Prof.

d-r ZORAN SULEJMANOV

ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

Agencija "AKADEMIK" - Skopje Skopje, 1999

Agencija za intelektualni uslugi "AKADEMIK" DOO - Skopje ul: "11 Oktomvri" br. 2/5-14 - Skopje tel./faks: (091) 237-465 `iro smetka: 40100 - 601 - 249673

Urednik:
D-r DIMKO MILENKOV

Avtor:
Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV

Recenzent:
Prof. d-r VASIL TUPURKOVSKI

Jazi~na redakcija:
Zora Milenkova

Kompjuterska obrabotka:
Blagoja Najdovski Mite Acevski

Tira`: 500 primeroci Pe~ati: "OBNOVA" - Ko~ani

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 341.44/. 45 341.44/. 45 (094.2) SULEJMANOV, Zoran Me|unarodna krivi~nopravna pomo{ / Zoran Sulejmanov. - Skopje: Akademik, 1999. - 924 str.; 24 sm Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija: str. 919-923 ISBN 9989 -833-16-8 a) Me|unarodna krivi~nopravna pomo{ b) Me|unarodna krivi~nopravna pomo{ - Me|unarodni konvencii

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. _____________ od ______ 1998 godina, za knigata Me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

UVODEN DEL

Osnovni zabele{ki .................................................................................... 15

I DEL EKSTRADICIJA

I. OSNOVNI PROBLEMI ......................................................................... 45 1) Poim, pravna priroda i izvori na ekstradicijata ........................ 45 2) Osnovni na~ela na pravoto na ekstradicija.................................... 56 3) Pravni pretpostavki za ostvaruvawe na ekstradicija ................. 64 4) Postapka za ekstradicija ..................................................................... 87 a) Osnovni zabele{ki ........................................................................ 87 b) Postapka za ispituvawe na osnovanosta na baraweto za ekstradicija ..................................................................................... 92 v) Postapka za odobrenie na ekstradicijata ................................ 94 va) Postapka za ekstradicija vo zamolenata dr`ava (postapka koga predavaweto go bara stranska dr`ava - pasivna ekstradicija) ............................................. 94 vb) Postapka za ekstradicija vo dr`avata molitel (postapka koga predavaweto go bara Republika Makedonija - aktivna ekstradicija) ................................... 97 II. ORGANIZACIJA NA OBEDINETITE NACII ......................... 99 1) Model dogovor za ekstradicija ........................................................... 99 III. SOVET NA EVROPA. .......................................................................... 111 1) Evropska konvencija za ekstradicija .............................................. 111 2) Dopolnitelen protokol na Evropskata konvencija za ekstradicija ........................................................................................ 146
II DEL "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

I. OSNOVNI PROBLEMI. ...................................................................... 153 1) Poim, pravna priroda i izvori na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ .................................................................... 153 2) Osnovni na~ela na pravoto za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ .................................................................... 156 3) Pravni pretpostavki za ostvaruvawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ............................................ 158 4) Postapka za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ......... 161 II. ORGANIZACIJA NA OBEDINETITE NACII ....................... 169 5

1) Model dogovor za me|usebna krivi~nopravna pomo{ ................. 169 2) Nezadol`itelen protokol na model dogovorot za me|usebna krivi~nopravna pomo{ {to se odnesuva na dobivkite od krivi~nite dela ................................................................................. 181 3) Prira~nik za Model dogovorot za me|usebna krivi~nopravna pomo{ .................................................................... 183 III. SOVET NA EVROPA. .......................................................................... 187 1) Evropska konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ .................................................................................................. 187 2) Dopolnitelen protokol na Evropskata konvencija za me|usebna krivi~nopravna pomo{ ............................................... 216
III DEL OTSTAPUVAWE NA KRIVI^NO GONEWE NA STRANSKA DR@AVA

I. OSNOVNI PROBLEMI. ...................................................................... 223 1) Poim, pravna priroda i izvori na otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe na stranska dr`ava .............. 223 2) Osnovni na~ela na pravoto za otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe na stranska dr`ava ........................................... 231 3) Pravni pretpostavki za otstapuvawe (prezemawe) na krivi~o gonewe na stranska dr`ava............................................. 233 4) Postapka za otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe ...... 235 II. SOVET NA EVROPA............................................................................. 241 1) Evropska konvencija za otstapuvawe na gonewe vo krivi~nite predmeti ........................................................................ 241
IV DEL IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA

I. OSNOVNI PROBLEMI. ...................................................................... 261 1) Poim, pravna priroda i izvori na izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda ............................................................................... 261 2) Pravni pretpostavki za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda.................................................................................................. 273 3) Postapka za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda ............ 278 II. ORGANIZACIJA NA OBEDINETITE NACII ....................... 287 1) Ramkovna spogodba za transfer na stranski zatvorenici ......... 287 2) Ramkovna spogodba za prenos na nadzorot na prestapnicite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust ........ 292 III. SOVET NA EVROPA. .......................................................................... 299 1) Evropska konvencija za kaznuvawe na delikti vo patniot soobra}aj .............................................................................................. 299 2) Evropska konvencija za nadzor na uslovno osudenite 6

ili uslovno otpu{teni lica ........................................................... 312 3) Evropska konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi ........................................................................... 329 4) Evropska konvencija za transfer na osudeni lica ...................... 359 5) Nacrt dopolnitelen protokol kon Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica ...................................... 370 6) Nacrt interpretativen izve{taj na Nacrt dopoplnitelniot protokol na Konvencijata za transfer na osudeni lica ......... 376 7) Preporaka broj R (84) 11, Informirawe vo odnos na konvencijata za transfer na osudeni lica ............................. 382
V DEL POZITIVNI PROPISI NA MAKEDONSKOTO PRAVO ZA ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. Ustavni odredbi za ekstradicija, azil i me|unarodni dogovori ............................................................................................... 389 2. Izvodi od krivi~niot zakonik.......................................................... 391 3. Izvodi od zakonot za krivi~nata postapka .................................... 395 4. Zakon za sklu~uvawe, ratifikacija i izvr{uvawe na me|unarodni dogovori ................................................................. 405 5. Izvodi od zakonot za dvi`ewe i prestoj na stranci .................... 413 6. Izvodi od zakonot za sudovite........................................................... 431
VI DEL BILATERALNI DOGOVORI ZA ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za ekstradicija od 15 januari 1998 ...................................................... 435 2. Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 15 januari 1998 .............................................................................. 445 3. Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti od 15 januari 1998............................................................. 453 4. Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za ekstradicija od 1 fevruari 1982 ............................................................................ 463 5. Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 1 fevruari 1982 ................. 477 6. Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti od 1 fevruari 1982 ............................................................................ 488 7. Dogovor za pravna pomo{ vo gra|anski i krivi~ni 7

predmeti me|u SFRJ i Demokratska Narodna Republika Al`ir od 31 mart 1982..................................................................... 501 8. Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 4 juni 1971 ....... 513 9. Dogovor me|u FNRJ i NR Bugarija za zaemna pravna pomo{ od 23 mart 1956 ................................................................................... 527 10. Dogovor za zaemno predavawe na vinovnici me|u Srbija i Velika Britanija od 23 noemvri - 6 dekemvri 1900 ................ 541 11. Konvencija me|u FNRJ i Kralstvoto Grcija za zaemni pravni odnosi od 18 juni 1959......................................................... 549 12. Dogovor me|u SFRJ i SR ^ehoslova~ka za me|usebno predavawe na osudeni lica poradi izdr`uvawe na kazna zatvor od 23 maj 1989.......................................................................... 565 13. Dogovor me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova~ka za regulirawe na pravnite odnosi vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 20 januari 1964 .................................................................................... 572 14. Konvencija za ekstradicija me|u Vladata na SFRJ i Vladata na Republika Francija od 23 septemvri 1970.............. 585 15. Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za zaemna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 29 oktomvri 1969 ................................................................................ 593 16. Dogovor za predavawe na vinovnici me|u Srbija i Holandija od 28 fevruari - 11 mart 1896 ............................................................... 599 17. Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 2 septemvri 1994 ......................................................... 607 18. Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti od 2 septemvri 1994 ......................................................... 617 19. Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za predavawe na vinovnici od 6 april 1922 ......................................................... 627 20. Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za pravna i sudska za{tita na odnosnite dr`avjani od 6 april 1922...... 632 21. Dogovor me|u SFRJ i Narodna Republika Mongolija za uka`uvawe na pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 8 juni 1981 .............................................. 635 22. Dogovor me|u FNRJ i NR Polska za praven soobra}aj vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1960 .......... 647 23. Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za ekstradicija od 6 fevruari 1996 ........................... 663 24. Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za pravna poimo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1996........................................................... 674 25. Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika 8

Slovenija za me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1996 .................................... 682 26. Dogovor me|u FNRJ i SSSR za pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 24 fevruari 1962 ............ 693 27. Konvencija za predavawe na vinovnici sklu~ena me|u Kralstvoto Srbija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi od 12-25 oktomvri 1901...................................................................... 707 28. Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za ekstradicija od 26 noemvri 1970 ............................................................................. 713 29. Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 1 oktomvri 1971 .................................... 727 30. Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti me|u Republika Makedonija i Republika Turcija od 24 fevruari 1997 ........................................................... 737 31. Konvencija za ekstradicija na vinovnici me|u Srbija i [vajcarija od 16-28 noemvri 1887 .................................................. 753 32. Dogovor me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti i ekstradicija od 8 juli 1980......................................... 761 33. Dogovor za zaemen praven soobra}aj me|u SFRJ i NR Ungarija od 1 mart 1968 ............................................................. 779
VII DEL IZVODI OD KONZULARNI KONVENCII

1. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 30 dekemvri 1969 ........................................................................... 797 2. Konzularna konvencija me|u FNRJ i Republika Bolivija od 21 maj 1962 ....................................................................................... 798 3. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija i Severna Irska od 21 april 1965 ............... 799 4. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Grcija od 17 dekemvri 1974 ..................................................................................... 800 5. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova~ka od 10 dekemvri 1981 ............................ 800 6. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Irak od 28 favruari 1980 ..................................................................................... 801 7. Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska od 28 januari 1997 ........................................ 802 8. Konzularna konvencija me|u NR Jugoslavija i Republika Italija od 3 dekemvri 1960 ............................................................. 803 9. Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija od 3 juli 1997 ............................ 804 10. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Narodna Republika Kina od 4 favruari 1982 .................................................................. 805 9

11. Konvencija za konzularni odnosi me|u SFRJ i Socijalisti~ka Narodna Libiska Arapska Xamahirija od 1 juli 1981 ...................................................................................... 806 12. Konzularna konvencija me|u Sojuzniot izvr{en sovet na sobranieto na SFRJ i Vladata na NR Polska od 2 dekemvri 1982 ............................................................................. 807 13. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika Romanija od 24 januari 1974......................................... 808 14. Konvencija za dopolnuvawe na konzularnata konvencija me|u SFRJ i SSSR od 21 juli 1960, potpi{ana na 22 maj 1960 ....................................................................................... 809 15. Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Turcija od 31 mart 1968 ................................................................................... 810 16. Vienska konvencija za konzularni odnosi od 24 april 1963..... 811
VIII DEL MULTILATERALNI KONVENCII KAKO SPOREDNI IZVORI NA ME\UNARODNATA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. Konvencii koi se odnesuvaat na ropstvoto .................................... 815 a) Konvencija za ropstvoto od 25 sepremvri 1926 ...................... 815 b) Dopolnitelna konvencija za ukinuvawe na ropstvoto, na trgovijata so robje i instituciite i praktikata sli~ni na ropstvoto od 30 april 1956................................................... 816 2. Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot od 9 dekemvri 1948 ......................................................... 817 3. @enevski konvencii za za{tita na `rtvite od vojna od 12 avgust 1949 ................................................................................ 821 a) Konvencija za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo oru`enite sili na kopno ....................................... 821 b) Konvencija za podobruvawe na sudbinata na ranetite, bolnite i brodolomnicite na oru`enite sili na more ...... 823 v) Konvencija za postapuvawe so voenite zarobenici .............. 823 g) Konvencija za za{tita na civilnoto naselenie za vreme na vojna ................................................................................ 824 4. Evropska konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 4 noemvri 1950 ........................................... 825 5. Konvencii za spre~uvawe na zagaduvaweto na moreto ................. 827 a) Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na zagaduvawe na moreto so nafta od 12 maj 1954 ............................................ 827 b) Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na zagaduvawe na moreto od brodovi od 2 oktomvri 1973 .............................. 829 6. Konvencii za suzbivawe na krivi~nite dela protiv vozdu{nata plovidba ........................................................................ 831

10

a) Konvencija za krivi~nite dela i nekoi drugi dejstvija izvr{eni vo vozduhoplovi od 14 septemvri 1963 (Tokiska konvencija) ................................................................... 831 b) Konvencija za suzbivawe na nezakonito grabnuvawe na vozduhoplovi od 16 dekemvri 1970 (Ha{ka konvencija) ...... 836 v) Konvencija za suzbivawe na nezakoniti dejstvija protiv bezbednosta na civilnoto vozduhoplovstvo od 23 septemvri 1971 (Montrealska konvencija) .................. 842 7. Konvencii protiv opojnite drogi .................................................... 849 a) Edinstvena konvencija za opojni drogi od 20 mart 1963 ...... 849 b) Konvencija za psihotropni supstanciii od 21 fevruari 1971 ...................................................................... 851 v) Konvencija na obedinetite nacii protiv nezakonskiot promet na opojni drogi i psihotropni supstancii od 19 dekemvri 1988 ..................................................................... 854 8. Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 16 dekemvri 1966 ..................................................................................... 861 9. Konvencii protiv nezastaruvawe na voenite zlostorsta i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto................................................. 863 a) Konvencija na Obedinetite nacii za nezastaruvawe na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto od 26 noemvri 1968 ................................................. 863 b) Evropska konvencija za neprimenlivosta na zakonskite rokovi za zastaruvawe na krivi~nite dela protiv ~ove{tvoto i na voenite zlostorstva od 25 januari 1974 ... 867 10. Evropska konvenzija za repatrijacija na maloletnici od 25 maj 1970 ...................................................................................... 871 11. Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na krivi~ni dela protiv lica pod me|unarodna za{tita vklu~itelno i na diplomatskite pretstavnici od 14 dekemvri 1973..................... 883 12. Konvencija za suzbivawe i kaznuvawe na zlostorstvata na aparhejdot od 30 noemvri 1973 ........................................................ 891 13. Evropska konvencija za kaznuvawe na terorizmot od 27 januari 1977 ......................................................................................... 899 14. Me|unarodna konvencija protiv zemawe na zalo`nici od 17 dekemvri 1979 ..................................................................................... 903 15. Konvencija protiv ma~ewe i drugite oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe od 10 dekemvri 1984 ..................................................................................... 911 KORISTENA LITERATURA .................................................................. 919

11

12

UVODEN DEL

13

14

OSNOVNI ZABELE[KI

1. Sovremeniot `ivot se karakterizira so izvonredna mobilnost na ~ovekot. Denes mnogu lu|e privremeno ili trajno gi pominuvaat dr`avnite granici vo dvata pravci. Takviot trend koj {to e vo postojan podem vo prv red se dol`i na permanentnoto podigawe na ekonomskata osnova i tehni~ko - tehnolo{kiot razvoj na `ivotot. Na toa se nadovrzuva i usovr{uvaweto na site vidovi na soobra}ajni sredstva koj zna~itelno gi stesnija site prostorni distanci i ottamu ja olesnija potrebata od vospostavuvawe na brojni odnosi vo site sferi na op{testveniot `ivot. Za~estenite patuvawata poka`uvaat porast koj od den na den dobiva takvi razmeri {to ve}e ne mo`e celosno da se kontrolira. Procesot na integrirawe me|u opredeleni zemji, ukinuvaweto na vizniot re`im i drugite procesi na regionalno i po{iroko ekonomska povrzuvaaawe gi pro{irija komunikaciite i sorabotkata vrz ostanatite podra~ja na op{testveniot, politi~kiot, nau~niot, kulturniot i sportskiot `ivot. Otamu denes se pove}e se sre}avame so {iroko prifatenata tendencija za sozdavawe na Evropa, pa duri i Svet bez granici,1 trenad za koj slobodno mo`e da se ka`e deka poa|a od osnovnoto na~elo - sloboden protek na stoka, pari i idei. Takviot razvoj na me|unarodnite relacii i interakcii, denes e nezapirliv proces na napu{tawe na autarhi~nosta i zatvorenosta kon op{toto pribli`uvawe na site narodi i ottamu sekako deka pretstavuva pozitivna nasoka {to i natamu treba da se sledi. Nesporno e deka podemot na me|unarodnata sorabotka e usloven od razvojot na stopanskite2 i politi~kite odnosi, zasilenata migracija3 na naselenieto voop{to, razvojot na turizmot i trgovskite odnoDenes, vsu{nost, stabilnosta i ugledot na edna op{testvena zaednica na me|unaroden plan se ceni tokmu spored stepenot na otvorenosta na nejzinite granici. 2 Za osnovnite indikatori na razvojot na stopanskite dejnosti vo Republika Makedonija v. pove}e Sulejmanov, Z. i dr. Industrijalizacijata i urbanizacijata kako op{testveni faktori na kriminalitetot i drugite sociopatolo{i pojavi, ISPPI, Skopje, 1992, str. 210-242. 3 Migraciite prestavuvaat prostorno, geografsko ili mehani~ko dvi`ewe (iseluvawe ili doseluvawe) na naselenieto. Procesot na iseluvaweto od opredeleno podra~je se narekuva emigrirawe, doseluvaweto - imigrirawe: dvata procesi zaedno - migrirawe. Postojat pove}e vidovi na migrirawe. Mo1

15

si, {koluvaweto,4 pogolemiot broj na stranski turisti, kako i golemiot broj na rabotnici privremeno vraboteni vo stranstvo5. Me|utoa, intenziviraweto na me|unarodnite odnosi na mnogu podra~ja na op{testveniot `ivot dovede do opredeleni nesakani reperkusii. Edna od niv so najnepovolno dejstvo e sekako zgolemuvaweto na brojot na krivi~nite dela so stranski elementi.6 Stanuva zbor za takov krimi`e da se zboruva za prostorni i vremenski (sezonski, dnevni) migrirawa i za vnatre{ni i nadvore{ni migrirawa koi trgnuvaat od kriteriumot na prostorot i vremeto voop{to ili od toa dali preseluvawata na naselenieto se vr{at vo ramkite na edna dr`ava ili nadvor od nea. Ibid, str. 149. 4 Za nekoi karakteristiki na razvojot na obrazovnata dejnost vo Repuvlika Makedonija v. pove}e, ibid, str. 242 i natamu. 5 Vrz planot na vrabotuvaweto vo stranstvo "evidentni se usilbite na domakinite `ivotot na stranskite rabotnici da se napravi popodnosliv... Se donesuvaat brojni propisi koi go reguliraat socijalniot status na stranskite dr`avjani vo novata sredina. Vo ramkite na OON, odnosno nejzinite specijalizirani tela, potoa so spogodbi sklu~eni me|u zainteresiranite zemji se nastojuva da se regulira pravoto na rabota, pravoto na adekvaten nadomest, pravata od oblasta na socijalnoto osiguruvawe, pravoto na obrazovanie i stru~no usovr{uvawe, stambenoto pra{awe i ostanatite prava imanentni na ~ove~koto su{testvo". Perovi}, M. Anarhonizam principa negativnog autoriteta strane presude, Zbornik pravnog fakulteta u Titogradu, Titograd, 1981/6-7, str. 55. 6 "Sosema voop{teno bi mo`elo da se ka`e deka pod stranski element se podrazbira sekoj onoj moment koj na opredelen krivi~en predmet mu dava nekoe me|unarodno zana~ewe, odnosno predizvikuva nekoja rezonanca vo me|unarodni relacii". Spored eden necelosen popis stranski element postoi: "ako stranecot izvr{il nekoe krivi~no delo vo opredelena dr`ava, ako vo opredelena dr`ava krivi~noto delo go izvr{il doma{en dr`avjanin na {teta na stranec, ako bilo koj vo opredelena dr`ava izvr{il krivi~no delo na {teta na interesite na stranska dr`ava, ako krivi~noto delo go izvr{il dome{en dr`avjanin vo stranstvo, ako vo opredelena dr`ava mu se sudi na stranec za krivi~no delo izvr{eno vo stranstvo, ako krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na pove}e dr`avi, ako krivi~noto delo e izvr{eno na prostorot {to ne pripa|a pod suverenitetot na niedna dr`ava, ako krivi~noto delo go storilo lice koe u`iva me|unaroden imunitet, ako e vo pra{awe krivi~no delo koe ve}e e presudeno vo stranstvo, ako e vo pra{awe krivi~no delo za koe se vodi krivi~na postapka vo stranstvo, ako edna dr`ava i uka`uva pomo{ na druga vo forma na ekstradicija ili druga pravna pomo{, ako edna dr`ava bara od druga lice koe tamu u`iva azil, ako stanuva zbor za krivi~no delo koe kako takvo e predvideno so op{toto ili so konvencionalnoto me|unarodno pravo, ako stanuva zbor za krivi~no delo kaj koe treba da se uva`i porane{na osuda izre~ena vo stranstvo, ako stanuva zbor za krivi~no delo koe go izvr{il pripadnik na stranski oru`eni sili so poseben status, ako stanuva zbor za nadle`nost na me|unarodnite organizmi vo krivi-

16

nalitet koj vo golema mera dobiva internacionalni razmeri. Toj problem ja isfrli na preden plan potrebata od {to poefikasna za{tita od takvite vidovi na kriminalitet. Ottamu ne treba da za~uduva {to sovremenite zakonodavstva poka`uvaat tendencija kon iznao|awe sredstva so koi na najdobar mo`en na~ini }e mu se sprotivstavat na sovremenoto zlo koe vo ovie procesi najde pogodni uslovi ne samo za parazitska egzistencija tuku i za ogromeno metastazirawe. Vo taa nasoka se zasili i potrebata na zaemnata krivi~nopravna pomo{ kako neophodna komponenta {to treba da pridonese kon zasiluvawe na efikasnosta na taa za{tita. Me|unarodnata zaednica e nesomneno zainteresirana za razvivawe na me|unarodna sorabotka vo suzbivawe na toj kriminalitet. Se pove}e prodira sfa}aweto deka borbata protiv kriminalitetot e vo op{ interes i deka ottamu ne e samo dol`nost tuku korisno za sekoja dr`ava da se otpovika na pokana na dr`avata vo koja se vodi krivi~na postapka i da ja uka`e baranata pomo{ vo rasvetluvaweto na kriminalnite slu~ai, fa}aweto i esktradiraweto na delinkventite. Zainteresiranosta za pouspe{no otkrivawe, gonewe i suzbivawe na kriminalitetot vo prv red se odnesuva na negovite klasi~ni oblici kako {to se napadite na `ivotot i teloto, imotot i stopanstvoto. Osven kon spre~uvaweto na napadite vrz op{topriznaenite vrednosti na ~ovekovoto op{testvo, toj interes e nesomneno naso~en i kon suzbivaweto na deliktite {to imaat izrazeni me|unarodni karakteristiki i koi proizleguvaat od brojni konvencii {to se usvoeni od najgolemiot broj ~lenki na svetskata organizacija. Stanuva zbor za zlostorstvata protiv ~ove{tvoto i mirot, kr{eweto na zabranite za upotreba na opredeleni voeni sredstva, zlostorstva na genocid, aparhejd, tortura, ropstvo, piratstvo, kidnapirawe na vozduhoplovi, kidnapirawe na me|unarodno za{titeni lica i civilni zalo`nici, terorizam, me|unarodna trgovija i krium~arewe na drogi i alkoholni pijaloci, falsifikuvawe na pari, pornografija i sl.7 Materijata za me|unarodnata krivi~nopravna pomo{, vsu{nost, dolgo vreme vo teorijata na krivi~noto pravo vo golem broj zemji vo svetot e predmet na golem interes i prou~uvawe. Evropskite dr`avi i SAD na ovie pra{awa im posvetija golemo vnimanie taka {to se pojavija brojni sistematski trudovi, monografii, knigi, komentari stu~nite predmeti, ako stanuva zbor za krivi~en predmet vo koj treba da se primeni ili da se zeme predvid stransko pravo". Zlatari}, B. Me|unarodno krivi~no pravo, Informator, Zagreb, 1979, str. 5-6. 7 V. Coti}, D. Ustupanje predmeta stranaca i prihvatanje predmeta jugoslovenskih gra|ana radi gonenja i izdr`avanja kazne kao savremeni oblici me|unarodne pravne pomo}i u krivi~nim stvarima, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 59.

17

dii, raspravi i zbirki na konvencii. Na toa, se nadovrzuva{e zasileno sklu~uvawe kako na dvostrani taka i na povekestrani me|unarodni dogovori vo ovaa oblast, a zgolemen e i obemot na uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo praktikata. Vo ova smisla se zabele`uva isklu~itelen interes ne samo za pravno tehni~ko usovr{uvawe na konvenciite i nacionalnite procesni zakonodavstva vo pogled na obemot i efikasnoto uka`uvawe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{, tuku i nov kvalitet vo priodot i re{avaweto na problemite na ova podra~je.8 Se razbira deka prisutnite ideolo{ki i politi~ki razliki, za~estenosta i intenzitetot na me|unarodnite komunikacii, srodnosta na pravnite sistemi, odnosno razlikite vo niv, go pottiknuvaat ili ograni~uvaat obemot i intenzitetot na ovaa sorabotka koja, sepak, i pokraj slo`enata i dosta napnata me|unarodna situacija, relativno uspe{no se razviva.9 Nakratko, denes se pove}e e prisutna idejata deka borbata protiv kriminalitetot so stranski elementi e zada~a na site dr`avi vo svetot, i deka raspravaweto na nekoj konkreten kriminalen slu~aj, identifikuvaweto na storitelot, negovoto fa}awe i predavawe na dr`avata vo koja se vodi krivi~nata postapka so uka`uvawe na krivi~nopravna pomo{ e obvrska na sekoja dr`ava. Kon ovie tendencii se nadovrzuva u{te eden nerazdelen element. Toa e opradvaniot streme` vo krivi~nopravnata represija da se eliminiraat na~inite na postapuvawe koi gi navreduvaat me|unarodno priznaenite ~ove~ki prava, dostoinstvoto na li~nosta i drugite nehumani postapki i, vo merka vo koja toa vo ovoj moment e vozmo`no, da se pridonese kon humanizacija na postapkata i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii vo soglasnost so me|unarodnite standardi i so stepenot na povrzuvaweto na oddelni dr`avi, posebno sosednite me|u koi postojat najgolem obem na komunikacii.10 Realizacijata na ovie idei se potiknuva{e i natamu se ostvaruva niz aktivnostite na brojnite me|unarodni zdru`enija vrz planot na kriminologijata, krivi~noto pravo i penologijata. Vo taa smisla bea, i s u{te se nesporni i usilbite kon sozdavaweto standardi i modeli na me|unarodna sorabotka koi vo najgolem del ve}e se vgradeni vo multilateralnite a, ottamu i vo bilateralnite konvencii. Vo ovaa smisla za~estuva zaklu~uvaaweto na bilateralni spogodbi za ekstradicija na kriminalcite, postojano se ubla`uva formalizmot vo uka`uvaweto na drugite formi na me|unarodna pomo{ i permanentno se intenzivira sorabotkata so Me|unarodnata organizacija na krimina8 9

V. Coti}, op. cit, str. 60. Ibid, str. 59. 10 V. Coti}, op. cit. str. 60

18

listi~kata policija11. Tuka se i drugite aktivnosti na ON i Sovetot na Evropa i nivnite organi za spre~uvawe na kriminalitetot kako op{testveno {tetna pojava. Od druga strana treba da se ima predvid deka izgradenosta na pravniot sistem vo ovaa oblast na na~in kako {to toa mu odgovara na sovremenite potrebi na ~ove{tvoto i na negovite streme`i ne odi taka lesno i bez opredeleni problemi. Imeno, me|unarodnata sorabotka okolu spre~uvaweto i suzbivaweto na site vidovi na kriminalitet ne e po{tedena od opredeleni sporni ili barem otvoreni pra{awa, posebno vo odnos na klu~nite prava i obele`ja na nacionalniot suverenitet.12 Vo ovaa smisla ne smee da se zaboravi ni okolnosta deka i mnogu dobro voobli~enite ustanovi na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{, pred s, ekstradicijata, za koi osnovano se smeta deka vo najgolem del gi nadmina site sporni pra{awa, povremeno otvoraat raspravi, doveduvaat do nesoglasuvawa i baraat preispituvawe na postoe~kite re{enija i zazemeni stavovi. Razlikite vo gledi{tata mo`at da bidat takvi {to ja ote`nuvaat, pa duri i onevozmo`uvaat, sorabotkata so predizvikuvawe na op{ta {teta. Ottamu nivnoto brzo otstranuvawe se nalo`uva kako nu`nost.13 2. Pod me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se podrazbira prezemawe na opredeleni dejstvija vo tekot na krivi~nata postapka na smetka na druga dr`ava vrz osnova na zakon ili me|unaroden dogovor.14 Ako od nadle`en pravosuden organ na stranska dr`ava se bara da
Za Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL) v. pove}e: Babovi}, B. Me|unarodnopravni status Interpol-a, JRKKP, Beograd, 1986/2-3, str. 3167-330 i Babovi}, B. Me|unarodni terorizam i Interpol, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 452- 480. 12 V. Vasilijevi}, A. V. Postavke za prou~avanje razvoja me|unarodne krivi~nopravne pomo}i, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 3 13 V. ibid, str. 4-5. 14 "Me|unarodnata pravna pomo{ e pravna pomo{ koja ja uka`uvaat ili doma{nite sudovi na barawe na stranski procesni organi ili stranskite procesni organi na barawe na doma{nite sudovi so vr{ewe na procesni dejstvija." Zlatari}, B. i Dama{ka, M. Rje~nik krivi~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966. str. 159. Vo taa smisla i Krapac: "Pod me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se podrazbira prezemawe na opredeleni dejstvija na krivi~nata postapka od strana na doma{nite sudovi na barawe na stranski procesni organi odnosno, na stranski procesni organi na barawe na doma{nite sudovi." Postapkata na uka`uvawe na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ e pravno regulirana postapka no, ne e del na doma{nata krivi~na postapka na zamolenata zemja tuku postapka sui generis. Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb , 1985/5-6, str. 709.
11

19

uka`e pravna pomo{, takvata pomo{ ima karakter na aktivna me|unarodna krivi~nopravna pomo{, a ako pravnata pomo{ se uka`uva na barawe na stranska dr`ava, toga{ takvata pomo{ se narekuva pasivna krivi~nopravna pomo{.15 Me|unarodnata pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti e mnogu slo`ena. Taa od edna strana zavisi od odredbite na nacionalnoto materijalno i procesno krivi~no pravo, a od druga strana od pravilata na me|unarodnoto pravo. Me|unarodnata krivi~nopravna pomo{, vsu{nost, se ostvaruva vrz osnova na dva pravi instrumenti. Toa se vnatre{noto krivi~no zakonodavstvo na sekoja zemja i dvostranite i povekestranite me|unarodnite dogovori za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. a) Kako ustanova na vnatre{noto pravo, me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ e regulirana so propisite na krivi~noto materijalno i procesno pravo ili so posebni zakoni.16 Na{iot Zakon za krivi~nata postapka vo glava XXX (~l. 502-508) sodr`i odredbi za postapkata za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ koi va`at dokolku so me|unarodni dogovori ne e ne{to drugo predvideno. Pokraj ovie specijalni odredbi vo pogled na formata, nadle`nosta, na~inot na prezemawe na procesni dejstva i sli~no, se primenuvaat i ostanatite odredbi od zakonot za krivi~nata postapka. Vo na{ite zakonski propisi, isto taka, baraweto i uka`uvaweto na me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ne e podrobno razraboteno, nitu vo pogled na obemot, ni vo pogled na na~inot na postapuvaweto. Re{eni se samo osnovnite pra{awa na procedurata za da mo`e da se vodi postapkata vrz osnova na fakti~ki reciprocitet toga{ koga se uka`uva pravna pomo{ na dr`ava so koja na{ata dr`ava nema sklu~eno dogovor za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti.

Birin, V. Problemi ostvarivanja me|unarodne krivi~nopravne pomo}i u praksi, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 81. 16 Me|u posebnite zakoni so koi se regulira materijata na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ gi naveduvame: Sojuzniot zakon za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti na Avstrija od 1979, koj vlegol vo sila na 1 juli 1980 godina, Sojuzniot zakon za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti na [vajcarija od 1981, koj vlegol vo sila na 1 januari 1983 godina, Sojuzniot zakon za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti (IRG) od 1982, koj vlegol vo sila na 1 juni 1983 godina, Zakon za ekstradicija na od 1971 godina. Posebni zakoni za ureduvawe na ekstradicija i (ili) za "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ imaat doneseno i Argentina (1974), Burma (1904), Belgija (1833, 1874, 1889 i 1956), Danska (1967) Finska (1970), Francija (1927), Indija (1962), Meksiko (1975), Holandija (1967), Norve{ka (1975), [vedska 1958, Portugalija (1975).

15

20

b) Kako ustanova na me|unarodnoto pravo, me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ e regulirana so brojni pove}estrani17 i dvostrani me|unarodni dogovori. Republika Makedonija dosega ima sklu~eno vkupno 33 dvostrani dogovori i 16 bilateralni konzularni konvencii vo koi vo najgolemiot del se sodr`ani i odredbi za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti i samo nekolku povekestrani me|unarodni dogovori. Eden broj od tie dogovori se odnesuva isklu~itelno na pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti, dodeka vo drugi dogovori uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti e spoeno so materijata na ekstradicija i so materijata za pravna pomo{ vo gra|anskite predmeti. Ovie dogovori nosat razli~ni imiwa (dogovor, konvencija i sl.) {to od pravno stojali{te e bez zna~ewe, za{to site tie imiwa se podveduvaat pod poimot me|unarodni dogovori kako generi~ki poim. Vo godinite po osamostojuvaweto na Republika Makedonija se sklu~eni nekolku dogovori vo oblasta na krivi~nopravnata pomo{: so Hrvatska, Slovenija, Turcija i Albanija. So nivnoto sklu~uvawe vo na{ata dr`ava zapo~na zna~ajna aktivnost {to treba i natamu da prodol`i vo
Me|u pove}estranite konvencii za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ koi na regionalno nivo se sklu~eni nadvor od ON i Sovetot na Evropa, na ova mesto treba da se spomenat: - Kodeks Bustamante, sklu~en vo forma na dogovor me|u pove}eto zemji na Latinska Amerika vo 1928 godina. Ovoj dogovor koj, me|u drugoto, vo ~l. 388-393 sodr`i odredbi za ekstradicija i "mala"me|unarodna krivi~nopravna pomo{, e dopolnuvan vo 1940 i 1957 godina. Denes e na sila vo Argentina, ^ile, Domenikanska Republika, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Kolumbija, Meksiko, Nikaragva, Panama i SAD. - Tn. Konvencijata za sudska pomo{ i sorabotka na Afromalga{kata zaednica (dvanaeset biv{i francuski kolonii od ekvatorijalna i zapadna Afrika) od 1961 godina, - ^lenkite na Arapskata liga (Egipet, Irak, Jordan, Liban, Saudiska Arabija i Sirija) vo 1952 godina potpi{aa zaedni~ka spogodba za ekstradicija, koja me|utoa ne e ratifikuvana od site ~lenki. - Tn. [ema za ekstradirawe na izbegani delinkventi vo ramkite na Komonveltot od 1966 godina, Konvencija za ekstradicija me|u zemjite na Beneluks (Belgija, Luksemburg i Holandija) od 1962 godina, - Spogodbata me|u Danska, [vedska i Norve{ka za me|usebno priznavawe i izvr{uvawe na odlukite na svoite sudovi od 1948 odina, kako i Dogovorot za sorabotka me|u Danska, Finska, Norve{ka i [vedska koj rezultira{e so model-zakon za ekstradicija od 1961 i model-zakon za izvr{uvawe na presudi vo krivi~nite predmeti od 1963 godina. - Berlinska konvencija za ekstradirawe na lica osudeni na kazna li{uvawe od sloboda na zemjata na nivoto dr`avjanstvo od 1978 godina sklu~ena me|u Bugarija, Ungarija, Polska SSSR, Kuba i Mongolija.
17

21

pove}e nasoki so ogled deka Republika Makedonija nema dogovori za krivi~nopravna pomo{ so golem broj dr`avi so koi ima razvieni politi~ki i ekonomski odnosi ili vo koi se vraboteni golem broj na{i dr`avjani. Toa osobeno se odnesuva na sosednite, no i na skandinavskite i drugite, osobeno prekuo}eanskite zemji kako {to se Avstralija, Kanada i dr. Vo ovoj pogled me|utoa, prifatlivo e i re{enieto na eden avtor koj veli deka perspektivata na razvojot na esktardicijata, a nie bi dodale i na drugite vidovi na krivi~nopravna pomo{, ne e vo zgolemuvaweto na brojot na bilateralnite me|unarodni dogovori, tuku vo sklu~uvaweto na pove}estrani dogovori na nivo na regionalni me|unarodni organizacii ili me|u zemjite so sli~no op{testveno, politi~ko ili pravno ureduvawe.18 3. Toga{ koga se bara ili uka`uva me|unarodna krivi~nopravnata pomo{, vo prakti~nata primena se javuvaat opredeleni problemi ~ii intezitet zavisi od toa dali se raboti za pomo{ koja se zasnova na zakon ili dogovor (zakonska ili dogovorna pomo{). Koga se raboti za pomo{ vrz osnova na zakon, sudovite se vo popovolna polo`ba, so ogled na toa {to osnovnite pravila za postapuvawe se jasno opredeleni vo zakonot za krivi~na postapka. Pogolemi problemi nastanuvaat koga nekoi pra{awa na pravnata pomo{ se regulirani so dvostrani i povekestrani me|unarodni dogovori (re{enija koi obi~no otstapuvaat od procedurata {to e propi{ana vo zakonot). Ovie problemi se glavno od pravno tehni~ka priroda. Me|u niv voobi~aeno se istaknuvaat: maliot broj i nedovolnata stru~nost na kadrite koi se zamimavaat so ovaa problematika, kako vo sudstvoto taka i vo Ministerstvoto za pravda, nemo`nosta vo celost da se obezbedi nivna edukacija i specijalizacija, nemo`nosta da se obezbedi vodewe na posebni evidencii za oddelni vidovi na predmeti, nepostoeweto na soodvetni prostorni i tehni~ki uslovi, nedovolniot broj i stru~ni preveduva~i so poznavawe na pravnata terminologija, vklu~uvawe vo pregovorite za sklu~uvawe na dogovorite na nedovolno stru~ni lica koi nikoga{ ne rabotele nitu bile vo kontakt so soodvetna materija, nemaweto soodvetna evidencija, a osobeno kompletni zbirki na va`e~ki dogovori nitu vo Ministerstvoto za pravda, ni vo sudovite, {to vo kraen slu~aj se sveduva na nepoznavawe na me|unarodnite dogovori od obla-

Navedenovo stojali{te go zastapuva{e Busoni na Me|unaroniot seminar za ekstradicija vo Noto. V. Crapac, D. Me|unarodni seminar o ekstradiciji, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 423.

18

22

sta na krtivi~nopravnata pomo{ {to nu`no doveduava do nepridr`uvawe kon nivnite odredbi i sl.19 Seto toa negativno se odrazuva vrz ostvaruvaweto na ova zna~ajno podra~je od pravorazdavaweto. Ottamu nekoi zamolnici na na{ite pravosudni organi se nekompletni i ne se sostaveni vo soglasnost so barawata na postoe~kite me|unarodni dogovori. Na stranskite pravosudni organi im se dostavuvaat, na primer, nekompletni zamolnici ili spisi bez prevod tamu kade {to toj prevod e zadol`itelen, ili pak, so prevod tamu kade {to ne e potreben, se dostavuvaat samo prevodi na spisite bez primerok na na{ jazik, zamolnici do stranski sud za izveduvawe dokazi nasloveni do Ministerstvoto namesto do sudot i sl. Natamo{na posledica e sporosta vo postapuvaweto i izleguvaweto vo prestret na stranskite zamolnici. Kon ovie problemi nu`no treba da se istakne i nepostoeweto na dovolna i soodvetna literatura za ova materija. Kaj nas, vsu{nost, me|unarodnata krivi~nopravna pravna pomo{ e mo{ne slabo razrabotena. Vo toj pogled se objaveni nekolku statii, a oddelni instituti na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ samo parcijalno se obraboteni vo u~ebnicite po krivi~no pravo i krivi~na postapka kako i vo komentarite na ZKP. Za volja na vistinata vo na{ata dr`va postoi samo eden (za `al ve}e zastaren) u~ebnik od oblasta na krivi~nata postapka i izvesen broj komentari na ZKP vo koi samo popatno se dopiraat nekoi od poblemite na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{. Vo niv, vsu{nost, izostanuva celosna i sistemati~no postavena analiza na ovaa materija. Nakratko, ako se zeme kako nesporna vistina deka me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ se pove}e dobiva na svoeto zna~ewe i stanuva nu`nost vo borbata so raste~kiot kriminalitet, ne e mo`no da se zamisli otsustvoto na prikladna literatura vo koja postojano }e se sledi, prodlabo~uva i nadograduva ovaa mo{ne va`na problematika.

"Ne mo`e da ima somenenie vo toa deka denes postoi ogromen prakti~en interes za poznavaweto na bogatata problematika koja ja sodr`i disciplinata na me|unarodnoto krivi~no pravo. Javniot obvinitel, sudijata, branitelot, ne izostavuvaj}i gi ni organite za vnatre{ni raboti kako ni na{ite diplomatski pretstavnici, vo dene{no vreme mnogu ~esto se sre}avaat so krivi~ni predmeti koi sodr`at stranski elementi. Otamu im e potrebno podobro i podlaboko poznavawe na me|unarodnoto krivi~no pravo so cel da znaat da pronajdat adekvatni re{enija i voop{to da se snao|aat vo ovaa slo`ena problematika. Znaeweto koe za toa go dobile na na{ite pravni fakulteti vo celost e nedovolno". Zlatari}, B. op. cit. str. 9.

19

23

4. Bilateralni dogovori na Republika Makedonija i bilateralni dogovori prezemeni soglasno ustavniot zakon za sproveduvawe na ustavot na Republika Makedonija. Dogovorite za me|unarodna krivi~no pravna pomo{ vo Republika Makedonija mo`at da se podelat vo slednive ~etiri grupi: 1. - Dogovori {to gi sklu~ila porane{na Srbija pred nastanuvaweto na stara Jugoslavija (Kralstvoto SHS, odnosno Kralstvoto Jugoslavija). Ovie dogovori prejdoa vrz stara Jugoslavija so odredbata od ~l. 12 na Sen - @ermenskiot miroven dogovor od 10 septemvri 1919 godina. 2. - Dogovori {to gi sklu~ila stara Jugoslavija (Kralstvoto SHS, odnosno Kralstvoto Jugoslavija). So ogled na me|unarodnopravniot kontinuitet me|u stara Jugoslavija i SFRJ, ovie dogovori prejdoa i ja obvrzuvaa SFRJ. 3. - Dogovori {to gi sklu~ila SFR Jugoslavija od 1945 do 1991 godina. Ovie dogovori prejdoa vrz Republika Makedonija soglasno ~l. 4 i 5 na Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina, i 4. - Dogovori {to gi sklu~ila Republika Makedonija od 1991 godina do denes. 5. Konzularni konvencii prezemeni soglasno ustavniot zakon za sproveduvawe na ustavot na Republika Makedonija. Opredeleni konzularni konvencii predviduvaat mo`nost za uka`uvawe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{ po konzularen pat: mo`nost konzulot na dr`avata na ispra}aweto, na barawe na nejzinite organi, na teritorijata na dr`avata na priemot da prezema opredeleni procesni dejstvija. Imeno, vo praktikata na krivi~nata postapka ponekoga{ se pojavuvaat slu~ai koga sudovite baraat pomo{ od konzulot na svojata zemja koj se nao|a vo nekoja stranska zemja. Taa pomo{ se sostoi vo zemawe na izjavi na opredeleni lica, sostavuvawe na dokumenti, zaveruvawe i legalizacija na nekoi dokumenti i sl. koi mo`at da poslu`at kako dokaz vo krivi~nata postapka. Ovde se raboti za pravna pomo{ spored vnatre{noto pravo na dr`avata na imenuvaweto na konzulot. Nejzinoto uka`uvawe e mo`no samo ako konzulot za prezemaweto na dejstvijata go ovlastuva pravoto na dr`avata na priemot, odnosno me|unaroden dogovr, obi~aj ili soglasnosta na taa zemja. Ako toa ne e slu~aj, a konzulot neovlasteno prezeme takvo dejstvie, se izlo`uva na odgovornost od politi~ka i pravna priroda. Pri izvr{uvaweto na zamolnicata na svojot sud konzulot se pridr`uva na pravoto na svojata zemja, me|utoa ne smee da gi primenuva onie odredbi {to bi im se protivele na pravniot poredok na dr`avata na priemot. Negovoto deluvawe ima pravno dejstvo samo vo dr`avata na imenuvaweto. Edinstveno ograni24

~uvawe vo prezemaweto na ovie dejstvija se sostoi vo toa {to na niv, po pravilo, ne mo`at da prisustvuvaat lica koi inaku na toa se ovlasteni spored pravoto na dr`avata na imenuvaweto, za{to konzulot postapuva vo ramkite na pravata koja mu gi otstapila dr`avata na priemot. Ottamu, stranskiot organ koj saka da prisustvuva na takvo dejstvie mora da bara dozvola od dr`avata na priemot. Zakonska osnova za barawe na ovoj oblik na (vnatre{na) pravna pomo{ vo na{eto pravo e odredbata od ~l. 138 ZKP koja propi{uva deka "site dr`avni organi se dol`ni da im uka`uvaat na sudovite i na drugite organi {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka potrebna pomo{, a osobeno ako se raboti za otkrivawe na krivi~ni dela i pronao|awe na storiteli".20 Od toa nedvosmisleno proizleguva i obvrskata za konzulite kako slu`benici na dr`avniot organ nadle`en za nadvore{ni raboti da ja uka`uvat navedenata pomo{ kako pravna pomo{. Za na{ata zemja vo ovoj moment od {esnaesette dvostrani konzulatni konvencii samo tri im davaat ovlastuvawe na na{ite konzuli na teritorijata na dr`avata na priemot da gi prezemaat navedenite dejstvija. Toa e slu~aj samo spored konvenciite so Turcija (~l. 27) i so ^SSR (~l. 42 t. b) i Polska (~l. 23 st. 1), za{to na{ite konvencii so tie zemji predviduvaaat ovlastuvawe na na{i konzuli na barawe na svojata dr`ava da vr{at soslu{uvawe na svoi dr`avjani vo svojstvo na stranki, svedoci i ve{taci, ako tie dobrovolno se soglasat so toa. Ovie dogovori voedno go ovlastuvaat konzulot i na dostavuvawe na dokumenti na na{ite dr`avjani koi imaat `iveali{te ili prestojuvali{te na teritorijata na dr`avata na priemot.21 Od aspekt na zna~eweto na pove}estranite me|unarodni dogovori od ovaa oblast, ovde e zna~ajno se naglasi i ~l. 5 (j) od Vienskata konvencija za konzularni odnosi kade se veli deka vo neposredna nadle`nost na konzularno prestavni{tvo spa|a dostavuvaweto na sudski i vonsudski spisi ili izvr{uvawe na zamolnici vo soglasnost so me|unarodnite dogovori {to se na sila ili, dokolku takvi dogovori ne postojat, na sekoj drug na~in koj e vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot. So bilateralnite konzularni konvencii konkretno se reguliraat opredeleni pra{awa, prava i dol`nosti na konzularnite prestavni{tva. Od aspekt na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ zna~ajno e i toa deka konvenciite sodr`at odredbi koi se odnesuvaat na obvrska na dr`avata na priemot bez odlagawe da go
Vo ovaa smisla vidi: ~l. 18-20 od Zakonot za sudovite ("SV RM", 1995/36). 21 Navedeno spored Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1986/1, str. 68-69.
20

25

izvestat konzulatot za site slu~ai na li{uvawe od sloboda na negovite dr`avjani.22 Odredaba za izvestuvawe na konzulot za site slu~ai na li{uvawe od sloboda e sodr`ana i vo ~l. 36 na Vienskata konvencija za konzularni odnosi. Diplomatsko konzularnite prestavni{tva imaat obvrska da gi posetuvaat na{ite dr`avjani koi se vo pritvor ili na izdr`uvawe na kaznata zatvor i da nastojuvaat, vo ramkite na propisite na dr`avata na priemot, da im se obezbedi {to popovolen tretman vo zatvorite, kako i prezemawe na pravni dejstvija so cel za donesuvawe na odluka za ubla`uvawe na izre~enata kazna, za usloven otpust i sl. Diplomatsko konzularnite prestavni{tva se obvrzani da im pomognat na na{ite dr`avjani okolu anga`iraweto na branitel zaradi adekvatna pravna za{tita, a posebno zaradi otstranuvawe i spre~uvawe na {teta koja na{ite dr`avjani mo`e da ja pretrpat poradi nedovolno poznavawe na jazikot i pote{kata mo`nost za ostvaruvawe kontakti so pravosudnite organi. 6. Vo prodol`enie gi naveduvame site na{i bilateralni dogovori od navedenite grupi, kako i site dvostrani konzularni konvencii koi soglasno Ustavnite odredbi i denes va`at i ja obvrzuvaat Republika Makedonija. Toa se:
ALBANIJA

Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za ekstradicija od 15 januari 1998, (ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998) Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 15 januari 1998, (ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998) Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za za me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti od 15 januari 1998, (ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998) Konvencija za naseluvawe i za konzularnata slu`ba me|u Kralstvoto SHS i Arbanskata Republika od 26 juni 1926. ("Slu`ben list", 1929/117)

Taka: ~l. 7 st. 4 od na{ite konzularna konvencija so ^ehoslova~ka, ~l. 24 so Italija, ~l. 7 so Ungarija, ~l. 25 so Velika Britanija.

22

26

AVSTRIJA

Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za ekstradicija od 1 fevruari 1982, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1983/2, vlegol vo sila na 1 januari 1984) Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 1 februari 1982, (ratifikuvan so zakon od 16 fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 1983/2, vlegol vo sila na 1 januari 1984) Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti od 1 fevruari 1982, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori 1983/6, vlegol vo sila na 1 januari 1984) Konzularen dogovor i zavr{en protokol so Avstrija (potpi{an vo Beograd na 18 mart 1960, vlegol vo sila na 26 septemvri 1968)
AL@IR

Dogovor za pravna pomo{ vo gra|anski i krivi~ni predmeti me|u SFRJ i Demokratska Narodna Republika Al`ir od 31 mart 1982, (ratifikuvan so zakon od 16 fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1983/2, ispravki 1984/10, vlegol vo sila 20 dekemvri 1984). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 1-6, 11-19 i 27-30) i ekstradicija (~l. 31-50).
BELGIJA

Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 4 juni 1971 (ratifikuvan so uredba od 15 mart 1972, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 1973/9, vlegol vo sila na 1 noemvri 1973). Sodr`i propisi za ekstradicija (~l. 1-23) i "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 2436) Konzularna konvencija me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 30 dekemvri 1969, (ratifikuvana so uredba na 30 dekemvri 1969, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1974/49, vlegla vo sila na 5 januari 1974)
BOLIVIJA

Konzularna konvencija me|u FNRJ i Republika Bolivija od 21 maj 1962, ("Slu`ben list FNRJ", - Me|unarodni dogovori, 1963/11)

27

BUGARIJA

Dogovor me|u FNRJ i NR Bugarija za zaemna pravna pomo{ od 23 mart 1956, (ratifikuvan so uredba na 25 noemvri 1956 "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1957/1, vlegol vo sila na 1 januari 1957). Sodr`i odredbi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 6-18 i 54-65) i ekstradicija (~l. 66-86). Konzularna konvencija me|u FNRJ i Bugarija od 21 mart 1963, (vlegla vo sila na 21 fevruari 1964)
VELIKA BRITANIJA

Dogovor za zaemno predavawe na vinovnici me|u Srbija i Velika Britanija od 23 noemvri - 6 dekemvri 1900, (ratifikuvana so zakon od 25 januari 1901, "Srpske novine", 1901/35, vlegol vo sila na 23 fevruari 1901) Konzularna konvencija me|u SFRJ i Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija i Severna Irska od 21 april 1965, ("Slu`ben list SFRJ", Me|unarodni dogovori, 1966/10)
GRCIJA

Konvencija me|u FNRJ i Kralstvoto Grcija za zaemni pravni odnosi od 18 juni 1959 (ratifikuvana so uredba na 29 septemvri 1959, "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1960/7, vlegla vo sila na 31 mart 1960). Sodr`i odredbi za ekstradicija (~l. 44-65) i za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 32-43) Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Grcija od 17 dekemvri 1974 (ratifikuvana so zakon na 27 fevruari 1976, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1976/9, vlegla vo sila na 8 mart 1976)
^EHOSLOVA^KA

Dogovor me|u SFRJ i SR ^ehoslova~ka za me|usebno predavawe na osudeni lica poradi izdr`uvawe na kazna zatvor od 23 maj 1989 (ratifikuvan so zakon na 16 maj 1990, "Slu`ben list na SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1990/6, vlegol vo sila na 9 juni 1990) Dogovor me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova~ka za regulirawe na pravnite odnosi vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 20 januari 1964, (ratifikuvan so uredba na 8 april 1964, "Slu`ben list SFRJ", Me|unarodni dogovori, 1964/13, vlegol vo sila na 2 oktomvri 1964) 28

Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova~ka od 10 dekemvi 1981 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1984/6)
FRANCIJA

Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za ekstradicija na obvineti i osudeni lica od 23 septemvri 1970 (ratifikuvana so uredba na 3 mart 1971, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1971/43) Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za zaemna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 29 oktomvri 1969, (ratifikuvana so uredba od 24 juni 1970, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1971/16) Konzularna konvencija za naseluvawe me|u Kralstvoto SHS i Republika Francija od 30 januari 1929 ("Slu`ben list", 1929/12)
HOLANDIJA

Dogovor za predavawe na vinovnici me|u Srbija i Holandija od 28 fevruari - 11 mart 1896 (ratifikuvan so zakon od 25 oktomvri 1986, "Srps}e novine", 1896/273, vlegol vo sila na 16 januari 1897). Sodr`i odredbi i za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 11-13)
HRVATSKA

Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 2 septemvri 1994 (ratifikuvan so zakon na 29 mart 1995, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1995/19, vlegol vo sila na 14 april 1995) Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti od 2 septemvri 1994 (ratifikuvan so zakon na 15 mart 1995, "SV RM" Me|unarodni dogovori, 1995/17, vlegol vo sila na 5 april 1995) Konzurarna konvencija me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska od 28 januari 1997, ("Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija" - Me|unarodni dogovori, 1997/34)
IRAK

Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Irak od 28 fevruari 1980, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1982/1, vlegla vo sila na 10 april 1981) 29

ITALIJA

Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za predavawe na vinovnici od 6 april 1922, (ratifikuvana so zakon od 11 mart 1922, "Slu`bene novine", 1931/42, vlegla vo sila na 6 fevruari 1931). Konvencijata e zadr`ana vo sila soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija so nota od 25 fevruari 1945 ("Slu`bene novine" 1949/74) Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za pravna i sudska za{tita na odnosnite dr`avjani od 6 april 1922, (ratifikuvana so zakon od 11 mart 1930, ("Slu`bene novine", 1931/42 - va`eweto na dogovorot e prodol`eno soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija, so nota od 25 fevruari 1945 "Slu`bene novine FNRJ", 1949/74). Na 3 dekemvri 1960 godina sklu~ena e Konvencija me|u FNRJ i Italija za zaemna pravna pomo{ vo gra|anski i upravni predmeti (ratifikuvana so uredba od 12 maj 1961, "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1963/5). Vo smisla na odredbata od ~l. 26 na ovaa konvencija, ostana vo sila odredbite od Konvencijata me|u Kralstvoto SHS i Italija za pravna i sudska za{tita na odnosnite gra|ani, so toa {to kaj pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti }e se primenuvaat odredbite od ~l. 4 st. 1, ~l. 6 st. 1 ~l. 10 st. 1 i 2 i ~l. 15 st. 1 na taa konvencija. Konzularna konvencija me|u FNRJ i Italijanskata Republika od 3 dekemvri 1960, ("Slu`ben list FNRJ", 1963/6)
JUGOSLAVIJA

Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija od 3 juni 1997, ("Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija" - Me|unarodni dogovori, 1997/50)
KINA

Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Kina od 4 fevruari 1982, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1984/2)
LIBIJA

Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Narodna Libiska Arapska Xamahirija od 1 juli 1981, ("Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1984/2)

30

MONGOLIJA

Dogovor me|u SFRJ i Narodna Republika Mongolija za uka`uvawe na pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 8 juni 1981 (ratifikuvan so zakon na 8 juni 1981, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1982/7, vlegol vo sila na 27 mart 1983). Sodr`i propisi za ekstradocija (~l. 65-80) i "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 1-17 i 61-64) Konzularna konvencija me|u SFRJ i Mongolija (potpi{ana vo Ulan Bator na 19 april 1966, vlegla vo sila na 6 mart 1967)
POLSKA

Dogovor me|u FNRJ i NR Polska za praven soobra}aj vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1960, (ratifikuvan so uredba od 12 mart 1963, "Slu`ben list FNRJ", - Me|unarodni dogovori, 1963/5, vlegol vo sila na 5 juni 1963). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 63-72) i ekstradicija (~l. 7391). Konzularna konvencija me|u SFRJ i Polska od 2 dekemvri 1982, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1984/9)
ROMANIJA

Konzularna konvencija me|u SFRJ i SR Romanija od 24 januari 1974, (ratifikuvana so zakon na 26 dekemvri 1974, "Slu`ben list SFRJ", 1974/66, vlegla vo sila na 4 januari 1975)
SLOVENIJA

Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za ekstradicija od 6 fevruari 1996, (ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996) Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1996, (ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996) Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti (ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996) 31

SSSR

Dogovor me|u FNRJ i SSSR za pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 24 fevruari 1962, (ratifikuvan so uredba od 21 dekemvri 1962, "Slu`ben list FNRJ", Me|unarodni dogovori, 1963/5, vlegol vo sila na 26 maj 1963). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 2-16 i 55-57) i ekstradicija (~l. 58-73). Konzularna konvencija me|u FNRJ i SSSR od 21 juli 1960 ("Slu`ben list FNRJ", 1961/8) Konvencija za dopolnuvawe na Konzularnata konvencija me|u SFRJ i SSSR od 21 juli 1960, potpi{ana na 22 maj 1960 ("Slu`ben list SFRJ", 1981/12)
SOEDINETI AMERIKANSKI DR@AVI

Konvencija za predavawe na vinovnici sklu~ena me|u Kralstvoto Srbija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi od 12-25 oktomvri 1901, (ratifikuvana so zakon od 28 noemvri 1901, "Srps}e novine", 1902/33, vlegla vo sila od 12 juni 1902) Konvencija koja gi opredeluva pravata na imuniteti i privilegii na konzularnite prestavnici sklu~ena me|u Srbija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi (potpi{ana vo Beograd na 14 oktomvri 1881, vlegla vo sila na 15 noemvri 1882)
SOJUZNA REPUBLIKA GERMANIJA

Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za ekstradicija od 26 noemvri 1970, (ratifikuvan so uredba od 30 dekemvri 1970, "Slu`ben list" SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1976/17, vlegol vo sila na 17 noemvri 1975) Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 1 oktomvri 1971, (ratifikuvan so zakon od 29 juni 1972, "Slu`ben list SFRJ", 1972/33, vlegol vo sila na 8 januari 1975)
TURCIJA

Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti me|u Republika Makedonija i Republika Turcija od 24 fevruari 1997, (ratifikuvan so zakon na 14 maj 1997, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1997/23, vlegol vo sila na 26 mart 1997)

32

Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Turcija od 31 mart 1968, (ratifikuvana so uredba na 31 mart 1968, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1972/9, vlegla vo sila na 4 dekemvri 1971)
[VAJCARIJA

Konvencija za ekstradicija na vinovnici me|u Srbija i [vajcarija od 16-28 noemvri 1887, (ratifikuvana so zakon od 8 april 1888, ("Slu`bene novine", 1888/83, vlegla vo sila od 5 juli 1888). Sodr`i propisi za ekstradicija (~l. I-XIII) i za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. XIV-XVIII) Konvencija za naseluvawe i konzulstvo sklu~ena me|u Srbija i [vajcarija na 16 fevruari 1888 ("Slu`bene novine", 1888/83)
[PANIJA

Dogovor me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti i ekstradicija od 8 juli 1980, (ratifikuvan so zakon na 18 mart 1981, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1981/3, vlegol vo sila na 26 juni 1982). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 1-20) i ekstradicija (~l. 21-48).
UNGARIJA

Dogovor za zaemen praven soobra}aj me|u SFRJ i NR Ungarija od 1 mart 1968, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1968/3, vlegol vo sila na 18 januari 1969) Konzularna konvencija so Ungarija (potpi{ana vo Beograd na 20 fevruari 1963, vlegla vo sila na 3 noemvri 1964) 7. Multilateralni konvencii kako sporedni izvori na me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Pokraj bilateralnite me|unarodni dogovori koi se odnesuvaat na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{, Republika Makedonija ja obvrzuvaat i me|unarodni dogovori koi ne se isklu~ivo posveteni na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{, tuku na druga materija no, koi vo vrska so materijata koi ja normiraat, sodr`at izvesni propisi za me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Stanuva zbor za pove}estrani me|unarodni dogovori koi imaat posredeno zna~ewe za ostvaruvawe na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{. Takvi se, na primer: - Konvencija za suzbivawe na trgovija so belo robje od 4 maj 1910 godina (v. ~l. 4 i 6). Trgovijata so belo robje bila predmet na niza ko33

nvencii. Dogovorot vo Pariz od 18 maj 1904 e prviot obid vrz ovoj plan. So nego potpisnicite vo borbata so trguvaweto so devojki se obvrzuvaat da prezemaat merki na nadzor na `elezni~ki stanici i pristani{ta, na sobirawe konkretni izvestuvawa za delata i na repatrirawe. Navedenata pariskata konvencija od 1910, gi obvrzuva dr`avite da ja kaznuvaat trgovijata so devojki i da gi ekstradiraat storitelite koi izbegale vo stranstvo. @enevskata konvencija {to se odnesuva na ova pra{awe od 30 septemvri 1921 opredeluva da se kaznuva obidot i podgotvitelnite dejstvija za trgovija so devojki i deca. @enevskata konvencija od 11 oktomvri 1933 se protega i na kaznuvaweto na polnoletni `eni bez ogled na toa dali tie ja dale svojata soglasnost za takvoto dejstvie23. - Konvencija za ropstvoto od 25 septemvri 1926. Konvecijata od 1926 i dopolnitelnata od 1956, go definiraat ropstvoto kako "sostojba i polo`ba na nekoe lice vrz koe se vr{at atributi na pravo na sopstvenost ili izvesni od niv, a rob e poedinecot koj go ima toj status ili polo`ba". Konvencijata kako svoja osnovna cel go postavuva ne samo iskorenuvaweto na ropstvoto, tuku i institutite i praktikata na sli~ni na ropstvoto, kako {to e na primer, pot~inetosta poradi dolgovi, prisilba nekoj da `ivee i raboti vo zemja koja ne mu pripa|a na drugoto lice bez pravo da ja smeni svojata polo`ba, vetuvawe ili stapuvawe vo brak na `ena za nadomest vo pari, nasleduvawe na `ena ili proda`ba na maloletni deca.24 Konvencijata ja obvrzuva Republika Makedonija.25 - Me|unarodna konvencija za suzbivawe na falsifikuvawe na pari od 20 april 1929 godina. Predvidenite krivi~ni dela vo ovaa konvencija spa|aat vo kategorijata na dela za koi e dozvolena ekstradicija. Takvite dela, bez ogled na eventualniot politi~ki motiv, ne mo`at da se smetaat za politi~ki krivi~ni dela i otatamu eventualnoto odbivawe na ekstradicija od taa pri~ina bi bilo vo sprotivnost so me|unarodnoto pravo26.
V. Andrassy, J, Me|unarodno pravo, [kolska knjiga, Zagreb, 1984, str. 238. Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd , 1973, str. 201. 25 Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. 26 Zlatari}, B. Ekstradicija i osnovne crte njenog ure|enja u jugoslovenskom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/6. str. 3.
24 23

34

- Konvencija za kaznuvawe na zlostorstvata na genocidod od 9 dekemvri 1948. U{te so svojata rezolucija od 11 dekemvri 1946 Generalnoto sobranie na ON genocidot (genos - rod, accidere - ubiva) go proglasi za me|unaroden zlostor bez ogled na toa dali e izvr{en za vreme na vojna ili vo vreme na mir i go prifati Nacrtot za ovaa konvencija koja vleze vo sila na 12 januari 1951 godina. Na{ata zemja ja prifa}a konvencijata27 i ottamu vo ~l. 403 KZ za ova delo predviduva kazna zatvor od najmalku 10 godini zatvor ili do`ivoten zatvor. - @enevski konvencii za za{tita na `rtvite od vojnata od 1949 godina: 1. @enevska konvencija za podobruvawe na polo`bata na ranetite i bolnite vo oru`enite sili na kopno (od 12 avgust 1949, vo sila od 21 oktomvri 1950), 2. @enevska konvencija za podobruvawe na sudbi-

nata na ranetite, bolnite i brodolomnicite vo oru`enite sili na more (od 12 avgust 1949, vo sila od 21 oktomvri 1950), 3. @ensevska konvencija za postapuvawe so voenite zarobenici (od 12 avgust 1949, vo sila od 21 oktomvri 1950) 4. @enevska konvencija za za{tita na civilnoto naselenie za vreme na vojna (od 12 avgust 1949, vo sila od 21 oktomvri 1950), 5. Dopolnitelen protokol za za{tita na `rtvite na me|unarodnite oru`eni sudiri (Protokol 1, od 8 juni 1977, vo sila od 7 dekemvri 1978. - v. ~l. 88), 6. Dopolnitelen protokol za za{tita na `rtvite na me|unarodnite oru`eni sudiri (Protokol 2, od 8 juni 1977,
vlegol vo sila na 7 dekemvri 1978.)28. Konvenciite ja obvrzuvaaat Republkika Makedonija.29 - Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 4 noemvri 1950. So odredbite na ovaa konvencija e dozvoleno li{uvawe od sloboda na lice za da se spre~i nedozvoleno da vleze na teritorija ili protiv koe e vo tek postapka za proteruvawe ili predavawe. Konvencijata ja obvrzuva Republika Makedonija.

Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. 28 Za osnovnite karakreristikite na @enevskite konvencii v. pove}e kaj: Avramov, S. op. cit. str. 351 i natamu. 29 Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon @enevskite konvencii i Protokoli" ("SV RM", 1993/48).

27

35

- Konvencijata za suzbivawe i ukinuvawe na trgovija so lica i eksploatacija na prostitucija na drugi od 21 mart 1950. Konvencijata ja obvrzuva Republkika Makedonija30. - Konvencii za spre~uvawe na zagaduvaweto na moreto: a) Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na zagaduvawe na moreto so nafta od 12 maj 1954 i b) Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na zagaduvawe na moreto od brodovi od 2 oktomvri 1973. Konvenciite se ratifikuvani i ja obvrzuvaat Republkika Makedonija. - Dopolnitelna konvencija za ukinuvawe na ropstvoto, na trgovijata so robje i instituciite i praktikata sli~ni na ropstvoto od 30 april 1956 godina. Konvencijata ja obvrzuva Republkika Makedonija. - Konvencija za ukinuvawe na potrebata od legalizacija na stranski javni dokumenti od 5 oktomvri 1961. Konvencijata ja obvrzuva Republkika Makedonija.31 - Konvencii protiv opojnite drogi: a) Edinstvena konvencija za opojni drogi od 20 mart 1963, b) Konvencija za prihotropni supstancii od 21 fevruari 1971 i v) Konvencija na obedinetite nacii protiv nezakonskiot promet na opojni drogi i psihotropni supstancii od 19 dekemvri 1988. Konvenciite se ratifikuvani i ja obvrzuvaat Republika Makedonija. - Vienska konvencija za konzuarni odnosi od 24 april 1963. Interesno e da se spomne deka spored ovaa konvencija se reguliraat kontaktite megu konzularniot prestapnik i liceto koe za opredeleno delo koe e li{eno od sloboda vo stranskata zemja. Kontaktite so konzularnen prestavnik se dozvoluvaat, no inicijativata za niv, bez soglasnost na zasegnatiot zatvorenik, nikoga{ nema da ja prezeme zatvorskata uprava. Ova proizleguva od ~l. 36 st. 1 t. b) i s) od konvencijata. Odredbata ima smisla i zna~ewe, za{to site zatvorenici ne sakaat diplomatskite pretstavnici od nivnata zemja da znaat za faktot deka se zatvoreni. Poradi toa e dobra praktikata zatvorskata uprava da ne dava informacii za zatvoraweto na licata bez nivna soglasnost. ZaKonvencijata e prifatena so rezolucija 317 ( IV). Vlegla vo sila na 25 juli 1951. Konvencijata ja obvrzuva i Republika Makedonija za{to e ratifikuvana so ukaz na Prezidiumot na narodnoto sobraniena FNRJ od 28 dekemvri 1950, "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1951/2. V. ~l. 8, 9 i 13 od Konvencijata. Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. 31 V. "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1962/10.
30

36

tvorskite upravi treba, pred s, da gi informiraat zatvorenicite za nivnite prava spored ovaa odredba. Takvoto informirawe go vklu~uva pravoto na kontakt so nivnite ambasadi i (ili) konzulati. Me|utoa, treba da se zabele`i deka Vienskata konvencija isto taka go vostanovuva pravoto na zatvorenikot da se sprotivstavi na akciite vo negovo ime koi gi prezemaat konzularni ili diplomatski pretstavnici od negovata dr`ava. Konvencijata ja obvrzuva Republkika Makedonija32. - Konvencii za suzbivawe na krivi~nite dela protiv vozdu{nata plovidba: a) Konvencija za krivi~nite dela i nekoi drugi dejstvija izvr{eni vo vozduhoplovi od 14 septemvri 1963, b) Konvencija za suzbivawe na nezakonito grabnuvawe na vozduhoplovi od 16 dekemvri 1970 (Ha{ka konvencija) i v) Konvencija za suzbivawe na nezakoniti dejstvija protiv bezbednosta na civilnoto vozduhoplovstvo od 23 septemvri 1971 (Montrealska konvencija). Konvenciite se ratifikuvani i ja obvrzuvaat Republika Makedonija. a) Konvencijata za krivi~ni dela i nekoi drugi dejstvija izvr{eni vo vozduhoplovi (tn. Tokiska konvencija) od 14 septemvri 1963 kaj nas e ratifikuvana so zakon od 23 oktomvri 1970 od 1963 godina "Slu`ben list SFRJ", 1970/47. Spored odredbite na ovaa konvencija na komandantot na vozduhoplovot mu se dadeni {iroki ovlastuvawa vo odnos na liceto za koe postoi somnenie deka vo vozduhoplov izvr{ilo te{ko krivi~no delo propi{ano so zakonite na dr`avata na registracijata na vozduhoplovot. Toj e ovlasten toa lice da go predade na organite na sekoja zemja potpisni~ka na konvencijata vo koja vozduhoplovot }e sleta. Za toa mora vo najkratok mo`en rok, po mo`nost u{te pred sletuvaweto, da gi izvesti organite na koi im go vr{i predavaweto na storitelot na delototo, zapoznavaj}i gi so dokazite i uka`uvaj}i im gi ostanatite potrebni izvestuvawa. Merkite neophodni da se so~uva bezbednosta na vozduhoplovot }e bidat prezemeni i vo ostanatite slu~ai na zagrozuvawe, odnosno storuvawe na dejstvija koi ne se krivi~ni dela (prekr{oci i povedenija od nadle`nost na gra|anskite sudovi).

V. "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1966/5. Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon Vienskite Konvencii i Protokoli, ("SV RM", 1993/48), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija.

32

37

Odredbite na konvencijata nema da bidat primeneti na politi~ki krivi~ni dela. Kaj ostanatite kaznivi dela ova orani~uvawe ne va`i. Inaku, vospostavuvaj}i jurisdikcija na dr`avata na registracijata na vozduhoplovot, konvencijata ne dava i prvenstvo, a ne zadira ni vo bilo koj od osnovite na jurisdikcijata na doma{nata dr`ava. Vo taa smisla vr{ej}i ja svojata jurisdikcija doma{nata dr`ava ima pravo da prezeme opredeleni procesni dejstvija sprema vozduhoplovot i posadata (pretres, zadr`avawe i sl.).33 Dogovornite dr`avi inaku se obvrzani da go primat simnatoto lice koe go naru{uva mirot i redot vo vozduhoplovot. Pritoa ako e izvr{eno krivi~no delo, osven politi~ko, vedna{ }e bide povedena istraga. Zavisno od zakonodavnite re{enija na dr`avata koja e vo pra{awe, mo`no e: da se odredi pritvor, natamu da se vodi postapkata ili da se pristapi kon ekstradicija. Za site prezemeni merki, rezultati na istragata i nameri, dr`avata na koja i e predaden storitelot na deloto, do`na e da ja izvesti dr`avata na registracijata na vozduhoplovot, dr`avata na prestojuvawe na storitelot i ostanatite zainteresirani zemji. Vo sekoj slu~aj na storitelot mora da mu se ovozmo`i da stapi vo vrska so najbliskiot prestavnik na svojata zemja.34 b) Konvencijata za suzbivawe na nezakonito grabnuvawe na vozduhoplovi e donesena na 16 dekemvri 1970 (Ha{ka konvencija). Ha{kata kako i Montrealskata konvencija, me|u drugoto, e interesna i spored toa {to krivi~nite dela na koi se odnesuva gi definira kako podobni za ekstradicija i dr`avite potpisni~ki se obvrzuvaat vo me|unarodnite dogovori za ekstradicija da gi predvidat ovie dela kako slu~ai vo koi se odbiva predavaweto na izvr{itelite. Usvojuvaj}i go na~eloto aut dedere, aut iudicare, i dvete konvencii, im go ostavaat na dr`avite potpisni~ki pravoto konkretnoto dejstvie da go tretiraat kako politi~ki motivirano i vo soglasnost so toa da go opredelat sopstveniot stav sprema izvr{itelot.35 v) Konvencijata za suzbivawe na nezakonski dejstvija naso~eni protiv bezbednosta na civilnite vozduhoplovi (tn. Montrealska konvencija) e donesena vo 1971 godina - Slu`ben list SFRJ 1971/33. Ovaa
Podrobno za ovaa konvencija v. Zlatari}, B. Tokiska konvencija o krivi~nim delima u avionima, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, 1966/3-4, str. 428-436, kako i izvodite na konvencijata koi se prilo`eni vo posledniot del na ovoj trud. 34 Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 25. 35 Babovi}, B. Me|unarodni terorizqam i Interpol, JRKKP, Beograd , 1987/3, str. 459.
33

38

konvencija se odnesuva na krivi~ni dela izvr{eni na slednite na~ini: 1. so dejstvie na nasilstvo protiv lica na vozduhoplovot vo let, ako so nego se zagrozuva bezbednosta na vozduhoplovot, 2. uni{tuvawe na vozduhoplovot vo soobra}aj ili prdizvikuvawe {teta, poradi {to ne mo`e da leta ili e zagrozena negovata bezbednost, 3 postavuvawe ili ovozmo`uvawe vo vozduhoplovot da se postavat eksplozivni sredstva, so {to se doveduva vo opasnost vozduhoplovot i patnicite, 4. o{tetuvawe na navigacionite uredi, 5. davawe neto~ni izvestuvawa i doveduvawe vo opasnost na vozduhoplovot. Krivi~no delo pretstavuva i obidot da se stori nekoe od navedenite dela i soou~esni{tvo vo nivnoto vr{ewe. [to se odnesuva do kaznenoto gonewe, Konvencijata poa|a od na~eloto aut dedere, aut punire. Pritoa za ovie krivi~ni dela e dozvolena ekstradicija, pa dr`avite potpisni~ki se obvrzuvaat deka vo sekoj me|usebno slu~en dogovor za esktradicija }e gi vnesat. Vnimanieto go privlekuva i re{enieto spored koe dr`avata koja vr{i ekstradicija, spored sopstveno nao|awe odredbite na konvencijata mo`e da gi smeta kako zakonska osnova za ekstradicija ako so dr`avata koja go bara predavaweto nema dogovor za ekstradicija. Dokolku dogovorot za ekstradicija ne e pretpostavka za uka`uvawe na pomo{, pri ocenkata za toa za koi krivi~ni dela e dozvolena ekstradicija me|u zainteresiranite dr`avi, }e se zemat predvid uslovite predvideni so zakonot na dr`avata koja go bara predavaweto. Izri~no e predvideno i ostvaruvawe na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 11), {to inaku ne e slu~aj kaj ostanatite dogovori od ovoj vid. Odredbite na ovaa konvencija go pottiknaa i po{irokoto vklu~uvawe na nau~nata i stru~nata javnost vo usilbite za razrabotka na merkite za me|unarodna sorabotka, {to osobeno dojde do izraz na XI Me|unaroden kongres za krivi~no pravo vo Budimpe{ta, odr`an vo 1974 godina.36 - Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 16 dekemvri 1966. So odredbite od ~l. 9 na ovoj dokument na sekogo mu se garantira pravo na sloboda i li~na bezbednost kako i toa deka ne mo`e samovolno da bite uapsen. Dol`nost e na vlasta koja vr{i apsewe vedna{ da go zapoznae so pri~inite za takviot ~ekor. Po apseweto sekoe lice vo najkratok rok mora da bide izvedeno pred nadle`en sud ili pred drug ovlasten slu`benik. So licata li{eni od sloboda se

36

Ibid, str. 26

39

postapuva humano. Ograni~ena e i mo`nosta za proteruvawe na stranci (~len 13). Konvencijate ja obvrzuva Republkika Makedonija.37 - Konvencii protiv nezastaruvawe na voenite zlostorsta i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto: Konvencija na Obedinetite nacii za nezastaruvawe na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto 26 noemvri 1968 (Konvencijate e ratifikuvana i ja obvrzuva Republika Makedonija)38 i Evropska konvencija za neprimenlivosta na zakonskite rokovi za zastaruvawe na krivi~nite dela protiv ~ove{tvoto i na voenite zlostorstva od 25 januari 1974. - Evropska konvenzija za repatrijacija na maloletnici od 25 maj 1970. - Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na krivi~ni dela protiv

lica pod me|unarodna za{tita vklu~itelno i na diplomatskite pretstavnici od 14 dekemvri 1973. So ovaa konvencija e predvideno kaznuvawe ubistvo, kidnapirawe ili nekoj drug napad protiv li~nost koja u`iva za{tita, so napad na slu`beni prostorii, privaten stan ili soobra}ajni sredstava na vakvi lica so namera da se dovede vo opasnost nivniot `ivot, da se zakanuva so izvr{uvawe ili so obid za izvr{uvawe na napad, kako i da se u~estvuva vo napadot. Obvrska na dr`avite dogovorni~ki e da gi propi{at ovie dela vo svoite zakonodavstva, no i neposredno pove}e od toa: prezemawe na site prikladni merki vo soglasnost so vnatre{noto zakonodavstvo da se obezbedi prisustvo na pretpostaveniot storitel poradi gonewe ili ekstradicija. Ova podrazbira naj{iroka mo`na sudska pomo{ vo sekoja postapka. Pod opredeleni uslovi, konvencijata se zema i kako zakonska osnova za ekstrtadicija. Vo nekoi osnovni pra{awa (ekstradicijata, na~eloto aut dedere, aut iudicare), ovaa konvencija gi prezema re{enijata od Ha{kata (1970) i Montrealskata (1971) konvencija. Od niv se razlikuva po odnosot kon osloboditelnata borba. Imeno, Generalnoto sobranie na OON vo

Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. 38 Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija.

37

40

rezolucijata 3166 (XXVIII) od 5 fevruari 197439 naglasi deka so odredbite na ovaa konvencija na bilo koj na~in ne se prejudicira legitimnoto pravo na samoopredeluvawe i nezavisnost na narodite koi se borat protiv kolonijalizmot, stranskata dominacija i okupacija, rasnata diskriminacija i aparhejdot. Istovremeno e naglaseno deka ovaa rezolucija sekoga{ }e se objavuva zaedno so konvencijata40. Konvencijata ja obvrzuva Republkika Makedonija. - Na~ela na me|unarodnata sorabotka vo pronao|aweto, apseweto,

ekstradicijata ili kaznuvaweto na lica obvineti za voeni zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto od 3 dekemvri 1973 (Rezolucija na Generalnoto sobranie 3074 (XXVIII). - Konvencija za suzbivawe i kaznuvawe na zlostorstvata na aparhejdot od 30 noemvri 1973. Dr`avite se obvrzuvaat da gi kaznuvaat delata koi vo konvencijata se opredeleni kako zlostorstva na aparhejdot, da spre~uvaat pottiknuvaweto kon vr{ewe na takvite dela i kon politikata na aparhejdot i da gi kaznuvaat izvr{itelite. Vo pogled na ekstradicijata, konvencijata opredeluva deka zlostorstvata na aparhejdot ne pretstavuvaat politi~ki krivi~ni dela. Konvencijate ja obvrzuva Republkika Makedonija.41 - Evropskata konvencija za kaznuvawe na terorizmot od 27 januari 1977. So ovaa konvencija se isklu~uva prirodata na politi~ko krivi~no delo za naj~estite vidovi na terorizam i na toj na~in zna~ajno se pridonesuva kon unapreduvaweto na efikasnata sorabotka kaj ekstradicijata na storitelite na ovie krivi~ni dela. Primenata na ovaa konvencija vo praktikata se potpira vrz Evropskata konvencija za ekstradicija i ottamu za nea se bara da bide izmeneta, dopolneta i prilagodena.42 - Me|unarodna konvencija protiv zemawe na zal`nici od 17 dekemvri 1979. Konvencijata se odnesuva na zemaweto zalo`nici bez ogled
Ovaa rezolucija mo`e da se najde vo Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1974/1-3, str. 428-433. 40 Babovi}, B. op. cit. str. 460. 41 Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. 42 Za nekoi kontrovezi okolu opredelnuvaweto na poimot na krivi~noto delo terorizam vo ovaa konvencija v. Dimitriejevi}, V. Me|unarodni terorizam i ekstradicija, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb , 1979/1-2, str. 206 i natamu.
39

41

dali e storeno od politi~ki ili drugi pobudi. Zna~ajno za ovaa konvencija e {to nejziniot ~l. 9 se opredeluva deka ekstradicijata nema da bide odobrena ako dr`avata potpisni~ka na koja e upateno baraweto osnovano se somneva deka: 1. baraweto e upateno so cel liceto da se goni ili kazni vrz osnovana negovata rasa, religija, dr`avjanstvoto, etni~ko poteklo ili politi~kite stavovi i, 2. deka na liceto }e mu bide nanesena {teta zaradi nekoja od spomenatite pri~ini ili zatoa {to nadle`nata dr`ava }e bide onevozmo`ena da komunicira i da go vr{i pravoto na za{tita. So vakviot stav, vsu{nost, sosema se depolitiziraat krivi~nite dela na zemawe zalo`nici. Konvencijate ja obvrzuva Republkika Makedonija. - Konvencija protiv ma~ewe i drugite oblici na svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe od 10 dekemvri 1984. i dr.

42

I DEL

EKSTRADICIJA

43

44

I. OSNOVNI PROBLEMI
1) POIM, PRAVNA PRIRODA I IZORI NA EKSTRADICIJATA

1. Ekstradicijata e najva`en akt na me|unarodnata pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. Op{tiot poim na ekstradicijata e daden vo pravnata doktrina, a pozitivnite pravni tekstovi i me|unarodnite dogovori go sledat takvoto sfa}awe. Spored Zlatari} "Ekstradicijata e predavawe na stranci ili lica bez dr`avjanstvo na stranska dr`ava so cel tamu da im se sudi za storenoto delo, odnosno da ja izdr`at kaznata na koja se osudeni vo nekoja druga dr`ava".43 Krapac nudi ne{to po{iroka definicija: "Ekstradicijata e pravna rabota me|u dr`avite (me|unarodnopravni priznati subjekti) so koja stranecot ili lice bez dr`avjanstvo, vrz osnova na pravno uredena postapka, mu se predadva na druga dr`ava vo nea da mu se sudi za nekoe kaznivo delo ili, poradi toa delo vrz nego da se izvr{i kazna (ili nekoja druga krivi~na sankcija)44. Spored Kambovski, ekstradicijata pretstavuva oblik na me|unarodna sorabotka vo suzbivaweto na kriminalitetot {to se sostoi vo predavawe, pod opredeleni uslovi i vo opredelena postapka, na storitelot na krivi~noto delo od edna na druga dr`ava poradi krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na krivi~nata sankcija {to tamu mu e izre~ena.45 Spored Tupurkovski terminot ekstradicija go
Zlatari}, B. Me|unarodno krivi~no pravo, I dio, Zagreb, 1979, str. 42. Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987, str. 23. Spored Pavlica taa definicija treba natamu da se pro{iri i ekstradicijata da se sfati kako "vid na sorabotka me|u suvereni dr`avi vo borbata protiv kriminalitetot vo sekoja dr`ava poedine~no i vo ~ovekovata zaednica kako celina, koja se realizira so predavawe na storiteli na krivi~ni dela ili na osudeni lica na stranska dr`ava so cel tamu da im se sudi za izvr{enoto krivi~no delo, odnosno da ja izdr`at kaznata na koja vo opredelna dr`ava se osudeni, pod uslovite opredeleni so dogovori ili vrz osnoba na propisite na zamolenata dr`ava". Pavlica. J, Ekstradicija, Pravni `ivot, Beograd, 1983/10, str. 1039. 45 "Pokraj ovoj op{toprifaten potesen poim, eden del od teorijata zboruva i za po{irok ustaven poim na ekstradicijata, pod {to se podrazbira bilo kakov transfer na edno lice vo druga dr`ava, bez ogled na povodot i celta (tuka bi vleglo, na primer, pra{aweto za ustavnata zabrana za predavawe na doma{ni dr`avjani i sl.). Kambovski, V. Ekstradicija, Godi{nik na
43

44

45

ozna~uva procesot vo koj edna dr`ava predava na druga dr`ava, na nejzino barawe, lice obvineto ili osudeno za krivi~no delo protiv zakonite na dr`avata {to toa go bara, pri {to takvata dr`ava e nadle`na da mu sudi na baranoto lice.46 Nie pak, se obidovme ekstradicijata da ja definirame kako akt na me|unarodna pravna pomo{ koja se sostoi vo toa {to dr`avata na ~ija teritorija se nao|a storitelot na krivi~noto delo (zamolena dr`ava), vr{i negovo predavawe, poradi sudewe ili izvr{uvawe na krivi~na sankcija, na dr`avata koja toa go bara (dr`ava molitel), ako postojat uslovite predvideni so dogovor ili so zakon. So ekstradicijata se ovozmo`uva ostvaruvawe na teritorijalniot princip na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni toga{ koga storitelot po izvr{uvaweto na krivi~noto delo }e prebega vo stranstvo so cel da go izbegne sudeweto i kaznuvaweto ili izvr{uvaweto na kaznata po izre~enata pravosilna presuda. Vo takov slu~aj dr`avata vo koja storitelot na deloto izbegal, uka`uva pravna pomo{ na dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~oto delo so toa {to go predava storitelot na deloto poradi sudewe i kaznuvawe ili poradi izvr{uvawe na kaznata. Do ekstradicija doa|a i toga{ koga stranski dr`avjanin }e izvr{i krivi~no delo vo nekoja dr`ava protiv druga dr`ava ili protiv stranski dr`avjanin pa se zate~e na teritorijata na treta dr`ava. Vo takov slu~aj dr`avata na ~ija teritorija se nao|a storitelot na krivi~noto delo mo`e da go predade poradi sudewe i kaznuvawe na dr`avata ~ii dr`avjanin e toa lice. Najposle, postoi mo`nost da dojde do ekstradicija i toga{ ako dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo so koe se zagrozuva nekoja nejzina vrednost da se otka`e od pravoto na kaznuvawe i storitelot da go predade na dr`avata ~ii dr`avjanin e toa lice poradi sudewe i kaznuvawe. Ovaa mo`nost na postoewe na ekstradicija vrz osnova na otka`uvawe od pravoto na kaznuvawe spored teritorijalniot princip koga se raboti za zagrozuvawe na vrednostite na taa dr`ava, nema skoro nikakvo prakti~no zna~ewe, osven vo oblasta na soobra}ajnite delikti.47 2. Ekstradicijata za prv pat zakonski e regulirana vo francuskiot revolucionerten krivi~en zakonik od 1791 godina, iako se istaknuva deka najstariot so~uvan pismen izvor vo koj taa se spomnuva e dogofakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita vo Skopje, Skopje, 1985, str. 86. 46 Tupurkovski, Vasil. Razlikatata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~ni dela pri ekstradicijata, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 603. 47 Jovanovi}, Lj. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd , 1980, str. 165.

46

vorot za mir me|u egipetskiot faraon Ramzes II i hetitskiot kral Hatusilie III od 1820 godina.48 Najgolemiot pridones za razvojot na pravnata misla vo vrska so ekstradicijata i voop{to me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ go dal Hugo Grocius (1583-1645) vo svoeto delo De iure belli et pacis od 1624 godina.49
Celokupnata istorija na ekstradicijata spored Bassiouni mo`e da se podeli na ~etiri periodi: 1. od najstaro vreme do XVII vek (vo koj re~isi isklu~ivo preovladuva predavawe na politi~ki vinovnici), 2. XVII vek i prvata polovina na XIX vek (vo koj me|u dr`avite se zaklu~uvaat dvostrani dogovori za ekstradicija koi glavno se odnesuvaat na voeni krivi~ni dela), 3. period od 1833 do 1948 godina (vo koj se izrazuva zaedni~ka gri`a za suzbivawe na krivi~nite dela od tn. op{t kriminal) i 4. period od 1948 godina i natamu - vo koj se bele`i porast na svesta za potrebata na za{tita na ~ovekovite prava i celosna afirmacija na na~eloto na ramnopravnost i nezavisnost vo me|unarodnite odnosi. Najzna~ajna karakteristika na istoriskiot razvoj na ekstradicijata se sostoi vo toa {to predavaweto na vinovnicite nastanalo od potrebata da se so~uva vnatre{niot poredok na opredelena dr`ava: dolgo vreme ne se smeta{e za sredstvo vo me|unarodnata sorabotka zaradi so~uvuvawe na zaedni~kite op{testveni interesi (kako {to e suzbivaweto na kriminalitetot). Vo taa smisla duri i Grocius }e ja sfati ekstradicijata vo svoeto poznato delo. Toa sfa}awe podocna se pove}e se {iri preku usilbite za suzbivawe na oddelni krivi~ni dela, (na primer, gusarstvoto) {tetni za pogolem broj dr`avi, taka {to od prvata polovina na XIX vek ekstradicijata ja zdobiva celta koja {to ja zadr`uva do denes - me|unarodna sorabotka vrz planot na borbata protiv kriminalitetot i sredstvo za unapreduvawe na miroqubivite odnosi me|u dr`avite. Navedeno spored Krapac, D. Me|unarodni seminar o ekstradiciji, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 422. Za istoriskiot razvoj na ovoj institut pove}e kaj: Kambovski, V. op. cit. str. 87-90, Vasilijevi}, V. op. cit. str. 13-22 i Zlatari}, B. Ekstradicija i osnovne crte njenog ure|enja u jugoslovenskom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/6. str. 24. 49 Razre{uvaj}i gi klu~nite odnosi me|u dr`avata i poedinecot, vrz osnovite na prirodnoto pravo, {to se odnesuva na kaznuvaweto na prestapnikot - dr`avjanin na opredelena zemja, Hugo Grocius go potvrduva teritorijalnoto na~elo. Za{to tie dobrovolno vleguvaat vo dr`avna zaednica na koja prenesuvaat del od svoite prirodni prava i prifa}aat opredeleni pravila na povedenie. Kaj strancite situacijata e poinakva. So ogled deka ne u~estvuvaat vo sozdavaweto na dr`avata, nivnoto kaznuvawe e mo`no samo vrz osnova na prirodnoto pravo. Spored Grocius na dr`avata isto taka e dozvoleno da go kaznuva stranecot za dela {to gi storil vo stranstvo, dokolku se protiv interesite na dr`avata, nejzinite gra|ani ili se raboti za te{ki dela protiv prirodnoto pravo. Na~eloto na op{tost na kaznuvaweto kaj Grocius vo celost e prifateno. Sekoj ~ovek ima prirodno pravo da mu se sprotivstavi na nedeloto odnosno, toa za nego go pravi dr`avata na koja prenel del od tie
48

47

3. Osnovot na ekstradicijata se nao|a vo zaemnata korist na dr`avite da se kazni storitelot na krivi~noto delo od strana na dr`avata kade {to deloto e izvr{eno (da go ostvari svoeto pravo na kaznuvawe sprema lica koi ne se nao|aat na nejzina teritorija). So ekstradicijata, vsu{nost, dr`avata se otka`uva od sopstvenata represivna vlast vo interes na efektuirawe na represivnata vlast na dr`avata koja bara ekstradicija. Vo sovremenata teorija za pravoto na ekstradicija se smeta deka ekstradicijata pridonesuva i za ostvaruvawe na funkcijata na krivi~niot zakonik voop{to, ottamu {to so nea se obezbeduva prisustvoto na obvinetiot kako osnoven uslov za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka.50 Taa, isto taka, slu`i za suzbivawe na krivi~nite dela so element na nadvore{nost i pridonesuva za ostvaruvawe na me|unarodnata solidarnost vo borbata protiv kriminalitetot. Vo kontekstot na ovie osnovni celi, so ekstradicijata,
prava. Natamu, Grocius uka`uva "so ogled deka dr`avata ne e dol`na da dozvoli na druga dr`ava so oru`ena sila da stapi na nejzina teritorija za da ostvari kaznuvawe, taa, ako zlostornikot se nao|a pod nejzina vlast, ima obvrska na barawe na zainteresiranata dr`ava pravedno da go kazni ili da go predade. Od toa proizleguva deka edna vlast ("narodot ili gospodarot") ne se isklu~ivo obvrzani da go predadat prestapnikot, tuku ili da go predadat ili da go kaznat". Ekstradicijata ne e obvrska na dr`avata, tuku pravo na nejzina slobodna procenka i odluka. Neposredna osnova za postapuvawe vo vrska so toa ne e samo na~eloto koe go utvrdil Grocius, tuku dogovorot za ekstradicija od koj izviraat pravata i dol`nostite na dr`avite dogovoreni~ki, odnosno vo ponovite periodi i povekestranite dogovori so koi se ureduva ovaa materija. Ovde e vredno da se podvle~e i sfa}aweto deka materijalnopravniot osnov za predavaweto e opasnosta za dr`avata vo ~ija vlast e storitelot na deloto, ako ne go predade. Izvr{uvaweto na obvrskite okolu ekstradicijata e vo soglasnost so vkupnite celi na krivi~noto gonewe. Praviloto aut dedere, aut punire na toj na~in e vtkaeno vo temelite na sovremenoto krivi~no pravo, a natamo{noto vlijanie na Grocius za negovite razvojni procesi vo golema mera e isklu~itelno i stana nenadminlivo. Vasilijevi}, A. V. Postavke za prou~avanje razvoja me|unarodne krivi~nopravne pomo}i. JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 16-17. V. i Zlatari}, B. Me|unarodno krivi~no pravo, str. 42. 50 "Dr`avata na ~ija {to teritorija e izvr{eno krivi~noto delo e najpodobna da mu sudi na obvinetiot za{to dokazite i evidencijata se najlesno dostapni tokmu vo taa dr`ava, pri {to isto taka nesomneno mo`e da se tvrdi deka taa dr`ava e najzainteresirana da go suzbiva kriminalot na svojata teritorija, a poseduva i najdobri uslovi za otkrivawe na vistinata na slu~ajot. Od ova proizleguva deka najblago re~eno e po`elno izbeganite prestapnici da se predadat na dr`avata vo koi ovie pravele krivi~ni dela". Tupurkovski, V. op. cit, str. 605.

48

me|u drugoto se pridonesuva i kon toa zamolenata dr`ava da se oslobodi od nepo`elni lica od svojata teritorija. Kone~no, toga{ koga spored krivi~niot zakon na dr`avata vo koja obvinetiot se sokril ne se kaznuvaat krivi~ni dela storeni vo stranstvo ili izvr{eni od stranec, so ekstradicijata se postignuva da ne izostane negovoto kaznuvawe. Ottuka proizguva deka ekstradicijata e neposredno vrzana za pra{aweto na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni. Taa prakti~no, vo prv red ovozmo`uva primena na teritorijalniot princip na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni, no mo`e da ovozmo`i i primena na nekoj drug princip, na primer, na realniot i personalniot. 4. So ogled deka na primenata na ekstradicijata se odnesuvaat pravilata na me|unarodnoto pravo vo vrska so zaklu~uvaweto na me|unarodni pravni raboti, ekstradicijata e vid na me|unarodna pravna dejnost. Me|utoa, ottamu {to spa|a vo ramkite na sredstvata so koi dr`avite me|usebno se pomagaat vo vodeweto na krivi~nata postapka i (ili) vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, ekstradicijata spored svojata pravna priroda e i ustanova na me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Takvata pravna priroda, vsu{nost, go ovozmo`uva nejzinoto pomestuvawe i razgleduvawe vo ovoj trud.51 5. Soglasno okolnostite vrz koi se zasnova, ekstradicijata mo`e da bide dogovorna ili zakonska. Dogovornata ekstradicija mo`e da se vr{i vrz osnova na formalen dogovor za predavawe na storiteli na krivi~ni dela ili vrz osnova na deklaracija za reciprocitet. Vo prviot slu~aj taa se vr{i vrz osnova na dvostrani i pove}estrani dogovori sklu~eni me|u dr`vite52. So dogovorot se opredeluvaat (nabrojuvaat) krivi~nite dela za koi }e se vr{i ekstradicijata (metod na enumeracija) ili se odreduvaat krivi~nite dela za koi taa nema da se
Za pravnata priroda na ekstradicijata vidi pove}e Vasilijevi}, A. V. str. 24-25. 52 Formalniot dogovor za ekstradicija pretstavuva spogodba so koja dr`avite potpisni~}i prezemaat obvrska deka me|usebno }e vr{at ekstradicija na storiteli na krivi~ni dela dokolku za toa se ispolneti uslovite predvideni so nea. Formalniot dogovor za ekstradicija, kako poseben vid na me|unaroden dogovor, stanuva zadol`itelen za edna dr`ava otkako taa }e go prifati na opredelen na~in, odnosno otkako }e go ratifikuva. Dogovorite za ekstradicija mo`e da bidat bilateralni (sklu~eni me|u dve zainteresirani dr`avi), regionalni (sklu~eni me|u dr`avi od opredeleno podra~je) i multilateralni (sklu~eni me|u pogolem broj dr`avi ili site dr`avi). Multilateralnite dogovori mo`at da se ostvarat osobeno preku univerzalnite me|unarodni organizacii kako {to se Obedinetite nacii.
51

49

vr{i (metod na eliminacija). Vo sovremenite me|unarodni dogovori me|utoa, naj~esto se primenuva metodot na generalna klauzula, spored koj se opredeluva vidot i iznosot na propi{anata ili izre~enata kazna, kako minimum na kazna za koja se vr{i predavaweto (se opredeluva najblagiot vid, odnosno najniskiot iznos na kazna kako uslov za predavawe na storitelite na opredeleni krivi~ni dela). Sklu~uvaweto na ovie dogovori go vr{at organite koi se nadle`ni za sklu~uvawe na me|unarodnite dogovori voop{to. Istoto va`i i vo odnos na ratifikuvaweto na dogovorite, a so ogled na toa deka ratifikuvaweto na me|unarodnite dogovori se vr{i so zakon, slobodno mo`e da se ka`e deka dogovornata ekstradicija e, vsu{nost, poseben vid na zakonska ekstradicija. Vo vtoriot slu~aj se primenuvaat zakonskite propisi za ekstradicija. Deklaracijata za recioprocit e na~in na koj dr`avite go reguliraat me|usebnoto predavawe na storiteli na krivi~ni dela do sozdavaweto na site uslovi za sklu~uvawe na formalen dogovor za ekstradicija. Zainteresiranite dr`avi, vsu{nost, sklu~uvaat spogodba vrz osnova na koja me|usebno }e go vr{at predavaweto na storitelite na krivi~ni dela. Od deklaracijata na reciprocitet treba da se razlikuva formalniot reciprocitet kade se raboti za fakti~ka ekstradicija vrz osnova na reciprocitet koja postoi toga{ koga me|u zainteresiranite dr`avi ne postoi nikakva spogodba (formalen dogovor ili deklaracija), a sepak se vr{i predavawe na storiteli na krivi~ni dela. Ovde treba da se istakne razlikata me|u dr`avite vo koi otsustvoto na dogovori za ekstradicija se smeta za apsolutna pre~ka za predavawe. Vo niv se vbrojuvaat dr`avite na common low sistemot (SAD, Velika Britanija i sl.) vo koi predavaweto na storitelite na krivi~ni dela e usloveno so postoewe na me|unaroden dogovor, nezavisno od postoeweto na nacionalnite propisi. Na druga strana se dr`avite na kontinentalnoto pravo, vklu~itelno i na{ata, (so isklu~ok na Holandija, Norve{ka i Turcija) vo koi se praktikuva stojali{teto deka ekstradicijata mo`e da se dozvoli i bez postoewe na me|unaroden dogovor. Vo niv e mo`no da se dozvoli ekstradicija spored nacionalnoto zakonodavstvo i koga ne e sklu~en me|unaroden dogovor, ili pak, spored uslovite opredeleni so me|unaroden dogovor. Zakonskata ekstradicija se vr{i vo soglasnost so propisite predvideni vo zakon. Tie propisi vo oddelni dr`avi mo`e da bidat vneseni vo poseben zakon za ekstradicija53, i (ili) da bidat sodr`ani
Taka na primer: Sojuzen zakon za ekstradicija i uka`uvawe na pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti na Avstrija od 4 dekemvri 1979, Sojuzen zakon za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti na [vajcarija od 20 mart
53

50

vo krivi~en zakon ili zakon za krivi~na postapka. Kaj nas propisite za ekstradicija se sodr`ani vo ~l. 29 st. 3 Ustav i ~l. 509 - 525 ZKP. Ovoj vid na ekstradicija se primenuva supsidierno, {to zna~i, toga{ koga me|u dr`avata molitel i zamolenata dr`ava ne postoi dogovor za ekstradicija. Imeno, vo sekoj konkreten slu~aj mora da se proveri dali opredeleno pra{awe e re{eno vo ZKP i (dokolku so konkretnata dr`avata postoi) vo va`e~kiot me|unaroden dogovor. Ako re{enijata se razli~ni, toga{ }e se primeni dogovorot, {to zna~i deka toj zakon }e se primeni samo vo slu~aj koga ne postoi me|unaroden dogovor ili koga nekoe pra{awe vo postoe~kiot dogovor ne e regulirano. Nakratko, ekstradicijata kako akt na me|unarodna krivi~nopravna pomo{, vo prv red se vr{i vrz osnova na dogovor, a duri vo nedostig na takov dogovor, vrz osnova na zakon.54 Ekstradicijata natamu mo`e da se razlikukuva na aktivna i pasivna. Aktivna e onaa ekstradicija koga doma{na dr`ava go bara predavaweto (koga se bara od nadle`en organ na stranska dr`ava da ni se ekstradira opredeleno lice), a pasivna koga doma{nata dr`ava go odobruva predavaweto (koga se ekstradira opredeleno lice na barawe na stranska dr`ava). Ekstradicijata, isto taka, mo`e da bide privremena ili kone~na (definitivna). Ekstradicijata e privremena ako se dozvoluva sprema stranec vo stranstvo za da se sprovede postapka ili vo stranstvo za da izdr`i kazna, a potem istiot da bide vraten vo dr`avata koja go ekstradirala, poradi toa tamu da se prodol`i postapkata koja bila vo tek za nekoe drugo krivi~no delo ili da se pristapi kon izvr{uvawe na kaznata koja vo taa zemja treba da ja izdr`i. 6. Multilateralni dogovori kako pravni izvori. Vo pogled na ovoj institut Sovetot na Evropa ja usvoi Evropskata konvencija za
1981 godina, Zakon za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti na SR Germanija od 31 dekemvri 1982 godina i sl. Ovie propisi pretstavuvaat osnova za zaklu~uvawe na me|unarodni dogovori, me|utoa tie neposredno se primenuvaat i vo site situacii {to ne se pokrieni so dogovori. 54 "Vakvata sostojba ima svoja osnova vo toa {to dogovorot vo odnos na zakonot za ekstradicija se pojavuva kako poseben zakon, i kako takov, ja ukinuva va`nosta na propisite predvideni vo zakonot, koj na toj na~in, ima svojstvo na op{t zakon (lex specialis derogat legi generali). Spored toa, podocna sklu~en dogovor za ekstradicija mo`e da predvidi poinakvi uslovi vo odnos na zakonot. Podocne`niot zakon me|utoa, toa ne bi go mo`el vo odnos na dogovorot za ekstradicija, za{to dogovorot e spogodba me|u dve strani. A toa zna~i deka, kako {to za negovoto sklu~uvawe e potrebna dvostrana soglasnost na volji, takva soglasnost e potrebna i za negovoto ukinuvawe, odnosno menuvawe. ^ejovi}, B. Krivi~no pravoop{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987. str. 200

51

ekstradicija. Ovaa konvencija, koja e potpi{ana na 13 dekemvri 1957

vo Pariz, vleze vo sila na 18 april 1960 godina. Ratifikuvana e re~isi od site ~lenki na Sovetot na Evropa osven, od strana na Velika Britanija, Belgija i Portugalija. Ovie zemji ja imaat potpi{ano konvencijata me|utoa, s u{te ne ja ratifikuvale. Konvencijata dosega e nadopolnuvana so Protokolot od 15 oktomvri 1975 (vo sila od 20 juli 1979) i so Vtoriot Protokol od 17 mart 1978 (vo sila od 5 juni 1983). So ovie protokoli, me|u drugoto, od krugot na politi~kite krivi~ni dela se isklu~eni zlostorstvoto na genocid, voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto, zasileno e dejstvoto na na~elot ne bis in idem, a otvorena e i mo`nost za ekstradicija na fiskalni delikti. So konvencijata e utvrdena obvrska na predavawe koga za toa so dogovorot }e se steknat predvidenite uslovi (~l. 1 st. 1). Posebni obele`ja na baranite prestapnici ne se dadeni. Poimot na kaznivo delo se opredeluva so metodot na eliminacija i opfa}a dela zakaneti so kazna od najmalku edna godina li{uvawe od sloboda (~l. 1. st. 1). Izostaveno e pocelosno da se re{at pra{awata okolu metoto na prestojuvali{teto na liceto protiv koe e povedena ekstradiciona postapka, {to vo praktikata mo`e da ima dalekuse`ni nepovolni posledici, osobeno vo odnos na turistite, licata na pominuvawe i sli~no. Osnovnite na~ela na ekstradicijata se na~eloto na dvostrana kaznivost (~l. 2 st. 1) i na~eloto na specijalitet (~l. 14). Kako pravni ograni~uvawa na ekstradicijata vo konvencijata se vostanoveni dr`avjanstvoto na zamolenata dr`ava, na~eloto na teritorijalitet na prostorno va`ewe na krivi~niot zakonik (~l. 7), zabraneto e predavawe za politi~ki, voeni i fiskalni dela (~l 3 i 4). [to se odnesuva na postapkata, kako zadol`itelni se vneseni pravilata ne bis in idem (~l. 9) i nepredavaweto na vinovnici vo slu~aj na zastarenost na goneweto ili na izvr{uvaweto na kaznata (~l. 10), potoa privremenoto li{uvawe od sloboda, koristewe vo tekot na postapkata na jazikot {to vinovnikot go razbira, pribavuvawe na site potrebni izvestuvawa i podnesuvawe na tro{ocite na postapkata. Ekstradicijata ne treba da bide pru`ena koga se zakanuva smrtna kazna dokolku zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava go zabranuva nejzinoto izrekuvawe za soodvetnoto delo (~l. 11). Gonewe po pradavaweto e mo`no samo za krivi~no delo ili dela za koi pradavaweto e barano. Spored konvencijata zamolenata dr`ava ne mo`e od dr`avata molitel da bara dokazi za vinata na liceto ~ija ekstradicija se bara, tuku samo dokumenti od koi se gleda obvinenieto, odnosno osudata na baranoto lice so naveduvawe na kaznivite dela koi mu se stavaat na tovar (~l. 12). Konvencijata, kako povekestran akt, gi zamenuva odredbite na porano sklu~enite dvostrani dogovori na dr`avite ~lenki na Sovetot 52

na Evropa. Konvencijata me|utoa, ne e jus cogens, za{to sepak, vo ~l. 28 na dr`vite im dozvoluva so izjava dadena pred podnesuvaweto na ratifikacionite instrumenti, da go zadr`at na sila porane{noto pravo, odnosno koga gi vrzuva poseben model na zakonodavstvoto za ekstradicija, svoite odnosi da gi reguliraat na poinakov na~in. Vo funkcija na unapreduvaweto na primenata na Evropskata konvencijata za ekstradicija, Sovetot na Evropa donese pove}e zna~ajni rezolucii i preporaki. Toa se: Rezolucija (75) 12 za prakti~no sproverduvawe na evropskata konvencija za ekstradicija, Rezolucija (78) 43 za rezervite podneseni kon Evropskata konvencija za ekstradicija, Preporaka (80) 7 za prakti~no sproveduvawe na Evropskata konvencija za Ekstradicija, Preporaka (80) 9 za ekstradicija vo odnos na dr`avite koi ne se potpisni~ki na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava, Preporaka (80) 10 za merkite protiv prenosot i ~uvaweto na sredstvata od kriminalno poteklo, Preporaka (82) 1 za me|unarodnata sorabotka vo oblasta na obvinuvaweto i kaznuvaweto na teroristi~ki dela i Preporaka (96) 9 za prakti~na primena na Evropskata konvencija za ekstradicija, Zna~ajni rezultati vrz planot na ekstradicijata se postignati na X Me|unaroden kongres za krivi~no pravo odr`an vo Rim 1969 godina. So Rezolucijata na ovoj kongres e prepora~ano izedna~uvawe na re{enijata vo odnos na klu~nite pra{awa: reciprocitetot, dvostranata kaznivost, pri~inite za odbivawe na ekstradicijata zavisno od prirodata na krivi~nite dela, primenata na na~eloto ne bis in idem, zastarenosta na goneweto i sl. Vredno e da se odbele`i i razmisluvano za ubla`uvawe na nekoi zakosteneti na~ela kako {to se reciprocitetot i nepredavaweto na sopstveni gra|ani.55 Za ekstradicijata i voop{to za problemite na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ be{e raspravano i na XII Me|unaroden kongres za krivi~no pravo odr`an 1984 godinavo Kairo, kade {to e donesena i zna~ajna rezolucija za unapreduvawe na me|unarodnata i regionalnata sorabotka vo ovaa oblast. Vo ovaa smisla sekako treba da se spomne i Me|unarodniot seminar za ekstradicija {to od 6 do 10 juli 1983 be{e odr`an vo Noto (Italija) vo organizacija na Me|unarodniot institut za krivi~nopravni nauki56 Republika Makedonija prezela i po~ituva pove}e multilateralni konvencii kako i drugi dokumenti so koi se ureduva pra{aweto na
V. Coti}, D. Desti me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 574-577. 56 V. Crapac, D. Me|unarodni seminar o ekstradiciji, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3, str. 421-434.
55

53

ekstradicijata. Takov e na primer dogovorot za mir so Italija, Ungarija i Bugarija od 1947 godina so koi e regulirano pra{aweto na ekstradirawe na voenite zlostornici na dr`avite vo koi gi izvr{ile zlostorstvata. Za `al, Republika Makedonija s u{te ne e potpisnik na Evropskata konvencija za ekstradicija. 7. Bilateralni dogovori kako pravni izvori. Vo pogled na bilateralnite dogovri Republika Makedonija sklu~ila ili gi prifatila porano sklu~enite dogovri so Albanija, Avstrija, Belgija, Velika Britanija, ^ehoslova~ka, Francija, Holandija, Italija, Slovenija, Soedinetite Amerkikanski Dr`avi, SR Germanija, [vajcarija i Ungarija. Toa se slednive dogovori (konvencii): - Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za ekstradicija od 15 januari 1998, - Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za ekstradicija od 1 fevruari 1982, - Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 4 juni 1971, - Dogovor za zaemno predavawe na vinovnici me|u Srbija i Velika Britanija od 23 noemvri - 6 dekemvri 1900, - Dogovor me|u SFRJ i SR ^ehoslova~ka za me|usebno predavawe na osudeni lica poradi izdr`uvawe na kazna zatvor od 23 maj 1989 - Konvencija za ekstradicija me|u Vladata na SFRJ i Vladata na Republika Francija od 23 septemvri 1970, - Dogovor za idavawe na vinovnici me|u Srbija i Holandija od 28 fevruari - 11 mart 1896, - Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za predavawe na vinovnici od 6 april 1922, - Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za ekstradicija od 6 fevruari 1996, - Konvencija za predavawe na vinovnici sklu~ena me|u Kralstvoto Srbija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi od 12-25 oktomvri 1901, - Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za ekstradicija od 26 noemvri 1970, - Konvencija za ekstradicija na vinovnici me|u Srbija i [vajcarija od 16-28 noemvri 1887, i - Dogovor me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti i ekstradicija od 8 juli 1980, Dogovori ili konvencii za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ vo ~ii ramki e uredeno pra{aweto na ekstradicijata postojat so: Belgija, Bugarija, Grcija, Mongolija, Polska, SSSR, Turcija, [panija i Ungarija. Toa se slednite dogovori:

54

- Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 4 juni 1971, - Dogovor me|u FNRJ i NR Bugarija za zaemna pravna pomo{ od 23 mart 1956, - Konvencija me|u FNRJ i Kralstvoto Grcija za zaemni pravni odnosi od 18 juni 1959, - Dogovor me|u SFRJ i Narodna Republika Mongolija za uka`uvawe na pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 8 juni 1981, - Dogovor me|u FNRJ i NR Polska za praven soobra}aj vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1960, - Dogovor me|u FNRJ i SSSR za pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 24 fevruari 1962, - Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti me|u Republika Makedonija i Republika Turcija od 24 fevruari 1997, - Dogovor me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti i ekstradicija od 8 juli 1980, i - Dogovor za zaemen praven soobra}aj me|u SFRJ i NR Ungarija od 1 mart 1968. Vo konvenciite od ovoj vid se ureduvaat me|usebnite obvrski na dogovornite strani vo vrska so ekstradicijata. Se trgnuva od op{tite uslovi deka e storeno krivi~no delo i deka storitelot se nao|a na teritorijata na zemjata potpisni~ka na dogovorot me|utoa, ne vo onaa zemja vo koja treba da mu se sudi odnosno da ja izdr`i kaznata. Vo site dogovori od predavaweto se isklu~eni doma{nite dr`avjani, odnosno sopstvenite gra|ani. Toa e slu~aj i so konvenciite sklu~eni so dr`avite {to i inaku gi prifa}aat barawa za predavawe kako {to se Velika Britanija i SAD. Ograni~uvaweto na ekstradicijata so ogled na krivi~noto delo razli~no se re{ava. Vo dogovorite koi gi sklu~ilo Kralstvoto Srbija se primenuva principot na pozitivna enumeracija. Pokraj toa ovie dogovori sodr`at i zabrana na sudewe na ekstradirano lice za politi~ki krivi~ni dela storeni pred ekstradiraweto. Vo vrska so predavaweto na osudeni lica postoi klauzulata deka toa nema da se ekstradira ako se doka`e deka kaznata mu e izre~ena za politi~ko krivi~no delo. Vo dogovorite koi gi sklu~ilo Kralstvoto SHS ograni~uvaweto na predavaweto spored krivi~ni dela e izvr{eno so upotreba na negativna generalna klauzula. Imeno opredeleni se grupi na krivi~ni dela za koi ne va`i ekstradicijata. Toa se: voeni zlostorstva, odnosno dela isklu~ivo od voena priroda, politi~ki krivi~ni dela i dela povrzani so niv, krivi~ni dela predvideni isklu~ivo so zakonite za pe~atot, a vo nekoi dogovori i krivi~ni dela za koi se 55

goni po privatna tu`ba. Ograni~uvaweto spored te`inata i op{testvenata opasnost na krivi~noto delo e izvr{eno so ogled na zakanetata kazna. Naj~esta granica e zakanetata kazna zatvor vo traewe od edna godina ili izre~ena kazna zatvor od {est meseci. Zakanetata kazna se ceni spored zakonite na zamolenata dr`ava.57 8. Vnatre{ni pravni izvori. Odredbite {to ja reguliraat ekstradicijata vo na{eto pozitivno pravo, kako {to imavme prilika da vidime se pomesteni vo Ustavot (~l. 29 st. 3), Krivi~niot zakonik (~l. 116-121) i Zakonot za krivi~nata postapka (~l. 509-525).58 Ovie odredbi se od supsidieren karakter vo odnos na odredbite od me|unarodnite dogovori vo koi Republika Makedonija e edna od dogovornite strani. Me|utoa, i pokraj nivnata supsidierna priroda, nekoi od tie odredbi se primenuvat toga{ koga opredeleni pra{awa ne se regulirani ili voop{to ne se reguliraat so me|unarodnite dogovori. Toa vo prv red e slu~aj vo odnos na postapkata na odlu~uvaweto po barawe za ekstradicija, po odnos na opredeluvaweto na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako i po odnos na dejstvoto na osudata na doma{niot sud za istototo delo, donesenata osloboditelna presuda i povedenata krivi~na postapka vo na{ata dr`ava za istoto delo storeno sprema dr`avjanin na Republika Makedonija.
2) OSNOVNI NA^ELA NA PRAVOTO NA EKSTRADICIJA

Vo Preambulata na Konvencijata za ekstradicija se naveduva deka celta na Sovetot na Evropa vo pogled na postignuvaweto na pogolemo edinstvo na svoite ~lenki, nastojuva da se postigne so prifatlivi uniformni pravila za ekstradicijata. Tie pravila, ili podobro ka`ano na~ela59, se: 1. Zadol`itelnost na ekstradicijata. Ako se ispolneti osnovnite pretpostavki za ekstradicijata, zamolenata dr`ava e obvrzana da go predade baranoto lice. Taa, vsu{nost, pretstavuva pravo i dol`nost na dr`avata, za{to na toa e obvrzana spored svoite zakoni i spored sklu~enite me|unarodni dogovori.

V. Pavlica, J. op. cit. str. 1041-1042. V. del V na ovaa kniga. 59 Pravilata ili uslovite koi za vr{ewe na ekstradicijata gi predviduvaat multilateralnite i bilateralnite dogovori i zakonite na doma{nata dr`ava, proizleguvaat od op{toprifatenite stavovi na me|unarodnata zaednica. Ottamu, nekoi od tie uslovi steknuvaat svojstvo na na~ela i kako takvi se prifateni vo me|unarodnoto javno pravo, a toa zna~i i vo me|unarodnoto krivi~no pravo.
58

57

56

2. Non bis in idem. Ova na~elo se odnesuva na op{toprifatenata zabrana za predavawe na lice koe za istoto delo e ve}e pravosilno osudeno, oslobodeno ili ja izdr`alo kaznata vo zamolenata dr`ava. Na~eloto go prifa}a i na{iot ZKP vo ~l. 510 st. 5. 3. Na~elo na reciprocitet. Zakonska ekstradicija po pravilo se vr{i vrz osnova na reciprocitet (nekoi dr`avi baraat zadol`itelno ispolnuvawe na ova na~elo)60. Raciprocitetot mo`e da bide fakti~ki i praven. Fakti~kiot reciprocitet se manifestira vo okolnosta deka vo sli~ni slu~ai dra`vata molitel porano ve}e odobrila ekstradicija. Pravniot reciprocitet se zasnova: a) vrz ad hok izjava na dr`avata molitel prilo`ena kon baraweto za ekstradicija, so koja taa se obvrzuva deka vo idnite analogni slu~ai }e donese ista takva odluka, b) ili vrz spogodba izrazena so razmena na diplomatski noti, deka vo soglasnost so svoeto doma{no zakonodavstvo, vo idnina dvete dr`avi }e gi razgleduvaat i re{avaat me|usebnite barawa za ekstradicija. Makedonskoto pravo ne go predviduva na~eloto na reciprocitet kako uslov za ekstradicija, {to zna~i deka i koga so opredelena dr`ava ne postoi dogovor za ekstradicija, od taa dr`ava nema da se bara obvrska za recipro~no postapuvawe. Me|utoa, vo ramkite na diskrecionata odluka na ministetot za pravda, koj ja odobruva ekstradicija, se ostava prostor vo konkretno opredelen slu~aj, na{ata dr`ava da se povikuva na ova na~elo (~l. 519 ZKP). Ministerot za pravda bi mo`el
60 "Protivnicite na reciprocitetot naveduvaat deka ovoj uslov ima svoe poteklo od porane{nite vremiwa, koga uka`uvaweto na ekstradicijata be{e instrument na dr`avnata politika i koga se smeta{e deka so uka`uvaweto na esktradicija se pru`a usluga na druga dr`ava, koja pak vo daden moment treba da izvr{i protivusluga, Denes, se naveduva, deka ekstradicijata stana institut na me|unarodnoto pravo i namesto politi~kiot oportunizam preovladuva vrzanosta za principite na me|unarodnoto pravo, a ovie principi odat kon ubla`uvawe na zakostenetite stavovi za zna~eweto na reciprocitetot. Osven toa, insistiraweto na reciprocitetot ima za posledica ote`nuvawe na ekstradicijata voop{to i sprotivno e na nastojuvawata na me|unarodnata zaednica za organizirawe na efikasna borba protiv kriminalitetot. Ograni~uvaweto na ekstradicijata mo`e da mu donese {teta tokmu na dr`avata od koja se bara ekstradicijata, za{to zaradi takviot stav taa bi mo`ela da stane zasolni{te na kriminalcite, {to ne e ni vo nejzin interes. No, i pokraj site ovie pri~ini, fakt e deka s u{te golem broj dr`avi ekstradicijata ja uslovuvaat so reciprocitet, {to naveduva na zaklu~ok deka kaj tie dr`avi reciprocitetot pretstavuva i ventil za slobodno odlu~uvawe za ekstradicijata, osobeno koga postoi nedoverba vo intituciite na dr`avata koja ja bara ekstradicijata ili osnosite so taa dr`ava se naru{eni." Vra`ali}, M. op. cit. str. 214.

57

da ne dozvoli ekstradicija ako odnosnata stranska dr`ava, na primer, postojano i neopravdano gi odbiva na{ite barawa za ekstradicija. 4. Na~elo na ekstrabilitet. Poimot na krivi~noto delo se opredeluva spored metodot na eliminacija. Spored ovoj metod za ostvaruvawe na ekstradicija ima prostor kaj site krivi~ni dela, osven kaj opredelena kategorija na dela koi se isklu~eni poradi svojata priroda (prestapi i istapi) ili poradi svoeto malo zna~ewe (obi~no dela za koi e propi{ana pari~na kazna ili kratkotrajna kazna zatvor). Spored takvata opredelba so ekstradicija mo`e da bidat opfateni samo onie krivi~ni dela koi se zakaneti so kazna vo visina od najmalku edna godina odnosno, samo pote{ki krivi~ni dela koi tokmu zatoa se smetaat za estradibilni. Vo dene{ni uslovi ovoj metod dominira poradi ekonomi~nosta (ne bara dolgotrajna legislativna procedura i polesno se prilagoduva na promenite vo krivi~noto pravo). Vo primenata na ovoj metod voobi~aeno e minimumot na zakanetata kazna da se opredeluva ponisko za ekstradicija poradi sudewe, odo{to za ekstradicija poradi izvr{uvawe na kazna. Taka Evropskata konvencija za ekstradicija dozvoluva ekstradicija poradi sudewe kaj krivi~nite dela zakaneti so kazna zatvor od najmalku edna godina, a predavawe poradi izvr{uvawe na kaznata, kaj krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna od najmalku ~etiri meseci. Te`inata na deloto kaj ekstradicijata poradi sudewe se ocenuva bilo spored zakonodavstvoto na dr`avata koja bara ekstradicija, bilo spored zakonodavstvoto na dvete dr`avi. Koga e vo pra{awe predavaweto poradi izvr{uvawe na kaznata relevantna e izre~enata kazna vo dr`avata koja bara ekstradicija. Drugiot mo{ne poredok metod - metod na enumeracija, se sostoi vo taksativno nabrojuvawe vo bilateralnite dogovori na krivi~nite dela koi podle`at na ekstradicija, {to zana~i site ostanati (nenabroeni) krivi~ni dela se isklu~eni od mo`nost za ekstradicija. Na{eto pravo gi koristi i metodot na eliminacija i metodot na enumeracija. Postarite dogovori koi gi sklu~ila biv{a Srbija i biv{a Jugoslavija go koristea metodot na enumeracija. Ponovite dogovori sklu~eni od 1945 godina navamu, se slu`at so metodot na eliminacija. Toj metod e predviden i spored ~l. 518 st. 2 ZKP kaj zakonskata ekstradicija. Spored taa odredba ekstradicijata mo`e da se odbie ako se raboti za krivi~no delo za koe vo na{eto pravo e predvidena kazna zatvor do tri godini ili ako stranskiot sud izrekol kazna li{uvawe

58

od sloboda do edna godina. Me|utoa, vo na{ite bilateralni dogovori za ekstradicija tie limiti se ponisko postaveni.61 5. Na~eloto na dvojna inkriminacija (na~elo na identitet na normata ili na~elo na dvojna kaznivost) isto taka e predvideno kako pojdovno i osnovno na~elo vo vnatre{noto pravo na najgolem broj dr`avi, vo ~l. 510 st. 3 na na{iot ZKP, vo me|unarodnite dogovri kako i vo Konvencijata za ekstradicija. Spored ova na~elo za primena na ekstradicijata ima mesto samo toga{ ako krivi~noto delo za koe se bara predavaweto e predvideno kako takvo vo zakonite na dr`avata molitel i vo zamolenata dr`ava. Ottamu, kon baraweto za ekstradicija dr`avata molitel sekoga{ mora da se prilo`i izvod od tekstot na svojot krivi~niot zakonik so odredbi koi treba da se primenat ili koi ve}e bile primeneti. Toj izvod slu`i kako dokaz deka ova na~elo e ispolneto. Vo pogled na dr`avata molitel, se pretpostavuva deka deloto, poradi koe taa bara ekstradicija, e kaznivo spored nejziniot krivi~en zakonik, i toa ne samo da e predvideno vo toj zakonik, tuku i da ne postojat okolnosti koi vo konkretniot slu~aj bi mo`ele da go isklu~at krivi~noto gonewe ili vodeweto na krivi~nata postapka. Dokolku zamolenata dr`ava ne bara razre{uvawe na odnosnite okolnosti, dr`avata molitel ne treba da doka`uva deka ne postojat ovie pre~ki. Sporno e me|utoa do koi granici zamolenata dr`ava ja proveruva kaznivosta na deloto (dali vo konkretniot slu~aj postoi identitet na normata) za koe se bara ekstradicijata. Pra{aweto se re{ava na dva na~ini. Spored na~inot na tn. ispituvawe na dvojna kaznivost in abstracto, zamolenata dr`ava go ispituva samo postoeweto na istovetnosta na inkriminaciite na dejstvieto vo zakonodavstvata na dvete dr`avi. Drugiot, na~in na ispituvawe na dvojnata kaznivost in concreto,
Vo na{ite bilateralni dogovori minimumot na zakanetata kazna zatvor kaj predavaweto so cel za sudewe iznesuva edna godina: Albanija (~l. 7 st. 1), Avstrija (~l. 2 st. 1), Francija (~l. 2 st. 1), Mongolija (~l. 66 st. 1), SR Germanija (~l. 2 st. 1), Slovenija (~l. 7 st. 7), SSSR (~l. 58 st. 2), Turcija (~l. 34 st. 2) i [panija (~l. 22 st. 1), odnosno dve godini zatvor: Al`ir (~l. 32 st. 1), Belgija (~l. 2 pod a.), Bugarija (~l. 67 st. 1), Grcija (~l. 45 st. 1), Ungarija (~l. 85 st. 1) i Polska (~l. 74 st. 1). Minimumot na kaznata zatvor kaj ekstradicijata zaradi izvr{uvawe na kaznata e ~etiri meseci: Avstrija (~l. 2. st. 2), SR Germanija (~l. 2 st. 2), SSSR (~l. 58 st. 2), odnosno 6 meseci: Albanija (~l. 7 st. 2), Belgija (~l. 2 pod b.), Bugarija (~l. 68 st. 1), Grcija (~l. 45 st. 1), ^ehoslova~ka (~l. 7 pod. b), Italija (~l. 2), Francija (~l. 2 st. 2), Slovenija (~l. 7 st. 2), Polska (~l. 75), [panija (~l. 22 st. 2), Turcija (~l. 34. st. 3) i Ungarija (~l. 86), ili edna godina: Al`ir (~l. 32), ^ehoslova~ka (~l. 63 st. 3), Mongolija (~l. 66 st. 2) i SSSR (~l. 58).
61

59

pretpostavuva ne samo ispituvawe na identi~nosta na inkriminaciite, tuku i na okolnostite koi ja isklu~uvaat protivpravnosta, krivi~nata odgovornost, li~nite pri~ini koi ja isklu~uvaat kaznata (na primer, imunitet) ili poni{tuvaweto na kaznata (na primer, osloboduvawe od kaznata poradi dobrovolno otka`uvawe, pomiluvawe, amnestija i sl.), nadle`nosta na dr`avata molitel za sudewe vo opredelen krivi~nopraven predmet kako i uslovite za vodewe na krivi~nata postapka (odobrenie za gonewe, tu`ba na ovlasten obvinitel i sl.). Se razbira deka opredmetnuvaweto na pristapot na dvokratna kaznivost in concreto vo zna~itelna mera go stesnuva podra~jeto na primenata na ekstradicijata. Toa e osnovnata pri~ina za opredelbata za restriktiven pristap, spored koj apstraktnoto barawe za dvojna inkriminacija mo`e da bide pro{ireno samo vrz nekoi modaliteti na konkretno utvrduvawe na kaznivosta. Taka, spored edno stojali{te, treba da postojat razli~ni, postrogi i poblagi kriteriumi vo dr`avata koja bara ekstradicija i vo zamolenata dr`ava: vo prvata treba da se ispituva dali e deloto, pokraj toa {to e predvideno vo zakonot, u{te i kaznivo in concreto, dodeka vo zamolenata dr`ava treba da va`i samo kriteriumot na negovata predvidenost vo zakonot, so edinstveniot dopolnitelen uslov - da ne nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na kaznata. Vo ekstradicionata praktika i bilateralnite dogovori ne postojat, sepak, do kraj unificirani solucii. Taka vo nekoi ponovi bilateralni dogovori, pre~ka za ekstradicija pretstavuva i amnestijata vo zamolenata dr`ava, {to vo teorijata se kritikuva od pozicijata na stojali{teto deka amnestijata ne mo`e da ima ekstrateritorijalno dejstvo, za{to e akt na milost.62 Na{iot ZKP se potpira vrz primenata na dvata na~ini, za{to pokraj proveruvaweto na identi~nosta na inkriminaciite predviduva i proveruvawe na okolnostite koi ja isklu~uvaat kaznivosta (obi~no zastarenosta). Vo ~l. 510 st. 4 ZKP kako pretpostavka za ekstradicija se naveduva: spored doma{en zakon da ne nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata, pred stranecot da e pritvoren ili kako obvinet ispitan. Vakvata opredelba e vo soglasnost so na~eloto na identitetot na normata od koe
Kambovski, V. op. cit. str. 95. Ottamu istiot avtor so pravo zaklu~uva deka odbegnuvaweto na negativnite konsekvenci na striktno postaveniot uslov na dvojna inkriminacija kako kaznivost in concreto pretstavuva imperativ {to e vo interes na jakneweto na zaemnata doverba na dr`avite vo suzbivaweto na kriminalitetot i po{irokata primena na institutot na ekstradicijata.
62

60

proizleguva deka za ekstradicija nemo`e da ima mesto, toga{ koga do{lo do zastaruvawe na krivi~noto gonewe ili zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata. Taka del od na{ite dogovori za ekstradicija, kako i ~l. 510 st. 4 predviduvaat ispituvawe na zastarenosta spored pravoto na zamolenata zemja63. Me|utoa, naj~esto preovladuva opredelbata deka ekstradicijata ja spre~uva zastarenosta, kako spored pravoto na zamolenata dr`ava, taka i spored pravoto na dr`avata molitel64, i, samo dogovorot so SR Germanija (~l. 8 st. 1) spored pravoto na dr`avata molitel. Postoi razli~en pristap i vo pogled na amnestijata: vo nekoi na{i dogovori pretpostavka za predavawe e da ne e dadena amnestija vo bilo koja od dvete dr`avi (~l. 34 od dogovorot so Al`ir), vo drugi e predvideno deka predavaweto nema da se odobri ako deloto e zafateno so akt na amnestija vo dr`avata koja bara predavawe (~l. 3 na dogovorot so Francija, ~l. 11 na dogovorot so SR Germanija, ~l. 4 na dogovorot so Belgija). Inaku ZKP ne ja spomnuva amnestijata kako pretpostavka za ekstradicija. Vo vrska so primenata na ova na~elo treba da se spomne i toa deka nekoi od povekestranite konvencii sodr`at odredbi deka vo niv predvidenite povredi }e se kvalificiraat kako krivi~ni dela vo nacionalnite zakoni so toa {to }e podle`at na ekstradicija.65
Takva pre~ka za ekstradicija spored zakonot na zamolenata dr`ava, zatarenosta pretstavuva spored ~l. 9 st. 2 od dogovorot so Albanija, ~l. V od dogovorot so Velika Britanija, ~l. 7 st. 3 - Italija, ~l. 2 - Holandija, ~l VII [vajcarija, ~l. 6 pod s) - ^ehoslova~ka, ~l. 8 - SR Germanija, ~l. 35 st. 1 Turcija i ~l. 59 - SSSR. Ova re{enie spored koe zastarenosta se ceni spored zakonot na zamolenata dr`ava se brani so toa deka zastarenosta e eden od osnovnite pravni na~ela na koe strogo se vnimava vo sekoja postapka i ottamu deka ne smee da se izneveri i vo vrska so ekstradicijata. Me|utoa, protiv nejzinoto ocenuvawe spored zakonot na zamolenata dr`ava so pravo se istaknuva deka, okolnosta {to vo zamolenata dr`ava slu~ajno e pokratok rokot na zastarenosta odo{to vo dr`avata molitel, ne bi trebalo da pretstavuva pri~ina za odbivawe na ekstradicijata, ako se ispolneti drugite uslovi na kaznivosta. 64 V. ~l. 10 na Evropskata konvencija za ekstradicija, ~l. 34 t. d) od na{iot dogovor so Al`ir, ~l. 9 od dogovorot so Avstrija, ~l. 4 t. d) od dogovorot so Belgija, ~l. 70 t. v) od dogovorot so Bugarija, ~l. 3 t. e) od dogovorot so Francija, ~l. 49 t. s) od dogovorot so Grcija, ~l. 67 pod s) od dogovorot so Mongolija, ~l. 77 t. s) od dogovorot so Polska, ~l. 9 st. 2 od dogovorot so Slovenija, ~l. 28 od dogovorot so [panija i ~l. 88 pod s) od dogovorot so Ungarija. 65 Takvi se: Konvencijata za suzbivawe i ukinuvawe na trgovija so lica i eksploatacija na prostituiraweto od 20 dekemvri 1949, Me|unarodnata
63

61

Postoeweto na krivi~nata odgovornost kako pretpostavka za ekstradicija se bara edinstveno vo zemjite vo koi se primenuva anglosaksonskoto pravo. Imeno vo Konvencijata za predavawe na vinovnici me|u Kralstvoto Srbija i SAD, pokraj drugoto e predvideno deka ekstradicijata }e se vr{i soglasno zakonite koi go opredeluvaat predavaweto vo zamolenata dr`ava. Takvoto re{enie e usvoeno i vo konvencijata so Velika Britanija. Vo ZKP i vo dogovorite so drugite dr`avi ne se bara utvrduvawe na vinata na liceto ~ija ekstradicija se bara. Me|utoa, ako od materijalot prilo`en kon baraweto za ekstradicija ili od prigovorot na liceto ~ie predavawe se bara, mo`e o~igledno da se utvrdi deka postojat pri~ini za isklu~uvawe na odgovornosta, zamolenata dr`ava bi mo`ela da pobara potrebni razjasnuvawa za toa od dr`avata molitel. Vo dogovorite so SAD i Velika Britanija e predvideno deka ne e dozvoleno predavawe ako krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na treta dr`ava. Vo dogovorite so Belgija i Grcija e predvideno deka ne e dozvoleno predavawe ako zamolenata dr`ava ustanovi deka sprema nejzinoto zakonodavstvo dr`avata molitel ne e nadle`na za sudewe na odnosnoto krivi~no delo koe prestavuva delo izvr{eno stranec i nadvor od teritorijat, a ne se raboti za krivi~no delo na koe mo`e da se primeni univerzalniot princip. Vo ostanatite na{i dogovori ova ne e predvideno kako pre~aka za ekstradicija, a toa ne pretstavuva pre~ka nitu spored ZKP.66 Vo dogovorite za ekstradicija so nekoi zemji kako pre~ka za ekstradicija se predviduva i vidot na obvineitelniot akt. Taka vo dogovorot so SSSR e isklu~ena ekstradicijata za krivi~ni dela za koi se goni po privatna tu`ba spored zakonite na dvete zemji. 6. Na~elo na specijalitet. Spored ova na~elo dr`avata molitel e ovlastena krivi~no da goni i kazni predadeno lice samo za onie
konvencija za suzbivawe na pravewe na la`ni pari od 21 april 1929 i Edinstvenata konvencija za opojni drogi od 30 mart 1961, koi utvrduvaat deka krivi~nite dela predvideni so ovie konvencii podle`at na ekstradicija. Potoa @ensevskite konvencii za za{tita na `rtvite od vojnata od 12 avgust 1949, koi gi obvrzuvaat dr`avite samite da im sudat na izvr{itelite na tie dela ili da gi predadat na druga dr`ava. Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvata na genocid od 1 januari 1949 koja predviduva nadle`nost na sudot na dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno deloto, a ostanatite dr`avi se obvrzuvaat soglasno na svoeto zakonodavstvo da go ekstradiraat izvr{itelot, so toa {to genocidot ne mo`e da se smeta kako politi~ko krivi~no delo. Takvi se i drugi me|unarodni akti koi predviduvaat ekstradicija na voeni zalostornici na dr`avite vo koi gi izvr{ile zlostorstvata. Pove}e za toa v. Del VIII na ovoj trud. 66 V. Pavlica, J. op. cit, str. 1045.

62

krivi~ni dela storeni pred podnesuvaweto na baraweto za ekstradicija za koi e odobreno predavaweto od strana na zamolenata dr`ava. Ili poprecizno, dr`avata na koja e predaden storitelot ne mo`e da go goni ili da ja izvr{uva kaznata za nekoe drugo krivi~no delo, izvr{eno pred predavaweto i razli~no od ona na koe se odnesuvalo baraweto za ekstradicija, nitu mo`e da mu bide predadeno na druga dr`ava zaradi krivi~no delo izvr{eno pred predavaweto. Vo sprotivno dr`avata molitel bi mo`ela da go zloupotrebi postoeweto na ovoj institut, ottamu {to bi podnela barawe za opredeleno ekstradibilno krivi~no delo, a predadenoto lice bi go sudela za drugo ekstradibilno ili duri i za neekstradibilno krivi~no delo. Nakratko, so po~ituvawe na ova na~elo na zamolenata dr`ava vistinski se garantira pravoto da utvrdi dali se ispolneti site uslovi za ekstradicija (obezbeduvawe na kontraktualniot karakter na ekstradicijata), a na liceto koe se predava, deka vo dr`avata molitel nema da bide goneto za dela za koi toa ne go o~ekuva (spre~uvawe na eventualni zloupotrebi).67 Sosema e jasno deka vaka postavena ovaa zabrana mo`e da ima ograni~eno dejstvo, za{to se potpira vrz fikcijata na "otsustvo" na storitelot za drugi dela i doa|a vo kolizija so nekoi osnovni principi na krivi~noto pravo (na~eloto na zakonitost, legalitet na krivi~noto gonewe i sl.). Vo taa smisla, ograni~eniot imunitet na storitelot ne se odnesuva na dela izvr{eni na teritorijata na odnosnata dr`ava po aktot na ekstradicijata. Isto taka - vo situacijata koga toj dobrovolno do{ol na nejzinata teritorija, iako e vo tek postapka za negova ekstradicija, mo`e da bide krivi~no gonet ili da bide izvr{ena kaznata za koe i da e delo. Potem, negoviot imunitet trae opredeleno vreme (naj~esto eden do tri meseci) po izvr{uvaweto na kaznata za deloto za koe bil predaden. Ako po toj rok ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata se zema deka se otka`uva od ovaa privilegija i mo`e da bide gonet i za prethodno izvr{eni dela.68 Na{ata dr`ava go prifa}a na~eloto na specijalitet kako vo vnatre{noto pravo taka i vo nejznite me|unarodni dogovori za ekstradicija. Taka spored ~l. 519 ZKP vo postapkata za ekstradicija, koga na{ata dr`ava odlu~uva za predavawe, ministerot za pravda po slu67

"Vo ovaa funkcija na garancija za pravata na storitelot i negovata za{tita, osobeno od politi~ki progon, principot na specijalitet spre~uva dr`avata da izvle~e druga korist od faktot deka toj se na{ol na nejzina teritorija, pri {to ne se zavleguva, sepak, vo drugi oblasti na pravoto (taka, na primer, protiv toa lice mo`e da se vodi gra|anska postapka i sl.) ". Ibid, str. 97. 68 Ibid, str. 97.

63

`bena dol`nost vnimava na na~eloto na specijalitetot i vo re{enieto so koe se dozvoluva ekstradicija na stranec, mora da navede: 1. deka toj ne mo`e da se goni za drugo krivi~no delo storeno pred predavaweto, 2. deka sprema nego ne mo`e da se izvr{i kazna za drugo krivi~no delo storeno pred predavaweto, 3. deka sprema nego ne mo`e da se primeni pote{ka kazna od onaa na koja e osuden i 4. deka toj ne smee da se predade na treta dr`ava poradi gonewe za krivi~no delo storeno pred dozvolenoto predavawe. A spored ~l. 524 ZKP, ako na barawe na na{ata dr`ava bide predadeno baranoto lice, sprema nego vo na{ata dr`ava mo`e da se vr{i krivi~no gonewe ili da se izvr{i kazna samo za krivi~noto delo za koe predavaweto e odobreno. Ako predavaweto e odobreno pod opredeleni uslovi vo pogled na vidot ili visinata na kaznata {to mo`e da se izre~e odnosno da se izvr{i i pod tie uslovi bide prifateno, sudot pri izrekuvaweto na kaznata e vrzan so tie uslovi, a ako se raboti za izvr{uvawe na ve}e izre~ena kazna, sudot {to sudel vo posleden stepen }e ja preina~i presudata i }e ja soobrazi izre~enata kazna kon uslovite na predavaweto. Isto taka, site na{i dogovori go isklu~uvaat sudeweto na predadeno lice za krivi~no delo za koe predavaweto ne e odobreno. Tie, isto taka, ja zabranuvaat reekstradicijata na storitelot na treta dr`ava za dela izvr{eni pred ekstradicijata.69 So drugi zborovi kaj nas ne e dozvoleno bilo kakvo otstapuvawe od na~eloto na specijalitetot.
3) PRAVNI PRETPOSTAVKI ZA OSTVARUVAWE NA EKSTRADICIJA

Ispituvaweto na pravnite pretpostavki za ekstradicija e, vsu{nost, ispituvawe na site uslovi i pre~ki za ekstradicija, ili poinaku ka`ano, na pravnite ograni~uvawa koi proizleguvaat od postoeweto ili nepostoeweto na opredeleni okolnosti. Kako pravni ograni~uvawa na ekstradicijata Konvencijata za ekstracicija na Sovetot na Evropa gi vostanovuva dr`avjanstvoto na zamolenata dr`ava, na~eloto na prostorno va`ewe na krivi~niot zakonik (~l. 7), vidot na krivi~noto delo (politi~ki i voeni krivi~ni dela (~l. 3 i 4), i opredeleni procesni pre~ki kako {to se: ne bis in idem (~l. 9), litispendencija (~l. 8) i zastaruvawe na goneweto ili izvr{uvaweto na kaznata (~l. 11).

Do toa mo`e da dojde samo vo soglasnost so zamolenata dr`ava. Taka ~l. 15 na Evropskata konvencija za ekstradicija, ~l. 36 pod a) od na{iot dogovor so Al`ir, i ~l. 17 pod a) od dogovorot so Francija.

69

64

Spored konvencijata zamolenata dr`ava od dr`avata molitel ne mo`e da bara dokazi za vinata na liceto ~ija ekstradicija se bara, tuku samo dokumenti od koi mo`e da se vidi obvinenieto, odnosno osudata na baranoto lice so naveduvawe na krivi~nite dela koi se stavaat na tovar (~l. 12). Toa e vo soglasnost so stojali{teto deka dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa so potpi{uvaweto na konvencijata izrazile tolkav stepen na doverba vo kaznenoto pravosudstvo na drugite potpisni~ki, {to potrebata od preispituvawe na osnovanosta vo toa pravosudstvo vo konkretniot slu~aj e nepotrebna i {tetna od aspekt na me|usebnata doverba i sorabotka vo krivi~nite predmeti. Taa ideja za cvrsto povrzuvawe i sorabotka inaku ima svoj odraz i vo drugi mesta na konvencijata, na primer, vo izbegnuvaweto na kompliciraniot diplomatski pat na komunicirawe i favorizirawe na neposredna komunikacija me|u pravosudnite organi na dr`avite potpisni~ki (~l. 12).70 1. Dr`avjanstvo. Kako i site dr`avi so kontinentalno pravna tradicija taka i na{ata soglasno ~l. 510 st. 1 t. 1 ZKP ne ekstradira sopstvaeni dr`avjani71. Za vakvata opredelba se iznesuvaat niza opravduvawa, kako na primer: deka dr`avata na svoite dr`avjani e dol`na da im uka`uva za{tita spored svoite zakoni, deka poedinecot komu mu se sudi vo stranstvo e izlo`en na niza te{kotii od napoznavaweto na jazikot i pravoto na taa dr`ava, do razni opasnosti koi proizleguvaat od nedostig na sredstva, odnosot i nenaklonetosta, odnosno predrasudite kon stranci vo tu|a dr`ava, pomalite izgledi za uspe{na resocijalizacija pri izvr{uvaweto na kaznata li{ivawe od sloboda itn. Doma{en dr`avjanin ne se ekstradira bez ogled na toa kade e izvr{eno deloto: na doma{na teritorija ili deloto go storil vo stranstvo, pa ottamu podocna se vratil na doma{na teritorija. Isklu~en e i tranzitot na doma{en dr`avjanin od nekoja stranska dr`ava preku doma{na teritorija poradi negovo predavawe na treta dr`ava. (~l. 525 ZKP). Poradi zabranata za predavawe na doma{en dr`avjanin dr`avata koja ja bara ekstradicijata, pokraj zamolnicata, mora da prilo`i uverenie ili drugi podatoci za dr`avjanstvoto na obvinetiot (~l. 511
Krapac, D. Me|unarodna suradnja u sudskim kaznenim (krivi~nim) stvarima u okviru vje}a evrope, Zakonitost Zagreb, 1991, str. 842- 843. 71 Zabranata za predavawe na sopstveni dr`avjani ne postoi vo dr`avite koi im pripa|aat na tn. common low sistem. Ottamu samo vo na{ite dogovori so SAD i Velika Britanija se predviduva deka za zamolenata dr`ava ne postoi obvrska za predavawe na sopstveni dr`avjani (~l. 5 od dogovorot so SAD), odnosno deka zamolenata dr`ava mo`e po svoe nao|awe da odbie predavawe na sopstveni dr`avjani na drugata strana (~l. III od dogovorot so Velika Britanija).
70

65

st. 3 t. 2 ZKP). So me|unaroden dogovor, sepak mo`e da se otstapi od principot na nepredavawe na doma{ni dr`avjani. Taka, na primer, soglasno ~l. 118 od Ustavot na RM i ~l. VI od Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot, Republika Makedonija e dol`na, da predade i sopstven dr`avjanin, ako toj vo dr`avata koja go bara storil zlostorstvo na genocid. Vo vrska so zabranata na ekstradicija na svoj dr`avjanin mo`e da se postavi pra{aweto na momentot koga liceto treba da go ima toj status. Pra{aweto e zna~ajno za opredeluvawe na deluvaweto na zabranata toga{ koga storitelot go izgubil dr`avjanstvoto, steknal novo ili poseduva dvojno dr`avjanstvo. Vo slu~aj na dopolnitelno steknuvawe na dr`avjanstvo vo zamolenata dr`ava zabranata na ekstradicijata e bezuslovna (doma{eni dr`avjani ne mo`at da se ekstradiraat toga{ koga dr`avjanstvoto go steknale po izvr{uvaweto na krivi~noto delo). Vo slu~aj na podocne`no gubewe na dr`avjanstvoto, spored na{iot dogovor so Al`ir72 relevanten e momentot na priemot na baraweto za izra~uvawe, a spored dogovorot so [panija73, momentot na donesuvaweto na odlukata za ekstradicija. Vo slu~aj na dvojno dr`avjanstvo ekstradicijata mo`e sekoga{ da se odbie. Zabranata za nepredavawe na sopstveni dr`avjani ne treba da dovede do neodgovornost i nekaznuvawe na licata koi izvr{ile krivi~ni dela. Od dr`avata koja ne go ekstradirala svojot dr`avjanin vo najmala raka se o~ekuva da go prezeme barem postapka za negovo gonewe, so toa {to dr`avata molitel treba da go otstapi dokazniot materijal. Vo taa smisla se predvideni re{enija vo na{iot dogovor so ^ehoslova~ka. 2. Humanitarni pri~ini. Opredeleni dr`avi ja odbivaat ekstradicijata toga{ koga taa bi bila vo sprotivnost so vozrasta, zdravstvenata sostojba, semejnite priliki, du{evniot i telesniot razvoj na baranoto lice, dolgotrajniot prestoj vo zamolenata dr`ava i drugi humanitarni pri~ini. Taa nasoka ja sledat i del od na{ite dogovori ottamu, {to predviduvaat mo`nost organite na zamolenata dr`ava da ja ispitaat celishodnosta na ekstradicijata na liceto koe vo momentot na izvr{uvaweto na deloto bilo maloletnik ili pomlad polno72 ^l. 33 st. 1 t. a) od Dogovorot za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti me|u SFRJ i DNR Al`ir od 31 mart 1982, glasi: "Ne mo`at da se predadat: a) lica koi na denot na priemot na baraweto za predavawe, se dr`avjani na zamolenata strana". 73 "Dogovornite strani }e go odbijat predavaweto na svoite dr`avjani a dr`avjanstvoto na baranoto lice }e se oceni vo momentot na donesuvaweto na odlukata za ekstradicija" (~len 26 st 2 od Dogovorot me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti i ekstradicija).

66

letnik i gi upatuvaat na konsultirawe so organite na dr`avata molitel.74 3. Azil.75 Ekstradicijata ne mo`e da se vr{i vo pogled na lica koi u`ivaat pravo na azil. Azilot, vsu{nost, i se dava za dela za koi ne se vr{i ekstradicija. Vo ~l. 29 Ustav, zagarantirano e pravoto na azil na stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo koi se progoneti poradi svoite zalo`bi za demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe. Vo ~l. 423 st. 2 ZKP e predvideno deka ministerot za pravda nema da dozvoli ekstradicija na stranec koj vo Republika Makedonija u`iva pravo na azil.76 Pravoto na azil se sostoi vo nepre~eno prestojuvawe na liceto na koe toa pravo mu e priznaeno na teritorijata na Republika Makedonija bez mo`nost za proteruvawe ili predavawe na stranska dr`ava i bez mo`nost za sudewe pred doma{nite sudovi za storeno delo. Pravoto na azil se razlikuva od nepredavaweto na storiteli na krivi~ni dela. Po pravilo, vo slu~aj na nepredavawe na storitel na krivi~no delo (odbivawe na ekstradicijata) zamolenata dr`ava sama go zema na odgovornost takvoto lice i go kaznuva spored svoite zakoni. Sprotivno na toa, kaj pravoto na azil, liceto na koe edna dr`ava mu
V. ~l. 12 od dogovorot so Avstrija, ~l. 1 st. 2 od dogovorot so SR Germanija i ~l. 21 st. 2 od dogovorot so [panija. 75 Pod azil se podrazbira pravo na storitelot na krivi~no delo ili na liceto na koe mu se zakanuva opasnost od gonewe zaradi izvesna dejnost {to ja vr{i, so zasolnuvawe na izvesni mesta da ja u`iva za{titata na onoj na koj toa mesto mu pripa|a. Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961, str. 163. V. i Ibrahimpa{i}, Besim, Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85, Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1973, str. 204-205. 76 Ovaa odredba nesomneno va`i ako nema dogovor so dr`avata koja ja bara ekstradicijata, za{to vo ovoj slu~aj se primenuva zakonski re`im. Me|utoa, se postavuva pra{awe dali ustavnata odredba za zabrana na ekstradicija vo slu~aj na azil se primenuva koga postoi dogovor za ekstradicija, se razbira pod pretpostavka deka dogovorot ne sodr`i nikakvi odredbi za toa. Pri re{avaweto na ova pra{awe treba da se pojde od toa deka ekstradicijata mo`e da se odbie samo nekoja od pre~kite predvideni vo dogovorot, i deka nikakvi propisi, pa ni Ustavot, ne mo`at da go menuvaat dogovorot. Poinakva e situacijata so na{ite dogovori sklu~eni so SR Germanija (~l. 6 st. 1) i [panija (~l. 26. st. 1) vo koi e predvideno deka zamolenata dr`ava nema da ekstradira lice, ako toa ne e dozvoleno spored nejziniot Ustav. Imeno, iako toa ne izri~no ka`ano, so ovie odredbi se mislelo na ustavnata odredba za azil, od koi, kako {to se tolkuva, proizleguva zabrana za ekstradicija na lice na koe mu e priznat azil. V. Vra`ali}, M. op. cit. str. 219. Vo ovaa smisla v. i Pavlica, J. op. sit. str. 1048
74

67

uka`uva takva za{tita, ne samo {to ne se kaznuva za delata za koe mu se dava pravo na azil, tuku u`iva posebna privilegija na lice koe e pod za{tita na dr`avata vo koja u`iva pravo na azil.77 [to se odnesuva do pra{aweto za odnosot na ekstradicijata i azilot pri odlu~uvaweto za toa dali na nekoe lice koe go bara opredelena dr`ava }e mu se odobri azil ili }e bide ekstradirano, preovladuva stojali{teto78 deka tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe za koi va`at opredeleni pravni ramki koi se nao|aat vo brojni propisi na me|unarodnoto pravo,79 i propisite na vnatre{noto pravo koi se odnesuvaat na azilot.80 Pritoa, lice, na koe mu e priznaen azil, ako storilo politi~ko krivi~no delo, tomu zardi toa nema da bide ekstradirano. Me|utoa, sosema e ispravo stojali{teto, deka toga{ koga se raboti za storitel na obi~no krivi~no delo, ekstradicijata ne treba da e isklu~ena, za{to e mo`na situacija toa lice da go izdejstvuvalo azilot za da ja izbegne krivi~nata odgovornost vo dr`avata vo koja go storil deloto. 4. Vid na krivi~noto delo. Bez razlika na osnovot vrz koj se zasnova i vr{i ekstradicijata, nacionalnite zakonodavstva naj~esto naveduvaat krivi~ni dela za koi ne e dozvolena ekstradicijata. Toa se vo prv red politi~ki81 i voeni krivi~ni dela. Vo nekoi dogovori
Ibid, str. 163. Taka Krapac, D. Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987, str. 31. 79 Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat na statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoliti), kako, na primer, Konvencijata za me|unarodniot status na na begalcite od 1933, Konvencijata za pravniot status na begalcite od 1951 godina so protokol od 1967 godina, Konvencijata za pravna polo`ba na licata bez dr`avjanstvo od 1954, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava od 1966. Vo ovaa smisla treba da se spomne i Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina koja vo ~l. 14 predviduva deka sekoj ima pravo da bara zasolni{te od progon osven za krivi~ni dela na op{tiot kriminalitet i delata koi im se sprotivni na na~elata na povelbata na ON. 80 V. go na{iot Zakon za dvi`ewe i prestoj na stranci ~ii izvodi se dadeni vo ovoj trud. 81 Vo prilog na principot na nepredavawe na politi~kite delinkventi vo teorijata se naveduvaat pove}e argumenti. Nesporno e, pred s, toa deka niedna dr`ava so aktot na ekstradicija ne saka da se me{a vo vnatre{nite raboti vo drugi dr`avi! Od druga strana, postojat tolku su{tinski razliki vo krivi~nite zakonodavstva, {to ~esto pati edno delo proglaseno za delo protiv dr`ava, politi~kiot sistem i sl. vo edno zakonodavstvo, ne e inkriminirano vo drugo zakonodavstvo. Osobena te`ina ima argumentot deka predavaweto na storitelot na edno takvo delo ne e isklu~eno da zna~i sozdavawe na
78 77

68

ekstradicijata e isklu~ena i za nekoi fiskalni i krivi~ni dela i krivi~ni dela storeni preku pe~atot. a) Politi~ki krivi~ni dela. Poimot na politi~kite krivi~ni dela e dosta kontroverzen i ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i samostojno go opredeluva.82 Vo teorijata sepak se pravi razlika me|u ~isti politi~ki krivi~ni dela i tn. relativni krivi~ni dela.83 ^istite (pravi ili apsolutni) politi~ki krivi~ni dela se onie kaj koi objekt na dejstvieto dr`avata i instituciite na politi~kiot sistem, a objektot na napadot e isklu~ivo nekoe politi~ko dobro (oblikot na vlasta, osnovite na dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe, suverenitetot, nezavisnosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta na dr`avata) {to po site svoi obele`ja imaat takva priroda i so niv istovremeno ne se povreduva ili zagrozuva privatnoto dobro ili pravo.84 Tipi~en primer za vakvi dela se predavstvoto i {pijuna`ata.85 Vo pogled na ekstradicijata kaj ~istite krivi~ni dela nema pogolemi raziduvawa so ogled deka site avtori se soglasuvaat deka takvite dela ne doa|aat predvid za ekstradicija. Nepodgotvenosta na dr`avite da ekstradiraat prestapnici obvineti za ~isto politi~ki krivi~ni dela, kako {to pravilno zabele`uva Tupurkovski, proizleguva od humanitarnata gri`a za neuspe{nite buntovnici i od raste~kata neophodnost za respektirawe na ~ovekovite prava.86
fakti~ka mo`nost za politi~ko progonuvawe i represirawe za negovite politi~ki ubeduvawa, ili drugi dela vo dr`avata na koja e ekstradiran! Kambovski, V. op. cit. str. 100. 82 "Bidej}i ekstradicijata ne e institucija na voobi~aenoto me|unarodno pravo, ova ne go definira ni politi~koto krivi~no delo. Po pravilo ni dogovorite za ekstradicija ne go definiraat ovoj termin i pokraj toa {to gi isklu~uvaat politi~kite krivi~ni dela od grupata na krivi~nite dela za koi se ekstradira". Tupurkovski, V. op. cit. str. 608. Ottamu nitu eden od na{ite bilateralni dogovori ne sodr`i pobliska definicija na poimot na politi~ko krivi~no delo. Samo nekoi od niv vo poseben stav davaat negativna definicija za toa {to nema da se smeta za politi~ko krivi~no delo. V. ~l. VI od dogovorot so Velika Britanija. 83 V. Ibrahimpa{i}, Besim, Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 85 i natamu, kako i Tupurkovski, Vasil. Razlikatata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~ni dela pri ekstradicijata, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 608 i natamu. 84 ^istite politi~ki krivi~ni dela se vnesuvaat vo krivi~nite zakonici vo posebna glava so soodveten naziv. Taka i vo na{iot KZ, Glava XXVIII - Krivi~ni dela protiv dr`avata. 85 V. Tupurkovski, V. op. cit. str. 608. 86 Tupurkovski, V. op. cit. str. 609

69

Relativnite (nepravi ili me{oviti) politi~ki krivi~ni dela se delat na kompleksni i koneksni. Relativnite kompleksni politi~ki krivi~ni dela pretstavuvaat poslo`en problem od ~istite politi~ki krivi~ni dela. Su{tinata na problemot e vo toa {to kaj nekoi dela pokraj politi~kiot motiv (element od subjektivna priroda) postojat i drugi elementi (od objektivna priroda) koi se sostojat vo napad, odnosno zagrozuvawe na privatnoto pravno za{titeno dobro. Ovoj vtor element se projavuva kako obi~en kriminal. Nakratko, relativnite kompleksni krivi~ni krivi~ni dela se definiraat kako dela so koi se napa|a izvesno pravno dobro (obi~ni krivi~ni dela), no koi se prezemeni od politi~ki motivi (naso~eni protiv nekoe politi~ko dobro). Kako tipi~en primer za vakvo delo se zema ubistvoto na pretsedatel na dr`avata, odnosno na ~len na pretstavni~ko telo od politi~ki pobudi na primer: so namera za podrivawe na vlasta. Napadot vrz pretsedatelot i pretstavnicite na vlasta od politi~ki pobudi e politi~ko krivi~no delo, a li{uvaweto od `ivot na nekoe lice e obi~no ubistvo. Vo pravnata teorija dolgo vreme bea podeleni mislewata za primenata na ekstradicijata za ova krivi~no delo. Za privrzanicite na objektivnaat teorija87 ovie dela sekoga{ doa|aat predvid za ekstradicija, za{to objektot e toj koj gi razlikuva politi~kite od drugite dela, a ovde vo prv red se raboti za povreda na dobro koe sekoga{ e za{titeno vo site pravni sistemi. Me|utoa, za privrzanicite na subjektivnite teorii88 ni kompleksnite krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za ekstradicija. Ottamu se napravi obid da se najde prifatlivo kompromisno re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn. sistem na prete`nost (predominacija)89 kaj
Spored privrzanicite na objektivnata teorija politi~ki krivi~ni dela se onie dela {to se naso~eni protiv organiziraweto i funkcioniraweto na opredelena dr`ava. 88 Spored privrzanicite na subjektivnite teorii politi~ko e sekoe delo {to e storeno od politi~ki pobudi. 89 Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost (predominacija) za{to za prv pat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija od 1892 godina. Spored nea za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno e da se ispolnat tri uslovi: 1. deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi, 2. da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo nekoja zemja, i 3. politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal. Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni
87

70

ovie krivi~ni dela. Spored ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva koe delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt (ako vo krivi~noto delo preovladuvaat obele`ja od politi~ka priroda), toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde do predavawe.90 Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni dela91, a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija ~esto e vklu~en i tn. atentatorski princip (atentatorskata klauzula)92. Atentatorskiot princip ili klauzula prestavuva eden od na~inite da se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata za ekstradicija na delata na terorizam.93 Principov me|utoa

so povredata na napadnatoto dobro. Ili poednostavno "~len 10 na ovoj Zakon go priznava{e principot na neekstradicija na prestapnici barani za politi~ki krivi~ni dela, no predviduva{e ekstradicija dokolku krivi~noto delo ima{e pove}e elementi na obi~no otkolku na politi~ko krivi~no delo." Tupurkovski, V. op. cit. str. 612. 90 Od na{ite bilateralni dogovori za prv pat vo onoj so Italija se napu{ta atentatorskata klauzula i na nejzinoto mesto se voveduva ograni~uvawe na zabrana za estradicija na storitel na politi~ko krivi~no delo soglasno metodot na prete`nost. 91 "Pove}eto dogovori za ekstradicija vo svojot tekst ne dozvoluvaat ekstradicija na poedinci obvineti ili osudeni za relativno politi~ki krivi~ni dela (Delits complexes). Vo praksa so ova se upotrebuva stipulacijata deka ekstradicijata ne se dozvoluva za politi~ki krivi~ni dela i za krivi~ni dela povrzani so prvite". Tupurkovski, V. op. cit. str. 611. 92 Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prv pat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so potrebata da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se {titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi. Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot, guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. op. cit. str. 613. 93 Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i imaat za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela spored mnogu povekestrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to

71

ima i brojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki.94 Relativnite koneksni krivi~ni dela se povod za u{te po{iroki diskusii me|u pravnite teoreti~ari. Se raboti za krivi~ni dela koi dobivaat politi~ki karakter poradi okolnostite pod koi se izvr{eni. Imeno kako koneksni krivi~ni dela se podrazbiraat obi~nite dela so koi se podgotvuva napad na nekoe politi~ko dobro, koi se sredstvo za izvr{uvawe na ~isto politi~ko krivi~no delo (podgotvuvawe, pomagawe) ili stojat vo vrska so ovie dela (prikrivawe). Takvi se na primer, delata na razoruvawe, palewe ili ubivawe za vreme na bunt ili gra|anska vojna. Politi~kata cel ili motiv na ovie dela im davaat politi~ki karakter, za{to tie dela se poka`ale kako neophodni za uspehot (ostvaruvaweto) na ~isto politi~koto krivi~no delo.95 Vo pogled na ekstradicijata koneksnite krivi~ni dela se tretiraat kako ~istite krivi~ni dela. Me|utoa, isklu~itelno mo`e da se vr{i ekstradicija i za ovie krivi~ni dela ako se raboti za takvi dela koi vo slu~aj na vojna se smetaat kako sprotivni na voenite obi~ai spored pravilata na me|unarodnoto pravo (krivi~ni dela koi se sostojat vo izvr{uvawe na nekoe varvarsko nasilstvo). Vo takvi slu~ai koneksnoto krivi~no delo prestanuva da bide politi~ko krivi~no delo i

zana~ewe ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot na Evropa. 94 "So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv poniski funkcioneri. Isto taka, se smeta, od druga strana, deka atentatorskiot princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil duri i toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra|anska vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in da se dojde do odredena politi~ka promena. Tupurkovski, V. op. cit. str. 613614. Vo ovaa smisla v. i Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87. 95 Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.

72

se tretira kako obi~no delo.96 Na toj na~in zna~itelno e stesnet poimot na politi~koto krivi~no delo.97 Na teoretski plan se napraveni pove}e obidi za razdeluvawe na politi~kite od obi~nite dela, odnosno delata koi treba da bidat predmet na ekstradicija. Eden od tie obidi za ograni~uvawe na relativnite krivi~ni dela na negativen na~in e vnesen vo razolucijata na Institutot za me|unarodno pravo od zasedanieto vo @eneva (1892 godina).98 Vo nego se predlaga konstrukcijata na tn. socijalen zlostor (politi~ko-socijalno krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto) za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot od 1977 godina koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu kako delo povrzano so nego. Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni
Ovde se raboti za tn. sistem na voeni obi~ai sozdaden specijalno za relativnite koneksni politi~ki krivi~ni dela. Osnovniot prigovor na ovoj sistem se sostoi vo toa deka celosno e nesiguren, ottamu {to nitu edna vlada na buntovnicite ne im go priznava statusot na zavojuvana strana i vrz niv ne gi primenuva voenite pravila, obi~ai i voeni zakoni. Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 88. 97 Vo nekoi ponovi dogovori kaj kvalifikuvaweto mu se dava prednost na subjektivnite elementi, pa kako koneksno krivi~no delo se smeta sekoe obi~no krivi~no delo izvr{eno od politi~ki motivi (na primer, spored dogovorot so Francija: "delo od op{toto pravo vi prv red storeno so politi~ka cel"), so {to zna~itelno se pro{iruva poimot na politi~koto krivi~no delo. Vra`ali}, M. op. cit. str. 218. 98 Vo ovaa rezolucija stoi: "Ekstradicijata ne e dozvolena za ~isto politi~ki zlostorstva i delikti" (~l, 1). "Taa, isto taka, nema da bide dozvolena za me{oviti kompleksni i koneksni zlostorstva i delikti, koi u{te se nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva, telesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe po`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so upotreba na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata izvr{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana anga`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat predmet na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam, koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na buntot ili na gra|anskata vojna" (~l. 3)..
96

73

dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni povekestrani konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto, voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na politi~kiot karakter (na pr. Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I @enevskite konvencii za voenoto pravo od 1949 godina go vospostavuvaat na~eloto aut dedere, aut punire za voeni zlostorstva, odnosno opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go podr`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no pravo99. Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva, nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela za op{ti, bez ogled na motivite na storitelot). I Evropskata konvencija za ekstradicija ne gi vklu~uva vo podra~jeto na primenata na ovaa zabrana delata za koi postoi obvrska za gonewe spored me|unarodni dogovori.100 Vo najnovo vreme vo nekoi konvencii i vo zakonite na opredeleni dr`avi se predviduva mo`nost za u{te edno ograni~uvawe na ekstradicijata. Stanua zbor za re{enie spored koe zamolenata zemja treba da ja odbie ekstradicijata ako se pojavi somnenie deka baraweto za predavawe za obi~no krivi~no delo, vsu{nost, e podneseno ottamu dr`avata molitel da goni i kaznuva lice poradi rasni, nacionalni, religiozni ili politi~ki pri~ini. Ovaa odredba koja e vnesena i vo ~l. 3. st. 2 na Evropskata konvencija za ekstradicija, vo teorijata naj~esto se opravduva so argumentot deka ovozmo`uva za{tita od esktradirawe na lica koi vo zamolenata dr`ava u`ivaat pravo na azil. Sepak, mo`e da se ka`e deka dominiraat sprotivnite stojali{ta spored koi so odbivaweto na ekstradicija od ovie pri~ini, otvoreno se uka`uva nedoverba i somnenie kon pravosudstvoto na drugata dr`ava i
99

100

Krapac, D. Medjunarodna krivi~nopravna pomo}, str. 43-44. Kambovski, V. op. cit. str. 103

74

deka pretstavuva ocenuvawe na nejzinite politi~ki priliki.101 Na{ata zemja ne go prifa}a vnesuvaweto na ovaa odredba vo bilateralnite dogovori. I na{eto pravo ja poznava zabranata na predavawe na politi~ki delinkventi. Takvata zabrana e sodr`ana vo ~l. 518 st. 2 ZKP i vo site na{i dogovori za ekstradicija. b) Vo me|unarodnite dogovori i vnatre{noto pravo ~esto se odbiva ekstradicija za tn. ~isti voeni krivi~ni dela (otka`uvawe na poslu{nost, begstvo od oru`enite sili i sl.) ottamu, {to ovie dela pretstavuvaat vnatre{na rabota vo koja zamolenata dr`ava naj~esto ne saka da se me{a. Klasi~nata podelba na pravi i nepravi voeni krivi~ni dela (delicta militaria propria, delicta militaria inpropria) nao|a svoj odraz i vo regulativata na ovaa materija niz op{to usvoenata solucija na odbivawe na baraweto koe se odnesuva na delo {to se sostoi edinstveno vo kr{ewe na voeni obvrski (taka i na{iot ZKP ~l. 518 st. 2 zabranuva ekstradicija na storiteli na voeno delo, dogovorot so SR Germanija ~l. 3 zabranata ja stesnuva na pravite voeni krivi~ni dela). Nepravite voeni krivi~ni dela (op{ti dela na koi svojstvoto na izvr{itelot kako voeno lice im dava kvalificiran vid) ostanuvaat na~elno nadvor od ovaa zabrana.102 v) Nekoi me|unarodni dogovori ja isklu~uvaat ekstradicijata i za ekonomskite (carinski, fiskalni, devizni i dr.) krivi~ni dela so ogled deka od razlikite vo ekonomskiot poredok na dr`avite, ~esto mo`at da proizlezat zna~itelni razliki vo inkriminaciite vo odnos na ovie dela. Me|utoa, denes mora da se ima vo vid, deka sovremenite procesi na postojano ekonomsko povrzuvawe me|u dr`avite, go stesnuvaat podra~jeto na ova ograni~uvawe. Vo ovaa smisla se izjasnuva i Vtoriot dopolnitelen Protokol na Konvencijata za ekstradicija.103 Spored pozitivnite propisi i bilateralnite dogovori za ekstradicija {to gi prifatila i sklu~ila na{ata zemja, ekonomskite krivi~ni dela ne se predvideni i ne se zemaat kako osnova za isklu~uvawe na ekstradicijata. v) Takanare~enite "pe~atarski dela" (dela izvr{eni po pat na sredstvata na javno informirawe i komunicirawe) naj~esto se opfateni so poimot na politi~kite krivi~ni dela, i vrz taa osnova potpa|aat i pod zabranata za ekstradicija na nivnite storiteli. Spored
Pove}e za ovaa problematika v. Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 215-218. 102 Ibid, str. 105 103 V. ~l. 2 st. 2 na Protokolot.
101

75

nekoi od na{ite dogovori tie se duri i izri~no podvoeni pod taa zabrana.104 Me|utoa, vo dene{ni uslovi ograni~uvawata na ekstradicijata poradi krivi~ni dela storeni preku pe~atot i kako i religioznite krivi~ni dela, go gubat svoeto nekoga{no zna~ewe. Ottamu i vo na{eto poziitivno zakonodavstvo pe~atarskite krivi~ni dela ne pretstavuvaat osnova za isklu~uvawe na ekstradicijata. 5. Prostorno va`ewe na krivi~noto zakonodavsstvo105 kako pre~ka za ekstradicija (Na~elo na nepredavawe za krivi~ni dela

izvr{eni na doma{na teritorija).

5.1. Za opredeluvawe na prostornoto va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo (koga mo`at da se primenat zakonite na na{ata zemja so ogled na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo) od zna~ewe se tri elementi: 1. dr`avnata teritorija na koja e storeno krivi~noto delo, 2. dr`avjanstvoto na storitelot i 3. na ~ija {teta e izvr{eno krivi~noto delo. So ogled na ovie elementi na{eto krivi~no zakonodavstvo va`i (mo`e da se primeni) za krivi~ni dela storeni: a) vo na{ata zemja... - od na{ dr`avjanin, stranec i lice bez dr`avjanstvo, bez ogled

kade se nao|a negovot postojano `iveali{te (na {teta na na{i i stranski pravni dobra) - Teritorijalen princip. (~l. 116 KZ).106
Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip e sodr`an vo suverenitetot, nezavisnosta i ednakvosta na dr`avite, vo idejata za generalnata prevencija (krivi~nata sankcija mora da se po~uvstvuva tamu kade {to deloto e storeno), kako i vo barawata na pravnata eko-

Taka ~l. 72 od dogvorot so Bugarija, ~l. 51 od dogovorot so Grcija, ~l. 5 od dogovorot so Italija i ~l. 90 od dogovorot so Ungarija. 105 Pod krivi~no zakonodavstvo na Republika Makedonija se podrazbiraat odredbite na Krivi~niot zakonik i odredbite sodr`ani vo drugite zakoni (~l. 122 st. 1 KZ). 106 Principot se sostoi vo toa krivi~noto zakonodavstvo na dr`avata (vo smisla na materijalnoto krivi~no pravo) da se primenuva na sekoj koj na podra~jeto na odnosnata dr`ava stori krivi~no delo predvideno so toa zakonodavstvo i bez ogled na toa dali storitelot e dr`avjanin na taa dr`ava, dr`avjanin na nekoja druga dr`ava ili e lice bez dr`avjanstvo (apatrid, apolit). Represivnata vlast na dr`avata zna~i se protega na site lica bez ogled dali se nao|aat na nejzinoto podra~je. Ako nekoi lica se izzemeni od nejzinata jurisdikcija (na primer, diplomatski imuniteti), so toa ne e ukinata represivnata vlast na taa dr`ava nad niv". Zlatari}, B. Me|unarodno krivi~no pravo, Informator, Zagreb, 1979, str. 124.

104

76

nomija (utvrduvaweto na faktite e polesno pred sudot na mestoto na izvr{uvaweto na deloto).107 Spored ovoj princip ako se utvrdi deka krivi~noto delo e storeno na teritorijata na Republika Makedonija108 ili na doma{en brod (bez ogled kade se nao|al vo vreme na izvr{uvaweto na deloto) ili doma{en voen vozduhoplov (bez ogled kade se nao|al vo vreme na izvr{uvaweto na deloto) ili na doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo let, se primenuva na{iot krivi~en zakonik. Toa zna~i primarna na makedonskoto krivi~no zakonodavstvo nezavisno od toa dali za storenoto delo se vodi krivi~na postapka, ili deloto e ve}e pravosilno presudeno ili pak, e izvr{ena kaznata vo nekoja druga dr`ava (otstapuvawe od primena na na~eloto ne bis in idem). Teritorijalniot princip e osnoven, primaren i samostoen princip vo primenata na na{eto zakonodavstvo, dodeka site ostanati principi se od dopolnitelna (supsidierena) priroda. Ovoj princip vo me|unarodnite odnosi, po pravilo, ne gi uva`uva principite ne bis in idem i baraweto za identitetot na normata. Toa zna~i deka toj vo na~elo ja isklu~uva primenata na bilo kakvo stransko pravo vo reguliraweto na pravnite odnosi so stranski elementi koga krivi~noto deko e storeno na na{ata teritorija, bez ogled dali bilo storeno od stranec ili od doma{en dr`avjanin i bez ogled na toa da li se raboti za povreda ili zagrozuvawe na doma{ni ili na stranski pravni dobra. Me|utoa, ova isklu~ivost ima svoi ograni~uvawa, {to zna~i deka i vrz osnova na ovoj princip vo izvesna mera se uva`uva primenata na stra"Ovoj princip vo prv red se opravduva so suverenitetot, nezavisnosta i ednakvosta na dr`avite. Sekoja dr`ava vrz osnova na takvata svoja priroda ima iskluivo pravo i dol`nost da se gri`i za redot, bezbednosta i za{titata na op{testvenite i individualnite vrednosti na svojata teritorija. Kon opravduvaweto na toj princip se istaknuva i idejata na generalnata prevencija, t. e. deka negativnite efekti na krivi~noto delo (vo prv red krivi~nata sankcija) mora da se po~ustvuvaat pred s tamu kade {to pravniot poredok bil naru{en so krivi~noto delo (Beccaria). Kone~no, se istakuvaat i pri~inite na pravi~nost i na procesnata ekonomija. Imeno krivi~noto delo mo`e najsigurno da se utvrdi tokmu na mestoto na izbvr{uvaweto so ogled na site dokazi koi tuka najlesno i najbrzo mo`at da se priberat. Nekoi avtori ovoj princip go opravduvaat i so idejata na samoza{tita na dr`avata." Zlatari}, B. op. cit. str. 114. 108 Spored ~l. 122 st. 2 KZ pod teritorija na Republika Makedonija se podrazbiraat suvozemnata teritorija, vodenite povr{ini vnatre vo nejzinata granica, kako i vozdu{niot prostor nad niv. Za toa koga mo`e da se ka`e deka deloto e izvr{eno na na{a teritorija, vidi: ~l. 31 KZ (mesto na izvr{uvawe na krivi~noto delo).
107

77

nskoto pravo na pravniot odnos so stranski elementi. Imeno, poradi odbegnuvawe na konflikti so stranskoto krivi~no zakonodavstvo i od pri~ini na pravi~nost, od ova pravilo KZ predviduva dva isklu~oci. Za prviot slu~aj, ako postapka za krivi~no delo e povedena ili dovr{ena vo stranska dr`ava, krivi~noto gonewe vo na{ata dr`ava (neposredna primena na doma{niot krivi~en zakonik) }e se prezeme otkako }e se dobie odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija (~l. 120 st. 1 KZ). Drugiot oblik na tolerirawe na stranskoto pravo se gleda vo obvrskata na doma{niot sud, vo kaznata {to ja izrekuva za krivi~noto delo so stranski element za koe va`i doma{noto krivi~no pravo spored teritorijalniot princip, da go zasmeta pritvorot i kaznata koja {to e izdr`ana vo stranstvo (~l. 121 KZ). Posebno zna~ajno ograni~uvawe na teritorijalniot princip (zna~ajno uva`uvawe na stranskoto pravo) se sostoi vo mo`nosta za otstapuvawe na krivi~noto gonewe na stranska dr`ava na stranec, koj krivi~noto delo go storil na teritorijata na na{ata dr`ava, na doma{en brod, vo doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo let ili vo doma{en voen vozduhoplov (~l. 120 st. 5 KZ). Na toj na~in od opredeleni krivii~nopravni, kriminalnopoliti~ki i penolo{ki pri~ini se zasiluva personalniot princip na prostornoto va`ewe na krivi~noto pravo za smetka na teritorijalniot princip. Od na~eloto na teritorijalitet postoi isklu~ok i od dr`avnopravni i me|unarodnopravni pri~ini, vo pogled na izvesni lica koi vr{at opredeleni funkcii, taka {to sprema niv ne se primenuva krivi~noto zakonodavstvo - tie lica u`ivaat krivi~nopraven imunitet.109
109 Taka od dr`avnopravni pri~ini makenonskoto krivi~no zakonodavstvo ne mo`e da se primenuva sprema pretsedatelot na republikata (~l. 83 st. 2 Ustav), premierot i ministrite na Vladata (~l. 89 st. 3 Ustav), pratenicite vo sobranieto (~l. 64 Ustav), sudiite na ustavniot sud (~l. 111 st. 2 Ustav), ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet (~l. 104 st. 4), sudiite na osnovnite, apelacionite i vrhovniot sud (~l. 100 Ustav) i sudiite porotnici (~l. 103 st. 4 Ustav). Apsolutnniot (materijalno-praven imunitet, indemnitet ili ednostavno krivi~en imunitet) se sostoi vo nevozmo`nost na kaznuvawe za delo koe edno lice go storilo vo vr{eweto na funkcijata koja e za{titena so imunitetot, a koe gi ima site obele`ja na krivi~no delo. Takviot imunitet na ovie lica ja isklu~uva krivi~nata odgovornost i kaznivost i pretstavuva apsolutna pre~ka za poveduvawe na krivi~na postapka, odnosno obvrzuva na zapirawe na krivi~nata postapka ako dopolnitelno se utvrdi deka e vo pra{awe toj vid na imunitet. Takvoto trajno dejstvo ima i po prestanokot na mandatot na funkcionerot, no samo za dadeno mislewe i glasawe. Relativniot (procesno-praven ili krivi~noprocesen) se sostoi vo nevozmo`nost na pritvorawe ili gonewe na liceto {to e nositel na opredelena funkcija dodeka za toa ne se dade odobrenie od soodveten organ. Ovoj

78

b) vo stranstvo... - od na{ dr`avjanin, stranec i lice bez dr`avjanstvo (na {teta

na na{i pravni dobra ili na{i dr`avjani, navedeni vo ~l. 117 KZ) Realen (za{titen) princip. (~l. 117 KZ). Kriminalnopoliti~kata
opravdanost na ovoj princip se potvrduva so okolnosta deka stranskata dr`ava, po pravilo, ne dava dovolno efikasna krivi~nopravna za{tita koga se vo pra{awe dela izvr{eni na nejzina teritorija, a se naso~eni protiv interesite na druga dr`ava.110 So ovoj princip,

imunitet prestavuva pre~ka za poveduvawe ili sproveduvawe na krivi~nata postapka dodeka toj imunitet trae i na podra~jeto kade va`i i dodeka trae. Toj zna~i, go isklu~uva goneweto bez soodvetno odobrenie na soodvetniot organ za bilo koe krivi~no delo no, samo za vreme na traeweto na mandatot. Krivi~opraven imunitet od me|unarodnopravni pri~ini u`ivaat tn. eksteritorijalni lica i toa: 1. {efovi na stranski dr`avi, pretsedateli na dr`avi, ministri za nadvore{ni raboti i drugi li~nosti od visok rang, diplomatski pretstavnici i administrativno tehni~kiot personal na diplomatskite misii (dr`avni delegacii) i visoki funkcioneri na nekoi pova`ni me|unarodni organizacii (na primer, generalniot sekretar na ON i negovite pomo{nici, {efovi na specijalizirani agencii). Ovie lica ne mo`at krivi~no da se gonat nitu sudat za krivi~ni dela izvr{eni na teritorijata ~ie gostopiemstvo go u`ivaat, tuku spored pravilata na me|unarodnoto pravo pripa|aat pod jurisdikcija na svojata dr`ava. 2. Relativniot krivi~nopraven imunitet se sostoi vo toa {to imunitetot se odnesuva samo na slu`beni dejstvija, a ne i na postapkite storeni bez nekoja pobliska vrska so slu`benite dejstvija. Ovoj imunitet go u`ivaat: konzularni funkcioneri i drugi ~lenovi na konzulatite, slu`benicite na me|unarodnite organizacii i pripadnici na stranski voeni sili, kako i ~lenovi na semejstvata na licata {to u`ivaat apsoluten i relativen imunitet. (V. Tapavac, M. Krivi~nopravni imunitet i eksteritorijalnost kao elementi inostranosti krivi~nih dela, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 242-244. i Bayer, V. Jugoslovensko krivi~no procesno pravo, knjiga prva, Informator, Zagreb, 1977, str. 84-94) V. i Vienska konvencija za diplomatski odnosi od 1961, Vienska konvencija za konzularni odnosi od 1963, Konvencija za privilegiite i imunitetite na specijaliziranite ustanovi ("Slu`ben list FNRJ" 1951/25). 110 "Stanuva zbor za princip spored koj pod udar na nacionalniot krivi~en zakon doa|aat opredeleni krivi~ni dela izvr{eni nadvor od zemjata so koi se napa|aat va`ni interesi na taa zemja. Principot e priznaen vo me|unarodnoto pravo i pomalku ili pove}e go prifa}aat site zakonodavstva. Se opravduva so pravoto na dr`avata na samoza{tita od napadi na nejzinite vitalni interesi koi od nadvor, po pravilo, ne u`ivaat nikakva ili u`ivaat samo necelosna za{tita vo stranska dr`ava od napadi koi doa|aat od nea. Nekoga{ stranskata dr`ava e i inicijator na takvite napadi. Site dr`avi na primer, ja inkriminiraat {pijuna`ata, no kako {to duhovito veli eden avtor

79

vsu{nost se {titat osnovnite interesi na samata dr`ava: za{tita od napad na nejzinata nadvore{na i vnatre{na bezbednost, vrednosta na parite i sl. Spored ovoj princip makedonskoto krivi~no zakonodavstvo va`i apsolutno za sekoj koj vo stranstvo }e stori krivi~no delo od ~l. 305 do 326 KZ ili od ~l. 268 KZ, ako falsifikuvaweto se odnesuva na doma{ni pari (~l. 117 KZ). Na ovie krivi~ni dela }e se primeni na{eto krivi~no zakonodavstvo, iako protiv storitelot vo stranstvo e povedena krivi~na postapka, storitelot za tie dela ve}e bil suden ili ja izdr`al kaznata (otstapuvawe od primena na na~eloto ne bis in idem), ili deloto ne e kaznivo spored pravoto na dr`avata kade bilo izvr{eno (otstapuvawe od primena na na~eloto na dvostrana kaznivost). Za primena na ovaa odredba ne se predvideni nikakvi posebni uslovi za krivi~no gonewe. Edinstveno i vo ovoj slu~aj e zadol`itelno presmetuvawe vo izre~enata kazna na pritvorot i na kaznata {to za storenoto delo e izdr`ana vo stranstvo (~l. 121 KZ). Nakratko, za navedenite krivi~ni dela isklu~ivo se primenuva doma{noto pravo. Tokmu zaradi prirodata na tie dela stranskoto pravo i stranskata presuda najmalku se toleriraat. Vo vakvi slu~ai krivi~nata postapkata kaj nas mora sekoga{ da se vodi i sekoga{ mora da se primenuva doma{noto pravo. Stranskoto pravo se tolerira samo vo pogled na zasmetuvaweto na pritvorot i kaznata {to e izdr`ana vo stranstvo vo kaznata {to ja izrekuva doma{niot sud. - od na{ dr`avjanin (na {teta na na{i pravni dobra ili na{i

dr`avjanini, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117) - Princip na aktiven personalitet (nacionalen princip). (~l. 118 KZ). Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip, e, so ogled na ustavnata zabrana za neekstradirawe na doma{en dr`avjanin, vo obezbeduvaweto da ne ostane nekaznet na{ gra|anin koj vo stranstvo izvr{il krivi~no delo, a potoa se zasolnil vo na{ata zemja.111
- toa go pravat so namera da mo`at da gi strelaat {piunite na drugite dr`avi. Zlatari}, B. op. cit. str, 124. 111 "Vo teorijata se naveduvaat pove}e pri~ini za opravduvawe na ovoj princip. Taka se istaknuva deka pretstavuva derivat na suverenitetot na dr`avata koja ima pravo i dol`nost da gi za{tituva svoite dr`avjani vo stranstvo, pa zatoa mo`e da im nalo`uva povedenija vo soglasnost so nacionalnite zakoni. Osven toa, nivnoto lo{o povedenie vo stranstvo mu na{tetuva na ugledot na dr`avata ~ii dr`avjani s ( res publica interest habere bonos subditors). Potoa se tvrdi deka ve}e samata mo`nost za kaznuvawe na doma{en dr`avjanin za krivi~ni dela {to }e gi izvr{i vo stranstvo posredno pridonesuva kon zacvrstuvawe na nacionalniot zakon pa ottamu i na za{titata na vrednostite {to gi uka`uva. Natamu se tvrdi deka ovoj princip, vo nekoja

80

Spored ovoj princip makedonskoto krivi~noto zakonodavstvo se primenuva na makedonski dr`avjanin i koga vo stranstvo }e stori nekoe krivi~no delo, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117, ako se zate~e na teritorijata na na{ata dr`ava ili ni bide ekstradiran (~l. 118 KZ). - od stranski dr`avjanin (na {teta na na{i pravni dobra ili na

na{i dr`avjani, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117) - Princip na pasiven personalitet (individualen za{titen princip). (~l. 119 st.
1 KZ). Ovoj princip se javuva kako dopolnuvawe na realniot princip. "Sprotivno na principot na aktiven personalitet, principot na pasiven personalitet ne e op{to prifaten vo krivi~nite zakonodavstva, a i nekoi avtori go osporuvaat. Idejata kaj ovoj princip e vo nekoja zasilena za{tita na doma{nite dr`avjani koga vo stranstvo se izlo`eni na kriminalnite akcii na stranci".112 Spored odredbatana ~l. 119 st. 1 KZ makedonskoto krivi~no zakonodavstvo va`i i za stranec koj nadvor od na{ata dr`ava sprema nea ili sprema nejzini dr`avjani }e stori krivi~no delo i koga ne se vo pra{awe krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117 KZ, ako se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija ili ni bide ekstradiran. Primenata na principite na aktiven i pasiven personalitet e mo`na pod slednite uslovi: 1. storitelot da ne ja izdr`al celosno kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 2. storitelot vo stranstvo so pravosilna presuda da ne e osloboden ili kaznatata da ne e zastarena ili oprostetna, 3. da e podneseno barawe na o{teteniot ako za storenoto krivi~no delo vo stranstvo se goni samo po barawe na o{teteniot, i 4. za storenoto krivi~no delo da se kaznuva i spored zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno. Isklu~ok od ova pravilo e ako spored zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno za toa delo ne se kaznuva, goneweto mo`e da se prezeme samo po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija (~l. 120 st. 2 i 3 KZ). Ova zna~i
raka, e izraz na solidarnosta sprema dr`avata vo koja e izvr{eno krivi~noto delo, za{to so kaznuvaweto na storitelot na toa delo vo negovata dr`ava se pridonesuva za ostvaruvawe na pravniot poredok na dr`avata na mestoto na izvr{uvaweto na deloto. Natamu, so ogled deka vo pogolemiot del na dr`avi postoi zabrana za ekstradicija na doma{ni dr`avjani, ovoj princip ovozmo`uva tie doma da ne dobijat azil za krivi~ni dela storeni vo stranstvo. I kone~no, ovoj princip vo sovremenoto krivi~no pravo, koj posvetuva posebno vnimanie na resocijalizacijata na delinkventite, osobeno dobiva na zna~ewe za{to ja olesnuva tokmu taa resocijalizacija koja najdobro mo`e da se ostvari vo sredinata na koja {to osudenikot pripa|a i kade {to redovno `ivee". Zlatari}, B. op. cit. str. 129. 112 Zlatari}, B. op. cit, str. 134.

81

deka ovde postoi daleku poliberalen odnos vo pogled na uva`uvaweto na stranskoto pravo. Imeno, za navedenite krivi~ni dela krivi~noto gonewe nema da se vr{i, pa spored toa nema da se primenuva doma{noto krivi~no pravo, ako storitelot vo celost ja izdr`al kaznata na koja bil osuden vo strenstvo, ako vo stranstvo so pravosilna presuda e osloboden ili kaznata mu zastarela ili mu e prostena, ili ako za krivi~noto delo spored stranskiot zakon se goni po barawe na o{teteniot a takvo barawe ne e podneseno. Osven toa, ovde se uva`uva (osven isklu~itelno) i principot na identitetot na normata. - od stranec (na {teta na stranski pravni dobra ili nejzini

dr`avjani) - Univerzalen princip (princip na apsolutna eksteritorijalnost, kosmopolitski princip ili princip na pravi~nost).
(~l. 119 st. 2 KZ). Kriminalnopoliti~kata osnova na ovoj princip e so negovata primena da obezbedi da ne ostane nekaznet stranec, koj vo stranstvo storil pote{ko krivi~no delo protiv stranski pravni dobra, za{to toj so primena na teritorijalniot, realniot i personalniot princip ne bi mo`el da se kazni. Ovoj princip, iako mnogu retko, nao|a svoja potvrda osobeno vo dene{ni uslovi na intenzivna sorabotka vrz planot na suzbivaweto na voenite zlostorstva, genocidot i drugi dela protiv ~ove{tvoto, terorizmot, proizvodstvoto i prometot na opojni drogi, trgovijata na belo robje i drugite formi na tn. organizirani transnacionalen kriminalitet. Toj e izraz na me|unarodna solidarnost vo borbata protiv kriminalitetot.113
"Osnovanosta na univerzalniot princip e vo idejata na solidarnost na dr`aite vo borbata protiv zlostorstvata. Toj treba da bide izraz na, vsu{nost, opravdaniot streme` da se obezbedi univerzalnosta na represijata bez puknatini. Ulogata na itervencija na toj princip bi trebala da bide odbegnuvawe - vo op{t ~ove~ki interes - na skandaloznata nekaznivost za pote{ki krivi~ni dela. Zatoa treba da se otvori ovlastuvawe za sudijata vo mestoto kade {to se nao|a delinkvetot da go uapsi i sudi ( judex deprehensionis), no sekako so opredeleni merki na pretpazlivost. Tie merki na pretpazlivost (kauteli) spored na{e mislewe bi bile: da se raboti za krivi~ni dela od opredelena te`ina, 2. da se dade prednost na ekstradicijata vo zemjata kade {to deloto e izvr{eno, ili vo zemjata ~ii dr`avjanin e storitelot, 3. da va`i uslovot na identitetot na normata, 4. da va`i praviloto ne bis in idem, 5. da se zeme predvid lex mitior, Za poslednite tri uslovi sepak treba da se usvoi rezerva koja proizleguva od odredbata na ~l. 15 st. 2 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (1966). Imeno, ovie uslovi ne mo`at da va`at kaj te{kite krivi~ni dela koi gi poznava vkupnosta na naciite i so koi se gazat ~ovekovite prava, ako vo zemjata na izvr{uvaweto na krivi~oto delo od nekoj totalitaren re`im ne samo {to ne se suzbivaat, tuku so propisite nivnoto vr{ewe duri i se nalo`uva (na primer, zemawe i strelawe na zalo`nici). Vo tie ramki univerzalniot princip ovozmo`uva na sekoja dr`ava na takvite
113

82

Spored univerzalniot princip makedonskoto krivi~no zakonodavstvo }e se primeni na stranec koj sprema stranska dr`ava ili sprema stranec }e stori vo stranstvo krivi~no delo za koe spored toa zakonodavstvo mo`e da se izre~e zatvor do pet godini ili pote{ka kazna, koga }e se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija, a nema da bide ekstradiran na stranskata dr`ava. Makedonskoto krivi~no zakonodavstvo }e bide primeneto pod istite uslovi od ~l. 120 st. 2 i 3 KZ: 1. storitelot da ne ja izdr`al celosno kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 2. storitelot vo stranstvo so pravosilna presuda da ne e osloboden ili kaznatata da ne e zastarena ili oprostetna, i 3. da e podneseno barawe na o{teteniot ako za storenoto krivi~no delo vo stranstvo se goni samo po barawe na o{teteniot. Pokraj toa, primenuvaj}i go makedonskoto krivi~no zakonodavstvo, ako so KZ ne e poinaku opredeleno, doma{niot sud ne smee da izre~e pote{ka kazna od kaznata koja e propi{ana so zakonot na dr`avata vo koja krivi~noto delo e storeno (~l. 119 st. 2 KZ). Od postavenite uslovi vo KZ predviduva isklu~ok opredeluvaj}i deka samo po odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija vo na{ata zemja mo`e da se prezeme gonewe na stranec za krivi~no delo storeno vo stranstvo na {teta na stranec ili na stranska dr`ava, bez ogled na zakonot na dr`avata vo koja e storeno krivi~noto delo, ako e vo pra{awe delo {to vo vremeto koga e izvr{eno e smetano za krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznaeni od strana na me|unarodnata zaednica (~l. 120 st. 4 KZ).114 Za takvo delo mo`no e krivi~no gonewe po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija i vo slu~aj storenoto delo da ne e kaznivo spored zakonot na dr`avata vo koja e storeno. Za takvo delo, spored makedonskoto krivi~no zakonodavstvo isto taka mo`e da se izre~e i postroga kazna od onaa koja e propi{ana so zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno. 5.2. Spored na~eloto na nepredavawe za krivi~ni dela izvr{eni na doma{na teritorija nema da se izvr{i predavawe na storitel koj {to krivi~noto delo go storil na teritorijata na doma{nata dr`ava.115 Ili poinaku ekstradicija se vr{i samo za krivi~ni dela storeni nadvor od teritorijata na Republika Makedonija. Me|utoa, kako {to
zlostori da reagira vo ime na me|unarodnata zaednica so kaznuvawe na nivnite izvr{iteli i inicijatori sekoga{ koga }e se najdat na nejzinata teritorija". Zlatari}, B. op. cit. str. 140-141. 114 Ovaa odredba e vo soglasnost so ~l. 15 st. 2 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 godina. 115 V. ~l. 7 na Evropskata konvencija za ekstradicija.

83

vidovme, pod uslov na zaemnost, krivi~no gonewe mo`e da se otstapi i na stranska dr`ava (~l. 120 st. 5 KZ). Isklu~itelno vo vakov slu~aj, ili vo slu~aj koga toa e izri~no predvideno so me|unaroden dogovor mo`e da se izvr{i i predavawe na lice koe izvr{ilo krivi~no delo na teritorijata na Republika Makedonija. Obvrskata za ekstradicija otpa|a ako zamolenata dr`ava mo`e samata da povede krivi~na postapka protiv liceto za koe e podneseno barawe za predavawe (nepredavawe na storiteli na koi e nadle`na da im sudi zamolenata dr`ava). Se istaknuva deka nejzinoto ostvaruvawe ja gubi svojata vistinska smisla ako vr{eweto na pravdata se efektuira vo zamolenata dr`ava.116 Na{eto zakonodavstvo ja ograni~uva ekstradicijata samo toga{ ako stranec storil krivi~no delo na na{a teritorijata, protiv na{ dr`avjanin ili na {teta na na{ata zemja (~l. 510 st. 2 ZKP). Me|utoa ako stranec stori krivi~no delo na na{a teritorija, protiv stranec ili na {teta na stranska dr`ava, toga{ spored na{eto pravo ne postoi pre~ka za ekstradicija (primena na na{eto zakonodavstvo spored univerzalniot princip). Treba me|utoa, da se znae deka navedenoto va`i samo koga se raboti za zakonska ekstradicija, za{to vo pove}eto od na{ite dogovori za ekstradicija e predvideno, deka taa nema da se odobri, ako krivi~noto delo e storeno na teritorijata na zamolenata dr`ava bez ogled na toa na ~ija {teta e storeno117. Me|utoa, nekoi od na{ite dogovori sodr`at odredbi spored koi vo takvi slu~ai ekstradicijata mo`e da se odbie118. 6. Postoewe na pravosilna odluka vo istata rabota. Na pra{aweto dali postoeweto na pravosilna odluka za krivi~noto delo za koe e pobarana ekstradicija ja spre~uva ekstradicijata, vnatre{noto pravo na dr`avite i me|unarodnite dogovori davaat potvrden odgovor soglasno poznatoto na~elo ne bis in idem. Toa e slu~aj i so na{eto pravo. Taka kaj zakonskata ekstradicija spored ~l. 510 st. 1 t. 5 ZKP i spored najgolemiot broj na na{ite dogovori119: stranecot ~ie predavawe se
Kambovski, V. op. cit. str. 108. V. ~l. 12 st. 1 od dogovorot so Albanija, ~l. 34 t. a) od dogovorot so Al`ir, ~l. 4 t. a) od dogovorot so Belgija, ~l. 67 t. b) od dogovorot so Mongolija, ~l. 12 st. 1 od dogovorot so Slovenija, ~l. 35 st 1. od dogovorot so Turcija i ~l. 59 t. b) od dogovorot so SSSR. 118 V. ~l. 69 t. a) od dogovorot so Bugarija, ~l. 48 t. a) od dogovorot so Grcija, ~l. 87 t. a) od dogovorot so Ungarija, ~l. 9 od dogovorot so Germanija, 76 t. a) od dogovotot so Polska i ~l. 31 od dogovorot so [panija. 119 V. ~l. 8 st. 1 od dogovorot so Avstrija, ~l. 4 t. b) od dogovorot so Belgija, ~l 70 t. b) od dogovorot so Bugarija, ~l. 64 t. e) od dogovorot so ^ehoslova~ka, ~l. 3 t. s) od dogovorot so Franccija, ~l. 49 t. b) od dogovorot so
117 116

84

bara za istoto krivi~no delo da ne e ve}e osuden ili osloboden od doma{en sud, osven ako ne se steknuvaat uslovi za povtoruvawe na krivi~nata postapka. Nekoi od na{ite dogovori me|utoa, kako pre~ka za ekstradicija predviduvaat pravosilna sudska odluka vo istiot predmet, donesena bilo vo zamolenata bilo vo dr`avata molitel120. Opredeleni na{i dogovori121 go sodr`at re{enieto spored koe predavaweto nema da se odobri ako baranoto lice vo treta zemja pravosilno e osudeno ili oslobodeno, a drugi122 predviduvaat samo fakultativna mo`nost za odbivawe na predavaweto: ako krivi~noto delo e storeno na teritorija na treta dr`ava i tamu pravosilno e presudeno. Od pra{aweto na pravosilno presudena rabota kako pre~ka za ekstradicija, treba da se razlikuva pra{aweto na pravosilno re{eno barawe za ekstradicija. Pritoa spored na{eto pravo, ako re{enieto, {to po povod na baraweto na stranskata zemja so koe baraweto za predavawe se odbiva go donel sudot (~l. 516 ZKP), stanuva zbor za sudska odluka koja po nejzinata pravosilnost go spre~uva povtornoto odlu~uvawe za istata rabota a da ne se steknat pretpostavki za povtoruvawe na krivi~nata postapka i istoto barawe za ekstradicija ne mo`e povtorno da se podnese. Ako negativnata odluka ja donel ministerot za pravda (~l. 518 ZKP) istoto barawe mo`e da se povtori i ministerot, otkako }e ja promeni svojata diskreciona ocenka, mo`e da dozvoli predavawe na stranecot. 7. Litispendencija. Postaroto pravo za ekstradicija vo slu~aj na litispendencija (postoewe, odnosno vodewe na krivi~na postapka vo ista rabota) ili izvr{uvawe na kaznata vo zamolenata dr`ava, predviduva{e zadol`itelno odlagawe na ekstradicijata. Me|utoa, za da se izbegnat eventualnite {tetni posledici koi poradi toa bi mo`ele eventualno da nastanat vo postapkata protiv obvinetoto lice vo dr`avata molitel, obi~no se predviduva mo`nost na tn. privremena ekstradicija. Privremenata ekstradicija slu`i za sproveduvawe na istragata, odnosno predavawe na liceto na opredeleno vreme, po ~ie istekuvawe dr`avata molitel mora da go vrati baranoto lice.

Grcija, ~l. 2 st. 2 od dogovorot so Holandija, ~l. 7 st. 1 od dogovorot so SR Germanija, ~l. 77 t. b) od dogovorot so Polska i ~l. 59 t. e) od dogovorot so SSSR. 120 V. ~l. 34 t. s) od dogovorot so Al`ir, ~l. 27 od dogovorot so [panija i ~l. IV st. 1 od dogovorotot so Velika Britanija. 121 V. ~l. 8 st. 3 od dogovorot so Avstrija, ~l. 9 t. 4 od dogovorot so Albanija, ~l. 9 t. 4 od dogovorot so Slovenija i ~l. 35 st. 1 od dogovorot so Turcija 122 V. gi dogovorite so Bugarija, Grcija, Ungarija i Polska.

85

Vo ponovoto pravo za ekstraicija litispendencijata ili izvr{uvaweto na kaznata vo zamolenata dr`ava, mo`e da go odlo`i predavaweto, {to zna~i deka baranoto lice mo`e da go ekstradira123. Kako pre~ka za ekstradicija litispendencijata e predvidena i vo na{eto pravo. Kaj zakonskata ekstradicija soglasno ~l. 510 st. 1 t. 5 ZKP, kako pretpostavka za ekstradicija e predvideno protiv stranec vo na{ata zemja za istoto delo storeno vo Republika Makedonija da ne e povedena postapka, a ako e povedena postapka za delo protiv na{ dr`avjanin, da e dadena garancija za imotnopravnoto barawe na o{teteniot. Ili, vo ostanatite slu~ai, spored ~l. 520 st. 1 ZKP, koga za istoto delo za koe e pobarana ekstradicija protiv stranec e povedena krivi~na postapka, t. e. koga deloto e storeno vo na{ata zemja protiv na{ dr`avjanin i dadena e garancija za obezbeduvawe na imotnopravnoto pobaruvawe na o{teteniot, odnosno koga ekstradicijata e pobarana za drugo krivi~no delo, a ne za ona za koe kaj nas se vodi postapka, ministerot za pravda mo`e da donese re{enie predavaweto da se odlo`i zatoa {to poradi drugo krivi~no delo kaj doma{en sud e vo tek krivi~na postapka protiv stranecot ~ie {to predavawe se bara, ili zatoa {to stranecot se nao|a na izdr`uvawe na kazna vo Republika Makedonija. Kaj dogovornata ekstradicija litispendencijata, odnosno izvr{uvaweto na krivi~na sankcija vo zamolenata dr`ava se predvideni vo pove}e na{i dogovori124, a nekoi od niv125 e predviden i institutot na privremena ekstradicija. I kone~no, spored nekoi na{i dogovori126 vo slu~aj na litispendencija ili izvr{uvawe na krivi~na sankcija, ekstradicijata mo`e da bide odlo`ena. Ekstradicijata na osudenoto lice na drugi dr`avi poradi izvr{uvawe na sankcijata {to mu e tamu izre~ena e limitirana so site spomenati zabrani po odnos na prirodata na krivi~noto delo (pokraj
V. ~l. 8 na Evropskata konvencija za ekstradicija. V. ~l. 14 st. 1 od dogovorot so Albanija, ~l. 35 st. 2 od dogovorot so Al`ir, ~l. 29 st. 1 od dogovorot so Avstrija, ~l. 3 od dogovorot so Holandija, ~l. 74 od dogovorot so Mongolija, ~l. 14 st. 1 od dogovorot so Slovenija, ~l. 65 od dogovorot so SSSR, ~l. 41 od dogovorot so [panija, ~l. VIII st. 1 od dogovorot so [vajcarija i ~l. IV st. 2 od dogovorot so Velika Britanija. 125 V. ~l. 29 st 2 od dogovorot so Avstrija, ~l. 78 st. 2 od dogovorot so Bugarija, ~l. 75 od dogovorot so Mongolija, ~l. 14 st 2 od dogovorot so Slovenija, i ~l. 66 od dogovorot so SSSR. 126 V. ~l. 14 st. 2 od dogovorot so Albanija, ~l. 14 st. 1 od dogovorot so Albanija, ~l. 29 st. 1 od dogovorot so Avstrija, ~l. 78 st. 1 od dogovorot so Bugarija, ~l. 74 od dogovorot so Mongolija, ~l. 14 st. 1 od dogovorot so Slovenija i ~l. 65 od dogovorot so SSSR.
124 123

86

toa isklu~ena e i ekstradicija na doma{ni dr`avjani poradi izvr{uvawe na sankcijata vo stranstvo).127 8. Nadle`nost na vonrednite sudovi. Insistiraweto za vnesuvawe vo me|unarodnite dogovori na zabrana na ekstradicija ako za sudeweto na predadenoto lice vo dr`avata molitel e nadle`en vonreden sud, prestavuva izraz na nedoverba vo organizacijata i postapkata {to se vodi pred ovie sudovi, koi ne davaat dovolna garancija deka se po~ituvaat ~ovekovite prava. Ottamu {to na{eto pravo ne poznava vonredni sudovi, predviduvaweto na takva klauzula vo na{ite me|unarodni sudovi e bezpredmetna. v) Osuda donesena vo otsustvo. Pra{aweto na dozvolenosta na ekstradicijata poradi izvr{uvawe na krivi~na sankcija vrz lice koe e osudeno vo otsutvo vo dr`avata molitel se postavuva vo zemjite so common low sitemite, ottamu {to vo niv ne e poznat institutot sudewe vo otsustvo. Spored toa, vo ovie zemji baraweto na stranskata zemja za ekstradicija se smeta kako barawe na ekstradicija poradi sudewe. Od druga strana, nekoi evropski zemji predviduvaat deka e mo`na ekstradicija na lice osudeno vo otsustvo koga predadenoto lice vo dr`avata molitel ima pravo na povtoruvawe na krivi~nata postapka, odnosno ovaa zemja garantira deka krivi~nata postapka }e bide povtorena128.
4) POSTAPKA ZA EKSTRADICIJA a) Osnovni zabele{ki

Vo na{eto pravo e prifaten me{ovitiot sistem na tn. "sudsko veto" na odlu~uvawe za ekstradicija.129 Spored ovoj sistem za osnovaKambovski, V. op. cit. str. 106. V. ~l. 16 od dogovorot so Avstrija, ~l. 8 st. 2 od dogovorot so Belgija i ~l. 7 od dogovorot so Francija. 129 "Postojat dva sistemi na organizacija na postapkata za ekstradicija: administrativen i me{ovit. Kaj prviot, odluka za predavawe na baranoto lice donesuva izvr{nata vlast, koja ja sproveduva i prethodnata postapka (vakov sistem e prifaten vo SSSR, Japonija, Egipet i drugi dr`avi). Mo`nostite za za{tita na pravata na storitelot pred diskrecionite ovlastuvawa na administrativnite organi vo ovoj sistem se zna~itelno stesneti, a od druga strana vo golema mera e namaleno i zna~eweto na pravoto na azil. Me{ovititot sistem, prifaten vo pove}eto dr`avi (takov e i na{iot), e zasnovan vrz podelena nadle`nost: prethodnata postapka na ispituvawe na baraweto za predavawe ja sproveduvaat pravosudnite organi, dodeka kone~na odluka donesuvaat izvr{nite organi (vladata). Vo ovoj sistem postojat, pri toa, pove}e varijanti vo zavisnost od dejstvoto na sudskata odluka: taa mo`e da ima
128 127

87

nosta na baraweto za ekstradicija i primena na merkite na procesna prisilba odlu~uvaat sudovite, a kone~noto odobrenie za ekstradicijata go dava ministerot za pravda. Ako sudot na{ol deka baraweto na stranskata dr`ava ne e osnovano, ministerot za pravda e vrzan za takvata odluka i ne mo`e da ja odobri ekstradicijata. Vo sprotivno, ako sudot ja utvrdil osnovanosta na takvoto barawe, na ministerot za pravda mu e prepu{teno spored diskreciona ocenka da ja odobri ili da ja odbie ekstradicijata. Samoto odlu~uvawe po baraweto za ekstravicija, po pravilo, se vr{i spored propisite na vnatre{noto pravo. Me|unarodnoto pravo delumno gi regulira samo pra{awata {to se odnesuvaat na: na~inot na komunicirawe me|u dr`avite, privremenoto li{uvawe od sloboda na obvinetiot, slu~ajot na konkurencija na barawa na pove}e dr`avi, pra{aweto na tro{ocite na ekstradicijata, pra{aweto na sproveduvaweto na licata ekstradirani na treta dr`ava preku teritorijata na zamolenata dr`ava i predavaweto na predmeti odzemeni od obvinetiot. 1. Na~in na komunicirawe me|u dr`avite. So ogled na toa {to postapkata za predavawe se pokrenuva vo zamolenata dr`ava po barawe na stranska dr`ava, na~inot na koj se dostavuva baraweto mo`e da bide: a) po diplomatski pat, b) po administrativen pat, v) po konzularen pat ili, g) po direkten (neposreden) pat. 2. Privremeno li{uvawe od sloboda na obvinetiot. So ogled na opasnosta obvinetiot da izbega ili da se sokrie, ~esto se javuva potrebata zamolenata dr`ava da donese odluka za li{uvawe od sloboda na liceto ~ija ekstradicija se bara. Za toa li{uvawe od sloboda, po pravilo, odlu~uva nadle`en organ na zamolenata dr`ava spored odredbite na vnatre{noto pravo. Spored ~l. 513 st. 1 ZKP toj organ kaj nas e istra`niot sudija. Vo itni slu~ai baraweto za privremeno li{uvawe od sloboda mo`e da se podnese po neformalen pat, {to zna~i i preku telefon, telefaks i sl. Pritoa vo baraweto mora da se navedat podatocite za utvrduvaweto na identitetot na stranecot, prirodata i nazivot na krivi~noto delo, brojot na odlukata, datumot, mestoto i nazivot na

konsultativna uloga, mo`e (kako vo [vajcarija), da zna~i kone~no veto, ili pak (kako vo Italija, Francija, SAD, Velika Britanija, SR Germanija) otkako sudot na~elno }e utvrdi deka ima mesto za ekstradicija kone~na odluka da donesuva vladata. Me{ovitata postapka, osobeno so posilno izrazeni sudski ingerencii, obezbeduva po{iroki garancii za pravata na storitelot (preku sistemot na pravni lekovi itn.) ". Kambovski, V. op. cit. str. 90.

88

stranskiot organ {to go opredelil pritvorot i izjava deka predavaweto }e bide barano po redoven pat. Ako vrz osnova na takvoto barawe obvinetiot vo zamolenata zemja bide pritvoren, baraweto za ekstradicija mora da pristigne vo opredelen rok (v. ~l. 513 st. 3 ZKP), za{to vo sprotivno obvinetiot mora da se pu{ti na sloboda. Toga{ pak koga propi{anata molba }e bide podnesena vo opredeleniot rok, istra`niot sudija }e postapi spored ~l. 512 st. 3 i 4 na ZKP. 3. Konkurencija na pove}e barawa za ekstradicija. Toga{ koga postojat barawa na pove}e stranski dr`avi za ekstradicija na isto lice, sosema normalno se postavuva pra{aweto na koe barawe treba da mu se izleze vo presret. Spored Evropskata konvencija za ekstradicija na zamolenata dr`ava se prepu{ta samata da re{i na koja dr`ava }e dade prednost, vodej}i smetka za te`inata na deloto, mestoto na izvr{uvaweto, vremeto na podnesuvawe na baraweto, dr`avjanstvoto na storitelot i mo`nosta za podocne`na ekstradicija na druga dr`ava130. Sli~no re{enie sre}avame i vo ~l. 21 od na{iot bilateralen dogovor so SR Germanija. Vo drugite bilateralni dogovori e vospostaven prioritet na dr`avata koja prva podnela barawe, osven ako zamolenata dr`ava vo dogovor so nekoja treta dr`ava ne e obvrzana da postapi poinaku.131 Oddelni dogovori132 vospostavuvaat prioritet na dr`avata koja bara predavawe za najte{ko delo, a ako baraweto se odnesuva na ednakvo te{ki dela - dr`avata koja prva podnela barawe, odnosno ~ii dr`avjanin e baranoto lice. Spored na{iot ZKP, vo slu~aj ako ekstradicijata na isto lice za isto krivi~no delo ja baraat pove}e dr`avi, prednost mu se dava na baraweto na dr`avata ~ii dr`avjanin e liceto, a ako taa dr`ava ne go bara predavaweto - na baraweto na dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo, i, ako deloto e izvr{eno na teritorijata na pove}e dr`avi ili ne se znae kade e izvr{eno - na baraweto na dr`avata koja prva ja pobarala ekstradicijata (~l. 521 st. 1 ZKP). Vo slu~aj na ekstradicija na lice poradi izvr{uvawe na pove}e razli~ni krivi~ni dela, prvenstvo ima baraweto na dr`avata ~ii dr`avjanin e liceto, a ako taa ne go bara predavaweto - toga{ dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno najte{koto krivi~no delo, i najposle, ako delata se od ista te`ina - dr`avata koja prva go pobarala predavaweto (~l. 521 ZKP). Za utvrduvawe na prvenstvoto re{ava ministerot za pravda.
130 131

V. ~l. 17 od Konvencijata. Taka ~l. XII na dogovorot so Velika Britanija i ~l. X na dogovorot Taka ~l. 11 na dogovorot so Italija.

so SAD.
132

89

4. Tranzit. So ogled deka za tranzit (prenesuvawe) na ekstradirano lice preku teritorija na druga dr`ava sekoga{ e potrebno nejzino odobrenie, toa odobrenieto mora da go pobara onaa dr`ava na koja liceto treba da bide predadeno. Toa barawe, so site potrebni dokumenti vo koi se sodr`ani podatocite od ~l. 511 ZKP (v. ~l. 525 st. 2), se podnesuva i re{ava spored istata postapka kako i baraweto za ekstradicija.133 Me|utoa, vo me|unarodnite dogovori poradi itnosta na postapkata, ~esto se predviduva deka zamolenata dr`ava }e odlu~i za baraweto nadvor od propi{anite formalnosti. Zamolenata dr`ava (dr`avata preku ~ija teritorija se vr{i tranzitot), ili pokonkretno ministerot za pravda (pod uslov da ne e vo pra{awe dr`avjanin na Republika Makedonija i ekstradicijata da ne se vr{i za politi~ko ili voeno krivi~no delo, ~l. 525 st. 1 ZKP) go odobruva prenesuvaweto na na~in {to go smeta za najpodesen. Me|utoa, za vreme na tranzitot taa dr`ava mora da gi prezeme site potrebni merki za da se spre~i eventualnoto begstvo na liceto. So ogled deka sovremeni uslovi tranzitot naj~esto se vr{i so sredstva na vozdu{niot soobra}aj, toga{ koga nema sletuvawa na teritorijata na dr`avata preku koja se vr{i preletuvaweto, ne e potrebno nejzino odobrenie, tuku samo nejzino prethodno izvestuvawe za tie okolnosti134.

Kaj ovaa forma na ekstradicija se postavuva pra{aweto dali tuka treba da va`at istite principi i limiti, {to va`at za ekstradicijata voop{to, ili pak se raboti za avtonomna pravna institucija. Prifatlivo e misleweto deka dr`avata na tranzitot e pove}e postavena vo uloga na uka`uvawe na pomo{, taka {to ne treba da se primenuvaat strogite uslovi na ekstradicijata. Taa e samo prodol`ena raka na dr`avata koja bara predavawe, a edinstveno op{to ograni~uvawe bi bilo toa deka nejzinite organi ne mo`at da postapuvaat sprotivno na na~elata na doma{niot poredok. Poradi toa, vo pove}e zemji e isklu~en tranzit na politi~ki delinkventi i na doma{ni dr`avjani (taka Evropskata Konvencija za ekstradicija ~l. 21). Ovie minimalni uslovi (tuka se i storitelite na voeni dela) se predvideni i vo na{iot ZKP (~l. 525), nasproti toa vo nekoi bilateralni dogovori tie se izedna~eni so site formalni pretpostavki i ograni~uvawa na ekstradicijata (dogovorot so Albanija - ~l. 26 st. 1 (n. z.), dogovorot so SR Germanija - ~l. 31, ^ehoslova~ka - ~l. 78, Bugarija - ~l. 84 st. 1, Grcija - ~l. 63 st. 1, Polska ~l. 90 st. 1, Slovenija ~l. 26 st. 1 (n. z.). Poednostavena postapka bez sudski formalnosti e predvidena vo dogovorot so Italija, ~l. 13). Kambovski, V. op. cit. str. 113. 134 V. ~l. 21 na Evropskata konvencija za ekstradicija, ~l. 27 st. 1 od dogovorot so Albanija, ~l. 34 st. 1 od dogovorot so Avstrija, ~l. 27 st. 1 od dogovorot so Slovenija, i ~l. 47 od dogovorot so [panija.

133

90

5. Tro{oci na ekstradicijata. Spored me|unarodnite dogovori135, a pod uslov na reciprocitet i kaj zakonskata ekstradicija, tro{ocite {to nastanuvaat vo taa postapka na teritorijata na zamolenata dr`ava, gi podnesuva taa dr`ava. Tro{ocite na tranzitot, po pravilo, gi podnesuva dr`avata molitel136.
b) Postapka za ispituvawe na osnovanosta na baraweto za ekstradicija

Po priemot na baraweto nadle`niot organ na zamolenata dr`ava ja proveruva formalnata ispravnost: dali e propisno sostaveno i prosledeno so potrebnite prilozi. Vo slu~aj ako se utvrdi opredelen nedostig na baraweto, za toa se predupreduva dr`avata molitel i se ostava rok za ispravki i dopolnuvawa. Potoa baraweto se upatuva na organot koj odlu~uva za negovata osnovanost. Vo me{ovitite sistemi na regulirawe na ekstradicijata137, kakov {to e i na{iot, toj organ e sudot.
V. ~l. 24 st 1 od Evropskata konvencija za ekstradicija, ~l. 29. st. 1 od dogovorot so Albanija, ~l. 36 od dogovorot so Avstrija, ~l. 15 od dogovorot so Holandija, ~l. 14 od dogovorot so Italija, ~l. 103 od dogovorot so Ungarija, ~l. 36 st. 1 od dogovorot so SR Germanija, ~l. 29 st. 1 od dogovorot so Slovenija, i ~l. XII od dogovorot so [vajcarija. Me|utoa pove}eto od dogovorite na na{ata zemja predviduvaat deka tro{ocite na ekstradicijata gi podnesuva dr`avata kade {to nastanale. Vo taa smisla v. ~l. 85 od dogovorot so Bugarija, ~l. 23 od dogovorot so Belgija, ~l. 64 od dogovorot so Grcija, ~l. 22 od dogovorot so Francija, 91 od dogovorot so Polska i ~l. 73 od dogovorot so SSSR. Dogovorite so SAD (~l. XI) i Velika Britanija (~l. XVI) predviduvaat deka tro{ocite na ekstradicijata pa|aat na tovar na dr`avata molitel. A spored ~l. 67 od dogovorot so Turcija, tro{ocite napraveni vo vrska so ekstradicijata i isporakata na imot gi podnesuva stranata molitel, osven tro{ocite napraveni samo na teritorijata na zamolenata strana. 136 V. ~l. 24 od Evropskata konvencija za ekstradicija, ~l. 29 od dogovorot so Albanija, ~l. 49 st. 2 od dogovorot so Al`ir, ~l. 36 od dogovorot so Avstrija, ~l. 85 od dogovorot so Bugarija, ~l. 64 od dogovorot so Grcija, ~l. 15 od dogovorot so Holandija, ~l. 14 od dogovorot so Italija, ~l. 103 od dogovorot so Ungarija, ~l. 22 od dogovorot so Francija, ~l 36 st. 2 od dogovorot so SR Germanija, ~l 29 od dogovorot so Slovenija i ~l. 91 od dogovorot so Polska. Odredbite od ~l. 79 od dogovorot so [vajcarija i ~l. 22 od dogovorot so Francija, predviduvaat deka tro{ocite pa|aat na tovar na dr`avata na ~ija teritorija nastanale. 137 Vo pogled na na~inot na regulirawe na ekstradicijata postojat tri sistemi: a) administrativen sistem, kade za ekstradicijata odlu~uvaat samo upravni organi, b) sudski sistem, kade samo na sudot mu pripa|a odlu~uvaweto
135

91

Vo prvata (podgotvitelna, izvidna) faza na ispituvaweto na osnovanosta na baraweto za ekstradicija, sudot go proveruva identitetot na liceto i go izvestuva poradi {to i vrz osnova na koi pri~ini se bara negovoto predavawe. Sudot mo`e da sprovede i drugi dejtstvija so cel da se utvrdi postoeweto na pre~ki za ekstradicija i da se opredelat merki za obezbeduvawe na prisustvoto na liceto. Tie merki ovde mo`at da traat do kone~nata odluka za ekstradicija (~l. 515 st. 2 ZKP). Potoa sleduva vtorata faza - fazata za odlu~uvawe za osnovanosta na baraweto za ekstradicija. Kaj dogovornata ekstradicija ispituvaweto na osnovanosta na baraweto se sostoi samo vo proveruvawe, vrz osnova na dokumentite prilo`eni kon baraweto, dali se raboti za ekstradibilno krivi~no delo, dali postoi identitet na normata i dali postojat pre~ki za ekstradicija138. Od sodr`inata na na{ite dogovori proizleguva deka dr`avata koja bara ekstradicija e dol`na da podnese dokazi koi uka`uvaat deka liceto ~ija ekstradicija se bara go storilo krivi~no delo i deka za istoto e krivi~no odgovorno. Me|utoa, odlukata na sudot {to se prilo`uva kon baraweto mora da uka`uva na postoeweto dokazi za osnovanosta na somnenieto deka e storeno krivi~noto delo poradi koe se bara ekstradicijata. Vo nekoi dogovori toa izri~no se naveduva, a i tamu kade {to toa ne e navedeno, toa treba da se podrazbira. Za{to vo slu~aite koga vo dogovorot ne e ni{to navedeno vo pogled na sodr`inata na odlukata koja se prilo`uva kon baraweto za ekstradicija, odlukata mora da bide usloglasena so uslovite koi se baraat za takvata odluka vo zamolenata dr`ava, a zakonodavstvata vo pogolemiot broj dr`avi, baraat, me|u drugoto, da sodr`i i dokazi za osnovanosta na somnenieto. Samo vo dogovorite so Velika Britanija i SAD izri~no e propi{ano deka kon molbata za ekstradicija na obvinetoto lice se prilo`uva re{enie za pritvorot i za soslu{uvaweto kako i dokazi vrz osnova na koi e doneseno takvoto re{enie (SAD), odnosno na naredbata za stavawe vo pritvor i dokazite koi, spored zakonite na mestoto kade obvinetiot se nao|a, bi mo`ele da go opravdaat negovoto stavawe vo pritvor vo slu~aj deloto da e storeno tamu (Velika Britanija). Od takvata sodr`ina na ovie dogovori proizleguva pravo i obvrska na zamolenata dr`ava i vo posta-

dali }e dojde do ekstradicija i, v) me{ovit sistem, kade sudot so svoja odluka utvrduva dali se ispolneti zakonskite uslovi za ekstradicija vrz osnova na kontradiktorna postapka so obvinetiot, me|utoa, samata odluka za ekstradiraweto ili neekstradiraweto pri ispolneti uslovi mu pripa|a na opredelen politi~ki organ. 138 V. ~l. 12 na Evropskata konvencija za ekstradicija.

