Andreja Markovi, Mihaela Knez, Nina oba

Prironik za uitelje k ubeniku

Slovenska beseda v ivo

Kazalo
Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Delo z ubenikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1. enota

Pa zanimo ...

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2. enota

Pot pod noge! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Ljubo doma, kdor ga ima . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Petek je dan za ...
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 80

3. enota

4. enota

5. enota

Kar se Janezek naui ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Hura, slubo imam! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 119 Kako se poutite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 142 Nai sosedje, naa soseska
. . . . . . . . . . . . . . 145 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 158

6. enota

7. enota

8. enota

9. enota

Svet okoli nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Slovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 175 Pokai, kaj zna! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177
Reitve nalog iz Delovnega zvezka . . . . . . . . . . . . . . . 182

10. enota

Uvod
Splono o prironiku
Prironik za uitelje k ubeniku Slovenska beseda v ivo 2 je nastal kot dopolnjujoi del ubenikega kompleta s tem naslovom. V njem so zbrana pojasnila k posameznim delom ubenika in predlogi za obravnavo unega gradiva v razredu. Naslovnik prironika je seveda uitelj slovenine kot drugega/tujega jezika, v nadaljevanju imenovan lektor, ki naj predloge prironika uporablja kot koristno referenco, ne pa kot obvezujo uni program. V prironiku je zbranih mnogo zamisli, kako uinkovito uporabljati ubenik in ga nadgrajevati, prav tako so obsene in natanne razlage slovninih strani.1 Takno zasnovo prironika nam je narekovala izkunja dela z lektorji zaetniki, ki so nas pogosto prosili za pomo pri pripravi une ure. Prav tako veliko pojasnil potrebujejo tisti uitelji slovenine po svetu, ki teaje izvajajo ljubiteljsko in vasih tudi nimajo ustrezne jezikoslovne izobrazbe ali jim slovenina ni prvi jezik. Ne nazadnje pa smo imele pri zbiranju predlogov avtorice v mislih tudi izkuene lektorje, posebno tiste, ki delajo v tujini in jim morda manjka sogovornikov za pogovore o svojem delu; upamo, da bodo tudi ti v prironiku lahko poiskali ideje za popestritev svoje delovne rutine. Prironik je sestavljen iz: uvodnega dela, v katerem najprej pojasnimo, kaken je namen, kdo je naslovnik in kakne so lastnosti ubenika, sledijo splona metodino-didaktina navodila, kako se lotiti posameznih rubrik v ubenikih enotah; podrobne predstavitve desetih enot ubenika, kjer lektor najde predloge za rabo unega gradiva, mone reitve razlinih nalog, s katerimi se v ubeniku sreujejo uporabniki, in predloge za smiselno nadgradnjo vsebin; ob koncu obravnave vsake enote je tudi preglednica vaj, kjer je doloen namen vaj delovnega zvezka ter njihova navezava na besedila oz. slovnine vsebine, in reitve nalog iz delovnega zvezka. Prironik torej dosledno in po vrsti sledi gradivu iz ubenika, za lajo orientacijo so ob opisih dejavnosti navedene tevilke strani ubenika, na katere se razlaga nanaa. Prav tako so lektorju v pomo kazalke, ki ga usmerjajo na smiselne povezave med besedili, rubriko Besedni zaklad, slovnico in vajami delovnega zvezka:

U ubenik, DZ delovni zvezek, S slovnica, BZ besedni zaklad.

O namenu, naslovniku in lastnostih ubenika

Slovenska beseda v ivo 2 je ubenik za nadaljevalni teaj (od 200 do 240 ur pouka), pripravljen za delo z lektorjem. Namenjen je torej daljim teajem in je na taknih teajih tudi preizkuen. To pomeni, da je mono pri pouku, ki obsega okoli dvesto unih ur, izvesti veino programa ubenika, prav tako pregledati vaje delovnega zvezka, si vzeti as za usvajanje, utrjevanje in nadgrajevanje znanja. Posledino je precej obseen tudi ta prironik. Ubenik je mono uporabljati tudi na teajih, ki obsegajo manje tevilo unih ur, le da se pri tem od lektorja priakuje, da bo iz vsega ponujenega izbral svoji skupini ustrezne vsebine in ga mnoica predlaganih dejavnosti ne sme zavesti. e ima lektor torej na voljo manj ur, mora poleg tega, da predlagano gradivo kri, tudi spodbujati k im bolj samostojnemu delu (npr. vaje iz delovnega zvezka uei se pregledujejo sami s pomojo reitev, s pomojo slovarjev si pripravijo sezname besed iz rubrike Besedni zaklad, dalje se1

stavke piejo doma, tudi branje literarnih besedil je primerno za samostojno delo).

Naslovnik
Slovenska beseda v ivo 2 se navezuje na istoimenski ubenik za zaetni teaj, zato je primeren za tiste, ki so tak teaj e opravili. Lahko pa ga uporabljajo tudi drugi, ki so do te stopnje znanja prili kako drugae: ali so se uili sami (navadno z bivanjem v slovenskem okolju) ali so lani dvojezinih druin, v katerih pa slovenina ni zastopana toliko kot prvi jezik. Vasih med nadaljevalce vkljuimo tudi govorce kaknega slovanskega jezika, saj lahko zaradi dobrega razumevanja preskoijo zaetno stopnjo. Naslovnik ubenika se navadno udeleuje teaja/pouka/ lektorata in ga v prironiku poimenujemo udeleenec. Pri izboru tem in drugih vsebin smo avtorice upotevale program Slovenina za tujce2 in Sporazumevalni prag za

Razlog za natannejo razlago slovninih vsebin je bil tudi v tem, da do nedavnega ni bilo slovnice slovenskega jezika, prilagojene delu s tujci. To vrzel je na nadaljevalni stopnji zapolnil izid prironika Sporazumevalni prag za slovenino (gl. op. 3), ki je nastajal soasno s pripravo ubenika in se avtorice nanj pogosto sklicujemo. V Prironiku za uitelje k ubeniku Slovenska beseda v ivo 2 je slovnina razlaga seveda predstavljena z vidika izvedbe v razredu. 2 FERBEAR, Ina, PIRIH - SVETINA, Nataa, 2002: Izobraevalni programi. Izobraevanje odraslih. Slovenina za tujce. Ljubljana: Ministrstvo za olstvo, znanost in port. Zavod RS za olstvo.

slovenino3 ter izkunje, ki smo jih pridobile pri pouevanju slovenine kot drugega/tujega jezika.

Vsako enoto popestri rubrika Preobleene besede, kjer elimo udeleencem predstaviti nekaj pogostih slovenskih frazemov in pregovorov. Sledi rubrika Besedni zaklad, v kateri je v pomenskih sklopih predstavljeno besedie, ki ga morajo udeleenci usvojiti. Slovnine vsebine so podane v obliki preglednic, ob katerih so primeri z obravnavanimi slovninimi prvinami. Veino slovninih pravil lahko udeleenci opazujejo tudi v besedilnem delu vsake enote in utrdijo v vajah v delovnem zvezku. Terminologija pri navajanju slovninih vsebin je v slovenini in izbrani so le najpreprosteji termini, saj si elimo, da bi bili v pomo tudi udeleencem, ki nimajo jezikoslovnega znanja. Najosnovneje in v razredu pogosto rabljene termine razlagamo v opombah z mednarodnimi vzporednicami, in sicer ko se termin pojavi prvi. Vsako enoto zakljuuje literarna stran, kjer se udeleenci sreujejo z besedili iz sodobne slovenske knjievnosti. Predstavljene so razline literarne zvrsti, vsebinsko pa se tematika besedil navezuje na posamezno enoto. K ubeniku spada tudi delovni zvezek, v katerem je vrsta najrazlinejih vaj, namenjenih utrjevanju besedia, sporazumevalnih vzorcev in slovnice.

Zgradba ubenika
Ubenik obsega 10 enot. Prva, uvodna enota, je namenjena ponavljanju e usvojene snovi na zaetni stopnji in seznanjanju udeleencev s pravili sporazumevanja ter sredstvi, s katerimi si pri komunikaciji pomagamo; tema te enote je lovekova identiteta. V naslednjih osmih enotah se udeleenci seznanijo z naslednjimi temami: potovanje in storitve, druina in dom, prosti as, izobraevanje, delo, zdravje in osebna higiena, oje bivalno okolje in promet, narava (ire okolje) in ekologija. Zadnja, deseta enota, je ponavljalna. Preverja, ali so udeleenci usvojili obravnavane vsebine, in hkrati pripravlja na izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni in srednji ravni. V njej so zajete vaje za razumevanje zapisanih in govorjenih besedil, vaje za preverjanje slovninega znanja in pisanja. Ob izpolnjevanju vpraalnika (portfolija) lahko udeleenci sami ovrednotijo svoje znanje.

Zgradba enote
Jedro enote je besedilni del, ki zajema razlina zapisna in govorjena besedila. Vsa so prirejena za delo v razredu. Sledijo vaje za razumevanje, besedie, govorjenje in pisanje.

Primer strani: str. 6/7

razlaga besed vaje, ki preverjajo razumevanje vaje za pisanje

besedilo

vaje za besedie

vaje za govorjenje rubrika Preobleene besede

3 FERBEAR, Ina, 2002: Sporazumevalni prag za slovenino. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

Delo z ubenikom
Priprava une ure
Ubenik je zasnovan tako, da se besedilni del, slovnine vsebine, rubrika Besedni zaklad, dejavnosti za govorjenje in pisanje ter vaje v delovnem zvezku povezujejo in dopolnjujejo, na kar naj bo lektor pri izboru vsebin pozoren, e posebno, e se odloi, da bo katero od njih izpustil. Navadno v eni uni enoti obravnava eno od besedil in eno od slovninih vsebin ter seveda predvidi tudi uvodno (motivacijsko) in zakljuno dejavnost (povzemanje snovi, sprostitev). Vasih je treba ve asa posvetiti obravnavi novega besedia, predvsem na zaetku dela z novo enoto, vasih utrjevanju/razlagi/vadenju kakne teje slovnine strukture. Konverzacijske dejavnosti je smiselno izpeljati pri pouku, dejavnosti za pisanje, e zlasti obseneje, pa lahko udeleenci opravijo doma. Lektor je torej pozoren na to, da udeleenci enakomerno razvijajo vse tiri jezikovne spretnosti (branje, posluanje, govorjenje in pisanje). Prav tako predvidi dejavnosti za udeleence, ki po znanju odstopajo od veine (so bolji ali slabi), in izbere razline oblike dela: individualno, v paru ali skupinsko.

Rubrika Besedni zaklad

Rubrika Besedni zaklad je sestavljena iz dveh delov: v prvem je predstavljeno besedie, v drugem pa so navedeni sporazumevalni vzorci oz. jezikovne funkcije. Besedie je tisto, ki je kljuno pri obravnavi doloene teme in ki naj bi ga udeleenci aktivno usvojili: delno se besede pojavljajo v besedilih, v primerih pri razlagi slovninih vzorcev in vajah, dodane pa so e druge pomembne besede izbranega tematskega sklopa. Nekatere besede so udeleenci spoznali e na zaetni stopnji, kar jim daje potrditev in samozavest. Na nadaljevalni stopnji jih lahko uporabijo v druganih situacijah in besednih zvezah in tako utrdijo in poglobijo e znano. Pri pouku glede na potrebe udeleencev sezname besed dopolnjujemo (prim. Sporazumevalni prag). Lektorjev pristop k besednim seznamom je lahko vedno znova ustvarjalen pripravlja pa naj take dejavnosti, da bodo udeleenci im bolj aktivni. Besedni zaklad se lahko obravnava v celoti (kot uvod v novo temo) ali povzetek obravnavanega besedia v enoti (ob doloenih besedilih oz. dejavnostih). Udeleenci na tej stopnji poznajo e precej besed, vendar je njihov spomin z njimi deloma e zasien, zato si teje zapomnijo nove besede, predvsem abstraktne. Najvekrat nimajo teav pri razumevanju njihovega pomena, saj si delno e znajo pomagati s sklepanjem iz sobesedila in z besedotvornimi postopki, teje pa se besed spomnijo, kadar jih morajo sami uporabiti. Pri razlagi pomena nove besede lektor vedno preveri, ali jo kdo od udeleencev v skupini morda e pozna in jo lahko razloi ali prevede soolcem. Sicer pa lektor besede razlaga s preprostimi opisi in kretnjami, s slikovnim gradivom, z nazornimi primeri rabe ali s prevodom. Pomembno je, da udeleenci poleg pomena besede vedo, kako jo lahko rabijo. Lektor jih navaja tudi na rabo slovarjev. Veina dejavnosti za usvajanje besedia je primerna tudi za delo v manjih skupinah ali parih; navadno skupine rade tekmujejo, katera bo prej reila zastavljeno nalogo ali katera se bo spomnila ve besed. Da bi si udeleenci besede im laje zapomnili, je dobro, da: G jih im vekrat vidijo (v sobesedilu, na listkih, na prosojnici, na tabelski sliki, v povezavi s slikovnim gradivom) in zapiejo (v svojih zapiskih, v razlinih vajah ...) ter da jih im vekrat sliijo (od lektorja, soolcev, s posnetkov) in izgovorijo (sami ali v zboru s soolci); G tvorijo iz njih besedne zveze, opazujejo druljivost besed in jih primerjajo z besednimi zvezami v svojem jeziku (npr. prati perilo, prati solato, prati posodo ); G jih uporabijo v svojih povedih ali besedilu; G tvorijo besedne druine (npr. kolesariti kolesar, kolesarka, kolesarjenje, kolesarski, kolo ...); G poiejo besede istega pomenskega polja (npr. bolezen, zdravilo, zdravnik, lekarna ...).

Pristopi k rubriki Besedni zaklad

Slikovno gradivo
Tak nain je primeren predvsem za razlago in utrjevanje besed, ki poimenujejo konkretne predmete, stvari, dejavnosti (npr. pohitvo, gospodinjske potrebine, ivali, dele telesa, portne dejavnosti, konjike, poklice, poimenovanja iz narave ...). Predlagamo naslednje monosti dela s slikovnim gradivom: G Lektor pripravi kartice s slikami in kartice z besedami, ki poimenujejo predmete na slikah. Udeleenci poiejo pare besedo in predmet, ki ga ta poimenuje. Tak nain je primeren, kadar imajo udeleenci v skupini razlino znanje (slabi dobijo slike, bolji besede) ali kadar moramo nekaj udeleencev dodatno zaposliti (lahko igrajo npr. igro spomin). G Vajo lahko lektor izvede tudi tako, da udeleencem razdeli nekaj kartic s slikami in nekaj kartic z besedami. Pri

tem pazi, da udeleenec ne bo imel hkrati slike predmeta in besede, ki ta predmet poimenuje. V nadaljevanju eden izmed udeleencev pokae sliko, udeleenec, ki ima poimenovanje zanjo, pa dvigne kartico z besedo in besedo tudi izree. Udeleenci lahko komplet svojih kartic predajo sosedu in igro ponovijo. G Slike predmetov lektor nalepi na plakat (ali pritrdi na tablo oz. predvaja na prosojnici). Udeleenci k slikam predmetov napiejo poimenovanja zanje.

menke (npr.: gripa, rak, opeklina, mazilo, povoj, alergija, tableta ...). Udeleenci okrog vsake nadpomenke prilepijo ustrezne podpomenke. G Lektor preuredi tabele iz rubrike Besedni zaklad tako, da pusti le nadpomenke, podpomenke oz. besede, ki bi spadale v posamezen okvir, pa zapie na listke/prosojnico. Udeleenci dopolnijo tabele.

Iskanje parov
Udeleenci med besedami poiejo pomenske pare: G mo ena, brat sestra, oe mama, dedek babica, stric teta; G uenec uitelj, dijak profesor, tudent profesor, vajenec mojster; G prodajalec trgovina, zdravnik bolninica, delavec tovarna, odvetnik sodie, uitelj ola.

Asociacije in izdelava miselnih vzorcev

Prevetritev spomina je dejavnost, ki je vedno primerna kot uvod v doloeno temo oz. besedilo. G Udeleenci ob doloeni izhodini besedi iejo asociacije, ki se jim sproijo ob njej. G Nato besedie uredijo v obliki miselnega vzorca. Te dejavnosti se navadno lotevamo v vejih ali manjih skupinah, vasih tudi individualno. Udeleenci opazujejo, katere asociacije so jim skupne, katere so individualne, kaj bi navedli e v svojem jeziku, pa ne poznajo slovenskih besed.

Kviz
To je dejavnost, ki je primerna za preverjanje razumevanja besedia. Lektor mora biti pri sestavljanju vpraanj/iztonic pozoren na to, da uporablja im preprosteje besedie, lahko pa kviz sestavljajo tudi udeleenci sami. Nekaj primerov vpraanj: Trava v parku ali naselju se imenuje: a) travica b) zelenica c) steza Kolesarji vozijo po: a) kolesarnici b) kolesarski cesti c) kolesarski stezi e je cesta zaprta, je organiziran: a) odcep b) zastoj c) obvoz Vozilo, ki odpelje napano parkiran avto, se imenuje: a) pajek b) lisica c) hro Cesta okoli mesta se imenuje: a) avtocesta b) okolica c) obvoznica Peci morajo hoditi po: a) cestnini b) ploniku c) cesti

Razvranje besed/besednih zvez po razlinih merilih

Udeleenci razvrajo besede glede na razlina merila, npr.: G znane, neznane besede; G besede, ki spadajo v isto pomensko polje; G logino sosledje: rojstvo poroka loitev smrt, vrtec osnovna ola srednja ola fakulteta, izvir potok reka morje, soba garsonjera stanovanje hia, ulica soseska etrt mesto; G preferenco (udeleenci razvrstijo dejavnost glede na to, katera jim je najbolj ve): slikanje fotografiranje gledanje filmov petje ples branje knjig.

Iskanje sopomenk, protipomenk

Pri razlagi besedia si velikokrat pomagamo s sopomenkami. G Iemo slovenske besede in njihove mednarodne razliice, (npr. pustolovina avantura, gledalie teater, emocionalen ustven, zamisel ideja, intalacija napeljava ...). G Iemo lahko tudi slovenske sopomenke (npr. vedno znova zmeraj, bogat premoen, bolnica bolninica, babica stara mama, oe ata ...). Mednarodne izraze udeleenci hitro prepoznajo, teje se nauijo slovenskih besed. Pri iskanju sopomenk si lahko pomagajo tudi s slovarji. Lektor naj bo pozoren na to, da bodo tudi obravnavane sopomenke pogosto rabljene besede (npr. oala naoniki naoniki je sopomenka, ki jo zelo redko rabimo, zato ji pri pouku ne posvetimo veje pozornosti). Velikokrat skuamo besedo razloiti tudi s protipomenko (npr. lep grd, smrdeti diati ...).

Ugibanje besed
Pantomima in risanje: lektor razdeli udeleencem besede, ki jih morajo ti im nazorneje pokazati svojim soolcem (npr. hina opravila, konjiki, bolezni, poklici) ali narisati (npr. hia, blok, stolpnica). G Opisovanje: eden od udeleencev si zamisli besedo iz obravnavanega besedia in jo opisuje, drugi ugotavljajo, katero si je izbral.
G

Iskanje podpomenk, nadpomenk

Lektor na veje liste nalepi nekaj nadpomenk (npr: zdravilo, bolezen, pokodba). Na vsak list nalepi eno, udeleencem pa razdeli listke, na katerih so zapisane podpoG

Pogovor ob besedah
Ob besedah se vedno lahko razvije pogovor (npr. ob uenju slovenskih poimenovanj drav in mest na str. 26 si udeleenci ogledujejo poimenovanja drav, zapisana na listkih/zemljevidu, pri tem ugotavljajo, kam si elijo iti, kje so e bili, kje jim je bilo ve, katera drava se jim zdi zanimiva).

Obravnava sporazumevalnih vzorcev (jezikovnih funkcij)

Lektor sporazumevalne vzorce umesti v situacijski in sociokulturni okvir (kdaj, v katerih okoliinah se rabi doloen vzorec, slovenske znailnosti, npr.: na zdravje, estitam, vesele praznike ). Sporazumevalni vzorci so vasih odvisni tudi od poznavanja slovninih vsebin (npr. svetovanje oblike z velelnikom ne moremo obravnavati, dokler udeleenci ne znajo tvoriti velelnike oblike glagola). Udeleenci se s sporazumevalnimi vzorci ne sreujejo le v ubeniku, ampak tudi pri splonem sporazumevanju z lektorjem in drugimi udeleenci (npr. se opraviijo, kadar zamudijo ali ne naredijo naloge, prosijo za ponovitev besede, izrazijo hvalenost, nezadovoljstvo; lektor lahko prosi za tiino, pohvali udeleence, se opravii, izrazi mnenje ...)

Igra vlog
Lektor nartuje igro vlog tako, da udeleenci rabijo tisto besedie in sporazumevalne vzorce, ki jih morajo e utrditi (gl. npr.: Prironik, 4. enota, kupovanje vstopnic, str. 61). Dejavnost je zelo kompleksna: poleg besedia vadijo udeleenci tudi slovnine in sporazumevalne vzorce.

Besedila
Splono o besedilih
Besedila v ubeniku so namenjena branju in posluanju, so zvrstno raznolika, po teavnosti laja in teja. Izbrana so glede na temo enote, v njih se delno pojavljajo besedie iz rubrike Besedni zaklad in strukture s slovninih strani; znova pa se z besedili sreujemo v vajah delovnega zvezka (glej navezovanje vaj pri posamezni enoti). 2. enota: pismo, razglednica, odlomek iz turistinega vodnika, pritoba, odlomek iz romana 3. enota: izjava (izraanje mnenja), estitka, voilo, pesem, asopisni lanek (nasvet), mali oglas, asopisni lanek (pripoved, opis), zapisan dialog iz filma

4. enota: opis, asopisni lanek (intervju), vabilo, odlomek iz romana 5. enota: pripoved, ponudba, pronja, pismo bralcev, nasvet, odlomek iz romana

Zapisana besedila
Ubenika besedila
Z izjemo literarnih besedil, ki so v celoti avtentina, so neliterarna besedila ubenika. To pomeni, da smo avtorice izvirna besedila prilagodile in jih pripravile za doseganje zastavljenih unih ciljev (usvajanje besedia, sporazumevalnih vzorcev ali slovninih struktur). Pri udeleencih, ki imajo dobro razumevanje (tj. pri slovanskih govorcih ali pri potomcih Slovencev iz tujine, pa tudi drugih), naj lektor ubenika besedila nadgrajuje z avtentinimi besedili s podobno tematiko. Besede v besedilih niso naglaene, saj se v slovenini naglas ne zaznamuje.

6. enota: asopisni lanek (pripoved), oglas za delo, prijava za delovno mesto, asopisni lanek (nasvet), odlomek iz romana

7. enota: anketa, plakat, izjava (izraanje mnenja), asopisni lanek (pripoved), odlomek iz romana 8. enota: izjava (pripoved), asopisni lanek (pripoved), nasvet, pripoved, poroilo (rna kronika), anketa, odlomek iz romana/kriminalke 9. enota: asopisni lanek (pripoved), pesem, odlomek iz
potopisa

Literarna besedila
Vsako enoto zakljuuje avtentino literarno besedilo. Z njimi smo elele avtorice udeleence seznaniti z delkom slovenske literature in jih vzpodbuditi k spoznavanju umetnikega jezika. Lektor se odloi, ali bo besedila obravnaval pri pouku ali jih bodo udeleenci prebrali doma. Ker so pravzaprav nadgradnja in popestritev doloene teme in se ne navezujejo na slovnine vsebine v ubeniku in vaje v delovnem zvezku, jih lektor, e pri pouku nima dovolj asa, lahko tudi izpusti. V zvezi z besedilom lahko pripravi posebne dejavnosti (glej obravnavo posameznih besedil v prironiku), ni pa nujno, saj se lahko udeleenci ob literarnih besedilih prepustijo le uitku pri branju.

10. enota: vabilo, mali oglas, reklama, navodilo

Govorjena besedila
V vsako enoto so vkljueni posnetki, priredbe razlinih govorjenih besedil (izjav, dialogov, intervjujev). Vsa besedila so udeleencem na voljo tudi v zapisani obliki, in sicer na koncu ubenika (str. 145149). So pomemben del posamezne enote, vanje so pogosto vkljueni besedie, sporazumevalni vzorci, pomembni za napredovanje udeleencev, in slovnine strukture, ki jih obravnavamo na slovninih straneh. Vsi posnetki so v zborni izreki, le eno od besedil (8. enota, Mojega avta ni ve) je na zgoenki posneto v dveh variantah, zborni (posnetek t. 25, 26) in nareni (posnetek t. 27, 28), in sicer z namenom, da ima lektor monost predstaviti razline rabe jezika.

Udeleenci v ubeniku spoznajo naslednje besedilne vrste: 1. enota: asopisni lanek (predstavitev osebe), slovarski
lanek, odlomek iz Bontona, pesem

Pogovornemu jeziku naj se lektor ves as pouka posvea po svoji presoji, glede na to, kje poteka pouk oz. kaj lahko udeleenci sliijo v okolju, kjer ivijo. Lektor naj jih pri tem opozori na vlogo, ki jo ima zborni jezik (npr. razumevanje govorcev, ki sicer govorijo razlina nareja, javno nastopanje).

Lektor posebej opozori na besede, za katere misli, da si jih morajo udeleenci posebej zapomniti (v prihodnjih urah jih utrjuje v vajah in vodenih dejavnostih), razloi pa tudi tiste, ki so kljune za razumevanje obravnavanega besedila. Slednje ponavadi izpostavimo le pred branjem besedila, da bi olajali razumevanje, pozneje pa jim ne posvetimo ve pozornosti.

Delo z besedili
Veliko razlinih pristopov k obravnavi besedila je opisanih e v Prironiku za uitelje k ubeniku Slovenska beseda v ivo (za zaetnike)4; vse je mono izpeljati tudi na nadaljevalni stopnji. Dejstvo je, da ima mnogo udeleencev na nadaljevalni stopnji e veliko teav z razumevanjem besed in s tem z razumevanjem besedila, zato je velik del dejavnosti pred in med obravnavo besedila ter po njej namenjen delu z besediem. Drugo skupino dejavnosti obsegajo vaje za govorjenje in pisanje.

Branje besedila
Nadaljevalci naeloma nimajo vejih teav z branjem. Lektor presodi, ali bo prvo branje izvedel sam na glas ali bo branje tiho. Udeleenci na nadaljevalni stopnji se mnogo pogosteje lotevajo branja tiho oz. individualno, kot to velja za zaetno stopnjo. Glasno branje je smiselno predvsem, e imajo udeleenci teave z naglaevanjem besed. Takrat lahko besedilo tudi razreemo na posamezne povedi. Vsak udeleenec izbere eno od povedi in jo prebere. Ni nujno, da si povedi smiselno sledijo, saj vadimo predvsem pravilno izgovarjavo. Udeleenci lahko vekrat izberejo isto poved, dokler jim pravilno naglaevanje besed in izgovarjava ne delata ve teav. Kadar imajo besede v razlinih sklonih ali glagolskih oblikah premini naglas, lektor pripravi e nekaj primerov povedi, v katerih se besedam naglas spremeni (npr.: arli in Damjana sta velka ljubitelja starin. arli je vlik ljubitelj starin. eprav ivm v urejeni druini, nisem sreen. vi bolj zdravo!) Za popestritev lahko lektor izbere tudi druge oblike branja: skupinsko branje, tekmovanje v hitrosti branja ... Lektor lahko nekaj pozornosti nameni interpretaciji besedil, predvsem literarnih. Udeleenci lahko: G ugotavljajo razpoloenje v besedilu; G spreminjajo barvo glasu, predvsem kadar je besedilo dialoko; G podrtujejo dele, kjer je viek pripovedi/pesmi; G naredijo premor, kjer besedilo vabi k razmiljanju oz. je ekspresivno; G pri poudarjenih delih/besedah pogledajo obinstvo; G pazijo na dih.

Dejavnosti pred branjem/posluanjem besedila

To so tiste dejavnosti, ki v udeleencu vzbujajo zanimanje za besedilo (motivacijske dejavnosti), in dejavnosti, ki mu olajajo razumevanje besedila (delo z besediem).

Motivacijske dejavnosti
Vodeni pogovor: o temi besedila se pogovarjamo ob vnaprej pripravljenih vpraanjih ali slikovnem gradivu. G Predvidevanje vsebine iz naslova: ob naslovu, ki mora biti poveden, udeleenci sklepajo, o em bo govor v besedilu. G Tvorjenje besedila iz kljunih besed: lektor udeleencem prikae (na prosojnici, listkih) nekaj kljunih besed iz besedila. Na podlagi besed udeleenci predvidijo vsebino in tvorijo svoje besedilo.
G

Delo z besediem
Pred branjem besedila lektor premisli, kako bi udeleencem olajal razumevanje. V pripravi si oznai besede, ki jih udeleenci dobro razumejo, in besede, ki jih verjetno ne bodo razumeli besede zapie premeano kot seznam na prosojnico (ali v razredu na tablo) ali pa jih napie na posamezne listke. V sezname besed iz besedila vkljui vsaj polovico e znanih, saj udeleenci tako dobijo obutek, da nekaj e znajo, in izgubijo strah pred nerazumevanjem besedila. Pred obravnavo besedila torej lektor da besede v obravnavo: najprej udeleenci besede delijo na tiste, ki jih vsi poznajo, in tiste, ki jih ne poznajo: besede na prosojnici/tabli obkroamo z razlinima barvama, besede na listkih pa delimo na dva kupa. e kateri izmed udeleencev pozna kakno besedo, jo poskusi razloiti drugim. Nazadnje lektor razloi besede, ki so neznane vsem. Besede nato udeleenci rabijo v razlinih smiselnih povedih.

Posluanje besedila
V vsaki enoti sta vsaj dve govorjeni besedili. Razumevanje govorjenega besedila dela udeleencem obiajno veje teave kot razumevanje zapisanega, ker je as posluanja omejen. Veje teave se kaejo predvsem pri tistih udeleencih, ki so se slovenino nauili iz pisnih virov oz. so bili omejeni na majhno tevilo slovenskih govorcev. Lektor udeleence lahko navaja na posluanje: G v zaetnih enotah nameni ve asa dejavnostim pred posluanjem oz. delu z besediem; G udeleence opozori, naj se osredotoijo samo na zahtevane podatke; G poaka, da si udeleenci pred posluanjem vaje za sluno razumevanje najprej ogledajo;

4 MARKOVI, Andreja, RIGLER ILC, Katarina, 2003. Prironik za uitelje k ubeniku Slovenska beseda v ivo. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

posnetek po potrebi vekrat predvaja oz. ustavlja, e je to treba; kadar imajo udeleenci kljub ustavljanju teave, lahko besedilo sam (ali kdo od udeleencev) poasi prebere oz. med posluanjem posnetka udeleence opozori, v katerem delu posnetka (povedi) se skriva podatek; G prepria se, da imajo udeleenci med posluanjem dovolj asa za zapisovanje podatkov, kadar naloge to od njih zahtevajo, in temu prilagodi predvajanje posnetka.
G

partnerjem/partnerji im bolj natanno zapisujejo besedilo; G sestavljajo razrezano besedilo; G opazujejo slovnine in sporazumevalne vzorce. Osredotoijo se predvsem na tiste vzorce, ki jih obravnavamo pri posamezni enoti oz. so znailni za doloeno besedilno vrsto in elimo nanje posebej opozoriti.

Lektor lahko ob vajah v ubeniku pripravi tudi dodatne vaje za razumevanje in pri tem pazi, da bo preverjal druge stvari: e vaja v ubeniku preverja globalno razumevanje, lahko pripravi dodatno vajo za razumevanje podrobnosti in obratno. Dobro je, da lektor tudi sluno gradivo izkoristi v vseh razsenostih (od besedia do sporazumevalnih in slovninih vzorcev in zvrstnih znailnostih), prav tako kot zapisana besedila. Pri tem mu je v pomo zapis besedil.

Dejavnosti po branju/posluanju Delo z besediem

Lektor razloi besede, ki jih udeleenci ne razumejo. Ob posamezni besedi udeleenci tvorijo besedne druine in iejo besede istega pomenskega polja, uporabijo besedo v ustrezni besedni zvezi, povedi ali krajem besedilu.

Preverjanje bralnega/slunega razumevanja

Udeleenci: G reujejo vaje/naloge ob besedilu; G obnavljajo besedilo tako, da: odgovarjajo na vpraanja lektorja/drugih udeleencev, pripovedujejo obnovo besedila tako, da vsak pove le eno poved, to pa mora soolec nadaljevati, pri krajih besedilih (npr. izjave znanih Slovencev, 3. enota; nasveti za zdravje, 7. enota, predstavitev ekolokih izdelkov, 9. enota) posamezno besedilo prebere le del soolcev in o vsebini poroa preostalim, ki skuajo le s pomojo njihove obnove reiti naloge ob besedilu, ugotavljajo, kateri podatki so spremenjeni: lektor (ali udeleenci drug drugemu) na delovni list napie (napiejo) razliico besedila s spremenjenimi podatki; sledi ugotavljanje, kaj je drugae.

Dejavnosti med branjem/posluanjem Delo z besediem

e lektor pred branjem/posluanjem besedila besediu ni namenil pozornosti, bodo imeli udeleenci najverjetneje teave z razumevanjem. Lektor jih navaja na strategije, ki jim bodo v pomo pri razumevanju neznanega besedia. Udeleenci: G se osredotoijo na besede, ki jih razumejo; G skuajo o pomenu neznane besede sklepati iz sobesedila; G oznaijo besede, ki jih razumejo/ne razumejo, mednarodne izraze (tujke), besede, ki se jim zdijo kljune za razumevanje, ki se jim zdijo teke/lahke ...; G poiejo koren besede in skuajo ugotoviti, v katero besedno druino sodi; G se nauijo poiskati pomen besede v slovarju. Pri pisanju neznanih besed iz besedila na tablo je lektor pozoren na to, da poleg nedolonike oblike glagola pie tudi obliko za 1. osebo ednine, pri samostalnikih imenovalniko obliko in pri pridevnikih obliki za moki in enski spol, e se obliki razlikujeta v nekonnikem delu (npr. bolan, bolna).

Ustvarjalne dejavnosti
Tvorjenje podobnega besedila: Udeleenci s pomojo prebranega/slianega besedila tvorijo besedila, ki bi ga lahko uporabili pri svojem sporazumevanju oz. v situacijah, v katerih se po navadi znajdejo (npr. predstavitev svoje druine, konjikov, pisanje vabila, pritobe, pronje ...). Besedila napiejo, povejo, posnamejo. G Sprememba besedilne vrste, anra: Udeleenci preoblikujejo besedilo iz intervjuja v pripoved in obratno, iz asopisnega lanka v pismo, iz nedialoke oblike v dialoko, iz vljudnega, prijaznega v nesramno ali humorno besedilo (npr. povabilo). G Pogovor ob besedilu: Vsako besedilo je dobra iztonica za pogovor. Udeleenci povedo svoje mnenje, izkunje, ki jih imajo v zvezi s temo besedila. G Dramatizacija: Prebrano ali sliano besedilo udeleenci zaigrajo. Za to so zelo primerna vsa dialoka besedila (taka so predvsem sluna besedila in intervjuji), e jih udeleenci predhodno preoblikujejo, pa tudi nedialoka.
G

Druge dejavnosti za preverjanje bralnega/slunega razumevanja med branjem/posluanjem

Udeleenci: G odgovarjajo na vpraanja oz. reujejo naloge ob besedilu. Naloge lahko reujejo udeleenci e med branjem oz. po branju; G smiselno dopolnjujejo besedilo. Lektor lahko besedilo preoblikuje tako, da izpusti nekatere kljune besede (lahko tudi prebarva dele besed) oz. dele povedi. Udeleenci poskuajo nato v prazne prostore vpisati besede ali dele povedi, ki jih lahko lektor ponudi v okviru ob besedilu oz. se jih spomnijo sami, in tako smiselno dopolnijo besedilo; G piejo po nareku (dejavnost je primerna za kraja besedila). Lektor dvakrat prebere besedilo; udeleenci si skuajo ob posluanju narediti im ve zapiskov, nato s

Dejavnosti za govorjenje in pisanje

Besedilom sledijo vaje za govorjenje in pisanje. Udeleence usmerjajo iz situacije v besedilu v njihovo osebno. Vzpodbujajo jih k izraanju mnenja o doloeni problematiki (npr. Kaj mislite o vzgoji otrok? Kako se je treba ukvarjati z otroki, kako se z njimi pogovarjati?), pripovedovanju o svojih izkunjah, dogodkih, spominih (npr. Napiite e vi nekaj spominov o svojem domu, druini. Koga ali esa se radi spominjate?) in k razmiljanju, kaj morajo storiti, rei, da bodo dosegli svoj cilj (npr. Sestavite male oglase najemate stanovanje). Udeleenci se razlino izraajo. V glavnem se pojavljata dve vrsti teav: G nekateri udeleenci pri pisanju in govorjenju uporabljajo minimalen nabor besed, ki ga sicer pravilno in spretno rabijo v sobesedilu; v svoj govor in pisanje le s teavo vkljuijo nove besede. Take udeleence lektor vzpodbuja k rabi razlinih oz. novih besed. Pri pregledovanju pisnih izdelkov lektor udeleenca opozarja s komentarji (npr. V sestavku ste uporabili samo naslednje glagole: biti, iti, imeti, gledati; poskusite se izraziti z ve razlinimi glagoli.) ali navede nekaj drugih izraznih monosti (npr. Namesto glagola iti bi lahko v tem besedilu uporabili: oditi, odpotovati, odhiteti, odpeljati se ...). Udeleencem izroi sezname besed, ki naj jih rabijo pri sestavljanju doloenega besedila. G drugi udeleenci pa se izraajo prezahtevno in zato naredijo preve napak oz. tvorijo nekoherentno besedilo. Pri njih je zelo uspeno t. i. pisanje ali govorjenje po modelu. Lektor pripravi besedilo, udeleenci pa napiejo ali povejo podobno besedilo z drugimi podatki. Ui jih, kako naj povedi poenostavijo. lektor ogico vre drugemu udeleencu), vleenjem listkov (vsak od udeleencev nakljuno izbere listek z vpraanjem) ali pa udeleenci kliejo drug drugega, namesto da je lektor tisti, ki doloa govorca.

Primera:
Pogovor o dogodkih, ki so zaznamovali nao ivljenjsko pot (3. enota, pred branjem ali po branju izjav znanih Slovencev): lektor udeleence prosi, naj prinesejo nekaj fotografij ali predmetov, ki jih spominjajo na prelomne ali lepe trenutke v njihovem ivljenju. Tudi sam prinese nekaj fotografij. Ob fotografijah najprej sam opie dogodke, nato to storijo tudi udeleenci. Po pogovoru e enkrat izpostavi besede, ki si jih morajo zapomniti. G Pogovor ob besedilu V bratovi senci: udeleenci preberejo besedilo V bratovi senci (5. enota, str. 65). Sledi svetovanje Tomiju. Udeleenci pripovedujejo svoje nasvete, lektor jih vzpodbuja k razlinim izraznim monostim za svetovanje: na listke napie vzorce za svetovanje, ki so navedeni v rubriki Besedni zaklad (str. 67). Preden vsak udeleenec pove svoj nasvet, izbere/potegne listek s sporazumevalnim vzorcem in ga vkljui vanj. Tako so udeleenci prisiljeni, da uporabijo razline izrazne monosti, ne le tiste, s katero se najpogosteje izraajo oz. se jim zdi najlaja.
G

Igre vlog (dialogi, okrogla miza ...)

Igra vlog po danem scenariju je zelo kompleksna dejavnost. Lektor pripravi opis osebe in dejanje, ki ga eli ta izvesti. Pri tem je pozoren na to, da bodo situacije, v katere postavi udeleence, zanje relevantne. e presodi, da se v nekatere vloge ne bodo mogli viveti, ker jih v vsakdanjem ivljenju ne opravljajo (npr. vloga zdravnika, delodajalca, prodajalca ...), te vloge odigra sam oz. med udeleenci poie takega, ki to izkunjo morda ima. Kot primer lahko uporabi tudi avtentino gradivo (npr. odlomek okrogle mize na televiziji). Dejavnost zahteva od lektorja temeljito pripravo, saj mora dati natanna navodila. Udeleenci pa morajo opis vloge, ki naj bi jo zaigrali, razumeti in nato podatke uporabiti v konkretni situaciji, s imer vadijo svojo komunikacijsko zmonost. Udeleence navajamo na strategije, ki pripomorejo k uspeni komunikaciji. Pri pripravi na pogovor med najemnikom in najemodajalcem (Sestavite mali oglas najemate stanovanje, 3. enota, str. 37) si udeleenci npr. napiejo: G oporne toke za mone scenarije pogovora (Kako bom zael telefonski pogovor? Kako se bom predstavil? Kako bom reagiral, e mi ponudba ne bo ve?); G vpraanja, ki jih bodo postavljali sogovorcu (Kakno je stanovanje? Kako veliko je? Koliko sob ima? Je v bliini trgovina? ...); G kljune besede (najemnina, stroki, opremljen ...), ki jih bodo pri tem uporabili, pri emer si pomagajo z besediem in s sporazumevalnimi vzorci v Besednem zakladu; G sociokulturne posebnosti v Sloveniji (npr. oddajanje/ najemanje na rno).

Vaje za govorjenje
Obnova besedila
(glej Dejavnosti po branju/posluanju)

Vodena konverzacija
Pri vodeni konverzaciji ima lektor vlogo organizatorja in usmerjevalca. G Nartuje potek konverzacije: pripravi vpraanja, slikovno gradivo in iztonice, s katerimi bo usmerjal pogovor, ter na prosojnici ali listkih izpostavi besedie, sporazumevalne in slovnine vzorce, ki jih eli pri konverzaciji utrjevati. G Udeleencem pove, da namen konverzacije ni poizvedovanje po njihovem mnenju, ampak vaja v izraanju, govorjenju, zato si lahko podatke izmislijo oz. zagovarjajo stalie, s katerim se sicer sploh ne strinjajo. Vasih udeleenci laje povedo svojo izkunjo, e jo najprej pove lektor. G Izogiba se tem, ki bi katerega od udeleencev lahko prizadele, spravile v zadrego, upoteva okolje, iz katerega udeleenci prihajajo (narodnost, sociokulturni okvir). G Pozoren je, da so enako dejavni vsi udeleenci. e nekateri udeleenci prepogosto prihajajo do besede oz. se preredko vkljuujejo v pogovor, lahko teavo reuje z metanjem ogice (ko udeleenec pove svoje mnenje, on ali

10

Kadar udeleenci zaigrajo doloeno situacijo pred svojimi soolci, naj bodo dejavni tudi ti gledalci oz. poslualci. Ugotavljajo lahko, ali je igralec uporabil vse podatke, ki jih je imel v opisu vloge, si zapisujejo besede, ki jih ne razumejo, napake. e ne poznajo opisa vlog, pa ugotavljajo, katero vlogo igrajo posamezni igralci oz. v kateri situaciji so se znali.

prisotnost in spraujejo po razlinih izraznih monostih (v okviru obravnavanih), lektor pa lahko e med pisanjem komentira in popravlja napake, opozarja na koherenco v besedilu.

Obnova besedila, zgodbe, pripovedi

Pisanje obnove je zelo primerno pri tistih udeleencih, ki nimajo svojih idej, ki se teko spomnijo, kaj bi pisali oz. noejo pisati o svojih izkunjah, dogodkih.

Referat
Udeleenci doma pripravijo sestavek na izbrano temo (izberejo jo lahko sami ali jim jo predlaga lektor, npr. predstavijo neko naravno znamenitost v svoji deeli, druinske obiaje, praznovanja, znailna za njihovo deelo, svoj konjiek, obnovo zanimive knjige ...). Najprej ga zapiejo in se o morebitnih teavah pri izraanju posvetujejo z lektorjem. e imajo teave pri izgovarjavi ali naglaevanju, je smiselno, da jim lektor besedilo prebere in se pri tem posname, da lahko doma vekrat posluajo in se tako pripravijo na govorni nastop pred soolci. Udeleenci se tako urijo v pisanju in pripovedovanju daljega besedila.

Pisanje ob avtentinem gradivu

Lektor udeleencem pred pisanjem pokae im ve avtentinega gradiva, tipine besedilne vrste, v katerih udeleenci najdejo sporazumevalne vzorce (npr. voila, estitke, pronje, pritobe, priporoila, nasveti ...), nato naj piejo besedila, v katerih te vzorce uporabijo.

Preoblikovanje besedila, npr. iz pripovednega v dialoko

Tak primer vaje je v ubeniku na str. 7, kjer je treba asopisni lanek o plesalki pretvoriti v dialog med novinarjem in intervjuvanko.

Popravljanje napak
Lektor je pozoren predvsem na to, da se udeleenci dobro znajdejo v doloeni situaciji, ustrezno odreagirajo in doseejo namen, ki ga imajo, slovnini zmonosti udeleencev pa ne posvea posebne pozornosti. Udeleence popravlja tako, da ne prekinja pogovora oz. njihovega miselnega toka, saj je to zelo motee. Ob napaki lahko polglasno pove pravilno obliko oz. si napake napie in jih analizira po koncu pogovora. Napake, za katere misli, da bi jih udeleenci morali odpraviti, posebej izpostavi in jih skuajo popraviti. Dobro je, da napake, ki jih udeleenci s teavo popravljajo, vkljui tudi v pisne vaje. V veliko pomo pri odpravljanju napak iz govorjenja je lahko tudi snemanje udeleencev: posnetek lektor doma analizira in iz njega izloi tisto, kar se mu zdi pri posamezniku pomembno popraviti. Vasih je zanimivo tudi, da posnetek svojega govora poslua tudi udeleenec sam. Celotni skupini je takno posluanje zanimivo le takrat, ko analiziramo napake, ki so prisotne pri vseh.

Pisanje ob slikovnem gradivu

Kot iztonico za pisanje lahko vzamemo fotografije in doloene ilustracije/karikature ali stripe iz ubenika ali pobrskamo za tovrstnim gradivom v razpololjivih asopisih, revijah ali na medmreju. Udeleenci opisujejo, kaj vidijo na sliki, svoje obutke ob sliki (kaj jim je ve ali ne, na kaj se ob sliki e spomnijo). Ob zgodbi/stripu ali karikaturi je mono pisati tudi zgodbe. Primer: Slika pevskega zbora na str. 49. Udeleenci opiejo, za kateri dogodek gre: besedilo lahko oblikujejo v obliki asopisne novice, ob kateri bi lahko bila ta slika, pomagajo si lahko s podatki iz besedila ali pa si jih izmislijo. V soboto, 12. 6., je bil v dvorani Slovenske filharmonije letni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomi. v prvem delu so pevci zapeli nekaj skladb sodobnih slovenskih skladateljev, v drugem delu pa slovenske ljudske pesmi. Dogodek je bil kot vedno nekaj posebnega. Zbor se konec junija odpravlja v Bruselj na Evropsko tekmovanje pevskih zborov.

Vaje za pisanje
V vaje za pisanje so vkljuena tako funkcionalna besedila kot tudi pisanje irih sestavkov, esejev s slednjimi naj se trudijo predvsem tisti udeleenci, ki imajo zaradi tudija na fakulteti ali slube namen dalj asa bivati v Sloveniji. Tako kot pri drugih zmonostih je treba tudi pri pisanju upotevati, da imajo udeleenci razline sposobnosti. e se spretno izraajo v prvem jeziku, se bodo verjetno tako tudi v drugem (ni pa nujno, predvsem e teijo k zapletenemu izraanju, saj jim pri pisanju v drugem jeziku kmalu zmanjka jezikovnih sredstev). Lektor mora upotevati dejstvo, da je tudi v prvem jeziku pisanje teja dejavnost kot govorjenje, je dejavnost, ki ni spontana, ampak se je je treba nauiti. e se odloimo, da bodo udeleenci besedila pisali pri pouku, jim pri tem pomagamo. Izkoristijo lahko lektorjevo

Usmerjeno pisanje
Ve ustvarjalnosti potrebujejo udeleenci, kadar morajo samostojno dokonevati povedi v vajah ali pisati sestavke, v katerih morajo uporabiti doloene dane elemente: vasih je dan le naslov, vasih oporne toke glede vsebine ali pa lektor postavi nekatere omejitve (npr. v zgodbi uporabijo samostalnike 2. enske sklanjatve).

Narek, urjenje v hitrem pisanju, zapisovanju pomembnih podatkov

Udeleenci, ki nameravajo obiskovati predavanja v slovenskem jeziku na fakulteti ali v okviru izobraevalnih seminarjev, bodo morali znati zapisovati sliane podatke, zato pripravimo vaje za razvijanje te spretnosti.

11

Narek je lahko v klasini obliki, ko lektor besedilo narekuje udeleencem, kako bi morali pomagati pisati komu, ki ima pokodovano roko. Druga monost je, da lektor besedilo prebere v celoti in ga udeleenci skuajo po spominu im natanneje zapisati (takno zapisovanje poteka tudi v skupinah, saj si vsak zapomni kaken drug podatek). Udeleenci lahko besedila narekujejo drug drugemu. Spretnost zapisovanja pomembnih podatkov lahko razvijamo vedno, kadar udeleenci posluajo posnetke: vsak naj si zapie, kolikor si pa lahko, in nato primerjamo, kaj se je komu zdelo kljuno. Tako se udeleenci s primerjanjem uijo prepoznavanja pomembnih informacij. Za popestritev lektor vasih doiveto pove kakno zgodbo (dogodek, anekdoto, pravljico), udeleenci si zapisujejo podatke in nato zgodbo povzamejo v pisni obliki. Ob analizi taknih povzetkov izpostavimo tudi informacije, ki so izpadle, in ugotavljamo, ali gre za pomembne ali nepomembne podrobnosti. Tudi kadar posamezni udeleenec pripravi samostojen govorni nastop oz. referat, druge spodbujamo k aktivnemu posluanju in zapisovanju.

Popravljanje napak
Popravljanje pisnih izdelkov udeleencev je zelo pomembno. Udeleenci imajo pri pisanju ve asa kot pri govorjenju, pozorneji so lahko na pravilnost besedila, zato napake, ki jih naredijo, veinoma niso nakljune, slovnine nepravilnosti pridejo bolj do izraza kot pri govorjenem

jeziku. Povedi se morajo koherentno navezovati druga na drugo, pri govoru pa so pogosto nedokonane, prekinjene. Lektor ima prilonost, da natanno analizira slovnino in sporoanjsko zmonost udeleencev. Besedilo ne le popravi, ampak napake tudi komentira, zapie, v katerih delih je udeleenec e napredoval glede na prejnje pisanje. Ob vejih ali ponavljajoih se napakah napie tudi nekaj primerov ustrezne rabe, spomni udeleenca na pravilo, opozori, e gre za interferenco iz udeleenevega prvega jezika. Dobro je, da se ob popravljenem besedilu o napakah z udeleencem tudi pogovori. Udeleence opozori tako na slovnine napake kot tudi na (ne)koherentnost besedila. Kadar delajo udeleenci e veliko napak, lektor izbere le nekaj najvejih, ki naj jih poskua udeleenec pri naslednjem pisanju odpraviti. Udeleence izrecno opozori na: G napano obliko samostalnikih, pridevnikih, glagolskih in zaimenskih oblik, ki so jih pri pouku e obravnavali; G napano glagolsko vezavo; G besedni red naslonskega niza; G ustrezno rabo veznikov in predlogov, ki so jih e obravnavali; G napano rabo besed. Pravopisne napake popravimo, vendar jim ne posveamo veje pozornosti. Udeleenci svoje napredovanje spremljajo tako, da piejo dnevnik napak.

Slovnica
V ubeniku in delovnem zvezku je slovnica obravnavana po komunikacijskem pristopu. To pomeni, da je bistveno, kaj z njo izraamo in v kaknih kontekstih jo rabimo (v tabelah so vedno primeri iz besedil). Udeleenci utrjujejo ustrezno rabo struktur v delovnem zvezku, vkljuujejo jih v pisne sestavke, uporabljajo v vodeni konverzaciji mnoge dejavnosti so predlagane v prironiku. Nekatere slovnine vsebine so bolj vezane na raven besed, to so posebnosti in podaljave samostalnikov, novi sklanjatveni vzorci, in jih vadimo na ravni besedia; udeleenci si morajo zapomniti, katere besede se podaljujejo, so mnoinski samostalniki, spadajo v drugo ensko sklanjatev ipd., zato naj lektor pripravi take dejavnosti, da si jih bodo udeleenci im hitreje zapomnili in jih pozneje tudi v besedilih zlahka prepoznali oz. ustrezno rabili. va na zaetku enote, da bodo imeli udeleenci dovolj asa za utrjevanje; G kako, na kaken nain jih bo razloil (strokovna in didaktina priprava). Pomembno je tudi, da lektor izhaja iz e znanega in udeleencem predstavi dovolj relevantnih primerov, v katerih je predstavljena nova slovnina vsebina: G e je mono, tudi grafino ponazori strukturo; G upoteva, da se udeleenci uijo individualno in tudi razlino uspeno, zato pripravi razlago na ve nivojih; G upoteva dejstvo, da imajo udeleenci razlino lingvistino znanje, zato je pozoren pri rabi metajezika; G pri obravnavi nove slovnine vsebine im bolj poenostavi besedie (vendar e zmeraj v mejah avtentinosti, realnosti), da se udeleenci lahko osredotoijo na strukture; izbere situacije in besedie, ki jih udeleenci dobro poznajo; G pozoren naj bo na to, da imajo udeleenci dovolj asa, da pravila premislijo; od njih ne zahteva takoj produktivnih vaj. Pri slovnini obravnavi udeleenci: G im bolj sami odkrivajo pravila, tako da slovnine strukture iejo/opazujejo v besedilih oz. dejanski realizaciji; G delajo primerjave s strukturami v svojem ali drugem znanem jeziku, kot je angleina pri meanih skupinah; G slovnine strukture utrdijo v pisnih vajah v delovnem zvezku ali vajah, ki jih pripravi lektor;

Obravnava slovnice
Pred obravnavo lektor premisli: G kaj je za njegovo skupino relevantno, ali mora kaj izpustiti, dodati, katere vsebine so bolj informativne, katere pa pomembne pri nadgradnji slovninih vsebin; G kdaj oz. ob katerem besedilu bo obravnaval posamezno slovnino vsebino, katere vsebine so teje in bodo udeleenci potrebovali ve asa, da jih usvojijo; te naj obravna-

12

slovnine strukture utrdijo pri govornem sporazumevanju (igre vlog po danem scenariju, dialogi, izjave, vodena konverzacija).

leence spodbuja, da izdelajo domiselne plakate, miselne vzorce.

Raba novih slovninih struktur v besedilih

Pristopi
Razlaganje slovnice zahteva od lektorja na prvem mestu dobro poznavanje same snovi, biti mora namre pripravljen na mnoga vpraanja, ki se udeleencem porajajo ob usvajanju novih struktur. Prav tako pa mora imeti na zalogi tevilne metodino-didaktinih pristope, s katerimi so udeleenci pri uenju im bolj aktivni, soustvarjajo razlago in si za cilj vedno postavijo rabo novih struktur v komunikaciji oz. smiselnih besedilih.

Predstavitev slovninih vsebin na listkih (razvranje, urejanje, povezovanje)

To je dejavnost, primerna za razlaganje razlinih slovninih posebnosti: G kadar gre za tabelarne preglede slovninih vsebin (npr. osebne zaimke na listkih udeleenci nalepijo na prazno tabelo, tako da dobijo sklanjatveni vzorec); G kadar je slovnini problem na ravni besedia (npr. udeleenci ugotavljajo/vadijo, kateri samostalniki se podaljujejo na enak nain, si morajo zapomniti, kateri samostalniki sodijo v drugo ensko sklanjatev ); G kadar predstavljamo nove slovnine vzorce in njihove funkcije (npr. udeleenci iejo vidske pare in jih uporabijo v povedih; povezujejo dve povedi z danim veznikom ). Pri tem so udeleenci dejavni na ve nainov, saj uporabljajo razline ute: vid, sluh, tip. Besedo/strukturo preberejo, jo sliijo, sami izgovorijo, fizino uvrstijo v doloeno skupino in si jo tako bolje zapomnijo. Ta dejavnost je primerna tudi takrat, kadar mora lektor organizirati nivojski pouk: slabim udeleencem lahko razdeli listke z lajimi strukturami, z listki razlinih barv pomaga udeleencem, da laje poiejo strukture, ki spadajo skupaj, so si podobne. Ker je ta metoda najvekrat skupinska (lahko pa je tudi v paru ali individualna), so udeleenci bolj sproeni, po navadi zamenjajo tudi prostor (se zberejo okoli mize), kar pripomore k razgibanosti pouka.

Nove slovnine strukture je treba utrjevati v govorni in pisni komunikaciji. Lektorju se odpira ve monosti: G s pripravljenimi vpraanji udeleence vzpodbuja, da odgovarjajo s povedmi, v katerih je slovnina prvina, ki jo morajo e utrditi (npr. izraanje asovnih izrazov, tvorba velelnih povedi, utrjevanje razlinih skladenjskih vzorcev ...); G sestavi take igre vlog, da morajo udeleenci uporabiti nove strukture; G udeleenci sestavljajo besedila tako, da rabijo strukture, ki jih elimo utrjevati (npr. pisanje nasveta/sestavljanje reklame/pisanje vabila, tako da rabijo velelnik).

Povezovanje besed v strukturo

Ta dejavnost je primerna takrat, kadar tvorimo besedno zvezo. Poleg slovninih znailnosti opazujemo tudi druljivost besed, pomensko omejenost. Primer: Udeleenci tvorijo mone besedne zveze tako, da pri tem vadijo rabo rodilnika v funkciji prilastka (npr. v 2. enoti: zemljevid Slovenije, obisk Slovenije, teaj slovenine ...) Vajo izvedemo ustno. Udeleencem pripravimo tabelo z besedami, iz katerih tvorijo besedne zveze:
REZERVACIJA TEAJ CENTER ZEMLJEVID NARTOVANJE PLAILO KONTROLA PRESTOP CENA MEDNARODNO ZAVAROVANJE

SOBA HOTEL LETALSKA KARTA MESTO SLOVENIJA POTOVANJE IZLET PRTLJAGA POTNI LIST DOKUMENTI SLOVENINA RAUN MEJA VOZILO

Vaje za utrjevanje struktur

Kadar vadimo nove konnice samostalnikov, pridevnikov, zaimkov, razline glagolske oblike itd. so dobrodole tudi t. i. vaje za utrjevanje struktur. Lektor naj bo pri sestavljanju takih vaj pozoren na to, da bo vanje vkljuil relevantno besedie iz obravnave enote ali drugo pogosto besedie. Primeri naj bodo smiselni in realni ter naj ne bodo namenjeni le golemu utrjevanju slovnice. e vanje vnesemo tudi nekaj podatkov, ki so jih udeleenci v preteklih urah povedali o sebi, je lahko taka vaja zelo zabavna.

Oblikovanje plakatov, miselnih vzorcev

Plakati lahko nastajajo ob razlagi in jih udeleenci dopolnjujejo z novimi vsebinami ali pa so sinteza nauenega. Nalepljeni v razredu so udeleencem v veliko pomo pri ustnem, pisnem ponavljanju slovninih prvin. Lektor ude-

Rubrika Preobleene besede

V tej rubriki smo avtorice udeleencem predstavile nekaj slovenskih frazemov in pregovorov. Ker njihovega pomena ne moremo sklepati iz dobesednega prevoda in so velikokrat vezani na doloeno situacijo, povzroata njihova raba in razumevanje udeleencem veliko teav. Namen Preobleenih besed je predvsem popestritev doloene teme, odkrivanje drugih izraznih monosti.

Pristopi
Lektor udeleencem razloi pomen frazema (slikovno gradivo ob frazemih omogoa, da udeleenci frazem poveejo s sliko in si ga tako laje zapomnijo) in jim pove, v katerih situacijah se rabi.

13

Udeleenci: G skuajo povedi s frazemi izraziti drugae, brez rabe frazema (parafraza); G sestavljajo povedi s frazemi v logine enote (predvsem pregovore); G ugotavljajo, ali imajo enak/podoben frazem v svojem jeziku; G rabijo frazem v ustreznem sobesedilu/situaciji.

Frazeme lahko ponavljajo tudi v delovnem zvezku, in sicer v vajah posamezne enote, udeleencem, ki elijo e posebej utrditi rabo obravnavanih frazemov, pa so na voljo tudi obirne vaje v deseti (ponavljalni) enoti delovnega zvezka, str. 108111.

Delovni zvezek
V delovnem zvezku so zbrane razline vaje za utrjevanje slovnice in besedia, ki jih lahko udeleenci reijo pri pouku ali za domao nalogo. Reitve nalog so priloene Prironiku za uitelje, dosegljive pa so tudi na spletu, tako da lahko udeleenci tudi sami preverijo pravilnost svojih reitev.

Reevanje nalog
Posamezne naloge se navezujejo na besedila in slovnine strukture v ubeniku (glej Prironik preglednice v rubriki Vaje iz delovnega zvezka), zato mora biti lektor pri izboru vaj e posebej pozoren, e se odloi, da kakne snovi v ubeniku ne bo obravnaval. Nekatere vaje so primerneje za ustno izraanje (npr. vaja 8, 5. enota, str. 44), zato naj jih udeleenci reijo pri pouku. Tudi na tej stopnji lahko vaje za utrjevanje struktur (v katerih vadimo slovnino vsebino v posameznih povedih, npr. 2. enota, vaja 6, str. 10) izvedemo tako, da primere vaje lektor prepie na posamezne listke in vajo udeleenci reujejo ustno nakljuno vleejo listke s primeri, pisanje pa ostane za domao nalogo.

Zgradba delovnega zvezka

V vsaki enoti so najprej na vrsti sploneje vaje, ki so namenjene ponavljanju spreganja in sklanjanja ter utrjujejo zmonost tvorjenja povedi. Sledijo vaje za utrjevanje novih slovninih vsebin, najprej oblikoslovnih in nato skladenjskih. Posamezno poglavje zakljuujejo vaje s frazemi. Besedie vaj se navezuje na obravnavano enoto veinoma gre za preoblikovana ali podobna besedila, kot jih najdemo v besedilnem delu ubenika. Tudi v vajah se besedie navezuje na tematiko enote, le tu in tam je uporabljeno preprosto vsakdanje besedie, za katerega predvidevamo, da ga govorci na nadaljevalni stopnji e poznajo.

Za konec
V nadaljevanju prironika ob posameznih enotah predlagamo mone pristope k vsem rubrikam enote, razen k rubriki Besedni zaklad, saj so pristopi k obravnavi besedia natanneje opisani v uvodnem delu. tevilni so tudi predlogi za nadgradnjo vsebin. Slovnina pojasnila so podrobna, predvsem zato, ker se zavedamo, da po ubeniku segajo tudi uitelji, ki se s pouevanjem slovenine kot tujega jezika ukvarjajo ljubiteljsko in morda niso najspretneji v iskanju razlinih slovninih pojasnil po obstojeih prironikih in slovnicah.

14

Pa zanimo ...
TEME predstavljanje, osebna identiteta jezikovna in nejezikovna komunikacija raba slovarja o uenju jezikov strategije branja nekaj informacij o bontonu oz. vednju v slovenski drubi pridobiti in dati informacijo o osebni identiteti pronja za ponovitev, pojasnilo

SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni) SLOVNICA

predstavitev/ponovitev osnovnih slovninih pojmov in informacij o izgovoru in pravopisu od besedila do besede pregibne in nepregibne besede glagol, samostalnik, pridevnik, osebni in svojilni zaimek kdaj rabimo kateri sklon konnice samostalnika in pridevnika oblike osebnega in svojilnega zaimka pesem Prvi korak (Vinko Mderndorfer)

LITERARNO BESEDILO

U str. 5 UVOD V ENOTO

Vsako prvo sreanje s skupino, ne glede na to, ali je na zaetni, nadaljevalni ali izpopolnjevalni ravni, je povezano s predstavljanjem in spoznavanjem udeleencev in lektorja. Prav tako se v uvodnih urah navadno pogovarjamo o tem, kaj udeleenci elijo dosei, kakne elje in narte imajo, ko se bodo nauili dovolj dobro govoriti slovensko. Pomembno je, da se z udeleenci dogovorimo o pomenu dela v skupini in da skupaj doloimo pravila igre (npr. glede pisanja domaih nalog, priprave referatov, tolerance do soudeleencev v primeru venivojskega dela, monosti individualnih konzultacij ipd.). Lektor tudi predstavi okvirni program dela (teme, besedilne zvrsti, slovnina poglavja), ubenik in svojo metodo dela. Spoznavanje posameznikov v skupini je hkrati zanimivo in obutljivo podroje. Dejstvo je, da lahko posameznik na nadaljevalni stopnji v slovenini e kar precej pove o sebi. Teko pa je doloiti, koliko informacij o sebi naj pove vsak udeleenec in katera osebna vpraanja bi lahko koga spravila v zadrego. Eden od nainov, s katerim prebijemo led, je, da lektor najprej izpostavi sebe: pove nekaj splonih informacij o sebi, postavi kakno uganko o svojem ivljenju ali pove kaj nenavadnega oz. nepriakovanega. Vedno je zanimivo vkljuiti tudi pogovor o zadnjih poitnicah, saj pogosto zaetek teaja sovpada s koncem poletnih ali zimskih poitnic. Lektor tudi dovoli, da ga udeleenci spraujejo, kar koli jih zanima. Ko se pogovor kona, lektor udeleence povabi, naj kaj podobnega o sebi povejo tudi sami, vendar si lahko, e ne elijo govoriti o svojem ivljenju, tudi kaj izmislijo, saj je pri jezikovnem pouku pomembno im ve govoriti in pisati, ni pa pomembno, da je tudi vse resnino. Takno osebno predstavljanje lahko sledi pred delom ali po delu z obema ubenikima besediloma in opisom fotografij uvodne enote. Pogovor usmerjajo iztonice na dnu strani 5.

U str. 5 POSLUANJE BESEDILA DZ vaja 6a

Posluajte posnetek in odgovorite.

Pogovor z Ano Ban

Besedilo je vzorec predstavljanja oz. razkrivanja identitete neke osebe. Pred posluanjem: Prvo posluanje posnetega besedila je tudi preizkus, kako dobro posamezniki razumejo tovrstna besedila. Pri tem so takoj opazne razlike: tisti, ki so se slovensko uili na zaetnem teaju, imajo pogosteje teave s posluanjem hitro govorjenih besedil, tisti, ki so slovensko govorili e v svojem domaem okolju ali so govorci kaknega slovanskega jezika, sliijo in razumejo ve. Zato je pomembno, da

15

1
se posnetek zavrti vekrat in, e je treba, ga nazadnje lektor ali kdo od boljih udeleencev drugim e glasno in poasi prebere. Udeleence tudi opozorimo, da morda vsega ne bodo razumeli, kljub vsemu pa naj poskusijo odgovoriti na zastavljena vpraanja vsaj s kakno informacijo. Ob posluanju: Udeleenci odgovorijo na vpraanja. MONE REITVE Kdo je oseba, ki se je predstavila? Ana./Ana Ban./Punca, stara 25 let. Kje dela? Dela na poti./Dela na mednarodni hitri poti./Dela pri UPS-u./Dela na Brniku./Dela na oddelku customer service./Dela na oddelku za stike s strankami. Kaj rada dela v prostem asu? Ukvarja se s psom in z mlajim bratom/mlajim bratcem./Ima psa, haskija. Ukvarja se z njim in z mlajim bratom. Kje ivi? Pri kom? V hii./V predmestju Ljubljane./Blizu Ljubljane./Pri starih. Kje preivlja poitnice? Na morju in na smuanju./Ponavadi gre poleti na morje in pozimi na smuanje./Sredi junija in avgusta gre na morje, v sredini februarja pa na smuanje./Med zadnjimi poitnicami je la v Malezijo/v eksotine kraje/zelo dale. Po posluanju: Vzamemo si as za dodatno analizo besedia ali nekatere slovnine strukture. O besediu lahko povemo naslednje: V sodobnem ivljenju v jezike vdirajo besede iz drugih jezikov, pogosto iz angleine. Dobro je, da te besede poskuamo posloveniti, tako kot se to slii na posnetku, ko Ana razlaga, kaj pomenita UPS in customer service. Posameznik si po svoji presoji iz obravnavanih besedil oznai tiste besede, ki so zanj zanimive, npr. beseda haski je zanimiva samo za nekoga, ki je ljubitelj psov, besedi oddelek ali stranka sta zanimivi za tiste, ki se nameravajo zaposliti v kaknem podjetju, beseda pota, recimo, pa je pogosta v vsakdanjem ivljenju vsakega loveka. Ob besedilu lahko ugotavljamo, kaj iz Aninega ivljenja je tipino za slovensko drubo (Slovenci npr. radi preivljajo poitnice na morju in na smuanju, mnogi mladi odrasli ivijo pri starih ). Teje je predvideti, katere slovnine strukture se bodo zdele teavne udeleencem nadaljevalne skupine, saj so slovnino znanje pridobivali na razline naine. Pomembno je, da lektor na kratko odgovori na postavljena vpraanja, da pojasni, kdaj bodo predvidoma natanneje obravnavali doloeno snov, in da ustrezno presodi, kaj se splaa natanneje razlagati in esa ne (smiselno je razlagati predvsem tiste vsebine, o katerih so gotovo e sliali udeleenci zaetnih teajev). Primera: e udeleenec na drugo vpraanje odgovori Ana dela v Brniku, lektor ob napaki razloi razliko med predlogoma v in na oz. posreduje nekaj primerov tipine rabe. e udeleenec na etrto vpraanje odgovori Ana ivi s starimi, lektor popravi napako (Ana ivi s stari) in pove, da bomo te konnice natanneje obravnavali in vadili v 3. enoti. Nadgradnja: Udeleenci po spominu napiejo kratek sestavek o Ani. U str. 5 GOVORJENJE Pogovor ob fotografijah

Opiite fotografiji. Kaj mislite, ali se osebe poznajo?

Na slikah so osebe, ki se predstavljajo oz. pozdravljajo. Fotografiji spodbujata udeleence, da natejejo sporoanjske vzorce, ki jih potrebujemo, kadar se (prvi) sreamo, predstavljamo sebe ali drug drugega, kaj je primerno koga vpraati in kaj ne, kaj se pogovarjamo, kadar se sreamo po dolgem asu Tako ponovimo pozdrave, vljudnostne fraze in razlina vpraanja. Poleg tega je zelo pomembno, da preverimo, ali vsi udeleenci poznajo rabo vikanja in tikanja.

16

1
U str. 6 BRANJE BESEDILA DZ vaja 6b

Da bi me kolena drala
Pred branjem: besede, ki jih damo v obravnavo: tehtnica vaditi pokodovati se skrb odpreti srednja ola voditi koleno tek prijazen podjetje soditi psika ples ljudje

Ko so pomeni besed jasni: ob besedah sproamo asociacije: npr. tehtnica, horoskop, karakter/znaaj ; srednja ola, osnovna ola, fakulteta ob besedah natevamo besede istega pomenskega polja: tek, ples (porti) iemo besedne druine: vaditi, vaja, vaditelj, vaditeljica postavljamo besede v smiselne povedi: skrb Sem brez skrbi. (OPOZORILO: beseda skrb je enskega spola in spada v 2. ensko sklanjatev. Dobro je, e si jo udeleenci zapomnijo v sklopu sporoanjskega vzorca.) prepoznavamo besede po znanih sestavinah: pokodovati se v besedi se skriva beseda koda; psika pes Ob branju: Lektor preverja pravilen izgovor, postavljanje besednih naglasov in stavno intonacijo. Udeleenci oznaijo dele besedila, ki jih morda e vedno ne razumejo. Po branju: Udeleenci reijo vajo za tvorbo mokih oblik besed, ki se pojavljajo v besedilu. REITVE aranerka podjetnica koreografinja vaditeljica plesalka prvakinja uiteljica vodja sodnica araner podjetnik koreograf vaditelj plesalec prvak uitelj vodja sodnik

Udeleenci poveejo razlage besed. REITVE hinavec lanivec narcis egoist lovek, ki dela in govori drugae, kot misli lovek, ki lae, govori to, kar ni res lovek, ki je sam sebi zelo ve lovek, ki misli samo nase

Dopolnijo besedilo o Darji. REITVE plee osvojila je dela koreografira ima hodi konala je Dopolnijo tudi dialog z vpraanji, ki naj bi jih novinar postavljal Darji. Ob reevanju te vaje lektor udeleence ponovno opozori na pomembnost vikanja v slovenskem okolju. MONE REITVE Kdaj ste rojeni?/Kdaj ste se rodili?/Kdaj imate rojstni dan? Trinajstega oktobra 1970. Kaj ste po horoskopu? Tehtnica. Kaj ste po poklicu?/Kaj delate (v ivljenju)?/Kaj ponete?/S im se ukvarjate? Delam kot koreografinja in vaditeljica hiphopa in jazz baleta. Kdaj ste zaeli plesati? e v prvem razredu osnovne ole. Kakne elje imate v prihodnosti/za prihodnost?/Ali imate kakne (posebne) elje? elim si, da bi lahko e dolgo hodila in plesala. Katera je vaa najljuba ival? Rada imam vse ivali, najbolj pa svojo psiko Vano.

17

1
Imate e kakno eljo?/Si e kaj elite?/Kje bi radi iveli? Rada bi imela svojo hio v Medvodah. Kje preivljate poitnice?/Kaj ponete med poitnicami/v prostem asu?/Kam hodite na poitnice? Hodim z druino na morje ali v hribe. Kakni ljudje so vam ve?/Kakne ljudi imate radi?/S kom se radi druite? Ve so mi odprti in prijazni ljudje. Nadgradnja: Udeleenci napiejo podoben intervju z enim od znancev in ga v naslednjih urah predstavijo skupini. Podobno besedilo napiejo tudi o sebi. U str. 7 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 13

Preobleene besede
Ali poznate koga, ki ima slovnico v malem prstu? dobro zna slovnico/veliko ve o slovnici? je z vsemi avbami namazan? je zvit, prebrisan/se vedno znajde? vas nikoli ne pusti na cedilu? vas nikoli ne pusti samih, brez pomoi/ki vam je vedno pripravljen pomagati/stati ob strani? je malo ez les? je malo uden/udaki/neumen?

U str. 8 GOVORJENJE Opis fotografij

Ali vasih ne znate kakne slovenske besede? Sporazumevamo se lahko tudi brez besed.
V uvodni uri nekaj asa namenimo tudi pogovoru o tem, kaj je sporazumevanje, kako se sporazumevamo in kakne teave nastajajo, e se sporazumevamo v tujem jeziku. Pomembno je, da se udeleenci jezikovnega teaja zavedajo, da je sporazumevanje sestavljeno iz jezikovnih in nejezikovnih elementov, hkrati pa je odvisno tudi od poznavanja stvarnosti (deele, kulture, vedenjskih navad, zgodovine), v kateri se jezik uporablja. Sporazumevamo se torej tudi z razlinimi nejezikovnimi znaki, tudi z govorico telesa. Ta se lahko od kulture do kulture razlikuje. Fotografije so izhodie za pogovor o tej temi. Lektor udeleence spodbuja, da predstavijo nekaj taknih znakov, znailnih za okolje, iz katerega izhajajo.

U str. 8 POSLUANJE BESEDIL

Na posnetku boste sliali nekaj nenavadnih glasov. Ugotovite, kaj 2 pomenijo. Medmeti
Na posnetku so posneti medmeti, ki jim lahko doloimo pomen: 1. f ), 2. b), 3. d), 4. a), 5. c), 6. e) Seznam medmetov dopolnimo e z drugimi. Zanimiv je tudi pogovor o onomatopejah, torej o tem, kako razlini narodi ubesedijo glasove v naravi, npr. oponaanje ivali.

REITEV

U str. 8 GOVORJENJE Pogovor

Kaj naredite, e ne znate slovenske besede?

Gotovo se vsak, ki se ui nekega tujega jezika, pogosto znajde v zadregi, ker ne zna kakne besede. Pri pouku je pomembno razvijati tudi spretnost, ki pomaga premostiti takne teave. Lektor spodbuja udeleence k razlinim monostim, kot so: pantomima in risba, raba dvojezinega slovarja, ustrezno postavljanje vpraanj o neznanih pomenih drugim govorcem slovenskega jezika in navsezadnje jezikovno reevanje tovrstnih teav s sopomenkami, protipomenkami ali opisovanjem.

