JUNIJ 2009 LETO II ŠTEVILKA 5

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor Tiskovina / ISSN 1855-6116

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

 4 Instalater Junij 2009

Vsebina
RAZNO
Izlet po Turčiji 6
Dan Weishaupta 9
Slovenska strokovna revija
OGREVANJE instalaterjev energetikov
Tako deluje sodobno centralno ogrevanje 12
Ogrevanje z okrasnimi letvami 13 Ustanovitelj:
SuhomontažnisistemploskovnegaogrevanjaUponor 14 Gregor Klevže
Ceneje od energije 15
Toplota iz okolice 16 Izdajatelj:
Začelo se je v sedemdesetih letih 17 Društvo instalaterjev
energetikov Maribor in
Vrsta cevi in oznake 18 Energap.
Začetki energetske učinkovitosti 19
Načini ogrevanja 20 Odgovorni urednik revije:
Lotanje 21 Ivo Klevže,
Izračun porabljene energije 22 e-pošta: ivo@klevze.si

VODOVOD Trženje oglasnega prostora:

Helena Pehant,
Naprave za uporabo deževnice 24
e-pošta:
Prezračevalni vodi odtočne kanalizacije 26 helena@instalater.si
Obnova cevnega sistema 29 tel.: 031 / 39 35 39
Savna 30
Priprava tople vode s toplotno črpalko 34 Nastja Klevže,
e-pošta: nastja@instalater.si
SOLARNO
Strokovni pregled člankov:
Solarna tehnologija 36 dr. Jurij Krope,
Sončna energija iz vesolja 41
Pionirji sončne energije 42 mag. Aleš Glavnik
Kyocerini solarni moduli za novo Toyoto Prius 46 univ.dipl.inž.str
Izbor Hidriin naj inštalater 2009 47
Lektoriranje;
GRADNJA Silva Skrt
Dimniki, za nizkotemperaturne kotle 48
Grafična priprava:
Siemens - sedež Peking, Kitajska 49 Gregor Klevže,
Toplotni mostovi 50 e-pošta: gregor@klevze.si
Oblečimosvojdomvvolnenotoplotnoinzvočnoizolac. 51
Nam je sonce dovolj blizu? 52 Tisk: MA-TISK d.o.o.
Nekaj o vetru 53
Vse več se jih odloči za masivno gradnjo 54 Naslov uredništva:
Tehnologija obšla arhitekturo 55 Društvo instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM),
PREZRAČEVANJE Ahacljeva ul. 12a,
Klima v prostoru 56 2000 Maribor,
telefon: 02/320 13 10
ENERGAP e-pošta:
Energijska osveščenost Koroške 60 urednistvo@instalater.si
Bioplin 62
ZANIMIVOSTI Revija Instalater sodi med stroko-
vne revije in je v celoti brezplačna.
LCM bolje opremljen za boj proti toči 64 Revija izide 6 krat letno.
Avtoplinski sistemi za naknadno vgradnjo 65
ISSN 1855-6108
Surfanje s pomočjo vetrne energije 66
Junij 2009 Instalater
Uvodnik
Razvoj na področju strojnih in-
stalacij je v zadnjih treh dese-
tletjih postal izredno zanimiv in
hiter. Projektanti, tehniki, izva-
jalci, skratka vsi, ki se ukvarjajo
s strojnimi instalacijami morajo,
pri svojem delu, spremljati števil-
ne novosti, pa tudi možnosti za
dobavo posameznih elementov.
Pri svojem delu potrebujejo pro-
spekte in navodila proizvajalcev,
ki jih ti radi pošiljajo vsem zainte-
resiranim. Tudi mi, pri strokovni
reviji, si želimo, da postane revija,
ne samo informator, temveč da bo
prirejena tudi kot učbenik.
Zato so med tekstom tabele s ka-
rakteristikami najbolj uporablje-
nih elementov, s katerimi lahko
izvajalci del in tudi v šolah izde-
lajo predpisane programe in tudi
projekte za centralna ogrevanja in
druge vrste strojnih instalacij.
Vsekakor pa si želimo, da bo re-
vija dobro služila tehnikom in iz-
vajalcem v praksi, saj je podobnih
revij in učbenikov, v slovenščini,
še relativno malo.
Strojniki morajo poznati načine
ogrevanja, prezračevanja, klima-
tizacije, hlajenja, napeljave vo-
dovoda in plina, solarne energije
ter elemente naprav, ki rabijo v ta
namen. Znati morajo projektirati
enostavne instalacje za ogrevanje
in vodovod. Zato so nekatera po-
glavja obširna in podprta z račun-
skimi primeri. Prezračevanje in
klimatizacijo, hlajenje ali plinsko
instalacijo, naj bi projektirali le
pod strokovnim vodstvom, zato
so ta poglavja bolj enciklopedič-
na.
Ob projektiranju ali nadzoru
nad polaganjem instalacij je treba
poznati vse veljavne domače in
evropske predpise ter standarde
iz področja instalacij. Če le teh
ni, uporabljamo tuje, predvsem
nemške. V reviji so zato navede-
ni nekateri standardi in predpisi,
uporabljati pa je treba zadnjo
veljavno izdajo in se na njo tudi
navaditi.
Da ne gre več za presojo, ali je
revija resnično poučna, nam do-
kazujejo številne strokovne šole,
vključno z univerzo, da si želijo
prejemati našo revijo. Našim
bralcem pa tudi sporočamo, da
smo prejeli od Narodne in uni-
verzitetne knjižnice mednarodno
standardno serijsko številko za
tiskano verzijo ISSN 1855-6108
in za Instalater (Spletna izdaja)
ISSN 1855-6116. Številka bo od-
slej natisnjena na naslovni strani
in v impresumu (kolofonu).
Pričakujemo, da bo odslej revija
zanimiva tudi za tiste, ki si želijo
5
objave strokovnih člankov, pred- oziroma prezračevalni sistem je
vsem takšnih, s katerimi bo revija za to najbolj primeren. Upamo,
pomagala in dajala možnosti za da vas bomo s temi novostmi
posodabljanje objektov in stroj- lahko sproti seznanjali. Tudi se-
nih instalacij. Želimo si člankov, v jemski projekt MEGRA + Umna
katerih bodo številne informacije raba energije, ki ga naša revija
in realni predlogi, kako sodobno razvija skupaj z društvom DIEM,
gradnjo in obnovo starih stavb agencijo Energap, Mariborsko
narediti za energijsko varčne. razvojno agencijo (MRA) in Po-
murskim sejmom, bo omogočil
Revijo izdajamo relativno kratek prikaz številnih dosežkov z grad-
čas. V prihodnosti želimo dati še benega in energetskega področja.
večji poudarek novim tehnologi- Takšni projekti omogočajo števil-
jam. Z gradnjo pasivnih in niz- ne in eksluzivne zapise in tega se
koenergijskih hiš se bo zagotovo v reviji močno zavedamo.
razvila razprava, kateri ogrevalni Ivo Klevže
Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10
clanstvo@drustvo-diem.si
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a _____________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
Datum rojstva: __________________________________________
Izobrazba: ______________________________________________
Delovno področje: _______________________________________
Organizacija: ____________________________________________
Telefon: _________________________________________________
Naslov: _________________________________________________
Elektronski naslov: _______________________________________
Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgor-
njih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno
obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov
hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.
________________________ ________________________
Datum: Podpis:
Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz.
elektronski pošti.
 6 Instalater Junij 2009
Izlet po Turčiji
Turizem je denar. Tega se zelo dobro zavedajo Turki. Tu-
risti jim prinašajo denar, zato so prijazni in uslužni. S po-
nudbami »Vse v ceni« stopata s skupnim korakom, turi-
zem in gospodarstvo.
Tudi ob letošnjem prvo majskem
prazniku je Društvo instalaterjev
energetikov DIEM, iz Maribora
pripravilo izlet v Turčijo. Za to-
kratno dopustovanje in potepanje
po Turčiji je ponovno poskrbela
turistična agencija Columbus iz
Maribora. Zaradi omejenega šte-
vila sedežev na letalu, za polet iz
Gradca v Avstriji, je bila tokrat
prisotnost udeležencev nekoliko
manjša od lanske.
Turčija je prostrana dežela, ki
leži na stičišču Evrope in Azije in
predstavlja most med obema celi-
nama. Očarata vas bogata zgodo-
vina in arheološke znamenitosti
ter raznolikost kulturne dedišči-
ne. Impozantno gorovje Taurus
okvirja najlepšo obalo Turčije,
znano kot turška riviera, katere
biser je Antalijski zaliv, ki je s pri-
ljubljenimi obmorskimi letovišči
in ob dolgih peščenih plažah že
spomladi, poletju in jeseni idealen
počitniški cilj.
Turčija, prijeten kraj za dopustovanje
S svojimi naravnimi lepotami in
hitrim razvojem turizma, iz leta
v leto vse bolj navdušuje številne
turiste in popotnike. Tudi naše
letošnje dopustovanje ali izlet, je
bil veliko bolj razgiban od pred-
hodnega, v lanskem letu. Tokrat
smo imeli priložnost, da preži-
vimo prijetne dneve, v sodobno
urejenih hotelih in doživimo no-
tranjost Turčije.
Po prijetnem letu letala in pristan-
ku na letališču v Antalyi, nas je
pot vodila do mesta Kemer. To je
manjše sodobno turistično mesto.
Z velikim številom lepo in bogato
opremljenih hotelov, mesto vsako
leto pritegne veliko turistov iz ce-
lega sveta. Obala pri Kemerju je
izrazito alpska. V neposredni bli-
žini mesta se nahajajo zelo visoki
in koničasti vrhovi. Mogočen vrh
Tahtali Dagi s svojimi 2155 metri
višine je videti prav mogočno. Ob
samem morju pa je videti zasidra-
ne številne jahte.
Nastanjeni smo bili v lepo ureje-
nem hotelu Sunland Resort, s pe-
timi zvezdicami, ki se je nahajal le
nekaj kilometrov pred Kemerjem.
Vsi, ki so želeli, so se lahko ude-
ležili izleta v Demre – Myra – Sv.
Nikolaj. Med vožnjo do mesta
Myra, si je bilo moč ogledati, na
eni strani turkizno modro morje,
na drugi pa visoko hribovje.
Sledil je ogled antičnega mesta
Myra, z gledališčem in ostalimi
znamenitostmi. V mestu Demre
smo si lahko ogledali baziliko,
zgrajeno v čast škofu Sv. Nikola-
ju.
Po prijetno preživetih treh dne-
vih, nas je pot vodila dalje, preko
slikovitega pogorja Taurusa, na
nadmorski višini 1200 m, do me-
sta Afyon. Mesto velja za eno naj-
pomembnejših termalnih krajev
v Turčiji. Sledilo je popoldansko
kopanje v vroči vodi »Thermal
hotela«, ogled številnih izvirov to-
ple vode, ki dosegajo temperaturo
tudi preko 160 oC.
Počitek skozi noč in okrepitev z
bogato pripravljenim zajtrkom
nas je okrepila pred nadaljeva-
njem poti, v zgodnjih jutranjih
urah. Odpravili smo se proti jugu,
skozi Isparto. Mesto Isparta slovi
po vrtnicah in rožnem olju. Vo-
žnjo smo nadaljevali čez gorovje
Taurusa. Med potjo smo si ogle-
dali še izdelavo preprog. Izdelava
preprog in predvsem njena kvali-
teta, ki so izdelane iz čiste svile ali
volne, pritegnejo pozornost obi-
skovalcev. Nikakor pa se nismo
mogli načuditi izdelavi preprog,
katerih čas izdelave traja tudi od
šest do devet let. Veliko pozornost
pa so pritegnile Sviloprejke, ki so
nam v živo demonstrirale proi-
zvodnjo te čudovite tkanine.
Hotel Sunland Resort v Kemerju
Junij 2009 Instalater
V poznih popoldanskih urah smo
prispeli do mesta Antalya, kjer
smo v hotelu Lara, poleg znane-
ga vodnega slapa, tudi prenočili.
Naslednje jutro smo si ogledali še
zlatarno in modno revijo. Sledil
je ogled mesta Antalya, kjer smo
lahko videli pristanišče, stare in
ozke ulice, številne katedrale ter
imeli čas za nakupe na številnih
bazarjih.
Izdelava preprog je pritegnila veliko pozornost
Še obvezno slikanje nekaterih udeležencev pred odhodom iz hotela
Veliko število turistov dokazu-
je, da mesto živi skozi celo leto.
Antalya je provinca, ki se nahaja
v južni Turčiji ob Sredozemskem
morju. Mesto še slovi kot center
turizma in pritegne kar 30 odstot-
kov vseh turistov, ki obiščejo Tur-
čijo. Antalya ima 657 km obale
s plažami, pristanišči in ostanki
antičnih mest. Ljubitelji lepih
plaž, zagotovo pridejo na svoj
račun. Tukaj se najdejo najlepše
plaže in kopalni zalivi ter sonce,
pesek in modro morje. Čudovito
zelenje te mediteranske obale, ob-
dano z naravnimi lepotami, ki jih
obdajajo številne reke iz bližnjega
Edo Krese, instalater iz Ljubljane, vidno navdušen
gorovja, dodajajo svojo lepoto.
Utrujeni od potepanja in prijetne-
ga nakupovanja z barantanjem,
je sledila pot do naše zadnje de-
7
stinacije. Pot smo nadaljevali v
smeri proti mestu Alanyia. Mesto
spada med najstarejša in slovi kot
eno najlepših turističnih mest na
turški rivieri, ki se razprostira na
vzhodni strani južne obale. Me-
sto je že od daleč prepoznavno po
trdnjavi z rdečim stolpom »Kizil
Kule«, obdanim z mogočnim ob-
zidjem in s čudovito Kleopatrino
plažo. Živahno mestno središče
s številnimi trgovinami, bari in
restavracijami kar vabi na potep.
Zaradi živahnega nočnega življe-
nja in številnih diskotek je ta kraj
predvsem priljubljena destinacija
pri mladih.
Nastanjeni smo bili v hotelu »Vi-
king«, v Konakliju. To je kraj, ki se
nahaja le nekaj kilometrov pred
mestom Alanya.
Dobre avtobusne povezave s šte-
vilnimi manjšimi avtobusi – dol-
moši pomenijo poceni prevoz.
Tako nam je bila Alanya na dose-
go v nekaj minutah.
tudi z letošnjim potovanjem
Bivanje v lepo urejenem hotelu
Viking, s petimi zvezdicami, je
naše zadovoljstvo samo dodatno
povečalo. Ponudba »vse v ceni«
 8 Instalater Junij 2009
(All inclusiv), nas je tudi tukaj za-
radi pestre ponudbe hrane, pijače
in urejenosti hotela, večinoma
zadrževala v hotelu. Pomanjklji-
vost takšne ponudbe je tudi ta,
da smo ob večerih raje ostali v ho-
telu, kjer smo imeli na razpolago
»brezplačno pijačo«, in se zaradi
tega nismo spuščali v turška noč-
na doživetja.
Lepo urejen hotel, sončni dnevi,
kopanje v morju ali v bazenih, so
trenutki, ki si jih želi vsak dopu-
stnik. Za poležavanja na terasah
ali na peščeni plaži, so bili brez-
plačno na razpolago ležalniki,
senčniki in brisače. Dodatno pa
so nas razvajali še bari s toplimi
in hladnimi prigrizki ter s pijačo,
skozi ves dan. Tudi lepo opre-
mljene sobe, vse s pogledom na
morje, klimatizirane, s sat TV, na-
polnjenim mini barom, s čudovi-
to opremljeno kopalnico in veliko
teraso, so bili le dodatek za dobro
počutje.
Tudi tisti, ki so bili željni rekreacije
so si lahko dali duška. Na voljo so
imeli telovadbo ob glasbi, igranje
namiznega tenisa, nogometa, od-
bojke na plaži, košarke, metanje
pikada, tenisa, ali vodnega športa
Tudi v Konakliju se najdejo številne priložnosti za ugoden nakup
Pred slapom v Antalyi
na plaži. Brezplačna savna, pa je
poleg vročega sonca poskrbela za
dodatno znojenje.
V poznih večernih urah je bila pri-
ložnost za ogled atrakcij, ki so jih
nudili številni animatorji. Kljub
njihovemu celodnevnem trudu,
Tudi v hotelu Viking je prevladovalo odlično počutje
da poskrbijo za zadovoljstvo po-
sameznikov, so ob večerih zbrali
dovolj moči in nas z atraktivnim
programom v teatru navduševali
pozno v noč.
Z vtisom, da je tudi letošnje po-
tepanje minilo prehitro smo se po
osmih dneh soočili z dejstvom,
da se moramo vrniti tja, od koder
smo prišli. Prijetna vožnja z so-
dobnim turističnim avtobusom,
nam je dajala možnost na številna
razmišljanja o tej državi.
Številni Slovenci, še niso imeli
priložnosti, da spoznajo Turčijo.
V večini še prevladuje misel, da
je to muslimanska država, katera
se še vedno sooča z zaostalostjo.
To je sodobna država, ki jo je
po vojaški zmagi nad Grki leta
1923 ustanovil Mustafa Kemal
Atatürk. Z reformo je popeljal
državo v sodobno, sekularno in
proevropsko republiko. Strah
pred odmikom od te usmeritve
je vodil k vrsti vojaških državnih
Lepa peščena plaža in čisto morje sta čez dan privabila številne kopalce
mesto Antalya
udarov, zadnjega leta 1980. Od-
tlej se je Turčija vrnila k splošnim
volitvam. Od leta 1952 je Turčija
članica zveze NATO, že vrsto
let pa se zavzema za članstvo v
Evropski uniji.
Prepletanja s starim vekom in
modernim trendom se kažejo tu-
kaj na svoj unikaten način. Stari
in umikajoči se način življenja,
vse bolj preplavljata sodoben
razvoj turizma. Dolge plaže, ob
katerih stojijo zavidljivo in lepo
opremljeni hoteli z cenovno zelo
ugodno »Al inclusiv« ponudbo
(vse vključeno), privabljajo veliko
turistov. Bivanje v hotelih visoke
kategorije, s ponudbo vse v ceni,
dve in pol ure trajajoč polet z le-
talom, v ceno vključeni številni
izleti z avtobusom, skupno prevo-
ženih preko 1200 km z ogledi, so
zagotovo zadosten razlog, da se
ob ceni 434 €, takšnemu potova-
nju težko odrečeš.
Kopanje v morju, pri temperaturi
vode do 22 oC in sončenje na pla-
ži ali ob bazenu, pri temperatu-
rah, ki v tem času dosegajo 33 oC
že v mesecu aprilu, je dejstvo, ki
si ga pri nas težko zamislimo tudi,
sredi največje turistične sezone.
Junij 2009 Instalater 9

Dan Weishaupta
Z povzetimi besedam g. Maxa Weishaupt »Gorilnik je
dober toliko, kolikor je dober njegov servis« je v pozdrav-
nem nagovoru ob »Dnevu Weishaupta«, v hotelu Marita
v Portorožu, 14. maja 2009, pričel tokratno srečanje di-
rektor slovenskega podjetja g. Henrik Dvoršak.

Viktorija Svet, dobre volje od presenečenja, ki so ji ga pripravili

Direktor podjetja Weishaupt – Henrik Dvoršak
Morje, sonce in prijetna družba so
trije dobri razlogi, da se je tudi le-
tošnjega srečanja v Portorožu od-
zvalo veliko število povabljenih.
Že v zgodnjih jutranjih urah, smo
se izpred podjetja Weishaupt, v
Celju, podali, z dvema avtobuso-
ma, na pot proti Portorožu. Lep,
sončen dan in prijetna, umirjena
vožnja, s številnimi postanki, sta
nudila priložnost za medsebojna
spoznavanja udeležencev.
Udeleženci letošnjega srečanja,
so lahko vožnjo z avtobusom
izkoristili za pogled na čudovito
pokrajino Krasa. Hiter tempo
današnjega življenja, ko hitimo z
avtomobili po vsakdanjih oprav-
kih, nas nemalokrat prikrajša, da
si ogledamo lepote te pokrajine.
Tokrat je bilo drugače. Sodoben
frerja »Za prijatelje si je treba V podjetju namreč izjemno ceni-
vzeti čas«, ki so bile tokrat ključni jo dober odnos s poslovnimi par-
poudarek srečanja, je nadaljeval tnerji, zato vsako leto pripravijo
pozdravni nagovor direktor pod- Dan Weishaupta. Na srečanje po-
jetja g. Henrik Dvoršak. Izrazil je vabijo njihove najbolj pomembne
misel, da za podjetnika, ne zado- partnerje.
stuje samo dobro znanje in delo.
Ta dan je namenjen predvsem
Oboje, je velikokrat bolj odvisno utrjevanju in negovanju medse-
avtobus in mirna vožnja, sta bili v od medsebojnega poznavanja in bojnih odnosov ter neformalne-
dodatno vzpodbudo, da si vzame- spoštovanja. Vse to pa je moč do- mu druženju. To je priložnost za
mo čas in uživamo ob pogledu na seči, le z medsebojnimi srečanji in izmenjavo številnih informacij
prelepo naravo. druženji. glede poslovanja, čas pa nameni-
Prepogosta misel, da je vožnja z
avtobusom dolgočasna se je hitro
razblinila. Kljub številnim popra-
vilom in zaporam na cesti je pot
do Portoroža skoraj prehitro mi-
nila. Pred hotelom Marita, v Por-
torožu, so nas pričakali gostitelji
letošnjega srečanja.
Direktor podjetja Weishaupt g.
Henrik Dvoršak in drugi vidnejši
predstavniki podjetja, so si vzeli
čas za pozdrav in stisk roke z vsa-
kim posameznikom.
Z besedami, iz pesmi znanega
slovenskega pevca Andreja Ši- Ob prigrizku je vladalo prijetno vzdušje
 10 Instalater Junij 2009

Za lep sprejem v Kortah so poskrbeli domači muzikantje

jo tudi aktualnim dogodkom na
področju energetike.
Družba Weishaupt, uspešno
posluje ves čas svojega obstoja.
Rezultati poslovanja se gibljejo
v skladu z možnostmi tržišča in
pričakovanji lastnika. Povsod,
delovanje predstavnku iz podjetja g. Martin Klančišar, ki je omenil
Prihod z avtobusi v soline v Sečovljah SCT. Za dobro sodelovanje, pa so nekaj vidnejših rezultatov podje-
prizadevanje okolje dobro odziva se zahvalili tudi gospe Viktoriji tja, ki jih dosegajo z najnovejšimi
in ga ceni. V podjetju Weishaupt Svet, univ. dipl. ekonomistki, ki proizvodi na področju gorilnikov,
znajo ceniti delo vseh zaposlenih.
Vsekakor pa so za velik uspeh, ki
so ga dosegli s skoraj 20 letnim
delom na slovenskem trgu, veliko
pripomogli številni posamezniki
zunaj podjetja. Tokratno sreča-

Lep ambient, dobre hrane in pijače je v gostišču

v Torklah bilo na pretek

trenutno še opravlja svoje delo sodobnih ogrevalnih kotlov in na

kjer podjetje deluje, je vpeto tudi
v družbeno okolje, in sicer v toli-
kšni meri, kot dopušča poslova-
nje. Ponosni so, da se na njihovo
Soline v Sečovlju
nje so izrabili tudi za zahvalo ob
odhodu v zasluženi pokoj, dvema
zunanjima sodelavcema. Najprej
so se zahvalili za dolgoletno so-
kot članica uprave v Banki Celje.
Od presenečenja in vidne ganje-
nosti sta se oba prejemnika, nad
dobro gesto podjetja Weishaupt
in direktorja podjetja g. Dvoršak
Henrika, lepo zahvalila. O uspe-
hih in številnih inovativnih do-
sežkih, sta v razpravi nadaljevala
področju solarne tehnologije. O
uspehih podjetja in z dosežki v
marketingu je nadaljeval vodja
prodaje g. Ivan Jerovšek. Da pa
ne bi srečanje potekalo v preveč
delovnem vzdušju, so gostite-
lji povabili društvo Morigenos.
Njihova predstavnica nam je
predstavila skrb za raziskovanje

Razpadajoči vozički dokazujejo, da se s soljo v Organizatorji letošnjega srečanja so poskrbeli za popolno

Sečovljah že dolgo ukvarjajo zadovoljstvo vsakega posameznika
Junij 2009 Instalater
in zaščito morskih sesalcev. Po-
sebno pozornost posvečajo skrbi
za delfine, ki živijo v slovenskem
morju.
Po končani razpravi, smo sreča-
nje nadaljevali v prijetnem vzduš-
ju na terasi hotela. Ob prigrizku
in v prijetnem vzdušju smo nato
pot nadaljevali do krajinskega
parka Sečoveljske soline. Soline
spadajo med najdragocenejše
dele naše naravne in kulturne de-
diščine. Skozi stoletja je prostor
oblikoval človek – v skladu z zah-
tevami in s potrebami redkih, na
slano okolje posebej prilagojenih
rastlinskih in živalskih vrst. Po
ogledu tega izjemnega naravnega
»spomenika« in po predstavitvi
Weishauptovih novosti, nas je
pot vodila proti Kortam. Ustavili
smo se v gostišču Torkla, kjer smo
imeli možnost, da spoznamo ku-
linarične dobrote, ki jih nudijo v
tem odmaknjenem in prijetnem
gostišču.
Lep in zanimiv sprejem ob priho-
du v gostišče, ki so nam ga pripra-
vili domači muzikantje, oblečeni
11
v narodno nošo, tipično za ta
kraj, so pritegnili veliko pozor-
nost vsakega posameznika.
Prijetno vzdušje, ki so nam ga ob
prihodu očarali muzikantje, se je
nadaljevalo v notranjosti gosti-
šča. Dobro vino, okusna hrana, s
poudarkom na ribo in obogatena
jedača z okusnimi tartufi, so naše
zadovoljstvo tega dne samo pove-
čevali. Nakopičeni velikega zado-
voljstva in lepo preživetega dne-
va, smo v poznih popoldanskih
urah pot nadaljevati proti domu.
Ob zatonu Sonca, ko smo prispe-
li na sedež podjetja Weishaupt, v
Celju, smo strnili naše misli in bili
enotnega mnenja, da si ponovne-
ga srečanja želimo tudi v nasle-
dnjem letu.
Takšni dnevi niso namenjeni po-
zabi, ne glede na to, s katero šte-
vilko jih označimo. Tole je bil res
lep in nepozaben dan, pripravljen
in prežet s polno idej, prijetnega
počutja, okusov, motivacije in, če-
prav se morda sliši komično, spo-
štovanja tradicije. Pri Weishauptu
ne blefirajo. Oni to znajo. Spominek na nepozabno srečanje
 12 Instalater Junij 2009

Tako deluje sodobno centralno ogrevanje

Kdor gradi novo hišo ali pa želi staro temeljito preurediti,
se mora predhodno odločiti za vrsto ogrevanja. Tehnolo-
gija ogrevanja se je v zadnjem obdobju, še posebej v smeri
varčevanja, bistveno posodobila.
Ko razmišljamo o ogrevanju bi-
valnih prostorov, si je treba naj-
prej zastaviti naslednje vprašanje:
Koliko toplote sploh potrebuje-
mo? Ta razmišljanja se lahko zelo
razlikujejo. Tako je nekaterim še
vedno zelo hladno, medtem ko se
drugi že potijo.
Izjava kot »Zdaj je pa prijetno
toplo«, je torej objektivna le za
določena temperaturna območja.
Težave so dodatno podkrepljene
z dejstvom, da je toplota odvi-
sna tudi od relativne vlažnosti
zraka, površinske temperature
vgrajenih gradbenih delov, ka-
kor tudi od gibanja zraka. Naj-
pomembnejšo vlogo pri tem
pripišemo temperaturi površine
sten in oken. Nižja kot je, to-
plejši mora biti zrak v prostoru.
Na splošno velja kot ugodna tem-
peratura za stanovanjske prosto-
re, od 19 do 23 °C. Nedavne štu-
dije so pokazale, da večina ljudi
povezuje temperaturo prostora
minimalno okoli 22 °C tempe-
raturo stene 20 °C, kot prijetno.
Z uporabo pravila preko palca,
lahko sami določamo ugodno
temperaturo: vsota temperature
iz stene (povprečje temperature
vseh okoliških sten) in tempe-
ratura zraka v prostoru, mora
znašati približno okoli 42 °C.
storu. S pomočjo obtočne črpalke
hitreje, kontinuirano ter nepre-
stano potiskamo vodo po cevnem
omrežju.
V kolikor uporabljamo kot ener-
gent plin, je lahko proizvajalec to-
plote nameščen v kleti. V takšnih
primerih lahko namesto zidanega
dimnika, odvajamo dimne pline
na prosto, od gorilnika direktno
skozi kritino, na prosto, v jeklenih
dimovodnih ceveh. S tem prihra-
nimo minimalno tudi do 2500
EUR visok strošek, ki bi ga pora-
bili za gradnjo dimnika.
Za ogrevanje s kompaktno hišno
centralno napravo lahko upora-
bimo skoraj vse energetske vire,
kot so kurilno olje, zemeljski plin,
pod posebnimi pogoji tudi uteko-
činjeni naftni plin ali celo ogre-
vamo s trdnimi gorivi, kot sta les
in premog. Uporabljamo lahko
tudi več vrst alternativnih virov
energije. Nižja kot je temperatura
vode v ogrevalnem sistemu, toli-
ko lažje lahko vključimo solarno
ogrevanje in toplotno črpalko.
Nizka temperatura ogrevalnega
sistema je ključni pogoj za upo-
rabo alternativnih virov energije.
Moč toplotnega proizvajalca je se-
veda odvisna od potrebne toplote
objekta, ki ga želimo ogrevati. Za
izračun se poslužujemo smernic,
določenih v skladu z DIN 4701
ki kažejo, koliko toplote mora-
mo proizvesti, da bomo lahko
notranjost objekta ogreli, pri
najnižjih zunanjih temperaturah,
na približno 19 oC. Na sliki št.
1 je prikazana shema ogrevalne
naprave, ki je nameščena v kleti
od koder so radiatorji v posame-
znih etažah oskrbljeni s toplotno
energijo. Vgrajeni toplotni hranil-
nik lahko oskrbuje s toplo vodo
kuhinjo in kopalnico. V kolikor
ima v večstanovanjskem objek-
tu, posamezno stanovanje svoje
lastno ogrevanje, se najpogosteje
uporabljajo kompaktne plinske
ogrevalne naprave, ki ne ogrevajo
samo stanovanja, temveč proi-
zvajajo tudi toplo sanitarno vodo.
To so naprave, ki jih lahko, zaradi
majhne velikosti, namestimo na
zid v kopalnici, kuhinji ali dru-
gem prostoru.
Idealna je priključitev plinske
naprave na dimnik, v katerem je
vgrajen odvod za dimne pline in
dovod zraka, potrebnega za zgo-
revanje. V tem primeru je lahko
naprava nameščena tudi v naj-
manjši prostor, kot je na primer
tudi garderobna omara in podob-
no.
S temi napravami, če uporablja-
mo za gorivo zemeljski plin, ne
prihranimo samo pri strošku za
gorivo, temveč tudi na prostoru
za gorivo. Napravo lahko name-
stimo tudi na podstrešju in tako
dodatno prihranimo visok stro-
šek za izdelavo dimnika.

Udobna toplota v vseh

prostorih

Večina enodružinskih hiš ima

za ogrevanje prostorov vgrajeno
centralno ogrevanje. Običajno je
proizvajalec toplote, pogosto tudi
grelnik za toplo vodo ali hranilnik
za toplo vodo in so postavljeni v
klet objekta.

