.

:
,

SODR@INA VOVED ....................................................................... ............................ 3 KONSESUALNI DOGOVORI ...................................................... 4 DOGOVOR ZA KUPOPRODA@BA ( Emtio venditio ) ............. 4 DOGOVOR ZA ZAKUP ( locatio conductio )................................... 7 DOGOVOR ZA ZAEDNICA (Societas )....................................... 12 DOGOVOR ZA POLNOMO[NO (mandatum).......................... 14 ZAKLU^OK.................................................................. .................... 16 KORISTENA LITERATURA.................................................... 17

VOVED

Dogovorite ili kontraktus bile dvostrani ili pove}estrani ili pravni raboti. Za nivno nastanuvawe se baralo soglasnost na najmalku dve pravni sposobni lica. No sepak sekoja soglasnost pome|u dve ili pove}e pravno sposobni lica ne bilo sekoga{ dogovor tuku nekoga{ mo`elo da bide prosta spogodba. Bidejki postojat mnogu dogovori tie se razlikuvaat po svoite elementi i po svojata forma. Formata na sklu~uvawe na konsensualni dogovori bila soglasnost na voljata na sogovornicite, odnosno toa e obi~en konsensus. Obvrskata vo ovie dogovori nastanuvala vedna{ po postignuvaweto na soglasnost bez ogled na toa kako bila postignata, zna~i za ovie dogovori ne se baralo predavawe na stvarta, nitu pi{ana isprava nitu pak se izgovarale sve~eni zborovi. Preku pogore navedenoto slobodno mo`eme da ka`eme deka ovie dogovori celosno go napu{tile rimskot pravo ex nubo pukto obligatio non naskitur , no sepak ova va`elo samo vo opredeleni slu~ai poto~no va`elo samo vo ~etiri slu~ai. Zna~i toa bile dogovori sklu~uvani vo formi bez forma. Toa se: emptio vendito, societus locatio i mandatum stopanskiot, soobra}aj odnosno bile i tie va`ele samo za za stopanskiot najva`ni

soobra}aj. Golema aperativnost i golema sloboda bilo ona {to se baralo pri sklu~uvaweto na ovie dogovori koi bile op{to priznati

koga re{enieto od ediktot na peregrinskiot pretor bilo recipirano i vo ediktot na gradskiot pretor.

Konsensualni dogovori
( Emtio venditio ) emptio venditio . , . ) . , , . .. . . , . , . ) : - ( merx ) ;

- ( pretium ). ( merx ) in commercio : omnium rerum, quas quis habere vel possidete vel persequi potest, venditio recte fit. , , . . ( pretium ) pecunia numerata, pretium certum, pretium verum pretium justum. ) Pretium certum , , . ) Pretium verum . , , . ) Pretium justum . , : , . 1. . 3. - . 4. . 5. . 5

2.

6. . 7. . , . , . , . 1. ) . . ) , . , , . ) , . ) , , . ) , , .

) , , . ) . ) , , . - . ) , . , , , .

) , . Dogovor za zakup (locatio conductio ) Rimskata locatio conductio po sodr`ina bila mnogu kompleksen dogovor. Ovoj dogovor go sklu~uvale lica na koi{to im bile potrebni tu|i stvari za so niv privremeno da se slu`at pod uslov na gospodarot na stvarta da mu davaat dogovorena zakupnina; ovoj dogovor go sklu~uvale i lica na koi{to im bile potrebni i uslugi na drugi lu|e

koi{to pak od svoja strana se soglasuvale da izvr{at takva usluga za opredelen nadomest; ovoj dogovor go sklu~uvale i lica koi{to bile prinudeni svoite rabotni sposobnosti da im gi stavaat na raspolagawe na onie {to tie sposobnosti sakale da gi upotrebuvaat i na rabotnikot da mu pla}aat opredelen nadomest; spomnatite tri varijanti na dogovorot locatio conductio bile narekuvani locatio conductio rei, locatio conductio operis i locatio conductio operarum. Zaedni~ko na ovie varijanti im bilo toa {to site bile konsenzualni i dvostrani dogovori za nekoj predmet ili res i za nekoja nagrada ili merx . So drugi zborovi locatio conductio bila dvostran dogovor {to nastanuval so postigawe soglasnost me|u locator i conductor , a vrz osnova na koj lokatorot se obvrzuval ili da mu predade nekoja svoja rabota ili da mu gi otstap svoite rabotni sposobnosti na konduktorot, a ovoj pak bil ovlasten stvarta da ja polzuva, ili dol`en da izvr{i nekoja rabota za lokatarot, ili ovlasten vo svoja polza da gi upotrebuva tu|ite rabotni sposobnoti. a) Prvata varijanta na dogovorot locatio conductio bila locatio conductio rei ili dogovor za zakup na stvari. Dogovorot za zakup na stvari bil konsensualen i dvosran i nastanuval so soglasna izjkava na voljite na zakupecot i zakupodavecot, mu predaval na spored koj zakupodavecot privremeno