U str. 9 GOVORJENJE Igra vlog

Ali se vam je e kdaj zgodilo, da ste hoteli kaj povedati, pa se niste spomnili kljune besede?
Pred izvedbo vaje lektor fotokopira delovni list, naree listke in udeleence razdeli v dvojice. Vsaki dvojici doloi, kje in o em se lana pogovarjata. Listek z vpraanjem da prvemu, listek z odgovorom pa drugemu lanu dvojice. Prvi torej vpraa drugega,

18

1
kar pie na listku, drugi pa odgovora ne sme povedati v celoti, ampak mora tisto, kar je narisano, kazati s pantomimo toliko asa, da prvi ugotovi, kaj mu hoe povedati. Zgodi se seveda, da kdo od udeleencev ne bo poznal slovenske besede, ki je kljuna v odgovoru (npr. pogreb, porodninica, ukrasti), vendar je to bistvo igre: lahko se sporazumevamo po slovensko, tudi e kakne besede ne znamo. U str. 10 SPORAZUMEVALNI VZORCI

e ne razumete ali e se elite nauiti kakno novo slovensko besedo

Zelo verjetno vse te izraze udeleenci e poznajo, pomembno pa je, da si uzavestijo koristnost postavljanja vpraanj. Zgodi se namre, da posameznik (bodisi zaradi svojega znaaja ali vzgoje) nerad pokae, da esa ne zna ali ne razume.

U str. 10 DELO S SLOVARJI

Kako poiemo pravo besedo v slovarju?

Rabi dvojezinih slovarjev se pri uenju tujega jezika teko izognemo. Udeleenci pa se morajo zavedati, da je veina dvojezinih slovarjev za slovenino narejena za Slovence in tujci pogosto ne vejo, kako bi nali informacijo, ki jo potrebujejo. e v besedilu na primer najdejo glagol bo tekel in ga ne razumejo, bodo teko nali pomen glagola, saj gotovo ne morejo sklepati, da je slovarska enota glagola nedolonika oblika tei. Prav tako je problematina vepomenskost besed. Za ilustracijo primerjamo nekaj izpisov iz dvojezinih slovarjev, predpostavljamo, da elimo najti stilno nezaznamovano in pogosto rabljeno besedo dojenek. Udeleenci iz izpisov vidijo, da izbira ustrezne besede ni vedno preprosta ali samoumevna.

U str. 11

Slovar slovenskega knjinega jezika (SSKJ)

Ena od monosti, s katero lahko udeleenci iejo pomene besed, je tudi delo s slovensko-slovenskim slovarjem (SSKJ). Predvsem mora lektor udeleence opozoriti, naj ne obupajo, e ne bodo razumeli zapletenih razlag. Lahko pa si s slovarjem pomagajo pri iskanju slovninih informacij, npr. o pregibnosti besed ali besedotvorju. Z elektronsko razliico slovarja si lahko pomagajo tudi pri iskanju slovarske oblike besede: Primeri: Kako najti slovarsko obliko besedilne oblike besede lanivcev? V rubriko geslo vtipkamo laniv* in slovar poie vse besede, ki se tako zaenjajo. Med njimi najdemo tudi besedo lanivec in ob njej informacijo o pregibnosti, torej o izpadu e. Kako najti slovarsko obliko besedilne oblike besede bo tekel? V rubriko zaglavje vtipkamo tekel in odpre se nam geslo glagola tei. Kako najti besedo odprt? V rubriko podgeslo vtipkamo odprt in odpre se geslo glagola odpreti. Udeleenci bodo tovrstne besede prepoznavali kot pridevnike, kar je prav. Pomembno pa je, da jim lektor pojasni, da so to besede (deleniki), ki jih tvorimo iz glagolov, in jih zato najdejo ob glagolu, ne pa kot samostojno geslo. Pri vseh primerih lektor udeleence spodbuja, da sklepajo o nekaterih lastnostih besede, ki jo iejo, tj. da v prvem primeru iemo samostalnik, v drugem glagol, v tretjem pridevnik, tvorjen iz glagola. Dobro je, e lahko udeleencem vekrat omogoimo delo z raunalnikom, na katerem je elektronska oblika SSKJ, in jim dajemo razline naloge, kaj naj v slovarju poiejo.

U str. 11 Napake pri rabi slovarjev

Ker je izbira besede iz slovarja vasih teka, udeleenci delajo napake.

Za sprostitev in malo humorja navajamo nekaj napak, ki so nastale ob nepravilni izbiri besede iz razlinih angleko-slovenskih slovarjev. Gotovo ima vsak lektor v spominu e kaken podoben primer. e udeleenci ne znajo angleko, to vajo izpustimo. Po poklicu sem dojilja. Napaka je nastala ob napani izbiri prevoda besede nurse, udeleenka je hotela povedati, da je medicinska sestra. Po poklicu sem pastir. Udeleenec je elel povedati, da je pastor, upnik ali vsaj duni pastir.

REITEV

19

1
Ve mi je tvoja dlaka. Udeleenec je elel dati kompliment dekletu, da so mu ve njeni lasje. Za tenis potrebujemo hru. Racket po angleko pomeni tudi hrup ali hru. Za tenis potrebujemo lopar. tirje letni asi so: zima, vzmet, poletje, jesen. Spring med drugim pomeni tudi vzmet. Letni as pa je pomlad. U str. 11 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 14

Preobleene besede
Smeh je pol zdravja. Dobro/Zdravo se je smejati./Smeh pripomore k zdravju. Na napakah se uimo. e pri delu naredimo napako, bomo drugi bolj pazili, da ne bi ponovili iste napake. Vsak zaetek je teek. Vsi ljudje imajo na zaetku novega dela/ivljenja teave.

U str. 12

Razvrstite besede iz okvirja po ustreznih kategorijah

Udeleenci poiejo slovarske oblike navedenih besed. Lektor jih spremlja pri delu in pojasni, e esa ne znajo. Vaja je primerna tudi za seznanjanje s SSKJ v elektronski obliki (gl. str. 19).

REITEV

GLAGOLI v besedilu slovarska oblika konala sem konati bo tekel tei

SAMOSTALNIKI v besedilu slovarska oblika olo ola ivali ival

PRIDEVNIKI v besedilu slovarska oblika srednjo srednji pokodovana pokodovan (tvorjen iz glagola pokodovati) odprti odprt (tvorjen iz glagola odpreti) v prostem prost za razline razlien

ne maram marati

lanivcev lanivec

v hribe hrib asu as s soplesalci soplesalec skupine skupina U str. 12 PONOVITEV SLOVNINIH IZRAZOV

Smiselno dopolnite povedi

Pred uenjem slovninih prvin je dobro preveriti, kako dobro udeleenci poznajo slovnino terminologijo. Vsak lektor sam presodi, katere termine bo uporabljal, da bo udeleencem olajal razumevanje novih struktur. Reevanje vaje na strani 12 je primerno tudi tedaj, ko se z udeleenci pogovarjamo o razlinih kvalifikatorjih, ki se pojavljajo v slovarjih. Besede zob, sonce, pomo [zp, snce, pom] izgovorimo z ozkim o. Besedo pogovor [pogvor] izgovorimo s irokim o. Besede veraj, jeste, pet [uraj, jste, pt] izgovorimo z ozkim e Besede letenje, reem [letnje, rem] izgovorimo s irokim e. Besede Ljubljana, Marko, Preeren, Slovenec, Cankarjev dom, piemo z veliko zaetnico.

REITVE

20

1
Besede ljubljanski, junij, ponedeljek, boi, francoina pa piemo z malo zaetnico. V besedah tolarj-ev, kilometr-ov, let- so -ev, -ov, - konnice. Oala, hlae, brki so besede, ki obstajajo samo v mnoini. Sadje, zelenjava, hrana so besede, ki obstajajo samo v ednini. Za glagoli jesti, piti, gledati, posluati sledi samostalnik v 4. sklonu. Za koliinskimi izrazi koliko, veliko, nekaj, malo sledi samostalnik v 2. sklonu. Hia, cesta, lu, cerkev so besede enskega spola. Sedanjik, preteklik, prihodnjik so glagolski asi. Glagoli delati, brati, stanovati so v nedoloniku. Glagoli telefoniraj, pridi, oprostite so v velelniku. Besede vi, medve, ga, jo, jih so osebni zaimki. Besede na, v, med, pred so predlogi. U str. 13 BRANJE BESEDIL IN STRATEGIJE BRANJA

Iz bontona
Na nadaljevalni stopnji se udeleenci vse pogosteje sreujejo z najrazlinejimi avtentinimi besedili. Vasih se zgodi, da se udeleenci pri branju bolj osredotoajo na tiste besede in strukture, ki jih ne razumejo, kot na tiste, ki jih razumejo: posledica je, da se jim zdi, da besedila niso razumeli. Lektor spodbuja udeleence k nasprotnemu pristopu: oznaijo naj si vse dele besedila, ki jih zagotovo razumejo. Oznaijo naj si tudi tiste dele besedila, pri katerih lahko sklepajo o pomenu (zaradi sobesedila ali prepoznavanja korena neke besede). Primer: Iz bontona ... Sezuvanje v stanovanju velja za vse stanovalce. Vsak ima svoje copate, nekaj parov razlinih velikosti pa imejmo tudi za goste. e je gost v dvomih, ali naj se sezuje ali ne, mu ponudimo copate, reko: e elite, lahko obujete copate.

poznajo besedo sezuti se, poznajo tudi druge besede na -nje (plavanje, smuanje, ...)

U str. 13 GOVORJENJE Pogovor

Ali je v Sloveniji normalno, da

poznajo besedo rei, vidijo, da je to pred dobesednim govorom in lahko sklepajo, da gre za glagol rekanja

S to vajo za konverzacijo elimo udeleence opozoriti na pomembnost upotevanja vedenjskih pravil v doloeni drubi. Mnogi se morajo vkljuiti v slovensko drubo iz povsem druganih okolij in se lahko zaradi nepoznavanja slovenskih navad pogosto znajdejo v zadregi, kar lahko vpliva tudi na teave pri komunikaciji. Nadgradnja: Ob natetih idejah lahko napiemo tudi pravila vedenja/bonton nae skupine, npr. prihajamo tono, smo prijazni, vnaprej se opraviimo lektorju, e ne moremo priti k pouku ipd.

U str. 13 PISANJE

Napiite sestavek na eno od naslednjih tem: Zakaj se uim slovensko?/ Slovenija je ____ deela. /Slovenci in Slovenke so ____ ljudje.
V pisnem sestavku naj udeleenci napiejo kaj v zvezi s svojimi motivi za uenje slovenine in o svojih nartih, kaj bodo poeli, ko bodo dosegli svoj cilj, ali pa naj napiejo, kaj vejo o Sloveniji in Slovencih in kako se vkljuujejo v slovensko okolje.

21

1
Slovnica
Namen slovninega poglavja prve enote je ponoviti tiste strukture, ki so bile obravnavane e na zaetni stopnji (kot osnovo jemljemo ubenik Slovenska beseda v ivo, ubenik za zaetni teaj slovenine kot drugega/tujega jezika). U str. 14

OD BESEDILA DO BESEDE
Kot izhodie za delo s slovnico vzamemo besedilo, ki ga nato delimo na manje enote: povedi, besedne zveze in besede.

U str. 14

PREGIBNE IN NEPREGIBNE BESEDE

Besede delimo na pregibne in nepregibne. Pregibne spreminjajo oblike, kar pomeni, da moramo besedi v besedilu poiskati slovarsko obliko. Nepregibne imajo eno samo obliko. OPOZORILO: Prislov lahko stopnjujemo: dolgo dalj/dlje najdalj/najdlje, veliko ve najve. V nadaljevanju slovninim izrazom dodajamo mednarodne vzporednice, in sicer ko se izraz pojavi prvi. Slovnino terminologijo naj pri pouku slovenine kot drugega/tujega jezika rabimo toliko, da udeleencem olaja uenje. e udeleenec ni pouen o slovnici v svojem jeziku, ga lektor naui le tistih nekaj terminov, ki jih potrebuje za laje razumevanje razlage in reevanja vaj (npr. namesto uporabe termina osebni zaimek/ personalni pronomen si lahko pomagamo z: besede, kot so jaz, ti, on )

U str. 15 DZ vaje 69
Slovnine vsebine 1. enote lahko predstavimo v kateri koli fazi obravnave enote, besedie primerov v slovninih preglednicah je splono, deloma se navezuje na uvodno besedilo s strani 5, v katerem se predstavi dekle Ana Ban.

GLAGOL
Lektor razloi glagolske kategorije (osebo, tevilo, as in naklon) in preveri, ali udeleenci poznajo vse oblike. Dodamo lahko tudi termin nedolonik/slovarska oblika glagola. Pomembno je, da se udeleenci zavedajo, da tvorba sedanjike oblike iz nedolonike ni dana, ampak je treba poznati obe obliki: primerjajo naj: delati delam, iveti ivim, stanovati stanujem ipd. Pogosto udeleenci spraujejo po seznamu nepravilnih glagolov. Priporoimo lahko prironik avtorice Rade Lei Slovenski glagol,5 ki obravnava glagole na nain, primeren tujim tudentom. Velelnik je bil na zaetni stopnji obravnavan zgolj informativno pomembno je, da udeleenci prepoznajo razliko v rabi med dela in delaj, ne priakujemo pa, da bodo na tej stopnji znali velelnik aktivno tvoriti in brez napak uporabljati.

U str. 15 DZ vaje 13

SAMOSTALNIK
Lektor razloi samostalnike kategorije (spol, tevilo, sklon) in preveri, ali udeleenci poznajo vse oblike. Pri spolu lektor opozori tudi na tiste samostalnike, ki bi jih udeleenci zaradi konnice lahko uvrstili v kakno drugo kategorijo (npr. oe, Jure, avto, Miha; breskev, no, Karmen ). Pri tevilu lektor opozori tudi na tiste samostalnike, ki obstajajo samo v enem tevilu (npr. denar, zelenjava, vino, brki, poitnice, hlae ). Pri sklonu lektor preveri, ali udeleenci poznajo pojem sklona in rabo razlinih sklonov v doloenih sobesedilih (gl. tudi preglednico na str. 16). Doda lahko tudi nekatere posebnosti, za katere predvideva, da jih udeleenci e poznajo (npr. posebnosti pri postavljanju besede v mnoino lovek ljudje, otrok otroci; izpad polglasnika zvezek zvezka; nekaj podaljav profesor profesorja, kolo kolesa).

5 LEI, Rada, 2004: Slovenski glagol: oblikoslovni prironik in slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Zaloba ZRC.

22

1
U str. 15 DZ vaji 4, 5

PRIDEVNIK
Pri pridevniku lektor opozori, da se ta ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in tevilu. Doda lahko tudi vpraalnici kaken in kateri ter navede nekaj primerov kakovostnih in vrstnih pridevnikov, za katere predvideva, da jih udeleenci e poznajo (npr. mrzel sok jabolni sok).

U str. 15

OSEBNI ZAIMEK
Pri osebnem zaimku lektor pove, da ta nadomea samostalnik ali samostalniko besedno zvezo, in preveri, katere oblike osebnega zaimka udeleenci poznajo (gl. tudi preglednico na str. 17).

U str. 15

SVOJILNI ZAIMEK
Pri svojilnem zaimku lektor opozori, da se tako kot pridevnik ujema s samostalnikom, in preveri, katere oblike svojilnega zaimka udeleenci poznajo (gl. tudi preglednico na str. 17). Doda lahko tudi vpraalnico igav in primerjavo s tvorbo svojilnih pridevnikov, za katere predvideva, da jih udeleenci morda e poznajo (npr. njen avto Anin avto, njuna naloga Petrova in Andrejeva naloga).

U str. 16 DZ vaja 10

KDAJ RABIMO KATERI SKLON?

V preglednici so zbrani primeri pogoste rabe doloenega sklona: tipine vpraalnice, brezpredlona in predlona raba. Predlog pristopa k obravnavi preglednice: Lektor pripravi plakat z vrisano tabelo in listke s primeri iz tabele. EDNINA m s

1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon

1. skupina Kdo je na sliki? Kaj je na sliki? Koga ne pozna? esa nima?

2. skupina Moj prijatelj. Njegov avto. Mojega brata. Velikega vrta.

3. skupina Moja prijateljica. Njena hia. Moje sestre. Velike terase.

4. skupina

Majhno mesto.

Velikega okna.

itn. Udeleence razdeli v tiri skupine: ena dobi vse listke s primeri z vpraalnicami, druga s primeri enskega spola, tretja s primeri mokega spola in etrta s primeri srednjega spola. Listke skupine ustrezno razdelijo po sklonih na plakat. Z lektorjevo pomojo vsi skupaj plakat pripravijo do takne oblike, kot je v ubeniku. Nato z razlinimi barvami oznaijo vse vpraalnice, vse konnice, vse predloge in plakat obesijo na steno. OPOZORILO Ponoviti je treba rabo razliic predlogov z in s ter k in h; prav tako rabo predlogov v in na ter iz in z/s.

23

1
U str. 16

PREGLED KONNIC V EDNINI IN 1., 2., 4. SKLONU DVOJINE IN MNOINE

Podobno si ogledamo e znane konnice 1., 2. in 4. sklona D in M. Za konec slovninega poglavja 1. enote sledi e nekaj preglednic, in sicer:

U str. 17 OPOZORILA

KONNICE SAMOSTALNIKA IN PRIDEVNIKA

Z oranno so senene tiste oblike, ki naj bi jih na zaetni stopnji e usvojili in jih znali uporabljati, v belih poljih pa so konnice, ki jih bomo e natanneje obravnavali na nadaljevalni stopnji. Pri mokem spolu lektor udeleence spomni na kategorijo ivosti. Ponoviti je treba: spreminjanje/preglas -o- v -e- za c, , , , j.

U str. 17 DZ vaja 11 OPOZORILO U str. 17 DZ vaja 12 OPOZORILO

OBLIKE OSEBNEGA ZAIMKA

Lektor udeleence spomni na variantno rabo: medve midve, vedve vidve in na rabo dolgih in kratkih oblik osebnega zaimka.

OBLIKE SVOJILNEGA ZAIMKA

Rabi oblik svojilnega zaimka naj se udeleenci izogibajo, saj se na splono v slovenini te oblike rabijo manj pogosto kot npr. v angleini. Primer: To je moja prijateljica Ana. Gre za poudarjeno rabo. Telefoniral bom prijateljici. Tako izraanje predmeta v slovenini zadoa in ni treba dodajati e izraza za svojino, saj je samo po sebi umevno, da gre za mojo prijateljico. Poleg tega seveda udeleenci pogosto naredijo napako, ko bi morali namesto svojilnega zaimka rabiti povratni svojilni zaimek. Kot referenno gradivo udeleencem predlagamo tudi prironik Ljubice rnivec Slovnine preglednice slovenskega jezika.

Iz slovenske literature
U str. 18 Prvi korak (Vinko Mderndorfer) Pesem Prvi korak smo izbrali zato, ker se loveku pogosto zgodi, da se mora kakne stvari lotiti od zaetka, na novo, da mora spet storiti prvi korak (v naem primeru v olo oz. na teaj), za katerega je morda mislil, da se ne bo ve ponovil. Kako se lovek tedaj pouti? O tem obutku govori pesem. Pred branjem: Najprej sproimo asociacije na vpraanje esa se spomnite, ko zasliite besedi prvi korak? Lektor napie ideje udeleencev na tablo. Sledi pogovor: Kaken je bil va prvi korak v Slovenijo? Kaken je bil va prvi korak na teaj slovenskega jezika? Poiemo pridevnike: lahek, vesel, teek, trd, alosten, romantien, zanimiv, velik Besede, ki jih izpostavimo: narediti videti misliti ponavljati neprestano zamiati stvar najteji vedno ustavljati stopiti ez prag drugaen kar naprej prepreka prvi korak

Besede si ogledamo, razloimo njihov pomen, poskusimo tvoriti povedi tako, da uporabimo vsaj eno besedo iz kupa, lahko tudi ve. Branje pesmi in preverjanje razumevanja: Pesem preberemo in se pogovarjamo o doivljanju ob branju: Ali ste razumeli sporoilo pesmi? Kateri prvi korak v ivljenju se vam je zdel najteji in kateri najlaji?

24

1
Ogledamo si lahko tudi pesnika sredstva (poiemo rime, oznaimo besedne poudarke) in nato ob branju vadimo izgovarjavo ali nastopanje oz. deklamiranje. Nadgradnja: Dopolnite s svojimi idejami: Prvi korak, ki ga naredi, je takrat, ko Prvi korak je tudi takrat, ko vidi Prvi korak je __________________ (kaken) ... Napiite sestavek z naslovom MOJI KORAKI V PRIHODNOST (kaj si elim od ole, od lektorjev in soolcev, od Ljubljane in Slovenije, od sosedov, sorodnikov, poklica, dela, prostega asa ). Pesem prevedite v svoj prvi jezik.

VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA

Namen vaj 1. enote 1. vaja: prepoznavanje spola besed 2. in 3. vaja: prepoznavanje tevila besed 4. in 5. vaja: ujemanje pridevnika s samostalnikom 6. in 7. vaja: raba treh asov, sedanjika, preteklika in prihodnjika 8. vaja: raba pogojnika 9. vaja: raba pri pouku pogosto rabljenih velelnikih oblik (e ta struktura dela udeleencem teave, je dobro, da lektor pripravi velelnike in nedolonike oblike na listkih, udeleenci jih poveejo in ele nato tvorijo vajo) 10. vaja: raba samostalnika od 1. do 6. sklona 11. vaja: raba osebnih zaimkov v razlinih sklonih 12. vaja: tvorba in raba svojilnih zaimkov 13. in 14. vaja: razumevanje in raba frazemov in pregovorov 13. in 14. vaja se navezujeta na rubriko Preobleene besede (str. 7 in 11). Vaje od 10 do 12 se navezujejo na slovnino poglavje Kdaj rabimo kateri sklon? (str. 16 in 17) in vsebujejo splono znano besedie. 6. vaja: a) primer se navezuje na besedilo o Ani Ban (str. 5), b) primer pa na besedilo o Darji uster (str. 6). Navezave na besedila oz. slovnine enote Vaje od 1 do 9 se navezujejo na slovnina poglavja s str. 14 in 15 in vsebujejo splono znano besedie (razen vaje 6 a in b, glej spodaj).

25

1
REITVE VAJ 1. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. m as, raun, junij, pes, prijatelj, avto, Miha hia, Ljubljana, ola, poitnice, pota, no, sluba, hlae, uiteljica s okno, podjetje, smuanje, vino 2. ednina pes prijatelj avto hia ola pota no sluba uiteljica okno podjetje dvojina psa prijatelja avta hii oli poti noi slubi uiteljici okni podjetji mnoina psi prijatelji avti hie ole pote noi slube uiteljice okna podjetja 8. Primer odgovora na vpraanje Kaj bi delali, e bi imeli veliko prostega asa? Veliko bi potoval(a). 9. a) b) c) ) d) e) f) g) h) Preberite besedilo. Napiite dialog. Pogovarjajte se s soolcem/soolko. Delajte v paru. Zaprite knjigo. Odprite delovni zvezek. Reite vajo. Ponovite besede. Naredite domao nalogo.

OPOMBA: Nekatere od natetih besede je tudi mono postavljati v dvojino ali mnoino, ampak je raba redka ali omejena, npr. as stari dobri asi, slovnini asi; Miha poznam veliko Mihov. 3. ednina mnoina Ljubljana, smuanje, vino poitnice, hlae

10. Nekaj primerov reitev: a) Kdo je na sliki? Policist, potar, voznik, potniki v avtobusu, stranka/enska/gospa, ki gre v trgovino. Kaj je na sliki? Maek in pes, avtomobili in avtobus, kolo, pota, trgovina, banka in avtobusna postaja b) Koga danes e niste sreali? Sosede Ane. esa nikoli ne pozabite vzeti na poitnice? Potnega lista. 11. a) b) c) ) d) e) f) 12. a) b) c) ) d) e) f) g) njega ga ti mi me te/vas meni njim vas Vam Njen moja tvoja Njihova vaa vae njihove Nai Najini njune vajin

4. Primeri reitev: a) prijazen pes/velik pes/lep pes/Anin pes/mlad pes b) velika hia/lepa hia/zadnja hia/bratova hia/ njegova hia c) lepe poitnice/zanimive poitnice/zadnje poitnice ) angleki slovar/teek slovar/Anin slovar d) okusno kosilo/teko kosilo e) prijazen uitelj/mlad uitelj 5. Udeleence spodbujamo k im obsenejim odgovorom. Npr. na vpraanje Kakna je vaa prijateljica? Lahko v odgovoru natejejo nekaj lastnosti, dobrodole pa so tudi druge informacije, ki spadajo v opis osebe. Primer razirjenega odgovora: Moja prijateljica je stara 46 let, tako kot jaz. Ni poroena in nima otrok. Je pametna in uspena, pa tudi veliko dela. V slubi je vodja oddelka. Zdi se mi tudi zelo elegantna. 6. a) je dela ivi nima ni se ukvarja se igra gre b) je zaela je hodila Bila je je naredila je plesala je imela je dobila je la c) bo konal se bo preselil ivel bo Kupil bo ne bo imel bo hodil ne bo imel 7. a) b) c) ) Kovaevi niso imeli psa. Kovaevi ne bodo imeli psa. Igrava tenis. Igrala bova tenis. ivim v centru mesta. ivel(a) sem v centru mesta. Ana in Darja sta plesali balet. Ana in Darja bosta plesali balet. d) Veliko asa preivimo skupaj. Veliko asa smo preiveli skupaj. e) Kam ste li poleti? Kam boste li poleti? f) Smuava v Kranjski Gori. Smuala bosta v Kranjski Gori.

13. a), b), b), c), ) 14. a) Smeh je pol zdravja. b) Vsak zaetek je teek. c) Na napakah se uimo.

26

Pot pod noge!

TEME prihod v dravo razne storitve (hotel, carina, restavracija ipd.) informacije o Sloveniji pridobivanje informacij o dravi pisma, sporoila, telefoniranje razlina navodila in dialogi z uradnimi osebami priporoilo (trgovin, restavracij) pritoba (zaradi slabe storitve) glagol in njegova vloga v povedi glagoli po skupinah vrste povedi in loila (trdilne, nikalne, vpraalne, velelne, vzkline) 5. sklon samostalnika in pridevnika D, M osebni zaimki: 2., 4. in 5. sklon D, M mesto naslonskega niza v trdilni povedi natevanje (in, ter) izraanje izbire med razlinimi monostmi (ali, oziroma) poroani govor (za trdilnimi in vpraalnimi povedmi) SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni)

SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana Deela neizpolnjenih sanj (Mateja Debelak)

U str. 19 UVOD V ENOTO BZ str. 26

V tej enoti obravnavamo razline opravke v zvezi s potovanjem in nartovanjem poti, v tem primeru seveda v Slovenijo. Lektor lahko ob uvajanju v enoto prinese kaken turistini vodnik, avtokarto Slovenije, staro letalsko ali elezniko vozovnico, vozni red kaknega javnega prevoznega sredstva, razglednice s pozdravi ali pa fotografije letalia, eleznike postaje, popotnikov ipd., skratka tisto, kar ima pri roki. Udeleenci si te stvari ogledujejo in povejo, na kaj jih spominjajo in kdaj imajo z njimi opravka. Tako napovemo, kaj vse bomo v enoti obravnavali, s kaknim besediem se bomo sreali in katere vrste besedil bodo spoznali. Ob tem lahko udeleenci usvojijo tudi besedie iz rubrike Besedni zaklad.

U str. 19 GOVORJENJE Pogovor BZ str. 26

Kaj moramo vedeti o Sloveniji, e jo elimo obiskati.

Enoto zanemo s pogovorom, in sicer udeleenci odgovorijo na zastavljeni vpraanji. Za pomo pri iskanju odgovorov izbirajo v navedenem seznamu razlinih opravkov ob potovanju. Lektor ob posluanju odgovorov na tablo v obliki miselnega vzorca pie izraze in oznai besede/besedne zveze, ki so v tem pomenskem sklopu udeleencem nove.

pismo elektronska pota napisati napiem e-poto + KOMU?

telefonirati telefoniram + KOMU? znanec, sorodnik, prijatelj

PRED POTOVANJEM rezervirati rezerviram sobo v hotelu rezervacija sobe potrditi rezervacijo (Prosim za potrdilo rezervacije.)

27

2
U str. 19, 20 BRANJE IN POSLUANJE BESEDIL DZ vaje 1, 29a, 30a BZ str. 26 Pisanje pisem, elektronske pote, telefaksa; Telefoniranje

Preberite elektronsko poto. Posluajte telefonski pogovor in odgovorite. Preberite odgovor na hotelsko rezervacijo.

Telefonski pogovor

Elektronska pota, telefonski pogovor in telefaks sporoilo so primeri besedil, ki so nujni za vsakdanje sporazumevanje. Vsako od teh besedil ima nekaj predvidljivih sporoanjskih vzorcev. Ta tri besedila pa so hkrati vezana na tematiko priprave na potovanje. Pred delom z besedili: Lektor organizira delo v dveh skupinah: ena se bo ukvarjala s pisanjem sporoil, druga s telefonskim pogovorom. Udeleenci besede/besedne zveze v zvezi s pisanjem kratkih sporoil in telefoniranjem piejo po spominu ali jim lektor pripravi listke s sporoanjskimi vzorci, ki si jih ogledajo in jih smiselno uredijo v omenjeni skupini (npr. Prosim. Dragi Andrej! A lahko pustim sporoilo? Lep pozdrav. Spotovani! Bi lahko govoril z gospo Blatnik? Poklical bom kasneje ). Loijo naj tudi izraze, vezane na zasebno ali uradno sporoanje.

OPOZORILA

Lektor udeleence spomni na oblikovne znailnosti v zvezi s pisanjem elektronske pote, pisem, telefaks sporoil: nagovor, pozdrav na koncu, oblika, vljudnostna vpraanja, toleranca do rabe prvin pogovornega jezika, druge posebnosti (npr. pisanje , , brez streic, uporaba :) ). V zvezi s telefonskimi pogovori je treba ponoviti sporazumevalne vzorce: predstavljanje, kaj rei, e se elena oseba ne oglasi, kako nadaljevati pogovor, e se oglasi prava oseba, kaj rei, e se ne slii dobro Prav tako lahko na tem mestu stee pogovor o slovenskem bontonu. V sodobnih nainih sporazumevanja (elektronska pota, kratka sporoila po mobilnem telefonu) se uveljavlja mono reducirano besedilo, ki pa kljub temu ne sme delovati nevljudno. Neprimerno je npr. profesorju napisati sporoilo s pozdravom Hojla!, povsem primerna pa je krajava LP na koncu sporoila. Lektor gotovo lahko navede e kak podoben primer iz svojih izkuenj. Delo z besedili: Branje elektronske pote in pisanje odgovora. Posluanje telefonskega pogovora. Po prvem posluanju udeleenci ugotavljajo, kdo komu telefonira in zakaj. Odgovorijo na postavljena vpraanja. Kje je zdaj Andrej? V New Yorku, v slubi. Zakaj telefonira Tanji? Ker pride v Slovenijo./Ker preverja, ali je dobila njegovo elektronsko poto./ eli, da ga pride iskat na letalie. Kaj mu je Tanja odgovorila na njegovo pronjo? Rekla je, da bo prila./Odgovorila je, da je lahko brez skrbi, da pride. Pri naslednjem posluanju si udeleenci zapiejo pomembne podatke: npr. datum, kraj in as pristanka letala.

U str. 19 U str. 19 MONE REITVE

U str. 20

Branje telefaks sporoila iz hotela in pisanje rezervacije, ki naj bi jo predhodno napisal g. Rutar.
Andrej Rutar fax: Hotel Turist Dalmatinova 15 Ljubljana

PRIMER BESEDILA

New York, 9. januar 2005

Spotovani, v vaem hotelu bi rad rezerviral dvoposteljno sobo od 12. do 18. februarja 2005. Koliko stane prenoie z zajtrkom? Katere kreditne kartice sprejemate? Kje tono je va hotel? Prosim, da potrdite rezervacijo. Lep pozdrav, Andrej Rutar

28

2
Primer je omejen na nekaj najbolj neposrednih vpraanj, ki pa tujcu omogoajo, da dobi eleni odgovor. e elimo udeleence nauiti e kaj ve o pisanju poslovnih besedil v slovenini, navedemo e nekaj drugih izrazov, s katerimi deluje besedilo bolj vljudno: Zanima me, elel bi vedeti Mi lahko, prosim, sporoite itn. Nadgradnja: Sledi tvorjenje variantnih besedil, lektor pa pripravi iztonice, npr.: Napiite kratko sporoilo prijatelju, ki eli obiskati Po telefonu rezervirajte avtobus za izlet na Kras (ekskurzija Celoletne ole). Napiite telefaks sporoilo turistini agenciji. Zanimate se za potovanje na Dunaj. Radi bi obiskali knjini sejem v Frankfurtu. Napiite elektronsko poto v turistino agencijo Kompas za informacije. U str. 20 BRANJE BESEDILA DZ vaja 2 BZ str. 26 Dokumenti, storitve, ustanove v zvezi s prestopom meje

Podatki o Sloveniji iz turistinega vodnika.

Pred branjem: Lektor udeleencem pokae knjigo Slovenija, turistini vodnik in se z njimi pogovarja, kaj vse najdemo v vodnikih in zakaj jih uporabljamo. Lektor iz besedila povzame nekaj bistvenih informacij in jih v obliki dopolnjevanke predloi udeleencem. Poda tudi tiste besede/besedne zveze, za katere predvideva, da so udeleencem neznane (npr. meriti, mejiti). Udeleenci skuajo besedilo dopolniti z ustreznimi besedami. Primer: Odgovorite. Katere dokumente ste potrebovali za prestop meje: tisti, ki ste iz drav EU tisti, ki ste iz drugih drav Dopolnite z ustreznimi glagoli. Slovenija _____ 20.251 m2 Slovenija _____ 2.000.000 prebivalcev Slovenija _____ na Hrvako, Italijo, Avstrijo in Madarsko. Glavno mesto Slovenije ___ Ljubljana, najvija gora v Sloveniji ___ Triglav.

Ob branju: Udeleenci dopolnijo besedilo s podatki iz desnega stolpca, ga vekrat tiho ali glasno preberejo in si oznaijo besede, ki si jih elijo zapomniti. Po branju: Ob tem besedilu lahko lektor preveri, ali udeleenci poznajo slovenska imena za drave in nekatera veja mesta. Primeri vpraanj: Kaj potrebujejo za vstop v Slovenijo prebivalci Rusije/Belgije/Kitajske ? Kako dale od Slovenije je Dunaj/ Rim/Pariz ? U str. 21 GOVORJENJE Pogovor ob fotografijah

Kateri podatki o Sloveniji bi se vam e zdeli zanimivi

Udeleenci si ogledajo fotografije in poskuajo ugotoviti, kaj predstavljajo (REITEV: kocjanske jame, Rogla, Zree). e ima lektor na voljo ve knjig/turistinih vodnikov ali razline turistine prospekte, jih razdeli udeleencem po skupinah; ti jih prelistajo in si izberejo znamenitosti Slovenije, ki bi jih radi bolje spoznali. Prav tako izpostavijo podatke, ki bi bili zanimivi za tujca, ki namerava prvi obiskati Slovenijo, in predlagajo kraje, ki se jim jih zdi vredno obiskati. V svoje poroanje vkljuijo tudi podatke o oddaljenosti Slovenije od drugih evropskih mest ali njihovih deel. Nadgradnja: Udeleenci napiejo dalje pismo prijatelju, ki eli obiskati Slovenijo, in v pismu opiejo, kaj vse potrebuje za potovanje in kaj vse si bodo s prijateljem ogledali. Podatke lahko najdejo tudi na medmreju.

U str. 21 BRANJE BESEDILA Razglednica S str. 28 5. sklon samostalnika in pridevnika; Osebni zaimki

Andrej in njegov prijatelj sta bila na smuanju in v toplicah.

Besedilo glede besedia ni zahtevno. Navezuje se na prejnji tematski sklop: kadar obiemo kakne turistine kraje, pogosto znancem od tam poljemo lepe pozdrave. Lektor opozori na teavnost pri rabi zemljepisnih imen: npr. izbira predlogov v ali na (grem v Bohinj in grem na Bled), na dejstvo, da so mnogi samostalniki v mnoini (Benetke, Atene, Domale, Murgle, toplice, kocjanske jame ), da se nekatera imena srednjega spola sklanjajo po pridevniki sklanjatvi (Krko, Krkega, Trnovo, Trnovega ), vendar na tem mestu ni potrebna podrobneja razlaga posebnosti (glej 4. enoto). V besedilu razglednice se namenoma vekrat pojavi 5. sklon samostalnika, pridevnika in osebnega zaimka v mnoini, saj elimo v tej enoti uzavestiti te konnice.

29

2
Pred branjem: Lektor pripravi seznam turistinih znamenitosti Slovenije in sprauje: Kje ste e bili? Kam boste li? Od kod bi pisali razglednico? Ob branju: Udeleenci na zemljevidu Slovenije poiejo omenjene turistine kraje. Nato sledi slovnina analiza: poiejo samostalnike (s pridevniki) in osebne zaimke in ugotavljajo, v katerem sklonu so. Po branju: Udeleenci piejo razglednice iz razlinih krajev. U str. 22 GOVORJENJE Sestavljanje dialogov

Kaj kdo ree?

Kadar potujemo v tujo dravo, se sreujemo z razlinimi uradniki in uslubenci. Udeleenci natejejo nekaj poklicev. V vaji poveejo sliice z besedili. e imamo na voljo ve asa, lektor pripravi sliice ljudi tako, da izbrie poimenovanja poklicev ljudi. Udeleenci poklice sami poimenujejo in v prazne oblake vpiejo kakno tipino frazo. Nato lektor razdeli listke s posameznimi izjavami, udeleenci jih na glas berejo in ugotavljajo, kaj bi kdo lahko rekel. Izjave primerjajo tudi s tem, kar so napisali sami. Nato izjave uporabijo v kratkih dialogih.

U str. 23 POSLUANJE BESEDIL DZ vaja 30b

Posluajte pogovor mokega in enske na posnetku in odgovorite.

4

Carinik potnica (pogovor na meji) Izgubljena prtljaga

Dve prijateljici se pogovarjata. Posluajte in odgovorite.

5

Pred posluanjem: Lektor pripravi seznam besedia. Skupaj si ga ogledamo in razloimo morebitne neznane pomene. Carinik potnica elite kaj prijaviti osebni raunalnik raun izstaviti izstavim raun vrednost (rauna/na raunu) nizek visok velik veji najveji odstotek/procent/% Izgubljena prtljaga evlji kostim kovek letalie izgubiti izgubim narediti naredim oglasiti se oglasim se (kje? Komu?) urad urad za izgubljene predmete popust obrazec izpolniti izpolnim obrazec verjeti verjamem prtljaga davek (davek na dodano vrednost/DDV) izgubljena prtljaga najti najdem prtljago podatek cel kup podatkov opisati opiem vrsta barva vrednost blaga in tako naprej dobiti dobim dostaviti dostavim (poiljko) na dom srea Ob prvem posluanju: Preverimo globalno razumevanje. Carinik potnica Udeleenci naj bi razumeli, da se pogovarjata carinik in potnica na mejnem prehodu. Izgubljena prtljaga Udeleenci naj bi razumeli, da so Slavici na letaliu izgubili kovek.

30

2
Ob drugem posluanju: Preverimo podrobneje razumevanje. Carinik potnica REITEV VAJE: 1. b), 2. b), 3. c), 4. a) Izgubljena prtljaga REITEV VAJE: kostim, evlje, prtljago, uradu, obrazec, podatkov, dostavili

Po posluanju: Lektor dodatno preveri razumevanje oz. vodi pogovor tako, da udeleenci utrjujejo novo besedie. Udeleencem postavlja vpraanja: Carinik potnica Kaj mora potnica prijaviti na meji? Kaj mora pokazati cariniku? Kaj si carinik misli o raunu? Izgubljena prtljaga Od kod se je vrnila Slavica? Kaj si je kupila v Parizu? Kje so ji izgubili kovek?

V nadaljevanju lahko udeleenci napiejo kratko obnovo obeh besedil ali im bolj dobesedno odigrajo oba dialoga. To je vaja v urjenju spomina. Nadgradnja: Udeleenci tvorijo variantne dialoge z danimi izhodii, npr.: CARINIK IN POTNIK: Potnik ima v prtljaniku polno koaro gob, ki jih eli odnesti ez mejo. Carinik mu tega ne dovoli. Omejitev je kilogram gob. CARINIK IN POTNIK: Potnik eli ez mejo pripeljati svojega psa, a na alost zanj nima dokumentov. PRIJATELJA: En prijatelj pripoveduje drugemu o izgubljeni prtljagi: kaj je imel v kovku, kje se je kovek izgubil, kako ga je spet dobil. PRIJATELJI: Pogovarjajo se o neprijetnem doivetju na meji: o koloni, o neprijaznih uslubencih, o ivnih turistih. U str. 24 GOVORJENJE Priporoilo in izraanje zadovoljstva DZ vaja 29b BZ str. 26 Pritoba, Priporoilo

Kako pogosto hodite v restavracije? Kaj se vam zdi pomembno?

Veliko ljudi pogosto hodi v razline lokale (restavracije, kavarne, diskoteke ). Pogovarjamo se o tem, zakaj radi izberemo prav doloen lokal. Kadar smo zadovoljni, lahko o tem pripovedujemo prijateljem in lokal priporoimo oz. pohvalimo ljudi, ki v njem delajo. Natejemo izraze, s katerimi kaj priporoimo ali izrazimo zadovoljstvo. Udeleenci drug drugemu priporoijo dober lokal v svojem mestu in priporoilo utemeljijo. Za popestritev sledi branje idej na str. 24, in sicer: Kaj naredite, kadar s storitvijo niste zadovoljni? Kaj naredite, kadar ste s storitvijo zelo zadovoljni? Udeleenci poroajo, ali kaj od natetega storijo tudi sami.

Ste bili zadovoljni ali ne?

V nadaljevanju je natetih nekaj vzrokov, zakaj smo lahko nezadovoljni v restavraciji. Lektor najprej pokae tiri ilustracije in da vzorec:

V restavraciji sem se pritoil(a), ker je bila na kozarcu minka.

... ker je bila riba zagana.

... ker je bil prt popackan.

... ker je bil v hrani las.

Vsak od udeleencev dobi en stavek, tj. vzrok za nezadovoljstvo s seznama in ga narie. Soolci ugotavljajo, kaj je narisal, torej kaj je lahko vzrok za nezadovoljstvo v restavraciji.

31

2
U str. 25 IGRA VLOG

Izberite lastnosti gosta in natakarja in odigrajte dialog med njima.

Udeleenci se v parih pripravijo na igro vlog pogovor v restavraciji. Pred tem si vsak par izbere vzrok za nezadovoljstvo, eno lastnost gosta in eno natakarjevo znailnost.

U str. 25 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 31

Preobleene besede
Gost je vihal nos nad hrano. Gost je bil nezadovoljen. Gost je oitno pokazal nezadovoljstvo s hrano. Natakarju smo povedali v obraz, kaj nam ni bilo ve. Natakarju smo naravnost/direktno/brez lepih besed povedali, da nam nekaj ni bilo ve.

U str. 25 PISANJE Pritoba

Zamislite si, da ste bili v nekem turistinem kraju in niste bili zadovoljni. Napiite pritobo.
Eden od udeleencev poroa o kakni neprijetni izkunji, zaradi katere bi bilo smiselno napisati pritobo. Vzorec besedila napie lektor na tablo, tako da mu udeleenci narekujejo svoje zamisli. Za oporo je ogrodje pritobe e dano. Nadgradnja: Udeleenci naj se spomnijo kaknega lokala (hotela, penziona, restavracije ) in svojih doivetij v njem ter napiejo nekaj pozitivnega v knjigo vtisov ali krajo pritobo.

U str. 26

Besedni zaklad

Slovnica
U str. 27 DZ vaji 21, 22
Razlago glagola in njegove vloge v povedi priporoamo potem, ko predelamo besedila na straneh 19 in 20 (telefonski pogovor, elektronska pota, faks sporoilo in informacije o Sloveniji iz turistinega vodnika).

GLAGOL IN NJEGOVA VLOGA V POVEDI V tem slovninem poglavju elimo izpostaviti glagol kot osrednjo besedo v povedi. Glede na glagol se doloa zgradba povedi, tevilo delovalnikov, njihove semantine vloge in skloni. e odrasli govorec katerega koli jezika zaslii neki glagol, se v njem sproi miselni proces, v katerem ob glagolu odpira pomenska polja, ki mu dopolnijo pomen tega glagola, npr. ob glagolu pisati se gotovo najprej vpraamo kdo komu kaj pie? Glagolski okvir torej v tem primeru odpira prostor trem delovalnikom: osebku in dvema predmetoma. V sami realizaciji sporoanja pa se poved navadno navezuje na tisto, kar je bilo povedano prej, in vsebuje e druge informacije, ki jih sporoevalec eli posredovati naslovniku. Verjetno je, da se ob obveznih delovalnikih v povedi vkljuujejo tudi doloila asa, kraja, vzroka Prav tako je za slovenino znailno, da se besede lahko pojavljajo na razlinih mestih povedi: besedni red je vedno odvisen od sobesedila oziroma poudarka. Razlago lahko lektor raziri, tako da predstavi razline tipe glagolov. Izbira naj primere, ki jih udeleenci e gotovo poznajo.

PRIMERI

1. Nekateri glagoli lahko nastopajo brez vrilca dejanja, vezani so na opise vremenskih pojavov: deevati Deuje./Veraj je mono deevalo. 2. Pri nekaterih glagolih je nujno izraziti le vrilca dejanja ali nosilca stanja: tei Andrej tee./Andrej rad tee./Andrej tee na avtobusno postajo. Tanja spi./Tanja veliko spi./Tanja spi e tri ure. 3. Veina glagolov pa ob sebi potrebuje poleg vrilca (osebka) tudi predmet: glagoli brez predloga: spominjati se Tanja se spominja poitnic. (Objekt je v 2. sklonu.) (spomniti se, veseliti se, bati se ) telefonirati Andrej telefonira Tanji. (Objekt je v 3. sklonu.) (smejati se, uditi se, pomagati ) imeti Andrej ima dopust/prijateljico/psa. (Objekt je v 4. sklonu.) (gledati, posluati, jesti ) dati komu kaj, rei komu kaj, tj. glagoli s tremi delovalniki (prizadeto je v 4. sklonu, prejemnik je v 3. sklonu, najpogosteje iz kategorije ivo).

32

2
glagoli s predlogom, nekaj primerov: 2. sklon: prihajati iz Vlak prihaja iz Zagreba. 4. sklon: skrbeti za Skrbi me za herko. peljati se v Peljem se v Kranj. 5. sklon: govoriti o Vedno govori o tebi. iveti, stanovati v/na ivim v Kranju. 6. sklon: risati z/s Rie z barvicami. potovati z/s Potuje z letalom/s prijateljem. OPOZORILO Monih je tudi ve predlonih vezav enega glagola, npr. ivi e pri starih v Ljubljani. S prijateljem se pogovarja o portu. povratni glagoli: umivati se Umiva se. Umiva si roke. sreati se Sreali so se.

drugi primeri glagolov, ki jih e poznajo (to so glagoli, ki potrebujejo povedkovo doloilo): biti, biti ve, postati, zdeti se, imenovati se V tabeli na strani 27 spodaj je predstavljena delitev glagolov po sedanjiki konnici v tiri skupine: na -am, -im, -jem, -em; peta skupina je zaprta, v njej so brezpriponski glagoli na -m (razdelitev je pomembna za uenje velelnike oblike, ki jo izpostavimo v naslednji, 3. enoti). Lektor preveri, ali poznajo oblike dasta, daste, sta, ste, gresta, greste, jesta, jeste, vesta, veste. OPOZORILO Kakne so oblike sestavljenih glagolov? dodati dodaste ali dodate. Tako tudi: izdati, podati priti sedanjik pridem, preteklik pa priel. Tako tudi oditi, vziti, zaiti najesti, pojesti kot jesti izvedeti kot vedeti 1. Udeleenci iz besedil izpisujejo glagole, iejo tevilo delovalnikov in glagole postavljajo v razline povedi. 2. Udeleenci izdelajo plakat (miselni vzorec), na katerem izpostavijo skladenjsko vlogo vseh estih sklonov, vpraalnice ob sklonih, brezpredlono in predlono rabo. Ponovimo tudi razliko med rabo predlogov v in na ter rabo razliic k in h ter z in s oz. iz, z, s. Primer miselnega vzorca

DODATNI VAJI

1. sklon imenovalnik = nominativ KDO? KAJ? slovarska enota Peter gleda televizijo. (osebek = subjekt) ob glagolu biti: Ve mi je Ljubljana. Po poklicu sem ekonomist. Ljubljana se mi zdi lepa. Glava me boli.

2. sklon rodilnik = genitiv KOGA? ESA? Ne jem okolade. veselim se, spominjam se, bojim se nart potovanja KOLIKO? koliko minut, nekaj asa, 10 kilometrov OD KOD? DO KOD? iz/z/s, od, do KJE? blizu, zraven, poleg, nasproti, okoli brez KOGA/ESA

3. sklon dajalnik = dativ) KOMU? EMU? glagoli z dvema predmetoma: dati, rei (podariti = dati komu darilo; estitati = izrei komu estitko) telefonirati, smejati se, uditi se zdi se mi, Tanji je vroe KAM? k/h proti, kljub KOMU/EMU

SKLADENJSKA VLOGA SKLONOV

4. sklon toilnik = akuzativ KOGA? ESA? Peter gleda televizijo. (brezpredloni predmet = direktni objekt) posluam, gledam, imam zebe me, Tanjo zanima KAM? v, na pred, za, pod, nad, med + za KOGA Roe kupim za mamo.

5. sklon mestnik = lokativ O KOM? O EM? o KJE? pri, ob,na, v KOD/KJE, KDAJ? po

6. sklon orodnik = instrumental S KOM? S IM? z/s KJE? pred, za, pod, nad, med

33

2
OPOZORILO Vpraalnica kod se najpogosteje rabi v zvezah od kod ste/prihajate, pa e ta se v pogovornem jeziku najvekrat slii: od kje/iz kje pa ste/prihajate. V besednih zvezah sprehajam se po mestu bi bila zborna razliica vpraanja kod se sprehaja, v pogovornem jeziku pa se rabi navadno kje se sprehaja. Od udeleencev na nadaljevalni stopnji priakujemo, da bodo vpraalnico kod razumeli predvsem v zvezah od kod ste/prihajate. VRSTE POVEDI IN LOILA Udeleenci opazujejo razline vrste povedi. Pri opazovanju jih lektor vodi tako, da pridejo do naslednjih ugotovitev: Pri tvorbi trdilnih povedi je bistveno, da je glagol v trdilni obliki, pri tvorbi nikalnih pa, da je glagol v nikalni obliki. Lektor preveri, ali se udeleenci spomnijo treh glagolov, pri katerih nikalnica ni izraena z nikalnim lenkom ne (nisem, nimam, noem). Prav tako se na tem mestu pogovarjamo o spremembah, ki nastajajo pri zanikanju (Andrej pie pismo. Andrej ne pie pisma. // Andrej telefonira Tanji. Andrej ne telefonira Tanji. itd.), o rabi dvojnega zanikanja (Nikoli ne potujem z letalom. Ni mi ni ve.) Pri tvorbi vpraalnih povedi naj se udeleenci zavedajo razlike med tvorbo odloevalnih in dopolnjevalnih vpraanj, kar bo pomembno za ustrezno rabo poroanega govora. Pri tvorbi velelnih povedi lektor opozori udeleence, da konno loilo klicaj zaznamuje ustveno zaznamovano poved in da lahko povedi z velelnikom piemo tudi s piko (kot lahko opazijo pri vseh navodilih v ubeniku in delovnem zvezku). Vzkline povedi pogosto vsebujejo medmete in so lahko brez glagola oz. gre za eliptine povedi (O, nov mobi!). Lektor opozori tudi na znailno intonacijo vseh tipov povedi. U str. 28 DZ vaje 2327 Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na besedilo na strani 21 (razglednica). U str. 29 DZ vaja 22 5. SKLON SAMOSTALNIKA IN PRIDEVNIKA in OSEBNI ZAIMKI (2., 4. IN 5. SKLON) DVOJINA IN MNOINA Glede na to, da na zaetni stopnji elimo, da se udeleenci nauijo pravilno rabiti edninske konnice pri samostalniku in pridevniku, od dvojine in mnoine pa izpostavljamo le 1., 2. in 4. sklon, se v 2. in 3. enoti nadaljevalnega ubenika posvetimo e uzaveanju preostalih konnic samostalnika in pridevnika ter oblik osebnega zaimka. MESTO NASLONSKEGA NIZA V TRDILNI POVEDI Najprej pojasnimo, katere besedice so naslonke, ki se v trdilni povedi pojavljajo v tono doloenem zaporedju za prvim stavnim lenom. Udeleenci si nazorno predstavljajo mesto naslonk, e besede ene povedi napiejo na listke in potem iejo mone realizacije. Prav tako lektor opozori, da je besedni red ob zanikanju lahko drugaen: nikalni lenek lahko stoji na zaetku povedi ali se dri glagola (Ne telefonira ji zveer. Zveer ji ne telefonira.) Pri zloenih glagolskih oblikah se nikalni lenek pogosto ali zdrui s pomonim glagolom ali pa se ga dri: tako lahko nikalnico postavimo na zaetek povedi ali pa pred delenik glagola (Ni ji telefoniral zveer. Zveer ji ni telefoniral. Ne bo ji telefoniral zveer. Zveer ji ne bo telefoniral.) V vsaki od enot je obravnavanih nekaj monosti tvorbe vestavnih povedi. Skladenjske odnose obravnavamo s pomenskega vidika opisujemo torej, v kakne pomenske odnose vstopajo stavki, ki jih navadno z doloenim veznikom povezujemo v vestavne povedi. Ob razlagi te snovi lektor opozarja tudi na pravopis, tj. na rabo vejice. NATEVANJE Natevamo lahko besedne zveze ali stavke. e to izraamo brez uporabe veznika, posamezne sestavine loujemo z vejico. Na ravni besednih zvez: Andrej Tanji pogosto pie pisma, razglednice, kratka sporoila. Pogosto pie pisma, razglednice in kratka sporoila. Pogosto pie pisma in razglednice ter kratka sporoila. Na ravni povedi: Andrej je rezerviral sobo v hotelu, kupil evre in dobil potovalne eke ter uredil zdravstveno zavarovanje.

U str. 28 DZ vaji 21, 22 Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na besedila s strani 19 (telefonski pogovor in elektronska pota).

SKLADNJA

U str. 30 Izraanje s prirednima veznikoma in in ter oz. raba vezalnega priredja Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na besedila s strani 19.

34

2
Pred veznikoma in in ter vejice ne piemo. Veznik ter se v pogovornem jeziku ne rabi pogosto, pri pisnem sporoanju ga navadno postavljamo pred zadnjo nateto sestavino, e smo prej e uporabili in. V pogovornem jeziku se pri natevanju uporablja tudi veznik pa. Poleg natevanja veznika in in ter uporabljamo tudi za izraanje sosledja/zaporedja v asu in prostoru. V teh primerih sestavin ne moremo poljubno zamenjevati. PRIMERI Andrej pie pismo in poslua glasbo. = Andrej poslua glasbo in pie pismo. (Dejanji potekata soasno.) Andrej je napisal pismo in ga poslal Tanji. (Sestavin te povedi ne moremo poljubno zamenjati, saj se je prvo dejanje zgodilo pred drugim.) Besedni red naslonskega niza glede na veznik in (to slovnino vsebino izpostavljamo le izjemoma, kadar udeleenci sami postavljajo vpraanja): Andrej je pisal pismo in ga poslal Tanji. (Kadar je osebek v prvem in drugem delu vezalnega priredja isti, postavimo naslonke v drugem stavku takoj za veznik in. Gre za elipso osebka.) Andrej je pisal pismo in Tanja se ga je razveselila. (Kadar sta osebka v prvem in drugem delu vezalnega priredja razlina, najprej za veznikom izrazimo drugi osebek, nato pa naslonke.) Andrej je bil radoveden in zanimalo ga je, kakno preseneenje ga aka. (V drugem delu vezalnega priredja je logini osebek sicer isti kot v prvem delu, vendar gre za tip glagola, kjer ni slovninega osebka, tj. osebka v 1. sklonu. Te tipe glagolov natanneje obravnavamo v 7. enoti.) U str. 30 Izraanje z veznikoma ali in oziroma oz. raba lonega priredja Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na besedila s strani 19 in 20. IZRAANJE IZBIRE MED RAZLINIMI MONOSTMI Na ravni besednih zvez: Napisal(a) mu bom pismo ali elektronsko poto. Tranzitno vizo boste dobili, e imate zagotovljena finanna sredstva oziroma garantno pismo. Na ravni stavkov: Andrej je mami vsak dan telefoniral ali ji poslal e-poto. Informacije preberem v turistinem vodniku oziroma jih najdemo po medmreju. Pred lonima veznikoma ali in oziroma vejice ne piemo. Veznik ali pomeni strogo izkljuevanje sestavin: Andrej je mami napisal pismo ali ji telefoniral, nikoli pa ni storil obojega hkrati. Veznik oziroma pa najvekrat pomeni in/ali: torej informacije lahko najdete ali v turistinem vodniku ali na medmreju ali v obeh virih. Z veznikom oziroma lahko tudi kaj pojasnjujemo, popravljamo ali povemo natanneje: Telefonska linija je bila slaba oziroma prekinjena. Sestavine lonega priredja lahko zamenjujemo: Andrej je mami vsak dan telefoniral ali ji poslal e-poto. = Andrej je mami vsak dan poslal e-poto ali ji telefoniral. Besedni red naslonskega niza glede na veznik ali: Andrej je mami vsak dan poslal e-poto ali ji telefoniral. Ali ji je pisal ali pa telefoniral. (Naslonke stojijo takoj za veznikom ali.) OPOZORILO Veznik ali se rabi tudi v poroanem govoru (gl. nadaljevanje). V tem primeru je pred njim vejica. Nadgradnja: Ambiciozneji udeleenci se lahko seznanijo e z veznikom bodisi bodisi, pogosto rabljenim v lonem priredju v knjinem jeziku.

35

2
U str. 30 Trdilne in vpraalne povedi DZ vaje 2830
Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na besedila s strani 19.

POROANI GOVOR (1. del) V 2. enoti obravnavamo poroani govor pri trdilnih in vpraalnih povedih, v 3. enoti pa dodajamo e poroani govor pri velelnih povedih. Navadno udeleenci na nadaljevalni stopnji e spontano rabijo strukture poroanega govora. Vasih jih zavede dejstvo, da se v mnogih jezikih pri poroanem govoru spreminja slovnini as in tvorijo napake naslednjega tipa: Tanja: Vesela sem, ker si me poklical. Tanja je rekla, da je bila vesela, ker jo je poklical. Lektor razloi naslednja dejstva: Pri pretvarjanju trdilnih povedih iz premega v poroani govor uporabljamo veznik da. Pri pretvarjanju odloevalnih vpraanj iz premega v poroani govor uporabljamo veznik ali, v pogovornem jeziku tudi veznik e. Pri pretvarjanju dopolnjevalnih vpraanj iz premega v poroani govor vezniko vlogo prevzamejo vpraalnice. Skupaj sestavimo seznam pogostih glagolov, ki napovedujejo, kaj je kdo sporoil: rei, povedati, dejati, vpraati, odgovoriti, rad(a) bi vedel(a), zanima ga/jo Te glagole lahko udeleenci iejo tudi v kaknem publicistinem besedilu. Prav tako si ogledamo logine spremembe, ki nastajajo pri pretvarjanju, npr.: Sprememba glagolske osebe: Tanja: Vesela sem, ker si me poklical. Tanja je rekla, da je vesela, ker jo je poklical. Sprememba osebnih zaimkov: Tanja: Vesela sem, ker si me poklical. Tanja je rekla, da je vesela, ker jo je poklical. Sprememba asovnih ali krajevnih izrazov: Tanja: Danes me je poklical Andrej. Tanja mi je veraj povedala, da jo je ta dan klical Andrej. Tanja: A lahko pride sem? Tanja me je vpraala, ali lahko pridem tja. Besednega reda sestavin v teh tipih povedi navadno ne zamenjujemo. Redko bodo udeleenci naleteli na primere kot: Da je vesela, je rekla. Ali lahko pridem tja, me je vpraala. Besedni red naslonskega niza glede na veznike v povedih poroanega govora: Tanja mi je povedala, da jo je klical Andrej. Tanjo sem vpraala, kdaj jo bo obiskal Andrej. Naslonke stojijo takoj za vezniki.

Iz slovenske literature
U str. 30 Skrajan in prirejen odlomek iz romana O, AMERIKA, Deela neizpolnjenih sanj (Mateja Debelak) SEZNAM BESED Kljune besede carinik gospa nesramne Pomembne besede in besedne zveze vrsta stroka oddelek bivanje povabilo stroki dokazilo ig biti na vrsti strokovno izpopolnjevanje zastopati podjetje vodja oddelka kriti stroke potrditi svoje besede Odlomek se vsebinsko navezuje na eno od tematik, obravnavanih v enoti, na potovanje v tujo dravo ter na pogovor carinika in potnice. Iz odlomka smo vzeli le dialog, besedilo, ki opisuje razmiljanje potnice ob tem pogovoru, pa je izpueno. Pred branjem: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Na kaj ljudje navadno pomislijo ob besedi Amerika? Kakna deela je to? Kakni sta amerika politika in politika Evropske unije do problema priseljevanja?

36

2
Branje in preverjanje razumevanja: Med prvim branjem si udeleenci podrtajo vse, kar so razumeli, in nariejo obraz gospe, ki se pogovarja s carinikom. Pri ponovnem branju udeleenci vpraajo lektorja za besede, ki jih e elijo razumeti, odgovorijo na vpraanja in dopolnijo povedi. REITVE Od kod je gospa? Iz Slovenije. Kam je prila? Na carino. Kam potuje? V Ameriko. Zakaj? Gre na strokovno izobraevanje. stroke dokazilo veljavno denarja Po branju: Sledi vaja za poroani govor udeleenci dialog povzamejo v kratki obnovi. Nadgradnja: Udeleenci opiejo svoje izkunje pri stikih z uradnimi osebami (cariniki, policisti ).

VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA

Vaje so namenjene predvsem utrjevanju znanja in ponavljanju. Novo tematiko utrjujemo od 23. vaje naprej. Namen vaj 2. enote 1. vaja: ponavljanje rabe treh asov: sedanjika, prihodnjika in preteklika 2. in 3. vaja: ponavljanje rabe samostalnika v 1. sklonu in vpraalnic kdo in kaj 4.9. vaja: ponavljanje rabe pridevnika in samostalnika v 2. sklonu 10. in 11. vaja: ponavljanje rabe pridevnika in samostalnika v 3. sklonu 12.15. vaja: ponavljanje rabe pridevnika in samostalnika v 4. sklonu 16. in 17. vaja: ponavljanje rabe pridevnika in samostalnika v 5. sklonu 18.20. vaja: ponavljanje rabe pridevnika in samostalnika v 6. sklonu 21. in 22. vaja: tvorjenje trdilnih in vpraalnih povedi v pravilnem besednem redu 21. in 22. vaja se navezujeta na besedila s strani 19 in 20 ter na slovnina poglavja Glagol in njegova vloga v povedi, Vrste povedi in loila, Mesto naslonskega niza. Vaje od 23 do 26 se navezujejo na slovnino poglavje 5. sklon samostalnika in pridevnika (str. 28) in vsebujejo splono znano besedie. 27. vaja se v besediu navezuje na vsa besedila 2. enote ter na slovnino poglavje Osebni zaimki: 2., 4. in 5. sklon (str. 28). Vaje od 28 do 30 se v besediu navezujejo na vsa besedila 2. enote ter na slovnino poglavje Poroani govor (str. 30). 31. vaja se navezuje na rubriko Preobleene besede (str. 25). Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. vaja se navezuje na besedila elektronska pota in telefonski pogovor (str. 19). Vaje od 2 do 20 se navezujejo na besedila s strani 19 in 20; reevanje priporoamo po slovnini razlagi glagola in njegove vloge v povedi (str. 27).

23.26. vaja: raba pridevnika in samostalnika v 5. sklonu dvojine in mnoine 27. vaja: raba osebnih zaimkov v 2., 4. in 5. sklonu dvojine in mnoine 28.30. vaja: pretvorbe iz premega v poroani govor in obratno 31. vaja: razumevanje in raba frazemov

37

2
REITVE VAJ 2. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) preberem piem Stanujem je imam telefoniram je b) bosta obiskala Sreala bosta bo organiziral bo prila se bojo/bodo videli c) je telefoniral je ivel je hodil Bili smo Dal sem 2. Slovenija Velika Drava Glavno najveje mesto Ljubljana Maribor Celje Kranj Triglav najvija gora naa deela Slovenci Slovenke 3. a) b) c) ) d) e) f) 4. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) Kdo je carinik?/Kdo je po poklicu carinik? Kdo pregleda potnika? Kaj je v epu? Kdo potrebuje za prestop meje osebno izkaznico? Kdo potrebuje vizo? Kaj velja en mesec? Kaj ne velja? elektronske pote narta pisma Tanje vize zelene karte slovenskih tolarjev zdravstvenega zavarovanja informacij zabave slovenskih prijateljev je njega d) e) f) g) prestop meje kontrola potnega lista namen potovanja mednarodno zavarovanje vozila

10. a) Tanji ji Andreju mu b) ji ji mi mi c) Zabavnemu lanku 11. Rad(a) bi el/la na obisk h gospodu Novaku, k Andreju, k Tanji, h Katji, k Ronu, h Gorazdu, k stari mami, k dobremu prijatelju, k novemu sosedu, k druini tvojega prijatelja. 12. e Tanja organizira zabavo, povabi: Andreja, Ireno, Rona, soolce in soolke, sosedo Majo, bratranca Alea, pevca Tomaa Kmeta, igralko Tino Novak. Zabavo organizira za: Andreja, Ireno, Rona, soolce in soolke, sosedo Majo, bratranca Alea, pevca Tomaa Kmeta, igralko Tino Novak. 13. e grem na potovanje, vzamem s sabo: potni list, zdravstveno zavarovanje, vozniko dovoljenje, potovalne eke, denar, letalsko karto, turistini vodnik, mobilni telefon, prtljago. 14. a) Slovenijo slovenske prijatelje zabavo te lepe pozdrave b) dva milijona to sliko Ljubljano kulturno sredie kratka potovanja 15. a) Tanja rada potuje po svetu. la je e v Avstrijo, na Dunaj, na Madarsko, v Budimpeto, v Nemijo, v Mnchen, v Italijo, v Benetke, v Rim, na eko, v Prago, v vico, v Zrich, v Francijo, v Pariz, na Nizozemsko, v Amsterdam, v Veliko Britanijo, v London, na vedsko, v Stockholm, v ZDA (Zdruene drave Amerike), v New York. b) Kam bo el Silvio za konec tedna? V knjinico in na pijao s prijatelji, v kino, v novo restavracijo, na kosilo, na fitnes, na tenis, na dolg sprehod, na izlet, v gore, v gledalie. 16. a) Tanja rada potuje po svetu. Bila je e v Avstriji, na Dunaju, na Madarskem, v Budimpeti, v Nemiji, v Mnchnu, v Italiji, v Benetkah, v Rimu, na ekem, v Pragi, v vici, v Zrichu, v Franciji, v Parizu, na Nizozemskem, v Amsterdamu, v Veliki Britaniji, v Londonu, na vedskem, v Stockholmu, v ZDA (v Zdruenih dravah Amerike), v New Yorku. b) Kje je bil Silvio prejnji konec tedna? V knjinici in na pijai s prijatelji, v kinu, v novi restavraciji, na kosilu, na fitnesu, na tenisu, na dolgem sprehodu, na izletu, v gorah, v gledaliu, na obisku, v/na banki, na poti, na letaliu, na zabavi, na koncertu. 17. a) Kolodvorski ulici stavbi veliki sivi hii kriiu b) potovanju zabavi najinem prijatelju Silviu 18. Tanja se rada zabava z Andrejem in s Katjo, z Ireno, z Ronom, s sosedo Majo, z mlajim bratrancem Aleem, s pevcem Tomaem Kmetom, z igralko Tino Novak.

5. Na potovanje ne smemo brez: potnega lista, zdravstvenega zavarovanja, rezervacije hotela, denarja, potovalnih ekov, letalske karte, turistinega vodnika, mobilnega telefona, vize, prtljage. 6. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) iz Amerike, iz New Yorka iz Slovenije, iz Domal iz Italije, iz Padove s Triglava z morja z Dunaja iz Pariza Od Pariza/Amsterdama do Slovenije je 1300 kilometrov.

7. denarja evrov puloverjev majic hla asa kilometrov jutra veera 8. a) avtobusne postaje Kolodvorske in Dalmatinove ulice stavbe b) primer reitve: zraven eleznike postaje, nasproti parkiria c) primer reitve: poleg trgovine, nasproti parka 9. a) b) c) ) obisk Slovenije rezervacija hotelske sobe cena prenoia kulturno sredie Slovenije

38

2
19. Rad(a) bi potoval(a) z letalom, z jadrnico, z balonom, z gorskim kolesom, s hitrim vlakom. 20. Primeri reitev: Preproga je med posteljo in omaro. Nad posteljo sta dve okni, kri in slika. Pod posteljo je nona posoda. Miza je pred posteljo. Za mizo je stol. Opis lahko razirimo tudi z rabo drugih predlogov oz. drugih prostorskih izrazov, npr. Postelja je v kotu sobe. Zraven nje je omara. Na omari je kovek. Na mizi je prt in na njem so kozarec, jabolko in kruh. 21. Primer reitve: Peter je veraj obiskal prijatelja v bolninici. Moj prijatelj Peter je veraj popoldne obiskal dobrega prijatelja v ljubljanski bolninici. 22. Primeri reitev: a) Ali bo sobo v hotelu rezerviral jutri?/Bo jutri rezerviral sobo v hotelu? b) Informacije o Sloveniji smo prebrali v turistinem vodniku./V turistinem vodniku bomo prebrali informacije o Sloveniji./V turistinem vodniku lahko preberemo informacije o Sloveniji. c) Nikoli ne naredi narta za potovanje./Nikoli ni naredil narta za potovanje./Nikoli ne bo naredil narta za potovanje. ) Vpisala se je na teaj. d) Veraj mi niso potrdili rezervacije./Rezervacije mi veraj niso potrdili. e) A je hotel zraven velike stavbe? f) Slovenija meri 20.251 kvadratnih kilometrov. g) Veraj zveer sva na meji cariniku pokazala potni list. 23. a) b) c) ) d) V (dveh) turistinih vodnikih. V turistinih vodnikih. Pri sorodniku. Pri (dveh) sorodnikih. Pri (dveh) prijateljicah. Pri prijateljicah. Pri prijazni sosedi. Pri (dveh) prijaznih sosedah. Na slovenskem smuiu. Na slovenskih smuiih. 27. 2. sklon a) njiju b) ju c) jih ) vas d) ju 4. sklon a) jih b) jih c) ju ) vaju d) nas e) vas 5. sklon a) njih b) njih c) njiju ) naju d) vaju e) nas

28. a) kdaj pride v Ljubljano. b) da pride skupaj s prijateljem in da imata e rezerviran hotel. c) ali ga/ju lahko pride iskat na letalie. ) od kod prihaja. d) zakaj potrebuje vizo. e) da je prt popackan. f) da bi rad govoril s efom. g) ali lahko plaa s kartico. 29. Primeri reitev: a) Andrej je vpraal Tanjo, ali gre z njim na obisk. Tanja je bila za to. Zanimalo jo je, kam gresta. Povedal ji je, da k Ronu. Tanja je bila vesela in je e rekla, da se z Ronom vedno dobro zabavajo. b) Gost je poklical natakarja in mu povedal, da je v solati nael las. Natakar se je opraviil, dodal, da mu je zelo al, in ga vpraal, ali mu lahko prinese novo solato. Gost je rekel, da ni treba. Zanimalo ga je tudi, kdo je pri njih ef strebe. Natakar je dejal, da efa trenutno ni tam. Gost je zahteval pritono knjigo. Natakar se je e enkrat opraviil gostu in rekel, da mu bo takoj prinesel knjigo pohval in pritob. 30. Primeri reitev: a) Tanja: A gre z mano na letalie? Irena: Zakaj? Tanja: Najin prijatelj Andrej pride v Slovenijo. Irena: A res? Seveda bom la z veseljem na Brnik. b) Petra: Kako je bilo v Parizu? Slavica: Lepo. Ampak na letaliu so mi izgubili kovek. Petra: Kaj si pa naredila, ko si to ugotovila? Slavica: la sem v urad za izgubljene predmete in ez dva dni so mi prtljago pripeljali domov. 31. 1 a), 2 b)

24. Sloveniji gledalikih predstavah nonih klubih kocjanskih jamah slovenskih smuiih starih starih razlinih temah 25. a) b) c) ) d) e) V hribih. Na potovanjih. O dobrih filmih. O starih prijateljih in prijateljicah. Pri sorodnikih. Po ljubljanskih ulicah.

26. Primeri reitev: a) Kje lahko dobim vizo? b) Kje dobim knjigo vtisov? c) Kje ivi Ana? ) Kje sta bila Andrej in Michael? d) Kje je veliko prometa?

39

Ljubo doma, kdor ga ima

TEME druina in dom lani druine in odnosi med njimi osebna praznovanja domotoje hini ljubljenki opremljanje bivalnega prostora opisovanje predmeta, prostora, osebe, dogodka estitka, voilo, zdravica, soalje izraanje mnenja mali oglas glagol in razline oblike povedni, pogojni, velelni naklon poroani govor (za velelnimi povedmi) 3. in 6. sklon samostalnika in pridevnika D, M samostalnika fraza v E, D, M utrjevanje vseh sklonov posebnosti sklanjatev: otrok (M), ljudje osebni zaimki: 3. in 6. sklon D, M stopnjevanje pridevnika SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni)

SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz filma Nepopisan list (reiser Jane Kavi)

U str. 33 UVOD V ENOTO BZ str. 39, 40

Na zaetku nekaj trenutkov porabimo za razlago naslova enote Ljubo doma, kdor ga ima: udeleence vpraamo, ali ga razumejo, kaj priakujejo pod tem naslovom in ali imajo tudi v svojem jeziku podoben pregovor. Enoto nadaljujemo s prostimi asociacijami na temi druina in dom. e lektor predvideva, da bo koliina besed obeh tematskih sklopov preobsena, jo obravnava v dveh loenih urah. O domu, stanovanjskih prostorih in pohitvu se lahko pogovarjamo pred delom z besedilom Tukaj se bomo druili in delali (str. 37). Besede razvramo v naslednje pomenske sklope: pomembni dogodki (poroka), druinski lani (mama, oe), delo doma/gospodinjski opravki (pospravljati, pomivati posodo), hini ljubljenki (pes, maka), stanovanjski prostori (kuhinja), pohitvo (omara). Lektor z udeleenci ponovi znano besedie. Doloeno besedie izbere (rojstvo, poroka ) in udeleence spodbudi, da ga razirijo v okviru posamezne besedne druine (rojstvo roditi (se) biti rojen rojstni dan). Pri tem si lahko pomagajo s SSKJ.

U str. 33 BRANJE BESEDIL DZ vaji 7a, b

Oglejte si slike in komentirajte izjave znanih Slovencev.

Sledijo primeri besedil, ki odpirajo temi druina in sreni trenutki v ivljenju. Pred branjem besedil: Udeleenci si v ubeniku ogledajo slike in opiejo, kaj vidijo na njih, ter povejo, za katere dogodke gre. Lektor popestri dejavnost e s kakno informacijo ali pripovedjo o ljudeh s slik (e se zgodi, da kateri od udeleencev pozna loveka s slike, seveda to stori on). Lektor si pripravi nekaj vpraanj za preverjanje razumevanja besedil, udeleenci si jih zapiejo ali jih preberejo nanje bodo odgovorili po/ob branju. Vpraanja naj preverjajo najprej globalno razumevanje, nato pa razumevanje podrobnosti besedil. Vpraanja so lahko tudi takna, da vodijo v iskanje stinih tok med posameznimi besedili.

41

3
Primeri vpraanj: Kaj je rekel Matja, kateri trenutek je bil zanj najsreneji v ivljenju? Kateri trenutki so bili najlepi za Nuo? Kdaj se je e poutila sreno? Ali je za Sreka najsreneji trenutek kakna pomembna nogometna zmaga? Kje sta se rodila njegova otroka? Kaj bosta postala njegova otroka? Kaj ima rad Alja? Kateri trenutki so ali so bili za ljudi na slikah najpomembneji oziroma najlepi? Kako sta Nua Derenda in Matja Pikalo o opisanih trenutkih razmiljala prej? Ob branju: Udeleenci iejo kljune informacije in odgovorijo (pisno ali ustno) na pripravljena vpraanja (gl. zgoraj). Po branju: Sledi pogovor, udeleenci komentirajo, kaj se jim zdi v ivljenju pomembno, povejo kaj o svojih najsrenejih trenutkih, o svojih dosekih in o tem, na kaj/na koga so ponosni. Pogovarjajo se v parih ali v manjih skupinah in potem poroajo drug o drugem. Nadgradnja: Pisanje besedila Moji najsreneji trenutki. U str. 34 PISANJE Voilo, estitka, soalje BZ str. 39

Napiite zanimivo estitko.