Prenos toplote s pomočjo grel-

nega medija poteka od gorilnika,
preko omrežja cevne instalacije
do posameznega ogrevala v pro- Slika 1 - Shema centralnega ogrevanja
Junij 2009 Instalater
Ogrevanje z okrasnimi letvami
Velikokrat ljudje iščemo rešitve, kako izboljšati obstoječ snih letev zelo priporočljiva reši-
ogrevalni sistem ali pa že v času novogradnje narediti ne- tev. S tem ne bodo toplejše samo
stene, temveč lahko, v veliko
kaj, kar nam bo v korist in nam kasneje ne bo potrebno
primerih, odpravimo tudi vlažne
posegati v sanacijo sistema. Ne nazadnje je obnova ogre- madeže (slika 1).
valnega sistema veliko dražja od investicijskega vložka.
Odločitev je potrebno predho-
dno dobro pretehtati. Sistemov s
spodnjo razdelitvijo centralnega
ogrevanja je v starih in nepod-
kletenih stanovanjih veliko. Z
vgradnjo okrasnih letev v takšnih
zgradbah ne prihranimo samo na
energiji, odpravimo tudi očem
moteč videz cevne instalacije, še
posebej je moteč pogled na prah,
ki se odlaga na ceveh.
Vgradnja okrasnih letev na steno
ne zahteva človeka z visoko stro-
kovno usposobljenostjo. To lahko
opravi vsak malo bolj iznajdljiv
posameznik in seveda z ustre-
znim orodjem. Pri novogradnji,
pa je v delo potrebno vključiti za
Slika 1 – Ogrevanje s pomočjo okrasnih letev to usposobljenega strokovnjaka.
Hladni in tudi slabo toplotno šitev. Najpogosteje se zatečemo
izolirani zunanji zidovi v hišah k dodatni toplotni izolaciji, z no-
že dolgo časa povzročajo jezo tranje strani. To je tudi najcenejša
številnim uporabnikom central- rešitev.
nega ogrevanja. Jeza pa postane
še veliko večja, če se na zidovih V kolikor je cevna instalacija cen-
pojavijo nečedni vlažni madeži. tralnega ogrevanje nameščena v
V današnjem času najdemo za podnožje zunanjih sten hiše, je
omenjena primera kar veliko re- dodatna vgradnja stenskih okra-
Slika 3 – Namestitev okrasnih letev v prostoru
Opis sistema z okrasnimi
letvami
Izvedba ogrevanja s pomočjo
okrasnih letev je vsekakor naj-
primernejša za vgradnjo na zu-
nanjih stenah hiše. Cevi morajo
biti nameščene tik nad višino tal.
Cevi so lahko jeklene, plastične,
iz bakra ali podobno. Pravokotno
nad cevno instalacijo pritrdimo
okrasne letve. Tudi letve so lahko
iz različnih vrst materialov, pred-
vsem pa takšne, da jih bo lahko
čistiti in bodo služile prostoru v
Slika 2 – Stranski pogled delovanja okras. Sistem deluje kot konvek-
13
cijsko ogrevanje. To pomeni, da se
zrak med okrasno letvijo in steno
ogreje in nato počasi dviguje tik
ob steni proti stropu. Pri ogreva-
nju s pomočjo okrasnih letev se
topli zrak, še preden doseže strop,
počasi ohlajuje. S tem se prepreči
kroženje zraka v prostoru. Dvigo-
vanje toplega zraka tik ob steni,
omogoča, da se stene počasi ogre-
vajo. Topla stena s toplotnim se-
vanjem zagotovi dobro fiziološko
in prijetno počutje v prostoru. Na
sliki št. 2 je prikazano delovanje
ogrevanja in kroženje zraka s po-
močjo okrasnih letev.
Seveda je potrebno tudi temu
sistema ogrevanja posvetiti nekaj
pozornosti. Predvsem je potreb-
no vedeti, da pred stene, na kate-
rih so nameščene okrasne letve,
ne postavljamo pohištva. Površi-
na stene mora biti zelo gladka, da
ne prihaja do usedanja prahu. Pri
dobro zglajenih stenah, se zrak
lahko giblje hitreje in težje odlaga
prašne delce. Primeren je omet,
izdelan s primešanim apnom in
z fino gladko površino. Pogled in
videz okrasnih letev je prikazan
na sliki št. 3.
Ogrevanje s pomočjo okrasnih
letev, se v bistvu prišteva med
nizkotemperaturna ogrevanja in
je primerno za vgradnjo v nizko-
energijskih hišah. Zaradi nizke
delovne temperature v predtoku
in v povratnem vodu je primerno
za ogrevanje s toplotno črpalko,
za solarno ogrevanje ali podobno
 14 Instalater Junij 2009

Suhomontažni sistem ploskovnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe ploščo je potrebno enostavno znaša minimalna vgradna višina
po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običaj- položiti na tla, katera morajo biti samo 50 mm. Pri novih zgrad-
poravnana, in, če je potrebno, bah se bo vgradna višina poveča-
no investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema,
tudi dodatno toplotno izolirana. la med 56 mm in 65 mm, kar je
ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno. Ne- V tako položene plošče vtisniti odvisno od specifičnih zahtev po
malokrat pa se ob takšni odločitvi pojavijo težave z raz- sevalno pločevino tam, kjer so dodatni udarno-zvočni izolaciji.
položljivo višino tal, ki je potrebna za zadostno toplotno predvidene ogrevalne cevi. Na
koncu vgraditi Uponor ogrevalne Prednosti:
izolacijo in vgradnjo talnega ogrevanja, in pa problemom
cevi (MLCP 14x2 mm ali PE-Xa
maksimalno še dovoljene obremenitve talne konstrukcije 14x2 mm). ))nizka vgradna višina tal: od 50
(npr.: pri lesenih medetažnih konstrukcijah). mm
))kratek čas vgradnje in takoj
pohoden, če se kombinira s
suhomontažnimi talnimi plo-
ščami
))minimalna statična teža: 25
kg/m2 s suhomontažnimi tal-
nimi ploščami in 61 kg/m2 s
cementnim estrihom KB 650
))primerno za univerzalno upo-
rabo suhomontažnih plošč
))hiter odzivni čas z majhno
akumulacijo
))popolna svoboda pri posta-
vljanju opreme in pohištva, ni
vidnih radiatorjev, ki ovirajo
kreativnost pri projektiranju
Ena od rešitev omenjenih težav mi (npr. Fermacell, Knauf, …) se Razmak med cevmi je odvisen od ))toplotna oddaja preko veli-
je Uponorjev sistem suhomon- doseže zelo majhna statična obre- ogrevalnih zahtev in je lahko 150 ke površine omogoča nižjo
tažnega talnega ogrevanja, ki menitev (samo 25 kg/m2). mm, 225 mm ali 300 mm. Med temperaturo zraka za 1-2 °C v
omogoča hitro in čisto vgradnjo Uponor suhomontažno ploščo primerjavi s konvencionalnimi
s pomočjo posebnih suhomon- To predstavlja pomembno pred- in suhomontažno talno ploščo je radiatorji
tažnih talnih plošč. S tem je za- nost pri vgradnji tega sistema na potrebno vgraditi PE folijo debeli- ))manjši pretok prahu, kar po-
gotovljena takojšnja vselitev (tal lesene konstrukcije (lesene hiše). ne min. 0,2 mm. meni zmanjšanje potreb po
ni potrebno sušiti pred vgradnjo Sama sestava tal zagotavlja odlič- čiščenju
zaključnih talnih oblog). ne pogoje za hitro regulacijo tem- Vgradna višina
perature (hiter odzivni čas). Poleg navedenega nudi Uponor
Trije prefinjeni elementi Pri modernizaciji stare zgradbe široko paleto proizvodov za sis-
Suhomontažne plošče za ali tudi gradnji nove zgradbe je tem vodovoda, radiatorskega
Uponor sistem suhomontažnega vsakršno podlago konstrukcijska vgradna višina sis- ogrevanja in ploskovnega ogreva-
talnega ogrevanja je sestavljen tema talnega ogrevanja izredno nja. Za detajlne informacije kon-
iz treh elementov: suhomonta- Integrirani utori na suhomonta- pomembna. Uponor sistem su- taktirajte podjetje TITAN d.d., ki
žne plošče, sevalne pločevine in žni plošči se popolnoma prilegajo homontažnega talnega ogrevanja je uradni zastopnik f. Uponor v
ogrevalnih cevi. V kombinaciji s sevalni pločevini in Uponor ogre- je najtanjši suhomontažni sistem Sloveniji.
suhomontažnimi talnimi plošča- valnim cevem. Suhomontažno vgradnje talnega ogrevanja saj Vili Zabret, TITAN d.d.
Junij 2009 Instalater 15

Ceneje od energije
Nizkoenergijska hiša je zagotovo najcenejša rešitev za Preglednica 1: Predpisane U-vrednosti
prihranek denarja. Spretnejši lahko pri obnovi obstoječe Gradbeni deli U - vrednost
hiše veliko dela opravijo sami in tako še dodatno povečajo Zunanji zid 0,25 W/m2K
prihranek. Odločitev bo pravilna, če se odločite, da hišo, Okna, s toplotno izolacijskim steklom 1,30 W/m2K
ki je energetsko potratna predelate v varčno nizkoenergij- Podstrešje in nadstropje 0,15 W/m2K
sko hišo. Kletna plošča, zunanji zid pri ogrevani kleti 0,30 W/m2K

Nizkoenergijske hiše imajo zelo
majhne potrebe po energiji za
ogrevanje in pripravo tople vode.
Pojem, da postane hiša nizkoe-
nergijska dosežemo, ko se poka-
že, da je za ogrevanje potrebnih
od 30 do 70 kWh/m2a. Za dosego
teh vrednosti mora imeti nizko-
energijska hiša ovoj stavbe z do-
bro toplotno izolacijo, toplotno-
izolacijska okna in kontrolirano
prezračevanje. Nizkoenergijsko
hišo je torej mogoče zgraditi
brez posebnih dodatnih stroškov.
Standard nizkoenergijske hiše je
najlažje in brez težav doseči pri
vseh novogradnjah. Z zamenjavo
ali vgradnjo izboljšanih različic
običajnih gradbenih elementov v
obstoječih zgradbah, lahko tudi
te izboljšamo do te mere, da so
izpolnjeni vsi zahtevani pogoji.
Za dosego izboljšave, moramo z
izboljšano izolacijo doseči U-vre-
dnosti, kot so prikazane v pregle-
dnici 1.
S primerjavo U-vrednosti po
preglednici in zahtevah EnEV, se
pokaže, da se priporočila z NEH-
standardom iz leta v leto vse bolj
povečujejo. Dobra nizkoener-
gijska hiša je energijsko varčna
zgradba, ki ne dosega standarda
pasivne hiše, vendar ji je po bi-
valnem ugodju zelo podobna. V
zgradbi je potreben konvencio- stroške. Vse več pa je tudi ljudi, ki
nalni ogrevalni sistem. Zelo do- jim je prioriteta zdravo in prijetno
bra nizkoenergijska hiša ima vsaj bivanje, zato so zanj pripravljeni
eno od naslednjih komponent: maksimalno investirati razpolo-
sončno napravo za ogrevanje žljiva sredstva.
sanitarne vode ali prezra-
čevalno napravo z vra-
čanjem toplote odpa-
dnega zraka itn.
Dolga življenjska
doba vgrajenih
naprav in bistveno
večja trpežnost v
primerjavi s kon-
vencionalnimi ogre-
valnimi napravami,
zmanjšuje vzdrževalne
 16 Instalater Junij 2009

Toplota iz okolice
Brez tople sanitarne vode in primerne bivanjske tempe- ne moči med 9 in 12 kW. Ogre- Ogrevalni sistem je treba načrto-
rature v prostoru si danes skoraj ne moremo predstavljati vanje s kondenzacijskim kotlom vati tako, da je temperatura dovo-
ali s toplotno črpalko ima lahko da ogrevnega medija (predtoka)
svojih domov. Na srečo uporabnikov je ponudba pri izbiri
enak ogrevalni sistem (na primer čim nižja. Temperature dovoda
različnih načinov ogrevanja precejšnja. Pravilna odloči- talno in stensko ogrevanje), zato naj bodo nižje od 55 oC, kar omo-
tev in najprimernejša izbira pa je vedno tista, ki uporab- teh stroškov ne zajamemo pri pri- goča vgradnjo običajnih izvedb
niku z najnižjimi stroški zagotavlja skozi vse leto, in v vsa- merjavi obeh investicij. toplotnih črpalk.«

kem trenutku potrebno toplotno energijo.

Toplotne črpalke zrak - voda za segrevanje sanitarne vode
Ko se nekako končuje ogrevalna
sezona, se velikokrat odločamo
kako pa priskrbeti toplo sani-
tarno vodo, z možnostjo da naš
domači proračun ne bi imel pre-
velikih izdatkov.
Najbolj razširjen način priprave
tople sanitarne vode še vedno
predstavljajo električni grelniki,
katerih prednost je njihova ne-
odvisnost, slabost pa najdražji
način. Solarni sistemi so močno
odvisni od vremena, in obvezno
potrebujejo dodatni vir. Ostali ko-
tli na fosilna goriva pa so večino-
ma dimenzionirani za ogrevanje
in zaradi tega zelo potratni.
ki, a imate kup pomislekov, ker
zadevo premalo poznate? Prav
je, da si pridete na jasno. Ne gre
za majhno investicijo in ne gre za
nekaj, kar bo aktualno le leto ali
dve.
Prvi pomislek investitorjev
se navadno nanaša na ceno
toplotne črpalke. Ali je vgra-
dnja toplotne črpalke danes
dražja od sistema z ogreval-
nim kotlom?
Cena toplotne črpalke je odvisna
od ogrevalne moči. Dobro toplo-
tno izolirana enodružinska hiša
potrebuje toplotno črpalko ogrev-
Enako velja za ogrevanje sani-
tarne vode in izvedbo instalacij
v kurilnici (vgradnja varnostnih
naprav, povezava s hranilnikom
toplote in priključitev na hišni
sistem). Primerjava med ogreva-
njem s toplotno črpalko in kon-
denzacijskim kotlom pokaže, da
so investicijski stroški za ogreval-
ni sistem približno enaki.
Pri tem upoštevamo, da pri toplo-
tni črpalki, od vsega prej naštete-
ga, ne potrebujemo. Če pa še upo-
števamo, da lahko z reverzibilno
toplotno črpalko hladimo v le-
tnem času (pri vgradnji stenskega
ali talnega ogrevanja), odpadejo
tudi stroški za nabavo klimatske
naprave.
Kaj pa potem, ko je investi-
cija končana. Kakšna je pri-
merjava stroškov ogrevanja?
Učinkovitost toplotne črpalke
preko celega leta označujemo z
letnim grelnim številom. Izraču-
namo ga iz razmerja med toploto,
ki jo dovedemo grelnemu mediju,
in celotno porabljeno električno
energijo preko cele sezone. Naj-
višja letna grelna števila dosegajo
toplotne črpalke voda/voda: pri-
bližno 4, toplotna črpalka zemlja/
voda: približno 3,5 in toplotna
črpalka zrak/voda: približno 2,8.
Pri tem je upoštevana tempera-
tura dovodne vode (predtoka) v
ogrevalnem sistemu 45 oC. Naziv-
na grelna števila se pa lahko tudi
zvišajo, posebej če upoštevamo
temperaturo predtoka ogrevne
vode 35 oC.
Ali se splača toplotno črpalko
postaviti da z njo hladimo
denimo vinsko klet in hkrati
ogrevamo sanitarno vodo?
Vsekakor, ker vzporedno z hlaje-
njem vinske kleti segrevamo sani-
tarno vodo. Prihranki (stroški za
segrevanje sanitarne vode) znaša-
jo do 75 % v primerjavi s konven-
cionalnimi ogrevalnimi sistemi na
olje ali plin. Investicija se povrne
v treh letih.«
Ogrevalni sistem postavlja-
mo za vrsto let. Ali investitor-
ja upravičeno skrbi, kaj bo,
ko se bo podražila elektrika?
Cene energentov, »fosilnih goriv«,
če jih primerjamo z elektriko, so v
določenem razmerju. Kjub temu,
da trenutne cene energentov
lahko konkurirajo med seboj pa
lahko za prihodnja leta predvide-
vamo, da se bo ob zvišanju cene
elektrike povečala tudi cena olja
in plina.
Različni ponudniki ponujajo
pri nas različne toplotne čr-
palke. Kje so največje razlike
med njimi? Na kaj je treba
biti zelo pozoren?
Treba je izbrati toplotno črpalko
ponudnika, ki ima urejen servis in
zagotovljene rezervne dele. Velike
razlike so tudi med komponen-
tami, ki jih ponudniki vgrajujejo,
paziti je torej potrebno, da se ne
naseda mikavnim ponudbam, ki
v ozadju nekaj skrivajo.
Jože Turinek dipl. inž. str.

Bi želeli izrabiti akumulirano

toploto zraka, sonca v zemlji, ali
vode, kjer bi strošek priprave to-
ple sanitarne vode in ogrevanja
stanovanja precej znižali. Razmi-
šljate morda celo o toplotni črpal-
Junij 2009 Instalater 17

Začelo se je v sedemdesetih letih

Nafta postane učinkovito orožje v političnih sporih. Se-
dem arabskih držav proizvajalk in izvoznic nafte želi
poudariti svojo zahtevo, naj Izraelci zapustijo zasedena
arabska ozemlja, in se odloči, da ustavijo naftne dobave
Združenim državam Amerike in Nizozemski zaradi nji-
hove podpore Izraelu. Nato 5. 11. 1974. sklenejo, da bodo
za najmanj 25 % znižale pridobivanje nafte.

Poleg zmanjšanega črpanja pri- sprejme 4.11. Nizozemska, 25.

zadene države, ki nafto kupu-
jejo, tudi zvišanje cen: OPEC
zviša 16.10.1974. ceno sodčka
za 70 %, 24.12. pa arabske pro-
izvajalke nafte, razen Iraka, še
enkrat podražijo nafto, tokrat za
dvakrat; nove cene začnejo ve-
ljati 1.1.1974. S tem si članice
Organizacije držav izvoznic naf-
te (OPEC) povečajo prihodke s
14,3 milijarde USD (1972) na
90,5 milijarde USD (1974). Za-
hodni kupci odgovorijo na naftni
pretres s časovnimi in drugimi
omejitvami uporabe motornih
vozill. Prvo takšno prepoved
11. ji sledi ZRN, ki pokriva 75
% svoje porabe iz arabskih virov.
Vlada ZRN omeji količino, ki jo
smejo točiti črpalke. Nafto je tre-
ba plačevati v ameriških dolarjih
in to zviša dolarski tečaj, kar še
dodatno podraži uvoz nafte. To
prizadene predvsem države v ra-
zvoju.
V Veliki Britaniji povzroči po-
manjkanje nafte gospodarsko
krizo; prisilno morajo uvesti tri-
dnevni delovni teden, ker rudarji
brez povišanja mezd nočejo več
delati nadur. V Jugoslaviji ome-
Prazno križišče avtoceste Duisburg-Kalserberg na drugo nedeljo po prepovedi
jijo vožnjo osebnih avtomobilov
na vsak drugi dan (avtomobili s
parnimi registrskimi številkami
smejo voziti ob parnih dnevih) in
vožnje tovornjakov; nato uvedejo
bone za nakup omejenih količin
goriva.
ZDA vpeljejo obsežen varčevalni
program, med drugim omejitev
hitrosti, dodeljevanje omejene
količine goriva (tudi letalom),
vožnje zaradi energetske krize
prepoved podjetjem, da bi uvajala
uporabo nafte za ogrevanje. Ven-
dar pa ZDA dobivajo od Arabcev
le 14 % potrebne nafte in zato jih
arabski ukrep prizadene manj kot
Japonsko in Evropo.
Čeprav zvišanje cen velja za naf-
tne dobave, ki še niso prišle v
države odjemalke, predelovalci
nafte takoj zvišajo cene bencina
in kurilnega olja.
 18 Instalater Junij 2009

Vrsta cevi in oznake

Civilizirani človek bi si težko zamislil življenje brez vodo-
voda, centralnega ogrevanja in drugih dobrin, ki spadajo
med sisteme, za katere je za njihovo delovanje potrebna
cevna instalacija. V naših domovih imamo različne in
očem skrite instalacije. Njihovo dobro delovanje je v prvi
vrsti odvisno od kvalitete izdelave in vrste materiala, iz
katerega so cevi izdelane.

Kvaliteta cevi se najpogosteje S pravilno izbiro lahko ugodimo

označuje s posebnimi oznakami, potrebnim zahtevam, izbrani sis-
ki so vidno odtisnjene na ceveh tem pa bo deloval varno, zaneslji-
ali opremljene s potrebnimi pisni- vo in trajno. Na sliki št. 1 je prika-
mi dokumenti. zano označevanje cevi.

Sodoben razvoj postavlja nove Sodobni instalacijski sistemi za

naloge in zahteve, katerim mo-
rajo instalacije ustrezati. Tudi
velika skrb za človekovo varnost
in zdravje zahteva, da z njihovo
uporabo ne smemo ogrožati ljudi.
Prav tako naj bodo instalacije do
okolja prijazne, in to v celotnem
življenjskem ciklu, od izdelave in
uporabe do recikliranja.
centralna ogrevanja, vodovodne
in plinske instalacije itn., vseka-
kor zahtevajo od strokovnjakov
poznavanje novih vrst tehnologij.
Za pravilno izvedbo je potrebno
dobro poznavanje posamezne
oznake, s katerimi proizvajalci
označujejo različne vrste cevi. V
preglednici št. 1 so prikazane vr-
Slika 1 – Označevanje cevi
ste cevi s potrebnimi oznakami
po DIN standardih.

Nominalna vrednost cevi, cevnih

povezav, armatur in oblikovnih
delov pokaže velikost posame-
znega dela s črkovnimi oznakami
DN in se naslanja na številčno
vrednost.

Nominalna vrednost brez enote

pripisuje in daje približno mero
notranje mere, na primer za cev-
no instalacijo, v mm itn. V pregle-
dnici št. 2 so prikazane potrebne
oznake za označevanje nominal-
ne vrednosti.

Nenehni tehnološki razvoj indu-

strije, vedno večje onesnaženje
okolja, povečevanje gostote na-
seljenosti prebivalstva in moto-
rizacija, povzročajo vedno večje
onesnaženje pitne vode.

Problem zdrave pitne vode posta-

Preglednica št. 1: Oznake po DIN standardih
ja vsak dan pomembnejši. Javna
podjetja vsem porabnikom ne
morejo vedno zagotavljati neopo-
rečne in kakovostne pitne vode,
brez ustreznih cevnih razvodov.
Junij 2009 Instalater 19

Preglednica št. 2: Oznake po DIN standardih Potreba današnjega človeka je

DN (nominalna vrednost) – po stopnjah DIN EN ISO 6708: 1995-2009 že dosegla raven, ko porabniki
vedno bolj sami zahtevajo neopo-
6 1)
121)
20 40 65 100 200 350 500 800 1100 1500 2002)
rečne, zdravju neškodljive izdelke
81) 15 25 50 703) 125 250 400 600 900 1200 1600 / in zdravo, čisto pitno vodo. Vse to
10 161)
32 60 80 150 300 450 700 1000 1400 1800 4000 pa je v veliki meri odvisno tudi od
1)
Za manjše razpone pri cevnih navojnih povezavah in fitingih vrste in kvalitete cevne instalacije.
2)
Do DN 4000 v preskokih do 200
3)
Za tlačne odtočne cevi
d1 : potreben notranji premer v mm
V : Količinski pretok v m3/h
v : Hitrost pretoka v m/s
1000 : Število za preračunavanje v mm/m
3600 : Število za preračunavanje v s/h

Začetki energetske učinkovitosti

Začetki prizadevanj za toplotno zaščito zgradb in ener-
getske učinkovitosti segajo v leta od 1970 do 1976. To so
bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z neneh-
no naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež
prispevale tudi zgradbe, še posebej, če vzamemo v obzir
dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso
bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja.

Gradbeno tehnične izboljšave vo- tile konsekvence, pridobljene iz

dijo končno k temu, da je v zgrad- prve oljne krize v letu 1973.
bah, zgrajenih v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja, zadosto- Nosilni zunanji zidovi so v večini
vala prilagoditev potrebam, ki so zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm
bile določene po smernicah DIN debelimi klasičnimi opečnimi
4108 o »toplotni zaščiti v visoki votlaki. Tako zidane zgradbe so
gradnji«. bile na zunanji strani obdane z
zaščitnim ometom ali preobleče- Oboje je obloženo bodisi s 3 do 4 Nagib strešne konstrukcije je za-
Pri pozneje zgrajenih zgradbah so ne s klasično ometano fasadno cm debelo toplotno izolacijo ali z polnjen z do 8 cm debelo plastjo
se vedno bolj upoštevale in obču- preobleko. 6 cm širokim zračnim kanalom. toplotne izolacije iz mineralne
volne, ki je z notranje strani pre-
Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976)
krita z mavčno kartonskimi plo-
Gradbeni Opis U-vrednost Posebnosti / tipič- ščami ali z lesenim opažem.
element (W/m2K) no šibka točka
Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani 1,2-1,3 Manjša konstruktivna Zgornja nadstropja so po večini
zračna plast širine 6 cm, zunanji zaščitni zid; Opečni toplotna zaščita;
Ogrevalna telesa na
izdelana z goltniškim povezjem, z
Zunanji votlak,
zunanji steni do 8 cm debelo toplotno izolacijo
zid
17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado; 0,8 in prekrita z mavčno kartonskimi
Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada 0,8 ploščami. Klet je prekrita z beton-
sko ploščo.
Kletna Betonska plošča s toplotno izolacijo do 4 cm debeline 0,8
plošča in z plavajočim estrihom
Nad ploščo je položena toplotna
Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, 0,4
izolacija debeline 4 cm in prekri-
Nadstro- notranja stran prekrita z mavčno kartonskimi ploščami;
ta s plavajočim estrihom. Okna
pje Betonska plošča s plavajočim estrihom in toplotno za- 1,0 so izdelana z izolacijskimi stekli.
ščitena z minimalno volno
Nad okenskim okvirjem je na zu-
Izolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, 0,6 nanji strani nameščena omarica
Strešna
z notranje strani obdana z mavčno kartonskimi plošča- z navojnico za rolete. Toplotne
škarniki
mi ali z lesenim opažem. potrebe pri takšnih zgradbah zna-
Okna Z izolacijskim steklom 2,8 Toplotno nezaščitena šajo v povprečju med 150 in 200
omarica za roleto
kWh/m2a.
 20 Instalater Junij 2009
Načini ogrevanja
Ogrevanje naj bo takšno, da lahko izbiramo in vzdržu-
jemo zaželeno temperaturo v prostoru. Zrak v prostoru,
se naj zaradi ogrevanja ne kvari. Stroški, ki jih vložimo
v ogrevalno napravo in stroški za ogrevanje pa naj bodo
čim nižji.
Način ogrevanja
Gorivo lahko zgoreva v prostoru,
ki ga ogrevamo in zato toplota
ostaja neposredno v prostoru. Za
takšno ogrevanje je najprimernej-
ša lokalna peč, nameščena direk-
tno v prostoru.
Gorivo pa lahko zgoreva tudi dru-
gje in nastalo toploto s pomočjo
nekega medija (vode, pare, zraka)
prenašamo v ogrevalni prostor.
Takšno ogrevanje imenujemo
centralno ogrevanje (slika 1).
Razdelitev centralnega
ogrevanja
Centralno ogrevanje štejemo
za enakomerno in komfortno
ogrevanje. Regulacija dovedene
toplote je enostavna, lahko pa je
tudi popolnoma avtomatizirana.
Ker ogrevala niso povezana na
dimnik, je porazdelitev toplote po
prostoru enakomernejša, kot pri
ogrevanju z lokalnimi pečmi.
Centralno ogrevanje lahko de-
limo tudi po različnih (slika 2)
stališčih in sicer po :
))1. Vrsti goriva
))2. Ogrevalnem mediju
))3. Sistemu ogrevanja
))4. Po tlaku
))5. Vrsti sistema
))6. Smeri razdelitve glavnega
cevnega razvoda.
Primer 1: Parno ogrevanje s pre-
mogom v zaprtem sistemu, kot
Slika 1 – Skica za uporabljene pojme
dvocevni sistem s spodnjo razde-
litvijo.
Primer 2:
Plinsko ogrevanje tople vode z
obtočno črpalko v odprtem sis-
temu, kot enocevno ogrevanje s
spodnjo razdelitvijo.
Slika 2 – Razporeditev centralnega ogrevanja
V nadaljnji razvrstitvi je v prvi
vrsti omenjena delitev na najpo-
gosteje razširjen način centralne-
ga ogrevanja, kot je, toplovodno
centralno ogrevanje vročevodno
in nizkotemperaturno ogrevanje.
Toplovodno ogrevanje (TO)
Toplovodno centralno ogrevanje
deluje s temperaturo medija v
predtoku, ki lahko znaša okoli 90
o
C. Medij v obtoku je voda, ki je
pod atmosferskim tlakom.
Priporočljiva je vgradnja raztezne
posode za odprt sistem. Tempera-
tura vode na vrhu omrežja mora
biti nižja od 100 oC, ker bi se sicer
voda v obliki pare izgubila.
Vročevodno ogrevanje (VO)
Vročevodno centralno ogrevanje
deluje z visoko temperaturo me-
dija v predtoku, ki je omejena na
120 oC. Pri vročevodnem ogreva-
nju ima voda višjo temperaturo
od 100 oC. Sistem je zaprt in pod
tlakom, pri višjem tlaku pa je vre-
lišče višje od 100 oC.
Čim višji je tlak, tem višja je lahko
temperatura vode. Najpogosteje
se vročevodni sistemi uporablja-
jo za daljinsko ogrevanje, kjer so
obsežni in razgibani cevni raz-
vodi. Kurišče je eno samo za pre-
skrbo večjega dela ali celotnega
Junij 2009 Instalater 21

naselja s toploto, ki jo vodimo s temperaturo vode v predtoku, ki

pomočjo grelnega medija tudi več
kilometrov daleč.
Konvencionalna vročevodna
ogrevanja delujejo s temperaturo
90/70 oC, to pomeni s tempera-
turo v predtoku okoli 90 oC in s
temperaturo v povratnem vodu
na 70 oC.
Nizkotemperaturno ogreva-
nje (NT)
Nizko temperaturno ogrevanje s
toplo vodo deluje z maksimalno
znaša okoli 75 oC in s temperatu-
ro v povratku 40 oC. Tako znaša
srednja delovna temperatura oko-
li 55 oC.
Pri nizkotemperaturnem ogre-
vanju potrebujemo zaradi nizke
delovne temperature v predtoku
večje velikosti radiatorjev. Še po-
sebej pa je nizkotemperaturno
ogrevanje primerno za ploskovna
ogrevanja, kot so talno, stensko,
stropno itn. Vsekakor pa je sis-
tem zelo primeren tudi za solarno
ogrevanje in toplotne črpalke.

Lotanje
Hiter razvoj novih vrst cevi in vse pogostejši prehod iz pri čemer se odmerjena množina
črnih jeklenih cevi na barvne, prinaša različne načine za lota doda tesno ob lotalno špra-
njo in nato skupaj s predmetom
njihovo spajanje. Najpogostejši način spajanja, predvsem
ogreje; potapljalno lotanje pri ka-
bakrenih cevi je zagotovo lotanje. terem se že sestavljena konstruk-
cija potopi v raztaljeni lot.
plinom, da se zaščitita lot in
osnovni material med ogretjem,
pred oksidacijo, ali da se celo re-
ducirajo že nastali oksidi na lotu
in osnovnem materialu (v kovi-
no).