koristewena zakupecot nekoja stvar so obvrskata na zakupecot stvarta da ja ~uva, da ja upotrebuva samo vo predvidenite granici i za utvrdenite celi, da mu ja vrati neo{tetna vo na opredeleniot stvarta da rok, mu ja a za upotrebuvaweto pla}a

zdogovorenata zakupnina. Predmet na dogovorot za zakup na stvari mo`ele da bidat site nezamenlivi, odnosno individualno opredeleni (In specie) i nepotro{ni stvari. Dokolku se rabotelo za predmeti {to po pravilo bile opredeleni in genere ili kako potro{ni stvari, a bilo predvideno da bidat

vrateni tie isti predmeti, vo dogovorot za zakup na takvite stvari se smeta za locatio conductio rei ob pompam vel ostencantionen. Nadomestokot {to zakupecot ili conductor bil dol`en za da mu ja pla}a na zakupodavecot davawa, po pravilo, vo locator se vikala merx ili zakupnina. procentualni delovi od dohodot na Zakupninata mo`ela da bide opredelena vo pari ili ov naturalni zakupenite imoti. Osven toa zakupninata morala da bide certa i vera , odnosno to~no utvrdena ili barem odredliva i vistinska. Isplatata na zakupninata po pravilo bila vrzana za odnapred opredeleni rokovi. Dogovorot za zakup na stvari bil privremen ili oro~en. Dokolku strankite ne se dogovorile za vremetraeweto na dogovorot, sekoja od niv bila ovlastena da go raskine, po~ituvaj}i gi na~elata bonae fidei: vnimavaj}i pri vakviot raskin da ne dojde do prekumerno o{tetuvawe na sodogovoruva~ot. Dokolku strankite go utvrdile vremetraeweto na dogovorot toj prestanuva vo predvideniot rok pod uslov pred istekot na predvideniot rok barem edna od strankite da go najavila negovoto prekinuvawe. Ako niedna od strankite toa ne go storila, se smetalo deka postoi relocatio tacita ili molkum storeno prodol`uvawe na dogovorot po isklu~ok oro~eniot sdogovor za zakup mo`el da prestane i pred istekot na zdogovoreniot rok dokolku strankite taka se soglasile, vo slu~aj koga predemetot na zakupot propadnal ili stanal nesposoben da gi zadovoli potrebite na zakupecot, koga zakupodavecot go otu|il predmetot ili ovoj mu stanal neophoden, vo slu~aj deka zakupecot nepravilno i sprotivno na dogovorot go polzuval predmetot, kako i vo slu~aj koga ne ja nepla}al uredno zakupninata. Dogovorot za zakup na stvari bil dvostran i komunitativen bidej}i od ovoj izvirale zaemni i korelativni prava i obvrski i na zakonodavecot i na zakupecot. Vrz osnova na dogovorot za locatio conductio rei zakupodavecot bil dol`en da mu ja predade stvarta na upotreba na zakupecot za toj da gi postigne celite zaradi koj dogovorot i bil sklu~en ( frui licere) . Tokmu zatoa locator bil dol`en predmetot na zakupot da go predade

vo ispravna sostojba, poto~no, predmetot na zakupot, barem vo prosek trebalo da gi sodr`i svojstvata potrebni za neposredno da bide polzuvan. Zakupecot bil dol`en da go podnese rizikot od slu~ajnoto propa|awe na stvarta i da gi otstrani nejzinite nedostatoci, dokolku tie nastanale poradi prirodnoto tro{ewe. Ponatamu bidej}i zakupecot ne se zdobival so stvarno-pravni ovlastuvawa vrz zakupeniot imot tuku samo so detencija zakupodavecot bil dol`en zakupecot da go {titi od licata {to mu go popre~uvale u`ivaweto na zakupeniot predmet. Zakupecot vrz osnova na dogovorot na zakup na stvarta bil dol`en uredno da ja pla}a zakupninata; da go upotrebuva predmetot na zakupninata samo za onie celi; za koi toa so dogovorot bilo predvideno; da go odr`uva predmetot vo ispravna sostojba i da gi otstranuva nedostatocite predizvikani po sopstvena vina ili po vina na licata za koi toj odgovaral, kako i po prestanot na dogovorot predmetot vo ispravna sostojba da mu go vrati na zakupodavecot. b) Vtorata varijanta na dogovorot locatio conductio bila locatio conductio operis ili dogovor za delo. Dogovorot za delo bil konsensualen i dvostran {to nastanuva so soglasna izjava na voljite na pora~uva~ot i izveduva~ot na deloto (opus) . Vrz osnova na toj dogovor pora~uva~ot mu doveruval na izveduva~ot izveduvawe na nekoe fizi~ko delo, a ovoj pak od svoja strana se obvrzuval deka za dogovorenata nagrada }e go izvr{i deloto i }e mu go predade na pora~uva~ot. Nagradata {to konduktorot ja dobival za izveduvawe na deloto se sostoela po pravilo vo suma pari , no bilo mo`no da bide utvdena i vo naturalni davawa. Taa morala da bide odredea i vistinska. Dogovorot za delo bil oro~en. Rabotite trebalo da bidat izvr{eni i predadeni vo dogovoreniot rok. Kaj ovoj dogovor pravata i