92

pkata za ekstradicija da go utvrduvaat postoeweto na dokazite za osnovanosta na somenieto, ne samo dali liceto ~ija ekstradicija se bara go storilo krivi~noto delo, tuku i za negovata krivi~na odgovornost.139 Ovaa pra{awe go reguliraat i odredbite na ZKP. Kaj zakonskata ekstradicija kako pretpostavka za ekstradicija vo na{ata zemja se predviduva postoewe na "dovolno dokazi za osnovano somnevawe deka stranecot ~ija {to ekstradicija se bara storil opredeleno krivi~no delo ili deka postoi pravosilna presuda" (~l. 510 st. 1 t. 7 ZKP). Samata odluka se donesuva na sednica na sovet na nadle`niot sud. Na{eto pravo opredeluva deka istra`niot sudija, po proveruvaweto na identitetot na stranecot i otkako go izvestil zo{to i vrz osnova na koi dokazi se bara negovoto predavawe, mora u{te na prviot raspit da go pou~i stranecot deka mo`e da zeme branitel, ili }e mu nazna~i branitel po slu`bena dol`nost toga{ koga se raboti za krivi~no delo za koe odbranata e zadol`itelna (~l. 512 st. 4 i 5). Spored ~l. 403 ZKP kaj nas e ovozmo`eno podnesuvawe barawe za za{tita na zakonitosta protiv sekoja sudska odluka so koja e povreden zakonot. Ottamu proizleguva deka baraweto za za{tita na zakonitosta kako praven lek mo`e da se podnese i protiv odlukata za osnovanosta na baraweto za ekstradicija.
v) Postapka za odobrenie na ekstradicijata.

va) Postapka za ekstradicija vo zamolenata dr`ava

(postapka koga predavaweto go bara stranska dr`ava - pasivna ekstradicija)

1. Poveduvawe na postapkata. Postapkata za ekstradicija na obvineti ili osudeni stranci se pokrenuva po barawe na stranskata dr`ava (~l. 511 st. 1 ZKP). Baraweto se podnesuva po diplomatski pat (~l. 511 st. 2 ZKP) preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Me|utoa so dogovor mo`e da bide predvideno i neposredno dostavuvawe. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti preku Ministerstvoto za pravda, baraweto za ekstradicija go dostavuva na istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je stranecot ima prestojuvali{te ili na ~ie podra~je toj }e bide zate~en. 2. Tek na postapkata. Po priemot na baraweto istra`niot sudija go povikuva stranecot, go utvrduva negoviot identitet, go zapoznava so baraweto na toj na~in {to mu soop{tuva poradi {to i vrz osnova na koi dokazi se bara negova ekstardicija, go upatuva deka mo`e da zeme branitel, a koga e vo pra{awe krivi~no delo za koe spored zakonot
139

V. Pavlica, J. op. cit. str. 1050-1051.

93

odbranata e zadol`itelna mu postavuva branitel po slu`bena dol`nost i go povikuva da iznese {to ima vo svoja odbrana. Ova soslu{uvawe na stranecot, na koe prisustvuva i negoviot branitel, ne pretstavuva raspit na obvinetiot. Toj ne se soslu{uva za krivi~noto delo tuku se izjasnuva za podnesenoto barawe i prilo`eniot dokazen materijal. Soglasnosta na obvinetiot da bide predaden na stranskata dr`ava ne doveduva do zapirawe na postapkata, nitu go obvrzuva organot koj odlu~uva za ekstradicijata (~l. 512 ZKP). Ako istra`niot sudija najde deka baraweto odgovara na uslovite od ~l. 511 ZKP i deka od samoto barawe o~igledno ne proizleguva deka nema mesto za predavawe, ako postojat uslovite od ~l. 184 ZKP, opredeluva pritvor na stranecot, ili opredeluva drugi merki za obezbeduvawe na negovoto prisustvo od ~l. 178 ZKP. Po zavr{uvaweto na spomenatite dejstva i soslu{uvaweto na javniot obvinitel, istra`niot sudija go soslu{uva branitelot i sproveduva drugi istra`ni dejstvija so cel da utvrdi dali postojat pretpostavkite za ekstradicija. Istra`niot sudija me|utoa, ne odlu~uva za ekstradicijata. Po zavr{uvaweto na istragata, istra`niot sudija gi dostavuva spisite na sovetot na nadle`niot sud od ~l. 22 st. 6 ZKP so svoe mislewe dali ima, odnosno nema mesto za predavawe, a ako protiv stranskiot dr`avjanin se vodi krivi~na postapka poradi istoto ili poradi drugi krivi~ni dela kaj doma{en sud, stava zabele{ka za toa (~l. 514 st. 2 i 3 ZKP). Ako e vo tek postapka za nekoe drugo krivi~no delo ministerot za pravda odobruva predavawe no, mo`e da go odlo`i izvr{uvaweto do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ili izvr{uvaweto na kaznata, a mo`e i da go izvr{i predavaweto i pokraj postapkata i kaznata {to se vo tek, so obvrska stranskata dr`ava da go vrati obvinetiot {tom postapkata }e zavr{i (~l. 518 st. 1 ZKP). 3. Odluki na sudot i ministerot za pravda vo vrska so baraweto. Po priemot na spisite od istra`niot sudija, sovetot na nadle`niot sud mo`e da donese edna od slednite dve odluki: re{enie deka baraweto za predavawe se odbiva (re{enie deka baraweto ne e osnovano) ili re{enie so koe se utvrduva deka se ispolneti zakonskite pretpostavki za predavawe na stranecot (re{enie deka baraweto e osnovano). a) Re{enieto so koe se odbiva predavaweto go donesuva sudskiot sovet koga }e najde deka ne se ispolneti zakonskite pretpostavki za predavaweto. Protiv ova re{enie javniot obvinitel ne mo`e da podnese `alba me|utoa, re{enieto po slu`bena dol`nost se ispra}a na povisokiot sud koj, po soslu{uvaweto na javniot obvinitel mo`e istoto da go potvrdi, ukine ili preina~i (~l. 515 st. 1). Po pravosilnosta na re{enieto na povisokiot sud za odbivawe na baraweto za predavawe, predavaweto ne mo`e da se izvr{i. 94

Ministerot za pravda e vrzan za toa re{enie na sudot. Ili, so drugi zborovi, ako sudot re{il deka baraweto e neosnovano, ministerot za pravda mora da ja odbie ekstradicijata. Me|utoa, stranecot mo`e da bide proteran od dr`avata, za{to aktot na proteruvaweto e nezavisen od aktot na predavaweto na vinovnicite i nema sudski garancii. Pravosilnoto re{enie na nadle`niot sud so koe se odbiva predavaweto, so posredstvo na Ministerstvoto za pravda se dostavuva do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti koe za toa, od svoja strana, ja izvestuva i stranskata dr`ava (~l. 515 st. 3 ZKP). b) So re{enieto so koe se utvrduva deka se ispolneti zakonskite pretpostavki za predavawe na stranecot sudot ne odlu~uva za toa predavaweto da se izvr{i, tuku samo meritorno odlu~uva deka se ispoleneti pretpostavkite za ekstradicija - deklarativno re{enie koe ne mo`e da se izvr{i duri ni toga{ koga e pravosilno (~l. 525 ZKP). Protiv ova re{enie stranecot ima pravo na `alba, no, ne i javniot obvinitel koj nema praven interes za toa. Pravosilnoto re{enie deka se ispolneti zakonskite pretpostavki za predavawe na stranecot mu se dostavuva na ministerot za pravda koj edinstveno mo`e da odlu~i za predavaweto (~l. 517 ZKP). Ministerot za pravda odlu~uva za ekstradicijata spored svoja diskreciona ocenka rakovoden od pri~ini na celishodnost. Me|utoa, vo slu~aj na dogovorna ekstradicija toj ne mo`e da go odbie predavaweto, osven ako za toa postojat opredeleni pre~ki. Negovata odluka vo najgolem broj slu~ai e kone~na, za{to liceto koe se ekstradira ne mo`e da ja pobiva so pravni sredstva. Re{enieto na ministerot za pravda za predavawe ili nepredavawe na liceto ne sekoga{ se sveduva na re{avawe spored diskreciona ocenka. Sudot odlu~uva samo za postoeweto na nekoi od pretpostavkite za ekstradicija navedeni vo ~l. 510 ZKP, dodeka po drugite pretpostavki koi, isto taka, se pravni pra{awa, odlu~uva samiot minister za pravda. Toa se pra{awata dali se raboti za politi~ko ili voeno delo ili pak, za delo na stranec koj u`iva pravo na azil. Ovie pra{awa ne e ovlasten da gi ceni sudot, tuku ministerot za pravda i dokolku najde deka se raboti za takvi dela, toj nema da go dozvoli predavaweto (~l. 518 st. 2 ZKP). Vo site ostanati slu~ai kade nadle`niot sud pravosilno re{il deka se ispolneti zakonskite pretpostavki za predavawe, ministerot za pravda odlu~uva spored diskreciona ocenka dali }e go dozvoli predavaweto. Konkretnite pri~ini od koi pritoa se rakovodi vo osnova se neograni~eni i glavno povrzani so politi~kiot oportunitet.

95

Re{enieto so koe ministerot za pravda go dozvoluva predavaweto na stranecot mora da sodr`i klauzula deka toa lice ne mo`e da se goni za drugo krivi~no delo storeno pred predavaweto za storenoto delo, nitu deka sprema nego mo`e da se izvr{i kazna za drugo, pred predavaweto izvr{eno delo, ni da se primeni postroga kazna od onaa na koja e osuden, kako i toa i deka ne mo`e da mu se predade na treta dr`ava za krivi~no delo storeno pred dozvolenoto predavawe (~l. 519 ZKP). Me|utoa, liceto koe se ekstradira mo`e na toa svoevolno da se soglasi. Vo toj slu~aj e voobi~aeno da se izvesti dr`avata koja go odobrila predavaweto. Osven toa ministerot za pravda mo`e vo re{enieto za predavawe da postavi i drugi uslovi za ekstradicija, kako na primer: po zavr{enata postapka vo stranstvo liceto da bide vrateno na izdr`uvawe na zapo~nata kazna ili zaradi prodol`uvawe na postapkata pred doma{en sud, ograni~uvawe vo pogled na vidot (na primer, isklu~uvawe na primena na smrtna ili telesna kazna) ili visinata na krivi~nata sankcija koja sprema nego pred stranskiot sud ne mo`e da se izre~e, odnosno izvr{i, predmetot da ne se iznesuva pred vonredni sudovi i sl. (~l. 524 ZKP). Predavaweto nema da se izvr{i ako zamolenata dr`ava ne go prifatila takviot uslov. Na ova mesto treba da se naglasi deka osven re{enijata so koi ekstradicijata se dozvoluva ili ne se dozvoluva, ministerot za pravda mo`e da donese re{enie so koe predavaweto se odlaga, zatoa {to kaj doma{niot sud e vo tek krivi~na postapka protiv stranecot ~ija ekstradicija se bara, poradi drugi krivi~ni dela, ili stranecot se nao|a na izdr`uvawe na kazna vo Repubelika Makedonija. Ova re{enie me|utoa, pretpostavuva prethodno donesuvawe na re{enie so koe predavaweto se dozvoluva. I ovaa odluka mora na soodveten na~in da se soop{ti na dr`avata molitel. Spored ~l. 520 st. 1 ZKP za re{enieto so koe e odlu~eno za ekstradicija, na{ata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel po diplomatski pat. Dr`avata molitel pak, od svoja strana, treba da se izjasni dali gi prifa}a uslovite koi se navedeni vo odlukata (na primer, vo pogled na na~eloto na specijalitet, isklu~uvaweto na opredelen vid kazna, zabrana za natamo{na ekstradicija na treta dr`ava i sl). Potoa nadle`nite organi na dvete zemji se spogoduvaat za mestoto, vremeto i na~inot na fizi~koto predavawe na liceto. Vo ovaa smila re{enieto so koe se dozvoluva predavaweto najprvin se dostavuva do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koe nareduva stranecot da se sprovede do granicata kade na dogovorenoto mesto mu se predava na organite na stranskata dr`ava (~l. 535). Dr`avata koja go postavila baraweto za ekstradicija, osven vo slu~ai na vi{a sila, dol`na e na opredelenoto mesto da go prezeme ekstradiranoto lice vo 96

opredelen den ili eventualno vo eden podocne`en razumen period. ili pak, vo poseben rok opredelen so dogovorot. Ako toa ne go stori, liceto koe treba da se ekstradira mo`e da bide oslobodeno.
vb) Postapka za ekstradicija vo dr`avata molitel
(postapka koga predavaweto go bara Republika Makedonija - aktivna ekstradicija)

1. Poveduvawe na postapkata. Pred podnesuvawe na baraweto za ekstradicija, dokolku ne e propi{ana druga postapka (~l. 522 ZKP), javniot obvinitel, osnovnite sudovi ili organite za izvr{uvawe na sankciite se obra}aat na ministerot za pravda da ja oceni potrebata od ekstradicijata. Za toa ministerot za pravda odlu~uva spored svoja diskreciona ocenka, rakovodej}i se od pri~inite na efikasnosta na krivi~nata postapka i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii no, i od pri~ini na politi~ki oportunitet. Ako ministerot za pravda odlu~i deka od stranskata dr`ava treba da pobara predavawe, }e sostavi barawe i }e go dostavi do taa zemja. Postapkata mo`e da ja povede samo ministerot za pravda so podnesuvawe barawe, ako protiv liceto (ne mora da bide na{ dr`avjanin) koe se nao|a vo stranska dr`ava, se vodi krivi~na postapka vo Republika Makedonija ili ako liceto koe se nao|a vo stranska dr`ava go osudil doma{en sud (~l. 522 st. 1 ZKP). Kon baraweto {to se dostavuva po diplomatski pat preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se prilo`uvaat sredstva i drugi podatoci za dr`avjanstvoto, obvinitelen akt ili presuda ili odluka za pritvor ili drug akt ramen na ovaa odluka so podatoci za deloto i dokazi na osnovanoto somnenie kako i izvodi od tekstovite na na{iot krivi~en zakonik. Koga postoi opasnost, deka liceto za koe se bara predavawe }e izbega ili }e se sokrie, ministerot za pravda mo`e i pred podnesuvaweto na molbata, da bara protiv toa lice vo stranskata dr`ava da se prezemat potrebnite merki poradi negovo pritvorawe (~l. 523 st. 1 ZKP). Baraweto sekoga{ se podnesuva preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. 2. Postapka po izvr{enata ekstradicija. Vo pogled na postapkata sprema ve}e ekstradirano lice, vo ZKP e daden praven osnov doma{nite organi otstapuvaj}i od redovnite propisi da postapat soglasno spisite za ekstradicija. Toa ne se odredbi za predavawe, tuku za posebno postapuvawe na doma{nite organi pri sproveduvaweto na postapkata sprema eksradiranoto lice. Taka vodej}i smetka za na~eloto na specijalitet, na{eto pravo predviduva deka, ako bide predadeno, bara97

noto lice }e mo`e krivi~no da se goni, odnosno deka sprema nego }e mo`e da se izvr{i kazna samo za krivi~no delo za koe predavaweto e odobreno (inaku spored odredbite na ZKP, postapkata bi se vodela za sekoe delo). Ako obvinitelot podnese obvinenie protiv predadenoto lice za krivi~no delo za koe ekstradicijata ne e odobrena, sudot mora da donese presuda so koja se odbiva obvinenieto, za{to se raboti za okolnost koja go isklu~uva krivi~noto gonewe. Ako vo takov slu~aj sudot sepak go osudi predadenoto lice i za toa krivi~no delo, }e stori bitna povreda na odredbite na krivi~nata postapka od ~l. 355 ZKP. Po izvr{enata ekstradicija, dr`avata molitel e dol`na da gi ispolni uslovite {to gi prifatila od zamolenata dr`ava. Ako e pobarano predavawe poradi izvr{uvawe na kazna, no ne e odobreno za site krivi~ni dela, so soodvetna primena na odredbata od ~l. 389 ZKP vo tn. nepravo povtoruvawe na krivi~nata postapka, sudot od pravosilnata presuda }e ja izdvoi kaznata {to treba da ja izvr{i (~l. 524 st. 2 ZKP). Zakonot natamu ja pretpostavuva mo`nosta (isto kako i na{ata dr`ava koga odobruva predavawe - ~l. 524 st 2) deka, pri ekstradiraweto na lice na na{e barawe, stranskata dr`ava mo`e da postavi uslovi vo pogled na vidot i visinata na krivi~nata sankcija koja mo`e da se izre~e i izvr{i. Ottamu, ako ekstradiraweto e odobreno pod opredeleni uslovi vo pogled na vidot ili visinata na kaznata {to mo`e da se izre~e odnosno, da se izvr{i i pod tie uslovi bide prifateno (na{ata dr`ava gi prifatila uslovite), pri izrekuvaweto na kaznata sudot e vrzan so tie uslovi, a kaj ekstradicijata poradi izvr{uvawe na kaznata, sudot {to sudel vo posleden stepen }e ja preina~i presudata i }e ja soobrazi izre~enata kazna so uslovite za ekstradicija (~l. 524 st. 3). Vo sekoj slu~aj vremeto koe ekstradiranoto lice go pominalo vo pritvor vo stranskata zemja za krivi~noto delo poradi koe e predadeno, }e mu se zasmeta vo kaznata izre~ena vo na{ata zemja (~l. 524 st. 4).

98

II. ORGANIZACIJA NA OBEDINETITE NACII

1) MODEL DOGOVOR ZA EKSTRADICIJA140 Naslov na originalot: Model Treaty on Extraditin.

Generalnoto sobranie, Imaj}i go vo vid Milanskiot plan za akcija usvoen na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalotetot i postapuvawe so prestapnicite odobren od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 40/32 od 29 noemvri 1985 godina, Imaj}i gi vo vid isto taka Osnovnite principi za spre~uvawe na kriminalot i krivi~noto pravo vo kontekstot na razvoj i nov me|unaroden ekonomski poredok, principot 37 kade se predviduva deka Obedinetite nacii treba da podgotvat primerok na instrumenti pogodni za koristewe kako me|unarodni i regionalni konvencii i kako nasoki za primena vo nacionalnite zakonodavstva. Povikuvaj}i se na rezolucijata 1 od Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za organiziran kriminal kade na zemjite ~lenki, me|u drugoto, im se prepora~uva da gi zgolemat nivnite aktivnosti na me|unarodno nivo so cel da se borat so organiziraniot kriminalitet, vklu~uvaj}i, ako e mo`no, i vleguvawe vo me|unarodni dogovori za ekstradicija i me|usebna pravna pomo{. Povikuvaj}i se isto taka na rezolucija 23 od Sedmiot kongres za karakterot na terorizmot i izvr{enite krivi~ni dela, za {to bea povikani site dr`avi da prezemat ~ekori za zacvrstuvawe na sorabotkata, me|u drugoto, vo oblasta na ekstradicijata, Posvetuvaj}i vnimanie na Konvencijata na Obedinetite nacii protiv nedozvolenata tregovija so droga i psihotropni supstancii, Priznavaj}i go zna~itelniot pridones na vladite, nevladinite organizacii i samostojnite eksperti, posebno na vladata na Avstralija i Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo, Seriozno zainteresirani za posledicite od eskalacijata kako na nacionalniot taka i na transnacionalniot kriminal,
Compendium of United Nations Standards and Norms in Crime Prevention and Criminal Justice, United Nations Office at Vienna, Sentre for Social Development and Humanitarian Affairs, United Nation, Nev York, 1992, str. 48-60.
140

99

Uvereni deka vospostvauvaweto na bilateralni i multilateralni anga`mani za ekstradicija vo mnogu }e pridonesat za razvojot na poefikasna me|unarodna sorabotka vo kontrolata na kriminalot, Svesni za potrebata od po~ituvawe na ~ovekoviot dignitet i povikuvaj}i se na pravata dodeleni na sekoe lice involvirano vo krivi~na postapka, otelotvoreni vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, Svesni deka vo mnogu slu~ai postojnite aran`mani na me|usebna ekstradicija se zastareni i treba da se zamenat so moderni aran`mani kade se zema vo vid razvojot na me|unarodnoto krivi~no pravo, Priznavaj}i go zna~eweto na Model dogovorot za ekstradicija kako efikasen na~in za rabota so kompleksni pogledi za serioznite posledici od kriminalot, posebno vo negovite novi formi i dimenzii, 1. Go usvojuva Modelot dogovor za ekstradicija sodr`an vo aneksot na sega{nava rezolucija kako korsina rabota {to mo`e da bide od pomo{ na dr`avite zainteresirani za vr{ewe na pregovori za zaklu~uvawe na me|usebni dogovori so cel da se podobri sorabotkta za spre~uvawe na kriminalot i krivi~noto pravo. 2. Gi pokanuva dr`avite ~lenki, ako ve}e ne vospostavile dogovorni vrski so drugi dr`avi na poleto na ekstradicijata, ili ako sakaat da gi revidiraat postojnite dogovorni vrski, a da go zemet vo vid, koga i da se pravi toa, Model dogovorot za ekstradicija. 3. Insistira site dr`avi da ja zacvrstat natamo{nata me|unarodna sorabotka vo sferata na krivi~noto pravo, 4. Pobarajte od generalniot sekretar da Vi ja isprati sega{nata rezolucija zaedno so Model dogovorot na razgleduvawe na dr`avite ~lenki, 5. Vr{i pritisok na Dr`avite ~lenki povremeno da go informiraat generalniot sekretar za usilbite {to gi vr{at za vospostavuvawe na anga`mani za ekstradicija, 6. Bara od Komitetot za spre~uvawe na kriminalitetot povremeno da vr{i kontrola i pregled na postignatite rezultati vrz ovoj plan, 7. Isto taka bara od Komitetot da spre~uvawe i kontrola na kriminalitetot, ako od nego se pobara, da im isprati instrukcii i pomo{ na dr`avite ~lenki za razvojot na zakonodavstvoto {to }e im ovozmo`i poefikasno izvr{uvawe na obvrskite sprema takvite dogovori za koi treba da se pregovara vrz osnova na Model dogovorot za ekstradicija. 8. Gi pokanuva dr`avite, na barawe na generalniot sekretar da mu se dostavat propisite od nivniot zakon za ekstradicija na koj na~in }e stanat dostapni za onie dr`avi ~lenki {to imaat `elba da donesat 100

takvi propisi ili pak na ova pole imaat `elba da go osovremenat svoeto zakonodavstvo. 68 plenarna sednica
ANEKS MODEL DOGOVOR ZA EKSTRADICIJA

Dr`avata _______________ i dr`avata _________________________ So `elba da ja napravat poefikasna sorabotkata me|u dvete dr`avi vo kontrolata na kriminalot zaklu~uvaj}i go dogovorot za esktradicija se soglasija za slednoto:
Obvrski kon ekstradicijata ^len 1

Sekoja strana se soglasuva da vr{i ekstradicija na drugata strana, na barawe i predmet na propsite od sega{niiot Dogovor, na lice za koe dr`avata molitel bara goneweto za ekstraditivno krivi~no delo ili za zatvoraawe ili primenuvawe vo sila na presuda vo vrska so takvoto krivi~no delo.
Krivi~ni dela za koi mo`e da se vr{i ekstradicija ^len 2

1. Za celite na ovoj Dogovor, krivi~ni dela za koi mo`e da se vr{i ekstradicija se onie krivi~ni dela za koi spored zakonite na dvete strani sleduva kazna zatvor ili drug na~in na li{uvawe od sloboda za maksimalen period od najmalku (edna/dve) godini i/ili postroga kazna. Ako baraweto se odnesuva za ekstradicija na lice za koe treba da se izvr{i kaznata zatvor ili drug na~in na li{uvawe od sloboda izre~ena za takvo krivi~no delo, ekstradicijata }e se dozvoli samo ako ostanuva za izdr`uvawe na kaznata zatvor (~etiri/{est) meseci. 2. Pri opredeluvaweto dali edno krivi~no delo e kaznivo spored zakonite na dvete strani, ne e va`no dali: (a) Zakonite na stranite go stavaat krivi~noto delo vo ista kategorija ili pak go imenuvaat so ista terminologija, (b) Spored zakonite na stranite se razlikuvaat konstitutivnite elementi na krivi~noto delo, {to podrazbira dali celokupnite dejstvija ili propusti }e se zemat predvid onaka kako {to se prezentirani od strana na dr`avata molitel.

101

3. Ako se bara ekstradicija na lice za izvr{eno krivi~no delo vo vrska so danoci, carinski dava~ki, kontrola na berzata ili druga rabota {to e povrzana so prihodi, ekstradicijata nema da se odbie ako vrz osnova na zakonskite propisi na dr`avata {to e zamolena ne se nalo`uvaat ist vid na danoci ili carini ili pak voop{to nema ist vid na danoci ili carini kako {to se vo zakonite na dr`avata molitel. 4. Ako vo baraweto za ekstradicija postojat nekolku posebni krivi~ni dela i sekoe od niv e kaznivo spored zakonite na dvete strani, no nekoi od niv ne gi ispolnuvaat uslovite dadeni vo stav 1 od sega{niot ~len, zamolenata strana mo`e da dozvoli ekstradicijata za vtorite krivi~ni dela pod uslov liceto {to se ekstradira da treba da se ekstradira barem za edno ekstraditivno krivi~no delo.
Mandatni osnovi za odbivawe ^len 3

Ekstradicijata nema da se dozvoli vo bilo koj od slednive slu~ai: (a) Ako krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija od zamolenata dr`ava se smeta za krivi~no delo od politi~ka priroda,141 (b) Ako zamolenata dr`ava ima realna osnova za veruvawe deka baraweto za ekstradicija e so cel za krivi~no gonewe ili kaznuvawe na liceto poradi rasna pripadnost, religija, nacionalna pripadnost, eti~ko poteklo, politi~ko mislewe, pol ili status ili deka za pozicijata na liceto mo`e da se imaat predrasudi od bilo koja i da e pri~ina, (s) Ako krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija se smeta za povreda na voenoto zakonodavstvo, a istovremeno ne e krivi~no delo kaznivo spored krivi~niot zakon, (d) Ako protiv liceto za koe se bara ekstradicija vo vrska so krivi~noto delo vo zamolenata dr`ava e donesena kone~na presuda za istoto, (e) Ako na liceto za koe {to se bara ekstradicija vo soglasnost so zakonite na bilo koja od stranite mu e daden imunitet protiv kri-

Nekoi zemji mo`ebi }e posakaat da go dodadat sledniot tekst: Odnesuvaweto kon krivi~nite dela od politi~ka priroda nema da vklu~uva bilo kakvo krivi~no delo za koe {to stranite nemaat prezemeno obvrska vo soglasnost so bilo koja multilateralna konvencija da prezemat sudski obvinenija kade {to tie ne ekstradiraat, ili bilo koe krivi~no delo za koe {to stranite se soglasile da ne e od politi~ki karakter za celite na ekstradicijata".

141

102

vi~no gonewe ili kaznuvawe od bilo koja pri~ina, vklu~uvaj}i go i izminuvaweto na vremenskiot rok ili amnestirawe142. (f) Ako za liceto ~ija ekstradicija se bara vo zamolenata dr`ava bilo ili }e bide podlo`eno na izma~uvawe ili nasilni~ko, ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, ili ako toa lice nema dobieno ili nema da dobie minimalni garancii pri krivi~nata postapka koi se sodr`at vo Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava. (g) Ako presudata vo dr`avata molitel e donesena vo otsustvo, a osudenoto lice nema primeno nikakov dokument za sudskiot proces ili nemal mo`nost za negova odbrana i toj nemal ili }e nema mo`nost za povtoruvawe na postapkata vo negovo prisustvo143.
Neobvrzni osnovi za odbivawe ^len 4

Ekstradicijata mo`e da bide odbiena vo bilo koj od slednive slu~ai: (a) Ako liceto ~ija ekstradicija se bara e dr`avjanin na zamolenata dr`ava. Koga ekstradicijata e odbiena vrz ovaa osnova, ako drugata dr`ava pobara od zamolenata dr`ava da im go podnese slu~ajot na nadle`nite organi pod uslov taa da prezeme soodvetni dejstvija protiv liceto vo vrska so krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija. (b) Ako nadle`nite organi na zamolenata dr`ava imaat re{eno ili da ne pokrenuvaat postapka ili da ja prekinat postapkata protiv lice za krivi~no delo vo vrska so ekstradicijata {to se bara. (s) Ako obvineieto vo pogled na krivi~noto delo za koe {to se bara ekstradicija e vo tek vo zamolenata dr`ava protiv liceto za koe se bara ekstradicijata, (d) Ako za krivi~noto delo za koe {to se bara ekstradicijata sleduva smrtna kazna spored zakonot na dr`avata zamoleni~ka, osven ako taa dr`ava ne dade uveruvawe za koe zamolenata dr`ava }e smeta deka e zadovolitelno deka nema da se izre~e smrtna kazna, ili ako se izre~e, deka nema da se izvr{i144.
142 Nekoi zaemji mo`ebi }e posakaat da go prifatat seto ova kako privremena osnova za odbivawe na baraweto vo soglasnost so ~l 4. 143 Nekoi zemji mo`ebi }e sakaat na ~enot 3 da ja dodadat slednata osnova za odbivawe na baraweto: "Ako ne postoi dovolen dokazen materijal vo soglasnost so standardite na zamolenata dr`ava deka liceto ~ija ekstradicija se bara e u~esnik vo krivi~notot delo. 144 Nekoi zemji mo`ebi }e sakaat da gi primenat istite restrikcii za smenuvawe na do`ivoten zatvor, ili pak za neopredelena robija.

103

(e) Ako krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija e izvr{eno nadvor od teritorijata i na dvete strani a spored zakonot na zamolenata dr`ava ne postoi juristdikcija za takvo krivi~no delo izvr{eno nadvor od nejzinata teritorija vo sporedlivi okolnosti, (f) Ako krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija se gleda spored zakonite na zamolenata dr`ava koga e izvr{eno celosno ili delumno vo granicite na taa dr`ava145. Ako ekstradicijata e odbiena vrz takva osnova, ako drugata dr`ava toa go bara, zamolenata dr`ava }e go podnese slu~ajot do nejzinite nadle`ni organi pod uslov da se prezemat soodvetni merki protiv liceto za krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija. (g) Ako liceto za koe se bara ekstradicija e osudeno ili }e podle`i na sudewe ili zatvorawe vo dr`avata zamoleni~ka od strana na vonreden ili ad hoc sud ili tribunal, (h) Ako zamolenata dr`ava isto taka gi ima predvid interesite na dr`avata molitel i prirodata na krivi~noto delo, vo toj slu~aj ekstradicijata na toa lice nema da bide vo soglasnost so humanitarnite principi vo pogleda na vozrasta, zdravstvenata sostojba i drugite li~ni sostojbi na taa li~nost.
Na~in na komunikacija i potrebna dokumentacija ^len 5

1. Baraweto za ekstradicija treba da bide podneseno vo pismena forma. Baraweto, propratnite dokumenti i natamo{nata komunikacija }e se vr{i po diplomatski pat, neposredno me|u ministerstvata za pravda ili bilo koi drugi organi zadol`eni od strana na strankite. 2. Kon barawe za ekstradicija treba da se podnesat slednive dokumenti: (a) Vo site slu~ai (i) Po mo`nost da se dade to~en opis na baranoto lice so bilo koja druga informacija {to mo`e da poslu`i za polesna identifikacija na liceto, negovata nacionalnost i lokacija, (ii) Tekstot od soodvetniot propis na zakonot spored koj se kvalificira krivi~noto delo ili ako e potrebno izvadok od zakonot relevanten za krivi~noto delo i izvod na kaznata izre~ena za takvo krivi~no delo.

Nekoi zemji mo`ebi }e sakaat da napravat specijalen izve{taj za brodot pod nivno zname ili za avionot registriran spored nivnite zakoni za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

145

104

(b) Ako liceto e obvineto a krivi~no delo so nalog za zatvorawe izdaden od sud ili drug odgovoren sudski organ za zatvorawe na liceto ili zavereno kopie na nalogot, ili izvod za utvrdeno krivi~no delo za koe se bara ekstradicija i opis na dejstvito ili propustite {to go ~inat potvrdeno krivi~noto delo vklu~uvaj}i go i vremeto i mestoto na negovoto izvr{uvawe146. (s) Ako liceto e osudeno za krivi~no delo, so potvrdeno krivi~no delo za koe se bara ekstradicija i opis na dejstvijata i propustite {to go ~inat deloto i so originalna ili potvrdena kopija na presudata ili bilo koj drug dokument so koj se potvrduva osudata i izre~enata kazna, faktot deka presudata e vo tek na izvr{uvawe i vremeto {to ostanuva za doizdr`uvawe na kaznata, (d) Ako liceto e osudeno za krivi~no delo vo negova otsustvo zaedno so dokumentite {to se baraat od stav 2 (s) od ovoj ~len, liceto ima pravo so postojnite zakonski sredstva da podgotvi odbrana ili da bara sudeweto da se izvr{i vo negovo prisustvo, (e) Ako liceto e osudeno za krivi~no delo a ne e izre~ena kazna, so prikaz na krivi~noto delo za koe se bara eskstradicija i opis na dejstijata i propu{tawata {to go ~inat krivi~noto delo i so dokument so koj se obrazlo`uva osudata i izjavata so koja se potvrduva deka se ima namera da se izre~e presuda. 3. Dokumentite podneseni kako potkrepa na baraweto za ekstradicija treba da bidat prevedeni na jazikot na zamolenata dr`ava ili na drug jazik {to }e go prifati dr`avata.
Poednostavena procedura za ekstradicija ^len 6

Zamolenata dr`ava, ako ne e spre~ena so nejzinite zakoni, mo`e da dozvoli ekstradicija vedna{ po priemot na barawe za privremeno zatvorawe, pod uslov liceto da baralo izri~na soglasnost od nadle`nite organi.

Zemjite {to baraat sudska procenka za toa dali dokazite se dovolni mo`ebi }e sakaat da ja dodadat slednava klauzula: " i dovolno dokazen materijal vo forma prifatliva spored zakonite na zamolenata dr`ava, doka`uvaj}i spored standardite za evidencija na taa dr`ava deka liceto e strana na prekr{okot.

146

105

Potvrda za avtenti~nost ^len 7

Spored sega{niov Dogovor, pokraj barawe za ekstradicija i dokumenti kako dokazen materijal, kako i dokumenti ili drug materijal dostaveni vo odgovor na takvoto barawe, nema potvrda za potvrduvawe na avtenti~nosta147.
Dopolnitelni informacii ^len 8

Ako zamolenata dr`ava smeta deka ne se dovolni dobienite informacii kako potkrepa na baraweto za ekstradicija, taa mo`e da bara dopolnitelni informacii za razumno vreme koja {to taa }e go optredeli.
Privremen zatvor ^len 9

1. Vo slu~aj na itnost dr`avata molitel mo`e da pobara privremeno zatvorawe na liceto {to se bara za vreme na podnesuvaweto na barawe za ekstradicija. Baraweto }e se podnese preku INTERPOL po po{ta ili telegrafski ili preku nekoe drugo sredstvo na komunikacija po pismen pat. 2. Vo baraweto }e se dade opis na liceto {to se bara, izjava deka }e se bara ekstradicija, izjava deka postojat dokumenti predvideni vo stav 2 od ~len 5 na ovoj Dogovor, ovlastuvawe za zatvorawe na liceto, izjava deka }e se izre~e ili e izre~ena kazna za krivi~noto delo, vklu~uvaj}i go i vremeto {to ostanuva za izdr`uvawe na kaznata i koncizen izve{taj za faktite od slu~ajot, izjava za lokacijata, ako e poznata na liceto {to se bara. 3. Zamolenata dr`ava }e re{ava po molbata vo soglasnost so nejzinite zakoni i vedna{ }e ja izvesti za odlukata dr`avata molitel. 4. Lice zatvoreno spored vakvo barawe }e bide pu{teno na sloboda do istekot na (40) dena od denot na zatvoraweto ako dotoga{ ne e stignato barawe za ekstradicija, potkrepeno so relevantni dokumenti dadeno vo stav 2 od ~lenot 5 na ovoj Dogovor. Ovoj stav ne ja isklu~uva

Spored zakonite na nekoi zemji se bara potvrda za avtenti~nosta pred da stignat dokumentite vo sudot od drugite zemji i, spored toa, bi se barala klauzula vo koja se obrazlo`uva avtenti~nosta.

147

106

mo`nosta za uslovno osloboduvawe na liceto pred istekot na (40) dena. 5. Osloboduvaweto na liceto spored stav 4 od ovoj ~len nema da spre~i povtorno zatvorawe na liceto i poveduvawe na postapka vo poled na ekstradicijata na liceto {to se bara ako se dobie barawe i relevantna dokumentacija.
Donesuvawe na odluka po baraweto ^len 10

1. Zamolenata dr`ava }e postapi po baraweto vo soglasnost so nejzinite zakoni a za odlukata vedna{ }e ja izvesti dr`avata molitel. 2. Za celosno ili delumno odbivawe na baraweto }e se navedat pri~inite.
Ekstradicija na liceto ^len 11

1. Po dobivaweto informacija deka e dozvolena ekstradicija, stranite }e se dogovorat za ekstradicija na liceto bez nikakvo odlagawe, a zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel za dol`inata na vremeto za koe liceto bilo zadr`ano pred ekstradicijata. 2. Liceto }e bide odvedeno od zamolenata dr`ava vo razumen period {to }e go opredeli zamolenata dr`ava, i ako liceto ne e osuduvano za toj vremenski period, zamolenata dr`ava mo`e da go oslobodi liceto za istoto krivi~no delo. 3. Ako okolnostite spored svojaat priroda ja spre~uvaat stranata da izvr{i ekstradicija ili odveduvawe na liceto {to treba da se ekstradira, taa }e ja izvesti drugata strana. Dvete strani zaedni~ki }e re{at i }e zaka`at nov datum za ekstradicija, i }e se primenat propisite spored stav 2 od ovoj ~len.
Odlo`eno ili uslovno ekstradirawe ^len 12

1. Zamolenata dr`ava mo`e po donesuvaweto re{enie po baraweto za ekstradicija da go odlo`i predavaweto na liceto {to se bara so cel sudski da go goni toa lice, ili ako toa lice ve}e bilo osudeno, so cel da ja sproveduva izre~enata presuda za krivi~noto delo podrugo od ona a koe se bara ekstradicija. Vo takov slu~aj zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel vo vrska so toa.

107

2. Zamolenata dr`ava namesto da ja odlo`i ekstradicijata mo`e da go predade liceto samo za opredeleno vreme na dr`avata molitel vo soglasnost so uslovite opredeleni me|u dvete strani.
Vra}awe na imot ^len 13

1. Vo granicite dozvoleni spored zakonot na zamolenata dr`ava i pravata na treto lice, {to }e bide propisno po~ituvano, celiot imot najden vo zamolenata dr`ava {to e steknat kako rezultat na krivi~noto delo ili pak mo`ebi se bara kako dokazen materijal, }e se predade ako taka bara dr`ava molitel, ako e odbiena ekstradicijata. 2. Gore spomenatiot imot, ako taka bara dr`avata molitel, }e se predade duri iako dogovorenata ekstradicija ne mo`e da se izvr{i 3. Duri i koga gore spomenatiot imot podle`i na plenidba ili konfiskacija vo zamolenata dr`ava, taa mo`e da go zadr`i ili da go vrati za opredeleno vreme. 4. Ako zakonot na zamolenata dr`ava ili za{titata na pravata na treto lice toa go baraat, sekakov imot predviden na takov na~in }e bide besplatno vraten na zamolenata dr`ava po zavr{uvaweto na postapkata, ako taa dr`ava toa go bara.
Specijalno pravilo ^len 14

1. Protiv lice ekstradirano spored ovoj Dogovor nema da bide povedena sudska postapka, nema da bide osuduvano, pritvoreno, preekstardirano na treta dr`ava ili da mu se skrati bilo kakva sloboda na teritorijata na dr`avata molitel za bilo kakvo krivi~no delo izvr{eno pred ekstradicijata osven: (a) Za prekr{ok za koj bila odobrena ekstradicija, (b) Za bilo kakov prekr{ok za koj zamolenata dr`ava dava sogla148 snost . Soglasnosta }e se dade ako krivi~noto delo za koe se bara soglasnost e samiot predmet za ekstradicija vo soglasnost do ovoj Dogovor.149 2. Kon baranata soglasnost od zamolenaat dr`ava spored ovoj ~len }e se dostavat dokumentite spomenati vo stav 2 od ~len 5 od ovoj
Nekoi zemji mo`ebi }e dopolnat kako tret slu~aj, zadol`itelna soglasnost na liceto. 149 Nekoi zemji mo`ebi nema da ja prezemat taa obvrska a }e sakaat da vnesat drugi osnovi za opredeluvawe dali }e dadat soglasnost ili ne.
148

108

Dogovor i praven izve{taj za bilo kakva izjava daden od strana na ekstradiranoto lice vo vrska so krivi~noto delo. 3. Stav 1 na ovoj ~len nema da se primenuva ako liceto imalo mo`nost da ja napu{ti dr`avata molitel a ne ja napu{tilo vo rok od (30/40) dena po kone~noto osloboduvawe vo vrska so krivi~noto delo za koe toa lice bilo ekstradirano ili ako liceto se vratilo po svoja `elba na teritorijata na dr`avata zamoleni~ka po nejzinoto napu{tawe.
Tranzit ^len 15

1. Liceto koe treba da se ekstradira na strana od treta dr`ava niz teritorijata na druga dr`ava, stranata do koja liceto treba da se ekstradira }e ja zamoli drugata strana da dozvoli tranzit na toa lice niz nejzinata teritorija. Ova ne se odnesuva koga se koristi vozdu{en transport a ne e predvideno sletuvawe na teritorijata na drugata strana. 2. Po priemot na takvoto barawe koe {to }e sodr`i relevantni informacii, zamolenata dr`ava }e postapi po ova barawe spored postapkata predvidena vo nejziniot zakon. Zamolenata dr`ava ekspresno }e go odobri baraweto osven ako nejzinite glavni interesi bi do{le so toa vo predrasudi.150 3. Dr`avata niz koja }e se izvr{i tranzitot }e potvrdi deka kaj nea postojat zakonski propisi {to }e ovozmo`at zadr`uvawe na liceto vo pritvor za vreme na tranzitot. 4. Vo slu~aj da ne e predvideno sletuvawe, stranata {to treba da se zamoli za dozvola za tranzit, po barawe na pridru`nikot, go dr`i liceto vo zatvor (48) ~asa ~ekaj}i da stigne baraweto za tranzit {to treba da se napravi vo soglasnost so stav 1 na ovoj ~len.
Konkurentni barawa ^len 16

Ako stranata dobie barawe za ekstradicija za istoto lice i od dvete, drugata strana ili treta dr`ava vo diskrecija opredeluva na koja zemja }e i bide ekstradirano.

Nekoi zemji mo`e da sakaat da se dogovorat za odbivawe na drugi osnovi {to mo`ebi isto taka garantira odbivawe na ekstradicija kako i onie povrzani so prirodata na krivi~noto delo (primer: politi~ki, fiskalni voeni) ili povrzani so statusot na liceto (primer, nivni sonarodnici).

150

109

Tro{oci ^len 17

1. Zamolenata dr`ava }e gi podnesuva tro{ocite za bilo kakva postapka vo nejzinoto sudstvo {to proizlegle od baraweto za ekstradicija. 2. Zamolenata dr`ava }e gi podnesuva isto taka tro{ocite {to se napraveni na nejzina teritorija vo vrska so plenidba i ekstradicija na imot ili zatvoraweto ili zadr`uvaweto na liceto za koe se bara ekstradicija.151 3. Dr`avata zamoleni~ka }e gi podnesuva tro{ocite nastanati pri prenosot na liceto od teritorijata na zamolenata dr`ava vklu~uvaj}i gi i tranzitnite tro{oci.
Zavr{ni odredbi ^len 18

1. Ovoj Dogovor e predmet na (ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe). Instrumentite za (ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe) }e se razmnat vo {to e mo`no pokratok rok. 2. Ovoj Dogovor }e vleze vo sila trinaesetiot den po denot na koj se razmeneti instrumentite za (ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe). 3. Ovoj Dogovor }e se primenuva na barawa dostaveni po negovoto vleguvawe vo sila, duri iako relevantnite storuvawa ili nestoruvawa se slu~il pred toj datum. 4. Sekoja dogovorna strana mo`e da go otka`e Dogovorot so pismeno izvestuvawe na drugata strana. Kako svedoci za ova dolupotpi{anite za ovaa rabota propisno ovlasteni od nivnite vladi, go imaat potpi{ano ovoj Dogovor.

Nekoi zemji mo`ebi }e sakaat da vnesat vra}awe na tro{ocite nastanati kako rezultat na povlekuvawe na baraweto za ekstradicija ili privremen zatvor.

151

110

III. SOVET NA EVROPA

1) EVROPSKA KONVENCIJA ZA EKSTRADICIJA Naslov na originalot: European Convention on Extradition, European Treaty Series, No. 24, Stazbur, 13 dekemvri 1957, European Treaty Series, No. Vlegla vo sila na 18 april 1960. Dosega e dopolnuvana so protokoli od 1957 i 1978 godina.

Vladite potpisni~ki, ~lenki na Sovetot na Evropa Smetaj}i deka celta na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno povrzuvawe me|u svoite ~lenovi, Smetaj}i deka taa cel mo`e da se postigne so zaklu~uvawe na dogovori ili so zaedni~ka akcija vo pravnata oblast, Uvereni deka prifa}aweto na edinstveni propisi vo oblasta na ekstradicijata mo`e da go unapredi ovoj akt na obedinuvawe, Se dogovorija za slednovo:
Obvrska za ekstradicija ^len 1

Stranite dogovoreni~ki se obvrzuvaat deka spored propisite i uslovite koi se navedeni vo narednite ~lenovi, edna na druga }e ekstradiraat lica koi se gonat poradi storeni krivi~ni dela ili se baraat poradi izvr{uvawe na kazna ili merka na bezbednost od strana na pravosudnite organi na stranata molitel.
Dela za koi se vr{i ekstradicija ^len 2

1. Ekstradicijata }e se vr{i za dela za koi spored zakonite na stranata molitel i zamolenata strana, kako najvisoka e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda ili merka na bezbednost so li{uvawe od sloboda od najmalku edna godina ili postroga kazna. Koga e izre~ena kazna ili merka na bezbednost na teritorijata na stranata molitel, traeweto na izre~enata kazna mora da bide najmalku ~etiri meseci. 2. Ako baraweto za ekstradicija se odnesuva na pove}e razli~ni dela za koi spred zakonot na stranata molitel i zamolenata strana se 111

propi{ani kazni li{uvawe od sloboda ili merki na bezbednost so li{uvawe od sloboda, no od koi nekoi ne go ispolnuvaat uslovot koj se odnesuva na visinata na kaznata, zamolenata strana i za ovie dela }e mo`e da odobri esktradicija. 3. Sekoja dogovorna strana ~ie zakonodavstvo ne ja odobruva ekstradicijata za nekoi od krivi~nite dela koi se navedeni vo stav 1 na ovoj ~len, mo`e ovie krivi~ni dela da gi isklu~i od oblasta na primenata na Konvencijata. 4. Sekoja dogovorna strana koja saka da ja iskoristi mo`nosta previdena vo stav 3 na ovoj ~len, vo momentot na deponiraweto na retifikacioniot ili instrumentite za pristapuvawe, na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e mu ja prijavi listata na krivi~nite dela za koi se odobruva ekstradicijata, ili listata na krivi~nite dela za koi ekstradicijata ne se odobruva, so nazna~uvawe na zakonskite odredbi vrz osnova na koi se odobruva ili ne se odobruva ekstradicijata. Generalniot sekretar na Sovetot }e gi dostavi ovie listi na ostanatite potpisnici. 5. Vo slu~aj podocna i za drugi krivi~ni dela da se ne se odobruva ekstradicija spored zakonodavstvoto na ednata dogovorna strana, ova neodobruvawe taa }e go prijavi do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa koj za toa }e gi izvesti ostanatite potpisnici. Ova prijava vleguva vo sila duri po istekot na rokot od tri meseci od denot koga }e ja primi generalniot sekretar. 6. Sekoja strana koja }e ja iskoristi mo`nosta predvidena vo stavovite 4 i 5 na ovoj ~len, vo delokrugot na primenata na ovaa konvencija sekoga{ mo`e da gi prenese krivi~nite dela koi od nea bile isklu~eni. Ovie izmeni }e gi prijavi na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa koj }e gi dostavi do ostanatite potpisni~ki. 7. Sekoja strana mo`e da primeni odredba za reciprocitet vo pogled na krivi~nite dela koi se isklu~eni od poleto na primenata na konvencijata vrz osnova na ovoj ~len.
Politi~ki krivi~ni dela ^len 3

1. Ekstradicicijata nema da se odobri za dela koi po ocenka na zamolenata strana se politi~ki krivi~ni dela ili dela povrzani so takvo krivi~no delo. 2. Ekstradicijata isto taka nema da se odobri ako vo zamolenata dr`ava so pri~ina e zasnovano mislewe deka ekstradicijata e pobarana poradi krivi~no delo od op{toto pravo poradi gonewe ili kaznuvawe na lica poradi rasna pripadnost, vera, nacionalnost ili politi112

~ki uveruvawa ili ako se smeta deka polo`bata na toa lice }e bide vlo{ena od ovie pri~ini. 3. Poradi primena na ovaa konvencija, atentat na {efot na dr`avata ili na nekoj ~len na negovoto semejstvo nema da se smeta za politi~ko krivi~no delo. 4. Primenata na ovoj ~len ne zadira vo obvrskite koi stranite gi prezele ili }e gi prezemat vrz osnova na nekoja druga me|unarodna konvencija od multilateralen karakter.
Voeni krivi~ni dela ^len 4

Ekstradicija poradi povreda na voeni dol`nosti koi ne spa|aat vo krivi~ni dela od op{toto pravo se isklu~uvaat od primenata na ovaa konvencija.
Fiskalni krivi~ni dela ^len 5

Za fiskalni krivi~ni dela koi se odnesuvaat na takseni, poreski, carinski i devizni delikti, so ogled na uslovite predvideni vo ovaa konvencija, ekstradicijata }e bide odobrena samo za krivi~ni dela od kategorijata na krivi~nite dela za koi se }e se spogodat dogovornite strani.
Ekstradicija na dr`avjani ^len 6

1. (a) Sekoja dogovorna strana mo`e da odbie ekstradicija na svoi dr`avjani. (b) Sekoja dogovorna strana, vo izjavata dadena pri potpi{uvaweto ili deponiraweto na svojot ratifikacionen ili instrumentot za pristapuvawe, mo`e da opredeli {to za nea zna~i poimot "dr`avjani" vo smisla na ovaa konvencija. (s) Svojstvoto na dr`avjanin }e bide oceneto pri odlu~uvaweto za ekstradicijata. Me|utoa, vo slu~aj ova svojstvo da se priznae samo vo vreme me|u donesuvaweto na odlukata i datumot predvieden za ekstradicija, zamolenata strana isto taka }e mo`e da se povika na odredbite od stav (a) na ovoj ~len. 2. Vo slu~aj zamolenata strana da ne go ekstradira liceto koe go ima nejzinoto dr`avjanstvo, taa, po barawe na stranata molitel treba so toa da gi zapoznae nadle`nite organi dokolku treba da se povede

113

sudsko gonewe. Za taa cel dosiejata, informaciite i predmetite vrzani za krivi~noto delo besplatno }e im se dostavat na na~in predviden vo ~len 12 stav 1. Stranata molitel }e bide izvestena za odlukata koja e donesena po povod na nejzinoto barawe.
Mesto na izvr{uvawe ^len 7

1. Zamolenata strana mo`e da odbie da ekstradira lice koe se bara poradi krivi~no delo koe spored nejzinoto zakonodavstvo, vo celost ili delumno, e izvr{eno na nejzina teritorija ili na mesto koe e izedna~eno so nejzinata teritorija. 2. Vo slu~aj krivi~noto delo poradi koe e podneseno barawe za ekstradicija da e izvr{eno nadvor od teritorijata na stranata molitel, ekstradicijata mo`e da se odbie samo ako zakonodavstvoto na zamolenata strana ne dozvoluva krivi~no gonewe poradi isto delo koe e storeno nadvor od nejzinata teritorija ili ne odobruva ekstradicija za krivi~no delo koe e predmet na baraweto.
Krivi~no gonewe poradi isti dela ^len 8

Zamolenata strana mo`e da odbie ekstradicija na lica koe se bara ako ova lice krivi~no se goni za delo ili dela poradi koi se bara ekstradicijata.
Non bis in idem ^len 9

Nema da se odobri ekstradicija ako nadle`nite organi na zamolenata strana ve}e pravosilno go osudeile liceto za delo ili dela poradi koi se bara ekstradicijata. Ekstradicijata mo`e da se odbie ako nadle`nite organi na zamolenata strana odlu~ile da ne povedat ili da go prekinat krivi~noto gonewe koe go vr{ele poradi isto ili isti dela.
Zastarenost ^len 10

Nema da se odobri ekstradicija ako nastapila zastarenost na deloto ili kaznata spored zakonodavstvoto na stranata molitel ili na zamolenata strana.

114

Smrtna kazna ^len 11

Dokolku spored zakonot na stranata molitel za delo za koe se bara ekstradicija e propi{ana smrtna kazna i koga vo toj slu~aj zakonot na zamolenata strana ne ja propi{uva ovaa kazna ili taa vo nea glavno ne se izvr{uva, ekstradicijata mo`e da se odobri samo ako stranata molitel dade garancii koi, spored ocena na zamolenata strana, se dovolni deka smrtnata kazna nema da bide izvr{ena.
Barawe i dokazi ^len 12

1. Baraweto }e bide formulirano vo pismena forma i podnesena po diplomatski pat. So neposreden dogovor na dve ili pove}e strani mo`e da se dozvoli drug na~in na dostavuvawe. 2. Kon baraweto se prilo`uva: (a) Izvorniot ili avtenti~en primerok bilo na odlukata za izvr{uvawe na kaznata, ili re{enie za apsewe ili bilo koj drug akt so isto pravno dejstvo koj se izdava na na~in propi{an so zakonot na stranata molitel. (b) Soop{tuvawe na fakti poradi koi se bara ekstradicijata. Vremeto i mestoto na izvr{uvawe na deloto, pravnata kvalifikacija kako i tekstot na zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na niv mora {to poprecizno da se navedat, i (s) Prepis na zakonskite odredbi koi se primenuvaat na delata, ili, vo slu~aj toa da ne e mo`no, izjava za pravoto koe se primenuva, kako i {to poprecizen opis na liceto koe se bara i sekoe drugo izvestuvawe podobno za utvrduvawe na negoviot identitet i dr`avjanstvo.
Dopolnitelni informacii ^len 13

Dokolku informaciite koi gi dostavila stranata molitel ne se dovolni za zamolenata strana da mo`e da donese odluka vo soglasnost so primenata na ova konvencija, taa }e pobara neophodni dopolnitelni informacii i mo`e da opredeli rok vo koj ovie informacii treba da se dostavat.

115

Odredba za specijalni slu~ai ^len 14

Ekstradiranoto lice nema da bide goneto, sudeno ili li{eno od sloboda poradi izvr{uvawe na kazna ili merka na bezbednost, nitu podlo`eno na bilo kakva forma na ograni~uvawe na li{uvawe od sloboda za bilo koe delo storeno pred predavaweto, a koe ne e predmet na ekstradicija, osven vo slednive slu~ai: (a) Ako stranata koja go ekstradirala na toa se soglasi. Za taa cel }e bide podneseno barawe so prilozi predvideni vo ~len 12 i sudski zapisnik so izjavi na ekstradiranoto lice. Ovaa soglasnost }e se dade vo slu~aj krivi~noto delo za koe e barana da povlekuva so sebe obvrska za ekstradicija vrz osnova na ovaa konvencija, (b) Ako ekstradiranoto lice, iako za toa imalo mo`nost, ne ja napu{tilo teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno vo rok od 45 dena od negovoto kone~no pu{tawe od zatvor, ili na nea povtorno se vratilo. 2. Me|utoa stranata molitel mo`e da gi prezeme site neophodni merki, od edna strana poradi vra}awe od teritorijata, i od druga strana, poradi prekin na zastarenosta vo soglasnost so svoeto zakonodavstvo, vklu~uvaj}i go i sudeweto i zapiraweto. 3. Ako a vreme na postapkata se izmeni pravnata kvalifikacija na deloto, ekstradiranoto lice mo`e da bide goneto ili osudeno samo vo mera vo koja sostavnite elementi na novata pravna kvalifikacija na krivi~noto delo dozvoluvaat ekstradicija.
Ekstradicija vo korist na treta dr`ava ^len 15

Osven vo slu~ajot predviden vo ~len 14 stav 1 (b), samo so soglasnost na zamolenata strana, na stranata molitel }e bide odobrena natamo{na ekstradicija na nekoja druga strana ili vo korist na tereta dr`ava na lice koe e predadeno i koe go bara nekojka druga strana ili treta dr`ava poradi krivi~ni dela koi se storeni pred negovoto ekstradicirawe. Zamolenata strana mo`e da pobara da se dostavat dokumentite predvideni vo ~len 12 stav 2.

116

Privremeno apsewe ^len 16

1. Vo itni slu~ai, nadle`nite organi na stranata molitel mo`at da pobaraat privremeno apsewe na baranoto lice. Nadle`nite organi na zamolenata strana }e odlu~at za ova barawe vo soglasnost so zakonot na ovaa strana. 2. Vo baraweto za privremeno napu{tawe }e se nazna~i postoeweto na eden od dokumentite predvideni vo ~len 12 stav 2 (a), i namerata da se isprati barawe za ekstradicija vo koe }e se navede krivi~noto delo za koe se bara ekstradicija, vremeto i mestoto na izvr{uvawe i, vo ramkite na mo`nostite, opis na baranoto lice. 3. Baraweto za privremeno apsewe }e bide isprateno do nadle`nite organi na zamolenata strana po diplomatski pat ili neposredno po po{ta ili so telegrama, bilo preku Me|unarodnata organizacija za kriminalisti~ka policija (INTERPOL) ili na koj i da e drug na~in {to ostava pismena traga ili e prifatliv za zamolenata strana. Stranata molitel vedna{ }e bide izvestena za odlukata {to e donesena po povod na nejzinoto barawe. 4. Privremenoto apsewe mo`e da se ukine ako baraweto za ekstradicija i dokumentite navedeni vo ~len 12 ne bidat dostaveni na zamolenata strana vo rok od 18 dena od datumot na apseweto. Rokot vo nikoj slu~aj ne mo`e da nadmine 40 dena od apseweto. Me|utoa, privremenoto pu{tawe na sloboda sekoga{ e mo`no ako zamolenata strana prezela merki {to gi smeta nu`ni za spre~uvawe na begstvo na baranoto lice. 5. Pu{taweto na sloboda nema da go spre~uva ova apsewe i ekstradicija ako baraweto za ekstradicija pristigne podocna.
Stek na pove}e barawa ^len 17

Ako ekstradicijata istovremeno ja baraat pove}e dr`avi bilo poradi isto ili razli~ni dela, zamolenata strana }e odlu~uva zemaj}i gi predvid site okolnosti, a pred s relativnata te`ina na krivi~nite dela, mestoto na izvr{uvawe, redoslednot na podnesuvawe na baraweto, dr`avjanstvoto na baranoto lice i mo`nostite za natamo{na ekstradicija vo druga dr`ava.

117

Predavawe na ekstradiranoto lice ^len 18

1. Zamolenata strana }e ja zapoznae stranata molitel na na~in predviden vo ~len 12 stav 1, za svojata odluka za ekstradicija. 2. Sekoe celosno ili delumno odbivawe na baraweto mora da bide obrazlo`eno. 3. Ako se odobri ekstradicijata, stranata molitel }e bide izvestena za mestoto i vremeto na predavaweto, kako i za dol`inata na pritvorot vo koj se nao|alo baranoto lice poradi ekstradicija. 4. Osven vo slu~aite predvideni vo stav 5 na ovoj ~len, ako baranoto lice ne e prezemeno na utvrdeniot datum, mo`e da bide pu{teno na sloboda koga }e iste~at 15 dena smetano od toj datum, a vo sekoj slu~aj }e bide pu{teno na sloboda po istekot na rokot od 30 dena. Zamolenata strana mo`e da odbie ekstradicija poradi istoto delo. 5. Vo slu~aj na vi{a sila poradi {to e onevozmo`eno predavaweto ili prezemaweto na liceto koe treba da bide ekstradirano, zainteresiranata strana }e ja izvesti za toa drugata strana. Dvete strani }e se dogovorat za noviot datum na ekstradicija i toga{ }e se primeni odredbata od stav 4 na ovoj ~len.
Odlo`eno ili uslovno predavawe ^len 19

1. Zamolenata strana mo`e, po donesuvaweto na odlukata za ekstradicija, predavaweto na liceto koe vo taa dr`ava se goni ili ve}e e osudeno poradi nekoe drugo krivi~no delo, a ne za ona za koe e barana ekstradicija, da go odlo`i dodeka protiv toa lice ne povede krivi~na postapka ili toa ne ja izdr`i kaznata koja mu e izre~ena na nejzinata teritorija. 2. Namesto da go odlo`i predavaweto, zamolenata strana mo`e privremeno da mu go predade na stranata molitel baranoto lice pod uslovi za koi zaedni~ki treba da se dogovorat dvete strani.
Predavawe na predmeti ^len 20

1. Na barawe na stranata molitel, zamolenata strana, vo mera vo koja toa go dozvoluva nejzinoto zakonodavstvo, }e gi pleni i predade predmetite {to bi mo`ele da: (a) poslu`at kako dokazen materijal, ili

118

(b) proizleguvaat od krivi~noto delo, a koi vo momentot na apseweto }e se najdat kaj baranoto lice ili dopolnitelno }e bidat otkrieni. 2. Predavaweto na predmetite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len, }e bide izvr{eno i toga{ koga ve}e odobrenoto izvr{uvawe ne mo`e da se ostvari poradi smrt ili begstvo na baranoto lice. 3. Ako spomenatite predmeti podle`at na plenidba ili odzemawe na teritorija na zamolenata strana, taa vo vrska so krivi~nata postapka koja e vo tek mo`e privremeno da gi pobara ili da gi predade so uslov da bidat vrateni. 4. Postojat prava na zamolenata strana ili na terti lica vrz predmetite. Ako postojat takvi prava, po zavr{uvaaweto na postapkata predmetite }e bidat vrateni na zamolenata strana {to e mo`no pobrzo i toa besplatno.
Tranzit ^len 21

1. Tranzit preku teritorijata na edna od dogovornite strani }e se odobri na barawe upateno na na~in predviden vo ~len 12 stav 1, pod uslov da ne se raboti za krivi~no delo za koe stranata koja e zamolena za tranzit da smeta deka e od politi~ka priroda ili ~isto voeno krivi~no delo, imaj}i gi vo vid ~lenovite 3 i 4 na ovaa konvencija. 2. Tranzitot na dr`avjanite vo smisla na ~len 6 na dr`avata zamolena za tranzit, mo`e da bide odbien. 3. Osven spored odredbite od stav 4 na ovoj ~len, }e bide neophodno predavawe na dokumentite predvideni vo ~len 12 stav 2. 4. Vo slu~aj koga se koristi vozdu{en pat, }e se primenuvaat slednive odredbi: (a) Koga ne e predvideno sletuvawe, stranata molitel }e ja izvesti stranata ~ija teritorija se preletuva i }e go potvrdi postoeweto na edna od dokumentite koi se predvideni vo ~len 12 stav 2 (a). Vo slu~aj na nepredvideno sletuvawe, ovaa prijava }e ima dejstvo na barawe za privremeno apsewe nazna~eno vo ~len 16 i stranata molitel }e upati redovno barawe za tranzit. (b) Koga se predviduva sletuvawe, stranata molitel }e upati redovno barawe za tranzit. 5. Me|utoa, edna strana pri potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili deponiraweto na ratifikacioniot ili instrumentot za pristapuvawe, mo`e da izjavi deka }e go odobri tranzitot na nekoe lice samo pod istite uslovi koi va`at za ekstradicija ili pod nekoi od ovie uslovi. Vo ovie slu~ai mo`e da se primeni odredba za reciprocitet. 119

6. Tranzitot na ekstradiranoto lice nema da se izvr{i preku teritorijata za koja mo`e da se veruva deka na nea bi mo`elo da se zagrozi negoviot `ivot ili slobodata poradi rasnata pripadnost, verata, dr`avjanstvoto ili politi~kite uveruvawa.
Postapka ^len 22

Ako so ovaa konvencija ne e poinaku opredeleno, na postapkata za ekstradicija i privremeno apsewe }e se primenuva samo zakonot na zamolenata strana.
Upotreba na jazik ^len 23

Dokumentite koi treba da se podnesat }e bidat sostaveni bilo na jazikot na stranata molitel ili na jazikot na zamolenata strana. Zamolenata strana mo`e da pobara prevod na eden od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa koj taa }e go odbere.
Tro{oci ^len 24

1. Tro{ocite {to }e nastanat so ekstradicijata na teritorijata na zamolenata strana }e padnat na tovar na ovaa strana. 2. Tro{ocite koi }e nastanat so tranzitot preku teritorijata na zamolenata strana }e padnat na tovar na stranata molitel. 3. Vo slu~aj na ekstradicija na teritorija koja ne e mati~na teritorija na zamolenata strana, tro{ocite nastanati so prevoz me|u ovaa teritorija i mati~nata teritorijata na stranata molitel }e padnat na tovar na poslednata. Istoto va`i i za tro{ocite nastanati so prevozot me|u teritorijata koja ne e mati~na teritorija na zamolenata strana i nejzinata mati~na teritorija.
Definicija na "merki na bezbednost" ^len 25

Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot "merki na bezbednost" gi ozna~uva site merki na li{uvawe od sloboda koi se izre~eni kako dopolnuvawe ili zamena za edna kazna, so odluka na krivi~iot sud.

120

Rezervi ^len 26

1. Sekoja dogovorna strana vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili deponiraweto na ratifikacioniot ili instrumentot za potpi{uvawe mo`e da izrazi rezervi vo vrska so edna ili pove}e odredbi utvrdeni vo Konvencijata. 2. Sekoja dogovorna strana koja izrazila rezerva vedna{ }e ja povle~e {tom okolnostite toa go dozvoluvaat. Povlekuvaweto na rezervite }e se vr{i so prijava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
Teritorijalna primena ^len 27

1. Ovaa konvencija }e se primenuva na mati~nata teritorija na dogovornite strani. 2. Taa isto taka }e se primenuva koga stanuva zbor za Francija, na Al`ir i prekuo}eanskite departmani, a koga stanuva zbor za Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija na Anglonormandskite ostrovi i na ostrovot Man. 3. Sojuzna Republika Germanija mo`e da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija na podra~jeto na Berlin so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Toj so izjavata }e gi zapoznae ostanatite strani. 4. So neposreden dogovor me|u dvete ili pove}eto dogovorni strani, poleto na primenata na ovaa konvencija mo`e da se pro{iri pod uslovi dogovoreni so ovaa konvencija za sekoja teritorija na edna od ovie strani koja ne e navedena vo stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len, i za koja edna od stranite vodi me|unarodni odnosi.
Odnosi me|u ovaa konvencija i bilateralnite dogovori ^len 28

1. Ovaa konvencija vo pogled na teritoriite na koi se primenuva gi stava von sila onie odredbi od bilateralnite dogovori, konvencii ili spogodbi koi me|u dve dogovorni strani ja reguliraat oblasta na ekstradicijata. 2. Dogovornite strani mo`at me|u sebe da zaklu~uvaat bilateralni i multilateralni dogovori samo za da gi dopolnat odredbite na ovaa konvencija ili da ja olesnat primenata na principite koi taa gi sodr`i.

121

3. Koga me|u dve ili pove}e strani se praktikuva ekstradicija vrz osnova na edinstveno zakonodavstvo, stranite mo`at da gi reguliraat svoite megusebni odnosi vo pogled na ekstradicijata potpiraj}i se isklu~ivo na ovoj sistem bez ogled na odredbite od ovaa konvencija. Istiot princip se primenuva me|u dve ili pove}e dogovorni strani od koja sekoja od niv ima vo sila zakon so koj se predviduva izvr{uvawe na nejzinata teritorija na re{enijata za apsewe koi se izdadeni na teritorijtata na druga ili drugi strani. Dogovornite strani koi }e ja izostavat ili bi ja isklu~ile od svoite me|usebni odnosi primenata na ovaa konvencija vo soglasnost so ovoj stav, treba vo taa smisla da upatat soop{tenie do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Toj }e gi izvesti site ostanati dogovorni strani za sekoe soop{tenie koe go primil vo soglasnost so ovoj stav.
Potpi{uvawe, ratifikacija, vleguvawe vo sila ^len 29

1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe za ~lenkite na Sovetot na Evropa. Konvencijata podle`i na ratifikacija, a ratifikacionite instrumenti }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Konvencijata }e vleze vo sila 90 dena od deponiraweto na tretiot ratifikacionen instrument. 3. Za sekoj potpisnik koj dopolnitelno ja ratifikuva Konvencijata, taa }e vleze vo sila 90 dena od deponiraweto na negoviot ratifikacionen instrument.
Pristapuvawe ^len 30

1. Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne e ~lenka na Sovetot, da pristapi kon ovaa konvencija. Odlukata vrzana za ova povikuvawe treba ednoglasno da bide prifatena od ~lenovite na Sovetot koi ja ratifikuvale Konvencijata. 3. Pristapuvaweto }e se izvr{i so deponirawe kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa na instrumentite za pristapuvawe koi }e vlezat vo sila 90 dena od negovoto deponirawe.

122

Otka`uvawe ^len 31

Sekoja dogovorna strana mo`e da ja otka`e ovaa konvencija so soop{tenie upateno do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Otka`uvaweto vleguva vo sila {est meseci od denot koga generalniot sekretar na Sovetot go primil soop{tenieto.
Soop{tuvawe ^len 32

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi zapoznae ~lenovite na Sovetot i vladite na dr`avite koi pristapile na ovaa konvencija za: (a) polagaweto na sekoj ratifikacionen ili instrument za pristapuvaweto, (b) datumot na vleguvawe vo sila, (s) sekoja izjava dadena vo soglasnost so primenata na odredbite od ~len 6 stav 1, i ~len 21 stav 5. (d) sekoja rezerva koja e izrazena vo soglasnost so primena na odredbata od ~len 26 stav 1, (e) povlekuvawe na sekoja rezerva izrazena vo soglasnost so primena na odredbite od ~len 26 stav 2, (f) sekoe soop{tenie za otka`uvawe koe e primeneto vo soglasnost so primenata na odredbata od ~len 31 na ovaa konvencija i datumot na nejzinoto vleguvawe vo sila. Vo ime na {to dolupotpi{anite propisno ovlasteni polnomo{nici, ja potpi{aa ovaa konvencija. Izraboteno vo Pariz, na 13 dekemvri 1957 na francuski i angliski jazik, pri {to i dvata teksta se verodostojni vo eden edinstven primerok koj }e bide deponiran vo Arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot }e go isprati negoviot zaveren prepis na vladite potpisni~ki.

123

IZJAVI I REZERVI AVSTRIJA (Izjavi i rezervi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument koj e deponiran na 21 maj 1969) Izjavi na ~len 2 stav 2

Avstrija isto taka }e odobri ekstradicija pod uslovite od ~len 2, stav 2.

na ~len 6 stav 1 (s)

Kaj ocenuvaweto na dr`avjanstvo, za Avstrija }e bide re{ava~ko vremeto na predavawe na baranoto lice.
na ~len 7 i 8

Avstrija }e odobri ekstradicijata na licata za krivi~no delo koe spored avstriskiot zakon potpa|a pod avstriska sudaka nadle`nost, osven ako ova lice se ekstradira poradi drugo krivi~no delo i ako negovoto sudewe za site krivi~ni dela od strana na sudskite organi na dr`avata molitel e od interes za otkrivawe na vistinata ili e celishodno poradi pri~inite koi se odnesuvaat na utvrduvawe na kaznata ili na nejzinoto izvr{uvawe.
na ~len 9

Avstrija }e odobri ekstradicija koga baranoto lice e oslobodeno samo zatoa {to ne e donesena avstriska presuda ili koga, samo poradi taa ista pri~ina ne e povedeno krivi~no gonewe protiv toa lice ili e zapreno ve}e zapo~nato krivi~no gonewe.
na ~len 16 stav 2

Vo slu~aj na barawe za privremeno apsewe, Avstrija }e pobara i kratok opis na deloto za koe se tovari baranoto lice.

124

na ~len 21 stav 2

Avstrija vo sekoj slu~aj }e odbie tranzit na avstriskite dr`avjani

na ~len 21 stav 5

Avstrija }e odbie tranzit i za fiskalni krivi~ni dela vo smisla na ~len 5 od Konvencijata, kako i za krivi~nite dela navedeni vo rezervata izrazena na ~len 5. Tranzitot za krivi~nite dela koi spored zakonot na dr`avata molitel podle`at na smrtna kazna ili na kazna koja ne e spoiva so barawata na humanost i ~ovekovoto dostoinstvo }e bidat odobreni vo uslovite so koi se regulira ekstradiraweto na takvi krivi~ni dela.
Rezervi na ~len 1

Avstrija nema da odobri ekstradicija ako baranoto lice treba da se dovede pred vonreden sud ili koga ekstradicijata treba da poslu`i za izvr{uvawe na kaznata ili merkata na bezbednost ili za prevospituvawe koe go izrekol takov sud.
na ~len 5

Ekstradicijata za krivi~nite dela koi se sostojat samo vo povreda na propisite za monopolot ili izvozot, uvozot ili tranzitot, kako i za racionalizacija na stokata, Avstrija }e go odobri samo pod uslovite od ~len 5.
na ~len 11

Avstrija }e go odobri ekstradiraweto poradi izvr{uvawe na smrtna kazna. Ekstradirawe poradi krivi~no gonewe koe se odnesuva na krivi~no delo koe podle`i na smrtna kazna spored zakonot na dr`avata molitel }e se odobri samo ako dr`avata molitel go prifatila uslovot deka smrtnata kazna nema da bide izre~ena. Avstrija }e go primeni istiot princip i vo slu~aj koga kaznite bi bile nespoivi so barawata na humanost i ~ovekovoto dostoinstvo.

125

KIPAR (Izjavi i rezervi sodr`ani vo "polnomo{nata" za potpi{uvawe - 18 septemvri 1970) Prevod ^len 1

^lenot 11.2 (f) na kiparskiot Ustav go zabranuva esktradiraweto na sopstvenite dr`avjani. Spored toa odredbvite od ~lenovite na Konvencijata vo poglred na Republika Kipar treba da se ograni~at na ekstradicija na stranci.
^len 6

Bidej}i ekstradiraweto na dr`avjani na Republika Kipar ne go odobruva Ustavot (vidi ja rezervata vo smila na ~len 1), izrazot "dr`avjani" vo smisla na Konvencijata vo pogled na Kipar gi opredeluva"gra|anite na Republika Kipar ili licata koi vrz osnova na va`e~kite odredbi za kiparskoto dr`avjanstvo bi bile osposobeni da stanat gra|ani na Republikata" Osven toa, spored odredbite na kiparskiot Krivi~en zakon, dr`avjanite na Republikata mo`at krivi~no da se gonat na Kipar poradi krivi~no delo izvr{eno vo stranska zemja koe podle`i na smrtna kazna ili kazna zatvor od preku dve godini, ako dejstvieto ili prestapot koi go pravat krivi~noto delo e zakonski kaznivo i vo dr`avata vo koja e storeno.
^len 11

Vrz osnova na kiparskiot Krivi~en zakon, koga gra|aninot na Kipar vo stranska zemja }e stori krivi~no delo koe podle`i na smrtna kazna spored kiparskiot zakon, no ne i spored zakonodavstvoto na stranskata zemja, smrtnata kazna nema da se izre~e vo Kipar, tuku storitelot na deloto }e se kazni so nekoja druga kazna koja mo`e da bide do do`ivoten zatvor.
^len 21 stav 2

Vo pogled na dr`avjanite na Republikata, izjavite dadeni po povod ~len 1 i 6 se primenuvaat i na ovoj stav.

126

DANSKA (Pismo na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti od 30 avgust 1962) Rezervi ^len 1

Ekstradicijata mo`e da se vr{i pod uslovite koga osomni~enoto ili obvinetoto lice nema da bide podlo`eno na krivi~no gonewe pred vonreden sud. Ekstradicijata poradi izvr{uvawe na kazna koja ja izrekol takov sud mo`e da se odbie. Ekstradicijata mo`e da se odbie i koga toa mo`e da ima posebni seriozni posledici vrz baranoto lice, pred s, poradi godinite na starost, negovata zdravstvena sostojba ili drugi pri~ini od subjektivna priroda.
^len 1 i ~len 9

Ekstradicijata mo`e da se odbie ako nadle`nite organi na nekoja treta dr`ava pravosilno go osudile ili go oslobodile liceto ~ija ekstradicija se bara ili ako nadle`nite organi na nekoja treta dr`ava odlu~ile da ne pokrenuvaat krivi~no gonewe ili da se povle~at vo pogled na istoto delo.
^len 2 stav 1

Obvrskata za ekstradicija se ograni~uva na krivi~nite dela koi spored danskiot Krivi~en zakon mo`e da dovedat do postroga kazna od kaznata zatvor vo traewe od edna godina ili obi~no apsewe.
^len 3 stav 3

Na pra{aweto dali atentatot na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo treba da se smeta za politi~ko krivi~no delo se odlu~uva vrz osnova na konkretna ocenka.
^len 4

Ekstradiraweto poradi voeno krivi~no delo koe istovremeno sodr`i delo koe se kaznuva spored \ra|anskiot zakon mo`e da se izvr{i samo pod uslov ekstradiranoto lice da ne bide osudeno spored Voeniot zakon.

127

^len 12

Koga posebni okolnosti toa go nalo`uvaat, danskite organi od dr`avata molitel mo`at da baraat da gi podnese dokazite so koi dovolno se utvrduvaat pravnite pretpostavki deka toa lice e vinovno. Baraweto mo`e da bide odbieno ako dokazite se smetaat za nedovolni.
Izjavi ^len 6

Izrazot "dr`avjanin" vo Danska gi ozna~uva gra|anite na Danska, Finska, Island, Norve{ka i [vedska, kako i licata koi se naseleni vo ovie zemji.
^len 28 stav 3

Konvencijata ne se primenuva na odnosite na Danska so Norve{ka i [vedska, bidej}i ekstradicijata vo skandinavskite zemji se vr{i vrz osnova na edinstvenoto zakonodavstvo.
IRSKA 1. (Izjavata dadena vo momentot na potpi{uvaweto od strana na ministerot za nadvore{ni raboti na Irska - zapisnik za potpi{uvawe i deponirawe od 2 maj 1996 godina) Prevod

Imam ~est vo soglasnost so ~len 6 od Konvencijata da izjavam deka izrazot "dr`avjanin" koj se nao|a vo Konvencijata vo pogled na mojata vlada gi ozna~uva "gra|anite na Irska"..
2. (Rezerva koja se nao|a vo ratifikacioniot instrument). Prevod ^len 9

Irskite oprgani nema da odobruvaat ekstradirawe koga baranoto lice pravosilno e osudeno vo treta dr`ava za delo poradi koe se bara ekstradiraweto.

128

ITALIJA (Rezerva koja se nao|a vo originalot na Konvencijata)

Italija izjavuva iri~na rezerva deka nema da odobri ekstradicija na baranite lica poradi izvr{uvawe na merki na bezbednost, osven ako: a) vo sekoj od slu~aite se ispolneti kriteriumite utvrdeni vo ~len 25, b) spomenatite merki izri~nio se predvideni vo kaznernite odredbi na stranata molitel kako neophodni posledici na krivi~nite dela. Italija izjavuva deka nema vo nieden slu~aj da go odobri ekstradiraweto za krivini dela koi podle`at na smrtna kazna spored zakonite na stranata molitel.
NORVE[KA (Rezervi i izjavi dadeni vo momentot na potpi{uvaweto, 13 dekemvri 1957 godina) Prevod ^len 1

Ekstradiraweto mo`e da se odbie poradi humanitarni pri~ini ako predavaweto mo`e da ima isklu~itelno seriozni posledici za baranoto lice, pred s, poradi godinite na starost, negovata zdravstvena sostojba ili drugi pri~ini od subjektivna priroda.
^len 2 stav 1

Vrz osnova na stav 2 od norve{kiot zakon od 13 juni 1908 godina za ekstradicija, Norve{ka }e odobri ekstradirawe samo poradi dela koi vrz osnova na norve{kiot krivi~en zakon podle`at ili bi mo`ele da pole`at na kazna zatvor podolga od 1 godina.
^len 3 stav 3

Vrz osnova na stav 3 na norve{kkiot zakon za ekstradicija, ekstradicijata mo`e da ne se odobri poradi atentat na {efot na dr`avata ili ~len na negovoto semejstvo ako deloto e povrzano so drugo politi~ko krivi~no delo.

129

^len 4

Vo pogled na krivi~nite dela koi vrz osnova na norve{kiot zakon bi se smetale za voeni krivi~ni dela, ekstradicijata bi mo`ela da bide odobrena spored ~len 2 na norve{kiot zakon za ekstradicija, samo ako krivi~noto delo osven svojot voen karakter se sostoi i od krivi~no delo koe dozvoluva ekstradicija i pod uslovite ekstradiranoto lice da ne bide kazneto so postroga kazna od maksimalnata koja se predviduva za soodvetno krivi~no delo vo obi~niot Krivi~en zakon.
^len 6 stav 1 (b)

Vo pogled na Norve{ka, izrazot "dr`avjani" gi opfa}a i gra|anite i licata koi imaat svoe prestojuvali{te vo Norve{ka. Izrazot gi opfa}a i gra|anite vo Danska, Finska, Island i [vedaska, kako i licata koi imaat svoe prestojuvali{te vo ovie zemji, osven ako edna od ovie dr`avi ne pobara ekstradicija.
^len 12

Norve{kite organi go zadr`uvaat pravoto od stranata molitel da pobaraat da im se podnesat dokazi so koi se utvrduva pravnata pretpostavka deka baranoto lice go izvr{ilo krivi~no delo poradi {to se bara ekstradirawe. Baraweto mo`e da bide odbieno ako dokazite se smetaat nedovolni. Ovaa vlada osven toa uka`ala deka "eventualno }e go ograni~i poleto na primena na Konvencijata kako {to predviduva stav 4 na ~lenot 28, ako nordiskite zemji go usvojat edinstveniot zakon vo oblasta na ekstradicijata vo soglasnost so nacrtot za koj sega se vodi rasprava"
HOLANDIJA 1. (Izjava dadena vo momentot na potpi{uvawe, 21 januari 1965 godina)

Vo soglasnost so ednakvosta koja postoi od aspekt na javnoto pravo me|u Holandija, Surinam i Holandskite antili, izrazot "nemati~na teritorija" koj se koristi vo ~len 27 stav od ovaa konvencija, ja gubi svojata prvobitna smisla vo pogled na Kralstvoto Holandija, i soglasno toa vo pogled na Kralstvoto }e se smeta deka zna~i "teritorija vo Evropa".

130

II (Rezervi i izjavi sodr`ani vo ratifikacioniot isntrument koj e deponiran na 13 fevruari 1969 godina) Rezervi na ~len 1 od Konvencijata

Vladata na Kralstvoto Holandija go zadr`uva pravoto da ne odobruva ekstradirawe koja se bara poradi izvr{uvawe na presuda izre~ena vo otsustvo protiv koja nema pove}e pravni lekovi, ako ova ekstradicija bi mo`elo da ima za posledica baranoto lice da ja izdr`uava kaznata, a da nemalo mo`nost za koristewe na pravoto na odbrana od ~lenot 6, stav 3 (s) od Konvencijata za za{tita na pravata i osnovnite slobodi sklu~ena vo Rim na 4 noemvri 1950 godina. Vladata na Kralstvoto Holandija go zadr`uva pravoto da odbie ekstradicija od humanitarni pri~ini ako toa bi imalo isklu~itelno te{ki posledici za baranoto lice, pred s, poradi negovata mladost ili poodminati godini ili negovata zdravstvena sostojba.
na ~len 7 od Konvencijata

Vladata na Kralstvoto Holandija go zadr`uva pravoto da ne odobruva ekstradirawe koga vo soglasnost so ~len 7 stav 2, na dr`avata molitel bilo dozvoleno da go odbie ekstradiraweto vo sli~ni slu~ai.
na ~len 9 od Konvencijata

Vladata na Kralstvoto Holandija nema da odobri ekstradicijata ako se ~ini deka baranoto lice vo pogled na krivi~noto delo za koe se bara negova ekstradicija e pravosilno osudeno od strana na nadle`nite organi na treta dr`ava i deka vo slu~aj na presuda za toa delo osudenoto lice ja izdr`uva kaznata, ve}e ja izdr`alo ili od nea e oslobodeno.
na ~len 28

Poradi posebnite re`imi me|u zemjite na Beneluks, Vladata na Kralstvoto Holandija ne go prifa}a ~len 28 stav 1 i 2, vo pogled na svoite odnosi so Kralstvoto na Belgija i Golemoto Vojvodstvo Luksemburg. Vladata na Kralstvoto Holandija go zadr`uva pravoto da otstapi od ovie odredbi vo pogled na svoite odnosi so drugi dr`avi ~lenki na Evropskata ekonomska zaednica. 131

2. Izjavi na ~len 6 i 21 od Konvencijata

Vladata na Kralstvoto Holandija nema da odobri nitu ekstradirawe ni tranzit na svoite dr`avjani. Vo pogled na Holandija pod "dr`avjani" vo smisla na ovaa konvencija se podrazbiraat lica koi imaat holandsko dr`avjanstvo, kako i stranci koi se vklu~ile vo holandskata zaednica, ako mo`at da bidat krivi~no goneti vo Holandija za delo za koe se bara ekstradicijata.
na ~len 19 od Kovencijata

Vladata na Kralstvoto Holandija }e odobri privremena ekstradicija od ~len 19 stav 2, samo koga stanuva zbor za lice koe izdr`uva kazna na nejzinata teritorija i ako toa go baraat posebni okolnosti.
na stavot 5 na ~lenot 21 od Konvencijata

Vladata na Kralstvoto Holandija go zadr`uva pravoto da odobri tranzit samo pod istite uslovi koi va`at i za ekstradicijata.
[VEDSKA (Izjavi i rezervi vneseni vo ratifikacioniot instrument deponiran na 22 januari 1959 godina). 1. Dadeni izjavi

a) Na ~lenot 6: vo smisla na ovaa konvencija izrazot "dr`avjani" gi ozna~uva osven {vedskite subjekti, strancite naaseleni vo [vedska, dr`avjanite na Danska, Finska, Iskand i Norve{ka kako i strancite naseleni vo ovie dr`avi. b) na ~lenot 21: baraniot tranzit }e se odobri samo pod isti uslovi koi va`at i za ekstradiraweto, imaj}i gi vo vid site okolnosti povrzani za sekoj poedine~en slu~aj.
2. Izrazeni rezervi

a) na ~lenot 1: [vedska go zadr`uva pravoto da go uslovi odobruvaweto na ekstradicijata so toa {to ekstradiranoto lice ne mo`e da se pojavi pred sud koj e ovlasten da presudi za krivi~ni dela od takva priroda samo privremeno ili vo vonredni okolnosti, kako i da go

132

odbie ekstradicijata poradi izvr{uvawe na kaznata koja ja izrekol vonreden sud. [vedska go zadr`uva pravoto da odbie ekstradicija ako ovaa merka, poradi godinite na starost, zdravstvenata sostojba ili nekoj drug uslov povrzan so odredeno lice, a imaj}i ja vo vid i prirodata na krivi~noto delo i interesite na dr`avata molitel, o~igledno e nespoiva so humanitarnite odgovornosti. b) na ~lenot 2: ekstradicijata na lice koe s u{te ne e pravosilno osudeno za inkriminirano delo poradi koe se bara ekstradicija }e se odbie samo ako spomenatoto delo odgovara na krivi~noto delo koe spored {vedskiot zakon podle`i na kazna zatvor preku edna godina. s) na ~lenot 3: [vedska go zadr`uva pravoto spored okolnostite povrani za predvidenot slu~aj na krivi~noto delo od stav 3 na ovoj ~len da go smeta za politi~ko krivi~no delo. d) na ~lenot 4: ako voenoto krivi~no delo sodr`i i krivi~no delo poradi koe ekstradicijata e odobrena. [vedska go zadr`uva pravoto da uslovi ekstradiranoto lice da ne mo`e da ja izdr`uva ire~enata kazna vo soglasnost so odredbite koi se odnesuvaat na krivi~nite dela storeni od voeni lica. e) na ~lenot 12: Iako izre~enata presuda ili re{enieto za apsewe izdadeni od strana na sudot ili sudijata na dr`avata koja e potpisni~kata na ovaa konvencija glavno gi prifatila, [vedska go zadr`uva pravoto da go odbie baranoto ekstradirawe ako od razgleduvaweto na konkrtetniot slu~aj proizleze deka presudata ili nalogot za apsewe o~iglkedno se lo{o zasnovani, f) na ~lenot 18: ako liceto ~ie ekstradirawe e odobreno ne e prezemeno na utvrdeniot datum od strana na dr`avata molitel, [vedska go zadr`uva pravoto vedna{ da ja poni{ti merkata li{uvawe od sloboda koja mu bila izre~ena.
[VAJCARIJA (Rezervi i izjavi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument deponiran na 20 dekemvri 1966). Ad. ~len 1

Sojuzniot sovet na [vajcartija izjavuva deka sekoja ekstradicija koja }e ja odobri [vajcarija podle`i na uslovite obvinetoto lice da ne bide izvedeno pred vonreden sud. Spored toa go zadr`uva pravoto da ja odbie ekstradicijata: 133

a) ako postoi mo`nost, obvinetiot vo slu~aj na ekstradicija da bide predaden na vonreden sud i ako dr`avata molitel ne dade dovolno garancija deka presudata }e ja donese sud koj spored propisite za sudskoto pravosudno organizirawe e nadle`en da se izjasnuva za krivi~nite predmeti. b) ako treba da poslu`i za izvr{uvawe na kazna koja ja izrekol vonreden sud.
Ad. ~len 2 stav 1

So ogled na uslovite za ekstradicija utvrdeni vo {vajcarskoto pravo, [vajcatrija go zadr`uva pravoto da odbie ekstradicija koga deloto so koe se tovari baranoto lice ne gi sodr`i konstitutivnite elementi na edno od krivi~nite dela koi se definirani vo spisokot koj se nao|a vo prilog na ovaa izjava, a e deponiran kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
Ad. ~len 2 stav 2

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka rezervata izre~ena vrz osnova na ~len 2 stav 1, ne ja spre~uva [vajcarija koga ekstradiraweto e odobreno ili bilo odobreno za prestap ili krivi~no delo poradi koe e toa odobreno spored {vajcarskiot zakon, za da se prostiraat negovite dejtvija na sekoe drugo delo koe se kaznuva spored odredbite na op{toto pravo na {vajcarskoto zakonodavstvo.
Ad. ~len 3 stav 3

So odstapuvaweto od ~lenot 3 stav 3 od Konvencijata, [vajcarija go zadr`uva pravoto da ja odbie ekstradicijata tregnuvaj}i od ~lenot 3, stav 1, koga toa se bara poradi atentat na {efot na dr`avata ili na eden ~len od negovoto semejstvo.
Ad. ~len 6

Sojuzniot zakon na [vajcarija izjavuva deka [vajcarskoto pravo ne dozvoluva ekstradicija na {vajcarski dr`avjani. Krivi~nite dela storeni nadvor od [vajcarija koi se kaznuvaat spored {vajcarskiot zakon kako prestapi ili krivi~ni dela, mo`at krivi~no da se gonat i da se sudat od strana na {vajcarskite organi ako se ispolneti zakonskite uslovi:

134

- koga se storeni protiv [vajcarija (~len 5 od {vajcarskiot Krivi~en zakon). - koga spored {vajcarskoto pravo bi mo`ele da dadat mesto na ekstradicijata i koga gi storil {vajcarec (~len 6 od {vajcarskiot Krivi~en zakon, ~len 16 od Sojuzniot zakon na 14 mart 1958 godina za dol`nostite na Konvencijata, ~lenovite na nejzinite organi i nejzinite slu`benici), - koga se storeni na {vajcarski brod ili vozduhoplov (~len 4 od Sojuzniot zakon od 23 fevruari, sepremvri 1953 godina za pomorska plovidba pod {vajcarsko zname, ~len 97 od Sojuzniot zakon od 21 dekemvri 1948 za vozdu{niot soobra}aj).
Ad. ~len 7 i 8

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka imaj}i gi vo vid propisite koi va`at vo {vajcarskoto pravo, ekstardicijata mo`e da se odobri za krivi~no delo storeno na teritorijata na [vajcarija ili na mesto izedna~eno so ovaa teritorija, samo vo soglasnost so primenata na ~len 2 stav 2, odnosno koga e barano lice koe i bez toa e ekstradirano na dr`avata molitel poradi drugi dela koi ne podle`at na {vajcarskata sudska nadle`nost, i da se smeta za celishodno, pred s, poradi pottiknuvawe na negovata resocijalizacija, da mu se sudi samo vo tekot na edna i vo ista postapka za site krivi~ni dela za koi se tovari.
Ad. ~len 9

(a) [vajcarija go zadr`uva pravoto da go odbie ekstradiraweto, otstapuvaj}i od ~len 9 koga odlukite so koi se obrazlo`uva odbivaweto na esktradicijata vrz osnova na ovaa odredba se doneseni vo treta dr`ava na ~ija teritorija e storeno krivi~noto delo, (b) [vajcarija, osven toa, go zadr`uva pravoto da odobri ekstradicija, sprotivno na ~len 9, od prvata faza na Konvencijata koga ja odobrila za drugi krivi~ni dela i koga dr`avata molitel poka`ala deka delata ili novite dokazi za koi soznala deka go opravduvaat revidiraweto na odlukata so koja se obrazlo`uva ekstradicijata spored ovoj ~len, ili koga baranoto lice ne ja izdr`alo vo celost ili del od kaznata ili merkata koja protiv nego e izre~ena so ovaa odluka.

135

Ad. ~len 11

[vajcarija go zadr`uva pravoto da go primeni ~lenot 11, po analogija, i vo slu~aite koga pravoto na stranata molitel predviduva deka obvinetiot mo`e poradi delata od koe i da e mesto na ekstradicija, da bide prisilen da ja izdr`uva kaznata koja go zagrozuva negoviot telesen integritet ili da bide protiv svojata volja podveden na merka od takva priroda.
Ad. ~len 14 stav 1 (b)

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka {vajcarskite organi smetat deka pu{taweto od zatvor e pravosilno vo smisla na ~lenot 14 od Konvencijata, ako na ekstradiranoto lice mu ovozmo`uva slobodno da se dvi`i i da ne gi naru{uva pravilata na odnesuvawe i drugi uslovi koi gi nalo`uvaat nadle`nite organi. Po mislewe na {vajcarskite organi ekstradiranoto lice mo`e sekoga{ da ima mo`nost da ja napu{ti teritorijata na edna dr`ava vo smisla na ovaa odredba koga nekoja bolest, ili koe i da e drugo vistinsko ograni~uvawe na slobodata na negovoto dvi`ewe vsu{nost ne go spre~uva da ja napu{ti.
Ad. ~len 16 stav 2

[vajcarija bara sekoja molba koja se upatuva spored ~len 16, stav 2, da sodr`i kratok opis na delata so koi se tovari baranoto lice, vklu~uvaj}i i osnovni oznaki koi ovozmo`uvaat da se oceni prirodata na krivi~noto delo vo odnos na pravoto na ekstradicija. 4. Povredite koi predizvikale smrt ili trajna nemo} ili onesposobenost za rabota podolgo od 20 dena, u~estovo vo tepa~ka so takvi posledici. 5. Lo{o postapuvawe na decata sprema roditelite, lo{o postapuvawe na roditelite sprema decata ili licata pod ~ie staratelstvo se staveni.
II Dela protiv slobodata na lu|eto i semejnite prava

6. Kidnapirawe na vozrasni lu|e i deca, 7. Li{uvawe na lu|e od sloboda, 8. Kidnapirawe na maloletni lica, 9. Naru{uvawe na nepovredlivosta na stanot so ote`nitelni okolnosti, 10. Zakana so atentat na lu|e i naru{uvawe na sopstvenosta, 136

11. Falsifikuvawe ili prikrivawe na li~ni podatoci,

III Povreda na dobrite obi~ai

12. Siluvawa, nasilni zlostorstva protiv moralot ili nad bespomo{no ili mentalno zaostanato lice, 13. Nemoralni dejstvija izvr{eni nad deca ili nad bilo koe lice od stranata na onoj na koj e mu e dovereno, 14. Potkup na maloletno lica od strana na roditelot, staratelot ili sekoe drugo lice zadol`eno za nivni nadzor, 15. Profesionalno podveduvawe, trgovija so belo robje i deca, 16. Nemoralni raboti koi predizvikuvaat javen skandal, 17. Incest, 18. Bigamija.
IV Dela protiv imotot

19. Razbojni{tvo (piratstvo), iznuduvawe, kra`ba, prikrivawe, 20. Zatajuvawe i zluoupotreba na doverbata, 21. Namerno o{tetuvawe na imotot, 22. Izmama, la`no bankrotstvo i izmama izvr{ena vo oblasta na ste~ajot ili plenidbata.
V Dela protiv finansiite

23. Krivotvorewe ili falskifikuvawe na pari ili hartii od vrednost ili `igovi koi pretstavuvaat vrednost (po{tanski marki itn.), banknoti, obvrznici, akcii i drugi hartii od vrednost koi gi izdava dr`avata, korespondenciite, op{testvoto ili poedinci, voveduvawe, izdavawe, stavawe vo promet na takvi krivotvoreni ili falsifikuvani predmeti, so umisla. 24. Krivotvorewe ili falsifikuvawe na pe~ati, `igovi, marki, ili otisoci, nesovesno koristewe ili zloupotreba na krivotvoren ili avtenti~en pe~at, markici, `igovi ili otisoci. 25. Falsifikuvawe na dokumenti (falsifikuvawe i krivotvorewe na dokumenti), upotreba na la`ni dokumenti (nesovesno koristewe na krivotvoreni ili falsifikuvani dokumenti), zatajuvawe na dokumenti, zloupotreba na blanko potpisi. 26. Premestuvawe na me|i.

137

VI Javno opasni dela

27. Po`ar, zloupotreba na eksplozivni materii, poplavi so umisla ili od nebre`nost, 28. Namerno ili od nebre`nost uni{tuvawe ili o{tetuvawe na `eleznici, parni brodovi, elektri~ni stanici, aparati i vodovi (telgraf, telefon) i zagrozuvawe na nivnoto koristewe, 29. Namerno ili od nebre`nost izvr{eni raboti koi mo`at da predizvikaat uni{tuvawe ili gubewe na brodot, 30. Namerno ili od nebre`nost {irewe na zarazni bolesti, epidemii ili sto~ni bolesti, rakuvawe so {tetni supstancii opasni za lu|e, izvori, fontani ili drugi vodi, 31. Namerno krivotvorewe ili falsifikuvawe na proizvodi {to pretstavuvaat opasnost za zdravjeto na lu|eto ili `ivotnite, pu{tawe vo proda`ba ili vo promet na ovie nezdravi ili rasipani proizvodi so kriewe na nivniot {teten karakter. 31. bis. Namerno kr{ewe na odredbite za opojni drogi, dokolku ova krivi~no delo podle`i na kazna zatvor.
VII Dela protiv pravosudstvoto

32. Kleveta, 33. La`na zakletva ili la`na izjava dadena pod sve~ana zakletva, 34. La`no svedo~ewe, la`en izve{taj na ve{tak, la`na izjava na tolkuva~, pottiknuvawe na svedokot, ve{takot, tolkuva~ot.
VIII Povreda na dol`nosta

35. Potkup na dr`avni slu`benici, porotnici, izbranite sudii i ve{taci, 36. Izmami i zatajuvawa izvr{eni od strana na dr`avni slu`benici, zloupotreba na vlasta so korupcija ili umisla, 37. Prikrivawe na pisma i telegrami, povreda na tajnosta na pismata i telegramite od strana na vrabotenite vo PTT. Sojuzniot zakon od 23 septemvri 1953 za pomorska plovidba pod {vajcarsko zname vo svojot ~len 154 nalaga, za krivi~ni dela koi spored odredbite od ovoj zakon podle`at na kazna zatvor od edna godina ili postroga kazna, da dovedat do ekstradicija spored {vajcarskoto zakonodavstvo za ekstradicija na stranski dr`avjani. Stanuva zbor za slednite dela: - zagrozuvawe na brod so umisla ili od nebre`nost (~len 128), - zagrozuvawe na plovidba so umisla ili od nebre`nost (~len 129), 138

- plovidba po more so brod vo lo{a plovna sostojba (~len 131). - neuka`uvawe na pomo{ (~len 133 stav 1). - napu{tawe na brod vo opasnost (~len 134), - neizvr{uvawe na naredbite (~len 135 stav 1), - zloupotreba i uzurpacija na vlasta (~len 139 stav 1), - pijanstvo (~len 139, stav 1), - neposlu{nost (~len 140 stav 3), - zabraneto tovarewe na lu|e i predmeti (~len 141 stav 1) - zagrozuvawe na sopstvenicite na brodovi ili kapetanite so krium~arewe (~len 142 stav 1 i 3), - zloupotreba na znamiwata (~len 143 stav 1) - izmama pri registriraweto (~len 144 stav 1), - bespravno pomestuvawe na plovni objekt, kr{ewe na propisite na vlasta (~len 145), - neispravno otu|uvawe (~len 146).
TURCIJA (Izjava dadena vo momentot na potpi{uvaweto na 13 dekemvri 1957).

Uveruvawata navedeni vo ~lenot 11 }e se ograni~at na slednata postapka: Vo slu~aj na ekstradicija na Turcija na lice osudeno na smrt ili lice osudeno za delo koe podle`i na smrtna kazna, zamolenata dr`ava ~ie{to zakonodavstvo ne predviduva smrtna kazna, mo`e da dostavi barawe za izmena na kaznata vo do`ivoten zatvor. Ova barawe vladata }e go prenese na Golemoto narodno sobranie koe posledno ja ratifikuva smrtnata kazna, ako ve}e ne odlu~uvala po toa pra{awe.
GRCIJA (Rezervi sodr`ani vo zapisnikot za deponirawe na ratifikacioniot instrument na 29 maj 1961). ^len 6

Odredbite od ~lenot 6 }e se primenat so isklu~ok na primenata na ~lenot 438 stav (a) od gr~kiot Zakon za krivi~na postapka koj zabranuva predavawe na dr`avjanite na zamolenata strana. Vo pogled na pod-stavot 1 (s) i ~lenot 438 od gr~kiot Zakon za krivi~na postapka }e se primenat. Soglasno na ovoj ~len, datumot koga

139

e storeno krivi~noto delo nikako nema da se zeme predvid kaj utvrduvaweto na dr`avjanstvoto na baranoto lice.
^len 7

Stavot 1 }e se primenuva so isklu~ok na odredbata od stav (b) na ~lenot 438 od gr~kiot Zakon za krivi~nata postapka.
^len 11

Namesto ~lenot 11 od Konvencijata, ~lenot 437 stav 1 od gr~kiot Zakon za krivi~na postapka i natamu }e se primenuva. Soglasno ovaa odredba, ekstradiraweto na stranskite dr`avjani za krivi~no delo koe podle`i na smrtna kazna, vo soglasnost so zakonodavstvoto na stranata molitel, se dozvoluva samo vo slu~aj koga kaznata za ova krivi~no delo e predvidena vo gr~koto zakonodavstvo.
^len 18

Posledniot del od stavot 4 na ~len 18 od Konvencijata se prifa}a koga }e se dopolni so slednata odredba od ~lenot 454 na gr~kiot Zakon za krivi~na postapka, "pod uslov novoto barawe da se zasnova na isti elementi".
^len 19

Ovoj ~len se prifa}a so isklu~ok na odredbata od ~lenot 441 od gr~kiot Zakon za krivi~na postapka.
IZRAEL (Izjavi i rezervi sodr`ani vo instrumentot za pristapuvawe deponirani na 27 septemvri 1967). Prevod 1. Izjavi Izjava vo pogled na ~len 21

Izrael }e odobri tranzit na licata samo vo slu~aj koga, ako dr`avata molitel pobara od Izrael ekstradirawe na baranoto lice, ni{to zakonski ne se protivi ova lice da se proglasi deka podle`i na ekstradicija i da se predade.

140

Izjava koja se odnesuva na ~len 22

Pismenite izjavi ili iskazi dobieni pod zakletva ili ne, ili zavereni prepisi na ovie iskazi ili izjavi, nalogot za apsewe i drugite sudski spisi so koi se utvrduva postoewe na kazna, }e se primat kako validni dokazi vo postapkata za razgleduvawe na baraweto za ekstradicija ako na niv stoi postpis ili im e prilo`ena potvrda od sudiite ili dr`aven slu`benik na dr`avata molitel ili ako se zavereni so pe~at na Ministerstvoto za pravda.
2. Rezervi Rezervi na ~len 2 i 4

Izrael }e ja odobri ekstradicijata na lice samo ako toa krivi~no se goni ili e osudeno vo dr`avata molitel za delo, koe da bilo storeno vo Izrael, bi prestavuvalo edno od slednite krivi~ni dela: (a) Sekoe krivi~no delo koe podle`i na smrtna kazna ili kazna zatvor preku 3 godini (duri i ako kaznata e poblaga, koga osudata e izre~ena od sudska instanca, osven: 1. krivi~ni dela za koi obvinetiot mo`e da bide obvinet samo ako vo vremeto na nivnite izvr{uvawa e vojnik vo smisla na Zakonot za voeno sudstvo 5715-1955, 2. krivi~ni dela od ~lenot 85 od Uredbata od 1936 so koja se objavuva Krivi~niot zakon (nasilno spre~uvawe ili onevozmo`ivawe da se povika preststavnik na javnata vlast ili negovo prisustvo vo slu~aj na pottiknuvni sobiri ili bunt) ili od zakonot 5719-1959 za izmena na odredbite na krivi~noto pravo koi se odnesuvaat na bigamijata, 3. krivi~ni dela od Zakonot 5712-1952 za izmena na odredbite od krivi~noto pravo koi se odonesuvaat na nasilstvo protiv prestavnikot na javnata vlast ili od eden od zakonite nabroeni vo Prilogot na Zakonot 5711-1951 za pravosudstvoto vo oblasta na spre~uvaweto na merkantilizmot i {pekulaciite (zakoni, propisi i razni lokalni propisi so koi se reguliraat podzakupot i smestuvaweto na gostite kako i podelba, ceni, kontrola na proda`bata na `ivotnite namirnici). (b) krivi~no delo koe podle`i na poblaga kazna od onie koi pogore se navedeni i kako takvo e kvalifikuvano vo Zakonot 5712-1952 za izmena na odredbite od krivi~noto pravo koi se odnesuvaat na korupcijata ili na eden od slednive ~lenovi na Uredbata od 1936 so koja se objavuva Krivi~niot zakon: 88 (delo na buntovno spre~uvawe na zaminuvaweto na brod), 109V, 110- 115 (razni krivi~ni dela koi se sostojat od zloupotrebi na vr{eweto na javni dol`nosti), 120-122, 124 (la`na 141

zakletva, izmama na svedoci, uni{tuvawe na dokazi, zdru`uvawe poradi naru{uvawe na tekot na pravdata i potkup na svedoci), 140 (zloupotreba na doverbata od strana na dr`avnite slu`benici), 146 (navreda na verata), 156, 158, 159 (seksualni odnosi na ma` so maloletni~ka od 15 godini, povreda na ~ednosta i zlostor nad lice pomlado od 16 godini), 161 (d) (sodomija), 185, 186 (nevnimanie vo pogled na ishranata na deca i napu{tawe na deca), 195 ({irewe na infekcii i opasni bolesti), 218 (ubistvo od nebre`nost), 242, 250 (nasilstvo koe predizvikalo telesna povreda) 261, 262 (zadol`itelna rabota i samovolno apsewe i pritvorawe), 270 (kra`ba), 304 (b) i (s) (izmama na doveritelite), 305 (zdru`uvawe poradi izmama na publika), 310 (prikrivawe), 350 (imitirawe na banknoti), 359, 360, 363-366 (krivotvorewe) ili so Zakonot 5723-1963 za izmena na odredbite od krivi~noto pravo koi se odnesuva na izmama, ucena i iznuda (izmama i falsifikuvawe).
Rezerva koja se odnesuva na ~len 2

Izrael }e odobri ekstradirawe na lica obvineti za krivi~no delo samo ako pred sudot na Izrael e utvrdeno deka postojat dovolno dokazi da go opravdaat negovoto sudewe poradi sli~no krivi~no delo vo Izrael.
Rezerva koja se odnesuva na ~len 10

Izrael nema da go odobri baraweto za ekstradicija ako baranoto lice e pomiluvano ili za soodvetnoto krivi~no delo vo dr`avata molitel kaznata mu e prostena.
Rezerva koja se odnesuva na ~len 14

Izrael nema da odobri ekstradicija vrz osnova na odredbite za specijalni slu~ai, osven: (a) ako baranoto lice vo otsustvo bilo proglaseno deka podle`i na ekstradicija i za drugo delo, so ogled deka imalo mo`nost da bide zastapuvano vo postapkata koja se odnesuva na ovaa izjava, (b) pod uslov deka baranoto lice nema da bide krivi~no goneto, sudeno ni apseno poradi izvr{uvawe na kaznata osven, ako po napu{taweto na teritorijata na dr`avata molitel po negovoto ekstradirawe povtorno se vratilo na nea, ili ako imalo mo`nost toa da go stori, ova lice ne ja napu{tilo teritorijata na dr`avata molitel vo rok od 60 dena.

142

Rezerva koja se odnesuva na ~len 15

^lenot 15 se tolkuva taka {to vo ~lenot 14 stav 1 (b) na mesto zborot "45 dena" treba da stoi "vo rok od 60 dena".
LIHTEN[TAJN (Izjava i rezervi sodr`ani vo instrumentot za pristapuvawe koj e deponiran na 28 oktomvri 1969). Ad. ~len 1

Kne`evstvoto Lihten{tajn glavno go odobruva esktradiraweto pod uslov licata koi krivi~no se gonat poradi krivi~ni dela da gi sudat redovnite sudovi na dr`vite moliteli. Spored toa za sebe go zadr`uva pravoto da ja odobruva ekstradicijata samo pod uslovite dr`avata molitel da dade dovolno uveruvawe vo toj pogled.
Ad. ~len 6 (a)

Vladata na Kne`evstvoto Lihten{tajn izjavuva deka pravoto na Lihten{tajn ne dozvoluva predavawe na dr`avjanite na Lihten{tajn vo stranstvo. [tom stapile na teritorijata na Kne`evstvoto, }e im sudat organite na Lihten{tajn i na niv }e se primenuva pravoto na Kne`evstvoto Lihten{tajn (~len 36 od Krivi~niot zakon), za krivi~ni dela izvr{eni vo stranstvo, bez ogled na zakonot za mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Dr`avjanin vo smisla na Konvencijata e sekoe lice koe poseduva lihten{tansko dr`avjanstvo.
Ad. ~len 11

Kne`evstvoto Lihten{tajn go zadr`uva pravoto da go primeni ~lenot 11 po analogija koga dr`avata molitel ne dade na organite na lihten{tanskoto pravo dovolno uveruvawe deka nema da izre~e nitu kazna nitu merka koja e nepoznata na lihten{tenskoto pravo ili koja na{tetuva na telesniot integritet na na~in koj ne e spoiv so lihten{tanskoto pravo.
Ad. ~len 21

Kne`evstvoto Lihten{tajn go zadr`uva pravoto da go odbie tranzitot preku svojata teritorija duri i koga krivi~noto delo za koe e 143

krivi~no goneto liceto obvineto e predvideno vo ~lenot 5 na Konvencijata.

Ad. ~len 23

Kne`evstvoto Lihten{tajn bara pokraj barawata i spisite koi treba da se podnesat, a ne se sostaveni na germanski jazik, da se prilo`i i prevod na ovoj jazik.
FINSKA I. (Izjava i soop{tenie vo pismata od 12 maj 1971 na Ambasadata na Finska vo Pariz, koe e dostaveno pri deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe) ^len 6

Vo smisla na ovaa konvencija izrazot "dr`avjani" gi ozna~uva dr`avjanite na Finska, Danska, Island, Norve{ka i [vedska, kako i strancite naseleni vo ovie dr`avi.
^len 28 stav 3

Konvencijata ne se primenuva koga stanuva zbor za ekstradicija za krivi~ni dela me|u Finska, Danska, Island, Norve{ka i [vedska, za{to do ekstradicija na ovie dr`avi doa|a vrz osnova na edinstvenoto zakonodavstvo.
II Rezervi sodr`ani vo instrumentot za pristapuvawe koj e deponiran na 12 maj 1971 ^len 1

Odobruvaj}i go ekstradiraweto, Finska go zadr`uva pravoto da uslovi ekstradiranoto lice da ne mo`e za dadeno krivi~no delo da se povika pred sud koj e ovlasten da sudi za dadenoto krivi~no delo samo privremeno ili vo vonredni okolnosti. Ekstradiraweto koe e pobarano poradi izvr{uvawe na kazni koi gi izrekol poseben sud od ovoj vid, mo`e da se odbie. Finska go zadr`uva pravoto da go odbie ekstradiraweto i vo slu~aj koga toa bi bilo nerazumno na humanitaren plan poradi godinite na starost, ili poradi posebni okolnosti.

144

^len 2 stav 1

Obvrskata za ekstradicija navedena vo stav 1 od ovoj ~len }e bide ograni~ena na krivi~ni dela koi spored finskiot zakon podle`at na kazna od preku edna godina zatvor. Liceto osudeno vo stranska dr`ava za krivi~no delo od takva priroda mo`e da se ekstradira samo ako s u{te ne izvr{enata kazna se sostoi od li{uvawe od sloboda vo traewe najmalku od ~etiri meseci.
^len 3 stav 3

Finska go zadr`uva pravoto, krivi~noto delo navedeno vo stavot 3 na ovoj ~len da se smeta za politi~ko krivi~no delo ako e storeno vo tekot na borbata me|u dve sprotivno postroeni vojski.
^len 4

Ako povredata na voenite dol`nosti sodr`i i krivi~no delo poradi koe obi~no se odobruva ekstradiraweto, Finska go zadr`uva pravoto da uslovi ekstradiranoto lice da ne mo`e da bide osudeno vo soglasnost so odredbata koja se odnesuva na povreda na voenite dol`nosti.
^len 18

Ako uapsenoto lice, ~ie ekstradirawe e odobreno, ne e prezemeno od dr`avata molitel na utvrdeniot datum, Finska go zadr`uva poravoto, vedna{ da go oslobodi.

145

2) DOPOLNITELEN PROTOKOL NA EVROPSKATA KONVENCIJA ZA EKSTRADICIJA

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovoj Protokol, So ogled na odredbata na Evropskata konvencija za ekstradicija koja e otvorena za potpi{uvawe na 13 dekemvri 1957 vo Pariz (vo natmo{niot tekst Konvencija), pred s nejzinite ~lenovi 3 i 9, Smetaj}i deka e celishodno ovie ~lenovi da se dopolnat poradi jaknewe na za{titata na ~ovekovata zaednica i poedincite, Se dogovorile za slednovo:
DEL I ^len 1

Poradi primena na ~len 3 na Konvencijata, nema da se smetaat za politi~ko krivi~no delo: (a) Zlostorstvata protiv ~ove{tvoto koi gi predviduva Konvencijata, poradi suzbivawe na zlostorstvata na genocid, koja na 9 dekemvri 1948 ja usvoi Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, (b) Krivi~nite dela predvideni vo ~len 50 na @enevskata konvencija od 1949 za podobruvaweto na polo`bata na ranetite i bolnite vo oru`enite sili vo vojna, ~len 51 od @enevskata konvencija od 1949 za podobruvawe na polo`bata na ranetite, bolnite i brodolomnicite vo oru`enite sili na more, ~len 130 na @enevskata konvencija od 1949 za postapuvawe sprema voenite zarobenici, ~len 137 od @enevskata konvencija od 1949 za za{tita na civilite vo vreme na vojna, (s) site sli~ni kr{ewa na voenite zakoni koi se vo sila vo vremeto koga po~nuva primenata na ovoj Protokol i voenite obi~ai koi postojat vo toj moment koi ve}e ne se predvideni so gore navedenite odredbi na `enevskite konvencii.
DEL II ^len 2

^lenot 9 na Konvencijata se dopolnuva so sledniot tekst, originalniot ~len 9 na Konvencijata koj go so~inuva stav 1 i dolu navedenite odredbi na stav 2, 3 i 4: "2. Ekstradicija na lice protiv koe e donesena pravosilna presuda vo treta dr`ava, na dogovornite strani na Konvencijata, za delo ili za dela poradi koi se podnesuva baraweto, nema da se odobri: 146

a) koga so navedenata presuda se osloboduva od vina, b) koga e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda ili druga merka: i) vo celost e izdr`ana, ii) bila predmet na pomuluvawe ili amnestija, vo celost ili vo nejziniot neizvr{en del, s) koga sudijata konstatiral vina na storitelot na krivi~noto delo, a ne izrekol sankcija. 3) Me|utoa, vo slu~aite pretstaveni vo stav 2 ekstradicijata mo`e da se odobri: a) ako deloto poradi koe e donesena presudata e izvr{eno protiv lice, institucija ili bilo {to drugo {to ima javen karakter vo dr`avata molitel, b) ako liceto protiv koe e donesena presudata i samoto ima javna polo`ba vo dr`avata molitel, s) ako deloto poradi koe e donesena presudata vo celost ili delumno e izvr{eno na teritorijata na dr`avata molitel ili na mesto izedna~eno so nejzinata teritorija, 4) Odredbata od stav 2 i 3 ne spre~uvaat primena na po{irokite nacionalni propisi koi se odnesuvaat na dejstvoto ne bis in idem vrzano za sudski odluki izre~eni vo stranstvo.
DEL III ^len 3

1. Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa koi ja potpi{ale Konvencijata. ]e bide ratifikuvan, prifaten ili odobren. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Protokolot }e vleze vo sila po istekot na 90 dena od denot na deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. 3. Protokolot }e vleze vo sila vo pogled na sekoja dr`ava potpisni~ka koja podocna }e go ratifikuva, potpi{e ili odobri po istekot na 90 dena od denot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. 4. Nitu edna dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa nema da mo`e da go ratifikuva, prifati ili odobri ovoj Protokol, ako istovremeno ili prethodno ne ja ratifikuvala Konvencijata.

147

^len 4

1. Sekoja dr`ava koja pristapila na Konvencijata mo`e da mu pristapi na ovoj Protokol po negovoto vleguvawe vo sila. 2. Pristapuvaweto }e se izvr{i so deponirawe, kaj generalniot sekretsar na Sovetot na Evropa, na instrumentiot za pristapuvawe koj }e vleze vo sila po istekot na 90 dena od denot na negovoto deponirawe.
^len 5

1. Sekoja dr`ava, vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, mo`e da ja opredeli teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovoj Protokol. 2. Sekoja dr`ava mo`e vo momentot na deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, ili vo sekoj drug moment podocna, da ja pro{iri preimenata na ovoj Protokol, vo izjavata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, na sekoja druga teritorija nazna~ena vo izjavata za ~ii me|usebni odnosi odgovara ili za koja e ovlastena da dogovara. 3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na prethodniot stav mo`e da se povle~e vo pogled na sekoja teritorija nazna~ena vo ovaa izjava, pod uslovite predvideni vo ~lenot 8 na ovoj Protokol.
^len 6

1. Sekoja dr`ava mo`e vo momentot na potpi{uvaweto ili deponirawerto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe da izjavi deka ne go prifa}a Del I ili II. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e da ja povle~e izjavata koja ja dala vrz osnova na prethodniot stav po pat na izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a koja }e va`i od denot na nejziniot priem. 3. Nitu edna rezerva na odredbite na ovoj Protokol ne se prifa}a.
^len 7

Evropskiot Komitet za krivi~ni pra{awa na Sovetot na Evropa }e go sledi sproveduvaweto na ovoj Protokol i }e pomogne ako e potre-

148

bno za spogodbeno re{avawe na sekoja te{kotija {to bi se pojavila vo sproveduvaweto na Protokolot.

^len 8

1. Sekoja dogovorna strana mo`e, ako saka, da go otka`e ovoj Protokol po pat na upatuvawe soop{tenie do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Otka`uvaweto }e vleze vo sila po istekot na {est meseci od denot na priemot na soop{tenieto od strana na generalniot sekretar. 3. Otka`uvaweto na Konvencijata so sebe avtomatski go povlekuva i otka`uvaweto na ovoj Protokol.
^len 9

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i sekoja dr`ava koja pristapila na Konvencijata }e gi izvesti za: a) sekoe potpi{uvawe, b) deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, s) sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovoj Protokol vo soglasnost so negoviot ~len 3, d) sekoja izjava koja e primena vo soglasnost so primenata na odredbite od ~lenot 5 i sekoe povlekuvawe na takvata izjava, e) sekoja izjava koja e dadena vo soglasnost so primenata na odredbata na stav 1 na ~len 6, f) povlekuvaweto na sekoja izjava do koe e dojdeno vo soglasnost so priemna na odredbite na ~len 6 stav 2, g) sekoe soop{tenie koe e primeno vo soglasnost so primenata na odredbite od ~len 8 i datumot koga otka`uvaweto }e vleze vo sila. Vo ime na {to dolu potpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel go potpi{aa ovoj Protokol. Izraboten vo Strazbur na 15 oktomvri 1975 na francuski i angliski jazik so toa {to dvata tekstovi se verodostojni vo samo eden edinstven primertok koj }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e go dostavi negoviot zaveren prepis na sekoja dr`ava potpisni~ka i dr`ava koja pristapila kon Konvencijata.

149

150

II DEL

"MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

151

152

I. OSNOVNI PROBLEMI
1) POIM, PRAVNA PRIRODA I IZVORI NA "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. "Mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se sostoi vo prezemawe na opredeleni procesni dejstvija vo soglasnost so svojata krivi~na postapka od strana na zamolenata dr`ava, vo korist na procesnite organi na dr`avata molitel. Ovoj oblik na me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ~esto vo teorijata mo`e da se sretne i pod nazivite: sudska me|unarodna pravna pomo{, sudska sorabotka vo krivi~nopravnite predmeti, me|unarodna sudska sorabotka, pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti, ili ednostavno - me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Poradi negovo razlikuvawe od op{tiot poim - me|unarodna krivi~nopravna pomo{ koj va`i za site negovi oblici, vo ovoj tekst go upotrebuvame terminot "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{,. 2. Vo vrska so "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ doa|aat predvid site procesni dejstvija {to mo`at da se prezemat vo krivi~nata postapka na zamolenata dr`ava. Takvi se na primer, dejstvijata: soslu{uvawe na svedoci, ispituvawe na obvinetiot, ispituvawe na ve{takot, predavawe na predmeti koi mo`at da poslu`at za utvrduvawe na fakti vo postapkata, obezbeduvawe prisutnost na lica, privremeno predavawe na lice li{eno od sloboda vo zamolenata dr`ava na dr`avata molitel zaradi svedo~ewe ili soo~uvawe, dostavuvawe na dokumenti, razmena na podatoci me|u nadle`nite organi i sl. Soglasano praviloto locus regit aktum, procesnite dejstvija sekoga{ se prezemaat na na~in {to e propi{an so vnatre{noto pravo na zamolenata dr`ava. Me|utoa, s poizrazenata potreba od efikasna me|unarodna sorabotka, osobeno toga{ koga poradi razlikite vo izveduvaweto na odredeni procesni dejstvija za dr`avata molitel stanuvaat neupotreblivi, vo dene{ni uslovi naveduvaat da se nadmine ova pravilo. Toa naj~esto se postignuva taka {to, dr`avata molitel so posebna zamolnica od zamolenata dr`ava, bara na nivnite procesni orga-

153

ni da im se dozvoli da prezemaat opredeleni procesni dejstvija vo soglasnost so formata {to ja predviduva nejzinoto pravo152. 3. Odredbite na zakonot kaj site vidovi, pa i kaj "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, va`at koga za niv nema dogovori ili koga vo dogovorite nedostasuvaat nekoi odredbi. Dogovorite ja imaat taa prednost {to gi obvrzuvaat dvete strani i nalo`uvaat edinstveni re{enija za dvete dr`avi, koi so neposredno regulirawe po pat na nacionalnoto zakonodavstvo, po pravilo, ne mo`e da se postignat. Pritoa e va`no deka "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se vr{i spored odredbite na me|unarodnite dogovori samo vo pogled na uslovite i obrskite za uka`uvawe na pomo{ta. Samite procesni dejstvija od koi se sostoi pomo{ta, ako ne e dogovoreno poinaku, se vr{at spored odredbite na doma{niot zakon za krivi~na postapka. Me|utoa, dejstvijata mo`at da se izvr{at i na na~inot na koj zamoluva stranskiot sud, dokolku takvata postapka ne e vo sprotivnost so doma{nitot javen poredok. Procesnite dejstvija izvr{eni spored zakonite na zamolenata dr`ava imaat formalnopravna polnova`nost vo dr`avata koja moli, bez ogled na toa dali soodvetstvuvaat na zakonite na nejzinata procedura153. Ako se raboti za uka`uvawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ spored vnatre{nite propisi na zamolenata dr`ava (zakonska pravna pomo{) toga{ taa dr`ava slobodno odlu~uva dali }e ja pri`i ili nema da ja uka`e pomo{ta. Me|utoa, ako se raboti za dogovorna "mala" pomo{, dokolku se ispolneti uslovite od dogovorot (ako nema pre~ki za nejzino uka`uvawe), zamolenata dr`ava pravno e obvrzana taa pomo{ da ja uka`e na dr`avata molitel.154 Ako ne postojat uslovite od dogovorot, ne postoi ni dogovorna obvrska za zamolenata dr`ava. Taa dodu{a bi mo`ela da go ispolni baraweto, me|utoa toa bi bilo akt na nejzina dobra volja, isto kako i kaj uka`uvaweto na vondogovornata (zakonskata) pomo{. 4. Osnovniot me|unaroden dokumet koj go regulira ovoj oblik na me|unarodna krivi~nopravna pomo{ e Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ("mala" me|unarodna krivi~nopravna
152

V. ~l. 8 na dogovorot so Avstrija i ~l. 15 na dogovorot so SR Germa-

nija. V. Vasiljevi}, T. Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Savremena administrtacija, Beograd, 1981, str. 734. 154 Taka na{ite dogovori so Albanija (~l. 1 st. 2), Hrvatska (~l. 1 st. 2) Avstrija (~l. 1), Belgija (~l. 24), Bugarija (~l. 54), Grcija (~l. 32), ^SSR (~l. 2), Francija (~l. 1), SR Germanija (~l. 1), Mongolija (~l. 2 st. 1), Polska (~l. 63 st 1), Slovenija (~l. 1 st. 2), SSSR (~l. 2), Ungarija (~l. 63). Poinaku, Evropskata konvencija za krivi~nopravna pomo{ (~l. 1 st. 1).
153

154

pomo{) e potpi{ana na 20 juni 1959 godina vo Strazbur, a vleze vo sila na 12 juni 1962 godina. Konvencijata e dopolneta so Protokolot od 17 mart 1978 koj vleze vo sila na 12 april 1982 godina. So nego uka`uvaweto na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se protega i na fiskalni delikti, na izvr{uvawe na stranska presuda (vo delot koj se odnesuva na dostavuvawe na dokumenti potrebni za naplata na pari~na kazna ili tro{ocite na postapkata, na nekoi merki vrzani so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, kako {to se odlagaweto, uslovniot otpust, prekin na izvr{uvaweto na kaznata, pomiluvawe), kako i na unapreduvawe na me|unarodnoto izvestuvaawe za izre~enite kazni, avtomatsko dostavuvawe na izvodi od kaznenite evidencii.155 Konvencijata se zasnova na postulatot na oddeluvawe na institutot na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ od pravoto za ekstradicija i ottamu deka toj na~in ovozmo`uva uka`uvawe na taa pomo{ i tamu kade {to ekstradicijata bi trebalo da se odbie, na primer, kaj bagatelnite krivi~ni dela ili kaj dejstvija koi ne go ispolnuvaat na~eloto na dvostrana kaznivost. Konvencijata vospostavuva obvrska na dr`avite za uka`uvawe na pomo{ (~l. 1 i 2). Barawata za uka`uvawe na pomo{ta mo`at da se odnesuvaat na razli~ni procesni dejstvija i, spored tradicionalnoto pravilo locus regit actum, se izvr{uvaat spored pravoto na zamolenata dr`ava (~l. 3). Me|utoa, izvr{uvaweto na zamolnicata za pretres na stan ili odzemawe na predmeti e podvedeno pod postrogi kriteriumi: prepu{teno e na dr`avite potpisni~ki so deklaracija da pobaraat pretpostavki identi~ni ili sli~ni so onie za ekstradicijata (~l. 5). Zamolnicite za dostavuvawe na pokani i sudski dokumenti mo`at da se izvr{at i na na~in koj posebno go bara dr`avata molitel (~l. 7 st. 1). Konvencijata go poednostavuva patot na me|usebnoto komunicirawe, a za prv pat ja predviduva i mo`nosta za otstapuvawe na krivi~noto gonewe. I ovaa konvencijata, kako pove}estran akt, gi zamenuva odredbite na porano sklu~enite dvostrani dogovori na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Konvencijata, spored ~l. 26 na dr`vite im dozvoluva so izjava dadena pred podnesuvaweto na ratifikacionite instrumenti, da go zadr`at vo sila porane{noto pravo, odnosno koga gi vrzuva poseben model na zakonodavstvoto za ekstradicija, svoite odnosi da gi reguliraat na poinakov na~in. So cel da ja unapredi prakti~nata primena na Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Sovetot na Evropa gi
Krapac, D. Me|unarodna saradnja u sudskim kaznenim (krivi~nim) stvarima u okviru Vje}a Evrope, Zakonitost, Zagreb, 1991/7-8, str. 844-845.
155

155

donese slednive rezolucii i preporaki: Rezolucija (71) 43 za prakti~na primena na Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Rezolucija (77) 36 za prakti~no sproveduvawe na Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Preporaka (80) 8 za prakti~no sproveduvawe na Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ i Preporaka (83) 12 za bezbednosta na svedocite vo pogled na primenuvaweto na ~len 12.1 od Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{.
2) OSNOVNI NA^ELA NA PRAVOTO ZA "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. Na~elo na identiteot na normata. Na~eloto na identitot na normata ili na~elo na dvostrana kaznivost zna~i deka "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ mo`e da se uka`e samo ako deloto za koe se vodi krivi~na postapka kako takvo e predvideno spored zakonite i na dr`avata molitel na zamolenata dr`ava. Imeno, nitu edna dr`ava ne e obrzana da uka`uva pomo{ za dela koi spored nejzinoto pravo ne se smetaat za krivi~ni dela. Ova na~elo e prezemeno od pravoto za ekstradicija i ottamu vo vnatre{noto pravo i me|unarodnite dogovori na mnogu dr`avi se ispituva ne samo dali vo konkretniot slu~aj postoi istovetnost na inkriminaciite na nekoe dejstvie vo zakonodavstvata na dvete strani, tuku i dali postojat okolnosti koi ja isklu~uvaat protivpravnosta, krivi~nata odgovornost i kaznivosta na deloto. Vo taa smisla "malata"me|unarodna krivi~nopravna pomo{ duri se ograni~uva na krivi~ni dela kaj koi ima mesto za ekstradicija. Me|utoa, vo ponovite me|unarodni dogovori kako i vo vnatre{noto pravo na pove}eto dr`avi, na~eloto na identitetot na normata, od niza pri~ini, postepeno se napu{ta. Takov e slu~ajot i so Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ vo koja vo ~l. 5 st. 1, ova na~elo e zadr`ano samo fakultativno za opredeleni prisilni merki (za izvr{uvawe na zamolnici za prezemawe pretres i plenidaba).156

Na XIII me|unaroden kongres za krivi~no pravo (Kairo, 1984) posebno e postaveno pra{aweto dali dvostranoto inkriminirawe na opredeleni dejstvija pretstavuva neophoden uslov za uka`uvawe na pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. Prevladea stavot deka toj uslov mo`e da bide napu{ten ako uka`uvaweto na pomo{ta na bara primena na nekoi prisilni merki. Coti}, D. IV Sekcija: Strukture i metode me|unarodne i regionalne saradnje u krivi~ninm stvarima, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 519.

156

156

Vo pogled na primenata na ova na~elo na{eto pravo se razlikuva vo zavisnost od toa dali se raboti za zakonska ili dogovorna "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Na{eto vnatre{no pravo vo slu~aj na uka`uvawe na "mala" zakonska me|unarodna krivi~nopravna pomo{, sekoga{ bara ispituvawe dali vo konkretniot slu~aj se raboti za ekstradibilno krivi~no delo, a toa zna~i i ispituvawe na uslovite na identitetot na normata. Imeno, spored ~l. 504 st. 4 ZKP koga baraweto na stranskiot organ se odnesuva na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ za delo za koe spored vnatre{nite propisi ne e dopu{tena ekstradicija (koga ne se ispolneti pretpostavkite za ekstradicija soglasno ~l. 510 st. 1 ZKP), nadle`niot sud mora od ministerot za pravda da pobara upatstva dali }e se postapi po baraweto. Tie upatstva ministerot za pravda gi dava spored svoja diskreciona ocena rakovodej}i se, me|u drugoto, i od pri~ini na politi~ki oportunitet. Vo na{ite bilateralni dogovori nepostoeweto na dvostrana kaznivost glavno doveduva do odbivawe na baraweto za uka`uvawe na takvata pomo{157. 2. Na~elo na reciprocitet. Vo sovremenata literatura se smeta deka ova na~elo kaj "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ bi trebalo da se napu{ti kako ostatok na pre`iveanoto sfa}awe za neograni~eniot dr`aven suverenitet. Taa nasoka se sledi i vo Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Imeno ovaa konvencija ne go predviduva reciprocitetot kako edno od svoite na~ela tuku, samo go spomnuva kako mo`nost, na primer, kaj reguliraweto na slu`beniot jazik za zamolnicite (~l. 16 st. 2). Na{eto pravo ne go predviduva izri~no reciprocitetot kako uslov za uka`uvawe na "mala" dogovorna me|unarodna krivi~nopravna pomo{, osven za itni slu~ai na dostavuvawe na zamolnicata preku Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (~l. 503 st. 2). Vo slu~aj na "mala" zakonska me|unarodna krivi~nopravna pomo{, na{ata dr`ava od stranskata dr`ava, mo`e da bara reciprocitet. Bez takva izjava Ministerstvoto za nadvore{ni raboti nema ni da ja dostavi zamolnicata na postapka na na{iot sud (~l. 504 st. 1).

V. ~l. 25 od dogovorot so Albanija, ~l. 30 a) na dogovorot so Al`ir, ~l. 56 od dogovorot so Bugarija, ~l. 33 od dogovorot so Grcija, ~l. 26 od dogovorot sdo Hrvatska, ~l. 2 od dogovorot so SR Germanija, ~l. 62 b) od dogovorot so Mongolija, ~l. 82 a) od dogovorot so ^ehoslova~ka, ~l. 26 od dogovorot so Slovenija, ~l. 56 b) od dogovorot so SSSR, ~l. 7 a) od dogovorot so [panija. Dogovorite so Belgija, Francija, Turcija i Ungarija ne predviduvaat mo`nost za odbivawe na pravnata pomo{ od tie pri~ini.

157

157

3. Na~elo na specijalitet. Vo pravoto za "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ nema potreba od ova na~elo, za{to uslovite za prezemawe na nekoi dejstvija na pravna pomo{ ne zavisat od vidot na krivi~noto delo za koe se vodi postapkata vo dr`avata molitel, tuku od vnatre{noto pravo na zamolenata dr`ava.
3) PRAVNI PRETPOSTAVKI ZA OSTVARUVAWE "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. Dr`avjanstvo. I pokraj toa {to vrz planot na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ nema op{ta zabrana za nejzino uka`uvawe koga taa se bara za krivi~na postapka protiv dr`avjanin na zamolenata dr`ava, sepak postojat dva slu~ai vo koi dr`avjanstvoto na liceto protiv koe se vodi krivi~nata postapka mo`e da bide pre~ka za nejzino uka`uvawe. Prv slu~aj e ako uka`uvaweto na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ e zavisno od ekstradibilnosta na konkretnoto krivi~no delo. Toga{ uka`uvaweto na ovaa pomo{ e isklu~eno, za{to zamolenata dr`ava ne odobruva ekstradicija, ne samo za krivi~ni dela so zakaneta kazna pod opredelen minimum, tuku za site krivi~ni dela koi gi storile nejzinite dr`avjani. Vtor slu~aj e ako dr`avjaninot na zamolenata dr`ava, protiv kogo se vodi postapka vo stranska, zemja, se nao|a na teritorijata na zamolenata dr`ava. Toga{ zabranata za uka`uvawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se zasnova na idejata za potrebata od za{tita na sopstvenite dr`avjani od barawata na stranskite organi, od eventualnata pravosilnost na stranskite sudski odluki, koi duri mo`e da bidat doneseni vo otsustvo na obvinetiot. Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ne ja poznava ovaa pre~ka. Ovaa konvencija sepak, so toa {to predviduva mo`nost dr`avite potpini~ki da go rezerviraat pravoto kako uslov za uka`uvawe na pomo{ta da baraat dali konkretnoto delo e ekstradibilno (~l. 5 st. 1 t. b), a na oddelni zemji potpisni~ki, vsu{nost, im ovozmo`uva da go odbijat uka`uvaweto na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ zaradi ovaa pre~ka. Na{ite ponovi dogovori vo ovaa oblast158 ne ja prifa}aat ovaa pre~ka i na toj na~in im se priklu~uvaat na sovremenite teoretski sfa}awa spored koi taa nema pravna smisla. Toa proizleguva ottamu {to, ako dr`avjaninot na zamolenata dr`ava se nao|a na teritorijata na dr`avata molitel, odbivaweto na "malata" me|unarodna krivi~noV. gi, na primer, na{ite dogovori so Al`ir, Belgija, Francija, Mongolija, SR Germanija i [panija.
158

158

pravna pomo{ ~estopati mo`e da mu na{teti na interesite na negovata odbrana vo postapkata koja protiv nego se vodi vo stranstvo. Isto taka, ako dr`avjaninot na zamolenata dr`ava se nao|a vo dr`avata molitel, so odbivaweto na ovaa pomo{ na dr`avata molitel taa nema da bide spre~ena vo vodeweto na sopstvenata postapka, tuku mo`e da go osudi vo otsustvo. I najposle, odbivaweto na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ne e opravdano ni ako odi na {teta na sopstven dr`avjanin, za{to pred stranskiot sud, vo sporedba so tamo{nite gra|ani, mu se pridava polo`ba na privilegirano lice. Na{eto vnatre{no pravo ne ja spomnuva ovaa pre~ka, me|utoa, kaj baraweto za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ po povod na neekstradibilno krivi~no delo, predviduva dol`nost za sudot da pobara upatstva od ministerot za pravda (~l. 504 st. 4 ZKP). 2. Krivi~noto delo. a) Politi~ki krivi~ni dela. "Malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ po pravilo ne se uka`uva kaj politi~kite krivi~ni dela. Tuka, kako i kaj ekstradicijata, va`na uloga ima{e azilot, za{to uka`uvaweto na ovaa pomo{ se smeta{e za nespoivo so pravoto na azil na politi~ki begalec. Me|utoa, kako {to se istaknuva vo teorijata, za taa privilegija, opravdana vo pravoto za ekstradicija, nema opravduvawe kaj "malata" pomo{. Imeno, prirodata na pravoto na azilot se sostoi vo toa nekoe lice da se za{titi od dejstvijata na vlasta na druga dr`ava so davawe na zasolni{te na teritorijata na dr`avata na prebegnuvaweto. Spored toa, nema nikakva osnova za odbivawe na pravnata pomo{ vo slu~aj koga se raboti za krivi~na postapka protiv lice koe ne se nao|a na taa teritorija. Vtoro, ako liceto protiv koe se vodi krivi~na postapka za nekoe delo koe se smeta za politi~ko se nao|a na teritorijata na zamolenata dr`ava, ne mo`e sekoga{ odnapred da se smeta deka uka`uvaweto na "malata" pomo{ vo dr`avata molitel bi mo`elo vo site slu~ai da mu na{teti na interesite na politi~kiot begalec. Zgora na toa, tokmu zaradi takvoto odbivawe ova lice mo`e tamu da bide neosnovano osudeno159. Vo ~l. 2 st. t. a) na Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se predviduva deka pravnata pomo{ mo`e da se odbie ako se odnesuva na delo koe vo zamolenata dr`ava se smeta za politi~ko krivi~no delo. Vo del od na{ite me|unarodni dogovori se predviduva deka "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ kaj politi~ki krivi~ni

Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987, str. 70-71.

159

159

dela nema da se uka`uva160, ili se isklu~uva primenata na dogovorni odredbi za pomo{ kaj politi~kite delikti i onie koi se povrzani so niv161. Me|utoa vo odreden del na na{ite dogovori se predviduva deka kaj politi~kite delikti pravnata pomo{ mo`e da se odbie, {to zna~i deka na{ite sudovi mo`at i da ja uka`uvat na primer, vo slu~aj koga smetaat deka taa odi vo korist na liceto komu vo stranskata zemja mu se sudi za takov delikt. Istoto va`i i za slu~aj na "mala" zakonska me|unarodna krivi~nopravna pomo{ koga se primenuva ~l. 504 st. 4 ZKP. b) Voeni i ekonomski krivi~ni dela. Pod vlijanie na pravoto za ekstradicijata "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ obi~no e isklu~ena kaj tn. ~isti voeni krivi~ni dela162, za{to se smeta deka voenata pomo{ se zasnova na voenite sojuzi, pa ottamu i pravnata pomo{ kaj takvite krivi~ni dela mora da se regulira so dogovorite za takvite sojuzi. Vo nekoi drugi na{i dogovori pak se predviduva deka taa pomo{ mo`e da se odbie.163 "Malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ obi~no e isklu~ena kaj ekonomskite delikti. Me|utoa vo ponovite dogovori ova ograni~uvawe se pove}e se ubla`uva na eden od slednive na~ini: so vostanovuvawe kategorii na ekonomski delikti kaj koi postoi obvrska za uka`uvawe na takva pomo{, so ispu{tawe na tie dela od krugot na deliktite za koi e predvidena mo`nost za odbivawe na pravna pomo{, ili so dopolnitelno pro{iruvawe na va`nosta na nekoj dogovor i vrz ekonomskite krivi~ni dela. 3. Klauzula na javniot poredok. Vo pravoto na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ~esto se sre}ava mo`nosta za nejzino odbivawe koga taa im odi na {teta na javniot poredok, bezbednosta i suverenitetot na zamolenata dr`ava. Vo del od na{ite dogovori e sodr`ana klauzulata na javen poredok (pravnata pomo{ mo`e da se odbie ako nejzinoto uka`uvawe bi bilo sprotivno na javniot poredok, suverenitetot i bezbednosta na

V. ~l. 25 od dogovorot so Albanija, ~l. 56 od dogovorot so Bugarija, ~l. 33 od dogovorot so Grcija, ~l. 26 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 26 od dogovorot so Slovenija. 161 V. ~l. 25 st. 1 od dogovorot so Belgija, ~l. 2 od dogovorot so Francija, ~l. 8 od dogovorot so [panija. 162 Taka na{ite dogovori so Albanija (~l. 25), Bugarija (~l. 56), Belgija (~l. 25), Grcija (~l. 33), Hrvatska (~l. 26), Francija (~l. 2), SR Germanija (~l. 1 st. 3) i Slovenija (~l. 26). 163 Taka na{ite dogovori so ^SSR (~l. 82), Polska (~l. 64), SSSR (~l. 56).

160

160

zamolenata zemja)164. Vo opredeleni dogovori se predviduva mo`nost za odbivawe na uka`uvawe na pravna pomo{ vo slu~aj koga taa bi bila sprotivna na osnovnite na~ela na zakonodavstvoto, suverenitetot i sigurnosta na zamolenata zemja165, a vo treti, poimot "javen poredok" e zamenet so poimot "praven poredok"166, ili paralelno so "pravniot poredok" se spomenuvaat i "su{testvenite interesi na zamolenata dr`ava"167 Me|utoa vo slu~aj na "mala" zakonska me|unarodna krivi~nopravna pomo{, ako se raboti za za neekstradibilno krivi~no delo, ministerot za pravda mo`e vo ramkite na svoite upatstva od ~l. 504 st. 4 ZKP, da zazeme stojali{te deka uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo konkretniot slu~aj e vo sprotivnost so osnovnite na~ela na zakonodavstvoto ili so su{testvenite (su{testvenite) interesi na Republika Makedonija. 4. Procesni pre~ki. Na{ite dogovori ne predviduvaat mo`nost na odbivawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ vo slu~aite: 1. koga baraweto na stranskiot organ se odnesuva na uka`uvawe pravna pomo{ vo nekoj predmet protiv lice za koe se vodi postapka vo zamolenata dr`ava (litispendencija) i 2. koga baraweto se odnesuva na lice za koe vo zamolenata dr`ava e ve}e donesena odluka (ne bis in idem). Me|utoa kaj zakonskata "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, gornite okolnosti mo`at da se pojavat kako pre~ka za uka`uvawe pravnata pomo{. Toa }e bide slu~aj ako ministerot za pravda na sudot mu dade upatstvo deka pravnata pomo{ mo`e da se odbie od tie pri~ini (~l. 504 st. 4 ZKP).
4) POSTAPKA ZA PRU@AWE "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

1. Iako organizacijata i nadle`nosta na sudovite za uka`uvawe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se ureduva so Zakonot za sudovite, opredeleni pra{awa na nadle`nosta se reguliraat i vo
V. ~l. 30 od na{iot dogovor so Al`ir, ~l. 34 na dogovorot so Grcija, ~l. 25 na dogovorot so Belgija, ~l. 2 na dogovorot so Francija, ~l. 2 na dogovorot so SR Germanija i ~l. 7 na dogovorot so [panija. 165 V. ~l. 13 od dogovorot so ^ehoslova~ka, ~l. 56 od dogovorot so Bugarija, ~l. 17 na dogovorot so Mongolija, ~l. 74 od dogovorot so Ungarija i ~l. 12 na dogovorot so SSSR. 166 V. ~l. 4 od dogovor so Avstrija. 167 V. ~l. 25 od dogovorot so Albanija, ~l. 26 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 2 od dogovorot so SR Germanija, ~l. 26 od dogovorot so Slovenija, ~l. 7 na dogovorot so [panija.
164

161

ZKP. Vo nego izri~no se propi{uva deka me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ ja uka`uvaat sudovite (~l. 503 st. 3), deka za izvr{uvaweto na ovie raboti mo`e da se opredeli eden sud za site sudovi od opredeleno podra~je (~l. 503 st. 3) i deka za dozvolenosta i na~inot na izvr{uvaweto na dejstvijata koi se predmet na baraweto na stranskiot organ odlu~uva sudot (~l. 504 st. 3). Koga so molbata se bara vra~uvawe na nekakov dokument, ili nekoe lice treba da se ispita ili da se soo~i, ili da se sprovede nekoe drugo istra`no dejstvie, opredelena e nadle`nosta na sudot na ~ie podra~je takvoto lice ima prestojuvali{te (~l. 504 st. 1). I najposle so ~l. 505 st. 3 i 4 se opredeluva mesnata i stvarnata nadle`nost na sudovite vo uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti. Mesnata nadle`nost na sudot se opredeluva spored poslednoto `iveali{te na osudenoto lice na Republika Makedonija - spored mestoto na ra|awe. Toga{ pak, koga osudenoto lice nemalo `iveali{te nitu e rodeno vo Republika Makedonija, Vrhovniot sud opredeluva eden od stvarno nadle`nite sudovi pred koj }e se sprovede postapkata. [to se odnesuva do stvarnata nadle`nost na sudovite vo ~l. 505 st. 4, odnosno ~l 32 od Zakonot za sudovite, e propi{ano deka me|unarodno pravnata pomo{ ja uka`uvaat osnovnite sudovi. 2. Dejstvijata ili oblicite na pravna pomo{ za koi se moli se raznovidni. Me|u brojnite dejstvija na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ naj~esti se: dostavuvawe na dokumenti (pokani za glaven pretres, presudi, re{enija), izvr{uvaweto na opredeleni istra`ni dejstvija (soslu{uvawe na obvinetiot, svedocite, soo~uvawe, uvid, ve{ta~ewe, obdukcija, eshumanica, istraga, plenidba na predmeti, pretres na stan), dostavuvawe na dokumenti (izvod od kaznenata evidencija), uka`uvawe na izvestuvawa i sl. So zamolnicata za pravna pomo{ mo`e da se bara i slobodno doa-

|awe na svedoci ili ve{taci pred pravosudnite organi na dr`avata molitel, kako i predavawe na lica li{eni od sloboda poradi soslu{uvawe. Vo prviot slu~aj, koga e potrebno nekoe lice da dade iskaz vo
svojstvo na svedok ili ve{tak pred sudot na dr`avata molitel, negovoto prisustvo se obezbeduva so pokana koja ne smee da sodr`i zakana od prisilno sproveduvawe. Organite na zamolenata dr`ava, isto taka, ne mo`at da go pisilat povikanoto lice da se otpovika na pokanata i da otpatuva vo zamolenata dr`ava. So drugi zaborovi, na baraweto na dr`avata molitel, mo`e da mu se izleze vo presret edinstveno pod uslov, liceto koe treba da se soslu{a vo svojstvo na svedok ili ve{tak da ja dalo svojata soglasnost na toa barawe. Natamu e zna~ajno deka slobodnoto doa|awe na svedokot ili ve{takot ne smee da ima negativni posledici vrz nego. Toa zna~i ako liceto dobrovolno otpatuva vo 162

dr`avata molitel, ne mo`e krivi~no da se goni za deloto vo vrska so koe e povikano da svedo~i ili da ve{ta~i, ne mo`e da se pritvori ili da se podlo`i na nekoe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda, nitu sprema nego mo`e da se izvr{i nekoja porano izre~ena kazna, ako vo opredelen rok po soslu{uvaweto ja napu{ti dr`avata. Nakratko, liceto u`iva specifi~en krivi~nopraven imunitet koj vo teorijata se narekuva salvus conductus (sloboden premin). Me|utoa, toj imunitet prestanuva ako liceto po sopstvena volja ne ja napu{ti dr`avata molitel vo rokovi koi vo bilateralnite dogovori se opredeleni vo razli~no traewe.168 Vo vtoriot slu~aj stanuva zbor za privremeno predavawe na lica li{eni od sloboda.169 Toga{ koga iskazot na nekoe lice koe e li{eno od sloboda vo zamolenata zemja, e potreben pred sudot na dr`avata molitel, toa lice, isklu~ivo so negova soglasnost, mo`e privremeno da se predade poradi svedo~ewe ili soo~uvawe. Takvoto predavawe me|utoa ne pretstavuva ekstradicija, za{to zamolenata dr`ava na liceto mu garantira salvus conductus i dol`na e da go vrati vo zamolenata dr`ava vo rok {to taa dr`ava go opredelila. Ovoj oblik na pravna pomo{ Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ iscrpno go regulira vo ~l. 11. Prisustvuvawe na dejstvijata na pravna pomo{ e oblik na pravna pomo{ od ponov datum. Za prv pat e predviden vo dogovorite na na{ta dr`va so Avsrtija i SR Germanija a, potoa i so [panija kade se naveduva deka zainteresiranite pravosudni organi i ostanatite u~esnici vo postapkata mo`at da prisustvuvaat pri prezemaweto na dejstvijata na pravna pomo{. Na dejstvijata na pravna pomo{ samo so prethodna izri~no dadena soglasnost na zamolenata dr`ava, mo`e da prisustvuva organ na krivi~nata postapka na dr`avata molitel, a isku~itelno i aktivno da u~estvuva vo postapkata, na primer, so postavuvawe na pra{awe, stavawe zabele{ki, predlozi i sl. Vo ovoj pogled vo ~l 4. na Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se predviduva deka, dokolku zamolenata dr`ava na toa se soglasi, na barawe na organite na dr`avata molitel, organot na zamolenata dr`ava dostavuva izvestuvawe za datumot i mestoto na izvr{uvawe na zamolnicata i deka mo`at da prisustvuvaat slu`beni i drugi zainteresirani lica.

168

Taka na primer, ~l 31 st. 2 t. 1 od na{iot dogovor so Slovenija - 15

dena, Prviot me|unaroden dogovor koj go spomnuva ovoj oblik na pravna pomo{ e dogovorot za ekstradicija me|u Belgija i Holandija od 1843 godina.
169

163

Prisustvuvaweto na dejstvijata na pravna pomo{ denes e regulirana vo pove}e na{i bilateralni dogovori.170 Bitno e, isto taka, da se podvle~e deka, na{ite dogovori so Bugarija (~l. 60), ^ehoslova~ka (~l. 80), Grcija (~l. 38), Ungarija (~l. 78), Polska (~l. 68) i SSSR (~l. 72) dozvoluvaat i predavawe na predmeti steknati so krivi~noto delo koi storitelot gi prenel na teritorijata na drugata dr`ava, ili predmeti koi gi primil vo zamena za niv. Vo posledno vreme so dogovorite za "mala" krivi~no pravna pomo{ pro{ireno e nejzinoto uka`uvawe na postapki koi obi~no ne se tretiraat kako sudki postapki kako {to se pomiluvawe i nadomest na {teta. 3. Postapkata za uka`uvawe "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se poveduva so podnesuvawe na barawe - tn. zamolnica. Me|unarodnoto pravo regulira samo nekoi pra{awa na baraweto, kako na primer: slu`beniot jazik, formata i sodr`inata na baraweto i nadomestot na tro{ocite na pravnata pomo{. Op{to prifateno e deka baraweto mora da bide vo pismena forma (po pravilo, go potpi{uva sudijata i stava slu`ben pe~at), deka vo nego mora da se navede nazivot na organot {to go upatuva, podatoci za liceto protiv koe se vodi krivi~nata postapka, negovoto dr`avjanstvo, mestoto na `iveali{te i prestojuvali{te, opis i pravna kvalifikacija na kaznivoto dejstvie so podatoci za vremeto i mestoto kade e storeno, koncizno i precizeno odredena sodr`inata na dejstvieto koe nadle`niot organ na zamolenata dr`ava treba da go izvr{i vo postapkata za uka`uvawe na pravna pomo{, kako i site drugi podatoci koi }e pridonesat slu`benoto lice koe postapuva po baraweto da mo`e bez te{kotii da mu izleze vo presret na negovata sodr`ina. Barawata za pretres na prostorii, plenidba i predavawe na predmeti ili nadzor nad po{tenski komunikacii na gra|anite, mora vo prilog da sodr`at i prepis na sudskata odluka so koja e opredeleno prezemaweto na takvoto dejstvie. Vo baraweto za dostavuvawe na spisi se naveduva adresata na prima~ot i naziv na dokumentot {to se dostavuva (pokana za glaven pretres, re{enie, presuda), a vo baraweto za soslu{uvawe na nekoe lice pokraj negovata celosna adresa, i site okolnosti za koi liceto treba da se soslu{a ili soo~i. Baraweto se sostavuva na makedonski jazik no, so dogovor mo`e da bide predvideno da bide sostavena na jazikot na dr`avata molitel,
V. ~l. 39 od dogovorot so Albanija, ~l. 9 st. 2 od dogovorot so Avstrija, ~l. 32 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 16 st. 2 od dogovorot so SR Germanija, ~l. 32 od dogovorot so Slovenija, ~l. 27 st. 3 od dogovorot so Turcija i ~l. 19 st. 2 od dogovorot so [panja.
170

164

na eden od svetskite jazici i sl. Kaj dogovornata "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ baraweto, po pravilo, se sostavuva na jazikot na zamolenata dr`ava ili e prosledeno so prevod na jazikot na taa dr`ava. Me|utoa, so ogled deka e polesno da se preverduva od stranski na sopstveniot jazik, me|unarodnite dogovori obi~no predviduvaat barawata da se sostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel, a zapisnicite za prezemenite dejstvija na pravna pomo{, na jazikot na zamolenata dr`ava. Kaj dostavite na dokumenti (pokani, odluki i sl.), pravilo e kon dokumentite da bide prilo`en i zaveren prevod na jazikot na zamolenata dr`ava. Evropskata konvencija za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ ne bara prevodi nitu na barawata, nitu na dokaznite materijali no, potpisnicite imaat pravo da izjavat rezerva so koja }e baraat prevodi na svojot ili na nekoj drug slu`ben jazik (~l. 16). 4. Postojat pove}e na~ini na dostavuvawe na baraweto na stranskata dr`ava: po diplomatski pat171, po administrativen pat172, po pat na neposredno komunicirawe173. Ako so me|unaroden dogovor ne e poinaku predvideno, baraweto se dostavuva po diplomatski pat. Iako se raboti za poslo`en i pospor na~in na dostavuvawe, diplomatskiot pat e edinstveno mo`en vo slu~ai koga mora da se dade nekoja me|unarodno relevantna izjava (na primer, za slobodnoto doa|awe i zaminuvawe na svedok ili ve{tak - salvus conductus). Zamolnicite na doma{niot sud na stranskiot organ mu se dostavuvaat po diplomatski pat preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti so posredstvo na Ministerstvoto za pravda. Vo posebni slu~ai, ako postoi zaemnost, zamolnicata mo`e da se dostavi preku Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Na istiot na~in na doma{nite sudovi im se dostavuvaat zamolnicite na stranskite
Ovoj pat e zadol`itelen vo odnos na dr`avite so koi na{ata zemja nema sklu~eno dogovori, a e dogovoren vo spogodbite so [vajcarija, Francija, SR Germanija i [panija. 172 Ovoj na~in na komunicirawe dogovoren e vo na{ite spogodbi so Avstrija, Bugarija, ^ehoslova~ka, Grcija, Italija, Ungarija, Polska i SSSR, a mo`en e i spored spogodbata so SR Germanija. 173 Neposrednoto komunicirawe preku ministerstvata za pravda na dogovornite strani e predvideno vo dogovorite so Albanija (~l. 4 st. 1), Hrvatska, (~l. 4 st. 1) i Slovenija (~l. 4 st. 1), a neposrednoto komunicirawe me|u sudovite e predvideno kako isklu~ok vo itni slu~ai, vo dogovorite so Albanija (~l. 4 st. 3), Hrvatska (~l. 4 st. 3), Italija (~l. 6 st. 2), SR Germanija (~l. 13 st. 2), Slovenija (~l. 4 st. 3) i [panija (~l. 2 st. 3). Spored ~lenovite 4 st. 2 na dogovorite so Albanija, Hrvatska i Slovenija i ~l. 6 st. 2 na dogovorot so Avstrija vo itni slu~ai e predvideno i dostavuvawe na zamolnicite preku INTERPOL.
171

165

organi. Vo na{iot ZKP ne e predvidena mo`nost za neposredno dostavuvawe na zamolnicata na doma{en sud do stranskiot organ vo itni slu~ai odnosno, za neposredno dostavuvawe na zamolnica na dona{ni diplomatski ili konzularni prestavni{tva vo stranstvo, nitu mo`nost za dostavuvawe na zamolnica na stranski organ neposredno na doma{en sud. Me|utoa, so dogovor mo`e da se predvidi neposreden na~in na komunicirawe. Karakteristi~no e deka vo dogovorite od ponov datum se te`nee kon voveduvawe na neposredno komunicirawe me|u pravosudnite organi. Toa e rezultat na nastojuvawata za zabruvawe na krivi~nata postapka so stranski elementi. 5. Sledna faza vo postapkata e razgleduvaweto i odlu~uvaweto vo vrska so baraweto koe se vr{i spored propisite na vnatre{noto pravo. Za postapuvaweto so barawata od strana na doma{nite sudovi, osven za dostavuvaweto na baraweto, vo na{iot ZKP ne se ka`uva ni{to, za{to toa spa|a vo nadle`nost na stranskite organi. Vo pogled na baraweto koe pristignalo od stranski organ vo ~l. 504 st. 1 ZKP e propi{ano deka Ministerstvoto za nadvore{ni raboti (odnosno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ~l. 503 st. 2 ZKP) ke ja dostavi na Ministerstvoto za pravda koe ja upatuva na postapuvawe. Soglasno ~l. 504 st. 3 ZKP, za dozvolenosta i na~inot na izvr{uvaweto na dejstvieto koe e predmet na molbata na stranskiot organ, kaj nas odlu~uva sudot spored doma{ni propisi. Ako sudot oceni deka se ispolneti uslovite za uka`uvawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, }e go prezeme baranoto procesno dejstvie i za toa }e sostavi zaspisnik {to preku Ministerstvoto za pravda po diplomatski pat }e go dostavi na dr`avata molitel. Pravnata pomo{ se uka`uva samo vo granicite na baraweto. Odeweto nad ona {to e pobarano vo vrska so li~nosta i krivi~noto delo, pretstavuva me{awe vo stranskata krivi~na postapka. Dokolku pak sudot najde deka dejstvieto koe e predmet na baraweto na stranskiiot organ ne e dozvoleno spored na{ite propisi, ili deka na~inot na izvr{uvaweto ne odgovara na odredbite na na{ata krivi~na postapka ili na osnovnite na~ela na na{iot praven poredok, }e go odbie uka`uvaweto na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ i za toa }e ja izvesti stranskata dr`ava koja go upatila baraweto. Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ili drug organ na upravata ne mo`at na sudot da mu naredat da mu izleze vo presret na baraweto. So ogled deka za uka`uvaweto na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se nadle`ni isklu~ivo osnovnite sudovi, navedenite organi ne mo`at da naredat nitu izvr{uvawe na dejstvie koe {to sudot go smeta za nedozvoleno ili da naredat negovo izvr{uvawe na na~in za koj sudot smeta deka ne odgovara 166

na odredbite na doma{nata krivi~na postapka odnosno, na na~elata na doma{niot praven poredok, ili zadira vo suverenitetot na dr`avata ili vo nacionalnata bezbednost. Edinstven isklu~ok od toa e koga se raboti za barawe koe se odnesuva na izvr{uvawe na procesno dejstvie vo vrska so krivi~no delo za koe spored doma{niot zakon ne e dozvolena ekstradicija. Toga{, sudot e dol`en od ministerot za pravda da pobara upatstvo kako da postapi po toa barawe (~l. 504 st 4 ZKP). Upatstvoto, {to ministerot za pravda e obvrzan da go dade, ne se odnesuva na re{avawe na nekoe sporno pravno pra{awe ili na otstranuvawe na pojavenite pre~ki, tuku se raboti za negova diskreciona odluka za toa dali }e mu se izleze vo presret na edno barawe174. 6. Nekoi prezemeni obvrski vrz osnova na me|unarodni dogovori najdoa mesto i vo na{ata zakonska regulativa. Taka organite pred koi se vodi krivi~nata postapka se dol`ni, bez odlagawe, na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da gi dostavat podatocite za krivi~noto delo i storitelot, a sudovite i pravosilnata presuda, koga postapkata se vodi poradi krivi~no delo: pravewe i pu{tawe vo promet falsifikuvani pari, neovlasteno proizvodstvo, prerabotka i proda`ba na opojni drogi i otrovi, trgovija so belo robje, proizvodstvo i rasturawe na pornogravski spisi, kako i za drugi krivi~ni dela vo pogled na koi so me|unarodni dogovori se predviduva centralizacija na podatocite kaj INTERPOL. 7. Na{iot ZKP ne sodr`i odredbi za toa koj gi podnesuva tro{ocite za izvr{enite dejstvija na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Vo pogled na ova pra{awe golem broj konvencii sodr`at re{enie deka doma{niot organ koj gi prezema dejstvijata gi podnesuva i tro{ocite za nivnoto sproveduvawe. Me|utoa, ~estopati tro{ocite na ve{ta~ewe i tro{ocite na sproveduvaweto na obvinetiot koj se nao|a vo pritvor, poradi soslu{uvawe vo zamolenata dr`ava, pa|aat na tovar na taa dr`ava. Ottamu mo`e da se ka`e deka e pravilo, tro{ocite na postapkata na uka`uvawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, da pa|aat na tovar na dvete strani, odnosno sekoja dr`ava gi podnesuva svoite tro{oci.

Taka i Vasiljevi}, T. Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1981, str. 735-736.

174

167

168

II. ORGANIZACIJA NA OBEDINETITE NACII

1) MODEL DOGOVOR ZA ME\USEBNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[175 Naslov na originalot: Model Treaty on Mutual Assistance in Criminal Matters.

Generalnoto sobranie, Imaj}i go vo vid Milanskiot plan za akcija usvoen na Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalotetot i postapuvawe so prestapnicite odobren od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 40/32 od 29 noemvri 1985 godina, Imaj}i gi vo vid isto taka Osnovnite principi za spre~uvawe na kriminalot i krivi~noto pravo vo kontekstot na razvoj i nov me|unaroden ekonomski poredok, principot 37 kade se predviduva deka Obedinetite nacii treba da podgotvat primerok na instrumenti pogodni za koristewe kako me|unarodni i regionalni konvencii i kako nasoki za primena vo nacionalnite zakonodavstva. Povikuvaj}i se na rezolucijata 1 od Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za organiziran kriminal kade na zemjite ~lenki, me|u drugoto, im se prepora~uva da gi zgolemat nivnite aktivnosti na me|unarodno nivo so cel da se borat so organiziraniot kriminalitet, vklu~uvaj}i ako e mo`no i sklu~uvaweto na me|unarodni dogovori za ekstradicija i me|usebna pravna pomo{. Povikuvaj}i se isto taka na rezolucija 23 od Sedmiot kongres za karakterot na terorizmot i izvr{enite krivi~ni dela, za koe bea povikani site dr`avi da prezemat ~ekori za zacvrstuvawe na sorabotkata, me|u drugoto, vo oblasta na me|usebnata pravna pomo{. Potsetuvaj}i se natamu na Konvencijata na Obedinetite nacii protiv nedozvolenata tregovija so droga i psihotropni supstancii, Priznavaj}i go zna~ajniot pridones na vladite, nevladinite organizacii i samostojnite eksperti, posebno na vladata na Avstralija i Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo, za razvojot na model dogovorot za me|usebna pomo{ vo krivi~nite raboti,

Compendium of United Nations Standards and Norms in Crime Prevention and Criminal Justice, United Nations Office at Vienna, Sentre for Social Development and Humanitarian Affairs, United Nation, Nev York, 1992, str. 61-74.

175

169

Seriozno zainteresirani za posledicite od eskalacijata na kriminalot, kako na nacionalniot taka i na transnacionalniot, Uvereni deka vospostvauvaweto na bilateralni i multilateralni anga`mani za ma|unarodna pomo{ vo krivi~nite predmeti vo mnogu }e pridonesat za razvojot na poefikasna me|unarodna sorabotka vo kontrolata na kriminalot, Svesni za potrebata od po~ituvawe na ~ovekoviot dignitet i povikuvaj}i se na pravata dodeleni na sekoe lice involvirano vo krivi~na postapka, otelotvoreni vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, Priznavaj}i go zna~eweto na Model dogovorot za me|usebna pomo{ vo krivi~nopravnite raboti kako efikasen na~in za rabota so kompleksni pogledi za serioznite posledici od kriminalot, posebno vo negovite novi formi i dimenzii, 1. Go usvojuva Model dogovorot za me|usebna krivi~nopravna pomo{ zaedno so fakultativniot protokol, sodr`ani vo aneksot na ovaa rezolucija kako korisna ramka {to bi mo`ela da bide od pomo{ na dr`avite zainteresirani za zaklu~uvawe na me|usebni dogovori so cel da se podobri sorabotkata vo spre~uvawe na kriminalitetot i krivi~noto pravo. 2. Gi pokanuva dr`avite ~lenki ako ve}e nemaat vospostaveni dogovorni vrski so drugi dr`avi na poleto na zaemnata pomo{ vo krivi~nite predmeti, ili pak ako sakaat da gi revidiraat postojnite dogovorni vrski, a koga i da se pravi toa da se zeme vo vid Model dogovorot. 3. Insistira site dr`avi da ja zacvrstat natamo{nata me|usebna sorabotka vo oblasta na krivi~noto pravo. 4. Bara od generalniot sekretar da im ja isprati ovaa rezolucija so Model dogovorot a istovremeno i Privremeniot protokol na razgleduvawe na vladite. 5. Insistira dr`avite ~lenki periodi~no da go informiraat generalniot sekretar za prezemenite merki za vospostavuvawe na me|unarodna sorabotka vo krivi~nite predmeti. 6. Bara od Komitetot za kontrola i spre~uvawe na kriminalot da vr{i periodi~i istra`uvawa za napredokot postignat na ova pole. 7. Isto taka bara od Komitetot za spre~uvawe i kontrola na kriminalot na dr`avite ~lenki da im ovozmo`i upatstva i pomo{ koga im se potrebni za razvojot na zakonodavstvoto {to }e ovozmo`i efektuirawe na obvrskite {to }e se sodr`at vo tie dogovori, a za koi }e se pregovara vrz osnova na Model dogovorot. 8. Gi pokanuva dravite ~lenki na barawe od generalniot sekretar da mu gi dostavat propisite od nivniot zakon za me|usebna krivi170

~nopravna pomo{ so cel tie da stanat dostapni na ovie dr`avi ~lenki {to imaat `elba da donesat takvi propisi ili pak da go osovremenat svoeto zakonodavstvo na ova pole. 68 plenarna sednica 14 dekemvri 1990
ANEKS MODEL DOGOVOR ZA ME\USEBNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

Dr`avata __________________ i dr`avata ________________ So `elba da ja napravat poefikasna rabotata me|u dvete dr`avi vo borbata protiv kriminalot, se soglasija na slednoto:
Primena ^len 1

1. Stranite vo soglasnost so ovoj dogovor vo najgolema mo`na mera }e si uka`uvaat me|usebna krivi~nopravna pomo{ vo istragata ili vo sudskite postapki vo pogled na krivi~ni dela i kaznuvaweto koe vo vreme na baraweto na pomo{ e pod jurisdikcija na sudskite organi na dr`avata molitel. 2. Vo me|usebna krivi~nopravna pomo{ {to treba da se uka`e so ovoj dogovor mo`e da se podrazbere: (a) zemawe dokazi ili izjavi od lica, (b) pomagawe da se dobijat dokazi ili da se uka`e pomo{ pri istraga na zatvoreni ili drugi lica, (s) efektuirawe na slu`ba za sudska dokumentacija, (d) vr{ewe na pretres i plenidba, (e) uvid na predmeti i mesta, (f) obezbeduvawe na informacii i dokazen materijal, (g) obezbeduvawe na originali ili zavereni kopii na relevantni dokumenti i dosiea, vklu~itelno i na bankarski, finansiski, pravni ili delovna dosiea, 3. Ovoj dogovor ne se odnesuva na: (a) apsewe ili li{uvawe od sloboda na nitu edno lice so cel za negova ekstradicija, (b) izvr{uvawe na presudi vo zamolenata dr`ava izre~eni vo dr`avata molitel so isklu~ok, ako so zakon na zamolenata dr`ava i neobvrzuva~kiot (po sloboden izbor) protokol od ovoj dogovor, toa e dozvoleno, (s) transfer na lica vo zatvor {to treba da izdr`uvaat kazna. 171

(d) transfer na sudski popstapki za krivi~ni predmeti.

Drugi dogovori ^len 2

Ako stranite ne re{at poinaku ovoj dogovor ne se odnesuva na obvrskite {to proizleguvaat od drugi dogovori ili spogodbi sklu~eni me|u niv.
Opredeluvawe na nadle`ni organi ^len 3

Za celite na ovoj dogovor sekoja strana }e imenuva i nazna~i ovlasteni slu`bi preku koi, ili koi }e primenat ili dostavuvaat barawe do drugata strana.
Odbivawe na pomo{ ^len 4176

1. Pomo{ta mo`e da se odbie ako:177 (a) zamolenata dr`ava smeta deka odgovorot na baraweto }e mu nanese {teta na nejziniot suverenitet, bezbednosta, javniot red ili drugite zna~ajni interesi, (b) zamolenata dr`ava smeta deka krivi~noto delo e od politi~ka priroda, (s) postoi osnovano veruvawe deka baraweto na pomo{ta e so cel sudski da se goni lice poradi negovata rasa, pol, religija, nacionalnost, eti~ko poteklo ili politi~ko mislewe ili deka poradi nekoja od navedenite pri~ini, mo`e da mu se na{teti na polo`bata na liceto,

^len 4 dava ilustrativna lista na osnovite za odbivaweto. Nekoi zemji mo`ebi }e sakaat da izbri{at ili da izmenat nekoi od odredbite ili da vklu~at drugi osnovi za odbivawe, kako {to se onie povrzani so prirodata na krivi~noto delo (na primer, fiskalnite), prirodata na kaznata {to se primenuva (na primer, smrtna kazna), barawata za zaedni~ki koncept (na primer, uslov za dvojna inkriminacija) ili specifi~en vid na pomo{ (na primer, prekin na telekomunikacii, vr{ewe eksperimenti so deziribonukleinska kiselina- DNA). Nekoi zemji mo`ebi kako posebna osnova za isklu~uvawe }e sakaat da go vklu~at faktot deka deloto na koe se zasnova baraweto ne prestavuva krivi~no delo ako e storeno na teritorijata na zamolenata dr`ava (princiop na dvojna inkriminacija).
177

176

172

(d) baraweto se odnesuva na krivi~no delo {to e predmet na istraga ili sudsko gonewe vo dr`avata molitel ili sudsko gonewe koe vo dr`avata molitel bi bilo inkompatibilno so principot ne bis in idem na dr`avata molitel. (e) baranata pomo{ nalaga na zamolenata dr`ava primena na prisilni merki {to bi bile nekonsistentni so nejziniot zakon i praktika, vo slu~aj krivi~noto delo da e predmet na istraga ili sudsko gonewe spored nejzinoto zakonodavstvo, (f) aktot e krivi~no delo spored voen zakon, {to spored obi~niot krivi~not zakon ne e krivi~no delo, 2. Pomo{ta nema da bide odobrena samo poradi doverlivost na bankarskoto rabotewe ili na sli~ni finansiski institucii. 3. Zamolenata dr`ava mo`e da go odlo`i izvr{uvaweto na baraweto ako negovoto izvr{uvawe mo`e da i pre~i na istragata {to e vo tek ili na sudsko gonewe na zamolenata dr`ava. 4. Pred odbivaweto ili odlagaweto na negovoto izvr{uvawe, zamolenata dr`ava }e ja razgleda mo`nosta od uk`uvawe na pomo{ po ispolnuvaweto na opredeleni uslovi. Ako dr`avata molitel ja prifati pomo{ta so postavenite uslovi, }e postapuva soglasno so niv. 5. Pri odbivawe ili odlagawe na zaemna pomo{ treba da se navedat pri~inite.
Sodr`ina na baraweto ^len 5

1. Vo baraweto treba da se navede:178 (a) naziv na organot {to ja bara pomo{ta i nadle`niot organ {to ja vodi istragata ili sudskiot proces so koi {to e povrzano baraweto, (b) celta na baraweto i kratok opis na baranata pomo{, (s) opis na potvrdeni fakti {to go konstituiraat krivi~noto delo i izjava ili tekst od relevantnite propisi, osven za slu~aite koga se baraat dokumenti, (d) imeto i adresata na liceto na koe treba da mu se dostavat nekakvi dokumenti, (e) pri~ini i podrobnosti za nekoja posebna postapka ili barawe {to dr`avata molitel saka da bide usvoena, vklu~itelno i na izjava ako se bara svedo~ewe pod zakletva, (f) specifikacija za vremenskiot za period vo koj se bara odgovor na opredeleno barawe,
178

Ovaa lista mo`e da se zgolemi ili namali so bilateralni pregovori.

173

(g) drugi informacii potrebni za pravilno izvr{uvawe na baraweto. 2. Barawa, dokazni materijali i drugata komunikacija vo vrska so ovoj dogovor }e bidat pridru`eni so prevod na jazikot na zamolenata dr`ava ili na drug jazik prifatliv za taa dr`ava. Ako zamolenata dr`ava smeta deka informaciite {to se sodr`at vo baraweto ne se dovolni da se ovozmo`i odgovor na baraweto, taa mo`e da pobara dopolnitelni informaci.
Izvr{uvawe na barawa179 ^len 6

Brawata koi se predmet na ~len 19 od ovoj dogovor }e se podnesuvaat vedna{ na na~in predviden so zakonot i praktikata na zamolenata dr`ava. Zamolenata dr`ava }e re{ava po baraweto na na~in utvrden od zamolenata dr`ava, vo granicite na zakonot i praktikata.
Vra}awe na matertijali na zamolenata dr`ava ^len 7

Spored ovoj dogovor bilo kakov materijal i originalni zabele{ki ili dokumenti predadeni na dr`avta molitel }e bidat vrateni na dr`avata molitel vo {to e mo`no pokratok rok osven ako vtorata strana go zadr`i pravoto da ne gi bara.
Ograni~uvawe na koristewe ^len 8

Bez soglasnost na zamolenata dr`ava, dr`avata molitel nema da koristi ili predava informacii ili dokazen materijal dobien od zamolenata dr`ava za vr{ewe istraga ili drugi postapki od onie {to se izneseni vo baraweto. Vo sekoj slu~aj, vo slu~ai vo koi e izmeneto obvinenieto, dobieniot materijal mo`e da se koristi vo granicite {to gi dozvoluva ovoj dogovor.

Podrobni odredbi mo`e da se vklu~at vo vrska so odredbata za informirawe za vremeto i mestoto na izvr{uvae na baraweto i barawe od zamolenata dr`ava da ja informira vedna{ zamolenata dr`ava vo slu~ai kade postojat izgledi za golemo zadocnuvawe ili kade se donesuva odluka deka ne se odgovara na baraweto i pri~inite za odbivaweto.

179

174

Diskrecija180 ^len 9

Na barawe: (a) zamolenata dr`ava }e vlo`i najgolemi usilbi da ja zadr`i doverlivosta na baraweto podneseno za pomo{, negovata sodr`ina i dokazniot materijal kako i faktot za dodeluvaweto na takva pomo{. Ako baraweto ne mo`e da se izvr{i bez naru{uvawe na doverlivosta, zamolenata dr`ava za toa }e ja izvesti dr`avata molitel koja }e odlu~i dali }e saka i natamu da re{ava po baraweto za pomo{. (b) Dr`avata molitel }e gi dr`i vo tajnost dokumentacijata i informaciite dobieni od zamolenata dr`ava, osven ako tie ne se potrebni za vr{ewe na istragata i postapkata opi{ana vo baraweto.
Slu`ba za dokumentacija181 ^len 10

1. Zamolenata dr`ava }e formira slu`ba za dokumentacija {to za ovaa namena }e ja dostavuva do dr`avata molitel. 2. Baraweto za formirawe slu`ba za sudski pokani }e se dostavi do zamolenata dr`ava za ne pomalku od (...)182 dena pred denot na pojavuvaweto na liceto {to se bara. Vo itni slu~ai, zamolenata dr`ava mo`e da go otka`e vremeto {to se bara.

Nekoi zemji mo`ebi }e sakaat da go ispu{tat ~len 8 ili da go izmenat, te. da go ograni~at na fisklani krivi~ni dela. 181 Podrobni odredbi vo vrska so slu`bata za dokunmentacija kako i sudski naredbi i sudski presudi mo`at vremeno da se opredelat. Mo`at da se vnesat propisi vo slu`bata za dokumentacija za dokumentite da se pra}aat po po{ta ili na drug na~in kako i za ispra}aweto na potpi{an priem. Na doka`an priem so datum i potpis na liceto {to primilo, ili po pat na izjava {to ja dava zamolenata dr`ava, deka e izvr{eno vra~uvaweto so dokaz deka toa e storeno. Bilo koj od ovie dokumenti treba vedna{ da se ispratat na dr`ava molitel. Ako dr`avata molitel taka bara, zamolenata dr`ava bi mo`ela da nazna~i dali taa rabota e zavr{ena spored zakonite na zamolenata dr`ava. Ako baraweto ne mo`e da se izvr{i zamolenata dr`ava vedna{ }e ja izvesti dr`ava molitel. 182 [to zavisi od patnata oddale~enost i odnsonite dogovorini strani.

180

175

Sobirawe na dokazi183 ^len 11

1. Zamolenata dr`ava, na barawe, vo soglasnost so nejzinite zakoni }e dade zakletva ili potvrdno svedo~ewe, ili na drug na~in }e nabavi izjavi na lica ili }e gi bara niv za da se stekne so dokazi za da gi predade na dr`avata molitel. 2. Na barawe na dr`avata molitel, stranite na relevantnite sudski postapki vo dr`avata molitel, nivnite zakonski pretstavnici i pretstavnici na dr`avata molitel, gra|ani na zakonite i postapkite na zamolenata dr`ava, da bidat prisutni na postapkata.
Pravo ili obvrska da se dadat dokazi ^len 12

1. Lice od koe se bara da dade dokaz vo zamolenata ili dr`avata molitel mo`e da bide povikano da dade dokaz ako: (a) pravoto na zamolenata dr`ava dozvoluva ili bara nekoe lice da dade dokazi vo sli~ni okolnosti vo postapkata {to se vodi vo zamolenata dr`ava, ili (b) pravoto na dr`avata molitel dozvoluva ili bara liceto da dade dokazi vo sli~ni okolnosti vo postapka {to se vodi vo dr`avata molitel. 2. Ako liceto tvrdi deka ima pravo ili obvrska da dava dokazi spored zakonot na drugata dr`ava, dr`avata vo koja se nao|a liceto }e se informira od drugata dr`ava dali postojat ili ne postojat takvi propisi za takvite prava i obvrski.

Podrobni odredbi vo vrska so slu`bata za dokunmentacija kako i sudski naredbi i sudski presudi mo`at vremeno da se opredelat. Mo`at da se vnesat propisi vo slu`bata za dokumentacija za dokumentite da se pra}aat po po{ta ili na drug na~in kako i za ispra}aweto na potpi{an priem. Na doka`an priem so datum i potpis na liceto {to primilo, ili po pat na izjava {to ja dava zamolenata dr`ava, deka e izvr{eno vra~uvaweto so dokaz deka toa e storeno. Bilo koj od ovie dokumenti treba vedna{ da se ispratat na dr`ava molitel. Ako dr`avata molitel taka bara, zamolenata dr`ava bi mo`ela da nazna~i dali taa rabota e zavr{ena spored zakonite na zamolenata dr`ava. Ako baraweto ne mo`e da se izvr{i zamolenata dr`ava vedna{ }e ja izvesti dr`ava molitel.

183

176

Prefrluvawe zatvorenici vo druga dr`ava da svedo~at ili da pomognat vo istragata184 ^len 13

1. Na barawe na dr`avata molitel i ako na toa zamolenata dr`ava se soglasuva i nejziniot zakon toa go dozvoluva, lice zatvorenik vo zamolenata dr`ava mo`e, {to e predmet na negova soglasnost, da bide privremeno prefrleno vo dr`avata molitel da svedo~i ili da pomaga vo istragata. 2. Ako spored zakonot na zamolenata dr`ava se bara liceto da bide dr`eno vo zatvor vo dr`avata molitel, dr`avata molitel }e go dr`i liceto vo zatvor i }e go vrati vo zatvorot na zamolenata dr`ava po zavr{uvawe na rabotata za koja se baral transfer ili koga prisustvoto na toa lice ve}e ne e potrebno. 3. Ako zamolenata dr`ava ja izvesti dr`avata molitel deka prefrlenoto lice ne treba pove}e da izdr`uva kazna zatvor, toa lice }e bide pu{teno na sloboda i }e se tretira kako lice odredeno so ~len 14 od ovoj Dogovor.
Stavawe na raspolagawe na drugi lica da svedo~at ili da pomagaat vo istragata ^len 14185

1. Dr`avata molitel mo`e da baa pomo{ od zamolenata dr`ava i da poikani lice: (a) da se pojavi vo postapkata vo vrska so krivi~noto delo vo dr`avata molitel, osven ako protiv toa lice nema pokrenato obvinitelen akt, ili (b) da pomogne pri istra`nite dejstvija vo vrska so krivi~nite predmeti vo dr`avata molitel. 2. Zamolenata dr`ava }e go pokani liceto da se pojavi kako svedok ili ve{tak vo postapkata ili da pomone pri istra`nite dejstvija. Na zamolenata dr`ava }e se udovoli ako se prezemeni site neophodno potrebni merki za bezbednosta na liceto.

Pri bilateralni pregovori mo`e isto taka da se vovedat odredbi {to }e se bavat so ovie raboti kako modaliteti za ograni~uvawe na vremeto za svedo~ewe i prisustvo na liceto zatvorenik vo dr`avata molitel. 185 Odrebite koi se odnesuvaat za nadomestokot na tro{oci na liceto koe {to uka`uva pomo{ se sodr`ani vo stav 3 na ~len 14. Dopolnitelni podrobnosti kako {to se odredbite za nadomestuvawe na tro{ocite odnapred, mo`e da bidat predmet na bilateralni pregovori.

184

177

3. Vo baraweto ili nalogot }e bide vklu~en i pribli`niot honorar i neophodnite patni i dnevni tro{oci koi {to }e se naplatat od dr`avata molitel. 4. Na barawe na zamolenata dr`ava mo`e da mu se dodeli avans na liceto {to }e go refundira dr`avata molitel.
Bezbednosni merki ^len 15186

Liceto {to e predmet na stav 2 od ovoj ~len a se nao|a vo dr`avata molitel vo soglasnost so baraweto podneseno vrz osnova na ~len 13 ili 14 na ovoj dogovor: (a) nema da se pritvori, krivi~no da se goni, kaznuva ili da bide predmet na bilo kakvo ograni~uvawe na li~nata sloboda vo dr`avata molitel vo soglasnost so bilo kakvi dela ili propusti ili osuduvawe koi {to prethodele pri zaminuvawe na liceto od zamolenata dr`ava. (b) od toa lice bez negova dozvola ne smee da se bara da dava dokazi vo bilo kakva postapka ili da pomaga vo bilo kakvi drugi istragi osven za onie za koi {to se odnesuva baraweto. 2. Stav 1 od ovoj ~len }e prestane da se primenuva ako toa lice bilo oslobodeno da zamine no ne ja napu{tilo dr`avata molitel vo rok od (15) dena, ili bilo koj podolg period za koj {to stranite se dogovorile, po koj period na liceto oficielno mu bilo soop{teno deka negovoto prisustvo ne e ve}e potrebno ili, po zaminuvaweto po sopstvena `elba se vratilo nazat. 3. Lice koe ne se soglasuva so baraweto soglasno ~len 13 ili prifa}a pokana soglasno so ~len 14 od taa pri~ina nema da bide kazneto ili nema da mu se izrekuva nikakva kaznena merka i pokraj kakva i da e negativna izjava vo baraweto ili nalogot.

Odredbitena ~len 15 mo`e da bidat primeneti samo kako edinestven na~in za pribirawe va`ni dokazi vo postapki {to se vodat vo vrska so te{ki nacionalni ili me|unarodni krivi~ni dela. Sepak so ogled deka istite mo`at da sozdadat te{kotii vo nekoja zemja, to~niot kontekst na ovoj ~len, kako i eventualnite izmeni i dopolnuvawa, mo`e da bidat utvrdeni so bilateralni pregovori.

186

178

Odredbi za javni dokumenti i drugi podatoci187 ^len 16

1. Zamolenata dr`ava }e obezbedi kopii na dokumentite i podatocite ako ve}e im e ovozmo`en javen pristap kako del od javniot registar ili od drugo mesto ili dokolku tie mo`at da se kupat ili da se gledaat od javnosta. 2. Zamolenata dr`ava mo`e da obezbedi kopii na bilo kakov dokument ili podatocite {to mo`at da se dobijat spored nejzinite zakoni i sudskite organi.
Pretres i plenidba ^len 17

Ako dozvoluva nejziniot zakon, zamolenata dr`ava }e sproveduva barawe za pretres i plenidba i pra}awe na bilo kakov materijal do dr`avata molitel za dokazni celi, pod uslov da se za{titeni pravata bona fide od treto lice.
Zaverka i potvrda za verodostojnost 188 ^len 18

Baraweto pomo{ i dokumentite za negova potkrepa kako i dokumenti i drug materijal dostaven vo odgovor na takvo barawe ne treba da se zaveruvaat nitu e potrebna potvrda za verodostojnost.
Tro{oci ^len 19

Voobi~aenite tro{oci za sproveduvawe na barawe }e gi podnesuva zamolenata dr`ava ako od dogovornite strani ne e poinaku odredeno. Ako se pojavat tro{oci od supstitucionalna ili vonredna priroda za sproveduvawe na baraweto, stranite odnapred }e se konsultirat za da gi opredelat rokovite i uslovite na koj na~in }e se izvr{i baraweto kako i na~inot na koj }e se pokrivaat tro{ocite.

Mo`e da se pojavi pra{awe dali ova mo`e da bvide diskreditirano. Ovaa odredba mo`e da bide predmet na bilateralni pregovori. 188 Zakonite na nekoi zemji baraat potvrda za avtenti~nost pred da se pratat dokumentite od drugi zemji i da stignat do nivnite sudovi i spored toa }e baraat klauzula so koja }e se regulira avtenti~nosta.

187

179

Konsultacii ^len 20

Stranite vedna{ }e se konsultiraat vo vrska so barawe, vo vrska so interpretacijata, primenta, ili izvr{uvaweto na ovoj dogovor ili voop{to ili vo vrska so odreden slu~aj.
Zavr{ni odredbi ^len 21

1. Ovoj dogovor e predmet na (ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe). Instrumentite na (ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe) }e bidat razmeneti {to e mo`no pobrzo. 2. Ovoj dogovor }e vleze vo sila na trinaesetiot den po denot na koj se razmeneti instrumentite za (ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe). 3. Ovoj dogovor }e se primenuva za site barawa koi {to se podneseni po denot na negovoto vleguvawe vo sila duri iako se slu~ile nekoi dejstvija ili propusti pred toj datum. 4. Sekoja dogovorna strana mo`e da go otka`e ovoj dogovor so podnesuvawe na izvestuvawe do drugata strana. Takvoto otka`uvawe }e vleze vo sila po izminati {est meseci smetano od datumot na priemot na izvestieto od drugata strana. Kako svedoci za ova dolupotpi{anite za ovaa rabota, propisno ovlasteni od nivnite vladi go potpi{aa ovoj dogovor.

180

2) NEZADOL@ITELEN PROTOKOL NA MODEL DOGOVOROT ZA ME\USEBNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[ [TO SE ODNESUVA NA DOBIVKITE OD KRIVI^NITE DELA189 Naslov na originalot: Optional Protocol to the Model Treaty on Mutual Assistance in Criminal Matters Concerning the Proceeds of Crime.

1. Vo ovoj Protokol terminot "dobivka od krivi~no delo" zna~i bilo kakov somnitelen ili pronajden imot od sudskite organi koj {to neposredno ili posredno e dobien ili realiziran kako rezultat na izvr{uvawe na krivi~no delo ili pretstavuva vrednost na imotot i drugi dobivki od izvr{uvawe na krivi~noto delo 2. Na barawe, zamolenata dr`ava }e se potrudi da proveri dali bilo kakva dobivka na doka`anoto krivi~no delo se nao|a pod nejzina jurisdikacija i }e ja izvesti dr`avata molitel za rezultatite od nejzinoto istra`uvawe. Pri podnesuvaweto na baraweto dr`avata molitel }e ja izvesti zamolenata dr`ava za osnovata na nejzinoto veruvawe deka takvata dobivka se nao|a pod nejzina jurisdikcija. 3. Soglasno baraweto podednakvo vo soglasnost so stav 2 od ovoj Protokol, zamolenata dr`ava }e se potrudi da gi pronajde predmetite, da gi istra`i finansiskite transakcii i da obezbedi drugi informacii ili dokazi {to }e pomognat da se povratat predmetite od krivi~noto delo.
Compendium of United Nations Standards and Norms in Crime Prevention and Criminal Justice, United Nations Office at Vienna, Sentre for Social Development and Humanitarian Affairs, United Nation, Nev York, 1992, str. 74- 75. Ovoj Protokol e vklu189

~en vrz osnova na toa deka pra{awata na li{uvawe koncepciski se razli~ni iako se vo blizok odnos so op{to prifatenite raboti kako {to e opi{uvaweto na me|usebnata pomo{. Kako i da e, dr`avite mo`ebi }e sakaat da gi vklu~at ovie odredbi vo tekstot poradi nivnata va`nost vo borbata so organiziraniot kriminal. U{te pove}e, pomo{ta pri li{uvaweto od dobivkata od kriminalnoto delo se pojavi kako nov instrument vo me|unarodnata sorabotka. Odredbite koi {to se sli~ni na onie zacrtani vo sega{niot Protokol se pojavuvaat vo mnogu bilateralni dogovori za pomo{. Natamo{nite podrobnosti }e se uredat so bilateralni dogovori. U{te edna tema za koja mo`e da se razmisluva e potrebata za donesuvawe na odredbi koi {to se zanimavaat so problemot {to se odnesuva na tajnosta na bankite. Na primer, kako dopolnenie na stav 4 na ovoj Protokol mo`e da se dodade pod uslov na barawe na zamolenata dr`ava da prezeme takvi merki koi se dozvoleni so nejiniot zakon da pobara po~ituvawe na naredbite za monitoring od strana na finansiski institucii. Mo`at da se donesat odredbi za delba na dobivkata od kriminalot me|u dogovornite dr`avi ili da razmislat za osloboduvawe od dobivkata vrz osnova od slu~aj do slu~aj.

181

4. Koga }e se pronajde osomni~enata dobivka vo soglasnost so stav 2 od Protokolot na barawe zamolenata dr`ava }e prezeme takvi merki koi {to se dozvoleni so nejziniot zakon da spre~at bilo kakva trgovija ili uni{tuvawe na taa somnitelna dobivka od krivi~noto delo s do kone~noto re{enie na postapkite od sudot na dr`avata molitel. 5. Zamolenata dr`ava vo granicite dozvoleni so zakon }e dozvoli izvr{uvawe na krajniot nalog za gubewe ili konfiskacija na imotot od kra`bata {to go vr{i sudot od dr`avata molitel ili da prezeme drugi soodvetni dejstvija za obezbeduvawe na imotot postapuvaj}i spored barawata na dr`avata molitel190. 6. Stranite treba da go obezbedat pravoto bona fide na treto lice deka }e se respektira pri primenata na Protokolot. Kako svedoci za ovaa rabota dolupotpi{anite propisno ovlasteni od nivnite vladi go potpi{aa ovoj protokol.

Stranite mo`at da go pro{irat ovoj protokol so vnesuvawe na prepora}i za restitucija na `rtvite i naplata na pari~nata kazna izre~ena kako kazna vo krivi~nata postapka.

190

182

3) PRIRA^NIK ZA MODEL DOGOVOROT ZA ME\USEBNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[191 Naslov na originalot: Manual on the Model Treaty on Mutual Assistance in Criminal Matters. VOVED

1. Izvr{ni dogovori me|u vladite mo`at da slu`at kako osnova za me|usebna pomo{ so zakonska primena od administracijata involvirana vo istragata ili vo postapkata na sudsko gonewe vo specifi~ni slu~ai. Vakvi dogovori mo`at vedna{ da se sklu~at vo slu~ai kade se bara itna postapka. Koristewe na molbeni pisma preku diplomatski kanali e tradicionalen mehanizam za me|usebna pomo{, iako toa odi dosta sporo. Zaklu~uvaweto na obvrzuva~ki me|unarodni dogovori vo sekoj slu~aj se smetaat za po`elni, kako prvo, za vospostavuvawe na me|unarodna sorabotka vrz cvrsti osnovi so predviduvawe na pravila na sorabotkata i vtoro, za iznao|awe na najdobri mo`nosti za takva sorabotka me|u zemjite. 2. Pred razgleduvawe na su{tinskite ~lenovi na Model dogovorot za me|usebna krivi~nopravana pomo{ usvoeni od Generalnoto sobranie so rezolucija 45/117, potrebni se nekolku vovedni komentari. Model dogovorot e predviden kako va`e~ka sila za me|unarodna sorabotka me|u site zemji nezavisno od pravnite sistemi ili zakonskata zadnina. Ova zna~i deka nekoi termini se upotrebeni kako stranski vo nekoi pravni sistemi ili pak imaat razli~no zna~ewe vo razli~ni pravni sistemi. Sekade kade {to toa e mo`no se dadeni objasnuvawa vo ovoj Prira~nik za termini vo ~lenovi kade za prv pat se pojavuvaat. 3. Treba da pojasnime deka izrazot "me|usebna pomo{ vo krivi~nite predmeti", (kako {to e daden vo zaglavieto na Model dogovorot) ne e ist so "me|usebna pravna pomo{" (kako {to e upotrebern vo ~len 7 od Konvencijata na ON protiv zloupotreba na drogata i nezakonskoto prenesuvawe na narkoti~na droga i psihotropni supstancii od 1988 godina). Smislata na razlikuvaweto e vo toa {to vo zemjite so gra|anski zakoni i vo drugi sistemi, istragata se vr{i pod sudska supervizija pa so ogled na toa se smetaat kako sudski postapki duri i ako vo vremeto na tie sudski nadgleduvani istragi osomni~eniot koj ne e zatvoren mo`e da ne znae za obvinenieto pokrenato protiv nego,
Compendium of United Nations Standards and Norms in Crime Prevention and Criminal Justice, United Nations Office at Vienna, Sentre for Social Development and Humanitarian Affairs, United Nation, Nev York, 1992, str. 76-77.
191

183

ili pak mo`e da znae. Spored op{tiot zakon etapata istraga ja vr{i policijata nezavisno od sudstvoto. Duri koga }e se zavr{i so istragata i e povedena postapka protiv nego pred sudski organ, ottoga{ po~nuva sudska postapka. 4. Vo nekoi dr`avi termniot "me|usebna pravna pomo{" e ekvivalenten na "me|usebna sudska pomo{", {to se odrazuva vo neadekvatnost na pravata i obvrskite. Vo zemjite kade {to ima gra|ansko pravo, i kade istragata ja nadgleduva sudot, mo`e da se bara pomo{, spored ovaa interpretacija, duri i vo fazata na istraga po pat na zamolnica od strana na sudski slu`benik {to vr{i supervizija na sudski kolega vo druga jurisdikcija. Vo zemjite so obi~ajno pravo, kako i da e, ne mo`at da se podnesuvaat barawa za vreme na istragata zatoa {to ne postoi sudski slu`benik za da go napravi baraweto se dodeka ne po~ne formalnata postapka. Duri i spored doma{en zakon vo zemjite so obi~ajno pravo ovlasten e nesudski slu`benik da pravi barawe koe naj~esto se poka`uva kako ne efikasno zatoa {to toa lice ne e priznaeno kako sudski slu`benik vo zamolenata dr`ava. Vo takvi slu~ai baraweto mo`e da se prifati od strana na zamolenata dr`ava pod uslov toa barawe da e potvrdeno od sudski organ imenuvan od strana na dr`avata molitel vrz baza na dogovor sklu~en me|u dr`avite. Centralni ovlasteni tela {to se specijalizirani za olesnuvawe na me|unarodnata sorabotka vo krivi~nite predmeti mo`e da slu`at kako most me|u razli~ni pravni sistemi (v. stav 65-72 vo natamo{niot tekst), pri vodewe na pregovori i koristewe na dogovor pomagaj}i im na dvete strani vo razjasnuvawe i razbirawe na me|usebnite barawa Ova e edna zna~ajna razlika {to Model dogovorot saka da ja nadmine so upotrebata a terminot "me|usebna pomo{" namesto "me|usebna pravna pomo{". Koristeweto na razli~nite izrazi se odnesuva na porane{niot voved isto taka se rezultat na razlikite vo pravnite sistemi. 5. Model dogovorot e formuliran za da im pomogne na zemjite ~lenki ovozmo`uvaj}i im poefikasno da sorabotuvaat vo krivi~nite slu~ai so preodni implikacii. Toj, kolku {to toa e mo`no, izbeguva mandatorni pravila dodeka kaznenata filozofija i sistemite na dr`avi mo`e vo golema mera da se razlikuvaat. Najgolem broj problemi se reguliraat so opcioni pravila i toa se ostava na specifi~ni bilateralni dogovori ili multilareralni konvencii da gi transformiraat vo mandatorni spored potrebite i okolnostite na me|u dr`avnite odnosi. 6. Posebno be{e razgleduvan sledniot problem: obem na primena, odbivawe pomo{, sodr`ina i izvr{uvawe na barawe, za{tita na doverlivost, dobivawe na dokazi, prisutnost na zatvoreni lica ili drugi lica da svedo~at ili da pomagaat vo istragata, bezbednost, snabduvawe 184

so dokumenti kako i pretres i plenidba. Namerata na Model dogovorot e koga izvr{uvaat barawe za pomo{, dr`avite da uka`uvat najgolema pomo{ kompatibilna spored doma{nite zakoni ili praktika. Vo slu~ai na somnevawe, zamolenata dr`ava treba da se ohrabri da odgovori na baraweto. Posebno e zabele`ano alarmirawe vo vrska so legitimniot biznis od strana na organiziraniot kriminal da investira vo kriminalni postapki. Kako protivakcija na toj trend se razmisluva za potrebata od donesuvawe na najrazli~ni merki za efikasno spre~uvawe na takvite infiltracii. Edna od tie merki e Fakultativniot protokol na Model dogovorot za me|usebna pomo{ vo krivi~nite predmeti vo vrska so kriminalni postapki. Fakultativniot protokol e integralen del na Model dogovorot.
Primena ^len 1

1. Stranite vo soglasnost so ovoj dogovor vo najgolema mo`na mera }e si uka`uvaat me|usebna krivi~nopravna pomo{ vo istragata ili vo sudskite postapki vo pogled na krivi~ni dela i kaznuvaweto koe vo vreme na baraweto na pomo{ e pod jurisdikcija na sudskite organi na dr`avata molitel. 2. Vo me|usebna krivi~nopravna pomo{ {to treba da se uka`e so ovoj dogovor mo`e da se podrazbere: (a) zemawe dokazi ili izjavi od lica, (b) pomagawe da se dobijat dokazi ili da se uka`e pomo{ pri istraga na zatvoreni ili drugi lica, (s) efektuirawe na slu`ba za sudska dokumentacija, (d) vr{ewe na pretres i plenidba, (e) uvid na predmeti i mesta, (f) obezbeduvawe na informacii i dokazen materijal, (g) obezbeduvawe na originali ili zavereni kopii na relevantni dokumenti i dosiea, vklu~itelno i na bankarski, finansiski, pravni ili delovna dosiea, 3. Ovoj dogovor ne se odnesuva na: (a) apsewe ili li{uvawe od sloboda na nitu edno lice so cel za negova ekstradicija, (b) izvr{uvawe na presudi vo zamolenata dr`ava izre~eni vo dr`avata molitel so isklu~ok, ako so zakon na zamolenata dr`ava i neobvrzuva~kiot (po sloboden izbor) protokol od ovoj dogovor, toa e dozvoleno, (s) transfer na lica vo zatvor {to treba da izdr`uvaat kazna. (d) transfer na sudski popstapki za krivi~ni predmeti. 185

KOMENTAR

7. ^len 1 e predviden za opredeluvawe na op{tatite konturi na Model dogovorot i da gi navede oblastite na koi toj se odnesuva. 8. Toj go definira vidot na pomo{ta {to mo`e da se dava na vklu~itelen, a ne na isklu~itelen na~in. Narednite ~lenovi od Model dogovorot gi davaat op{tite vidovi na pomo{ identifikuvani vo ~len 1 stav 1, posebno koga ovoj vid na pomo{ vklu~uva prisilni merki. 9. Nekolku zborovi ili termini upotrebeni vo ~len 1 stav 1 i 2 baraat objasnuvawe: (a) Izrazot "istraga ili sudska postapka" e predviden da doka`e deka vo nekoi sistemi istragata ne e postapka. Toj se koristi za da na stranata i obezbedi prava i obvrski nezavisno od pravniot sitem, (b) Terminot "dokazi ili izjavi" rezultira od gorespomenatata razlika. Vo jurisdikcii kade istragata se nadgleduva od strana na sudot bilo kakva izjava od svedok ili od obvinetiot stanuva del od sudskoto dosie pa spored toa e i dokaz. Golem broj na dokazi se sobiraat za vreme na istragata pred da po~ne sudskata postapka. Vo sistemi so obi~ajno pravo, kako i da e, izjavata mo`e da stane dokaz ako davatelot na izjavata ja dade sodr`inata na taa izjava kako svedok pred sudot. Ova mo`e da va`i so meseci, ako ne i so godini, od uka`uvaweto na prvata izjava. (s) Terminot "dava dokazi ili poimaga vo istragata" se koristi od isti pri~ini. Vo sudstvo so supervizija za vreme na istraga liceto }e dava dokazi, a vo sudstvo bez supervizija liceto }e pomaga vo istragata. Istoto zna~ewe go ima izrazot "davawe informacii i dokazen materijal", kako {to e upotrebreno vo stav 2 (f).

186

III. SOVET NA EVROPA

1) EVROPSKA KONVENCIJA ZA ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[ Naslov na originalot: European Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters, European Treaty Series, No. 30, Strazbur, 20 juni 1959. Vlegla vo sila na 12 juni 1962 godina UVOD

Vladite potpisni~ki, ~lenki na Sovetot na Evropa, Smetaj}i deka celta na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno povrzuvawe me|u svoite ~lenovi. Uvereni deka so usvojuvaweto na zaedni~kite pravila vo oblasta na pravnata materija vo krivi~nite predmeti mo`e da se postigne ovaa cel. Smetaj}i deka pravnata pomo{ e pra{awe povrzano so pra{aweto na ekstradicijata, koja be{e predmet na konvencijata od 13 dekemvri 1957 godina, Se soglasija so slednoto:
I DEL OP[TI ODREDBI ^len 1

1. Vo soglasnost so odredbite na ovaa konvencija dogovornite strani se obvrzuvaat me|usebno da si uka`uvaat naj{iroka mo`na pravna pomo{, vo site postapki koi se odnesuvaat na krivi~ni dela ~ie krivi~no gonewe, vo momentot koga e pobarana pomo{, spa|a vo nadle`nost na sudskite organi na strankata molitel. 2. Ovaa konvencija ne se primenuva nitu na odlukite za li{uvawe od sloboda i na presudite, ni na voenite krivi~ni dela koi ne prestavuvaat povredi na op{toto pravo.

187

^len 2

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: (a) ako baraweto se odnesuva na krivi~ni dela koi od zamolenata strana se oceneti kako politi~ki krivi~ni dela ili dela povrzani so politi~ki krivi~ni dela ili fiskalni krivi~ni dela. (b) ako zamolenata strana smeta deka izleguvaweto vo presret na baraweto bi mo`elo da go naru{i nejziniot suverenitet, bezbednosta, javniot red, ili drugi interesi od su{tinsko zna~ewe na dr`avata.
II DEL ZAMOLNICI ^len 3

1. Zamolenata strana, vo soglasnost so principite koi gi predviduva nejzinoto zakonodavstvo, }e gi izvr{i zamolnicite koi se odnesuvaat na krivi~nite predmeti upateni od strana na sudskite organi na stranata molitel, a koi se odnesuvaat na izvr{uvawe na istra`ni dejstvija ili dostavuvawe na dokazen materijal, dosiea ili dokumenti. 2. Ako stranata molitel pobara svedocite ili ve{tacite da dadat iskaz pod zakletva, toa izri~no }e go pobara, a zamolenata strana }e izleze vo presret na toa barawe ako ne e vo sprotivnost so nejzinoto zakonodavstvo. 3. Zamolenata strana mo`e da dostavi samo zavereni potpisi ili fotokopii na baranite dosiea ili dokumenti. Me|utoa, ako stranata molitel izri~no pobara da se dostavat originalite, takvoto barawe }e bide prifateno vo ramkite na mo`nostite.
^len 4

Dokolku stranata molitel toa izri~no go pobara, zamolenata strana }e ja izvesti za datumot i mestoto na izvr{uvaweto na zamolnicata. Zainteresiranite organi i lica mo`at da prisustvuvaat na ova izvr{uvawe dokolku zamolenata strana se soglasi so toa.
^len 5

1. Sekoja od dogovornite strani vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili pri deponiraweto na instrumentot za ratifikacijai ili pristapuvawe, vo izjavata upatena do generalniot sekretarijat na Sovetot na Evropa, }e mo`e da go zadr`i za sebe pravoto 188

- izvr{uvaweto na zamolnicata poradi pretres ili plenidba na predmeti da bide podlo`eno na ispolnuvawe na eden ili pove}e od slednive uslovi: a) krivi~noto delo na koe se odnesuva zamolnicata treba da bide kaznivo kako spored zakonot na stranata molitel, taka i spored zakonot na zamolenata strana, b) krivi~nioto delo na koe se odnesuva zamolnicata treba da bide mo`en predmet za ekstradicija vo zamolenata dr`ava. s) izvr{uvaweto na zamolnicata mora da bide vo soglasnost so zakonot na zamolenata strana. 2. Koga edna od dogovornite strani podnela izjava vo soglasnost so stav 1 od ovoj ~len, sekoja druga strana mo`e da go primeni praviloto na reciprocitet.
^len 6

1. Zamolenata strana mo`e da go odlo`i predavaweto na predmetite, dosieata ili dokumentite ~ie dostavuvawe e pobarano dokolku tie se neophodni za krivi~nata postapka {to e vo tek. 2. Predmetite kako i originalite od dosieata i dokumentite koi na zamolenata strana i bile dostaveni poradi izvr{uvawe na zamolnicata, kolku {to e mo`no pobrzo }e i se vratat na stranata molitel, osven ako taa od niv ne se otka`e.
III DEL DOSTAVUVAWE NA PROCESNI SPISI I SUDSKI ODLUKI POVIKUVAWE NA SVEDOCI, VE[TACI I LICA PROTIV KOI SE VODI KRIVI^NATA POSTAPKA ^len 7

1. Zamolenata strana }e pristapi kon dostavuvawe na procesnite spisi i sudskite odluki koi }e bidat isprateni za taa cel od strana na stranata molitel. Ova dostavuvawe mo`e da bide izvr{eno preku obi~no pra}awe na aktot ili na odlukata na prima~ot. Ako stranata molitel toa izri~no go pobara, zamolenata strana dostavuvaweto }e go izvr{i na nekoj od na~inite {to gi predviduva nejzinoto zakonodavstvo za sli~ni dostavi ili na poseben na~in koj e vo soglasnost so ova zakonodavstvo. 2. Dostavuvaweto se doka`uva so potvrda koja sodr`i data i potpis na prima~ot ili so izjava na zamolenata strana so koja se doka`uva deloto, na~inot i datumot na dostavuvaweto. Bilo koj od ovie dokumenti vedna{ }e mu bide vraten na stranata molitel. Na barawe 189

na stranata molitel, zamolenata strana to~no }e nazna~i dali dostavuvaweto e izvr{eno vo soglasnost so nejziniot zakon. Ako dostavuvaweto ne mo`elo da bide izvr{eno, zamolenata strana vedna{ }e ja izvesti stranata molitel i }e gi navede pri~inite {to dovele do toa. 3. Sekoja od dogovornite strani, vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili pri deponiraweto na instrumentite za ratifikacija ili pristapuvawe, mo`e so izjava dostavena do generalniot sekretarijat na Sovetot na Evropa da pobara pokanata za pojavuvawe pred sud, koja se odnesuva na liceto protiv koe se vodi krivi~nata postapka i koe se nao|a na nejzina teritorija, da bide predadeno na nejzinite organi vo opredelen rok pred datumot utvrden za pojavuvaweto pred sudot. Ovoj rok }e bide to~no nazna~en vo izjavata i ne mo`e da bide podolg od 50 dena. Za ovoj rok }e se vodi smetka pri utvrduvaweto na datumot za pojavuvawe pred sudot i pri dostavuvaweto na pokanata.
^len 8

Svedokot ili ve{takot koj ne se otpovikal na pokanata da se pojavi pred sudot a ~ie predavawe bilo pobarano, duri i toga{ koga ova povikuvawe sodr`i sudska naredba, nema da bide podlo`en na bilo kakva sankciija ili merka na prisilba, osven ako podocna samovolno ne otide na teritorijata na stranata molitel ili od nejzina strana povtorno e povikan da dojde pred sudot.
^len 9

Pari~niot nadomestok, kako i patnite i dnevnite tro{oci koi stranata molitel mu gi nadomestuva na svedokot ili na ve{takot se presmetuvaat od mestoto na nivnoto prestojuvali{te i se odobruvaat vo iznos koj e ednakov barem na iznosot predviden vo tarifite i propisite {to va`at vo dr`avata vo koja treba da dojde do soslu{uvaweto.
^len 10

1. Ako stranata molitel smeta deka svedokot ili ve{takot treba li~no da se pojavi pred nejzinite sudski organi, toa }e go navede vo baraweto za dostavuvawe na pokanata a zamolenata strana }e go povika toj svedok ili ve{tak da se pojavi pred sudot. Zamolenata strana }e ja izvesti stranata molitel za odgovorot na svedokot ili ve{takot. 190

2. Vo slu~ajot predviden vo stavot 1 na ovoj ~len, vo baraweto ili pokanata treba da bide naveden pribli`niot iznos na pari~niot nadomestok, kako i na patnite i dnevnite tro{oci koi treba da se nadomestat. 3. Dokolku vakvo barawe bide podneseno, zamolenata strana mo`e da mu odobri avans na svedokot ili ve{takot. Avansot }e bide naveden vo sudskata pokana i nadomesten od strana na stranata molitel.
^len 11

1. Ako stranata molitel bara liceto li{eno od sloboda li~no da se pojavi kako svedok ili poradi soo~uvawe, toa }e bide privremeno predadeno na teritorijata na koja treba da dojde do soslu{uvaweto, pod uslov da bide vrateno vo rok {to }e go opredeli zamolenata strana i vo soglasnost so odredbite na ~l. 12 vo mera vo koja tie mo`at da se primenat. Predavaweto mo`e da bide odbieno: (a) ako liceto li{eno od sloboda ne se soglasi so toa, (b) ako negovoto prisustvo e potrebno vo krivi~nata postapka koja e vo tek na teritorijata na zamolenata strana, (s) ako poradi negovoto predavawe mo`e da dojde do prodol`uvawe na negovoto li{uvawe od sloboda, ili (d) ako postojat drugi va`ni pri~ini protiv negovoto sproveduvawe na teritorijata na stranata molitel. 2. Vo slu~ajot predviden vo prethodniot stav i vo soglasnost so odredbite od ~lenot 2, sproveduvaweto na liceto li{eno od sloboda preku teritorijata na nekoja treta dr`ava, potpisni~kite na ovaa konvencija, }e go odobrat na barawe kon koe se prilo`eni site korisni dokumenti i koi Ministerstvoto na pravda na stranata molitel gi upatuva do Ministerstvoto na pravda na stranata zamolena za tranzit. Sekoja dogovorna strana mo`e da odbie da dade soglasnost za tranzit na svoite dr`avjani. 3. Liceto {to se prenesuva treba i natamu da e li{eno od sloboda na teritorijata na stranata molitel, i, vo slu~aj na potreba, na teritorijata na stranata zamolena za tranzit, osven ako stranata zamolena za tranzit ne pobara negovo pu{tawe na sloboda.
^len 12

1. Svedok ili ve{tak, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, koj, vrz osnova na pokanata {to mu e dostavena, se pojavuva pred sudskite organi na stranata molitel, ne smee da bide sudski gonet, nitu pri191

tvoten, ni podlo`en na nekoe drugo ograni~uvawe na negovata li~na sloboda na nejzinata teritorija za dela ili osuduvanost za dela {to gi izvr{il pred napu{taweto na teritorijata na zamolenata strana. 2. Nitu edno lice, bez ogled na svoeto dr`avjanstvo, koe po dostavena pokana pristapi pred sudskite organi na stranata molitel so cel da odgovara za dela {to podle`at na krivi~no gonewe, ne mo`e da bide sudski goneto, nitu pritvoreno, ni podlo`eno na bilo kakvo ograni~uvawe na negovata li~na sloboda za dela ili osuduvanost za dela koi gi izvr{il pred svoeto napu{tawe na teritorijata na zamolenata strana, a koi ne se navedeni vo sudskata pokana. 3. Svedokot, ve{takot ili liceto protiv koe se vodi krivi~na postapka ja gubi za{titata {to mu e pru`ena vrz osnova na ovoj ~len ako ne ja napu{tilo, iako za toa imalo mo`nosti, teritorijata na stranata molitel vo rok od petnaeset dena otkako sudskite organi mu soop{tile deka negovoto prisustvo pove}e ne e potrebno, ili vo nea se vratilo otkako ve}e ja napu{tilo.
IV DEL KAZNENA EVIDENCIJA ^len 13

1. Zamolenata strana, vo obem vo koj nejzinite pravosudni organi bi mo`ele samite da gi dobijat vo sli~ni situacii, }e dostavat izvodi od kaznenata evidencija i site izvestuvawa od nea {to }e im bidat pobarani od sudskite organi na ednata dogovorna strana za potrebite vrzani za krivi~niot predmet. 2. Vo slu~aite koi ne se predvideni vo stavot 1 na ovoj ~len }e se postapi po sli~no barawe soglasno uslovite predvideni so zakonodavstvoto, pravilata i praktikata na zamolenata strana.
V DEL POSTAPKA ^len 14

1. Barawata za pravna pomo{ treba da gi sodr`at slednite podatoci: a) naziv na orgnanot od koj poteknuva baraweto, b) predmet i osnov na baraweto, s) vo ramkite na mo`nostite, identitetot i dr`avjanstvoto na soodvetnoto lice, i d) imeto i adresata na prima~ot ako e potrebno,

192

2. Vo zamolnicite predvideni vo ~len 3, 4 i 5, osven toa }e se navede i obvinenieto so kratok opis na deloto.
^len 15

1. Zamolnicite predvideni vo ~lenovite 3, 4 i 5 kako i barawata predvideni vo ~len 11 od Ministerstvoto za pravda na stranata molitel }e bidat upateni do Ministerstvoto za pravda na zamolenata dr`ava i }e se vratat na istiot na~in. 2. Vo itni slu~ai, spomenatite zamolnici sudskite organi na stranata molitel, }e mo`at neposredno da gi upatat na sudskite oprgani na zamolenata strana. Tie }e bidat vrateni zaedno so spisite koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na na~in predviden vo stavot 1 na ovoj ~len. 3. Barawata predvideni vo stavot 1 na ~len 13 sudskite organi neposredno }e mo`at da gi upatat na nadle`naat slu`ba na zamolenata dr`ava, a odgovorite }e mo`at neposredno da se vratat preku ovaa slu`ba. Barawata predvideni so stavot 2 na ~len 13 Ministerstvoto na pravda na stranata molitel }e gi upati do Ministerstvoto za pravda na zamolenata strana. 4. Barawata za uka`uvawe na pravna pomo{ koi ne se predvideni so stavovite 1 i 3 na ovoj ~len, a pred se barawata za vodewe na istragata koja mu prethodi na krivi~noto gonewe, }e mo`at da bidat predmet na neposredno komunicirawe me|u sudskite organi. 5. Vo slu~aite koga neposrednoto dostavuvawe e dozvoleno so ovaa konvencija, toa mo`e da se izvr{i so pomo{ na Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL). 6. Sekoja dogovorna strana vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument ili pri pristapuvawe, vo izjavata upatena do generalaniot sekretar na Sovetot na Evropa }e mo`e da soop{ti deka site ili nekoi barawa za uka`uvawe za pravna pomo{ treba da se upatat poinaku od na~inot koj go predviduva stavot 2 na ovoj ~len, ili da poobara vo slu~ajot predviden vo stavot 2 na ovoj ~len, edno kopie istovremeno da mu bide dostaveno na negovoto Ministerstvo za pravda. 7. Ovoj ~len ne zadira vo odredbite na bileteralnite spogodbi ili anga`mani koi se vo sila me|u dogovornite strani, spored koi e predvideno neposredno dostavuvawe na barawata za uka`uvawe pravna pomo{ me|u organite na dvete strani.

193

^len 16

1. Osven vo slu~aite predvideni vo odredbite na stavot 2 na ovoj ~len, nema da se bara prevod na barawata i na prilozite. 2. Sekoja dogovorna strana, vo momentot na potpi{uvaweto ili na deponiraweto na svojot ratifikacionen instrument ili pristapuvawe, }e mo`e so izjava upatena do generalniot sekretarijat na Sovetot na Evropa, da go zadr`i pravoto da pobara molbite i prilozite da se upatuvaat vo prevod na nejziniot jazik ili vo prevod na bilo koj od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa ili pak na jazikot {to taa }e go navede. 3. Ovoj ~len nema vlijanie na odredbite koi se odnesuvaat na preveduvaweto na barawata ili prilozi sodr`ani vo dogovorite ili aran`manite koi se vo sila ili do koi }e dojde me|u dve ili pove}e dogovorni strani.
^len 17

Spisite i dokumentite koi se dostaveni vo soglasnost so primenata na ovaa konvencija }e bidat oslobodeni od site formalnosti na legalizacija.
^len 18

Ako organot koj e zamolen za uka`uvawe pravna pomo{ ne e nadle`en da postapi spored baraweto, slu`beno }e go dostavi do nadle`niot organ na svojata zemja i, vo slu~aj baraweto da e upateno neposredno, za toa na ist na~in }e ja izvesti stranata molitel.
^len 19

Sekoe odbivawe na uka`uvawe pravna pomo{ }e bide obrazlo`eno

^len 20

Osven vo slu~aite predvideni so odredbata od ~len 10 stav 3, izvr{uvaweto na barawata za uka`uvawe na pravna pomo{ ne predviduva nadomestuvawe na bilo kakvi tro{oci, so isklu~ok na onie nastanati vo slu~aj na ve{ta~ewe na teritorijata na zamolenata strana i za predavawe na lica li{eni od sloboda izvr{eno so primena na ~len 11. 194

VI DEL BARAWE ZA SPROVEDUVAWE KRIVI^NO GONEWE ^len 21

1. Sekoe barawe koe }e go upati edna dogovorna strana poradi vodewe na krivi~na postapka pred sudovite na drugata strana }e se ostvaruva preku Ministerstvata za pravda. Me|utoa, dogovornite strani }e mo`at da gi koristat mo`nostite predvideni vo ~len 15 stav 6. 2. Po izvr{enoto dostavuvawe, zamolenata strana }e izvestuva za postapkata i, ako e potrebno, }e dostavi prepis na donesenata odluka. 3. Odredbite na ~len 16 }e se primenuvaat na dostavite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len.
VII DEL RAZMENA NA IZVESTUVAWA ZA PRESUDITE ^len 22

Sekoja od dogovornite strani }e ja izvestuva zainteresiranata strana za krivi~nite presudi i natamo{nite merki koi se odnesuvaat na dr`avjanite na ovaa strana, a koi se vneseni vo kaznenata evidencija. Ministerstvata za pravda zaemno }e si dostavuvaat vakvi izve{tai barem edna{ vo godinata. Ako zasegnatoto lice se smeta za dr`avjanin na dve ili pove}e dogovorni strani, izvestuvawata }e im se dostavuvaat na sekoja od zainteresiranite strani, osven koga toa lice nema dr`avjanstvo na stranata na ~ija teritorija bilo osudeno.
VIII DEL ZAVR[NI ODREDBI ^len 23

1. Sekoja dogovorna strana vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili pri deponiraweto na svojot ratifikacionen instrument ili pri pristapuvaweto, }e mo`e da izjavi rezervi vo odnos na edna ili pove}e odredbi opredeleni so ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana koja izjavila rezerva vedna{ }e ja povle~e {tom okolnostite toa go dozvoluvaat. Rezervite se povlekuvaat po pat na notifikacija upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 3. Dogovornata strana koja izjavila rezerva vo odnos na nekoja odredba na Konvencijata, mo`e da bara primena na taa odredba od drugata strana, samo toga{ koga i taa ja prifatila.

195

^len 24

Sekoja dogovorna strana vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument ili pristapuvaweto, so izjava upatena do generalniot sekretarijat na Sovetot na Evropa, mo`e da nazna~i koi organi }e gi smeta za sudski organi vo smisla na ovaa konvencija.
^len 25

Ovaa konvencija }e se primenuva na mati~nite teritorii na dogovornite strani. 2. Taa }e se primenuva, koga e vo pra{awe Francija i na Al`ir i prekumorskite departmani, a {to se odnesuva na Italija, na teritorijata na Somalija koja e pod italijanska uprava. 3. Sojuzna Republika Germanija mo`e da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija na Land Berlin so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 4. Vo pogled na Kralstvoto Holandija, ovaa konvencija }e se primenuva na nejzinata evropska teritorija. Kralstvoto }e mo`e da ja pro{iri primenata na Konvencijata na Holandskite Antili, na Surinam i na Holandska Nova Gvineja so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 5. So neposreden dogovor me|u dve ili pove}e dogovorni strani, poleto na primenata na ovaa konvencija }e mo`e da se pro{iri, pod uslovite koi }e bidat opredeleni vo ovaa spogodba, na sekoja teritorija na edna od ovie strani koja ne e navedena vo stavovite 1, 2, 3 i 4 na ovoj ~len, a ~ii me|unarodni odnosi gi obezbeduva edna od stranite.
^len 26

1. Osven odredbite predvideni vo stav 7 na ~len 15 i stav 3 na ~len 16, ovaa konvencija vo pogled na teritorijata na koja se primernuva, gi ukinuva onie odredbi od dogovorite, konvenciite ili bilatelarnite spogodbi so koi me|u dve dogovorni strani se regulira pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. 2. Me|utoa ovaa konvencija nema da zadira vo obvrskite sodr`ani vo odredbite na sekoja druga me|unarodna konvencija od bilateralna ili multrilateralna priroda, ~ii klauzuli vo opredeleni oblasti ja reguliraat pravnata pomo{ za posebni pra{awa. 3. Dogovornite strani }e mo`at me|u sebe da zaklu~at bilateralni ili multilateralni dogovori za pravna pomo{ vo krivi~nata 196

materija samo poradi dopolnuvawe na odredbite na ovaa konvencija ili poradi polesna primena na na~elata koja taa gi sodr`i. 4. Koga me|u dve ili pove}e dogovorni strani pravnata pomo{ vo krivi~nata materija se uka`uva vrz osnova na edinstveno zakonodavstvo ili vrz osnova na poseben re`im koj predviduva me|usebna primena na merki na pravana pomo{ na nivnite teritorii, tie strani vo taa oblast svoite me|usebni odnosi }e mo`at da gi reguliraat isklu~ivo poa|aj}i od svoite sistemi bez oglad na odredbite na ovaa konvencija. Dogovornite strani koi ja isklu~uvat ili }e ja isklu~at od svoite me|usebni odnosi primenata na ovaa konvencija, soglasno so odredbite na ovoj stav, za taa cel mora da upatat notifikacija do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 27

1. Ovaa konvencija }e ostane otvorena za potpi{uvawe za ~lenovite na Sovetot na Evropa. Taa }e bide ratifikuvana i dokumentite za ratifikacija }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot. 2. Konvencijata }e vleze vo sila 90 dena po deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija. Taa }e vleze vo sila vo odnos na sekoj potpisnik koj podocna }e ja ratifikuva po istekot na 90 dena od predavaweto na instrumentot za ratifikacija.
^len 28

1. Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne e ~lenka na Sovetot da pristapi kon ovaa konvencija. Rezolucijata {to se odnesuva kon ovoj povik treba da bide ednoglasno prifatena od strana na ~lenkite na Sovetot koi ja ratifikuvale Konvencijata. 2. Pristapuvaweto }e se izvr{i so deponirawe na instrumentot za pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Sovetot i }e vleze vo sila po istekot na 90 dena po deponiraweto na instrumentot.
^len 29

Sekoja dogovorna strana, mo`e sama za sebe, da ja otka`e ovaa konvencija upatuvaj}i notifikacija do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Ova otka`uvawe vleguva vo sila po istekot na {est

197

meseci od denot na priemot na nejzinata notifikacija od strana na generalnito sekretar na Sovetot.

^len 30

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti ~lenovite na Sovetot i vladite na dr`avata koja pristapila na ovaa konvencija za: a) imiwata na potpisnicite i deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, b) datumot na vleguvaweto vo sila, s) priemot na sekoja notifikacija vo soglasnost so primena na odredbite od ~len 5 stav 1, ~len 7 stav 3, ~len 15 stav 6, ~len 16 stav 2, ~len 24 stav 3 i 4, ~len 25 i ~len 26 stav 4, d) sekoja rezerva izrazena vo soglasnost so primenata na odredbite od ~len 23 stav 1, e) povlekuvawe na sekoja rezerva vo soglasnost so odredbite na ~len 23 stav 2. f) sekoja notifikacija za otka`uvawe koja e dobiena vo soglasnost so primena na odredbite na ~len 29 i datumot koga taa vleguva vo sila. Veruvaj}i vo ova, dolupotpi{anite propisno ovlasteni za toa, ja potpi{aa ovaa konvencija. Sostaveno vo Strazbur na 20 april 1959 godina na francuski i angliski jazik, dvata teksta imaat ednakva va`nost, vo edinstven primerok koj }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e isprati zavereni kopija do vladite potpisni~ki i pristapni~ki.

198

IZJAVI I REZERVI AVSTRIJA (Rezervi i izjavi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument koj e predaden na 2 oktomvri 1968) Rezervi ^len 1 stav 1

Avstrija }e odobruva pravna pomo{ samo vo postapki koi se odnesuvaat na krivi~ni dela koi se kaznivi i spored avstriskoto pravo, a ~ie krivi~no gonewe vo momentot na baraweto na pravnata pomo{ bi bilo vo nadle`nost na sudski organi.
^len 2 stav (a)

Avstrija }e odbie pravna pomo{ za krivi~ni dela navedeni vo stavot (a).