Lot uporabljamo v obliki žice, Za mehko, ročno lotanje se upo-

Lotanje je postopek za spajanje
kovinskih gradiv, s pomočjo raz-
taljenega dodajnega materiala
(lota), katerega tališče je nižje
od tališča osnovnega materiala.
Pri lotanju se osnovni material
omoči, ne da bi se pri tem razta-
lil. Tako nam lotanje omogoča, da
drugače kot pri varjenju, spajamo
tudi raznovrstne materiale v eno
konstrukcijo. Načine lotanja lo-
čimo predvsem po delovni tem-
peraturi in sicer: mehko lotanje,
ki poteka pri temperaturah pod
450 oC (slika 1) in trdo lotanje pri
temperaturah nad 450 oC (slika
2). Po namenu je lotanje lahko
spajalno ali nanašalno, katerega
palice, pločevine, zrna, praškov, rablja bakreni lotalnik, gret elek-
za spajkalnik pa lahko tudi kot trično ali na nekem drugem iz-
pasta. Za mehko lotanje se upo- voru toplote, na primer plinskem
rabljajo predvsem nizko taljive plamenu ali kovaškem ognjišču.
zlitine svinca, kositra in antimo- Za trdo lotanje se uporabljajo
na. Za trdo lotanje pa nelegirani plinski gorilniki, včasih tudi s pu-
baker, med in srebrovi loti. Za halom ali gorilniki za plamensko
lahke kovine so trdi loti na osnovi varjenje. Delati je treba po tem
aluminija, silicija, kositra in kad- vrstnem redu: najprej je treba oči-
mija. Deloma je treba delati z do- stiti površino materiala, nato na-
dajanjem talil, ki čistijo površine, mestiti predmete v primerno lego,
izboljšajo omočljivost in tekoč- dodati talilo, ogreti predmet na
nost lota ter preprečujejo nastaja- potrebno delovno temperaturo,
nje filmov na površini predmeta. dodati lot in po ohladitvi odstra-
Slika 1 – Mehko lotanje Včasih lotajo tudi pod zaščitnim niti ostanke talila.
namen je, na primer doseči glad-
ke ploskve ali popraviti vlitke; po
izvoru toplote.
Delitev je možna tudi po obliki
lotanega spoja. Pri lotanju z ozko
lotalno špranjo je med deli enako-
merna oddaljenost (špranja) pod
0,5 mm, pri lotanju s široko režo
so razdalje nad 0,5 mm ali pa ima
reža obliko črke V oziroma X. Pri
delitvi po načinu, kako lot izvede-
mo, je treba ločiti: lotanje z doda-
janjem, pri katerem se lot doda ali
raztali, ko se del ogreje na lotalno
temperaturo, ob dotiku z osnov-
nim materialom ali pa od vira
toplote; lotanje z vloženim lotom, Slika 2 – Trdo lotanje
 22 Instalater Junij 2009

Izračun porabljene energije

Vsak človek s svojim načinom življenja dnevno porabi Preglednica 2: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z kurilnim oljem,
določeno količino energije, ki jo lahko izmerimo v kilo- cena goriva v Evru v kWh na m2 na leto.
vatnih urah (kWh) in podobno. Kolikšna je poraba ener- Ogrevani Zelo Zelo
Št. Dobro Slabo
prostor dobro slabo
gije za ogrevanje in kolikšen je strošek ogrevanja za vašo
1 100 – 250 > 6,70 6,70 – 9,30 9,30 – 12,30 > 12,30
zgradbo?
2 250 – 500 > 6,20 6,20 – 8,60 8,60 – 11,50 > 11,50
Takšen izračun si lahko napravi- zgradbi, ne smejo presegati 20 3 500 - 1000 > 5,80 5,80 – 8,00 8,00 – 10,70 > 10,70
mo s pomočjo spodaj prikazanih odstotkov, od vseh skupnih stro- 4 > 1000 > 5,20 5,50 – 7,60 7,60 – 10,20 > 10,20
preglednic od 1 do 6. V kolikor škov. Pomembno je, da ne pri-
Preglednica 3: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z zemeljskim pli-
primerjamo vrednosti v spodaj merjamo zrcalno, samo stroškov
nom, porabljena energija v Evru na m2 na leto.
prikazanih preglednicah, kar se ogrevanja, vključno s stranskimi
tiče porabe energije za ogrevanje stroški, temveč upoštevamo tudi Ogrevani Zelo
Št. Dobro Slabo ** Zelo slabo
in njene cene, se hitro najdemo v porabo toplotne energije. prostor dobro
kateri izmed navedenih kategorij. 1 100 – 250 > 120 100 – 200 200 – 271 > 271
Seveda pa ni nujno, da bo zagoto- In kaj lahko naredimo? 2 250 – 500 > 111 111 – 180 180 – 254 > 254
vo tako. Visok strošek ogrevanja 3 500 - 1000 > 104 104 – 169 169 – 240 > 240
lahko nastane tudi, čeravno je z Za ugotavljanje porabe energije
4 > 1000 > 99 99 – 162 162 – 231 > 231
ogrevalnim sistemom vse v redu. ogrevalnega sistema in njegove
Stroški ogrevanja so sicer odvi- cene sledimo naslednjemu po- šek ogrevanja zgradbe, v Euro na java ni primerna, ker so stroški
sni od treh faktorjev: od porabe stopku: kvadratni meter (m2)(formula 1). ogrevanja za kurilno olje, zemelj-
in cene energije ter od odvisnih ski plin in daljinsko ogrevanje, le
obratovalnih ogrevalnih stroškov. Delitev porabe energije za ogre- Pozor! za primerjavo. To zahteva polno
vanje z ogrevano površino zgrad- Pri zgradbah s centralno pripravo upoštevati poleg ogrevanja z inve-
Odvisni ogrevalni stroški pa so be, oziroma stanovanja. Tako tople sanitarne vode moramo pri sticijskimi stroški, stroški vzdrže-
zopet odvisni od: dobimo porabo energije zgradbe, izračunani vrednosti odbiti vre- vanja, stroški povezave, in s stro-
v kilovatnih urah (kWh) na kva- dnost 1,30 EUR. ški za uporabo kletnih prostorov.
))pogonskih stroškov za električ- dratni meter (m2) na leto (formu-
no energijo ogrevalnih naprav la 2). Sedaj je potrebno primerjati vre- Prikazane vrednosti označujejo
))stroškov za razne pristojbine dnost, s podatki v tabeli od 1 do (občasno, vsakokrat odstotke)
pri ogrevanju Pozor! 6. Pri tem je potrebno paziti na vsota (znesek) vseh stanovanj-
))stroškov za vzdrževanje, ozi- Pri zgradbah s centralno pripravo napise v preglednicah. Pregledni- skih prostorov zgradbe. Izvir za
roma servisiranje ogrevalnih tople sanitarne vode moramo pri ce so porazdeljene na tri energet- vse podatke so v pristojnosti po-
naprav izračunani vrednosti odbiti 26 ki- ske vire in sicer: samezne države in zakonadajo za
))stroškov za ometanje dimnika lovatnih ur. dovoljene odvode emisij CO2 in v
itn. ))na kurilno olje zvezi z energetsko politiko.
Nato je potrebna delitev stroškov ))zemeljski plin in
Kot zlato pravilo velja, da stran- ogrevanja z ogrevano površino ))za daljinsko ogrevanje. Izbira ogrevanja
ski stroški ogrevanja, pri starejši zgradbe. Tako dobimo letni stro-
Pozor! Iz prikazanih preglednic je raz-
Preglednica 1: Primerjava za ogrevanje stavb s kurilnim oljem; pora- Kot pomoč za odločitev za izbiro vidno, da je bila cena v obdobju
ba energije v kWh na m2 na leto
energetskega vira za ogrevanje izdelave preglednic za kurilno olje
Ogrevani Zelo pri novogradnji ali obnovi ogre- ugodnejša od plina. Razlika zna-
Št. Dobro Slabo Zelo slabo
prostor dobro valnega sistema, zrcalna primer- ša od 20 do 30 odstotkov, vendar
1 100 – 250 > 129 129 – 199 199 – 281 > 281
2 250 – 500 > 118 118 – 183 183 – 261 > 261 Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z zemeljskim pli-
nom, cena goriva v Evru na m2 na leto.
3 500 - 1000 > 101 101 – 169 169 – 243 > 243
4 > 1000 > 102 102 – 161 161 – 233 > 233
Št. Ogrevani Zelo Dobro Slabo Zelo
prostor dobro slabo

1 100 – 250 > 7,00 7,00 – 10,20 10,20 – 13,50 > 13,50

2 250 – 500 > 6,50 6,50 – 9,50 9,50 – 12,50 > 12,50

3 500 - 1000 > 6,00 6,00 – 8,20 8,20 – 11,80 > 11,80

4 > 1000 > 5,70 5,70 – 7,50 7,50 – 11,20 > 11,20
Junij 2009 Instalater 23

Preglednica 5: Primerjalne vrednosti za ogrevanje na daljinsko ogre- Preglednica 7: Preračunavanje v kilovatne ure (kWh)
vanje, porabljena energija v Evru v kWh na m2 na leto. 1. 1 liter kurilnega olja Odgovarjava v primerjavi z 10 kWh
2. 1 m zemelj. plina
3
Odgovarjava v primerjavi z 10 kWh
Št. Ogrevani Zelo Dobro Slabo Zelo slabo
prostor dobro 3. 1 MWh Odgovarjava v primerjavi z 1000 kWh
4. 1 m3 kondenzata Odgovarjava v primerjavi z 704 kWh
1 100 – 250 > 95 95 – 150 150 – 218 > 218
in ni odvisna samo od cene ener- Ali je ogrevanje pravilno na-
2 250 – 500 > 90 90 – 141 141 – 206 > 206 gije. Na daljši rok je torej skorajda stavljeno?
nemogoča in ni vse odvisno samo
3 500 - 1000 > 84 84 – 134 134 – 195 > 195 od cene energije, temveč tudi od Brez velikih stroškov lahko vidi-
številnih načinov ogrevanja. mo tudi pri starih ogrevalnih na-
4 > 1000 > 81 81 – 130 130 – 189 > 189 pravah 10 do 20 odstotkov večjo
Številni se odločajo za zamenjavo porabo energije. Zato moramo
se je v zadnjem obdobju precej energija pa je tako dražja od ku- ogreval. Vendar je pred investicijo regulacijo pravilno nastaviti. Po-
zmanjšala. Pred porastom cen je rilnega olja, plina ali daljinskega dobro preveriti nekaj osnovnih vi- trebna je tudi nastavitev obtočne
bil tekoči naftni plin dražji od ze- ogrevanja. Toda cene so stalno v dikov in jih dobro preučiti. črpalke in termostatskih ventilov.
meljskega plina, daljinsko ogreva- porastu, oziroma v gibanju. Izde- Le ti morajo biti eden z drugim
nje, pa je bilo še dražje. Električna lava primerjave je zato zelo težka Izolacija je ugodnejša kot ogre- uravnovešeni.
vanje. Denar, ki ga vložimo v
Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za ogrevanje na daljinsko ogre- izolacijo hiše je najučinkovitejši Pozor!
vanje, cena goriva v Evru na m2 na leto. prihranek denarja za energijo. S Ogrevalni sistem, ki je bil zgrajen
Ogrevani Zelo Zelo samogradnjo lahko številni, ki to pred letom 1979, (v številnih dr-
Št. Dobro Slabo
prostor dobro slabo zmorejo, sami opravijo toplotno žavah je to bilo pred časom tudi
1 100 – 250 > 8,00 8,00 – 10,70 10,70 – 13,10 > 13,10 izolacijo in tako prihranijo kar ne- uzakonjeno) so morali poskrbeti
2 250 – 500 > 7,40 7,40 – 9,80 9,80 – 12,90 > 12,90 kaj denarja. Prihranek bo nepri- za zamenjavo ogrevalnega kotla
merljivo večji, kot strošek za dra- do leta 2006. To ni potrebno in
3 500 - 1000 > 6,80 6,80 – 9,20 9,20 – 12,20 > 12,20
ge ogrevalne sisteme, še posebej, je prepuščeno njihovi samostojni
4 > 1000 > 6,50 6+,50 – 8,70 – 11,70 > 11,70 če bomo v slabo izolirani objekt odločitvi, vsem lastnikom stano-
8,70 vgradili toplotno črpalko itn. vanj, oziroma stanovanjskih hiš.
 24 Instalater Junij 2009

Naprave za uporabo deževnice

Poraba vode in njena cena, iz leta v leto, občutno nara- ževnica s strehe izteka v zbiralnik,
ščata. Zaradi velike porabe pitne vode se vse bolj znižuje od tam pa jo črpalka poganja na-
prej na vrt, da ga zalije.
nivo podtalnice, po drugi strani pa naraščajo stroški za
pridobivanje vode in stroški za čiščenje odpadnih vod. Z Obstajajo pa tudi naprave, s po-
enkratno investicijo za uporabo deževnice se lahko vse- močjo katerih lahko deževnico,
mu temu izognemo. uporabimo tudi za pranje perila
in za splakovanje stranišč.
Ob doslednem upoštevanju ve-
ljavnih predpisov in navodil lah-
ko tudi amater opravi vgradnjo
naprav za deževnico, samostojno.
Zajem in odvod deževnice: Pri-
poročljiv je zajem deževnice
preko celotne površine strehe.
Deževnico nato odvajamo, preko
zbirnih, oziroma padnih žlebov,
do zbiralnika za deževnico.
Fini filter (A): Filter namestimo
v padno cev. Nameščen mora biti
na dostopnem mestu, kjer ga je
mogoče na lahek in enostaven
način očistiti. S filtrom zadržimo
listje, mah, cvetje, pesek itn.

V kolikor povežemo zbiralnik za Padna cev – fini filter sta vgraje-

Poraba pitne sanitarne vode na
osebo, znaša že krepko preko 100
litrov in še narašča. Seveda pa s
porabo vode narašča tudi njena
cena. Hitremu naraščanju cen
vode se lahko izognemo tudi z
uporabo deževnice.
Slika 1 – Vgradnja filtra v padno cev
pa si lahko tudi namestitev večje-
ga zbiralnika deževnice z dodatno
opremo. V večini primerov se de-
deževnico s hišno vodovodno
instalacijo, pa je vsekakor pripo-
ročljivo, da to opravi pooblaščen
strokovnjak. Samo iniciativa nas
v nobenem primeru ne sme pripe-
ljati do površnega in nestrokovne-
ga dela.
Naprave za uporabo deževnice
v gospodinjstvu so sestavljene iz
naslednjih delov:
))Zbiralna površina in odvod de-
ževnice preko filtra
))Notranji, oziroma zunanji zbi-
ralnik
))Preliv zbiralnika in dovajanje
pitne vode
)) Hišna vodna naprava z napra-
vo za zvišanje vodnega tlaka in
s krmiljenjem
))Razdelilno omrežje z odvze-
mnimi mesti.
na decentralno. Fini filter je va-
ljaste oblike in s sitom loči delce
umazanije, listja itn. Manjši delež
vode odteka v kanalizacijo, med-
tem, ko večji delež očiščene de-
ževnice odteka v zbiralnik.
Vrtinčasti mikrofilter je mogoče
priključiti na večje število padnih
cevi. Na sliki št. 1 je prikazana
vgradnja filtra v padno cev.
Vodni hranilnik (B): Za vodni
zbiralnik (ne tlačni) lahko upo-
rabimo:
))Plastični rezervoar, ki ga na-
mestimo v kleti
))V zemljo zakopan zbiralnik
iz cementa ali plastike (PE),
predvsem pri novogradnji. Pri-
merna je velikost od 2 do 12 m3

Ne samo, da bomo z uporabo

deževnice privarčevali denar, za-
vedati se moramo, da je dežev-
nica mehka voda, ki je primerna
za pralne stroje. Z njo lahko tudi
izpiramo stranišča, zalivamo vr-
tove, peremo avtomobile itn

Vgradnja naprav za uporabo

deževnice.

Voda je dragocena in v prihodnje

bo njena uporaba še večja in draž-
ja. V veliko primerih lahko že na
najbolj enostaven način, v sodih,
zbiramo deževnico, ki jo upora-
bimo za zalivanje vrta. Omislimo Slika 2 – Uporaba deževnice, z zbiralnikom v kleti
Junij 2009 Instalater 25

in več
))Stoječi rezervoar za kurilno
olje ali plin. Možna je tudi upo-
raba zaprte kanalizacijske gre-
znice, ki jo pa moramo, pred
uporabo, dobro očistiti in pre-
veriti tesnost.

V kolikor že imamo v zgradbi na

razpolago večje število izdelanih
plastičnih rezervoarjev za kurilno
olje, jih lahko povežemo v enotno
baterijsko enoto.

Pri večjih sistemih so primerne

tudi v zemljo zakopane plastične
ali cementne cisterne, ki so lahko
poljubnih velikosti.

Primerna velikost zbiralnika za

deževnico in njene možnosti izra-
be so prikazane na sliki št. 2. Da
pa ne pride do rasti alg, je potreb-
no poskrbeti, da je voda hranjena
v hladnem in temnem, zaprtem
prostoru.

Preliv vodnega hranilnika: Del

preliva vodi odvečno vodo (var-
nostni zastoj) na prosto v javno
kanalizacijo (C).

Alternativa temu in ekološko

ugodnejše je vsekakor, če lahko
odvečno vodo odvajamo skozi
prepustna tla, narejenih zarez
ali, na zgornjem delu, skozi lu-
knjasti cementni obroč direktno
v zemljo, da ponikne (D), kot je
prikazano na sliki št. 3. Slika 3 – Cementni zbiralnik, zakopan v zemljo
katerega toploto izkoristimo za v prihodnosti pravo zapravljanje. več toliko odvisni samo od oskr-
Druga možnost je tudi, da de- uporabo toplotne črpalke. Za Zato uporaba deževnice ne bo bovalcev s pitno vodo, še posebej
ževnico za namakanje odvajamo zaključek lahko rečemo, da bo samo v korist naše denarnice. Od bomo pokazali našo zavest o va-
na zemeljski toplotni menjalnik, zalivanje vrta s pitno vodo tudi večje uporabe deževnice ne bomo rovanju okolja.

Črna skrinjica
Črna skrinjica (ki je pravzaprav
rumene ali oranžne barve) je
šest kilogramov težek cilinder iz
aluminija in jekla, ki s toplotno
izolacijo varuje spominske čipe.
Narejena je tako, da prestane
udarce z visoko hitrostjo ter
omejen čas ekstremne tempe-
rature do 1100 oC nad ničlo in
do 260 stopinj pod lediščem.
Snemalnik podatkov, opremljen
s podvodnim lokatorjem, ki
ob stiku z morsko vodo začne
pošiljati ultrazvočne signale,
preživi tudi šest kilometrov glo-
boko v morju. Signali dosežejo
gladino iz globine nekaj več kot
štiri kilometre, toda preisko-
valci nesreče si pri zaznavanju
le-teh pomagajo s podmornica-
mi in podmorskimi prisluško-
valnimi napravami, če bi skri-
njici slučajno potonili globlje.
 26 Instalater Junij 2009

Prezračevalni vodi odtočne kanalizacije

Pri novogradnji ali adaptaciji moramo veliko pozornost cevnih instalacijah je prikazana v vertikalnega voda je prikazan v
posvetiti izvedbi kanalizacije. Odpadne vode se v urbani- preglednici št. 4. V preglednici št. preglednici št. 6. Najmanjši pre-
5 je prikazan izračun minimalne mer vertikalne odtočne cevi je
ziranih naseljih zlivajo v zunanjo kanalizacijo, po njej do
količine zraka za prezračevalni 70 mm, če pa priključimo nanjo
čistilnih naprav in naprej v najbližjo reko ali v ponikalni- ventil v priključni instalaciji. WC, je najmanjši premer 100
co. mm. Zračnik ima isti premer kot
Izračun dodatnega prezračevanja odtočna cev. Večjih cevi v eno ali
Od sanitarnih predmetov, talnih čevanje v posameznih vertikalnih v odvisnosti od imenskega naziva dvodružinskih hišah običajno
iztokov ali tehnoloških izlivov so
položene odtočne cevi z nagibom Preglednica št. 1: Smernice za polaganje prezračevalnih kanalizacijskih vodov po 1986-100:2002
1 do 2 % do vertikalnih odtočnih
Nad in podtlak, smradne zapore in odvajanje kanalskih plinov
cevi. Te vodijo do talne kanaliza-
cije, ki je pod tlakom najnižje eta- ))Prezračevalni vod je mogoče v
že. Horizontalne cevi talne kana- navpičnem delu priključiti na
kanalizacijo
lizacije, položene s padci, vodijo
))Prezračevalni ventil itn.
odplake v zunanjo kanalizacijo.
V preglednici št. 1 so prikazane
smernice za polaganje cevi za
prezračevalne vode kanalizacije.
))Izvedba vodoravne in navpič-
Priporočljiva je izvedba večjega ne linije
števila vertikalnih vodov (padni ))Idealen padec: 2 cm/m
))Razvejanost instalacije skozi
vod), ki so med seboj povezani v
več kot 5 nadstropij se izvede
najnižji etaži objekta. Da smrad izključno z loki 45o
iz kanalizacije ne vdira v zgradbo, ))Združevanje dveh zračnih
je vsak iztok zaprt s smradno za- vodov nad najvišjo priključno
poro, to je z vodnim zamaškom. instalacijo se mora izvesti pod
ostrim kotom
Pri umivalniku je na primer to ))Pred prehodom skozi streho,
sifon. Podobno je pri vseh ostalih je potrebno vgraditi gibljivo
iztokih. V preglednici št. 2 je pri- cev, maksimalne dolžine do 1
kazan primer za izvedbo prezra- m
čevanja z odzračnim ventilom. ))Brez smradne zapore

Vse vertikalne odtočne cevi pa ))Združevanje glavnih prezra-

moramo speljati v oddušek, ki ga čevalnih instalacij se izvaja
izključno s 45o odcepi
namestimo na najvišjo točko ver-
tikalne instalacije. Z odduškom
preprečimo, da kadar odplake iz-
tekajo, ne potegnejo s seboj vode,
na primer iz sifona.

Odduški so speljani preko strehe ))Vertikalno (padno) instalaci-

na prosto, ker se iz njih širi smrad. jo moramo prezračevati nad
Tudi cevi za prezračevanje kopal- strešno kritino, v minimalni
nic se s posebno tehniko za pre- višini 150 mm
prečevanje kondenzacije speljejo
skozi streho na prosto. V pregle-
dnici št. 3 so prikazane dimenzije
in načini prezračevanja.
Priporočilo:
Prezračevalne vode najpogosteje
izvedemo s plastičnimi cevmi za Odmik od okna :
kanalizacijo. Te so cenejše in lažje ))1 m nad strešnim oknom
od litoželeznih, pa tudi spoji s te- ))2 m od okna
snili iz gume so enostavnejši.

Minimalna količina zraka pri pre-

zračevanju z ventilom za prezra-
Junij 2009 Instalater 27

Preglednica št. 2: Smernice za vgradnjo prezračevalnega ventila po

DIN EN 12 056-2: 2001 & DIN 1986-100: 2002
Dovoljena vgradnja prezračevalnega ventila z
atestom
Uporaba:
))za obtočni zrak kot nadomestek za indirek-
tno dodatno prezračevanje
))indirektno dodatno prezračevanje kot nado-
mestno za obtočni zrak
))v eno in dvodružinskih hišah: namesto
prezračevanja vertikalnih instalacij, v kolikor
se minimalno ena od vertikalnih instalacij
prezračuje preko strehe.

))Neuporabno v področju, ki je izpostavljeno zastajanju

))Neuporabno za prezračevanje zbiralnikov

ne uporabljamo. Na vertikalno priključne cevi položimo s pad-

odtočno cev priključimo odtoke cem. Fasonskih kosov s priključki
iz kopalnic, kuhinj in WC-jev, s pod kotom 45o ne uporabljamo,
posebnimi fasonskimi kosi pod ker se lahko pojavi sesalni učinek.
kotom 88o, in sicer zato, da lahko Če je straniščna školjka priklju-

Slika 1

Slika 2
 28 Instalater Junij 2009

Slika 3 Slika 4
Preglednica št. 3: Načini prezračevanja in dimenzioniranje po DIN 1986-100:2002
Način pre- Dimenzioniranje Opombe
zračevanja
Prezračevanje večjega števila cevnih priključkov z enako di- Razbremenitev zbirne cevne instalacije:
menzijo, izvedemo kot zbirno instalacijo in jo na izlivu priklju- -prevelike dolžine
Slika 1
čimo v vertikalno instalacijo, vendar z maksimalnim presekom -prevelika višinska razlika
do DN 70.
Posamezno – glavno prezračevanje (PGP) z nominalnim na- Prezračevanje vertikalne instalacije je v osnovi potrebno, ker se
Slika 2
zivnim premerom se izvede s pripadajočo vertikalno instalacijo na volumen pretoka vode, odvaja do 35 kratna količina zraka
Obhodno instalacijo z enakim presekom izvedemo kot vertikal- Razbremenitev vertikalnega voda s preusmeritvijo pri:
no instalacijo, vendar večjo od DN 70 -zavijanju
-prehodu na glavni in zbirni vod
Dimezioniranje prezračevanja:
Slika 3 Obhodni vod Zračni del 1)Predlogi: namesto vrednosti iz preglednice smemo DN
DN 50, DN 60 DN 40 za zračenje izvesti kot DN za posamezni prezračevalni vod
2) brez stranišča;
DN 70, DN 802) DN 50
3) maksimalno do 2 stranišči in za maksimalno eno 90o spre-
DN 903), DN 100 DN 60 membo smeri

Za skupni zračnik uporabimo cev s premerom, ki je za eno di- Več vertikalnih odtočnih cevi lahko na podstrešju združimo v
Slika 4 menzijo večji od premera največje vertikalne odtočne cevi. (ra- en zračnik, da imamo manj prebojev skozi kritino. S tem poskr-
zen pri enostanovanjskih hišah) bimo za boljši optični videz zgradbe
čena v bližini nekega drugega Preglednica št. 4: Izračun minimalne količine zraka za prezračevalni ventil v posameznem vertiaklnem
priključka, mora biti med obema cevnem razvodu po DIN EN 12 056-2:2001
priključkoma vsaj 25 cm višinske Va : minimalna količina pretoka zraka v l/s
razlike, ali pa naj bosta zamaknje- Va ≥ 8 ∙ Vtot Vtot : Skupna količina pretoka odpadne vode v l/s
na za 90o. 1) Samo za eno in več družinske hiše, v kolikor je minimalni vertikalni vod speljan nad streho
2) Minimalna količina pretoka zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji (preglednica št. 4-1)
Tako preprečimo, da bi umazana
Preglednica št. 5: Minimalna količina pretoka zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji po DIN
voda iz stranišča pritekala v sose- EN 12 056-2: 2001
dnji priključek.
Va : minimalna količina pretoka zraka v l/s
Va ≥ Vtot Vtot : Skupna količina pretoka odpadne vode v l/s
Dve straniščni školjki, ki sta
postavljeni v eni osi, v dveh so- Preglednica št. 6: Primeri za skupne zračnike
sednih prostorih, priključimo z Število zračnih cevi Dimenzija Združeno v cev dimenzije
dvojnim fasonskim kosom.
2 DN 70 DN100
Straniščno školjko z vodoravnim 2 DN 100 DN125
odtokom priključimo z lokom 1 DN 70 + 1 x DN 100 DN125
tako, da je od odtoka do verti- 2 DN100 + 2 x DN 70 DN125
kalne odtočne cevi vsaj 100 mm
3 DN100 DN125
padca.
3 DN100 + 1 x DN70 DN150
Junij 2009 Instalater 29

Obnova cevnega sistema

Vsaka hišna instalacija vodovoda, centralnega ogrevanja del relativno enostaven. Sledi notranjosti stene in namesto nje
ali plina, ima omejeno življenjsko dobo. Ta je odvisna od polaganje s pomočjo razdelitve izdelamo nov razvod v nadome-
cevovodov z deli navzgor, proti tni izvedbi. Seveda pa je potrebno
več različnih faktorjev. Zato je prav, da v doglednem času,
nadstropju ali preko dvižnih vo- na mestu, kjer je ostala vgrajena
oziroma še pred nastankom večje materialne škode po- dov, ki so vgrajeni v steno. Delo stara cev izvesti dodatno izolaci-
skrbimo za temeljit pregled. je dokaj težavno in šele tedaj se jo, da preprečimo nastanek toplo-
lahko ugotovi in oceni dejansko tnega mostu. S tem lahko ostane
stanje instalacije. stara cev v steni in prihranimo
delo za izkopavanje cevi.
Pomembno pri tem je, ugoto-
viti ali je, na primer instalacijo, Nato je treba preučiti, ali je po-
ki bo potekala skozi hladni pro- trebna menjava celotnega insta-
stor predhodno izolirati. Predpis lacijskega omrežja ali le delna
EnEV določa, da morajo biti to- obnova. V kolikor bomo opravili
plovodni razdelilniki in instalaci- samo delno obnovitev instalacije
je za toplo vodo, ki ne potekajo je potrebno poskrbeti, da so vgra-
skozi ogrete prostore toplotno jeni isti materiali kot so bili pred-
izolirane. hodni. V kolikor se odločimo za
zamenjavo celotnega omrežja,
Pogosto se zgodi, da najdemo sta- lahko vgradimo povsem druge
re instalacije za centralno ogre- materiale.
vanje, ki niso toplotno izolirane,
četudi so vgrajene v zunanjih V sedanjem času se za izdelavo
zidovih. vodovne instalacije ali centralne-
ga ogrevanja uporabljajo bakrene
V takšnem primeru se je potreb- cevi. V kolikor izvajamo tudi sa-
no odločiti, ali bomo cev toplotno nacijo estrihov, oziroma lesenega
izolirali ali jo prestavili pred steno ostrešja, pa se vse pogosteje vgra-
Slika – Cevna instalacija z armaturami ali vgradili v steno, ki se nahaja juje plastične cevi iz Polyethilena,
Najprimernejši čas za obnovo Pričnemo s porazdelitvijo insta- v notranjosti hiše. Najenostav- ki se enostavno vgradijo v tla pod
instalacije je vsekakor takrat, ko lacije v kletni etaži, kjer je potek neje je, da staro cev pustimo v estrih, nad zvočno zaščito.
Preglednica 1: Toplotna izolacija za toplotne razdelilnike, toplovodne instalacije in armature
Minimalna debelina toplotne izolacije, odvisno od
Vrsta instalacije/armatur
toplotne prevodnosti 0,035 W/mK
Notranji premer do 22 mm 20 mm
Notranji premer od 22 mm do 35 mm 30 mm
Notranji premer od 35 mm do 100 mm Enako kot notranji premer
Instalacije in armature v vrstah 1-4 v stenski in skozi stropne preboje, v križanjih insta- Polovica z zahtevami v vrsticah 1-4
lacij, pri instalacijskih spojnih in razdelilnih mestih
Za instalacijo tople vode pri centralnem ogrevanju, v vrsticah od 1-4 in se po 31. janu- Polovica z zahtevami v vrsticah 1-4
arju leta 2002 zahteva za gradbene dele in ogrevane prostore, pri različnih uporabnikih
Instalacije v vrsti 6, za talno ogrevanje
se bomo odločali za temeljito
prenovo notranjosti stanovanj- Svetloba in senca obvladujeta slikarstvo
skega objekta, oziroma hiše.
Zato je prav, da pred sanacijo, Italijanski slikar Caravaggio (Michelangelo Merisi) umre
oziroma obnovo, definiramo v v starosti 36 let v Portu d'Ercole v Toskani. Caravaggio je
kakšnem stanju se nahajajo ob- razvil v svojih podobah novo obliko predstavljanja človeka.
stoječe instalacije. Ko ugotovimo Opustil je izročilo manierizma ter oblikoval slike z nara-
v kakšnem stanju se instalacije vi bližnjo stvarnostjo in realističnim podajanjem figur. Po
nahajajo, se odločimo kaj in na 1600 je pogosto uporabljal nasprotje med svetlobo in sen-
kakšen način, bomo obstoječe co. Svetlobni učinki, ki jih je razvil, vplivajo na slikarje v
cevne razvode popravili ali v celo- Franciji, Španiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Caravaggie-
ti zamenjali. Vsekakor je najbolje va od strani padajoča svetloba trga temo in daje barvam v
zamenjati celotno instalacijo, še osvetljenih pasovih večjo toploto. Svetlobna dramatičnost
posebej, če je le ta izdelana v po- povzdigne naturalistično upodobitev v mistično doživetje.
dometni izvedbi.
 30 Instalater Junij 2009

Savna
Savna sprošča in poskrbi za telesno, duševno in čustveno ki jo večinoma namestimo v kle- si poživijo krvni obtok. Tempera-
dobro počutje. Z izmenično menjavo suhega, vročega zra- tni prostor. tura v savni je okoli 80-110 oC.
Ogreti zrak in otepanje z metli-
ka in hlajenjem, z ostrino finske savne, stimulira obramb-
Vrtna savna, ki stoji na prostem, cami sprostijo napetost v mišicah
ne celice pred okužbami, očisti in pozitivno vpliva na srce je lahko narejena kompaktno iz in povzročijo obilno potenje, kar
in obtočni sistem. Izboljša se cirkulacija krvi, strupi se enega kosa, v katerem je name- po svoje – od znotraj očisti ko-
izločajo skozi pore telesa, porabljajo se kalorije in blažijo ščena kabina za savno, prostor za palca. V kolikor se savna nahaja
oblačila in zunanja terasa. v bližini jezera ali bazena, odidejo
se težave s kožo. Poškodovane mišice se zaradi izposta-
vljenosti naravni sproščujoči toploti in pretoku kisika ob-
navljajo, oziroma zdravijo znatno hitreje.

