1 650, vo oktomvri 15 000, vo noemvri 46 511, a vo dekemvri 92 948 ~lenovi. Istiot porast bil zabeleàn i vo ostanatiot del na egejskiot del na Makedonija.76 Osven vo ovie organizacii, Makedonkite od egejskiot del na Makedonija participirale i vo vooruènoto krilo na EAM, ELAS. Vo oruènite edinici na ELAS se borele golem broj makedonski devojki od egejskiot del na Makedonija {to bilo vo ramkite na u~estvoto na mladinata, pri {to treba da se zeme predvid deka pove}e od polovinata efektiva na ELAS bile ~lenovi na EPON. Devojkite vo ELAS bile organizirani vo ènski ~eti, a edna od niv bila i poznatata ènska ~eta pri 28-ot polk na IX-ta
71 R. Kirjazovski, Demokratski ..., 119. 72 . , ..., 229. 73 Egejska Makedonija..., tom VII, kn. 1, dok. br. 72, 178. 74 Egejska Makedonija..., tom VII, kn.2, dok. br. 42, 90; dok. br. 104, 221; Egejska Makedonija..., tom VII, kn.1, dok. br. 187, 400. 75 R. Kirjazovski, Demokratski..., 120. 76 . , ..., 229.
114
Makedonkata vo gr~kite organizacii na otporot (1941-1945) divizija, sostavena od 30-ina devojki od s. Nestram.77 Del od makedonskite devojki pominale i niz oficerskite kursevi na ELAS i se steknale so voeni ~inovi.78 Sepak, najaktivno bilo u~estvoto na Makedonkite vo zadninata na ELAS. Tie gi ~uvale selata vo otsustvo na maìte, gi izvestuvale edinicite na ELAS za s {to se slu~uvalo vo zadninata, po potreba gi prekinuvale ili gi popravale telefonskite vrski, nosele municija, nosele hrana, obleka, obuvki i voda na partizanite vo borbite, se grièle za partizanskite bolnici, se grièle za smestuvawe na borcite vo svoite sela. Taka, koga komesarot na Tretata brigada na ELAS, Avgerinos, pristignal so svoite partizani vo edno selo vo Prespa se najde opkolen od èni. Maìte bea zaminati, a ènite go ~uvaa seloto. Odgovornata im obezbedi smestuvawe i se pogriì za s {to im be{e potrebno.79 U~estvoto na makedonskite èni vo ramkite na gr~kite organizacii na levicata, se odvivalo vo ritamot na vkupnoto u~estvoto na gr~kite èni vo otporot. Vo celina gledano, do krajot na vojnata zna~itelen broj èni participirale vo nekoja od organizaciite odnosno vo nekakov vid aktivnost na otporot. No sepak, naporite na EAM da gi mobilizira ènite od celokupniot socijalen spektar vo site aspekti na dvièweto na otporot seu{te ne bile dokraj oslobodeni od nejziniot tradicionalen status vo gr~koto op{testvo. Svoeviden pokazatel za vakvata sostojba e najmasovnoto u~estvo na ènite vo logistikata na dvièweto, odnosno vo organizacijata EA kade tie i natamu gi izvr{uvale tradicionalnite ènski raboti. Za razlika od niv odvaj 10 procenti od ènite odnosno devojkite bile vklu~eni vo oruènite edinici na ELAS. 80 Ovoj procent zna~itelno }e si zgolemi vo sledniot period, za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, koga brojot na èniteborci vo Demokratskata Armija na Grcija }e se dviì me|u 20 i 30 procenti vo celiot period na vojnata. Vo ramkite na ovoj procent vleguvale i okolu 3000 Makedonki, borci na DAG, koi pretstavuvale gletka dostojna za po~it, gletka koja ostavala impresiven vpe~atok.81 Tolku visokiot broj makedonski èni
77 Istoto, 308. 78 Istoto, 314-315. 79 Istoto, 257. 80 T. Vervenioti, Charity and..., 117. 81 M. Poulos, cit. trud, 108.
2009/XLV/1-2
115
Katerina Mir~evska borci vo DAG nastanuva kako rezultat na aktivnosta na organizacijata Narodnoosloboditelen Front, odnosno organizacijata Antifa{isti~ki Front na @enite, koi vo ramkite na svoite celi i zada~i go imale vklu~eno i t.n. ènsko pra{awe odnosno pra{aweto za podobruvawe na statusot na ènite vo site sferi na op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot ìvot. Toa trebalo da se realizira niz participacija na makedonskite èni vo site segmenti na dvièweto na otporot - oruèniot, zadniniskiot, logisti~kiot, upravniot, rakovodniot. Tokmu zatoa Gra|anskata Vojna vo Grcija, pretstavuva svoevidna kulminacija na postepeniot proces na emancipacija na makedonskata èna, na pro{iruvaweto na nejzinata uloga i nadvor od tradicionalnoto makedonsko semejstvo, {to vpro~em i de fakto e potvrdeno so formiraweto na prvata ènska makedonska organizacija vo ovoj del na Makedonija.
116
Teon XINGO
ULOGATA I VLIJANIETO NA KORNELIE ZELEA KODREANU1 VO ROMANSKOTO OP[TESTVO VO PERIODOT POME\U DVETE SVETSKI VOJNI
Romanija od Prvata svetska vojna izlegla kako sojuznik na Antantata. Kapitulacijata na Romanija vo 1918 godina2 i nejzinoto povtorno priklu~uvawe vo vojnata koga krajot bil mnogu izvesen doprinelo vladite vo Anglija i Francija, na prv pogled da ne ~ustvuvaat obvrska za ispolnuvawe na vetuvawata koi im bile dadeni na romanskite diplomati i politi~ari. No sojuznicite od vojnata vo sozdavaweto na golema Romanija gledale kreirawe na bastion koj bi zastanal na granicata na avstro- ungarskiot revan{izam i levi~arskoto prodirawe od novata sovetska dràva.3 Vo 1920 godina Romanija kako teritorijalna pridobivka gi dobila Transilvanija, Bukovina, ju`na Dobruxa, Besarabija i pogolemiot del na Banat. Pokraj postojanata èlba za revizionizam od strana na sosedite, vo Romanija ogromen problem pretstavuvala nemo`nosta da nastane homogenost pome|u ìtelite na teritoriite koi vleguvale vo ramkite na dràvata pred i ìtelite na teritoriite koi vlegle vo ramkite na Romanija po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna. Brzata promena na vladite, razo~aranosta vo ponudata na politi~kata scena, relativno neuspe{nata agrarna
Kornelie Zelea Kodreanu (1899 - 1938), romanski politi~ar, osnova~ i voda~ na Legijata na Arhangel Mihail i @eleznata garda. 2 Romanija kapitulirala so potpi{uvaweto na Bukure{kiot dogovor so Centralnite sili na 24 april 1918 godina. So dogovorot Romanija osven teritorijalnite otstapki, morala celokupnata industrija i ekonomija da ja stavi vo funkcija na Germanija i nejzinite militaristi~ki potrebi. 3 Pavlovi, Stefan K., Istorija Balkana 1804-1945, Klio, Beograd, 2004, 364.
Teon Xingo reforma, kako i krizata vo dinastijata vo 1927 godina4 vlijaele vrz sozdavaweto na organizacija koja temelite na nejzinoto postoewe gi koncentrirala vrz nacionalizmot i patriotizmot. Potrebata za nov bran na idei koi bi doprinele za razdviùvawe na sloènata i inertna politi~ka monotonija vo dràvata rezultirala so obedinuvawe na odredeni li~nosti i nivnite idei, koi uspeale da pottiknat golem del od Romancite da stanat nivni sledbenici, ili vo najmala raka simpatizeri. Oddale~uvaweto na politi~arite od religijata i pretpo~itaweto na materijalnata pridobivka vo odnos na duhovniot procut, kaj obi~niot Romanec rezultiralo so golemo razo~aruvawe i potreba za nova alternativa. Seto ona {to nedostigalo vo politi~kite ponudi - antimarksizam, antiliberalizam i antisemitizam bilo prisutno vo novoto dvièwe. Avtoriteten nacionalizam kako i moralnost bazirana vrz teolo{ki principi, bile dvata osnovni elementi na dvièweto na ~ie ~elo zastanal Kornelie Zelea Kodreanu. Site problemi koi go ti{tele prose~niot Romanec bile sekojdnevie i vo ìvotot na Kodreanu. Toj poteknuval od univerzitetskiot centar Ja{i, kade osven siroma{tijata i politi~kata bipolarnost, problem pove}e pretstavuvala masovnosta na evrejskoto naselenie vo toj del na Moldavija. Pogolemiot del od tie Evrei bile begalci od Sovetskiot Sojuz i vo o~ite na Kodreanu i negovite sledbenici pretstavuvale ufrleni agenti na bol{evizmot.5 Po~etokot na dejstvuvaweto na Kornelie Kodreanu imal dva akcenta: borba protiv bol{evicite koi bile vedna{ zad granicata, na nekolku stotini metri od nego i protiv sekoj romanski Evrein koj vo sebe gi nosel tie antiromanski, revolucionerni idei.6 Politi~ko-op{testvenoto dejstvuvawe na Kodreanu bi moèlo da se podeli vo tri fazi: periodot na Gardata na nacionalnata svest, perodot na Legijata na Arhangel Mihail i periodot na @eleznata garda. I pokraj toa {to site tri fazi imale mnogu zaedni~ki elementi i stavovite na Kodreanu pretrpele samo minimalni varijacii, podelbata e napravena vrz osnova na negovoto dejstvuvawe i stepenot na negovata zalo`ba za ostvaruvawe na tie nacionalni celi.
Krizata vo romanskata kralska dinastija nastanala vo 1927 godina po smrtta na kralot Ferdinand. Negoviot sin Karol moral da se otkaè od prestolot zaradi razvratniot ìvot koj go vodel, pa analogno legitimniot pretstavnik na monarhijata stanal princot Mihajlo, vnuk na Ferdinand i sin na Karol. Bidej}i Mihajlo imal samo pet godini, bilo sozdadeno trojno namesni{tvo koe vladeelo vo negovo ime. 5 Pavlovi, Stefan K., Op. cit., 370. 6 Kodreanu, Kornelie Zelea, Mojim legionarima (Gvozdenoj gardi), Samizdat, Beograd, 2002, 10.
4
118
Ulogata i vlijanieto na Kornelie Zelea Kodreanu vo romanskoto... Periodot na Gardata na nacionalna svest zapo~nuva vo 1919 godina so sozdavaweto na golema Romanija i zavr{uva vo 1927 godina so sozdavaweto na Legijata na Arhangel Mihail. Vo taa vremenska ramka Kornelie Kodreanu i negovite istomislenici zapo~nuvaat da se borat protiv vnesuvaweto na ideite na bol{evizmot, najprvo vo univerzitetskite centri, a podocna i vo site op{testveni ustanovi. Odlukite na univerzitetskiot senat vo Ja{i za ukinuvawe na uniformite so sovetski elementi i vra}aweto na liturgijata na priemniot den pretstavuvalo ogromen uspeh za gardistite.7 Vo sekoe nepo~ituvawe na romanskite nacionalni elementi ili javno iskaàni levi~arski stavovi legionerite gledale evrejski zagovor. Vo periodot pome|u dvete svetski vojni evrejskoto naselenie vo Romanija broelo okolu 750 000 ìteli, brojka koja pretstavuvala ne{to pove}e od 4 procenti od vkupnoto naselenie.8 Evreite najmnogu bile prisutni vo Moldavija, pa taka vo nekoi moldavski gradovi tie so~inuvale okolu 50 % od gradskata populacija. No, kako {to brojot na romanskoto naselenie desetkratno go nadminuval brojot na Evreite, taka etni~kata slika na nekoi od univerzitetskite centri stanuvala obratno-proporcionalna. Brojot na studenti Evrei zna~itelno go nadminuval brojot na Romancite vo visokoobrazovnite institucii. Kodreanu voop{to ne se obiduval da pokaè umerenost vo svoite stavovi. Toj baral sproveduvawe na numerusus clausus9, t.e. ograni~uvawe na brojot na studenti od evrejsko poteklo zaradi spre~uvawe na evrejska hegemonija vo site op{testveni sferi vo romanskoto op{testvo. Za nego naseluvaweto na Evreite vo Romanija bilo evrejska infiltracija, termin koj go izrazuva toa podmolno, kukavi~ko i perfidno prodirawe vo tu|a zemja.10 Dejstvuvaweto na Kodranu vo periodot na gardata na nacionalen spas, osven povremenite studentski nemiri i presmetki so evrejskata zaednica, opfa}alo i sozdavawe na razni politi~ki organizacii koi vo najgolema mera imale nacionalen predznak. Negovite akcii sekoga{ bile na rabot na zakonot i analogno na toa sudirite so policijata i pritvorawata ne bile retka pojava. No fakt e deka nekolkute sudski procesi koi se vodele protiv Kodreanu i negovite istomislenici ~esto zavr{uvale so osloboditelni presudi.11 Interesno e toa {to vo sekoe sudewe protiv nego toj gledal evrejsko-predavni~ka zavera, no nikoga{ ne iskaàl
