Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij Skopje

:
. .

, 2005

KRATKA SODR@INA 1. Motivacija 2. Karakter na motivacijata 3. Teorii za motivacija 3.1. teorii za motivacija: Morkovot i stapot 4. Sodr`inski teorii za motivacijata 4.1. teorija na hierarhija na potrebite 4.1.1Pra{awata za hierarhijata na potrebite 4.2.ERG-teorija 4.3.Teorija na dva faktora 4.3.1.Pristapot na motivacionata higiena kon motivacijata 4.4.Teorija na uspeh 5.Zaklucok 6.Koristena literatura

MOTIVACIJA Menaxmentot e univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite planirawe, vo ostvaruvawe na odnapred definiranite i celi na organizacijata.Menaxmentot e proces koj opfa}a nekolku fazi i toa: organizirawe, koordinirawe, motivirawe kontrola. Motiviraweto e ~etvrta faza vo procesot na menaxmentot. Op{to e izrazeno so zborovite : `elbi, sakawe, potreba, dvi`ewe, cel, pottiknuvawe i sl. Terminot motivacija poteknuva od latinskiot zbor movere so zna~ewe da se dvi`i. Motivot e definiran kako vnatre{na sostojba koja dava energija, aktivira i dvi`i(ottuka i motiviraweto) i koja naso~uva ili kanalizira odnesuvawe kon celite. Motivite se vnate{ni uslovi na edna individui koi sozdavaat energija, go naso~uvaat i go opredeluvaat intenzitetot na odnesuvaweto. Tie ja pottiknuvaat li~nosta da se zafati so opredelena akcija. Rezultatot od motiviraweto e naporot. Motivite opredeluvaat kolku naporedna li~nost }e anga`ira vo soodvetnata aktivnost. Tie sodr`at faktori koi iniciraat, intenziviraat, odr`uvaat i go namaluvaat odnesuvaweto. Motiviraweto e od golemo zna`ewe za menaxerite bidej}i nivnata uloga e podredenite da bidat polni so energija vo ostvaruvaweto na celite na organizacijata. Motivot e ona {to dvi`i ili pobuduva kon akcija. Toj mo`e da proizleze od potreba, nedostig od ne{to za pre`ivuvawe, zdravje ili blagosostojba na individuite ili pak od stimulansite nadvor ili vnatre vo organizmot. Potrebno e da se pravi razlika me|u motivot i motivacijata. Motivot e vnatre{en uslov ili sostojba koja go determinira intenzitetot na odnesuvaweto na individuata. Motivacijata e proces vo koj termin od odnesuvaweto e pottiknato, aktivirano i Taa go vklu~uva celiot proces so koj kanalizirano kon ostvaruvawe na celite. Motivacijata e po{irok motivot. odnesuvaweto e energirano, odr`uvano ili namaleno. Motivite se

ograni~ena od internite uslovi na individuata. Motivacijata gi vklu~uva ovie interni sostojbi plus site drugi interni i eksterni faktori koi ja opredeluvaat goleminata na energijata i entuzijazmot na poedinecot vklu~en vo rabotata. Toa e rabota na menaxerite za izvr{uvawe, za pottiknuvawe, za ohrabruvawe i za odu{evuvawe na lu|eto za da ja prezemat baranata akcija. Vo definicijata za motiv i motivacija sodr`ani se tri va`ni karakteristiki. Prvata se odnesuva na energijata okja go dvi`i ~ove~koto odnesuvawe. Vtorata se odnesuva na toa {to go naso~uva ili kanalizira takvoto odnesuvawe. Taa e orientirana kon celta. Tretata se odnesuva na toa kako odnesuvaweto se podr`uva ili odr`uva. Toa se onie sili koi na individuata i davaat povratna sprega bilo da go intenzivira pottiknuvaweto i naso~uvaweto na energijata, bilo da ja odvrati individuata od takviot tek na akcija i go prenaso~i nejziniot napor. KARAKTER NA MOTIVACIJATA Motivacijata e op{t termin koj upatuva na sostojbi, polo`bi koi go motiviraat odnesuvaweto, do odnesuvaweto motivirano od ovie sostojbi i do celi kraj takvoto odnesuvawe. So drugi zborovi motivacijata ima tri aspekti: sostojba na motivirawe, motivirano odnesuvawe i uslovi koi zadovoluvaat. Podra~jeto na motiviraweto dobiva golemo zna~ewe vo poslednata dekada, pome|u prakti~arite i teoreti~arite. Eden od naj golemite problemi na menaxerite vo rabotata e motiviraweto na vrabotenite za podobro izv{uvawe na svojata zada~a. Imeno, varijabla koja ima golemo zna~ewe na odnesuvaweto na poedinecot vo organizacijata e negovata motivacija. Toa vlijae direktno na odnesuvaweto, no isto taka deluva i indirektno preku vlijanieto {to go ima vrz percepcijata vrz poedinecot. Parlament ottuka motiviraweto na rabotnicite e najva`na rabota so koja se sudruvaat menaxerite. Menaxerite moraat da go kontroliraat i naso~uvaat odnesuvaweto na nivnite podredeni, no takvoto naso~uvawe i