Slika 2 - Primer za dobro opremljeno hišno savno

Prvotno je bila savna neke vrste
kopalnica. V zaprtem prostoru, ki
je bil ogrevan, so ljudje veliko po-
zornost posvečali osebni higieni,
oziroma umivanju. Najpogosteje
je bila savna, v tistem času, edini
primerni in razpoložljiv prostor,
kjer so lahko uporabljali vodo,
brez omejitev. Tako je postala sav-
na tisti del domačije, kjer so Finci
zagledali luč sveta in bili umiti.
Tudi za svojo zadnjo pot na tem
svetu, so ljudi pripravili v savni.
Osnove projektiranja
Izvor savne, ki izvira iz Finske, v
nasprotju s toplim zrakom (rim-
Slika 1 - Finska savna
ska kopel) ali turška kopel (tur-
ška, ruska ali irska kopel) je vroče
zračna kopel s temperaturo zraka
med 80 in 90 oC in s približno
10 % zračno vlažnostjo. V zaho-
dnem delu Evrope je ta sistem
savne najpogosteje uporabljen.
V zapisu bo kasneje podrobneje
prikazana družinska, oziroma
hišna savna. Hotelske in javne
savne se od družinske, v glav-
nem, razlikujejo po velikosti in
od števila dodatnih prostorov za
nadaljnje dodatne storitve.
Hišna savna je po pravilu sesta-
vljena iz posameznih elementov,
Finska savna kopalci po sedenju v vroči savni,
na kratko kopel v mrzlo vodo.
Finska savna je zaprt prostor ali Hladna kopel blagodejno prispe-
manjša soba, v katerem je v enem
kotu tudi peč, na kateri je naložen Legenda k sliki 2:
kup kamenja. Ob stenah savne so
1. Kabina savne
nameščene klopi, lahko na različ- 2. Peč za savno
nih višinah, najpogosteje na 1.5m 3. Kopalna kad ali zidano in
višine, kamor se posedejo kopal- ometano okroglo korito za
ci. V savni je tudi vedro vode in kopanje
metlice iz svežih, brezovih vejic. 4. Korito za pranje nog
Iz vedra se z zajemalko poliva s toplo vodo
voda na ogreto kamenje, kjer v 5. Pregibna cev
trenutku izpari in dodatno ogreje 6. Tuš
7. Klop za sedenje
prostor. Listnate brezove metlice
8. Izhod na prostor
se namoči v topli vodi, kopalci se
z njimi otepajo po vsem telesu, da
Preglednica št. 1: Povprečne mere za finsko savno
Število oseb H = 205 cm
Sede Leže š x v (cm)
1 3 205 x 160
a.)
2 3 205 x 160
2 4 205 x 205
b.) 2 4 220 x 190
3 4 205 x 205
3 5 205 x 205
c.) 3 6 235 x 205
3 7 265 x 205
d.) 4 6-7 265 x 205
Junij 2009 Instalater
va k ugodnemu občutku kopeli
v savni. Najpogosteje uporabniki
finske savne uravnotežijo obilno
potenje z obilnim pitjem po sav-
ni, najpogosteje s pitjem piva ali
sadnih sokov.
Potreben prostor
Družinska savna (hišna savna ali
majhna savna) je sestavljena:
))Peč in leseni sedeži, oziroma
klopi
))Tuš s pršečo glavo na gibljivi
cevi
))Kopalna kad ali bazen, najpo-
gosteje sedežna kad
))Prostor za počitek, izhod na
zunanjo stran, kjer je to mo-
goče.
V privatnih savnah je mogoča
namestitev tuša ali kopalne kadi v
drug prostor in tako omogočimo
namestitev savne, oziroma kabi-
ne, tudi v minimalno velikem pro-
storu, ki lahko meri maksimalno
le 2,50 x 2,50 m.
V hotelih in javnih savnah, je po-
trebno poskrbeti za:
))Ločeno garderobo, sanitarne
prostore in stranišče
))Prostor za masažo, solarij
))Prostor za rekreacijo, bife, trez-
or itn.
V javnih savnah je potrebno opre-
deliti, ali bosta dve popolnoma
ločeni savni, za moške in ženske,
ali pa bo ena savna delala v dolo-
Slika 3 – Običajna velikost kabine za finske savne
čenem času za ženske ali moške,
ali pa je mogoča skupna uporaba.
Minimalna velikost, ki je potreb-
na za namestitev hišne savne
znaša od 7 do 10 m2 (vključno s
tušem in predprostorom), tako
Slika 4 – Vrč in zajemalka za polivanje vode po kamenju
je mogoče savno namestiti tudi v
manjši kletni prostor. Na sliki št.
1 je prikazana namestitev hišne
savne v kletni prostor.
Kabina savne
Oblike in mere
Poleg številnih oblik savn, ki so na
razpolago na tržišču, prevladujejo
savne pravokotnih oblik. Mera za
savno je v veliki meri odvisna od
števila uporabnikov.
Zaradi potrebne toplotne moči
peči, nameščene v kabini, je naj-
bolje, da izvedemo kabino takšne
velikosti, kot jo bomo potrebo-
vali. Potrebna minimalna mera v
notranjosti kabine savne znaša
približno 180 (še bolje 190) x 150
cm in višina 200 cm. Na sliki št. 2
so prikazane minimalne mere za
kabino finske savne. V pregledni-
ci št. 1 pa so prikazane povpreč-
ne mere za izdelavo hišne finske
savne in se nanašajo na sliko št. 2.
Izvedba
Materiali: Večinoma so savne iz-
delane iz pred pripravljenih mon-
tažnih elementov. Pri tem prideta
v veljavo dve vrsti konstrukcije:
))Izvedba sten iz desk iz trdega
masivnega lesa (črnjava, jedri-
na), približna debelina stene
mora znašati vsaj 4 do 6 cm
(pri kabinah na prostem pa
okoli 8 cm).
))Sendvič konstrukcija z vme-
31
sno toplotno izolacijo in z difu-
zijsko parno zaporo
Lesena izvedba ima številne pred-
nosti. Boljša toplotna izolacija,
absorpcija vlage in dobra difu-
zijska parna zapora itn. Zaradi
možne postopne gradnje je velik
prihranek pri materialu, kar po-
meni prihranek denarja.
Gradbene zahteve: Stene savne
moramo zaradi mogoče cirku-
lacije zraka odmakniti od zidov
zgradbe vsaj 5 do 10 cm. Za talno
oblogo se priporočajo keramične
ploščice ali naravni kamen na ka-
terega namestimo rešetke iz letev.
Rešetkaste lesene klopi oziroma
ležalniki, so običajne širine od 50
do 60 cm in so narejeni tako, da
je dostop do najvišje nameščenih
ležalnikov narejen stopničasto.
Klopi so medsebojno povezane
v pravokotni obliki, v dveh, ozi-
roma treh vrstah. Na različnih
višinah se srečujemo z različnimi
toplotnimi sloji. Višina klopi za
sedenje ali ležanje je najbolj pri-
merna na višinah 45 (50), 90 in
(130) 135 cm. Vstopna vrata v
kabino morajo biti opremljena z
oknom, s pogledom v notranjost
in se morajo odpirati navzven.
Oprema: Poleg klopi, oziroma le-
žalnika, potrebujemo tudi peč za
ogrevanje in luč za razsvetljavo
notranjosti kabine. K opremi še
prištevamo termometer, higrome-
ter, uro (večinoma se uporablja
peščena ura), vedro z leseno zaje-
malko za vodo, ki jo uporabljamo
za polivanje vode po kamenju,
talna lesena rešetka in zaščitna
mrežasta pregrada za ogrevalno
peč.
Peči za savno
Za ogrevanje hišne savne služi
danes (poleg prvotnih peči za
kurjenje z drvmi) skoraj izključno
električna peč, ki je povezana z
zunaj nameščenim, nastavljivim,
vklopnim termostatom za nasta-
vitev prostorske temperature.
Priključna vrednost za običajne
peči za savno znašajo približno
od 3 do 10 kW (približno 0,8 –
1,0 kW/m3 zračnega volumna),
pri večjih napravah pa do 30 kW.
 32 Instalater Junij 2009
Slika 5 – Peč za savno
Seveda pa potrebujejo večje na-
prave močnejši električni trifazni
priključek s 400 V.
Električna peč je za sevanje opre-
mljena z dvojno zaščitno prevle-
ko. Zgornji del peči je napolnjen s
kamni, ki jih v presledkih od časa
do časa polivamo z vodo, s čimer
za kratek čas povečamo vlažnost
zraka v prostoru.
Počutje v električno greti savni je
drugačno, od savne, ki je ogreva-
na s pečjo na drva. V zadnjem ob-
dobju je klasična savna za kurje-
nje z drvmi pridobila veliko novih
privržencev in zagovornikov.
Nove savne, posledično vse pogo-
steje ponovno opremljajo s pečmi
za kurjenje na drva. Uporaba peči
za kurjenje z drvmi, je bila preki-
njena nekje v začetka 20. stoletja.
V sedanjem času, doživljajo te
peči pravi preporod in se ponov-
no vse bolj pogosto uporabljajo.
Ogrevanje in prezračevanje
savne
Temperatura zraka
Temperatura zraka v savni znaša
pri podu približno 30 do 40 oC, v
zgornjem predelu med 90 in 110
o
C. Vsekakor pa je pod strop sav-
ne priporočljiva vgradnja tempe-
raturnega omejevalnika.
Zračna vlažnost
Pri temperaturi zraka okoli 90 oC
znaša zračna vlažnost v kabini
savne okoli 5 do 15 %. Z obča-
snim polivanjem vode po kame-
nju v peči, se za kratek čas dvigne
zračna vlažnost, ki s tem poviša
temperaturo zraka v prostoru. Na
sliki št. 6 je prikazano razmerje
zraka v savni.
Prezračevanje
Slika 6 – Zračno razmerje v savni
V kabino savne, dovajamo svež pravokotni ali okrogli obliki ter samo zaradi popolne sprostitve.
zrak skozi odprtino, ki se nahaja ometano ali obdano s keramič- Zavedati se moramo , da se naša
na steni pod pečjo. Izrabljen vroč nimi ploščicami. Vse pogosteje koža očisti in dobro poskrbi za
zrak postopno pada navzdol in se uporabljajo bazeni oziroma naše celotno telo. Izboljša se tudi
ga skozi odprtino na nasproti le- korita, ki so izdelani iz plastične cirkulacija krvi, skozi pore se izlo-
žeči strani odvajamo na prosto. mase. čajo strupi, porabijo se kalorije in
Na uro je potrebna 6 do 15 krat nenazadnje se blažijo vse težave z
izmenjava zraka. Priporočljiva mera je okoli 90 x našo kožo.
110 cm, globina pa okoli 120 cm.
Prostor za ohlajanje Korito za pranje nog s priključk- Tudi naše poškodovane mišice, ki
Vsaka savna potrebuje dodatni
prostor, v katerem istočasno pote-
ka tudi predhodno čiščenje. Tukaj
se nahajajo tudi sanitarni prostori
po sledeči opisani opremi in na-
mestitvi:
Bazen za potapljanje: Bazen ozi-
roma korito za hladno vodo in z
možnim vstopom, je izdelano v
Slika 7 – Uporaba finske savne
om za hladno in toplo vodo. Ko- so medtem izpostavljene naravni
rito je lahko izdelano tudi iz dveh in sproščujoči toploti in preto-
ločenih korit za izmenično kopel, ku kisika se obnavljajo oziroma
s 15 cm globine. zdravijo veliko hitreje.
Zaključek Uživati v pravi leseni kabini, ki je
izdelana iz lesa, je vsekakor en-
Telo si zasluži najboljše. Medtem, kraten občutek za naše specifične
ko uživamo v savni, ne uživamo potrebe.
Junij 2009 Instalater 33

Podnebna katastrofa ogroža svet

Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo želeli z plavne katastrofe in trajno izgubo grevanje zemeljskega ozračja, za
odločno omejitvijo izdelave in izpuščanja freonov in z ozemIja. Podobno velika. nevar- t.i. učinek tople grede, ki je po
nost za svetovno podnebje tiči v mnenju znanstvenikov posledi-
načrtom za zaščito tropskega deževnega gozda zaustaviti
grozeči izgubi tropskih deževnih ca povečane količine ogljikovega
grozečo podnebno katastrofo. Takratna opozorila števil- gozdov zaradi velikega izseka- dioksida v ozračju. Toda zahteva
nih strokovnjakov so bila pravilna, saj se s številnimi vre- vanja gozdov, predvsem v Južni industrijskih držav po zaustavitvi
menskimi težavami soočamo vsak dan. Ameriki in Aziji. Brazilski pred- krčenja pragozdov je v nasprotju
sednik Jose de Ribamar Sarney je s kratkoročnimi gospodarskimi
S priporočilom je bil na konferen- in kot polnilo v razpršilnikih, že že takrat predložil načrt za zašči- koristmi držav v razvoju, ki se no-
ci v Helsinkih, ki se je udeležilo 79 nepopravljivo poškodovali ozon- to tropskih deževnih gozdov ob čejo odpovedati izkoriščanju tega
držav zastavljen cilj, da čimprej sko plast. Nevarnost teh plinov za Amazonki in pozval industrijske naravnega bogastva. Veliko teh
zaustavimo, najpozneje pa do leta Zemljin zračni ovoj je bila znana države, naj denarno podprejo za- držav nujno potrebuje izkupiček,
2000, izdelavo in uporabo kemič- že od začetka sedemdesetih let. ščito zelenih pljuč Zemlje. Sarney ki ga prinaša izvoz eksotičnega
nih spojin, ki uničujejo ozonski Varovalne atmosferske plasti se je nameraval že takrat povečati lesa, za poravnavo državnih dol-
plašč. Zaradi strah vzbujajočih hitro razkrajajo, nevarni ultravi- zavarovana naravna območja, gov. V zadnjih 100 letih je narasla
podatkov o širjenju ozonske lu- jolični žarki pa skoraj neovirano prepovedati izvoz plemenitega povprečna toplota zraka za 0,7
knje nad tečajema in o grozeči sevajo na zemeljsko površino. lesa iz tropskih deževnih gozdov °C, morska gladina pa za 10-20
splošni otoplitvi ozračja je bila Luknje v ozonski plasti povzroča- ter zaustaviti nadaljnje prodiranje cm. Katastrofe, med njimi dolgo-
skrajno nujna uresničitev sklepa jo med drugim tudi premik pod- naseljencev in iskalcev zlata na letno sušo v jugovzhodni Afriki in
industrijskih držav iz leta 1987, nebnih območij. Zaradi otoplitve življenjsko območje brazilskih In- poplave v jugovzhodni Aziji, stro-
da je treba do leta 1998 zmanjšati se strokovnjaki bojijo razširitve dijancev. Tropski deževni gozdovi kovnjaki pojasnjujejo kot znanil-
količino izpuščanja freona za po- puščav in povečanja sušnih kata- pokrivajo približno 12 % kopne ce podnebnih sprememb, ki bodo
lovico. Po mnenju znanstvenikov strof, ter dviga morske gladine za- površine Zemlje. Po vsem svetu še hitrejše, če ne bomo zmanjšali
so fluorklorogljikovodiki, ki jih radi topljenja ledenikov, kar lahko razširjeno desetkanje deževnih uporabe fosilnih goriv in ne bomo
uporabljajo predvsem v hladilni- pomeni za države z dolgo nizko gozdov, ki vsrkavajo ogljikov di- nehali izsekavati pragozdov, je
kih in klimatskih napravah, pa morsko obalo, denimo za Indone- oksid in sproščajo kisik, velja za bilo le nekaj predlogov koncem
tudi pri izdelavi umetnih snovi zijo ali Bangladeš, strahotne po- enega glavnih vzrokov za pre- 20. stoletja.
 34 Instalater Junij 2009
Priprava tople vode s toplotno črpalko
Voda, ki jo ogrejemo v toplotnem hranilniku, s pomo-
čjo toplotne črpalke, pomeni zaradi prihranka primarne
energije, smiselno alternativo za ogrevanje s fosilnimi go-
rivi, oziroma z električno energijo. Še posebej, če deluje
naprava skozi celo leto.
Slika 1 – Toplotna črpalka (Split izvedba)
Prihranek denarja, v primerjavi z
drugimi sistemi za pripravo tople
vode, so pri sedanjih energijskih
prihrankih in na podlagi relativno
visokih nabavnih cenah, še vedno
komaj dosegljivi.
Uporaba
Najpogosteje se za pripravo tople
vode, v eno ali več družinskih hi-
šah, uporabi toplotna črpalka, ki
jo enostavno vgradimo v kletni
prostor in kjer vodo segrejemo
na 50 do 55 oC. Vgradnja toplo-
tne črpalke je smiselna predvsem
takrat, ko obstaja možnost, da
lahko istočasno ogrevamo toplo
vodo in hladimo razne prostore,
kot so na primer, gostinski pro-
stori, restavracije ali razni labora-
toriji, s hladilnimi prostori.
Vgradnja
Na trgu so dobavljive toplotne čr-
palke za ogrevanje sanitarne tople
vode, ki se razlikujejo po izdelavi
in načinu vgradnje:
Toplotna črpalka z ločenim
toplotnim hranilnikom:
Prostorsko ločena naprava ali
Split izvedba je priporočljiva za
vgradnjo predvsem takrat, ko že-
limo na primer istočasno ogrevati
vodo in hladiti razne prostore. Na
sliki št. 1 je prikazana toplotna
črpalka z ločenim toplotnim hra-
nilnikom.
Kompaktna toplotna črpalka,
kjer sta toplotni hranilnik
in toplotna črpalka v enem
kosu:
Kadar je toplotna črpalka vgra-
jena direktno nad toplotni hra-
nilnik vode ali na bočno stran
hranilnika tople vode, govorimo
o kompaktni toplotni črpalki. Pri
takšnih toplotnih črpalkah je kon-
denzator, oziroma toplotni me-
njalnik toplotne črpalke vgrajen
direktno nad hranilnikom vode,
oziroma na bočno stran toplotne-
ga hranilnika vode. Pri takšnih
toplotnih črpalkah je potrebno
veliko pozornost posvečati varno-
stnim zahtevam, ki so predpisane
za uporabo sanitarne pitne vode.
Na sliki št. 2 je prikazana kom-
paktna toplotna črpalka.
Toplotna črpalka za bivalentni
sistem, kjer lahko hranilnik za
toplo vodo dodatno ogrevamo s
pomočjo električnega grelca ali
v zimskem obdobju hranilnik
tople vode ogrevamo s pomočjo
ogrevalnega kotla. Na sliki št. 3
je prikazan bivalentni sistem za
ogrevanje.
Vgradne zahteve
Za običajno postavitev toplotne
črpalke v kletni prostor (kurilnico
ali skladiščni prostor) je zahteva-
no zadostno prezračevanje pro-
stora. Toplotna črpalka za svoje
delovanje zajema zrak iz prostora,
kjer je postavljena. Prostor, kjer
je toplotna črpalka nameščena
se ob delovanju toplotne črpalke
močno hladi, zato je potrebno po-
skrbeti za dobro toplotno zaščito
proti sosednjim prostorom. S tem
Slika 2 – Toplotna črpalka v kompaktni izvedbi
preprečimo, oziroma zmanjšamo,
velik odvzem toplote ogrevanim
prostorom. Zaradi velike količine
kondenza, ki se ustvarja ob delo-
vanju toplotne črpalke in raztez-
ka vode, se mora v prostor, kjer je
nameščena toplotna črpalka, ob-
vezno vgraditi talni odtok. Pripo-
ročljiva je tudi protihrupna zašči-
ta proti sosednjim prostorom. Na
sliki 4 je prikazan način ogrevanja
tople vode s toplotno črpalko, ki
je postavljena v kurilnico.
Dimenzije
Povprečna mera in velikost to-
plotne črpalke je odvisna od vrste
izdelave in velikosti hranilnika za
toplo vodo. V preglednici št. 1 in
na sliki št. 5 so prikazane samo
povprečne mere različnih proi-
zvajalcev toplotnih črpalk.
Pogoji za delovanje
Temperatura prostora: Kadar je
toplotna črpalka nameščena v
kotlovnici ali v kakšnem drugem
prostoru zgradbe, je, za nemote-
no delovanje, potrebna minimal-
na temperatura prostora med 8
do 10 oC. Kadar so v prostoru
nižje temperature, je potrebno za-
gotoviti avtomatsko dogrevanje
Junij 2009 Instalater 35

Slika 5 – Povprečne mere toplotne črpalke za pripravo tople vode

oziroma izklapljanje, toplotne izkoristku, približno: 4 osebe x

Slika 3 – Toplotna črpalka z dodatnim ogrevanjem
tople vode s pomočjo vgrajenega
električnega grelca ali s kotlom za
centralno ogrevanje. Običajno pa
lahko s toplotno črpalko samo-
stojno ogrevamo toplo vodo skozi
celo leto.
Električni priključek: Potrebna
električna moč za delovanje to-
plotne črpalke, za enodružinsko
hišo, znaša okoli 300 do 600 W
oziroma 1500 do 2000 W grelne
moči, to pomeni, skupaj okoli
2000 do 3000 W. Tako lahko, po
pravilu, toplotno črpalko priklju-
čimo v normalno električno vtič-
nico.
Vodni priključek: Priključek za
toplo in hladno vodo, kakor tudi
varnostno napravo, izvedemo
enako, kot za vse podobne hranil-
nike za toplo vodo.
Dimenzioniranje toplotne
črpalke za stanovanjsko hišo
Za dimenzioniranje toplotne čr-
palke je v prvi vrsti odvisna cena
in potrebna velikost naprave, kar
pomeni, da ni dobro, če napravo
predimenzioniramo. Najbolje je
izbrati pravo velikost, kot je po-
trebna. Tako preprečimo prepo-
gosto in nepotrebno vklapljanje,
črpalke.Za enodružinsko hišo je
najprimernejša velikost toplotne
črpalke s toplotnim hranilnikom
med 200 do 400 litrov. Za večje
potrebe, na primer za obrtne de-
javnosti, so na trgu dobavljive
večje in odgovarjajoče toplotne
črpalke v split izvedbi.
Primer: Čas ogrevanja s toplotno
črpalko je zaradi majhnih toplo-
tnih izgub relativno kratek. Pri to-
plotnem hranilniku z volumnom
okoli 400 litrov znaša ogrevalno
število 2,5 okoli 1000 W, to po-
meni, da bomo v eni uri dosegli
1 kWh, oziroma ogreli 30 litrov
vode na 40 oC.
Odvzem toplote: Dnevna energij-
ska potreba za 4 člansko družino
v gospodinjstvu znaša pri 80 %
1,2 kWh/osebo x dan : 0,8 = 6
kWh. To je količina toplote, ki jo
mora zagotoviti toplotna črpalka.
Pri predpostavljenem grelnem
številu 2,5 znaša potrebna toplota
6 kWh : 2,5 = 2,4 kWh; preosta-
nek potrebne toplote 3,6 kWh pa
je odvisen od drugega ogrevalne-
ga vira. Ostaja vprašanje: Kaj z
odpadno toploto pri hladilniku in
zamrzovalniku, kaj s toplotnimi
izgubami ogrevalnega kotla ali
zunanjega zraka.
Transmisijske toplotne izgube
skozi strope, zidove in tla ter dru-
gih prostorov. Izračun za večje
toplotne črpalke, za pripravo to-
ple vode, mora vsekakor izdelati
strokovnjak na podlagi znanih
potreb po topli vodi in gradbeno
ter ogrevalno tehničnih danosti.

Slika 4 – Potrebna energija za delovanje toplotne črpalke v kurilnici

Preglednica št. 1: Povprečne mere toplotne črpalke za pripravo tople
vode (k sliki št. 5).
Velikost zbiralnika l 200 300 400
Moč el. toka (okoli) W 350 450 550
Srednja grelna moč (okoli) W 1050 1400 1850
Električno dodatno ogrevanje W 1500 2000 2500
Širina š (premer) mm 650 650 700
Globina g mm 600 650 650
Višina v mm 1550 1800 2000
 36 Instalater Junij 2009

Solarna tehnologija
Pozitivni razvoj solarnega trga se nadaljuje in se iz leta v
leto vse bolj povečuje. Tudi neugodne gospodarske raz-
mere in iz tega izhajajoča manjša kupna moč ne more pri-
zadeti solarnega trga. Če pogledamo na skupne številke
je jasno, da solarne naprave kljub pozitivnim rezultatom
stojijo komaj na začetku prodora na širši trg.

Slika 2 - Približno določanje površine sončnih sprejemnikov na število

sprejemnikov in oseb

Trend pri opremljanju hiš gre vse položnih, pomembna sta samo
bolj v smeri nizko energijskih hiš velikost in nagib strehe.
in s tem tudi v nizko temperatur-
ne ogrevalne površine: poraba to- Določanje velikosti sončnih
plote se vse bolj manjša. Del sku- sprejemnikov za ogrevanje
pne porabe energije za ogrevanje tople vode
tople vode narašča procentualno.
Slika 1 – Velikost sončnih sprejemnikov in poraba tople vode V poletnih mesecih je možno s
Solarni trg ima prihodnost: dobra kov na leto. Izraženo v številkah V enaki meri, kot upada poraba SSE pokriti praktično celotno
»slika« solarnih naprav, politična to pomeni, da bo do konca leta energije za ogrevanje, raste pora- potrebo po sanitarni vodi. V
naklonjenost solarnim napravam 2010 samo za ogrevanje vode, ba energije za ogrevanje vode. Z zimskem obdobju pa s termo so-
in povečane aktivnosti instalater- instaliranih skupno preko 3 mi- intelegentnimi rešitvami lahko še larnim sistemom vodo večinoma
jev in načrtovalcev so zagotovilo lijone kvadratnih metrov spreje- bolj zmanjšamo porabo toplotne predgrevamo.
za uspeh solarne tehnologije. Če mnikov sončne energije. energije. V preglednici in sliki št.
se bo pozitivni razvoj solarnih na- 1 je prikazan način za določanje Višjo temperaturo pa dosežemo s
prav nadaljeval (o čemer pričajo Če v to številko vključimo še ogre- števila sončnih sprejemnikov za pomočjo ogrevalnega sistema ozi-
vsi tržni podatki), lahko brez pre- vanja kopališč, dobimo več kot 3 uporabo pitne sanitarne vode. roma lokalnega grelnika. Z dobro
tiravanja govorimo o 20 do 30 % milijone površin sončnih spreje- načrtovanim sistemom SSE lah-
rasti površin sončnih sprejemni- mnikov. V žarišču nadaljnjih opazovanj ko pokrijemo tudi do 80 % letnih
stoji »normalna« priprava tople potreb po sanitarni topli vodi.
Preglednica 1: Določanje površine sončnih sprejemnikov za ogreva- vode. Ta je najpogostejši vzrok za
nje tople sanitarne vode uporabo sončne energije. Sončne Pomembni kriteriji so:
Regija (Kraj 1 2 3 4 5 6 sprejemnike lahko namestimo
namestitve) praktično na vseh strehah, tudi ))Način uporabe solarne naprave
Povprečno sevanje 1175 1125 1075 1025 975 926
v kWh(m2 • a) Preglednica št. 2: Približni izračun površine sončnih sprejemnikov za
toplo sanitarno vodo
Popravek (korektura) 1,0 1,05 1,1 1,15 1,2 1,25
Topla voda v l/dan po
Primer: 200 l/na dan, kraj namestitve, nagibni kot 25 °, odmik južne Uporaba, osebi
Vrsta zgradbe
strani v smeri zahod 50 °, površina sprejemnikov 2,4 m2. udobje in lastnosti
Priporočeno: 5 m2 • 1,05 (Regija) • (slika št. 2) • 1,1 (slika št. 3) majhen srednji visok
= 6.1 m2 ; Enodružinska preprost standard 30 35 40
število sončnih sprejemnikov: 6,1/2,4 = 2,5 (izbrano št. sprejemni- hiša in etažno srednji standard 35 40 45
kov 3) stanovanje
visok standard 40 45 60
Popravek zaradi odstopanja od: Topla voda – pora-
• Kot naklona (nagib strehe) -> (slika in pre- ba tople sanitarne Večdružinska socialno stanovanje 25 30 35
glednica št. 2) vode, ogrete s sonč- hiša samogradnja 30 35 45
• Južna stran (kot Azimuta) nimi sprejemniki, v
-> (slika št. 3) litrih na osebo na visoko standardno 35 40 50
dan, je prikazana v Bistveno vplivni pomen so poleg uporabnega profila še lokacija, na-
preglednici št. 2 gibni kot sprejemnika, in oprema sončnih sprejemnikov
Junij 2009 Instalater 37

Slika 2a - pokaže vpliv nagibnega kota glede na

dimenzijo sončnega sprejemnika

))Mesto za namestitev naprave Vpliv nagibnega kota na di- Slika 4 – minimalni vrstni razmik
(na primer na strehi) menzijo sončnega sprejemni- Razlaga k sliki št. 4:
))Postavitev sončnih zbiralnikov ka – korekcijski faktor fN Razdalja L
glede na strani neba a B
Navpično Vodoravno
))Želen tip sončnih sprejemni- Sprejemniki sončne energije naj
kov. bodo obrnjeni proti jugu in na- 25o1) 4,74 2,63 1,84
gnjeni pod kotom 45° proti vo- 30 o
5,18 2,87 1)
1,75
Za natančnejše dimenzioniranje doravni ravnini. Odstopanje od 55 o
5,58 3,09 1,68
sistemov se uporabljajo raču- južne smeri povzroča zmanjšanje 40 o
5,94 3,29 1,58
nalniška orodja in programi, ki vpadle sončne energije. Optimal-
45o 6,26 3,46 1,48
določijo optimalno velikost solar- ni nagibni kot SSE je odvisen od
nih sistemov glede na povprečno časa koriščenja, ker se položaj 50 o
6,52 3,61 1,48
dnevno porabo tople vode. V pre- Sonca preko leta spreminja. Za 55 o
6,74 3,73 1,48
glednici št. 2 in sliki 2a je prikaza- naše področje je najprimernej- 1) Nastavitev: Krajši teleskopski podpornik
no približno število sončnih spre- ši nagib SSE med 35 in 45°, kar
L Minimalni razmik med dvema zbiralnikoma (preglednica)
jemnikov (površina) za pripravo predstavlja kompromis med naj-
tople sanitarne vode. višjim položajem sonca poleti a Kot nagiba proti horizontali
e Lega Sonca proti horizontali brez zasenčenja (15-17o)
Preglednica št. 2a: Nagibni kot sončnega sprejemnika
X Dolžina sprejemnika (tukaj 2070 mm)
Uporabljen čas (≈ 50o severne š.) Priporočljivo Začetek
LD Globina sprejemnika (globina strehe)
Januar do december, (celo leto) 40o – 50o 30o – 60o
n Razdalja od roba strehe
Aprila do sept. (samo v poletju) 30o – 40o 20o – 50o
B Mere vrstnih sončnih sprejemnikov
Maja do avgusta (skozi sezono) 25o – 30o 15o – 45o v m (prostor)
Oktobra do marca (kurilna sezona) 55o – 65o 40o – 75o (nagibni kot 30°) in najnižjim je površina SSE pravokotna na
Ugodnejši kot se določa po uporabi: položajem sonca pozimi (nagib vpadno sončno sevanje. Razen
Ogrevanje pitne tople vode ali za bazene od 30o – 45o 60°). Preglednica in slika št. 2 vgradnje SSE v smeri proti jugu
Ogrevanje pitne tople vode + za ogrevanje od 45o – 55o prikazujeta različne možne kote je sprejemljiva še vgradnja v sme-
30o Pri močnem sončnem sevanju v poletju (optimalni kot) nagiba sončnega sprejemnika. reh JV in JZ z naklonom 20 do
Maksimalno količino sončne 65°. Odstopanja v smeri jug do
30 o
Pri najnižji točki sonca v zimi (optimalni kot)
energije, ki jo lahko sprejme ab- 20° v poletnih mesecih nimajo ve-
30o Kompromis v poletnem obdobju sorber SSE dobimo v primeru, ko likega vpliva na izkoristek sončne

Slika 5 - Na sliki št. 5 so prikazane tlačne izgube v ploščatih sončnih spreje-

Slika 3 – Nagibni kot sončnih sprejemnikov mnikih
 38 Instalater Junij 2009

Razlaga k sliki št 5:

• Stalna temperatura (visoka in nizka temp.)