Udeleenci sestavijo seznam izrekov ob pomembnih dogodkih v ivljenju Kaj reemo ob rojstvu otroka, ob poroki, ob diplomi, ob smrti blinjega ? Lektor e enkrat opozori na situacije formalnega izraanja. Sam poie ali napie nekaj izvirnih voil in estitk, tako formalnih kot neformalnih. Udeleenci ugotavljajo, ob katerih dogodkih je zapis nastal, izpisujejo si zapisane oblike izrekov in jih razvrajo glede na formalne in neformalne okoliine. Udeleenci drug drugemu napiejo zabavno estitko za kaken sreen dogodek. Lektor udeleence opomni, naj piejo lepo in itljivo, da bodo soolci lahko estitko za njimi prebrali.

U str. 34 GOVORJENJE Zdravica

Ali bi znali povedati kakno lepo misel ob zdravici?

Sledi pogovor o zdravici, tj. besedah, ki jih izreemo, ko nazdravimo. Lektor najprej z udeleenci poie slovenske besede ob nazdravljanju (Na zdravje! ivijo! in! e na mnoga leta! ), nato udeleenci povejo kaj o besedah ob zdravicah v svojem jeziku in jih poskusijo prevesti v slovenino. Nadgradnja: Pisanje variantnih besedil: Napiite voilo efu ob novem letu. Napiite soalno pismo sodelavcu ob smrti blinjega. Napiite nekaj lepih misli za babico in dedka, ki praznujeta 40. obletnico poroke. Postavite se v vlogo porone prie. Napiite zdravico soolcu, za katerega predvidevate, da se bo prvi med vami poroil.

U str. 34 POSLUANJE BESEDIL

Posluajte izjave razlinih oseb, ki govorijo o druini.

7

Roman o druini,

Katarina o druini

Pred posluanjem: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Ali je druina za vas pomembna? Kaj se vam zdi najpomembneje za ivljenje v druini? Sledi branje vaje, ki jo bo treba med posluanjem reiti. Ob posluanju: Ob prvem posluanju si udeleenci zapiejo im ve informacij. Ob drugem posluanju reijo nalogo. REITVE 1. res je, 2. ni res, 3. res je, 4. ni res, 5. res je.

42

3
U str. 34 POSLUANJE BESEDIL

Svoje mnenje o druini sta povedala tudi dva otroka

ini,
9

Matic o dru-

Filip o druini:

Pred posluanjem: Lektor se z udeleenci pogovarja o otrocih, ali jih imajo oz. bi jih imeli, koliko, kaj je pri delu z otroki zabavno in kaj teko Sledi branje vaje, ki jo bo treba med posluanjem reiti. Ob posluanju: Udeleenci odgovorijo na vpraanja. REITVE Koliko lanov ima Matieva druina? Pet. Kdo je najstareji otrok v druini? (On.) Matic. Kaj je Matic e povedal o druinskem ivljenju? Da ima kot najstareji veliko odgovornosti./Da mora paziti na brata in sestro, jima pomagati in biti zgled./Da se vasih kregajo. Ali Matic misli, da ga stari razumejo? Ja, seveda. Pomagajo mu, e esa ne ve ali e mora sprejeti kakno odloitev. Kateri trenutki so najlepi v Filipovi druini? Kadar je mama prijazna. Kaj si Filip e eli? Psa. Zakaj nima psa? Ker mu ga mama ne dovoli imeti. Po posluanju: Udeleenci povejo e vse tisto, kar so sliali na posnetku in ni zajeto v njihovih odgovorih na postavljena vpraanja. U str. 35 GOVORJENJE Pogovor

Kaj mislite o vzgoji otrok? in Kaj mislite o delu v druini?

Pogovor se odvija v dveh smereh: o vzgoji otrok in o odnosu med mokimi in enskami. Prva iztonica za pogovor so vpraanja: Kaj mislite o vzgoji otrok? Kako se je treba z njimi ukvarjati? Kako se z njimi pogovarjati? Lektor pripravi nekaj besedia, povezanega z vzgojo otrok, npr.: strog pogovor kazen razvajen priden red pohvala

odgovornost

paziti na koga prepovedati

pomagati komu

biti zgled komu

dovoliti

prepirati se/kregati se

Na tablo napie iztonici za izraanje mnenja: Mislim, da je za otroka dobro / Mislim, da za otroka ni dobro Pri boljih skupinah organiziramo igro vlog okroglo mizo. Udeleenci se postavijo v vloge pedagoga, vzgojitelja, mame ali oeta, uitelja in razpravljajo o vzgoji otrok. U str. 39 BZ str. 39 Gospodinjski opravki Druga iztonica je reevanje kratke zabavne ankete, v kateri morajo udeleenci oznaiti, kaj naj bi kdo delal v druini. Pogovor udeleenci nadaljujejo tako, da izmenjajo mnenja o tem, kaj je moko in kaj ensko delo, ter predstavijo tipino druino v svoji dravi. Ob nalogi lahko razloimo tvorbo in rabo velelnika. Po razlagi vsak udeleenec napie listek, na katerem v velelniki obliki sporoa, katerih domaih opravil se mora ena/ mo/sostanovalec lotiti, medtem ko ga ne bo doma (npr.: Posesaj stanovanje. Pojdi po srajce v istilnico. Umij okna. Pelji avto na servis. ). Za konec tega pogovora si ogledamo rubriko Preobleene besede.

U str. 41 S str. 41 Glagol in razline oblike

U str. 35 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 25

Preobleene besede
iveti na koruzi moki in enska ivita skupaj in nista poroena mamin sinek razvajen, nesamostojen fant ali moki

43

3
copata mo, ki v vsem uboga eno skoiti ez plot prevarati partnerja zmeati komu glavo povzroiti, da se kdo v koga zaljubi biti glava druine biti glavni v druini nositi hlae biti glavni v druini, odloati U str. 36 POSLUANJE BESEDIL BZ str. 40 Ljubkovalna imena, Pomanjevalnice DZ vaji 23, 24

Posluajte posnetek, na katerem govorijo ljudje razlinih starosti

10

Kaj kdo komu ree?

Pred posluanjem: Lektor odigra nekaj tipinih dialogov oziroma situacij med druinskimi lani ter v njih uporablja ljubkovalna imena oziroma pomanjevalnice, npr. Ljubek, a lahko ti danes pospravi po kosilu, jaz grem h kozmetiarki. Ti moja mala punka, to si pa zelo dobro naredila. Kdo te je pa nauil tako lepo risati? Udeleenci morajo opisati situacijo, ki jo lektor uprizarja: ena prosi moa, e pomije posodo, mama pohvali herko. Nekaj ljubkovalnih oblik oziroma pomanjevalnic lektor napie na tablo ter dopie kaken primer za samostalnike vseh treh spolov (punka, dragica, ljubek, srek, bratec, sonece ). Udeleenci poskuajo e sami tvoriti ljubkovalna imena ali pomanjevalnice. Ob posluanju: Udeleenci zapisujejo, kdo komu kaj ree.

REITVE

Izjavo t. izree 1. mo eni/fant punci 2. otrok starem 3. mo eni 4. stari otrokoma 5. ena mou 6. stari otrokoma 7. ena mou 8. otrok starem

Po posluanju: Udeleenci v parih tvorijo dialoge ali kraja besedila, v katerih uporabijo izjave, ki so jih sliali in si jih zapisali. Primer: Mo: A greva zveer v kino, ljubica? ena: Joj, ne morem. Glava me boli. Mo: Daj no, vzemi aspirin. Res igra dober film. ena: Kateri pa? itn. Lektor izkoristi tovrstno vajo tudi za uzaveanje raznih predvidljivih dialokih vzorcev, npr. kako odkloniti vabilo, kako koga prepriati, kako izraziti, da si je premislil ipd. U str. 36 POSLUANJE BESEDILA

Posluajte pesem in napiite prve misli, ki se jih spomnite ob posluanju.

11

Dale je moj rojstni kraj (M. Tomassini, Vlado Kreslin)

Pesem je namenjena popestritvi pouka. Prvo posluanje: Lektor udeleencem zavrti pesem in udeleenci si zapisujejo prve misli, ki se jih spomnijo ob posluanju. Na koncu posluanja poroajo o zapisanih mislih, besediu in o temi pesmi. Drugo posluanje: Lektor pred drugim posluanjem e preveri, ali vsi razumejo besedie pesmi. Udeleenci ob posluanju berejo besedilo. Udeleenci po posluanju nariejo sliko, o kateri poje avtor, in odgovorijo na vpraanja. MONE REITVE Kaj vidi lovek na sliki in kaj si pri tem misli? Ogleduje si ljudi na sliki/fotografiji in premiljuje o tem, kakno staro sliko ima pred sabo, postarali so se tudi ljudje s slike eni so se spremenili, drugih ne spozna.

44

3
Kakna je mama na sliki? Kaj mislite, kakna je zdaj? Mama je lepa in vitka. Najbr je zdaj dosti stareja. Koga ne pozna? Ne pozna moa, ki na sliki sedi, in dekleta, ki dri otroka v naroju. Kaj je zdaj na mestu, kjer je bila vasih hia? Nov blok. Kje zdaj ivi lovek na sliki? Kaj mislite, kaken je zdaj? ivi dale stran od rojstnega kraja. Zdaj je e precej stareji, nima ve leska v oeh Nadgradnja: Pisanje besedil: Ko sem bil(a) otrok, je bil moj dom , Danes je moj dom , Spomini na moj rojstni kraj/moje rojstno mesto. U str. 37 BRANJE BESEDILA BZ str. 39 Hia, stanovanje, pohitvo, oprema S str. 42 Poroani govor DZ vaja 7f

Tukaj se bomo druili in delali

Pred branjem: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Kje bi raje iveli: v hii ali bloku? Zakaj? Kako bi si uredili dom? Sledi ponovitev besedia, in sicer poimenovanj glavnih prostorov v stanovanji/hii, pohitva, opreme, dekorativnega blaga in predmetov, napeljav. Udeleenci naj se predvsem zamislijo, ali znajo poimenovati vse predmete, ki jih imajo doma. Pomagamo si lahko s slikovnim gradivom, npr. s slikami razlinih bivali, ob katerih udeleenci ugibajo, kje so in kdo ivi v njih, ali s slikami raznih predmetov iz stanovanja, ki jih udeleenci poimenujejo in razporedijo v pomenske sklope. Delo z besedilom: Predlagamo dve monosti: Prva je, da udeleenci najprej preberejo besedilo, ki govori o tem, kako bi bralec rad opremil stanovanjske prostore. Najprej ugotovijo, kateri prostori in pohitvo se omenjajo, nato pa e odgovorijo, katere so konkretne elje bralca: Kje eli imeti kabinet? Kakna mora biti kuhinja in kaj si eli v njej? Kaj si eli v dnevni sobi? Sledi branje arhitektovega nasveta in komentiranje: je arhitektova razporeditev dobra, praktina, jim je ve ali ne. Lektor udeleence usmerja z vpraanji, tako da komentirajo npr. razporeditev knjinih regalov, poloaj tiriseda, obrnjenega proti oknu, mizo v obliki rke L v kabinetu Udeleenci povejo kaj o svojih idejah, e jih imajo, ali tudi nariejo svoj predlog. Drugi pristop vzame malce ve asa, se pa udeleenci vekrat sreajo z besediem istega besedila. Lektor udeleencem pripravi uni list z naslednjim besedilom:

Dragi arhitekt! V novi hii bi si rad opremil velik dnevni prostor, v katerem so tudi kuhinja, jedilnica in delovni kabinet. Kabinet elim imeti v kotu ob balkonu. Kuhinjo moram postaviti tako, da bo ustrezala e pripravljenim intalacijam (elektrini in vodovodni prikljuki so narisani na skici). V kuhinji bi rad imel tedilnik s peico, velik hladilnik, pomivalni stroj in mikrovalovno peico. Seveda potrebujem tudi dovolj velik delovni pult, saj vsi radi kuhamo. Ali je dovolj prostora tudi za ank? Velikokrat imamo obiske. Rad bi imel veliko jedilno mizo za est ali osem oseb in sedeno garnituro za druenje. Potrebujem tudi udoben naslanja za branje ali gledanje televizije in nekaj knjinih polic. Vesel bom vaega nasveta. Marko Ivani

Udeleenci se postavijo v vlogo arhitekta in si naredijo izpiske, po katerih bodo svetovali bralcu.

45

3
Lektor po njihovih predlogih izdela naslednjo tabelsko sliko: Arhitektovi izpiski: dnevni prostor (velikost 660 x 520) delovni kabinet: v kotu ob balkonu kuhinja: kot doloajo intalacije vsi aparati (tedilnik, hladilnik, pomivalni stroj, peica, mikrovalovna peica) dovolj delovne povrine ank jedilnica: velika jedilna miza (68 oseb) dnevna soba: sedena garnitura gledanje televizije druenje knjine police udoben naslanja

Sledi delo v parih: udeleenci dobijo list z narisanim prostorom, ki ga je treba opremiti, vsak par pripravi nasvet glede opreme prostora in ga predstavi skupini. ele nato se lotimo branja obeh besedil v ubeniku, razlage podrobnosti besedia in komentiranja. Po branju: Udeleenci drug drugemu opisujejo svoje stanovanje, v parih se lahko grejo slikovni narek, nariejo svoje sanjsko bivalie ipd. Po tem besedilu se lektor tudi navee na razlago oz. utrjevanje poroanega govora za velelne povedi. Primeri: Kaj je arhitekt svetoval bralcu? (Arhitekt: Uresniite svoje ideje!) Svetoval mu je, naj uresnii svoje ideje. kuhinjske elemente razporedi tako, kot doloajo intalacije. zraven kuhinje postavi ank. prostor na drugi strani rezervira za veliko mizo. knjini regal stoji ob jedilni mizi. Itn. Rekel mu je tudi, da lahko kav obrne proti balkonu. da mora kav obrniti proti balkonu. U str. 37 GOVORJENJE IN PISANJE Igra vlog BZ str. 39 Hia, stanovanje, pohitvo, oprema; Stroki

Mali oglasi
Lektor rubriko priredi glede na potrebe skupine. To je lahko zabavna, popestritvena dejavnost, lahko pa je uenje o pisanju oglasov in povpraevanju. Na zaetku izpostavimo osnovno besedie pri pisanju oglasov (iem, oddam, najamem, kupim), s pomojo treh osnovnih vzorcev pa vsak udeleenec lahko tudi napie svoj oglas (nekaj idej je navedenih v desnem stolpcu). Lektor premea oglase, ki so jih tvorili udeleenci, in jih razdeli v skupini. Sledi igra vlog, udeleenci se postavijo v vloge ponudnikov in povpraevalcev ter tvorijo dialoge. Nazadnje lahko o njih tudi poroajo: Kupec me je vpraal, Lastnika stanovanja je zanimalo, Gospa mi je rekla,

U str. 38 BRANJE BESEDILA

Najljubi kotiek Damjane Golavek

Pred branjem: Vzamemo si as za delo z besediem in pogovor, s katerim napovemo vsebino besedila. Lektor izbira med naslednjimi monostmi: Opis slike boljega trga. Udeleenci se pogovarjajo o nakupu rabljenih stvari oz. starin. Pogovor o kuhanju: Ali radi kuhate? Ali radi pripravite kakno jed za svoje najdraje?

46

3
Lektor pripravi sezname besed iz besedila, in sicer gre za: besede, ki nam povejo, kdo je Damjana, s im se ukvarja oz. kaj ima rada, besede, ki nam povejo, s kom ivi, s kom se ukvarja oz. koga ima rada, besede, ki nam povejo nekaj o njenem domu, kje je, katere prostore ima, besede, ki nam povejo nekaj o njenem prvem konjiku, besede, ki nam povejo nekaj o njenem drugem konjiku. pevka radijska napovedovalka pesem petje vesela melodija mo otrok domai najdraji prijatelji sorodniki gostje dom hia obrobje Ljubljane pritlije dnevna soba glasbena soba kuhinja kotiek vrt bolji trg starinski starina ljubitelj ali ljubiteljica starin kuhati, kuhanje pripraviti kosilo topel obrok kuharska knjiga recept pei, peka peciva slaica tehtnica pridelati zelenjavo

Udeleenci si sezname ogledajo, vpraajo za neznane pomene, nato pa poskusijo predvideti vsebino besedila. Prav tako lektor pripravi glagole iz besedila. Udeleenci jih uporabijo v povedih, pri tvorbi izkoristijo tudi samostalnike iz prejnjih skupin. biti poln (esa) biti povezan (s kom/s im) izmisliti si/izmiljati si ogledovati si podariti postrei (komu s im) pouevati pridruiti se (komu) razvajati (koga s im) sprehajati se sprejemati goste ulei se uporabljati ustvarjati uivati (v em) vaditi vzeti si as zase dobiti prostor v domu razporediti po hii

Branje: Besedilo je lanek iz revije, kakrne navadno beremo v prostem asu. Ker gre za prvo dalje besedilo v ubeniku, naj lektor najprej spodbudi udeleence k samostojnemu tihemu branju, vmes pa naj ti njega ali soolce spraujejo po neznanih besedah. Sledi glasno branje, ki je namenjeno vadenju izgovarjave. (e je treba, lektor prvi glasno prebere besedilo.) Po branju: Udeleenci reijo naloge: obkroijo pravilne trditve in dopolnijo povedi. REITVE a) b) MONE REITVE a) b) b) a)

Kadar elita Damjana in arli kupiti stare stvari, gresta na bolji trg. Ko sta se Damjana in arli poroila, sta prosila sorodnike in prijatelje, naj jima podarijo stare predmete. Vasih, kadar otrok ni doma, si pevka vzame as zase. Glasbena soba je vedno polna veselih melodij. Vsaj enkrat na dan Damjana pripravi topel obrok. Skoraj vsak dan spee kakno slaico. Vpraanja zajemajo razline asovne izraze in malo pozornosti lahko posvetimo tudi tem: spomnimo se e drugih asovnih izrazov, izraamo pomenske odtenke (vsak dan, skoraj vsak dan), razloimo razliko med kadar in ko (prim. Prironik, str. 115 Izraanje asovnih okoliin s podrednima veznikoma ko in kadar).

47

3
Sledi pogovor, ki vkljuuje odgovarjanje na vpraanja, navedena ob koncu aktivnosti na str. 39 udeleenci se pogovarjajo skupaj, v manjih skupinah ali v parih. Nadgradnja: Besedilo najprej odpira monost za pisanje sestavkov, npr. Moj najljubi kotiek, Poseben recept za moje najdraje. Za konec lahko lektor ob taknem kompleksnejem besedilu pripravi tudi vaje, ki pripravljajo na izpit na srednji ravni. Primeri dodatnih vaj: Izberite ustrezno obliko. Najljubi kotiek in radijske napovedovalke arlijem a) pevke b) pevka a) moom b) moa a) so b) sta a) boljemu trgu b) bolji trg a) njunem b) onadva a) jo b) ga a) obrobje b) obrobja a) sta se b) se sta a) njima b) njih a) Ko b) Kdaj a) predmeti b) predmetom a) na b) v c) pevki d) pevko c) moem d) mou c) je d) smo c) boljim trgom d) boljem trgu c) njihovemu d) njen a) jih b) ju c) obrobju d) obrobjem c) so se d) se so c) njima d) jima c) Koliko d) Kadar c) predmetov d) predmete c) blizu d) zraven

Damjane Golavek je dom. Z Novakom

velika ljubitelja starin. e posebej

uivata, ko se ob nedeljah dopoldne sprehajata po in si ogledujeta starine. Te potem dobijo prostor v domu in svojo hio na naredijo e bolj domaega. Predmete sta v Ljubljane prinesla z vseh strani. Ko

poroila, sta sorodnike in prijatelje prosila, naj za porona darila podarijo stare predmete. Njuno prvo starinsko darilo je bila stara ura. nabralo e ve pa se je

, sta jih Damjana in arli dnevni sobi, nekaj

razporedila po hii: nekaj jih je pa v glasbeni sobi.

Dopolnite besedilo tako, da bo smiselno in pravilno. V teh dveh prostorih je Damjana najraje. postree dnevni sobi sprejema goste in jim

ajem ali kavo. Vasih (kadar otrok ni doma) si pevka rada vzame kav in uiva branju.

as zase. Takrat se ulee Damjanina glasbena soba

pritliju je vedno polna veselih melodij. Tu arlijem pogosto

Damjana ustvarja nove pesmi in pouuje petje. V tej sobi

vadita. Vasih se jima pridruijo tudi herke. V Damjaninem domu je e nekaj mest, ki so povezana njenimi konjiki. Eno njih je kuhinja. eprav je vasih vso druino.

govorila, da ne mara kuhanja, zna hitro pripraviti kosilo

48

3
V spodnjem besedilu so izpuene nekatere besede. Iz besed, ki so namesto manjkajoih navedene v desnem stolpcu, tvorite nove besede, kot kae primer. Prepriana je, da mora svojim najdrajim vsaj enkrat na dan pripraviti topel obrok. Ponosno pove, da pri kosila uporablja vrtu kuhati (samostalnik iz glagola na -nje) = dom (pridevnik) = pei (samostalnik iz glagola) = drag (presenik, rabljen kot samostalnik) = najdraji

zelenjavo, ki jo sama pridela na za hio. Ker e posebej uiva v

peciva, skoraj vsak dan domae razvaja z doma slaicami. Pri delu ne uporablja tehtnice in za slaice si izmilja sama. Dokonajte povedi. Damjanin najljubi kotiek je e posebej uiva, kadar Pred poroko sta Damjana in arli prijatelje prosila, naj ... V dnevni sobi sprejema goste in eprav je vasih govorila, da ne mara kuhanja, Prepriana je, da Ponosno pove, da Ker e posebej uiva v peki peciva U str. 39, 40 knjige. Recepte pripraviti (pridevnik iz glagola na -n) = kuhati, kuhar (pridevnik) =

Besedni zaklad

Slovnica
U str. 41, 42 DZ vaje 15
Glagoli v slovnini preglednici so iz razlinih besedil enote, vendar je veina teh primerov udeleencem e znana. Razlago lahko vkljuimo v zaetni sklop obravnave enote.

GLAGOL IN RAZLINE OBLIKE

Glagoli v slovnini preglednici so iz razlinih besedil enote, vendar je veina teh primerov udeleencem e znana. Razlago lahko vkljuimo v zaetni sklop obravnave enote. V prejnji enoti je bil glagol obravnavan kot osrednja beseda v povedi, ki odpira delovalnika mesta. Udeleenci so se morda seznanili tudi s posameznimi primeri razlinih tipov glagolov (s primeri prehodnih, neprehodnih, povratnih glagolov ) in ponovili nekatere posebne oblike glagolskih oblik v sedanjiku. V prejnji enoti je bilo reeno, da glagole razdelimo po sedanjiki konnici v tiri oziroma v pet skupin, in sicer na -am, -im, -jem, -em, -m. Glede na to delitev v 3. enoti sledi ponavljanje osnovnih glagolskih oblik, poleg sedanjika e ponavljanje nedolonika, delenika na -l, velelnika in monih delovalnikih mest, ki jih odpira doloeni glagol. DODATNA VAJA: Udeleence razdelimo v pet skupin, vsaka skupina obravnava eno skupino glagolov glede na sedanjiko konnico. Lektor izbere besedilo z razlinimi glagoli ali pripravi listke z razlinimi glagoli in vsaka skupina poie svoje glagole ter jih z vsemi oblikami napie na plakat ali na tablo, tako da si bodo vsi udeleenci na koncu lahko prepisali/ogledali vse oblike. Udeleenci vadijo e vekrat ponovljeno dejstvo, da je nedolonika osnova velikokrat drugana kot sedanjika in da je zaradi tvorjenja delenikih oblik v pretekliku, prihodnjiku in pogojniku ter zaradi velelnika pomembno, da se nauijo obeh, tako sedanjika kot nedolonika. Vajo lahko izvajamo tudi v ve korakih, npr.: v prvem koraku imajo skupine na voljo le obliko sedanjika. Tvorijo nedolonik; v drugem koraku naj se skupine premeajo, tako da skupina reuje drugo skupino glagolov kot prej. Tvorijo delenik na -l;

49

3
skupine se spet zamenjajo. Ugotavljajo sklonska mesta samostalnikov ali mesta drugih besed ob glagolu. Pomagajo si z vpraanjem: Kaj se po navadi ob glagolu vpraamo? Lektor e sproti popravlja morebitne napake; glede na to, da so se udeleenci na osnovni stopnji velelnika uili okrnjeno ali pa sploh ne, velelnik pustimo za konec. DZ vaji 4, 5 Obravnavanje velelnika: Velelnik najprej obravnavamo glede na njegovo rabo. Pomembno je, da udeleenci poznajo tudi oblikoslovne znailnosti: E 1. os. 2. os. 3. os. / / -0 / D -va -ta / M -mo -te /

Obravnavamo pa ga tudi glede na njegovo tvorbo iz sedanjike konnice. Lektor opozori na izjeme v doloeni skupini. TABELSKA SLIKA: -am -aj delam: Delaj tiho! Delajte tiho! -im -i kupim: Kupite im ve pijae. -em -i zaprem: Zapri okno! -em, -em -ci, -zi obleem: Obleci hlae! postreem: Postrezi gostom! -jem -j spraujem: Ne sprauj, ko jaz govorim! kupujem: Kupujte zdravo hrano. -m biti sem: Bodi tiho! dati dam: Daj mi mir! Glagol dati glede tvorbe velelnika sodi v skupino na -am; tako tudi njegovi sestavljeni glagoli (dodati, izdati, podati ). Sestavljeni glagoli, ki imajo delenik na -l = el, glede tvorbe velelnika sodijo v skupino na -em: priti pridem: pridi; tako tudi oditi, vziti, zaiti. najesti se, pojesti najem se, pojem: najej se, pojej izvedeti izvem: nima velelnike oblike povedati povem: Povej, kaj si delal ez vikend. DODATNA OPOZORILA ZA LEKTORJA imam: Imej se lepo! (po/o)gledam (si): (Po/o)glej (si)! (Po/o)glejte (si)! vidim: nima velelnike oblike stojim: Stoj! bojim se: Ne boj se! najamem: Najemi to stanovanje! vzamem: Vzemi si as zase! peljem: Pelji! (Paziti, da se ga ne uvrsti v skupino na -jem.)

iti grem: Pojdi v trgovino!

jesti jem: Jej zdravo hrano. vedeti vem: (redko) Vedi, tukaj sem jaz glavni!

50

3
O naglasu pri velelniku: V skupini glagolov na -im se pri tistih glagolih, ki imajo v sedanjiku naglas na zadnjem zlogu (-m), v velelniki obliki naglas premakne na predzadnji zlog, e naleti na e ali na o, ta glasova izgovarjamo kot iroka in dolga. Naglas ostane na svojem mestu/ Nepremini naglas: drim (se) mslim nazdrvim odlim (se) oprmim postvim spmnim (se) dri (se) msli nazdrvi odli (se) oprmi postvi spmni (se) Naglas se premakne/ Premini naglas: odgovorm porom (se) razveselm (se) rodm (se) uredm elm (si) ivm odgovri pori (se) razvesli (se) rdi (se) urdi li (si) vi

Iz skupine na -em lahko omenimo e nekaj primerov naglaevanja: vzti vzmem vzmi; najti najmem najmi; sprjeti sprjmem sprjmi; sklenti sklnem sklni. Ve informacij o oblikah in naglasih udeleenci najdejo v prironiku Slovenski glagol. U str. 42
Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na konverzacijske dejavnosti na strani 35.

POVEDNI, POGOJNI, VELELNI NAKLON

Lektor opozori na tri naklone glagolske oblike v slovenini, in sicer na povedni, pogojni in velelni naklon. e druge informacije o glagolskem naklonu lahko lektor najde v prironiku Sporazumevalni prag za slovenino (str. 198). Povedni naklon: zastopan je v vseh asih, sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku, v vseh osebah in tevilih. Pogojni naklon ima v slovenini modalno vlogo in izraa: a) mono dejanje v sedanjosti in preteklosti ter njegove potencialne posledice: Pomil bi posodo. Zdajle bi pa jaz pomil posodo. Posoda je namre umazana in zdaj imam ravno as, da to storim. e pa mi ne boste dali miru, bo posoda ostala umazana. Ja, prav ima, veraj po kosilu bi lahko pomil posodo. Ampak al nisem imel asa, ker se mi je mudilo v slubo. (V prihodnosti se mono dejanje izraa tudi s prihodnjikom: Ja, mono je, da bom zveer pomil posodo.) b) elje: Rad bi peljal avto na servis. c) hipotetina dejanja za preteklost ali sedanjost, najvekrat izraena s pogojnimi odvisniki: e bi imel (danes/veraj) as, bi pomil posodo takoj po kosilu. Oe ne bi peljal avta na servis, e se mu ne bi pokvaril. V nekaterih drugih jezikih se stavki v pogojniku tvorijo na drugaen nain in zgodi se, da udeleenci poskuajo te strukture dobesedno prevajati v slovenino, pa ne najdejo ustreznih izrazov. V takem primeru lahko s podobnimi primeri, kot so navedeni zgoraj, pojasnimo rabo pogojnika v razlinih okoliinah ali asih. Velelni naklon je zastopan le v sedanjiku in ne v vseh osebah in tevilih (gl. preglednico v odstavku Obravnavanje velelnika, str. 50). Pomensko se nanaa na prihodnost, ko se mora uresniiti dana zahteva: glede na okoliine je to lahko ukaz, pronja, nasvet, predlog, prepoved. Raba velelnika v formalnih okoliinah ni najvljudneji nain izraanja. Lektor spomni na mone pretvorbe z modalnimi izrazi (sicer se modalne glagole natanneje obravnava v 5. enoti, v tej enoti lahko udeleenci le osveijo znanje z zaetne stopnje).

DZ vaja 2

51

3
Pomij posodo. A lahko pomije posodo, prosim?/A lahko, prosim, pomije posodo? = pronja Mora pomiti posodo! = zahteva Ne pelji avta na servis. Ne more peljati avta na servis, ker je prepozno. = to ni ve mogoe Ne sme peljati avta na servis, ker ga nujno potrebujem. = prepoved Raba klicaja na koncu velelnih povedi ni obvezna, v sodobnem pravopisu je na koncu vedno pogosteje pika. Pravzaprav klicaj rabimo samo v primerih, kadar hoemo oznaiti tipino velelno intonacijo. U str. 42 DZ vaje 6, 2022
Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na konverzacijske dejavnosti na strani 35 in na besedilo Arhitekt svetuje na str. 37.

POROANI GOVOR (2. del)

Velelne povedi V prejnji enoti so se udeleenci nauili tvoriti poroani govor pri trdilnih in vpraalnih povedih. Pojem poroanega govora se ponovi in znova uzavesti. Lektor se osredotoi na velelno poved. Pri pretvarjanju velelnih povedi iz premega v poroani govor uporabimo veznik naj. Pogosti glagoli, ki uvajajo poroanje velelnih povedi, so poleg rei, svetovati, prositi tudi ukazati, zavpiti, zahtevati Mama: Pomij posodo!/Takoj jo pomij! Mama mi je rekla, naj pomijem posodo/jo takoj pomijem. Arhitekt: Omaro postavite ob steno. Arhitekt je Matjau svetoval, naj omaro postavi ob steno. Besednega reda sestavin v teh tipih povedi navadno ne zamenjujemo. Redkeje se rabi: Naj takoj pomijem posodo, mi je rekla mama. Naslonke stojijo takoj za veznikom naj: Oe je rekel sinu, naj se ui.

U str. 43 DZ vaje 1116

Primeri iz slovninih preglednic se navezujejo na konverzacijske dejavnosti in besedila od strani 33 do 37.

3. IN 6. SKLON PRIDEVNIKA IN SAMOSTALNIKA in OSEBNI ZAIMKI DVOJINA IN MNOINA

V tej enoti pridejo na vrsto e konnice za 3. in 6. sklon dvojine in mnoine pri pridevniku in samostalniku. Tabela je sintetini pregled vseh sklonskih oblik, predstavljenih v smiselnih povedih. Ker so udeleenci skladenjsko vlogo sklonov v 2. enoti e obravnavali, gre tu zgolj za uzaveanje oz. pomnjenje e znanih in novih konnic. Prav tako je z oblikami osebnih zaimkov. Pri osebnih zaimkih za 3. sklon se ponovno opozori na kratko in dolgo obliko osebnega zaimka in na pravila rabe obeh oblik. Pri preglednici sklonskih oblik v dvojini in mnoini lektor opozori, da je za enski spol prikazan vzorec za samostalnike, ki se konajo na -a.

DZ vaja 10

Dodana je e preglednica sklonskih oblik besed ljudje in otroci. Lektor lahko na tem mestu besedo lovek obravnava tudi v dvojini. Udeleence opozori na konniki naglas pri besedi ljudje. E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon lovek loveka loveku lovek pri loveku s lovekom D loveka ljudi lovekoma loveka pri ljudeh s lovekoma M ljudj ljud ljudm ljud pri ljudh z ljudm

52

3
U str. 44 DZ vaji 17, 18
Primeri iz slovninih preglednic so sploni. To snov je smiselno obravnavati v zakljunem delu obravnave enote.

STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA
Pri stopnjevanju pridevnikov lektor udeleence spomni na razline oblike pridevnikov iz enote, kot npr.: najlepi, najsreneji trenutek, najpomembneji dogodek. Udeleenci se spomnijo, da gre za najvijo stopnjo pridevnika. Pridevnik ima poleg osnovne oblike e dve stopnji, gre torej za trostopenjsko stopnjevanje. Drugo stopnjo uporabljamo za primerjanje: Brat je stareji kot jaz/od mene. Lektor navede e nekaj primerov in udeleence spodbudi, da sami poskusijo primerjati doloene osebe ali stvari, ki so vsem poznane. Pridevnik lahko stopnjujemo na dva naina: z obrazili -i, -ji, -eji ali z mernimi prislovi bolj, najbolj; manj, najmanj. Pri stopnjevanju z obrazili prihaja do sprememb primernike oblike v primerjavi z osnovno, predvsem v skupinah z obraziloma -i in -ji. Glavne rkovne spremembe so: d j, g , z , s . Kljub tej informaciji bodo imeli udeleenci verjetno teave pri tvorjenju primernike oblike, zato si je oblike iz teh dveh skupin najbolje zapomniti. Pri skupini -eji je treba opozoriti na pogost polglasniki e pri pridevnikih, ki izpade: moen moneji. Pri stopnjevanju z obrazili lektor opozori e na to, da: se pridevniki, ki se stopnjujejo z obrazilom -eji v pogovornem jeziku zelo pogosto stopnjujejo z besedami bolj in najbolj (pomemben pomembneji najpomembneji; pomemben bolj pomemben najbolj pomemben); se zaradi glasovne okolice obrazil -ji, -i, -eji pridevnik v srednjem spolu vedno kona na -e (nikoli na -o). Ko stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj ali manj, najmanj, sledi pridevnik v osnovni obliki. Pri tem je treba opozoriti na pridevnike, ki se stopnjujejo samo po tem vzorcu in nikoli z obrazili, to so: pridevniki za barve, nekateri pridevniki za opisovanje vremenskih razmer (oblaen, deeven, meglen ), pridevniki, tvorjeni iz glagola deleniki na -n, -t, - (opremljen, zaprt, die ) in nekateri drugi (simpatien, tipien, porten ). Primerjanje po teh dveh tipih stopnjevanja je vezano na veznik kot oz. kakor ali predlog od, pri emer od vpliva na sklonsko obliko samostalnika, ki je v 2. sklonu. Brat je stareji kot/kakor jaz. Brat je stareji od mene. Jaz sem mlaji kot/kakor brat. Jaz sem mlaji od brata. Poleg trostopenjskega stopnjevanja poznamo tudi dvostopenjsko, ki ga uporabljamo za izraanje visoke kakovosti stvari, oseb, dogodkov (lep zelo lep, prelep, izjemno lep). Poroka je bila zelo lepa. Veraj je bil prelep dan. Nevesta je bila izjemno lepa. DODATNI VAJI: Lektor pridevnike iz tabele napie na listke in jih razdeli udeleencem. Ti tvorijo povedi, v katerih uporabijo stopnjevane oblike. Laje je tvoriti smiselne primere, e imajo ob tem na voljo tudi kakno slikovno gradivo, npr. slike stare in moderne zgradbe, debelega in suhega loveka, mrzlega in sonnega dne ipd. Lektor sestavi nekaj vpraanj, v katere vkljui presenike. Vsak udeleenec izbere eno od njih, nanj odgovori in poie osnovno obliko pridevnika. Ko udeleenci odgovorijo na vsa vpraanja, lahko vsi skupaj v zboru e enkrat ponovijo vse tri oblike pridevnika. Nekaj primerov vpraanj: Kaj je bil najveji uspeh v vaem ivljenju? Kdo je va najbolji prijatelj? Katera odloitev v vaem ivljenju je bila za vas najteja? Koliko strani je imela najdebeleja knjiga, ki ste jo prebrali? Katera gora v Sloveniji/vai dravi je najvija? Katera reka je najdalja?

53

3
Iz slovenske literature
U str. 45 Odlomek iz filma Nepopisan list reiserja Janeta Kavia Gre za dialog, vzet iz filma, ki govori o problemih druinskega ivljenja. Avtorice smo elele najti vrsto besedila, v katerem bo razviden dialog oziroma prizor iz vsakdanjega druinskega ivljenja. Odlomek prikae ivljenje otrok ob prezaposlenih starih. Film je reiral Jane Kavi, ki je med drugim reiral tudi znameniti mladinski film Srea na vrvici. e ima lektor monost, da si izposodi videokaseto filma Nepopisan list, saj je dobrodolo, da obravnavanje odlomka popestri z gledanjem televizije. Pred branjem oz. ogledom odlomka: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Ali poznate kakno literarno delo, gledaliko predstavo, film ali morda pesem, ki govori o ivljenju otrok v druini? Kakno je danes ivljenje otrok, ko stari hodijo v slubo in jih ni veliko doma? Lektor predstavi vsebino filma pred odlomkom. Nato obravnava tiste besede iz odlomka, ki bi morda oteevale razumevanje: socialna delavka ukrasti ukradem ukradel/ukradla je spraviti (i)zgubiti obremenjevati Ne obremenjuj mame! Ne obremenjuj se! pravljica sitnariti oboevati Dedek obouje gobovo omako. Sledi kratek pogovor o znailnostih pogovornega jezika. Lektor izpostavi doloene besede, kot: banda, fino, itak Branje oz. ogled: Udeleenci berejo odlomek po vlogah. e imajo teave z glasnim branjem, naj odlomek najprej preberejo tiho ali posluajo branje lektorja. e se lektor odloi, da bo uencem pokazal tudi filmski posnetek odlomka, naj ga le pozorno posluajo. Po branju oz. ogledu: Udeleenci reijo nalogo, ki preverja razumevanje besedila. REITVE c) b) a) a) b) b)

Nato se odigra prizor iz filma. Udeleenci lahko tudi sklepajo o koncu filma in svoja predvidevanja primerjajo z zapisom, kako se film kona. Nadgradnja: e si udeleenci z lektorjem film ogledajo, lahko naredijo seznam pogovornih besed, ki so jih sliali v filmu. Napiejo sestavek na temo ivljenje otroka v druini danes. Obnovijo kakno literarno delo ali film o druinski problematiki in ivljenju otrok, ki ga poznajo iz svoje drave.

54

3
VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA
Namen vaj 3. enote 1. vaja: raba glagolskih oblik v sedanjiku, pretekliku, prihodnjiku (besedni red) 2. vaja: raba pogojnega odvisnika 3. vaja: zanikanje vpraalnih, vzklinih in trdilnih povedih ter raba sklonov ob zanikanem glagolu 4. vaja: tvorjenje velelnih povedi iz danih besed 5. vaja: pretvorba velelnega naklona glagolov v povednega in ponovitev rabe modalnih izrazov 6. vaja: pretvorbe iz premega v poroani govor pri velelnih povedih 7. vaja: raba samostalnika v vseh sklonih 8. in 9. vaja: raba samostalnika v razlinih sklonih D in M 10. vaja: sklanjanje samostalnikov otroci, ljudje 11. in 12. vaja: raba samostalnikov v 3. in 6. sklonu 13. vaja: raba samostalnikov v 4. sklonu 14. vaja: a) raba samostalnika v 5. sklonu b) raba samostalnika v 6. sklonu 15. vaja: raba osebnih zaimkov v razlinih sklonih 16. vaja: raba osebnih zaimkov v 3. in 6. sklonu 17. vaja: stopnjevanje pridevnika (primerjanje) 18. vaja: stopnjevanje pridevnika (druinski lani) b), c) stopnjevanje pridevnika (stanovanjski prostori, pohitvo) 19. vaja: tvorjenje razlinih tipov povedi (vpraalnih, trdilnih, nikalnih, velelnih) 20. vaja: pretvorba velelnih povedi v poroani govor 21. vaja: raba poroanega govora pri velelnih povedih 22. vaja: tvorjenje dialoga iz poroanega govora 6. vaja se navezuje na slovnino poglavje Poroani govor (str. 42). Vaje od 7 do 14 se navezujejo na slovnino poglavje o sklanjanju samostalnika (str. 43). 7. vaja se navezuje na: a) in b) besedila najsreneji trenutki (str. 33) c) in d) konverzacijske dejavnosti (str. 34, 35) e) pesem Dale je dale (str. 36) f) in g) na besedilo Tukaj se bomo druili in delali (str. 37). Lahko jih delamo ob posameznem besedilu ali ko predelamo vsa besedila. Vaje od 8 do 14 vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo druina in dom. 15. in 16. vaja vsebujeta splono znano besedie, vezano na temo druina in dom. 16. vaja se navezuje na slovnino poglavje Osebni zaimki 3. in 6. sklon D, M (str. 43). 17. in 18. vaja se navezujeta na slovnino poglavje Stopnjevanje pridevnika (str. 44) in vsebujeta splono znano besedie, vezano na temo druina in dom. Navezave na besedila oz. slovnine enote Vaje od 1 do 5 se navezujejo na slovnino poglavje Glagol in razline oblike (str. 41 in 42) in vsebujejo splono besedie na temo druina in dom.

19. vaja se navezuje na slovnino poglavje o glagolskem naklonu (str. 42) in vsebuje splono besedie, vezano na temo druina in dom. Vaje od 20 do 22 se navezujejo na slovnino poglavje Poroani govor (str. 42). 20. in 22. vaja vsebujeta splono besedie, vezano na temo druina in dom. 21. vaja se navezuje na besedilo Arhitekt svetuje (str. 37).

23. in 24. vaja: prepoznavanje pomanjevalnic in razloevanje, katere besede kljub podobni obliki niso pomanjevalnice 25. vaja: razumevanje in raba frazemov

23. in 24. vaja se navezujeta na razlago pomanjevalnic in ljubkovalnih imen iz rubrike Besedni zaklad (str. 40). 25. vaja se navezuje na rubriko Preobleene besede (str. 35).

55

3
REITVE VAJ 3. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) dela se igrata kuha pospravljajo b) gleda riem si ogledujem c) najamemo stanujemo se druijo se igrajo se peljemo kuhamo se pogovarjamo posluajo PRETEKLIK: a) Oe je delal na vrtu, sin in herka sta se igrala na igriu, mama je kuhala kosilo, stari stari pa so pospravljali po hii. b) Ali si gledal film, Matja? Ne, risal sem nart stanovanja in si ogledoval prospekte s pohitvom. c) Na poitnicah smo skupaj z dvema druinama najeli hio ob morju in v njej stanovali dva tedna. Nai otroci so se radi druili in se igrali. Podnevi smo se peljali na kakno plao, ob veerih pa smo kuhali in se pogovarjali, otroci pa so nas posluali. PRIHODNJIK: a) Oe bo delal na vrtu, sin in herka se bosta igrala na igriu, mama bo kuhala kosilo, stari stari pa bodo pospravljali po hii. b) Ali bo gledal film, Matja? Ne, risal bom nart stanovanja in si ogledoval prospekte s pohitvom. c) Na poitnicah bomo skupaj z dvema druinama najeli hio ob morju in v njej stanovali dva tedna. Nai otroci se bodo radi druili in se igrali. Podnevi se bomo peljali na kakno plao, ob veerih pa bomo kuhali in se pogovarjali, otroci pa nas bodo posluali. 2. Nekaj primerov monih reitev: a) e bi imel(a) veliko asa, bi se ve ukvarjal(a) s portom. e bi otrok poslual stare, bi bil v oli uspeneji. b) e bi ele(a) zamenjati stanovanje, bi el/la na banko in zaprosil(a) kredit. Itn. 3. Mone reitve: a) Mama ni kuhala pagetov. Ne posluaj prijateljev! b) Ali nisi pospravila sob? ) Ne pomagaj bratu pri domai nalogi. d) Ne glejmo risank! e) Ne igraj se na balkonu! f) Stanovanj ne bodo opremili za mlade druine. g) Ni se pogovoril s stari. h) Nismo napisali estitk. i) Otroci starem niso narisali svojih ljubljenkov. j) Raunov ne plaujem vsak mesec. k) Ali v mestu ne potrebujete novih otrokih igri? l) Novakovi nimajo lepega stanovanja. 4. a) b) c) ) d) e) f) g) h) Oglejte si novo stanovanje! Pomij posodo! Nazdravimo eninu in nevesti! Opremita sobo s starim pohitvom! Stojva zadaj! Najemimo hio ob morju! Peljite se na izlet! Bodi priden! Pojej veerjo! 5. e nekaj primerov reitev: a) Oglejte si novo stanovanje! Peter se je konno preselil in vabi vas na zabavo. A pridete? Lahko si ogledate njegovo novo stanovanje. b) (primer v delovnem zvezku, str. 20) c) Nazdravimo eninu in nevesti! Mladoporoencema elim veliko sree v ivljenju. Zdaj pa res moramo nazdraviti eninu in nevesti. ) Opremita sobo s starim pohitvom! Kupila in obnovila sva si staro hio na podeelju. Dnevni prostor je zdaj e prazen. A res? Sobo bi lahko opremila s starim pohitvom. To bi bilo gotovo lepo. d) Stojva zadaj! Ne smeva stati spredaj. Uitelj naju bi takoj opazil. Itn. 6. Mone reitve: a) Prijatelj mi je svetoval, naj si ogledam novo stanovanje. b) Oe mi je rekel, naj pomijem posodo. c) Nekdo je predlagal, naj nazdravimo eninu in nevesti. ) Arhitekt nama je priporoil, naj opremiva sobo s starim pohitvom. d) Soolec mi je rekel, naj stojiva zadaj. e) Kolegi so nam predlagali, naj najamemo hio ob morju. f) Profesor nam je svetoval, naj se peljemo na izlet. g) Dedek mi je rekel, naj bom priden. h) Prijateljica mi je priporoila, naj pojem veerjo. 7. a) njegovem ivljenju otroka b) slovenske nogometne reprezentance rojstva Italiji Sloveniji nogometaa c) prijatelju estitko je sree eno poronem potovanju d) druine celo druino posodo perilo avto psa raune e) moje druine nao staro hio nov blok otroka f) dnevni prostor prostoru balkonu kuhinji kuhinjske aparate delovne povrine oseb gledanju druenju dnevni sobi knjine police udoben naslanja g) novo hio velikim vrtom svojo druino 8. Reitve in nekaj monih primerov: a) otrok otroka otroci D: Tvoja otroka sta zelo vljudna. M: Poklii otroke, ker je kosilo na mizi. b) zmaga zmagi zmage D: Trener je ponosen na zadnji dve zmagi nogometnega kluba. M: Navijai se veselijo novih zmag. c) igrie igrii igria D: V parku sta tudi dve teniki igrii. M: Mladi stari se sreujejo na otrokih igriih. ) estitka estitki estitke d) stanovanje stanovanji stanovanja e) hia hii hie f) raun rauna rauni

56

3
g) h) i) j) k) l) m) 9. 1) a) b) c) ) d) e) f) g) 2) a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) slika kraj okno miza soba naslanja polica sliki kraja okni mizi sobi naslanjaa polici slike kraji okna mize sobe naslanjai police 15. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) vas ga ti vam jo mano ji naju vaju mu nas njih 6. sklon a) vami b) njima c) nama ) njima d) vami e) njimi f) njima

roa vpraanje okno dojenek otrok prijatelj hia stanovanje

roi vpraanji okni dojenka otroka prijatelja hii stanovanji

roe vpraanja okna dojenki otroci prijatelji hie stanovanja

ro roe vpraanj oken dojenke otrok otrok otroke otroci prijateljev prijatelje hie hi Stanovanja stanovanj

16. 3. sklon a) vama b) vam c) jim Njima ) jima d) Vama nama e) Njima f) nam

10. a) otroke otrok ljudi ljudmi otroki ljudi b) ljudi otroci ljudje ljudeh c) otrocih otrokom 11. a) elim stanovanje s pralnim strojem, s pomivalnim strojem, z velikimi sobami, z velikimi okni, z dvema telefonoma, z dvema straniema, z udobnimi fotelji. b) Postregel/Postregla bi jim z narezkom in olivami, s suhim sadjem, z vinom, z domaimi pikoti, s sendvii, z razlinimi pijaami. 12. a) b) c) ) d) e) f) g) prijateljema mladoporoencema gostom starem mojima sestrama starim starem sorodnikom otrokom prijaznim sosedom

17. Mone reitve: a) Herka je zelo mlada. Mama je e mlada. Babica je e stara. Mama je stareja od herke in mlaja kot babica. Babica je najstareja. Herka je najmlaja. b) Hrek je manji od maka. Pes je veji kot maek. Pes je najveji. Hrek je najmanji. c) Oe je debel. Dedek je suh. Dedek je bolj suh kot otrok. Otrok je debeleji kot dedek. Oe je najdebeleji v druini. ) Hia je nizka. Stolpnica je visoka. Blok je viji kot hia. Blok je niji od stolpnice. Hia je najnija. Stolpnica je najvija. d) Kronik je ist. Kozarec je isteji od kronika. Posoda je zelo umazana. Posoda je najbolj umazana. Posoda je najmanj ista. e) Vreka je teka. Nahrbtnik je teji kot vreka Vreka je laja od nahrbtnika. Torbica je najlaja. 18. a) najmanja mlajega starejega b) najveji lepa c) najsvetleja najtro najdrajo ceneje bogateji 19. Mone reitve: a) Ali se spominja poitnic v hribih? b) V disku se ne druita s starejimi fanti! c) Mo in ena bosta naslednje leto opremila stanovanje. ) Ali ste se prejnjo sredo razveselili obiska sorodnikov? d) Omara stoji ob steni. e) Ko bo otrok velik, bo postal nogometa. f) Ali bosta fant in punca najela majhno stanovanje v centru mesta? g) V veliki trgovini si ogledujemo drago pohitvo. h) Ne vozi se z motorjem! i) Ali sta mu veraj povedala novico? j) Ali da/je dala/bo dala starem fotografije? 20. a) Mama mi je rekla, naj povem bratu, da je kosilo na mizi.

13. poitnice karte kartice neprijetna soseda udne popevke okna asopise knjige 14. a) sorodnikih stenah okenskih policah rno-belih fotografijah b) bratranci sestrinama makami psoma konji poljih travnikih roami

57

3
b) Nua je prosila moa, naj gre kupit darilo za Natao in Matica. c) Dedek in babica sta rekla vnukom, naj ju e kdaj obiejo. ) Prijatelj nam je svetoval, naj peljemo psa k veterinarju. 21. Svetoval mu je, naj uresnii svoje ideje. naj razporedi kuhinjske elemente tako, kot doloajo intalacije. naj zraven elementov postavi ank. naj prostor na drugi strani rezervira za veliko mizo. naj knjini regal stoji ob jedilni mizi. naj drugi regal postavi ob steno pri oknu. naj tirised obrne proti balkonu. naj da v delovni kabinet pisalno mizo v obliki rke L. 22. a) Mama: Pridi domov ob 11h zveer. Sin: Zabava bo gotovo do polnoi. Mama: Kdo vse pa bo na zabavi? Sin: Samo moji najbolji prijatelji. Mama: Dobro. Ne pij alkohola in domov se pripelji s taksijem. b) Gospod Ivanc: Mi pokaete prospekte kuhinjskega pohitva? Prodajalec: Seveda, kar z menoj. Kako velik prostor pa elite opremiti? Gospod Ivanc: Kuhinja je precej majhna. Prodajalec: Aha. Najprej si oglejte modele podjetja Gorenje. 23. Primeri razlag: a) nogavica = oblailo b) omarica = majhna omara c) potica = slovenska slaica ) pralnica = prostor za pranje perila d) kartica = razglednica ali plailno sredstvo e) kepica = majhna kepa; = porcija za sladoled f) babica = stara mama g) vejica = loilo ali majhna veja h) roica = majhna roa i) mikica = majica = oblailo j) slikica = majhna slika k) mamica = ljubkovalno ima za mamo 24. Primeri razlag: (Udeleence lahko predmete tudi nariejo.) a) Hia je zgradba. Hiica je majhna hia. b) Lu je svetilka. Luka je majhna svetilka. Luka je tudi sladoled. Luka je tudi rastlina (regratova luka). Luka je tudi ensko ime. c) Pes je ival. Psiek je majhen pes ali kua/kuek. ) Vrt je prostor ob hii, kjer rastejo drevesa, trava, roe. Vrtec je otroki vrtec, tj. ustanova za varstvo in vzgojo predolskih otrok. d) Klet je podzemna etaa hie/zgradbe. Kletka je ograjen prostor za ivali, npr. kletka za papigo, kletke v ivalskem vrtu. e) Voz je vozilo, ki ga vlee traktor ali konj. Voziek je ali otroki voziek ali nakupovalni voziek. f) Maja je ensko ime. Majica je oblailo. g) Telefon je telekomunikacijsko sredstvo. Telefonek je majhen telefon, igraa ali igra. h) Metulj je ival. Metuljek je modni dodatek. i) Jure je moko ime. Jurek je goba. j) Okno je odprtina na steni. Okence je steklena stena z odprtino v banki, na poti ali v uradu. k) Prt je dekorativno blago, s katerim prekrijemo mizo. S prtikom iz blaga ali papirja si briemo usta pri jedi. 25. glava druine copata skakala ez plot ivi na koruzi ji je fant zmeal glavo mamin sinek nosi hlae

58

Petek je dan za ...

TEME prosti as zabava, prireditve hobiji port in rekreacija potovanja, avanture poroanje o prostoasnih dejavnostih izraanje venosti, zanimanja in odpora izraanje zadovoljstva in nezadovoljstva povabilo in odziv na povabilo podaljave pri sklanjanju samostalnika v mokem in srednjem spolu posebnosti mokih in srednjih sklanjatev izraanje asovnih okoliin samostalniki iz glagolov glagolniki izraanje vzroka (ker, saj, zaradi) izraanje posledice (zato, torej, tako da) pojasnjevanje (in sicer, to se pravi)

SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni)

SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana Moji konjiki (Lojze Kozar)

U str. 47 UVOD V ENOTO BZ str. 54, 55

Na zaetku naj vsak udeleenec napie poved, izhajajoo iz naslova lekcije, tj. Petek je dan za Svoje povedi udeleenci preberejo in ob tem najbr pridejo do skupne ugotovitve, da se vikend zane takrat, ko ima vsak lovek ve prostega asa in to izkoristi vsak po svoje. Nato zapiejo im ve besed, ki se jih spomnijo ob besedni zvezi prosti as. Zapisane besede razdelijo v skupine, npr. konjiki, dejavnosti v prostem asu, obiskovanje prireditev, preivljanje prostega asa ob ljudeh (v krogu druine, prijateljev), obutki ob besedi prosti as ...

U str. 47 GOVORJENJE Pogovor BZ str. 54 Prireditve

Katere prireditve obiskujete?

V ubeniku na zaetku enote udeleenci oznaijo, katere prireditve obiskujejo, in se pogovarjajo o tem, kaj radi ponejo. Lektor lahko poimenovanja za razline prireditve napie na listke. Pripravi naj ve listkov z isto prireditvijo, saj ima lahko ve udeleencev iste interese. Pri tem naj upoteva besedie, dano v rubriki Besedni zaklad, in interese udeleencev teaja. Nekaj listkov lahko pusti praznih in udeleenci sami nanje zapiejo prireditve, ki jih obiskujejo, pa jih on ni zapisal. Vsak udeleenec izbere nekaj listkov, na katerih so prireditve, ki jih rad obiskuje. Udeleenci povejo, zakaj so jim take prireditve ve, katera jim je e posebej ostala v spominu, kaj si elijo videti, kaj bi priporoili drugim. Na koncu lahko udeleenci razvrstijo listke glede na to, ali gre za portne, kulturne, zabavne ... prireditve. balet koncert klasine glasbe fotografska razstava ples sejem lutkovna predstava kulturna prireditev opera koncert popularne glasbe plesna predstava razstava literarni veer nogometna tekma veselica kino koncert vokalne glasbe atletsko tekmovanje potopisno predavanje predavanje koarkarska tekma praznovanje v mestu

gledalika predstava razstava koncert etno glasbe disko zabava cirkus hokejska tekma

59

4
BZ str. 55 Izraanje zadovoljstva/ nezadovoljstva Ob poimenovanjih za prireditve/dogodke lahko vadimo tudi izraze, ki opisujejo (ne)zadovoljstvo, (ne)venost. Lektor predstavi posamezne izraze, npr. dober, sijajen, odlien, neponovljiv ... Udeleenci izberejo izraze in se poskuajo spomniti prireditve, dogodka, knjige, slike, pesmi, ki bi jo lahko opisali s tem izrazom. Nekaj primerov: Predavanje o zdravi prehrani je bilo nezanimivo. Operna predstava Aida je bila sijajna. Fotografije Arneja Hodalia so udovite. Koncert Jana Plestenjaka je bil nepozaben. Nogometna tekma med Realom in Milanom je bila dolgoasna.

U str. 47 POSLUANJE BESEDILA S str. 56 Podaljave in posebnosti pri sklanjanju samostalnika, asovni izrazi DZ vaji 1, 3 BZ str. 54 Prostori za prireditve, Vstopnina

Posluajte, kaj se dogaja v Sloveniji

12

Kako boste preiveli dan?

Pred posluanjem: Udeleenci odgovarjajo na vpraanja: Kje lahko najdemo (preberemo, sliimo) obvestila za prireditve? Ali jih razumete? Se vam zdi, da je v Sloveniji (ali deeli, kjer bivate) dovolj veliko razlinih prireditev? Koliko denarja porabite za vstopnice? Koliko ste pripravljeni plaati za vstopnico? Imate (Ste imeli) abonma? Lektor lahko udeleence seznani z besediem, ki se pojavlja v vabilih na prireditve, s pomojo tiskanega avtentinega gradiva. Udeleencem razdeli nekaj asopisov, v katerih je objavljen spored prireditev (knjiico Kod in kam, meseni ali letni program Cankarjevega doma v Ljubljani, internetne strani s programi). Udeleenci si ogledajo, katere prireditve je mono obiskati. Izberejo tiste, ki bi si jih eleli ogledati. Opazujejo besedie, ki se pojavlja v sporedih. Besede, ki jih pogosto sreamo v sporedih: kraj prireditve: gledalie, opera, muzej, dvorana, klub K4 ... anrske oznake: komedija, drama, komina drama ... vrsta predstave: za abonma, za izven, zakljuena predstava, premiera, prva repriza, za otroke od 3. leta dalje ... cena: prost vstop, razprodano ... Ob posluanju: Udeleenci reijo vajo. Ob prvem posluanju naj skuajo poiskati le sliko in vabilo, ki spadata skupaj. Lektor opozori, da sta dve sliki odve. Za laje sledenje lahko s tevilkami oznaijo vrstni red slik glede na sliana vabila, sliki, za kateri mislijo, da sta odve, pa prertajo. Ob naslednjem posluanju se osredotoijo na posamezne podatke o prireditvah in zapiejo, kdaj in kje so natete prireditve.

REITVE
vabilo t. 3 gostilna Mak v Postojni vabi na kosilo ni informacije o asu vabilo t. 1 veslanje po Ljubljanici (od Livade do rne vasi) dobimo se ob 9. pri gostilni Livada

vabilo t. 4 predavanje o potovanju na Antarktiko v Pionirskem domu v Ljubljani ob 17. uri vabilo t. 2 kolesarsko tekmovanje (kolesarski maraton) prijave do 10. v Celju pred bazenom

vabilo t. 5 koncert v Kopru (nastopajo A. Smolar, A. Rupel in drugi glasbeniki) od 10. ure zveer do jutra

Po posluanju: Udeleenci posredujejo zapisane podatke.

60

4
U str. 48 PISANJE Obvestilo o prireditvi

Napiite obvestilo o zanimivi prireditvi.

Lektor prikae iztonice, s katerimi se zaenjajo oglasi za prireditve in ki elijo pritegniti poslualce. Primeri iz besedila, ki so ga posluali: Dobro jutro, dragi poslualci in poslualke! e veste, kako boste preiveli dan? Za vse, ki elijo biti aktivni, Kanu klub organizira veslanje po Ljubljanici. Kdor pa hoe tekmovati, se lahko pridrui kolesarjem na tradicionalnem celjskem kolesarskem maratonu. Ali radi dobro jeste? Vas zanima, kako je alpinist Stane Klemenc potoval na Antarktiko? Obiite predavanje z diapozitivi v Pionirskem domu. Zveer pa lahko greste v Koper na koncert. Skupaj poskuamo najti e kakno izrazno monost, npr. Ste ljubitelj opere? Ne veste, kako bi preiveli konec tedna? Imate radi ...? elite izvedeti, kako ivijo ljudje v Afriki? ... Nato udeleenci napiejo e nekaj podobnih vabil (najprej dve ob sliicah, ki sta ostali, nato s podatki iz tabele na str. 48). Pomagajo si z danimi vzorci. Besedila im lepe preberejo vivijo naj se v vlogo radijskega napovedovalca, lektor pa jih lahko posname. Nadgradnja: e se udeleenci uijo slovenine v Sloveniji, lahko za domao nalogo posluajo radijska obvestila o prireditvah in preverjajo svoje razumevanje ter primerjajo radijska obvestila z obvestili v ubeniku. Posnetek radijskih obvestil o prireditvah lahko predvaja tudi lektor kot dodatno vajo za sluno razumevanje. Igra vlog: kupovanje vstopnic. Lektor naj pri sestavljanju vlog upoteva dejanske interese udeleencev (zanimanje za glasbo, port, gledalie ...) in druge okoliine (so stari, gostitelji sorodnikov, tudentje ...), v katerih se zaradi teh pogosto znajdejo. e presodi, da se udeleenci ne bodo mogli viveti v vlogo prodajalcev kart, ker to v realnem ivljenju v resnici niso, naj to vlogo prevzame sam.

elite si ogledati operno predstavo Aida. Potrebujete dve karti. Najraje bi si predstavo ogledali v soboto. Tudi v petek imate as. Radi sedite v parterju, blizu odra, vendar ne bi eleli kupiti najdrajih vstopnic.

Opero Aida si je mono ogledati v etrtek, petek in soboto. Sobotna predstava je e razprodana. Za petkovo predstavo je na voljo samo e nekaj vstopnic v parterju in na prvem balkonu. Mono je kupiti vstopnice za 1. kategorijo (30 EUR) ali 2. kategorijo (25 EUR), tretja kategorija (20 EUR) je razprodana. Karte je mono kupiti za obe predstavi (v petek in soboto). Najlepe se vidi na oder iz parterja. Ker je veji del scene postavljen na levi strani odra, se predstava dobro vidi tudi iz lo na desni strani. Karte za parter stanejo 22 EUR, karte za loe pa 18 EUR. Predstava traja priblino tri ure in ima dva odmora. Gledaliki list je mono kupiti le na predstavi. Stalno zbirko si je mono ogledati vsak dan od 9.00 do 18.00. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. Cena vstopnice je za odrasle 5 EUR, za tudente pa 3,5 EUR. Ob nedeljah je vstop prost. e elite voden ogled po galeriji, morate vodnika dodatno plaati. Voden ogled je lahko v slovenskem, anglekem in nemkem jeziku ter traja priblino eno uro in pol. Prodajate vstopnice za rokometno tekmo. Vstopnica stane 20 EUR. Popusta za tudente ni. Vasih so bile ceneje vstopnice za stojie, zdaj pa so dvorano preuredili in stoji ni ve.

elite si ogledati Shakespearovo dramo Romeo in Julija. Potrebujete tri vstopnice. Predstavo si lahko ogledate v soboto ali v petek. V gledalie boste povabili tudi svoje stare, zato elite, da bi sedeli v loi blizu odra. Cena vstopnic se vam ne zdi pomembna, radi bi predvsem dobro videli predstavo. Zanima vas, koliko asa traja predstava in koliko je odmorov. elite kupiti tudi gledaliki list. Ste tudent. Radi bi si ogledali stalno zbirko slovenske Narodne galerije. Zanima vas, kdaj je galerija odprta in koliko je vstopnina. Ker bi si radi galerijo ogledali s sorodniki iz tujine, vas zanima, ali je moen voden ogled galerije v anglekem ali nemkem jeziku ter koliko asa traja ogled z vodiem (kustosom). Radi bi si ogledali rokometno tekmo med Slovenijo in Francijo. elite pet vstopnic. Ste tudent, zato vas zanima, ali imate pri nakupu vstopnic kaken popust. Zanima vas tudi, ali so vstopnice za stojie ceneje.

61

4
Skupaj z otroki (2 leti, 5 let, 8 let) elite v ponedeljek ali torek popoldne obiskati ivalski vrt. Zanima vas, od kdaj do kdaj je odprt, koliko stane vstopnica in kdaj hranijo ivali. Zanima vas tudi, ali lahko hranite ivali in ali lahko v ivalski vrt pripeljete tudi svojega psa. ivalski vrt je odprt vsak dan od 9.00 do 18.00 razen ob ponedeljkih. Za otroke, ki so mlaji od dveh let, je obisk brezplaen, vstopnica za predolske otroke stane 3,5 EUR, za uence, dijake, tudente, invalide 4,5 EUR, za odrasle 6 EUR. Vstopnina za pse je 1 EUR. ivali hranijo ob razlinem asu: leve hranijo ob 15.00, kae ob 17.00. V torek bodo ob 16.00 izobraevalne urice za otroke na temo Kako hraniti hine ljubljenke. ivali ni dovoljeno hraniti, lahko pa hrano za ivali pustite v zabojniku za blagajno.

U str. 48 GOVORJENJE Pogovor ob fotografijah

Kako preivljajo prosti as ljudje na fotografijah?

Iztonice za pogovor so dane. Lektor lahko prinese e druge fotografije, na katerih se ljudje ukvarjajo s prostoasnimi dejavnostmi. Na humoren nain lahko primerjamo klieje o ljudeh v Sloveniji in drugih dravah, npr. Slovenci so vrtikarji, Francozi radi balinajo, Anglei si vzamejo ob petih as za aj , in se pogovarjamo, kaj je res in kaj ne. O ljudeh s slik si lahko udeleenci izmiljajo tudi dalje zgodbe: osebe poimenujejo, povejo, kako poteka njihov dan, zakaj se ukvarjajo z doloenim konjikom, kdo jih je za to navduil ipd.

U str. 49 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 29

Preobleene besede
Prejnjo nedeljo smo se s prijatelji odpravili na piknik. Avto smo pustili nekje sredi gozda, zelo odrono/dale od vsakega naselja, in li naprej pe. Imeli smo sreo, saj smo takoj nali lep prostor. Zaeli smo pei evapie, piti pivo in klepetati ... Potem pa smo kar naenkrat zagledali velikega medveda: zelo smo se prestraili in ... Udeleenci nadaljujejo zgodbo. Pri tem lahko uporabijo tudi kakne frazeme, ki so se jih e nauili.

U str. 49 BRANJE BESEDILA S str. 59 Samostalniki iz glagolov, Pojasnjevanje, Izraanje posledice DZ vaja 4a

Moj hobi: pevski zbor

Pred branjem: Lektor pred branjem pripravi seznam besed, za katere misli, da jih udeleenci ne bodo razumeli. lan sodoben nagrada meani zbor skladba druenje turneja obstoj raznolik merilo

Ob branju: Udeleenci izpolnijo osebno izkaznico zbora. REITVE Ime: Akademski pevski zbor Tone Tomi Kraj: Ljubljana tevilo lanov: priblino/okoli 60 lanov as vaj: ob torkih in etrtih (vsak torek in etrtek) od 19.30 do 22.00 Repertoar: slovenske ljudske pesmi, sodobne skladbe, novitete Doseki: najvije nagrade na tekmovanjih v slovenskem in evropskem merilu Po branju: Udeleenci v besedilu poiejo vse besede, povezane z glasbo, in tvorijo besedne druine ter jih uporabijo v povedih: pevski peti, pevec, pevka, petje, zbor zborovski, zborovodja, koncert koncertna dvorana, koncertirati, letni koncert, sopran, alt, tenor, bas, repertoar, pesem, skladba, noviteta, repertoar, pevska vaja. e jih tema zanima, se lahko seznanijo tudi z drugimi tipinimi besednimi zvezami (npr.: elezni repertoar, solopetje, koncertna dvorana, koncertni program, koncertni abonma, zborovsko petje ...) Besedilo lektor preoblikuje tako, da izbrie nekaj kljunih besed, povezanih z glasbo, ki jih morajo udeleenci vstaviti po spominu in loginem sklepanju.

62

4
Besedilo je tudi dobro izhodie za obravnavo nekaterih slovninih poglavij te enote (tj. Samostalniki iz glagolov, Izraanje posledice, Pojasnjevanje). Lektor izpostavi samostalnike petje, vaja, tekmovanje, druenje, udeleenci pa ugotavljajo, iz katerih glagolov so nastali. Primera pojasnjevanja: APZ-jevci smo predvsem tudentje, in sicer nas je priblino 60 lanov. Zbor je zelo uspeen, to se pravi, da e vsa leta svojega obstoja na tekmovanjih v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu prejema najvije nagrade. Primer izraanja posledice: APZ je meani pevski zbor, torej v njem pojejo soprani, alti, tenorji in basi. U str. 50 POSLUANJE BESEDILA DZ vaja 4b

Miha je lan kinolokega drutva. Kaken mora biti po njegovem mnenju 13 lastnik psa? ... Moj hobi kinologija
Pred posluanjem: Lektor prinese nekaj slik hinih ljubljenkov (psa, papagaja, mako, ribe, morskega praika, kao ...). Udeleenci izberejo ival, ki jo imajo/so jo imeli/bi jo imeli, sledi pogovor o hinih ljubljenkih. Lektor zastavi nekaj vpraanj: Ali ste kdaj imeli kakno domao ival? Kakni morajo biti lastniki ivali? Katero ival bi imeli, e bi imeli monosti za to? Kaj lahko ponemo s psom? Pred posluanjem si udeleenci dobro ogledajo besedilo za dopolnjevanje. Posluali bodo besedilo v dialoki obliki, v vaji pa je besedilo zapisano nedialoko, kot povzetek povedanega. V besedilu z manjkajoimi besedami si torej najprej oznaijo tisto, esar ne razumejo. S pomojo lektorja ali slovarja ugotovijo pomen besed in nato (vekrat) posluajo besedilo. Posluanje: Udeleenci smiselno dopolnjujejo besedilo.

REITVE

Kinologija je veda, ki preuuje pse. Veliko ljudi se v prostem asu ukvarja s psi, nekateri so samo ljubitelji psov, drugi pa zato porabijo ve asa: so sodniki na tekmah, vzreditelji, razstavljalci. Miha sebe imenuje vodnik psa. Po njegovem mnenju mora biti lastnik psa resen. Psa si ne sme kupiti kot igrao, saj je pes ivo bitje, ki zahteva odrekanje, to se pravi, da je treba zjutraj zgodaj vstati in ga peljati na sprehod ter se z njim ukvarjati. Psa se lastnik ne bi smel naveliati. Po posluanju: Lektor lahko udeleencem zastavi nekaj vpraanj o besedilu. Kdo je kinolog? Kaj morajo delati lastniki psov, da se pes dobro pouti? Ali se strinjate z Mihom? Delo z besediem: Udeleenci besedam za moki spol, ki jih poiejo v besedilu, poiejo enske razliice. Primeri: lan lastnik pes ljubitelj sodnik vzreditelj razstavljalec vodnik lanica lastnica psica ljubiteljica sodnica vzrediteljica razstavljalka vodnica

S str. 59 Izraanje vzroka

Nadgradnja: Udeleenci izdelajo reklamni plakat, s katerim skuajo za svoj konjiek navduiti tudi druge soolce. Pri tem si lahko pomagajo s slovninimi strukturami za izraanje vzroka. Soolci izberejo plakat oz. razloge, ki se jim zdijo najprepriljiveji.

63

4
Primer plakata: ker so pri veslanju aktivne vse pomembne miice ker ste vedno na sveem zraku

ker to pone malo ljudi

ker lahko hkrati uivate v naravi in telovadite

Ukvarjajte se z veslanjem! Veslajte!

ker ta port ni nevaren

ker vas v olnu nihe ne more motiti

ker je to poceni

ker lahko veslate v dvoje

U str. 50 GOVORJENJE Pogovor S str. 59 Samostalniki iz glagolov DZ vaje 2224

Vpraajte soolce, s im se radi ukvarjajo.

Udeleenci se v paru ali skupini spraujejo, s im se radi ukvarjajo. Tvorijo kratke dialoge po danih modelih. Z vajo utrjujejo predlagane sporazumevalne vzorce in tvorjenje novih besed glagolnikov. Lektor udeleence opozori, da se ni vedno mogoe izraati z vsemi predlaganimi vzorci (vedno se lahko izrazimo le z glagolom: A smua? A radi igrate nogomet?). Primeri, ki niso moni: A ima rad igranje tenisa? A ima rad tenis? Pogosta napaka: A ima rad igrati tenis? A rad igra tenis? Lektor opozori tudi, da razline izrazne monosti niso povsem sinonimne: e za nekoga npr. reemo, da se ukvarja s tenisom, gre za njegovo redno, lahko tudi poklicno dejavnost (npr. aktivno treniranje tenisa, nastopanje na tekmovanjih, vodenje teajev tenisa ...), ki ji bolj ali manj redno namenja del svojega asa. e nekdo rad igra tenis, pomeni, da to (malokrat ali pogosto) pone z veseljem. e reemo, da nam je tenis ve, lahko s tem mislimo, da ga radi igramo ali pa, da se nam zdi to lep port.

BZ str. 55 Izraanje venosti, zanimanja, Izraanje odpora, nezanimanja S str. 59 Izraanje vzroka, Izraanje posledice

Nadgradnja: Lektor lahko vajo raziri tudi s sporazumevalnimi vzorci, predlaganimi v rubriki Besedni zaklad (glej: Izraanje venosti/zanimanja, Izraanje odpora/nezanimanja). Udeleenci s temi izrazi izrazijo svoja zanimanja glede na to, kaj bolj ali manj radi ponejo. Svoje zanimanje/nezanimanje lahko tudi utemeljijo s strukturami za izraanje vzroka, utemeljevanja ali posledice: Nekaj primerov: Rad imam potovanja, (saj na potovanjih vedno sream zanimive ljudi.) Oboujem jahanje, (ker ljubim konje.) Ne uivam v plavanju, (ker sem slab plavalec.) Uivam v potapljanju, (ker imam pod vodo mir.) Ne maram plesati, (ker ne znam.) Sovraim kuhanje, (saj moram potem vedno pomivati posodo.) Ne maram hoditi v disko (zaradi prevelike gnee.) ... Oboujem hojo v hribe, (zato vse poitnice preivim v gorah.) Nor sem na plavanje, (zato bi rad imel v hii bazen.) Sovraim kolesarjenje, (zato sploh nimam kolesa.) Uenje tujih jezikov me sploh ne zanima, (zato ne znam nobenega tujega jezika.) Rad posluam klasino glasbo, (torej grem velikokrat na koncert.) ...

64

4
U str. 51 BRANJE BESEDILA S str. 59, 57 Glagoli iz samostalnikov, Izraanje asa DZ vaja 4c

Juni teaj e aka na slovenske stopinje

Pred branjem: Pogovarjamo se o nenavadnih konjikih, ekstremnih portih. Dobro je, e si pri tem pomagamo s slikovnim gradivom.