kontrola

nema

da

pomo{.Tie

treba

da

zainteresiraat

za

determinantite na odnesuvawe, toa e motivacija. Ako menaxerite sakaat da bidat poefektivni treba da nau~at da gi razbiraat i kontroliraat faktorite vo rabotnoto opkru`uvawe, odnosno menaxerite moraat da upravuvaat so motivacijata. Vo stru~nata literatura, motivacijata zazema posebno mesto kako osnova za razbirawe na odnesuvaweto na vrabotenite, a so toa i za sogleduvawe na tehnikite za pottiknuvawe na vrabotenite kon ostvaruvawe an celite na organizacijata. TEORII ZA MOTIVACIJA Postojat mnogu teorii za motivacija, no niedna od niv ne nudi univerzalno prifaten priod vo objasnuvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe. ^ove~koto su{testvo e mnogu kompleksno. Sepak, osnovnoto razbirawe na ovie teorii mo`e da bide korisno za menaxerite vo obid da gi motiviraat lu|eto. Edna od mo`nite klasifikacii na teoriite za motivacija e na: Sodr`inski teorii za motivacija Procesni teorii za motivacija Drugi teorii za motivacija TEORII ZA MOTIVACIJA: ,,Morkovot i stapot Razli~nite vode~ki teorii na motivacijata i ,,prodava~ite na motivacijata se odnesuvaat na ,,morkovot i ,,stapot. Metaforata se odnesuva, se razbira, na koristeweto na nagradite i kaznite vo nasoka da se inducira posakuvanoto odnesuvawe. Se opteknuva od starata prikazna: ,,za da natera{ magare da se mrdne ,odnosno da se dvi`i, mora{ da mu stavi{ morkov pred nego ili da go udri{so stap odpozadi. Pokraj site isra`uvawa na teoriite za motivacija, koi izlegoa na videlina poslednive godini, nagradata i kaznata u{te se silni