• Zaščitna tekočina 50 % brez prekoračitve
• Tlačne izgube (naprava) – dopustno do 7 m
po m2 vključno z Glikolom.
Pri 45 % Dp = 1,3 krat nasproti vode
• Volumski tok v obtoku za sprejemnike
30…50 l/(m2 • h) – pri običajnih sprejemnikih
• Solarna naprava regulirana s pretokom črpalke
• Običajna črpalka za ogrevanje pogosto neprimerna (h)
• Izklop črpalke pri ≈ 120 oC
• Uporaba obstojne zaščitne tekočine Glikol
• Črpalko načeloma vgradimo na povratni vod
• Maksimalno zmanjšati dolga mirovanja naprave

energije, saj glede na letno učin- jemnikov, predvsem odstopanje

kovitost sončnega sevanja znaša
razlika manj kot 2 odstotka.
Velik vpliv za dobro delovanje
solarnega sistema je odvisen tudi
od nagibnega kota sončnih spre-
od južne smeri.
Pri namestitvi sončnih spreje-
mnikov je dobro vedeti, da:
))Lahka strešna konstrukcija in Slika 7 - Določanje števila sončnih sprejemnikov za pitno vodo

Preglednica 6: Tehnični podatki za raztezno posodo

Št. sprejemnikov 2-4 4-6 6-8 Plinski predtlak (delovni) ≈ 2 bar Varnostni Sprejemnik m2 50 100 200 350
Volumen solarne naprave 18 25 32 Maksimalni delovni tlak ≈ 8 bar ventil DN 15 20 25 32

posledično smer sprejemnikov Primer:

na Z ali V povzročita, da sonč-
ni žarki ne sevajo optimalno na
sončne sprejemnike
))Usmerjenost sprejemnikov
čisto na jug z 10o, odstopanja
proti Z je optimalno
))V poletju, če je mogoče, da se
ne prekorači 55o in skozi zimo
35o (fSA = 1,1)
1. Odstopanje od juga proti zaho-
du z 50o (b1) -> fSA = 1,1
2. Prav tako proti vzhodu 50o(b2)
-> DfSA = 1,2 kar pomeni, da je
potrebno vgraditi od 10 % do 20
% večjo površino sončnih spreje-
mnikov.

Obrazložitev preglednice št. 7:

Krivulja potreb za toplo vodo (profil potreb)

Poraba na dan:
a. (a) majhna (< 40 litrov na osebo)
b. (b) povprečna (50 litrov na osebo)
c. (c) velika (65-75 litrov na osebo)

Izjeme:
Bivalentni večplastni hranilnik: 300 l na primer 400 l za
več kot s tremi sprejemniki

Smer strehe proti jugu (korekcijski faktor s slike 2)

Razlaga k sliki št. 6:
1 - Sončni sprejemnik,
2 – Toplotni potrošnik,
3 – Obtočna črpalka,
4 – Odprta raztezna posoda,
5 – Odzračnik,
6 in 7 – Termometer,
8 – Manometer,
Slika 6 - Instalacijska shema solarne
naprave po DIN 4757-11)
9 – Izpustna pipa,
10 – Izliv,
11 – Varnostni ventil,
12 – Membranska raztezna posoda,
13 – Povratni ventil,
14 – Napajalna črpalka,
15 – Zaporni ventil,
16 – Toplotni hranilnik.
Nagib strehe 45o (korekcijski faktor s slike 1)
Vroča voda – temperatura na iztoku maksimalno 45 oC
Površina sprejemnika (neto) 2,23 m2
Priporočljiva streha ≈ 60 % (letno sevanje sonca ≈ 1600 ur
Primer:
4 osebe, zelo velika poraba 70 • 4 = 280 l /dan.
Po diagramu: 3 visokozmogljivi sprejemnik ali 4 standardni sončni
sprejemniki (oboje – ploščati sprejemniki)
Junij 2009 Instalater
Vpliv odstopanja nagibnega kota
je prikazan na sliki št. 3.
Minimalni vrstni razmik med
sončnimi sprejemniki (po-
vršina strehe ali nezazidane
površine)
Minimalni vrstni razmik med
dvema sončnima sprejemniko-
ma je odvisen od nagiba in lege
Sonca proti horizontali brez za-
senčenja (15-17o), dolžine sonč-
nega sprejemnika (v prikazanem
primeru je 2070 mm) ter globine
sončnega sprejemnika.
Odvisno je tudi od odmika roba
strehe in od mere sončnih spreje-
mnikov (glej sliko št. 4).
Slika 9 - Z izračunom se lahko določi odstotek energije, ki ga potrebujemo za
Slika 8: Ogrevanje tople vode na več načinov
V preglednici št. 5 so prikazane
tlačne izgube ploščatih sončnih
sprejemnikov, ki so odvisne pred-
vsem od proizvajalca sončnih
sprejemnikov. Tlačne izgube pa
so odvisne tudi od izbire in vgra-
jene obtočne črpalke.
Tudi vgradnja raztezne posode
ima pomemben delež pri vgradnji
solarnega sistema. Na trgu je do-
bavljivih več vrst razteznih posod.
Najpogosteje se odločamo za
vgradnjo membranske raztezne
posode. Velikost in način delova-
nje je odvisen od proizvajalca raz-
tezne posode, zato se je potrebno
držati navodil proizvajalca. V
preglednici št. 6 so prikazane veli-
ogrevanje vode in hiše
kosti razteznih posod in velikosti
glede na število sončnih spreje-
mnikov ter potrebna dimenzija
varnostnega ventila.
Približno določanje števila
sprejemnikov za pitno vodo
Pri načrtovanju sistema upo-
števamo število oseb v gospo-
dinjstvu in njihove navade. Kot
osnovno vodilo pri načrtovanju
lahko služijo naslednji podatki:
dnevna poraba tople vode na
osebo, površina sončnega spreje-
mnika, približno 1,5 m2/osebo in
velikost hranilnika za toplo vodo.
V sliki št. 7 je podanih nekaj po-
datkov za lažje določanje veliko-
sti sončnih sprejemnikov.
Kombinirani hranilnik za
toplo pitno vodo v kombina-
ciji z ogrevalnim in solarnim
sistemom
Solarna regulacija poskrbi za op-
timalno shranjevanje toplote v
toplotnem solarnem hranilniku.
Lahko jo uporabljamo istočasno
na treh področjih.
Na primer pri zaporednem vkla-
pljanju dveh posod in istočasnem
ogrevanju vode za bazen. Regu-
K sliki št. 9:
Podatki za diagram:
• Za eno ali dvodružinsko hišo
• Kombinirani hranilnik 750 l (1000 l > 8 sprejemnikov
• 4 družinska hiša potrebuje 200 l vode na dan
• Smer strehe, na jug
• Nagib strehe 45o
• Nizka temperatura 40 oC / 30 oC
39
lacija s pomočjo temperaturnih
tipal meri temperaturno razliko
med sprejemnikom sončne ener-
gije in toplotnim hranilnikom.
Ko je temperatura izteka iz sonč-
nega prejemnika večja od tempe-
rature v hranilniku tople vode, za
najmanj 3 oC, regulacija vklopi
črpalko. Enakomerno drseča
diferenčna regulacija zagotavlja
tako konstantno oskrbo s sonč-
no energijo in enak temperaturni
nivo v hranilniku.
Kompletna postaja z integrirano
solarno regulacijo za ogrevanje
sanitarne tople vode in centralno
ogrevanje z nizko temperaturnim
ogrevalnim kotlom ali s kotlom
na trda goriva je prikazana na sli-
ki št. 8.
Solarna kompaktna instala-
cija
Poleg solarnega sprejemnika,
hranilnika tople vode, dodatnega
centralnega ogrevanja in solarne
regulacije, solarna kompaktna
instalacija z ostalimi funkcijskimi
deli zaokrožuje celotno ponudbo.
Določanje solarnih spreje-
mnikov za pitno sanitarno
vodo (PSV) in za podporo
ogrevalnim sistemom.
S pomočjo slike št 9 in z izraču-
nom določimo odstotek energije,
potrebne za ogrevanje PSV in
hiše.
Primer:
Z dobljeno toploto 9 kW, ki jo
dobimo pri solarnem ogrevanju
pitne tople vode, lahko pokrijemo
tudi potrebe za talno ogrevanje
(nizko temperaturno ogrevanje),
s čimer pokrijemo po prikazanem
diagramu 25% potreb s 7 spreje-
mniki, za 20 % pokrivanje potreb
40 Instalater Junij 2009

Preglednica št. 7: Solarno ogrevanje v prehodnem obdobju do Va = +

10 oC (volumen hranilnika in sprejemnikov)1
Pridobljena ener-
Vsebina hranilnika
Sončni pogoji gija 1) v kW/h/
v l//sprej. in dnevih
sprejemnik
Klim. Sevanje sonca
2,41 m2) 2,33 m2 2,41 m2 2,33 m2
Cona v urah
I < 1500 4,85 3,90 130 105
II 1500 - 1700 5,55 4,45 145 115
II 1700 - 1900 6,25 5,00 160 125
IV 1900 - 2100 6,90 5,50 170 135
V 2100 - 2300 7,60 6,00 185 150
VI 2300 - 2500 8,30 6,60 200 160
VII > 2500 9,00 7,20 215 170
1)
Naprava 50 oC/40 oC; Smer sprejemnikov na jug;
Kot postavitve 40o - 50o;
Primer: QN = 8 kW; Vamin = - 12 oC V1 = 20oC;
Čas ogrevanja 10 ur/dan; površina sprejemnika 2,41 m2
Smer jug; nastavljeni kot 45o; Klimatska cona II;
Ogrevanje – Kombinirani hranilnik
Rešitev: DV1 = + 20 – (-12) = 32K;
DV2 = +20-(+10 oC)
Toplotne potrebe pri + 10 oC : (8 kW/32 K) • 10 K = 2,5 kW;
Slika 10 - Učinki solarnega ogrevanja Energijske potrebe na dan: 2,5 kW • 10 ur;
Pridobljena energija/sprejemniki:
Razlaga k sliki št. 10: 5,55 kWh; 25 kWh/5,5 kWh = 4,55;
izberemo 5 sprejemnikov hranilnega volumna: 145 • 5 = 725 l
Št. 1 + 2: Toplotne potrebe (ogrevalni učinek) v slabo toplotno izo-
lirani hiši pa potrebujemo samo 5 sončnih Pri nizkoenergijski hiši znaša po-
Levo (začetek leta) je ogrevalni učinek večji kot desno sprejemnikov. Določanje sončnih trebna letna toplota za ogrevanje
Št. 2: Učinek ogrevanja v nizko energijski hiši (dobro izolirana) sprejemnikov za ogrevanje pitne 30 kWh/m2a in manj, zato lahko
Št. 3: Toplotne potrebe za pitno toplo vodo (≈ konstantna poraba
sanitarne vode je prikazano na s solarnimi sistemi zagotovimo
tople vode)
Št. 4: Potek letnega sončnega ogrevanja, velja samo za ogrevanje pi- sliki št. 2 skoraj celotno letno potrebno
tne tople vode; popolnoma neučinkovito za ogrevanje; zelene površi- energijo za ogrevanje in pripravo
ne kažejo: dodatne toplotne potrebe (ogrevanje z ogrevalnim kotlom). Toplotne potrebe – solarna tople sanitarne vode.
Št. 5: V nasprotju s 4 velikimi sprejemniki; Rdeče polje prikazuje so- ponudba – pokrivne površine
larno ogrevanje kot dodatno ogrevanje – solarni presežki V tem primeru zadostuje dobro
Št. 6: 6' Občasno poteka toplotna potreba za obe vrsti zgradb: toplotno izoliran sezonski hranil-
Št. 7: krivulja 4 in 6 prikazujeta presežek sončne energije -> neupo- Solarni sistemi v povprečju letno nik toplote kapacitete 14 m3.
rabljena solarna energija je prikazana v rumenem polju, med aprilom proizvedejo od 350 do 400 kWh
in oktobrom (različno na letni čas).
na vsak m2 sprejemnikov. Običajno se vgrajujejo solarni sis-
temi brez sezonskih hranilnikov
toplote (večje sezonske hranilni-
ke toplote vgrajujemo predvsem
pri ogrevanju več družinskih hiš
in solarnih sistemih za ogrevanje
naselij).

Legenda k sliki 11:

1. Sončni sprejemniki
2. Toplotni hranilnik
3. Topla voda – vmesni
hranilnik
4. Toplovodni kotel
5. Toplotni menjalnik
6. Ogrevanje
7. Črpalka za ogrevanje
8. Solarni krog
9. Črpalka za ogrevanje
vmesnega hranilnika
Slika 11 – Kompletni sistem solarnega ogrevanja
Junij 2009 Instalater
Za nekaj dnevno shranjevanje
toplote vgradimo hranilnik s pro-
stornino do 130 litrov za vsak m2
sprejemnikov sončne energije.
Pri tem je izvedba in tip SSE zara-
di manjšega sončnega obsevanja
in nižjih temperatur pozimi zelo
pomembna (slika 10). Ukrepi za
višje pokritje: znižanje toplotnih
potreb; Nagib sprejemnikov od
Sončna energija iz vesolja
Pri podjetju Pacific Gas & Electric so se pred kratkim
podali na novo razvojno pot do obnovljivih virov električ-
ne energije. Pred kratkim so že podpisali prvo pogodbo s
podjetjem Solaren, kateri jim zagotavljajo 15 letno doba-
vo električne energije iz vesolja.
V projektu je predvideno plasi-
ranje solarne naprave v vesolje,
ki bo sposobna pretvoriti sonč-
no energijo v uporabno energijo,
katero bodo brezžično pošiljali
na naš planet - Zemlja. Podjetje
Solaren, bo tako v vesolje posla-
lo satelit, opremljen s solarnimi
sprejemnimi ploščami, ki bodo
proizvajale električno energijo in
jo istočasno pretvarjale v radiofre-
kvenčno energijo, ki jo bodo nato
pošiljali na sprejemno postajo na
Zemlji.
Sprejemna postaja bo stala v
Kaliforniji, njeni sprejemniki pa
bodo prejeto radiofrekvenčno
energijo pretvarjali nazaj v elek-
45 - 55o (zajem Sonca v nižji legi),
cevni sončni sprejemniki; Opti-
malno načrtovanje in delovanje.
Toplotni hranilnik in pod-
pora ogrevalnemu sistemu
z bivalentnim toplotnim
hranilnikom in toplotnim
hranilnikom za ogrevanje
Na sliki št. 11 je prikazan kom-
trično energijo ter jo nato pošiljali
v električno omrežje. Podobnega
sistema do sedaj ni zgradil še nih-
če, vendarle je tehnologija že pre-
izkušena in primerna za uporabo.
Komunikacijski sateliti v vesolju
že preko 45 let zbirajo sončno
energijo s sončnimi celicami in
jo kot radiofrekvenčno energi-
jo, v obliki sporočil, pošiljajo na
Zemljo. Tako je sedaj čas, da se
to izvede tudi v komercialne na-
mene in se postavi prva solarna
elektrarna te vrste.
V podjetju je zaposlenih le okoli
deset inženirjev in znanstvenikov.
pletni sistem solarnega ogrevanja
s toplotnim hranilnikom in s pod-
poro ogrevalnemu sistemu.
Da bi naš planet obvarovali pred
nadaljnjim uničevanjem, je treba
naš način pridobivanja energije
prilagoditi naravnemu ritmu ze-
mlje.
Ena od rešitev je izkoriščanje
Imajo pa, od dvajset pa vse do 45
let izkušenj s področja vesoljske
tehnologije, oziroma aviacije.
Vsekakor pa je potrebno omeniti,
da je prednost njihovega progra-
ma tudi v tem, da je mogoče za
plasiranje satelita v orbito upora-
biti obstoječa prevozna sredstva.
Z ozirom, da je celoten projekt
šele v fazi načrtovanja, je pozna-
nih zelo malo tehničnih podatkov.
Omeniti velja, da podjetje So-
laren ni edino, ki se ukvarja z
izkoriščanjem sončne energije v
vesolju.
Z istim namenom je bila usta-
novljena tudi ustanova Space
Energy, ki kot že ime samo pove,
obljublja prav tako energijo iz
vesolja. Solarni sprejemniki pa
bodo nameščeni na satelite. Oba
Sodni izvedenec in cenilec za področje obrti
V strokovni reviji Instalater št.
3, smo predstavili slovenske
sodne izvedence in cenilce za
področje obrti. Žal smo pri g.
Muršič Adiju zapisali napačno
telefonsko številko.
Za napako se opravičujemo in
še enkrat objavljamo celoten
naslov:
Muršič Adolf
Puhova ulica 31,
2000 MARIBOR
Tel.: 041 / 235 291
e-mail: adi.mursic@amis.net
41
sončne energije. Dejstvo je da v
današnjih dneh pokurimo vse
preveč fosilnih goriv, ki pa zelo
slabo vplivajo na naše okolje.
Vpliv tople grede, preveliko od-
vajanje emisij CO2, preveliko
onesnaženje zraka in nastajanje
ozonske luknje so posledice, ki
jih ta goriva puščajo za seboj in
jih občutimo že danes.
projekta sta si zelo podobna.
Zato imata tudi enake prednosti
za koriščenje sončne energije na
tleh. Sateliti nameščeni v geosin-
hroni orbiti, ki je oddaljena od
planeta Zemlja okoli 36 tisoč ki-
lometrov, lahko dobijo neoviran
dostop do sončne energije.
Na sprejem sončne energije ne
vpliva vreme, letni časi, oblaki in
podobni dejavniki, kar je izrazita
prednost, saj lahko tako proizve-
demo od šest do osemkrat več
uporabne energije, kot na tleh.
Žarek mikrovalov, po katerem se
prenaša energija do Zemlje, je po
dosedanjih testiranjih za človeka
in živali neškodljiv ter nima ne-
gativnega vpliva na rastline, ki
rastejo v neposredni bližine spre-
jemnih anten sprejemne postaje.
 42 Instalater Junij 2009
Pionirji sončne energije
V sedanjem času, ki ga imenujemo tudi atomsko obdobje, bodo lahko koristile tudi bodoče
je moral človek pričeti velik boj z naravo, da ji dejansko generacije!
odtrga čim večji delež energije. Z bojem za energijo je člo-
Kljub vsem težavam, pa so števil-
vek pričel že daleč nazaj. Najprej je koristil les za ogreva- ni strokovnjaki enotnega mnenja,
nje in razsvetljavo, nato premog, nafto in kasneje različne da v naravi obstaja vir, ki nam ga
vrste kemičnih goriv. že milijone let brezplačno pošilja
Sonce. Tega smo se vseskozi pre-
malo zavedali. Zato je prav, da se
ozremo v zgodovino in hitro ugo-
tovimo, da človek že kar nekaj
časa vlaga trud in znanje v izrabo
sončne energije.
Koriščenje sončne energije za
dobrobit človeštva
Energijska moč Sonca znaša 378
kvadriljonov kilovatov. Večino te
energije Sonce seva v hladno ve-
solje. Od tega 170 bilijonov kWh
Slika 1 – Jorge Louis Leclerc Buffon je izračunal, da bi Arhimed sovražnikovo preide na Zemljo. Že samo del
ladjevje lahko zažgal v razdalji od 30 do 42 metrov
sončne energije, ki pade na naš
V sedanjosti, ko so svetovne za- Energetska kriza nas je streznila planet skozi leto, na primer na po-
loge že skoraj pošle, pa se vse in pogled v našo prihodnost je vršino Sahare, je tisočkrat večja,
bolj širi boj z različnimi vrstami postal povsem drugačen. od svetovne proizvodnje premo-
alternativnih virov energije. Kljub ga, je bilo zapisano že leta 1966.
temu, da je imela Zemlja obilne Od energetske krize je preteklo
zaloge premoga, nafte in nekatere že kar nekaj desetletij. Ostala Kolikšen pomen bi lahko imela
vrste radioaktivnih kovin, je bila so le številna vprašanja in na ta sončna energija, na primer: v ko-
energetska kriza v sedemdesetih problem, je bilo potrebno poi- likor bi pustinjo Nove Mehike,
letih prejšnjega stoletja, neizbe- skati primerne odgovore. Vidi se, ki meri okoli 17 tisoč kvadratnih
žna in v velik poduk. Toda, vse da se človek trudi poiskati nov kilometrov prekrili s sončnimi
slabo, ima tudi nekaj pozitivnega. vir energije in to takšnega, ki ga sprejemniki (kolektorji), bi ta
Slika 2 – Eneasova sončna naprava
pridobljena količina energije za-
dostovala za celotne Združene
države Amerike in to celo pri
samo 10 odstotni pretvorbi sonč-
ne energije.
V kolikor bi se samo 3 odstotki
sončne energije, ki pade na dese-
tino kopenske površine pretvorili
v koristno energijo, bi se lahko
oskrbelo dvakrat večje število ta-
kratnega prebivalstva.
Strokovnjaki - oziroma pio-
nirji sončne energije
Velik strokovnjak Arhimed, ki je
živel v času Antike (287 – 212
p.n.št.), je bil dober poznavalec
moči Sonca.
Za Arhimeda se trdi, da je leta
214 p.n.št., ko so Rimljani zavzeli
Sirakuzo, s pomočjo ogledala in
sončnih žarkov zažgal sovražni-
kovo ladjevje. O tem ni shranje-
nih nobenih podatkov, razen v
zapisu Galena (leta 130-220) se
najde opomba, o tej pomembni
vojni prevari (»De temperamen-
tis«).
Kot sporoča Plutarh, so v času
Nume Pompilija (714-671.
p.n.št.) pripravljali ogenj z ovalni-
mi kovinskimi posodami, v katere
so sevali sončni žarki.
Vendar je kljub vsemu moralo mi-
niti skoraj 1800 let od Arhimeda,
ko se nobeden fizik ni odločil razi-
skav z zbirnim zrcalom. Potrebno
pa je kljub vsemu omeniti, da se
tudi sedanje metode za zbiranje
sončne energije ne razlikujejo ve-
liko, od časov Arhimeda. Stekleni
sončni zbiralniki so najpogosteje
uporabljen element za zajemanje
sončnih žarkov.
Šele Antanazije Kircher (1601-
1680) je ponovno pričel z nadalje-
vanjem Arhimedovih poskusov.
Seveda pa s poskusi ni nadaljeval
tako, da bi hotel zažgati kakšno
ladjevje.
Florentinci, Averani in Targioni
so leta 1694 nadaljevali s poskusi,
Junij 2009 Instalater
Slika 3 – Naprava s koničnim reflektorjem
da bi z zbirnim zrcalom dosegli
temperaturo, pri kateri bi dia-
mant izhlapel.
Nemški geometer W. von Tschir-
nhaus, član Francoske akademije
znanosti je skonstruiral zbirna
stekla s premerom 80 cm in z
njihovo pomočjo opazoval talje-
nje keramične mase. Orleanski
vojvoda je leta 1699 izdal ukaz,
s katerim mu je Tschirnhaus iz
Nemčije moral pripeljati takšno
zbirno zrcalo. Nato je njegov tele-
sni zdravnik Homber s tem zrca-
lom izvajal prve poskuse z zlatom
in srebrom. Nekoliko let kasneje
je Geoffroy nadaljeval s poskusi
na železu, kositru, bakru in živem
srebru.
Francoski naravoslovec Jorge
Louis Leclerc Buffon (leta 1707-
1788) je leta 1747 izvedel poiz-
kus z napravo, v katero je lahko
vstavil do 360 ravnih zrcal.
Z neko drugo napravo, ki je bila
sestavljena z 168 ravnimi zrcali,
vsako je bilo veliko 15 x 15 cm,
je z njimi na kraljevskem vrtu za-
žgal kos debla v oddaljenosti 60
metrov. S to napravo je lahko talil
svinec v razdalji 39 in živo srebro
na razdalji 18 metrov. Na osnovi
njegovih poskusov je izračunal,
da bi Arhimed sovražnikovo lad-
jevje lahko zažgal v razdalji od 30
do 42 metrov (slika 1). Kasneje je
Louis XV. imenoval Buffona za
grofa.
Že omenjeni francoski učenjak
Pouillet je izračunal, da je upo-
rabna vrednost toplotne energije
Sonca na kvadratni meter zemelj-
ske površine med ekvatorjem in
43 stopinjami severne ali južne
geografske širine okoli 1/6 toplo-
tne enote v sekundi. To odgovarja
moči 0,95 KM (konjska moč-
735,4988 W).
Švicarski naravopisec De Sa-
ussure (Ženeva, 1740-1799) je
prvi skonstruiral tako imenovani
Sončni sprejemnik. Narejen je
bil iz petih steklenih polkock, ki
so bile razvrščene tako, da sta
bila vedno dva sloja ravnih stekel
odmaknjena ena od drugega, z
vmesnim zračnim prostorom.
De Saussure je odkril, da vmesni
zračni prostor med dvema steklo-
ma znatno poveča toploto in, da
z večjim številom steklenih slojev,
toplote ne povišamo.
Steklene polovične kocke so bile
postavljene na črno mizo, nad nji-
mi pa je bil postavljen termome-
ter, ki je sproti kazal spremembo
temperature. Termometer je po-
kazal najvišjo doseženo tempera-
turo zraka okoli 87,5 oC.
Ko je kasneje stekleno napravo s
strani odkril in je bila izpostavlje-
na direktno k soncu, se je tempe-
ratura dvignila od 110 pa vse do
160 oC. Kasneje so s to napravo
bili izvedeni še številni poskusi za
kuhanje hrane.
Cassinijevo zbirno zrcalo, ki je
imelo premer 110 cm, je bilo
imenovano za kraljevsko zrcalo.
To zrcalo je bilo podarjeno Lud-
viku XV. Ta dogodek je razviden s
slike, ki jo hranijo v Pariški zvez-
darni.
S Cassinijevim zrcalom se je do-
segla temperatura tudi do 1000
o
C. Z njim se je, v samo 2 sekun-
dah, lahko dosegla toplota, s ka-
tero je bilo mogoče taliti železo.
Srebro pa se je ogrelo toliko, da,
ko je padlo v vodo, je takoj dobilo
podobo belega pajka.
Sir Henry Bessemer je leta 1868
skonstruiral sončno peč. Kon-
kavno zrcalo je bilo sestavljeno
s stotimi posameznimi segmenti
in s premerom treh metrov. V
njegovem žarišču se je topil ba-
ker. Kositer pa se je spremenil v
paro. Bessemer kljub vsemu, z
Slika 4 – Začetek razvoja sodobnih sončnih sprejemnikov segajo v petdeseta
43
doseženimi rezultati, ni bil zado-
voljen in je zaustavil vse nadaljnje
poskuse.
V približno istem času je Francoz
C.L.A. Callier napisal knjigo o
izkoriščanju sončne energije. V
njej so prikazani številni podatki
o tedanjem poznavanju sončne
energije, žal pa v njih ni opisanih
nobenih tehničnih podatkov izve-
denih eksperimentov.
Angleški strokovnjak Harding je
leta 1883 izdelal napravo za de-
stilacijo vode, s pomočjo sončne
energije v Čilu. Posode, ki so bile
napolnjene z umazano vodo, je
prekril s steklenimi ploščami, na
katerih se je nabirala para, ki je
kasneje kondenzirala. Tako do-
bljena čista voda se je nato odva-
jala v zbiralnik. S tem postopkom
se je, v enem dnevu, pridobilo od
enega litra do enega litra in pol či-
ste vode. Povprečna temperatura
vode v posodah je znašala od 80
do 90 oC.
Potrebno pa je omeniti številne
in nenavadne poskuse Stocka in
Heinemanna. Žarišče sončnega
sevanja sta prestavila v stekleno
posodo, kjer je bil visok vakuum.
V njej se je nahajala substanca,
ki jo je bilo potrebno ogreti in je
bila položena v vrč iz magnezija.
Na razpolago sta imela samo eno
plankovekno stekleno lečo s pre-
merom 80 cm z žariščno razdaljo
50 cm. S pomočjo vakuuma so se
leta prejšnjega stoletja
 44 Instalater Junij 2009
majhne poskusne količine silicija
raztopile, v samo eni sekundi. Ba-
ker in lito železo sta se raztalili v
trenutku, medtem ko je mangan v
trenutku izparel.
Leta 1884 je strokovnjak Langley
zgradil podobno toplotno napra-
vo in izvedel ekspedicijo na Mo-
unt Whitney.
Četudi je bilo to področje na veli-
ki višini in prekrito s snegom, se
je lahko naprava uspešno upora-
bila za kuhanje. Toplotne izgube
naprave so nastale zaradi nizke
temperature zraka. Te toplotne
izgube so se izravnale s povišano
intenzivnostjo sevanja Sonca, ki
deluje v višinah.
John Herschel je leta 1837 na rtu
Dobre Nade napravil mali toplo-
tni sprejemnik, iz mahagonija, ki
ga je do zgornjega roba zakopal v
pesek in ga tako toplotno zaščitil.
S to napravo je lahko kuhal zele-
njavo in meso. Kuhal je s tempe-
raturo okoli 115 oC.
Pionirji sončne energije, ki bodo
omenjeni v nadaljevanju, so od
toplotnih sprejemnikov svoje
delo nadaljeval z reflektorji.
Avguste Mouchot, profesor fizike
Slika 5 - sončna peč s poliranim aluminijastim reflektorjem
v Toursu, je začel leta 1860 delati
tovrstne poizkuse in s podporo
Francoske države z njimi nadalje-
val še nadaljnjih 20 let. Pri kuha-
nju je toploto dovajal neposredno
na hrano in pri tem opazil, da hra-
na prehaja v pusto vrenje. Okus
teh jedi je bil nagnusen. Deli
hrane, do koder ni prišel zrak so
ostali nekuhani oziroma niso bili
pečeni.
Mouchot je kasneje, skupaj z
Abelom Pifreom, skonstruiral
napravo s koničnim jeklenim re-
flektorjem in z jeklenim cevnim
kotlom, ki je bil v fokusu steklen
in prozoren (slika 3). Ena od teh
naprav, ki je bila priključena tudi
na parni in tiskarski stroj, je bila
leta 1882 predstavljena na razsta-
vi v parku Tuileries v Parizu. Na
tej napravi je Mouchot, s pomo-
čjo sončne energije, tiskal časo-
pis, »Le Soleil«.
Reflektor te naprave je bil sesta-
vljen iz posrebrenih pločevinastih
plošč. Naprava je narejena po sis-
temu zglobov, da je lahko preko
svoje osi sledila Soncu. Kotel s
sončnim sprejemnikom velikosti
3,8 m2 obsevane površine, je lah-
ko izkoriščal 87 % razpoložljive
energije. V Alžiriji, kjer je bil stroj
nameščen, so lahko v zimskem
obdobju, v samo eni uri, proi-
zvedli 3,1 kg pare. S tem je parni
stroj, ki ga je poganjal parni kotel,
dosegel moč okoli 2 kW.
Tako so bili izrabljeni samo trije
odstotki sončne energije. Za tako
slab izkoristek ni bil kriv način
prenosa toplotne energije, temveč
sestava parnega stroja. Kot je na-
vedeno v aktih za patente, je Mo-
uchot pridobil patent za »sončno
črpalko«.
Vse izkušnje z napravami, ki jih
je skonstruiral Mouchot, je opi-
sal v svojem zapisu »La chaleur
solaire et ses applications indu-
strialles«, ki je izšel v Parizu leta
1879. To je bil pravzaprav prvi za-
pis o gospodarskem izkoriščanju
sončne energije in je na kasnejše
raziskave imel velik vpliv.
V Združenih državah Amerike
je kapitan John Ericsson od leta
1868 do 1886 uporabljal cevni
kotel, ki ga je z energijo napajalo
konkavno zrcalo. S to napravo
je Ericsson proizvajal paro, za
pogon stroja moči okoli 3 kW in
je bil večkrat predstavljen na šte-
vilnih New Yorških industrijskih
razstavah. Ericsson je, tako kot
številni drugi učenjaki, točno po-
znal toplotno dinamiko, vendar o
tem žal ni ničesar zapisal.
Francoski učenjak Lavoisier,
ustanovitelj znanstvene kemije
in član francoske akademije, je v
svoje raziskave vključil tudi Sonč-
no energijo. Ob podpori tovarne
stekla St. Gobain je uporabljal
votlo lečo s premerom 1,30 m in
3,20 m žariščne razdalje. Leča je
bila napolnjena z vinsko kislino.
Z napravo je dosegel temperatu-
ro, ki je bila potrebna za taljenje
različnih kovin in so lahko naredi-
le tekočo tudi platino (1773 oC).
Da je lahko zmanjšal žarišče, je
vstavil v napravo še drugo lečo s
premerom 15 cm.
S tem je Lavoisier izvajal poizku-
se delno z vakuumom in ugotovil,
da so naprave na sončno ogreva-
nje posebej primerne takrat, ko je
potrebno imeti čist izvor toplote.
V zvezi s tem je izjavil: »Ogenj
običajnih peči je manj čist od
ognja Sonca«.
Francoska revolucija je storila
konec njegovim naporom. Lavoi-
siser je končal na giljotini. Njegov
sodnik je izjavil: »Republiki niso
potrebni nobeni učenjaki«.
William Adams je zgradil sončno
peč za kuhanje, na kateri je upo-
rabil ravno steklo na zrcalu, ki jih
je razvrstil po obliki osemkratne
piramide. Ta naprava je imela na
širšem koncu premer 70 cm. Zr-
cala so sevala sončne žarke na
cilindrični pribor za kuhanje, ki
je bil nameščen v prozorni ste-
kleni posodi. Adams je trdil, da
je v Bombaju s to napravo kuhal
meso in zelenjavo.
Dr. C. G. Abbot je skonstruiral
indirektno kuhalno napravo, v
kateri je vročino, najprej prejema-
la tekočina in jo nato prenesla na
pribor za kuhanje. Njegova ku-
halna naprava je bila sestavljena z
reflektorji, ki so imeli površino 30
kvadratnih metrov. Sprejemniki
so sončne žarke prenašali na črno
jekleno cev, ki je bila nameščena v
žarišče sprejemnika.
Cev je bila napolnjena s tekočino,
ki se je ogrevala in se nato prena-
šala v zbirnik. Da bi se zmanjša-
Junij 2009 Instalater
Slika 6 - sončna peč, ki jo je skonstruiral dr. Tarcici iz Bejruta
le toplotne izgube na površini,
je bila cev obdana z dvoslojno
stekleno cevjo. Sprejemnik je bil
nameščen na horizontalni pod-
stavek, da je bilo omogočeno
spremljanje Sonca, od severne do
južne smeri.
Tako je bilo mogoče spremljati
Sonce v posameznih letnih ob-
dobjih in istočasno z zahodno
smerjo, da se je lahko spremljalo
dnevno kroženje Sonca. Sončni
sprejemnik so s tem lahko vedno
obračali proti Soncu. Pribor za
kuhanje je moral biti nameščen
nad sprejemnikom, da se je omo-
gočil prenos ogrete tekočine z
naravnim obtokom, brez obtočne
črpalke. Ta vrsta kuhalne naprave
si še, vse do danes, ni zagotovila
poti za njeno uporabo. Majhen
in na duhovit način sončni spre-
jemnik si je izmislil A. G. Eneas.
Prototip tega sončnega spreje-
mnika je bil nekaj časa v uporabi
v vzgojišču nojev v Cawstonu pri
Osadeni in drugi v Arizoni za čr-
panje vode.
Zrcalo na teh napravah je bilo se-
stavljeno iz posrebrenih steklenih
ploščic, ki so bile postavljene na
površino notranje strani topega
stožca. Strani topega stožca so
postavljene pod kotom 45 . Pre-
mer večjega konusa je bil 10 x 12
metrov. Spodnji del stožca je od-
prt, saj se tako zmanjšuje pritisk,
ki ga ustvarja veter in so toplotne
izgube zaradi tega zanemarljive,
oziroma brez večjega učinka.
E.E. Willsie in J. Boyle (ZDA) sta
koncem 19. stoletja uporabljala
prvo napravo, v kateri sta krožili
dve topljivi tekočini. Sevanje je
bilo zajeto v horizontalno po-
stavljeno posodo, v kateri je bila
voda in je bila pokrita s steklom.
V ceveh se je nahajal tekoči amo-
nijak, eter ali sumporni dioksid.
Para ene od omenjenih tekočin je
služila za pogon strojev. V končni
konstrukciji je imela posoda sku-
pno površino okoli 300 m2. Tem-
peratura vode je znašala 100 oC.
Toplota se je dovajala k tekočemu
sumpornem dioksidu. Pridoblje-
na para pa je služila za pogon
strojev, ki je včasih dosegel tudi
do 15 kW, vendar je potrebno to
številko uporabljati z veliko re-
zervo. Italijanska raziskovalna
ekipa na žalost ni bila kaj močno
zastopana. Ravno pri Italijanih, ki
jim pogosto rečemo, da je »država
Sonca«, bi lahko pričakovali, da
bo med prvimi na svetu pričela z
izkoriščanjem sončne energije.
Med prvimi lahko omenimo Ro-
magnolija. Trudil se je, da bi sonč-
no energijo uporabil za namaka-
nje zemlje. Uporabil je kloretilski
motor, ki ga je gnala predhodno
ogreta voda s pomočjo Sonca.
Sončna naprava je bila postavlje-
na pod kotom 55 oC.
Profesor Amelio je priporočal
uporabo Etilklorida v malih po-
gonskih turbinah. Z njegovim
postopkom bi se izgube, ki so na-
stale zaradi trenja, načeloma zni-
žale na najmanjšo možno mero,
vendar bi se pritisk v izparilniku
in kondenzatorju povečal nad
atmosferskega. Profesor Amelio
je svoje sončne motorje uporabil
v Libiji.
Načeloma je tudi Enzo Carlevari
s podobno napravo v Ischiju po-
večal efektivno moč na približnih
5 kW. Z napravo je lahko v le se-
kundi zagrel 4 litre vode na 70 oC.
Motor pa je dosegel osem tisoč
obratov na minuto.
45
Kljub vsemu so vse raziskave v
Italiji ostale na začetni ravni in
tudi v svetovnem merilu ta vrsta
tehnologije, za uporabo sončne
energije, vse do začetka sedem-
desetih let prejšnjega stoletja,
ni zaznala kakšnega vidnejšega
porasta. Z začetkom energetske
krize v začetku sedemdesetih let,
se je dobesedno stvar obrnila na
glavo. In prav je tako.
Iz zapisanega je razvidno, da so
v preteklosti raziskave s sončno
energijo potekale zgolj iskanju
načina za kuhanje. Nekoliko ka-
sneje pa proizvodnji pare, s kate-
ro so lahko poganjali parne stroje.
Raziskave o sončni energiji se,
od energetske krize v sedemde-
setih letih, dalje nadaljujejo zelo
intenzivno. Pričakujemo lahko,
da bomo s sončno energijo že v
kratkem času pokrivali večino
človeških potreb. Energija Son-
ca je najbolj brezplačna in v ne-
omejenih količinah. Zaradi teh
ključnih razlogov, bo v prihodno-
sti imela večjo perspektivo, kot
katerakoli druga vrsta energije.
Čas, ko je človek gledal na Son-
ce kot mit božanstva, je že dolgo
za nami. Hiter tehnološki razvoj
in velike človekove potrebe po
energiji so nas privedli do drugač-
nega razmišljanja in prav je tako.
 46 Instalater Junij 2009