Lektor udeleencem pokae naslov besedila. Udeleenci poskuajo sklepati, kaj bo pisalo v besedilu. Lektor jih pri tem vodi z vpraanji: Kaj mislite, kaj je po poklicu Stane Klemenc? Kaj je moral vzeti s sabo na juni teaj? Kako se je pripravljal na potovanje? Ali je priel na cilj (lektor opozori na naslov)? Zaradi katerega razloga po vaem mnenju ni priel? Po branju svoja predvidevanja primerjajo z dejstvi, ki jih najdejo v besedilu. Ob branju: Oznaijo besede, ki jih ne razumejo. Nekaterim besedam lahko poiemo tudi slovenske oz. tuje ustreznice (avanturist pustolovec, avantura pustolovina, celina kontinent, juni teaj Antarktika, severni teaj Arktika, nart plan, odprava ekspedicija). Po branju: Lektor razloi neznane besede. Udeleenci podrtajo vse besede (samostalnike), ki poimenujejo neko dejavnost: tek, hoja, kolesarjenje ... in ugotavljajo, iz katerih glagolov so nastali; obkroijo izraze, ki izraajo as: leta 1997, takrat, decembra lani, trikrat, na zaetku, med akanjem ...; odgovorijo na vpraanja. MONE REITVE Kaj je po poklicu Stane Klemenc? Fotograf. Kolikokrat je Stane Klemenc el na Antarktiko? Dvakrat. Kje se je pripravljal za pot na juni teaj? Trikrat je opravil del poti do severnega teaja, pripravljal pa se je tudi na ledeniku Hielo Continental na argentinsko-ilski meji in na Finskem. Kdo je el z njim na potovanje? Nihe./Nobeden./el je sam. Kaj je moral vzeti s seboj? Hrano, otor, smui, poseben sede, fotoaparat, kamero, orodje, (olni). S im je vozil vso opremo? S olniem./S olnom. Ali je Stane priel na cilj? Ne. Po dveh dneh hoje se je moral vrniti. Udeleenci nato sestavijo nekaj vpraanj, ki bi jih zastavili Stanetu Klemencu, in nazadnje pripovedujejo o svoji najveji avanturi v ivljenju. e je kakno zanimivo dogodivino doivel tudi lektor, mu bodo udeleenci gotovo z veseljem prisluhnili. U str. 52 POSLUANJE BESEDILA BZ str. 55 Povabilo, Odziv na povabilo

Mateja bi la rada na predavanje Staneta Klemenca o odpravi na Antark14 tiko. Prijatelje sprauje, kdo gre lahko z njo. Gre z mano?
Pred posluanjem: Udeleenci preberejo vabilo na predavanje Staneta Klemenca o odpravi na Antarktiko, potem pa povejo, kako bi koga povabili na prireditev, kako bi povabilo sprejeli in zavrnili. Lektor njihove izjave zapie na tablo.

65

4
Ob posluanju: Vpisujejo vzorce za povabilo na prosta mesta, vpisujejo odgovore oseb, ki jih je Maja povabila. Ob prvem posluanju naj bodo udeleenci pozorni na prvi del naloge (Kako je Mateja povabila prijatelje na predavanje Staneta Klemenca?), in sicer na prvo poved (povabilo) v posameznem dialogu. Ob drugem posluanju naj se osredotoijo na drugi del (Kako so ji prijatelji odgovorili?), v katerem morajo zapisati odgovor na vabilo. Po posluanju: Primerjajo vzorce, ki so zapisani na tabli, z novimi. U str. 52 GOVORJENJE Pogovor U str. 52 PISANJE Vabilo

Pogovarjajte se s soolci. Povabite drug drugega na zanimivo prireditev.

V pogovoru naj udeleenci uporabijo sporazumevalne vzorce, ki so jih sliali prej oz. tiste iz rubrike Besedni zaklad.

Napiite vabilo za zanimivo prireditev po svojem izboru.

Udeleenci naj bodo pri pisanju pozorni na nujne besedilne elemente vabila, tj. kdo koga kam vabi, tudi kdaj in kje bo ta dogodek. Sicer pa so lahko pri pisanju kreativni in naj se posvetijo izrazom, s katerimi e posebej pritegnejo pozornost bralca.

U str. 53 DZ vaja 29 RAZLAGE FRAZEMOV

Preobleene besede
Udeleenci skuajo povezati frazem z ustrezno sliko. Lektor jim pomen in rabo frazemov e dodatno razloi, udeleenci pa frazeme uporabijo v svojih primerih. el je po gobe. = Umrl je. Pri tem frazemu je potrebna dodatna lektorjeva razlaga rabe frazema. Rabi se v zelo omejenih neformalnih situacijah, sicer deluje govorec zelo nevljudno. Ne moremo npr. rei Kdaj je el po gobe va mo?, ker bi bilo to zelo aljivo. V zvezi s predmetnim svetom ga lahko rabimo tudi ire. Je e vedno ekspresiven, vendar ni tako omejen na situacijo. Nekaj primerov: Zaradi slabega vremena je el po gobe tudi na izlet. = Se ni uresniil/realiziral. Njegov pogum je el po gobe. = Je izginil. Vse premoenje je lo po gobe. = Je propadlo. Vse mee v en ko. Tudi: Vse mee v isti ko. = Ne upoteva razlik med stvarmi. O vsem razmilja na enak nain. Nekaj primerov: Ne more vseh ljudi metati v en ko. Vse primere mee v en ko. Vse je splavalo po vodi. = Vse je lo po gobe. Vse je propadlo/izginilo. Ni se ni uresniilo. Nekaj primerov: Ve lepih prilonosti je splavalo po vodi. Po vodi je splavalo moje zadnje upanje, da bom pravoasno priel na koncert.

U str. 54, 55

Besedni zaklad

66

4
Slovnica
U str. 5659 V slovninem poglavju etrte enote se obravnavajo same nove vsebine. Podaljevanje osnov in nekatere posebnosti samostalnikov mokega in srednjega spola pri sklanjanju, raba asovnih izrazov, tvorba samostalnikov iz glagolov (glagolniki) in izraanje vzroka (kar deloma udeleenci e poznajo), posledice ter pojasnjevanje.

U str. 56, 57 DZ vaje 59 OPOZORILO

Razlago podaljav pri sklanjanju samostalnika naveemo na besedilo Kako boste preiveli dan? (vaja na str. 47, zapis na str. 146); tu se pojavijo besede dan, kanu, intruktor, kolesar, gost, bife, Stane Klemenc, dom, Koper, Adi Smolar.

PODALJAVE IN POSEBNOSTI PRI SKLANJANJU SAMOSTALNIKA Samostalniki mokega spola

Pred obravnavo lektor preveri, katere posebnosti pri sklanjanju samostalnikov mokega spola so udeleenci e sreali. Najbr e poznajo: samostalnike mokega spola, ki se konujejo na samoglasnik in ne podaljujejo osnove (avto, radio ...), samostalnike mokega spola, ki poimenujejo osebe in se podaljujejo z -j- (kuhar, natakar ...), izpad neobstojnega polglasnika (zvezek, Peter) pri samostalnikih, ki se ne podaljujejo, veinoma poznajo tudi podaljevanje pri samostalnikih srednjega spola (kolo, dekle, ime). Podaljevanje z -jNekateri samostalniki, ki se konujejo na samoglasnik (naeloma so to prevzete besede), so kljub temu mokega spola: avto, disko, kino, radio, finale. Sklanjajo se po obiajni paradigmi za moko sklanjatev (avto, avta ...) brez podaljevanja osnove in so pravzaprav izjeme. Naglas je na osnovi. Veinoma pa se samostalniki mokega spola, ki so prevzeti iz drugih jezikov in se konujejo na samoglasnik, podaljujejo osnovo z -j-. Ker gre pogosto za mednarodne (prevzete) izraze, si jih udeleenci brez teav zapomnijo: metro, nivo, plato, rolo, hobi, taksi, kuli, mobi (pog.), abonma, kanu, iglu, bife, komite ... Lektor opozori udeleence, da je naglas pri teh samostalnikih velikokrat na zadnjem samoglasniku oz. pred podaljavo (metr, metrja), ne pa vedno (tksi, tksija; hbi, hbija; mbi, mbija). E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon taksi taksija taksiju taksi v taksiju s taksijem D taksija taksijev taksijema taksija v taksijih s taksijema M taksiji taksijev taksijem taksije v taksijih s taksiji

Z -j- se podaljujejo tudi neprevzeti samostalniki mokega spola, ki se konujejo na -i (oi, ati, dedi) in imajo ljubkovalni znaaj, imena (Franci, Toni, Jani, Adi ...) in priimki tujega izvora (Musi, Karoli, Kanoni ...) ter e samostalnik de. Samostalniki mokega spola, ki se konujejo na -r, prav tako podaljujejo osnovo z -j-. Veinoma gre za poimenovanje oseb glede na dejavnost, poklic (kolesar, kuhar, profesor ...), pa tudi za poimenovanje stvari (papir), imena (Vladimir) in priimke (Koir). Nekateri samostalniki, zlasti e poimenujejo stvari (otor), pojme (napor), pa se ne podaljujejo. Te samostalnike se morajo udeleenci posebej nauiti. Navajamo nekaj pogostih samostalnikov na -r, ki se pri sklanjanju ne podaljujejo:

67

4
Samostalniki na -r, ki ne podaljujejo osnove: enozloni samostalniki (izjema: car, carja, jur, jurja) ar, bar, ir, dar, dur, klor, par, por, sir, tir, vir, vzor, zbor, ur samostalniki z neobstojnim e pred r boter, center, december, kateder, Koper, meter, mojster, orkester, pater, pediater, Peter, poper, psihiater, semester, teater, veter drugi biser, barbar, dvor, futur, govor (pogovor, odgovor, pregovor ), izbor, izvir, jambor, Madar, Maribor, nadzor, napor, nemir, odmor, por, poar, predor, prepir, prezir, pribor, prizor, prostor, sever, sir, softver, otor, tabor, tovor, umor, upor, veer, zapor, anr

OPOZORILA

E ostane v vseh sklonih, kadar je naglaen (ver, vera) ali izjemoma pri posameznih primerih (sever, severa; biser, bisera). Priimki, kot so Sever, Poar, se podaljujejo: Sever, Severja; Poar, Poarja. Pri nekaterih samostalnikih obstajajo variante: lovor, lovora/lovorja; okvir, okvira/ okvirja; semafor, semaforja, semafora (regionalno) Podaljevanje s -tS -t- se podaljujejo veinoma imena (Tone, Jure, Tine, Brane, Stane, France, Ane ...) in priimki (Tome, Petrle, Vode, Perme, Stele ...) mokih oseb na -e in samostalnik oe.

OPOZORILO

V pogovornem jeziku se tako podaljujejo tudi druga imena na -a in -o (gl. naprej, Sklanjanje mokih imen in priimkov). Podaljevanje z -ovZ -ov- se v dvojini in mnoini podaljujejo enozloni samostalniki mokega spola (tj. imajo samo en samoglasnik). Pri nekaterih primerih je mona tudi dvojina in mnoina brez podaljave osnove (slapi, mosti, tati, pasi, sini, jezi ...), predvsem v govorjenem jeziku. Loimo dve skupini: samostalniki, ki se v dvojini in mnoini podaljujejo z -ov-, sicer pa imajo regularne konnice, samostalniki, ki imajo poleg podaljave osnove z -ov- v dvojini in mnoini v drugem sklonu ednine poleg obiajne konnice -a tudi naglaeno konnico - (grad, grad/ grada); mednje sodijo tudi samostalniki med, mir, smrad in led, ki pa nimajo mnoine (2. sklon med/meda, mir/mira ).

OPOZORILO

Pri drugem sklonu dvojine in mnoine se ne dodaja dodatne konnice -ov (gradovov namesto gradov). E D gradova gradov gradovoma gradova v gradovih z gradovoma M gradovi gradov gradovom gradove v gradovih z gradovi E gozd gozda gozdu gozd v gozdu z gozdom D gozdova gozdov gozdovoma gozdova v gozdovih z gozdovoma M gozdovi gozdov gozdovom gozdove v gozdovih z gozdovi

1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon

grad grad/grada gradu grad v gradu z gradom

Lektor naj se razlage podaljav loti postopno po posameznih skupinah (glej razdelitev v tabeli v ubeniku). Udeleenci naj vedno primerjajo samostalnike s podaljavo in tiste brez podaljave. Lektor udeleencem pove, katera skupina samostalnikov se

68

4
ravna po doloenem pravilu (npr. metro, metroja; kuhar, kuharja) in katere samostalnike si morajo zapomniti kot izjeme (avto, avta; otor, otora). Podaljevanje in posebnosti samostalnikov niso vezane na doloeno besedilo v ubeniku (eprav se nekaj takih samostalnikov v besedilih pojavlja), vendar priporoamo, da zaradi obsenosti z njihovo razlago zane e na zaetku enote, da bodo imeli udeleenci dovolj asa za utrjevanje. Da si bodo udeleenci laje zapomnili besede, ki spadajo v doloeno skupino, lahko lektor pripravi razline dejavnosti: Na listke napie npr. samostalnike, ki se podaljujejo oz. ne podaljujejo z -j-. Razporedi jih po mizi, udeleenci pa morajo poiskati samostalnike z istimi lastnostmi in jih razporediti v isto skupino. Prvi jim lahko delo olaja tako, da ima vsaka skupina samostalnikov listek drugane barve, tako da e po barvi vidijo, kateri sodijo skupaj. Ko so skupine samostalnikov izoblikovane, skupaj preberejo samostalnik in ga postavijo v drugi sklon/tvorijo poved, tako da je razvidno, ali se samostalnik podaljuje ali ne. Prihodnji doda e skupino samostalnikov, ki se podaljujejo s -t- oz. -ov- in pozneje tudi samostalnike srednjega spola. Listke lahko tudi prilepijo na plakat izdelajo podobno tabelo, kot je preglednica v ubeniku. Postopoma dodajajo podaljave, ki se jih na novo nauijo. Lektor razdeli uencem tabelo, v kateri je vpisan po en samostalnik iz vsake skupine. Nato narekuje razline samostalnike (metro, sok, meter, radio, denar, Tone, papir, kuli, finale, kolesar, Adi, Maribor, zid ...), udeleenci pa jih morajo v tabelo ustrezno razvrstiti. Na koncu pregledajo, ali so jih pravilno razvrstili. hobi hobija kuhar kuharja avto avta veter vetra oe oeta gozd gozdovi

DZ vaja 12

Zapomnite si tudi: Druge posebnosti Variantna konnica -je Pri nekaterih samostalnikih mokega spola, ki zaznamujejo osebe, je v mnoini navadneja konnica -je namesto -i, eprav je tudi ta mogoa: tudenti/tudentje, brati/bratje, fanti/fantje, kmeti/kmetje, dedi/dedje, sosedi/sosedje, gosti/gostje, oeti/oetje ... Pri drugih sklonih nastopajo obiajne konnice. M 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon fantje/fanti fantov fantom fante pri fantih s fanti

Najve teav dela udeleencem pravilna raba prvega in etrtega sklona, saj ju zaradi podobnosti konnic pogosto zamenjujejo. Lektor naj zato pripravi e kakno vajo, v kateri bodo vadili omenjena sklona (npr.: tudentje imajo veliko prostega asa. Ali pozna te tudente?).

69

4
DZ vaji 5, 6 Moka imena in priimki na -a in druge informacije o sklanjanju mokih imen in priimkov Sklanjanje mokih imen in priimkov Pri sklanjanju spreminjata konnice tako moko ime kot moki priimek. Primer: 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon David Kos Davida Kosa Davidu Kosu Davida Kosa pri Davidu Kosu z Davidom Kosom

Udeleenci naj se spomnijo tudi na pravilo, ki so se ga nauili e na zaetni stopnji, da za glasovi c, , , , j pride do premene o v e (Ale Trampu, z Aleem Trampuem). Besedne zveze imen in drugih samostalnikov, ki se ob njih uporabljajo, se sklanjajo (gospod, profesor, direktor, soolec ...), npr.: Ogledali smo si slike akademskega slikarja Andreja Novaka. Moka imena (Miha, Luka, Jaka, iga ...) in priimke (Sodja, ekada, Hvastja, Jama ...), ki se konujejo na -a, lahko sklanjamo tako po enski kot po moki sklanjatvi. Sklanjanje po enski sklanjatvi je strogo zborno. 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon Miha/Miha Mihe/Miha Mihi/Mihu Miho/Miha pri Mihi/Mihu z Miho/Mihom Miha ekada Mihe ekade/Miha ekada Mihi ekadi/Mihu ekadu Miho ekado/Miha ekada pri Mihi ekadi/Mihu ekadu z Miho ekado/Mihom ekadom

Lektor opozori udeleence, da se po obeh sklanjatvah sklanjajo tudi drugi samostalniki mokega spola (gre predvsem za osebe), ki se konujejo na -a: vodja, kolega, sluga ... Moka imena (Marko, Branko, Zdravko ...) in priimki (Murko, Zorko, Vovko ...), ki se konujejo na -o, se ne podaljujejo in se sklanjajo po obiajnem sklanjatvenem vzorcu za moki spol. 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon OPOZORILI Marko Zorko Marka Zorka Marku Zorku Marka Zorka pri Marku Zorku z Markom Zorkom

V pogovornem jeziku se imena in priimki na -a in -o sklanjajo s podaljevanjem osnove (Miha, Mihata , Marko, Markota ...). Lektor udeleence opozori na drugano rabo v knjinem jeziku. Mimogrede lahko omenimo e tvorbo svojilnih pridevnikov iz imen in priimkov (Davidov, Mihov, Markov, Kosov, Zorkov, tako tudi ekadov, Sodjev in ne ekadin, Sodjin) (gl. tudi slovnico 8. enote).

70

4
OPOZORILO O SKLANJANJU TUJIH IMEN IN PRIIMKOV Ker imajo udeleenci tudi tuja imena, ki niso uveljavljena v slovenskem prostoru in so pogosto zapisana z neslovenskimi rkami, jim je smiselno povedati, kako naj rabijo svoja imena. Nekaj primerov: Andy, Andyja, George*, Georgea, Emile, Emila, Silvio, Silvia, Li, Lija, Abdul, Abdula, Omar, Omarja Hillary, Hillaryja, Livingstone, Livingstona, Schalke, Schalkeja, Rossini, Rossinija, Doinski, Doinskega, Ivanov, Ivanova. *Zadnji samoglasnik ostane, e odloa o izgovoru pred njim stojee rke za glasove , , , d in s (pisanega s c). Pozor! Pri sklanjanju tujih imen moramo biti pozorni na izgovarjavo imena, saj je od te odvisno, ali bo prilo do premene o e ali ne (npr. Bush [bu] z Bushem, George [Dord] z Georgeem). Sklanjatev mokih imen in priimkov spravlja velikokrat v zadrego tudi rojene govorce slovenskega jezika, zato ne moremo priakovati, da bodo udeleenci brezhibno obvladali vse mone kombinacije. Nauijo naj se uporabljati svoje ime in imena soolcev, znancev in osebnosti, o katerih se pogosto pogovarjajo. Udeleenci lahko na zaetku lektorju sami povedo, katera imena poznajo in kako je ime ljudem, s katerimi sobivajo. Nekaj imen in priimkov lahko poiejo tudi v etrti enoti. Za popestritev lahko lektor prinese koledar (ali knjigo), na katerem so zapisana slovenska imena. Udeleenci sami izberejo moka imena in jih poskuajo pravilno sklanjati, hkrati pa spoznavajo tudi razlina slovenska imena, ki jih e ne poznajo, ugotavljajo, katera imena pogosto sliijo, katera so v slovenskem prostoru bolj vsakdanja, so bila ali so moderna (lektor lahko prinese tudi kaken asopisni lanek o pogostosti slovenskih imen, imajo poleg tuje tudi slovensko varianto (Karel = Drago), katera imena imajo ljudje, ki jih poznajo, variante imen (Franc, Francelj, France, Franci). Lahko poiejo tudi razliico v svojem jeziku, e seveda obstaja. Primerjanje imen je lahko prijetna dopolnitev slovnine vsebine in obenem spoznavanje slovenskih sociokulturnih znailnosti. Pridevnika sklanjatev mokega spola Pridevnika sklanjatev v jeziku ni zelo pogosta, zato se udeleenci z njo redkeje sreujejo. Samostalniki imajo pridevnike konnice, ki jih udeleenci na tej stopnji e dobro obvladajo. V ubeniku je naveden primer moki (v naslednjih enotah se sreajo e z besedama brezposelni, odrasli), ki je zelo pogosta beseda, zato je prav, da jo znajo udeleenci ustrezno rabiti. Tako se sklanjajo tudi nekateri moki priimki slovanskega izvora: Doinski, Zeroski, Lisinski ... DZ vaja 11 Sklanjanje samostalnika dan Udeleenci naj se nauijo pravilno rabiti besedo v sklonih predvsem v povedih, ki se pogosto pojavljajo (v obrazcih, uradnikem jeziku): Pogodbo z dne 26. 2. 2004 lahko poiete v naem arhivu; Ljubljana, dne 26. 2. 2004 (ob navajanju datumov). E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon dan dneva/dne dnevu dan v dnevu z dnevom/dnem D dneva dnevov/dni dnevoma/dnema dneva/dni v dnevih/dneh z dnevoma/dnema M dnevi dnevov/dni dnevom/dnem dneve/dni v dnevih/dneh z dnevi

71

4
DZ vaja 10 OPOZORILO

Samostalniki srednjega spola

Nekaj primerov podaljevanja osnove pri samostalnikih srednjega spola udeleenci e poznajo, saj se s temi besedami sreujejo e od zaetka (npr. kolo, kolesa; drevo, drevesa; vreme, vremena). Lektor izhaja iz e znanih besed in ob njih navede e nove. Podaljevanje s -s-, -t- in -nPri podaljevanju osnove samostalnikov s -s- (kolo, pero, telo, drevo, slovo, uho, oko) udeleence opozori, da pri samostalnikih uho in oko ob podaljevanju pride do spremembe v korenskem delu besede (oko, oesa; uho, uesa). V mnoini je samostalnik oi enskega spola. Samostalniki, ki se podaljujejo s -t-, pomenijo predvsem mlada bitja (dekle, dete, tele, jagnje, rebe ...). Pri podaljevanju z -n- naj udeleence opozori, da ima samostalnik rame (ramena) tudi ensko obliko rama (rame, M), ki se edalje pogosteje uporablja.

DZ vaja 10

Pridevnika sklanjatev srednjega spola Po pridevniki sklanjatvi se sklanjajo nekatera imena slovenskih krajev (Krko, Naklo, Velesovo, Trnovo, martno, Trebnje ...) in pokrajin (Tolminsko, Kozjansko, Goriko ...) srednjega spola. Na zaetni stopnji oziroma v drugi enoti obravnavanega ubenika so se tega deloma e nauili, in sicer v primerih Kje ste bili? Na ekem/Danskem/ Portugalskem (za podrobnejo razlago gl. tudi Prironik, 5. enota, Samostalniki enskega spola, Posebnosti 1. enske sklanjatve, Raznospolska sklanjatev, str. 89). e teaj slovenine poteka v Sloveniji in udeleenci v Sloveniji tudi bivajo ter se zato vekrat sreujejo s tovrstnimi krajevnimi imeni (morda sami bivajo v takem kraju) in jih uporabljajo pri vsakodnevnem sporazumevanju, je smiselno tej sklanjatvi nameniti ve pozornosti, sicer pa naj bo to za udeleence teaja na tej stopnji le informacija. Za popestritev lahko udeleenci sami poiejo take kraje na zemljevidu Slovenije. Problematiko sklanjanja krajevnih imen lahko e enkrat ponovimo v 7. enoti, ko udeleenci spoznavajo kraje, ki imajo samo mnoino (Breice, Jesenice, Moravci ...). Nadgradnja: Lektor lahko po svoji presoji na tem mestu omeni e eno posebnost samostalnikov srednjega spola, in sicer vrivanje polglasnikega e oz. i v 2. sklonu mnoine pri samostalnikih kot pismo, okno veliko pisem/oken; morje, naselje, podjetje veliko morij/naselij/podjetij.

U str. 57, 58 DZ vaje 1521

Razlago lahko naveemo ob pogovoru o razlinih prireditvah (str. 47) in ob besedilu Moj hobi: pevski zbor (str. 49).

IZRAANJE ASOVNIH OKOLIIN

Pri izraanju asovnih okoliin imajo udeleenci najve teav, kadar morajo izbirati med samostalnikom in prislovom in pri izbiri razlinih predlogov (najvekrat zaradi interferenc iz svojega jezika), ki jih rabimo za izraanju asa. V ubeniku so v tabeli najprej predstavljeni asovni izrazi, tvorjeni iz samostalnikov, ki jih udeleenci e dobro poznajo, vendar pri rabi e delajo napake. Pogosto se namre pojavljajo napake tipa Kdaj berete? Veer. Zato je pomembno, da razloimo dve kategoriji, in sicer, kadar se po besedah spraujemo z vpraalnicami kateri/katera/ katero/kaj in gre za samostalnik (izjemoma tevnik: Ura je ena.) in kadar se spraujemo z vpraalnico kdaj in gre za prislov (zjutraj, aprila ...) ali tevnik (ob petih). Enake spremembe pri navajanju asovnih izrazov poznajo udeleenci tudi v svojem prvem jeziku, zato je zelo priporoljivo, da izraze primerjajo. Lektor udeleence opozori na navajanje mesecev. Udeleenci zaradi interferenc iz svojega jezika pogosto uporabljajo navajanje meseca s predlogom (kar je v slovenini manj pogosto) in v povezavi z datumom ni mono. Navajanje brez predloga: Julija se zane Ljubljanski festival. Premiera opere Aida bo 10. januarja. Navajanje s predlogom: V (mesecu) juliju se zane Ljubljanski festival.

OPOZORILO

72

4
Udeleencem na listke napiemo izraze iz tabele. e so listki v dveh barvah (ena barva za samostalnike in druga barva za prislove), sta skupini e oitneji. Udeleenci poiejo pare, npr.:

Kaj? JUTRO NO

Kdaj? ZJUTRAJ PONOI

Listke razvrstijo v dve skupini. K prvi lektor postavi vpraalnice kaj/kateri/katera/katero, k drugi pa vpraalnico kdaj. Udeleenci besede uporabijo v povedih (npr. Poletje je pravi as za piknike. Poleti je veliko prireditev zunaj.), lektor jim lahko pri tem pomaga z vpraanji. Kateri letni as vam je najbolj ve? Kdaj greste na poitnice?

Vajo lahko izvedemo tudi tako, da asovne izraze primerjamo v povedih. KDAJ? Odprtje razstave bo v sredo, devetega marca. V petek gremo na zabavo. Ob ponedeljkih hodim na telovadbo. Decembra je veliko predstav za otroke. Zveer bomo s prijatelji kartali. Z zabave sem se vrnila ele ponoi. Opolnoi bo ognjemet. Poleti je veliko prireditev zunaj/na prostem. Prosti as imam samo ponoi. Podnevi ne more v disko. Osmega februarja praznujejo Slovenci kulturni praznik.

KATERI? KAJ? Danes je sreda, deveti marec.

Petek je dan za metek. Peter ne mara ponedeljkov. December je mesec praznovanj. S prijatelji smo preiveli udovit veer. No smo prespali zunaj. Ali je e polno? Poletje vedno hitro mine. No je bila dovolj topla za obisk gledalia na prostem. Danes je pravi dan za piknik. Osmi februar je slovenski kulturni praznik.

Udeleenci vadijo asovne izraze tudi v besedilnem delu enote: ob posluanju vabil na prireditve, branju obvestil. V tabeli Drugi pogosti asovni izrazi (str. 58) so navedeni tisti izrazi, ki veinoma nimajo para v samostalniku. Nekateri izraajo vrstni red in postopnost dogajanja (npr. najprej, potem, nato ...), drugi pa pogostost dogajanja (vedno, vasih, pogosto ...). e jih udeleenci razumejo, pri rabi navadno nimajo teav. Lektor udeleence opozori na rabo prislova nikoli, ki vedno stoji pred zanikanim glagolom. Primeri Nikoli ne grem v opero. Nikoli nimam asa za port. Nikoli nisem maral hoditi v hribe. V tabeli v slovninem poglavju ni izrazov nocoj in drevi, saj so predstavljeni le najpogosteji izrazi. Obe besedi se v govorjenem jeziku redkeje pojavljata. Ker pa ju razmeroma pogosto sliimo v objavah prireditev po radiu in televiziji, bodo udeleenci morda naleteli nanju. Obe besedi lahko izrazimo tudi drugae: nocoj = drevi = danes zveer. DODATNA VAJA: Udeleenci med soolci (ali v paru) naredijo anketo o tem, kako pogosto ponejo doloene stvari in poroajo o rezultatih, ali pa udeleenci pripovedujejo o stvareh, dejavnostih, ki jih vedno ponejo, ki jih ponejo redko, vasih, velikokrat, enkrat/dvakrat/ trikrat na dan/teden. Udeleenci drug drugemu postavljajo vpraanja. Prvi zane spraevati lektor in tako da vzorec vpraanja: Kaj po navadi delate, kadar ste sami? Kako pogosto hodite v kino?

73

4
Predlogi pri izraanju asa
Raba s predlogom Pri navajanju asa pogosto rabimo predloge, s katerimi oznaujemo zaetek, konec in trajanje nekega dogajanja, dejavnosti. Ob posameznem predlogu uporabimo samostalnike v sklonu, ki ga doloen predlog zahteva (glej tabelo v ubeniku). Udeleenci imajo najve teav pri pravilni rabi predlogov zaradi intereferenc iz svojega jezika (npr. pogosta napaka srbohrvakih govorcev: Vidimo se za eno uro. Pridem za pet minut. Namesto: Vidimo se ez eno uro. Pridem ez pet minut). Teave imajo tudi pri rabi predlogov, ki zahtevajo peti (ob, po) in esti sklon (pred, med), ker jih v drugih zvezah redkeje uporabljajo. Lektor opozori tudi na razline izrazne monosti, npr.: ez vikend imam ve asa za svoje konjike. = Med vikendom imam ve asa za svoje konjike. Raba brez predloga Brez predloga navajamo datume in kadar opisujemo trajanje dejanja. Udeleencem je v veliko pomo, e lahko opazujejo in primerjajo vpraanje (vpraalnico) in odgovor na vpraanje: Kdaj ima plavanje? ez eno uro. Kdaj sva se zadnji videla? Pred dvema letoma. Kdaj se zane teaj potapljanja? ez en mesec. Za koliko asa si lahko izposodim knjigo? Za tirinajst dni. Kdaj se vidiva? Po prvem maju. DODATNI VAJI: 1. Lektor pripravi listke z razlinimi vpraanji, na katera morajo udeleenci odgovarjati s asovnimi izrazi. Vpraanja naj bodo aktualna, prilagojena udeleencem, ki jih lektor trenutno pouuje. Udeleence vzpodbuja, da se izrazijo na im ve razlinih nainov. Primeri vpraanj: Kdaj ste zadnji jedli kitajsko hrano? Kdaj ste se prvi peljali z letalom? Kdaj ste bili zadnji v kinu? Kdaj boste li spet na poitnice? Kdaj bo konec Celoletne ole/teaja? Koliko asa potrebujete, da se zjutraj uredite? Nekaj priakovanih odgovorov: Pred x dnevi/tedni/meseci. Aprila. Prejnji mesec/teden Maja 1999/Leta 1994. Pred enim letom. Nikoli se e nisem peljal. Prejnji teden/mesec. Predverajnjim. Poleti. Spomladi. Decembra. ez pet mesecev. Prihodnje leto. Junija. ez pol leta. ez dva meseca. 10 minut. Pol ure. Koliko asa ima plavanje? Eno uro. Koliko asa se e nisva videla? Dve leti. Koliko asa traja teaj potapljanja? En mesec. Koliko asa si bral knjigo? Tri dni. Kdaj se vidiva? Prvega maja.

Vpraanja lahko sestavijo tudi udeleenci. e je v skupini prijateljsko vzduje, so lahko vpraanja tudi bolj osebna (npr. Kdaj ste se prvi zaljubili?), kar naredi vajo zabavno. S str. 59 Izraanje vzroka, Izraanje posledice, Pojasnjevanje 2. Udeleenci napiejo urnik dejavnosti (lahko si ga izmislijo ali pa urnike pripravi lektor) in ga povedo svojim soolcem. Pri tem naj uporabijo im ve razlinih monosti izraanja.

74

4
Opis lahko razirijo s strukturami za izraanje vzroka, posledice in pojasnjevanje. Lektor jim lahko predstavi primer opisa. Urnik dejavnosti
600 715 900 1030 1300 1700 2000 2200 100 vstajanje zobozdravnik Celoletna ola odmor, poklii Mojco kosilo, Jure knjinica koncert Zoran Predin, Mojca pijaa spanje

Primer opisa: Veraj sem vstal zelo zgodaj, in sicer ob estih, ker sem imel ob petnajst ez sedem zobozdravnika. Potem sem el v Celoletno olo. Med odmorom sem poklical Mojco. Po Celoletni oli, to se pravi ob enih, sva la s prijateljem Juretom na kosilo. Popoldne, in sicer okoli petih, sem el v knjinico, ker sem moral vrniti knjige. Zveer sva la z Mojco na koncert, po koncertu pa e na pijao. Spat sem el zelo pozno, in sicer ele ob enih ponoi.

Nadgradnja: Primer avtentinega besedila, v katerem udeleenci iejo asovne izraze; gre za odlomek iz intervjuja z igralcem Juretom Ivanuiem. Ritem dneva se zane zjutraj. Kakna so va jutra? Pri igralcih je tako, da predstave trajajo do desete ure zveer in po vsem adrenalinu si ele opolnoi ali celo pozneje pripravljen na spanje. Tako je ob sedmih zjutraj iluzorno priakovati, da bom poln energije. Sicer pa so jutra res tista, ki dajejo energijo celemu dnevu. e zgubi jutro, zgubi del te energije. Jutro obiajno zanem s kavo in pregledovanjem elektronske pote. Hecno pa je, da ne pijem kave, kadar ne kadim. Od pomladi do jeseni nisem kadil in tudi kave nisem pil. ivljenje pa pokae, kdaj je obdobje za kajenje in kdaj ne. (Vir: Ritem, 2004)

U str. 59 DZ vaja 2224 Primeri iz tabel se navezujejo na tematiko prostega asa, delno so vezani na besedilo Juni teaj e aka slovenske stopinje (str. 51). -ati -anje plavati plavanje smuati smuanje potovati potovanje

SAMOSTALNIKI IZ GLAGOLOV GLAGOLNIKI

Glagolniki so samostalniki, ki jih tvorimo iz glagolov. Izraajo dejanje, dogajanje v samostalniki obliki. Tvorimo jih tako, da na glagolske (nedolonike) osnove dodajamo razlina obrazila. Pri obravnavi je poudarek predvsem na tistih glagolnikih, ki jih tvorimo z obrazili -anje, -enje, -tje (ti so tudi v SSKJ oznaeni kot glagolniki). Zaradi tipinega obrazila so za udeleence tudi najbolj prepoznavni in jih najlaje samostojno tvorijo. Pri obravnavi glagolnikov naj bi pridobili predvsem obutek za tvorjenje novih besed.

-iti -enje uiti (se) uenje kolesariti kolesarjenje dovoliti dovoljenje

-eti -enje iveti ivljenje hiteti hitenje sedeti sedenje

-(s)ti* -enje vesti vezenje plesti pletenje gristi grizenje

-i -enje strii strienje

-ti -tje peti petje piti pitje vpiti vpitje

* Skupina v ubeniku ni obravnavana, ker gre za redke besede.

Udeleenci v besedilih spoznajo tudi nekaj samostalnikov, ki jih iz glagola tvorimo s pomojo drugih obrazil (npr. hoja, vaja, tek). Nekateri med njimi ne izraajo ve le dejavnosti, aktivnosti, ampak tudi dogodek (ples, sprehod), predmet. e eli, lahko lektor udeleencem predstavi tudi te samostalnike.

75

4
Nekaj primerov tvorbe takih samostalnikov: tei tek sprehoditi se sprehod oditi odhod -ek zaeti zaetek dogoditi se dogodek -ba telovaditi telovadba ponuditi ponudba spremeniti sprememba -ja vaditi vaja hoditi hoja -nja voziti vonja prositi pronja -ev** reiti reitev vrniti (se) vrnitev loiti (se) loitev

** Ti samostalniki so obravnavani v 5. enoti pri posebnostih prve enske sklanjatve.

Udeleenci lahko primerjajo posamezne pare samostalnikov in glagole, iz katerih so izpeljani. Obravnavo glagolnikov priporoamo tudi ob besedilu Moj hobi: pevski zbor in ob vaji v ubeniku na strani 50. Nekaj primerov: sprehod (sprehoditi se) sprehajanje (sprehajati se) tek (tei) tekanje (tekati) dogodek (dogoditi se) dogajanje (dogajati se) zaetek (zaeti) zaenjanje (zaenjati) sprememba (spremeniti) spreminjanje (spreminjati) udeleba (udeleiti se) udeleevanje (udeleevati se) ples (plesati) plesanje (plesati)

U str. 59 DZ vaji 25, 26 Primeri iz tabel se navezujejo na besedilo Juni teaj e aka slovenske stopinje (str. 51).

IZRAANJE VZROKA Izraanje z veznikom ker

To so se udeleenci nauili e na zaetni stopnji. Besedni red: dela povedi sta zamenljiva, torej lahko veznik ker stoji na zaetku prve ali druge povedi: Stane je el na Antarktiko sam, ker je bila cena odprave zelo visoka. Ker je bila cena odprave zelo visoka, je el Stane na Antarktiko sam. Pred posrednim veznikom ker piemo vejico.

Izraanje s predlogom zaradi

Udeleence opozorimo, da je za predlogom samostalnik v drugem sklonu. Zaradi visoke cene odprave je el Stane na Antarktiko sam. Besedni red: velja lenitev po aktualnosti. Zaradi visoke cene odprave je el Stane na Antarktiko sam. Stane je el sam na Antarktiko zaradi visoke cene odprave. Vasih je pretvarjanje obeh tipov povedi za udeleence zaradi dodajanja novih besed teka, zato naj bo lektor pri pripravi svojih vaj pozoren tudi na reitve. Primer lajega pretvarjanja: Stane Klemenc ni priel na cilj, ker je bilo slabo vreme. Stane Klemenc ni priel na cilj zaradi slabega vremena. Primeri tejega pretvarjanja: Petra se ni vpisala v teaj raunalnitva, ker ni imela dovolj denarja. Petra se ni vpisala v teaj raunalnitva zaradi pomanjkanja denarja. Na teaj plesa sem se vpisala zaradi fanta. Na teaj plesa sem se vpisala, ker je tako elel moj fant. Lektor naj bo pri sestavljanju vaj pozoren tudi na to, da se vseh povedi ne da vedno izraziti na oba naina oz. je ena monost navadneja in se v jeziku pogosteje realizira, npr. Z glasbo sem se zael ukvarjati, ker nisem bil sprejet v nogometno ekipo. Z glasbo sem se zael ukvarjati zaradi nesprejetja v nogometno ekipo. Takna raba ni ustrezna, saj se ob pretvarjanju ideje v glagolnik izgubljajo obiajni delovalniki, sicer izraeni ob glagolu. Prav tako lahko pri pretvarjanju pride do dvoumnosti:

76

4
Dobimo se na streliu, ker si prijatelji elijo streljati v taro. zaradi streljanja prijateljev. V ubeniku do te enote tudi e niso bili s slovninega stalia obravnavani samostalniki druge enske sklanjatve in samostalniki prve enske sklanjatve, ki se konujejo na -ev, kar naj lektor upoteva pri vajah, ki zahtevajo pretvarjanje iz ene izrazne monosti v drugo.

UTEMELJEVANJE, POJASNJEVANJE Izraanje z veznikom saj*

Ta nain je udeleencem, ki ga v svojem jeziku nimajo, teje razloiti. S prirednim veznikom saj izraamo vzrok, ki pa je hkrati tudi neke vrste argument (s stalia govorca), pojasnilo; raunamo, da pripovedujemo nekaj, kar naslovnik e ve oz. nekaj, kar je samoumevno. Stane je el na Antarktiko sam, saj je bila cena odprave zelo visoka. Veinoma se lahko veznika saj in ker zamenjujeta, vedno pa to ni mogoe, npr.: Latinskoamerike plese sem zaela plesati, ker/saj nisem bila sprejeta na balet. Veliko je delala tudi med nosenostjo, saj/ker je v tem asu izdala dve knjigi. Z jogo se ukvarjam zato, ker/saj me sproa. Besedni red: vrstni red povedi ni zamenljiv. Veznik saj vedno zaenja le drugo poved in spada med priredne veznike. Tudi pred veznikom saj piemo vejico. Nadgradnja: Poleg veznika saj lahko rabimo (predvsem v pisnem sporoanju oz. zbornem jeziku) tudi veznik kajti. Primer: Organizatorji niso bili zadovoljni, kajti predstavo je obiskalo zelo malo gledalcev. Besedni red: za veznikom sledi stavni len, za njim pa se razvrajo naslonke. U str. 59 DZ vaja 27, 28 Primeri iz tabel se navezujejo na besedilo Juni teaj e aka slovenske stopinje (str. 51).

IZRAANJE POSLEDICE Izraanje posledice z vezniki zato, torej, tako da

Pred vsemi vezniki piemo vejico. Izraajo posledico, ki je nastala zaradi vzroka, ki je znan iz prejnje povedi. Primer: VZROK Cena odprave je bila zelo visoka, Prireditve ob kulturnem prazniku so resne, POSLEDICA zato/torej/tako da je el Stane na Antarktiko sam. zato/torej/tako da jih ljudje ne obiskujejo mnoino.

Besedni red: obeh delov povedi ne moremo zamenjevati, veznik vedno zaenja drugo poved. O veznikih torej in tako da naj bo lektor pozoren e tole: z veznikom torej lahko tudi pojasnjujemo (Na koncert gremo vsi, torej oe, mama in jaz.). Z veznikom tako, da pa izraamo tudi nain (Sedeli smo tako, da smo vsi dobro videli dogajanje na odru.) ali elimo poudariti prvi del povedi, ki ima za posledico drugi del (Bil je tako bolan, da ni mogel v olo). Na vepomenskost obeh veznikov naj bo lektor pozoren tudi pri sestavljanju vaj.

* V sodobneji literaturi je stavna zveza z veznikom saj poimenovana s pojmom pojasnjevalno priredje.

77

4
U str. 59 DZ vaja 27, 28 Primeri iz tabel se navezujejo na besedilo Moj hobi: pevski zbor (str. 49).

POJASNJEVANJE Izraanje z veznikoma in sicer in to se pravi

V ubeniku je predstavljeno pojasnjevanje z veznikom in sicer in vezniko zvezo (to) se pravi. Gre za pojasnjevanje, dopolnjevanje oz. preciziranje ali reformulacijo prej povedanega. Pred vezniki piemo vejico. Za veznikom lahko stoji: stavno pojasnilo V zboru smo predvsem tudentje, in sicer nas je 60 lanov. Zbor je zelo uspeen, to se pravi, da e vsa leta na tekmovanjih prejema najvije nagrade. nestavno pojasnilo Vaje zbora se zanejo naslednji teden, in sicer v ponedeljek ob 16.00. Prvi je nastopila e leta 1997, (to) se pravi pred sedmimi leti. Nadgradnja: e udeleenci obe monosti izraanja e poznajo, jim lahko predstavimo tudi druge z vezniki to je (tj.), in to, torej, oziroma (oz.). Primeri: Teaj smuanja so odpovedali, in to brez posebnega vzroka. Olimpijske igre se zanejo v nedeljo, to je tono ez en teden. Rad(a) posluam razlino glasbo, torej klasiko, pop, jazz ... S portom oziroma s smuanjem se je ukvarjal e kot otrok.

Iz slovenske literature
U str. 60 Odlomek iz romana MOJI KONJIKI (Lojze Kozar) Pred branjem: Udeleenci skuajo opisati, kaj je to konjiek. Lektor naredi tabelsko sliko, katere pomene ima beseda konjiek: hobi otroki konjiek majhen konj morski konjiek Med branjem: Udeleenci v besedilu poiejo konjike. Odgovorijo na vpraanja. REITVE V besedilu poiite, kaj ljudje zbirajo. Znamke, katlice vigalic, razglednice, star denar, prtike, stole, umetnine Kaj mislite, zakaj si ljudje poiejo hobi? Ker jih to zabava, jim vznemiri domiljijo, jim iri obzorja. S katerim konjikom se je ukvarjal pisatelj? S popravljanjem ur. Po branju: Udeleenci na list v nekaj povedih opiejo (vsi v mokem spolu, tako da oseba ni prepoznavna) dejavnosti ali hobije, s katerimi so se ukvarjali kot otroci/najstniki. Liste pomeamo. Sledi branje (bere lektor) oziroma poroanje, kateri hobiji so opisani: udeleenci ugotavljajo, kdo se je v otrotvu ukvarjal s kakno aktivnostjo.

78

4
VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA
Namen vaj 4. enote 1. vaja: tvorjenje povedi po danih podatkih v sedanjiku, pretekliku, prihodnjiku in pogojniku 2. vaja: tvorjenje velelnih povedi: s pomojo velelnika (1) oz. modalnih izrazov/glagolov (2) 3. vaja: raba modalnih izrazov in glagolov 4. vaja: ponavljanje rabe sedanjika, prihodnjika in preteklika Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. vaja se navezuje na sluno besedilo Kako boste preiveli dan (vaja na str. 47, zapis na str. 146). 2. vaja vsebuje splono znano besedie, vezano na prosti as. 3. vaja se navezuje na sluno besedilo Kako boste preiveli dan (vaja na str. 47, zapis na str. 146). 4. vaja se navezuje na besedila a) Moj hobi: pevski zbor (str. 49), b) Moj hobi: kinologija (str. 50), c) Juni teaj e aka na slovenske stopinje (str. 51). Vaje od 5 do 12 se navezujejo na slovnino poglavje Podaljave in posebnosti pri sklanjanju samostalnika (str. 56, 57) in vsebujejo splono znano besedie, delno vezano na temo prosti as.

5. vaja: podaljevanje osnove pri samostalnikih mokega spola in sklanjanje mokih imen in priimkov 6. in 7. vaja: podaljevanje osnove z -j- pri samostalnikih mokega spola 8. in 9. vaja: sklanjanje mokih imen in priimkov, druge posebnosti moke sklanjatve (vodja, dan), podaljevanje samostalnikov mokega spola 10. vaja: podaljevanje osnove pri samostalnikih srednjega spola in pridevnike sklanjatve srednjega spola 11. vaja: raba samostalnika dan 12. vaja: raba samostalnikov mokega spola, ki imajo v prvem sklonu mnoine variantno konnico -je 13. vaja: ponavljanje rabe dolge in kratke oblike osebnega zaimka v razlinih sklonih 14. vaja: razumevanje besedia v zvezi s prostim asom 15.18. vaja: raba asovnih izrazov 19.21. vaja: raba predlogov pri izraanju asa in rabo brez predloga 22. vaja: zmonost izraanja na ve nainov; tvorjenje glagola iz samostalnika 23. in 24. vaja: tvorjenje samostalnikov iz glagola 25. in 26. vaja: izraanje vzroka in posledice 27. vaja: izraanje vzroka in posledice ter pojasnjevanje 28. vaja: pojasnjevanje

13. vaja se v besediu navezuje na vsa besedila 4. enote. 14. vaja se v besediu navezuje na sluno besedilo Kako boste preiveli dan (vaja na str. 47, zapis na str. 146). Vaje od 15 do 21 se navezujejo na slovnino poglavje Izraanje asovnih okoliin (str. 57, 58) in vsebujejo splono znano besedie, delno vezano na temo prosti as. Vaje od 22 do 24 se navezujejo na slovnino poglavje Samostalniki iz glagolov (str. 59) in na vajo v ubeniku na str. 50 ter vsebujejo splono znano besedie, delno vezano na temo prosti as. Vaje od 25 do 28 se navezujejo na slovnina poglavja Izraanje vzroka, Izraanje posledice in Pojasnjevanje (str. 59). 25. in 28. vaja vsebuje splono znano besedie, delno vezano na temo prosti as. 26. vaja se navezuje na besedilo Juni teaj e aka na slovenske stopinje (str. 51). 27. vaja se v besediu navezuje na vsa besedila 4. enote.

29. vaja: razumevanje in raba frazemov

29. vaja se navezuje na rubriko Preobleene besede (str. 49, 53).

79

4
REITVE VAJ 4. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) Kolesarji grejo lahko na kolesarski maraton v Celje. b) V nedeljo Boris in Irena nista kuhala, ker sta la v gostilno Mak. c) Ali bo lahko priel na predavanje o Antarktiki? ) e bi imel avto, bi el v Koper na koncert. 2. 1) a) b) c) ) d) e) f) g) 6. a) b) c) ) d) e) f) g) metroja igluju taksija abonmaja hobije avtom metrojem bifejem kulijem

Bodi aktiven! Kolesarita po Ljubljanskem barju! Pojdi na kosilo v dobro restavracijo! Obiimo predavanje o odpravi na Antarktiko. Pridita na zabavo k prijateljem! Ne sedite doma! Ostani doma in beri knjigo/knjige! Ne glejva televizije, ampak se pogovarjajva z gostom/gosti! h) Potujmo v nove kraje! 2) a) Mora biti bolj aktiven. b) Lahko kolesarita po Ljubljanskem barju. c) Lahko gre na kosilo v dobro restavracijo. ) Lahko obiemo predavanje o odpravi na Antarktiko. d) Morata priti na zabavo k prijateljem! Lahko prideta na zabavo k prijateljem! e) Ne smete sedeti doma! f) Lahko ostane doma in bere knjigo/knjige! g) Ne smeva gledati televizije, ampak se morava pogovarjati z gostom/gosti! h) Lahko potujemo v nove kraje! elite/hoete, elijo/hoejo eli/hoe radi lahko

7. a) Kopru ofer kolesarja deja b) abonmaja taksija bifeja c) otorom prostora veera kanujem 8. a) Marka Zoreta, iga/igo Severja, Petra Hvastjo/ Hvastja, Jureta Velepca b) Z umetnikim vodjem gledalia./Z umetnikim vodjo gledalia. c) Pet tednov in pet dni. ) Zaradi deja. d) Gradove, slapove. e) S taksijem. 9. a) kolesarjev mokih monega vetra dneva veera bifeju b) ljudi dni gozdovih vrhovih slapovi plazovi 10. dekletom vremenom nebu telesi bremena Trnovega dekle oi rameni/ramami imeni kolesa drevesa 11. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) 12. a) b) c) ) 13. a) b) c) ) d) e) f) g) dnevi dneh/dnevih dni dan dne dnem/dnevom dnem/dnevom dne dni dnevi dneve/dni dni/dnevov sosedje sosedov sosede brate bratje brati tudentje tudenti tudente spotovani gospodje gospode mano/nami me ji te tabo/teboj vas njem te ga njim njim mu jo jo ji

3. a) b) c) )

4. a) pojejo prihajajo prejel nadaljuje b) je sreal se ... ukvarjal peljati ni c) se je ... pripravil je potreboval je ... prestavila se ... je pokvarilo 5. imena Janeza Staneta Jureta Janka Miha/Mihe Adija Petra Vladimirja Francija Luka/Luke Andyja priimki Tomia Boleta Krivca Zorka Tutte/Tutta Jane/Jana Koirja Musija Cankarja Preerna Shakespearja/ Shakespeara drugi samostalniki decembra denarja otora poslualca zvezka loveka kuharja kanuja bifeja psa deja

Nekaj primerov povedi: V bifeju sem sreal prijatelja Jureta. Ali poznate gospoda Vladimirja Musija? Decembra si boste lahko ogledali razstavo slikarja Staneta Zorka. Miha/Miho sem spoznal, ko sem hodil na karate.

14. a) organizira otroke intruktorjev igrali tekmovanje nagrado Prijavite se vsak od do b) si oglejte se ... pogovarjate predavanje soboto Predaval Prijave

80

4
15. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) r) s) Poleti jesen zima spomladi Poletje Jesen Podnevi dan Pozimi zveer veer Zjutraj Opolnoi polno Jutro ponoi No Leto letos 19. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) 20. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) dva tedna nedeljo olskimi poitnicami torkih praznikih konca tedna vikendom pouku devetih eno leto petnajstega januarja soboto en teden eno uro enajstega junija dvajseti september prvega februarja osem ur petnajst let tri tedne eno uro pet let deset minut tiri mesece

16. Primeri reitev: a) najprej potem b) najprej zdaj c) najprej potem/nato nazadnje ) Najprej potem nato zdaj potem na koncu d) Na zaetku potem 17. Primeri reitev: a) pozno b) Kmalu c) pogosto/velikokrat/dostikrat ) vasih d) spet/zopet e) redko/malokrat/vasih/vedno/zmeraj/po navadi f) zgodaj g) po navadi/pogosto/dostikrat/velikokrat/zmeraj/vedno h) nikoli i) spet j) zmeraj/vedno k) Nikoli l) vedno/zmeraj/spet/po navadi/velikokrat m) nikoli n) spet/zopet/pogosto/velikokrat/dostikrat o) Vasih 18. Primeri reitev: a) Danes/Jutri/Pojutrinjem b) Danes/Jutri/letos/Prihodnje leto c) pojutrinjem ) Danes/Jutri d) naslednji dan e) danes/veraj/prejnji teden f) letos/prihodnje leto/naslednje leto g) Jutri/Pojutrinjem h) lani/lansko leto/veraj/predverajnjim i) Letos/Prihodnje leto/Naslednje leto/Jutri/ Pojutrinjem j) danes/veraj/predverajnjim/lani/letos/prejnji teden

21. Primeri reitev: a) tiri ure./7 ur./Ni./Eno uro. b) Deset let. c) Letos poleti./Pred dvema mesecema./Januarja 2003. ) Popoldne./Zveer./Med vikendom. d) Pet ur. e) 8 ur. f) Pred enim mesecem./Prejnji teden./Prejnjo sredo./V ponedeljek. g) Pred tremi leti./Veraj./Prejnji teden. h) 7 minut. i) etrtega julija. 22. a) Jana in Eva radi kuhata. b) Moji stari radi igrajo tenis. c) Radi pojemo. ) Ali slika?/Ali rad slika? d) Ale vsak dan tee. e) Gospod Lah vrtnari. 23. a) b) c) ) d) e) f) g) Plavanje petjem vodenje plezanje hitenje strienje predavanje akanja

24. hitenje veslanje kopanje drsanje igranje fotografiranje 25. Primeri reitev: a) Maraton je bil dolg 130 kilometrov, zato so bili kolesarji zelo utrujeni.

81

4
b) Vzel je tudi rezervna oblaila, saj so meteorologi napovedali deevno vreme. c) Ves as je deevalo, tako da je bilo na kolesarski tekmi malo gledalcev. ) Zaradi mraza in deja so prireditev odpovedali. d) Irena je la raje na kosilo, saj je bila zelo lana. e) Ni hotela biti sama, zato je poklicala prijateljico. f) Na zaetku so v bifeju popili moen aperitiv, tako da so bili vsi dobre volje. g) Naroili so razline jedi, ker so imeli gostje razlien okus. h) Bili so zelo zadovoljni, saj so dobili karte v parterju. 26. a) Stane se je navduil za Antarktiko, zato je elel stopiti na juni teaj. Stane je elel stopiti na juni teaj, ker se je navduil za Antarktiko. b) Stane je nartoval potovanje na Antarktiko, zato je veliko treniral. Ker je Stane nartoval potovanje na Antarktiko, je veliko treniral. Stane je veliko treniral, ker/saj je nartoval potovanje na Antarktiko. c) Vreme je bilo slabo, tako da so let na Antarktiko prestavili. Let na Antarktiko so prestavili, ker/saj je bilo vreme slabo. Ker je bilo vreme slabo, so let na Antarktiko prestavili. Zaradi slabega vremena so let na Antarktiko prestavili. ) Stane je ugotovil, da se mu je pokvarila hrana, zato se je moral vrniti. Stane se je moral vrniti, ker/saj je ugotovil, da se mu je pokvarila hrana. Ker je Stane ugotovil, da se mu je pokvarila hrana, se je moral vrniti. d) Prijatelj rad poslua alpinistina predavanja, zato bo el na predavanje Staneta Klemenca o odpravi na Antarktiko. Ker prijatelj rad poslua alpinistina predavanja, bo el na predavanje Staneta Klemenca o odpravi na Antarktiko. Prijatelj bo el na predavanje Staneta Klemenca o odpravi na Antarktiko, saj rad poslua alpinistina predavanja. e) Danes zveer grem na koncert Adija Smolarja, ker/saj mi je ve njegov glas. Ker mi je ve glas Adija Smolarja, grem danes zveer na njegov koncert. Ve mi je glas Adija Smolarja, zato grem danes zveer na njegov koncert. f) Filme raje gledam doma pred televizijo, tako da/zato ne grem nikoli v kino. Nikoli ne grem v kino, ker/saj raje gledam filme doma pred televizijo. Ker gledam filme raje doma pred televizijo, ne grem nikoli v kino. g) Naslednji teden bomo li v Frankfurt, ker/saj bo tam velik knjini sejem. Ker bo v Frankfurtu naslednji teden knjini sejem, bomo li tja. Naslednji teden bo v Frankfurtu knjini sejem, zato bomo li tja. V Frankfurt bomo li zaradi knjinega sejma. h) Vasih je imela Irena ve asa, zato je dvakrat na teden hodila na aerobiko. Ker je imela Irena vasih ve asa, je dvakrat na teden hodila na aerobiko. Irena je vasih dvakrat na teden hodila na aerobiko, saj/ker je imela (takrat) ve asa. 27. a) b) c) ) d) e) f) 7 5 4 6 3 1 2

28. Primeri reitev: a) Na piknik gremo za vikend, in sicer v petek ob 15.00. b) Barbara je alpinistka, to se pravi, da se ukvarja s plezanjem v gorah. c) Moj prijatelj je ljubitelj psov, in sicer nemkih ovarjev. ) Celoletna ola se imenuje na kratko C. d) Klub je zelo uspeen, to se pravi, da na vseh tekmovanjih njegovi lani zmagujejo. 29. a) bogu za hrbtom b) Imel/Imela sem krompir c) Srce mi/mu/ji/nama/jima/nam/jim je padlo v hlae ) je el po gobe/je splaval po vodi d) metati v en ko e) je splavalo po vodi/je lo po gobe

82

Kar se Janezek naui ...

TEME razne oblike izobraevanja (teaji, pridobivanje in koristi razlinih znanj) olski sistem, olski predmeti vzgoja in teave mladih izraanje interesov, elja, namer pronja za tipendijo svetovanje posebnosti enskih sklanjatev 2. enska sklanjatev (E, 1. in 4. sklon D in M) naklonski izrazi izraanje namena (namenilnik, da bi) izraanje nasprotja (ampak, vendar, toda, pa, eprav, kljub) SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni) SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana olske razglednice (Berta Golob)

U str. 61 UVOD V ENOTO

olanje in izobraevanje je za odrasle udeleence lahko e stvar preteklosti, nekaterih morda tematika ne zanima, nekateri pa so e sami tudentje ali morajo znati kaj povedati o svoji izobrazbi, ker v Sloveniji iejo delo in so to za delodajalca pomembne informacije. Drugi morajo kaj vedeti o olanju v Sloveniji, ker se v tem prostoru znajdejo kot stari. Dejstvo pa je, da so vsi skupaj udeleenci teaja slovenskega jezika, torej neke oblike izobraevanja. Dobro je, da lektor osmisli, zakaj obravnavati to tematiko, in napove, da sledi izbor tem v zvezi s olstvom s perspektive odraslega govorca: od tega, kar ivi zdaj, neformalnega, vseivljenjskega izobraevanja, do problemov v zvezi s tudijem in spominov na mladost in otroka leta; vkljueno pa je tudi izraanje nasvetov, predvsem, ko mora odrasli svetovati mladostniku ob teavah v zvezi s olo. Sledi pogovor, ki ga naveemo na rubriko Preobleene besede (gl. spodaj). Nato udeleenci poiejo kaken pregovor v svojem jeziku, ki govori o uenju oziroma izobraevanju. Lektor ob temi razloi besedo izobraevanje. Pregovore, ki jih udeleenci poznajo, poskusijo prevesti oziroma prenesti v slovenino. Nastane plakat: Misli o uenju. Pogovor usmerjamo z naslednjimi vpraanji: Kako se lahko uimo? V katere ole ste hodili? Katere izobraevalne ustanove ste e obiskovali ali jih elite obiskovati? Ob tem lektor zapisuje besedie nove teme. Besede lahko razdelimo na tiste, ki spadajo v okvir obveznega izobraevanja v neki dravi, in na tiste, ki spadajo v drugo/vseivljenjsko/neobvezno izobraevanje. Zanimivo je, e naredimo tudi asovno premico in zapisujemo besede v zvezi s olanjem od otrotva do odrasle dobe.

BZ str. 67 Vzgojnoizobraevalne ustanove, Potek olanja

Lektor udeleence povpraa po njihovi izobrazbi. Naui jih povedati kaj o svoji izobrazbi (Kakna je vaa izobrazba? Katere ole ste konali?). Pri tem si lektor pomaga s tabelsko sliko/prosojnico in najprej pove kaj o sebi. Udeleenci sledijo njegovemu zgledu. Hodil(a) sem v /Obiskoval(a) sem tudiral(a) sem Diplomiral(a)/Magistriral(a)/Doktoriral(a) sem iz osnovna ola srednja ola/gimnazija poklicna ola fakulteta/visoka ola podiplomski tudij Sledi pogovor o izobraevanju danes: Ali se danes e vedno izobraujete? Kako?

Konal(a) sem

83

5
U str. 61 DZ vaji 24, 25

Preobleene besede
Tokrat je rubrika s frazemi med uvodnimi dejavnostmi. Pregovore preberemo in razloimo. Kar se Janezek naui, to Janez zna. Kar se lovek navadi/naui delati v mladosti, mu ostane tudi v zrelih letih. lovek se celo ivljenje ui. Nikoli se ne nehamo uiti, ivljenje nam prinaa vedno nova spoznanja. Kolikor zna, toliko velja. Znanje je pomembno oz. ve lovek zna, bolj je pomemben.

U str. 61 BRANJE BESEDILA DZ vaja 3 S str. 69 Samostalniki enskega spola

Radi bi znali kaj novega, ampak ne veste, kje in kako bi se to nauili. Uenje prek Borze znanja je dobra odloitev.
Besedilo je s svojimi cirkukimi asociacijami (onglirati, arati, hodulje ) zgolj izhodie za dinamino in duhovito konverzacijo ob sicer resni temi. Pred branjem: Za motivacijo zanemo pogovor ob vpraanju Ali ste se kdaj v ivljenju eleli nauiti kaj nenavadnega, na primer hoditi po rokah ipd.? Nato lektor udeleencem pove, da imamo v Sloveniji Borzo znanja in da bodo ob branju besedila lahko izvedeli, kaj je to. Udeleenci e pred branjem povejo svoje mnenje, torej kaj mislijo, da Borza znanja je. Branje prvega dela besedila: V prvem delu besedila naj udeleenci poleg povezovanja besed s slikami poskuajo najti informacije in odgovoriti na vpraanji: Kaj je to Borza znanja? Kako deluje? Pred branjem drugega dela besedila: Udeleenci z lektorjevo pomojo razjasnijo pomene besed.

ponuditi komu kaj ponudba ponudnik = tisti, ki drugemu nekaj ponudi vpraati (povpraati) koga kaj povpraevanje

znati kaj znanje Razloimo tudi razliko med glagoloma vedeti in znati: lovek nekaj zna, ker se je tega nauil lovek nekaj ve, ker je to obutil, doivel, videl Znam angleko, ker sem se v oli osem let uil angleino. Vem, da je ura 5.00, ker sem to ravnokar slial na radiu.

spretnost = Dejavnost loveka, pri kateri mora biti spreten (ne sme biti neroden), npr. ongliranje je cirkuka spretnost, ivanje je rona spretnost; spretnosti se lahko naui.

Po branju: Udeleenci odgovorijo na vpraanji Kaj vse ponuja Borza znanja? Po em povpraujejo ljudje na Borzi znanja? in vpisujejo v tabelo podatke o ponudbi in povpraevanju. Nato udeleenci izrazijo svoje interese. Igra vlog Udeleenci se razdelijo na ponudnike in povpraevalce. Vsi razmislijo in naredijo seznam ve dejavnosti: ponudniki, kaj lahko ponudijo; povpraevalci, kaj jih zanima, kaj iejo. Povpraevalci hodijo po razredu od ponudnika do ponudnika, spraujejo o njihovi ponudbi in pripovedujejo, kaj jih zanima. Povpraevalec torej poie ustreznega ponudnika. e ga ne najde, vseeno izbere ponudbo, ki ga najbolj pritegne. Stee dialog, dogovor o asu, kraju in ceni pouka, une ure. Na koncu udeleenci poroajo o tem, kaj so ponudili, kaj so iskali in kako so se skupaj dogovorili za pouk.

U str. 62 GOVORJENJE Pogovor ob fotografijah

Opiite, kaj delajo ljudje na slikah.

Udeleenci opiejo slike. Poroajo o izkunjah s teaji, delavnicami, seminarji. Povejo, ali so bili vedno v vlogi udeleencev/sluateljev ali tudi v vlogi predavateljev in voditeljev. Pripovedujejo lahko tudi o svojih vtisih oz. spominih, doivetjih in kako jim je znanje koristilo v ivljenju. Konno stee pogovor o izobraevanju v prihodnosti. Udeleenci utemeljujejo svoje elje.

84

5
U str. 63 POSLUANJE BESEDIL DZ vaja 23a, b

1. pogovor 2. pogovor

15 16

Izobraevanje za ivljenje gospa Rotar, zdravnica Izobraevanje za ivljenje Andrej, strojnik

Pred posluanjem: Pogovarjamo se ob vpraanjih Kaj vam pomeni pojem vseivljenjsko uenje oziroma izobraevanje? Ali menite, da se je danes pomembno stalno izobraevati? Lektor ob tem razloi pojem vseivljenjsko/stalno izobraevanje. Sledi primerjava med izobraevanjem neko in danes: Katere tuje jezike so se uili na primer pred 50 leti in katere moramo znati danes? Katere une pripomoke imamo danes in jih vasih ni bilo? Se vam zdi, da je v Sloveniji lahko najti slubo? Izpostavimo besede: Gospa Rotar in uenje jezika generacija raunalnik satelitska televizija stalno se izobraevati spremljati novosti vpisati se v teaj brskati po internetu Andrejevo izobraevanje in delo vpisati se na fakulteto fakulteta za strojnitvo izobraevanje ob delu imeti znanje o em tudijska smer izziv varna, dobro plaana sluba

Ob posluanju prvega besedila: Odgovarjanje na vpraanja. REITVE Gospa Rotar je zdravnica. Vpisala se je/hodi na teaj angleine. Zato da lahko stalno spremlja novosti v svojem poklicu: bere medicinsko literaturo (v angleini) in sodeluje na kongresih (kjer je uradni jezik angleina). Ob posluanju drugega besedila: Popravljanje trditev. REITVE 1. Andrej je tudiral strojnitvo v Mariboru. 2. Najprej je delal v nekem podjetju, to pa je zaelo propadati. 3. Premalo je vedel o financah. 4. Izbral je e visoko olo za menedment v Kopru. 5. Zdaj dela na banki. 6. S slubo e vedno ni zadovoljen. Po posluanju: Udeleenci oba pogovora preberejo (na str. 146 in 147), si ogledajo e razne podrobnosti in lektorja ali drug drugega vpraajo za pomene neznanih besed. Iz besedil si izpiejo kljune besede in nato po spominu napiejo kratko obnovo obeh besedil. U str. 63 BRANJE BESEDILA

Nekaj besed o izobraevanju v Sloveniji

Pred branjem: Udeleenci odgovorijo na vpraanje Kaj veste o univerzitetnem tudiju v Sloveniji? Branje uvodnega besedila: Ob branju udeleenci odgovorijo na vpraanja: Katera je bila prva univerza v Sloveniji? Kdaj smo jo dobili? Kaj spada pod univerzo oziroma kaj jo sestavlja?

BZ str. 67 Nazivi

Branje imen fakultet, akademij, visokih ol. Ali bi si eleli (e enkrat) postati tudent? Katero fakulteto ali akademijo ali visoko olo bi si izbrali v Ljubljani? Ob tem vpraanju udeleenci berejo in prevajajo imena fakultet v svoj jezik. Primerjajo tudi nazive, ki jih pridobimo po konanem tudiju. DODATNA VAJA: udeleenci poklice iz okvirja poveejo s fakulteto. V nadaljevanju pa lahko udeleenci drug drugemu doloijo sanjski poklic, npr. John bi bil dober igralec, saj ga ni strah nastopati, lepo poje in se rad ali. Po branju in nadgradnja: Udeleenci na spletu poiejo e druge univerze v Sloveniji, kaj se lahko na njih tudira ipd. Udeleenci strnejo svoje znanje o olanju v Sloveniji in izdelajo plakat olski sistem v Sloveniji (nariejo mreo ali drevo izobraevalnih ustanov po stopnjah; lahko ga oblepijo z gradivi s spleta in iz prospektov).

85

5
Udeleenci podobno, s plakatom ali pisnim sestavkom, predstavijo e olski sistem svoje drave. e jih je ve iz ene drave, lahko to nalogo naredijo skupaj. U str. 64 BRANJE BESEDILA S str. 72 Izraanje namena, Izraanje nasprotja

Pronja za tipendijo
Pred branjem: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Kaj je pronja? Ste jo e kdaj pisali? Kakna je bila njena vsebina? Ali ste morda za ta teaj dobili tipendijo? Lektor pove nekaj o temi ter izpostavi novo besedie (napisano krepko): tudentje imajo v letih tudija najvekrat malo denarja, njihove finanne zmonosti so omejene. Zato ob tudiju vekrat opravljajo prilonostna dela, ponavadi prek tudentskega servisa. In e elijo samostojno iveti v tudentskem domu in tudirati, prosijo za finanno pomo v obliki tipendije. Branje: Prva monost: udeleenci si ogledajo in preberejo pronjo Borisa Jana. Pri tem si oznaijo (podrtajo) besede, ki so jim neznane. Iz besedila sklepajo o njihovem pomenu ali si pomagajo s SSKJ. Druga monost: ker gre za predvidljivo zgradbo besedila, lahko lektor besedilo povea in ga razree na smiselne dele (pripravi sestavljanko). Udeleenci besedilo zlepijo (skupaj). Lektor preveri razumevanje besedia z vpraanji: Ali je Boris tudent? Kje aktivno dela/sodeluje? Za kaj eli dobiti tipendijo? Po branju: Udeleenci skuajo iz besedila povzeti im ve informacij o Borisu.

REITEV

Star je 19 let, je iz Avstralije, njegovi stari so Slovenci. Doma govorijo slovensko. Sodeluje v slovenskem drutvu. Ne pozna Slovenije. Konal je srednjo olo. eli tudirati v Sloveniji. Nima dovolj denarja za tudij in bivanje. Poiejo tudi vzrok Borisovega pisanja pronje in njegovo utemeljitev pronje.

REITEV

eli tudirati v Sloveniji, ampak so njegove finanne monosti omejene. Prihaja iz velike druine in se e nekaj asa preivlja sam s prilonostnimi deli. Misli, da kot potomec slovenskih starev lahko dobi pomo za tudij in bivanje. Udeleenci skupaj z lektorjem opiejo zgradbo pronje.

NASLOV poiljatelja naslovnika ZADEVA UVOD (= VZROK PISANJA) UTEMELJITEV ZAKLJUEK (= PRONJA ZA UGODNO REITEV) PRILOGE Lektor opozori, da sta uvod in zakljuek podobna tudi v drugih uradnih pismih. Udeleenci primerjajo uvod in zakljuek z besedami proenj uradnih dopisov v svojem jeziku. Sledi vaja pisanje nove pronje (za sprejem v tudentski dom) s pomojo danih povedi, iztonic. Nadgradnja: Udeleenci napiejo pronjo za lastne potrebe.

86

5
U str. 65 POSLUANJE BESEDILA DZ vaja 23c BZ str. 68 olski ali tudijski program

Se spomnite svojih olskih let? Posluajte posnetek, na katerem Ivana 17 govori o tem, kateri predmet je imela v oli najraje Kateri predmet
vam je bil v oli najbolj ve? Pred posluanjem: Sproimo asociacije: Ali se e spominjate osnovnoolskih in srednjeolskih/gimnazijskih dni? Katerih besed se spomnite ob besedah osnovna ola in srednja ola oziroma gimnazija? Besedie, ki ga sestavijo udeleenci, uredimo v pomenske skupine (izobraevalne ustanove, ljudje v oli, pouk in predmeti, ocenjevanje ). Udeleenci se pogovarjajo v parih o tem, kateri predmet so imeli v oli najraje, katerega niso marali in zakaj. Nazadnje poroajo, kaj so zvedeli drug o drugem. Ob posluanju: Udeleenci ugotavljajo, ali so trditve pravilne ali ne.

REITVE

1. res je 2. ni res 3. ni podatka 4. res je 5. ni res 6. ni res Po posluanju: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Kateri predmeti v oli so se vam zdeli pomembni za ivljenje? Ali ste potem te predmete tudi tudirali na fakulteti? Zakaj ja ali ne? Nadgradnja: Lektor prinese nekaj besedil iz poljudnoznanstvene literature (npr. iz revij Gea, ivljenje in tehnika, Proteus ). Lahko tudi fotokopira nekaj strani iz razlinih slovenskih ubenikov za osnovnoolce in jih potem razdeli udeleencem glede na to, kateri predmet so imeli v oli najraje. Udeleenci se nato preizkusijo v prevajanju v svoj jezik, ogledajo si besedie raznih predmetov ali reijo naloge.

U str. 65 U str. 66 BRANJE BESEDIL S str. 70, 72 Naklonski izrazi, Izraanje nasprotja BZ str. 68 Svetovanje

Tomijevo pismo Emin in Lenin nasvet

Ker se v naslednjih dveh besedilih uimo vzorcev za izraanje nasveta, lektor pred stikom z besedili predstavi izraze iz Besednega zaklada in udeleence prosi za nekaj preprostih nasvetov po svoji izbiri, npr. Moj otrok ne mara angleine. Ne vem, ali naj mu poiem intruktorja. Kaj mislite, kaj mi svetujete? SVETOVANJE velelnik: Ukvarjajte se /Poskusite Svetujem vam, da Odsvetujem vam Predlagam vam, da Priporoam vam, da Najbolje bo, da Na vaem mestu bi Pred branjem: Tomijevo pismo Pogovarjamo se ob vpraanjih: Ali ste imeli v olskih/tudijskih letih kakne teave? S kom ali s im? Kakne teave so imeli vai prijatelji/otroci? Lektor obnovi zgodbo srednjeolca Tomija, ki ima teave, ko se primerja z bratom in se pouti slabega. Pri tem uporabi in razloi besede: senca, plah, veterinarska ola, veterinar, uspeh, povpreen dijak, v srediu pozornosti, biti naklonjen komu, postavljati se s kom/im, prednost. Emin in Lenin nasvet Lektor za uvod pove, da sta Tomiju svetovali tudi dve bralki. Ena pravi, da se ni treba primerjati z bratom in imeti manjvrednostnega kompleksa, druga pa, naj se Tomi dokae okolici. Pri tem pojasni besede: manjvrednostni kompleks, dokazati se, okolica.

87

5
Branje: Tomijevo pismo Primerjanje brata in Tomija. REITEV Tomijev brat je star 22 let. Je uspeen v oli. Je portnik in priljubljen v drubi. Tomi je star 17 let. Ni uspeen v oli/je povpreen dijak. Je bolehen in plah. Emin in Lenin nasvet Odgovor na vpraanje, kaj Tomiju svetujeta Ema in Lena: Ema mu svetuje, naj se ukvarja z drugimi stvarmi kot brat in naj si najde svoj hobi. Priporoa mu, naj si poie svojo drubo in pozabi na bratove prijatelje. Pravi, naj ne bo pesimistien in da bo lahko tudiral tudi ez nekaj let. Lena je prepriana, da je Tomi v kakni stvari bolji od brata in ne misli, da bi moral z njim tekmovati. Svetuje mu, naj premiljuje o tem, da je lahko poklic kuharja zelo kreativen in dobro plaan.

Po branju: Tomijevo pismo S pomojo danih povedi za izraanje (gl. zgoraj) svetovanja udeleenci napiejo Tomiju nasvet (lahko delajo v paru). Udeleenci v razredu berejo svoje nasvete. Lektor s spraevanjem (Kaj je Tomiju svetoval(a) ?) spodbuja k obnavljanju nasvetov v obliki poroanja (poroani govor). Emin in Lenin nasvet Udeleenci v besedilih poiejo besede, besedne zveze za izraanje nasveta. Nazadnje e primerjajo svoj nasvet z nasvetoma bralk.