motivatori. Kako i da e, celi vekovi preovladuvalo misleweto deka tie se edinstvenite sili koi {to mo`at da gi motiviraat lu|eto. No, vo narednive izlagawa ke vidime deka ima i drugi motivatori. Voedno, vo site teorii za motivacija, preslikuvaweto, odnosno indukciite na nekoi vidovi ,,morkov se priznati. ^esto ova se parite forma na plata i bonus. I pokraj toa {to parite ne se edinstvenata motivira~ka sila, tie se i }e bidat edna od najva`nite. Problemot so parite ,,morkovot, odnosno vakviot pristap e toa {to sekoj premnogu ~esto dobiva ,,moskov i pokraj performansite, odnosno pottiknuvaweto. Preku takvata praktika, kako {to raste platata i unapreduvaweto po starost i iskustvo, avtomatski se zgolemuvaat i prednostite i bonusite koi ne baziraat na individualnite performansi na menaxerot. Toa e ednostavno kako: ,,ako ~ovek stavi magare vo {tala polna so morkovi i toga{ zastane od strana so morkov, dali magareto bi bilo ohrabreno da izleze od {talata?. Stapot vo forma na strav strav od gubewe na rabotata, gubewe na prihodot, redukcija ili nekoja druga kazna se bile i prodol`uvaat da se silni motivatori. No sepak toa ne e najdobriot na~in. toa ~esto e pri~ina za odbrambeno odnesuvawe kako organizirawe vo sindikatot, nekvalitetna rabota, parlament duri i ne~esnost, neuspeh na menaxerot vo donesuvaweto razli~ni odluki. No. sepak stravot od kaznata ne treba da bide ignoriran. Bilo menaxerite da se nadgleduva~i od prvo nivo ili pak izvr{ni direktori, Mo}ta {to ja imaat so nivnata pozicija da davaat ili da zadr`uvaat nagradi ili pak da sproveduvaat kazni, ili ja dava sposobnosta za kontrola do golem stepen, zaradi ekonomska ili socijalna blagosostojba na nivnite podredeni. Te{ko e da se nare~e ~udo {to mnogu podredeni se samo ka`uva~i na da odnosno ka`uva~i samo da pretpostaveni, razmisluvawe. namesto ednostavno soglasuvaj}i se so nivnite da go koristat nivnoto sopstveno

SODR@INSKA TEORIJA ZA MOTIVACIJA Sodr`inskite teorii gi naglasuvaat potrebite koi gi motiviraat lu|eto. Vo bilo koe vreme lu|evo imaat osnovni potrebi kako hrana, piewe, sozdavawe prijatelstvo, stan, respekt i dr. Oviie potrebi se preveduvaat vo interni potrebi motiviraat konkretno odnesuvawe vo obidot da se ostvarat potrebite. Individualnite potrebi se sekako skrien katalog na predmeti koi gi posakuva individuata i }e raboti za da gi dobie. Do stepenot do koj menaxerot }e gi razbere potrebite na podredenite, sistemot na napreduvawe vo pr. }e bide koncipiran da gi presretne niv i da gi zasiluva vrabotenite za naso~uvawe na energijata i prioritetite kon ostvaruvawe na celite na pretprijatieto. Sodr`inskite teorii na motivacija stavaat akcent na pra{aweto: {to e toa {to gi motivira vrabotenite na to~no opredeleno odnesuvawe? Ovie teorii go naglasuvaat razbiraweto na faktorite vo samite individui, faktori koi vlijaat tie da se odnesuvaat i da deluvaat na opredelen na~in. Priodot e ednostaven: dokolku se znaat potrebite na podredenite, menaxerot }e mo`e da predvidi koi zada~i i celi najdobro }e go motivirat podredeniot. I pokraj site ovie potrebi sepak ne e ostvareno celosno razbirawe na kompleksnosta na ~ove~kite potrebi. Postojat mnogu nejasnotii vo vrska so prioritetite {to se javuvaat kaj nekoi poedinci. Ovie teorii ne vodat smetka deka potrebite na poedincite se menuvaat so tek na vreme, kako{to se menuva i odnesuvaweto koe e pod vlijanie na tie potrebi. Menaxerot ne mo`e da go izmeni vraboteniot, no sepak, mo`e preku razbirawe na negovite potrebi da kreira rabotni zada~i koi }e odgovaraat na negovite postoe~ki potrebi. Vo ovaa grupa na teorii spa|aat: Teorija na hierarhija na potrebite ERG teorijata Teorija na dva-faktora

Teorija na uspeh (posakuvani potrbi). TEORIJA NA HIERARHIJA NA POTREBITE Edna od najspomenuvanite teorii na motivacija e hierarhijata

na potrebite poso~ena od amerikanskiot psiholog Abraham Maslow. Maslow gi postavil ~ovekovite potrebi vo forma na petostepena hierarhija , po~nuuvajki od najniskite do najvisokite. Toj zaklu~il deka koga eden sloj od potrebite e zadovolen, ovoj tip na potrebi predizvikuva zadovolstvo. Osnovnite ~ove~ki potrebi postaveni od Moslow vo podredeniot red na va`nosti e prika`an na narednata slika.