^len 2 stav (b)

Pod "drugi interesi od bitno zna~ewe na dr`avata" Avstrija, pred s, podrazbira za{tita na obvrskata na ~uvawe na tajna koja ja predviduva avstriskoto zakonodavstvo.
^len 4

Prisustvoto na zainteresirani lica vo krivi~nata postapka vo svojstvo na parni~ni stranki ili nivni pretstavnici pri soslu{uvaweto na svedocite, ve{tacite ili licata protiv koi se vodi krivi~nata postapka, nema da bide odobreno.
^len 11

Vo slu~aite navedeni vo ~len 11 stav 1 pod a), b) i s), nema da se odobri predavawe na liceto li{eno od sloboda vo svojstvo na svedok ili poradi soo~uvawe.

199

Izjavi ^len 5 stav 1

Avstrija }e izvr{uva zamolnici poradi pretres ili plenidba na predmeti pod uslovi navedeni vo stav s).
^len 7 stav 3

Avstrija }e dostavi pokana za sud koja glasi na lice protiv koe se vodi krivi~na postapka koe se nao|a na teritorijata na na Avstrija, samo vo slu~aj koga pokanata se dostavuva na nadle`en sudski organ najmalku 30 dena pred datumot koj e utvrden za pojavuvaweto pred sud.
^len 16 stav 2

Osven odredbite od ~len 16 stav 3, pokraj barawata i prilozite, ako ne se sostaveni na germanski, francuski ili angliski jazik, treba da se prilo`i prevod na eden od ovie jazici. Prevod na dostavite od ~len 21 stav 1 ne se bara.
^len 24

Vo soglasnost so ovaa konvencija, za sudski organi vo Avstrija }e se smetaat krivi~nite sudovi, javnoto obvinitelstvo i Sojuznoto ministerstvoto za pravda.
BELGIJA (Rezervi i izjavi koi se nao|aat vo originalot na Konvencijata)

Vo momentot na potpi{uvaweto na Evropskata konvencija za me|usebna krivi~nopravna pomo{, belgiskata vlada izjavuva: 1. deka go koristi pravoto predvideno vo ~len 5 stav 1 pod (b) od Konvencijata i deka }e go odobri izvr{uvaweto na zamolnicata poradi pretres ili plenidba na predmeti samo za dela koi mo`at da bidat predmet na ekstradicija. 2. deka gi izjavuva slednive rezervi: (a) predavawe na lica li{eni od sloboda od ~len 11 nema da se odobruva, (b) soop{tuvaweto na "podocne`nite merki" od ~len 22 nema avtomatski da se ostvaruva. Me|utoa, mo`nosta na ova soop{tuvawe nema da se isklu~i vo posebni slu~ai i na barawe na zainteresiranite strani.

200

(s) Belgiskata vlada bez ogled na odredbite od ~len 26 go zadr`uva pravo i natamu da ima ili da zaklu~uva so pograni~nite zemji bilateralni ili multilateralni dogovori koi uka`uvaat po{iroki mo`nosti na pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti.
DANSKA (Rezervi i izjavi sodr`ani vo pismoto od 30 avgust 1962 na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, koe e dostaveno vo momentot na predavaweto na instrumentot za ratifikacija na 13 septemvri 1962) Rezervi ^len 2

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie ako sudskite organi na Danska ili nekoja treta zemja zapo~nale sudsko gonewe na obvinetoto lice za zlostor koj e predmet na krivi~no gonewe vo dr`avata molitel, ili ako obvinetoto lice e osudeno ili oslobodeno so pravosilna odluka od strana na sudskite organi na Danska ili nekoja treta zemja za zlostor koj e predmet na sudsko gonewe vo dr`avata molitel, ili ako spomenatite organi odlu~ile da ne pokrenuvaat krivi~no gonewe ili da go zavr{at krivi~noto gonewe za isto krivi~no delo.
^len 3 stav 2

Baraweto koe ima za cel svedokot ili ve{takot da svedo~at pod zakletva mo`e da se otfrli ako nadle`niot danski sud uka`uvaweto na zakletva ne go smeta za neophodno.
^len 11 stav 2

Danskata vlada izjavuva rezervi na ovaa klauzula vo celost.

^len 13 stav 1

Obvrskata za dostavuvawe na izvodi od kaznenata evidencija vrz osnova na ovaa odredba se primenuva samo za krivi~ni dosieja na lica koi se osomni~eni ili obvineti.
^len 13 stav 2

Danskata vlada izjavuva rezervi na ovaa klauzula vo celost.

201

Izjavi ^len 5 stav 1

Baraweto za pretres ili plenidba mo`e da se odobri ako ne se ispolneti uslovite dadeni vo ~len 5 stav 1 pod a) i s).
^len 7 stav 3

Pokanata za sud koja treba da mu se dostavi na obvinetoto lice koe se nao|a na teritorijata na Danska treba da mu se dostavi na nadle`niot organ najmalku 30 dena pred datumot utvrden za pojavuvawe pred sudot na konkretnoto lice.
^len 16 stav 2

Pokraj barawata i prilozite na zemjite {to ne se Germanija, Avstrija, Irska, Norve{ka, [vedska treba da se prilo`i prevod na danski ili na eden od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa. Vo pogled na najva`nite spisi, se izjavuvaat rezervi kako bi mo`el vo posebni slu~ai da se pobara prevod na danski ili preveduvawe na danski na tovar na dr`avata molitel.
^len 24

Izrazot "sudski organi" vo Danska gi ozna~uva sudovite i dr`avnoto obvinitelstvo koi spored danskiot Zakon za organizacija na sudstvoto i postapkata, gi opfa}a Ministerstvoto za pravda, dr`avniot obvinitel, na~alnikot na policijata vo Kopenhagen i policiskite komesari.
^len 26

Protokolot za pravna pomo{ koj na 26 juni 1957 e sklu~en me|u Danska, Norve{ka i [vedska ostanuva vo sila.
FRANCIJA I. (Rezervi i izjavi koi se nao|aat vo originalot na Konvencijata)

Francuskata vlada izjavuva deka, poradi vnatre{nata organizacija i rabota na kaznenata evidencija vo Franscija, organite koi za nea se zadol`eni ne se materijalno vo mo`nost avtomatski da im davaat izve{tai na dogovornite strani na ovaa konvencija, vo soglasnost 202

so ~lenot 22, za merkite do koi e dojdeno po izrekuvaweto na kaznata na nivnite dr`avjani kako {to se pomiluvawe, rehabilitacija i amnestija koi se zapi{uvaat vo kaznenata evidencija. Taa, me|utoa uveruva deka koga za toa }e bidat zamoleni vo pogled na posebnite slu~ai, ovie organi vo granicite na mo`nostite, na spomenatite dogovorni strani, to~no }e im go nazna~at krivi~niot status na nivnite dr`avjani. Francuskata vlada izjavuva deka vo smisla na ovaa konvencija pod francuski organi se smetaat i slednive organi: - prvite pretsedateli, pretsedatelite, sovetnicite i sudiite na krivi~nite sudovi, - istra`nite sudii na soodvetnite sudovi, - javnite obviniteli, - dr`avnite pravobraniteli, - zamenicite na javnite obvinitelstva, - obvinitelite na Republikata i nivnite zamenici, - pretstavnicite na javnite obvinitelstva pri sovetot za delikti, - opolnomo{nicite na vladata kaj sudovite na oru`anite sili.
II. (Izjava dadena vo momentot na potpi{uvaweto - zapisnik od potpi{uvaweto od 28 april 1961).

"Vo pogled na poleto na primenata na Konvencijata izrazot "Al`ir" koj se spomnuva vo ~len 25 - stav 2 - treba da se tolkuva kako da se odnesuva na al`irskite i saharskite departmani i da se primenuva, spored toa, na departmanite Oasis i Saoura".
III. (izjavi koi de nao|aat vo ratifikacioniot instrument koj e predaden na 23 maj 1967).

Predavaj}i go ovoj ratifikacione instrument Vladata na Republika Francija izjavuva: 1. Deka ja potvrduva rezervata i izjavata koi se dadeni na 28 april 1961 na spomenatata Konvencija a koi se odnesuvaat, prvata, na razmenata na kaznenite evidencii (~len 22), drugata, na sudskite organi koi treba da se smetaat kako takvi vo smisla na ovaa konvencija. (~len 24). 2. Deka go koristi: (a) pravoto predvideno vo ~len 7 stav 3 i, spored toa, precizira sudkite pokani koi se odnesuvat na licata protiv koi se vodi krivi~na postapka koi se nao|aat na teritorijata na Francija treba da im 203

se dostavat na francuskite organi najmalku 30 dena pred datumot utvrden za pojavuvawe na ovie lica pred sudot. (b) pravoto predvideno vo ~len 15 stav 6, poradi primena na ~len 15 stav 2 i 4, taka {to odredbite na dvata gorenavedeni ~lenovi }e se primenuvaat na sledniot na~in: ^len 15 stav 2: vo itni slu~ai, koga zamolnicite predvideni vo ~lenot 3, 4 i 5 se neposredno upateni od strana na sudskite organi na stranata molitel na sudskite organi na zamolenata strana, prepisot na ovie zamolnici treba istovremeno da mu se dostavi na Ministerstvoto za pravda na zamolenata strana, ^lenot 15 stav 4: bara za uka`uvawe na pravna pomo{ koja ne e predvidena vo ~lenot 15 stav 1 i 3, a, pred s, barawata za sproveduvawe na istraga koja mu prethodi na krivi~noto gonewe treba Ministerstvoto za pravda da go upati na zamolenata strana i vrati po ist pat. 3. Deka Evropskata konvencija za uka`uvawe na me|usebna krivi~nopravna pomo{ nema da se primenuva vo Al`ir, bez ogled na odredbite na ~len 25 stav 2 bidej}i ovaa zemja ja steknala nezavisnosta od vremeto koga francuskata vlada ja potpi{a spomenatata Konvencija.
ITALIJA (Izjava dadena vo momentot na predavawe na ratifikacioniot instrument zapisnik od predavaweto od 23 avgust 1961)

Italijanskata vlada izjavuva deka: Vo soglasnost so ~lenot 14 i vo smisla na Konvencijata vo kako italijanski sudski organi treba da se smetaat slednite organi: - javnite obviniteli na Republikata, - sudovite i redovnite sudovi, - voenite sudovi, - dokumentite na javnoto obvinitelstvo pri voenite sudovi, - istra`nite sudovi, - istra`nite sovetnici - sudnicite. Imaj}i gi vo vid odredbite od ~len 16 i 21 stav 3, Italija, pod uslovi na reciprocitet, }e bara pokraj barawata za uka`uvawe na pravna pomo{ i predlozite, kako i dostavite predvideni vo ~len 21 na Konvencijata, da se prilo`at prevodi na francuski i angliski jazik. Italijanskata strana bara: imaj}i gi vo vid odredbite od ~len 16 stav 6 na Konvencijata, vo slu~aj na barawe za uka`uvawe na pravna pomo{ koe e upateno nepo204

sredno na italijanskite sudski organi, da se dostavi prepis na zamolnicite koi se odnesuvaat toa barawe do Ministerestvoto za pravda.
HOLANDIJA I. (Izjava dadena vo momentot na potpi{uvaweto - zapisnik od potpi{uvaweto od 21 januari 1965)

So ogled na ednakvosta koja postoi od gledi{te na javnoto pravo me|u Holandija, Surinam i Holandskite antili, izrazot "mati~ni teritorii" koj se koristi vo ~len 25 stav 2 na Konvencijata, ja gubi svojata prvobitna smisla vo pogled na Kralstvoto Holandija i spored toa vo pogled na Kralstvoto }e bide smetan kako da zna~i "teritorii vo Evropa". Vo pogled na ~len 25 stav 4 na Konvencijata, treba da se uka`e deka po~nuvaj}i od 1 oktomvri 1962 vladata na Kralstvoto Holandija ne gi obezbeduva me|unarodnite odnosi na Zapadna Gvineja.
II. (Rezervi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument koj e predaden na den 14 fevruari 1969 godina) ^len 2

Vladata na Kralstvoto Holandija go zadr`uva pravoto da gi odbie barawata za uka`uvawe na pravna pomo{: (a) ako postojat seriozni pri~ini da se misli deka baraweto se donesuva na istragata za krivi~no gonewe, kaznuvawe ili dopirawe na obvinetiot na bilo koj drug na~in poradi negovite religiozni ili politi~ki uveruvawa, dr`avjanstvoto, rasata ili grupata na ~ii stojali{ta pripa|a, (b) vo mera vo koja se odnesuva na krivi~noto gonewe ili postapka koja ne e vo soglasnost so non bis in idem, (s) vo mera vo koja se donesuva na istragata za dela za koi protiv obvinetiot se vodi krivi~na postapka vo Holandija.
^len 11

Vladata na Kralstvoto Holandija nema da odobri privremen tranzit, predviden vo ~len 11, samo ako stanuva zbor za lice koe izdr`uva kazna na nejzina teritorija i ako posebni pri~ini ne mu se sprotivstavuvaat na toa.

205

^len 22

Vladata na Kralstvoto Holandija podocna }e gi dostavi merkite od ~len 22 samo ako organizacijata na kaznenata evidencija toa go dozvoluva.
^len 26

Poradi posebniot re`im me|u zemjite na Beneluks, Golemoto Kralstvo Holandija ne go prifa}a ~len 26 stav 1 i 3 vo pogled na svoite odnosi so Kralstvoto Belgija i Golemoto Vojvodstvo Lugsemburg. Vladata na Kralstvoto Holandija ja zadr`uva mo`nosta da otstapi od ovie odredbi vo pogled na svoite odnosi so drugite dr`avi ~lenki na Evropskata ekonomska zaednica.
III. (Izjavi sodr`ani vo zapisnikot od predavaweto na ratifikacioniot instrument - 14 fevruari 1969) ^len 5

Vladata na Kralstvoto Holandija izjavuva deka zamolnicite za pretres ili plenidba vo Holandija }e se izvr{at samo ako se odnesuvaat na dela koi vrz osnova na Evropskata konvencija za ekstradicija mo`at da bidat predmet na ekstradicija i pod uslov holandskiot sudija da go odobril nejzinoto izvr{uvawe vo soglasnost so nacionalniot zakon.
^len 24

Vladata na Kralstvoto Holandija izjavuva deka vo pogled na Holandija pod sudski organi vo smisla na ovaa konvencija treba da se podrazbiraat ~lenovite na sudskata vlast koi se zadol`eni da go primenuvaat pravoto, istra`nite sudii i ~lenovite na javnoto obvinitelstvo.
^len 25 stav 4

Vo slu~aj koga Vladata na Kralstvoto Holandija dala izjava so koja primenata na Konvencijata bi se pro{irila na Surinam i/ili Holandskite Antili, taa mo`e kon ovaa izjava da prilo`i izjavi koi se odnesuvaat na lokalnite potrebi, a pred s da izjavi deka Konvencijata mo`e da se se otka`e zasebno za ovie zemji.

206

NORVE[KA (Rezervi i izjavi dadeni vo momntot na potpi{uvaweto - zapisnik od potpi{uvaweto od 21 april 1961) PREVOD ^len 2

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: a) ako protiv obvinetoto lice se vodi krivi~na postapka od strana na norve{kiot javen obvinitel ili od strana na sudskite organi na treta dr`ava za krivi~no delo ili krivi~ni dela koi bile predmet na krivi~noto gonewe vo dr`avata molitel, ili b) ako obvinetoto lice pravosilno e osudeno ili oslobodeno od strana na norve{kiot sud ili sudskite organi na treta dr`ava za krivi~no delo ili krivi~ni dela koi bile predmet na krivi~no gonewe vo dr`avata molitel ili ako norve{koto javno obvinitelstvo ili sudskite organi na treta dr`ava re{ile da ne povedat krivi~no gonewe ili za go zaprat krivi~noto gonewe ako se odnesuva na konkretno lice ili krivi~no delo.
^len 3 stav 2

Sekoe barawe koe se odnesuva na davawe na iskaz na svedok pod zakletva mo`e da se odbie, ako spored misleweto na nadle`niot norve{ki sud uka`uvaweto na zakletva ne treba da se bara.
^len 7 stav 1

Barawe za dostavuvawe na procesni spisi, itn. koe ne e obi~no dostavuvawe na daden dokument na prima~ot, mo`e sekoga{ da se odbie.
^len 11 stav 2

Norve{kata vlada izrazuva rezerva na ovaa klauzula vo celost..

^len 13 stav 1

Obvrskata na dostavuvawe na izvodi od kaznenata evidencija i site izvestuvawa {to se odnesuvaat na nea, se primenuva samo vo krivi~nite dosiea na lica protiv koi se vodi krivi~na postapka poradi izvr{eno krivi~no delo.

207

^len 13 stav 2

Norve{kata vlada izrazuva rezerva na ovaa klauzula vo celsot.

Norve{kata vlada, osven toa gi dava slednive izjavi: ^len 5 stav 1

Sekoe barawe za pretres ili plenidba mo`e da se odbie ako ne se ispolneti uslovite navedeni vo ~len 5 stav 1 pod a), b) i s).
^len 7 stav 3

Sekoja sudska pokana koja se odnesuva na lice protiv koe se vodi krivi~na postapka koe se nao|a na norve{ka teritorija treba da mu se dostavi na nadle`en norve{ki organ najmalku 30 dena pred datumot koj e utvrden za pojavuvaweto na konkretnoto lice pred sudot.
^len 16 stav 2

Pokraj baraweto i prilozite koi ne se sostaveni na norve{ki, danski, angliski ili {vedski jazik treba da se prilo`i prevod na norve{ki. Vo sprotivno se zad`ruva pravoto da se pobara negov prevod na norve{ki, na tro{ok na dr`avata molitel.
^len 24

Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot "sudski organi" gi ozna~uva vo norve{ka sudovite, javnoto obvinitelstvo vklu~uvaj}i gi i {efovite na policijata.
^len 26

Protokolot za pravna pomo{ koj e sklu~en na 26 juni 1957, me|u Norve{ka, Danska i [vedska ostanuva vo sila.

208

[VEDSKA (Rezervi i izjavi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument koj e predaden na 1 fevruari 1968) PREVOD Rezervi ^len 2

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: a) ako krivi~noto delo koe e predmet na baraweto ne e kaznivo spored {vedskiot zakon, b) ako krivi~noto delo e predmet na istraga otvorena vo [vedska ili nekoja treta dr`ava, s) ako na obvinetoto lice mu se sudi vo dr`avata molitel ili pravosilno e osudeno ili oslobodeno bilo vo [vedska ili vo nekoja treta dr`ava, d) ako nadle`nite organi vo [vedska ili vo nekoja treta dr`ava odlu~ile da otstapat od istragata ili krivi~noto gonewe ili da ne otvoraat istraga ili zapo~nato krivi~no gonewe za krivi~noto delo, e) ako do{lo do zastarenost na krivi~noto gonewe ili na kaznata spored {vedskiot zakon.
^len 5

Pravnata pomo{ predvidena vo ovoj ~len ne mo`e da se dobie vo [vedska.

^len 10 stav 3

Ovaa odredba nema da se primeni vo pogled na svedok ili ve{tak koj e povikan da se pojavi pred sud samo na barawe na lice.
^len 11

Pravnata pomo{ predvidena vo ovoj ~len ne mo`e da se dobie vo [vedska

^len 13 stav 1

Izvodite od kaznenata evidencija ili navodite koi se nao|aat vo kaznenata evidencija mo`at da se dobijat samo za lice koe e obvineto ili koe e predadeno na sudot. 209

^len 3 stav 2

Predvidenata pravna pomo{ ne mo`e da se dobie vo [vedska.

^len 15 stav 7

Protokolot od 26 juni 1957 koj se odnesuva na pravnata pomo{ me|u [vedska, Danska i Norve{ka ostanuva vo sila.
^len 16

Dostavuvaweto na spisite mo`e da se izvr{i so prisilba samo ako spisite koi treba da se dostavat se prevedeni na [vedski.
^len 20

Rezervata izrazena vo pogled na ~len 15, stav 7 se primenuva.

^len 22

[vedska nema da dava izve{taj za merkite koi se doneseni po izrekuvaweto na kaznata. Drugite {vedski izve{tai }e bidat dostaveni od strana na Ministerwstvoto za nadvore{ni raboti koe, isto taka, e i Ministerstvo na koe soodvetnite stranski izve{tai treba da mu se dostavuvaat.
Izjavi ^len 7 stav 3

Sudskata pokana koja se odnesuva na lice protiv koe se vodi krivi~na postapka koe se nao|a na teritorijata na [vedska, treba da se dostavi na {vedskite sudski organi najmalku 30 dena pred denot utvrden za pojavuvawe pred sudot.
^len 5 stav 6

Barawata za uka`uvawe na pravna pomo{ koi i se upateni na [vedska, treba da se dostavat po diplomatski pat. Vo itni slu~ai, barawata mo`at i neposredno da bidat upateni do Upravata na pravni rabotina Kralskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Barawata koi doa|aat od [vedska }e bidat dostaveni od strana na diplomatskite prestavni{tva ili {vedskite konzulati.

210

^len 16 stav 2

Pokraj barawata i predlozite navedeni vo ~lenot 3 i 21, treba da se prilo`i prevod na {vedski, danski ili norve{ki jazik.
^len 21 stav 1

Dostavite treba da se upatat po diplomatski pat.

^len 24

Vo smisla na ~lenovite 3, 4 i 6 pod sudski organi se smetaat sudovite i istra`nite sudii i pretstavnicite na javnoto obvinitelstvo pri sudovite.
[VAJCARIJA (Rezervi i izjavi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument koj e predaden na 20 dekemvri 1966) ^len 1

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka slednite organi treba da se smetaat za {vajcarski sudski organi vo smisla na Konvencijata. - sudovite, nivnite sudovi, soveti ili sekcii, - Javnoto obvinitelstvo na konfederacijata, - oddelenijata na policijata na sojuznoto ministerstvo za pravosudstvo i policijata, - organite koi se ovlasteni so kantonalnoto pravo da vodat istraga vo krivi~nite predmeti ili da izdavaat nalozi za krivi~no gonewe. Poradi zna~itelnite razliki koi postojat me|u sudskite organizacii na kantonite vo pogled na nazivot na funkciite koi se primenuvaat na ovie organi, nadle`nite organi vrz osnova na ~len 15 na Konvencijata izri~no }e potvrdat sekoga{ koga toa e potrebno, vo momentot na dostavuvaweto na baraweto za uka`uvawe na pravna pomo{, ova barawe da doa|a od sudski organ vo smisla na Konvencijata.
^len 2

(a) [vajcarija go zadr`uva pravoto isto taka da odbie pravna pomo{ koga protiv deloto koe e predmet na baraweto vo [vajcarija, se vodi krivi~na postapka protiv istoto obvineto lice ili koga vo nea 211

vo su{tina, ve}e e donesena krivi~na odluka za ovoj del za vinata na konkretnoto lice. (b) [vajcarija, osven toa go zadr`uva pravoto, vo posebni slu~ai, da odobri pravna pomo{ vrz osnova na konvencijata samo pod izri~ni uslovi rezultatite na istragata koi se vodeni vo [vajcarija i izvestuvawata sodr`ani vo dostavenite dokumenti ili dosiejata da bidat isklu~ivo koristeni poradi vodewe istraga i sudewe na krivi~nite dela za koi se uka`uva pravna pomo{.
^len 5 stav 1

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka na uslovite od ~len 5 stav 1 (a) na Konvencijata }e podle`at na izvr{uvawe sekoja zamolnica so koja se bara primena na bilo kakvi prisilni merki.
^len 7 stav 3

[vajcarija insistira sekoe barawe koe se odnesuva na dostavuvawe na sudska pokana na obvinetoto lice koe se nao|a vo [vajcarija, da stigne do nadle`nite organi vo [vajcarija spored ~len 15 stav 4 najdocna 30 dena pred denot koj e utvrden za pojavuvawe pred sudot.
^len 11 stav 3, ~len 13 stav 1 i ~len 15 stav 1 i 3

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka vo smisla na ovie odredbi, nadle`ni organi vo [vajcarija se slednive: 1. Policiskoto oddelenie na Sojuznoto ministerstvo za pravosudstvo i policijata vo Bern, a) za predavawe na nalozi za apsewe protiv lica li{eni od sloboda koi im se predadeni na {vajcarskite organi vrz osnova na ~len 11 stav 1 i 2 na Konvencijata, b) za dobivawe ili dostavuvawena site barawa za pravna pomo{ koi doa|aat od stranstvo ili od [vajcarija, za koi Konvencijata vo ~len 15 predviduva deka Ministerstvoto na pravda na stranata molitel treba gi predade na Ministerstvoto na pravda na zamolenata strana. 2. Centralnoto policisko biro na [vajcarija vo Bern, za podnesuvawe i priem na barawa, koi se odnesuvaat na predavawe izvodi od kaznenata evidencija, spored ~len 15 stav 3 prva re~enica.

212

^len 12 stav 3

Sojuzniot sovet na [vajcarija izjavuva deka spored misleweto na {vajcarskite organi, uslovot propi{an vo ~len 12 stav 3 na Konvencijata spored koj prestanuva za{titata se ostvaruva - nasproti uslovite od ~len 14 na Evropskata konvencija za esktaradicija - samo ako svedokot, ve{takot ili obvinetoto lice koe se nao|a na sloboda ne e pravno ili prakti~no spre~eno slobodno da ja napu{ti teritorijata na dr`avata molitel.
^len 13 stav 2

So ogled deka na sekoe lice mo`e da mu se izdadat izvodi od negovata kaznena evidencija, [vajcarija go zadr`uva pravoto da prifati barawa koi se podneseni vrz osnova na ~len 13 stav 2 samo ako sigurno e doka`ana neophodnosta deka takov izvod se dobiva po zvani~en pat.
^len 16 stav 2

[vajcarija insistira pokraj site barawa za uka`uvawe na pravna pomo{ koi se upateni do nejzinite organi da se prilo`i prevod na germanski, francuski ili italijanski jazik ako tie ne se sostaveni na eden od ovie jazici.
TURCIJA (Izjavi dadeni vo momentot na potpi{uvaweto a koi se potvrdeni pri predavavaweto na ratifikacioniot instrument - zapisnik od potpi{uvaweto od 23 oktomvri 1959 i zapisnik od 24 juni 1969) ^len 5

Izvr{uvaweto na zamolnici poradi pretres ili plenidaba na predmeti podle`i na uslovite koi se predvideni vo to~kite a), b) i s) od stav 1.
^len 7 stav 3

Sudskite pokani koi se odnesuvaat na lica protiv koi se vodi krivi~na postapka koi se nao|aat na teritorijata na republika Turcija treba da im se dostavat na zainteresiranite turski organi najmalku 40 dena pred datumot koj e utvrden za pojavuvawe pred sudot.

213

GRCIJA (Rezervi koi se nao|aat vo originalot na Konvencijata)

Gr~kata vlada izrazuva formalni rezervi na ~lenot 4 i 11 na Konvencijata bidej}i nivnoto prifa}awe ne e vo soglasnost so ~len 97 i 459 na gr~kiot Zakon za krivi~na postapka.
IZRAEL (Izjavi i rezervi sodr`ani vo instrumentot za potpi{uvawe ~ie predavawe e izvr{eno na 27 septemvri 1967 godina) PREVOD ^len 7 stav 3

Sudskata pokana koja se donesuva na liceto protiv koe se vodi krivi~nata postapka koe se nao|a na teritorijata na Izrael treba da se dostavi do negovite organi najdocna 40 dena pred datumot koj e utvrden za pojavuvawe pred sudot.
^len 15 stav 6

Site barawa i drugite komunikaci od Konvencijata treba da se dostavat na Izrael so posredstvo na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.
^len 24

Vo smisla na Konvencijata sekoj sud }e se smeta za sudski organ.

Rezervi ^len 3 stav 1 i ~len 5 stav 1

Izrael }e go odobri izvr{uvaweto na zamolnica poradi dostavuvawe na dokazen materijal ili poradi pretres ili plenidba na predmeti samo vo slu~ai na krivi~ni dela koi mo`at da bidat predmet na ekstradicija.
^len 16

Izrael }e insistira pokraj barawata i prilozite da se dostavi i prevod na evrejki, angliski ili francuski jazik. 214

^len 17

Izrael }e insistira spisite i dokumentite koi se dostaveni vrz osnova na primena na Konvencijata da imaat zaverena potvrda na diplomatskiot ili konzularniot pretstavnik na Izrael.
^len 22

Izrael nema da se obvrze avtomatski da dava izve{tai za "podocne`nite merki" od ~len 22, no nema da odbegnuva toa da go stori.
LIHTEN[TAJN (Izjavi i rezervi sodr`ani vo instrumentot za pristapuvawe ~ie predavawe e izvr{eno na 28 oktomvri 1969) ^len 5 broj 1

Vladata na Kne`evstvoto Lihten{tajn izjavuva deka Ken`evstvoto Lihten{tajn zamolnicite koi sodr`at primena na bilo koja prisilna merka }e gi podlo`i na uslovot naveden vo ~len 5 stav 1 (a) na Konvencijata.
^len 16 stav 2

Kne`evstvoto Lihten{tajn bara zamolnicite isprateni do Kne`evstvoto Lihten{tajn, kako i nivnite prilozi koi ne se sostaveni na germanski jazik - osven baraweto za dostavuvawe na sudska pokana, da se predavaat na toj jazik.

215

2) DOPOLNITELEN PROTOKOL NA EVROPSKA KONVENCIJA ZA ME\USEBNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovoj Protokol, So `elba da ja olesnat primenata vo fiskalnite krivi~ni predmeti od Evropskata konvencija za me|usebna krivi~nopravna pomo{ koja e otvorena za potpi{uvawe vo Strazbur na 20 april 1959 godina (vo natamo{niot tekst Konvencija), Smetaj}i isto taka deka e celishodno spomenatata Konvensija da se dopolni vo nekoj drugi pogledi, Se dogovorija za slednoto:
IDEL ^len 1

Dogovornite strani nema da go vr{at pravoto predvideno vo ~len 2 (a) na Konvencijata da odbijat pravna pomo{ samo poradi toa {to baraweto se odnesuva na delo koe spored misleweto na zamolenata strana e fiskalno krivi~no delo.
^len 2

1. Vo slu~aj koga dogovornata strana pobarala pravo na izvr{uvawe na zamolnicata poradi izvr{uvawe pretres ili plenidba na predmeti, podlegnuva na uslovot deloto koe e predmet na zamolnicata da e kaznivo spored zakonot na stranata molitel i zamolenata strana. Ovoj uslov ke bide ispolnet vo vrska so fiskalnite krivi~ni dela, ako krivi~noto delo e kaznivo spored zakonot na stranata molitel i mu odgovara na isto takvo delo spored zakonot na zamolenata strana. 2. Baraweto nema da mo`e da se odbie zatoa {to zakonodavstvoto na zamolenata strana ne nalo`uva ist vid na taksi ili porezi, ili ne sodr`i isti poreski, carisnki ili devizni propisi kako zakonodavstvoto na stranata molitel.
II D E L ^len 3

Konvencijata }e se primenuva i na: (a) dostavi na spisi koi imaat za cel izvr{uvawe na kazna, naplata na pari~na kazna ili pla}awe na tro{ocite na postapkata,

216

(b) merki koi se odnesuvaat na odlagawe na izre~ena kazna, na uslovno osloboduvawe, na odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata ili na prekin na nejzinoto izvr{uvawe.
III D E L ^len 4

^lenot 22 na Konvencijata e dopolnet so sledniot tekst, so toa {to prvobitniot ~len 22 na Konvencijata stanuva stav 1, a odredbite vo natamo{niot tekst stav 2, 2. "Osven toa, sekoja dogovorna strana koja gi dostavila gore spomatite izve{tai, na nejzino barawe, vo posebni slu~ai, }e gi dostavi na zainteresiranata strana, prepisite od presudite i merkite za koi stanuva zbor, kako i sekoe drugo izvestuvawe koi se odnesuvaat na niv, za da ovozmo`i da razgleda dali tie baraat prezemawe merki na vnatre{en plan. Ovaa komunikacija }e se vr{i me|u zainteresiranite Ministerstva za pravda".
IV D E L ^len 5

1. Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa koi ja potpi{ale Konvenvijata. Podle`i na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e bidat predadeni na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Protokolot vleguva vo sila po istekot na 90 dena od predavaweto na tretiot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. 3. Protokolot vleguva vo sila vo pogled na sekoja dr`ava potpisni~ka koja {to }e go ratifikuva, prifati ili odobri po istekot na 90 dena od predavaweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. 4. Dr`avata ~lenka na Sovetot na Evropa ne mo`e da go ratifikuva, prifati ili odobri ovoj Protokol, ako istovremeno ili prethodno ne ja ratifikuvala Konvencijata.
^len 6

1. Sekoja dr`ava koja pristapila na konvencijata mo`e da mu pristapi na ovoj Protokol po negovoto vleguvawe vo sila.

217

2. Pristapuvaweto }e se izvr{i po pat na predavawe na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a }e vleze vo sila po istekot na 90 dena od nivnoto predavawe.
^len 7

1. Sekoja dr`ava vo momentot na potpi{uvaweto ili predavaweto na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe ili pristapuvawe, mo`e da opredeli teritorija ili teritorii na ko }e se primenuva ovoj Protokol. 2. Sekoja dr`ava vo momentot na predavaweto na svojot instrument na ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe ili podocna, mo`e da ja pro{iri primenata na ovoj Protokol so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovedtot na Evropa, na sekoja druga teritorija nazna~ena vo izjavata ~ii me|unarodni odnosi gi obezbeduva ili za koi e ovlastena da dogovora. 3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na prethodniot stav mo`e da se povle~e vo pogled na sekoja teritorija koja e nazna~ena vo taa izjava, po pat na notifikacija upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Povlekuvaweto vleguva vo sila po istekot na rokot od {est meseci od denot na priemot na notifikacijata od strana na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 8

1. Rezervite izrazeni od ednata dogovorna strana vo pogled na edna odredba na Konvencijata }e se primenuva i na ovoj Protokol, osven ako ovaa strana ne izrazi sprotivna namera vo momentot na potpi{uvaweto ili predavaweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe. Istoto va`i i za izjavite dadeni vrz osnova na ~len 24 na Konvencijata. 2. Sekoja dr`ava, vo momentot na potpi{uvaweto ili predavaweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, mo`e da izjavi deka go zadr`iva pravoto: (a) deka ne go prifa}a del I, ili deka go prifa}a samo vo pogled na nekoi krivi~ni dela, ili vidovi na krivi~ni dela koi se navedeni vo stavot 1, ili da ne gi izvr{uva zamolnicite poradi pretres ili plenidba na predmeti vo fiskalnite krivi~ni dela, (b) deka ne go prifa}a delot II. (s) deka ne go prifa}a delot III.

218

3. Sekoja dogovorna strana koja izrazila rezerva vrz osnova na prethodniot stav mo`e da ja povle~e po pat na izjava upatena na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a koja }e vleze vo sila na denot na nejziniot priem. 4. Dogovornata strana koja na ovoj Protokol primenila rezerva izrazena vo pogled na odredbite od Konvencijata, ili koja izrazila rezerva vo pogled na odredbite od ovoj Protokol ne mo`e da bara primena na ovaa odredba od drugata dogovorna strana. Me|utoa, ako rezervata e delumna ili uslovna, taa mo`e da bara primena na ovaa odredba vo mera vo koja taa ja prifatila.
^len 9

Odredbite na ovoj Protokol ne zasegaat vo podrobnite propisi sodr`ani vo bilateralnite ili multilateralni dogovori koi se sklu~eni me|u dogovornite strani vrz osnova na primenata na ~lenot 26, stav 3 na Konvencijata.
^len 10

Evropskiot komitet za krivi~ni pra{awa na Sovetot nma Evropa }e go sledi izvr{uvaweto na ovoj dogovor i, ako e potrebno, }e ovozmo`i spogodbeno re{avawe na sekoja te{kotija do koja bi do{lo vo sproveduvaweto na Protokolot.
^len 11

1. Sekoja dogovorna strana, sama za sebe mo`e da go otka`e ovoj protokol so notifikacija upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Okazot }e vleze vo sila po istekot na {est meseci od denot na priemot na notifikacijata od strana na generalniot sekretar. 3. Otka`uvaweto na Konvencijata so sebe avtomatski go povlekuva otka`uvaweto na ovoj protokol.
^len 12

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite ~lenki na Sovetot i sekoja dr`ava koja pristapila kon Konvencijata za: (a) sekoe potpi{uvawe na Protokolot,

219

(b) predavaweto na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili potpi{uvawe, (s) sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovoj Protokol vo soglasnost so svojot ~len 5 i 6, (d) sekoja izjava koja e primena vo soglasnost so primenata na odredbite na stav 1 na ~len 7, (e) sekoja izjava koja e primena vo soglasnost so primenata na stav 1 na ~len 8. (f) sekoja rezerva koja e izrazena vo soglasnost so primenata na odredbata na stav 2 na ~len 8, (g) povlekuvaweto na sekoja rezerva do koe do{lo vo soglasnost so primena na odredbite na stav 3 na ~len 8. (h) sekoj notifikacija koja e primeneta vo soglasnost so primenata na odredbata na ~len 11 i datumot koga otka`uvaweto vleguva vo sila, Vo ime na {to dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za toa go potpui{aa ovoj Protokol. Izraboteno vo Strazbur na 17 mart 1978 godina na francuski i angliski jazik, pri {to i dvata teksta se podednakvo verodostojni vo samo eden primerok koj }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e go dostavi negoviot zaveren prepis na sekoja dr`ava ~lenka i na dr`avite koi mu pristapile.

220

III DEL

OTSTAPUVAWE NA KRIVI^NO GONEWE NA STRANSKA DR@AVA

221

222

1. OSNOVNI PROBLEMI
1) POIM, PRAVNA PRIRODA I IZVORI NA OTSTAPUVAWE (PREZEMAWE) NA KRIVI^NO GONEWE NA STRANSKA DR@AVA

1. Otstapuvawe na krivi~no gonewe na stranska dr`ava prestavuva institut so koj dr`avata vo koja stranecot go storil krivi~noto delo (dr`ava molitel), go otstapuva sudeweto za toa krivi~no delo na dr`avata vo koja stranecot ima `iveli{te (zamolena dr`ava), a taa dr`ava prezema obvrska krivi~noto delo da go presudi pred svoite sudovi i spored svoite zakoni (spored svoeto materijalno i procesno krivi~no pravo)192. Primer: otstapuvawe na krivi~no gonewe na stranec za storeno krivi~no delo na teritorijata na Republika Makedonija, na Avstrija kade stranecot ima `iveali{te, ako Avstrija ne se protivi na toa. Vo ovoj slu~aj dr`ava molitel e Republika Makedonija kako dr`ava {to go otstapuva krivi~noto gonewe i sudewe, a zamolena dr`ava e Avstrija kako dr`ava {to go prezema krivi~noto gonewe i sudewe. Ili obratno - prezemawe na krivi~no gonewe: stranska dr`ava (dr`avata molitel) prezema krivi~no gonewe protiv dr`avjanin na zamolenata dr`ava ili lice koe va taa dr`ava ima `iveali{te, poradi krivi~no delo storeno na teritorijata na dr`avata molitel. Primer: prezemawe na krivi~no gonewe na dr`avjanin na Republika Makedonija ili lice koe ima `iveali{te vo na{ata zemja, za krivi~no delo storeno vo stranstvo (Avstrija), od strana na na{ite organi na krivi~no gonewe na barawe na Avstrija. Vo ovoj slu~aj dr`ava molitel e Avstrija kako dr`ava {to go otstapuva krivi~noto gonewe i sudewe, a zamolena dr`ava e Republika Makedonija kako dr`ava {to go prezema krivi~noto gonewe i sudewe. Nakratko, kaj otstapuvaweto i prezemaweto na krivi~noto gonewe, postapkata se vodi vo dr`avata vo koja storitelot ima dr`avjanstvo ili `iveali{te, so negova prisutnost i so procesni garancii koi mu gi priznava pravoto na dr`avata na sudot {to ja vodi postaZa razlika od ovoj institut, kaj "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ zamolenata dr`ava iako go primenuva svoeto krivi~no procesno pravo, ne vodi sopstvena krivi~na postapka i ne go primenuva svoeto materijalno krivi~no pravo.
192

223

pkata (zamolenata dr`ava). Dr`avata molitel i samata bi mo`ela da go goni storitelot vrz osnova na teritorijalniot princip, no toa e povrzano so te{kotii, kako sprema storitelot koj bi moral da bide zadr`an vo stranstvo, taka i za samata postapka, a potoa i za izdr`uvaweto na kaznata. Institutot na otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe mo`e da se pojavi vo pove}e formi. Najprvin mo`e da se raboti za zaemno otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe koe dr`avite me|usebno go vr{at vrz osnova na fakti~ki reciprocitet. Vtoro, mo`no e otstapuvawe na krivi~no gonewe koe se vr{i vrz osnova na mer|unaroden dogovor, pri {to zamolenata dr`ava ne e obvrzana da go prezeme goneweto, tuku samo da go ispita baraweto i za svojata diskreciona ocenka po baraweto da ja izvesti dr`avata molitel. I najposle, otstapuvaweto na krivi~noto gonewe mo`e da bide regulirano so me|unaroden dogovor spored koj zamolenata dr`ava, ako se ispolneti uslovite od dogovorot, e dol`na da go prezeme goneweto. Vo poslednata forma na otstapuvawe (prezemawe) na krivi~noto gonewe, sudeweto na storitelot se razlikuva od obi~no sudewe za krivi~no delo storeno vo stranstvo, so ogled na toa {to kaj nego nastanuvaat opredeleni me|unarodni odnosi i so ogled na okolnosta deka dr`avata kade {to e storeno deloto se otka`ala od svojata jurisdikcija ("na~elo na prenos na jurisdikcijata"). Ako zamolenata dr`ava go prifati baraweto na dr`avata molitel i go zapo~ne krivi~noto gonewe, jurisdikcijata na dr`avata molitel avtomatski prestanuva, zatoa {to e ispolnet uslovot pod koj se otka`ala od pravata na gonewe193. So drugi zborovi, dr`avata molitel se otka`uva od svojata jurisdikcija (otstapuva od primena na pravilata za prostorno va`ewe na krivi~niot zakon) pod uslov da ja prezeme druga dr`ava i da go zapo~ne krivi~noto gonewe i sudewe na liceto koe na teritorijata na dr`avata molitel go storilo krivi~no delo. Za razlika od od ovoj institut, kaj sudeweto za krivi~no delo storeno vo stranstvo (dokolku ne se raboti za ekstradicija) nema vospostavuvawe na me|unarodni odnosi, nitu otka`uvawe dr`avata od svojata jurisdikcija. Toa zna~i ako storitelot na krivi~noto delo se vrati vo taa dr`ava, so ogled na na~eloto na teritorijalitetot, }e bide suden i kaznet bez ogled na toa {to vo stranstvo protiv nego ve}e e vodena krivi~na postapka. 2. Institutot otstapuvawe odnosno, prezemawe na krivi~no gonewe izrasna vrz podra~jeto na re{avaweto na soobra}ajnite delikti
Evropskata konvencija za otstapuvawe na krivi~noto gonewe vo ~l. 21 st. 2 predviduva deka dr`avata molitel zapo~natoto gonewe mo`e da go prodol`i samo vo slu~ai koga ne do{lo do prezemawe na goneweto.
193

224

koi strancite naj~esto gi vr{at nadvor od granicite na svoite zemji. Ovie delikti otsekoga{ predizvikuvale brojni dilemi okolu ras~istuvaweto na pra{awata za opisite na deliktite i nivnoto mesto vo sistemot na krivi~noto zakonodavstvo, za razgrani~uvaweto na krivi~nite dela i prekr{ocite194, za politikata na goneweto ili kaznuvaweto195, odnosno re`imot na izdr`uvaweto na kaznata na licata osudeni za soobra}ajni delikti. Kon tie dilemi sekako deka se pridru`uvaat i pravnite i ~ove~kite problemi koga se vo pra{awe stranci. Vo pra{awe e delikatnosta na situacijata vo koja voza~ot mo`e da se najde vo stranstvo vo slu~aj da bide podlo`en na krivi~na represija pri {to ~estopati i samiot e povreden ili pote{ko matertijalno o{teten. Stanuva zbor za zna~itelni te{kotii vo pogled na vodeweto na postapkata, osobeno ako stranecot odnosno svedocite po izvr{enoto delo ja napu{tile dr`avata. Na toa se nadovrzuva i problemot na jazikot, kontaktite so konzularnite vlasti na svojata zemja, neophodnata ekspeditivnost, obezbeduvawe na smestuvawe na obvinetiot, a ~esto i na ~lenovite na negovoto semejstvo so potreba za nivno eventualno lekuvawe i sl. Seto toa uslovi otstapuvaweto poradi gonewe na soobra}ajnite delikti da se postavi kako poseben akuten problem so najrazli~ni solucii vo ramkite na nacionalnite pravosudni sistemi ili doa|a do izraz vo obidite ova pra{awe na {to poednoobrazen na~in da se re{i vrz me|unaroden plan.196 3. Multilateralni dogovori kako pravni izvori. Evropskata konvencija za otstapuvawe na gonewe vo krivi~nite predmeti e sklu~ena na 15 maj 1972 godina vo Strazbur, vlegla vo sila na 30 mart 1978. Ovaa konvencija se odnesuva na site krivi~ni dela vo rakite na slednive na~ela: liceto koe se otstapuva poradi krivi~no gonewe da ima postojano prestojuvali{te vo dr`avata potpisni~ka na konvencijata na koja se otstapuva poradi gonewe, odnosno da e dr`avjanin na edna od
"Okolnosta deka nekoi zemji poznavaat soobra}ajni prekr{oci, a drugi samo soobra}ajni krivi~ni dela, e postojan izvor na nedorazbirawe vo me|unarodnite odnosi i pre~ka na me|unarodnata sorabotka vo suzbivaweto na soobra}ajnata delinkvencija. Da go spomeneme samo toa deka me|unarodnata pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti e ograni~ena samo na pomo{ vo sudski predmeti. Ako istoto soobra}ajno kaznivo povedenie vo edna zemja e prekr{ok a vo druga krivi~no delo (a toa e ~est slu~aj), me|unarodnata sorabotka e onevozmo`ena". Dama{ka, M. Saoba~ajni delikti stranaca, JRKKP, Beograd , 1971/3, str. 380-381. 195 V. ibid. str. 382-383. 196 Coti}, D. Ustupanje predmeta stranaca i prihvatanje predmeta jugoslovenskih gra|ana radi gonenja i izdr`avanja kazne kao savremeni oblici me|inarodne pravne pomo}i u krivi~nim stvarima, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 62-63.
194

225

ovie zemji. Da se raboti za krivi~ni dela predvideni vo zakonodavstvata na dvete dr`avi (~l. 7 st. 1), osven ako se raboti za politi~ki, voeni ili fiskalni delikti ili ako postojat osnovi za veruvawe deka goneweto e motivirano so rasni, religiozni, eti~ki ili politi~ki pri~ini. Vodeweto na postapkata nema da se otstapi ako goneweto za storenoto delo e zastareno spored pravoto na dr`avata na sudeweto i ako postapkata bi bila sprotivna na me|unarodnite dogovori ili na pravniot poredok na dr`avata na koja predmetot i se otstapuva poradi vodewe na postapkata. So cel da ja unapredi prakti~nata primena na Evropskata konvencija za otstapuvawe na goneweto vo krivi~nite predmeti, Sovetot na Evropa dosega donese samo edna preporaka: Preporakata (79) 12 za primena na Evropskata konvencija za otstapuvawe na goneweto vo krivi~nite predmeti. 4. Bilateralni dogovori kako pravni izvori. Vo vrska so institutot otstapuvawe na krivi~no gonewe na{ite bilateralni dogovori mo`at da se podelat vo tri grupi: a) dogovori za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti koi predviduvaat obvrska za zaemno neformalno izvestuvawe me|u na{ata zemja i drugata dogovorna dr`ava za krivi~ni dela izvr{eni na teritorijata na ednata dogovorna strana ~ii storiteli dopolnitelno se vratile na teritorijata na drugata dogovorna strana, b) dogovori koi predviduvaat obvrska na dogovornite strani vo soglasnost so svoite vnatre{ni propisi, na barawe na dr`avata vo koja krivi~noto delo e izvr{eno, da povedat krivi~na postapka protiv svojot dr`avjanin ako se raboti za delo za koe mo`e da se dozvoli ekstradicija, i v) dogovori koi podrobno go reguliraat otstapuvaweto na krivi~noto gonewe.197 a) Vo prvata grupa spa|aat onie dogovori koi predviduvaat mo`nost dr`avite potpisni~ki zaemno da se izvestuvaat samo za krivi~nite dela {to nivnite dr`avjani gi storile na nivnata teritorija. Takvoto izvestuvawe, vsu{nost, pretstavuva samo obi~na krivi~na prijava, notio criminis, po koj povod organite na izvestenata dr`ava spored svoeto pravo odlu~uvaat dali }e povedat krivi~na postapka protiv svojot dr`avjanin ili ne. Site tie dogovori go normiraat ovoj institut vo ramkite na propisite za "malata" me|unarodna krivi~no-

Takvata podelba ja vr{i Krapac, Davor. Novi institut jugoslovenskog krivi~nog zakonodavstva: ustupanje krivi~nog gonenja stranoj dr`avi, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4, str. 242-243.

197

226

pravna pomo{. Spored nekoi od ovie dogovori198 izvestenata dr`ava e dol`na drugata dogovorna dr`ava da ja informira za toa dali protiv storitelot e poedena krivi~na postapka, odnosno na koj na~in taa postapka e zavr{ena. Prvata grupa na dogovori ja so~inuvaat: - Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 4 juni 1971 (ratifikuvan so uredba od 15 mart 1972, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 1973/9, vlegol vo sila na 1 noemvri 1973) - v. ~l. 34, - Dogovor me|u FNRJ i NR Bugarija za zaemna pravna pomo{ od 23 mart 1956 (ratifikuvan so uredba od 25 dekemvri 1956, (ratifikuvan so uredba na 25 noemvri 1956 "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1957/1, vlegol vo sila na 1 januari 1957) - v. ~l. 64, - Konvencija me|u FNRJ i Kralstvoto Grcija za zaemni pravni odnosi od 18 juni 1959 (ratifikuvana so uredba na 29 septemvri 1959, "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1960/7, vlegla vo sila na 31 mart 1960) - v. ~l. 42, - Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za zaemna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 29 oktomvri 1969 (ratifikuvana so uredba od 24 juni 1970, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1971/16) v. ~l. 16, - Dogovor me|u FNRJ i NR Polska za praven soobra}aj vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1960 (ratifikuvan so uredba od 12 mart 1963, "Slu`ben list FNRJ", - Me|unarodni dogovori, 1963/5, vlegol vo sila na 5 juni 1963) - v. ~l. 70,199 - Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti me|u Republika Makedonija i Republika Turcija od 24 fevruari 1997 (ratifikuvan so zakon na 14 maj 1997, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1997/23, vlegol vo sila na 26 mart 1997). b) Vo vtorata grupa spa|aat dogovorite koi otstapuvaweto, odnosno prezemaweto na krivi~noto gonewe go predviduvaat koga dr`avjaninot na edna zemja, na teritorija na druga zemja storil krivi~no delo koe spored dogovorot povlekuva ekstradicija koja, od svoja strana poradi negovoto vra}awe vo svojata dr`ava ne mo`e da se realizira
V. ~l. 34 st. 3 od dogovorot so Belgija, ~l. 16 st. 3 od dogovorot so Francija, ~l. 70 st. 3 od dogovorot so Polska, ~l. 70 st. 3 od dogovorot so Ungarija. 199 Spored ~l. 70 na dogovorot so Polska dogovornite strani dodu{a ne se obvrzuvaat na poveduvawe krivi~na postapka, tuku samo na izvestuvawe za krivi~nite dela koi gi vr{at gra|anite na edna od strasnite dogovoreni~ki na teritorijata na drugata strana, ako po izvr{enoto delo se najdat na na teritotorijata na svojata domicilna dr`ava. Vo takvi slu~ai pokraj izvestuvaweto za deloto se dostavuvaat i site raspolo`ivi podatoci i dokazi.
198

227

poradi negovotot dr`avjanstvo. Vo ovie slu~ai na barawe na dr`avata molitel, zamolenata dr`ava e obvrzana da povede krivi~na postapka protiv takviot storitel i da ja izvesti za rezultatot na postapkata.200 Vo ovaa grupa se pomesteni dogovorite: - Dogovor me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova~ka za regulirawe na pravnite odnosi vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 20 januari 1964, ("Slu`ben list SFRJ", Me|unarodni dogovori, 1964/13, vlegol vo sila na 2 oktomvri 1964) - v. ~l. 81201 - Dogovor me|u SFRJ i Narodna Republika Mongolija za uka`uvawe na pravna pomo{ vo gra|anskite. semejnite i krivi~nite predmeti od 8 juni 1981 (ratigikuvan so azkon na 8 juni 1981, "Slu`ben
"Iako navedenite dogovorni obvrski striktno gledano ne go vospostavuvaat institutot na "transfer na procedurata" t. e. obvrska na dogvornite strani deka poradi gonewe }e go otstapat dr`avjaninot na dr`avata dogovorni~ka ako stori delo na nejzina teritorija, tuku se raboti za obvrska na gonewe na svoi dr`avjani za dela storeni vo drugata dogovorna strana, ovie odredbi sekako pridonesuvaat i za "transferot na postapkata", za{to postoi cvrsta dogovorna obvrska na drugata strana deka }e go prezeme goneweto vo takvi slu~ai. Pritoa treba da se ima vo vid u{te edna dogovorna obvrska, koja isto taka e sodr`ana vo citiranite dogovori deka na dr`avata vo koja e izvr{eno krivi~noto delo, vo slu~aj na osuda, odnosno kaznuvawe, se dostavuva izvestuvawe za rezultatot na krivi~nata postapka so prepis na pravosilnata odluka. Vo takvi slu~ai javniot obvinitel ima navistina i osnovi da go otstapi goneweto, se razbira so pretpostavka deka prethodno }e proveri dali spored site tie zakonodavstva mo`e da dojde do gonewe za dejstvija koi spored na{iot zakon bi prestavuvale krivi~no delo, kako i drugi pretpostavki za gonewe (ovlastuvawe i nadle`nost na sudovite za sudewe na sopstvenite dr`avjani za soodvetni krivi~ni dela storeni vo stranstvo, da ne do{lo do zastarenost na goneweto) so opredeleni rizici deka do goneweto mo`ebi i nema da dojde ako postojat po{iroki ovlastuvawa vo odnos na oportunitetot na goneweto, odnosno po{iroki kritieriumi vo pogled na ocenkata na "nezna~itelnata op{testvena opasnost" na storenite delikti, so ogled na toa deka vo sekoj slu~aj se primenuva materijalnoto i procesnoto zakonodavastvo na dr`avata vo koja se sudi so priznavawe na procesnite dejstva koi se izvr{eni so korektna primena na zakonodavstvoto na dr`avata vo koe deloto e storeno." Coti}, D. op. sit. str. 64-65. 201 Vo dogovorot so ^ehoslova~ka obostrano e prezemena obvrska stranite dogovorni~ki spored svoite propisi, a na barawe na drugata strana dogovorni~ka, da pokrenat krivi~na postapka protiv svoite dr`avjani koi na teritorijata na podnesitelot na baraweto izvr{ile krivi~no delo koe spored odredbite na dogovorot povlekuva ekstradicija, pri {to pokraj baraweto za poveduvawe na krivi~na postapka se prilo`uvaat spisite so podatoci za krivi~noto delo i site ostanati raspolo`ivi podatoci. Identi~na e sodr`inata i na odredbite od dogovorite za pravna pomo{ so navedenite dr`avi.
200

228

list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1982/7, vlegol vo sila na 27 mart 1983) - v. ~l. 61, - Dogovor me|u FNRJ i SSSR za pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti od 24 fevruari 1962 (ratifikuvan so uredba od 21 dekemvri 1962, "Slu`ben list FNRJ", Me|unarodni dogovori, 1963/5, vlegol vo sila na 26 maj 1963) - v. ~l. 57, i - Dogovor za zaemen praven soobra}aj me|u SFRJ i NR Ungarija od 1 mart 1968 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1968/3, vlegol vo sila na 18 januari 1969) - v. ~l. 82, v) Vo tretata grupa spa|aat samo nekolku na{i dogovori za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ koi ovozmo`uvaat otstapuvawe na krivi~noto gonewe za sekoe krivi~no delo, pa duri i za storen prekr{ok za koj e predvideno koristewe na pravno sredstvo do sudot nadle`en za krivi~ni predmeti. Ovde stanuva zbor za slednite dogovori: - Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od (ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998). - Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 1 februari 1982 (ratifikuvan so zakon od 16 fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 1983/2, vlegol vo sila na 1 januari 1984)202
Dogovorot so Avstrija (v. ~l. 19 i 20) predviduva deka dr`avata vo koja e storeno deloto, mo`e da ja zamoli dr`avata ~ii dr`avjanin e storitelot, da go prezeme negovoto krivi~no gonewe pod uslov da se raboti a delo {to e sudski kaznivo vo dvete dr`avi. Dogovorot obezbeduva nadle`nite organi po slu`bena dol`nost od procesni i kriminalnopoliti~ki aspekti da ispituvaat dali navistina e neophodno dostavuvawe na barawe za prezemawe na gonewe i toa samo za dr`avjani na drugata strana dogovoreni~ka, za razlika od dogovorot so SR Germanija kade takvo barawe mo`e da se upati i za drugi lica pod uslov da imaat voobi~aeno prestojuvali{te na teritorijata na zamolenata dr`ava. Zamolenata dr`ava izri~no e ovlastena da gi primenuva svoite materijalno pravni i procesni propsi, osven {to vo slu~aj na soobra}ajni krivi~i dela se primenuvaat soobra}ajnite propisi koi va`at spored mestoto na izvr{uvaweto na deloto (~l. 19 st. 3). Kako pri~ina za otstapuvaweto na goneweto se naveduva "interesot na otkrivaweto na vistinata, odreduvaweto na kaznata ili drugi pri~ini va`ni za krivi~nata postapka", odnosno "izvr{uvaweto na kaznata ili resocijalizacijata na obvinetiot" (~l. 19 st. 1 i ~l. 20). Za prezemenoto mora da se izvesti dr`avata molitel (~l. 23 t. 7). Dogovorot predviduva obvrska na dr`avata molitel da prezeme se {to e potrebno za uspe{no vodewe na postapkata vo zamolenata dr`ava (~l. 21 st. 1), da ja regulira sodr`inata na zamolnicata (~l. 21 st. 1) i na prilozite (~l.
202

229

- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 2 septemvri 1994 (ratifikuvan so zakon na 29 mart 1995, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1995/19, vlegol vo sila na 14 april 1995). - Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za pravna poimo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1996 (ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996), - Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti od 1 oktomvri 1971 (ratifikuvan so zakon od 29 juni 1972, "Slu`ben list SFRJ", 1972/33, vlegol vo sila na 8 januari 1975)203
21 t. a-s) kako i na merkite za odbegnuvawe na povredite na na~eloto ne bis in idem. Interesni se i dopolnuvawata koi propi{uvaat primena na odredbite za tretirawe na la`noto svedo~ewe spored nacionalnoto zakonodavstvo na zamolenata dr`ava, na ist na~in kako koga takov la`en iskaz bi bil daden pred sudot na dr`avata koja go upatuva baraweto stranskiot dr`avjanin da se goni vo svojata mati~na zemja. 203 Dogovorot so SR Germanija (v. ~l. 18 i 19) sodr`i posebna odredba so naslov "Barawe za prezemawe na gonewe" sprema koja sekoja dogovorna strana, namesto krivi~no sama da goni, mo`e da ja zamoli drugata dogovorna dr`ava da go prezeme krivi~noto gonewe protiv lice koe na nejzina teritorija ima voobi~aeno prestojuvali{te, a osobeno protiv dr`avjanin na taa dr`ava, i ako krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na na drugata dr`ava (toa zna~i deka na SR Germanija bi mo`elo eventualno da se otstapi gonewe i protiv na{ dr`avjanin - rabotnik na privremena rabota vo taa zemja ako toa bi bilo adekvatno, odnosno celishodno). Vo takva situacija organot na zamolenata dr`ava }e ispita dali spored nejzinoto pravo toa lice mo`e da bide goneto. Ako postoi nadle`nost za sudewe ne mo`e da go odbie krivi~noto gonewe od pri~ini deka deloto e izvr{eno vo stranstvo. Ako se raboti za predlog za gonewe od strana na o{teteniot, takviot predlog ima pravno dejstvo i vo drugata dr`ava pri {to vo slu~aj koga vo toj pogled postoi opredelen prekluziven rok, toj rok te~e od denot koga organot na zamolenata dr`ava nadle`en za krivi~no gonewe ja primil zamolnicata. Interesno e deka baraweto za prezemawe na goneweto mo`e da se odnesuva i za dela koji se kaznuvaat so pari~na kazna, pa duri i vo slu~aj koga tie formalno ne se ni krivi~ni dela - ako makar vo edna zemja mo`e da se izjavi pravno sredstvo do sudot nadle`en za krivi~ni predmeti (~l. 19 st. 1 vv. so ~l. 2 t. a) kako i za soobra}ajni prekr{oci (~l. 19 st. 2). Povredite na propisite na patniot soobra}aj, storeni na podra~jeto na ednata dogovorna dr`ava mo`at da se gonat kako da se storeni na podra~jeto na zamolenata dr`ava, no pritoa }e se zaemat predvid pravilata za soobra}ajot koi va`at na mestoto na izvr{uvaweto na deloto. Predvideni se i posebni odredbi za izbegnuvawe na povredata na na~eloto ne bis in idem koi voveduvaat obvrska za organite na dr`avata molitel trajno da ja zaprat krivi~nata postapka ako nadle`niot organ

230

5. Vnatre{ni pravni izvori. Vo na{ata zemja institutot na otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe nastana vo 1976 godina so negovoto ureduvawe vo ~l. 108 st. 5 KZ SFRJ i ~l. 522 i 523 ZKP SFRJ. Na{ite pozitivni pravni izvori koi se odnesuvaat na institutot otstapuvawe (prezemawe) na krivi~noto gonewe se sodr`ani vo ~l. 116-121 KZ i ~l 507-508 ZKP. Spored odredbite na ZKP, ako stranski dr`avjanin na teritorijata na na{ata dr`ava storil krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor do deset godini ili krivi~no delo zagrozuvawe na javniot soobra}aj, organite na krivi~nata postapka (pred donesuvaweto re{enie za sproveduvawe na istraga javniot obvinitel, vo tekot na istragata - istra`niot sudija, do po~etokot na glavnata rasprava - sudskiot sovet), mo`at da odlu~at predmetot da se otstapi na stranska dr`ava ako taa dr`ava ne mu se protivi na toa, kako i ako na toa ne mu se protivi o{teteniot koj e makedonski dr`avjanin, odnosno toga{ ako o{teteniot mu se protivi na toa, dokolku e polo`ena garancija za ostvaruvawe na negovoto imotnopravno pobaruvawe. Nadle`niot javen obvinitel mo`e od stranska dr`avata da go prezeme goneweto na na{ dr`avjanin koj vo Republika Makedonija ima `iveali{te za krivi~no delo koe go storil vo stranstvo.
2) OSNOVNI NA^ELA NA PRAVOTO ZA OTSTAPUVAWE (PREZEMAWE) NA KRIVI^NO GONEWE NA STRANSKA DR@AVA

1. Na~elo na identitetot na normata. Brojnite razliki koi postojat me|u dr`avite vo odnos na istovetnosta na krivi~nite inkriminacii, mo`e da dovedat do situcii koi go pravat nevozmo`no i otstapuvawe na krivi~no gonewe na stranska dr`ava. Vo tie slu~ai otstapuvaweto na krivi~noto gonewe ne e mo`no od ednostavna pri~ina {to spored propisite na zamolenata dr`ava vo koja nekoe dejstvie ne se smeta za krivi~no delo, ne mo`e da se vospostavi nejzina jurisdikcija, nitu mo`e da se povede krivi~na postapka. Isto taka ako nekoe kaznivo povedenie vo dr`avata molitel e inkriminirano kako krivi~no delo, a vo zamolenata dr`ava kako prekr{ok, nedostasuva pretpostavka za primena na doma{noto pravo, za{to prekr{ocite se podvedeni na isklu~iva primena na na~eloto na teritorijalitetot, pa
na zamolenata dr`ava ja zaprel postapkata od materijalnopravni pri~ini, ako obvinetiot pravosilno e osloboden, ako izre~enata sankcija e izvr{ena ili za izvr{uvaweto nema mesto spored zakonot, zaradi akt na milost ili poradi postaveniot uslov, odnosno odlagawe (~l. 21). Tro{ocite vo izvr{uvaweto na zamolnicata za prezemawe na krivi~noto gonewe ne se nadomestuvaat.

231

vo takvi slu~ai za mo`nosta od prezemawe na krivi~no gonewe e potreben izri~en zakonski propis. 2. Na~eloto na reciprocitet zna~i deka vo slu~aj na nepostoewe na me|unarodni dogovori, dr`avata molitel mora svoeto barawe za uka`uvawe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{ da go prosledi so izjava, so koja kon zamolenata dr`ava se obvrzuva, na nejzino barawe zasnovano vrz sli~ni okolnosti, da uka`e ista takva pomo{. So ogled deka vrz planot na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ teorijata se zalaga za negovo napu{tawe, ova na~elo retko se sre}ava na vnatre{en plan. Ottamu se procenuva deka postoeweto na odredbata od ~l. 120 st. 5 KZ, so koja vo na{eto pravo se bara reciprocitet tokmu vo slu~aite na zakonsko otstapuvawe na krivi~noto gonewe, e pove}e isklu~ok, odo{to pravilo i deka ovaa odredba nemala vistinska potkrepa vo dosega{nata na{a praktika, za{to na{ite organi vr{ele otstapuvawe na krivi~no gonewe na stranski dr`avi ne samo vo otsustvo na formalna izjava za zadol`itelno prezemawe na krivi~no gonewe, tuku i bez se izvr{i proveruvawe na postoeweto barem na fakti~ki reciprocitet vo pogled na otstapuvaweto so stranskata dr`ava.204 3. Na~elo na legalitet i na~elo na oportunitet. Otstapuvaweto na krivi~noto gonewe na stranska dr`ava se zasnova na primena na na~eloto na oportunitet odnosno, pretstavuva isklu~ok od na~eloto na legalitetot na krivi~noto gonewe. Opredelbata za ova na~elo na na{iot zakonodavec zna~i deka kaj otstapuvaweto na krivi~noto gonewe na stranska dr`ava, iako za toa postojat zakonski uslovi, javniot obvinitel ne vr{i krivi~no gonewe, tuku predmetot mu go upatuva na stranski organ. Re{enieto za toa na predlog na javniot obvinitel go donesuva sudot vrz osnova na sopstvenata ocenka na celishodnosta na goneweto na stranecot. Toa go pravi so ogled na razli~nite okolnosti koi od aspekt na op{testvenite interesi go opravduvaat odnosno, ne go opravduvaat goneweto. Sosema e poinakva situacijata so prezemaweto na krivi~noto gonewe, koe soglasno na{eto zakonodavstvo se vr{i spored na~eloto na legalitet. Toa e slu~aj koga na{ dr`avjanin storil nekoe drugo krivi~no delo od onie navedeni vo ~l. 117 KZ odnosno, vo stranstvo storil krivi~no delo na {teta na Republika Makedonija ili na na{ dr`avjanin, ako i vo dvete situacii postoi uslovot na dvostrana kaznivost (~l. 120 st. 3, prva re~enica KZ), i nema pre~ki za prezemawe na krivi~noto gonewe. Vo takvi situacii odlukata za prezemawe na krivi~no gonewe se donesuva spored na~eloto na legalitetot, za{to baraweto

204

V. Krapac, Medjunarodna krivi~nopravna pomo}..., str. 96.

232

na stranskata dr`ava prosledena so soodveten dokazen materijal, sozdava obvrska na javniot obvinitel da povede krivi~no gonewe. 4. Pre~kite za uka`uvawe na "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ koi vo nekoi slu~ai mo`at da dovedat do nejzino odbivawe, kako {to se: dr`avjanstvoto, vidot na krivi~noto delo, za{titata na

javniot poredok, odnosno osnovnite na~ela na zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava i procesnite pre~ki, mo`at isto taka negativno da
se odrazat i na mo`nosta na otstapuvawe odnosno prezemawe na krivi~noto gonewe. Ottamu vo pogled na ovie pre~ki va`i ona {to e ka`ano kaj "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{.
3) PRAVNI PRETPOSTAVKI ZA OTSTAPUVAWE (PREZEMAWE) NA KRIVI^O GONEWE NA STRANSKA DR@AVA

Za vo konkretnen slu~aj da dojde do otstapuvawe (prezemawe) na krivi~no gonewe, potrebno e da se ispolnat opredeleni pretpostavki na vnatre{noto i me|unarodnoto pravo. Vrz planot na vnatre{noto pravo za dr`avata molitel, potrebno e postoewe na propisi koi na organot na krivi~noto gonewe mu ovozmo`uvaat ocenka na celishodnosta na otstapuvaweto (na~elo na oportunitet na krivi~noto gonewe), a za zamolenata dr`ava, postoewe na okolnosti koi vospostavuvaat nejzina jurisdikcija (spored nejzinite propisi za prostornoto va`ewe na krivi~niot zakonik odnosno, me|unaroden dogovor). Isto taka potrebno e da se ispolnat i nekoi drugi pretpostavki koi proizleguvaat od propisite za postapuvawe vo slu~aite na otstapuvawe: na primer, kaj nas, da postoi soglasnost me|u javniot obvinitel i sudot za otstapuvawe po poveduvaweto na krivi~nata postapka (odlukata za otstapuvawe ja donesuva sudot na predlog na javniot obvinitel (~l. 507 st. 2 ZKP), odnosno o{teteniot da ne se protivi na otstapuvaweto, ili ako e toa slu~aj, da e dadena garancija na negovoto imotnopravno pobaruvawe (~l. 507 st. 4 ZKP). Vrz planot na me|unarodnoto pravo toa se poznatite na~ela na reciprocitet i identitet na normata, kako i opredeleni pravni pre~ki za uka`uvawe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{205. 1. Najgolemiot broj na me|unarodni dogovori koi se odnesuvaat na institutot otstapuvawe na krivi~noto gonewe predviduvaat deka na barawe na stranskata dr`ava, mo`e da se prezeme krivi~no gonewe protiv sopstven dr`avjanin koj na nejzinoto podra~je storil krivi~no delo. Pri~inite za otstapuvawe, odnosno prezemawe na goneweto se nepoznavaweto na jazikot i pravoto na dr`avata vo koja osudenikot se
205

Ibid, str. 94.

233

sudi, podobrite izgledi za resocijalizacija vo sopstvenata dr`ava i sl. Pritoa od op{to usvoenoto praviloto vo me|unarodnoto pravo, deka poradi krivi~no gonewe mo`e da se otstapi samo dr`avjanin na zamolenata dr`ava, vo posledno vreme ima se pogolemi isklu~oci. Vo taa smisla e stipulirana i odredbata od ~l. 8 st. 1 t. 4.2. na Evropskata konvencija za optstapuvawe na krivi~noto gonewe. Vo nea se predviduva va`ewe na ovoj institut ne samo koga storitelot na deloto e dr`avjanin na zamolenata dr`ava, tuku koga i vo nea ima `iveali{te, ako taa e dr`ava na negovoto poteklo, ako vo taa dr`ava izdr`uva kazna li{uvawe od sloboda, ako otstapuvaweto e vo interes na otkrivawe na vistinata ili va`ni dokazi se nao|aat vo zamolenata dr`ava, ako izvr{uvaweto na kaznata vo taa dr`ava e vo ineres na resocijalizacijata na storitelot itn. 2. Vo pogled na krivi~noto delo za koe mo`e da se otstapi krivi~noto gonewe na stranska dr`ava, vo na{ata dr`ava treba da se pravi razlika dali se raboti za otstapuvawe vrz osnova na me|unaroen dogovor ili za zakonsko otstapuvawe. Na{ite dogovori koi otstapuvaweto na krivi~noto gonewe go vostanovile kako zamena za neodobrena ekstradicija na dr`avjaniot na zamolenata zemja, predviduvaat obvrska na ednata dogovorna stranana barawe na drugata strana, da povede krivi~na postapka protiv svojot dr`avjanin koj na teritorijata na podnesitelot na baraweto izvr{il krivi~no delo, koe spored dogovornite odredbi povlekuva ekstradirawe206. Na{ite dogovori koi na otstapuvaweto se odnesuvaat samo posredno preku izvestuvawe za krivi~nite dela, toa izvestuvawe go predviduvaat za site krivi~ni dela, {to zna~i ne samo za onie dela za koi ima mesto da se izvr{i ekstradicija207. Na{iot dogovor so Avstrija (~l. 19 st. 1) predviduva otstapuvawe na site sudski kaznivi dela, a dogovorot so SR Germanija za site krivi~ni dela (~l. 18 st. 1) i za prekr{oci odnosno, za dela za koi e propi{ana samo pari~na kazna, no mo`e da se podnese pravno sredstvo do sudot nadle`en za krivi~ni predmeti (~l. 19 st. 1). Vo vrska so poslednovo zna~ajno e da se spomne deka i Evropskata konvencija za otstapuvawe na krivi~no gonewe vo ~l. 1, isto taka predviduva mo`nost za otstapuvawe za krivi~ni dela i prekr{oci za koi postoi mo`nost za vlo`uvawe na pravno sredstvo do sudot nadle`en za krivi~ni predmeti.
V. ~l. 81 st. 1 od dogovorot so ^ehoslova~ka, ~l. 61 st. 1 od dogovorot so Mongolija, ~l. 57 st. 1 od dogovorot so SSSR i ~l. 82 od dogovorot so Ungarija. 207 V. gi na{ite dogovori so Albanija, Belgija, Bugarija, Hrvatska, Grcija, Francija, Slovenija i Polska.
206

234

3. Pra{aweto dali postavuvawe na baraweto za prezemawe na krivi~noto gonewe, za zamolenata dr`ava vospostavuva obvrska toa gonewe da go prezeme e razli~no regulirano vo me|unarodnite dogovori. Vo onie od niv koi otstapuvaweto go reguliraat kako zamena za neodobrena ekstradicija se predviduva obvrska na zamolenata dr`ava da povede postapka protiv svojot dr`avjanin. Me|unaronite dogovori koi otstapuvaweto go reguliraat samostojno, duri i toga{ koga se ispolneti uslovite za toa, retko zboruvaat za obvrskata na zamolenata dr`ava da go prezeme krivi~noto gonewe, tuku ocenkata na toa pra{awe ja prepu{ta na organite na zamolenata dr`ava. Vo ovoj pogled me|utoa, se relevantni odredbite od ~l. 10 i 11 na Evropskata konvencija za otstapuvawe na krivi~noto gonewe. So niv e opredeleno deka zamolenata dr`ava e dol`na da go prezeme krivi~noto gonewe, osven vo slu~aite vo koi prezemaweto e isklu~eno (na primer, nedostig na identitet na normata, uva`uvawe na na~eloto ne bis in idem, nastanuvawe na zastarenost vo zamolenata dr`ava, nedostig na okonosti koi ja vospostavuvaat jurisdikcijata na zamolenata dr`ava i mnogu drugi). Tie isklu~oci se me|utoa tolku brojni i nivnite formulacii tolku {iroki, taka {to mo`e da se ka`e deka go ukinuvaat praviloto za zadol`itelno prezemawe na goneweto208.
4) POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA KRIVI^NO GONEWE

Otstapuvaweto na predmet na stranska dr`ava poradi krivi~no gonewe i sudewe na stranec i prezemawe na na{ dr`avjanin ili lice koe ima `iveali{te poradi krivi~no delo storeno vo stranstvo, se regulirani so odredbite od ~l. 120 st 5 KZ (gonewe na stranec mo`e, pod uslov na zaemnost, da se otstapi na stranska dr`ava iako deloto e storeno na teritorijata na Republika Makedonija, na doma{en brod ili vozduhoplov) i ~l. 507 i 508 ZKP. 1. Otstapuvawe na krivi~no gonewe. Uslovite za otstapuvawe na krivi~noto gonewe spored na{eto vnatre{no pravo se:

Na{iot dogovor so SR Germanija (~l. 18 st. 2) ne vospostavuva obvrska na zamolenata dr`ava da prezeme krivi~no gonewe, tuku samo da ispita dali obvinetiot mo`e spored nejzinoto pravo da bide krivi~no gonet i ako mo`e, ja ograni~uva do tolku {to ne dopu{ta baraweto da se odbie osven od pri~ini deka krivi~noto delo e izvr{eno vo stranstvo. I na{iot dogovor so Avstrija (~l. 19) re{enieto po baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe go prepu{ta na ocenkata na zamolenata dr`ava, naveduvaj}i samo, deka dokolku baraweto se prifati, nadle`niot organ na zamolenata dr`ava }e sprovede krivi~na postapka vo soglasnost so pravnite propisi na svojata dr`ava.

208

235

a) Storitelot na krivi~noto delo da e stranec (da ne e doma{en dr`avjanin) i da ima `iveali{te vo stranska dr`ava, a ne vo Republika Makedonija. Toa zna~i, deka vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, liceto vo Republika Makedonija imalo samo prestojuvali{te. b) Sranskata dr`ava da ne mu se protivi na otstapuvaweto. Otstapuvaweto e poseben institut za koj izri~no e navedeno deka se sproveduva nadvor od uslovite spored koi e regulirana ekstradicijata, ako stranskata dr`ava da ne mu se protivi na toa (~l. 507 st. 1). v) Otstapuvaweto e mo`no samo do za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do deset godini, kako i za krivi~ni dela zagrozuvawe na javniot soobra}aj (~l. 507 st. 3 ZKP). g) Otstapuvaweto e mo`no samo do po~etokot na glavniot pretres. Za sekoe otstapuvawe se donesuva posebno re{enie. Pred poveduvaweto na postapkata takvoto re{enie go donesuva javniot obvinitel, a do po~etokot na glavniot pretres - sovetot. Ako o{teteniot so krivi~noto delo e makedonski dr`avjanin koj mu se protivi na otstapuvaweto toa ne e dozvoleno, osven ako e dadeno obezbeduvawe za ostvaruvawe na negovoto imotnopravno pobaruvawe. Ako obvinetoto lice e vo pritvor, stranskata dr`ava se zamoluva vo rok od 15 dena i toa po najkratok pat, da odgovori dali go prezema goneweto. A tokmu te{kotiite okolu obezbeduvaweto soglasnost na o{teteniot makedonski dr`avjanin ili na o{teteniot stranec so razli~no dr`avjanstvo od obvinetiot, vo situacii koga ne e pru`ena validno obezbeduvawe za ostvaruvawe na imotnopravnoto pobaruvawe, kako i tro{ocite okolu preveduvaweto na dokumentacijata, se glavni pri~ini za relativno tesnata primena na institutot na otstapuvaweto na stranska dr`ava poradi krivi~no gonewe. Ottamu proizleguva sklonosta na javnite obvinitelstva deliktite na stranskite dr`avjani, posebno soobra}ajnite delikti da se vodi postapka po pravilo vo na{ata zemja.209 Opredeleni problemi vo praktikata na primenata na ovoj institut predizvikuva obezbeduvaweto na prisustvoto na obvinetiot vo krivi~nata postapka koga nema zakonski pri~ini za pritvor.210 Kaj otstapuvaweto na krivi~noto gonewe na stranska dr`ava javnite obvinitelstva, i toa so zaveren prevod na jazikot na stranskata dr`ava ili na drug jazik (zavisno od dogovorot so odnosnata dr`ava), dostavuvaat predlog za prezemawe na krivi~noto gonewe nasloven do "nadle`noto dr`avno obvinitelstvo" koj sodr`i opis na fakti~kata sostojba na krivi~noto delo i negovata pravna kvalifikacija, kako i
V. Birin, V. Problemi ostvarivanja me|unarodne krivi~nopravne pomo}i u praksi, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 90. 210 V. ibid, str. 92-93.
209

236

prepis na odredbite na krivi~niot zakonik koi se odnesuvaat na krivi~noto delo. Kon predlogot se prilo`uvaat krivi~nite spisi (prijavata na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, zapisnik za uvidot so skica, fotoelaborat, lekarska dokumentacija i sl.) koi ne se preveduvaat. [to se odnesuva do prevodite za SR Germanija e dovolen zaveren prevod na germanski jazik na "predlogot za krivi~no gonewe so opis na fakti~kata sostojba" (~l. 23 st. 2), za Grcija na gr~ki ili francuski jazik. Za otstapuvawe na krivi~noto gonewe na Italija, Avstrija, Ungarija, ^ehoslova~ka, Polska, Bugarija i SSSR ne se bara nitu prevod na zamolnicata za otstapuvawe na krivi~noto gonewe. 2. Prezemawe na krivi~no gonewe. So op{tata odredba od ~l. 508 ZKP i so me|unarodnite dogovori za pravna pomo{, na{ata dr`ava se obvrzuva da prezeme krivi~no gonewe i sudewe na svoi dr`avjani koi imaat `iveali{te vo Republika Makedonija, za krivi~ni dela {to gi storile vo stranstvo, toga{ koga toa }e im go ponudi stranska dr`ava. Stranskata dr`ava mo`e na na{ata dr`ava da otstapi gonewe i sudewe na makedonski dr`avjanin ili na lice koe ne e makedonski dr`avjanin, dokolku ima `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija. Spisite mu se upatuvaat na javniot obvinitel na ~ie podra~je liceto ima `iveali{te. So imotnopravnoto pobaruvawe podneseno do organot na stranskata dr`ava se postapuva kako so barawe podneseno do nadle`en sud vo na{ata dr`ava. 3. Otstapuvaweto, odnosno prezemaweto na krivi~noto gonewe zapo~nuva so podnesuvawe na barawe (zamolnica) koe, soglasno me|unarodnite normi, mora da ima opredelena sodr`ina: da bide nazna~en na organot {to go upatuva, predmetot na obvinenieto, identitet na obvinetiot i kratko izlo`uvawe na faktite211. Baraweto se sostavuva na jazikot na dr`avata molitel, a spisite i drugite dokumenti koi se sostavuvaat pri re{avaweto na baraweto mora da bidat prevedeni na
^l. 21 st. 1 od na{iot dogovor so Avstrija i ~l. 35 st. 1 od dogovorot so Hrvatska predviduvaat deka baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe mora da sodr`i opis na fakti~kata sostojba i {to poto~ni podatoci za obvinetiot, negovoto dr`avjanstvo i mesto na `iveali{te ili prestojuvali{te. Na{ite ponovi bilatelarni dogovori vo ovaa oblast so Albanija (~l. 34), Hrvatska (~l. 35 st. 2) i Slovenija (~l. 35) predviduvaat deka kon baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe treba da se prilo`at: 1. spisi vo original ili zaveren prepis, 2. potvrtda za identitetot, `iveali{teto ili prestojuvali{teto i drugi podatoci za dr`avjanstvoto na liceto za koe se bara prezemawe na krivi~noto gonewe, 3. izvadok od odredbite od krivi~niot zakonik primeneti vo toj krivi~en predmet, 4. izjava od o{tetenoto lice deka se soglasuva so otstapuvawe na krivi~noto gonewe.
211

237

jazikot na zamolenata dr`ava212. Pokraj baraweto, treba da se dostavat i dokazi pribrani vo dr`avata molitel, so {to na zamolenata dr`ava se ovozmo`uva poveduvawe i vodewe na krivi~nata postapka. Zna~ajno e ovde, vedna{ da se istakne i toa, deka za razlika od ekstradicijata, baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe ne ja ograni~uva zamolenata dr`ava da go goni i sudi toa lice samo za krivi~noto delo koe e predmet na baraweto, tuku i za sekoe drugo delo {to podle`i na nejzinata jurisdikcija. Kaj otstapuvaweto (prezemaweto) na krivi~noto gonewe za zamolenata dr`ava vo na~elo se validni site dokazi pribrani vo dr`avata molitel. Isklu~itelno nema da se upotrebat onie dokazi koi spored dogovorite za "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ se protivat na nejziniot javen poredok ili na osnovnite na~ela na zakonodavstvoto. Vakviot stav e vo soglasnost so ~l. 26 na Evropskata konvencija za otstapuvawe na krivi~noto gonewe kade se propi{uva deka sekoe procesno dejstvo, prezemeno vo dr`avata molitel vo soglasnost so nejzinoto pravo, vo zamolenata dr`ava ima ista vrednost kako da go prezele nejzinite organi, pod uslov taa "asimilacija" na rezultatot na stranskoto procesnoto dejstvo (t. e. na dokazot) na toj rezultat ne mu dava pogolema dokazna sila odo{to toj go ima vo dr`avata molitel. Vo slu~aj na prezemawe na krivi~no gonewe, pri koristeweto na dokazite pribrani vo dr`avata molitel, i pokraj va`eweto na na~eloto na nivnoto neposredno izveduvawe, soglasno ~l. 314 st. 1 ZKP, ne postoi pre~ka na glavnata rasprava kako dokumenti da se ~itaat zapisnicite na stranskiot procesen organ. Ako krivi~noto gonewe e otstapeno na organite na stranska dr`ava, tie organi treba da go zapo~nat krivi~noto gonewe i da sprovedat nova krivi~na postapka, a soglasno na~eloto ne bis in idem, krivi~nata postapka vo dr`avata molitel treba trajno da se zavr{i. Vo ovaa smila ~l. 35 st. 1 na Evropskata konvencija za otstapuvawe na krivi~no gonewe predviduva deka pravosilnata odluka so koja nekoe lice e oslobodeno ili sprema nego e izvr{ena krivi~nata sankcija (odnosno ne postoi mo`nost za izvr{uvawe na sankcijata poradi pomiluvawe, amnestija ili zastarenost) pretstavuvaat pre~ki protiv toa lice u{te edna{ da se vodi postapka vo nekoja dr`ava potpisni~ka na konvencijata. Toa ograni~uvawe me|utoa, ne vredi za dr`avata molitel koja ne e dr`ava kade e storeno deloto, kako ni za dr`avata koja ne e dr`ava molitel vo odnos na krivi~nite dela protiv nea, nejzinite
Isklu~ok od ova pravilo koe e sodr`ano vo skoro site na{i me|unarodni dogovori, e odredbata od ~l. 8 st. 2 na dogovorot so Bugarija kade ne se predviduva preveduvawe na jazikot na zamolenata dr`ava.
212

238

dr`avjani ili javnopravnite subjekti vo taa dr`ava (~l. 35 st. 2 i 3). Vo ovoj pogled na{eto vnatre{no pravo i na{ite dogovori, po pravilo, ne sodr`at nikakvi odredbi za na~eloto ne bis in idem213. Kone~no, bitno e deka za pozitivniot ili negativniot rezultat na prifa}aweto, zadol`itelno se izvestuva dr`avata koja go podnela baraweto (dr`avata molitel). Imeno vnatre{noto pravo na dr`avite i me|unarodnite dogovori predviduvaat deka zamolenata dr`ava e dol`na da ja izvesti dr`avata molitel za odlukata po baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe, odnosno za donesenata odluka donesena vo postapkata vo vrska so prezemenoto gonewe214. Vo ovaa smisla na{ite dogovori koi otstapuvaweto na krivi~noto gonewe go predviduvaat kako zamena za neodobrena ekstradicija, predviduvaat obvrska za zamolenata dr`ava za rezultatot na krivi~nata postapka vo vrska so goneweto da ja izvestat dr`avata molitel215. Na{ite dogovori koi se odnesuvaat samo na me|usebno izvestuvawe za krivi~nite dela, ponekoga{ predviduvaat obvrska za izvestuvawe za merkite {to se prezemeni vo vrska so nejzinoto barawe216 Dogovorite so SR Germanija (~l. 20 st. 2) i Avstrija (~l. 23) predviduvaat obvrska za zamolenata dr`ava, {to pobrzo da ja izvesti dr`avata molitel za toa {to e storeno so
Isklu~ok od ova pravilo se na{ite dogovori so SR Germanija, Avstrija i Hrvatska. Spored ~l. 21 na dogovorot so SR Germanija koga postapkata vo zamolenata dr`ava e zaprena od materijalnopravni pri~ini (na primer, osloboditelna presuda) ili e izvr{ena krivi~nata sankcija, dr`avata molitel e spre~ena u{te edna{ da vodi postapka protiv toa lice. Spored ~l. 22 na dogovorot so Avstrija podnesuvaweto na baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe i sli~ni pre~ki (pravosilno zaprena postapka zaradi materijalnopravni pri~ini, izvr{ena ili neizvr{ena krivi~na sankcija, odlagawe na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija) doveduvaat do otka`uvawe od krivi~noto gonewe vo dr`avata molitel. I kone~no, spored ~l. 36 st. 2 od dogovorot so Hrvatska pravosudnite oprgani na dr`avata koja bara pravna pomo{ sekoga{ }e go zapre goneweto: 1. ako obvinetiot vo zamolenata dr`ava pravosilno e osloboden ili postapkata e zaprena zaradi nedostig na dokazi ili zatoa {to storenoto krivi~no delo ne e krivi~no delo, 2. ako izre~enata kazna ili merka na bezbednost ve}e se izvr{eni ili ako izvr{uvaweto soglasno so zakon ili so akt na pomiluvawe ne e mo`no. 214 V. ~l. 91 na Evropskata konvencija za otstapuvawe na krivi~no gonewe. 215 V. ~l. 35 od dogovorot so Albanija, ~l. 81 st. 3 od dogovorot so ^ehoslova~ka, ~l. 37 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 61 st. 3 od dogovorot so Mongolija, ~l. 36 od dogovorot so Slovenija, ~l. 82 st. 3 od dogovorot so Ungarija i ~l. 57 st. 3 od dogovorot so SSSR. 216 V. ~l. 34 od dogovorot so Belgija, ~l. 16 od dogovorot so Francija, ~l. 70 od dogovorot so Polska.
213

239

baraweto, a po zavr{uvaweto na postapkata da dostavat kopie ili zaveren prepis na kone~nata odluka. I najposle, za slu~aite na zakonsko otstapuvawe na krivi~no gonewe vo ~l. 508 st. 3 ZKP e predvidena obvrska za izvestuvawe na stranskata dr`ava samo za negativnata odluka vo vrska so baraweto za prezemawe na krivi~no gonewe i za pravosilnata odluka donesena vo postapkata koga goneweto e prezemeno.

240

2. SOVET NA EVROPA
1) EVROPSKA KONVENCIJA ZA OTSTAPUVAWE NA GONEWETO VO KRIVI^NITE PREDMETI Naslov na originalot: European Convention on the Transfer of Proceedings in Criminal Matters, European Treaty Series, No. 73, Strazbur, 15 maj 1972, Vlegla vo sila na 30 mart 1978 godina.

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa potpisni~ki na ovaa konvencija, Smetaj}i deka Sovetot na Evropa ima za cel ostvaruvawe na pogolemo edinstvo me|u svoite ~lenki, Vo `elba da go dopolni ve}e ostvarenoto vo oblasta na krivi~noto zakonodavstvo i so cel za iznao|awe na popravedni i poefikasni sankcii, Smetaj}i deka e korisno za ovaa cel vo duhot na me|usebna doverba da se obezbedi organizacija na krivi~nata postapka na me|unarodno ramni{te, posebno kon izbegnuvawe na nedostatocite koi proizleguvaat od sudirot na nadle`nostite, Se dogovorija za slednoto:
I DEL Definicii ^len 1

Za celite na ovaa konvencija: (a) poimot "krivi~no delo" gi podrazbira onie dejstvija so koi se zanimava krivi~noto zakonodavstvo kako i pravnite odredbi nabroeni vo Prilog III kon ovaa konvencija, pod uslov tamu kade {to krivi~noto delo spa|a vo nadle`nost na administrativen organ, na liceto {to e vo pra{awe mora da mu bide ovozmo`eno sudewe vo sud. (b) poimot "sankcija" ozna~uva kazna ili druga merka koja e izlo`ena ili izre~ena vo odnos na krivi~noto delo na kr{ewe na pravnite odredbi ili vo odnos na pravnite odredbi navedeni vo Prilogot II.

241

II DEL Nadle`nosti ^len 2

1. Za celi na primenatata na ovaa konvencija sekoja dogovorna strana e nadle`na za krivi~no gonewe spored svojot krivi~en zakon koga stanuva zbor za krivi~no delo na koe se primenuva i zakonot na drugata dogovorna strana. 2. Nadle`nosta dadena isklu~ivo na ednata dogovorna strana vrz osnova na stav 1 na ovoj ~len mo`e, koga stanuva zbor za postapkata, da se vr{i vo soglasnost so baraweto na drugata dogovorna strana.
^len 3

Sekoja dogovorna strana koja spored sopstvenoto zakonodavstvo nadle`na za krivi~no gonewe so cel za primena na ovaa konvencija mo`e da se otka`e ili vozdr`i od gonewe na osomi~enoto lice koe ili }e bide goneto za isto krivi~no delo vo druga dogovorna dr`ava. Imaj}i go vo vid ~len 21 stav 2 sekoja takva odluka za odre~uvawe ili vozdr`uvawe od gonewe e privremena do donesuvawe na kone~nata odluka na drugata dogovorna strana.
^len 4

Zamolenata dr`ava }e ja zapre postapkata isklu~ivo vrz osnova na ~len 2 koga spored nejzino soznanie spored zakonot na dr`avata molitel prestanuva pravoto na kaznuvawe od pri~ini koi ne se pri~ini na zastaruvawe, a na {to posebno se odnesuvaat ~lenovite 10 (s), 11 (f) i (g), 22, 23 i 26.
^len 5

Odredbite od delot III na ovaa konvencija ne gi ograni~uvaat nadle`nostite vo pogled na goneweto dadeni vo zamolenaat dr`ava, a koi taa gi ima spored nacionalniot zakon.
III DEL Prenos na postapkata Oddel 1: Barawe vo pogled na postapkata ^len 6

1. Koga nekoe lice spored zakonot na edna dogovorna strana e osomni~eno deka storilo krivi~no delo, taa dr`ava mo`e da pobara od 242

drugata dogovorna strana da povede postapka vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovaa konvencija. 2. Dokolku spored odredbite na ovaa konvencija ednata od dogovornite strani mo`e od drugaat strana da pobara poveduvawe na krivi~na postapka, nadle`nite organi na prvata dr`ava taa mo`nost ja zemaat vo razgleduvawe.
^len 7

1. Postapkata ne mo`e da bide povedena vo zamolenata dr`ava osven dokolku krivi~noto delo za koe se bara poveduvaweto na postapkata ne bi prestavuvalo krivi~no delo ako bilo storeno na nejzina teritorija, i koga pod tie uslovi storitelot na krivi~noto delo bi mo`el da bide kaznet i spored nejzinite sopstveni zakoni. 2. Dokolku storitelot na krivi~noto delo e lice na javna polo`ba ili dokolku krivi~noto delo bilo naso~eno protiv lica na javna polo`ba, institucija druga polo`ba {to u`iva javno priznanie vo zamolenata dr`ava, }e se smeta kako deloto da e storeno od lice na javna polo`ba ili deka toa e storeno protiv nego, institucija ili bilo {to drugo {to u`iva javno priznanie vo ta dr`ava, odnosno protiv onoj protiv koj vsu{nost e storeno.
^len 8

1. Dogovornite dr`avi mo`at edna od druga da pobaraat prezemawe na postapka vo bilo koj od slednive slu~ai: a) ako se somneva deka liceto koe vo pra{awe ima postojan prestoj vo zamolenata dr`ava, b) ako osomni~enoto lice e dr`ajanin na zamolenata dr`ava ili taa e negova dr`ava na potekloto, s) ako osomni~enoto lice vo zamolenata dr`ava izdr`uva ili treba da izdr`uva kazna koja podrazbira li{uvawe od sloboda, d) ako postapkata za isto ili za drugi krivi~ni dela se pokrenuva protiv osomni~eniot vo zamolenata dr`ava, e) ako se smeta deka prenosot na postapkata e po`elen vo interes na vistinata, a posebno dokolku glavniot dokazen materijal se nao|a vo zamolenata dr`ava. f) ako se smeta deka izvr{eweto na presudata vo zamolenata dr`ava, dokolku istata bi bila izre~ena, verojatno bi gi podobrilo izgledite za op{testvena rehabilitacija na osudenoto lice. g) ako se smeta deka ne mo`e da se obezbedi prisustvo na somni~enoto lice za soslu{uvawe vo tekot na postapkata vo dr`avata molitel 243

dodeka negovoto li~no prisustvo na soslu{uvawe vo tekot na postapkata mo`e da bide obezbedeno. h) ako se smeta deka dr`azvata koja e vo pra{awe ne bi mo`ela da ja izvr{i presudata dokolku istata bi bila donesena duri koga bi mo`ela da pribegne kon ekstradicija, dodeka zamolenata dr`ava toa bi go mo`ela. 2. Koga protiv osomni~enoto lice e donesena kone~na presuda vo edna dr`ava dogovorni~ka. taa mo`e da pobara prenos na postapkata vo eden ili pove}e slu~ai od stav 1 na ovoj ~len samo dokolku taa samata ne bi mo`ela da go sprovrde izvr{uvaweto, duri i ako bi mo`ela da pribegne kon ekstradicija, i ako drugata dogovrna dr`ava vo princip ne go prifa}a izvr{uvaweto na kaznata izre~ena od strana na sudot na druga zemja, ili pak odbiva izvr{uvawe na takva presuda.
^len 9

1. Nadle`nite organi na zamolenata dr`ava go razgleduvaat baraweto vo vrska so postapkata podnesena vo soglasnost so prethodniot ~len. Tie spored sopstvenite zakoni donesuvaat odluki za na~inot na postapuvaweto. 2. Tamu kade {to zakonot na zamolenata dr`ava predviduva nadle`nost na administrativniot organ za kaznuvawe na krivi~noto delo, taa dr`ava {to e mo`no pobrzo ja izvestuva zamolenata dr`ava osven ako zamolenata dr`ava dala izjava vo soglasnost so stav 3 na ovoj ~len. 3. Sekoja dogovorna dr`ava vo vreme na potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na instrumenite za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, ili vo bilo koj podocne`en datum, mo`e po pat na izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da navede uslovi pod koi nejziniot zakon predviduva nadle`nost na administrativniot zakon za kaznuvawe na opredeleni krivi~ni dela. Takvata izjava ja zamenuva notifikacijata predvidena vo stav 2 na ovoj ~len.
^len 10

Zamolenata dr`ava po priemot na baraweto nema da prezema dejstvija dokolku: a) baraweto ne e sostaveno vo soglasnost so odredbite na ~len 6 stav 1 i ~len 7 stav 1, b) za poveduvawe na postapka sprotivno od odredbite od ~len 35, s) datumot na vremenskiot rok za krivi~nata postapka ve}e isteknal vo dr`avata molitel spored propisite na taa dr`ava. 244

^len 11

So isklu~ok na slu~aite predvideni vo ~len 10, zamolenata dr`ava ne mo`e da odbie prifa}awe na baraweto vo celost ili delumno, osven vo bilo koj poedine~ni ili pogolem broj slu~ai, imeno dokolku: a) go smeta za neophoden osnovot vrz koj se zasniva baraweto od ~len 8, b) osomni~enoto lice nema posojano prestojuvali{te vo zamolenata dr`ava, s) osudenoto lice ne e dr`avjanin na zamolenata dr`ava i nemalo postojano pretstojuvali{te na teritorijata na taa dr`ava vo vremeto koga toa krivi~no delo e storeno, d) deloto za koe postapkata se bara e krivi~no delo od politi~ka priroda ili ~isto od voena ili fiskalna priroda, e) se smeta deka postojat zna~ajni osnovi da se veruva deka baraweto e motivirano od pri~inite na rasata, veroispovesta, nacionalnosta ili politi~ko ubeduvawe. f) spored nejziniot zakon vo vremeto na priemot na baraweto postapkata ve}e ne bila mo`na poradi zastarenost, ~lenot 26 stav 2 nema da se primenuva, g) negovta nadle`nost isklu~ivo se bazira na ~lenot 2, i ako vo vreme na priemot na baraweto postapkata ne bi bila mo`na poradi zastarenost vrz osnova na nejzinniot zakon, prodol`uvaweto na vremenskiot rok za {est meseci spored uslovite od ~len 23 bi se zele predvid. h) krivi~noto delo e storeno nadvor od teritorijata na dr`avata molitel. i) postapkata bi bila sprotivna na osnovnite me|unarodni obvrski na zamolenata dr`ava, j) postapkata bi bila sprotivna na osnovnite principi na pravniot sistem, k) dr`avata molitel ja prekr{ila procedurata predvidena so ovaa konvencija.
^len 12

1. Zamolenata dr`ava }e ja povle~e svojata soglasnost na baraweto dokolku po negovoto prifa}awe se pojavi nekoja od osnovite od ~lenot 10 na ovaa konvencija za neprezemawe na dejstvie, 2. Zamolenata dr`ava mo`e da ja povle~e svojata soglasnost:

245

a) dokolku stane o~igledno deka prisustvoto na osomni~enoto lice ne mo`e da se obezbedi za soslu{uvawe vo tekot na postapkata vo taa dr`ava, ili deka bilo kakva presuda koja mo`e da bide donesena ne bi mo`ela da bide izvr{ena vo taa dr`ava, b) dokolku osnovot za odbivaweto od ~lenot 1 stane o~igleden pred podnesuvawe na osnovot na slu~ajot na sudot, ili s) vo drugi slu~ai dokolku so toa e soglasna zamolenata dr`ava.
Oddel 2: Prenos na postapkata ^len 13

1. Site barawa od ovaa konvencija se sostavuvaat vo pismena forma. Tie kako i celata potrebna komunikacija za primena na ovaa konvencija se dostavuvaat preku ministerstvoto na pravda na zamolenata dr`ava ili po pat na poseben me|unaroden aran`man, neposredno preku nadle`nite organi na dr`avata molitel na organite na zamolenata dr`ava, i na niv se odgovara po istite kanali. 2. Vo itni slu~ai, barawata i komunikaciite mo`at da se dostavuvaat i preku Me|unarodnata organizacija za kriminalna policija (INTERPOL). 3. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da gi izvesti za svojata namera da usvoi, koga taa e vo pra{awe, i drugi pravila za prenosot pokraj onie koi se predvideni vo stav 1 na ovoj ~len.
^len 14

Dokolku dr`avata dogovorni~ka smeta deka informaciite koi gi dostavuva drugata dogovorna dr`ava ne se soodvetni da ovozmo`at primena na ovaa konvencija, taa }e pobara poveduvawe na dopolnitelni informaci. Taa mo`e da opredeli rok za priem na takvite informacii.
^len 15

1. Pokraj baraweto za postapkata potrebno e da se prilo`i original ili zaveren prepis na krivi~noto dosie ili na drugi potrebni dokumenti. Me|utoa dokolku osomni~enoto lice vo soglasnost so odredbite od oddel 5 ostane vo pritvor i dokolku dr`avata molitel ne e vo mo`nost tie dokumenti da gi dostavi istovremeno so baraweto za postapkata, dokumentite mo`at da bidat dostaveni i dopolnitelno.

246

2. Dr`avata molitel, isto taka, po pismen pat ja izvestuva zamolenata dr`ava za sekoj procesualen akt objaven ili vo opredelena mera prezemen vo dr`avata molitel po prenesuvaweto na baraweto a {to ima vlijanie na postapkata. Pokraj toa soop{tenie, se dostavuvaat i site relevantni dokumenti.
^len 16

1. Zamolenata dr`ava vo najkratok rok vo svojata odluka vo vrska so baraweto ja izvestuva dr`avata molitel. 2. Zamolenata dr`ava isto taka ja izvestuva dr`avata molitel za zapirawe na postapkata ili so odlukata koja e donesena vrz osnova na postapkaa. Zaveren prepis na sekoja pismena odluka se dostavuva na dr`avata molitel.
^len 17

Dokolku nadle`nosta na zamolenata dr`ava se zasniva isklu~itelno na ~lenot 2, taa go izvestuva osomni~enoto lice za baraweto vo pogled na postapkata kako i da ovozmo`i da go izlo`i svoeto mislewe za predmetot vo pra{awe pred taa da ja donese svojata odluka vo pogled na baraweto.
^len 18

1. Pod uslovite od stav 3 na ovoj ~len, ne e potreben predvod na dokumentite koi se odnesuvaat na primenata na ovaa konvencija 2. Sekoja dogovorna dr`ava vo vreme na potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, mo`e so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da rezervira pravo na barawe, so isklu~ok na kopieto na odlukata vo pi{ana forma navedena vo ~len 16, stav 2, kon navedeniot dokument da se dostavi i prevod. Ostanatite dogovorni dr`avi }e dostavuvaat prevod ili na jazikot na dr`avata na priemot ili na oficielniot jazik na Sovetot na Evropa, spored toa kako }e nazna~i dr`avata na priemot. Me|utoa takvoto nazna~uvawe ne e zadol`itelno. Ostanatite dogovorni dr`avi mo`at da baraat reciprocitet. 3. Ovoj ~len }e nema da mu nas{teti na bilo koja odredba vo vrska so prevodot na baraweto i pridru`nite dokumenti koi mo`at da bidat sodr`ani vo dogovorite ili anga`manite na koi se sila ili onie koi mo`at da bidat sklu~eni me|u dve ili pove}e dogovorni dr`avi.

247

^len 19

Dokumentite koi se dostavuvaat vo vrska so primenata na ovaa konvencija ne mora da bidat zavereni.
^len 20

Dogovornite strani nema edna od druga da baraat refundirawe na bilo koi tro{oci koi proizleguvaat od primenata na ovaa konvencija.
Oddel 3: Efekti vo dr`avata molitel koi proizleguvaat od baraweto vo pogled na postapkata ^len 21

1. Koga dr`avata molitel pobara postapka taa ne mo`e pove}e da go goni osomni~enoto lice za krivi~no delo vo vrska so koe postapkata e pobarana nitu da ja izvr{i presudata koja na prethodno dadenoto lice za storeno krivi~no delo mu e izre~ena vo taa dr`ava. Dodeka ne se primi odlukata na zamolenata dr`ava vo vrska so pobaranata postapka, dr`avata molitel, me|utoa go zadr`uva pravoto da gi prezeme site merki vo odnos na goneweto, osven poveduvaweto na sudskata postapka, ili dozvoluvawe na administrativniot organ da donese odluka ve}e spored slu~ajot. 2. Pravo na gonewe i izvr{uvawe na presudata mu se vra}a na dr`avata molitel dokolku: a) zamolenata dr`ava izvesti za svojata odluka vo soglasnost so ~lenot 10 deka vo vrska so baraweto nema da prezeme akcija, b) zamolenata dr`ava izvesti za svojata odluka deka vo soglasnost so ~len 11 go odbiva prifa}aweto na baraweto s) zamolenata dr`ava izvesti za svojata odluka deka vo soglasnost so ~lenot go povlekuva prifa}aweto na baraweto, d) zamolenata dr`ava izvesti za svojata odluka deka ne pokrenuva postapka ili deka ja zapira, e) taa go povle~e baraweto pred zamolenata dr`ava vo vrska so baraweto da go izvesti za svojata odluka za prodol`uvawe na dejstvieto.

248

^len 22

Baraweto za poveduvawe na postapkata vo soglasnost so odredbite na ovoj del na Konvencijata vo dr`avata molitel }e imaat efekt na prodol`uvawe na rokot za postapkata na {est meseci.
Oddel 4: Efekti vo zamolenata dr`ava vo vrska so baraweto koe se odnesuva na postapkata ^len 23

Dokolku nadle`nostite na zamolenata dr`ava isklu~ivo se zasnovani na ~len 2, vremenskiot rok za poveduvawe na postapkata vo taa dr`ava }e bide prodol`en za {est meseci.
^len 24

1. Dokolku postapkata zavisi od `albite na dvete dr`avi, `albite podneseni vo dr`avata molitel imaat ednakva va`nost kako i onaa koja se podnesuva vo zamolenata dr`ava. 2. Dokolku `albata e potrebna samo vo zamolenata dr`ava, taa mo`e da prezeme postapka duri i vo otsustvo na `alba dokolku liceto koe ima pravo na `alba ne vlo`ilo takva vo rok od mesec dena od denot na priemot na izvestuvaweto na nadle`niot organ vo koja istiot go izvestuva za pravoto na `alba.
^len 25

Vo zamolenata dr`ava koga stanuva zbor za krivi~no delo se primenuva kaznata propi{ana vo nejzinoto zakonodavstvo, so isklu~ok ako zakonot ne predviduva poinaku. Tamu kade nadle`nosta na zamolenata dr`ava se zasnova isklu~ivo na ~len 2, kaznata izre~ena vo taa dr`ava nema da bide postroga od kaznata predvidena vo zakonot na dr`avata molitel
^len 26

1. Sekoj akt koj vo pogled na postapkata se prezema vo dr`avata molitel vo soglasnost so nejzinite zakoni i propisi ima ednakva va`nost vo zamolenata dr`ava dokolku go prezel nadle`en organ na taa dr`ava pod uslov asimilacijata na toa delo ne mu dava pogolema dokazna te`ina od onaa koja ja ima vo dr`avata molitel.

249

2. Sekoj akt so koj se prekinuvaat vremenskite rokovi i koj validno e izvr{en vo dr`avata molitel }e ima ednakov efekt vo zamolenata dr`ava i vica versa.
Oddel 5: Privremeno pritvorawe vo zamolenata dr`ava ^len 27

1. Koga dr`avata molitel }e ja objavi namerata vo pogled na dostavuvaweto na baraweto za postapka, a dokolku nadle`nostite na zamolenata dr`ava bi se zasnovale isklu~ivo na ~len 2, zamolenata dr`ava mo`e po priemot na baraweto na dr`avata molitel i vrz osnova na ovaa konvencija, privremeno da go li{i od sloboda osomni~enoto lice. a) dokolku zakonot na zamolenata dr`ava odobruva vra}awe vo pritvor za krivi~noto delo i b) dokolku ima pri~ini da se veruva deka osomni~enoto lice bi se sokrilo ili deka }e predizvika prikrivawe na dokazi. 2. Vo baraweto za privremeno li{uvawe od sloboda se naveduva deka postoi barawe za apsewe ili drug nalog so ista sila izdaden vo soglasnost so procedurata predvidena so zakonot na dr`avata molitel. Isto taka se naveduva za koi krivi~ni dela se bara postapka i kade i koga krivi~noto delo e storeno kako i, dokolku e mo`no, to~en opis na osomni~enoto lice. Toa isto taka sodr`i kratka izjava za okolnostite vo slu~ajot za koj stanuva zbor. 3. Baraweto za privremeno li{uvawe od sloboda go dostavuvaat neposredno nadle`nite organi na dr`avata molitel od ~lenot 13 na nadle`nite organi na zamolenata dr`ava so dopis ili so telegrama ili na bilo koj drug na~in koj ovozmo`uva dostavuvawe na dokazi po pismen pat ili na na~in koj e prifaten od strana na zamolenata dr`ava. Dr`avata molitel za rezultatot na baraweto se izvestuva bez odlagawe.
^len 28

Po priemot na baraweto so koj se bara postapkata kako i prilo`enite dokumenti od ~len 15, stav 1, zamolenata dr`ava ima nadle`nost da primeni takvi privremeni merki vklu~itelno i li{uvawe od sloboda na osomni~enoto lice i odzemawe na predmeti, {to mo`e da se primeni vo soglasnost so nejziniot zakon dokolku krivi~noto delo za koe postapkata se bara e storeno na nejzinata teritorija

250

^len 29

1. Preventivnite merki vo ~lenovite 27 i 28 gi reguliraat odredbite na ovaa konvencija i zakonot na zamolenata dr`ava. Zakonot na taa dr`ava ili Konvencijata isto taka gi odreduvbaat i uslovite spored koi tie merki isteknuvaat. 2. Na ovie merki im prestanuva va`nosta vo slu~aite navedeni vo ~len 21 stav 2. 3. Pritvorenite lica vo sekoj slu~aj }e bidat pu{teni na sloboda dokolku li{uvaweto od sloboda spored ~len 21 i dokolku zamolenata dr`ava ne dobie barawe za poveduvawe na postapka vo rok od 15 dena od denot na li{uvaweto od sloboda. 4. Pritvorenoto lice vo sekoj slu~aj }e bide pu{teno dokolku e li{eno od sloboda spored ~len 27, a dokumentite koi treba da bidat prilo`eni so baraweto za poveduvawe na postapkata ne se primeni od strana na zamolenata dr`ava vo rok od 15 dena od denot na priemot na baraweto za poveduvawe na postapkata. 5. Periodot na pritvorot koj se primenuva isklu~ivo vrz osnova na ~len 27 vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide podolg od 40 dena.
IV DEL Pluralitet na krivi~nata postapka ^len 30

1. Sekoja dogovorna dr`ava koja pred ili vo tekot ili za krivi~nata postapka za krivi~no delo koe ne se smeta za krivi~no delo od politi~ka, nitu od ~isto voena priroda, dojde do soznanie deka postapkata koja prestoi vo drugata dr`ava se odnesuva na istoto krivi~no delo protiv istoto lice, }e razgleda dali mo`e da ja zapre sopstevenata postapka, ili da ja prenese na druga dr`ava. 2. Dokolku smeta za po`elno vo dadeni okolnosti da ne odstapi ili da ne ja zapre sopstvenata postapka, za istoto blagovremeno }e ja izvesti drugata dr`ava i vo sekoj slu~aj pred donesuvaweto na presudata.
^len 31

1. Vo slu~aj od ~len stav 1, dr`avite vo pra{awe }e nastojuvaat, vo granicite na mo`noto, da utvrdat, po ocenuvaweto na okolnostite naverdeni vo ~len 8, koja od niv sama }e prodol`i so postapkata. Vo tekot na ovaa konsultativna procedura pri {to ne se obvrzani toa za-

251

pirawe da go odlagaat podolgo od 30 dena od denot na dostavuvaweto na izvestuvaweto predvideno vo ~len 30 stav 2. 2. Odredbite od stav 1 ne se zadol`itelni: a) za dr`avata koja dostavuva izvestuvawe predvideno vo ~lenot 30 stav 2, dokolku glavniot pretres e proglasen za otvoren vo nea vo prisustvo na obvinetiot pred donesuvaweto na izvestuvaweto. b) za dr`avata na koja izvestuvaweto i e upateno dokolku glavniot pretres e proglasen za otvoren vo taa dr`ava vo prisustvo na obvinetoto lice pred priemot na izvestuvaweto.
^len 32

Vo interes na utvrduvawe na vistinata i so cel za primena na soodvetni sankcii, zainteresiranata dr`ava }e ispita dali e ekspeditivno edna od niv sama da ja sprovede postapkata, i dokolku toa e slu~aj, }e nastojuva da utvrdi koja od niv }e bide toa: a) koga se raboti za nekolku krivi~ni dela materijano razli~ni koi spa|aat vo krivi~noto zakonodavstvo na dvete dr`avi i koga taa se propi{uva na isto lice ili na pove}e lica koi deluvale zaedno. b) koga se raboti za krivi~no delo od oblasta na krivi~noto zakonodavstvo na sekoja od tie dr`avi i koga istata mu se pripi{uva na nekolku lica koi deluvale zaedno.
^len 33

Site odluki doneseni vo soglasnost so ~lenot 31 stav 2, povlekuvaat so sebe, kako i me|u dr`avite vo pra{awe, site posledici na transferot na postapkata kako {to e predvideno so ovaa konvencija. Ona dr`ava koja se otka`e od sopstvena postapka }e se smeta deka istata ja prenela na druga dr`ava.
^len 34

Prenos na postapkata, kako e predvideno vo oddel 2, del III, }e se primenuva vo onaa mera vo koja odredbite se kompatibilni so onie koi se sodr`ani vo ovoj del.

252

V DEL Ne bis in idem ^len 35

1. Licata vo odnos na koi kone~nite i izvr{nite krivi~ni presudi se doneseni ne mo`e da bide goneto, kaznuvano nitu podvedeno na izvr{uvawe na sankcii vo druga dogovorna dr`ava: a) dokolku e oslobodeno, b) dokolku izre~enata sankcija: i) vo celost e izvr{ena ili e vo tek, ili ii) vo celost, ili neizvr{en del podle`i na osloboduvawe ili amnestija, ili iii) nemo`e pove}e da bide izvr{ena poradi zastarenost. s) dokolku sudot go osudil storitelot na krivi~noto delo, no ne izrekol sankcii. 2. Bez ogled na toa, dogovornata dr`ava nema da bide obvrzana da go po~ituva efektot ne bis in idem osven ako samata ne ja pobarala postapkata dokolku deloto koe go predizvikalo donesuvaweto na presudata e direkno protiv licata ili instituciite od bilo koj vid koi imaat javen status vo taa dr`ava, ili dokolku liceto protiv koe presudata e donesena imalo li~no javen status vo taa dr`ava. 3. Ponatamu dr`avata dogovorni~ka vo koja e storeno krivi~noto delo ili za takvo se smeta sprema zakonot na taa dr`ava, nema da bide obvrzana da gi po~ituva efektite ne bis in idem, osven ako taa samata ne ja pobarala postapkata.
^len 36

Dokolku protiv lice koe vo druga dr`ava dogovorni~ka e osudeno za istoto krivi~no delo, se povede nova postapka, toga{ sekoj period na li{uvawe od sloboda koj proizleguva od presudata koja e izvr{ena se odbiva od sankcijata koja mo`e da bide izre~ena.
^len 37

Ovoj del ne spre~uva od stranskata krivi~na presuda da se primenat i po{iroki nacionalni odredbi koi se odnesuvaat na efektite ne bis in idem.

253

VI DEL Zavr{ni odredbi ^len 38

1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe za dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Taa podle`i na ratifikacija ili prifa{awe. Instrumentite za ratifikacija ili prifa}awe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Ovaa konvencija vleguva vo sila tri meseci od denot po deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija ili prifa}awe. 3. Vo odnos na dr`avata potpisni~ka koja podocna }e ja ratifikuva ili prifati ova konvencija, taa vleguva vo sila tri meseci od datumot na nejzinata ratifikacija ili prifa}awe.
^len 39

1. Po vleguvawe vo sila na ovaa konvencija, Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da gi povika dr`avite {to ne se ~lenki da pristapat, pod uslov odlukata koja sodr`i takov uslov da naide na edinstvena soglasnost od ~lenkite na Sovetot koi ja ratifikuvale Konvencijata. 2. Takvoto pristapuvawe se vr{i so deponirawe kaj generalniot sekratar na Sovetot na Evropa na instrumentite za pristapuvawe, koi vleguvaat vo sila tri meseci od nivnoto deponirawe.
^len 40

1. Sekoja dogovorna dr`ava vo vremeto na potpi{uvawe ili pri deponiraweto na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, mo`e da ja navede teritorijata ili teritoriite na koi ovaa konvencija ne se primenuva. 2. Sekoja dogovorna dr`ava pri deponiraweto na svoite instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili potpi{uvawe ili podocna, mo`e so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da go pro{iri opfatot na ovaa konvencija na bilo koja druga teritorija ili teritorii navedeni vo izjavata za ~ii me|unarodni odnosi e taa odgovorna ili vo ~ie ime e ovlastena da prezema takvi obvrski.
^len 41

1. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e vo vreme na potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili 254

pristapuvawe, da izjavi deka }e se koristi so edna ili pogolem broj izjavi predvideni vo Prilogot I ili mo`e da dade izjava predvidena vo Prilogot II od ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e vo celost ili delumi~no da ja povle~e rezervata ili izjavata dadena vo soglasnost so prethodniot stav po pat na izjava vo taa smisla koja ja upatuva do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a koja vleguva vo sila so denot na priemot. 3. Dogovornata dr`ava koja stavila rezerva vo odnos na bilo koja odredba na ovaa konvencija ne mo`e da bara primena na taa odredba od bilo koja druga dogovorna dr`ava. Me|utoa dokolku nejzinata rezerva e delumna ili uslovna, taa mo`e da bara nejzina primena onaka kako {to samata ja prifatila.
^len 42

1. Sekoja dogovorna dr`ava vo bilo koe vreme so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa mo`e da izlo`i zakonski odredbi koi treba da se vklu~at vo Prilogot III kon ovaa konvencija. 2. Za sekoja izmena na nacionalnite propisi navedeni vo Prilogot III se izvestuva generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, dokolku takvata promena na informacijata od Prilogot ja pravi neto~na. 3. Site promeni izvr{eni vo Prilogot III koi vlijaat na primenata na prethodnite stavovi vleguvaat vo sila vo sekoja dogovorna dr`ava eden mesec od denot na izvestuvawweto na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa za istata.
^len 43

1. Ovaa konvencija ne vlijae na pravata i delata koi proizleguvaat od dogovorot za ekstradicija i posebnite me|unarodni multilateralni konvencii me|u dr`avite dogovoreni~ki za pra{awata so koi se zanimava ovaa konvencija. 2. Dogovornite dr`avi ne mo`at edna so druga da zaklu~uvaat bilateralni ili multiratelalni dogovori za rabotite koi se predmet na ovaa konvencija, osven so cel za dopolnuvawe na nejzinite odredbi ili olesnuvawe na primenata na principite koi vo nea se sodr`ani. 3. Me|utoa, dokolku dve ili pove}e dogovorni dr`avi ve}e imaat vospostaveno odnosi vo ovaa oblast vrz osnova na edinstvenoto zakonodavstvo, ili vospostavile poseben sopstven sistem, ili toa vo idni255

na }e go storat, tie imaat pravo tie odnosi da gi reguliraat soglasno na toa, bez ogled na uslovite od ovaa konvencija. 4. Dr`avite dogovorni~ki koi }e prestanat da gi primenuvaat uslovite od ovaa konvencija vrz svoite megusebni odnosi vo ovaa oblast, vo soglasnost so odredbite od prethodnite stavovi, za toa }e go izvestat generalniot sektretar na Sovetot na Evropa.
^len 44

Evropskiot komitet na Sovetot na Evropa za pra{awata na kriminalot }e bide redovno izvestuvan za primenata na ovaa konvencija i }e stori s {to e potrebno za da se olesni iznao|aweto na prijatelsko re{avawe na bilo kakva pote{kotija koja mo`e da proizleze od nejzinata primena.
^len 45

1. Ova konvencija ostanuva vo sila neograni~eno 2. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e, koga taa e vo pra{awe, da se odka`e od ovaa konvencija na na~in {to izvestuvaweto vo taa smisla }e go isprati do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 3. Takvoto odka`uvawe vleguva vo sila {est meseci od datumot na priemot na soodvetno izvestuvawe od strana na generalniot sekretar.
^len 46

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i site dr`avi koi pristapile na ovaa konvencija gi izvestuva za: a) sekoe potpi{uvawe, b) sekoe deponirawe na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, s) sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija vo soglasnost so ~lenot 38, d) sekoja izjava primena vo soglasnost so odredbite od ~len 9, stav 3, e) sekoja izjava primena vo soglasnost so odredbite od 13 stav 3, f) sekoja izjava priemna vo soglasnost so odredbite od ~len 18 stav 2, g) sekoja izjava primena vo soglasnost so odredbite od ~len 40, stav 2 i 3, 256

h) sekoja izjava ili rezerva dadena vo soglasnost so odredbite od ~len 41, stav 1, i) povlekuvawe na sekoja rezerva ili izjava izvr{eno vo soglasnost so odredbite na ~len 41, stav 2, j) sekoja izjava primena vo soglasnost so ~len 42, stav 1 i sekoja dopolnitelna izjava primena vo soglasnost so stavot 2 na istito ~len, k) sekoe izvestuvawe primeno vo soglasnost so odredbite na ~len 43, stav 4, l) sekoe izvestuvawe primeno vo soglasnost so odredbitwe od ~len 45, i datumot koga otka`uvaweto vleguva vo sila za dogovornata dr`ava {to e vo pra{awe.
^len 47

Ovaa konvencija, izvestuvawata i izjavite koi se avtorizirani vo soglasnost so nea, se primenuvaat samo na krivi~ni dela storeni po vleguvawe vo sila na konvencijata za dogovornite dr`avi {to se vo pra{awe. Vo potvrda na {to dolu potpi{anite za toa pravilno ovlasteni prestavnici ja potpi{aa ovaa konvencija. Sostaveno vo Strazbur na 15 mart 1972 godina vo eden primerok na angliski i francuski jazik, pri {to i dvata teksta se podednakvo verodostojni i ostanuvaat deponirani vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na sekoj potpisnik i vlada koja }e pristapi i dostavuva zaverena kopija.
PRILOG I

Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da izjavi deka go rezervira pravoto: a) da odbie barawe vo pogled na postapkata dokolku smeta deka krivi~noto delo e isklu~ivo od verska priroda, b) da odbie barawe vo pogled na postapkata za delo za koe sankciite spored nejzinoto zakonodavstvo mo`e da gi izre~e samo nadle`en administrativen organ, s) deka ne go prifa}a ~len 22 d) deka ne go prifa}a ~lenot 23, e) deka od ustavni pri~ini ne gi prifa}a odredbite sodr`ani vo vtorata re~enica na ~len 25, f) deka ne gi prifa}a odredbite od ~lenot 26, stav 2 za koi pra{awa taa e nadle`na spored sopstvenite zakoni,

257

g) ne go primenuva ~len 30 i 31 vo odnos na deloto za koe sankciite spored nejzinoto zakonodavstvo ili zakonodavstvoto na druga dr`ava vo pra{awe mo`at da bidat izvr{eni samo od strana na administrativni organi, h) deka ne go prifa}a del I.
PRILOG II

Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da izjavi deka od pri~ini koi proizleguvaat od nejziniot ustaven zakon, taa mo`e da dostavi ili primi barawa vo pogled na postapkata pod onie uslovi koi se navedeni vo nejziniot nacionalen zakon. Sekoja dogovorna dr`ava koga stanuva zbor za nea, po pat na izjava mo`e da go definira poimot "nacionalen" vo ramkite na zna~eweto na ovaa konvencija.
PRILOG III Spisok na krivi~ni dela osven onie so koi se zanimava krivi~oto zakonodavstvo

Slednite krivi~ni dela spored krivi~niot zakonik }e bidat predvideni kako krivi~ni dela: Vo Francija: sekoe nezakonito povedenie koe se sankcionira spored "contravention de grande voirie" Vo Sojuzna Republika Germanija: sekoe nezakonito povedenie koe se re{ava spored postapkata predvidena vo Zakonot za kr{ewe na propisite (Gesets uber Ordnugswidrigkeiten od 24 maj 1968 godina - BGBl 1968. I, 481). Vo Italija: Sekoe nezakonsko povedenie na koe se primenuva Zakonot br. 317 od 3 mart 1967 godina.

258

IV DEL

IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA

259

260

1. OSNOVNI PROBLEMI
1) POIM, PRAVNA PRIRODA I IZVORI NA IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA

1. Izvr{uvaweto na stanska krivi~na presuda spored svojata forma pretstavuva izvr{uvawe na doma{na presuda za (stranska) krivi~na sankcija, a spored svojata sodr`ina akt na pravna pomo{. Ili poprecizno, izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda spored svojata forma sekoga{ pretpostavuva donesuvawe na (sudska) odluka vo zamolenata dr`ava so koja se utvrduva postoeweto na pretpostavki za nea spored doma{noto pravo i (eventualno) ja prilagoduva stranskata krivi~na sankcija na propisite na vnatre{noto zakonodavstvo. Vo zamolenata dr`ava zna~i, stricto sensu, se izvr{uva odlukata na doma{en sud za krivi~nata sankcija koja ja izrekol stranski sud, a ne stranska krivi~na presuda. Od aspekt na vnatre{noto pravo zna~i se raboti za izvr{uvawe na odluka na doma{en sud. Od druga strana, izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda spored svojata sodr`ina i cel nesomneno pretstavuva akt na pravna pomo{ koja zamolenata dr`ava ja uka`uva na dr`avata molitel, so toa {to nejzinite organi (po pravilo, organite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii) prezemaat niza dejstvija za da ja izvr{at krivi~nata sankcija izre~ena vo drugata dr`ava i na toj na~in da go ostvarat nejzinoto pravo na kaznuvawe217. 2. Vo stru~nata literatura se smeta deka pojavata na priznavawe i izvr{uvawe na stranska sudska odluka datira od krajot na XIX vek, odnosno od donesuvaweto na {vajcarskiot Zakon za ekstradicija od 22 januari 1892 godina, kade vo ~l. 30 se predviduva deka federalniot sovet, so soglasnost na site zainteresirani vo [vajcarija }e dozvoli izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda koi se izre~eni vo stranstvo, a za koi e barana ekstradicija.218 Ottamu mo`e slobodno da se ka`e deka priznavaweto i izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda e ponov oblik na me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Pojavata na ovoj institut kaj nas se vrzuva so
Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987, str. 107-108. 218 Kramari}, I, Sumarno o institutu egzekvature - priznanja i izvr{enja presuda stranih krivi~nih sudova, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/1, str. 102.
217

261

sklu~uvaweto na bilateralniot dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti od 1 fevruari 1982. Vo soglasnost so odredbite na toj dogovor, so ~l. 98 na Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na ZKP ("Slu`ben list SFRJ"1985/14) se novelirani odredbite na ~l. 520 na toga{niot ZKP. Ovie izmeni podocna se interpretirani vo ~l. 520 st. 2 - 8 od pre~isteniot tekst na ZKP ("Slu`ben list SFRJ" 1986/26). Od svoeto osamostojuvawe do sega Republika Makedonija sklu~i u{te ~etiri dogovori so koi se regulira izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda. Toa se dogovorite so Hrvatska (Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za megusebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti, "SV RM", 1995/17), so Slovenija (Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti, "SV RM", 1996/24), so Turcija (Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti me|u Republika Makedonija i Republika Turcija "SV RM", 1997/23) i so Albanija (Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti "SV RM", 1998/16). 3. Argumenti pro i contra izvr{uvaweto na krivi~nata presuda. a) Me|u argumentite {to vo stru~nata literatura naj~eto se istaknuvaat protiv izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda naj~esto se vbrojuvaat: - Golem broj avtori kako osnoven prigovor protiv priznavaweto i izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda go istaknuvaat vr{eweto na suverenitetot na vlasta na sekoja poedine~na dr`ava. Logikata na ovoj argument e deka dr`avniot suverenitet bi bil povreden vo slu~aj ako dejstvoto na krivi~nite presudi ne se ograni~i na teritorijata koja se nao|a pod vlasta na organot koj gi donel. Ovoj argument denes lesno se soboruva so okolnosta deka ne se raboti za povreda na suverenitetot na dr`avata sekoga{ koga dr`avata dobrovolno se soglasuva da go ograni~i sopstveniot suverenitet, a toa mo`e da va`i i za slu~ajot na priznavaweto i izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda. Imeno, ako stranskata krivi~na presuda treba da predizvika opredeleno dejstvo na teritorijata na druga dr`ava, toa ne mo`e da se ostvari bez nejzina soglasnost, a koga ve}e postoi takva soglasnost, pove}e ne mo`e da se zboruva za povreda na suverenitetot. Vo ime na za{tita na pravniot poredok bitno e stranskata krivi~na presuda da se podvede na posebna postapka na utvrduvawe za toa dali se ispolneti pretpostavkite koi se potrebni da se priznae dejstvoto

262

koe se priznava na doma{nata pravosilna krivi~na presuda (postapka na egzekvatura).219 - Natamu se istaknuva deka postojat dr`avi so sprotivni sfa}awa za pravi~nosta i moralot i deka tie razliki doa|aat do izraz vo sudskite odluki. Soglasno toa vo stranskoto krivi~no pravosudstvo ne mo`e da se ima doverba, osobeno tamu kade {to op{testveno-politi~koto ureduvawe na dr`avata koja ja donela presudata se razlikuva od ona vo dr`avata vo koja bi trebalo taa da se izvr{i. Ottamu se izvlekuva zaklu~ok deka e sosema prirodno dr`avite da poka`uvaat nedoverba sprema stranskite sudovi i nivnite odluki. Protiv ovoj argument se istaknuva deka postojat niza na krivi~ni dela koi ne zavisat od prirodata na op{testveno-politi~koto ureduvawe kako i opredeleni moralni normi koi pretstavuvaat vrednost na site civilizirani narodi nezavisno od idejno-politi~kite i filozofskite uveruvawa na razli~ni narodi. - Kako zna~aen prigovor protiv izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda se istaknuva deka vo brojni slu~ai izvr{uvaweto na sankcijata od presudata ne e mo`no, zatoa {to takva sankcija obi~no ne postoi vo pravoto na dr`avata koja {to bi trebalo da ja izvr{i. - Protiv izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda zboruva i maliot interes na opredelena zemja (osven humanisti~kiot) koga se raboti za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda, so ogled deka tro{ocite na izdr`uvaweto na takvite kazni zna~itelno go nadminuvaat pridonesot {to osudenikot mo`e da go ostvari so svojata rabota vo kazneno-popravnata ustanova. b) Od druga strana me|u argumentite {to se istaknuvaat vo prilog na priznavaweto i izvr{uvaweto na presudite na stranski sudovi obi~no se istaknuvaat: - Masovnosta na patuvawata vo stranstvo na pripadnicite na najrazli~ni op{testveni sloevi doveduva do najrazli~ni pojavni oblici na kriminalitet izvr{en nadvor od sopstvenata dr`ava. Ottamu smislata na ovoj institut vo prv red e opredelena od interesot za razvivawe na me|unarodnata doverba i solidarnost vo suzbivaweto na takviot kriminalitet.220 Ovoj institut, vsu{nost, i se razvi kako po-

219 Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Informator Zagreb, 1987, str. 103. Vo ovaa smisla i Kambovski, V. Priznavaweto i izvr{uvaweto na stranski krivi~ni presudi, Pravna misla, Skopje, 1984/5-6, str. 585. 220 "Stesnuvaweto na smislata i sodr`inata na ovoj oblik na sorabotka, kako izraz na toj interes, zna~i negovo osiroma{uvawe za edna humanisti~ka dimenzija. A taa se sostoi vo podednakvo uva`uvawe na interesot za za{tita na poedinecot i negovata pravna sigurnost." Kambovski, V. Priznavaweto i

263

sledica na op{toprifatenite sfa}awa na solidarnosta na dr`avite vo borbata protiv kriminalitetot i {to poefikasna me|unarodna za{tita od krivi~nite dela koi isklu~uvaat sekakvo politi~ko ograduvawe.221 - Soglasno so interesot za razvivawe na me|unarodnata solidarnost vo suzbivaweto na kriminalitetot, mo`e slobodno da se ka`e deka institutot na izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda dobiva osobeno zana~ewe koe go pomestuva nad ostanatite oblici na krivi~nopravna pomo{. Gledano od toj aspekt ovoj institut, vsu{nost, zna~itelno go olesnuva izvr{uvaweto i na onie krivi~ni sankcii sprema osudeni lica, koi soglasno principot na neekstradirawe na doma{ni dr`avjani, se vratile vo svojata dr`ava so cel da go izbegnat nivnoto izdr`uvawe. - Natamu, kako {to pravilno zabele`uva Kambovski,222 prifa}aweto na mo`nosta za priznavawe na izvr{uvaweto na stranskite presudi e sosema vo soobraznost so edna kaznena politika vo izborot i odmeruvaweto na sankciite, za{to sudot na dr`avata vo koja mu se sudi na storitelot e sosema osloboden od vlijanieto na niza sporedni momenti kako {to se: somenevaweto deka toj bi mo`el da izbega ili deka ne bi mo`elo da se kontrolira ispolnuvaweto na obvrskite kaj uslovnata osuda, ili deka nema sredstva da ja plati pari~nata kazna, kako i drugi momenti {to se daleku od vistinskata smisla na principot na individualizacijata na kaznata. - Vo literaturata se naveduva prednosta na ovoj institut i vo odnos na transferot na osudenite lica. Taa prednost se gleda vo odbegnuvaweto doma{nata dr`ava da se optovaruva so vodewe na krivi~na postapka, osobeno od aspekt na nemo`nosta na ostvaruvaweto na principot na neposrednosta vo sproveduvaweto na dokazite vo krivi~nata postapka vo dr`avata kade {to deloto ne bilo izvr{eno.223 - Sledniot argument poa|a od postavkite na sovremenite celi na krivi~nite sankcii vo ~ii ramki osobeno mesto zazema princiot na human pristap kon ~ovekot. Vo ovaa smisla vo teorijata na me|unarodnoto krivi~no pravo postoi edinstveno stojali{te deka "dr`avata mora da ima interes za tretmanot i idnoto povedenie na svoite graizvr{uvaweto na stranski krivi~ni presudi, Pravna misla, Skopje, 1984/5-6, str. 583. 221 Horvat, V. Izvr{enje strane krivi~ne presude kao savremeni oblik me|unarodne saradnje u krivi~nim stvarima. JRKKP, 1987/1, str. 88. 222 Kambovski, V. op. cit. str. 584. 223 Vo ovaa smisla v. ja mo{ne prifatliva argumentacijata na Kambovski, V. op. cit. str. 584.

264

|ani vo stranstvo".224 Od aspekt na resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite lica kako zna~ajni celi na sovremenoto kaznuvawe, ovoj oblik na me|unarodna sorabotka istovremeno sozdava i najdobri pretpostavki za nivoto ostvaruvawe. Imeno, koga e vo pra{awe stranec treba seriozno da se zeme predvid okolnosta deka kaznata li{uvawe od sloboda, po pravilo, pote{ko go pogoduva nego odo{to doma{niot dr`avjanin. Toa proizleguva poradi nepoznavaweto na jazikot, te{kotiite okolu odr`uvaweto na kontaktite so ~lenovite na svoite semejstva, razli~niot na~in na ishrana i drugi okolnosti koi pretstavuvaat brojni zatvorski neprijatnosti za licata koi proizleguvaat od razli~ni civilizaciski, religiozni i kulturni podra~ja. So prifa}aweto na ovoj oblik na me|unarodna sorabotka se ubla`uva i neramnopravnata polo`ba na osudenite stranci vo pogled na mo`nosta na opredeleni krivi~nopravni i penolo{ki instituti kako, na primer ne mo`nosta da im se opredeli prekin na kaznata, da im se dava otsustvo nadvor od kazneno-popravnata ustanova i sl.225 ^estopati i pote{kiot re`im na izdr`uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda vo druga dr`ava, a osobeno izvr{uvaweto na nekoi vidovi kazni, kako {to se se~ewe na raka ili kam{ikuvawe vo oddelni arapski zemji, za opredeleni dr`avi pretstavuvaat izvor ne samo za golema nedoverba vo pravnite sistemi koi priznavaat takvi vidovi na kazni, tuku mo`e da dovedat i do me|udr`avni nedorazbirawa.226 - Mo`nosta stranska krivi~na presuda da bide izvr{ena vo zemjata na potekloto na osudenikot e aktuelizirana i od potrebata na evidentirawe na takvata osuda od strana na zemjata na `iveali{teto. I na toj na~in borbata so me|unarodniot kriminalitet stanuva poefikasna i se pridonesuva kon ostvaruvaweto na principot na solidarnosta me|u zemjite koi sorabotuvaat vo takvata borba. - Najposle ne e bez zna~ewe i pra{aweto, za{to dr`avata vo koja nekoe lice slu~ajno se na{lo i tuka izvr{ilo krivi~no delo bezrazlo`no da vodi gri`a za takov kriminalec i da gi podnesuva tro{ocite okolu izdr`uvaweto na negovata kazna, ako mo`e da go predade na

Ibid str. 95. Vo ovaa smisla, istiot avtor na strana 89, izri~no se izjasnuva deka "so internacionalizacijata na problemite od oblasta na krivi~noto pravo, me|unarodnata sorabotka vo krivi~nite predmeti se svrtuva kon ~ovekot kako kon osnovna op{testvena edinka. Osnovnata cel na izvr{uvaweto na stranskata krivi~na presuda stanuva {to podobra resocijalizacija na osudenite lica". 225 V. Kramari}, I. op. cit. str. 102. 226 V. Ibid, str. 102 i Pak. M, Neki aspekti izvr{enja stranih sudskih odluka u krivi~nim stravrima, JRKKP, Beograd, 1986/2-3, str. 218-219.
224

265

dr`avata vo koja toa lice inaku postojano `ivee i kade {to sepak }e ja izdr`i kaznata na koja poradi svoeto krivi~no delo e osudeno.227 4. Vo teorijata, me|unarodnata i nacionalnata regulativa na ovaa materija se formulirani nekolku minimalni pretpostavki za priznavawe na me|unarodnata va`nost na krivi~nite presudi. So ogled na toa {to se raboti ne za ~isto procesni, tuku i za materijalnopravni pretpostavki, Kambovski gi deli vo slenive grupi: a) Pretpostavki po odnos na krivi~noto delo na koe se odnesuva presudata: - deloto da potpa|a pod represivnata vlast na dr`avata vo koja e donesena presudata, odnosno da postoi "to~ka na vrzuvawe" {to vo soglasnost so op{toprifatenite principi toa delo go podveduva pod nejzinata jurisdikcija, - vrz toa delo da se protega i represivnata vlast na dr`avata vo koja se priznava ili izvr{uva stranskata krivi~na presuda, - uslovot na dvojna inkriminacija, - da ne se raboti za sitni, bagatelni krivi~ni dela, - da e vo pra{awe delo za koe e dozvolena ekstradicija, {to zna~i deka e na~elno isklu~eno me|unarodno dejstvo na presudi {to se donesuvaat na politi~ki, voeni ili (ponekade) fiskalni dela. b) Uslovi po odnos na samata krivi~na procedura: - da se raboti za presuda, meritorna odluka - oslobotitelna ili osuditelna - donesena vo krivi~na postapka, - presudata da e pravosilna i izvr{na, - presudaat da e donesena od redoven, a ne vonreden sud, za {to kriteriumot se bara sepak vo nacionalnoto zakonodavstvo na dr`avata vo koja taa e donesena, isklu~eno e priznavaweto i izvr{uvaweto odluki na vonredni sudovi {to ne pretstavuvaat del od redovniot pravosuden sistem (preki voeni sudovi, sudovi formirani ad hok za vreme na gra|anska vojna itn.), - potrebno e vo postapkata {to prethodela na presudata da bile zapazeni osnovnite garancii za pravata na obvinetiot sodr`ani i vo me|unarodnite dokumenti za pravata na ~ovekot, a osobeno pravoto na odbrana i baraweto za kontradiktornost na postapkata (isklu~eno e priznavawe presuda donesena vo otsustvo na obvinetiot), v) Drugi op{ti uslovi: - so priznavaweto ili izvr{uvaweto na stranskata krivi~na presuda da ne se povreduva doma{niot praven poredok, - postoewe fakti~ki reciprocitet, zaemno priznavawe i izvr{uvawe na krivi~nite presudi pome|u odnosnite dr`avi,
227

Vra`ali}, M. op. cit. str. 213.

266

- fakultativnost na priznavaweto i izvr{uvaweto. Kon ovie op{ti, minimalni uslovi vo me|unarodnata regulativa i nacionalnite zakonodavstva, veli natamu Kambovski, se pridodavaat pove}e posebni uslovi za priznavawe opredeleno dejstvo - negativno ili pozitivno, ili za izvr{uvawe na stranskata krivi~na presuda. Ako se ima predvid u{te i toa deka vo oddelni sistemi postapkata za priznavawe i izvr{uvawe e izedna~ena so postapkata na egzekvatura na stranskite civilni presudi, se nalo`uvaat barem dva op{ti zakl~oci. Prvo, deka op{tite i posebnite pretpostavki, odnosno uslovi za priznavawe na me|unarodnata va`nost na krivi~nite presudi se tolku brojni, {to mo{e mnogu go stesnuvaat podra~jeto na ovoj oblik na me|unarodna sorabotka. I vtoro, tie se postaveni taka {to pretstavuvaat dostatna garancija za za{tita na posebnite interesi na oddelna dr`ava vo suzbivaweto na kriminalitetot. Sepak, kako i na drugi podra~ja na me|unarodna sorabotka, o~ebijno e deka i tuka taa mo`e da se ostvaruva samo so postavuvawe na {to po{iroki garancii za nacionalnite interesi. Toa ne zna~i deka ne treba da se pledira za nivno stesnuvawe do merata {to e predopredelena so edinestveniot interes za efikasno suzbivawe na kriminalitetot!228 5. Na V kongres na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite (@eneva, 1975) be{e prepora~ana bilateralna i multilateralna sorabotka so cel da se ovozmo`i vra}awe na osudenite lica koi se nao|aat na izdr`uvawe na kaznata vo stranstvo. Dadeni se i inicijativi za izrabotka na nacrti na principi na eden multilateralen dogovor koi, se razbira, mo`at da poslu`at i kako osnova za zaklu~uvawe na bilateralni spogodbi. Eden takov model be{e podgotven poradi razgleduvawe na VII kongres na ON, so toa {to so posebna rezolucija br. 13 e upaten povik do site zemji ~lenki na ON da go razgledaat vospostavuvaweto na sistem na otstapuvawe na zatvorenici poradi izdr`uvawe na kazna, predupreduvaj}i deka do takov "transfer" mo`e da dojde samo vo slu~ai koga do{lo do soglasnost me|u dvete zainteresirani zemji otkako e dobiena soglasnost i od osudenikot takvoto otstapuvawe da se realizira odnosno, ako e o~igledno deka toa e vo negov interes.229 So istata rezolucija be{e obvrzan
Kambovski, V. Priznavaweto i izvr{uvaweto na stranski krivi~ni presudi, Pravna misla, Skopje, 1984/5-6. str. 586-588. 229 Coti}, D. Ustupanje predmeta stranaca i prihvatanje predmeta jugoslovenskih gra|ana radi gonenja i izdr`avanja kazne kao savremeni oblici me|unarodne pravne pomo}i u krivi~nim stvarima, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 71 i Coti}, D. i Kambovski, V. VI Kongres OUN o prevenciji kriminaliteta i tretmanu prestupnika, JRKKP, Beograd, 1981/1 str. 122.
228

267

Komitetot za prevencija i spre~uvawe na kriminalitetot kako prioritetna zada~a da razraboti model na eden takov multilateralen dogovor koj bi prestavuval op{ta me|unarodna konvencija na ON i takviot dokument, {to e mo`no pobrzo, da go upati na razgleduvawe na Generalnoto sobranie. 6. Evropskata konvencija za kaznuvawe na deliktite vo patniot soobra}aj e prvata multilateralna konvencija donesena od strana na Sovetot na Evropa so koja se propi{uva mo`nost za otstapuvawe na krivi~no gonewe na stranska zemja, a so toa i mo`nosta za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda (ili odluki na upravni organi), ~ii predmet e delikt vo patniot soobra}aj. Ovaa konvencija e sklu~ena na 30 noemvri 1964 godina vo Strazbur, a vlegla vo sila na 18 juli 1972 godina. Konvencijata najprvin ja ratifikuvaa Kipar, Danska, Francija i [vedska a potoa ja potpi{aa golem broj drugi dr`avi. So ovaa konvencija za prv pat e reguliran institutot otstapuvawe na krivi~no gonewe. Me|utoa, na ova mesto taa e zna~ajna ottamu {to vo nea e predvidena i mo`nosta za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda. Spored odredbite na konvencijata dr`avata na postojanoto `iveali{te na storitelot mora da go zadovoli baraweto za izvr{uvawe dokolku nejzinoto sudstvo ne se zanimava so toj predmet, i dokolku izvr{uvaweto ne mu se sprotivstavuva na osnovite na nejziniot praven sistem ili e nespoivo so principite na nejzinoto materijalno zakonodavstvo, posebno, ako so ogled na godinite na storitelot, nemu ne mo`e da mu se sudi (~l. 9 st. 2 t. a, b i s). Spored ~l. 8-13 na Konvencijata dr`avata vo koja deloto e izvr{eno, od dr`avata na postojanoto prestojuvali{te, mo`e da bara izvr{uvawe na krivi~nata presuda (ili soodvetna odluka na upravnite organi) so koja e izre~ena kazna zatvor ili pari~na kazna. Soobra}ajniot delikt vo patniot soobra}aj koj e predmet na stranskata krivi~na presuda, mora da bide kazniv spored pravoto na dvete dr`avi (~len 2 stav 1 i 2). Pravoto na pomiluvawe im pripa|a isto taka na dvete dr`avi (~len 8). Vo vrska so prilagoduvaweto na stranskata presuda so pravniot sistem na dr`avata na izvr{uvaweto, Konvencijata sodr`i na~elni odredbi (~len 1012) koi se odnesuvaat na transformacija na kaznite izre~eni so presudata na dr`avata vo koja deloto e storeno i pravniot sistem na dr`avata kade {to storitelot imal prestojuvali{te. Pritoa na osudenoto lice ne mo`e da mu se izre~e pote{ka sankcija ni spored dol`ninata, nitu spored vidot, od onaa sankcija koja e izre~ena so presudata na dr`avata kade {to deloto e izvr{eno. Konvencijaat e otvorena za pristap i na drugi zemji koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa.

268

- Slednata konvencija {to go ovozmo`i natamo{niot ravoj na institutot na izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda vo ramkite na Sovetot na Evropa e Evropskata konvencija za nadzor nad uslovno osudenite ili uslovno otpu{tenite lica. Sklu~ena e na 30 noemvri 1964 vo Strazbur, a vlegla vo sila duri na 22 avgust 1975 godina, iako soglasno nejziniot ~l. 34 st. 2 za toa bea potrebni samo tri ratifikacii. Konvencijata uka`uva mo`nost za sorabotka na dr`avite vo krivi~nite predmeti vo koi so sudska odluka se izre~eni merki na nadzor nad uslovno oslobodenite ili uslovno osudenite stranski dr`avjani. Ovde, vsu{nost, se raboti za transmisija na nadzorot kaj uslovnata osuda ili uslovniot otpust230. Iskustvoto ja poka`uva neophodnosta od ovaa sorabotka zaradi {to podobra resocijalizacija i olesnuvawe na sproveduvaweto na pravilna postapka na socijalna adaptacija vo `ivotot, so vr{ewe nadzor vo dr`avata vo koja osudeniot ima postojano prestojuvali{te (~l. 1). Taka spored propisite na Konvencijata, dr`avata na izrekuvawe na presudata mo`e od dr`avata vo koja storitelot ima postojano `iveali{te da bara: samo sproveduvawe na nadzorot (~l. 10-15)231, sproveduvawe na nadzorot i izvr{uvawe na presudata koga e prisilena da gi otpovika uslovnite merki (~l. 16-21)232 i prezemawe celosna odgovornost za izvr{uvawe na presudata (~l. 2225)233. Deloto koe e predmet na stranskata presuda mora da bide kaznivo spored pravoto na dvete dr`avi (~l. 4) i ne smee da pretstavuva politi~ko ili voeno krivi~no delo (~l. 7 st. 1 t. s). Konvencijata e podelena vo {est delovi. Vo nejziniot prv del (~l. 1 -16) se pomesteni osnovnite na~ela i osnovnite poimi.
"Transmisija na nadzorot kaj uslovnata osuda ili uslovniot otpust zna~i postapka so koja dr`avata na presudata ja prenesuva kontrolata nad osudenikot za vreme na traeweto na rokot na proveruvaweto vrz organite na drugata dr`ava, ~ii dr`avjanin e osudenoto lice odnosno vo nea ima postojano prestojuvali{te". Kambovski, V. op. cit. str. 613. 231 Toa e tn. sistem na obi~na transmisija na nadzorot , pri {to drugata dr`ava go kontrolira samo ispolnuvaweto na obvrskite {to mu se nalo`eni na osudenikot, a ne mo`e da ja otpovikuva uslovnata osuda {to ostanuva ekskluzivno pravo na dr`avata vo koja taa e donesena. Ibid. str. 613. 232 Spored ovoj tn. sistem na transmisija na nadzorot i na izvr{uvaweto, drugata dr`ava mo`e da ja otpovika uslovnata osuda ili otpustot i na barawe na dr`avata na osudata - da ja izvr{i kaznata. Ibid. str. 613. 233 Sistemot na celosna primena na uslovnata osuda podrazbira ne samo transmisija na nadzorot i izvr{uvaweto, tuku i mo`nost za modificirawe na osudata so adaptacija na kaznata i drugite uslovi, kako da se raboti za doma{na uslovna osuda na dr`avata na koja e prepu{ten nadzorot. Ibid, str. 613.
230

269

Konvencijata go postavuva baraweto za pravosilnost i izvr{nost na sudskite odluki, na~eloto na identitet na normata i na~eloto deka merkite na nadzorot ili izvr{uvaweto na stranskata presuda vo zamolenata dr`ava se prezemaat samo vrz osnova na barawe na dr`avata molitel. Konvencijata isto taka predviduva slu~ai na zadol`itelno i fakultativno odbivawe na pomo{ta. Vo vtoriot del (~l. 10 - 15) dr`avata molitel, od dr`avata na `iveali{teto na osudenikot mo`e da pobara da prezeme nadzor vo pogled na uslovite {to na osudenikot mu se izre~eni vo presudata. Ako dr`avata toa go prifati, dol`na e da ja izvesti dr`avata molitel za site slu~ai na neispolnuvawe na uslovite od strana na osudenikot. Vo tretiot del (~l. 16 - 21) e regulirano izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda po otpovikuvaweto na uslovnata osuda. Do toa doa|a na barawe na dr`avata molitel spored pravoto na zamolenata dr`ava. Taa, po potreba, mo`e kaznata izre~ena vo dr`avata molitel da ja zameni so kazna ili merka na svoeto zakonodavstvo za sli~no delo. Prirodata na taa kazna, {to e mo`no pove}e, mora da odgovara na kaznata {to e izre~ena vo stranskata krivi~na presuda, i da ne ja preo|a maksimalnata kazna zakaneta so pravoto na zamolenata dr`ava. Pritoa kaznata ne smee da bide nitu povisoka, ni postroga od kaznata vo stranskata presuda. Po postavenoto barawe, dr`avata molitel pove}e ne smee sama da ja izvr{uva sankcijata, osven ako zamolenata dr`ava ne ja izvestila deka taa ne mo`e ili ne saka toa da go stori. Vo ~etvrtiot del (~l. 22-25) e predvidena poednostavena postapka za prezemawe na izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda. Vo petiot del (~l. 26 - 32) se pomesteni zaedni~ki odredbi koi se odnesuvaat na formata na baraweto, podnesuvaweto, slu`beniot jazik i tro{ocite. I najposle, {estiot del (~l. 33-44) gi sodr`i zavr{nite odredbi koi se odnesuvaat na ratifikacijata i pristapuvaweto kon konvencijata, izjavuvaweto na rezervi i sl. - Posebno zana~ewe vo razvojot na institutot na prenos na izvr{uvawe na krivi~nite sudski odluki na stranska dr`ava go ima Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi. Sklu~ena e vo Hag na 28 maj 1970, a vlegla vo sila na 26 juli 1974 godina. Konvencijata utvrduva mo`nost za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda so koja e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda, pari~na kazna ili konfiskacija i sporedni kazni: otka`uvawe ili li{uvawe na prava i toa, kako vo pogled na krivi~nite dela taka i vo pogled na prekr{ocite (~l. 1 i 2). Isto taka se propi{uva mo`nost za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda donesena vo otsustvo na obvinetiot (~l. 21-30). Pretpostavkite za da mo`e da se dojde do izvr{uvawe se barawe postaveno od dr`avata na izrekuvawe na presudata (~l. 270

3) i dvostrana kaznivost (~l. 4). So ogled deka za postavuvawe na baraweto e ovlastena samo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, vo ~l. 5 na Konvencijata taksativno se nabroeni uslovite pod koi vakvoto barawe mo`e da se postavi. Toa se slednive barawa: ako osudenoto lice inaku prestojuva vo drugata dr`ava (ima prestojuvali{te ili redovno `iveali{te), ako e verojatno deka izdr`uvaweto na sankcijata vo drugata dr`ava }e gi podobri uslovite za op{testvena rehabilitacija na osudenoto lice, ako (vo slu~aj sankcijata da vklu~uva li{uvawe od sloboda) sankcijata bi mo`ela da se izvr{i po izdr`uvaweto na druga sankcija koja vklu~uva li{uvawe od sloboda na koja osudenoto lice e podlo`eno vo drugata dr`ava, ako drugata dr`ava na dr`avata na potekloto na osudenoto lice izrazila spremnost da prifati odgovornost za izvr{uvaweto na sankcijata, i ako smeta deka samata ne mo`e da ja izvr{i sankcijata, duri ni so pribegnuvawe kon ekstradicija, a deka drugata dr`ava toa mo`e da go stori. Vo konkretniot slu~aj ovie uslovi ne mora kumulativno da postojat, tuku e dovolno da e ostvaren bilo i eden od niv. Pri~inite poradi koi zamolenata dr`ava mo`e da go odbie izvr{uvaweto na stranskata presuda se utvrdeni vo odredbite na ~l. 6 st. 1 t. a-m na konvencijata. Odlukata za prifa}awe ili odbivawe na izvr{uvaweto ja donesuvaat nadle`nite organi na zamolenata dr`ava preku koi se ostvaruva postapkata na me|unarodniot soobra}aj, a na izvr{uvaweto se primenuva pravoto na zamolenata dr`ava koja odlu~uva za uslovniot otpust, dodeka i dvete dr`avi imaat pravo na pomiluvawe i amnestija (~l. 10). Izre~ni propisi (~l. 37-52) go reguliraat pretvoraweto na sankcijata izre~eni so stranska krivi~na presuda vo pravniot sistem na dr`avata na izvr{uvaweto (postapka na egzekvatura). Ovaa postapka e obvrzana da ja povede dr`avata koja go prezema izvr{uvaweto, a ja sproveduva sudot. Konvencijata ne bara soglasnost na osudenoto lice za otstapuvawe na izvr{uvawe na presudata na stranska zemja, duri ni vo slu~aj koga toa lice se nao|a vo pritvor odnosno vo zatvor vo dr`avata molitel (tuku na toa lice samo mu garantira opredeleni procesni prava vo postapkata na egzekvatura). Konvencijata e otvorena za pristap i na drugi zemji koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa. - Kone~no vo 1983 godina so donesuvaweto na Konvencijata za transfer na osudenite lica dovr{ena e normativnata dejnost na Sovetot na Evropa vo oblasta na izvr{uvaweto na stranski krivi~ni presudi. Ovaa, zasega posledna konvencija vo ovaa oblast, od strana za zemjite na Sovetot na Evropa e sklu~ena na 21 mart 1983 vo Strazbur.

271

Konvencijata se odnesuva samo na izvr{uvawe na sankcii li{uvawe od sloboda za krivi~ni dela.234 Spored odredbite na konvencijata se predviduva mo`nost dr`avata koja na nekoe lice mu izrekla kazna, ili dr`avata koja taa kazna ja izvr{uva da pobara prefrluvawe na osudenikot vo dr`avata na negovoto `iveali{te (~l. 1). Barawe za transfer mo`e da podnese i dr`avata na izrekuvaweto na presudata i dr`avata ~ii dr`avjanin e osudenoto lice (~l. 2). Transferot na liceto e mo`en pod uslovi: da e dr`avjanin na dr`avata na izvr{uvaweto, presudata da e pravosilna, vo vreme na prifa}aweto na baraweto za transfer osudenoto lice mora da izdr`i najmalku {est meseci zatvorska kazna (vo posebni slu~ai stranite mo`at da se soglasat so transfer i koga ova vreme e pokratko od 6 meseci), osudenoto lice da se soglasilo za transfer, deloto koe e predmet na stransktata presuda da e kaznivo i spored pravoto na dr`avata na izvr{uvaweto i so transferot da se soglasile i dr`avata na izrekuvaweto na presudata i dr`avata na izvr{uvaweto (~l. 3). Konvencijata ne vospostavuva obvrska za prezemawe na izvr{uvawe na stranskata krivi~na presuda tuku samo naveduva deka do toa mo`e da dojde ako dr`avata na izrekuvaweto na sankcijata i dr`avata na izvr{uvaweto se soglasat okolu prenesuvaweto. So ova konvencija se nadopolnuva Konvencijata za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi vo smisla {to inicijativata za predavawe na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija, osven na dr`avata koja ja donela presudata i na zemjata na dr`avjanstvoto na osudenoto lice, mu se uka`uva i na samoto osudeno lice, koe mo`e da izrazi interes da bide prefrleno na izdr`uvawe na kaznata vo zemjata na svoeto dr`avjanstvo. Osven toa Konvencijata voveduva zadol`itelna soglasnost na osudenikot za prenosot na izvr{uvawe na sankcijata koja mora da bide dadena dobrovolno. Zna~ajna novina na Konvencijata e i re{enieto spored koe dr`avata koja ja izvr{uva presudata ima mo`nost ili da go prodol`i izvr{uvaweto na celata sankcija utvrdena vo samata presuda, ili vo postapkata na egzekvatura da ja prilagodi na svojot praven sistem (~l. 10 i 11). Konvencijata ne regulira posebna postapka na egzekvatura vo koja se ispituva izvr{nosta na stranskata krivi~na presuda, tuku samo
"Poimot na transfer na osudeni lica podrazbira premestuvawe, prefrluvawe na osudeni lica vo druga dr`ava zaradi izvr{uvawe na sankcijata, pa vo taa, po{iroka smisla, ovoj poim ja opfa}a i ekstradicijata zaradi izvr{uvawe na sankcijata, kako i drugi instituti bliski na ekstradicijata (prikriena ekstradicija, deportacija itn.). Vo potesna smisla, transferot pretstavuva sinonim za postapkata na izvr{uvawe stranski presudi so koi se izre~eni sankcii na li{uvawe od sloboda". Kambovski, V. op. cit. str. 611.
234

272

predviduva deka nadle`en organ na zamolenata dr`ava obi~no }e prodol`i so izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija izre~ena vo stranskata krivi~na presuda (vo nekoi slu~ai duri i neposredno, bez posebna sudska ili administrativna odluka) ili, po potreba, prethodno samo }e ja prilagodi krivi~nata sankcija na doma{noto pravo po sudski ili administrativen pat. Pri takvoto prilagoduvawe vodi smetka za osnovnoto na~elo da ne se vlo{i polo`bata na osudenoto lice (~l. 9 i 10). Konvencijaat e otvorena za pristap i na drugi zemji koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa. I vo funkcija na unapreduvaweto na konvenciite koi se odnesuvaat na materijata na izvr{uvaweto na stranskite krivi~ni presudi Sovetot na Evropa donese pove}e rezolucii i preporaki. Toa se: Preporaka (79) 13 za primena na Evropaksta konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi, Preporaka (79) 14 za primena na Evropskata konvencija za nadzor na uslovno osudenite ili uslovno otpu{teni lica, Preporaka (79) 15 za primena na Evropskata konvencija za kaznuvawe na delikti vo patniot soobra}aj, Preporaka (84) 11 za informirawe za Konvencijata za transfer na osudeni lica, Preporaka (88) 9 za prakti~no sproveduvawe na Konvencijata za transfer na osudeni lica i Preporaka (92) 18 za prakti~no sproveduvawe na Konvencijata za transfer na osudeni lica. 7. Za opredeleni aspetki na izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda be{e raspravano na Prviot me|unaroden kongres za krivi~no pravo (Bukure{t, 1929) kako i na Devetiot me|unaroden kongres za krivi~no pravo (Hag, 1964).
2) PRAVNI PRETPOSTAVKI ZA IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA

Vo teorijata na me|unarodnoto krivi~no pravo se istaknuva deka za priznavawe i izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda vo prv red mora da postoi sli~nost na op{testveno-politi~koto ureduvawe, na pravnite poredoci, na politi~kite interesi i drugi op{testveni pretpostavki me|u zainteresiranite zemji. Od takvata sli~nost treba da proizleguva deka deloto e predvideno kako kaznivo vo zakonodavstvoto na dvete dr`avi: poznatoto na~elo na identitet na normata. Nekoi dr`avi go postavuvaat i baraweto na reciprocitet. Mo{ne ~esto kako nenadminlivo se postavuva i baraweto krivi~nata odluka da e pravosilna spored pravoto na dr`avata na sudot {to ja donel. Pokraj ovie se bara ispolnuvawe i na redica drugi pretpostavki koi, spored najgo-

273

lemiot broj avtori235, mo`e da se podelat na pozitivni i negativni pretpostavki za izvr{uvawe na krivi~nata odluka. I. Pozitivni pretpostavki za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda: 1. Spogodba me|u zainteresiranite strani. Izvr{uvawe na stranska krivi~na odluka ne e mo`no bez soglasnost na zainteresiranite strani. Za postoeweto na takva spogodba e potrebno postoewe na me|unaroden dogovor (kako pretpostavka za site odnapred neopredeleni slu~ai na izvr{uvawe) ili soodvetna razmena na noti (kako pretpostavka za konkreteno opredelen slu~aj). Na{iot ZKP predviduva deka "doma{nite sudovi mo`at da ja prifatat molbata na stranskiot organ so koja se bara izvr{uvawe na krivi~na presuda na stranski sud, ako e toa opredeleno so me|unaroden dogovor.." (~l. 505 st. 1 ZKP). 2. Izvr{uvaweto na krivi~nata presuda mo`e da pretpostavuva izvr{uvawe samo na opredeleni vidovi na krivi~ni sankcii. Spored odredbite na ~l. 1, i 33 na dogovorot so Avstrija na{ata zemja izvr{uva samo presuda so koja na osudeniot mu e izre~ena kazna zatvor, uslovna osuda, uslovna osuda so za{titen nadzor, merka na bezbednost i vospitna merka koja se sostoi vo li{uvawe od sloboda. Vo toj pogled ednakva solucija e predvidena i vo na{ite bilateralni dogovori sklu~eni so Hrvatska (~l. 1 i 28), Slovenija (~l. 1 i 30) i Albanija (~l. 1 i 30). Edinstveno na{iot dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti so Turcija (~l. 49 st. 1), predviduva deka me|u Republika Makedonija i Republika Turcija mo`at da se izvr{uvaat samo pravosilni odluki na kazna zatvor. Ottamu proizleguva deka kaj nas ne postoi nikakva mo`nost za izvr{uvawe na pari~na kazna izre~ena so stranska krivi~na presuda kako {to toa, na primer, e mo`no spored Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi od 1970 godina. 3. Dr`avjanstvo na osudeniot. Vo ~l. 1 st. 2 na dogovorot so Avstrija se predviduva deka nadzorot ili izvr{uvaweto }e se sproveduva vo edna dogovorna dr`ava samo ako osudeniot e dr`avjanin na taa dogovorna dr`ava (na dr`avata na izvr{uvaweto na presudata) ili vo nea ima svoe prestojuvali{te ili `iveali{te. Poinakvo re{enie e predvideno i vo dogovorite so Hrvatska (~l. 2 st. 1 t. 1) i Albanija (~l. 2 st. 1 t. 1) vo koi stoi napolno identi~na odredba spored koja: " (za{titen) nadzor ili izvr{uvawe spored odredbite na ovoj dogovor, }e se sprovede... ako osudenoto lice e dr`avjanin na dr`avata koja }e go
Taka: Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo}, Informator Zagreb, 1987, str. 109.
235

274

prezeme izvr{uvaweto ili vo nea ima svoe `iveali{te". Vo na{iot dogovor so Slovenija pak, pokraj dr`avjanstvoto, e pomesten samo u{te uslovot da se ima prestojuvali{te - "ako osudenoto lice e dr`avjanin na dr`vata koja go prezema izvr{uvaweto ili vo neja ima svoe prestojuvali{te". I najposle vo na{iot dogovor so Turcija (~l. 49 st. 1) nema mesto za alternativite `iveali{te i prestojuvali{te. Vo odnos na ova pra{awe vo ~l. 5 st. 1 (a) od Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi e sodr`ano razli~no re{enie. Tamu se veli deka dr`avata koja ja izrekuva sankcijata mo`e od drugata dogovorna dr`ava da bara da ja izvr{i sankcijata "... ako osudenoto lice inaku prestojuva vo drugata dr`ava". Toa zna~i deka osudenoto lice, vo odnos na izvr{uvaweto na stranskata krivi~na odluka, ne mora da ima dr`avjanstvo ili `iveali{te vo dr`avata na izvr{uvaweto na odlukata. Za toa e dovolno vo dr`avata na izvr{uvaweto na presudata, navedenoto lice da ima samo prestojuvali{te. 4. Soglasnost na osudeniot. Posmatrano od stojali{te na negovata pravna priroda, izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda, na~elno ja isklu~uva mo`nosta voljata na osudenikot da bide relevantna okolnost za toa izvr{uvawe. Toa na~elo od koe poa|a i Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi e logi~no i prifatlivo ako liceto ve}e se nao|a vo zamolenata dr`ava (dr`avata na izvr{uvaweto na presudata). Me|utoa ako osudenoto lice, s u{te, se nao|a na izdr`uvawe na kaznata vo dr`avata molitel (dr`avata na donesuvaweto na presudata), mo`at da postojat zna~ajni humani pri~ini izvr{uvaweto na taa kazna sepak da ne se otstapi na zemjata na negovoto dr`avjanstvo (na primer, negovoto dolgogodi{no prestojuvawe vo dr`avata koja ja donela presudata, semejnite priliki i sredinata vo koja `ivee, poblagiot re`im na izdr`uvaweto na kaznata vo dr`avata molitel, i sl.). Ottamu prete`nuva stojali{teto deka soglasnosta na osudenikot e pretpostavka za prenos na izvr{uvaweto na negovata sankcija vo stranstvo. Vo taa smisla se stipulirani odredbite od na{ite dogovori so Avstrija (~l. 17 st. 1), Hrvatska (~l. 2 st. 1 t. 3), Slovenija, (~l. 2 st. 1 t. 3), Turcija (~l. 52 st. 1) i Albanija (~l. 2 st. 1 t. 3). Vo taa smisla e i ~l. 7 na Evropskata konvencija za transfer na osudenite lica. Dokolku osudenoto lice ne e vo sostojba da ja izrazi svojata volja (ne mo`e da dade pravnova`e~ka soglasnost za prenos na nadzorot ili izvr{uvaweto) potrabno e da se dobie soglasnost od negoviot zakonski zastapnik (polnomo{nik) spored pravoto na dr`avata vo koja liceto ima svoe `iveli{te.236
Vidi: dogovor za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti so Avstrija (~l 17 st. 4), so Hrvatska (~l. 2 st. 3), so Slovenija
236

275

Postoeweto pozitivni pretpostavki go postavuva pra{aweto dali zamolenata dr`ava na barawe na dr`avata molitel e obvrzana da ja izvr{i nejzinata krivi~na presuda. Spored ~l. 6 na Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi e predvidena na~elna obvrska na zamolenata dr`ava da go prezeme izvr{uvaweto, no pritoa se naveduvaat brojni taksativno opredeleni pri~ini spored koi taa zemja mo`e da go odbie baraweto. Spored Evropskata konvencija za treansfer na osudeni lica izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda, odnosno prenosot na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija, zavisi od ocenkata na zamolenata dr`ava za toa dali }e mu izleze vo presret na baraweto. Na{ite dogovori so Avstrija, Hrvatska, Slovenija, Albanija, (site vo ~l. 1 st. 1 t. 1 i 2) predviduvaat izri~na obvrska za dogovornite dr`avi zaemno da vr{at nadzor vrz uslovno osudenite ili uslovno otpu{tenite lica, odnosno da izvr{uvaat kazni (spored ~l. 49 st. 1 od dogovorot so Turcija samo kaznata zatvor) ili preventivni merki. Inaku, spored na{eto vnatre{no pozitivno pravo, za izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda se bara postoewe na me|unaroden dogovor. Ottamu toa gi vospostavuva i dvete mo`nosti: izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda sprema dogovorot da bide obrska na stranskata na zamolenata dr`ava ili samo fakultativna mo`nost (~l. 505 st. 1 ZKP). II. Negativni pretpostavki (pre~ki) za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda: 1. Izvr{nost na stranskata krivi~na presuda. Stranskata krivi~na presuda osven {to e pravosilna mora da bide i izvr{na, t. e. za nejzinoto izvr{uvawe ne smeeat da postojat pravni pre~ki kako {to se zastarenost, amnestia i sl. Vo taa smisla Evropsata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi, (~l. 6 t. h i l), dogovorot so Avstrija, (~l 6), dogovorot so Hrvatska, (~l 3. st. 1 t. 5), i dogovorot so Slovenija (~l. ~l. 3 st. 1 t. 5) i dogovorot so Albanija (~l. 3 sr. 1 t. 5). 2. Krivi~na sankcija pod opredelen minimum ne mo`e da bide izvr{ena vo stranstvo. Spored ~l. 17 st. 1 t. 2 na dogovorot so Avstrija nema mesto za izvr{uvawe ako osudenikot se nao|a vo zatvorot na dr`avata na izrekuvaweto na presudata, a vo vreme na podnesuvaweto na baraweto treba da izdr`uva kazna zatvor ili preventivna merka vo traewe pomalo od ~etiri meseci. Od druga strana spored dogovorite so Hrvatska, Slovenija i Albanija nema mesto za izvr{uvawe ako osude(~l. 2 st 3), i Albanija (~l. 2 st 3). Vo ~l. 52 st. 2 od dogovorot so Turcija se zboruva za takva soglasnost samo vo odnos na zatvorenik za{to toj dogovor ne predviduva prenos na nadzor na uslovno osudeni ili uslovno oslobodeni lica.

276

noto lice za vreme na podnesuvaweto na zamolnicata ima za izdr`uvawe pomalku od {est meseci od izre~enata kazna ili merka {to ja vklu~uva i uslovnata osuda.237 Evropskata konvencija za transfer na osudenite lica predviduva rok od 6 meseci (~l. 3 st. 1 t. s). 3. Dr`avjanstvo na osudeniot. Po pravilo nema predavawe na stranska dr`ava poradi vr{ewe nadzor ili izvr{uvawe na sankcija izre~ena na sopstven dr`avjanin (~l. 18 na dogovorot so Avstrija, ~l. 6 na dogovorot so Hrvatska i ~l. 4 na dogovorite so Slovenija i Albanija). 4. Pre~ki vo po{iroka smisla: - vid na krivi~noto delo. Soglasno ~l. 3 st. 1 t. 2 na dogovorot so Albanija, nema izvr{uvawe na stranska sudskata odluka ako, spored ocenka na zamolenata dr`ava, deloto e od politi~ka ili voena priroda. Spored ~l. 3 st. 1, ~l. 4 i ~l. 5 od dogovorot so Avstrija i ~l. 3. st. 1 t. 2 na dogovorite so Hrvatska i Slovenija, nema izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda za politi~ki, voeni i fiskalni krivi~ni dela. - sprotivstavenost na na~elata na me|unarodniot poredok ili na sigurnosta na zamolenata dr`ava (~l. 10 na dogovorot so Avstrija i ~l. 3 st. 1 t. 1 i 3 na dogovorite so Hrvatska, Slovenija i Albanija). - na~eloto ne bis in idem (~l. 9 na dogovorot so Avstrija i ~l. 3 st. 1 t. 7 na dogovorite so Hrvatska, Slovenija i Albanija).238 - azil na osudenoto lice vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata (~l. 17 st. 2 t. 1 na dogovorot so Avstrija, ~l. 3 st. 1 t. 10 na dogovorot so Hrvatska i ~l. 3 st. 1 t. 9 na dogovorite so Slovenija i Albanija). - presuda donesena vo otsustvo (~l. 8 na dogovorot so Avstrija, ~l. 3 st. 1 t. 8 na dogovorite so Hrvatska, Slovenija i Albanija). - nadle`nost na vonredniot sud vo dr`avata molitel (~l. 7 na dogovorot so Avstrija i ~l. 3 st. 1 t. 9 na dogovorot so Hrvatska). - pravilata za prostorno va`ewe na krivi~nata postapka (na primer, koga nekoja dr`ava od na{ata bi barala izvr{uvawe za delo koe podle`i na onie pravila za prostornoto va`ewe na na{iot kriVidi ~l. 2 st. 1 t. 6 od navedenite dogovori. Samo po isklu~ok stranite mo`at da se dogovorat za prenos na nadzor ili izvr{uvawe i vo slu~aj koga krivi~nata sankcija ili vremeto na proveruvawe na uslovno izre~enata krivi~na sankcija, koja osudenoto lice u{te treba da ja izdr`i, e pomala od onaa predvidena vo odredbata vo st. 1 t. 6 na ovoj zakon (~l. 2 st 2 na navedenite dogovori). 238 Za ovaa negativna pretpostavka za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda v. pove}e kaj Kambovski, V. Priznavaweto i izvr{uvaweto na stranski krivi~ni presudim, Pravna misla, 1984/5-6, str. 591.
237

277

vi~en zakonik koi imaat primaren karakter, t. e. sekoga{ baraat za niv da se sudi kaj nas bez ogled dali deloto e ve}e presudeno vo stranstvo (v. ~l. 117 KZ RM kade prakti~no doa|a predvid samo falsifikuvawe koe se odnesuva na doma{ni pari). Toga{ koga postoi nekoja od navedenite pre~ki za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda, ne mo`e da se pristapi kon izvr{uvaweto.
3) POSTAPKA ZA IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA 1. Postapka vo zamolenata dr`ava

Postapkata za izvr{uvawe na stranska presuda vo zamolenata dr`ava (postapka za prezemawe na izvr{uvaweto na krivi~nata presuda od stranstvo) e onaa postapka koja se vodi po barawe na stranska dr`ava, za nejzina krivi~na presuda (dr`ava na izrekuvaweto na presudata), za izvr{uvawe na presudata sprema dr`avjanin na zamolenata dr`ava, vo taa dr`ava (dr`ava na izvr{uvaweto). Taa postapka se ostvaruva vo dve fazi:239 1. Prvata faza na ovaa postapka se ostvaruva pred nadle`nite dr`avni organi za raboti od oblasta na me|unarodnite odnosi vo krivi~nite predmeti, koi imaat pravo na meritorno odlu~uvawe za toa dali baraweto za izvr{uvawe na stranskata krivi~na presuda }e se prifati ili }e se otfrli. Meritorniot organ koj vo na{ata dr`ava e dol`en da ja donese, i za karakterot na svojaat odluka da ja izvesti dr`avata koja podnela barawe za izvr{uvawe e Ministerstvoto za pravda.240 Vo ovaa faza, vo koja se odlu~uva za uka`uvaweto na ovoj vid na pravna pomo{, vo soglasnost so na{ite bilateralni dogovori za me|usebno izvr{uvawe na sudki odluki vo krivi~nite predmeti, vsu{nost,
Vo nekoi me|unarodni dogovori (naj~esto bilateralni dogovori na SAD do drugi dr`avi od amerikanskiot kontinent) se predviduva neposredno izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda so ednostavno prenesuvawe (pradavawe ili prezemawe) na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija, naj~eto kaznata li{uvawe od sloboda koja osudenikot ja izdr`uva vo dr`avata molitel. Ottamu vo niv izostanuva bilo kakva postapka za prethodno ispituvawe na stranskata krivi~na presuda. 240 Vidi: ~l. 5 i 6 vo vrska so ~l. 15-18 na Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi, ~l. 5-10 na Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica, i dogovorite za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~ni predmeti: ~l. 30 i ~l. 22 so Avstrija, ~l. 20 i ~l. 3 st. 2 so Hrvatsaka i ~l. 21 i ~l. 5 st. 1 so Slovenija i Albanija.
239

278

nema nitu prethodno ni dopolnitelno odlu~uvawe za celishodnosta na prenesuvawe na krivi~nata presuda. Ovde mo`e da se zboruva samo za prethodna kontrola na formalnata ispravnost na baraweto {to go vr{i organot na koj, vo smisla na dogovornite odredbi, toa barawe mu se upatuva. 2. Otkako nadle`niot dr`aven organ za ocenka na baraweto, }e odlu~i za negovo prifa}awe i koga za toa }e ja izvesti dr`avata {to go podnela, predmetot mu se dostavuva na nadle`niot sud pred koj se vodi vtorata faza na ovaa postapka. Toj sud vo postapka propi{ana so me|unaroden dogovor ili vrz osnova na nacionalnoto zakonodavstvo, stranskata krivi~na presuda ja proglasuva za izvr{na vo sopstvenata dr`ava. Za toa odlu~uva na sednica na sovet od trojca sudii, a za sednicata se izvestuvaat javniot obvinitel i branitelot. Na{iot ZKP ne ka`uva ni{to za postapkata na toa odlu~uvawe, tuku vo ~l. 505 st. 6 samo naveduva deka za izvr{uvaweto na stranskata krivi~na presuda se donesuva odluka protiv koja mo`e da izjavat `alba javniot obvinitel, osudenikot ili negoviot branitel. Mesnata i stvarnata nadle`nost se opredeleni so ~l. 505 st. 3 i 4, a sodr`inata na izrekata na presudata e regulirana so ~l. 505 st. 5. Site ostanati procesno pravni pra{awa so koi stranskata krivi~na presuda se proglasuva za nacionalno izvr{na, se temelat vrz supsidiernata primena na op{tite pravila na na{eto krivi~noto procesno pravo (~l. 502 ZKP). Celta na ovaa faza na postapkata e prilagoduvawe na stranskata krivi~na presuda na pravniot sistem na dr`avata na izvr{uvaweto transformacija na sankcijata izre~ena so stranska presuda vo pravniot sistem na dr`avata na izvr{uvaweto. Spored ova, denes op{toprifateno stojali{te, za stranskata krivi~na presuda da bide priznaena, odnosno izvr{ena vo doma{not praven sistem, taa mora da podle`i na opredelena postapka na ispituvawe na pretpostavkite (uslovite) za takvoto priznavawe i izvr{uvawe - postapka na egzekvatura.241 Celta na egzekvaturata e dvostrana: ispituvawe dali vo stranskata krivi~na postapka pri donesuvaweto na presudata se po~ituvani opredeleni garancii na pravata na gra|anite, i po potreba, prilagoduvawe na stranskata krivi~na sankcija na odredbite na doma{noto zakonodavstvo.
"Egzekvatura na presudite pretstavuva dozvola da se priznae ili izvr{i stranska sudska odluka {to go pravi sudot na onaa dr`ava vo koja se bara priznavaweto ili izvr{uvaweto na stranskata sudska odluka". ( Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1970, str. 238). Za razli~nite mislewa okolu potrebata od prethodna kontrola na stranskata presuda i obemot na nejzinoto (pre) ispituvawe v. pove}e kaj Kambovski, V. op. cit. str.
616.
241

279

Vo odnos na prilagoduvaweto (adaptiraweto)242 na stranskata krivi~na sankcija na odredbite na doma{noto zakonodavstvo denes se izgradeni pove}e principi. Ovie zna~ajni principi na transformacija na sankcijata izre~ena so stranska krivi~na presuda vo pravniot sistem na dr`avata na izvr{uvaweto, se sodr`ani vo site multilateralni i bilateralni konvencii koi se odnesuvaat na problematikata na izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda, a delum i vo vnatre{noto pravo na dr`avite. a) Me|u tie principi prvostepeno zana~ewe ima na~eloto na zabrana na transfomacija in pejus. Ova na~elo vo odnos na transformacijatata na stranaskata krivi~na presuda go postavuva pra{aweto na granicite na nejzinoto preispituvawe, za{to go istaknuva baraweto na ednakvi tretman na stranskata krivi~na presuda so koj se obvrzani i dr`avata na izvr{uvaweto i dr`avata koja ja izrekla presudata i na osudenoto lice. So nego, vsu{nost, se obezbeduva primena na pravoto {to e popovolno za osudenoto lice: so izvr{uvawe na

odlukata vo druga dr`ava osudenoto lice ne smee vo nikoj slu~aj da bide dovedeno vo pote{ka polo`ba odo{to go imala vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata.243
Me|utoa, so ogled deka kaj prezemaweto na izvr{uvaweto na stranaka krivi~na sankcija sekoga{ se primenuva vnatre{noto pravo na zamolenata dr`ava, a ne pravoto na dr`avata molitel, principot na zabrana na reformatio in pejus nao|a na razli~ni pote{koti vo svojata prakti~na primena. Imeno, pra{aweto na usoglasuvaweto na stranskata krivi~na sankcija so doma{noto zakonodavstvo mo{ne ~esto se komplicira poradi razlikite vo vnatre{noto pravo na zainteresiranite dr`avi. Taka na primer, mo`ni se slu~ai koga vnatre{noto pravo na zainteresiranite dr`avi se razlikuva so ogled na predviduvaweto ili otsastvoto na razli~ni vodovi na kaznata li{uvawe od sloboda, predviduvaweto ili otsustvoto na do`ivotna kazna li{uvawe od sloboda, nemo`nosta vo ednata od zainteresiranite dr`avi za opredeleno delo da se izre~e pari~na kazna ili sporedna kazna koja e predvidena
"Adaptacijata zna~i su{tinsko prilagoduvawe na izre~enata sankcija na sistemot na sankcii vo dr`avata vo koja treba da se izvr{i, nejzino transformirawe vo identi~na ili sodr`inski sli~na sankcija od toj sistem". Kambovski, V. op. cit. str. 617. 243 Takva odredba e sodr`ana vo ~l. 44 st. 2 i 48 st. 2 od Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi, ~l 11 st. 1 t. d od Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica kako i vo na{ite dogovori za me|unarodno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti so Avstrija (~l. 23 st. 2), Hrvatska (~l. 14 st. 2), Slovenija i Albanija (~l. 15. st. 2).
242

280

vo drugata dr`ava, i sl. Osnovnite nasoki za re{avawe na ovie pra{awa se identi~ni vo na{ite dogovori so Avstija (~l. 23 st. 1), dogovorot so Hrvatska (~l. 14 st. 1) i dogovorite so Slovenija i Hrvatska. Popodrobni re{enija za ovie pra{awa sodr`i vo ~l. 14 st. 1 od na{iot dogovor so Turcija koj vo golem obem se dobli`uva na re{enieto od ~l. 44 na Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi. Spored ~l. 44 st. 1 na Konvencijata: ako se prifati baraweto za izvr{uvawe, sudot }e ja zameni sankcijata koja podrazbira li{uvawe od sloboda izre~ena vo dr`avata molitel so sankcija koja e propi{ana vo nejziniot zakon za ist prestap. Ova sankcija, podlo`no na ograni~uvawata sodr`ani vo stav 2, mo`e da bide od ponakva priroda ili vremensko traewe od onaa koja ja izrekla dr`avata molitel. Ako stranskata sankcija e od pokratko traewe od minimalnata sankcija koja mo`e da se izre~e vrz osnova na zakonot na zamolenata dr`ava, sudot ne e vrzan za toj minimum taka {to mo`e da izre~e kazna koja odgovara na minimumot na sankcijata izre~ena vo dr`avata molitel. Vo obraten slu~aj, ako stranskata sankcija go preo|a maksimumot predviden za taa sankcija vo pravoto na zamolenata dr`ava, istata mo`e da se izvr{i samo: 1. ako zamolenata dr`ava takva mo`nost izrazila so izjava deponirana kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa i 2. ako nejzinoto pravo, vo odnos sprema istoto delo, predviduva pote`ok vid na krivi~na sankcija, koja spored svojata priroda vo namala raka e vo isto traewe kako i onaa sankcija {to e izre~ena vo dr`avata molitel. So ogled na brojnosta na situaciite {to mo`at da se javat vo praktikata, na ova mesto opredelen prostor zaslu`uva pra{aweto na prilagoduvaweto na stranska krivi~na presuda na na{eto doma{no pravo. - Ako stranskiot sud izrekol kazna li{uvawe od sloboda koja spored vidot se razlikuva od na{ata kazna zatvot (na primer, robija ili strog zatvor), na{iot sud }e izre~e kazna zatvor ili do`ivoten zatvor. Pritoa, na{iot sud, kaznata zatvor }e ja izre~e rakovodej}i se od op{tite pravila za izrekuvawe na kaznata sodr`ani vo ~l. 39 KZ. Me|utoa, ako na{eto pravo za krivi~noto delo od stranskata krivi~na presuda ne predviduva kazna zatvor tuku samo pari~na kazna, stranskata krivi~na presuda, so ogled deka kaj nas ne mo`e da se izre~e soodvetna krivi~na sankcija, ne mo`e ni da se izvr{i. - Ako stranskiot sud izrekol pari~na kazna, taa kazna ne mo`e da se izvr{i vo na{ata dr`ava zatoa {to zasega nitu eden od na{ite bilateralni dogovori za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti, ne predviduvaat prezemawe poradi izvr{uvawe na

281

pari~na kazna. Izvr{uvaweto e mo`no samo dokolku pari~na kazna vo stranskata zemja e pretvorena vo supletoren zatvor. - Ako stranskiot sud izrekol uslovna osuda so za{titen nadzor, na{iot sud pri izrekuvaweto na merkita na nadzor mora da uva`i {to e mo`no pogolem broj od merkite izre~eni vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata. Pritoa, spored vidot i traeweto tie merki vo nikoj slu~aj ne smeeat da bidat postrogi od merkite izre~eni vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata244. A ako dr`avata koja go izvr{uva nadzorot ja izvesti dr`avata na izrekuvawe na presudata za postoeweto na okolnosti koi mo`at da predizvikaat otpovikuvawe na uslovnata osuda, i ovaa toa go stori, dr`avata na izvr{uvaweto na nadzorot mo`e da ja izvr{i izre~enata sankcija samo ako za toa bide zamolena od dr`avata na izrekuvawe na presudata245. - Ako stranskiot sud izrekol vospitna merka, na{iot sud }e izre~e vospitna merka rakovodej}i se so op{tite pravila za celite na vospitnite merki i kaznata maloletni~ki zatvor (~l. 73 KZ). - Ako osudata se zasniva na pove}e krivi~ni dela a izvr{uvawe na krivi~nata sankcija mo`e da sleduva samo za del od sankcijata koj otpa|a samo za oddelni od tie dela, dr`avata na izrekuvawe na presudata treba da go opredeli toj del. Na{ata dr`ava kako dr`ava na izvr{uvawe na presudata mo`e da opredeli prikladen rok za donesuvawe na takva odluka. Ako dr`avata na izrekuvawe na presudatane postapi vo toj rok na{ta dr`ava odlu~uva meritorno vo toj predmet rakovodej}i se od svoeto pravo i svoite na~ela za odmeruvawe na kaznata246. - Najposle, pri izrekuvaweto na sankcii sprema doma{noto pravo na zamolenata dr`ava sekoga{ mora da se presmetuva vremeto na izdr`anata kazna vo dr`avata molitel. Ova op{to prifateno pravilo e sodr`ano kako vo Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na

Vo taa smisla vidi ~l. 12 st. 2 i 3 od na{iot dogovor za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti so Avstrija, ~l. 8 st. st 2 i 3 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 9 st. 2 i 3 od dogovorot so Slovenija, i ~l. 9 st 2 i 3 od dogovorot so Albanija. 245 Vidi ~l. 13 st. 3 i ~l 14 od na{iot dogovor za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti so Avstrija, ~l 9 i 10 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 10 i 11 od dogovorot so Slovenija i ~l. 10 i 11 od dogovorot so Albanija. 246 Vo ovaa smisla vidi ~l. 24 od na{iot dogovor za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti so Avstrija, ~l 17 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 18 od dogovorot so Slovenija i ~l. 18 od dogovorot so Albanija.

244

282

krivi~nite presudi247, taka i vo na{ite bilateralni dogovori za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti248. b) Mo{ne zna~aen e i principot spored koj vo postapka na egzekvatura stranskata krivi~na presuda ne se preispituva od nejzinata sodr`inska strana, {to zna~i ne se vr{i ocenka na pravilnosta na utvrdenata fakti~ka sostojba i primenata na materijalniot krivi~en zakon. Vo sprotivno, toa bi bilo povrzano so povtorno vodewe na krivi~na postapka vo dr`avata na izvr{uvaweto so {to stranskata krivi~na presuda bi se transformirala vo doma{na presuda. Ottamu dr`avata koja go bara izvr{uvaweto na svojata krivi~na presuda go zadr`uva pravoto da postapuva vo korist na osudenoto lice: amnestija, pomiluvawe, uslovna osuda, ukinuvawe na presudata vo povtorena postapka. Od druga strana, dr`avata koja ja izvr{uva stranskata krivi~na presuda, go zadr`uva samo pravoto da primenuva uslovna osuda i pomiluvawe. Me|utoa ispituvaweto na na~eloto na identitet na normata sekoga{ go postavuva baraweto za ispituvawe na pri~inite za isklu~uvawe na protivpravnosta, krivi~nata odgovornost, ni{tovnost na kaznata i sl. So drugi zborovi pri ocenkata na postoeweto na pretpostavkite za prifa}awe na izvr{uvaweto, nadle`nite organi na zamolenata dr`ava se ovlasteni do odreden stepen da ja preispituvaat stranskata krivi~na presuda od fakti~ki i od praven aspekt. Ova pra{awe se otvora osobeno vo situacii koga se tretira stranska presuda ~ii predmet e delo koe so ogled na svojata priroda mo`e da pretstavuva pre~ka za prifa}awe na baraweto za izvr{uvawe (politi~ki, voeni ili fiskalni dela). Vo taa smisla ~l. 6 od Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi, propi{uva deka dokolku predmet na stranska krivi~na presuda e voeno, politi~ko ili fiskalno delo (ili koga se raboti za okolnostite dali baraweto mu se protivi na javniot poredok na zamolenata dr`ava, ili deka toa e postaveno so cel na gonewe zaradi rasa, nacionalnost, religiozni ili politi~ki uveruvawa) od procenkata na dr`avniot organ na zamolenata dr`ava zavisi dali ovie okolnosti }e pretstavuvaat pre~ka za prezemawe na izvr{uvaweto. Kako {to imavme prilika da vidime i
"Bilo koj del na sankcijata izre~ena vo dr`avata molitel i site uslovi na predvremeniot pritvor, koj go izdr`uva osudenoto lice po presudata }e bidat odzemeni vo celost. Istoto }e se odnesuva na bilo koj period vo tekot na koj osudenoto lice se nao|alo vo pritvor vo dr`avata molitel pred da bide osudeno, dokolku toa se bara spored zakonot na taa dr`ava" (~l. 44 st. 3). 248 Vo taa smisla vidi: ~l. 23 st. 3 od dogovorot so Avstija, ~l. 14 st. 3 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 15 st. 3 od dogovorot so Slovenija i Albanija.
247

283

spored odredbite na na{ite bilateralni dogovori nadzorot i izvr{uvaweto nema da se izvr{i ako deloto na koe se zasniva sudskata odluka, spored misleweto na zamolenata dr`ava e politi~ko, voeno ili fiskalno krivi~no delo. So ispituvaweto na postoeweto na nekoi od navedenite okolnosti sudijata, vsu{nost, nu`no navleguva vo su{tinsko preispituvawe na stranskata krivi~na presuda. Spored toa vo konstituiraweto na pravoto na izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda ne mo`e vo celost da se izbegne ovaa faza - fazata na postapuvawe pred nadle`nite sudovi na zamolenata dr`ava. 3. Po pravosilnosta na presudata so koja doma{niot sud izrekol krivi~na sankcija vo odnos na izrekata na stranskata krivi~na presuda, doa|a do pra}awe na presudata na izvr{uvawe. Sudot ja pra}a presudata taka {to nejziniot zaveren prepis so klauzula na izvr{nost go dostavuva do organot koj vo smisla na propisite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii e dol`en da ja izvr{i, odnosno do organot koj e dol`en da go povika osudenikot i da go upati na izdr`uvawe na kaznata. Ako osudenikot se nao|a na izvr{uvawe na kaznata, negovoto predavawe treba da se dogovori so stranskiot administrativen organ so analogna primena na odredbata od ZKP koja se odnesuva na ekstradirawe na lica. Na samata postapka na izvr{uvawe na stranskata krivi~na sankcija se primenuvaat propisite na zamolenata dr`va,249 no pomiluvawe i amnestija mo`at da dadat i dvete dr`avi.250 Ako zamolenata dr`ava go prezela izvr{uvaweto, privremeno prestanuva natamo{noto izvr{uvawe vo dr`avata na izrekuvawe na presudata,251 a pravoto na dr`avata na izrekuvaweto na presudata kone~no prestanuva koga osudenoto lice celosno ja izdr`alo krivi~nata sankcija ili taa mu e prostena.252 Ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata na izrekuvawe na presudata, zatvorot mo`e da trae do negovoto predavawe na dr`avata na izvr{uvawe na presudata.253 Ako me|utoa osudenikot go izbegne izvr{uvaweto vo zamolenata dr`ava, dr`avata na izrekuvawe
Vidi: ~l. 21 od dogovorot so Avstija, ~l. 15 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 16 od dogovorot so Albanija i Slovenija. 250 ^l. 20 i 21 od dogovorot so Avstija, ~l. 4 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 6 od dogovorite so Slovenija i Albanija. 251 ^l. 9 st. 1 na Evropskata konvencija za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi. 252 Vidi: ~l. 8 od Evropskata konvencija za transfer na osudenite lica, ~l. 25 st. 1 i 2 od dogovorot so Avstija, ~l. 18 od dogovorot so Hrvatska i ~l. 19 od dogovorite so Slovenija i Albanija. 253 Vidi: ~l. 25 st 1 od dogovorot so Avstija, ~l. 18 st. 1 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 19 st. 1 od dogovorite so Slovenija i Albanija.
249

284

na presudata povtorno steknuva pravo na izvr{uvaweto na ostatokot na kaznata.254

2. Postapka vo dr`avata {to zamoluva

Postapkata za izvr{uvawe na presuda vo dr`avata {to zamoluva (postapka za predavawe na izvr{uvaweto na krivi~nata presuda vo stranstvo) e onaa postapka koja se vodi po barawe na stranski dr`avjanin osuden od doma{en sud ili lice ovlasteno so dogovor vo doma{nata dr`ava (dr`ava na izrekuvaweto na presudata), za izvr{uvawe na krivi~na sankcija sprema stranskiot dr`avjanin, vo negovata dr`ava (zamolena dr`ava - dr`ava na izvr{uvaweto). Na{eto vnatre{no zakonodavstvo re~isi ne sodr`i propisi za ovaa postapka. Vo ovaa smisla ZKP sodr`i samo edna odredba (~l. 505 st. 7) vo koja se veli deka: "Ako stranskiot dr`avjanin osuden od doma{en sud ili liceto ovlasteno so dogovor podnese molba do prvostepeniot sud osudeniot da ja izdr`uva kaznata vo svojata zemja, prvostepeniot sud }e postapi po me|unarodniot dogovor". Toa zna~i deka sudot treba da ispita dali postojat pretpostavki za izvr{uvawe na doma{nata krivi~na presuda vo stranstvo255, i spored odredbite od bilateralniot dogovor da go dostavi baraweto i da ja prilo`i soodvetnata dokumentacija256 i na propi{an na~in baraweto da go dostavi na strasnskata zemja257. Ovde me|utoa, se postavuva pra{awe za ovlastenite subjekti {to se nositelite na inicijativata za prenos na izvr{uvaweto. Na{ite dogovori so Avstrija (~l. 16 st. 1), Hrvatska (~l. 13 st. 1), Slovenija i Albanija (~l. 14 st 1) i Turcija (~l. 50) vo prv red predviduvaat deka prenosot na izvr{uvaweto mo`e da go pobara dr`avata na vo koja liceto e osudeno (dr`avata vo koja e donesena presudata). Toa zna~i deka inicijativata za toa mo`e da poteknuva od bilo koj dr`aven organ koj spored prirodata na rabotite e povrzan so postapkata za donesuvawe i izvr{uvawe na presudata. Spored navedenata odredba proizleguva deka krugot na ovlastenite subjekti e po{irok od predvideniot so ~l. 505
^l. 25 st. 3 od dogovorot so Avstija, ~l. 18 st. 3 od dogovorot so Hrvatska i ~l. 19 st 3 od dogovorite so Slovenija i Albanija. 255 Vidi: ~l. 17 i 18 od dogovorot so Avstija, ~l. 3 i 6 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 3-4 od dogovorite so Slovenija i Albanija. 256 Vidi: ~l. 28 i 29 od dogovorot so Avstija, ~l. 23-24 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 23-24 od dogovorot so Slovenija i ~l. 23-24 od dogovorot so Albanija. 257 Vidi: ~l. 30 od dogovorot so Avstija, ~l. 20 od dogovorot so Hrvatska, ~l. 21 od dogovorite so Slovenija i Albanija.
254

285

st. 7 ZKP. A so ogled na toa deka odredbite na me|unarodnoto sekoga{ imaat prednost pred vnatre{noto pravo, nema pre~ki na toj na~in da se postapi i koga baraweto poteknuva od direktorot na kaznenopopravna ustanova vo koja osudenikot ja izdr`uva kaznata, direktorot na Direkcijata na izvr{uvawe na sankciite ili pak od samiot prvostepen sud koj ja donel pravosilnata presuda protiv stranecot, ako bilo koj od niv smeta deka nejzinoto izvr{uvawe treba da se predade na stranska dr`ava. Osven toa site na{i bilateralni dogovori za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda ne go isklu~uvaat pravoto na osudenoto lice, negoviot zakonski zastapnik, bra~niot drugar, rodninata vo prava linija, bratot ili sestrata, da podnesuvaat molba za prenos na izvr{uvaweto na sudot {to ja donel odlukata ili do nadle`niot organ na dr`avata {to ja donel presudata ili dr`avata ~ii dr`avjanin e osudenoto lice (odnosno vo koe ima svoe `iveali{te).

286

II. ORGANIZACIJA NA OBEDINETITE NACII

1) RAMKOVNA SPOGODBA ZA TRANSFER NA STRANSKI ZATVORENICI Naslov na originalot, Model Agreement on the Transfer of Foreingn Prisoners

Sedmiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, Ja otpovikuva rezolucijata 13 usvoena od strana na [esttiot kongres na Obedinetite nacii za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite spored koja dr`avite-~lenki na ON bea dol`ni da gi razgledaat pravilata na postapkata vrz osnova na koi bi mo`el da se sprovede transfer na storitelite, Priznavaj}i gi te{kotiite na izdr`uvawe na kazna zatvor vo stranska zemja {to se dol`i na faktori kako {to se razlikite vo jazikot, kulturata, obi~aite i religijata, Zemaj}i predvid deka celta na resocijalizacijata na storitelite mo`e najdobro da se postigne so davawe mo`nost stranskite zatvorenci da ja izdr`uvaat kaznata vo zemjata ~ii dr`avjani s ili kade {to imaat postojano `iveali{te, Uvereni deka usvojuvaweto na postapka za transfer na zatvorencii na bilateralna ili multilateralna osnova e mnogu prepora~livo, Imaj}i gi predvid postojnite multilaeralni ili bilateralni me|unarodni spogodbi za transfer na stranskite zatvorenici, 1. Ja usvojuva Ramkovnata sogodba za prezemawe na stranski zatvorenici koja e sodr`ana vo Prilogot I na ovaa rezolucija, 2. Gi odobruva preporakite za tretman na stanskite zatvorenici sodr`ani vo Prilogot II podolu, 3. Gi pokanuva dr`avite-~lenki, dokolku nemaat sklu~eno spogodba so drugi dr`avi-~lenki vo odnos na pra{aweto za transfer na stranski zatvorenici vo nivnite dr`avi ili dokolku sakaat da izvr{at revizija na postojnite spogodbi, da ja zemat predvid Rakovnata spogodba za prezemawe na stranski zatvorenici, 4. Bara od generalniot sekretear da im pomogne na dr`avie-~lenki, po nivno barawe, da gi podgotvat spogodbite na prezemawe na

287

zatvorenici-stranci i da podnesat redovno izve{taj do Komitetot za prevencija i kotrola na kriminalitetot.

PREAMBULA

Stranata _________________ i Stranata ____________________ Izrazuvaat volja za natamo{en razvoj na zaemnata sorabotka vrz planot na krivi~nata pravda, Veruvaj}i deka vakvata sorabotka }e im slu`i na celite na pravdata i resocijalizacijata na osudenite lica, Zemaj}i predvid deka ovie celi baraat na strancite, koi se li{eni od sloboda kako rezultat na izvr{uvawe na krivi~no delo, da im se dade mo`nost da ja izdr`uvaat kaznata vo ramkite na svojata sredina, Uvereni deka ovaa cel mo`e najdobro da se ostvari preku prezemawe na stranskite zatvorenici vo nivnite sopstveni dr`avi, Imaj}i predvid, deka celosno po~ituvawe na ~ovekovite prava kako {to e utvrdeno so univerzalno priznatite principi treba da bide obezbedeno, Se soglasija na slednovo:
1. Op{ti prinncipi

1. Resocijalizacijata na storitelite treba da se promovira preku obezbeduvawe na vra}awe na storitelite koi se osudeni vo stranstvo vo dr`avata na nivnoto dr`avjanstvo ili dr`avata kade tie imaat postojano `iveali{te poradi izdr`uvawe na kaznata i toa vo najranata mo`na faza. Vo soglasnost so ova, dr`avite treba da ostvaruvaat najtesna mo`na sorabotka. 2. Prezemaweto na zatvorenici treba da se ostvaruva vrz osnova na zaemno po~ituvawe na nacionalniot suverenitet i jurisdikcija. 3. Prezemaweto na zatvorenici treba da se ostvaruva vo slu~ai na izvr{eni kaznivi dela za koi e predvideno li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvata kako na dr`avata ~ij sud go ima osudeno zatvorenikot taka vo dr`avata od koja zatvorenikot treba da se prezeme. 4. Prezemaweto mo`e da se ostvari kako po barawe na dr`avata vo koe e osudeno liceto taka i po barawe na dr`avata koja saka da go prezeme. Zatvorenikot ili ~lenovi na negovoto poblisko semejstvo mo`at da se obratat do bilo koja od navedenite dr`avi i da go izrazat svojot interes za prezemawe. Dr`avata do koja se obratil zatvoreni-

288

kot ili ~len na negovoto poblisko semejstvo e dol`na da gi izvesti navedenite lica za odlukata po baraweto. 5. Prezemaweto mo`e da se ostvari samo vrz osnova na soglasnost na dvete dr`avi kako i so soglasnost na samiot zatvorenik. 6. Zatvorenikot }e bide celosno informiran za mo`nosta za prezemawe i za pravnite posledici od transferot a posebno za toa dali postoi mo`nost da protiv nego bide zapo~nata postapka za drugi delikti izvr{eni pred negovoto prezemawe. 7. Na dr`avata koja treba da go prezeme zatvorenikot treba da se dade mo`nosta da se uveri vo slobodno dadenata soglasnost na zatvorenikot. 8. Pravilata za prezemawe na zatvorenici }e se primenuvaat kako na kaznite na li{uvawe od sloboda taka i na sekoja druga kazna koja opfa}a merki koi vo sebe vklu~uvaat li{uvawe od sloboda poradi izvr{uvawe na kaznivo delo. 9. Vo slu~ai da zatvorenikot nema pravna sposobnost za slobodno formirawe na volja, negoviot praven zastapnik }e re{i za davawe soglasnost vo negovo ime.
2. Drugi uslovi

10. Prezemaweto }e se ostvaruva samo vo slu~ai na kone~na, pravosilna i izvr{na presuda. 11. Vo vremeto koga e postaveno baraweto za prezemawe, zatvorenikot, kako op{to pravilo, }e mora da ima izdr`ano barem {est meseci od kaznata, prezemaweto me|utoa, }e mo`e da se odobri i vo slu~ai na neopredeleni kazni. 12. Odlukata dali da se ostvari prezemawe treba da bide donesena bez odlagawe. 13. Liceto koe e prezemeno poradi izdr`uvawe na kazna zatvor odredena so presuda na dr`avata koja go osudila ne smee povtorno da bide sudeno za istoto delo od strana na dr`avata koja go prezema.
3. Pravila na postapkata

14. Ovlastenie organi na dr`avata koja go prezema zatvorenikot treba: (a) da prodol`at so sproveduvaweto na kaznata zatvor vedna{ ili so dobivawe na sudsko ili administrativno odobrenie, ili (b) da ja zamenat kaznata zatvor so druga sankcija koja so zakonite na zemjata koja go prezela zatvorenikot e predvidena kako alternativna za kaznata zatvor za odnosnoto delo.

289

15. Vo slu~aj na sproveduvawe na istata kazna, dr`avata-prezema~ e obvrzana so pravnata priroda i traewe na presudata kako {to e odredena od strana na dr`avata koja go osudila odnosnoto lice. Me|utoa, ako ovaa presuda po svojata pravna priroda ili traewe e inkopatibilna so zakonite na dr`avata-prevzema~, istata mo`e da odredi druga sankcija ili merka predvidena so nejzinite zakoni za odnosnoto delo. 16. Vo slu~aj na zamena na sankcijata, dr`avata-prezema~ ima pravo da ja adaptira sankcijata vo odnos na nejzinata priroda ili traewe sprema svoite zakoni no pritoa zemaj}i ja predvid odredenata sankcija od strana na dr`avata koja go osudila odnosnoto lice. Sankciite koi vklu~uvaat li{uvawe od sloboda ne smeat, me|utoa, da bidat zameneti so pari~ni kazni. 17. Dr`avata-prezema~ e obvrzana so utvrdenata fakti~ka sostojba so presudata na dr`avata koja go osudila odnosnoto lice. Ottuka, edinstveno dr`avata koja go osudila liceto ima pravo na preispituvawe na presudata. 18. Izdr`aniot del od sankcijata koja vklu~uva li{uvawe od sloboda vo bilo koja od dogovornite dr`avi pri prezemaweto }e bide odzemen od vkupno odredenoto li{uvawe od sloboda. 19. Prezemaweto vo nieden slu~aj ne smee da prestavuva vlo{uvawe na polo`bata na zatvorenikot. 20. Tro{ocite svrzani so prezemaweto i transportot }e padnat na tovar na strana na dr`avata-prezema~, osven ako poinaku ne e dogovoreno me|u dvete dr`avi.
4. Sproveduvawe i pomiluvawe

21. Sproveduvawe na sankcijata }e se ostvaruva vo soglasnost so zakonite na dr`avata-prezema~. 22. Za pomiluvawe i amnestija nadle`ni se dvete dr`avi t. e. kako dr`avata koja go osudila taka i dr`avata koja go prezela osudenoto lice.
5. Zavr{ni odredbi

23. Ovaa spogodba }e se primenuva vo odnos na relevantnite sankciite bez ogled na toa dali vo vremeto na vleguvaweto vo sila na spogodbata bile so pravno dejstvo. 24. Ovaa spogodba e predmet na ratifikacija. Instrumentite za ratifikacija }e bidat deponirani vo najkratok mo`en rok od _______. 25. Ovaa spogodba }e vleze vo sila po izminuvaweto na 30 dena od denot koga se razmeneti instrumetite na ratifikacija. 290

26. Sekoja od dogovornite strani mo`e da se otka`e od ovaa spogodba vo pismena forma do ___ . Otka`uvaweto }e vleze vo sila 6 meseci po denot koga izvestuvaweto za otka`uvaweto }e bide dostaveno do ____. Kako svedo{tvo, dolupotpi{anite so celosno ovlastuvawe od svojata vlada, ja potpi{uvaat ovaa spogodba.

291

2) RAMKOVNA SPOGODBA ZA PRENOS NA NADZOROT NA PRESTAPNICITE KOI SE USLOVNO OSUDENI ILI SE NAO\AAT NA USLOVEN OTPUST Naslov na originalot, Model Treaty on the Transfer of Supervision of Offenders Conditionally Sentenced or Conditionally Released, Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 68-to plenarno zasedanie od 14 dekemvri 1990 godina)

Generalnoto sobranie, Imaj}i go predvid Milanskiot plan za akcija usvoen na Sedmiot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite na krivi~ni dela odobren od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 40/32 od 29 noemvri 1985 godina, Imaj}i gi predvid, isto taka Rakovodnite principi za prevencija na kriminalitetot i krivi~nata pravda vo kontekst na razvojot i noviot me|unaroden ekonomski poredok i toa, konkretno, Principot 37 vo koj se opredeluva deka ON treba da podgotvat model-instrumenti koi bi bile soodvetni za upotreba kako me|unarodni i regionalni konvencii i kako orientacija za nacionalnata legislativa na dr`avite, Povikuvaj}i se na rezolucijata broj 13 od Sedmiot kongres za prenos na funkcijata za nadgleduvawe na osudencite-stranci koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust so koja Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot se bara da go prou~i ova pra{awe i da ja razgleda mo`nosta za podgotvuvawe na model-spogodba vo obaa oblast, Oddavaj}i priznanie na skapoceniot pridones od strana na vladite, nevladinite organizacii i individualnite eksperti za podgotvuvaweto na Ramkovnata spogodba za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust a posebno Me|unarodniot sostanok na eksperti za ON i sproveduvaweto na zakonot koj se oddr`a pod pokrovitelstvo na ON vo Baden, Avstrija od 16-19 novemvri 1987 godina, Me|unarodniot podgotvitelen sostanok za Osmiot kongres na ON za prevencija na kriminaliteot i tretman na storitelite na tema: Normite i principite na ON vo pogled na prevencijata na kriminalitetot i krivi~nata pravda: primena i prioritetite za natamo{no vospostavuvawe na standardite, i regionalnite podgotvitelni sostanoci za Osmiot kongres, Ubeden deka vospostavuvaweto na bilateralni i multilateralni aran`mani za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust vo golema merka }e pridonese za

292

razvojot na poefektivna me|unarodna sorabotka vo penalnata problematika, Svesni za potrebata da se po~ituva ~ovekovoto dostoinstvo i potsetuvaj}i se na pravata na site lica vklu~eni vo krivi~nata postapka kako {to se utvrdeni vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava i Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava, 1. Ja usvojuva Ramkovnata spogodba za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust, sodr`ana vo aneksot na ovaa rezolucija kako ramka koja treba da bide od korist na dr`avite zainteresirani za pregovarawe i sklu~uvawe na bilateralni i mulitlateralni spogodbi koi }e imaat za cel podgotvuvawe na sorabotkata po pra{awata za prevencija na kriminalitetot i krivi~nata pravda. 2. Gi pokanuva dr`avite-~lenki koi s u{te nemaat vospostaveno odnosi so drugi dr`avi na nivo na spogodbi vo pogled na problematikata za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust ili dokolku sakaat da izvr{at revizija na postojnite vakvi spogodbi, da ja zemaat vo predvid ovaa Ramkovna spogodba vo takvite svoi usilbi, 3. Gi pottiknuva dr`avite-~lenki da ja zajaknat me|unarodnata sorabotka vo problematikata na krivi~noto pravosudstvo. 4. Isto taka, gi pottiknuva dr`avite-~lenki, periodni~no da go informiraat generalniot sekretar za usilbite koi se pravat za vospostavuvawe na odnosi so drugi dr`avi na nivo na spogodba vo oblasta na prenosot na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust. 5. Bara od Komitetot za prevencija i kontrola na kriminalitetot da izvr{i periodi~no razgleduvawe na napredokot {to e napraven vo ovaa oblast. 6. Bara od generalniot sekretar da im asistira na dr`avite-~lenki, na nivno brawe, vo podgotvuvaweto na spogodbi za prenos na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili koi se nao|aat na usloven otpust i da go izvestuva Komitetot redovno vo ovaa smisla.

293

PRILOG RAMKOVNA SPOGODBA ZA PRENOS NA NADZOROT NA PRESTAPNICITE KOI SE USLOVNO OSUDENI ILI SE NAO\AAT NA USLOVEN OTPUST

___________________________ i __________________________ So `elba za natamo{no zajaknuvawe na me|unarodnata sorabotka i zaemnata pomo{ vo sferata na krivi~noto pravosudstvo a vrz osnova na principite na po~ituvawe na nacionalniot suverenitet i jurisdikcija i neme{aweto vo vnatre{nite raboti na dr`avite, Veruvaj}i deka takvata sorabotka treba da pridonese za poefikasno deluvawe na pravdata, resocijalizacijata na osudenite lica i interesite na `rtvite na kriminalitetot, Imaj}i predvid deka prenosot na nadzorot na storitelite koi se uslovno osudeni ili koi se nao|aat na usloven otpust mo`at da pridonesat za zgolemuvawe na upotrebata na alternativnite merki namesto zatvorskite kazni, Svesni deka nadzorot vo zemjata ~ij dr`avjanin e osudenikot }e bide poefikasno odo{to vo zemjata kade osudenikot nema nikakvi koreni a vo pogled na poefektivna i pobrza resocijalizacija na istiot, Zatoa, ubedeni deka socijalnata rehabilitacija na storitelite i zgolemenata primena na alternativnite merki }e bidat pove}e promovirani od strana na se pogolemata primena na funkcijata na nadgleduvawe na uslovno osudenite i licata koi se nao|aat na usloven otpust vo zemjite na nivnoto `ivelai{te, Se soglasija slednovo:
Obem na primena ^len 1

1. Postojnava spogodba }e se primenuva dokolku spored kone~na sudska odluka edno lice e proglaseno za vinovno za krivi~no delo i e: (a) uslovno e osloboden bez da e izre~ena kazna, (b) izre~ena e odlo`na kazna koja vklu~uva li{uvawe od sloboda, (s) izre~ena e kazna ~ie izvr{uvawe e modificirano (uslovna osuda) ili e uslovno odlo`ena, celosno ili delumno, vo vremeto na izrekuvaweto na kaznata ili posledovatelno. 2. Dr`avata koja ja donela sudskata odluka (dr`avata-osuduva~) mo`e da bara od drugata dr`ava (dr`avata kade }e se izdr`uva kaznata) da ja prezeme odgovornosta za primenuvaweto na uslovite na sudskata odluka (prenos na nadgleduvawe).

294

Na~ini na komunikacija ^len 2

Baraweto za prenos na nadzorot treba da bide vo pismena forma. Baraweto, pridru`nata dokumentacija kako i natamo{nata komunikacija }e se ostvaruva preku diplomatski kanali me|u Ministerstvata za pravda ili preku bilo koj drug dr`aven organ za koj }e se postigne soglasnost od dvete dogovorni strani.
Potrebna dokumentacija ^len 3

1. Baraweto za prenos na nadzorot treba da gi sodr`i site neophodni informacii za identititetot, dr`avjanstvoto i `iveali{teto na osudenoto lice. Baraweto treba da bide pridru`eno so originali ili kopii od sekoja sudska odluka koja se odnesuva na sodr`ninata navedena vo ~lenot 1 na ovoaa spogodba i potvrda deka taa odluka e kone~na. 2. Dokumentite koi se podnesuvaat kako potkrepa na baraweto za prenos na funkcijata na nadzorot treba da bide pridru`eno so prevod na oficijalniot jazik na dr`avata do koja se podnesuva baraweto ili na jazik koj e prifatliv za istata.
Potvrduvawe i avtentifikacija ^len 4

Baraweto za prenos na nadzorot i dokumentite koi mu se pridru`ni kako i dokumentite i drugite materijali koi zna~at odgovor na takvoto barawe ne se podlo`ni na potvrduvawe ili utvrduvawe na avtenti~nosta osven dokolku dogovornite strani ne se dogovorat poinaku.
Odlu~uvawe po baraweto ^len 5

Kompetentni organi na dr`avata do koja e podneseno baraweto za prenos na nadzorot podrobno }e go razgledaat baraweto od aspekt na nacionalnoto pravo i vo najkratok rok }e ja izvestat za svojata odluka dr`avata koja go osudila liceto.

295

Dvojna inkriminiranost ^len 6

Baraweto za prenos na nadzorot mo`e da se odnesuva samo vo pogled na dela koi prestavuvaat krivi~ni dela i spored zakonot na dr`avata koja {to treba da go prezeme nadzorot.
Osnovi za odbivawe na baraweto ^len 7

Dokolku dr`avata do koja e podneseno go odbie baraweto za prenos na nadzorot treba da gi nazna~i i pri~inite za odbivaweto na baraweto na dr`avata-osuduva~ koja go podnela baraweto. Baraweto mo`e da bide odbieno koga: (a) osudenoto lice nema postojano `iveali{te vo dr`avata do koja e podneseno baraweto, (b) deloto e inkriminirano samo sprema voenite zakoni no ne i sprema redovnoto krivi~no zakonodavstvo, (s) deloto e vo vrska so danoci, taksi, carina ili razmenata, (d) deloto od strana na dr`avata do koja se podnesuva baraweto se smeta kako delo so politi~ka priroda, (e) dr`avata do koja e podneseno baraweto, ne mo`e, spored odredbite na nacionalnoto pravo da go ostvari nadzorot ili sproveduvawe na sankcijata poradi zastaruvawe.
Polo`bata na osudenoto lice ^len 8

Bez ogled dali sudeweto e vo tek ili liceto e ve}e osudeno, istoto ima pravo na dr`avata koja go sudi odnosno go osudila da i go istakne svojot interes za prenos na nadzorot i negovata volja da gi po~ituva uslovite koi bi bile nametnati. Sli~no, takov interes mo`e da bide istaknat od strana na negoviot zastapnik ili bliski rodnini. Tamu kade {to e toa soodvetno, dogovornite dr`avi }e go izvestat storitelot ili negovi bliski rodnini za mo`nostite koi se dadeni so ovaa spogodba.
Pravata na `rtvite ^len 9

Dr`avata-osuduva~ i dr`avata na koja se vr{i prenosot na funkcijata na nadgleduvawe so prenosot treba da obezbedat da ne se na{teti na pravata na `rtvite na odnosnoto delo, posebno nivnite pra296

va vo pogled na restitucija ili kompenzacija. Vo slu~aj na smrt na `rtvata, ovaa odredba }e se primenuva na licata koi se izdr`uvani lica od `rtvata.
Posledici vrz dr`avata-osuduva~ od prenosot na nadzorot ^len 10

So prifa}aweto na edna dr`ava da ja prezeme odgovornosta za primenuvawe na uslovite na odlukata na dr`avata-osuduva~, prestanuvaat nadle`nostite na ovaa dr`ava vo pogled na izvr{uvawe na kaznata.
Posledici vo pogled na dr`avata na koja se vr{i prenos na nadzorot ^len 11

1. Prenosot na funkcijata na nadzorot vrz osnova na spogodbata i posledovatelnata postapka }e bide sprovedeno vo soglasnost so zakonot na dr`avata vrz koja se vr{i prenosot. Ovaa dr`ava go ima pravoto na povlekuvawe. Ovaa dr`ava mo`e, do neophodniot stepen, da gi adaptira vo soglasnost so svoeto zakonodavstvo, uslovite ili merkite koi se odredeni, pod uslov deka takvite uslovi ili merki, spored svojata priroda ili traewe, se postrogi otkolku onie koi se odredeni od strana na dr`avata- osuduva~. 2. Dokolku dr`avata vrz koja se vr{i prenosot na nadzorot gi poni{ti uslovnata osuda ili uslovniot otpust, }e ja sprovede kaznata vo soglasnost so svojot zakon, no bez nadminuvawe na granicite odredeni od strana na dr`avata-osuduva~.
Preispituvawe, pomiluvawe i amnestija ^len 12

1. Edinstveno dr`avata-osuduva~ ima pravo da odlu~uva za sekoe barawe za povotorno otvarawe na slu~ajot. 2. Sekoja dogovorna strana ima pravo da odlu~uva za pomiluvawe, amnestija ili namaluvawe na kaznata vo soglasnost so odredbite na svojot Ustav i zakoni.
Informirawe ^len 13

1. Dogovornite strani treba postojano zaemo da se informiraat koga toa e potrebno za site okolnosti koi mo`at da imaat vlijanie vrz 297

merkite na funkcijata na nadgleduvawe ili izvr{uvaweto vo dr`avata na koja e prenesena ovaa funkcija. Za ovaa cel tie }e gi dostavuvaat site relevanti odluki vo ovaa smisla. 2. Po istekuvaweto na periodot na nadzorot, dr`avata vrz koja e izvr{en prenos na ovaa funkcija, na dr`avata-osuduva~ }e i isprati izve{taj koj se odnesuva na povedenieto na liceto vrz koe e sproveduvana funkcijata na nadgleduvawe i sproveduvaweto na odredenite merki.
Tro{oci ^len 14

Funkcijata na nadgleduvawe i tro{ocite na izvr{uvaweto koi se pojavile vo dr`avata vrz koja e prenesena ovaa funkcija nema da bidat nadomesteni osven dokolku poinaku ne e dogovoreno me|u dr`avata osuduva~ i dr`avata vrz koja e prenesena funkcijat a na nadgleduvawe.
Zavr{ni odredbi ^len 15

1. Ovaa spogodba e predmet na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. Instrumentite na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e bidat razmeneti najbrzo {to e mo`no. 2. Ovaa spogodba }e vleze vo sila na trinaesetiot den od denot na koj instrumntite na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se razmeneti. 3. Ovaa spogodba }e se primenuva vo odnos na barawata po nejzinoto vleguvawe vo sila duri i vo slu~ai na dela na storuvawe ili nestoruvawe koi se slu~ile pred ovoj datum. 4. Sekoja dogovorna strana mo`e da ja otpovika ovaa spogodba so davawe na prismeno izvestuvawe do drugata strana. Vakvoto otpovikuvawe }e vleze vo sila po istekuvaweto na {est meseci od datumot na primaweto na izvestuvaweto od drugata strana. Kako svedo{tvo, dolupotpi{anite lica koi se celosno ovlasteni za toa od svoite vladi, ja potpi{uvaat ovaa spogodba.