10

obvrskiet

na

sodogovoruva~ite

bile

korelativni.

Po

pravilo

isplatuvaweto na nagradata se sovpa|alo so primopredavaweto na pora~anoto delo. Izveduva~ot na deloto bil dol`en sovesno da gi izvr{uva site raboti, a rezulatot od rabotata, odnosno gotoviot proizvod blagovremeno da mu go predade na pora~uva~ot. Vo slu~aj na nesovesno rabotewe stru~ni propusti ili pre~ekoruvawa na rokot, izveduva~ot na rabotite odgovaral i za imperitia i za culpa in eligendio, pa duri i za casus levioris. v) Poseben slu~aj na locatio conductio operis bil predviden vo t.n. lex Rhodia de jactu ili vo rodskiot zakon na havariite. Spored negovite propisi vo slu~aj na morski havarii rizikot od propa|awe na stvarta ne pa|al samo vrz sopstvenicite ~ii{to stvari bile uni{teni zaradi spasuvawe na brodot tuku se delel proporcionalno me|u site sopstvenici na stokata. Kapetanot bil ovlasten da ja sobere isplatenaat nadomest od sopstvenicite na spasenata stoka. g) Treta varijanta na dogovorot locatio conductio bila locatio conductio operarum ili dogovor za naem na rabotna raka. Toj bil konsensualenn dvosran, nastanuval so soglasna vlja me|u rabotnikot i rabotodatelot. Spored nego rabotnikot mu gi staval na raspolagawe na rabottodatelot svoite rabotnui sposobnosti, a ovoj pak kako nagrada za prisvojuvawe na rezultatite od raboteweto na rabotnikot bil dol`en da mu ja plati dogovorenata naemnina. Ovoj dogovor ne bil osobeno ra{iren vo Rim, zatoa {to tamu imalo dostatno robovska rabotna raka ~ie{to iznajmuvawe se vr{elo po pat na locatio conductio rei kako i zatoa {to slobodnite rabotnici naj~esto rabotele na par~e, odnosno spored propisite {to va`ele za dogovorot locatio conductio operis. Formata na dogovorot ne bila sekoga{ konsensualna. Vo Stariot Rim toj bil sklu~uvan vo forma na macipatio ili vo forma na stipulatio. So prosta soglasnost na voljata zapo~nal da se sklu~uva duri od prviot vek na starata era.