Rast, samorealizacija, unapreduvawe SAMOISPOLNUVAWE

Priznavawe, status, uspeh, mo}

PO^ITUVAWE

Drugar, familija, qubov, pripa|awe Prifa}awe SOCIJALNI

Zakoni, opasnosti, nasilstvo

BEZDEDNOSNI

Hrana, voda, seks, odmor

FIZIOLO[KI

Maslow- a HIERARHIJA NA POTREBI 1) Fiziolo{ki potrebi. Tie se osnovnite potrebi za zadovoluvawe na samiot ~ove~ki `ivot vo koi spa|aat: hrana, odmor, spiewe, voda, vozduh, seksualno zadovolstvo, toplina, dom, son. Ako nekoj od niv nedostasuva, ~ovekot }e se bori da ja ostvari prvo nea. Gleden ~ovekot razmisluva samo za hrana, saka samo hrana i negovoto razmisluvawe e naso~eno kon obezbeduvawe na hrana. Ako site potrebi ne se zadovoleni, toga{ vo organizmot }e dominiraat fiziolo{kite potrebi , a site drugi potrebi kako da ne postojat. Vsu{nost Maslow ja zazemal taa pozicja deka se dodeka ne se zadovoluvaat ovie potrebi do stepenot potreben za odr`uvawe na `ivot, drugite potrebi nema da gi motiviraat lu|eto. 2) Sigurnosni ili bezbednosni potrebi. Vo hierarhijata bezbednosnite potrebi se nad fiziolo{kite. Ovie se potrebi za da se bide osloboden od fizi~ka opasnost i od stravot za gubewe na rabotata, imotot, hranata ili domot. Istotaka ovie potrebi vklu~uvaat ekonomska sigurnost(socijalno osiguruvawe), bezbednost, red, zakon. Prakti~no se izgleda pomalku va`no otkolku bezbednosta i za{titata, osven ponekoga{ fiziolo{kite potrebi. Potrebite za bezbednosta postanuvaat mnogu urgentni na scenata na edno op{testvo, koga ima zakani so zakon, so red i so avtorite vo op{testvoto. 3) Socijalni potrebi ili potrebi od ispolnuvawe i prifa}awe. Bidej}i lu|eto se socijalni su{testva, tie imaat potreba da pripa|aat i da bidat prifateni od drugite. Vsu{nost dru`eweto, predanosta, qubovta, prijatelstvoto, se najva`ni dokolku se zadovoleni fiziolo{kite i bezbednosnite potrebi. Li~nosta li{ena od familijata i drugarite, }e gi ~uvstvuva svoite potrebi so siot intenzitet kako glade ~ovek za hrana.

4) Potrebi za po~ituvawe. Sporeed Maslow

edna{ koga lu|

eto }e po~nat da ja zadovoluvaat nivnata potreba da pripa|aat na nekogo, tie nastojuvaat da bidat ceneti i po~ituvani od sebesi i od drugite. Ovoj vid potreba rezultira zadovolstvo kako mo}, presti`, status i samodoverba. Ovie potrebi se klasificirani vo dve grupi. Vo prvata grupa spa|aat: `elba za mo}, za ostvaruvawe, za adekvatnost, za kompetentnost, za nezavisnost i za sloboda. Vo vtorata grupa se: potrebi nare~eni `elba za reputacija ili presti`, polo`ba, dominacija, dostoinstvo, vnimanie, va`nost, prepoznavawe, po~ituvawe. 5) Potrebi za samoispolnuvawe. Maslow ja prepi{uva kako najvisoka potreba vo negovata hierarhija. Se raboti za potrebi koi ozna~uvaat ispolnuvawe na najvisoki potencijali. Vsu{nost toa e `elbata da se stane ona za {to sme sposobnida stanemeda se maksimizira potencijalot na ~ove~koto su{testvo, se do postignuvawe ne{to. Napreden nau~nik, idealna majka, dobar sportist se izrazi za samorealizacija. Vo teorijata na hierarhijata na potrebite ~ovekot e pretstaven kako: 1) ~ovekot sekoga{ saka, i toj saka pove}e; 2) zadovolenata potreba ne e motivator za odnesuvawe; 3) potrebite na ~ovekot se podredeni vo serija na nivoa {to ozna~uva hierarhijua po va`nost. Koga ~ovekot pominal od ponisko nivo na potrebi kon povisoko, potrebite od ponisko nivo se pretpostavuvaat deka se pomalku va`ni vo negoviot vkupen sistem na potrebi. PRA[AWA ZA HIERARHIJATA NA POTREBITE Moslow-iot koncept za hierarhijata na potrebite e podlo`en na zna~itelni istra`uvawa. Edward Lawler i J.Loyd Sutte sobraa podatoci od 187 menaxeri, vo dve razli~ni organizacii, vo period od 6 do 12 meseci. Tie pronajdoa malku dokazi za da ja pod`at Maslow-ata teorija deka ~ove~kite potrebi formiraat hierarhija. No kako i da e,