Kyocerini solarni moduli za novo Toyoto Prius

Kyocera je objavila, da za nov model hibridnega avtomo- specializiranimi inženirji, ki za-
bila Toyota Prius dobavlja solarne module, ki bodo poga- gotavljajo nadzor proizvodnje.
Z dobavo solarnih modulov za
njali sistem zračenja.
vodilno ekološko vozilo na sve-
tu Kyocera s ponosom nudi nov
način uporabe njenih solarnih
modulov.
sestavljanja modulov. Integrira-
ni proizvodni proces omogoča
Kyoceri izboljšave v vseh korakih
proizvodnje, vključno z obdela-
vo surovin, izboljševanjem sku-
pne kakovosti in zmogljivosti ter
zmanjševanjem stroškov.

Visoka kakovost zaradi Edinstvena tehnologija solar-

popolnoma integrirane proi-
zvodnje
Kyocera je leta 1982 začela s
serijsko proizvodnjo silicijevih
solarnih celic z metodo, ki se je
uveljavila kot vodilna pri solarnih
sistemih za proizvodnjo električ-
ne energije.
Od takrat Kyocera znotraj pod-
jetja izvaja celotno proizvodnjo,
od nabave surovin do proizvo-
Toyota Prius dnje rezin in solarnih celic ter
Poseben sistem zračenja, ki je
na voljo kot dodatna oprema, za
hlajenje avtomobila uporablja
elektriko, ki jo proizvajajo solarni
moduli na strehi avtomobila.
nih celic
Pri snovanju solarnih modulov, ki
so nameščeni na novem modelu
vozila Prius, so bili pomembni
tudi estetski vidiki.
Od leta 2002 Kyocera nudi vi-
sokozmogljive solarne celice, ki
uporabljajo edinstveno tehnologi-
jo Reactive Ion Etching (RIE). Ta
se uporablja za ustvarjanje mikro-
skopskih brazd na površini celice.
Te brazde omogočajo solarnim

Deluje podnevi, in sicer takrat,

ko je avtomobil parkiran, s čimer
samodejno zniža temperaturo v
vozilu tudi v poletnem času. Za ta
izdelek je Kyocera uveljavila stro-
ge kriterije nadzora kakovosti, ki
so jih uporabili pri preverjanju
odpornosti na vročino, vibracije
in druge vidike.

S tem je zagotovila, da kakovost

ustreza standardom za kompo-
nente, vgrajene v novo vozilo
Prius. Kyocera je za namene pro-
izvodnje teh modulov vzpostavila
namensko proizvodno linijo s
Novi Kyocerini solarni moduli vgrajeni na Toyoto Prius

celicam boljšo absorpcijo sončne

O korporaciji Kyocera: svetlobe ter s tem boljši izkoristek
Kyocera, ki je na seznamu Fortune 500 na 365. mestu, je vodilni izdelovalec visoko tehnološke kera-
mike, elektronskih komponent, solarnih celic in elektronske pisarniške opreme. Kyocerina dolgoročna in učinkovitost konverzije. Hkrati
strategija je usmerjena v poslovanje, ki podpira telekomunikacije in obdelavo informacij, zaščito okolja ta tehnologija omogoča tudi upo-
in kakovost življenja. rabo enakomerne barve za privla-
čen videz solarnih modulov.
O podjetju Xenon forte:
Podjetje Xenon forte sodeluje s Kyocero že od leta 1989, status nacionalnega distributerja je pridobilo Specifikacije solarnih modulov
leta 1997, julija 2002 pa postalo njen direktni partner. Skupaj s podjetjema Xenon forte – Zagreb, d. o. za Toyoto Prius:
o., in Xenon forte Sarajevo d.o.o. skrbi za marketing, tehnično podporo in distribucijo izdelkov Kyocera ))Zmogljivost: v povprečju 56
Mita v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Osnovna dejavnost podjetja je informacijski vatov
inženiring, kar zagotavlja odlično osnovo za tehnično podporo in razvoj aplikacij za podjetje Kyocera. ))Učinkovitost pretvorbe: 16,5
odstotka.
Junij 2009 Instalater 47

Izbor Hidriin naj inštalater 2009

Sejem DOM marca je bil uvod v našo akcijo izbora Hi-
driinega naj inštalaterja 2009. Kriteriji po katerih bomo
izbrali Hidriinega naj inštalaterja so sledeča:

najboljše inštalaterje in podelili

))realizirani promet v obdobju
od 1. januarja 2009 do 30. ok-
tobra 2009
))strokovnost, kakovost dela
))pohvale in kritike kupcev
))udeležba na Hidriinih izobra-
ževanjih.
Na zaključnem srečanju no-
vembra 2009 bomo razglasili tri
privlačne nagrade. Akcija velja za
obstoječe pogodbene partnerje in
nove, ki se nam boste pridružili
tekom leta.
Pripravili smo tudi akcijo, ki
omogoča dodatne ugodnosti za
pogodbene inštalaterje:
za naročila v juniju in juliju nu-
dimo poleg pogodbenega rabata
še dodaten – vrednostni popust.
Zagotovite si najugodnejšo po-
nudbo in sodelujte v akciji!

Izjava inštalaterja:
»Prve sončne kolektorje smo vgradili pred 25 leti. Na trgu sta bila dva glavna ponudnika, takratni IMP
in hrvaški proizvajalec. Vgradilo se je veliko število kolektorjev, ki se jih sedaj – zadnje tri leta, intenzivno
zamenjuje z novimi sistemi. Vmes pa je bilo zatišno obdobje, ki je trajalo kar eno desetletje. Ozaveščenost
mladih se je močno dvignila in vsak graditelj individualne stanovanjske hiše si danes želi vgraditi sistem, ki
bo pokrival tako ogrevanje bivalnih prostorov, kot pripravo tople sanitarne vode. Večina se odloča za talno
ogrevanje v kombinaciji s hranilnikom toplote. Tako smo v zadnjih dveh letih, kar smo pooblaščeni Hidri-
in inštalater, vgradili največ kombiniranih sistemov za dogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Naši
uporabniki so s sistemi Hidria zadovoljni, mi pa, kot pooblaščeni servis tudi nimamo pripomb in dobro
sodelujemo. Dodatno le ojačamo konstrukcijo pri postavitvi kolektorjev na strehi pod kotom 45°, ker tukaj
piha močna burja in je to potrebno.

Z veseljem sodelujem v akciji izbora Naj Hidriin inštalater 2009 in kot je razvidno iz povpraševanj investi-
torjev, je zanimanja po solarnih sistemih veliko.«
Dantes Trošt s.p., montaža ogrevalnih naprav, Ajdovščina
 48 Instalater Junij 2009

Dimniki, za nizkotemperaturne kotle

Na ogrevalni kotel in dimnik moramo gledati kot na sis-
tem. Zato je potrebno, da gradbinci, pred pričetkom in
med gradnjo dimnika, na gradbišču pridobijo vse po-
membne informacije. Še posebej takrat, ko se izdelave
dimnika odloči posameznik.

Slika 3 – Vgradnja prezračevalne rešetke in keramične dimne cevi

termični vzgon. Zato se lahko
zgodi, da pride do kondenzacije
vodne pare, vsebovane v dimnih
plinih, kar vodi do navlažitve di-
mnika. Na sliki št. 1 je prikazan
prerez sodobnega dimnika, za
uporabo z nizkotemperaturnim
ogrevalnim kotlom. Sistemi za
sanacijo dimnika omogočajo
posodobitev neustreznih, ali do-
trajanih dimnikov ter njihovo
uskladitev za uporabo s sodob-
nimi kurilnimi napravami. Kako
potekajo dela pri gradnji novega

Slika 1 - Prerez sodobnega sistema dimnika, kjer je šamotna cev opremlje-

na s toplotno izolacijo v ovojnici, ki je pri prezračevanju zaščitena pred
vlaženjem

Dimniki, v starih obstoječih hi- Sodobni kotli delujejo običajno z

šah, so običajno grajeni z zelo ve- nizko temperaturo. Takšnim ko-
likim presekom. Takšni dimniki, tlom, ki delujejo z nizko izstopno
običajno niso primerni za delo- temperaturo dimnih plinov, pa
vanje z visokimi temperaturami. velikokrat primanjkuje potreben

Slika 2 - Osnovna dimniška plošča je položena v podlogo iz malte. S pomočjo

vodne tehtnice dimniško ploščo nastavimo v ravnino in nato nadaljujemo s
postavljanjem dimniških elementov.
Slika 4 – Vgradnja dimniških vratc
Junij 2009 Instalater
Slika 5 – Izvedba toplotne izolacije okoli dimne cevi
Siemens - sedež Peking, Kitajska
V Stekleni stolp ali intelegentna zgradba, kot bi ji lahko
rekli, stoji v Pekingu in je bila predana v svoj namen že
leta 2007. V njej ima svoj sedež podjetje Siemens.
Ne samo lepo oblikovana zgrad-
ba, Siemensu je zagotovo lahko
v dodaten ponos vrhunska teh-
nologija za proizvodnjo elek-
trične energije, ki je vgrajena v
stolpnico.
Poraba električne energije v
zgradbi je za več kot eno tretjino
nižja kot v primerljivih kitajskih
poslovnih stavbah. Kot del ener-
getskega programa je Siemens
sklenil pogodbo za približno
6500 projektov. Izgradnja je za-
jamčena s prihranki v višini pri-
bližno 1 milijarda Eurov.
Seveda pa to ne pomeni samo
dimnika, prikazujejo slike od št.
2 do 5.
Zastareli ogrevalni kotli z visoko
izstopno temperaturo dimnih pli-
nov, v navezi z zastarelim dimni-
kom, delujejo usklajeno.
V kolikor pri takšnem dimniku
zamenjamo stari kotel z novim,
za nizkotemperaturni kotel, zru-
šimo usklajen delujoč sistem.
Pri takšni zamenjavi je vsekakor
primerno, da v star dimnik vgra-
dimo novo notranjo dimno cev, ki
jo izdelamo iz nerjavnega jekla in
z manjšim premerom cevi.
To storimo tako, da z zgornje
strani dimnika, cev vstavljamo v
notranjost od zgoraj navzdol in
pazimo, da je nastala votlina okoli
nerjavne cevi dobro zapolnjena s
toplotno izolacijskim materialom.
Na sliki št. 3 je prikazan način
vgradnje prezračevalne rešetke,
skozi katere omogočamo vstop
zraka v dimnik, z dvema vleko-
ma. V dimniški plošči še izvede-
mo odvod za kondenzat.
Sodobni dimniški sistemi za niz-
kotemperaturne ogrevalne kotle,
se večinoma vgrajujejo pri novo-
gradnji. Dimnik je sestavljeni iz
prihranek energije, temveč je to
pomemben delež za zmanjšanje
49
plašča, ki je izdelan iz lahkega
betona, v katerega je vstavljena
cev, izdelana iz visokokakovostne
in ognjevarne tehnične keramike.
Notranja cev je v celoti obdana z
izolacijsko ploščo, ki zagotavlja
zahtevane toplotno izolacijske
lastnosti dimnika, v skladu s
predpisanimi zahtevami. Oblika
in dimenzije izolacijskih plošč so
prilagojene notranji geometriji
dimniških plaščev. Toplotna izola-
cija preprečuje izpušnim plinom,
da se v dimniku ohladijo.
Za čiščenje dimnika vgradimo di-
mna vratca. Za vgradnjo dimnih
vratc predhodno vstavimo šamo-
tni nastavek, prirejen za vgradnjo
dimnih vratc. Nato paralelno, z
zunanjim plaščem, vgrajujemo
kos za kosom še ostale notranje
dimne nastavke.
Za izolacijo proti toplotnim izgu-
bam uporabimo toplotne izolacij-
ske plošče (slika št. 5), izdelane
iz mineralne volne. Izolacijske
plošče vstavimo med notranjim
delom ohišja dimnika in med ke-
ramično cevjo.
Tako je dimnik zaščiten proti vla-
ženju, oziroma kondenzaciji. Za
priklop ogrevalnega kotla so izde-
lani posebni šamotni priključki.
emisij CO2 za približno 2,4 mili-
jona ton.
 50 Instalater Junij 2009

Toplotni mostovi
Zgradbo je potrebno graditi točno tako, kot navaja ve-
ljavni pravilnik za gradnjo objektov. Vpliv toplotnih mo-
stov na letno potrebo po toploti mora biti čim manjši,
pri čemer se uporabijo vse znane tehnične in tehnološke
možnosti. V praksi, se je žal še do nedavnega, na te zah-
teve malokdo oziral.

Slika 2 – Toplotni most v niši za radiator

hen del celotnih toplotnih izgub, Pri enem prehaja določen od-
je negativen učinek toplotnih stotek toplote skozi neizolirano
mostov še vedno izrazit zaradi stropno ploščo v hladen zunanji
znižanih notranjih površinskih prostor in v drugem se, skozi
temperatur. Na teh mestih obsta- ložo, še dodatno povečajo površi-
ja nevarnost lokalne površinske ne zunanjih zidov. Tudi veranda,
kondenzacije vodne pare, kar balkonska niša ter zunanje povr-
lahko povzroči izrazite poškodbe šine stene, dodatno povečajo na-
Slika 1 – Najpogostejša mesta za nastanek toplotnega mostu materiala. stanek toplotnih mostov.
Pri kakovostni zaščiti zgradbe ne bi v praksi predstavljali toplotni
zadostuje le ustrezna toplotna most. Toplotni mostovi so lahko Vse to ima vpliv na estetski videz Previsi nadstreškov, kot tudi
izolacija posameznih zunanjih prisotni na kateri koli obstoječi in celo velik vpliv, zaradi razvoja vhodi pri stopnicah in podesti so
elementov, kot so stene, streha, zgradbi. Slika 1 prikazuje več ti- plesni na zdravstvene težave, ki odlično mesto za odliv toplote,
tla proti terenu itn. Dobra izved- pičnih primerov za nastanek to- se ustvarja v prostoru. Toplotnih oziroma predstavljajo velik pro-
mostov zato ne smemo gledati le, blem. Zelo pogosto nastopajo
Razlaga k sliki št. 1 skozi energijski strošek, temveč toplotni mostovi tudi pri krožnih
se moramo dobro zavedati vseh balkonih v območju kapi. Kot v
1. Ležišče kletnih stopnic nad talno ploščo
njegovih posledic. predhodno opisanem, predsta-
2. Podnožje stopniščnega zidu nad dnom talne plošče
3. Stranska povezava stopnic na kletni zid vljajo toplotni mostovi velik pro-
4. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-delilne stene Na osnovi energetsko učinkovite blem tudi v niši radiatorja.
5. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-zunanji zid sanacije lahko vsak posameznik
6. Izstopajoča talna plošča izvede vsaj minimalne ukrepe za Toplotno neizolirana površi-
7. Izstopajoči vhodni podest odpravo tega pojava. na zidu pod strešno kritino ne
8. Okenski okvir in polica povzroča samo toplotnih izgub,
9. Izstopajoči balkon z nadstreškom Največ klasičnih primerov ter- temveč skriva tudi nevarnost
10. Čelni napušč v zunanjosti mičnih mostov je najti zlasti v gradbenih poškodb. Z odtokom
11. Obroba strešnega okna z zunanje strani
stavbah, ki so bile grajene med toplote nastaja v okolju med ste-
12. V hladnem podstrešju notranje pokončne stene
petdesetim in sedemdesetimi leti, no in strešno kritino področje z
prejšnjega stoletja. V teh zgrad- zelo nizko površinsko tempera-
ba posameznih podrobnosti, kot plotnega mostu. Na toplotnem bah je najpogosteje najti toplotne turo. Pri napačni toplotni izolaciji
so razni preboji, odprtine, stiki, mostu v zimskem času se toplotni mostove na območju izstopajočih zgornjega dela zidu je temperatu-
priključki itn., so prav tako po- tok, iz notranjega ogretega pro- hišnih balkonov. Tukaj se sko- ra zgolj 9,8 oC. Na tako hladni po-
membni, da preprečimo številne stora, prenaša v zunanje okolje. zi neizolirano obrobo betonske vršini se že pri 50 % relativni zrač-
neprijetne posledice, ki so najpo- Temperatura notranje površine plošče, toplota prenaša iz ogrete- ni vlažnosti v notranjosti prostora
gosteje razlog za nastanek toplo- ovoja stavbe je na takem mestu ga notranjega prostora, v hladne ustvarja vlaga. Z večjo toplotno
tnega mostu. Dolžnost vsakega precej znižana. Čeprav je v dolo- zunanje prostore. Isto velja, le v izolacijo dvignemo površinsko
projektanta je, da se že v osnovi čenih primerih delež toplotnih iz- dvakratnem merilu pri balkon- temperaturo. Pri 4 cm toplotne
izogiba načrtovanju detajlov, ki gub skozi toplotne mostove maj- skih nišah. izolacije je površinska temperatu-
Junij 2009 Instalater 51

ra še prenizka, da bi lahko izklju-

čili ustvarjanje kondenza. Šele pri
8 cm debeli toplotni izolaciji je
konstrukcija zaščitena pred na-
stankom gradbenih poškodb in
varna pred ustvarjanjem plesni,
ki jo ustvarja kondenz. Iskanje
toplotnih mostov in vzrokov za
njihov nastanek je načeloma zelo
težko.

S pomočjo termografske kamere

je to delo precej olajšano. S kame-
ro lahko toplotne mostove zelo
precizno odkrijemo in spoznamo
površinsko temperaturo gradbe-
nih elementov.

Dobro toplotno izolirani gradbeni

deli so v zimskem času znotraj to-
pli in zunaj hladni (to dosežemo
s toplotno izolacijo). Razločni po-
snetek termografske kamere nam
točno pokaže del z višjo tempe-
raturo, kar je opozorilo na slabo
izvedeno toplotno izolacijo. V
primeru, da kateri od gradbenih Način, da se izognemo toplotnim ovoja stavbe. Tako zagotovimo zagotovo sanacija z namestitvijo
delov posebej izstopa z visoko mostovom, je namestitev toplo- popolno zrakotesnost spojev, dodatne toplotne zaščite na no-
temperaturo, potem govorimo o tne zaščite brez prekinitev, ozi- da ne pride do konvekcijskih tranji oziroma na zunanji strani
toplotnem mostu. roma prebojev, na zunanji strani toplotnih mostov. Najcenejša je zgradbe.

Oblečimo svoj dom v volneno toplotno in zvočno izolacijo

Ovčjo volno smo vsi že več ali manj preizkusili na la- novogradnjah kot pri adaptaci- Tudi strah, kaj se bo zgodilo, če
stni koži. Vemo, da odlično uravnava temperaturo, saj jah. Za fasade pri zidanih ste- se bo bio volnena izolacija na
nah ni najbolj priporočljiva, zelo primer zmočila, ni potreben, saj
nas pozimi greje in poleti varuje pred vročino. Povrhu
primerna pa je za notranjo izo- če se zmoči, se hitro posuši in ne
še umirja, omogoča dober pretok zraka, odbija vonjave, lacijo, kjer zapiramo s ploščami. gnije, prav tako ne izgubi svoje
prah, pršice, vlago. Vse te lastnosti ovčje volne cenimo Priporočljive debeline volnene izolativne sposobnosti.
pri oblačilih, odejah, zaščitah za ležišče, preprogah… izolacije so za notranjo fasado in
vmesne stene 4 cm, za zunanje Izpere se le zaščita proti zajedav-
Vsaj tako dobro se obnese tudi Soven (Slovenska ,ovčja, Volna, strope ali stene pa 12- 16 cm. cem. Sicer zajedavci volne sploh
kot izolacija, saj ustvari prijetno Ekološka, Naravna) iz Selnici ob ne marajo, ker je v njej precej
klimo in ugodno počutje v domu. Dravi.. Ovčja volna ima tudi odlično lanolina. Kljub temu jo proti za-
Greje nas lahko tudi zavest, da zvočno izolativnost – nekateri jo jedavcem in vnetljivosti dodatno
tudi potem, ko bo odslužila svoje Njihova dejavnost zajema odkup uporabljajo za izocijo glasbil. zaščitijo.Volna je izredno težko
ne bo obremenjevala okolja. volne, pripravo surovine, pre- vnetljiva in je samogasna. Pre-
denje, tkanje, pletenje, proizvo- Način vgradnje v hiše, pa naj gre prečuje širjenje požara.
Povrhu pa je to edina toplotna dnjo naravne posteljnine,v želji, za bio volneno izolacijo v obliki
izolacija, ki za svojo proizvodnjo da premagajo tekstilno krizo, ki plošč ali v razsutem stanju, je BIOVOL TOPLOTNA
ne potrebuje dodatnih energen- traja v Sloveniji že nekaj let, pa preprost. Zanj ne potrebujemo IN ZVOČNA IZOLACIJA
tov. Še več. Striženje volne ugo- so razvili nov produkt - SOVEN ne specialnega orodja niti oseb- IZ SLOVENSKE
dno vpliva na počutje ovac. Torej BIOVOL toplotno in zvočno, nih zaščitnih sredstev. OVČJE VOLNE
je ekološko zelo sprejemljiv ma- volneno izolacijo.
terial. SOVEN D.O.O.
Bio volneno izolacijo priporo- SELNCIA OB DRAVI
V Sloveniji imamo sicer samo čajo za vse naravne gradnje, za http://www.soven.si
eno uradno registrirano podjetje, lesene hiše v celoti, za zapiranje Email:soven@siol.net
ki odkupuje in predeluje narav- strešnih konstrukcij in za izola- Tel. 040 860-165, marija srblin,dir.
no slovensko ovčjo volno.To je cijo podov. Uporabna je tako pri
 52 Instalater Junij 2009

Nam je sonce dovolj blizu?