11

Negov

predmet

bila

rabotnata

sila

ili

fizi~kata

ili

intelektualnata aktivnost na rabotnikot realizirana vrz predmetite na trudot {to mu pripa|ale na konduktorot ili rabotodatelot. Visinata na naemninata se utvrduvala vo slobodna spogodba so dogovoruva~ite. Taa morala da bide certa et vera , no ne morala da bide utvrdena vo pari. ^estopati sodr`ela i naturalen del, a za vreme na imperijata re~isi redovno bila davana vo natura. Dogovorot za naem na rabtna raka bil oro~en. Mo`el da prestane i pred dogovoreniot rok ako taka sakale i dvete stranki, a mo`el da bide i ednostrano raskinata bilo od rabotnikot, bilo od rabotodatelot. Pravata i obvrskite na sodogovoruva~uite i kaj ovoj dogovor bile koreletivni. Rabotodatelot bil dol`en da mu ja isplati na rabotnikot dogovorenaat naemnina vo visina i na na~in predviden vo dogovorot; da ne go upotrebuva rabotnikot za raboti {to ne bile predvideni vo dogovorot, a na rabotnikot da mu plati naemnina i za vremeto koe toj ne mo`el da raboti po vina na rabotodatelot ili po vi{a sila. Za ovie obvrski rabotodatelot odgovaral za visinata na kulpa levis in apstracto . Rabotnikot bil dol`en da raboti se {to bilo predvideno vo dogovorot i da raboti na mestoto {to mu bilo opredeleno vo dogovorot. Toj bil dol`en da ja upotrebuva seta svoja snaodlivost i stru~nost i da raboti so vnimanie na dobar doma}in bidej}i za storenite propusti odgovaral vo visina na culpa levis in apstracto. Terminot societas vo rimskoto pravo imal dve razli~ni zna~ewa: Toj ozna~uval pravni lica i slu~ajni i dogovorni zaednici {to doveduvale do sosopstveni~ki odnosi me|u zaedni~arite. Takvite zaednici slu~ajni i dogogvorni bile poznati vo rimskoto pravo u{te vo zakonot na 12 tablici. Ne e poznaat formaat na sklu~uvawe na najstarite dogovorniz zaednici. Vo klasi~noot pravo dogovorot za zaednica (societas) bil konsensualen , dvostran ili pove}estran dogovor i nastanuval so soglasna volja na zaedni~arite (sicii) da sozdadat zaedni~ki imot, so

12

nego zaedni~ki da stopanisuvaat i me|usebno da ja delat dobivkata postignata so zaedni~koto stopanisuvawe. Koga stapuvale vo dogovorna zaednica, zaedni~arite se stremele kon nekoja cel. So ogled na celta zaradi koja bile osnovani zaednicite se delele na dva osnovni vida: na zaednici za rabota i za `iveewe i na zaednici samo za zaedni~ko rabotewe. Zaednicnite za zaedni~ka rabota i zaedni~ko `iveewe bile societates omnium bonorum i postoele vo slu~aevi koga zaedni~arite se dogovarale vo zaednicnite za da go vnesat celiot sega{en i iden imot za zaedni~ki da rabotat i `iveat delej}i me|u sebe se {to imale. Dogovor za zaednica (Societas ) Societas bila dvostran ili pove}estran dogovor, vrz osnova na koj zaedni~arite se zdobivale so mnogubrojni me|usebni prava i obvrski. Osnovnaat obvrska na sekoj zaedni~ar bila vo zaednicaat da go vnese celiot imot, dokolku se rabotelo za zaednica na `ivot (omnium bonorum) ili dogovoreniot del, dokolku se rabotelo za drugi vidovi zaednici. Udelite na zaedni~arite, od koi trebalo da se sozdade zaedni~ki imot, ne sekoga{ morale da bidat od telesna priroda. Kako udeli mo`ele da smetaat i na nekoi prava, pa duri i rabotnite sposobnosti na oddelni zaedni~ari. Vtorata obvrska na sekoj zaedni~ar bila da u~estvuva vo upravuvaweto i stopanisuvaweto so zaedni~kiot imot. Ovaa dol`nost zaedni~arite morale da ja vr{at sovesno , bidej}i za sekoj propust odgovarale za culpa levis in concreto. Tretata dol`nost na sekoj zaedni~ar bila da im ja stavi na raspolagawe na drugite socii seta dobivka postignaat so stopanisuvaweto so zaedni~kite stvari za da mo`e da bide podelena me|u niv spored klu~ot {to bil dogoovren pri osnovaweto na zaednicata.^etvrtata dol`nost bila da u~estvuva vo zagubite na zaednicata i toa spored klu~ {to ne mora sekoga{ da mu odgovara na klu~ot utvrden za podelba na objektot.

13

Sekoj zaedni~ar bil ovlasten da se gri`i za pravilnoto izvr{uvawe na dogovorot za zaednicata, odnosno da bara site zaedni~ari sovesno da gi ispolnuvaat svoite obvrski za da se postignaat celite na zaednicata: Podelba na dostignatata dobivka spored odnapred utvrden klu~. Dogovornite zaednica mo`ele da bidat sklu~eni kako trajni i kako rezolutivno oro~eni ili rezolutivno usloveni. Rezoplutivno oro~eni i uslovenite zaednici prestanuvale po istekot na rokot ili po ostvaruvaweto na uslovot. I trajnite i privremenite zaednici prestanuvale so smrtta na zaedni~arite kako i os propa|awe na celiot zaedni~ki imot. Osven toa tie mo`ele da prestanat i os spogodba na site zaedni~ari, no i so otkaz na dogovorot na edna zaednica od strana na koj i da bilo zaedni~ar. Vo slu~aj na otkaz ili raskin na dogovorot za zaednica od strana na nekoj od zaedni~arite trebalo da se vnimava da ne nastapat nepredvideni {teti za drugite zaedni~ari. Dokolku po povod prestanokot na zaednicata do{lo do neslagawe okolu podelbaat na aedni~kiot imot se upotrebuvala tu`bata de communi dividundo.