tie zabele`aa deka ima dve nivoa na potrebi-biolo{ki i drugi potrebi i deka drugite potrebi izleguvaat na videlina samo koga biolo{kite potrebi odgovorno }e se zadovolat. Ponatamu tie pronajdoa deka na povisoko nivo silata na potrebite varira, zavisno od individualcite. Kaj nekoi individualci socijalnite potrebi predominiraat, dodeka kaj drugi potrebite za samoaktuelizacija, odnosno samoispolnuvawe se posilni. Vo drugi studii Maslow-ata hierarhija na potrebite, vklu~uva grupa na menaxeri, vo period od 5 godini. Douglas T.Hall i Khalil Nougaim ne najdoa silni dokazi za hierarhijata. Tie pronajdoa deka napredokot na menaxerite vo edna organizacija e nastojuvaweto da gi namalat po va`nost nivnite psiholo{ki i sigurnosni potrebi, a nivnite potrebi za ispolnuvawe, cenewe i samoaktuelizacija tendiraat da se zgolemat. Kako i da e, tie insistiraat deka nagornoto dvi`ewe na istaknatite potrebi rezultira so promeni i nagorno dvi`ewe na karierata, a ne so zadovoluvaweto na nekoi podredeni i poniski potrebi. Ovaa teorija e najmnogu kritikuvana poradi toa {to pote{ko se verifikuva empiriski. ERG-TEORIJA NA MOTIVACIJA Drug pristap, odnosno teorija koja predlaga modifikacija na Maslow-ata, so namera da ja poednostavi i odgovori na kritikite za nedostig za empiriska verifikacija i koja odi podaleku vo objasnuvaweto kako lu|eto se motiviraat, e ERG- teorija na motivacija. Eden od liderite vo objasnuvaweto i unapreduvaweto vo ovaa teorija e Clayton Alderfer . Ovaa teorija identifikuva tri kategorii na potrebi: 1) E-egzistencijalna potreba se onie koi se odnesuvaat na fizi~kata blagosostojba; 2) R-potrebi na srodstvo se odnesuvaat na onie potrebi koi se zadovoluvaat vo nodnos so drugi;