Druga monost dela z besediloma: Udeleence razdelimo v dve skupini: ena dobi Tomijevo pismo, druga pa Emin in Lenin nasvet. Prva kar takoj napie nasvet, druga pa predvidi, kakno naj bi bilo pismo. Obe skupini svoje izdelke primerjata z besedili iz ubenika. Med delom lektor udeleence opozarja na vzorce za izraanje svetovanja. Po branju sledi igra vlog, ko udeleenci svetujejo drug drugemu v zvezi z razlinimi teavami, ki jih lahko izrazijo sami ali pa jim lektor napie primere na listke. Pri tem rabijo im ve naklonskih izrazov. U str. 66 GOVORJENJE IN PISANJE Strip

Oglejte si strip. Kakne teave ima Mojca?

Delo s stripom: Dejavnost v parih: lektor razree strip in ga da vsakemu paru. Pari sestavijo strip in im bolj podrobno ustno opiejo Mojino zgodbo. Pogledajo si zaporedje sliic v ubeniku. Sledi pisanje. Udeleenci v Mojinem imenu napiejo pismo bralcem, pisma si pari med seboj zamenjajo in napiejo Mojci nasvet. Razred izbere najbolji nasvet. Nadgradnja: Zgodbo iz stripa napiejo v razlinih slogih (npr. v literarnem, publicistinem ) ali iz razlinih perspektiv (npr. s stalia starev, prijateljice, uiteljice ).

U str. 66 DZ vaji 24, 25 RAZLAGE FRAZEMOV

Preobleene besede
Brez muje se e evelj ne obuje. Brez truda ne moremo priakovati uspeha. Za dejem vedno posije sonce. Tekim asom sledijo bolji. Ne vrzi puke v koruzo. Ne obupaj, ampak vztrajaj!

U str. 67, 68

Besedni zaklad

88

5
Slovnica
U str. 69 DZ vaji 2, 3

SAMOSTALNIKI ENSKEGA SPOLA

Udeleenci so e vekrat naleteli na samostalnike enskega spola, ki se ne konajo na -a. Samostalnike enskega spola uvramo v ve sklanjatvenih vzorcev, to pomeni, da jih sklanjamo na razline naine. Glede na to, kako jih sklanjamo, jih delimo v dve veji skupini, in sicer v 1. in 2. ensko sklanjatev.

DZ vaja 4
Samostalniki enskega spola iz slovnine preglednice so znane besede; razlago lahko vkljuimo v zaetni sklop obravnave enote, ob besedilu o Borzi znanja (str. 61), v katerem se pojavljajo besede odloitev, spretnost, Ingrid, jed, pesem, bolezen.

Posebnosti 1. enske sklanjatve

1. enska sklanjatev vsebuje osnovni sklanjatveni vzorec za enski spol, ki ga udeleenci za vse sklone in tevila do zdaj e poznajo. V to skupino spadajo: samostalniki, ki se konajo na -a. samostalniki, ki se konajo na -ev (breskev, reitev ). Pri tej skupini lektor opozori na razlike, poudari pa, da je sklanjatveni vzorec tak kot vzorec za a-jevske samostalnike. Razlike so: v ednini: 1. in 4. sklon ima konnico -ev (namesto -a/-o), 6. sklon pa konnico -ijo (namesto -o). Opozoriti je treba na izpadanje glasu e (reitve, reitvi); v dvojini in mnoini: oblika v 2. sklonu (reitev). Lektor opozori e na besedotvorje: reiti reitev (prim. reevati reevanje), prirediti prireditev, ugotoviti ugotovitev Tudi manje tevilo samostalnikov mokega spola ima konnico -ev, vendar je ta vedno naglaena, npr. napv, spv, odmv, lv.

DZ vaja 3

Samostalnik gospa ima svojstven sklanjatveni vzorec. Lektor opozori na konniki naglas pri sklanjanju: E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon gosp gosp gosp gosp pri gosp z gosp D gosp gosp gospma gosp pri gosph z gospma M gosp gosp gospm gosp pri gosph z gospmi

Lektor lahko po svoji presoji na tem mestu omeni e nekaj posebnosti samostalnikov enskega spola. Tako lahko navede vrivanje polglasnikega e oz. i pred j v 2. sklonu dvojine/mnoine pri samostalnikih, kot so pronja, emlja, enja, tekma, ladja veliko proenj/emelj/eenj/tekem/ladij. Prav tako lahko omeni sicer nekoliko bolj arhaine, ampak e vedno kar pogosto rabljene razliice pri samostalnikih kot gora, meja, cerkva, ena veliko gora/gor, igre brez meja, dan ena ipd. Teja samostalnika enskega spola sta tudi mati in hi, ki naj ju na tej ravni udeleenci prepoznavajo, v rabi pa zamenjujejo z besedama mama in herka. Spomnimo jih tudi na samostalnik dekle, ki je srednjega spola, eprav oznauje ensko osebo. Ob tej snovi lahko udeleencem (ponovno) pojasnimo tudi geografska imena na -ska oz. -ka, npr. zakaj reemo: prihajam iz Madarske in grem na Madarsko oz. sem na Madarskem. Gre za meanje dveh tipov sklanjatev, t. i. raznospolsko sklanjatev: v tem primeru se v jezikovni rabi realizirajo 1., 2., 3. in 6. sklon samostalnika enskega in 4. in 5. sklon samostalnika srednjega spola (ki se sklanja po pridevniki sklanjatvi), v zvezi z veznikoma po in o pa navadno 5. sklon enskega spola (Pogovarjamo se o Madarski. Potoval sem po Madarski.)

89

5
samostalnik enskega spola 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon DZ vaja 6 Madarska iz Madarske Madarski v Madarsko v Madarski z Madarsko samostalnik srednjega spola Madarsko z Madarskega Madarskemu na Madarsko na Madarskem z Madarskim jezikovna realizacija (meani tip) Madarska iz Madarske Madarski na Madarsko na Madarskem z Madarsko

2. enska sklanjatev
V 2. ensko sklanjatev spadajo samostalniki enskega spola, ki se ne konajo na -a (prepoznavni so vsi, ki se konajo na -ost). Lektor nateje nekaj primerov, ki jih udeleenci e gotovo poznajo: stran, lu, stvar, pomlad, spretnost Udeleenci uzavestijo sklanjatveni vzorec v ednini. Pri tem se opozori na variantnost konnice v 6. sklonu. Osnovna konnica je -jo oz. konnica -ijo, ki jo imajo samostalniki s polglasnikim e: bolezen, ljubezen, pesem, misel, zamisel Za sklanjatveni vzorec v dvojini in mnoini si udeleenci zapomnijo, da je v 1. in 4. sklonu vedno konnica -i (tako tudi v 2. sklonu D in M). Lektor lahko opozori na premini naglas pri enozlonih samostalnikih, vendar se to natanneje obravnava v 6. enoti.

Samostalniki enskega spola, ki ne spreminjajo konnice

Posebno sklanjatev (tj. 3. enska) sestavljajo enska imena, ki se ne konajo na -a, in e besede, kot so mami, miss, lady. Te besede ob sklanjanju nikoli ne spremenijo oblike. e smo v 4. enoti nekaj asa namenili sklanjanju mokih imen in priimkov, lahko tudi tukaj omenimo, da se najpogosteje sklanja samo ime: Danica Rotar, Danice Rotar. Pri priimkih na -a sta v rabi dve monosti: Marija Robida, Marije Robida/Robide. Poroene enske imajo pogosto dva priimka, ki ju udeleenci po svoji izbiri lahko piejo z vezajem ali brez: Slavica amer Baznik/amer Baznik, Slavice amer Baznik/amer Baznik. U str. 70 DZ vaje 814
Primeri v slovnini preglednici se navezujejo na: besedila v zvezi z Borzo znanja (str. 61) in V bratovi senci ( str. 65).

NAKLONSKI IZRAZI Oblike in pomen naklonskih izrazov

Naklonski izrazi so po pomenu tisti, s katerimi lahko izraamo hotenje, zmonost, dovoljenje, nujnost ipd. Za njimi stojijo glagoli v nedoloniku (razen pri izrazu lahko, ki zahteva osebno glagolsko obliko). Udeleenci te izraze v sedanjiku najbr e poznajo. Pri razlagi tudi tokrat izhajamo od lajega k tejemu, od znanega k novemu. Pri modalnih izrazih je zelo pomembno, da znajo udeleenci njihovo ustreznico poiskati v svojem jeziku. Lektor naj jih prosi, da si naredijo svojo dvojezino/primerjalno shemo. Za rabo je najpreprosteji par elim ne elim. Tomi eli postati veterinar. Ne eli biti kuhar. Tudi glagolski par hoem noem navadno ne povzroa teav. Lektor naj pri tem opozori, da gre za enega od treh glagolov, ki imajo nikalnico spojeno z glagolom (tako tudi nisem in nimam). Tomi se hoe vpisati na veterinarsko olo. Noe ve hoditi v gostinsko olo. Glagolski par smem ne smem po obliki ni zahteven, nujno pa je poznati ustrezno rabo trdilne in nikalne oblike (kot je s primeri natanneje pojasnjeno na str. 71). Tomi ne sme misliti, da ga stari ne marajo. = to ni dobro Med poukom ne smemo govoriti. = prepoved Smem sesti? = vljudno vpraanje; pomeni tudi A lahko sedem?

90

5
e se v vpraanju rabi glagol smeti (Smem tukaj parkirati?), se lahko odgovori z glagolom smeti (Ja, smete.) ali z naklonskim izrazom lahko (Ja, lahko.). e pa je v vpraanju naklonski izraz lahko (Lahko tukaj parkiram?), navadno odgovorimo le z naklonskim izrazom lahko (Ja, lahko.). Najve teav udeleencem povzroata glagola moi in morati, tudi zato ker ju Slovenci v pogovornem jeziku ne uporabljamo vedno pravilno. Govori se A bo mogel ostat doma? Namesto A bo moral ostati doma? Gre za napano rabo (v pretekliku, prihodnjiku, pogojniku), ki je posledica glasovne podobnosti delenikov mogel in moral. Glagol morati se rabi samo v trdilni obliki. Moram se uiti./Veraj sem se moral uiti. Ob zanikanju uporabljamo izraz treba ali glagol smeti, odvisno od pomena. Ni se mi treba uiti./Veraj se mi ni bilo* treba uiti./Ne sme se toliko uiti.
*Lektor udeleence opozori na konnico -o pri deleniku na -l. Logini osebek je namre izraen z osebnim zaimkom v 3. sklonu, zato je glagol v srednjem spolu.

e izraz treba uporabljamo brez osebnega zaimka, se pomen posploi. Tedaj ta izraz lahko uporabljamo tudi v trdilni obliki: Treba se je uiti. Moramo se uiti./Ljudje se morajo uiti. Glagol moi uporabljamo samo v nikalni obliki. Ne morem se uiti, ker me boli glava./Nisem se mogel uiti, ker me je bolela glava. V trdilni obliki uporabljamo v tem pomenskem polju izraz lahko. Lahko se uim, ker me glava ne boli ve./Lahko sem se uil, ker me glava ni ve bolela. Zelo omejeno se glagol moi uporablja tudi v trdilni obliki: priel bom, e bom mogel; doma bom, kakor hitro bom mogel (= lahko). Vendar navadno udeleencev s to rabo ne begamo, pojasnimo jo le, e sami naletijo na tak primer. Lektor z udeleenci ponovi oblike modalnih glagolov v sedanjiku. Tabelo oblik modalnih glagolov na str. 70 prikae na prosojnici, pri emer zbrie nekaj oblik, ki jih nato skupaj dopolnijo. Eliptina raba: na naklonske izraze se vee nedolonik oz. os. glagolska oblika; v takih glagolskih zvezah pa v rabi pogosto izpuamo glagole iti/imeti/dobiti/jesti/piti (Moram domov. elimo novo stanovanje. Noem kave.) Drugi pogosti sporoanjski vzorci z izpustom, ki jih udeleenci gotovo poznajo, so: elite, prosim? = elite kaj kupiti? Smem? = Smem sesti/vstopiti/vzeti = A lahko ? Rad bi kavo. = Rad bi pil/naroil/kupil kavo. Jaz bom sok. = Jaz bom naroil/pil/kupil sok ; tako tudi v pregovoru Hoe, noe, mora. DODATNA VAJA: Udeleenci v razlinih besedilih iejo naklonske izraze in preverjajo sami pri sebi, ali jih znajo prevesti v svoj jezik. Primere poskusijo postavljati tudi v razline slovnine ase. Primeri rabe Lektor primere na str. 71 prikae na prosojnici, pri emer prosojnico postopoma odkriva ali izdeluje tabelsko sliko. Zane s prvim parom lahko ne morem in vpraanjem A mi lahko pomaga?/A mi ne more pomagati? Udeleenci odreagirajo na vpraanje z ja in ne in iejo vse mone razliice odgovorov. Vpraanje in mone odgovore/reakcije v zvezi s parom prevajajo v svoj jezik. Na koncu lektor e enkrat povzame/poudari, da par po pomenu izraa zmonost oziroma nezmonost za dejanje. Po istem postopku lektor z udeleenci naredi vse pomenske pare iz tabele.

91

5
U str. 72 DZ vaje 1519
Primeri v slovnini preglednici se delno navezujejo na besedila: Pronja za tipendijo (str. 64), Borza znanja (str. 61).

IZRAANJE NAMENA Izraanje namena z namenilnikom

Ob glagolih premikanja (iti, priti, tei ) rabimo namenilnik, tj. glagolsko obliko, podobno nedoloniku, samo da je brez konnega -i. Skupaj naredimo nekaj smiselnih primerov z razlinimi glagoli premikanja: Boris gre tudirat v Slovenijo. Pojdi se oble, greva na predavanje. Pridi mi pomagat. Odel je pomagat starem. Vsak dan je hodil posluat tega zanimivega profesorja. Mudi se nam, teci se obut. Uenci so hiteli pospravljat zvezke. Peljali so se zabavat. Konno smo se odpravili smuat. Po namenu se spraujemo z vpraalnico emu ali s katerim namenom. Vpraalnico emu bodo udeleenci v govorjenem jeziku sliali zelo redko. Namesto nje bodo pogosteje sliali vpraalnico zakaj. Namenilnik rabimo tudi za povzroilniki, tj. glagoli, ki povzroijo izvritev nekega drugega dejanja: Uitelj me je poslal vpraat, e gre vaa skupina tudi v galerijo. Avto smo dali popravit. Glede na to, da se glagol dati rabi tudi z nedolonikom (gl. primer iz SSKJ upan je dal zapreti pretepae = upan je ukazal zapreti pretepae), in glede na to, da je meja med obema rabama zelo nejasna in teko loljiva tudi za rojene govorce, teh primerov na nadaljevalni ravni ne pojasnjujemo, razen v primeru, ko udeleenci sami naletijo nanje.

Izraanje namena z veznikom da (bi) (namerni odvisnik)

Drugi nain izraanja namena je s podrednim veznikom da bi (tudi z da), ki mu sledi glagol z osebno glagolsko obliko. V knjinico hodim zato, da v miru tudiram. Boris gre v Slovenijo, da bi v miru tudiral. Janez je priel na Borzo znanja, da bi se nauil onglirati. Sestavin v takem podredju navadno ne zamenjujemo. Besedni red: naslonski niz sledi vezniku da (bi). Lektor z udeleenci pogleda primere v knjigi, tako da razumejo pomen veznika in celotne povedi. Najprej preveri razumevanje, potem pa jim pomaga pri tvorjenju povedi. Vodi jih s preprostimi vpraanji: Zakaj/S katerim namenom ste prili v Slovenijo/se uite slovensko/vsak dan teete/pokliete stare ? (Gl. tudi vaje v delovnem zvezku.). Vpraalnice emu? na tem mestu e ne obravnavamo. U str. 72
Primeri v slovnini preglednici se delno navezujejo na besedila: Borza znanja (str. 61), Pronja za tipendijo (str. 64), V bratovi senci (str. 65).

IZRAANJE NASPROTJA
Pred razlago lektor na tablo napie iztonico: Profesor je strog. Udeleence prosi, naj razloijo svoj odnos v zvezi s profesorjem in s tem predvidijo nadaljevanje besedila. Udeleenci torej navedejo nekaj monosti: Profesor je strog. Ne maram ga./Bojim se ga./Veliko naui. Tako izrazimo priakovano/logino posledico. Ponovimo izraanje posledice z vezniki zato, torej, tako da. Kljub temu ga imamo radi./Vseeno se ga ne bojim./Ne naui veliko./Je pa prijazen. Te povedi dobimo, e nadaljujemo v nasprotju s priakovanim. Udeleenci z lektorjevo pomojo poskusijo zdruiti e ve tovrstnih povedi.

DZ vaji 20, 21/1

Izraanje nasprotja z vezniki ampak, vendar, toda, pa

Vezniki so sinonimni, opozorimo pa lahko, da ima veznik pa v slovenini e druge pomene in funkcije (vezalni veznik, poudarni lenek). Razlikujejo se glede na obiajnejo in knjino (pisno) rabo; veznik ampak je najbolj univerzalen rabimo ga tako v govorjenih kot v zapisanih besedilih. Veznika vendar in toda se pogosteje rabita v zapisanih besedilih.

92

5
Na ravni besednih zvez: Profesor je strog, ampak prijazen. = toda/vendar Pravzaprav gre za eliptino rabo glagola biti. Pred veznikom piemo vejico. Z veznikom pa bi to misel izrazili tako: Profesor je strog, je pa prijazen. Na ravni stavkov: elim tudirati v Sloveniji, ampak za to nimam dovolj denarja. = toda/vendar/pa elim tudirati v Sloveniji, nimam pa za to dovolj denarja. Nasprotje je vedno izraeno v drugem delu povedi. Pred vezniki obvezno piemo vejico. Veznik pa lahko stoji tudi na drugani poziciji, v tem primeru dobiva vlogo poudarnega lenka, ki izraa nasprotje. Slovenci se tako pogosto izraamo, udeleencem teaja na tej stopnji pa to rabo odsvetujemo, ker obstaja verjetnost, da bodo besedico pa postavili na neustrezno mesto. Pri rabi teh veznikov besedni red naslonskega niza za vezniki ni enoten. V nadaljevanju naredimo nekaj primerov; nasprotje je izraeno z zanikanim glagolom ali leksikalno, osebek je lahko v prvem stavku enak kot v drugem ali pa razlien. Najvekrat je nasprotje v drugem stavku izraeno z zanikanim glagolom. Ker je nikalnica v taknih primerih poudarjena beseda, ne sodi v sklop naslonskega niza. elel je obiskati Slovenijo, ampak ni imel denarja. / = toda/vendar/pa , ampak denarja za to ni imel. = toda/pa Naslednji primer vsebuje naslonsko obliko osebnega zaimka: Na cesti sem sreal uitelja, ampak nisem ga prepoznal./ = toda , ampak ga nisem prepoznal. = vendar/pa e je nasprotje izraeno leksikalno, glagol ni zanikan, vlogo izraanja nasprotja prevzame druga beseda: Boris bi rad obiskal Slovenijo, ampak imel je premalo denarja. = toda Boris bi rad obiskal Slovenijo, ampak je imel premalo denarja. = vendar/pa Tudi: Boris bi rad obiskal Slovenijo, imel pa je premalo denarja. V prvem in drugem stavku sta osebka razlina: Boris je elel obiskati Slovenijo, ampak njegove finanne monosti so bile omejene. = toda Tudi: Boris je elel obiskati Slovenijo, njegove finanne monosti pa so bile omejene. OPOZORILO Lektor se mora pri sestavljanju vaj zavedati, da je veznik ampak v doloenih kontekstih zamenljiv tudi z veznikoma temve in marve, ki pa nista sinonimna z vezniki vendar/toda/pa, npr.: Boris ni elel tudirati v Avstraliji, ampak/temve/marve (vendar/toda/pa) v Sloveniji.

93

5
DZ vaji 21/2, 22

Izraanje nasprotja s podrednim veznikom eprav

Dela povedi sta zamenljiva, torej lahko veznik eprav stoji na zaetku prve ali druge povedi: eprav ivi v urejeni druini, ni sreen. = Ni sreen, eprav ivi v urejeni druini. Besedni red naslonskega niza: naslonke so za veznikom eprav; odvisni stavek, ki se zane z veznikom, pomeni prvo informacijo, zato takoj za vejico, ki louje odvisni stavek od glavnega, sledijo naslonke: eprav je ivel v urejeni druini, ni bil sreen. = Ni bil sreen, eprav je ivel v urejeni druini. eprav je imel e dolgo teave, jih ni reeval. = Ni reeval svojih teav, eprav jih je imel e dolgo. Nadgradnja: Udeleenci lahko veznik eprav zamenjujejo z veznikoma kljub temu da in etudi.

Izraanje s predlogom kljub

Udeleence opozorimo, da je za predlogom samostalnik v 3. sklonu. eprav ivi v urejeni druini, ni sreen. Kljub ivljenju v urejeni druini ni sreen. Besedni red: Velja lenitev po aktualnosti. Kljub ivljenju v urejeni druini ni sreen. Ni sreen kljub ivljenju v urejeni druini. Vasih je pretvarjanje obeh tipov povedi za udeleence zaradi izbire novih besed teko, zato naj bo lektor pri pripravi svojih vaj pozoren tudi na reitve. Primer lajega pretvarjanja: eprav ima trenutno teave, ni pesimistien. Kljub trenutnim teavam ni pesimistien. Primer tejega pretvarjanja: eprav ima veliko prijateljev, gre na poitnice najraje sam. Kljub tevilnim/mnogim prijateljem gre na poitnice najraje sam.

Iz slovenske literature
U str. 73, 74 Odlomek iz romana OLSKE RAZGLEDNICE (Berta Golob) Izbrani odlomek govori o doivetjih, spominih pisateljice na olske dni. Spomine in obutke takratnih doivetij popestri z igrivim opisom. Pred branjem: Lektor povzame uvod besedila, pove, da je pisateljico najbolj zanimala literatura, da pa matematike ni marala in da ji je bil ve uitelj slovenine. To je iztonica za pogovor: Ali se spomnite kaknega zanimivega dogodka iz olskih dni? Katerega uitelja ste imeli najraje?/Kateri uitelj je na vas naredil najveji vtis? Kaken je bil?/Kakne lastnosti je imel? Lektor lahko tudi sam pove kakno anekdoto ali kaken dogodek iz olskih klopi. Delo z besediem: lektor predvidi, katere besede bi bile lahko teavne; nekaj besed je razloenih ob besedilu, izpostavi pa e nekaj drugih: samozavest ljubosumje pognati se oglasiti se spraviti iz sebe cvek (pog.) popravni izpit

94

5
Branje: Pred branjem izvirnega literarnega besedila lektor pripravi poenostavljeno razliico. Zmagala sem. Profesor je videl, da znam ve kot drugi. Postala sem bolj samozavestna, pa tudi bolj ljubosumna na soolko Magdo. Tudi Magda je elela, da bi jo imel profesor raje kot druge, in zaela ga je veliko spraevati. Ker je znala igrati na klavir, sta se kar naprej pogovarjala o glasbi. Tu sem jaz ostala brez moi. Nekega dne me je profesor priel obiskat! Verjetno si je zaelel malo sprehoda, in ker je el mimo nae hie, se je pa oglasil. Takrat je bilo v navadi gostu postrei s ajem. Vse mi je letelo iz rok. Iz sebe nisem spravila drugega kot ja in ne. Tako sem se nenadoma poutila kot pri matematiki, kjer sem bila zelo slaba. Naloge so bile reene pravilno le, e sem jih prepisala.

Udeleenci besedilo preberejo in povzamejo, o em govori. ele nato se lotijo branja izvirnika. Po branju: Sledi vaja za razumevanje (REITVE: ne ja ne ja ne) in iskanje besed, ki se nanaajo na olsko ivljenje. Za utrditev besedia predlagamo pogovor (str. 74), v katerem udeleenci odgovorijo na navedena vpraanja, tudi tista pod rubriko Preobleene besede. Vpraanja so lahko tudi iztonica za tvorjenje pisnega besedila. Nadgradnja: Pisanje obnove. Pri tem se lahko zamenja vloge: ona on, profesor profesorica. Tvorjenje besedila na enega izmed naslovov: Spomini na olske dni, Portret uitelja, Moji najljubi predmeti/Predmeti, ki sem jih sovrail. U str. 74

Preobleene besede
Ali ste imeli kdaj v ivljenju obutek, da ste zmagali na celi rti? Ali ste imeli kdaj v ivljenju obutek, da ste povsem/popolnoma/v celoti zmagali? Ali se vam je kdaj zgodilo, da vam je vse letelo iz rok? Ali se vam je kdaj zgodilo, da vam je vse padalo iz rok? Ali se vam je kdaj zgodilo, da niste mogli iz sebe spraviti niti besede? Ali se vam je kdaj zgodilo, da niste mogli izgovoriti niti besede?

VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA

Namen vaj 5. enote 1. vaja: utrjevanje glagolskih oblik in besedotvorja oz. tvorbe glagolnika 2. vaja: sklanjanje enskega imena in priimka in samostalnika gospa 3. vaja: raba samostalnika in pridevnika: 1. enska sklanjatev in samostalniki enskega spola, ki pri sklanjanju ne spremenijo oblike 4. vaja: raba samostalnikov na -ev 1. enske sklanjatve v vseh sklonih in tevilih 5. vaja: raba samostalnikov 1. in 2. enske sklanjatve vE 6. vaja: raba samostalnikov 2. enske sklanjatve v E in v 1. in 4. sklonu D in M 6. vaja vsebuje splono znano besedie, le primera a) in b) se navezujeta na besedili: a) Borza znanja (str. 61), b) Pronja za tipendijo (str. 64). Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. vaja vsebuje splono znano besedie, vezano na temo izobraevanje. Vaje od 2 do 6 se navezujejo na slovnino poglavje Samostalniki enskega spola (str. 69). 3. vaja se navezuje na besedilo Borza znanja (str. 61). 4. vaja vsebuje splono znano besedie. 5. vaja se navezuje se na besedilo Pronja za tipendijo (str. 64).

95

5
7. vaja: sklanjanje samostalnikov v razlinih sklonih, spolih in tevilih 8. vaja: raba modalnih izrazov morati in ni (mi) treba 9. vaja: zanikanje modalnih izrazov 10. vaja: raba modalnih izrazov v razlinih asih (pretekliku in prihodnjiku) 11. vaja: raba modalnih izrazov 12. vaja: utrjevanje trdilne in nikalne oblike razlinih modalnih izrazov 13. vaja: raba modalnih izrazov v konverzaciji 14. vaja: raba modalnih izrazov 15. vaja: 1) raba glagolov premikanja ob namenilniku 2) raba namenilnika ob glagolih premikanja 16. vaja: raba nedolonika in namenilnika 17. vaja: izraanje namena z veznikom da bi 18. vaja: izraanje namena: pretvorbe namernega odvisnika v strukturo z namenilnikom 19. vaja: izraanje vzroka in namena (ker, da bi) 20. in 21. vaja: izraanje nasprotja s prirednimi vezniki ampak, vendar, toda, pa 22. vaja: izraanje nasprotja s podrednim veznikom eprav in predlogom kljub ter nain pretvorb med njima (nomonalizacija) 23. vaja: utrjevanje razlinih slovninih struktur 23. vaja je vezana na besedila: a) Izobraevanje za ivljenje gospa Rotar, zdravnica (str. 62, zapis str. 146) b) Izobraevanje za ivljenje Andrej, strojnik (str. 63, zapis 146) c) Kateri predmet vam je bil v oli najbolj ve (str. 65, zapis str. 147). 24. in 25. vaja se navezujeta na rubriko Preobleene besede (str. 61, str. 66). 7. vaja vsebuje splono znano besedie; po zvrsti se besedilo vaje navezuje na ubeniko besedilo V bratovi senci (str. 65). Vaje od 8 do 14 se navezujejo na slovnino poglavje Naklonski izrazi (str. 70, 71). Vaje od 8 do 13 vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo izobraevanje. 14. vaja se navezuje na naslednja besedila oz. teme enote: a) Borza znanja (str. 61) b) Kateri predmet vam je bil v oli najbolj ve (str. 65, zapis str. 147) c) Vseivljenjsko izobraevanje (str. 62, 63) d) in e) Pronja za tipendijo (str. 64) f) in g) V bratovi senci (str. 65). Vaje od 15 do 22 se navezujejo na slovnini poglavji Izraanje namena in Izraanje nasprotja (str. 72) in vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo izobraevanje.

24. in 25. vaja: razumevanje in raba frazemov in pregovorov

96

5
REITVE VAJ 5. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. Primeri reitev: a) znati Ana zna dobro angleko. tudentje so dobro znali na izpitu. Znanje je pomembno za ivljenje. b) pomagati Pri nalogah si vedno pomagam s slovarjem. Na intruktor vam bo pomagal. Potrebujem pomo pri nalogi. c) hoditi Janezek hodi e v osnovno olo. Hodila sem na Gimnazijo Ivana Cankarja. Hoja v hribe je zdrava. ) izobraevati se Izobraujemo se vse ivljenje. Delavce podjetja bodo izobraevali za nove naloge. Uitelji skrbijo za vzgojo in izobraevanje. d) odloiti se Kako naj se odloimo? Odloil se je za tudij novinarstva. Ob maturi stojite pred pomembno odloitvijo. e) tudirati tudiram slovenino na filozofski fakulteti. Andrej je tudiral v Mariboru. tudij je zanimiv. f) prositi Zdaj ne morem s tabo, soolec me prosi za pomo pri nalogi. Prosil sem za tipendijo. Napisal sem pronjo za tipendijo. g) sodelovati Ali Boris sodeluje v kaknem drutvu? S tremi soolci smo sodelovali pri pripravi referata. Naloga je rezultat uspenega sodelovanja. h) svetovati Svetujem ti, da se ve ui. Ni pametnega nam niso svetovali. Soolcev nasvet je koristen. i) vpisati se Lahko se vpiete na teaj angleine. Vpisal sem se na teaj angleine. Vpis na teaj bo 15. septembra 2. Ana Koren. Ane Koren. Ani Koren. Ano Koren. Pri Ani Koren. Z Ano Koren. Nives Koren. Nives Koren. Nives Koren. Nives Koren. Pri Nives Koren. Z Nives Koren. Gospa Koren. Gospe Koren. Gospe Koren. Gospo Koren. Pri gospe Koren. Z gospo Koren. 5. prilonosti pomlad pomo reitev pot lu no potjo skrbi 6. a) osebnost osebnosti osebnostjo b) prilonost prilonost prilonosti c) pesem pesmi pesmi pesmi ) bolezni bolezni bolezni bolezen d) pot poti pot poti e) pomojo pomoi pomo pomoi 7. leti mokimi ivljenju arhitekturo razlinimi porti pevskem zboru nemine prihodnost srednjo olo majhnem podjetju slube televizijo razlikam ljubezen hobiji reklamni agenciji ljudmi zabave eno otroke ljubeznijo 8. Primeri reitev: a) Ali mora (iti) v soboto v olo? Ne, ni mi treba, ob sobotah nimamo pouka./Ja, moram. To soboto imamo izjemoma pouk. b) Ali mora napisati domao nalogo? Ne, ni mi je treba napisati. Danes nimamo naloge./Ja, moram. Napisati moram spis. c) Ali mora pospraviti pisalno mizo? Ne, ni mi je treba, ker bom danes e delal(a)./Ja, moram jo, saj ne najdem zvezka. ) Ali mora narediti izpit iz slovenskega jezika? Ne, ni mi ga treba narediti, tega nihe ne zahteva od mene./Ja, moram ga narediti, e se elim vpisati na fakulteto. d) Ali mora pomagati soolcu pri uenju? Ne, ni (mi) mu treba pomagati, saj vse razume./Ja, moram mu pomagati, ker me je prosil za pomo. e) Ali morate plaati za olnino za tudij v svoji dravi? Ne, ni nam je treba plaati, vse stroke krije drava./Ja, moramo jo plaati, in to stane zelo veliko denarja. f) Ali morate redno prihajati k pouku? Ne, ni nam treba, ker je to neobvezni pouk./Ja, moramo, e veliko manjkamo, ne dobimo potrdila o zakljuku teaja. 9. a) Ob koncu leta mi ni treba narediti izpita. b) Jutri ne morem priti k tebi na obisk. c) Oe mi ne more posoditi avta. ) Ubenika Slovenska beseda v ivo si ne more izposoditi v knjinici. d) Ali ti ni treba vikati profesorjev? 10. a) Vzgojiteljice so morale pripraviti aktivnosti za otroke./Vzgojiteljice bodo morale pripraviti aktivnosti za otroke. b) Ni mi bilo treba priti na predavanje./Ne bo mi treba priti na predavanje. c) Pronjo za tipendijo smo morali oddati do 30. aprila./ Pronjo za tipendijo bomo morali oddati do 30. aprila. ) Tomi se ni mogel vpisati na veterinarsko fakulteto./Tomi se ne bo mogel vpisati na veterinarsko fakulteto.

3. Kitajsko Borzi znanja pogostih fraz prijazno uslubenko gospe Wang Kitajke gospo Wang konverzacije Ingrid ceno dobri prijateljici Ingrid herki Lin Lin 4. a) reitev reitve reitvami reitev reitvijo b) odloitev odloitve odloitve odloitve odloitvami c) breskev breskvami breskve breskvi breskev

97

5
d) Informacije o teaju smo lahko poiskali na medmreju./Informacije o teaju bomo lahko poiskali na medmreju. e) Na olski izlet smo lahko pripeljali tudi svoje prijatelje./Na olski izlet bomo lahko pripeljali tudi svoje prijatelje. 11. 1) a) ga morate (narediti) b) ni (vam) je treba (narediti) c) ni (ti/vam) ga treba (plaati) 2) a) ne morem (ti ga posoditi) b) lahko (me poklie) c) ne morem (te peljati) 3) a) ne smete (kaditi tukaj) b) ne sme (iti v disko) c) lahko (gre)/sme (iti) ) lahko (ga uporabljate)/smete (ga uporabljati) d) lahko (jih jem)/smem (jih jesti) 12. a) Danes lahko gre k prijateljici na obisk. Ni se ji treba uiti. b) Ja, lahko ti pomagam. c) Ne, ne more si sposoditi mojega ubenika. ) Ana bo jutri lahko prila k pouku. d) Ne morem te poklicati popoldne. e) Ni vam treba prinesti zakljunega sprievala. f) Morate biti tiho. g) Lahko zamudim predavanje. 13. Primeri odgovorov: Ko sem hodil(a) v gimnazijo, smo nekatere mlaje uitelje lahko klicali po imenu. Nikoli nismo smeli zamujati pouka, e si zamudil pouk, si dobil neopravieno uro. Nismo smeli kaditi, zato so nekateri na skrivaj kadili na straniu 14. a) elijo mogli b) lahko morali c) elite je treba d) eli morejo e) hoe Ni ti treba f) hotel elel ne more g) ne sme mu ni treba 15. 1) a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) Primeri reitev: gre/tee/hiti je el/je tekel/je hitel grejo/bodo li gresta/prideta Gremo/Pojdimo/Tecimo/li smo greste/ste li/boste odli hodimo/smo hodili Pojdita/Odidita/Tecita/Hitita bosta la/sta la/gresta Grem/Teem/Hitim /el sem hodim Pridi greste/pridete/ste li/ste prili/boste li/boste prili Grem/Teem/Hitim 2) a) b) c) ) d) 16. a) b) c) ) d) e) Primeri reitev: spat iskat napisat/naredit/delat povedat Te/Telovadit se spoiti kupit te hoditi prijavit oble

17. Primeri reitev: a) Vpisal(a) sem se v teaj slovenskega jezika, da bi bolje govoril(a) slovensko. b) li smo v knjigarno, da bi si kupili slovarje. c) Obiskal(a) sem soolko, da bi skupaj napisali referat. ) Jana in Mojca sta li na zabavo, da bi tam sreali nekdanje soolce. d) Andrej je telefoniral na Borzo znanja, da bi dobil informacije o teaju kitajine. 18. a) tudentje so li v knjinico poiskat informacije za seminarsko nalogo. b) Pritekel/Pritekla sem ti povedat novico. c) Gregor je odel na Dunaj tudirat dirigiranje. ) Uenci so li na olsko igrie igrat nogomet. 19. a) Mojca je odla na fakulteto, da bi se prijavila na izpit. b) Dobili smo se pri soolcu, da bi se skupaj uili matematiko. c) Maja je odla v Argentino, ker se je elela nauiti plesati argentinski tango ) Ale je kupil prironik za kuhanje, ker se je hotel nauiti kuhati. d) Priel/Prila sem, ker sem elel(a) govoriti s tabo. Priel/Prila sem, da bi govorila s tabo. 20. a) Rad(a) bi se nauil(a) kitajsko, ampak/vendar/toda/pa ne vem, kako bi nael/nala uitelja. b) Andrej ima dobro slubo, ampak/vendar/toda/pa s slubo ni zadovoljen. c) Darja bi rada naredila sprejemni izpit na medicino, ampak/vendar/toda/pa v gimnaziji ni bila preve uspena. ) Hoteli smo se vpisati na teaj raunalnitva, ampak/vendar/toda prijavilo se je premalo kandidatov. d) Radi bi tudirali v Sloveniji, ampak/vendar/toda/pa ne znata e dobro slovensko. e) V gimnaziji sta bila oba odlina dijaka, ampak/ vendar/toda/pa na alost nista konala tudija. f) Uiteljica je elela svetovati uencu, ampak/vendar/toda ni je poslual. 21. Primeri reitev: 1) a) elel je postati nogometa, ampak niso ga sprejeli v klub.

98

5
b) elela si je, da bi konala olanje, ampak ni imela denarja za plailo olnine. c) Gledal(a) sem ponudbe Borze znanja, ampak nisem nael/nala ni zanimivega. ) Hotel je obiskovati teaj angleine, pa so bile vse skupine e polne. d) V oli se lahko veliko nauite, vendar je pomembno tudi to, da delate domae naloge. e) Ukvarjajte se z razlinimi stvarmi, toda ne pozabite na tudij. 2) a) eprav ni bil zelo pameten, je konal srednjo olo. b) tudentska leta so bila zelo lepa, eprav sem bil(a) pogosto brez denarja. c) eprav sem se uil(a), nisem naredil(a) izpita. ) Uenci so imeli svojega uitelja zelo radi, eprav je bil zelo strog. d) Uro bi se rad vpisal na ekonomsko fakulteto, eprav so mu svetovali, naj raje tudira naravoslovje. e) eprav ima Alenka visoko izobrazbo, ne more dobiti dobre slube. 22. 1) a) eprav je imel vlak zamudo, je uiteljica pravoasno prila v olo. b) Dijaki so kadili, eprav je bilo to prepovedano. c) eprav je imela Maja dober uspeh, se ni mogla vpisati na medicino. ) eprav je imel Marko finanne teave, je uspeno dokonal tudij arhitekture. 2) a) Kljub teavam smo na koncu nali skupno reitev. b) Kljub pokodbi/pokodbam je Petra na tekmi odlino igrala. c) el/la sem v disko kljub prepovedi starev. ) Kljub dobremu rezultatu vas ni nihe pohvalil. 23. a) a, c, b, d, a, c, a, d b) b, c, a, d, c, c, a, a, c, b, a, a, c, a, d, c c) a, c, b, c, b, a, b 24. a) 3, b) 5, c) 4, ) 1, d) 2 25. a) lovek se ui celo ivljenje. b) Kar se Janezek naui, to Janez zna. c) Kolikor zna, toliko velja. ) Za dejem vedno posije sonce. d) Brez muje se e evelj ne obuje.

99

Hura, slubo imam!

TEME delo in sluba, brezposelnost iskanje zaposlitve delovni dan, druabni stiki v slubi ivljenjepis pronja poslovni bonton izraanje mnenja pohvala, graja, tolaba, opogumljanje 2. . sklanjatev E, D, M glagolski vid, dovrni in nedovrni glagoli izraanje asovnih okoliin (ko, kadar, preden, medtem ko, potem ko) SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni)

SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana Pisatelj v parlamentu

U str. 75 UVOD V ENOTO BZ str. 81, 82

Lektor na zaetku obravnave enote spodbudi udeleence, da se spomnijo im ve znanih besed v zvezi s slubo oz. zaposlitvijo/zaposlovanjem. Takne oblike prevetritve spomina so na nadaljevalni stopnji nujne, saj postaja zelo konkretno in vsakdanje besedie prav s pogovorom o zaposlovanju vedno bolj abstraktno (tudi z obravnavo samostalnikov enskega spola, ki oznaujejo pojme, tj. na -ev in -ost). Udeleenci torej v parih na veji list papirja torej itljivo zapisujejo asociacije na vpraanje: Na kaj pomislite, ko sliite besedo sluba? Njihovi zapisi nato kroijo po razredu, udeleenci ugotavljajo, katerih besed se sami niso spomnili, in spraujejo po pomenu besed, ki jih ne poznajo. Lektor ves as zapisuje na tablo besedie, ki se med pogovorom pojavlja kot novo.

U str. 75 GOVORJENJE Pogovor ob sliicah

Poveite slike z ustreznimi besedili.

Ilustracije so privlano izhodie za obravnavo enote. Udeleenci najprej poskusijo s svojimi besedami opisati, kaj predstavljajo, nato jih poveejo z ustreznimi besedami.

Pogovor nadaljujemo z vpraanjema Ali e imate kakno slubo? in Kakna je vaa sluba oziroma delo? Sledijo vpraanja pod navodilom Pogovarjajte se. Udeleenci izraajo svoje obutke, mnenja oz. komentarje ter lastna predvidevanja. Primeri vpraanj za tiste, ki so e bili zaposleni: Kako ste se poutili v slubi/na delovnem mestu? Kaj vam je bilo ve in kaj ne? Kaj bi spremenili, e bi lahko? Kaj se vam zdi najpomembneje za uspeno kariero? Primeri vpraanj za tiste, ki e niso bili zaposleni: O kakni zaposlitvi sanjate? Kateri poklic bi bil idealen za vas? Kaj ste pripravljeni za to storiti? In kaj se vam zdi najpomembneje za uspeno kariero? Dobro je, e besedie, ki se v konverzacijskih dejavnostih pojavlja kot novo, organiziramo v obliki miselnega vzorca. e je to zaradi nepredvidljivega toka asociacij teko, lahko lektor predhodno na tablo, prosojnico ali plakat napie nekaj kljunih nadpomenk, s katerimi bo laje sistematizirati besedie, ki ga bodo udeleenci rabili.

101

6
Primer tabelske slike: sluba, delo, zaposlitev imeti slubo dobiti slubo, zaposliti se, zaposliti delavca: Dobil(a) sem novo slubo. Zaposlil(a) sem se v oli. Na oli so zaposlili novega profesorja. imeti slubo/zaposlitev: Imam novo zaposlitev. biti zaposlen(a): Zaposlen(a) sem v podjetju Tip, d. o. o. zaposleni = lovek/ljudje Zaposleni niso zadovoljni z direktorjem. podjetje podjetnik, podjetnica veliko, malo podjetje vrste podjetij: d. o. o., d. d., s. p. posel poslovne, poslovna enska poslovni sestanek poslovno potovanje (slubena pot) skleniti posel ne imeti slube izgubiti slubo, odpustiti delavca: Podjetje ni bilo uspeno. Odpustili so delavce. Delavci so izgubili slubo. brezposelnost: Visoka stopnja brezposelnosti je velik problem drave. biti brez slube = biti brezposeln(a): Moj prijatelj je trenutno brezposeln. brezposelni = lovek/ljudje Brezposelni dobivajo socialno podporo. vrste dela fizino delo umsko delo kreativno delo rutinsko delo ljudje na delu delavec, delavka sodelavec, sodelavka uslubenec, uslubenka zaposleni, zaposlena direktor, direktorica vodja = ef, efica/efinja (pog.)

Ko je besedia v zvezi z novo temo e precej, izvedemo e kakno konverzacijsko dejavnost, kjer lahko udeleenci nove besede aktivno uporabijo, recimo doloamo dobre in slabe strani doloenega poklica, na primer poklica uitelja: Kakne vrste delo opravlja uitelj? Katere so dobre in katere slabe strani tega poklica? Priakovani odgovori so: To je ustvarjalno delo. To je natanno delo. Uitelj mora veliko delati doma. Ni teko dobiti slube. Nima visoke plae. Delo ni dolgoasno. Vasih ima dolge sestanke (konference, govorilne ure). S sodelavci se sreuje le med odmori in na sestankih ..., pri emer te lastnosti razdelimo na prednosti in slabosti. Nato si vsak udeleenec izbere doloen poklic in pripoveduje o dobrih in slabih lastnostih dela. U str. 75 DZ vaja 23 RAZLAGE FRAZEMOV

Preobleene besede
velika ivina pomemben lovek na vodilnem mestu

delati kot rna ivina teko, navadno fizino delati

vrei koga na cesto odpustiti koga iz slube

102

6
U str. 76 POSLUANJE BESEDIL S str. 84 Glagolski vid DZ vaja 16a
18 Posluajte Majino izjavo. Maja, poslovna sekretarka 19 Posluajte pogovor med direktorjem in Majo. V slubi

Pred posluanjem besedil: Udeleenci izberejo neki poklic in skuajo natanneje opisati, kako poteka delovni dan osebe, ki ta poklic opravlja. Nato opiejo e delovni dan direktorja in tajnice direktorja. Naredijo seznam del, za katera mislijo, da jih mora opravljati direktor, in seznam del, za katera mislijo, da jih mora opravljati njegova tajnica. Sledi branje dejavnosti, ki so v tabeli na str. 76 zgoraj. Posluanje Majine izjave: Ob posluanju udeleenci s kricem oznaijo, kaj dela Maja, poslovna sekretarka.

REITVE

Razporeja delovne obveznosti direktorja. Podpisuje pomembne dokumente. Pripravlja in organizira sestanke. Vodi sestanke.

Daje razline informacije. Kuha kavo. Vodi poslovno korespondenco. Komunicira s poslovnimi partnerji.

Posluanje pogovora v slubi (tj. pogovor med direktorjem in Majo): Ob posluanju udeleenci zapisujejo, kaj mora narediti Maja in katere obveznosti ima direktor. REITVE Maja mora: napisati elektronsko sporoilo (potrditi, da direktor pride na sestanek h g. Ribiu), pripraviti gradivo za sestanek, vpraati go. Jamnik, ali lahko pride ta dan okoli dveh ali naslednji dan, ta dan oditi malo prej (otroka peljati k zdravniku). Direktor mora: narediti poroilo za naslednji dan, imeti razgovore s kandidati za novo delovno mesto. Po posluanju: Posluani besedili (Majino izjavo in pogovor med direktorjem in Majo) udeleenci im bolj dobesedno odigrajo. Druga monost je, da pripravijo besedilo z drugega vidika, pri emer npr. direktor da izjavo, kaj dela poslovna sekretarka, Maja pa razloi svoji sodelavki, ki jo bo nadomestila med dopustom, kaj vse mora delati na delovnem mestu. U str. 76 BRANJE BESEDILA Anketa DZ vaja 16b S str. 83 2. enska sklanjatev BZ str. 82 Izraanje mnenja

Kaj je pomembno za uspeno kariero?

Pred branjem: Lektor pripravi anketo, kot kae primer. ANKETA: Kaj je pomembno za uspeno kariero? Ocenite od 1 do 5 (1 = najmanj pomembno, 5 = najbolj pomembno) Ime udeleenca Izobrazba delovne izkunje delovne navade osebnostne (karakterne) lastnosti dodatna izobrazba, znanja Lektor udeleencem razloi besedie v anketi. Udeleenci naj se navzkrino spraujejo in si zapisujejo odgovore. Posamezni odgovori so izraeni z ocenami od 1 do 5, pri emer naj tevilka ena udeleencu pomeni najmanj pomembno lastnost za uspeno kariero in pet najpomembnejo. Po konani anketi v parih sestavijo poroilo oz. povzetek ankete: Po naem mnenju je za uspeno kariero najbolj pomembno ... Zdi se nam, da na kariero manj vpliva ... Konno pa menimo, da za uspeh na delovnem mestu najmanj vpliva ...

103

6
Ob branju: Udeleenci so pozorni na neznane besede; sledi razlaga teh besed. Po branju: Udeleenci odgovarjajo na vpraanja ob besedilu in razloijo kljune besede, o katerih govori besedilo. MONE REITVE Kaj je tema ankete, ki so jo izvedli pri asopisu Delo? Tema ankete je, kaj je pomembno za uspeno kariero./Anketa ugotavlja, kaj vpliva na uspeno kariero. Kaj je za Slovence najpomembneje za uspeno kariero? Izobrazba./Najpomembneja se jim zdi izobrazba. Kaj pa mislijo ameriki strokovnjaki? Da osebnostne lastnosti najbolj vplivajo na razvoj kariere. Kakne delavce najbolj cenijo ameriki strokovnjaki? Take, ki imajo talent za reevanje problemov, in take, ki so natanni. izobrazba: osnovna, srednja, vija, visoka izobrazba Izobrazbo doloa konana ola: osnovno izobrazbo ima lovek, ki je konal osnovno olo, srednjo izobrazbo ima tisti, ki je konal srednjo olo, visoko pa, kdor je konal fakulteto. delovne izkunje Delovne izkunje so tiste izkunje, ki jih pridobi lovek, e doloen as dela v razlinih slubah. Imam pet let delovnih izkuenj na podroju vodenja. osebnostne lastnosti Osebnostne lastnosti so tiste lastnosti, ki jih ima posameznik zaradi svojega znaaja: npr. komunikativnost, natannost, smisel za skupinsko/timsko delo, odlonost ... dodatna znanja Dodatna znanja so tista znanja, ki jih ima lovek, vendar niso bila pridobljena ob usposabljanju za doloen poklic, npr. znanje raunalnitva, znanje tujih jezikov, znanje masae, igranje intrumenta ... Udeleenci prav tako primerjajo ugotovitve iz besedila z rezultati ankete v razredu. U str. 77 BRANJE BESEDIL Oglas za delo DZ vaja 15a, b

Oglejte si oglasa za delo.

Pred branjem: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Kaj lahko storite, e nimate slube oz. dela? Morda bi eleli zamenjati delo, ki ga imate zdaj kakno delo bi vas torej e zanimalo? Katere informacije so pomembne v oglasih za delo? Branje: Ker gre za branje dveh besedil iste zvrsti, tj. oglasov za delo (torej naj bi bili v obeh oglasih navedeni podobni besedilni elementi), lahko izvedemo branje v dveh skupinah. Vsaka skupina dobi en oglas in ga prebere. Ob branju si udeleenci zapisujejo vpraanja, ki bi dala odgovore o glavnih elementih oglasa; s temi vpraanji bodo nato od druge skupine izvedeli pomembne informacije; npr. Katero podjetje je razpisalo oglas? Kje je to podjetje? Koga iejo enega delavca ali ve? Kakne pogoje mora izpolnjevati kandidat? ... Po branju: Sledi izmenjava informacij med skupinama. Udeleenci preberejo e tisto besedilo, ki ga s svojo skupino niso brali, in vpraajo za pomene neznanih besed.

REITVE vpraanj na str. 77

Kdo ie telefonske svetovalce in svetovalke? Zaloba Mladinska knjiga. Kaj dela telefonski svetovalec ali svetovalka? Sprejema naroila, prodaja in anketira. Kakno izobrazbo mora imeti strokovni sodelavec pri Sandozu? Visoko./Imeti mora konano Fakulteto za farmacijo./Biti mora diplomirani farmacevt. Katere jezike mora znati? Angleino in nemino./Aktivno mora znati angleko in pogovorno nemko. Nadgradnja: Lektor naroi udeleencem, naj sami poiejo v asopisu ali na medmreju kaken oglas za delo, ki bi jih zanimalo. Nekaj izvirnih oglasov v olo prinese

104

6
tudi sam. Pri prebiranju oglasov in iskanju glavnih informacij v njih udeleenci vedno poskusijo odgovoriti na tri vpraanja, in sicer: Kdo ponuja delo? Kakno je to delo? Kakni so pogoji in zahtevana znanja za to delo? Nazadnje si vsak udeleenec izbere oglas, ki se mu zdi najzanimiveji. Soolcem in lektorju utemelji, zakaj si je izbral prav ta oglas. Udeleenci bodo izbrane oglase uporabili tudi pri dejavnostih, ki sledijo (pisanju pronje in igri vlog razgovoru za slubo). U str. 78 BRANJE BESEDIL Oglas in prijava za delovno mesto DZ vaja 15c

Dopolnite prijavo za delovno mesto prevajalke

Pred branjem oglasa: Udeleenci ponovijo, katere informacije so kljune v oglasih za delo (to so e prej omenjena vpraanja Kdo ponuja delo? Kakno delo? Kakni so pogoji in zahtevana znanja za to delo?). Branje oglasa: Udeleenci najprej preberejo oglas podjetja Gorenje, ki ie prevajalca. Lektor lahko udeleencem ponudi razrezano besedilo, in ti ga sestavijo v celoto. Po branju oglasa: Udeleenci preverijo, ali razumejo vse informacije v oglasu oz. primerjajo svoje zlepljeno besedilo z besedilom v ubeniku. Sledi pogovor: Kdo bi se lahko prijavil na ta razpis? Ali morda poznate koga, ki ustreza razpisanim pogojem? Kakne osebnostne lastnosti naj ima oseba, ki se prijavlja na delovno mesto prevajalca? Kakno je to delo (dolgoasno ali zanimivo, ustvarjalno ali ne, stresno ali ne ...)? Sledi pogovor, ki e uvaja v naslednje besedilo. Pred branjem prijave na razpis: Lektor vpraa, kako je treba napisati uradno pismo, prijavo na razpis. Spomni jih, da je v doloenih elementih pismo podobno tistemu, ki so ga obravnavali v prejnji enoti (tj. pronja za tipendijo). Skupaj naredijo ogrodje prijave za razpis na prosto delovno mesto. Poiljatelj Naslovnik Zadeva Ogovor Datum

Uvod (kje je poiljatelj dobil informacijo o oglasu, na kateri oglas se javlja) Utemeljitev (kdo je poiljatelj, kako ustreza razpisanim pogojem) Zakljuek (zakaj si poiljatelj eli to delo) Vljudnostna fraza in pozdrav Priloge Podpis

Potem se lektor po potrebi posveti besediu, ki se pojavlja v besedilu prijave na razpis na str. 78. e priakuje, da udeleenci kljuno besedie tega besedila e poznajo, jih prosi, naj poskusijo s svojimi besedami razloiti pomene. kadrovska sluba delovno mesto prijaviti se prijava honorarno delo delati honorarno biti zaposlen delovne izkunje Zavod za zaposlovanje izkoristiti svoje sposobnosti in znanje imeti smisel za kaj ivljenjepis priporoilo

Branje prijave na razpis: Ob branju udeleenci dopolnjujejo besedilo z besedami iz spodnjega okvirja. REITVE delovno mesto oglas poklicu tudiju delala zaposlena izkuenj Zavodu za zaposlovanje zaposlitev odgovora Druga monost je, da pred dopolnjevanjem lektor na tablo zapisuje prijavo na delovno mesto, in sicer tako, da mu udeleenci narekujejo ideje, kako bi oni formulirali do-

105

6
pis. Nato si ogledajo besedilo v ubeniku, ga dopolnijo in pri tem ugotavljajo, ali se njihova priakovanja z navedenim ujemajo. Po branju: S pomojo modela napisane pronje/prijave za delo sledi pisanje pronje/ prijave za delo na oglas, ki si ga je vsak udeleenec izbral sam. U str. 79 PISANJE ivljenjepis

Napiite ivljenjepis, ki ga boste priloili pronji za slubo.

Pred pisanjem funkcionalnega ivljenjepisa, tj. ivljenjepisa za slubo: Udeleenci komentirajo karikaturo na str. 79 zgoraj, potem pa povejo, kaj vejo o pisanju ivljenjepisa: Ali so ga e kdaj pisali? V kakni obliki? Komu? Katere informacije so pomembne? Katere niso pomembne? ... Pogledajo tudi podatke, navedene v ubeniku pod navodilom. Prav tako lahko za orientacijo lektor prinese e napisan model ivljenjepisa. IVLJENJEPIS 1. OSEBNI PODATKI: ime in priimek: Miha Mavec rojen: 29. 10. 1976, Postojna narodnost: slovenska stan: samski stalno bivalie: Ruska 13, Postojna, Slovenija telefon: 041 654 287 elektronski naslov: miha.mavec@mejl.si 2. PODATKI O IZOBRAZBI: 19831991 osnovna ola v Postojni 19911995 gimnazija v Postojni 19952002 tudij kemije na fakulteti za kemijo v Ljubljani 3. DRUGA ZNANJA: 2000 opravil izpit za turistinega vodia znanje jezikov: angleki, nemki, francoski, srbski znanje raunalnitva: Word, Excel opravljen vozniki izpit

Delovne izkunje lahko navedemo tudi v obratnem vrstnem redu, od sedanjosti v preteklost, saj so nedavne izkunje pomembneje kot zaetne.

4. DELOVNE IZKUNJE: 19992002 programer v raunalnikem podjetju Mika 2002 kemijski raziskovalec na Intitutu Joef Stefan 5. DRUGE AKTIVNOSTI: potovanja, zanimanje za astronomijo 6. PRIPOROILA IN DOKAZILA: Poslana bodo na Vao pronjo ali zahtevo. Pisanje: Sledi torej pisanje osebnega ivljenjepisa. Udeleenci lahko izkoristijo to dejavnost, da si pripravijo ustrezen ivljenjepis za svoje potrebe. Lektor jim pomaga predvsem pri prevajanju oz. navajanju poimenovanj ol, ki so jih obiskovali ali konali, pozorni naj bodo na pravopis in sklanjanje tujih zemljepisnih in stvarnih imen, npr. tudij angleine na univerzi Dalhousie v Halifaxu (Kanada).

U str. 79 BRANJE BESEDILA

Pomembno je, kako se predstavite

Pred branjem: Lektor udeleence opozori, da se po pisanju pronje blia razgovor za slubo in da se je na razgovor dobro pripraviti in vedeti nekaj o poslovnem bontonu. Udeleenci v paru naredijo seznam idej: Na razgovoru za slubo je dobro, e Na razgovoru za slubo ni dobro, e

106

6
Ob tem lektor spet izkoristi besede za izraanje mnenja (glej rubriko Besedni zaklad): Mislim/Menim, da je pomembno, Po moje/Po mojem mnenju je dobro, Moje mnenje je, da ni dobro, Zdi se mi, da Udeleenci s pomojo iztonic poroajo o svojem mnenju o primernem in neprimernem obnaanju v poslovnem svetu. Branje: Tudi e udeleenci ne razumejo vseh besed, naj poskuajo povezati naslove z besedili (preverjamo torej globalno razumevanje). Nato sledi ponovno branje in razumevanje podrobnosti. Nekaj tejih besed: narediti vtis sogovornik govorica telesa nasmeh prekriane noge biti veren V nadaljevanju ob branju iejo informacije v besedilu: kaj mora poeti kandidat, kadar se poteguje za novo slubo, in esa ne sme (vaja na str. 79 spodaj). PRIMERI REITEV Nekatere reitve lahko udeleenci najdejo izraene neposredno, o drugih lahko sklepajo iz besedila: morate zbrati im ve informacij o podjetju narediti dober vtis na sogovornika biti pozorni na govorico svojega telesa imeti sproen nasmeh oz. biti prijazni odgovarjati mirno in kratko (v ivljenjepisu) napisati ustrezne osebne podatke nateti svoje sposobnosti (od izobrazbe do posebnih znanj) zbrati im ve informacij o podjetju, ki ponuja delo napisati novo ponudbo za vsako delovno mesto poiskati svoje prednosti ne smete imeti prekrianih nog narediti slabega vtisa biti nesproeni oz. neprijazni ariti z rokami po laseh odgovarjati ivno in na dolgo (v ivljenjepisu) omenjati imen in poklicev starev omenjati, ali ste verni ali ne priti na razgovor nepripravljeni/tako, da ne poznate podjetja, ki ponuja delo poiljati iste ponudbe za razlina delovna mesta pozabiti poiskati svojih prednosti

Po branju: Udeleenci primerjajo nasvete iz besedil z lastnimi mnenji in se pogovarjajo pri tem jih vodijo vpraanja, navedena pod besedilom. U str. 80 GOVORJENJE Igra vlog: Razgovor za slubo

Poiite v asopisih ali na medmreju oglase za delo, ki vas zanimajo. Odigrali boste razgovor za novo slubo.
Lektor udeleence razdeli v pare (delodajalec kandidat) ali trojice (generalni direktor, kadrovski direktor kandidat). Udeleenci si najprej ogledajo izbrane oglase, na katere se bo igra vlog navezovala. Potem pari ali skupinice doloijo informacije o podjetju, ki so potrebne za nemoten pogovor v dejavnosti igre vlog (kakno je to podjetje, kje je, s im se ukvarja, koliko je zaposlenih ... e udeleenci ne poznajo realnih podatkov, si jih izmislijo). Sledi branje vpraanj na str. 80: ob tem se vsak pripravi na svojo vlogo. Tisti, ki bodo kandidata spraevali, naj naredijo izbor vpraanj in dodajo e kaj svojega. Tisti pa, ki bodo igrali kandidate, naj si zamislijo primerne odgovore na dana vpraanja. Nadgradnja: Udeleenci, ki e imajo izkunje z razgovori za nove slube, naj poroajo o svojih izkunjah in obutkih. Prav tako lahko udeleenci prisluhnejo lektorju, e se spomni taknega razgovora iz svojega ivljenja.

107

6
U str. 80 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 23

Preobleene besede
Na razgovoru ne mlatite prazne slame. Ne govorite kar tako, brez pomena oz. vsebine. Ne drite se kot mila jera. Ne drite se neodlono, bodite odloni in samozavestni. Pronje ne napiite z levo roko. Pronje ne napiite brez truda/povrno. (V druganem kontekstu ima frazem narediti kaj z levo roko tudi nasproten pomen, in sicer z lahkoto, brez teav, npr.: Nalogo bo gotovo reil z levo roko.) Ne pokaite, da vam je kariera deveta briga. Ne pokaite, da vam je vseeno za kariero.

OPOZORILO

U str. 81 POSLUANJE BESEDILA DZ vaja 17

Eva dela v podjetju, ki se ukvarja z iskanem kadrov. Posluajte, kako 20 poteka njeno delo. Eva, uslubenka podjetja, ki se ukvarja z iskanjem
novih kadrov Pred posluanjem: Najprej lektor napove okvirno temo povzetka: Sliali boste izjavo neke enske, zaposlene v podjetju, ki se ukvarja z iskanjem novih kadrov. Sledi pogovor: Kaj je to kadrovska sluba? Kaj veste o poklicnih iskalcih delavcev oziroma uslubencev? Kaj mislite, v em je njihovo delo podobno delu, ki ga mora opraviti delodajalec, ko ie novega delavca? Besedie iz te izjave je strokovno (iz okvira poslovnega jezika) in primerno, da izvedemo dejavnost iskanje definicij. S takno aktivnostjo udeleence tudi uvajamo v branje slovarskih razlag. Lektor pripravi besede in definicije teh besed. Udeleenci besede poskuajo najprej razloiti po svoje, nato pa jih povezati z danimi definicijami. Povezovanje besed in definicij lahko izvedemo tudi kot tekmovanje dveh ali treh skupin. kdor naroa kako storitev kdor najame drugega, da mu za plailo opravlja neko delo, kdor daje zaposlitev (lahko je fizina ali pravna oseba) kdor poklicno opravlja kako fizino delo sreanje doloene skupine ljudi, navadno veje, na katerem se o em razpravlja, dogovarja, sklepa samostojna gospodarska enota z doloenimi nalogami na podroju proizvodnje, trgovine, storitev najmanja enota v podjetju, v kateri je zaposlena ena oseba objava, obvestilo v asopisu pisni sestavek, v katerem kandidat prosi za slubo as, do katerega je treba oddati prijavo sestanek, na katerem se kandidata sprauje, ali bi bil primeren za novo slubo priporoila oz. dodatne informacije, ki se nanaajo na kandidata podatki o kandidatu so skrivnost, drugi ljudje za te podatke ne morejo oz. ne smejo izvedeti razkrivanje podatkov drugim ljudem ali javnosti Udeleenci tudi preberejo iztonice, ki jih bo treba med posluanjem urediti po vrstnem redu.

naronik delodajalec delavec sestanek podjetje delovno mesto oglas pronja rok za prijavo razgovor reference tajni in varovani podatki zloraba podatkov

108

6
Ob posluanju: Udeleenci uredijo vrstni red stavkov, kot to sliijo v Evini izjavi. REITEV 2 5 4 6 1 3 7 Gre na sestanek k naroniku. Naronik ji pove, kaknega delavca potrebuje. Na razgovor povabi 10 do 15 najustreznejih kandidatov. Osem dni zbira pronje kandidatov. S kandidati se pogovarja: predstavi svoje podjetje, vpraa jih o njihovem delu in osebnem ivljenju. Najprej jo poklie naronik in ji pove, da potrebuje novega delavca. Navadno ie nove uslubence preko oglasa v asopisu. Izbere tri najbolje kandidate in jih predlaga naroniku.

Po posluanju: Udeleenci preberejo besedilo iz zapisa na str. 147 in drug drugemu postavljajo vpraanja za preverjanje razumevanja. U str. 81 GOVORJENJE Igra vlog: Sestavljanje dialogov

Kako bi rekli?
V tej igri vlog najdemo opise nekaterih vsakdanjih govornih situacij, v kakrnih se lovek lahko znajde na delovnem mestu. Z udeleenci najprej preberemo prvo situacijo in skupaj poskusimo doloiti, kaj od govorca v takni situaciji priakujemo, da bo rekel. Pri tem jih spomnimo na e obravnavane jezikovne funkcije iz rubrike Besedni zaklad. SITUACIJA Utrujeni ste in povabite sodelavca, da si vzameta odmor za kavo. PRIAKOVANO GOVORNO DEJANJE Izraanje svojih obutkov, vabilo/predlog POZIV: Zelo sem utrujen(a). A gre z mano na kavo?/Polno glavo vsega imam. Ne morem se ve skoncentrirati. Pojdiva na kavo! ODZIV: Ja, v veseljem./Ta trenutek ne morem. Konati moram to delo. A lahko poaka pet minut?

BZ str. 82 Tolaba, opogumljanje, Izraanje mnenja, Pohvala, Graja

Preden se lotimo naslednjih primerov, naredimo naslednjo vajo: Iz rubrike Besedni zaklad 6. enote premeamo sporazumevalne vzorce, udeleenci pa doloijo, v kateri pomenski sklop posamezni vzorci sodijo: IZRAANJE MNENJA Bravo! Super! Moje mnenje je, da vsi preve delamo. To se mi ne zdi preve v redu. Le tako naprej!

TOLABA, OPOGUMLJANJE Bo e bolje. Ta projekt ste odlino izpeljali.

Zdi se mi, da preve delam.

estitam za odlino opravljeno delo!

Izpolnili ste vsa naa priakovanja! To ste slabo organizirali.

Lahko bi se bolj potrudili.

Mislim, da je pomembno, da se s sodelavci dobro razume. Menim, da imate odline delovne pogoje. Navdueni smo nad vao zamislijo! Niste izpolnili naih priakovanj. Ne obupaj!

Nad vaim delom smo razoarani. Naredili ste ve, kot smo priakovali!

Ni vse tako hudo, kot se zdi.

Po moje je izobrazba pomembneja od delovnih izkuenj. Po mojem mnenju imajo Slovenci dobre delovne navade. S svojim delom ste nas navduili! Razoarali ste nas. To je zelo dobro.

Tega ne bi mogli narediti bolje!

Z vaim delom nismo zadovoljni. POHVALA

Za dejem vedno posije sonce. GRAJA

109

6
Udeleenci nato razmislijo, kaj bi bilo treba rei v posamezni situaciji: ef je bil do sodelavca neprijazen, poskusite ga potolaiti. tolaba

Dva sodelavca sta se zelo potrudila pri pohvala skupnem projektu: pohvalite njuno delo. Imate odlino idejo, za izvedbo pa potrebujete tim: prepriajte sodelavce, da bodo z vami sodelovali. Dva sodelavca sta se sprla zaradi neumnosti: povejte jima kaj, da bosta spet prijatelja. Dolgoletni sodelavec odhaja v pokoj: povejte mu nekaj lepih besed ob slovesu. Dobili ste novega sodelavca, ki je ves prestraen: predstavite mu druge sodelavce. Nekdo ne dela dobro: prijazno ga opozorite, da se bo moral bolj potruditi. Nekdo v podjetju je o vas grdo govoril: povejte mu, da vam to ni ve. preprievanje, izraanje mnenja

preprievanje, izraanje mnenja

zahvala/izraanje hvalenosti, slovo/poslavljanje opogumljanje, predstavljanje

opozorilo, graja, izraanje mnenja, izraanje nezadovoljstva izraanje mnenja, graja, neodobravanje, izraanje razoaranja, nezadovoljstva

Udeleenci nato v parih ali manjih skupinah sestavijo in odigrajo dialoge, ki jih odpirajo dane situacije. U str. 81, 82

Besedni zaklad

Slovnica
U str. 83 DZ vaje 39
Samostalniki 2. enske sklanjatve se v vejem tevilu ne navezujejo na nobeno besedilo enote; besedi lastnost, natannost se pojavljata v besedilu Kaj je pomembno za uspeno kariero (str. 76).

2. ENSKA SKLANJATEV
Udeleenci natevajo samostalnike enskega spola, ki jih e poznajo in ki se ne konajo na -a. Lektor jih zapisuje na tablo. Pri tem se pogovarjamo o tem, kako taken samostalnik prepoznati: ena monost je, da v besedilu opazujemo pridevnik pred samostalnikom, torej 2. enska sklanjatev velja izkljuno za samostalnike, pridevniki v enski obliki ne spreminjajo sklanjatve: velika mi, lepa pomlad, rdea kri ; druga monost je, da so v besedilu udeleenci pozorni na konnice -i ali -(i)jo, pogosto realizirane v odvisnih sklonih; verjetno udeleenci do tega trenutka tudi e vejo, da so samostalniki na -ost iz skupine 2. enske sklanjatve; v vsakem primeru pa se bodo morali udeleenci nekaj besed nauiti. Avtorice ubenika smo pripravile seznam besed 2. enske sklanjatve na njem so tisti samostalniki, ki so se nam zdeli sorazmerno pogosto rabljeni. Seveda je vse te samostalnike teko uporabiti v kontekstu enote, ki govori o delu in zaposlitvi, smiselno pa se nam je zdelo, da imajo te besede udeleenci zbrane na enem mestu in si zapomnijo predvsem tiste, za katere predvidevajo, da jih bodo sreevali v svojem ivljenju. Pri uenju novih besed jim lektor pomaga tako, da izbrane besede postavi v kontekst in se s tem izogne uenju seznama na pamet. Pri nekaterih samostalnikih, ki se lahko realizirajo v dveh razliicah (obrt, obrv, postrv; 2. sklon E obti in obrt, 5. sklon M v obtih in v obrth), smo se odloile za uvrstitev v prvo skupino, da udeleencev ne obremenjujemo s preve podrobnimi in nepomembnimi informacijami.

OPOZORILO

110

6
Udeleenci naj besede s seznama razdelijo na dve skupini, razumem in ne razumem. Lektor si vzame ve asa za razlago pomenov (vedno naj najprej preveri, ali kdo v skupini e pozna pomen) z risbo (pomaga si lahko z ilustracijami v delovnem zvezku na str. 57), pantomimo, preprosto razlago, e posebej pa z rabo v ilustrativnih primerih. Kot zabavno utrjevanje pomenov teh besed predlagamo dejavnost 54 Riem pesem iz prironika Povej naprej.6 Ko so pomeni jasni, si udeleenci naredijo svoj osebni izbor potrebujem in ne potrebujem. Do naslednji naj si zapomnijo predvsem tiste besede, ki jih bodo po svojih predvidevanjih potrebovali. Ker udeleenci velikokrat zamenjujejo kratke samostalnike moke sklanjatve s samostalniki druge enske sklanjatve, predlagamo naslednjo dejavnost: lektor na listke napie razline samostalnike obeh skupin. Udeleenci jih morajo razdeliti glede na spol. Ko jih razdelijo, samostalnike enskega spola uporabijo v svojih povedih, ob samostalnikih mokega spola pa lahko ponovijo posebnosti pri kratkih mokih samostalnikih (npr.: podaljevanje z -j-, -ov-). e imamo bolj portne udeleence, lahko vajo izvedemo tudi tako, da lektor bere seznam besed (npr.: pot, lev, val, klp, jed, klp, vlak, gozd, stvar ). Ko udeleenci sliijo samostalnik druge enske sklanjatve, poepnejo, pri samostalnikih mokega spola pa vstanejo. Nanaajo se na prejnjo enoto naj udeleenci ponovijo, kaj vejo o sklanjanju teh samostalnikov (v ednini): udeleenci poskusijo sklanjati nekaj samostalnikov s seznama. Priakovati je teave pri naglaevanju pri nekaterih samostalnikih, pa tudi s 6. sklonom, kjer je lahko konnica -jo. V nadaljevanju lektor pomaga oblikovati tri skupine samostalnikov 2. enske sklanjatve, in sicer: 1. skupina dvozloni samostalniki samostalniki, ki se konajo na -ost redki primeri enozlonih samostalnikov 2. skupina samostalniki s polglasnikim e 3. skupina enozloni samostalniki redki primeri dvozlonih

Pri tretji skupini je treba paziti na naglasno mesto, zato si je nujno ogledati naglasni model ob sklanjatvenem vzorcu v ednini: 1. sklon: 2. sklon: 3. sklon: 4. sklon: 5. sklon: 6. sklon: n no ni n v ni z noj

Sledi obravnava dvojinskih in mnoinskih konnic. Konnice so enake v 1., 2. in 4. sklonu, in sicer -i. V 3., 5., 6. sklonu dvojine in mnoine pa je treba uzavestiti naslednje: Prva skupina (dvo- in vezloni samostalniki) in druga skupina (z neobstojnim polglasnikom) se ne razlikujeta bistveno. Udeleenci naj bodo pozorni na vrivanje samoglasnika i pred konnicami -ma in -mi pri prvi skupini gre za variantno rabo (kljub dvema dobrima lastnost(i)ma, z dvema dobrima lastnost(i)ma), v drugi skupini pa je samoglasnik i obvezen (kljub dvema hudima boleznima, z dvema hudima boleznima); V tretji skupini (enozloni samostalniki) imajo v 3. in 5. sklonu D in M in v 6. sklonu D namesto konnic -(i)ma, -ih, -im, naglaene konnice -ma, -h, -m. DODATNI VAJI: 1. Lektor pripravi list s samostalniki v razlinih spolih mokem, srednjem in enskem, in sicer samostalnike 1. in 2. enske sklanjatve (ponovi naj tudi besede, kot so abonma, kolega, disko, radio, finale ..., vrata, oala, hlae ipd.). Udeleenci ugotavljajo, katerega spola so samostalniki.
6 BETER, Marja, idr., 1996: Povej naprej: prironik metodinih dejavnosti za pouk slovenine kot drugega/tujega jezika. ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

111

6
2. Udeleenec s seznama samostalnikov 2. enske sklanjatve izbere tri razline samostalnike. Uporabi jih v zanimivih vpraanjih (e se da, v D in M) in te nato zastavi soolcem. Primer: Katere slovenske vasi pozna? Koliko strani dobre kriminalke lahko prebere v enem dnevu? Ali ve, kje v Sloveniji delajo/pridobivajo sol? U str. 84 DZ vaje 1016
Primeri v slovnini preglednici se navezujejo na govorjeni besedili: Maja, poslovna sekretarka in V slubi (vaji na str. 76 in zapis na str. 147).

GLAGOLSKI VID
Glagolski vid je slovnino poglavje, ki je predvsem za udeleence, ki ne poznajo slovanskih jezikov, zahtevno in je pravilno rabo od njih teko zahtevati. Prav gotovo pa so e na zaetni stopnji opazili, da se v slovenini v besedilih pojavljajo razliice glagolov, ki jih v prvem jeziku prevajajo z eno besedo in gotovo jim je lektor e skual preprosto pojasniti, da gre za dovrno in nedovrno obliko glagola. Za zaetek pozornost udeleencev usmerimo na ilustraciji na vrhu str. 84. Udeleenci naj odgovorijo na vpraanji: Kaj dela direktor? Kaj je naredil direktor? Nedvomno bodo udeleenci razumeli odgovora: Direktor pie poroilo. Direktor je napisal poroilo. Doloimo slovarsko obliko obeh glagolov, torej pisati in napisati. Lektor naj spodbudi udeleence, da navedejo e druge glagole, ki imajo dve obliki, a v osnovi enak pomen (kupovati kupiti, brati prebrati, kuhati skuhati ). Lektor ima na tej stopnji obravnave pripravljene listke s frekventnimi glagoli, udeleenci pa naj iejo vidske pare ali se grejo igro spomin. Pojem dovrnosti in nedovrnosti v nadaljevanju obravnavamo z razlinih vidikov.