298

III. SOVET NA EVROPA

1) EVROPSKA KONVENCIJA ZA KAZNUVAWE NA DELIKTI VO PATNIOT SOOBRA]AJ Naslov na originalot: European Convention on the Punishment of Road Traffic Offences, European Treaty Series, No. 52. Strazbur, 30 noemvri 1964. Vlegla vo sila na 18 juli 1972 godina. PREAMBULA

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa potpisni~ki na ovaa konvencija Zemaj}i go vo vid zgolemeniot obem na patniot soobra}aj me|u evropskite dr`avi i opasnostite {to proizleguvaat od kr{eweto na propisite ~ija{to cel e za{tita na u~esnicite vo soobra}ajot, Zemaj}i vo vid deka celta na Sovetot na Evropa ostvaruvawe pogolemo edinstvo me|u negovite ~lenki, Uvereni od potrebata od zaemna sorabotka vo obezbeduvaweto poefikasno kaznuvawe na deliktite vo patniot soobra}aj ivr{eni na nivni teritorii, Se soglasija na slednoto:
Oddel I Osnovni principi ^len 1

1. Ako lice koe ima postojan prestoj na teritorijata na edna strana dogovorni~ka izvr{ilo prekr{ok vo patniot soobra}aj na teritorijata na druga strana dogovoreni~ka, dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot mo`e, ili ako nekoj od nejzinite op{tinski propisi toa go opredeluva, mora da bara od dr`avata vo koja ima postojan prestoj da povede postapka ako samata ne ja povela, ili ako, otkako }e go stori toa, smeta deka e nevozmo`no da ja sprovede do kone~na odluka ili do celosno izvr{uvawe na kaznata. 2. Koga presudata ili administrativnata odluka stanala izvr{na vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot i otkako na prekr{itelot mu e dadena mo`nost da ja iznese svojata odbrana taa dr`ava mo`e da 299

bara od dr`avata na postojaniot prestoj da ja izvr{i taa presuda ili odluka. 3. Dr`avata na postojaniot prestoj }e prezeme merki po baraweto za poveduvawe postapka ili izvra{uvawe ako e toa predvideno vo natamo{niot tekst na Konvencijata. Me|utoa, izvr{uvaweto na presudata nema da bide zadol`itelno, ako e donesena vo otsustvo.
^len 2

1. Prekr{okot vo patniot soobra}aj vo odnos na koj se bara poveduvawe na postapka ili izvr{uvawe vo soglasnost so ~len 1, mora da bide kazniv vrz osnova na zakonot i na dr`avata vo koja prekr{okot e izvr{en i na dr`avata na postojaniot prestoj. 2. Poradi krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na presudata }e se primenuva zakonot na dr`avata na postojaniot prestoj, so toa {to se podrazbira deka }e se povikuva samo na soobra}ajnite propisi {to se vo sila vo mestoto na koe e izvr{en prekr{okot.
Oddel II Postapka vo dr`avata na postojaniot prestoj ^len 3

Oficijalnite organi na dr`avata na postojaniot prestoj }e bidat nadle`ni prekr{itelot da go gonat, po barawe na dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot, za prekr{ok vo patniot soobra}aj izvr{en na teritorijata na taa dr`ava.
^len 4

Nadle`nite organi na dr`avata na postojaniot prestoj }e gi ispitaat site barawa za poveduvawe postapka upateni do niv vrz osnova na ~len 1 i 2 i }e donesat odluka za merkite {to gi prezemaat vo soglasnost so sopstveniot zakon.
^len 5

1. Ako dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot upatila barawe za poveduvawe postapka vrz osnova na ~len 1, pove}e ne mo`e da povede postapka ili da izvr{i odluka protiv prekr{itelot. 2. Mo`e odnovo da povede postapka ili izvr{uvawe: (a) ako dr`avata na postojaniot prestoj ja izvestila dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot deka ne prezela merki po toa barawe, 300

(b) ako vrz osnova na faktite do koi dopolnitelno se do{lo, ja izvestila dr`avata na postojaniot prestoj za povlekuvaweto na svoeto barawe pred po~etokot na soslu{uvaweto vo prvostepeniot sud ili pred donesuvaweto na administrativna odluka vo dr`avata na postojaniot prestoj.
^len 6

1. Vo baraweto za poveduvawe postapka se naveduva datumot na vlo`uvaweto barawe od strana na nadle`niot organ Vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot }e se ukine vremenskoto ograni~uvawe za krivi~no gonewe od toj datum. Toa vremensko ograni~uvawe odnovo }e po~ne da te~e vo celost od datumot na izvestuvaweto vo soglasnost so stavovite 2 (a) od ~len 5, deka ne se prezemeni nikakvi merki ili deka baraweto e povle~eno, i vo sekoj slu~aj vo rok od {est meseci od baraweto za poveduvawe na postapka. 2. Vo dr`avata na postojniot prestoj vremenskoto ograni~uvawe }e po~ne da se smeta samo od datumot na priemot na baraweto za poveduvawe na postapka. Ako vo taa dr`ava e potrebno `rtvata da vlo`i `alba za da se povede postapka, vremenskiot rok za vlo`uvawe na taa `alba }e po~ne da te~e od datumot na priemot na baraweto za poveduvawe na postapkata.
^len 7

Dokumentite {to gi podgotvile sudskite i administrativnite oprgani na dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot }e imaat ista zakonska sila vo dr`avata na postojaniot prestoj kako i da gi podgotvile nadle`nite organi na taa dr`ava, i vice versa.
Oddel III Izvr{uvawe vo dr`avata na postojaniot prestoj ^len 8

Nadle`nite organi vo dr`avata na postojaniot prestoj }e bidat ovlasteni, ako primaat barawe od dr`avata vo koja e izvr{en prekr{ok, da gi izvr{at odlukite spomenati vo ~len 1 (2) na ovaa konvencija. Odlukite }e se izvr{uvaat vo soglasnost so zakonot na dr`avata na postojaniot prestoj podlo`no na potvrda na avtenti~nosta na baraweto i na negovata usoglasenost so ovaa konvencija. Dr`avata na postojaniot prestoj }e bide nadle`na za odobruvawe uslovno pu{tawe na 301

sloboda na prekr{itelot. Pravoto na pomiluvawe mo`e da go koristi dr`avata na postojaniot prestoj ili vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot.
^len 9

1. Do izvr{uvawe nema da dojde vo dr`avata na postojaniot prestoj: (a) Ako protiv prekr{itelot e donesena kone~na odluka vo taa dr`ava vo odnos na istiot prekr{ok, (b) ako vremenskiot rok za kazna izminal vo soglasnost so zakonot ili na dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot ili vo dr`avata na postojaniot prestoj. (s) ako prekr{itelot e pomiluvan ili amnestiran ili vo dr`avata na postojaniot prestoj ili vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot. 2. Dr`avata na postojaniot prestoj mo`e da odbie izvr{uvawe: (a) ako nadle`nite organi vo taa dr`ava odlu~ile da povedat postapka, ili ako ja prekinale ve}e zapo~natata postapka vo odnos na istoto delo, (b) ako deloto za koe e izre~ena presuda isto taka e predmet na postapka vo taa dr`ava, (s) vo mera vo koja taa dr`ava smeta deka e verojatno oti izvr{uvaweto bi pretstavuvalo naru{uvawe na osnovite na pravniot sistem ili bi bilo vo nesoglasnost so principite vrz osnova na koi go primenuva sopstveniot krivi~en zakon, a posebno ako prekr{itelot poradi godinite na starost ne bi mo`el da bide osuden vo taa dr`ava.
^len 10

Ako e vlo`eno barawe vrz osnova na ~len 1 (2) za izvr{uvawe na konkretna kazna, dr`avata na postojaniot prestoj po potreba }e ja zameni kaznata izre~ena vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot so kazna predvidena vo zakonot na dr`avata na postojaniot prestoj za sli~en prekr{ok. Taa kazna, vo mera vo koja e toa mo`no, }e odgovara, spored prirodata, na kaznata izre~ena vrz osnova na odlukata ~ie sproveduvawe se bara. Ne mo`e da bide pogolema od maksimalnata kazna predvidena so zakonot na dr`avata na postojaniot prestoj, nitu mo`e da bide podolga ili postroga od kaznata izre~ena vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot. Pri utvrduvaweto na kaznata, nadle`nite organi na

302

dr`avata na postojaniot prestoj isto taka mo`at da gi zemat predvid metodite spored koi kaznata obi~no se sproveduva vo taa dr`ava.
^len 11

Ako se vlo`i barawe za izvr{uvawe na pari~na kazna, dr`avata na postojaniot prestoj }e ja naplati kaznata vo soglasnost so uslovite predvideni vo nejziniot zakon se do maksimalniot iznos utvrden so toj zakon vo odnos na sli~en prekr{ok, ili, ako toj maksimum ne postoi, do iznosot na pari~nata kazna {to obi~no se izrekuva vo dr`avata na postojaniot prestoj za sli~en prekr{ok.
^len 12

Vo slu~aj na nepla}awe na pari~na kazna, dr`avata na postojaniot prestoj, ako toa go bara dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot, }e gi primenuva onie zadol`itelni merki ili alternativni merki {to se predvideni vo nejziniot zakon. Dr`avata na postojaniot prestoj ne }e primenuva zadol`itelna merka ili alternativna merka koja vklu~uva zatvorska kazna predvidena so presudata vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot ako toa eksplicitno ne go bara taa dr`ava.
^len 13

Dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot ne mo`e pove}e da sproveduva koja i da e odluka donesena protiv prekr{itelot ako dr`avata na postojaniot prestoj ne dostavi izvestuvawe za odbivawe ili za nevozmo`nosta da ja sprovede odlukata.
Oddel IV Op{ti odredbi ^len 14

1. Barawata vrz osnova na ~len 1 od ovaa konvencija }e se dostavat vo pismena forma. 2. Baraweto za poveduvawe postapka }e go pridru`uva originalno ili verodostojno kopie na site izjavi, dijagrami, fotografii i drugi dokumenti {to se odnesuvaat na prekr{okot i kopie na zakonskite odredbi {to se odnesuvaat na slu~ajot vo dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot. Kopii na dosieto na prekr{itelot so osudite, so statutarnite odredbi {to se odnesuvaat na vremenskite rokovi, so 303

pismenite naodi na sudot so koi se ukinuvaat vremenskite ograni~uvawa, zaedno so prikazot na fakti~kata sostojba, isto taka }e se prilo`at. 3. Baraweto za izvr{uvawe treba da go pridru`uva originalno ili zavereno kopie na odlukata ~ija izvr{na sila }e bide ozna~ena na na~in {to go predviduva zakonot na dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot. Koga odlukata ~ie izvr{uvawe se bara }e zameni nekoja druga odluka bez naveduvawe na fakti~kata sostojba, }e se dade avtenti~en primerok na odlukata koja sodr`i izjava za faktite.
^len 15

1. Barawata }e gi ispra}a Ministerstvoto za pravda na dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot do ministerstvoto za pravda na dr`avata na postojaniot prestoj, a odgovorot }e se dostavuva po istite kanali. 2. Celokupnata prepiska predvidena so uslovite od ovaa konvencija }e se razmenuva ili preku kanalite spomenati vo stav 1 na ovoj ~len, ili neposredno me|u oficijalnite organi na dogovornite strani. 3. Vo slu~aj na vonredni okolnosti, prepiskata spomenata vo stav 2 na ovoj ~len mo`e da se odviva preku Me|unarodnata organizacija za kriminalna policija (INTERPOL). 4. Sekoja strana dogovoreni~ka, so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, mo`e da izvesti za svojata namera da usvoi novi pravila vo osnos na prepiskata spomenata vo stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.
^len 16

Ako dr`avata na postojaniot prestoj smeta deka informaciite {to gi dostavuva dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot se neadekvatni za da i ovozmo`at primena na ovaa konvencija, ke bara potrebni dopolnitelni informacii. Taa mo`e da utvrdi vremenski rok za priem na baranite informacii.
^len 17

Dogovornite strani }e obezbedat me|usebna pravna pomo{ vo krivi~nite pra{awa i vo odnos na merkite potrebni za sproveduvawe na ovaa konvencija, vklu~uvaj}i dostavuvawe na sudski pismeni nalozi

304

na administrativnite organi i vra~uvawe na nalozi za pla}awe, so toa {to poslednava merka ne se smeta kako izvr{na merka.
^len 18

Dr`avata na postojanoto mesto na prestoj }e ja izvesti bez odlagawe dr`avata vo koja e izvr{en prekr{okot za merkite prezemeni po baraweto za poveduvawe postapka ili za izvr{uvawe, i vo dvata slu~ai }e i upati na taa dr`ava dokument so koj se potvrduva deka kaznata e izvr{ena, a vo slu~aj na poveduvawe postapka, avtenti~no kopie na kone~nata odluka.
^len 19

1. Vo soglasnost so odredbite na stav 2 od ovoj ~len, nema da se bara prevod na barawata ili na pridru`nite dokumenti, kako ni na drugite dokumenti {to se odnesuvaat na primenata na ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo vreme na potpi{uvaweto ili polagaweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da go zadr`i pravoto da bara kon barawata i pridru`nata dokumentacija da bide prilo`en i prevod na nejziniot oficijalen jazik ili na eden od oficijalnite jazici na Sovetot na Evropa ili na koj i da e jazik {to taa }e go navede. Drugata dogovorna stranamo`e da bara recipro~na postapka. 3. Ovoj ~len nema da prejudicira koja i da e odredba {to se odnesuva na prevodot na barawata i na pridru`nite dokumenti {to mo`at da bidat sodr`ani vo spogodbite ili aran`manite {to se sega vo sila ili {to mo`at da bidat sklu~eni me|u dve ili pove}e dogovorni strani.
^len 20

Dokazite i dokumentite dostaveni za primena na ovaa konvencija ne mora da bidat zavereni

^len 21

Sredstvata od naplatenite pari~ni kazni vrz osnova na barawata za poveduvawe postapka ili za izvr{uvawe stanuvaat sopstvenost na dr`avata na postojaniot prestoj i taa mo`e da gi koristi po svoe nao|awe. 305

^len 22

Dr`avata na postojaniot prestoj ima ovlastuvawe da gi naplati, po barawe na dr`avata vo koja e izvr{en prestapot, tro{ocite za krivi~noto gonewe i sudskite tro{oci nastanati vo taa dr`ava. Ako gi naplati tie tro{oci, taa e dol`na da go refundira na dr`avata vo koja prestapot e izvr{en samo nadomestokot za ve{tacite.
^len 23

Tro{ocite na postapkata i sproveduvaweto nastanati vo dr`avata na postojaniot prestoj nema da se refundiraat.

Oddel V Zavr{ni odredbi ^len 24

Vo ovaa konvencija: (a) "prekr{ok vo patniot soobra}aj" go podrazbira sekoj prekr{ok naveden vo "Edinstveniot spisok na delikti vo patniot soobra}aj" prilo`en kon ovaa konvencija. (b) "dr`ava vo koja e izvr{en prekr{ok" ja podrazbira dr`avata potpisni~ka na ovaa konvencija na ~ija teritorija e izvr{en prekr{ok vo patniot soobra}aj, (s) "dr`ava na postojaniot prestoj" ja podrazbira dr`avata, potpisni~ka na ovaa konvencija vo koja liceto {to izvr{ilo prekr{ok vo patniot soobra}aj ima mesto na postojan prestoj, (d) "soobra}ajni propisi" gi podrazbira site propisi {to gi opfa}aat stavovite 4 do 7 od Aneksot kon ovaa konvencija pod naslov "Edinstven spisok na delikti vo patniot soobra}aj", (e) "presuda" podrazbira odluka {to }e ja donese sudsiot organ, vklu~uvaj}i gi odlukite na sudot vo krivi~nata postapka (ordonnances penales) i zbirnite pari~ni kazni (amandes de composition). (f) "administrativna odluka" podrazbira odluka {to vo nekoi dr`avi ja donesuvaat administrativni orgni ovlasteni da izrekuvaat kazni propi{ani so zakon za opredeleni kategorii delikti vo patniot soobra}aj.

306

^len 25

1. Aneksot I kon ovaa konvencija pod naslov "Edinstven spisok na delikti vo patniot soobra}aj" pretstavuva nejzin integralen del. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo sekoe vreme so pismena izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da gi navede deliktite vo patniot soobra}aj {to ne se nabroeni vo Aneksot I na koj saka da ja primenuva ovaa konvencija, ili deliktite nabroeni vo Aneksot I {to saka da gi izzeme od taa primena vo svoite odnosi so drugite dogovorni strani. 3. Ako stranata dogovoreni~ka dodala prekr{ok ili delikti vo spisokot sodr`an kon Aneksot I kon ovaa konvencija, drugite dogovorni strani, po potreba, }e go izvestuvaat generalnito sekretar na Sovetot na Evropa za svojata soglasnost. Dadenite delikti mo`at da se vovedat vo odnos na niv tri meseci od izvestuvaweto. 4. Ako stranata dogovoreni~ka simne od spisokot sodr`an vo Aneksot I kon ovaa konvencija, izjavata spomenata vo stav 2 od ovoj ~len }e vleze vo sila ako e izvr{ena vo vreme na potpi{uvaweto na konvencijata ili vo vreme na polagaweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, vo vreme na vleguvaweto vo sila na Konvencijata. Ako e izvr{ena podocna, toga{ tri meseci otkako generalniot sekretar na Sovetot na Evropa go primil toa izvestuvawe. Sekoja dogovorna strana mo`e da bara recipro~na postapka.
^len 26

Ovaa konvencija ne ja ograni~uva nadle`nosta dadena na dr`avata na postojaniot prestoj vrz osnova na op{tinskite prospisi vo odnos na goneweto i/ili izvr{uvaweto.
^len 27

1. Ako dve ili pove}e dogovorni dr`avi gi utvrdat svoite odnosi vrz osnova na edinstveno zakonodavstvo ili vrz osnova na specijalen aran`man na reciprocitet, imaat mo`nost da se opredelat da gi reguliraat svoite zaemni odnosi vo ovie pra{awa isklu~ivo vrz osnova na tie sistemi, bez ogled na odredbite na ovaa konvencija. 2. Dogovornite strani koi, vo soglasnostso odredbite na ovoj ~len, }e ja isklu~at od svoite zaemni odnosi primenata na ovaa konvencija, }e mu upatat na generalniot sekretar na sovetot na evropa izvestuvawe vo taa smisla. 307

^len 28

Evroposkiot komitet za problemi na kriminalitetot na Sovetot na Evropa redovno }e se izvestuva za primenata na ovaa konvencija i }e stori s {to e potrebno za da go olesni prijatelskoto re{avawe na site sporovi do koi mo`e da dojde vo nejzinoto sproveduvawe.
^len 29

1. Ovaa konvencija }e bide otvorena za potpi{uvawe od strana na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Podle`i na ratifikacija ili prifa}awe. Instrumentite za ratifikacija ili prifa}awe }e se polo`at kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Konvencijata }e vleze vo sila tri meseci od denot na polagaweto na tretiot instrument za ratifikacija ili prifa}awe. 3. Vo odnos na dr`avata potpisni~ka {to dopolnitelno }e ja ratifikuva ili prifati Konvencijata, taa }e vleze vo sila tri meseci od datumot na polagaweto na instrumentot za ratifikacija ili prifa}awe na odnosnata dr`ava.
^len 30

1. Po vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija, Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne e ~lenka da pristapi. 2. Toa pristapuvawe }e stane polnova`no so deponiraweto kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa na instrumentot za pristapuvawe koj }e vleze vo sila tri meseci od datumot na deponiraweto.
^len 31

1. Sekoja dogovorna strana mo`e vo vreme na potpi{uvaweto ili deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, da ja specificira teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo vreme na polagaweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe ili vo koe i da e vreme potoa, so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija i na sekoja druga teritorija ili teritorii navedeni vo izjavata i za ~ii me|usebni odnosi e odgovorna ili vo ~ie ime e ovlastena da pristapuva na me|unarodni dogovori. 308

3. Site izjavi dadeni vo soglasnost so prethodniot stav mo`at vo odnos na sekoja teritorija spomenata vo odnosnata izjava da se povle~at vo soglanost so postapkata sodr`ana vo ~len 33 od ovaa konvencija.
^len 32

1. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e, vo vreme na potpi{uvaweto ili polagaweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, da izjavi deka }e koristi edna ili pove}e rezervi predvideni vo Aneks II kon ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo celost ili delumno da ja povle~e rezervata {to ja dala vo soglasnost so prethodniot stav so izjava upatena do generalniot sektretar na Sovetot na Evropa, a {to }e stane polnova`na od datumot na priemot na taa zemja. 3. Dogovornata strana koja dala rezerva vo odnos na koja i da e odredba od ovaa konvencija ne mo`e da bara primena na taa odredba od koja i da e druga strana. Me|utoa mo`e ako nejzinata rezerva e delumna ili uslovna, da bara primena na taa odredba vo mera vo koja i samata ja prifatila. 4. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo vreme na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili vo vreme na polagaweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, da go izvesti generalniot sekretar na Sovetot na Evropa deka smeta oti ratifikacijata, prifa}aweto ili pristapuvaweto nalo`uvaat obvrska spored me|unarodnoto pravo, da se vnese vo op{tinskite zakoni merki za sproveduvawe na ovaa konvencija.
^len 33

1. Ovaa konvencija ostanuva vo sila neopredeleno vreme. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo mera vo koja toa se odnesuva na nea, da se otka`e od ovaa konvencija, po pat na izvestuvawe upateno do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 3. Toa otka`uvawe }e vleze vo sila {est meseci od denot koga generalniot sekretar go primil izvestuvaweto.
^len 34

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite ~lenki na Sovetot i site dr`avi {to pristapile na ovaa konvencija za: (a) site potpi{uvawa na Konvencijata, 309

(b) site polagawa na instrument za ratifikacija, prifa}awe ili potpi{uvawe, (s) site datumi na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija vo soglasnost so ~len 29 od Konvencijata, (d) site izvestuvawa ili izjavi primeni vo soglasnost so odredbite na ~len 15 stav 4, ~len 19 stav 2, ~len 25 stav 2, 3, 4 i 5, ~len 27 stav 2 i ~len 32 stav 4, (e) site izjavi primeni vo soglasnost so odredbite na ~len 31 stavov 2 i 3, (f) site rezervi dadeni vo soglasnost so odredbite na ~len 32 stav 1, (g) povlekuvawata na koj da e rezervi vo soglasnost so odredbite na ~len 33 i za datumite na koi otka`uvaweto vleguva vo sila.
^len 35

Ovaa konvencija i izvestuvawata i izjavite vo soglasnost so nea }e se primenuvaat samo na soobra}ajnite delikti izvr{eni po vleguvaweto na Konvencijata vo sila za odnosnite starani dogovoreni~ki. Vo potvrda na {to dolupotpi{anite, propisno ovlasteni, ja potpi{aa ovaa konvencija Sostaveno vo Strazbur na 30 noemvri 1964 godina na angliski i francuski jazik, od {to i dvata teksta se podednakvo avtenti~ni, vo eden primerok koj }e ostane deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e dostavi zavereni kopii na sekoja dr`ava {to }e ja potpi{e Konvencijata ili }e pristapi.
ANEKSI EDINSTVEN SPISOK NA PREKR[OCI VO PATNIOT SOOBRA]AJ

1. Ubistvo ili nebre`no nanesuvawe povredi na pati{tata. 2. "Begawe od mestoto na nesre}ata" odnosno svesno neizvr{uvawe na obvrskata {to voza~ot na motornoto vozilo ja ima otkako bil u~esnik vo soobra}ajnata nesre}a. 3. Upravuvawe so motorno vozilo: (a) vo sostojba na intoksiniranost ili pod dejstvo na alkohol, (b) pod dejastvo na drogi ili drugi proizvodi {to imaat sli~no dejstvo, (s) vo sostojba na prekumeren zamor. 4. Upravuvawe so motorno vozilo koe ne e pokrieno so osiguruvawe na treti lica od {teta nastanata poradi koristewe na voziloto, 310

5. Neizvr{uvawe na upatstvo na soobra}ajniot policaec koe se odnesuva na regulirawe na soobra}ajot. 6. Neizvr{uvawe na propisite {to se odnesuvaat na: (a) brzinata na dvi`eweto na vozilata (b) polo`bata i nasokata na voziloto na dvi`ewe, sretnuvaweto na nadoa|a~kiot soobra}aj, preteknuvaweto, promenata na nasokata i preminuvaweto preku ramni raskrsnici, (s) pravoto na prvenstvo, (d) prvenstvoto na minuvawe na opredeleni vozila kako {to se protivpo`arni koli, ambulantni koli i policiski koli, (e) znacite, signalite i oznakite na patot, posebno znakot "stop", (f) parkiraweto i zapiraweto na vozilata, (g) pristapot na vozila ili na kategorii vozila na opredeleni pati{ta (na primer, poradi nivnata te`ina ili dimenzzii), (h) sigurnosni uredi na voziloto i tovarot, (i) opisnite oznaki (signalizacijata) na voziloto i tovarot, (j) osvetluvaweto na voziloto i koristeweto na svetlata, (k) tovarot i kapacitetot na voziloto, (l) registracijata na voziloto, registarskite tabli~ki i tablicite za nacionalnosta, 7. Upravuvawe na vozilo bez polnova`na dozvola.
A N E K S II

Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da izjavi deka go zadr`uva pravoto: (a) da ne go prifati oddel III ili da go prifati samo vo odnos na opredeleni kategorii kazni ili merki za sproveduvawe, (b) da ne go prifati ~len 6 ili da prifati samo opredeleni odredbi od ovoj ~len. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e da izjavi deka poradi pri~ini {to proizleguvaat od nejzinoto ustavno pravo mo`e da prifati barawe za poveduvawe postapka samo vo slu~aite navedeni vo op{tinskite zakoni.

311

2) EVROPSKA KONVENCIJA ZA NADZOR NA USLOVNO OSUDENI ILI USLOVNO OTPU[TENI LICA Naslov na originalot, European Convention on the Supervision of Conditionally Sentenced or Conditionally Released Offenders, European Treaty Series, No. 51, Strazbur, 30 noemvri 1964, Vlegla vo sila na 22 avgust 1975 godina (Ratifikuvana so zakon na 21 fevruari 1991, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1991/4. Vlegla vo sila na 2 mart 1991) 258 UVOD

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa potpisni~ki na ovaa konvencija, Smetaj}i deka cel na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno povrzuvawe me|u svoite ~lenovi, Potvrduvaj}i ja svojata volja da sorabotuvaat vo borbata protiv kriminalitetot, Smetaj}i deka za taa cel treba, za sekoja odluka {to }e ja donese nekoja od niv, da obezbedat na teritorijata na drugite od edna strana resocijalizacija na uslovno osudenite ili uslovno oslobodenite delinkventi, a od druga strana izvr{uvawe na kaznata, vo slu~aj koga ne se zadovoleni propi{anite uslovi, Se dogovorija za slednovo:
I DEL OSNOVNI NA^ELA ^len 1

1. Dogovornite strani se obvrzuvaat da uka`uvaat edna na druga, vo soglasnost so slednive odredbi, me|usebna pomo{ neophodna za resocijalizacija na delinkventite od ~len 2. Ovaa pomo{ se sostoi vo nadzor na delinkventite koj se vr{i, od edna strana, po pat na merki {to mo`at da pottiknat promena vo nivnoto odnesuvawe i nivna resocijalizacija, a od druga strana, po pat na kontrola na nivnoto odne258 Vrz osnova na Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM"1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, kako i Odlukata na Sobranieto na Republika Makedonija za podnesuvawe barawe za priem na Republika Makedonija vo Sovetot na Evropa br. 08-2418/1 od 24 juni 1993 godina, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon eden broj konvencii na Sovetot na Evropa" ("SV RM", 1993/57), me|u koi pod reden br. 8 se nao|a i ovaa Konvencija.

312

suvawe za da se ovozmo`i, ako treba, ili izrekuvawe na kaznata ili nejzino izvr{uvawe. 2. Dogovornite strani }e ja izvr{at, vo soglasnost so slednite odredbi, kaznata ili merkata na bezbednost li{uvawe od sloboda {to e izre~ena protiv delinkventot, a ~ija {to primena bila zaprena.
^len 2

1. Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot: "delinkvent" go ozna~uva sekoe lice protiv koe, na teritorijata na ednata od dogovornite strani, e donesena: (a) sudska odluka so koja se oglasuva za vinovno so uslovno zapirawe na izrekuvaweto na kaznata, (b) kazna li{uvawe od sloboda, uslovno izre~ena ili ~ie izvr{uvawe e uslovno zapreno, vo celost ili delumno, bilo vo momentot na izrekuvaweto na kaznata ili podocna. 2. Vo slednive ~lenovi, izrazot: "presuda" se odnesuva na odlukite {to se doneseni kako vrz osnova na stav (a) taka i na stav (b) od gorenavedeniot stav 1.
^len 3

Odlukite navedeni vo ~len 2 treba da bidat kone~ni i izvr{ni.

^len 4

Krivi~noto delo poradi koe se podnesuva baraweto od ~len 5 treba da bide kaznivo i spored zakonot na dr`avata molitel i spored zakonot na zamolenata dr`ava.
^len 5

1. Dr`avata {to ja izrekla presudata mo`e da pobara od dr`avata na ~ija teritorija se naselil delinikventot: (a) da obezbedi samo nadzor vo soglasnost so delot II, (b) da obezbedi nadzor i eventualno da pristapi kon izvr{uvawe vo soglasnost so del II i III, (s) da obezbedi celosna primena na presudata vo soglasnost so odredbite na del IV. 2. Zamolenata dr`ava treba pod uslovite {to gi predviduva ovaa konvencija, da go zadovoli ova barawe.

313

3. Ako dr`avata molitel podnela edno od barawata od gorenavedeniot stav 1 i ako spored misleweto na zamolenata dr`ava, a podobro, vo posebni slu~ai, da koristi edna od drugite mo`nosti {to se predvideni vo ovoj stav, zamolenata dr`ava mo`e da odbie da go zadovoli ova barawe, izrazuvaj}i svoja gotovnost da zadovoli nekoe drugo barawe koe }e se navede.
^len 6

Po barawe na dr`avata {to ja izrekla presudata, nadzor, izvr{uvawe ili celosna primena od prethodniot ~len obezbeduva dr`avata na ~ija teritorija se naselil delinkventot.
^len 7

1. Nadzor, izvr{uvawe ili celosna primena }e se odbie: (a) ako tie, spored misleweto na zamolenata dr`ava, se takvi {to da mo`at da go zagrozat nejziniot suverenitet, bezbednosta, osnovnite na~ela na nejziniot javen poredok ili nekoi drugi nejzini su{tinski interesi, (b) ako presudata na koja se odnesuva baraweto od ~len 5 se zasnova vrz dela {to se pravosilno osudeni vo zamolenata dr`ava, (s) ako spored ocenata na zamolenata dr`ava, deloto poradi koe e izre~ena presudata e politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so takvo krivi~no delo, ili delo koe se sostoi samo vo povreda na voenite dol`nosti, (d) ako do{lo do zastaruvawe na kaznata spored zakonot na dr`avata molitel ili zamolenata dr`ava, (e) ako storitelot na krivi~noto delo e amnestiran ili pomiluvan vo dr`avata molitel ili vo zamolenata dr`ava. 2. Nadzor, izvr{uvawe ili celosna primena mo`e da se odbie: (a) ako nadle`nite organi na zamolenata dr`ava odlu~ile da ne pokrenuvaat krivi~no gonewe ili da go zaprat krivi~noto gonewe vo pogled na istite dela, (b) ako protiv delata poradi koi e podneseno barawe e povedeno krivi~no gonewe vo zamolenata dr`ava, (s) ako presudata na koja se odnesuva baraweto e izre~ena vo otsustvo, (d) ako zamolenata dr`ava smeta deka presudata {to e iznesena ne e vo soglasnost so na~elata {to vladeat vo primenata na nejziniot krivi~en zakon, pred s, ako poradi godinite na zastarenost, storite-

314

lot na krivi~noto delo ne bi mo`el da bide osuden vo zamolenata dr`ava. 3. Vo pogled na fiskalnite krivi~ni dela, do nadzor ili izvr{uvawe doa|a vo uslovite {to gi predviduva ovaa konvencija samo ako e taka odlu~eno me|u dogovornite stranite za sekoe krivi~no delo ili za sekoj vid krivi~ni dela.
^len 8

Vo mera vo koja toa e potrebno, a dr`avata molitel i zamolenata dr`ava me|usebno se izvestuvaat za sekoja okolnost {to mo`e da go zagrozi izvr{uvaweto na merkite na nadzor na teritorirajata na zamolenata dr`ava ili izvr{uvaweto na presudata vo taa dr`ava.
^len 9

Zamolenata dr`ava bez odlagawe ja izvestuva dr`avata za sekoja odluka po povod nejzinoto barawe. Sekoe celosno ili delumno odbivawe, zamolenata dr`ava }e go obrazlo`i.
II DEL ZA NADZOROT ^len 10

Dr`avata molitel ja izvestuva zamolenata dr`ava za uslovite na koi podle`i delinkventot i, ako treba, za merkite na nadzor kon koi treba da se pridr`uva za vreme na proveruvaweto.
^len 11

1. Zamolenata strana go zadovoluva baraweto na dr`avata molitel i, ako e potrebno, gi prisposobuva spored svoeto zakonodavstvo propi{anite merki na nadzor. 2. Vo nikoj slu~aj merkite na nadzor {to gi preimenuva zamolenata dr`ava ne mo`at, po svojata priroda i svoeto traewe, da bidat postrogi od merkite {to gi propi{ala dr`avata molitel.
^len 12

Koga zamolenata dr`ava }e prifati da obezbedi nadzor }e postapi na sledniot na~in:

315

1) vedna{ }e ja izvesti dr`avata molitel za priemot na koj nai{lo nejzinoto barawe, 2) }e vleze vo kontakt so organite ili so telata {to, na nejzinata teritorija, se ovlasteni da vr{at nadzor i da gi pomagaat delinkventite, 3) }e ja izvesti dr`avata molitel za site merki {to se doneseni i za nivnoto sproveduvawe.
^len 13

Ako zainteresiranoto lice e izlo`eno na otpovik na odlukata za uslovno zapirawe od ~len 2, bilo poradi krivi~no gonewe ili kazna za novo krivi~no delo, ili poradi nepridr`uvawe kon propi{anite uslovi, zamolenata dr`ava po slu`bena dol`nost i bez odlagawe gi ispra}a neophodnite izvestuvawa na dr`avata molitel.
^len 14

Vedna{ po istekot na traeweto na nadzorot, po barawe na dr`avata molitel, zamolenata dr`ava gi dostavuva site neophodni izvestuvawa.
^len 15

Samo dr`avata molitel e nadle`na da oceni, imajki gi predvid izvestuvawata i mislewata dostaveni od strana na zamolenata dr`ava, dali delinkventot gi zadovolil ili ne gi zadovolil propi{anite uslovi i vrz osnova na takvata ocenka da prezeme natamo{ni ~ekori {to gi predviduva nejzinoto zakonodavstvo. Ja izvestuva zamolenata dr`ava za svojata odluka.
III DEL ZA IZVR[UVAWETO NA PRESUDITE ^len 16

Po otpovikuvaweto na uslovnoto zapirawe na presudata od strana na dr`avata molitel, a na barawe od taa dr`ava, zamolenata dr`ava }e bide nadle`na za izvr{uvawe na presudata.
^len 17

Do izvr{uvawe doa|a vo soglasnost so primenata na zakonot na zamolenata dr`ava, po proverkata na verodostojnosta na baraweto za 316

izvr{uvawe i na negovata soglasnost so uslovite {to gi utvrduva ovaa konvencija.

^len 18

Zamolenata dr`ava, na dr`avata molitel navreme go upatuva dokumentot so koj se potvrduva izvr{uvaweto na kaznata.
^len 19

Zamolenata dr`ava }e ja zameni, ako treba, kaznata izre~ena vo dr`avata molitel so kazna ili merka {to ja predviduva nejziniot sopstven zakon za sli~no krivi~no delo. Ova kazna ili merka }e odgovara, {to e mo`no pove}e, po svojata priroda, na kaznata {to e izre~ena vo odlukata {to treba da se izvr{i. Taa ne mo`e da ja nadmine maksimalnata kazna {to ja predviduva zakonot na zamolenata dr`ava, nitu po svojata priroda ili traewe da ja zaostri kaznata {to e izre~ena vo dr`avata molitel.
^len 20

Dr`avata molitel pove}e ne mo`e da prezeme ni edna pobarana merka na izvr{uvawe osven ako e izvestena za odbivaweto ili za nemo`nosta na izvr{uvawe od strana na zamolenata dr`ava.
^len 21

Zamolenata dr`ava }e bide nadle`na za uslovno osloboduvawe. Pravo na pomiluvawe mo`e da vr{i i dr`avata molitel i zamolenata dr`ava.
IV DEL OTSTAPUVAWE NA PRAVOTO VO KORIST NA ZAMOLENATA DR@AVA ^len 22

Dr`avata molitel ja dostavuva na zamolenata dr`ava presudata ~ie izvr{uvawe se bara vo celost.

317

^len 23

1. Zamolenata dr`ava }e ja prisposobi izre~enata kazna ili merka kon svoeto krivi~no zakonodavstvo, kako kaznata da bila izre~ena za isto krivi~no delo izvr{eno na nejzinata teritorija. 2. Kaznata propi{ana vo zamolenata dr`ava ne mo`e da bide postroga od kaznata {to ja izrekla dr`avata molitel.
^len 24

Zamolenata dr`ava obezbeduva celosna primena na vaka prisposobenata presuda, kako da stanuva zbor za presuda {to ja izrekle nejzinite sudovi.
^len 25

Prifa}aweto od strana na zamolenata dr`ava na baraweto izlo`eno vo soglasnost so del IV go gasne pravoto na izvre{uvawe na presudata vo dr`avata molitel.
V DEL ZAEDNI^KI ODREDBI ^len 26

1. Sekoe barawe predvideno vo ~len 5 se sostavuva vo pismena forma. Vo nego se naveduvaat: (a) nazivot na organot od koj poteknuva baraweto, (b) predmetot na baraweto, (s) identitetot na delinkventot i mestoto na `iveali{teto vo zamolenata dr`ava. 2. Kon baraweto za nadzor se prilaga original ili zaveren prepis na odlukata {to gi sodr`i pri~inite poradi koi se bara nadzor i odluka vo koja se propi{uvaat merkite na koi podle`i delinkventot. Treba da se potvrdi izvr{niot karakter na odlukata i na merkata na nadzor {to se naredeni. Vo nego se preciziraat, {to e mo`no pove}e, okolnostite na krivi~noto delo poradi koe e donsena odlukata za nadzor, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, negovata pravna kvalifikacija i, ako e potrebno, traeweto na kaznata {to treba da se izdr`i. Baraweto gi sodr`i site izvestuvawa za prirodata i traeweto na merkite na nadzor ~ija primena se bara vklu~uvaj}i go i povikuvaweto na zakonskite odredbi {to se primenuvaat so neophodnite podatoci za li~nosta na delinkventot i negovoto odne318

suvawe vo dr`avata molitel pred i po izrekuvaweto na odlukata za nadzor. 3. Kon baraweto za izvr{uvawe se prilaga original ili zaveren prepis na odlukata so koja se konstatira otpovikuvaweto na uslovnoto zapirawe na kaznata ili nejzinoto izvr{uvawe, kako i odlukata za propi{anata kazna. Izvr{niot karakter na ovie dve odluki se potvrduva vo formite {to gi propi{uva zakonot na dr`avata {to gi donela. Ako odlukata {to treba da se izvr{i zamenila nekoja porane{na odluka ili ne sodr`i opis na deloto, }e se prilo`i zaveren prepis na odlukata {to go sodr`i toj opis. 4. Kon baraweto za celosna primena na kaznata se prilaga dokumentot od gorenavedeniot stav.
^len 27

1. Baraweto mu go upatuva Ministerstvoto za pravda na dr`avata molitel na Ministerstvoto za pravda na zamolenata dr`ava. Odgovorot se dostavuva po istiot pat. 2. Site soop{tenija neophodni poradi primena na ovaa konvencija se razmenuvaat, bilo na na~inot koj e nazna~en vo stav 1 na ovoj ~len, ili neposredno me|u organite na dogovornite strani. 3. Vo itni slu~ai, soop{tenijata od stav 2 na ovoj ~len mo`at da se dostavuvaat so posredstvo na Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL). 4. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo izjavata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da izvesti za svojata namera deka otstapuva od pravilata za dostavuvawe {to se navedeni vo stav 1 i 2 na ovoj ~len.
^len 28

Ako zamolenata dr`ava smeta deka izvestuvawata {to gi dostavila dr`avata molitel ne se dovolni za da mo`e da ja primeni ovaa konvencija, taa bara dopolnitelni izvestuvawa. Mo`e da go utvrdi rokot za dobivawe na ovie izvestuvawa.
^len 29

1. Po isklu~ok na odredbite od stav 2 na ovoj ~len, ne se bara prevod na baraweto i prilogot, kako i na site drugi dokumenti {to se odnesuvaat na primenata na ovaa konvencija. 319

2. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto na svojot instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, vo izjavata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da go zadr`i pravoto da bara, kon barawata i prilozite da se dostavi bilo prevod na nejziniot jazik ili prevod na koj i da e od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa ili na eden od onie jazici {to se nazna~eni. Drugite dogovorni strani mo`aat da go koristat pravoto na reciprocitet. 3. Ovoj ~len ne zasega vo odredbite {to se odnesuvaat na preveduvaweto na barawata i prilozite {to se sodr`ani vo va`e~kite spogodbi ili aran`mani ili do koi treba da dojde me|u dve ili pove}e dogovorni strani.
^len 30

Spisite i dokumentite {to se dostavuvaat vo soglasnost so primenata na ovaa konvencija se oslobodeni od sekoja formalnost i legalizacija.
^len 31

Zamolenata dr`ava e ovlastena da gi naplati, po barawe na dr`avata molitel, tro{ocite na krivi~noto gonewe i sudewe vo taa dr`ava. Ako pristapi kon taa naplata, na dr`avata molitel mora da gi nadomesti samo nagradite na ve{tacite {to gi naplatila.
^len 32

Tro{ocite na nadzor i izvr{uvawe vo zamolenata dr`ava nema da se refundiraat.

VI DEL ZAVR[NI OREDBI ^len 33

Ovaa konvencija ne zasega vo policiskite propisi {to se odnesuvaat na stranci.

^len 34

1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Taa }e bide ratifikuvana ili prifatena. 320

Instrumentite za ratifikacija i prifa}awe }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Konvencijata }e vleze vo sila po istekot na tri meseci od denot na deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija ili prifa}awe. 3. Taa }e vleze vo sila vo pogled na sekoja dr`ava potpisni~ka {to }e ja ratifikuva ili prifati podocna, po istekot na tri meseci od denot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili prifa}awe.
^len 35

1. Po vleguvaweto vo sila na ova konvencija, Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne e ~len na Sovetot da pristapi kon ovaa konvencija. 2. Pristapuvaweto }e se izvr{i so deponirawe, kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, na instrumentite za pristapuvawe koj }e vleze vo sila po istekot na tri meseci od denot na negovoto deponirawe.
^len 36

1. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto ili deklariraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe da ja opredeli teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo momentot na deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe ili vo sekoj drug moment podocna, da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija, vo izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, na sekoja druga teritorija nazna~ena vo izjavata, a ~ii me|unarodni odnosi gi vodi ili za koi e ovlastena da dogovara. 3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na prethodniot stav mo`e da se povle~e, vo pogled na sekoja teritorija koja e nazna~ena vo izjavata, pod uslovite {to se predvideni vo ~len 39 na ovaa konvencija.
^len 37

1. Ovaa konvencija ne zasega vo obvrskite sodr`ani vo odredbite na sekoja druga me|unarodna konvencija od bilateralen ili multilateralen karakter koja, me|u dve ili pove}e dogovorni strani, ja regulira

321

ili }e ja regulira ekstradicijata ili drugite formi na me|usebno uka`uvawe na pomo{ vo krivi~nite predmeti. 2. Dogovornitestrani mo`at da sklu~uvaat me|u sebe bilateralni ili multilateralni spogodbi {to se odnesuvaat na pra{awata regulirani so ovaa konvencija samo so cel da gi dopolnat nejzinite odredbi ili da ja olesnat primenata na na~elata {to se sodr`ani vo nea. 3. Me|utoa, ako dve ili pove}e dogovorni strani gi utvrdile ili bi gi utvrdile svoite odnosi vrz osnova na edinstveno zakonodavstvo ili poseben re`im, tie }e mo`at da gi reguliraat svoite zaedni~ki odnosi vo taa oblast trgnuvaj}i isklu~itelno od ovie sistemi bez ogled na odredbite od ovaa konvencija. Dogovornite strani {to bi ja isklu~ile od svoite zaedni~ki odnosi primenata na ovaa konvencija, vo soglasnost so odredbite na ovoj stav, za taa cel }e mu upatat soop{tenie na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 38

1. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe da izjavi deka koristi edna ili pove}e rezervi {to se nao|aat vo prilog na ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana vo celost ili delumno mo`e da ja povle~e rezervata izrazena vrz osnova na prethodniot stav, po pat na izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a koja }e vleze vo sila na denot na nejziniot priem. 3. Dogovornata strana {to izrazila rezerva vo pogled na nekoja odredba od ovaa konvencija ne mo`e da bara nejzina primena od druga strana. Me|utoa, taa mo`e, ako rezervata e delumna ili uslovna, da bara primena na ovaa odredba vo mera vo koja taa ja prifatila. 4. Sekoja dogovorna strana mo`e, vo momentot na potpi{uvaweto na ovaa konvencija ili deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili potpi{uvawe, da mu soop{ti na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, deka ratifikacijata, prifa}aweto ili pristapuvaweto gi smeta kako svoja obvrska, vo soglasnost so me|unarodnoto pravo, vo svojot interen poredok da gi prezeme site neophodni merki za sproveduvawe na ovaa konvencija.
^len 39

1. Ovaa konvencija ostanuva vo sila vo neograni~eno traewe. 322

2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo pogleda na samata nea da ja otka`e ovaa konvencija so upatuvawe soop{tenie do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 3. Otka`uvaweto }e vleze vo sila po istekot na {est meseci od denot na priemot na soop{tenieto od strana na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 40

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e im gi soop{ti na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i na sekoja dr`ava koja pristapila kon ovaa konvencija: (a) sekoe potpi{uvawe, (b) deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, (s) sekoj datum na vlguvaweto na ovaa konvencija vo sila vo soglasnost na nejziniot ~len 34, (d) priemot na sekoe soop{tenie ili izjava vo soglasnost so primenata na stav 4 od ~len 27, stav 2 od ~len 29, stav 3 od ~len 37 i stav 4 od ~len 38, (e) priemot na sekoja izjava vo soglasnost so odredbite na stav 2 i 3 na ~l. 36, (f) sekoja rezerva izrazena vo soglasnost so primenata na odredbite na stav 1 ~len 38, (g) povlekuvaweto na sekoja rezerva do koe do{lo vo soglasnost so odredbite na stav 2 ~len 38, (h) priemot na sekoe soop{tenie vo soglasnost so primenata na odredbite na ~len 39 i datumot koga otka`uvaweto vleglo vo sila. Potvrduvaj}i go navedenoto potpisnicite, propisno ovlasteni za taa cel, ja potpi{aa ovaa konvencija. Raboteno vo Strazbur na 30 noemvri 1964 godina na francuski i angkliski jazik, so toa {to obata teksta se verodostojni, samo vo eden primerok koj }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekratar na Sovetot na Evropa }e dostavi eden negov zaveren prepis na sekoja dr`ava potpisni~ka na ovaa konvencija i na sekoja dr`ava {to i pristapila.
PRILOG

Sekoja od dogovornite strani mo`e da izjavi deka go zadr`uva pravoto da izvesti:

323

1. deka ne gi prifa}a odredbite od Konvencijata {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na presudata ili na nivnata celosna primena, 2. deka prifa}a samo nekoi od ovie odredbi, 3. deka ne gi prifa}a odredbite na stav 2 od ~len 37.
IZJAVI I REZERVI AVSTRIJA (Izjavi i rezervi sodr`ani vo ratifikacioniot instrument deponiran na 1 april 1990) Izjavi ^len 7 to~ka 3

Za deliktite so koi se kr{at propisite koi se odnesuvaat na danoci, taksi, dava~ki, monopoli i devizi ili propisite za izvoz, tranzit i kontingetirawe na stoki (dano~ni delikti), Avstrija }e vr{i nadzor samo vo soglasnost so ~len 7 to~ka 3.
^len 29 to~ka 2

Bez {teta po odredbite od ~len 29 to~ka 3, kon barawata i prilo`enite dokumenti koi ne se sostaveni na germanski, francuski ili angliski jazik, mora da bide prilo`en prevod na eden od spomenatite jazici.
Rezerva

Avstrija ne ja prifa}a odredbata na ovaa konvencija koja se se odnesuva na izvr{uvawe na presudite (Del III) ili na nivnata celosna primena (Del IV).
BELGIJA (Rezervi i izjavi sodr`ani pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument na 21 septemvri 1970) Rezervi ^len 7

Vladata na Kralstvoto Belgija izjavuva deka nema da odobri celosna primena ako liceto na koe se odnesuva odlukata pravosilno e 324

osudeno za isto delo od strana na nadle`nite organi i ako po presudata, osudenoto lice ja izdr`uva kaznata ili ve}e ja izdr`alo ili e oslobodeno od izdr`uvawe na kaznata.
Del III

Vladata na Kralstvoto Belgija ne ja prifa}a odredbata na Del III.

^len 37 to~ka 2

Poradi posebniot re`im na zemjite na Beneluks, Vladata na Kralstvoto Belgija ne ja prifa}a odredbata od to~ka 2 na ~len 37.
Izjavi ^len 7 to~ka 2 (s)

Vladata na Kralstvoto Belgija izjavuva deka odredbite na Del II i na Del IV nema da se primenuvaat na presudite vo otsustvo.
FRANCIJA (Rezerva sodr`ana vo pismoto na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija od 7 januari 1965, evidentirana vo Generalniot sekretarijat na 8 januari 1965, a potvrdena vo instrumentot za odobruvawe na deponiraweto na 16 septemvri 1968)

Vladata na Republika Francija potvrduva deka ja korsiti rezervata predvidena vo ~len 38 to~ka 1 od Konvencijata za nejziniot prilog, so koja se ovozmo`uva neprifa}aweto na Del III vo celost (za izvr{uvaweto na kaznata) i na Del IV (za otstapuvaweto vo korist na zamolenata dr`ava).
ITALIJA (Rezerva259 sodr`ana vo pismoto na postojaniot pretstavnik na Italija od 28 juni 1965, evidentirana vo Generalniot sekretarijat na 30 juni 1965)

Italijanskata vlada koristaj}i gi odredbite na ~len 38 to~ka 1 i Prilogot br. 1, izjavuva deka Italija ne gi prifa}a odredbite na KoRezervatae povle~ena pri deponirawe na ratifikacioniot instrument na 21 maj 1975 godina.
259

325

nvencijata {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na presudite (Del III) ili na nivnata celosna primena (Del IV). Izjavata sodr`ana vo pismoto na Postojaniot pretstavnik na Italija od 28 juni 1965, evidentirana vo Generalniot sekretarijat na 30 juni 1956 i potvrdena pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument na 21 maj 1975) Osven toa, vo momentot na potpi{uvaweto i vo soglasnost so odredbite predvideni vo ~len 29 to~ka 2 od Konvencijata, Italijanskata vlada izjavuva deka go zadr`uva pravoto da bara, kon barawata i prilozite, da se dostavi prevod na francuski jazik.
LUKSEMBURG (Rezervi i izjavi soop{teni pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument na 22 septemvri 1976)

Koristej}i go pravoto predvideno vo ~len 38 to~ka 1 od Konvencijata i nejziniot prilog, Vladata na Golemoto Vojvodstvo Luksemburg: 1) Izjavuva deka celosna primena ne }e bide odobrena ako liceto na koe se odnesuva odlukata e pravosilno osudeno za isto delo od strana na nadle`nite organi na nekoja treta dr`ava i ako, po presudata, osudenoto lice ja izdr`uva kaznata, ve}e ja izdr`alo ili e oslobodeno od izdr`uvawe na kaznata (~len 7). 2) izjavuva deka odredbite od Del II i Del IV nema da se primenuvaat na presudite izre~eni vo otsustvo (~len 7 to~ka 2 s), 3) ne gi prifa}a odredbite na Del III, 4) ne gi prifa}a odredbite na ~len 37 to~ka 2,
HOLANDIJA (Izjavi i rezervi sodr`ani vo instrumentot za prifa}awe, deponirani na 30 septemvri 1987)

Kralstvoto Holandija ja prifa}a Konvencijata, zaedno so Prilogot, za Kralstvoto vo Evropa. Taka prifatenite odredbi }e bidat po~ituvani pokraj slednive rezervi, soglasno so odredbite na ~len 38 to~ka 1 od Konvencijata: (a) Kralstvoto Holandija izjavuva deka vo vrska so ~len 7 na Konvencijata celosna primena nema da bide odobrene ako liceto na koe se odnesuva odlukata e predmet na pravosilna presuda izre~ena za isto 326

delo od strana na nadle`nite organi na nekoja treta dr`ava i ako, vo slu~ajot toa lice da ne e osudeno, ja izdr`uva, ve}e ja izdr`alo ili e oslobodeno od kaznata, (b) Kralstvoto Holandija ne gi prifa}a odredbite na Del III od Konvencijata, (s) Bidej}i me|u zemjite na Beneluks postoi eden poseben re`im, Kralstvoto Holandija ne gi prifa}a odredbite na to~ka 2 na ~len 37 na Konvencijata. Izjavite se soop{teni pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument na 30 septemvri 1987 godina. 1. Vo vrska so ~len 7, to~ka 2 (s) od Konvencijata: odredbite na Del II i Del IV od Konvencijata nema da se primenuvaat na presudite izre~eni vo otsustvo. 2. Vo vrska so ~len 29, to~ka 2 od Konvencijata: Kralstvoto Holandija bara prevod na holandski, francuski, angliski ili germanski na sekoj dokument koj nema da bide sostaven na nekoj od ovie ~etiri jazici.
[VEDSKA (Rezerva sodr`ana vo ratifikacioniot instrument deponiran na 27 fevruari 1979)

[vedska ne go odobruva Del III od Konvencijata (za izvr{uvawe na kaznata). Izjavi sodr`ani vo pismoto na Ministerstvoto na nadvore{ni raboti na [vedska od 12 fevruari 1979 godina vra~eno na generalniot sekretar pri deponiraweto na ratifikacioniot instrument na 27 fevruari 1979 godina. Vo soglasnost so ~len 27 to~ka 4, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti }e upatuva ili }e prima barawa i drugi soop{tuvawa. [vedska go zadr`uva pravoto da pobara, kon barawata i prilo`enite dokumenti, ako ne se sostaveni na danski, norve{ki ili {vedski jazik, da se dosatvi prevod na {vedski ili na angliski jazik (~len 29 toka 2). Vo odnosite me|u [vedska, od edna strana i Danska, Finska, Island ili Norve{ka, od druga strana, Konvencijata }e se primenuva samo na sorabotkata koja vo ovie zemji ne e ve}e regulirana so ednobrazni zakoni (~len 37).

327

^len 3

Pri poredavaweto na ratifikacioniot instrument na pristapuvawe, Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija na genralniot sekretar na Sovetot na Evropa }e mu gi dade slednive izjavi: 1) Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija izjavuva deka kako delinkvent, vo smisla na ~len 2 stav 2 (b) na Konvencijata, }e go smeta i liceto koe se nao|a na izdr`uvawe na kaznata zatvor, a uslovno e otpu{teno od izdr`uvawe na kaznata. 2) Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, vo smisla na ~len 29 stav 1 od Konvencijata, }e podnesuva barawa i predlozi pri sproveduvaweto na Konvencijata na eden od jazicite na narodnostite {to se vo upotreba vo zemjava.
^len 4

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben list na SFRJ" - Me|unarodni dogovori.

328

3) EVROPSKA KONVENCIJA ZA ME\UNARODNA VA@NOST NA KRIVI^NITE PRESUDI Naslov na originalot, European Convention on the International Validity of Criminal Jugments, European Treaty Series, No. 70, Hag, 28 maj 1970, Vlegla vo sila na 26 juli 1974 godina. UVOD

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa potpisni~ki na ovoj dokument, Smetaj}i deka borbata protiv kriminalitetot, koj s pove}e stanuva me|unaroden problem, bara koristewe na moderni i poefikasni metodi vo me|unarodni ramki, Uvereni vo potrebata od sproveduvawe na edna zaedni~ka kriminalna politika naso~ena kon za{tita na op{testvoto, Svesna od potrebata da se po~ituva ~ove~koto dostoinstvo i unapreduvaweto na rehabilitacijata na prestapnicite, Smetaj}i deka celta na Sovetot na Evropa e da se ostvari pogolemo edinstvo me|u negovite ~lenki. Se dogovorija kako za slednoto:
DEL I Definicija ^len 1

Za potrebite na ovaa konvencija: (a) "Evropska krivi~na presuda" ozna~uva sekoja kone~na odluka {to }e ja donese krivi~en sud na dogovornata dr`ava kako rezultat na krivi~nata postapka, (b) "prestap" gi opfa}a, osven delata obraboteni vo krivi~niot zakonik, i onie koi se odredeni vo pravnite odredbi navedeni vo Aneksot II na sega{nata konvencija pod uslov tamu kade {to ovie odredbi go ovlastuvaat administrativniot organ, soodvetnoto lice mora da dobie mo`nost za slu~ajot da se sudi na sud, (s) "osuda" ozna~uva irekuvawe na sankcii, (d) "sankcija" ozna~uva bilo kakvo kaznuvawe ili druga merka koja vo evropskata krivi~na presuda ili vo "ordonnance penale" izri~no mu se izrekuva na nekoe lice za prestap, (e) "diskvalifikacija" ozna~uva sekoe gubewe ili skratuvawe na pravata ili bilo koja zabrana ili gubewe na pravnoto svojstvo, (f) "presuda donesena in absentia" ja ozna~uva sekoja odluka koja se smeta za takva spored ~lenot 21 stav 2, 329

(g) "ordonance penale" ja ozna~uva sekoja odluka {to }e se donese vo druga dogovorna dr`ava a koja e navedena vo Aneksot III na ovaa konvencija.
DEL II Odel I: Op{ti odredbi (a) Op{ti uslovi za izvr{uvawe ^len 2

Ovoj del e primenliv na: (a) sankcii koi vklu~uvaat li{uvawe od sloboda, (b) pari~ni kazni i konfiskacija, (s) diskvalifikacii
^len 3

1. Dogovornata dr`ava }e bide nadle`na vo slu~aite i pod uslovite koi se predvideni so Konvencijata za sproveduvaweto na sankciite koi se izre~eni vo druga dogovorna dr`ava, a koi se primenlivi vo drugata dr`ava, 2. Ova nadle`nost }e se ostvari samo po barawe na drugata dogovorna dr`ava,
^len 4

1. Sankcijata nema da ja izrekuva drugata dogovorna dr`ava, osven ako spored nejzinite zakoni deloto za koe e izre~ena bi pretstavuvalo prestap na nejzinata teritorija, a liceto na koe sankcijata mu e izre~ena podle`i na kaznuvawe ako toa delo tamu go stori, 2. Ako osudata se odnesuva na dva ili pove}e prestapi, od koi site ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 1, dr`avata koja ja izrekuva sankcijata }e opredeli koj del na sankcijata se primenuva na prestapite koi gi ispolnuvaat ovie uslovi.
^len 5

Dr`avata koja ja izrekuva sankcijata mo`e od drugata dogovorna dr`ava da bara da ja izvr{i sankcijata samo ako e ispolnet eden ili pove}e od slednive uslovi: (a) ako osudenoto lice inaku prestojuva vo drugata dr`ava,

330

(b) ako e verojatno deka izdr`uvaweto na sankcijata vo drugata dr`ava }e gi podobri uslovite za op{testvena rehabilitacija na osudenoto lice, (s) ako, vo slu~aj sankcijata da vklu~uva li{uvawe od sloboda, sankcijata bi mo`ela da se izvr{i po izdr`uvaweto na druga sankcija koja vklu~uva li{uvawe od sloboda na koja osudenoto lice e podlo`eno vo drugata dr`ava, (d) Ako drugata dr`ava na dr`avata na potekloto na osudenoto lice izrazila deka e spremna da prifati odgovornost za izvr{uvaweto na sankcijata, (e) ako smeta deka samata ne mo`e da ja izvr{i sankcijata, duri ni so pribegnuvawe kon ekstradicija, a deka drugata dr`ava toa mo`e da go stori.
^len 6

Izvr{uvaweto pobarano vo soglasnost so prethodnite odredbi ne mo`e da se odbie ni vo celost nitu delumno, osven: (a) koga izver{uvaweto bi bilo sprotivno na fundamentalnite principi na pravniot sistem na zamolenata dr`ava, (b) koga zamolenata dr`ava smeta deka prestapot za koje izre~ena presudata e od politi~ka priroda ili ~isto voeno delo, (s) koga zamolenata dr`ava smeta deka postojat osnovani pri~ini da se veruva deka presudata e donesena ili ote`neta poradi rasno, religiozno, nacionalno ili politi~ko mislewe, (f) koga izvr{uvaweto bi bilo sprotivno na me|unarodnite obvrski na zamolenata dr`ava, (e) koga deloto e ve}e predmet na sudska postapka vo zamolenata dr`ava ili koga zamolenata dr`ava odlu~i da povede sudska postapka vo vrska so deloto, (g) koga deloto e storeno nadvor od teritorijatana dr`avata molitel, (h) koga zamolenata dr`ava ne e vo mo`nost da ja izvr{i sankcijata, (i) koga baraweto se zasniva na ~len 5 (e) i nieden drug uslov spomenat vo toj ~len ne e ispolnet, (j) koga zamolenata dr`ava smeta deka samata dr`ava molitel e vo sostojba da ja izvr{i sankcijata, (k) koga godinite na starost na osudenoto lice vo vreme na izvr{uvaweto na prestapot bile takvi da ne mo`elo da bide sudski goneto vo zamolenata dr`ava,

331

(l) koga spored zakonot na zamolenata dr`ava izre~enata sankcija pove}e ne mo`e da se izvr{uva poradi pominuvawe na vreme, (m) kade i vo mera vo koja sankcijata nalo`uva diskvalifikacija,
^len 7

Baraweto za izvr{uvawe nema da bide ispolneto ako izvr{uvaweto bi bilo vo sprotivnost so principite uva`eni vo odredbite na Oddel I na Del II na ovaa konvencija.
(b) Efekti od transferot na izvr{uvaweto ^len 8

Za potrebite na ~len 6, stav 1 i rezervaciite spomenati pod (s) vo Aneks I na ovaa konvencija, sekoe delo koe go prekinuva i ukinuva vremenskoto ograni~uvawe koe validno go sproveduvaat organite na dr`avata {to ja izrekuva osudata, }e se smeta deka ima ist efekst za potrebite na presmetuvawe na vremenskoto ograni~uvawe vo zamolenata dr`ava vo soglasnost so zakonot na taa dr`ava.
^len 9

1. Osudenoto lice pritvoreno vo dr`avata molitel koe mu e predadeno na zamolenata dr`ava poradi izvr{uvawe, nema da bide izvedeno pred sud, osuduvano nitu pritvorano poradi izvr{uvawe na nalogot za osudata ili pritvorot za bilo koj prestap storen pred negovoto predavawe, osven ona za koe osudata koja treba da se izvr{i e izre~ena, nitu od bilo koi drugi pri~ini }e bide ograni~eno vo svoite li~ni slobodi, osven vo slednive slu~ai: (a) Koga }e soglasi dr`avata koja go predala. Baraweto za soglasnost }e podnese zaedno so site relevantni dokumenti i legalniot zapisnik na site izjavi koi osudenoto lice gi dalo vo vrska so odnosnata presuda. Soglasnosta }e se dava koga prestapot za koj se bara soglasnosta sam po seba podle`i na ekstradicija spored zakonot na dr`avata koja bara izvr{uvawe ili koga ekstradicijata bi bila isklu~ena samo od pri~ini na visinata na kaznata. (b) Koga osudenoto lice, so ogled deka imalo prilika da ja napu{ti teritorijata na dr`avata na koja e predadeno, toa ne go storilo vo rok 45 dena od negovoto kone~o pu{tawe, ili ako se vratilo na taa teritorija po nejzinoto napu{tawe. 2. Dr`avata zamolena da ja izvr{i kaznata me|utoa, mo`e da gi prezeme site neophodni merki za otstranuvawe na toa lice od svojata 332

teritorija, ili site merki koi spored nejzinite zakoni se neophodni, vklu~uvaj}i go i sudeweto vo otsustvo, kako bi se spre~ile site pravni efekti poradi istek na vremeto.
^len 10

1. Izvr{uvaweto }e se regulira so zakonot na zamolenata dr`ava i samo taa dr`ava }e bide nadle`na za donesuvawe na soodvetni odluki, kako {to se onie koi se odnesuvaat na uslovnoto oslobodubvawe. 2. Dr`avata molitel edinstvena }e ima pravo da odlu~i za bilo koja prijava za revizija na osudata. 3. Bilo koja od ovie dr`avi mo`e da ostvari pravo na amnestija ili pomiluvawe.
^len 11

1. Koga dr`avata koja izrekuva osudata bara izvr{uvawe taa sama pove}e ne mo`e da zapo~ne so izvr{uvawe na sankcijata koja e predmet na toa izvr{uvawe. Me|utoa dr`avata koja ja izrekuva kaznata mo`e da zapo~ne so izvr{uvawe na sankcijata koja vklu~uva i li{uvawe od sloboda koga osudenoto lice ve}e se nao|a vo pritvor na teritorijata na taa dr`ava vo momentot na podnesuvaweto na baraweto. 2. Pravoto na izvr{uvawe }e bide vrateno na dr`avata molitel: (a) ako taa go povle~e svoeto barawe pred zamolenata dr`ava da izvesti za namerata da postapi po nejzinoto barawe. (b) ako zamolenata dr`ava izvesti za odbivawe da postapi po baraweto, (s) ako zamolenata dr`ava izri~no se otka`e od svoeto pravo na izvr{uvawe. Takvoto odka`uvawe }e bide mo`no samo ako dvete odnosni dr`avi se soglasat ili ako izvr{uvaweto pove}e ne e mo`no vo zamolenaat dr`ava. Vo vtoriot slu~aj otka`uvaweto koe go bara dr`avata molitel |e bide zadol`itelno.
^len 12

1. Nadle`nite organi na zamolenata dr`ava }e se otka`at od izvr{uvaweto {tom }e doznaat za bilo kakvo pomiluvawe, amnestija ili prijava za revizija na osudata ili bilo koja druga odluka poradi koja sankcijata pove}e ne e izvr{na. Istoto }e va`i i za izvr{uvaweto na naplatata na pari~nata kazna koga osudenoto lice ja platilo na nadle`niot organ na dr`avata molitel.

333

2. Dr`avata molitel bez odlagawe }e ja izvesti zamolenata dr`ava za sekoja odluka ili procesualna merka koja e donesena na nejzina teritorija koja predizvikuva gubewe na pravoto na izvr{uvawe vo soglasnost so prethodnot stav.
(s) Ostanati odredbi ^len 13

1. Tranzit preku teritoriite na dogovornite dr`avi na pritvoreno lice koe treba da bide prefrleno vo treta dogovorna dr`ava pri sproveduvaweto na ovaa konvencija, }e bide odobren na barawe vo koja liceto e pritvoreno. Dr`avata na trenzitot mo`e da bara da dobie bilo kakvi soodvetni dokumenti pred donesuvaweto na odlukata po baraweto. Liceto koe se transferira }e ostane zatvoreno na teritorijata na dr`avata na trenzitot, osven ako dr`avata od koja se prefrluva ne pobara negovo osloboduvawe. 2. Osven vo slu~aite koga transferot se bara spored ~len 34, sekoja dogovorna dr`ava mo`e da go odbie tranzitot: a) vrz osnova na osnovite spomenati vo ~len 6 b i c, b) vrz osnova deka zainteresiranoto lice e od nivna nacionalnost. 3. Ako se koristi vozdu{en prevoz }e se primenuvaat slednive odredbi: a) koga ne postoi namera za sletuvawe, dr`avata od koja {to liceto se prenesuva, na dr`avata preku ~ija teritorija se vr{i letot mo`e da izjavi deka liceto se transferira so primena na ovaa konvencija. Vo slu~aj na nepredvideno sletuvawe takvata izjava }e ima efekt na barawe za vremeno zatvarawe kako {to e predvideno vo ~l. 32 st. 2 i treba da se napravi formalno barawe za tranzit, b) Formalnoto barawe za tranzit treba da go sodr`i metoto kade se namerava da se izvr{i sletuvawe.
^len 14

Dogovornite dr`avi nema edna od druga da baraat refundirawe na bilo koi tro{oci koi proizleguvaat od primenata na ovaa konvencija.

334

DEL II Barawe za izvr{uvawe ^len 15

1. Site barawa predvideni vo ovaa konvencija treba da bidat vo pismena forma. Tie i site neophodni soop{tenija za primena na konvencijata }e bidat isprateni preku Ministerstvoto za pravda na dr`avata molitel do Ministerstvoto za pravda na zamolenata dr`ava ili, ako dogovornite dr`avi taka se soglasile, neposredno od organite na dr`avata molitel do organite na zamolenata dr`ava. Tie }e bidat vrateni po istiot pat. 2. Vo slu~aj na itnost, baraweto i soop{tenijata mo`at da bidat isprateni preku Me|unarodnata organizacija na kriminalnata policija (INTERPOL). 3. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da go izvesti za svojata namera da usvoi drugi pravila vo odnos na soop{tenijata spomenati vo stav 1 na ovoj ~len.
^len 16

Baraweto za izvr{uvawe }e bide prosledeno so originalot ili zaverena so kopie na odlukata ~ie izvr{uvawe se bara i site ostanati dokumenti. Originalot ili zavereno kopie na celokupnoto ili na del na krivi~noto dosie }e bidat upateno na zamolenata dr`ava ako taa toa go bara. Nadle`not organ na dr`avata molitel }e ja potvrdi sankcijata kako primenliva.
^len 17

Dokolku zamolenata dr`ava smeta deka informaciite koi gi dostavila dr`avata molitel ne se dovolni da ovozmo`at primena na ovaa konvencija, taa }e pobara neophodni dopolnitelni informacii. Taa mo`e da propi{e rok za priem na takvite informacii
^len 18

1. Organite na zamolenata dr`ava bez odlagawe }e gi izvestat organite na dr`avata molitel za akcijata koja ja prezele po baraweto za izvr{uvawe.

335

2. Organite na zamolenata dr`ava, koga toa odgovara }e mu prenesat na dr`avata molitel dokument so koj se potvrduva deka sankcijata e izvr{ena.
^len 19

1. Soglasno stav 2 na ovoj ~len, nema da se bara nikakov prevod na baraweto ili pridru`nata dokumentacija. 2. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e vo vreme na potpi{uvaweto ili deponiraweto na nejzinite instrumenti za ratifikacija, potpi{uvawe ili pristapuvawe upateni do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da go zadr`i pravoto da bara materijalite so koi baraweto se potkrepuva da bidat pridru`eni so prevod na nejziniot sopstven jazik ili na eden od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa ili, pak na eden od ovie jazici koi taa }e gi nazna~i. Drugata dogovorna strana mo`e da polaga pravo na reciprocitet. 3. Ovaa odredba nema da zasega vo bilo koja od odredbite koi se odnesuvaat na prevodot na baraweto i prilo`enite dokumenti koi mo`ebi se sodr`at vo dogovorite ili podgotovokite {to se vo sila ili onie koi mo`e da bidat sklu~eni me|u dve ili pove}e dogovorni dr`avi.
^len 20

Dokazite i dokumentite dostaveni vo baraweto spored ova konvencija ne se bara da bidat zavereni.
DEL III Presudi podneseni in apsentia i ordonnances penales ^len 21

1. Dokolku so ovaa konvencija ne e poinaku opredeleno, izvr{uvaweto na presudite doneseni in absentia i ordonnances penales }e podle`ata na istite pravila kako i izvr{uvaweto na drugite presudi. 2. Osven kako {to e predvideno vo st. 3, presudata in absentia vo smisla na ovaa konvencija zna~i sekoja presuda dostavena od strana na sud vo dogovornata dr`ava po sprovedena krivi~na postapka vo koja osudenoto lice ne bilo li~no prisutno (sudewe vo otsustvo). 3. Bez da se zasega vo ~len 25 st. 2, 26 stav 2 i 29, treba da se smeta kako presuda dostavena po soslu{uvawe na obvinetiot:

336

a) ako presudata donesena in absentia i sekoja ordonnances penales koja e izre~ena ili potvrdena vo dr`avata na presuduvaweto po sprotivstavuvawe od strana na osudenoto lice. b) sekoja presuda dostavena in absentia na obra}awes amo dokolku obra}aweto po presudata na sudot od prv stepen bila ob`alena od strana na osudenikot.
^len 22

Sekoja presuda donesena in absentia ili sekoj ordonans penales na koj ne e vlo`ena `alba ili prigovor {tom }e bide donesena mo`e da bide predadena na zamolenata dr`ava poradi izvestuvawe ili so cel za izvr{uvawe.
^len 23

1. Dokolku zamolenata dr`ava smeta deka treba da prezeme akcija po baraweto za izvr{uvawe na presudata donesena in apstinencia ili nekoj ordonnances penales }e se pogri`i osudenoto lice li~no da bide izvesteno za odlukata koja e donesena vo dr`avata molitel 2. Izvestuvaweto na osudenoto lice za informaciite isto taka }e sodr`i: (a) deka baraweto za izvr{uvawe e podneseno vo soglasnost so ovaa konvencija, (b) deka edinstveniot raspolo`iv praven lek e prigovor kako {to e predvideno so ~len 24 na ovaa konvencija, (s) deka prigovorot mora da se vlo`i kaj onoj organ {to e opredelen deka poradi negovata prifatlivost prigovorot podle`i na odredbite na ~len 24 na ova konvencijata i deka osudenoto lice mo`e a bara da se soslu{aat organite na dr`avata koja ja izrekuva osudata. (d) deka, ako prigovorot ne e vlo`en vo propi{an rok za site nameni na ovaa konvencija, presudata }e se smeta deka e donesena po soslu{uvaweto na obvinetiot. 3. Kopie na izvestuvaweto, bez odlagawe }e bide isprateno na organite koi go baraat izvr{uvaweto.
^len 24

1. Otkako izvestuvaweto za odlukata e vra~eno vo soglasnost so ~len 23, edinstven raspolo`iv praven lek na osudenoto lice }e mu bide prigovorot. Takviot prigovor, soglasno izborot na osudenoto lice, }e go razgleduva bilo nadle`niot sud vo dr`avata molitel ili 337

sudot vo zamolenata dr`ava. Ako osudenoto lice ne go objavi svojot izbor, prigovorot }e go ispita nadle`niot sud na zamolenata dr`ava.
^len 25

Dokolku prigovorot se razgleduva vo dr`avata molitel, osudenoto lice }e bide povikano da se pojavi vo taa dr`ava na noviot pretres na slu~ajot. Izvestuvaweto za doa|aweto }e bide li~no vra~eno najmalku 21 den pred noviot pretres. Ovoj period mo`e da se namali vo soglasnost na osudenoto lice. Noviot pretres }e bide odr`an pred sudot {to e nadle`en vo dr`avata molitel vo soglasnost so postapkata na taa dr`ava. 2. Dokolku osudenoto lice propu{ti li~no da se pojavi ili ne e zastapuvano vo soglasnost so zakonot na dr`avata molitel, sudot }e go proglasi prigovorot za ni{toven i neva`e~ki, a negovoata odluka }e im bide dostavena na nadle`nite organi na zamolenata dr`ava. Istata postapka }e bide preimeneta i ako sudot go proglasi prigovorot za neprifatliv. Vo dvata slu~ai }e se smeata deka presudata in absencia ili ordonnance penale, za site nameni na ovaa konvencija, donesena po soslu{uvaweto na obvinetiot. 3. Dokolku osudenoto lice se pojavi li~no ili e zastapeno vo soglasnost so zakonot na dr`avata molitel, a prigovorot se proglasi za prifatliv, baraweto za izvr{uvawe }e se smeta za nava`e~ko i ni{tovno.
^len 26

1. Dokolku prigovorot se razgleduva vo zamolenata dr`ava, osudenoto lice }e bide povikano da se pojavi vo taa dr`ava na noviot pretres na slu~ajot. Izvestuvaweto za doa|aweto }e bide li~no vra~eno najmalku 21 dena pred novito pretres. Ovoj period mo`e da se namali vo soglasnost so osudenoto lice. Noviot pretres }e bide opredelen pred sudot koj e nadle`en vo zamolenata dr`ava i vo soglasnost so postapkata na taa dr`ava. 2. Dokolku osudenoto lice propu{ti li~no da se pojavi ili ne e zastapeno vo soglasnost so zakonot na zamolenata dr`ava, sudot }e go proglasi prigovorot za ni{toven i neva`e~ki. Vo toj slu~aj, i ako sudot go proglasi prigovorot za neprifatliv, }e se smeta deka za site nameni na ovaa konvencija, presudata in absencia ili ordonnance penale, za site nameni na ovaa konvencija, donesena po soslu{uvaweto na obvinetiot.

338

3. Dokolku osudenoto lice se pojavi li~no ili e zastapeno vo soglasnost so zakonot na zamolenata dr`ava, a ako prigovorot e prifatliv, za deloto }e se sudi kako da e storeno vo taa dr`ava. Me|utoa nitu vo eden slu~aj nema da se razgleduva prekinuvaweto na postapkata poradi istek na vremeto. Presudata donesena vo dr`avata molitel }e se smeta za ni{tovna i neva`e~ka. 4. Sekoj ~ekor vo odnos na postapkata ili preliminarna istaraga, prezemena od dr`avata koja ja izrekuva presudata vo soglasnost so nejzinite zakoni i propisi, }e ima ista va`nost vo zamolenata dr`ava kako da ja donele organi na taa dr`ava pod uslov izedna~uvaweto da ne dava pogolem dokazna te`ina na takvite ~ekori odo{to ja imaat vo dr`avata molitel.
^len 27

Za potrebite na vlo`uvawe na prigovor i potrebite na podocne`nata postapka, licata osudeni in absencia ili ordonnance penale }e imaat pravo na pravna pomo{ vo slu~aite i pod uslovi propi{ani so zakonot na zamolenata dr`ava i tamu kade {to toa odgovara na dr`avata molitel.
^len 28

Sekoja sudska odluka donesena vo soglasnost so ~lenot 26 stav 3 i nejzinoto izvr{uvawe }e se rakovodi isklu~ivo so zakonot na zamolenata dr`ava.
^len 29

Dokolku liceto osudeno in absencia ili ordonnance penale ne vlo`i prigovor, za site potrebi na ovaa konvencija }e se smeta deka odlukata donesena po soslu{uvaeto na obvinetiot.
^len 30

Nacionalnite zakonodavastva }e bidat primenlivi vo slu~ai na rehabilitacija ako osudenoto lice, od pri~ini koi se nadvor od negovata kontrola, propu{ti da se pridr`uva na vremenskite rokovi propi{ani vo ~lenovite 24, 25 i 26 ili li~no da se pojavi na pretresot utvrden za novo preispituvawe na slu~ajot.

339

Oddel IV: Privremeni merki ^len 31

Ako osudenoto lice e prisutvo vo dr`avata molitel po priemot na izvestuvaweto za prifa}awe na negovoto barawe za izvr{uvawena osudata koja vklu~uva li{uvawe od sloboda, taa dr`ava mo`e, ako smeta za potrebno da go obezbedi izvr{uvaweto, da go uapsi za da go izvr{i negovoto prefrluvawe spored odredbite na ~len 43.
^len 32

1. Koga dr`avata molitel bara izvr{uvawe zamolenata dr`ava mo`e da go uapsi osudenoto lice: (a) ako spored zakonot na zamolenata dr`ava prestapot e takov {to go opravduva vra}awe vo pritvor, i (b) ako postoi opasnost od begstvo ili vo slu~aj na presuda in absentia, opasnost od zatajuvawe na dokazite. 2. Koga dr`avata molitel }e ja najavi svojata namera da bara izvr{uvawe, zamolenata dr`ava mo`e, po prijavata na dr`avata molitel da go uapsi osudenoto lice pod uslov da se ispolneti barawata pod (a) i (b) na prethodniot stav. Spomenatata prijava }e go navede prestapot koj dovel do presuda vo vreme i mesto kade e storen, i }e sodr`i {to e mo`no poto~en opis na osudenoto lice. Taa isto taka }e sodr`i kratok prikaz na faktite na koi se zasniva presudata.
^len 33

1. Osudenoto lice }e bide zadr`ano vo pritvor vo soglasnost so zakonot na zamolenata dr`ava. Zakonot na taa dr`ava isto taka }e gi opredeli uslovite pod koi toa mo`e da bide oslobodeno. 2. Liceto vo pritvor vo sekoj slu~aj }e bide oslobodeno: (a) posle periodot koj e ednakov na periodot na li{uvaweto od sloboda koj e izre~en vo presudata, (b) ako e uapseno vo soglasnost so ~lenot 32 stav 2, a zamolenata dr`ava vo rok od 18 dena od datumot na negovoto apsewe ne go primila baraweto zaedno so dokumentite utvrdeni vo ~len 16.
^len 34

1. Licato koe e vo pritvor vo zamolenata dr`ava vo soglasnost so ~len 32, a koe e povikano da se pojavi pred nadle`niot sud vo dr`avata molitel vo soglasnost so ~lenot 25, kako rezultat na prigovorot koj go 340

vlo`il, za taa cel }e bide prefrleno na teritorijata na dr`avata molitel. 2. Po prefrluvaweto, dr`avata molitel nema da go zadr`i spomenatoto lice vo pritvor ako se ispolneti uslovite izneseni vo ~len 33 stav 2 (a), ili ako dr`avata molitel ne bara natamo{no izvr{uvawe na osudata. Liceto bez odlagawe }e bide vrateno vo zamolenata dr`ava osven ako ne pu{teno na sloboda.
^len 35

1. Liceto koe e povikano pred nadle`en sud na dr`avta molitel kako posledica na prigovorot koj go vlo`ilo, nema da bide izveduvano pred sudot, osuduvano nitu pritvorano so cel za izvr{uvawe na nalogot za osudata ili pritvorot, niti od bilo koi drugi pri~ini }e bide ograni~uvano vo svoite li~ni slobodi za bilo koe delo ili prestap {to se slu~il pred negovoto zaminuvawe od teritorijata na zamolenata dr`ava, a koi ne se navedeni vo pozivot, osven ako izri~no pismeno ne se soglasi. Vo slu~ajot spomenat vo ~lenot 34 na stav 1, kopie na izjavata za soglasnost }e bide upatena na dr`avata od koja e prefrleno. 2. Posledicite pedvideni vo prethodniot stav }e prestanat koga liceto koe e povikano, otkako imalo prilika toa da go stori, ne ja napu{tilo teritorijata na dr`avata molitel vo rok od 15 dena po datumot na odlukata, po pretresot za koj e povikano da se pojavi ili ako se vrati na taa teritorija otkako ja napu{tilo bez povtorno povikuvawe.
^len 36

1. Dokolku dr`avata molitel bara izvr{uvawe na konfiskacija na imot, zamolenata dr`ava mo`e privremeno da go pleni soodvetniot imot pod uslov nejziniot sopstven zakon da predviduva plenidba za sli~ni okolnosti. 2. Plenidbata }e bide izvr{ena vo soglasnost so zakonot na zamolenata dr`ava koja isto taka }e gi utvrdi uslovite pod koi plenidbata mo`e da se ukine.

341

Oddel V: Izvr{uvawe na sankcii (a) Op{ti klauzuli ^len 37

1. Sankcijata izre~ena vo dr`avata molitel nema da se izvr{uva vo dr`avata molitel osven so odluka na sudot na zamolenata dr`ava. Me|utoa, sekoja dogovorna dr`ava mo`e da gi ovlasti drugite organi da donesat takva odluka ako sankcijata koja treba da se izvr{i e samo pri~na kazna ili konfiskacija i ako ovie odluki podle`at na `alba do sudot.
^len 38

Slu~ajot }e bide iznesen pred sud ili organ ovlasten spored ~len 37 ako zamolenata dr`ava smeta deka treba da prezeme akcija po baraweto za izvr{uvawe.
^len 39

1. Pred sudot da donese odluka po baraweto za izvr{uvawe na osudenoto lice }e mu bide pru`ena mo`nost da go iznese svoeto mislewe. Po prijavata }e go soslu{a sudot bilo so zamolnica ili li~no. Li~noto soslu{uvawe mora da bide odobreno po negovoto izri~no barawe vo taa smisla. 2. Me|utoa, sudot mo`e da odlu~i za prifa}awe na baraweto za izvr{uvawe vo otsustvo na osudenoto lice koe bara li~no soslu{uvawe, ako toa e vo pritvor vo dr`avata molitel. Vo tie okolnosti, sekoja odluka za zamena na sankcijata spored ~lenot 44 }e bide odlo`ena se dodeka, po prefrluvaweto vo zamolenata dr`ava, na osudenoto lice ne mu se dade prilika da se pojavi pred sudot.
^len 40

1. Sudot, ili vo slu~aite spomenati vo ~len 37, organot koj e ovlasten so toj ist ~len koj se zanimava so slu~ajot, }e se uveri vo pogled na toa: (a) deka sankcijata ~ie izvr{uvawe se bara e izre~ena vo evropska krivi~na presuda, (b) deka se ispolneti barawata od ~len 4, (s) deka uslovite propi{ani vo ~len 6 (a) ne se ispoplneti ili deka ne treba da go spre~at izvr{uvaweto, (d) deka izvr{uvaweto ne e ovozmo`eno so ~len 7, 342

(e) deka vo slu~aj na presuda donesena in abstencia ili ordonnance penale, se ispolneti barawata od Oddelot III na ovoj Del. 2. Sekoja dogovorna dr`ava na sudot ili na organot ovlasten spored ~len 37, mo`e da mu doveri ispituvaweto na osnovnite uslovi na izvr{uvaweto predvideni so ovaa konvencija.
^len 41

Sudskite odluki doneseni vo soglasnost so ovoj oddel vo odnos na baranoto izvr{uvawe i onie doneseni po `alba na odlukata na administrativniot organ, spomenato vo ~len 37, }e podle`at na podnesuvawe na `albi.
^len 42

Zamolenata dr`ava }e bide obvrzana so naodite vo odnos na faktite vo mera vo koja tie se izvr{eni vo odlukata ili vo mera vo koja e zasnovana vrz osnova na nea so zadr`anite fakti.
(b) Klauzuli koi konkretno se odnesuvaat na izvr{uvawe na sankcii koi vklu~uvaat i li{uvawe od sloboda ^len 43

Koga osudenoto lice e pritvoreno vo dr`avat molitel, osven ako zakonot na drugata dr`ava poinaku ne propi{uva, }e bide prefrleno vo zamolenata dr`ava {tom dr`avata molitel }e bide izvestena za prifa}awe na baraweto za izvr{uvawe.
^len 44

1. Ako se prifati baraweto za izvr{uvawe, sudot }e ja zameni sankcijata koja podrazbira li{uvawe od sloboda izre~ena vo dr`avata molitel so sankcija koja e propi{ana vo nejziniot zakon za ist prestap. Ova sankcija, podlo`no na ograni~uvawata sodr`ani vo stav 2, mo`e da bide od ponakva priroda ili vremensko traewe od onaa koja ja izrekla dr`avata molitel. Ako ovaa druga sankcija e od pokratko traewe od minimalnata sankcija koja mo`e da se izre~e vrz osnova na zakonot na zamolenata dr`ava, sudot nema da bide vrzan so toj minimum i }e se izre~e kazna koja i odgovara na sankcijata izre~ena vo dr`avata molitel.

343

2. Kaj utvrduvaweto na sankciite, sudot nema da ja ote`nuva kaznenata polo`ba na osudenoto lice koja e rezultaat na odlukata donesena vo dr`avata molitel. 3. Bilo koj del na sankcijata izre~ena vo dr`avata molitel i site uslovi na predvremeniot pritvor, koj go izdr`uva osudenoto lice po presudata }e bidat odzemeni vo celost. Istoto }e se odnesuva na bilo koj period vo tekot na koj osudenoto lice se nao|alo vo pritvor vo dr`avata molitel pred da bide osudeno, dokolku toa se bara spored zakonot na taa dr`ava. 4. Sekoja dogovorna strana mo`e vo bilo koe vreme da polo`i kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa izjava koja vo soglasnost so ovaa konvencija go prenesuva pravoto da izvr{i sankcija koja vklu~uva li{uvawe od sloboda, a koja e spored prirodata e ista kako i onaa izre~ena vo dr`avata molitel, duri i ako traeweto na taa sankcija e podolgo od predvideniot maksimum propi{an vo nacionalniot zakon za sankcii od ista priroda. Bez ogled, ova pravilo }e se primenuva samo vo slu~ai vo koi nacionalniot zakon na ovaa dr`ava toa go dozvoluva, vo odnos na ist prestap, kaj izrekuvaweto na sankcijata barem vo isto treawe kako onaa {to e izre~ena vo dr`avata molitel, me|utoa e porigorozna spored svojata priroda. Sankcijata izre~ena vrz osnova na ovoj stav mo`e, ako nejzinoto traewe i cel toa go baraat, da se izdr`uva vo kaznena ustanova vo koja se izdr`uvaat kazni za poinakvi prestapi.
(s) Klauzuli koi konkretno se odnesuvaat na izvr{uvawe na pari~ni kazni ^len 45

1. Ako se odobri barawe za izvr{uvawe na pari~na kazna ili konfiskacija na opredelena suma na pari, sudot ili ovlasteniot organ vrz osnova na ~len 37 }e go konvertiraat navedeniot iznos vo valuta na zamolenata dr`ava spored va`e~kiot kurs vo vreme na donesuvaweto na odlukata. Na toj na~in }e se utvrdi iznosot na pari~nata kazna ili sumata koja se konfiskuva, koja i pokraj toa ne mo`e da bide povisoka od maksimalniot iznos koj go propi{uva zakonot na taa zemja za ist prestap, a dokolku ne postoi takov maksimum, ne mo`e da bide pogolema od maksimalniot iznost koj obi~no se utvrduva vo zamolenata dr`ava vo odnos na sli~en prestap. 2. Me|utoa, sudot ili organ ovlasten vo taa smisla vrz osnova na ~len 37, mo`e da ostane pri pari~nata kazna ili konfiskacija do iznosot utvrden vo dr`avata molitel koga takva sankcija ne e predvidena so zakonot na zamolenata dr`ava za ist prestap, no soodvetniot zakon predviduva izrekuvawe na poostri sankcii. Istata po344

stapka }e se primenuva ako sankcijata izre~ena vo dr`avata molitel e nad maksimumot predviden vo zakonot na zamolenata dr`ava za ist prestap, a ovoj zakon predviduvai izrekuvawe na postrogi sankcii. 3. Site olesnuvawa vrzani za rokot na pla}awe vo rati koi se odobruvaat vo dr`avata molitel }e se po~ituvaat i vo zamolenata dr`ava.
^len 46

1. Koga baraweto za izvr{uvawe se odnesuva na konfiskacija na konkretniot predmet, sudot ili organot ovlasten vrz osnova na ~len 37 mo`e da nalo`i konfiskcija na toj predmet samo ako konfiskacijata e predvidena so zakonot na zamolenata dr`ava za ist prestap. 2. Me|utoa sudot ili organot ovlasten vrz osnova na ~len 37 mo`e da pobara konfiskacija kako merka nalo`ena vo zamolenata dr`ava, koga ovaa sankcija ne e predvidena so zakonot na zamolenata dr`ava za ist prestap, a toj zakon predviduva izrekuvawe na postrogi sankcii.
^len 47

1. Sredstvata od pari~nite kazni i konfiskaciite }e se uplatuvaat vo javni fondovi na zamolenata dr`ava bez prejudicirawe na bilo koi prava na treta strana. 2. Konfiskuvaniot imot koj e od poseben interes mo`e da i se vrati na dr`avata molitel dokolku taa toa go bara.
^len 48

Ako pari~nata kazna ne mo`e da se naplati, sudot na zamolenata dr`ava mo`e da izre~e alternativna sankcija koja vklu~uva li{uvawe od sloboda, dokolku vo tie slu~ai zakonite na dvete dr`avi toa go predviduvaat, osven ako dr`avata molitel izri~no ne go ograni~ila svoeto barawe na napla}awe na pari~na kazna. Ako sudot odlu~i da izre~e alternativna sankcija koja vklu~uva li{uvawe od sloboda, }e se primenuvaat slednive pravila: (a) Ako preina~uvaweto na pari~nata kazna vo sankcija koja predviduva li{uvawe od sloboda ve}e e propi{ano, bilo vo izre~enata kazna vo dr`avata molitel ili neposredno vo zakonot na taa dr`ava, sudot na zamolenata dr`ava }e ja utvrdi prirodata i dol`inata na takvata sankcija vo soglasnost so pravilata propi{ani vo nejziniot zakon. Ako propi{anata sankcija koja podrazbirala li{uvawe od slo345

boda vo dr`avata molitel e pomala od minimumot koj mo`e da se izre~e vrz osnova na zakonot na zamolenata dr`ava, sudot nema da bide ograni~en so toj minimum tuku }e izre~e kazna koja odgovara na sankcijata propi{ana vo dr`avata molitel, Kaj utvrduvaweto na sankcijata sudot nema da ja ote`nuva kaznenata polo`ba na osudenoto lice koja e rezultaat na odlukata donesena vo dr`avata molitel. (b) Vo site ostanati slu~ai sudot na zamolenata dr`ava }e ja preina~i pari~nata kazna vo soglasnost so sopstveniot zakon, i po~ituvaj}i gi granicite propi{ani so zakonot na dr`avata molitel.
(d) Klauzuli koi konkretno se odnesuvaat na primena na diskvalifikacija ^len 49

1. Vo slu~aj na podnesuvawe barawe za primena na diskvalifikacija, takvata diskvalifikacija izre~ena vo dra`avata molitel mo`e da se izvr{i vo zamolenata dr`ava samo ako zakonot na vtorata dr`ava predviduva diskvalifikacija za soodvetniot prestap. 2. Sudot koj go re{ava ovoj slu~aj }e ja proceni celishodnosta od primena na diskvalifikacijata na teritorijata na sopstvenata dr`ava.
^len 50

1. Ako sudot nalo`i primena na diskvalifikacija, }e go utvrdi i nejzinoto traewe vo ramkite na granicite propi{ani vo sopstveniot zakon, no toj period ne mo`e da gi premine granicite propi{ani vo izre~enata presuda vo dr`avata molitel. 2. Sudot mo`e da nalo`i diskvalifikacijata da se priemnuva samo vo odnos na nekoi prava ~ii gubitok ili suspenzija se izre~eni.
^len 51

^lenot 11 ne se odnesuva na diskvalifikaciite.

^len 52

Zamolenata dr`ava ima pravo da mu gi vrati na osudenoto lice pravata od koi bil li{en vo soglasnost so odlukata doenesena vo primenata na ovoj oddel.

346

III DEL Me|unarodni posledici na evropskite krivi~ni presudi Oddel I: Ne bis in idem ^len 53

1. Liceto vo odnos na koe e izre~ena evropska krivi~na presuda ne mo`e za isto delo nitu da bide krivi~no goneto ni osuduvano, nitu da pole`i na primena na sankcii vo druga dogovorna dr`ava: (a) ako e oslobodeno od obvinenieto, (b) ako izre~enata sankcija, (i) vo celost e izvr{ena ili nejzinoto izvruvawe e vo tek, ili (ii) vo celost, ili vo odnos na delot koj ne e izvr{en, e predmet na pomiluvawe ili amnestija, ili (iii) ne mo`e pove}e da se izvr{i poradi zastarenost, (s) Ako sudot go osudil prestapnikot bez izrekuvawe na sankcija. 2. Pokraj toa dogovornata dr`ava dokolku sama ne ja barala postapkata nema da bide obvrzana da gi preiznae efektite ne bis in idem ako deloto za koe se donesuva presudata e naso~eno bilo protiv drugo lice ili institucija ili ili bilo {to ima javen status vo odnos na dr`avata, ili ako samiot subjekt na presudaat ima javen status vo taa dr`ava. 3. Pokraj toa, sekoja dogovorna dr`ava vo koja deloto e storeno ili se smeta za takvo spored zakonot na taa dr`ava, nema da bide obvrzana da gi priznae efektite ne bis in idem dokolku samata taa dr`ava ne ja barala postapkata.
^len 54

Ako se povede nova postapka protiv lice koe vo druga dogovorna dr`ava e osuduvano za isto delo, toga{ celokupniot vremenski period vo koj toa lice bilo li{eno od sloboda, a proizleguva od izvr{enata osuda, }e bide odzemen od sankcija koja mo`e da bide primeneta.
^len 55

Ovoj oddel nema da spre~uva primena na po{iroki nacionalni odredbi koi se odnesuvaat na efektot ne bis in idem vrzan za stranski krivi~ni presudi.

347

Oddel II Uva`uvawe ^len 56

Sekoja dogovorna dr`ava }e gi sproveduva zakonite kako {to smeta za potrebno za, na svite sudovi kaj donesuvaweto na presudata da im ovozmo`i da gi uva`at site prethodni krivi~ni presudi izre~eni za nekoj drug prestap po soslu{uvaweto na obvinetiot, so cel za vklu~uvawe vo ovaa presuda na site ili nekoi od efektite koi zakonot gi vrzuva za presudi doneseni na nejzina teriotorija. ]e gi utvrdi uslovite vo koi ovaa presuda }e se uva`uva.
^len 57

Sekoja dogovorna dr`ava, kako {to smeta za potrebno, }e donesuva zakoni za da ovozmo`i uva`uvawe na site evropski krivi~ni presudi doneseni po soslu{uvaweto na obvinetiot za da se ovozmo`i primena na site, ili na del od diskvalifikaciite predvideni so zakonot za presudi izre~eni na nejzinata teritorija. ]e utvrdi uslovi pod koi se uva`uva ovaa presuda.
IV DEL Zavr{ni odredbi ^len 58

1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe na dr`avite ~lenki pretstaveni vo Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa. Podle`i na ratifikacija ili prifa}awe. Instrunetite za ratifikacija ili prifa}awe }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Konvencijata }e vleze vo sila tri meseci od aktot na deponiraweto na tretiot isntrument na retifikacija ili prifa}awe. 3. Vo odnos na dr`avite potpisni~ki koi dopolnitelno }e ja ratifikuvaat ili prifatat Konvencijata, taa }e vleze vo sila tri meseci od denot na deponiraweto na nejzinite instrumenti za ratifikacija ili prifa}awe.
^len 59

1. Po vleguvawe vo sila na ovaa konvencija, Komitetot na Ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da povika bilo koja dr`ava koja ne e ~lenka da pristapi, pod uslov rezolucijata koja go sodr`i toj po-

348

vik da dobie ednogasna soglasnost na ~lenovite na Sovetot koi ja ratifikuvale Konvencijata. 2. Takvoto pristapuvawe }e stane pravosilno so deponirawe na instrumentite na pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, a koi }e vlezat vo sila tri meseci od datumot na deponiraweto.
^len 60

Sekoja dogovorna dr`ava vo vreme na potpi{uvaweto ili deponiraweto na svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe mo`e da ja navede teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e pri polagaweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe ili podocna, so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija i na druga teritorija ili teritorii navedeni vo izjavata a za ~ii me|unarodni odnosi e odgovorna ili vo ~ie ime e ovlastena da deluva. 3. Site izjavi dadeni vo soglasnost so prethodniot stav, vo odnos na bilo koja teritorija spomenata vo taa izjava, mo`at da bidat povle~eni vo soglasnost so postapkata sodr`ana vo ~len 66 na ovaa konvencija.
^len 61

1. Site dogovorni strani vo vreme na potpi{uvaweto ili deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe mo`at da izjavat deka }e koristat edna ili pove}e rezervi predvideni vo Aneks I na ovaa konvencija. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo celsot ili delumno da ja povle~e rezervata {to ja dala o soglasnost so gornite stavovi vrz osnova na izjava upatena do generalniot sekrear na Sovetot na Evropa koja vleguva vo sila na denot na priemot. 3. Dogovornata dr`ava koja stavila rezerva vo odnos na bilo koi odredbi na ovaa konvencija ne mo`e da bara primena na taa odredba od strana na na nekoja druga dr`ava. Ako nejzinata rezerva e delumna ili uslovna taa, me|utoa, mo`e da bara primena na taa odredba dokolku i samata ja prifatila.

349

^len 62

1. Sekoja dogovorna strana mo`e vo bilo koe vreme so izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da navede zakonski odredbi koi }e bidat vklu~eni vo Aneksot II i III na ovaa konvencija. 2. Za site promeni na nacionalnite odredbi nabroeni vo Aneksot II i III }e bide izvesten generalniot sekretar na Sovetot na Evropa ako takvata primena ja menuva to~nosta na informaciite vo ovie Aneksi. 3. Site promeni izvr{ni vo Aneksot II i III kaj primenata na prethodnite stavovi }e vlezat vo sila vo sekoja dogovorna dr`ava eden mesec od kako za toa generalniot sekretar }e go izvesti Sovetot na Evropa.
^len 63

1. Sekoja dogovorna strana vo vreme na deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, }e mu dostavi na generalniot sekretarijat na Sovetot na Evropa relevantni inforamcii za sankciite koi mo`at da se primenat vo taa dr`ava i nivnoto sproveduvawe za celite na primenata na ovaa konvencija. 2. Za sekoja dopolnitelna izmena koja ja menuva smislata na informaciite dostaveni vo soglasnost so prethodnite stavovi isto taka }e se izvesti generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 64

1. Ovaa konvencija nema da vlijae na pravata i akciite koi proizleguvaat od odgovorot za ekstradicija i me|unarodnite multilateralni konvencii koi se odnesuvaat na specijalkni pra{awa nitu na odredbite koi se odnesuvaat na pra{awa koi se predmet na ovaa konvencija a koi se sodr`ani vo drugi postoe~ki konvencii me|u dogovornite dr`avi. 2. Dogovornite dr`avi ne mo`at da zaklu~uvaat bilateralni ili multilateralni spogodbi me|u sebe po pra{awa koi se predmet na ovaa konvencija, osven kako dopolnuvaweto na nejzinite odredbi ili za olesnuvawe na primenata na principite sodr`ni vo niv. 3. Vo slu~aj dve ili pove}e dogovorni dr`avi ve}e da gi utvrdile svoite odnosi po ova pra{awe vrz osnova na edinstveno zakonodavstvo, ili da vospostavile sopstven specijalen sistem, ili ako toa go storat vo idnina, }e imaat pravo vo soglasnost so toa da gi reguliraat odnosite, bez ogled na uslovite na ovaa konvencija. 350

4. Dogovornite dr`avi koi }e se soglasat da gi preimenuvaat uslovite od ovaa konvencija na svoite me|usebni odnosi po ova pra{awe za toa }e go izvestat generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 65

Evropakiot komitet za krivi~ni pra{awa na Sovetot na Evropa }e bide izvesten za primenata na ova konvencija i }e stori se {to e potrebno da go olesni prijatelskoto re{avawe na site te{kotii do koi mo`e da dojde vo nejzinata priemna.
^len 66

1. Ovaa konvencija }e ostane vo sila za neopredelen period na vreme. 2. Sekoja dogovorna dr`ava, dokolku toa se odnesuva na nea, mo`e da se povle~e od ovaa Konvencija vrz osnova na izvestuvawe upateno do generalniot sekrtar na Sovetot na Evropa. 3. Toa povlekuvawe }e vleze vo sila {est meseci od datumot na priemot na takvoto izvestuvawe od strana na generalniot sekretar.
^len 67

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite ~lenki koi se pretstaveni vo Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa i site dr`avi koi i pristapille na ovaa konvencija za: (a) site potpi{uvawa, (b) site deponirawa na instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, (s) site datumi na vleguvawe vo sila na Konvencijata vo soglasnost so ~len 58, (d) site izjavi primeni vo soglasnost so ~len 44 stav 4, (e) site izjavi primeni vo soglasnost so ~len 60, (f) site rezervi primeni vo soglasnost so odredbite na ~len 61 stav 1 i povlekuvaweto na takvite rezervi, (g) site izjavi primeni vo soglasnost so ~len 62 stav 1 i site dopolnitelni izvestuvawa primeni vo soglasnost so toj ~len stav 2, (h) site informacii primeni vo soglasnost so ~len 63 stav 1, i site dopolnnitelni izvestuvawa primeni vo soglanost so toj ~len stav 2,

351

(i) site izvestuvawa koi se odnesuvaat na bilateralni i multilateralni spogodbi sklu~eni vo soglasnost so ~len 64, stav 2 ili vo vrska so edinstveniot zakon donesen vo soglasnost so ~len 64 stav 3, (j) site izvestuvawa primeni vo soglansost so ~lenot 66 i datumot na vleguvawe vo sila na otka`uvaweto.
^len 68

Ovaa konvencija kako i izjavite i izvestuvawata koi proizleguvaat od nea }e se priemnuvaat samo kaj sproveduvaweto na odluki doneseni po vleguvawe vo sila na konvenciite me|u dogovornite dr`avi. Vo potvrda na {to dolupotpi{anite, propisno za toa ovlasteni ja potpi{aa ova konvencija. Sostaveno vo Hag na 28 maj 1970 godina na angliski i francuski jazik, od {to i dvata teksta se podednakvo va`e~ki vo eden edinstven primerok koi }e ostane deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e dostavi zavereni primeroci na sekoja dr`ava koja }e ja potpi{e ili }e pristapi na Konvencijata.
ANEKS I

Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da izvesti deka go zadr`uva pravoto: (a) da ja odbie primenata ako smeta deka osudata se odnesuva na fiskalni ili verski prestapi, (b) da odbie sproveduvawe na sankcii za delo koe spored zakonot na zamolenata dr`ava mo`el da go re{ava samo administrativen organ, (s) da odbie izvr{uvawe na evropska krivi~na presuda koja zvani~nite organi na dr`avata molitel ja donele na den vo odnos na koj spored negoviot zakon krivi~nata postapka za prestap kaznet so taa presuda bi bil poni{ten poradi zastarenost, (d) da odbie sproveduvawe na sankcii izre~eni in absentia i ordonnanses penales ili samo edna od ovie kategorii na odluki. (e) da ja odbie primena na odredbite na ~len 8 tamu kade {to taa dr`ava ima prvobitna nadle`nost i vo ovie slu~ai da ja prepoznae samo ekvivalentnosta na deloto koi go prekinuvat ili ukinuvaat vremenskite ograni~uvawa koi se izvr{eni vo dr`avata molitel. (f) da ja prifati primenata na Del III samo vo odnos na eden od svoite dva oddeli.

352

ANEKS II

Spisokot na prestapi osven onie koi pripagaat pod krivi~niot zakon. Slednive prestapi }e se priklu~at kon prestapite vo ramkite na krivi~niot zakon: - Vo Francija: Sekoe nezakonito povedenie sankcionirano vrz osnova na contravention de grande voire. Vo Sojuzna Republika Germanija: Sekoe nezakonito povedenie koe spa|a pod postapkata propi{ana vo Zakonot za kr{ewe na propisite (Gesetz uber Ordnungswidrigkeiten) od 24 maj 1968 (BGBL 1968, I 481). - Vo Italija: Sekoe nezakonito povedenie na koe mo`e da se primeni Zakonot br. 317 od 3 mart 1967 godina.
ANEKS III Spisok na Ordonnances Penales

Avstrija Straferfugung (~lenovi 460-62 od Zakonot za Krivi~na postapka). Danska Bodeforelaeg ili Udenretlig bodevedtagelse (^len 931 od Zakonot za izvr{uvawe na pravdata). Francija 1. Amende de Composition (~lenovi 524-528 od Zakonot za krivi~nata postapka dopolnet so ~lenovite R 42-R 50). 2. Ordonance penale koj se primenuva samo vo okruzite Haunt-Rin i Moselle. Sojuzna Republika Germanija 1. Strafbefehl (~lenovi 407-412 od Zakonot za krivi~na postapka). 2. Strafverfugung (~len 413 od Zakonot za krivi~na postapka). 3. Bussgeldbescheid (~lenovi 65-66 od zkonot od 24 maj 1968. - BGBL 1968 I, 481) Italija 1. Decreto penale (~lenovi 506-10 na Zakonot za krivi~na postapka). 2. Decreto penale za fiskalni pra{awa (Zakonot od 7 januari 1929, br. 4). 353

3. Decreto penale za pra{awa na navigacija (~lenovi 1242-43 od Zakonot za navigacija). 4. Odluka donesena vo soglasnost so Zakonot br. 317 od 3 mart 1967. Luksemburg 1. Ordonnance penale (Zakonot od 31 juli 1924 za organizacija na Ordonnance penales. 2. Ordonnance penale (~len 16 na Zakonot od 14 februari 1955 za soobra}ajot na javnite pati{ta). Norve{ka 1. Forelagg (~lenovi 287-290 na Zakonot za sudskata postapka vo krivi~nite predmeti). 2. Forenklet forelegg (~len 31 V od Zakonot za soobra}ajot od 18 juni 1965) [vedska 1. Strafforelaggande (Poglavie 48 na Zakonot za sudskite postapki). 2. Forellaggande av ordingzbot (Poglavie 48 na Zakonot za sudskata postapka). [vajcarija 1. Strafbefahl (Aergau, Bale-Country, Bale-Town, Sch affausen, Schwyz, Ury, Zug, Zurish). Odroinannse penale (Fribourg, Valias) 2. Strafentag (Dolni Untervalden). 3. Strafbeschied (St. Gallen). 4. Strafmandat (Bern, Graubunden, Solothurn, Gorni Unterwalden). 5. Strafvefung (Appenzell, Outer Rhoden, Glarus, Schaffhasen, Thurgau). 6. Adwandlingsekenntnis (Lusern). 7. Bussnetscheid (Appenzell Inner Rhoden). 8. Orddonnance de condemnation (Vaud) 9. Mandat de represssion (Neuchatel). 10. Avis de contrevention (Geneva, Vaud). 11. Prononce de predectoral (Vaud). 12. Prononcecontravention (Valias). 13. Decreto di accusa (Ticino).

354

Turcija Casa Kararnamesi (~lenovi 368-91 na Zakonot za krivi~na postapka) i site drugi odluki vrz osnova na koi administrativnite organi gi izrekuvaat sankciite. Avstrija (Deklaracija sodr`ana vo Polnite ovlastuvawa na polnomo{nikot na Avstrija). Prevod Vo vreme na potpi{uvaweto na nare~enata Konvencija, ministerot za pravosudstvo na Republika Avstrija izjavi deka negovta vlada saka da ja koristi rezervat predvidena vo stavovite (a), (b) i (s) na Aneksot I na Konvencijata. Danska (Pismo od ministerot za nadvore{ni raboti od 25 januari 1971 godina prilo`eno zaedno so instrumentot za ratifikacija na 3 mart 1971 godina).
I Deklaracija Re ^len 19 (2)

Danska bara, barawata i drugite dopolnitelni dokumenti da bidat sledeni so prevod na danski ili angliski jazik
Re ^len 60 (1)

Konvencijata samo privremeno nema da se primenuva na ostrovite Fero i Frendland

Re ^len 64

[to se odnesuva na sproveduvaweto na sankciite pari~na kazna, ubla`ena zatvorska kazna, zatvorski kazni i konfiskacija nema da se primenuvaat me|u Danska i Finska, Norve{ka i [vedska zatoa {to ovie pra{awa ve}e se regulirani so edinstveni zakoni na ovie ~etiri zemji.

355

II Informacii Re ^len 48

Vrz osnova na Danskiot zakon, pari~nata kazna ne mo`e da se preina~i vo sankcija koja podrazbira li{uvawe od sloboda vrz osnova na fakti deka pari~nata kazna ne mo`e da se naplati.
Re ^len 63

Spisok na sankcii koj se primenuva vo izvr{uvaweto vo Danska: 1. Pari~ni kazni 2. Konfiskacija 3. Kazni koi podrazbiraat li{uvawe od sloboda (a) zatvorska kazna, koja mo`e da bide do`ivotna ili na konkreten vremenski period, obi~no ne e pokratka od 30 dena nitu podolga od 16 godini. Vo slu~aj kaznata da e vo dol`ina od 3 ili pove}e meseci, obi~no se izdr`uva vo eden od pogolemite dr`avni zatvori, vo sprotivnost vo lokalnite zatvori. (b) vo zatvori za mladi vo koi, ako se smetaat za celishodni, se upatuvaat lica me|u 15 i 21 godina vozrast, ili vo soodvetni slu~ai do 23 godini vozrast, namesto upatuvawe vo obi~ni zatvori. Dol`inata na kaznata koja se izdr`uva vo ovie zatvori zavisi od povedenieto na zatvorenicite. Vo princip i kako pravilo, osudenoto lice se pu{ta od ovoj zatvor najdocna po istekot na 12 meseci, so toa {to maksimalniot period e tri godini. Takvite kazni se izdr`uvaat vo posebni zatvori za mladi. (b) obi~en pritvor koj voobi~aeno se opredeluva za period od sedum dena do {est meseci. Danskiot krivi~en zakon ja predviduva primenata na slednite merki namesto kazni vo slu~aj na pove}ekratni povratnici: (d) rabota vo rabotilnici koi pod uslovite navedeni vo Oddel III na Krivi~niot zakonik mo`e da se utvrdi namesto zatvorska kazna. Presudata koja se odnesuva na rabota vo rabotilnici ne se vremenski ograni~eni tuku zavisat od povedenieto na prestapnikot. Do pu{tawe mo`e da dojde najrano po istekot na dvanaeset meseci, a maksimalniot period e obi~no ~etiri godini. Kaznata se izdr`uva vo specijalna institucija, (e) preventiven pritvor, koi pod uslovite navedeni vo odelot 65 na Krivi~niot zakonik, mo`e da se izrekuva namesto zatvor vo odnos na profesionalnite ili ~estite prstapnici ako toa se smeta za potrebno od pri~ini na javnata bezbednost. Dol`inata na kaznata zavisi od

356

povedenieto na prestapnikot. Do pu{tawe na sloboda mo`e da dojde samo po istekot na ~etiri godini. Preventivniot pritvor se izdr`uva vo specijalna institucija. Kone~no, poglavieto IX na Krivi~niot zakon predviduva merki koi mo`at da se primenuvaat na lica koi se isklu~eni od kazna poradi neodgovornost, ili na lica koi poradi psihi~ki pre~ki od razli~na priroda se smetaat nepodobni na vlijanija niz kazna. Vo takvi slu~ai sudot mo`e, pred s, da odlu~i deka soodvetniot prestapnik }e se upati vo: (f) du{evna bolnica, (g) institucija za mentalno zaboleni, ili (h) eden od specijalnite centri za pritvor koi se vostanoveni za psihopatskite prestapnici za koi obi~nata kazna e nesoodvetna. Traeweto na takvite merki zavisi od povedenieto na prestapnikot. Nivnoto ukinuvawe pretpostavuva odluka na sudot. 4. Mandatorni ili koateralni efekti na krivi~nite presudi koi podrazbiraat li{uvawe od sloboda ili ograni~uvawe na slobodata koi gi izrekuvaat krivi~nite sudovi: Oddel 78 na danskiot krivi~en zakon eksplicitno predviduva deka kazneniot prestap ne podrazbira ukunuvawe na gra|anskite prava, vklu~uvaj}i go pravoto na profesionalna aktivnost ili vr{ewe raboti vrz osnova dozvola. Liceto osudeno na kaznen prestap, me|utoa mo`e da bide li{eno od mo`nosta da vr{i raboti koi baraat specijalni javni ovlastuvawa ili dozvola ako prestapot podrazbira o~igleden rizik od zloupotreba na polo`bata. Odbivaweto na molbata za takvite ovlastuvawa ili dozvola go vr{i oficielniot organ koj vo normalni okolnosti go izdava. Me|utoa na barawe na odnosnoto lice, pra{aweto mo`e da mu bide preneseno na sudot na odlu~uvawe. Vrz osnov na oddelot 79 na krivi~niot zakon uslovite na osudata mo`at da predvidat pravata na prodol`uvawe na profesionalnata dejnost ili rabotite vrz osnova na javni ovlastuvawa ili dozvoli da mo`at da se odzemat ili ograni~at ako izvr{eniot prestap so sebe povlekuva o~igleden rizik od zloupotreba na polo`bata. Ako toa go dozvoluvaat posebni uslovi istoto se odnesuva na profesionalnata aktivnost koja ne bara javno ovlastuvawe ili dozvola. Odzemaweto na takvite prava se vr{i na period koj varira od dvanaeset meseci do pet godini, ili za opredeleno vreme vo koj slu~aj toa pra{awe mo`e povtorno a se ispita po istekot od 5 godini. Od ovie odredbi sleduva deka osudite ne moraat vo site slu~ai da spre~at dobivawe na javno ovlastuvawe ili dozvola, ili zanimavawe so profesija vklu~itelno i akademska aktivnost. Fakultatinata odredba za li{uvawe na osudenoto lice od pravoto da se zanimava so opre357

delena profesija e uslovna poradi o~iglednata opasnost od zloupotrebi.

358

4) KONVENCIJA ZA TRANSVER NA OSUDENI LICA Naslov na originalot, Convention on the Transfer of Sentenced Persons, European Treaty Series, No. 112, Strazbur, 21 mart 1983

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i dr`avite potpisni~ki na ovaa konvencija, Smetaj}i deka Sovetot na Evropa ima za cel da ostvari potesna sorabotka me|u svoite ~lenovi, Vo `elba u{te pove}e da se razvie me|unarodnata sorabotka vo oblasta na krivi~noto zakonodavstvo, Smetaj}i deka ovaa sorabotka treba da bide vo slu`ba na poefikasno pravosudstvo i da ovozmo`i resocijalizacija na osudenite lica, Smetaj}i deka ovie celi sodr`at barawe na stranskite lica koi se li{eni od sloboda poradi storeno krivi~no delo, da im se ovozmo`i izdr`uvawe na kaznata vo sredinata od koja proizleguvaat, Smetaj}i deka toa mo`e najdobro da se postigne so nivniot transfer vo zemjata na potekloto, Se dogovorija za slednoto:
Definicii ^len 1

Soglasno ovaa konvencija, izrazot: a) "Kazna"ozna~uva kazna ili merka na li{uvawe od sloboda poradi izvr{eno krivi~no delo vo ograni~eno ili neograni~eno traewe, {to ja izrekol sudija, b) "Presuda" ozna~uva sudska odluka so koja se izrekuva kaznata, s) "Dr`ava na izrekuvawe na kaznata" ozna~uva dr`ava vo koja liceto, koe mo`e da bide prefrleno ili ve}e e prefrleno, e kazneto. d) "Dr`ava na izdr`uvawe na kaznata" ozna~uva dr`ava vo koja osudenoto lice mo`e da bide prefrleno, ili ve}e e prefrleno, za da ja izdr`i kaznata.
Op{ti principi ^len 2

1. Stranite se obvrzuvaat pod uslovi koi gi sodr`i ovaa konvencija deka maksimalno }e sorabotuvaat me|u sebe po pra{awata vrzani za transferot na osudenite lica. 2. Liceto osudeno na teritorijata na edna strana mo`e vo soglasnost so odredbite na ovaa konvencija, da se prefrli na teritorijata 359

na nekoja druga strana poradi izdr`uvawe na kaznata. Za taa cel, toa mo`e da bide bilo kaj dr`avata {to ja izrekla kaznata ili vo onaa vo koja kaznata treba da se izdr`i, da izrazi `elba da bide prefrleno vrz osnova na ovaa konvencija. 3. Transfer mo`e da bara bilo koja dr`ava na izrekuvaweto ili dr`ava na izvr{uvaweto na kaznata.
Uslovi na trenasferot ^len 3

1. Vrz osnova na ovaa konvencija do transfer mo`e da dojde samo pod slednive uslovi: a) osudenoto lice mora da bide dr`avjanin na dr`avata vo koja kaznata treba da bide izdr`ana, b) presudata mora da bide pravosilna, s) preostanatiot del od kaznata koja osudenoto lice treba da ja izdr`i mora da bide vo traewe od najmalku {est meseci od denot koga e primeno baraweto za negoviot trensfer ili vo neograni~eno traewe. d) koga poradi vozrasta, mentalnata ili fizi~kata sostojba edna od dr`avite smeta deka toa e neophodno, osudenoto lice ili negoviot pretstavnik mora da dadat soglasnost za trensferot. e) storuvawata ili nestoruvawata poradi koi do{lo do kaznuvawe spored pravoto na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mora da se smetaat za krivi~ni dela, ili toa bi bile ako se slu~ile na nejzina teritorija. f) dr`avata na izrekuvaweto na kaznata ili dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mora da se dogovorat za transferot. 2. Vo isklu~itelni slu~ai stranite mo`e da se dogovorat za transferot i vo slu~aj koga kaznata koja osudenoto lice treba da ja izdr`i, e pomala od predvidenata vo stav 1. 3. Pri potpi{uvaweto ili polagaweto na ratifikacionite instrumenti za prifa}aweto, sekoja dr`ava na odobruvaweto ili pristapuvaweto mo`e da mu upati izjava na generalniot sekretat na Sovetot na Evropa i da ja nazna~i svojata namera deka vo odnosite so drugite dr`avi }e ja isklu~i primenata na edna od postapkite od stav 9.1 a i b. 4. Sekoja dr`ava mo`e sekoga{ vo izjavata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa samata da go odredi terminot "dr`avjanin" vo soglasnost so ovaa konvencija.

360

Obvrska za dostavuvawe na informavii ^len 4

1. Sekoe osudeno lice sprema koe mo`e da se primeni ovaa konvencija mora da bide zapoznaeno so nejzinata sodr`ina od strana na dr`avata na izrekuvaweto na kaznata. 2. Vo slu~aj osudenoto lice kaj dr`avata na izrekuvaweto na kaznata da izrazilo `elba da bide prefrleno vrz osnova na ovaa konvencija, taa za toa mora da ja izvesti dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata vedna{ po pravosilnosta na presudata. 3. Informaciite mora da sodr`at: a) imeto, datumot i mestoto na ra|awe, b) vo slu~aj na potreba, negovata adresa vo dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata, s) da se navedat faktite koi dovele do kaznuvaweto, d) prirodata, traeweto i vremeto na po~etokot na kaznata. 4. Vo slu~aj koga osudenoto lice kaj dr`avata na izdr`uvawe na kaznata izrazilo `elba da bide prefrleno vrz osnova na ovaa konvencija, dr`avata na izrekuvaweto na kaznata na nejzino barawe }e i gi dostavi site informacii sodr`ani vo gore navedeniot stav 3. 5. Osudenoto lice mora da bide pismeno izvesteno za seto {to vrz osnova na primenata na prethodnite stavovi go prezemaat dr`avata na izrekuvaweto na kaznata ili dr`avata na izvr{uvaweeto na kaznata kako i za sekoja odluka koja }e ja donese ednata ili drugata dr`ava a koja se odnesuva na trensverot.
Barawa i odgovori ^len 5

1. Barawata i odgovorite vrzani za transferot mora da se dostavuvaat vo pismena forma. 2. Ovie barawa mora da gi upati Ministerstvoto za pravda na dr`avata molitel na Ministerstvot na pravda na zamolenata dr`ava. Odgovorite mora da se dostavat po istiot pat. 3. Sekoja strana mo`e, vo izjavata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja nazna~i svojata namera deka }e koristi drugi vrski. 4. Zamolenata dr`ava mora, {to pobrzo, da ja izvesti dr`avata molitel za svojata odluka dali go prifa}a ili go odbiva baraweto za transfer.

361

Dokazni materijali ^len 6

1. Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata na barawe na dr`avata na izrekuvaweto na kaznata mora da i dostavi: a) dokument ili izjava od koja se gleda deka osudenoto lice e nejzin dr`avjanin, b) prepis na zakonskite odredbi na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata od koi proizleguva deka storuvawata ili propu{tawata koi dovele do kaznuvaweto vo dr`avata na izvr{uvaweto na kaznata vrz osnova na nejzinoto pravo zna~at krivi~no delo i deka toa bi bile koga bi se slu~ile na nejzina teritorija. s) izjava so informacii od ~l. 9. 2 2. Dokolku e pobaran transfer, dr`avata na izrekuvaweto na kaznata na dr`avata na izvr{uvaweto na kaznata treba da i dostavi dokumentite koi sleduvaat, osven vo slu~aj ednata ili drugata dr`ava ve}e da nazna~ila deka nema da se soglasi so transferot: a) zaveren prepis na presudata kako i zakonskite odredbi koi se primeneti. b) ozna~uvawe na dol`inata na ve}e izre~enata kazna, vklu~uvaj}i go i izvestuvaweto za privremeniot pritvor, oprostuvaweto na kaznata, kako i sekoj drug dokument vrzan za izdr`uvaweto na kaznata, s) potvrda za soglasnosta za transferot kako {to e sodr`ano vo ~len 3.1 (d), i d) sekoga{ koga toa e potrebno, izve{taj na lekarot ili na socijalniot rabotnik za osudenoto lice, informacija za negoviot tretman vo dr`avata na izrekuvaweto na kaznata i preporaka za natamo{natata postapka vo dr`avata na izdr`uvawe na kaznata. 3. Dr`avata na izrekuvawe na kaznata kako i dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mo`at bilo ednata bilo drugata, da pobaraat da dobijat bilo kakov dokument ili izjava od gore navedeniot stav 1 i 2 pred ponesuvawe na baraweto za transfer ili odlukata za prifa}awe ili odbivawe na transferot.
Soglasnost i proverka ^len 7

1. Dr`avata na izrekuvaweto na kaznata }e postapi taka {to liceto koe treba da ja dade svojata soglasnost za transfer vrz osnova na ~len 3.1 (d) toa da go stori dobrovolno, vo celost svesno za zakonskite posledici koi od toa proizleguvaat. Natamo{nata postapka po toa

362

pra{awe }e se vodi vo soglasnost so zakonot na dr`avata na izrekuvawe na kaznata. 2. Dr`avata na izrekuvaweto na kaznata mora da ovozmo`i dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata so posredstvo na konzul ili nekoj drug funkcioner koj e opredelen vo dogovorot so nego, da proveri deka soglasnosta e dadena pod uslovite navedeni vo prethodniot stav.
Posledici od transferot za dr`avata na izrekuvawe na kaznata ^len 8

1. Prezemaweto na osudenoto lice od strana na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata podrazbira zapirawe na izdr`uvaweto na kaznata vo dr`avata koja kaznata ja izrekla. 2. Vo dr`avata na izrekuvawe na kaznata, kaznata pove}e ne mo`e da se izdr`uva koga dr`avata vo koja kaznata se izdr`uva smeta deka taa e zavr{ena.
Posledici od transferot za Dr`avata na izdr`uvawe na kaznata ^len 9

1. Nadle`nite organi na Dr`avata na izdr`uvawe na kaznata mora: a) bilo vedna{ da prodol`at so izdr`uvawe na kaznata vrz osnova na sudska ili administrativna odluka pod uslovite navedeni vo ~len 10, b) po pat na sudska ili adminitsrativna postapka kaznaat da ja preto~at vo odluka na ovaa dr`ava, zamenuvaj}i ja na toj na~in sankcijata izre~ena vo dr`avata na izrekuvawe na kaznata so sankcija koja za toa delo ja predviduva zakonodavstvoto na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata pod uslovite navedeni vo ~len 11. 2. Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata, dokolku toa od nea se bara, mora na dr`avata na izrekuvawe na kaznata pred transferot na osudenoto lice da ja nazna~i postapkata koja {to taa }e ja sledi. 3. Izdr`uvaweto na kaznata mu podle`i na zakonot na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata i samo taa e merodavna za prezemawe na site soodvetni merki. 4. Sekoja dr`ava ~ie{to vnatre{no pravo ovozmo`uva koristewe na edna od postapkite od ~len 1, poradi izvr{uvawe na merkite izre~eni na teritorijata na nekoja druga strana nad lica koi so ogled na nivnoto mentalno zdravje se proglaseni za krivi~no neodgovorni za storenoto krivi~no delo, a e spremna na sebe da gi prezeme tie lica poradi natamo{na postapka vo izjavata upatena do generalniot se363

ktretar na Sovetot na Evropa mo`e da nazna~i postapka koja }e ja sledi vo ovie slu~ai.
Natamo{no izdr`uvawe na kaznata ^len 10

1. Vo slu~aj na natamo{no izdr`uvawe na kaznata dr`vata na izdr`uvaweto na kaznata ja obvrzuva pravnata priroda i dol`inaat na izre~enata kazna. 2. Me|utoa dokolku prirodata ili dol`inata na ovaa sankcija se nespoivi so zakonodavstvoto na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata, ili dokolku zakonodavstvoto na ovaa dr`ava toa go bara, dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mo`e, po pat na administrativna ili sudska odluka, da ja prilagodi ovaa sankcija na kaznata ili merkata za koja krivi~nite dela od ist vid gi predviduva nejziniot sopstven zakon. Spored svojata su{tina ili traewe ne mo`e da bide postroga od kaznata izre~ena vo dr`avata na izrekuvaweto na kaznata nitu da go prejde maksimumot {to go predviduva zakonot na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata.
Izmena na kaznata ^len 11

1. Vo slu~aj na izmena na kaznata se primenuva postapka predvidena so zakonodavstvoto na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata. Pri izmenata nadle`niot organ }e se: a) rakovodi so utvrdenite fakti vo mera vo koja tie izri~no ili mol~e{ki se sodr`ani vo presudata koja ja donesuva dr`avata na izrekuvawe na kaznata, b) ne mo`e da ja zameni kaznata li{uvawe od sloboda so pari~na kazna, e) vo celost }e go otfrli ona vreme koe osudenoto lice go pominalo vo zatvorot, i d) nema da mu ja zaostri krivi~nata odgovornost na osudenoto lice i nema da ja obvrzuva minimalnata sankcija koja za toa ili pove}e storeni krivi~ni dela, eventualno gi predviduva dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata. 3. Koga po transferot na osudenoto lice dojde do izmena dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata }e go zadr`i ova lice vo pritvor ili }e prezeme nekoi drugi merki za da se obezbedi negovoto prisustvo vo dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata se do istekot na sudskata postapka. 364

Pomiluvawe, amnestija, ubla`uvawe na kaznata ^len 12

1. Sekoja strana mo`e da odobri pomiluvawe, amnestija ili ubla`uvawe na kaznata vo soglasnost so Ustavot ili drugi zakonski regulativi.
Revizija na presudata ^len 13

Samo dr`avata na izrekuvaweo na kaznata ima pravo da odlu~i za revizija na presudata.

Prestanuvawe na izdr`uvaweto na kaznata ^len 14

Dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata mora da go zapre nejzinoto izdr`uvawe {tom dr`avata na izrekuvaweto na kaznata ja izvesti za odlukata ili merkata so koja kaznata prestanuva da bide izvr{na.
Izvestuvawa koe se odnesuvaat na izdr`uvaweto na kaznata ^len 15

Dr`avata na izdr`uvawetio na kaznata na dr`avata na izrekuvaweto na kaznata }e i gi dostavi site informacii koi se odnesuvaat na izdr`uvaweto na kaznata: a) koga smeta deka izdr`uvaweto na kaznata isteknalo, b) ako osudenoto lice izbega pred istekot na kaznata, ili s) ako dr`avata na izrekuvaweto na kaznata od nea pobara specijalen izve{taj.
Tranzit ^len 16

1. Edna strana treba, vo soglasnost so svoeto zakonodavstvo da i odobri tranzit na druga preku svojata teritorija dokolku toa go pobara nekoja druga strana koja i samata se dogovorila so nekoja druga strana ili treta zemja za transfer na osudenoto lice kon ili od nejzinata teritorija. 2. Edna strana mo`e da odbie da odobri trenzit: a) ako osudenoto lice e nejzin dr`avjanin, ili b) ako deloto koe e predmet na kaznuvawe, ne e kaznivo spored nejzinoto zakonodavstvo. 365

3. Baraweto za tranzit kako i odgovorite moraat da bidat dostaveni na na~in naveden vo odredbata na ~len 5.1 i 3. 4. Stranata mo`e da odobri tranzit na osudeno lice preku svojata teritorija koj go upatila nekoja treta zemja dokolku istata se dogovorila so nekoja druga strana za transferot kon ili od nejzinata teritorija. 5. Stranata od koja e pobaran tranzit mo`e da go zadr`i osudenoto lice vo pritvor samo toku kolku {to e potrebno za da se izvr{i tranzitot preku nejzinata teritorija.
Jazici i tro{oci ^len 17

1. Informaciite od ~len 4 stav 2-4, mora da se uredat na jazikot na stranata na koja i se dostavuvaat ili na eden od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa. 2. Osven vo slu~aj na podolu navedeniot stav 3, prevod na baraweto za transfer ili na drug dokazen materijal ne e potreben. 3. Sekoja dr`ava vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto na ratifikacionite instrumenti za prifa}awe, odbivawe ili pristapuvawe, vo notifikacijata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa mo`e da pobara barawata za transfer i dokazniot materijal da bidat prevedeni na nejziniot jazik, na eden od oficielnite jazici na Sovetot na Evropa ili na jazikot {to }e go navede. Vo taa prilika mo`e da izrazi spremnost da gi prifati prevodite na sekoj drug jazik pokraj oficielniot ili oficielniot jazik na Sovetot na Evropa. 4. So isklu~ok na ~len 2 (a) dokumentite koi se ispra}aat vo soglasnost so primenata na ovaa konvencija mora da bidat zavereni. 5. Tro{ocite koi nastanuvaat so primena na ova konvencija pa|aat na tovar na dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata, osven tro{ocite koi isklu~ivo nastanale na teritorijata na dr`avata na izrekuvaweto na kaznata.
Potpi{uvawe i vleguvawe vo sila ^len 18

1. Ovaa konvencija e spremna za potpi{uvawe od dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa i dr`avite koi toa ne se, a u~estvuvale vo nejzinata izrabotka. Podle`i na ratifikacija za prifa}awe ili odobruvawe. Ratifikacionite instrumenti za prifa}awe ili odobruva-

366

we }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Ovaa konvencija vleguva vo sila tri meseci od denot koga tri dr`avi-~lenki na Sovetot na Evropa }e ja dadat svojata soglasnost za pristapuvawe kon konvencijata vo soglasnost so odredbite od stav 1. 3. Za sekoja dr`ava potpisni~ka koja dopolnitelno bi ja dala svojata soglasnost da i pristapi na Konvencijata, taa vleguva vo sila tri meseci od denot na deponiraweto na ratifikacionite instrumenti za prifa}awe ili odobruvawe.
Pristapuvae na dr`avite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa ^len 19

1. Po vleguvawe vo sila na ovaa konvencija, odborot na ministrite na Sovetot na Evropa po konsultacijata so dogovornite dr`avi mo`e da ja povika sekoja dr`ava koja ne e ~lenka na Sovetot, a ne se naveduva vo ~len 18.1 da pristapi kon Konvencijata so odluka na mnozinstvoto predvideno so ~len 20 (d) od Statutot na Sovetot na Evropa i ednoglasno od strana na pretstavnicita na dogovornite dr`avi koi imaat pravo da zasedavaat vo odborot. 2. Za sekoja dr`ava koja i pristapuva na Konvencijata, istata vleguva vo sila tri meseci od denot na deponiraweto na instrumentite za pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
Teritorijalna primena ^len 20

1. Sekoja dr`ava mo`e vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto na ratifikacionite instrumenti za prifa}awe ili pristapuvawe da opredeli teritorija ili teritorii na koi }e se primenuva ovaa konvencija. 2. Vo natamo{nata postapka sekoja dr`ava mo`e sekoga{ vo notifikacijata upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija na sekoja teritorija navedena vo notifikacijata. Vo slu~ajot na dadena teritorija Konvencijata vleguva vo sila tri meseci od denot koga generalniot sekretar ja primil izjavata. 3. Sekoja izjava dadena vo soglasnost so dvata prethodni stava mo`e da se povle~e koga se raboti za teritorija navedena vo ovaa izjava so notifikacija upatena do generalniot sekretar. Povlekuvaweto vleguva vo sila tri meseci od denot koga generalniot sekretar ja primil notifikacijata. 367

Vremenska primena ^len 21

Ovaa konvencija }e se primenuva na izvr{uvaweto na site kazni koi se izre~eni bilo pred ili po nejzinoto vleguvawe vo sila.
Vrski so drugi konvencii i spogodbi ^len 22

1. Ovaa konvencija ne e vo sprotivnost so pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorite za ekstradicija i drugite me|unarodni dogovori za sorabotka vo oblasta na krivi~noto zakonodavstvo koi predviduvaat transfer na uapsenite lica poradi soo~uvawe i svedo~ewe. 2. Koga dve ili pove}e strani ve}e sklu~ile ili }e sklu~at dogovor za transfer na osudeni lica, ili koga ve}e vospostavile ili }e vospostavat na nekoj drug na~in odnosi vrz toj plan, ke mo`at da ja primenat navedenata spogodba, dogovor ili anga`man namesto ovaa konvencija. 3. Ova konvencija ne e vo sprotivnost so pravoto na dr`avite koi se strani na Evropskata konvencija za me|unarodnata va`nost na krivi~nite presudi, me|u sebe da potpi{at bilateralniili multilatelarni spogodbi koi se odnesuvaat na pra{awata regulirani so ovaa konvencija, za da gi dopolnat nejzinite odredbi ili da ja olesnat primenata na principiti od koi poa|a. 4. Dokolku baraweto za transfer spa|a vo delokrugot na primenata na ovaa konvencija i Evropskata konvencija za me|unarodnata va`nost na krivi~nite presudi ili nekoj drug dogovor za transfer na osudenite lica, dr`avata moliitel pri podnesuvaweto na baraweto mora precizno da navede vrz osnova na koj instrument go formulirala baraweto.
Spogodbeno re{enie ^len 23

Evropskiot komitet za pra{awata na kriminalot }e ja sledi primenata na ovaa konvencija i koga toa e potrebno }e ovozmo`i spogodbeno re{avawe na sekoja te{kotija koja }e se javi pri primenata.

368

Otka`uvawe ^len 24

1. Sekoja strana mo`e vo sekoj moment da ja otka`e ovaa konvencija po pat na notifikacija upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa 2. Otka`uvaweto vleguva vo sila tri meseci od denot koga generalniot sekretar ja primil notifikacijata. 3. Sepak, ovaa konvencija i natamu }e se primenuva na izvr{uvaweto na kaznata nad lica ~ii transfer e izvr{en vo soglasnost so spomenatata konvencija, a pred otka`uvaweto da vleze vo sila.
Notifikacii ^len 25

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, dr`avite koi toa ne se, me|utoa koi u~estvuvale vo izrabotkata na ovaa konvencija, kako i sekoja dr`ava koja i pristapila za: a) sekoe potpi{uvawe, b) polagawe na ratifikacioniot isntrument za prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, s) sekoja data na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija vo soglasnost so ~len 18.2 i 3, 19.2 i 20.2 i d) sekoj drug dokument, izjava, notifikacija ili poraka vrzana za ovaa konvencija. Vo taa smisla opolnomo{tenite ja potpi{uvaat ovaa konvencija. Re{eno vo Strazbur na den 21 mart 1983 godina vo eden edinstven primerok so istovetna va`nost na francuski i angliski jazik koj }e bide deponiran vo arhivot na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar }e dostavi zaveren prepis od istiot do sekoja dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa, na dr`avite koi ne se ~lenki, a u~estvuvale vo izrabotkata na ovaa konvencija, kako i na sekoja dr`ava povikana da pristapi.

369

5) NACRT DOPOLNITELEN PROTOKOL KON KONVENCIJATA ZA TRENSFER NA OSUDENI LICA PREDGOVOR

1. Komitetot na eksperti za primena na Evropskata konvencija na poleto na kaznuvaweto (PC-OC) odr`a sostanok vo Strazbur na 5-7 dekemvri 1994 godina i gi razgleda opredelenite te{kotii so koi se soo~uvaat dr`avite vo primenata na Konvencijata za transfer na osudenite lica (112). Za taa cel se sozdade pra{alnik koj e ispraten do site ~lenki na Komitetot. 2. Na triesetiot sotanok (odr`an vo Strazbur na 1-3 februari 1995 godina) PC-OC, po razgleduvaweto na odgovorite na pra{alnikiot, otvori diskusija za pra{aweto na opravdanosta za podgotvuvawe na dopolnitelniot protokol kon Konvencijata za transfer na osudeni lica pod uslov toa da se primenuva bez ogled na soglasnosta na osudenoto lice i vo dvata slu~ai koga toa lice ja napu{tilo dr`avata koja go osudenila za da se vrati vo svojata dr`ava i koga osudata ja vklu~uva naredbata za proteruvawe ili deportacija ili na drug na~in e naredeno kako posledica na donesenata odluka. 3. Komitetot e svesen deka postojat praznini koi treba da se nadminat. Bea razgledani dva na~ini na deluvawe. Prviot na~in koj {to be{e razgledan e da se prepora~a na vladite da prezemat aktivnosti so cel i vo na{eto doma{no zakonodavstvo da se ovozmo`i primena na stranski kazneni odredbi vo takvi priliki. Vtoriot na~in na deluvawe koj {to be{e razgledan e podgotvuvawe na protokol kon Konvencijata za transfer na osudeni lica. 4. Nacrtot na dopolnitelniot protokol na Konvencijata za transfer na osudeni lica be{e podgotven od sekretarijatot, najnapered razgledan od PC-OC (vo dekemvri 1995 godina) a potoa podnesen na Komitetot na negoviot 32-i sostanok (odr`an vo Strazbur na 5-7 fevruari 1996 godina). Vo taa prilika Komitetot go usvoi nacrtot so amandmani i donese re{enie da go podnese do Komitetot za pra{awa na kriminalitetot (CDPC). 5. Komitetot donese re{enie da mu doveri na Sekretarijatot a) da go podgotvat nacrt eksplinatoren memorandum kon Nacrt dopolnitelniot protokol, i b) na Biroto za razgleduvawe na nacrtot so cel da se podnese do CDPC na narednata plenarna sednica (1996). 6. Na negovata sednica na 15 maj 1996 godina Biroto povtorno go razgleda Nacrt dopolnitelniot protokol i dodade amandmani. Nacrtot, revidiran od Biroto potoa e reproduciran. 370

7. Isto taka, Biroto go ispita eksplinatorniot izve{taj podgotven od strana na Sekretarijatot i go odobri zaedno so amandmanite. Potoa Biroto re{i do CDPC da podnese Nacrt eksplinatoren memorandum kako {to e objasneto ponatamu.
NACRT DOPOLNITELEN PROTOKOL KON KONVENCIJATA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki na ovoj Protokol, So `elba da se olesni primenata na Konvencijata za transfer na osudeni lica otvorena za potpis vo Strazbur na 21 mart 1983 godina (vo natamo{niot tekst Konvencija) i, posebno, sledej}i gi poznatite celi za sproveduvawe na pravdata i socijalna rehabilitacija na osudenite lica, Svesni deka mnogu dr`avi nemo`at da gi ekstradiraat svoite sogra|ani, Smetaj}i za po`elno deka treba da se dopolni Konvencijata vo opredeleni aspekti, se soglasija na slednoto:
Definicii ^len 1

Zborovite i izrazite koristeni vo ovoj Protokol }e bidat objasneti po zna~ewe vo ramkite na ovaa konvencija.
Lica koi ja napu{tile zemjata {to im sudi ^len 2

1. Koga lice, od edna dr`ava-strana, koe e predmet na sudewe nameneto kako predmet za izvr{uvawe na krajna presuda, e dadeno na teritorijata na druga strana dobrovolno vleguva na teritorijata na prvata dr`ava-strana pred da ja odle`i kaznata, zemjata {to mu sudi mo`e da pobara od drugata strana da go prezeme izvr{uvaweto na kaznata. 2. Po barawe na dr`avata {to mu sudi, drugata dr`ava-strana mo`e, pred da stignat dokumentite so baraweto, ili pred da se donese odluka vo vrska so baraweto, da go stavi liceto vo pritvor, ili da prezeme merki so koi {to }e se obezbedi deka osudenoto lice ostanuva na nejzina teritorija ~ekaj}i odluka po baraweto. Kon baraweto za uslovna kazna }e se koristi informacijata dadena vo stav 3 od ~len 4 od

371

ovaa konvencija. Kaznenata pozicija na osudenoto lice nema da bide ote`nata kako rezultat na vremeto pominato vo pritvor. 3. Ne treba da se bara soglasnost za transfer na izvr{uvawe na presuda. Drugite propisi na Konvencijata }e se primenuvaat po analogija vo granici {to se kompatibilni so propisite na ovoj Protokol.
Proterani osudeni lica ^len 3

1. Otkako e dostaveno barawe od dr`avata {to go sudelo, drugata dr`ava-strana mo`e da dade soglasnost na dodeluvawe so soglasnost na osudenoto lice poinaku odo{to e dadeno vo stav 1 d. ~len 3 od Konvencijata, kade e donesena presuda za liceto na koe mu se sudi, ili e izdaden izvr{en nalog konsekventen na presudata, vklu~uva nalog za proteruvawe ili deportacija ili nekoja druga merka kako rezultat na toa da ne e mo`no prisustvo na teritorijata vo dr`avata {to mu sudela na lice {to edna{ bilo oslobodeno od zatvor. 2. Drugata dr`ava-strana nema da dade svoja soglasnost za primena na stav 1 bez da go zeme predvid misleweto na osudenoto lice. So cel da se primeni ovoj ~len, dr`avata {to mu sudi }e i isprati na drugata dr`ava-strana izjava so mislewe na osudenoto lice kako negovo mislewe za predlo`en transfer. Protiv sekoe lice koe bilo predadeno spored odredbite na ovoj ~len nema da se vodi postapka, da se osuduva ili pritvora vo vrska so izvr{uvawe na presduda ili nalog za pritvor, za bilo koe krivi~no delo izvr{eno pred negovoto predavawe podrugo od ona za koe bila izre~ena presuda so vleguvawe vo sila, nitu za toa lice od bilo koi pri~ini }e mu se ograni~i negovata li~na sloboda, so isklu~ok kako vo slednive slu~ai: a) ako bide podneseno barawe za ovlastuvawe od organite na dr`avata-strana koja mu sudi pridru`eno so relevantni dokumenti i praven dokaz za bilo kakva izjava {to ja dalo osudenoto lice vo vrska so storenoto krivi~no delo. Ovlastuvaweto }e se dade koga za krivi~noto delo za koe e podneseno barawe bi bilo predmet na ekstradicija spored zakonot na dr`avata {to mu sudi ili koga e isklu~ena ekstradicija samo poradi goleminata na kaznata, b) koga osudenoto lice imalo mo`nost da ja napu{ti teritorijata na dr`avata {to terba da ja izvr{i kaznata, a toa ne go stori vo rok od 45 dena od negovoto osloboduvawe ili ako liceto se vratilo na taa teritorija otkako edna{ ja napu{tilo. 5. Sekoja dr`ava mo`e za vreme na potpi{uvawe ili pak pri deponirawe na nejzinite instrumenti za ratifikacija, priem, odobruva372

we ili pristap, po pat na deklaracija adresirana do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da izjavi deka go zadr`uva pravoto deka nema da izvr{uva kazni pod uslovi opi{ani vo ovoj ~len.
Potpis i vleguvawe vo sila ^len 4

1. Ovoj Protokol }e bide otvoren za potpi{uvawe od strana na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa koi {to ja potpi{ale ovaa konvencija, kako i dr`avite koi ne se ~lenki a u~estvuvale vo izrabotkata na Konvencijata. Protokolot }e bide predmet na ratifikacija, usvojuvawe ili odobruvawe. Instrumentite za ratifikacija, usvojuvawe ili odobruvawe }e se dostavat do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Protokolot }e vleze vo sila na denot od mesecot koga istekuva vremeto od tri meseci po deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe. 3. Vo pogled na dr`avata potpisni~ka koja {to go deponira svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe, Protokolot }e vleze vo sila na prviot den od mesecot po istekuvawe na vremeto od tri meseci po denot na deponiraweto.
Pristap ^len 5

1. Sekoja dr`ava koja ne e ~lenka, a pristapila kon Konvencijata mo`e da pristapi i kon ovoj Protokol po vleguvaweto vo sila. 2. Vo vrska so sekoja dr`ava {to pristapila, Protokolot }e vleze vo sila na prviot den od mesecot po istekuvaweto na vremeto od 3 meseci po denot na deponiraweto na instrumentite za pristap.
Teritorijalna primena ^len 6

1. Sekoja dr`ava mo`e za vreme na potpi{uvaweto ili koga go deponira svojot instrument za ratifikacija, prifa}awe odobruvawe ili pristap, da ja opredeli teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovoj Protokol. 2. Sekoja dr`ava so izjava adresirana do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa mo`e podocna da ja pro{iri primenata na ovoj Protokol vo bilo koja teritorija opredelena vo izjavata. Vo vrska so takvata teritorija Protokolot }e vleze vo sila na prviot den od mese-

373

cot po istekot na trite meseci od denot na priemot na takva izjava od generalniot sekretar. 3. Sekoja izjava vo soglasnost so prethodnite stavovi, vo pogled na teritorijata opredelena so takvata deklaracija, mo`e da se povle~e so pismeno izvestuvawe adresirano do generalniot sekretar. Povlekuvaweto }e vleze vo sila na prviot den vo mesecot po istekot na vremeto od tri meseci po denot na priemot na takvata izjava od generalniot sekretar.
Privremena primena ^len 7

Ovoj Protokol }e se primenuva za izvrz{uvawe na presudi izre~eni bilo pred ili po negovoto vleguvawe vo sila
Otka`uvawe ^len 8

1. Sekoja dr`ava dogovorna strana mo`e da se otka`e od ovoj Protokol so dostavuvawe na izvestuvawe adresirano do generalnito sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Takvoto izvestuvawe }e vleze vo sila prviot den od mesecot po istekuvawe na vremeto od tri meseci od denot na priem na izvestuvaweto od strana na generalniot sekretar. 3. Vo sekoj slu~aj ovoj Protokol }e prodol`i da se primenuva za izvr{uvawe na presudi za lica koi {to bile predadeni vo soglasnost so odredbite i od Konvencijata i Protokolot pred datata na koja takvoto otka`uvawe stapilo vo sila. 4. Samoto otka`uvawe od Konvencijata zna~i i avtomatsko otka`uvawe od ovoj Protokol.
Izvestuvawe ^len 9

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa i sekoja dr`ava koja {to pristapila kon ovoj Protokol ako: a) go potpi{ala Protokolot, b) go deponirala instrument, s) ima bilo koja data za vleguvawe vo sila na ovoj Protokol vo soglasnost so ~lenovite ____ .

374

d) bilo kakov drug akt, izjava ili dopiska vo vrska so Protokolot. Kako potvrda na ova, dolupotpi{anite, spored regularno ovlastuvawe za ovaa namena, go imaat potpi{ano Protokolot.

375

6) NACRT INTERPRETATIVEN IZVE[TAJ ZA NACRT DOPOLNITELNIOT PROTOKOL NA KONVENCIJATA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA UVOD

1. Po ovlastuvawe na Evropskiot komitet za problemi na kriminalot (CDPC), Komitetot na eksperti za primena na Evropskata konvencija na poleto na kaznuvaweto (PC-OC) e ovlasten da go ispituva funkcioniraweto i primenata na konvenciite na Sovetot na Evropa i dogovorite vo sferata na krivi~noto pravo vo vrska so nivnoto prilagoduvawe i podobruvawe na nivnata prakti~na primena, tamu kade {to e potrebno. 2. Vo ramkite na svojata zada~a PC-OC naide na opredeleni te{kotii so koi {to se sretnuvaat dr`avite vo primenata na Konvencijata za transfer na osudeni lica (112). Komitetot isto taka naide na situacii {to se na granica so Konvencijata za transfer na osudeni lica, a s u{te ne se vklu~eni vo ramkite na Konvencijata. 3. Po studiraweto na drugi razli~ni na~ini, PC-OC se slo`i deka vistinski odgovor e eden dopolnitelen Protokol na Konvencijata. Spored toa Komitetot odobri Nacrt dopolnitelen protokol na svojata 31 sednica (februari 1996). 4. Nacrt dopolnitelniot protokol go ispituva{e i odobri CDPC na svojata 45-ta plenarna sednica (januari, 1996) i go podnese do Komitetot na ministrite. 5. Na... sostanok na nivnite zamenici vo... Komiteotot na ministrite go usvoi sledniot pridru`en Protokol. Na... sostanok na nivnite zamenici vo... Komitetot na ministrite donese re{enie da go podnese na potpi{uvawe na...
OP[TI MISLEWA

6. Celta na Pridru`niot Protokol e da obezbedi primenlivi pravila za transfer na izvr{uvawe na kazni vo dva razli~ni slu~ai, glavno: a) koga osudenoto lice ja napu{tilo dr`avata koja go osudenila za da zamine vo svojata mati~na dr`ava, za da se onevozmo`i dr`avata koja go osudenila da ja izvr{i donesenata presuda i b) koga osudenoto lice e proterano kako posledica na presudata. 7. ^lenot 2 se primenuva pri prvo spomenatiot slu~aj a ~lenot 3, pri vtoro spomenatiot slu~aj.

376

KOMENTARI VO VRSKA SO ^LENOVITE NA KONVENCIJATA Definicii ^len 1

8. Ako zborovite i izrazite koristeni vo Protokolot se tolkuvaat na ist na~in kako i vo Konvencijata ovoj ~len ovozmo`uva sozdavawe na korisna vrska me|u Protokolot i Konvencijata na koj na~in se dobiva edinstveno tolkuvawe na dvete.
Lica koi {to ja napu{tile dr`avata koja {to gi osudila ^len 2

9. Sostojbata {to e razgleduvana vo ovoj ~len e koga dr`avjanin A e osuden vo dr`avata B i po svoja volja se vra}a vo dr`avata A. Tipi~no e ova da ogovara na slu~ai koga osudenoto lice bega (primer od zatvor) od teritorijata na dr`avata koja {to go osudila na teritorijata na svojata mati~na dr`ava so cel ga go izbegne izvr{uvaweto na kaznata. 10. Vakvite slu~ai ne mo`at da se re{at so postojnite formi na me|unarodna sorabotka. Posledicata e takva {to protiv liceto se vodi sudska postapka vo dr`avata A i eventualno mu se sudi ili mu e izre~ena kazna po vtor pat za isto delo, ili ostanuva nekazneto i na toj na~in }e bide naru{ena pravi~nosta. 11. Sekako vo mnogu od vakvite slu~ai ekstradicijata od dr`avata A nema da mo`e da bide mo`na, za{to mnogu dr`avi ne sakaat da gi ekstradiraat svoite dr`avjani. Komitetot se otka`a od idejata da podgotvat instrumenti koi }e ovozmo`uvat ekstradirawe na dr`avjani vo opredeleni slu~ai bidej}i tie prifatija vo mnogu dr`avi ekstradicijata na svoite dr`avjani }e rezultira so kr{ewe na osnovnite principi na zakonite. 12. Zgora na toa, vo site vakvi slu~ai me|usebnata pomo{ nema da bide od golema korist za{to celta na obezbeduvaweto na liceto koe ja izdr`uva kaznata nema da se postigne. 13. Pod uslovite {to se dadeni so Konvencijata za me|unarodna validnost na presudite dr`avata A mo`e da ja izvr{i presudata donesena od dr`avata B. Kako i da e, ovaa konvencija koja e vo sila, e po~ituvana od mal broj na dr`avi i ovaa sostojba izgleda deka nema da se izmeni vo bliska idnina. Komitetot prifati deka vo teoretska smisla najdobar ~ekor {to treba da se prezeme e da se usvojat novi instrumenti na vleguvawe vo sila na stranski presudi. Iako, imaj}i gi vo vid te{kotiite so koi se soo~uvaat vo primenata na Konvencijata

377

za me|unarodnata va`nost, }e bide edinstvena zada~a, a uspehot }e ostane nesiguren. 14. Konvencijata ne mo`e da se primeni za{to osudenoto lice ne e prisutno vo dr`avata koja go osudila i zatoa ova go onevozmo`uva vistinskiot trensfer. 15. Konvencijata za transfer na osudenite lica vo golema mera zasnovana vrz humanitarna osnova koja {to ne se primenuva pri okolnosti koi {to se razgleduvaat. Soglasuvaweto na osudenoto lice sekoga{ e va`na karakteristika na Konvencijata. Pod uslov pravnite posledici da ne zavisat od soglasnosta na osudenoto lice ne mo`at da bidat tolkuvani kako oddeluvawe od filozofijata vrz koja se bazira Konvencijata. 16. Kako i da e, Komitetot e na mislewe deka od prakti~na gledna to~ka strukturata na Konvencijata ne mo`e da se iskoristi da dade odgovor na site problemati~ni situacii koi se opi{ani pogore. Sekako re{enieto mo`e da se bazira vrz bezuslovna pretpostavka deka liceto po sopstvena `elba zaminuva od dr`avata B vo dr`avata A ako se dade soglasnost, ako ne se predade najmalku da ja izdr`i kaznata vo dr`avata A. Zatoa komitetot donese re{enie da predlo`i re{enie za te{kotiite so predlog za donesuvawe na Pridru`en Protokol kon Konvencijata za transfer na osudeni lica. 17. ^lenot 2 ima za cel osudenoto lice: a) da ne ja izbegne kaznata koga }e zamine od dr`avata koja go osudila vo negovata mati~na dr`ava i b) da se izbegne na licata da im se sudi dva pati za isto delo. 18. ^lenot 2 ne dava nikakva neposredna obvrska. Toj postavuva ramka vo koja dr`avite koi se vklu~eni mo`at ako sakaat da sorabotuvaat i im ovozmo`uva postapki za ostvaruvawe na istata. 19. Da se prezeme izvr{uvaweto na kaznata, vo soglasnost so baraweto spored ~len 2 zna~i deka odredbite na Konvencijata nezavisno od stav 1 (d) od ~lenot 3 }e se primenuvaat. 20. Stavot 2 se odnesuva na aktivnostite {to treba da se prezemat od dr`avata koja {to treba da ja izvr{i kaznata po barawe na dr`avata koja sudi i pred da pristignat dokumentite koi {to go pridru`uvaat baraweto ili da gi prezeme site neophodni merki osudenoto lice da ostane na nejzina teritorija ~ekaj}i re{enie, na barawe. 21. Zgora na toa, ovoj stav podrobno ja izlo`uva celta na pravnite merki koi {to dr`avata koja mu sudela treba da ja vklu~i vo baraweto informacijata spomenata vo stav 3 i 4 od Konvencijata t. e. imeto, datata i mestoto na ra|awe na osudenoto lice, negovata adresa na `iveewe, ako ja ima vo dr`avata, kratko objasnuvawe na faktite vrz {to se bazira presudata i na kraj, prirodata, traeweto i datata 378

koga e zapo~nato izdr`uvaweto na kaznata. Ovie informacii od dr`avata {to osuduva treba da bidat isprateni {to e mo`no pobrzo. 22. Poslednata re~enica od stav 2 gi sodr`i izrazite od ~len 11 stav 1 (d) od Konvencijata. Toa zna~i deka, koga liceto e privremeno pritvoreno spored ovoj stav, vremeto koe {to e pominato vo pritvor mora da se odzeme vo slu~ajot ili od presudata koja {to e izmeneta od dr`avata izvr{itel. Ovaa obvrska isto taka se odnesuva i vo dr`avata koja {to mu sudi, ako treba da ja primeni ili da prodol`i so primenata na kaznata. 23. Stavot 3 predviduva deka za prenesuvawe na izvr{uvaweto nema da se bara soglasnost na osudenoto lice. Drugite odredbi od Konvencijata }e se primenuvaat po analogija se dodeka se kompatribilni so odredbite na ovoj Protokol. Ova zna~i deka so primenata na Protokolot i Konvencijata pravilata se primenuvaat vo soglasnost so praviloto "lex specijalis derogat generalis". 24. Bidej}i ~lenot 2 be{e usvoen pod pretpostavka deka e dadena soglasnost na osudenoto lice da ostane na teritirijata na dr`avata A, sostavuva~ite nemale predvid da ovozmo`at primena na principot na specijalen slu~aj. 25. Priznavaj}i deka Konvencijata raboti vrz baza na troen dogovor, t. e. me|u dr`avata {to sudi, dr`avata {to ja izvr{uva presudata i osudenoto lice, Komitetot bara{e da se napravi u{te edna dopolnitelna odredba za Konvencijata da raboti vrz principot na dvoen dogovor, imeno dogovor me|u dr`avata {to sudi i dr`avata {to ja izvr{uva presudata, kade vo nikoj slu~aj liceto {to e vo pra{awe nemalo drug izbor da ja napu{ti ili da ne ja napu{ti dr`avata {to sudi. Taka vo slu~aj kade liceto, kako posledica na izre~ena kazna, be{e proterano od zemjata {to mu sudi. 26. O~igledno e deka transfer spored ovoj ~len }e se izvr{i otkako site prava na `alba protiv proteruvawe ili nalog za deportacija ili drugi merki koi {to se odnesuvaat na stav 1 se iscrpeni. 27. Komitetot smeta deka toa ne i slu`i na krajnite celi na pravdata nitu na rehabilitacijata na osudenoto lice, da se dr`i liceto vo dr`avata a koga e sigurno deka, po pu{taweto na sloboda toa nema da ostane vo taa dr`ava. 28. Sprotivno, takviot transfer na liceto mo`e sa slu`i za celite na rehabilitacija bez da ja ko~i krajnata cel na pravdata. 29. Situacijata opi{ana vo ovoj ~len kade, ili vo presudata e vklu~en nalog za proteruvawe, ili liceto bilo na drug na~in proterano kako posledica na donesuvawe na presuda. Izrazite "da se protera" i "da se deportira" se koristat so cel da se upotrebi razli~na terminologija {to se koristi vo ovaa granka od edna zemja vo druga. 379

Nivnoto zna~ewe vo ovoj protokol e takvo {to zna~i vklu~uvawe na merki kako nivni rezultat prisustvoto na liceto {to e vo pra{awe na teritorijata na edna dr`ava stanuva nevozmo`no vo opredeleno vreme. Tuka se vklu~uva nalog za proteruvawe od strana na rakovodstvoto. 30. Zatoa {to transferot spored odredbite na ovoj ~len ne bara nitu pretpostavuva soglasnost od osudenoto lice, Komitetot smeta deka pravata i interesite na liceto bi trebalo za se za{titat na drug na~in. Spored toa odredbite {to se odnesuvaat na takvo lice korisnosta od principot na specijalen slu~aj, kako i baraweto mislewe od liceto treba da se ispituvaat i da se zemat predvid pred da se donese bilo kakva odluka. 31. Sekako deka stavovite 2 i 3 baraat respektivno da se zeme vo vid misleweto na osudenoto lice za negoviot predlo`en transfer, za taa namena, deka toa e vklu~eno vo formalnata deklaracija adresirana od dr`avata {to treba da ja izvr{i kaznata. Ottamu sleduva deka odredbite na Konvencijata za verifikacija na soglasuvawe (~l. 7) treba da se primenuva mutatis mutandis koga se zema misleweto na liceto. 32. Misleweto na osudenoto lice mo`e da bide posebno relevantno koga takvoto lice ima pove}e od edno dr`avjanstvo, ili saka na drug na~in da bide deportirano vo druga a ne vo svojata mati~na zemja. 33. Zgora na toa, vospostavenata procedura ne e procedura na avtomatski trensfer vo soglasnost na dve involvirani strani. Taa bara dopolnuvawe na soglasnosta na dr`avita za transfer i soglasnost na osudenoto lice. 34. Treba da se potsetime deka lica mo`e da se proteraat samo ako se predmet na odredbite dadeni vo ~len 1 od Protokolot br. 7 od Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot. 35. Vo stav 4 se dadeni odredbi za principot na specijalen slu~aj (v. ~l. 14 od Evropskata konvencija za ekstradicija). Toa glavno se odnesuva na odredbite od ~len 5 (12) od Nacrtot na Evropskata op{irna konvencija za me|unarodna sorabotka za krivi~ni predmeti. Vo su{tina taa na sekoe lice prefrleno spored odredbite od ~len 3 mu garantira imunitet protiv gonewe - i sekako protiv sudewe ili pritvorawe - za bilo koe krivi~no delo, a ne za toa za koe e donesena izvr{nata presuda. Takov imunitet pretstavuva: a) koga se sudat lica {to se vklu~eni vo dr`avnata vlast, b) koga liceto imalo mo`nost legalno da ja napu{ti teritorijata na dr`avata {to ja izvr{uva kaznata, a toa ne go storilo vo rok od 45 dena od negovoto pu{tawe, s) koga liceto samovolno se vratilo vo dr`avata {to ja izvr{uva kaznata otkako edna{ ja napu{tilo. 380

36. Izrazot "kone~no osloboduvawe od vina" zna~i deka slobodata na liceto ne e ve}e predmet na nikakvi restrikcii {to proizleguvaat posredno ili neposredno od sudeweto. Konsekventno, koga na primer, liceto e uslovno oslobodeno od zatvor, toa lice ne e zasekoga{ oslobodeno od vina. 37. Stavot 5 ovozmo`uva da se vr{i revizija spored ~len 3. Pri~inata e taa {to opredelen broj na dr`avi }e baraat golemi promeni vo nivnite nacionalni zakoni so cel da ja ovozmo`at primenata na ovoj ~len.
Zavr{ni klauzuli ^len 4 do 10

38. ^lenovite 4 do 10 se zasnovani spored "Modelot na zavr{ni klauzuli za konvenciite i dogovorite sklu~eni od strana na Komitetot na ministri na 315-ot sostanok na nivnite zamenici vo fevruari 1980 godina i zavr{nite klauzuli na Konvencijata. Za ovie ~lenovi ne se potrebni specijalni komentari.

381

7) PREPORAKA BROJ R (84) 11. INFORMIRAWE VO ODNOS NA KONVENCIJATA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA Usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 21 juni 1984 godina Naslov na orginalot: Information About theConvention on teh Transfer of Sentenced Persons

Komitetot na ministri, vo soglasnost so uslovite vo ~len 15 b od Statutot na Sovetot na Evropa, Imaj}i ja predvid Konvencijata za transfer na osudeni lica od 21 mart 1983 godina, So `elba da im pomogne na dr`avite-potpisni~ki da gi ispolnat prezemenite obvrski, vo soglasnost so ~len 4.1 od Konvencijata vo pogled na obezbeduvaweto na licata vo odnos na koi konvencijata mo`e da se primenuva, so inforamcii za nejzinata su{tina, Zemaj}i vo predvid deka e su{tinsko ovie informacii da bidat obezbedeni na jazikot koj osudenoto lice go razbira, Ubedeni deka standardniot tekst }e bide od golema pomo{ za dr`avite-potpisni~ki vo odnos na prevodot a vo funkcija na potrebnoto informirawe za su{tinata na konvencijata vo odnos na potencijanite osudeni lica za transfer, 1. Im se prepora~uva na vladite na dr`avite-~lenki da obezbedat oficijalen prevod na standardniot tekst koj e daden vo aneksot na ovaa preporaka na oficijalniot jazik ili jazici, zemaj}i gi predvid site rezervi ili deklaracii vo odnos na konvencijata za koi potencijalnite osudeni lica za transfer treba da bidat svesni i da go deponiraat prevodot kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, istovremeno so deponiraweto na ratifikacijata, prifa}aweto ili odobruvaweto na konvencijata, 2. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa prevodot treba da go dostavi do sekoja od dr`avite-potpisni~ki zaradi upotreba od strana na nivnite zatvorski vlasti, 3. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa ovaa preporaka treba da ja dostavi do vladite na dr`avite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa no koi u~estvuvale vo elaboracijata na konvencijata i do vladite na dr`avite koi se pokaneti da ja prifatat ovaa konvencija.

382

PRILOG STANDARDEN TEKST ZA OBEZBEDUVAWE NA INFORMACII ZA KONVENCIJATA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA

Konvencijata za transfer na osudeni lica ovozmo`uva, pod opredeleni uslovi, licata na koi im e izre~ena zatvorska kazna vo dr`ava a ne se nejzini dr`avjani, da bidat preneseni vo dr`avata na svoeto dr`avjanstvo za da ja izd`uvaat ovaa kazna. Podolu e dadeno kratko objasnuvawe na uslovite. Ovoj dokument ne prestavuva op{iren opis na ovaa konvencija. Zatoa, dokolku sakate da dobiete po{iroki informacii za va{iot mo`en transfer i da prodol`ite da ja izdr`uvate kaznata vo svojata dr`ava, (dr`avata-prezema~) treba da se obratite do zatvorskite organi ili drug soodveten nadle`en organ vo zemjata koja treba da Ve prezeme za podrobni informacii, na primer da obezbedi da dobiete kopie na Konvencijata kako i dvete dr`avi da ja razgledaat mo`nosta za Va{iot transfer. Isto taka, mo`ete da se obratite za inforamcii do konzularnoto prestavni{to na dr`avata koja treba da Ve prezeme.
KOJ TREBA DA DADE SOGLASNOST ZA TRANSFEROT? A.) Transferot bara:

a) soglasnost na liceto na koe toj transfer se odnesuva ili tamu kade {to e potrebno, soglasnost na negoviot praven zastapnik, b) soglasnost na dr`avata koja {to go osudila liceto, i s) soglasnost na dr`avata vo koja se bara da bide preneseno liceto.
KOJ MO@E DA SE KORISTI SO MO@NOST ZA TRANSFER?

Za da mo`ete da bidete preneseni mora da bidat ispolneti slednive uslovi: a) ako ste dr`avjanin na dr`avata kade barate da bidete transferirani (dr`avata-prezema~), b) ako sudskata presuda so koja ste osudeni e kone~na, s) dokolku, kako generalno pravilo, e ostanato u{te najmalku {est meseci od kaznata za izdr`uvawe iako vo isklu~itelni okolnosti ovoj period mo`e da bide i pokratok, i d) dokolku deloto za koe ste osudeni e krivi~no delo sprema zakonot na dr`avata-prezema~ t. e. dr`avata vo koja treba da bidete preneseni.

383

KAKVA KAZNA TREBA DA SE IZDR@UVA PO TRANSFEROT?

- Vo dr`avi kade se koristi postapka na kontinuitet vo izvr{uvaweto: Maksimalnata kazna koja }e se izdr`uva }e bide delot od originalnata kazna koj e ostanat po presmetuvaweto na sekoe namaluvawe na kaznata od strana na dr`avata koja go osudila liceto (dr`avata osuduva~) i toa do denot na transferot. Dokolku kaznata koja bila odredena od dr`avata-osuduva~ bila podolga ili od poinakva priroda otkolku kaznata koja }e bide nametnata za istoto delo od strana na dr`avata-prezema~, istata }e mora da bide adaptirana sprema najbliskiot ekvivalent na kaznata od dr`avata-osuduva~ a koj ekvivalent e predviden so zakonot na dr`avata-prezema~ no pritoa ne smee da bide podolga ili pote{ka kazna od originalnata kazna. - Vo slu~aj na dr`avi kade se koristi postapka na konverzija na kaznata: Ne postoi mo`nost pred samiot transfer da bide potvrdena preciznata priroda i dol`ina na kaznata koja treba da se izdr`uva vo dr`avata-prezema~ bidej}i originalnata kazna }e mora da bide pretvorena od strana na sud (kompetenten organ) vo dr`avata-prezema~ po izvr{uvaweto na transferot vo kazna koja }e bide nametnata za izdr`uvawe vo odnos na prezemenoto osudeno lice a vo zavisnost od toa kakva kazna bi dobilo toa lice koga deloto bi go imal izvr{eno vo dr`avata-prezema~. Me|utoa, sepak, }e mo`e da dobiete nekakva pretstava za prirodata i dol`inata na kaznata vo koja originalnata kazna bi bila pretvorena vo dr`avata-prezema~ so cel da se re{ite dali bi barale transfer. Kaznata koja }e se dobie so konverzija vo soglasnost so uslovite na konverzija na kaznite nema da bide pote{ka ili podolga od originalnata kazna, nema da bide predmet na nikakov minimum koj zakonot na dr`avata-prezema~ mo`e da go predviduva, kako i toa deka }e bide zemen predvid periodot {to e pominat vo izdr`uvawe na kaznata pred izvr{uvawe na transferot. Dokolku bidete preneseni, va{ata kazna }e se izvr{uva vo soglasnost so zakonot i drugite pravila koi se primenuvaat vo dr`avataprezema~.
OBVINUVAWE VO ODNOS NA DRUGI DELA

Ve molime, vodete smetka deka dokolku bidete preneseni nadle`nite organi na dr`avata-prezema~ imaat pravo da Ve obvinat, da Ve osudat ili da Ve zatvorat i za drugo delo, nezavisno od ona za koe ja otslu`uvate va{ata sega{na kazna. 384

POMILUVAWE, AMNESTIJA, NAMALUVAWE NA KAZNATA

Transferot ne zna~i gubewe na pravoto na pomiluvawe, amnestija ili namaluvawe na kaznata koe mo`e da Vi bide dadeno od strana i na dr`avata-osuduva~ i na dr`avata-prezema~.
PREISPITUVAWE NA ORIGINALNATA PRESUDA

Dokolku se otkrieni novi fakti po va{iot transfer koi prestavuvaat osnov za preispituvawe na originalnata presuda donesena od strana na dr`avata-osuduva~, dr`avata-prezema~ ima pravo da odlu~i za pokrenuvawe na postapka na preispituvawe na presudata.
PREKINUVAWE NA KAZNATA

Dokolku, od bilo koja pri~ina, kaznata koja bila prvi~no odredena od strana na dr`avata-osuduva~ prestane da se primenuva vo dr`avata-osuduva~, dr`avata-prezema~ po dobivaweto na ovaa informacija, }e ve oslobodi od natamo{no slu`ewe na kaznata. Sli~no, koga kaznata koja se izdr`uvala vo dr`avata-prezema~ prestane da bide primenliva vo ovaa dr`ava, isto taka, ne postoi potreba za natamo{no izdr`uvawe na prvi~nata kazna koja e odredena od strana na dr`avata-osuduva~ vklu~itelno i ako povtorno se vratite vo taa dr`ava.
NEKOI INFORMACII ZA POSTAPKATA

Va{iot interes za transfer mo`e da go izrazite pred nadle`nite organi ili na dr`avata-osuduva~ ili na dr`avata-prezema~. Dokolku dr`avata-osuduva~ e spremna da ja razgleda mo`nosta za Va{ transfer, istata }e i dostavi na dr`avata-prezema~ informacii za Vas, za faktite relevantni za osudata i kaznata kako i za prirodata i dol`inata na kaznata. Dokolku dr`avata-prezema~ e spremna da ja razgleda mo`nosta za Va{ transfer, taa }e odgovori so davawe na inforamcii za prirodata i traeweto na kaznata koja bi se izdr`uvala po izvr{uvaweto na transferot (ova se primenuva vo odnos na dr`avite koi se koristat so postapka za kontinuitet vo izvr{uvaweto), odnosno, indikacii za toa kako va{ata kazna bi se pretvorila po Va{iot transfer (ova se primenuva vo odnos na dr`avi koi se koristat so postapka za konverzija na kaznata), zaedno so informacii za uslovite koi se odnesuvaat na namaluvawe na kaznata, usloven otpust itn, sprema zakonodavstvoto na dr`avata-prezema~. 385

Dokolku se utvrdi soglasnost na dvete dr`avi za Va{ transfer, }e se bara Va{a soglasnost za transferot, otkako }e gi dobiete i razgledate informaciite obezbedeni od strana na dr`avat-prezema~.

386

V DEL

POZITIVNI PROPISI NA MAKEDONSKOTO PRAVO ZA ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

387

388

1. USTAVNI ODREDBI ZA EKSTRADICIJA, AZIL I ME\UNARODNI DOGOVORI260

^len 4 st 2

Na dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da mu bide odzemeno dr`avjanstvoto, nitu da bide proteran ili predaden na druga dr`ava
^len 29

Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori. Republikata im garantira pravo na azil na strancite i na licata bez dr`avjanstvo, progoneti zaradi demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe. Ekstradicijata na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova na ratifikacionen me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet. Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~o delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za polii~ki krivi~ni dela.
^len 118

Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.
^len 119

Me|unarodnite dogovori vo imeto na Republika Makedonija gi sklu~uva pretsedatelot na Republika Makedonija. Me|unarodni dogovori mo`e da sklu~uva i Vladata na Republika Makedonija koga toa e opredeleno so zakon.

260

Ustav na Republika Makedonija, SV RM, 1991/52

389

390

2. IZVODI OD KRIVI^NIOT ZAKONIK261

Glava dvanaesetta VA@EWE NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO SPORED MESTOTO NA IZVR[UVAWETO NA KRIVI^NOTO DELO Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za sekoj koj na teritorijata na Republika Makedonija }e stori krivi~no delo ^len 116

(1) Krivi~noto zakonodavstvo va`i za sekoj koj na teritorijata na Republika Makedonija }e stori krivi~no delo. (2) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za sekoj koj }e stori krivi~no delo na doma{en brod, bez ogled kade se nao|a brodot vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. (3) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za sekoj koj }e stori krivi~no delo vo doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo let ili vo doma{en voen vozduhoplov bez ogled kade se nao|al vozduhoplovot vo vreme na izvr{uvaweto na deloto.
Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za dr`avjanin na Republika Makedonija koj }e stori krivi~no delo vo stranstvo ^len 118

Krivi~noto zakonodavstvo va`i za dr`avjanin na Republika Makedonija i koga vo stranstvo }e stori nekoe krivi~no delo, osven krivi~nite dela navedeni vo ~len 117, ako se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija ili bide ekstradiran.
Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za stranec koj }e stori krivi~no delo vo stranstvo ^len 119

Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za stranec koj nadvor od teritorijata na Makedonija }e stori sprema nea ili sprema nejzin dr`avjanin krivi~no delo i koga ne se vo pra{awe krivi~nite dela navedeni vo ~len 117, ako se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija ili bide ekstradiran.
261

Krivi~en zakonik, SV RM, 1996/37

391

(2) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za stranec koj sprema stranska dr`ava ili sprema stranec }e stori vo stranstvo krivi~no delo za koe spored toa zakonodavstvo mo`e da se izre~e zatvor do pet godini ili pote{ka kazna, koga }e se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija, a ne }e bide ekstradiran na stranskata dr`ava. Ako so ovoj zakonik ne e poinaku opredeleno, sudot vo takov slu~aj ne mo`e da izre~e pote{ka kazna od kaznata {to e propi{ana so zakon na dr`avata vo koja e storeno krivi~noto delo.
Posebni uslovi za gonewe ^len 120

(1) Ako vo slu~aite od ~len 116 e povedena ili dovr{ena krivi~nata postapka vo stranska dr`ava, gonewe vo Republika Makedonija }e se prezeme samo po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija. (2) Vo slu~aite od ~lenovite 118 i 119 nema da se prezema gonewe ako: 1) storitelot potpolno ja izdr`al kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 2) storitelot vo stranstvo e osloboden so pravosilna presuda ili kaznata mu e zastarena ili prostena i 3) za krivi~noto delo spored stranski zakon se goni po barawe od o{teteniot, a takvo barawe ne e podneseno. (3) Vo slu~aite 118 i 119 }e se prezeme gonewe samo koga za krivi~no delo se kaznuva spored zakonot na zemjata vo koja e storeno deloto. Koga vo slu~aite od ~len 118 i 119 stav 1 spored zakonot na zemjata vo koja e storeno deloto za toa delo ne se kaznuva, mo`e da se prezeme gonewe samo po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija. (4) Samo po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija mo`e vo Republika Makedonija da se prezeme gonewe po slu~aite od ~len 119 stav 2 bez ogled na zakonot na zemjata vo koja e storeno krivi~noto delo, ako e vo pra{awe delo {to vo vremeto koga e izvr{eno e smetano za krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznati od strana na me|unarodnata zaednica. (5) Vo slu~aite od ~len 116, gonewe na stranec mo`e, pod uslov na zaemnost, da se otstapi na stranska dr`ava.

392

Zasmetuvawe na pritvor i na kaznata izvr{ena vo stranstvo ^len 121

Pritvorot, li{uvaweto od sloboda vo tekot na ekstradicionata postapka, kako i kaznata {to storitelot ja izdr`al po presudata na stranski sud, }e se zasmeta vo kaznata {to }e ja izre~e doma{niot sud za istoto krivi~no delo, a ako kaznite ne se od ist vid zasmetuvaweto }e se izvr{i po ocena na sudot.

393

394

3. IZVODI OD ZAKONOT ZA KRIVI^NATA POSTAPKA262

G l a v a XXX POSTAPKA ZA UKA@UVAWE ME\UNARODNA PRAVNA POMO[ I IZVR[UVAWE NA ME\UNARODNI DOGOVORI VO KRIVI^NOPRAVNI PREDMETI ^len 502

Me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ se vr{i spored odredbite na ovoj zakon, dokolku so me|unaroden dogovor ne e opredeleno ne{to drugo.
^len 503

(1) Molbite na doma{nite sudovi za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti se dostavuvaat do stranskite organi po diplomatski pat. Na ist na~in do doma{nite sudovi se dostavuvaat molbite od stranskite organi za pravna pomo{. (2) Vo itni slu~ai, ako postoi zaemnost, molbite za pravna pomo{ mo`at da se dostavuvaat preku Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. (3) So zakon }e se opredeli koi sudovi }e bidat nadle`ni za uka`uvawe me|unarodna krivi~no-pravna pomo{, a mo`e da se opredeli eden sud da gi vr{i tie raboti za site sudovi na opredeleno podra~je.
^len 504

(1) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e ja upati molbata na stranskiot organ za pravna pomo{ do Ministerstvoto a pravda koe }e ja dostavi na postapka do sudot na ~ie podra~je prestojuva liceto na koe treba da mu se vra~i nekoj dokument ili koe treba da se ispita ili da se soo~i ili na ~ie poda~je treba da se izvr{i nekoe drugo istra`no dejstvie.

262

Zakon za krivi~nata postapka, SV RM, 1997/15.

395

(2) Vo slu~aite predvideni vo ~len 503 stav 2 od ovoj zakon, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja upatuva molbata do sudot preku Ministerstvoto za pravda. (3) Za dozvolenosta na na~inot na izvr{uvawe na dejstvieto koe e predmet na molbata na stranskiot organ odlu~uva sudot spored doma{nite propisi. (4) Koga molbata se odnesuva na krivi~no delo za koe spored doma{nite propisi ne e dozvolena ekstradicija, sudot }e pobara upatstvo od ministerstvoto za pravda.
^len 505

(1) Doma{nite sudovi mo`at da ja prifatat molbata na stranskiot organ so koja se bara izvr{uvawe na krivi~na presuda na stranski sud ako e toa opredeleno so me|unaroden dogovor, ako postoi reciprocitet, i ako sankcijata ja izre~e i doma{niot sud spored Krivi~niot zakonik. (2) Nadle`niot sud donesuva presuda vo sovet od ~len 22 stav 6 na ovoj zakon. Za sednicata na sovetot }e se izvesti javniot obvinitel i branitelot. (3) Mesnata nadle`nost na sudot se opredeluva spored poslednoto `iveali{te na osudenoto lice vo Republika Makedonija - spored mestoto na ra|awe. Ako osudenoto lice nemalo `iveali{te nitu e rodeno vo Republika Makedonija, Vrhovniot sud na Republika Makedonija }e opredeli eden od stvarno nadle`nite sudovi pred koj }e se sprovede postapkata. (4) Stvarno nadle`en e sudot opredelen so zakon. (5) Vo izrekata na presudata od stav 2 na ovoj ~len sudot }e ja vnese celokupnata izreka i nazivot na sudot od stranskata presuda i }e izre~e sankcija. Vo obrazlo`enieto na presudat }e se iznesat pri~inite so koi se rakovodel pri izrekuvawerto na sankcijata. (6) Protiv presudata mo`at da izjavat `alba javniot obvinitel i osudeniot ili negoviot branitel. (7) Ako stranskiot dr`avjanin osuden od doma{en sud ili liceto ovlasteno so dogovor podnese barawe do prvostepeniot sud osudeniot da ja izdr`uva kaznata vo svojata zemja, prvostepeniot sud }e postapi po me|unarodniot dogovor.
^len 506

Za krivi~nite dela pravewe i pu{tawe vo promet falsifikuvawe pari, neovlastenno proizvodstvo, prerabotka i proda`ba na opojni 396

drogi i otrovi, trgovija so belo robje, proizvodstvo i rasturawe na pornografski spisi, kakoi za drugi krivi~ni dela vo pogled na koi so me|unarodni dogovori se predviduva centralizacija na podatocite, sudot pred koj se vodi krivi~nata postapka e dol`en, bez odlagawe, da gi dostavi do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti podatocite za krivi~noto delo, za storitelot i za krivi~noto delo, za storitelot i za pravosilnata presuda.
^len 507

(1) Ako na teritorijata na Republika Makedonija krivi~no delo izvr{il stranec koj ima `iveali{te vo stranska dr`ava, na taa dr`ava mo`at nadvor pod uslovite predvideni vo ~len 510 od ovoj zakon da i se otstapat site krivi~ni spisi poradi krivi~no gonewe i sudewe ako stranskata dr`ava ne mu se protivi na toa. (2) Pred donesuvaweto na re{enieto za sproveduvawe na istraga, odluka za otstapuvawe donesuva nadle`niot javen obvinitel. Vo tekot na istragata ovaa odluka na predlog na javniot obvinitel ja donesuva istra`niot sudija, a do po~etokot na glavniot pretres sovetot (~len 22 stav 6). (3) Otstapuvawe mo`e da se dozvolui za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do deset godini, kako i za krivi~ni dela zagrozuvawe na javniot soobra}aj. (4) Ako o{teteniot e dr`avjanin na Republika Makedonija otstapuvawe ne e dozvoleno ako toj mu se protivi na toa, osven ako e dadeno obezbeduvawe za ostvaruvawe na negovoto imotno-pravno barawe. (5) Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor, od stranskata dr`ava }e se pobara po najkratok pat vo rok od 15 dena da izvesti dali go prezema goneweto.
^len 508

(1) Baraweto na stranskata dr`ava vo Republika Makedonija da se prezeme gonewe na dr`avjanin na Republika Makedonija ili na lice koe ima `iveali{te vo Republika Makedonija za krivi~no delo izvr{eno vo stranstvo se upatuva so spisite do nadle`niot javen obvinitel na ~ie podra~je toa lice ima `iveali{te. (2) Ako do nadle`niot organ na stranskata dr`ava e podneseno imotno-pravno barawe }e se postapi kako toa barawe da e podneseno do nadle`niot sud.

397

(3) Za odbivaweto da se prezeme krivi~no gonewe kako i za pravosilnata odluka donesena vo krivi~na postapka }e se izvesti stranskata dr`ava {to go upatila baraweto.
G l a v a XXXI POSTAPKA ZA EKSTRADICIJA NA OBVINETI I OSUDENI LICA ^len 509

Ekstradicija na obvineti ili osudeni lica }e se bara i }e se vr{i spored odredbite na ovoj zakon, dokolku so me|unaroden dogovor ne e opredeleno ne{to drugo.
^len 510

(1) Pretpostavki za ekstradicija se: 1) liceto ~ija ekstradicija se bara da ne e dr`avjanin na Republika Makedonija. 2) deloto poradi koe se bara ekstradicija da ne e izvr{eno na teritorijata na Republika Makedonija, protiv nea ili protiv nejzin dr`avjanin, 3) deloto poradi koe se bara ekstradicija da e krivi~no delo i spored doma{en i spored zakonnot na dr`avata vo koja e izvr{eno, 4) spored doma{en zakon da ne nastanala zastarenost na krivi~noto gonewe ili zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata pred da e stranecot pritvoren ili kako obvinet ispitan, 5) stranecot ~ija ekstradicija se bara da ne e istoto delo od doma{en sud ve}e osuden, ili za istoto delo da ne e od doma{en sud pravosilno osloboden, ili protiv nego da ne e krivi~na postapka pravosilno zaprena ili obvinetoto pravosilno odbieno ili za istoto delo da ne povedena postapka vo Republika Makedonija, osven ako ne e dadena garancija za ostvaruvawe na imotno-pravnoto brawe na o{teteniot. 6) da e utvrden identitetot na liceto ~ija {to ekstradicija se bara i 7) da ima dovolno dokazi za osnovano somnenie deka stranecot ~ija {to ekstradicija se bara storil opredeleno krivi~no delo ili deka postoi prabvosilna presuda.
^len 511

(1) Postapka za ekstradicija na obvineti ili osudeni stranci se poveduva po barawe od stranskata dr`ava. (2) Molbata za ekstradicija se podnesuva po diplomatski pat. 398

(3) Kon molbata za ekstradicija mora da se prilo`at: 1) srsdstva za utvrduvawe na identitetot na obvinetiot odnosno na osudeniot (to~en opis, fotografii, otpe~atoci na prstite i sli~no), 2) uverenie ili drugi podatoci za dr`avjanstvoto na stranecot, 3) obvinitelen akt ili presuda ili odluka za pritvor ili nekoj drug akt ramen na ovaa odluka, vo original ili vo zaveren prepis, vo koj treba da e nazna~eno imeto i prezimeto na liceto ~ija ekstradicija se bara i drugi podatoci potrebni za utvrduvawe na negoviot identitet, opis na deloto, zakonski naziv na krivi~noto delo i dokazi za osnovanoto somnevawe i 4) izvod od tekstot od krivi~niot zakon na stranskata dr`ava {to treba da se primeni ili e primenet sprema obvinetiot poradi deloto po povod na koe se bara ekstradicija i ako deloto e izvr{eno na teritorijata na treta dr`ava, toga{ i izvod od tekstot na krivi~not zakon na taa dr`ava. (4) Ako molbata i prilozite se sostaveni na stranski jazik mora da bide prilo`en i zaveren prevod na makedonski jazik.
^len 512

(1) Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ja dostavuva molbata za ekstradicija na stranec preku Ministerstvoto za pravda do istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je stranecoto prestojuva ili na ~ie podra~je }e se zate~e. (1) Ako ne se znae `iveali{teto ili prestojuvali{teto na stranecot ~ija ekstradicija se bara toa }e se ustanovi prethodno preku organite za vnatre{ni raboti. (3) Ako molbata im odgovara na uslovite od ~len 511 na ovoj zakon istra`niot sudija }e izdade nalog stranecot da se pritvori, ako postojat pri~inite od ~len 184 na ovoj zakon, odnosno }e prezemat drugi merki za obezbeduvawe na negovo prisustvo, osven ako ve}e od samata molba e o~igledno deka nema mesto za ekstradicija. (4) Istra`niot sudija po utvrduvaweto na identitetot na stranecot, bez odlagawe }e mu soop{ti zo{to i vrz osnova na koi dokazi se bara negova ekstradicija i }e go povika da navede {to ima vo svoja odbrana. (5) Za ispituvaweto i odbranata }e se sostavi zapisnik. Istra`niot sudija }e go upati stranecot deka mo`e da zeme branitel ili }e mu go nazna~i po slu`bena dol`nost, ako e vo pra{awe krivi~no delo za koe odbranata spored ovoj zakon e zadol`itelna.

399

^len 513

(1) Vo itni slu~ai koga postoi opasnost deka stranecot }e pobegne ili }e se sokrie, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e stranecot da go li{i od sloboda poradi sproveduvawe do istra`niot sudija na nadle`niot sud vrz osnova na molbata od nadle`niot stranski organ, bez ogled kako e upatena. Vo molbata treba da bidat navedeni podatocite za utvrduvawe na identitetot na stranecot, prirodata i nazivot na krivi~noto delo, brojot na odlukata, datumot, mestoto i nazivot na stranskiot organ {to go opredelil pritvorot i izjava deka ekstradicijata }e bide barana po redoven pat. (2) Koga }e se opredeli pritvor vo smisla na stav 1 od ovoj ~len istra`niot sudija po negovo ispituvawe }e go izvesti za pritvor Ministerstvoto za vnatre{ni raboti preku Ministerstvoto za pravda. (3) Istra`niot sudija }e go pu{ti na sloboda stranecot koga }e prestanat pri~inite za pritvorot ili ako molba za ekstradicija ne bide podnesena vo rokot {to go opredelil toj vodej}i smetka za oddale~enosta na dr`avata koja bara ekstradicija, a koj ne mo`e da bide podolg od 90 dena od denot na pritvoraweto na stranecot. Za ovoj rok }e se izvesti stranskata dr`ava. (4) Koga propi{anata molba }e bide podnesena vo opredelen rok, istra`niot sudija }e postapi spored ~len 512 stavovi 3 i 4 od ovoj zakon.
^len 514

(1) Po soslu{uvaweto na javniot obvinitel i na branitelot, istra`niot sudija po potreba }e sprovede i drugi izvidni dejstvija poradi utvrduvawe dali postojat uslovi za ekstradicija na stranecot, odnosno za predavawe na predmetite vrz koi ili so pomo{ na koi e storeno krivi~noto delo ako tie predmeti se odzemeni od stranecot. (2) Po sprovedenite izvidi istra`niot sudija spisite na izvidot, so svoeto mislewe, }e gi dostavi do sovetot. (3) Ako protiv stranecot ~ija ekstradicija se bara kaj doma{en sudija e vo tek krivi~na postapka poradi istoto ili drugo krivi~no delo, istra`niot sudija toa }e go nazna~i vo spisite.
^len 515

(1) Ako sovetot na nadle`niot sud najde deka ne se ispolneti zakonskite pretpostavki za ekstradicija, }e donese re{enie deka molbata za ekstradicija se odbiva. Ova re{enie toj sud po slu`bena 400

dol`nost }e go dostavi do vrhovniot sud na Republika Makedonija koj po soslu{uvaweto na javniot obvinitel }e go potvrdi, ukine ili preina~i re{enieto. (2) Ako stranecot e vo pritvor, sovetot mo`e da odlu~i toj da ostane vo pritvor do pravosilnosta na re{enieto za odbivawe na ekstradicijata. (3) Pravosilnoto re{enie so koe se odbiva ekstradicijata }e se dostavi preku Ministerstvoto za pravda do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, koe za toa }e ja izvesti stranskata dr`ava.
^len 516

Ako sovetot na nadle`niot sud najde deka se ispolneti zakonskite pretpostavki za ekstradicija na stranecot (~len 510), }e go utvrdi toa so re{enie. Protiv ova re{enie stranecot ima pravo na `alba do nadle`niot sud.
^len 517

Ako sudot po povod `albata najde deka se ispolneti zakonskite uslovi za ekstradicija na stranecot, odnosno ako protiv takvoto re{enie na prvostepeniot sud ne bide vlo`ena `alba predmetot se dostavuva do Ministerstvoto za pravda koe }e odlu~i za ekstradicijata.
^len 518

Ministerot za pravda donesuva re{enie so koe ekstradicijata ja dozvoluva ili ne ja dozvoluva. Ministerot za pravda mo`e da donese re{enie ekstradicijata da se odlo`i zatoa {to poradi drugo krivi~no delo kaj doma{en sad e vo tek krivi~na postapka protiv stranecot ~ija {to ekstradicija se bara ili zatoa {to stranecot se nao|a na izdr`uvawe na kazna vo Republika Makedonija. (2) Ministerot za pravda nema da dozvoli ekstradicija na stranec {to vo Republika Makedonija u`iva pravo na azil ili ako stanuva zbor za politi~ko ili voeno krivi~no delo. Toj mo`e da odbie ekstradicija ako se vo pra{awe krivi~ni dela za koi vo doma{en zakon e predvidena kazna zatvor do tri godini ili ako stranskiot sud izrekol kazna li{uvawe od sloboda do edna godina.

401

^len 519

(1) Vo re{enieto so koe se dozvoluva ekstradicija na stranec ministerot za pravda }e navede deka: 1) toj ne mo`e da se goni za drugo krivi~no delo storeno pred ekstradicijata, 2) sprema nego ne mo`e da se izvr{i kazna za drugo krivi~no delo storeno pred ekstradicijata, 3) sprema nego ne mo`e da se primeni pote{ka kazna od onaa na koja e osuden i 4) toj ne smee da i se ekstradira na treta dr`ava poradi gonewe za krivi~no delo storeno pred dozvolenaat ekstradicija. (2) Osven navedenite uslovi ministerot za pravda mo`e da postavi i drugi uslovi za ekstradicija.
^len 520

(1) Za re{enieto so koe e odlu~eno za ekstradicija }e se izvesti stranskata dr`ava po diplomatski pat. (2) Re{enieto so koe e dozvolena ekstradicija }e se dostavi do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koe nareduva stranecot da se sprovede do granicata kade {to na dogovorenoto mesto }e im se predade na organite na stranskata dr`ava.
^len 521

(1) Ako ekstradicija na isto lice baraat pove}e stranski dr`avi poradi isto krivi~no delo, }e i se dade prvenstvo na molbata na dr`avata ~ii {to dr`avjanin e toa lice, a ako taa dr`ava ne bara ekstradicija - na molba na dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo, a ako deloto e izvr{eno na teritorijata na pove}e dr`avi ili ne se znae kade e izvr{eno - na molbata na dr`avata {to prva ja barala ekstradicijata. (2) Ako ekstradicija na isto lice baraat pove}e stranski dr`avi poradi razli~ni krivi~ni dela, }e i se dade prvenstvo na onaa dr`ava ~ii dr`avjanin e toa lice, a ako ovaa dr`ava ne bara ekstradicija - na molbata na dr`avata na ~ie podra~je e izvr{eno najte{koto krivi~no delo, a ako delata se so ista te`ina - na molbata na dr`avata {to prva ja barala ekstradicijta.

402

^len 522

(1) Ako protiv lice koe se nao|a vo stranska dr`ava se vodi krivi~na postapka vo Republika Makedonija ili ako licewto koe se nao|a vo stranska dr`ava go kaznil doma{niot sud, ministerot za pravda mo`e da podnese barawe za ekstradicija. (2) Baraweto se podnesuva do stranskata dr`ava po diplomatski pat i kon nego se prilo`uvaat dokumentite i podatocite od ~len 511 na ovoj zakon.
^len 523

(1) Koga postoi opasnost deka liceto za koe se bara ekstradicija }e pobegne ili }e se sokrie ministerot za pravda mo`e i pred da se postapi spored ~len 522 od ovoj zakon da bara protiv toa lice da se prezemat potrebnite merki poradi negovo pritvorawe. (2) Vo molbata za privremeno pritvorawe posebno }e se nazna~at podatocite za identitetot na baranoto lice, prirodata i nazivot na krivi~noto delo, brojot na odlukata, datumot, metoto i nazivot na organot {to go opredelil pritvorot, odnosno podatoci za pravosilnosta na presudata, kako i izjava deka ekstradicijata }e se bara po redoven pat. (3) Vremeto pominato vo pritvor opredelen od stranskiot sud ne se zasmetuva vo rokot opredelen vo ~len 189 stav 1 na ovoj zakon.
^len 524

(1) Ako baranoto lice bide ekstradirano, }e mo`e krivi~no da se goni odnosno sprema nego da se izvr{i kaznata samo za krivi~no delo za koe e odobrena ekstradicijata. (2) Ako takvoto lice pravosilno e osudeno od doma{niot sud i za drugi krivi~ni dela storeni pred ekstradicijata za koi ekstradicija ne e odobrena, }e se primenat soglasno odredbite na ~len 330 od ovoj zakon. (3) Ako ekstradicijata e odobrena pod opredeleni uslovi vo pogled na vidot ili viso~inata na kaznata {to mo`e da se izre~e odnosno da se izvr{i i pod tie uslovi bide prifateno, sudot pri izrekuvaweto na kaznata e vrzan so tie uslovi, a ako se raboti za izvr{uvawe na ve}e izre~ena kazna, sudot {to sudel vo posleden stepen }e ja preina~i presudata i }e ja soobrazi izre~enata kazna kon uslovite za ekstradicija.

403

(4) Ako ekstradiranoto lice bilo pritvoreno vo stranska dr`ava poradi krivi~no delo poradi koe e ekstradirano, vremeto {to go pominalo vo pritvor }e mu se zasmeta vo kaznata.
^len 525

(1) Ako ekstradicija bara stranska dr`ava od druga stranska dr`ava, a baranoto lice bi trebalo da se sprovede preku teritorijata na Republika Makedonija sproveduvaweto na barawe na zainteresiranata dr`ava mo`e da dozvoli ministerot za pravda, pod uslov da ne e vo pra{awe dr`avjanin na Republika Makedonija i ekstradicijata da ne se vr{i za politi~ko ili voeno krivi~no delo. (2) Molbata za sproveduvawe na liceto preku teritorijata na Republika Makedonija mora da gi sodr`i site podatoci od ~len 511 na ovoj zakon.

404

4. ZAKON ZA SKLU^UVAWE, RATIFIKACIJA I IZVR[UVAWE NA ME\UNARODNI DOGOVORI

Osnovni odredbi ^len 1

So ovoj zakon se udeduva postapkata i na~inot na vodewe pregovori za sklu~uvawe na me|unarodni dogovori, sklu~uvaweto na me|unarodni dogovori i pristapuvaweto kon pove}estrani me}unarodni dogovori, poveduvaweto na postapkata za ratifikacija, kako i izvr{uvawe na sklu~enite me|unarodni dogovori.
^len 2

Kako me|unaroden dogovor na ovoj zakon, se smeta dogovor koj Republika Makedonija }e go sklu~i vo pismena forma so edna ili pove}e dr`avi ili so me|unarodna organizacija, a so koi se utvrduvaat prava i obvrski za dr`avata, soglasno so Ustavot na Republika Makedonija i me|unarodnoto pravo, bez razlika dali e sodr`an vo eden ili vo pove}e me|unarodno povrzani dokumenti. Ne se smetaat kako me|unarodni dogovori aktite koi gi sklu~uvaat ovlasteni organi na Republika Makedonija za izvr{uvawe na sklu~eni me|unarodni dogovori i so niv ne se prezemaat novi obvrski za dr`avata
^len 3

Me|unarodnite dogovori vo ime na Republika Makedonija gi sklu~uva pretsedatelot na Republikata. Me|unarodnite dogovori vo ime na Republika Makedonija mo`e da sklu~uva i Vladata na Republika Makedonija so koi se ureduvaat pra{awa od oblasta na ekonomijata, finansiite, naukata, kulturata, obrazovanieto i sportot, soobra}ajot i vrskite, urbanizmot i grade`ni{tvoto i za{titata na `ivotnata sredina, zemjodelstvoto, {umarstvoto, vodostopanstvoto, zdravstvoto, energetikata, pravdata, trudot i socijalnata politika, ~ovekovite prava, diplomatsko-konzularnite odnosi, kako i od oblasta na odbranata i bezbednosta na dr`avata, osven vo vrska so pra{awata za granicata na Republika Makedo405

nija, stapuvaweto vo sojuzi ili zaednici so drugi dr`avi ili za istapuvawe od takvi sojuzi i zaednici i drugi me|unarodni dogovori koi, spored me|unarodnoto pravo, gi sklu~uvaat {efovi na dr`avi.
Postapka za vodewe na pregovori i za sklu~uvawe na me|unarodnite dogovori ^len 4

Za vodewe pregovori i sklu~uvawe na me|unarodni dogovori odlu~uva pretsedatelot na Republika Makedonija. Za vodewe na pregovori i za me|unarodni dogovori za koi, soglasno ~len 3 stav 2 na ovoj zakon e nadle`na Vladata, odlu~uva Vladata na Republika Makedonija.
^len 5

Pretsedatelot na Republika Makedonija poveduva postapka za vodewe pregovori za sklu~uvawe na me|unarodni dogovori po odluka donesena po pat na referendum, po sopstvena inicijativa, po akt na Sobranieto na Republika Makedonija i po predlog na Vladata na Republika Makedonija. Vladata poveduva postapka za vodewe na pregovori i za sklu~uvawe na me|unarodni dogovori po sopstvena inicijativa, po pismeno barawe na prestsedatelot na Republikata, po akt na Sobranieto na Republika Makedonija i po predlog na organot na dr`avnata uprava, vo ~ija nadle`nost se pra{awata koi treba da se ureduvaat so me|udr`aven dogovor.
^len 6

Organot na dr`avnata uprava, vo ~ija nadle`nost se pra{awata koi treba da se uredat so me|unaroden dogovor, po diplomatski pat, }e prezeme aktivnosti za utvrduvawe na potrebata za otpo~nuvawe na pregovori ili ispolnuvawe na potrebnite uslovi za sklu~uvawe na me|unarodnite dogovori ili za pristapuvawe kon postoe~ki pove}estran me|unarodni dogovor. Organot na dr`avnata uprava od stav 1 na ovoj ~len podgotvuva postapka za vodewe na pregovori za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor, predlog na osnovi za vodewe na pregovorite i nacrt na dogovorot koj }e bie osnova za vodewe na pregovorite i gi dostavuva do Vladata za odlu~uvawe.

406

^len 7

Koga postapkata za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor se poveduva po odluka donesena na referendum, po sopstvena inicijativa na pretsedatelot na Republika Makedonija, po akt na Sobraniteto na Republika Makedonija ili po inicijativa na Vladata na Republika Makedonija, organot na dr`avnata uprava vo ~ija nadle`nost se pra{awata koi treba da se uredat so me|unarodniot dogovor, gi podgotvuva predlolgot na osnovite za vodewe na pregovorite i nacrtot na me|unarodniot dogovor.
^len 8

Predlogot za poveduvawe na postapka za vodewe na pregovori za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor treba osobeno da sodr`i: ustavna osnova, ocenka na sostojbite na odnosite so odnosnata dr`ava ili me|unarodna organizacija, pri~ini poradi koi se predlaga sklu~uvawe na me|unarodniot dogovor, finansiski sredstva potrebni za izvr{uvawe na dogovorot i na~in na nivno obezbeduvawe, predlog za sostav na delegacijata na Republika Makedonija koja }e gi vodi pregovorite i presmetka na tro{ocite za rabota na delegacijata Predlogot za osnovite za vodewe na pregovorite treba da gi sodr`i: su{testvenite elementi na dogovorot koj se predlaga da se sklu~i, osnovnite pra{awa za koi }e se vodat pregovorite i predlogot na sravovi koi Vladata treba da gi zazeme vo vrska so tie pra{awa koi se zadol`itelni za delegacijata na Republika Makedonija vo pregovorite za sklu~uvawe na me|unarodniot dogovor. Kon predlogot za poveduvawe na postapka za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor se prilo`uva i nacrt na me|unaroden dogovor.
^len 9

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti dava mislewe za predlogot za poveduvawe postapka za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor i za sodr`inata na nacrtot na dogovorot od me|unarodno-praven aspekt.
^len 10

Koga za predlogot za poveduvawe na postapka za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor odlu~uva vladata na Republika Makedonija soglasno ~len 3 stav 2 na ovoj zakon, so predlogot za vodewe na pregovorite i so nacrtot na dogovorot se zapoznava pretsedatelot na Republikata. 407

^len 11

Pregledot na osnovi za vodewe na pregovori i potpi{uvawe na soodvetni me|unarodni dokumenti vo ramkite na me{ovitite komiteti, odbori, komisii i drugi tela, formirani vrz osnova na me|unarodnite dogovori, do Vladata podnesuva pretsedatelot na makedonskiot del na odnosnoto telo, vo sorabotka so organot na dr`avnata uprava vo ~ija nadle`nost se pra{awata koi se razgleduvaat. Predlogot od stav 1 na ovoj ~len sodr`i osobeno ocena na odnosite vo odnosnata dr`ava ili me|unarodna organizacija, osnovnite pra{awa vo vrska so soodvetniot me|unaroden dogovor za koi }e se vodat pregovorite, so predlog na stavovi koi Vladata treba da gi zazeme. Vladata po usvojuvawe na osnovite za vodewe na pregovori, utvrduva stavovi koi }e gi zastapuva makedonskiot del ili delegacija vo telaat od stav 1 na ovoj ~len koi se zadol`itelni za makedonskata delegacija.
^len 12

Koga Vladata }e go prifati predlogot za poveduvawe postapka za vodewe na pregovori za sklu~uvawe na me|unarodni dogovori i }e gi utvrdi osnovite za vodewe na pregovori, }e opredeli delegacija za vodewe na pregovorite i }e odlu~i za tro{ocite za rabota na delegacijata. Vkadata mo`e pri utvrduvaweto na osnovite, da go ovlasti {efot na delegacijata ga go potpi{e me|unardoniot dogovor, ako go sklu~uva Vladata vo ime na Republika Makedonija. Delegacijata na Republika Makedinija, opredelena za vodewe na pregovorite ne mo`e vi tekot na pregovorite da otstapuava od stavovite utvrdeni vo osnovite. Ako vo tekot na pregovorite, drugata strana ne gi prifati utvrdenite stavovi na Republika Makedonija, ili predlol`i da se razgleduvat pra{awa za koi ne se zazemeni stavovi vo osnovite za vodewe pregovori, delegacijata na Republika Makedonija }e pobara od Vladata zazemawe na novi stavovi, a po potreba i }e gi odlo`i pregovorite. Stavovite {to delegacijata na Republika Makedonija }e gi pobara vo tekot na pregovorite, Vladata }e gi utvrdi po itna postapka.

408

^len 14

Delegacijata na Republika Makedonija, po zavr{enite pregovori vo rok od 30 dena na pretsedatelot na Republika Makedonija, odnosno na Vladata podnesuva pismen izve{taj za izvr{enite pregovori vo usoglaseniot, odnosno parafiraniot tekst na me|unarodniot dogovor.
^len 15

Pretsedatelot na Republikata mo`e da ovlasti drugo lice koe vo negovo ime }e potpi{e me|unaroden dogovor. Po prifa}aweto na izve{tajot od ~len 14 na ovoj zakon i na usoglaseniot, odnosno parafiraniot tekst na me|unarodniot dogovor, Vladata isto taka }e opredeli lice koe vo nejzino ime }e go potpi{e me|unarodniot dogovor
^len 16

Polnomo{noto za vodewe pregovori i za potpi{uavawe na me|unaroden dogovor, izdava pretsedatelot na Republikata, pretsedatelot na Vladata ili ministerot za nadvore{ni raboti.
^len 17

Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon pove}estran me|unaroden dogovor koj e vo sila ja sproveduva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.
^len 18

Postapkata za izmenuvawe i dopolnuvawe na sklu~en me|unaroden dogovor se sproveduva soglasno so odredbite na ovoj zakon koi va`at za sklu~uvawe na me|unaroden dogovor, a na na~in predviden so me|unaroden dogovor.
Poveduvawe na postapka za ratifikacija na me|unarodnite dogovori ^len 19

Pretsedatelot na Republikata, odnosno organot na dr`avnata uprava vo ~ija nadle`nost se pra{awata {to se ureduvaat so sklu~eniot me|unarodewn dogovor, originalniot tekst na potpi{aniot dogovor so predlog za poveduvawe na postapka za ratifikacija i obrazlo-

409

`enie vo vrska so toa go dostavuvaat do ministerstvoto za nadvore{ni raboti, najdocna vo rok od 30 dena od potpi{uvaweto na dogovorot.
^len 20

Postapkata za ratifikacija na sklu~enite me|unarodni dogovori pokrenuva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti so podnesuvawe na predlog za donesuvawe na zakon za ratifikacija nma sklu~eniot me|unaroden dogovor do Vladata. Predlogot za donesuvawe na zakon za ratifikacija na sklu~eniot me|unaroden dogovor, Vladata go podnesuva do sobranieto na Republika Makedonija.
^len 21

Vladata na Republika Makedonija mu dostavuva na Sobranieto na Republika Makedonija predlog za donesuvawe na zakon za ratifikacija na me|unaroden dogovor {to go sklu~il pretsedatelot na Republikata. Vo postapkata po predlogot za donesuvawe na zakon od stav 1 na ovoj ~len, pretsedatelot na Republikata vo Sobranieto na Republika Makedonija mo`e da dade obrazlo`enie za sklu~eniot me|unaroden dogovor, a vladata kon predlogot mo`e da dostavi i svoe mislewe za me|unarodniot dogovor.
^len 22

So zakonot za ratifikacija na me|unaroden dogovor mo`e da se opredeli i organot na dr`avnata uprava {to }e se gri`i za izvr{uvawe na toj dogovor ili da seovlasti Vladata, odnosno organot na dr`avnata uprava vo ~ija nadle`nost se pra{awata uredeni so sklu~eniot me|unaroden dogovor da donese pobliski propisi za izvr{uvawe na toj dogovor. Zakon za ratifikacija na pove}estrani me|unarodni dogovori gi sodr`i i rezervite koi Republika Makedonija gi dava na toj me|unaroden dogovor.

410

Izvr{uvawe na Me|unarodni dogovori ^len 23

Za izvr{uvawe na me|unarodnite dogovori na Republika Makedonija se gri`i Vladata na Republika Makedonija i pretsedatelot na Republikata.
^len 24

Me|unarodnite dogovori so koi se sozdavaat neposredni obvrski za republikata, gi izvr{uvaat organite vo ~ija nadle`nost se pra{awata {to se ureduvaat so toj dogovor.
Drugi odredbi ^len 25

Originalite na sklu~enite me|unarodni dogovori se evidentiraat i se ~uvaat vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

^len 26

Odredbite na ovoj zakon soodevetno se primenuvaat i na postapkata za sklu~uvawe na me|unarodni dogovri na diplomatski konferencii, me{oviti me|uvladini tela ili za pristapuvawe na Republika Makedonija kon pove}estrani me|unarodni dogovori.
^len 27

Sklu~enite dokumenti koi se smetaat kako me|unarodni dogovori, soglasno ~len 2 stav 2 na ovoj dogovor, se dostavuvaat do Vladata na zapoznavawe i do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti za evidentirawe.
Zavr{ni odredbi ^len 28

So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, prestanuva da va`i zakonot za sklu~uvawe i izvr{uvawe na me|unarodni dogovori ("Slu`ben list na SFRJ" broj 55/78 i broj 47/89).

411

^len 29

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

412

5. IZVODI OD ZAKONOT ZA DVI@EWE I PRESTOJ NA STRANCITE263

I OP[TI ODREDBI ^len 1

So ovoj zakon se ureduva dvi`eweto i prestojot na strancite vo Republika Makedonija.

^len 2

Stranec vo smisla na ovoj zakon, se smeta lice koe ne e dr`avjanin na Republika Makedonija. Za vreme na prestojot vo Republika Makedonija, strancite se dol`ni da se pridr`uvaat kon Ustavot na Republika Makedonija, zakonite, drugite propisi i odlukite na dr`avnite organi, kako i vo soglasnost so obvrskite utvrdeni so me|unarodni dogovori.
^len 3

Rabotite vo vrska so kontrolata na dvi`eweto i prestojot na strancite vo Republika Makedonija gi vr{i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, dokolku so zakon ne e opredelena nadle`nost na drug organ.
III PRESTOJ NA STRANCITE 1. Privremen i postojan prestoj ^len 20

Stranec koj }e vleze vo Republika Makedonija so va`e~ka patna isprava mo`e da prestojuva do tri meseci, odnosno do vremeto na va`eweto na vizata, dokolku so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno, a za strancite od ~len 4 stavovite 3 i 4 na ovoj zakon - do 30 dena. Stranec koj vo Republika Makedonija doa|a poradi {koluvawe, specijalizacija, lekuvawe, vr{ewe na opredelena profesionalna de263

Zakon za dvi`ewe i prestoj na strancite, SV RM, 1992/36

413

jnost, sklu~uvawe brak so dr`avjanin na Republika Makedonija, u`ivawe pravo vrz osnova na raboten odnos, poseduvawe nedvi`en imot na teritorijata na Republika Makedonija ili postoewe na drugi opravdani pri~ini za podolg prestoj od stav 1 na ovoj ~len, mo`e pred istekot na vremeto za koe mu e dozvolen prestoj vrz osnova na patnata isprava od stav 1 na ovoj ~len, da podnese barawe za odobrenie za privremen prestoj.
^len 21

Odobrenie za prestoj se izdava kako: - Odobrenie za privremen prestoj i - Odobrenie za postojan prestoj.
^len 22

Odobrenie za privremen prestoj se izdava so rok na va`ewe od edna godina odnosno do istekot na rokot na va`eweto na stranskata patna isprava, ako toj rok e pokus od edna godina. Na barawe na stranecot koe se podnesuva pred istekot na rokot na va`ewe na odobrenieto, odobrenieto za privremen prestoj mo`e da se prodol`uva, no najdolgo do edna godina.
^len 23

Na stranec koj najmalku 3 godini neprekidno legalno prestojuva na teritorijata na Republika Makedonija, a gi ispolnuva uslovite od ~len 20 stav 2 na ovoj zakon koi go opredeluvaat postojaniot prestoj, mo`e da mu se izdade odobrenie za postojan prestoj. Na stranec ~ij prestoj e vo interes na Republika Makedonija, mo`e da se izdade odobrenie za postojan prestoj pred istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len.
^len 24

Po isklu~ok na odredbite na ~lenovite 20 i 23 na ovoj zakon, odobrenie za postojan ili privremen prestoj mo`e da mu se izdade i na deteto do napolneti 18 godini `ivot ili na bra~niot drugar na stranecot koj ima odobrenie za postojan prestoj, odnosno privremen prestoj vo Republika Makedonija.

414

^len 25

Odobrenie za privremen prestoj izdava Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zaedno so baraweto za odobrenie za privremen ili postojan prestoj stranecot e dol`en da podnese i dokazi za pri~inata poradi koja se podnesuva baraweto, kako i dokaz deka se obezbedeni sredstva za izdr`uvawe.
^len 26

Postojan ili privremen prestoj, odnosno prodol`uvawe na privremeniot prestoj nema da mu se odobri na stranec: - ako ne postojat pri~inite poradi koi prestojot vo Republika Makedonija mu e potreben (~len 20 stav 2 ili ~len 23) - koj nema obezbedeno sredstva za izdr`uvawe, - koj vlegol vo Republika Makedonija sprotivno na odredbite na ovoj zakon i - ako postojat pri~inite od ~len 17 aliena 1, 2 5, 6 i 7 od ovoj zakon.
^len 27

Odobrenieto za postojan ili privremen prestoj na stranecot prestanuva: 1. Koga }e istekne va`nosta na odobrenieto za privremen prestoj, a stranecot ne podnel barawe za prodol`uvawe na odobrenieto. 2. Koga stranecot koj ima odobrenie za postojan prestoj, }e se iseli ili }e prestojuva vo stranstvo neprekinato podolgo od edna godina, a za toa ne go izvestil Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, 3. Koga mu e izre~ena merka na bezbednost proteruvawe, za{titna merka oddale~uvawe ili mu e otka`an prestojot vo Republika Makedonija i 4. Koga }e stekne dr`avjanstvo na Republika Makedonija.
^len 28

Odobrenieto za privremen ili postojan prestoj se izdava so negovo zapi{uvawe vo patnata isprava na stranecot. Koga baraweto za odobrenie za prestoj se odbiva ili koga odobrenieto za prestoj prestanuva, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti donesuva re{enie. 415

^len 29

Vladata na Republika Makedonija mo`e so poseben akt da go ograni~i ili zabrani dvi`eweto na strancite vo opredeleni podra~ja ili da zabrani postojan ili privremen prestoj na opredeleni mesta koga e potrebno poradi za{tita na bezbednosta i odbranata na Republika Makedonija.
2. Otka`uvawe na prestojot ^len 30

Na stranecot koj prestojot na teritorijata na Republika Makedonija vrz osnova na stranska patna isprava, izdadena viza, propusnica ili vo soglasnost so me|unaroden dogovor (~len 20 stav 1 na ovoj zakon) ili mu e izdadeno odobrenie za privremen prestoj, prestojot mo`e da mu se otka`e: - koga toa go baraat pri~inite na za{titata na bezbednosta i odbranata na Republika Makedonija, - ako odbiva da gi izvr{uva odlukite na dr`avnite organi, - ako izvr{i pove}epati povtoreni ili pote{ki povredi na so Ustavot i zakonite utvrdeniot poredok, redot i mirot ili bezbednosta na dr`avnata granica na Republika Makedonija. - ako izvr{i povredi na odredbite na ovoj zakon, - koj vo baraweto za izdavawe na viza za vleguvawe na teritorijata na Republika Makedonija dal neto~ni podatoci za sebe ili celta na prestojot ili se poslu`il so la`ni dokumenti, - ako od strana na stranski ili na{ sud za krivi~no delo e osuden na kazna zatvor vo traewe od najmalku tri meseci, - ako ostane bez sredstva za izdr`uvawe, a izdr`uvaweto za vreme na prestojot na teritorijata na Republika Makedonija ne mu e obezbedeno na drug na~in, - koga se raboti za za{tita na zdravjeto na gra|anite.
^len 31

Ministerot za vnatre{ni raboti donesuva re{enie za otka`uvawe na prestojot na stranecot. Pri odlu~vaweto za otka`uvawe na prestojot se zemaat predvid dol`inata na prestojot na stranecot vo Republika Makedonija, negovite li~ni, ekonomski i drugi vrski so Republika Makedonija i posledicite koi }e proizlezat od izre~enata merka za negovoto semejstvo.

416

Otka`uvaweto na prestojot ne mo`e da bide vo rok pokus od {est meseci nitu podolg od pet godini. Vo slu~aite od ~len 30 alinea 1 na ovij zakon vo re{enieto so koe mu se otka`uva prestojot na stranecot, ministerot za vnatre{ni raboti ne mora da gi navede pri~inite od koi se rakovodel pri donesuvaweto na takvoto re{enie. @albata na re{enieto na stranecot koj prestojuva na teritorijata na Republika Makedonija vrz osnova na ~len 20 stav 1 na ovoj zakon ili vrz osnova na odobrenie za privremen prestoj pomalku od 3 godini, ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.
^len 32

Vo re{enieto za otka`uvawe na prestojot se opredeluva i rokot vo koj stranecot e dol`en da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija, kako i vremeto za koe mu e zabraneto povtorno vleguvawe vo Republika Makedonija. Pri opredeluvaweto na rokot vo koj stranecot e dol`en da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija, se zema predvid vremeto za koe stranecot mo`e da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija. Re{enieto za otka`uvawe na prestojot se ozna~uva vo patnata isprava na stranecot.
^len 33

Na stranec na kogo mu e izre~ena merkata na bezbednost proteruvawe od Republika Makedonija ili za{titna merka otstranuvawe od teritorijata na Republika Makedonija, Miniterstvoto za vnatre{ni raboti so re{enie go utvrduva rokot vo koj e dol`en da ja napu{ti dr`avata. Odredbata od ~len 32 stav 2 na ovoj zakon se primenuva i pri utvrduvaweto na rokot od stav 1 na ovoj ~len. @albata protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto. Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, mu se izdava i so negovo zapi{uvawe vo patnata isprava, a dokolku stranecot pobara se izdava posebno re{enie.

417

^len 34

Stranec mo`e da bide proteran od teritorijata na Republika Makedonija, ako za izvr{enoto delo mu e izre~ena merka na bezbednost - proteruvawe od Republika Makedonija.
3. Prisilno otstranuvawe na stranecot ^len 35

Stranecot koj nema da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija vo opredeleniot rok kako i stranec koj prestojuva vo Republika Makedonija podolgo od rokot {to e opredelen vo ~len 20 stav 1 na ovoj zakon ili rokot utvrden vo odobrenieto za privremen prestoj, ovlastenoto slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go sprovede do dr`avnata granica ili do diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na dr`avata ~ij dr`avjanin e ili }e bide sproveden do dr`avnata granica i predaden na pretstavnici na stranskata dr`ava ~ij dr`avjanin e.
^len 36

Vo slu~aj na pritvorawe na maloelten stranec koj do{ol vo Republika Makedonija bez va`e~ka patna isprava ili bez znaewe, odnosno dozvola na negovite zakonski zastapnici, odnosno koj bez potrebna za{tita, obezbeduvawe i sredstva za izdr`uvawe, ili ne postapi spored propisite na Republika Makedonija, ovlastenite slu`beni lica na Ministertsvoto za vnatre{ni raboti vedna{ go izvestuvaat diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na dr`avata ~ij dr`avjanin e, a dokolku e dr`avjanin na sosedna dr`ava se vra}a vo mati~nata zemja. Ako maloletniot stranec od objektivni pri~ini ne mo`e vedna{ da se predade na organot na dr`avata ~ij dr`avjanin e, }e se smesti vo prifatili{te za stranci.
^len 37

Tro{ocite {to nastanuvaat od prisilnoto otstranuvawe na stranecot pa|aat na tovar na stranecot. Dokolku stranecot nema sredstva, tro{ocite pa|aat na tovar na Republi~kiot buxet.

418

^len 38

Preprijatie ili drugo pravno lice ili privaten rabotodavec koj po kopnen, vozdu{en ili ezerski pat dovede stranec na kogo ne mu e dozvoleno vleguvawe vo dr`avata, dol`en e na sopstven tro{ok da go odvede od Republika Makedonija vo rokot {to }e go opredeli Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
^len 39

Nema da se izvr{i prisilno otstranuvawe na stranec vo Republika Makedonija vo koja negoviot `ivot bi bil vo opasnost zaradi rasna, religiozna ili nacionalna pripadnost, politi~ki ubeduvawa ili ako postoi opasnost deka stranecot }e bide izlo`en na maltretirawe ili nehumano postapuvawe.
4. Pravo na azil ^len 40

Na stranecot koj e progonet zaradi svoeto demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe mo`e da mu se priznae pravoto na azil vo Republika Makedonija.
^len 41

Za priznavawe, odnosno za odzemawe na pravoto na azil odlu~uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Stranecot komu {to mu e priznato pravoto na azil steknuva i pravo na postojan prestoj vo Republika Makedonija.
^len 42

Na stranecot na kogo mu e priznato pravoto na azil mu se obezbeduva smestuvawe, sredstva za izdr`uvawe i zdravstrvena za{tita no najmalku dve godini od denot na vra~uvaweto na re{enieto za priznavawe na pravoto na azil vo Republika Makedonija, osven za stranecot koj ne e sposoben za stopanisuvawe i ne mo`e da se izdr`uva. Sredstvata za smestuvawe, izdr`uvawe i zdravstvena za{tita na strancite na koi im e priznato pravoto na azil se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet.

419

Pod smestuvawe vo smila na stav 1 od ovoj ~len, se podrazbira davawe soodveten stan na koristewe ili davawe pari~na pomo{ potrebna za obezbeduvawe prostorii za domuvawe. Za smestuvawe, dodeluvawe sredstva za izdr`uvawe i za zdravstvena za{tita na strancite na koi im e priznato pravoto na azil se gri`i Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 43

Iznosot na pari~nite sredstva potrebni za smestuvawe i izdr`uvawe na strancite na koi im e priznato pravoto na azil, obemot na zdravstvenata za{tita, merilata i uslovite za koristewe kako i na~inot na ostvaruvaweto na toj vid za{tita gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
^len 44

Na stranecot koj dejstvuva protiv ustavniot poredok na Republika Makedonija ili protiv me|unarodnite interesi na Republika Makedonija, mo`e da mu se odzeme pravoto na azil. Vo re{enieto za odzemawe na pravoto na azil se naveduva i rokot vo koj stranecot e dol`en da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija. Toj rok ne mo`e da bide pokratok od 30 dena nitu podolg od {est meseci.
^len 45

Protiv re{enieto so koe e odbieno baraweto za priznavawe na pravoto na azil i protiv re{enieto so koe pravoto na azil e odzemeno, stranecot mo`e da izjavi `alba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija.
5. Begalci ^len 45

Na lice bez dr`avjanstvo i stranec koj ja napu{til dr`avata ~ij dr`avjanin e ili vo koja bil postojano naselen, za da go izbegne progonuvaweto zaradi svoite napredni demokratski, politi~ki uveruvawa i dejstvuvawa, kulturni ili nau~ni aktivnosti, ili zaradi svojata nacionalna, rasna odnosno verska pripadnost, mo`e vo Republika Makedonija da mu se priznae status na begalec. 420

^len 47

Status na begalec nema da se priznae na stranec ili na lice bez dr`avjanstvo za kogo }e se utvrdi deka izvr{il krivi~no delo protiv ~ove{tvoto i me|unarodnoto pravo ili dejstvuval vo sprotivnost so celite i na~elata na Organizacijata na obedinetite nacii. Baraweto na stranecot, odnosno liceto bez dr`avjanstvo za priznavawe na statusot na begalec mo`e da mu se odbie i od pri~inite na za{tita na bezbednosta i odbranata na Republika Makedonija. Ako pri~inite od stavot 1 i 2 na ovoj ~len postoele pred priznavaweto na statusot na begalec, a podocna ili nastapile po priznavaweto na toj status, statusot na begalec }e mu se odzeme.
^len 48

Decata na stranec, odnosno lice bez dr`avjanstvo na kogo mu e priznat statusot na begalec gi u`iva site prava kako i nivnite roditeli. Po napolneti 18 godini, licata od stav 1 na ovoj ~len se smetaat kako i drugite stranci so privremen prestoj vo Republika Makedonija.
^len 49

Baraweto za priznavawe na status na begalec, stranecot go podonesuva do ministerot za vnatre{ni raboti vo rok od 3 dena po vleguvaweto vo Republika Makedonija. Za priznavawe, odnosno odzemawe na statusot na begalec odlu~uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Protiv re{enieto so koe mu e odbieno baraweto za priznavawe na status na begalec ili so koe mu e odzemen statusot na begalec, stranecot mo`e da izjavi `elba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija.
^len 50

Na stranecot, odnosno liceto bez dr`avjanstvo na kogo mu e priznat statusot na begalec mu prestanuva toj status. 1. Ako pobara za{tita na dr`avata ~ij dr`avjanin e ili vo koja bil postojano naselen kako lice bez dr`avjanstvo. 2. Ako mo`e da se vrati vo dr`avata ~ij dr`avjanin e ili vo koja bil postojano naselen kako lice bez dr`avjsnstvo, po prestanuvawe na pri~inite poradi koi izbegal od taa dr`ava. 421

3. Ako dobrovolno se vrati vo dr`avata od koja izbegal, 4. Ako stekne dr`avjanstvo na druga dr`ava, 5. Ako ja napu{ti Republika Makedonija i ne se vrati vo rok od edna godina i 6. Ako toj status go stekne vo druga dr`ava.
^len 51

Na stranec, odnosno lice bez dr`avjanstvo na kogo mu e priznat status na begalec mu se obezbeduva nu`no smestuvawe, sredstva za izdr`uvawe i zdravstvena za{tita do zaminuvaweto vo druga dr`ava ili do steknuvawe uslovi za samostojno izdr`uvawe, a najdolgo dve godini od denot na vra~uvaweto na re{enieto za priznavawe na status na begalec. Ograni~uvaweto vo pogled na rokot ne se odnesuva na stranecot odnosno liceto bez dr`avjanstvo koe e nesposobno za stopanisuvawe i nema samostojno da se izdr`uva. Sredstvata neophodni za prestoj i izdr`uvawe na strancite, odnosno na licata bez dr`avjanstvo na koi im e priznat status na begalec, se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet, kako i od me|unarodni organizacii, vrz osnova na me|unaroden dogovor i drugi dr`avi.
^len 52

Iznosot na pari~nite sredstva neophodni za izdr`uvawe i za obezbeduvawe na nu`no smestuvawe na strancite, odnosno licata bez dr`vjanstvo na koi im e priznat status na begalec, obemot na zdravstvenata za{tita, merilata, uslovite kako i na~inot na ostvaruvaweto na tie formi na za{tita, gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija.
^len 53

Za smestuvawe na stranci, odnosno lica bez dr`avjanstvo za koi postapkata za priznavawe na status na begalec e vo tek ili imaat takov status, se organizira prifatili{te za stranci. Prifatili{teto od stav 1 na ovoj ~len go formira i za nego se gri`i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se gri`i i za obezbeduvawe na sredstva za izdr`uvawe i za zdravstvena za{tita na strancite za vremeto dodeka se nao|aat vo prifatili{teto. Za smestuvawe i obezbeduvawe na sredstva neophodni az izdr`uvawe i osposobuvawe za samostoen `ivot na strancite koi ne se sme422

steni vo prifatili{teto od stav 1 na ovoj ~len, se gri`i Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo sorabotka so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
^len 54

Prifatili{teto za stranci se koristi i za smestuvawe na stranci za koi e vo tek postapkata za utvrduvawe na identitetot, kako i za stranci koi od drugi pri~ini ne mo`at vedna{ da bidat otstraneti od dr`avata.
^len 55

Na strancite od ~len 53 stav 1 od ovoj zakon, dodeka prestojuvaat vo prifatili{teto za stranci mo`e da im se izdade potvrda za privremen prestoj vrz osnova na koja stranecot mo`e da se dvi`i nadvor od podra~jeto na prifatili{teto za stranci.
IV PATNI I DRUGI DOKUMENTI ZA STRANCI 1. Patni dokumenti ^len 56

Patni dokumenti vo smisla na ovoj zakon, se stranska patna isprava i patna isprava za stranec. Za stranska patna isprava vo smisla na ovoj zakon se smeta patna isprava priznata spored me|unaroden dogovor vrz osnova na koja mo`e da se utvrdi identitetot na nejziniot nositel, na koja rokot na va`ewe ne e iste~en i koja e izdadena spored propisite za izdavawe na patni dokumenti na stranska dr`ava. Patna isprava za stranec e: paso{ za stranec, patna isprava za begalec, patna isprava za lice bez dr`avjanstvo i paten list za stranec.
^len 57

Paso{ na stranec se izdava na stranec koj: - napolnil 18 godini `ivot, - ima odobrenie za postojan prestoj vo Republika Makedonija ili delovna viza, - }e deponira 100.000 dolari ili druga konvertibilna valuta vo ista protivrednost vo ovlastena banka vo Republika Makedonija i

423

- }e deponira izjava so koja se obvrzuva deka nema da vr{i krivi~ni dela, trgovija so oru`je, opojni drogi i me|unaroden terorizam, kako i deka nema da {teti na ugledot na Republika Makedonija.
^len 58

Na stranec na kogo vo Republika Makedonija mu e priznat status na begalec i na lice bez dr`avjanstvo mu se izdava patna isprava za begalci, odnosno za lice bez dr`avjanstvo, predvidena so me|unarodni dogovori. Na stranec koj ima odobrenie za postojan prestoj vo Republika Makedonija, a nema va`e~ka patna isprava, mo`e za vleguvawe vo dr`avaat ili patuvaweto vo stranstvo da mu se izdade paten list na stranec. Paten list za stranec mo`e da mu se izdade i na drug stranec koj nema va`e~ka stranska patna isprava, a za toa postojat opravdani pri~ini.
^len 59

Paso{ za stranec, patna isprava za begalec i za lice bez dr`avjanstvo izdava Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Paten list za stranec izdava Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, a vo stranstvo diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na Republika Makedonija. Paso{ za stranec se izdava so rok na va`ewe do istekot na postojaniot prestoj na stranecot odnosno delovnata viza. Ostanatite patni dokumenti od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len i patniot list se izdavaat so rok na va`ewe do rok na edna godina. Va`eweto na ovie dokumenti mo`e da se prodol`uva.
^len 60

Patna isprava za begalci, za lica bez dr`avjanstvo i paten list za stranec se izdava na barawe na stranec koj napolnil 18 godini `ivot. Za lice pomlado od 18 godinni `ivot baraweto za izdavawe na patna isprava go podnesuva negoviot zakonski zastapnik. Maloletnoto lice mo`e da bide zapi{ano i vo patnata isprava na zakonskiot zastapnik.