3) G-potrebi na raste` se odnesuvaat na razvojot na ~ovekoviot potencijal, `elbite za li~en rast i zgolemena sposobnost. Egzensticijalnite potrebi gi odr`uvaat barawata na li~nosta za materijalni i fizi~ki potrebi. Osnovna karakteristika na egzenstecijalnite potrebi e deka motiv`at da se podelat na lu|eto na takov na~in {to koga edna li~nost dobiva, drugata gubi, koga resursite se ograni~eni. Potrebi na srodstvo vklu~uvaat odnosi so zna~ajni drugi lu|e kako {to se :podredenite kako {to se stare{inite, drugarite, neprijatelite ~lenovite od familijata. Nivna osnovna karakteristika e deka zadovoluvaweto na potrebite za srodstvo e vo funkcija na me| usebno u~estvuvawe. Elementi na procesot na srodstvo se: prifatenost, potvrduvawe, razbirawe, vlijanie. Potrebi za raste` go pottiknuvaat ~ovekot da sozdava kreativni ili produktivni efekti za samiot sebe i za okru`uvaweto. Zadovolstvoto od potrebite za raste` zavisi od li~noto nao|awe na opurtunitet da se bide toa {to motiv`e da se bide i {to najmnogu go ispolnuva. ERG teorijata e hierarska poi svojata forma i pretpostavuva deka individuite se dvi`at nagore kon hierarhijata so tek na vreme. Pritoa osnovopolo`nikot predlaga deka dvi`eweto nagore vo hierarhijata e pokompleksno, obrazuvaj}i princip na razo~aruvawe i opa|awe. Neuspehot da se presretnat potrebite pvisoko nivo moze da predizvika regresija kon edna gotova ispolneta potreba na ponisko nivo. SPOREDBA POME\ ERG-TEORIJATA i TEORIJATA NA HIERARHIJATA NA POTREBI Pri sporeduvaweto mo`at da se izvle~at slednite ~etiri razliki: Prvata razlika se odnesuva na toa kako vidovite potrebi se grupirani. Maslow -ta teorija gi grupira potrebite vo pet grupi , a ERG teorijata vo tri grupi.

Vtorata razlika se odnesuva na prisustvo ili otsustvo na to~ni pretpostavki. ERG-teorijata ja istaknuva hierarhijata na potrebite, no bez strog red, dodeka maslow-ata teorija ja istaknuva strogata hierarhija me|u potrebite. Tretata razlika se odnesuva na povisoko nivo se odrazuva napotrebite na ponisko nivo.maslovata teorija akcentira deka potrebite prestavuvaat da igraat vazna uloga {tom se zadovoleni. ERG-teorijata smretadeka zadovolenite potrebi motiv`at da bidat motivator, ako tie se ostvaseni i slu`at kako supstitut za nekoja druga potreba koja ne e potpolno zadovolena. ^etvrtata razlika se odnesuva na toa kako hroni~nite `elbi se odnesuvaat na zadovolstvoto. ERG-teorijata raboti ne samo so toa kako zadovolstvoto vlijae na `elbite, tuku i kako hroni~nite `elbi vlijaat na zadovolstvoto so koristewe na ist sistem na koncept. Maslow-ata teorija ne go elaborira vtoroto pra{awe.

TEORIJA NA DVA-FAKTORA Ovaa teorija pretstavuva popularna teorija za motivacija predlo`ena od Frederick Herzberg su{tinata ja ima vo ulogata na rabotata i rabotnite uslovi od zna~ewe za vrabotenite. Spored ovaa teorija dva- faktora vlijaat vrz motivacijata na rabota: faktori za zadovolstvo vo koi spa|aat: uspeh, priznavawe, odgovornost, samata rabota i motiv`nost za unapreduvawe; faktori na nezadovolstvo vo koi spa|aat: politikata na kompanijata i menaxmentot, tehni~kiot nadzor, platata, me|upersonalnite odnosi i rabotnite uslovi. Faktorite na zadovolstvoto ili takanare~enite motivatori se odnesuvaat na sodr`inata na rabotata, dodeka faktorite na nezadovolstvo se odnesuvaat na opkru`uvaweto na rabotata.