Dovrni in nedovrni glagoli po pomenu

Direktor je napisal poroilo. Pozornost tistega, ki govori, je usmerjena na rezultat dejanja, torej na dejstvo, da je direktor konal s pisanjem, da je poroilo napisano. Direktor pie poroilo. Pozornost tistega, ki govori, je usmerjena na dejanje samo; ne moremo predvideti, ali bo direktor res tudi dokonal poroilo. Dovrni glagoli oznaujejo konnost, omejenost glagolskega dejanja oziroma rezultat dejanja. Nedovrni pa oznaujejo neomejenost, trajanje, pri emer konnosti oziroma rezultata glagolskega dejanja ne moremo predvideti.

Razlaga rabe glagolskega vida s stalia slovninih asov

V sedanjiku: NEDOVRNI GLAGOLI Nedovrni glagol se rabi za opis dogajanja v trenutku govorjenja: Direktor pie poroilo. DOVRNI GLAGOLI Dovrni glagol se ne rabi za izraanje trenutne dejavnosti, torej dejavnosti, ki se odvija/traja v asu govorjenja.

V povezavi s asovnimi prislovi, ki oznaujejo ponavljajoa se/obiajna dejanja (pomenska razlika med nedovrnim in dovrnim glagolom je majhna, od govorca je odvisno, ali predstavlja dejanje kot proces ali kot rezultat): Direktor vsak dan bere asopis. Direktor vsak dan prebere asopis. S sedanjikom dovrnih glagolov izraamo blinji prihodnjik: Direktor e prebere asopis in gre domov. Sedanjik dovrnih glagolov lahko rabimo tudi v primerih dajanja navodil, npr. v kuharskih receptih. Jedi doda malo soli. Potem premea.

112

6
V pretekliku in prihodnjiku: NEDOVRNI GLAGOLI Nedovrne glagole lahko poljubno prestavljamo v prihodnjik ali preteklik, kadar elimo poudariti, da je/bo dejanje trajalo, se dogajalo nekaj asa, da se je/bo ponavljalo v doloenem asu ali da je/bo dejanje postalo navada/regularnost: Direktor je pisal poroilo eno uro. Direktor bo gotovo celo dopoldne pisal poroilo. Direktor je/bo vse popoldne spraeval kandidate za novo slubo. Vsak dan je pisal razlina poroila. Ko bo dobil to slubo, bo gotovo pisal poroila. DOVRNI GLAGOLI Dovrne glagole rabimo v pretekliku in prihodnjiku, kadar vemo, da je bilo ali da bo dejanje konano/dovreno. Direktor je prebral asopis. Direktor bo prebral asopis.

Druga jezikovna sredstva, s katerimi si udeleenci pomagajo pri prepoznavanju rabe dovrnih in nedovrnih glagolov
NEDOVRNI GLAGOLI Kadar elimo dobiti odgovor na vpraanje: Kaj kdo dela/pone? Kaj mora kdo delati? Maja pripravlja gradivo za sestanek. Maja mora vedno pripravljati gradiva za sestanke. Kaj se dogaja po navadi/obiajno/navadno? Kaj se godi trenutno? Maja (navadno) direktorja ne sprauje veliko. Podjetje trenutno ne zaposluje novih delavcev. Regularnost oz. ponavljanje dejanja se razbere iz predmeta v mnoini ali pa iz odsotnosti predmeta: Maja je sodelavki poiljala sporoila. Direktor rad bere strokovne lanke. Direktor rad bere. asovni veznik medtem ko je veznik, ki je pomensko vezan na trajanje procesa, torej ob njem vedno rabimo nedovrni glagol. Medtem ko Maja dela, ne misli na zabavo. Ker z nedovrnimi glagoli oznaujemo trajanje dejanja oz. proces, lahko temu trajanju dodatno doloimo, kdaj se je zaelo ali konalo, s t. i. faznimi glagoli zaeti, zaenjati, nehati, prenehati ; Direktor je zael govoriti po telefonu. Kdaj neha delati? Med dovrnimi glagoli lahko prepoznamo zaetne glagole, npr. s predponami od-, spre-, za-: Jutri odpotujem. = Jutri zanem svoje potovanje. Kandidat ni spregovoril. = Kandidat sploh ni zael govoriti. Zaspal je ob enajstih. = Spati je zael ob enajstih. In e nekaj dovrnih zakljunih glagolov: na-: Zdaj sem se najedel, res sem sit. = Zdaj sem nehal jesti, ker sem sit. do-: Hio so dogradili. = Hio so nehali graditi, gradnja je konana. pri-: Pripotovali smo pozno. = Nae potovanje se je konalo pozno zveer. Nekaj monosti izraanja zaetnosti in konnosti dejanja najdemo navedenih v prvi tabeli na str. 85. Dovrni in nedovrni glagolski pari, ki izraajo zaetnost in konnost z dovrnim glagolom in trajanje z nedovrnim glagolom (kot npr. primer v knjigi: odpoDOVRNI GLAGOLI Kadar elimo dobiti odgovor na vpraanje: Kaj je/bo kdo storil/naredil? Kaj mora kdo storiti/narediti? Maja je/bo pripravila gradivo za sestanek. Maja mora pripraviti gradivo za sestanek. Kaj se je/bo zgodilo (v nekem trenutku/enkrat)? Maja je vpraala direktorja, ali gre lahko domov. Podjetje bo zaposlilo novega delavca. Enkratno dejanje se razbere iz predmeta v ednini: Maja je sodelavki poslala sporoilo. Direktor rad prebere kaken strokovni lanek. Direktor rad kaj prebere.

113

6
tovati potovati pripotovati, zaspati spati naspati se) niso zelo pogosti. Za izraanje zaetnosti in konnosti glagolskega dejanja si pomagamo s faznimi glagoli.

Oblikoslovne znailnosti dovrnih in nedovrnih glagolov

S pomojo druge tabele na str. 85 lektor opozori, da dovrni oziroma nedovrni par prepoznamo po obliki. Predstavimo tri skupine parov glede na obliko oziroma tvorbo. Pari, ki po tabeli spadajo v 1. skupino, se med seboj razlikujejo glede na medpone (kupiti kupovati) in spremembo korena (vrniti vraati). Ti pari so pomensko najmanj dvoumni: Kupila bom pla. Plaev ne maram kupovati. Kljub vsemu se zgodi, da se dovrna ali nedovrna oblika po pomenu razlikujeta. Primer: obiskati obiskovati: Obiskujem teaj poslovne komunikacije ali Obiskoval sem teaj poslovne komunikacije in Obiskal sem prijatelja. V 2. skupini so po pomenu enaki pari redki, npr.: pisati napisati, kuhati skuhati, klicati poklicati, brati prebrati. Glagolskim osnovam v 2. skupini predpone najpogosteje spremenijo pomen, to pomeni, da napisati ne pomeni isto kot prepisati, izpisati ali odpisati In glagoli z drugo predpono, z drugim pomenom zelo pogosto tvorijo drug oziroma svoj nedovrni par: prepisati prepisovati, izpisati izpisovati, odpisati odpisovati V 3. skupino spadajo pari glagolov, kjer enako dejanje oznaujeta dva razlina glagola. Seznam je kratek: delati narediti, jemati vzeti, govoriti rei, metati vrei. Nazadnje omenimo e glagole, ki ne razlikujejo oblike glede na trajanje glagolskega dejanja. To so dvovidski glagoli: telefonirati, fotografirati, komunicirati DODATNI VAJI: 1. Lektor se na primer lahko vrne na govorjeni besedili o delu tajnice Maje in direktorja. Udeleenci analizirajo glagole v teh besedilih, iejo njihove vidske pare in spoznavajo, h kateri skupini po obliki spadajo. 2. Udeleenci uzaveajo oblike vidskih parov, tako da dopolnijo tabelo (vaja je narejena po modelu iz Povej naprej, dejavnost 63): razlini primeri glagolskih oblik NEDOVRNI GLAGOL nedolonik kupujemo vpraal preberi objavijo razporeja podpisuje pripravljamo zaposluje odpustili napredoval iem dajala odidi kupovati sedanjik, 1. os. kupujem DOVRNI GLAGOL nedolonik kupiti sedanjik, 1. os. kupim

114

6
Lahko se zgodi, da bodo udeleenci spraevali, kako naj pravilno tvorijo vidski par glagola, ki ga sreajo. Naeloma pogledamo v slovar, vpraamo slovenskega govorca ipd. Vpraanje je tudi, kako naj si pomagajo, kadar njihov slovar ne navaja obeh oblik: tu jim je od slovarjev zaenkrat lahko najbolja pomo SSKJ ali prironik Slovenski glagol. U str. 85 DZ vaje 1921
Primeri v slovnini preglednici se veinoma navezujejo na besedila v zvezi s prijavljanjem na razpis za delovno mesto (str. 7780).

IZRAANJE ASOVNIH OKOLIIN Izraanje asovnih okoliin s podrednima veznikoma ko in kadar

Veznika ko in kadar sta udeleencem e dobro znana. Vasih jim ni jasno, kakna je razlika med njima: veznik ko ima iri pomen in lahko skoraj vedno nadomesti veznik kadar; rabimo ga z dovrnimi in nedovrnimi glagoli; veznik kadar pa lahko rabimo samo v pomenu vedno kadar/ko, ko gre za regularno ponavljanje dejanja; rabimo ga z nedovrnimi glagoli oz. z dovrnimi, ki so trenutni in se ponavljajo. Primeri: Ko je bila Maja pripravnica, je imela nizko plao. = Maja je bila pripravnica samo eno obdobje svojega ivljenja; rabimo lahko izkljuno veznik ko. Ni pa mono: Kadar je bila Maja pripravnica, je imela nizko plao. Ko je Mateja prebrala zanimiv oglas za delo, je takoj napisala prijavo. = Mateja je v trenutku nehala brati in nato zaela pisati. Ko preberem zanimiv oglas za delo, obvestim prijatelja, ki ie slubo. = (Vedno) Kadar preberem zanimiv oglas za delo, obvestim prijatelja, ki ie slubo. Ko berem, imam rad mir. = Kadar berem, imam rad mir. Vrstni red odvisnega in glavnega stavka ter mesto naslonskega niza sta takna kot v drugih podredjih (prim. 2. enota, Mesto naslonskega niza v trdilni povedi, str. 29, 4. enota Izraanje vzroka z veznikom ker, str. 77, 5. enota Izraanje nasprotja z veznikom eprav, str. 94). Ko je bila Maja pripravnica, je imela nizko plao. = Maja je imela nizko plao, ko je bila pripravnica. Kadar preberem zanimiv oglas za delo, obvestim prijatelja, ki ie slubo. = Prijatelja, ki ie slubo, obvestim, kadar preberem zanimiv oglas za delo. Tu in tam so smiselne pretvorbe odvisnikov s samostalniki, ki izraajo asovne pojme ali dogodke. Med pripravnitvom je imela Maja nizko plao. Ko je bila pripravnica, je imela Maja nizko plao. = Maja je imela nizko plao med pripravnitvom. Maja je imela nizko plao, ko je bila pripravnica.

Izraanje asovnih okoliin s podrednimi vezniki medtem ko, preden, potem ko

Glede vrstnega reda mesta naslonskega niza in pretvorb velja enako kot zgoraj. Primeri: Istodobnost Dve dejanji potekata soasno. Medtem ko je direktor pisal poroilo, je tajnica pripravila gradivo za sestanek. Tajnica je pripravila gradivo za sestanek, medtem ko je direktor pisal poroilo. Medtem ko ima direktor sestanek, ne sprejema telefonskih klicev. Med sestankom ... Preddobnost Eno dejanje se zgodi pred drugim. Preden bo el na razgovor, poii informacije o delodajalcu. Poii informacije o delodajalcu, preden bo el na razgovor. Pred razgovorom ... Zadobnost Eno dejanje se zgodi za drugim. Potem ko bo konec sestanka, si lahko vzameva odmor. Odmor si lahko vzameva potem, ko bo konec sestanka. Po sestanku ...

115

6
DODATNA VAJA: Udeleenci najprej konajo nekaj vzorcev povedi tako, da je odvisni stavek enkrat prvi in drugi drugi in pri tem uporabijo navedene veznike. Primeri: Ko bom dobila slubo, bom /Srena bom, ko Kadar je slabo vreme, najraji /Najraji berem, kadar Medtem ko ti govori, bom jaz /Jaz bom pogledala v asopis, medtem ko ti Preden se gre tuirat, / Poisti kuhinjo, preden Potem ko bom konal, bom /el bom v mesto, potem ko Nadgradnja (za ambiciozne udeleence): Lektor lahko doda tudi razlago veznikov odkar in dokler. Odkar v pomenu od trenutka ko izraa zadobnost: Odkar ima novo slubo, je zadovoljen. Dokler v pomenu do trenutka ko izraa: istodobnost: Posluali smo ga. On je govoril. Posluali smo ga, dokler je govoril. (Dve dejanji potekata soasno do nekega trenutka, ko se obe konata. V teh stavkih rabimo nedovrne glagole.) preddobnost: Posluali smo ga. On je odel./On je zael govoriti neumnosti. Posluali smo ga, dokler ni odel. ... dokler ni zael govoriti neumnosti. (Prvo dejanje se kona v trenutku, ko se drugo zane; drugo dejanje je pri tem izraeno z zanikanim glagolom. V teh stavkih rabimo dovrne ali fazne glagole.)

Iz slovenske literature
U str. 86, 87 Odlomek iz romana PISATELJ V PARLAMENTU, Stari parlamentarni maki (Tone Partlji) S tem literarnim besedilom smo avtorice elele prikazati delo oziroma poklic politika izbrale smo ga zaradi humorne predstavitve. Pred branjem: Za zaetek sproimo asociacije na besedo maek, nato sledi pogovor o parlamentu. Lektor zapisuje besede, posebej oznai tiste, ki so v nadaljevanju krepko tiskane, saj se pozneje pojavijo v besedilu. maek ival, ki veliko spi/dremlje, ki se rada ljubkuje, ki prede (podoben zvok, kot e kdo smri = vlee dreto) ekspr. imeti maka = slabo se je poutil po zauitem alkoholu; star maek = izkuen, prebrisan moki

Sledi pogovor: Kaj je to parlament? Kako deluje? Sestanki seje, dnevni red, vedno se pogovarjajo o em, e hoe kdo govoriti, se mora priglasiti k besedi komisije/odbori = delovna telesa, imajo lane in predsednika Kdo so ljudje, ki sedijo v parlamentu? Poslanci = so izvoljeni za tiri leta/en mandat, volijo jih ljudje iz njihovih obin; vlada, predsednik vlade, ministri Kakne oblike je parlament? Opiimo prostor. sedei v vrstah/klopi, v krogu, prostor za novinarje, kamere Nazadnje lektor s pomojo parlamentarnega slovarka predstavi delovanje slovenskega parlamenta oziroma dravnega zbora:

116

6
poslanci, predstavniki politinih strank izvolijo ministre, odloajo o sprejetju zakonov imajo seje delujejo v manjih skupinah, tj. v delovnih telesih oziroma odborih Branje besedila: Dobro je, e besedilo najprej prebere lektor. Med branjem se vekrat ustavi in razloi posamezne besede, primerjave, ustavi se ob humornih ponazoritvah. Potem se udeleenci sami lotijo branja. Po branju: Sledi reevanje nalog. MONE REITVE Kdo so stari maki? To so ljudje, ki so zelo izkueni. Pet aktivnosti poslanca v parlamentu: 1) sedijo v klopeh (v zadnjih, e se elijo skriti pred kamero ali brati asopis ali malo zaspati), 2) delujejo v raznih odborih, so tudi predsedniki odborov, 3) na sejah se priglasijo k besedi, 4) vasih pristopijo k ministru, se rokujejo s predsednikom vlade, 5) vasih se jezijo in vasih protestno zapustijo dvorano. Primerjava starih in novih poslancev: Stari maki Stari poslanci sedijo v klopeh zadaj in vasih tudi spijo. V menzi najdejo tisto mizo, ki je najprej postreena. Vejo, katere seje lahko zamudijo in koliko asa se sprejema dnevni red. Zrinejo se v odbore, kjer se deli denar, ali tiste, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko. So predsedniki odborov in imajo e vijo plao. Vedo, kako se je treba vesti pred kamero (kdaj se s kom rokovati, kdaj zapustiti dvorano). Niso jezni, e se seje prekinjajo. Novinci Novinci sedijo spredaj in pozorno posluajo ali sodelujejo. Dobijo slabe mize v menzi. Vedno so toni. Sodelujejo v odborih za zdravstvo, enska vpraanja, narodne skupnosti ... Za nekatere informacije izvejo ele na sredini mandata. Ne vedo, kako se je treba nastaviti kameri. Jezijo se, e se seje prekinjajo.

Besedne druine: politika, politik, politiarka, politini (politina stranka) minister, ministrica, ministrstvo, ministrski (ministrski predsednik) izvoliti, izvoljen, volitve, volilni (volilni rezultat, volilna kampanja) In za konec: Ali so politiki oziroma poslanci v vai dravi podobni temu opisu? Ali se strinjate z opisom poslancev v parlamentu? ... Nadgradnja: Udeleenci naj napiejo kaj o delovanju parlamenta v svoji dravi.

117

6
VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA
Namen vaj 6. enote 1. vaja: utrjevanje glagolskih oblik v sedanjiku, pretekliku, prihodnjiku 2. vaja: raba modalnih glagolov Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. in 2. vaja vsebujeta splono besedie teme delo in zaposlitev, le primera a) in b) v vaji se navezujeta na besedili: a) Maja, poslovna sekretarka (str. 76, zapis na str. 147), b) anketa Kaj je pomembno za uspeno kariero (str. 76). Vaje od 3 do 9 se navezujejo na slovnino poglavje 2. enska sklanjatev (str. 83) 3.4. vaja vsebujeta splono znano besedie. 5. vaja se navezuje na anketo Kaj je pomembno za uspeno kariero (str. 76). 6. in 7. vaja se navezujeta na dejavnosti v zvezi z iskanjem nove slube (str. 7780). 8. in 9. vaja se navezujeta na sezname besed 2. enske sklanjatve v slovninem poglavju (str. 83).

3. vaja: raba pridevnika ob samostalnikih 2. enske sklanjatve 4. vaja: raba samostalnikov 2. enske sklanjatve in samostalnikov na -ev 1. enske sklanjatve v vseh sklonih in tevilih 5. vaja: tvorjenje samostalnikov na -ost 6. vaja: raba pridevnika ob 2. enski sklanjatvi to so pridevniki za opisovanje slube, dela 7. vaja: raba samostalnikov in pridevnikov enskih sklanjatev 8. in 9. vaja: raba samostalnikov 2. enske sklanjatve 10.16. vaja: raba dovrnih in nedovrnih glagolov

Vaje od 10 do 16 se navezujejo na slovnino poglavje Glagolski vid (str. 84, 85). Vaje od 10 do 14 vsebujejo splono znano besedie teme delo in zaposlitev. 15. vaja se navezuje na besedila: a) in b) oglasa za slubo (str. 77) c) prijava na razpis (str. 78). 16. vaja se navezuje na besedila: a) posnetek Maje, poslovne sekretarke (zapis na str. 147) b) anketa Kaj je pomembno za uspeno kariero (str. 76).

17. vaja: raba glagolov iz besedila

17. vaja se navezuje na posnetek Eve, uslubenke podjetja, ki se ukvarja z iskanjem novih kadrov (zapis na str. 147). 18. vaja vsebuje splono besedie teme delo in zaposlitev. Vaje od 19 do 21 se navezujejo na slovnino poglavje Izraanje asovnih okoliin in vsebujejo besedie, vezano na vsa besedila 6. enote. 22. vaja se navezuje na besedila: a) posnetek Maje, poslovne sekretarke (zapis na str. 147) b) anketa Kaj je pomembno za uspeno kariero (str. 76) c) prijava na razpis (str. 78). 23. in 24. vaja se navezujeta na rubriko Preobleene besede (str. 75, 80).

18. vaja: irjenje besednega zaklada tvorjenje besednih zvez 19.21. vaja: izraanje asovnih okoliin

22. vaja: utrjevanje besedotvorja (tvorbe vrstnih pridevnikov in glagolnikov)

23. in 24. vaja: razumevanje in raba frazemov in pregovorov

118

6
REITVE VAJ 6. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) razporeja podpisuje vodi pripravlja b) vpliva postavili c) je objavilo se je ... prijavil poljite ) so ... odpustili je pridobil ie bi/bo ... izkoristil bi napredoval d) sem ... zbiral je spraevala priakujem sem prekinil ponem 2. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) bi se moral moram smem ti ni treba Moramo Morate Lahko mogel mogla morava Moral Moral lahko more z dobro zamislijo z zanimivo stvarjo z dobro zaposlitvijo DVOJINA Kaj vam je ve? novi aktivnosti dobri zamisli zanimivi stvari dobri zaposlitvi esa se veselite? novih aktivnosti dobrih zamisli zanimivih stvari dobrih zaposlitev emu posvetite pozornost? novima aktivnost(i)ma dobrima zamislima zanimivima stvarema dobrima zaposlitvama Kaj elite? novi aktivnosti dobri zamisli zanimivi stvari dobri zaposlitvi V/Ob em uivate? v novih aktivnostih ob dobrih zamislih v zanimivih stvareh v dobrih zaposlitvah S im ste zadovoljni? z novima aktivnost(i)ma z dobrima zamislima z zanimivima stvarema z dobrima zaposlitvama MNOINA Kaj vam je ve? nove aktivnosti dobre zamisli zanimive stvari dobre zaposlitve esa se veselite? novih aktivnosti dobrih zamisli zanimivih stvari dobrih zaposlitev emu posvetite pozornost? novim aktivnostim dobrim zamislim zanimivim stvarem dobrim zaposlitvam Kaj elite? nove aktivnosti dobre zamisli zanimive stvari dobre zaposlitve V/Ob em uivate? v novih aktivnostih ob dobrih zamislih

3. Primeri reitev: a) sonna deevna b) razline c) dobra ) odlina d) okusne e) majhna f) kulturno 4. EDNINA Kaj vam je ve? nova aktivnost dobra zamisel zanimiva stvar dobra zaposlitev esa se veselite? nove aktivnosti dobre zamisli zanimive stvari dobre zaposlitve emu posvetite pozornost? novi aktivnosti dobri zamisli zanimivi stvari dobri zaposlitvi Kaj elite? novo aktivnost dobro zamisel zanimivo stvar dobro zaposlitev V/Ob em uivate? v novi aktivnosti ob dobri zamisli v zanimivi stvari v dobri zaposlitvi S im ste zadovoljni? z novo aktivnostjo

119

6
v zanimivih stvareh v dobrih zaposlitvah S im ste zadovoljni? z novimi aktivnostmi z dobrimi zamislimi z zanimivimi stvarmi z dobrimi zaposlitvami 5. Primeri reitev: Katere lastnosti delodajalci cenijo? Komunikativnost, natannost, urejenost, delavnost, vestnost, redoljubnost, tonost, potrpeljivost, prijaznost, inteligentnost, izkuenost, hitrost, kreativnost. Katere lastnosti pa jim niso ve? Nesramnost, nepotrpeljivost, neprijaznost, pozabljivost. 6. Primeri reitev: Kakno delo bi opravljali? Zanimivo, zahtevno in natanno. Kakne zamisli imate? Nenavadne, originalne in nevsakdanje. 7. a) lastnosti dinamino zaposlitev spretnosti originalnih zamisli zanimivih novih stvari b) Novi vasi zanimivo zaposlitev kulturne prireditve razlinih prireditev ustvarjalnimi dejavnostmi kratko kulturno prireditev delovne obveznosti dobro sposobnost znanih osebnosti dobro lastnost stvari c) prednosti sposobnosti zmonosti nevarnostih pozornosti malenkosti 8. a) zunanjosti dobrim lastnostim samozavesti monosti pomladi odpoved pametjo kokoi ivalmi jesen smrt. b) peruti plavuti mii poasti c) finannih koristih davne napovedi d) ljubeznijo hudimi kaznimi misli otroke pesmi e) plesnijo bolezni dobre zamisli f) navadnih stvareh predjedi glavno jed pomojo postrvi g) velikim skrbem strasti rasti laeh kap moeh h) razlinih ravneh i) eksplozivne snovi remi j) oblastjo smer 9. cev smeti kost klop no kad pe lu pest sol gos prst os pot klet vas ute vrv stran Primeri povedi: Radiatorji so med seboj povezani s cevmi. Vrzi smeti v smetnjak! Veterinar nam je naroil, da psu ne smemo dajati kosti. V parku so pred kratkim prebarvali klopi. Poletne noi so dolge in tople. Natoil si je vodo v kad in si privoil vroo kopel. V stanovanju ni centralnega ogrevanja, kurimo e v starih peeh. Ne pozabite ugasniti lui po stanovanju! Roke je stisnil v pesti. Veliko soli kodi zdravju. Za martinovo so pogosto na jedilniku peene gosi. Kupil smo prst, da bomo presadili lonnice. Zemlja se vrti okoli svoje osi. Radi se sprehajajo po gozdnih poteh. Otroci so se skrivali po kleteh. V mnogih slovenskih vaseh lahko v srediu najdete lipo. Branjevke na trnici e vedno uporabljajo tehtnice na utei. Na balkonu imamo napeljane vrvi za suenje perila. V knjigi manjka nekaj strani. 10. Vidski pari: a) 3 b) 5 c) 7 ) 8 d) 2 e) 10 f) 9 g) 1 h) 6 i) 4 Primeri povedi: tudenti piejo spis. Ko bodo spis napisali, ga bo profesorica popravila. Informacije o izpitih dajejo samo med uradnimi urami. Dali so nam napano informacijo. Soolci prihajajo iz razlinih drav. tudenti k pouku vedno pridejo tono. Profesor bo podpisoval indekse po zadnjem predavanju v semestru. Pozabil sem se podpisati na test. Medtem ko je oe bral asopis, je mama kuhala kosilo. Oe je mami prebral alo iz asopisa in oba sta se smejala. Podjetje trenutno ne zaposluje novih delavcev. Zaposlili bodo le enega strokovnjaka iz tujine. Nai sosedje prodajajo stanovanje. Upam, da ga bodo prodali simpatinim in mirnim ljudem. V asopisu objavljajo prosto delovno mesto prevajalca iz angleine. asopis je objavil novico o smrti znanega politika. Pri pouku vasih tudi prevajamo. Nihe ni znal prevesti te besede. Kaj delate v prostem asu? e dolgo nisem naredil ni za svoje zdravje. 11. a) brati objavil zaposlila prijavil b) opravlja prevaja c) obiskovala dela prodaja 12. a) Kuha skuha b) napisal c) predstavil ) pripravljala pripravil d) dal daje dala e) dobil dobivati 13. Primeri reitev: a) Janez je tri ure pospravljal razmetane knjige. Knjige je pospravil po abecednem redu. b) Peter je starki dal denar. Krvodajalec daje kri. c) Nataa si je kupila nove kornje. Nataa si rada kupuje evlje. ) Pozabil sem, kje sem parkiral avto. Tudi moj dedek vedno pozablja razline stvari.

120

6
14. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) pritoevati pogovarjata obveajo vraali dobili daje ogledovali poslati poiljaj Prijavil(a) pripravljal(a) pisal(a) prodajajo zaposlovati izgubiti posel/delo/slubo Sosed je al izgubil delo/slubo. izgubiti delavca Raunovodja je el v drugo podjetje. Z njim smo izgubili zelo zanesljivega delavca. izgubiti informacije Raunalnik se je pokvaril in izgubili smo nekaj pomembnih informacij. odpustiti delavca Podjetje je zaradi steaja odpustilo vse delavce. prekiniti delovno razmerje 1. septembra elim prekiniti delovno razmerje. iskati posel/delo/slubo Iem novo delo. iskati delavca Iemo zanesljivega delavca. iskati informacije Iem koristne informacije. 19. Primeri reitev: a) Ko je Mateja odprla asopis, ji je v oi padla novica o atentatu na znanega politika. b) Kadar Mateja odpre asopis, najprej prebere osmrtnice. c) Ko je Maja pripravila gradivo za sestanek, je la na malico. ) Kadar Maja pripravlja gradivo, naredi fotokopije za vse sodelavce. d) Ko boste iskali slubo, lahko pridete k meni po priporoilo. e) Kadar iete slubo, ne pozabite na oglase na medmreju. f) Veraj, ko nisem imel(a) veliko dela, sem nekaj ur brskal(a) po internetu. g) Kadar nimam veliko dela, pospravim predale svoje pisalne mize. h) Ko sem bil(a) e tudent(ka), sem veliko delal(a) preko tudentskega servisa. i) Kadar sem imel(a) veliko izpitov, nisem iskal(a) prilonostnih del. 20. a) Medtem ko/Ko preden Kadar/Ko b) Medtem ko/Ko preden Potem ko/Ko c) preden/ko ko/potem ko ) Preden 21. Primeri reitev: a) Medtem ko sem tudiral(a), sem imel(a) dobro tipendijo. b) Medtem ko si ti pisal poroilo, sem jaz pripravil(a) gradivo za sestanek. c) Preden je Mateja la na razgovor za slubo, je poiskala veliko informacij o tem podjetju. ) Dobro se pripravi, preden gre na razgovor. d) Potem ko bom konal(a) to nalogo, bom el/la na kavo k sodelavki. 22. delo delovni dajati dajanje zaposlovati zaposlovanje reevati reevanje angleina angleki tehnika tehnini

15. a) iejo postanete izpolnjujete poljite obvestili b) vabi priakujejo Ponujajo c) prebrala delala Iem pozdravljam 16. a) sporoil napiite pridem pripravite se je oglasila vpraala je narediti odidem b) mislijo naredili postavili zdijo postavljajo 17. Primeri reitev: poklie zmeniva/dogovoriva se predstavi/opie se odloimo zbiram povabim povem/razloim vpraam/povpraam/spraujem dela/pone prosim/vpraam izberem 18. Primeri reitev: ponuditi posel Prijatelj eli, da bi skupaj ustanovila podjetje in mi je ponudil zanimiv posel. ponuditi delo Na tudentskem servisu tudentom ponujajo razlina prilonostna dela. ponuditi slubo Marku so takoj po diplomi ponudili slubo na fakulteti. zbrati pronje/ponudbe V kadrovski slubi zbirajo pronje/ponudbe kandidatov za novo delovno mesto. zbrati informacije Pred razgovorom zberi informacije o podjetju. napisati pronjo/ponudbo Pronjo/ponudbo za delovno mesto lahko napiete na raunalnik. napisati vpraanje e imate vpraanja, jih napiite na list papirja in oddajte v anketni nabiralnik. napisati pogodbo V pravni slubi so e napisali pogodbo. poudariti prednosti Poudarite svoje prednosti in ne govorite o svojih slabostih. poudariti vpraanje Na predavanju so posebej poudarili vpraanje iskanja novih kadrov. narediti posel Veraj smo naredili velik posel. narediti vtis Novi direktor je name naredil dober vtis. narediti pogodbo A lahko naredite novo pogodbo v zvezi s tem poslom? (pri)javiti se na delovno mesto/razpis Javljam se na delovno mesto prevajalca. Prijavil sem se na razpis za delovno mesto prevajalca. odgovoriti na pronjo/ponudbo Na pronje/ponudbe bomo odgovorili v osmih dneh.

121

6
23. a) b) c) ) d) e) f) mlatil prazno slamo Deveta briga mu je delali kot rna ivina z levo roko dri se kot mila jera vrgli na cesto velike ivine

24. Moji sodelavci so z levo roko uspeno konali projekt e pred rokom. Moji sodelavci so zlahka uspeno konali projekt e pred rokom. V slubi nikoli ne bo napredoval, ker vse naredi z levo roko. V slubi nikoli ne bo napredoval, ker vse naredi slabo/na hitro.

122

Kako se poutite?
TEME zdravje in bolezen poimenovanja delov telesa nega in higiena obisk in izbira zdravnika odvisnost opis poutja, obutja, ustvenih stanj svetovanje in izraanje mnenja mnoinski in edninski samostalniki e nekaj posebnosti pri sklanjanju samostalnika svojilni in povratni svojilni zaimki povratni osebni zaimek glagoli s se oz. si izraanje poutja, obutij, stanja ali odnosa do koga/esa izraanje primerjave (kot, kakor, kot da) izraanje nasprotja (namesto da)

SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni) SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana Vidov angel (Peter Svetina)

U str. 89 UVOD V ENOTO BZ str. 95 loveko telo S str. 98 Deli telesa, ki nastopajo v paru

Najprej lektor udeleencem postavi vpraanji, navezujoi se na naslov: Kako se imate? Kako se poutite? Prvo je vljudnostno vpraanje, na katerega navadno vsakdo odgovori, da dobro. Pri drugem pa e bolj konkretno spraujemo po poutju. Tako vpraanje nam postavi kdo, e ve, da se ne poutimo najbolje ali da okrevamo po bolezni. Lektor udeleence torej vpraa, ali bi znali vedno opisati svoje poutje, ali bi se znali pogovoriti z zdravnikom, e bi jih kaj bolelo. Udeleenci bodo najbr sami ugotovili, da je v taknih situacijah dobro poznati poimenovanja za dele lovekega telesa, bolezni ipd. Tako se lahko lotimo rubrike Besedni zaklad. e posebej zanimivo je lahko delo ob ilustraciji na strani 95. Lektor ilustracijo povea in sledi izdelava plakata. Druga monost je, da lektor vsakemu udeleencu razdeli nekaj listkov, na katerih so zapisani posamezni deli telesa (udeleenec naj ima na listkih nekaj poimenovanj za dele telesa, ki jih najverjetneje e pozna, in nekaj, ki jih e ne pozna, npr. roka, usta, lasje, pljua, zadnjica, lice, popek). Vsak udeleenec narie svoje besede na veji list papirja ali tablo, naslednji nadaljuje, tako da skupaj nariejo celega loveka.

U str. 89 BRANJE IN GOVORJENJE Anketa

Kako zdravo ivite?

Pogovor pred anketo: Lektor postavi udeleencem nekaj vpraanj: Kaj je pomembno za ohranjanje zdravja? Kaj je to zdravo ivljenje? Kdaj ivimo zdravo? Ali menite, da ivite zdravo? Branje in reevanje ankete: Udeleenci izpolnjujejo anketo o svojih ivljenjskih navadah in poroajo o rezultatih: anketo lahko izvedejo v parih, tako da drug drugega spraujejo po vseh podatkih in na koncu posredujejo rezultat ankete oz. informacije o soolcu v paru e drugim, ali pa vsak udeleenec sprauje vse soolce le po enem podatku (npr: Ali kadite vsak dan? ) in nazadnje poroa o rezultatih, npr.: Dva udeleenca (Karin in Ted) kadita vsak dan, pet udeleencev teaja ne kadi, en udeleenec nikoli ne kadi, trije udeleenci so pasivni kadilci ... Po branju: Udeleenci primerjajo rezultate ankete z izjavami, ki so jih dali pred reevanjem ankete. Povejo, kaj bi lahko popravili, izboljali v svojem ivljenju, da bi iveli bolj zdravo, in esa gotovo ne bi mogli spremeniti.

123

7
U str. 89 DZ vaja 30 RAZLAGE FRAZEMOV

Preobleene besede
Zajtrkuj kot kralj, kosi kot mean, veerjaj kot bera. Zajtrk naj bo bogat/obilen, kosilo srednje bogato, veerja pa skromna. Zajtrkuj veliko, kosi srednje veliko, veerjaj malo. Jeza koduje lepoti. e se jezimo, postanemo grdi. Frazem je aljiv. Rabimo ga, kadar se nekdo (po navadi enska) zelo jezi. Spanec je bolji kot ganec. Spanje je bolje kot hrana. Ve hrane ne more nadomestiti poitka. ganci so slovenska narodna jed. V starih asih so veljali kot vsakdanja hrana.

U str. 90 POSLUANJE BESEDIL S str. 101 Izraanje nasprotja

Majo e en teden boli trebuh. Posluajte, kaj pravi njena prijateljica.

21

Nasvet prijateljice drugi prijateljici

Pred posluanjem: Priporoamo, da pred posluanjem vaje udeleenci e usvojijo poimenovanja za dele telesa. Lektor udeleencem zastavi razlina vpraanja: Zakaj nas lahko boli trebuh? Kaj bi svetovali nekomu, ki ga boli trebuh? Med posluanjem: Udeleenci zapisujejo besede, ki se jim zdijo kljune. Po posluanju: S pomojo zapisanih besed sestavijo nasvet Majine prijateljice. Pri nalogi gre za pretvarjanje iz premega v odvisni govor. Majin nasvet nato preoblikujejo s pomojo strukture za izraanje nasprotja. Pomagajo si lahko z zapisom besedila na str. 147. Ni nujno, da vse pretvorijo dobesedno, ohranijo naj le pomen besedila, lahko dodajo tudi nekaj svojih povedi. Primer: Namesto da kar naprej dela, si vzemi nekaj asa za poitek. Namesto da je sendvie, pojej pravo kosilo. Pomisli malo tudi nase, namesto da misli samo na slubo. Pojdi prej spat, namesto da dela pozno v no. Pojdi na sprehod, namesto da po slubi lei na kavu in bere revije. Jej zdravo hrano, namesto da je samo sendvie in sladkarije. Besedilo je kratko in razmeroma lahko, zato z razumevanjem ne bi smeli imeti teav. Po branju si lahko vzamemo as za rabo strokovnega besedia v zvezi z zdravjem, kar pride udeleencem prav, e morajo kdaj v Sloveniji obiskati zdravnika; ob tem besedilu lahko npr. razloimo izraz prebava oz. natejemo, kateri organi sodelujejo pri prebavi, ter povemo, kaj se v omenjenem procesu dogaja.

U str. 90 POSLUANJE BESEDIL BZ str. 96 Opis bolezni, Dejavnosti zdravnika ali medicinske sestre

Pogovor med zdravnico in pacientko Vaja je sestavljena iz dveh delov: pri prvem delu (nanaa se na prvi del dialoga) udeleenci odgovarjajo na vpraanja, pri drugem (nanaa se na drugi del dialoga) pa oznaijo, ali je trditev resnina ali ne. Udeleenci naj se osredotoijo na posamezni del naloge. Pred posluanjem: Lektor pripravi nekaj vpraanj s podroja slovenskega zdravstva. Zastavlja vpraanja, udeleenci pa odgovarjajo res je/ni res. ALI JE RES ALI NE? Medicinsko sestro v bolninici ali v zdravstvenem domu pokliemo gospa. Ni res. Po navadi jo pokliemo sestra. Vedno ve Slovenk rodi doma. Ni res. Skoraj vse Slovenke rodijo v porodninici. Porodniki dopust in dopust za nego in varstvo otroka (to je dopust, ki ga dobi mama ob rojstvu otroka) traja v Sloveniji priblino eno leto. Res je. Osebe, ki so brezposelne, si lahko posebej plaujejo zdravstveno zavarovanje. Res je. Na pregled k specialistu se je treba naroiti. Res je.

Posluajte, kaj pravi Majina zdravnica.

22

124

7
V Sloveniji lahko zbolimo za malarijo. Ni res. V Sloveniji je cepljenje otrok obvezno. Res je. V Sloveniji je veliko zdravili. Res je. e eli v lekarni kupiti antibiotike, ne potrebuje recepta. Ni res. Brez recepta ni mogoe kupiti antibiotikov. V Sloveniji sta kar dve tovarni zdravil. Res je, Krka in Lek. Slovenci za pregled pri zdravniku ne potrebujejo nobenega dokumenta. Ni res. Potrebna je zdravstvena kartica. Vsi lani druine morajo imeti istega zdravnika. Ni res. Vsak ima lahko svojega. Po uspenem zdravljenju je treba zdravniku prinesti lepo darilo. Ni res. Lektor preveri, ali udeleenci razumejo naslednje besede: potipati, driska, bruhanje, na tee, pregled, napotnica, ultrazvok, elodec. Ob prvem posluanju: Udeleenci reijo prvi del naloge. Majine odgovore zapisujejo v 1. osebi, tako kot sliijo na posnetku.

REITVE

Zdravniino vpraanje: Koliko asa vas e boli trebuh? Potipala vam bom trebuh. Kje vas boli? Ali imate e kakne druge teave, na primer drisko, bruhanje ...? Imate vroino? Kaj pa glava? Kdaj pa vas bolj boli: na tee ali po jedi?

Majin odgovor: Priblino en teden. V spodnjem delu trebuha. Ne, samo trebuh me boli. Ne. Ja, vasih me boli glava. Po jedi.

Ob drugem posluanju: Reijo drugi del naloge. Oznaijo pravilne odgovore. REITVE 1. res je, 2. res je, 3. ni res, 4. ni res, 5. res je, 6. res je Po posluanju: Udeleenci povzamejo dialog in se lotijo pogovora, ki sledi. U str. 90 GOVORJENJE Pogovor

Poskusite ugotoviti, kaj bi vas zdravnik vpraal

Udeleenci poskuajo ugotoviti, kaj bi jih zdravnik vpraal, e bi jih bolela noga, e bi imeli alergijo, glavobol, e ne bi mogli spati, katera zdravila bi jim zdravnik predpisal. Povejo tudi, kako se znajdejo, kadar imajo zdravstvene teave, komu zaupajo, ali so se e kdaj zdravili z alternativno medicino ipd. Nadgradnja: Lektor prinese v razred nekaj praznih katel razlinih zdravil in navodil za uporabo zdravila. Udeleenci si ogledajo navodila na katlici oz. na navodilih za uporabo zdravila. Oznaijo kljune besede/besedne zveze, ki jih mora uporabnik zdravila razumeti (npr.: sestava, delovanje, indikacije, kontraindikacije, preobutljiv na ..., previdnostni ukrepi, varnost in uinkovitost, medsebojna uinkovanja zdravil, nosenost in dojenje, uporaba pri otrocih, vpliv na psihofizine sposobnosti, odmerjanje in nain uporabe, predoziranje, neeleni uinki, shranjevanje, rok uporabnosti), e hoe zdravilo ustrezno uporabljati. Lektor udeleencem pomaga razumeti besede, skupaj z njimi primerja besedie v razlinih navodilih, npr. parafraziranje (Sestava Kaj vse vsebuje Herbion za ledvice in mehur? Delovanje Kako deluje Herbion za ledvice in mehur? ...).

BZ str. 96 Zdravila

125

7
Sledi delo v paru. Eden od udeleencev sprauje po razlinih podatkih, drugi pa mu odgovarja, podatke najde v navodilih, npr.: Kdaj se uporablja zdravilo Lekadol? Kadar imate zmerne boleine, npr. glavobol, zobobol, boleine med menstruacijo, e imate boleine zaradi pokodb ali zdravnikih posegov, pri boleinah zaradi revme, pri boleinah v miicah, sklepih, kadar imate zviano telesno temperaturo. Kdo lahko jemlje zdravilo? Odrasli in otroci, stareji od 6 let. Ali se lahko jemlje med nosenostjo in dojenjem? ... Ne, razen e jim tako svetuje zdravnik. Na podlagi (dela) navodil lahko pripravimo tudi vajo za bralno/sluno razumevanje. Igra vlog Udeleenci v paru sestavijo kratke dialoge med kupcem in farmacevtom. Pri tem upotevajo podatke na listku, ki pa jih lahko tudi dopolnijo (navedejo zdravila, ki jih poznajo, pogledajo podatke na navodilih, ki jih prinese lektor). V pomo lektor lahko najprej z enim izmed udeleencev odigra dialog: Kupec: Dober dan, ali imate kaj proti alergiji? (Alergien sem na sonce in me vse srbi.) Farmacevtka: Ja, te tablete. Jih e poznate? Kupec: Ne. Prvi imam alergijo. Farmacevtka: Vzemite eno tableto trikrat na dan. Lahko se namaete tudi s kremo Kamagel. Manj vas bo srbelo. Kupec: Hvala, dajte mi oboje. KUPEC/BOLNIK alergija kaelj krne ile nespenost vroina nahod vnetje oi kurje oko boleine v grlu U str. 91 BRANJE BESEDIL Plakati v akalnici S str. 97 Mnoinski samostalniki FARMACEVT/FARMACEVTKA tablete proti alergiji, ena tableta na dan sirup proti kalju, vekrat na dan po eno lico elastien povoj, trdno poviti pomirjevalni aj, svee kuhan, eno uro pred spanjem tablete, od 1 do 2 tableti na 4 do 6 ur kapljice (razprilo) za nos, 1 do 2 vpiha v vsako nosnico 2- do 3-krat na dan kapljice, dve kapljici trikrat do tirikrat na dan mazilo, vekrat namazati pastile (tablete), lizati, ne ve kot 8 pastil (tablet) na dan

Kadar gremo k zdravniku, moramo pogosto precej asa akati, da pridemo na vrsto. as si lahko krajamo tudi z branjem. Preberite plakate v akalnici pred ordinacijo.
Pred branjem: Udeleenci povejo, kako si krajajo as med akanjem na vrsto v zdravniki akalnici. Morda si krajajo as tudi s prebiranjem plakatov ali drugega propagandnega gradiva, ki ga zdravstveni delavci dajo v akalnice. Branje plakatov: Lektor celotno stran fotokopira na prosojnico in s plakatov izbrie nekaj kljunih besed. Udeleenci ugotavljajo, katere besede na plakatih manjkajo. (V besedilih se pojavljajo mnoinski samostalniki jetra, oala, opice, rdeke, vrata in posebnost kri torej samostalniki, ki jih obravnavamo v slovninem poglavju.) Po branju: V paru ali skupinah izoblikujejo plakate s podobno vsebino in jih predstavijo soolcem. Izbirajo lahko med naslednjimi temami: poveana telesna tea, zaita pred nosenostjo, zdrava prehrana, AIDS ...

126

7
U str. 92, 93 BRANJE BESEDIL DZ vaja 1 S str. 98 Svojilni zaimki in povratni svojilni zaimki, 100 Izraanje poutja ... BZ str. 96 Bolezni, Pokodbe okulist nosenost angina prehlad zlom noge izpuaji odlomljena plomba (zalivka)

Ali ste zadovoljni s svojimi zdravniki?

Pred branjem: Pogovarjamo se o zdravnikih, izkunjah z njimi: Kaken mora biti dober zdravnik? Ali imate svojega osebnega zdravnika? Ali ste zadovoljni s svojimi zdravniki? Imate z njimi dobre izkunje? Ste bili morda e kdaj dlje asa v bolninici? Kako so ravnali z vami? Kako je organizirano zdravstvo v vai dravi? Nadgradnja: Sploni zdravnik ne more pozdraviti vseh bolezni. Katere specialiste poznate? Udeleenci lahko poiejo bolezen in zdravnika, ki to bolezen zdravi. Pozneje ugotavljajo, kateri specialisti so omenjeni v izjavi Vesne Dolenc. zobozdravnik luknja v zobu vnetje oi gripa depresija kirurg prehlad vnetje slepia boleine v maternici srna kap dermatolog operacija psihiater viroza nevrolog kardiolog slab vid teave s koo fizioterapevt vnetje dlesni ginekolog

sploni zdravnik boleine v kriu travmatolog zobobol vnetje srednjega uesa

Med branjem izjave Joeta Poganika: Udeleenci obkroijo besede, povezane z zdravjem/zdravstvom, oznaijo besede, ki jih ne razumejo. Po branju izjave Joeta Poganika: Lektor opozori udeleence na naslednje povedi: Kritiziranje dela zdravnic in zdravnikov je precej nehvalena naloga. To gotovo nista mo in ena v beli halji, ki si vzameta pet minut, da ga pregledata. Zdravniku ali zdravnici to ne vzame veliko asa, saj sta vasih dovolj le besedica ali dve. Oznaeno poskuajo izraziti drugae: naloga, ki ni prijetna zdravnik ali zdravnica oz. medicinska sestra dovolj je nekaj prijaznih besed. Nato udeleenci reijo vajo. REITVE Joe Poganik misli, da je dobro, e na probleme v bolninicah opozorijo bolniki. Moti ga, da si zdravniki vzamejo premalo asa za bolnike. Preprian je, da zdravnik ne zdravi samo telesa, ampak tudi duo. Po njegovem mnenju zdravniku pogovor z bolnikom ne vzame veliko asa. O slovenskih bolninicah meni, da niso najbolje. Med branjem izjave Vesne Dolenc: Lektor besedilo razree na posamezne povedi, ki jih udeleenci sestavijo v koherentno besedilo. Primerjajo sestavljeno besedilo z besedilom v ubeniku. Obkroijo besede, ki se nanaajo na zdravje/zdravstvo. DZ vaja 12 REITVE Po branju izjave Vesne Dolenc: Udeleenci reijo vajo. Vesna Dolenc je elela, da jo zdravijo zdravnice in zdravniki, ki si bodo vzeli as za pogovor. Vesela je, ker je z izbranimi zdravniki zadovoljna. Izbrani zdravniki jo posluajo in ji svetujejo. e esa ne razume, jih vedno vpraa in vzamejo si as, da ji razloijo. Po njenem mnenju so najveji problem bolnic dolge akalne vrste za nekatere operacije.

U str. 93 GOVORJENJE Pogovor

V katerem primeru bi zamenjali zdravnika?

Sledi e pogovor, v katerem primeru bi zamenjali zdravnika. V sivem okvirju je navedenih nekaj idej; udeleenci dodajo e kak svoj razlog in nato utemeljujejo svoje izjave.

127

7
U str. 93 BRANJE BESEDIL S str. 97 Edninski samostalniki, 101 Izraanje naina

Domaa zdravila za zimske teave in Smejte se!

Pred branjem: Za zaetek sproimo pogovor o domaih zdravilih: Katera domaa zdravila poznate? Katerih se spomnite iz otrotva? S im si pomagate? Kaj bi svetovali nekomu, ki ima zamaen nos? Kaj pa tistemu, ki trpi za alergijo? Med branjem: Udeleenci poiejo besede, ki jih ne razumejo. Po branju: Udeleenci opazujejo besedie: glagole, ki se navezujejo na uporabo zdravil: olajati jemati pomagati si pomirjati spirati namazati popiti prepreiti vplivati; glagole povezujejo v smiselne besedne zveze (besedie naj bo s podroja zdravja/zdravstva), npr.: olajati prehlad, olajati boleine, jemati zdravila, jemati tablete, pomagati si sam, pomagati si z alternativnimi metodami, spirati z vodo, spirati oi ...; e je le mogoe, naj rabijo tudi predlog (olajati prehlad z domaimi zdravili/brez tablet ...) samostalnike (ki so v obeh besedilih rabljeni v ednini in mnoini): v ednini: prehlad zamaen/razdraen nos kaljanje vdihavanje slana voda evkaliptusovo olje tekoina hrana telesna pripravljenost savna pregovor smeh zdravje alergija gledanje komedija vremenska napoved v mnoini: tablete domaa zdravila eterina olja prsi

teave znanstveniki ljudje

Udeleenci ugotavljajo, kateri od teh samostalnikov se rabijo v vseh treh tevilih, kateri pa le v ednini oz. mnoini in zakaj. Primerjajo z izrazi v svojem jeziku. U str. 93 GOVORJENJE IN PISANJE Nasvet

Svetujte e vi.
Sledi e nekaj idej za izraanje nasvetov. Udeleenci si pomagajo tudi z jezikovnimi vzorci za svetovanje, ki so bili predstavljeni v 5. enoti (Ubenik, str. 68). Nasvete povejo ali napiejo po vzoru predhodnih besedil.

U str. 94 POSLUANJE BESEDIL

Posluajte posnetek. Dve osebi sta povedali, kako skrbita za svoje 23 24 zdravje. Navade in razvade enska, Navade in razvade moki
Pred posluanjem: Udeleenci komentirajo fotografiji v ubeniku. Lektor pripravi nabor besed, ki jih udeleenci morda ne bi razumeli. Besede iz izjave enske: nasploh, povpreno, telovaditi, bioloko pridelana hrana, polnovredno ivilo, trava, uinek, gibati se gibam se/gibljem se Besede iz izjave mokega: dejansko, zmerno, redna prehrana, tedenski ritem, izrpati, druabno ivljenje, pretiran, rekreirati se, pravi aj, obasno, obvladovati Med posluanjem: Udeleenci si zapisujejo podatke, ki so jih sliali v obeh izjavah, in sicer napiejo, kaj je po mnenju enske in mokega s posnetka dobro za zdravje in kaj ne. Lektor udeleencem pove, kako se navadno dela zapiske: z nedolonikom

128

7
(dobro in kvalitetno jesti) ali s stavno strukturo (da dobro in kvalitetno jemo). Vaja ne preverja detajlnega razumevanja, zato ni nujno, da udeleenci dobesedno zapiejo vsa dejstva ali dejavnosti, ki so dobre/kodljive za zdravje. Nekatera mnenja so izraena, o drugih pa lahko sklepamo iz sobesedila. MONE REITVE 1. oseba Kaj je dobro za zdravje? dobro se poutiti in biti zadovoljen s svojim telesom in s svojim ivljenjem dobro in kvalitetno jesti imeti prosti as zase in za prijatelje spati povpreno 8 ur tei (vsak dan) in telovaditi (dvakrat na teden po 15 min) jesti veliko sadja in zelenjave jesti bioloko pridelano hrano in polnovredna ivila jesti malo mesa ne piti kave, alkohola, ne kaditi iveti zmerno imeti redno prehrano rekreirati se/imeti as za rekreacijo (igrati tenis, koarko) ne preve delati v slubi ne imeti pretiranega druabnega ivljenja ne piti kave, ampak pravi aj ne kaditi piti alkohol samo obasno Kaj ni dobro za zdravje? slabo se poutiti, biti nezadovoljen sam s sabo in s svojim ivljenjem slabo jesti imeti premalo prostega asa premalo spati premalo se gibati jesti malo ali ni sadja in zelenjave jesti hrano, ki ni pridelana bioloko, ter jesti bel kruh in sladke jedi jesti veliko mesa piti kavo, alkohol, kaditi iveti prehitro imeti neredno prehrano premalo se rekreirati preve delati imeti pretirano druabno ivljenje piti kavo kaditi cigarete in travo piti veliko alkohola

2. oseba

Po posluanju: Obe osebi v glavnem omenjata, kako skrbita za zdravje. Obe sta priznali nekaj razvad. Udeleenci ugotovijo, katere so to: enska ima rada kruh in sladkarije, moki vasih kadi travo in obasno ob veerih pije alkohol. Udeleenci povejo, kaj se jim zdi kodljivo in kaj ne. Mono je, da bodo imeli zaradi kulturnih razlik, vzgoje, navad, izkuenj o tem razlina mnenja. Sledi lahko pogovor o slabih razvadah ali o problemih razlinih vrst zasvojenosti (prehranjevalne motnje, deloholizem, odvisnost od razlinih substanc ). U str. 94, 95 DZ vaji 28, 29

Preobleene besede
Deli telesa so bogato zastopani v slovenskih frazemih in se tudi pogosto uporabljajo, zato lahko udeleenci ob tej temi spoznajo e dodatne frazeme. Lektor jim lahko prinese fotokopijo slovarskega lanka (SSKJ) oz. posameznih gesel (veliko frazemov najdemo pri geslih glava, roka, noga) ali pa udeleenci v SSKJ sami poiejo gesla, ki zaznamujejo dele telesa. kaditi kot Turek veliko kaditi imeti maslo na glavi narediti prekrke, prestopke, nekaj nezakonitega imeti dolge prste krasti dajati ga na zob piti alkohol pogledati komu skozi prste biti popustljiv do nekoga, do njegovih napak, spregledati napake iti komu na ivce povzroati nejevoljo (slabo voljo) pri kom iti komu na roke pomagati komu, narediti komu uslugo

RAZLAGE FRAZEMOV

129

7
U str. 95, 96

BESEDNI ZAKLAD loveko telo

glava elo nos vrat rama prsi ledvica jajniki maternica trebuh komolec zadnjica dlan noga koleno prst spolovilo kost roka elodec jetra revo pljua mogani

(oko) oi usta brada srce grlo

(uho) uesa

gleenj peta

stopalo

REITEV naloge s strani 96 spodaj

vid oko gledati sluh uho posluati voh nos vohati tip koa tipati okus jezik okuati

Slovnica
U str. 97 DZ vaja 3
Nekateri mnoinski samostalniki se pojavljajo v besedilih oglasov iz akalnice na str. 91.

MNOINSKI SAMOSTALNIKI
Mnoinski samostalniki oznaujejo samo eno stvar, imajo pa samo slovnino mnoino. Nekaj takih samostalnikov poznajo udeleenci e z zaetne stopnje (hlae, poitnice, oala, vrata, usta). Poleg (obiajnih) samostalnikov, ki zaznamujejo stvari, so v mnoinski obliki pogosto slovenski kraji.

Mnoinski samostalniki mokega spola

Mokega spola so mnogi kraji v severovzhodenem delu Slovenije (Radenci, Beltinci, Moravci, Filovci ...), gorovja (Brkini, Karpati, Pireneji ), otoja (Kornati, Havaji, Sejeli, Maldivi ...). V mnoinski obliki se najpogosteje rabita tudi samostalnika paget (v SSKJ je kot geslo naveden v ednini) in star (v SSKJ je kot geslo naveden v mnoini, dodana pa je tudi monost rabe v dvojini in ednini), ki sicer imata slovnino ednino, vendar se ju navadno vedno rabi v mnoini (pageti, stari), sicer pa imamo v tej kategoriji le e posamezne samostalnike, npr. mogani, brki, naoniki (redko rabljena beseda).

Mnoinski samostalniki enskega spola

Tudi med mnoinskimi samostalniki enskega spola (1. enska sklanjatev) pogosto najdemo slovenska krajevna imena (Trbovlje, Jesenice, Hrastovlje, Domale, Dutovlje ...), omenimo nekatera znana tuja krajevna imena (Benetke, Atene, Firence) in gorovja (Karavanke, Alpe ...). Udeleence opozorimo, da jih ne zamenjujejo s krajevnimi imeni srednjega spola (Celje, Grosuplje, Zagorje ...) oz. krajevnimi imeni, ki se sklanjajo po pridevniki sklanjatvi, npr. Trebnje (prim. 4. enoto, str. 57). Sicer so v tej kategoriji pogosta poimenovanja za otroke bolezni (opice, norice, rdeke, vodene/rne koze),

130

7
izrazi za oblaila s hlanicami (hlae, kavbojke, bermudke, spodnjice, kopalke, bikinke, najlonke, abe), izrazi za orodje (karje, vile, vilice, klee, grablje) in druge posamezne besede (poitnice, orgle, sanitarije ). Mnoinski samostalniki 2. enske sklanjatve so veinoma poimenovanja, ki jih danes zelo redko rabimo in so veinoma starinski izrazi (npr.: duri, gosli). V ubeniku je zato navedenih le nekaj pogostejih besed (prsi, jasli, sani, smui). Samostalnika prsi in jasli se sklanjata tako kot vezloni samostalniki 2. enske sklanjatve (prsi, prsi, prsim, prsi, v prsih, s prsmi), samostalnika sani, smui pa se sklanjata tako kot enozloni samostalniki 2. enske sklanjatve (sani, sani, sanem, sani, na saneh, s sanmi). Samostalnika sani in smui imata tudi varianto sanke, smuke (mnoinski samostalnik prve enske sklanjatve), ki je pogosteja predvsem v govorjenem jeziku. V pogovornem jeziku se namesto oblike prsi rabi tudi oblika prsa (prs, prsom ...) npr. dobil je udarec v prsa ali v zvezi s kuharskim izraanjem, npr. pripravili bomo pianja prsa. Te oblike SP 2001 v knjinem jeziku sicer ne dovoljuje.

Mnoinski samostalniki srednjega spola

Med mnoinske samostalnike srednjega spola se uvrajo nekateri samostalniki, ki zaznamujejo dele telesa ali telesne organe (usta, pljua, jetra 2. sklon jeter), slovenska krajevna imena (Sela, Selca ...) in nekateri drugi posamezni samostalniki (oala, vrata, tla, drva, nebesa, skripta, televizijska/radijska poroila). Posebno sklanjatev ima le samostalnik tla (glej ubenik). Pri obravnavi mnoinskih samostalnikov je najbolje, da lektor izhaja iz tega, kar udeleenci e dobro znajo torej sklanjanje obiajnih samostalnikov v mnoini. e primerjamo mnoino obiajnih samostalnikov, vidimo, da gre pri mnoinskih samostalnikih za enake konnice (stoli brki, mize hlae, pesmi prsi, poti sani, okna oala). Udeleenci ugotovijo, da znajo mnoinske samostalnike e ustrezno sklanjati, da se jim ni treba veliko novega nauiti, le zapomniti si morajo, kateri samostalniki se uvrajo med mnoinske. To je predvsem udeleencem, ki stvari radi sistematizirajo, v veliko pomo. U str. 97
Razlago edninskih samostalnikov lahko naveemo na besedili Domaa zdravila za zimske teave in Smejte se (str. 93).

EDNINSKI SAMOSTALNIKI
Edninski samostalniki so tisti, ki jih navadno rabimo le v ednini. Poimenujejo lahko: snov (voda, moka, sladkor, led, kis, poper, sol, olje, pivo, vino ) abstraktne pojme (ljubezen, alost, mir, veselje, srea, zdravje ) skupino stvari (sadje, grmovje, drevje, divjad ...) Nekatere samostalnike lahko rabimo tudi v dvojini in mnoini, npr. kadar oznaujejo razline vrste (Vdihavanje eterinih olj pomirja razdraen nos.) ali posamezne porcije (Tri kave, prosim). V ednini po navadi rabimo tudi: glagolnike, ki se konujejo na -anje (plavanje), -enje (uenje) -tje (preivetje); veino izrazov za zelenjavo, npr.: Kilo krompirja in dve glavi solate, prosim. Na vrtu imamo krompir, solato, korenje, paradinik, ebulo ... (izjema so: buke, bue, kumare, kumarice, jajevci/melancane, redkvice, ki jih rabimo v mnoini, npr.: Kilo buk/ kumaric/jajevcev, prosim.); nekateri izrazi za sadje: grozdje, ribez. Veina teh samostalnikov ima samo ednino tudi v drugih jezikih, tako da udeleencem to pojmovanje samostalnikov ni tuje. Samostalnike lahko prevedejo v svoj jezik in preverijo, ali se kaken samostalnik rabi drugae kot v njihovem jeziku. Lektor lahko ob tej vsebini ponovi koliinske izraze, predvsem v zvezi s snovnimi (liter olja, kila moke, dovolj bencina, meter snega ...) ali skupnimi imeni (opek cvetja, veliko sadja, nekaj zelenjave ...). Na listke napie razline koliinske izraze (veliko, malo, nekaj, liter, meter, dovolj, premalo, tablica, vreka, zavitek, epec, op, opek ...) in jih strese v vreko. Vsak udeleenec vzame iz vreke po en listek s koliinskim izrazom in poie samostalnik, ki se navadno pojavlja ob tem izrazu (meter snega/blaga, epec soli/cimeta/popra, opek ro/peterilja ...). Vajo lahko izvedemo tudi obratno: doloenemu samostalniku udeleenec poie ustrezen koliinski izraz. Udeleenci pri taki vaji

131

7
ponovijo koliinske izraze, rabo tevnih in netevnih (snovnih in skupnih) imen ter vadijo tudi druljivost besed oz. tipine besedne zveze (epec soli, glava solate ...) OPOZORILO Posebna je tudi sklanjatev samostalnika kri sklanja se po drugi enski sklanjatvi (glej tabelo na str. 97).

U str. 98

DELI TELESA, KI NASTOPAJO V PARU

Parni organi (glej tabelo parnih organov) se po navadi rabijo v mnoini, razen kadar elimo dvojino posebej poudariti, npr.: Pokodoval si je obe roki. Glejte z obema oesoma. To pravilo velja tudi za stvari (rokavice, nogavice, evlji, kornji, copati/copate, drsalke, kotalke, rolerji, rokavi, uhani ...) in osebe (stari, dvojki), ki nastopajo v paru.

OPOZORILA
Dele telesa obravnavamo ob razlagi rubrike Besedni zaklad loveko telo (str. 95).

V slovarju (SSKJ) so ti samostalniki zapisani v ednini. Raba samostalnika ledvica: v govoru lahko udeleenci sliijo tudi drugo varianto za mnoino (npr. ledvica me bolijo); raba je napana, lektor naj jih opozori na ustrezno obliko (ledvice me bolijo). Raba samostalnika oko: je samostalnik srednjega spola, ki v mnoini preide v drugo ensko sklanjatev. Lektor udeleence opozori na to, da se samostalnik oko podaljuje s -s- in da se v mnoini sklanja tako kot kratki samostalniki druge enske sklanjatve. E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon oko oesa oesu oko v oesu z oesom D oesi oes oesoma oesi v oesih z oesoma M oi oi oem oi v oeh z omi

(Morda bo kdo od udeleencev kdaj naletel na primer, ko samostalnik oko tvori tudi obiajno mnoino (s podaljavo) v srednjem spolu, kadar oznauje stvar, ki je podobna oesu, npr. kurje oko v tem primeru gre sklanjatev kurja oesa, kurjih oes ). Raba samostalnika uho: samostalnik se podaljuje s -s-, spremeni se tudi korenski del besede: E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon U str. 98 DZ vaji 2a, b uho uesa uesu uho v uesih z uesi D uesi ues uesoma uesi v uesih z uesi M uesa ues uesom uesa v uesih z uesi

SKLANJANJE SAMOSTALNIKOV LAS, ZOB, MO

Ti samostalniki imajo v mnoini posebno sklanjatev. Konnice so razen v 2. in 4. sklonu enake kot pri samostalniku ljudje, ki so se ga udeleenci nauili sklanjati e v 3. enoti. Lektor udeleence opozori na naglas, ki je na zadnjem samoglasniku. Lektor naj bo pri razlagi pozoren na pravilno naglaevanje. Udeleenci zaradi podobnosti pogosto zamenjujejo prvi in etrti sklon (lasje lase), zato lahko lektor loevanju teh dveh sklonov nameni e kakno vajo.

OPOZORILO

Samostalniki, kot so bratje, tudentje ..., imajo navadno sklanjatev, naglas je na korenskem delu besede. Udeleenci naj primerjajo naglas pri obeh sklanjatvenih vzorcih (prim. 4. enoto).

132

7
U str. 98 DZ vaji 11, 12
Razlago naveemo ob besedilih Ali ste zadovoljni s svojimi zdravniki? (str. 92).

SVOJILNI ZAIMKI IN POVRATNI SVOJILNI ZAIMEK

Povratni svojilni zaimek rabimo, kadar se nanaa na osebek v povedi. Nikoli ne stoji v osebku oz. povedkovem doloilu, npr.: Svoj zdravnik je zelo prijazen. To je svoj denik. Ustrezna raba svojilnega in povratnega svojilnega zaimka dela preglavice tudi rojenim govorcem. Svojilne zaimke udeleenci e dobro obvladajo. Do te stopnje jih verjetno lektor ne popravlja dosledno, e namesto povratnega svojilnega zaimka rabijo svojilni zaimek. Tudi v prihodnje se raba svojilnega zaimka namesto povratnega svojilnega zaimka ne obravnava kot veja napaka. Sicer pa naj lektor poudari, da kadar v slovenini e rabimo svojilne zaimke, to pomeni, da elimo svojino poudariti. Veinoma pa se o svojini lahko sklepa iz sobesedila in lahko svojilne in povratne svojilne zaimke izpustimo (Poklical bom svojo mamo.). Da je za udeleence bolj razvidno, lahko za prikaz, da se svojina nanaa na osebek, uporabimo zaimke tudi tam, kjer jih navadno izpuamo oz. se izrazimo samo z glagolom. Predlagamo im preprosteje primere, pri katerih se vsebina im manj spreminja, da se lahko udeleenci osredotoijo na obravnavane spremembe: To (on) je moj zdravnik. on + moj = moj To (on) je tvoj zdravnik. on + tvoj = tvoj To (on) je njen zdravnik. on + njen = njen (Jaz) grem k mojemu zdravniku. jaz + moj = svoj Jaz grem k svojemu zdravniku. (Ti) gre k tvojemu zdravniku. ti + tvoj = svoj Ti gre k svojemu zdravniku. Mateja (ona) gre k njenemu zdravniku. ona + njen = svoj Mateja gre k svojemu zdravniku.

Udeleenci opazujejo primere v ubeniku. Ob povratnem svojilnem zaimku lahko zapiejo, namesto katerega svojilnega zaimka so ga uporabili, npr.: K svojemu zdravniku sem el po recept. k mojemu zdravniku + jaz = svojemu e eli, gre lahko tudi ti k mojemu zdravniku. ti + mojemu zdravnik = ostane mojemu OPOZORILO Raba povratnega svojilnega zaimka pri sestavljenih povedih gre po istem pravilu, vendar se morajo udeleenci osredotoiti na posamezni del zloene povedi (oz. na osebek v posameznem delu povedi): Joe Poganik meni, da si njegovi zdravniki ne vzamejo dovolj asa za pogovor. Joe Poganik meni, da se s svojimi zdravniki ne more pogovoriti. Lektor lahko po obravnavi besedil s str. 92, izpie (priredi) nekaj povedi, udeleenci pa naj jih dopolnijo z obema vrstama zaimkov (v pomo naj lektor oznai, pred katerimi besedami naj dodajo (povratni) svojilni zaimek). Primeri povedi Trenutno sem zelo odvisen od zdravstvenih storitev, zato je kritiziranje dela zdravnic in zdravnikov precej nehvalena naloga. Vseeno pa smo ravno bolniki tisti, ki lahko najbolj opozorimo na probleme bolnic. Moti me, da si zdravnice in zdravniki ne vzamejo dovolj asa za bolnika. Pred nekaj leti sem si izbrala splonega zdravnika, zobozdravnika in ginekologinjo. Z veseljem povem, da sem z zdravniki zadovoljna. Zdravniki me posluajo in mi svetujejo. Zdravniki si vzamejo as, da mi razloijo, e esa ne razumem. Reitve mojih zdravnic in zdravnikov naih bolnic svojega bolnika svojega splonega zdravnika s svojimi zdravniki Moji zdravniki Moji zdravniki

133

7
U str. 98 DZ vaja 10
Povratni osebni zaimek je smiselno razloiti pred obravnavo poglavja Glagoli s se/si (U str. 99).

POVRATNI OSEBNI ZAIMEK

Povratni osebni zaimek dela udeleencem manj teav kot povratni svojilni zaimek, saj ga veinoma poznajo e iz anglekega jezika (npr.: I wash myself.). Povratni osebni zaimek uporabljamo, kadar dejanje osebka v povedi zadeva njega samega. Za ponazoritev osebnega zaimka lahko uporabimo zaimek sam, ki sicer ni potreben (in v vseh primerih tudi ni moen), vendar poudarja, da gre za isto osebo, npr.: Poglej se. Poglej (samega) sebe. Svoje napake si teko priznamo. Svoje napake (samemu) sebi teko priznamo. Lektor udeleence opozori na to, da so pri povratnem osebnem zaimku tako kot pri drugih osebnih zaimkih v drugem, tretjem in etrtem sklonu mone tudi kratke oblike. Dolge oblike rabimo v enakih primerih kot pri osebnih zaimkih (sicer rabimo kratke): kadar stojijo na zaetku povedi: Sebe poglej. Sebi dela teave, ne drugim; za predlogom: Okoli sebe je videl bolne ljudi; kadar elimo kaj posebej poudariti (beseda po navadi stoji na koncu povedi ali za poudarjalnim lenkom): Preden kritizira druge, raje poglej sebe. e sebi je natoil kozarec vode. Rad ima samo sebe. Povratni osebni zaimek obravnavamo pred glagoli s se/si, saj se del teh neposredno navezuje na osebne zaimke (glej Glagoli s se/si, U str. 99). Naveznih oblik osebnih zaimkov in povratnih osebnih zaimkov (npr.: zase, vase, nase, predse ...) na tej stopnji e ne obravnavamo, le pojasnimo jih, e na takne primere naletimo.

OPOZORILO

U str. 99 DZ vaje 9, 1320

Te glagole lahko razloimo v kateri koli fazi obravnave enote o zdravju, saj se primeri iz tabel ne navezujejo na doloeno besedilo enote.

GLAGOLI S SE/SI
Pred obravnavo glagolov s se/si priporoamo obravnavo povratnih svojilnih zaimkov (glej zgoraj).

1. Predvidljiva raba se/si

Gre za glagole, pri katerih ima se doloeno slovnino funkcijo, ki jo lahko opiemo oz. izrazimo na drug nain: se/si nadomea predmet v etrtem/drugem ali tretjem sklonu, kadar dejanje osebka zadeva njega samega. Je skrajana oblika povratnega osebnega zaimka (prim. rabo povratnega osebnega zaimka), npr.: Umij se. Lahko ga izrazimo tudi z njegovo daljo varianto (glej zgoraj, razlaga rabe dolge oblike povratnega osebnega zaimka), npr.: Najprej umij sebe, potem pa e otroka. Kadar je izraen tudi predmet, je povratni osebni zaimek v 3. sklonu (umijem si roke); se/si pomeni medsebojnost (recipronost). Izrazimo ga lahko tudi z besedno zvezo drug drugega: Spoznali smo se na morju. = Drug drugega smo spoznali na morju. Pieva si pisma. = Drug drugemu pieva pisma. Poznamo se e dvajset let. = Drug drugega poznamo e dvajset let; se/si rabimo, kadar se neosebno izraamo, npr. kadar gre za splono veljavno pravilo, navado, in noemo izpostaviti osebe. Druga izrazna monost je 1. oz. 3. oseba mnoine. neosebno izraanje (osebek ni izraen): To zdravilo se jemlje po jedi. Preve se govori in premalo naredi. osebno izraanje: To zdravilo jemljemo po jedi. Preve govorimo in premalo naredimo. Ljudje preve govorijo in premalo naredijo. Govorijo, da se bo spremenil sistem zdravstvenega zavarovanja. Tukaj ne smemo kaditi. V kateri smeri pridem do bolninice? O tem veliko piejo v asopisih.

Govori se, da se bo spremenil sistem zdravstvenega zavarovanja. Tukaj se ne sme kaditi. V kateri smeri se pride do bolninice? O tem se veliko pie v asopisih.

134

7
OPOZORILO Ker v teh povedih ni osebka v prvem sklonu, je glagol v tretji osebi. Udeleenci naj bodo pozorni na tvorbo povedi v pretekliku oz. prihodnjiku, npr.: O tem se je veliko pisalo v asopisih. Tukaj se ne bo smelo kaditi. S se tvorimo trpno/pasivno strukturo. trpnik (osebek je izraen): Lekarne se odprejo ob osmih. Te kapljice se dobro prodajajo. tvornik: Lekarne odprejo ob osmih. Te kapljice dobro prodajamo.

Pri razlagi lektor zapie nekaj tovrstnih povedi na listke. Udeleenci jih primerjajo, ugotavljajo, kaj izraajo, in jih razvrstijo v skupine. Pomembno je, da jih znajo prevesti v svoj jezik. V nadaljevanju obravnave lektor pripravi sezname ali listke z glagoli s si/se in udeleenci jih uporabijo v svojih primerih.

2. Nepredvidljiva raba se/si

Pri tej skupini glagolov refleksiv se/si nima nobene posebne funkcije, ampak je del glagola. Te glagole si morajo udeleenci posebej zapomniti. Tudi znotraj te skupine sta dve podskupini: glagoli, ki imajo ob sebi vedno se/si in jih brez tega ni mono rabiti; glagoli s se/si, ki se pojavljajo tudi variantno brez refleksiva, vendar med njimi ni nobene pomenske povezave, so homonimi. OPOZORILO Kadar sta v isti povedi dva glagola s se/si, se rabi le en refleksiv, npr.: bati se, pogovoriti se Boji se pogovoriti z direktorjem. Takni primeri so v rabi redki. Nazadnje omenimo e tiste pare glagolov, pri katerih raba refleksiva popolnoma spremeni pomen glagola, npr. pozdraviti pozdraviti se. Zelo pomembno je, da udeleenci primere prevedejo v svoj jezik, saj morajo v svojem jeziku uporabiti dva razlina glagola, ali poiejo slovenske sinonime (npr. pozdraviti koga = prinesti komu pozdrav; pozdraviti se = ozdraveti, postati zdrav). e nekaj primerov taknih parov: Maja je upala, da ni hudo bolna. = je imela upanje Miha ne loi zelene in rdee barve. = ne razlikuje Katarina se ui angleino. = tudira Anja je rodila herko Mao. = je postala mama Ale pie zelo grdo. = njegova pisava je grda Otroci igrajo nogomet/intrumente. Prosimo, da ne motite pouka. Luka ima angino. Andrej ljubi Sonjo. Gaper je izgubil denarnico. Maja si ni upala k zdravniku. = se je bala Miha se je loil. = ni ve poroen Katarina ui angleino. = pouuje Anja se je rodila 20. novembra 1972. = ima rojstni dan Kako se pie Ale? = kaj je njegov priimek Otroci se igrajo. Motite se, e mislite, da se boste pozdravili brez zdravil. Luka, imej se lepo! Ne ljubi se mi delati domaih nalog. Izgubil(a) sem se. Mi poveste, kje sem?