7 8
Ibidem, 26-37. Pavlovi, Stefan K., Op. cit., 366. 9 Ograni~en broj. 10 Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit., 42. 11 Ibidem, 86, 90-92, 94-97, 114-116.
2009/XLV/1-2
119
Teon Xingo netrpelivost ili omraza kon romanskiot praven sistem. Za nego, romanskite vesnici vo racete na Evreite pretstavuvale pogolemo zlo od sekoj policiski kundak na negovoto ~elo.12 Vo tekot na 1922 godina Kodreanu zaminal vo Germanija i tamu ja slu{nal vesta za Mar{ot na Rim i doa|aweto na fa{istite na vlast vo Italija. Vo svoite govori ~esto pokaùval kon Italija i tamu gledal primer kako Romanija treba da se oslobodi od evrejskata opasnost, bidej}i Musolini znael kako da gi ise~e dvete glavi, onaa na komunizmot i onaa na judeizmot, 13 i zaradi toa Italija uspevala taka uspe{no da go odrì vnatre{niot mir.14 Vo negovite memoari, napi{ani vo 1936 godina, za svojata poseta na Germanija toj zapi{al: Znaev deka germanskiot narod e zdrav narod i moè{e da se pretpostavi deka toj nema da dozvoli da bide pregazen i }e voskresne so seta svoja sila od nepravdite koi go pritiskaat... Vodev ~esti razgovori so studenti vo Germanija, koi denes nesomneno se privrzanici na Hitler i gord sum {to bev niven u~itel po anti-semitizam, prenesuvaj}i im go znaeweto koe go steknav vo Ja{i.15 Idejata za sozdavaweto na Legijata na Arhangel Mihail nastanala vo zatvorot Vakare{ti vo blizinata na Bukure{t. Zatvorot bil del od manastirskiot kompleks Vakare{ti, izgraden vo 1716 godina. Tamu Kornelie Kodreanu i negovite istomislenici napravile ikona na Arhangel Mihail pred koja ~esto se molele. Taa ikona bila odnesena vo gradot Ja{i i tokmu pred nea na 24 juni 1927 godina bila sozdadena Legijata. Vtorata etapa od borbata na Kodreanu bila bazirana vrz golema solidarnost i sogleduvaweto na legionerite deka ponekoga{ duhovnoto bogatstvo e premalku za ostvaruvawe na nivnite celi.16 Napu{taj}i go studentskiot ìvot, ovie Romanci zapo~nale da se orientiraat kon vistinski legionerski na~in na ìvot, stavaj}i ja na prvo mesto sopstvenata tatkovina. Golemata verba vo Boga sega bila nadopolneta so u{te
12 13
Ibid., 20-24. Voodu{evuvaweto na Kodreanu od na~inot na koj Benito Musolini i negovite sledbenici se spravile so bol{evicite i Evreite vo Italija nemalo nikakva osnova. Fakt e deka Musolini imal kontakti so Sovetska Rusija i se do 1936 godina vo nea gledal priroden sojuznik. Italijanskite fa{isti ne pokaùvale netrpelivost kon evrejskoto naselenie vo Italija se do 1936 godina. Pod golemo germansko vlijanie, duri kon krajot na 1937 godina, Benito Musolini zapo~nal otvorena kampawa so antisemitski karakter. Smith, Denis, Mack, Mussolinijevo Rimsko Carstvo, Globus, Zagreb, 1980, 41, 48-49, 58-59, 98. 14 Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit., 39. 15 Ibid., 38-39. 16 Ibid., 136-137.
120
Ulogata i vlijanieto na Kornelie Zelea Kodreanu vo romanskoto... pogolema verba vo vistinskata misija i vzaemna qubov pome|u legionerite. Vo ovoj period Kodreanu ja sogledal potrebata od masovnost na dvièweto. Toj postojano tvrdel deka na Legijata ne e potrebna programa za osvojuvawe na vlasta, tuku lu|e, masovnost koja sama }e doprinese za osvojuvawe na vlasta. Potrebata od pridobivawe na novi sledbenici barala patuvawe i kontaktirawe so lu|eto. So taa cel vo tekot na 1929 godina Kodreanu zapo~nal da patuva niz Romanija. Predmet na negoviot interes bile zemjodelcite koi vrz sebe ja ~uvstvuvale te{kata ekonomska sostojba i koi me~taele za podobar ìvot. Za razlika od niv, rabotnicite vo romanskata industrija voop{to ili mnogu malku gledale so simpatii kon dvièweto na Kodreanu. Verojatno, kako {to i toj zabeleàl, bol{evizmot i proleterskite idei mnogu pove}e se pro{irile pome|u rabotnicite, otkolku ideite za sozdavawe na etni~ki ~ista romanska dràva i nacionalna prerodba. Patuvawata na Kodreanu gi opfatile site novopriklu~eni teritorii kon Romanija po Prvata svetska vojna: negovata Moldavija, dale~nata Transilvanija i Besarabija. Vo site mesta toj, skoro sekoga{ oble~en vo romanska narodna nosija, gi iznesuval svoite idei, sozdaval jadra za ponatamo{no deluvawe i pottiknuval nemiri i mar{ovi so socijalen i anti-semitski karakter. Legionerite bile oble~eni vo zeleni ko{uli, Kodreanu bil narekuvan kapetan, a pozdravot, omrazata kon kosmopolitizmot i idejata za vodstvo bile prevzemeni od fa{izmot i nacizmot.17 Vo mart 1930 godina Kodreanu i negovite najbliski sorabotnici odlu~ile da organiziraat mar{ vo Besarabija, se do tekot na rekata Dwestar, so cel da se sprotivstavat na prodiraweto na bol{evi~kite agenti i da se dade pomo{ na selanite koi so seta svoja mo} se sprotivstavuvale na taa naezda.18 Se pojavila potreba za sozdavawe na nova organizacija koja bi napravila distinkcija pome|u borbata protiv Evreite i borbata protiv komunistite od Sovetskiot Sojuz. Pri podgotovkite na toj mar{, na eden od sostanocite bila donesena odluka za sozdavawe na @eleznata garda. Po neuspe{niot obid za atentat na romanskiot minister za vnatre{ni rabtoti Angelesku19 na 31 juli 1931 godina, od strana na eden simpatizer na Legijata na Arhangel Mihail i @eleznata garda, vlastite vo Romanija odlu~ile da prevzemat poradikalni merki za da go ograni~at dejstvuvaweto na legio17 18
Pavlovi, Stefan K., Op. cit., 430. Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit., 175. 19 Konstantin Angelesku (1870 1948), romanski politi~ar i minister za vnatre{ni rabtoti. Bil premier na Romanija samo pet denovi, od 30 dekemvri 1933 do 3 januari 1934.
2009/XLV/1-2
121
Teon Xingo nerite. Taka, so dekret na Ministerskiot kabinet, ministerot za vnatre{ni raboti Mihala~e20 ja zabranil rabotata na Legijata na Arhangel Mihail i @eleznata garda. Taa zabrana bila prosledena so zatvorawe na site nivni klubovi {irum Romanija, konfiskacija na celata korespondencija i apsewe na voda~ite na organizaciite, vklu~uvaj}i go i Kodreanu. No, sudskiot proces koj zapo~nal na 27 fevruari i trael do 27 mart 1931 godina bil okon~an so osloboditelna presuda za legionerite. Kodreanu i negovite legioneri se na{le pome|u politi~kata vlast koja gi smetala za zakana za mirot vo Romanija, od edna strana, i sudskata vlast vo zemjata, koja smetala deka tie se nevini i deka nivnite dejstvija ne vlijaat vrz stabilnosta i bezbednosta na dràvata. Ovaa osloboditelna presuda im ovozmoìla na legionerite da ja naso~at svojata borba kon politi~ko osvojuvawe na vlasta. Tokmu taa promena vo nivnata opredelba za odnosot kon politi~kata vlast }e ja okon~a vtorata i }e go ozna~i po~etokot na tretata etapa na dejstvuvawe na legionerite.21 Prviot ~ekor kon politi~kata vlast Kodreanu go napravil na izborite vo juni 1931 godina, no bidej}i rabotata na @eleznata garda i Legijata na Arhangel Mihail bila zabraneta, dvièweto bilo prijaveno vo izbornite listi pod imeto Dvièwe na Kornelie Z. Kodreanu. Osvoenite 34.000 glasovi moèbi bile pomalku od o~ekuvanoto, no vo tekot na izbornata kampawa od osobena va`nost za Kodreanu bila negovata profilacija kako pratenik i idejata za èleznata re{etka, simbol so koj }e se poistovetuvaat legionerite na Kodreanu i politi~kite i militantni formacii koi }e proizlezat od toa dvièwe vo toj period. I na izborite vo 1932 godina Kodreanu osvoil prateni~ki mandat. 22 Vo tekot na 1932 i 1933 godina legionerskoto dvièwe go zagubilo svojot intenzitet. Legionerite zad sebe imale trigodi{na politi~ka bitka i nastapil period na prezasitenost. Mnogu e interesno {to vo toj period na politi~ka pasivnost bile ostvareni najdobrite kontakti pome|u romanskite legioneri i studentite od Makedonija vo Romanija. Za taa sorabotka, vo svoite memoari Kodreanu zabeleàl: Zdravata makedonska mladina, ~ista kako solza i mnogu hrabra, u{te pove}e se dobliì do na{ata organizacija... Od 1931 godina mislam deka ne pomina den bez da se
20
Jon Mihala~e (1882-1963), romanski politi~ar, osnova~ i lider na Zemjodelskata partija. 21 Stavrijanos, Leften, Balkan posle 1453 godine, Equilibrium, Beograd, 2005, 666667. 22 Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit., 187.
122
Ulogata i vlijanieto na Kornelie Zelea Kodreanu vo romanskoto... vidam so makedonskite lideri23. Vo tekot na periodite na progon, nie so saati raspravavme za sekoj napad, sekoja nepravda i predavstvo. Sekoja nova vest za stradawata na legionerite gi kine{e na{ite srca.24 Vtoriot obid za zabrana na dejstvuvaweto na @eleznata garda toga{niot premier Jon Duka25 go platil so sopstveniot ìvot. Vo organizacija na legionerite, na 29 dekemvri 1933 godina na èlezni~kata stanica vo Sinaja toj bil ubien.26 Otkako situacijata se smirila, gardistite povtorno se pojavile na politi~kata scena, no pod imeto Se za tatkovinata.27 Vo 1937 godina legionerite na Kodreanu vo o~ite na Romancite pove}e ne bile mladi studenti koi bile podgotveni da `rtvuvaat s za kauzata. Na izborite na 21 dekemvri 1937 godina @eleznata garda osvoila 16 % od vkupniot broj na glasovi. Za pet godini popularnosta na legionerite rapidno se zgolemila. Po golemata zemjodelska kriza vo 1936 i 1937 godina kaj Kodreanu se pojavile idei za nova raspredelba na zemji{teto pome|u selanite. Tie idei doprinele naselenieto od ruralnite oblasti na Romanija masovno da se priklu~uva kon @eleznata garda {to ovozmoìlo taa da stane najbrojna fa{isti~ka organizacija na Balkanot.28 Vedna{ po izborite kralot Karol II mandatot za formirawe na novata vlada mu go dal na liderot na desno orientiranata Narodna hristijanska partija, Oktavijan Goga29. Iako ovaa partija osvoila samo 9 % od glasovite, Karol II smetal deka vo situacija koga mora da se formira vlada od desna proviniencija, Goga bi bil pomaloto zlo. No, politikata na novata vlada mnogu malku se razlikuvala od ustrojstvata na gardistite na Kodreanu. Golemata doza na anti-semitizam rezultirala so progon na Evreite {irum zemjata, nivno javno maltretirawe i proteruvawe. Atakot vrz Evreite dovel do seriozen potres vo site ekonomski sferi na
Mora da se napomene deka vo memoarite na Kodreanu koga se spomenuvaat Makedonci ne se raboti za etni~ki Makedonci, tuku za Vlasi koi imaat poteklo od Makedonija. Vo konkretniot slu~aj se raboti za studentite Papana~e, Karani~a i Sterija ûmeti. 24 Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit, 203. 25 Jon Duka (1879-1933), romanski politi~ar, minister za nadvore{ni raboti i premier vo periodot pome|u 14 noemvri i 30 dekemvri 1933 godina. 26 Kiselinovski, Stojan, Istorija na Romanija, INI, Skopje, 1997, 127. 27 Pavlovi, Stefan K., Op. cit., 431. 28 Dukovski, Darko, Povijest srednje i jugoistone Europe 19 i 20 stoljea, tom II, Alinea, Zagreb, 2005, 131. 29 Oktavijan Goga (1881-1938), romanski poet, novinar, politi~ar i premier vo periodot pome|u dekemvri 1937 i fevruari 1938 godina.