Sončno energijo ljudje izkoriščamo od pradavnine, če ne teže dvigniti na streho z dviga-
drugega za sušenje oblačil, marsikateri rastlinjak je bil po- lom, kar podraži vgradnjo. Drugi
so modularni, kar pomeni, da lah-
stavljen pred stoletji, s porastom cen energije danes pa je
ko več posameznih kolektorjev
namenska uporaba sončne energije postala skoraj nuja. sestavimo v celoto, na sami stre-
Največ se uporablja za pripravo tople vode, delno tudi kot hi. Pri teh, tovarniško izdelane
podpora ogrevanju stavb, direktna pretvorba v električno obrobe zagotavljajo vodotesnost
vgradnje. Ker so takšni kolektorji
energijo pa mora narediti še nekaj korakov.
izdelani modularno se lahko med
izdelave močno napredovala. Ves
čas se dogajajo tudi izboljšave in
izkoristki so zelo dobri. Vodilo pri
izbiri vam je lahko tudi evropski
Solar Keymark certifikat kako-
vosti, za solarne kolektorje. Pri
ploščatih kolektorjih ste lahko
brezskrbni, da ne boste naleteli
na kakšne pomankljivosti, ki jih

Slika 3: Prednost ploščatih solarnih kolektorjev je izgled, saj so kolektorji

vgrajeni v samo konstrukcijo strehe, priključki so skriti pod kritino in niso
vidni. Kolektorji so praktično zliti s streho in so del nje.

Slika 1: Primer modularnih ploščatih kolektorjev so VELUX kolektorji,
opremljeni z močnim kaljenim steklom, ki ima tudi samočistilni nanos in s
tem je tudi nujnost čiščenja precej zmanjšana.
Torej, najbolj pogosto s soncem
segrevamo vodo, ki jo uporablja-
mo za tuširanje, pomivanje, tudi
kuhanje in podobno. Ko se odlo-
čimo, da bomo uporabili solarne
kolektorje v ta namen, se prične
izbira kolektorjev, oz. celotnega
sistema. Sistemi, kjer je bojler zu-
naj, nad kolektorji, ni primeren za
uporabo v večini Slovenije, saj so
zime prehladne in se tak sistem
prehitro okvari, zaradi zmrzali.
Za večji del Slovenije so najpri-
mernejši kakovostni ploščati so-
larni kolektorji. Iz arhitekturnega
stališča takšni, ki se vgradijo v
streho, saj nam kolektorji, mon-
tirani na dodane konstrukcije,
kvarijo izgled hiše.
Prednosti ploščatih solarnih
kolektorjev vgrajenih v streho
Prva prednost je izgled, saj so ko-
lektorji vgrajeni v samo konstruk-
cijo strehe, priključki so skriti pod
kritino in niso vidni. Kolektorji so
praktično zliti s streho in so del
nje.
seboj sestavljajo poljubno, seveda sicer lahko srečate pri novejših
ob upoštevanju osnovnih princi- tehnologijah.
pov povezave kolektorjev. Modu-
Druga prednost je enostavna larni kolektorji so relativno lahki, Četrta prednost je enostavnost
vgradnja. Kolektorji so pritrjeni najtežji tehta manj kot 60 kg, in uporabe in vzdrževanja. Prej
na strešne letve in ne potrebuje- za vgradnjo ne potrebujemo dvi- omenjeni modularni solarni ko-
jo nobene dodatne konstrukcije. gala za dvig kolektorjev na streho, lektorji se odzračujejo preko od-
Prav tako je nepomembno tudi kar poceni vgradnjo. zračevalnika, ki pa je vgrajen v
kje so nosilni špirovci. Tudi tukaj tokokrog, tik pred bojlerjem. Tako
poznamo dve vrsti kolektorjev. Tretja prednost je kakovost. Plo- na sami strehi ni nobenega odzra-
Prvi so dobavljeni na objekt v ce- ščati kolektorji so v uporabi naj- čevanja in s tem tudi vzdrževanja
loti in jih je potrebno zaradi večje dalj časa in tako je tehnologija ne. Zanimivo je tudi, da pozimi
sneg s takšnih kolektorjev zdrsne
nahitreje, saj ni nobenih profilov
ali oblik, kjer bi se sneg zadržal. S
tem tudi v sončnih zimskih dneh
uporabljamo solarno energijo.
Največ kar potrebujejo ploščati
modularni kolektorji je občasno
čiščenje stekla.
Kakšno površino kolektorjev
uporabiti
Za prenos zbrane sončne toplote
med kolektorji in bojlerjem skrbi
mešanica vode in protizmrzo-
valnega sredstva, ki kroži v za-
Slika 2: Enostaven nasvet pravi, da naj sestavimo največ do 6 modularnih prtem tokokrogu med kolektorji
kolektorjev velikosti 2,5 m2, torej skupaj 15 m2. In tudi pri tem moramo
paziti, da imamo res velik bojler oz. že hranilnik toplote, kar okoli 1000 l. V
in bojlerjem. To mešanico lahko
primeru, da želite uporabljati večje solarne površine, je priporočljivo narediti imenujemo tudi prenosni medij.
dva ali več solarnih tokokrogov. Pri solarnih kolektorjih se medij
Junij 2009 Instalater 53

segreva v vsakem kolektorju, to-
rej iz prvega kolektorja v drugega,
pride medij že segret, iz drugega
v tretjega še bolj in tako naprej.
S takšnim potekom segrevanja
pride nekje do uparitve medija.
In od te točke dalje, nam dodatna
površina kolektorjev ne pomaga
več. Enostaven nasvet pravi, da
naj sestavimo največ do 6 mo-
dularnih kolektorjev velikosti 2,5
m2, torej skupaj 15 m2. Tudi pri
tem moramo paziti, da imamo res
velik bojler, oziroma že hranilnik
toplote, kar okoli 1000 l. V pri-
meru, da želite uporabljati večje
solarne površine, je priporočljivo
narediti dva ali več solarnih toko-
krogov.
Praktičen nasvet: pri solarnih
kolektorjih je največji izziv, kam
z odvečno toploto, če je voda že
dovolj segreta. Če imamo preve-
liko solarno površino, se medij
večkrat na dan upari in s tem
obremenjuje solarni sistem. Zato
je priporočljivo vgraditi nekoliko
manjšo površino. Tukaj ima pred-
nost modularni sistem kolektor-
jev, saj lahko enostavno dodamo
kolektor, če se izkaže, da je to
smiselno.
Sicer pa so nasveti, o velikosti
solarnega sistema za segrevanje
sanitarne vode za družinske hiše,
bolj enostavni in, v veliki večini,
tudi zadostujejo. Solarni kolek-
torji naj bodo vgrajeni v strehi z
naklonom 30° – 60°, obrnjeni od
jugovzhoda do jugozahoda. Iz-
računska potreba po topli vodi je
80 – 100 l na osebo. Toliko vode
ne potrošimo dnevno, pač pa je
tukaj tudi akumulacija toplote za
oblačne dneve.
Pod takšnimi pogoji potrebujete
en kvadratni meter kolektorjev,
na osebo 4 članska družina to-
rej potrebuje 300 l bojler in 4 m2
solarne površine, kar zadovoljita
dva kolektorja. V primeru, da je
poraba vode večja ali orientira-
nost kolektorjev manj ugodna od
opisane, dodajte en kolektor več.
Kaj je še pomembno, da nam
bo solarni sistem deloval
Tukaj ste pred odločitvijo ali
izbrati celoten sistem enega
proizvajalca ali lahko povežete
elemente različnih proizvajalcev.
Delovanje je najbolj zanesljivo, če
imate vse od enega proizvajalca.
Je pa povsem enostavno povezati
elemente različnih proizvajalcev.
Pri tem je pametno uporabiti ko-
lektorje, obrobe in povezovalne
cevi ter solarni temperaturni sen-
zor enega proizvajalca, medtem,
ko je lahko bojler, avtomatika in
črpalka od drugega proizvajalca.
Izvajalec mora pri tem upoštevati
tehnične zahteve enega in dru-
gega, ki pa se običajno ne izklju-
čujejo. Najpomembnejše zadeve
so upornost temperaturnih sen-
zorjev, potreben pretok medija,
zahtevan pritisk medija in pravi
odzračevalnik.
Povzetek
Sončno energijo, zbrano preko
solarnih koletorjev, danes največ
uporabljamo za segrevanje sani-
tarne vode. Pri tem so v Sloveniji
zelo primerni ploščati modularni
kolektorji, ki se vgradijo v streho
in se lahko nadgrajujejo. Da bi
vam celoten sistem deloval, je po-
trebno upoštevati nekaj tehničnih
zahtev, najzanesljivejši pa so sis-
temi od enega dobavitelja.
Upam, da vam je ta članek prine-
sel odgovor na kakšno vprašanje.
Lahko se jih pojavi seveda še več.
Vsekakor pa je sonce dovolj bli-
zu, da lahko uporabimo njegovo
energijo in to brez, da bi dobivali
mesečne račune. Želim vam čim
več sončnih dni.
Vojko Golmajer

Nekaj o vetru
V državah z ravnimi obalami, kot sta na primer Danska
in Nizozemska, dajejo vetrnice v morju 50 procentov
več energije, kot tiste na obali. Cena vetrnice z močjo 1
megavata zgrajene v morju znaša okoli 2 milijona EU.
Minimalna hitrost vetra potrebna za zagon vetrnice je
5/sek. In maksimalna 25 m/sek., to je tudi hitrost ko se
vetrnica blokira.

Danska izvozi preko 75 procen- stopnja za pridobivanje vetrne

tov pridobljene vetrne energije
in spada v tem momentu med
največje izvoznike na svetu. Za
razliko od Dancev proizvajajo
Amerikanci relativno manjše
vetrnice z močjo do 10 kilovatov,
ki so pretežno namenjene za go-
spodinjstvo in to v krajih, ki so
relativno daleč od javnega elek-
tričnega omrežja.
Relativno ugodna cene te vrste
energije je pripravila okoli 80
procentov elektro gospodarskih
podjetij, da se priključijo pridobi-
vanju vetrne energije. Na ta na-
čin se je od leta 1995 povečevala
energije za cca. 28 procentov in
že leta 1999 se je povečala na 36
procentov. To so relativno velike
stopnje, ki so pritegnile veliko
pozornost investitorjev.
Zgodilo se je prvič, da neka teh-
nologija obnovljivih virov ener-
gije vstopa v multinacionalno
globalizacijo z ramo ob rami s
klasičnimi tehnologijami, ki so še
cenejše, vendar so veliki onesna-
ževalci.
Danci so zgradili tovarne v ZDA
in Indiji, istočasno pa vstopajo v žavah. V naslednjih letih se pri- Nikaragvi, Braziliji, Turčiji in na
skupne projekte tudi v drugih dr- pravljajo večji projekti v Egiptu, Filipinih.
 54 Instalater Junij 2009

Vse več se jih odloči za masivno gradnjo

Gradnja zgradbe z opeko velja za tradicijo s prihodnostjo.
Masivni material, kot je opeka, se lahko odraža v različnih
stilih, ki so tipični za različne podobe mest in vasic. Nove
tehnologije, hitro rastoča zavest za naše okolje, kot tudi
ugodna cena in številne druge možnosti, ki nam jih nudi
opeka pri masivni gradnji, so zagotovo tehten argument
odločitve za masivno gradnjo.

Investicija v gradnjo hiše je po- posvetovat z izvajalci, o dimenzi-

membna, kajti izbira nas spre-
mlja vse življenje. Ob bogati iz-
biri zidakov na današnjem trgu
je potrebno analizirati, ne samo
material, temveč tudi pogoje, ki
so dani. Ti pogoji pa zajemajo,
glede na material, spreminjajoča
Preglednica št. 1: Vrste UNIPOR CORISO opeka
Ime zidaka oznaka
UNIPOR W 08 CORISO W Toplotna izolacija
UNIPOR WS 10 CORISO WS
UNIPOR W 08 CORISO WS
se podnebja, ki pa so danes zelo
pestra in nepredvidljiva. V ta na-
men se lahko zaščitimo z pravil-
no izbiro gradbenih materialov.
V današnjem času so zelo aktu-
alne pasivne gradnje oz. gradnje z
ekološkimi materiali.
V ta namen je bil osnovan opeč-
ni zidak, polnjen z mineralnim
granulatom, blagovne znamke
UNIPOR CORISO. Pred samo
izvedbo gradnje se je potrebno
Preglednica št. 2: Tehnične lastnosti opeke
Izdelek
36,5 Unipor WS 12 CORISO
36,5 Unipor WS 12 CORISO
30,0 Unipor WS 12 CORISO
Kotna opeka
jah, masi, vrste zidov ter preučit
certifikat, ki potrjuje izpolnjeva-
nje zakonskih predpisov v zvezi
z kvaliteto. UNIPOR CORISO
zajema, tako polnjene, kot votle
zidake, ki pa temeljijo na ekolo-
ških materialih. Tako opeko UNI-
lastnost
Toplotna in zvočna izolacija
Toplotna in zvočna izolacija
POR CORISO najdemo v treh
izvedbah:
Pri gladki opeki, z navpičnimi
luknjami (WS12 CORISO in
WS13 CORISO) so odprtine
v celoti oblikovane v namen iz-
boljšanja toplotne, kot zvokovne
izolacije s sredstvom iz mineral-
nih, vulkanskih vlaken, ozna-
čeno skladno z dovoljenjem o
splošnem gradbenem nadzoru.
Opeke z navpičnimi luknjami, ki
Poraba materiala
DF Mere v mm
12 247x365x249
6 128x365x249
10 247x300x249
7,5 182x300x249
so označene kot WS14 in WS15 ))Zidovje se ne sme uporabljati
niso polnjene z izolacijskim sred- za izgradnjo dimnikov in za ar-
stvom. mirano zidovje.
))Zidovje se ne sme uporabljati
Gladke opeke z navpičnimi lu- za namene preizkusov upo-
knjami imajo sledeče lastnosti:Za rabnosti, temveč izključno kot
izdelavo zidovja se lahko v skla- posebno.
du s tem dovoljenjem o splošnem ))Zidovje za katerega je značil-
gradbenem nadzoru, uporablja no, da je njegova tlačna trdnost
izključno pokrivna kontaktna odvisna izključno od vrste
tankoslojna malta 900 D. Kon- malte in skupine malte v ra-
taktna tankoslojna malta se na- zredu konsistence gradbenih
naša s posebnim, za to razvitim elementov.
drsnikom za nanašanje malte Pravilna izvedba ter posvetovanje
»uniroll«, ki je sestavljen iz ele- z izvajalci bodo omogočili para-
ktrično vodene in premične ko- metre kvalitete in zahtev za traj-
vinske opornice ali z napravo za nost, energetsko varčnih lastnosti
nanašanje malte »unimaxX«, ki ter izolacijo pred hrupom.
se uporablja kot zaključni maltni
oporek. Za vse dodatne informacije se
obrnite na:
Tel.: Majda Filipan 031 398 117
Teža
Tamara Kozole 031 398 116
m 3
m 3 kg/kos
16 44 18,18 MAPS d.o.o.
Tržaška cesta 39
32 88 7,50 2000 Maribor
16 53 14,95 Tel.: 02 / 330 60 80
22 73 8,70 Fax: 02 / 330 60 90
Junij 2009 Instalater 55

Tehnologija obšla arhitekturo

Zavest, da je brezplačna energija najcenejša dokazujejo sistemi, četudi dobro delujejo, so
Turki, s številnimi sončnimi sprejemniki, ki jih kljub gr- zgolj dobra ekonomska rešitev.
Slej kot prej bodo Turki morali
demu estetskemu videzu, namestijo na ostrešje bivalnega
poiskati primerno rešitev. In to
objekta. takšno, ki bo najmanj moteča
za sam videz zgradbe in njene-
ga okolja. Prepričan sem, da se
jene s sprejemnikov, v katerem je
s steklom prekriti črni absorber,
ki pod določenim kotom zajema
sončno energijo. Ne zahteva, ra-
zen toplotnega hranilnika, ki je
nameščen nad sončnim spreje-
mnikom, nikakršne druge napra-

zastarelo tehnologijo, še iz časov ve. Na trgu razvitega sveta je na

Številnim popotnikom in tu-
ristom se v sedanjem času zdi
videno za nesprejemljivo, če ne
smešno. Tehnologija je v Turčiji
resnično obšla arhitekturo. Samo
misel, da dobim toplo vodo, že
dolgo več ne zadostuje. Pred vgra-
dnjo solarnega sistema velja do-
bro premisliti o primerni vgradnji.
Vgradnja sončnih sprejemnikov
na doma izdelano železno kon-
strukcijo in na vrh vgraditi še
vodni rezervoar za pripravo tople
vode, zagotovo ne pripomore k
lepemu videzu zgradbe.
Samo misel, da nam iz pipe v
kopalnici, kuhinji ali v kašnem
drugem prostoru priteče topla
voda, ki ne bo odvisna od premo-
ga, elektrike itn., je za sedanji čas
neustrezna. Ustrezno tehnologijo
je vsekakor potrebno uskladiti
arhitekturi. Ob vsem videnem,
je nemogoče govoriti o skladnosti
enega ali drugega. Videni solarni
petdesetih let prejšnjega stoletja,
da lepo kombinirati z videzom
zgradbe.
Naprave, ki jih je razvil profesor
Arijan Fabera iz Floride, so nare-
razpolago še vedno veliko število
takšnih in podobnih naprav. Vse
pa so oblikovane z lepim dizaj-
nom in so praktično nemoteče za
okolje, če so vgrajene na podlagi
arhitekturne zasnove.
V Turčiji se letno zgradi tudi do ti-
soč novih hotelov in še veliko več
stanovanjskih objektov. Nastopi-
ti bo moral čas za razmislek. Le
arhitekturna zasnova objektov ne
bo dovolj. Iz slik je razvidno, da
so sončni sprejemniki vidni že od
daleč. To ni moteče, če so sončni
sprejemniki in hranilnik za toplo
vodo vgrajeni v primerno strešno
konstrukcijo. Poiskati bodo mo-
rali primerno rešitev, ki ne bo slo-
nela zgolj na poceni izvedbi.
 56 Instalater Junij 2009

Klima v prostoru
Počutje v našem bivalnem okolju nas lahko podpira ali
zavira pri življenjskem uspehu, vpliva na naše slabo po-
čutje in sproža bolezni. Za dobro počutje v prostoru je
odločilna tudi temperatura zraka in zračna vlaga prostora,
v katerem se nahajamo. Primerna temperatura prostora,
za dobro počutje in za idealne življenjske pogoje je okoli
21 oC , ter 40 % zračna vlaga.

Če poleg človeškega dihanja, upo- opisani primeri vpliva na občutek

števamo še sobne rastline, kopa- ugodja v bivalnem prostoru.
nje v kopalnici, kuhanje in pranje
perila, ugotovimo, da je ob vsem Toplotno ugodje dosežemo z
tem veliko pogojev, ki imajo velik ravnovesjem, med toplotnimi
vpliv na vlažnost v prostoru. dobitki in toplotno oddajo s tem,
da vplivamo na stanje okolice (z
Velika zračna vlaga v prostoru ogrevanjem, prezračevanjem).
lahko po daljšem časovnem ob-
dobju, preko plesni, ki se ustvar- Toplotno ravnovesje je doseženo
ja na zidovih na notranji strani, pri različnih kombinacijah para- Na sliki št. 2 so opisana različna Pogoji za bivalno ugodje v
poškoduje gradbene materiale, metrov, vendar je toplotno ugodje vplivna področja, ki imajo vpliv prostoru
oziroma vpliva negativno na naše določeno, pri določeni kombi- na človekovo počutje v prostoru.
zdravje. naciji parametrov, ki zagotavlja V zimskem času so priporočeni
najmanjšo obremenitev termore- Parametri, ki vplivajo na toplo- naslednji pogoji za bivanje v pro-
Toplotno ugodje v bivalnem gulacijskega sistema. tno ugodje so naslednji: storu, kjer človek sedi, na primer
prostoru ))aktivnost pri gledanju televizije
Pomembno je tudi, da sta zgrad- ))obleka
Toplotno ugodje v bivalnih in ba in ogrevalni (prezračevalni) ))temperatura zraka v prostoru ))priporočljiva temperatura zra-
delovnih prostorih je doseženo s sistem tako zasnovana, da omo- ))hitrost zraka ka je okoli 22 °C oziroma ± 2
pomočjo ogrevalnega in prezrače- gočata zagotovitev toplotnega ))vlažnost zraka v prostoru °C temperaturna razlika zraka
valnega sistema. Na sliki in pre- ugodja, z minimalno rabo ener- ))srednja sevalna temperatura na višini 0,1 metra in 1 meter
glednici 1 so prikazani, oziroma gije. obodnih površin prostora nad tlemi, manj kot 3 °C

Preglednica št. 1: vpliv na občutek ugodja

Termično udobje1) Kemijsko udobje Fizikalno udobje Optično udobje

• Vonjave in gnusni • Motnje skozi zvočne

• Temperatura zraka
• materiali, CO2 • obremenitve • Svetlobno okolje
• Omejena površinska tempe- • Bleščanje
• Prah, plini
ratura
• Elektrostatične obremenitve • Barvna oprema
• Hitrost zraka • Kemijske povezave in • Umazanija
• Ionski koncentrati
• Zračna vlažnost • mikrobiološke ter biološke • Razgled
snovi
Vpliv: • nima vpliva • vpliva skozi ogrevanje • vpliva skozi prezračevanje • vpliva skozi klimatizacijo

1) Termična udobnost je odločilna za toplotno – in hladno počutje

Junij 2009 Instalater 57

Preglednica št. 2: Oddaja toplote in pare po VDI 2078

Temperatura zraka 18 20 22 23 24 25 26
(okolje) v oC
Senzibilna
100 95 90 85 75 75 75
toplota 2) v W

Telesno neaktivno Latentna

25 25 30 35 40 40 40
toplota 3) v W
Slika št. 2 – razna vplivna področja Skupna toplo-
125 120 120 120 115 115 115
))temperatura tal naj znaša pri- zviševanje sevalne temperature ta 4) v W
bližno od 19 °C do maksimalno obodnih površin. To je povezano Vodne pare 5)
35 35 40 50 60 60 60
26 °C s temperaturo zraka v prostoru in v g/h
))srednja hitrost gibanja zraka temperaturo površine sten, stropa Senzibilna
težkem delu
Merjeno pri

okoli 0,15 m/s in oken, ki obdajajo prostor. 125 115 105 100 95 90 90
toplota 2) v W
))asimetrija sevalne temperature Skupna toplo-
okoli 10 °C. Toplota in oddajanje vodne 190 190 190 190 190 190 190
ta 4) v W
pare človeka Odvajanje ogljikovega
V poletnem času so priporočeni I:
dioksida v l/h in v II: III: IV:
naslednji pogoji: Bivalni pogoji v prostoru so za- odvisnosti od stopnje
≈
≈ 23 ≈ 30 ≈ 40
aktivnosti 15
dovoljivi, kadar znaša relativna
))Temperatura zraka v prostoru vlažnost v prostoru od 40 ~ 70
od 23 do 26 °C %, temperatura zraka pa od 18 no v preglednici 2. kože, potenjem itd.
))temperaturna razlika 0,1 in 1,1 do 24 oC. ))Vlaga se sprošča pri kuhanju,
metra nad tlemi okoli 3 °C Glavni vir vlage, oziroma vodne kopanju, pranju in pomivanju
))srednja hitrost gibanja zraka Zelo važna je površinska tempe- pare v zraku so: posode itd.
pod 0,25 m/s ratura sten prostora in tempera- ))Vlaga, ki jo v prostor vnašajo
tura sobnega zraka. Kolikšno je ))Osebe, ki bivajo v prostoru in okrasne rastline in cvetje.
Zelo pomemben ukrep za iz- oddajanje toplote in vodne pare oddajajo zrak z dihanjem in ))Zelo pomembna je vlaga v
boljšanje bivalnega ugodja je človeka po VDI 2078 je prikaza- izhlapevanjem vlage s površine prostoru. Relativna vlaga pro-

Preglednica št. 3: oddajanje toplote po osebi, ki je odvisna od telesne dejavnosti.

Skupno oddajanje toplote po osebi je odvisno dejavnosti (približne orientacijske vrednosti).
Po dejavnosti se deli na štiri aktivnosti Q [W] Izraženo v odstotkih

Statična dejavnost v sedečem položaj

I 120
(branje ali pisanje)

Zelo lahka telesna aktivnost v stoječem ali

II 150
sedečem položaju

Lažja telesna aktivnost III 190

Srednjetežka do težke telesne aktivnosti IV > 270

1 met (enota metabolik) = Poraba energije za osebo v sedečem položaju = 58 W/m2 in s telesno površino okoli 1,7 m2
1)
Oddajanje ni iz VDI 2078; 2) Tudi kot suh, označeno kot občutena toplota; 3) Označeno tudi kot vlažna toplota; 4) Domala odvisno od temperature zraka; 5)
Latentna toplota, na primer pri 22 oC je m = 40 g/h -> (x / 1000) • r = (40 / 1000) • 700 = 28 W/ (≈ 30 W) • na primer – dvorana s 1000 osebami (pri 26 oC)
-> m = 65 l/h
 58 Instalater Junij 2009

storov naj bi bila v mejah od 35 Preglednica št. 4 – Temperatura zraka v prostoru

do 80 %.
))Nizka vlaga pomeni »suh
zrak«, ki lahko vsebuje tudi ve-
čjo količino prahu, kar povzro-
ča obolenje dihal in prehladne
bolezni.

Prevelika količina vlage pa pome-

ni »soparni zrak«, ki se lahko iz-
loča na hladnih površinah notra-
njih zidov, kar ima za posledico
nastanek kondenzata in tudi ple-
sni v vogalih - stikališčih sten.Za-
dovoljivo udobje je takrat, kadar
je temperatura sten v prostoru
od 18 do 24, 25 oC, temperatura
sobnega zraka, pa od 19,5 do 23,
24 oC.
Preglednica št. 5: Oddaja toplote v delovnih prostorih
Skupna oddaja toplote člove- Dovoljeno samo za kratkotrajno termično obremenitev
ka v odvisnosti od dejavnosti Samo pri slabem turbulentnem kroženju zraka v prostoru
(orientacijske vrednosti) ))Dovoljeno za aktivnosti stopnje I in II ter z lažjim oziroma toplejšim oblačilom
))Pravilna temperatura je odvisna od V0, vlage r, kroženja zraka in različnih vplivov dotoka zraka.
Za življenje človek potrebuje ))Odločilnega pomena je tudi od sloja plasti zraka (na primer 0,1 m od tal je lahko ≥ 21 oC
zrak, hrano in vodo. Pri presna- ))Oddaja toplote v delovnih prostorih je odvisna od vrste dejavnosti in po preglednici št. 5
vljanju človek zaužito hrano, s
pomočjo zraka, pretvarja v ener- Preglednica 6: Priporočljiva temperatura zraka v prostoru in relativne vlage r
gijo. Tako lahko z energijo vzdr- Vrsta prostora V (oC) (%) Vrsta prostora V (oC) r(%)
žuje stalno temperaturo telesa,
Dnevni prostor 20 – 21 40 – 60 Telovadnica 15 - 18 50 - 70
približno 37 °C in opravlja delo.
Da ostane temperatura človeške- Kopalnica 24 50 – 80 Normalna temperatura po DIN EN 12831
ga telesa približno konstantna, Pisarna 20 50 – 60 20 oC 80 %
Delavnice:
pri spremenljivih temperaturah Gostišče 20 50 – 60 21 C
o
70 %
okoliškega zraka in različnih tele- (po vrsti delovne
Spalnica 18 – 20 ≈ 50 24 C
o
62 %
snih aktivnostih, oddaja človeško Aktivnosti)
telo toploto na različne načine, Delavnica 14 - 18 40 - 60 26 C
o
55 %
in sicer: s konvekcijo, sevanjem, Opomba: V proizvodnih halah so pogosto ekstremne temperature, zato je potrebna zračna vlažnost,
dihanjem in z izparevanjem. V na primer:
preglednici št. 3 je prikazano sku- - v pekarni za naraščanje testa 4-8 oC, 60-70 %,
- za skladiščenje gob 0-2 oC, 80-85 %,
pno oddajanje toplote po osebi, ki
- za pripravo tobaka 22-26 oC, r = 78 - 80 %
je odvisna od telesne dejavnosti.
zraka v prostoru je odvisna od se, za normalno oblečene ljudi v prikazuje dovoljene temperature
Priporočljiva temperatura različnih dejavnikov (letni čas, sedečem položaju, brez fizičnih zraka v prostoru, ob različnih po-
zraka v prostoru dejavnosti v prostoru, časa zadr- aktivnosti, predpostavlja najugo- gojih.Preglednica št. 5 prikazuje
ževanja v prostoru, od spola in dnejša temperatura zraka v pro- priporočljive temperature zraka
Temperatura zraka v prostoru starosti ljudi, ki so v prostoru itd). storu, pozimi 20 °C - 21 °C, poleti in relativne vlage v različnih bival-
je gotovo bistveni parameter bi- Za našo srednjeevropsko klimo pa 21 °C - 22 °C. Preglednica št. 4 nih, oziroma delovnih prostorih.
valnega okolja. Meri se v coni
Preglednica 7: Toplotni prehod skozi obleko v m2 • K/W
bivanja, s termometrom, ki je za-
tBrez obleke: 0 Lažje poletno oblačilo: 0,08 Srednje toplo oblačilo: 0,16 Toplo oblačilo: 0,24
ščiten pred sevanjem, to je 1,8 m
od tal in najmanj 0,5 m od stene Nadaljnja vrednost za toplotni prehod = clo (oblačilo): 1 clo = 0,155 m • K/W, 1 m2 • K/W = 6,45 clo
2

ali okna. Optimalna temperatura

 60 Instalater Junij 2009

Energijska osveščenost Koroške

Jedro oziroma strateški cilj energijske osveščenosti Ko- 2. Opis in način delovanja
roške, je gradnja s poudarkom na zračni nepropustnosti najvažnejših komponent
objektov. To je način gradnje, s katerim preprečimo neže-
Slaba izolacija ovoja zgradbe je za-
leno zamenjavo zraka med zrakom v prostoru in zunanjim radi vlage najpogostejši vzrok šte-
zrakom. Istočasno z zračno nepropustnostjo zmanjšamo vilnih poškodb na zgradbi. Zaradi
izgubo toplote v prostoru in povečamo v prostoru dobro netesnosti preidejo velike količine
toplega zraka iz notranjosti v ovoj
počutje in neposredno pripomoremo k dolgi življenjski
zgradbe. Zrak se spotoma ohlaja
dobi vgrajenih materialov. in nastaja kondenzacija, ki zaradi
vlage v materialu povzroči plesen.
Tudi brez kondenzacije lahko
nastane plesen, če relativna vla-
žnost znaša dalj časa preko 80 %.
Nastanek vlage v gradbenem
materialu zaradi razpok in rež
na objektu povzročajo slabšo
toplotno izolacijo. Zato pride do
pogostejše zamenjave zraka, kar
povzroča dodatno infiltracijsko
izgubo toplote.
streh ali pri zračnih fasadah v
kombinaciji z izolacijskimi mate-
riali, imajo med ostalim nalogo,
da zadržujejo veter pred izolacijo
in tako preprečijo tudi najmanjši
pretok zraka skozi izolacijo. To
je pomembno zato, ker zrak, ki
se nahaja v sami izolaciji lahko
upravlja svojo funkcijo. Veterne
zapore so nameščene na zuna-
nji strani. Svojo nalogo opravijo
brezhibno. Pomembno je, da so
veterne zapore iz difuzijskih ma-
terialov in niso samo parne za-
pore. Načeloma pri načrtovanju
koncepta zračne zapore upošte-
vamo, da je objekt brez prekinitev
popolnoma zračno zaprt. Zrač-
ni prehod je potrebno obvezno
zmanjšati na minimum. Mesta,
kjer so vgrajena okna in vrata
imenujemo »rizična mesta«.