Dogovor za polnomo{no (mandatum) Dogovorot za polnomo{no bil konsensualen i dvostrano neednakov dogovor i nastanuval so izjava na soglasnost me|u vlastodavecot i polnomo{nikot, a za toa polnomo{nikot vo polza na vlastodavecot besplatno da izvr{i pravna rabota {to ovoj }e mu ja doveri. Predmet na dogovorot za polnomo{no ili mandatum bila izvr{uvaweto nekoja pravna rabota vo polza na vlastodavecot. Odnosno, od dogovorot za mandatum izvirala obligacija na facere. Prirodata na storuvaweto va dol`nost mo`ela da bide razli~na:

14

rabotata mo`ela da bide i manuelna (operae liberales) i intelektualna (operae liberales). So ogled na obemot i na prirodata na rabotite {to polnomo{nikot bil dol`enda gi prevzeme, dogovorot za polnomo{no se delel na nekolku vida. Dogovorot za polnomo{no vrz osnova na koj polnomo{nikot bil dol`en da gi izvr{uva site raboti nu`ni za pravilnoto upravuvawe so imotot na vlastodavecot se vikal mandatum generale ili prokuratio omnium bonorum. Onoj dogovor, spored koj polnomo{nikot bil dol`en da izvr{i to~no opredelena rabota, se narekuval madatum speciale ili prokutario unius rei. Dogovorot spored koj polnimo{nikot dobival nalog da mu dade na nekoe lice opredelena suma pari na zaem, pri {to vlastodavecot se zdobival so polo`bata na garant, se narekuval mandatum kualifikatum ili mandatum perkuniae kredendae. Dogovorot za polnomo{no bil dvostrano neednakov: vrz osnova na ovoj dogovor nastanale pobaruvawa za vlastodavecot(dominus negotii) i obvrski za polnomo{nikot (prokurator), a samo po isklu~ok-pobaruvawa za polnomo{nikot i obvrski za vlastodavecot. Osnovnata obvrska za polnomo{nikot od dogovorot za polnomo{no bila sovesno da ja izvr{i rabotata, ~ie{to izvr{uvawe mu go vetil na vlastodavecot. Za sovesnoto izvr{uvawe na ovaa obvrska polnomo{nikot odgovaral do visinata na culpa lata, a od postklasi~noto pravo i do visina na culpa levis in abstracto. Vtorata obvrska na polnomo{nikot bila da mu gi predade na vlastodavecot site koristi postignati vrz osnova na izvr{enata rabota. Prenesuvaweto na koristite na vlastodavecot, osobeno vo slu~aj koga se rabotelo za polnomo{no za sklu~uvawe na nekoj dogovor, moralo da bide izvr{eno ili so tradicija na dobienite stvari ili so procesualno otstapuvawe na pobaruvawata. Vaka bilo zatoa {to rimskiot mandatum bil dogovor so koj se zasnovuvalo t.n. posredno zastapuvawe: kaj izvr{uvaweto na nalozite na vlastodavecot polnomo{nikot ne istapuval i ne dejstvuval vo ime i za smetka na vlastodavecot, tuku dogovrite gi sklu~uval vo svoe ime i za svoja

15

smetka. Spored toa, site prava i site obvrski vrz osnova na sklu~enite dogovori glasele vo polza na polnomo{nikot li~no. Zatoa, otkako }e go izvr{el dogovorot za mandatum, polnomo{nikot bil dol`en da mu gi prenese na vlastodavecot ste~enite prava. Vrz osnova na dogovorot za mandatum, polnomo{nikot po pravilo ne dobival nikakvi prava: dogovorot za mandatum bil besplaten povod tro{oci, dogovor za lukrativen za vlastodavecot. Po od isklu~ok, vlastodavecot Duri vo postklasi~noto pravo mo`ele da se utvrdat skromni honorari po dogovorot toj bil polnomo{no. da bara dokolku nivno polnomo{nikot po povod izvr{uvaweto na primenetata obvrska imal ovlasten nadomestuvawe. Za za{tita na pravata na vlastodavecot, kako i za mo`nite prava na polnomo{nikot, slu`ela actio mandati. Vlastodavecot gi {titel svoite prava so actio mandati directa, a polnomo{nikot so actio mandati contraria. Obete tu`bi bile actiones bonae fidei i doveduvale do infamija na osudenite lica.

: . . ,

16

 , , :

1. -

17

2. - - 3. web sajts

18