23
2009/XLV/1-2
123
Teon Xingo romanskoto op{tetsvo. Protiv takvoto vladeewe bil sozdaden levo-orientiran politi~ki front koj bil javno poddràn od vode~kite romanski bankari i industrijalci.30 Vo po~etokot na 1938 godina Romanija seu{te bila pod silno Francusko vlijanie.31 Toa vlijanie se sudiralo so stavovite na ~lenovite na @eleznata garda. Kodreanu sekoga{ imal negativen odnos kon republikata kako sistem na op{testveno ureduvawe. Za nego, na ~elo na sekoj narod, nad elitata se nao|ala monarhijata.32 Tokmu taa monarhija podocna stanala negoviot egzekutor. Kralot daval tajna poddr{ka na @eleznata garda, bidej}i smetal deka preku kontrolata vrz taa organizacija }e uspee da gi realizira sopstvenite zamisli. Me|utoa negovata poddr{ka bila spre~ena pod vlijanie na protestite koi bile upateni od strana na britanskiot i francuskiot ambasador vo Bukure{t.33 Na 10 fevruari 1938 godina Karol II go simnal od vlast Oktavijan Goga, go suspendiral ustavot i proglasil diktatura. Eliminacijata na Goga zna~ela po~etok na presmetka so desno orientiranite politi~ki krugovi vo Romanija. Otkako monarhot se posluìl so @eleznata garda vo presmetkata so politi~kite partii taa ve}e stanala nepotrebna. Pritisokot od Velika Britanija i Francija, kako i od mo}noto evrejsko finansisko lobi vo Romanija, no i stravot od eventualnata neposlu{nost na legionerite go pottiknale kralot da ja zabrani rabotata na gardata i da izdade naredba za apsewe na Kodreanu i trieset negovi bliski sorabotnici. Odedna{ negovite dotoga{ lojalni sledbenici vo o~ite na Karol II stanale agenti na nacisti~ka Germanija.34 Spored oficijalnite policiski zapisnici Kodreanu i triesetminata zatvoreni legioneri no}ta na 29 sproti 30 noemvri 1938 godina bile ubieni pri obid za begstvo.35 Nasproti taa verzija stoi svedo{tvoto na xandarot Sarbu koj pred istra`nata komisija na Bukure{kiot sud izjavil deka tie bile ubieni vo zatvorot.36 Padot na Polska go ozna~il povtornoto ra|awe na @eleznata garda. Gubeweto na francuskoto vlijanie vo Romanija ja pottiknalo eliminacijata na politi~kite eliti i izdignuvaweto na vlijanieto na gardistite. Kralot Karol II pod vlijanie na silniot germansko-sovetski pritisok bez borba gi predal
30 31
Pavlovi, Stefan K., Op. cit., 432. Oldson, William O., Romania and the Munich crisis- August- September 1938, East European Quaterly, vol. XI, 1977, 178-179. 32 Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit., 198. 33 Stavrijanos, Leften, Op. cit, 667. 34 Pavlovi, Stefan K., Op. cit., 433. 35 Oldson, William O., Op. cit., 179-180. 36 Kodreanu, Kornelie Zelea, Op. cit., 219-220.
124
Ulogata i vlijanieto na Kornelie Zelea Kodreanu vo romanskoto... Besarabija i severna Bukovina na SSSR, severna Transilvanija na Ungarija i ju`na Dobruxa na Bugarija. Otstranuvaj}i gi politi~kite partii i zgolemuvaj}i go nezadovolstvoto vo redovite na vojskata i policijata, kralot se dovel vo bezizlezna situacija. Edinstvenoto logi~no re{enie vo toj moment bilo napu{tawe na prestolot. Abdiciraweto na monarhot se slu~ilo na 6 septemvri 1940 godina. Pri vleguvaweto vo vozot Karol II za malku ja izbegnal egzekucijata, podgotvena od gardistite.37 Stravot od revizionizmot na sosednite zemji doprinel Romanija crvsto da se dobliì do Germanija. Vo toj period Germanija bila edinstvenata sila koja pokaùvala interes za razre{uvawe na teritorijalnite sporovi i toa go primenuvala vo praksa. So potpi{uvaweto na nafteniot dogovor spored koj golem del od romanskata nafta se stava na raspolagawe na ogromnata germanska voena ma{inerija vladata vo Romanija de fakto izbrala strana. Pribliùvaweto kon Germanija nai{lo na pozdrav pome|u ~lenovite na @eleznata garda. 38 Formiraweto na novata romanska vlada na ~elo so generalot Jon Antonesku39 pretstavuvalo eden vid na kompromis pome|u idealite na starite politi~ki eliti i ~lenovite na @eleznata garda.40 Vicepremier na taa vlada stanal Horia Sima, ~ovekot koj zastanal na ~elo na Gardata vedna{ po ubistvoto na Kodreanu vo 1938 godina. Negovoto doa|awe na vlast za gardistite zna~elo ostvaruvawe na nivnite usilbi. @elbata za odmazda za nivnite egzekutirani lideri, kako i akumuliranata omraza kon evrejskoto naselenie stanale primarni celi. Gardistite postojano go naru{uvale javniot red, ubistvata na politi~kite protivnici i
37 38
Starvijanos, Leften, Op. cit., 668. Po~etnite kontakti pome|u gardistite i germanskite studenti zapo~nale so zaminuvaweto na Kodreanu vo Germanija vo 1922 godina i postepeno tie kontakti stanuvale se poaktivni. Po doa|aweto na Adolf Hitler na vlast vo Germanija, taa zemja stanala vtora tatkovina na gardistite. Tamu tie se {koluvale, trenirale i bile vo bliski kontakti so ~lenovite na nacisti~kata partija. Sekoga{ koga romanskata politi~ka scena se obiduvala da gi otstrani, gardistite go nao|ale svoeto pribeì{te vo Germanija. Duri i vo Gestapo bile svesni za deluvaweto na gardistite na germanskata po~va, no vo toj period zaedni~kite interesi bile pova`ni od dobrite odnosi so Romanija. Documents on German Foreign Policy, Washington D.C., 1949, Series D, vol. VIII, dok. 120. 39 Jon Antonesku (1882-1946), oficer, diplomat, politi~ar i premier na Romanija. 40 Starvijanos, Leften, Op. cit., 730.
2009/XLV/1-2
125
Teon Xingo krvavite progoni na Evreite stanale sekojdnevie.41 Kako odmazda za ubistvoto na Kodreanu gardistite egzekutirale {eeset i pet pripadnici lojalni na stariot kralski reìm. Tie veruvale deka bile edinstveniot garant za za~uvuvawe na romanskata teritorija. Germanija gledala na Romanija kako na sojuznik i spored Hitler Romanija ne bi moèla da bide upravuvana od vlast dokolku vo nea ne bila prisutna @eleznata garda.42 Najgolemite poddrùva~i na @eleznata garda vo Germanija bile Himler43 i Gebels44. Vo oktomvri 1940 godina zapo~nala deportacijata na Evreite od ruralnite oblasti na Romanija so cel eksproprijacija na nivnite imoti. Golem udel vo taa deportacija imale lokalnite lideri na @eleznata garda koi koordinirale so sobiraweto na evrejskoto naselenie i popi{uvaweto na imotite. êsto pati so razni merki na ubeduvawe i ucenuvawe golem del od toa naselenie bilo primorano da potpi{e dokumenti za proda`ba na imotot po nerealno niski ceni. Konfiskuvaniot imot od evrejskoto naselenie doprinel gardistite da stanat finansiski mnogu mo}ni. Toj fakt, kako i nepostoeweto na mo`nosta tie da bidat kontrolirani od centralnata vlast go pottiknal premierot Antonesku da bara sojuznici za kone~na presmetka so legionerite.45 Nedisciplinata prisutna kaj legionerite i nivnoto ~esto samostojno dejstvuvawe protiv vidni ekonomski i politi~ki figuri doprinele pogledite na nacisti~ka Germanija, i na Hitler vo prv red, da se promenat. Hitler moral da odbere pome|u ideolo{ki bliskite, no haoti~ni legioneri i staloèniot i mo}en premier. Odlukata da se poddrì reìmot na Antonesku i da mu se dadat odvrzani race za kone~na presmetka so legionerite verojatno bila inspirirana od negovoto vlijanie vrz romanskata armija, kako i celosnata orientiranost na romanskata industrija vo slu`ba na germanskite voeni potrebi.46 Vo tekot na tie nastani, vo svojot dnevnik Himler zabeleàl: Firerot tvrdi deka saka dogovor so dràvata, ne so ideologijata. No sepak moeto srce e so niv.47 Na
Final report of the International Commission on the Holocaust in Romania, Bucharest, 2004, 7. 42 DGFP, Series D, vol. XI, dok. 652. 43 Hajnrih Himler (1900-1945), minister za vnatre{ni raboti na Germanija vo periodot pome|u 1943 i 1945 godina. 44 Xozef Gebels (1897- 1945), minister za propaganda na Germanija vo periodot pome|u 1933 i 1945 godina. 45 Deletant, Dennis, Hitler's Forgotten Ally, Ion Antonescu and His Regime, Romania, 1940-1944, Palgrave Macmillan, New York, 2006, 75-76. 46 Final report of the International Commission on the Holocaust in Romania, Op. cit., 8. 47 Ibidem, 8.
41
126
Ulogata i vlijanieto na Kornelie Zelea Kodreanu vo romanskoto... sredbata odràna na 14 januari 1941 godina vo Obersalcberg pome|u romanskiot kondukter48 i germanskiot firer, Hitler mu dal odvrzani race na Antonesku za da se spravi so @eleznata garda.49 Netrpenieto pome|u gardistite i Antonesku bilo prisutno vo site op{tetsveni sferi. Svesni za namerata na romanskiot premier za nivno eliminirawe, legionerite zapo~nale vooruèn bunt koj rezultiral so zavzemawe na glavniot policiski {tab, policiskite stanici vo Bukure{t, gradskoto sobranie, zgradite na nekolku javni ustanovi, kako i na del od ministerstvata. Pri obidot na edinicite na romanskata armija da ja povratat kontrolata vrz tie ustanovi, legionerite otvorile ogan vrz niv. Antonesku naredil vojskata samo da vozvra}a na otvoreniot ogan od strana na legionerite, no ne i napad za zavzemawe na objektite. Vo tekot na buntot, bukure{kite kvartovi koi bile pod komanda na legionerite bile etni~ki is~isteni od evrejskoto naselenie.50 Na 24 januari 1941 godina edinicite na armijata go zadu{ile buntot.51 So pomo{ na Himler, liderot na legionerite Horia Sima i ostanatite voda~i na dvièweto ja napu{tile Romanija i zaminale vo Germanija. Tamu prestojuvale za vreme na Vtorata svetska vojna i postojano pretstavuvale tivka zakana za reìmot na Antonesku. Eventualnata negova neposlu{nost bi zna~ela vra}awe na legionerite na vlast vo Romanija. Moèbi tokmu zaradi toa Antonesku vo tekot na vojnata stanal eden od najlojalnite sorabotnici na nacisti~ka Germanija. 52 Kone~niot kraj na Legijata na Arhangel Mihail ili @eleznata garda se slu~il so padot na Tretiot rajh. Ne postoi mo`nost za precizno odreduvawe na kone~noto rasformirawe na legionerite. Toa dvièwe pretstavuvalo edno od prvite organizacii so fa{isti~ki elementi vo Evropa i go najavilo doa|aweto na nacizmot na Balkanot. Temnata strana na legionerstvoto vo Romanija ne moè da se negira, no mora da se priznae deka zad toa dvièwe zastanale li~nosti od site profili. Toa dvièwe obedinilo razli~ni sloevi od naselenieto, od akademski profe48 49
Voda~ DGFP, Series D, vol. XI, dok. 652. 50 Vo istoriografijata egzekucijata i deportacijata na evrejskoto naselenie vo tekot na buntot na legionerite e poznata pod terminot Bukure{kiot pogrom. 51 Otkako buntot bil neutraliziran romanskite vojnici prona{le dvesta kamioni napolneti so pari, zlato i skapocenosti koi bile odzemeni od evrejskoto naselenie. Duri 1274 izneusval brojot na o{teteni i razurnati objekti. 52 Final report of the International Commission on the Holocaust in Romania, Op. cit., 8.
2009/XLV/1-2
127
Teon Xingo sori do lu|e bez obrazovanie, od siroma{ni selani do bogati gra|ani. Apatijata prisutna na politi~kata scena vo Romanija ovozmoìla dvièweto da dobie takvi dimenzii.
128
Dragica POPOVSKA