135

7
Za utrjevanje slovnine snovi lahko lektor pripravi igro s kocko: prinese plakat z vpraanji (glej spodaj), kocko in razline figurice (vsak udeleenec naj ima svojo). Udeleenci meejo kocko in odgovarjajo na vpraanja, ki jih doloi met kocke. Lahko pa lektor vpraanja prepie na listke, ki jih udeleenci na slepo izbirajo. Ob igri vadijo rabo oz. pomen glagolov z refleksivom se/si, razvije pa se lahko tudi prijeten pogovor.
ZAETEK Kaj se bomo igrali? Si lahko zamislite, kakno bo vae ivljenje ez 20 let? Opiite ga. esa si nikoli ne bi drznili vpraati?

S im se ukvarjate v prostem asu?

Na koga/kaj se velikokrat spomnite?

Kateri film ste si nazadnje ogledali? Kaken se vam je zdel?

Katera jed se vam najbolje posrei?

esa se bojite?

Kaj mislite, da si ljudje mislijo o vas?

Opiite najlepi dogodek, ki se vam je zgodil v ivljenju.

esa se veselite?

Izmislite si kratko pesmico/zgodbico v slovenini.

Katerih prireditev se radi udeleujete?

S kom se pogovorite, kadar imate teave?

Ali se dovolj trudite za svoje zdravje? Kaj bi lahko e naredili?

Kdaj ste se zadnji do solz nasmejali? Zakaj?

Se spomnite, kdaj ste se prvi zaljubili? Povejte kaj o svoji prvi ljubezni.

Kje se najbolj spoijete?

Kateri kraj v Sloveniji/v vai domovini/na svetu se vam zdi najlepi?

Ali se strinjate s politiko v svoji dravi? S im se strinjate/ne strinjate?

Kje se vedno dobro poutite?

Katero slovensko besedo ste si najteje zapomnili?

Ali ste se e kdaj zlagali? Zakaj?

Ali ste se e kdaj neprimerno obnaali? Kako ste se potem poutili? Opiite dogodek.

S kom se najvekrat prepirate? Zaradi esa? S kom ste se zadnji skregali?

esa se moramo izogibati, e elimo ohraniti svoje zdravje?

Za katere stvari bi si prizadevali, e bi bili vpliven politik?

Ali se znate sporazumevati brez besed? Pokaite soolcu, da vas boli zob in da ne morete govoriti.

Katere pomembne stvari se trenutno dogajajo po svetu? Natejte tri.

Kam se radi odpravite na izlet?

Ali bi se o svojih problemih posvetovali s psihiatrom? Zakaj ja/ne?

Kaj mislite, o em se najpogosteje pogovarjajo moki oziroma enske?

Igra se je konala!

136

7
U str. 100 DZ vaje 2123
Primeri v slovnini preglednici se delno navezujejo na besedili Ali ste zadovoljni s svojimi zdravniki? (str. 92).

IZRAANJE POUTJA, OBUTIJ STANJA ALI ODNOSA DO KOGA/ESA

Udeleenci gotovo e poznajo nekaj zelo osnovnih besednih zvez ali glagolov, s katerim izraamo svoje obutje do koga/esa. Takne so na primer zveze: imeti rad, ne marati, ljubiti, oboevati , kjer je nosilec tega odnosa izraen kot osebek v 1. sklonu (npr. pela ima rada okoladni sladoled. Ne maram neprijaznih zdravnikov.). e na zaetni stopnji se sreajo tudi z besednimi zvezami biti ve, biti ime, biti vroe, zebsti , in se te zveze uijo kot jezikovne vzorce. Na nadaljevalni stopnji pa natanneje pojasnimo te izraze, pri katerih je nosilec poutja, obutja, stanja ali odnosa do koga/esa v tretjem ali etrtem sklonu (npr.: Vroe mi je. Jaz sem tisti, ki mu je vroe.; Zebe jo. Ona je tista, ki jo zebe.) Obutje, poutje, stanje ali odnos do koga/esa izraamo s polnopomenskimi glagoli: mudi se mi, (ne) ljubi se mi, (ne) da se mi, zebe me, zdi se mi, boli me, pee me, veseli me, skrbi me, privlai me, zanima me z glagolom biti in besedo, ki ga pomensko dopolnjuje: vroe mi je, slabo mi je, vseeno mi je, dolgas mi je, nerodno mi je, prijetno mi je, ni mi lahko, teko mi je, hudo mi je, lepo mi je, jasno mi je, al mi je, sram me je, groza me je

1. Izrazi s polnopomenskimi glagoli

Prva skupina izrazov zajema polnopomenske glagole (mudi se mi, (ne) ljubi se mi, (ne) da se mi, zebe me ), ki se v povedi uresniujejo tako, da ni slovninega osebka (tj. osebka v 1. sklonu), zato je glagol oz. delenik na -l 7 v srednjem spolu, na kar je potrebno udeleence opozoriti pri tvorjenju preteklika in prihodnjika: Mudi se mi v lekarno. Mudilo se mi je v lekarno. (Nosilec tega stanja sem jaz.) Maji se ne ljubi telovaditi. Maji se ni ljubilo telovaditi. (Nosilec tega obutja je Maja.) V drugi skupini so polnopomenski glagoli, s katerimi izraamo obutje ti ob sebi potrebujejo tudi slovnini osebek, torej osebo ali stvar, do katere izraamo svoj obutek; glagol se v tem primeru ravna po tem slovninem osebku ali pa jih dopolnjuje podredna poved: tudij medicine se mi zdi teek. tudij medicine se mi je zdel teek. (Nosilec obutja sem jaz, odnos izraam do predmeta, tj. tudija medicine; slovnini osebek je tudij medicine in po njem se ravna glagol). To primerjamo s povedjo: Zdi se mi, da bo tudij medicine zelo teek.

2. Izrazi z glagolom biti in besedo, ki ga pomensko dopolnjuje

Tudi v teh povedih ni slovninega osebka, zato je glagol oz. delenik na -l v srednjem spolu: Maji je slabo. Maji je bilo slabo. (Nosilec obutja/stanja je Maja.) Sram me je. Sram me je bilo. (Nosilec obutja sem jaz). Lektor naj se razlage loti postopoma: udeleenci sprva opazujejo, kdo je nosilec poutja, stanja ..., kako je izraen (v 1., 3. ali 4. sklonu). V ta namen se lahko uporabi povedi, ki so v ubeniku napisane pred tabelo. Na zaetku naj udeleenci vadijo povedi, v katerih je nosilec v prvi osebi (Zebe me. Vroe mi je.), potem primere z drugimi osebnimi zaimki (Zdravilie Rogaka Slatina nam je zelo ve.) oz. samostalniki (Majo je strah injekcije). V nadaljevanju obravnave udeleenci vadijo pretvarjanje v pretekli/prihodnji as.
7

Tu se gotovo pojavi pomislek o zdruevanju pojmov glagol in spol, saj formalno pri glagolu spola ne loimo, ampak je spol kategorija, ki je lastna deleniku, v naem primeru opisnemu deleniku na l (delal, delala, delalo). Ker je beseda delenik (particip) veini udeleencev teajev manj znana oz. teje razumljiva in delenik veinoma razumejo kot glagol oz. del glagola, kar tudi je, pri pouku govorimo kar o glagolu.

137

7
OPOZORILA Pri zanikanju namesto 4. sklona rabimo 2. sklon, npr. Ano zebe. Ane ne zebe. Zebe jo. Ne zebe je. V povedih, kjer je nosilec stanja v 3. sklonu, ta seveda ostane v 3. sklonu. Mona je tudi raba dolgih oblik osebnih zaimkov, kadar elimo nosilca posebej poudariti, (npr. na koncu stavka, za poudarjalnim lenkom): Zaradi tega bo mene bolela glava, ne pa tebe. Samo tebi se zdi, da slabo izgleda. Besedni red: Boli me roka. Roka me boli. Kjer je mono, lahko udeleenci poiejo povedi z enakim pomenom, v katerih je nosilec stanja v prvem sklonu, npr. Strah me je viine. Bojim se viine. Zanima me literatura. Zanimam se za literaturo. ipd. Izraze je mono rabiti v enostavnih ali vestavnih povedih. Udeleenci lahko primerjajo obe varianti izraanja in opazujejo rabo glagola: Raba v vestavnih povedih (z glavnim stavkom izraamo mnenje, ustveno stanje ipd. do povedanega): Boli me, ko vidim, kako bolniki trpijo. Bolelo me je, ko sem videl, kako bolniki trpijo. Au, boli me. Pazi, bolelo te bo. Veseli me, da si se tako hitro pozdravil. Veselilo me je, da si se tako hitro pozdravil. al mi je, da je prijateljica zbolela. al mi je bilo, da je prijateljica zbolela.

Raba v enostavnih povedih: Glava me boli. Glava me je bolela.

Delo z bolniki me veseli. Delo z bolniki me je veselilo. Prijateljica je zbolela. al mi je zanjo. al mi je bilo zanjo.

DODATNI VAJI: 1. Lektor na listke napie izraz za poutje (ali samo del izraza, npr. brez osebnega zaimka) in e eno besedo, ki se navezuje na zdravje, dele telesa. Udeleenci sestavijo smiselno poved, npr.: Dolgas ... je ..., AKALNICA Dolgas mi je, kadar moram sedeti v akalnici. 2. Lektor na listke napie vpraanja, ki vsebujejo izraze za poutje ... Vsakemu udeleencu da eno ali ve vpraanj. Udeleenec postavi zapisano vpraanje vsem soolcem, vsakemu posebej (soolci odgovarjajo v prvi osebi, pazijo na spremembe, kadar govorijo v preteklem asu), in si zapie njihove odgovore. Na koncu poroa tako, da v povedi vkljui imena soolcev (npr.: Abdula je strah vojne. Ano je strah ka.), ob ponovitvi pa osebni zaimek (Strah ga je tudi hude bolezni. Strah jo je tudi pajkov.). Primeri vpraanj: esa te je strah? esa te je bilo strah, ko si bil(a) majhen/majhna? itn. U str. 101 DZ vaje 24, 26, 27
Izraanje naina z veznikom ne da bi lahko naveemo na besedili Domaa zdravila za zimske teave (str. 93), besedie preostalih primerov pa splono, vezano na tematiko zdravje.

Kaj te zdaj najvekrat skrbi? Kaj misli, kaj te bo skrbelo v prihodnosti?

Kaj te zdaj zanima? Kaj te je zanimalo, ko si bil otrok?

Kakni se ti zdijo zdaj Slovenci in Slovenke? Kakni so se ti zdeli, ko si prvi priel v Slovenijo?

IZRAANJE NAINA
Na ravni besednih zvez izraamo nain s predlogom brez, za katerim stoji samostalnik v drugem sklonu, na ravni stavkov pa z veznikoma ne da bi in tako da. Pred obema veznikoma piemo vejico. Vpraamo se Kako? Na kaken nain?

Izraanje z veznikom ne da bi in predlogom brez

Samostalnike besedne zveze s predlogom brez (navadno je to samostalnik iz glagola/glagolnik) in stavne zveze z veznikom ne da bi imajo isti pomen: Zdravnik je postavil diagnozo brez natannega pregleda = ne da bi me natanno pregledal. Vendar se vseh povedi ne da vedno izraziti na oba naina (Ne da bi vedel, je naredil veliko napako. Brez (svojega) vedenja je naredil napako. Nevede je naredil napako.), vasih pa je treba dodati novo besedo (Od doma je odel brez zajtrka. Od doma je odel, ne da bi pojedel zajtrk/zajtrkoval.). Lektor naj bo na to pozoren pri sestavljanju vaj za pretvarjanje iz ene oblike v drugo.

138

7
OPOZORILI V govorjenem jeziku udeleenci pogosto sliijo tudi napano rabo veznika oz. predloga (pravzaprav gre za zdruitev obeh), npr.: Pozdravil sem se, brez da bi jemal tablete, kar je v SP 2001 oznaeno kot prepovedano. Ne da bi je veznik, to pomeni, da predmet, ki se pojavi ob glagolu, ostaja v 4. sklonu, eprav gre v bistvu za zanikano dejanje: Odel je od doma. Zajtrka ni pojedel. (2. sklon ob zanikanem glagolu) Odel je od doma, ne da bi pojedel zajtrk. (4. sklon ostaja)

Izraanje z veznikom tako da

Veznik tako da izraa: nain: Sobe v bolninici so urejene tak (na tak nain), da se bolniki v njih dobro poutijo; stopnjo: Poutil sem se tak (zelo) slab, da nisem mogel ve delati. Kadar izraamo nain, je tako poudarjen (pri govoru) in od da loen z vejico. Poudarjen je nain ali doloena stopnja, kar je razvidno tudi iz besednega in stavnega poudarka (krepko tiskano). OPOZORILO Z veznikom tako da izraamo tudi posledico. V tem primeru med tako in da ni vejice, oba dela veznika sta nepoudarjena, namesto njiju se lahko uporabi drug veznik za izraanje posledice (zato, torej), prim. izraanje vzroka in posledice v 4. enoti: Sobe v bolninici so urejene, tako da/zato/torej se bolniki v njih dobro poutijo. Izraanje naina lahko obravnavamo ob besedilih Domaa zdravila za zimske teave in Smejte se! Po prebranih besedilih udeleenci svetujejo drug drugemu. Pri svetovanju naj skuajo rabiti tudi strukture za izraanje naina. Primer: Vsako zimo se vsaj enkrat prehladim(o). Kako naj to prepreim(o)? Moni nasveti: Obleci(te) se tako, da te/vas ne bo nikoli zeblo. Obuj(te) se tako, da te/vas ne bo zeblo v noge. Nikamor ne pojdi(te) brez kape. Nikoli ne bodi(te) brez copat. Ne pojdi(te) na obisk, ne da bi se preprial(i), ali je tam kdo prehlajen ali bolan. U str. 101 DZ vaje 2527
Izraanje primerjave: besedie primerov je splono, vezano na tematiko zdravje.

IZRAANJE PRIMERJAVE Izraanje z vezniki kot/kakor/kot da (bi)

Kadar gre za realno, dejansko lastnost, primerjamo z veznikoma kot in kakor, kadar pa gre za nerealno lastnost, primerjamo z veznikoma (veznikima skupinama) kakor da bi in kot da bi. e gre za zvezo dveh povedi (Vaa koa je bolj rdea, kot sem mislil.), piemo pred veznikom vejico, sicer pa ne (Vaa koa je bolj rdea kot po navadi.). Veznika kot in kakor so udeleenci spoznali e pri stopnjevanju pridevnika, ko so opisovali realne lastnosti stvari, oseb. Opisovanje nerealne lastnosti, lahko vadimo tako, da udeleenci s pomojo te strukture drug drugemu izreejo im bolj izviren kompliment, npr.: Ima tako lepo postavo, kot da bi vsako popoldne preivela v fitnesu. Tako lepo govori slovensko, kot da bi pet let ivel v Sloveniji. Ko govori, se mi zdi, kot da bi poslual violonelo.

U str. 101 DZ vaja 27

Izraanje primerjave: besedie primerov je splono, vezano na tematiko zdravje.

IZRAANJE NASPROTJA Izraanje z veznikom namesto da

Udeleenci e znajo izraati nasprotje z nekaterimi prirednimi (ampak, vendar, toda, pa) vezniki, podrednim veznikom eprav in predlogom kljub. Z veznikom namesto da izraamo nasprotje, pa tudi ponujamo drugo, po naem mnenju boljo monost. Gre pravzaprav za nasvet. Nasprotje lahko izraamo tudi s predlogom namesto: Namesto da bi jedel zelenjavo in sadje, je samo sladkarije in sendvie. Namesto zelenjave in sadja je samo sladkarije in sendvie. Vendar takne pretvorbe niso vedno mone: Namesto da bi poslual zdravnikov nasvet, je ukrepal po svoje. Namesto zdravnikovega nasveta

139

7
Besedni red: Z veznikom namesto da lahko zaenjamo prvo (Namesto da bi jedel zelenjavo in sadje, je samo sladkarije in sendvie.) ali drugo poved (Raje pojdi na sprehod, namesto da gleda TV.). Priporoamo, da se izraanje nasprotja obravnava ob slunem besedilu Nasvet prijateljice drugi prijateljici (U str. 90).

Iz slovenske literature
U str. 102 Odlomek iz romana VIDOV ANGEL (Peter Svetina) Pred branjem: Udeleenci si ogledajo sliico v ubeniku. Lektor udeleencem pove, da je deku, ki lei na postelji, ime Vid. Opiejo sliko (Kdo je na sliki poleg Vida? Kaj je narobe z njim?). Med branjem: Najprej se udeleenci osredotoijo na globalno razumevanje besedila (Kaj se dogaja v odlomku?/O em se pogovarjata zdravnik in Vidov oe?) in odgovorijo na vpraanja pod besedilom. Kje lei Vid? V bolninici./Na bolniki postelji. Zakaj je pri zdravniku? Ker si je zvil nogo./Ker ima zvito nogo. Kdo je priel z njim? Oe. Kaj je zdravnik pokazal oetu? Rentgensko sliko./rno piko na kosti./Nezakostenelo tkivo. Kam naj gre Vid, ko ne bo ve mavca? Na Intitut za rakasta obolenja. Kako se pouti oe? Zaskrbljen je./Vznemirjen je./Skrbi ga, da ima Vid res raka. Pri naslednjem branju so udeleenci pozorneji na podrobnosti. Lektor jih spodbudi, naj opazujejo besedie: v besedilu poiejo poimenovanja za dele telesa in besede, ki oznaujejo dejavnosti zdravnika/zdravnikov. Po branju: Udeleenci skuajo opisati vse tri osebe. Lektor jim pomaga tako, da ponudi sezname razlinih (znaajskih) lastnosti. Izberejo tiste, ki veljajo za posamezno osebo glede na prebrani odlomek. Vid je: bolan zvit Zdravnik je: prijazen panien Oe je: jezen brezskrben mole iven zaskrbljen prestraen radoveden korajen vznemirjen bolan skrben vznemirjen prijateljski diskreten len natanen zaspan aroganten prestraen pogumen okuen vesel mrtev pokodovan utrujen laen

REITVE

Sledi pogovor o obutkih, ki jih ima lovek, kadar je bolan (glej vpraanja spodaj, na str. 102).

140

7
VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA
Namen vaj 7. enote 1. vaja: raba samostalnika v ustreznem sklonu in glagolsko vezavo Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. vaja se navezuje na besedili Ali ste zadovoljni s svojimi zdravniki (str. 92). Ker je besedie zelo splono, ni nujno, da vajo reujemo ele, ko smo predelali besedilo. 2. vaja se navezuje na slovnino poglavje Deli telesa (str. 98) in v besediu na temo zdravje in osebna higiena. 3. vaja se navezuje na slovnino poglavje Mnoinski samostalniki (str. 97). 4. vaja se navezuje na slovnine vsebine s str. 97, 98 (posebnosti: pljua, uho, kri), v besediu pa na temo zdravje. Vaje od 5 do 7 zajemajo splono besedie na temo zdravje. 8. vaja se v besediu navezuje na temo zdravje. (Nekatere besede se redkeje uporabljajo, zato je vaja namenjena predvsem ambicioznejim tudentom.) Vaje od 9 do 20 vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo zdravje in skrb za telo (navezavo za 12. vajo, a) primer glej spodaj). 9. vaja se navezuje na slovnino poglavje Glagoli s se/si (str. 99). 10. vaja se navezuje na slovnino poglavje Povratni osebni zaimek (str. 98). 11. in 12. vaja se navezujeta na slovnino vsebino Svojilni zaimki in povratni svojilni zaimek (str. 98). 12. vaja, a) primer se navezuje na besedilo Ali ste zadovoljni s svojimi zdravniki (str. 92). Vaje od 13 do 20 se navezujejo na slovnino vsebino Glagoli s se/si (str. 99). 21. vaja: raba osebnih zaimkov kot nosilcev poutja/obutja/stanja/odnosa v 3. oz 4. sklonu 22. vaja: raba samostalnikov kot nosilcev poutja/obutja/stanja/odnosa 23. vaja: raba samostalnikov in osebnih zaimkov kot nosilcev poutja/obutja/stanja/odnosa 24. vaja: izraanje naina z veznikom ne da bi 25. vaja: izraanje naina, primerjave 26. in 27. vaja: izraanje naina, primerjave in nasprotja 28.30. vaja: razumevanje in raba frazemov in pregovorov Vaje od 24 do 27 se navezujejo na slovnina poglavja Izraanje naina, Izraanje primerjave, Izraanje nasprotja (str. 101) in vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo zdravje in skrb za telo. Vaje od 28 do 30 se navezujejo na rubriko Preobleene besede (str. 89, 94, 95). Vaje od 21 do 23 se navezujejo na slovnino poglavje Izraanje poutja, obutij, stanja ali odnosa do koga/esa (str. 100) in vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo zdravje in skrb za telo.

2. vaja: sklanjanje samostalnikov a) zob, b) las, c) samostalniki 2. enske sklanjatve 3. vaja: raba mnoinskih samostalnikov 4. vaja: raba samostalnika in osebnega zaimka v razlinih sklonih in tevilih 5. vaja: raba modalnih glagolov/izrazov 6. in 7. vaja: raba dovrnih in nedovrnih glagolov 8. vaja: raba samostalnikov 2. enske sklanjatve

9. vaja: raba glagolov s se/si 10. vaja: raba povratnega osebnega zaimka 11. in 12. vaja: raba svojilnega in povratnega svojilnega zaimka 13.20. vaja: utrjujejo rabo glagolov s se/si

141

7
REITVE VAJ 7. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) zdravniku/zdravnikom zdravnika/zdravnikov zdravniku/zdravnikih zdravnikom/zdravniki zdravnika/zdravnike bolnikom/bolniki bolnika/bolnike bolniku/bolnikom bolniku/bolnikom bolnika/bolnike 7. a) b) c) ) d) e) f) bi ... skrbeti misliti smo gledali je ... pregledoval ugotovil so ugotovili pregledati pihal

2. a) Otroci zobe zobe zob b) lase las lasmi c) uinkovitost ugotovitve nevarnost bolezni utrujenostjo dolnosti 3. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) m) n) o) brke jasli jeter kopalk moganih moganov oal opicam pljuih poitnicami prsih sani smui tal tleh tla ustih ust ustih vrata vrat vratih

8. 1) a) eljusti b) dlesni c) obrvi ) sluzi d) dlani e) polt 2) a) kopel b) nezavesti zavesti c) plast ) ui 3) a) sled/sledi b) bojast c) bojazni ) prepovedih d) vest 9. a) Poeem si lase. b) Obleem si obleko. c) Naliim si obraz./Obrijem si brado. ) Pripravim si torbo. d) Obujem si evlje. 10. a) b) c) ) d) e) f) si si se sabo/seboj sebi Sebi sebi sebi

4. Sloveniji osebnega zdravnika njemu nujnih primerih akalnicah vrsto nas recept akanja ljudi zdravniki preiskave specialistu napotnico pljua uesa bolezni krvi vroine diagnoz splonimi zdravniki Bolnikom zdravniki ljudi alternativni medicini splonem zdravniku pozornosti tablete 5. 1) b) 2) c) 3) a) 4) b) 5) b) 6) b) 6. Mone reitve: a) Na pregled boste prili ez tri dni. prihajati priti Zdravnik ravnokar prihaja. b) Vsak dan vzemite eno tableto. jemati vzeti Tablete sem jemal en teden. c) A dobro spite? spati zaspati A hitro zaspite? ) Zdravnik mi je napisal recept. pisati napisati Kaj pie na vratih? d) Spijete liter vode vsak dan? spiti piti Piti morate negazirano pijao. e) Premalo obiskujete savno. obiskovati obiskati Veraj sem obiskal savno.

11. a) Moj tvoj b) svoje svoje c) tvojo svoje ) svojega Svojim d) moji svojem 12. a) svojim moje svojih svojega naih b) tvojo svoje svojem Moja najinim/naim tvoja njenim tvoje 13. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) se zbudi zbudi pelje se pelje se moti moti se bo vrnila bo vrnila ustavite smo se ustavili se piete pie ima se imej je rodila se je rodil smo se izgubili izgubili

142

7
j) k) l) m) n) o) p) r) 14. a) b) c) ) d) e) f) g) h) si upa upa se je zaposlil zaposliti ui se ui dela se dela se zabavajo zabava Mama poee otroka. Mama poee otroku lase. Ali si se poesal(a)? Zdravnik zdravi bolnika. Zdravim se s ajem. Zdravnik zdravi bolniku rano. Zdravim si rano s kremo. Umaknite vozilo! Umaknite se iz vrste! g) h) i) j) k) l) m) n) se / 0/si / 0 si / 0 se se se si se / 0 si

/ / 20. a) se se se si si/0 se 0 se se se si si / / / b) si si se si/0 se 0 si/0 se se se / se 0 se se 21. a) b) c) ) d) e) f) 22. a) b) c) ) d) e) f) g) h) te me me vam mi ti mi mi me vam mi vam nam Otroku Prijateljici Maji Bolnikom Jureta Otroke Zdravnika Gregorja Mojim prijateljem

15. Mone reitve: a) Fant in dekle se poljubljata. b) Zdravniki se pogovarjajo o bolniku. c) Gospa Novak in gospa Perko sta zelo veseli, da sta se sreali. ) Poslavljajo se in si dajejo roke. d) Marko se poslavlja od znancev. e) Prijatelja si redno poiljata elektronsko poto. 16. a) Novo bolninico gradijo e dolgo asa. b) Angino zdravimo z antibiotiki. c) Dobrega zdravnika teko najdemo. 17. a) se ... pouti se je ...oglasila se ukvarja sta se pogovarjala se ... dogajajo se zbuja izogiba se b) se je ... ponesreil se je posreila si je ... opomogel se ... zgodi c) Udeleiti sem se se je ... oblaiti Bliskalo se je sem se naakal ) se je zdanilo se ... spoili ... naspali si je ... izmiljala smo se ustavili se je ... mraiti 18. Primeri reitev: a) Moti me, e kadi. Mo se moti, e misli, da bom nehala kaditi. b) Gospa Kriaj ui na srednji zdravstveni oli. Uim se za izpit. c) Najve Slovenk rodi v ljubljanski porodninici. Najve otrok se rodi, kadar je polna luna. ) Farmacevti ravnokar predstavljajo nova zdravila. Ali si predstavlja, kako deluje ta naprava? d) Odpustili so ga zaradi napake. Ne morem si odpustiti, da sem naredil napako. e) Delam v zdravstvenem domu. Samo delam se, da sem ualjena. 19. a) b) c) ) d) e) f) se se se se se / 0 se / 0 si se

23. Primeri reitev: a) Veselilo me je, da si priel na obisk. Veselilo me bo, e bo priel. b) Rana me zelo pee. Rana me je zelo pekla. c) Srbi me, e nosim volnena oblaila. Srbelo me je, e sem nosila volnena oblaila. ) Boli me, ker se noe pogovarjati z mano. Bolelo me je, ker se ni hotel(a) pogovarjati z mano. d) Privlaijo me nevarna potovanja. Privlaila so me nevarna potovanja. e) Groza me je zaprtih prostorov. Groza me je bilo zaprtih prostorov. f) Sram me je, ker se moj sin ne zna primerno obnaati. Sram me je bilo, ker se moj sin ni znal primerno obnaati. g) Zdi se mi, da imam vroino. Zdelo se mi je, da imam vroino. h) Ne ljubi se mi akati v akalnici. Ni se mi ljubilo akati v akalnici. i) Maji se ne da telovaditi. Maji se ni dalo telovaditi. j) Kdaj vam je slabo? Kdaj vam je bilo slabo? k) Ni mi mar za tvoje teave. Ni mi bilo mar za tvoje teave. l) Vseeno mi je, kam gremo. Vseeno mi je bilo, kam gremo.

143

7
m) Otrokom je v bolnici zelo dolgas. Otrokom bo v bolnici zelo dolgas. n) Nerodno mi je, kadar me vsi gledajo. Nerodno mi je bilo, kadar/ko/e so me vsi gledali. o) Prijetno mi je tukaj. Prijetno mi bo tukaj. p) Ni mi lahko, kadar doivim poraz. Ne bo mi lahko, ko/e bom doivel poraz. r) Jasno mi je, da moram na operacijo. Jasno mi je bilo, da bom moral na operacijo. s) al mi je vsega izgubljenega asa. al mi je bilo vsega izgubljenega asa. 24. a) Peter je el mimo mene, ne da bi me pozdravil. b) Otroci gredo velikokrat v olo, ne da bi zajtrkovali. c) li smo spat, ne da bi veerjali. ) Za operacijo sem se odloil(a), ne da bi dolgo premiljeval(a). d) Bolnik ne more vstati iz postelje, ne da bi mu kdo pomagal. 25. a) 3 b) 5 c) 1 ) 2 d) 4 26. Primeri reitev: a) Obleka mora biti narejena tako, da jo bom lahko nosila ve sezon. b) Sobo sem si uredil(a) tako, da se v njej dobro poutim. c) Naredil(a) bom tako, da bodo vsi zadovoljni. ) Ko je izvedel, da je spet zdrav, je bil tako vesel, da je vse povabil na pijao. d) Marko je el v olo, namesto da bi el k zobozdravniku. e) Tako ga je bilo strah, da so se mu tresle noge. f) Poutimo se, kot da se e dolgo poznamo. g) V lekarni sta stala v vrsti pol ure, tako da so ju e mono bolele noge. h) Sprehajal(a) sem se po mestu, ne da bi elel(a) kaj kupiti. i) Tako so bili ejni, da so takoj popili vso pijao, ki je bila na mizi. j) Napiite, kot so vam predlagali. k) Namesto da bi se veselili, se kar naprej prepiramo. l) Tei morate tako, da ne ovirate ljudi, ki jih sreujete. m) Tako slabo sem se poutil(a), da sem el/la kar spat. 27. a) b) c) ) d) e) f) g) h) namesto da ne da tako da namesto da kot ne da Namesto da tako, da kot 28. 1) a 2) b 3) c 4) b 29. 1) b 2) b 3) a 30. a) kralj mean bera b) Jeza c) Spanec

144

Nai sosedje, naa soseska

TEME oje okolje: dom, sostanovalci, sosedje, ivljenje v soseski opis poti lovek kot voznik in prometne nesree poimenovanja za dele avtomobila dajanje predlogov, utemeljevanje, strinjanje, nestrinjanje dajanje navodil (predvsem za orientacijo v prostoru) SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni) SLOVNICA

pridevniki po pomenu: kakovostni, vrstni, svojilni preglednica: osebni in povratni osebni zaimki, raba naglasnih in naslonskih oblik ki/kateri nedolonik in njegova raba v povedi

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana Nekdo drug (Branko Gradinik)

U str. 103 UVOD V ENOTO

Najprej udeleenci odgovorijo na vpraanje Kdo so ljudje, ki ivijo z vami ali v vai bliini? Nato poiemo besedno druino na besedo sosed (sosedje, soseda, pridevniki sosedov in sosedin, sosednji, soseska ) in besede uporabimo v razlinih kontekstih. V nadaljevanju se pogovarjamo: Ali se dobro ujamete/razumete s svojimi sosedi? Kaj vam je pri njih ve? Ali vas kaj moti? Kaj? Potem pogovor usmerimo v drugo smer in prosimo udeleence, naj pojasnijo razliko med besedama sosed in sostanovalec. Razmiljajo naj tudi ob naslednjih vpraanjih: Ali imate oziroma ste kdaj imeli sostanovalca (v tudentskih letih ali v letih po tudiju)? Opiite svojo izkunjo. Se vam zdi, da je ivljenje s sostanovalcem/ sostanovalko lhko in prijetno? Ali ste se s sostanovalci vedno hitro in dobro ujeli? Ali so vas spravljali ob ivce? Zakaj?

U str. 103 BRANJE BESEDILA DZ vaje 1a, b, 16a

Soba, premajhna za dva

Pred branjem: Udeleenci si ogledajo ilustracijo na str. 103 in jo opiejo: kdo sta osebi na sliki, kaken je prostor, kjer sta, kako se pogovarjata Izmislijo si tudi dialog med njima. Verjetno bodo udeleenci predvideli, da gre za sostanovalca, ki se prepirata zaradi nereda v skupnem stanovanju. Nato pogovor vodimo v novo smer, in sicer se lotimo problematike najemanja stanovanja, npr. z vpraanji: Kaj naredite, ko elite iveti v stanovanju, pa nimate denarja, da bi ga kupili? Kaj plaujete? Kdo ste? Kako imenujemo lastnika stanovanja? Kaj naredi lastnik s stanovanjem? Ali lahko lastnik spremeni viino najemnine? Kaj lahko naredi z najemnino? Pri tem razloimo nekaj besedia, ki se nanaa na ivljenje v prilonostnih stanovanjih: besede iz besedila: najemniko stanovanje oglas lastnik stanovanja najemnina poviati najemnino stroki, deliti si stroke besede, ki jih lahko dodamo: najeti, oddati dati oglas, iskati prek malega oglasa podnajemnik visoka/nizka najemnina

Branje: Lektor opozori udeleence, da eno besedilo sporoa o pozitivni izkunji, drugo pa o negativni. Udeleenci ugotovijo, katero je katero. Nato iejo odgovore na vpraanja ob besedilu.

145

8
MONE REITVE Po branju: Ali so Mateja, Igor in njegov brat zadovoljni s svojimi sostanovalci? Mateja je zadovoljna, Igor in njegov brat pa ne. Kaj je Mateja povedala o svoji sostanovalki? Da sta se hitro ujeli in da imata veliko skupnih interesov. Zakaj sta se Igor in njegov brat odloila za sostanovalca? Ker je lastnik povial najemnino in je nista mogla ve plaevati; s sostanovalcem sta si elela deliti stroke. Kaj ju moti pri njunem sostanovalcu? Nima smisla za red in udno se vede; vasih je cel dan tiho, vasih sredi noi pripelje razigrano drubo. Po branju predlagamo tudi humorno oz. popestritveno dejavnost, v kateri si morajo udeleenci sestaviti vpraanja za svojega bodoega sostanovalca; tega nato iejo med svojimi soolci. Na koncu poroajo, s kom bi si najraje delili stanovanje in zakaj. U str. 103 RAZLAGE FRAZEMOV DZ vaja 26

Preobleene besede
ivljenje s sostanovalcem ni maji kaelj. ivljenje s sostanovalcem ni enostavno. S sostanovalcem sva se hitro ujela. S sostanovalcem sva se hitro in dobro razumela. Moj sostanovalec me spravlja ob ivce. Moj sostanovalec me jezi in dela zelo nervoznega.

U str. 104 GOVORJENJE Pogovor BZ str. 111 Mesto, soseska

Pogovarjajte se s soolci. Kakna je soseska, v kateri ivite?

Preden se zanejo udeleenci pogovarjati ob navedenih vpraanjih, poiejo asociacije na besedo soseska. Skupaj tudi ugotovijo, kaj so znailnosti urejene soseske (pri tem natejemo besede kot npr. plonik, kolesarska steza, zelenica). Sledi pogovor, ki ga usmerjajo vpraanja na vrhu strani 104. Druga monost je, da se udeleenci postavijo v vlogo novinarjev in s pomojo vpraanj anketirajo soolce in lektorja; e pa je dovolj asa, se lahko naredi anketa tudi med udeleenci iz drugih (vijih) skupin teaja ali, e se uijo slovensko v Sloveniji, med nakljunimi mimoidoimi na ulici. O rezultatih ankete napiejo lanek.

U str. 104 BRANJE BESEDIL DZ vaji 1c, S str. 114 Osebni zaimki in povratni osebni zaimek BZ str. 111 Promet

V mestih ima veliko ljudi teave s prometom in Divje parkiranje na zelenici

Pred branjem: Najprej si udeleenci ogledajo fotografijo na ploniku parkiranega avta (najbolje je, da jo lektor povea, tako da e ne vidijo obeh besedil) in poskusijo predvideti vsebino lanka, ob katerem je takna fotografija objavljena. Pogovor usmerjamo z naslednjimi vpraanji: S kaknimi teavami se sreujemo, e ivimo v mestu? Kaj med drugim lahko poveste o prometu? Ali ste e opazili oznako P + R (Park and ride)? Bi znali to prevesti v slovenino? (Parkiraj in se pelji z avtobusom.) Udeleenci si pomagajo z naslednjimi besedami (nekatere med njimi se pogosto pojavljajo tudi v javnih obvestilih o stanju na cestah): gost promet oviran promet teko promet prometna konica peec kolesarska steza parkirna hia

prometni zastoj/zamaek voznik plonik parkirni prostor kolesar zelenica

javno parkirie

javna prevozna sredstva

mestni avtobus

146

8
Branje: Ob branju udeleenci iejo odgovore na zastavljena vpraanja. MONE REITVE Kje je prepovedano oziroma omejeno parkiranje? V srediu Ljubljane. Kako se imenuje akcija, ki naj bi voznike prepriala, da pustijo avto na parkiriih zunaj mesta? Parkiraj in se pelji z avtobusom. Zakaj se ljudje ne vozijo radi z mestnimi avtobusi? Ker je akanje na avtobuse predolgo./Ker je treba predolgo akati avtobus. Kje so zaeli parkirati vozniki? Na zelenicah in plonikih/kjer najdejo prostor. Zakaj se pritoujejo stanovalci Emonske ulice? Ker se je lepa zelenica spremenila v blatno povrino./Ker so vozniki uniili zelenico. Druga monost je, da udeleence razdelimo v dve skupini: ena dobi besedilo v orannem okvirju (tj. V mestih ima veliko ljudi teave s prometom ), druga pa lanek Divje parkiranje na zelenici. Na vsakem besedilu lektor podrta nekaj kljunih besed. Skupini prebereta vsaka svoje besedilo in udeleenci se posvetujejo, e esa ne razumejo. Nato sestavijo takna vpraanja, da je odgovor podrtana beseda. Npr.: V mestih ima veliko ljudi teave s prometom. S im imajo teave ljudje v mestih? Sledi branje: ena skupina bere in druga poslua, potem si zamenjata dejavnosti. Potem pa druga drugi postavljata vpraanja po podrtanih besedah. Ko je ta dejavnost konana, si ogledata e zapise drugega besedila v ubeniku. Po branju: Sledi igra vlog s strani 105. U str. 105 GOVORJENJE IN PISANJE Igra vlog BZ str. 111 Predlog, Strinjanje, Nestrinjanje, Utemeljevanje

Odigrajte sestanek prebivalcev Emonske ulice.

Udeleenci se identificirajo s prebivalci/prebivalkami Emonske ulice, ki se spoprijemajo s problemom parkiranja na zelenici. Naloga udeleencev je, da se poskusijo odloiti, kako bi ta problem reili. Lektor udeleence opozori na to, da je na sestankih zelo pomembno, da znamo kaj predlagati, emu nasprotovati ali se s im strinjati in da znamo svoje ideje utemeljiti, zato pripravi iztonice za izraanje predloga, strinjanja, nestrinjanja in utemeljevanja. Mednje vkljui tudi vzorce za izraanje mnenja, ki jih udeleenci e poznajo. Izobesi jih na ve mest po razredu.

U str. 105 Vabilo

Sestavite vabilo za sestanek prebivalcev Emonske ulice.

Sledi pisanje vabila na sestanek (prim. 4. enota, str. 55). Lektor opozarja na elemente, ki so znailni za uradno vabilo: koga vabimo, zakaj, kdaj in kam, kdo vabi. Zanimivo je, e vabilo piejo udeleenci na veji plakat ali na tablo v dveh skupinah, nato pa skupini druga pri drugi preverita, kako sta ga napisali, ele potem lektor doda svoje pripombe in popravke. Preden se udeleenci seznanijo s predlogi za reitev problema, navedenimi v ubeniku, poskusijo sami predlagati kakno reitev. e je treba, lektor skupaj z udeleenci pregleda besedie, ki bi utegnilo povzroati teave: koliek, koliki (elezni koliki) avtomobilska guma prerezati gume pajek tabla, opozorilne table betonske kocke tlakovati z betonskimi kockami lisice upan, upanja mestna obina redar Sledi branje predlogov. Udeleenci se vivijo v osebe, ivee v soseski. Preberejo vsak svojo vlogo v 1. osebi in poroajo, kdo so. e je treba, lektor e kakno vlogo doda.

147

8
Primeri: Gospod Stevens je tujec, ki je najemnik stanovanja. eli pomagati, reiti problem, vendar ne zna dobro slovensko. Gospod in gospa Jezerek. Premoen par, oba sta zdravnika, imata tri otroke. Razlagata, da bi problem najbolje reili, e bi redarji voznikom zaraunali visoke kazni. itn. Nazadnje se sestanek odigra. Udeleenci naj sestanek sklenejo z glasovanjem za najboljo reitev. Dejavnost je tudi primerna za snemanje s kamero, e ima lektor to monost. Lektor med samo igro vlog napak ne popravlja, ampak udeleence spodbuja, naj govorijo sproeno, spontano, napake pa si zapisuje na list (e seveda dejavnosti ne snema s kamero). e smo dejavnost posneli, si lahko udeleenci ogledajo posnetek in ob predvajanju opazujejo svoj nain govorjenja v slovenini. Do naslednje ure lektor naredi pisni povzetek napak, udeleenci jih na podlagi zapisa popravijo. Nadgradnja: Udeleenci napiejo sestavek z naslovom Moja soseska. Sestavek usmerjamo z dodatnimi navodili: Opiite kraj/blok/hio, kjer ivite. Kdo so vai sosedje? Kakni so? Ali se z njimi dobro razumete ali imate kakne teave? Kako reujete skupne probleme? (Navedite tudi kaken konkreten primer.) Kakna je vaa soseska? Ali ste zadovoljni s prometno ureditvijo, z javnimi prevozi ? Ali imate dovolj zelenih povrin, trgovin, ol ? Kaj bi v soseski spremenili, e bi lahko? U str. 106 POSLUANJE BESEDILA DZ vaja 16c BZ str. 112 Kako pridem do ? Kje je ?

Kje je moj avto? Posluajte naslednji dialog.

25, 26 27, 28

Mojega avta ni ve. Ali mi ga je odpeljal pajek? (v zbornem jeziku) Mojega avta ni ve. Ali mi ga je odpeljal pajek? (v nareju)

Pred posluanjem: Lektor prinese zemljevid mesta, kjer poteka teaj, in udeleenci drug drugemu opisujejo, kje stanujejo, ali kje je kakna za njih zanimiva lokacija, preostali sledijo opisu po zemljevidu. Pred posluanjem 1. dela besedila: Pogovarjamo se ob vpraanjih: Ali vozite? Kakne so vae izkunje s parkiranjem v mestu? Posluanje 1. dela besedila: Udeleenci ugotovijo, kaj se je zgodilo gospodu Turku. Po posluanju 1. dela besedila: Udeleenci napiejo kratek povzetek dialoga. Posluanje 2. dela besedila: Lektor z udeleenci ponovi naine za izraanje poti (greste/pojdite, nadaljujete/nadaljujte naravnost, naprej po cesti, mimo , (v kriiu) zavijete/zavijte levo, desno ...) in potem zavrti posnetek. Udeleenci si ob posluanju zapisujejo izraze, s katerimi se v dialogu pojasnjuje pot. Ob ponovitvi/ponovitvah posnetka udeleenci oznaijo pot na zemljevidu. Po posluanju: Igranje dialoga: prvi par naj dialog odigra im bolj dobesedno. Drugi gledajo in posluajo. Potem udeleenci im bolj dobesedno dialog vekrat odigrajo, pri emer lektor za vsako vnovino uprizoritev skraja as (ree npr., da bo gospodu Turku zmanjkalo baterije ali impulzov na mobilnem telefonu). Besedilo, posneto v pogovornem jeziku oz. dialektu Za to isto besedilo smo se odloili, da ga posnamemo tudi v pogovorni razliici, prav zato, da bi udeleencem pribliali realno podobo pogovora oz. jim predstavili eno od razliic slovenskih nareij. Odloitev se je izoblikovala, ker gospod Turk, ki nastopa v besedilu, ni iz Ljubljane. Tistim udeleencem, ki poznajo ljubljanski govor, bo lahko e bolj zanimivo dejstvo, da bodo sliali govor posavskega nareja, gospod pa ima ljubljansko registracijo. Govorec v vlogi gospoda Turka prihaja namre iz Zagorja ob Savi, kjer imajo vozniki e vedno ljubljanske registrske tablice. Pred posluanjem lektor pove nekaj znailnosti govorjenega jezika, (npr. v osrednjem delu Slovenije so pogoste vokalne redukcije, samo nekaj kilometrov iz Ljubljane se e govori druge govorne variante ; lektor pa opie tisti govorjeni jezik, ki ga sam pozna oz. ga udeleenci njegovega teaja sliijo v svoji okolici).

148

8
Monosti dela z verzijo istega besedila v pogovornem jeziku in dialektu Udeleenci verzijo v pogovornem jeziku lahko posluajo samo za vtis, tako da lahko zraven tudi berejo zapis knjine razliice (glej zapis govorjenih besedil, Ubenik, str. 147148). e jih tematika pritegne, lahko ob naslednjem posluanju oznaijo tiste besede/besedne zveze, ki odstopajo od zapisa v knjinem jeziku. Skupine, ki so dobre in pripravljene na izziv, lahko to vajo in reevanje nalog v celoti izvedejo samo s pogovorno razliico. U str. 106 BRANJE BESEDIL O pravilih

Bivati v nekem okolju skupaj z drugimi ljudmi pomeni tudi spotovati doloena pravila.
Pred branjem: Udeleenci poskusijo definirati, kaj so pravila. Branje: Besedilo preberemo, udeleenci vpraajo za pomene besed, ki jih ne razumejo. Po branju: Udeleenci povejo, katera pravila jih v ivljenju spremljajo in katera si dovolijo kriti.

U str. 107 S str. 116 Nedolonik BZ str. 110 Deli avtomobila

Kako je z vedenjem na cesti?

Pred branjem: Udeleenci, ki so sami vozniki, se gotovo znajdejo tudi v vlogi stranke v avtomehaninem servisu in zato radi povpraajo za poimenovanja razlinih delov pri avtomobilu. Pogovor nato usmerjamo z naslednjimi vpraanji: Kaken voznik ste radi vozite hitro, poasi, previdno? Ste mirni, ivahni? Ali komentirate vonjo drugih voznikov? In za tiste, ki ne vozijo: Kaken sovoznik ste zaupate vozniku ali komentirate njegovo vonjo? Nato skupaj sestavimo seznam napotkov/opravil pred vonjo in med vonjo: PRED VONJO preveriti olje, gorivo pripeti se z varnostnim pasom prigati motor, lui ... MED VONJO spotovati/upotevati prometne predpise ...

REITVE

Branje in reevanje: Tokrat je besedilo popackan list nasvetov za varno vonjo. Udeleenci prepiejo nasvete. Nujno je spotovati prometne predpise. Ne pozabite preveriti, ali imate dovolj goriva. Ne smete neudobno sedeti, saj slaba dra telesa kodi hitrim refleksom. Preden zanete voziti, se pripnite z varnostnim pasom. Med vonjo je obvezno imeti prigane lui. Po branju: Udeleenci e sami dodajo kaken nasvet. Lektor ponudi iztonice, navee pa se lahko tudi na slovnino obravnavo rabe nedolonika. Prepovedano je Morate Ni vam treba Ne smete Treba je Nujno je Obvezno je Ne pustite Ne dovolite Prepovejte ... Dobro je Koristno je Splaa se Vredno je

149

8
U str. 107 BRANJE BESEDILA IN STRIP S str. 115 Oziralni zaimek: ki, kateri

Kaj se zgodi, e pravil ne spotujemo? in Nesrea zaradi prehitre vonje

Pred branjem in reevanjem: Udeleenci se ob tej temi nauijo e druge besede v zvezi s prometom (gl. Besedni zaklad, str. 111). Osredotoimo se na naslednja pomenska polja: vozila, udeleenci v prometu, znaki na cestah, glagoli, s katerimi opisujemo vonjo, besede, ki jih je dobro vedeti ob prometni nesrei Nato udeleenci zberejo/napiejo seznam monih razlogov za prometno nesreo. Ogledajo si ilustracije, jih opiejo in pri tem uredijo po vrstnem redu. Pri opisovanju jim za pomo lektor lahko ponudi e naslednje besede: izgubiti oblast/kontrolo nad avtom zanaati avto zanaa na mokri cesti zaleteti se biti ranjen, biti pokodovan pokodovanec, pokodovani mimoidoi reevalec Branje in reevanje: Udeleenci preberejo dele besedila, jih poveejo z ustrezno sliko in sestavijo zgodbo v loginem zaporedju.

REITVE

1 Na lokalni cesti blizu Kamenice se je v etrtek zveer zgodila huda prometna nesrea, v kateri sta se pokodovali dve osebi. Voznik kode favorit, 25-letni Mariboran, je zaradi prehitre vonje izgubil oblast nad vozilom in na ovinku ga je zaelo zanaati. 2 Z vso mojo se je zaletel v betonsko ograjo ob cesti.

3 Pri tem je bila njegova 20-letna sopotnica huje ranjena, on sam pa laje. Prvo pomo jima je nudil mimoidoi M. B.,

4 ki je tudi obvestil reevalce in policijo. Ranjenca so odpeljali v bolninico v Maribor.

5 Zaradi odstranjevanja posledic nesree je bila cesta zaprta za ves promet do 22. ure. Ocenjujejo, da je nastalo za 1000 evrov kode.

Nadgradnja: Lektor iz asopisne rubrike rna kronika izbere e nekaj kratkih novic/ vesti. Pri tem je nujno opozoriti, da je vsebina taknih novic lahko tragina in zato neprijetna za delo v razredu. Kljub temu pa se med novicami znajdejo tudi besedila, ki imajo v sebi nekaj humorja, in takna naj izbere lektor. Poleg tega ta besedila opisujejo dogodke, ki se lahko pripetijo vsakomur, in je dobro, da se udeleenci znajdejo tudi v situacijah, kot so nesrea, kraja, poar ipd. Vaja: Vsak udeleenec dobi lanek iz rne kronike in list z vpraalnicami kdaj, kje, kdo, kaj se je zgodilo, zakaj, kako. V lanku poie kratke odgovore na dane vpraalnice ter na list napie tudi nekaj kljunih besed iz lanka. Liste nato premeamo in spet razdelimo udeleencem. Zdaj s pomojo odgovorov in besedia vsak poskusi rekonstruirati vsebino novice. Nazadnje sledi primerjava z izvirnimi novicami. Naslov lanka: Kdaj? Kje ? Kdo? Kaj se je zgodilo? Zakaj? Kako? Kljuno besedie:

150

8
U str. 108 POSLUANJE BESEDIL DZ vaja 16b

Ob posluanju dopolnite.

Slovenci na cesti Ljubo Zajc, vodja sektorja 30 Slovenci na cesti za cestni promet: Kakni pa so Slovenci kot vozniki? primarij doc. dr. Marjan Bilban: Kakni pa so Slovenci kot vozniki? Pred posluanjem: Udeleenci najprej sami povejo, kakni se jim zdijo Slovenci kot vozniki. Pri tem jih primerjajo z vozniki v svojih dravah. Nato odgovorijo na tri vpraanja, zastavljena na vrhu strani 108. Potem tiho preberejo besedili, ki ju bodo morali ob posluanju dopolniti. Pred posluanjem tudi razjasnimo pomen neznanih besed.

29

REITEV

Posluanje izjav in reevanje: Manjkajoe besede v izjavi L. Zajca: dovoljeno ustaviti utrujenost droge. Manjkajoe besede v izjavi dr. M. Bilbana: pod vplivom alkohola tipinih znakov krvi droge ali zdravila pregledom Po posluanju: Lektor preveri razumevanje. Udeleence razdeli v dve skupini; vsaka poskua im natanneje obnoviti eno od izjav.

U str. 108 DZ vaji 25, 26 RAZLAGE FRAZEMOV

Preobleene besede
Kaj so jekleni konjiki? To so avtomobili ali motorna kolesa. Kdo so nedeljski vozniki? To so vozniki, ki vozijo redko, navadno samo ob vikendih, in veljajo za slabe oz. poasne voznike. Kdo so kifeljci (pog.)? To je pogovorna beseda za policista.

U str. 109 BRANJE BESEDILA Anketa

Poglejte si, kakno anketo so naredili med Slovenci

Pred branjem: Anketa se navezuje na prejnji besedili. Z udeleenci se pogovarjamo o tem, kaj je pomembno pri branju takne ankete: informacije so izraene z besedami in drugimi znaki (tevilkami, odstotki, grafi ); nekatere so eksplicitne, o drugih lahko sklepamo. Branje: Ob branju udeleenci naglas razbirajo informacije, navedene v grafih, npr. Veina Slovencev misli, da so povpreni vozniki, 20 % jih misli, da so slabi, in samo 12 % Slovencev misli, da so dobri vozniki. Po branju: Udeleenci reijo nalogo:

REITVE

1. ni res, 2. ni podatka, 3. res je, 4. res je Po reevanju udeleenci e primerjajo anketo s svojim mnenjem in mnenjem policista: V katerih pogledih se vaa mnenja in mnenje policista ujemajo z anketo? Ali se vae in policistovo mnenje v em razlikuje od mnenja anketiranih?

U str. 110, 111, 112

hupa

BESEDNI ZAKLAD
(vzvratno) ogledalo volan

smernik registrska tablica sede prestavna roica

rona zavora

plin zavora sklopka

prtljanik kolo, guma odbija izpuna cev

151

8
Slovnica
U str. 113 DZ vaja 11
Besedie primerov je splono, vezano na tematiko okolja in prometa. Vsebino lahko obravnavamo v katerem koli delu enote.

PRIDEVNIKI PO POMENU: KAKOVOSTNI, VRSTNI, SVOJILNI

Najprej udeleenci ponovijo, kaj vse e vejo o pridevniku kot besedni vrsti: ujema se s samostalnikom v sklonu, spolu in tevilu (prim. str. 15, 17); v slovarju najdemo zapis za obliko mokega spola (prim. str. 12); pridevnike lahko stopnjujemo (prim. str. 44); v zvezi z besedotvorjem gotovo prepoznavajo naslednje pretvorbe: Ana Anin, Rok Rokov ; komunikativen komunikativnost ; Slovenija slovenski ; gotovo tudi razumejo vpraalnice kaken, kateri, igav. Lektor pred obravnavo pove, da delajo pravzaprav sintezo znanja o pridevniku, teie obravnave je pomen pridevnika.

Kakovostni pridevniki
Kakovostni pridevniki odgovarjajo na vpraanja kaken, kakna, kakno in izraajo lastnost (prijetna soseska), barvo (rde avto), obliko (ozka pot) in stanje (pijan voznik, zasedeno parkirie) predmeta, pojma ali osebe. Kakovostne pridevnike lahko stopnjujemo: Naa soseska je prijetneja kot vaa. Bolnik je bil e bolj rde kot prej. To je najoja ulica v mestu. Sopotnik je bil manj pijan kot voznik. Nadgradnja: Izraajo lahko tudi snov (jeklen most), vendar so ti pridevniki pogosto rabljeni v stalnih besednih zvezah in zato prehajajo v vrstne (jekleni konjiek). Snovni pridevniki se navadno ne stopnjujejo.

Vrstni pridevniki
Vrstni pridevniki odgovarjajo na vpraanja kateri, katera, katero in izraajo vrsto predmeta, pojma ali osebe. Navadno nastopajo v stalnih besednih zvezah: mestni potniki promet, parkirna hia, javna prevozna sredstva, predsedniki kandidat; poleg tega so vrstni tudi pridevniki, ki jih tvorimo iz zemljepisnih imen (na -ski, -ki): Emonska ulica, Traka cesta, slovensko mesto. Vrstni pridevniki na -ski in -ki, tvorjeni iz zemljepisnih imen, se piejo z malo zaetnico, razen kadar uvajajo novo poimenovanje, npr. ime ulice (Slovenija slovenski: slovensko mesto, Slovenska cesta). Vrstnih pridevnikov ne moremo stopnjevati. Nadgradnja: Vrstni pridevniki so najvekrat tvorjeni iz samostalnikov: mesto mestni, promet prometni, otrok otroki, jutro jutranji, nedelja nedeljski, vrstni pridevniki pri hrani so tudi na -ov/-ev/-ni sirov, krompirjev, jagodov/jagodni Udeleence opozorimo, da v SSKJ ne najdejo oblik na -ni, ampak so te oblike v slovarju napisane v obliki na -en (V SSKJ: mesten, prometen, jagoden ). Primerjamo lahko rabo kakovostnega in vrstnega pridevnika: prometni znak = stalna besedna zveza vrstni pridevnik; ne moremo rei zelo prometni znak; prometen odsek ceste ali Ta odsek ceste je zelo prometen. kakovostni pridevnik; lahko ga rabimo v funkciji povedkovega doloila in lahko ga stopnjujemo. Po obliki se torej razlika med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki izraa le v mokem spolu ednine: vrstni pridevniki se konajo na -i; razen e omenjenih mejnih primerov, npr.: Kateri liker je to? Borovniev. DZ vaja 12

Svojilni pridevniki
Svojilni pridevniki izraajo svojino oziroma lastnino in odgovarjajo na vpraanje igav, igava, igavo. Konujejo se s konnicami -ov/-ev (-ev za -c-, --, --, --, -j-) za moki in srednji spol ter na -in za enski spol. Tvorimo jih iz samostalnikov, ki poimenujejo osebe (tj. iz osebnih imen in priimkov: Miranov, Andrejev, Ninin, Tometov, Primoiev, Janev (pozor: ne Janin); iz drugih poimenovanj za osebe: sosedov, sosedin. Velika zaetnica pri svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz lastnih imen, se ohranja. Tudi svojilnih pridevnikov ne stopnjujemo. V tabeli so med primeri navedeni tudi svojilni zaimki.

152

8
Lektor opozori na prehod glasu oziroma rke c v predkonnikem delu besede: voznica vozniin, Matic Matiev. Drugi nain izraanja svojine je z rabo desnega prilastka; ta se uveljavlja, kadar elimo izraziti lastnika z vebesedno besedno zvezo (To je avto Mirana Primoia. To je avto mojega prijatelja Mirana Primoia.) ali kadar so lastniki pojmovani kot skupina ljudi (pritoba sosedov, zbiralie mladine). V pogovornem jeziku svojino vekrat izrazimo kar s predlogom od in samostalnikom v 2. sklonu: Matiev od Matica; sosedje od sosedov. Prehajanje med vrstami: v nekaterih primerih, kot sta npr. Preernov trg, Jakopieva ulica, ulica in trg nista svojina oseb, temve sta poimenovana po teh osebah, ne moremo se vpraati igav trg je to? igava ulica je to? v taknih primerih gre za vrstni pridevnik. Za razliko pa gre v primerih, kot sta Preernova poezija in Jakopieva slika za duhovno last, torej sta pridevnika svojilna. Nadgradnja: So pa tudi mejni primeri, npr. Sizifovo delo, Ahilova peta ipd., kjer je svojina zabrisana in gre za preneseni pomen, tu SP 2001 dovoli tako vrstni kot svojilni pridevnik in pisanje tako z veliko kot tudi z malo zaetnico. DODATNA VAJA: Udeleencem pripravimo listke s samostalniki, iz katerih naj tvorijo razline oblike pridevnikov in jih razvrstijo v tri pomenske skupine, nato pa uporabijo v smiselnih primerih. Kakovostne pridevnike naj poiejo iz samostalnikov na -ost (nevarnost nevaren ), vrstne iz samostalnikov npr. v zvezi z mestom in prometom (mesto mestni, promet prometni ), svojilne pa iz svojih imen in priimkov (Abdul Abdulov, Fric Friev, Natalija Natalijin, Niki Nikijin, Smole Smoletov ) ter iz poimenovanj za udeleence prometa (kolesar kolesarjev ). U str. 114 DZ vaje 1318
Besedie primerov je delno vezano na besedila Divje parkiranje na zelenice in sestanek prebivalcev (str. 104 in 105).

OSEBNI ZAIMKI IN POVRATNI OSEBNI ZAIMEK

Na tem mestu se e enkrat ponovi vse oblike osebnih zaimkov in povratnega osebnega zaimka ter rabe dolgih (naglasnih) in kratkih (naslonskih) oblik. Kratke oblike rabimo v nenaglaeni poziciji, navadno v sklopu naslonskega niza, ki se pojavlja na drugi logini enoti stavka: elim si jih spoznati. Zadnji so me povabili na sestanek. Dolge (naglasne) oblike rabimo: za predlogi: Zaradi njih se je zelenica spremenila v blatno povrino. kadar elimo osebni ali povratni osebni zaimek posebej poudariti: Ne poznam njega, ampak njo. Sprauje mene ali njo? Ne razumem ne sebe ne njih za nekaterimi drugimi besedami oziroma lenki, npr. za tudi, celo, samo : Tudi njega ne poznam. v kratkih odgovorih: Komu so poslali vabilo? Tebi in meni. e ima osebni zaimek samo eno obliko, se lahko ta rabi v sklopu naslonskega niza ali samostojno: Zadnji so naju povabili. Koga so povabili? Naju. Dobro poznavanje oblik osebnih zaimkov je nujno, e elijo udeleenci brez teav rabiti oziralne zaimke.

U str. 115 DZ vaje 1921

Besedie primerov je vezano na tematiko prometnih nesre (str. 107).

OZIRALNI ZAIMEK: KI, KATERI

Z oziralnim zaimkom ki/kateri pojasnimo lastnost, ki se nanaa oziroma pripada doloeni samostalniki besedi (besedni zvezi) v stavku. Oziralni zaimek izraa sklon samostalnika, na katerega se nanaa:

153

8
Mladi voznik je imel nesreo. Voznik je vozil prehitro. = 1. sklon Mladi voznik, ki je vozil prehitro, je imel nesreo.
= samostalnika beseda, ki jo pojasnjujemo, je na zaetku stavka ki = oziralni zaimek v 1. sklonu ki je vozil prehitro = oziralni stavek, v tem primeru je vrinjeni loujemo ga z vejico na obeh straneh

Zaneslo ga je na mokri cesti. Ceste ni dobro videl zaradi megle. = 2. sklon Zaneslo ga je na mokri cesti, ki je ni dobro videl zaradi megle.
= samostalnika beseda, ki jo pojasnjujemo, je na koncu stavka ki je = oziralni zaimek v 2. sklonu ki je ni dobro videl zaradi megle = oziralni stavek zakljune povedi

Oziralni zaimek sklon samostalnika, na katerega se nanaa, izraa na dva naina: e je ta samostalnik v 1., 2., 3. in 4. sklonu brezpredlone rabe, rabimo obliko ki, v 2., 3. in 4. sklonu ob njem tudi naslonski osebni zaimek (glej primera zgoraj). e pa je ta samostalnik v katerem koli sklonu predlone rabe, rabimo obliko kateri, ki je v bistvu pridevniki zaimek in sklon izraa s konnicami kot pridevniki: Kolesar ni imel prigane lui. Vozil sem proti kolesarju. = predlona raba, 3. sklon Kolesar, proti kateremu sem vozil, ni imel prigane lui. Zveza v/na + kateri v 5. sklonu se pogosto nadomea z oziralnim prislovom kjer, ki se tudi pojavlja v vezniki vlogi: Cesto, na kateri je bila nesrea, so za nekaj asa zaprli. = kjer Nadgradnja: Oziralnega zaimka kateri pa ne rabimo izkljuno za predlogi, temve tudi, da se izognemo pomenu, ki je lahko dvoumen: Sreal je soseda, ki mu je posodil kolo. Sreal je soseda, kateri mu je posodil kolo. Sreal je soseda, kateremu je posodil kolo. DODATNA VAJA: e pred natannejo razlago lahko lektor spodbudi udeleence, naj po svojem obutku poskusijo zdruiti dve povedi v eno, vestavno (npr. Mladi voznik je imel nesreo. Voznik je vozil prehitro.). Udeleenci bodo to poskuali storiti na razline naine (Mladi voznik je imel nesreo, ker je vozil prehitro./Voznik je vozil prehitro, zato je imel nesreo. itn.) Zelo verjetno je, da bodo poskuali uporabiti tudi oziralne zaimke. e se to zgodi, lektor na njihove primere navee razlago. e pa se udeleenci sami zdruevanja z oziralnimi zaimki ne spomnijo, lektor sistematino razloi njihovo rabo in ele potem pripravi preproste povedi, ki jih povezujejo; v pomo so mu primeri s slovnine strani ali vaja 19 na str. 86 delovnega zvezka. Pri tem lahko upotevamo ve realizacij: Mladi voznik je imel nesreo. Voznik je vozil prehitro. Mladi voznik, ki je vozil prehitro, je imel nesreo. Voznik, ki je imel nesreo, je vozil prehitro.

154

8
U str. 116 DZ vaje 37
Besedie primerov je vezano na besedilo Kako je z vedenjem na cesti? (str. 107).

NEDOLONIK
Udeleenci poznajo rabo nedolonika za naklonskimi glagoli in nekaterimi naklonskimi izrazi. Nedolonik ima e ve rab, nekatere med njimi so prikazane v tabeli na str. 116. 1. Tako imenovani prosti nedolonik uporabljamo namesto drugih slovninih oblik, npr.: namesto velelnika ali samostalnika (Kaditi prepovedano = Ne kadite! = Kajenje je prepovedano.) ali namesto drugih glagolskih oblik (Kaj storiti? = Kaj naj storimo?). 2. Poleg e znanih naklonskih glagolov/izrazov udeleencem predstavimo e nekaj novih: za izraanje nujnosti Avto morate peljati na servis. Ne sme voziti prehitro. Treba je/Nujno je/Obvezno je spotovati prometne predpise. Hoem/Moram narediti vozniki izpit. Ne maram pasti na izpitu. Ne morem se pripeti z varnostnim pasom, ker je pokvarjen. Mislim/nameravam si kupiti nov avto. A sme otrok sedeti spredaj? Ne pustim/dovolim ti vzeti mojega avta. Prepovedujem ti voziti moj avto.

za izraanje hotenja za izraanje zmonosti za izraanje namena za izraanje dopuanja oz. dovoljenja ali prepovedi

3. Nedolonik uporabljamo za izrazi, s katerimi ocenjujemo dejanje/stanje: lepo je, vredno je: Koristno/Dobro/Pametno je upotevati prometne predpise. Splaa se (ti) posluati nasvete intruktorja. Lepo je priti domov. Ta rabljeni avto je vredno kupiti. 4. Nedolonik uporabljamo za glagoli, ki izraajo duevno stanje oz. ustva: Bojim se/Strah me je voziti avto. Ne upam si voziti avta. Sram ga je prositi za pomo. 5. Nedolonik uporabljamo za faznimi glagoli, to so glagoli, ki oznaujejo zaetek in konec dejanja: Preden zanete voziti, se pripnite z varnostnim pasom. Ko nehate voziti, ugasnite lui. 6. Nedolonik sreujemo tudi v nekaterih drugih primerih za glagoli v osebni glagolski obliki: Uim se voziti avto. Pozabil sem peljati avto k mehaniku. Sliim ga prihajati. Videli so ga voziti motor. V pogovornem jeziku Slovenci nedolonike skoraj vedno izgovarjamo brez konnega -i. Pogosta pogovorna raba je tudi tak reducirani nedolonik za predlogom za: Imate kaj za prijavit? Prinesem vam kaj za jest. Udeleence opozorimo, da je raba neknjina.

Iz slovenske literature
U str. 117, 118 Zaetek romana Nekdo drug (Branko Gradinik) Odlomek smo izbrali, ker so glavni junaki v njem udeleenci v prometu (kolesar in policista) in ker se med njimi odvija pogovor, ki je priblian realnosti. Spominja na vzduje kriminalke, saj je nastal na podlagi opisa asov, ko je nad Ljubljano leala mora Jacka Razparaa, to je mokega, ki je neko moril enske. Besedilo pua bralca radovednega, lahko ugiba in fantazira o nadaljevanju. Dialogi v odlomku so pisani v ljubljanskem govoru. Pred branjem: Lektor pomaga razloiti e nekaj besed, ki niso razloene ob besedilu, in sicer si pri tem pomaga z igro, pantomimo, s predmeti v razredu.

155

8
s prstom vlei po karti pokroviteljsko (opozoriti koga) kolo se je odlepilo od tal pokrov arnica priplaziti se lesti ozreti se nagib napetost Branje: Udeleenci naj besedilo tiho preberejo in ga poskusijo razumeti. Potem ko nimajo ve teav z razumevanjem, lahko ob naslednjih branjih berejo po vlogah. Po branju: Odgovorijo na vpraanja. REITVE Kdo so osebe, omenjene v odlomku? Kolesar, ki je tudi pripovedovalec zgodbe in je zaposlen v kinu, dva policista, sodelavka Lili. Kdaj in kje se je dogajala zgodba? Zgodba se je dogajala ponoi sredi Ljubljane. Kakno je bilo vzduje v mestu? Kaj mislite, kaj se je zgodilo, da je v mestu vladalo razsulo? Vzduje je bilo napeto, panino; v mestu je vladalo razsulo, ljudje so bili prestraeni. Najbr so policisti iskali kaknega kriminalca, saj se niso ukvarjali s prometno disciplino. Kje je bil kolesar in kam je el? Kolesar je bil najprej v slubi, v kinu, nato je pospremil sodelavko Lili v iko, potem je el domov. Zakaj je policist ustavil kolesarja? Najbr zato, ker je vozil brez lui. Kaj ga je spraeval in kaj mu je svetoval? Spraeval ga je, ali ima osebno izkaznico, kaj dela tam, od kod gre, kje je bil, ali ve, zakaj ga je ustavil in kaj ima v prtljaniku. Svetoval mu je, naj da drugi v katlo rezervno arnico. Kaj se je zgodilo na koncu zgodbe? Kolesar je videl, da sta panina tudi policista, tudi sam je postal vznemirjen. Nazadnje mu je drugi policist rekel, naj gre pe domov. Udeleenci tudi dopolnijo besedilo z manjkajoimi besedami. REITVE za vogalom osebno izkaznico prtljanik arnico posvetil Po branju se lahko udeleenci preizkusijo v razlinih oblikah usmerjenega pisanja: zamislijo naj si, kaj se je zgodilo v nadaljevanju zgodbe ali napiejo besedilo z novimi podatki, pri emer naj kolesarja brez lui zamenja voznik pod vplivom alkohola. Udeleenci si lahko e sami izmislijo kakno podobno zamenjavo. Besedilo je primerno tudi za odkrivanje elementov pogovornega jezika, ki jih udeleenci prevedejo v knjini jezik. Nadgradnja: Odlomek spodbuja k uprizoritvi: udeleenci se lahko omejijo na avtentien zapis ali uprizorijo svoja besedila (nadaljevanje zgodbe, variantna besedila). Lahko eksperimentirajo tudi z anri: detektivko, humoresko ipd.

156

8
VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA
Namen vaj 8. enote 1. vaja: raba razlinih slovninih oblik Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. vaja se navezuje na besedila: a), b) Soba, premajhna za dva (str. 103), c), ) V mestih ima veliko ljudi teave s prometom in Divje parkiranje na zelenici (str. 104). 2. vaja se navezuje na besedila: a), b) Soba, premajhna za dva (str. 103), c), ) V mestih ima veliko ljudi teave s prometom in Divje parkiranje na zelenici (str. 104), d), e) Sestanek prebivalcev (str. 105). Vaje od 3 do 9 se navezujejo na slovnino poglavje Nedolonik (str. 116) 3. vaja se navezuje na besedilo Kako je z vedenjem na cesti (str. 107). Vaje od 4 do 9 vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo enote.

2. vaja: raba glagolov s se, si ali z

3. vaja: raba nedolonika 4. vaja: raba naklonskih izrazov 5. vaja: pretvorbe naklonski izrazov v velelnik 6. vaja: izraanje obveznosti, dolnosti in prepovedi 7. vaja: izraanje strahu 8. vaja: raba izrazov ocene 9. vaja: raba faznih glagolov 10. vaja: raba pridevnikov po pomenu 11. vaja: raba vpraalnic za pridevnike 12. vaja: raba svojilnega pridevnika, izraanje svojine

Vaje od 10 do 12 se navezujejo na slovnino poglavje pridevniki po pomenu (str. 113). 10. vaja se navezuje na konverzacijsko dejavnost (str. 104). 11. in 12. vaja vsebujeta splono znano besedie, vezano na teme enote.

13.17. vaja: raba osebnih zaimkov 18. vaja: raba osebnih zaimkov in povratnega osebnega zamika

Vaje od 13 do 18 se navezujejo na slovnino poglavje Osebni zaimki in povratni osebni zaimek (str. 114). Vaje od 13 do 15 ter 17. in 18. vaja vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo enote. 16. vaja se navezuje na naslednja besedila: a) Soba, premajhna za dva (str. 103), b) Slovenci na cesti (str. 108), c) Mojega avta ni ve. Ali mi ga je odpeljal pajek? (str. 106, zapis str. 147148).

19.21. vaja: raba oziralnega zaimka Vaje od 19 do 21 se navezujejo na slovnino poglavje Oziralni zaimek (str. 115).

19. vaja se navezuje na besedila: a) V mestih ima veliko ljudi teave s prometom (str. 104), b)g) Nesrea zaradi prehitre vonje, Kako je z vedenjem na cesti (str. 107). 20. in 21. vaja vsebujeta splono znano besedie, vezano na temo enote.

22. in 23. vaja: raba krajevnih prislovov 24.26. vaja: razumevanje in raba frazemov

22. in 23. vaja se navezujeta na sporazumevalne vzorce iz rubrike Besedni zaklad (str. 112). Vaje od 24 do 26 se navezujejo na rubriko preobleene besede (str. 103, 108).

157

8
REITVE VAJ 8. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) a) b) c) c) ) b) a) b) c) b) c) a) a) c) b) c) c) b) ) a) c) b) ) b) a) a) a) b) / 2. a) 0 se se se / b) 0 se se / c) 0 se ) se se / d) se se 0 / se e) 0 3. a) b) c) ) d) e) f) g) voziti nositi upotevati ustaviti nuditi/poklicati poklicati se pritoevati se pogovarjati 7. Primeri reitev: Strah me je hitre vonje. Otrok se boji noi. tudenti se bojijo pisati test./tudenti se bojijo testa. Strah nas je bilo hude bolezni. Soolka se boji letenja/leteti. Mama se boji pajka. Strah jo je kae. Bojim se poboati psa./Bojim se psa. 8. Primeri reitev: a) Splaa se kupiti meseno vozovnico. b) Lepo je odstopiti sede starejim ljudem. c) Koristno je pregledati avto, preden gre na dolgo pot. ) Ni vredno prehitevati, e je slaba vidljivost. d) Pametno je na poti vekrat poivati. 9. Primeri reitev: a) tudirati sem zael(a) pri devetnajstih letih. b) Ob sedmih zveer smo nehali pospravljati in li v kino. c) Pred petimi minutami so nehali poivati in spet zaeli delati. ) Ko sem zael(a) hoditi v olo, sem bil(a) star(a) 6 let. d) Slovensko smo zaeli govoriti oktobra. e) Ko sem zael(a) hoditi na fakulteto, sem nehal(a) stanovati pri starih. f) Ko sem rodila tretjega otroka, sem nehala hoditi v slubo. 10. Razlini moni odgovori. a) Kakne soseske so vam ve? Mirne./Varne./Zelene. b) In kaknih sosesk ne marate? Hrupnih./Prometnih./Neurejenih. c) Kaken se vam zdi promet v mestu, kjer ivite? Zelo gost. itn. 11. a) b) c) ) d) e) f) g) h) Oprosti, kaj si rekel, kaken je tvoj sosed? Oprosti, kaj si rekel, v igavi torbici so oala? Oprosti, kaj si rekel, po kateri ulici naj grem? Oprosti, kaj si rekel, iz igavega stanovanja se je slial hrup? Oprosti, kaj si rekel, kakna je ta pot? Oprosti, kaj si rekel, igav avto je parkiran pred tvojim? Oprosti, kaj si rekel, katero igrie bodo zgradili? Oprosti, kaj si rekel, kakno je parkirie pred blokom? Oprosti, kaj si rekel, katere gume potrebujem od novembra naprej?

4. a) je nujno/morate b) je nujno/morate c) ne smete ) nehate d) je vredno 5. a) Ne hodite po travi! b) Ne hranite ivali! c) Ne pogovarjajte se z voznikom! 6. Primeri reitev: obveznost, dolnost a) Otroka mora uvati./Nujno je ves as uvati otroka./Otroka je treba ves as uvati. b) Biti mora vljuden./Nujno je biti vljuden./Treba je biti vljuden. c) Oblei mora kravato./Za to prilonost je nujno oblei kravato./Za to prilonost je treba oblei kravato. ) Pokazati morate vstopnico./V kinu je nujno pokazati vstopnico./V kinu je treba biljeterju pokazati vstopnico. d) Hoditi mora v slubo./ Treba je hoditi v slubo, e elite dobiti delovne izkunje. prepoved a) Ne smete hoditi po progi./Prepovedano je hoditi po progi./Ne dovolijo hoditi po progi. b) Prepovedano je parkirati pred vhodom./Ne smete parkirati pred vhodom./Pred vhodom ni dovoljeno parkirati. c) Ne sme se pritoevati. ) Ne sme piti alkohola./Prepovedano je piti alkohol, kadar jeste ta zdravila./Ne dovolim ti piti alkohola, ker si e premlad. d) Ne smete se nagibati skozi okno./Prepovedano se je nagibati skozi okno./Nagibati se skozi okno ni dovoljeno.