PRISTAPOT NA MOTIVACIJATA HIGIENA KON MOTIVACIJATA Maslow-iot pristap kon potrebite zna~itelno e izmenet od Frederick Herzberg negovite sorabotnici. Nivnata cel vo istra`uvaweto e da pronajdat dvo-faktorna teorija na motivacijata. Vo ednata grupa na potrebi spa|aat raboti kako {to se: polisa od kompanijata i administracijata, supervizija,rabotni uslovi, interpersonalni odnosi, plata, status, osigurena rabota i li~en dohod. Ovie raboti se pronajdeni od Herzberg i negovite sorabotnici i pretstavuvaat uni{tuva~i na zadovolstvoto, a ne motivatori. So drugi zborovi, ako tie postojat, egzistiraat vo edna rabotna okolina, vo golem kvantitet i kvalitet tie nema da predizvikuvaat nezadovolstvo. mo`e da Vo Nivnoto so postoewe ne motivira Herzberg smestil vo gi smisla na predizvikuvawe na zadovplstvoto, no nivniot nedostatok kako i da e, rezultira vtorata nezadovolstvo. Hezberg gi narekuva odredenite odr`uva~i, higiena ili faktori vo kontekst na rabotata. grupa, zadovoluva~i- kako takvi i motivatorskite povrani so sodr`inata na rabotata . ovde se vklu~eni postignuvaweto, priznanieto, predizvikot vo rabotata, napredokot i rastot vo rabota. Nivnoto postoewe }e predizvika ~uvstvo na zadovolstvo ili nezadovolstvo. Imeno, zadovoluva~ite i predizvikuva~ite na nezadovolstvo identifikuvani od Herzberg se mnogu sli~ni so onie na Maslow. Prvata grupa na faktori (onie {to nosat nezadovolstvo) nema da gi motiviraat lu|eto vo edna organizacija, no sepak tie moraat da bidat prisutni ili nezadovolstvoto }e porasne. Vo ramkite na vtorata grupa ili rabotno sodr`ajnite faktori, Herzberg otkril deka tie se vistinskite motivatori, bidej}i ja imaat sposobnosta za predizvikuvawe na zadovolstvo. Jasno e deka, ako ovaa teorija na motivacija e prava, vistinska, menaxerite mora da obratat vnimanie na sodr`inata na rabotata.

Istra`uvawata na Herzberg ne pominaa nepredizvikani. Nekoi istra`uva~i gi ispituvaa Herzberg- ovite metodi velejki deka negovite istra`uva~ki modeli nastojuvaat da gi prejudiciraat, otkrijat i gi prika`at rezultatite predvreme. Na primer dobro poznatata tendencija na lu|eto da pridodavaat dobri rezultatai na nivnite sopstveni trudovi i da gi obvinuvaat drugite za slabi rezultati se poka`alo deka go prejudicira Herzberg- oviot pronajdok (teorija). Drugi istra`uva~i koi ne gi sledea negovite metodi dojdoa do zaklu~ok deka ne ja podr`uvaat Herzberg ovata teorija. I pokraj ovaa kritika, teorijata na dva- faktora zna~ajno pridonese kon unapreduvawe na osnovnoto menaxersko razbirawe za ~ovekovoto odnesuvawe. TEORIJA NA USPEH (ILI POSAKUVANI POTREBI) David McClelland, osnovopolo`nikot na ovaa teorija smeta deka nekoi lu|e se prinudeni na pottiknuvawe poradi samiot uspeh. Ovaa teorija predlaga odreden vid teorii koi se steknuvaat za vreme na individualniot `ivoten vek. So drugi zborovi lu|eto ne se rodeni so ovie potrebi, no mo`at da gi nau~at istite niz `ivotnoto iskustvo. Vo ovaa teorija predlo`eni se tri vidovi potrebi: 1) Potreba za uspeh, e ozna~ena kako n Ach, `elba za ostvaruvawe ne{to te{ko, postignuvawe povisoki celi, ostvaruvawe na uspeh; 2) Potreba za mo}, e ozna~ena kako n Pow, `elba za vlijanie i kontrola vrz drugite, da se bide odgovoren za drugi, da se ima avtoritet nad drugite; 3) Potreba za zdru`uvawe, e ozna~ena kako n Aff, `elba da se sozdadat personalni odnosi, izbegnuvawe na konflikti, vospostavuvawe na toplo prijatelstvo. Implikaciite na potrebata za uspeh vrz motivacijata se dalekuse`ni. Li~nosta so potreba za uspeh mo`e pozitivno da vlijae na povisoko izvr{uvawe na rabotata. Taa gi pottiknuva lu|eto da