KULTOT KON KAMENOT VO SELOTO DR@ILOVO SKOPSKO

Vo tradicijata i veruvawata na ìtelite1 na seloto Drìlovo, koe se nao|a vo okolinata na Skopje, vo op{tina Sopi{te, se za~uvale obi~ai i veruvawa povrzani so kultot kon kamenot, kogo naselenieto go doìvuva kako vistinski inkubator na rodnost i plodnost. Stanuva zbor za Dupen Kamen2, lociran vo neposredna blizina na seloto, ~ie ime se javuva kako analogija na negoviot nadvore{en izgled. Pretstavuva golem kamen so otvor na sredinata, koj se protega vertikalno niz nego. Negov sostaven del e i maloto kam~e, koe se nao|a do golemiot. Karakteristika na neposredniot svet prostor se golemiot broj peruniki.3 Vo vrska so izgledot na kamenot sogovornikot objasnuva: "Ne moàm da ti objasnam. Toa ti e kako minare od xamija i posrede e neli bu{ena".4 Kolku nadvore{niot vpe~atok imal vlijanie na ~ovekot pokaùva negovoto imenuvawe kako takov. Simbolikata na otvorot5 gi izrazuva arhai~nite sfa}awa na ~ovekot, no izjavata pokaùva deka istata e sposobna da gi menuva svoite vrednosti, bogatej}i se so novi zna~ewa i na toj na~in vklopuvaj}i se vo sistemite na aktuelnata religija.
1 2
Naselenieto go so~inuvaat Makedonci so muslimanska veroispovest. Kamenot se spomenuva kaj: Tanas Vraìnovski i sorabotnici: Q. S. Risteski, V. Karaxoski, L. Simoska, Narodna mitologija na Makedoncite, kniga 1, Skopje - Prilep, 1998, str. 114.; Limanoski N., Obi~aite kaj Makedoncite - muslimani povrzani so ra|aweto na deteto, Makedonski folklor, god. XXIV, br. 48. Skopje, 1991, str. 171. 3 Sopstveni terenski istraùvawa napraveni vo 2000 i 2001 godina vo selo Drìlovo, Skopsko. 4 Informator: Ramadan Eminovski, roden 1958 godina vo s. Drìlovo, snimeno na 21. 05. 2000 godina vo s. Drìlovo. 5 Otvorot ja pretstavuva simboli~kata slika na plodnost i ovozmoùva transcedentacija.
Dragica Popovska Za eventualnata geneza na kamenot informatorot veli: "Kamenot postoi otkako e sozdadena prirodata. Starite nemale nekoj deca, oti{le tamu i toa taka ostanalo".6 Spored veruvaweto Dupen Kamen e mesto na prestoj na Gospod, {to moè da se utvrdi od zborovite koi posetitelite gi upatuvaat pri komunikacijata so nego, kako i so negovoto poistovetuvawe so xamija, {to pokaùva povtorno asocijacija so Gospod. Vremeto na funkcionirawe na kamenot e preku celata godina, no osobeno se vnimava da bide za vreme na podnovena mese~ina: "Koga e podnovena mese~inata, polna dejstvoto e najjako".7 Ova zboruva za golemoto vlijanie na mese~inata vrz religiozniot ~ovek. Vo soglasnost so ovie veruvawa, na polnata mese~ina i odgovara izobilstvo od najraznovidni zna~ewa.8 Spored narodnoto sfa}awe, kamenot poseduva sposobnost da im pomogne na bezdetnite, no samo na onie koi se zdravi9. Informatorot veli: "Toj {to do{ol ovdeka, samo ako se zdravi, da imaet plod deca, a ne se ostvaruva toa, bidete sigurni deka toa ovdeka }e se ostvari, po ovoj pat".10 No, Dupen Kamen ima sposobnost i da kaznuva, za naru{uvawe na odredeni pravila koi se odnesuvaat na vetenoto na nego. Taka dokolku ona {to e veteno ne se donese na kamenot "}e mu se slu~i ne{to na deteto".11 Od druga strana, na kazna ne podleàt decata12, koi gi zemaat sitnite pari~ki ostaveni na nego. "Pari~kite od kamenot ne se koristat, ama moè da naleta nekoj da gi zemat, ama ne e va`no, nie ne ostavame kojznae kakvi pari. Dozvoleno e decata da zemaat. Stvar e da se ostavi tamu, a posle ne e va`no"- veli informatorot.13 Adresanti na dejstvoto na kamenot se lu|e od dvete verski konfesii: pravoslavni i muslimani, koi imaat problem so
6 7
Informator: citiraniot Ramadan Eminovski. Isto. 8 Citiran trud: Tanas Vraìnovski, sorabotnici , kniga 1, str. 80. 9 Naselenieto veruva deka eventualnata neplodnost doa|a kako rezultat na deluvawe na nekakva nafrlena magija ili urok, taka {to po posetata na kamenot, i obavuvaweto na propi{anite obredi na nego ~ovekot e "~ist" i moè da ja ostvari svojata cel. 10 Informator: citiraniot Ramadan Eminovski. 11 Isto. 12 Decata najverojatno kako se u{te "nepolnopravni" ~ove~ki su{testva, ne podleàt na kaznite {to eventualno bi proizlegle pri vakvo odnesuvawe na vozrasen ~len na zaednicata. 13 Informator: cit. Ramadan Eminovski.
130
Kultot na kamenot vo seloto Drìlovo-Skopsko nemo`nosta da ostvarat potomstvo. Sepak, tuka glavna uloga ima ènata, no ~esto se praktikuva i prisustvoto na maòt koj ramnopravno u~estvuva vo komunikacijata so kamenot. Potomstvoto iako pomalubrojno, sepak i ponatamu e eden od glavnite celi na brakot, pa ottamu razbirlivo e {to kako glaven posetitel se javuva tokmu ènata. Treba da se napomene deka adresant na dejstvoto na kamenot e i novoroden~eto, zaradi negovata povrzanost so kamenot (bidej}i spored narodnite sfa}awa toa od kamenot proizleguva, dokolku ra|aweto se slu~ilo posle izvr{uvaweto na obredot). Komunikaciraweto 14so kamenot e individualno i se odviva so medijator, koj moè da bide bilo koe lice od Drìlovo. Negovata uloga e uloga na aktiven predvodnik, za{to toj gi zapoznava posetitelite so zabranite i prevenciite za za{tita od nesakani dejstva vrz niv i pomaga vo celiot obred koj se praktikuva na kamenot. Za ovaa uloga toj dobiva simboli~na nadoknada: sok i sl. Od prodavnicata vo seloto adresantite kupuvaat leb, koj e potreben za pravilno izveduvawe na obredot. Na patot kon kamenot medijatorot go zastanuva prvoto lice koe go sretnuva na patot i bara od nego da mu go kaè imeto. Mu se obra}a so zborovite: "Kako se vika{?". Po dobivaweto na odgovorot prodolùvaat kon kamenot. Pri prvata sredba so Dupen Kamen, adresantot mu se obra}a so nema molba, a potoa dava vetuvawe deka ako se ispolni posakuvanoto, }e zakole kurban. Potoa sleguva dole i se sprovira tripati niz nego15 i toa po~nuvaj}i od desno16. Na sekoe provirawe, medijatorot zema insekt ìvotin~e (na samiot kamen), go stava vo malo par~e leb17 i go dava na ènata da go izede. Postapkata na ènata ja povtoruva i nejziniot soprug. Ova pokaùva deka vo le~eweto i preventivata za za~uvuvawe na plodnosta i nejzinoto osiguruvawe, kaj lu|eto va`na uloga ima "kompleksniot krug: ~ovek ìvotno - zemja.18
14
Vo obredot koj be{e predmet na na{a opservacija, u~estvuva{e bra~en par dojden od Bugarija. 15 Magiskoto obikoluvawe e mnogu va`no sredstvo na narodnata lekarska praktika. (Gabriela Schubert, Konac, vrpce I tkanina kao magiska sredstva narodne medicine u jugoistocnoj Evropi. Makedonski Folklor, godina XVII, br. 33, Skopje 1984, str. 140. 16 Desnata strana spored drevnite predrasudi se smeta deka e dnevna i boèstvena... (@an [evalie, Alen Gerbran. Re~nik na simbolite, mitovi, soni{ta, obi~ai, gestovi, oblici, likovi, boi, broevi. Tabernakul, Skopje, 2005, str. 246. 17 Zal~eto leb pretstavuva beskrvna `rtva na kamenot. 18 Culinovic - Konstantinovic, Adzajkinja iz Manite Drage, Logos, 1989, str. 59.
2009/XLV/1-2
131
Dragica Popovska Stanuva zbor za simpati~ka magija. Insektite koi izleguvaat od zemjata koja sama po sebe e izvor na ìvot, a tie brzo se razmnoùvaat, rezultiral vo veruvawe deka davaweto takov insekt magiski }e go predizvika istiot rezultat kaj ènata. Vpro~em na jadeweto i goltaweto, pokraj osnovnite im se pripi{uvaat i drugi svojstva. So jadewe na insektite, posetitelot preminuva vo sferata na sakralnoto.19 Po zavr{uvaweto na proviraweto, sopru`nicite zemaat tri insekti (moè da im gi fati medijatorot) so malku zemja i gi stavaat vo malo kutiv~e. Tie treba da se pu{tat vo domot kade sopru`nicite ìveat. (Ako e zima i nema insekti, toga{ se zema samo malku zemja). "@ivotinkite ako e esensko vreme propa|aat vo zemja, nemat i zema{ zemji~ka malku i }e si turi{ vo stan i neka si stoi ona, ne se zametuva. Ako ima{ privatna ku}a go stava{ odnadvor vo dvorot, uglavno da bide negdeka, tueka, da si ostane tamu i gotovo. Ne zavitkano, turena zemji~kata".20 Ova e neminoven del od obredot i istiot e povrzan so neophodnosta od iznao|awe traga od ìvot vo zemjata, zemena od neposredniot svet prostor na kamenot, {to implicira obezbeduvawe na ìvot vo ku}ata na posetitelite. Sepak i zemjata21 bez "ìvotinki", sama po sebe e plodna, za{to e donesena od kamenot koj manifestira plodnost. Po ostavaweto sitni pari na kamenot, site se vra}aat nazad, no ne po patot po koj do{le, tuku po drug. Se veruva deka so vra}awe po istiot pat, se }e se vrati po staro i obredot }e bide bezuspe{en. Zna~i, duri i patot nazad, se tolkuva kako duhoven akt, za{to go simbolizira "noviot" pat, po koj se dviì posetitelot po obredot. Ako po celiot ovoj obred, ènata ostane bremena, na pola bremenost treba da dojde na kamenot i da mu se zablagodari so zborovite: "Fala Boè deka ostanav bremena".22 Deteto koe }e se rodi, treba da dobie ime koe }e zapo~nuva na edna od bukvite koi se sodràni vo imeto na osobata koja na patot kon kamenot ste ja sretnale.
19
Spored starite veruvawa so jadewe na odredena hrana moè da dojde i do oploduvawe. Vojin Matic, Psihologija mitske proslosti, 2, Beograd, 1979, str. 240. 20 Informator: cit. Ramadan Eminovski. 21 Zemjata e simbol na plodnosta i obnovata... (@an [evalie Alen Gerbran, Re~nik na simbolite mitovi, soni{ta, obi~ai ,gestovi, oblici, likovi, boi, broevi, Tabernakul, Skopje, 2005, str. 342. 22 Informator: Galina Vasileva, rodena 1966 vo Pernik, Republika Bugarija. Snimeno na 21. 05. 2000 godina vo Drìlovo.
132
Kultot na kamenot vo seloto Drìlovo-Skopsko Imeto ja pretstavuva celokupnata li~nost na sopstvenikot. Liceto e pretstaveno i individualizirano niz imeto. Stavaweto na vakvo ime najverojatno, treba magiski da ovozmoì opstojuvawe na deteto, kako {to opstoila i sretnatata osoba t.e. da se obezbedi "aktivno" ìveewe. Komunikacijata so kamenot prodolùva i so ~inot na `rtvuvaweto. Spored narodnoto veruvawe, onoj koj dobiva podarok, mora da mu vozvrati na daritelot. Vsu{nost na ovoj na~in, preku `rtvuvaweto, se vospostavuva korelacija ~ovek - svet kamen, a kako glaven korelator e tokmu `rtvata. Glavna cel na `rtveniot obred e vospostavuvawe zaedni{tvo me|u ~ovekot i silite vo koi toj veruva,23 odnosno vo svetiot kamen. Ednostavno, narodot veruva deka sozdavaweto na ne{to novo, mora da bide proprateno so `rtva.24 So voveduvaweto na krvnata `rtva se voveduva idejata deka ìvotot moè da se sozdade samo preku nekoj drug ìvot, ìvot koj e `rtvuvan.25 Spored narodnoto sfa}awe, va`no e vetenoto da se ispolni. Taka ènata koja ja po~ustvuvala plodotvornata mo} na kamenot, {to dovela do nejzino maj~instvo ima obvrska da donese `rtva poznata me|u narodot kako "kurban".26 Kurbanot na Dupen Kamen pretstavuva mlado jagne,27 ~ij pol ne e vo zavisnost od polot na deteto koe na ovoj na~in do{lo na svet. Sepak, naj~esto, ako ènata rodi ma{ko dete, nosi ma{ko jagne, a ako pak, deteto e ènsko, jagneto }e bide ènsko. Bojata na `rtvuvanoto ìvotno ne e va`na. Moè da bide crno, belo ili {areno, a vo odnos na starosta poèlno e da bide mlado. Kako alternativa za onie koi se posiroma{ni, dozvoleno e kurbanot da bide petel.
23
Stojanovska-Lafazanovska, Tantolo{kiot pravzor na ìvotot. Institut za folklor "Marko Cepenkov"- Skopje, Skopje, 1996, str. 16. 24 Prinesuvaweto `rtva kaj primitivnite narodi bilo mnogu rasprostraneto, poradi misleweto deka na toj na~in }e se vospostavi vrska so svetot na natprirodnoto, }e se smilostivat duhovite ili bogovite i od niv se baralo da napravat odredeni uslugi ili da se otstrani mo`nosta za nivno neprijatelsko dejstvuvawe (Sociolo{ki leksikon, Beograd, 1982, str. 759). 25 Isto, str. 21. 26 Kurbanot (turski zbor koj ozna~uva kolewe i `rtvuvawe stoka), kako forma na komunikacija so natprirodni sili, demoni, svetci, bogovi, vodi poteklo od najdale~noto minato (Ivan Kotev, Svetiilijskiot kurban vo s. Mokrino, Strumi~ko, Etnolog, Skopje, 1992, str. 183.). 27 Ovcite i jagniwata se "bo`ja stoka" (Stevan Tanovi, Urok, uru~uvajne iz okoline evgelije, Glasnik Etnografskog muzeja u Beogradu, IX, Beograd, 1934, str. 40.
2009/XLV/1-2
133
Dragica Popovska Rokot vo koj kurbanot treba da se donese na kamenot ne e odreden, no sepak ne smee da bide predolg. Se veruva deka ako kurbanot ne se donese na kamenot, na taka rodenoto dete }e mu se slu~i ne{to lo{o, }e se razbole, umre i sl. Ottuka moème da konstatirame deka krvnata `rtva na Dupen Kamen, nema karakter samo na zablagodaruva~ka `rtva, tuku i na `rtva koja }e pridonese za za~uvuvawe na zdravjeto na deteto. Jagneto (ma{ko ili ènsko) se kole28 na maloto kam~e, a krvta se ostava da te~e na kamenot. Deteto koe prisustvuva na ovoj ~in go ma~kaat na ~eloto so krv (to~ka). Narodot pridava posebna mo} na krvta na `rtvuvanoto ìvotno i taa se upotrebuva vo magija so cel da obezbedi zdravje, plodnost i.t.n. Samata krv vsu{nost ja pretstavuva `rtvata, odnosno e supstitucija na `rtvuvanoto ìvotno.29 Se raboti za kult na `rtva so cel da se umilostivat natprirodnite su{testva. Vo takvi priliki obi~no krvta se izleva, a mesoto se jade. Ova izlevawe na krvta spored nekoe mislewe pretstavuva trag od `rtvuvaweto na htonskite demoni i duhovi.30 Zaklanoto jagne na Dupen Kamen moè da se ostavi na nekoj od selanite ili da se odnese doma. Vrz osnova na prethodno iznesenoto, moème da zaklu~ime deka me|u naselenieto vo s. Drìlovo, Skopsko e za~uvan kultot kon kamenot kako arhai~na forma na kulturata, koja manifestira ìva i aktuelna obrednost. Vo ramkite na vakvoto veruvawe e zadràna osnovnata idejna zamisla - èlba za potomstvo, kako edna od osnovnite celi na brakot, a veruvawata vo kamenot istovremeno se zbogateni so novi religiski sodrìni. Obredite koi se praktikuvaat ja determiniraat sakralnata sfera na komunikacija so kamenot i impliciraat jasen odnos kon nego - go tretiraat kako svet kamen koj daruva ìvot.
28
Tatkoto na (po ovoj pat) rodenoto dete nosi ~ovek koj go vr{i koleweto na kurbanot ili pak toj se samiot se javuva vo taa uloga. 29 Du{an Bandi, Krv u religijskim pretstavama i magisko-kultnoj praksi na{eg naroda, GEMB, br.37, Beograd, 1974, str. 152. 30 Isto.
134
Kultot na kamenot vo seloto Drìlovo-Skopsko KULTOT KON KAMENOT VO DR@ILOVO - SKOPSKO (Rezime) Vo tradicijata i obi~aite na Makedoncite so muslimanska veroispovest, koi ìveat vo seloto Drìlovo, Skopsko, se za~uvale veruvawa i obredi koi se odnesuvaat na kultot kon kamenot, kako arhai~na forma na kulturata, koja pokaùva ìva i aktuelna obrednost. Vo ramkite na vakvoto veruvawe e zadràna osnovnata idejna zamisla - èlba za potomstvo, kako edna od osnovnite celi na brakot, a veruvawata vo kamenot istovremeno se zbogateni so novi religiski sodrìni. Adresanti na dejstvoto se lu|e od dvete verski konfesii: hristijani i muslimani. Kako glaven posetitel se javuva ènata, no ~esto se praktikuva i prisustvoto na maòt, koj ramnopravno u~estvuva vo obredot. Vremeto na funkcionirawe e preku celata godina, no osobeno se vnimava da bide za vreme na podnovena mese~ina, koga dejstvoto e najjako. Dokolku po izveduvawe na obredot na kamenot, ènata rodi dete, semejstvoto ima obvrska da donese kurban. Krvnata `rtva (jagne ili petel), nema karakter samo na zablagodaruva~ka, tuku i na `rtva koja }e pridonese za za~uvuvawe na zdravjeto na deteto. Obredite koi se praktikuvaat ja determiniraat sakralnata sfera na komunikacija so kamenot i impliciraat jasen odnos kon nego, go tretiraat kako svet kamen koj daruva ìvot.
2009/XLV/1-2
135
MATERIJALI