424

^len 61

Paso{ za stranec, patna isprava za begalec, za lice bez dr`avjanstvo i paten list za stranec nema da se izdade na stranec: - protiv kogo se vodi krivi~na ili prekr{o~na postapka na barawe na nadle`niot sud, - komu mu e izre~ena bezuslovna kazna zatvor, dodeka ne ja izdr`i kaznata i - na barawe na sudot ili nadle`niot organ za socijalna za{tita dokolku ne gi namirilo imotno pravnite obvrski po osnov na brak ili od odnosot na roditeli i deca sprema korisnicite koi postojano prestojuvaat vo Republika Makedonija.
^len 62

Ako pri~inite od ~len 61 na ovoj zakon postoele pred denot na izdavaweto na patnata isprava od ~len 56 stav 3 na ovoj zakon, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti doznalo podocna ili tie pri~ini nastanale po denot na izdavaweto na patnata isprava }e se odzeme. @albata protiv re{enieto za odzemawe na patnata isprava ne go odlaga negovoto izvr{uvawe.
2. Li~na karta na stranec ^len 63

Stranec na koj mu e odobren postojan prestoj vo Republika Makedonija i koj napolnil 18 godini `ivot dol`en e da podnese barawe za izdavawe na li~na karta za stranec. Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len li~na karta za stranec mo`e da se izdade i na stranec koj poseduva odobrenie za privremen prestoj, dokolku sklu~uva brak ili zasnoval raboten odnos i koj napolnil 15 godini `ivot. Na stranec koj e ~len na diplomatsko-konzularno prestavni{tvo na stranska dr`ava ili e ~len na druga stranska misija koja vo Republika Makedonija ima diplomastski status mu se izdava posebna li~na karta. Posebnata li~na karta od stav 3 na ovoj ~len ja izdava Ministerstvoto nadle`no za rabotite od oblasta na nadvore{nite raboti.

425

^len 64

Li~na karta na stranec koj poseduva odobrenie za postojan prestoj, a e pomlad od 25 godini `ivot se izdava so rok na va`ewe od 7 godini, za stranec od 25 do 50 godini `ivot so rok na va`ewe 15 godini, a za stranec postar od 50 godini so trajno va`ewe. Na stranec na kogo mu e odobren privremen prestoj se izdava li~na karta za stranec so rok na va`ewe predviden vo odobrenieto za privremen prestoj, no ne pove}e od edna godina. Va`eweto na li~nata karta za stranec od stav 2 na ovoj ~len mo`e da se prodol`uva.
^len 65

Stranecot e dol`en li~nata karta za stranec da ja nosi so sebe.

^len 66

Stranecot e dol`en da podnese barawe za zamena na li~nata karta ako e o{tetena ili dotraena, koga od drugi pri~ini ne mo`e pove}e da slu`i za svojata namena, ako stranecot go promenil li~noto ime ili koga }e istekne nejzinoto va`ewe. Stranecot e dol`en najdocna vo rok od 15 dena od denot na nastanuvawe na bilo koja od pri~inite od stav 1 na ovoj ~len da podnese barawe za zamena na li~nata karta za stranec.
^len 67

Stranecot e dol`en izdadenata li~na karta za stranec da ja vrati na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti: 1. Koga }e stekne dr`avjanstvo na Republika Makedonija, 2. Koga }e se iseli od Republika Makedonija i 3. Koga mu e izre~na merka na bezbednost proteruvawe od dr`avata ili za{titna merka otstranuvawe od teritorijata na Republika Makedonija, koga mu e otka`en natamo{niot prestoj vo Republika Makedonija, ili koga }e mu prestane odobrenieto za postojan ili privremen prestoj.

426

V NABAVUVAWE I NOSEWE ORU@JE, DVI@EWE NA STRANCI VO UNIFORMA I LI^NO IME ^len 68

Za vreme na prestojot vo Republika Makedonija, stranecot mo`e da nabavuva, nosi i dr`i oru`je i municija pod uslovite predvideni vo zakon.
^len 69

Za vreme na prestojot vo Republika Makedonija stranec mo`e da nosi uniforma: - ako prestojuva kako ~len na diplomatsko ili kulturno prestavni{tvo na stranska dr`ava vo svojstvo na voen prestavnik: - ako kako ~len na stranska voena misija ili delegacija ili kako ~len na delegacija na stranski policiski i carinski organi prestojuva vo slu`bena poseta na Republika Makedonija. - dodeka vr{i slu`ba na zaedni~ka kontrola pri preminuvaweto na dr`avnata granica na delot od grani~niot premin {to pripa|a na Republika Makedonija. - ako se {koluva vo voeni u~ili{ta na Republika Makedonija i - ako kako ~len na voena delegacija ili misija ili delegacija na stranski policiski ili carinski organi so slu`ben ili diplomataski paso{, preminuva preku teritorijata na Republika Makedonija.
^len 70

Stranecot e dol`en za vreme na prestojot vo Republika Makedonija da se slu`i so li~noto ime {to go ima spored propisite na svojata dr`ava, ako so zakon ili so me|unaroden dogovor ne e opredeleno poinaku.
VI PRIJAVUVAWE I ODJAVUVAWE NA PRESTOJUVALI[TETO I @IVEALI[TETO ^len 71

Stranecot e dol`en da go prijavi prestojuvali{teto ili `iveali{teto vo Republika Makedonija na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Stranecot e dol`en da go prijavi prestojuvali{teto ili `iveali{teto, ili promenata na adresata na stanot vo rok od 8 dena od denot na doa|aweto vo prestojuvali{teto ili `iveali{teto, odnosno od denot na promenata na adresata na stanot, a da go odjavi prestoj427

uvali{teto odnosno `iveali{teto vo rok od 24 ~asa pred zaminuvaweto.

^len 72

Preprijatijata i drugi pravni lica i poedinci, koi im davaat uslugi za smestuvawe na strancite so naplata, dol`ni se da go prijavat prestojot na stranecot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili vo najbliskata policiska stanica, odnosno oddelenie vo rok od 12 ~asa od ~asot na uka`uvaweto na uslugata. Drugi lica kaj koi strancite prestojuvaat dol`ni se da go prijavat stranecot vo rok od tri dena od denot na doa|aweto, ako stranecot prestojuva pove}e od tri dena. Stranec koj ne koristi uslu|i od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len dol`en e samiot da se prijavi na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo rok od 3 dena po preminuvaweto na dr`avnata granica.
^len 73

Pretprijatijata i drugite pravni lica i poedincite, koi davaat uslu|i za smestuvawe na stranci so naplata dol`ni se da vodat evidencija za stranecot (kniga za stranci). Evidencijata za stranci se ~uva 2 godini od denot na nejzinoto zaklu~uvawe. Pretprijatijata i drugite pravni lica i poedincite se dol`ni na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da im ovozmo`at uvid vo evidencijata za stranci.
VII DOKA@UVAWE NA IDENTITETOT NA STRANEC ^len 74

Stranecot go doka`uva svojot identitet so: stranska patna isprava, patna isprava za stranci, paten list, turisti~ka propusnica, li~na karta ili so druga so druga javna isprava koja sodr`i fotografija od koja mo`e da se utvrdi negoviot identitet. Stranecot e dol`en na barawe na ovlasteno slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da ja poka`e ispravata so koja go doka`uva identitetot. Stranecot ne smee svojata isprava od stav 1 na ovoj ~len da ja dade na posluga na drug ili da se poslu`i so tu|a isprava kako so svoja. Nikoj ne smee da ja zadr`i patnata isprava na stranec so namera da ja upotrebi za ostvaruvawe na korist ili nekoe pravo. 428

^len 75

Ovlastenoto slu`benno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`e na stranec za kogo postoi osnovano somnevawe deka storil krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost odnosno prekr{ok, da mu ja zadr`i patnata isprava, odnosno drugata isprava vrz osnova na koja stranecot ja pominal dr`avnata granica. Za zadr`uvaweto na ispravata od stav 1 na ovoj ~len ovlastenoto slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na stranecot mu izdava potvrda, a patnata isprava zaedno so baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka, odnosno krivi~nata prijava gi podnesuva do nadle`niot sud.
^len 76

Is~eznuvawe ili gubewe, kra`ba ili drugo otu|uvawe na patnata isprava odnosno ispravata vo koja stranecot go doka`uva svojot identitet, stranecot e dol`en da go prijavi na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili stanica, odnosno oddelenie na policijata najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot koga toa go zabele`al. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mu izdava potvrda za prijavuvaweto na stranecot, vo smila na stav 1 na ovoj ~len. Stranec koj vo stranstvo }e ja izgubi patnata isprava {to e izdadena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, dol`en e toa da go prijavi na diplomatsko-konzularnoto pretstavni{tvo na Republika Makedonija vo stranstvo.

429

430

6. IZVODI OD ZAKONOT ZA SUDOVITE264

^len 2

Sudovite se samostojni i nezavisni dr`avni organi. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot, zakononite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot i ja obezbeduvaat primenata na pravoto i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava.
^len 4

Vo ostvaruvaweto na svoite celi i funkcii sudovite se vrzani edinstveno za Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Sudovite donesuvaat odluki zasnovani vrz Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost.
^len 9

Nikoj ne e izzemen od sudskata vlast, osven koga so Ustavot i so me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so ustavot se utvrdeni slu~ai na imunitet pred sudskata vlast.
^len 20

Sudovite im davaat pravna pomo{ na stranski sudovi soglasno so zakonot i me|unarodnite dogovori.
^len 32

Osnovnite sudovi pokraj nadle`nosta utvrdena so ~len 30 na ovoj zakon za podra~jata za koi se osnovani, se nadle`ni za: a) sudewe vo prv stepen i vr{ewe na raboti vo krivi~nata postapka za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor nad deset godini.
264

Zakon za sudovite, SV RM, 1995/36 i 1995/45.

431

b) stopanski prestapi, imotni i drugi gra|ansko-pravni sporovi vo koi kako stranki se javuvaat op{tinite, gradot Skopje i Republikata, preprijatijata i drugi pravni lica, imateli na du}ani i drugi poedinci koi vr{at registrirana stopanska dejnost, sporovi na doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, postapka za ste~aj, prisilno poramnuvawe i likvidacija i sporovi {to pritoa }e nastanat, sporovi za statusni promeni (podelba, spojuvawe, pripojuvawe i organizirawe) i izvr{uvawe na odlukite na tie sudovi, odlu~uva i za zakonitosta na poedine~niot akt vo upravno-smetkovodstvenite predmeti, za priznavawe i izvr{uvawe na odlukite na stranski sudovi, kako i za vr{ewe raboti na me|unarodna pravna pomo{ ako so zakon ne e opredelena nadle`nost na drug organ. Nadle`nosta od stav 1 na ovoj ~len }e ja vr{at sudovite, i toa: Osnovniot sud vo Bitola i za predmetite od podra~jeto na Osnovniot sud vo Resen, Osvovniot sud vo Kumanovo i za predmetite od podra~jeto na osnovnite sudovi vo Kratovo i Kriva Palanka, Osnovniot sud vo Prilep i za predmetite od podra~jeto na osnovniot sud vo Kru{evo, Osnovniot sud vo Strumica i za predmetite od podra~jeto na Osnovniot sud vo Radovi{, Osnovniot sud vo [tip i za predmetite od podra~jeto na Osnovniot sud vo Sveti Nikole, Osnovniot sud vo Ko~ani i za predmetite od podra~jeto na osnovnite sudovi vo Berovo, Vinica i Del~evo, Osnovniot sud vo Kavadarci i za predmetite od podra~jeto na Osnovniot sud vo Negotino, Osnovniot sud vo Gostivar i za predmetite od podra~jeto na Osnovniot sud vo Debar, Osnovniot sud vo Tetovo i za podra~jeto na op{tina Tetovo, Osnovniot sud vo Veles i za podra~jeto na op{tinata Titov Veles, Osnovniot sud vo Gevgelija i za podra~jeto na op{tinite Gevgelija i Valandovo, Osnovniot sud vo Ki~evo i za op{tinite Ki~evo i Makedonski Brod, Osnovniot sud vo Ohrid i za podra~jeto na op{tina Ohrid, Osnovniot sud vo Struga za podra~jeto na op{tina Struga, Osnovniot sud Skopje I za podra~jeto na op{tinite Centar i Karpo{ i Osnovniot sud Skopje II za podra~jeto na op{tinite Gazi Baba, Kisela Voda i ^air.

432

VI DEL

BILATERALNI DOGOVORI ZA ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

433

434

1. ALBANIJA
1. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA ALBANIJA ZA EKSTRADICIJA OD 15 JANUARI 1998 (Ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998) Predmet na dogovorot ^len 1

Dvete dogovorni strani se obvrzuvaat, soglasno so ovoj dogovor, ednata na drugata na barawe da gi ekstradiraat licata, koi vo dr`avata {to zamolovuva za ekstradicija (vo natamo{niot tekst: dr`ava molitel) se gonat poradi krivi~no delo, ili za ekstradirawe poradi izvr{uvawe na kazna zatvor ili merka na bezbednost.
Na~in na komunicirawe ^len 2

(1) Nadle`nite organi ja realiziraat ekstradicijata preku Ministerstvata za pravda na dvete dogovorni strani. (2) Vo itni slu~ai, barawata za ekstradicija mo`e da se upatat preku INTERPOL.
Jazik i legalizacija ^len 3

(1) Baraweto za ekstradicija i dokumentite {to treba da se prilo`azt soglasno ovoj dogovor treba da bidat na jazikot na dr`avata molitel so prilo`en prevod na jazikot na dr`avata od koja se bara ekstradicija (vo natamo{nito tekst: zamolena dr`ava). (2) Dr`avata molitel odgovara za avtenti~nosta na gore spomenatite dokumenti soglasno sopstvenoto zakonodavstvo poradi {to ne e potrebna nivna legalizacija.

435

Dokumentacija ^len 4

Kon molbata za ekstradicija mora da se prilo`at: 1. podatoci za utvrduvawe na identitetot na liceto za koe se bara ekstradicija, 2. potvrda od nadle`en organ za dr`avjanstvoto za koe se bara ekstradicija, 3. obvinenie ili presuda ili odluka za pritvor ili bilo kakov drug akt {to e ednakov na taa odluka, 4. izvadok od krivi~nite odredbi {to }e se primenat ili bile primeneti protiv liceto za koe se bara ekstradicija. 5. podatoci vo vrska so vremetraeweto na kaznata {to mora da se izdr`i koga se raboti za ekstradicija na lice poradi izdr`uvawe na kazna koe ve}e izdr`alo del od kaznata.
^len 5

Zamolenata dr`ava mo`e da bara dopolnitelni izvestuvawa i dokumentacija, dokolku podatocite predvideni vo odredbata na ~lenot 4 od dogovorot se necelosni. Dr`avata molitel e dol`na na toa barawe da odgovori vo {to pokratok rok, no najdocna vo rok od {eeset dena.
^len 6

1. Ako dr`avata molitel ne gi dostavi dokumenti vo rokot predviden vo ~lenot 5 na ovoj dogovor, zamolenata dr`ava vedna{ }e ja zapre postapkata za esktradicija i }e go ukine sekoe prezemeno dejstvie sprema soodvetnoto lice. (2) Dokolku liceto {to podnelo barawe, sudot na zamolenaat dr`ava }e go utvrdi obe{tetuvaweto za efektivniot pritvor pri ekstradicijata, a tro{ocite }e gi podnesuva dr`avata molitel.
Krivi~ni dela za koi se dozvoluva ekstradicija ^len 7

(1) Ekstradicija poradi krivi~no gonewe se dozvoluva samo toga{ koga za krivi~noto delo spored pravoto na dvete dr`avi dogovorni strani e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda ili merka na bezbednost za vreme podolgo od edna godina.

436

(2) Ekstradiraweto poradi izvr{uvawe na pravosilno izre~ena kazna zatvor }e se dozvoli samo vo slu~aj koga e izre~ena efektivna kazna zatvor najmalku od {est meseci.
Ekstradicijata ne se dozvoluva ^len 8

Ekstradiraweto ne se dozvoluva: 1. za lica koi se dr`avjani na zamolenata dr`ava od denot koga go primile baraweto za ekstradicija, 2. za lica bez dr`avjanstvo so postojano prestojuvali{te na teritorijata na zamolenata dr`ava, 3. za lica na teritorijata na zamolenata dr`ava koi u`ivaat pravo na zasolni{te, 4. za lica so tu|o dr`avjanstvo dokolku so taa dr`ava ima sklu~eno soodveten dogovor, 5. ako se vr{i diskriminacija po bilo koj osnov.
^len 9

Ekstradicijata ne se dozvoluva: 1. ako ekstradiraweto se bara poradi delo koe spored zakonot na zamolenata dr`ava e politi~ko ili voeno krivi~no delo, 2. ako krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija spored zakonot na zamolenata dr`ava e zastareno, 3. ako deloto poradi koe krivi~no se goni ili za koe e osudeno ne pretstavuva krivi~no delo spored zakonot na dvete dr`avi, 4. ako liceto ~ie ekstradirawe se bara ve}e bilo poradi isto delo pravosilno osudeno ili protiv nego krivi~nata postapka bila pravosilno zaprena, ili obvinenieto protiv nego bilo pravosilno odbieno, 5. ako protiv liceto ~ie ekstradirawe se bara e povedena krivi~na postapka za isto krivi~no delo vo zamolenata dr`ava.
^len 10

Ako za krivi~noto delo, poradi koe se bara esktradirawe, spored zakonot na dr`avata molitel e propi{ana smrtna kazna, a spored pravoto na zamolenata dr`ava vakva kazna ne e propi{ana, mo`e da se dozvoli ekstradirawe samo pod uslov smrtnata kazna da ne bide izre~ena.

437

Amnestija ^len 11

Amnestijata dadena vo zamolenata dr`ava ne pretstavuva pre~ka za ekstradirawe.

Odbivawe na ekstradicija ^len 12

Ekstradicijata mo`e da se odbie: 1. Ako krivi~noto delo poradi koe se bara ekstradicija e storeno na teritorijata na zamolenata dr`ava protiv nea ili nejzin dr`avjanin, 2. Ako vo zamolenata dr`ava protiv liceto za koe se bara ekstardirawe e vo tek krivi~na postapka poradi drugo krivi~no delo. 3. Ako na liceto ~ija ekstradicija se bara mu bila izre~ena osloboditelna odluka za istoto delo vo zamolenata dr`ava ili povedenata krivi~na postapka bila zaprena.
^len 13

Za izvr{uvawe na krivi~na sankcija {to bila izre~ena so pravosilna presuda vo sudska postapka vo otsustvo na liceto ~ija ekstradicija se bara }e se dozvoli ekstradicija samo dokolku dr`avata molitel garantira deka krivi~nata postapka po predavaweto povtorno }e bide sprovedena vo prisustvo na ekstradiranoto lice.
Odlagawe na ekstradicijata i privremena ekstradicija ^len 14

(1) Ako liceto ~ija ekstradicija se bara se goni vo zamolenata dr`ava ili vo ovaa dr`ava e osudeno poradi nekoe drugo krivi~no delo, dozvolenata ekstradicija se odlo`uva do zavr{uvaweto na postapkata, a vo slu~aj na osuda dodeka krivi~nata sankcija ne se izvr{i. (2) Dokolku liceto za koe e pobarana ekstradicija poradi sudska postapka ili e osudeno vo zamolenata dr`ava za nekoe drugo krivi~no delo, se dozvoluva privremeno negova ekstradicija odreduvaj}i go rokot i na~inot na vra}aweto. (3) Dr`avata molitel e dol`na da go zadr`i vo pritvor privremeno ekstradiranoto lice. Vremeto pominato vo pritvor se zasmetuva vo kaznata {to ja izrekuva i izvr{uva zamolenata dr`ava.

438

(4) Vo isklu~itelni slu~ai ministerot za pravda po prethodna pribavena soglasnost od osudenoto lice mo`e da dozvoli ostanatiot del od kaznata da se izvr{i vo dr`avata molitel.
Barawa za ekstradicija od pove}e dr`avi ^len 15

(1) Ako za ekstradirawe na isto lice zamolat pove}e dr`avi za isto delo ili za razli~ni krivi~ni dela, prvenstvo }e se dade na dr`avata molitel ~ii dr`avjanin e toa lice, a dokolku taa dr`ava ne bara ekstradirawe, na dr`avata molitel na ~ija teritorija ili protiv koja krivi~noto delo bilo storeno. Ako pak deloto bilo storeno na teritorijata na pove}e dr`avi ili ne se znae kade bilo storeno, toga{ prioritet ima dr`avata koja prva zamolila za ekstradicija. (2) Zamolenata dr`ava otkakao }e dozvoli ekstradicija spored stavot 1 na ovoj ~len }e gi izvesti drugite dr`avi moliteli i istovremeno gi informira deka se soglasuva so eventualnata natamo{na ekstradicija na liceto.
Prigovor vo postapkata za ekstradirawe ^len 16

Koga se ispolneti formalnite uslovi za ekstradicija, zamolenata dr`ava dogovorna strana po priemot na baraweto za ekstradicija, bez odlagawe }e go pritvori liceto, osven ako soglasno so ovoj dogovor predavaweto ne e mo`no da se odobri.
^len 17

1. Merki za bezbednost mo`e da se prezemat i sprema liceto za koe s u{te ne e dostaveno barawe za ekstradicija, dokolku nadle`niot sudski organ na dr`avata molitel ima doneseno odluka za pritvor i ekstradicija vo bilo koja druga forma na pismena komunikacija. 2. Zamolenata dr`ava e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata molitel za toa deka pritvorila lice soglasno so stavot 1 na ovoj ~len. 3. Dr`avata molitel po dobivaweto na izvestuvaweto e dol`na najdocna vo rok od 18 dena no ne podocna od 40 dena da dostavi barawe za ekstradicija do Ministerstvoto za pravda na zamolenata dr`ava so soodvetna dokumentacija, a vo sprotivno prisilnite merki vednas{ se ukinuvaat. 439

Odluka za dozvoluvawe na ekstradicija ^len 18

(1) Nadle`niot organ na zamolenata dr`ava e dol`en za sekoe barawe za ekstradicija da donese odluka so koja dozvoluva ili ne dozvoluva ekstradicija izvestuvaj}i ja za toa dr`avata molitel. (2) Sekoe celosno ili delumno odbivawe na baraweto za ekstradicija mora da bide obrazlo`eno.
Na~elo na specijalnost ^len 19

(1) Ekstradiranoto lice mo`e krivi~no da se goni, odnosno krivi~nata sankcija da se izvr{i samo za krivi~no delo za koe e dozvoleno ekstradiraweto. (2) Ekstradiranoto lice mo`e da se goni samo za drugi krivi~ni dela storeni po ekstradicijata. (3) Protiv ekstradiranoto lice ne mo`e da se izvr{i krivi~na sankcija za drugo krivi~no delo storeno pred ekstradiraweto. (4) Protiv ekstradiranoto lice ne mo`e da se primeni postroga kazna od onaa so koja bilo osudeno. (5) Ekstradiranoto lice ne smee da se predade na treta dr`ava bez soglasnost na dr`avata koja ja dozvolila ekstradicijata.
^len 20

Ograni~uvawata od stavovite 2, 3 i 5 na ~lenot 19 }e prestanat: 1. ako dr`avata {to go predala liceto dade soglasnost, 2. ako ekstradiranoto lice vo rok od 45 dena od denot koga bilo pu{teno na sloboda ne ja napu{tilo teritorijata na dr`avata na koja bilo predadeno, iako mo`elo i smeelo da ja napu{ti, ili po napu{taweto dobrovolno se vratilo. 3. Ako vo tekot na postapkata vo zamolenata dr`ava se izmeni zakonskiot naziv na krivi~noto delo (kvalifikacija) {to va`ela vo tekot na postapkata za ekstardirawe, ekstardiranoto lice mo`e da se goni ili osudi samo dokolku ekstradiraweto e dozvoleno i spored noviot naziv na krivi~noto delo.

440

^len 21

Ako ekstradiranoto lice bilo pritvoreno vo dr`avata dogovorna strana, poradi krivi~no delo poradi koe e ekstradirano, vremeto pominato vo pritvor }e mu se zasmeta vo kaznata.
Sprovodnici ^len 22

(1) Sprovodnicite koi se dol`ni da go dovedat liceto koe se ekstradira na teritorijata na drugata dr`ava ili da go odvedat od nea, imaat pravo na teritorijata na drugata dogovorna strana da go spre~at negovoto begstvo do ekstradicijata. (2) Na sprovodnicite pri vr{eweto na slu`benata dol`nost na teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana im e dovoleno da nosat slu`bena obleka, potrebno slu`beno oru`je i oprema. Oru`jeto mo`e da se upotrebi samo vo slu~aj na nu`na odbrana.
Predavawe na odzemeni i zapleneti predmeti ^len 23

(1) Predmetite, dokumentite ili spisite mo`at da se odzemat ili zaplenat i da se predadat na drugata dr`ava dogovorna strana soglasno so zakonot na zamolenata dr`ava, ako za toa postoi odluka na nadle`en organ na dr`avata molitel. (2) Zamolenata dr`ava dogovorna strana mo`e da go odlo`i predavaweto na predmetite odzemeni ili zapleneti dokolku se potrebni na druga krivi~na postapka {to e vo tek vo taa dr`ava. (3) Dr`avata molitel }e gi vrati predmetite po zavr{uvaweto na postapkata za koja bile pobarani ako zamoelnata strana od toa ne se otka`e. (4) Zamolenata dr`ava dogovorna strana mo`e da go odlo`i predavaweto na predmetite odzemeni ili zapleneti dokolku se potrebni za druga krivi~na postapka {to e vo tek vo taa dr`ava. (5) Dr`avata molitel po zavr{uvaweto na postapkata za koja e izvr{eno predavaweto gi vra}a predvidenite predmeti od to~kite 1 i 2 na ovoj ~len, osven koga zamolenaat dr`ava ne se soglasi poinaku.
^len 24

(1) Ako se dozvoli predavawe na lice isto taka bez posebno barawe }e se dozvoli i predavawe na predmetite:

441

1. {to mo`e da se upotrebat kako dokaz, 2. koi {to liceto, koe treba da se predade gi steknalo so krivi~noto delo ili so pretvorawe na predmetite vo pari koi proizleguvaat od krivi~noto delo. (2) Ako ekstradicijata koja spored ovoj dogovor bi bila dopu{tena, a liceto koe trebalo da se predade pobegnalo ili umrelo, ili ne e mo`no da se pronajde na teritorijata na zamolenata dr`ava, predavaweto na predmetite i pokraj toa }e se odobri. (3) Vo nikoj slu~aj ne se posega vo pravata na zamolenata dr`ava ili na drugite lica na predmetite. Vrz osnova na ova dr`avata molitel po zavr{uvaweto na postapkata {to pobrzo i besplatno }e gi vrati predmetite na zamolenata dr`ava. (4) Za predavaweto na predmetite spored ovoj ~len ne se primenuvaat propisite za uvoz ili izvoz na predmeti i devizi. (5) Predavaweto na predmetite, so cel da mu bidat vrateni na o{teteniot, mo`e da se izvr{i vo soglasnost so drugata dr`ava dogovorna strana i pred da se dozvoli predavawe na liceto, ako toa se soglasi predmetite neposredno da mu se vratat na o{teteniot.
Procesno pravo i izvestuvawe ^len 25

(1) Ako so ovoj dogovor ne e opredeleno poinaku za postapkata vo vrska so predavaweto i na pritvorot na teritorijata na zamolenata dr`ava se primenuva pravoto na zamolenata dr`ava. (2) Ako liceto se predava zadradi krivi~no gonewe, dr`avata molitel }e ja izvesti zamolenata dr`ava za rezultatot od krivi~nata postapka. Prvostepenata odluka }e se isprati vo eden primerok ili vo kopie.
Tranzit ^len 26

(1) Ako e potrebno liceto koe treta dr`ava go ekstradira na dr`avata dogovorni~ka da se prenese preku teritorijata na druga dr`ava dogovorni~ka, tranzitot }e se dozvoli pod ednakvi uslovi kako i ekstradiraweto, dokolku ne e opredeleno poinaku. (2) Baraweto za tranzit preku teritorijata na dr`avata dogovorna strana mora da gi sodr`i site podatoci od ~lenot 4 na ovoj dogovor. (3) Zamolenata dr`ava mo`e da go odbie baraweto za tranzit preku nejzinata teritorija ako se raboti za lice protiv koe vo taa 442

dr`ava te~e krivi~na postapka ili protiv nego e donesena presuda, koja {to s u{te ne e izvr{ena, ili ako spored misleweto na zamolenata dr`ava tranzitot od stav 1 na ovoj ~len bi mo`el da im na{teti na interesite na ovaa dr`ava. (4) Bez soglasnost na dr`avata koja go ekstradirala liceto, dr`avata dogovorna strana preku koja liceto }e bide preneseno ne smee da go goni za delo storeno za vreme na tranzitot i protiv nego ne smee isto taka da se izvr{i krivi~na sankcija.
^len 27

(1) Ako tranzitot se vr{i po vozdu{en pat preku teritorijata na drugata dogovorna strana bez sletuvawe ne e potrebna izri~na dozvola na dr`avata dogovorna strana. (2) Vo slu~aj na nepredvideno sletuvawe na teritorijata na dr`avata preku koja se preletuva, izvestuvaweto za tranzit ima ednakvo dejstvo kako i baraweto za prezemawe bezbednosni merki od ~lenot 17 na ovoj dogovor.
^len 28

Odredbite za prevozot spored ovoj dogovor se primenuvaat i za ekstradirawe na liceto preku teritoriite na dvete dr`avi, poradi izvr{uvawe na kazna ili preventivna merka {to ja izrekol sudot na treta dr`ava. Istoto va`i i za liceto {to se ekstradira po barawe na ednata dr`ava dogovorna strana preku teritorijata na treta strana.
Tro{oci ^len 29

(1) Tro{ocite za ekstradiraweto gi snosi dr`avata dogovorni~ka na ~ija teritorija nastanale. (2) Tro{ocite za tranzit i drugite dava~ki pa|aat na tovar na dr`avata molitel. (3) Tro{ocite za prevoz so avion gi pla}a dr`avata koja predlo`ila takov prevoz.
Zavr{ni odredbi ^len 30

Ovoj dogovor ne zasega vo obvrskite {to proizleguvaat od multilateralnite dogovori.

443

^len 31

Ovoj dogovor treba da se ratifikuva soglasno so zakonodavstvoto na sekoja zemja. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesetiot den po razmenata na ratifikacionite instrumenti.
^len 32

Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja strana mo`e da go otka`e pismeno po diplomatski pat, so otkazen rok od 6 meseci. Dogovort e sklu~en vo Skopje na den 15. 01. 1998 godina vo dva originalni primeroci sekoj na makedonski i albanski jazik, pri {to sekoj primerok e ednakvo verodostoen.

444

2. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA ALBANIJA ZA PRAVNA POMO[ VO GRA\ANSKITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 15 JANUARI 1998 (Ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998) GLAVA PRVA OP[TI ODREDBI ^len 1

1) Dr`avjanite na ednata dogovorna strana imaat ednakva za{tita na svoite prava vo postapkata pred sudovite na drugata dogovorna strana kako i nejzinite dr`avjani. (2) Dr`avjanite na ednata dogovorna strana se javuvaat pred sudovite na drugata dogovorna strana pod ednakvi uslovi kako i nejzinite dr`avjani. (3) Odredbite od prethodnite stavovi se odnesuvaat i na pravnite lica.
Obem na pravnata pomo{ ^len 2

(1) Dogovornite strani si davaat zaemna pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti na na~in i vo obem utvrdeni so ovoj dogovor. (2) Poimot "gra|anski predmeti" spored ovoj dogovor gi opfa}a gra|anskite kako i stopanskite, semejnite i site drugi predmeti. (3) Poimot "krivi~ni predmeti" vo ovoj dogovor opfa}a krivi~ni dela, kaznivi spored sopstvenoto zakonodavstvo. (4) Pravosudnite organi na dvete dogovorni strani, soglasno so odredbite na ovoj dogovor im davaat pravna pomo{ i na drugite organi, koi spored zakonodavstvoto na dr`avite dogovorni strani se nadle`ni za rabotite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.
^len 3

Pravnata pomo{ spored ovoj dogovor opfa}a: vra~uvawe na dokumenti, dostavuvawe na materijalni dokazi, izvestuvawe za podatoci od kaznenata evidencija, soslu{uvawe na stanki, svedoci, ve{taci i drugi lica, pretres na dom i drugi prostorii i li~en pretres, odzemawe na predmeti, prezemawe na krivi~no gonewe, priveduvawe, legalizacija na dokumenti, priznavawe i izvr{uvawe na sudski odluki vo gra|a445

nskite predmeti, razmena na propisi i na materijali na dr`avite dogovorni stani i drugo.

Na~in na komunicirawe ^len 4

(1) Za realizacija na ovoj dogovor nadle`nite organi na dr`avite dogovornite strani komuniciraat preku Ministerstvata na pravda na dvete dr`avi. (2) Odredbata na stavot 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto po diplomatski pat. (3) Vo itni slu~ai nadle`nite organi na dr`avite dogovorni starni mo`at zamolnicite i izvestuvawata da gi prepra}aat do nadle`nite organi na drugata dogovorna strana preku INTERPOL.
Jazik ^len 5

(1) Baraweto za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: zamolnica) i site drugi dokumenti, koi {to spored ovoj dogovor treba da se prilo`at, se dostavuvaat na jazikot na dr`avata koja zamoluva za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: dr`ava molitel), so prevod na jazikot na dr`avata dogovorna strana koja e zamolena, vo sprotivno zamolenata dr`ava gi vra}a ako nema poinakov dogovor (2) Odgovorite na zamolnicite se dostavuvaat na jazikot na zamolenata dr`ava. (3) Dokumentite {to im se vra~uvaat na lica vo zamolenata dr`ava se dostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel, a mora da bide prilo`en i prevod na dokumentite na jazikot na zamolenata dr`ava. (4) Ako ne e prilo`en prevod, vra~uvaweto }e se izvr{i samo ako prima~ot gi primi dokumentite.
Zamolnica za pravna pomo{ ^len 6

(1) Baraweto za pravna pomo{ mora da sodr`i: 1. Ime na organot koj zamoluva za pravna pomo{ i organot koj se zamoluva za pravna pomo{, 2. Opis na predmetot po koj se zamoluva za pravna pomo{, vo krivi~nite predmeti i zakonskoto obele`je na krivi~noto delo, 3. Naveduvawe na podatocite neophodni za sproveduvawe na postapkata za uka`uvawe pravna pomo{,

446

4. Ime i prezime na strankite vo postapkata, podatoci za ra|aweto, mestoto na nivnoto `iveali{te, dr`avjanstvo, a za pravnite lica naziv i sedi{te, 5. Ime i prezime na eventualnite pravni zastapnici vo poedine~nite predmeti. (2) Zamolnicata i prilo`enite dokumenti mora da bidat potpi{ani i so pe~at na organot koj zamoluva za pravna pomo{.
^len 7

(1) Pravnata pomo{ se dava soglasno zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava. (2) Nadle`niot organ koj {to ja dava zamolenata pravna pomo{, mo`e da postapuva i na na~in i vo forma {to gi bara dr`avata molitel, ako toa ne e vo sprotivnost so propisite na zamolenaat dr`ava.
^len 8

(1) Dokolku zamoleniot organ ne e nadle`en za postapuvawe po zamolnicata, zamolnicata }e mu ja otstapi na nadle`niot organ vo zamolenata dr`ava dogovorna strana i za toa }e ja izvesti dr`avata molitel. (2) Dokolku po zamolnicata ne bilo postapeno, potrebno e za toa vedna{ da se izvesti dr`avata molitel i da se navedat pri~inite poradi koi po zamolnicata ne e postapeno. Ako zaedno so zamolnicata se dostaveni i drugi dokumenti i tie }e se vratat.
^len 9

Zamolenata dr`ava mo`e da ja odbie pravnata pomo{ celosno ili delumno dokolku e vo sprotivnost so zakonskite pravila na negovta zemja.
Vra~uvawe na dokumenti ^len 10

Aktot za vra~uvawe na dokumentot vo nadle`niot organ na zamolenata dr`ava pokraj podatocite predvideni vo ~len 6 na ovoj dogovor, mora da gi sodr`i identitetot i adresata na liceto na kogo mu se vra~uva dokumentot.

447

^len 11

(1) Vra~uvaweto go vr{i nadle`niot organ soglasno so propisite na zamolenata dr`ava. Na izri~no barawe za vra~uvawe na dokumentite mo`e da se primeni propis na dr`avata molitel, dokolku ne e vo sprotivnost so propisite na zamolenata dr`ava. (2) Vra~uvaweto na dokumentot se doka`uva soglasno so propisite za vra~uvawe {to va`at na teritorijata na zamolenata dr`ava. Vo dostavnicata nadle`niot organ }e go navede datumot i mestoto na vra~uvawe. (3) Potvrdata za vra~uvawe vedna{ se dostavuva do dr`avata molitel. Ako vra~uvaweto ne e mo`no, za pri~inite treba da se izvesti dr`avata molitel.
Izvestuvawe vo vrska so propisite ^len 12

Na barawe na dogovornite strani, tie me|usebno }e se izvestuvaat za propisite {to va`at ili va`ele na nivnata teritorija i po potreba }e si razmenuvaat tekstovi na tie propisi.
Tro{oci za uka`uvawe pravna pomo{ ^len 13

(1) Dogovornite strani ne mo`at da baraat nadomestok za tro{ocite {to nastanale vo vrska so uka`uvaweto pravna pomo{, osven za tro{ocite vo vrska so opredeleni proceduralni dejstvija kako {to se nagrada za rabota na ve{tacite i nadomestok na tro{ocite za ve{ta~eweto dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno (3) Zamoleniot organ mo`e da bara avans za tro{ocite od stavot 1 na ovoj ~len.
GLAVA TRETA PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI ^len 24

Dogovornite starni soglasno so odredbite na ovoj dogovor zaemo si davaat pravna pomo{ vo site postapki za krivi~nite dela, za koi vo vremeto koga bilo zamoleno za pravna pomo{, bile nadle`ni pravosudnite organi na dr`avata molitel.

448

Odbivawe na pravna pomo{ ^len 25

Dogovornite strani }e odbijat pravna pomo{: 1. ako deloto koe e navedeno vo zamolnicata spored pravoto na zamolenata dr`ava ne e krivi~nio delo, 2. ako udovoluvaweto na zamolnicata e vo sprotivnost so pravniot poredok na zamolenata dr`ava i spored misleweto na zamolenata dr`ava ako toa bi mo`elo da go zagrozi nejziniot suverenitet, bezbednosta i drugite su{testveni interesi na dr`avata, 3. ako zamolnicata e vo vrska so delo, koe spored mislewe na zamolenata dr`ava e politi~ko ili voeno krivi~no delo, 4. ako se vr{i diskriminacija po bilo koj osnov.
Pokani ^len 26

Vo pokanata do obvinetiot, svedokot ili drug u~esnik vo postapkata koj se povikuva od dogovornata strana ne smee da ima zakana so prisilna merka vo slu~aj da ne se javi na pokanata. Ako povikaniot ne se javi na pokanata, za toa ne mo`e da mu bide izre~ena krivi~na sankcija.
^len 27

Na svedok ili ve{tak koj se javil na pokana na sudot od dr`avata molitel mu pripa|a nadomestok na patnite tro{oci i tro{ocite na prestoj soglasno so propisite na dr`avata molitel.
Privremeno predavawe na lica li{eni od sloboda ^len 28

(1) Ako dgovornata strana vo koja se vodi krivi~na postapka, povikuva kako svedok ili poradi soo~uvawe lice, koe e e li{eno od sloboda ili na drug na~in mu e ograni~ena li~nata sloboda vo drugata dogovorna strana so negova soglasnost, toa privremeno }e se predade na dr`avata molitel. (2) Dr`avata molitel e dol`na privremeno privedenoto lice da go vrati vo rokot {to }e go utvrdi zamolenata dr`ava. (3) Privremenoto predavawe mo`e da se odbie: 1. ako liceto od stavot 1 na ovoj ~len so toa ne se soglasuva,

449

2. ako poradi predavaweto bi mo`elo da dojde do prodol`uvawe na traeweto na li{uvawe od sloboda na liceto od stavot 1 na ovoj ~len, 3. ako pri~inite se predvideni vo ~len 26 od ovoj dogovor. (4) Predavaweto }e se odlo`i dokolku e potrebno liceto od stavot 1 na ovoj ~len da bide prisutno vo krivi~nata postapka {to te~e na teritorijata na zamolenata dr`ava. (5) Privremeno predadenoto lice od stavot 1 na ovoj ~len na teritorijata na dr`avata molitel mora da bide zadr`ano vo pritvor. (6) Poimot "lice li{eno od sloboda" vo ovoj dogovor opfa}a: lice li{eno od sloboda, vo pritvor, na izdr`uvawe na kazna zatvor ili merka na bezbednost li{uvawe od sloboda.
^len 29

Predavaweto na liceto od stavot 1 na ~len 28 na ovoj dogovor }e go izvr{at nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani, koi }e se dogovorat za mestoto i datumot na predavaweto.
Za{tita na li~nata sloboda ^len 30

Svedokot ili ve{takot koj }e se javi na pokana na sudot na dr`avata molitel, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, ne smee da bide vo taa dr`ava krivi~no gonet ili pritvoran ili na koj i da bilo drug na~in da mu se ograni~i slobodata poradi krivi~no delo {to go storil pred doa|aweto na teritorijata na dr`avata molitel. (2) Krivi~noto gonewe, li{uvawe od sloboda ili drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda na se dozvoleni: 1. koga povikaniot, otkako spored izjava na sudot negovoto prisustvo ne e ve}e potrebno, se zadr`uva pove}e od 15 dena na teritorijata na dr`avata molitel, iako mo`e da ja napu{ti, 3. ako liceto, po napu{taweto na teritorijata na dr`avata molitel, dobrovolno se vrati na nejzina teritorija.
Prisustvo na dejstvijata za uka`uvawe na pravna pomo{ ^len 31

(1) Na izri~na molba na dr`aavata molitel, zamolenata dr`ava }e ja izvesti za mestoto i datumot na postapuvawe po zamolnicata. (2) U~esnicite vo krivi~nata postapka i nivnite pravni zastapnici i prestavnici na organite na dr`avata molitel mo`e da prisu450

stvuvaat pri uka`uvaweto pravna pomo{ vo zamolenata dr`ava. Za niv soodvetno se primenuva ~lenot 30 od ovoj dogovor. (3) Za prisustvo na prestavnicite na pravosudnite organi na dr`avata molitel na uka`uvaweto na pravna pomo{ vo zamolenata dr`ava e potrebna soglasnost od zamolenaat dr`ava. Soglasnost davaat Ministerstvata za pravda na soodvetnite dr`avi.
Razmena na informacii za podatocite od kaznenata evidencija ^len 32

(1) Dogovorni strani me|usebno se izvestuvaat za site osudi na dr`avjanite na drugata dogovorna strana {to se zapi{ani vo nejzinata kaznenata evidencija. Izvodite od kaznenata evidencija dogovornite strani gi razmenuvaat na sekoi {est meseci preku Ministerstvata za pravda na dvete dr`avi. (2) Dvete dogovorni strani dokolku ocenat za potrebno me|usebno se izvestuvaat i za drugi podatoci zapi{ani vo kaznenata evidencija.
Otstapuvawe na krivi~no gonewe ^len 33

(1) Ako dr`avjanin na dogovornata strana stori krivi~no delo na teritorijata na drugata dogovorna strana, dr`avata na ~ija teritorija bilo storeno deloto ima pravo da ja zamoli drugata dogovorna strana, pod uslovite od ovoj dogovor da go prezeme krivi~noto gonewe (2) Nadle`nite organi na zamolenata dr`ava }e ja sprovedat krivi~nata postapka soglasno so propisite na taa dr`ava. (3) Ako liceto protiv koe e povedena krivi~na postapka se nao|a vo pritvor vo dr`avata molitel, taa vo soglasnost so predviduvawata od ~lenot 30 na ovoj dogovor }e go predade na zamolenata dr`ava.
^len 34

Kon baraweto za prezemawe krivi~no gonewe potrebno e da se prilo`at: 1. spisi vo original ili vo zaveren prepis, 2. potvrda za identitetot `iveali{teto ili prestojuvali{teto i drugi podatoci za dr`avjanstvo na liceto za koe se bara prezemawe na krivi~no gonewe, 3. izvadok na odredbite od krivi~niot zakonik primeneti vo toj krivi~en predmet, 451

4. izjava na o{tetenoto lice deka se soglasuva so otstapuvawe na krivi~no gonewe.

^len 35

Zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel dali baranoto krivi~no gonewe go prezela. Ako krivi~noto gonewe ne e prezemeno ili se prekinuva, celata dokumentacija vo vrska so ovoj slu~aj }e se vrati na dr`avata molitel zaedno so soodvetnata odluka na nadle`niot organ. Ako baranoto krivi~no gonewe e prezemeno, po zavr{uvaweto na postapkata na dr`avata molitel }e se dostavi pravosilna odluka.
GLAVA ^ETVRTA ZAVR[NI ODREDBI ^len 36

Ovoj dogovor ne zasega vo obrskite {to proizleguvaat od multilateralnite dogovori.

^len 37

Ovoj dogovor treba da se ratifikuva soglasno so zakonodavstvoto na sekoja zemja. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesettiot den po razmenata na ratifikacionite instrumenti
^len 38

Ovoj dogovor se sklu~uva na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna strana mo`e da go otka`e po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci. Dogovorot e sklu~en vo Skopje na den 15. 01. 1998 godina vo dva originalni primeroci sekoj na makedonski i albanski jazik, pri {to sekoj primerok e ednakvo verodostoen.

452

3. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA ALBANIJA ZA ME\USEBNO IZVR[UVAWE NA SUDSKITE ODLUKI VO KRIVINITE PREDMETI (Ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1998/16, vlegol vo sila na 10 april 1998) GLAVA PRVA Op{ti odredbi ^len 1

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat vrz osnova na zamolnica soglasno so uslovite propi{ani so ovoj dogovor, me|usebno da gi izvr{uvaat sudskite odluki vo krivi~nite predmeti doneseni od sudot na ednata dogovorna strana protiv dr`avjani na drugata dogovorna strana ili protiv lice koe ima na nejzinata teritorija `iveali{te, i toa: 1. da vr{at nadzor vrz licata na koi sudot im izrekol pravosilna uslovna osuda za vreme na proveruvaweto (vo natamo{niot tekst: za{titen nadzor), 2. da izvr{at kazna zatvor i drugi merki na bezbednost {to pravosilno gi izrekol sudot na edna od dr`avite dogovorni strani (vo natamo{niot tekst: izvr{uvawe) (2) Liceto koe spored zakonite na taa dr`ava ima nejzino dr`avjanstvo gi koristi istite prava kako i sopstvenite dr`avjani.
^len 2

(1) Za{titen nadzor ili izvr{uvawe spored iodredbite na ovoj dogovor, }e se sprovede ako se ispolneti slednite uslovi: 1. ako osudenoto lice e dr`avjanin na dr`avata koja }e go prezeme izvr{uvaweto ili vo nea ima svoe `iveali{te, 2. ako sudskata odluka e pravosilna i izvr{na, 3. ako osudenoto lice dade soglasnost, 4. ako deloto na koe se zasnova pravosilnata sudska odluka e krivi~no delo spored pravoto na dvete dr`avi, 5. ako dr`avata koja ja izrekla krivi~nata sankcija i dr`avata koja go priznala za{titniot nadzor odnosno izvr{uvaweto se soglasat za prenos na nadzorot ili izvr{uvaweto, 6. ako osudenoto lice za vreme na podnesuvawe na zamolnicata ima da izdr`i u{te najmalku 6 meseci od izre~enata kazna ili merka {to ja vklu~uva i uslovnata osuda.

453

(2) Po isklu~ok, dogovornite strani mo`at da se dogovorat za prenos na za{titniot nadzor ili izvr{uvawe i vo slu~aj koga krivi~nata sankcija ili vremeto na proveruvawe na uslovno izre~enata krivi~na sankcija, koja osudenoto lice us{te traba da ja izdr`i, e pomala od onaa predvidena vo odredbata na stavot 1 to~ka 6 na ovoj ~len. (3) Ako osudenoto lice ne mo`e da dade pravnova`e~ka soglasnost za prenosot na za{titniot nadzor ili izvr{uvawe, potrebno e da se dobie soglasnost od negoviot zakonski zastapnik spored pravoto na dr`avata vo koja liceto ima svoe `iveali{te.
^len 3

(1) Za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto nema da se prezeme: 1. ako za{titniot nadzor i izvr{uvaweto e vo sprotivnost so pravniot poredok na zamolenata dr`ava, 2. ako deloto na koe se zasnova sudskata odluka, spored ocenka na zamolenata dr`ava e od politi~ka ili voena priroda, 3. ako za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto e vo sprotivnost so obvrskite, koi zamolenata dr`ava gi prezela vo me|unarodni ramki, 4. ako protiv osudenoto lice vo zamolenata dr`ava te~e krivi~na postapka za krivi~no delo za koe se bara za{titen nadzor ili izvr{uvawe, 5. ako izvr{uvaweto na kaznata spored pravoto na edna od dr`avite dogovrni strani e zastareno, 6. ako osudenoto lice, so ogled na vozrasta vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto, vo zamolenata dr`ava ne mo`e da se goni, 7. ako osudenoto lice vo zamolenata dr`ava ve}e e pravosilno osudeno za isto krivi~no delo ili e oslobodeno od obvinenie, 8. ako sudskata odluka e donesena vo otsustvo na osudenoto lice, 9. ako osudenoto lice na teritorijata na zamolenata dr`ava dobilo pravo na prestojuvali{te.
^len 4

Dr`avata dogovorna strana ne gi predava svoite dr`avjani na drugata dr`ava dogovorna strana za vr{ewe za{titen nadzor ili izvr{uvawe.

454

^len 5

(1) Zamolenata dr`ava e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata molitel vo vrska so baraweto za za{titen nadzor ili izvr{uvawe. (2) Vo slu~aj na celosno ili delumno odbivawe na prezemaweto nadzor ili izvr{uvawe, zamolenata dr`ava e dol`na da ja obrazlo`i pri~inata ili pri~inite za odbivaweto.
^len 6

(1) Na osudenoto lice mo`e da mu dade pomiluvawe ili da dozvoli amnestija dr`avata koja ja donela presudata ili dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto. (2) Ako toa go stori dr`avata koja ja donela presudata taa e dol`na za toa vedna{ da ja izvesti dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor odnosno ivr{uvaweto.
^len 7

Mestoto, vremeto i na~inot na predavawe i prezemawe na osudenoto lice se utvrduva so dogovor me|u nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani.
GLAVA VTORA Za{titen nadzor ^len 8

(1) Dr`avite dogovrni strani vrz osnova na barawe i pod uslovite utvrdeni so ovoj dogovor, vo vremeto na proveruvaweto me|usebno }e vr{at za{titen nadzor vrz liceto na koe sudot na edna od dogovornite strani pravosilno mu izrekol uslovna osuda. (2) Za{titniot nadzor }e se izvr{i vo onaa dr`ava ~ii dr`avjanin e osudenoto lice, odnosno vo onaa dr`ava kade {to osudenoto lice ima `iveali{te.
^len 9

(1) Za{titniot nadzor isklu~itelno se izvr{uva spored pravoto na dr`avata koja go prezela. (2) Merkite na nadzor doneseni vo dr`avata koja vr{i za{titen nadzor, spored vidot i traeweto ne mo`at da bidat postrogi od merkite doneseni vo dr`avata vo koja presudata e donesena. 455

^len 10

Za otpovikuvawe na uslovnata osuda isklu~itelno e nadle`na dr`avata vo koja presudata e donesena.

^len 11

(1) Zamolanata dr`ava e dol`na {to pobrzo da ja izvesti dr`avata molitel dali najzinoto barawe za prezemawe na izvr{uvawe na za{titen nadzor od ~lenot 8 na ovoj dogovor ke bide uva`ena. (2) Dr`avata koja go izvr{uva za{titniot nadzor ja izvestuva dr`avata vo koja presudata bila donesena za merkite na za{titniot nadzor i za site okolnosti {to }e mo`at da predizvikaat otpovikuvawe na uslovnata osuda.
^len 12

(1) Dr`avata vo koja presudata e donesena e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata koja go izvr{uva za{titniot nadzor za pomiluvaweto, amnestijata ili za otpovikuvaweto na uslovnata osuda. (2) Ako dr`avata vo koja presudata e donesena ja otpovika uslovnata osuda, mo`e da ja zamoli dr`avata, koja spored ovoj dogovor go izvr{uva nadzorot za prezemawe na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija.
^len 13

(1) Ako za{titniot nadzor e prezemen vo dr`avata vo koja presudata e donesena, privremeno se zapiraat site natamo{ni merki vo vrska so izvr{uvaweto. (2) Pravoto na dr`avata vo koja presudata e donesena vo odnos na izvr{uvaweto kone~no prestanuva ako vo vremeto na proveruvawe ne nastapi nekoja okolnost, poradi koja spored nejzinoto pravo uslovnata osuda treba da se otpovika.
GLAVA TRETA Izvr{uvawe ^len 14

(1) Ako liceto, koe e dr`avjanin na ednata dr`ava dogovorna strana ili vo nea ima svoe `iveali{te e pravosilno osudeno vo drugata dogovorna strana na kazna zatvor ili mu e izre~ena merka na bezbednost, drugata dogovorna strana mo`e da pobara kaznata zatvor ili 456

merkata na bezbednost da se izvr{i vo onaa dr`ava ~ij dr`avjanin e osudenoto lice odnosno vo koja ima svoe `iveali{te. (2) Ovoj dogovor ne go isklu~uva pravoto na osudenoto lice, negoviot zakonski zastapnik, bra~niot drugar, rodninata vo prava linija, bratot ili sestrata, da podnese barawe za prenos na izvr{uvaweto na sudot {to ja donel odlukata, ili do nadle`niot organ na dr`avata {to ja donel presudata ili dr`avata ~ij dr`avjanin e osudenoto lice. (3) Nadle`niot organ na dr`avata vo koja e donesena presudata }e go pou~i osudenoto lice {to e mo`no pobrzo za mo`nostite za izdr`uvawe na kazanata zatvor ili izvr{uvawe na merkata na bezbednost vo dr`avata ~ij dr`avjanin e ili na ~ija teritorija ima `iveali{te.
^len 15

(1) Ako se prezema izvr{uvaweto, sudot na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto }e ja utvrdi kaznata zatvor ili merkata na bezbednost {to treba da se izvr{i spored svoeto pravo imaj}i ja predvid krivi~nata sankcija izre~ena vo dr`avata koja ja donela presudata. (2) Poradi izvr{uvaweto vo drugata dr`ava dogovorna strana, osudenoto lice vo nikoj slu~aj ne smee da bide vo pote{ka sostojba od onaa {to bi ja imalo vo dr`avata vo koja presudata e donesena. (3) Vremeto pominato vo zatvor vo dr`avata vo koja presudata e donesena vo celost se zasmetuva vo kaznata zatvor ili merkata na bezbednost {to treba da se izvr{i vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto.
^len 16

Izvr{uvaweto }e se sprovede isklu~itelno spored pravoto na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto.

^len 17

(1) Vo slu~aj na prezemawe na izvr{uvawe, dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto e vrzana so utvrdenata fakti~ka sostojba na koja se zasnova presudata na dr`avata vo koja presudata e izre~ena. (2) Za odlu~uvawe po baraweto za povtoruvawe na krivi~nata postapka isklu~itelno e nadle`na dr`avata vo koja presudata e donesena. (3) Ako sudskata odluka vrz koja se zasnova podnesenoto barawe za izvr{uvawe, podocna }e bide ukinata ili preina~ena vo dr`avata vo koja e izre~ena presudata, taa dr`ava vedna{ }e ja izvesti dr`avata 457

koja go prezela izvr{uvaweto. Vrz osnova na novata odluka sudot na dr`avata koja go prezela izvr{uvawetro }e odlu~i za natamo{noto izdr`uvawe na kaznata zatvor ili merkata na bezbednost.
^len 18

(1) Ako presudata se odnesuva na pove}e krivi~ni dela izvr{uvaweto mo`e da se prenese i samo za del od krivi~nata sankcija {to se odnesuva na nekoi od tie dela, vo toj slu~aj dr`avata vo koja bila donesena presudata }e go utvrdi delot na krivi~nata sankcija {to se odnesuva na tie dela. Dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto ima pravo na dr`avata vo koja e donesena presudata da opredeli soodveten rok za odlu~uvawe. (2) Ako dr`avata vo koja e donesena presudata ne postapi vo rokot od prethodniot stav za toa }e odlu~i dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto spored svoeto pravo i }e go odmeri delot na krivi~nata sankcija {to treba da se izvr{i.
^len 19

(1) Ako izvr{uvaweto e prezemeno, privremeno }e se prekine so natamo{noto izvr{uvawe vo dr`avata vo koja presudata e donesena. Ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata vo koja e donesena presudata, zatvorot mo`e da trae do negovoto predavawe vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. (2) Ako osudenoto lice izbegne da ja izdr`i kaznata vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto, dr`avata vo koja e donesena presudata povtorno }e se stekne so pravo na izvr{uvawe na preostanatiot del od kaznata. Dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto za takvite okolnosti vedna{ }e ja izvesti dr`avata vo koja presudata e donesena. (3) Pravoto za izvr{uvawe na dr`avata vo koja presudata bila donesena, kone~no }e prestane koga osudenoto lice }e ja izdr`i kaznata zatvor ili merkata na bezbednost vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto, ili koga mu e dadeno pomiluvawe ili amnestija.
^len 20

(1) Osudenoto lice bez soglasnost na dr`avata vo koja presudata e donesena ne smee krivi~no da se goni, osuduva ili poinaku da mu se ograni~uva li~nata sloboda za krivi~no delo storeno pred prenosot na izvr{uvaweto, nitu da i se predava na treta dr`ava za krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na krivi~na sankcija. 458

(2) Soglasnost na dr`avata vo koja presudata e donesena od stav 1 na ovoj ~len ne e potrebna: 1. ako osudenoto lice vo rok od 45 dena po zavr{eniot otpust od izdr`uvaweto na kaznata zatvor ili prestanuvaweto na merkite na bezbednost ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. Vo ovoj rok ne se zasmetuva vremeto koga osudenoto lice, nezavisno od svojata volja ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. 2. ako osudenoto lice ja napu{tilo teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto, a potoa povtorno se vratilo na nejzinata teritorija.
GLAVA ^ETVRTA Zaedni~ki odredbi za postapkata ^len 21

(1) Nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani vo sproveduvaweto na ovoj dogovor komuniciraat preku Ministerwstvata za pravda na dvete dr`avi. (2) Odredbata od stavot 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto po diplomatski pat. (3) Vo itni slu~ai, organite na ednata dogovorna strana mo`at da gi prifa}aat zamolnicite i izvestuvawata od ovoj dogovor do drugata dogovorna strana preku INTERPOL.
^len 22

(1) Barawata i dokumentacijata, koi treba da se prilo`at soglasno so odredbite na ovoj dogovor, se sostavuvaat vo pismena forma na jazikot na dr`avata molitel, so prilo`en prevod na jazikot na zamolenata dr`ava. (2) Legalizacija na dokumentite od stavot 1 na ovoj ~len ne e potrebna.
^len 23

(1) Dr`avata dogovorna strana vo koja sudskata odluka e donesena ako podnese barawe za izvr{uvawe na sudskata odluka vo krivi~ni predmeti potrebno e da polo`i: 1. primerok ili zaveren prepis na sudskata odluka so klauzula na pravosilnost, 2. izvadok od tekstot na zakonskite odredbi vrz koi se zasnova sudskata odluka, 459

3. li~ni podatoci za osudenoto lice, negovoto dr`avjanstvo i za negovoto `iveali{te, 4. potvrda vo koja e navedeno traeweto na ve}e izdr`anata krivi~na sankcija ili nekoe drugo zadr`uvawe, otpust od kaznata i sekoj drug podatok vo vrska so izdr`uvaweto na kaznata i za{titnata merka, koi {to e potrebno da se zasmetaat, 5. izjava na osudenoto lice od koja se gleda negovata soglasnost za prenos na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor, 6. drugi dokumenti i podatoci koi bi mo`ele da bidat od zna~ewe za odlu~uvawe po predmetot. (2) Ako barawe za izvr{uvawe sudska odluka vo krivi~nite predmeti podnese dr`avata ~ij dr`avjanin e osudenoto lice, kon baraweto e potrebno da se prilo`at: 1. li~ni podatoci na osudenoto lice, podatoci za negovoto dr`avjanstvo i za mestoto na negovoto prestojuvali{te, 2. ako osudenoto lice e ve}e vo taa dr`ava, izjava na dr`avata vo pogled na soglasnosta za prenos na izvr{uvaweto i za{titniot nadzor, 3. drugi dokumenti i podatoci koi mo`at da bidat od zana~ewe za odlu~uvawe na predmetot. (3) Vo slu~ajot od stavot 2 na ovoj ~len dr`avata vo koja e donesena sudskata odluka }e dostavi zaedno so izvestuvaweto za uva`uvawe na baraweto i primerok od zaveren prepis na sudskata odluka so klauzula na pravosilnosta, izvadok od zakonskite odredbi vrz koi se zasnova sudskata odluka i potvrda od to~ka 4 od stav 1 na ovoj ~len.
^len 24

(1) Ako zamolenata dr`ava smeta deka podatocite i dokumentacijata {to bile dostaveni ne se dovolni, }e pobara potrebno dopolnuvawe i }e opredeli razumen rok, koj na obrazlo`eno barawe na dr`avata molitel mo`e da se prodol`i. (2) Ako ne se postapi po baraweto za dopolnuvawe na dokumentacijata vo opredeleniot rok, po baraweto za prenos na izvr{uvawe na sudskata odluka }e se odlu~uva vrz osnova na raspolo`ivite podatoci.
^len 25

Ako osudenoto lice se nao|a vo dr`avata vo koja bila donesena sudskata odluka, a poradi ve}e odobrenoto izvr{uvawe ili za{titniot nadzor treba da se predade na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto ili za{titniot nadzor za predavaweto soodvetno }e se prime-

460

nat odredbite na Dogovorot za ekstradicija sklu~en me|u dvete dr`avi.

^len 26

Mestoto, datumot i na~inot na predavaweto i prezemaweto na osudenoto lice }e se utvrdat vo dogovor me|u nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani.
^len 27

Soglasno so odredbite na ~lenovite 26, 27 i 28 od Dogovorot za ekstradicija sklu~en me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada, sekoja dr`ava dogovorna strana na barawe na drugata dogovorna strana preku svojata teritorija }e dozvoli tranzit na osudenoto lice, koe treta dr`ava go predava na dr`avata dogovorna strana {to zamolila za tranzit.
^len 28

(1) Tro{ocite {to }e nastanat vo vrska so predavaweto na osudenoto lice poradi za{titniot nadzor ili izvr{uvawe, spored ovoj dogovor, }e gi plati dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto, osven tro{ocite {to }e nastanat na teritorijata na dr`avata vo koja sudskata odluka e donesena. (2) Dr`avata koja zamoluva za predavawe na osudenoto lice po vozdu{na linija samata }e gi plati tro{ocite {to }e nastanat so toa predavawe.
^len 29

Dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto e dol`na da i dostavi na dr`avata vo koja e donesena sudskata odluka informacii vo vrska so izdr`uvaweto na krivi~nata sankcija, i toa: 1. za izvr{eniot za{titen nadzor odnosno izvr{uvaweto, 2. ako osudenoto lice pobegnalo pred istekot na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija, i 3. ako dr`avata {to ja donela sudskata odluka pobara od nea poseben izve{taj.

461

^len 30

(1) Spored ovoj dogovor "jazik na dr`avata molitel" zna~i: 1. za Makedonskata vlada - makedonski jazik, 2. za Albanskata vlada - albanski jazik. (2) Pod poimot "krivi~ni sankcii" se podrazbira sekoja kazna i drugi merki na bezbednost utvrdeni vo krivi~nite zakonodavstva na dvete dr`avi.
^len 31

Ovoj dogovor }e se primenuva i na sudskite odluki {to bile doneseni pred zapo~nuvaweto na va`eweto na ovoj dogovor.
GLAVA PETTA Zavr{ni odredbi ^len 32

Ovoj dogovor ne zasega vo obvrskite {to proizleguvaat od pove}estranite dogovori.

^len 33

Ovoj dogovor treba da se ratifikuva soglasno so zakonodavstvoto na sekoja zemja. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesetiot den po razmenata na ratifikacionite instrumenti.
^len 34

Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna strana mo`e da go otka`e po diplomatski pat so otkazen rok od 6 meseci. Dogovorot e sklu~en vo Skopje na den 15. 01. 1998 godina, vo dva originalni primeroci sekoj na makedonski i albanski jazik, pri {to sekoj primerok e ednakvo verodostoen.

462

AVSTRIJA
4. DOGOVOR ME\U SFRJ I REPUBLIKA AVSTRIJA ZA EKSTRADICIJA OD 1 FEVRUARI 1982 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1983/2, vlegol vo sila na 1 januari 1984) Obvrska za predavawe ^len 1

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka spored odredbite i uslovite navedeni vo prodol`eniteto na tekstot zaemno, na barawe, }e gi predavaat licata koi se gonat vo dr`avata molitel poradi sudski kaznivo delo ili se baraat poradi izvr{uvawe na sudska kazna ili preventivna merka.
Krivi~ni dela za koi e mo`no predavaaweto ^len 2

(1) Predavaweto }e se odobri za gonewe za dela za koi spored pravoto na dvete dogovrni strani e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda ili preventivna merka povisoka od edna godina ili postroga kazna. (2) Predavawe poradi izvr{uvaawe na pravosilno izre~ena kazna ili preventivna merka za edno ili pove}e dela navedeni vo stav (1) na ovoj ~len, }e se odobri ako treweto na kaznata ili na preventivnata merka odnosno nivniot ostatok koj treba da se izvr{i iznesuva najmalku 4 meseci. Predavaweto isto taka }e se odobri ako e potrebno da se izvr{at pove}e kazni ili preventivni merki ~ii zbir e najmalku ~etiri meseci. (3) Ako predavaweto se odobruva spored stav (1) ili (2) na ovoj ~len, toga{ toa istovremeno ili dopolnitelno se odobruva i poradi drugi sudski kaznivi dela spored pravoto na dvete dogovorni dr`avi i poradi izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda izre~eni za takvi dela ili za preventivnite merki kaj koi ne se steknati vremenskite uslovi utvrdeni vo navedenite stavovi.

463

Nepredavawe na sopstveni dr`avjani ^len 3

Dr`avjani na zamolenata dr`ava nema da se predavaat.

Odbivawe na predavawe poradi azil ili me|unarodnopravni obvrski ^len 4

Predavaweto nema da se odobri: 1) ako liceto ~ie predavaawe se bara u`iva azil na teritorijata na zamolenata dr`ava, 2) ako predavaweto bi bilo vo sprotivnost so obvrskite na zamolenata dr`ava od multilateralnite dogovori.
Politi~ki krivi~ni dela ^len 5

(1) Predavaweto nema da se odobri ako se bara poradi delo koe spored misleweto na zamolenata dr`ava e krivi~no delo od politi~ka priroda. (2) Kako krivi~no delo od politi~ka priroda nema da se smeta delo protiv `ivotot vklu~itelno i na obidot i sou~esni{tvoto, kako i sekoe drugo krivi~no delo kaj koe, zemaj}i gi predvid site okolnosti na oddelniot slu~aj, a osobeno na~inot na izvr{uvaweto, primenetite i zakanetite sredstva ili te`inata na nastanatite ili o~ekuvanite posledici, kriminalnata priroda na delata prete`nuva nad politi~kata.
Voeni krivi~ni dela ^len 6

Predavaweto nema da se odobri ako se bara za dela koi spored misleweto na zamolenata dr`ava se sostojat isklu~ivo vo povreda na voeni dol`nosti.
Fiskalni krivi~ni dela ^len 7

Predavaweto nema da se odobri za delo koe spored misleweto na zamolenata dr`ava pretstavuva isklu~ivo povreda na propisite za danocite, monopolot, carinata ili devizite ili povreda na propisite za kontingetirawe na stoka ili za nadvore{na trgovija.

464

Na~elo ne bis in idem ^len 8

(1) Predavaweto nema da se odobri ako sprema liceto za koe se bara predavawe vo zamolenata dr`ava krivi~nata postapka e zavr{ena za deloto za koe se bara predavaweto. (2) Osloboduvawe ili zapirawe samo poradi nedostig na sudska nadle`nost ne go isklu~uva predavaweto. (3) Predavaweto isto taka nema da se odobri ako liceto koe treba da se predade e pravosilno oslobodeno ili e proglaseno za vinovno vo treta dr`ava za deloto za koe se bara predavaweto ili ako e izre~enata kazna ili preventivna merka e izvr{ena ili prostena, ili neizvr{eniot del na kaznata e prosten, ili za izvr{uvaweto na kaznata ili na preventivnata merka nastanala zastarenost spored pravoto na treta dr`ava.
Zastarenost ^len 9

Predavaweto nema da se odobri ako za krivi~noto gonewe ili izvr{uvaawe na kaznata ili na preventivnata merka nastanala zastarenost spored pravoto na edna od dogovornite dr`avi.
Smrtna kazna ^len 10

Ako spored pravoto na zamolenata dr`ava za deloto vrz koe se zanova baraweto za predavaawe e propi{ana smrtna kazna, a taa kazna ne e propi{ana spored pravoto na zamolenata dr`ava, toga{ vo dr`avata molitel namesto smrtnata kazna smee da se izre~e ili da se izvr{i samo kazna li{uvawe od sloboda.
Sudska nadle`nost na zamolenata dr`ava ^len 11

(1) Nema da se odobri predavawe za delo koe podle`i na sudska nadle`nost na zamolenata dr`ava. (2) Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, predavaweto mo`e da se odobri ako toa se dozvoluva poradi nekoe drugo delo i koga e nu`na krivi~nopravna ocena na site dela vo dr`avata molitel vo interes na otkrivaweto na vistinata, poradi odmeruvawe na kaznata ili poradi drugi pri~ini {to se zna~ajni za krivi~nata postapka, poradi izvr{u-

465

vawe na kaznata ili poradi resocijalizacija na liceto koe treba da se predade.

Posebni slu~ai ^len 12

(1) Predavaweto nema da se odobri za delo za koe spored pravoto na dvete dogovorni dr`avi propi{anata kazna li{uvawe od sloboda ne nadminuva pet godini ili na preventivnata merka vo toa traewe i ako predavaweto o~igledno nesrazmerno ta{ko bi go pogodilo liceto koe treba da se ekstradira zaradi negovata starost, dolgoto prestojuvawe vo zamolenata dr`ava ili poradi drugi seriozni pri~ini koi se nao|aat vo negovite li~ni priliki. (2) Ako predavaweto ne se odobruva poradi pri~inite navedeni vo stav (1) na ovoj ~len, toga{ zamolenata dr`ava }e ispita dali protiv liceto koe treba da se ekstradira mo`e da se povede krivi~na postapka za deloto vrz koe se zasnova baraweto za ekstradicija. Za rezultatot na toa ispituvawe i povedenata postapka treba da se izvesti dr`avata molitel.
Amnestija ^len 13

Dadenata amnestija vo zamolenata dr`ava go isklu~uva predavaweto samo ako deloto podle`i na sudskata nadle`nost na taa dr`ava.
Vonredni sudovi ^len 14

Lisceto ~ie predavawe se bara ne smee da bide izvedeno vo dr`avata molitel pred vonreden sud. Nema da se odobri predavawe poradi izvr{uvawe na kazna ili preventivna merka {to ja izrekol takov sud.
Pretpostavki za gonewe ^len 15

Nepostoeweto na izjava na o{teteniot, koja spored pravoto na zamolenata dr`ava e potrebna za poveduvawe na krivi~nata postapka, ne go spre~uva predavaweto.

466

Osuda vo otsustvo ^len 16

Poradi izvr{uvawe na kazna ili na preventivna merka koja e pravosilno dosudena vrz osnova na sudska postapka sprovedena vo otsustvo na liceto koe treba da se ekstradira, predavaweto }e se odobri samo ako dr`avata molitel garantira deka po ekstradiraweto krivi~nata postapka povtorno }e se sprovede spored nejzinite pravni propisi vo prisustvo na predadenoto lice.
Na~elo na specijalitet ^len 17

(1) Ne smee da se vr{i predavawe za delo storeno pred ekstradicijata na koe odobrenieto za ekstradicija ne se odnesuva ili koe nastanalo vrz nekoja druga osnova pred predavaaweto, ni da se goni, da se osudi, nitu da se podlo`i pod nekoe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda, ili natamu da se ekstradira na treta dr`ava. (2) Ograni~uvaweto od stav (1) na ovoj ~len prestanuva: a) ako dr`avata koja go ekstradirala liceto se soglasi so krivi~no gonewe, ili so sudskata kazna ili preventivnata merka. Kon baraweto za soglasnost se prilo`uvaat dokumentite predvideni vo ~len 19 na ovoj dogovor i zapisnikot sostaven pred sudot od koj mo`e da se vidi stavot na predadenoto lice vo vrska so nameravanoto pro{iruvawe na krivi~noto gonewe ili so izvr{uvaweto na kaznata. Soglasnost se dava koga deloto, vrz koe sprema ovoj dogovor se zasnova baraweto, so sebe povlekuva obvrska za odobruvawe na ekstradicijata. b) ako ekstradiranoto lice po kone~noto e pu{tewe na sloboda prestojuva podolgo od 45 dena vo dr`avata molitel, iako taa dr`ava mo`elo i smeelo da ja napu{ti, ili ako po napu{taweto na taa dr`ava dobrovolno se vratilo tamu. (3) Ako vo tekot na postapkata vo dr`avata molitel se promenila pravnata kvalifikacija na deloto koja postoela vo postapkata za ekstradicija, liceto mo`e da bide goneto ili sudeno samo ako spored novata pravna kvalifikacija na fakti~kata sostojba e dozvolena ekstradicija. (4) Vo rokot naveden vo stavot (2) to~ka b) na ovoj ~len, na predadenoto lice }e mu se dozvoli izleguvawe od zemjata, osven ako po ekstradiraweto storilo novo krivi~no delo. Vo toj slu~aj rokot naveden vo stav (2) to~ka b) na ovoj ~len, zapo~nuva da te~e duri otkoga predadenoto lice vo krivi~nata postapka koja e povedena poradi deloto kone~no e pu{teno na sloboda. 467

Predavawe na predmeti ^len 18

(1) Ako se odobri ekstradicija na lice, bez posebno barawe se odobruva i predavawe na predmetite: a) koi mo`at da poslu`at kako dokazno sredstvo, b) koi {to liceto koe treba da se predade gi steknalo so krivi~noto delo ili so prodavawe na predmetite {to proizleguvaat od krivi~no delo. (2) Ako predavaweto koe spored ovoj dogovor e dozvoleno ne mo`e da se odobri, zatoa {to liceto koe treba da se predade izbegalo ili umrelo ili ne mo`elo da se pronajde na suverenata teritorija na zamolenata dr`ava, predavaweto na predmetite sepak }e se odobri. (3) Vo sekoj slu~aj ne se zasega vo pravata na zamolenata dr`ava ili na treti lica vrz predmetite. So ogled na takvite prava, po zavr{uvaweto na postapkata vo dr`avata molitel, predmetite {to pobrzo se vra}aat na zamolenata dr`ava i toa besplatno. Ako takvite prava so predavaweto bi bile povredeni, predavaweto nema da se dozvoli. (4) Za predavawe na predmetite spored ovoj ~len, ne se primenuvaat propisite za uvoz i izvoz na predmeti i devizi.
Dokumentacija ^len 19

(1) Kon baraweto za ekstradicija se prilo`uva primerok ili zaveren prepis (kopie) na nalogot za pritvorawe, na izvr{nata osuditelna presuda, na odlukata za izrekuvawe na preventivnata merka ili na nekoj drug dokument so isto dejstvo. Ovaa dokumentacija mora da ja potpi{e nadle`niot sudija i mora da ima slu`ben pe~at. (2) Ako toa ne e sodr`ano vo dokumentite od stav (1) na ovoj ~len, se prilo`uvaat i: a) opis na deloto so naveduvawe na vremeto i mestoto na izvr{uvaweto, b) pravnata kvalifikacija na deloto i prepis na zakonskite odredbi koi treba da se primenat ili koi se primeneti, s) vo slu~aj na barawe poradi izvr{uvawe na kazna ili na preventivna merka - dokumenti od koi proizleguva izvr{nosta na odlukata, d) {to e mo`no poto~ni podatoci za liceto ~ija ekstradicija se bara, za negovoto dr`avjanstvo, `iveali{te i prestojuvali{te.

468

Dopolnuvawe na dokumentacijata ^len 20

Ako zaamolenata dr`ava smeta deka podatocite i dokumentacijata {to se dostaveni ne se dovolni, }e pobara potrebno dopolnuvawe. Za podnesuvawe na ova dopolnuvawe taa mo`e da opredeli primeren rok koj mo`e da se prodol`i vrz osnova na obrazlo`eno barawe. Vo nedostig na dopolnuvaweto, za baraweto za ekstradicija }e se odlu~uva vrz osnova na postoe~kite podatoci i dokumentacija.
Na~in na komunicirawe ^len 21

(1) Spored ovoj dogovor barawata se dostavuvaat pismeno. (2) Dopi{uvaweto vo predmetite na ekstradicija i tranzit, ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, }e se vr{i me|u Sojuzniot sekretarijat za pravosudstvo i organizacijata na Sojuznata uprava na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Sojuznoto ministerstvo za pravosudstvo na Republika Avstrija. So ova ne e isklu~en diplomatskiot pat.
Jazik i legalizacija ^len 22

Barawata {to se podnesuvaat spored ovoj dogovor i dokumentacijata koja treba da se prilo`i se sostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel. Nivna legalizacija ne e potrebna. Prevodi ne se prilo`uvaat.
Pronao|awe i pritvor vo postapkata za ekstradicija ^len 23

Ako dr`avata molitel postavi barawe za predavawe koe soodvetstvuva na odredbite na ovoj dogovor i doka`e deka liceto ~ie predavawe se bara se nao|a na suverenata teritorija na zamolenata dr`ava, zamolenata dr`ava neodlo`no gi prezema merkite za negovo pronao|awe. Ako e potrebno taa go privora toa lice spored svoeto pravo ili donesuva drugi merki poradi spre~uvawe na negovoto begstvo.

469

Prvivremen pritvor vo postapkata za ekstradicija ^len 24

(1) Vo itni slu~ai dr`avata molitel mo`e da bara privremeno da se pritvori baranoto lice. Takvo barawe mo`at da upatat prvostepenite organi i najvisokite organi za vnatre{ni raboti na ednata dr`ava do soodvetnite organi na pravosudstvo ili organite za vnatre{ni raboti na drugata dogovorna dr`ava. Zamolenata dr`ava odlu~uva spored svoeto pravo za izrekuvawe na pritvorot ili za opredeluvaweto na drugi merki za spre~uvaawe na begstvo na baranoto lice. (2) Vo baraweto za privremen pritvor se naveduva deka se raspolaga so edna od dokumentite navedeni vo ~l. en 19 stav (1) na ovoj dogovor, kako i deka se namerava da se podnese barawe za predavawe. Baraweto treba isto taka da sodr`i kratok opis na deloto, so naveduvawe na vremeto i mestoto na izvr{uvaweto, zakanetata kazna ili kaznata koja treba da se izvr{i ili preventivnata merka i {to poto~ni podatoci za liceto koe treba da se predade, negovoto dr`avjanstvo, `iveali{te i prestojuvali{te. (3) Baraweto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se podnese i preku po{ta, so teleks ili preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policcija - INTERPOL. Dr`avata molitel vedna{ }e bide izvestena kolku e udovoleno na nejzinoto barawe. (4) Privremeniot pritvor mo`e da se ukine ako baraweto za ekstradicija i dokumentacijata navedena vo ~len 19 na ovoj dogovor ne se dostaveni vo rok od 30 dena. Privremeniot pritvor vo nikoj slu~aj ne smee da trae podolgo od 45 dena smetano od denot na pritvoraweto. Privremeniot pritvor mo`e sekoga{ da se ukine ako zamolenata dr`ava prezeme drugi merki {to gi smeta nu`ni za spre~uvawe begstvo na baranoto lice. (5) Ukinuvaweto na privremeniot pritvor ne go spre~uva povtornoto pritvorawe nitu predavaweto ako baraweto za ekstradicija stigne podocna.
Inicijativa za ekstradicija ^len 25

(1) Ako nadle`nite organi na edna dogovorna dr`ava doznaat deka na suverenata teritorija na taa dogovorna dr`ava se nao|a liceto ~ie predavawe mo`e da go bara druga dogovorna dr`ava, mo`at privremeno da go pritvorat toa lice. Drugata dogovorna dr`ava za toa sekoga{ treba da bide izvestena na na~in predviden vo ~len 24 stav (3) na ovoj dogovor so naveduvawe na vremeto i mestoto na pritvoraweto. 470

(2) Dogovornata dr`ava koja e izvestena spored stav (1) na ovoj ~len, najdocna 15 dena od datumot na priemot na izvestuvaweto za pritvorot, soop{tuva dali saka da podnese barawe za predavawe. Baraweto za ekstradicija mora da se dostavi vo rok od 30 dena od denot na izvestuvaweto deka }e se bara predavawe. (3) Pritvorot se ukinuva ako vo rokot od stav (2) na ovoj ~len ne se najavi barawe za predavawe ili ako se soop{ti deka predavaweto nema da se bara. (4) Ukinuvaweto na privremenito pritvor ne go spre~uva povtornoto pritvorawe i predavawe ako molbata za predavawe stigne podocna.
Odluka po baraweto za ekstradicija ^len 26

(1) Zamolenata dr`ava {to e mo`no pobrzo odlu~uva za predavaweto i za svojata odluka ja izvestuva dr`avata molitel. (2) Celosnoto ili delumno odbivawe na predavaweto treba da se obrazlo`i.
Postoewe na pove}e barawa za predavawe ^len 27

(1) Ako predavaweto go baraat dogovornata dr`ava i treta dr`ava, zamolenata dr`ava odlu~uva za prioritetot zemaj}i gi predvid site okolnosti, osobeno mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo, vremenskiot redosled na pristignuvaweto na barawata, dr`avjanstvoto na liceto koe treba da se predade, mo`nosta za negovo natamo{no predavawe i ako baraweto se odnesuva na razli~ni dela - te`inata na tie dela. (2) Ako barawata se zasnovaat na razni dela i ako se dava prednost na baraweto na tretata dr`ava, zamolenata dr`ava, zaedno so odlukata po baraweto za predavawe, na drugata dogovorna dr`ava }e soop{ti vo koj obem se soglasuva so eventualnoto natamo{no predavawe od tretata dr`ava na drugata dogovorna dr`ava.
Predavawe na liceto koe se ekstradira ^len 28

(1) Ako se odobri predavaweto, zamolenata dr`ava soop{tuva koga e spremna za predavaweto. Dogovornite dr`avi se spogoduvaat za vremeto i mestoto na predavaaweto i za vreme na predavaweto izvestu-

471

vaat za toa kolku vreme liceto koe se ekstradira bilo vo pritvor poradi predavawe. (2) Liceto koe treba da se ekstradira mo`e da se pu{ti na sloboda ako ne se prezeme vo rok od 15 dena od datumot za koj zamolenata dr`ava e spremna za predavawe. Po istekot na 30 dena od toj den liceto vo sekoj slu~aj se pu{ta od pritvor i baraweto za ekstradicija se smeta za bespredmetno. (3) Ako liceto koe treba da se ekstradira ne mo`e da se predade poradi negovata zdravstvena sostojba ili od drugi vonredni pri~ini, dogovornite dr`avi za toa me|usebno }e se izvestat i po prestanuvaweto na pre~kite }e se dogovorat za utvrduvawe nov termin za predavawe, od koga }e se smetaat rokovite od stav (2) na ovoj ~len.
Odlagawe i uslovno predavawe ^len 29

(1) Po odobruvaweto na predavaweto zamolenata dr`ava mo`e da ja odlo`i ekstradicijata na liceto koe treba da se predade poradi sproveduvawe krivi~na postapka za nekoe drugo krivi~no delo ili za da izvr{i kazna li{uvawe od sloboda ili preventivna merka izre~eni od nejzinite sudovi. (2) Ako ekstradicijata se odlo`i, na barawe na dr`avata molitel, zamolenata dr`ava mo`e privremeno da go predade liceto koe treba da se ekstradira poradi sproveduvawe na itni procesni dejstvija. Procesnite dejstvija treba podrobno da se opi{at vo baraweto. (3) Dr`avata molitel }e go dr`i vo pritvor liceto koe privremeno e predadeno i vedna{ }e go vrati po sproveduvaweto na procesnoto dejstvo. Pritvorot pominat na suverenata teritorija na dr`avata molitel }e se presmeta vo kaznata {to }e se izer~e ili e izre~ena vo zamolenata dr`ava.
Pridru`en personal ^len 30

(1) Pridru`niot personal {to treba liceto koe se ekstradira da go dovede na suverenata teritorija na drugata dogovorna dr`ava ili da go odvede od taa teritorija, ima pravo na suverenata teritorija na drugata dogovorna dr`ava da prezeme potrebni merki do predavaweto ili po prezemaweto na liceto koe se ekstradira so cel da se spre~i negovoto begstvo. (2) Na pridru`niot personal, pri vr{eweto na slu`benite dol`nosti na suverenata teritorija na drugata dogvorna dr`ava, mu e 472

dozvoleno da nosi slu`bena obleka, potrebnoto slu`beno oru`je i predmetite na opremata. Oru`jeto smee da se upotrebi samo vo slu~aj na nu`na odbrana.
Predavawe na predmeti ^len 31

(1) Predmetite ~ie predavawe e odobreno spored ~len 18 na ovoj dogovor se predavaat, ako e mo`no, istovremeno so liceto koe se ekstradira. (2) Predavaweto na predmetite poradi nivno vra~uvawe na o{teteniot mo`e da se izvr{i so soglasnost na drugata dogovorna strana u{te pred predavaweto na liceto, ako liceto koe se ekstradira e soglasno predmetite neposredno da mu se vratat na o{teteniot.
Primena na procesnoto pravo i izvestuvawa ^len 32

(1) Ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, vo odnos na postapkata vo vrska so ekstradicijata i pritvorot na suverenata teritorija na zamolenata dr`ava se primenuva nejzinoto pravo. (2) Ako liceto se ekstradira poradi krivi~no gonewe, dr`avata molitel ja izvestuva zamolenata dr`ava za rezultatot na krivi~nata postapka. Ako za ova postoi pravosilna odluka se dostavuva primerok ili zaveren prepis (kopie) na taa odluka.
Tranzit ^len 33

(1) Tranzitot na lice koe treba da go predade treta dr`ava na ednata od dogovornite dr`avi preku teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, }e bide odobren pod istite uslovi kako i ekstradicijata. (2) Ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, negovite odredbi va`at i za trenzitot. (3) Zamolenata dr`ava mo`e da go odbie trenzitot ako baraweto se odnesuva na lice protiv koe vo taa dr`ava se vodi krivi~na postapka ili postoi izvr{na osuditelna presuda, ili ako trenzitot bi mo`el da gi povredi su{testvenite interesi na taa dr`ava. (4) Za vreme na trenzitot zamolenata dr`ava treba da go dr`i vo pritvor liceto koe se prenesuva. Zaradi storeni dela pred tranzitot toa lice taa ne smee da go goni nitu da mu izre~e kazna ili preventi-

473

vna merka bez soglasnost na dr`avata koja treba da go izvr{i predavaweto. (5) Nema da se vr{i tranzit na sopstveni dr`avjani.
Tranzit po vozdu{en pat ^len 34

(1) Ako pri vr{eweto na ekstradicijata edno lice treba da se prefrli od treta dr`ava vo dogovornata dr`ava po vozdu{en pat bez me|usletuvawa preku suverenata teritorija na drugata dogovrna strana, ne e potrebno izri~no odobruvawe na dogovornata dr`ava preku koja }e se preletuva. Taa dr`ava odnapred }e ja izvesti dr`avata molitel deka postoi eden od dokumentite vo ~len 19 stav (1) na ovoj dogovor, deka liceto koe se prevezuva ne e dr`avjanin na dogovornata dr`ava preku koja se preletuva, deka liceto ne se goni poradi dela od voena ili politi~ka priroda, deka sprema nego nema da se izvr{i nitu edna kazna ili preventivna merka dosudena za takvo delo, kako i deka ne stanuva zbor za slu~aj od ~len 10 na ovoj dogovor. (2) Vo slu~aj na nepredvideno me|unarodno sletuvawe na suverenata teritorija na dr`avata preku koja se preletuva, izvestuvaweto spored stav (1) na ovoj ~len ima isto dejstvo kako baraweto za pritvorawe koe e predvideno vo ~len 24 na ovoj dogovor.
Tranzit poradi izvr{uvawe ^len 35

Odredbiote za tranzit (~len 33 i 34 na ovoj dogovor) analogno }e se primenuvaat i na ekstradiraweto na lice koe se prenesuva preku suverenata teritorija na ednata dogovorna dr`ava na suverenata teritorija na drugata dogovorna dr`ava poradi izvr{uvawe na kazna ili preventivna merka {to ja izrekol sudot na treta dr`ava za nekoe krivi~no delo. Istoto va`i ako nekoe lice e osudeno vo edna dogovorna dr`ava i se sproveduava preku suverenata teritorija na dugata dogovorna dr`ava poradi izvr{uvawe na kaznata na suverenata teritorija na treta dr`ava.
Tro{oci ^len 36

Tro{ocite koi nastanale vo vrska so ekstradicijata, uslovnoto predavawe na lice spored ~lenot 29 stav (2) na ovoj dogovor ili so predavawe na predmeti na nejzina teritorija, gi podnesuva zamolenata

474

dr`ava. Dr`avata molitel gi podnesuva tro{ocite na avionskiot prevoz koi nastanale poradi predavawe koe na nejzino barawe e izvr{eno po vozdu{en pat i to{ocite koi nastanale poradi tranzitot.
Definicii ^len 37

(1) Spored ovoj dogovor pod "jazik na dr`avata molitel" se podrazbira: a) za celokupnata teritorija na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - srpskohrvatskiot, hrvatskiot literaturen, slovene~kiot i makedonskiot jazik, b) za teritorijata na Republika Avstrija - germanskiot jazik. (2) Spored ovoj dogovor poimot "preventivni merki" ozna~uva: a) vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - merki na bezbednost, vospitni merki i merki na za{titen nadzor vo vrska so uslovnata osuda, koi se predvideni vo krivi~noto zakonodavstvo na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, b) vo Repuvlika Avstrija - sekoja merka so koja se ograni~uva slobodata koja e izre~ena so presuda na krivi~iot sud kon nekoja kazna ili namesto nekoja kazna. (3) Spored ovoj dogovor kako "pravosudni organi" se smetaat: a) vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - redovnite sudovi, javnite obvinitelstva i Sojuzniot sekretarijat za pravosudstvo i organizacija na sojuznata uprava, b) vo Republika Avstrija - sudovite, dr`avnite obvinitelstva i Sojuznoto ministerstvo za pravosudstvo. (4) Spored ovoj dogovor kako "najvisoki organi na vnatre{ni raboti" se smetaat a) vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - Sojuzniot sekretarijat za vnatre{ni raboti, b) vo Republika Avstrija - Sojuznoto ministerstvo za vnatre{ni raboti. (5) Ako traeweto na izvr{uvaweto na preventivnata merka e neodredeno, toga{ za ocena - dali taa iznesuva najmalku ~etiri meseci (~len 2 stav 2 na ovoj dogovor) - merodaven e momentot vo koj merkata mora najdocna da se ukine spored pravoto na dr`avata molitel.

475

Zavr{ni odredbi ^len 38

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Viena.

^len 39

(1) Ovoj dogovor vleguva vo sila na prviot den od tretiot mesec po razmenata na ratifikacionite instrumenti. (2) Ovoj dogovor se sklu~uva na neopredeleno vreme. Dogovorot mo`e pismeno da go otka`e sekoja dogovrna dr`ava po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci. Sostaveno vo Beograd, na 1 fevruari 1982 vo dva originalni primeroci na srpskohrvatski i germanski jazik, pri {to i dvata teksta imaat ednakva va`nost.

476

5. DOGOVOR ME\U SFRJ I REPUBLIKA AVSTRIJA ZA PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI OD 1 FEBRUARI 1982 (Ratifikuvan so zakon od 16 fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ"Me|unarodni dogovori, 1983/2, vlegol vo sila na 1 januari 1984) Obvrska za uka`uvawe na pravna pomo{ ^len 1

(1) Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka spored odredbite i uslovite navedeni vo prodol`enieto na tekstot, {to e mo`no pove}e zaemno }e si uka`uvaat pravna pomo{ vo site postapki {to se odnesuvaat na krii~ni dela za koi vo vreme koga e pobarana pravnata pomo{ se nadle`ni pravosudnite organi na dr`avata molitel. (2) Pravnata pomo{ isto taka }e se uka`uva: a) vo predmetite na otpovikuvawe na uslovna osuda, usloven otpust, odlagawe ili prekin na izvr{uvaweto na kaznata ili na preventivnata merka, b) vo postapka na obe{tetuvawe poradi neopravdano pritvorawe ili neopravdano osuduvawe vo vrska so krivi~nata postapka, s) vo predmetite na pomiluvawe, d) vo predmetite na kaznena evidencija, e) vo vrska so dostavuvawe na pokani za izdr`uvawe na kazna ili nalozi za pla}awe na pari~na kazna i na tro{ocite na postapkata.
Carinski propisi ^len 2

(1) Pravnata pomo{ se uka`uva i za dejstvija koi po mislewe na zamolenata dr`ava se sostojat isklu~ivo od povreda na carisnki propisi. (2) Carinskite propisi spored stav 1 na ovoj ~len se pravni propisi za uvoz, tranzit i skladi{tewe na stoka, koi se odnesuvaat na carinski idi drugi uvozno-izvozni sostojbi. (3) Pravnata pomo{ se uka`uva nezavisno od toa dali vo zamolenata dr`ava postojat carinski propisi od ist vid. (4) Dokumentite i izvestuvawata {to se dostavuvaat do pravosudnite organi na dr`avata molitel vo vrska so zamolnicata za uka`uvawe na pravnata pomo{ po povod na carinski krivi~ni predmeti smeat da se koristat ne samo vo krivi~nata postapka za koi e barana pomo{, tuku i vo carinskite i drugi postapki {to se odnesuvaat na sostojbite koi se vo neposredna vrska so taa postapka.

477

Obem na pravnata pomo{ ^len 3

Pravnata pomo{ posebno opfa}a soslu{uvawe na obvinetoto lice, na svedok i ve{tak, uvid, pretres, plenidba na predmeti, dostavuvawe na spisi, dopisi i drugi predmeti koi se vo vrska so krivi~nata postapka i dostavuvawe na pismeni materijali.
Odbivawe na pravnata pomo{ ^len 4

Pravnata pomo{ ne se uka`uva: a) ako deloto koe e navedeno vo zamolnicata ne e sudski kaznivo spored pravoto na zamolenata dr`ava, b) ako izvr{uvaweto na zamolnicata bi mo`elo da go zagrozi suverenitetot ili sigurnosta na zamolenata dr`ava ili bi bilo vo sprotivnost so na~elata na nejziniot praven poredok, s) ako deloto navedeno vo zamolnicata spored misleweto na zamolenata dr`ava e krivi~no delo od politi~ka priroda ili voeno krivi~no delo. d) za dejstvija koi po mislewe na zamolenata dr`ava pretsavuvaat isklu~ivo povreda na propisite za danoci, monopol ili devizi, ili povreda na propisite za kontingetirawe na stoka ili za nadvore{na trgovija, ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno.
Sodr`ina na zamolnicata ^len 5

(1) Zamolnicata za pravna pomo{ ze dostavuva vo pismena forma i mora da sodr`i: a) naziv na organot koj moli i na zamoleniot organ, b) naziv na krivi~niot predmet, kratok opis na krivi~noto delo i ozna~uvawe na mestoto i vremeto na izvr{uvaawe, s) pravna ocenka na krivi~noto delo, d) {to e mo`no poprecizni podatoci za obvinetoto lice, negovoto dr`avjanstvo i mestoto na negovoto `iveali{te i prestojuvali{te, e) ime i adresa na eventualniot branitel, f) predmet na zamolnicata i drugi podatoci nu`ni za nejzinoto re{avawe. (2) Zamolnicata za pravna pomo{ ja potpi{uva nadle`niot organ za pravosudstvoto {to moli i vrz nea se stava slu`ben pe~at. Legalizacija ne e potrebna. 478

(3) Kon zamolnicata za pretres na prostorii ili lica ili za plenidba na predmeti se prilo`uva eden primerok ili zaveren prepis (kopie) na nalogot na organot koj moli.
Na~in na soop{tuvawe ^len 6

(1) Ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, dopi{uvaweto vo predmetite registrirani so ovoj dogovor }e se vr{i me|u sekretarijatot nadle`en za rabotite na pravosudstvoto na socijalisti~kite republiki ili socijalisti~kite avtonomni pokraini na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, od edna strana, i sojuzniot minister za pravosudstvo na Republika Avstrija, od druga strana. Na toj na~in me|usebno }e komuniciraat i pravosudnite organi. (2) Vo itni slu~ai, nadle`nite pravosudni organi na dr`avata molitel, na nadle`nite organi na zamolenata dr`ava mo`at zamolnicata da ja dostavat preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~ka policija (INTERPOL).
Prevodi ^len 7

(1) Prevodite na zamolnicite koi se dostavuvaat vo soglasnost so ovoj dogovor kako i prevodite na prilo`eniot materijal, izemaj}i go materijalot od stav 2 na ovoj ~len, ne se prilo`uvaat. Za pismeniot materijal koj se dostavuva so primena na ~len 24 ne se prilo`uvaat prevodi. (2) Kon pismeniot materijal koj se dostavuva, posebno kon materijalot vo vrska so krivi~nata postapka i sudskite odluki, treba da se prilo`i prevod na jazikot na zamolenata dr`ava {to }e go napravi zakolnet tolkuva~ na dr`avata molitel. Potpisot na tolkuva~ot ne e potrebno da se zaveri. (3) Ako pismeniot materijal koj treba da se dostavi ne e preveden na jazikot na zamolenta dr`ava, sudot na koj mu e upatena zamolnicata se ograni~uva na toa pismeniot materijal da go prosledi do prima~ot, ako e toj podgotven da go primi.
Primena na procesnoto pravo ^len 8

Pri re{avaweto na zamolnicata za pravna pomo{ se primenuva pravoto na zamolenata dr`ava. Propisite na dr`avata molitel koi

479

otstapuvaat od toa }e bidat primeneti na nejzino barawe ako e toa vo soglasnost so na~elata na procesnoto pravo na zamolenata dr`ava.
Prisutnot pri izvr{uvaweto na dejstvijata na pravnata pomo{ ^len 9

(1) Na barawe na organot koj ja podnesuva zamolnicata, zamoleniot organ navremeno }e go izvesti za mestoto i vremeto na re{avaweto na zamolnicata za pravna pomo{. Ova izvestuvawe se soop{tuva vo neposredna komunikacija me|u organot koj moli i zamoleniot organ. (2) Licata koi u~estvuvaat vo krivi~nata postapka i nivnite pravni zastapnici kako i prestavnicite na organite vklu~eni vo krivi~nata postapka imaat pravo da prisustvuvaat pri prezemaweto na dejstvijata na pravnata pomo{ vo zamolenata dr`ava ako e toa potrebno za stru~no vr{ewe na baraweto za uka`uvawe na pravna pomo{. Tie imaat pravo da iznesat dopolnitelni pra{awa. ^len 13 stav (4) soodvetno }e se primenuva i na tia lica. (3) Za prisutnosta na prestavnici na organite na dr`avata molitel od stav 2 na ovoj ~len pri uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo zamolenata dr`ava vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija e potrebna soglasnosta na souzniot sekretarijat nadle`en za rabotite na pravosudstvoto na socijalisti~ite republiki ili socijalisti~kite avtonomni pokraini, a vo Republika Avstija - soglasnosta na sojuzniot minister za pravosudstvo.
Nadle`en organ ^len 10

(1) Ako adresata na liceto na koe se odnesuva zamolnicata za pravna pomo{ ne e to~no navedena ili se utvrdi deka e neto~na, zamoleniot organ, po mo`nost, ja utvrduva to~nata adresa. (2) Ako zamoleniot organ ne e nadle`en za re{avawe na zamolnicata, toj treba da ja upati na nadle`niot organ i za toa da go izvesti organot {to moli.
Dostavuvawe na spisi i predmeti ^len 11

(1) Dogovornata dr`ava, na barawe na drugata dogovorna dr`ava, }e dostavi spisi, pismeni materijali ili drugi predmeti koi mo`at da slu`at kako dokazno sredstvo vo krivi~nata postapka vo dr`avata mo-

480

litel. Pismeniot materijal i drugite predmeti }e bidat isto taka dostaveni ako vo zamolenata dr`ava podle`at na plenidba. (2) Dostavuvaweto na spisite ili pismenite materijali vo original se bara ako ne e dozvoleno dostavuvawe na prepis (kopie). (3) Vo tekot na postapkata zamolenata dr`ava mo`e da pobara spisi, pismen materijal ili drugi predmeti koi se potrebni dodeka trae krivi~nata postapka vo taa dr`ava. (4) Pravata na zamolenata dr`ava ili na treti lica vo vrska so dostavenite pismeni materijali ili predmeti ostanuvaat ne zasegnati. Dostavenite spisi, pismeniot materijal ili predmeti mu se vra}aat na zamolenata dr`ava vo najkratok mo`en rok, ako taa od toa ne se otka`e. (5) Pri dostavuvaweto na spisi, pismen materijal ili drugi predmeti vo soglasnost so ovoj ~len ne se primenuvaat propisite za uvoz na predmeti ili devizi.
Doka`uvawe na dostavite ^len 12

Dostavuvaweto se potvrduva so potvrda na dostavata koja mora da bide datirana i zaverena so potpis na organot koj dostavuva i so potpis na prima~ot ili so potvrda na zamoleniot oragn od koja se gleda na~inot, formata i vremeto na dostavuvaweto. Zamoleniot organ na posebna zamolnica }e izvesti dali dostavuvaaweto e izvr{eno vo soglasnost so propisite na zamolenata dr`ava.
Pokani, garantirawe na li~nata sloboda ^len 13

(1) Ako e potrebno edno lice koe ima `iveali{te vo ednata od dogovornite dr`avi li~no da se pojavi pred sudot na drugata dogovorna dr`ava poradi soslu{uvawe, pokanata na toa lice mu ja dostavuva nadle`niot organ na zamolenata dr`ava. (2) Pokanata ne smee da sodr`i zakana so prisilni merki vo slu~aj na otpovikuvawe. Ako povikanoto lice ne se otpovika na pokanata, so zakon predvidenite prisilni merki, ne smeeat da bidat primenuvani. (2) Na zamolnicata za dostavuvawe na pokana }e se udovoli samo ako pokanata na zamoleniot organ e vra~ena najdocna trieset dena pred datumot koj e opredelen za otpovikuvawe na sudot na dr`avata molitel. Organot koj moli mora da go po~ituva toj rok pri podnesuvaweto na zamolnicata. 481

(4) Liceto koe na teritorijata na edna od dogovornite dr`avi dobila pokana da prisustvuva na sud na drugata dogovorna dr`ava vo vrska so krivi~niot predmet i se otpovika na taa pokana, na teritorijata na taa dogovorna dr`ava ne smee da bide apseno, goneto ili zagrozuvano vo svoite slobodi za delo koe go storilo pred stapuvaweto na teritorijata na dr`avata molitel. Goneweto, apseweto ili nekoe drugo ograni~uvawe na li~nite slobodi e dozvoleno: a) poradi krivi~noto delo koe e predmet na pokanata na liceto kako obvinet, b) koga povikanoto lice i po izjavata na sudot deka negovata prisutnost pove}e ne e potrebna se zadr`uva pove}e od 15 dena na teritorijata na dr`avata molite, iako imalo mo`nost da ja napu{ti, s) ako po napu{taweto na teritorijata na dr`avata molitel tamu dobrovolno se vratilo ili bide vrateno vrz osnova na pravosilna odluka. (5) Ograni~uvawata na krivi~no gonewe, apsewe ili drugo zagrozuvawe na li~nata sloboda, koi se sodr`ani vo stav 4 na ovoj ~len treba da se primenuvaat na svedokot i za krivi~noto delo koe toj bi go storil ili bi se obidel da go stori so la`en iskaz pred sudot na dr`avata molitel. (6) Ako se povikuva svedok ili ve{tak, vo pokanata treba poedine~no da se navede vo koja merka ima pravo na nadomest na patnite tro{oci i tro{ocite na prestoj, kako i na o{teta poradi izgubeno vreme, a osven toa i za nadomest za ve{ta~ewe. Na povikaniot svedok ili ve{tak, dr`avata molitel, na negovo barawe, }e mu dade akontacija za pokrivawe na tro{ocite na patot i prestojot.
Otstapuvawe na uapseni lica kako svedoci vo dr`avata molitel ^len 14

(1) Ako povikaniot svedok vrz osnova na sudska odluka se nao|a vo zatvor vo zamolenata dr`ava, so negova soglasnost }e bide predaden na dr`avata molitel, na nejzino barawe, poradi soslu{uvawe, ako protiv toa ne postojat seriozni pri~ini. (2) Svedokot vo dr`avata molitel i natamu se dr`i vo pritvor i po soslu{uvaweto bez odlagawe }e bide vraten vo zamolenata dr`ava.
Upatuvawe na uapseni lica vo zamolenata dr`ava ^len 15

(1) Po barawe na edna od dogovornite strani, na liceto koe so sudska odluka se nao|a vo zatvor vo dr`avata molitel mu se dozvoluva 482

prisustvo pri re{avaweto na molbata za uka`uvawe na pravnata pomo{ vo zamolenata dr`ava vo vrska so krivi~nata postapka vo dr`avata molitel ako postoi priznaena pri~ina za apsewe spored pravoto na zamolenata dr`ava a na upatuvaweto ne mu se sprotivstavuvaat seriozni pri~ini. (2) Upatenoto lice vo zamolenata dr`ava i natamu se dr`i vo pritvor i po udovoluvaweto na zamolnicata za pravna pomo{ }e bide itno vraten. ^lenot 23 stav 4 soodvetno se primenuva.
Tranzit ^len 16

Ako lice koe e li{eno od sloboda od nekoja treta dr`ava poradi svedo~ewe treba da se sprovede na ednata od dogovornite dr`avi preku teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, }e se odobri tranzit na liceto li{eno od sloboda ako toa ne e dr`avjanin na taa dogovorna dr`ava.
Primena na priisilni merki ^len 17

Pri re{avaweto na zamolnicata za pravna pomo{ nadle`nite organi na zamolenata dr`ava primenuvaat po potreba, isti prisilni sredstva kako i pri re{avaweto na zamolnica za uka`uvawe na pravna pomo{ na nadle`niot organ na sopstvenata dr`ava.
Obrazlo`enie na neuka`uvaweto na pravna pomo{ ^len 18

Ako pravnata pomo{ vo celost ili delumno se odbie ili ako za udovoluvaweto na zamolnicata postojat pre~ki, organot koj moli }e bide izvesten so naveduvawe na pri~inite za toa.
Zamolnica za prezemawe na krivi~no gonewe ^len 19

(1) Ako dr`avjanin na edna dogovorna dr`ava izvr{il krivi~no delo na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, a deloto e sudski kaznivo vo dvete dogovorni dr`avi, dr`avata vo koja deloto e storeno mo`e da ja zamoli drugata dogovorna dr`ava da prezeme gonewe za ova krivi~no delo. (2) Nadle`niot organ na dr`avata vo koja e storeno deloto, vo interes na otkrivaweto na vistinata po slu`bena dol`nost ili pora483

di drugi pri~ini va`ni za krivi~nata postapka ili poradi resocijalizacijata na obvinetiot, vo konkretniot slu~aj }e ispita dali e nu`no da se dostavi baraweto od stav 1 na ovoj ~len. (3) Nadle`niot organ na zamolenata dr`ava }e sprovede postapka vo soglasnost so pravnite propisi na svojata dr`ava. Pri ocenuvaweto na soobra}ajnite krivi~ni dela na zamolenata dr`ava treba kako osnova da poslu`at soobra}ajnite propisi koi va`at vo mestoto kade {to deloto e storeno. (4) Ako zamolnicata za prezemawe na krivi~no gonewe se zasnova na la`en iskaz so koj se tovari obvinetiot vo dr`avata molitel, vo smisla na ~len 13 stav (5), }e se primenuvaat krivi~nopravnite odredbi na zamolenata dr`ava na ednakov na~in kako da e daden iskaz pred sudot na zamolenata dr`ava.
Merki vo vrska so zamolnicata ^len 20

Pravosudnite organi na dr`avata molitel }e prezemat potrebni merki vo odnos na zamolnicata za prezemawe na krivi~no gonewe za na zamolenata dr`ava da i ovozmo`at vr{ewe na krivi~no sudskata nadle`nost. Koga obvinetiot se nao|a vo pritvor vo dr`avata molitel ovie merki go opfa}aat i negovoto upatuvawe do organite na zamolenata dr`ava.
Dokumentacija ^len 21

(1) Zamolnicata za prezemawe na krivi~no gonewe mora da sodr`i opis na fakti~kata sostojba i {to poto~ni podatoci za obvinetoto lice, negovoto dr`avjanstvo i mestoto na `iveewe ili prestojuvawe. Kon zamolnicata se prilo`uvaat: a) spisi vo original ili vo zaveren prepis (kopie) kako i dokazen materijal, b) odredbi za fakti~kata sostojba i kaznata {to se primenuva na deloto spored va`e~koto pravo vo mestoto kade {to deloto e izvr{eno, a kaj soobra}ajnite krivi~ni dela - i propisite za nivno ocenuvawe, s) izjavi na o{tetenite so krivi~noto delo koi se nu`ni za poveduvawe na krivi~nata postapka, (2) Za dostavuvawe na spisite i dokazniot materijal se primenuva ~len 11 stav (4) i (5).

484

(3) Izjavata na o{teteniot potrebna za poveduvawe na krivi~nata postapka vo dr`avata molitel ima dejstvo i vo zamolenata dr`ava. Izjavata na o{tetenoto lice, koja e potrebna samo spored pravoto na zamolenata dr`va, vo rok od dva meseci po podnesuvaweto na prijavata mo`e dopolnitelno da bide upatena na organot na taa dr`ava nadle`na za krivi~no gonewe.
Na~elo ne bis in idem ^len 22

Pravosudnite organi na dr`avata molitel privremeno se otka`uvaat od merkata na gonewe za deloto navedeno vo zamolnicata za prezemawe na krivi~no gonewe. Od takvite merki vo sekoj slu~aj se otstapuva: a) ako obvinetiot vo zamolenata dr`ava e pravosilno osloboden ili ako postapkata kone~no e zaprena poradi nedostig na dokazi ili zatoa {to storenoto delo ne e krivi~no delo. b) ako izre~enata kazna ili preventivna merka e izvr{ena spored zakonot ili ako taa ve}e ne mo`e da se izvr{i spored zakonot ili poradi akt na pomiluvawe, s) za vreme dodeka izvr{uvaweto na kaznata ili preventivnata merka celosno ili delumi~no e odlo`eno.
Izvestuvawe za rezultatite na zamolnicata ^len 23

Zamolenata dr`ava ja izvestuva dr`avata molitel za prezemenoto vrz osnova na zamolnicata i za rezultatot na krivi~nata postapka. Ako za toa postoi pravosilna odluka }e bide dostavena vo original ili vo zaveren prepis (kopie).
Soop{tuvawa od kaznenata evidencija ^len 24

(1) Dogovornite dr`avi na sekoi tri meseci zaemno }e se izvestuvaat za site krivi~nopravni osudi na dr`avjanite na drugata dogovorna dr`ava koi se vneseni vo nejzinata kaznena evidencija. Izvodite od kaznenata evidencija }e bidat razmenuvani me|u Sojuzniot sekretarijat za pravosudstvo i organizacija na sojuznata uprava na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Sojuznoto ministerstvo za vnatre{ni raboti na Republika Avstrija.

485

(2) Isto taka zaemno }e se izvestuvaat za natamo{nite odluki i re{enija koi se odnesuvaat na takvi krivi~no sudski presudi {to se vnesuvaat vo kaznenata evidencija. (3) Dogovornite dr`avi, na na~in naveden vo stav 1, na oddelni barawa, zaemno }e dostavuvaat zavereni prepisi (kopii) na krivi~no sudskite presudi {to se zavedeni vo kaznenata evidencija a se odnesuvaat na nivnite dr`avjani.
Pravni izvestuvawa ^len 25

Sojuzniot sekretar za pravosudstvo i organizacijata na sojuznata uprava na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Sojuzniot minister za pravosudstvo na Republika Avstrija, na barawe, zaemno se izvestuvaat za krivi~noto pravo, pravoto za krivi~nata postapka i pravoto za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na svojata dr`ava.
Tro{ovi ^len 26

Tro{ocite nastanati so revaweto na zamolnicite, osven onie {to se predizvikani so upatuvawe na zatvorenici spored ~len 14 do 16, pa|aat na tovar na zamolenata dr`ava.
Definicii ^len 27

(1) Spored ovoj dogovor sudski kaznivo delo e ako za gonewe i kaznuvawe na krivi~noto delo e nadle`en: a) vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - sudot za krivi~ni predmeti, b) vo Republika Avstrija - sudot povikan vrz osnova na zakonskite propisi za sudewe vo krivi~ni predmeti. (2) Pod poimot "jazik na zamolenata dr`ava" spored ovoj dogovor za celokupnata teritorija na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija se podrazbira srpshohrvatsjiot, hrvatskiot literaturen, slovene~kiot i makedonskiot jazik, a za teritorijata na Republika Avstrija - germanskiot jazik. (3) Spored ovoj dogovor poimot "preventivni merki" ozna~uva: a) vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - merkite na bezbednost, vospitnite merki i merkite na za{titen nadzor

486

vo vrska so uslovnata osuda koi se predvideni vo krivi~noto zakonodavstvo na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, b) vo Republika Avstrija - sekoja merka koja ja ograni~uva slobodata a e izre~ena so presuda na krivi~en sud kon nekoja kazna ili namesto nekoja kazna.
ZAVR[NI ODREDBI ^len 28

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Viena.

^len 29

(1) Ovoj dogovor vleguva vo sila prviot den od tretiot mesec po razmenata na ratifikacionite instrumenti. (2) Dogovorot se sklu~uva na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e pismeno da go otka`e po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci.
^len 30

So vleguvawe vo sila na ovoj dogovor staveni se von sila ~len 19 do 22 i ~llen 24 do 28 na Dogovorot me|u Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Republika Avstrija za zaemen praven soobra}aj od 16 dekemvri 1954 godina, kako i ~len 23 i 47 od navedeniot dogovor ako se odnesuvaat na krivi~ni predmeti. Sostaveno vo Beograd na 1 fevruari 1982 vo dva originalni primeroci na srpskohrvatski i germanski jazik pri {to i dvata teksta imaat ednakva va`nost.

487

6. DOGOVOR ME\U SFRJ I REPUBLIKA AVSTRIJA ZA ME\USEBNO IZVR[UVAWE NA SUDSKI ODLUKI VO KRIVI^NITE PREDMETI OD 1 FEVRUARI 1982 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori 1983/6, vlegol vo sila na 1 januari 1984) OP[TI ODREDBI Obvrska za nadzor i izvr{uvawe ^len 1

(1) Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat, na barawe spored dolu navedenite odredbi i uslovi, zaemno: 1. da gi nadziraat licata na koi vo ednata dogovorna dr`ava sudot im izrekol pravosilna uslovna krivi~na sankcija za proveruvawe, 2. da go sproveduvaat izvr{uvaweto na kaznata zatvor ili preventivnata merka koja pravosilno ja izrekol sudot na edna od dogovornite dr`avi. (2) Nadzorot ili izvr{uvaweto }e se sprovedat vo edna od dogovornite dr`avi samo ako osudenoto lice dr`avjanin na taa dogovorna dr`ava ima vo nea svoe `iveali{te ili prestojuvali{te.
Sudski odluki koi podle`at na nadzor ili izvr{uvawe ^len 2

Nadzorot ili izvr{uvaweto }e se sprovede samo ako deloto vrz koe se zasnova odlukata e sudski kaznivo spored pravoto na dvete dogovorni dr`avi.
Politi~ki krivi~ni dela ^len 3

(1) Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako deloto vrz koe se zasnova sudskata odluka po mislewe na zamolenata dr`ava e krivi~no delo od politi~ka priroda. (2) Nema da se smeta za krivi~no delo od politi~ka priroda deloto kaj koe, zemaj}i gi predvid site okolnosti na konkretniot slu~aj, osobeno na~inot na izvr{uvaweto, primenetite ili zakanetite sredstva ili te`inata na nastanatite ili o~ekuvanite posledici, kriminalnata priroda na deloto prete`nuva nad politi~kata.

488

Voeni krivi~ni dela ^len 4

Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako deloto vrz koe se zasnova sudskata odluka, po mislewe na zamolenata dr`ava se sostoi isklu~ivo vo povreda na voeni dol`nosti.
Fiskalni krivi~ni dela ^len 5

Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako deloto vrz koe se zanova sudskata odluka, po mislewe na zamolenata dr`ava, pretstavuva isklu~ivo povreda na propisite za danoci, monopol, carina ili devizi ili povreda na propisite za kontingetirawe na stoka ili nadvore{na tregovija.
Zastarenost ^len 6

Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako izvr{uvaweto na kaznata ili na preventivnata merka e zastareno spored pravoto na edna od dogovrnite strani.
Vonredni sudovi ^len 7

Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako odlukata ja donel vonreden sud.
Osuda vo otsustvo ^len 8

Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako sudskata odluka e donesena vo otsustvo na osudenoto lice.
Na~elo ne bis in idem ^len 9

(1) Nadzorot ili izvr{uvaweto nema da se sprovede ako osudenoto lice vo zamolenata dr`ava ve}e e pravosilno osudeno za istoto delo ili e oslobodeno poradi nekoja druga pri~ina, osven za nedostig na sudska nadle`nost.

489

(2) Osudata vo treta dr`ava go spre~uva nadzorot ili izv{uvaweto samo ako kaznata koja na osudenoto lice tamu e mu e izre~ena, celosno e izvr{ena ili vo neizvr{eniot del mu e prostena. (3) Ako vo dogovornata dr`ava koja treba da go prezeme nadzorot ili izvr{uvaweto e vo tek krivi~na postapka protiv osudenoto lice za delo vrz koe se zasniva baraweto i ako e prezemen nadzor ili izvr{uvawe, toga{ taa dogovorna dr`ava privremeno ja zapira krivi~nata postapka. Taa steknuva pravo na povtorno krivi~no gonewe ako osudenoto lice go izbegne nadzorot ili izvr{uvaweto. Dr`avata koja go prezela nadzorot ili izvr{uvaweto kone~no ja zapira krivi~nata postapka ako kaznata ili preventivnata merka celosno e izvr{ena ili prostena.
Javen poredok ^len 10

Nadzoroto ili izvr{uvaweto nema da se sprovedat ako izvr{uvaweto na baraweto bi mo`elo da ja zagrozi sigurnosta na zamolenata dr`ava ili bi bilo vo sprotivnost so principite na nejziniot praven poredok.
DEL II NADZOR Na~ela na nadzorot ^len 11

Ako liceto koe vo ednata dogovorna dr`ava ima `iveali{te ili prestojuvali{te e osudeno vo drugata dogovorna dr`ava (vo natamo{niot tekst "dr`ava koja ja donela presudata") za krivi~no delo na uslovena krivi~na kazna so opredeluvawe na vremeto na proverka, sekoja dogovorna dr`ava mo`e da pobara nadzorot da se sprovede vo onaa dr`ava vo koja osudenoto lice ima `iveali{te ili prestojuvali{te (vo natamo{niot tekst "dr`ava koja nadzira").
Merki na nadzor ^len 12

(1) Nadzorot (~len 1, stav 1, to~ka 1) se sostoi od edna strana vo izrekuvawe merki koi se predvideni vo pravoto na dr`avata koja nadzira i koi se naso~eni kon podobruvawe i na povtorno vklu~uvawe na osudenoto lice vo `ivototo vo zaednicata i, od druga strana, vo nadzor nad negovoto povedenie so cel, po potreba, da mo`e da se obezbedi uslovno otpovikuvawe na izre~enata krivi~nata sankcija. 490

(2) Pri izrekuvaweto na merkite potrebni za nadzor, {to e mo`no pove}e }e se uva`uvaat merkite izre~eni vo dr`avata koja ja donela presudata. (3) Merkite na nadzor izre~eni vo dr`avata koja nadzira, vo nitu eden slu~aj spored vidot i traeweto ne smeeat da bidat postrogi od merkite izre~eni vo dr`avata koja ja donela presudata. (4) Za otpovikuvawe na uslovnata krivi~na sankcija isklu~ivo e nadle`na dr`avata koja ja donela presudata. (5) Nadzorot isklu~ivo se sproveduva spored pravoto na dr`avata koja nadzira.
Odobruvawe na nadzorot ^len 13

(1) Vrz osnova na baraweto so koe treba da se prilo`at dokumentite navedeni vo ~len 28 na ovoj dogovor, zamolenata dr`ava ja izvestuva dr`avata molitel za obemot na zadovoluvaweto na baraweto. Celosnoto ili delumno odbivawe treba da se obrazlo`i, (2) Dr`avata koja nadzira gi soop{tuva na dr`vata koja ja donela presudata uslovite i merkite na nadzorot {to mu se opredeleni na osudenoto lice na koi toa e im e podlo`eno vo tekot na proverkata. (3) Dr`avata koja nadzira {to pobrzo ja izvestuva dr`avaata koja ja donela presudata za site okolnosti koi bi mo`ele da predizvikaat otpovikuvawe na uslovnata krivi~na sankcija. Taa vo sekoj slu~aj ja izvestuva dr`avata koja ja donela presudata za momentot na istekot na vremeto na proveruvaweto i za site okolnosti {to se odnesuvaat na nadzorot.
Izvestuvawa ^len 14

(1) Dr`vata koja ja donela presudata neodlo`no ja izvestuva dr`avata koja nadzira za site okolnosti {to bi mo`ele da vliajat na nadzorot. Taa posebno ja izvestuva za pomiluvaweto, amnestijata i za otpovikuvaweto na uslovnata krivi~na sankcija. (2) Ako dr`avata koja ja donela presudata ja otpovika uslovnata krivi~na sankcija, toga{ nejze e prepu{teno, dr`avata koja nadzira vrz osnova na ovoj dogvovor da ja zamoli za izvr{uvawe na kaznata ili na preventivnata merka.

491

Dejstvo na nadzorot ^ln 15

Ako e prezemen nadzor natamo{nite merki na izvr{uvawe vo dr`avata koja ja donela presudata privremeno }e se zaprat. Pravoto na dr`avata koja ja donela presudata na izvr{uvawe kone~no prestanuva ako vo vreme na proveruvaweto ne nastanala ni edna okolnost koja spored pravoto na dr`avata koja ja donela presudata predizvikuva otpovikuvawe na uslovnata krivi~na sankcija.
DEL III IZVR[UVAWE Na~ela na izvr{uvaweto ^len 16

(1) Ako liceto koe vo edna od dogovornite dr`avi ima `iveali{te ili prestojuvali{te pravosilno se osudi vo drugata dogovorna strana (vo natamo{niot tekst "dr`ava na izrekuvaweto na presudata") na kazna zatvor za krivi~no delo ili za toa krivi~no delo mu se izre~e preventivna merka, sekoja dogovorna strana mo`e da bara izvr{uvaweto na kaznata ili na preventivnata merka da se sprovede vo onaa dr`ava vo koja osudenoto lice ima `iveali{te ili prestojuvali{te (vo natamo{niot tekst "dr`ava izvr{itel"). (2) Nitu edna odredba na ovoj dogovor ne go isklu~uva pravoto na osudenoto lice, negoviot zakonski zastapnik, bra~niot drugar, rodninata vo prava linija ili bra}ata i sestrite, na podnesuvawe barawe za prenesuvawe na izvr{uvaweto.
Pretpostavki za izvr{uvawe ^len 17

(1) Osven vo slu~aite predvideni vo ~len 2 do 10 na ovoj dogovor izvr{uvaweto nema da se sprovede: 1. ako osudenoto lice ne dade soglasnost za izvr{uvaawe, 2. ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, a vo vreme na podnesuvaweto na baraweto treba da se izvr{i kazna zatvor ili preventivna merka vo traewe pomalo od ~etiri meseci. (2) Izvr{uvaweto nema da se prenese: 1. ako osudenoto lice u`iva azil vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata,

492

2. ako prenesuvaweto na izvr{uvaweto ne e vo soglasnost so obvrskite na dr`avata na izrekuvaweto na presudata od multilateralnite spogodbi. (3) Za ocenuvawe na pretpostavkite od stav 1, to~ka 2 na ovoj ~len se sobiraat kaznite zatvor ili na preventivnite merki ili nivnite ostatoci koi treba da se izvr{at. (4) Ako osudenoto lice ne mo`e da dade validna pravna soglasnost za izvr{uvawe, soglasnosta na zakonskiot zastapnik (polnomo{nik) treba da se dobie spored pravoto na dr`avata vo koja osudenoto lice ima prestojuvali{te.
Sopstveni dr`avjani ^len 18

Sopstvenite dr`avjani ne se predavat so cel za izvr{uvawe na kazna ili preventivna merka.

Zadol`itelnost na utvrduvawe na fakti~kata sostojba ^len 19

(1) Vo slu~aj na izvr{uvawe dr`avata izvr{itel e vrzana za utvrdenite okolnosti vrz koi se zasnova sudskata odluka. (2) Za odlukata po baraweto za povtoruvawe na krivi~nata postapka isklu~ivo e nadle`na dr`avata na izrekuvaweto na presudata. (3) Ako sudskata odluka vrz koja se zasnova baraweto za izvr{uvawe dopolnitelno se ukine ili izmeni vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, taa dr`ava neodlo`no }e ja izvesti dr`avata izvr{itel za toa.
Pomiluvawe i amnestija ^len 20

Pomiluvawe i amnestija vo korist na osudenoto lice mo`at da dadat i dr`avata na izrekuvaweto na presudata i dr`avata izvr{itel. Ako takvi merki prezema dr`avata na izrekuvaweto na presudata nu`no ja izvestuva dr`avata izvr{itel.
Izvr{uvawe ^len 21

Izvr{uvaweto vklu~itelno i uslovniot otpust se sproveduvaat isklu~ivo spored pravoto na dr`avata izvr{itel.

493

Odobruvawe na izvr{uvaweto ^len 22

Vrz osnova na baraweto kon koe treba da se prilo`at dokumentite navedeni vo ~len 28 na ovoj dogovor, zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel za obemot na zadovoluvaweto na baraweto. Sekoe potpolno ili delumno odbivawe treba da se obrazlo`i.
Postapka za izvr{uvawe ^len 23

Ako se prezeme izvr{uvawe, sudovite na dr`avata izvr{itel, zemaj}i ja vo vid kaznata zatvor ili preventivnata merka izre~ena vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, ja opredeluva kaznata zatvor ili preventivnata merka koja treba da se izvr{i spored svoeto pravo. (2) So izvr{uvaweto vo drugata dogovorna dr`ava osudenoto lice ne smee vo nitu eden slu~aj da bide dovedeno vo pote{ka polo`ba odo{to bi ja imala vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata. (3) Vremeto pominato vo zatvor na dr`avata na izrekuvaweto na presudata celosno }e se presmeta vo kaznata zatvor ili preventivnata merka {to treba da se izvr{i vo dr`avata izvr{itel.
Razdeluvawe na kaznata ^len 24

(1) Ako osudata se zasnova na pove}e dela, izvr{uvaweto mo`e da se odnesuva samo na delot od kaznata zatvor {to otpa|a na nekoi od tie dela i toga{ dr`avata na izrekuvaweto na presudata }e go opredeli delot na kaznata {to otpa|a na tie dela. Dr`avata izvr{itel ima pravo na dr`avata na izrekuvaweto na presudata da opredeli prikladen rok za donesuvawe na takva odluka. (2) Ako dr`avata na izrekuvaweto na presudata ne odlu~i vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len, dr`avata izvr{itel za toa kone~no }e odlu~i spored svoeto pravo i svoite na~ela za odmeruvawe na kaznata.
Dejstvo na izvr{uvaweto ^len 25

(1) Ako e prezemeno izvr{uvaweto prestanuva natamo{noto izvr{uvawe vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata. Ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, zatvorot mo`e da trae dodeka liceto ne mu se predade na dr`avata izvr{itel 494

(2) Pravoto na dr`avata na izrekuvaweto na presudata na izvr{uvawe kone~no prestanuva koga osudenoto lice celosno ja izdr`alo kaznata ili preventivnata merka vo dr`avata izvr{itel ili taa kone~no mu e prostena. (3) Ako osudenoto lice go izbegne izvr{uvaweto vo dr`avata izvr{itel, dr`avata na izrekuvaweto na presudata povtorno se zdobiva so pravoto na izvr{uvawe na ostatokot na kaznata. Dr`avata izvr{itel neotpoviklivo }e ja izvesti dr`avata na izrekuvaweto na presudata za takvite okolnosti.
Predavawe ^len 26

Ako osudenoto lice se nao|a vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata i treba da se predade na dr`avata izvr{itel poradi ve}e odobreno izvr{uvawe na kazna ili na preventivna merka koja mu e izre~ena, na predavaweto se primenuvaat soodvetnite odredbi od ~len 28 do 30 na Dogovorot me|u Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Republika Avstrija za ekstradicija.
Na~elo na specijalitet ^len 27

(1) Ako liceto pri sproveduvaweto na izvr{uvaweto koe se vr{i spored ovoj dogovor, se predava od dr`avata na izrekuvaweto na presudata na dr`avata izvr{itel, toa tamu, za delo storeno pred predavaweto ili vrz osnova na nekoja druga pri~ina nastanata pred predavaweto na koe ne se odnesuva odobrenieto za izvr{uvawe, ne smee da bide goneto, osuduvano ni podlo`enio na nekoe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda, niti da bide ekstradirano na treta dr`ava. (2) Ograni~uvaweto od stav 2 na ovoj ~len prestanuva: 1. ako dr`avata koja go vr{i predavaweto poradi izvr{uvawe se soglasi so krivi~noto gonewe, so predavawe ili so izvr{uvawe na sudkata kazna ili preventivna merka, 2. Ako predadenoto lice po kone~noto pu{tawe na sloboda prestojuva podolgo od od 45 dena vo dr`avata izvr{itel, iako mo`elo i smeelo da ja napu{ti taa dr`ava, ili po napu{taweto povtorno dobrovolno se vratilo taa dr`ava. (3) Na soglasnosta od stav 2 to~ka 1 na ovoj ~len treba soodvetno da se primenuvaat odredbite od Dogovorot me|u Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Republika Avstrija za ekstradicija.

495

DEL IV ZAEDNI^KI ODREDBI ZA POSTAPKATA Barawa i dokumentacija ^len 28

(1) Barawata sprema ovoj dogovor se dostavuvaat pismeno. (2) Ako dr`avata na izrekuvaweto na presudata podnese barawe spored ovoj dogovor kon baraweto treba da se prilo`at: 1. primerok ili zaveren prepis (kopie) na presudata so potvrda na pravosilnosta i, po potreba, za izvr{nosta, 2. prepis na primenetite zakonski odredbi, 3. {to poto~ni podatoci za liceto vrz koe treba da se vr{i nadzor vo drugata dogovorna dr`ava i koe tamu treba da izdr`uva izre~ena kazna ili preventivna merka, za negovoto dr`avjanstvo i negovoto mesto na `iveali{te i prestojuvali{te, 4. po potreba, potvrda za vremeto na zatvorot {to treba da se zasmeta, 5. vo slu~aj na izvr{uvawe - zapisnik sostaven so osudenoto lice od koj se gleda soglasnosta za izvr{uvawe, 6. ostanatite dokumenti koi mo`at da bidat od zna~ewe za ocenuvawe na baraweto. (3) Ako dr`avata koja treba da prezeme nadzor ili da izvr{i kazna ili preventivna merka izre~ena vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata podnese barawe spored ovoj dogovor, kon baraweto treba da se prilo`i: 1. prepis na zakonskite odredbi {to treba da se primenat, 2. {to poto~ni podatoci za liceto koe treba da se nadzira ili koe treba da izdr`uva kazna ili preventivna merka, za negovoto `iveali{te i prestojuvali{te, 3. ostanati dokumenti koi mo`at da bidat od zna~ewe za ocenuvawe na baraweto, 4. ako liceto koe treba da izdr`uva kazna ili preventivna merka vo dr`avata izvr{itel ve}e se nao|a vo taa dr`ava i zapisnik sostaven so toa lice od koj se gleda soglasnosta za izvr{uvaweto. (4) Vo slu~aj na baraweto od stav 2 na ovoj ~len, dr`avata na izrekuvaweto na presudata istovremeno so odobruvaweto na baraweto dostavuva primerok ili prepis (kopie) na presudata na koja se nao|a potvrda za pravosilnost a, po potreba, i za izvr{nost, prepis na primenetite zakonski odredbi kako i potvrda za vremeto pominato vo zatvor.

496

Dopolnuvawe na dokumentacijta ^len 29

Ako zamolenata dr`ava smeta deka podatocite i dokumentacijata koi se dostaveni ne se dovolni, }e pobaraa dopolnuvawe. Za podnesuvawe na ova dopolnuvawe taa mo`e da opredeli prikladen rok {to mo`e da se prodol`i vrz osnova na obrazlo`eno barawe. Vo nedostig na dopolnuvawe, za baraweto za izvr{uvawe }e se odlu~uva vrz osnova na postoe~kite podatoci i dokumentacija.
Na~in na soop{tuvawe ^len 30

(1) Pismenata korespondencija spored ovoj dogovor }e se ostvaruva me|u sekretarijatot nadle`en za rabotite na pravosudsvtoto na socijalisti~kite republiki i socijalisti~kite avtonomni pokraini na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, od edna strana i Sojuznoto minsiterstvo za pravosudastvo na Republika Avstrija od druga strana. So ova ne se isklu~uva diplomatskiot pat na komunicirawe. (2) Vo itni slu~ai barawata i soop{tenijata spored ovoj dogovor mo`at da se dostavuvaat preku me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija - INTERPOL.
Jazik i legalizacija ^len 31

Barawata koi se podnesuvaat spored ovoj dogovor i dokumentacijata koja treba da se prilo`i se sostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel. Nivna legalizacija ne e potrebna. Prevodi ne se prilo`uvaat.
Tro{oci ^len 32

Tro{ocite nastanati so primenata na ovojdogovor nema da se nadomestuvaat. Me|utoa, dr`avata koja moli za predavawe na lice po vozdu{en pat gi podnesuva tro{ocite {to nastanale so toa predavawe.

497

Definicii ^len 33

(1) Spored ovoj dogovor pod "jazik na dr`avata molitel" se podrazbira: 1. za celokupnata teritorija na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija srpskohrvatskiot, hrvatskiot literaturen, slovene~kiot i makedonskiot jazik, 2. za teritorijata na Republika Avstrija - germanskiot jazik. (2) Spored ovoj dogovor poimot "preventivni merki" ozna~uva: 1. vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - merkite na bezbednost i vospitnite merki koi se predvideni vo krivi~niot zakon {to gi izrekuva krivi~niot sud, a ~ija posledica e odzemaweto na slobodata, 2 vo Republika Avstrija - sekoja merka koja zna~i odzemawe na slobodata a e izre~ena so presuda na krivi~en sud osven ili namesto nekoja kazna. (3) Ako traeweto na izvr{uvaweto na preventivnata merka e neopredeleno, toga{ za ocena dali toa traewe iznesuva najmalku ~etiri meseci (~len 17, stav 1, to~ka 2) merodaven e momentot vo koj merkata najdocna mora da se ukine spored pravoto na dr`avata koja ja donela sudskata odluka. (4) Spored ovoj dogovor pod poimot "uslovna krivi~na sankcija" se podrazbira: 1. vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija - uslovna osuda, uslovna osuda so za{titen nadzor i usloven otpust, 2. Vo Republika Avstrija uslovno prostuvawe na kaznata, uslovno prostuvawe na preventivnata merka, usloven otpust od kazna zatvor ili od preventivna merka (~len 43 i 45 do 47 na Avstriskiot krivi~en zakonik) kako i uslovna osuda (~len 13 na Zakonot za sudovite za maloletnici od 1961 godina).
DEL V ZAVR[NI ODREDBI ^len 34

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Viena.

498

^len 35

Ovoj dogovor }e se primenuva na sudskite odluki {to se izre~eni pred vleguvaweto vo sila na ovoj dogovor.
^len 36

(1) Ovoj dogovor vleguva vo sila prviot den od tretiot mesec, po razmenata na ratifikacionite instrumenti. (2) Dogovorot se sklu~uva na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e pismeno da go otka`e po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci. Sostaveno vo Beograd na 1 fevruari 1982 vo dva originalni primeroci na srpskohrvatski i germanski jazik, pri {to i dvata teksta imaat ednakva va`nost.

499

500

AL@IR
7. DOGOVOR ZA PRAVNA POMO[ VO GRA\ANSKI I KRIVI^NI PREDMETI ME\U SFRJ I DEMOKRATSKA NARODNA REPUBLIKA AL@IR OD 31 MART 1982 (Ratifikuvan so zakon od 16 fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1983/2, ispravki 1984/10, vlegol vo sila 20 dekemvri 1984)265 Glava prva Op{ti odredbi ^len 1

1. Dr`avjanite na sekoja dogovorna strana na teritorijata na drugata dogovorna strana {to se odnesuvana li~nite i imotnite prava u`ivaat ista pravna za{tita kako i nejzinite dr`avjani 2. Dr`avjanite na sekoja dogovorna strana, na teritorijata na druata dogovorna strana imaat sloboden pristap do sudovite i do drugite organi koi se nadle`ni da postapuvaat vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. 3. Odredbite od stav 1 i 2 na ovoj ~len se primenuvaat i na pravni lica osnovani vo soglasnost so zakonite na dogovornata strana na ~ija teritorija e nivnoto sedi{te.
^len 3

Ako odredbite koi se odnesuvaat na ekstradicija ne predviduvaat ponaku, site predmeti i izvestuvawa nameneti za licata so `iveali{te odnosno prestojuvali{te na teritorijata na ednata od dogovornite strani se upatuvaat: a) koga stanuva zbor za Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija so posredstvo na sekretarijatite nadle`ni za rabotite na pravosudstvoto na socijalisti~kite republiki Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Hrvatska, Makedonija, Skovenija i Srbija i socijalisti~kite avtonomni pokraini Kosovo i Vojvodina. Sodr`i propisi za ekstradicija (~l. 31-50) i"mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 1-6, 11-19 i 27-30). 501
265

b) koga stanuva zbor za Demokratska Narodna Republika Al`ir so posredstvo na Ministerstvoto za pravda. Me|utoa vo slu~aj na somnevawe vo nadle`nosta na organot, Ministerstvoto za pravda na Demokratska Narodna Republika Al`ir mo`e da komunicira i so posredstvo na Sojkuzniot sekretarijat za pravosudstvo i organizacija na sojuznata uprava na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. 2. Dogovornite strani mo`at neposredno da gi dostavuvaat site sudski ili vonsudski spisi nameneti na nivnite dr`avjani preku diplomatskite ili konzularnite prestavni{tva, ako tie prifa}aat da gi primat.
^len 4

1. Barawata so koi se bara pravna pomo{, kako i dokumentite vo prilog na baraweto, se sostavuvaat na jazikot na stranata molitel i im se prilo`uva prevod na francuski jazik. Barawata mora da bidat zavereni so slu`ben pe~at. 2. Prevodot go zaveruva so slu`ben pe~at nadle`niot organ koj go upatuva aktot ili diplomatskoto odnosno konzularno prestavni{tvo na edna od dogovornite strani.
^len 5

Na barawe, dogovrnite strani zaemno dostavuvaat informacii vo vrska so sega{niteto i porane{nite zakonski odredbi od gra|anskoto, semejnoto i krivi~noto pravo i gra|anskata odnosno krivi~nata postapka.
^len 6

Javnite dokumenti i nivnite prilozi so potpis i pe~at na organite {to gi izdavaat vo ednata dogvorna strana, na teritorijata na drugata dr`ava }e bidat prifateni bez legalizacija.
Glava treta Dostavuvawe na sudski i vonsudski spisi i izvr{uvawe na zamolnicite ^len 11

Ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, zamolnicata treba da gi sodr`i ovie podatoci:

502

a) naziv na organot {to ja podnesuva zamolnicata, a po mo`nost naziv na zamoleniot organ, b) predmet na zamolnicata, s) ime i prezime, zanimawe `iveali{te, odnosno prestojuvali{te na strankite, a za pravni lica treba da se navede nivnoto ime i sedi{te. d) ime prezime i adresa na zastapnikot, ako se poznati, e) to~ni podatoci za liceto protiv koe se vodi krivi~nata postapka, negovoto dr`avjanstvo, `iveali{te odnosno prestojuvali{te, potoa, ako toa ne proizleguva od prilo`enite spisi, kratok opis i pravnata ocenka na kaznivite dejstvija so podatoci za vremeto i mestoto kade tie se izvr{eni.
^len 12

Zamoleniot sudski organ sudskite spisi gi dostavuva vo soglasnost so pozitivnite zakonski odredbi vo svojata dr`ava. Ako sudskiot akt odnosno prilogot ne odgovara na uslovite sodr`ani vo ovoj dogovor, zamoleniot sudski organ toj akt }e go predade na prima~ot, ako toj e soglasen da go primi.
^len 13

1. Ako adresata na liceto koe treba da bide povikano da svedo~i ili da primi nekoj akt ne e precizno nazna~ena ili e neto~na, zamoleniot sudski organ treba da pribavi to~na adresa, ako taa mo`e da se pribavi. 2. Ako zamoleniot sudski organ ne e nadle`en da mu udovoli na baraweto, toj go upatuva do nadle`niot sudski organ i za toa go izvestuva sudskiot organ od koj poteknuva zamolnicata.
^len 14

Dostavuvaweto na spisite mora da se doka`e so dostavnica, so datumot koga aktot e vra~en, potpis na prima~ot i liceto koe go vra~ilo aktot, kako i so pe~at na sudot ili zapisnik na sudot vo koj se naveduva datumot i na~inot na vra~uvaweto na aktot.
^len 15

1. Sudskiot organ komu mu e upateno baraweto, vo slu~aj na potreba, mu udovoluva na ova barawe koristej}i gi istite prisilni sre503

dstva kako baraweto da poteknuva od nadle`niot organ na negovata dr`ava. 2. Ako sudskiot organ od koj poteknuva baraweto toa go bara, }e bide izvesten za datumot i mestoto kade {to }e se izvr{i postapkata po baraweto za da zainteresiranata strana mo`e da prisustvuva odnosno, da isprati svoj pretstavnik. 3. Ako na baraweto ne mo`elo da mu se izleze vo presret, spisite se vra}aat. Pri~inata poradi koja ne mo`elo da mu se udovoli na baraweto ili poradi koe toa e odbieno treba da bidat soop{teni na stranata molitel.
^len 16

Tro{ocite nastanati vo vrska so izleguvaweto vo presret na baraweto me|u dogovornite strani ne se nadomestuvaat.
Glava ~etvrta Za{tita na svedocite i ve{tacite ^len 18

Svedokot ili ve{takot koj se pojavuva pred sudskite organi na dr`avata molitel vrz osnova na pokana koja im ja dostavil sudski organ na zamolenata dr`ava vo gra|anski ili krivi~ni predmeti, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, ne smee da bide podlo`en na gonewe, nitu pritvoren poradi delo koe e predmet na sudskata postapka vo koja e barana negovata prisutnost ili za delo {to go storil pred pominuvaweto na granicata na dr`avata molitel, ni da bide prisilen da izdr`uva kazna vrz osnova na nekoja porane{na sudska odluka.
^len 19

1. Svedokot ili ve{takot ja gubi za{titata {to mu e dadena vrz osnova na ~len 18 na ovoj dogovor ako ne ja napu{til teritorijata na dr`avata molitel vo rok od 15 dena po soop{tuvaweto deka negovata prisutnost pove}e ne e potrebna, iako za toa imal mo`nost. 2. So rokot opredelen vo stav 1 na ovoj ~len ne e opfateno vremeto vo koe svedokot ili ve{takot ne mo`el od objektivni pri~ini da ja napu{ti teritorijata na dr`avata molitel.

504

Glava {esta Posebni odredbi vo oblasta na krivi~noto pravo ^len 27

Dogovornite strani se obvrzuvaat zaemno da si uka`uvaat pravna pomo{ vo oblasta na krivi~noto pravo pod uslovite opredeleni vo ovoj dogovor.
^len 28

Pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti opfa}a vra~uvawe na dokumenti i dokazen materijal kako i vr{ewe na procesni dejstvija kako {to se ispituvawe na obvinetiot, soslu{uvawe na svedok i ve{tak, pretres na prostorii i lica.
^len 29

1. Dogovornite strani zaemno se izvestuvaat za presudite na svoite sudovi protiv dr`avjanite na drugata strana koi se vneseni vo kaznenata evidencija. 2. Sekoja dogovrna strana vo slu~aj na gonewe kaj svoite sudovi mo`e da dobie od drugata dogovorna strana izvod od kaznenata evidencija vo vrska so liceto sprema koe e prezemeno gonewe. 3. Osven vo slu~aite na gonewe sekoja dogovorna strana mo`e da dobie izvod od kaznenata evidencija koja se nao|a kaj drugata dogovorna strana ako toa e vo soglasnost so zakonodavstvoto na zamolenata dogovorna strana.
^len 30

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: a) ako deloto na koe se odnesuva baraweto ne e kaznivo spored zakonot na zamolenata dr`ava, b) ako zamolenata dr`ava smeta deka udovoluvaweto na baraweto bi mo`elo da go povredi nejziniot sopstven suverenitet, bezbednosta, javniot poredok ili nejzinite su{testveni interesi, s) ako deloto za koe se bara pomo{ta se sostoi samo vo povreda na voena dol`nost, d) ako deloto, po ocenka na zamolenata dr`ava e politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so takvo delo.

505

^len 31

1. Predavawe poradi krivi~no gonewe }e bide dozvoleno samo ako za toa delo, vo soglasnost so zakonite na dogovrnite stani, se predviduva kazna li{uvawe od sloboda podolga od dve godini. 2. Predavawe poradi izvr{uvawe na kazna }e se dozvoli samo vo slu~aj na dela koi se kaznivi spored zakonite na dogovornite strani i ako liceto za koe stanuva zbor bilo osudeno na kazna li{uvawe od sloboda podolgo od edna godina.
^len 33

Ne mo`at da bidat ekstradirani: a) lica koi na denot na priemot na baraweto za ekstradicija se dr`avjani na zamolenata strana, b) lica bez dr`avjanstvo so `iveali{te na teritorijata na zamolenata strana, s) lica koi dobile pravo na azil na teritorijata na zamolenata strana.
^len 34

Ekstradicijata nema da se odobri: a) ako deloto e izvr{eno na teritorijata na zamolenata strana, b) ako deloto poradi koe se bara predavaweto e izvr{eno nadvor od teritorijata na stranata molitel i ako zakonodavstvoto na zamolenata strana ne predviduva gonewe vo slu~aj na nekoe sli~no delo izvr{eno nadvor od nejzinata teritorija, s) ako vo soglasnost so zakonite na dogovorni strani, krivi~na postapka mo`e da se povede samo vrz osnova na predlog (tu`ba) na o{tetenoto lice, d) ako deloto za koe se bara esktradicija sopored zakonite na ednata strana e zastareno ili opfateno so amnestija odnosno ako postoi nekoja druga zakonska pri~ina {to go onevozmo`uva poveduvaweto na krivi~nata postapka odnosno, izvr{uvaweto na kaznata. e) ako protiv liceto za koe se bara ekstradicija e donesena pravosilna presuda ili ako sudskite organi na zamolenata strana go zaprele krivi~noto gonewe za istoto delo.
^len 35

1. Ako sprema liceto za koe se bara esktradicija e vo tek krivi~na postapka ili ako e osudeno na teritorijata na zamolenta strana 506

poradi drugo delo, predavaweto mo`e da bide odlo`eno do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, a vo slu~aj na osuda - do izvr{uvaweto na kaznata. 2. Ako odlagaweto na ekstradicijata povlekuva zastarenost na krivi~noto gonewe ili seriozno go naru{uva tekot na krivi~nata postapka protiv liceto za koe se bara predavawe, na validno obrazlo`eno barawe na ednata od dogovornite strani, mo`no e da se odobri privremeno predavawe za vodewe na krivi~na postapka. Vo toj slu~aj stranata molitel se obvrzuva deka }e go vrati predadenoto lice po izvr{enite procesnite dejstvija poradi koi e odobreno predavaweto.
^len 36

Predadenoto lice ne mo`e da bide goneto nitu sudeno za nekoe drugo delo osven za ona za koe izri~no e odobreno. Toa lice ne mo`e da bide podlo`eno na izvr{uvawe na druga kazna osven onaa vrz osnova na koja e odobreno predavaweto i ne mo`e da i bide predadeno na nekoja treta dr`ava osven: a) ako postoi prethodna soglasnost na dogovornite strani, b) ako predadenoto lice, iako za toa imalo mo`nost ne ja napu{tilo teritorijata na stranata molitel vo rok od 30 dena po pu{taweto od pritvor ili ako na taa teritorija dobrovolno se vratilo po nejzinooto napu{tawe.
^len 37

Ako za deloto poradi koe se bara ekstradicija e predvidena smrtna kazna spored zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava ili vo taa dr`ava ovaa kazna obi~no ne se izvr{uva, predavaweto }e se odobri samo pod uslov dr`avata molitel da dade uveruvawe deka smrtnata kazna nema da se izvr{i.
^len 38

1. Predadenoto lice mo`e da se pojavi samo pred redovni sudski organi na teritorijata na dr`avata molitel. 2. Predavaweto }e se odobri samo za izvr{uvawe na kazna {to ja izrekol redoven sud.

507

^len 39

Baraweto i dokumentacijata vo vrska so ekstradicijata se upatuvaat po diplomatski pat.

^len 40

1. Kon baraweto za ekstradicija {to mu se upatuva na zamolenata strana treba da se prilo`i: a) zavereno kopie na nalogot za li{uvawe od sloboda, a ako ekstradicijata se bara poradi ivr{uvawe na kazna - zavereno kopie na pravosilnata presuda. Ako vo nalogot za li{uvawe od sloboda ne se naveduva deloto, mestoto i vremeto na negovoto izvr{uvawe, nitu pravnata kvalifikacija, tie elementi }e bidat sodr`ani vo zavereniot prilog, b) kopie na tekstot na zakonot koj se primenuva vo ovoj slu~aj, s) podatoci vo vrska so traeweto na preostanata kazna vo slu~aj na ekstradirawe na lice koe e osudeno i koe samo delumno ja izdr`alo kaznata, d) site podatoci koi mo`at da poslu`at za identifikacija na liceto za koe se bara predavaweto. 2. Zamolenata dogovorna strana mo`e da bara dopolnitelni informacii i dokumenti ako podatocite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len se necelosni. Zamolenata strana treba da odgovori na ova barawe vo rok od dva meseci.
^len 41

Koga im e udovoleno na formalnite uslovi za ekstradicija, po priemot na baraweto za ekstradicija, zamolenata dogovorna strana go pritvora liceto na koe se odnesuva baraweto, osven ako, vo soglasnost so ovoj dogovor, predavaweto ne mo`e da bide odobreno.
^len 42

1. Na izri~no barawe, liceto mo`e privremeno a bide pritvoreno pred priemot na baraweto za ekstradicija, ako nadle`niot organ na stranata molitel se povika na nalogot za pritvorawe ili na pravosilnata presuda i najavi barawe za ekstradicija. Ova izri~no barawe mo`e da bide dostaveno po po{ta, telegrfski ili so bilo koe drugo sredstvo na pismeno komunicirawe.

508

2. Vo soglasnost so odredbite od stav 1 na ovoj ~len, za pritvoraweto bez odlagawe treba da se izvesti stranata molitel.
^len 43

1. Ako baranite dopolnitelni podatoci ne se dostaveni vo rokot opredelen vo ~len 40 na ovoj dogovor, zamolenata strana vedna{ ja zapira postapkata na predavawe i go pu{ta na sloboda pritvorenoto lice. 2. Vo soglasnost so ~len 42 na ovoj dogovor pritvorenoto lice se pu{ta na sloboda ako baraweto ne e dostaveno vo rokot od 30 dena od denot koga drugata dogovorna strana slu`beno e izvestena za izvr{enoto pritvorawe.
^len 44

1. Zamolenata strana ja izvestuva stranata molitel za svojata odluka za ekstradirawe. 2. Zamolenata strana koja }e go odobri predavaweto ja izvestuva stranata molitel za mestoto i datumot na predavaweto na baranoto lice. 3. Liceto za koe odobreno predavaweto se pu{ta na sloboda ako stranata molitel vo rok od 15 dena od denot opredelen za predavawe ne go prezeme. Ako vo takov slu~aj se povtori baraweto za ekstradicija toa mo`e da bide odbieno.
^len 45

Ako pove}e dr`avi baraat predavaawe na isto lice poradi izvr{eno edno ili pove}e dela, zamolenata strana donesuva odluka so koja }e go zadovoli baraweto.
^len 46

Ako predadenoto lice na bilo koj na~in go izbegne krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na kaznata i ve}e prestojuva na teritorijata na zamolenata strana, toa se predava na povtoreno barawe bez dostavuvawe na dokumentite navedeni vo ~len 40 na ovoj dogovor.
^len 47

1. Na barawe na stranata molitel, zamolenata strana dostavuva: 509

a) predmeti koi mo`at da poslu`at kako dokazno sredstvo vo krivi~nata postapka. Tie predmeti se dostavuvaat i toga{ koga ne mo`e da dojde do predavawe poradi smrt, begstvo ili nekoi drugi okolnosti, b) predmeti {to o~igledno imaat vrska so krivi~noto delo ili poslu`ile za izvr{uvawe na toa delo. 2. Predmetite se predavaat so izdavawe na priznanica. 3. Ako predmetite koi se baraat se potrebni na zamolenata strana vo krivi~na postapka, tie mo`at privremeno da bidat zadr`ani ili predadeni pod uslov, {to e mo`no pobrzo, da bidat vrateni na zamolenata strana. 4. Site prava na zamolenata strana ili na treti lica na ovie predmeti ostanuvaat nezasegnati. Predmetite vrz koi se polagaat takvi prava {to e mo`no pobrzo, bez naplata na tro{ocite, se dostavuvaat na zamolenata strana poradi eventualno vra}awe na tie predmeti na onie na koi pravno im pripa|aat. Ako tie `iveat na teritorijata na stranata molitel, tie predmeti taa mo`e neposredno da im gi predade pod uslov da dobie soglasnost od zamolenata strana. 5. Prenesuvaweto na pari ili dostavuvaweto na predmeti se vr{i vo soglasnost so zakonodavstvoto na zamolenata strana.
^len 48

1. Dogovornite strani na barawe odobruvaat tranzit preku nivnite teritorii na lica koi im se predavaat na ednata od dogovornite strani od nekoja treta dr`ava. Zamolenata strana ne e obvrzana da odobri trenzit vo slu~aite koga predavaweto spored ovoj dogovor ne e predvideno. 2. Baraweto za trenzit treba da bide podneseno i re{avano spored istata postapka kako i baraweto za ekstradicija. 3. Zamoelnata strana odobruva trenzit preku nejzinata teritorija na na~in {to se ~ini najprikladen.
^len 49

1. Tro{ocite na predavaweto pagaat na tovar na dogovornata strana na ~ija teritorija nastanale. 2. Tro{ocite na tranzitot pa|aat na tovar na stranata molitel.

510

^len 50

1. Dogovornata strana koja bara predavawe ja izvestuva zamolenata strana za rezultatot na krivi~nata postapka vodena protiv predadenoto lice. 2. Ako predadenoto lice e osudeno, dogovornata strana pokraj toa izvestuvawe }e isprati kopie na pravosilata sudska odluka.
Glava sedma Zavr{ni odredbi ^len 51

1. Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. 2. Ratifikacionite instrumenti vo najratok rok }e bidat razmeneti vo Al`ir.
^len 52

1. Ovoj dogovor vleguva vo sila 30 dena po razmenata na ratifikacionite instrumenti. 2. Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna strana mo`e da go otka`e. Pravnoto dejstvo na ova otka`uvawe nastapuva {est meseci po datumot na notifikacijata za ova odluka na drugata dogovorna strana. Sostaveno vo Belgrad na 31 mart 1982 godina vo dva originalni primeroci, sekoj od niv na srpskohrvatski, arapski i francuski jazik, pri {to site tri teksta se verodostojni. Ako dojde do spor vo tolkuvaweto na odredbite na ovoj dogovor va`i tekstot na francuski jazik. Vo potvrda na {to polnomo{nicite na dogovornite strani go potpi{aa ovoj dogovor i vrz nego stavija svojot pe~at.

511

512

BELGIJA
8. KONVENCIJA ZA EKSTRADICIJA I PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI ME\U SFRJ I KRALSTVOTO BELGIJA OD 4 JUNI 1971 (Ratifikuvan so uredba od 15 mart 1972, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 1973/9, vlegla vo sila na 1 noemvri 1973). DEL I Ekstradicija ^len 1

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka vrz osnova na uslovite predvideni vo ovaa konvencija, zaemno }e predavaat lica koi se nao|aat na teritorijata edna od dvete dr`avi, a koi od strana na sudskite organi na drugata dr`ava se gonat za krivi~no delo ili se baraat poradi izvr{uvawe na kazna.
^len 2

Predaavaweto mo`e da se izvr{i: a) ako edno ili pove}e dejstvija spored zakonodavstvoto na dvete dr`avi pretstavuvaat krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda od dve godini ili pote{ka kazna, b) ako stanuva zbor za kazna li{uvawe od sloboda od najmalku {est meseci {to ja izrekle sudovite na dr`avata molitel za krivi~ni dela navedeni vo to~ka a) na ovoj stav, s) ako stanuva zbor za osudi na krivi~ni dela za koi, spored zakonodavstvoto na dvete dr`avi, e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda vo vkupno traewe koe iznesuva najmalku {est meseci i pod uslov edno od storenite krivi~ni dela da e kaznivo spored nivnoto zakonodavstvo so kazna li{uvawe od sloboda od najmalku dve godini ili so pote{ka kazna. 2. Se dotoga{ dodeka dogovornite strani ne se dogovorat poinaku, ima mesto za predavawe samo za krivi~nite dela navedeni vo prilogot kon ovaa konvencija.

513

^len 3

1. Dogovornite strani ne gi ekstradiraat svoite dr`avjani. 2. Me|utoa, zamolenata strana ako e nadle`ana za sudeweto se obvrzuva da gi goni i svoite dr`avjani koi na teritorijata na drugata dr`ava storile krivi~ni dela za koi kako takvi se kaznuva vo dvete dr`avi, koga dr`avata molitel po diplomatski pat upati barawe za gonewe zaedno so spisite, dokumentite, predmetite i podatocite so koi raspolaga. Dr`avata molitel }e bide izvestena za odlukata {to se donesuva po nejzinoto barawe.
^len 4

Predavaweto nema da se odobri: a) ako krivi~noto delo e storeno na teritorijata na zamolenata dr`ava, b) ako protiv baranoto lice na teritorijata na zamolenata dr`ava ve}e e donesena pravosilna presuda za istoto krivi~no delo, s) ako krivi~noto delo poradi koe se bara ekstradicija e storeno nadvor od teritorijata na dr`avata molitel, a zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava ne dozvoluva gonewe za krivi~nite dela od ist vid storeni nadvor od nejzinata teritorija. d) ako spored zakonot na ednata ili drugata dr`ava nastanala zastarenost za krivi~noto gonewe ili za izvr{uvaweto na kaznata. e) ako vo dr`avata koja bara predavawe e dadena amnestija, f) ako deloto za koe se bara ekstradicijata po ocenka na zamolenata strana se sostoi edinstveno vo povreda na voenite obvrski. g) ako spored zakonot na ednata od dvete dr`avi krivi~noto gonewe mo`e da se prezeme samo po privatna tu`ba.
^len 5

1. Predavaweto nema da se odobri ako zamolenata strana deloto poradi koe se vr{i ekstradicijata go smeta za politi~ko krivi~no delo. 2, Napad na `ivotot koj ne e izvr{en vo otvorena borba nema da se smeta deka po sila na zakonot pretstavuva politi~ko krivi~no delo {to e pre~ka za predavawe. 3. Odredbite na ovoj ~len ne zasegaat vo obvrskite {to dogovornite strani gi prezele ili }e gi prezemat vrz osnova na me|unarodni povekestrani konvencii.

514

^len 6

Predavaweto mo`e da se odbie: a) ako vo zamolenata dr`ava za deloto za koe se bara esktradicijata ve}e e prezemeno gonewe vo momentot na priemot na baraweto za ekstradicija. b) ako na baraoto lice mu e sudeno od strana na organite na treta dr`ava za krivi~no delo poradi koe se bara ekstradicijata.
^len 7

1. Predavaweto ne se odobruva za carinski, dano~ni i devizni krivi~ni dela 2. Dogovornite dr`avi mo`at sepak so razmena na noti, da se spogodat pod uslovite predvideni so ovaa konvencija da odobrat ekstradicija za site ili oddelni vidovi na krivi~ni dela predvideni so prethodniot stav.
^len 8

1. Ako za deloto za koe se bara esktradicija e predvidena smrtna kazna vo zakonodavstvoto na dr`avata molitel, a taa kazna za takov slu~aj ne predviduva zakonodavstvoto na zamolenata strana ili vo taa dr`ava taa kazna obi~no ne se izvr{uva, predavaweto mo`e da se odobri samo pod uslov dr`avata molitel da dade uveruvawa koi zamolenata strana gi smeta dovolni deka smrtnata kazna nema da se izvr{i. 2. Ako liceto koe se bara e osudeno vo otsustvo, predavaweto se odobruva pod uslov toa lice da ima pravo na obnova na krivi~nata postapka vo soglasnost so zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava.
^len 9

1. Vo predmetite na ekstradicija, i ako ovaa konvencija ne propi{uva poinaku, dogovornite strani voop{to komuniciraat po diplomatski pat. 2. Dokumentite koi se prilo`uvaat kon notata koja se upatuva po diplomatki pat, se sostavuva na eden od jazicite na dr`avata molitel, a dokunetite {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na baraweto se sostavuvaat na eden od jazicite na zamolenata dr`ava. 3. Zaradi primena na ovaa konvencija kako jazici na dogovornite strani se smetaat za Jugoslavija: srpskohrvatskiot ili hrvatsko-

515

srpskiot, makedonskiot i slovene~kiot, za Belgija: francuskiot, holandskiot i germanskiot.

^len 10

1. Kon baraweto za ekstradicija na liceto koe se goni vo original ili vo zaveren prepis se prilo`uva nalogot za aspsewe ili bilo koj drug akt koj ima ista sila a e izdaden vo forma {to ja propi{uva zakonot na dr`avata molitel. Vo toj dokument ili vo dokumentot koj mu e prilo`en, a e izdaden od sudski organi, treba da se navedat okolnostite pod koi e storeno deloto, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto, pravnata kvalifikacija i zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na deloto, a vo slu~aj so krivi~noto delo da e nanesena materijalna {teta }e se navedat site mo`ni podrobnosti za karakterot i visinata na {tetata. 2. Kon baraweto za ekstradicija na osudeno lice vo original ili vo zaveren prepis se prilo`iva pravosilnata presuda. 3. Vo dvata slu~ai kon baraweto se prilo`uva tekstot na zakonskite odredbi {to se primenuvaat za krivi~noto delo, i po mo`nost, li~niot opis na liceto i negova fotografija, kako i site podatoci podobni za utvruvawe na negoviot identitet.
^len 11

1. Vo itni slu~ai, sudskite organi na dr`avata molitel so cel za predavawe mo`at da pobaraat privremeno pritvorawe na baranoto lice. 2. Baraweto za privremeno pritvorawe sodr`i opis na storenoto krivi~no delo, traewe na propi{anata ili izre~ena kazna, vreme i mesto na izvr{uvaweto na deloto, i, ako e mo`no, opis na baranoto lice. 3. Baraweto mu se dostavuva na sudskite organi na zamolenata dr`ava neposredno po po{ta ili telegraf i preku Me|unarodnata organizacija na krivi~nata policija (INTERPOL) ili na sekoj drug podesen na~in. 4. Ako baraweto izgleda opravdano, sudskiot organ na zamolenata dr`ava }e mu izleze vo presret na baraweto vo soglasnost so nejziniot zakon. 5. Stranata molitel bez odlagawe }e bide izvestena za prezemenoto vo vrska so baraweto za privremen pritvor. Pritvorot mo`e da prestane ako zamolenata strana vo rok pod 18 dena po pritvoraweto ne go primi baraweto za predavawe i dokunetite navedeni vo ~len 10. Ako e neophodno, baraweto i dokunetite mo`at da se dostavat nepo516

sredno vo Jugoslavija do Sojuzniot sovet za pravosudstvo, a vo Belgija na Minsiterstvoto na pravda, so toa {to edna kopija na baraweto se dostavuva po diplomatski pat. 6. Pu{taweto na sloboda ne go spre~uva povtornoto pritvorawe ako baraweto bide podneseno po istekot na rokot predviden vo prethodniot stav.
^len 12

Zaradi primena na Del I na ovaa konvencija, zamolenata strana mo`e da pobara od dr`avata molitel vo opredelen rok da podnese dopolnitelni izvestuvawa i dokumenti.
^len 13

Po priemot na baraweto za ekstradicija ili na baraweto za privremeno pritvorawe i ako se ispolneti uslovite predvideni vo Del I na ovaa konvencija, zamolenata strana }e gi prezeme site potrebni merki za pronao|awe na baranoto lice i ako e potrebno }e go pritvori.
^len 14

1. Zamolenata strana vo razumen rok ja izvestuva stranata molitel za svojata odluka vo vrska so baraweto za ekstradicija. 2. Ako zamolenata strana celosno ili delumno go odbie baraweto za ekstradicija, }e gi soop{ti pri~inite za svojata odluka. 3. Ako e odobrena ekstradicijata, zamolenata strana }e ja izvesti stranata molitel za mestoto i vremeto na predavaweto na baranoto lice, kako i za traeweto na pritvorot. 4. Dogovornite strani na navremeno barawe na ednata od niv, i ako okolnostite toa go nalagaat, mo`at spogodbeno da opredelat drug rok i, eventualno, drugo mesto za predavawe na baranoto lice. 5. Ako stranata molitel ne go prezeme liceto na mestoto i vo vremeto opredeleno vo stav 3 ili 4 na ovoj ~len, toa }e bide pu{teno na sloboda po istekot na rokot od osum dena. Na obrazlo`eno barawe na stranata molitel toj rok mo`e da se prodol`i na petnaeset dena. Liceto pu{teno na sloboda ne mo`e pove}e da bide barano za istoto krivi~no delo. 4. Ako e potrebno, izvestuvawata vo smisla na ~len 4 i 5 na ovoj ~len }e bidat upateni na na~in predviden vo ~len 11 stav 3 na ovaa konvencija. 517

7. Odredbite na ovoj ~len isto taka se primenuvaat i vo slu~aj na prevoz po vozdu{en pat.
^len 15

1. Ako predavaweto na edno lice istovremeno go baraat pove}e dr`avi za isto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata strana slobodno odlu~uva za predavaweto vodej}i smetka za site okolnosti, a posebno za dr`avjanstvoto na baranoto lice, mestoto na izvr{uvaweto i te`inata na krivi~noto delo kako i za redosledot na podnesenite barawa. 2. Vo slu~ajot predviden vo prethodniot stav, zamolenata strana odobruvaj}i go predavaweto mo`e da ja ovlasti stranata molitel liceto za koe e barano i odobreno predavaweto, da go ekstradira na treta dr`ava koja istovremeno go barala.
^len 16

Ako vo zamolenata dr`ava baranoto lice se goni ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo, a ne za deloto poradi koe e barana ekstradicijata, zamolenata strana treba da go re{i baraweto za predavawe i da ja izvesti drugata strana za svojata odluka. Vo slu~aj na odobruvawe, predavaweto mo`e da se odlo`i do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka odnosno, dodeka bide izdr`ana kaznata.
^len 17

1. Dogovornata strana na koja e ekstradirano baranoto lice ja izvestuva drugata dogovorna strana za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. 2. Vo slu~aj na osuda, se dostavuva i prepis na pravosilnata presuda.
^len 18

Predadenoto lice ne mo`e da bide goneto, sudeno, podlo`eno na izvr{uvawe na kazna ili na koja i da e druga merka ili ograni~uvawe na li~nata sloboda ili predadeno na treta dr`ava za krivi~no delo storeno pred predavaweto, so isklu~ok za ona krivi~no delo za koe e predadeno, osven vo slednive slu~ai: a) ako zamolenata dr`ava se soglasuva na toa,

518

b) ako predadenoto lice ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata molitel vo rok od 30 dena po negovoto kone~no pu{taawe na sloboda. Vo ovoj rok ne se smeta vremeto za koe predadenoto lice, nezavisno od svojata volja, ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na na taa dr`ava, s) ako predadenoto lice po napu{taweto teritorijata na dr`avata na koja bilo predadeno, povtorno dobrovolno se vrati na nejzinata teritorija.
^len 19

Koga se bara soglasnost na zamolenata dr`ava poradi krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na kaznata za krivi~no delo storeno pred predavaweto, a ne za ona koe bilo povod na baraweto za predavawe, stranata molitel e dol`na da postapi spored odredbite od ~len 9 i 10 na ovaa konvencija. 2. Ako se bara soglasnost od zamolenata strana, predadenoto lice da se ekstradira na treta dr`ava, stranata molitel mo`e da ja zamoli tretata dr`ava da go dostavi sekoj dokument so koj se konstatira soglasnosta na zamolenata strana, ili na zamolenata strana da go dostavi baraweto za ekstradicija {to go podnela tretata dr`ava, zaedno so site dokumenti.
^len 20

Ako vo tekot na postapkata e izmeneta kvalifikacijata na deloto, predadenoto lice mo`e da se goni ili mo`e da mu se sudi samo ako elementite na prekvalifikuvanoto krivi~no delo dozvoluvaat ekstradirawe.
^len 21

1. Koga predavaweto e odobreno, predmetite {to bile upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~noto delo ili {to bile pribaveni so izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili se dobieni vo zamena za tie predmeti }e se predadat na stranata molitel. 2. Predmetite navedeni vo prethodniot stav }e bidat predadeni i toga{ ako ne dojde do esktradirawe na baranoto lice poradi negovata smrt, begstvo ili od bilo koja i da e pri~ina. 3. Pravata na treti lica na navedenite predmeti ostanuvaat nezasegnati. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka predmetite mu se vra}aat na liceto na koe mu pripa|aat. Ako identitetot na toa lice ne mo`e da se utvrdi, predmetite se vra}aat na zamolenata strana. 519

4. Zamolenata strana mo`e privremeno da gi zaadr`i predmetite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len ako smeta deka se potrebni vo krivi~naat postapka. Taa mo`e da pobara vra}awe na dostavenite predmeti so obvrska deka }e gi vrati {tom postapkata koja se vodi na nejzinata teritorija }e go dozvoli toa. 5. Zamolenata strana ne e dol`na da gi predade predmetite spomenati vo prethodniot stav, ako nejzinite nadle`ni organi donele odluka za konfiskacija ili uni{tuvawe na tie predmeti.
^len 22

1. Sekoja dogovorna strana na barawe na drugata strana, odobruva tranzit preku svojata teritorija na lice {to na ovaa go ekstradirala treta dr`ava. Kon baraweto se prilo`uvaat dokumenti so koi se utvrduva deka stanuva zbor za krivi~no delo za koe ima mesto za ekstradicija vo smisla na ovaa konvencija. Pritoa ne se zaemaat predvid odredbite od ~len 2 na ovaa konvencija {to se odnesuvaat na visinata na kaznata. 2. Zamolenata strana odobruva tranzit so ona prevozno sredstvo i na onoj na~in {to e najpogoden za nea. 3. Zamolenata strana ne e dol`na da dozvoli tranzit na svoi dr`avjani, nitu tranzit na lica koi se goneti ili treba da izdr`uvaat kazna na nejzinata teritorija.
^len 23

1. Tro{ocite na predavaaweto gi podnesuva dr`avata na teritorijata kade nastanale. 2. Tro{ocite na tranzitot gi podnesuva stranata molitel.
DEL II Sudska pravna ponmo{ ^len 24

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka soglasno uslovite predvideni so ovaa konvencija, zaemno }e si uka`uvaat naj{iroka mo`na sudska pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti, a posebno vo pogled na izvr{uvaweto na zamolnici, dostavuvawe na sudski spisi i razmenuvawe na izvadoci od kaznenata evidencija.

520

^len 25

Odredbiet od del II na ovaa konvencija nema da se primenuvaat: a) ako krivi~nite dela koi zamolenata strana gi smeta za politi~ko krivi~no delo ili vo vrska so takvo delo, kako voeno ili fiskalno delo. b) koga zamoelnata strana smeta deka so zadovoluvaweto na zamolnicata bi bil povreden nejziniot suverenitet ili javniot poredok.
^len 26

1. Komuniciraweto vo vrska so sudskata pomo{ se vr{i neposredno me|u sekretarijatite za pravosudstvo na Socijalisti~ka Republika Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Hrvatska, Makedonija, Slovenija i Srbija i belgiskoto Ministerstvo za pravda. 2. Vo svoite propratni pisma tie organi nakratko go soop{tuvaat predmetot na baraweto i za taa cel se slu`at so francuskiot jazik. Istoto toa va`i i za prepiskata {to se odnesuva na odgovorot daden vo vrska so baraweto.
^len 27

1. Dogovornite strani vo forma {to e predvidena so zakonot na zamolenata strana gi izvr{uvaat zamolnicite vo krivi~nite predmeti {to organite na edna od niv im gi dostavuvaat na drugata strana a koi imaat za predmet izvr{uvawe na procesni dejstvija kako i dostavuvawe na dokazen materijal, spisi ili dokumenti. 2. Vo zamolnicata se nazna~uva predmetot na obvinenieto, sodr`inata na baraweto i nakratko se iznesuvaat faktite. 3. Zamolnicata za izvr{uvawe na prtres ili plenidba se izvr{uva samo za dela za koi ima mesto za ekstradirawe vo smisla na ovaa konvencija. 4. Predavaweto na predmetite mo`e da se uslovi so nivno vra}awe {tom pove}e nema da bidat potrebni vo krivi~nata postapka. 5. Zamolnicata se sostavuva na eden od jazicite na dr`avata molitel, a dokumentite {to se odnesuvaat na nivnoto izvr{uvawe - na eden od jazicite na zamolenata strana. 6. Na izri~no barawe na organot od koj poteknuva zamolnicata se izvestuva za datumot i mestoto na izvr{uvaweto na zamolnicata, za da mo`at sudskite organi i pretstavnicite na zainteresiranite strani da prisustvuvaat na toa izvr{uvawe, ako zamolenata dr`ava se soglasi so toa. 521

^len 28

1. Zamoleniot organ dostavuva sudski akt so obi~no predavawe na prima~ot, ako organot od koj poteknuva zamolnicata ne bara druga forma na dostavuvawe. 2. Dosatavuvaweto se doka`uva so dostavnica na koja prima~ot stavil datum i potpis, ili so potvrda na zamoleniot organ so koja se konstatira okolnosta, formata i datumot na dostavuvaweto ili odbivaweto na prima~ot da go primi aktot. 3. Ako dostavnicata ne mo`e da se izvr{i, zamoleniot organ vedna{ go vra}a aktot na organot od koj poteknuva zamolnicata, naveduvaj}i ja pri~inata poradi koja ne e ivr{eno dostavuvaweto. 4. Koga sudskata pokana nameneta na svedokot ili na ve{takot sodr`i zakana vo slu~aj na nedoa|awe na sud, zamoleniot organ }e go izvesti prima~ot deka taa zakana nema nikakvo dejstvo sprema nego. 5. Kon sekoj akt se prilo`uva prevod na eden od jazicite na zamolenata strana, osven ako spisite se nameneti na dr`avjani na dr`avata molitel.
^len 29

1. Ako vo eden krivi~en predmet dr`avata molitel smeta deka e posebno potrebno svedokot ili ve{takot li~no da prisustvuva pred negoviot sudski organ, toa }e go nazna~i vo zamolnicata za vra~uvawe na pokanata, a zamolenata strana na takviot svedok ili ve{tak }e mu prepora~a da se otpovika na pokanata. Zamolenata strana }e ja izvesti stranata molitel za odgovorot od svedokot ili ve{takot. 2. Svedokot ili ve{takot ima pravo na nadomest na patnite tro{oci i tro{ocite na prestoj, kako i na pravi~en nadomest na tovar na dr`avata molitel. Po barawe na svedokot ili ve{takot, dr`avata molitel }e polo`i avans vo ime na patnite tro{oci i tro{ocite na prestojot.
^len 30

Svedokot ili ve{takot, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, koj ima prestojuvali{te na teritorijata na ednata dogovorna strana i na pokana }e se javi pred organite na drugata strana, ne mo`e da bide gonet nitu podlo`en na bilo kakvo organi~uvawe na li~nata sloboda za storeni dela ili izre~eni osudi pred negovoto doa|awe, ako vo rok od 30 dena po prestanokot na potrebata za svedo~ewe ili ve{ta~ewe ne ja napu{ti teritorijata na drugata strana, iako mo`el toa da go stori. 522

^len 31

Sekoja dogovorna strana, najmalku edna{ godi{no ja izvestuva drugata strana za odlukite doneseni protiv nejzinite dr`avjani koi se zapi{ani vo kazneniot registar. Na izri~no barawe se dostavuva kopie od odlukata.
^len 32

1. Izvestuvawata od kazneniot registar {to se baraat vo krivi~niot predmet se dostavuvaat kako da gi barale sudskite organi na zamolenata dr`ava. 2. Ako ovie izvestuvawa se baraat vo gra|anski ili upravni predmeti, baraweto treba da bide obrazlo`eno. Na baraweto mu se izleguva vo presret vo soglasnost so vnatre{nite propisi na zamolenata dr`ava.
^len 33

Baraweto za pravna pomo{ koe se odnesuva na dostavuvawe na sudski spisi, na pokani za svedoci ili ve{taci, na dobivawe izvodi od kaznenata evidencija ili na dostavuvawe na obi~ni izvestuvawa sodr`i: a) naziv na organot koj ja upatuva zamolnicata, b) predmet na zamolnicata, s) pri~inata na baraweto, d) identitetot, i po mo`nost, dr`avjanstvoto na liceto za koe stanuva zbor. e) vo daden slu~aj, imeto i adresata na prima~ot.
^len 34

1. Sekoja dogovorna strana zaradi krivi~no gonewe mo`e da ja izvesti drugata strana za krivi~nite dela {to na nejzina teritorija gi storile dr`avjanite na drugata dr`ava, koi se vratile na teritorijata na taa dr`ava. 2. Za taa cel spisite, izvestuvawata i predmetite koi se odnesuvaat na krivi~noto delo se dostavuvaat besplatno. 3. Zamolenata strana ja izvestuva stranata molitel za merkite {to se prezemeni po povod na nejzinoto barawe.

523

^len 35

Zamolenata strana nema da bara nadomest za uka`anata sudska pomo{ spored odredbite na del II na ovaa konvencija, oven za tro{ocite i nagradite na ve{ta~eweto.
^len 36

1. Ako zamoleniot organ e nenadle`en, }e go upati baraweto na nadleniot organ. 2. Ako zamoleniot organ ne mo`e da postapi vo soglasnost so baraweto, za toa vedna{ go izvestuva organot od kogo poteknuva baraweto, naveduvaj}i gi pri~inite poradi koi ne e zadovoleno baraweto.
DEL III Zavr{ni odredbi ^len 37

1. Sekoja dogovorna strana }e ja izvesti drugata strana za zavr{uvaweto na postapkata spored nejziniot Ustav za vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija. Konvencijata vleguva vo sila prviot den od drugiot mesec po datumot na poslednosto izvestuvawe. 2. So vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija prestanuva va`nosta na Konvencijata za predavawe na vinovnici me|u Srbija i Belgija od 23 dekemvri 1895, odnosno od 4 januari 1896 godina.
^len 38

1. Ovaa konvencija se sklu~uva na neopredeleno vreme. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo sekoe vreme da ja otka`e i otkazot proizveduva dejstvo {est meseci otkako drugata strana go primila izvestuvaweto za otkazot. Sostaveno vo Beograd na 4 juli 1971 vo dva primeroci na srpskohrvatski i francuski jazik, so toa {to i dvata teksta se ednakvo verodostojni.

524

PRILOG KON KONVENCIJATA ZA EKSTRADICIJA I PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI ME\U SOCIJALISTI^KA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA I KRALSTVOTO BELGIJA

Vo soglasnost so ~len 2 stav 2 na konvencijata, ima mesto za predavawe za podolu navedenite krivi~ni dela ako se kaznivi i za niv ima uslovi za predavawe spored zakonot na dvete dogovorni strani i ako se ispolneti uslovite od ~len 2 stav 1: 1) Ubistvo i ubistvo na dete pri pora|awe, 2) Telesna povreda ili povreda na zdravjeto, 3) Povreda na li~nata sloboda i nepovredivosta na stan, 4) Falsifikuvawe na pari, preina~uvawe i falsifikuvawe na znaci za vrednost, na bankarski banknoti, privatni i javni vrednosni hartii, pe~ati, hartii so voden `ig, `igovi ili fabri~ki marki, i nivnoto izdavawe i stavawe vo promet. 5) Falsifikuvawe na javni i privatni dokumenti i nivna upotreba, 6) La`no svedo~ewe i la`na izjava na ve{tak ili tolkuva~, 7) Korupcija, primawe potkup, i pronevera od javni slu`benici ili so niv izedna~eni lica, 8) Zdru`uvawe poradi vr{ewe na krivi~ni dela, 9) Pometnivawe, 10) Bigamija, 11) Prikrivawe, zamena ili podmetnuvawe na dete, izlo`uvawe na opasnost ili napu{tawe na dete, 12) Kidnapirawe ili prikrivawe na maloletnik, 13) Siluvawe, 14) Bludni dejstvija, 15) Povredi na javniot moral, podveduvawe, posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija i podveduvawe vo vid na zamimawe, 16) Obi~na ili nasilna kra`ba vklu~itelno i na bespravno odzemawe na motorno vozilo zardi upotreba, iznuduvawe, izmama, 17) Zloupotreba na doverba, 18) Pronevera zardi ste~aj, 19) Uni{tuvawe na imot: ma{ini, uredi, podvi`ni predmeti, spomenici, uni{tuvawe ili pusto{ewe na posevi, rastenija, drva i kalemi, po`ar vklu~itelno i uni{tuvawe so dejstvo na eksploziv na zgradi, brani i drugi javni objekti i vozila,

525

20) Napad na soobra}ajnici ili sekoj drug akt koj mo`e da go zagrozi soobra}ajot ili upotrebata na soobra}ajnite stredstva ili da predizvika nesre}a pri nivnoto koristewe ili dvi`ewe, 21) Povreda na avtorski prava, 22) Nedozvolena trgovija so drogi, 23) Prikrivawe na predmeti dobieni so nekoi od navedenite krivi~ni dela predvideni so ovoj prilog, Na dejstvijata koi pretstavuvaat obid ili soou~esni{tvo se primenuvaat pravilata koi va`at za krivi~nite dela poradi koi se bara ekstradicijata pod uslov da se kaznivi spored zakonot na dr`avata molitel i na zamolenata dr`ava.

526

BUGARIJA
9. DOGOVOR ME\U FNRJ I NR BUGARIJA ZA ZAEMNA PRAVNA POMO[ OD 23 MART 1956 (Ratifikuvan so uredba na 25 noemvri 1956 "Slu`ben list FNRJ" - Prilog, 1957/1, vlegol vo sila na 1 januari 1957)266 DEL I PRAVNA POMO[ VO GRAGANSKITE PREDMETI Pravna za{tita ^len 1

Dr`avjanite na ednata dogovorna dr`ava na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava imaat sloboden pristap do sudovite i pred niv mo`at da se pojavat i da se koristat so pravna za{tita vo pogled na li~nosta i imotot pod istite uslovi kako i sopstvenite dr`avjani.
Zaedni~ki odredbi za pravnata pomo{ i dostavuvaweto ^len 7

Jugoslovenskite i bugarskite sudovi me|useno komuniciraat od edna strana preku dr`avnite sekretarijati za pravosudna uprava na narodna republika Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, a od druga strana preku Ministerstvoto za pravosudstvo na Narodna Republika Bugarija, dokolku izri~no ne e poinaku opredeleno (~len. 13 stav 2).
^len 8

1) Barawata za pravna pomo{ i dostavnicite se sostavuvaat na srpskohrvatski, slovene~ki, makedonski ili bugarski jazik.

Sodr`i odredbi za ekstradicija (~l. 66-86) i "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 7-18 i 54-65). Ovde se dadeni samo odredbite od ~l. 7-11, 12 st. 1, 13 st. 1 i 14-17 na dogovorot koi soodvetno se odnesuvaat na uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti i odredbite koi neposredno se odnesuvaat na istata materija.

266

527

2) Dokumentite i drugite dokumenti koi se sostavuvaat pri re{avaweto na zamolnicite od stav 1 na ovoj ~len mora da se napi{ani na eden od jazicite navedeni vo istiot stav.
^len 9

Baraweto treba da go sodr`i predmetot na koj se odnesuva, ime na strankata, negovoto zanimawe i mesto na `iveali{te ili prestojuvali{te. Vo zamolnicata za dostavuvawe, osven toa mora da se navede adresata na prima~ot i vidot na dokumentot {to treba da se dostavi, a vo baraweto za pravna pomo{ - okolnostite vo vrska so koi treba da se izvedat dokazite, i po potreba - pra{awata {to }e mu se postavat na liceto koe treba da se soslu{a.
^len 10

1) Zamolnicite i dokumentite koi se dostavuvaat od sudovite i drugite organi na dogovornata dr`ava mora da bidat snabdeni so pe~at na sudot ili organot {to gi izdal i ne e potrebno nivno zaveruvawe. 2) Baraweto za uka`uvawe na pravna pomo{ }e se sostavi vo formata propi{ana so zakonodavstvoto na dogovornata dr`ava od koja poteknuva baraweto. Dokolku zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava go uslovuva zadovoluvaweto na baraweto so posebni uslovi, zamoleniot sud mo`e da pobara zamolnicata da se dopolni. 3) Dogovornite dr`avi mo`at spogodbeno da propi{at formulari za upotreba pri podnesuvaweto na baraweto za uka`uvawe na pravnata pomo{.
^len 11

Zadovoluvaweto na baraweto se vr{i spored zakonot na zamolenata dr`ava. Me|utoa, na barawe na sudot od koj poteknuva zamolnicata da se postapi spored nekoja osobena forma }e mu se udovoli dokolku toa ne mu se protivi na osnovnite na~ela na zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava.
^len 12

Ako zamoleniot sud ne e nadle`en, baraweto }e go upati do nadle`niot sud.

528

^len 13

Sudovite na koi im se upateni barawata za pravna pomo{ }e udovolat na ovie barawa i pritoa, po potreba, }e gi primenat istite prisilni sredstva kako i pri udovoluvaweto na zamolnicite za pravna pomo{ me|u doma{nite sudovi. Prisilni sredstva nema da se primenuvaat ako se raboti za li~no doa|awe na parni~nite stranki.
^len 14

Vo site slu~ai vo koi ne mu e udovoleno na baraweto, za toa bez odlagawe }e se izvesti sudot od koj poteknuva baraweto so naveduvawe na pri~inite. Ako zamolnicata e upatena na drug sud, }e se nazna~i toj sud.
^len 15

1) Dokumentite {to treba da se dostavat mora da se sostavat na jazikot na zamoleniot sud ili kon niv mora da se prilo`i prevod na toj jazik (~len 8 stav 1). Prevodot treba da bide potvrden kako ispraven od nadl`niot sud ili od tolkuva~ot koj slu`beno e postaven vo edna od dogovornite strani. Zaverka na potpisot ne e potrebna. 2) Ako dokumentot ne e sostaven na jazikot na zamoleniot sud nitu e prilo`en prevod na toj jazik, zamoleniot sud }e se ograni~i na toa da izvr{i dostavuvawe so predavawe na dokunetot na prima~ot ako e ovoj soglasen da go primi.
^len 16

Dostavuvaweto se doka`va ili so dostavnica na koja treba da ima datum, potpis na dostavuva~ot i liceto na koe mu e vra~en dokumetot, kako i pe~at na sudot, ili so uveruvawe od strana na zamoleniot sud od koe se gleda deka dostavuvaweto e izvr{eno, i na na~inot i vremeto na dostavuvaweto. Ako dokumentite koi podle`at na vra~uvawe se dostaveni vo dva primetroci dostavuvaweto se potvrduva na vtoriot primerok.
^len 17

Dvete dr`avi go zadr`uvaat pravoto da vra~uvaat dokumenti na svoite dr`avajani koi se nao|aat na teritorijata na drugata dr`ava,

529

preku svoite diplomatski ili konzularni prestavni{tva. Pri ovoj na~in na vra~uvawe ne smee da se upotrebuvaat prisilni merki.
Izvestuvawe za pravnite propisi ^len 53

Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Narodna Republika Bugarija, na barawe zaemno }e davat tekst od propisite koi va`at ili va`ele na podra~jeto na nivnata dr`ava, a po potreba i izvestuvawa za opredeleni pravni pra{awa.
DEL II PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI ^len 54

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka me|usebno }e si uka`uvaat pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti soglasno so odredbite na ovoj dogovor.
^len 55

Pravnata pomo{ opfa}a izvr{uvawe na sudski izvidni i istra`ni dejstvija kako {to se ispituvawe na obvinetiot, soslu{uvawe na svedok i ve{tak, sudski uvid, pretres, odzemawe na predmeti i predavawe na spisi i predmeti kako i dostavuvawe na dokumenti i drugi procesni dejstvija koi se odnesuvaat na opredelena krivi~na postapka. Me|utoa, spisite i predmetite }e se predavaat samo ako se nao|aat na ~uvaawe kaj organite na zamolenata dr`ava i ako na toa ne mu se sprotivstavuvaat posebni pri~ini. Tie treba {to e mo`no pobrzo da bidat vrateni.
^len 56

Pravnata pomo{ nema da se uka`uva ako deloto za koe se vodi krivi~nata postapka sprema zakonite na zamolenata dr`ava ne e sudski kaznivo ili ako toa e politi~ko ili ~isto voeno krivi~no delo (koe isklu~ivo se sostoi vo povreda na voenite obvrski).

530

^len 57

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie ako zamolenata dr`ava smeta deka so uka`uvaweto na pravnata pomo{ mo`at da se zagrozat nejzinite suvereni prava ili nejzinata bezbednost, ako toa e vo sprotivnost so osnovnite na~ela na nejzinoto zakonodavstvo, ili ako obvinetiot e dr`avjanin na zamolenata dr`ava.
^len 58

1) Ako nekoe lice - bez ogled na dr`avjanstvoto - na teritorijata na edna od dogovornite dr`avi primi pokana vo nekoj gra|anski ili krivi~en predmet i vrz negova osnova dobrovolno se pojavi na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava kako svedok ili ve{tak, tamu ne smee da se goni ili da se li{i od sloboda poradi porane{ni krivi~ni dela ili kako soou~esnik vo krivi~noto delo koe e predmet na postapkata vo koja toa lice se soslu{uva kako svedok ili ve{tak. So krivi~nite dela se izedna~uvaat kaznivite dejstvija spored koi postapkata ja vodat upravni organi. 2) Me|utoa, liceto navedeno vo stav 1 na ovoj ~len go gubi ova pravo ako ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata pred ~ii sud se pojavilo vo rok od pet dena po soop{tenieto od sudot deka e sloboden i ako pritoa imalo vistinski mo`nosti da ja napu{ti teritorijata na taa dr`ava. 3) Vo baraweto za dostavuvawe na pokanata treba da se navede iznosot {to }e se isplati za pokrivawe na tro{ocite na patuvaweto i prestojot. Dr`avata od koja poteknuva zamolnicata na povikanoto lice, na negovo barawe, }e mu dade avans za pokrivawe na tro{ocite na patuvaweto i prestojot.
^len 59

1) Koga e neophodno potrebno sudot na ednata dogovorna dr`ava neposredno da go soslu{a kako ve{tak ili svedok liceto li{eno od sloboda na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, mo`e za negovo privremeno predavawe da go zamoli dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija podnosno Minsiterstvoto za nadvore{ni raboti na Narodna Republika Bugarija. 2) Na ova barawe }e mu se udovoli ako takvoto lice se soglasi na toa i ako na toa ne mu se protivat posebni pri~ini. Takvoto lice tre-

531

ba da bide vrateno {to e mo`no pobrzo. Pri toa }e se primeni odredbata na ~len 58 stav 8 na ovoj dogovor. 3) Pod uslovite od ~len 58 i prethodnite stavovi na ovoj ~len mo`e da se dozvoli i tranzit na lice pritvoreno vo treta dr`ava preku teritorijata na edna dogovorna dr`ava poradi soslu{uvawe vo drugata dogovorna dr`ava.
^len 60

1) Na barawe na ednata dogovorna dr`ava drugata dogovorna dr`ava i vo slu~aite koga ne e dozvoleno predavawe }e gi vrati predmetite koi vo izvr{uvaweto na krivi~no delo od teritorijata na dr`avata koja go postavuva baraweto se odneseni od storitelot od teritorijata na dr`avata koja go postavuva baraweto ili predmetite koi storitelot gi dobil vo zamena za spomenatite predmeti. Ako se pojavi spor okolu sovesnosta na dr`eweto re{avaat sudovite na dr`avata vo koja se nao|a predmetot. 2) Zamolenata dr`ava mo`e privremeno da gi zadr`i predmetite od prethodniot stav, ako e toa neophodno vo krivi~nata postapka koja se vodi na nejzinata teritorija.
^len 61

Za uka`uvawe na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 7-11 stav 1, 13 stav 1 i 14-17 na ovoj dogovor.
Izvestuvawe za kaznite ^len 62

1) Dogovornite dr`avi po diplomatski pat na sekoe tromese~ie zaemno }e dostavuvaat prepisi na kaznenite listovi za pravosilnite osuditelni presudi koi se odnesuvaat na dr`avjanite na drugata dogovorna dr`ava. 2) Osven toa, dogovornite dr`avi zaemnoi podocna }e dostavuvaat odluki koi se odnesuvaat na takvi presudi {to se vnesuvaat vo kazneniot register. 3) Osven toa, dogovornite dr`avi, na barawe, vo oddelni slu~ai zaemno }e dostavuvaat izvodi od presudi navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.

532

^len 63

Dogovornite dr`avi, na barawe, po diplomatski pat, zaemno }e davaat izvestuvawa za upisite vo kazneniot registar: a) ako se odnesuvaat na dr`avjani na dr`avata koja bara takvi izvestuvawa. b) koi se odnesuvaat na drugi lica ako protiv niv vo dr`avata koja bara izvestuvawe se vodi krivi~na postapka, a tie lica se nao|aat vo taa dr`ava. Zamolenata dr`ava mo`e da go odbie uka`uvaweto na izvestuvawe ako osudeniot e nejzin dr`avjanin.
^len 64

1) Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka zaemno }e se izvestuvaat za krivi~nite dela izvr{eni na teritorijata na ednata od niv od strana na dr`avjanin na drugata dr`ava, a koi po izvr{enoto delo prebegnale na teritorijata na svojata dr`ava. 2) Zaedno so izvestuvawata od prethodniot stav }e se predavaat i site poznati dokaznite sredstva za izvr{enoto krivi~no delo.
Tro{oci ^len 65

Tro{ocite predizvikani so uka`uvawe na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti kako i so davawe na izvestuvawa gi podnesuva onaa dogovorna dr`ava na ~ija teritotrija nastanale.
PREDAVAWE I TRANZIT NA OSUDENI LICA Uslovi za predavawe ^len 66

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka pod uslovite od ovoj dogovor zaemno }e ekstradiraat lica protiv koi se vodi krivi~na postapka ili protiv koi vo takvata postapka pravosilno e izre~ena kazna vo dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe.
^len 67

1. Zamolenata dr`ava }e go odobri predavaweto na liceto protiv koe vo dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe se vodi krivi~na postapka za krivi~no delo za koe spored zakonite na dvete dogovorni dr`avi e predvidena minimalna kazna li{uvawe od sloboda vo traewe najmalku od dve godini ili pote{ka kazna. 533

2) Vo takvi slu~ai kako dokaz na osnovanosta na baraweto za predavawe dovolen e aktot na nadleniot organ na dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe so koe se opredeluva pritvor ili istra`en zatvor, se otvora istraga, se podiga obvinenie, se raspi{uva poternica ili drug akt so ednakvo dejstvo. Vo takviot akt treba da se navedeni opisot na deloto za koe se bara predavaweto, fakti~kata sostojba i vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto i pravnata kvalifikacija na deloto.
^len 68

1) Pod uslovite od stav 1 ~len 67 na ovoj dogovor, zamolenata dr`ava isto taka }e odobri predavawe na lice koe so pravosilna sudska presuda e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda najmalku 6 meseci. 2) Pravosilnite sudski odluki se celosen dokaz za predavawe, bez ogled dali se izre~eni vo prisustvo ili otsustvo na liceto protiv koe se odnesuvaat. Ako pravosilnata odluka e donesena vo otsustvo, dogovornite dr`avi se soglasuvaat deka nema da ja izvr{at takvata odluka sprema osudenoto lice, tuku deka }e ja povtorat postaapkata i na predadenoto lice }e mu sudat vo negvoto prisustvo.
^len 69

Zamolenata dr`ava mo`e da go odbie predavaweto: a) ako krevi~noto delo za koe se bara predavaweto e izvr{eno na nejzinata teritorija, b) ako predavaweto se bara za krivi~no delo izvr{eno na teritorijata na treta dr`ava, a deloto ve}e e presudeno vo treta dr`ava.
^len 70

Baraweto za predavawe }e se odbie vo slednive slu~ai: a) ako liceto ~ie predavawe se bara e dr`avajanin na na zamolenata dr`ava, b) ako protiv liceto ~ie predavawe se bara za istoto delo mu e izre~ena pravosilna presuda od sudot na zamolenata dr`ava. Me|utoa, predavaweto }e se odobri ako spored zakonot na zamolenata dr`ava se steknati uslovi za povtoruvawe na postapkata za toa delo. v) ako spored zakonot na bilo koja od dogovornite dr`avi nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili na izvr{uvawe na kaznata pred da e postaveno barawe za predavawe. 534

g) ako ne e sostaven predlog, odnosno podignata tu`ba za krivi~no gonewe vo slu~aite koga spored zakonot na dr`avata koja go podnesuva baraweto za predavawe ili na dr`avata kade deloto e izvr{eno, poveduvaweto na krivi~nata postapka e usloveno so sostojbata na predlogot odnosno so podnesuvaweto na tu`ba.
^len 71

1) Predavaweto nema da se odobri za delo koe spored ocenkata na zamolenata dr`va se smeta za politi~ko krivi~no delo. 2) Nema da se smeta za politi~ko krivi~no delo ona krivi~no delo za ~ie gonewe dogovornite dr`avi se obvrzani spored me|unarodnite dogovori (genocid, zlostorstvo protiv ~ove{tvoto i mirot, voeni zlostorstva, uni{tuvawe na kulturni i istoriski spomenici i dr.).
^len 72

Predavaweto isto taka nema da se odobri za ~isti voeni krivi~ni dela (koi se sostojat isklu~ivo vo povreda na voeni obvrski) kako i za pe~atarski krivi~ni dela.
Postapka za predavawe ^len 73

1) Baraweto za predavawe se podnesuva po diplomatski pat. Dogovornite dr`avi na ist na~in zaemno gi dostavuvaat site izvestuvawa i odluki doneseni vo vrska so predavaweto. 2) Kon baraweto za predavawe pokraj dokazite od ~len 67 stav 2 i ~len 68 stav 2 na ovoj dogovor, treba da se prilo`at: a) dokazi i podatoci za dr`avjanstvoto na baranoto lice, b) podatoci i sredstva za utvrduvawe na identitetot na baranoto lice, a po mo`nost i drugi podatoci za negovoto brzo pronao|awe, ako toa ve}e ne e identifikuvano vo zamolenata dr`ava, v) tekst na krivi~niot zakon koj se odnesuva na krivi~noto delo za koe predavaweto se bara kako na dr`avata koja go postavuva baraweto taka i na dr`avata vo koja e izvr{eno deloto. 3) Ako se bara predavawe spored ~len 68 na ovoj dogovor, mora da se prilo`i i dokaz deka presudata e pravosilna. 4) Baraweto i site predlozi mora da bidat prevedeni na slu`beniot jazik na zamolenata dr`ava. Site predlozi se odstavuvaat vo original i zaveren prepis. 535

5) Validnosta na formata na site predlozi se ceni spored zakonot na dr`avata koja go postavuva baraweto.
^len 74

1) Ako se ispolneti uslovite za predavaaaawe spored ovoj dogovor zamolenata dr`ava e obvrzana vedna{ po priemot na baraweto za predavawe da gi prezeme site merki za pronao|awe na baranoto lice i, ako e potrebno, }e se naredi i negovo pritvorawe {tom liceto }e bide pronajdeno. 2) Me|utoa, ako od dokumentite proilo`eni kon baraweto za predavawe ne mo`e so sigurnost da se utvrdi deka se ispolneti site uslovi potrebni za odobruvawe na predavaweto, zamolenata dr`ava od dr`avata koja go postavuva baraweto }e pobara vo utvrden rok da dostavi dopolnitelni podatoci i izvestuvaawa. Ovoj rok mo`e da se prodol`i na barawe na dr`avata koja go postavuva baraweto. 3) Ako vo opredelen rok ne bide postapeno spored baraweto na zamolenata dr`ava, postapkata za predavawe }e se zapre i baranoto lice }e bide oslobodeno. Ova ne spre~uva postapkata za predavawe da se prodol`i koga dopolnitelno }e se udovoli na baraweto na zamolenata dr`ava.
^len 75

1) Po neporedno barawe na nadle`niot sud ili organot na gonewe na ednata dogovorna dr`ava koe pismeno ili telegrafski e upateno na zamolenata dr`ava, soglasno nejzinite zakoni protiv liceto ~ie predavawe se bara privremeno }e prezeme merki na obezbeduvawe vklu~itelno i pritvorawe, ako vo toa barawe se navede postoeweto na eden od dokumentite od ~len 67 stav 2 na ovoj dogovor, kako i organot od koj poteknuva toj dokument kako i brojot i datumot na toj dokument. 2) Postapkata spored stav 1 na ovoj ~len se zapira ako vo rokot koj }e go opredeli nadle`niot organ na zamolenata dr`ava nema da bide dostaveno baraweto za predavawe. Vrz osnova na obra`lo`eno barawe na dr`avata od koja poteknuva barawetro za predavawe ovoj rok mo`e da se prodol`i. 3) Baraweto od stav 1 na ovoj ~len treba da bide potvrdeno po diplomatski pat. 4) Dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe bez odlagawe }e izvesti za privremenoto pritvorawe ili za drugite privre-

536

meni merki na obezbeduvawe odnosno za pri~inite poradi koi nejzinoto barawe ne mo`elo da se izvr{i. 5) Nadle`nite organi na dogovornite dr`avi mo`at i bez baraweto od stav 1 na ovoj ~len da pritvorat lice koe se nao|a na nivnata teritorija ako soznaat deka toa na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava izvr{ilo krivi~no delo za koe spored ovoj dogovor e dozvoleno predavawe. Drugata dogovorna dr`ava bez odlagawe }e bide izvestena za toa.
^len 76

1) Potpolnoto ili delumno odbivawe na baraweto za predavawe ili odlagawe na negovoto izvr{uvawe treba da se obrazlo`i. 2) Izvestuvaj}i ja dr`avata koja go postavila baraweto za predavawe za odobrenata ekstradicija, zamolenata dr`ava ednovremeno }e go soop{to vremeto i mestoto na granicata kade }e se izvr{i predavaweto.
^len 77

Dr`avata koja go postavila barawetgo za predavawe, osven vo slu~aite na vi{a sila, e obvrzana na opredeleno mesto da go prezeme predadenoto lice vo rok od tri dena od datumot opredelen za predavawe. Vo sprotivno odnosnoto lice mo`e da bide oslobodeno.
^len 78

1) Zamolenata dr`ava }e donese odluka po baraweto za predavaweto i vo slu~aj ako protiv liceto ~ie preddavawe se bara vo zamolenata dr`ava se vodi krivi~na postapka ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo. Ako baraweto bide uva`eno predavaweto }e se odlo`i dodeka takvoto lice ja izdr`i kaznata ili postapkata na drug na~in ne bide zaprena. 2) Vo slu~ajot na stav 1 na ovoj ~len baranoto lice mo`e privremeno da mu se predade na dr`avata koja go bara predavaweto poradi sproveduvawe na istraga, ili taa dr`ava }e go vrati predadenoto lice na zamolenata dr`ava najdocna koga }e bide donesena sudskata presuda po predmetoto poradi koj e predadeno, a vo sekoj slu~aj najdocna tri meseci od datumot na predavaweto.

537

^len 79

Ako predavaweto na edno lice go baraat pove}e dr`avi poradi isto ili razli~ni krivi~ni dela, na ~ie barawe }e mu izleze vo presret, spored okolnostite na dadeniot slu~aj re{ava zamolenata dr`ava.
^len 80

1) Predadenoto lice ne mo`e krivi~no da se goni nitu protiv nego mo`e da se izvr{i kazna za krivi~no delo storeno pred predavaweto, ako toa delo ne bilo osnova za ekstradicija, nitu mo`e da takvo delo da se predade na treta dr`ava poradi sudewe ili izvr{uvawe na kaznata, ako za ova ne se dobie dopolnitelna soglasnost na dogovorna dr`ava koja go odobrila predavaweto. Me|u dogovornite dr`avi soglasnosta ne mo`e da se odbie ako se odnesuva na krivi~no delo za koe spored odredbite na ovoj dogovor postojat uslovi za predavawe. 2) Nema da se bara soglasnosst ako predadenoto lice ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata na koja bilo predadeno po istekot na eden mesec od denot na zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, a ako e osudeno - po istekot na eden mesec od denot na izdr`anata ili prostenata kazna ili ako toa lice povtorno se vrati na teritorijata na taa dr`ava. Vo ovoj rok ne se presmetuva vremeto vo koe odnosnoto lice ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na taa dr`ava.
^len 81

Dr`avata koja go postavila baraweto za predavawe }e ja izvesti zamolenata dr`ava za rezultatot na krivi~nata postapka na predadenoto lice. Ako protiv toa lice e donesena presuda }e se dostavi prepis na taa presuda po nejzinata pravosilnost.
^len 82

1) Dogovornite dr`avi se obvrzani vo postapkata za predavawe bez posebno barawe zaemno da dostavuvaat: a) predmeti koi mo`at da poslu`at kako dokaz protiv liceto ~ie predavaawe e pobarano. Zamolenata dr`ava mo`e privremeno da gi zadr`i tie predmeti ako e toa nu`no za vodewe na druga krivi~na postapka. b) site predmeti najdeni vo vladenie na baranoto lice ili kaj treti lica, koi toa ili negoviot sou~esnik gi pribavile so krivi538

~noto delo poradi koe se bara predavaweto ili koi pretstavuvaat protivrednost primeni za predmetite pribaveni so toa krivi~no delo ili kako nagrada za negovoto izvr{uvawe. Ako se pojavi spor okolu sovesnosta na negovoto dr`ewe re{avaat sudovite vo zemjata vo koja se nao|a predmetot. 2) Ovie predmeti }e se dostavat na dr`avata koja baraweto za predavawe go postavila pri predavaweto na ekstradiranoto lice, a ako toa ne e mo`no, toga{ dopolnitelno. Na ovoj na~in }e se postapi i vo slu~aite koga ne do{lo do predavawe poradi smrt ili begstvo na predadenoto lice. 3) Pravata na tretite lica na ovie predmeti ostanuvaat nepovredeni. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ovie predmeti }e se vratat bez nadomest na liceto komu mi pripa|aat. Ako ne mo`at da mu se otstapat na liceto komu mu pripa|aat, predmetite bez nadomest }e se vratat na zamolenata dr`ava.
^len 83

Ako predadenoto lice ja izbegne krivi~nata postapka i povtorno se vrati na teritorijata na zamolenata dr`ava, na povtoreno barawe }e bide predadeno bez kakvi i da e formalnosti.
Tranzit ^len 84

1) Dogovornite dr`avi se dol`ni na barawe da dozvoluvat tranzit preku svojata teritorija na lice predadeno od treta dr`ava na drugata dogovorna dr`ava. Dr`avata ne e dol`na da odobri tranzit na lice za koe spored ovoj dogovor ne postojat uslovi za predavawe. 2) Baraweto za odobruvawe na tranzitot se upatuva na ist na~in kako i baraweto za predavawe. 3) Zamolenata dr`ava }e go odbie tranzitot na na~in koj {to za nea e najpovolen.
^len 85

Tro{ocite povrzani so predavaweto pa|aat na tovar na dr`avata na ~ija teritorija nastanale. Tro{ocite na tranzitot gi podnesuva dr`avata od koja potreknuva baraweto za tranzit.

539

^len 86

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka nema da mu davaat dr`avjanstvo na licata ~ie predavawe se bara osven vo slu~aite ako takvoto lice dobie otpust od dopolnitelnoto dr`avjanstvo, odnosno deka }e se po~eka so odlu~uvaweto po baraweto za davawe na dr`avjanstvo do odlukata po baraweto za predavawe, posebno ako dr`avata koja go podnesuva baraweto za predavawe uka`e deka dr`avjansstvoto e pobarano poradi odbegnuvawe na predavaweto.
DEL III ZAVR[NI ODREDBI ^len 87

Site sporni pra{awa vo primenata na ovoj dogovor dogovornite dr`avi }e go re{avaat po diplomatski pat.
^len 88

Ovoj dogovor }e bide ratifikuvan a ratifikacionite dokumenti }e se razmenat vo Beograd.

^len 89

1) Ovoj dogovor vleguva vo sila trieset dena od denot na razmenata na ratifiakcionite dokumenti. 2) Na toj den prestanuva va`nosta na konvencijata me|u dvete dogovorni dr`avi sklu~ena vo Sofija na 26 noemvri 1923 godina i toa: Konvencijata za sudska pomo{ i Konvencijata za predavawe na vinovnici i za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. 3) Ovoj dogovor se sklu~uva na neopredeleno vreme a negovata va`nost prestanuva po istekot na edna godina od datumot koga ednata od dogovornite strani }e go otka`e. Sostaveno vo Sofija na 23 mart 1956 godina vo dva orignali na srpskohrvatski i bugarski jazik, so toa {to i dvata teksta se avtenti~ni.

540

VELIKA BRITANIJA
10. DOGOVOR ZA ZAEMNO PREDAVAWE NA VINOVNICI ME\U SRBIJA I VELIKA BRITANIJA OD 23 NOEMVRI - 6 DEKEMVRI 1900 (Ratifikuvan so zakon od 25 januari 1901, "Srpske novine", 1901/35, vlegol vo sila od 23 fevruari 1901)267 ^len I

Vosokite dogovorni strani se obvrzuvaat deka edna na druga zaemno }e gi predavaat onie lica koi se obvineti ili osudeni za zlostor ili prestap izvr{en vo zemjata na ednata dogovorna strana, a koe bi se nao|ale na teritorijata na drugata strana spored okolnostite i uslovite vo ovoj dogovor.
^len II

Zlostorstvata i prestapite poradi koi }e bide dozvoleno predavaweto se: 1. Ubistvo, obid za ubistvo ili podgvotvuvawe na zagovor za ubistvo, 2. Obi~no ubistvo, 3. Napad so nanesuvawe na telesni povredi. Namerno naneseni povredi te{ki telesni povredi, 4. Imitirawe ili preina~uvawe na pari kako i proturawe na imitirani ili preina~eni pari, 5. Volevo pravewe na spravi, alati ili ma{ini so namera za falsifikuvawe na pari, 6. Falsifikuvawe, imitirawe ili preina~uvawe kako i proturuvawe na ona {to e falsifikuvano, imitirano ili preina~eno, 7. Zatajuvawe i kra`ba,
Vrz osnova na ~l. XVII va`nosta na Dogovorot e pro{irena i na koloniite i posedite na Velika Britanija, a vo odnos na nekoi e zadr`ana i po steknuvaweto na nivnata nezavisnost (na primer, spogodbata me|u SFRJ i Papua Nova Gvinea za primenata na Dogovorot za zaemno predavawe na vinovnici postignat so razmena na noti od 25 maj i 24 dekemvri 1976 godina ("Slu`ben list SFRJ", - Me|unarodni dogovori, 1978/6).
267

541

8. Zlonamerna povreda na imot so pomo{ na eksplozivni sredstva ili na drug na~in ako deloto e kaznivo po slu`bena dol`nost, 9. Iznajmuvawe na pari, stoka i hartii od vrednost so pomo{ na la`ni navodi i la`ni tvrdewa, 10. Primawe na pari, hartii od vrednost ili drugi predmeti koga vinovnikot znae deka tie predmeti se ukradeni, zataeni ili voop{to dobieni na nezakonski na~in, 12. Izmama koja }e ja izvr{i depozitar, bankar, pretstavnik, faktor, polnomo{nik ili kurator, direktor, ~len ili kakov i da e slu`benik na kakvo i da e dru{tvo koga vakvata izmama postoe~kite zakoni ja kaznuvaat kako zlostor, 13. Krivokletstvo ili naveduvawe na krivokletstvo, 14. Siluvawe, 15. Blud ili obid za blud so devojka na vozrast pod 14 godini, 16. Krivi~ni dela protiv ~ednosta, 17. Pometnuvawe na deca, davawe na lekovi ili upotrebuvawe na instrumenti so namera da se izvr{i pometnuvawe, 18. Kidnapirawe, 19. Kidnapirawe na deca, 20. Napu{tawe, prisiluvawe na pita~ewe ili nezakonito zadr`uvawe na deca, 21. Odveduvawe ili apsewe so pomo{ na la`ni sredstva, 22. Nasilno prodirawe no}e ili denski vo ku}a ili vo druga zatvorena zgrada, 23. Predizvikuvawe po`ar, 24. Rabojni{tvo, 25. Kakvo i da e zlonamerno delo storeno vo `elba da se izlo`i na opasnost lice vo `elezni~ki voz, 26. Zakana izvr{ena so pismo ili na drug na~in. Iznuda na pari, 27. Razbojni{tvo na more (gusarstvo) spored me|unarodnoto pravo, 28. Dela so koi se predizvikuva ru{ewe ili propa|awe na brod na more ili obid ili dogovor toa da se stori, 29. Napad na brod na otvoreno more so `elba da se predizvika opasnost za `ivotot ili te{ki telesni povredi, 30. Bunt ili dogovor za bunt na dve ili pove}e lica na brod na otvoreno more protiv negoviot kapetan, 31. Trgovija so robje. Predavaweto isto taka }e se dozvoli vo slu~aj na sou~esni{tvo za gore navedenite dela koga takvoto sou~esni{tvo e kaznivo so zakonite na dvete dogovorni strani.

542

^len III

Sekoja dogovorna strana mo`e po svoe nao|awe da go odbie predavaweto na svoite sopstveni dr`avjani na drugata strana.
^len IV

Predavaweto nema da se dozvoli ako liceto ~ie predavawe se bara ve}e bilo obvineto i oslobodeno ili osudeno ili s u{te e obvineto na teritorijata na dogovornite strani za krivi~no delo poradi koe se bara predavaweto. Ako liceto ~ie predavawe se bara e pod krivi~na istraga ili izdr`uva kazna za koe bilo drugo krivi~no delo na teritorijata na dogovornite strani, negovoto predavawe nema da se dozvoli dodeka toa ne bide pu{teno so osloboduvawe od strana na sudot, so izdr`uvawe na kaznata ili na drug na~in.
^len V

Predavaweto nema da se dozvoli ako spored zakonite na zamolenata dr`ava po izvr{enoto delo ili po~etokot na krivi~nata istraga ili osudata nastanala zastarenost na krivi~nata istraga ili na kaznata.
^len VI

Izbeganiot vinovnik nema da se predade ako deloto poradi koe se bara negovoto predaavawe e politi~ko krivi~no delo ili ako vinovnikot doka`e deka baraweto za negovoto predavawe e podneseno so cel spema nego da se povede krivi~na istraga ili da se kazni za delo od politi~ka priroda. Predadenoto lice nikako ne }e mo`e da se zadr`i vo zatvor ili da se optu`i vo zemjata na koja predavaweto e dozvoleno za kakov i da e drug zlostor ili drugo delo za koe predavaweto ne e barano, osven ako ve}e bilo vrateno ili imalo mo`nost da se vrati vo dr`avata koja go ekstradirala. Ovaa to~ka ne se odnesuva na zlostor storen po predavaweto.
^len VII

Predavaaweto }e se bara preku diplomatski zastapnici na visokite dogovorni strani. 543

Kon baraweto za predavawe na obvinetoto lice treba da bidat prilo`eni: naredba za stavawe vo pritvor izdadena od nadle`nite organi na dr`avata koja bara predavawe i dokazi koi spored zakonite kade obvinetoto lice se nao|a bi go opravdale negovoto stavawe vo pritvor vo slu~aj krivi~noto delo tamu da e storeno. Vo slu~aj da se bara predavawe na lice koe ve}e e osudeno, kon baraweto treba da se prilo`i osuditelna presuda izdadena od strana na nadle`niot sud vo dr`avata koja go bara predavaweto. Presudata izre~ena in contumatiam nema da se smeta kako osuditelna presuda me|utoa, so taka osudenoto lice }e mo`e da se postapuva kako so obvineto lice.
^len IX

Ako vo baraweto za predavawe se ispolneti gornite uslovi, nadle`nite organi na zamolenata dr`ava vedna{ }e go pritvorat izbeganoto lice.
^len X

Ako izbeganoto lice e pritvoreno na britanski teritorii, vedna{ }e bide sprovedeno na nadle`niot sudija koj }e go ispita i }e vodi prethodna istraga kako odnosnoto lice da e staveno vo pritvor za delo storeno vo na britanska teritorija. Vo ovaa istraga koja mora da ja vodat vo smisla na gornite odredbi, britanskite organi kako validni dokazi }e gi prfatat onie iskazi ili tvrdewa {to se dadeni pod zakletva na svedocite primeni vo Srbija ili prepisi na istite kako i nalozi za pritvor, izre~eni re{enija i uverenija ili sudski dokumenti koi potvrduvaat deka odnosnoto lice e osudeno, ako samo ovie dokumenti se potrebni na sledniot na~in: 1. Naredbata za pritvor treba da ja potpi{e sudijata, sudski slu`benik i sudki policiski srpski slu`benik. 2. Za iskaz i tvrdewa ili nivni prepisi treba so svoj potpis sudijata, sudskiot slu`benik ili sudko policiskiot srpski slu`benik da tvrdat deka toa navistina se originalni iskazi ili tvrdewa odnosno spored okolnostite, verni prepisi na istite. 3. Uverenieto ili sudskiot dokument so koj se potvrduva deka postoi osuda treba da gi potpi{at sudijata, sudski slu`benik i sudkopoliciski srpski slu`benik. 4. Vakvata naredba za pritvor, iskaz, tvrdewe, prepis uverenie ili sudski dokument na sekoj na~in treba da bidat overeni so zakletva 544

na svedok ili so zvani~en pe~at na srpskiot minister za pravda ili od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Osven toa, kakov i da e drug na~in na zaveruvawe koj vo soodvetnoto vreme so zakon e dozvolen vo ovoj del na britanskite pokraini vo koi se vodi istraga, mo`e da bide primen namesto gonewe.
^len XI

Od strana na srpskata vlada predavaweto }e se vr{i na sledniot na~in: Pratenik ili drug diplomatski pretstavnik na Negovoto Britansko Veli~enstvo vo Srbija }e mu isprati na Ministerot za nadvore{ni raboti kon sekoja molba za predavawe avtenti~en i nadle`no zaveren prepis na uverenieto za osudata ili na naredbata so koja osomni~enoto ili obvinetoto lice se stavi vo pritvor od koj dokumenet jasno }e mo`e da se vidi prirodata na zlostorot ili na prestapot poradi koi e i otvorena krivi~nata istraga protiv opredelen vinovnik. Kon taka podneseniot sudski dokument }e mu se prilo`at li~niot opis i drugite podatoci {to se potrebni za potvrduvawe na identi~nosta na liceto ~ie predavawe se bara. Vo slu~aj koga dokumentot koj Britanskata vlada go podnela za potvrda na identi~nosta i podatocite koi srpskata policija gi pribrala za istata cel, nema da se smetaat za dovolni, za toa vedna{ }e se izvesti pratenikot ili drug diplomatski pretstavnik na Nejzinoto Britansko Veli~enstvo vo Srbija, a liceto ~ie predavawe se bara, ako ve}e e uspaseno, }e ostane i natamu vo pritvor dodeka Britanskata vlada ne podnese novi dokazni sredstva so koi }e se potvrdi negovata identi~nost, odnosno so koi }e prestanat kakvi i da e drugi te{kotii {to natanale vo konkretnata istraga.
^len XII

Predavaweto nema da se dozvoli, osven vo slu~aj ako se najde deka dokaznite sredstva se dovolni spored zakonite na zamolenata dr`ava za doveduvawe na vinovnicite pred sud koga soodvetniot zlostor bi bil storen na teritorijata na navedenata dr`ava, ili za utvrduvawe deka identititetot na uapseniot e identi~en so liceto koe e osudeno od sudovite na dr`avata koja bara predavawe i deka zlostorot za koj e osuden spa|a vo kategorijata na onie za koi vo vremeto koga ovaa osuda e izre~ena zamolenata dr`ava dozvolila predavawe. Na teritoriite na Nejzinoto Britansko Veli~enstvo izbeganiot vinovnik }e se predade po istekot na 15 dena od denot koga bil pritvoren so `elba za predavawe. 545

^len XIII

Ako edna ili pove}e drugi Vladi go baraat liceto ~ie predavawe e barano vrz osnova na ovoj dogovor od ednata od visokite dogovorni strani poradi drugi zalostorstva ili kaznivi dela storeni na nivnata teritorija, toga{ toa lice }e bide predadeno na onaa vlada ~ie barawe e najskoro postaveno.
^len XIV

Ako za dva meseci od denot koga liceto ~ie predavawe se bara e pritvoreno, ili za podolgo vreme koe zamolenata dr`ava odnosno nadle`niot sud }e go opredeli, ne se podneseni dovolno dokazni sredstva koi bi mo`ele da go opravdaat predavaweto, prebegnatoto lice }e se pu{ti na sloboda.
^len XV

Site predmeti ~ie predavawe se bara, a koi bile vo vladeewe na liceto za vreme na negovoto stavawe vo pritvor, }e se predadat ako nadle`nite organi na zamolenata dr`ava naredile nivno predavawe na drugata dr`ava vo vreme na samoto predavawe, me|utoa, ova ne da se odnesuva samo na ukradenite predmeti tuku i na sita predmeti koi bi mo`ela da poslu`at kako dokaz za odnosnata vina.
^len VI

Site tro{oci okolu predavaweto }e gi podnesuva onaa dr`ava koja go bara predavaweto.
^len XVII

Odredbite na ovoj dogovor }e se primenuvaat i na koloniite i na stranskite posedi na Nejzinoto Britansko Veli~enstvo dokolku va`e~kite zakoni na navedenite kolonii i posedi ova go dozvoluvaat. Baraweto za predavawe na izbegan vinovnik koj se sokril vo edna takva kolonija ili posed, }e mo`at da se upatat do guvernerot ili do najvisokite organi na takvata kolonija ili posed, bez ogled na toa koe ovlasteno lice vo takvata kolonija ili posed ja vr{i dol`nosta na konzularen slu`benik na Srbija. Takvoto barawe, {to e mo`no pove}e, i dokolku toa zakonite na odnosnata kolonija ili posed toa go dozvoluvaat mo`e spored odre546

dbite na ovoj dogovor, da go izvr{i navedeniot guverner ili najvisokite organi koi me|utoa, }e imaat pravo ili da go dozvolat predavaweto ili da go predadat predmetot na svojata vlada. Nejzinoto Britansko Veli~estvo me|utoa }e mo`e da naredi posebni propisi vo britanskite kolonii i posedi za predavawe na vinovnici od Srbija koi bi prebegnale vo tie kolonii ili procesii, i toa {to e mo`no pove}e, i dokolku nivnite zakoni toa go dozvoluvaat vrz osnova na odredbite na ovoj dogovor. Barawata za predavawe na prebegnatiot vinovnik upateni od strana na koloniite ili na stranskite procesii na Nejzinoto Veli~estvo spa|aat pod odredbite na gornite ~lenovi na ovoj dogovor.
^len XVIII

Ovoj dogovor }e vleze vo sila deset dena po negovoto objavuvawe vo soglasnost so formite opredeleni so zakonite na visokite dogovorni strani. Toj }e va`i s dotoga{ dodeka ednata od dogovornite strani ne ja dade na znaewe na drugata, {est meseci odnapred, svojata `elba istiot da prestanme da va`i. Ovoj dogovor }e bide ratifikuvan i ratifikaciite }e se razmenat {tom toa }e bide mo`no vo Beograd.