12. a) moev avto/avto mojega moa b) Martinina prijateljica c) pritoba stanovalcev ) sosedino stanovanje d) Matiev sosed/Staneiev sosed/sosed Matica Staneia 13. a) njiju b) njih c) njemu ) jim ga d) jih

158

8
e) f) g) h) i) ga njiju jim njiju Njih f) sebi g) njej sebi h) sebe 19. a) Mestne oblasti so organizirale akcijo, s katero poskuajo ljudi prepriati, da bi pustili avte zunaj mesta./Z akcijo, ki so jo organizirale mestne oblasti, poskuajo ljudi prepriati, da bi pustili avte zunaj mesta. b) Joe je telefoniral reevalcem, ki so prili hitro./Reevalci, ki jim je telefoniral Joe, so prili hitro. c) Nesreo je videl kolesar, ki se je pripeljal mimo./Mimo se je pripeljal kolesar, ki je videl nesreo. ) Na cesti, ki je bila mokra, ga je zaneslo./Cesta, kjer ga je zaneslo, je bila mokra. = Cesta, na kateri ga je zaneslo, je bila mokra. d) Ranjencu je nudil prvo pomo, ki se jo je nauil na teaju./Prvo pomo, ki jo je nudil ranjencu, se je nauil na teaju. e) Na ovinku, ki ga sploh ni videl, ga je zaneslo./Ovinka, kjer ga je zaneslo, sploh ni videl. = Ovinka, na katerem ga je zaneslo, sploh ni videl. f) Nesrea se je zgodila zaradi voznika, ki je bil pijan./Voznik, zaradi katerega se je zgodila nesrea, je bil pijan. g) Na zadnjem sedeu je bila sopotnica, ki je bila laje ranjena./Sopotnica, ki je bila na zadnjem sedeu, je bila laje ranjena. h) Voznik ni mogel dobro voziti zaradi zdravila, ki ga je vzel pred vonjo./Voznik je vzel zdravilo, zaradi katerega ni mogel dobro voziti. i) Prometne predpise, ki so zelo pomembni, moramo upotevati./Prometni predpisi, ki jih moramo upotevati, so zelo pomembni. 20. Razline mone povedi: a) To je avto, ki bi ga rad(a) kupil(a). b) To je avto, ki si ga ne morem privoiti. c) To je voznik, ki mu popolnoma zaupam. itn. e) Soseda, ki ivi v tretjem nadstropju, je po poklicu zobozdravnica./Soseda, ki vsak dan igrata karte, e od rojstva ivita v Ljubljani. f) Naa soseska, ki je precej velika, je mirna in urejena. itn. 21. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) ki jim katerih katerimi ki ju ki je katerih katerih ki jih katerih katerih katerega ki mu

14. Primeri reitev: a) etone za mestni avtobus lahko kupite v kiosku. Kupite jih lahko v vseh kioskih po mestu. b) Nisem si e ogledal vseh znamenitosti v mestu. Ogledal si jih bom jutri. c) e celo ivljenje stanujem pri starih. Pri njih se dobro poutim. ) S sosedi se je vedno dobro razumel. Pogosto je el z njimi na pijao. d) Sosedi moram pomagati. Nesti ji moram teko torbo. e) Vasih telefoniram prijateljem v tujini. Pokliem jih zveer, ker je takrat najceneje. f) Lansko leto svojih slovenskih prijateljev nisem obiskal. Obiskal jih bom letos. g) Nisem razumel navodil na parkirnem listku. Preberi jih e enkrat. 15. a) Teta Minka in stric Janez sta veraj elela priti k meni na obisk, pa sem bil v mestu. Jutri jima moram telefonirati in ju e enkrat povabiti. Z njima se je vedno zanimivo pogovarjati. Mislim, da tudi onadva rada klepetata z mano. b) Neki lovek je iskal mene, tebe in Barbaro. Iskal nas je e veraj, pa nas ni dobil. Ali je pustil sporoilo pri vas? c) Pogovarjali smo se o nesramnih voznikih. Sosede skrbi, da nam bodo uniili zelenico. Poslual sem jih, kako bi reili to teavo. Tudi jaz sem imel en predlog za njih. Zelenico lahko zavarujemo z ograjo. Niso se strinjali z mano./Oni se niso strinjali z mano. Zdi se jim, da bi bilo bolje postaviti elezne kolike. 16. a) jo njo ga njim jima njiju b) nam ga njih jih c) ga vas jih nas mi je // vas mi vas // jim vas nas vas 17. Primeri reitev: a) A jih imate tudi pri vas premalo? b) A jih imate tudi v vaem mestu? c) A se jim poskuate izogniti tudi vi? ) A ga peljete tudi vi kam dale? d) A jih tudi vi ne elite? e) A bi jih prerezali tudi vi? f) A se tudi vi ne strinjate z njimi? g) A jo imate tudi vi radi? h) A bi ga poklicali tudi vi? 18. a) b) c) ) d) e) njega sebe sebe tebe sebi tabo sebe sebe vas sebi

159

8
l) m) n) o) p) r) s) 22. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) r) s) ) t) ki (v besedilu manjka se/me) ki ki jih ki jih katerimi ki (v besedilu manjka mi) ki je tam notri zunaj zadaj sem na levo zadaj gor zgoraj tam tam sem tukaj tam sem tam spodaj spredaj spredaj dol nazaj Zadaj naprej nazaj spredaj zadaj

23. a) Garaa je dol spodaj, v prvem nadstropju pa je stanovanje. b) Sovoznik sedi na desno desni. c) Otroci morajo v avtu sedeti nazaj zadaj. ) Kdaj gre zunaj ven? d) A prinese tukaj sem poroilo s sestanka? e) Bolje, e sediva naprej spredaj. f) Podpii se tu nazaj zadaj. g) Otroci se radi igrajo ven zunaj na zelenici. h) Ali ni ven zunaj lepo? 24. Razlini moni odgovori: a) Z najboljim prijateljem./Z najboljo prijateljico. b) ef./Politiki. c) Prometni zastoji./akanje na letalo. 25. 1) a) 2) c) 3) b) 26. se ujeti nedeljski voznik kifeljci spravljajo ob ivce jeklenem konjiku maji kaelj

160

Svet okoli nas

TEME ire okolje narava, naravni pojavi, vreme ekologija rastlinstvo in ivalstvo poroanje, komentiranje, diskutiranje pregled razlinih prislovov stopnjevanje prislova kazalno zaimek (ta, tisti) besedotvorni namigi SPOROANJSKI VZORCI (govorni in pisni) SLOVNICA

IZ SLOVENSKE LITERATURE odlomek iz romana Melodije vetra (Joe Mui) U str. 119 UVOD V ENOTO BZ str. 125 Zemljepisni pojmi, Narava in naravni pojmi Lektor izhaja iz naslova in poskusi udeleencem predstaviti im ve besed, ki poimenujejo naravo, naravne pojave, zemljepisne pojme itn. Dobro je, e pripravi fotografije razlinih pokrajin (gore, ravnino, grievje, morje, puavo, mesto ...) in naravnih pojavov. Udeleenci opisujejo slike, pogovarjajo se, kako poteka ivljenje v teh krajih, s im se ukvarjajo ljudje, ki tam ivijo. Lahko pripovedujejo o lepotah, raznolikostih in nevarnostih narave.

U str. 119 GOVORJENJE Pogovor

Pogovarjajte se s soolci. Kaj vam pomeni narava in svet okoli nas?

Udeleence v pogovor usmerjajo tudi vpraanja na vrhu strani 119. Udeleenci ugotavljajo, katere vede so lahko v pomo pri varovanju okolja. Kakna je njihova vloga (npr.: ekologija, biologija, kemija, fizika, sociologija ...). Udeleenci povejo, katere intitucije se v njihovi dravi ali Sloveniji ukvarjajo z varovanjem okolja. Ob tem lahko k razmiljanju vzpodbudimo tudi s pesmijo Neko in danes (Boris A. Novak9). Pesem lahko lektor tudi razree na posamezne vrstice in udeleencem naroi, naj jo smiselno sestavijo v dve kitici.
Neko in danes Neko so vsi ljudje iveli samo na vasi. Pastirji so bili veseli na istem zraku. In pastirice so lovili po gozdni jasi in jih na skrivaj ljubili v gostem mraku. O kakni asi! Danes pa edino babice ive na vasi. Pripovedujejo nam pravljice o istem zraku. Mestno dete prvi vidi kravice na gozdni jasi, kjer elektrini pastirji brne v gostem mraku. O kakni asi!

8 VIR: Boris A. Novak, 1991: Oblike sveta. Ljubljana: Mladika. Zvoni zapis dostopen na spletu: http://www.svetizbesed.com/pic/multimedia/sib5/nekoc_in_danes.mp3

161

9
U str. 119 BRANJE BESEDILA DZ vaji 2, 4a

Geni za rekorderja
Pred branjem: Pogovarjamo se o tem, kako narava (ivljenjsko okolje) vpliva na loveka in v em je skrivnost dolgega ivljenja. Med branjem: Udeleenci v besedilu poiejo besede, ki opisujejo nedotaknjeno naravo, govorijo o preteklosti, so v zvezi z zdravjem oz. dolgim ivljenjem. Po branju: Udeleenci odgovorijo na vpraanja.

REITVE

O kom govori besedilo? O najstarejem loveku na svetu, Italijanu Antoniu Toddu. Zakaj je ta lovek postal zanimiv za novinarje? Ker je dosegel tako visoko starost. Kaj je bil po poklicu? Pastir. V kaknem okolju je ivel? V naravi, na prostem./Na travnikih, v zelenju, ob rekah, jezerih, med vinogradi in polji./V neonesnaenem (okolju). Katere informacije o njegovem ivljenju e dobimo? Ni imel stresnega ivljenja, vse ivljenje je preivel v majhni vasi, nikoli ni bil bolan, nikoli ni jemal zdravil. Kateri zgodovinski dogodki so omenjeni? Postavitev Eifflovega stolpa v Parizu, omenjen je tudi znani diktator Benito Mussolini. Kaken je njegov nasvet za dolgo ivljenje? Ali se strinjate z njim? ivi vsak dan posebej, dan za dnem. Ljubi svojega brata in spij kozarek dobrega vina. K obravnavi besedila lahko pristopimo tudi tako, da udeleencem pokaemo samo druga dva odstavka besedila, prvi odstavek pa udeleenci s pomojo kljunih besed napiejo sami. Kljune besede: Najstareji lovek na svetu, Italijan Antonio Todde, ki ... 113. rojstni dan rojstna vas Tiana, Sardinija pastir travniki zelenje reke jezera vinogradi polja naravna hrana dobro vino veliko sadja neonesnaena voda nobenega stresa

Za konec lahko komentiramo e besedilo iz orannega okvirja o skrivnosti dolgega ivljenja. U str. 120 GOVORJENJE Pogovor BZ str. 125 Varstvo okolja

Natejte nekaj problemov dananjega asa.

Udeleenci natejejo probleme dananjega asa. e imajo teave s poimenovanjem, jim lektor na listkih prinese razline izraze v zvezi z onesnaenostjo/neonesnaenostjo narave. Udeleence razdeli v dve skupini: ena skupina poie izraze, ki jih povezujemo s isto, neonesnaeno naravo, druga pa izraze, ki jih povezujemo z onesnaeno naravo. Izraze skuajo razloiti.

162

9
hitra poraba energetskih virov hrup varstvo okolja zaitene rastline polivinil uinek tople grede recikliranje istilna naprava nedotaknjena narava onesnaena voda genetski inenering izpuni plini narodni park gnojila onesnaen zrak okolju prijazen izdelek jedrska energija izsekavanje tropskega gozda izumiranje ivalskih odpadki vrst (kopienje odpadkov) odplake zeleni pesticidi ozonska luknja ekologija genetsko predelana hrana divji lov ekoloki energetski viri smeti kisli de kompost neosvinen bencin pitna voda loevanje odpadkov jedrski odpadki ekoloka embalaa veanje tevila prebivalstva divja odlagalia istilna akcija katalizator praek brez fosfatov bioloko pridelana hrana biokmetija varevanje z energetskimi viri segrevanje ozraja

Sledi pogovor o tem, zakaj je prilo do teav z onesnaenostjo okolja in kako te teave reevati. Nato udeleenci naredijo anketo med soolci. Vpraanja sestavijo sami ali pa jih sestavi lektor. Nekaj primerov vpraanj, ki naj bi jih vsebovala anketa: Ali loujete odpadke? Ali varujete z vodo? Kako? Ali ugaate lu, kadar zapustite prostor? Ali se prepriate, da va praek ne vsebuje fosfatov? Ali poznate kakno naravno istilno sredstvo? Kolikokrat na teden sedete v avto, na motor, se peljete z avtobusom? Kam bi li lahko pe? Ali kdaj vrete papirek ali embalao na tla ali skozi okno avtomobila? Ali kdaj poberete smeti, ki leijo na ploniku ali zelenici? Bi se udeleili istilne akcije? Udeleenci poroajo o rezultatih. U str. 120 POSLUANJE BESEDIL DZ vaja 9

Posluajte dialoge in jih poveite z ustrezno sliico.

in otroci o ekologiji

31

Dialogi: Odrasli

Pred posluanjem: K vsaki sliici udeleenci poiejo tri kljune besede, za katere mislijo, da bodo vkljuene v opis slike. Med posluanjem: Udeleenci posluajo dialoge in k vsakemu dialogu poiejo ustrezno ilustracijo. Dve ilustraciji sta odve.

REITEV

Po posluanju (delo v paru): K preostalima ilustracijama udeleenci sami sestavijo dialog.

163

9
Po posluanju lektor tudi preveri, ali udeleenci razumejo besede: pitna (voda), zastrupiti se, posaditi, kompost, gozdni poar, in pripravi kratko vajo za besedie. Iz dialogov izbere glagole in samostalnike, udeleenci pa tvorijo smiselne besedne zveze (npr.: zapreti vodo, varevati z energijo ...): zapreti varevati povzroiti energija poar posaditi utrgati voda koda unievati zastrupiti (se) drevo gobe (goba) kuriti

radiator ogenj U str. 120 GOVORJENJE ALI PISANJE Opis fotografij

rastline (rastlina) ribe (riba)

Opiite naslednji sliki. Uporabite im ve razlinih pridevnikov.

Udeleenci opiejo sliki, tako da pri opisu rabijo im ve razlinih pridevnikov (npr.: umazana reka, onesnaen zrak, strupen/smrdljiv/rn dim, unieno okolje, divje odlagalie, nasmeteno igrie ...). Lektor lahko prinese tudi sliko neonesnaene narave. Udeleenci poiejo pridevnike za neonesnaeno okolje (isto okolje, neokrnjena/ nedotaknjena narava, die travnik, bistra reka, sve zrak ...).

U str. 121 PISANJE

Plakat in spis o varstvu okolja

Udeleenci naredijo plakat o varstvu okolja. Lektor jih spodbuja, da plakat opremijo s slikovnim gradivom, izdelajo plakat kot miselni vzorec ali kot propagandno gradivo, napiejo naj stavke, ki vzbujajo pozornost (npr. z rabo velelnika) ... V daljem pisnem sestavku udeleenci napiejo kaj ve o ekolokih problemih v svoji deeli. Lektor jim lahko pri pisanju predpie, katere besede oz. besedne zveze naj nujno uporabijo, npr. Na zaetku elim predstaviti problem , e primerjam Slovenijo in mojo deelo, ugotovim , Preprian sem, da bi lahko te teave reili, e bi itn.

U str. 121 BRANJE BESEDIL DZ vaje 4b, 6, 7

Embalaa za vekratno uporabo in Mesojede rastline in ekologija

Pred branjem: Udeleenci natejejo ekoloke izdelke, ki jih poznajo/uporabljajo. Nato se razdelijo v dve skupini. Vsaka skupina prebere en lanek. Med branjem: Udeleenci poiejo tiste informacije, ki opisujejo, da je izdelek okolju prijazen. Podrtajo besede, ki jih ne razumejo. Po branju: O izdelku udeleenci poroajo soolcem v drugi skupini. Reijo naloge ob besedilih. Pogovorijo se o besedah, ki jih ne razumejo. Lektor jih posebej opozori na besede v zvezi z naravo, varovanjem okolja: papirnata embalaa, zmanjevanje onesnaevanja okolja, mesojede rastline, lonnica, muha, hini insekti, insekticidi.

MONE REITVE

Kdo je Rick Herzog? Lastnik picerije. S katero teavo se je sreal konec leta? Z velikimi stroki za papirnato embalao./Ugotovil je, da ima veliko strokov s papirnato embalao, v kateri gostje pico odnesejo domov. Kako je reil ta problem? Izmislil si je plastino katlo za pice, ki jo gostje lahko vrnejo. Katere so dobre strani plastine embalae za pice? Prispeva k zmanjevanju onesnaevanja okolja, pica ostane v njej dalj asa svea in se ne lepi na karton, pa e gostje se vraajo k njemu, ker morajo za embalao plaati kavcijo. Ali mislite, da je to dobra zamisel? Zakaj? razlini odgovori edna vsotica = kar precej denarja, kar velika vsota denarja napel je mogane = zael je premiljevati, iskal je reitev Kje gojijo mesojede rastline? V Herefordshiru, v Angliji.

164

9
Kdo jih kupuje? Japonci. Zakaj jih kupujejo? Ker te rastline lovijo muhe in druge insekte./Ker so okolju prijazne. Ali bi vi eleli imeti takno rastlino? Zakaj? razlini odgovori mesojede rastline = rastline, ki jejo meso/insekte/rastline, ki se prehranjujejo z insekti mesojede rastline so postale pravi hit = postale so popularne, priljubljene te rastline so okolju prijazne lovilke muh = te rastline okolju ne kodujejo/te rastline so prijazne do okolja/te rastline uniujejo insekte brez kodljivih kemikalij zaeli so jih mnoino uporabljati mnogi ljudje so jih zaeli uporabljati Udeleenci opiejo e kaken okolju prijazen izdelek. Razdelijo se v skupine. Vsaka skupina predstavi en ekoloki izdelek (predstavitev je lahko podobna predstavitvam izdelkov, ki jih lahko kupimo preko televizijske prodaje). Vsaka skupina naj izbere moderatorja predstavitve, ki pove o izdelku nekaj splonih podatkov (kdo ga izdeluje, zakaj ga uporabljamo), ekologa, ki zagovarja ekoloko neoporenost izdelka, ekonomista, ki finanno upravii nakup izdelka, in enega ali dva uporabnika, ki imata pozitivne izkunje z izdelkom. Izdelek lahko pokaejo (e ga morda imajo) ali pa ga nariejo na plakat. U str. 122 POSLUANJE BESEDIL S str. 126 Prislov

Dvema osebama, ki preivita veliko asa v naravi, smo postavili 32 vpraanja v zvezi z naravo. Kaj vam pomeni narava? Ivana, kmetica;
33

Kaj vam pomeni narava? Tomo, lovec

Pred posluanjem: Udeleenci natejejo nekaj poklicev, ki so e posebej povezani z naravo, npr.: biolog, gozdar, kmet, geolog, veterinar, ekolog, meteorolog Pripovedujejo o dejavnostih, s katerimi se ljudje v teh poklicih ukvarjajo. Med posluanjem: Udeleenci obkroijo ustrezni odgovor. REITVE pogovor s kmetico Ivano: 1. c, 2. a, 3. b, 4. a, 5. a, 6. c pogovor z lovcem Tomom: 1. a, 2. b, 3. c, 4. a, 5. b, 6. b Po posluanju pogovor s kmetico Ivano: Lektor izbere nekaj besed iz besedila. dom kmetija okolje gozdovi onesnaen smeti

Udeleenci poiejo e druge besede iz iste besedne druine (pomagajo si s SSKJ), npr.: doma domov, dom, doma, domai, zdomstvo Udeleenci primerjajo ivljenje v mestu in na vasi (podeelju). Pri tem rabijo im ve prislovov, lahko tudi pridevnikov (lektor lahko prislove prikae na prosojnici/listkih: hitro, lepo, trdo ... ), npr.: ivljenje na vasi tee poasneje kot v mestu. V mestu gre vse zelo hitro. Ljudje, ki ivijo na vasi, morajo trdo delati, vendar ivijo mirno, brez stresa. V mestu ivijo ljudje zelo stresno. Na podeelju je varneje/bolj varno kot v mestu, v mestu pa je zanimiveje, vedno se kaj dogaja. Na podeelju imajo ljudje ve asa za druge. Na vasi ivijo ljudje bolj zdravo: jejo domao hrano, jejo poasi. Na podeelju vstajajo zgodaj, v mestu spijo dlje ... Teme za pogovor: Kako kmetijstvo vpliva na okolje? Natejte nekaj pozitivnih in negativnih vplivov. Ali ste e kdaj iveli ali preivljali poitnice na kmetiji (pri starih starih, prijateljih, na kmekem turizmu)? Katere ivali ivijo na kmetiji? Po posluanju pogovora z lovcem Tomom: Udeleenci skuajo oblikovati vlogo lovca pri uravnavanju okolja.

165

9
U str. 122 DZ vaja 25 RAZLAGE FRAZEMOV

Preobleene besede
Tvoja skrb za okolje je kot kaplja v morje. Ti sam lahko zelo malo naredi za okolje. ivel je kot ptiek na veji. ivel je brez skrbi. Midva nisva skupaj krav pasla. Ne moreva se vesti drug do drugega, kot da sva enake starosti, izobrazbe. Frazem rabimo, kadar se kdo do nekoga neprimerno vede (npr.: ga tika, namesto vika). Ne kuj ga v zvezde. Ne hvali ga pretirano. Ne povzdiguj ga.

U str. 123 GOVORJENJE Opis fotografij

Oglejte si fotografije in jih komentirajte.

Udeleenci si ogledajo fotografije, ki prikazujejo delo biologov in okoljevarstvenikov v enem od afrikih narodnih parkov. Skuajo ugotoviti, kaj se dogaja na njih, poveejo dogajanje v smiselno celoto. Na prvi sliki je moki, ki izbira uspavalno sredstvo, na drugi z uspavalom meri v ival in na tretji vidimo uspavanega nosoroga, ki mu elijo pomagati.

ivali ogroajo same sebe

U str. 123 BRANJE BESEDILA DZ vaji 4c, 8a Pred branjem: Delo s slikovnim gradivom (glej zgoraj). Kaj pomeni, da je ival ogroena, zaitena, da ji grozi izumrtje? Med branjem: Udeleenci dopolnijo besedilo. 375921864 REITVE Po branju: Sledi pogovor o ogroenih ivalskih in rastlinskih vrstah v Sloveniji, na strani 124.

U str. 124 GOVORJENJE Pogovor ob fotografijah BZ str. 125 Rastline, ivali

Tudi v Sloveniji imamo programe za zaito nekaterih vrst ivali in rastlin

V ubeniku je nekaj fotografij ogroenih ivalskih in rastlinskih vrst, druge lahko pripravi lektor. Skupaj poimenujemo ivali in rastline. Udeleenci odgovarjajo na vpraanja: Kje v Sloveniji lahko sreamo te ivali ali rastline? Katere od ivali in rastlin na fotografijah ivijo tudi v vai deeli? Ali so tudi v vai deeli ogroene in zaitene? Lektor lahko udeleencem podrobneje predstavi problematiko nekaterih zaitenih ivali v Sloveniji, npr. problem medveda, ki obasno tudi ogroa slovensko prebivalstvo in je hkrati zaitena ival. Udeleenci skuajo najti reitve, povedati in utemeljiti mnenje. Kako zavarovati ljudi na obmoju, kjer ivijo nevarne ivali? Ali ste e kdaj sreali kakno nevarno ival, npr. kao, strupenega pajka, korpijona ... Kako ste reagirali? Se bojite psov, uelk, ka ? Nadgradnja: Priporoamo ogled dokumentarnega filma Smaragdna reka, ki opisuje ivljenje ivali ob reki Soi, predvsem znamenite soke postrvi, ki je zaradi vlaganja navadnih potokih postrvi v reko skoraj izumrla. Ribiem je s strokovnim delom uspelo to ribo spet naseliti v reko Soo. V filmu so zelo lepo predstavljene tudi druge ivali, ki ivijo ob reki Soi (medved, planinski orel, vidra, kozorog, gad, kobranka). Udeleenci si lahko ogledajo le odlomek filma, priporoamo del, v katerem o svojih izkunjah z iskanjem istokrvne soke postrvi govori ribi Joe Ocvirk (23. minuta filma). Udeleencem lahko pripravimo vajo za razumevanje (glej primer), e imamo dovolj asa, pa si lahko ogledajo ves film. Odlomek iz filma Smaragdna reka (RTV Slovenija, BBC, ORF, 1997) Primer vaje: Pred ogledom odlomka: Lektor pove nekaj besed o filmu: v njem je lepo predstavljena reka Soa, ki velja za eno najlepih evropskih rek. V Soi e od nekdaj ivi soka postrv, ki je ime dobila prav po reki. Meri tudi do 120 cm in tehta do 20 kg. Ima zelo lepo marmorirano koo. Med prvo svetovno vojno je ob reki potekala soka fronta. Ker je bila takrat velika lakota, so vojaki pojedli skoraj vse ribe v Soi. Zato so po vojni ribii zaeli v reko vlagati nove ribe, veinoma rene postrvi, ki se veliko bolje

166

9
razmnoujejo kot soke postrvi. Tako je soka postrv zaela poasi izumirati. Zdaj si ribii prizadevajo, da bi v reko znova naselili to lepo ribo. Ogled odlomka iz filma: Odlomek si udeleenci sprva samo ogledajo. Lektor opozori na besedie. Med drugim ogledom odlomka: Reijo nalogo. V Soo so ribii naseljevali reno postrv. Joe Ocvirk je prvi zael reevati soko postrv. elel je napisati legendo o soki postrvi. S kolegom Blaem s pomojo elektrode ubijeta ribe. Ko ribam doloita starost, jih neseta v ribarnico. Potona postrv se je e mono zmeala s soko postrvjo. Joe Ocvirk je bil preprian, da prave soke postrvi ne bo ve nael. Po ogledu odlomka: Vam je bil odlomek ve? Ste razumeli besedilo? Ali mislite, da sta ribia nala istokrvno soko postrv? Katera naravna znamenitost, ki ste si jo ogledali (v Sloveniji ali drugod po svetu), je na vas naredila globok vtis? Prepis besedila iz odlomka. Kako hudo ogroena je e lep as soka postrv, se je pokazalo ele, ko so se zanjo zaeli zanimati strokovnjaki Slovenskega zavoda za ribitvo. Ve kot pol stoletja so ribii leto za letom vlagali v Soo potone postrvi, ne da bi kdo pomislil, kakne posledice bo to imelo za soko postrv, ki je tu ivela od pradavnine. Joe Ocvirk, danes direktor Zavoda za ribitvo Ljubljana, ni edini proueval vplivov vdora potone postrvi na naravni stale soke postrvi, a je prvi, ki je te posledice zael uspeno odpravljati. Joe Ocvirk: Prvi sem priel na Soo pred 30-imi leti. Reka je name naredila globok vtis. Bila je skrivnostna in lepa kot nobena druga. Bilo mi je, kot da sem prvi lovek tukaj. Iz globine se je iril lahen soj smaragdne svetlobe. Nikoli prej nisem videl take vode. Sem me je pripeljala legenda o orjaki postrvi, pravljica o preteklosti, kot se je zdelo. Joe Ocvirk in njegov mlaji kolega Bla Zidani sta bila poslej vsako leto na reki, da bi s pomojo sodobnih metod ocenila razvoj ribjega stalea. Prenosni generator proizvaja enosmerni tok visoke jakosti. V takem elektrinem polju ribe elektroda nepremagljivo privlai in hkrati omami. Vsako ribo izmerita, ocenita njeno starost ter, kar je najpomembneje, doloita, kateri vrsti pripada. goe vpraanje je, kako mono se je vnesena potona postrv e zmeala z domao soko postrvjo. Izid testa: istokrvne soke postrvi v Soi tako reko ni ve. Moja odkritja niso bila vzpodbudna. A en up me je gnal naprej. Morda vendar e kje v kaknem kotiku odmaknjenega pritoka ivi ista soka postrv. Kadar se odloimo za ogled celotnega filma: Pred ogledom: Lektor udeleencem predstavi film, na zemljevidu poiejo reko Soo. Pove nekaj dejstev o tem podroju. Med ogledom: Udeleenci si zapisujejo besede, ki jih ne razumejo, in zanimive podatke. Po ogledu: Lektor udeleence razdeli v ve skupin (v vsaki skupini naj bodo trije ali tirje lani). Vsaka skupina na podlagi svojih zapiskov sestavi nekaj vpraanj in jih zastavi drugim skupinam. Zmaga tista skupina, ki pravilno odgovori na ve vpraanj. U str. 124 GOVORJENJE res je ni res

Igre vlog: Izmislite si dialoge med

Udeleenci se vivijo v dane vloge in odigrajo dialoge.

167

9
U str. 124 POSLUANJE BESEDILA

Velikokrat se spominjamo, kako je bilo vasih, in si mislimo, da je danes slabe. Zapojte e slovensko ljudsko pesem na to temo
34

Kje so tiste stezice?

Pred branjem/posluanjem: Lektor pove nekaj informacij o slovenskih ljudskih pesmih: so velikokrat alostne (predvsem ljubezenske in domovinske). Slovenske vesele ljudske pesmi najpogosteje govorijo o vinu. Ker ljudske pesmi vasih niso bile zapisane, obstaja ve variant. Med branjem/posluanjem: Udeleenci oznaijo besede, ki jih ne razumejo. Po branju/posluanju: Razlaga besed: stezice, trave, posekati, poeti udeleenci poiejo osnovno besedo za besedi stezica, travica; posekati: posekamo grmovje, drevo; poeti: (po)anjemo ito, penico, travo (po)kosimo; k = ki: krajave so v ljudskih pesmih (in govorjenem jeziku) zelo pogoste. Nazadnje sledi e pogovor o pesmi: Vam je bila pesem ve? Kakne obutke je v vas vzbudila pesem? Kakna se vam zdi? Kaj se je zgodilo s stezicami? Zakaj? Kaj bo naredil pripovedovalec pesmi? Katerih stvari, ki ste jih imeli radi, ko ste bili otroci, ni ve? Opiite kakno stvar, dogodek, ki se je/ga radi spominjate. Udeleenci po danem vzorcu napiejo svojo pesem. U str. 125

BESEDNI ZAKLAD

Slovnica
U str. 126 DZ vaje 1019
Besedie primerov je splono. Prislov lahko obravnavamo v katerem koli delu enote.

PRISLOV Prislovi po pomenu

Prislovi so v ubeniku obravnavani na ve mestih. Najprej so v etrti enoti obravnavani prislovi, ki izraajo as, v osmi enoti udeleenci na ravni besedia usvojijo nekatere zaimenske in krajevne prislove, v deveti enoti pa se sreajo z vsemi vrstami prislovov ter s stopnjevanjem prislovov, tvorjenih iz pridevnikov. Prislov je nepregibna polnopomenska besedna vrsta. Opisuje (dopolnjuje) glagol (Ljudje se do narave obnaajo neodgovorno. Gremo gor. Sem doma.), pridevnik (Antonio Todde je bil zelo star. Ta snov je izredno strupena.) ali drug prislov (Zelo natanno preverite podatke. Jutri zjutraj bo deevalo. Priel je veliko prepozno. Ohranjati isto naravo je zelo teko.) Izraajo lastnost (nain, koliino), asovne, krajevne in vzrone okoliine. Besede v krepkem tisku v primerih Lepo je tukaj. Jutri bo vroe. Nujno je loevati odpadke so v Toporiievi Slovenski slovnici oz. pravopisu (2001) oznaene kot povedkovnik, ker nastopajo v brezosebnih stavkih v funkciji povedkovega doloila (ob glagolu biti). Ta podatek za govorce drugega/tujega ni relevanten, lahko pa nanj naletijo ob iskanju besed v pravopisu. Pri teh primerih naj jih lektor opozori na tvorbo preteklika, pogojnika Lepo je bilo tukaj). Lektor naj bo pri navajanju primerov za prislov pozoren na to, da navede tudi primere s polnopomenskimi glagoli, npr. V rezervatu lepo skrbijo za ivali. Okoljevarstveniki so vroe razpravljali o ekolokih virih energije. Nujno potrebujemo ve smetnjakov.

Besedni red v zvezi s prislovi

Loimo dve vrsti prislovov: eni doloajo le del povedi, drugi se nanaajo na celotno poved. Merni prislovi vedno stojijo pred odnosnico (v primeru podrtana), za tiste, ki doloajo celotno poved, pa to sploh ni nujno, npr.: V vodi je toliko odpadkov! Nekaj dni je pihal veter. Nikoli ni jemal zdravil. = Zdravil ni nikoli jemal. = Zdravil ni jemal nikoli. Kadar prislov stoji ob glagolu, se lahko razvra pred ali za njega, npr.: ivimo bolje kot vasih. = Bolje ivimo kot vasih.

168

9
Lektor udeleencem na listkih prinese razline prislove. Udeleenci ugotavljajo, kaj izraajo (npr. as, kraj, lastnost, nain ...), in jih glede na to razvrstijo v skupine. Iz posameznih prislovov tvorijo povedi ali kraje besedilo. e udeleenci razumejo pomen prislova, jim ustrezna raba prislova ne dela vejih teav. Nekaj teav imajo pri razlikovanju krajevnih in zaimenskih prislovov na vpraalnici kje in kam in kadar s prislovom opisujejo glagol, saj pride vasih do neustrezne kombinacije glagola in prislova zaradi interferenc iz njihovega prvega jezika. Lektor naj zato druljivosti besed (glagola in prislova) nameni ve asa. Primer vaj: Udeleenci naj glagolom poiejo im ve ustreznih prislovov in z njimi tvorijo povedi. Pri vaji si lahko pomagajo tudi s SSKJ ali korpusom FiDA. glasno tiho razlono

govoriti

nerazlono

hitro

poasi

Udeleenci ob prislovih poiejo im ve ustreznih glagolov in z njimi tvorijo povedi govoriti kaljati

glasno

jokati

hoditi Na liste/prosojnico zapiemo glagole, ki jih udeleenci dobro razumejo, in prislove, udeleenci pa poiejo im ve monih kombinacij, npr. mirno gledati/alostno gledati ... Kombinacijo nato smiselno uporabijo v povedi (lahko tudi ve kombinacij v daljem besedilu). e elijo, si lahko ogledajo, katere besedne zveze so navedene v SSKJ oz. v korpusih.

mirno neno dolgoasno natanno razlono nestrpno glasno vljudno alostno veselo pogumno ivno poasi hitro

dihati spati iveti sedeti gledati govoriti poljubiti kaditi

e imajo udeleenci smisel za igro, lahko prislove v kombinaciji z glagolom tudi zaigrajo. Lektor na listke napie kombinacijo (npr. poasi govoriti, nevarno voziti, neno epetati, vljudno vpraati, ivno akati, strastno kaditi, pozorno posluati ...), eden izmed udeleencev jo poskua nazorno predstaviti, drugi pa skuajo uganiti, kaj predstavlja.

Stopnjevanje prislova
Prislovi, tvorjeni iz pridevnikov (lep lepo, pameten pametno, vro vroe, sve svee), in e nekaj drugih prislovov (npr. blizu, dale ...) se lahko stopnjujejo: a) trostopenjsko stopnjevanje: primernik tvorimo z obrazili -e/-e (lepo lepe), -eje/-eje (hitro hitreje/hitreje) in -je/-e (nizko nije/nie). Presenik tvorimo tako kot primernik, le da dodamo e predponsko obrazilo naj- (najlepe, najhitreje/najhitreje, najnije/najnie); opisno stopnjevanje: urejeno, bolj urejeno, najbolj urejeno. b) dvostopenjsko stopnjevanje: izraena je lahko najvija (absolutna) stopnja: lepo zelo lepo, prelepo, izjemno lepo, udovito lepo; izraena je lahko koliina: preve hitro, premalo hitro, dovolj hitro, veliko preve hitro, prehitro ... Udeleenci e znajo stopnjevati pridevnik, zato jim stopnjevanje prislova ne dela vejih teav.

169

9
U str. 128 DZ vaje 2022
Besedie primerov je splono. Vsebino lahko obravnavamo v katerem koli delu enote.

KAZALNI ZAIMEK: TA

in TISTI

Kazalna zaimka ta in tisti se nanaata na stvar ali osebo, vidno oz. znano zaradi situacije oz. sobesedila. Kazalni zaimek ta, to rabimo, kadar govorimo o stvari/osebi/ dogodku, ki je blija v prostoru/asu, kazalni zaimek tisti, tista, tisto pa, kadar govorimo o asovno in prostorsko bolj oddaljeni stvari/osebi/dogodku. Zaimek ta, to ima posebno sklanjatev (glej tabelo v ubeniku), zaimek tisti, tista, tisto pa se sklanja tako kot pridevnik. Ob obeh zaimkih se lahko rabi tudi zaimenski prislov (ta tukaj/tu, tisti tam) ali lenek -le (tale, tistile). Slednji so pogosti predvsem v govorjenem jeziku. Mona je tudi samostalnika raba obeh zaimkov. Gre za izpust samostalnika. Zaimek se nanaa na prej povedano: Poglej to kamero. Ta (kamera) je veliko bolja, kot je bila prejnja. Nadgradnja: Zaradi enakih konnic lahko udeleencem predstavimo tudi sklanjanje tevnika dva, dve in tri. Predvsem tevnik dva, dve se v rabi pogosto pojavlja (npr. Ta dva strokovnjaka se ukvarjata z ogroenimi ivalskimi vrstami v Afriki. V teh dveh naravnih katastrofah je bilo prizadetih veliko ljudi.). Lektor opozori na oblike kazalnega zaimka ta, to. Na plakat/prosojnico zapie tiste oblike, ki imajo enake konnice kot pridevnik, kjer so drugane, pa pusti prazen prostor. Skupaj z udeleenci dopolni prazne prostore (prilepi listke z novimi oblikami oz. jih dopie z drugo barvo). Tako udeleenci bolje vidijo, katere oblike zaimka se morajo posebej nauiti. Primer za enski spol. Dopolnite s: tej, v tej E 1. sklon 2. sklon 3. sklon 4. sklon 5. sklon 6. sklon s to to ta te reka reke reki reko reki reko

e se udeleenci prvi sreujejo z omenjeno vsebino, naj lektor pripravi posebno vajo, v kateri bodo morali rabiti kazalne zaimke le v pridevniki rabi (Ali pozna ________ (ta) loveka?), kajti v delovnem zvezku so v vajah zaimki rabljeni tako samostalniko kot pridevniko. ele ko ob takih vajah utrdijo oblike pridevnikega zaimka, naj ga opazujejo tudi v samostalniki rabi. OPOZORILO Lektor naj udeleence opozori, da kazalni zaimek rabimo, kadar poimenujemo (identificiramo) doloeno stvar, osebo ali nanjo pokaemo. Zaimek ima v tem primeru samo eno obliko, ne glede na tevilo ali spol samostalnika. Je ena izmed prvih besed, ki se jih udeleenci nauijo: To je okolju prijazen izdelek. To sta okolju prijazna izdelka. To so okolju prijazni izdelki. Udeleenci naj primerjajo rabo obeh vrst zaimkov. To je znana ekologinja. Ta ekologinja nam je predavala o ogroenih ivalskih vrstah. To so programi za zaito ivali. Ti programi za zaito ivali se mi zdijo dobri. To sta ptia, ki ju redko vidimo v naravi. Ta (dva) ptia redko vidimo v naravi. Sta to umetni jezeri? Sta ti (dve) jezeri umetni? Sklanjatev kazalnega zaimka tisti, tista, tisto navadno ne povzroa teav, saj je enaka kot obiajna pridevnika sklanjatev.

170

9
U str. 129 DZ vaji 23, 24
V preglednicah so besede razlinih besedil enote.

BESEDOTVORNI NAMIGI
Preglednice so namenjene ponovitvi tistih besedotvornih vzorcev, ki so se jih udeleenci nauili v posameznih enotah. V nadaljevanju so primeri obravnave izbranih vzorcev.

Tvorjenje enskih samostalnikov iz mokih

Lektor na listke zapie nekaj poimenovanj za moke osebe (iz tabele v ubeniku na str. 129, pa tudi iz drugih enot). Udeleenci v parih (vsak par ima drugane samostalnike) poskuajo tvoriti enske oblike. Reitve lahko pove lektor ali pa jih udeleenci poiejo v SSKJ oz. pravopisu. Ogledajo si poimenovanja oseb, ki so jih imeli drugi pari. Skupaj zdruijo besede z enakimi konnicami. Vajo lahko izvedemo tudi tako, da udeleence razdelimo v tri skupine. Vsaka poie im ve poimenovanj za enske osebe, ki se konajo na -ka oz. -ica oz. inja, in zraven dopie e poimenovanja za moke osebe.

Tvorjenje samostalnika iz glagola (glej tudi ubenik str. 59, 69)

Lektor pripravi seznam dovrnih in nedovrnih glagolov, iz katerih se mu zdi smiselno preverjati, ali udeleenci poznajo tvorbo samostalnikov: reevati, sprehajati se, izumirati, kupovati, pisati ; reiti, sprehoditi se, izumreti, kupiti, napisati Udeleenci iz njih tvorijo samostalnike (reevanje, sprehajanje, izumiranje, kupovanje, pisanje ; reitev, sprehod, izumrtje, nakup, napis ) in jih uporabijo v smiselnih primerih (Pogovarjali smo se o reevanju ogroenih ivali. Nihe se ni spomnil prave reitve. itn.) Ko si ogledujemo za glagolnik znailne konnice, lahko pridemo do naslednjih ugotovitev: / zelo pogoste konnice so -anje, -ev in -enje, konnice -tje, -0, -ek, -ba, -ja, -nja pa so redkeje. S pomojo SSKJ v elektronski obliki in funkcije Iskanje oz. Zahtevno iskanje lahko poiemo e kakne frekventno rabljene samostalnike v posameznih skupinah konnic.

Tvorjenje pomanjevalnic in ljubkovalnih imen

Obravnavo popestrimo s slovensko ljudsko pesmijo Na planincah. Udeleencem predloimo pesem brez pomanjevalnic. Povemo jim, da so oznaene besede v izvirni varianti pomanjevalnice. Udeleenci sami tvorijo pomanjevalnice. Skupaj z lektorjem preverijo reitve, ponovijo pravila za tvorjenje pomanjevalnic in, e elijo, pesem tudi zapojejo. REITVE: Na planinah (slovenska ljudska) Na planinah sonce sije, na planinah lutno je. Tam cvetejo roe bele, tam cvetejo roe. Eno dekle jih pa trga, da si op naredi. Za klobuk ga bo pripela z eno zlato knofljo*. Da ji ga burja ne bi vzela, da ji ga veter ne odpihlja. planincah planincah, sonece planincah roice roice opek knofljico vetri*

* Pomanjevalnici za veter sta tudi vetrc in vetrek, ampak ne v tej pesmi.

171

9
Tvorjenje abstraktnih samostalnikov na -ost iz pridevnika
Udeleenci iz razlinih pridevnikov tvorijo samostalnike. Lektor lahko v vajo vkljui pridevnike iz este enote (glej Delovni zvezek, 6. enota, vaji 5 in 6). Ko udeleenci konajo tvorjenje samostalnikov, lahko med njimi poiejo morebitne protipomenke (nesramnost prijaznost, hitrost poasnost, zahtevnost enostavnost, sedanjost preteklost, mladost starost, potrpeljivost neuakanost, preudarnost nepremiljenost, notranjost zunanjost ...). e eli lektor vajo oteiti, lahko med pridevnike pomea tudi take, iz katerih tvorimo samostalnike z druganim obrazilom (npr. len lenoba, vesel veselje, sreen srea ...).

Skupna imena
Namesto obiajne mnoine lahko rabimo skupno ime (glej preglednico na str. 97, Skupna imena). Lektor udeleence spomni, da gre za edninske samostalnike. Udeleenci skuajo iz samostalnikov v ednini tvoriti skupno ime (ve listov listje, ve hribov hribovje ...). Nekaj primerov, ki jih lahko udeleenci kot skupna imena prepoznajo ali sami tvorijo: listje, drevje, gorovje, cvetje, grievje, hribovje, skalovje, grmovje, otoje, miievje, ivevje; ivalstvo, rastlinstvo, lovetvo, sorodstvo.

Samostalniki, ki poimenujejo prostor

Te samostalnike ponovimo v obliki kviza. Lektor pripravi uni list po naslednjem vzorcu: e si bolan, mora v Roe kupimo v Kljue od hotelske sobe morate pustiti na Avto sem pustil na Knjigo kupimo v Tovornjak je smeti odpeljal na Ribe kupimo v Otroci so si ivali ogledovali pri babici na a) bolnik a) cvetlici a) recepciji a) parkiranju a) knjigarnarju a) smetie a) ribniku a) kmetiji b) boleino b) cvetliarni b) receptu b) parkiriu b) knjigarni b) smetnjak b) ribiu b) kmetici c) bolninico c) cvetliarki c) receptorki c) parkirnini c) knjiici c) smetarja c) ribarnici c) kmetijstvu

Udeleenci izberejo prave reitve, si nato ogledajo konnice samostalnikov, ki jih dobijo v reitvah (-arna, -nica, -ija, -ie). Nato opiejo samostalnike iz reitev, npr. bolninica = prostor, kamor gremo, kadar smo bolni; definirajo pa tudi besede, ki niso reitve, npr. bolnik = lovek, ki je bolan. Poiejo e druge samostalnike, ki oznaujejo prostor. Nekaj primerov samostalnikov na: -nica: bolninica, istilnica, telovadnica, akalnica, kopalnica, pralnica, drvarnica, ribarnica, izposojevalnica, knjinica, kolesarnica, papirnica, vojanica, porodninica, veleblagovnica, mesnica -arna: tovarna, slaiarna, cvetliarna, kavarna, evljarna, lekarna, mlekarna, tiskarna, elektrarna, zlatarna, pivovarna -ija: picerija, recepcija, galerija, restavracija, parfumerija, drogerija, vrtnarija, kmetija -ie: smetie, pristanie, sprehajalie, skladie, pokopalie, kopalie, zabavie, stranie, taborie, plesie, zavetie, gostie

Tvorba svojilnega pridevnika iz samostalnika

Pravila (glej 8. enoto, Slovnica str. 113) lahko ponovimo ob igri: vsak udeleenec se spomni kakne stvari ali telesne znailnosti, ki jo je opazil pri soolcu/soolki in mu je ve. V povedi uporabi soolevo/soolkino ime (Ve mi je Evina jopica s kapuco. Ve mi je Andrejev nahrbtnik.).

172

9
Tvorba vrstnega pridevnika iz geografskega imena
Kadar tvorimo pridevnik iz geografskega imena, imamo na voljo dve obrazili, -ski in -ki. Obrazilo -ki rabimo, kadar prihaja do premene glasov k, g, h, s, , c, , z, , d. Praga praki, Luksemburg luksemburki Afrika afriki Kras kraki eka eki Celovec celovki Tri triki, Grija grki Pariz pariki Portoro portoroki Kamboda kamboki izjeme: zagrebki, francoski, ruski OPOZORILO Pridevnike piemo z malo zaetnico. eprav je geografsko ime vebesedno, se pridevnik pie skupaj: kofja Loka kofjeloki. Lektor na prosojnico/listke zapie imena drav oz. mest. Udeleenci skuajo najti stvari, pojme, ki bi jih lahko povezali z doloeno dravo, in tvorijo besedno zvezo oz. poved (npr. vicarska ura, parike galerije, turki med, grka solata, pansko vino, francoski sir ...).

Iz slovenske literature
U str. 130, 131 Odlomek iz potopisa Melodije vetra (Joe Mui) Pred branjem: Lektor pove nekaj o avtorju in delu: fotograf in jadralec Joe Mui je prvi Slovenec, ki je objadral svet. V knjigi opisuje skoraj dve leti trajajoe kriarjenje skozi najbolj eksotine kraje in deele sveta. Preplul je preko 30.000 milj in doivel kar nekaj viharjev. Opise svojih obutij, spoznanj in doivetij je dopolnil s svojimi barvnimi fotografijami. e je mogoe, lektor udeleencem knjigo tudi pokae. Ogledajo si fotografije, povejo, katera jim je najbolj ve. Ob knjigi lahko nastane kratek pogovor: Bi se odpravili (sami) na jadranje okoli sveta? Koga bi vzeli s sabo? Kaj bi vzeli s sabo poleg nujnih potrebin? Kaj/Koga bi najbolj pogreali? Kateri del sveta bi si najraje ogledali z jadrnico? esa bi vas bilo strah? Katere morske ivali poznate? Ob branju: Udeleenci se razdelijo v tiri skupine. Prva skupina izpie vse besede, povezane z naravo (juni veter, otok, otoje, Pacifik ...), druga prislove (v besedni zvezi), tretja pridevnike (v besedni zvezi), etrta pa glagole. Po branju: Po prvem branju si vse skupine ogledajo izpisane besede. Lektor razloi besede, ki jih ne razumejo. Nato besedilo e enkrat preberejo in reijo naloge. REITVE Ali razumete? 1. res je, 2. res je, 3. res je, 4. ni res, 5. ni res, 6. res je, 7. ni res Besedilo za dopolnjevanje: kriaril odpluli ekvatorja prozorno plankton sledili trnek. Nazadnje udeleenci im privlaneje opiejo kakno naravno znamenitost iz svoje drave.

173

9
VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA
Namen vaj 9. enote 1. vaja: raba modalnih izrazov in nedolonika 2. vaja: raba ustreznih glagolov 3. vaja: tvorjenje povedi iz danih besed 4. vaja: raba samostalnika v razlinih sklonih Navezave na besedila oz. slovnine enote 1. vaja vsebuje splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. 2. vaja se navezuje na besedilo Geni za rekorderja (str. 119). 3. vaja vsebuje splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. 4. vaja se navezuje na besedila: a) Geni za rekorderja (str. 119) b) Embalaa za vekratno uporabo (str. 121) c) ivali ogroajo same sebe (str. 123). 5. vaja vsebuje splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. 6. vaja se navezuje na besedilo Embalaa za vekratno uporabo, 7. pa na besedilo Mesojede rastline in ekologija (str. 121). 8. vaja se navezuje na a) besedilo ivali ogroajo same sebe (str. 123) b) temo Svet okoli nas. 9. vaja se deloma navezuje na dialoge Otroci in odrasli o ekologiji (str. 120, zapis str. 148) in na temo Svet okoli nas. Vaje od 10 do 14 se navezujejo na slovnino poglavje Prislov (str. 126) in vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. Vaje od 15 do 19 se navezujejo na slovnino vsebino Stopnjevanje prislova (str. 127) in vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. Vaje od 20 do 22 se navezujejo na slovnino vsebino Kazalni zaimek (str. 128) in vsebujejo splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. 23. in 24. vaja se navezujeta na rubriko Besedotvorni namigi (str. 129) in vsebujeta splono znano besedie, vezano na temo Svet okoli nas. 25. vaja 25 se navezuje na rubriko Preobleene besede (str. 122).

5. vaja: izraanje skladenjskih vzorcev, obravnavanih v ubeniku in zmonost dopolnjevanja povedi 6. in 7. vaja: dopolnjevanje povedi

8. vaja: raba razlinih slovninih struktur

9. vaja: raba osebnih zaimkov

10.13. vaja: raba zaimenskih prislovov 14. vaja: raba pridevnika in prislova 15.19. vaja: stopnjevanje prislova

20. vaja: sklanjanje kazalnega zaimka ta 21. vaja: sklanjanje kazalnega zaimka tisti 22. vaja: utrjuje sklanjanje kazalnih zaimkov ta/tisti 23. in 24. vaja: tvorjenje novih besed (besednih druin) 25. vaja: razumevanje in raba frazemov

174

9
REITVE VAJ 9. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. Primeri reitev: Morali bi odnaati odpadke s seboj, ko smo na izletu v naravi. Treba je razvrati odpadke. Nujno je varevati z vodo. Koristno je posaditi drevesa. Ne bi smeli kupovati izdelkov z veliko embalae. Prepovedano je nabirati roe v parku. Pozimi ne bi smeli imeti zelo vroih stanovanj. Ne bi se smeli voziti samo z avtom. Morali bi nositi umetno krzno. Prepovedano je parkirati avtomobile po travnikih. Ne sme se metati cigaretnih ogorkov po tleh. Treba je imeti psa na vrvici. 2. Rodil se je so postavili je ... hodil bil ni bil ni jemal so ... vpisali so ... obiskovali je vpraal so eleli je svetoval Ljubi spij je umrl 3. Mone reitve: a) Tovarna onesnauje reko z odplakami. b) (Ali) sta razvoj in napredek potrebna? c) Izpuni plini kodujejo ozraju. ) Varujte okolje. d) Ne meimo odpadkov po naravi! e) Odpadki se kopiijo v okolju. f) tevilo prebivalstva se vea iz dneva v dan. g) Sem proti genetskemu ineniringu. h) Te moti hrup? 4. a) stotrinajstim rojstnim dnem rojstni vasi dieih travnikih zelenju rekah jezerih vinogradi polji b) picerije strokov denarja papirnato embalao gostje/gosti mogane dobre strani okolju njemu c) divjadi lova ograjenih rezervatih rastlinami rastlinojedimi in mesojedimi ivalmi obmoij 5. Mone reitve: a) Ko so ljudje zaeli spreminjati in unievati naravo, se niso zavedali, da kodijo sebi. b) e primerjamo preteklost in sedanjost, lahko ugotovimo, da je lovek vedno manj povezan z naravo. c) Razvoj in napredek znanosti lahko kodujeta naravi, e nista prav usmerjena. ) Vsi se moramo ukvarjati z varovanjem okolja, ker drugae ne bomo imeli kje iveti. d) Ekologi nas opozarjajo, da je ozonska plast vse tanja. e) Vedno sortiram odpadke, da bi pripomogel/ pripomogla k istejemu okolju. f) Genetski ineniring je pomembna znanost, ampak tudi nevarna. g) Segrevanje ozraja ima nevarne posledice, in sicer rui temperaturno ravnovesje na Zemlji. h) eprav vemo, da moramo varevati z energijo, se nam vasih ne ljubi ugasniti lui. i) Ozonska luknja je vse veja, tako da je sonce vedno bolj nevarno. j) elim dolgo iveti, torej moram skrbeti za zdravo okolje. 6. a) je lastnik picerije (v amerikem mestu Pine City v Minnesoti) b) je kazala stroke za papirnato embalao c) lahko gostje pico odnesejo domov ) jo lahko vrnemo d) jo ima taka embalaa 7. a) jih gojijo v Herefordshiru v Angliji b) ima najiro ponudbo mesojedih rastlin v Evropi c) ki so okolju prijazne lovilke muh in drugih malih hinih insektov 8. a) c) a) ) c) ) a) c) ) c) b) c) ) b) a) b) ) c) a) b) a) c) ) c) a) 9. a) b) c) ) d) e) f) 10. a) b) c) ) d) e) f) g) mi nama jih ti jih jo ga jaz nama ti ju njiju njiju jima nami naju vas vam vas nas ji nas Nekje kjerkoli povsod Nikamor Nekako Enako Kakorkoli ni

11. a) tukaj b) Kamorkoli c) nikjer ) vse d) takrat Nikoli vedno Neko Tu in tam 12. a) Kam Kje so moji kljui? b) Nikamor Nikjer nisem nael nedotaknjene narave. c) Lahko smo leali kamorkoli kjerkoli ob reki. ) Odpadkov ne smemo dajati kjerkoli kamorkoli. 13. a) sem Nekam Povsod nikjer nikamor b) dolgo pozno nikakor ven c) nikdar/nikoli Kadarkoli takrat 14. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) ivahno in prijetno. Zanimivo in pouno. Prijazno in isto. Temno in oblano. Slabo. Nevarno in veselo. Unieno. Uspeen. Rdee. Zdravo in mirno. Neodgovorno. Onesnaene. Sveo.

175

9
15. Mone reitve: a) Voziti se s kolesom je bolj ekonomino kot voziti se z avtom. Voziti se z avtom je varneje kot voziti se s kolesom. Voziti se z avtom je hitreje kot voziti se s kolesom. b) Skrbeti za zdravje je pametneje/pomembneje/koristneje kot skrbeti za zasluek. c) Potovanje po Jadranskem morju je ceneje/bolj romantino/bolj zabavno kot po Sredozemskem. ) ivljenje na podeelju je teje kot v mestu. ivljenje v mestu je laje/zanimiveje kot na podeelju. d) Razmiljati o preteklosti je lepe kot o sedanjosti. Razmiljati o sedanjosti je bolj smiselno kot o preteklosti. 16. Mone reitve: a) Danes ljudje ivijo teje kot v preteklosti. b) Danes je narava bolj onesnaena kot v preteklosti. c) Danes ivijo otroci enako/tako sproeno kot v preteklosti. ) Danes odloajo politiki pravineje/bolj pravino kot v preteklosti. d) Danes govorijo enske svobodneje/bolj svobodno kot v preteklosti. 17. Razlini moni odgovori, npr. a) Na Antarktiki. b) Ob ekvatorju. itn. 18. a) teje b) Pomembneje c) bolj umazano ) hladneje d) ve e) globlje laje 19. Mone reitve: a) dlje/dalj b) najdlje/najdalj c) Dlje/Dalj ) najdlje/najdalj d) dlje/dalj e) dlje/dalj f) najdlje/najdalj g) Dlje/Dalj h) dlje/dalj i) najdlje/najdalj j) najdlje/najdalj k) dlje/dalj l) najdlje/najdalj 20. a) b) c) ) d) e) f) g) h) Ta tega Ta Ti teh to te teh tema temu temu i) j) k) l) m) n) o) p) 21. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) 22. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) tem ti tema tem tej ta temu Tega Ta tiste tiste tisti tistimi tiste tisti tistem tistim Tista tiste Tiste gore Tega temi vrati Tista dekleta teh fantov tistem prijatelju teh prijaznih obrazih teh ljudi tej stranki teh jajc tej poti Teh poitnic tistimi puncami tej hii tej enski

23. Mone reitve: razvoj, razvit znanstvenik, znanstvenica, znati ekolog, ekologinja, ekoloki varovanje, varovan, zavarovati koditi, pokodovati, pokodba skrb, skrben, poskrbeti iv, ivljenje 24. Smetarji smetia odlagali reitev zmanjanju uporabi recikliranje uspeno pomembno 25. 1) a 2) c 3) a 4) b

176

Pokai, kaj zna!

U str. 133 UVOD V ZAKLJUNO ENOTO

10

preverjanje usvojenega besedia obravnavanih tem in vaje za slovnico

Z zakljuno enoto elimo preveriti, kako dobro so udeleenci usvojili obravnavane vsebine. Namen enote je udeleencem posredovati povratno informacijo o doseenem znanju oziroma jih spodbuditi, da sami ocenijo svoje znanje. Hkrati se s pomojo te enote udeleenci pripravljajo tudi na izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni in srednji ravni. Na namen ni bil sestaviti e enega modelnega testa, saj tega dobi vsak kandidat, ko se prijavi na izpit ali ko pobrska po spletu; se pa tipom izpitnih vaj pribliujemo tako po obliki kot po zahtevnosti.

U str. 133, 134

ALI BI ZNALI PO SLOVENSKO ?

Na zaetku enote je vpraalnik za samooceno. Udeleenci si ogledajo seznam jezikovnih oz. sporazumevalnih funkcij in skuajo presoditi, katere od njih jim ne povzroajo teav, pri katerih pa bi potrebovali ve vaje. tevilke v levem stolpcu nam povejo, v kateri enoti se kaj pojavi. e udeleenci v tabeli oznaijo, da niso prepriani, ali znajo doloene vzorce, jih ponovimo v skupini.

U str. 135

RAZUMEVANJE GOVORJENIH BESEDIL

Naloge si sledijo od najlaje do najteje.
35

1. naloga

Na posnetku so kratke izjave kot izseki iz namiljenih dialogov, v kakrnih se govorec pogosto znajde. Udeleenci naj ustrezno reagirajo, in sicer naj svojo repliko zapiejo na rto. Pri primeru so navedeni moni odgovori. POSNETEK: 1. Kaj si rekla? e greva na predstavo ob osmih zveer? al nimam asa. 2. Pravi, da so te odpustili? Kaj bo naredila zdaj? MONE REITVE: Pa ni, pa drugi./koda. Rad(a) bi videl(a) to predstavo./Ni hudega. Povabil bom koga drugega. Poskusila bom poiskati novo slubo./Prijavila se bom na zavod za zaposlovanje./Dobro bom razmislila in poiskala najboljo reitev Mislim, da preve dela./Poskusi si vzeti ve asa zase./Spoij se. Pojdi na poitnice Ja, pobirali bomo smeti po okolici./Ne vem, e nikoli nisem bil(a) na takni akciji./ Mogoe bo organiziran odvoz kosovnih odpadkov To sem prebral(a) na oglasni deski./Hinik me je obvestil./Dobil(a) sem sporoilo po poti

3. Zdravnik mi je rekel, da je z mano vse v redu, jaz se pa tako slabo poutim. Pogosto mi je slabo in kar naprej me boli glava. Kaj pa ti misli o tem? 4. V soboto je istilna akcija za nao ulico. A ti ve, kaj bo treba delati? 5. Kako ve, da je v petek sestanek stanovalcev naega bloka? U str. 135
36

2. naloga

Na posnetku so kratka zvona obvestila. Udeleenci obkroijo odgovor, ki se nanaa na posluano obvestilo. Primer je reen. REITVE U str. 136 1. a), 2. c), 3. b)
37

3. naloga

Na posnetku je intervju. Udeleenci obkroijo pravilne reitve. REITVE 1. a), 2. b), 3. c), 4. c), 5. a), 6. b), 7. a), 8. c), 9. b), 10. a)

177

10
U str. 136 4. naloga V skladu s posnetim intervjujem udeleenci povzamejo besedilo, tako da dokonajo povedi. Preverjamo tudi zmonost rabe razlinih prirednih in podrednih veznikov v zloenih povedih. Ko se Gita sprehaja, se spomni novih idej/naredi v glavi prostor za nove ideje. Njen hobi je plezanje, in ko pleza, je zelo skoncentrirana/ivi samo za tisti trenutek. V gorah je vedno nekaj tveganja, zato se ji zdi pomembno, s kom gre plezat. V naravi e vedno najde kotike, kjer tudi med vikendom ne srea nikogar. Zdi se ji, da so Slovenci skrbneji do tistih odpadkov, ki jih vidimo s prostim oesom. Pravi, da ima sreo, da stanuje na robu Ljubljane, saj se lahko usede na kolo in se takoj znajde med polji in kozolci. Najraje gre na Primorsko, na primer na Vipavsko ali v Slovensko Istro.

PRIMERI REITEV

RAZUMEVANJE ZAPISANIH BESEDIL

U str. 137 REITVE U str. 138 REITVE 1. naloga Udeleenci poveejo sliice, ki ponazarjajo posamezno kratko besedilo. 1. d), 2. a), 3. e), 4. ), 5. b), 6. c) 2. naloga Udeleenci preberejo tri oglase in odgovorijo na vpraanja. 1. Komu je namenjeno vabilo portnega kluba Megaron? tudentom. 2. Kje lahko dobimo dodatne informacije o tudentskih igrah? Na elektronskem naslovu jarc_1979@yahoo.com. 3. Komu ponujajo delo v Gostiu Juli? Natakarju ali natakarici. 4. Katere teaje ponuja izobraevalno podjetje Mika? Raunalnike, in sicer splone teaje, individualno pouevanje, raunalnike delavnice in izobraevanje otrok. 5. Kje je pouk v okviru programa Raunalniko opismenjevanje? Na Ministrstvu za olstvo in port in na Zavodu za olstvo. 6. Kakne so uilnice na teajih? Sodobne, multimedijske, v njih je prostora za deset teajnikov. 7. Kako lahko ljudje sodelujejo s podjetjem, potem ko so teaj e opravili? Lahko dobijo telefonsko pomo pri uporabi programa. 8. Kakne ugodnosti ima skupina ljudi, ki se vpie na teaj? e je udeleencev ve kot sedem, dobijo desetodstotni popust. 3. naloga Udeleenci preberejo reklamni obvestili za knjigo in za zdravilo ter obkroijo pravilne reitve. Oglas za knjigo, Ljubljana mesto na dlani: 1. a), 2. b), 3. b), 4. c) Reklama za zdravilo Lekadol: 1. c), 2. c), 3. c), 4. b) 4. naloga Udeleenci dopolnijo besedila z besedami oz. besednimi zvezami, navedenimi v desnem stolpcu. Kuntner ima nov lokal Priljubljeni igralec Jernej Kuntner se je pred kratkim zael ukvarjati (0) z novim poslom in s poslovnim partnerjem Damjanom v Mostah odprl (4) novo kavarno. Prostor je velik in Jernej se je odloil, da bodo (2) v njem razline prireditve: literarni in pesniki veeri, monodrame, zabave za (1) rojstni dan in podobno.

U str. 139, 140

REITVE

U str. 141

(3) kljub svetovnemu rekordu (5) zanimivih pesmi

178

10
Omejitev alkohola Tudi dijaki in tudentje ne marajo ve (5) pijanih soolcev. Tako se je zbrala skupina mladih in zaela akcijo, (6) s katero bi omejili prodajo alkoholnih pija (7) mladoletnim osebam. elijo, (8) da bi sprejeli nacionalni program za zmanjevanje kodljivega pitja alkohola. Zbrali so e ve kot (3) sto podpisov. Akcijo podpirajo predvsem srednje ole ter seveda stari, pisno pa jo je podprl tudi slovenski (1) minister za zdravje. Zbil otroka in pobegnil Celje V torek popoldne je v semaforiziranem (2) kriiu Slovenske in opove ulice voznik belega avta, znamke Renault Clio s (9) celjsko registrsko tablico povozil 11-letnega (7) kolesarja. Otrok je bil v nezgodi (6) laje ranjen, voznik pa je (4) odpeljal s kraja nesree. Policija prosi (8) prie, naj pridejo na najblijo (3) policijsko postajo ali pokliejo na 113. (2) kadar (4) nevarno drogo

(1) reevalcev (5) na poledici

TVORJENJE PISNIH BESEDIL

U str. 142 1. Opis slike. Udeleenci opiejo sliko, tako da uporabijo dane iztonice, s katerimi preverjamo tudi zmonost rabe razlinih prirednih in podrednih veznikov v zloenih povedih (kot pri 4. nalogi ob razumevanju govorjenih besedil). Na sliki je turist, ki se pelje na morje kar s kolesom. Verjetno je dobre volje, saj si viga in poje. Medtem ko vozniki stojijo na cesti, se on veselo pelje mimo. Zaradi poletne vroine so vozniki jezni in obupani. Kolesar pa je obleen v kopalke, torej mu ni tako vroe. Na sebi ima tudi plavutke, da bi kasneje laje plaval. Kljub zastoju na cesti bo on kmalu priel na plao. Na sliki vidimo smuarsko ciljno areno. Ravnokar je neki smuar prismual skozi cilj. Na progi, po kateri se je pripeljal, so postavljena slalomska vratca. Ko je prispel, mu je z glave padla kapa. eprav je moral med vonjo paziti na zahtevno progo, je dosegel prvo mesto. Navijai ga pozdravljajo, ampak on jih ne poslua. Zdi se, da premiljuje, kako bi im prej priel na stranie. U str. 143 2. Tvorjenje kratkih besedil. Pri pisanju teh kratkih pisnih sestavkov lektor opozori udeleence, naj bodo pri pisanju pozorni na naslednje: upotevajo naj navodilo glede zvrsti besedila in temu prilagodijo tudi oblikovanost/organizacijo besedila (ustrezen zaetek in konec, ustrezno naslavljanje, uporaba znailnih vljudnostnih fraz, primerno izraen osrednji del besedila, jasno naj bo, kaj eli sporoiti).

PRIMERI REITEV

179

10
Primer pritobe Marko Blatnik Ljubljanska ulica 5 Kranj Gospod Vodopivec Turistina agencija Concorde, d. o. o. Slovenska cesta 23 Ljubljana Zadeva: Pritoba V asu od 5. do 12. februarja 20 sem bil v Sonnem dolu. Bival sem v apartmaju, ki sem ga najel prek vae agencije. V prospektu ste obljubljali mir in prijetno bivanje v komfortno opremljenih sobah. Na alost s poitnicami res nisem bil zadovoljen: cele noi se je slial hrup iz blinje gostilne. Poleg tega bivanje ni bilo prijetno: sobe so smrdele po cigaretnem dimu od prejnjih gostov in na preprogi so bili madei zaradi polite pijae in cigaretnih ogorkov. V dokaz vam prilagam fotografije. Zahtevam vrailo denarja v viini 50 % vplaane cene. V upanju na odgovor vas lepo pozdravljam, Marko Blatnik Kranj, 14. februarja 20 Primer opraviila Ribnica, 3. marec 20 Draga Katarina, najlepe se ti zahvaljujem za vabilo na zabavo ob praznovanju tvojega tiridesetega rojstnega dne. Na alost ne bom mogla priti, ker sem ravno ta dan naroena pri zobozdravniku zaradi manjega operativnega posega, na katerega akam e dva meseca. Vse najbolje in imej se im lepe na zabavi. Upam, da se kmalu vidiva. Lep pozdrav, Nataa Primer vabila Bled, 3. april 20 VABILO V etrtek, 6. maja 20, ob 19. uri Vas vabim na sestanek stanovalcev naega bloka. Zbrali se bomo na stopniu pred vhodom. Pogovarjali se bomo predvsem o teavah s parkiranjem pred blokom. Dnevni red: pregled strokov seznam ienja hodnikov parkiranje razno Upam, da se boste udeleili sestanka v im vejem tevilu. Anton Boi, hinik

180

10
Primer estitke Postojna, 5. november 20 Draga babica, dragi dedek! Ob 50. obletnici vajine poroke vama iskreno estitam in se veselim z vama. elim si, da bi znala e naprej uivati drug ob drugem in svoj optimizem deliti z nami. Rad vaju imam, Peter

U str. 144

3. Pisanje besedila na izbrano temo.

Na tem mestu lektor udeleence opozori, kako ustrezno napisati pisni sestavek, kaj je pri tem treba upotevati in po katerih kriterijih se besedilo ocenjuje. Veinoma udeleenci e poznajo glavna merila glede pisanja: besedilo naj ustreza naslovu, v besedilu naj pisec upoteva iztonice, ki so dane ob naslovu, besedilo naj bo dolgo toliko, kot je zahtevano v navodilu (v tem primeru 120 besed); besedilo naj bo primerno lenjeno na uvod, osrednji del in zakljuek, misli naj bodo jasno izraene, pisec naj s primeri ponazori svoja izhodia in na koncu utemelji svoje stalie do obravnavane teme; besedie naj bo im bolj raznoliko; e je naslov vezan na doloeno stroko, naj uporabi tudi ustrezne strokovne izraze; pisec naj se poskusi izogniti vejim slovninim in pravopisnim napakam; pozoren naj bo na besedni red; pri skladnji naj se poskua izraati tudi z vestavnimi povedmi. S temi izhodii berejo besedilo tudi ocenjevalci: posebej ocenijo vsebino in slog, posebej organizacijo besedila, posebej besedie in slovnino pravilnost.

VAJE IZ DELOVNEGA ZVEZKA

Namen vaj 10. enote 1. vaja: preverja razline slovnine strukture 2. vaja: preverja rabo predlogov 3. vaja: preverja besedotvorno zmonost Vaje od 4 do 10: preverjajo razumevanje in rabo frazemov Vaje od 4 do 10 se navezujejo na rubrike Preobleene besede skozi celoten ubenik. Navezave na besedila oz. slovnine enote Vaje od 1 do 3 so prirejene po izvirnih novicah/lankih iz slovenskih asopisov in se ne navezujejo na nobeno od besedil ubenika.

181

10
REITVE VAJ 10. ENOTE DELOVNEGA ZVEZKA
1. a) Nasvet iz zelene lekarne a) b) c) ) c) a) b) ) b) Kit na poitnicah a) b) c) b) ) a) b) a) ) c) b) c) Stroj brez praka c) c) a) b) ) a) a) ) b) c) c) ) Minka Kahri, prva Slovenka na severnem teaju a) c) a) c) ) b) c) ) a) b) ) b) a) c) ) b) ) c) a) b) ) d) Sokol, najuinkoviteji istilec neba nad letalii c) a) c) b) ) a) ) c) b) b) a) c) ) c) c) ) b) a) c) a) b) c) ) a) b) a) ) ) c) a) b) ) b) 2. a) Amerianka v Drenikih Ravnah v v za kot o Pred ez z po s za od do V za b) Ekoloko naselje v Senegalu Po za v/ob od o za iz pri na 3. a) Cenjeno ivljenje ob vodi najdrajimi najuspeneja pristaniu bivanja ivljenje gibanja preteklosti b) Sladko maevanje varuk delodajalci Amerianki Varukin mamine oetove newyorko Otrokov nakupovanjem obiskovanjem 4. a) 7 b) 10 c) 6 ) 8 d) 9 e) 11 f) 5 g) 1 h) 4 i) 3 j) 2 5. a) Smeh je pol zdravja. b) Zajtrkuj kot kralj, kosi kot mean, veerjaj kot bera. c) Vsak zaetek je teek. ) Brez muje se e evelj ne obuje. d) Kar se Janezek naui, to Janez zna. 6. c) b) a) c) a) ) a) b) c) b) c) a) ) 7. a) ) c) ) b) b) c) b) a) ) b) b) c) a) 9. a) Imel(a) sem krompir, da sem nael/nala tako dobro slubo. b) Mojca vse moke mee v en ko. c) Italijanski nogometai so z levo roko premagali romunske. ) Tebe pa nisem imel za loveka, ki bi vrgel puko v koruzo. d) Zelo je ponosen na svojega oeta, ker je velika ivina v podjetju. e) Oe je alosten, ker je sinu tudij deveta briga. f) Z vsemi sodelavci se ujamem. g) Vsi so vedeli, da ga daje na zob, razen njegove ene. h) Uitelji so vedeli, da ivim v tekih razmerah, in so mi li zelo na roke/na roko. 10. a) Ko bi moral zaeti govoriti, sem se ustrail in nisem mogel povedati niti besede. b) V gostilni Kaa sprejemajo goste e 25 let. Glavna/najpomembneja v druini je gospa Meta Kranjec, ki je za svoje specialitete dobila e veliko priznanj. c) eprav nista poroena in le ivita skupaj, ji ree moja ena. ) V svoji druini bom jaz glavni. d) Vsa humanitarnost je e zdavnaj propadla. e) Kadarkoli odpre usta, govori veliko, a ni ne pove. f) Z nobenim mokim ni bila zadovoljna, zato se ni nikoli poroila. g) Naega direktorja se v slubi vsi bojijo, doma pa se v vsem podreja eni. h) Ker je tudi on naredil veliko prekrkov, je moral biti tiho. i) Prosim, da me vikate, saj nisva niti znanca niti kolega. j) Ko je imel najve dela, so ga vsi sodelavci zapustili brez pomoi in je moral vse narediti sam. 11. a) b) c) ) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) na kifeljci skozi spravljajo ptiek jeklenega les kovali vihal voznikov kadil jera padlo soli metati

182

Prironik za uitelje k ubeniku Slovenska beseda v ivo 2

Avtorice: Andreja Markovi, Mihaela Knez, Nina oba Recenzentki: dr. Mojca Schlamberger Brezar, Andreja Ponikvar Urednica: mag. Metka Lokar Ilustrator: Igor Rehar Oblikovanje in prelom: Metka erovnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2009. Vse pravice pridrane. Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko www.ff.uni-lj.si/center-slo Za zalobo: red. prof. dr. Valentin Bucik, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2009 Publikacija je brezplana. http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=7&L2_ID=32&LANG=slo, 6. 10. 2009

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 811.163.6(075.4) MARKOVI, Andreja Slovenska beseda v ivo 2. Prironik za uitelje k ubeniku [Elektronski vir] / Andreja Markovi, Mihaela Knez, Nina oba. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2009 Nain dostopa (URL): http://www.centerslo.net/l2.asp?L1_ID=7&L2_ID=32&LANG=slo,6.10.2009 ISBN 978-961-237-284-2 244885760