. , , .1 , , , , . . , , , . . , , . , , , . . . , : ; (;
28 1907 . , .
), , , , 2008 .2 , 3 1907 . (. ), , . , , . , , , , , , . , . , . , , , . , , , , , , . , , , . , , , , , , . , , . , , .. , ,
Albert Londres, ; , , , , , 2008, .205-207.
2
138
...
, , .. . , , , , . , . , , . , . , , , , , . , , , , , , . , . , , , , , , . , .
2009/XLV/1-2
139
. 1907 I , 3 1907 28 , , , , . , , . [] , , , , . , , . , , 3, , . , , , [] , 4 , , , . , . , , , , , , , -
, . , . . , . , , II, , , 2004, 526. 4 .
140
...
, , 5, . , [], , . , , , , , , , , . , - , . , , , ! , , , , . , , 6 1903 . , , , , , . , . , , , , . , , , . , . , , , , . , . [, .14, 1907, . ]
. , , . 6 .
2009/XLV/1-2
141
PRIKAZ
Gabriela SIMONOVA
Aleksandar S. Atanasovski, Makedonija vo XIV vek, Napredok, Tetovo 2009; 293 str.
Vo 2009 godina od pe~at izleze monografijata Makedonija vo XIV vek na avtorot prof. d-r Aleksandar Atanasovski, vo izdanie na izdava~kata ku}a Napredok od Tetovo. Trudot pretstavuva dopolneta i delumno izmeneta doktorska disertacija na avtorot odbraneta na Institutot za istorija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. Po predgovorot (5-10) i vovedot (11-19) se pomesteni ~etiri glavi soodvetno nasloveni, sekoja so odreden broj podnaslovi, prilog (244-254), zaklu~ok (255-264), rezime na angliski jazik (265272) i spisok na koristena bibliografija - izvori i literatura (273-293). Na naslovnata strana se nao|a ilustracija na Manastirot Sv. \or|i od s. Staro Nagori~ino, Kumanovsko od XIV vek. Tekstot e ilustrativno potkrepen so sedum istorisko-geografski karti. Avtorot vo predgovorot (5-10) go naveduva necelosnoto i parcijalnoto prou~uvawe na Istorijata na Makedonija vo XIV vek, kako glavna pri~ina vo negovata opredelba za prou~uvawe na istorijata od navedeniot period. Koristej}i gi kriti~ki izvornite materijali i postojnata literatura avtorot dava sintetiziran pregled na nastanite vo Makedonija vo XIV vek. Potoa hronolo{ki gi naveduva avtorite koi se zanimavale so istorijata na ovoj period i nivnite dela vo koi se prezentirani dotoga{nite rezultati od nivnite istraùvawa, a koi pak, od svoja strana davaat zna~itelen pridones vo rasvetluvaweto na poodelni pra{awa od navedenata problematika. Vo vovedot (11-19) e skicirana op{tata op{testvenopoliti~ka konstelacija vo Vizantija i na Balkanot vo vtorata polovina na XIII vek, odnosno neposredno po restavracijata na Vizantiskata imperija vo 1261 godina, od strana na nikejskiot vladetel Mihail VIII Paleolog (1259-1282). Vo toj kontekst e odredena i polo`bata na Makedonija vo obnovenata Imperija. Imeno, toga{ kako {to naveduva avtorot, Makedonija stanala pograni~na kon srpskata dràva, a odrùvaweto na vlasta vo
Makedonija za Vizantija bilo od ìvoten interes. Oruènite sudiri na Vizantija so nejzinite neprijateli naj~esto se odigruvale na teritorijata na Makedonija ili vo nejzinoto neposredno sosedstvo. Za odrùvaweto na vizantiskata vlast vo Makedonija su{testvena uloga igrala vospostavenata politi~ka i crkovna uprava. Vo ovoj period se intenziviral i procesot na feudalizacija, so ogled na toa {to pogolemiot del od zemjata preminal vo racete na golemite zemjoposednici, a vo pronija bile davani teritorii na celi sela, kako {to zabeleàl avtorot. Makedonija vo prvata polovina na XIV vek (20-127) e vo centarot na vnimanieto na glava eden, vo koja se obraboteni poddelni pra{awa vo posebni podnaslovi. Srpskite zavladuvawa vo Makedonija vo periodot od 1282 do 1345 godina bile realizirani od srpskite vladeteli Milutin, Stefan De~anski i Stefan Du{an. Avtorot dava hronolo{ki pregled na realiziranite zavladuvawa, poso~uvaj}i gi pritoa glavnite pri~ini i posledici od ovie osvojuvawa. Nastanite povrzani so srpskite zavladuvawa vo Makedonija se vo direktna korelacija so nastanite povrzani so ekspedicijata na Katalancite vo Makedonija, potoa so dogovorot na Karlo Valoa i Milutin za podelba na Makedonija, kako i so gra|anskata vojna vo Vizantija me|u Andronik II i negoviot vnuk, vklu~itelno i nejzinite posledici po Makedonija. Vo voeno - administrativen pogled vo Makedonija e prisuno dvojstvo vo ureduvaweto - vizantisko i srpsko. Delot {to ostanal pod Vizantija bil ureden soglasno postojniot sistem vo Vizantija. Toa e period koga tematskoto ureduvawe propa|a, a na negovo mesto se javuva sistemot na katepanikii na ~elo so kefalija. Dodeka vo delot pod srpska vlast bila vr{ena adaptacija na vizantiskata administrativna uprava kon potrebite na srpskata dràva, pri {to Du{an izvr{il i uslovna administrativna podelba na svojata dràva na srpska i gr~ka zemja (Romanija). Crkovnite priliki ili poto~no odnosot na srpskite vladeteli kon Ohridskata arhiepiskopija i crkvite vo Makedonija bile vo direktna zavisnost od politi~kata situacija i potrebite na vladetelite. Preku obnovuvaweto na crkvite i manastirite i prevzemaweto na ktitorstvoto vrz niv, srpskite vadeteli sozdavale baza za vospostavuvawe na trajna i stabilna vlast vo novoosvoenite oblasti. Agrarnite odnosi go zadràle svojot tradicionalen oblik. Bil promenet samo vrhovniot sopstvenik na zemjata, a obvrskite na feudalno-zavisnoto naselenie ostanale nepromeneti. Vo ovoj period kako samostojni feudalni vladeteli vo Makedonija se javuvaat - Hreqa i Jovan Oliver. Hreqa prvpat se
144
spomenuva vo 1328 godina i gi vladeel oblastite okolu [tip, Strumica, Stob na Rila, Melnik, Pijanec i Male{evo do 1343 godina, koga povtorno potpa|aat pod srpska vlast. Spored avtorot toj poteknuval od mesnoto makedonsko naselenie i prvin bil vo slu`ba na Vizantija, potoa preminal vo slu`ba na srpskite vladeteli, a po 1336 g. se osamostoil. Vo tekot na gra|anskata vojna me|u regentite na Jovan V, Hreqa bil na stranata na Jovan Kantakuzin. Na krajot toj stanal `rtva na zagovor kako {to zabeleàl avtorot. Od 1336 godina kako feudalen vladetel so golema samostojnost, vo izvorite se spomenuva, Jovan Oliver. Toj gi vladeel oblastite po sredniot tek na Bregalnica so Zletovo, Morozdvizd i Pijanec. Jovan Oliver bil bogat feudalec so svoja vojska, pot~ineta vlastela za {to svedo~i negovata zadu`bina Lesnovskiot manastir, a verojatno koval i moneti. Posleden pat se spomenuva vo 1354 godina. Vo 40-te godina na XIV vek vo edinstvenata vizantiska enklava, Solun izbuvnalo vostanie poznato kako Vostanie na Zilotite (1342-1350) naso~eno protiv feudalnata aristokratija. Solun celi osum godini ìveel poseben ìvot. Nastanite povrzani so vostanieto se hronolo{ki razraboteni od avtorot, koj dal i svoe viduvawe za istite. Vo vtorata glava (127-184) e obrabotena temata Makedonija vo periodot na raspa|aweto na Srpskoto carstvo. Vo periodot od 1355 do 1365 godina vo Mekedonija bile formirani pove}e feudalnite dràvi i kneèstva. Najprvin vo gradot Ser i negovata oblast se izdvoila dràvata na caricata Elena. Na sever vo Slavi{te i okolinata mo}en stanal sevastokratorot Vlatko. Vo Drama upravuval Voihna, dodeka so gradovite Ber i Voden upravuval vojvodata Hlapen. Oblastite okolu Radovi{ i del od strumi~ko bile pot~ineti na vojvodata Nikola. So gradot Ohrid upravuval Branko Mladenovi}, a Mariovo go vladeel Prequb, po negovata smrt negovata èna Irina. Vo ovoj period site ovie vladeteli bile nominalno pot~ineti na srpskiot car, no fakti~ki upravuvale samostojno. Po odnos na potekloto na ovie vladeteli avtorot posvetil posebno vnimanie i ponudil svoi viduvawa. Do 1365 godina bile udreni temelite na dve golemi makedonski dràvi - Prilepskoto kralstvo na Dimitrij Volka{in i Serskata dràva na Jovan Ugle{a. Soglasno izvornite podatoci, avtorot doa|a do zaklu~ok deka Volka{in do{ol do kralskata titula po pat na uzurpacija (1362/3), a Ugle{a vo istiot period ja dobil despotskata titula. Nivnoto izdignuvawe bilo potpomognato od makedonskite feudalci i od caricata Elena, koja vlijaela na Uro{ V da mu ja priznae kralskata titula na Volka{in i da go priznae za
2009/XLV/1-2
145
sovladetel. Sovladetelskite odnosi traele do 1366 godina. Za celosnata samostojnost od srpskiot car svedo~at aktivnostite {to gi prezemale makedonskite vladeteli kako {to se: izdavawe na gramoti od svoe li~no ime; pregovorite na Ugle{a za crkovno pomiruvawe, koe{to Vizantija go objavila vo 1371 godina; samostojnata akcija na dvajcata vladeteli protiv Osmanliite koja kobno zavr{ila za niv, po neuspe{nata bitka na Marica vo 1371 godina. Makedonija vo periodot na Osmanliskata ekspanzija na Balkanot (185-223) e centralnata tema na glava tri vo koja poodelno avtorot gi obarbotuva Mari~kata bitka i Makedonija neposredno po bitkata; Makedonskite samostojni dràvi po 1371 godina (Prilepskoto makedonsko kralstvo na Kral Marko i Dràvata na Dejanovi vo periodot na nivnoto samostojno vladeewe) i Ohridskata dràva vo vremeto na Andrej Gropa. Dràvata na Dejanovi bila formirana po 1373 godina. So nea upravuvale dvajcata bra}a - gospodin Konstantin i despot Jovan Draga{, so majka im do 1380 godina. Potoa na ~elo na dràvata ostanal samo Konstantin Dejanov, koj{to po kratko samostojno vladeewe stanal vazal na Osmanliite t.e. vo 1386 godina. Vo Prilepskoto makedonsko kralstvo bile izrazeni decentralisti~kite odnosi. So naslednata teritorija, pokraj Marko upravuvale negovata majka, Elena i brat mu Andrej. Od negovata dràva uspeal da se otcepi Andrej Gropa i samostojno da vladee so Ohrid. Vo periodot od 1386 do 1393 ili poto~no po pa|aweto na Skopje pod turska vlast, Marko vlegol vo vlazalen odnos kon Osmanliite. Vo ~etvrtata glava (224-243) naslovena kako Makedonskite dràvi pod indirektna i direktna osmanliska vlast e obrabotena problematikata koja se odnesuva na Periodot na vazalnoto vladeewe na Konstantin Dejanov (1386-1395) i Kralot Marko kako vazal na Osmanliite. Vo 1395 godina ispolnuvaj}i gi vazalnite obvrski kon Osmanliite, vo bitkata kaj Rovine protiv vla{kiot vojvoda Mir~e, poslednite makedonski vladeteli ja nao|aat svojata smrt. Po kone~noto uni{tuvawe na nivnite dràvi vo Makedonija bila vovedena direktna osmanliska uprava. Vo prilogot (244 - 254) e prikaàna istorijata na Ohridskata arhiepiskopija vo XIV vek. Akcentot e staven na tri va`ni pra{awa povrzani so arhiepiskopijata vo ovoj period i toa: granicite na nejzinata dieceza, kanonskata polo`ba i nejzinoto iskoristuvawe od svetovnite vladeteli za politi~ki celi. Zavr{nite zborovi izneseni vo zaklu~okot pretstavuvaat sumaren prikaz na najnovite nau~ni soznanija i zaklu~oci do
146
koi{to do{ol samiot avtor, detalno i op{irno elaborirani vo ve}e navedenite ~etiri poglavja. Izleguvaweto na ovoj trud od pe~at ima neprocenlivo zna~ewe za makedonskata srednovekovna istoriografija i posebno za istoriografijata na Makedonija vo XIV vek, bidej}i vo golem del go popolnuva hijatusot koj{to postoe{e izminatite godini za navedeniot period. Jazikot i stilot na avtorot e koncizen i jasen, a mislata te~e vo logi~en kontinuitet, zapazuvaj}i go metodolo{ki dokraj predmetot na istraùvaweto bez nepotrebno obremenuvawe na tekstot. Seto ova go pravi deloto dostapno kako za nau~nite rabotnici i studentite po istorija, taka i za po{irokata ~itatelska publika, qubopitna da se nurne vo istoriskoto minato na burniot makedonski XIV - ti vek. M-r Gabriela Simonova
2009/XLV/1-2
147
Aleksandar SIMONOVSKI
Aleksandar Litovski, Makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo Vtorata svetska vojna (1941-1944), Sojuz na zdruènijata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija-Skopje, Skopje 2008, 321
Makedonskata narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna vo periodot 1941-1944 godina, otvori novi mo`nosti za kone~no re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe, no, so ogled na podelenosta na Makedonija, i pred i za vreme na vojnata, vo oddelni delovi na Makedonija postoele razli~ni uslovi za vodewe na borbata za nacionalno osloboduvawe, dràvno konstituirawe i obedinuvawe na Makedonija. Koja be{e nacionalnata programa na makedonskoto osloboditelno dvièwe vo toa vreme i dali vo tekot na vojnata be{e sozdadena makedonska dràva vo nejzinite etni~ki granici, moème da pro~itame vo monografijata na d-r Aleksandar Litovski Makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo Vtorata svetska vojna (1941-1944). Ovaa kniga se sostoi od 321 strana i sodrìnski e sostavena od predgovor, voved, pet glavi (so pove}e podnaslovi), zaklu~ok, kratenki, izvori i literatura, indeks, i prosledena e so 533 fusnoti kako dopolnuvawe i objasnuvawe na osnovniot tekst so {to se zadovoleni site kriteriumi deloto da ima tretman na nau~en trud. Obrabotkata na temata, istraùva~kite zafati i zastapenosta na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma (1941-1944) vo makedonskata istoriografija, objasneti se vo predgovorot (7-19), dodeka vo vovedniot del (21-27), avtorot go prikaùva geopoliti~kiot prostor na Makedonija i istoriskiot razvitok na makedonskata nacija od vtorata polovina na XIX vek s do Versajskata konferencija koga e potvrdena podelbata na Makedonija po Prvata svetska vojna. Vo prvata glava pod naslov Makedonskoto nacionalno pra{awe me|u dvete svetski vojni (29-59), prosleden e razvojot na