547

548

GRCIJA
11. KONVENCIJA ME\U FNRJ I KRALSTVOTO GRCIJA ZA ZAEMNI PRAVNI ODNOSI OD 18 JUNI 1959 (Ratifikuvana so uredba na 29 septemvri 1959, "Slu`ben list FNRJ" Prilog, 1960/7, vlegol vo sila na 31 mart 1960)268 Pravna za{tita ^len 1

Dr`avjanite na ednata dogovorna dr`ava na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava imaat sloboden pristap do sudovite i pred niv mo`at da se pojavat i da se koristat so pravna za{tita vo pogled na svojata li~nost i imot pod istite uslovi kako i sopstvenite dr`avjani.
^len 7

Barawata za sudska pomo{ se podnesuvaat preku ministerstvata ili dr`avnite sekretarijati za pravosudstvo koi za taa cel me|usebno komuniciraat neposredno ({to se odnesuva na Jugoslavija dr`avnite sekretarijati za pravosudna uprava na narodna republika, Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Makedonija i Crna Gora).
^len 8

1) Zamolnicite za pravna pomo{ i dostavuvaweto se sostavuvaat na francuski jazik. 2) Dokumentite i drugite dokumenti koi se odnesuvaat na barawata od prethodniot stav se sostavuvaat na jazikot na dr`avata od koja {to poteknuvaat, me|utoa kon niv zadol`itelno mora da se prilo`i prevod na francuski jazik. Prevodot mora da bide slu`ben ili zaveren od zakolnet tolkuva~.
Za ostanuvaweto vo sila na ovaa konvencija v. Zakon za ratifikacija na Privremenata Spogodba me|u Republika Makedonija i Republika Grcija sklu~ena vo Wujork na 13 sepretmvri 1995, "Slu`ben vesnik RM" - Me|unarodni dogovori, 1995/48.
268

549

^len 9

Baraweto mora da go sodr`i predmetot na koj se odnesuva, imeto na strankite nivnoto zamimawe i mestoto na `iveewe. Vo nego mora da se navedat okolnostite za koi eventualno treba da se sprovede nekoj dokaz i, ako e potrebno, pra{awata koi treba da mu se postavat na liceto koe treba da se soslu{a. Dostavnicata treba da sodr`i aderesa na prima~ot i vidot na dokumentite koi treba da se dostavat.
^len 10

1. Baraweto i dokumentite koi gi dostavuvaat sudovite i drugite organi na dogvornite dr`avi mora da bidat snabdeni so pe~at na sudot ili organot od koj proizleguvaat. Ne e potrebno da bidat zavereni. 2) Baraweto }e se sostavuva vo forma koja eventualno ja propi{alo zakonodavstvoto na dogovorna dr`ava od koja poteknuva zamolnicata.
^len 11

Izvr{uvaweto na baraweto }e se vr{i spored zakonot na zamolenata dr`ava. Me|utoa na barawe na sudot od koj poteknuva baraweto toa }e mo`e da se izvr{i vo nekoja osobena forma pod uslov odredbite za javniot poredok na zamolenata dr`ava da ne mu se protivat na toa.
^len 12

1) Baraweto go dostavuva ministerstvoto ili dr`avniot sekretarijat za pravosudstvo na zamolenata dr`ava do nadle`niot sud. Ako sudot se oglasi za nenadle`en, toj po slu`bena dol`nost baraweto go dostavuva do nadle`niot sud. 2) Izvr{uvaweto na baraweto mo`e da se odbie samo ako zamolenata dr`ava smeta deka so izvr{uvaweto na baraweto se zagrozuvaat nejzinite suvereni prava ili nejzinata sigurnost ili deka izvr{uvaweto e vo sprotivnost so nejziniot javen poredok.
^len 13

1) Sudovite na koi im se upateni zamolnicite }e gi izvr{at {to e mo`no pobrzo i po potreba }e primenat sredstva kako i pri izvr{uvaweto na zamolnicite me|u doma{nite sudovi. Prisilni sredstva

550

nema da se primenuvaat ako se raboti za li~no doa|awe na parni~nite stranki.

^len 14

1) Dokumentite so koi se konstatira izvr{uvaweto na barawata i dostavnicite }e se dostavuvaat na dr`avata koja go postavila baraweto na na~in predviden vo ~len 7. 2) Vo site slu~ai vo koi baraweto ili dostavnicata ne se izvr{ni, sudot od koj tie proizleguvaat za toa vedna{ }e bide izvesten so naveduvawe na pri~inite.
^len 15

1) Dokumentite koi treba da se dostavat mora da se sostavat na jazikot na zamoleniot sud ili kon niv mora da se prilo`i prevod na francuski jazik. Prevodot treba da bide slu`ben ili zaveren od strana na zakolnet tolkuva~ na edna od dogovornite dr`avi ili na nekoe drugo lice koe ima zakonsko pravo na toa. Zaverka na potpisot na preveduva~ot ne e potrebna. 2) Ako dokumentot ne e sostaven na jazikot na zamoleniot sud nitu e prilo`en prevod na francuski jazik, zamoleniot sud samo }e izvr{i dostavuvawe na dokumentot na prima~ot, ako ovoj e soglasen da go primi.
^len 16

1) Dostavuvaweto }e se vr{i soglasno na zakonite na zamolenata dr`ava. Na barawe na dr`avata molitel dostavuvaweto mo`e da se vr{i na poseben na~in ako toa ne e protivno na nejzinoto zakonodavstvo. 2) Dostavuvaweto se doka`uva ili so dostavnica na koja treba da ima datum, potpisi na dostavuva~ot i liceto na koe mu e vra~en dokumentot, kako i pe~at na sudot, ili uverenie na zamoleniot sud od koe se gleda deka dostavuvaweto e izvr{eno kako i na~inot i vremeto na dostavuvaweto. Ako dokumentite koi treba da se vra~at se dostavuvaat vo dva primeroci, dostavuvaweto se potvrduva vtoriot primerok.
^len 17

Dvete dogovorni dr`avi go zadr`uvaat pravoto na vra~uvawe dokumenti na svoite dr`avjani koi se nao|aat na teritorijata na druga 551

dr`ava preku svoite diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. Pri ovoj na~in na vra~uvawe ne smeat da se upotrebuvaat prisilni merki.
DEL II PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI ^len 32

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka vo krivi~nite predmeti zaemno }e si uka`uvaat pomo{.

^len 33

Pravnata pomo{ nema da se uka`uva ako deloto koe e predmet na krivi~nata postapka spored zakonite na zamolenata dr`ava ne e sudski kaznivo ili ako pretstavuva politi~ko, ~isto voeno ili fiskalno krivi~no delo.
^len 34

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: 1) ako zamolenata dr`ava smeta deka so uka`uvaweto na pravnata pomo{ se zagrozuvaat nejzinite suvereni prava ili nejziniot integritet, ili ako zadovoluvaweto na baraweto e vo sprotivnost so nejziniot javen poredok. 2) ako obvinet e dr`avjanin na zamolenata dr`ava i ne se nao|a na teritorijata na dr`avata od koja poteknuva zamolnicata.
^len 35

Pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti opfa}a: a) dostavuvawe na spisite na krivi~nata postapka na licata koi se nao|aat na teritorijata na dogovornite dr`avi i b) barawa koi se odnesuvaat na izvr{uvawe na spisi na prethodnata istraga ili spisi na izvid kakvi {to se ispituvawe na obvinetiot, soslu{uvawe na svedoci ili ve{taci, sudski uvid, pretres, odzemawe na predmeti i predavawe na spisi ili predmeti koi se odnesuvaat na opredelena krivi~na postapka. Me|utoa, ovie spisi i predmeti }e se predavaat samo ako se nao|aat na ~uvawe kaj organite na zamolenata dr`ava i ako na toa ne se protivat posebni pri~ini. Tie treba da se vratat {to e mo`no pobrzo.

552

^len 36

1) Ako nekoe lice, bez ogled na dr`avjanstvoto, na teritorijata na ednata dogovorna dr`ava primi pokana vo nekoj gra|anski ili krivi~en predmet i dobrovolno se pojavi pred sudot na drugata dogovorna dr`ava kako svedok ili ve{tak, tamu ne smee krivi~no da se goni ili da se li{i od sloboda poradi porane{ni krivi~ni dela ili osudi, ili kako soobvinet vo krivi~no delo koe e predmet na postapkata vo koe toa lice se soslu{uva kako svedok ili ve{tak. So krivi~nite dela i osudite se izedna~uvaat kaznivite dejstva i re{enija za kaznuvawe poradi koi vodat postapka upravnite organi odnosno koi tie gi donele. 2) Me|utoa, liceto navedeno vo stav 1 na ovoj ~len go gubi ova pravo ako ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata pred ~ii sud se pojavilo vo rok od pet dena otkako sudot mu soop{til deka e slobodno i ako pritoa imal vistinski mo`nosti da ja napu{ti teritorijata na taa dr`ava. 3) Vo zamolnicata treba da se navede iznosot koj gi pokriva tro{ocite na patuvaweto i prestojot. Dr`avata od koja poteknuva baraweto, na barawe na povikanoto lice, }e mu dade avans za pokrivawe na tro{ocite na patuvaweto i prestojot. 4) Svedocite imaat pravo na nadomest za zagubena zarabotuva~aka, a ve{tacite pokraj toa i pravo za nadomest za ve{ta~eweto.
^len 37

1) Koga e neophodno potrebno sudot na ednata dogovorna dr`ava neposredno kako ve{tak ili svedok da soslu{a lice koe e li{eno od sloboda na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, za negovo privremeno predavawe mo`e da go zamoli Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija, odnosno Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Grcija. 2) Na ova barawe }e mu se udovoli ako takvoto lice se soglasuva na toa i ako ne mu se protivat posebni pri~ini na toa. Takvoto lice treba da bide vrateno {to e mo`no pobrzo. Pritoa }e se primeni odredbata na ~len 36 stav 1 na ovaa konvencija. 3) Pod uslovite od ~len 36 stav 1 i prethodnite stavovi na ovoj ~len, mo`e da se dozvoli tranzit na lice pritvoreno vo treta dr`ava preku teritorijata na ednata dogovorna dr`ava poradi soslu{uvawe vo drugata dogovorna dr`ava.

553

^len 38

1) Na barawe na ednata dogovorna dr`ava, drugata dogovorna dr`ava vo slu~aite koga ne e dopu{tena ekstradicija }e gi vrati predmetite koi vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo od teritorijata na dr`avata koja go postavuva baraweto se odneseni od izvr{itelot na teritorijata na zamolenata dr`ava, ili predmetite koi izvr{itelot gi dobil vo zamena za spomenatite predmeti. Ako se pojavi spor okolu predmetite, re{avaat sudovite vo dr`avata vo koja se nao|aat predmetite. 2) Zamolenata dr`ava mo`e privremeno da gi zadr`i predmetite od prethodniot stav ako e toa neophodno vo krivi~nata postapka koja se vodi na nejzinata teritorija.
^len 39

Na dostavuvaweto na spisi i barawa vo krivi~nite predmeti se primenuvaat odredbite od ~len 7-12, 13 stav 1 i 14-17 n ova konvencija.
IZVESTUVAWE ZA KAZNITE ^len 40

1) Dogovornite dr`avi po diplomatski pat, na sekoe tromese~ie, zaemno }e dostavuvaat popisi od kaznenite listovi za pravosilnite presudi koi se odnesuvaat na dr`avjanite na drugata dogovorna dr`ava. 2) Dogovornite dr`avi i podocna isto taka zaemno }e gi dostavuvaat odlukite koi se odnesuvaat na takvi presudi i se vnesuvaat vo kazneniot registar. 3) Osven toa dogovornite dr`avi na barawe vo poedine~ni slu~ai zaemno }e dostavuvaat izvodi od presudite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.
^len 41

Dogovornite dr`avi, na barawe, po diplomatski pat zaemno }e davaat izvestuvawa za upisite vo kazneniot registar: a) koi se odnesuvaat na dr`avjanite na dr`avata koja bara takvi izvestuvawa, b) koi se odnesuvaat na drugi lica ako protiv niv vo dr`avata koja bara izvestuvawa se vodi krivi~na postapka, a tie lica se nao|aat vo taa dr`ava. Zamolenata dr`ava mo`e da odbie davawe na izvestuvawa ako liceto za koe se dava izvestuvaweto e nejzin dr`avjanin. 554

^len 42

1) Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka zaemno }e se izvestuvaat za krivi~nite dela izvr{eni na teritorijata na ednata od niv, od strana na dr`avjanite na drugata dr`ava, a koi po izvr{enoto delo prebegnale na teritorijata na svojata dr`ava. 2) Zaedno so izvestuvaweto od prethodniot stav }e se predava i kopie, fotografii na site poznati dokazni sredstva kako i opis na dokazni sredstva i eventualniot izve{taj od autopsijata.
TRO[OCI ^len 43

1) Tro{ocite predizvikani so izvr{uvaweto na dostavuvawe i so uka`uvawe na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti kako i so uka`uvaweto na izvestuvawa }e gi podnesuva onaa dogovorna dr`ava na ~ija teritorija nastanale. 2) Me|utoa tro{ocite koi nastanale od izvr{uvaweto na zamolnicata za sproveduvawe na dokazite so ve{ta~ewe ili za upatuvawe na lica koe e li{eno od sloboda na teritorijata na zamolenata dr`ava, }e gi nadomesti dr`avata od koja poteknuva zamolnicata.
PREDAVAWE I TRANZIT NA OBVINETI I OSUDENI LICA Uslovi za predvawe ^len 44

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat pod uslovite na ovaa konvencija deka zaemno }e predavaat lica protiv koi se vodi krivi~na postapka ili protiv koi pravosilno e izre~ena kazna vo dr`avata koja go postavuva baraweto za prdavawe.
^len 45

1) Zamolenata dr`ava }e odobri predavawe na lice protiv koe vo dr`avata koja postavuva barawe za predavawe se vodi krivi~na postapka za zlostor ili krivi~no delo koe e kaznivo spored krivi~nite zakoni na dvete dogovorni dr`avi i ako zakonot na dvete dr`avi dozvoluva izrekuvawe na kazna li{uvawe od sloboda vo traewe od dve godini ili pote{ka kazna. 2) Kako dokaz na osnovanosta na baraweto za predavawe vo slu~aite predvideni so stav 1, dovolen e akt na nadle`niot organ na dr`avata koja postavuva barawe za krivi~no gonewe, pritvor, istra`en zatvor, izveduvawe na obvinetiot pred krivi~en sud ili sekoj drug 555

akt so ednakvo dejstvo. Vo takviot akt treba da se navedeni opisot na deloto poradi koe se bara predavaweto, tekst na krivi~niot zakon na dr`avata koja go postavuva baraweto, a koj se primenuva na deloto i so koj se utvrduva kazna {to ja povlekuva, vremeto i mestoto na izvr{uvawe na deloto i pravnata kvalifikacija.
^len 46

Vo slu~aj koga zakonite na ednata dr`ava predviduvaat smrtna kazna za deloto koe spored zakonot na drugata dr`ava povlekuva samo kazna li{uvawe od sloboda, predavaweto mo`e da se odobri samo ako organite na dr`avata koja go postavuva baraweto se obvrzuvaat so formalno pravna izjava deka vo konkretniot slu~aj smrtnata kazna nema da se izvr{i.
^len 47

1) Pod uslovite od stav 1 na ~len 45 na ovaa konvencija, zamolenata dr`ava isto taka }e odobri predavawe na lice koe so pravosilna sudska presuda e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda najmalku 6 meseci ili na pote{ka kazna. 2) Pravosilnite sudki odluki se dokaz za osnovanosta na baraweto za predavawe bilo da se izre~eni vo pisustvo ili vo otsustvo na liceto na koe se odnesuvaat. Ako pravosilnata presuda e izre~ena vo otsustvo, dogovornite dr`avi se soglasuvaat deka takvata odluka nema da ja izvr{uvaat sprema predadenoto lice tuku deka postapkata }e se povtori i na predadenoto lice }e mu sudi vo negovo prisustvo.
^len 48

Zamolenata dr`ava mo`e da go odbie baraweto za predavawe: a) ako krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto e izvr{eno na nejzinata teritorija, b) ako predavaweto se bara poradi krivi~no delo izvr{eno na teritorijata na treta dr`ava, a deloto ve}e e presudeno vo tretata dr`ava, s) ako deloto e storeno nadvor od teritrorijata na dr`avata koja bara predavawe na liceto koe e stranec sprema taa dr`ava, a zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava ne odobruva gonewe za istite dela storeni nadvor od nejzinata teritorija.

556

^len 49

Baraweto za predavawe }e se odbie vo slednive slu~ai: a) ako liceto ~ie predavawe se bara e dr`avjanin na zamolenata dr`ava, b) ako protiv liceto ~ie predavawe se bara za istoto delo mu e izre~ena pravosilna presuda od sud na zamolenata dr`va. Me|utoa, predavaweto }e se odobri, ako spored zakonot na zamolenata dr`ava se steknuvaat uslovi za povtoruvawe na postapkata za toa delo. s) ako spored zakonot na bilo koja dogovorna dr`ava nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na kaznata, i toa pred postavuvaweto na baraweto za predavawe i voop{to sekoga{ koga javnata tu`ba na dr`avata koja bara predavawe e zgasnata. d) ako ne e staven predlog odnosno podignata tu`ba za krivi~no gonewe vo slu~aite koga spored zakonite na dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe ili dr`avata kade {to deloto e izvr{eno, poveduvaweto na krivi~nata postapka e usloveno so stavawe predlog, odnosno so podnesuvawe na tu`ba.
^len 50

Predavaweto nema da se odobri za politi~ki zalostorstva ili krivi~ni dela.

^len 51

Predavaweto isto taka nema da se odobri za ~isti voeni krivi~ni dela, za pe~atarski krivi~ni dela i za prestapi od finansiska priroda.
Postapka za predavawe ^len 52

1) Baraweto za predavawe se podnesuva po diplomatski pat. Na ist na~in dogovornite dr`avi zaemno }e gi sostavuvaat site izvestuvawa i odluki doneseni vo vrska so predavaweto. 2) Kon baraweto za predavawe pokraj dokazite od ~len 45 stav 2, i ~len 47 stav 2 na ova konvencija, treba da se prilo`at: a) dokazi ili podatoci za dr`avjanstvoto na baranoto lice, b) podatoci i sredstva za utvrduvawe na identitetot na baranoto lice, a po mo`nost, ako toa ve}e ne e identifikuvano vo zamolenata dr`ava, i drugi podatoci za nivnoto brzo pronao|awe. 557

s) tekst na krivi~niot zakon koj se odnesuva na krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto kako na dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe taka i na dr`avata vo koja e izvr{eno deloto. 3) Ako se bara predavawe spored ~len 47 na ovaa konvencija, mora da se prilo`i i dokaz deka presudata e pravosilna. 4) Baraweto i site prilozi mora da bidat prevedeni na slu`beniot jazik na zamolenata dr`ava. Site prilozi se dostavuvaat vo original ili vo zaveren prepis. 5) Validnosta na formata na site prilozi se ocenuva spored zakonot na dr`avata koja go postavuva baraweto.
^len 53

1) Ako se ispolneti uslovite za predavawe spored ovaa konvencija zamolenata dr`ava e obvrzana vedna{ po priemot na baraweto za predavawe da prezeme merki za pronao|awe na baranoto lice i za izvr{uvawe na baraweto, a ako e potrebno, {tom bide pronajdeno, }e se naredi i negovo pritvorawe. 2) Ako od dokumentite prilo`eni kon baraweto za predavawe ne mo`e so sigurnost da se utvrdi deka se ispolneti site uslovi poterebni za odobruvawe na predavaweto, od dr`avata koja go postavuva baraweto, zamolenata dr`ava }e pobara vo utvrden rok da dostavi dopolnitelni podatoci i izvestuvawa. Na barawe na dr`avata koja go postavuva baraweto ovoj rok mo`e da se prodol`i. 3) Ako vo opredelen rok ne bide postapeno po baraweto na zamolenata dr`ava, postapkata za predavawe }e se zapre, a baranoto lice }e bide oslobodeno. Ova ne spre~uva potsapkata za predavawe da prodol`i koga dopolnitelno }e se udovoli na baraweto na zamolenata dr`ava.
^len 54

1) Na neposredno barawe na nadle`niot sud ili organite na gonewe na ednata dogovorna dr`ava {to e upateno pismeno ili telegrafski, zamolenata dr`ava soglasno svoeto zakonodavstvo protiv liceto ~ie predavawe se bara }e prezeme privremeni merki na obezbeduvawe, vklu~itelno i pritvorawe ako vo toa barawe navede eden od dokumentite od ~len 45 stav 2 i ~len 47 stav 2 na ovaa konvencija, kako i organot od koj toj dokument poteknuva i brojot i datumot na dokumentot. 2) Postapkata po stav 1 na ovoj ~len }e se zapre ako vo rokot koj {to }e go opredeli nadle`niot organ na zamolenata dr`ava ne e dosta558

veno barawe za predavawe. Na obrazlo`eno barawe na dr`avata od koja poteknuva baraweto za predavawe, ovoj rok mo`e da se prodol`i. 3) Barawetro od stav 1 na ovoj ~len treba da bide potvrdeno po diplomatski pat. 4) Dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe bez odlagawe }e bide izvestena za privremenoto predavawe ili za drugite prvremeni merki na obezbeduvawe, odnosno za pri~inite poradi koi nejzinoto barawe ne mo`elo da se izvr{i. 5) Nadle`nite organi na dogovornite dr`avi mo`at i bez baraweto od stav 1 na ovoj ~len da go pritvorat liceto koe se nao|a na nivnata teritorija, ako soznaat deka toa na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava izvr{ilo krivi~no delo za koe spored ovaa konvencija se dozvoluva predavawe. Drugata dogovorna dr`ava }e bide bez odlagawe izvestena za toa.
^len 55

1) Potpolnoto ili delumnoto odbivawe na baraweto za predavawe ili odlagawe na negovoto izvr{uvawe treba da se obrazlo`i. 2) Izvestuvaj}i ja dr`avata koja go postavila baraweto za predavawe, za odobrenoto predavawe, zamolenata dr`ava ednovremeno }e go soop{ti vremeto i mestoto na granicata kade {to }e se izvr{i predavaweto.
^len 56

Dr`avata koja go postavila baraweto za predavawe, osven vo slu~aj na vi{a sila, e obvrana na opredeleno mesto da go prezeme predadenoto lice vo rok od tri dena od denot opredelen za predavawe. Vo sprotivno odnosnoto lice }e bide oslobodeno.
^len 57

1) Zamolenata dr`ava }e donese odluka po baraweto za predavawe i vo slu~aj ako protiv liceto ~ie predavawe se bara vo zamolenata dr`ava se vodi krivi~na postapka ili toa e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo. Ako baraweto bide uva`eno, predavaweto }e se odlo`i dodeka toa lice ne ja izdr`i kaznata ili postapkata bide na drug na~in zaprena. 2) I vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len baranoto lice mo`e privremeno da se predade na dr`avata koja go bara predavaweto poradi sproveduvawe na istraga, no taa dr`ava }e go vrati predadenoto lice 559

koga }e bide donesena sudska presuda vo predmetot poradi koj privremeno e predadeno, a vo sekoj slu~aj najdocna tri dena od denot na predavaweto.
^len 58

Ako predavaweto na edno lice go barat pove}e dr`avi poradi istoto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata dr`ava re{ava spored okolnostite na dadeniot slu~aj na koe barawe }e mu udovoli.
^len 59

1) Predadenoto lice ne mo`e krivi~no da se goni nitu da se osudi za krivi~no delo storeno pred predavaweto, ako toa ne bilo osnov za predavaweto, ni za takvo delo mo`e da se predade na treta dr`ava poradi sudewe ili izvr{uvawe na kazna, ako za ova ne se dobie dopolnitelna soglasnost na dogovornata dr`ava koja go odobrila predavaweto. Soglasnosta }e se bara spored propi{aniot obrazec za barawe na predavawe so prilo`uvawe na dokazni dokumenti navedeni vo ~len 45. 2) Nema da se bara soglasnost ako predadenoto lice ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata na koja bilo predadeno po istekot na eden mesec od zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, a ako e osudeno - po istekot na eden mesec od denot na izdr`anata ili prostenata kazna ili ako toa lice povtorno se vrati na teritorijata na taa dr`ava. Vo ovoj rok ne se presmetuva vremeto vo koe odnosnoto lice bez svoja vina ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na taa dr`ava.
^len 60

Dr`avata koja postavila barawe za predavawe }e ja izvesti zamolenata dr`ava za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. Ako protiv toa lice e donesena presuda }e se dostavi prepis na taa presuda po nejzinata pravosilnost.
^len 61

1) Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat bez posebno barawe vo postapkata za predavawe zaemno da dostavuvaat: a) predmeti koi mo`at da poslu`at kako dokaz protiv liceto ~ie predavawe e barano. Zamolenata dr`ava mo`e privremeno da gi za-

560

dr`i predmetite ako e toa neophodno za vodewe na druga krivi~na postapka, b) site predmeti najdeni vo postapkata na baranoto lice ili kaj treti lica, koi toj ili negoviot sou~esnik gi pribavile so krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto, ili koi pretstavuvaat protivrednost primena za predmetite pribaveni so toa krivi~no delo ili kako nagrada za negovoto izvr{uvawe. Ako se pojavi spor okolu sovesnosta na dr`eweto, re{avaat sudovite na zemjata vo koja se nao|aat predmetite. 2) Ovie predmeti }e se dostavat na dr`avata koja go postavila baraweto za predavawe pri predavaweto na ekstradiranoto lice, a ako toa ne e mo`no, toga{ dopolnitelno. Na ovoj na~in }e se postapi i vo slu~aite kade {to ne do{lo do predavawe poradi smrt ili begstvo na baranoto lice. 3) Pravata na treti lica na ovie predmeti ostanuvaat nepovredeni. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ovie predmeti }e se vratat bez nadomest. Ako ne mo`e da se utvrdi liceto na koe mu pripa|aat, predmetite bez nadomest }e se vratat na zamolenata dr`ava.
^len 62

Ako predadenoto lice ja izbegne krivi~nata postapka i povtorno se vrati na teritorijata na zamolenata dr`ava, na povtorenoto barawe }e bide predadeno bez nikakvi formalnosti.
TRANZIT ^len 63

1) Dogovornite dr`avi se dol`ni na barawe da dozvoluvat tranzit preku svojata teritorija na lice predadeno od treta dr`ava na drugata dogovorna dr`ava. Dr`avata ne e dol`na da odobri tranzit na lice za koe ne postojat uslovi za prdavawe spored ovaa konvencija. 2) Baraweto za odobruvawe na tranzitot se upatuva na istiot na~in kako i baraweto za predavawe. 3) Zamolenata dr`ava }e go odobri tranzitot na na~in koj za nea e najpovolen.
^len 64

Tro{ocite povrzani so predavaweto gi podnesuva dr`avata na ~ija teritorija nastanale. Tro{ocite na tranzitot gi podnesuva dr`avata od koja poteknuva baraweto za tranzit. 561

^len 65

Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat deka nema da davaat dr`avjanstvo na lice ~ie predavawe se bara, osven vo slu~aj ako takvoto lice dobie otpust od dotoga{noto dr`avjanstvo, odnosno deka }e so~eka so odlu~uvaweto po baraweto za davawe na dr`avjanstvo do odlukata po baraweto za predavawe, osobeno ako dr`avata koja go postavuva baraweto za predavawe uka`e deka dr`avjanstvoto e barano zaradi odbegnuvawe na predavaweto.
DEL III ZAVR[NI ODREDBI ^len 66

Site sporni pra{awa vo primenata na ovaa konvencija dogovornite dr`avi }e gi re{avaat po diplomatski pat.
^len 67

Ovaa konvencija }e bide ratifikuvana, a ratifikacionite instrumenti }e bidat razmeneti vo Beograd.

^len 68

1) Ovaa konvencija vleguva vo sila trieset dena od denot na razmenata na ratifikacionite instrumenti. 2) Ovaa konvencija se sklu~uva na neopredeleno vreme a nejzinata va`nost prestanuva po istekot na edna godina od denot koga edna od dogovornite dr`avi }a ja otka`e. Sostaveno vo Atina na 18 juni 1959 godina vo dva originalni primeroci na francuski jazik. Atina 18 juni 1959 godina. Povikuvaj}i se na Konvencijata za me|usebni pravni odnosi me|u Kralstvoto Grcija i Federativna Narodna Republika Jugoslavija koja denes ja potpi{avme, ~est mi e na va{ata ekselencija da mu go soop{tam slednoto: 1) Spored gr~koto zakonodavstvo predavawe na nekoe lice ne mo`e da se odobri ako za goneweto na prekr{okot {to go storilo toa lice se nadle`ni gr~kite sudovi. Ova okolnost treba da bide zemena predvid pri primenata na ~len 48 na konvencijata. 562

2) Odredbata od ~len 49 stav b) na konvencijata ne mo`e da se primenuva vo slu~aite koga gr~kite sudovi se nadle`ni za obnova na postapkata vo vrska so prekr{okot poradi koj e barano predavaweto. 3) Pod "politi~ki zlostorstva i krivi~ni dela" za koi stanuva zbor vo ~len 50, treba isto taka da se podrazbiraat i dela koi se vo vrska so sli~ni prekr{oci. Mi se ~ine{e za potrebno na Va{ata Ekselencija da gi dadam ovie objasnuvawa za gorenavedenite odredbi za da se odbegne somnenieto koe bi mo`elo da nastane vo tekot na primenata na konvencijata. Atina, 18 juni 1959 gonina. ^est mi e da go potvrdam priemot na pismoto na Va{ata Ekselencija od denes koe glasi: "Povikuvaj}i se na Konvencijata za me|usebni pravni odnosi me|u Kralstvoto Grcija i Federativna Narodna Republika Jugoslavija koja denes ja potpi{avme, ~est mi e na Va{ata Ekselencija da go soop{tam slednovo: 1) Spored gr~koto zakonodavstvo predavawe na nekoe lice ne mo`e da se odobri ako za goneweto na prekr{okot {to go storilo toa lice se nadle`ni gr~kite sudovi. Ova okolnost treba da bide zemena predvid pri primenata na ~len 48 na konvencijata. 2) Odredbata od ~len 49 stav b) na konvencijata ne mo`e da se primenuva vo slu~aite koga gr~kite sudovi se nadle`ni za obnova na postapkata vo vrska so prekr{okot poradi koj e barano predavaweto. 3) Pod "politi~ki zlostorstva i krivi~ni dela" za koi stanuva zbor vo ~len 50, treba isto taka da se podrazbiraat i dela koi se vo vrska so sli~ni prekr{oci. Mi se ~ine{e za potrebno na Va{ata Ekselencija gi dadam ovie objasnuvawa za gorenavedenite odredbi za da se odbegne somnenieto koe bi mo`elo da nastane vo tekot na primenata na konvencijata. Br. 92996 Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti go izrazuva svoeto po~ituvawe na Ambasadata na Kralstvoto Grcija i vo vrska so Konvencijata za me|usebni pravni odnosi me|u Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Kralstvoto Grcija, potpi{ana na 18 juni 1959 godina, ima ~est da ja zamoli Ambasadata da potvrdi deka rezervata koja ja stavila Gr~kata vlada vo pismoto prilo`eno kon konvencijata vo pogled na primenata na ~lenovite 48, 49 stav b) i 50 na konvenci563

jata, }e se primenuva zaemno, so ogled na toa deka i jugoslovenskite propisi predviduvaat isti ograni~uvawa vo pogled na primenata na spomenatite ~lenovi. Beograd, 10 noemvri 1959 godina. Do Ambasatata na Kralstvoto Grcija. AMBASADA NA KRALSTVOTO GRCIJA Br. 460. Ambasadata na Kralstvoto Grcija go izrazuva svoeto po~ituvawe na Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti vo vrska so negovata nota br. 92996 od 10 noemvri 1959, spored koja rezervite koi gi stavila Gr~kata vlada vo pismoto prilo`eno kon konvencijata za primenata na ~lenovite 48, 49 stav b) i 50 }e se primenuvaat zaemno, so ogled na toa deka i jugoslovenskite propisi predviduvaat isti ograni~uvawa vo pogled na primenata na gorenavedenite ~lenovi, imam ~est da objavam deka Gr~kata vlada gi prifa}a rezervite na Jugoslovenskata vlada izlo`eni vo nejzinata gorespomenata nota. Beograd, 1 mart 1959 godina. Do sekretarijatot za nadvore{ni raboti. Beograd.

564

^EHOSLOVA^KA
12. DOGOVOR ME\U SFRJ I SOCIJALISTI^KA REPUBLIKA ^EHOSLOVA^KA ZA ME\USEBNO PREDAVAWE NA OSUDENI LICA PORADI IZDR@UVAWE NA KAZNA ZATVOR OD 23 MAJ 1989 (Ratifikuvan so zakon na 16 maj 1990, "Slu`ben list na SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1990/6, vlegol vo sila na 9 juni 1990) Delprvi OP[TI ODREDBI ^len 1

1) Dogovornite dr`avi, vrz osnova na zaemna soglasnost, me|usebno }e gi izvr{uvaat kaznite zatvor {to pravosilno gi izrekol sudot na ednata od dogovornite dr`avi na dr`avjanin na drugata dogovorna dr`ava i za taa cel }e predavaat osudeni lica pod uslovite utvrdeni vo ovoj dogovor. 2) Kako dr`avjanin na ednata dogovorna dr`ava se smeta liceto koe spored zakonite na taa dr`ava ima nejzino dr`avjanstvo.
^len 2

1) Nadle`nite organi na dogovornite dr`avi vo primenata na ovoj dogovor komuniciraat od jugoslovenska strana preku sekretarijatite nadle`ni za raboti na pravosudstvoto na socijalisti~kite republiki: Bosna i Hercegovina, Makedonija, Slovenija, Hrvatska, Crna Gora i na socijalisti~kite avtonomni pokraini: Vojvodina i Kosovo, a od ~ehoslova~ka strana preku Ministerstvoto za pravosudstvo na ^e{ka Socijalisti~ka Republika i Ministerstvoto za pravosudstvo na Slova~ka Socijalisti~ka Republika.
^len 3

1) Barawata {to se podnesuvaat spiored odredbite na ovoj dogovor i dokumentacijata {to treba da se prilo`i se sostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel. Kon niv se prilagaat prevodi na eden od jazicite na zamolenata dr`ava. Nivna legalizacija ne e potrebna. 565

2) Vo smisla na ovoj dogovor, pod poimot "jazik na dr`avata molitel" se podrazbira: a) za Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija: srpskohrvatski, hrvatski literaturen, slovene~ki i makedonski jazik, b) za ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika: ~e{ki i slova~ki jazik.
^len 4

Dogovornite dr`avi nema edna na druga da si gi predavaat sopstvenite dr`avjani na izdr`uvawe na kazna.
Delvtori PREDAVAWE NA OSUDENI LICA ZARADI IZDR@UVAWE NA KAZNA ZATVOR ^len 5

1) Osudenoto lice se predava na izdr`uvawe na kaznata zatvor samo ako deloto za koe kaznata e izre~ena e kaznivo kako krivi~no delo spored zakonite na dvete dogovorni strani. 2) Osudenoto lice mo`e da se predade na izdr`uvawe na kaznata zatvor duri otkako presudata }e stane prevosilna.
^len 6

Predavaweto zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor nema da se izvr{i: a) ako se raboti za osuda za krivi~no delo za koe ne e dopu{tena ekstradicija spored zakonot na ednata od dogovornite strani, b) ako krivi~oto delo spored zakonot na zamolenata dr`ava pretstavuva kr{ewe na dano~nite, carinskite, deviznite ili nadvore{no trgovskite propisi, s) ako izvr{uvaweto na kaznata zatvor e zastareno spored pravoto na ednata od dogovornite dr`avi ili izvr{uvaweto na kaznata ne e mo`no od drugi zakonski pri~ini, d) ako presudata e izre~ena vo otsustvo na osudenoto lice, e) ako predavawweto bi mo`elo da ja zagrozi bezbednosta na dr`avata na koja se podnesuva baraweto ili ako e vo sprotivnost so na~elata na nejziniot javen poredok, f) ako osudenoto lice ima traen prestoj na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii sud ja izrekol presudata.

566

^len 7

Osven slu~aite utvrdeni so ~len 6 na ovoj dogovor, predavaweto na liceto na izdr`uvawe na kaznata zatvor nema da se izvr{i dokolku: a) ne e postignata soglasnost na dogovornite dr`avi za predavawe na osudenoto lice spored uslovite utvrdeni so ovoj dogovor ili ne postoi soglasnost na osudenoto lice za predavaweto, b) ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, a vo vreme na podnesuvaweto na baraweto treba da se izvr{i kaznata zatvor vo traewe pokratko od {est meseci. Ako se izre~eni pove}e kazni zatvor, ovie kazni ili nivnite ostatoci se sobiraat.
^len 8

1) Ako liceto koe e dr`avjanin na edna od dogovornite dr`avi, e pravosilno osudeno za krivi~no delo vo drugata dogovorna dr`ava na kazna zatvor sekoja od dogovornite dr`avi mo`e da pobara izvr{uvaweto na kaznata da se sprovede vo onaa dr`ava ~ii dr`avjanin e osudenoto lice. 2) Pravo da podenesat barawe osudeniot da ja izdr`uva kaznata zatvor na teritorijata na dogvornata dr`ava ~ii e dr`avjanin, osven osudeniot imaat i licata {to vo negova korist mo`at da podnesat `alba vo krivi~na postapka spored zakonot na dr`avata ~ii dr`avjanin e osudenoto lice. 3) Sudot {to ja donel presudata }e go pou~i osudenoto lice za mo`nostite od stav 2 na ovoj ~len.
^len 9

1) Barawata {to se podnesuvaat vrz osnova na ovoj dogovor se dostavuvaat pismeno. 2) Ako dr`avata vo koja e izre~ena presudata podnese barawe za predavawe na izvr{uvawe, kon baraweto treba da se prilo`i: a) zaveren prepis na presudata, so potvrda na pravosilnost, b) tekst od zakonskite odredbi vrz koi se zasnova presudata, s) podatoci za osudenoto lice, za negovoto dr`avjanstvo, za negovoto mesto na `ivewe ili prestojuvawe, d) potvrda za vremeto pominato na izdr`uvawe na kaznata, e) zapisnik za soslu{uvaweto na osudenoto lice od koj se gleda negovata izjava vo pogled na predavaweto na izvr{uvawe,

567

f) drugi dokumenti i podatoci {to mo`at da bidat od zna~ewe za ocena na baraweto. 3) Ako dr`avata ~ii dr`avjanin e osudenoto lice podnese barawe spored ovoj dogovor, kon baraweto treba da se prilo`at: a) li~ni podatoci za osudenoto lice, podatoci za negovoto dr`avjanstvo, a po mo`nost i mestoto na domuvawe ili `iveali{te, b) drugi dokumenti {to mo`at da bidat od zna~ewe za ocena na baraweto. 4) Vo slu~aj na baraweto od stav 3 na ovoj ~len dr`avata na izrekuvawe na presudata gi dostavuva, istovremeno so odobruvaweto na baraweto prilozite od stav 2 to~ka a), b), d), e) i f) od ovoj ~len.
^len 10

Ako zamolenata dr`ava smeta deka podatocite i dokumentacijata {to se dostaveni ne se dovolni, }e pobara potrebno dopolnenie. Za podnesuvawe na ova dopolnenie taa mo`e da opredeli primeren rok koj mo`e da se prodol`i na obrazlo`eno barawe od dr`avata molitel. Ako ne bide pozitivno re{eno baraweto za doplnenie na dokumentacijata, odluka za baraweto za prenesuvawe na izvr{uvaweto }e se donese vrz osnova na postojnite podatoci i dokumentacija.
^len 11

Zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel za najkratkiot mo`en rok dali baraweto celosno ili delumno e pozitivno re{eno. Odbivaweto na baraweto, treba celosno ili delumno da se obrazlo`i.
^len 12

1) So predavaweto na osudenoto lice na izdr`uvawe na kaznata zatvor na dogovornata dr`ava ~ii dr`avjanin e toa lice, prestanuva izdr`uvaweto na kaznata na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii sud ja izrekol presudata. Osudenoto lice koe ja izdr`uva kaznata zatvor na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii sud ja izrekol presudata ostanuva na izdr`uvawe na kaznata se do negovoto predavawe zaradi izvr{uvawe na kaznata na dogovornata dr`ava ~ii {to e dr`avjanin. 2) Ako osudenoto lice go izbegne izdr`uvaweto na kaznata na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii{to e dr`avjanin, ovaa dogovorna dr`ava za toa }e ja izvesti dogovornata dr`ava ~ii sud ja izre568

kol presudata. Ako osudenoto lice se vrati na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii sud ja izrekol presudata, ovaa dogovorna dr`ava ima pravo da naredi izdr`uvawe na ostatokot na kaznata, ako ne dojde do povtorno predavawe. 3) So izvr{uvaweto na kaznata na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii{to dr`avjanin e osudenoto lice, prestanuva pravoto na dogovornata dr`ava ~ii sud ja izrekol presudata na izdr`uvawe na kaznata zatvor na nejzinata teritorija.
^len 13

1) Vo slu~aj na predavawe na osudeno lice na izdr`uvawe na kaznata zatvor, dogovornata dr`ava ~ij{to dr`avjanin e osudenoto lice e vrzana so utvrdenite fakti vrz koi se zasniva presudata na sudot na dogovornata dr`ava kade {to taa e izre~ena. 2) Sudot na dogovornata dr`ava ~ij{to dr`avjanin e osudenoto lice, spored svoeto pravo }e donese odluka za kaznata {to treba da ja izvr{i imaj}i ja predvid kaznata izre~ena vo dogovornata dr`ava ~ii sud ja izrekol presudata, so toa {to kaznata zatvor ne mo`e da se da se preina~i vo pari~na kazna. 3) Za odlukata za baraweto za povtoruvawe na krivi~nata postapka isklu~itelno e nadle`na dr`avata vo koja e izre~ena presudata. 4) Ako sudskata odluka vrz koja se zasnova baraweto za izvr{uvawe dopolnitelno se ukine ili se izmeni vo dr`avata na izrekuvaweto na presudata, taa dr`ava za toa vedna }e ja izvesti dr`avata izvr{itel. Trgnuvaj}i od novata odluka, sudot na dogovornata dr`ava ~ij{to dr`avjanin e osudenoto lice }e odlu~i za natamo{noto izdr`uvawe na kaznata spored odredbite na ovoj dogovor.
^len 14

1) Kaznata {to }e ja izre~e sudot na dr`avata ~ij{to dr`avjanin e osudenoto lice ne mo`e da bide pote{ka od kaznata izre~ena na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ii sud ja donel presudata. 2) Kaznata zatvor {to osudenoto lice ja izdr`uvalo na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ij sud ja izrekol presudata se zasmetuva vo kaznata zatvor {to treba da ja izdr`i na teritorijata na dogovornata dr`ava ~ij{to e dr`avjanin. 3) Nadle`niot organ na dogovornata dr`ava ~ij{to dr`avjanin e osudenoto lice, }e go izvesti nadle`niot organ na dogovornata dr`ava ~ij sud ja izrekol presudata za kaznata {to osudenoto lice treba da ja izdr`i na nejzinata teritorija. 569

^len 15

Izvr{uvaweto na kaznata zatvor, vklu~uva}i go i uslovniot otpust, se sproveduva spored pravoto na dr`avata vo koja se izvr{uva kaznata.
^len 16

1) Po predavaweto, amnestija na osudenoto lice mo`e da mu dade kako dogovornata dr`ava ~ij sud ja izrekol presudata taka i dogovornata dr`ava ~ij dr`avjanin e osudenoto lice. Ako takvata odluka ja donese dogovornata dr`ava ~ij sud ja izrekol presudata, neodlo`no za toa }e ja izvesti dogovornata dr`ava ~ij dr`avjanin e osudenoto lice. 2) Pomiluvawe na osudeno lice po predavaweto mo`e da mu dade dogovornata dr`ava ~ij{to dr`avjanin e osudenoto lice i vo koja se nao|a na izdr`uvawe na kaznata.
^len 17

Osudenoto lice se predava i prezema na grani~niot premin na dr`avnata granica na dogovornata dr`ava ~ii sud ja donel presudata. Mestoto, vremeto i na~inot na predavawe i prezwemawe na osudenoto lice se opredeluvaat so dogovor me|u nadle`nite organi na dogovornite dr`avi.
^len 18

Tro{ocite za predavawe na osudenoto lice nastanati do momentot na negovoto predavawe gi podnesuva dogovornata dr`ava na ~ija teritorija nastanale. Dr`avata koja moli liceto da se predade po vozdu{en pat gi podnesuva tro{ocite {to nastanele poradi toa.
^len 19

1) Ednata dogovorna dr`ava na barawe od drugata dogovorna dr`ava }e dozvoli preku svojata teritorija tranzit na osudenoto lice {to treta zemja go predava na dogovornata dr`ava koja bara tranzit. Zamolenata dogovorna dr`ava ne e dol`na da dozvoli tranzit na lice {to spored ovoj dogovor ne bi mo`elo da se predade zaradi izvr{uvawe na kazna.

570

2) Baraweto za dozvola za tranzit se predava i re{ava na istiot na~in kako i baraweto za predavawe na osudenoto lice zaradi izdr`uvawe na kazna. 3) Organite na zamolenata dogovorna dr`ava }e izvr{at tranzit na na~inot {to go smetaat za najpogoden. 4) Tro{ocite za tranzit na osudenoto lice {to }e nastanat na teritorijata na edna od dogovornite dr`avi gi podnesuva dogovornata dr`ava {to go barala tranzitot.
^len 20

Ovoj dogovor }e se primenuva i na sudskite odkuki {to se izre~eni pred vleguvaweto na ovoj dogovor vo sila.
Deltreti ZAVR[NI ODREDBI ^len 21

Spornite pra{awa vo vrska so primenata na ovoj dogovor }e gi re{avaat dogovornite dr`avi po diplomatki pat.
^len 22

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenaat vo Beograd.

^len 23

Ovoj dogovor vleguva vo sila po istekot na 30 dena od denot na razmenata na ratifikacionite instrumenti. 2) Ovoj dogovor se sklu~uva na neopredeleno vreme, a mo`e pismeno da go otka`e sekoja dogovorna dr`ava po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci. Sostaveno vo Praga, na 23 maj 1989, vo dva originalni primeroci na srpskohrvatski i ~e{ki jazik, pri {to i dvata teksta imaat ednakva va`nost.

571

13. DOGOVOR ME\U SFRJ I SOCIJALISTI^KA REPUBLIKA ^EHOSLOVA^KA ZA REGULIRAWE NA PRAVNITE ODNOSI VO GRA\ANSKITE, SEMEJNITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 20 JANUARI 1964 (Ratifikuvan so uredba na 8 april 1964, "Slu`ben list SFRJ", Me|unarodni dogovori, 1964/13, vlegol vo sila na 2 oktomvri 1964) DEL PRVI OP[TI ODREDBI Pravna za{tita ^len 1

(1) Dr`avjanite na ednata dogovorna strana na teritorijata na drugata u`ivaat ednakva pravna za{tita vo pogled na svojata li~nost i imot kako i sopstvenite dr`avajani. (2) Za ostvaruvawe na svoite prava i interesi dr`avjanite na ednata dogovorna strana mo`at da nastapuvaat pred organite na drugata strana koi se nadle`ni da odlu~uvaat vo gra|anski, semejni i krivi~ni predmeti pod istite uslovi kako i sopstvenite dr`avjani.
Pravna pomo{ ^len 2

Sudovite, obvinitelstvata, arbitra`ite i drugite organi na dogovornite strani koi se nadle`ni da odlu~uvaat vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti uka`uvaat me|usebno pravna pomo{ vo ovie predmeti pod uslovite opredeleni vo ovoj dogovor.
Obem na pravmata pomo{ ^len 3

Pravnata pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti opfa}a dostavuvawe na dokumenti i izvr{uvawe na oddelni procesni dejstvija kako {to se soslu{uvawe na svedoci, stranki i obvineti, ve{ta~ewe, uvid i sli~no.
Na~in na komunicirawe ^len 4

Dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku predvideno, vo uka`uvaweto na pravnata pomo{ nadle`nite organi na dogovornite strani komu-

572

niciraat preku organite koi dogovornite strani edna na druga }e gi soop{tat po diplomatski pat.
Jazik na me|usebno komunicirawe ^len 5

Organite na dogovornite strani vo uka`uvaweto na pravnata pomo{ komuniciraat na eden od jazicite na dogovornite strani.
Sodr`ina na baraweto ^len 6

(1) Baraweto za pravna pomo{ treba da go sodr`i nazivot na organot koj go podnesuva baraweto, nazivot na organot na koj baraweto mu se upatuva, nazna~uvawe na predmetot vo koj pravnata pomo{ se bara, ime odnosno naziv na strankite, na obvinetite, na nivnoto dr`avjanstvo, zanimawe i `iveali{te ili prestojuvali{te (sedi{te), kako i ime i adresa na nivnite zastapnici, predmetot na baraweto i podatoci neophodni za postapuvawe po baraweto. Vo krivi~nite predmeti treba da se navede i opis i pravnata kvalifikacija, a po mo`nost i mestoto i datumot na ra|aweto na obvinetite, kako i ime na nivnite roditeli. (2) Baraweto mora da bide potpi{ano i snabdeno so slu`ben pe~at. (3) Centralnite pravosudni organi na dogovornite strani mo`at spogodbeno da gi opredelat obrascite so koi }e se koristat pri baraweto i uka`uvaweto na pravnata pomo{.
Postapuvawe po baraweto ^len 7

Zamoleniot organ pri uka`uvaweto na pravnata pomo{ postapuva spored propisite na svojata zemja. Me|utoa, zamoleniot organ mo`e, na barawe na organot od koj poteknuva baraweto da postapi i na na~inot {to e opredelen vo baraweto. (2) Ako zamoleniot organ ne e nadle`en, baraweto }e go upati na nadle`niot organ. (3) Ako ozna~enata adresa nazna~ena vo baraweto ne e to~na ili voop{to ne e ozna~ena, zamoleniot organ }e prezeme merki za utvrduvawe na adresata. (4) Zamoleniot organ, na barawe, navremeno i neposredno go izvestuva organot od koj poteknuva baraweto za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na dejstvieto.

573

(5) Ako na baraweto ne mo`elo da mu se udovoli, zamoleniot organ }e gi vrati spisite naveduvaj}i gi pri~inite koi spre~ile da mu se udovoli na baraweto.
Dostavuvawe ^len 8

(1) Zamoleniot organ gi dostavuva dokumentite spored propisite na svojata zemja, dokolku istite se sostaveni na jazikot na zamolenata dogovorna strana ili ako e prilo`en zaveren prevod na toj jazik. Vo sprotivno, zamoleniot organ }e go predade dokumentot na prima~ot ako ovoj e soglasen da go primi. (2) Prevodot na dokumentite {to treba da se dostavat go zaveruva ovlasten preveduva~ ili dr`aven organ odnosno diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na ednata od dogovornite strana.
Potvrda za dostavuvaweto ^len 9

Potvrdata za dostavuvaweto se sostavuva spored propisite na zamolenata dogovorna strana. Vo potvrdata za dostavuvawe mora da bidat navedeni mestoto i denot na priemot i potpis na prima~ot ili na drug na~in da e ozna~en na~inot na dostavuvaweto.
Dostavuvawe na sopstvenite dr`avjani ^len 10

Dogovornite strani imaat pravo na svoite dr`avjani da im dostavuvaat dokumenti i preku svoite diplomatski i konzularni prestavni{tva, Vo toj slu~aj ne mo`at da se primenuvaat prisilni merki.
Za{tita na svedocite i ve{tacite ^len 11

Ako vo postapkata pred organite na ednata dogovorna strana e neophodno li~no u~estvo na nekoe lice koe treba da se soslu{a kako svedok ili ve{tak, a koe se nao|a na teritorijata na drugata dogovorna strana, pokanata se upatuva preku nadle`niot organ na taa dogovorna strana. (2) Povikanoto lice ne e dol`no da se otpovika na pokanata i taa pokana ne smee da sodr`i zakana so prisilni merki vo slu~aj na negovo neotpovikuvawe.

574

(3) Svedokot ili ve{takot koj }e se otpovika na pokanata na nadle`niot organ na drugata dogovorna strana, bez ogled na dr`avjanstvoto, ne mo`e da bide povikan na krivi~na odgovornost ili li{en od sloboda na teritorijata na taa dogovorna strana za bilo koe krivi~no delo storeno pred pominuvaweto na granicata na dogovornata strana od koja poteknuva pokanata, nitu da bide podlo`en na izvr{uvawe na kazna spored porano donesena presuda. Ovie lica isto taka ne mo`at da bidat povikani na krivi~na odgovornost nitu li{eni od sloboda vo vrska so nivnoto svedo~ewe ili ve{ta~ewe kako ni za krivi~no delo koe e predmet na postapkata. (4) Svedokot ili ve{takot ja gubi za{titata navedena vo stav 3 ako ne ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana koja go pokanila vo rok od sedum dena od datumot koga mu e soop{teno deka negovoto prisustvo ne e pove}e potrebno. Vo ovoj rok ne se zaesmetuva vremeto za koe svedokot ili ve{takot ne mo`el da ja napu{ti teritorijata na taa dogovorna strana od pri~ini koi ne zavisele od negovata volja. (5) Povikanite lica imaat pravo na nadomest na patnite tro{oci i tro{ocite na prestoj, kako i za zagubenata zarabotuva~ka, a ve{tacite pokraj toa i na nagrada za ve{ta~eweto. Vo pokanata }e se nazna~i koi nadomestoci im pripa|aat na ovie lica, a na nivno barawe }e im se dade i avans za pokrivawe na tro{ocite.
Tro{oci na pravnata pomo{ ^len 12

(1) Dogovornite strani nema da baraat nadomest na tro{ocite za izvr{eni dejstvija vrz osnova na barawata za pravna pomo{ i dostavuvaweto, osven nagradata za izvr{eno ve{ta~ewe i drugite tro{oci nastanati po povod na ve{ta~ewto. (2) Ve{ta~eweto mo`e da se uslovi so prethodno polo`uvawe na avans, ako tro{ocite na ve{ta~eweto gi posnesuva strankata. (3) Zamoleniot organ }e go izvesti organot od koj poteknuva baraweto za visinata na tro{ocite nastanati po povod na izvr{uvaweto na baraweto.
Odbivawe na baraweto ^len 13

Uka`uvaweto na pravnata pomo{ vo gra|anskite semejsnite i krivi~nite predmeti, mo`e da se odbie ako zamoelenata dogovorna strana smeta deka so udovoluvaweto na baraweto }e bidat povredeni

575

nejzinite suvereni prava ili osnovnite na~ela na nejzinoto zakonodavstvo.

Pravni izvestuvawa ^len 14

Centralnite pravosudni organi na dogvornite strani, na barawe, davaat edna na druga izvestuvawe za propisite koi va`at ili koi va`ele vo nivnite zemji zaedno so nivnite tekstovi kako i izvestuvawa za oddelni pravni pra{awa.
Dokumenti ^len 25

(1) Dokumentite koi gi izdal ili zaveril organot na ednata dogovorna strana a se snabdeni so slu`ben pe~at i potpis, mo`at da se upotrebat na teritorijata na drugata dogovorna strana bez natamo{no zaveruvawe. Toa se odnesuva i na prepisite ili prevodite na ispravite koi gi zaveril nadle`niot organ. (2) Dokumentite koi na teritorijata na ednata dogovorna strana se smetaat za javni ispravi, na teritorijata na drugata dogovorna strana imaat dokazna sila na javna isprava.
Izvestuvawe za adresata ^len 16

Centralnite pravosudni organi, na barawe, }e uka`uvaat pravna pomo{ vo utvrduvawe na adresata na liceto koe se nao|a na teritorijata na nivnata dr`ava, ako toa se bara poradi ostvaruvaweto na pravata na nivnite dr`avjani.
DEL TRETI KRIVI^NI PREDMETI Oddel 1 PREDAVAWE Obvrska za predavawe ^len 63

(1) Pod uslovite utvrdeni vo ovoj dogovor dogovornite strani se obvrzuvaat deka poradi vodewe na krivi~na postapka ili izvr{uvawe na kazna, na barawe zaemno }e predavaat lica koi se nao|aat na nivnata teritorija.

576

(2) Predavaweto poradi vodewe na krivi~na postapka e dozvoleno samo za krivi~ni dela za koi spored zakonot na dvete dogovorni strani mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda vo traewe podolgo od edna godina. (3) Predavaweto poradi izvr{uvawe na kaznata e dozvoleno samo za krivi~ni dela koi se kaznivi spored zakonot na dvete dogovorni strani, a baranoto lice e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda vo traewe najmalku od edna godina ili na pote{ka kazna.
Odbivawe na predavaweto ^len 64

Nema mesto za predavawe: a) ako liceto koe se bara vo momentot na priemot na baraweto za predavawe e dr`avjanin na zamolenata dogovorna strana, b) ako krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, s) ako spored zakonot na zamolenata dogovorna strana ne mo`e da se povede krivi~na postapka ili da se izvr{i presudata poradi zastarenost ili druga zakonska pre~ka, d) ako predavaweto ne e dozvoleno spored zakonot na ednata dogovorna strana, e) ako protiv liceto ~ie predavawe se bara na teritorijata na zamolenata dogovorna strana za istoto krivi~no delo bila donesena pravosilna presuda ili so pravosilna odluka krivi~nata postapka e zaprena.
Barawe za predavawe ^len 65

(1) Kon baraweto za predavawe poradi vodewe na krivi~na postapka se prilo`uva odlukata za li{uvawe od sloboda so opis na krivi~noto delo i podatoci za dokazite, kako i tekstot na zakonskite propisi koi se odnesuvaat na krivi~noto delo, a ako so krivi~noto delo e predizvikana materijalna {teta, treba da se navede i visinata na istata. (2) Kon baraweto za predavawe poradi izvr{uvawe na kazna se prilo`uva kopie na pravosilnata presuda, kako i tekstot na zakonskite propisi koi se odnesuvaat na toa krivi~no delo. Ako osudenoto lice ve}e izdr`alo del od kaznata, potrebno e da se soop{tat i podatocite za toa.

577

(3) Kon baraweto za predavawe po mo`nost se prilo`uva opis na baranoto lice i negova fotografija, podatoci za negovoto dr`avjanstvo, li~nite priliki i prestojuvali{teto dokolku ovie podatoci ne se sodr`ani vo presudata ili vo odlukata za li{uvaweto od sloboda. (4) Dogovornata strana koja go podnesuva baraweto ne e dol`na kon baraweto da prilo`i i dokazi za vinata na baranoto lice.
Dopolnuvawe na baraweto za predavawe ^len 66

Ako baraweto za predavawe ne gi sodr`i site nu`ni podatoci zamolenata dogovorna strana mo`e da bara negovo dopolnuvawe poradi {to mo`e da opredeli rok od dva meseci. Ovoj rok, na barawe, mo`e da se prodol`i.
Pritvorawe so cel za predavawe ^len 67

Po priemot na baraweto za predavawe zamolenata dogovorna strana bez odlagawe }e prezeme merki so cel za pritvorawe na baranoto lice. Tie merki ne se potrebni ako e o~igledno deka nema mesto za predavawe vrz osnova na ovoj dogovor.
PRIVREMENO PRITVORAWE ^len 68

(1) Pred priemot na baraweto za predavawe privremeno mo`e da se pritvori liceto koe spored ovoj dogovor treba da se predade ako negovoto pritvorawe go pobara dogovornata strana povikuvaj}i se na odlukata za li{uvawe od sloboda ili na pravosilnata presuda. Ova barawe mo`e da se isprati po po{ta ili telegrafski, telefosnski ili preku radio. (2) Organite na dogovornata strana mo`at privremeno da go pritvorat liceto koe se nao|a na nejzina teritorija i bez takvo barawe, ako e poznato deka ova lice na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{ilo krivi~no delo koe povlekuva predavawe vrz osnova na ovoj dogovor. (3) Za privremenoto pritvorawe vrz osnova na odredbite od stav 1 i 2 treba neodlo`no da se izvesti drugata dogovorna strana,

578

^len 69

(1) Zamoelnata dogovorna strana mo`e da go pu{ti na sloboda pritvorenoto lice ako vo rokot opredelen vrz osnova na ~len 66 na ovoj dogovor ne se dostaveni dopolnitelni podatoci. (2) Liceto pritvoreno vrz osnova na odredbite na ~len 68 na ovoj dogovor mo`e da se pu{ti na sloboda ako baraweto za predavawe ne pristigne vo rok od dva meseci od datumot koga drugata dogovorna strana e izvestena za privremenoto pritvorawe.
Odlagawe na predavaweto ^len 70

Ako protiv baranoto lice se vodi krivi~na postapka ili ako toa e osudeno poradi drugo krivi~no delo na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, predavaweto mo`e da se odlo`i do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ili do izvr{uvaweto na kaznata.
Privremeno predavawe ^len 71

(1) Ako odlagaweto na predavaweto bi dovelo do zastarenost na krivi~noto gonewe ili toa bitno bi ja ote`nalo istragata za krivi~oto delo izvr{eno od strana na baranoto lice, na obrazlo`eno barawe na dogovornata strana koja go podnela baraweto, baranoto lice mo`e privremeno da se predade poradi sproveduvawe na opredeleni istra`ni dejstvija. (2) Privremeno predadenoto lice bez odlagawe }e bide vrateno po sproveduvaweto na istra`nite dejstvija poradi koi bilo predadeno vo rok od tri meseci od datumot na privremenoto predavawe.
Barawe na pove}e dr`avi za predavawe ^len 72

Ako pove}e dr`avi go baraat predavaweto na isto lice zamolenata dogovorna strana }e re{i na ~ie barawe }e mu udovoli. Pritoa }e go zeme predvid dr`avjanstvoto na baranoto lice, mestoto na izvr{uvaweto i zna~eweto na krivi~noto delo.
OGRANI^UVAWE NA GONEWETO NA PREDADENOTO LICE ^len 73

579

(1) Poradi drugo krivi~no delo izvr{eno pred predavaweto, a ne ona poradi koe predavaweto e odobreno, predadenoto lice bez soglasnost na zamolenata dogovorna strana ne smee krivi~no da se goni, da se predade na treta dr`ava ili da se podlo`i na izvr{uvawe na kazna. (2) Soglasnost na zamolenata dogovorna strana ne e potrebna: a) ako predadenoto lice koe ne e dr`avjanin na dogovornata strana koja go podnesuva baraweto vo rok od eden mesec po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ili po izvr{uvaweto na kaznata ne ja napu{ti nejzinata teritorija. Vo ovoj rok ne se presmetuva vremeto vo koe predadenoto lice, nezavisno od svojata volja, ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana koja go podnela baraweto. b) ako predadenoto lice ja napu{tilo teritorijata na dogovornata strana koja go podnela baraweto no, povtorno se vrativo na nea.
^len 74

Ako se raboti za predavawe poradi izvr{uvawe na kazna koja e izre~ena vo postapka sprovedena vo otsustvo na predadenoto lice, dogovornite strani mo`at da go odobrat predavaweto pod uslov da se povtori krivi~nata postapka vo prisustvo na predadenoto lice.
Izvestuvawe za rezultatot na krivi~nata postapka ^len 75

Dogovornite strani se izvestuvaat za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. Ako predadenoto lice e osudeno, }e se dostavi prepis na prevosilnata presuda.

Predavawe ^len 76

Zamolenata dogovorna strana }e ja izvesti drugata dogovorna strana za mestoto i vremeto na predavaweto na baranoto lice. Baranoto lice mo`e da se pu{ti na sloboda ako dogovornata strana koja go podnela baraweto ne go prezeme vo rok od 15 dena od denot opredelen za predavawe.

580

Povtorno predavawe ^len 77

Ako predadenoto lice na bilo koj na~in ja izbegne krivi~nata postapka ili izvr{uvaweto na kaznata, a se nao|a na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, }e bide predadeno na povtoreno barawe bez dostavuvawe na dokumentacijata od ~len 65 na ovoj dogovor.
Tranzit ^len 78

(1) Ednata dogovorna strana, na barawe na drugata dogovorna strana }e odobri preku nejzinata teritorija tranzit na lice koe treta dr`ava go predala na dogovornata strana koja go bara trenzitot. Baraweto za odobruvawe na tranzitot mo`e da se odobri od pri~inite navedeni vo ~len 64 to~ka a) i d) na ovoj dogovor. (2) Baraweto za odobruvawe na tranzitot se podnesuva i re{ava na ist na~in kako i baraweto za predavawe. (3) Organite na zamolenata dogovorna strana }e go izvr{at tranzitot na na~in {to go smetaat za najpogoden.
Tro{oci na predavaweto ^len 79

Tro{ocite na predavaweto i tranzitot gi podnesuva dogovornata strana na ~ija teritorija nastanale.

Predavawe na predmeti ^len 80

(1) Na dogovornata strana koja go podnesuva baraweto }e bidat predadeni predmetite koi bile upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~noto delo za koe e mo`no predavawe sporeed ~len 63 na ovoj dogovor, kako i predmetite koi storitelot gi steknal so izvr{uvaweto na ova krivi~o delo, eventualno nivnata protivrednost i sekoj drug predmet na izvr{itelot koj mo`e da se upotrebi kako dokaz. Ovie predmeti }e se predadat i vo slu~aj ako ne dojde do predavawe na storitelot poradi negova smrt ili od drugi pri~ini. (2) Zamolenata dogovorna strana predmetite ~ie predavawe se bara, mo`e privremeno da gi zadr`i, ako se potrebni vo druga krivi~na postapka. (3) Pravata na treti lica na predadenite predmeti ostanuvaat nezasegnati. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka dogovornata 581

strana koja go podnela baraweto }e gi vrati tie predmeti na zamolenata dogovorna strana poradi nivno predavawe na ovlastenite lica. Vo opravdani slu~ai so soglasnost na zamolenata dogovorna strana, mo`e da gi predade neposredno na ovlastenite lica.
Oddel 2 POSEBNI ODREDBI ZA PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI Obvrska za poveduvawe krivi~na postapka ^len 81

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat deka spored svoite propisi, a na barawe na dogovornata strana, }e poveduvaat krivi~na postapka protiv svoite dr`avjani koi na teritorijata na podnositelot na baraweto izvr{ile krivi~no delo koe spored odredbite na ovoj dogovor povlekuva predavawe. (2) Kon barawetro za poveduvawe na krivi~nata postapka se prilo`uvaat spisite so podatoci za krivi~noto delo, kako i raspolo`ivite dokazi. (3) Zamolenata dogovorna strana }e ja izvesti drugata dogovorna strana za rezultatot na krivi~nata postapka, a vo slu~aj na donesuvawe na pravosilna presuda }e dostavi kopija istata.
Odbivawe na pravnata pomo{ ^len 82

Pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti mo`e da se odbie osven od pri~inite navedeni vo ~len 13 na ovoj dogovor i vo slu~aite ako se bara: a) za dejstvie koe spored zakonot na zemjata na zamolenata dogovorna strana ne pretstavuva krivi~no delo. b) za delo za koe nema mesto za predavawe spored ~len 64 to~ka d) na ovoj dogovor, s) vo krivi~na postapka koja se vodi protiv dr`avjanin na zamolenata dogovorna strana koj ne se nao|a na teritorijata na dogovornata strana koja go podnesuva baraweto.
Izvestuvawe za osudite ^len 83

(1) Vo po~etokot na sekoja godina dogovornite strani zaemno se izvestuvaat za pravosilnite osuditelni presudi koi vo izminatata go-

582

dina gi izrekle nivnite sudovi protiv dr`avjanite na drugata dogovorna strana. (2) Na barawe na organite na ednata dogovorna strana, organot na drugata dogovorna strana }e dostavi izvestuvawe za pravosilnite presudi koi nejzinite sudovi gi izrekle protiv dr`avjanin na dogovornata strana koja go postavuva baraweto. Vo opravdani slu~ai ova izvestuvawe se dava iako liceto na koe se odnesuva presudata ne e dr`avjanin na dogovrnata strana koja go podnesuva baraweto.
DEL ^ETVRTI ZAVR[NI ODREDBI ^len 84

Ovoj dogovor }e bide ratifikuvan. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Praga.

^len 85

(1) Ovoj dogovor vleguva vo sila po istekot na trieset dena od denot na razmenata na ratifikacionite instrumenti i }e va`i pet godini. (2) Ako ni edna od dogovornite strani ne go otka`e ovoj dogovor po pismen pat {est meseci pred istekot na ovoj rok negovata va`nost se prodol`uva na neopredeleno vreme i dogovorot ostanuvana sila dodeka ednata dogovorna strana ne go otka`e po pismen pat so otkazen rok od edna godina. (3) So denot na stapuvaweto vo sila na ovoj dogovor prestanuva da va`i dogovorot me|u Kralstrvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite i ^ehoslova~kata Republika za ureduvawe na zaemnite pravni odnosi, sklu~en vo Beograd na 17 mart 1923 godina. Sostaveno vo Beograd vo dva originalni primeroci, dvata na srpskohrvatski i ~e{ki jazik so toa {to dvata teksta imaat ista va`nost. Vo potvrda na {to polnomo{nicite go potpi{aa ovoj dogovor i stavija pe~ati.

583

584

FRANCIJA
14. KONVENCIJA ZA EKSTRADICIJA ME\U VLADATA NA SFRJ I VLADATA NA REPUBLIKA FRANCIJA OD 23 SEPTEMVRI 1970 (Ratifikuvana so uredba na 3 mart 1971, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1971/43, vlegla vo sila na 1 avgust 1971 godina)269 ^len 1

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka, pod uslovite predvideni so ovaa konvencija zaemno }e ekstradiraat lica koi se nao|aat na teritorijata na ednata od dvete dr`avi koi se gonat za krivi~ni dela ili se baraat poradi izvr{uvawe na kazna od strana na sudskite organi na drugata dr`ava.
^len 2

Ima mesto za predavawe: a) ako se izvr{eni edna ili pove}e dejstvija koi spored zakonodavstvoto na dvete dr`avi pretstavuvaat krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda od najmalku edna godina ili pote{ka kazna, b) ako sudovite na dr`avata molitel za delata navedeni vo to~ka a) na ovoj ~len, izrekle kazna li{uvawe od sloboda od najmalku {est meseci, s) ako se raboti za osudi za krivi~ni dela za koi spored zakonodavstvoto na dvete dr`avi se predviduva kazna li{uvawe od sloboda vo vkupno traewe koe iznesuva najmalku {est meseci, pod uslov barem edno od storenite krivi~ni dela da se kaznuva spored nivnite zakonodavstva so kazna li{uvawe od sloboda od najmalku edna godina.

V. Zakon za ratifikacija na spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Francuskata Republika za ureduvawe na sostojbata vo me|unarodnite dogovori me|u Republika Makedonija i Francuskata Republika, "Slu`ben Vesnik na RM", Me|unarodni dogovori, 1996/17. So ovoj Zakon vo spisokot na spogodbi {to ostanuvaat vo sila pod reden br. 11 e pomestena i ovaa Konvencija.

269

585

^len 3

Predavaweto nema da se odobri: a) ako liceto ~ie predavawe se bara bilo dr`avjanin na zamolenata strana vo momentoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. b) ako krivi~noto delo e storeno na teritorijata na zamolenata dr`ava, s) ako protiv baranoto lice na teritorijata na zamolenata dr`ava ve}e e donesena pravosilna prezsuda za istoto krivi~no delo, d) ako krivi~noto delo poradi koe se bara predavawe go izvr{ilo, nadvor od teritoriite na dvete dr`avi, lice koe nema dr`avjanstvo na ednata od niv, a so zakon na zamolenata strana ne se predviduva gonewe za krivi~ni dela od ist vid {to }e gi izvr{i stranec nadvor od nejzinata teritorija, e) ako spored zakonot na ednata ili drugata dr`ava vo momentot na priemot na baraweto natapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili na izvr{uvaweto na kaznata, f) ako vo dr`avata koja bara predavawe do{lo do amnestija, g) ako deloto za koe se bara predavawe, spored ocenka na zamolenata strana, se sostoi edinstveno vo povreda na voeni obvrski, h) ako spored zakonot na edna od dvete dr`avi krivi~noto gonewe mo`e da se prezeme samo po privatna tu`ba.
^len 4

1. Predavaweto nema da se odobri nitu toga{ ako zamolenata strana za deloto za koe se bara ekstradicija go smeta kako politi~ko krivi~no delo ili kako delo od op{toto pravo storeno vo prv red so politi~ka cel. 2. Politi~kata priroda na krivi~noto delo ne pretstavuva po silata na zakon pre~ka za ekstradicija ako se raboti za napad na poedinec {to ne izvr{en vo otvorena borba. 3. Odredbite na ovoj ~len ne zasegaat vo obvrskite {to dogovornata strana gi prezela ili }e gi prezeme vrz osnova na me|unarodni pove}estrani konvencii.
^len 5

Predavaweto mo`e da se odobri ako za deloto za koe se bara ekstradicija vo zamolenata dr`ava ve}e e prezemeno gonewe vo momentot na priemot na baraweto za predavawe.

586

^len 6

1. Predavaweto ne se odobruva za krivi~ni dela od podra~jeto na carisnki, dano~ni, takseni i devizni propisi. 2. Dogovornite strani so razmena na noti sepak mo`at da se spogodat deka pod uslovi predvideni vo ovaa konvencija ima mesto za predavawe za site ili oddelni vidovi na krivi~ni dela predvideni vo prethodniot stav.
^len 7

Ako liceto koe se bara e osudeno so odluka donesena vo otsustvo, predavaweto se odobruva pod uslov toa lice da ima pravo na obnova na krivi~nata postapka vo soglasnost so zakonot na dr`avata koja ja bara ekstradicijata.
^len 8

1. Za primena na ovaa konvencija, dogovornite strani komuniciraat po diplomatski pat. 2. Baraweto za ekstradicija kako i podnesenite dokumenti treba da se napi{ani na jazikot odnosno na jazicite na dr`avata koja bara predavawe.
^len 9

1. Kon baraweto za predavawe na liceto, vo original ili vo zaveren prepis se prilo`uva nalog za apsewe ili bilo koj drug akt koj ima ista sila a e idaden vo formata koja ja propi{uva zakonot na dr`avata koja go bara predavaweto. Vo toj dokument treba da se navedat okolnostite pod koi deloto e storeno, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto, pravnata kvalifikacija i zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na deloto, a vo slu~aj so krivi~noto delo da e predizvikana materijalna {teta, po mo`nost, }e se navede prirodata i visinata na {tetata. 2. Kon baraweto za predavawe na osudeno lice vo original ili vo zaveren prepis se prilo`uva pravosilna presuda. 3. Vo dvata slu~ai kon baraweto se prilo`uva tekst na zakonskite odredbi koi se primenuvaat vrz krivi~noto delo i, po mo`nost, li~niot opis na liceto i negova fotografija, kako i podatoci koi pridonesuvaat za utvrduvawe na identitetot i dr`avjanstvoto.

587

^len 10

1. Vo itni slu~ai, sudskite organi na dr`avata molitel mo`at poradi predavawe da pobaraat privremeno pritvorawe na baranoto lice. 2. Baraweto za privremeno pritvorawe sodr`i opis na izvr{enoto delo, traewe na propi{anata ili izre~enata kazna, vreme i mesto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, i ako e mo`no, opis na baranoto lice. 3. Baraweto se dostavuva na sudskite organi na zamolenata dr`ava neposredno po po{ta ili telegrafski ili na sekoj drug podesen na~in. 4. Ako baraweto e opravdano, sudskite organi na zamolenata dr`ava }e go zadovolat baraweto vo soglasnost so svojot zakon. 5. Stranata molitel }e bide vedna{ izvestena vo vrska so nejzinoto barawe, so zabele{ka deka pritvorenoto lice }e bide pu{teno na sloboda ako baraweto za predavawe ne bide podneseno vo rok od eden mesec od denot na priemot na toa izvestuvawe. Toj rok mo`e da se prodol`i najmnogu za petnaeset dena. 6. Pu{taweto na sloboda ne go spre~uva povtornoto pritvorawe ako baraweto bide podneseno po istekot na rokovite opredeleni vo prethodniot stav.
^len 11

Poradi primena na ovaa konvencija, zamolenata strana mo`e od stranata molitel da pobara vo opredelen rok da podnese dopolnitelni izvestuvawa i dokumentacija.
^len 12

Po priemot na baraweto za ekstradicija ako se ispolneti uslovite predvideni so ovaa konvencija, zamolenata strana }e gi prezeme site potrebni merki za pronao|awe na baranoto lice, a po potreba, }e naredi i negovo pritvorawe.
^len 13

1. Zamolenata strana vo razumen rok ja izvestuva stranata molitel za svojata odluka vo vrska so baraweto za ekstradicija. 2. Ako zamolenata strana potpolno ili delumno go odbie baraweto za predavawe, gi soop{tuva pri~inite za odbivaweto. 588

3. Ako predavaweto e odobreno, zamolenata strana ja izvestuva stranata molitel za mestoto i vremeto na predavaweto na baranoto lice kako i za traeweto na pritvorot. 4. Dogovornite strani mo`at na blagovremeno barawe na ednata od niv i ako okolnostite toa go nalagaat, spogodbeno da opredelat drug rok i eventualno drugo mesto za predavawe na baranoto lice 5. Ako stranata molitel ne go prezeme liceto na mestoto i vo vremeto opredeleno vo stav 3 i stav 4 na ovoj ~len, toa }e bide pu{teno na sloboda po istekot na rokot od osum dena. Na obrazlo`eno barawe na stranata molitel toj rok mo`e da se prodol`ina petnaeset dena. Liceto pu{teno na sloboda ne mo`e pove}e da bide barano poradi istoto krivi~no delo. 6. Ako e potrebno izvestuvawata vo smisla na stav 4 i 5 na ovoj ~len mo`at da bidat upateni na na~inot predviden vo ~len 10 stav 3 na ovaa konvencija. 7. Odredbite na ovoj ~len }e se primenuvaat isto taka i vo slu~aj na prefrluvawe po vozdu{en pat.
^len 14

1. Ako predavaweto na edno lice istovremeno go baraat pove}e dr`avi poradi isto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata strana slobodno odlu~uva za predavaweto, vodej}i smetka za site okolnosti, a osobeno za dr`avjanstvoto na baranoto lice, mestoto na izvr{uvaweto i te`inata na krivi~noto delo i redosledot na podnesenite barawa. 2. Vo slu~ajot predviden vo prethodniot stav zamolenata strana mo`e, odobruvaj}i go predavaweto da ja ovlasti stranata molitel liceto za ~ie predavaweto e odobreno da go ekstradira na treta dr`ava koja ednovremeno go barala.
^len 15

1. Ako vo zamolenata dr`ava baranoto lice krivi~no se goni ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo, a ne za deloto za koe se bara predavaweto, zamolenata strana }e go zeme vo re{avawe baraweto za ekstradicija i za rezultatot }e ja izvesti drugata strana. Ako odlukata bide pozitivna, predavaweto se odlaga do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, odnosno dodeka kaznata ne bide izdr`ana. 2. Ako odlagaweto na izvr{uvaweto vo dr`avata molitel bi dovelo do nastanuvawe na zastarenost na krivi~noto gonewe ili mo{ne bi go ote`nalo sproveduvaweto na sudskata postapka, ili ako toa go nalo`uvaat posebni okolnosti, zamolenata strana mo`e, na obrazlo589

`eno barawe privremeno da go predade baranoto lice poradi sproveduvawe na istra`ni dejstvija ili poradi eventualno sudewe. 3. Predadenoto lice }e bide staveno vo pritvor za seto vreme na zadr`uvaweto na teritorijata na stranata molitel i vrateno na zamolenata strana najdocna vo rok od tri meseci od denot na privremenoto predavawe.
^len 16

1. Dogovornata strana na koja mu e predadeno baranoto lice ja izvestuva drugata dogovorna strana za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. 2. Vo slu~aj na osuda }e se dostavat i prepisi na pravosilnata presuda.
^len 17

Predadenoto lice ne mo`e da bide goneto, sudeno, podlo`eno na izvr{uvawe na kazna ili na bilo koja druga merka na ograni~uvawe na li~nata sloboda ili predadeno na treta dr`ava pred ekstradicijata, osven za ona krivi~no delo za koe e predadeno, osven vo slednive slu~ai: a) ako zamolenata dr`ava se soglasuva na toa, b) ako predadenoto lice ne ja napuu{ti teritorijata na dr`avata molitel vo rok od 30 dena od denot na zavr{enata postapka ili izdr`anata kazna. Vo toj rok ne se smeta vremeto za koe predadenoto lice, nezavisno od svojata volja, ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na taa dr`ava. s) ako predadenoto lice ja napu{tilo teritorijata na dr`avata na koja bilo ekstradirano pa povtorno dobrovolno se vrati na nejzinata teritorija.
^len 18

1. Ako se bara soglasnost od zamolenata strana predadenoto lice krivi~no da se goni ili da se podlo`i na izvr{uvawe na kazna za drugo delo storeno pred predavaweto, a ne za ona poradi koe e ekstradirano, stranata molitel e dol`na da postapi na na~inot predviden vo ~len 9 na ovaa konvencija. 2. Ako se bara soglasnost od zamolenata strana predadenoto lice da se ekstradira na treta dr`ava, dr`avata koja go bara predavaweto,

590

na zamolenaat dr`ava go upatuva baraweto so site prilozi {to gi podnela tretata dr`ava. 3. Vo slu~aite predvideni vo prethodnite stavovi na ovoj ~len, kon baraweto {to go podnesuva dr`avata molitel se prilo`uva sudskiot zapisnik koj sodr`i izjava na predadenoto lice vo vrska so postapkata {to se vodi protiv nego i vo koj e nazna~eno deka na toa lice mu e ovozmo`eno na zamolenata dr`ava da mu gi podnese svoite prigovori zaradi odbrana.
^len 19

Ako vo tekot na postapkata e izmeneta kvalifikacijata na deloto, predadenoto lice mo`e da se goni ili mo`e da mu se sudi samo ako elementite na prekvalifikuvanoto krivi~no delo dozvoluvaat ekstradicija.
^len 20

1. Koga e odobreno predavawe, predmetite {to bile upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~noto delo ili {to bile pribaveni so izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili se dobieni vo zamena za tie predmeti, }e se predadat na stranata molitel. 2. Predmetite navedeni vo prethodniot stav }e bidat predadeni i toga{ ako ne dojde do predavawe na baranoto lice poradi negova smrt, begstvo ili od drugi pri~ini. 3. Pravata na treti lica vrz predmetite ostanuvaat ne zasegnati. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka mu se vra}aat na liceto na koe mu pripa|aat. Ako identitetot na toa lice ne mo`e da se utvrdi se vra}aat na zamolenata strana. 4. Zamolenata strana mo`e privremeno da gi zadr`i predmetite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len ako smeta deka se potrebni vo krivi~nata postapka. Taa mo`e da bara dostavenite predmeti da se vratat so obvrska deka }e gi vrati {tom toa }e bide mo`no so ogled na krivi~nata postapka {to se vodi na nejzinata teritorija. 5. Zamolenata strana ne e dol`na da gi vrati predmetite spomenati vo prethodniot stav ako nejzinite nadle`ni organi donele odluka za konfiskacija ili uni{tuvawe na tie predmeti.
^len 21

1. Sekoja dogovorna strana na barawe na drugata strana odobruva tranzit preku svojata teritorija na liceto {to na taa ja predala 591

nekoja treta dr`ava. Kon baraweto se prilo`uvaat dokumenti so koi se utvrduva deka se raboti za krivi~no delo za koe ima mesto za predavawe vo smisla na ovaa konvencija. Pritoa ne se zemaat predvid odredbite od ~len 2 na ovaa konvencija koi se donesuvaat na visinata na kaznata. 2. Zamolenata strana odobruva tranzit na onie prevozni sredstva i na onoj na~in {to e najpodesen za nea. 3. Zamolenata dr`ava ne e dol`na da dozvoli tranzit na svoi dr`avjani, nitu tranzit na lice ~ie predavawe go barala ili ima namera da go bara.
^len 22

Tro{ocite na predavaweto i, eventualno na prevozot gi podnesuva dr`avata na ~ija teritorija nastanale. Tro{ocite na tranzitot po vozdu{en pat gi podnesuva dr`avata molitel.
^len 23

Ovaa konvencija se primenuva na celokupnata teritorija na dvete dr`avi.

^len 24

Sekoja dogovorna strana }e ja izvesti drugata deka e izvr{ena postapkata koja ja bara nejziniot ustav za vleguvawe vo sila na ovaa konvencija. Taa }e vleze vo sila prviot den od vtoriot mesec smetaj}i od denot na poslednoto soop{tenie.
^len 25

1. Ovaa konvencija se sklu~uva na neopredeleno vreme. 2. Sekoja dogovorna strana mo`e vo sekoj moment da ja otka`e, a toj otkaz vleguva vo sila {est meseci smetano od denot koga drugata strana }e go primi otkazot. Sostaveno vo Pariz na den 23 septemvri 1970 vo dva primeroci na srpskohrvatski i francuski jazik so toa {to dvata teksta se podednakvo verodostojni.

592

15. KONVENCIJA ME\U SFRJ I REPUBLIKA FRANCIJA ZA ZAEMNA PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI OD 29 OKTOMVRI 1969 (Ratifikuvana so uredba od 24 juni 1970, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1971/16, vlegla vo sila na 1 noemvri 1970)270 ^len 1

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka zaemno }e uka`uvaat sudska pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti, pod uslovi predvideni so ovaa konvencija.
^len 2

Ova konvencija nema da se primenuva: a) vrz krivi~nite dela koi zamolenata strana gi smeta za politi~ki ili so niv povrzani dela, voeni ili fiskalni dela. b) koga zamolenata strana smeta deka so zadovoluvaweto na baraweto bi bil povreden nejziniot suverenitet ili javen poredok.
^len 3

Sudskata pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti opfa}a osobeno dostavuvawe ili soop{tuvawe na sudski odluki i drugi procesni spisi, izvr{uvawe na oddelni procesni dejstvija i razmena na izvadoci od kazneniot register.
^len 4

1. Barawata za pravna pomo{ (zamolnicite) se upatuvaat po diplomatski pat. 2 Po isklu~ok, vo itni slu~ai, barawata za izvr{uvawe na oddelni procesni dejstvija mo`at da se upatuvaat i neposredno do nadle`niot sud.

V. Zakon za ratifikacija na spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Francuskata Republika za ureduvawe na sostojbata vo me|unarodnite dogovori me|u Republika Makedonija i Francuskata Republika, "Slu`ben Vesnik na RM", Me|unarodni dogovori, 1996/17. So ovoj Zakon vo spisokot na spogodbi {to ostanuvaat vo sila pod reden br. 9 e pomestena i ovaa Konvencija.

270

593

3. Spisite za zadovoluvawe na baraweto se dostavuvaat, vo site slu~ai, bez odlagawe po diplomatski pat.
^len 5

1. Barawata se sostavuvaat na jazikot ili na ednen od jazicite na dr`avata molitel. Spisite za zadovoluvawe na zamolnicata se sostavuvaat na jazikot ili na eden od jazicite na zamolenata dr`ava. 2. Me|utoa, kon sudskite procesni spisi i sudskite odkluki koi treba da mu se dostavat ili da mu se soop{tat na liceto koe se nao|a na teritorijata na edna od dvete dr`avi, ke bide prilo`en zaveren prevod na jazikot ili na eden od jazicite na taa dr`ava.
^len 6

1. Barawata za sudska pomo{ i spisite {to se prilo`uvaat mora da bidat potpi{ani i snabdeni so pe~at od nadle`niot organ ili zavereni od strana na ovoj organ. Barawata i spisite ne podle`at na legalizacija. 2. Formata na zamolnicata ja opredeluva zakonot na stranata molitel.
^len 7

1. Baraweto gi sodr`i slednite podatoci: - ozna~uvawe na predmetot, - naziv na organot koj go upatuva baraweto, - naziv na zamoleniot organ, - nazna~uvawe na krivi~noto delo, - ime na obvinetiot, odnosno osudeniot, 2. Osven toa se naveduvaat slednite podatoci: a) koga se raboti za barawe za dostavuvawe: - vid na aktot ili odlukata, - ime i adresa na prima~ot, - svojstvo na prima~ot vo postapkata, b) koga se raboti za barawe za izveduvawe na procesni dejstvija: site potrebni podatoci za okolnostite na slu~ajot i zada~ata doverena na zamoleniot organ.

594

^len 8

1. Baraweto se izvr{uva vo soglasnost so zakonot na zamolenata dr`ava. 2. Soop{tenieto ili dostavuvaweto se smetaat za pravilno izvr{eni koga se potvrdeni so dostavnica vrz koja prima~ot stavil potpis i datum na priemot ili so oficijalen akt na nadle`niot organ od koj se gleda deka e izvr{eno predavaweto kako i na~inot i vremeto na predavaweto.
^len 9

1. Ako zamoleniot organ ne e nadle`en, baraweto go upatuva na nadle`niot organ. 2. Ako zamoleniot organ ne mo`e da postapi po baraweto, za toa vedna{ go izvestuva organot od koj poteknuva zamolnicata, naveduvaj}i pri~ini zaaradi koi ne e zadovolena zamolnicata.
^len 10

Zamolenata strana nema da bara nadomest na tro{ocite za uka`uvaweto na pravnata pomo{ spored odredbite na ovaa konvencija, osven tro{ocite i nagradata na ve{tacite.
^len 11

1. Svedokot ili ve{takot, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, koj po pokana dobrovolno }e pristapi pred sudskite organi na dr`avata molitel, ne mo`e da bide gonet, pritvoren nitu podlo`en na koe i da e ograni~uvawe na li~nata sloboda vo taa dr`ava za dela storeni ili osudi izre~eni pred negovoto doa|awe na teritorijata na dr`avata molitel. 2. Ovaa za{tite prestanuva ako svedokot ili ve{takot, iako za vreme na neprekidniot rok od 30 dena od denot koga sudskite organi pove}e ne barale negova prisutnost, imal mo`nost da ja napu{ti teritorijata na dr`avata molitel, sepak ostanal na taa teritorija ili ako po napu{taweto na taa teritorija povtorno se vratil vo istata.

595

^len 12

1. Svedokot ili ve{takot ima pravo na nadomest na patnite tro{oci i tro{ocite na prestoj, kako i na pravi~en nadomest na tovar na stranata molitel. 2. Ako svedokot ili ve{takot toa go bara, stranata molitel }e polo`i avans na ime na patnite tro{oci i tro{ocite na prestojot.
^len 13

1. Ako vo eden krivi~en predmet stranata molitel smeta za osobeno potrebno svedokot ili ve{takot li~no da mu pristapi na negoviot sudski organ, toa }e go nazna~i vo baraweto za vra~uvawe na pokanata, a zamolenata strana na takviot svedok ili ve{tak }e mu prepora~a da se otpovika na pokanata. 2. Zamolenata strana }e ja zapoznae stranata molitel so odgovorot na svedokot ili ve{takot.
^len 14

1. Dogovornite strani zaemno se izvestuvaat za krivi~nite osudi koi na nivnata teritorija se zapi{uvaat vo kazneniot registar, a koi gi izrekle sudski organi na ednata dogovorna strana protiv dr`avjanin na drugata dogovorna strana. 2. Ovie izvestuvawa se dostavuvaat {estomese~no po diplomatski pat.
^len 15

Dogovornite strani, na barawe na nivnite sudski organi, zaemno si dostavuvaat izvadoci od kazneniot registar.
^len 16

1. Sekoja dogovorna strana, so cel za krivi~no gonewe, mo`e da ja izvesti drugata strana za krivi~nite dela izvr{eni na nejzinata teritorija od strana na dr`avjanite na drugata dr`ava koi se vratile na teritorijata na taa dr`ava. 2. Za taa cel, spisite, izvestuvawata i predmetite koi se odnesuvaat na deloto se dostavuvaat besplatno. 3. Zamolenata strana ja izvestuva stranata molitel za merkite koi se prezemeni vo vrska so nejzinoto barawe. 596

^len 17

Sekoja dogovorna strana ja izvestuva drugata strana za dovr{uvaweto na postapkata potrebna spored nejziniot ustav za vleguvawe vo sila na ovaa konvencija. Konvencijata }e vleze vo sila prviot den od vtoriot mesec po datumot na poslednoto izvestuvawe.
^len 18

1. Ovaa konvencija se zaklu~uva na neopredeleno vreme. 2. Sekoja od dogovornite strani vo sekoe vreme }e mo`e da ja otka`e i ovoj otkaz }e ima dejstvo {est meseci otkako drugata strana go primila izvestuvaweto za otkazot. Sostaveno vo Beograd na 29 oktomvri 1969 vo dva ednakvi primeroci na srpskohrvatski i francuski jazik so toa {to dvata teksta se podednakvo verodostojni.

597

598

HOLANDIJA
16. DOGOVOR ZA PREDAVAWE NA VINOVNICI ME\U SRBIJA I HOLANDIJA OD 28 FEVRUARI - 11 MART 1896 (Ratifikuvan so zakon od 25 oktomvri 1896, "Srps}e novine", 1896/273, vlegol vo sila na 16 januari 1897)271 ^len 1

Srpskata i Holandskata vlada se obvrzuvaat spored odredbite na slednive ~lenovi izemaj}i gi svoite gra|ani zaemno da gi predavaat site lica osudeni ili obvineti poradi edno od dolu nabroenite dela storeni nadvor od teritorijata na dr`avata od koja se bara ekstradicija. 1. a) atentat izvr{en protiv `ivotot ili slobodata na Kralot, vladea~kata Kralica, Regentot ili drug poglavar na ednata prijatelska dr`ava, ili prezemen so namera da gi onesposobi za vladeewe, b) atentat protiv `ivotot ili slobodata na nevladea~kata Kralica, Prestolonaslednikot ili koj i da e ~len na vladea~kiot Dom, 2. ubistvo ili ubistvo so umisla, ubistvo ili ubistvo so umisla storeno vrz dete, 3. zakana storena so pismo ili pod opredelen uslov dokolku zakonite na dvete zemji dozvoluvaat predavawe za ova delo, 4. pometnuvawe koe e predizvikano od porodilkata ili treto lice, 5. tormozewa koi predizvikale te{ka telesna povreda ili smrt, tormozewa storeni so umisla ili te{ki tormozewa, 6. silovuwe, krivi~no delo protiv moralot, blud so devojka ili `ena pomlada od 16 godini, ili so `ensko lice postaro od 16 godini koga vinovnikot znae deka taa ne e pri svest, nemoralni dela koi vinovnikot znaej}i deka liceto nad koe gi vr{i e bez svest, ili koga toa
V. Zakon za ratifikacija na spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Kralstvoto Holandija za ureduvawe na dogovornata sostojba me|u Republika Makedonija i Kralstvoto Holandija" (Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija" - Me|unarodni dogovori, 1995/45, Spored ovoj Zakon, Dogovorot za predavawe na vinovnici me}u Srbija i Holandija se primenuva kako spogodba sklu~ena me|u Republika Makedonija i Kralstvoto Holandija.
271

599

lice nema 16 godini vozrast, naveduvawe na edno lice pod 16 godini pasivno ili aktivno da vr{i nemoralni dela ili nadvor od brakot da ima polovi odnosi so treto lice, 7. nadraznuvawe na malolentik zaradi vr{ewe razvrat i sekoe delo {to go pomaga razvratot na maloletnikot, a e kaznivo spored zakonite na dvete dr`avi, 8. dvobra~nost, 9. odveduvawe, prikrivawe, poni{tuvawe, podmetnuvawe na dete, ili soop{tuvawe deka deteto postoi, 10. odveduvawe na maloletnik, 11. imitirawe ili preina~uvawe na pari i banknoti so namera da se stavat vo promet kako vistinski pari, kako i stavawe vo promet na imitirani ili preina~eni pari ili banknoti, koga toa namerno se pravi, 11. imitirawe ili falsifikuvawe na dr`avni `igovi i marki koi se baraat spored zakonot, ako zakonite na dvete zemji dozvoluvaat ekstradicija za ova delo. 13. la`ni dokumenti i volevo upotrebuvawe na la`ni ili falsifikuvani dokumenti, dokolku zakonite na dvete dr`avi dozvoluvaat ekstradicija za ova delo, poseduvawe ili vnesuvawe od stana banknoti na nekoja stranska so zakon vostavena cirkulaciona banka so namera da se pu{tat vo promet kako da se vistinksi i dobri, koga vinovnikot vo momentot koga gi primil znael deka se la`ni ili falsifikuvani, 14. krivokletstvo, 15. potkup na javni slu`benici ako zakonite na dvete zemji dozvoluvaat ekstradicija za ova delo, primawe na potkup, zloupotreba pri rakuvawe so pari ili so predmeti koi go storile slu`benici ili lica {to se smetaat kako slu`benici, 16. volevo izvr{en po`ar koga mo`e da predizvika opasnost po imotot ili `ivotot na drugi, po`ar predizvikan vo namera za sebe ili za treto lice da se pribavi so zakon zabraneta korist, a na {teta na osiguritelot ili imatelot na pravoto na rizi~ni pomorski dogovori, 17. protivzakonito dejstvie izvr{eno so namera za uni{tuvawe na nekoja zgrada {to vo celost ili po zasluga mu pripa|a na treto lice, kako i ru{ewe na zgrada ili gradba koje mo`e da predizvika op{ta opasnost po imotot ili `ivotot na drugi, 18 nasilen napad izvr{en javno so soou~esnici, protiv li~nosta ili imotot, 19. protivzakonito dejstvie izvr{eno so namera za potonuvawe na brod, negovo nasukuvawe, kr{ewe, onesposobuvawe ili na{teuvawe, koga poradi toa mo`e da nastapi opasnost po drugi, 600

20. bunt ili neposlu{nost na patnici na brod protiv negoviot kapetan ili na mornari protiv svoite pretpostaveni, 21. dejstvie storeno so namera da se dovede vo opasnost `elezni~ki voz, 22. kra`ba, 23. izmama, 24. zloupotreba na blanko potpis, 25. zatajuvawe, 26. la`no bankrotsvo, Pod napred kaj nabroenite dela se podrazbira obid ili sou~esni{tvo ako se kaznuvaat spored zakonite na zemjata od koja se bara predavaweto.
^len 2

Predavaweto nema da se odobri: 1) koga odnosnoto krivi~no delo e izvr{eno vo treta dr`ava i koga vladata na taa dr`ava bara predavawe, 2) ako predavaweto se bara poradi istoto delo za koe odnosnoto lice ve}e bilo sudeno vo dr`avata od koja se bara predavaweto i za koe toa ve}e bilo osudeno ili oslobodeno, 3) ako spored zakonite na zamolenata dr`ava nastapila zastarenost na obvinenieto ili na kaznata za odnosnoto delo pred obvinetiot da e zatvoren i pred da e povikan na soslu{uvawe.
^len 3

Predavaweto nema da se odobri za celoto vreme dodeka nad liceto ~ie predavawe se bara se vodi istraga za istoto delo vo dr`avata od koja se bara predavaweto.
^len 4

Ako liceto ~ie predavawe se bara e obvineto ili izdr`uva kazna za drugo krivi~no delo a ne za ona koe dalo povod da se bara predavaweto, negovoto predavawe nema da se odobri dodeka ne se dovr{i istragata vo zemjata od koja se bara predavaweto ili, vo slu~aj odnosnoto lice da bide osudeno, dodeka ne ja izdr`i kaznata ili dodeka ne bide pomiluvano. Ako pak, po odnos na vinata spored zakonite na dr`avata {to go bara predvaweto bi mo`ela da nastane zastaruvawe poradi vakvoto odolgovle~uvawe, predavaweto }e bide odobreno, osven ako posebni okolnosti ne mu se protivat na toa, i so toa {to preda601

denoto lice po zavr{enata istraga povtorno da se vrati vo zemjata koja go ekstradirala.

^len 5

Predadenoto lice nama da mo`e da se obvini ni da se kazni vo zemjata vo koja e predadeno za kakvo i da e krivi~no delo koe ne e predvideno so ovaa konvencija i koe mu prethodelo na ekstradicijata, nitu da se predade na nekoja treta zemja bez soglasnost na dr`avata {to go dozvolila predavaweto, osven ako predadenoto lice bilo slobodno povtorno da si odi od navedenata zemja vo rok od eden mesec po osudata, i vo slu~aj na osuda po izdr`uvaweto na kaznata, ili otkako bilo pomiluvano. Predadenoto lice, isto taka, nema da mo`e da se obvini nitu da se kazni za kakov i da e zlostor ili prestap predviden so ovaa konvencija {to mu prethodel na predavaweto, bez soglasnost na onaa zemja koja go dozvolila predavaweto i koja }e mo`e po svoe nao|awe prethodno da bara da se podnese eden od onie dokumenti nabroeni vo ~len 7 na ovaa konvencija. Me|utoa, ovaa soglasnost ne e potrebna ako obvinetiot dobrovolno baral da bide suden ili da ja izdr`i kaznata, ili ako vo gore navedeniot rok ne ja napu{ti dr`avata na koja bil predaden.
^len 6

Odredbvite na ovaa konvencija ne mo`at da se primenuvaat na politi~ki prestapi. Liceto koe e predadeno za edno od krivi~nite dela na op{toto pravo predvideni vo ~len 1 vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide osudeno nitu kazneto vo dr`avat na koja e predadeno za politi~ki prestap storen pred predavaweto nitu za onie prestapi koi bi stoele vo vrska so politi~kiot prestap, osven ako bilo slobodno da ja napu{ti zemjata za eden mesec, smetaj}i od denot koga bilo osudeno, a vo slu~aj na osuda, koga ja izdr`alo kaznata ili bilo pomiluvano.
^len 7

Predavaweto }e se bara po diplomatski pat i }e se dozvoli samo ako se podnese original ili zaveren prepis na osuditelnata presuda ili re{enie za stavawe pod istraga, da e predadeno na sudot so nalog da se stavi vo pritvor, ili so nalog da se stavi vo pritvor izdaden vo propia{ana forma spored zakonodavstvoto na zemjata koja go bara predavaweto so dovolno objasnuvawe na deloto, kako zamolenata dr`a602

va bi mo`ela da oceni dali spored nejzinoto zakonodavstvo postoi slu~aj predviden so ovaa konvencija, kako i ako se podnese odredba na krivi~niot zakonik koj se primenuva na toa delo. Site ovie spisi mora da bidat snabdeni so propisno zaveren francuski prevod.
^len 8

Predmetite najdeni vo vladenie na lice ~ie predavawe se bara }e se predadat na dr`avata koja go bara predavaweto ako nadle`nite organi na zamolenata dr`ava naredile predavawe na ovie predmeti.
^len 9

Dodeka ne se pobara predavawe po diplomatski pat, liceto ~ie predavawe vrz osnova na ovaa konvencija mo`e da se bara, privremeno }e se stavi vo pritvor na barawe {to isto taka e podneseno po diplomatski ili konzularen pat, do ministerot za nadvore{ni raboti so izjava deka postoi eden od dokumentite spomenati vo ~len 7. Stavaweto vo privremen pritvor }e zavisi od propisite i naredbite propi{ani so zakonodavstvoto na zemjata od koja poteknuva baraweto.
^len 10

Stanec koj vo soglasnost so napred izlo`enoto e privremeno privoren, }e se pu{ti na sloboda - osven vo slu~aj koga negoviot pritvor bi trebalo da se prodol`i od druga takva pri~ina - ako vo rok od 20 dena smetano od datumot na re{enieto za negovoto privremeno pritvorawe baraweto za predavawe ne se prosledi po diplomatski pat i ako vo isto vreme ne se dostavi eden od dokumentite propi{ani so ovaa konvencija.
^len 11

Koga pri istragata na edno krivi~no nepoliti~ko delo edna od dvete vladi najde deka e potrebno da se soslu{aat svedocite koi se nao|aat na teritorijata na drugata dogovorna strana, za taa cel po diplomatski pat }e se isprati soodvetno barawe i po toa barawe }e se postapi soglasno zakonite na zemjata na ~ija teritorija treba da se soslu{aat svedocite.

603

Me|utoa, vo itni slu~ai sudskite organi na ednata zemja tie barawa }e mo`e da gi naso~uvaat neposredno na sudskite organi na drugata dr`ava. Kon sekoe takvo barawe so koe se bara raspit na svedoci }e mu se prilo`i i francuski prevod.
^len 12

Ako za nekoe nepoliti~ko krivi~no delo e potrebno ili se saka svedokot li~no da prisustvuva, vladata na dr`avata na koja toj pripa|a }e go povika da se otpovika na pokanata, i vo slu~aj na negova soglasnost patnite tro{oci i dnevnicite za vreme na prestojot }e mu se priznaat spored tarifite i pravilata {to postojat vo zemjata kade {to }e se izvr{i svedo~eweto, izzemaj}i vo slu~ajot ako odnosnata zemja najde za potrebno da mu opredeli pogolem nadomest. Nikakov svedok od koja i da e narodnost koj povikan vo edna od dvete zemji koj dobrovolno }e im pristapi na sudiite na drugata zemja, nema da mo`e vo taa zemja da se obvini nitu da se zadr`i za porane{ni dela ili osudi, ni pod izgovor na sou~esni{tvo vo deloto za koe e povikan kako svedok.
^len 13

Koga pri edno krivi~no nepoliti~ko delo se najde za potrebno ili korisno da se soo~at vinovnicite pritvoreni vo edna od dvete dr`avi ili da se podnesat dokaznite sredstva i dokumentite koi se nao|aat vo racete na vlasta na drugata dr`ava, }e se sprovede odnosnoto barawe po diplomatski pat i potoa }e se ispolni ako na toa ne mu se sprotivstavuvaat osobeni pri~ini i so obvrska da se vratat kako vinovnicite taka i gorespomenatite spisi.
^len 14

Prevoz (tranzit) preku teritorijata na dogovornite stani na predadeno lice no koe ne e vo nadle`nost na zemjata koja ja preo|a, a go ekstradirala nekoja treta dr`ava, }e se dozvoli na ednostaven podnesok vo original ili vo zaveren prepis na koj i da e akt na krivi~nata postapak spomenat vo ~len 7 samo ako krivi~noto delo koe slu`i kako osnova za predavaweto ako e opfateno so ovaa konvencija i ne doa|a vo odredbite na ~len 2 i 6 i ako prenesuvaweto se vr{i so sprovod na prestavnici na dr`avata koja go dozvolila tranzitot preku nejzinata teritorija. 604

Tro{ocite na tranzitot pa|aat na tovar na dr`avata koja go bara predavaweto.

^len 15

Dvete dr`avi se otka`uvaat od nadomest na tro{ocite za izdr`uvawe, prevoz itn. koi bi bile storeni na nivnata teritorija poradi predavawe na obvinetite ili osudenite lica, kako i tro{ocite za izvr{uvawe na molbenite pisma, prosleduvawe i vra}awe na vinovnicite predadeni za soo~uvawe i za predavawe i vra}awe na dokaznite sradstva ili dokumenti. Vo slu~aj transportot po more da e poprakti~en, odnosnoto lice }e se sprovede se do pristani{teto koe }e bide ozna~eno so diplomatski ili konzularen pretstavnik na zamolenata dr`ava na ~ii tro{ok i }e se natovari.
^len 16

Ovaa konvencija koja ne se primenuva na koloniite }e bide izvr{ena {est nedeli po razmenata na ratifikaciite. Taa }e va`i {est meseci po otka`uvaweto na edna od dvete vladi. Ova konvencija }e bide ratifikuvna i ratifikaciite }e bidat razmeneti vo {to pokratok rok. Vo pogled na {to odnosnite polnomo{nici ja potpi{aa ovaa konvencija i na nea gi stavile svoite pe~ati. Sostaveno vo dva primeroci, Beograd 28 fevruari - 11 mart 1896 godina.

605

606

HRVATSKA
17. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA HRVATSKA ZA PRAVNA POMO[ VO GRA\ANSKITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 2 SEPTEMVRI 1994

(ratifikuvan so zakon na 29 mart 1995, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1995/19, vlegol vo sila na 14 april 1995)
GLAVA PRVA OP[TI ODREDBI ^len 1

(1) Dr`avjanite na ednata dogovorna strana imaat ednakva za{tita na svoite prava vo postapkata pred sudovite na drugata dogovorna strana kako i nejzinite dr`avjani. (2) Dr`avjanite na ednata dogovorna strana se javuvaat pred sudovite na drugata dogovorna strana pod ednakvi uslovi kako i nejzinite dr`avjani. (3) Odredbite od prethodnite stavovi se odnesuvaat i na pravnite lica.
Obem na pravnata pomo{ ^len 2

(1) Dogovornite strani si uka`uvaat zaemna pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti na na~in i vo obem utvrden so ovoj dogovor (2) Poimot "gra|anski predmeti" spored ovoj dogovor ozna~uva i stopanski i semejni predmeti. (3) Poimot "krivi~ni predmeti" vo ovoj dogovor opfa}a krivi~ni dela, stopanski prestapi i prekr{oci. (4) Pravosudnite organi na dvete dogovorni strani, soglasno so odredbite na ovoj dogovor im uka`uvaat pravna pomo{ i na drugite organi, koi spored zakonodavstvoto na dogovornite strani se nadle`ni za rabotite od prethodnite stavovi na ovoj ~len.

607

^len 3

Dogovornite strani zaemno }e si uka`uvaat pravna pomo{, taka {to }e dostavuvaat i vra~uvaat dokumenti, }e razmenuvaat izvestuvawa za pra{awa od zakonodavstvata i kaznenata evidencija i }e vr{at oddelni procesni dejstvija, kako {to se: oddelni istra`ni dejstvija, dostavuvawe na materijalni dokazi, soslu{uvawe na obvineti, svedoci, stranki, ve{taci i drugi lica, sudski uvid, ve{ta~ewe i drugo.
Na~in na komunicirawe ^len 4

(1) Vo sproveduvaweto na ovoj dogovor nadle`nite organi na dogovornite strani komuniciraat od strana na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava na Republika Makedonija i od strana na Republika Hrvatska preku Ministerstvo za Pravosudstvo na Republika Hrvatska. (2) Odredbata od stavot 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto po diplomatski pat. (3) Vo itni slu~ai nadle`nite organi na dogovornite starni mo`at zamolnicite i izvestuvawata da gi dostavuvaat spored ovoj dogovor do nadle`nite organi na drugata dogovorna strana preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL).
Jazik ^len 5

(1) Molbata za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: zamolnica) i site drugi dokumenti, koi {to spored odredbite na ovoj dogovor e potrebno da se prilo`at, se dostavuvaat na jazikot na dr`avata koja zamoluva za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: dr`ava molitel). Ne e potrebno da se prilo`i prevod na jazikot na dr`avata dogovorna strana koja e zamolena za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst zamolena dr`ava). (2) Odgovorite na zamolnicite se dostavuvaat na jazikot na zamolenata dr`ava. (3) Dokumentite {to im se vra~uvaat na lica vo zamolenata dr`ava se dostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel, a mora da bide prilo`en i prevod na dokumentite na jazikot na zamolenata dr`ava.

608

(4) Ako ne e prilo`en prevod, vo slu~aj od stav 3 na ovoj ~len, vra~uvaweto }e se izvr{i samo ako prima~ot dobrovolno go primi dokumentot.
Zamolnica za pravna pomo{ ^len 6

(1) Zamolnicata za pravna pomo{ mora da sodr`i: 1. naziv na organot koj zamoluva za pravna pomo{ i organot koj se zamoluva za pravna pomo{, 2. opis na predmetot po koj se zamoluva za pravna pomo{. Vo krivi~nite predmeti i zakonskoto obele`je na krivi~noto delo, 3. naveduvawe na podatocite neophodni za sproveduvawe na postapkata za uka`uvawe pravna pomo{, 4. ime i prezime na strankite vo postapkata, podatoci za ra|aweto, mestoto na nivnoto `iveali{te, dr`avjanstvo, a za pravnite lica naziv i sedi{te, 5. ime i prezime na eventualnite pravni zastapnici vo poedine~nite predmeti. (2) Zamolnicata i prilo`enite dokumenti mora da bidat potpi{ani i so pe~at na organot koj zamoluva za pravna pomo{.
^len 7

(1) Pravnata pomo{ se uka`uva soglasno zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava. (2) Nadle`niot organ koj {to ja uka`uva zamolenata pravna pomo{, mo`e da postapuva i na na~in i vo forma {to gi bara dr`avata molitel, ako toa ne e vo sprotivnost so propisite na zamolenata dr`ava.
^len 8

(1) Dokolku zamoleniot organ ne e nadle`en za postapuvawe po zamolnicata, zamolnicata }e mu ja otstapi na nadle`nito organ vo zamolenata dr`ava dogovorna strana i za toa }e ja izvesti dr`avata molitel. (2) Dokolku po zamolnicata ne bilo postapeno, potrebno e za toa vedna{ da se izvesti dr`avata molitel i da se navedat pri~inite poradi koi po zamolnicata ne e postapeno. Ako zaedno so zamolnicata se dostaveni i drugi dokumenti i tie }e se vratat.

609

^len 9

Zamolenata dr`ava mo`e da ja odbie pravnata pomo{ dokolku prifa}aweto na zamolnicata e vo sprotivnost so nejziniot praven poredok ili bi mo`elo da na{teti na nejzinata suverenost i bezbednost.
Vra~uvawe na dokumenti ^len 10

Zamolnicata za vra~uvawe na dokumentite, pokraj podatocite od odredbata od ~lenot 6 na ovoj dogovor, mora da ja sodr`i i adresata na liceto komu mu se vra~uva.
^len 11

(1) Vra~uvaweto go vr{i nadle`niot organ soglasno so propisite na zamolenata dr`ava. Po izri~no barawe za vra~uvawe na dokumentite mo`e da se primeni propis na dr`avata molitel, dokolku ne e vo sprotivnost so propisite na zamolenata dr`ava. (2) Vra~uvaweto na dokumentite se doka`uva soglasno so propisiste za vra~uvawe, {to va`at na teritorijata na zamolenata dr`ava. Vo potvrdata za vra~uvawe nadle`niot organ }e go navede datumot i mestoto na vra~uvawe, kako i liceto komu mu bil vra~en dokumentot. (3) Potvrdata za vra~uvawe vedna{ se dostavuva do dr`avata molitel. Ako vra~uvaweto ne e mo`no, za pri~inite treba da se izvesti dr`avata molitel.
Izvestuvawe za propisite ^len 12

Na barawe na dogovornite strani, tie me|usebno }e se izvestuvaat za propisite, {to va`at ili va`ele na nejzinata teritorija i po potrena }e si razmenuvaat tekstovi na tie propisi.
Tro{oci za uka`uvawe pravna pomo{ ^len 13

(1) Dogovornite strani ne mo`at da baraat nadomestok za tro{ocite {to nastanale vo vrska so uka`uvaweto pravana pomo{, osven nagrada za rabotata na ve{taci i nadomestok na tro{ocite za ve{ta~eweto, dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno.

610

(3) Zamoleniot organ mo`e da bara avans za tro{ocite od stavot 1 na ovoj ~len.
GLAVA TRETA Pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti ^len 24

Dogovornite starni soglasno so odredbite na ovoj dogovor zaemo si uka`uvaat pravna pomo{ vo site postapki za krivi~nite dela, za koi vo vremeto koga bilo zamoleno, za pravna pomo{, bile nadle`ni pravosudnite organi na dr`avata molitel.
^len 25

Dogovornite strani zaemno si uka`uvaat pravna pomo{ i vo prekr{o~ni predmeti.

Odbivawe na pravna pomo{ ^len 26

Dogovornite strani }e odbijat pravna pomo{: 1. ako deloto koe e navedeno vo zamolnicata spored pravoto na zamolenata dr`ava ne e krivi~no delo, 2. ako udovoluvaweto na zamolnicata e vo sprotivnost so pravniot poredok na zamolenata dr`ava i spored misleweto na zamolenata dr`ava ako toa bi mo`elo da go zagrozi nejziniot suverenitet, bezbednosta i drugite su{testveni interesi na dr`avata, 3. ako zamolnicata e vo vrska so delo koe spored misleweto na zamolenata dr`ava e politi~ko ili voeno krivi~no delo.
Pokani ^len 27

Vo pokanata do obvinetiot, svedokot ili drug u~esnik vo postapkata koj se povikuva od dogovornata strana ne smee da ima zakana so prisilna merka vo slu~aj da ne se javi na pokanata. Ako povikaniot ne se javi na pokanata, za toa ne mo`e da mu bide izre~ena krivi~na sankcija.

611

^len 28

Na svedok ili ve{tak koj se javil na pokana na sudot od dr`avata molitel, mu pripa|a nadomest na patnite tro{oci i tro{ocite na prestojot soglasno so propisite na dr`avata molitel.
Privremeno predavawe na lica li{eni od sloboda ^len 29

(1) Ako dogovornata strana vo koja se vodi krivi~na postapka, povikuva kako svedok ili poradi soo~uvaawe lice koe e li{eno od sloboda ili na drug na~in mu e ograni~ena li~nata sloboda vo drugata dogovorna strana so negova soglasnost, toa privremeno }e se predade na dr`avata molitel. (2) Dr`avata molitel e dol`na privremeno predadenoto lice da go vrati vo rokot {to }e go opredeli zamolenata dr`ava. (3) Privremenoto predavawe mo`e da se odbie: 1. ako liceto od stav 1 na ovoj ~len so toa ne se soglasuva, 2. ako poradi predavaweto bi mo`elo da dojde do prodol`uvawe na li{uvaweto od sloboda na liceto od stav 1 na ovoj ~len, 3. ako spored mislewe na zamolenata dr`ava postojat drugi su{testveni pri~ini protiv negovoto predavawe na teritorijata na dr`avata molitel. (4) Ekstradicijata }e se odlo`i dokolku e potrebno liceto od stav 1 na ovoj ~len da bide prisutno vo krivi~nata postapka {to te~e na teritorijata na zamolenata dr`ava. (5) Privremeno predadenoto lice od stav 1 na ovoj ~len na teritorijata na dr`avata molitel mora da bide zadr`ano vo pritvor. (6) Poimot "lice li{eno od sloboda" vo ovoj dogovor opfa}a: lice li{eno od sloboda, vo pritvor, na izdr`uvawe kaazna zatvor ili merka na bezbednost li{uvawe od sloboda.
^len 30

Predavaweto na liceto od stav 1 na ~len 29 na ovoj dogovor }e go izvr{at nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani, koi }e se dogovorat za mestoto i datumot na na predavaweto.
Za{tita na li~nata sloboda ^len 31

(1) Svedokot ili ve{takot koj }e se javi na pokana na sudot na dr`avata molitel, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, vo taa dr`ava 612

ne smee da bide krivi~no gonet ili pritvoran ili na koj i da e drug na~in da mu se ograni~i slobodata poradi krivi~no delo {to go storil pred doa|aweto na teritorijata na dr`avata molitel. (2) Liceto koe e povikano da se javi pred sud na dr`avata molitel krivi~no da odgovara za delo koe mu se stava na tovar, ne smee, nezavisno od dr`avjanstvoto, na nejzina teritorija da bide goneto ili pritvoreno nitu na bilo koj drug na~in smee da mu se ograni~i slobodata za dela i osudi koi ne se navedeni vo pokanata, a poteknuvaat od vremeto pred negovoto odewe vo zamolenaat dr`ava dogovorna strana. (3) Krivi~no gonewe, li{uvawe od sloboda ili drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda se dozvoleni: 1. poradi krivi~no delo za koe nekoj bil povikan kako obvinet, 2. koga povikaniot, otkako spored izjavata na sudot negovoto prisustvo ne e ve}e potrebno, se zadr`uva pove}e od 15 dena na teritorijata na dr`avata molitel iako mo`e da ja napu{ti, 3. ako liceto, po napu{taweto na teritorijata na dr`avata molitel, dobrovolno se vrati na nejzina teritorija.
Prisustvo na dejstvijata na pravna pomo{ ^len 32

(1) Na izri~na molba na dr`avata molitel, zamolenata dr`ava }e ja izvesti za mestoto i datumot na postapuvawe po zamolnicata. (2) U~esnicite vo krivi~nata postapka i nivnite pravni zastapnici i prestavnici na organite vklu~eni vo krivi~nata postapka mo`at da prisustvuvaat na uka`uvaweto na pravna pomo{ vo zamolenata dr`ava i da postavuvaat dopolnitelni pra{awa preku zamoleniot organ. Za niv, soodvetno se primenuva odredbata na ~lenot 31 od ovoj dogovor. (3) Za prisustvo na prestavnicite na pravosudnite organi na dr`avata molitel na uka`uvaweto na pravna pomo{ vo zamolenata dr`ava e potrebna soglasnost od zamolenaat dr`ava. Soglasnost vo Republika Makedonija dava Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava na Republika Makedonija, a vo Republika Hrvatska Ministerstvoto za pravosudstvo na Republika Hrvatska.
Izvestuvawe za podatoci od kaznenata evidencija ^len 33

(1) Dogovornite strani me|usebno se izvestuvaat za site osudi na dr`avata na drugata dogovorna strana {to se zapi{ani vo kaznenata evidencija. Izvodite od kaznenata evidencija dogovornite strani gi 613

razmenuvaat na sekoi {est meseci preku nadle`nite ministerstva za pravosudstvo na dogovorenite strani. (2) Dogovornite strani se izvestuvaat i za drugi podatoci zapi{ani vo kaznenata evidencija.
Otstapuvawe na krivi~no gonewe ^len 34

(1) Ako dr`avjanin na dogovorna strana stori krivi~no delo na teritorijata na drugata dogovorna strana, dr`avata na ~ija teritorija bilo storeno deloto }e ja zamoli drugata dogovorna strana, pod uslovite od ovoj dogovor da go prezeme krivi~noto gonewe (2) Nadle`nite organi na zamolenata dr`ava }e ja sprovedat krivi~nata postapka soglasno so propisite na taa dr`ava. (3) Pravosudnite organi na dr`avata koja bara pravna pomo{ vo vrska so zamolnicata za prezemawe na krivi~no gonewe, }e prezemat s {to e potrebno za da i ovozmo`at na zamolenata dr`ava vr{ewe na procesnite dejstvija {to se vo nejzina krivi~na sudska nadle`nost. Tie merki go opfa}aat i predavaweto na obvinetiot na organite na zamolenata dr`ava, koj e vo pritvor vo dr`avata koja bara pravna pomo{.
^len 35

(1) Vo zamolnicata za prezemawe na krivi~noto gonewe mora da bide opi{ana fakti~kata sostojba i mora da bidat navedeni {to pocelosni podatoci za obvinetiot, negovoto dr`avjanstvo i `iveali{teto ili prestojuvali{teto. (2) Kon baraweto za prezemawe krivi~no gonewe potrebno e da se prilo`at: 1. spisi vo original ili vo zaveren prepis, 2. potvrda ili drugi podatoci za dr`avjanstvo na liceto za koe se bara prezemawe na krivi~no gonewe, 3. izvadok na odredbite od krivi~niot zakon primeneti vo toj krivi~en predmet, 4. izjavi na o{tetenite deka se soglasuvaat so otstapuvawe na krivi~no gonewe. (3) Izjavata na o{teteniot {to e potrebna za poveduvawe na krivi~na postapka vo dr`avata koja bara pravna pomo{, va`i i vo zamolenata dr`ava.

614

^len 36

(1) Pravosudniot organ na dr`avata koja bara pravna pomo{ privremeno }e gi prekine merkite vo vrska so goneweto za deloto navedeno vo zamolnicata za prezemawe na krivi~no gonewe. (2) Tie merki sekoga{ }e se zaprat: 1. ako obvinetiot vo zamolenata dr`ava pravosilno e osloboden ili postapkata e zaprena poradi nedostig na dokazi ili zatoa {to storenoto delo ne e krivi~no delo. 2. ako izre~enata kazna ili merka na bezbednost ve}e se izvr{eni ili ako izvr{uvaweto soglasno so zakon ili so akt na pomiluvawe ve}e ne e mo`no. 3. za onolku vreme, za kolku izvr{uvaweto na kaznata ili merkata na bezbednost celosno ili delumno e odlo`eno.
^len 37

Zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel dali baranoto krivi~no gonewe go prezela. Ako krivi~noto gonewe ne e prezemeno, celata dokumentacija vo vrska so toj predmet }e i se vrati na dr`avata molitel so izvestuvawe zo{to ne bilo postapeno po zamolnicata. Ako baranoto krivi~no gonewe e prezemeno, po zavr{uvaweto na postapkata na dr`avata molitel }e se dostavi pravosilna odluka.
GLAVA ^ETVRTA Zavr{ni odredbi ^len 38

Ovoj dogovr treba da bide ratifikuvan

^len 39

(1) Ovoj dogovor vleguva vo sila so protekot na 30 dena od priemot na poslednoto pismeno izvestuvawe po diplomatski pat deka se ispolneti site uslovi predvideni vo nacionalnoto zakonodavstvo na dogovornite strani za negovoto vleguvawe vo sila. (2) Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna strana mo`e pismeno da go otka`e po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci.

615

Dogovorot e sklu~en vo Skopje na 2 septemvri 1994 godina vo dva originalni primeroci sekoj na makedonski i hrvatski jazik, pri {to dvata primeroci se ednakvo verodostojni.

616

18. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA HRVATSKA ZA MEGUSEBNO IZVR[UVAWE NA SUDSKI ODLUKI VO KRIVINITE PREDMETI OD 2 SEPTEMVRI 1994 (Ratifikuvan so zakon na 15 mart 1995, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1995/17, vlegol vo sila na 5 april 1995) GLAVA PRVA Op{ti odredbi ^len 1

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat vrz osnova na zamolnica, soglasno so uslovite propi{ani so ovoj dogovor, me|usebno da gi izvr{uvaat sudskite odluki vo krivi~nite predmeti doneseni od sudot na ednata dogovorna strana protiv dr`avjani na drugata dogovorna strana ili protiv lice koe ima na nejzinata teritorija `iveali{te i toa: 1. da vr{at nadzor vrz licata na koi sudot im izrekol pravosilna uslovna osuda za vreme na proveruvaweto, 2. da izvr{at kazna zatvor i drugi merki na bezbednost koi pretstavuvaat li{uvawe od slobodaa. (2) Za dr`avjanin na dr`avata dogovorna strana se smeta liceto, koe spored zakonite na taa dr`ava ima nejzino dr`avjanstvo.
^len 2

(1) Nadzor ili izvr{uvawe spored odredbite na ovoj dogovor, }e se sprovede ako se ispolneti slednite uslovi: 1. ako osudenoto lice e dr`avjanin na dr`avata koja }e go prezeme izvr{uvaweto ili vo nea ima svoe `iveali{te. 2. ako sudskata odluka e pravosilna, 3. ako osudenoto lice dade soglasnost, 4. ako deloto na koe se zasniva pravosilnata sudska odluka e krivi~no delo spored pravoto na dvete dr`avi, 5. ako dr`avata koja ja izrekla krivi~nata sankcija i dr`avata koja go prezela nadzorot odnosno izvr{uvaweto vo soglasnost za prenos na nadzorot ili izvr{uvaweto, 6. ako osudenoto lice za vreme na podnesuvawe na zamolnicata ima da izdr`i u{te najmalku 6 meseci od izre~enata kazna ili merka {to ja vklu~uva i uslovnata osuda. (2) Po isklu~ok, dogovornite strani mo`at da se dogovorat za prenos na nadzor ili izvr{uvaaawe i vo slu~aj koga krivi~nata sankcija ili vremeto na proveruvawe na uslovno izre~enata krivi~na

617

sankcija, koja osudenoto lice treba da ja izdr`i, e pomala od ona predvidena vo odredbata od stav 1 to~ka 6 na ovoj ~len. (3) Ako osudenoto lice ne mo`e da dade pravova`na soglasnost za prenos na nadzorot ili izvr{uvaweto, potrebno e da se dobie soglasnost od negoviot zakonski zastapnik spored pravoto na dr`avata vo koja liceto ima svoe `iveali{te
^len 3

(1) Izvr{uvaweto na nadzorot nema da se prezeme: 1. ako izvr{uvaweto ili nadzorot e vo soglasnost so pravniot poredok na dr`avata na izvr{uvawe, 2. ako deloto na koe se zasnova sudskata odluka, spored ocenka na dr`avata na izvr{uvawe e od politi~ka, voena ili od fiskalna priroda, 3. ako izvr{uvaweto ili nadzorot e vo sprotivnost so obvrskite, koi dr`avata na izvr{uvaawe gi prezela vo me|unarodni ramki, 4. ako protiv osudenoto lice vo dr`avata na izvr{uvaawe te~e krivi~na postapka za krivi~no delo, za koe se bara izvr{uvawe ili nadzor ili ima namera da se povede, 5. ako dr`avata na izvr{uvawe ne e vo mo`nost da ja izvr{i sankcijata poradi zastarenost na izvr{uvaweto, 6. ako protiv osudenoto lice, so ogled na vozrasta vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto, vo dr`avata na izvr{uvawe ne mo`e da se vodi krivi~na postapka, 7. ako osudenoto lice vo dr`avata na izvr{uvawe ve}e e pravosilno osudeno za isto krivi~no delo ili oslobodeno od obvinenie, 8. ako sudskata odluka e donesena vo otsustvo na osudeno lice, 9. ako odlukata ja donel vonreden sud, 10. ako osudenoto lice na teritorijata na dr`avata na izvr{uvaweto dobilo pravo na azil. (2) Zamolenata dr`ava treba, bez odlagawe, da ja izvesti dr`avata molitel za toa {to prezela vo vrska so zamolnicata. (3) Vo slu~aj na odbivaawe na zamolnicata za prezemawe na izvr{uvawe ili nadzor, celosno ili delumno, zamolenata dr`ava e dol`na da ja obrazlo`i pri~inata ili pri~inite za odbivaweto.
^len 4

(1) Pomiluvawe ili amnestija mo`e da dadat i dr`avata na presuduvawe i dr`avata na izvr{uvawe.

618

(2) Ako takvi merki prezema dr`avata na presuduvaawe za toa e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata na izvr{uvawe.
^len 5

Mestoto, vremeto i na~inot na predavaweto i prezemaweto na osudenoto lice se utvrduva so dogovor me|u nadle`nite tela na dr`avite dogovorni strani.
^len 6

Sopstevite dr`avjani ne se predavaat zaradi izvr{uvawe ili nadzor

GLAVA VTORA Nadzor ^len 7

(1) Dogovornite strani vrz osnova na barawe i pod uslovite utvrdeni so ovoj dogovor, vo vremeto na proveruvaweto me|usebno }e vr{at nadzor vrz liceto na koe sudot na edna od dogovornite strani pravosilno mu izrekol uslovna osuda. (2) Nadzorot }e se izvr{i vo onaa dr`ava ~ii dr`avjanin e osudeno lice odnosno vo onaa dr`ava kade {to osudenoto lice ima `iveali{te.
^len 8

(1) Nadzorot isklu~itelno se izvr{uva spored pravoto na dr`avata koja go prezela nadzorot. (2) Merkite na nadzor doneseni vo dr`avata koja vr{i nadzor, spored vidot i traeweto ne mo`at da bidat postrogi od merkite doneseni vo dr`avata koja presudata e donesena. (2) Pri donesuvawe na merkite na nadzor vo dr`avata koja nadzorot go prezela, }e se imaat predvid merkite doneseni vo dr`avata vo koja presudata e donesena.
^len 9

Za otpovikuvawe na uslovnata osuda isklu~itelno e nadle`na dr`avata vo koja presudata e donesena.

619

^len 10

(1) Vrz osnova na zamolnicata, kon koja treba da se prilo`at dokumentite navedeni vo ~lenot 23 od ovoj dogovor, zamolenata dr`ava e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata molitel dali }e udovoli po zamolnicata. (2) Dr`avata koja vr{i nadzor treba da ja izvesti dr`avata koja ja donela presudata za uslovite i merkite na nadzorot, za site okolnosti koi bi mo`ele da dovedat do otpovikuvawe na uslovenata kaznena sankcija, kako i za protekot na vremeto na nadzor.
^len 11

(1) Dr`avata vo koja presudata e donesena e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata vo koja go izvr{uva nadzorot za pomiluvaweto, amnestijata ili za otpovikuvaweto na uslovnata osuda. (2) Ako dr`avata vo koja presudata e donesena ja otpovika uslovnata osuda, mo`e da ja zamoli dr`avata koja spored ovoj dogovor go izvr{uva nadzorot za prezemawe na izvr{uvaweto na kaznata.
^len 12

(1) Ako nadzorot e prezemen vo dr`avata vo koja presudata e donesena, privremeno se zapira izvr{uvaweto. (2) Pravoto na dr`avata vo koja presudata e donesena vo odnos na izvr{uvaweto kone~no prestanuva ako vo vremeto na proveruvawe ne nastapi nekoja okolnost poradi koja spored nejzinoto pravo uslovnata osuda treba da se otpovika.
GLAVA TRETA Izvr{uvawe ^len 13

(1) Ako liceto, koe e dr`avjanin na edna od dogovornite strani ili vo nea ima svoe `iveali{te e pravosilno osudeno vo drugata dogovorna strana na kazna zatvor ili mu e izre~ena merka na bezbednost, dogovornata strana mo`e da pobara merkata zatvor ili merkata na bezbednost da se izvr{i vo onaa dr`ava ~ii dr`avjanin e osudenoto lice odnosno vo koja ima svoe `iveali{te. (2) Ovoj dogovor ne go isklu~uva pravoto na osudenoto lice, negoviot zakonski zastapnik, bra~niot drugar, rodninata vo prava linija, bratot ili sestrata, da podnesat molba za prenos na izvr{uvaweto na

620

sudot {to ja donel odlukata, ili do nadle`niot organ na dr`avata {to ja donel presudata ili dr`avata ~ii dr`avjanin e osudenoto lice ili vo koja ima `iveali{te. (3) Nadle`niot organ na dr`avata vo koja e donesena presudata }e go pou~i osudenoto lice {to e mo`no pobrzo za mo`nostite za izdr`uvawe na kaznata zatvor ili za izvr{uvawe na merkata na bezbednost vo dr`avata ~ii dr`avjanin e ili na ~ija teritorija ima `iveali{te.
^len 14

(1) Ako se prezeme izvr{uvaweto, sudot na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto }e ja utvrdi kaznata zatvor ili merkata na bezbednost {to treba da se izvr{i spored svoeto pravo imaj}i ja predvid krivi~nata sankcija izre~ena vo dr`avata koja ja donela presudata. (2) Poradi izvr{uvawe vo drugata dogovorna strana osudenoto lice vo nikoj slu~aj ne smee da bide vo pote{ka sostojba od onaa {to bi ja imalo vo dr`avata vo koja presudata e donesena (3) Vremeto pominato vo zatvor vo dr`avata vo koja presudata e donesena vo celost se zasmetuva vo kaznata zatvor ili merkata na bezbednost {to treba da se izvr{i vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto.
^len 15

Izvr{uvaweto }e se sprovede isklu~itelno spored pravoto na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto.

^len 16

(1) Dr`avata na izvr{uvawe e vrzana za utvrdenite fakti vrz koi se zasnova sudskata odluka. (2) Za ukinuvawe ili izmenuvawe na sudskata odluka vrz koja se zasnova zamolnicata za prezemawe na izvr{uvaweto isklu~itelno e nadle`na dr`avata na presuduvawe za {to e dol`na vedna{ da ja izvesti dr`avata na izvr{uvawe.
^len 17

(1) Ako presudata se odnesuva na pove}e krivi~ni dela, izvr{uvaweto mo`e da se bara i samo za del od kaznata {to se odnesuva na nekoi od tie dela.

621

(2) Dr`azvata na presuduvawe go utvrduva delot od kaznata za koja se prezema izvr{uvaweto. (3) Ako dr`avata na presuduvawe vo opredelen rok ne postapi soglasno so stav 2 na ovoj ~len, dr`avata na izvr{uvaweto }e odlu~i spored svoeto pravo i }e go opredeli delot od kaznata {to treba da se izvr{i.
^len 18

(1) So prezemaweto na izvr{uvaweto privremeno se prekinuva natamo{noto izvr{uvawe vo dr`avata na presuduvawe. Ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata na presuduvawe, zatvorot mo`e da trae dodeka toa ne se predade na dr`avata na izvr{uvawe. (2) Pravoto na dr`avata na presuduvawe na izvr{uvawe kone~no prestanuva koga osudenoto lice celosno ja izdr`uvalo kaznata zatvor ili bezbednosnata merka vo dr`avata na izvr{uvawe ili taa kone~no mu e prostena. (3) Dr`avata na presuduvawe povtorno steknuva pravo na izvr{uvawe ako osudenoto lice go izbegne izvr{uvaweto vo dr`avata na izvr{uvawe. Dr`avata na izvr{uvawe za postoeweto na tie okolnosti dol`na e da ja izvesti dr`avata na presuduvawe.
^len 19

(1) Osudenoto lice bez soglasnost na dr`avata vo koja presudata e donesena ne smee krivi~no da se goni, osuduva ili poinaku da mu se ograni~uva li~nata sloboda za krivi~noto delo storeno pred prenosot na izvr{uvaweto, nitu da se predade na treta dr`ava za krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na krivi~na sankcija. (2) Soglasnost na dr`avata vo koja presudata e donesena od stav 1 na ovoj ~len ne e potrebna: 1. Ako osudenoto lice vo rok od 45 dena po zavr{eniot otpust od izdr`uvaweto na kaznata zatvor ili prestanuvaweto na merkite na bezbednost ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. Vo ovoj rok ne se zasmetuva vremeto koga osudenoto lice, nezavisno od svojata volja ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. 2. Ako osudenoto lice ja napu{tilo teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto, a potoa povtorno dobrovolno se vratilo na nejzina teritorija.

622

GLAVA ^ETVRTA Odredbi za postapkata ^len 20

(1) Pismenata komunikacija spored ovoj dogovor }e se vr{i preku Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava na Republika Makedonija, od edna strana, i Ministerstvoto za pravosudstvo na Republika Hrvatska, od druga strana. (2) Odredbata od stavot 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto po diplomatski pat. (3) Vo itni slu~ai, organite na ednata dogovorna strana mo`at da gi prepra}aat zamolnicite i izvestuvawata od ovoj dogovor do drugata dogovorna strana preku Me|unarodnata organizacija za kriminalisti~kata policija (INTERPOL).
^len 21

(1) Zamolnicata i dokumentacijata, koi treba da se prilo`at soglasno so odredbite na ovoj dogovor, se sostavuvaat vo pismena forma na jazikot na dr`avata molitel. Ne e potrebno da se prilo`i prevod na jazikot na zamolenata dr`ava. (2) Legalizacija na dokumentite od stavot 1 na ovoj ~len ne e potrebna.
^len 22

Spored ovoj dogovor pod "jazik na dr`avata molitel" se podrazbira: 1. za teritorijata na Republika Makedonija - makedonski jazik, 2. za teritorijata na Republika Hrvatska - hrvatski jazik.
^len 23

(1) Dr`avata vo koja odlukata e donesena ako podnese barawe za izvr{uvawe na sudska odluka vo krivi~ni predmeti potrebno e da prilo`i. 1. primerok ili zaveren prepis na odlukata so klauzula za pravosilnost a po potreba za izvr{nost, 2. prepis od zakonskite odredbi vrz koi se zasniva odlukata, 3. li~ni podatoci za osudenoto lice, negovoto dr`avjanstvo i za negovoto `iveali{te,

623

4. po potreba, potvrda za vremeto pominato na izvr{uvawe kazna {to e potrebno da se zasmeta, 5. izjava na zapisnik za osudenoto lice od koja se gleda negovata soglasnost za prenos na izvr{uvaweto, ili nadzorot. 6. drugi dokumenti i podatoci koi bi mo`ele da bidat od zna~ewe za odlu~uvawe po predmetot. (2) Ako dr`avata na izvr{uvawe podnese zamolnica, spored ovoj dogovor, kon zamolnicata treba da se prilo`i: 1. prepis od zakonskite odredbi {to treba da se primenuvaat, 2. podatoci za osudenoto lice, za negovoto dr`avjanstvo, `iveali{te, 3. drugi dokumenti koi mo`at da bidat od zana~ewe za ocenuvawe na zamolnicata, 4. ako osudenoto lice se nao|a vo dr`avata na izvr{uvawe, treba da se prilo`i i zapisnik od koj se gleda negovata soglasnost za prenos na izvr{uvaweto. (3) Vo slu~aj na podnesuvawe na zamolnica od stav 2 na ovoj ~len dr`avata na presuduvawe dostavuva istovremeno so odobruvaweto na zamolnicata primerok ili prepis od sudskata odluka na koja se nao|a potvrda za pravosilnost, a po potreba i izvr{nost, prepis od primenetite zakonski odredbi i po potreba potvrda za vremeto pominato na izdr`uvawe na kaznata koja treba da se zasmeta.
^len 24

(1) Ako zamolenata dr`ava smeta deka podatocite i dokumentacijata {to bile dostaveni ne se dovolni }e pobara potrebno dopolnuvawe i }e opredeli razumen rok, koj na obrazlo`eno barawe na dr`avata molitel mo`e da se prodol`i. (2) Ako ne se postapi po baraweto za dopolnuvawe na dokumentacijata vo opredeleniot rok, po baraweto za prenos na izvr{uvawe na sudskata odluka }e se odlu~uva vrz osnova na raspolo`ivite podatoci.
^len 25

(1) Tro{ocite {to }e nastanat vo vrska so predavaweto na osudenoto lice poradi nadzor ili izvr{uvawe }e gi nadomesti dr`avata koja go prezela nadzorot ili izvr{uvaweto, osven tro{ocite {to }e nastanat na taritorijata na dr`avata vo koja presudata e donesena, za {to }e se dogovorat nadle`nite tela na za predavawe i prezemawe na osudenite lica. 624

(2) Dr`avata koja zamoluuva za predavaweto na osudenoto lice po vozdu{na linija samata }e gi podnesuva tro{ocite {to }e nastanat vo vrska so toa predavawe.
^len 26

Dr`avata na izvr{uvawe }e ja izvesti dr`avata na presuduvawe za izvr{enite krivi~ni sankcii, i toa: 1. koga krivi~nata sankcija e izvr{ena, 2. koga osudenoto lice }e go izbegne izvr{uvaweto, 3. koga dr`avata na presuduvawe pobara poseben izve{taj.
^len 27

Ovoj dogovor }e se primenuva i na sudski odluki doneseni pred negovoto vleguvawe vo sila.
^len 28

(1) Spored ovoj dogovor pod poimot merki koi imaat zna~ewe li{uvawe od sloboda se podrazbira: 1. za teritorijata na Republika Makedonija merkite na bezbednost i vospitnite merki propi{ani so krivi~noto zakonodavstvo na Republika Makedonija koi pretstavuvaat li{uvawe od sloboda. 2. na teritorijata na Republika Hrvatska merki na bezbednost i vospitni merki propi{ani so krivi~noto zakonodavstvo na Republika Hrvatska koi pretstavuvaat li{uvawe od sloboda. (2) Ako traeweto na izvr{uvaweto na ovie merki e neodredeno, pri ocenuvaweto dali toa traewe iznesuva najmalku {est meseci (~len 2 stav 1 to~ka 6), kako kriterium }e se zeme krajniot rok vo koj izre~enata merka mora da se ukine spored pravoto na dr`avata na presuduvawe. (3) Spored ovoj dogovor pod poimot "uslovna osuda" se podrazbira: 1. za teritorijata na Republika Makedonija uslovna osuda i uslovna osuda so za{titna merka nadzor propi{ani so krivi~noto zakonodavstvo na Republika Makedonija. 2. za teritorijata na Republika Hrvatska uslovna osuda i uslovna osuda so nadzor propi{ani so krivi~noto zakonodavstvo na Republika Hrvatska.

625

GLAVA PETTA Zavr{ni odredvi ^len 29

Ovoj dogovor treba da bide ratifikuvan

^len 30

(1) Ovoj dogovor vleguva vo sila so protekot na 30 dena od priemot na poslednosto pismeno izvestuvawe po diplomatski pat deka se ispolneti site uslovi predvideni so nacionalnoto zakonodavstvo na dogovornite strani za negovoto vleguvawe vo sila. (2) Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna strana mo`e pismeno da go otka`e po diplomatski pat so otkazen rok od {est meseci. Dogovorot e sklu~en vo Skopje na den 2 septemvri 1994 godina vo dva originalni primeroci sekoj na Makedonski i hrvatski jazik, pri {to i dvata primeroci se ednakvo verodostojni

626

ITALIJA
19. KONVENCIJA ME\U KRALSTVOTO SHS I ITALIJA ZA PREDAVAWE NA VINOVNICI OD 6 APRIL 1922 (Ratifikuvana so zakon od 11 mart 1922, "Slu`ben list", 1931/42, vlegla vo sila na 6 fevruari 1931. Konvencijata e zadr`ana vo sila soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija so nota od 25 fevruari 1945 ("Slu`ben list FNRJ" 1949/74) ^len 1

Visokite dogovorni strani se obvrzuvaat deka }e nastojuvaat da se pronajdat i pritvorat i deka edna na druga zaemno }e predavaat obvineti ili osudeni lica od nadle`nata sudska vlast na edna od dvete zemji, za krivi~nite dela nabroeni vo naredniot ~len, a koi lica se nao|aat na teritorijata na drugata strana.
^len 2

Obvrskata za koja stanuva zbor vo prethodniot ~len se odnesuvaat na obi~ni krivi~ni dela so isklu~ok na onie koi se nabroeni vo ~len 5, a za koi e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda od najmalku {est meseci ili za koi spored zakonot na dr`avata molitel mo`e da bide izre~ena kazna li{uvawe na li~nata sloboda najmalku od edna godina. Deloto mora da bide kaznivo i spored zakonite na dr`avata molitel i spored zakonite na zamolenata dr`ava.
^len 3

Predavaweto }e mo`e da se dozvoli so ogled na li~nite priliki i za krivi~ni dela koi ne se opfateni so gorniot ~len, ako toa go dozvoluvaat zakonite na dogovornite dr`avi.
^len 4

Ne e dozvoleno predavawe na sopstven dr`avjanin.

627

^len 5

Predavaweto nema da se dozvoli: 1) za krivi~no delo predvideno isklu~ivo so zakonite za pe~at, 2) za krivi~ni dela isklu~ivo od voena priroda, koga odnosnoto delo ne bi bilo kaznivo osven spored voenoto zakonodavstvo. 3) za politi~ki vinovnici ili za dela vo vrska so takvi vinovnici, osven vo sklu~aite koga deloto so~inuva edno obi~no krivi~no delo. Vo slu~aite predvideni vo gornite nabrojuvawa sekoe tolkuvawe na prirodata na deloto mu pripa|a isklu~ivo na organite na zamolenaat dr`ava.
^len 6

Predavaweto na vinovnicite mo`e da ne se dozvoli ako organite na zamolenata dr`ava spored zakonite na taa dr`ava se nadle`ni da sudat po odnosnite predmeti. Ako protiv liceto ~ie predavawe se bara e vo tek nekoja krivi~na postapka ili ako toa lice e vo zatvor poradi nekoja druga vina storena vo dr`avata vo koja toa lice se nao|a, predavaweto mo`e da se odlo`i do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, a vo slu~aj na osuda do celosnoto izdr`uvawe na kaznata.
^len 7

Predavaweto ne se dozvoluva ako spored zakonite na zamolenata dr`ava nastanala zastarenost na pravoto na tu`ba ili zastarela presudata.
^len 8

Na liceto za koe e dozvoleno predavawe }e mo`e da mu se sudi i za sekoja druga vina storena pred predavaweto, a vo vrska so deloto koe mu dalo povod, ako na toa ne mu se protivi nekoja od zabranite navedeni vo ~len 5. Koga se raboti za vinovnici koi nemaat so toa vrska, dr`avata na koja e odobreno predavaweto }e bara od drugata dr`ava da go pro{iri dejstvoto na toa predavawe vrz dela koja taa ima namera da gi goni.

628

^len 9

Baraweto za predavawe neposredno }e go podnese Ministerstvoto na pravda na zamolenata dr`ava. Predavaweto }e se odobri vrz osnova na krivi~nata presuda ili re{enie za pritvor ili bilo koe na takviot akt ekvivalentno re{enie vo koe }e bidat navedeni prirodata i te`inata na imputiranoto delo i primenlivite odredbi na krivi~niot zakon. Napred spomenatite dokumenti }e se dostavat vo avtenti~no kopie vo forma propi{ana spored zakonite na dr`avata molitel so kopie na tekstovi od primenetite ili primenlivite zakoni i po mo`nost, so opis na baranoto lice, negovata fotografija i sekoe drugo nazna~uvawe pogodno za konstatirawe na identitetot. Baraweto i dokumentite }e bidat napi{ani na oficielniot jazik na dr`avata molitel.
^len 10

Vo itni slu~ai }e mo`e da se dozvoli privremeno pritvorawe vrz osnova na edna makar i telegrafska izjava za postoeweto na eden od dokumentite navedeni vo vtorata alinea na prethodniot ~len. Sudskite organi i diplomatskite i konzularnite prestavnici na dr`avata koja bara predavawe se ovlasteni da dadat takva izjava neposredno do Ministerstvoto za pravda i nadle`nite sudski organi na zamolenata dr`ava. Privremeno pritvorenoto lice }e bide pu{teno na sloboda, ako vo rok od 45 dena smetano od negovoto pritvorawe do Ministerstvoto za pravda na zamolenata dr`ava ne pristignat baraweto i potrebnite dokumenti. Ovoj rok }e bide prodol`en na dva meseci vo slu~aj ako liceto koe treba da se predade e nazna~eno kako opasen zlostornik.
^len 11

Ako baranoto lice od ednata od visokite dogovorni strani vo isto vreme e pobarano i od drugi dr`avi, prednost }e mu se dade na ona barawe koja se odnesuva na vinata koja spored ocena na zamolenata dr`ava e najte{ka. Ako se smeta deka vinite se smetaat za ednakvo te{ki, }e mu se dade prednost na baraweto so porane{en datum. Me|utoa, ako ednata od dr`avite koja bara predavawe e dr`avata na koja pripa|a baranoto lice, }e se dade prednost pod uslov nejzinite zakoni da dozvoluvaat 629

postapka protiv odnosnoto lice za kaznivi dela storeni na teritoriite na tie dr`avi.
^len 12

Parite i predmetite koi se nao|aat vo vladenie na baranoto lice vo momentot na pritvoraweto }e se odzemat i }e se deponiraat na dr`avata molitel. Parite i predmetite koi obvinetoto lice po pravilo gi poseduva }e bidat odzemeni i deponirani duri i toga{ ako se nao|aat kaj drugi lica, ako po pritvoraweto dojdat vo race na organite. Predavaweto nema da se ograni~i samo na predmeti koi proizleguvaat od deloto za koe e barano predavaweto tuku }e go opfati seto ona {to mo`e da poslu`i kako dokaz za deloto i }e se izvr{i i vo slu~aj ako predavaweto na vinovnikot ne mo`elo da bide izvr{eno poradi begstvo ili smrt na vinovnoto lice. Ostanuvaat vo sila pravata na treti lica koi ne se vme{ani vo postapkata, odnosno odzemenite predmeeti koi }e mora da im se vratat bez tro{ocite koga }e zavr{i krivi~nata postapka.
^len 13

Dozvoluvaweto na premin preku teritorijata na visokite dogovorni strani na lica koi ne pripa|aat na dr`avata preku koja tie treba da pominat, a se predadeni od nekoja druga dr`ava, }e se dozvoli na obi~no barawe podneseno vrz osnova na ~len 9 na ovaa konvencija do organite na dr`avata koja go barala predavaweto. Dozvoluvaweto za premin }e se dade so odredba na nadle`nosto ministerstvo na dr`avata od koja se bara premin bez sudski formalnosti, osven ako ne se raboti za nekoi od delata predvideni vo ~len 5 i ako na toa ne mu se protivat seriozni pri~ini na javniot red. Tranzitot na pritvorenoto lice }e se izvr{i so najbrzi sredstva pod nadzor na pretstavnik na zamolenata zemja. Pritvorenoto lice ne mo`e da vleze vo zemjata zamolena za tranzit dodeka ne dojde {to e mo`no pobrzo.
^len 14

Tro{ocite koi nastanuvaat so baraweto za predavawe na teritorijata na zamolenata dr`ava ostanuvaat na nejzin tovar. Tro{ocite na tranzitot pagaat na tovar na dr`avata molitel.

630

^len 15

Ovaa konvencija }e se ratifikuva i instrumentite na ratifikacijata }e se iznesat {to e mo`no pobrzo. Taa }e vleze vo sila duri po razmenuvaweto na ratifikaciite i }e ostane vo sila {est meseci od denot vo koj ednata od visokite dogovorni strani ja otka`ala. Vo potvrda na {to goreimenuvanite polnomo{nici ja potpi{aa ovaa konvencija. Raboteno vo Rim na 6 april 1922 godina na francuski i italijanski so toa {to i dvata teksta se smeta deka ednakvo va`at, vo dva primeroci, od koi po eden }e bide predaden na sekoja od dr`avite potpisni~ki.

631

20. KONVENCIJA ME\U KRALSTVOTO SHS I ITALIJA ZA PRAVNA I SUDSKA ZA[TITA NA ODNOSNITE DR@AVJANI OD 6 APRIL 1922 (Ratifikuvana so zakon od 11 mart 1930, "Slu`ben list", 1931/42. Konvencijata e zadr`ana vo sila soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija, so nota od 25 fevruari 1945 "Slu`ben list FNRJ", 1949/74)272 ^len 13

Vo krivi~nite predmeti sudskite organi organi }e mo`e so molbeno pismo od sudskite organi na drugata dr`ava da baraat soop{tuvawe na predmetot na dokazite (pieces de conviction) ili dokumenti koi se nao|aat kaj organite na zamolenata dr`ava. Na takvata molba }e se udovoli osven ako na toa ne mu se protivat posebni pri~ini, so obvrska za vra}awe na predmetite i na dokumentite vo najkratok mo`en rok.
^len 14

Ako za liceto koe se bara e potreben li~en pristap na nekoj svedok ili na nekoj ekspert pokanata na sudskite organi }e se dostavi po pat propi{an so ovaa konvencija i }e se soop{ti na zamolenata dr`ava, osven ako na toa ne mu se protivat posebni pri~ini. Tro{ocite na prio|aweto }e padnata na tovar na dr`avata molitel. Vo pokanata mora da bide nazna~ena sumata koja }e bide isplatena na ima na patni tro{oci i prestoj i iznosot na avansot na celata suma koja zamolenata dr`ava }e mo`e da mu go isplati na svedokot ili skspertot so toa avansot da se nadomesti od strana na dr`avata molitel. Svedokot ili ekspertot, baz ogled na negovoto dr`avjanstvo, koj }e saka da im pristapi na sudskite organi na dr`avata molitel nema da mo`e da bide staven pod istraga ili pritvor nitu poradi porane{nite dela i osudi ni po koj i da e osnov na sou~esni{tvo vo delata koi
272 Na 3 dekemvri 1960 godina sklu~ena e Konvencija me|u FNRJ i Italija za zaemna pravna pomo{ vo gra|anski i upravni predmeti (ratifikuvana so uredba od 12 maj 1961, "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1963/5). Vo smisla na odredbata od ~l. 26 na ovaa konvencija, ostana na sila odredbite od Konvencijata me|u Kralstvoto SHS i Italija za pravna i sudska za{tita na odnosnite gra|ani, so toa {to kaj pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti se primenuvaat odredbite od ~l. 4 st. 1, ~l. 6 st. 1 ~l. 10 st. 1 i 2 i ~l. 15 st. 1 na taa konvencija.

632

pretsavuvaat predmet na krivi~nata postapka vo koja e naredeno negovoto sudewe ili ekspertiza za vreme koe e potrebno za taa cel i za vra}awe vo negovata zemja. Ako liceto ~ii pristap se bara e zatvoreno vo taa druga dr`ava, od istata }e mo`e da se bara negovo privremeno predavawe so obvrska da se vrati vo {to e mo`no pokratok rok. Vo toj slu~aj }e bide potrebna soglasnost na toa lice ako toa ne e dr`avjanin na dr`avata molite.
^len 15

Ako dr`avjaninot na ednata od dogovornite visoki starani e osuden za delo kaznivo so li{uvawe na li~nata sloboda na teritorijata na drugata strana, taa se obvrzuva deka na na~in propi{an so ovaa konvencija izvodot na re{enieto }e go soop{ti na sudskite organi na dr`avata na koja osudenikot pripa|a.
^len 16

Tro{ocite nastanati so izvr{uvaweto na molbenite dokumenti vo krivi~nite predmeti pa|aat na tovar na zamolenata vlada. Me|utoa, tro{ocite nastanati so izvr{uvawe na ekspertiza pa|aat na tovar na dr`avata molitel.

633

634

MONGOLIJA
21. DOGOVOR ME\U SFRJ I MONGOLSKATA NARODNA REPUBLIKA ZA PRU@AWE NA PRAVNA POMO[ VO GRA\ANSKITE, SEMEJNITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 8 JUNI 1981 (Ratifikuvan so zakon na 8 juni 1981, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1982/7, vlegol vo sila na 27 mart 1983). DEL PRVI OP[TI ODREDBI Pravna za{tita ^len 1

1. Dr`avjanite na ednata dogovorna strana na teritorijata na drugata dogovorna strana }e u`ivaat ista pravna za{tita na li~nosta i imotnite prava kako i nejzinite sopstrveni dr`avjani. 2. Odredbite na prethodniot stav }e se primenuvaat i na pravnite lica.
Uka`uvawe na pravna pomo{ ^len 2

1. Dogovornite stani edna na druga }e uka`uvaat pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti pod uslovi i na na~in predvideni so ovoj dogovor. 2. Pravosudnite organi uka`uvaat pravna pomo{ i na drugi organi vo ~ija nadle`nost spa|aat predmetite spomenati vo stav 1 na ovoj ~len.
Obem na pravna pomo{ ^len 3

Dogovornite strani uka`uvaat edna na druga pravna pomo{ so upatuvawe i dostavuvawe na dokumenti, razmena na izvestuvawa za pra{awata na zakonodavstvoto i sudskata praktika, vr{ewe na poedine~ni procesni dejstvija kako {to se pretres, dostavuvawe na materijalni dokazi, ispituvawe na obvineti, soslu{uvawe na svedoci, ve{taci, stranki i drugi lica, sudki uvid i ve{ta~ewe. 635

Na~in na komunicirawe ^len 4

Pri uka`uvaweto na pravnata pomo{ koja edna na druga ja uka`uvaat po diplomatski pat, nadle`nite organi na dogovornite strani zaemno komuniciraat preku soodvetni organi.
Jazik na komunicirawe ^len 5

1. Sudovite i drugite organi na dogovornite strani zaemno komuniciraat na slu`beniot jazik na svojata dr`ava. 2. Baraweto za uka`uvawe na pravanata pomo{, kako i prilozite mora da bidat pridru`eni so zaveren prevod na eden od slu`benite jazici na zamolenata dogovorna strana ili na ruski jazik.
Sodr`ina na baraweto ^len 6

Baraweto treba da gi sodr`i ovie podatoci: a) naziv na organot koj go podnesuva baraweto, a po mo`nost, naziv na zamoleniot organ, b) nazna~uvawe na predmetot na baraweto, s) prezime i ime na strankite, nivnoto dr`avjanstvo, zanimawe, `iveali{te ili prestojuvali{te, a za pravnite lica treba da se navede nivniot naziv i postojano delovno sedi{te, d) prezime, ime i adresa na nivnite zastapnici, e) neophodni podatoci koi se odnesuvaat na predmetot na baraweto, a vo krivi~nite predmeti treba da se navede i pravnata kvalifikacija i opis na deloto.
Na~in na postapuvawe po baraweto ^len 7

1. Pri uka`uvaweto na pravna pomo{ zamoleniot organ go primenuva zakonodavstvoto na svojata zemja. 2. Ako zamoleniot organ ne e nadle`en da postapi po baraweto, }e go upati na nadle`niot organ za {to go izvestuva organot koj go upatil baraweto. 3. Na barawe na organot koj ja podnesuva zamolnicata, organot na koj mu e upatena zamolnicata pravovremeno izvestuva za mestoto i datumot na postapkata po zamolnicata.

636

4. Ako pravnata pomo{ ne mo`ela da bide uka`ana, zamoleniot organ }e mu gi vrati podnesocite na organot koj go podnel baraweto i istovremeno }e go izvesti za pri~inite {to onevozmo`uvaat da se postapi po baraweto.
Na~in na dostavuvawe na podatoci ^len 8

1. Zamoleniot organ dostavuva podatoci vo soglasnost so propisite na svojata zemja ako podnesocite imaat zaveren prevod vo soglasnost so ~lenot 5 stav 2 na ovoj dogovor. Ako podnesokot ne mu odgovara na navedenite uslovi, zamoleniot organ podnesokot }e mu go predade na prima~ot ako toj saka dobrovolno da go primi. 2. Ako podnesokot ne mo`e da se vra~i na adresata ozna~ena vo zamolnicata, zamoleniot organ }e prezeme merki za utvrduvawe na adresata.
Potvrda za dostavuvaweto na podnesocite ^len 9

Dostavite se doka`uvaat so potvrda za dostavuvaweto na koja mora da bide naveden datumot na priemot, potpis na prima~ot i dostavuva~ot kako i pe~at na sudot, ili so potvrda na organot od koja se gleda deka dostavuvaweto e izvr{ena kako i na~inot i vremeto na dostavuvaweto.
Dostava podnesena na sopstveni dr`avjani ^len 10

Dvete dogovorni strani imaat pravo preku svoite diplomatski ili konzularni pretstavni{tva da dostavuvaat podnesoci na svoite dr`avjani ako tie dobrovolno se soglasat da gi primat.
Povikuvawe na svedoci ili ve{taci ^len 11

1. Ako e neophodno na teritorijata na ednata dogovorna strana da se soslu{a kako svedok ili ve{tak lice koe se nao|a na teritorijata na drugata dogovorna strana, vo takov slu~aj pokanata treba da se upati preku nadle`niot organ na taa dogovorna strana. 2. Pokanata ne smee da sodr`i zakana so sankcija ako povikaniot ne se otpovika.

637

3. Vo baraweto za dostavuvawe na pokanata treba da se nazna~i iznosot koj }e mu se isplati na svedokot ili na ve{takot za pokrivawe na tro{ocite i zarabotuva~kata koja mu pripa|a. Na barawe na tie lica dogovornata strana koja go podnesuva baraweto isplatuva avans za pokrivawe na tro{ocite.
Za{tita na svedocite i ve{tacite ^len 12

1. Svedokot ili ve{takot koj bez ogled na svoeto dr`avjanstvo, dobrovolno se otpovika na pokanata na nadle`niot organ na drugata dogovorna strana, ne mo`e na teritorijata na taa dogovorna strana da bide gonet ili li{en od sloboda za bilo koe krivi~no delo storeno pred preminuvaweto na granicata nitu da bide podlo`en na izvr{uvawe na kazna spored porano donesena presuda. Tie lica isto taka ne mo`at da bidat goneti ili li{eni od sloboda vo vrska so nivnoto svedo~ewe ili ve{ta~ewe. 2. Svedokot ili ve{takot ja gubi za{titata od stav 1 na ovoj ~len ako ne ja napu{ti teritorijata na odnosnata dogovorna strana vo rok od 15 dena od denot koga organot koj go soslu{al mu soop{til deka negovata prisutnost ne e ve}e potrebna. Vo toj rok ne se presmetuva vremeto za koe svedokot ili ve{takot ne mo`el da ja napu{ti teritorijata na taa dogovorna strana poradi okolnosti koi ne zavisele od negovata volja.
Izvestuvawe za pra{aweto na zakonodavstvoto ^len 13

Sojuzniot organ na upravata nadle`en za rabotite na pravosudstvoto na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Vrhovniot sud na Mongolskata Narodna Republika, na barawe, eden na drug davaat izvestuvawa za dokumentite koi va`at ili va`ele vo nivnite zemji kako i izvestuvawa za oddelni pravni pra{awa od sudskata praktika.
Tro{oci na pravnata pomo{ ^len 14

Dogovornata strana na koja e upateno baraweto nema da bara nadomest na tro{ocite za uka`uvawe na pravnata pomo{. Dogovornata strana sama gi podnesuva site tro{oci vo vrska so uka`uvaweto na pravnata pomo{ na svojata teritorija.

638

Razmena na dokumenti za li~nata sostojba ^len 15

1. Sekoja od dogovornite strani na drugata strana dostavuva izvod od mati~nite knigi koi se odnesuvaat na ra|awe, sklu~uvawe brak ili smrt na dr`avjaninot na drugata dogovorna strana. 2. Izvodi od sravot 1 na ovoj ~len se dostavuvaat na diplomatskite ili konzularnite prestavni{tva na drugata dogovorna strana bez naplata na taksi i to{oci.
Dokazna sila na javnite dokumenti ^len 16

Javnite dokumenti izdadeni na teritorijata na ednata dogovorna strana, na teritorijata na drugata dogovorna strana imaat ista dokazna sila kako i nivnite sopstveni dokumenti.
Odbivawe na pravna pomo{ ^len 17

Ednata dogovorna strana mo`e da ja odbie pravnata pomo{ na drugata dogovorna strana ako uka`uvaweto na pravnata pomo{ bi mo`elo da mu nanese {teta na suverenitetot ili sigurnosta na dr`avata ili ako taa e vo sprotivnost so osnovnite na~ela na zakonodavstvoto na stranata na koja e upateno baraweto.
DEL TRETI PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NI PREDMETI ^len 61

1. Sekoja dogovorna strana se obvrzuva deka na barawe na drugata dogovorna strana, vo soglasnosst so svoite vnatre{ni zakoni }e povede krivi~na postapka protiv svoite dr`avjani ako na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{ile krivi~no delo koe povlekuva predavawe. 2. Kon baraweto se podnesuvaat podatoci za izvr{enoto krivi~no delo, site postoe~ki dokazi i izvodi od zakonot koj se odnesuva na toa krivi~no delo. 3. Zamolenata dogovorna strana e obvrzana da ja izvesti drugata dogovorna strana za rezultatot na krivi~noto gonewe. Ako vo toj predmet e donesena presuda koja stanala pravosilna, nejziniot prepis se prilo`uva kon izve{tajot.

639

Odbivawe na pravnata pomo{ ^len 62

Uka`uvaweto na pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti mo`e da se odbie: a) vo slu~ai predvideni vo ~len 17 na ovoj dogovor, b) ako pravnata pomo{ se bara za krivi~no delo koe i spored zakonot na zamolenata dogovorna strana ne e krivi~no delo.
Izvestuvawe za osudite i istragata ^len 63

1 Sekoja dogovorna strana }e ja izvesti drugata strana za pravosilnite osuditelni presudi koi gi donele i nivnite sudovi protiv dr`avjanite na drugata dogovorna strana. 2. Izvestuvaweto vo soglasnost so stavot 1 na ovoj ~len se dostavuva na eden od jazicite predvideni vo ~lenot 5 na ovoj dogovor i mora da sodr`i najnu`ni podatoci za krivi~noto delo i izre~enata sankcija. 3. Podatocite navedeni vo stavot 1 i 2 na ovoj ~len se upatuvaat na drugata dogovorna strana najdocna na po~etokot na idnata godina. 4. Na barawe, dogovornite strani dostavuvaat edna na druga podatoci za licata koi se dr`avjani na drugata strana a koi se nao|aat pod istraga ili protiv koi e povedena krivi~na postapka na teritorijata na drugata dogovorna strana. 5. Izvestuvaweto predvideno vo stav 4 na ovoj ~len se dostavuva po diplomatski pat.
Barawe za pretres i plenidba na predmeti ^len 64

Na baraweto za pretres i plenidba }e mu se udovoli samo ako se odnesuva na delo koe e kaznivo spored pravoto na zamolenata dogovorna strana i ako izvr{uvaweto na baraweto ne e vo sprotivnost so pravoto na zamolenata dogovorna strana.
Obvrska za predavawe ^len 65

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka vo soglasnost so odredbite i uslovite predvideni vo ovoj dogovor na barawe ednata na drugata }e i predavaat lica koi se nao|aat na nivna teritorija poradi krivi~no gonewe ili poradi izvr{uvawe na kaznata. 640

Krivi~ni dela koi povlekuvaat predavawe ^len 66

1. Predavawe poradi krivi~no gonewe se odobruva samo za onie krivi~ni dela za koi spored zakonot na dvete dogovorni strani e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda vo podolgo traewe od edna godina ili pote{ka kazna. 2. Predavaweto poradi izvr{uvawe na kazna li{uvawe od sloboda se odobruva samo ako so presuda e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda podolga od edna godina ili pote{ka kazna.
Odbivawe na predavawe ^len 67

Baraweto za predavawe }e se odbie ako: a) liceto ~ie predavawe se bara e dr`avajanin na zamolenata dogovorna strana, b) krivi~noto delo e storeno na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, s) e nevozmo`no da se povede krivi~na postapka ili da se izvr{i presudata poradi zastarenost ili nekoja druga zakonska osnova predvidena so zakonot na ednata ili drugata dogovorna strana, d) liceto ~ie predavawe se bara za istoto krivi~no delo na teritorijata na zamolenata dogovorna strana e ve}e pravosilno osudeno ili e donesena pravosilna odluka za zapirawe na krivi~nata postapka. e) krivi~nata postapka spored zakonot na ednata dogovorna strana e mo`no da se povede samo po privatna tu`ba, a taa ne e blagovremeno podnesena, f) spored zakonot na ednata od dogovornite strani e zabraneto predavaweto.
Izvestuvawe za pri~inite za odbivawe na predavaweto ^len 68

Ako zamolenata dogovorna strana go odbie predavaweto na baranoto lice bez odlagawe }e ja izvesti drugata dogovorna strana za pri~inite na odbivaweto.
Barawe za predavawe ^len 69

1. Baraweto za predavawe se podnesuva vo pismena forma, 2. Kon baraweto se prilo`uvaat: 641

a) zaveren prepis na odlukata za pritvorawe ili prepis na pravosilnata presuda, b) podatoci za identitetot, dr`avjanstvoto i drugi dokumenti koi se odnesuvaat na obvinetiot odnosno osudeniot, s) li~en opis na obvinetiot odnosno na osudenikot, a po mo`nost negova fotografija i otpe~atici na prstite, d) opis na krivi~noto delo i negovata pravna kvalifikacija, e) tekst na krivi~niot zakon na dogovornata strana koja go podnesuva baraweto spored ko se kvalificira krivi~oto delo, 3. Ako se poka`e deka dostavenite podatoci se nedovolni za donesuvawe na odlukata za predavawe zamolenata dogovorna strana }e pobara podatoci i }e opredeli rok vo koj treba da se dostavat tie podatoci. Na barawe toj rok mo`e da se prodol`i.
Li{uvawe od sloboda na liceto ~ie predavawe se bara ^len 70

Po priemot na baraweto za predavawe pod uslovite predvideni so ovoj dogovor vedna{ se prezemaat merki za pronao|awe na liceto ~ie predavawe se bara, a po potreba mo`e i da se pritvori.
Privremeno li{uvawe od sloboda ^len 71

1. Liceto koe podle`i na predavawe mo`e na barawe da bide pritvoreno i pred podnesuvaweto na baraweto za predavawe ako nadle`nite organi na dogovorna strana od koja poteknuva baraweto se povikuva na odlukata za li{uvawe od sloboda na toa lice ili na pravosilnata presdua, pri {to toj organ istovremeno izvestuva deka e vra~eno barawe za predavawe. Takvo barawe mo`e da se upati po po{ta, telegrafski, preku telefon ili na drug sli~en na~in. 2. Nadle`niot organ na ednata dogovorna strana mo`e bez baraweto predvideno vo stav 1 na ovoj ~len, da go li{i od sloboda liceto koe prestojuva na nejzina teritorija ako ima dovolno dokazi deka toa na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{ilo krivi~no delo od ~len 66 na ovoj dogovor. 3. Za li{uvaweto od sloboda od stav 1 i 2 na ovoj ~len, treba bez odlagawe da se izvesti drugata dogovorna strana. 4. Liceto privremeno li{eno od sloboda mo`e da bide pu{teno na sloboda ako vo rok od 45 dena od denot na dobivaweto na izvestuvaweto za pritvoraweto, zamolenata strana ne primi barawe za predavawe so prilozite od ~len 69 stav 2 na ovoj dogovor. 642

Pu{tawe na slobioda ^len 72

Liceto koe zamolenata dogovorna strana go li{ilo od sloboda }e bide pu{teno na sloboda ako dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za predavawe vo rokot predviden vo ~lenot 69 stav 3 na ovoj dogovor ne podnese dopolnitelni podatoci za liceeto ~ie predavawe se bara.
Predavawe na ekstradiranoto lice ^len 73

1. Ako zamolenata dogovorna strana odobri predavawe, }e ja izvesti dogovornata strana koja go barala predavaweto za mestoto i vremeto na predavaweto na ekstradiranoto lice. 2. Ako dogovornata strana od koja poteknuva baraweto ne go prezeme predadenoto lice na opredeleno mesto vo rok od eden mesec po datumot opredelen za predavawe, toa lice }e bide pu{teno na sloboda. 3. Ako baraweto za predavawe bide dostaveno podocna, pu{taweto na sloboda predvideno vo ~len 71 stav 4 i ~len 72 stav 2 na ovoj dogovor, ne go spre~uva povtornoto li{uvawe od sloboda i predavawe.
Odlagawe na predavaweto ^len 74

Ako protiv liceto ~ie predavawe se bara e povedena krivi~na postapka ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, predavaweto mo`e da se odlo`i do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ili do izdr`uvaweto na izre~enata kazna. Pri~inite za odlagaweto na predavaweto }e se soop{tat na drugata dogovorna strana.
Privremeno predavawe ^len 75

Ako odlagaweto na predavaweto bi dovelo do zastarenost na krivi~noto gonewe ili seriozno bi ja ote`nalo istragata protiv liceto ~ie predavawe se bara, toa lice, vrz osnova na obrazlo`eno barawe, mo`e privremeno da se predade poradi sproveduvawe na krivi~na postapka. Dogovornata strana od koja poteknuva baraweto e obvrzana da go vrati liceto koe se predava najdocna vo rok od tri meseci od denot na negovoto predavawe. Vo opravdani slu~ai toj rok mo`e i da se prodol`i. 643

Na~in na sproveduvawe na predavaweto ^len 76

Ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno na predavaweto i privremenoto li{uvawe od sloboda se primenuva zakonot na dogovornata strana na koja e upateno baraweto.
Ograni~uvawe na gonewe na predadenoto lice ^len 77

1. Liceto koe se predava ne mo`e bez soglasnost na dogovornata strana na koja e upateno baraweto da se povika na krivi~na odgovornost i da se osudi ni da se li{i od sloboda ili da se predade na treta dr`ava za krivi~no delo izvr{eno pred predavaweto za koe ne bilo predadeno. 2. Taa soglasnost ne e potrebna: a) ako predadenoto lice vo rok od eden mesec po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka za toa delo, odnosno po izdr`anata kazna ne ja napu{tilo teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno. Vo toj rok ne se presmetuva vremeto vo koe predadenoto lice bez svoja vina ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana od koja poteknuva baraweto., b) ako predadenoto lice ja napu{tilo teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno no, potoa tamu dobrovolno se vratilo.
Barawe na pove}e dr`avi za predavawe ^len 78

Ako pove}e dr`avi podnele barawe za predavawe na isto lice poradi istoto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata dogovorna strana odlu~uva na ~ie barawe }e mu izleze vo presret imaj}i go na um dr`avjanstvoto na baranoto lice, mestoto na izvr{uvaweto i te`inata na krivi~noto delo.
Predavawe na predmeti ^len 79

1. Nadle`nite organi na dogovornite strani bez posebno barawe, po mo`nost istovremeno so predadenoto lice, }e gi predadat edna na druga site predmeti pribaveni so izvr{uvaweto na krivi~noto delo kako i pari i drugi vrednosti dobieni za tie predmeti i site drugi predmeti koi mo`at da poslu`at kako dokaz vo krivi~nata postapka. 644

2. Navedenite predmeti vo stav 1 na ovoj ~len }e se predadat i koga baranoto lice ne mo`e da se predade poradi negova smrt ili begstvo. Pravoto na dr`avata od koja poteknuva baraweto ili pravoto na treti lica na ovie predmeti ostanuva ne dopreno. Ako postojat takvi prava, po zavr{uvaweto na parni~nata postapka, tie predmeti bez odlagawe i besplatno }e bidat vrateni na zamolenata dogovorna strana poradi predavawe na licata koi vrz niv imaat pravo. 3. Zamolenata dogovorna strana mo`e privremeno da gi zadr`i tie predmeti ili da postavi uslov zadol`itelno i {to pobrzo da se vratat ako se potrebni vo druga krivi~na postapka.
Tranziten prevoz ^len 80

1. Sekoja dogovorna strana se obvrzuva deka na barawe na dugata dogovorna strana preku svojata teritorija }e odobri tranzit na onie lica koi treta dr`ava gi predava na drugata dogovorna strana. Dogovornite strani ne se obvrzani da odobrat takov tranzit ako predavaweto ne e predvideno so odredbite na ovoj dogovor. 2. Baraweto za odobruvawe na tranzitniot prevoz mora da se podnese i sostavi na ist na~in kako i baraweto za predavawe. 3. Zamolenata dogovorna strana mora da obezbedi liceto koe se predava na nejzinata teritorija da ne izbega vo tekot na tranzitot.
Tro{oci na predavaweto i tranzitniot prevoz ^len 81

1. Tro{ocite na predavaweto na liceto gi podnesuva onaa dogovorna strana na ~ija teritorija tie tro{oci nastanale, osven tro{ocite nastanati vo vrska so upatuvaweto na predadenoto lice so avion, koi gi podnesuva dogovornata strana od koe poteknuva dogovorot za predavawe. 2. Tro{ocite nastanati vo vrska so tranzitot gi podnesuva dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za predavawe.
Izvestuvawe za rezultatite na krivi~nata postapka ^len 82

Dogovornite strani zaemno se izvestuvaat za rezultatite na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. Ako predadenoto lice bilo osudeno, po pravosilnosta na presudata se dostavuva nejzin prepis.

645

DEL ^EVRTI ZAVR[NI ODREDBI ^len 83

1. Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. 2. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Beograd.

^len 84

1. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesetiot den od denot na razmenata na ratifikacionite instrumenti, a }e va`i pet godini. 2. Validnosta na ovoj dogovor }e se prodlabo~uva za slednite periodi od pet godini ako niedna od dvete dogovorni strani po pismen pat ne go otka`e dogovorot najmalku {est meseci pred istekot na negovata va`nost. Dogovorot ja gubi zakonskata sila po istekot na rokot od edna godina od datumot na negovoto otka`uvawe po pismen pat. 3. Ovoj dogovor e sostaven vo dva originali, sekoj od niv na srpskohrvatski, mongolski i ruski jazik, pri {to site tri teksta se ednakvo verodostojni. Vo slu~aj na razliki vo tolkuvaweto na dogovorot, merodaven e tekstot na ruski jazik. Vo potvrda na ova polnomo{nicite na dogovornite strani go potpi{aa ovoj dogovor i vrz nego stavija pe~at. Sostaveno vo Ulan Bator na 8 juni 1981 godina.

646

POLSKA
22. DOGOVOR ME\U FNRJ I NR POLSKA ZA PRAVEN SOOBRA]AJ VO GRA\ANSKITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 6 FEVRUARI 1960 (Ratifikuvan so uredba od 12 mart 1963, "Slu`ben list FNRJ", Me|unarodni dogovori, 1963/5, vlegol vo sila na 5 juni 1963) DEL I OP[TI ODREDBI ^len 1

1. Dr`avjanite na ednata dogovorna strana na teritorijata na drugata dogovorna strana imaat sloboden pristap do sudovite i pred niv mo`at da se pojavat i da se koristat so pravna za{tita vo pogled na li~nosta i imotot pod istite uslovi kako i sopstvenite dr`avjani. 2. Odredbata od stav 1 soodvetno se primenuva i na pravnite lica.
^len 2

1. Sudovite na dogovornata strana me|usebno komuniciraat od edna strana, preku dr`avnite sekretarijati za pravosudna uprava na narodna republika Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Makedonija i Crna Gora, a od druga strana preku Ministerstvoto za pravosudstvo na Narodna Republika Polska, dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno.
^len 3

1. Sudovite na dogovornite strani vo me|usebnoto komunicirawe predvideno so ovoj dogovor }e go upotrebuvaat srpskohrvatskiot, slovene~kiot, makedonskiot i polskiot jazik, dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno. 2. Ispravite i dokumentite {to gi sostavuvaat sudovite na ednata dogovorna strana na barawe na drugata dogovorna strana }e bidat na jazikot na zamolenata strana.

647

^len 4

Odredbite na ovoj dogovor koi se odnesuvaat na sudovite isto taka se odnesuvaat na drugite organi koi spored propisite na svojata zemja se nadle`ni za postapuvawe vo gra|anskite i krivi~ite predmeti.
^len 5

Sekretarijatot na Sojuzniot izvr{en sovet za pravosudstvo na Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Ministerstvoto za pravosudstvo na Narodna Republika Polska, na barawe, }e si davaat eden na drug tekstovi na propisite {to va`at ili va`ele na podra~jeto na nivnata dr`ava, a po potreba i izvestuvawa za opredeleni pravni pra{awa.
Glava 3 PRAVNA POMO[ I DOSTAVUVAWE ^len 12

2. Baraweto treba da go sodr`i predmetot na koj se odnesuva, ime na strankite, nivnoto dr`avjanstvo, nivnoto zanimawe, ime na nivniot pretstavnik, kako i mestoto na `iveali{te i prestojuvali{te na strankite. Vo baraweto za dostavuvawe osven toa mora da se navede adresata na prima~ot i vidot na dokumentot koj treba da se dostavi, a vo zamolnicata za pravna pomo{ okolnostite vo pogled na koi treba da se izvedat dokazi i po potreba pra{awata {to }e mu se postavat na liceto koe treba da se soslu{a.
^len 13

Barawata i dokumentite koi se dostavuvaat od sudovite na dogovornata strana mora da bidat snabdeni so potpis i pe~at na sudot koi gi izdal. Ne e potrebno nivno natamo{no zaveruvawe. 2. Baraweto }e se sostavi vo forma {to e propi{ana so zakonodavstvoto na dogovornata strana od koja poteknuva. Dokolku zakonodavstvoto na zamolenata dogovorna strana go uslovuva udovoluvaweto na baraweto so posebni uslovi, zamoleniot sud mo`e da pobara baraweto da se dopolni.

648

^len 14

1. Udovoluvaweto na barawata }e se vr{i spored zakonot na zamolenata dogovorna strana. Me|utoa, na barawe na sudot od koj poteknuva baraweto da se postapi spored nekoja posebna forma, }e mu se udovoli dokolku toa ne mu se protivi na osnovnite na~ela na zakonodavstvoto na zamolenata dogovorna strana. 2. Zamolenata strana pri udovoluvaweto na baraweto, po potreba, }e gi primeni istite prisilni sredstva kako i pri zadovoluvaweto na takvite barawa na doma{nite sudovi. Prisilnite sredstva nema da se primenuvaat ako se raboti za li~no doa|awe na parni~nite stranki.
^len 15

1. Ako zamoleniot sud ne e nadle`en }e go upati baraweto do nadle`niot sud i za toa }e go izvesti sudot molitel. 2. Sudot od koj poteknuva zamolnicata na negovo barawe navremeno }e bide izvesten za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na baranoto dejstvie. Ova izvestuvawe }e go vr{at sudovite neposredno. 3. Vo site slu~ai vo koi ne mu e udovoleno na baraweto za toa bez odlagawe }e se izvesti sudot od koj poteknuva zamolnicata so naveduvawe na pri~inite.
^len 16

Kaj postapuvaweto po barawe za vra~uvawe na dokumenti sudovite }e gi primenuvaat propisite na svojata dr`ava. Ako dokumentite koi treba da se vr~at na strankata ne se sostaveni na jazikot na dr`avata na zamoleniot sud, ili ne im e prilo`en prevod na toj jazik, zamoleniot sud }e go izvr{i vra~uvaweto na adresantot samo ako toj se soglasi so toa.
^len 17

Vra~vaweto se potvrduva na dostavnicata na koja treba da ima datum, potpis na dostavuva~ot i liceto na koe mu e vr~en dokumentot, kako i pe~at na sudot. Vra~uvaweto mo`e da se potvrdi i so uverenie na zamoleniot sud od koe se gleda deka dostavuvaweto e izvr{eno kako i na~inot i datumot na dostavuvaweto. Vra~uvaweto mo`e da se potvrdi i na eden primerok na dokumentot koj se vra~uva ako za taa cel se dostaveni dva primeroci na ovoj dokument.

649

^len 18

Dokolku so odredbite na ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, postapuvaweto po barawata e besplatno i nema da se baraat nikakvi taksi nitu tro{oci za izvr{uvawe na dejstvijata po baraweto za pravna pomo{ i dostavuvawe.
DEL IV KRIVI^NI PREDMETI Glava 1 Pravna pomo{ i dostavuvawe ^len 63

1. Sudovite na dogovornite strani me|usebno na barawe }e si uka`uvaat pravna pomo{ i dostavuvawe vo krivi~nite predmeti. 2. Pravnata pomo{ go opfa}a osobeno izvr{uvaweto na istra`nite dejstvija kako {to se ispituvawe na obvinetiot, soslu{uvawe na svedoci i ve{taci, uvid, pretres, odzemawe na predmeti i predavawe na spisi koi se odnesuvaat na opredelena krivi~na postapka. Me|utoa, ovie spisi i predmeti }e se predavaat samo ako se nao|aat na ~uvawe kaj organite na zamolenata dogovorna strana i ako ne mu se sprotivstavuvaat posebni pri~ini na toa. Predmetite treba da se vratat {to e mo`no pobrzo.
^len 64

Pravnata pomo{ nema da se uka`uva nitu }e se vr{i dostavuvawe ako deloto koe e predmet na krivi~nata postapka spored zakonite na zamolenata dogovoran strana ne e sudski kaznivo. Pravnata pomo{ i dostavuvaweto isto taka nema da se uka`uvaat ako se raboti za takov vid na krivi~no delo za koe ne e dozvoleno predavawe. Za takvi ne se smetaat krivi~nite dela koi so odredbata na ~len 74 stav 1 se izzemeni od predavawe.
^len 65

Pravnata pomo{ ili dostavuvaweto ne mo`e da se odbie: a) ako zamolenata dogovorna strana smeta deka so toa se zagrozuvaat nejzinite suvereni prava ili nejzinata bezbednost, b) ako obvinetiot e dr`avjanin na zamolenata dogovorna strana i ne se nao|a na teritorijata na dogovornata strana od koja poteknuva zamolnicata.

650

^len 66

1. Ako nekoe lice bez ogled na negovoto dr`avjanstvo na teritorijata na ednata dogovorna strana primi pokana vo nekoj krivi~en ili gra|anski predmet i dobrovolno se pojavi pred sudot na drugata dogovorna strana, tamu ne smee da se goni ili da se li{i od sloboda poradi porano izvr{eno krivi~no delo ili poradi osuda, ili kako soobvinet vo krivi~noto delo koe e predmet na postapkata vo koja toa lice se soslu{uva kako svedok ili ve{tak. So krivi~noto delo i osudite se izdedna~uvaat kaznivite dejstvija i re{enijata za kaznuvawe poradi koi vodat postapka upravnite organi, odnosno {to gi donele tie. 2. Me|utoa, liceto navedeno vo stav 1 go gubi ova pravo ako ne ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana pred ~ii sud se pojavilo vo rok od pet dena po soop{tuvaweto od strana na sudot deka e slobodno i ako pritoa imalo vistinski mo`nosti da ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana. 3. Vo baraweto za dostavuvawe na pokanata treba da se navede iznosot koj }e se isplati za pokrivawe na tro{ocite na patuvaweto i prestojot. Sudot na dogovornata strana od koj poteknuva baraweto na povikanoto lice, na negovo barawe, }e mu dade avans za pokrivawe na tro{ocite na patuvaweto i prestojot. 4. Svedocite imaat pravo na nadomest za izgubena zarabotuva~ka, a ve{tacite pokraj toa i pravo na nadomest za ve{ta~eweto.
^len 67

1. Koga e neophodno potrebno sudot na ednata dogovrna strana neposredno da soslu{a kako ve{tak ili svedok lice koe e li{eno od sloboda na teritorijata na drugata dogovrna strana, mo`e da bara negovo privremeno predavawe.. 2. Na ova barawe }e mu se udovoli ako takvoto lice se sosglasi na toa i ako na toa ne mu se protivat okolnostite od ~len 65 to~ka a). Liceto koe e privremeno predadeno }e bide neodlo`no vrateno po izvr{uvaweto na dejstvieto poradi koe do{lo do predavaweto. Toa lice }e se koristi so pogodnostite od ~len 66 stav 1. 3. Pod uslovite predvideni vo ovoj ~len mo`e da se dozvoli i tranzit na liceto vo treta dr`ava preku teritorijata na ednata dogovorna strana poradi soslu{uvawe vo drugata dogovorna strana.

651

^len 68

1. Na barawe na ednata dogovrna strana vo slu~aite koga ne e dozvoleno pradavawe }e gi vrati predmetite, koi vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo od teritorijata na dogovornata strana koja go postavuva baraweto, se odneseni od storitelot, ili premetite koi storitelot gi dobil vo zamena za spomenatite predmeti. Pravata na treti lica vo pogled na gorespomenatite predmeti ostanuvaat nepovredivi i se procenuvaat spored zakonodavstvoto na dogovornata strana vo koja ovie predmeti se nao|aat. 2. Zamolenata dogovorna strana mo`e privremeno da gi zadr`i predmetite od stav 1 ako toa e neophodno vo krivi~na postapka {to se vodi na nejzinata teritorija.
^len 69

Na uka`uvaweto na pravnata pomo{ i na dostavuvaweto vo krivi~nite predmeti soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 12 stav 2 i ~lenovite 13-18.
Glava II IZVESTUVAWA ZA KRIVI^NITE DELA I KAZNITE ^len 70

1. Dogovornite strani se obvrzuvaat deka zaemno }e se izvestuvaat za krivi~nite dela izvr{eni na teritorijata na ednata od niv od strana na dr`avjanite na drugata dogovorna strana, a koi po izvr{enoto krivi~n delo }e se najdat na teritorijata na svojata dr`ava. 2. Zaedno so izvestuvaweto od stav 1, }e se predadat i site poznati dokazni sredstva za izvr{enoto krivi~no delo. 3. Dogovornite strani ~ii dr`avjanin e storitelot, }e ja izvesti drugata dogovorna strana dali e vodena postapka protiv storitelot, kako i za rezultatot na taa postapka.
^len 71

Nadle`nite centralni organi na dogovornite strani: a) na sekoe tromese~ie zaemno }e dostavuvaat prepisi na kaznenite listovi za pravosilnite osuditelni presudi koi se odnesuvaat na dr`avjanite na drugata dogovorna strana. b) }e se izvestuvaat za podocne`nite odluki koi se odnesuvaat na takvite presudi i se vnesuvaat vo kazneniot registar, 652

s) na barawe vo oddelni slu~ai zaemno }e dostavuvaat izvodi od presudite navedeni vo to~kite a) i b).
^len 72

Na na~in predviden vo ~len 71 dogovornite strani, na barawe, zaemno }e izvestuvaat za upisite vo kazneniot registar: a) koi se odnesuvaat na dr`avjanite na dogovornata strana koja bara takvi izvestuvawa, b) koi se odnesuvaat na drugi lica ako protiv ovie vo dogovornata strana koja bara izvetuvawe se vodi krivi~na postapka. Zamolenata dogovorna strana mo`e da go odbie uka`uvaweto na izvestuvawa ako liceto za koe se bara izvestuvaweto e nejzin dr`avjanin.
Glava III PREDAVAWE I TRANZIT NA OBVINETI I OSUDENI LICA Uslovi za predavawe273 ^len 73

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka pod uslovite predvideni vo ovoj dogovor zaemno }e pradavaat lica protiv koi se vodi krivi~na postapka ili protiv koi vo takva postapka e izre~ena pravosilna kazna vo dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe.
^len 74

1. Ima mesto za predavawe za krivi~no delo za koe spored zakonite na dvete dogovorni strani mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda vo traewe od dve godini ili pote{ka kazna. 2. Kako dokaz za osnovanosta na baraweto za predavawe vo vakvi slu~ai dovolen e aktot na nadle`niot sud so koj se opredeluva pritvor ili istra`en zatvor, se otvora istraga, se podiga obvinenie, se raspi{uva poternica ili drug akt so isto dejstvo. Vo takviot akt treba da se navedeni opis na deloto poradi koe se bara predavaweto i fa-

So razmena na oti od 6 fevruarui 1960 god dogovornite strani postignaa soglasnost pokraj slu~aite so dogovorot predavaweto da ne bide mo`no i toga{ koga zakonot na ednata dogovorna strana go zabranuva predavaweto za delo za koe se bara predavaweto. Organite na dogovorna strana nadle`ni za davawe izvestuvawa spored ~len 5 na dogovorot zaemno }e se izvestuvaat za toa za koi dela nivniot zakon go zabranuva predavaweto.

273

653

kti~kata sostojba, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto i pravnata kvalifikacija na deloto.

^len 75

Pod uslovite od ~len 74 stav 1 zamolenata dogovorna strana isto taka }e odobri predavawe na lice koe so pravosilna presuda na sudot na dogovornata strana koja moli e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda najmalku od {est meseci. Izvodot na pravosilnata sudska presuda e dokaz za osnovanosta na baraweto za predavawe bilo presudata da e izre~ena vo prisustvo ili vo otsustvo liceto na koe se odnesuva.
^len 76

Zamolenata dogovorna strana mo`e da go odbie predavaweto: a) ako krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto e izvr{eno na nejzina teritorija, b) ako izvr{uvaweto se bara poradi krivi~no delo izvr{eno na teritorija na treta dr`ava, a deloto ve}e e presudano vo taa dr`ava.
^len 77

Baraweto za predavawe }e se odbie vo slednite slu~ai: a) ako liceto ~ie predavawe se bara e dr`avjanin na zamolenata dogovorna strana. b) ako protiv liceto ~ie predavawe se bara za istoto delo e izre~ena pravosilna presuda od sudot na zamolenaat dogovorna strana. Me|utoa, predavaweto }e se odobri ako spored zakonot na zamolenata dogovorna strana se steknati uslovi za povtoruvawe na postapkata za toa delo. s) ako spored zakonot na bilo koja dogovorna strana nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili na izvr{uvaweto na kaznata. d) ako ne e sostaven predlog odnosno podignata tu`ba za krivi~no gonewe, vo slu~aite koga spored zakonot na bilo koja dogovorna strana poveduvaweto na krivi~nata postapka e usloveno so stavawe na predlog odnosno so podnesuvawe na tu`ba.
^len 78

Sekoja od dogovornite strani se obvrzuva deka nema da im dava dr`avjanstvo na lica ~ie predavawe go bara drugata dogovorna strana, odnosno deka }e po~eka so odlu~uvaweto po baraweto za davawe na 654

dr`avjanstvoto do odlukata po barweto za predavawe, osobeno ako dogovornata strana koja go postavuva baraweto uka`e deka dr`avjanstvoto e barano poradi odbegnuvawe na predavaweto.
^len 79

Ako predavaweto na edno lice go baart pove}e dr`avi poradi isto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata dogovorna strana }e odlu~i na koe barawe }e mu se udovoli.
^len 80

Potpolnoto ili delumenoto odbivawe na baraweto za predavawe ili odlagawe na negovoto izvr{uvawe treba da se obrazlo`i.
Postapka za predavawe ^len 81

1. Baraweto za predavawe se podnesuva po diplomatski pat. Na istiot na~in dogovornite strani zaemno komuniciraat po site pra{awa vo vrska so predavaweto. 2. Kon baraweto za predavawe, pokraj dokazite od ~len 74 stav 2 i ~len 75 treba da se prilo`at: a) dokazi ili podatoci za dr`avjanstvoto na baranoto lice, b) podatoci i sredstva za utvrduvawe na identitetot na baranoto lice, a po mo`nost i drugi podatoci za negovoto brzo pronao|awe, ako toa ve}e ne e identifikuvano vo zamolenata dogovorna strana. s) tekst na krivi~niot zakon koj se odnesuva na krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto, kako na dogovornata strana koja go postavuva baraweto za predavawe taka i na dr`avata vo koja e izvr{eno deloto. 3. Ako se bara predavawe spored ~len 75, mora da se prilo`i i izvod od pravosilnata presuda. 4. Baraweto i site prilozi mora da bidat prevedeni na jazikot na zamolenata dogovorna straan a prevodite zavereni vo smisla na ~len 53 stav 3 to~ka d). Site prilozi se dostavuvaat vo original ili vo zaveren prepis. 5. Validnosta na formata na site prilozi se ceni spored zakonot na dogovornata strana koja go postavuva baraweto.

655

^len 82

1. Ako se ispolneti uslovite za predavawe spored ovoj dogovor, zamolenata dogovorna strana e obvrzana vedna{ po priemot na baraweto za predavawe da gi prezeme site merki za izvr{uvawe na baraweto, a osobeno za pronao|awe na baranoto lice, a ako e potrebno, }e se naredi i negovo pritvorawe. 2. Me|utoa, ako od dokumentite prilo`eni kon baraweto za predavawe ne mo`e da se utvrdi dali se ispolneti site uslovi potrebni za odobruvawe na predavaweto, zamolenata dogovorna strana }e pobara od dogovornata strana koja go postavuva baraweto, vo utvrden rok da dostavi dopolnitelni podatoci i izveastuvawa. Ovoj rok mo`e da se prodol`i na barawe na dogovornata strana koja go postavuva baraweto. 3. Ako vo opredelen rok ne bide postapeno po baraweto na zamolenata dogovornata strana, postapkata za predavawe }e se zapre, a baranoto lice }e bide oslobodeno. Postapkata za predavawe sepak }e bide prodol`ena koga dopolnitelno }e mu se udoboli na baraweto na zamolenata dogovorna strana.
^len 83

1. Na neposredno barawe na nadle`niot sud na ednata dogovorna strana koe e upateno pismeno ili telegrafski, zamolenata dogovorna strana soglasno nejzinite zakoni, protiv liceto koe se bara }e prezeme privmermeni merki na obezbeduwe, vklu~uvaj}i go i pritvoraweto ako vo toa barawe se navede postoeweto na eden od dokumentite od ~len 74 stav 2 i ~len 75, kako i organot od koj toj dokument poteknuva i brojot i datomut na toj dokument. 2. Baraweto od stav 1 treba da bide potvrdeno po displomatski pat. 3. Dogovornaat strana koja go postavuva baraweto za predavawe bez odlagawe }e bide izvestena za privremenoto pritvorawe ili za drugite privremeni merki na obezbeduvawe, odnosno za pri~inite poradi koi nejzinoto barawe ne mo`elo da se izvr{i. 4. Nadle`nite sudovi na dogovornata strana mo`at i bez baraweto od stav 1 da pritvorat lice koe se nao|a na nejzinata teritorija, ako soznaat deka toa na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{ilo krivi~no delo za koe spored ovoj dogovor se dozvoluva predavawe. drugata dogovorna strana bez odlagawe }e bide izvestena za toa.

656

5. Postapkata za predavawe se zapira ako vo rok {to }e go opredeli nadle`niot sud na zamolenata dogovorna strana ne bide dostaveno barawe za predavawe. Na obrazlo`eno barawe na dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za predavawe ovoj rok mo`e da se prodol`i.
^len 84

1. Zamolenata dogovorna strana }e donese odluka po baraweto za predavawe i vo slu~aj ako protiv liceto ~ie predavawe se bara vo zamolenata dogovorna strana se vodi krivi~na postapka ili toa e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo. Ako baraweto bide uva`eno predavaweto }e se odlo`i dodeka takvoto lice ja izdr`i kaznata ili postapkata na drug na~in bide zaprena. 2. I vo slu~ajot od stav 1 baranoto lice mo`e privremeno da se predade na dogovornata strana koja go barala predavaweto poradi sproveduvawe na postapkata, me|utoa, taa dogovorna strana }e go vrati predadenoto lice na zamolenata dogovorna strana najdocna koga }e bide donesena sudskata presuda vo predmetot za koj privremeno e predadeno, a vo sekoj slu~aj nadocna tri meseci od denot na predavaweto.
^len 85

1. Izvestuvaj}i ja dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe, za odobrenoto predavawe zamolenata dogovorna strana ednovremeno }e go soop{ti vremeto i mestoto kade {to }e se izvr{i predavaweto. 2. Dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe, osven vo slu~aj na vi{a sila, e obvrzana da go prezeme predadenoto lice na opredeleno mesto najdocna vo rok od tri dena od denot opredelen za predavaweto. Vo sprotivno soodvetnoto lice mo`e da bide oslobodeno.
^len 86

1. Predadenoto lice ne mo`e krivi~no da se goni nitu sprema nego mo`e da se izvr{i kazna za krivi~no delo storeno pred predavaweto ako toa ne bil osnovot za predavawe, nitu da takvo delo mo`e da se predade na treta dr`ava poradi sudewe ili poradi izvr{uvawe na kazna, ako za ova ne dobie dopolnitelna soglasnosst na dogovornata strana koja go odbila predavaweto. Soglasnosta ne mo`e da se odbie

657

ako se odnesuva na krivi~no delo za koe spored odredbite na ovoj dogovor postojat uslovi za predavawe. 2. Soglasnosta nema da se bara ako predadenoto lice ne ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno po istekot na eden mesec od datumot na zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, a ako e osudeno, po istekot na eden mesec od datumot na izdr`anata ili prostenata kazna, ili ako toa lice povtorno dobrovolno se vrati na teritorijata na taa dogovorna strana. Vo ovoj rok ne se presmetuva vremeto vo koe soodvetnoto lice bez svoja vina ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na taa dogovorna strana.
^len 87

Dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe }e ja izvesti dogovornata strana za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. Ako protiv toa lice e donesena osuditelna presuda }e se dostavi prepis na taa presuda po nejzinata pravosilnost.
^len 88

1. Dogovornite strani se obvrzani bez posebno barawe vo postapkata za predavaweto, zaemno da dostavuvaat: a) predmetite koi mo`at da poslu`at kako dokaz protiv liceto ~ie predavawe se bara. Zamolenata dogovorna strana mo`e privremeno da gi zadr`i tie predmeti ako e toa neophodno za vodewe na druga krivi~na postapka. b) site predmeti najdeni vo vladenie kaj baranoto ili kaj treti lica, koi toa ili negoviot sou~esnik gi pribavile so krivi~no delo poradi koe se bara predavaweto, ili koi pretstavuvaat protivrednost primena za predmetite pribaveni so toa krivi~no delo, ili nagrada za negovoto predavawe. 2. Ovie predmeti }e se dostavat na dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe pri predavaweto na ekstradiranoto lice, a ako toa ne e mo`no, toga{ dopolnitelno. Na vakov na~in }e se postapi i vo slu~aite kade {to do predavaweto ne do{lo poradi smert ili begstvo na baranoto lice. 3. Pravata na treti lica na vakvi predmeti ostanuvaat nepovredeni. Ovie prava se procenuvaat spored zakonodavstvoto na dogovornata strana vo koja se nao|aat predmetite. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ovie predmeti bez nadomest preku nadle`nite organi }e mu se vratat na liceto na koe mu pripa|aat. Ako ne mo`e da se

658

utvrdi liceto na koe tie mu pripa|aat, predmetite bez nadomest }e se vrataat zamolenata dogovorna strana. 4. Odredbite od ~len 92 ne se primenuvaat kaj vra}aweto na predmetite predvideni vo ovoj ~len.
^len 89

Ako predadenoto lice ja izbegne krivi~nata postapka i povtorno se vrati na teritorijata na dogovornata strana, na povtoreno barawe }e bide predadeno bez sproveduvawe na nova postapka za predavawe.
Tranzit ^len 90

1. Sekoja od dogovornite strani e dol`na na barawe da dozvoli tranzit preku svojata teritorija na lice predadeno od treta dr`ava na drugata dogovorna strana. Zamolenata dogovorna strana ne e dol`na da go odbie tranzitot na lica za koi ne postojat uslovi za predavawe spored ovoj dogovor. 2. Baraweto za odobruvawe na tranzit se upatuva na na~in od ~len 81 stav 1. 3. Zamoelnata dogovorna strana }e go odobri i }e go izvr{i tranzitot na na~in koj taa go smeta za najprikladen.
^len 91

Tro{ocite povrzaani so predavaweto gi podnesuva dogovornata strana na ~ija teritorija nastanale. Tro{ocite na tranzitot gi podnesuva dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za tranzit.
DEL V ZAVR[NI ODREDBI ^len 92

So odredbite na ovoj dogovor ne se zasega vo propisite koi se vo sila vo dogovornite strani vo pogled na transferot na gotovi pari i uvozot i izvozot na predmeti.
^len 93

Site sporni pra{awa vo primenaat na ovoj dogovor dogovornite strani }e gi re{avaat po diplomatski pat.

659

^len 94

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija i }e vleze vo sila trieset dena od datumot na razmenata na ratifikacionite instrumenti koja }e se izvr{i vo Beograd.
^len 95

So denot na vleguvawe vo sila na ovoj dogovor prestanuva da va`i konvencijata me|u dogovornite strani za pravnite odnosi na nivnite dr`avjani, potpi{ana vo Beograd na 4 maj 1923 godina.
^len 96

Ovoj dogovor se zaklu~uva na neopredeleno vreme i }e ostane vo sila u{te edna godina od datumot na otkazot so nota na edna od dogovornite strani. Ovoj dogovor e sostaven vo Var{ava na 6 fevruati 1960 godina vo dva primeroci, od koi sekoj na srpskohrvatski i polski jazik, so toa {to dvata teksta imaat ednakvo pravno dejstvo. Vo potvrda na {to polnomo{nicite na dvete dogovorni strani go potpi{aa ovoj dogovor i stavija pe~ati. PRETSEDATAEL NA DELEGACIJATA NA NARODNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA Var{ava, 6 fevruari 1960. Drugar Pretsedatel, Vo vrska so pregovorite vodeni po pra{aweto za sklu~uvawe na dogovorot me|u Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Narodna Republika Polska za pravniot soobra}aj vo gra|anskite i krivi~nite predmeti imam ~est da potvrdam deka vo taa prilika postignavme spogodba pokraj slu~aite predvideni vo dogovorot, nema da ima mesto za predavawe na obvineti i osudeni lica i toga{ koga zakonot na edna od dogovornite strani zabranuva predavawe za delo za koe predavaweto se bara. Organite na dogovornata strana nadle`ni za davawe izvestuvawa spored ~len 5 na dogovorot, zaemno }e se izvestuvaat za toa za koi dela nivniot zakon go zabranuva predavaaweto. Ve molam da go potvrdite priemot na ova pismo i da me izvestite za soglasnosta na Va{ata vlada so negovata sodr`ina.

660

Ve molam drugar Pretsedatele, da go primite uveruvaweto za moeto osobeno po~ituvawe.

PRETSEDNIK NA DELEGACIJATA NA POLSKATA NARODNA REPUBLIKA Var{ava 6 fevruari 1960. Drugar Pretsedate, Imam ~est da go potvrdam priemot na Va{eto pismo od denes, koe glasi " Vo vrska so pregovorite vodeni po pra{aweto za sklu~uvawe na dogovorot me|u Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Narodna Republika Polska za pravniot soobra}aj vo gra|anskite i krivi~nite predmeti imam ~est da potvrdam deka vo taa prilika postignavme spogodba pokraj slu~aite predvideni vo dogovorot, nema da ima mesto za predavawe na obvineti i osudeni lica i toga{ koga zakonot na edna od dogovornite strani zabranuva predavawe za delo za koe predavaweto se bara. Organite na dogovornata strana nadle`ni za davawe izvestuvawa spored ~len 5 na dogovorot, zaemno }e se izvestuvaat za toa za koi dela nivniot zakon go zabranuva predavaaweto. Ve molam da go potvrdite priemot na ova pismo i da me izvestite za soglasnosta na Va{ata vlada so negovata sodr`ina". Primaj}i go na znaewe gornoto pismo ~est mi e da Ve izvestam deka mojata vlada e soglasna so negovata sodr`ina. Ve molam drugar Pretsedatele da primite uveruvawe za moeto osobeno po~ituvawe.

661

662

SLOVENIJA
23. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA SLOVENIJA ZA EKSTRADICIJA OD 6 FEVRUATI 1996 (Ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996) ^len 1

Dr`avite dogovorni strani se obvrzuvaat, soglasno odredbite na ovoj dogovor, ednata na drugata na barawe da gi ekstradiraat licata, koi vo dr`avata {to zamolouva za ekstradicija (vo natamo{niot tekst: dr`ava molitel) se gonat poradi krivi~no delo, ili za ekstradicija poradi izvr{uvawe na kazna zatvor ili merka na bezbednost.
Na~in na komunicirawe ^len 2

(1) Nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani, vo primenata na ovoj dogovor komuniciraat od strana na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za pravda na Republika Makedonija i od strana na Republika Slovenija preku Ministerstvoto za pravosodje na Republika Slovenija. (2) Vo itni slu~ai, nadle`nite organi na dr`avata dogovorna strana mo`at da gi upatuvaat zamolnicite i izvestuvawata spored ovoj dogovor do nadle`nite organi na drugata dr`ava dogovorna strana preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL).
Jazik i legalizacija ^len 3

(1) Zamolnicite i dokumentacijata, {to treba da se prilo`at soglasno odredbite od ovoj dogovor se dostavuvaat vo pismena forma na jazikot na dr`avata molitel. Ne e potrebno prilo`uvawe na prevod na

663

jazikot na dr`avata koja se zamoluva za ekstradicija (vo natamo{niot tekst: zamolena dr`ava) (2) legalizacija na dokumentite od stav 1 na ovoj ~len ne e potrebna
Dokumentacija ^len 4

Kon molbata za ekstradicija mora da se prilo`at: 1. sredstva za utvrduvawe na identitetot na liceto za koe se bara ekstradicija, 2. potvrda ili drugi podatoci za dr`avjanstvoto na liceto za koe se bara ekstradicija, 3. obvinenie ili presuda ili odluka za pritvor ili bilo kakov drug akt, {to e ednakov so taa odlkuka, vo original ili vo zaveren prepis. Vo spisite mora da bide navedeno: imeto i prezimeto na onoj za kogo se bara ekstradicija i drugi podatoci potrebni za utvrduvawe na negoviot identitet, opis na deloto, zakonski naziv na krivi~noto delo i dokazi za osnovanosta na somenevaweto, 4. izvadok od odredbite na krivi~niot zakon {to }e se primenat ili bile primeneti protiv liceto za koe se bara ekstradicija za deloto {to e povod za zamolenoto predavawe, 5. podatoci vo vrska so vremetraeweto na kaznata {to mora da se izdr`i koga se raboti za ekstradicija na lice poradi izdr`uvawe na kazna koe ve}e izdr`uvalo del od kaznata.
^len 5

Zamolenata dr`ava mo`e da bara dopolnitelni izvestuvawa i dokumentacija, dokolku podatocite predvideni vo odredbata na ~lenot 4 od dogovorot se necelosni, Dr`avata molitel e dol`na na toa barawe da odgovori vo {to pokratok rok, no najdocna vo rok od {eeset dena.
^len 6

Ako dr`avata molitel ne gi dostavi baranite dopolnuvawa vo rokot predviden na odredbata na ~lenot 5 od ovoj dogovor, zamolenata dr`ava vedna{ }e ja zapre postapkata za ekstradicija na liceto ~ija ekstradicija se zamoluva }e go pu{ti na sloboda.

664

Krivi~ni dela za koi se dozvoluva ekstradicija ^len 7

(1) Ekstradicija poradi krivi~no gonewe se dozvoluva samo toga{ koga za krivi~noto delo spored pravoto na dvete dr`avi dogovorni strani e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda ili merka na bezbednost za vreme podolgo od edna godina ili za podolga kazna. (2) Ekstradicijata poradi izvr{uvawe na pravosilno izre~ena kazna zatvor ili merka na bezbednost }e se dozvoli samo vo slu~aj ako deloto za koe na storitelot mu bila izre~ena krivi~na sankcija e utvrdeno kako krivi~no delo spored pravoto na dvete dr`avi dogovorni strani pred da bide storeno i ako bila izre~ena kazna zatvor ili merka na bezbednost vo traewe od najmalku {est meseci.
Ekstradicijata ne se dozvoluva ^len 8

Ekstradicijata ne se dozvoluva: 1. za lica koi na denot koga nadle`nite organi na zamolenata dr`ava go primile baraweto za predavawe bile dr`avjani na taa dr`ava, 2. za licata bez dr`avjanstvo so postojano prestojuvali{te na teritorija na zamolenata dr`ava, 3. za lica na teritorijata na zamolenata dr`ava koi u`ivaat pravo na zasolni{te.
^len 9

Ekstradicijata ne se dozvoluva: 1. ako ekstradicijata se bara za delo koe spored misleweto na zamolenata dr`ava e politi~ko ili voeno krivi~no delo, 2. ako krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija spored pravoto na edna od dogovornite dr`avi e zastareno, 3. ako deloto poradi koe se bara ekstradicijata ne e krivi~no delo ni spored zakonot na zamolenata dr`ava nitu spored zakonot na dr`avata vo koja e storeno, 4. ako liceto ~ie ekstradicija se bara ve}e bilo pravosilno osudeno poradi isto delo ili protiv nego krivi~nata postapka bila pravosilno zaprena, ili obvinenieto protiv nego bilo pravosilno odbieno, 5. ako protiv liceto, ~ija ekstradicija se bara, e pokranata krivi~na postapka za isto krivi~no delo vo zamolenata dr`ava. 665

^len 10

Ako za krivi~noto delo, poradi koe se bara ekstradicija, spored zakonot na dr`avata molitel e propi{ana smrtna kazna, a spored pravoto na zamolenata dr`ava vakva kazna ne e propi{ana, mo`e da se dozvoli predavaawe samo pod uslov smrtnata kazna da ne bide izre~ena.
Amnestija ^len 11

Amnestijata dadena vo zamolenata dr`ava ne prestavuva pre~ka za ekstradicija, osven ako ova dr`ava ne polaga sopstveno pravo na krivi~no gonewe za deloto poradi koe se bara ekstradicijata.
Odbivawe na ekstradicija ^len 12

Ekstradicijata mo`e da se odbie: 1. ako deloto poradi koe se bara ekstradicijata e storeno na teritorijata na zamolenata dr`ava, protiv nea ili nejzin dr`avjanin, 2. ako vo zamolenata dr`ava protiv liceto za koe se bara ekstradicija e vo tek krivi~na postapka poradi drugo krivi~no delo a zamolenata dr`ava smeta deka vo interes na utvrduvaweto na vistinskata fakti~ka sostojba, ili za odmeruvawe ili za izvr{uvawe na kaznata bi bilo celesoobrazno koga za site krivi~ni dela bi se sudelo vo zamolenata dr`ava, 3. ako na liceto ~ie ekstradicija se bara vo zamolenata dr`ava mu bila izre~ena osloboditelna odluka samo poradi nenadle`nost, ili ako samo poradi toa protiv nego ne bila povedena krivi~na postapka ili povedenata krivi~na postapka bila zaprena.
^len 13

Za izvr{uvawe na krivi~na sankcija {to bila izre~ena so pravosilna presuda vo sudska postapka vo otsustvo na liceto ~ie ekstradicija se bara predavaweto }e se dozvoli samo dokolku dr`avata molitel garantira deka krivi~nata postapka po ekstradicijata povtorno }e bide sprovedena vo prisustvo na ekstradiranoto lice.

666

Odlagawe na ekstradicijata i predvremena ekstradicija ^len 14

(1) Ako liceto ~ija ekstradicija se bara se goni vo zamolenata dr`ava ili vo ovaa dr`ava e osudeno poradi nekoe drugo krivi~no delo a ne za ona {to e predmet na ekstradicijata, dozvolenata ekstradicija mo`e da se odlo`i do zavr{uvaweto na postapkata, a vo slu~aj na osuda dodeka krivi~nata sankcija ne se izvr{i. (2) Ako poradi odlagaweto na ekstradicijata od stavot 1 na ovoj ~len krivi~noto gonewe vo dr`avata molitel bi zastarelo ili negoviot tek seriozno bi bil naru{en, mo`e vrz osnova na barawe od dr`avata molitel da se dozvoli privremeno ekstradicija poradi krivi~nata postapka. Dr`avata molitel vo toj slu~aj e dol`na, po izvr{enite nu`ni procesni dejstvija poradi koi bilo dozvoleno privremenoto ekstradicija, vedna{ da go vrati predadenoto lice. (3) Dr`avata molitel e dol`na privremeno predadenoto lice za vreme na prestojot na nejzina teritorija da go zadr`i vo preitvor. Vremeto pominato vo pritvorot od denot koga privremeno predadenoto lice }e ja napu{ti teritorijata na zamolenata dr`ava do denot koga }e se vrati, se zasmetuva vo kaznata koja vo zamolenata dr`ava }e bide izre~ena ili }e mora da se izvr{i.
Poive}e molbi za ekstradicija ^len 15

(1) Ako za ekstradicija na isto lice zamolat pove}e dr`avi poradi isto krivi~no delo ili poradi razli~ni krivi~ni dela, prvenstvo }e se dade na dr`avata molitel ~ii dr`asvjanin e toa lice. Ako taa dr`ava ne bara ekstradicija, toga{ na dr`avata molitel na ~ija teritorija krivi~noto delo bilo storeno. Ako pak deloto bilo storeno na teritorijata na pove}e dr`avi ili ne se znae kade bilo storeno, toga{ na dr`avata molitel koja prva zamolila za ekstradicija. (2) Zamolenata dr`ava za odlukata od stavot 1 na ovoj ~len }e gi izvesti drugite dr`avi moliteli i istovremeno }e gi informira deka se soglasuva so eventualnoto natamo{no predavawe na liceto od dr`avata na koja bilo predadeno vo drugata dr`ava koja isto taka zamolila za predavawe.

667

Pritvor vo postapkata za ekstradicija ^len 16

Koga se ispolneti formalnite uslovi za ekstradicija, zamolenata dr`ava dogovorna strana po priemot na baraweto za predavawe, bez odlagawe }e go pritvori liceto za koe se odnesuva baraweto, osven ako soglasno so ovoj dogovor predavaweto ne e mo`no da se odobri.
^len 17

(1) Na izri~no barawe mo`e liceto privremeno da se pritvori pri dr`avata dogovorna strana da ja primi molbata za ekstradicija, ako nadle`niot sudski organ na dr`avata molitel se povika na nalog za pritvor ili na pravosilna presuda i ja najavi molbata za ekstradicija. Ova izri~no barawe mo`e da se isprati po po{ta, so telegrama ili koe i da e sredstvo na pismena komunikacija. (2) Zamolenata dr`ava e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata molitel za toa deka pritvorila lice soglasno so stav 1 na ovoj ~len. (3) Dr`avata dogovorna strana izvestena spored stavot 2 na ovoj ~len, e dol`na najdocna vo rok od 15 dena od priemot na izvestuvaweto za pritvorot da soop{ti dali }e vlo`i barawe za ekstradicija. Baraweto za ekstradicija e dol`na da go isprati vo rok od trinaeset dena od denot koga soop{tila deka }e bara predavawe. (4) Pritvorot }e se ukine ako vo rokot od stavot 3 na ovoj ~len dr`avata dogovorna strana na ~ija terotorija liceto e pritvoreno ne primi barawe za ekstradicija.
Odlu~uvawe po baraweto za ekstradicija ^len 18

(1) Zamolenata dr`ava e dol`na po baraweto za predavawe {to pobrzo da odlu~i i za svojata odluka da ja izvesti dr`avata molitel. (2) Sekoe celosno ili delumno odbivawe na baraweto za ekstradicija mora da bide obrazlo`eno.
Na~elo na specijalitet ^len 19

(1) Ekstradiranoto lice mo`e krivi~no da se goni, odnosno krivi~nata sankcija da se izvr{i, samo za krivi~no delo za koe e dozvoleno ekstradicijata.

668

(2) Ekstradiranoto lice ne mo`e da se goni poradi drugo krivi~no delo storeno pred ekstradicijata. (3) Protiv ekstradiranoto lice ne mo`e da se izvr{i krivi~na sankcija za drugo krivi~no delo storeno pred ekstradicijata. (4) Protiv ekstradiranoto lice ne mo`e da se primeni postroga kazna od onaa na koja bilo osudeno. (5) Ekstradiranoto lice ne smee da se predade na treta dr`ava poradi gonewe za krivi~no delo {to go storilo pred dozvolenata ekstradicija.
^len 20

Ograni~uvawata od stavovite 2, 3 i 5 na ~lenot 19 }e prestanat: 1. ako dr`avata dogovorna strana {to go ekstradirala liceto dade soglasnost. Kon baraweto za soglasnost potrebno e da se prilo`i dokumentacijata od ~lenot 4 na ovoj dogovor. Zamolenata dr`ava }e dade soglasnost ako vo konkretniot slu~aj se ispolneti uslovite za predavawe spored ovoj dogovor, 2. ako ekstradiranoto lice vo rok od ~etireset i pet dena od denot koga bilo pu{teno na sloboda ne ja napu{tilo teritorijata na dr`avata na koja bilo predadeno, iako mo`elo i smeelo da ja napu{ti, ili po napu{taweto dobrovolno se vratilo, 3. ako vo tekot na postapkata vo dr`avata molitel se izmeni zakonskiot naziv na krivi~noto delo (kvalifikacijata) {to va`el vo tekot na postapkata na ekstradicijata. Ekstradiranoto lice mo`e da se goni ili osudi samo dokolku ekstradiraweto e dozvoleno i spored noviot naziv na krivi~noto delo.
^len 21

Ako ekstradiranoto lice bilo pritvoreno vo dr`avata dogovorna strana za krivi~no delo poradi koe e predadeno, vremeto pominato vo pritvor }e mu se zasmeta vo kaznata.
Sprovodnici ^len 22

(1) Sprovodnicite koi se dol`ni da go dovedat liceto koe se predava na teritorijata na druga dr`ava dogovorna strana ili da go odvedat od nea, imaat pravo na teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana do predavaweto ili po prezemaweto na liceto koe se eks-

669

tradira, da prezemat s {to e potrebno za da go spre~at negovoto begstvo. (2) Na sprovodnicite pri vr{eweto na slu`benata dolnost na teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana im e dozvoleno da nosat slu`bena obleka, potrebnoto slu`beno oru`je i oprema. Oru`jeto mo`e da se upotrebi samo vo slu~aj na nau`na odbrana.
Predavawe na predmeti ^len 23

(1) Predmetite, dokumentite i spisite mo`at da se odzemat i da se predadat na druga drava dogovorna strana soglasno so zakonot na zamolenata dr`ava, ako za toa postoi odluka na nadle`en oragan na dr`avata molitel. (2) Zamolenata dr`ava dogovorna strana mo`e da go odlo`i predavaweto na predmetite, dokumentite ili spisite, dokolku i se potrebni za druga postapka {to e vo tek. (3) Dr`avata molitel }e i gi vrati predmetite, dokumentite ili spisite na zamolenaat dr`ava dogovorna strana po zavr{uvaweto na postapkata za koja bile pobarani, ako zamolenata dr`ava od toa ne se otka`e.
^len 24

(1) Ako se dozvoli ekstradicija na lice isto taka, bez posebno barawe }e se dozvoli i predavawe na predmetite: 1. {to mo`at da se upotrebat kako dokaz, 2. koi {to liceto, koe treba da se ekstradira gi steknalo so krivi~noto delo ili so pretvorawe na predmetite vo pari koi proizleguvaat od krivi~noto delo. (2) Ako ekstradicijata koja spored ovoj dogovor bi bila dopu{tena, ne e mo`na zatoa {to liceto koe trebalo da se ekstradira pobegnalo ili umrelo, ili ne e mo`no da se pronajde na teritorijata na zamolenata dr`ava, predavaweto na predmetite i pokraj toa }e se odobri. (3) Vo nikoj slu~aj ne se posega vo pravata na zamolenata dr`ava ili na drugite lica na predmetite. So ogled na takvoto pravo, dr`avata molitel po zavr{uvaweto na postapkata {to pobrzo i besplatno }e gi vrati predmetite na zamolenata dr`ava. (4) Za predavaweto na predmetite spored ovoj ~len ne se primenuvaat propisite za uvoz i izvoz na predmeti i devizi. (5) Predavaweto na predmetite na o{teteniot mo`e da se izvr{i i pred da se dozvoli ekstradicija na liceto, ako dr`avata dogovorna 670

strana se soglasi predmetite neposredno da mu se vratat na o{teteniot.

Primena na procesnoto pravo i izvestuvawe ^len 25

(1) Ako so ovoj dogovor ne e opredeleno poinaku, za postapkata vo vrska so ekstradicijata i na pritvorot na teritorijata na zamolenata dr`ava, se primenuva pravoto na zamolenata dr`ava. (2) Ako liceto se predava poradi krivi~no gonewe, dr`avata molitel }e ja izvesti zamolenata dr`ava za rezultatot od krivi~nata postapka. Pravosilnata odluka }e se isprati vo eden primerok ili vo kopie.
Tranzit ^len 26

(1) Ako e potrebno liceto koe treta dr`ava go predava na dr`avata dogovorna strana da se prenese preku teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana, tranzitot }e se dozvoli i pod ednakvi uslovi kako i ekstradicijata, dokolku poinaku ne e opredeleno. (2) Molbata za tranzit preku teritorijata na dr`avat dogovorna strana mora da gi sodr`i site podatoci od ~lenot 4 na ovoj dogovor. (3) Zamolenata dr`ava mo`e da ja odbie molbata za tranzit preku nejzinata teritorija ako se raboti za lice protiv koe vo taa dr`ava e vo tek krivi~na postapka ili protiv nego e donesena presuda, koja {to s u{te ne e izvr{ena, ili ako spored misleweto na zamolenata dr`ava tranzitot od stav 1 na ovoj ~len bi mo`el da im na{teti na interesite na ovaa dr`ava. (4) Bez soglasnost na dr`avata koja go ekstradira liceto, dr`avata dogovorna strana preku koja }e bide preneseno liceto, ne smee da go goni za delo storeno za vreme na tranzitot i protiv nego isto taka ne smee da se izvr{i krivi~na sankcija.
^len 27

(1) Ako pri ekstradicijata na liceto od stavot 1 na ~lenot 26 na ovoj dogovor e potrebno da se prenese od treta dr`ava vo dr`avata dogovorna strana po vozdu{en pat preku teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana bez sletuvawe me|u niv, ne e potrebna izri~na dozvola na dr`avata dogovorna strana preku koja }e se preleta. Dr`avata

671

molitel odnapred }e ja izvesti ovaa dr`ava deka bil izdaden eden od dokumentite od ~lenot 4 to~ka 3 na ovoj dogovor. (2) Vo slu~aj na nepredvideno sletuvawe na teritorijata na dr`avata preku koja se preletuva, izvestuvaweto od stavot 1 na ovoj ~len ima ednakvo dejstvo kako i baraweto za pritvor, utvrdeno vo ~lenot 16 na ovoj dogovor.
^len 28

Odredbite za tranzitot soodvetno se primenuvaat i za ekstradirawe na liceto, koe preku teritorijata na ednata dr`ava dogovorna strana se doveduva na teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana za izvr{uvawe na kazna ili merka na bezbednost, {to ja izrekol sudot na treta dr`ava. Istoto va`i ako liceto e osudeno vo ednata dr`ava dogovorna strana, za da se izvr{i kaznata na teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana.
Tro{oci ^len 29

(1) Tro{ocite za ekstradicijata pa|aat na tovar na dr`avata dogovorna strana na ~ija teritorija nastanale. (2) Tro{ocite za tranzit pa|aat na tovar na dr`avata molitel. (3) Tro{ocite za tranzit so avion pa|aat na tovar na dr`avata koja predlo`ila takov tranzit.
Zavr{ni odredbi ^len 30

Ovoj dogovor ne zasega vo obvrskite {to proizleguvaat od pove}stranite dogovori.

^len 31

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacijata se sproveduva vo soglasnost so doma{noto zakonodavstvo na dr`avite dogovorni strani. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesetiot den po priemot na poslednoto od razmenetite izvestuvawa na dr`avite dogovorni strani po diplomatski pat deka se ispolneti uslovite spored vnatre{noto zakonodavstvo na dr`avite dogovorni strani za negovoto vleguvawe vo sila.

672

^len 32

Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dr`ava dogovorna strana mo`e pismeno da go raskine po diplomatski pat vo otkazen rok od {est meseci. Dogovorot e sklu~en vo Skopje na den 6 fevruari 1996 godina vo dva originalni primeroci, sekoj na makedonski i slovene~ki jazik, pri {to dvata primeroci se ednakvo verodostojni.