postapat na osnova na internite pobudi, a pomalku da se potpiraat na motivite zasnovani na eksternoto progonuvawe. Konceptot na potreba za uspeh motiv`e da pridonese menaxerite pouspe{no da go predvidat odnesuvaweto na vrabotenite. Menaxerite koi imaat potreba za uspeh sakaat da ja izvr{at rabotata podobro i se spremni da prezemat razumen rizik. Li~nosta so visoka n Ach ima odredeni karakteristiki koi i ovozmo`uvaat da raboti najdobro vo opredelen vid situacija. Toa se slednive karakteristiki: - Toj saka situacii vo koj prezema li~na odgovornost za iznao| awe re{enija za problemite; - Ima tendencija da postavi umereni celi za postignuvawe i da prezeme vkalkulirani rizici; - Saka konkretna povratna sprega za toa kolku dobro ja izvr{il rabotata. Implikaciite na potrebata za mo} ozna~uvaat deka poedinci baraat da vlijaat ili da gi kontroliraat drugite ili da bidat odgovorni za drugite i da imaat avtoritet nad drugite. Li~nostite koi sakaat mo} se karakteriziraat so slednite obele`ja na odnesuvawe: - toj se interesira za steknuvawe, primena i zadr`uvawe na mo}ta ili vlijanieto na drugite; - toj saka da se natprevaruva so drugi vo situacii koi mu dozvoluvaat da bide dominanten; - toj u`iva vo sprotivstavuvawe so drugi. Potrebata za zdru`uvawe se odnesuva za `elbata za qubov i vospostavuvawe topli prijatelski odnosi. Li~nosta so visoka n Aff e vo sostojba da vospostavi pozitivni rabotni odnosi so drugite. Takvite li~nosti se karakteriziraat so slednovo: - taa bara da vospostavi i podr`i prijatelstvo i bliski emotivni odnosi so drugi; - posakuva da bide sakan od drugite; - u`iva vo zabavi i socijalni aktivnosti; - bara ~uvstvo na pripa|awe, pridru`uvaj}i se na grupi ili organizacii.

Konceptot menaxerite vrabotenite.

na

potreba da

za go

uspeh motiv`e predvidat

da

pridonese na

pouspe{no

odnesuvaweto

ZAKLU^OK Od dosega prezentiranoto mo`e da se zaklu~i razli~nite vode~ki teorii za motivacija, a pred se sodr`inskite teorii za motivacija mnogu pomagaat vo objasnuvaweto kako se motiviraat lu|eto na rabota. Na toj na~in se dobiva eden kompleten model na motivacija i najadekvaten opis na sistemot na motivacijata. Toa im pomaga na menaxerite vnimatelno da gi procenat podredenite, nivnata li~nost i nivnite potrebi i niz vnimatelno planirawe i rakovodewe so celite i so precizno definirawe na dol`nostite i odgovornostite niz dobro organizirana struktura, sistemot, napor-nagrada-zadovolstvo }e bide integriran vo eden cel sistem na rakovodewe i upravuvawe. Vsu{nost, dostepenot do koj menaxerot }e gi razbere potrebite na podredenite, sistemot na nagraduvawe vo pretprijatijata }e bide koncepiran da gi presretne niv i da gi zasiluva vrabotenite za naso~uvawe na energijata i prioritetite kon ostvaruvawe na celite na primer: Namerata pri prezentacijata na ovie razli~ni teorii za ~ovekovata motivacija, ne e da se identifikuva koja e superiorna, tuku da se razvie misloven proces koj }e go vodi menaxerot da razvie sopstven koncept za motivacija.

KORISTENA LITERATURA 1. D-r. Qubomir Drakulevski Liderstvo osnova za

efektiven strategiski menaxment, Ekonomski fakultet 1999 god.; 2. D-r. Bobek [uklev Osnovi na menaxment, vtoro izdanie Ekonomski fakultet 1998 god.; 3. Stephen P. Pobbins; Mary Coltar Management, Prentice Hall, international, inc. New Jersey 1996; 4. Fred Luthans Organizational Behanior, McGraw- Hill Company, New York 1992.