makedonskata politi~ka i nacionalna misla, obraboteni se pozna~ajnite makedonski revolucionerni i kulturno-prosvetni organizacii i grupi, i li~nosti od toj vremenski period, kako i nivnite programski opredelbi vo odnos na osnovnite dràvotvorni i nacionalni problemi. Za celosno zaokruùvawe na ovaa problematika i poradi faktot deka komunisti~koto dvièwe imalo zna~ajno vlijanie vrz makedonskite nacionalnoosloboditelni sili, avtorot gi obrabotuva politikata, stavovite i odnosot kon makedonskoto nacionalno pra{awe na Kominternata i komunisti~kite partii na zemjite vo koi vleguvale delovite od podelenata makedonska etno-geografska teritorija. Vo vtorata glava Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna na makedonskiot narod i odnosot na narodnoosloboditelnite dvièwa od Jugoslavija, Grcija i Bugarija kon makedonskoto nacionalno pra{awe (61-116), izvr{ena e tematska razrabotka na Balkanot i Makedonija vo Vtorata svetska vojna, i vo toj kontekst, avtorot vr{i analiza na makedonskata vooruèna borba (vo ramkite na balkanskite komunisti~ki partii) od site tri dela na Makedonija i poziciite na tie partii kon pra{aweto za sozdavawe na makedonska nacionalna dràva i obedinuvaweto na Makedonija. Pri ovaa elaboracija, navedena e konstatacijata deka Narodnoosloboditelnata antifa{isti~ka vojna na Makedonija (NOAVM), najgolem uspeh imala vo Vardarskiot del, no, stavovite na Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ) iako ukaàle na nekoi va`ni momenti od makedonskiot nacionalen razvoj vo ramkite na idnata jugoslovenska federacija, sepak, tie bile daleku od integralnoto re{avawe na pra{aweto za obedineta Makedonija. Celosnoto definirawe i realizirawe na makedonskite nacionalni stremeì i barawa, avtorot go odreduva preku nastojuvawata na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) i Bugarskata komunisti~ka partija (BKP), makedonskoto nacionalno pra{awe da go upotrebat samo vo funkcija na svoite antiokupatorski i antifa{isti~ki dejstvuvawa ili istoto da go re{at vo granicite na nivnite dràvi. So ogled na takvite nepovolni uslovi za dejstvuvawe, d-r Litovski doa|a do neminoven zaklu~ok deka tie predispozicii rezultirale so ponizok stepen na razvoj na makedonskata nacionalnoosloboditelna borba vo egejskiot i pirinskiot del na Makedonija. Centralnoto vnimanie vo tretata glava Nacionalnite i idejnite pozicii na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo Vardarskiot del na Makedonija (do Prvoto zasedanie na ASNOM) (117-175), posveteno e na nekolku relevantni pra{awa koi bile od golemo zna~ewe za ponatamo{niot tek na makedonskata osloboditelna borba. Tuka, preku temelnoto razrabotuvawe na proglasite, letocite i drugiot propaganden materijal {to go
150
distribuirale borcite i rakovodstvoto na NOAVM, ukaàno e na zna~eweto na manifestacijata i afirmacijata na makedonskiot nacionalen identitet kako temel vrz koj }e se postavat barawata za dràvnosta i obedinuvaweto na Makedonija, no, i da se razobli~at site antimakedonski prookupatorski elementi koi bile protiv makedonskoto nacionalno osloboduvawe. Imaj}i ja predvid glavnata uloga na komunistite vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, avtorot pi{uva, vo po~etniot period na NOAVM bil sozdaden vpe~atok deka borbata se vodi za realizirawe na tesnopartiski interesi i klasni celi. Me|utoa, vo narednite godini ovoj nedostatok bil koregiran so {irokata idejno-politi~ka osnova, koja vo redovite na narodnoosloboditelnata vojna vklu~ila golem broj na makedonski patrioti so razli~ni politi~ki (ideolo{ki) ubeduvawa, a paralelno so toj proces, vo makedonskata borba trebalo da se povikaat i pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo Makedonija. Takvata naso~enost, kompletno bila izrazena vo organiziraweto na Prvoto zasedanie na Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM), koga edinstvenite kriteriumi pretstavuvale antiokupatorskata antifa{isti~ka opredelba i prifa}aweto na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma izrazena vo Manifestot na Glavniot {tab na narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (G[ na NOV i POM). êtvrtata glava Nacionalnoosloboditelnata platforma vo Vardarskiot del na Makedonija po pra{aweto za sozdavawe na makedonska dràva i obedinuvawe na makedonskiot narod (do Prvoto zasedanie na ASNOM) (177-218), pretstavuva analiza na opredelbite za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe vo ramkite na dvete osnovni opcii: balkanskoto i jugoslovenskoto re{enie. Avtorot veli deka dvete re{enija preovladuvale vo razli~ni periodi od vojnata i nivnata zaedni~ka cel bila sozdavawe na makedonska nacionalna dràva. Taka, balkanskoto re{enie predviduvalo makedonskata dràva da bide sozdadena vo nejzinite etni~ki granici i kako sostaven del od balkanska federacija ili konfederacija, dodeka delumnoto jugoslovensko re{enie opfa}alo ramnopraven status na makedonskata dràva vo idnata federativna jugoslovenska dràvna zaednica, no, sekoga{ postoela mo`nosta za celosno re{avawe na makedonskoto pra{awe i obedineta Makedonija kako nacionalna dràva na makedonskiot narod da vleze vo sostavot na edna jugoslovenska federacija. Realnata primena na nekoja od opciite sekoga{ zavisela od interesite na balkanskite dràvi i pred s golemite sili, a so doa|aweto na Svetozar Vukmanovi}-Tempo vo Makedonija i po Prespanskiot sostanok na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija na Makedonija
2009/XLV/1-2
151
(2.VIII.1943), zapo~nalo prakti~noto sproveduvawe na jugoslovenskoto re{enie koe od ~lenovite na Akcioniot narodnoosloboditelen komitet (ANOK) }e bide primeno so rezerva, me|utoa, kako {to se blièl krajot na vojnata, s pove}e se prifa}alo toa re{enie. Vo pettata glava Makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo 1944 i sozdavawe na Demokratska Federalna Makedonija (219-258), razraboteni s prezemenite ~ekori za sproveduvawe na jugoslovenskoto re{enie vo vardarskiot del na Makedonija, kade bile sozdadeni neophodnite uslovi za svikuvawe i odrùvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM i proklamiraweto na makedonskata nacionalna dràva. Ponatamo{niot del od ovaa tematska celina, pretstavuva elaborirawe na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo egejskiot del na Makedonija, kade jugoslovenskoto re{enie pozitivno odeknalo bidej}i toa bilo osnovata za eventualnite obidi za obedinuvawe na Makedonija, vo vreme koga rakovodstvoto na KPG opstojuvalo na dotoga{nite negativni stavovi vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe. Posebno mesto vo ovaa glava e otstapeno na odrùvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM (2.VIII.1944) i sozdavaweto na Demokratska Federalna Makedonija (DFM), i vo toj pogled, d-r Litovski gi komentira pozna~ajnite stavovi zazemeni vo podnesenite referati od aspekt na realizacijata na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma, dràvnosta i obedinuvaweto na Makedonija, za potoa da bidat obrazloèni i re{enijata od Zasedanieto vrz koi vo idnina trebala da se gradi DF Makedonija. Vo zaklu~okot (259-272) na knigata, avtorot dava svoi sublimirani viduvawa za ostvaruvaweto na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo tekot na NOAVM, pritoa zaklu~uvaj}i deka sozdavaweto na makedonskata nacionalna dràva samo na eden del od etni~kata teritorija na Makedonija i toa kako federalna edinka vo federativna Jugoslavija, pretstavuvalo delumno realizirawe na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma, no, seto toa bilo vo soglasnost so toga{nite mo`nosti diktirani od me|unarodniot faktor. Na krajot, moème da istakneme deka stanuva zbor za edno seriozno nau~no delo koe baziraj}i se na arhivskite istraùvawa, objavenata dokumentacija i konsultiranata literatura od razli~na provinienacija, vr{i dlaboka analiza na razvojot i realizacijata na makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo tekot na Vtorata svetska vojna, so {to fondot na makedonskata istoriografija za periodot 1941-1944 godina, }e se zbogati so u{te eden zna~aen monografski trud vo koj e prikaàna finalnata faza od borbata na makedonskiot narod za sozdavawe na makedonska nacionalna dràva.
152
Lazar KRSTEVSKI
ZAJAKNATI SOZNANIJATA ZA MAKEDONSKITE KORENI NA MIHAJLO PUPIN
Povod za mojot tekst e najnoviot nau~en trud na prof. D-r. Pavle Mitreski, nasloven: "Mihajlo I. Pupin za Makedonija". Na 20 maj 2010 god. avtorot svojot nau~en trud im go pretstavi na u~enicite i na nastavnicite na Srednoto elektortehni~ko u~ili{te "Mihajlo Pupin" vo Skopje. Negovoto izlagawe be{e so golemo vnimanie prosledeno pri {to bea postaveni i nekolku pra{awa vo vrska so ìvotot i deloto na patronot na nivnoto u~ili{te. Gestot na avtorot za podarenite knigi na najdobriot u~enik na generacijata i na najdobrite u~enici od 5-te profili vo u~ili{teto, be{e toplo pozdraven od site prisutni. Pred slu{atelite, po èlba na avtorot, govore{e i avtorot na ovoj tekst, koj prezentira{e nekoi soznanija za ìvotot i deloto na M. Pupin izneseni na Nau~niot sobir vo Novi Sad 1979 god., a na koj u~estvuval kako ~len na toga{niot Jugoslovenski odbor za odbeleùvawe 125 - godi{ninata od ra|aweto na M. Pupin. Prof. D-r. Pavle Mitreski, inaku eden od retkite nau~nici na Balkanot {to go istraùvale potekloto na M. Pupin, posebno vnimanie posvetil na nekolku tematski celini, me|u koi: ìvotniot pat na Mihajlo Pupin; makedonskite koreni na Pupinovite pretci; Pupin za balkanskite vojni i interesot za Makedonija; angaìranosta na Pupin za vreme na Prvata svetska vojna za sozdavawe na jugoslovenskata dràva; Pupin za avtonomija na Makedonija na Mirovnata konferencija vo Pariz vo 1919 god; Pupinovoto angaìrawe vo davaweto materijalna pomo{ na Makedonija; novi soznanija za potekloto na pretcite na Pupin i dr. Ovoj neumoren istraùva~, spomenatite nastani gi sledi i analizira vo kontekst na toga{nite politi~ki, voeni, ekonomski i drugi sostojbi koi imale silno vlijanie za migracionite dvièwa na Makedoncite, odnosno za masovnite ili delumni preselbi na
naselenieto od Makedonija na balkanskite prostori, vo Evropa i niz celiot svet, me|u koi }e se najdat i roditelite na M. Pupin. Pritoa, Prof. D-r. P. Mitreski, kako {to samiot veli, so sigurnost tvrdi deka Pupinovite pretci poteknuvaat od seloto Ni~a vo oblasta na Moskopole, dene{na Albanija. Rodot na M. Pupin, od vla{ko poteklo, vo potraga za podobar i posiguren ìvot i poradi drugi pri~ini, se preselil vo Vev~ani, a nekoi ~lenovi na semejstvoto vo Gorna i Dolna Belica i vo drugi Drimkolski sela. Od Vev~ani, Konstantin i Olimpijada, tatkoto i majkata na Mihajlo, zaminale vo banatskoto selo Idvor, blizu Pan~evo, koe toga{ potpa|alo pod Avstriskata Imperija. Tamu, vo 1854 god. se rodil Mihajlo Pupin koj na 20-godi{na vozrast emigriral vo Amerika. Deka stanuva zbor za ist rod Pupinovi avtorot toa go potkrepuva so faktot {to rodot Pupin vo site mesta kade {to ìveel (od Ni~a, Vev~ani, Idvor i do Amerika), kako svoja slava ja imaat "Sv. Bogorodica", dodeka ìtelite na Vev~ani slavata "Sv. Preobraènie". Na Mirovnata konferencija (1919 god.) vo Pariz, Pupin ja afirmiral posebnosta na Makedonija i na makedonskiot narod i se zalagal za avtonomija na Makedonija. Kako {to e poznato, do toa nedo{lo poradi protiveweto na toga{nata srpska Vlada, koja preku Jugoslovenskata delegacija uporno ja branela svojata teza za srpsko poteklo na makedonskiot narod. Zalagaweto na Pupin, makedonskiot narod da bide me|unarodno priznat i da dobie avtonomna makedonska dràva mu donelo golem broj neprijateli. No i pokraj toa, Pupin prodolìl da i pomaga na rodnata zemja i na narodot na svoite pretci. Za taa cel toj osnoval specijalen fond za obrazovanie na siroma{nite u~enici i studenti, kako i za siroma{ni gra|ani vo stara Srbija i Makedonija {to go posvetil na svojata majka. Pritoa, Pupin potenciral pomo{ta da im se dava i na hristijanite i na muslimanite. Isto taka zasluùva da se odbeleì i negovata donacija za kambanata na crkvata "Sveta Bogorodica Perivlepta" vo Ohrid (te{ka 2.300 kgr., najgolema na Balkanot), izrabotena vo Qubqana vo 1923 god. Spored toa, iako M. Pupin sekoga{ se izjasnuval kako Srbin, toj bil svesen za makedonskite koreni na svoite pretci. Ottamu i negovata nostalgija i qubov kon Makedonija i Ohrid. Ovoj nau~en trud pretstavuva zna~aen istraùva~ki potfat i pridones za rasvetluvaweto na potekloto na Pupinovite pretci i za negovoto op{testveno angaìrawe za Makedonija vo prvite dve decenii na 20-tiot vek i potoa i zatoa smetam deka zasluùva da bide pe~aten na angliski jazik, so cel da bide dostapen na na{ata dijaspora, osobeno vo SAD.
154
Vo nau~niot trud rezimeata se napi{ani na makedonski, srpski, angliski i vla{ki jazik. Trudot koj iznesuva 270 stranici e zbogaten so golem broj prilozi, dokumenti i fotodokumentacija. Me|u brojnite fotografii se: Crkvata i kambanarijata od seloto Ni~a, Moskopole; ku}ata na rodot Pupin vo Vev~ani; rodnata ku}a na M. Pupin vo Idvor, Pan~evo; panorama na Gorna Belica, Stru{ko; Kambanata na crkvata "Sv. Kliment" vo Ohrid; portret na majka mu Olimpijada (1880); Pupin vo svojata labaratorija; Pupin so svoeto semejstvo; Pupinoviot imot vo Norfolk, vo blizina na Wujork; Pupin vo dru{tvo so nobelovecot Albert Ajn{tajn vo 1933 god. vo Wujork i dr.
2009/XLV/1-2
155
Marjan IVANOSKI
SOOP[TENIE NAUÊN SOBIR POREÊ NIZ ISTORIJATA