673

24. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA SLOVENIJA ZA PRAVNA POIMO[ VO GRA\ANSKITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 6 FEVRUARI 1996 (Ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996) GLAVA PRVA Op{ti odredbi ^len 1

(1) Dr`avjanite na ednata dr`ava dogovorni strani imaat ednakva za{tita na svoite prava vo postapkata pred sudovite na drugata dr`ava dogovorna strana kako i nejzinite dr`avjani. (2) Dr`avjanite na ednata dr`ava dogovorna strana se javuvaat pred sudovite na drugata dr`ava dogovorna strana pod ednakvi uslovi kako i nejzinite dr`avjani. (3) Odredbite od prethodnite stavovi se odnesuvaat i na pravnite lica.
Obem na pravnata pomo{ ^len 2

(1) Dr`avite dogovorni strani si uka`uvaat zaemna pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti i vo predmetite po prekr{oci na na~in i vo obem utvrdeni so ovoj dogovor. (2) Izrazot "gra|anski predmeti" spored ovoj dogovr ozna~uva stopanski i semejni predmeti. (3) Pravosudnite organi na dvete dr`avi dogovorni strani, soglasno so odredbite na ovoj dogovor im uka`uvaat pravna pomo{ i na drugite organi, koi spored zakonodavstvoto na dr`avite dogovorni strani se nadle`ni za rabotite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.
^len 3

Pravna pomo{ spored ovoj dogovor opfa}a: vra~uvawe na dokumenti, dostavuvawe na materijalni dolazi, izvestuvawe za podatoci od kaznenata evidencija, soslu{uvawe na stanki, svedoci, ve{taci i drugi lica, pretres na stan i drugi prostorii i li~en pretres, odzemawe predmeti, prezemawe na krivi~no gonewe, priveduvawe, legalizacija na dokumenti, priznavawe i izvr{uvawe na sudski odluki vo gra|anskite predmeti, razmena na propisi i na materijali na dr`avite dogovorni stani i drugo. 674

Na~in na komunicirawe ^len 4

(1) Vo sproveduvaweto na ovoj dogovor nadle`nite organi na dr`avite dogovornite strani komuniciraat od strana na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za pravda na Republika Makedonija i od strana na Republika Slovenija preku Ministerstvo za pravosodje na Republika Slovenija. (2) Odredbata na stavot 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto po diplomatski pat. (3) Vo itni slu~ai nadle`nite organi na dr`avite dogovorni starni mo`at zamolnicite i izvestuvawata da gi pra}aat spored ovoj dogovor do nadle`nite organi na drugata dogovorna strana preku me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL).
Jazik ^len 5

(1) Molbata za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: zamolnica) i site drugi dokumenti, koi {to spored odredbite na ovoj dogovor e potrebno da se prilo`at, se dostavuvaat na jazikot na dr`avata koja zamoluva za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: dr`ava molitel). Ne e potrebno da se prilo`i prevod na jazikot na dr`avata dogovorna strana koja e zamolena za pravna pomo{ (vo natamo{niot tekst: zamolena dr`ava). (2) Odgovorite na zamolnicite se dostavuvaat na jazikot na zamolenata dr`ava. (3) Dokumentite {to im se vra~uvaat na lica vo zamolenata dr`ava se dostavuvaat na jazikot na dr`avata molitel, a mora da bide prilo`en i prevod na dokumentite na jazikot na zamolenata dr`ava. (4) Dokolku ne e prilo`en prevod, vra~uvaweto }e se izvr{i samo ako prima~ot dobrovolno go primi dokumentot.
Zamolnica za pravna pomo{ ^len 6

(1) Zamolnicata za pravna pomo{ mora da sodr`i: 1. naziv na organot koj zamoluva za pravna pomo{ i na organot koj se zamoluva za pravna pomo{, 2. opis na predmetot po koj se zamoluva za pravna pomo{. Vo krivi~nite predmeti i zakonskoto obele`je na krivi~noto delo,

675

3. naveduvawe na podatocite neophodni za sproveduvawe na postapkata za uka`uvawe pravna pomo{, 4. ime i prezime na strankite vo postapkata, podatoci za ra|aweto, mestoto na nivnoto postojano ili vremeno `iveali{te, dr`avjanstvo, a za pravnite lica naziv i sedi{te, 5. ime i prezime na eventualnite pravni zastapnici vo oddelnite predmeti. (2) Zamolnicata i prilo`enite dokumenti mora da bidat potpi{ani i so pe~at na organot koj zamoluva za pravna pomo{.
^len 7

(1) Pravnata pomo{ se dava soglasno zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava. (2) Nadle`niot organ koj {to ja dava zamolenata pravna pomo{, mo`e da postapuva i na na~in i vo forma {to gi bara dr`avata molitel, ako toa ne e vo sprotivnost so propisite na zamolenaat dr`ava.
^len 8

(1) Dokolku zamoleniot organ ne e nadle`en za postapuvawe po zamolnicata, zamolnicata }e mu ja otstapi na nadle`niot organ vo zamolenata dr`ava dogovorna strana i za toa }e ja izvesti dr`avata molitel. (2) Dokolku po zamolnicata ne bilo postapeno, potrebno e za toa vedna{ da se izvesti dr`avata molitel i da se navedeat pri~inite poradi koi ne e postapeno po zamolnicata. Ako zaedno so zamolnicata se dostaveni i drugi dokumenti i tie }e se vratat.
^len 9

Zamolenata dr`ava mo`e da ja odbie pravnata pomo{ dokolku prifa}aweto na zamolnicata e vo sprotivnost so nejziniot praven poredok.
Vra~uvawe na dokumenti ^len 10

Zamolnicata za vra~uvawe na dokumentite pokraj podatocite od odredbata od ~lenot 6 na ovoj dogovor, mora da ja sodr`i i adresata na liceto komu dokumentite mu se vra~uvaat.

676

^len 11

(1) Vra~uvaweto go vr{i nadle`niot organ soglasno so propisite na zamolenata dr`ava. Na izri~no barawe za vra~uvawe na dokumentite mo`e da se primeni propis na dr`avata molitel, dokolku ne e vo sprotivnost so propisite na zamolenata dr`ava. (2) Vra~uvaweto na dokumentite se doka`uva soglasno so propisite za vra~uvawe, {to va`at na teritorijata na zamolenata dr`ava. Vo potvrdata za vra~uvawe nadle`niot organ }e go navede datumot i mestoto na vra~uvawe, kako i liceto komu dokumentite mu bile vra~eni. (3) Potvrdata za vra~uvawe vedna{ se dostavuva do dr`avata molitel. Ako vra~uvaweto ne e mo`no, za pri~inite treba da se izvesti dr`avata molitel.
Izvestuvawe za propisite ^len 12

Na barawe na dogovornite strani, tie me|usebno }e se izvestuvaat za propisite, {to va`at ili va`ele na nejzinata teritorija i po potreba }e si razmenuvaat tekstovi na tie propisi.
Tro{oci za uka`uvawe pravna pomo{ ^len 13

(1) Dogovornite strani ne mo`at da baraat nadomestok za tro{ocite {to nastanale vo vrska so uka`uvaweto pravna pomo{, osven na tro{ocite za rabota na ve{tacite i drugi tro{oci za davawe na ve{toto mislewe, dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno. (3) Zamoleniot organ mo`e da bara avans za tro{ocite od stavot 1 na ovoj ~len.
GLAVA TRETA Pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti ^len 24

Dr`avite dogovorni starni soglasno so odredbite na ovoj dogovor zaemno si uka`uvaat pravna pomo{ vo site postapki za krivi~nite dela, za koi vo vremeto koga bilo zamoleno za pravna pomo{, bile nadle`ni pravosudnite organi na dr`avata molitel.

677

^len 25

Dr`avite dogovorni strani zaemno si davaat pravna pomo{ i vo predmetite po delikti.

Odbivawe na pravna pomo{ ^len 26

Dogovornite strani }e odbijat pravna pomo{: 1. ako deloto koe e navedeno vo zamolnicata spored pravoto na zamolenata dr`ava ne e kaznivo delo, 2. ako uva`uvaweto na zamolnicata e vo sprotivnost so pravniot poredok na zamolenata dr`ava i spored mislewe na zamolenata dr`ava ako toa go zagrozuva nejziniot suverenitet, bezbednosta i drugite su{testveni interesi na dr`avata, 3. ako zamolnicata e vo vrska so dejstvie, koe spored mislewe na zamolenata dr`ava e politi~ko ili voeno krivi~no delo.
Pokani ^len 27

Vo pokanata do osomni~eniot, svedokot ili drug u~esnik vo postapkata koj se povikuva od dr`avata dogovorna strana ne smee da ima zakana so prisilna merka vo slu~aj da ne se javi na pokanata. Ako povikaniot ne se javi na pokanata, za toa ne mo`e da mu bide izre~ena krivi~na sankcija.
^len 28

Na svedok ili ve{tak koj se javil na pokana na sudot od dr`avata molitel mu pripa|a nadomestok na patnite tro{oci i tro{ocite na prestoj soglasno so propisite na dr`avata molitel.
Priveduvawe na lica koi se li{eni od sloboda vo dr`avata molitel ^len 29

(1) Ako dr`avata dogovorna strana vo koja se vodi krivi~na postapka, povikuva kako svedok ili poradi soo~uvaawe lice, koe e izd`uva kazna zatvor vo druga dr`ava dogovorna strana, so negova soglasnost, toa privremeno }e se predade na dr`avata molitel. (2) Dr`avata molitel e dol`na privremeno privedenoto lice da go vrati vo rokot {to }e go utvrdi zamolenata dr`ava. (3) Privremenoto priveduvawe mo`e da se odbie: 678

1. ako liceto od stavot 1 na ovoj ~len so toa ne se soglasuva, 2. ako poradi predavaweto bi mo`elo da dojde do prodol`uvawe na traeweto na li{uvaweto od sloboda na liceto od stavot 1 na ovoj ~len, 3. ako spored mislewe na zamolenata dr`ava postojat opravdani pri~ini protiv negovoto priveduvawe na teritorijata na dr`avata molitel. (4) Priveduvaweto }e se odlo`i dokolku e potrebno liceto od stavot 1 na ovoj ~len da bide prisutno vo krivi~nata postapka {to e vo tek na teritorijata na zamolenata dr`ava. (5) Privremeno privedenoto lice od stavot 1 na ovoj ~len na teritorijata na dr`avata molitel mora da bide zadr`ano vo pritvor.
^len 30

Predavaweto na liceto od stavot 1 na ~len 29 na ovoj dogovor }e go izvr{at nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani, koi }e se dogovorat za mestoto i datumot na predavaweto.
Za{tita na li~nata sloboda ^len 31

Svedokot ili ve{takot koj }e se javi na pokana na sudot na dr`avata molitel, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, ne smee da bide vo taa dr`ava krivi~no gonet ili pritvoran ili na koj i da e drug na~in da mu se ograni~i slobodata poradi krivi~no delo {to go izvr{il pred doa|aweto na teritorijata na dr`avata molitel. (2) Gonewe, li{uvawe od sloboda ili drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda na licata od stavot 1 na ovoj ~len e dozvoleno: 1. koga povikaniot, po izjavata na sudot deka negovoto prisustvo ne e ve}e potrebno, se zadr`uva pove}e od 15 dena na teritorijata na dr`avata molitel, iako mo`e da ja napu{ti, 3. ako liceto, po napu{taweto na teritorijata na dr`avata molitel, dobrovolno se vrati na nejzinata teritorija.
Prisustvo na dejstvijata na pravna pomo{ ^len 32

(1) Na izri~no barawe na dr`aavata molitel, zamolenata dr`ava }e ja izvesti za mestoto i datumot na postapuvawe po zamolnicata. (2) U~esnicite vo krivi~nata postapka, nivnite pravni zastapnici i prestavnicite na pravosudnite organi na dr`avata molitel, 679

mo`at da prisustvuvaat na uka`uvaweto pravna pomo{ vo zamolenata dr`ava. Za niv, soodvetno se primenuva odredbata na ~lenot 31 od ovoj dogovor. (3) Za prisustvo na prestavnicite na pravosudnite organi na dr`avata molitel na uka`uvaweto na pravna pomo{ vo zamolenata dr`ava potrebna e soglasnost od zamolenata dr`ava. Soglasnost vo Republika Makedonija dava Ministerstvoto za pravda na Republika Makedonija, a vo Republika Slovenija Ministerstvoto za pravosodje na Republika Slovenija.
Davawe na podatoci od kaznenata evidencija ^len 33

(1) Dr`avite dogovorni strani zaemno se izvestuvaat za site osudi na dr`avjanite na drugata dr`ava dogovorna strana {to se zapi{ani vo nejzinata kaznenata evidencija. Izvodite od kaznenata evidencija dr`avite dogovorni strani gi razmenuvaat na sekoi {est meseci. (2) Dr`avite dogovorni strani se izvestuvaat i za drugi podatoci zapi{ani vo kaznenata evidencija.
Otstapuvawe na krivi~no gonewe ^len 34

(1) Ako dr`avjanin na dr`avata dogovorna strana stori krivi~no delo na teritorijata na drugata dr`ava dogovorna strana, dr`avata na ~ija teritorija bilo storeno deloto ima pravo da ja zamoli drugata dogovorna strana, pod uslovite od ovoj dogovor da go prezeme krivi~noto gonewe. (2) Nadle`nite organi na zamolenata dr`ava }e ja sprovedat krivi~nata postapka soglasno so propisite na taa dr`ava. (3) Ako liceto protiv koe e povedena krivi~na postapka se nao|a vo pritvor vo dr`avata molitel, taa soglasno so odredbite na ~lenot 30 na ovoj dogovor }e i go predade na zamolenata dr`ava.
^len 35

Kon baraweto za prezemawe krivi~no gonewe potrebno e da se prilo`at: 1. spisi vo original ili vo zaveren prepis, 2. potvrdi ili drugi podatoci za dr`avjanstvo na liceto za koe se bara prezemawe na krivi~no gonewe, 680

3. izvadok na odredbite od krivi~niot zakon primeneti vo toj krivi~en predmet, 4. izjavi na o{tetenite deka se soglasuvaat so otstapuvawe na krivi~no gonewe.
^len 36

Zamolenata dr`ava }e ja izvesti dr`avata molitel dali go prezela baranoto krivi~no gonewe. Ako krivi~noto gonewe ne e prezemeno, celata dokumentacija vo vrska so toj predmet }e se vrati na dr`avata molitel so izvestuvawe zo{to ne bilo postapeno po zamolnicata. Ako baranoto krivi~no gonewe e prezemeno, po zavr{uvaweto na postapkata dr`avata molitel }e dostavi pravosilna odluka.
GLAVA ^ETVRTA Zavr{ni odredbi ^len 37

Ovoj dogovor ne zasega vo obrskite {to proizleguvaat od pove}estranite dogovori.

^len 38

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacijata se sproveduva vo soglasnost so doma{noto zakonodavstvo na dr`avite dogovorni strani. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesettiot den po priemot na poslednoto od razmenetite izvestuvawa na dr`avite dogovorni strani po diplomatski pat deka se ispolneti uslovite spoded vnatre{noto zakonodavstvo na dr`avite dogovorni strani za negovo vleguvawe vo sila.
^len 39

Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dr`ava dogovorna strana mo`e pismeno da go raskine po diplomatski pat vo otkazen rok od {est meseci. Dogovorot e sklu~en vo Skopje na 6 fevruari 1996 godina, vo dva originalni primeroci, sekoj na makedonski i slovene~ki jazik, pri {to dvata primeroci se ednakvo verodostojni.

681

25. DOGOVOR ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA SLOVENIJA ZA ME\USEBNO IZVR[UVAWE NA SUDSKITE ODLUKI VO KRIVINITE PREDMETI OD 6 FEVRUARI 1996 (Ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1996/24, vlegol vo sila na 23 maj 1996) GLAVA PRVA Op{ti odredbi ^len 1

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat vrz osnova na zamolnica, soglasno so uslovite propi{ani so ovoj dogovor, me|usebno da gi izvr{uvaat sudskite odluki vo krivi~nite predmeti doneseni od sudot na ednata dr`ava dogovorna strana protiv dr`avjanin na drugata dr`ava dogovorna strana ili protiv lice koe ima na nejzinata teritorija `iveali{te i toa: 1. da vr{at nadrzor vrz licata na koi sudot im izrekol pravosilno uslovna osuda za vreme na proveduavaweto (vo natamo{niot tekst: za{titen nadzor), 2. da izdr`at kazna zatvor i merka na bezbednost, {to pravosilno ja izrekol sudot na edna od dr`avite dogovorni strani (vo natamo{niot tekst: izvr{uvawe). (2) Za dr`avjanin na dr`avata dogovorna strana se smeta liceto, koe spored zakonite na taa dr`ava ima nejzino dr`avjanstvo.
^len 2

(1) Za{titen nadzor ili izvr{uvawe od ~len 1 stav 1 na ovoj dogovor, soglasno so odredbite na ovoj dogovor, }e se sprovede ako se ispolneti slednive uslovi: 1. ako osudenoto lice e dr`avjanin na dr`avata koja }e go prezeme izvr{uvaweto ili vo nea ima svoe prestojuvali{te, 2. ako sudskata odluka e pravosilna, 3. ako osudenoto lice dade soglasnost, 4. ako dejstvieto vrz koe se zasnova sudskata odluka e krivi~no delo spored pravoto na dvete dr`avi, 5. ako dr`avata koja ja izrekla krivi~nata sankcija i dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor odnosno izvr{uvaweto se soglasat za prenos na nadzorot ili izvr{uvaweto, 6. ako krivi~nata sankcija ili vremeto na proveuvawe na uslovno izre~enata krivi~na sankcija, koja {to osudenoto lice u{te treba da

682

ja izdr`i, da e podolga od {est meseci smetano od denot na podnesuvaweto na baraweto. (2) Po isklu~ok, dr`avite dogovorni strani mo`at da se dogovorat za prenos na za{titen nadzor ili izvr{uvaaawe i vo slu~aj koga krivi~nata sankcija ili vremeto na proveruvawe na uslovno izre~enata krivi~na sankcija, koja osudenoto lice treba da ja izdr`i, e pomala od ona predvidena vo odredbata od stav 1 to~ka 6 na ovoj ~len. (3) Ako osudenoto lice ne mo`e da dade pravnova`e~ka soglasnost za prenos za{titniot nanadzor ili izvr{uvaweto, potrebno e da se dobie soglasnost od negoviot zakonski zastapnik (polnomo{nik) spored pravoto na dr`avata vo koja liceto ima svoe `iveali{te.
^len 3

(1) Za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto nema da se prezeme: 1. ako za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto e vo sprotivnost so pravniot poredok na zamolenata dr`ava, 2. ako dejstvieto na koe se zasnova sudskata odluka, spored ocenka na zamolenata dr`ava e od politi~ka, voena ili od fiskalna priroda, 3. ako za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto e vo sprotivnost so obvrskite, koi zamolenata dr`ava gi prezela vo me|unarodni ramki, 4. ako protiv osudenoto lice vo zamolenata dr`ava e vo tek krivi~na postapka za krivi~no delo, za koe se bara za{titen nadzor ili izvr{uvawe, 5. ako izvr{uvaweto na kaznata spored poravoto na edna od dr`avite dogovorni strani e zastareno, 6 ako osudenoto lice, so ogled na vozrasta vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto, vo zamolenata dr`ava ne mo`e da se goni, 7. ako osudenoto lice vo zamolenata dr`ava ve}e e pravosilno osudeno za isto krivi~no delo ili e oslobodeno od obvinenie, 8. ako sudskata odluka e donesena vo otsustvo na osudeno lice. 9. ako osudenoto lice na teritorijata na zamolenata dr`ava dobilo pravo na zasoolni{te,
^len 4

Dr`avata dogovorna strana ne gi predava svoite dr`avjani na drugata dr`ava dogovorna strana za vr{ewe za{titen nadzor ili izvr{uvawe.

683

^len 5

(1) Zamolenata dr`ava e dol`na bez odlagawe da ja izvesti dr`avata molitel vo koja mera baraweto e uva`eno. (2) Vo slu~aj na celosno ili delumno odbivawe na prezemeaweto nadzor ili izvr{uvawe, zamolenata dr`ava e dol`na da gi navede pri~inite za odbivaweto.
^len 6

(1) Na osudeno lice mo`e da mu dade pomiluvawe ili da dozvoli amnestija dr`avata koja ja donela presudata ili dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto. (2) Ako toa go stori dr`avata koja ja donela presudata, taa e dol`na za toa vedna{ da ja izvesti dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor odnosno izvr{uvaweto.
^len 7

Mestoto, datumot i na~inot na predavawe i prezemaweto na osudenoto lice se utvrduva so dogovor me|u nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani.
GLAVA VTORA Za{titen nadzor ^len 8

(1) Dr`avite dogovorni strani vrz osnova na baraweto i pod uslovite utvrdeni so ovoj dogovor, vo vremeto na proveruvaweto me|usebno }e vr{at za{titen nadzor vrz liceto na koe sudot na edna od dr`avite dogovrni strani pravosilno mu izrekol uslovna osuda. (2) Za{titniot nadzor }e se izvr{i vo onaa dr`ava ~ii dr`avjanin e osudenoto lice odnosno vo onaa dr`ava kade {to osudenoto lice ima `iveali{te.
^len 9

(1) Za{titniot nadzor isklu~itelno se izvr{uva spored pravoto na dr`avata koja go prezela. (2) Merkite na nadzor doneseni vo dr`avata koja vr{i za{titen nadzor, spored vidot i traeweto ne mo`at da bidat postrogi od merkite doneseni vo dr`avata vo koja presudata e donesena.

684

(3) Pri donesuvawe na merkite na za{titen nadzor vo dr`avata koja nadzorot go prezela, }e se imaat predvid merkite doneseni vo dr`avata vo koja presudata e donesena.
^len 10

Za otpovikuvawe na uslovnata osuda isklu~itelno e nadle`na dr`avata vo koja presudata e donesena.

^len 11

(1) Zamolenata dr`ava e dol`na {to pobrzo da ja izvesti dr`avata molitel dali nejzinoto barawe za prezemawe na izvr{uvawe na za{titniot nadzor od ~len 8 na ovoj dogovor }e bide uva`eno. (2) Dr`avata koja go izvr{uva za{titniot nadzor ja izvestuva dr`avata vo koja presudata bila donesena za merkite na za{titniot nadzor i za site okolnosti {to }e mo`at da predizvikaat otpovikuvawe na uslovnata osuda.
^len 12

(1) Dr`avata vo koja e donesena presudata dol`na e bez odlagawe da ja izvesti dr`avata koja go izvr{uva za{titniot nadzor na pomiluvaweto, amnestijata ili za otpovikuvaweto na uslovnata osuda. (2) Ako dr`avata vo koja e donesena presudata ja otpovika uslovnata osuda, mo`e da ja zamoli dr`avata koja spored ovoj dogovor go izvr{uva nadzorot, za prezemawe na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.
^len 13

(1) Ako za{titniot nadzor e prezemen vo dr`avata vo koja e donesena presudata, privremeno se zapiraat site natamo{ni merki vo vrska so izvr{uvaweto. (2) Pravoto na dr`avata vo koja e donesena presudata vo odnos na izvr{uvaweto kone~no prestanuva ako vo vremeto na proveruvawe ne nastapi nekoja okolnost poradi koja spored nejzinoto pravo uslovnata osuda treba da se otpovika.

685

GLAVA TRETA Izvr{uvawe ^len 14

(1) Ako liceto, koe e dr`avjanin na ednata dr`ava dogovorna starna ili vo nea ima svoe `iveali{te e pravosilno osudeno vo drugata dr`ava dogovorna strana na kazna zatvor ili mu e izre~ena merka na bezbednost, dr`avata dogovorna strana mo`e da pobara kaznata zatvor ili merkata na bezbednost da se izvr{i vo onaa dr`ava ~ij dr`avjanin e osudenoto lice odnosno vo koja ima svoe `iveali{te. (2) Ovoj dogovor ne go isklu~uva pravoto na osudenoto lice, negoviot zakonski zastapnik, bra~niot drugar, rodninata vo prava linija, bratot ili sestrata, da podnesat molba za prenos na izvr{uvaweto na sudot {to ja donel odlukata, ili do nadle`niot organ na dr`avata {to ja donel presudata ili dr`avata ~ij dr`avjanin e osudenoto lice. (3) Nadle`niot organ na dr`avata vo koja e donesena presudata }e go pou~i osudenoto lice {to e mo`no pobrzo za mo`nostite za izdr`uvawe na kaznata zatvor ili za izvr{uvawe na merkata na bezbednost vo dr`avata ~ij dr`avjanin e ili na ~ija teritorija ima `iveali{te.
^len 15

(1) Ako se prezeme izvr{uvaweto, sudot na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto }e ja utvrdi kaznata zatvor ili merkata na bezbednost {to treba da se izvr{i spored svoeto pravo imaj}i ja predvid krivi~nata sankcija izre~ena vo dr`avata koja ja donela presudata. (2) Poradi izvr{uvawe vo drugata dr`ava dogovorna strana osudenoto lice vo nikoj slu~aj ne smee da bide vo pote{ka sostojba od onaa {to bi ja imalo vo dr`avata vo koja presudata e donesena. (3) Vremeto pominato vo zatvor vo dr`avata vo koja presudata e donesena vo celost se zasmetuva vo kaznata zatvor ili merkata na bezbednost {to treba da se izvr{i vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto.
^len 16

Izvr{uvaweto }e se sprovede isklu~itelno spored pravoto na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto.

686

^len 17

(1) Vo slu~aj na prezemawe na izvr{uvawe, dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto e vrzana so utvrdenata fakti~ka polo`ba na koja se zasnova presudata na dr`avata vo koja presudata e izre~ena. (2) Za odlu~uvawe po baraweto za povtoruvawe na krivi~nata postapka isklu~itelno e nadle`na dr`avata vo koja presudata e donesena. (3) Ako sudskata odluka vrz koja se zasniva podnesenoto barawe za izvr{uvawe, podocna }e bide ukinata ili preina~ena vo dr`avata vo koja e izre~ena presudata, taa dr`ava vedna{ }e ja izvesti dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. Vrz osnova na novata odluka sudot na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto }e odlu~i za natamo{noto izdr`uvawe na kaznata zatvor ili mekata na bezbednost.
^len 18

(1) Ako presudata se odnesuva na pove}e krivi~ni dela, izvr{uvaweto mo`e da se prenese i samo za del na krivi~nata sankcija {to se odnesuva na nekoi od tie dela, vo toj slu~aj, dr`avata vo koja bila donesena presudata }e go utvrdi delot na krivi~nata sankcija {to se odnesuva na tie dela. Dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto ima pravo na dr`avata vo koja e donesena presudata da opredeli soodveten rok za odlu~uvawe. (2) Ako dr`avata vo koja e donesena presudata ne postapi vo rokot od prethodniot stav, za toa }e odlu~i dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto spored svoeto pravo i }e go odmeri delot na krivi~nata sankcija {to treba da se izvr{i.
^len 19

(1) Ako izvr{uvaweto e prezemeno, privremeno }e se prekine so natamo{noto izvr{uvawe vo dr`avata vo koja presudata e donesena. Ako osudenoto lice se nao|a vo zatvor vo dr`avata vo koja e donesena presudata, zatvorot mo`e da trae do negovoto predavawe vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. (2) Ako osudenoto lice izbegne da ja izdr`i kaznata vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto, dr`avata vo koja e donesena presudata povtorno }e se stekne so pravoto na izvr{uvawe na preostanatiot del od kaznata. Dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto za takvite okolnosti vedna{ }e ja izvesti dr`avata vo koja presudata e donesena.

687

(3) Pravoto za izvr{uvawe na dr`avata vo koja presudata bila donesena kone~no }e prestane koga osudenoto lice }e ja izdr`i kaznata zatvor ili merkata na bezbednost vo dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto ili koga mu e dadeno pomiluvawe ili amnestija.
^len 20

(1) Osudenoto lice bez soglasnost na dr`avata vo koja presudata e donesena ne smee krivi~no da se goni, osuduva ili poinaku da mu se ograni~uva li~nata sloboda za krivi~noto delo storeno pred prenosot na izvr{uvaweto, nitu da se predade na treta dr`ava za krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na krivi~na sankcija. (2) Soglasnost na dr`avata vo koja presudata e donesena ne e potrebna: 1. ako osudenoto lice vo rok od ~etirieset i pet dena po zavr{eniot otpust od izdr`uvaweto na kaznata zatvor ili prestanuvaweto na merkite na bezbednost ne ja napu{ti teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. Vo ovoj rok ne se zasmetuva vremeto koga osudenoto lice, nezavisno od svojata volja, ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto. 2. ako osudenoto lice ja napu{tilo teritorijata na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto, a potoa povtorno dobrovolno se vratilo na nejzina teritorija.
GLAVA ^ETVRTA Zaedni~ki odredbi za postapkata ^len 21

(1) Nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani komuniciraat vo sproveduvaweto na ovoj dogovor od strana na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za pravda na Republika Makedonija i od strana na Republika Slovenija preku Ministerstvoto za pravosodje na Republika Slovenija. (2) Odredbata od stavot 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto po diplomatski pat. (3) Vo itni slu~ai, nadle`nite organi na dr`avata dogovorna strana mo`at da gi pra}aat zamolnicite i izvestuvawata od ovoj dogovor do drugata dr`ava dogovorna strana preku Me|unarodnata organizacija za kriminalisti~kata policija (INTERPOL).

688

^len 22

(1) Zamolnicata i dokumentacijata, koi treba da se prilo`at soglasno so odredbite na ovoj dogovor, se sostavuvaat vo pismena forma na jazikot na dr`avata molitel. Ne e potrebno da se prilo`i prevod na jazikot na zamolenata dr`ava. (2) Legalizacija na dokumentite od stavot 1 na ovoj ~len ne e potrebna.
^len 23

(1) Dr`avata dogovorna strana vo koja e donesena sudskata odluka ako podnese barawe za izvr{uvawe na sudska odluka vo krivi~ni predmeti potrebno e da prilo`i. 1. primerok ili zaveren prepis na sudskata odluka so klauzula na pravosilnost, 2. izvadok od tekstot na zakonskite odredbi vrz koi se zasniva sudskata odluka, 3. li~ni podatoci za osudenoto lice, negovoto dr`avjanstvo i za negovoto `iveali{te, 4. potvrda vo koja e navedeno traeweto na ve}e izdr`anata krivi~na sankcija ili nekoe drugo zadr`uvawe, otpust od kaznata i sekoj drug podatok vo vrska so izdr`uvawe na kaznata i za{titnata merka, koi {to e potrebno da se zasmetaat, 5. izjava na osudenoto lice od koja se gleda negovata soglasnost za prenos na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor, 6. drugi dokumenti i podatoci koi bi mo`ele da bidat od zna~ewe za odlu~uvawe po predmetot. (2) Ako barawe za izvr{uvawe sudska odluka vo krivi~nite predmeti podnese dr`avata ~ij dr`avjanin e osudenoto lice, kon baraweto e potrebno da se prilo`at: 1. li~ni podatoci na osudenoto lice, podatoci za negovoto dr`avjanstvo i za mestoto na negovoto prestojuvali{te, 2. ako osudenoto lice e ve}e vo taa dr`ava, izjavata na dr`avata vo pogled na soglasnosta za prenos na izvr{uvaweto i za{titniot nadzor. (3) Vo slu~ajot od stavot 2 na ovoj ~len dr`avata vo koja e donesena sudskata odluka |e dostavi zaedno so izvestuvaweto za uva`uvawe na baraweto i primerok od zaveren prepis na sudskata odluka so klauzula na pravosilnosta, izvadok od zakonskite odredbi vrz koi se zasnova sudskata odluka i potvrda od to~ka 4 od stav 1 na ovoj ~len.

689

^len 24

(1) Ako zamolenata dr`ava smeta deka podatocite i dokumentacijata {to i bile dostaveni ne se dovolni, }e pobara potrebno dopolnuvawe i }e opredeli razumen rok, koj na obrazlo`eno barawe na dr`avata molitel mo`e da se prodol`i. (2) Ako vo opredeleniot rok ne se postapi po baraweto za dopolnuvawe na dokumentacijata, po baraweto za prenos na izvr{uvawe na sudskata odluka }e se odlu~uva vrz osnova na raspolo`ivite podatoci.
^len 25

Ako osudenoto lice se nao|a vo dr`avata vo koja bila donesena sudskata odluka, a poradi ve}e odobrenoto izvr{uvawe ili za{titniot nadzor treba da se ekstradira na dr`avata koja go prezela izvr{uvaweto ili za{titniot nadzor, za ekstradicijata soodvetno }e se primenat odredbite na Dogovorot za ekstradicija sklu~en me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija.
^len 26

Mestoto, datumot i na~inot na ekstradicijata i prezemaweto na osudenoto lice }e se utvrdat vo dogovor me|u nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani.
^len 27

Soglasno so odredbite na ~lenovite 26, 27 i 28 od Dogovorot za ekstradicija sklu~en me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija, sekoja dr`ava dogovorna strana preku svojata teritorija }e dozvoli tranzit na osudenoto lice, koe treta dr`ava go ekstradira na dr`avata dogovorna strana {to zamolila za tranzit.
^len 28

(1) Tro{ocite {to }e nastanat vo vrska so predavaweto na osudenoto lice poradi za{titniot nadzor ili izvr{uvawe, spored ovoj dogovor, }e padnat na tovar na dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto, osven tro{ocite {to }e nastanat na teritorijata na dr`avata vo koja sudskata odluka e donesena.

690

(2) Dr`avata koja zamoluva za ekstradicija na osudenoto lice po vozdu{na linija samata }e gi podnesuva tro{ocite {to }e nastanat so toa predavawe.
^len 29

Dr`avata koja go prezela za{titniot nadzor ili izvr{uvaweto e dol`na da dostavi na dr`avata vo koja e donesena sudskata odluka informacii vo vrska so izdr`uvaweto na krivi~nata sankcija, i toa: 1. za izvr{eniot za{titen nadzor odnosno izvr{uvaweto, 2. ako osudenoto lice izbegalo pred istekot na izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija, i 3. ako dr`avata {to ja donela sudskata odluka pobara od nea poseben izve{taj.
^len 30

(1) Spored ovoj dogovor "jazik na dr`avata molitel" zna~i: 1. za Republika Makedonija - makedonski jazik, 2. za Republika Slovenija - slovene~ki jazik. (2) Spored ovoj dogovor "krivi~na sankcija" zna~i: 1. za Republika Makedonija kazna zatvor i merki na bezbednost, 2. za Republika Slovenija kazna zatvor i merki na bezbednost. (3) Spored ovoj dogovor "merka na bezbednost" zna~i: 1. za Republika Makedonija merki na bezbednost utvrdeni vo krivi~niot zakon na Republika Makedonija, 2. za Republika Slovenija merki na bezbednost utvrdeni vo krivi~niot zakonik na Republika Slovenija. (4) Spored ovoj dogovor "za{titen nadzor" zna~i: 1. za Republika Makedonija za{titen nadzor spored krivi~niot zakon na Republika Makedonija, a toa e so zakon utvrdena pomo{, nadzor ili za{tita {to mo`e sudot, soglasno odredbite na krivi~niot zakon na Republika Makedonija, da mu gi opredeli na storitelot komu mu e izre~ena uslovna osuda za opredeleno vreme vo vremeto na proveruvawe. 2. za Republika Slovenija za{titen nadzor spored krivi~niot zakonik na Republika Slovenija, a toa e so zakon utvrdena pomo{, nadzor ili za{tita {to mo`e sudot, soglasno odredbite na krivi~niot zakonik na Republika Slovenija, da mu gi opredeli na storitelot komu mu e izre~ena uslovna osuda za opredeleno vreme vo vremeto na proveruvawe.

691

^len 31

Ovoj dogovor }e se primenuva i na sudskite odluki {to bile doneseni pred zapo~nuvaweto na va`eweto na ovoj dogovor.
GLAVA PETTA Zavr{ni odredbi ^len 32

Ovoj dogovor ne zasega vo obvrskite {to proizleguvaat od pove}estranite dogovori.

^len 33

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacijata se sproveduva vo soglasnost so doma{noto zakonodavstvo na dr`avite dogovorni strani. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesettiot den od priemot na posledniot od razmenetite izvestuvawa na dr`avite dogovorni strani po diplomatski pat deka se ispolneti uslovite spored vnatre{noto zakonodavstvo na dr`avite dogovorni strani za negovo vleguvawe vo sila.
^len 34

Ovoj dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme. Sekoja dr`ava dogovorna strana mo`e pismeno da go raskine po diplomatski pat vo otkazen rok od {est meseci. Dogovorot e sklu~en vo Skopje na den 6 fevruari 1996 godina, vo dva originalni primeroci, sekoj na makedonski i slovene~ki jazik, pri {to dvata primeroci se ednakvo verodostojni.

692

SSSR
26. DOGOVOR ME\U FNRJ I SSSR ZA PRAVNA POMO[ VO GRA\ANSKITE, SEMEJNITE I KRIVI^NITE PREDMETI OD 24 FEVRUARI 1962 (Ratifikuvan so uredba od 21 dekemvri 1962, "Slu`ben list FNRJ", Me|unarodni dogovori, 1963/5, vlegol vo sila na 26 maj 1963) DEL PRVI OP[TI ODREDBI 1. PRAVNA ZA[TITA ^len 1

1. Dr`avjanite na ednata dogovorna strana na teritorijata na drugata dogovorna strana u`ivaat ista pravna za{tita vo pogled na svojata li~nost i imot kako i sopstrvenite dr`avjani. 2. Tie imaat pravo slobodno i bez pre~ki da se obra}aat na sudovite, javnite obvinitelstva i na drugite organi na drugata dogovorna strana vo ~ija nadle`nost spa|aat gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti i pred ovie organi mo`at da nastapuvaat, da postavuvaat barawa i da podnesuvaat tu`bi pod istite uslovi kako i spopstvenite dr`avjani. 3. Odredbite na stav 1 i 2 na ovoj ~len soodvetno }e se primenuvaat i na pravnite lica.
2. PRAVNA POMO[ Uka`uvawe na pravna pomo{ ^len 2

Organite na dogovornite strani navedenivo ~len 1 stav 2 na ovoj dogovor, na barawe, zaemno }e uka`uvaat pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti pod uslovite opredeleni so ovoj dogovor.

693

Na~in na komunicirawe ^len 3

Pri uka`uvaweto na pravnata pomo{ nadle`nite organi na dogovornite strani zaemno komuniciraat preku soodvetni organi koi edna na druga }e gi soop{tat po diplomatski pat.
Jazik na komunicirawe ^len 4

Organite na Federativna Narodna Republika Jugoslavija vo soobra}ajot po odnos na pravnata pomo{ komuniciraat na srpskohrvatski jazik, a organite na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki na ruski jazik.
Sodr`ina na baraweto ^len 6

1. Baraweto za pravna pomo{ treba da go sodr`i slednoto: naziv na organot od koj poteknuva baraweto, naziv na organot komu mu se upatuva baraweto, nazna~uvawe na predmetot na koj se odnesuva baraweto, ime na strankite, nivnoto zanimawe i mesto na `iveali{te ili prestojuvali{te, kako i nivnoto dr`avjanstvo, ime i adresa na nivnite zastapnici i neophodni podatoci koi se odnesuvaat na predmetot na baraweto. 2. Baraweto za dostavuvawe na dokumenti osven toa treba da sodr`i i adresa na prima~ot i vidot na dokumentot {to se dostavuva.
Forma na barawata i na dokumentite ^len 7

1. Barawata i dokumentite koi se dostavuvaat poradi uka`uvawe na pravna pomo{ mora da bidat potpi{ani i snabdeni so slu`ben pe~at. 2. Dogovornite strani mo`at spogodbeno da propi{at obrasci so koi }e se koristat pri obra}aweto za uka`uvawe na pravna pomo{.
Postapuvawe po baraweto ^len 8

1. Zmoleniot organ uka`uva pravna pomo{ soglasno zakonite na svojata zemja. Na barawe na organot od koj poteknuva baraweto mo`e da se primeni i postapkata na ona dogovorna strana koja bara pravna po694

mo{ ako toa ne e vo sprotivnost so zakonot na zamolenata dogovorna strana. 2. Ako zamoleniot organ ne e nadle`en za uka`uvawe na pravna pomo{ baraweto }e go upati na nadle`niot organ. 3. Na barawe na organot od koj poteknuva zamolnicata, zamoleniot organ izvestuva za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na dejstvijata. 4. Ako na baraweto za pravna pomo{ ne mo`elo da mu se udovoli, zamoleniot organ }e gi vrati spisite na organot od koj poteknuva zamolnicata i istovremeno }e mu ja soop{ti pri~inata poradi koja ne mu e udovoleno na baraweto.
Na~in na dostavuvawe ^len 9

1. Zamoleniot organ dostavuva dokumenti soglasno propisite na svojata zemja, ako dokumentot e sostaven na nejziniot jazik ili ako e snabdeno so zaveren prevod. 2. Ako dokumentot ne e sostaven na jazikot na zamolenata dogovorna strana, ili ako ne e prilo`en zaveren prevod na toj jazik, zamoleniot organ }e go izvr{i predavaweto na dokumentot na prima~ot samo ako ovoj e soglasen da go primi. 3. Zaverkata na prevodot ja vr{i ovlasten preveduva~ ili organot od koj poteknuva zamolnicata. Prevodot mo`e da go zaveri i diplomatskoto ili konzularnoto prestavni{tvo na ednata od dogovornite strani. 4. Ako dokumentot ne mo`e da bide vr~en na adresata ozna~ena vo zamolnicata, zamoleniot organ po sopstvena inicijativa prezema merki neophodni za utvrduvawe na adresata.
Potvrda za dostavavuvaweto na dokumenti ^len 10

Potvrdata za dostavite na dokumentite se sostavuva spored propisite na zamolenata dogovorna strana, so toa {to treba da sodr`i datum na priemot i potpis na prima~ot, a po potreba na~in i vreme na dostavuvaweto.

695

Dostavavuvawe na dokumenti na sopstveni dr`avjani ^len 11

Dogovorni strani imaat pravo preku svoite diplomatski ili konzularni pretstavni{tva da dostavuvaat dokumenti na svoite dr`avjani ako tie se soglasni da gi primat.
Odbivawe na pravna pomo{ ^len 12

Ednata dogovorna strana mo`e da go odbie uka`uvaweto na pravnata pomo{ na drugata dogovorna strana ako uka`uvaweto na pravnata pomo{ bi mo`elo da mu nanese {teta na suverenitetot ili bezbednosta ili e vo sprotivnost so osnovnite na~ela na zakonodavstvoto na zamolenata dogovorna strana.
Tro{oci na pravnata pomo{ ^len 13

1. Dogovornite strani nema da baraaat nadomest na tro{ocite nastanati na nivnata teritorija so uka`uvaweto na pravnata pomo{. 2. Zamoleniot organ }e go izvesti organot od koj poteknuva baraweto za iznosot na tro{ocite. Ako organot od koj poteknuva zamolnicata gi naplati tie tro{oci od liceto koe e dol`no da gi nadomesti, naplateniot iznos priopa|a na dogovornata strana ~ii organ gi naplatil tro{ocite.
Izvestuvawe za pravnite propisi ^len 14

Sekretarijatot na Sojizniot izvr{en sovet za pravosudni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Pravnata Komisija pri sovetot na ministrite na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki na barawe, eden na drug }e davaat izvestuvawa i objasnuvawa za propisite koi va`at ili koi va`ele vo nivnite zemji.
Dokumenti ^len 15

1. Dokumentite koi na teritorijata na ednata dogovorna strana se izdadeni i zavereni od strna na nadle`niot organ, a se snabdeni so potpis i slu`ben pe~at, se upoterebuvaat na teritorijata na drugata dogvorna strana bez legalizacija. 696

2. Dokumentite koi na teritorijata na ednata dogovorna strana se smetaat za javni dokumenti na teritorijata na drugata dogovorna strana imaat dokazna sila na javni dokumenti.
Povikuvawe na svedoci ili ve{taci ^len 16

1. Ako e neophodno na teritorijata na ednata dogovorna strana da se soslu{a kako svedok ili ve{tak nekoe lice koe se nao|a na teritorijata na drugata dogovorna strana, vo takov slu~aj pokanata treba da se upati preku nadle`niot organ na taa dogovorna strana. 3. Svedokot ili ve{takot koj bez ogled na svoeto dr`avjanstvo, dobrovolno se otpovika na pokanata na nadle`niot organ na drugata dogovorna strana, ne mo`e na teritorijata na taa dogovorna strana da bide povikan na krivi~na odgovornost ili li{en od sloboda za bilo koe krivi~no delo storeno pred preminuvaweto na granicata na dogovornata strana od koja poteknuva pokanata, nitu da bide podlo`en na izvr{uvawe na kazna spored porano donesena presuda. Tie lica isto taka ne mo`at da bidat povikani na krivi~na odgovornost ili li{eni od sloboda vo vrska so nivnoto svedo~ewe ili ve{ta~ewe kako ni za krivi~no delo koe e predmet na postapkata. 4. Svedokot ili ve{takot ja gubi ovaa za{tita ako ne ja napu{ti teritorijata na dogovorna strana vo rok od 15 dena od denot koga organot koj go soslu{al mu soop{til deka negovata prisutnost ve}e ne e potrebna. Vo toj rok ne se presmetuva vremeto za koe svedokot ili ve{takot ne mo`el da ja napu{ti teritorijata na taa dogovorna strana od pri~ini koi ne zavisele od negovata volja. 5. Vo baraweto za vra~uvawe na pokanata treba da se nazna~i iznosot {to }e mu se isplati na svedokot ili na ve{takot za pokrivawe na tro{ocite i nadomestite koi mu pripa|aat. Na barawe na ovie lica, dogovornata strana od koja go poteknuva baraweto isplatuva avans za pokrivawe na tro{ocite.
GLAVA II PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NI PREDMETI Obem na pravnata pomo{ ^len 55

Pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti opfa}a dostavuvawe na dokumenti i izvr{uvawe na oddelni procesni dejstva, kako {to se ispituvawe na obvinetiot, soslu{uvawe na svedoci i na lica koi

697

imaat opredelen interes vo postapkata, ve{ta~ewe, uvid, pretres, predavawe na spisi i drugi dokazi.
Odbivawe na pravnata pomo{ ^len 56

Uka`uvaweto na pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti mo`e da se odbie: a) vo slu~ai predvideni vo ~len 12 na ovoj dogovor, b) ako pravnata pomo{ se bara za krivi~no delo koe i spored zakonot na zamolenata dogovorna strana ne pretstavuva krivi~no delo, s) ako pravnata pomo{ se odnesuva na krivi~no delo koe ne povlekuva predavawe.
Obvrska za poveduvawe na krivi~na postapka ^len 57

1. Sekoja dogovorna strana na barawe na drugata dogovorna strana vo soglasnost so svojot zakon }e povede krivi~na postapka protiv svoj dr`avjanin koj na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{il krivi~no delo koe spored ovoj dogovor povlekuva predavawe. 2. Kon baraweto se podnesuvaat podatoci za izvr{enoto krivi~no delo i site postoe~ki dokazi. 3. Zamolenata dogovorna strana }e ja izvesti drugata dogovorna strana za rezultatot na krivi~nata postapka, a vo slu~aj da e donesena pravosilna presuda }e dostavi i nejzin prepis.
PREDAVAWE Krivi~ni dela koi povlekuvaat predavawe ^len 58

1. Dogovornite strani na barawe soglasno na ovoj dogovor edna na druga }e predavaat lica koi se nao|aat na nejzina teritorija, a protiv koe na teritorijata na drugata dogovorna strana e povedena krivi~na postapka ili treba da se izvr{i kazna. 2. Predavaweto se vr{i samo za onie dela koi spored zakonot na dvete dogovorni strani se predvideni kako krivi~ni dela i za koi mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda vo traewe podolgo od edna godina ili pote{ka kazna. Na predavaweto za izvr{uvawe na kazna ima mesto ako presudata stanala pravosilna i ako liceto ~ie predavawe se bara e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda vo traewe podolgo od edna godina.

698

Odbivawe na predavawe ^len 59

Nema mesto za predavawe ako: a) liceto ~ie predavawe se bara e dr`avajanin na zamolenata dogovorna strana, b) krivi~noto delo e storeno na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, s) spored zakonot na zamolenata dogovorna strana ne e vozmo`no da se vodi krivi~na postapka ili da se izvr{i presudata poradi nastapena zastarenost pred priemot na baraweto za predavawe ili poradi nekoja druga zakonska pri~ina, d) spored zakonot na ednata od dogovornite strani e zabraneto predavawe za deloto za koe predavaweto se bara, e) liceto ~ie predavawe se bara za istoto krivi~no delo na teritorijata na zamolenata dogovorna strana e ve}e pravosilno osudeno ili e donesena pravosilna odluka za zapirawe na krivi~nata postapka. f) spored zakonot na dvete dogovorni strani e vo pra{awe krivi~no delo za koe se goni samo po privatna tu`ba.
Barawe za predavawe ^len 60

Kon baraweto za predavawe treba da se prilo`at: a) zaveren prepis na odlukata za li{uvawe od sloboda, odnosno prepis na pravosilnata presuda ili na druga soodvetna sudska odluka ako baraweto se odnesuva na predavawe poradi izvr{uvawe na kazna, a po potreba dopolnitelni podatoci za fakti~kata sostojba, pravnata kvalifikacija na deloto i obemot na {tetata predizvikana so krivi~oto delo, b) tekst na krivi~niot zakon spored koj se kvalifikuva konkretnoto krivi~no delo na teritorijata na dogovornata strana koja go bara predavaweto, s) li~en opis na liceto ~ie predavawe se bara, podatoci za dr`avjanstvoto i `iveali{teto, a po mo`nost, negova fotografija i otpe~atici na prstite,
Dopolnitelni izvestuvawa ^len 61

1. Ako podnesenite podatoci ne se dovolni za odlu~uvaweto za predavawe zamolenata dogovorna strana mo`e da pobara dopolnitelni podatoci. Vo toj slu~aj mo`e na dogovornata strana koja bara pre699

davawe da se opredeli rok koj ne mo`e da bide podolg od dva meseci. Na barawe, ovoj rok mo`e da se prodol`i 2. Ako vo opredeleniot ili prodol`eniot rok ne se dostavat baranite podatoci postapkata za predavawe }e se zapre a baranoto lice }e se pu{ti na sloboda. Postapkata za predavawe }e se prodol`i ako dopolnitelno se primat baranite podatoci.
Pritvorawe na liceto ~ie predavawe se bara ^len 62

Po priemot na baraweto za predavawe zaedno so potrebnite dokumenti, zamolenata dogovorna strana vedna{ }e prezeme merki, vo soglasnost so svojot zakon, za pronao|awe na liceto ~ie predavawe se bara.
^len 63

1. Vo slu~aite {to ne trpat odlagawe, liceto protiv koe se vodi krivi~na postapka mo`e da bide li{eno od sloboda i pred priemot na baraweto za predavawe, ako baraweto za li{uvawe od sloboda se zasnova na odlukata za li{uvawe od sloboda ili na pravosilnata presuda i ako istovremeno e soop{teno za ispra}aweto na baraaweto za predavawe. Baraawe za li{uvawe od sloboda mo`at da upatat sudot i organite na obvinitelstvoto po po{ta, telegrafski, po telefon ili radio na na~in predviden vo ~len 3 na ovoj dogovor. 2. Nadle`nite organi na ednata dogovorna strana mo`at bez baraweto predvideno vo stav 1 na ovoj ~len, da go li{at od sloboda liceto koe prestojuva na nejzina teritorija ako postojat dovolno dokazi deka toa na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{ilo krivi~no delo koe povlekuva predavawe. 3. Za li{uvaweto od sloboda od stav 1 i 2 na ovoj ~len ili za pri~inite poradi koi ne mu e udovoleno na baraweto vrz osnova na stav 1 na ovoj ~len, vedna{ treba da se izvesti drugata dogovorna strana.
^len 64

Liceto li{eno od sloboda vrz osnova na stav 1 ili 2 na ~len 63 na ovoj dogovor }e bide pu{teno na sloboda ako vo rok od 30 dena od denot na priemot na izvestuvaweto za li{uvaweto od sloboda spored stav 3 na ~len 63 na ovoj dogovor ne bide primeno barawe za predavawe.

700

Oslagawe na predavaweto ^len 65

Ako protiv liceto ~ie predavawe se bara e povedena krivi~na postapka ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, predavaweto mo`e da se odlo`i do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ili do izdr`uvaweto na izre~enata kazna odnosno do pu{taweto na sloboda pred istekot na istata. Pri~inite za odlagaweto na predavaweto }e se soop{tat na drugata dogovorna strana.
Privremeno predavawe ^len 66

1. Ako odlagaweto na predavaweto predvideno vo ~len 65 na ovoj dogovor mo`e da dovede do zastarenost na krivi~noto gonewe na liceto ~ie predavawe se bara mo`e vrz osnova na obrazlo`eno barawe privremeno da se predade. 2. Privremeno predadenoto lice }e bide vrateno po zavr{uvaweto na onie procesni dejstvija poradi koi bilo predadeno no najdocna vo rok od tri meseci od denot na predavaweto. Na barawe na dogovornata strana na koja liceto e predadeno toj rok mo`e da se prodol`i.
Sudir na barawa za predavawe ^len 67

Ako predavaweto na isto lice go baraat pove}e dr`avi, zamolenata dogovorna strana odlu~uva na ~ie barawe }e mu izleze vo presret.
Ograni~uvawe na goneweto ^len 68

Liceto koe se predava ne mo`e bez soglasnost na dogovornata strana koja go predala da se povika na krivi~na odgovornost i da se kazni za krivi~no delo za koe ne e predadeno. Predadenoto lice ne mo`e da bide predadeno ni na treta dr`ava bez soglasnost na drugata dogovorna strana.

701

Predavawe ^len 69

1. Zamolenata dogovorna strana ja izvestuva dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za vremeto i mestoto na predavaweto. Ako dogovornata strana od koja potreknuva baraweto ne go primi liceto koe se ekstradira vo rok od petnaeset dena od denot utvrden za predavawe, toga{ toa lice mo`e da bide pu{teno na sloboda. 2. Vo slu~aj da nema mesto za predavawe, dogovornata strana koja go postavila baraweto }e bide izvestena za toa so istovremeno naveduvawe na pri~inite predvideni vo ~len 59 na ovoj dogovor.
Izvestuvawe za rezultatot na krivi~nata postapka ^len 70

Dogovornite strani zaemno }e se izvestuvaat za rezultatot na krivi~naat postapka protiv predadenoto lice. Ako protiv toa lice e izre~ena presuda, po pravosilnosta }e se dostavi nejzin prepis
Povtorno predavawe ^len 71

Ako predadenoto lice go izbegne krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na kaznata i se vrati na teritorijata na zamolenata dogovorna strana, na novo barawe }e bide povtorno predadeno bez dostavuvawe na spisite navedeni vo ~len 60 na ovoj dogovor.
Predavawe na materijalnite dokazi ^len 72

1. Nadle`nite organi na dogovornite strani, na barawe, }e gi predadat edna na druga site predmetite pribaveni so krivi~noto delo kako i parite i drugi vrednosti dobieni za tie predmeti, a isto taka i predmeti koi mo`at da poslu`at kako dokaz vo krivi~nata postapka. 2. Predavaweto na ovie predmeti po mo`nost se vr{i istovremeno so predavaweto na predadenoto lice. Predmetite }e se predavaat i vo slu~aite koga predavaweto na konkretnoto lice ne e mo`no poradi negova smrt ili begstvo ili od drugi okolnosti. 3. Zamolenata dogovorna dr`ava mo`e privremeno da gi zadr`i ovie predmeti ili da postavi uslov neophodno ili vo najskoro vreme tie da se vratat ako se nu`ni vo druga krivi~na postapka. 4. Pravata na treti lica na ovie predmeti ostanuvaat neprikosnoveni. Po zavr{uvaweto na postapkata tie predmeti zadol`itelno 702

}e se vratat na zmolenata dogovorna strana so cel da im se predadat na licata koi vrz niv imaat pravo.
Tro{oci na predavaweto ^len 73

Tro{ocite predizvikani so predavaweto gi podnesuva dogovornata strana na ~ija teritorija nastanale.

Izvestuvawe za osudite ^len 74

1. Dogovornite strani sekoja godina edna na druga po diplomatski pat }e si dostavuvaat podatoci za osudite koi sudot na ednata dogovorna strana pravosilno gi izrekol na dr`avjanite na drugata dogovorna strana. 2. Dogovornite strani na barawe edna na druga po diplomatski pat dostavuvaat podatoci za osudite na licata koi porano `iveele na teritorijata na zamolenata dogovorna strana ako protiv niv se vodi krivi~na postapka na teritorijata na dogovornata strana od koja poteknuva baraweto.
DEL TRETI ZAVR[NI ODREDBI ^len 75

Spornite pra{awa koi }e se pojavat vo vrska so primenata i tolkuvaweto na ovoj dogovor }e se re{avaat me|u dogovornite strani po diplomatski pat.
^len 76

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Razmenata na ratifikacionite instrumenti }e se izvr{i vo Beograd.

^len 77

1. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesetiot den od denot na razmenata na ratifikacionite instrumenti. 2. Dogovorot se zaklu~uva na neopredelno vreme a }e va`i do istekot na edna godina od denot koga edna od dogovornite strani }e ja soop{ti na drugata dogovorna strana svojata `elba da prestane negovoto va`ewe. 703

^len 78

Ovoj dogovor e sostaven vo dva originali na srpskohrvatski i ruski jazik i i dvata teksta imaat ednakva va`nost. Vo potvrda na ova polnomo{nicite na dvete dogovorni strani go potpi{aa ovoj dogovor i vrz istiot stavija pe~ati. Sostaveno vo Moskva na 24 fevruari 1962 godina.
AMBASADA NA SOJUZOT NA SOVETSKITE SOCIJALISTI^KI REPUBLIKI No 66

Ambasadata na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki ja izrazuva svojata po~it na Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija i soglasno so ~lenot 3 na Dogovorto me|u SSSR i FNRJ za pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti ima ~est da soop{ti deka kako sovetski organi nadle`ni za komunicirawe za pra{awata regulirani so dogovorot se pojavuvaat: Vrhovniot sud na SSSR - po site pra{awa vrzani so rabotata na sudovite i organite na javnoto bele`ni{tvo. Obvinitelstvoto na SSSR - po site pra{awa vrzani so poveduvaweto na krivi~noto gonewe, sproveduvaweto na prethodnata postapka, preddavaweto i tranzitot na predadenite lica, izvestuvawata za rezultatite na krivi~noto gonewe i site drugi pra{awa vrzani so rabotata na organite na obvinitelstvoto, a isto taka i za ostanatite slu~ai izri~no predvideni so dogovorot. Pravnata komisija pri sovetot na ministerstvoto na SSSR - po pra{awata na uka`uvawe na izvestuvawa za zakonodavstvoto koe va`i ili va`elo vo SSSR. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na SSSR - po pra{awata za usvojuvawe, staratelstvo, barawe i dostavuvawe na dokumenti za gra|anskata sostojba. Beograd, 12 mart 1963 godina. Do dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija. Beograd Br. 91000/1 Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija ja izrazuva svojata po~it kon Amba704

sadata na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki i ima ~est soglasno ~len 3 na Dogovorot me|u Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki za pravna pomo{ vo gra|anskite, semejsnite i krivi~nite predmeti da izvesti deka vo sproveduvaweto na spomenatiot dogovor nadle`nite jugoslovenski organi komuniciraat so soodvetnite sovetski organi preku: 1. Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti - po pra{awata na barawe i dostavuvawe na dokumenti za gra|anskata sostojba i drugite slu~ai izri~no predvideni vo dogovorot, 2. Sojuznoto javno obvinitelstvo - po pra{awata na predavawe na lica i 3. Dr`avnite sekretarijati za pravosudna uprava na narodnite republiki - po site ostanati pra{awa na pravna pomo{ vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite predmeti. Dokolku ne e poznat nadle`niot republi~ki sekretarijat za pravosudna uprava, baraweto za pravna pomo{ mo`e da se upati na Sekretarijatot na Sojuzniot izvr{en sovet za pravosudni predmeti. Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Federativna Narodna Republika Jugoslavija ja koristi i ovaa prilika da gi povtori na Ambasadata na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki izrazite na soeto osobeno po~ituvawe. Beograd, 25 maj 1963 godina. Na Ambasadata na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki, Beograd.

705

706

SOEDINETI AMERIKANSKI DR@AVI

27. KONVENCIJA ZA PREDAVAWE NA VINOVNICI SKLU^ENA ME\U KRALSTVOTO SRBIJA I SOEDINETITE AMERIKANSKI DR@AVI OD 12/25 OKTOMVRI 1901 (Ratifikuvana so zakon od 28 noemvri 1901, "Srps}e novine", 1902/33, vleze vo sila od 12 juni 1902) ^len I

Vladata na Soedinetite Dr`avi i Vladata na Srbija zaemno se soglasuvaat da predavaat lica koi obvineti ili osudeni za bilo kakvi zalostorstva ili prestapi izlo`eni vo sledniot ~len a izvr{eni vo granicite na jurisdikcijata na ednata od visokite dogovorni strani baraat zasolni{te ili se najdeni na teritorijata na drugata. Me|utoa, so toa {to deka toa }e se stori samo vrz osnova na takvi dokazi za vinata koi spored zakonite na mestoto kade {to izbeganoto ili taka obvinetoto lice }e se najde, bi mo`elo da se opravdaat negoviot pritvor i predavaweto za sudewe kako zlostorstvoto ili prestapot tuka da se izvr{eni.
^len II

Predavaweto }e se dozvoli za ovie zlostorstva i prestapi: 1. Ubistva, vklu~itelno i na podmolno ubistvo, ubistvo na roditel, ubistvo na deca i truewe, obid za ubistvo, obi~no ubistvo ako e namerno storeno, 2. Predizvikuvawe na po`ar, 3. Razbojni{tvo pod {to se podrazbira delo na zlonamerno ili nasilno odzemawe na tu|i pari ili predmeti od lica so prisilba ili so zapla{uvawe, opasna kra`ba pod {to se podrazbira delo na obivawe i no}no upa|awe vo tu|i stanovi so namera da se izvr{i kra`ba, obivawe na ku}i ili du}ani, 4. Falsifikuvawe ili proturuvawe na falsifikuvani hartii, falsifikuvawe i prepravawe na zvani~ni spisi na vladi, javni organi ili sudovi, ili proturawa na ovi falsifikuvani ili prepraveni predmeti, 707

5. Podr`uvawe, falsifikuvawe ili prepravawe na pari, bilo metalni bilo od hartija, ili obvrznici koi gi izdale narodni, dr`avni, okru`ni ili op{tinski upravi, ili na nivni kuponi ili banknoti ili protuwe ili pu{taawe vo promet na istite, ili podr`uvawe, falsifikuvawe ili prepravawe na dr`avni pre~ati, {tembili i `igovi, po{tenski ili takseni marki. 6. Zatajuvawa {to go izvr{ile dr`avni slu`benici ili lica koi primaat plata ili nadnica na {teta na svoite gospodari, kra`ba, dobivawe na pari, predmeti od vrednost ili drugi predmeti vo sopstvenost vrz osnova na la`no pretstavuvawe, ili primawe na pari, predmeti od vrednost ili drugi predmeti vo tu|a sopstvenost, so znaewe deka se zataeni, ukradeni ili dobieni po pat na izmama i toa koga takvoto delo e kaznivo spored zakonite na dvete dr`avi, a sumata na parite ili vrednostite na la`no dobienite ili primenite predmeti iznesuva najmalku iljada dinari ili dve storini dolari vo zlato. 7. Izmama koe }e go stori izvr{itel, bankar, pretstavnik, posrednik, staratel ili drugo lice od doverba vo vr{eweto na slu`bena dol`nost ili direktor ili ~len ili slu`benik na bilo koe dru{tvo, koga takvoto delo se smeta za kaznivo spored zakonite na dvete dr`avi, a sumata na parite ili vrednosta na prisvoenite predmeti iznesuva najmalku iljada dinari ili dve stotini dolari vo zlato. 8. Krivokletstvo, naveduvawe na krivokletstvo. 9. Siluvawe, odveduvawe, kidnapirawe. 10. Samovolno ili protivzakonito ru{ewe na `elezni~ki {ini ili stavawe pr~ki na istite koi go doveduvaat vo opasnost `ivotot na ~ovekot. 11. Zlostorstva izvr{eni na more: a) gusarstvo, spored zakon ili me|unarodnoto pravo, b) bunt ili zagovor za bunt na dve ili pove}e licana ne brod na otvoreno more protiv vlasta na gospodarot. v) zlonamerno potopuvawe ili razoruvawe na brod na more, ili obid toa da se stori, g) napad na brod na otvoreno more so namera da se nanese te{ka telesna povreda. 12. Zlostorstva i prestapi protiv zakonite na Soedinetite Amerikanski Dr`avi za ukuinuvawe na ropstvo i trguvawe so robovi. Predavaweto }e se dozvoli isto taka za sou~esni{tvo vo site slu~ai na zlostorstva i prestapi spomenati vo ovoj dogovor koga takvoto sou~esni{tvo e kaznivo vo Srbija kako zlostor ili prestap ili vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi kako zlostor (feloni) kako {to napred e opredeleno.

708

^len III

Baraweto za predavawe na izbegano lice pred sudewe }e go podnesuvaat Vladite na visokite dogovorni strani preku svoite diplomatski prestavnici, a vo otsustvo na ovie, preku svoite vi{i konzularni slu`benici. Ako liceto za koe se bara predavawe bilo osudeno na zlostorstvo ili prestap, }e se podnese eden primerok na zaveren prepis na sudot koj go osudil, a ako izbeganoto lice e samo obvineto za zlostorstvo }e se podnese zaveren prepis na re{enieto za pritvor vo dr`avata kade zlostorstvoto e storeno, kako i na soslu{uvaweto i drugi dokazi vrz osnova na koi takvoto re{enie e doneseno. Predavaweto na izbeganoto lice spored propisite na ovoj dogovor }e se vr{i kako vo Srbija taka i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi soglasno so zakonite koi opredeluvaat predavawe, imaat zakonska sila vo dr`avata od koja predavaweto e barano.
^len IV

Koga stavaweto vo pritvor na nekoe izbegano lice vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi se bara po telegrafski pat ili so nekoe drugo soop{tenie, pred podnesuvaweto na formalnite dokazi pretstavnikot na srpskata vlada }e podnese tu`ba pod zakletva spored postojnite zakoni vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi pred sudija ili nekoj drug slu`benik ovlasten za izdavawe na re{enie za pritvor vo slu~aj na ekstradicija. Vo Kralstvoto Srbija diplomatski ili konzularni slu`benik na Soedinetite Dr`avi }e se obrati na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti koe vedna{ }e gi prezeme potrebnite ~ekori da se obezbedi privremeno stavawe vo pritvor na izbeganoto lice ili negovoto zadr`uvawe. Privremeniot pritvor na izbeganoto lice }e prestane i pritvorenikot }e bide pu{ten na sloboda ako vo tekot od dva meseci od datumot na negovoto privremeno stavawe vo pritvor ne se podnese formalna molba za negovo predavawe so potrebnite dokazi za vinata spored uslovite vo ovoj dogovor.
^len V

Ni edna od visokite dogovorni strani ne e obvrzana da gi predava svoite sopstveni gra|ani ili gra|ani spored uslovite vo ovoj dogovor.

709

^len VI

Izbeganiot vinovnik nema da se predade ako prestapot za koj se bara negovoto predavawe ne e od politi~ka priroda ili ako toj doka`e deka baraweto za negovoto predavawe vsu{nost e storeno so `elba da se sudi ili kazni prestap od politi~ka priroda. Nitu edno lice koe edna od visokite dogovorni strani }e go predade na drugata, ne podle`i na sudewe za koe i da e politi~ko zlostorstvo ili prestap ili za kakvo i da e delo povrzano so nego, {to toj go storil pred svoeto predavawe. Ako se pojavi nekakvo pra{awe za toa dali eden slu~aj spa|a pod propisite na ovoj ~len, re{enieto na organite na ona vlada na koja e upateno baraweto za predavawe ili koja go odobrila baraweto, }e bide kone~no.
^len VII

Nema da se odobri predavawe vo smisla na propisite na ovoj dogovor ako nastanala zastarenost na zakonskoto istra`uvawe i primenata na kazna spored zakonite na dr`avata na koja baraweto e upateno.
^len VIII

Ni edno predadeno lice od ednata ili drugata visoka dogovorna strana bez svoja slobodno dadena i izjavena soglasnost ne mo`e da se podlo`i na sudewe nitu da bide sudeno ili kazneto za koe i da e drugo zlostorstvo ili prestap storeni pred negovoto predavawe, osven za ona za koe e predadeno, dodeka ne se dobie prilika da se vrati vo dr`avata koja go predala.
^len IX

Site pronajdeni predmeti {to vo vreme na negovoto stavawe vo pritvor se nao|aat vo vladenie na liceto koe treba da se predade bilo da se smetaat kako rezultat na zlostorstvo ili prestap za koj toa se obvinuva, ili kako dokazno sredstvo protiv zlostorstvoto ili prestapot, ako e mo`no }e, se predadat pri predavaweto na dr`avata koja go podnela baraweto i ako toa ne e vo sprotivnost so zakonite na konkretnata dr`ava. Pri seto toa pravata na treti lica na tie predmeti }e bidat pravilno za{titeni.

710

^len X

Ako liceto koe go bara ednata od visokite dogovorni strani vrz osnova na ovoj dogovor isto taka se bara od edna ili pove}e drugi dr`avi poradi zlostorstvo ili prestap storen vo negova jursidikcija, negovoto predavaawe }e se dozvoli na onaa dr`ava ~ie barawe e prvo primeno ako vladata od koja se bara predavaweto ne e obvrzana so dogovor da dade poinakov prioritet.
^len XI

Tro{ocite napraveni okolu apseweto, pritvorot, istragata i predavaweto na izbeganoto lice spored ovoj dogovor, }e gi podnesuva dr`avata vo ~ie ime se bara predavaweto. Me|utoa, taka {to vladata koja toa go bara da ne bide obvrzana da gi podnesuva tro{ocite za uslugite na onie javni slu`benici koi se pod postojana plata na onaa vlada od koja se bara predavaweto, i nagradata za uslugite na javnite slu`benici koi dobivaat samo honorar ili dnevnica ne smee da go nadmine voobi~aeniot honorar za delata i uslugite koi tie bi gi izvr{ile vo voobi~aenite krivi~ni istragi spored zakonite na zemjata ~ii se slu`benici. Ovoj dogovor vleguva vo sila triesetiot den po denot vo koi se razmeneti ratifikaciite i nema povratno dejstvo. Ratifikaciite na ovoj dogovor }e se razmenat {to e mo`no pobrzo vo Beograd, i }e ostane vo sila za vreme od {est meseci otkako ednata ili drugata dogovorna vlada izjavile namera za negovo prestanuvaawe. Vo potvrda na {to polnomo{nicite na dvete strani go potpi{aa ovoj dogovor i vrz nego gi stavija svoite pe~ati. Sostaven vo dva primeroci vo Beograd na 12 (25) oktomvri 1901 godina.

711

712

SOJUZNA REPUBLIKA GERMANIJA

28. DOGOVOR ME\U SFRJ I SR GERMANIJA ZA EKSTRADICIJA OD 26 NOEMVRI 1970 (Ratifikuvan so uredba od 30 dekemvri 1970, "Slu`ben list" SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1976/17, vleze vo sila na 14 noemvri 1975) Obvrska za predavawe ^len 1

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat deka na barawe, spored dolunavedenite odredbi i uslovi, edna na druga }e ekstradiraat lica {to se gonat poradi krivi~no delo od strana na pravosudnite organi na dr`avata molitel ili koi sudot gi bara poradi izvr{uvawe na pravosilna sudska kazna ili merka na bezbednost, odnosno vospitna merka. (2) Vo pogled na licata koi vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo s u{te ne navr{ile 18 godini, a vo vreme na podnesuvaweto na baraaweto nemaat 21 godina, i na teritorijata na zamolenata dr`ava imaat voobi~aeno prestojuvali{te, pravosudnite organi }e ispitaat dali predavaweto bi mo`elo da gi spre~i razvojot i resocijalizacijata i dali poradi toa bi trebalo od predavaweto da se otka`e. Vo takov slu~aj nadle`nite pravosudni organi na dvete dr`avi neposredno }e se spogodat za merkite {to treba da se prezemat. Ako ne dojde do spogodba na pravosudnite organi na dvete dr`avi, zamolenata dr`ava ne mo`e od taa pri~ina da go odbie predavaweto.
Krivi~ni dela za koi ima mesto za predavawe ^len 2

(1) Predavaweto }e se vr{i samo za dela, za koi spored pravoto na dr`avata molitel i spored pravoto na zamolenata dr`ava, kako najvisoka kazna e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda od najmalku edna godina ili pote{ka kazna. (2) Ako nekoe lice na teritorijata na dr`avata molitel, poradi deloto navedeno vo stav 1 e pravosilno e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda, predavaweto }e se odobri samo ako kaznata li{uvawe od slo713

boda, odnosno nejziniot ostatok {to terba da se izvr{i iznesuva najmalku ~etiri meseci. Ako predavaweto se bara poradi izvr{uvawe na merka na bezbednost odnosno vospitna merka {to sodr`i li{uvawe od sloboda, toa }e bide odobreno ako izvr{uvaweto na merkata spored pravoto na dr`avata molitel bi mo`elo da trae najmalku u{te ~etiri meseci. Predavaweto }e bide odobreno i koga treba da se izvr{at pove}e kazni ili merki na bezbednost a nivniot zbir iznesuva najmalku ~etiri meseci. (3) Ako predavaweto e odobreno spored stav 1 ili stav 2, dopolnitelno }e se odobri, ednovremeno ili dopolnitelno, predavawe i za takvi dela za koi spored navedenite stavovi ne bi imalo mesto za predavawe, pod uslov takvite deka da se kaznivi spored pravoto na dvete dr`avi.
Politi~ki krivi~i dela ^len 3

(1) Predavaweto nema da se odobruva ako se bara za krivi~no delo koe spored ocena na zamolenata dr`ava e politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so takvo krivi~no delo. (2) Kako politi~ko ili so nego povrzano krivi~no delo vo smisla na stav 1 nema da se smeta: a) krivi~no delo protiv `ivotot storeno so umisla, vklu~uvaj}i go i obidot i sou~esni{tvoto, osven ako deloto e izvr{eno vo otvorena borba. b) krivi~no delo za ~ie gonewe dogovornite strani se obvrzani vrz osnova na me|unarodni dogovori. Vo navedenite slu~ai postoi obvrska za predavawe spored ~len 1 stav 1.
Voeni krivi~ni dela ^len 4

Predavaweto nema da se odobri ako krivi~noto delo poradi koe se bara ekstradicijata se sostoi isklu~ivo vo povreda na voenite dol`nosti.

714

Fiskalni krivi~ni dela ^len 5

Vo dano~nite, carinskite, deviznite i drugi fiskalni krivi~ni predmeti, pod uslovite predvideni vo ovaa spogodba predavaweto }e bide odobreno koga stanuva zbor za oddelni posebno opredeleni krivi~ni dela za koi e postignata soglasnost so razmena na noti.
Nepredavawe od ustavni pri~ini ^len 6

(1) Zamolenata dr`ava nema da go predade liceto za koe smeta deka spored nejziniot ustav ne smee da se ekstradira. (2) Zamolenata dr`ava nema da mu dade dr`avjanstvo na liceto koe ~ie predavawe go bara drugata dr`ava, osven ako toa lice ima zakonsko pravo na steknuvawe na dr`avjanstvo.
Ne bis in idem ^len 7

(1) Predavaweto nema da se odobri ako se raboti za lice koe za deloto poradi koe se bara predavaweto ve}e e pravosilno osudeno vo zamolenata dr`ava. (2) Predavaweto nema da se odobri i koga se raboti za lice koe za krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto vo treta dr`ava ve}e e pravosilno osudeno i ja izdr`alo kaznata ili merkata na bezbednost, osnosno vospitnata merka, ili izvr{uvaweto na kaznata ili merkata spored pravoto na taa dr`ava e ve}e zastareno.
Zastarenost ^len 8

(1) Predavaweto nema da se odobri ako vo vreme koga zamolenata dr`ava go primila baraweto nastapila zastarenost na goneweto, odnosno na izvr{uvaweto spored pravoto na dr`avata molitel. (2) Predavaweto nema da se odobri i koga vo pogled na krivi~noto delo za koe e barano predavaweto, zamolenata dr`ava imala sopstveno pravo na krivi~no gonewe no, toa pravo, spored nejzinite propisi, bilo zastareno vo vreme na priemot na baraweto.

715

Mesto na izvr{uvawe ^len 9

Predavaweto mo`e da se odbie ako spored pravoto na zamolenata dr`ava, krivi~noto delo za koe se bara predavaweto e izvr{eno na nejzina teritorija ili na mesto koe e izedna~eno so taa teritorija.
Nadle`nost na zamolenata dr`ava za sudewe ^len 10

(1) Predavaweto mo`e da se odbie: a) ako liceto ~ie predavawe se bara zamolenata strana ve}e krivi~no go goni za istoto krivi~no delo za koe se bara esktaradicijata. b) ako nadle`nite organi na zamolenata dr`ava vo pogled na istoto delo za koe se bara eskstradicijata, donele odluka da ne se pokrenuva krivi~nata postapka, odnosno da se zapre ve}e zapo~natata postapka. (2) Odredbata od stav 1 nema da se primenuva: a) ako krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto e izvr{eno na teritorijata na dr`avata molitel isklu~ivo na {teta na taa dr`ava ili nejzinite dr`avjani, b) ako nekoe lice se predava poradi drugo krivi~o delo, a zamolenata dr`ava smeta deka vo inters na utvrduvawe na vistinata ili poradi odmeruvawe ili izvr{uvawe na kaznata bi bilo celishodno na toa lice da mu se sudi vo dr`avata molitel za site krivi~ni dela. s) ako sprema liceto ~ie predavaaawe se bara vo zamolenata dr`ava samo poradi nenadle`nost e donesena osloboditelna odluka, ili samo od tie pri~ini protiv nego ne e povedena krivi~na postapka ili ve}e povedenata krivi~na postapka e zaprena. (3) Ako zamolenata dr`ava poradi nedostig na dokazi se otka`ala od poveduvawe na postapkata, odnosno ja zaprela postapkata, predavaweto mo`e da se odobri ako dr`avata molitel raspolaga so novi dokazi {to go opravduvaat somnevaweto deka liceto ~ie predavawe se bara izvr{ilo krivi~no delo.
Amnestija ^len 11

Anmnestijata dadena vo zamolenata dr`ava ne go spre~uva predavaweto, osven ako taa dr`ava ima sopstveno pravo na krivi~no gonewe za deloto poradi koe se bara ekstradicijata.

716

Predlog i odobrenie za gonewe ^len 12

Na obvrskata za predavawe nema vlijanie nepostoeweto na predlog ili odobrenie za gonewe {to se predvideni samo spored pravoto na zamolenata dr`ava.
Smrtna kazna ^len 13

Ako deloto za koe se bara predavawe spored pravoto na dr`avata molitel e zakaneto so smrtna kazna, a taa kazna za ova delo ne e predvidena vo pravoto na zamolenata dr`ava, predavaweto }e se odobri samo pod uslov smrtnata kazna da ne bide izre~ena odnosno izvr{ena.
Vonredni sudovi ^len 14

(1) Predadenoto lice ne mo`e da bide izvedeno pred vonreden sud na teritorijata na dr`avata molitel. (2) Nema da se odobri predavaweto poradi izvr{uvawe na kazna, merka na bezbednost ili vospitna merka {to bila izre~ena odnosno opredelena od vonreden sud.
Na~in na komunicirawe ^len 15

Osven po diplomatski pat i ako ovoj dogovor ne predviduva poinaku, pismenoto komunicirawe se vr{i preku Sojuzniot sovet za pravosudstvo na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija od edna, i Sojuznoto ministerstvo za pravosudstvo na Sojuzna Republika Germanija, od druga strana.
Barawa i predlozi ^len 16

(1) Barawata se sostavuvaat pismeno. (2) Kon barawata se prilo`uva: a) original ili zaveren prepis na nalogot za apsewe ili nekoja druga isprava so isto pravno dejstvo sostavena vo forma koja e propi{ana vo dr`avata molitel ili na izvr{na osuditelna odluka. b) ako prilozite pod a) ne go sodr`at toa - opisot na deloto poradi koe se bara predavaweto. Kolku {to e mo`no poprecizno se nave717

duvaat podatoci za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, pravnata kvalifikacija so upatuvawe na soodvetnite zakonski odredbi od toj vid, a po mo`nost i obemot na pri~inetata {teta. s) prepis na soodvetnite zakonski odredbi koi treba da se primenat, {to poto~en opis na liceto ~ie predavawse se bara, kako i site drugi podatoci za utvrduvawe na negoviot identitet i dr`avjanstvo. (3) Vo slu~aite od ~len 2 stav 3: a) namesto nalog za apsewe ili isprava so isto pravno desjtvo dovolna e isprava potpi{ana od sudija ili javen obvinitel od koja proizleguva somenevawe deka liceto koe se bara go storilo deloto. b) izvr{nata odluka na uprevniot organ koja glasi na pari~na kazna se izedna~uva so izvr{na osuduva~ka odluka.
Dopolnuvawe na prilozite ^len 17

Ako se poka`e deka prilozite {to gi dostavila dr`avata molitel ne se dovolni za donesuvawe na odluka na taa dr`ava vrz osnova na ovoj dogovor, istata }e pobara potrebno dopolnuvawe na predlogot. Taa mo`e da opredeli rok za nivno dostavuvawe i na obrazlo`en predlog od dr`avata molitel da go prodol`i vo primerno traewe.
Privremen pritvor vo postrapkata na predavawe ^len 18

(1) Vo itni slu~ai pravosudnite organi na dr`avata molitel mo`at da baraat privremeno pritvorawe na liceto koe krivi~no se goni. Za toa barawe odlu~uvaat nadle`nite organi na zamolenata dr`ava spored nejzinoto pravo. (2) Vo baraweto za privremeno pritvorawe se naveduva deka se raspolaga so edna od dokumentite navedeni vo ~len 16 stav 2 pod a) i deka postoi namera da se podnese barawe za predavawe. Natamu se naveduvaat podatocite za krivi~oto delo poradi koe se bara esktradicijata, kaznata {to e propi{ana za toa delo odnosno {to treba da se izvr{i i vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto, a ako e mo`no, opis na liceto ~ie predavawe }e se bara. (3) Osven po diplomatski pat, baraweto za privremen pritvor mo`e da se upati do nadle`niot organ na zamolenata dr`ava i neposredno po po{ta i telegrafski ili preku Organizacijata na krivi~nata policija (INTERPOL). Na organot koj go podnel baraweto neodlo`no }e mu se soop{ti {to e prezemeno po povod na negovoto barawe. 718

(4) Privremeniot pritvor mo`e da se ukine ako molbata za predavawe i prilozite navedeni vo ~len 16 ne se dostavat na zamolenata dr`ava vo rok od trieset dena od pritvoraweto. Pritvorot vo nikoj slu~aj ne mo`e da nadmine 45 dena smetano od denot na pritvoraweto. Privremeno pu{tawe na sloboda e sekoga{ mo`no, ako zamolenata dr`ava gi prezela site merki {to gi smeta nu`ni za spre~uvawe na begstvo na toa lice. (5) Pu{taweto na sloboda ne go spre~uva povtornoto pritvorawe i predavawe ako baraweto za predavawe bide podocna podneseno.
Pritvorawe bez barawe na dogovornata strana ^len 19

(1) Ako nadle`niot organ na ednata dogovorna strana pritvoril nekoe lice pod osnovano somnenie deka storilo krivi~o delo {to mo`e da bide povod za predavawe na druga dogovorna strana, toj organ neposredno i po najbrz mo`en pat }e ja izvesti za toa dogovornata strana i }e dade podatoci za vremeto na apseweto i mestoto na pritvorot. (2) Dogovornata strana vo ~ij interes e izvr{eno pritvoraweto neodlo`no soop{tuva na drugata dogovorna strana dali }e podnese formalno barawe za predavawe. Ako vo rok od 15 dena ne pristigne odgovor ili pristigne negativen odgovor, pritvorot {to bil opredelen samo vo interes na drugata dogovorna strana bez odlagawe }e se ukine. Baraweto za predavawe mora da bide podneseno vo rokot opredelen vo ~len 18 stav 4.
Podgotvuvawe za predavawe ^len 20

Po priemot na baraweto za predavawe, zamolenata dr`ava, ako vo po~etokot predavaweto ne se poka`uva nedozvoleno, }e gi prezeme site potrebni merki za sproveduvawe na postapkata na ekstradicijata. Vo slui~aj na potreba liceto ~ie predavawe se bara }e se pritvori, posebno ako postoi strav deka }e ja izbegne postapkata na ekstradicija ili izvr{uvaweto na odlukata za predavawe.
Barawa na pove}e dr`avi za ekstradicija ^len 21

(1) Ako pove}e dr`avi baraat predavawe poradi isto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata dr`ava }e donese odluka so ogled na site okolnosti, a posebno relativnata te`ina na krivi~oto delo, me-

719

stoto na izvr{uvaweto, vremeto na podnesuvawe na baraweto za predavawe, dr`avjanstvoto na liceto i mo`nostite na podocne`no predavawe na nekoja druga dr`ava. (2) Ako edna od dogovornite dr`avi i nekoja treta dr`ava ednovremeno baraat predavawe od drugata dogvorna dr`ava i ako na edno od tie barawa mu bide dadena prednost, zamolenata dr`ava pokraj baraweto za predavawe na dr`avite molitelki }e im ja soop{ti soglasnosta za eventualnoto natamo{no predavawe na liceto od dr`avata na koja e predadeno vo drugata dr`ava koja go barala predavaweto.
Odluka ^len 22

(1) Zamolenata strana }e ja izvesti dr`avata molitel {to e mo`no pobrzo za svojata odluka za predavawe. (2) Sekoe poptpolno ili delumno odbivawe na baraweto za predavawe mora da bide obrazlo`eno.
Predavawe na liceto ~ie predavawe e odobreno ^len 23

Ako se odobri predavawe, na dr`avata molitel }e i se soop{ti mestoto i vremeto na predavaweto kako i vremeto {to baranoto lice go pominalo vo pritvor za vreme na postapkata na predavaweto. (2) Nadvor od slu~ajot predviden vo stav 3, liceto ~ie predavawe e odobreno mo`e da se pu{ti na sloboda ako po istekot na 15 dena od momentot utvrden za predavawe ne e prezemeno. Vo sekoj slu~aj }e se pu{ti na sloboda po istekot na 30 dena. Zamolenata dr`ava mo`e toga{ da go odbie predavaweto za istoto delo. (3) Ako predavaweto i prezemaweto na liceto ~ie predavawe e odobreno ne e mo`no poradi vonredni okolnosti, konkretnata dr`ava pred istekot na rokot }e ja izvesti za toa drugata dr`ava. Dvete dr`avi }e se dogovorat za novoto vreme na predavaweto.
Odlagawe ili uslovuvawe na predavaweto. ^len 24

Po odobruvaweto na predavaweto, zamolenata dr`ava mo`e ekstradicijata na liceto koe vo taa dr`ava se goni ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo, a ne za ona koe e predmet na predavaweto, da go odlo`i do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, osnosno dodeka toa

720

lice ne ja izdr`i izre~enata kazna odnosno merkata na bezbednost ili vospitnata merka. (2) Ako se odlo`i predavaweto, zamolenata dr`ava mo`e da go udovoli baraweto na dr`avata molitel toa lice privremeno da se predade poradi sproveduvawe opredeleni procesni dejstvija, odnosno na glavniot pretres. Vedna{ po sproveduvaweto na tie procesni dejstvija ili na barawe od zamolenata dr`ava, dr`avata molitel }e go vrati toa lice bez ogled na negovoto dr`avjanstvo. (3) Za vreme na prestojot na nejzinata teritorija, dr`avata molitel toa lice }e go dr`i vo pritvor. Od napu{taweto na teritorijata na zamolenata dr`ava do vra}aweto na taa teritorija, traeweto na pritvorot }e se presmeta vo kaznata koja vo zamolenata dr`ava bi se izrekla ili bi trebalo da se izvr{i, osven ako vo konkretniot slu~aj od posebni pri~ini e posebno dogovoreno.
Na~elo na specijalitet ^len 25

(1) Za krivi~no delo storeno pred predavaweto, osven za ona koe e predmet na predavaweto, ekstradiranoto lice mo`e da se goni, osuduva, li{i od sloboda poradi izvr{uvawe na kazna odnosno merka na bezbednost ili vospitna merka ili da bide podlo`eno na nekoe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda, samo vo ovie slu~ai: a) ako dr`avata {to go predala toa go odobri. Za taa cel se podnesuva barawe so prilozite od ~len 16 i so sudski zapisnik za izjavata na predadenoto lice. Odobrenieto }e se dade ako krivi~noto delo za koe se bara odobruvawe podle`i pod obvrskata na predavawe spored ovaa spogodba. b) ako predadenoto lice, iako imalo mo`nost ne ja napu{tilo teritorijata na dr`avata {to go predala za vreme od 45 dena po svoeto kone~no pu{tawe na sloboda ili ako po napu{taweto na taa teritorija povtorno tamu se vratilo. (2) Vo rokot predviden vo stav 1 pod b) na predadenoto lice }e mu se dozvoli bez ogled na sprotivnite interni propisi na dr`avata molitel da otpatuva od nejzinata teritorija, osven ako po predavaweto ne stori novo krivi~no delo. Vo toj slu~aj dr`avata molitel za poveduvaweto na novata krivi~na postapka }e ja izvesti zamolenata dr`ava. (3) Ako predadenoto lice treba da ja izvr{i so zakon propi{anata op{ta voena obvrska i bide povikano na izvr{uvawe na taa obvrska neposredno po dovr{uvaweto na krivi~nata postapka poradi deloto za koe e barano predavaaweto, odnosno po izdr`uvaweto na ka721

znata li{uvawe od sloboda na koja za toa delo bilo osudeno, rokot naveden vo stav 1 pod b) i stav 2 }e zapo~ne da te~e duri od momentot na izvr{uvaweto na taa obvrska.
Promena na pravnata ocena ^len 26

Ako vo tekot na postapkata se promeni pravnata ocenka na deloto koe mu e staveno na tovar na predadenoto lice, toa lice mo`e a bide goneto odnosno sudeno samo: a) ako pri ista fakti~ka sostojba predavaweto bi bilo dozvoleno i spored novata pravna ocena na deloto, b) ako se izmenila fakti~kata sostojba taka {to od pravnata ocena na taa sostojba so ogled na vidot i merkata na zakanetata kazna, proizleguva isto takvo te{ko ili polesno krivi~no delo {to bi mo`elo da bide povod za samostojno ili akcesorno predavawe vo smisla na ~len 2 stav 3. Ako pravnata ocena na taa fakti~ka sostojba so ogled na vidot i merkata na zakanetata kazna pretstavuva pote{ko krivi~no delo, potrebna e soglasnost za sudewe spored ~len 25 stav 1 pod a).
Natamo{no predavawe na treta dr`ava ^len 27

(1) Nadvor od slu~ajot predviden vo ~len 25 stav 1 pod b), dr`avata molitel samo so soglasnost na zamolenata dr`ava mo`e liceto koe e predadeno natamu da go ekstradira na treta dr`ava koja go bara za krivi~no delo storeno pred predavaweto. (2) Kon molbata za odobruvawe na natamo{noto predavawe na treta dr`ava, se dostavuvaat zavereni prepisi na prilozite navedeni vo ~len 16 stav 2 vrz koi sa zasnova baraweto za predavawe na treta dr`ava.
Izvgestuvawe za rezultatot na krivi~nata postapka ^len 28

Dr`avata molitel ja izvestuva zamolenata dr`ava, na nejzino barawe, za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice i dostavuva prepis na pravosilnata odluka.

722

Predavawe na predmeti ^len 29

Koga }e se odobri predavawe, zamolenata dr`ava i bez posebno barawe site predmeti {to mo`at da poslu`at kako dokazen materijal ili koi proizleguvaat od krivi~noto delo ili se dobieni kako nadomest za takvite predmeti, a koi vo momentot na pritvoraweto se najdeni kaj pritvorenoto lice ili dopolnitelno se otkrieni, }e se plenat i }e se predadat na dr`avata molitel po mo`nost ednovremeno so predadenoto lice. (2) Predmetite navedeni vo stav 1 }e se predadat i ako predavaweto na liceto ne mo`e da se ostvari poradi negova smrt ili begstvo. (3) Ako tie predmeti podle`at na plenidba ili odzemawe na teritorijata na zamolenata dr`ava, taa so ogled na krivi~nata postapka koja e vo tek mo`e privremeno da gi zadr`i ili da gi predade pod uslov da bidat vrateni. (4) So ova ne se zasega vo pravata na zamolenata dr`ava ili na treti lica vrz tie predmeti. Ako postojat takvi prava, po zavr{uvaweto na postapkata predmetite {to pobrzo i besplatno }e bidat vrateni na zamolenata dr`ava ako taa ne se otka`e od vra}aweto. (5) Vo slu~ajot od stav 1 zamolenata dr`ava pokraj soop{tenieto za plenidbata na predmetite }e izvesti i dali liceto ~ie predavawe se bara se soglasuva tie predmeti da mu se predadat neposredno na o{teteniot. Dr`avata molitel {to e mo`no pobrzo }e soop{ti na zamolenata dr`ava dali se otka`uva od predavaweto na predmetite pod izri~en uslov da mu se predadat na sopstvenikot ili na drugo ovlasteno lice ili od niv opolnomo{teno lice so podensuvawe na dokumenti za dozvola na predavaaweto {to ja dal poimeni~no navedeniot organ na gonewe.
Povtorno barawe na predavawe ^len 30

Ako predadenoto lice go izbegne krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na kaznata vo dr`avata molitel i se vrati na teritorijata na zamolenata dr`ava, dovolno e ako vo novoto barawe za predavawe se povika na ve}e pratenite predlozi od ~len 16 stav 2.

723

Tranzit ^len 31

(1) Tranzit preku teritorijata na dogovornata dr`ava se odobruva vrz osnova na barawe, vodej}i smetka za odredbite {to va`at za predavaweto. Me|utoa, ne mora da postojat uslovite navedeni vo ~len 2 stav 1 i 2. (2) Dr`avata koja e zamolena za tranzit mora za vreme na tranzitot liceto koe krivi~no se goni da go dr`i vo pritvor. (3) Za vreme na tranzitot dr`avata koja e zamolena za toa bez soglasnost na dr`avata na predavaweto sprema liceto koe treba od drugata dr`ava da go predade na treta dr`ava da go predade na treta dr`ava, nema da naredi merki na krivi~no gonewe ili izvr{uvawe na presudata za dela {to gi storilio pred tranzitot.
Tranzit po vozdu{en pat ^len 32

(1) Pri tranzit po vozdu{en pat se primenuvaat slednive odredbi: a) ako ne e predvideno me|usletuvawe, dr`avata molitel }e ja izvesti dogovornata dr`ava preku ~ija teritorija treba da se preleta i }e go potvrdi postoeweto na eden od prilozite navedeni vo ~len 16 stav 2 pod a). Dr`avata molitel natamu }e soop{ti deka liceto so ogled na faktite {to se poznati i raspolo`ivite prilozi, nema dr`avjanstvo na dogovornata dr`ava preku ~ija teritorija treba da se preleta, nitu na toa polaga pravo, i deka krivi~noto delo poradi koe se vr{i predavaweto ne e politi~ko ili voeno krivi~no delo vo smisla na ~len 3 i 4. Vo slu~aj na nepredvideno me|usletuvawe toa soop{tenie ima dejstvo na barawe za privremeno pritvorawe vo smisla na ~len 18. Vo takov slu~aj dr`avata molitel podnesuva formalno barawe za tranzit. b) ako e predvideno me|usletuvawe, dr`avata molitel podnesuva barawe spored ~len 31. (3) Za vreme na tranzitot po vozdu{en pat, stranskite slu`benici mo`at da go pridru`uvaat liceto koe krivi~no se goni. Vo slu~aj na me|usletuvawe na teritorijata na zamolenata dr`ava, nejzinite organi gi prezemaat potrebnite merki. Stranskite slu`benici se ovlasteni do doa|aweto na slu`benicite na zamoelnata dr`ava da primenuvaat prisilni merki.

724

Postapka ^len 33

Ako vo ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, na postapkata na predavawe i na postapkata na privremeniot pritvor isklu~ivo se primenuva pravoto na zamolenata dr`ava.
Upotreba na jazikot ^len 34

Organite na dvete dogovorni strani barawata i drugite pismeni podnesoci gi sostavuvaat na svojot slu`ben jazik. Kon niv se prilaga zaveren prevod na eden od slu`benite jazici na drugata dogovorna strana. Vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija slu`beni jazici se srpshohrvatskiot, hrvatskiot literaturen jazik, slovene~kiot i makedonskiot jazik, a vo Sojuzna Republika Germanija germanskiot jazik.
Legalizacija ^len 35

Za prilozite i pismenite spisi {to se podnesuvaat vo primenata na ovaa spogodba ne e potrebna legalizacija.
Tro{oci ^len 36

(1) Tro{ocite {to nastanuvaat poradi kone~oto ili privremenoto predavaawe na teritorijata na zamolenata dr`ava pa|aat vrz nejzin tovar. Ako predavaweto se vr{i so vozduhoplov, tro{ocite na letot gi podnesuva dr`avata molitel. (2) Tro{ocite koi nastanuvata poradi tranzit preku teritorijata na zamolenata dr`ava pa|aat na tovar na dr`avata molitel.
Odredba za zna~eweto na poimot ^len 37

Spored ovaa spogodba izrazot "merki na bezbednost odnosno vospitni merki" gi ozna~uva site merki na odzemawe na slobodata koi gi naredil krivi~en sud.

725

Podr~a~je na primena ^len 38

Ovoj dogovor va`i i za podra~jeto Land Berlin ako Vladata na Sojuzna Republika Germanija vo rok od tri meseci od vleguvawe vo sila na ovaa spogodba na Vladata na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija ne dade sprotivna izjava.
Arbitra`en sud ^len 39

(1) Za da se otstranat te{kotiite {to }e nastanat vo tolkuvaweto ili primenata na ovoj dogovor, dogovornite strani mo`at neposredno da dogovorat sostanoci na pretstavnicite na svoite vladi. (2) Ako ne dojde do spogodba za tolkuvaweto na ovoj dogovor, sekoja dogovorna strana }e imenuva po eden arbitra`en sudija. (3) Ako arbitra`nite sudii ne uspeat da se spogodat, }e izberat tret ~ii glas }e odlu~i pri podelbata na glsovite. (4) Ako ne dojde do soglasnost kako tret arbitra`en sudija mo`e da se imenuva pretsedatelot na Me|unarodniot sud na pravdata.
Ratifikacija, vleguvawe vo sila i otkaz ^len 40

(1) Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat {to e mo`no pobrzo vo Bon. (2) Ovaa spogodba vleguva vo sila po istekot na 30 dena od razmenata na ratifikacionite instrumenti. (3) So vleguvawe vo sila na ovaa spogodba prestanuva va`nopsta na site spogodbi sklu~eni me|u dogovornite strani po istiot predmet. (4) Ovoj dogovor }e ostane vo sila do istekot na edna godina od denot koga ednata dogovorna strana go otka`ala. Sostaveno vo Beograd na den 26 noemvri 1970 vo dva originali, sekoj na srpskohrvatski i germanski jazik pri {to sekoj tekst e ednakvo zadol`itelen.

726

29. DOGOVOR ME\U SFRJ I SR GERMANIJA ZA PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NITE PREDMETI OD 1 OKTOMVRI 1971 (Ratifikuvan so zakon od 29 juni 1972, "Slu`ben list SFRJ", 1972/33, vlegol vo sila na 8 januari 1975) Obvrska za uka`uvawe na pravna pomo{ ^len 1

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat deka spored dolunavedenite odredbi i uslovi, vo najgolema mo`na mera zaemno }e uka`uvaat pravna pomo{ vo site postapki vo pogled na krivi~nite dela za koi vo vremeto koga e pobarana pravnata pomo{ na nadle`ni pravosudnite organi na dr`avata molitel. (2) Pravnata pomo{ isto taka }e se uka`uva: a) vo postapka za dela za koi spored pravoto na ednata od dvete dr`avi e propi{ana samo pari~na kazna, ako makar samo vo ednata od dvete dr`avi mo`e da se izjavi pravno sredstvo do sudot nadle`en za krivi~nite predmeti, b) vo postapka poradi prekr{oci za koi spored jugoslovenskoto pravo kaznata ja izrekuva sudija za prekr{oci, s) vo postapka po barawe za nadomest na {teta poradi merki prezemeni vo vrska so krivi~noto gonewe, d) vo predmeti na odlagawe na kazna, prekin na kazna i uslovno odlagawe na kazna ili na merka na bezbednost odnosno na vospitna merka, e) vo predmetite na pomiluvawe. (3) Ovoj dogovor nema da se primenuva, a) na apsewa, b) na izvr{uvawe na krivi~ni odluki, s) na dela koi se sostojat smo vo povreda na voeni dol`nosti.
Pri~ini za odbivawe ^len 2

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: a) ako deloto na koe se odnesuva baraweto samo po sebe ne e kaznivo spored pravoto na zamolenata dr`ava, b) ako zamolenata dr`ava smeta deka zadovoluvaweto na baraweto bi mo`elo da go povredi nejziniot suverenitet, nejzinata bezbednost, nejziniot javen poredok (ordre public) ili nejzinite drugi va`ni interesi.

727

Politi~ki krivi~ni dela ^len 3

(1) Pravnata pomo{ mo`e da se odbie i ako baraweto se odnesuva na krivi~no delo koe po ocena na zamolenata dr`ava e politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so takvo krivi~no delo. (2) Kako politi~ko ili so nego povrzano krivi~o delo vo smisla na stav 1 nema da se smeta: a) krivi~no delo protiv `ivotot izvr{eno so umisla, vklu~uvaj}i go i obidot i sou~esni{tvoto, osven ako deloto e izvr{eno vo otvorena borba, b) krivi~no delo za ~ie gonewe dogovornite strani se obvrzani vrz osnova na me|unarodni dogovori.
Dostavuvawe na procesni spisi ^len 4

(1) Dostavuvaweto se doka`uva so potvrda za priem na koja se stava datumot i koja prima~ot ja potpi{al ili so izjava od nadle`niot organ na zamolenata dr`ava vo koja se potvrduva na koj na~in i kade e izvr{eno dostavuvaweto. Vaka sostaveniot dokument za dostavuvaweto vedna{ }e bide predaden na dr`avata molitel. Na barawe na dr`avata molitel, zamolenata dr`ava }e navede dali dostavuvaweto e izvr{eno soglaso na nejzinoto pravo. (2) Ako dostavuvaweto ne mo`elo da bide izvr{eno, zamoelnata strana za toa bez odlagawe }e ja izvesti dr`avata molitel i }e gi navede pri~inite za neizvr{uvaweto. (3) Baraweto za dostavuvawe na pokani na liceto koe e obvineto vo dr`avata molitel mora da mu bide dostaveno na zamolenata dr`ava blagovremeno, taka {to na obvinetiot pokanata bi mo`ela da mu se vra~i najdocna deset dena pred datumot utvrden za pristignuvaweto na obvinetiot na teritorijata na dr`avata molitel. (4) Pokanata ne treba da sodr`i zakana so prisilni merki vo slu~aj svedokot ili ve{takot da ne se otpovika na pokanata. Pokanata sepak }e se vra~i i koga sodr`i zakana so prisilni merki. Me|utoa ako svedokot ili ve{takot ne se otpovika na takvata pokana, od taa pri~ina ne mo`e da bide kaznet ili podlo`en na prisilni merki. (5) Ako dr`avata molitel posebno smeta deka e potrebno svedokot ili ve{takot li~no da se pojavi pred nejzinite pravosudni organi, toa }e go navede vo baraweto za dostavuvawe na pokanata. Zamolenata dr`ava potoa gi povikuva svedocite odnosno ve{takot da pristapat i

728

ja izvestuva dr`avata molitel za odgovorot {to go dal svedokot odnosno ve{takot.

Patni tro{ovi i tro{oci na prestoj ^len 5

(1) Na svedokot ili ve{takot koj se otpovika na pokanata {to mu bila dostavena soglasno ~len 4, mu pripa|a nadomest na patnite tro{oci i tro{ocite na prestojot {to dr`avata molitel treba da gi isplati vo iznosi {to im soodvetstvuvaat najmalku na onie {to se predvideni vo tarifite i odredbite na dr`avata molitel. Patnite tro{oci i tro{ocite na prestojot {to treba da se nadomestat se presmetuvaat od mestoto na prestoj na svedokot ili ve{takot. (2) Vo baraweto za dostavuvawe na pokanata ili vo samata pokana treba da se navede pribli`nata visina na iznosot na patnite tro{oci, tro{ocite na prestojot i nadomestocite {to nadle`niot organ na dr`avata molitel treba da mu gi nadomesti na svedokot ili na ve{takot.
Predavawe na lica li{eni od sloboda poradi svedo~ewe ^len 6

(1) Ako dr`avata molitel bara lice li{eno od sloboda da se pojavi kako svedok ili poradi soo~uvawe, toa }e bide privremeno predadeno na teritorijata na koja treba da se odr`i soslu{uvaweto pod uslov da bide vrateno vo rokot {to go opredelila zamolenata dr`ava. (2) Predavaweto }e se odbie: a) ako liceto li{eno od sloboda ne se soglasi so toa, b) ako poradi predavaweto bi mo`elo da dojde do prodol`uvawe na negovoto li{uvawe od sloboda, ili s) ako postojat dru|i va`ni pri~ini protiv negovoto sproveduvawe na teritorijata na dr`avata molitel. (3) Predavaweto mo`e da se odlo`i ako prisustvoto na liceto li{eno od sloboda e potrebna vo krivi~na postapka {to se vodi na teritorijata na zamolenata dr`ava. (4) Ako liceto li{eno od sloboda poradi svedo~ewe ili soo~uvawe treba da go sprovede nekoja treta dr`ava na edna od dogovornite dr`avi preku teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, taa dogovorna dr`ava pridr`uvaj}i se kon odredbite od ~len 2 i 3 }e odobri tranzit na liceto li{eno od sloboda ako toa ne e nejzin dr`avjanin. (5) Predadenoto lice vo slu~ajot od stav 1 mora da bide vo pritvor na teritorijata na dr`avata molitel, a vo slu~ajot od stav 4, na 729

teritorijata na dr`avata zamolena za tranzit, ako dr`avata od koja e pobarano predavaweto ne bara liceto da bide pu{teno na sloboda. (6) Ako zamolenata dr`ava soglasno ~len 16 stav 2, dozvoli pri izvr{uvaweto na baraweto da bide prisutno liceto li{eno od sloboda na teritorijata na dr`avata molitel, taa e dol`na da go dr`i vo pritvor dodeka prestojuva na nejzinata teritorija i po prezemenoto dejstvie na pravna pomo{ vedna{ da go vrati na dr`avata molitel ako taa dr`ava ne bara liceto da bide pu{teno na sloboda. Soodvetno se primenuva i ~lenot 7.
Slobodno doa|awe ^len 7

(1) Svedokot ili ve{takot, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, koj na pokana }e pristapi pred pravosudnite organi na dr`avata molitel ne smee da bide krivi~no gonet, pritvoren ili podlo`en na nekoe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda na nejzinata teritorija poradi izvr{eno delo ili osuda izre~ena pred napu{taweto na teritorijata na zamolenata dr`ava. (2) Liceto, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, koe e povikanio da pristapi pred pravosudnite organi na dr`avata molitel za krivi~no da odgovara za delo {to mu se stava na tovar, ne mo`e vo nea da bide krivi~no goneto pritvoreno ili podlo`eno na nekoe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda za dela i osudi {to ne se navedeni vo pokanata pred momentot toa lice da zaminalo od teritorijata na dr`avata molitel. (3) Za{titata spored ovoj ~len prestanuva ako svedokot, ve{takot ili obvinetiot za vreme od dvaeset sledovatelni denovi po prestanuvaweto na potrebata od negovtoto prisustvo pred pravosudnite organi imal mo`noast da ja napu{ti teritorijata na dr`avata molitel a sepak tamu ostanal, ili ako po napu{taweto na taa teritorija povtorno se vratil tamu.
Pretres i plenidba na predmeti ^len 8

Na baraweto za pretres ili plenidba na predmeti }e mu se udovoli samo: a) ako se odnesuvaata na delo {to samo po sebe e kaaznivo i spored pravoto na zamolenaat dr`ava, i b) ako udovoluvaweto e vo soglasnost so pravoto na zamolenata dr`ava. 730

Predavawe na predmeti ^len 9

(1) Predmeti i dokumenti mo`at da se zaplenat i predadat samo ako postoi odluka na nadle`niot organ na dr`avata molitel za plenuvawe. (2) Pravata na zamolenata dr`ava i na treti lica vrz predmetite i dokumentite {to se predavaat ostanuvaat ne dopreni. (3) Zamolenata dr`ava mo`e da go odlo`i predavaweto na predmetite, dokumentite i spisite ~ie dostavuvawe se bara, ako se potrebni vo nekoja krivi~na postapka {to e vo tek. (4) Zamolenata dr`ava treba da dostavuva samo zavereni prepisi ili zavereni fotokopii na baranite spisi ili dokumenti. Ako dr`avata molitel sepak izri~no bara dostavuvawe vo original, na baraweto }e mu bide udovoleno vo granicite na mo`nostite.
Vra}awe na predmeti ^len 10

Predmetite i originalnite spisi ili dokuneti {to se dostaveni za izvr{uvawe na baraweto }e se vratat {to e mo`no pobrzo na zamolenata dr`ava, ako taa ne se otka`e od niv.
Izvestuvawa od kaznenata evidenciuja ^len 11

(1) Ako za nekoja postapka od ~len 1 i 2 se bara izvestuvawe od kaznenata evidencija, takvoto izvestuvawe }e se dade vo ist obem kako da bilo barano od pravosudniot organ na zamolenaat dr`ava. (2) Barawata do sudot vo gra|anskite predmeti ili na upravniot organ mora da se obrazlo`at. Niv }e im bide udovoleno ako toa go dozvoluvaat vnatre{nite propisi na zamolenata dr`ava.
Sodr`ina na baraweto za pravna pomo{ ^len 12

(1) Baraweto za pravna pomo{ se sostavuva vo pismena forma. Baraweto go potpi{uva nadle`niot sudija ili slu`beno lice i vrz nego se stav slu`ben pe~at. (2) Braweto glavno treba da go sodr`i slednoto: a) po mo`nost, to~ni podatoci za liceto protiv koe se vodi krivi~nata postapka, negovoto dr`avjanstvo i mestoto na `iveewe ili prestojuvawe. 731

b) kratok prikaz i pravna ocena na kaznivoto dejstvie so podatoci za mestoto i vremeto kade toa e storeno ako toa ne proizleguva od prilo`enite spisi i dokumenti. (3) Vo baraweto za dostavuvawe se naveduva i adresata na prima~ot i dokumentot {to se dostavuva. (4) Kon baraweto za pretres na lica ili prostorii ili za plenidba i predavawe na predmeti se prilo`uva kopie ili zaveren prepis na odlukata za priemot. (5) Zamolenata dr`ava mo`e da bara dopolnitelni izvestuvawa {to se potrebni za donesuvawe na odluka vrz osnova na ovoj dogovor ili za izvr{uvawe na pravnata pomo{.
Na~in na komunicirawe ^len 13

(1) Pokraj po diplomatski pat i ako ovoj dogovor ne predviduva poinaku, sekretarijatite za pravosudstvo na socijalisti~kite republiki ili socijalisti~kite avtonomni pokraini na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, od edna strana, i pokrainskite ministerstva za pravosudstvo (pokrainskite pravosudni upravi), od druga strana, }e komuniciraat pismeno. (2) Vo itni slu~ai nadle`nite organi na dr`avata molitel, na nadle`nite organi na zamolenata dr`ava mo`at da dostavuvaat barawa neposredno ili so posredstvo na Me|unarodnata organizacija na krivi~nata policija (INTERPOL). Re{enite predmeti }e bidat dostavuvani na na~inot predviden vo stav 1.
Nadle`ni organi ^len 14

Ako organot komu mu e upateno baraweto ne e nadle`en za negovoto izvr{uvawe, po slu`bena dol`nost }e go dostavi na nadle`niot organ i za toa }e ja izvesti dr`avata molitel po istiot pat po koj e upateno baraweto.
Izvr{uvawe na baraweto ^len 15

Pri izvr{uvaweto na baraweto se primenuva pravoto na zamolenata dr`ava. Na baraweto na dr`avata molitel sepak }e mu se udovoli da se postapi na opredelen na~in, ako pravoto na zamolenata dr`ava ne go zabranuva takviot na~in.

732

Izvestuvawe za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto ^len 16

(1) Na izri~no barawe na dr`avata molitel, zamolenata dr`ava }e ja izvesti za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na baraweto. (2) Zainteresiranite pravosudni organi i ostanatite u~esnici vo postapkata mo`at da prisustvuvaat pri prezemaweto na dejstvijata na pravna pomo{, ako so toa se soglasi zamolenata dr`ava.
Obrazlo`uvawe na odbivaweto ^len 17

Sekoe potpolno ili delumno odbivawe na pravnata pomo{ mora da bide obrazlo`eno.
Barawe za prezemawe na krivi~no gonewe ^len 18

(1) Sekoja dogovorna strana mo`e namesto sama da go vr{i krivi~oto gonewe, da ja zamoli drugata dogovorna dr`ava da prezeme krivi~no gonewe protiv lice koe na nejzinata teritorija ima voobi~aeno prestojuvali{te, a posebno protiv dr`avjanin na taa dr`ava poradi krivi~no delo izvr{eno na teritorijata na dr`avata molitel. (2) Ako ednata dogovorna dr`ava ja zamoli drugata dogovorna dr`ava da go prezeme krivi~noto gonewe, organot na zamolenata dr`ava }e ispita dali spored nejzinoto pravo toa lice mo`e da bide krivi~no goneto. Ako postoi nadle`nost na zamolenata dr`ava, krivi~noto gonewe ne mo`e da se odbie od pri~ini {to deloto e storeno vo stranstvo. (3) Predlogot za gonewe {to e potreben spored pravoto na dvete dr`avi, a o{teteniot vo opredeleniot rok go podnel do nadle`nite organi na dr`avata molitel, ima dejstvo i vo drugata dr`ava. Ako predlogot za gonewe e potreben samo spored pravoto na zamolenata dr`ava mo`e da bide dopolnitelno podnesen vo zakonskiot rok. Rokot zapo~nuva da te~e od denot koga organot na zamolenata dr`ava nadle`en za krivi~no gonewe go primil baraweto.
Gonewe za prekr{oci po povod barawe za prezemawe ^len 19

(1) Ako ednata dogvorna strana ja zamoli drugata dogovorna dr`ava da go prezeme goneweto za delo storeno na teritorijata na dr`avata molitel, goneweto e dozvoleno iako deloto spored pravoto 733

na ednata ili na dvete dr`avi se smeta kako delo od ~len 1 stav 2 to~ka a) ili kako prekr{ok. (2) Povredite na propisite na patniot soobra}aj na teritorijata na ednata dogovorna dr`ava, na barawe na taa dr`ava }e se gonat vo drugata dogovorna dr`ava kako da se izvr{eni na nejzina teritorija. Pritoa kako osnovni }e se zemat pravilata na patniot soobra}aj {to va`at vo mestoto na izvr{uvawe na deloto.
Postapka po baraweto za prezemawe ^len 20

(1) Kon zamolnicata za prezemawe na gonewe se prilo`uvaat: a) spisi vo original ili prepisi, kako i, ako gi ima, dokaznite predmeti, b) opis na fakti~kata sostojba, s) prepisi na odredbite {to se primenuvaat na deloto spored pravoto {to va`i vo mestoto na izvr{uvaweto, d) vo slu~aite od ~len 19 stav 2 i prepis na pravilata na soobra}ajot {to va`at vo mestoto na izvr{uvaweto na deloto. (2) Dr`avata molitel {to e mo`no pobrzo }e bide izvestena za prezemenoto vo vrska so baraweto. Po zavr{uvaweto na postapkata }e se isprati kopie ili zaveren prepis na kone~nata odluka. Ednovremeno na dr`avata molitel bez nadomest na tro{ocite }e se vratat predmetite i spisite {to gi dostavila, ako od niv ne se otka`ala. (3) Tro{ocite nastanati poradi primena na ~len 18, 19 i na ovoj ~len, ne se nadomestuvaat.
Dejstvo na prezemenoto gonewe. ^len 21

(1) Ako vrz osnova na baraweto za prezemawe e povedena postapka vo zamolenata dr`ava, organite na dr`avata molitel }e se otka`at od prezemawe natamo{ni merki na gonewe ili izvr{uvawe protiv obvinetiot poradi istoto delo: a) ako nadle`niot sud ili nadle`niot organ kone~no ja zaprel postapkata od materijalno-pravni pri~ini, b) ako obvinetoto lice pravosilno e oslobodeno, s) ako izre~enata kazna ili merka na bezbednost odnosno vospitnata merka, ili od strana na upraven organ izre~enata pari~na kazna e izvr{ena, ili ako spored zakonot ili poradi akt na pomiluvawe nema mesto za izvr{uvawe,

734

d) dodeka izvr{uvaweto na kaznata ili na merkata na bezbednost odnosno na vospitnata merka ili od upraven organ izre~enata pari~na kazna se odlo`eni, ili e odlo`eno izrekuvaweto na kaznata.
Razmena na podatoci od kaznenata evidencija. ^len 22

(1) Sekoja dogovorna strana }e ja izvestuva drugata dogovorna strana za site upisi vo kaznenata evidencija {to se odnesuvaat na nejzinite dr`avjani. (2) Podatocite }e se razmenuvaat na sekoi tri meseci me|u Sojuzniot sovet za pravosudstvo na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Sojuznoto ministerstvo za pravosudstvo na Sojuzna Republika Germanija.
Upotreba na jazikot ^len 23

(1) Organite na dvete dogovorni strani barawata i site drugi dokumenti gi sostavuvaat na svojot slu`ben jazik. Kon niv, ako vo stav 2 ne e poinaku opredeleno, se prilo`uvaat zavereni prevodi na slu`beniot jazik na drugata dogovorna strana. Slu`beni jazici vo smisla na ovoj dogovor vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija se: srpskohrvatskiot, odnosno hrvatskosrpskiot jazik, slovene~kiot i makedonskiot jazik, a vo Sojuzna Republika Germanija, germanskiot jazik. (2) Vo slu~ajot na barawata za prezemawe na krivi~no gonewe od ~len 20, dovolen e zaveren prevod na baraweto so opis na fakti~kata sostojba. Pri razmenuvaweto na podatocite za kaznenata evidencija spored ~len 22, ne treba da bide prilo`en prevod na slu`beniot jazik na drugata dogovorna strana.
Legalizacija ^len 24

Za predlozite i dokumentite koi se podnesuvaat za primena na ovoj dogovor, ne e potrebna legalizacija.

Tro{oci ^len 25

Izvr{uvaweto na baraweto za pravna pomo{ ne povlekuva nadomest na tro{ocite osven na onie koi nastanuvaat na teritorijata na 735

zamolenata dr`ava poradi povikuvawe na ve{tak ili poradi predavawe na lice li{eno od sloboda vrz osnova na ~len 6.
Podra~je na primena ^len 26

Ovoj dogovor va`i i za Land Berlin ako vladata na Sojuzna Republika Germanija vo rok od tri meseci od vleguvawe vo sila na ovoj dogovor na vladata na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija ne dade sprotivna izjava.
Ratifikacija, vleguvawe vo sila i otkaz ^len 27

(1) Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e se razmenat {to e mo`no pobrzo vo Beograd. (2) Ovoj dogovor vleguva vo sila po istekot na trieset dena od razmenata na ratifikacionite instrumenti. (3) So vleguvawe vo sila na ovoj dogovor prestanuva va`nostana site spogodbi sklu~eni me|u dogovornite strani za isti predmet. (4) Ovoj dogovor ostanuva vo sila po istekot na edna godina od koga go otka`ala ednata dogovorna strana. Sostaveno vo Bon na 1 oktomvri 1971 godina vo dva originalni primeroci, sekoj na srpskohrvatski i germanksi jazik, pri {to sekoj tekst e ednakvo zadol`itelen.

736

TURCIJA
30. DOGOVOR ZA PRAVNA SORABOTKA VO GRA\ANSKITE I KRIVI^NITE PREDMETI ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA TURCIJA OD 24 FEVRUARI 1997 (Ratifikuvan so zakon od 14 maj 1997, "SV RM" - Me|unarodni dogovori, 1997/23) DEL I Glava 1 Op{ti odredbi ^len 1

1. Dr`avjanite na ednata dogovorna strana imaat ednakva sudska i pravna za{tita na teritorijata na drugata dogovorna strana vo pogled na li~nata za{tita, za{titata na imotot i interesite kako i nejzinite dr`avjani. 2. Dr`avjanite na ednata dogovorna strana na teritorijata na drugata dogovorna strana imaat pravo na sloboden pristap pred sudovite i drugite nadle`ni organi, da podnesuvaat barawe i da gi za{titat svoite prava i interesi vo pogled na gra|anskite i krivi~nite predmeti pod istite uslovi i vo postapka kako i nejzinite dr`avjani. 3. Pravnite lica, ~ie sedi{te e na teritorijata na edna od dogovrnite strani i se osnovani vo soglasnost so zakonot na taa strana, gi u`ivaat pravata i za{titata na interesite utvrdeni so odredbite od ovoj dogovor tamu kade {to mo`at da se primenat.
^len 2

1. Vo sproveduvaweto na ovoj dogovor nadle`nite organi na dr`avite dogovorni strani komuniciraat preku ministerstvata za pravda na dvete dr`avi. 2. Odredbata od stav 1 na ovoj ~len ne go isklu~uva komuniciraweto preku diplomatski pat. 3. Vo itni slu~ai komunikacijata se ostvaruva i preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL).

737

4. Jazik na komunicirawe za Republika Makedonija e makedonski jazik, a za Republika Turcija turski jazik.
^len 4

Ministerstvata za pravda na dvete dogovorni strani, po barawe, me|usebno }e se informiraat za pravnata regulativa i praktika vo svoite zemji vo vrska so pravnata materija {to e predmet na ovoj dogovor.
DEL III Glava 1 Zaemna pomo{ vo krivi~ni predmeti ^len 25

1. Dogovornite strani se obvrzuvaat da uka`uvat zaemna pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. 2. Zaemnata pravana pomo{ vo krivi~nite predmeti se odnesuva na izvr{uvawe na profesionalnite transakcii kako {to se prenos na dokumenti, barawe, plenuvawe i predavawe na dokumenti i imot {to se sostoi od dokazni materijali, ve{ta~ewe, soslu{uvawe na obvineti, soslu{uvawe na svedoci i ve{taci i vr{ewe na uvid.
^len 26

1. Barawe za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti treba da gi sodr`i slednite podatoci: - Naziv na organot molitel i zamoleniot organ, - Predmetot na istraga ili obvinenie, - Imiwata na obvinetite ili osudenite, nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te, dr`avjanstvoto i zanimawe, a po mo`nost, i mestoto i datumot na ra|awe i imiwata na tatkoto i majkata, - Imiwata i adresite na nivnite pravni zastapnici dokolku gi ima, - Celta na baraweto i neophodnite informacii za izvr{uvawe na baraweto so opis i definicija na krivi~noto delo. 2. Barawata i propratnite dokumenti sodr`at potpis i slu`ben pe~at na organot {to gi dostavuva.
^len 27

1. Zamoleniot organ go izvre{uva baraweto za pravna pomo{ spored na~in poblisku opredelen so odredbiite od negoviot va`e~ki 738

zakon. Me|utoa, zamoleniot organ mo`e, do stepenot {to ne e vo sprotivnost so negoviot soptven zakon, na baraweto na organot molitel da go primeni zakonot na zemjata na molitelot. 2. Ako zamoleniot organ ne e nadle`en za izvr{uvawe na baraweto, barawata gi ispra}a do nadle`niot organ i za toa go informira organot molitel. 3. Na barawe na stranata molitel, zamolenata strana informira za datumot i mestoto na izvr{uvaweto na baraweto. Zamolenata strana mo`e da dade dozvola za prisustvo na zainteresirani slu`beni lica na stranata molitel pri izvr{uvaweto na baraweto. 4. Zamoleniot organ, po izvr{uvaweto na baraweto, dokumentite so koi se potvrduva, gi dostavuva do organot molitel ili vo slu~aj koga baraweto ne se realizira, zaedno so dokumentite dostavuva i informacija za pri~inite na neizvr{uvaweto.
^len 28

1. Ako sudskiot organ na stranata molitel oceni deka e potrebno prisustvo na svedok ili ve{tak, toj go naveduva toa vo svoeto barawe poradi vra~uvaawe na sudskata pokana. 2. Neotpovikuvaweto na sudskata pokana vo vrska so baraweto od prethodniot stav na ovoj ~len ne podle`i na parti~na kazna ili druga sankcija. 3. Nadomestocite, patnite tro{oci i tro{ocite za prestoj na svedocite i ve{tacite gi podnesuva stranata molitel. 4. Svedok ili ve{tak, bez ogled na dr`avjanstvoto, koj dobrovolno se javuva pred sudskiot organ na stranata molitel, nema krivi~no da se goni, pritvori ili osudi ili da podle`i na bilo kakvo drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda na teritorijata na taa strana vo odnos na drugi dela pred negovoto zaminuvawe od teritorijata na stranata molitel. Takvite lica, isto taka, go koristat gorespomenatiot imunitet vo pogled na dela povrzani so konkretnata istraga ili postapka. 5. Ako svedok ili vre{tak ne ja napu{ti teritorijatana stranata molitel vo rok od 15 dena po priemot na izvestuvaweto, na izvestuvaweto deka negovoto prisustvo pove}e ne e potrebno, imunitetot predviden vo stavot 4 na ovoj ~len prestanuva. Dokolku svedokot ili ve{takot bez svoja vina vo ovoj period bil spre~en da ja napu{ti teritorijata na stranata molitel se izzema od rokot predviden vo ovoj stav.

739

^len 29

1. Zamolenata strana gi dostavuva dokumentite zaedno so zaverenite prevodi na svojot jazik, na na~in predviden vo nejziniot sopstven zakon. Vo sprotivno, odnosno na drug na~in, zamolenata strana mo`e da dostavi dokumenti samo ako so toa se soglasi prima~ot. 2. Vo baraweto za vra~uvawe na dokumenti se naveduvaat to~nata adresa na prima~ot i vidot na dokumentot. 3. Ako dokumentite ne mo`at da se vra~at na adresa navedena vo baraweto, zamolenata strana go prezema potrebnite merki da ja utvrdi to~nata adresa na prima~ot. Dokolku toa ne e mo`no zamolenata strana za toa ja izvestuva stranata molitel i gi vra}a dokumentite.
^len 30

Dokumentot so koj se doka`uva vra~uvaweto se sostavuva na na~in predviden so zakonot na zamolenata strana. Toj dokument gi sodr`i datumot i mestoto na vra~uvaweto.
^len 31

Soglasno so odredbata na stav 3 na ~len 28, stranata molitel gi podnesuva tro{ocite za sudskite barawa napraveni na nejzinata teritorija i nema pravo na nadomestok.
^len 32

Barawata za pravna ponmo{ mo`e da se odbijat vo slu~aite: - Ako zamolenata strana smeta deka so udovoluvaweto na zamolnicata }e se zagrozi nejziniot suverenitet, bezbednosta i dr`avniot poredok, - Ako baraweto za pravna pomo{ e vo sprotivnost so zakonot na zamolenata strana. 2. Dokolku baraweto za pravna pomo{ se odbie vrz osnova na odredbite na ovoj ~len, se naveduvaat pri~inite za toa.
^len 33

1. Barawata za pravna pomo{ i drugite dokumenti se proprateni so zaveren prevod na jazikot na zamolenata strana, osven vo slu~aite predvideni vo stavot 1 na ~len 29 i ~len 68 od ovoj dogovor.

740

2. Zaverka na prevodot stranata molitel mo`e da izvr{i preku sudski preveduva~, notar ili slu`benik na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na dogovornite strani. 3. Dokumentite {to se odnesuvaat na tekot na izvr{uvaweto na baraweto se pi{uvaat na jazikot na zamolenata strana.
Glava 2 Ekstradicija ^len 34

1. Dogovornite strani se soglasuvaat zaemno da ekstradiraat vo soglasnost so odredbite od ovoj dogovor, lica najdeni na nivna teritorija {to gi bara drugata dogovorna strana za krivi~no gonewe, sudewe ili izdr`uvawe na kazna. 2. Ekstradicijata za krivi~no gonewe ili sudewe se odobruva samo za krivi~ni dela kaznivi so kazna zatvor pove}e od 12 meseci ili za pote{ka kazna, spored zakonite na dvete dogovorni strani. 3. Ekstradicija za izvr{uvawe na kaznata se odobruva samo za krivi~ni dela kaznivi so zatvor i vo slu~aj liceto da e kazneto so zatvor pove}e od {est meseci ili so pote{ka kazna. 4. Ako baraweto za esktradicija se odnesuva na pove}e krivi~ni dela od koi sekoe e kaznivo so zatvor spored zakonite na dvete dogovorni strani no, dokolku nekoi od niv ne gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo stav 2 i 3 na ovoj ~len, zamolenata strana isto taka ima pravo da odobri ekstradicija samo za drugite krivi~ni dela.
^len 35

1. Ekstradicijata nema da se odobri vo slednive slu~ai: - Ako baranoto lice e dr`avjanin na zamolenata strana, - Ako zamolenata strana smeta deka baraweto e neprifatlivo spored nejziniot zakon ili ako kaznata ne mo`e pove}e da se izvr{i poradi zastarenost ili poradi druga pri~ina predvidena spored nejziniot zakon, - Ako baranoto lice vo zamolenata strana e osudeno so pravosilna sudska odluka ili e donesena osloboditelna odluka za istoto delo za koe se bara ekstaradicija, - Ako krivi~noto delo e storeno na teritorijata na zamolenata strana. 2. Koga zamolenata strana ne go ekstradira baranoto lice, bidej}i toa ima nejzino dr`avjanstvo, taa, po barawe na stranata molitel, poveduva krivi~na postapka protiv nego. Spisite, informaciite i 741

drugite dokazi se predavaat od stranata molitel na zamolenata strana. Stranata molitel se izvestuva za rezultatite na gorespomenatata postapka.
^len 36

Baraweto za ekstradicija {to se odnesuva na lice koe krivi~no se goni ili na koe mu se sudi za krivi~no delo e prosledeno so zavereno verodostojno kopie od nalogot za pritvor, izjava so koja se precizira izvr{enoto krivi~no delo, zakonskite odredbi so koi se opi{uva krivi~noto delo i kaznata predvidena za toa krivi~no delo. Vo slu~aj na materijalna {teta {to se javila kako rezultat od krivi~noto delo, se naveduva visinata na {tetata, kolku {to e mo`no to~no. 2. Baraweto {to se odnesuva na lice za izvr{uvawe na kaznata e prosledeno so zavereno verodostojno kopie za pravosilna odluka i celosniot tekst na zakonskite odredbi koi se primenuvaat i so koi se definira krivi~noto delo. Ako del od kaznata e ve}e izdr`an, istoto se naveduva. 3. Kon baraweto se prilo`uvaat i informacii za dr`avjanstvoto i se prilo`uvaat fotografii i otpe~atoci od baranoto lice. 4. Stranata molitel ne e obvrzana da gi dostavi dokumentite za dokazite {to se odnesuvaat za krivi~noto delo {to mu se pripi{uva na baranoto lice.
^len 37

Dokolku baraweto za ekstradicija ne gi sodr`i site potrebni informacii, zamolenata strana mo`e da pobara negovo kompletirawe. Za taa cel, zamolenata strana mo`e da utvrdi rok koj {to mo`e razumno da se prodol`i, no ne pove}e od dva meseci.
^len 38

Po priemot na baraweto za ekstradicija, zamolenata strana, bez odlagawe, gi prezema site potrebni merki, vklu~uvaj}i i privremeno li{uvawe od sloboda na baranoto lice. Ovaa odredba ne va`i za slu~ai za koi nema obvrska da se odobri ekstradicija spored odredbite od ovoj dogovor.

742

^len 39

Vo slu~aj na itnost nadle`nite organi na stranata molitel mo`e da pobaraat privremeno li{uvawe od sloboda na baranoto lice. Nadle`nite organi na zamolenata strana re{avaat po baraweto vo soglasnost so nivniot zakon. Kon baraweto za privremeno li{uvawe od sloboda se prilo`uvaat i dokazi za postoewe na dokumentite navedeni vo stavot 1 ili 2 od ~len 36 i dokaz za namerata za dostavuvawe barawe za ekstradicija. Isto taka vo baraweto se naveduva za koi krivi~ni dela }e se bara ekstradicija i koga, kade i kako toa krivi~no delo bilo storeno i po mo`nost se dava opis na baranoto lice. Baraweto za privremeno li{uvawe od sloboda od nadle`nite organi na zamolenata strana se ispra}a po diplomatski pat, neposredno po po{ta, telegraf ili preku Me|unarodnata organizacija za kriminalisti~kata policija (INTERPOL) ili drugo sredstvo {to ovozmo`uva pismeni dokazi prifatlivi od zamolenata strana. Organot molitel se informira bez odlagawe za rezultatot od negovoto barawe. Privremenoto li{uvawe od sloboda mo`e da se prekine dokolku vo periodot od 45 dena po li{uvaweto od sloboda zamolenata strana ne go primila baraweto za ekstradicija i dokumentite navedeni vo ~len 36. Vo nitu eden slu~aj, privremenoto li{uvawe od sloboda ne mo`e da nadmine 60 dena od denot na li{uvaweto. Mo`nosta za privremeno osloboduvawe vo koe bilo vreme ne se isklu~uva no, zamolenata strana prezema merki koi smeta deka se neophodni za da se spre~i begstvoto na baranoto lice. Osloboduvaweto ne vlijae vrz povtornoto li{uvawe od sloboda i ekstradicijata ako baraweto za ekstradicija se primeni dopolnitelno.
Odlo`eno ili uslovno predavawe ^len 40

1. Po donesuvaweto na svojata oduka po baraweto za ekstradicija, zamolenata strana mo`e da go odlo`i predavaweto na baranoto lice poradi sudewe na toa lice za drugo delo storeno vo dr`avata na zamolenata strana ili so cel osudenoto lice kaznata da ja izdr`uva vo svojata zemja. 2. Zamolenata strana mo`e, namesto da go odlo`i predavaweto, privremeno da go predade baranoto lice na stranata molitel. Na toj na~in privremeno predadenoto lice, se vra}a na zamolenata strana po 743

zavr{uvaweto na postapkata za koja e privremeno predadeno no, vo nitu eden slu~aj toj rok na vra}awe ne mo`e da bide podolg od tri meseci od denot na predavaweto.
Istovremeni barawa ^len 41

Dokolku se bara esktradicija na isto lice od strana od pove}e od edna dr`ava, zamolenata strana odlu~uva koe barawe }e go uva`i.
Pravilo na specijalitet i predavawe na treta dr`ava ^len 42

1. Ekstradiranoto lice, bez soglasnost na zamolenata strana, ne mo`e da bide krivi~no goneto, da mu se sudi ili da e podlo`no na izvr{uvawe na kazna za krivi~no delo storeno pred negovoto predavawe, osven za ona za koe e odredena ekstradicija, nitu da bide predadeno na treta dr`ava za krivi~no delo storeno pred negovoto predavawe. 2. Soglasnost na zamolenata strana ne se bara vo slednite slu~ai: - Ako ekstradiranoto lice ne ja napu{tilo teritorijata na stranata molitel vo rok od 15 dena od zavr{uvaweto na postapkata ili ako e osudeno, po izvr{uvaweto na kaznata. Vo ovoj rok ne se zasmetuva vremeto vo koe ekstradiranoto lice bez svoja svoja vina ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na stranata molitel. - Ako ekstradiranoto lice po zaminuvaweto se vratilo na teritorijata na stranata molitel.
Odluka za baraweto ^len 43

1. Zamolenata strana na stranata molitel dostavuva odluka po baraweto za ekstradicija. 2. Vo slu~aj na celosno ili delumno odbivawe na baraweto za ekstradicija na stranata molitel se dostavuva obrazlo`enie za pri~inata za odbivaweto. 3. Ako baraweto za ekstradicija e odbieno, zamolenata strana ja informira stranata molitel za vremeto i mestoto na predavaweto. Ako stranata molitel ne go prezeme baranoto lice vo rok od 15 dena po utvrdeniot datum, toa se osloboduva.

744

^len 44

Dokolku ekstradiranoto lice izbega i se vrati na teritorijata na zamolenata strana, pri povtorno barawe za ekstradicija ne e potrebno da se dostavuvaat dokumentite predvideni vo ~lenot 36 od ovoj dogovor.
Tranzit ^len 45

Sekoja dogovorna strana, na barawe od drugata dogovorna strana, odobruva tranzit preku svojata teritorija za predavawe lice od treta dr`ava. Dogovornite strani ne se obvrzani da odobrat tranzit za krivi~ni dela za koi se smeta deka ne mo`e da se ekstrtadira soglasno so odredbitena ovoj dogovor. 2. Nadle`nite organi na dogovornite strani se dogovaraat za na~inot, patot i drugite uslovi na tranzit za sekoj slu~aj posebno.
Informacii za rezultatite od postapkata ^len 46

Stranata molitel ja informira zamolenata strana za zavr{uvaweto na krivi~nata postapka povedena protiv ekstradiranoto lice po negovoto predavawe. Pokraj ovaa obvrska na barawe na zamolenata strana, stranata molitel ispra}a i kopie od pravosilnata odluka.
^len 47

Postapkata za ekstradicija i privremeno li{uvawe od sloboda se vodi isklu~ivo spored zakonot na zamolenata dr`ava.
^len 48

Kon baraweto za ekstradicija i dokumentite se prilo`uva i zaveren prevod na jazikot na zamolenata strana.

745

Glava 3 Transfer na osudenite lica so cel da ja izdr`at kaznata vo svojata dr`ava ^len 49

1. Dr`avjanite na dogovornite strani koi so pravosilna sudska odluka se osudeni na kazna zatvor na teritorijata na drugata strana, soglasno odredbite propi{ani vo ovoj dogovor, se premestuvaat vo svoite zemji poradi izdr`uvawe na kaznata. 2. Transferot na osudenite lica se vr{i po barawe od dogovornata strana vo koja liceto e osudeno (zemja vo koja e donesena presudata), a so soglasnost na drugata dogovorna strana vo koja liceto treba da se premesti (zemja vo koja se izvr{uva presudata). 3. Zemjata ~ii dr`avjanin e osudenoto lice mo`e da podnese do drugata dogovorna strana barawe so cel da se razgleda mo`nosta za negoviot transfer.
^len 50

Osudenoto lice, negoviot prestavnik ili ~lenovite na semejstvoto mo`e da podnesat barawe do nadle`nite organi na edna od dogovornite strani so cel za poveduvawe na postapkata propi{ana vo ~lenot 49. Nadle`nite organi na dr`avata kade e donesena presudata go informiraat osudenoto lice za mo`nosta od takvo barawe.
^len 51

Transferot na osudenoto lice se odobruva samo ako deloto podlo`eno na presuda se smeta za krivi~no delo spored zakonot na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata.
^len 52

1. Transfer na osudenoto lice se odobruva samo so soglasnost na osudenoto lice. 2. Dokolku zatvorenikot ne e vo situacija da ja izrazi svojata volja, se bara soglasnost od negoviot zakonski zastapnik.
^len 53

Zemjata vo koja zatvorenikot ja izdr`uva kaznata vo najkratok mo`en rok ja informira zemjata vo koja e donesena presudata dali se soglasuva ili ne se soglasuva so baraweto za transfer.

746

^len 54

Ako dogovornite strani se soglasat za transfer, nadle`nite organi vo dr`avata vo koja osudenoto lice }e ja izdr`uva kaznata se obvrzani so vidot i traeweto na kaznata, predvidena vo presudata. 2. Ako kaznata po svojata priroda ili vremetraewe ne e vo soglasnost so zakonot vo zemjatata na izdr`uvaweto na kaznata ili zakonot na taa dr`ava toa go bara, nadle`niot organ na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata mo`e da ja preina~i kaznata vo sankcija predvidena za ista kategorija na krivi~ni dela spored svojot zakon. Takvata sankcija, kolku {to e mo`no, treba da odgovora po svojata priroda so predvidenata kazna na dr`avata vo koja e doensena presudata. Sankcijata opredelena vo dr`avata na izdr`uvaweto na kaznata ne smee da e postroga po svojata priroda i vremetraewe od onaa dadena vo dr`avata kade {to e donesena presudata i ne smee da go nadminuva maksimumot propi{an so zakonot na prvata za istata kategorija krivi~ni dela. 3. Nadle`niot organ vo dr`avata vo koja ja izdr`uva kaznata e obvrzan so navodite {to se odnesuvaat na faktite i ne mo`e da se zameni nekoj drug vid na sankcija namesto ograni~uvaweto na slobodata.
^len 55

Koga dr`avata vo koja e donesena presudata e soglasna so baraweto za transfer, nadle`nite organi na dogovornite strani gi utvrduvat mestoto, datumot i uslovite za transfer {to e mo`no pobrzo. Transferot na osudenoto lice se izvr{uva na teritorijata na dr`avata kade {to e donesena presudata.
^len 56

1. Izvr{uvaweto na kaznata, vklu~uvaj}i go i uslovnoto osloboduvawe, se regulira spored zakonot na dr`avata na izvr{uvawe na kaznata. 2. Za premesteni osudeni lica va`at amnestiite doneseni i vo dr`avata vo koja e donesena presudata i vo dr`avata na izdr`uvawe na kaznata. 3. Premestenoto osudeno lice mo`e da se pomiluva samo vo dr`avata na izdr`uvawe na kaznata. 4. Po transferot, po sekoja molba na osudenoto lice za povtorno razgleduvawe na presudata, nadle`en e samo sudot na dr`avata vo koja e donesena presudata.

747

^len 57

1. Dogovornite strani zaemno se informiraat za site promeni za statusot na osudenoto lice {to mo`e da vlijae vrz izvr{uvaweto na kaznata, osobeno vklu~uvaj}i ja amnestijata, pomiluvaweto ili bilo kakva molba za povtorno razgleduvawe na presudata. 2. Dr`avata na izdr`uvawe na kaznata ja informira dr`avata vo koja e donesena presudata koga kaznata }e bide izdr`ana.
^len 58

Predavawe na osudenoto lice vo dr`avata na izdr`uvawe na kaznata se izvr{uva po mo`nost vo soglasnost so odredbite predvideni vo stavot 3 na ~len 43.
^len 59

Baraweto za transfer se dostavuva vo pismena forma. 2. So baraweto se dostavuvaat i slednite dokumenti: - Zaveren primerok od pravosilnata odluka, - Tekst na zakonot vo koj e navedeno krivi~noto delo i predvidenata kazna za toa delo, - Dokumenti koi po mo`nost sodr`at podrobni informacii za identitetot, dr`avjanstvoto, `iveali{teto i prestojuvali{teto na osudenoto lice, - Dokument so koj se doka`uva delot od kaznata koj e ve}e izdr`an vo dr`avata kade e donesena presudata, - Izjava za soglasnost na osudenoto lice za transferot, - Drugi dokumenti {to mo`e da bidat od zna~ewe za razgleduvawe na baraweto.
^len 60

Dokolku dr`avata na izdruvaweto na kaznata smeta deka informaciite i dokumentite dostaveni do nea se nedovolni, taa bara dopolnitelni informacii i mo`e da opredeli razumen rok za primaweto na tie informacii, koj od opravdani pri~ini mo`e da se prodol`i. Ako dopolnitelnite informacii ne se ispravat, dr`avata na izdr`uvawe na kaznata odlu~uva po zamolnicata soglasno prethodno dostavenite informacii i dokumenti.

748

^len 61

Baraweto za transfer i drugite dokumenti ne baraat formalno doka`uvawe na avtenti~nosta i se pridru`eni so prevod na jazikot na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata.
^len 62

Site tro{oci napraveni za transfer pa|aat na tovar na dr`avata na izdr`uvawe na kaznata, osven tro{ocite napraveni na teritorijata na dr`avata vo koja e donesena presudata.
Glava 4 Dopolnitelni odredbi {to se odnesuvaat na krivi~nite predmeti ^len 63

Dogovornite strani se obvrzuvaat, na barawe na ednata dogovorna strana da pokrenat krivi~na postapka, protiv nivnite dr`avjani koi storile krivi~no delo na teritorijata na drugata dogovorna strana, vo soglasnost so sopstvenoto zakonodavstvo.
^len 64

1. Pismenite barawa sodr`ani vo ~lenot 63 {to dogovornite strani bi gi ispratile edna na druga za poveduvawe na krivi~na postapka gi sodr`at slednite elementi: - Nazivot na organot molitel, - Dokumentite {to se odnesuvaat na krivi~noto delo {to e predmet na baraweto, vklu~uvaj}i go vremeto i mestoto na krivi~noto delo, - Identitetot, dr`avjanstvoto, i po mo`nost, informacii za `iveali{teto ili prestojuvali{teto na obvinetoto lice. 2. Kon zamolnicata se dostavuvaat i slednite dokumenti: - Zapisnici od prethodnata istraga ili zavereni kopii od niv podgotveni na jazikot na stranata molitel, - Site dokumenti i imot koi {to mo`at da pretstavuvaat dokazen materijal za krivi~nata postapka. Vo toj pogled se primenuva ~lenot 67 od ovoj dogovor, - Tekstovite na odredbite na va`e~kiot zakon koj se primenuva vo dr`avata kade e storeno krivi~noto delo. - Fotografija i otpe~atoci na osomni~enoto lice, vo slu~aj koga toa e potrebno i mo`no.

749

3. Zamolenata strana ja izvestuva drugata dogovorna strana za rezultatot od postapkata i dostavuva kopie od pravosilnata odluka.
^len 65

1. Ako lice vo pritvor na teritorijata na edna od dogovornite strani treba na stranata molitel da se javi kako svedok, zamolenata strana mo`e da se soglasi za privremen transfer na toa lice na teritorijata na stranata molitel pod uslov toa da e vo pritvor i da se vrati po soslu{uvaweto {to e mo`no pobrzo. 2. Ako lice vo pritvor na teritorijata na treta dr`ava e potrebno da se javi kako svedok, dogovornite strani davaat dozvola za tranzit preku nivnata teritorija. 3. Vo slu~ai navedeni vo stavot 1 i 2 od ovoj ~len, vo ramkite na mo`nostite }e se primenuvaat odredbite od ~lenot 28.
^len 66

1. Sekoj predmet vo vrska so izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili koj mo`e da se upotrebi kako dokaz za krivi~nata postapka se dostavuva na stranata molitel duri i ako ekstradicijata ne mo`e da se izvr{i poradi otsustvona baranoto lice ili poradi drugi pri~ini. 2. Zamolenata strana mo`e privremeno da go odlo`i ispora~uvaweto na predmetot ako taa smeta deka predmetot e neophoden za druga krivi~na postapka. 3. Pravata na treti lica na pogore navedeniot imot se za{titeni. Takviot imot se vra}a na zamolenata strana za da se dostavi na tie lica.
^len 67

Tro{ocite napraveni vo vrska so ekstradicijata i isporakata na imot gi podnesuva stranata molitel, osven tro{ocite napraveni samo na teritorijata na zamolenata strana.
^len 68

1. Sekoja od dogovornite strani najmalku edna{ godi{no podnesuva izve{taj na drugata dogovorna strana vo vrska so doneseni pravosilni presudi {to se odnesuvaat na dr`avjanite na drugata dogovorna strana.

750

2. Na barawe, dogovornite strani si dostavuvaat informacii edna na druga vo odnos na sudskite dosija na licata koi prethodno bile kaznuvani na teritorijata na zamolenata strana, a protiv koi se vodi krivi~na postapka na teritorijata na stranata molitel. 3. Vo slu~aite navedeni vo stavot 1 i 2 od ovoj ~len, dogovornite strani, vo ramkite na mo`nostite, ispra}aat edna na druga otpe~atoci od osudenite lica.
^len 69

Odredbite od Del III va`at i za barawa {to se odnesuvaat na slu~aite pred vleguvawe vo sila na ovoj dogovor.
DEL IV Zavr{ni odredbi ^len 70

Site nedorazbirawa koi }e proizlezat vo vrska so primenata na ovoj dogovor }e se re{avaat po diplomatski pat.
^len 71

Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija Dogovorot vleguva vo sila 30 dena po denot na razmenata ratifikacionite instrumenti.
^len 72

Ovoj dogovor se sklu~uva na neopredeleno vreme. Sekoja dogovorna strana mo`e pismeno da go otka`e vo bilo koe vreme izvestuvaj}i ja drugata dogovorna strana. Otka`uvaweto vleguva vo sila {est meseci od datumot koga drugata dogovorna strana go primila toa izvestuvawe. Kako potvrda na toa, opolnomo{tenite prestavnici na dogovornite strani go potpi{aa ovoj dogovor i go zaverija so svoite pe~ati. Potpi{ano vo Ankara na 24 fevruari 1997 godina vo dva originalni primeroci na makedonski i na turski jazik pri {to sekoj so ednakva va`nost.

751

752

[VAJCARIJA
31. KONVENCIJA ZA EKSTRADICIJA NA VINOVNICI ME\U SRBIJA I [VAJCARIJA OD 16/28 NOEMVRI 1887 (Ratifikuvana so zakon od 8 april 1888 ("Slu`ben list", 1888/83, vlegla vo sila od 5 juli 1888) ^len I

Vladata na Negovoto Veli~estvo Srbija i Vladata na [vajcarskiot Sojuz se obvrzuvaat deka na barawe koe ednata od Vladite }e go upati na drugata, edna na druga, izzemaj}i gi samo svoite gra|ani, zaemno }e gi predavaat licata koi izbegale od Srbija vo [vajcarija ili od [vajcarija vo Srbija, a se obvineti ili osudeni kako storiteli ili sou~esnici od nadle`nite sudovi za dolunabroenite zlostorstva i prestapi. 1) Ubistvo so umisla (podmolno), 2) Ubistvo na roditel ili predci, 3) Ubistvo na deca, 4) Truewe, 5) Obi~no ubistvo, 6) Pometnuvawe, 7) Dvo`enstvo, 8) Siluvawe, blud so nasilstvo, obquba bez nasilstvo izvr{ena so soglasnost nad dete od ma{ki ili `enski pol pod 14 godini, delo protiv polova~a ~est koi so dr`ewe, olesnuvawe ili pomagawe obi~no odat kon toa: da se zadovolat tu|i strasti, da se razvratat ili raspu{tat maloletnici od edniot ili drugiot pol, 9) Odveduvawe na maloletnik, 10) Odveduvawe, zatajuvawe, prikrivawe, podmetnuvawe na deca, la`no soop{tuvawe deka nekoja `ena rodila dete, izlo`uvawe ili napu{tawe na deca, 11) Volevo naneseni nabienici i povredi koi predizvilale smrt, bolest ili nesposobnost za rabota na konkretnoto lice preku dvaeset dena, koi so sebe povlekuvaat sakatewe, odvojuvawe ili neupotreblivost na ekstremitetite, slepilo, gubewe na ednoto oko ili drugi postojani slabosti, 753

12) Zagovori protiv lice ili imot koi vo [vajcarija se kaznuvaat so robija ili samo so zato~uvawe, a vo Srbija so smrt, robija ili zato~uvaawe, 13) Povreda na li~nata sloboda i neprikosnovenosta na domot izvr{ena od poedinci, 14) Volevo predizvikuvawe po`ar, 15) Izmama, zloupotreba na doverba, i sli~ni izmami, 16) Kra`ba, grabnuvawe, iznuda, odzemawe so izmama, 17) Protivzakonito naplatuvawe na taksa, zloupotreba od strana na slu`benici, potkup na slu`benik, ve{tak ili izborni sudii, 18) Pravewe na la`ni pari pod {to se podrazbira i imitirawe ili preina~uvawe na pari, izdavawe ili stavawe vo promet na imitirani ili preina~eni pari, imitirawe ili falsifikuvawe na javni hartii ili banknoti, javni ili privatni dokumenti, izdavawe ili stavawe vo promet na ovie hartii, banknoti i dokumenti koi se imitirani ili falsifikuvani, la`ni dokumenti ili telegrafski dape{ea i upotreba na ovie imitirani, preina~eni ili falsifikuvani depe{ea, hartii, banknoti i dokumenti, imitirawe ili izrabotka na pe~ati, `igovi, marki ili matrici izzemaj}i gi privatnite i trgovskite, upoterba na pe~ati, `igovi, marki i matrici koi se imitirani ili falsifikuvani i upotreba na pravni pe~ati na {teta na drug, kako i `igovi, marki i markici, 19) La`no svedo~ewe i la`na ocenka na ve{tak, 20) Krivokletstvo, 21) Potkup na svedoci i ve{taci, 22) Kleveti, 23) La`no bankrotstvo, 24) Ru{ewe, rasipuvawe ili namerno nanesuvawe {teta na podvi`en ili nepodvi`en imot, uni{tuvawe na dokumenti i na ostanati javni dokumenti, 25) Namerna povreda na `elezni~ki {ini, na parni ma{ini, telegrafski spravi ili `ici, 26) Zlostorni~ko zdru`uvawe poradi storuvawe prestapi predvideni so ovaa konvencija, 27) Prikrivawe na predmeti dobieni so zlostorstvo ili prestap predvideni so ovaa konvencija. Predavaweto }e se dozvoli i vo slu~ai na obid na gore navedenite zlostorstva, samo ako spored zakonodavstvoto na dvete dogovorni strani takvite zalostorstva se kaznivi.

754

^len II

Braweto za predavawe sekoga{ }e se podnese po diplomatski pat.

^len III

Liceto obvineto za nekoe od delata navedeni vo ~len 1 na ovaa konvencija, privremeno }e se pritvori po podnesuvaweto na re{enie za pritvor ili na drug dokument so ista va`nost izdaden od nadle`en organ, a koj e podnesen po diplomatski pat. Pritvorot isto taka }e se izvr{i koga telegravski ili po po{ta }e se izvesti deka postoi re{enie za pritvor, no pod uslov toa izvestuvawe da bide storeno na redoven na~in po diplomatski pat do ministerot za nadvore{ni raboti ako obvinetiot izbegal na teritorijata na Kralstvoto Srbija, ili na pretsedatelot na sojuzot, ako obvinetiot izbegal od [vajcarija. Pritvorot mo`e da se izvr{i ili da ne se izvr{i (fakultativno), ako baraweto neposredno e upateno na nekoj sudski ili administrativen organ na dogovornata dr`ava, no ovie organi }e bidat dol`ni bez odlagawe da pristapat kon podrobno ispituvawe za da se uverat vo istovetnosta ili vo dokazite na krivi~noto delo, i vo slu~aj na te{kotija da mu gi soop{tat na ministerot na nadvore{ni raboti ili na pretsedatelot na [vajcarskiot Sojuz pobudite poradi koi e odlo`en baraniot pritvor. Privorot }e se vr{i na na~in i spored pravilata koi se utvrdeni vo zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava. Pritvorot }e prestane ako vo rok od 30 dena, smetano od denot koga pritvorot zapo~nal, spomenatata dr`ava spored ~len 2 ne bila zamolena da go predade pritvorenoto lice.
^len IV

Predavaweto nema da se dozvoli poinaku, osven vrz osnova na osuditelno re{enie ili presuda na prvostepen sud, ili so re{enie za pritvor izdadeno protiv obvinetiot koe e prateno na propi{an na~in spored zakonodavstvoto na onaa dr`ava koja go bara predavaweto, ili vrz osnova na nekoj drug dokument koj ima ista va`nost kako toa re{enie, i vo koj isto taka se navedeni prirodata i zna~eweto na deloto i denot na negovoto storuvawe. Dokolku e mo`no, dokumentite treba da sodr`at li~en opis na liceto ~ie predavawe se bara, kako i prepis na krivi~niot zakon {to se primenuva na krivi~noto delo. 755

Vo slu~aj na somenenie deka zlostorot ili prestapot koj e predmet na tu`bata spa|a vo odredbite na dogovorot, }e se pobara objasnuvawe i po izvr{enata istraga dr`avata od koja se bara predavaweto }e re{i kako }e postapi po baraweto. Kon dokumentite na drug jazik treba da se prilo`i i nivniot propisno zaveren prevod na germanski ili francuski jazik.
^len V

Predvaweto }e se dozvoli i toga{ koga nekoe od op{tite zlostorstva ili prestapi navedeni vo ~len 1, e storen pred vleguvawe vo sila na ovaa konvencija.
^len VI

Politi~kite zlostorstva i prestapi kako i ~isto voenite prestapi se izzemeni od ovaa konvencija. Posebno e utvrdeno deka lice ~ie predavawe e dolzvoleno vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide sudeno ili kazneto za nekoj politi~ki ili voen prestap storen pred predavaweto, nitu pak za neoe delo {to e vo vrska so nekakov sli~en prestap.
^len VII

Predavaweto nema da se dozvoli, ako spored zakonite na dr`avata vo koja obvinetiot izbegal nastanala zastarenost na kaznata ili na tu`bata, od denot na obinuvaweto ili od denot na poveduvaweto na istragata ili od osudata.
^len VIII

Ako liceto za koe se bara predavawe e obvineto ili pritvoreno za nekoe delo izvr{eno vo dr`avata kade {to izbegalo, negovoto predavawe mo`e da se odlo`i dodeka ne bide osudeno i dodeka ne ja izdr`i kaznata. Vo slu~aj ako liceto e obvineto ili pritvoreno vo istata dr`ava, so ogled na dogovornite obvrski sprema izvesni lica, predavaweto sepak }e se dozvoli, a na povredenata strana se ostava da se obrati na nadle`nata vlada. Vo slu~aj ako dve dr`avi baraat predavawe na edno isto lice za razni zlostorstva, zamolenata dr`ava, so ogled na zna~eweto na obvinenieto i olesnitelnite okolnosti, }e re{i, ako e umesno, obvinetiot 756

da bide predaden na drugata dr`ava za da gi opravda edno po drugo svoite obinenija.

^len IX

Predadenoto lice ne mo`e nitu da se obvini, ni da se kazni za koj i da e drug zlostor ili prestap osven za onoj koj e povod za predavaweto, i ako drugiot zlostor ili prestap bil storen pred predavaaweto i e od ist vid kako i previdenite vo ovaa konvencija. Me|utoa, sekako vo ovoj slu~aj }e ima istraga i obvinuvawe ako dr`avata koja go predala konkretnoto lice se soglasi na toa., Taa dr`ava, ako najde za potrebno, }e bara da se podnese nekakov dokument od navedenite vo ~len IV na ovaa konvencija. Me|utoa, vakva soglasnost nema da bide potrebna koga obvinetiot svoevolno pobaral da mu se sudi ili da ja izdr`i kaznata, ili koga vo rok od eden mesec ne ja napu{til teritorijata na dr`avata na koja e predaden. Vo sekoj slu~aj soglasnosta na dr`avata koja go dozvolila predavaweto nema da bide potrebna za kaznauvawe na prestapite {to se predmet na obvinenieto vo ist moment koga i za krivi~noto delo za koe e dozvoleno predavawe, dokolku ovi prestapi bile vo vrska so krivi~noto delo i prestavuvale bilo kakva ote`nuva~ka okolnost ili izmena na glavnata kazna.
^len X

Sekoja dogovorna dr`ava soglasno so svoite zakoni se ovrzuva da sudi za zlostorstvata i prestapite koi bi gi storile nejzinite gra|ani sprema drugata dogovrna dr`ava {tom ovaa toa go bara, ili vo slu~aj koga takvite zlostorstva ili prestapi mo`at da se podvedat vo nekoja od kategoriite navedeni vo ~len 1 na ovoj dogovor. Od svoja strana dr`avata, na barawe na nekoj gra|anin od drugata dogovorna dr`ava so koe bi bil tu`en ili suden, se obvrzuva da ne prezema po vtor pat obvinenie protiv istoto lice i za istoto delo, osven koga toa lice nema da ja izdr`i kaznata na koja e osudeno vo svojata zemja.
^len XI

Koga }e se dozvoli predavaweto site zate~eni predmeti koi mo`at da poslu`at da se opredeli zlostorot ili prestapot, kako i predmetite dobieni so kra`ba }e se predadat na dr`avata koja go 757

bara predavaweto, bilo da e mo`no da se izvr{i predavaweto so ogled deka obvinetoto lice e uapseno, ili toa da ne e mo`no so ogled deka obvinetgiot ili vinovnikot izbegal ili umrel. Pod ova }e se podrazbere predavawe na site predmeti koi pritvoreniot gi sokril ili gi ostavil vo dr`avata i koi podocna }e se pronajdat. Me|utoa, obezbdeni se pravata na treti lica koi ne se vme{ani vo istragata, a koi tie prava bi mo`ele da gi dobijat vrz predmetite navedeni vo ovoj ~len.
^len XII

Tro{ocite napraveni na teritorijata na zamolenata dr`ava poradi zatvoraweto, pritvorot ili ~uvaweto, za hrana ili transport na predadenoto lice ili poradi transport na navedenite predmeti od ~len XI na ovaa konvencija, }e gi podnesuva vladata na istata dr`ava.
^len XIII

Prevoz (tranzit) preku teritorijata na dogovornata dr`ava na predadenoto lice, no koe ne pripa|a na dr`avata preku koja se preo|a, }e se dozvoli vrz osnova na obi~no barawe podneseno po diplomatski pat i koga e potkrepeno so potrebnite dokumenti so koi se tvrdi deka ne se raboti za nekakov politi~ki ili ~isto voen prestap. Transportot }e se izvr{i po najkratok pat so sprovod od strana na pretstavnik na zamolenata dr`ava, a na to{ok na dr`avata koja ja barala ekstradicijata.
^len XIV

Koga pri istragata na nekoe krivi~no delo, edna od dvete vladi }e najde za potrebno da se ispitaat svedoci so `iveali{te vo drugata dogovorna dr`ava, ili koga e potrebna nekoja druga pismena istraga (instruction), toga{ za taa cel po diplomatski pat }e se prati soodvetno barawe (commission rogatoire) na koe itno }e se pristapi, soglasno so zakonite na dr`avata. Dokumentite koi ne se sostaveni na germanski ili na francuski jazik, mora da bidat prevedeni na eden od tie jazici, a prevodot propisno zaveren. Dogovornite dr`avi nema da baraat nadomest na tro{ocite koi }e proizlezat od vakvite slu`beni uslugi, so isklu~ok ako se odne-

758

suvale na krivi~no, trgovsko ili sudsko medicinsko (medico-legales) ve{ta~ewe. Isto taka ne mo`e ni{to da se bara za koj i da e sudski dokument koj e sostaven od nadle`nite organi na ednata ili drugata dr`ava vo funkcija na istragata ili doka`uvaweto na prestapot {to na nejzina teritorija bi go storil stranec ili za nego bi bil obvinet vo svojata dr`ava.
^len XV

Koga za nekoe krivi~no delo }e se uka`e potreba deka treba da se soop{ti nekakov akt od postapkata ili presudata na {vajcarec ili gra|anin na Kralstvoto Srbija, toga{ dokumentot praten po diplomatski pat ili neporedno do nadle`nite organi vo mestoto na `iveewe na liceto, na negovo barawe, li~no }e mu go dostavi nadle`niot slu`benik i }e go potvrdat organite od koi doa|a pismeniot original vo koj se tvrdi deka soop{tenieto e izvr{eno, i toa }e ima ista va`nost kako da e storeno vo dr`avata od kade kade doa|a aktot ili presudata.
^len XVI

Ako po odnos na nekoj krivi~en predmet e potrebno li~no prisustvo na svedokot, organite na dr`avata na koja pripa|a svedokot, }e go povikaat da se otpovika na pokanata {to }e mu bide predadena. Vo slu~aj na soglasnost na svedokot, patnite i to{ocite na prestoj }e mu se priznaat od momentot koga trgnal od svojot dom spored tarifata i pravilata koi postojat vo zemjata kade }e se vr{i svedo~eweto. Organite vo mestoto na negovoto `iveali{te mo`at, na negovo barawe, odnapred da mu gi dadat site ili samo del od patnite tro{oci koi podocna, dr`avata molitel }e gi nadomesti na drugata dr`ava. Nitu eden svedok, od koja i da e nacionalnost, koga povikan od ednata od dvete dogovorni dr`avi dobrovolno }e se pojavi pred sudot na drugata dogovorna dr`ava, vo taa dr`ava nema da mo`e da bide obvinet nitu da bide pritvoren za dela ili porane{ni osudi od gra|anska ili krivi~na priroda, nitu pod izgovor na sou~esni{tvo vo delata koi se predmet vo sporot vo koj se pojavuva kako svedok.
^len XVII

Koga pri edno krivi~no delo za koe se vodi istraga vo edna od dvete dr`avi se najde za potrebno da se soo~at vinovnicite pritvo759

reni vo edna od niv, ili da se pribavat dokaznite predmetite ili sudski dokumenti, toa }e se bara po diplomatski pat kon {to }e se pristapi, osven ako na toa ne mu pre~at posebni pobudi, i so obvrska da mu se vratat na vinovnikot i tie predmeti. Dogovornata dr`ava nema da bara nikakov nadomest na tro{ocite koi proizleguvaat poradi prenosot ili vra}aweto - vo granicite na svoite teritorii - na zlostornikot poradi soo~uvaawe, ispra}awe ili predavawe na dokazni predmeti i dokumenti.
^len XVIII

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka edna na druga zaemno }e gi dostavuvaat presudite za zlostorstva i presudite od site vidovi koi gi izrekle sudovite na ednata od dogovornite strani protiv dr`avjanite na drugata dogovorna strana. Ova dostavuvawe }e se vr{i so sredstvata za ispra}awe po diplomatski pat na izvodite na presudite koi stanale kone~ni. Ako toj izvod ne e napi{an na germanski ili francuski jazik, }e se prilo`i zaveren prevod na eden od tie dva jazici.
^len XIX

Ovaa konvencija e sklu~ena na pet godini smetano od denot koga se razmeneti ratifikaciite {to, koga }e bide mo`no, }e se slu~i vo Viena. Taa vleguva vo `ivot po istekot na 15 dena po razmenata na ratifikaciite. Vo slu~aj koga ni edna od dvete dogovorni dr`avi {est meseci pred istekot na spomenatiot period ne izjavi deka natamu ne ja prifa}a konvencijata, taa }e va`i u{te pet godini i taka natamu od pet na pet godini. Vo potvrda na {to odnosnite polnomo{nici ja potpi{aa ovaa konvencija i vrz nea gi stavija svoite pe~ati.

760

[PANIJA
32. DOGOVOR ME\U SFRJ I [PANIJA ZA PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NI PREDMETI I EKSTRADICIJA OD 8 JULI 1980 (Ratifikuvan so zakon na 18 mart 1981, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1981/3, vlegol vo sila na 26 juni 1982)

DEL PRVI OP[TI ODREDBI Obvrska za uka`uvawe na pravna pomo{ ^len 1

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat deka spored dolu navedenite odredbi zaemno }e uka`uvaat pravna pomo{ vo site postapki vo pogled na krivi~nite dela za koi vo vreme koga e pobarana pravnata pomo{ se nadle`ni pravosudnite organi na stranata molitel. (2) Pravnata pomo{ isto taka }e se uka`uva: a) vo postapkata za dela za koi mo`e da se izjavi pravno sredstvo do sudot nadle`en za krivi~ni predmeti, b) vo postapka po barawe za obe{tetuvawe poradi neosnovano ili neopravdano krivi~no gonewe, s) vo krivi~na postapka koga se odlu~uva za o{tetnoto barawe, d) vo predmetite na odlagawe na kaznata ili prekin na izdr`uvaweto na kaznata, e) vo postapkata na pomiluvawe.
Na~in na komunicirawe ^len 2

(1) Pismeniot soobra}aj za pra}awe i primawe na dokumenti koi se odnesuvaat na krivi~nopravna pomo{ }e se objavi preku organite {to sekoja strana }e gi opredeli so razmena na noti. (2) Osven na~inot na soobra}aj od stav 1 na ovoj ~len, sekoja strana mo`e vo sekoj slu~aj da se koristi so diplomatski soobra}aj. Prakti~niot del na postapkata osven vo predmetite na predavaweto, mo`e da se vr{i i preku konzularnite prestavni{tva ako toa go dozvoluvaat propisite na zamolenata strana. 761

(3) Vo itni slu~ai nadle`nite organi na stranata molitel }e mo`at na nadle`nite organi na zamolenata strana da dostavat barawe neposredno ili so pomo{ na Me|unarodnata organizxacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL).
Voeni krivi~ni dela i politi~ki merki ^len 3

Ovoj dogovor nema da se primenuva: a) na krivi~ni dela koi se sostojat samo vo povreda na voeni dol`nosti i obvrski, b) na merki od ~isto policiska priroda.
Upotreba na jazik ^len 4

(1) Nadle`nite organi na dvete dogovorni strani gi sostavuvaat barawata i site drugi dokumenti na svoite slu`beni jazici vo soglasnost so svoite ustavi, prilo`uvaj}i zaveren prevod. (2) Nadle`nite strani na bilo koja dogovorna strana }e mo`at isklu~itelno za zavereni prevodi da go upotrebuvaat angliskiot ili francuskiot jazik predvideni vo stav 1 na ovoj ~len. (3) Pri razmenuvaweto na podatocite za kaznenata evidencija spored ~len 15 stav 2 i 3 na ovoj dogovor ne treba da bide prilo`en prevod.
Osloboduvawe od legalizacija ^len 5

Za dokumentite koi se odnesuvaatna primenata na ovoj ~len ne e potrebna legalizacija.

Tro{ovi ^len 6

(1) Izvr{uvaweto na baraweto za pravna pomo{ ne povlekuva nadomest na tro{ocite, osven onie koi nastanuvaat na teritorijata na zamolenata strana poradi povikuvawe na svedoci ili ve{taci. (2) Tro{ocite koi nastanuvaat poradi ekstradiraweto na teritorijata na zamolenata strana gi podnesuva taa strana. Ako predavaweto se vr{i po vozdu{en pat, tro{ocite na letot gi podmiruva stranata molitel.

762

DEL VTORI PRAVNA POMO[ VO KRIVI^NI PREDMETI Pri~ini za odbivawe ^len 7

Pravnata pomo{ mo`e da se odbie: a) ako deloto na koe se odnesuva baraweto za pravna pomo{ ne e kaznivo spored pravoto na zamolenata strana, b) ako zamolenata strana smeta deka udovoluvaweto na baraweto za pravna pomo{ bi mo`elo da ja povredi nejzinata bezbednost, nejziniot javen poredok ili nejzinite drugi su{testveni interesi, s) ako zamolnicata se odnesuva na krivi~no delo koe spored ocena na zamolenata strana e politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so takvo krivi~no delo.
Politi~ki krivi~ni dela ^len 8

(1) Kako politi~ko ili so nego povrzano krivi~no delo nema da se smeta teroristi~ko krivi~no delo protiv `ivotot, vklu~itelno i obidot i sou~esni{tvoto. (2) Primenata na stav 1 na ovoj ~len ne zasega vo obvrskite {to dogovornite stani gi prezele ili }e gi prezemat vrz osnova na drug pove}estran me|unaroden dogovor.
Dostavuvawe na dokuentacija ^len 9

(1) Zamoelnata strana }e gi dostavi pravnite odluki i dokumentacijata vo vrska so krivi~nata postapka {to stranata molitel gi postavila za taa cel. (2) Dostavuvaweto }e mo`e da se vr{i so obi~no ispra}awe na dokumentite na prima~ot na barawe na stranata molitel i na nekoj od na~inite predvideni so propisite na zamolenata strana. (3) Dostavuvaweto se doka`uva so potvrda na koja se stava datum i potpis na prima~ot ili so potvrda na nadle`niot organ so koja se doka`uva datumot i na~inot na dostavuvaweto. Dokumentot so koj se doka`uva predavaweto }e se dostavi na stranata molitel, a ako dostavuvaweto ne mo`elo da bide izvr{eno, }e se navede pri~inata za toa. Na barawe na stranata molitel zamolenata strana }e navede dali dostavuvaweto na dokumentot e izvr{eno vo soglasnost so nejzinite propisi.

763

(4) Baraweto za izveduvawe na obvinetiot, svedokot ili sudskiot ve{tak pred pravosudnite organi na stranata molitel ne mora da se iozvr{i ako bide primeno vo rok od trieset dena pred datumot nazna~en za doa|awe pred sud. Stranata molitel }e mora da se dr`i do ovoj rok pred podnesuvaweto na baraweto. (5) Ako stranata molitel bara liceto da se pojavi pred sudot vo svojstvo na svedok, sudski ve{tak ili obvinet, pokanata }e ja vra~i spored formuliranoto barawe. Takvoto barawe ne mo`e da sodr`i primena na prisilni merki ili sankcii za neotpovikuvawe na pokanata na sudot.
Nagrada, patni tro{oci i tro{oci na prestojot ^len 10

(1) Na svedokot ili na ve{takot koj }e se otpovika na pokanata {to mu e dostavena spored ~len 9 na ovoj dogovor mu pripa|aat nadomestoci, patni tro{oci i tro{oci na prestojot koi stranata molitel treba da gi isplati vo iznosi {to odgovaraat najmalku na onie koi se predvideni vo va`e~kite tarifi i odredbite vo taa dr`ava. Patnite tro{oci na prestojot se smetaat od mestoto na prestoj na svedokot ili ve{takot. (2) Vo baraweto za dostavuvawe na pokanata ili vo samata pokana }e se navede pribli`nata visina na iznosot {to nadle`niot organ }e mu go nadomesti na svedokot ili na ve{takot na ime na patni tro{oci, tro{oci za prestoj i nadomestoci.
Prisutnost na lice li{eno od sloboda vo svojstvo na svedok ili ve{tak pred sudot ^len 11

(1) Ako ednata od dogovornite strani bara lice li{eno od sloboda da se pojavi kako ve{tak, svedok ili poradi soo~uvawe, toa }e bide privremeno predadeno na teritorijata na koja treba da se soslu{a pod uslov da bide vrateno vo rokot {to go opredelila zamolenata strana. (2) Predavaweto }e se odbie: a) ako liceto li{eno od sloboda ne se soglasi so toa, b) ako poradi predavaweto bi mo`elo da se prodol`i negovoto li{uvawe od sloboda, s) ako postojat drugi va`ni pri~ini protiv negovoto sproveduvawe na teritorijata na stranata molitel,

764

(3) Predavaweto mo`e da se odlo`i ako prisustvoto na liceto li{eno od sloboda e potrebno vo krivi~nata postapka koja se vodi na teritorijata na zamolenata strana. (4) Ako liceto li{eno od sloboda poradi svedo~ewe, ve{ta~ewe ili soo~uvawe treba da bide spreovedeno od strana na nekoja treta dr`ava na ednata od dogovorna strana preku teritorijata na drugata dogovorna strana, taa dogovorna strana, ako toa ne e vo sprotivnost so odredbata od ~len 7 i 8 na ovoj dogovor }e odobri tranzit na liceto li{eno od sloboda ako toa ne e dr`avjanin na taa strana. (5) Vo tekot na predavaweto ili tranzitot na liceto li{eno od sloboda toa lice }e go zadr`i statusot na pritvoreno lice, osven ako zamolenata strana bara da bide pu{teno na sloboda. Ako liceto bide pu{teno na sloboda }e se primenuvaat odredbite na ~len 12 na ovoj dogovor.
Prisustvo na lice na sloboda vo svojstvo na svedok ili ve{tak pred sudot ^len 12

(1) Svedok ili ve{tak ako se otpovika na pokanata na pravosudnite organi na stranata molitel, bez ogled na dr`avjanstvoto, nema da mo`e da bide gonet, zatvoren ili podlo`en na ograni~uvawe na slobodata vo taa dr`ava za krivi~no delo storeno ili za izre~ena kazna pred da ja napu{til teritorijata na zamolenata strana. (2) Liceto koe e povikano da pristapi pred organite na stranata molitel za da odgovara za toa krivi~no delo, ako ja prifati pokanata, bez ogled na dr`avjanstvoto, ne mo`e vo nea da bide krivi~no goneto, pritvoreno ili podlo`eno na nekoe drugo ograni~uvawe na slobodata za dela i osudei koi ne se navedeni vo pokanata a poteknuvaat od vremeto pred toa lice da otpatuvalo od teritorijata na zamolenata strana. (3) Za{titata vo ovoj ~len prestanuva ako licata od stav 1 i 3 od ovoj ~len dobrovolno ostanale pove}e od 45 dena na teritorijata na stranata molitel po prestanuvaweto na potrebata za nivno prisustvo pred pravosudnite organi ili ako po napu{taweto na taa teritorija povtorno se vratile tamu.

765

Pretres i plenidba na predmeti ^len 13

Bilo koja od dogovornite strani }e mo`e da ja zamoli drugata strana za izvr{uvawe na pretres ili plenidba na predmeti. Na baraweto }e mu bide udovoleno samo ako toa se odnesuva na krivi~no delo koe e kaznivo spored zakonot na zamolenata strana i ako propisite na taa strana toa go dozvoluvaat.
Postapka po baraweto ^len 14

(1) Zamoelnata strana }e gi izvr{i baranite nalozi koi se odnesuvaat na krivi~nata postapka a koi }e gi dostavat pravosudnite organi na stranata molitel. (2) Ako so zamolnicata se baraat sudski spisi, dokazniot materijal ili dokumentite od bilo koj vid, zamolenata strana }e mo`e da vra~i samo zavereni prepisi ili fotokopii, osven ako stranata molitel izri~no bara originali. (3) Zamolenata strana }e mo`e da go odbie dostavuvaweto na predmeti, sudski spisi ili originali na dokumenti koi se barani ako toa ne go dozvoluvaat propisite na zamolenata strana ili ako se potrebni vo nekoja krivi~na postapka koja e vo tek. (4) Predmetite ili dokumentite koi se dostaveni poradi izvr{uvawe na baraweto }e bidat vrateni {to e mo`no pobrzo osven ako zamolenata strana od niv ne se otka`e.
Barawe za izvestuvawa ^len 15

(1) Barawata na sudot vo gra|anskite predmeti ili na administrativen organ vo vrska so krivi~nata postapka mora da se obrazlo`at. Niv }e im bide udovoleno ako toa go dozvoluvaat propisite na zamolenata strana. (2) Sekoja dogovorna strana }e ja izvestuva drugata dogovorna strana za site upisi vo kaznenite evidencii koi se odnesuvaat na nejzinite dr`avjani. (3) Podatocite }e se razmenuvaat na sekoi {est meseci me|u Sojuzniot sekretarijat za pravosudstvo i organizacijata na sojuznata uprava na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija i Ministerstvoto za pravosudstvo na [panija.

766

Sodr`ina na baraweto za pravna pomo{ ^len 16

(1) Baraweto za pravna pomo{ se sostavuva vo vo pismena forma, ja potpi{uva sudija ili nadle`no slu`beno lice a vrz nego se stava slu`ben pe~at. (2) Baraweto za pravna pomo{ treba da sodr`i: a) naziv na organot koj go dostavuva baraweto, b) vid na dokumnetot ili na aktot, s) to~en opis na pravnata pomo{ koja se bara, d) kratok opis i pravna ocenka na kaznivoto dejstvie so podatocite za vremeto i mestoto kade e storeno, ako toa ne proizleguva od prilo`enata dokumentacija, e) ako e mo`no, identitetot i dr`avjanstvoto na obvinetoto ili osudenoto lice, f) ime i adresa na prima~ot. (3) Vo zamolnicata za dostavuvawe na dokumenti se naveduva i adresata na prima~ot i dokumentot {to se dostavuva. (4) Kon zamolnicata za pretres na lica ili prostorii ili za plenidba i predavawe na predmeti ili dokumenti se prilo`uva soodvetna sudska odluka. (5) Zamolenata strana mo`e da bara dopolnitelni izvestuvawa koi se potrebni za donesuvawe na odluki vrz osnova na ovoj dogovor ili za izvr{uvawe na pravnata pomo{.
Prosleduvawe do nadle`en organ ^len 17

Ako organot na koj mu e upateno baraweto ne e nadle`en za negovoto izvr{uvawe, }e go dostavi na nadle`niot organ.
Izvr{uvawe na baraweto ^len 18

Pri izvr{uvawe na baraweto se primenuva pravoto na zamolenata strana.

Izvestuvawe za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto ^len 19

(1) Na barawe na stranata molitel zamolenata strana, ako e mo`no, }e ja izvesti za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na baraweto.

767

(2) Zainteriranite pravosudni organi i ostanatite u~esnici vo postapkata mo`at da prisustvuvaat pri prezemaweto na dejstvijata na pravna pomo{ ako so toa se soglasi zamolenata strana.
Obrazlo`uvawe na odbivaweto ^len 20

Sekoe celosno ili delumno odbivawe na pravnata pomo{ mora da bide obrazlo`eno.
DEL TRETI PREDAVAWE Obvrska za predavawe ^len 21

(1) Dvete strani se obvrzuvaat deka spored dolu navedenite odredbi i uslovi edna na druga }e gi predavaat licata koi pravosudnite organi na stranata molitel gi gonat za krivi~ni dela ili koi se baraat poradi izvr{uvawe na pravosilno izre~ena kazna. (2) [to se odnesuva na licata koi vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo s u{te ne navr{ile 18 godini i vo vreme na podnesuvaaweto na baraweto nemaat 21 godina, a koi na teritorijata na zamolenata strana imaat voobi~aeno prestojuvali{te, nadle`nite pravosudni organi }e ispitaat dali predavaweto bi mo`elo da go naru{i razvojot ili resocijalizacijata, kako i dali poradi toa bi se otka`ale od predavaweto. Vo takvi slu~ai nadle`nite organi na zamolenata strana }e mo`at da gi iznesat svoite zabele{ki na stranata molitel koja ima isklu~ivo pravo da donese kone~na odluka.
Dela za koi ima mesto za predavawe ^len 22

(1) Predavaweto }e se vr{i samo za dela za koi spored pravoto na stranata molitel i spored pravoto na zamolenata strana kako najvisoka kazna e propi{ana kaznata li{uvawe od sloboda od najmalku edna godina. (2) Ako predavaweto se bara poradi izvr{uvawe na kazna za dela navedeni vo stav 1 na ovoj ~len, predavaweto }e se odobri ako e pravosilno izre~ena kazna odnosno ostatokot od kaznata e podlog od {est meseci.

768

Politi~ki krivi~ni dela ^len 23

(1) Predavaweto nema da se odobri ako se bara za krivi~no delo koe spored ocena na zamolenata strana e politi~ko krivi~no delo ili delo povrzano so takvo krivi~no delo. (2) Kako politi~ko ili so nego povrzano krivi~no delo nema da se smeta teroristi~ko krivi~no delo, delo protiv `ivotot vklu~itelno i na obidot i soou~esni{tvoto. (3) Primenata na stav 2 na ovoj ~len ne zasega vo obvrskite koi dogovornite strani gi prezele ili }e gi prezemat vrz osnova na drug pove}estran me|unaroden dogovor.
Voeni krivi~ni dela ^len 24

Predavaweto nema da se odobri ako krivi~oto delo za koe se bara predavaweto se sostoi samo vo povreda na voenite dol`nosti.
Fiskalni krivi~ni dela ^len 25

Vo dano~nite, carinskite, deviznite i drugite fiskalni krivi~ni predmeti, predavaweto so uslovite predvideni vo ovoj dogovor }e bide odobreno koga stanuva zbor za oddelni posebni opredeleni krivi~ni dela koi }e se utvrdat vo dopolnitelniot protokol.
Nepredavawe od ustavni pri~ini ^len 26

(1) Zamolenata strana nema da odobri predavawe na lice za koe smeta deka spored svojot ustav ne smee da se predade. (2) Dogovornite strani }e go odbijat predavaweto na svoite dr`avjani, a dr`avjanstvoto na baranoto lice }e se oceni vo momentot na donesuvaweto na odlukata za predavawe.
Non bis in idem ^len 27

Predavaweto nema da se odobri ako baranoto lice e pravosilno osudeno za delo ili za dela za koi se bara predavaweto.

769

Zastarenost ^len 28

Predavaweto nema da se odobri ako nastapila zastarenost na goneweto odnosno izvr{uvaweto na kaznata spored pravoto na stranata molitel ili zamolenata strana vo vreme koga zamolenata strana go primila baraweto.
Osuda vo otsustvo ^len 29

Ako baranoto lice bilo osudeno vo otsustvo, predavaweto }e se odobri samo ako stranata molitel dade garancija deka toa lice }e gi ima site mo`nosti za odbrana i deka }e mu se ovozmo`i primena na site pravni sredstva vo soglasnosst so pravnite propisi na stranata molitel.
Smrtna kazna ^len 30

Ako spored pravoto na stranata molitel za deloto za koe se bara predavawe e propi{ana smrtna kazna, a taa kazna za toa delo ne e propi{asna vo pravoto na zamolenata strana, predavaweto }e se odobri samo pod uslov smrtnata kazna da ne bide izre~ena odnosno izvr{ena.
Mesto na izvr{uvaaawe ^len 31

Zamolenata strana mo`e da go odbie predavaweto na lice koe se bara za krivi~no delo koe spored pravoto na zamolenata strana bilo vo obid ili bilo izvr{eno na nejzina teritorija ili na mesto koe se izedna~uva so taa teritorija.
Nadle`nost na zamolenata strana za sudewe ^len 32

(1) Predavaweto mo`e da se odbie ako protiv baranoto lice se vodi krivi~na postapka pred sudot na zamolenata strana za isti dela koi se predmet na baraweto za predavawe. (2) Odredabata na stav 1 na ovoj ~len nema da se primenuva ako krivi~noto delo za koe se bara predavawe e storeno na teritorijata na stranata molitel na {teta samo na taa strana ili nejzinite dr`avjani. 770

Amnestija ^len 33

Amnestijata dadena vo zamolenata dr`ava ne go spre~uva predavaweto osven ako deloto mo`e da e predmet na krivi~no gonewe od strana na sudot na zamolenata dr`ava.
Vonredni sudovi ^len 34

(1) Predadenoto lice ne mo`e da bide izvedeno pred vonreden sud na teritorijata na stranata molitel. (2) Nema da se odobri predavawe poradi izvr{uvawe na bilo koja sankcija koja ja izrekol vonreden sud.
Barawe i predlozi ^len 35

(1) Baraweto se dostavuva vo pismena forma po diplomatski pat. (2) Kon baraweto se prilo`uvaat: a) original ili zaveren prepis na pravosilnata odluka ili nalogot za apsewe ili na bilo koj drug dokument so isto pravno dejstvo koj se sostavuva vo forma {to ja propi{uva zakonot na stranata molitel. b) opisot na delot za koe se bara predavaweto so naveduvawe na {to e mo`no poto~ni podatoci za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto, negovata pravna kvalifikacija i tekstot na zakonskite odredbi koi vrz niv mo`e da se primenuvaat. s) prepis na zakonskite odredbi koi se primenuvaat na krivi~noto delo, ili ako toa ne e mo`no, podatoci za zakonskite propisi koi mo`at da se primenat i {to e mo`no poto~ni podatoci za liceto koe se bara i site ostanati podatoci koi se pogodni za utvrduvawe na identitetot i dr`avjanstvoto na toa lice.
Dopolnitelni izvestuvawa ^len 36

Ako izvestuvawata koi gi dostavila stranata molitel ne se dovolni za odlu~uvawe na zamolenata strana vrz osnova na ovoj dogovor, zamolenata strana }e gi pobara site potrebni dopolnitelni izvestuvawa. Taa mo`e da opredeli rok za nivno dostavuvawe.

771

Privremen pritvor vo postapkata za predavawe ^len 37

(1) Vo itni slu~ai pravosudnite organi na stranata molitel mo`at da baraat privremen pritvor na baranoto lice. Za toa barawe odlu~uvaat nadle`nite organi na zamolenata strana spored nejzinoto pravo. (2) Vo baraweto za privremen pritvor se naveduva deka se raspolaga so edna od dokumentite navedeni vo vo ~len 35 stav 2 pod a) i deka postoi namera da se podnese barawe za predavawe. Natamu se naveduvaat podatocite za krivi~noto delo za koe se bara predavaweto, vremeto i mestoto na storenoto krivi~no delo, kaznata koja e predvidena ili e izre~ena, i ako e mo`no, opis na liceto ~ie predavawe se bara. (3) Osven po diplomatski pat, molbata za privremen pritvor mo`e da se prati na nadle`niot organ na zamolenata strana po po{ta i telegrafski ili preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~ka policija (INTERPOL). Stranata molitel }e bide izvestena za toa {to e prezemeno po povod na nejzinata molba. (4) Privremeniot pritvor mo`e da se ukine ako baraweto za predavawe i prilozite vo ~len 35 stav 2 na ovoj dogovor ne bidat dostaveni na zamolenata strana vo rok od 30 dena. Pritvorot vo nikoj slu~aj ne mo`e da pomine 45 dena smetano od momentot na pritvoraweto. Privremenoto pu{tawe na sloboda e mo`no sekoga{ ako zamolenata strana gi prezela site merki koi gi smeta za nu`ni za spre~uvaawe na begstvo na toa lice. (5) Pu{taweto na sloboda ne go spre~uva povtornoto pritvorawe nitu predavawe ako molbata za predavawe e podocna podnesena.
Pritvor vez barawe na dogovornata strana ^len 38

(1) Ako nadle`niot organ na ednata dogovorna strana pritvoril nekoe lice poradi osnovano somnenie deka storilo krivi~no delo koe mo`e da bide povod za predavawe na drugata dogovorna strana, toj organ neposredno ili po diplomatski pat za toa }e ja izvesti taa dogovorna strana i }e dade podatoci za vremeto na apseweto i mestoto na pritvorot. (2) Dogovornata strana vo ~ii interes e izvr{en pritvorot neodlo`no }e soop{ti na drugata dogovorna strana dali }e saka ili nema da saka da podnese formalno barawe za predavawe. Ako vo rok od 15 dena ne pristigne odgovor ili pristigne negativen odgovor, pritvo772

rot bez odlagawe }e se ukine. Molbata mora da bide podnesena vo rokot opredelen vo ~len 37 stav 4 na ovoj dogovor.
Stek na pove}e molbi za predavawe ^len 39

(1) Ako pove}e dr`avi baraat predavawe za isto ili razli~ni dela, zamolenata strana }e donese odluka zemaj}i gi vo vid site okolnosti, osobeno relativnata te`ina na krivi~nite dela, mestoto na izvr{uvaweto na deloto, vremeto za podnesuvawe na molbata za predavwe, dr`avjanstvoto na liceto koe se bara i mo`nosta za podocne`no predavawe na nekoja treta dr`ava. (2) Ako edna dogovorna strana ili nekoja treta dr`ava istovremeno bara predavawe i ako na edna od niv bide dadena prednost, zamolenata strana zaedno so odlukata za barawata za predavawe, }e soop{ti na stranata molitel ako se soglasuva so eventualnoto natamo{no predavawe na liceto od dr`avata vo koja e predadeno vo druga dr`ava koja go barala predavaweto.
Predavawe na lice ~ie predavawe e odobreno ^len 40

(1) Zamolenata strana }e ja izvesti stranata molitel na na~in {to e predviden vo ~len 35 stav 1 na ovoj dogovor za svojata odluka za predavawe. (2) Sekoe celosno ili delumno odbivawe mora da bide orazlo`eno. (3) Ako se odobri predavaweto, na stranata molitel }e se soop{ti mestoto i vremeto na predavawe i vremeto koe baranoto lice go pominalo vo pritvor vo tekot na postapkata za predavawe. (4) Osven vo slu~ajot predviden vo stav 5 na ovoj ~len, liceto ~ie predavawe e odobreno mo`e da se pu{ti na sloboda, ako po izminuvaweto na 15 dena od momentot utvrden za predavawe, ne bide prezemeno. Vo sekoj slu~aj }e se pu{ti na sloboda po izminuvaweto na 30 dena, so toa {to zamolenata strana mo`e da go odbie predavaweto na liceto za istoto delo. (5) Ako predavaweto ili prezemaweto na liceto ~ie predavaawe e odobreno ne e mo`no poradi vonredni okolnosti, zainteresiranata strana za toa }e ja izvesti drugata strana. Vo toj slu~aj dvete strani }e se dogovorat za novoto vreme na predavawe i }e se primeni odredbata na stav 4 na ovoj ~len.

773

Odlagawe na predavaweto ili uslovno predavawe ^len 41

(1) Po odobruvaweto na ekstradicijata, zamolenata strana mo`e da go odlo`i predavaweto na baranoto lice koe vo taa dr`ava se goni ili e osudeno za nekoe drugo krivi~no delo, a ne a ona za koe se ekstradira. (2) Namesto da se odlo`i predavaweto zamolenata strana mo`e baranoto lice privremeno da go predade na stranata molitel pod uslovi {to tie zaedni~ki gi utvrdile. (3) Za vreme na prestojot na nejzina teritorija stranata molitel }e go dr`i toa lice vo pritvor ili zatvor. Traeweto na pritvorot ili zatvorot od napu{taweto na teritorijata na zamolenata strana do vra}aweto na taa teritorija, vo slu~aite koga e toa mo`no, }e mu se presmeta vo kaznata koja sudot na zamolenata strana bi ja izrekol.
Na~elo na specijalitet ^len 42

Predadenoto lice nema da bide krivi~no goneto nitu li{eno od sloboda poradi izvr{uvawe na kazna nitu podlo`eno na drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda za bilo koe delo storeno pred ekstradicijata za koe ne e barano predavawe, osven vo ovie slu~ai: a) ako stranata koja go predala toa go odobri. Za taa cel se podnesuva baraweto so prilozite na ovoj dogovor i so sudskiot zapisnik za izjavite na liceto ~ie predavawe se bara. Odobruvaweto }e se dade ako krivi~noto delo za koe se bara odobruvawe podle`i na obvrska za ekstradicija spored ovoj dogovor. b) ako predadenoto lice, iako imalo mo`nost, ne ja napu{tilo teritorijata na stranata na koja e predadeno za vreme od 45 dena po kone~noto pu{tawe na sloboda ili ako po napu{taweto na taa teritorija povtorno se vrati.
Promena na pravnata ocenka ^len 43

Ako za vreme na postapaka se promeni pravnata kvalifikacija, predadenoto lice nema da se goni ili osudata da se izvr{i ako novata pravna kvalifikacija pri ista fakti~ka sostojba dozvoluva predavawe.

774

Natamo{no pradavawe na treta dr`ava. ^len 44

Osven vo slu~ajot predviden vo ~len 42 to~ka b) na ovoj dogovor, stranata molitel mo`e liceto koe e predadeno da go predade na treta dr`ava koja go bara toa lice za krivi~no delo storeno pred predavaweto samo so soglasnost na zamolenata strana. Zamolenata strana mo`e da bara da se dostavat dokumentite navedeni vo ~len 35 stav 2 na ovoj dogovor.
Izvestuvawe za rezultatot na krivi~nata postapka ^len 45

Na barawe na zamolenata strana, stranata molitel ja izvestuva za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice i dostavuva prepis na pravosilnata odluka.
Predavawe na predmeti ^len 46

(1) Na barawe na stranata molitel zamolenata strana vo mera vo koja toa go dozvoluvaat nejzinite zakonski propisi }e gi odzeme i predade predmetite: a) koi bi mo`ele da poslu`at kako dokazni materijal, ili b) koi proizleguvaat od krivi~no delo, a koi vo momentot na pritvorot }e se najdat kaj baranoto lice ili dopolnitelno }e bidat otkrieni. (2) Predmetite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len }e se predadat i ako odobrenoto predavawe na liceto poradi negova smrt ili begstvo ne mo`e da se ostvari. (3) Ako tie predmeti podle`at na plenidba ili odzemawe na teritorijata na zamolenata stran taa mo`e vo vrska so krivi~nata postapka {to e vo tek privremeno da gi zadr`i ili da gi predade pod uslov da bidat vrateni. (4) So ova ne se zasega vo pravata na zamolenata strana ili na treto lice na tie predmeti. Ako postojat takvi prava, po zavr{uvaweto na postapkata predmetite {to e mo`no pobrzo i besplatno }e bidat vrateni.

775

Tranzit ^len 47

(1) Tranzit preku teritorijata na edna od dogovornite strani }e bide odobren na barawe koe e upateno kako {to e predvideno vo ~len 35 stav 1 na ovoj dogovor, pod uslov da ne stanuva zbor za krivi~no delo koe zamolenata strana go smeta za politi~ko ili ~isto voeno krivi~no delo imaj}i go na um ~lenot 23 i 24 na ovoj dogovor. (2) Tranzitot na dr`avjanin na zamolenata strana vo smisla na ~len 26 stav 2 na ovoj dogovor mo`e da se odbie. (3) Izzemaj}i gi slu~aite od stav 4 na ovoj ~len }e bide potrebno da se podnesat dokumenti predvideni vo ~len 35 stav 2 na ovoj dogovor. (4) Vo slu~aj na tranzit po vozdu{en pat }e se primenat ovie odredbi: a) ako ne e predvideno me|usletuvawe, stranata molitel }e ja izvesti stranata preku ~ija teritorija treba da se preleta i }e go potvrdi postoeweto na nekoi od dokumentite od ~len 35 stav 2 to~ka a). Vo slu~aj na nepotvrdeno me|usletuvawe toa soop{tenie ima dejstvo na barawe za privremen pritvor reguliran so ~len 37 na ovoj dogovor i stranata molitel podnesuva formalno barawe za tranzitna ekstradicija. b) ako e predvideno me|usletuvawe, dr`avata molitel podnesuva formalno barawe za tranzit.
Postapka ^len 48

Ako vo ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno, na postapkata na predavawe i postapkata na privremen pritvor }e se primenuva samo pravoto na zamolenata strana.
DEL ^ETVRTI ZAVR[NI ODREDBI Tolkuvawe ^len 49

Te{kotiite koi }e nastanat vo primenata ili vo interpretacijata na ovoj dogovor }e se otstranat po diplomatski pat.

776

Ratifikacija, vleguvawe vo sila i otkaz ^len 50

(1) Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija. ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Beograd. (2) Ovoj dogovor vleguva vo sila po istekot na 30 dena od razmenata na ratifikacionite dokumenti i ostanuva vo sila po istekot na {est meseci od denot koga ednata dogovorna strana go otka`ala. (3) Predavawe pobarano po vleguvawe vo sila na ovoj dogovor }e bide razgleduvano vo soglasnost so negovite odredbi bez ogled na vremeto koga e izvr{eno krivi~noto delo. (4) Ekstradiciite koi se barani pred vleguvawe vo sila na ovoj dogovor i natamu }e se razgleduvaat i re{avaat vo soglasnot so odredbite koi prethodno va`ele za sekoja od dogovornite strani. Vo taa smisla polnomo{nicite go potpi{uvaat ovoj dogovor vo dva originalni primeroci na srpskohrvatski i {panski jazik, pri {to sekoj tekst ima ednakva va`nost. Sostaveno vo Belgrad na 8 juli 1980 godina.

777

778

UNGARIJA
33. DOGOVOR ZA ZAEMEN PRAVEN SOOBRA]AJ ME\U SFRJ I NR UNGARIJA OD 1 MART 1968 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1968/3, vlegol vo sila na 7 maj 1968) DEL I OP[TI ODREDBI ^len 1

(1) Dr`avjanite na ednata dogovorna strana vo pogled na svoite li~ni i imotni prava u`ivaat na teritorijata na drugata dogovorna strana ista pravna za{tita kako i sopstvenite dr`avjani. (2) Na dr`avjanite na ednata dogovorna strana im e sloboden pristapot do sudovite na drugata dogovorna strana pod istite uslovi kako i na sopstvenite dr`avjani. (3) Odredbata od stav 1 i 2 na ovoj ~len se odnesuvaat i na pravnite lica.
^len 2

(1) Sudovite na dogovornite strani me|usebno komuniciraat od Jugoslovenska strana preku republi~kite sekretarijati za pravosudstvo na socijalisti~kite republiki Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Hrvatska, Makedonija, Slovenija i Srbija, ako so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno. (2) Od Ungarska strana organite na obvinitelstvoto, koga se raboti za krivi~ni predmeti, komuniciraat so jugoslovenskite organi od stav 1 na ovoj ~len preku vrhovnoto obvinitelstrvo na Narodna Republika Ungarija.
^len 3

(1) Sudovite na dogovornite stranii vo me|usebniot soobra}aj predviden so ovoj dogovor komuniciraat na srpskohrvatski, slove-

779

ne~kiot, makedonskiot ili ungarski jazik, dokolku so ovoj dogovor ne e poinaku opredeleno. (2) Ispravite i dokumentite {to gi sostavuvaat sudovite na ednata dogovorna strana na barawe na drugata dogovorna strana se sotavuvaat na eden od jazicite od stav 1 na ovoj ~len.
^len 4

Sojuzniot sovet za pravosudstvo od Jugoslovenska strana i Ministerstvoto za pravosudstvo na Narodna Republika Ungarija na barawe }e si davaat eden na drug tekstovi na propisite koi va`at ili va`ele na teritorijata na nivnata dr`ava, a po potreba i izvestuvawa za opredeleni pravni pra{awa.
^len 5

Odredbite na ovoj dogovor koi se odnesuvaat na sudovite isto taka se odnesuvaat i na drugite organi koi spored propisite na svojata zemja se nadle`ni za postapuvawe vo gra|anskite, semejsnite i krivi~nite predmeti.
Glava II PRAVNA POMO[ I DOSTAVUVAWE ^len 13

(1) Baraweto treba da go sodr`i predmetot na koj se odnesuva, ime na strankite, nivnoto zanimawe i mestoto na `iveewe. (2) Vo baraweto za dostavuvawe osven podatocite od stav 1 na ovoj ~len treba da se navede adresata na prima~ot i vidot na dokumentot {to treba da se dostavi, a vo baraweto za pravna pomo{ okolnostite vo pogled na koi treba da se izvedat dokazi i, po potreba, pra{awata {to }e se postavat na liceto koe treba da se soslu{a.
^len 14

(1) Barawata i dokumentite koi se dostavuvaat od sudovite na dogovornata strana mora da bidat potpi{ani i snabdeni so pe~at na sudot, me|utoa ne e potrebno nivno natamo{no zaveruvawe. 2. Baraweto }e se sostavi vo forma {to e propi{ana so zakonodavstvoto na dogovornata strana od koja poteknuva.

780

^len 15

(1) Udovoluvaweto na barawata }e se vr{i spored zakonot na zamolenata dogovorna strana. Ako sudot od koj poteknuva zamolnicata bara da se postapi spored nekoja posebna forma, na takvoto barawe mora da mu se udovoli ako toa ne mu se protivi na na~elata na zakonodavstvoto na zamolenata dogovorna strana. (2) Zamoleniot sud pri udovoluvaweto na baraweto, po potreba, }e gi primenuva istite prisilni sredstva kako i pri udovoluvaweto na barawata za pravna pomo{ na doma{nite sudovi. Prisilni sredstva nema da se primenuvaat ako se raboti za li~no doa|awe na strankite vo postapkata.
^len 16

(1) Ako zamoleniot sud ne e nadle`en }e go upati baraweto do nadle`niot sud i za toa }e go izvesti sudot od koj poteknuva baraweto. (2) Sudot od koj poteknuva baraweto samo na negovo barawe }e bide navremeno izvesten za vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na baranoto dejstvie. Ova izvestuvawe go vr{at sudovite neposredno. (3) Ako na dadenata adresa na liceto ozna~ena vo baraweto ne mo`e da go pronajde, zamoleniot sud }e prezeme pottrebni merki za utvrduvawe na adresata. (4) Ako na baraweto ne mu bide udovoleno, za toa bez odlagawe }e se izvesti sudot od koj proizleguva baraweto so naveduvawe na pri~inite.
^len 17

(1) Kaj postapuvaweto po barawe za dostavuvawe na dokumenti, sudovite gi primenuvaat propisite na svojata dr`ava. (2) Ako dokumentot koj treba da se vr~i ne e sostaven na jazikot na zamolenata dogovorna strana, ili ako ne e priklu~en slu`ben ili zaveren prevod na toj jazik, zamoleniot sud }e go izvr{i predavaweto na dokumentot na prima~ot samo ako toj dobrovolno se soglasi.
^len 18

(1) Dostavuvaweto se doka`uva ili so dostavnica na koja treba da bide ozna~en datumot, potpis na prima~ot i na dostavuva~ot i pe~at na sudot ili so takvo uveruvawe na zamoleniot sud od koe se gleda deka vra~uvawweto e izvr{eno, kako i na~inot i vremeto na vra~uvaweto. 781

(2) Ako dokumentot koj treba da se vra~i e dostaven vo dva primeroci, vra~uvaweto mo`e da se potvrdi na drugiot primerok.
^len 19

(1) Dogovornite strani go zadr`uvaat pravoto da vra~uvaat dokumenti na svoite dr`avjani koi se nao|aat na teritorijata na drugata dogovorna strana preku svoite diplomatski ili konzularni prestavni{tva. (2) Kaj vra~uvaweto spored stav 1 na ovoj ~len ne smeat da se upotrebuvaat prisilni merki.
DEL III PRAVEN SOOBRA]AJ VO KRIVI^NI PREDMETI Glava 1 Pravna pomo{ i dostavuvawe ^len 73

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka na barawe me|usebno vo krivi~nite predmeti }e si uka`uvaat pravna pomo{ i }e vr{at dostavuvawe.
^len 74

Uka`uvaweto na pravnata pomo{ i dostavuvaweto mo`at da se odbijat: a) ako gi navreduva suverenite prava ili sigurnosta na zamolenata dogovorna strana ili ako e vo sprotivnost so osnovnite na~ela na nejzinoto zakonodavstvo. b) ako obvinetiot e dr`avjanin na zamolenata dogovrna strana a ne se nao|a na teritorijata na dogovornata strana od koja proizleguva baraweto. s) ako se odnesuva na krivi~no delo za koe spored ovoj dogovor ne e dozvoleno predavawe.
^len 75

(1) Pravnata pomo{ go opfa}a izvr{uvaweto na oddelni procesni dejstvija, osobeno ispituvawe na obvinetiot, soslu{uvawe na svedoci i ve{taci, pretres na stan ili lice, predavawe na predmeti i spisi. (2) Vo stavot 1 na ovoj ~len navedenite predmeti i spisi }e se predavaat samo ako se nao|aat vo vladenie na organite na zamolenata 782

dogovorna strana i ako na toa ne mu se sprotivstavuvaat posebni pri~ini. (3) Predadenite predmeti i spisi treba da se vratat {to e mo`no pobrzo.
^len 76

(1) Protiv svedokot ili ve{takot, bez ogled na negovoto dr`avjanstvo, koi vo krivi~en ili graganski predmet vrz osnova na sudska pokana vra~ena na teritorijata na ednata dogovorna strana dobrovolno se pojavat pred sudot na drugata dogovorna strana, ne mo`e da se povede krivi~na postapka poradi krivi~no delo koe e predmet na postapkata, kako ni poradi drugo krivi~no delo izvr{eno pred preo|aweto na dr`avnata granica na dogovornata strana, nitu mo`at da bidat li{eni od sloboda, nitu nad niv mo`e da se izvr{i kazna izre~ena za takvi krivi~ni dela na teritorijata na dogovornata strana molitel. Protiv takvite svedoci ili ve{taci ne mo`e da se povede administrativna (prekr{o~na) postapka poradi prekr{oci izvr{eni pred preo|aweto na dr`avnata granica niti nad nego mo`e da se izvr{i kazna izre~ena poradi vakov prekr{ok. (2) Svedokot ili ve{takot ja gubi za{titata navedena vo stav 1 na ovoj ~len ako ne ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana vo rok od sedum dena smetano od datumot koga sudot mu soop{til deka negovoto prisustvo pove}e ne e potrebno. (3) Tro{ocite vo vrska so li~noto pojavuvawe na svedokot ili ve{takot gi podnesuva dogovornata strana od koja poteknuva baraweto. Vo baraweto za dostavuvawe na pokanata treba da se navede iznosot {to }e mu se isplati na svedokot ili ve{takot poradi pokrivawe na tro{ocite vo vrska so patuvaweto i prestojot vo stranstvo. Dogovornata strana od koja poteknuva baraweto na povikanoto lice na negovo barawe }e mu dade avans za pokrivawe na ovie tro{oci. (4) Svedokot mo`e da bara i nadomest na izgubenata zarabotuva~ka, a ve{takot pokraj toa i nagrada za ve{ta~eweto.
^len 77

(1) Koga e neophodno potrebno sudot na ednata dogovrna strana kako ve{tak ili svedok da soslu{a lice koe e li{eno od sloboda na teritorijata na drugata dogovrna strana, baraweto za negovo privremeno predavawe treba da go upati na Dr`avniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugosla-

783

vija odnosno na Ministerstvoot za pravda na Narodna Republika Ungarija. (2) Na baraweto }e mu se udovoli ako liceto li{eno od sloboda se soglasuva so toa i ako na predavaweto ne mu se protivat posebni okolnosti. Predadenoto lice i natamu }e bide zar`ano vo pritvor, a po soslu{uvaweto neodlo`no treba da bide vrateno. Vo toj slu~aj toa lice u`iva za{tita predvidena so ~len 76 stav 1 od ovoj dogovor. (3) Pod uslovite predvideni vo stav 1 i 2 na ovoj ~len kako i ~len 76 stav 1 na ovoj dogovor mo`e da se dozvoli i tranzit na liceto pritvoreno vo treta dr`ava poradi soslu{uvawe.
^len 78

(1) Na barawe na ednata dogovorna strana drugata dogovorna strana i toga{ ako do predavaweto ne dojde }e gi vrati predmetite koi storitelot vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo od teritorijata na dogovornata strana od koja postavuva baraweto gi odnel na teritorijata na drugata dogovorna strana, ili predmetite koi gi dobil vo zamena za odnesenite predmeti. Ako nastane spor za sovesnosta na dr`eweto, sporot go re{ava sudot na onaa dogovorna strana na ~ija teritorija se nao|aat predmetite. (2) Zamolenata dogovorna strana mo`e privremeno da gi zadr`i predmetite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len ako toa e neophodno za krivi~na postapka {to se vodi na nejzinata teritorija.
^len 79

Na uka`uvaweto na pravnata pomo{ i dostavuvaweto vo krivi~nite predmeti soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 13-19 na ovoj dogovor.
^len 80

(1) dogovornite strani tromese~no zaemno, po diplomatski pat, }e dostavuvaat prepisi na kaznenite listovi za pravosilnite presudi so koi se utvrduva vinata na dr`avjanite na drugata dogovorna strana. Na ovoj na~in treba da se postapi i so podocna donesenite odluki koi se odnesvaat na spomantite presudi. (2) Dogovornite strani osven toa, na barawe, zaemno }e dostavuvaat izvodi od presudite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.

784

^len 81

Na barawe podneseno po diplomatski pat dogovornite strani zaemno }e dostavuvaat izvestuvawe za upisot vo kazneniot registar koi se odnesuvaat: a) na dr`avjanite na stranaskata dogovorna strana koja bara takvo izvestuvawe. b) na drugi lica koi se nao|aat na teritorijata na dogovornata strana koja bara izvestuvawe a protiv koi na nejzinata teritorija se vodi krivi~na postapka. Zamolenata dogovorna strana mo`e da go odbie uka`uvaweto na izvestuvaweto ako istoto se odnesuva na nejzin dr`avjanin.
^len 82

(1) Dogovornite strani se obvrzuvaat deka vo soglasnost so svoite propisi, a na barawe na drugata dogovorna strana }e poveduvaat krivi~na postapka protiv svoj dr`avjanin koj na teritorijata na drugata dogovorna strana izvr{il krivi~no delo za koe spored ~len 85 na ovoj dogovor mo`e da se dozvoli predavawe. (2) Zaedno so izvestuvaweto od stav 1 na ovoj ~len }e se dostavat i poznati dokazi za izvr{enoto krivi~no delo. (3) Onaa dogovorna strana koja go primila izvestuvaweto e dol`na da ja izvesti drugata strana za toa dali sprotiv storitelot e povedena krivi~na postapka i ako e - na koja na~in istata e zavr{ena.
^len 83

(1) Tro{ocite nastanati so uka`uvaweto na pravnata pomo{, so dostavuvaweto kako i so uka`uvaweto izvestuvawa za krivi~nite predmeti, }e padnat na tovar na onaa dogovorna strana na ~ija teritorija nastanale. Iznosot na ovie tro{oci treba da se soop{ti na drugata dogovorna strana. (2) Tro{ocite koi nastanale po povod baraweto za sproveduvawe na ve{ta~eweto ili privremenoto upatuvawe na liceto koe e li{eno od sloboda na teritorijata na zamolenata dogovorna strana }e gi nadomesti dogovornata strana od koja poteknuva baraweto.

785

Glava II PREDAVAWE I TRANZIT ^len 84

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka, na barawe, pod uslovite od ovoj dogovor zaemno }e pradavaat lica protiv koi se vodi krivi~na postapka ili protiv koi e izre~ena pravosilna kazna na teritorijata na dogovornata strana koja go bara predavaweto.
^len 85

1. Ima mesto za predavawe samo za onie krivi~ni dela koi kako krivi~ni dela se predvideni spored zakonite na dvete dogovorni strani i za koi mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda vo traewe najmalku od dve godini ili pote{ka kazna. 2. Baraweto za predavawe }e se smeta za osnovano ako kon nego e prilo`ena odluka za li{uvawe od sloboda {to e donesena od sudot na onaa dogovorna strana koja go postavuva baraweto za predavawe ili druga sudska odluka so sli~no dejstvo. Vakvata odluka treba da sodr`i opis na krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto, okolnostite pod koi e storeno, mestoto i vremeto na izvr{uvaweto i negovata pravnata kvalifikacija.
^len 86

(1) Pod uslovite od ~len 85 stav 1 na ovoj dogovor zamolenata dogovorna strana }e predade lice koe so pravosilna sudska odluka e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda najmalku od {est meseci. (2) Baraweto za predaavawe }e se smeta za osnovano ako kon nego e prilo`ena pravosilna osuda na sudot na dogovornata strana koja go postavuva baraweto za predavawe. Ako presudaat e izre~ena vo otsustvo na baranoto lice, dogovornata strana nema da ja izvr{i presudata vrz osnova na koja go bara predavaweto, tuku }e ja povtori postapkata i na predadenoto lice }e mu sudi vo negovo prisustvo.
^len 87

Zamolenata dogovorna strana mo`e da go odbie predavaweto: a) ako liceto ~ie predavawe se bara izvr{ilo krivi~noto delo na nejzina teritorija,

786

b) ako predavaweto se bara poradi krivi~no delo izvr{eno na teritorijata na treta dr`ava, a vo taa dr`ava za toa delo ve}e e donesena presuda.
^len 88

Nema mesto za predavawe: a) ako liceto ~ie predavawe se bara e dr`avjanin na zamolenata dogovorna strana. b) ako protiv liceto ~ie predavawe se bara za istoto krivi~no delo sudot na zamolenata dogovorna strana ve}e izrekol pravosilna presuda ili postapkata protiv nego poradi su{testveni pri~ini pravosilno e zaprena, me|utoa ima mesto za predavawe ako sudot na zamolenata dogovorna strana pravosilno odlu~i deka se steknuvaat uslovi za povtoruvawe na pravosilno zavr{enata krivi~na postapka. s) ako spored zakonot na bilo koja dogovorna strana postojat zakonski pre~ki poradi koi ne mo`e da se vodi krivi~na postapka ili poradi koi ne mo`e presudata da se izvr{i (zastarenost, pomiluvawe itn.) Baraweto za predavawe go prekunuva tekot na zastaruvaweto, d) ako ne e sostaven predlog, odnosno podnesena privatna tu`ba ili ako ne e dadeno odobruvawe za krivi~no gonewe, vo slu~aite koga spored zakonot na dogovorna strana koja go postavuva baraweto ili dr`avata kade e izvr{eno deloto, poveduvaweto na krivi~nata postapka e usloveno so stavawe na predlog, so podnesuvawe na privatna tu`ba ili so davawe na odobruvawe.
^len 89

Predavaweto nema da se odobri za delo koe po ocena na zamolenata dogovorna strana se smeta za politi~ko krivi~no delo.
^len 90

Predavaweto isto taka nema da se odobri za krivi~no delo koe se sostoi isklu~itelno vo povreda na voena obvrska (voeno krivi~no delo), kako i za krivi~no delo storeno po pat na pe~atot.
^len 91

Vo predmetite na ekstradicija nadle`nite centralni organi na dogovornata strana me|usebno komuniciraat neposredno.

787

(2) Kon baraweto za predavawe pokraj sudskite odluki od ~len 35 stav 2 i ~len 86 stav 2 na ovoj dogovor, treba da se prilo`at: a) dokazi i podatoci za dr`avjanstvoto na baranoto lice, b) tekst na zakonot koj se odnesuva na krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto kako na dogovornite strani koi go postavuvaat baraweto za predavawe, taka i na tretata dr`ava ako deloto e storeno na nejzina teritorija. (3) Kon baraweto, po mo`nost, treba da se dostavat li~nite podatoci na baranoto lice, negoviot li~en opis, podatoci za negovoto prestojuvali{te, negova forografija i otpe~atoci na prstite, ako so niv se raspolaga. (4) Ako predavaweto se bara vrz osnova na ~len 86 na ovoj dogovor kon presudata treba da se prilo`i i dokaz deka istata e pravosilna. (5) Baraweto i prilozite mora da bidat prevedeni na slu`beniot jazik na zamolenata dogovorna strana. Prilozite se dostavuvaat vo original ili vo zaveren prepis. (6) Baraweto i prepisite se sostavuvaat vo forma koja odgovara na zakonot na dogovornata strana koja go postavuva baraweto.
^len 92

(1) Ako se ispolneti uslovite za predavawe, zamolenata dogovorna strana e obvrzana po priemot na baraweto za predavawe, bez odlagawe da gi prezeme site merki za pronao|awe na liceto ~ie predavawe se bara, a ako e potrebno da naredi i negovo pritvorawe. (2) Ako prilo`enite podatocite kon baraweto za predavawe se nedovolni, zamolenata dogovorna strana od dogovornata strana koja go postavuva baraweto }e bara vo utvrden rok koj ne mo`e da bide podolg od dva meseci da dostavi dopolnitelni podatoci i izvestuvawa. Na barawe na dogovornata strana koja go postavuva baraweto za predavawe, ovoj rok mo`e da se prodol`i. (3) Ako vo rokot opredelken vo stav 23 na ovoj ~len ne bide postapeno po barawe na zamolenata dogovorna strana, baranoto lice }e se pu{ti na sloboda. Ako dopolnitelno se dostavat branite podatoci, postapkata za predavawe }e se prodol`i.
^len 93

(1) I pred podnesuvawe na baraweto za predavawe, na neposredno barawe na nadle`niot sud ili organ na krivi~noto gonewe na ednata dogovorna strana, koe pismeno ili telegrafski e upateno, zamolenata 788

dogovorna strana soglasno nejzinite zakoni protiv liceto ~ie predavawe se bara }e prezeme privremeni merki za da se spre~i negovoto sokrivawe ili begstvo. Vo toa barawe treba da se navede postoeweto na edna od odlukite od ~len 85 stav 2 ili ~len 86 stav 2 na ovoj dogovor, kako i organot od koj poteknuva taa odluka i nejziniot broj i datum. (2) Baraweto od stav 1 na ovoj ~len treba da bide potvrden po diplomatski pat. (3) Dogovornata strana koja go postavuva baraweto za predavawe treba bez odlagawe da se izvesti za prezemenite privremeni merki poradi koi ne mo`elo da mu se udovoli na nejzinoto barawe. (4) Nadle`nite sudovi i organite na krivi~noto gonewe na dogovornite strani mo`at i bez baraweto od stav 1 na ovoj ~len privremeno da go pritvorat liceto koe se nao|a na nivnata teritorija ako soznaat deka na teritorijata na drugata dogovorna strana toa lice izvr{ilo krivi~no delo za koe spored ovoj dogovor e dozvoleno predavawe, za {to bez odlagawe }e ja izvestat drugata dogovorna strana. (5) Postapkata spored stav 1 i 4 ke se zapre ako vo rok {to }e go opredeli sudot na zamolenata dogovorna strana, koj ne mo`e da bide podolg od dva meseci ne e dostaveno barawe za predavawe. Na obrazlo`eno barawe na dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za predavawe ovoj rok mo`e da se prodol`i.
^len 94

(1) Potpolnoto ili delumenoto odbivawe na baraweto za predavawe ili odlagaweto na negovoto izvr{uvawe treba da se obrazlo`i. (2) Izvestuvaj}i ja dogovornata strana, koja go postavila baraweto za predavawe za odobrenoto predavawe, zamolenata dogovornata strana ednovremeno }e go soop{ti vremeto i mestoto kade {to }e se izvr{i predavaweto.
^len 95

Dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe dol`na e na opredeleno mesto da go prezeme predadenoto lice najdocna vo rok od osum dena od datumot opredelen za predavawe. Vo sprotivno zamolenata dogovorna strana }e go pu{ti na sloboda liceto ~ie predavawe e odobreno.

789

^len 96

(1) Zamolenata dogovorna strana }e donese odluka po baraweto za predavawe i vo slu~aj ako protiv liceto ~ie predavawe se bara vo zamolenata dogovorna strana se vodi postapka poradi drugo krivi~no delo ili toa e osudeno poradi nekoe drugo krivi~no delo. Ako baraweto bide uva`eno, predavaweto }e se odlo`i do zavr{uvaweto na zapo~natata krivi~na postapka odnosno do izvr{uvaweto ili oprostuvaweto na kaznata. (2) I vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len baranoto lice mo`e privremeno da se predade na dogovornata strana koja go bara predavaweto ako odlagaweto na predavaweto bi predizvikalo nastanuvawe na zastarenost na krivi~noto gonewe ili zna~itelno bi go ote`nalo sproveduvaweto na istragata. Privremeno predadenoto lice }e bide vrateno vedna{ po zavr{uvaweto na postapkata a vo sekoj slu~aj najdocna vo rok od tri dena od datumot na predavaweto.
^len 97

Ako predavaweto na edno lice go baart pove}e dr`avi poradi istoto ili razli~ni krivi~ni dela, zamolenata dogovorna strana re{ava spored okolnostite na dadeniot slu~aj na koe barawe }e mu udovoli.
^len 98

(1) Predadenoto lice ne mo`e krivi~no da se goni nitu sprema nego mo`e da se izvr{i kazna za drugo krivi~no delo osven za ona za koe e predadeno, nitu za takvo delo mo`e da se predade na treta dr`ava ako ne se dobie soglasnost od dogovornata strana koja go odbila predavaweto. Soglasnosta ne mo`e da se odbie ako se raboti za krivi~no delo za koe vo smisla na ovoj dogovor postojat uslovi za predavawe. (2) Nema potreba od soglasnost na dogovornata strana: a) ako predadenoto lice ne ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno po istekot na eden mesec od datumot na zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, a ako e osudeno po istekot na eden mesec od datumot na izdr`anata ili prostenata kazna. Vo ovoj rok ne se presmetuva vremeto za koe soodvetnoto lice bez svoja vina ne mo`elo da ja napu{ti teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno.

790

b) ako predadenoto lice, iako se odale~ilo od teritorijata na dogovornata strana na koja bilo predadeno, dobrovolno se vratilo na nejinata teritorija.
^len 99

Dogovornata strana koja go postavila baraweto za predavawe }e ja izvesti zamolenata dogovorna strana za rezultatot na krivi~nata postapka protiv predadenoto lice. Ako protiv toa lice e donesena presuda, po nejzinata pravosilnost }e se dostavi i nejzin prepis. Ovaa odredba se odnesuva i na slu~aite od ~len 98 na ovoj dogovor.
^len 100

(1) Dogovornite strani se obvrzani bez posebno barawe vo postapkata za predavaweto zaemno da gi dostavuvaat: a) predmetite koi mo`at da poslu`at kako dokaz protiv liceto ~ie predavawe se bara. Zamolenata dogovorna strana mo`e privremeno da gi zadr`i tie predmeti ako toa e neophodno za vodewe na druga krivi~na postapka. b) site predmeti najdeni vo vladenie na baranoto lice ili kaj treti lica, koi toa ili negoviot sou~esnik gi pribavilo so krivi~noto delo poradi koe se bara predavaweto, ili koi pretstavuvaat protivrednost primena za ovie predmeti ili koi gi dobil kako nagrada za negovoto izv{uvawe. Dokolku nastane spor okolu sovesnoto dr`ewe, go re{ava sudot na dogovornata strana na ~ija teritorija se nao|aat predmetite. (2) Predmetite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len }e se predadat pri predavaweto na ekstradiranoto lice, a ako toa ne e mo`no - toga{ dopolnitelno. Na vakov na~in }e se postapi i vo slu~aite koga storitelot na krivi~noto delo umrel ili izbegal kako i vo slu~aite koga do predavaweto ne do{lo poradi drugi pre~ki. (3) Pravata na treti lica na ovie predmeti ostanuvaat nepovredeni. Po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ovie predmeti bez nadomest }e se vratat na zamolenata dogovorna strana poradi vra~uvawe na liceto na koe mu pripa|aat. Ako ne mo`e da se utvrdi liceto na koe tie mu pripa|aat, predmetite bez nadomest }e se vrataat zamolenata dogovorna strana.

791

^len 101

Ako predadenoto lice ja izbegne krivi~nata postaaapka ili izvr{uvaweto na kaznata i povtorno se vrati na teritorijata na zamolenata dogovornata strana, na povtoreno barawe }e bide predadeno bez bilo kakvi i da e formalnosti.
^len 102

(1) Sekoja dogovorna strana e dol`na na barawe da dozvoli tranzit preku svojata teritorija na lice predadeno od treta dr`ava na drugata dogovorna strana. Zamolenata dogovorna strana ne e dol`na da go odobri tranzitot ako spored ovoj dogovor nema mesto za predavawe. (2) Baraweto za tranzit se upatuva na na~in opredelen vo ~len 91 stav 1 na ovoj dogovor. (3) Zamolenata dogovorna strana }e go odobri tranzitot na na~in {to za nea e najprikladen.
^len 103

Tro{ocite povrzani so predavaweto gi podnesuva dogovornata strana na ~ija teritorija nastanale. Tro{ocite na tranzitot gi podnesuva dogovornata strana od koja poteknuva baraweto za tranzit.
^len 104

Dogovornite strani se obvrzani deka nema da im davaat dr`avjanstvo na licata ~ie predavawe go bara drugata dogovorna strana pred donesuvaweto na odlukata po baraweto za predavawe.
DEL IV ZAVR[NI ODREDBI ^len 105

Spornite pra{awa vo vrska so primenata na ovoj dogovor, dogovornite strani }e gi re{avaat po diplomatski pat.
^len 106

(1) Ovoj dogovor podle`i na ratifikacija a ratifikacionite instrumenti }e se razmenat vo Budimpe{ta. (2) Ovoj dogovor vleguva vo sila po istekot na trieset dena od datumot na izvr{enata razmena na ratifikacionite instrumenti. 792

(3) Ovoj dogovor se zaklu~uva na neopredeleno vreme, a negovoto va`ewe prestanuva po istekot na edna godina od denot koga edna od dogovornite strani }e go otka`e.
^len 107

So vleguvawe vo sila na ovoj dogovor prestanuva da va`i dogovorot me|u Federativna Narodna Republika Jugoslavija i Narodna Republika Ungarija za zaemen praven soobra}aj potpi{an vo Beograd na 7 maj 1960 godina.
^len 108

Ovoj dogovor ne zasega vo odredbite na Spogodbata za regulirawe na nere{enite finansiski i stopanski pra{awa sklu~eni me|u dogovornite strani vo Beograd na 22 naj 1956 godina. Ovoj dogovor e sostaven vo Beograd na 7 mart 1968 godina vo dva originalni primeroci na hrvatskosrpski i ungarski jazik, so toa {to dvata teksta se avtenti~ni. Vo potvrda na {to polnomo{nicite na dogovornite strani go potpi{aa ovoj dogovor i stavija pe~ati.