(5-6 septemvri 2009, Samokov)
Po povod 65 godini od osloboduvaweto na Makedonski Brod, 40 godini od osnovaweto na zdruènieto Pore~ki sredbi - Skopje i 105 godini od ubistvoto na \ur~in Naumov - Pqakot, kru{evski i pore~ki vojvoda, vo organizacija na Zdruènieto na gra|ani Pore~ki sredbi - Skopje vo sorabotka so Lokalnata samouprava na Op{tina Makedonski Brod i Institutot za nacionalna istorija vo ramkite na manifestacijata Pore~e od izgrejsonce do ve~nosta se odrà nau~en sobir Pore~e niz istorijata vo Samokov na 5 i 6 septemvri 2009 godina. Spored programata na nau~niot sobir koj trae{e eden den, vo hronolo{ki red bea prezentirani vkupno 26 referati, podeleni vo tri sesii. Sobirot go otvori pretsedatelot na Organizacioniot odbor, Boro Risteski, koj vo svojata pozdravna re~ gi potencira{e jubileite za sobirot i im se zablagodari na site {to se odzvaa na pokanata da u~estvuvaat na Nau~niot sobir. Pozdravni govori odràa i d-r Todor êpreganov, direktor na Institutot za nacionalna istorija, Rade Zlateski, zamenik gradona~alnik na Makedonski Brod, Jovan Radeski pretsedatelot na Nacionalniot sovet na makedonskata zaednica vo Republika Srbija, i d-r Aleksandar Kostadinovski, zamenik pretsedatel na Organizacioniot odbor. Prvata sesija ja zapo~na d-r Du{ko Aleksovski koj {to vo svoeto izlagawe pod naslov Karpestata umetnost na Pore~e, gi prezentira{e najstarite kulturni vrednosti na Pore~e izrazeni preku Karpestata umetnost, no i potencijalot koj {to leì vo toa kulturno bogatstvo za turisti~ki razvoj na Pore~e. Za hristijanizacijata na Makedonija i povrzanosta na Pore~e so Veli~kata eparhija na Sv. Kliment govore{e d-r Ratomir Grozdanoski vo svojot prilog pod naslov Razvoj na hristijanstvoto vo Makedonija so poseben osvrt na Pore~e. D-r Mihajlo Georgievski vo referatot pod naslov êtirieset godini od nau~nata ekspedicija predvodena od prof.
Vladimir Mo{in za istraùvawe na knièvnoto nasledstvo vo Pore~kiot kraj na Makedonija i rezultatite dobieni od istata so poseben osvrt za Ben~evskoto evangelie od XVI vek govore{e za pridonesot koj {to go imal Vladimir Mo{in vo oblasta na knièvnoto, kulturno i istorisko nasledstvo na Makedonija i Pore~e. Za politi~kata sostojba na Pore~e vo XIII vek, odnosno za ~estite zavladuvawa na Pore~e i Makedonija od strana na toga{nite balkanski dràvi govore{e d-r Boban Petrovski vo izlagaweto pod naslov Pore~e vo vtorata polovina na XIII vek videno niz prizmata na crkovnite spomenici. D-r Dalibor Jovanovski govore{e za pri~inite za prodiraweto na srpskata propaganda vo pore~kiot kraj vo svoeto izlagawe pod naslov Kako i zo{to se {irela srpskata propaganda vo Pore~e kon krajot na XIV i po~etokot na XX vek. So ista tematika nastapi i d-r Silvana ûpovska so referatot pod naslov Srpskata prosvetna i vooruèna propaganda vo Pore~ieto (krajot na XIX vek do 1912 godina). D-r Nata{a Kotlar vo svojot prilog pod naslov Pore~e vo spomenite na Nikola Petrov - Rusinski, ni gi prenese se}avawata na Rusinski koj kako deec na MRO vo bitolskiot okrug dejstvuval i vo pore~kiot kraj. Prim. D-r Mil~o Trenkoski - Lokvi~anec vo svoeto izlagawe pod naslov \ur~in Naumov - Pqakot op{irno gi opfati site pova`ni moment od negovata revolucionerna dejnost se do tragi~nata pogibija vo 1904 godina. Isto taka interesni momenti od ìvotot i revoucionernata dejnost na \ur~in Naumov iznese i Boro Risteski - Slan{tanec vo svojot trud pod naslov \ur~in Naumov - Pqakot, kru{evski i pore~ki vojvoda. Vtorata sesija ja zapo~na Stojan Avramovski so negoviot trud Pore~ieto me|u dvete svetski vojni - statisti~ki podatoci vo koj{to gi prezentira{e popisite vo Vardarska Makedonija i vo koi okruzi bilo priklu~uvano Pore~e. So sli~na tema nastapi i d-r Vera Go{eva so prilogot pod naslov Socio - ekonomskata sostojba na naselenieto vo Pore~e spored popisot od 1931 godina i prezentira{e detalna slika za Pore~e vo me|uvoeniot period. D-r Mil~o Trenkoski-Lokvi~anec iznese interesni podatoci za Organizacijata na zdravstvoto vo regionot na Makedonski Brod od 1941 do 1944 godina. D-r \or|i âkarjanevski nastapi so svojot trud pod naslov Pore~ieto vo administrativno - teritorijalnite podelbi vo Makedonija 1944 - 2004 vo koj {to ja potencira{e prisutnosta na politikata vo site dosega{ni administrativni podelbi. D-r Novica Veljanovski vo svoeto izlagawe na tema Istoriskite predizvici na Pore~e vo periodot od sozdavaweto na
158
Kralstvoto na SHS vo 1918 godina do osamostojuvaweto na Republika Makedonija gi prezentira{e najva`nite politi~ki momenti od istorijata na Pore~e vo istoimeniot period. D-r Todor êpreganov vo svojot prilog pod naslov Britanskite voeni misii na teriotorijata na Pore~e 1943 - 1944 govore{e za dejstvuvaweto, dvièweto i podr{kata {to ja pruàle britanskite misii prvo na ravnogorskoto dvièwe, a potoa samo na dvièweto na NOB. Gojko Aleksoski nastapi so referatot pod naslov Borbeniot pat na Pettata proleterska prilepska i [estata pore~ka brigada i gi opi{a voenite dejstva na teritorijata na Pore~e od 15.08.1944 do 7.09.1944 godina. Se}avawata na politi~kiot komesar na [estata pore~ka brigada, Petar Pepequgoski, bea predmet na interes na d-r Vasil Jotevski vo trudot pod naslov Pore~e vo memoarite na Petar Pepequgoski i pri toa ja potencira{e va`nosta od kriti~ko ~itawe na memoarskata literatura. Akademik Boìdar Vidoevski, kako pretstavnik na prvata generacija makedonski dijalektolozi, be{e predmet na interes na dr Vasil Drvo{anov, vo negoviot prilog pod naslov Nau~niot pridones na akademik Boìdar Vidoevski vo makedonskata dijalektologija. D-r Naume Radi~eski vo svoeto izlagawe pod naslov Zaboraveniot Ilija Stojkoski - Slan{tanec govore{e za negovite najva`ni momenti od ìvotot, a pred se za negovite pi{ani dela za Pore~kiot kraj. Del od sekojdnevniot ìvot na Pore~ani povrzan so kultot i sueverijata za kamenot od Zmeoica, negoviot nastanok i mestopolo`ba be{e prezentiran od m-r Dragica Popovska vo trudot pod naslov Magisko - kultnite sodrìni povrzani so Zmeoica, s. Krapa, Pore~ko. D-r Blagoja Markoski ja prepu{ti prezentacijata na svoite pomladi kolegi Milena Taleska i Svemir Gorin koi na najvisoko nivo ja izvr{ija prezentacijata za geografskite osobini na pore~kiot kraj vo temata pod naslov Geografskata sega{nost i idnina na Pore~e. Tretata sesija ja zapo~na Milena Stoj~eska so dve izlagawa. Prvoto vo svojstvo na pretstavnik na Lokalnata Samouprava na Makedonski Brod, govore{e na tema Strategijata za razvoj na Op{tina Makedonski Brod. Vo vtoroto izlagawe pod naslov Sto~arstvoto kako glavna i osnovna granka za opstojuvawe na pore~koto naselenie prosledeno so obi~ai i veruvawa niz vekovite detalno ja prikaà osnovnata stopanska granka na pore~ani, prirodnite mo`nosti na Pore~e za razvoj i hristi-
2009/XLV/1-2
159
janskite obi~ai potpiraj}i se na Jovan Cvii} i Jozef Obremski kako glavni izvori. M-r Sa{a Dukoski vo svoeto izlagawe pod naslov Pravni modaliteti za za{tita i razvoj na Pore~e kako mikroregion/me|unarodnopravni aspekti govore{e za niskiot stopanski razvoj, za mo`nostite za pogolema turisti~ka afirmacija na kulturnite i prirodnite bogatstva na Pore~e kako i faktot deka dràvata treba da povede pogolema grià za vodnite resursi vo pore~kiot kraj. Bogoja Radeski vo svoeto izlagawe pod naslov Razvojot na kulturata vo podra~jeto na Pore~e, Op{tina Makedonski Brod dade op{t prikaz za kulturata od najstari vremiwa, na~inot na {irewe i kulturnite aktivnosti vo ponovo vreme. Za zna~eweto na MRTV, kako javen servis na gra|anite vo afirmacijata na Pore~ieto, govore{e Mi{o Netkovski vo temata pod naslov Pore~ieto niz video dokumentacijata na MTV. Posle zavr{uvaweto na tretata sesija slede{e bogata diskusija. Boro Risteski - Slan{tanec go zatvori nau~niot del od sobirot predviden za 5 septemvri 2009 godina, a naredniot den be{e organizirana poseta na pore~kite priordni ubavini.
160

Spisanie Istorija God. 2009, br.1-2, Skopje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Spisanie Istorija God. 2009, br.1-2, Skopje

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Spisanie Istorija God. 2009, br.1-2, Skopje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Godina XLV

GRADOT LIHNID I PROVINCIJATA NOV EPIR

F. Papazoglu, O pojmovima Epir i Ilirija , 197-210.

HRISTIJANSKITE MA^ENICI VO MAKEDONIJA VO I IV VEK

TAJNATA KNIGA NA BOGOMILITE: KULTUROLO[KO- ISTORISKA RETROSPEKTIVA

LIBI, t. IV, Sofi 1981, 177. Ibid., 111.

VLIJANIETO NA TEMATSKOTO UREDUVAWE VRZ STOPANSKIOT RAZVOJ NA VIZANTIJA

MAKEDONSKITE GRADOVI VO 19 VEK

MAKEDONSKOTO REVOLUCIONERNO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI`EWE I KRALSTVOTO SRBIJA

Marija Pandevska, Strumi~ki revolucioneren okrug (1893-1903), Skopje 2002, 9.

Q. Lape, cit. statija, 270-271. Istoto, 274.

A. Apostolov, cit. statija, 113.

Stra{ko Stojanovski , . , , 11- . , (1919 ) , . . : , , (), , o () .;3

Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe... - ().4

Stra{ko Stojanovski , . 28 1921 ., , , . 1922 (), .5 1923 1924 . 1924 . 6 1924 .. . . .

1923 . 1924 . () (.. ). , .

, , , 2003, 217. , (1923-1939), , 1989, 25. 8 . :

Stra{ko Stojanovski . , , , , , .9 30 1923 . , 10 11. , . , . , , 1924 . , , , , , . . . , . , ,

Stra{ko Stojanovski . , . , 1923 , . , .16 , . 17 . , , . . .17 20 , .18 1924 , , . , , , .

Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe... . : , , , . 29 1924 9 , (. , . . ), . : , () . . . , , , . , . , . , : , , , . , .19 29 , , 30 . .

., 29 1924 ., ..., 439443.

Stra{ko Stojanovski . : , ; : , , .20 . . , , . , . . . , . . , . 6- 1924 , .21 . . . (1878), (1913) (1919) , , . . ;

Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe... , . . , , . .22 , . , , , , , . , . . , , . . . . , , ,

, ., 1924 ., ..., 471-487.

Stra{ko Stojanovski . . , . .23 , . . , , . , 6- . . 24 . : . , . , , . , ( ) . .25 1924

: - . , , . , . , . . , ; 1924 , ..., 487. 25 , ..., 487-493

Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe... . , , . . 1924 , . , . 6 , , , . , . .26 . 5 . 27 , . . . , , . .28 . , . . . .29 . . , . .

, ..., 339. , ..., 141 28 , ... 239. 29 , ...,148,149.

Stra{ko Stojanovski 1923 . , 24 26 .30 . , , . , . . , 1924 ., . . . . , . . . . . . , .31 . , , . . 4 , . 9 .32

Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe... , . . 1 , 15 . . . .33 , 15 , . , , . . , - , .34 , . 24 , , .35 , . 1924 ., . , . . 24 . , .

Obedinuvaweto na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe... . , , , . , . . . 10.000 , . , , , . . . , 2 1924 , , , . . . .41 . . , , . . . , , . . . . .

Stra{ko Stojanovski . ( -. . ) , . , , . , .42 . . 1 . , 5 . . . , . , .43 . . . 2 , , 44, , .45 . . . , 10 , , .46 . . . .

IZGRADBA NA VODOVODOT VO TETOVO1

DARM. 1.1036.1.53/306. DARM. 1.1036. 1.58/441.

MAKEDONKATA VO GR^KITE ORGANIZACII NA OTPOROT (1941-1945)

KULTOT KON KAMENOT VO SELOTO DR@ILOVO SKOPSKO

, . , . . , . , , II, , , 2004, 526. 4 .

, , 5, . , [], , . , , , , , , , , . , - , . , , , ! , , , , . , , 6 1903 . , , , , , . , . , , , , . , , , . , . , , , , . , . [, .14, 1907, . ]

ZAJAKNATI SOZNANIJATA ZA MAKEDONSKITE KORENI NA MIHAJLO PUPIN

SOOP[TENIE NAU^EN SOBIR PORE^E NIZ ISTORIJATA

You might also like