793

794

VII DEL

IZVODI OD KONZULARNI KONVENCII

795

796

1. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I KRALSTVOTO BELGIJA OD 30 DEKEMVRI 1969 (Ratifikuvana so uredba na 30 dekemvri 1969, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1974/49, vlegla vo sila na 5 januari 1974) ^len 24

(1) Konzularnite funkcioneri imaat pravo da gi {titat dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto i da gi branat nivnite prava i interesi. Za taa cel tie mo`at osobeno ... 4) da gi pomagaat dr`avjanite od dr`avata na imenuvaweto vo nivnoto komunicirawe so sudskite ili upravnite organi na dr`avata na priemot, da im pomagaat vo postapkata pred tie organi, da im obezbedi za taa cel, ako toa go dozvoluva zakonodavstvoto na dr`avata na priemot, pomo{ na pravnik ili na sekoe drugo lice i so ovlastuvawe od tie organi da im slu`at na ovie dr`avjani kako tolkuva~ ili da opredelat tolkuva~ koj }e im pomaga...
^len 25

(1) Dr`avjanite na dr`avata na priemot imaat pravo vo sekoe vreme da komuniciraat so konzularniot funkcioner i da odat vo konzularnoto prestavni{tvo, pod rezerva na odredbite od stav 2 do 4 na ovoj ~len. (2) Konzularnite funkcioneri moraat da bidat izvesteni vo kratok rok, od strana na organite na dr`avata na priemot, za stavaweto vo zatvor na sekoj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto, za negoviot pritvor, za stavaweto vo istra`en zatvor ili za negovoto apsewe vo koj i da e vid. (3) Pod rezerva na zakonskite odredbi na dr`avata na priemot {to se odnesuvaat na zabranata na komunicirawe poradi potreba na istragata, konzularnite funkcioneri se ovlasteni da go posetat, {to e mo`no pobrzo, sekoj dr`vjanin na dr`avata na imenuvaweto koj e uapsen ili pritvoren vo dr`avata na priemot, da razgovataat so nego na jazik {to toj }e go odbere, duri i da komuniciraat nasamo so nego i da prezemaat merki vo vrska so negovoto zastapuvawe na sud. Pod istata rezerva, sekoe soop{tuvawe na takviot dr`avjanin {to mu e name-

797

neto na konzularniot funkcioner, treba da bide dostaveno do ovoj posledniot bez odlagawe preku organite na dr`avata na priemot. (4) Konzularnite funkcioneri imaat pravo, po soop{tuvaweto na nadle`niot organ i vo soglasnost so zatvorskiot pravilnik, da go posetat pod razumni uslovi i vo razumni rokovi dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj{to e osuden i koj{to ja izdr`uva kaznata zatvor. Tie isto taka, imaat pravo da razmenuvaat so zatvorenicite dr`avjani na dr`avata na imenuvaweto prepiska pod razumni uslovi i vo razumni rokovi. Ovaa preiska se vr{i sprema zatvorskiot pravilnik.
2. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U FNRJ I REPUBLIKA BOLIVIJA OD 21 MAJ 1962 ("Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1963/11) ^len 24

Nadle`nite organi bez odlagawe }e go izvestat konzulot za apseweto ili pritvoraweto ili za sekoja merka na li{uvawe ili ograni~uvawe od slobodata {to }e go pogodi nekoj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto na negovoto podra~je. Vo toj slu~aj konzulot mora da bide ovlasten da go poseti toj dr`avjanin i so nego da razgovara, za da mo`e da prezeme merki za negova odbrana pred sudot i drugite organi. Sekoe soop{tenie na toj dr`avjanin nameneto za konzulot }e mu se dostavi preku nadle`nite organi. Ako dr`avjaninot po osudata, izdr`uva kazna li{uvawe od sloboda ili e podlo`en na nekoja druga merka na ograni~uvawe na slobodata, konzulot ima pravo da go poseti vrz osnova na ovlastuvawe na nadle`nite organi. Sekoja poseta od takov vid na konzulot ili na negoviot zastapnik treba da mu ovozmo`i da razgovara so zatvorenikot. Posetite predvideni vo prethodnite stavovi }e se vr{at vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot. Se podrazbira deka tie zakoni i propisi ne treba da go spre~uvaat vr{eweto na spomenatite konzularni funkcii.

798

3. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I OBEDINETOTO KRALSTVO VELIKA BRITANIJA I SEVERNA IRSKA OD 21 APRIL 1965 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori 1966/10) ^len 25

(1) Ako bilo koj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto e vo zatvor vo o~ekuvawe na sudewe ili od nekoja druga pri~ina e zadr`an vo zatvor na teritorijata, organite na teritorijata za toa vedna{ }e go izvestat nadle`niot konzul. (2) Ako bilo koj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto na kogo se odnesuva odredbata od stav 1 na ovoj ~len e zadr`an poradi sudska postapka ili soslu{uvawe ili ima pravo da vlo`i `alba vrz osnova na voobi~aenite pravila vo opredelen rok, nadle`niot konzul mo`e vedna{ da go poseti i da uredi da bide zastapuvan spored zakonot. Toj isto taka mo`e slobodano i privatno da razgovara so toj dr`avjanin i od nego da primi soop{tenija. (3) (a) Koga nekoj dr`avjanin na dr`avata na priemot na koj se odnesuvaat odredbite od stav 1 na ovoj ~len e zadr`an vo zatvor vrz osnova na nekoja presuda, konzulot }e ima pravo da go poseti okako }e mu se obrati na nadle`niot organ i so nego da razmeni soop{tenija. (b) Koga }e se prezeme natamo{na postapka protiv nekoj dr`avjanin koj e vo zatvor poradi okolnostite predvideni vo to~ka a), }e se smeta deka na taa postapka se odnesuva odredbata od stav 2. (4) Se podrazbira deka: (a) pravata dadeni vrz osnova na ovoj ~len treba da bidat vo soglasnost so zakonot na teritorijata i so propisite na ustanovata vo koja toj dr`avjanin e zatvoren, i (b) spomenatiot zakon i propisi }e mu ovozmo`at na konzulot da go poseti toj dr`avjanin, so nego da razgovara i da razmeni soop{tenija.

799

4. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I REPUBLIKA GRCIJA OD 17 DEKEMVRI 1974 (Ratifikuvana so zakon na 27 fevruari 1976, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1976/9, vlegla vo sila na 8 mart 1976) ^len 9

1. Nadle`nite organi na dr`avata na priemot, go izvestuvaat bez odlagawe konzularniot funkcioner za apseweto, zatvoraweto ili za koja i da e druga merka na li{uvawe ili ograni~uvawe na slobodata prezemena protiv nekoj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto na teritorijata na negovata konzularna nadle`nost. 2. Vo slu~ajot predviden vo stav 1 na ovoj ~len, konzularniot funkcioner ima pravo da go poseti toj dr`avjanin i da komunicira so nego zaradi prezemawe na potrebni merki vo vrska so negovo zastapuvawe pred sudot. Sekoe soop{tenie na takviot dr`avjanin {to e nameneto za konzulatot treba na ovoj da mu bide dostaveno bez odlagawe preku nadle`nite organi na dr`avata na priemot. 3. Ako nekoj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto po osudata ja izdr`uva kaznata li{uvawe od sloboda, konzularniot funkcioner ima pravo da go poseti i da komunicira so nego. 4. Posetite predvideni so prethodnite stavovi }e se vr{at vo soglasnost so zakonskite propisi na dr`avata na priemot. Pritoa se podrazbira deka tie zakonski propisi ne treba da go pre~at vr{eweto na spomenatite konzularni funkcii.
5. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I SOCIJALISTI^KA REPUBLIKA ^EHOSLOVA^KA OD 10 DEKEMVRI 1981 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1984/6) ^len 42

Konzularnite funkcioneri vo soglasnost so postoe~kite me|unarodni spogodbi - a ako takvi spogodbi ne postojat, na na~in koj e vo soglasnost so zakonite i drugite propisi na dr`avata na priemot imaat pravo: a) da dostavuvaat na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto koi se naseleni na teritorijata na dr`avata na priemot sudski i vonsudski spisi, b) na barawe na sudot na dr`avata na imenuvaweto da mu dostavuvaat barawa na organite na dr`avata na priemot nadle`ni za posta800

puvawe po povod tie barawa, kako i sami da gi izvr{uvaat tie barawa koi se odnesuvaat na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto.
^len 48

1, Nadle`nite organi na dr`avata na priemot moraat bez odlagawe, a vo sekoj slu~aj vo rok od pet dena, da go izvestat konzulatot na dr`avata na imenuvaweto ako na nivnoto konzularno poda~je dr`avjaninot na taa dr`ava e uapsen ili podlo`en na bilo koja druga forma na na ograni~uvawe na li~nata sloboda. Spomenatite organi isto taka moraat najdocna za deset dena na konzulatot da mu go dostavat sekoe soop{tenie {to }e im go upati liceto koe e uapseno ili podlo`eno na bilo koja druga forma na ograni~uvawe na li~nata sloboda. Tie organi mora neodlo`no da go izvestat zainteresiranoto lice za negovite prava vrz osnova na ovoj stav. 2. Konzularnite funkcioneri imaat pravo da gi posetat takvite dr`avjani, da razgovaraat so niv, da se dopi{uvaat so niv i da vodat smetka da bide zastapuvano pred sudot. Ostvaruvaweto na tie prava ne mo`e da se odlo`i pove}e od petnaeset dena od apseweto na zainteresiranoto lice ili ograni~uvaweto na negovata li~na sloboda, Me|utoa ako konzularniot funkcioner pobara da go poseti takvoto lice po istekot na deset dena od datumot na li{uvaweto od sloboda, posetata treba da se odobri vo rok od pet dena od denot na podnesuvaweto na baraweto. 3. Konzularnite funkcioneri imaat pravo pove}e pati da go posetuvaat dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koga se tie vo pritvor ili na izdr`uvawe na kaznata zatvor po izrekuvaweto na pravosilna presuda. 4. Pravata navedeni vo ovoj ~len mo`at da se ostvarat samo vo ramkite na zakonot i drugite propisi na dr`avata na priemot, no so tie zakoni i propisi ne mo`at da se negiraat navedenite prava.
6. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I REPUBLIKA IRAK OD 28 FAVRUARI 1980 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1982/1) ^len 40

1. So cel da se olesni vr{eweto na konzularnite funkcii koi se odnesuvaat na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto, konzularniot funkcioner ima pravo vo ramkite na svoeto konzularno podra~je da 801

komunicira so dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto i da ima pristap do niv. Dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto u`ivaat ista sloboda vo vrska so komunikacijata i pristapot do konzularniot funkcioner na dr`avata na imenuvaweto. 2. Koga dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e subjekt na apsewe, pritvor ili druga forma na orani~uvawe na li~nata sloboda, nadle`niot organ na dr`avata na priemot za toa vedna{ }e go izvesti konzulatot na dr`avata na imenuvaweto. Spomenatiot organ vedna{ }e mu go dostavi na konzulatot sekoe soop{tenie {to }e mu go upati liceto koe e uapseno, pritvoreno ili na koe mu e ograni~ena li~nata sloboda. Nadle`niot organ }e go izvesti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto za pravata {to mu se pripa|aat spored ovoj stav. 3. Konzularniot funkcioner ima pravo, osven ako toa go zabranuva zakonodavstvoto na dr`avata na priemot, zaradi istraga da go poseti {to e mo`no pobrzo dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj na bilo koj na~in e zadr`an ili zatvoren, i da mu predlo`i branitel. 4. Konzularniot funkcioner ima pravo da komunicira i da go poseti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj se nao|a vo pritvor ili na izdr`uvawe na kazna vo soglasnost so zakonite na i propisite na dr`avata na priemot.
7. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I REPUBLIKA HRVATSKA OD 28 JANUARI 1997 (Ratifikuvana zo zakon na 9 juli 1997, "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", - Me|unarodni dogovori, 1997/34) ^len 44

1. Konzularniot funkcioner e ovlasten da komunicira i da se sretne so sekoj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto, da mu dade sovet i pomo{ i, ako e potrebno, da mu obezbedi pravna pomo{. Dr`avata na priemot nikako nema da ja ograni~uva komunikacijata na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto so konzularniot funkcioner ili pristap vo konzularnoto prestavni{tvo. 2. Nadle`nite organi na dr`avata na priemot, bez odlagawe, a najdocna vo rok od tri dena od denot na prezemaweto na takvite merki, }e go izvestat konzularniot funkcioner na dr`avata na imenuvaweto za apsewe, pritvorawe ili li{uvawe od sloboda na koj i da e drug na~in na dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto. Nadle`nite organi se 802

dol`ni, bez odlagawe, da go prosledat sekoe soop{tenie {to liceto koe e pritvoreno, uapseno ili na koe, vo bilo koja druga forma mu e ograni~ena li~nata sloboda, }e go upati na konzularniot funkcioner. 3. Konzularniot funkcioner ima pravo vedna{ t. e. vo rok od ~etiri dena da go poseti i da vospostavi kontakt so dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e uapsen, pritvoren, zatvoren ili na koj i da e drug na~n li{en od sloboda, dokolku toj toa go bara. Pravoto predvideno so ovoj stav se koristi vo soglasnost so zakonite i so drugite propisi na dr`avata na priemot, so pretpostavka, deka tie zakoni i tie propisi ne go negiraat toa pravo. 4. Nadle`nite organi na dr`avata na priemot se dol`ni, bez odlagawe da go izvestat konzularniot funkcioner na dr`avata na imenuvaweto za nesre}ite i za drugi seriozni nezgodi vo koi do{lo do smrt ili do te{ki telesni povredi na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto.
8. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U NR JUGOSLAVIJA I REPUBLIKA ITALIJA OD 3 DEKEMVRI 1960 ("Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1963/6) ^len 24

Nadle`nite organ bez odlagawe }e gi izvestat konzulite za apseweto ili pritvoraweto ili za sekoja druga merka na li{uvawe ili ograni~uvawe na slobodata {to bi pogodila nekoj dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto na nivnoto podra~je. Toga{ konzulot mo`e da bide ovlasten da go poseti toj dr`avjanin i so nego da razgovara za da prezeme merki za negova odbrana pred pravosudstvoto. Sekoe soop{tenie na toj dr`avjanin nameneto na konzulot }e mu se dostavi preku nadle`nite organi. Ako dr`avjaninot po osudata izdr`uva kazna li{uvawe od sloboda ili e podlo`en na nekoja merka na ograni~uvawe na slobodata ima pravo da go poseti vrz osnova na ovlastuvawe na nadle`nite organi. Sekoja poseta od takov vid na konzulot ili na negoviot zastapnik treba da mu ovozmo`i da razgovara so zatvorenikot. Posetite predvideni vo prethodnite stavovi }e se vr{at vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot. Se podrazbira deka tie zakoni i propisi ne treba nepotrebno da go spre~uvaat vr{eweto na spomenatite konzularni funkcii.

803

9. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I SOJUZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA OD 3 JULI 1997 (Ratifikuvana so zakon na 25 septemvri 1997, "Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija" - Me|unarodni dogovori, 1997/50) Li{uvawe od sloboda i poseti ^len 19

1. Nadle`niot organ na dr`avata na priemot e dol`en: (1) da go izvesti konzularniot funkcioner na dr`avata na imenuvaweto, bez odlagawe, a najdocna vo rok od tri dena, za li{uvaweto od sloboda na dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto, (2) bez odlagawe da go prenese sekoe soop{tenie koe do konzulatot }e go upati dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto, koj e uapsen, zadr`an ili izdr`uva kazna zatvor po osnov na pravosilna sudska odluka ili odluka na nekoj drug nadle`en organ, (3) da mu ovozmo`i na konzularniot funkcioner, bez odlagawe, a najdocna vo rok od tri dena, da go poseti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj na bilo koj na~in e li{en od sloboda ili protiv nego se prezemeni drugi merki na ograni~uvawe na slobodata, (4) da go izvesti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto za negovite prava i za mo`nostite za komunicirawe so konzularniot funkcioner. 2. Pravata od stav 1 na ovoj ~len se ostvaruvaat vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot.
Uka`uvawe pomo{ na dr`avata na priemot ^len 20

1. Poradi za{tita na pravata i interesite na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto, konzularniot funkcioner ima pravo: (1) slobodno da komunicira so dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto koi se nao|aat na negovoto konzularno podra~je, pri {to dr`avata na priemot na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto nema da im go ograni~uva pristapot do konzulot, (2) da bara od nadle`nite organi na dr`avata na priemot bez odlagawe da bide izvesten za sekoj nastan koj ima za posledica smrt, te{ka telesna povreda ili zna~itelna materijalna {teta za dr`vjaninot na dr`avata na imenuvaweto, (3) da se obra}a do nadle`nite organi na dr`avata na priemot za pomo{ vo potraga za is~eznati dr`avjani na dr`avata na imenuvaweto.

804

2. Ako dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto ne e vo mo`nost navremeno, poradi otsustvo ili drugi pri~ini, da gi za{titi svoite prava i interesi, konzularniot funkcioner privremeno go zastapuva toj dr`avjanin, vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot, kaj sudskite i drugite nadle`ni organi na dr`avata na priemot dodeka istiot ne opredeli svoj zastapnik ili ne bide vo sostojba samiot da gi {titi svoite prava i interesi.
10. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I NARODNA REPUBLIKA KINA OD 4 FAVRUARI 1982 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1984/2) Li{uvawe od sloboda i poseta ^len 18

Nadle`niot organ na dr`avata na priemot e dol`en: a) itno da go izvesti konzulatot za li{uvaweto od sloboda na dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto na negovoto konzularno podra~je, b) vedna{ da prenese sekoe soop{tenie me|u konzulatot i dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e zadr`an ili uapsen ili izdr`uva kazna vrz osnova na pravosilna sudska odluka ili odluka na nekoj drug nadle`en organ, s) da mu ovozmo`i na konzularniot funkcioner, osven vo slu~aj ako zakonite i propisite na dr`avata na priemot toa ne go dozvoluvaat, {to pobrzo da go poseti dr`avjaninot na imenuvaweto koj na bilo koj na~in e li{en od sloboda i da mu ovozmo`i da dobie preven zastapnik, d) da mu ovozmo`i na konzularniot funkcioner da go poseti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e vo zatvor i so nego da razgovara vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot.
Dostavuvawe na spisi ^len 23

Konzularniot funkcioner ima pravo na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto da mu dostavuva sudski i vonsudski spisi na na~in koj ne e vo sprotivnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot.

805

11. KONVENCIJA ZA KONZULARNI ODNOSI ME\U SFRJ I SOCIJALISTI^KA NARODNA LIBISKA ARAPSKA XAMAHIRIJA OD 1 JULI 1981 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1984/2) Dostavuvawe na spisi ^len 25

Konzularniot funkcioner ima pravo na svoite dr`avajani da im dostavuva sudski i drugi spisi koi ne se vo sprotivnost so zakonite na dr`avata na priemot, ako bez upotrba na prisilba se soglasni tie spisi da gi primat.
Li{uvawe od sloboda i poseti ^len 59

Vedna{ po li{uvaweto od sloboda na dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto na teritorijata na dr`avata na priemot nadle`iot organ: a) }e go izvesti konzulatot na dr`avata na imenuvaweto, b) }e dade olesnuvawa za kontakt na konzulot i dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e zadr`an, li{en od sloboda ili izdr`uva kazna vrz osnova na pravosilna sudska odluka ili odluka na drug organ, s) }e mu ovozmo`i na konzularniot funkcioner, osven ako toa go zabranuva zakonodavstvoto na dr`avata na priemot zaradi interesot na istragata, {to e mo`no pobrzo da go poseti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj na bilo koj na~in e li{en od sloboda, kako i da mu predlo`i branitel. d) }e mu ovozmo`i na konzularniot funkcioner da go poseti dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj se nao|a na izvr{uvawe na kazna i so nego da razgovara vo soglasnost so zakonodavstvoto na dr`avata na priemot.

806

12. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SOJUZNIOT IZVR[EN SOVET NA SOBRANIETO NA SFRJ I VLADATA NA NR POLSKA OD 2 DEKEMVRI 1982 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovri 1984/9) ^len 45

1. Konzularniot funkcioner ima pravo na barawe na nadle`nite organi na dr`avata na imenuvaweto: a) na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto koi prestojuvaat na teritorijata na dr`avata na priemot da im dostavi sudski i vonsudski spisi, b) da im dostavuva barawa na organite na dr`avata priemot koi se nadle`ni da postapuvaat vo vrska so niv, 2. Konzularniot funkcioner mo`e na barawe na nadle`nite organi na dr`avata na imenuvaweto da gi soslu{a svoite dr`avjani vo svojstvo na svedoci ili ve{taci ako tie dobrovolno se soglasat so toa.
^len 51

1. Nadle`niot organ na dr`avata na priemot treba bez odlagawe, i vo sekoj slu~aj najdocna vo rok od tri dena, da go izvestat konzulatot na dr`avata na imenuvaweto ako na negovoto konzularno podra~je dr`avjaninot na taa dr`ava e zadr`an, uapsen ili podlo`n na bilo koe drugo ograni~uvawe na li~nata sloboda. Nadle`nite organi dol`ni se bez odlagawe da upaatat sekoe soop{tenie {to na konzulatot }e mu go upati liceto koe e zadr`ano, uapseno ili podlo`eno na druga forma na ograni~uvawe na li~nata sloboda. 2. Konzularniot funcioner ima pravo da go poseti dr`avjaninot od stav 1 na ovoj ~len, da razgovara so nego, da se dopi{uva so nego i da vodi smetka da bide pravo zastapuvan pred sudot. Ostvaruvaweto na pravoto na poseta ne mo`e da se odllaga pove}e od pet dena od datumot na zadr`uvaweto ili apseweto na toa lice ili ograni~uvaweto na li~nata sloboda. 3. Konzularniot funkcioner ima pravo pove}e pati da go posetuva dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koga toj se nao|a vo pritvor ili na izdr`uvawe na kazna zatvor po izrekuvaweto na pravosilnata presuda. 4. Pravata navedeni vo ovoj ~len mo`at da se ostvarat samo vo ramkite na zakonite i propisite na dr`avata na priemot, so toa {to tie zakoni i propisi navedenite prava ne gi ne|iraat.

807

5. Nadle`nite organi na dr`avata na priemot treba neodlo`no da go izvestat zainteresiranoto lice za negovite prava vrz osnova na ovoj ~len.
13. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I SOCIJALISTI^KA REPUBLIKA ROMANIJA OD 24 JANUARI 1974 (Rativikuvana so zakon na 26 dekemvri 1974, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1974/66, vlegla vo sila 4 januari 1975)274 Komunicirawe so dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto ^len 30

1. Konzularniot funkcioner ima pravo da komunicira so dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto i da gi posetuva, da im uka`uva sekakva mo`na pomo{ vo nivnite odnosi so sudskite, upravnite i drugite organi na dr`avata na priemot, i po potreba, da im obezbedi pomo{ od branitel. 2. Dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto mo`at da komuniciraat so konzularnite funkcioneri i da gi posetuvaat. 3. Nadle`nite organi na dr`avata na priemot }e go izvestat vo rok od pet dena bez odlagawe, i vo sekoj slu~aj, konzulatot na dr`avata na imenuvaweto koga na negovoto konzularno podra~je dr`avjanin na taa dr`ava }e bide uapsen ili podlo`en na drugi merki na ograni~uvawe ili li{uvawe na li~nata sloboda. 4. Konzularniot funkcioner ima pravo da prima po{ta i drugi izvestuvawa od dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto koj e uapsen ili podlo`en na drugi merki na ograni~uvawe ili li{uvawe na li~nata sloboda, da komuniciraat so nego i da go posetuva. Ostvaruvaweto na ova pravo organite na dr`avata na priemot ne mo`at da go odlagaat po istekot na rokot od ~etiri dena od izvestuvaweto predvideno vo stav 3 na ovoj ~len. 5. Koga dr`avjanin na dr`avata na imenuvaweto izdr`uva kazna li{uvawe od sloboda, konzularniot funkcioner ima pravo da komunicira so nego i da go posetuva.
Zakon za ratifikacija na Protokolot me|u Makedonskata Vlada i Romanskata Vlada za ureduvawe na bilateralnata dogovorna sostojba, "Slu`ben Vesnik na RM", Me|unarodni dogovori, 1996/29. So ovoj Zakon vo spisokot na spogodbi koi natamu ostanuvaat vo sila kako dogovori me|u Republika Makedonija i Romanija, vo Aneks 1, pod reden br. 15 e pomestena i ovaa Konvencija.
274

808

6. Pravata navedeni vo ~len 4 i 5 na ovoj ~len se ostvaruvaat soglasno so zakonite i propisite na dr`avata na priemot za komunicirawe i poseta na lica podlo`eni na merki na li{uvawe od sloboda. 7. Nadle`nite organi na dr`avata na priemot }e go izvestat dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e uapsen ili podlo`en na drugi merki na ograni~uvawe ili li{uvawe od sloboda, za mo`nostite na komunicirawe {to gi ima spored ovoj ~len.
14. KONVENCIJA ZA DOPOLNUVAWE NA KONZULARNATA KONVENCIJA ME\U SFRJ I SSSR OD 21 JULI 1960, POTPI[ANA NA 22 MAJ 1960 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1981/12) ^len 15s

1. Ako dr`avjaninot na dr`avata koja go postavila konzulot e uapsen ili na bilo koj drug na~in li{en od sloboda, nadle`niot organ na dr`avata vo koja e sedi{teto na konzulot vedna{, a najdocna vo rok od tri dena, za toa }e go izvesti nadle`niot konzul na dr`avata koja go postavila konzulot. 2. Konzulot ima pravo da komunicira so dr`avjaninot koj e uapsen ili na drug na~in li{en od sloboda, da go posetuva i so nego da razgovara na jazikot na dr`avata koja go postavila konzulot. Posetata }e se dozvoli vedna{ ili najdocna vo rok od pet dena smetaj}i od datumot na preimot na izvestuvaweto za apseweto, osnosno li{uvaweto od sloboda na nekoj drug na~in. 3. Sekoga{ koga dr`avjaninot na dr`avata {to go postavila konzulot e osuden i se nao|a na izdr`uvawe na kaznata vo dr`avata koja e sedi{te na konzulot, konzulot ima pravo da go posetuva i da razgovara so nego na jazikot na dr`avata koja go postavila konzulot. 4. Posetite }e se dozvoluvaat vo rokovi propi{ani so pravilata na ustanovata kade {to se nao|a dr`avjaninot, koj e pritvoren ili na nekoj drug na~in li{en od sloboda ili osuden, na dr`avata {to go postavila konzulot. 5. Konzulot ima pravo na dr`avjaninot na koj se primenuva ovoj ~len, da mu dostavuva paketi so hrana, obleka, lekovi i knigi, a isto taka i pribor za pi{uvawe vo koli~ini i vremenski rastojanija {to go dozvoluvaat pravilata na ustanovata vo koja se nao|a toj dr`avjanin.

809

6. Nadle`nite organi na dr`avta vo koja se nao|a sedi{teto na konzulot vedna{ }e go zapoznaat so odredbite na ovoj ~len dr`avjaninot, koj e zadr`an ili na nekoj drug na~in e li{en od sloboda, na dr`avata {to go postavila konzulot koj se nao|a vo zatvor.
^len 15d

Pravata od ~len 15a i 15d na ovaa konvencija }e se iskoristuvaat vo soglasnost so proipisite na dr`avata vo koja e sedi{teto na konzulot, po~ituvaj}i ja voobi~aenata postapka na taa dr`ava, so uslov propisite da se primenat taka {to vo celost }e se ostvarat celite zaradi koi se utvrdeni tie pravila.
15. KONZULARNA KONVENCIJA ME\U SFRJ I REPUBLIKA TURCIJA OD 31 MART 1968 (Ratifikuvana so uredba na 31 mart 1968, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1972/9, vlegla vo sila na 4 dekemvri 1971) ^len 25

Organite na dr`avata na priemot bez odlagawe go izvestuvaat konzulatot na dr`avata na imenuvaweto koga nekoj dr`avjanin na ovaa dr`ava e uapsen ili pritvoren na podra~jeto na konzulatot. Vo slu~aite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len, konzularnite funkcioneri imaat pravo da se dopi{uvaat so svoite dr`avjani i da prezemaat merki za nivna odbrana pred sudovite i pred drugite organi na dr`avata na priemot. Tie isto taka imaat pravo da go posetat dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e staven vo pritvor ili izdr`uva kazna li{uvawe od sloboda i da komuniciraat so nego, ako spomenatoto lice izri~no ne mu se protivi na toa pred konzularniot funkcioner vo pisustvo na prestavnikot na lokalnite organi. Pravata predvideni vo stav 2 na ovoj ~len se koristat vo soglasnost so zakonite i propisite na dr`avata na priemot, so toa {to ovie zakoni i propisi treba da ovozmo`at celosno ostvaruvawe na celite za koi se priznavaat pravata {to gi predviduva ovoj ~len.
^len 29

Na barawe na nadle`nite organi na dr`avata na imenuvaweto, konzularniot funkcioner mo`e da go soslu{a dr`avjaninot na taa dr`ava vo svojstvo na stranka ili ekspert, ako tie dobrovolno se soglasat na toa. 810

Konzularniot funkcioner mo`e na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto da im dostavuva sudski i vonsudski spisi koi poteknuvaat od taa zemja, ako se tie soglasni da gi primat.
16. VIENSKA KONVENCIJA ZA KONZULARNI ODNOSI OD 24 APRIL 1963 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1966/5, vlegla vo sila na 19 mart 1967)275 Komunicirawe so dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto ^len 36

1. So cel da se olesni vr{eweto na konzularnite funkcii vo odnos na dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto: a) Konzularnite funkcioneri mora da imaat sloboda da komuniciraat so dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto i da odat kaj niv. Dr`avjanite na dr`avata na imenuvaweto mora da ja imaat istata sloboda da komuniciraat so konzularnite funkcioneri i da odat kaj niv. b) Ako toa go bara zainteresiranoto lice, nadle`niot organ bez odlagawe }e go izvesti konzulatot na dr`avata na imenuvaweto ako na negovoto konzularno podra~je dr`avjaninot na taa dr`ava e uapsen, zatvoren, staven vo pritvor ili zadr`an na koj i da e drug na~in. Tie, isto taka, na konzulatot bez odlagawe }e mu go dostavat sekoe soop{tenie {to e upatilo liceto koe e uapseno, zatvoreno, pritvoreno ili na drug na~in e zadr`ano. Tie organi moraat bez odlagawe da go izvestat zainteresiranoto lice za negovite prava vrz osnova na ovoj stav. s) Konzularnite funkcioneri imaat pravo da go posetat dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj e zatvoren, pritvoren ili na drug na~in e zadr`an, da razgovaraat i da se dopi{uvaat so nego i da vodat smetka da bide zastapuvan pred sudot. Tie, isto taka, imaat pravo da go posetat dr`avjaninot na dr`avata na imenuvaweto koj vrz osnova na sudska presuda e zatvoren ili zadr`an na nivnoto konzularno podra~je. Me|utoa, konzularnite funkcioneri treba da se vozdr`uvavaat od posreduvawe vo korist na dr`avjaninot koj e zatvoren, staven vo pritvor ili na drug na~in e zadr`an, ako zainteresiranoto lice izri~no mu se protivi na toa.
V. Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon Vienskata Konvencija i Protokoli, "Slu`ben Vesnik na RM", 1993/48.
275

811

2. Pravata predvideni vo stav 1 na ovoj ~len treba da se vr{at vo granicite na zakonot i propisite na dr`avata na priemot, so toa {to tie zakoni i propisi treba da dozvoluvaat celosno ostvaruvawe na celite za koi se dadeni pravata vrz osnova na ovoj ~len.

812

VIII DEL

MULTILATERALNI KONVENCII KAKO SPOREDNI IZVORI NA ME\UNARODNATA KRIVI^NOPRAVNA POMO[

813

814

1. KONVENCII KOI SE ODNESUVAAT NA ROPSTVOTO

A) KONVENCIJA ZA ROPSTVOTO OD 25 SEPREMVRI 1926 (IZVODI) Naslov na originalot: Slavery Convention, Vlegla vo sila na 7 juli 1955276 ^len 4

Visokite dogovrni strani }e si uka`uvaat zaemna pomo{ so cel da dosegnat do ukinuvawe na ropstvoto i trgovijata so robje.
^len 7

Visokite dogovorni strani se obvrzuvaat deka me|u sebe i na generalniot sdekretar na Dru{tvoto na narodite }e gi soop{tuvaat zakonite i pravilata {to }e gi propi{at so cel za primena na propisite na ovaa konvencija.

276 Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. Konvencijata protiv ropstvoto so dopolnitelniot protokol od 7 noemvri 1955 godina, od porane{nata SFRJ e ratifikuvaa na 1 juli 1955 godina.

815

B) DOPOLNITELNA KONVENCIJA ZA UKINUVAWE NA ROPSTVOTO, NA TRGOVIJATA SO ROBJE I INSTITUCIITE I PRAKTIKATA SLI^NI NA ROPSTVOTO OD 7 SEPTEMVRI 1956 GODINA (IZVODI) Naslov na originalot: Suplementary on the Abolition of Slavery, the Slave and Institutions and Practices similar to Slavery, Usvoena so rezolucija na ECOSOC 608 (XXI). Vlegla vo sila na 30 april 1957 vo soglasnost so odredbata od ~l. 13277 DEL V SORABOTKA ME\U DR@AVITE DOGOVORNI STRANI I DOSTAVUVAWE NA INFORMACII ^len 8

1. Dr`avite dogovorni strani na ovaa konvencija prezemaat obvrska da sorabotuvaat edna so druga i so Obedinetite nacii so cel na sproveduvawe na gore navedenite odredbi. 2. Dogovornite strani prezemaat obvrska za dostavuvawe do generalniot sekretar na Obedinetite nacii kopie na sekoj zakon, pravila ili upravni merki koi se usvoeni ili vlegle vo sila so cel za primena na ovaa konvencija 3. Generlaniot sekretar }e gi dostavi primenite informacii vrz osnova na stav 2 na ovoj ~len na drugite dogovorni strani i na Ekonomskiot i socijalniot sovet kako del na dokumentazcijata za bilo koja diskusija koja sovetot mo`e da ja sprovede so namera da dade preporaki za ukinuvawe na ropstvoto, trgovijata so robje ili instituciite i praktikata koi se predmet na ovaa konvencija.

Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. Konvencijata e ratifikuvana od porane{nata SFRJ na 14. juli 1958 godina.

277

816

2. KONVENCIJA ZA SPRE^UVAWE I KAZNUVAWE NA ZLOSTORSTVATA NA GENOCIDOT OD 9 DEKEMVRI 1948

Naslov na originalot: Convention on the Prevention and Punishment of the Crime od Genocide. Prifatena i otvorena za potpi{uvawe i ratifikacija ili za pristapuvawe od strana na Generalnoto sobranie na ON so Rezolucija br. 260 A (III). Vlegla vo sila na 12 januari 1951, soglasno odredbite od ~len XIII. (Ratifikuvana so zakon na 21 juni 1950, "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 1950/2, vlegla vo sila na 12 januari 1951)278 ^len I

Dogovornite strani potvrduvaat deka genocidot, bez ogled dali e izvr{en vo vreme na mir ili vo vreme na vojna, e me|unarodno krivi~no delo i deka prezemaat obvska da go spre~uvaat i kaznuvaat.
^len II

Vo smisla na ovaa konvencija kako genocid se smeta bilo koe od slednive dela izvr{eno so namera celosno ili delumno da se uni{ti edna nacionalna, etni~ka, rasna ili verska grupa: a) ubistvo na ~lenovite na grupata, b) nanesuvawe na te{ki telesni ili psihi~ki povredi na ~lenovite na grupata, s) namerno podlo`uvawe na grupata na takvi uslovi na `ivot koi bi trebalo da dovedat do nejzino celosno ili delumno fizi~ko uni{tuvawe, d) nalo`uvawe na takvi merki so koi se saka da se spre~at ra|awa vo ramkite na grupata, e) prisilno premestuvawe na deca od edna vo druga grupa.
Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija.
278

817

^len III

Kaznivi se slednite dela: a) genocid, b) planirawe da se izvr{i genocid, s) neposredno ili javno pottiknuvawe da se izvr{i genocid, d) obid da se izvr{i genocid, e) sou~esni{tvo vo genocid.
^len IV

]e se kaznat licata koi izvr{ile genocid ili koe i da e drugo delo navedeno vo ~len III, bez ogled na toa dali se dr`avni rakovoditeli, javni slu`benici ili obi~ni poedinci.
^len V

Dogovornite strani se obvrzuvaat deka }e usvojat, vo soglasnost so svoite va`e~ki ustavi, posebni zakonodavni merki neophodni da se obezbedi primena na odredbite na ovaa konvencija, a posebno }e propi{at efikasni krivi~ni sankcii za licata koi se odgovorni za genocid ili za nekoe od drugite dela navedeni vo ~len III.
^len VI

Na licata obvineti za genocid ili za koe i da e drugo delo navedeno vo ~len III }e im sudi nadle`en sud na dr`avata na podra~jeto na koe go storile deloto, ili me|unaroden krivi~en sud koj }e bide nadle`en za onie dogovorni strani koi }e ja prifatat negovata nadle`nost.
^len VII

Genocidot i drugite dela navedeni vo ~len III, vo odnos na pra{awta na ekstradicijata, nema da se smetaat za politi~ki krivi~ni dela. Dogovornite strani se obvrzuvaat deka vo takvi slu~ai }e odobruvaat ekstradicija vo soglasnost so svoite zakoni i me|unarodnite dogovori koi se vo sila.

818

^len VII

Sekoja dogovorna strana mo`e, soglasno Povelbata na Obedinetite nacii, da bara od nadle`nite organi na Obedinetite nacii, da prezemat merki {to }e gi smetaat za prikladni za spre~uvawe i kaznuvawe na delata na genocidot ili nekoe od drugite dela navedeni vo ~len III.
^len IX

Sporovite na ednata dogovrna strana vo pogled na tolkuvaweto, primenata ili izvr{uvaweto na ovaa konvencija, vklu~itelno i na sporovite vo podled na edna dr`ava po pra{awata na genocidot ili nekoe od drugite dela navedeni vo ~len III, }e bidat izneseni pred Me|unarodniot sud na pravdata na barawe na edna od stranite vo sporot.

819

820

3. @ENEVSKI KONVENCII ZA ZA[TITANA @RTVITE OD VOJNA OD 12 AVGUST 1949 (IZVODI)

(Tekstovite na konvenciite se objaveni vo Slu`ben list FNRJ 1950/6, a se ratifikuvani so ukaz na Prezidiumot na Narodnoto Sobranie na FNRJ, "Slu`ben list FNRJ" 1950/24. Za na{ata zemja konvenciite vlegoa vo sila na 1 april 1950)279 A) KONVENCIJA ZA PODOBRUVAWE NA SUDBINATA NA RANETITE I BOLNITE VO ORU@ENITE SILI NA KOPNO Glava IX Za suzbivaweto na i zaloupotrebi povredi ^len 49

Visokite dogovorni strani se obvrzuvaat deka }e gi prezemat site zakonodavni merki potrebani za propi{uvawe na soodvetni krivi~ni sankcii protiv licata koi izvr{ile ili koi dale naredba da se izvr{i nekoja od te{kite povredi na ovaa konvencija koi se opredeleni vo naredniot ~len. Sekoja dogovorna strana }e bide dol`na da pronao|a lica koi se osomni~eni deka izvr{ile ili naredile da se izvr{i nekoja od te{kite povredi i }e bide obvrana da gi izvede pred svoite sopstveni sudovi bez ogled na nivnoto dr`avjanstvo. Taa isto taka mo`e, ako pove}e saka, spored uslovite predvideni vo sopstvenoto zakonodavstvo da gi predade zaradi sudewe na nekoja druga dogovorna dr`ava zainteresirana za sudsko gonewe, dokolku taa dogovorna strana protiv spomenatite lica raspolaga so dovolno dokazi. Sekoja dogovrna strana }e gi prezeme potrebnte merki za suzbivawe na delata {to mu se protivat na odredbite na ovaa konvencija, a koi ne prestavuvaat te{ki povredi opredeleni vo sledniot ~len.

Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: " Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon @enevskite konvencii i Protokoli", ("SV RM", 1993/48),

279

821

Obvinetiot vo sekoja prilika }e gi u`iva garanciite na postapkata i na slobodna odbrana koi ne smeeat da bidat pomali od onie predvideni vo ~len 105 i slednite ~lenovi na @enevskata konvencija za postapuvawe so voenite zarobenici od 12 avgust 1949 godina
^len 50

Te{kite povredi koi se imaat vo vid vo prethodniot ~len se povredi koi opfa}aat edno od slednite dela, ako se izvr{eni protiv lica ili dobra {to gi {titi konvencijata: ubistvo so umisla, ma~ewe ili ne~ove~ko postapuvawe vklu~uvaj}i gi tuka i biolo{kite eksperimenti, namerno predizvikuvawe na golemi stradawa ili nanesuvawe na seriozni povredi na teloto i zdravjeto, uni{tuvawe ili prisvojuvawe na imot {to ne e opravdano od aspekt na voenite potrebi i koe e izvr{eno vo golemi vremenski rastojanija i na nedozvolen i samovolen na~in.
^len 51

Niedna dogovorna strana ne mo`e da se oslobodi sebesi nitu drugata dogovorna strana od odgovornosta koja taa samata ili drugata dogovorna strana na ja navlekla vrz sebe so povredite predvideni vo prethodniot ~len.
^len 52

Na barawe na ednata dogovorna strana vo sudirot, po povod na sekoja povreda navedena vo konvencijata mora da se otvori istraga na na~in {to }e go utvrdat zainteresiranite strani. Ako spogodbata za postapkata na istragata ne e postignata stranite }e se dogovorat da izberat arbiter koj }e odlu~i za postapkata {to treba da se primeni. Po utvrduvaweto na povredata, stranite vo sudirot }e ja otstranat i suzbijat vo najkratok mo`en rok.

822

B) KONVENCIJA ZA PODOBRUVAWE NA SUDBINATA NA RANETITE, BOLNITE I BRODOLOMNICITE VO ORU@ENITE SILI NA MORE Glava VII Za suzbivaweto na zloupotrebi i povredi ^len 50, 51, 52 i 53 sodr`ai identi~en tekst kako ~lenovite 49, 50, 51 i 52 na Konvencijata za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo oru`enite sili vo vojna. V) KONVENCIJA ZA POSTAPUVAWE SO VOENITE ZAROBENICI DEL VI Izvr{uvawe na konvencijata ^len 129, 131 i 132 sodr`at identi~ni tekstovi kako i ~lenovite 49, 51 i 52 na Konvencijata za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo vooru`anite sili vo vojna. ^len 130

Te{kite povredi koi se imaat vo vid vo prethodniot ~len se povredi koi opfa}aat edno od slednive dela, ako se izvr{eni protiv lica ili dobra {to gi {titi konvencijata: ubistvo so umisla, ma~ewe ili ne~ove~ko postapuvawe, vklu~itelno i na biolo{kite eksperimenti, namerno predizvikuvawe na golemi stradawa ili nanesuvawe na seriozni povredi vrz teloto i zdravjeto, prisiluvawe na voeniot zarobenik da slu`i vo oru`enite sili na neprijatelskata sila, ili negovo li{uvawe od pravoto da bide redovno i nepristrasno suden spored odredbite na ovaa konvencija.

823

G) KONVENCIJA ZA ZA[TITA NA CIVILNOTO NASELENIE ZA VREME NA VOJNA DEL VI ^len 146, 148 i 149 sodr`at identi~ni odredbi kako i ~lenovite 49, 51 i 52 na Konvencijata za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo vooru`anite sili vo vojna. ^len 147

Te{kite povredi koi se imaat vo vid vo prethodniot ~len se povredi koi opfa}aat edno od slednive dela, ako se izvr{eni protiv lica ili dobra {to gi {titi konvencijata: ubistvo so umisla, ma~ewe ili ne~ove~ko postapuvawe, vklu~itelno i na biolo{kite eksperimenti, namerno predizvikuvawe na golemi stradawa ili nanesuvawe na seriozni povredi vrz teloto i zdravjeto, nezakoniti progonstva i preseluvawa, protivzakonito zatvorawe, prisiluvawe na za{titeno lice da slu`i vo oru`enite sili na neprijatelskata sila, ili negovo li{uvawe od pravoto da bide redovno i nepristrasno sudeno spored odredbite na ovaa konvencija, zemawe na zalo`nici, uni{tuvawe i prisvojuvawe na imot {to ne e oporavdano od aspekt na voenite potrebi i {to se vr{i vo golem obem na nedopu{ten i samovolen na~in.

824

4. EVROPSKA KONVENCIJA ZA ZA[TITA NA ^OVEKOVITE PRAVA I OSNOVNITE SLOBODI OD 4 NOEMVRI 1950

Naslov na originalot: European Convention for the Protection of Human Right and Fundamental Freedoms, European Treaty Series, No. 5, vlegla vo sila na 3 septemvri 1953. Do sega e dopolnuvana so 11 protokoli. (Ratifikuvana so zakon na 27 fevruari 1997, "Slu`ben Vesnik na RM" Me|unarodni dogovori, 1997/11)280 ^len 6

1. Sekoj ~ovek ima pravo na sloboda i na bezbednost. Nikoj ne smee da bide li{en od sloboda, osven vrz osnova na zakon vo podolu navedenite slu~ai: a) ako izdr`uva kazna zatvor po presuda na nadle`en sud, b) ako bil uapsen ili pritvoren poradi protivewe na zakonski nalog na sudot ili so cel da se obezbedi izvr{uvawe na so zakon propi{ana obvrska, s) ako e uapsen ili pritvoren zaradi priveduvawe pred nadle`en sudski organ, koga postoi opravdano somnenie deka toa lice izvr{ilo krivi~no delo ili koga postojat opravdani pri~ini toa lice da se spre~i po izvr{enoto krivi~no delo da izbega, d) ako se pritvora maloletnik vo redovna zakonska procedura zaradi vospituvawe pod nadzor ili zaradi priveduvawe pred nadle`na sudska vlast, e) ako se pritvora lice za da se spre~i {irewe na nekoja zarazna bolest, mentalno zaboleni lica, alkoholi~ari, narkomani i skitnici, f) ako se apsi ili protvora vrz osnova na zakon lice, koe treba da bide spre~eno ilegalno da vleze vo zemjata ili lice protiv koe e vo tek postapka za proteruvawe ili ekstradirawe, 2. Sekoe uapseno lice vedna{ se izvestuva na jazikot koj go razbira za pri~inite na apseweto i za obvinenijata protiv nego.

So ovoj zakon Republika Makedonija gi ratifikuva{e i Protokolite 4, 6, 7 i 11 kon ovaa konvencija.

280

825

3. Sekoe lice uapseno ili pritvoreno spored odredbite na stav 1 pod s) od ovoj ~len mora vedna{ da bide izvedeno pred sudija ili drugo sudsko lice, so zakon ovlasteno da vr{i sudska vlast, i mora da ima pravo na sudewe vo razumen rok ili na pu{tawe na sloboda vo tekot na sudskata postapka. Pu{taweto mo`e da se uslovi so davawe garancija deka toa lice }e se pojavi na sudeweto. 4. Sekoe lice li{eno od sloboda so apsewe ili pritvorawe ima pravo da vlo`i `alba do sudot, a toj vo kus rok da ja razgled zakonitosta na toa li{uvawe od sloboda i ako toa ne bilo zakonito, da naredi negovo osloboduvawe. 5. Sekoe lice koe bilo `rtva na apsewe ili pritvorawe protivno na odredbite na ovoj ~len ima pravo na obe{tetuvawe.

826

5. KONVENCII ZA SPRE^UVAWE NA ZAGADUVAWE NA MORETO

A) ME\UNARODNA KONVENCIJA ZA SPRE^UVAWE NA ZAGADUVAWE NA MORETO SO NAFTA OD 12 MAJ 1954 (Ratifikuvana so zakon od 7 noemvri 1973, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1973/60, vlegla vo sila na 15 noemvri 1973) ^len III

(1) Pod rezerva na odredbite na ~len IV i V, na site tankeri (brodovi cisterni) na koi se primenuva ovaa konvencija, vo zabranetite zoni opi{ani vo Prilog A, to~ka (1) na ovaa konvencija, im e zabraneto da ispu{taat: (a) nafta, (b) sekakva me{avina na nafta koja mo`e da ja zagadi vodenata povr{ina. Spored ovoj stav ne se smeta deka mo`e da ja zagadi vodenata povr{ina onaa me{avina na nafta koja vo seba sodr`i pomalku od 100 delovi na nafta na 1.000.000 delovi na me{avina.
^len IV

Kaznite koi, so primena na ~len II, mo`e da se izre~at vrz osnova na zakonot na sekoja dogovorna vlada zaradi nedopu{teno ispu{tawe na nafta ili me{avina od nafta vo vodata nadvor od teritorijalnite vodi na taa dogovorna dr`ava, ne mo`at da bidat pomali od kaznata koja se izrekuva sprema zakonite na taa dr`ava koga stanuva zbor za nedopu{teno ispu{tawe na nafta ili me{avini od nafta vo nejzinite teritorijalni vodi.
^len X

(1) Sekoja dogovorna vlada pismeno }e ja izvesti dogovornata vlada na ~ija teritorija brodot vinovnik e registriran, za sekoj nastan koj doka`uva deka toj brod povredil nekoj odredba na ovaa konve827

ncija, nezavisno od toa na koe mesto e storen prekr{okot. Ako toa prakti~no e mo`no, nadle`niot organ na dogovornata vlada so toa }e go zapoznae zapovednikot na brodot koj go storil prekr{okot. (2) Po priemot na takvoto izvestuvawe zainteresiranata vlada }e go ispita slu~ajot i mo`e od vladata na prijavuvaweto da pobara i poprecizni podatoci za storeniot prekr{ok. Ako vladata na ~ija teritorija pripa|a takviot brod utvrdi deka podatocite se dovolni ili deka se vo forma {to ja baraat nejzinite zakoni za prezemewe sudskoto gonewe sprema sopstvenikot ili zapovednikot na brodot, taa }e ja povede takvata postapka {to e mo`no pobrzo i za rezultatot }e ja izvesti vladata na prijavuvaweto na brodot i Biroto.
^len XI

Niedna odredba od ovaa konvencija ne mo`e da se smeta kako pre~ka na ovlastuvaweto na sekoja dogovorna vlada da gi prezema site merki vo svoeto zakonodavstvo vo pogled na materijata na koja se odnesuva ovaa konvencija, nitu pak mo`e da se smeta kako pro{iruvawe na jurisdikcijata na koja bilo dogovorna vlada.

828

B) ME\UNARODNA KONVENCIJA ZA SPRE^UVAWE NA ZAGADUVAWE NA MORETO OD BRODOVI OD 2 OKTOMVRI 1973 (Ratifikuvana so Uredba na Sojuzniot Izvr{en Sovet od 13 juni 1980, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1985/2, vlegla vo sila na 21 juni 1985 Naru{uvawe na konvencijata ^len 4

(1) Sekoe naru{uvawe na barawata na ovaa konvencija }e bide zabraneto i za toa }e bide opredelena sankcija spored zakonot na upravata na koja i pripa|a odnosniot brod, sekoga{ koga }e se slu~i takvoto naru{uvawe. Ako upravata bide izvestena za takvo naru{uvawe i ako smeta deka postojat dovolno dokazi za poveduvawe na postapka so ogled na navodnoto naru{uvawe, }e ja povede taa postapka {to e mo`no pobrzo i vo soglasnost so svoite zakoni. (2) Sekoe naru{uvawe na barawata na ovaa konvencija koe vo ramkite na jurisdikcijata na bilo koja nejzina dogovorna strana }e bide zabraneto i za prekr{itelot }e bide opredelena sankcija spema zakonot na taa dogovorna strana. Sekoga{ koga }e dojde do takvo naru{uvawe, taa dogovorna strana: (a) }e prezeme merki za poveduvawe postapka vo soglasnost so svoite zakoni, ili (b) }e ja snabdi upravata na koja pripa|a brodot so podatocite i dokazite {to gi poseduva za toa deka do{lo do naru{uvaweto. (3) Koga upravata na koja pripa|a brodot gi dobie podatocite ili dokazite deka toj brod ja prekr{il ovaa konvencija, itno }e ja izvesti dogovornata strana koja ja snabdila so podatoci i dokazi i Organizacijata za merkite koi }e gi prezeme. (4) Kaznite predvideni so zakonot na dogovornite strani spored ovoj ~len, mora da bidat soodvetno strogi so cel da go spre~at naru{uvaweto na ovaa konvencija i ednakvo strogi bez ogled kade se slu~ilo naru{uvaweto.
Drugi dogovori i tolkuvawa ^len 9

(1) Po vleguvaweto vo sila, ovaa konvencija }e ja zameni Me|unarodnata konvencija za spre~uvawe na zagaduvaweto na moreto so nafta od 1954, so izmenite i dopolnuvawata {to dogovornite strani na taa konvencija gi usvoile.

829

(2) Niedna odredba na ovaa konvencija ne smee da ja prejudicira kodifikacijata na zakonot za moreto i rabotata vrz toj zakon na Konferencijata na Obedinetite nacii za pravoto na moreto, svikana spored Rezolucijata 2750 S (XXV) na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, nitu sega{nite i idnite pobaruvawa i zakonskite nameri na bilo koja dr`ava so ogled na zakonot na moreto kako i na vidot i obemot na obalnata i dr`avnata jurisdikcija. (30 Izrazot "jurisdikcija" vo ovaa konvencija se tolkuva vrz osnova na me|unarodnoto pravo koe e vo sila vo vreme na primenata ili tolkuvaweto na ovaa konvencija.

830

6. KONVENCII ZA SUZBIVAWE NA KRIVI^NITE DELA PROTIV VOZDU[NATA PLOVIDBA

A) KONVENCJA ZA KRIVI^NITE DELA I NEKOI DRUGI DEJSTVIJA IZVR[ENI VO VOZDUHOPLOVI, TOKIO - 14 SEPTEMVRI 1963 (TOKISKA KONVENCIJA) - IZVODI (Ratifikuvana so zakon na 23 oktomvri 1970, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1970/47. vlegla vo sila na 6 noemvri 1970) Podra~je na primena na konvencijata Glava I

1. Ovaa konvencija se primenuva: a) na krivi~ni dela predvideni so krivi~nite zakoni, b) na dejstvija koi, bez ogled dali pretstavuvaat krivi~ni dela, mo`at da ja zagrozat ili ja zagrozuvaat bezbednosta na vozduhoplov ili na lica ili dobra vo niv, ili vo niv gi naru{uvaat dobriot red i disciplinata. 2. So izklu~ok na odredbite sodr`ani vo glava III, ovaa konvencija se primenuva vrz krivi~nite dela i dejstvijata {to }e gi izvr{i nekoe lice vo vozduhoplov {to e registriran vo edna dogovorna dr`ava vo vremeto dodeka toj vozduhoplov se nao|a vo let ili nad povr{inata na otvoreno more ili predel {to ne e sostaven del na nekoja dr`ava. 3. Za celite na ovaa konvencija }e se smeta deka vozduhoplovot se nao|al vo let od momentot koga e upotrebena dvi`e~kata sila za poletuvawe pa se do momentot koga }e zavr{i sletuvaweto. 4. Ovaa konvencija ne se primenuva na vozduhoplovi koi se upotrebuvaat vo voeni, carinski ili policiski celi.
Nadle`nost ^len 3

1. Dr`avata na registracijata na vozduhoplovot e nadle`na da sudi za krivi~ni dela i dejstvija izvr{eni vo vozduhoplovot. 2. Sekoja dogovorna dr`ava }e prezeme potrebni merki za vospostavuvawe na svojata nadle`nost kako dr`ava na normirawe, so cel za 831

sudewe na krivi~nite dela izvr{eni vo vozduhoplovite koi se zapi{ani vo nejziniot registar. 3. Ovaa konvencija ne isklu~uva nitu edna nadle`nost vo krivi~nite predmeti koja se zasnova na nacionalnite zakoni.
^len 4

Dogovornata strana koja ne dr`ava na registracijata ne mo`e da go spre~uva vozduhoplovot vo let poradi vr{ewe na svojata nadle`nost vo krivi~nite predmeti vo pogled na krivi~no delo izvr{eno vo vozduhoplov, osven vo slednite slu~ai: a) ako krivi~noto delo prdizvikalo dejsto na teritorijata na taa dr`ava, b) ako krivi~noto delo izvr{eno od strana ili na {teta na dr`avjanin na taa dr`ava ili vrz lice koe e postojano e naseleno vo nea, s) ako krivi~noto delo ja zagrozuva bezbednosta na dr`avata, d) ako krivi~noto delo pretstavuva povreda na pravilata i propisite koi va`at vo taa dr`ava za letawe ili manevrirawe na vozduhoplovot, e) ako vr{eweto na nadle`nosta e potrebno poradi obezbeduvawe na po~ituvawe na obvrskata koja pa|a vrz taa dr`ava vrz osnovana pove}estran me|unaroden dogovor.
^len 8

1. Ako zapovednikot na vozduhoplovot ima osnova da veruva deka nekoe lice vo vozduhoplovot izvr{ilo ili deka neposredno }e izvr{i dejstvie predvideno vo ~len 1 stav 1 to~ka b), toj mo`e da go istovari toa lice na teritorijata na sekoja dr`ava vo koja }e sleta vozduhoplovot ako taa merka e potrebna za celite predvideni vo ~len 6 stav 1 to~ka a) ili b). 2. Zapovednikot na vozduhoplovot soglasno so odredbite na ovoj ~len gi izvestuva organite na dr`avata na ~ija teritorija istovaruva nekoe lice za istovaruvaweto i za pri~inite {to go navele na toa.
^len 9

1. Ako zapovednikot na vozduhoplovot ima osnov da veruva deka nekoe lice vo vozduhoplovot izvr{ilo nekoe dejstvie koe pored negovo mislewe pretstavuva te{ko krivi~no delo, soglasno so krivi~niot zakon na dr`avata na registracijata na vozduhoplovot, toj e ovlasten 832

da go predade toa lice na nadle`nite organi na dogovornata dr`ava na ~ija teritorija sletal vozduhoplovot. 2. Zapovednikot na vozduhoplovot e dol`en vo najkratok rok, i ako e mo`no pred sletuvaweto na teritorijata na nekoja dogovorna dr`ava, koga vo vozduhoplovot se nao|a lice koe ima namera da go predade soglasno odredbite na prethodniot stav, da gi izvesti organite na odnosnata dr`ava za taa namera i za pri~inite {to ja opravduvaat. 3. Zapovednikot na vozduhoplovot na organite na koi mu se predava licet za koe pretpostavuva deka e storitel na krivi~noto delo, soglasno so odredbite na ovoj ~len }e im gi soop{ti dokazite i izvestuvawata do koi zakonito do{ol spored zakonite na dr`avata na registracijata na vozduhoplovot.
^len 13

1. Sekoja dogovorna dr`ava e dol`na da go primi liceto koe zapovednikot na vozduhoplovot go predala soglasno odredbite od ~len 9 stav 1. 2. Ako smeta deka toa okolnostite go opravduvaat, sekoja dogovorna dr`ava }e obezbedi pritvor ili }e prezeme nekoja druga merka poradi obezbeduvawe prisustvoto na liceto osomni~eno deka e storitel na deloto predvideno vo ~len 11 stav 1, kako i sekoe drugo lice koe e predaddeno. Ovoj pritvor kako i ovie merki treba da bidat vo soglasnost so zakonodavstvoto na taa dr`ava i mo`at da traat samo za vremeto koe e potrebno da se povede krivi~na postapka za ekstradicija. 3. Sekoe lice koe e pritvoreno so primena na prethodniot stav mo`e vedna{ da se dovede vo vrska so najbliskiot ovlasten prestavnik na dr`avata ~ij dr`avjanin e. Za taa cel }e mu bidat pru`eni site olesnuvawa. 4. Sekoja dogovorna dr`ava na koja e predadeno nekoe lice soglasno so odredbite od ~len 9 stav 1, ili na ~ija teritorija }e sleta vozduhoplovot po izvr{uvaweto na deloto predvideno vo ~len 11 stav 1, vedna{ }e prezeme prethodna istraga poradi utvrduvawe na faktite. 5. Koga nekoja dr`ava soglasno odredbite na ovoj ~len stavila opredeleno lice vo pritvor, za toj pritvor kako i za okolnostite {to go opravduvaat, vedna{ }e gi izvesti dr`avata vo koja e registriran vozduhoplovot, dr`avata ~ii dr`avjanin e pritvorenoto lice, i ako toa se smeta za celishodno, sekoja druga zainteresirana dr`ava. Dr`avata koja ja sproveduva prethodnata istraga predvidena vo stav 4 na ovoj ~len, za rezultatite itno }e gi izvesti navedenite dr`avi i }e nazna~i dali namerava da ja ostvari svojata nadle`nost. 833

^len 14

1. Ako nekoe lice, koe bilo istovareno vo soglasnost so odredbite na ~len 8 stav 1, ili bilo predadeno vo soglasnost so odredbite na ~len 9 stav 1, ili koe samoto se istovarilo po izvr{uvaweto na deloto predvideno vo ~len 11 stav 1, ne mo`e ili ne saka da go prodol`i patuvaweto, dokolku dr`avata na sletuvaweto odbide da mu dozvoli vleguvawe na toa lice koe ne e dr`avjanin na taa dr`ava ili vo nea nema postojano mesto na `iveewe, liceto mo`e da bide proterano vo dr`avata ~ii dr`avjanin e ili kade {to postojano se naselilo ili vo dr`avata na ~ija teritorija go zapo~nalo svoeto vozdu{no patuvawe. 2. Istovaruvaweto, predavaweto nitu pritvorot, ni drugite merki prevideni vo ~len 13 stav 2, kako ni proteruvaweto na zainteresiranoto lice nema da se smeta deka go ovlastuva vleguvaweto na teritorijata na dogovornata dr`ava spored zakonite na taa dr`va koi se odnesuvaat na vleguvaweto ili iseluvaweto na lica. Odredbite na ovaa konvencija ne zasegaat vo zakonite na dogovornite dr`avi koi se odnesuvaat na proteruvawe na lica.
^len 15

1. So isklu~ok na odredbite na prethodniot ~len, sekoe lice koe bilo istovareno vo soglasnot so odredbitena ~len 8 stav 1, ili koe bilo predadeno soglasno so odredbite od ~len 9 stav 1, ili koe samoto se istovarilo po izvr{uvaweto na deloto predvideno vo ~len 11 stav 1, a saka da go prodol`i patuvaweto, toa mo`e da go stori {tom }e mu se uka`e mo`nost vo nasoka {to }e ja opredeli po svoj izbor, osven ako negovoto pristustvo ne se bara spored zakonite na dr`avata na sletuvaweto poradi krivi~no gonewe ili poradi ekstradicija. 2. So isklu~ok na zakonot koj se odnesuva na vleguvaweto i iseluvaweto, na ekstradicijata i proteruvawe na liceto, sekoja dogovorna strana na ~ija teritorija e istovareno nekoe lice vo soglasnost so odredbite na ~len 8 stav 1, ili e predadeno soglasno so odredbite na ~len 9 stav 1, ili koe samoto se istovarilo, a mu se stava na tovar delo predvideno vo ~len 11 stav 1, na takvoto lice }e mu priznae postapuvawe koe vo pogled na za{titata i sigurnosta ne e ponepovolno od postapuvaweto {to taa im go priznava na sopstvenite dr`avjani vo sli~ni slu~ai.

834

Glava VI Ostanati odredbi ^len 16

1. Krivi~nite dela izvr{eni vo vozduhoplov registriran vo ednata od dogovornite strani za celite na ekstradicijata }e se smeta deka bile izvr{eni kako vo mestoto na nivnoto izvr{uvawe taka i na teritorijata na dr`avata na registracijata na vozduhoplovot. 2. Vodej}i smetka za odredbite na prethodniot stav, niedna odredba na ovaa konvencija nema da se tolkuva vo smisla deka sozdava obvska za ekstradicija.

835

B) KONVENCIJA ZA SUZBIVAWE NA NEZAKONITO GRABNUVAWE NA VOZDUHOPLOVI OD 16 DEKEMVRI 1970 (HA[KA KONVENCIJA) (Ratifikuvana so zakon na 29 juni 1972, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 1972/33, vlegla vo sila na 8 juli 1972) ^len 1

Krivi~no delo vr{i sekoe lice {to na vozduhoplov vo letawe, (a) nezakonito nasilno ili pod zakana so prisilba }e zapleni vozduhoplov ili vr{i kontrola nad nego ili se obide da izvr{ie edno od ovie dejstvija, ili (b) e soou~esnik na nekoe lice {to vr{i ili }e se obide da izvr{i takov akt.
^len 2

Sekoja dogovrna dr`ava se obvrzuva za krivi~noto delo da predvidi strogi kazni.

^len 3

1. Vo smisla na ovaa konvencija vozduhoplovot se smeta vo letawe od momentot koga, po zavr{uvaweto na tovareweto site nadvore{ni vrati se zatvoreni do momentot koga edna od ovie vrati }e bide otvorena zaradi istovar. Vo slu~aj na prisilno spu{tawe, se smeta deka letaweto trae se dodeka nadle`niot organ ne ja prezeme odgovornosta za vozduhoplovot i za licata i imotot na nego. 2. Ovaa konvencija ne se primenuva vrz vozduhoplovi {to se koristat za voeni, carinski ili policiski celi. 3. Ovaa konvencija se primenuva samo ako mestoto na poletuvaweto ili mestoto na fakti~koto sletuvawe na vozduhoplovot na koj e storeno krivi~noto delo se nao|a von teritorijata na dr`avata na registriraweto na toj vozduhoplov, bilo da e vo pra{awe vozduhoplov vo me|unaroden ili vo vnatre{en soobra}aj. 4. Vo slu~aite {to gi predviduva ~len 5, ovaa konvencija ne se primenuva ako mestoto na poletuvaweto i mestoto na fakti~koto sletuvawe na vozduhoplovot na koj e izvr{eno krivi~noto delo se nao|aat na teritorijata samo na edna dr`ava spomenata vo navedeniot ~len. 5. Bez ogled na odredbite od to~ka 3 i 4 na ovoj ~len, ~lenovite 6, 7, 8 i 10 se primenuvaat, bez ogled na mestoto na poletuvaweto ili na mestoto na fakti~koto sletuvawe na vozduhoplovot, ako izvr{i836

telot ili pretpostaveniot izvr{itel na krivi~noto delo se otkrieni na teritorijata na dr`avata {to ne e dr`ava na registrirawe na ovoj vozduhoplov.
^len 4

1. Sekoja dogovorna dr`ava prezema potrebni merki da ja vospostavi svojata nadle`nost za da mo`e da re{ava za krivi~noto delo i za sekoj drug akt na prisilba protiv patnicite ili postadata {to go izvr{ilo lice za koe se pretpostavuva deka e izvr{itelot na krivi~noto delo ili deka e vo neposredna vrska so ova delo vo slednite slu~ai: (a) ako e izvr{eno na vozduhoplov registriran vo taa dr`ava, (b) ako vozduhoplovot na koj e izvr{eno krivi~noto delo sleta na nejzina teritorija so liceto za koe se pretpostavuva deka e izvr{itel na krivi~noto delo, a koe u{te se nao|a vo vozduhoplovot, (s) ako krivi~noto delo e storeno na vozduhoplov {to bez posada e iznajmen na lice ~ie glavno sedi{te na preprijatieto ili vo negov nedostig, negovoto prestojuvali{te se nao|a vo ovaa dr`ava. 2. Sekoja dogovorna dr`ava isto taka prezema potrebni merki zaradi utvrduvawe na svojata nadle`nost da re{ava za krivi~noto delo vo slu~aj koga liceto za koe se pretpostavuva deka e izvr{itel na toa delo se na|a na nejzinata teritorija i koga ovaa dr`ava ne go predava spored ~len 8 na edna od dr`avite spomenati vo to~ka 1 na ovoj ~len. 3. Ovaa konvencija ne otfrluva ni edna nadle`nost vo krivi~nite predmeti koja se predviduva so nacionalniot zakon.
^len 5

Dogovornite dr`avi {to osnovaat organizacii zaradi zaedni~ko koristewe na vozdu{en prevoz ili me|unarodni organi za koristewe i koi koristat vozduhoplovi pod zaedni~ka ili me|unarodna registracija, ja nazna~uvaat za sekoj vozduhoplov, na odreden na~in, dr`avata {to ja vr{i nadle`nosta i koja }e ima prava na dr`avata na rergistrirawe za celite od ovaa konvencija. Za ova ozna~uvawe toe }e ja izvestat Organizacijata za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo koja toa im go soop{tuva na dr`avite ~lenki na ovaa konvencija.

837

^len 6

1. Ako smeta deka toa go opravduvaat okolnostite, sekoja dogovorna dr`ava na ~ija teritorija se nao|a izvr{itelot na krivi~noto delo, ili liceto za koe se pretpostavuva deka e izvr{itel na krivi~noto delo, obezbeduva pritvor za toa lice ili gi prezema site potrebni merki za da go obezbedi negovoto prisustvo. Pritvorot i merkite treba da bidat soobrazeni so zakonite na ovaa dr`ava, no tie mo`at da se primenuvaat samo tolku vreme kolku e potrebno da se ovozmo`i poveduvawe na krivi~no gonewe ili na postapka za predavawe. 2. Spomenatata dr`ava vedna{ pristapuva kon prethodna istraga zaradi utvrduvawe na faktite. 3. Na sekoe pritvoreno lice, vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, }e mu se ovozmo`i vedna{ da vleze vo kontakt so najbliskiot ovlasten pretstavnik na dr`avata ~ii e dr`avjanin. Za taa cel mu se davaat site olesnuvawa. 4. Ako dr`avata stavila vo pritvor nekoe lice spored odredbite na ovoj ~len, za ova pritvorawe, i za okolnostite {to go opravduvaat toa, vedna{ gi izvestuva dr`avata na registrirawe na vozduhoplovot, dr`avata od ~len 4 stav 1 to~ka s), dr`avata ~ii dr`avjanin e pritvorenoto lice i, ako toa go smeta za celishodno, site drugi zainteresirani dr`avi. Dr`avata {to vr{i prethodna istraga predvidena vo to~ka 2 na ovoj ~len, im gi soop{tuva {to poskoro zaklu~ocite od ovaa istraga predvideni vo stav 2 na ovoj ~len, im gi soop{tuva {to poskoro zaklu~ocite od ovaa istraga na ovie dr`avi kako i dali ima namera da ja prezeme svojata nadle`nost.
^len 7

Dogovornata dr`ava na ~ija teritorija e otkrieno liceto za koe se pretpostavuva deka e izvr{itel na krivi~no delo, ako ne go predade, obvrzana e da go dostavi predmetot do svoite nadle`ni organi bez nikakov isklu~ok i bez ogled dali deloto e izvr{eno na nejzinata teritorija, zaradi vodewe krivi~na postapka. Organite donesuvaat svoja odluka pod istite uslovi kako i za sekoe te{ko krivi~no delo spored op{toto pravo, soglasno so zakonite na taa dr`ava.
^len 8

1. Krivi~oto delo se smeta kako delo za koe e dozvolena ekstradicija vo sekoj dogovor za ekstradicija {to e sklu~en me|u dogovornite dr`avi. Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat vo sekoj dogovor za 838

predavawe {to }e go sklu~at me|u sebe da gi predvidat ovie krivi~ni dela kako dela za koi e dozvolena ekstradicija. 2. Ako na dogovornata dr`ava {to predavaweto go uslovuva so postoewe na dogovor e podneseno barawe za predavawe od strana na nekoja druga dogovorna dr`ava so koja nema dogovor za predavawe, taa ima pravo spored svoe nao|awe da ja smeta ovaa konvencija kako pravna osnova za predavawe vo pogled na krivi~noto delo. Predavaweto im e podredeno i na drugite uslovi predvideni so pravoto na zamolenata dr`ava. 3. Dogovornite dr`avi {to predavaweto ne go uslovuvaat so postoewe na dogovor, krivi~noto delo go priznavaat kako za kako dozvoleno predavawe me|u niv pod uslovite predvideni so pravoto na zamolenata dr`ava. 4. Me|u dogovornite dr`avi kako krivi~no delo so cel za predavawe, se smeta ona krivi~no delo {to e storeno kako na samoto mestoto na izvr{uvaweto, taka i na teritorijata na dr`avite {to se dol`ni da ja opredelat svojata jurisdikcija vo smisla na ~len 4 stav 1.
^len 9

1. Ako edno od delata predvideni vo ~len 1 to~ka a) e izvr{eno ili treba da bide izvr{eno, dogovornite dr`avi gi prezemaat site soodvetni merki da mu ja povratat ili da mu ja so~uvaat kontrolata nad vozduhoplovot na zakonitiot kapetan na posadata. 2. Vo slu~aite spomenati vo prethodniot stav, sekoja dogovorna dr`ava na ~ija teritorija se nao|a vozduhoplovot, patnicite ili posadata im olesnuva na patnicite ili posadata {to e mo`no poskoro da go prodol`at patuvaweto. Taa vedna{ im go vra}a vozduhoplovot i negoviot tovar na onie {to imaat pravo da go zadr`at.
^len 10

1. Dogovornite dr`avi uka`uvaat edna na druga naj{iroka mo`na pravna pomo{ vo sekoja krivi~na postapka vo vrska so krivi~noto delo i so drugite dela spomenati vo ~len 4. Vo site slu~ai, za izvr{uvawe na baraweto za pomo{ se primenuva zakonot na zamolenata dr`ava. 2. Me|utoa, odredbite od stav 1 na ovoj ~len ne gi isklu~uvaat obvrskite {to proizleguvaat od odredbite na sekoj drug dogovor od dvostran ili povekestran karakter {to ja odreduva ili }e ja odredi, delumeno ili vo celost oblasta na pravnata pomo{ vo krivi~nite predmeti. 839

^len 11

Sekoja dogovorna dr`ava gi dostavuva {to e mo`no poskoro do Sovetot na Organizacijata na me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo, spored odredbite na svoeto nacionalno zakonodavstvo, site korisni izvestuvawa so koi raspolaga vo vrska so: a) okolnostite na krivi~noto delo. b) merkite prezemeni vo soglasnost so ~len 9, s) merkite prezemeni protiv izvr{itelot ili liceto za koe se pretpostavuva deka izvr{ilo krivi~no delo osobeno vo vrska so rezultatite od sekoja postapka za predavawe ili od sekoja druga postapka.
^len 12

1. Sekoj spor me|u dogovornite dr`avi vo vrska so tolkuvaweto ili so primenata na ovaa konvencija, {to ne mo`e da se re{i so pregovori podle`i na arbitra`a po barawe na edna od tie dr`avi. Ako vo rok od {est meseci smetaj}i od datumot na baraweto na arbitra`ata stranite ne uspeat da se soglasat za organiziraweto na arbitra`ata koja i da e od niv mo`e da povede spor pred Me|unarodniot sud na pravdata so toa {to podnesuva barawe spored Statutot na sudot. 2. Sekoja dr`ava vo momentot koga }e ja potpi{e ili ratifikuva ovaa konvencija ili pristapi, mo`e da izjavi deka ne se smeta vrzana vo odredbite od prethodniot stav. Drugite dogovorni dr`avi ne se vrzani so ovie odredbi sprema sekoja dogovorna dr`ava {to }e stavi takva rezerva. 3. Sekoja dogovorna dr`ava {to }e stavi rezerva spored odredbite od prethodniot stav, vo sekoj moment mo`e da ja ukine taa rezerva so soop{tenie upateno do vladite depozitari.
^len 13

1. Ovaa konvencija }e im bide otvorena na 16 dekemvri 1970 godina vo Hag za potpi{uvawe na dr`avite {to u~estvuvale na Me|unarodnata konferencija za vozduhoplovno pravo, odr`ana vo Hag od 1 do 16 dekemvri 1970 godina (vo natamo{niot tekst: Ha{kata konvencija). Po 31 dekemvri 1970 godina, taa }e im bide otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi vo Va{ington, London i vo Moskva. Sekoja dr`ava {to nema da ja potpi{e konvencijata pred nejzinoto vleguvawe vo sila, soglasno so stav 3 na ovoj ~len, mo`e da pristapi vo sekoj moment.

840

2. Ovaa konvencija podle`i na ratifikacija od dr`avite potpisni~ki. Ratifikacionite instrumenti za pristapuvawe, se deponiraat kaj vladite na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, na Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija i Severna Irska i na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki koi so ova se opredeluvaat za vladi depozitari. 3. Ovaa konvencija vleguva vo sila trieset dena od datumot na deponiraweto na ratifikacionite instrumenti od deset dr`avi potpisni~ki {to u~estvuvale vo Ha{kata konvencija. 4. Za drugite dr`avi ovaa konvencija vleguva vo sila na denot na vleguvawe vo sila soglasno so stav 3 od ovoj ~len, ili trieset dena od denot na deponiraweto na nivnite ratifikacioni instrumenti ili instrumenti za pristapuvawe, ako ovoj datum doa|a po prviot. 5. Vladite depozitari }e gi izvestat {to poskoro site dr`avi {to }e ja potpi{at ovaa konvencija ili pristapat za datumot na sekoe potpi{uvawe, za datumot na deponiraweto na sekoj ratifikacionen instrument ili instrument za pristapuvawe, za datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija i za site drugi soop{tenija. 6. Od nejzinoto vleguvawe vo sila, ovaa konvencija ja registriraat dr`avite depozitari soglasno so odredbite na ~len 102 od Povelbata na Obedinetite nacii i so odredbite na ~len 83 od Konvencijata za me|unarodno civilno vozduhioplovstvo. (^ikago, 1944).
^len 14

1. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da ja otka`e ovaa konvencija so pismeno soop{tenie upateno do vladite depozitari. 2. Otka`uvaweto ima dejstvo {est meseci po datumot na priemot na izvestuvaweto od strana na vladite depozitari. Vo potvrda na {to dolupotpi{anite polnomo{nici, propisno ovlasteni, ja potpi{aa ovaa konvencija. Sostaveno vo Hag, na 16 dekemvri 1970 godina vo tri originalni primeroci vo koi sekoj sodr`i ~etiri avtenti~ni teksta na francuski, angliski, {panski i ruski jazik.

841

V) KONVENCIJA ZA SUZBIVAWE NA NEZAKONITI DEJSTVIJA PROTIV BEZBEDNOSTA NA CIVILNOTO VOZDUHOPLOVSTVO OD 23 SEPTEMVRI 1971 (MONTREALSKA KONVENCIJA) (Ratifikuvana so zakon na 29 juni 1972, "Slu`ben list na SFRJ Me|unarodni dogovori, 1972/33, vlegla vo sila na 8 juli 1972) ^len 1

1. Sekoe lice vr{i krivi~no delo ako nezakonito i namerno: (a) izvr{i dejstvie na prisilba protiv licata na vozduhoplov vo let ako toa dejstvie ja doveduva vo opasnost bezbednosta na vozduhoplovot, ili (b) uni{ti vozduhoplov vo soobra}aj ili predizvika {teta na takov vozduhoplov poradi {to vozduhoplovot ne mo`e da leta ili {to }e ja dovede vo opasnost negovata bezbednost na letawe, ili (s) postavi ili predizvika da se postavi na vozduhoplov koj e vo soobra}aj na koj i da e na~in sprava ili supstanca {to bi mo`ela da go uni{ti toj vozduhoplov, ili da predizvika {teta poradi koja toj ne bi mo`el da leta, ili predizvika {teta {to bi go dovela vo opasnost negovoto letawe, ili (d) gi uni{ti ili o{teti uredite za navigacija ili ja spre~uva nivnata rabota ako takviot akt bi ja dovel vo opasnost bezbednosta na vozduhoplovot pri letaweto, ili (e) dava informacii za koi znae deka se la`ni i na toj na~in ja doveduva vo opasnost bezvednosta na vozduhoplovot {to e vo let. 2. Sekoe lice isto taka vr{i krivi~no delo ako: (a) se obide da izvr{i edno od krivi~nite dela spomenati vo stav 1 na ovoj ~len, ili (b) e soou~esnik na lice koe vr{i ili se obiduva da izvr{i takvo krivi~no delo.
^len 2

Spored ovaa konvencija: (a) za vozduhoplovot se smeta deka e vo let vo sekoe vreme od momentot koga site nadvore{ni vrati }e se zatvorat po vleguvaweto na patnicite do momentot koga bilo koja vrata }e se otvori za izleguvawe. Vo slu~ajna prisilno sletuvawe }e se smeta deka letaweto i natamu trae se dodeka nadle`nite organi ne ja prezemat odgovornosta za vozduhoplovot, za licata i za imotot na nego. (b) za vozduhoplovot se smeta deka e vo soobra}aj od zapo~nuvaweto na podgotovkite za poletuvawe {to gi izvr{uva zemskiot pe842

rsonal ili ~lenovite na posadata za opredelen let, do istekot na 24 ~asa po bilo koe sletuvawe. Periodot na vozduhoplovot vo soobra}aj vo sekoj slu~aj }e se prodol`i na celokupniot period za koj vozduhoplovot e vo let kako {to e definirano vo stav a) na ovoj ~len.
^len 3

Sekoja dogovorna dr`ava se obvrzuva za krivi~nite dela spomenati vo ~len 1 da predvidi strogi kazni.
^len 4

1. Ovaa konvencija nema da se primenuva vrz vozduhoplovite {to se koristat za voeni, carinski ili policiski celi. 2. Vo slu~aite od ~len 1 stav 1 to~ka a), b), s) i e) ovaa konvencija }e se primenuva bez ogled dali vozduhoplovot soobra}a na me|unarodna ili na doma{na linija samo ako: (a) mestoto na poletuvawe ili sletuvawe navistina ili namerno se nao|a von od teritorijata na dr`avata na registracijata na vozduhoplovot, ili (b) krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na dr`avata {to ne e dr`ava na registracijata na vozduhoplovot. 3. Pokraj stav 2 na ovoj ~len vo slu~aite od ~len 1 stav 1 to~ka a), b), s) i e), ovaa konvencija }e se primenuva isto taka ako izvr{itelot na krivi~noto delo ili pretpostaveniot izvr{itel se otkrieni na teritorijata na dr`avata {to ne e dr`ava na registracijata na vozduhoplovot. 4. Vo pogled na dr`avite spomenati vo ~len 9 i vo slu~aite od ~len 1 stav 1 to~ka a), b), s) i e), ovaa konvencija nema da se primenuva dokolku mestata od stav 2 to~ka a) na ovoj ~len se nao|aat na teritorijata na istata dr`ava koja e edna od dr`avite spomenati vo ~len 9, osven ako krivi~noto delo e izvr{eno ili izvr{itelot na krivi~noto delo ili pretpostaveniot izvr{itel se zate~at na teritorijata na nekoja druga dr`ava. 5. Vo slu~aite od ~len 1 stav 1 to~ka d), ovaa konvencija }e se primenuva samo ako se koristat navigacioni uredi za me|unarodna vozdu{na plovidba. 6. Odredbite na stav 2, 3, 4 i 5 na ovoj ~len }e se primenuvaat i vo slu~aite od ~len 1 stav 2.

843

^len 5

1. Sekoja dogovorna dr`ava }e gi prezeme potrebnite merki za da vospostavi svoja nadle`bost za krivi~nite dela vo slednite slu~ai: (a) koga krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na dr`avata, (b) koga krivi~noto delo e izvr{eno protiv vozduhoplov ili na vozduhoplov {to e registriran vo taa dr`ava, (s) koga vozduhoplovot na koj e izvr{eno krivi~noto delo }e sleta na teritorijata na taa dr`ava so pretpostaveniot izvr{itel koj s u{te e vo vozduhoplovot, (d) koga krivi~noto delo e izvr{eno protiv vozduhoplov ili na vozduhoplov {to bez posada mu e iznajmen na zakupec ~ie glavno sedi{te na raboteweto, ili vo nedostig na takvo sedi{te, negovoto postojano prestojuvali{te se nao|a vo taa dr`ava. 2. Sekoja dogovorna dr`ava isto taka gi prezema potrebnite merki za da vospostavi nadle`nost za krivi~nite dela od ~len 1 stav 1 to~ka a), b) i s) i od ~len 1 stav 2, dokolku stavot se odnesuva na ovie krivi~ni dela, koga pretpostaveniot izvr{itel se nao|a na nejzinata teritorija i taa dr`ava ne go predade soglasno ~len 8 na edna od dr`avite spomenati vo stav 1 na ovoj ~len. 3) Ovaa konvencija ne ja isklu~uva niedna krivi~na nadle`nost {to se vr{i vo soglasnost so nacionalnite zakoni.
^len 6

1. Ako smeta deka okolnostite toa go opravduvaat, sekoja dogovorna dr`ava na ~ija teritorija se nao|a izvr{itelot na krivi~noto delo ili pretpostaveniot izvr{itel, }e go stavi vo pritvor ili }e prezeme drugi merki za da go obezbedi negovoto prisustvo. Pritvorot i drugite merki }e bidat zasnovani vrz zakonot na taa dr`ava, no mo`at da traat samo tolku kolku {to e potrebno za da se ovozmo`i vospostavuvawe na krivi~na ili ekstradiciona postapka. 2. Takvata dr`ava vedna{ }e sprovede prethodno ispituvawe na faktite. 3. Na sekoe lice {to e vo pritvor, soglasno stav 1 na ovoj ~len, }e mu bide ovozmo`eno vedna{ da vleze vo vrska so najbliskiot soodveten prestavnik na dr`avata ~ij e dr`avjanin. 4. Koga dr`avata, soglasno na ovoj ~len, }e stavi vo pritvor nekoe lice vedna{ }e gi izvesti dr`avite od ~len 5 stav 1, dr`avata ~ij dr`avjanin e zadr`anoto lice i, dokolku smeta za potrebno, sekoja dr`ava zainteresirana za faktot deka takvo lice e vo pritvor, i za 844

okolnostite {to go baraat negovoto zadr`uvawe. Dr`avata koja go vr{i prethodnoto ispituvawe opfateno so stav 2 na ovoj ~len, za svoite naodi vedna{ }e gi izvesti spomenatite dr`avi i }e nazna~i dali ima namera da vr{i jurisdikcija.
^len 7

Dogovornata strana na ~ija terotorija se nao|a obvinetiot, ako ne go ekstradira, bez isklu~ok i bez ogled dali krivi~noto delo e storeno na nejzinata teritorija, }e bide dol`na da im go dostavi slu~ajot na svoite nadle`ni organi zaradi sudsko gonewe. Ovie organi }e donesat odluka na ist nma~in kako i kaj sekoe obi~no krivi~no delo od seriozna priroda, soglasno so zakonot na odnosnata dr`ava.
^len 8

1. Krivi~nite dela }e se smetaat kako krivi~ni dela za koi se dozvoluva ekstradicija vo sekoj dogovor za ekstradicija {to postoi me|u dogovornite dr`avi. Dogovornite dr`avi se obvrzuvaat da gi vklu~at ovie krivi~ni dela vo sekoj dogovor za ekstradicija {to }e se slu~i me|u niv kako dela za koi se dozvoliuva ekstradicija. 2. Ako dogovornata dr`ava koja vr{i esktradicija, zavisno od postoeweto na dogovorot, primi barawe za ekstradicija od druga dogovorna dr`ava so koja nema dogovor za ekstradicija, taa po svoe nao|awe mo`e da ja smeta ovaa konvencija kako zakonska osnova za ekstradicija vo pogled na krivi~nite dela. Ekstradicijata }e zavisi od drugite uslovi predvideni so zakonot na dr`avata od koja se bara da izvr{i ekstradicija. 3. Dogovornite dr`avi koi ekstradicijata ne ja uslovuvaat so postoewe na dogovor, }e gi smetaat krivi~nite dela kako onie za koi e dozvolena ekstradicija me|u niv, soglasno uslovite predvideni so zakonot na dr`avata od koja se bara da izvr{i ekstradicija. 4. Sekoe krivi~no delo }e bide tretirano so cel za ekstradicija me|u dogovornite dr`avi kako da e storeno ne samo vo mestoto vo koe se slu~ilo, tuku i na teritoriite na dr`avite od koi se bara da ja vospostavat svojata jurisdikcija vo soglasnost so ~len 5 stav 1 to~ka b), s) i d).
^len 9

Dogovornite dr`avi {to }e osnovaat zaedni~ki organizacii za vr{ewe vozdu{en soobra}aj ili me|unarodni agencii, i koristat vo845

zduhoplovi {to nosat zaedni~ki ili me|unarodni oznaki, na soodveten na~in, }e ja opredelat me|u sebe dr`avata, koja vo smisla na ovaa konvencija, }e ja vr{i nadle`nosta i }e gi ima atributite na dr`ava na registracijata. Za ova imenuvawe dogovornite dr`avi }e ja izvestat Organizacijata za me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo koja }e im go soop{ti toa na site dr`avi potpisni~ki na ovaa konvencija.
^len 10

1. Dogovornite dr`avi, vo soglasnost so me|unarodnoto i vnatre{noto pravo, nastojuvaat da gi prezemat site soodvetni merki za da se spre~at krivi~nite dela od ~len 1. 2. Koga poradi izvr{uvawe na edno od krivi~nite dela od ~len 1, vozduhoplovot docni ili e prekinato letaweto, sekoja dogovorna dr`ava na ~ija teritorija se nao|a vozduhoplovot, patnicite ili posadata, }e go olesni prodol`uvaweto na patuvaweto na patnicite i na posadata {to e mo`no poskoro i bez odlagawe }e im go vrati vozduhoplovot i negoviot tovar na negovite zakonski sopstvenici.
^len 11

1. Dogovornite dr`avi }e davaat pomo{ edna na druga vo pogled na krivi~nata postapka {to se pokrenuva vo vrska so krivi~ni dela. Vo site slu~ai }e se primenuva zakonot na dr`avata od koja se bara pomo{. 2. Odredbite od stav 1 na ovoj ~len nema da vlijaat vrz obvrskite vo koja i da e druga spogodba, bilateralna ili multilateralna, {to ja tretira ili }e ja tretira vo celost ili delumno zaemnata pomo{ vo krivi~nite predmeti.
^len 12

Sekoja dogovorna dr`ava koja ima pri~ini da veruva deka }e se izvr{i nekoe od krivi~nite dela od ~len 1, vo soglasnost so svojot nacionalen zakon }e im gi dade soodvetnite izvestuvawa so koi rasapolaga na onie dr`avi za koi smeta deka se dr`avite spomnati vo ~len 5 stav 1.
^len 13

Sekoja dogovorna dr`ava vo soglasnost so svoeto vnatre{no pravo {to e mo`no poskoro }e mu gi soop{ti na Sovetot na Organiza846

cijata za me|unarodno civilno vozduhoplovstvo site soodvetni informacii so koi raspolaga, a koi se odnesuvaat: (a) na okolnostite pod koi e izvr{eno krivi~noto delo, (b) na merkite prezemeni soglasno so ~len 10 stav 2, (s) na merkite prezemeni protiv izvr{itelot na krivi~noto delo ili pretpostaveniot izvr{itel, a osobeno na rezultatite od postapkata za ekstradicija ili od drugi zakonski postapki.
^len 14

1. Sekoj spor me|u dve ili pove}e dogovorni dr`avi vo pogled na tolkuvaweto ili primenata na ovaa konvencija, koj ne mo`e da se re{i po pat na pregovori, na barawe na ednata od ovie dogovorni dr`avi podle`i na atrbitra`a. Ako vo rok od {est meseci smetano od denot na baraweto za arbitra`a, stranite ne mo`at da se soglasat za organizacijata na arbitra`ata, koja i da bilo strana mo`e da go dostavi sporot do Me|unarodniot sud na pravda podnesuvaj}i barawe vo soglasnost so Statutot na Sudot. 2. Sekoja dr`ava vo vremeto na potpi{uvaweto ili na ratifikuvaweto na ovaa konvencija ili vo momentot na pristapuvaweto kon konvencijata, mo`e da se ogradi od odredbite na prethodniot stav. Drugite dogovorni dr`avi ne podle`at na odredbite na prethodniot stav vo odnos na sekoja dogovorna dr`ava koja }e stavi takva rezerva. 3. Sekoja dogovorna dr`ava koja se ogradila vrz osnova na odredbite na prethodniot stav vo sekoe vreme mo`e da ja povle~e taa rezerva po pat na soop{tenie upateno do vladite depozitari.
^len 15

1. Ovaa konvencija na 23 dekemvri 1971 godina vo Montreal }e im bide otvorena za potpi{uvawe na dr`avite koi u~estvuvale na Me|unarodnata konferencija za vozduhoplovno pravo {to e odr`ana vo Montreal od 8 do 23 septemvri 1971 godina (vo natamo{niot tekst: Montrealska konvencija). Po 10 oktomvri 1971 godina, konvencijata }e im bide otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi i toa vo Moskva, London i Va{ington. Sekoja dr`ava koja nema da ja potpi{e konvencijata pred nejzinoto vleguvawe vo sila mo`e da pristapi vo soglasnost so stav 3 na ovoj ~len vo bilo koe vreme. 2. Ovaa konvencija podle`i na ratifikacija od dr`avite potpisni~ki. Ratifikacionite instrumenti i instrumentite za pristapuvawe }e bidat deponirani kaj vladite na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki, na Obedinetoto Kralstvo Velika Brita847

nija i Severna Irska i na Soedinetite Amerikanski Dr`avi koi so ova se opredeluvaat za vladi depozitari. 3. Konvencijata }e vleze vo sila trieset dena po denot na deponiraweto na ratifikacionite instrumenti na deset dr`avi potpisni~ki koi u~estvuvale na Montrealskata konferencija. 4. Za drugite dr`avi ovaa konvencija }e vleze vo sila na denot na nejzinoto vleguvawe vo sila vo soglasnost so stav 3 na ovoj ~len, ili trieset dena od denot na deponirawe na nivnite ratifikacioni instrumenti za pristapuvawe ako ovoj datum doa|a po prviot. 5. Vladite depozitari itno }e gi izvestat site dr`avi {to }e ja potpi{at ili }e pristapat kon ovaa konvencija za datumot na sekoj potpis, za datumot na deponirawe na sekoj ratifikacionen instrument ili instrument za pristapuvawe, za datumot na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija, kako i za site drugi soop{tenija. 6. [tom ovaa konvencija }e vleze vo sila }e bide registrirana od strana na vladite depozitari soglasno so ~len 102 na Povelbata na Obedinetite nacii i soglasno so ~len 83 na Konvencijata za me|unarodno ciilno vozduhoplovstvo (^ikago, 1944).
^len 16

1. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da ja otka`e ovaa konvencija po pat na pismeno soop{tenie upateno do vladite depoziteti. 2. Otka`uvaweto }e vleze vo sila {est meseci po priemot na notifikacijata od strana na vladite depozitari. Vo potvrda na {to dolupotpi{anite polnomo{nici ovlasteni za toa od svoite vladi ja potpi{aa ovaa kovencija. Sostaveno vo Montreal na 23 septemvri 1971 godina vo tri originalni primeroci, od koi sekoj se sostoi od ~etiri avtenti~ni teksta na angleiski, francuski, ruski i {panski jazik.

848

7. KONVENCII PROTIV OPOJNITE DROGI

A) EDINSTVENA KONVENCIJA ZA OPOJNI DROGI OD 20 MART 1963 (IZVODI) (Ratifikuvana so uredba na 4 juni 1963, "Slu`ben list" - Me|unarodni dogovori, 1964/2, vlegla vo sila na 12 juni 1963) Borba protiv nedozolena trgovija ^len 35

Vodej}i uredno smetka za svoite ustavni, pravni i administrativni sistemi, dogovornite strani: a) }e obezbedat vo doma{ni ramki koordinacija na preventivnata i represivna akcija protiv nedozvolenata trgovija. Za taa cel }e mo`at da opredelat soodvetna slu`ba ~ija zada~a }e bide taa koordinacija, b) zaemno }e se pomagaat vo borbata protiv nedozvolenata trgovija, s) tesno }e sorabotuvaat me|usebno i so nadle`nite me|unarodni organizacii ~ii ~leki s, za da da vodat koordinirana borba protiv nedozvolenata trgovija, d) }e nastojuvaat me|unarodnata sorabotka na soodvetnite slu`bi da se ostvaruva na pobrz na~in, i e) }e se uverat deka, pri dostavuvaweto na sudskite dokumenti me|u zemjite poradi vodewe na nekoja sudska postapka, dostavuvaweto }e se vr{i na brz na~in na adresi na instancite {to }e gi opredelat dogovornite strani. Ovaa odredba ne mu na{tetuva na pravata na dogovornite strani da baraat sudskite dokumenti da im se dostavuvaat po diplomatski pat.
Kazneni odredbi ^len 36

1. Pod rezerva na svoite ustavni odredbi, sekoja dogovorna strana }e propi{e merki koi se potrebni za goneweto i proizvodstvoto i fabrikacijata, vadeweto, prepariraweto, dr`eweto, ponudata, pu{taweto vo promet, raspodeluvaweto, kupuvaweto, proda`bata, isporaka849

ta po koj i da e osnova, posreduvaweto, ispra}aweto, ekspediraweto poradi tranzit, prevezuvawe, uvozot i izvozot na opojni drogi, koi ne se vo soglasnost so odredbite na ovaa konvencija, ili sekoe drugo dejstvie koe po mislewe na taa strana sprotivni na odredbite na ovaa konvencija pretstavuvaat kaznivi prekr{oci ako se namerno storeni, a koi kako te{ki prekr{oci bi se kaznuvale so soodvetna kazna zatvor ili so drugi kazni li{uvawe od sloboda. 2. Pod rezerva na ustavnite odredbi na sekoja od dogovornite strani, na nivniot praven sistem i nivnoto doma{no zakonodavstvo: a) i) Sekoj od prekr{ocite spomenati vo stav 1 }e se smeta kako poseben prekr{ok ako se izvr{eni vo razli~ni zemji, ii) namernoto u~estvo vo nekoi od spomenatite prekr{oci, zdru`uvawe ili spogodba so cel za negovo izvr{uvawe ili obid takviot prekr{ok da se izvr{i, kako i namerno izvr{uvawe na podgotvitelni i finansiski dejstvija vo vrska so prekr{ocite za koi stanuva zbor vo ovoj ~len, }e prestavuva prekr{ok za koj mo`e da se izre~at kaznite predevideni vo stav 1. iii) osudi izre~eni vo stranstvo za tie prekr{oci }e se zemat predvid poradi utvrduvawe na povratot, iv) spomenatite te{ki prekr{oci bez ogled dali gi storile doma{ni lica ili stranci, }e gi goni dogovornata strana na ~ija teritorija e storen prekr{okot ili dogovornata strana na ~ija teritorija }e se zate~e prekr{itelot ako negovata ekstradicija ne e prifatliva soglasno zakonodavstvoto na dogovornata strana na koja e upateno baraweto i ako spomenatiot prekr{itel ne bil gonet i suden. b) Po`elno e navedenite prekr{oci navedeni vo stav 1 i vo stav 2 pod a) - ii) da se smetaat kako slu~ai na ekstradicija vo smisla na sekoj dogovor za ekstradicija {to e sklu~en ili }e go sklu~at dogovornite strani i stranite koi ne baraat za ekstradicijata da postoi dogovor i/ili reciprocitet, da gi priznaat kako slu~ai na ekstradicija me|u niv, no so toa deka ekstradicijata }e se odobri soglasno zakonodavstvoto na stranata na koja i e upateno baraweto za ekstradicija i deka taa strana }e ima pravo da odbie da izvr{i apsewe na prekr{itelot ili da ja odbie negovata ekstradicija ako nadle`nite organi smetaat deka prekr{okot ne e dovolno te`ok. 3. Niedan odredba na ovoj ~len ne zasega vo odredbite na krivi~noto pravo na nekoja dogovorna strana vo pogled na jurisdikcijata. 4. Odredbite na ovoj ~len }e bidat ograni~eni vo pogled na nadle`nosta so krivi~noto zakonodavstvo na sekoja dogovorna strana.

850

B) KONVENCIJA ZA PRIHOTROPNI SUPSTANCIII OD 21 FEVRUARI 1971 (IZVODI) (Ratifikuvana so zakon na 13 juli 1973, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1973/40, vlegla vo sila na 21 fevruari 1973) Merki protiv zaloupotreba na psihotropni supstancii ^len 20

1. Dogovornite strani gi prezemaat site mo`ni merki so koi mo`e da se spre~i zloupotrebata na psihotropnite supstancii i da obezbedi brzo otkrivawe i lekuvawe, vospituvawe postterapisko lekuvawe, rehabilitacija i povtorno vklu~uvawe vo op{testvoto na zainteresiranite lica. Za taa cel tie gi usoglasuvaat svoite usilbi. 2. Dogovornite strani, ako e mo`no, go osposobuvaat personalot {to se zanimava so postterapisko lekuvawe, so rehabilitacija i povtorno vklu~uvawe vo op{testvoto na licata koi zloupotrebuvaat psihotropni supstancii. 3. Dogovornite strani im pomagaat na licata ~ija profesija bara da se zdobijat so znaewa za problemite {to gi postavuva zloupotrebata na psihotropnite supstanciii i nivnoto spre~uvawe i, isto taka, da go pro{iruvaat toa znaewe kaj {irokite narodni masi, ako postoi opasnost zloupotrebata na tie psihotropni supstanciii da se pro{iri vo golem obem.
Borba protiv nedopu{tena trgovija ^len 21

Vodej}i smetka za svoite ustavni, pravni i administrativni sistemi, dogovornite strani: a) obezbeduvaat na doma{en plan da se usoglasat preventivni i represivni akcii protiv nedozvolenata trgovija. Za taa cel e korisno toa usoglasuvawe da go opredelat kako zada~a na soodvetna slu`ba. b) zaemno se pomagaat vo borbata protiv nedozvolenata trgovija so psihotropni supstanciii, a osobeno na neposredno zainteresiranite dogovorni strani po diplomatski pat ili preku nadle`nite organi koi za taa cel tie }e gi opredelat, vedna{ po otkrivaweto na nekoj slu~aj na nedopu{tena trgovija ili plenidba im dostavuvaat po edno kopie od sekoj izve{taj {to go upatuvaat do generalniot sekretar soglasno ~len 16. c) me|usebno tesno sorabotuvaat so nadle`nite me|unarodni organizacii ~ii ~lenki s, poradi zaedni~ka borba protiv nedopu{tenata trgovija, 851

d) se gri`at me|unarodnata sorabotka me|u soodvetnite slu`bi da se vr{i na {to pobrz na~in, e) pri dostavuvaweto na sudskite spisi me|u zemjite so cel za vodewe na nekoja sudska postapka, obezbeduvaat na ustanovite {to }e gi opredelat dogovornite strani, toa dostavuvawe da se vr{i ekspeditivno. Ovie odredbi ne im na{tetuvaat na pravata na dogovornite strani da baraat sudskite spisi da im se dostavat po diplomatski pat.
Kazneni odredbi ^len 22

1. a) So isklu~ok na svoite ustavni ograni~uvawa, sekoja dogovorna strana go smeta za kazniv prekr{ok sekoe namerno storeno delo so koe se kr{i nekoj zakon ili nekoj propis donesen vo izvr{uvaweto na nejzinite obrski {to proizleguvaat od ovaa konvencija i prezema potrebni merki te{kite krivi~ni dela da se kaznuvaat so soodvetna kazna, kako {to e kaznata zatvor ili nekoja druga kazna li{uvawe od sloboda. b) Bez ogled na odredbite od prethodniot stav ako licata koi zloupotrebuvaat psihotropni supstanciii storat takvi krivi~ni dela, namesto da gi osudat ili da im izre~at krivi~na kazna ili dopolnitelna kazna, dogovornite strani mo`at ovie lica da gi podlo`at na lekuvawe, vospituvawe postterapisko lekuvawe, rehabilitacija i povtorno vklu~uvawe vo op{testvoto spored odredbite na ~len 20 to~ka 1. 2. So isklu~ok na ustavnite ograni~uvawa, na pravniot sistem i na nacionalnoto zakonodavstvo na dogovornite strani: a) i) ako niza na me|usebno povrzani dejstvija {to pretstavuvaat krivi~ni dela spored gornata to~ka 1, se storeni vo razli~ni zemji, sekoe od tie dela }e se smeta za oddelno krivi~no delo, ii) namerno u~estvo vo koe i da e od spomenatite krivi~ni dela i obidot toa da se izvr{i, kako i podgotvitelnite dejstvija i finansiskite operacii vo vrska so krivi~noto delo za koe stranuva zbor vo ovoj ~len, se kaznivi dela kako {to e predvideno vo to~ka 1, iii) kaznite izre~eni vo stranstvo za tie krivi~ni dela se zemaat predvid pri utvrduvaweto na povratot, i iv) goneweto na spomenatite te{ki krivi~ni dela, bez ogled dali gi izvr{ilo doma{no lice ili stranec, go vr{i dogovornata strana na ~ija teritorija se izvr{eni, ili dogovornata strana na ~ija teritorija prestapnikot e zate~en, ako negovata ekstradicija ne e vo soglasnost so zakonodavstvoto na dogovornata strana na koja e upateno baraweto i ako prestapnikot ve}e ne bil gonet ili suden. 852

b) Po`elno e krivi~nite dela spomenati vo stav 2 pod a) ii) da se smetaat kako slu~ai za ekstradicija vo site dogovori za ekstradicija {to gi sklu~ile ili vo idnina }e gi sklu~at dogovornite strani, a ovie dela da gi priznaat kako slu~ai na ekstradicija me|u sebe onie dogovorni strani {to ne ja uslovuvaat ekstradicijata so postoewe na dogovor ili reciprocitet, so toa {to ekstradicijata da se odobruva spored zakonodavstvoto na dogovrnata strana na koja e upateno baraweto za ekstradicija i taa dogovorna strana da ima pravo da go odbie apseweto na prestapnikot ili da ja odbie negovata ekstradicija ako nadle`nite organi smetaat deka krivi~noto delo ne e dovolno te{ko. 3. Sekoja psihotropna supstanca, sekoja druga supstanca i siot materijal {to bil upotreben ili bil predviden za izvr{uvawe na bilo koe krivi~no delo predvideno vo stav 1 i 2 mo`e da bidat pleneti i konfiskuvani. 4. Niedna odredba na ovoj ~len ne mu na{tetuva na odredbite na nacionalnoto zakonodavstvo na ednata dogovorna strana po pra{awata na nadle`nosta. 5. Niedna odredba od ovoj ~len ne mu na{tetuva na na~elata deka krivi~nite dela za koi stanuva zbor se utvrduvaat, se gonat i kaznuvaat vo soglasnost so nacionalnoto zakonodavstvo na sekoja dogovorna strana.

853

V) KONVENCIJA NA OBEDINETITE NACII PROTIV NEZAKONSKIOT PROMET NA OPOJNI DROGI I PSIHOTROPNI SUPSTANCII OD 19 DEKEMVRI 1988 (IZVODI) (Ratifikuvana so zakon na 15 noemvri 1990, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1990/14, vlegla vo sila na 1 dekemvri 1990) EKSTRADICIJA ^len 6

1. Ovoj ~len }e se primenuva protiv krivi~nite dela {to stranite potpisni~ki }e gi utvrdat vo soglasnost so ~len 3 stav 1. 2. Za sekoe krivi~no delo vrz koe se primenuva ovoj ~len }e se smeta deka e opfateno so sekoja spogodba za ekstradicija {to postoi me|u stranite potpisni~ki kako krivi~no delo koe podle`i na ekstradicija. Stranite potpisni~ki prezemaat obvrska takvite krivi~ni dela da gi vklu~at vo sekoja spogodba za ekstradicija {to se sklu~uva me|u niv kako krivi~no delo koe podle`i na ekstradicija. 3. Ako stranata potpisni~ka koja ja uslovuva ekstradicijata so postoewe na dogovor primi barawe za ekstradicija od nekoja druga strana potpisni~ka so koja nema dogovor za ekstradicija, taa mo`e ovaa konvencija da ja smeta kako pravna osnova za ekstradicija vo vrska so sekoe krivi~no delo na koe se primenuva ovoj ~len. Stranite potpisni~ki na koi im se potrebni podrobni zakoni za da ja koristat ovaa konvencija kako pravna osnova za ekstradicija }e go razgledaat donesuvaweto na takvi zakoni po potreba. 4. Stranite potpisni~ki koi ne ja uslovuvaat ekstradicijata so postoewe na dogovor }e gi priznavaat dejstvijata na koi se odnesuva ovoj ~len za krivi~ni dela {to me|u niv podle`at na ekstradicija. 5. Ekstradicijata }e podle`i na uslovite propi{ani so zakonot na zamolenata strana ili so primenlivi dogovori za ekstradicija, vklu~itelno i na pri~inite poradi koi zamolenata strana ne mo`e da odbie ekstradicija. 6. Pri razgleduvaweto na barawata primeni soglasno so ovoj ~len, zamolenata strana mo`e da odbie da gi zadovoli takvite barawa tamu kade {to ima dovolna pri~ina nejzinite sudovi ili drugi nadle`ni organi da veruvaat deka so zadovoluvaweto na tie barawa bi se olesnilo goneweto ili kaznuvaweto na nekoi lica na smetka na negovata rasa, nacionalnost ili politi~ko mislewe ili deka poradi nekoja od tie pri~ini bi mu se nanela {teta na nekoe lice pogodeno so baraweto. 7. Stranite potpisni~ki }e nastojuvaat da gi zabrzaat ekstradicionite proceduri i da gi poednostavat dokaznite barawa vo vrska 854

so niv, koi se odnesuvaat na krivi~nite dela na koi se primenuva ovoj ~len. 8. Zavisno od odredbite na svojot doma{en zakon i spogodbite za ekstradicija, otkako }e se uveri deka okolnostite toa go opravduvaat i deka e itno, a po barawe na stranata molitel, zamolenata strana mo`e da go pritvori liceto ~ija ekstradicija se bara i koe e prisutno na nejzinata teritorija ili mo`e da prezeme drugi soodvetni merki za obezbeduvawe na negovoto prisustvo vo postapkata za ekstradicija. 9. Bez prejudicirawe na sproveduvaweto na koja i da e jurisdikcija utvrdena vo soglasnost so svojot doma{en zakon, stranata potpisni~ka na ~ija teritorija se nao|a navedeniot prestapnik: (a) ako ne go predale vo smisla na krivi~noto delo utvrdeno vo soglasnost so ~len 9 stav 1, poradi pri~inite istaknati vo ~len 4 stav 2 pod (a), predmetot }e go upati do svoite nadle`ni organi zaradi sudsko gonewe osven ako ne se dogovori poinaku so stranata molitel. (b) ako ne go predade vo smisla na takvoto krivi~no delo i ja utvrdila svojata jurisdikcija vo vrska so toa krivi~no delo vo soglasnost so ~len 4 stav 2 pod (b), predmetot }e go podnese do svojot nadle`en organ poradi sudsko gonewe, osven ako stranata molitel ne pobara poinaku vo smisla na za~uvuvawe na svojata legitimna jurisdikcija. 10. Ako predavaweto barano zaradi izvr{uvawe na presudata se odbie zatoa {to baranoto lice e dr`avjanin na zamolenata strana, ako nejziniot zakon toa go dozvoluva i vo soglasnost so barawata na toj zakon vrz osnova na barawe od stranata molitel, zamolenata strana }e go razgleda izvr{uvaweto na presudata {to e donesena spored zakonot na stranata molitel ili preostanatiot del od presudata. 11. Stranite potpisni~ki }e nastojuvaat da sklu~at bilateralni i multilateralni spogodbi za sproveduvawe ili zgolemuvawe na efikasnosta na predavaweto. 12. Stranite potpisni~ki mo`e da go razgledaat sklu~uvaweto na ad hok ili op{tite bilateralnite ili multilateralnite spogodbi za prefrluvawe vo nivnata zemja na lica osudeni na zatvorska kazna ili na drugi vidovi li{uvawe od sloboda za krivi~nite dela za koi se primenuva ovoj ~len, za vo nea da go zavr{at izdr`uvaweto na kaznata.

855

ZAEMNA PRAVNA POMO[ ^len 7

1. Stranite potpisni~ki soglasno so ovoj ~len vo najgolema mera }e si uka`uvaat zaemna pravna pomo{ vo istra|ite, goneweto i sudskite postapki vo vrska so krivi~nite dela utvrdeni vo soglasnost so ~len 3 stav 1. 2. Zaemnata prvna pomo{ koja }e se uka`uva vo soglasnost so ovoj ~len mo`e da se bara vo slednava smisla: (a) zemawe dokazi ili iskazi od lica, (b) vra~uvawe na sudski dokumenti, (s) vr{ewe na pretres i odzemawe, (d) pregled na predmeti i lokacii, (e) obezbeduvawe na informacii i dokazni predmeti, (f) obezbeduvawe na originali i zavereni kopii na relevantni dokumenti i evidencii vklu~itelno na bankarska, finansiska, komercijalna ili delovna evidencija. (g) identifikuvawe ili potraga za dobivka, sopstvenost, instrumentarium ili drugi predmeti za celite na doka`uvaweto. 3. Stranite potpisni~ki mo`at zaemno da si uka`uvaat sekakva druga pravna pomo{ predvidena so doma{niot zakon na zamolenata strana. 4. Stranite potpisni~ki, na barawe, }e gi olesnuvaat ili pottiknuvaat vo mera vo koja toe e vo soglasnost so nivniot doma{en zakon i praktika, prisustvoto i dostapnosta na lica, vklu~itelno i na pritvoreni lica, koi se soglasni da pomognat vo istragata ili da u~estvuvaat vo postapkata. 5. Stranata potpisni~ka nema da odbie da dade zaemna pravna pomo{ spored ovoj ~len od pri~ini na bankarska tajna. 6. Odredbite od ovoj ~len nema da vlijaat vrz obvrskite spored koja i da e druga spogodba, bilateralna ili multilateralna, koja vo celost ili delumno ja regulira ili }e ja regulira zaemnata pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti. 7. Stavovite 8 do 19 od ovoj ~len }e se primenuvaat vrz barawata podneseni soglasno so ovoj ~len ako odnosnite strani potpisni~ki ne se obvrzani so spogodba za zaemna pravna pomo{. Ako stranite potpisni~ki se obvrzani so takva spogodba, soodvetnite odredbi od taa spogodba }e se primenuvaat osven ako stranite potpisni~ki se dogovorat namesto niv da gi primenat stavovite 8 do 19 na ovoj ~len. 8. Stranite potpisni~ki po potreba }e opredelat nadle`en organ, ili organi, koi }e bidat zadol`eni i ovlasteni da gi izvr{t barawata za zaemna pravna pomo{ ili da im gi prenesat na nadle`nite 856

organi za izvr{uvawe. Generalniot sekretar }e bide izvesten za organot ili organite opredeleni za ovaa cel. Prenosot na barawata za zaemna pravna pomo{ i na site soop{tenija vo vrska so niv }e se vr{i me|u organite {to }e gi opredelat stranite potpisni~ki. Ova barawe nema da gi prejudicira pravata na stranata potpisni~ka da bara takvite barawa i soop{tenija da se upatuvaat po diplomatski pat, a vo itni okolnosti, ako e mo`no i koga stranite potpisni~ki taka se dogovorat, preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija - INTERPOL, 9. Barawata }e se podnesuvaat po pismen pat na jazik prifatliv za zamolenata strana. Za jazikot ili za jazicite prifatlivi za sekoja strana pismeno }e bide izvesten generalniot sekretar. Vo itni slu~ai, i koga stranite taka }e se dogovorat, barawata mo`e da se podnesat usno no, vedna{ }e bidat potvrdeni po pismen pat. 10. Baraweto za zaemna pravna pomo{ }e sodr`i: (a) naziv na organot koj podnesuva barawe, (b) predmet i priroda na istragata, na goneweto ili na postapkata na koja se odnesuva baraweto i naziv i funkcii na organot koj ja vodi istragata, goneweto ili postapkata, (s) rezime na relevantnite fakti, osven vo vrska na baraweto za podnesuvawe na sudski dokumenti, (d) opis na pomo{ta {to se bara i podrobnostite na sekoja opredelena postapka {to stranata molitel saka da bide sprovedena, (e) koga e mo`no, identitet, lokacija i dr`avjanstvo na odnosnoto lice, (f) celta poradi koi se baraat dokazi, informacii ili akcija. 11. Zamolenata strana mo`e da bara dopolnitelni informacii koga toa }e i se stori potrebno poradi izvr{uvawe na baraweto vo soglasnost so nejziniot doma{en zakon ili koga toa mo`e da go olesni takvoto izvr{uvawe. 12. Baraweto }e bide izvr{eno vo soglasnost so doma{niot zakon na zamolenata strana i, vo mera vo koja toa ne e vo sprotivnost so doma{niot zakon na zamolenata strana i koga e mo`no, vo soglasnost so postapkite navedeni vo baraweto. 13. Ako ne dobie prethodna soglasnost od zamolenata strana, stranata molitel nema da gi otkrie nitu da gi koristi informaciite ili dokazite dobieni od zamolenata strana za nikakvi drugi istragi, gonewe ili postapki osven za navedenite vo baraweto. 14. Stranata molitel mo`e da bara zamolenata strana da gi za~uva kako doverlivi faktite i su{tinata na barawata, osven vo mera vo koja e toa potrebno poradi izvr{uvawe na baraweto. Ako baranata

857

strana ne mo`e da go zadovoli uslovot za doverlivost, za toa bez odlagawe }e ja izvesti stranata molitel. 15. Zaemna pravna pomo{ mo`e da se odbie: (a) ako baraweto ne e sostaveno soglasno so odredbite na ovoj ~len, (b) ako zamolenata strana smeta deka izvr{uvaweto na baraweto verojatno }e bide na {teta na nejziniot suverenitet, bezbednost, javen red ili drugi interesi, (s) ako na nadle`nite organi na zamolenata strana so nejzinite doma{ni zakoni bi im bilo zabraneto da go izvedat baranoto dejstvie vo vrska so nekoj sli~en prekr{ok, bilo toa da e podlo`eno na istraga, gonewe ili na postapka spored sopstvenata jurisdikcija, (d) ako zadovoluvaweto na baraweto e vo sprotivnost so pravniot sistem na zamolenata strana koj se odnesuva na zaemnata pravna pomo{. 16. Za sekoe odbivawe na zaemnata pravna pomo{ }e bidat izneseni pri~inite, 17. Zamolenata strana mo`e da ja odlo`i zaemnata pravna pomo{ poradi pre~ewe vrz istragata koja e vo tek, goneweto ili postapkata. 18. Svedok, ve{tak ili drugo lice koe }e se soglasi da svedo~i vo postapkata ili da pomogne vo istragata, goneweto ili sudskata postapka na teritorijata na stranata molitel, nema da bide goneto, pritvorano, kaznuvano nitu podlo`eno na nekoi drugi ograni~uvawa na negovata li~na sloboda na taa teritorija vo vrska so dejstvija, propu{tawa ili osudi pred negovoto zaminuvawe na teritorijata na zamolenata strana. Vakvata bezbednosna postapka }e prestane da se primenuva koga svedokot, ve{takot ili drugo lice, otkako imalo prilika vo rok od petnaeset posledovatelni dena ili vo koj i da e rok za koj stranite }e se dogovorat, od datumot koga oficielno e izvesteno da ja napu{ti teritorijata so ogled deka negovoto prisustvo pove}e ne im e potrebno na sudskite organi, sepak dobrovolno }e ostane na teritorijata ili, po nejzinoto napu{tawe }e se vrati po sopstvena slobodna volja. 19. Voobi~aenite tro{oci na izvr{uvaweto na baraweto }e gi podnesuva zamolenata strana, osven ako odnosnite strani ne se dogovorat poinaku. Ako se potrebni ili }e bidat potrebni zna~itelni ili vonredni tro{oci za ispolnuvawe na baraweto, stranite }e se konsultiraat i }e gi utvrdat uslovite i modalitetite pod koi }e se izvr{i baraweto, kako i na~inot na koj }e se nadomestat tro{ocite. 20. Stranite potpisni~ki, dokolku toa e potrebno, }e ja razgledaat mo`nosta za sklu~uvawe na bilateralni ili multilateralni spogodbi ili aran`mani vo smisla na odredbite od ovoj ~len, za nivno prakti~no sproveduvawe ili razrabotka. 858

TRANSFER NA ZAPISNICI ^len 8

Stranite potpisni~ki }e ja razgledaat mo`nosta me|usebno da gi transferiraat zapisnicite za krivi~noto gonewe na prekr{ocite utvrdeni vo soglasnost so ~len 3 stav 1 vo slu~aite koga se smeta deka takviot transfer e vo interes na pravilnoto izvr{uvawe na pravdata.

859

860

8. ME\UNARODEN PAKT ZA GRA\ANSKITE I POLITI^KITE PRAVA OD 16 DEKEMVRI 1966 (IZVODI)

Naslov na originalot: International Covenant on Civil and Political Rights. Usvoen i otvoren za potpi{uvawe i ratifikuvawe ili pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii 22000 A ( XXI), Vlegol vo sila na 3 januari 1973 vo soglasnost so ~l. 49. (Ratifikuvan so zakon na 30 noemvri 1971, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1971/7)281 ^len 9

1. Sekoj ima pravo na sloboda i li~na bezbednost. Nikoj ne mo`e da bide predmet na samovolno apsewe ili pritvorawe. Nikoj ne mo`e da bide li{en od sloboda osven od pri~inite koi se vo soglasnost so vo zakon predvidenata postapka. 2. Sekoj koj e uapsen, vo momentot na apseweto }e bide izvesten za pri~inite na apseweto i vo najbrz rok }e mu se soop{ti kakvo i da e obvinenieto protiv nego. 3. Sekoj koj e uapsen ili zatvoren poradi krivi~no delo vo najkratok rok }e bide izveden pred sudija ili nekoj drug slu`benik koj so zakon e ovlasten da vr{i pravosudna funkcvija i }e mu se sudi vo razumen rok ili }e bide osloboden. Stavaweto vo pritvor na lica koi o~ekuvaat da im se sudi ne smee da bide op{to prailo, no pu{taweto
Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava. Vo vrska so ovoj Pakt porane{na SFRJ ima staveno dve rezervi vrz ~len 12 (koj se odnesuva na pravoto na slobodno dvi`ewe) i ~l. 21 (koj se odnesuva na pravoto na mirno demonstrirawe) od 14 april 1989 i 25 maj 1989 godina. Rezervite se vo vrska so toga{nata sostojba so Avtonomnata Pokraina Kosovo. Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija ne postoi nikakva fakti~ka nitu pravna osnova za pridru`uvawe kon tie rezervi. Kon Paktot Republika Makedonija pristapuva vo celost.
281

861

od sloboda mo`e da bide usloveno so emstvo so koe }e se obezbedi prisustvoto na liceto koe e vo pra{awe vo bilo koj stadium na sudskata postapka, kako i vo slu~aj na potreba, poradi izvr{uvawe na presudata.
^len 13

Stranec koj zakonito se nao|a na teritorijata na edna dogovrna dr`ava na ovoj pakt mo`e ottamu da biede ekstradiran samo zaradi izvr{uvaweto na odlukata donesena vo soglasnost so zakon i ako povisoki pri~ini na nacionalnata bezbednost ne mu se protivat na toa, toj mora da ima mo`nost da gi istakne pri~inite koi negovata volja protiv proteruvaweto i od strana na nadle`nata vlast ili edno ili pove}e lica naro~no ozna~eni negoviot slu~aj da se preispita vo koja cel }e ima zastapnik.

862

9. KONVENCII PROTIV NEZASTARUVAWE NA VOENITE ZLOSTORSTVA I ZLOSTORSTVATA PROTIV ^OVE[TVOTO

A. KONVENCIJA NA OBEDINETITE NACII ZA NEZASTARUVAWE NA VOENITE ZLOSTORSTVA I ZLOSTORSTVATA PROTIV ^OVE[TVOTO OD 26 NOEMVRI 1968 Usvoena so Rezolucija na Generalnoto sobranie 2391 ( XXII). Vlegla vo sila na 11 noemvri 1970282 ^len I

Slednive zlostorstva se nezastarivi, bez ogled na vremeto koga se storeni: a) voeni zlostorstva definirani vo statutot na Me|unarodniot voen sud vo Ninberg od 8 avgust 1945 i potvrdeni so rezoluciite 3 (I) i 95 (I) na Generalnoto sobranie na obedinetite nacii od 13 fevruari 1946 i 11 dekemvri, 1946 osobeno "te{kite prekr{oci" nabroeni vo @enevskite konvencii za za{tita na `rtvite na vojnata od 12 avgust 1949 godina, b) zlostorstvata protiv ~ove{tvoto, bez ogled dali se storeni vo vreme na vojna ili vo vreme na mir, onaka kako {to se definirani vo vo statutot na Me|unarodniot voen sud vo Ninverg od 8 avgust 1945 i potvrdeni so rezoluciite 3 (I) i 95 (I) na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii od 13 fevruari 1946 i 11 dekemvri 1946, proteruvawe po pat na vooru`en napad ili okupacija, kako i zlostorsstvoto na genocid kako {to e definirano vo Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot od 1948, duri i koga takvite

Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija. Konvencijata e ratifikuvana od porane{na SFRJ na 11 noemvri 1970 goddina.

282

863

dela ne pretstavuvaat povreda na doma{noto pravo na dr`avata vo koja se izvr{eni.

^len II

Vo slu~aj na izvr{uvawe na koj i da e zlostor od spomenatite vo ~len I na ovaa konvencija }e se primenuva na pretstavnicite na dr`avnite organi i na poedinci koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto kako glavni izvr{iteli ili kako soou~esnici ili koi neposredno pottiknuvaat na izvr{uvawe na koj i da e od tie zlostorstva, ili koi u~estvuvaat vo zdru`uvawe zaradi nivno izvr{uvawe, bez ogled na stepenot na izvr{uvaweto kako i prestavnicite na dr`avnite organi koi }e go dozvoluvat nivnoto izvr{uvawe.
^len III

Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija se obvrzuvaat da gi usvojat site vnatre{ni merki {to se potrebni vo soglasnost na me|unarodnoto pravo da se ovozmo`i ekstradicija na licata navedeni vo ~len II na ovaa konvencija.
^len VI

Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija se obvrzuvaat deka, vo soglasnost so svojata ustavna postapka, }e gi prezemat site zakonodavni i drugi merki potrebni da se obezbedi nezastaruvawe na zlostorstvata navedeni vo ~len I i II na ovaa konvencija kako vo pogled na goneweto taka i vo pogled na kaznuvaweto i deka takvite odredbi za zastaruvaweto, ako postojat vrz osnova na zakon ili poinaku, }e se ukinat.
^len V

Ovaa konvencija do 31 dekemvri 1969, }e bide otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi ~lenki na Organizacijata na obedinetite nacii ili na ~lenkite na specijaliziranite ustanovi ili na Me|unarodnata organizacija za atomska energija, na sekoja dr`ava strana na Statutot na Me|unarodniot sud, kako i na sekoja druga dr`ava koja Generalnoto sobranie }e ja povika da stane ~lenka na ovaa konvencija.

864

^len VI

Ovaa konvencija podle`i na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.
^len VII

Ovaa konvencija }e bide otvorena za pristapuvawe na sekoja dr`ava navedena vo ~len V. Instrumentite za pristapuvawe }e bidaat deponirani kaj generlaniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.
^len VIII

1. Ovaa konvencija }e vleze vo sila dvaesetiot den od datumot na deponiraweto na desetiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii. 2. Za sekoja dr`ava, {to }e ja raifikuva ovaa konvencija ili }e pristapi po deponiraweto na desetiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, ovaa konvencija }e vleze vo sila dvaesetiot den od datumot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe.
^len IX

1. Po istekot na periodot od deset godini smetano od datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija sekoja dogovorna strana mo`e da podnese barawe za nejzina revizija vo sekoe vreme po pat na pismeno izvestuvawe upateno do generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii. 2. Generalnoto sobraie na Organizacijata na obedinetite nacii }e odlu~i za merkite koi eventualno treba da se prezemat vo vrska so takvoto barawe.
^len X

1. Ovaa konvencija }e bide deponirana kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii. 2. Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii }e dostavi zavereni kopii na ovaa konvencija na site dr`avi navedeni vo ~len V. 865

3. Generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii }e gi izvesti site dr`avi navedeni vo ~len V za: a) potpisite staveni vrz ovaa konvencija i instrumentite za ratifikacija ili pristapuvawe deponirani soglasno ~lenovite V, VI, i VII. b) datumot na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija soglasno so ~len VIII, s) izjavite primeni soglasnos ~len IX.
^len XI

Ovaa konvencija ~ii tekstovi na kineski, angliski, francuski, ruski i {panski jazik se ednakvo verodostojni nosi datum 26 noemvri 1968. Vo potvrda na {to dolu potpi{anite, propisno ovlasteni za toa ja potpi{aa ovaa konvencija.

866

B) EVROPSKA KONVENCIJA ZA NEPRIMENLIVOSTA NA ZAKONSKITE ROKOVI ZA ZASTARUVAWE NA KRIVI^NITE DELA PROTIV ^OVE[TVOTO I NA VOENITE ZLOSTORSTVA Naslov na originalot: European Convention on the Non-Applicability of Statutoy Limitation to Crimes against Humanity and War Crime, European Treaty Series, No. 82, Strazbur, 25 januari 1974 ^len 1

Sekoja dogovrna dr`ava se obvrzuva da gi prezeme potrebnite ~ekori so cel da se obezbedi da ne se primenuvaat nikakvi zakonski rokovi na zastaruvawe na krivi~no gonewe na slednive krivi~ni dela ako se kaznivi spored doma{noto zakonodavstvo: 1. Zlostori protiv ~ove{tvoto opredeleni so Konvencijata za za{tita i kaznuvawe na genocidot usvoena na 9 dekemvi 1948 godina od strana na Generalnoto sobranie na Organizacijata na obedinetite nacii, 2. a) Povredite opredeleni vo ~len 50 od @enevskata konvencija od 1949 za podobruvawe na polo`bata na ranetite i bolnite vo vooru`anite sili vo vojna, so ~len 51 od @enevskata konvencija od 1949 za podobruvawe na polo`bata na ranetite, bolnite i brodolomnicite na oru`enite sili na more, ~leen 130 od @enevskata konvrencija od 1949 za postapuvawe so voenite zarobenici i ~len 147 od @enevskata konvencija od 1949 za za{tite na civilnoto naselenie vo vreme na vojna, b) Sekoja sli~na povreda na voenite zakoni koi va`at vo vremeto na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija, kako i na voenite obi~ai {to postojat vo istoto vreme, a koi ne se predvideni vo pogore spomenatite odredbi na `enevaskite konvencii. Vo onie slu~ai vo koi navedenite povredi imaat osobeno seriozna priroda bez ogled dali toa proizleguva od negovite vistinski ili nameravani elementi ili od obemot na negovite predvidlivi posledici. 3. Sekoja druga povreda na pravilata ili obi~aite na me|unarodnoto pravo {to dopolnitelno mo`at da bidat vostanoveni i za koi dogovornata dr`ava za koja stanuva zbor, soglasno izjavata predvidena vo ~len 6 smeta deka se od sli~na priroda kako onie od ~len 1 stav 1 i 2.

867

^len 2

1. Vo odnos na dogovornite dr`avi ovaa konvencija se odnesuva na krivi~ni dela izvr{eni po nejzinoto vleguvawe vo sila vo onie slu~ai vo koi zakonskiot rok za nivnoto zastaruvawe vo toa vreme s u{te ne bil iste~en.
^len 3

Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe od strana na zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa. Taa podle`i na ratifikacija ili na prifa}awe. Instrumentite za ratifikacija ili za prifa}awe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Konvencijata vleguva vo sila tri meseci od denot na deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija ili za prifa}awe. 3. Vo odnos na dr`avata potpisni~ka {to dopolnitelno ja ratifikuva ili ja prifa}a konvencijata, taa vleguva vo sila tri meseci od datumot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija ili prifa}awe.
^len 4

Po vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija, Komitetot na ministrite na Svetot na Evropa mo`e da pokani bilo koja zemja {to ne e ~lenka na Sovetot na Evropa da pristapi kon konvencijata, pod uslov rezolucijata {to ja sodr`i takvata pokana da bide ednoglasno donesena od strana na ~lenkite na Sovetot na Evropa {to ja ratifikuvale ovaa konvencija. 2. Takvoto pristapuvawe se vr{i so deponirawe na instrumentot za pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa i toa stanuva polnova`no tri meseci po denot na negovoto deponirawe.
^len 5

1. Vo momentot na potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na nejzinite instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, sekoja zemja mo`e da ja opredeli teritorijata ili teritoriite na koi }e se odnesuva ovaa konvencija. 2. Vo momentot na deponitraweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, po pat na izjava dostavena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, sekoja dr`ava mo`e da ja pro{iri ovaa konvencija i na druga teritorija odnosno teritorii 868

opredeleni so taa izjava za ~ii me|unarodni odnosi taa e odgovorna ili vo ~ie ime e obvrzana da prezema obvski. 3. Vo pogled na teritoriite {to se navedeni vo nea, izjavata dadena vo soglasnost so prethodniot stav mo`e da se povle~e soglasno postapkata predvidena vo ~len 7 od ovaa konvencija.
^len 6

1. Vo sekoe vreme, po pat na izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, sekoja dogovorna dr`ava mo`e da ja pro{iri ovaa konvecija i na drugi povredi {to se predvideni vo vo ~len 1 stav 3 od ovaa konvencija. 2. Izjavata dadena vo soglasnost so prethodniot stav mo`e da se povle~e soglasno postapkata predvidena so ~len 7 od ovaa konvencija.
^len 7

1. Ovaa konvencija ostanuva vo sila neograni~eno vreme. 2. Ako nekoja dogovorna dr`ava se smeta zasegnata, mo`e da ja otka`e konvencijata po pat na pismeno izvestuvawe upateno do genralniot sekretar na Sovetot na Evropa. 3. Takvoto otka`uvawe stanuva polnova`no {est meseci po denot na priemot na izvestuvaweto od strana na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 8

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa pismeno gi izvestruva dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa kako i drugite dr`avi {to pristapile kon ovaa konvencija za slednoto: a) za sekoe potpi{uvawe na konvencijata, b) za sekoe deponirawe na instrument za ratifiakcija, prifa}awe ili pristapuvawe, s) za denot na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija vo soglasnost so ~len 3, d) za izjavata primena vo soglasnost so odredbite na ~len 5 ili na ~len 6, e) za sekoe pismeno izvestuvawe primeno vo soglasnost so odredbite na ~len 7 kako i za denot na koj otka`uvaweto stanuva polnova`no.

869

Ovaa konvencija e potpi{ana vo prisustvo na dolupotpi{anite propisno ovlasteni za toa, vo Strazbur na 25 januari 1974 godina na angliski i francuski jazik, od toa {to i dvata teksta se avtenti~ni vo eden primerok koj ostanuva vo arhivata na Sovetot na Evropa od koj generalniot sekretar }e dostavi zavereni kopii na sekoja zemja potpisni~ka i na sekoja zaemja {to pristapuva na konvencijata.

870

10. EVROPSKA KONVENZIJA ZA REPATRIJACIJA NA MALOLETNICI OD 28 MAJ 1970

Naslov na originalot, European Convention on the Repatriation of Minors, European Treaty Series No. 71, Hag, 28 maj 1970 DEL I OP[TI DEFINICII ^len 1

Vo smisla na ovaa konvencija: a) pod terminot "maloletnik" se podrazbira lice koe ne dostignalo polnoletstvo soglasno zakonot na dr`avata molitel primenliv spored pravilata na me|unarodnoto privatno pravo, a koe spored toj ist zakon nema pravo samoto da go opredeluva svoeto prestojuvali{te, b) pod terminot "roditelski prava" se podrazbiraat pravata {to so zakon ili so administrativna odluka im se preneseni na fizi~ki ili pravni lica vo pogled na odlu~uvaweto za prestojuvali{teto na maloletnikot, s) pod terminot "repatrijacija" se podrazbira prefrluvaweto so cel za primena na ovaa konvencija na maloletnikot od edna dogovrna dr`ava vo druga, bez ogled dali e dr`avjanin na zemjata vo koja se prefrluva.
^len 2

1. Ovaa konvencija se odnesuva na maloleti lica na teritorijata na dogovorna dr`ava ~ija repatrijacija e barana od druga dogovorna dr`ava poradi edna od slednive pri~ini: a) ako prisustvoto na maloletnikot na teritorijata na dr`avata molitel e sprotivno na voljata na liceto odnosno na licata koi gi imaat roditelskite prava sprema toa lice, b) ako prisustvoto na maloletnikot na teritorijata na dr`avata molitel e inkopatibilno so merkite na za{tita ili za prevospituvawe {to vo odnos na nego se prezemeni od strana na nadle`nite organi na dr`avata molitel.

871

s) ako prisutvoto na maloletnikot na teritorijata na dr`avata molitel e potrebno za poveduvawe na postapka vo pogled na prezemawe na merki za negova za{tita ili za prevospituvawe. 2. Ovaa konvencija isto taka se odnesuva na repatrijacijata na maloletni lica za ~ie prisustvo na nejzinata teritorija dogovornata dr`ava smeta deka e inkopatibilno so nejzinite interesi ili so interesite na maloletnoto lice, pod uslov nejzinoto zakonodavstvo da dava osnova za otstranuvawe na maloletnikot od nejzinata teritorija.
^len 3

Sekoja dogovorna strana opredeluva centralen organ koj gi formulira, izdava i prima barawata za repatrijacija i za toa pismeno go izvestuva generalniot sekratar na Sovetot na Evropa.
DEL II REPATRIJACIJA NA MALOLETNO LICE NA BARAWE NA DR@AVATA VO KOJA TOA NE PRESTOJUVA ^len 4

1. Baraweto za repatrijacija na maloletnikot poradi edna od pri~inite izneseni vo ~len 2 stav 1, se upatuva do centralniot organ na dr`avata kon koja malolenikot treba da se repatrira. 2. Ako nadle`nite organi na taa dr`ava smetaat deka baraweto e osnovano i razumno, centralniot organ izdava barawe za repatrijacija do centralniot organ na dr`avata vo koja maloletnoto lice privremeno prestojuva.
^len 5

1. Se dodeka maloletnoto lice, ako e vo sostojba razumno da rasuduva, na bide li~no soslu{ano od strana na nadle`niot organ na zamolenata dr`ava, ne mo`e da se donesuva odluka za negova repatrijacija. 2. Navedeniot organ vr{i usilbi da go pribavi misleweto na onie lica {to se zainteresirani za takvata odluka, osobeno na onie koi imaat roditelski prava, ili na onie {to na teritorijata na zamolenata dr`ava imaat fakti~ko staratelstvo vrz maloletnikot. Pribiraweto na ovie mislewa ne se vr{i ako toa mo`e da predizvika odlagawe ili prejudicirawe na ostvaruvaweto na interesite na maloletnikot.

872

^len 6

Zamolenata dr`ava go odobruva baraweto za repatrijacija {to e vo soglasnost so ovaa konvencija i koja se zasnova na ~len 2 stav 1, ako ne odlu~i da go iskoristi svoeto pravo na odbivawe na baraweto vo soglasnost so ~len 7 i 8.
^len 7

Baraweto mo`e da se odbie: a) ako spored zakonot na zamolenata dr`ava {to se primenuva soglasno so pravilata na me|unarodnoto privatno pravo, maloletnikot ima pravo samiot da go opredeli mestoto na svojot prestoj, ili ako takvoto pravo proizleguva od doma{noto pravo na zamolenata dr`ava, b) ako toa e zasnovano na ~len 2 stav 1 pod a) i ima za cel maloletnoto lice da go podlo`i na nadzor na liceto, odnosno na licata koi imaat roditelski prava soglasno zakonot na zamolenata dr`ava {to se primenuva spored pravilata na me|unarodnoto privatno pravo, odnosno koi nemaat roditelski prava soglasno so doma{noto zakonodavstvo na zamolenata dr`ava, s) ako zamolenata dr`ava smeta deka dr`avata molitel ne e ovlastena da gi prezema merkite navedeni vo ~len 2 stav 1 pod b) i s), d) ako zamolenata dr`ava smeta deka repatrijacijata na maloletnikot e sprotivna na interesite na javniot poredok, e) ako odnosniot maloletnik e dr`avjanin na zemja koja ne e potpisni~ka na ovaa konvencija i ~ija repatrijacija ne e vo soglasnost so obvrskite {to postojat me|u taa dr`ava i zamolenata dr`ava.
^len 8

Imaj}i gi vo vid site aspekti na konkretniot slu~aj zamolenata dr`ava mo`e da go odbie baraweto i vo slednite slu~ai: a) ako na repatrijacijata se sprotivstavuvaat liceto, odnosno licata {to imaat roditelski prava ili pak onie lica {to vodat gri`a za maloletnikot, a koi prestojuvaat na teritorijata na zamolenata dr`ava, b) ako od strana na zamolenata dr`ava repatrijacijata se smeta za sprotivna na interesite na maloletnikot, osobeno koga toj ima semejni ili drug vid socijalni vrski vo taa dr`ava ili dokolku repatrijacijata e inkompatibilna so merkata na za{tita ili merkata za presvospituvawe {to se prezemeni vo taa dr`ava.

873

^len 9

Dostavuvaweto na odlukata na zamolenata dr`ava po baraweto za repatrijacija mo`e da bide odlo`eno: a) ako roditelskite prava vrz koi se zasnova baraweto od seriozni pri~ini se sporni, b) ako taa dr`ava smeta deka e potrebno maloletnikot krivi~no da se goni za izvr{eno krivi~no delo ili od nego da bara da izdr`i krivi~na sankcija koja vo sebe vklu~uva li{uvawe od sloboda.
^len 10

Dokolku se odobri baraweto, nadle`nite organi vo dr`avata molitel i nadle`nite organi vo zamolenata dr`ava, {to e mo`no pobrzo postignuvaat soglasnost za postapkata na repatrijacijata.
^len 11

Zamolenata dr`ava mo`e da prezeme takvi privremeni merki za koi smeta deka se potrebni za celite na repatrijacijata, osobeno merkata stavawe na maloletnikot vo dom za maloletnici. Taa vo sekoe vreme mo`e da gi ukine vakvite merki, koi bezdrugo moraat da bidat ukinati po istekot na 30 dena vo slu~aj baraweto da ne bide odobreno. Navedenite merki se utvruvaat spored zakonodavstvoto na zamolenata dr`ava.
^len 12

Vo itni slu~ai centralnite organi na dr`vata molitel mo`at da baraat privremenite merki navedeni vo ~len 11 da bidat prezemeni pred zamolenata dr`ava da go primi baraweto za repatrijacija. Takvite merki prestanuvaat ako baraweto za repatrijacija ne bide primeno vo rok od deset dena.
^len 13

1. Vo dr`avata molitel ne mo`e da se inicira ili vodi postapka za krivi~no gonewe na repatrirano lice vo soglasnost so ovoj del na konvencijata, za krivi~ni dela izvr{eni pred negovata repatrijacija, osven ako zamolenata dr`ava izri~no ne se soglasi so takvoto krivi~no gonewe. Takvata soglasnost se bara i vo slu~aj koga treba da se izvr{i krivi~na sankcija koja vo sebe vklu~uva li{uvawe od sloboda 874

ili nekoja u{te pote{ka presuda donesena vo dr`avata molitel pred repatrijacijata. 2. Soglasnosta navedena vo stav 1 se ureduva so pravilata za ekstradicija vo zamolenata dr`ava ili so drugi pravila {to se vostanoveni zaradi primena na ovoj ~len. 3. Uka`uvaweto na soglasnosta ne smee da bide odbieno vo slu~aite vo koi zamolenata dr`ava e obvrzana da odobri ekstradicija, koga istata e pobarana.
DEL III REPATRIJACIJA PO BARAWE NA DR@AVATA VO KOJA MALOLETNIKOT PRIVREMENO PRESTOJUVA ^len 14

Vo slu~aite predvideni so ~len 2 stav 2, dr`avata vo koja maloletnikot privremeno prestojuva mo`e da pobara od drugata dogovorna strana da se soglasi so repatrijacijata na toj maloletnik na podolu predvideniot na~in. a) koga liceto, odnosno licata {to imaat rodiitelski prava se na teritorijata na drugata dogovorna dr`ava, baraweto za repatrijacija se dostavuva do taa dr`ava, b) koga liceto, odnosno licata {to imaat roditelski prava se na teritorijata na dr`avata koja ne e potpisni~ka na ovaa konvencija, baraweto se upatuva na dogovornata dr`ava kade {to maloletniot ima postojano prestojuvali{te. s) koga ne e poznato kade mo`e da se pronajde liceto, odnosno licata {to imaat roditelski prava, ili koga nikoj nema roditelski prava vrz toj maloletnik, baraweto se dostavuva do dogovornata dr`ava kade {to maloetnikot ima postojano prestojuvali{te ili, ako ne e postignata soglasnost za repatrijacija kon taa dr`ava ili ako taa repatrijacija se poka`uva kako nevozmo`na, baraweto se dostavuva do dogovornata dr`ava ~ii dr`avjanin e maloletnoto lice. 2. Odredbite od stav 1 ne se odnesuvaat na ovlastuvawata {to dogovrnata dr`ava gi ima sprema stranskite dr`avjani soglasno nejzinoto zakonodavstvo.
^len 15

1. Ako zamolenata dr`ava se soglasi da go primi maloletnikot, nadle`nite organi na dr`avata molitel i nadle`nite organi na zamolenata dr`ava, {to e mo`no pobrzo se soglasuvaat za postapkata na repatrijacija. 875

2. Baraweto {to se odnesuva na repatrijacijata mo`e da bide pridru`eno so barawe za prezemawe na merki {to se smetaat soodvetni na odnesuvaweto ili na situacijata na maloletnikot vo dr`avata molitel. Baraweto isto taka mo`e da gi opredeli i drugite uslovi so koi repatrijacijata mora da bide vo soglasnost.
DEL IV OP[TI ODREDBI ^len 16

1. Site barawa {to se odnesuvaat na repatrijacijata se podnesuvaat vo pismena forma i go sodr`at osobeno: a) nazivot na centralniot organ {to go podnesuva baraweto, b) identitetot i dr`avjanstvoto na maloletnoto lice ~ija repatrijacija se bara i ako toa e mo`no, negovata adresa vo zamolenata dr`ava, s) pri~inita vrz koi se zasnova baraweto, d) ako e mo`no, organot ili liceto {to podnesuva barawe za repatrijacija, kako i nivnite pravni odnosi so maloletnikot. 2. Vo slu~aite zasnovani vrz ~len 2 stav 1, kade {to e mo`no, baraweto e pridru`eno so originali ili so zavereno kopie na dokumentot so koj se doka`uvaat roditelskite prava, osven onamu kade {to takvite prava neposredno proizleguvaat od zakonot so originalna ili zaverena kopija na re{enieto so koe se nareduvaat merki na za{tita ili za prevospituvawe na maloletnoto lice, ili pak, vo original ili zavereno kopie na dokumetite so koi se doka`uva potrebata maloletnikot da se pojavi na sudskite procesi {to se vo tek vo dr`avata molitel. 3. Ako zamolenata dr`ava smeta deka ponudenite informacii od strana na dr`avata molitel ne se dovolni da ovozmo`at da odlu~uva po baraweto, taa mo`e da pobara dopolnitelni informacii. Taa isto taka mo`e da opredeli rok za dostavuvawe na takvite informacii.
^len 17

1. Soglasno stav 2 od ovoj ~len na baraweto i na pridru`nite dokumenti ne se bara prevod. 2. Pri potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na svoite isntrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe po pat na izjava upatena na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, sekoja dogovorna dr`ava mo`e da go zadr`i svoeto pravo da opredeli barawata i pridru`nite dokumenti da bidat prevedeni na nejziniot jazik, odnosno 876

na eden od nejzinite jazici, na eden od slu`benite jazici na Sovetot na Evropa ili na jazik {to toj }e go opredeli. Drugite dogovorni dr`avi mo`at da primenuvaat reciprocitet. 3. Bez da gi prejudicira odredbite {to se odnesuvaat na prevodot na barawata ili na pridru`nite dokumenti ovoj ~len se vgraduva vo spogodbite odnosno vo aran`manite {to se vo sila ili {to mo`at da bidat sklu~eni me|u dve ili pove}e dogovorni dr`avi.
^len 18

Dokazite ili dokumentite {to se predavaat vo vrska so ovaa konvencija se oslobodeni od site formalnosti povrzani so nivnoto zaveruvawe.
^len 19

1. Za celite na ova konvencija tranzitot na maloletnikot vo procesot na repatrijacijata preku teritorijata na nekoja dogovrna dr`ava se dozvoluva so obi~no pismeno izvestuvawe za {to se vodi zapisnik od strana na dr`avata {to treba da ja izvr{i repatrijacijata. 2. Tranzitot mo`e da bide odbien: a) ako maloetnikot e predmet na krivi~no gonewe vo dr`avata preku koja se vr{i tranzitot ili ako toj e baran poradi izdr`uvawe na krivi~na sankcija koja vo sebe vklu~uva li{uvawe od sloboda ili nekoja u{te postroga kazna, b) ako maloletnikot e dr`avjanin na dr`avata preku ~ija teritorija se prenesuva, 3. Ako tranzitot ne odbien, maloletnikot ne mo`e da bide uapsen nitu pritvoren vo dr`avata preku ~ija teritorija se prenesuva za krivi~ni dela {to bile izvr{eni pred negovoto vleguvawe vo taa dr`ava. 4. Dr`avata preku ~ija teritorija se prenesuva maloletnikot mo`e da bara da se onevozmo`i toj da ja izbegne repatrijacijata.
^len 20

Za sekoe odbivawe da se dade dozvola za tranzit na maloletnikot, mora da se dade obrazlo`enie za pri~inite na takvoto odbivawe.

877

^len 21

Komuniciraweto me|u centralnite organi vo vrska so primenata na ovaa konvencija mo`e da se vr{i preku Me|unarodnata organizacija na kriminalisti~kata policija (INTERPOL).
^len 22

Tro{ocite nastanati so primena na ovaa konvencija gi podnesuva: a) ako tro{ocite se napraveni na nejzina teritorija, zamolenata dr`ava, b) dr`avata molitel, vo site drugi slu~ai. 2. Ovoj ~len ne pretstavuva pre~ka za naplata na tro{ocite na tovar na maloletnikot ili na licata {to se odgovorni za nego.
DEL V ZAVR[NI ODREDBI ^len 23

Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe od strana na zemjite ~lenki zastapeni vo Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa. Taa podle`i na ratifikacija ili prifa}awe. Instrumentite za ratifikacija ili prifa}awe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 2. Ovaa konvencija vleguva vo sila tri meseci od denot na deponiraweto na tretiot instrument za ratifikacija ili prifa}awe.
^len 24

1. Po vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija, Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa mo`e da pokani bilo koja zemja {to ne e ~lenka na Sovetot na Evropa da pristapi kon nea. 2. Takvoto pristapuvawe se vr{i so deponirawe kaj generalniot sekratar na Sovetot na Evropa na instriumentot za pristapuvawe, koe stanuva polnova`no tri meseci od denot na deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe.
^len 25

Pri potpi{uvaweto ili deponiraweto na nejzinite instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, vo mera vo koja e zainteresirana, sekoja dogovorna dr`ava mo`e da dade izjava so koja }e 878

go definira terminot "dr`avjanin" vo smiala koja }e se upotrebuva vo ovaa konvencija.

^len 26

1. Pri potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na svoite instrumenti za ratifikacija, prifa}awe ili pristapuvawe, ili vo sekoe drugo podocne`no vreme sekoja dogovrna dr`ava po pat na izjava upatena do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, mo`e da ja pro{iri primenata na ovaa konvencija na druga teritorija, odnosno na drugi teritorii opredeleni vo taa izjava za ~ii me|unarodni odnosi taa e odgovorna, odnosno vo ~ie ime taa e ovlastena da prezema obvrski. 3. Sekoja izjava dadena vo soglasnost so prethodniot stav vo odnos na terotorijata navedena vo izjavata mo`e da se povle~e vo soglasnost so postapkata predvidena vo ~len 29 od ovaa konvencija.
^len 27

1. Soglasno so odredbite od stav 3 i 4 na ovoj ~len vo odnos na teritoriite na koi se odnesuva ovaa konvencija mo`e da gi zameni odredbite na spogodbite, konvenciite ili bilateralnite dogovori me|u dogovrnite dr`avi {to se odnesuvaat na repatrijacija na maloletnici od pri~ini izneseni vo ~len 2 vo obem vo koj dogovornite dr`avi mo`at vo sekoe vreme da se koristat so mo`nostite za repatrijacija soglasno so ovaa konvencija. 2. Ovaa konvencija ne ja spre~uva repatrijacijata ili esktradicijata zasnovana vrz me|unarodni dogovri i konvencii ili vrz vnatre{noto pravo na soodvetnata dr`ava. 3. Dogovornite dr`avi mo`at me|useno da sklu~uvaat spogodbi po pra{awa opfateni so ovaa konvencija. Takvite dogovori me|utoa, mo`at da sklu~uvaat samo so cel da gi nadopolnat odrebite na na ovaa konvencija ili da ja olesnat primenata na principite {to se sodr`ani vo nea. Takvite bilateralni i mltilateralni spogodbi ili aran`mani mo`at osobeno da predvidat neposredni odnosi me|u nevladinite nacionalni organi. 4. Tamu kade {to dve ili pove}e dogovorni dr`avi vospostavile odnosno vospostavuvaat odnosi vrz osnova na ednoobrazno zakonodavstvo ili vrz osnova na posebni sistemi koi ne im se sprotivni na ovaa konvencija, ovie dr`avi mo`at slobodano da gi reguliraat svoite me|usebni odnosi vo ovaa oblast isklu~ivo vo soglasnost so takvoto zakonodavstvo ili sistem. Dogovornite dr`avi koi vo soglasnost so

879

ovoj stav me|usebno ja isklu~uvaat primenata na ovaa konvencija za toa pismeno go izvestuvaat generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 28

Sovetot na Evropa postojanoi se informira za sostojbata vo primenata na ovaa konvencija i pravi se {to e potrebno da go olesni prijatelskoto razre{uvawe na sekoja te{kotija {to mo`e da proizleze od nejzinoto sproveduvawe.
^len 29

1. Ovaa konvencija ostanuva vo sila neograni~eno vreme. Ako smeta za potrebno, sekoja dogovorna strana mo`e da ja otka`e ovaa konvencija po pat na pismeno izvestuvawe upateno do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. 3. Takvoto otka`uvawe stanuva polnova`no {est meseci od datumot na priemot na izvestuvaweto od strana na generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.
^len 30

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa gi informira dr`avite ~lenki pretstaveni vo Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa kako i sekoja druga dr`ava {to pristapila kon ovaa konvencija za slednoto: a) za sekoe potpi{uvawe na konvencijata, b) za sekoe deponirawe na instrumentite za ratifikacija prifa}awe ili potpi{uvawe, s) za sekoe pismeno izvestuvawe primeno vo soglasnost so ~len 3 od ovaa konvencija, d) za sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovaa konvencija vo soglasnost so ~len 25, e) za sekoe pismeno izvestuvawe primeno vo soglasnost so ~len 26, f) za sekoe pismeno izvestuvawe primeno vo soglasnost so ~len 27 stav 4, g) za sekoe pismeno izvestuvawe vo soglasnost so ~len 29 i za datumot na koj otka`uvaweto stanalo polnova`no, Ovaa konvencija e potpi{ana vo prisustvo na dolupotpi{anite koi se propisno ovlasteni za toa, vo Hag na 28 maj 1970 na angliski i 880

francuski jazik, od koi i dvata teksta se avtenti~nio i od koi generalniot sekretar }e dostavi zavereni kopii do vladite na sekoja dr`ava potpisni~ka i na sekoja dr`avat {to pristapuva kon konvencijata.

881

882

11. KONVENCIJA ZA SPRE^UVAWE I KAZNUVAWE NA KRIVI^NI DELA PROTIV LICA POD ME\UNARODNA ZA[TITA VKLU^ITELNIO I NA DIPLOMATSKITE PRETSTAVNICI OD 14 DEKEMVRI 1973
(Ratifikuvana so zakon na 25 noemvri 1976, "Slu`ben list na SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1976/54, vlegol vo sila na 18 dekemvri 1976) ^len 1

Vo smisla na ovaa konvencija: 1. izrazot "lica pod me|unarodna za{tita" ozna~uva: (a) {ef na dr`avata kako i sekoj ~len na kolekrtivno telo koe vr{i funkcija na {ef na dr`avata vrz osnova na ustavot na odnosnata dr`ava, pretsedatel na vlada ili minister za nadvore{ni raboti koga koe i da e od spomenatite lica se nao|a vo stranska dr`ava, vklu~uvaj}i gi ~lenovite na semejstvoto {to go pridru`uvaat. (b) koj i da e pretstavnik ili funkcioner na dr`avata ili koj i da e funkcioner ili drug pretstavnik na me|uvladina me|unarodna organizacija koja vo vremeto i na mestoto kade {to e izvr{eno krivi~no delo protiv nego, negovite slu`beni prostorii, privaten stan ili prevozno sredstvo, ima pravo vo soglasnost so me|unarodnoto pravo na posebna za{tita od kakov i da e napad na negovataa li~nost, slobodata ili dostoinstvo kako i napad protiv li~nosta, slobodata ili dostoinstvoto na ~lenovite na negovoto semejstvo {to go so~inuvaat negovoto doma}instvo. 2. izrazot "osomni~en izvr{itel" ozna~uva lice za koe postojat dovolno dokazi deka na prv pogled (prima facie) mo`e da se tvrdi deka izvr{ilo ili u~estvuvalo vo edno ili vo pove}e krivi~ni dela spomenati vo ~len 2 na ovaa konvencija.
^len 2

1. Sekoja dr`ava ~lenka }e go smeta kako krivi~no delo vrz osnova na svoite zakoni umislenoto izvr{uvawe na: (a) ubistvo, grabnuvawe ili drug napad na lice ili na slobodata na lice pod me|unarodna za{tita,

883

(b) nasilen napad na slu`beni prostorii ili privaten stan ili na prevozno sredstvo na lice pod me|unarodna za{tita, {to mo`e da ja dovede vo opasnost negovata li~nost ili sloboda, (s) zakana deka }e se izvr{i takov napad, (d) obid da se izvr{i takov napad, i (e) delo {to pretstavuva soou~esni{tvo vo takov napad. 2. Sekoja dr`ava ~lenka }e predvidi soodvetni kazni za ovie krivi~ni dela, pri {to }e se ima predvid nivnata te`ina. 3. Stavovite 1 i 2 na ovoj ~len vo nikoj slu~aj ne gi namaluvaat obvrskite na dr`vite ~lenki vo soglasnost so me|unarodnoto pravo da gi prezemat site soodvettni merki zaradi spre~uvawe na drugi napadi na li~nosta, slobodata ili dostoinstvoto na lice pod me|unarodna za{tita.
^len 3

Sekoja dr`ava ~lenka prezema neophodni merki za utvrduvawe na nadle`nosta vo pogled na krivi~nite dela navedeni vo ~len 2 na ovaa konvencija vo slednite slu~ai: (a) koga krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata na taa dr`ava ili na brodovi ili vo avioni {to se registrirani vo taa dr`ava, (b) koga osomni~eniot izvr{itel e dr`avjanin na taa dr`ava, (s) koga krivi~noto delo e izvr{eno protiv lice pod me|unardona za{tita vo smila na ~len 1 na ovaa konvencija i koe u`iva takov status vrz osnova na funkciite {to gi vr{i vo imeto na taa dr`ava. 2. Sekoja dr`ava ~lenka, isto taka }e prezeme neophodni merki za utvrduvawe na nadle`nosta vo pogled na ovie krivi~ni dela vo slu~ai koga osomni~eniot izvr{itel se nao|a na nejzina teritorija, a taa, soglasno so ~len 8 na ovaa konvencija, ne }e go predade na niedna od dr`avite spomenati vo stav 1 od ovoj ~len. 3. Ovaa konvencija ne isklu~uva nieden vid nadle`nost vo krivi~nite dela koja se zasnova vrz zakonite na odnosnata dr`ava.
^len 4

Dr`avite ~lenki zaradi spre~uvawe na krivi~nite dela navedeni vo ~len 2 na ovaa konvencija posebno }e sorabotuvaat so: (a) prezemawe na site prakti~ni merki za da se spre~i na nivnite teritorii da se vr{at podgotovki za izvr{uvaweto na takvi krivi~ni dela vo granicite ili nadvor od granicite na nivnite teritorii, 884

(b) razmena na informacii ili koordinacija na prezemaweto na administrativni ili drugi soodvetni merki za da se spre~i izvr{uvawe na takvi krivi~ni dela.
^len 5

1. Dr`avata ~lenka vo koja e izvr{eno nekoe krivi~no delo navedeno vo ~len 2 na ovaa konvencija, ako ima pri~ina da smeta deka osomni~eniot izvr{itel izbegal od nejzinata teritorija, neposredno ili preku generalniot sekretar na Obedinetite nacii gi zapoznava drugite zainteresirani dr`avi so site fakti {to se odnesuvaat na storenoto krivi~no delo, kako i so site raspolo`ivi podrobnosti vo vrska so identitetot na osomni~eniot izvr{itel. 2. Dokolku koe i da e krivi~no delo, spomenato vo ~len 2 na ovaa konvencija, e izvr{eno protiv lice pod me|unarodna za{tita, sekoja dr`ava ~lenka koja raspolaga so informacii vo vrska so `rtvata ili okolnostite pod koi e izvr{eno krivi~noto delo, }e nastojuva vo celost ili vo najkratok rok i pod uslovite {to se predvideni vo nejzinite zakoni da gi dostavi do dr`avata ~lenka vo ~ie ime toa lice gi vr{elo svoite funkcii.
^len 6

1. Otkako }e se uveri deka okolnostite go baraat toa, dr`avata ~lenka na ~ija teritorija se nao|a osomni~eniot izvr{itel, prezema soodvetni merki vo soglasnost so svoite zakoni za da go obezbedi negovoto prisustvo poradi krivi~no gonewe ili predavawe. Za takvite merki bez odlagawe, neposredno ili preku generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e bidat izvesteni: (a) dr`avata vo koja e izvr{eno krivi~noto delo, (b) dr`avata ili dr`avite ~ij dr`avjanin e osomni~eniot izvr{itel ili, koga e vo pra{awe lice bez dr`avjanstvo, dr`avata na ~ija teritorija toa lice e postojano naseleno, (s) dr`avata ili dr`avjanite ~ij dr`avjanin e liceto pod me|unarodna za{tita ili vo ~ie ime toa lice gi vr{elo funkciite, (d) site drugi zainteresirani dr`avi, i (e) me|unarodnata organizacija ~ij funkcioner ili pretstavnik e spomenatoto lice pod me|unarodna za{tita. 2. Sekoe lice sprema koe se prezemaat merkite spomenati vo stav 1 od ovoj ~len ima pravo, (a) bez odlagawe da stapi vo vrska so najbliskiot nadle`en pretstavnik na dr`avata ~ij dr`avjanin e toa lice ili koja po drugi 885

osnovi e nadle`na da gi {titi negovite prava ili, koga e vo pra{awe lice bez dr`avjanstvo, dr`vata na koja toa lice se obratilo, ili koja e ima volja da gi {titi negovite prava, (b) da go poseti pretstavnikot na taa dr`ava.
^len 7

Dokolku dr`avata ~lenka na ~ija teritorija se nao|a osomni~eniot izvr{itel ne izvr{i predavawe na vinovnikot taa, bez isklu~ok i neopravdano odlagawe, }e im go predade slu~ajot na svoite nadle`ni organi poradi krivi~no gonewe spored postapkata predvidena so zakonite na taa dr`ava.
^len 8

1. Dokolku krivi~nite dela navedeni vo ~len 2 na ovaa konvencija ne se rasporedeni vo dela koi povlekuvaat predavawe vrz osnova na koj i da e postojan dogovor za predavawe na vinovnici me|u dr`avite ~lenki, se smeta deka takvite krivi~ni dela se vklu~eni vo tie dogovori. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat ovie kategorii na krivi~ni dela, kako dela koi povlekuvaat predavawe, da gi vklu~at vo sekoj dogovor za predavawe na vinovnici {to }e go sklu~at podocna. 2. Ako dr`avata {to predavaweto go uslovuva so postoewe na dogovor primi barawe za predavawe od druga dr`ava ~lenka so koja nema dogovor za predavawe na vinovnici, taa mo`e dokolku odlu~i da go izvr{i predavaweto, da ja smeta ovaa konvencija kako pravna osnova za predavawe vo odnos na takvite krivi~ni dela. Predavaweto se vr{i vo soglasnost so odredbite od postapkata i drugite uslovi predvideni vo zakonodavstvoto na dr`avata do koja e upateno baraweto. 3. Dr`avite ~lenki {to predavaweto ne go uslovuvaat so postoewe na dogovor, vo me|unarodnite odnosi takvite krivi~ni dela }e gi smetaat za krivi~ni dela koi povlekuvaat predavawe vo soglasnost so odredbite od postapkata i drugite uslovi predvideni so zakonodavstvoto na dr`avata na koja e upateno baraweto. 4. Vo smisla na predavaweto na vinovnici me|u dr`avite ~lenki }e se smeta kako sekoe takvo krivi~no delo da e izvr{eno ne samo na mestoto kade e izvr{eno tuku i na teritorijata na dr`avite {to treba da ja utvrdat nadlenosta soglasno so ~len 3 stav 1 na ovaa konvencija.

886

^len 9

Na sekoe lice protiv koe e povedena postapka vo vrska so koe i da bilo krivi~no delo spomenato vo ~len 2 na ovaa konvencija, mu se garantira korekten tretman vo site fazi na postapkata.
^len 10

1. Dr`avite ~lenki }e uka`uvaat edna na druga najgolema mo`na pravna pomo{ vo pogled na krivi~nata postapka {to }e se povede vo vrska so krivi~nite dela spomenati vo ~len 2 na ovaa konvencija, vklu~uvaj}i go i obezbeduvaweto na celokupniot dokazen materijal so koj raspolagaat i koj e potreben za taa cel. 2. Odredbite od stav 1 na ovoj ~len ne vlijaat vrz obvrskite za zaemna pravna pomo{ {to se sodr`ani vo koj i da e drug dogovor.
^len 11

Dr`avata ~lenka vo koja se vodi krivi~na postapka protiv osomni~en izvr{itel za rezultatot na taa postapka go izvestuva generalniot sekretar na Obedinetite nacii, koj toa izvestuvawe }e im go prenese na drugite dr`avi ~lenki.
^len 12

Odredbite na ovaa konvencija nema da vlijaat vrz primenata na dogovorite za davawe azil {to }e bidat vo sila na denot na usvojuvaweto na ovaa konvencija, koga se vo pra{awe dr`avi ~lenki na tie dogovori. Me|utoa, dr`avata ~lenka na ovaa konvencija ne mo`e da se povikuva na spomenatite dogovori vo odnos na druga dr`ava ~lenka na ovaa konvencija koja ne e ~lenka na tie dogovori.
^len 13

1. Sekoj spor me|u dve ili pove}e dr`avi ~lenki vo vrska so tolkuvaweto ili primenata na ovaa konvencija {to nema da bide re{en so pregovori, }e bide podnesen na arbitra`a po barawe na edna od niv. Dokolku vo tekot na {est meseci od denot koga e podneseno baraweto za arbitra`a stranite vo sporot ne }e postignat dogovor za organizacija na arbitra`a, po barawe od koja i da e strana sporot mo`e da mu se predade na Me|unarodniot sud na pravdata, vo soglasnost so Statutot na Sudot. 887

2. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e vo vremeto na potpi{uvaweto ili ratifikacijata na ovaa konvencija ili pristapuvaweto kon konvencijata da izjavi deka ne gi prifa}a obvrskite od stav 1 na ovoj ~len. Vo odnosite me|u drugite dr`avi ~lenki i dr`avata koja izrazila takva rezerva, nema da se primenuvaat obvrskite od stav 1 na ovoj ~len. 3. Sekoja dr`ava ~lenka koja izrazila rezerva vo soglasnost so stav 2 na ovoj ~len mo`e vo sekoe vreme da ja povle~e ovaa rezerva so notifikacija upatena do generalniot sekretar na obedinetite nacii.
^len 14

Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe za site dr`avi do 31 dekemvri 1974 godina, vo sedi{teto na Organizacijata na obedinetite nacii vo Wujork.
^len 15

Ovaa konvencija podle`i na ratifikacija kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.
^len 16

Ovaa konvencija ostanuva otvorena za pristapuvawe za site dr`avi. Instrumentite za pristapuvawe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.
^len 17

1. Ova konvencija vleguv vo sila trieset dena po deponiraweto na dvaeset i vtoriot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii. 2. Za sekoja dr`ava {to }e ja ratifikuva ili }e pristapi kon konvencijata po deponiraweto na dvaeset i vtoriot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, konvencijata vleguva vo sila trieset dena po deponirawerto na instrumentot za ratifikacija ili pristapuvawe na taa dr`ava.
^len 18

1. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da ja otka`e ovaa konvencija so poismeno izvestuvawe do generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii. 888

2. Otkazot vleguva vo sila {est meseci po datumot koga generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii }e primi takvo izvestuvawe.
^len 19

Generalniot sekretar na Organizacijata na Obedinetite nacii gi izvestuva site dr`avi me|u drugoto za slednoto: (a) za dr`avite potpisni~ki na ovaa konvencija, za deponiraweto na instrumentite za ratifikacija vo soglasnost so ~len 14, 15 i 16 i za otkazite vrz osnova na ~len 17 na ovaa konvencija.
^len 20

Originalot na ovaa konvencija, ~ii tekstovi na kineski, angliski, francuski, ruski i {panski jazik se ednakvo verodostojni, }e se deponira kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii koj zavereni primeroci na konvencijata }e im dostavi na site dr`avi. Vo potvrda na {to dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za toa od svoite vladi ja potpi{aa ovaa konvencija na 14 dekemvri 1973 godina vo Wujork.

889

890

12. KONVENCIJA ZA SUZBIVAWE I KAZNUVAWE NA ZLOSTORSTVATA NA APARHEJDOT OD 30 NOEMVRI 1973

Usvoena so Rezolucija na Generalnoto sobranie 3068 ( XXVIII). Vlegla vo sila na 18 juli 1976 (Ratifikuvana so zakon na 12 mart 1975, "Slu`beni list SFRJ" Me|unarodni dogovori, 1975/14)283 ^len I

1. Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija izjavuvaat deka aparhejd e zlostor protiv ~ove{tvoto i deka ne~ove~ni dela koi proizleguvaat od politikata i praktikata na aparhjdot i drugite sli~ni politiki i praktiki na rasna segregacija i diskriminacija, opredelni vo ~len II na ovaa konvencija, se zlostorstva koi se sprotivni na normite na me|unarodnoto pravo, a posebno na celite i na~elata na Povelbata na Obedinetite nacii i deka pretstavuvaat seriozna zakana za me|unarodniot mir i bezbednost. 2. Dogovornite strani na ovaa konvencija gi proglasuvaat za zlostornici organizaciite, ustanovite i poedincite koi }e izvr{at zlostorstvo na aparhejd.
^len II

Za celite na ovaa konvencija izrazot "zlostorstvo na aparhejd", koj opfa}a sli~na politika i praktika na segregacija i rasna diskriminacija kakvi {to se sproveduvaat vo Ju`na Afrika, gi ozna~uva dolu navedeniete ne~ove~ni dela storeni so cel za vospostavuvawe i odr`uvawe na prevlast na edna rasna grupa na ~ove~ki su{testva nad

Vrz osnova na ~l. 45 od Zakonot za Vladata na Republika Makedonija ("SV RM", 1990/38), a soglasno ~l. 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, Vladata donese: "Odluka za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodno-pravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi doneseni od OON" ("SV RM", 1993/57), me|u koi se nao|a i ovaa Konvencija.

283

891

koja i da e rasna grupa ili ~ove~ki su{testva i nejzino sistemsko uni{tuvawe. a) Uskratuvaawe na pripadnikot ili na pripadnicite na edna ili na pove}e rasni grupi na `ivotot i li~nata sloboda: i) li{uvawe od `ivot na pripadnicite na edna ili pove}e rasni grupi, ii) nanesuvawe seriozni povredi na fizi~kiot i mentalniot integritet, na slobodata i dostoinstvoto na edna ili pove}e rasi grupi, ili nivno podlo`uvawe na ma~ewe ili svirepo kaznuvawe ili postapuvawe, iii) samovolno apsewe i nezakonito zatvorawe na pripadnicite na edna ili na pove}e rasni grupi, b) Smisleno nalo`uvawe na edna ili na pogolem broj na rasni grupi na uslovi na `ivot koi treba da dovedat do nivno celosno ili delumno fizi~ko uni{tuvawe, s) Prezemawe na zakonodavni i drugi merki so cel za spre~uvawe na edna ili pove}e rasni grupi da u~estvuvaat vo politi~kiot, op{testveniot, ekonomskiot i kulturniot `ivot na zemjata i namerno sozdavawe uslovi koi pretstavuvaat pre~ka za celosniot razvoj na grupata ili grupite za koi stanuva zbor, posebno li{uvaj}i gi pripadnicite na edna ili pove}e rasni grupi od osnovnite slobodi i prava, osobeno pravoto na rabota, na sozdavawe na priznati sindikati, pravoto na obrazovanie, pravoto na napu{tawe na svojata zemja i vra}awe vo nea, pravoto na edno dr`avjanstvo, pravoto na sloboda na dvi`ewe i izbor na mestoto na prestojuvawe, pravoto na sloboda na mislewe i izrazuvawe i pravoto na sloboda na mirno sobirawe i zdru`uvawe. d) Prezemawe merki, vklu~itelno i na zakonodavni merki so cel za podelba na naselenieto sprema rasnite obele`ja so sozdavawe na odvoeni rezervati i geta za pripadnicite na edna ili pove}e rasni geta, zabranuvaj}i brakovi me|u lica koi im pripa|aat na razli~ni rasni grupi i eskspropriraj}i dobra koi im pripa|aat na edna ili pogolem broj rasni grupi ili na pripadnicite na ovie grupi. e) Eksploatacija na trudot na pripadnicite na edna ili pove}e rasni grupi, osobeno podlo`uvaj}i gi na prisilna rabota, f) Progonuvawe na organizacii ili lica li{uvaj}i gi od osnovnite slobodi i prava zatoa {to im se sprotivstavuvaat na aparhejdot.
^len III

Se smetaat za krivi~no odgovorni na me|unaroden plan, bez ogled na pobudite, lica, ~lenovi na organizacii i ustanovi i prtstavnici na dr`avite vo koi se izvr{eni delata ili vo nekoja druga dr`ava koi: 892

a) gi izvr{ile delata spomenati vo ~len II na ovaa konvencija, neposredno u~estvuvaat vo tie dela ili go pottiknuvaat ili podgotvuvaat nivnoto izvr{uvawe. b) neposredno pomagaat vo pottiknuvawe na vr{eweto na zlostorstvata na aparhejdot ili vo toa neposredno sorabotuvaat.
^len IV

Dogovrnite dr`avi na ovaa konvencija se obvrzuvaat: a) Da gi prezemat site zakonodavni i drugi merki neophodni da se spre~i zlostorstvoto na aparhejd ili sli~na politi~ka segregacija ili nivnoto projavuvawe da bidat pottiknuvani na bilo koj na~in kako i za otstranuvawe na sekoe pottiknuvawe od ovoj vid i za kaznuvawe na odgovornite za ova zlostorstvo. b) Da prezemat zakonodavni, sudski i upravni merki so cel za gonewe, izveduvawe pred sud i kaznuvawe, soglasno na nivnata nadle`nost, na lica koi se odgovorni ili obvineti za delata opredeleni vo ~len II na ovaa konvencija, bez ogled dali prestojuvaat na teritorijata na dr`avata vo koja se izvr{eni ovie dela, i bez ogled dali se raboti za dr`avjani na taa dr`ava ili na nekoja druga dr`ava ili za lica bez dr`avjanstvo.
^len V

Licata obvineti za delata navedeni vo ~len II na ovaa konvencija mo`at da bidat sudeni od strana na nadle`niot sud na sekoja dogovorna dr`ava na ovaa konvencija koja bi mo`ela da bide nadle`na za ovie lica, ili od strana na me|unarodniot krivi~en sud koj bi bil nadle`en vo pogled na onie dogovorni dr`avi koi bi ja prifatile negovata nadle`nost.
^len VI

Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija, vo soglasnosst so Povelbata na Obedinetite nacii, se obvrzuvaat da gi pifatat i izvr{at odlukite {to gi donesuva Sovetot na bezbednost so cel da se spre~i ili otstrani i kazni zlostorot na aparhejd, kako i da u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na odlukite {to }e gi usvojata drugi nadle`ni organi na Obedinetite nacii pordi postignuvawe na celite na konvencijata.

893

^len VII

1. Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija se obvrzuvaat deka na grupata vo soglasnost ~len X na konvencijata, }e i podnesuvaat periodi~ni izve{tai za zakonodavnite, sudskite, upravnite ili dugite merki koi }e gi prezemat za sproveduvawe vo `ivot na odredbite na konvencijata. 2. Primeroci na spomenatite izve{tai, so posredstvo na generalniot sekretar na Obedinetite nacii, }e bidat dostaveni do specijalniot komitet za aparhejd.
^len VIII

Sekoja dogovorna dr`ava na ovaa konvencija mo`e da bara od koj i da e nadle`en organ na Obedinetite nacii, soglasno Povelbata na Obedinetite nacii, da prezeme merki {to gi smeta za prikladni za spre~uvawe i otstranuvawe na zlostorstvata na aparhejdot.
^len IX

1. Pretsedatelot na komisijata za ~ovekovi prava }e opredeli gupa sostavena od tri ~lena na spomenatata komisija, koi istovremeno se i pretstavnici na dogovornite dr`avi na ovaa konvencija so cel za razgleduvawe na izve{taite {to gi podnesuvaat dogovornite dr`avi soglasno odredbite na ~len VII. 2. Ako vo Komisijata za ~ovekovi prava nema pretstavnici na na dogovornite dr`avi na ovaa konvencija, ili gi ima pomalku od tri, generalniot sekretar na Obedinetita nacii, po sovetuvawe so site dogovorni dr`avi na konvencijata, }e opredeli pretstavnik na edna dogovorna dr`ava, ili pretstavnici na dogovornite dr`avi na ovaa konvencija koi ne se ~lenovi na Komisijata za ~ove~ki prava da zasedavaat vo grupa obrazuvana vrz osnova na odredbata na ovoj ~len se do izborot vo Komisijata za ~ovekovi prava na prestavnik na dogovornata dr`ava na konvencijata, 3. Grupata }e mo`e da se sostane poradi razgleduvawe na izve{taite podneseni soglasno odredbite na ~len VII najdocna pet dena pred otvoraweto ili po zavr{uvaweto na zasedanieto na Komisijata za ~ovekovi prava.
^len X

1. Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija ja ovlastuvaat Komisijata za ~ovekovi prava da: 894

a) bara organot na Obedinetite nacii, koga se dostavuvaat primeroci na peticii soglasno ~len 15 na Me|unarodnata konvencija za ukinuvawe na site formi na rasna diskriminacija, da mu posvetat vnimanie na `albite koi se odnesuvaat na delata navedeni vo ~len II na ovaa konvencija, b) da ustanovi, potpiraj}i se na izve{taite na nadle`nite organi na Obedinetite nacii i na izve{taite koi periodi~no gi podnesuvaat dogovornite dr`avi na ovaa konvencija, spisok na licata, organizaciite, ustanovite i na prestavnicite na dr`avite za koi se pretpostavuva deka se odgovorni za zlostorstvata navedeni vo ~len II, kako i onie protiv koi dogovornite strani na konvencijata povele krivi~no gonewe, s) da baraat od nadle`nite organi na Obedinetite nacii izvestuvawa vo vrska so merkite koi gi prezele nadle`nite upravni organi na teritoriite pod staratelstvo i nesamoupravnite teritorii, kako i site drugi teritorii na koi se primeuva rezolicijata 1514 (XV) na Generalnoto sobranie od 14 dekemvri 1960, vo pogled na licata koi bi bile odgovorni za zlostorstvata navedeni vo ~len II i za koi se pretpostavuva deka se pod nivna teritorijalna i administrativna jurisdikcija. 2. Vo o~ekuvawe da se postignat celite na Deklaracijata za dvawe na nezavisnot na kolonijalnite zemji i narodi koi se sodr`ani vo rezolucijata 1514 (XV) na Generalnoto sobranie, odredbite na ovaa konvencija vo nikoj slu~aj ne go ograni~uvaat pravoto na peticija koe im e dadeno na tie narodi so drugi me|unarodni instrumenti ili od strana na Obedinetite nacii i nivnite specijalizirani ustanovi.
^len XI

Delata navedeni vo ~len II na ovaa konvenvija za celite na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki zlostorstva. 2. Dogovornite dr`avi na ovaa konvencija va takvi slu~ai se obvrzuvaat da odobrat ekstradicija vo soglasnost so svoeto zakonodavstvo i dogovorite {to se vo sila.
^len XII

Sekoja spor me|u dogovornite dr`avi koj se odnesuva na tolkuvaweto, primenata ili izvr{uvaweto na ovaa konvencija koj nema da bide re{en po pat na pregovori }e bide iznesen pred me|unarodniot sud na barawe na dr`avata strana vo sporot, ako ovie ne se soglasile za drug na~in na re{avaweto na sporovite. 895

^len XIII

Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi. Sekoja dr`ava koja nema da ja potpi{e ovaa konvencija }e mo`e da pristapi do nejzinoto vleguvawe vo sila.
^len XIV

1. Ovaa konvencija }e bide ponesena na ratifikacija. Ratifikacionite instrumenti }e bidat deponirani kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii. 2. Pristapuvaweto }e se izvr{i so deponirawe na soodvetni instrumenti kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii.
^len XV

1. Ovaa konvencija }e vleze vo sila triesetiot den po deponiraweto kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii na dvaesetiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe. 2. Za sekoja dr`ava koja }e ja ratifiuva ovaa konvencija ili }e pristapi po deponiraweto na dvaesetiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, konvencijata }e vleze vo sila triesetiot den po datumot koga taa dr`ava }e go deponira svojot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe.
^len XVI

Sekoja dogovorna dr`ava mo`e da ja otka`e ovaa konvencija so pismeno soop{tenie upateno do generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Otkazot }e vleze vo sila edna godina po datumot koga generalniot sekretar }e go primi soop{tenieto. 1. Sekoja dogovorna dr`ava mo`e vo sekoe vreme da bara revizija na ovaa konvencija so pismeno soop{tenie upateno do generalniot sekretar na Obedinetite nacii. 2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e odlu~i za merkite koi vo dadeniot slu~aj treba da se prezemat po povod na takvoto barawe.
^len XVIII

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e gi izvesti site dr`avi za: 896

a) potpi{uvaweto, ratifikacijata i pristapuvaweto vrz osnova na ~lenovite XIII i XIV. b) datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa konvencija soglasno na ~len XV, s) soop{tenieto za otka`uvawe soglasno ~len XV, d) soop{tenijata upateni soglasno ~len XVII,
^len XIX

1. Ovaa konvencija ~ii tekstovi na anglsiki, kineski, {panki, francuski i ruski jazik se podednakvo verodostojni, }e bidat deponirani vo arhivot na Obedinetite nacii. 2. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e im dostavi zaveren prepis na ovaa konvencija na site dr`avi.

897

898

13. EVROPSKA KONVENCIJA ZA KAZNUVAWE NA TERORIZMOT OD 27 JANUARI 1977 (IZVODI)

Naslov na originalot: European Convention on the Suppression of Terrorism, European Treaty Series, No. 90, vlegla vo sila na 21 avgust 1978

Dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa potpisni~ki na ovaa konvencija, Smetaj}i deka celta na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno edinstvo na svoite ~lenovi, Svesni za zgolemenata voznemirenost {to ja predizvikuva s pogolemiot porast na delata na terorizmot, Sakaj}i da prezemat efikasni merki storitelite na takvite dela da ne go izbegnat goneweto i kaznuvaweto, Uvereni deka ekstradicijata e posebno uspe{no sredstvo da se postigne taa cel, Se soglasija za slednoto:
^len 1

Za celite na ekstradicijata niedno podolu navedeno delo nema da se smeta kako politi~ko krivi~no delo, kako delo koe e vo vrska so politi~ko delo ili kako delo koe e pottiknato od politi~ki pobudi: a) delata opfateni so Konvencijata za kaznuvawe na protivpravno zadr`uvawe na vozduhoplovi, potpi{ana vo Hag na 16 dekemvri 1970, b) delata opfateni so Konvencijata za kaznuvawe na protivpravni dela protiv bezbednosta na civlnoto vozduhoplovstvo, potpi{ana vo Montreal na 23 septemvri 1971, s) te{kite dela na napad vrz `ivotot, telesniot integritet i slobodata na me|unarodno za{titenite lica, vklu~itelno i na diplomatskite prestavnici, d) delata na grabnuvawe, na zemawe na zalo`nici ili protivpravno zadr`uvawe, e) delata izvre{eni so upotreba na bombi, granati, raketi, avtomatsko oru`je ili eksplozivni pisma ili paketi, dokolku nivnata upotreba pretstavuva opasnost po lugeto,

899

f) obid da se izvr{i bilo koe od navedenite dela ili sou~esni{tvo so lice koe izvr{ilo ili se obidelo da izvr{i takvo delo.
^len 2

1. Za celite na ekstradicijata me|u dogovornite dr`avi, dogovorata dr`ava mo`e da ne go smeta za politi~ko krivi~no delo, za delo koe e vo vrska so politi~koto krivi~o delo ili za delo koe e pottiknato od politi~ki pobudi sekoe te{ko delo na nasilstvo koe ne e opfateno so ~len 1, a koe e naso~eno protiv `ivotot, telesniot integritet ili slobodata na lugeto. 2. Istoto va`i i za sekoe drugo krivi~no delo protiv imotot, osven za onie krivi~ni dela koi se opfateni so ~len 1, ako toa pretsavuva kolektivna opasnost za lugeto. 3. Istoto va`i i za obidot da se izvr{i nekoe od navedenite dela ili za sou~esni{tvo so lice koe }e se obide da stori ili izvr{i takvo delo.
^len 3

Odredbite na site dogovori i spogodbi za ekstradicija koi va`at me|u dogovornite dr`avi, vklu~itelno i na Evropskata konvencija za ekstradicija, se menuvaat vo odnosite me|u dogovornite dr`avi dokolku se nespoivi so ovaa konvencija.
^len 4

Za celite na ovaa konvencija i ako nekoe od ovie dela opfateni so ~len 1 i 2 ne e vklu~eno vo slu~aite za ekstradicja vo nekoj dogovor ili konvencija za ekstradicija koi se vo sila me|u dogovornite dr`avi, }e se smeta kako da e vklu~eno.
^len 5

Niedna odredba na ovaa konvencija nema da se tolkuva kako da povlekuva obvrska za ekstradicija dokolku dr`avata od koja e barana ima seriozni pri~ini da smeta deka baraweto za ekstradicija za nekoe delo opfateno so ~len 1 i 2 e storeno poradi gonewe i kaznuvawe na lice zaradi rasa, vera, narodnost ili politi~ko mislewe, ili zatoa polo`bata na toa lice da bide ote`nata poradi nekoja od ovie pri~ini.

900

^len 6

1. Sekoja dogovorna dr`ava }e prezeme potrebni merki poradi vospostavuvawe na nadle`nost za ispituvawe na nekoe od delata opfateni so ~len 1 vo slu~aj osomni~eniot storitel na deloto da se nao|a na nejzina teritorija i ako ne go predade po dobivaweto na barawe za ekstradicija od dogovornata dr`ava ~ija nadle`nost za gonewe e zasnovana vrz praviloto za nadle`nosta koe postoi vo zakonodavstvoto na dr`avata od koja e barano predavaweto. 2. Ovaa konvencija ne isklu~uva bilo kakva kaznena nadle`nost vo soglasnost so nacionalnite zakoni.
^len 7

Dogovornata dr`ava na ~ija teritorija osomni~eniot izvr{itel na nekoe delo opfateno so ~len 1 e obvineto i koja primila barawe za predavawe pod uslovite navedeni vo ~len 6 stav 1, ako ne go ekstradira, bez nikakov isklu~ok ili neopravdano odlo`uvawe, }e go iznese slu~ajot na svoite nadle`ni organi poradi kaznuvawe. Ovie organi }e donesat odluka po istata postapka kako i za sekoe te{ko delo vo soglasnost so zakonite na taa dr`ava.

901

902

14. ME\UNARODNA KONVENCIJA PROTIV ZEMAWE NA ZAL@NICI OD 17 DEKEMVRI 1979 (WUJORK)

(Ratifikuvana so zakon od 31 oktomvri 1984, "Slu`ben list SFRJ" Me|unarodni dogovri, 1984/9, vlegla vo sila na 10 noemvri 1984) ^len 1

Krivi~noto delo zemawe na zalo`nici spored ovaa konvencija go vr{i sekoj koj }e fati nekoe lice (vo natamo{niot tekst "zalo`nik") ili go dr`i i mu se zakanuva deka }e go ubie, }e mu nanese rani ili prodol`uva da go dr`i za da prisili treta strana, odnosno nekoja dr`ava, me|unarodna me|uvladina organizacija, fizi~ko ili pravno lice ili grupa na lica, da izvr{at nekoe dejstvie ili da se vozdr`at od nekoe dejstvie kako izri~en ili impliciten uslov za osloboduvawe na zalo`nikot. 2. Spema ovaa konvencija krivi~noto delo isto taka go vr{i sekoj: (a) koj }e se obide da izvr{i dejstvie na zemawe na zalo`nici, ili (b) koj e sou~esnik na lice koe vr{i ili se obiduva da izvr{i dejstvie na zemawe zalo`nici.
^len 2

Sekoja dr`ava ~lenka, krivi~nite dela od ~len 1 }e gi kaznuva so soodvetni kazni, vodej}i smetka za te`inata na tie krivi~ni dela.
^len 3

1. Dr`avata ~lenka na ~ija teritorija liceto koe go storilo krivi~noto delo dr`i zalo`nik, gi prezema site merki {to gi smeta za potrebni so cel da ja olesni polo`bata na zalo`nikot, posebno za da go obezbedi negovoto osloboduvawe, ili po potreba, da go olesni negovoto zaminuvawe po osloboduvaweto. 2. Ako nekoj predmet, {to liceto koe go storilo krivi~noto delo go pribavilo so zemawe na zalo`nik se nao|a kaj dr`avata ~lenka, taa dr`ava vedna{ koga toa }e bide mo`no, }e go vrati toj pre903

dmet na zalo`nikot ili na tretata strana spomenata vo ~len 1 zavisno od slu~ajot, ili na soodvetnite organi na nivnata zemja. 3. Dr`avite ~lenki sorabotuvaat vo spre~uvaweto na krivi~nite dela od ~len 1 a osobeno: (a) so prezemawe na site prakti~no mo`ni merki da se spre~i podgotvuvaweto na tie dela na nejzinata teritorija, izvr{uvaweto na tie krivi~ni dela na nejzinata teritorija ili nadvor od nea, vklu~itelno i merkite na zabrana na nivnite teritorii na nezakoniti dejnosti na lica, grupi ili organizacii koi pottiknuvaat, pomagaat, organiziraat ili vr{at dejstvija na zemawe zalo`nici. (b) so razmena na izvestuvawa i so usoglasuvawe na prezemaweto na upravni i drugi merki na za spre~uvawe na izvr{uvaweto na tie dela.
^len 5

1. Sekoja dr`ava ~lenka }e prezeme potrebni merki za utvrduvawe na svojata nadle`nost vo vrska so krivi~nite dela od ~len 1: (a) {to se izvr{eni na nejzina teritorija ili brod ili vo vozduhoplov {to e registreiran vo nea, (b) {to gi izvr{ile nejzini dr`avjani ili lica bez dr`avjanstvo koi imaat redovno prestojuvali{te na nejzinata teritorija, ako toa go smetaat za celishodno, (s) {to se izvr{eni so cel taa dr`ava da se prisili da izvr{i nekoe dejstvie ili da se vozdr`i od negovoto izvr{uvawe, (d) {to se storeni protiv nekoj zalo`nik koj e nejzin dr`avjanin, ako taa dr`ava toa go smeta za celishodno, 2. Sekoja dr`va isto taka prezema potrebni merki za utvrduvawe na svojata nadle`nost vo vrska so krivi~nite dela od ~len 1, koga liceto za koe se smeta deka go storilo krivi~no delo se nao|a na nejzinata teritorija a ne saka da go ekstradira na nekoja od dr`avite spomenati vo stav 1 na ovoj ~len, 3. Ova konvencija ne ja isklu~uva nadle`nosta vo krivi~nite predmeti vo soglasnost so vnatre{noto zakonodavstvo.
^len 6

1. Ako smeta deka toa okolnostite go opravduvaat, sekoja dr`ava ~lenka na ~ija teritorija se nao|a liceto za koe se smeta deka go storilo krivi~noto delo, go li{uva toa lice od sloboda ili prezema drugi potrebni imerki vo soglasnost so svoeto zakonodavstvo za da go obezbedi negovoto prisustvo tolku vreme kolku {to e potrebno za po904

veduvawe na krivi~na postapka ili postapka za ekstradicija. Taa dr`ava ~lenka e dol`na neodlo`no da sprovede prethodna istraga zaradi utvrduvawe na faktite. 2. Merkite na li{uvawe od sloboda ili drugite merki spomenati vo stav 1 na ovoj ~len neposredno ili preku generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii neodlo`no se soop{tuvaat: (a) na dr`avata vo koja e izvr{eno krivi~noto delo, (b) na dr`avata protiv koja bila naso~eni prisilbata ili prisilnite sredstva, (s) na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima fizi~koto ili pravnoto lice protiv koe bile naso~eni prisilbata ili obidot za prisilba, (d) na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima zalo`nikot i na teritorijata vo koja zalo`nikot ima redovno prestojuvali{te, (e) na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima liceto za koe se smeta deka go storiilo krivi~noto delo, ili, ako se raboti za lice bez dr`avjanstvo, na dr`avata na ~ija teritorija zalo`nikot ima redovno prestojuvali{te. (f) na me|unarodna me|uvladina organizacija protiv koja prisilbata ili obidot za prisilba bile naso~eni, (g) na site drugi zainteresirani dr`avi. 3. Sekoe lice protiv koe se prezemeni merki spomenati vo stav 1 na ovoj ~len ima pravo: (a) bez odlagawe da se povrze so najbliskiot pretstavnik na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima ili koja na drug na~in e ovlastena da stapi vo kontekt, ili ako se raboti za lice bez dr`avjanstvo, so pretstavnikot na dr`avata na teritorijata vo koja toj ima redovno prestojuvali{te. (b) da prima vo poseta pretstavnici na taa dr`ava. 4. Pravata predvideni vo stav 3 na ovoj ~len treba da se ostvaruvaat vo soglasnost so zakonite i drugite propisi na dr`avata na ~ija teritorija se nao|a liceto za koe se smeta deka go storilo krivi~noto delo, pri {to se podrazbira deka tie zakoni i propisi treba da ovozmo`at vo celost da se ostvarat celite zaradi koi se dadeni pravata od stav 3. 5. Odredbite od stav 3 i 4 od ovoj ~len ne zasegaat vo pravata na nitu na edna dr`ava ~lenka koja ja utvrdila svojata nadle`nost vo soglasnost so ~len 5 stav 1 pod (b), da go povika Me|unarodniot komitet na Crveniot krst da stapi vo kontakt so liceto za koe se smeta deka go storilo krivi~noto delo kako i da go poseti. 6. Dr`avata koja ja sproveduva prethodnata istraga spomenata vo stav 1 na ovoj ~len, bez odlagawe }e im gi soop{ti rezultaite od istragata na dr`avite ili organizaciite {to se spomnuvaat vo stav 2 905

na ovoj ~len i }e gi izvesti za svoite nameri da ja vr{i svojata nadle`nost.

^len 7

Dr`avata ~lenka vo koja e povedena krivi~na postapka protiv liceto za koe se smeta deka go storilo krivi~noto delo, vo soglasnost so svoite zakoni, }e mu go soop{ti kone~niot rezultat na taa postapka na generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii, koj za toa gi izvestuva drugite zainteresirani dr`avi i zainteresiranite me|unarodni organizacii.
^len 8

1. Dr`avata ~lenka na ~ija teritorija se nao|a liceto za koe se smeta deka storilo krivi~no delo, ako toa lice ne go ekstradira, bez isklu~ok i bez ogled na toa dali krivi~noto delo e storeno na nejzinata terirorija, predmetot go podnesuva do svoite nadle`ni organi poradi krivi~no gonewe spred postapka {to e vo soglasnost so nejzinoto zakonodavstvo. Spomenatite organi donesuvaat odluka na ist na~in kako da se raboti za nekoe drugo te{ko krivi~no delo vo soglasnost so zakonite na taa dr`ava. 2. Na sekoe lice protiv koe e povedena krivi~na postapka poradi krivi~no delo od ~len 1, mu se garantira deka so nego }e se postapuva pravedno vo site fazi na postapkata, {to gi vklu~uva site prava i garancii predvideni so zakonot na dr`avata na ~ija teritorija se nao|a.
^len 9

1. Kon baraweto za ekstradicija na lice za koe se smeta deka go storilo krivi~noto delo {to e podneseno vo soglasnost so ovaa konvencija, nema da mu se udovoli ako dr`avata ~lenka na koja e podneseno baraweto za predavawe ima seriozni pri~ini da veruva: (a) deka baraweto za ekstradicija vo vrska so krivi~noto delo od ~len 1 e podneseno za krivi~no gonewe ili kaznuvawe na toa lice poradi rasna pripadnost, veroispovest, nacionalna pripadnost, etni~ko poteklo ili politi~ko uveruvawe, ili (b) deka na polo`bata na toa lice mo`e da mu se nanese {teta: (i) od edna od pri~inite navedeni vo to~ka (a) na ovoj stav, ili

906

(ii) od pri~ina {to nadle`nite organi na dr`avata ovlastena da go sproveduva pravoto na za{tita ne bi mo`ele da komunicira so toa lice, 2. Vo pogled na krivi~nite dela opredeleni vo ovaa konvencija, vo odnosite me|u dr`avite ~lenki se menuvaat odredbite na site dogovori i spogodbi za ekstradicija {to se primenuvaat me|u dr`avite ~lenki, vo mera vo koja ne se usoglaseni so ovaa konvencija.
^len 10

Krivi~nite dela od ~len 1 se smetaat za krivi~ni dela koi podle`at na ekstradicija vrz osnova na postoe~kite dogovori me|u dr`avite ~lenki za predavawe. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat deka vo sekoj dogovor za ekstradicija {to me|usebno }e go sklu~at deka tie krivi~ni dela }e gi smetaat za krivi~ni dela koi podle`at na ekstradicija. 2. Ako dr`avata ~lenka, koja ekstradicijata ja uslovuva so postoewe na dogovor primi barawe za ekstradicija od nekoja druga dr`ava ~lenka so koja nema dogovor za ekstradicija, dr`avata na koja e podneseno baraweto za ekstradicija mo`e po svoe nao|awe ovaa konvencija da ja smeta za pravna osnova za ekstradicija vo vrska so krivi~nite dela od ~len 1. Ekstradicijata se vr{i vo soglasnost so drugite uslovi predvideni vo zakonodavstvoto na dr`avata koja go podnela baraweto za ekstradicija. 3. Dr`avite ~lenki koi vo me|usebnite odnosi predavaweto ne go uslovuvaat so postoewe na dogovor, krivi~nite dela od ~len 1 gi smetaat za krivi~ni dela {to podle`at na predavawe vo soglasnost so uslovite predvideni vo zakonodavstvoto na dr`avata na koja e podneseno baraweto za ekstradicija. 4. Vo smisla na celite na ekstradicijata, dr`avite ~lenki krivi~nite dela od ~len 1 gi tretiraat kako da se storeni ne samo na mestoto na izvr{uvaweto tuku i na teritoriite na dr`avite koi se dol`ni da ja utvrdat svojata nadle`nost vo soglasnost so stav 1 na ~len 5.
^len 11

1. Dr`avite ~lenki, edna na druga, vo najgolema mo`na mera si uka`uvaat krivi~opravna pomo{ vo postapkata vo vrska so krivi~nite dela od ~len 1, {to vklu~uva i dostavuvawe na site dokazi so koi raspolagaat i koi se potrebni za celite na postapkata. 2. Odredbata od stav 1 na ovoj ~len ne vlijae vrz obvrskite za me|unarodna sudska pomo{ predvideni vo nekoj drug dogovor. 907

^len 12

Vo onaa mera vo koja @enevskite konvencii od 1949 godina za za{tita na `rtvite od vojnata ili Dopolnitelniot protokol kon tekstot na taa konvencija se primenuvaat na nekoe konkretno dejstvie na zemawe zalo`nici, kako i vo onaa mera vo koja dr`avite ~lenki na ovaa konvencija se dol`ni vo soglasnost so spomenatite konvencii krivi~no da go gonat ili predadat liceto koe zelo zalo`nik, ovaa konvencija nema da se primenuva vrz dejstvie na zemawe zalo`nici izvr{eno vo vooru`en sudir vo smisla na @enevskite konvenii od 1949 godina i Protokolite vo vrska so niv, vklu~itelno i na oru`enite sudiri spomenati vo ~len stav 4 na Dopolnitelniot protokol od 1977 godina, vo koi narodite se borat protiv kolonijalna dominacija, stranska okupacija i rasisti~ki re`imi, poradi ostvaruvawe na pravoto na samoopredeluvawe utvrdeno so Povelbata na Obedinetite nacii i Deklaracijata za na~elata na me|unarodnoto pravo za prijatelski odnosi i sorabotka me|u dr`avite vo soglasnost so Povelbata na Obedinetite nacii.
^len 13

Ovaa konvencija nema da se primenuva ako krivi~noto delo e storeno na teritorijata samo na edna dr`ava, ako zalo`nikot i liceto koe se smeta deka e storitel na krivi~noto delo se dr`avjani na taa dr`ava i ako liceto za koe se smeta deka e storitel na krivi~noto delo se nao|a na teritorijata na taa dr`ava.
^len 14

Niedna odredba na ovaa konvencija ne mo`e da se tolkuva taka {to }e go opravduva naru{uvaweto na teritorijalniot integritet ili politi~kata nezavisnost na edna dr`ava sprotivno na Povelbata na Obedinetite nacii.
^len 15

Odredbite na ovaa konvencija ne vliaajat na primenata na dogovorite za azil koi se vo sila na denot na nejzinoto usvojuvawe vo odnos sprema dr`avite ~lenki na tie dogovori. Me|utoa, dr`ava ~lenka na ovaa konvencija ne mo`e da se povika na tie dogovori vo odnos sprema nekoja druga dr`ava ~lenka na ovaa konvencija koja ne e ~lenka na tie dogovori. 908

^len 16

1. Sekoj spor me|u dve ili pove} dr`avi ~lenki vo vrska so tolkuvaweto i primenata na ovaa konvencija {to nema da se re{i so pregovori, na barawe na ednata od niv se podnesuva na arbitra`a. Ako vo rok od {est meseci od datumot na podnesuvaweto na baraweto za arbira`a strankite ne se soglasat za organizacijata na arbitra`ata, ednata od niv mo`e da go podnese sporot pred me|unarodniot sud na pravdata vo soglasnost so statutot na Sudot. 2. Sekoja dr`ava pri potpi{uvaweto, ratifikacijata ili pristapuvaweto kon ovaa konvencija mo`e da izjavi deka ne se se smeta vrzana so odredbata na stav 1 na ovoj ~len. Ostanatite dr`avi ~lenki nema da bidat vrzani so spomenatata odredba sprema dr`avata ~lenka koja }e ja izrazi taa rezerva. 3. Sekoja dr`ava ~lenka koja }e izjavi rezerva vo soglasnost so odredbata na stav 2 na ovoj ~len, mo`e vo sekoe vreme taa rezerva da ja otpovika so soop{tenie do generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii.
^len 17

1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi do 31 dekemvri 1980 godina vo sedi{teto na Organizacijata na obedinetite nacii vo Wu jork. 2. Ovaa konvencija e otvorena za pristapuvawe vo site dr`avi. Instrumentite za pristapuvawe se deponiraat kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii.
^len 18

1. Ovaa konvencija vleguva vo sila triesetiot den od denot na deponiraweto na dvaeset i prviot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe kaj generalniot sekretar na Obedinetite nacii. 2. Za sekoja dr`ava koja }e ja ratifikuva konvencijata ili }e pristapi po deponiraweto na dvaeset i vtoriot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe, konvencijata vleguva vo sila triesetiot den od datumot na deponiraweto na instrumentite na taa dr`ava za ratifikacija ili pristapuvawe.

909

^len 19

1. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da ja otka`e ovaa konvencija so pismeno izvestuvawe do generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii. 2. Otkazot vleguva vo sila po istekot na edna godina od denot koga generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e go primi soop{tenieto.
^len 20

Originalot na ovaa konvencija, ~ii tekstovi na arapski, angliski, kineski, ruski i {panski jazik se ednakvo verodostojni, se deponira kaj generalniot sekretar na Organizacijata na obedinetite nacii, koj negovi zavereni kopii dostavuva do site dr`avi. Vo potvrda na {to potpisnicite, propisno ovlasteni od svoite vladi, ja potpi{aa ovaa konvencija koja e otvorena za potpi{uvawe vo Wujork na 18 dekemvri 1979.

910

15. KONVENCIJA PROTIV MA^EWE I DRUGITE OBLICI NA SVIREPO, NEHUMANO ILI PONI@UVA^KO POSTAPUVAWE I KAZNUVAWE (IZVODI)
Naslov na originalot: Convention Against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment. Usvoena i otvorena za potpi{uvawe, ratifikacija i pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 39/46 od 10 dekemvri 1984 godina. Vlegla vo sila na 26 juni 1987 vo soglasnost so ~l. 27 (1)
(Ratifikuvana so zakon na 20 juni 1991, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 1991/9, vlegla vo sila na 10 avgust 1991)

Dr`avite ~lenki, na ovaa konvencija, Smetaj}i deka, soglasno so principite na Povelbata na Obedinetite nacii, priznavaweto na ednakvi i neotu|ivi prava na site ~lenovi na ~ove~koto semejstvo pretstavuva osnova za sloboda, pravdina i mir vo svetot, Smetaj}i deka tie prava proizleguvaat od dostoinstvoto neodelivo od ~ovekovata li~nost, Smetaj}i deka dr`avite se dol`ni, vrz osnova na Povelbata, osobeno na ~len 55, da go pottiknuvaat op{toto i vistinsko po~ituvawe na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi, Vodej}i smetka za ~len 5 od Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot i za ~len 7 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava, spored koi nikoj ne mo`e da bide podlo`en na tortura, nitu na surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki, Vodej}i smetka, isto taka, za Deklaracijata za za{tita na site lica od ma~ewe i drugi surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki, {to ja usvoi Generalnoto sobranie na 9 dekemvri 1975 godina, So `elba da ja zgolemat efikasnosta na borbata protiv ma~ewe i drugi surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki vo celiot svet, Se soglasija za slednoto: 911

PRV DEL ^len 1

1. Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot "tortura" go ozna~uva sekoj akt so koj na edno lice namerno mu se nanesuvaat bolka ili te{ki fizi~ki ili mentalni stradawa poradi dobivawe od nego ili od nekoe treto lice izvestuvawe ili priznanie ili poradi negovo kaznuvawe za delo {to toa ili nekoe treto lice go izvr{ilo ili za ~ie izvr{uvawe e osomni~eno, zapla{uvawe na toa lice ili vrewe pritisok vrz nego ili zapla{uvawe ili vr{ewe pritisok vrz nekoe treto lice ili od koja i da bilo druga pri~ina zasnovana vrz koja i da bilo druga forma na diskriminacija, ako taa bolka ili tie stradawa gi nanesuva slu`beno lice ili koe i da bilo drugo lice koe dejstvuva vo slu`beno svojstvo ili na negov pottik ili so negova izre~na ili molkumna soglasnost. Toj izraz ne se odnesuva na bolka ili stradawa {to se rezultat isklu~itelno od zakonskite sankcii, neodelivi od tie sankcii ili {to tie sankcii gi predizvikuvaat. 2. Ovoj ~len e bez {teta po koj i da bilo me|unaroden instrument ili koj i da bilo nacionalen zakon koj sodr`i ili mo`e da sodr`i odredbi od po{iroko zna~ewe.
^len 2

1. Sekoja dr`ava ~lenka prezema zakonski, administrativni, sudski ili drugi efikasni merki za da go spre~i izvr{uvaweto na ma~ewe na teritorijata pod nejzina jurisdikcija. 2. Kako opravduvawe za ma~ewe ne mo`e da se naveduva nikakva vonredna okolnost bilo da se raboti za voena sostojba ili za opasnost od vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili za koja i da bilo druga vonredna sostojba. 3. Kako opravduvawe za tortura ne mo`e da se naveduva naredba na nekoja pretpostavena li~nost ili organ na vlasta.
^len 3

1. Niedna dr`ava ~lenka nema da protera, istera, nitu predade edno lice na druga dr`ava ako postojat seriozni pri~ini da se posomneva deka mo`e da bide podlo`eno na ma~ewe. 2. Za da go utvrdat postoeweto na takvi pri~ini, nadle`nite organi }e vodat smetka za site relevantni okolnosti, vklu~uvaj}i go eventualno, postoeweto na niza sistematski, seriozni, o~igledni ili masovni povredi na pravata na ~ovekot vo taa dr`ava. 912

^len 4

1. Sekoja dr`ava ~lenka nastojuva spored svoeto krivi~no pravo site spisi na tortura da se smetaat kako krivi~ni dela. Ist e slu~ajot i so obidot za vr{ewe tortura ili nekoj drug akt {to }e go izvr{i nekoe lice, a koj pretstavuva sou~esni{tvo ili u~estvuvawe vo akt na tortura. 2. Sekoja dr`ava-~lenka opredeluva za ovie dela soodvetni kazni so koi e zemena predvid nivnata te`ina.
^len 5

1. Sekoja dr`ava-~lenka prezema potrebni merki za da ja utvrdi svojata nadle`nost za krivi~nite dela spomenati vo ~len 4, vo slednite slu~ai: a) Ako krivi~noto delo e izvr{eno na teritorijata pod jurisdikcija na spomenatata dr`ava ili na vozduhoplovi ili brodovi zapi{ani vo taa dr`ava, b) Ako navodniot izvr{itel na krivi~noto delo e dr`avjanin na spomenatata dr`ava, s) ako `rtvata e dr`avjanin na spomenatata dr`ava i ako toa go smeta za potrebno, 2. Sekoja dr`ava-~lenka prezema, isto taka, potrebni merki da ja utvrdi svojata nadle`nost za spomenatite krivi~ni dela vo slu~aj navodniot izvr{itel na tie dela da e na teritorijata pod nejzija jurisdikcija i spomenatata dr`ava da ne go predava, soglasno so ~len 8, na edna od dr`avite spomenati vo to~ka 1 od ovoj ~len. 3. Ovaa konvencija ne isklu~uva ni~ija krivi~na nadle`nost zasnovana vrz nacionalnoto zakonodavstvo.
^len 6

1. Ako smeta deka toa so okolnostite e opravdano, po razgleduvaweto na izvestuvawata so koi raspolaga, sekoja dr`ava ~lenka na ~ija teritorija se nao|a liceto za koe postoi somnenie deka go izvr{ilo krivi~noto delo spomenato vo ~len 4, obezbeduva apsewe na toa lice ili gi prezema site potrebni sudski merki da ja obezbedi negovata prisutnost. Toa apsewe i tie merki treba da bidat vo soglasnost so zakonodavstvoto na spomenatata dr`ava, tie mo`at da se sproveduvaat samo vo rokot potreben za poveduvawe krivi~no gonewe ili postapka za ekstradicija.

913

2. Spomenatata dr`ava prethodno neodlo`no vr{i istraga poradi utvrduvawe na faktite. 3. Sekoe lice uapseno soglasno so to~ka 1 od ovoj ~len mo`e neodlo`no da stapi vo kontakt so najbliskiot ovlasten pretstavnik na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima ili, ako stanuva zbor za apatrid, so pretstavnikot na dr`avata vo koja ima voobi~aeno `iveali{te. 4. Ako edna dr`ava uapsila edno lice, vo soglasnost so odredbite na ovoj ~len, za toa apsewe i za okolnostite so koi se opravduva toa apsewe taa vedna{ gi izvestuva dr`avite spomenati vo to~ka 1 od ~len 5. Dr`avata koja ja sproveduva prethodnata istragata spomenata vo to~ka 2 od ovoj ~len nabrzo za toa im gi soop{tuva zaklu~ocite na spomenatite dr`avi i gi izvestuva dali ima namera da ja vr{i svojata nadle`nost.
^len 7

1. Dr`avata ~lenka na teritorijata pod ~ija jurisdikcija e otkrien navodniot izvr{itel na krivinoto delo spomenato vo ~len 4, ako ne izvr{i predavawe na toj izvr{itel, vo slu~aite spomenati vo ~len 5 go podnesuva predmetot do nadle`nite organi za da sprovedat krivi~na postapka. 2. Tie organi donesuvaat odluka pod istite uslovi kako i za sekoe drugo te{ko krivi~no delo od op{toto pravo vo soglasnost so pravnite propisi na taa dr`ava. Vo slu~aite spomenati vo to~ka 2 od ~len 5, dokaznite pravila {to se primenuvaat na gonewe i na osudi na nieden na~in ne se pomalku strogi od pravilata {to se primenuvaat vo slu~aite spomenati vo to~ka 1 od ~len 5. 3. Sekoe lice koe se goni za koe i da bilo krivi~no delo spomenato vo ~len 4 ima zagarantirano pravo na pravi~no postapuvawe vo site fazi na postapkata.
^len 8

1. Krivi~nite dela spomenati vo ~len 4 avtomatski se vnesuvaat vo sekoj dogovor za ekstradicija sklu~en me|u dr`avite ~lenki. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat deka spomenatite krivi~ni dela }e gi vnesat vo sekoj dogovor za ekstradicija {to }e go sklu~at me|u sebe. 2. Ako na edna dr`ava ~lenka, koja ekstradicijata go uslovuva so postoewe na dogovor, druga dr`ava-~lenka, so koja ne e vrzana so dogovor za ekstradicija, podnese barawe taa mo`e da ja smeta ovaa konvencija kako pravna osnova za ekstradicija vo pogled na spomenatite

914

krivi~ni dela. Ekstradicijata zavisi od drugi uslovi predvideni so pravoto na zamolenata dr`ava. 3. Dr`avite ~lenki koi ekstradicijata ne go uslovuvaat so postoewe dogovor me|usebno gi priznavaat spomenatite krivi~ni dela kako slu~ai za ekstradicija vo uslovite predvideni so pravoto na zamolenata dr`avata. 4. Me|u dr`avite-~lenki spomenatite krivi~ni dela se smetaat, poradi ekstradicija, kako da se storeni kako spored mestoto na nivnoto izvr{uvawe taka i spored teritorijata pod jurisdikcija na dr`avite {to se dol`ni da ja utvrdat svojata nadle`nost spored to~ka 1 od ~len 5.
^len 9

1. Dr`avite ~lenki si uka`uvaat edna na druga naj{iroka mo`na pravna pomo{ vo sekoja krivi~na postapka vo vrska so krivi~nite dela spomenati vo ~len 4, vklu~uvaj}i go i dostavuvaweto na site dokazni elementi so koi raspolagaat i koi se potrebni poradi postapka. 2. Dr`avite ~lenki gi izvr{uvaat svoite obvrski vo soglasnost so to~ka 1 od ovoj ~len soglasno so sekoj dogovor za pravna pomo{ {to mo`e da postoi me|u niv.
^len 10

1. Sekoja dr`ava ~lenka }e se gri`i za poznavaweto i informiraweto za zabranata na tortura da bide sostaven del na obrazovanieto na civilniot ili voeniot personal zadol`en za primena na zakonite, na medicinskiot personal, vr{itelite na javni funkcii i drugite lica koi mo`at na koj i da bilo na~in da u~estvuvaat vo ~uvaweto, soslu{uvaweto ili postapuvaweto so nekoe uapseno, ili pritvoreno ili zatvoreno lice. 2. Sekoja dr`ava-~lenka ja vnesuva spomenatata zabrana vo utvrdenite pravila ili upatstva so obvrskite i dol`nostite na tie lica.
^len 11

1. Sekoja dr`ava-~lenka vr{i sistematski nadzor nad pravilata, upatstvata, metodite i praktikata na soslu{uvawe i nad odredbite vo vrska so ~uvaweto i postapuvawe na koj i da bilo na~in so uapsenite, pritvorenite ili zatvorenite lica na nekoja teritorija pod nejzina jurisdikcija, a poradi spre~uvawe na sekoj slu~aj na tortura.

915

^len 12

Sekoja dr`ava ~lenka se gri`i nadle`nite organi neodlo`no da izvr{at nepristrasna istraga sekoga{ koga postojat opravdani pri~ini za somnenie deka akt na tortura e izvr{en na nekoja teritorija pod nejzina jurisdikcija.
^len 13

Sekoja dr`ava-~lenka na sekoe lice koe tvrdi deka bilo podlo`eno na tortura na nekoja teritorija pod nejzina jurisdikcija mu obezbeduva pravo da se `ali do nadle`nite organi na spomenatata dr`ava koi neodlo`no i nepristrasno }e go ispitaat slu~ajot, }e se prezemat merki poradi obezbeduvawe za{tita na liceto koe se `alelo i na liceto kako svedok od sekoe lo{o postapuvawe ili od kakvo i da bilo zapla{uvawe poradi podnesena `alba ili kakva i da bilo dadena izjava.
^len 14

1. Sekoja dr`ava ~lenka, vo svojot praven sistem, garantira na `rtvata na nekoj akt na tortura pravo na dobivawe nadomest i pravedno i soodvetno obe{etuvawe, vklu~uvaj}i gi sredstvata potrebni za negova {to pocelosna rehabilitacija. Vo slu~aj na smrt na `rtvata na akt na tortura, imatelite na pravata na taa `rtva polagaat pravo na obe{tetuvawe. 2. Ovoj ~len ne isklu~uva nikakvo pravo na obe{tetuvawe {to bi go imala `rtvata ili koe i da bilo drugo lice vo soglasnost so nacionalnoto zakonodavstvo.
^len 15

Sekoja dr`ava - ~lenka se gri`i izjavata za koja }e se doka`e deka e dobiena so tortura da ne mo`e da bide navedena kako dokazen element vo nekoja postapka, osven protiv liceto obvineto za tortura za da se utvrdi deka izjavata e dadena.
^len 16

1. Sekoja dr`ava-~lenka se obvrzuva deka na teritorijata pod svoja jurisdikcija }e zabrani primena na drugi dokumenti za voveduvawe na surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki, a 916

{to ne se spisi na tortura utvrdeni vo ~len 1 ako takvite spisi gi vr{i pretstavnik na javna funkcija ili nekoe drugo lice koe istapuva vo slu`beno svojstvo, ili po negovo pottiknuvawe ili so negova izre~na ili molkumna soglasnost. Posebno, obvrskite navedeni vo ~l. 10, 11, 12 i 13 se primenuvaat taka {to poimot ma~ewe }e bide zamenet so poim na drugi formi na svirepi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki. 2. Odredbite na ovaa konvencija ne odat na {teta na odredbite na koj i da bilo me|unaroden instrument ili nacionalen zakon koi zabranuvaat surovi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki kazni ili postapki ili koi se odnesuvaat na ekstradicija ili proteruvawe.

917

918

KORISTENA LITERATURA
- Andrassy, Juraj. Me|unarodno pravo, {kolska knjiga, Zagreb, 1984. - Avramov, Smilja. Me|unarodno javno pravo, tre}e dopunjeno izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1973. - Albijan~i}, M. Radosavljevi}, Todorovi}, Zbirka medzunarodnih ugovora iz oblasti pravosudza, I i II knjiga, Beograd, 1985. - Babovi}, Budimir, Medzunarodni terorizam i Interpol, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 425-480. - Babovi}, Budimir, Medzunarodnopravni status Interpol-a, JRKKP, Beograd, 1986/2-3, str. 317-330. - Backovi}, Predrag. Osuda u inostranstvu i izdr`avanje kazne u Jugoslaviji, Pravni `ivot, Beograd, 1978/11. str. 45-51. - Ba~i}, Franjo, Krivi~no pravo, op~i dio, Informator, Zagreb, 1978. - Bassiouni, M. C. Usporedna studija medzunarodnih ugovora Sjedinjenih Ameri~kih dr`ava s Meksikom i Kanadom o izvr{enju krivi~nih sankcija, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4. - Bayer, Vladimir. Jugoslovensko krivi~no procesno pravo, knjiga prva, Uvod u teoriju krivi~nog procesnog prava, Informator, Zagreb, 1977, - Birin, V. Problemi ostvarivanja medzunarodne krivi~nopravne pomo}i u praksi, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 81-98. - Brajovi}, Bo{ko. Postupanje sa stranim dr`avjanima - izvr{iocima krivi~nih dela na teritoriji Jugoslavije, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 510-518. - Ba{i}, Mirko. Zbirka ugovora i konvencija o medzunarodnoj pravnoj pomo}i, Narodne novine, Zagreb, 1963. - Vasiljevi}, T i Gruba}, M. Komentar Zakona o krivi~nom postupku, drugo izdanje Savremena administracija, Beograd, 1982. - Vasiljevi}, Tihomir. Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1981 - Vasilijevi}, A, Vladan. Postavke za prou~avanjee razvoja medzunarodne krivi~nopravne pomo}i, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 3-30. - Vra`ali~, Mihajlo. Aktuelni problemi regulisanja medzunarodne krivi~nopravne pomo}i, Jugoslovenska revija za medzunarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 211- 221. - Gruba}, Mom~ilo. Dejstvo strane krivi~ne presude u doma~em pravu, Zbornik radova pravnog fakulteta u Novom Sadu, Novi Sad, 1966. 919

- Dama{ka, Mirijan. Saoba~ajni delikti stranaca, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 375-404. - Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 198-220. - Dimitrijevi}, V. Medzunarodni terorizam i ekstradicija. Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1979/1-2, str. 205-214. - Cvijovi}, Obrad i m-r Dragomir Popovi}, Zakon o krivicnom postupku sa komentarom, objasnjenjima i uputstvima za praktcnu primenu, Privredna stampa, Beograd, 1981. - Cvijovi}, Obrad. Medzunarodna krivi~nopravna pomo~ u praksi redovnih sudova i javnih tu`ila{tva, Jugoslovenska revija za medzunarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 221- 231. - Coti}, Du{an. Deseti medzunarodni kongres za krivi~no pravo (Rim, 1969), JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 212-233. - Coti}, Du{an. Ustupanje predmeta stranaca i prihvatanje predmeta jugoslovenskih gradzana radi gonenja i izdr`avanja kazne kao savremeni oblici medzunarodne pravne pomo}i u krivi~nim strvarima, JRKKP, Beograd, 1984/1-2, str. 59-80. - Coti}, Du{an, XIII Medzunarodni kongres za krivi~no pravo (Kairo, 1-7. oktobra 1984 godine) - IV. Sekcija: Srtukture i metode medzunarodne i regionalne saradnje u krivi~nim stvarima, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 518-522. - Cejovi}, Bora, Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, savremena administracija, Beograd, 1987, - Grbin, Ivo. Priznanje i izvr{enje odluka stranih sudova, Informator, Zagreb, 1980. - Horvat, Vlasta. Izvr{enje strane krivi~ne presude kao savremeni oblik medzunarodne saradnje u krivi~nim stvarima, JRKKP, Beograd, 1987/ 1, str. 86-105. - Ibrahimpa{i}, Besim. Politi~ki delikt, Sarajevo, 1963. - Ibrahimpa{i}, Besim, Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-97. - Jovanovi}, Ljubi{a, Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1980. - Kambovski, Vlado. Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita vo Skopje, Skopje, 1985, str. 85119. - Kambovski, Vlado. Priznavaweto i izvr{uvaweto stranski krivi~ni presudi, Pravna misla, Skopje, 1984/5-6, str. 582-618.

920

- Kramari}, Ivica. Sumarno o institutu egzekvature - priznanja i izvr{enja presuda stranih krivi~nih sudova, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/1, str. 100-105. - Krapac, Davor. Medzunarodna pravna pomo} po odredbama nekih medzunarodnih ugovora SFRJ o ekstradiciji i pravnoj pomo}i u krivi~nim stvarima, Na{a zakonitost, 1973/6, str. 544-558 - Krapac, Davor. Ustupanje krivi~nog gonjenja stranoj dr`avi, Zbrnik radova Pravnog fakulteta u Zarebu, 1978/3-4, str. - Krapac, Davor i Birin, Vlasta. Medzunarodna krivi~nopravna pomo} sa zbirkom propisa, Informator, Zagreb, 1987. - Krapac, Davor. Medzunarodni seminar o ekstradiciji (Noto, 6-10. VI 1983), Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 421-434. - Krapac, Davor. O najnovijem razvoju medzunarodne pravne pomo}i u krivi~nim stvarima, JRKKP, Beograd, 1974/1 - Krapac, Davor. Medzunarodna krivi~nopravna pomo}, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/5-6, str. 707-725 i 1986/1, str. 53-71. - Krapac, Davor. Novi institut jugoslovenskog krivi~nog zakonodavstva: ustupanje krivi~nog gonenja stranoj dr`avi, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4, str. 241-270. - Krapac, Davor, Medzunarodna saradnja u sudskum (kaznenim) stvarima u okviru Vje}a Evrope, Zakonitost, Zagreb, 1991/7-8, str. 833- 852. - Komentar krivi~nog procesnog prava SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1978. - Lak~evi}, Du{an, Medzunarodna krivi~nopravna pomo} u praksi na{ih organa, Bezbednost, Beograd, 1974/5, str. 215-216. - Marina Panta, Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979. - Marina, Panta. Komentar na zakonot za krivi~nata postapka, Kultura, Skopje, 1978. - Milanovi~, Ilija, Osnovni problemi u radu diplomatsko-konzularnih prestavni{tva na ostvarivanju medzunarodne krivi~nopravne pomoi}i, Jugoslovenska revija za medzunarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 231-241. - Mikanovi}, B. Deportacija, repatrijacija i ekstradicija, Priru~nik, Zagreb, 1972/3. - Pak, Milan. Neki aspekti izvr{enja stranih sudskih odluka u krivi~nim stvarima, Jugoslovenska revija za medzunarodno pravo, Beograd, 1986/2-3, str. 217-226. - Pavlica, Jovan. Ekstradicija, Pravni `ivot Beograd, 1983/10 str. 10371052.

921

- Pahorukov, D. Nikolaj. Zbirka ugovora i konvencija o pravnoj pomo~i u graxanskim i krivi~nim stvarima sa komentarom, Geca Kon, Beograd, 1932. - Pavi{i}, Berislav. Jugoslovensko - Austriski ugovor o medzusebnom izvr{enju krivi~no sudskih odluka, Priru~nik, Zagreb, 1985. - Plav{i}, Prenos izvr{enja krivi~ne sudske odluke na stanu dr`avu - uz ugovor izmedzu SFRJ i R. Austrije o medzusobnom izvr{avanju sudskih odluka u krivi~nim stvarima od 1 velja}e 1982 godine. Zbornik Pravnog fakulteta u Rijeci, Rijeka, 1985/6. - Pavlica, Jovan. Primena ~lana 49 SFRJ ako sve utvrdzene kazne nisu izrekli doma}i sudovi, Pravni `ivot, Beograd, 1983/4, str. 525-534. - Petri}, Branko. Izvr{enje strane krivi~ne presude u SFRJ, Pravni `ivot, Beograd, 1985/ 8-9, str. 797-812. - Petrovi}, Milorad. Anarhonizam principa negativnog autoriteta strane presude, Zbornik Pravnog fakulteta u Titogradu, Titograd, 1981/6-7. str. 5562. - Proevski, Jovan i Krckovski, Mile. Zakon za krivi~nata postapka (objasnuvawa, komentari, sudska praktika i obrasci za prakti~na primena), Akademik, Skopje, 1997. - Proti}, Petar, Vrazali}. M, Dzordzevi}, A. i Todorovi}. S, Medzunarodna pravna pomo}, Savremena administracija, Beograd, 1967. - Roggemann, Herwing. Ekstradicija u krivi~nim stvarima izmedzu Savezne Republike Nema~ke i Jugoslavije, Jugoslovenska revija za medzunarodno pravo, Beograd, 1988/2, str. 212-233. - Simi}-Jeki}, Zagorka. Ekstradicija u jugoslovenskom pravu, Pravni `ivot, Beograd, 1983/10 - Stankovi}, U. Izdavanje krivaca (ekstradicija), Pravna misao, Beograd, 1936/4. - Sulejmanov, Zoran i dr. Industrijalizacijata i urbanizacijata kako op{testveni faktori na kriminalitetot i drugite sociopatolo{i pojavi, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1992. - Tahovi}, Janko. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961 - Tatarac, Slobodan. Primena odredaba Zakona o krivi~nom postupku o ustupanju krivi~nih spisa dr`avi radi gonenja i sudzenja, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/7-8, str. 221-225 - Tomi}, Mirko i Vidovi}, Vjekoslav, O ekstradiciji okrivljenih i osudzenih osoba, Odvjetnik, Zagreb, 1986/1-2, str. 1-11.

922

- Tapavac, M. Krivi~nopravni imunitet i eksteritorijalnost kao elementi inostranosti krivi~nih dela, Jugoslovenska revija za medzunarodno pravo, Beograd, 1981/ 1-3, str. 242-246. - Tupurkovski, Vasil. Razlikatata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~ni dela pri ekstradicijata, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 603-620. - Zlatari}, Bogdan. Ekstradicija i osnovne crte njenog uredzenja u jugoslovenskom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/6, str. 1-11. - Zlatari}, Bogdan. Medzunarodno krivi~no pravo, Informator, Zagreb, 1979. - Zlatari}, Bogdan, Tokijska konvencija o krivi~nim delima u avionima, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/3-4, str. 428-436. - Zlatari}-Dama{ka, Rje~nik krivi~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966. - [eparovi}, Zvonimir. Medzunarodni kolokvijum o saoba~ajnim deliktima stranaca, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 505-510. - Markovi~, St. Milan. Izdavawe politi~kih krivaca, Brani~ I, Beograd, 1897.

923

Avtorot im izrazuva posebna blagodarnost na sponzorite koi go pomognaa izdavaweto na ovoj trud Elektrometal - Skopje Advokat - Numan Limani Karapan~evski

924