Zračna nepropustnost ovoja 3 1 Blower - Door - Test

Pred gradnjo objekta z zračno
nepropustnostjo moramo pred-
hodno izdelati tako imenovani
prezračevalni koncept, s katerim
predvidimo prezračevanje z več-
kratnim odpiranjem oken ali s
pomočjo mehanske prezračeval-
ne naprave z rekuperacijo zraka
oziroma z vračanjem toplote.
S tem dosežemo, da v stanovanju
ne prihaja do nastanka vlage in da
lahko odstranimo nastali CO2 in
razne druge škodljive snovi.
Da dosežemo vse zahtevane vre-
dnosti zračne nepropustnosti,
moramo predhodno izdelati do-
ber načrt in poskrbeti za dobro
izvedbo. Za preverjanje mejnih
vrednosti zračne tesnosti opravi-
mo z Blower – Door testom.
1. Pojem definicije
Stopnja izmenjave zraka v enoti
n50 [1 / h], je merilo za zračno
nepropustnost objekta. Ta po-
datek dobimo iz volumenskega
zračnega pretoka na uro, če dose-
žemo tlačno razliko 20 pascalov,
kar je primerljivo 5 mm vodnega
stebra v Dower-Door-testu (test
zračne nepropustnosti) in ga deli-
mo s prostornino zgradbe. Manj-
še kot je število, boljša je tesnost
objekta.
Ločimo tri stopnje tesnosti:
))Običajna zgradba / stanovanje
s prezračevanjem skozi okna
n50 < 3,0/h < 3,0 /h
))Nizkoenergijska hiša (NEH) s
prezračevalnim sistemom n50
< 1,5/h
))Pasivna hiša s prezračevalnim
sistemom n50 < 0,6/h
Izmenjave zraka n v enoti (1/h)
je podatek, s katerim določimo,
koliko zraka moramo zamenjati
v eni uri in ima pri prezračevanju
zgradbe pomembno vlogo. Iz hi-
gienskih potreb in za odvod ško-
dljivih snovi ter vlage v prostoru
je potrebna zamenjava zraka, ki
mora doseči najmanj vrednost
0,5 na uro, kar pomeni, da zrak v
prostoru obnovimo vsaki dve uri.
objekta je značilna za kvaliteto
in aktualno stanje tehnike, ki ima
številne prednosti:
))Majhne toplotne izgube pri
prezračevanju
))dolga življenjska doba gradbe-
nih materialov, ker ne prihaja
do rosenja konstrukcije
))izboljšana kvaliteta zraka v
prostoru, zaradi uporabe pre-
zračevalne naprave
))ne prihaja do prepiha / izbolj-
šani pogoji bivanja
))zagotavlja nemoteno in učin-
kovito delovanje prezračevalne
naprave.
3. Pojasnilo
Zračna nepropustnost je sloj, ki
prepreči valovanje zraka skozi
gradbene elemente. Sloj zračne
nepropustnosti je s strani gradbe-
no fizikalnega stališča namenjen
preprečevanju nastajanju vlage
zaradi kondenzacije, ki je name-
ščen na topli strani objekta.
Pozor! Pojma »zračna nepropu-
stnost« in »nepropustnost vetra«
se razlikujeta.
Veterne zapore, ki jih ponavadi
uporabljamo pri konstrukcijah
Blower - Door - meritev je stan-
dardiziran način, ki nam omogoča
kvalitetno in kvantitetno meritev
objekta. S to meritvijo ugotovimo
kako pogosto se volumen zraka,
pri določeni razliki tlaka, v eni uri
v prostoru zamenja. Da pridemo
do te razlike, namestimo v odprta
vhodna ali balkonska vrata okvir
na katerega je nameščena napeta
plastična folija. V odprtino na fo-
liji namestimo ventilator.
Obrate ventilatorja uravnamo
tako, da dobimo definiran tlak
med zunanjim zrakom in zrakom
v objektu. Da ohranimo tlak,
mora ventilator delovati s tako
velikim volumenskim pretokom,
kot pri volumenskem pretoku pri
netesnih delih na objektu.
Priti moramo do karakteristične
količine zračne zapore (n50), iz-
merjen volumski pretok delimo z
volumnom objekta. Ko dobimo
razliko tlaka (podtlak v objektu),
z lahko ugotovimo kje so netesne
točke. Piha iz vseh špranj, kar
lahko ugotovimo enostavno z
roko. Drug načini za ugotavljanje
netesnih točk izvedemo s pomo-
čjo dima, merilca hitrosti pretoka
zraka in s termografijo.
Junij 2009 Instalater
3.2 Blower - Door - Test in
termografija
Termografija je odlično dopolnilo
k Blower - Door - meritvam. Pri
tem se ustvari podtlak v prostoru.
Hladen zrak preko netesnih točk
prehaja v objekt. Zračni tokovi na
svoji poti ohlajajo objekt. Ohlaje-
ne točke in valovanje zraka so
vidne s pomočjo termokamere.
Dalj časa vzdržujemo podtlak,
bolj so vidna netesna mesta.
4 Pretvorba
Optimalna izvedba zračne za-
pore objekta je možna z nizki-
mi dodatnimi stroški, pogoj je
dobro načrtovanje in izvedba.
Uporabnik ima velike prednosti,
kot so preprečevanje škod na
objektu, boljša zvočna izolacija
(netesnost je tudi vzrok za slabo
zvočno izolacijo), velik prihranek
pri porabi energije in udobnost
bivanja. Tako se zmanjša HWB
(zahteve pri gradnji objektov) pri
Vrste brezposelnih – vsakdanja podoba
Nobeno znamenje ne kaže, da se bo končala svetovna
gospodarska kriza, ki jo je sprožil tako imenovani črni
petek na newyorški borzi (25.10.1929).
Nasprotno: število brezposelnih
dosega povsod po svetu rekor-
dno višino. V ZDA je ob koncu
1932 brez dela več kot 15 milijo-
nov ljudi, v Nemčiji pa več kot 6;
v Veliki Britaniji doseže brezpo-
selnost mejo 4 milijonov. V vseh
Vgrajen Blower - Door - sistem
izboljšanju zračne zatesnitve od
n50 = 3,0/h (minimalna zahteva
po smernicah 6 OIB), na 1,5 / h
(minimalna zahteva pri gradnji
stanovanjskih objektov na Ko-
roškem) na približno 5,5 kWh /
(m2BGFa).
V pritličnih stanovanjih je potreb-
no upoštevati pri zračni zatesnitvi
tudi tesnost do sosednjih stano-
vanj, s tem povečamo prihranek
energije in na sosednja stanova-
nja ne prehajajo nepotrebne vo-
njave, kot je na primer cigaretni
dim.
5. Napravi sam - poišči stro-
kovnjaka
Zaradi tveganja poškodb na
objektu in nelagodnega bivanja,
je bolje, da prepustimo to delo
strokovnjakom. Napake, ki na-
stanejo pri nestrokovni izvedi so
lahko povezane z velikimi stroški
in včasih jih je nemogoče popravi-
ti. Generalni zastopnik prevzame
evropskih državah je 1932 med
delavci izredno veliko brezposel-
nih: v Norveški 33,4 %, Danski
31,7 %, Nemčiji 30,1 %, Nizo-
zemski 26,9 %, Belgiji 23,5 %,
Veliki Britaniji 25,5 %, v Sloveni-
ji 20,5 %. Vrste obupanih čaka-
vso odgovornost za pravilno zrač-
no tesnitev objekta, kar prihrani
številne nevšečnosti pri poznejši
določitvi netesnih točk. Izvajalec
mora upoštevati koncept zračne
zatesnitve. Danes, še mogoče tak
način ni povsem običajen, je pa
nujno, da preprečimo zračno ne-
tesnost objekta.
V primeru, da je na objektu več
izvajalcev je nujno potrebno so-
delovanje, da ne pride do nepo-
trebnih nevšečnosti.
6 Praktični nasveti
))Priporočljiva je generalno teh-
nično popolna zračna zatesni-
tev. Doseči je potrebno
))stopnjo zamenjave zraka n50
< = 1,5 / h.
))Ometana stena je zračno za-
tesnjena samo v primeru, da je
neprekinjeno ometano od ne-
obdelanih tal do neobdelanega
stropa in neprekinjeno ometa-
no za električnimi ali kakimi
drugimi instalacijami.
))Uporabimo zračno tesne in-
stalacijske doze ali napravimo
posteljico za dozo iz malte ali
mavca v premeru najmanj 20-
30 cm.
))Dimniki so ponavadi izdelani
iz poroznega gradbenega mate-
riala, ki niso zračno tesni, zato
jih moramo predhodno ome-
tati iz vseh strani, pred zidavo
sten.
))Tesnitveno folijo na koncu
namestimo in omečemo na zi-
dovje.
))Pri izbiri materialov za zračno
tesnitev je potrebo upoštevati
jočih brezposelnih pred uradi za
zaposlovanje in časopisnimi ure-
dništvi so značilna in vsakdanja
podoba v ameriških in evropskih
industrijskih mestih.
Kriza zajame vse gospodarske
panoge. Izvoz iz ZDA se zmanj-
ša na tretjino obsega iz 1929, na-
rodni dohodek ZDA pa skoraj
za polovico. V Nemčiji objavi
stečaj več kot 800 bank. Beda
61
njihovo zračno propustnost.
))Okenske špalete pred vgradnjo
oken omečemo.
))Meritve zračne tesnosti opra-
vimo tudi pri lahkih gradnjah.
Po opravljenem testu lahko
ugotovimo kvaliteto gradnje.
Tudi pri masivnih gradnjah je
priporočljiva meritev zračne
tesnosti. Večkrat se pojavijo
netesne točke pri oknih in na
podstrešju. Meritev zračne
tesnosti je potrebno opraviti
takrat, ko so stene ometane
do stropa in je izdelana zrač-
na zapora. Vsekakor pa pred
zaključnim slojem, da ugotovi-
mo netesne točke. Torej je po-
trebno pred položitvijo estriha
opraviti test zračne tesnosti, da
ugotovimo morebitne netesne
točke, kot so stiki med stena-
mi in podobno in to saniramo.
To lahko opravimo s pomočjo
termografije, ki nam pokaže
infra rdečo sliko dela objekta
ali z dimom ugotovimo prepih.
Hrbtna stran dlani je tudi obču-
tljiva na gibanje zraka. Ob kon-
cu gradnje objekta je potrebno
opraviti t.i. uporaben test, s
katerim kontroliramo povzete
mere zračne tesnosti.
8. Zahteva
Izvedba zračne tesnosti objekta je
v okviru koroškega zakona o gra-
dnji pri novogradnjah nagrajena z
eno točko.
Zamenjava zraka pri zračnem te-
stu ne sme presegati razliko tlaka
n50 1,5 / h, pri objektih s kontro-
liranim prezračevanjem.
gmotno, duševno in moralno
uničuje posameznike in družine.
Državne podpore pogosto ne za-
doščajo niti za ohranitev golega
življenja. Kriminal in prostitucija
naraščata.
Ljudje si ne morejo pomagati,
preveva jih občutek ogroženosti,
želijo si kakršne koli korenite
spremembe. Klici po »močnem
možu« so vedno glasnejši.
 62 Instalater Junij 2009

Bioplin
Znano je, da nas v prihodnosti čaka večja raznolikost živilskopredelovalnih odpadkov
goriv, ki jih bomo uporabljali kot nadomestilo za naftne ter odpadkov iz gozdarstva. Ti
substrati nastajajo večinoma kot
derivate in druga fosilna goriva. Med gorivi biološkega
odpadni proizvod v kmetijstvu,
izvora obstaja več vrst goriv, ki so v razvoju ali pa se že industriji, komunali ter čistilnih
uporabljajo. Ena izmed alternativ, ki jo že uporabljamo in napravah, zato je njihovo korišče-
jo bomo tudi v prihodnje je bioplin. nje z okoljskega ter ekonomskega
vidika zelo upravičeno.
Anaerobna fermentacija
V splošnem je najbolj pogost
način pridobivanja bioplina z
biološko razgradnjo v obliki ana-
erobnega vretja (brez prisotnosti
kisika). Pri tem načinu simulira-
mo predelavo organskega mate-
riala, kot se na primer dogaja v
trebuhu prežvekovalcev.

Ena krava dnevno proizvede ne-

kaj mleka, gnojila in ca. 1,5 m3
bioplina. Vendar pri živalih gre ta
bioplin neizkoriščen v ozračje. V
primeru postrojenja za pridelavo
bioplina pa ta plin polovimo in
nato uporabimo s procesom izgo-
revanja za pridobivanje električne
energije ter toplote.

Kemijski proces pridelave biopli-

na z biološko razgradnjo poteka
po sledečem postopku.

Biomasa (maščobe, ogljikovi

hidrati, proteini) se v postopku
hidrolize razgradijo v kisline (ma-
ščobne kisline, aminokisline, eno-
stavni sladkorji).

Nato sledi postopek acidifikacije,

Preglednica 4: Splošen pregled bioplinskega postrojenja pri katerem se tvorijo kratko veri-
Preglednica 1: V normalnih pogojih je sestava bioplina pri pridelavi z Sestava plina žne organske kisline ter alkohol iz
biološko razgradnjo sledeča: katerih nato nastane ocetna kisli-
Sestava bioplina je odvisna pred- na, ki se pretvori v bioplin, torej
Metan CH4 45 - 75 vol %
vsem od načina pridobivanja in metan in CO2. Ta kemični proces
Ogljikov dioksid CO2 25 - 50 vol % pogojev pri katerih nastaja (pre- se vrši v bioreaktorju, ki je glavni
Vodik H2 0 - 4 vol % glednica 1). sestavni del celotnega postrojenja
Dušik N2 0 - 5 vol % za pridelavo bioplina.
Če se plin prideluje s termičnim
Kisik O2 0 - 2 vol %
uplinjanjem lesa je njegova sesta- Sestava postrojenja je v glavnem
Vodna Para H2O 1 - 15 vol % va malo drugačna (preglednica 2). odvisna od vrste surovine za bi-
Vodikov Sulfid H2S 0 - 6000 ppm
Amoniak NH3 0 - 500 ppm Preglednica 3: Primerjava bioplina in zemeljskega plina
Enota Bioplin Zemeljski plin
Bioplin je ime za plinasto gorivo, oziroma pirolizo. Pri biološki raz-
Kalorična vrednost kWh/m 3
4–7 9 – 11
ki ga pridobivamo z razgradnjo gradnji lahko pridobivamo plin
biološke razgradnje organskega iz trdnih komunalnih odpadkov, Gostota kg/ m3 1,2 0,7
materiala v odsotnosti kisika ter odpadnih vod, organskih od- Vnetišče °C 700 650
s toplotnim uplinjanjem (Les) padkov iz kmetijstva in kmetij, Največja hitrost v zraku za vžig m/s 0,25 0,39
Preglednica 2:
Po energijski vrednosti je: oplin. V splošnem pa imajo vsi
Metan CH4 2 -3 vol % sistemi sledeče komponente(Glej
Ogljikov dioksid CO2 9 -15 vol % 1 m3 bioplina 60 % CH4 in 40 % diagram):
Ogljikov monoksid CO 17-22 vol % CO2 enak; 0.6 l Elko, 1.3 kg lesa,
5.9 kWh električne energije, 1 l al- ))Shranjevalnik ali rezervoar
Vodik H2 12-20 vol %
kohola, 0.7 kg premoga 0.6 m3 ze- za surovine, ki je lahko raz-
Dušik N2 50-54 vol % meljskega plina in 0.7 l bencina. lične oblike. Najpogostejši so
Junij 2009 Instalater 63

Ihan, Kamnik in Domžale).V letu Sloveniji ocenjen na okoli 3 MW.

veliki silosi, prosto stoječi ali
vkopani in tudi v obliki vreč.
Pomembno je, da se substrat
čim prej prenese v reaktor, sicer
se poslabša njegov izkoristek.
Shranjevanje različnih vrst
substratov je v glavnem odvi-
sno od njihove oblike. Preden
le ti pridejo v reaktor je potreb-
na še določena predelava, kot
je mešanje z drugimi substrati,
da dobimo boljši izkoristek, re-
zanje na manjše kose, predgre-
vanje in tudi termična obdelava
zaradi sanitarnih ukrepov.
))Reaktor, kjer se vrši anaerob-
na fermentacija. Substrati se
tukaj segrevajo in premešajo
tako, da se omogoči potek
procesa. V procesu dobimo
dva produkta, in sicer bioplin
ter predelan substrat, ki nam
lahko služi kot gnojilo. Meša-
nje se izvaja periodično, saj je
pomembna pravilna in enako-
merna temperatura substratov
ter pravilna mešanost za delo-
vanje bakterij in preprečevanje
nastajanja sedimentov.
))Rezervoar za skladiščenje tr-
dnih odpadkov-gnojila. Tukaj
2007 so bile v Sloveniji 4 t.i. bio- Prav tako bi bilo potrebno analizi-
plinarne, ki predvsem iz živalskih rati potencial pridelave bioplina iz
odpadkov in drugih organskih bioloških komunalnih odpadkov.
odpadkov proizvajajo bioplin. Posebej ob predvidenem pove-
čanju takšnih odpadkov zaradi
Iz proizvedenega bioplina se so- ločenega zbiranja.
proizvaja električna in toplotna
energija. Obstaja neizkoriščen Črpalk s stisnjenim zemeljskim
potencial na manjših kmetijah. plinom (CNG – compressed na-
Slika 1 - Sestava postrojenja Skupni potencial manjših bio- tural gas) zaenkrat v Sloveniji še
se skladišči odpadni material iz plinarn (manj kot 300 kW) je v nimamo.
procesa fermentacije.
))Filter kondenzata, ki odstra-
njuje odvečno vlago iz plina.
))Kompresor za komprimiranje
in transport plina.
))Plinohram, kjer se skladišči
večja količina plina za kom-
penziranje nihanja porabe v
omrežju.
))Sistem so-proizvodnje elek-
trične in toplotne energije (ko-
generacija).
))Plinsko omrežje; sem lahko
dovajamo bioplin, če ga ne po-
rabljamo v generatorju.
))Električno omrežje je mesto,
kamor dovajamo proizvedeno
električno energijo.
))Porabniki toplote so na primer
gospodinjstva in deloma sam
sistem, ki porabljajo odpadno
toploto sistema za so-proizvo-
dnjo električne energije.
Bioplin v Sloveniji
Proizvodnja bioplina na prašičji
farmi v Ihanu poteka že od leta
1993 (v sklopu centralne čistilne
naprave prašičje farme ter občin

Iskanje nove energije

Zahodne industrijske države šele polago-
ma uvidijo, da se po naftnem šoku jeseni
1973 časi poceni surovin ne bodo več vr-
nili. Strah pred nadaljnjim porastom
cen surove nafte in dolgotrajnimi
težavami z oskrbo sili k razmišlja-
nju o energetskem položaju. Delež
nafte bi bilo treba omejiti v korist
dragih energijskiih virov. Poleg pre-
moga in zemeljskega plina spet stopi
v ospredje jedrska energija. Porabo
energije v zasebnih gospodinjstvih
skušajo zmanjšati s prepričevanjem o nujnosti varčevanja in z
ukrepi, ki naj bi ohranjali toploto. Porabo bencina naj bi zmanjšali
z omejitvijo hitrosti in alternativnimi pogonskimi sredstvi (plin).
 64 Instalater Junij 2009
Letalski center Maribor bolje opremljen za boj proti toči
Letalski center Maribor bo moderniziral tehnično opre-
mo svojega letala za boj proti toči s finančno pomočjo
GRAWE zavarovalnice, ki letos praznuje 100 let zavaro-
vanja proti posledicam toče.
Analiza Letalskega centra Mari-
bor na primeru letalskega posre-
dovanja v veliki nevihti 16. junija
2009 kaže, da sta se obseg in po-
jav toče ob letalskem posredova-
nju občutno zmanjšala. Dokaz za
to je prisotnost reagentov v anali-
ziranih zrncih toče, ki je manjša
in se hitreje tali.
Za večjo učinkovitost obrambe
pred točo potrebuje severovzho-
dna Slovenija še vsaj eno letalo za
boj proti toči.
Na novinarski konferenci je Jer-
nej Vaupotič, predsednik Letal-
skega centra Maribor, ob prejemu
čeka, v vrednosti 10.000,00 EUR,
iz rok mag. Boža Emeršiča, MBA,
predsednika uprave GRAWE
zavarovalnice, optimistično zrl v
prihodnost: »Z denarjem, ki nam
ga je poklonila GRAWE zavaro-
valnica, bomo lahko v Letalskem
centru posodobili nujno potrebno
opremo. Načrtujemo:
))zamenjavo elektronike v siste-
mu za razprševanje reagenta,
))obnovitev agregatov za razpr-
ševanje tekočega reagenta,
))nabavo dodatnih plamenic z
vsebnostjo srebrovega jodida.
Za Letalski center Maribor, ki
z enim samim letalom pokriva
2900 km² veliko območje, je to
zelo pomembno. Ocenjujemo, da
bomo s temi tehničnimi pridobi-
tvami lahko še uspešneje izvajali
letalsko obrambo proti toči.«
GRAWE zavarovalnica
praznuje 100 let zavarovanja
proti posledicam toče
Mag. Božo Emeršič, MBA, pred-
sednik uprave GRAWE zavaro-
valnice, sporoča: »Kljub recesiji
oz. še bolj zaradi nje smo se od-
ločili finančno pomagati Letal-
skemu centru Maribor, saj tako
pomagamo mnogim ljudem, da
ne bodo utrpeli škode zaradi toče.
Letalska obramba proti toči lahko
prepreči velik delež neurij s točo,
a vseh ne more. Edina popolna
zaščita ostaja kakovostno zava-
rovanje ob posledicah neurja in
toče. GRAWE zavarovalnica je
ponudila prvo zavarovanje proti
posledicam toče že pred 100 leti.
Kot prva zavarovalnica na Slo-
venskem.«
Letalsko posredovanje je uspe-
šno, nujno potrebno vsaj še eno
letalo
Ključne ugotovitve analize posre-
dovanja proti toči v veliki nevihti
16. junija letos:
))letalsko posredovanje proti
toči zmanjšuje točenosni
potencial oblakov,
))toča, ki kljub posredovanju
pade, je zaradi obdelanosti z
reagenti manjša in
))se hitreje tali,
))nujno je potrebno vsaj še eno,
sodobnejše letalo, saj z obsto-
ječim ni možno pokrivati tako
velikega območja (2900 km²).
Poročilo o letalski akciji
obrambe proti toči z dne 16.
junija
“Predfrontalna nevihtna gmota je
z zahodnim prodorom prihajala
od Celovca proti slovenski meji.
Akcijo posipavanja smo začeli, ko
je nevihtni oblak pred Radljami
prešel mejo. Posipavali smo pred-
nji rob oblaka, ki so ga tvorile tri
nevihtne celice. Dviganja so dose-
gla več kot 7 m/s. Uspelo nam je
znižati potencial nevihtnih celic z
več kot 17.000 m na ca. 8000 m.
Kot običajno smo imeli pri fron-
talnem potencialu težave zaradi
baze oblakov, ki je v Dravski do-
lini segala do tal, tako da letalo ni
moglo direktno pod oblak. Spet
smo se znašli v situaciji, ko bi nuj-
no potrebovali še kakšno letalo
ali dve za pokrivanje tako velikih
neviht, ki so iz leta v leto večje in
intenzivnejše.“
“Nekaj po prvi nevihti smo že
drugič poleteli proti Dravski do-
lini. Posipavali smo dokaj razvit
oblak, ki je prav tako imel bazo
do tal. Kljub posipavanju in po-
sledično zniževanju potenciala je
iz tega oblaka padlo nekaj toče po
celotnem območju.
Večinoma je bila v velikosti lešni-
ka, a se je hitro talila, ker je bila
obdelana.
Polovili smo nekaj zrn toče in v
vodi našli sledi reagenta. Akcijo
smo zaključili, ko je oblak dose-
gel rob branjenega območja nekaj
pred mejo.“
Zahvala GRAWE zavaroval-
nici in poziv družbenoodgo-
vornim podjetjem
Letalski center Maribor se iskre-
no zahvaljuje GRAWE zavaroval-
nici, ki se je prva odzvala na klice
na pomoč. Vsa finančna sredstva
bomo, kot vedno, namenili za iz-
boljšanje zmožnosti za obrambo
pred točo.
Načrtujemo tudi nakup drugega
letala za tovrstno obrambo. Z
njim bi lahko pomembno zmanj-
šali obseg toče in škode zaradi
nje. Naprošamo še druga druž-
benoodgovorna podjetja, da po
zgledu GRAWE zavarovalnice
prispevajo k letalski obrambi pro-
ti toči, saj s tem pomagajo velike-
mu številu ljudi.
Junij 2009 Instalater 65

Avtoplinski sistemi za naknadno vgradnjo

Motorna vozila s pogonom na avtoplin, predvsem osebna Navajamo nekaj proizvajalcev av- motorja se izvede z bencinom,
vozila, postajajo zaradi svoje ekonomičnosti in ekološke toplinskih sistemov za naknadno preklop na plin pa se izvede sa-
vgradnjo ((Reg OMVL, Zavoli, modejno. Ko ugasnemo motor, se
sprejemljivosti vedno bolj uveljavljena pogonska tehnolo-
Mimgas, Tartarini, Prins, Landi samodejno zapre varnostni ventil
gija. Zaradi nihanj cen bencinskega goriva so temu pri- Renzo, Landi, E-Gas, Romano, plina, s tem je motor pripravljen
merna tudi povpraševanja po avtoplinskih sistemih. Av- KME, BRC...). na zagon z bencinom. Za preklop
toplin je trenutno najbolj razširjena alternativa klasičnim iz bencina na plin in obratno vo-
Vgradnja zila ni potrebno ustavljati. Plinska
gorivom, uporablja ga že več kot 9 milijonov avtomobilov
napeljava ne zahteva posebnega
po vsem svetu. Določeni proizvajalci motornih vozil tudi Za predelavo vozila na plinsko in- vzdrževanja.
že serijsko vgrajujejo avtoplinski sistem. stalacijo so primerni atmosfersko
polnjeni bencinski motorji in tudi
motorji s turbinskimi polnilniki.
Manj pogoste in bolj kompleksne
so predelave na dizelskih motor-
jih, pri katerih je potrebno zmanj-
šati še kompresijsko razmerje in
dodati vžigalni sistem s svečico.

Za uporabo avtoplina se v vozilo

Da se avtoplin v preteklosti ni bo-
lje uveljavil, gre pripisati krivdo
težavam s skladiščenjem in tran-
sportom, saj rabimo za to tlačne
posode.
Napredek v razvoju avtoplinskih
sistemov je osupljiv, zato se av-
toplin v zadnjem času dokazuje
v samem motošportu. Z vozili
predalnimi na avtoplin pa se do-
segajo tudi hitrostni rekordi.
Avtoplin (UNP, ang. LPG) je ute-
kočinjen naftni plin, namenjen
tudi pogonu motornih vozilih.
LPG (Liquefied Petroleum Gas)
je mednarodna oznaka za avto-
plin. Uporaba avtoplina podaljša
življenjsko dobo motorja. Učin-
kuje predvsem pri hladnem zago-
nu, saj plin ne spere motornega
olja s sten cilindrov.
Avtoplin ima oktansko vrednost
100, navaden bencin pa 95. Pri
uporabi avtoplina je moč mo-
torja zmanjšana za okoli 5%, pri
najnovejših sistemih z direktnim
vbrizgom plina pa le za 2%. Pri
normalni vožnji se razlika ne za-
zna, če pa takoj potrebujemo ma-
vgradi sistem, ki je sestavljen iz
naslednjih komponent: rezer- Homologacija
voar za plin, ventil za polnjenje,
potrebne cevi, filteri, uparjalnik, Predelava vozila je srednje zahte-
varnostni ventili, krmilna enota ven poseg, ki sicer zahteva uspo-
ter stikalo z nadzorno ploščo. sobljen kader in ustrezno opremo,
Vgradnja v vozilo traja od 4 do med katero sodi tudi diagnostika,
ksimalno moč motorja, pa lahko 8 ur. ki omogoča odpravo napak pri
med vožnjo s pritiskom na tipko morebitnem nepravilnem delova-
preklopimo na bencin in nato Uporaba nju motorja z dodatno vgrajenim
spet nazaj na plin. Zadnji in s tem avtoplinskim sistemom.
najnovejši avtoplinski sistemi pa Polnjenje dodatnega jeklene-
pri zahtevani največji moči mo- ga rezervoarja (na voljo sta dva Po zakonu je potrebno vsako pre-
torja ne zahtevajo več preklopa tipa) nameščenega v prtljažnem delavo, ki se izvede na motornem
na bencin, temveč se v najvišjih prostoru poteka preko dodatno vozilu homologirati. V primeru
vrtljajih omogoči dodaten vbrizg vgrajenega polnilnega ventila, naknadne vgradnje avtoplinskega
bencinskega goriva. ki se vgradi na spodnjem delu sistema, je za pridobitev homolo-
zadnjega odbijača ali za vratci gacije potreben: certifikati za vse
V Sloveniji lahko vozniki napol- bencinskega polnjenja, v kolikor vgrajene komponente, potrdilo o
nijo plinski rezervoar na približno je tam dovolj prostora. Zagon vgradnji pooblaščenega servisa.
40-ih bencinskih servisih, priho-
dnje je plan 60 prodajnih mest.
Avtoplinski sistemi:
))Sekvenčni sistem s kataliza-
trojem - za vozila, ki imajo
večtočkovni vbrizg goriva. Ta
sistem je najbolj primeren za
vozni park v Sloveniji in se tudi
v večini primerov vgrajuje.
))Monovbrizgalni sistem brez
katalizatorja, za vozila, katera
imajo na agregatu kovinski se-
salni kolektor.
))Naprava za pogon vozil z na-
vadnim uplinjačem- za vozila,
ki nimajo direktnega vbrizga
goriva
 66 Instalater Junij 2009
Nato ustrezna organizacija izve-
de pregled in izda ustrezno potr-
dilo.
Ekonomska vrednost
Bistvena prednost avtoplina je
45 % - 55 % nižja cena goriva,
obenem pa avtoplin s čistim iz-
gorevanjem ugodno vpliva na
manjšo obrabo mehanskih delov
motorja, daljše trajanje motorne-
ga olja in daljšo življenjsko dobo
izpušnega sistema.
Predelava avtomobila srednjega
razreda stane 900 - 1400 evrov,
kar pomeni, da se vozniku inve-
Surfanje s pomočjo vetrne energije
Brez vetra ali morskih valov, ne bi poznali deskanja (su-
rfanja) kot ga imenujemo Slovenci. Deskanje velja za
enega od bolj priljubljenih športov, ki se iz leta v leto vse
bolj širi, saj na dosegu rok, ni le bogatim.
Pojem deskanje na vodi (surfing)
najpogosteje zamenjujemo za
sorodni šport, ki ga imenujemo
deskanje z vetrom (windsur-
fing). Pri slednjem se izkorišča
energija vetra in se za to upora-
blja jadro velikosti od 4 do 8 m2.
Pri deskanju na valovih, pa se
uporablja deska brez jader.
Surfanje oziroma deskanje na
valovih naj bi bilo eden najsta-
rejših športov. Vse skupaj naj bi
se začelo pred okoli tri tisoč leti
v Polineziji, ko naj bi bili ribiči
jezdenje valov uporabljali kot
možnost vrnitve na obalo. Vse
se je bistveno spremenilo, ko so
začeli loviti valove za razvedrilo.
Najhitreje naj bi se bilo to razvi-
sticija, ki letno prevozi 20.000
km povrne prej kot v enem letu.
V podjetju Plineks strankam nu-
dijo plačilo avtoplinskega sistema
jalo na Havajih, kjer je podnebje
stalno, razmere pa skoraj ves čas
ugodne. Šele v 20. stoletju se je s
Havajev preselilo še v Kalifornijo
in nato v Avstralijo, naposled še
v Evropo, južno Ameriko in dru-
gam po svetu.
Vse hitreje pa se širi tudi surfa-
nje z jadri, pri katerih namesto
valov poganja desko veter, ki ga
zajemamo v jadro. Vsekakor je
priporočljivo, da večino svojega
prostega časa, ki nam ga na do-
pustu res ne manjka, izkoristimo
za športno-rekreativne dejavno-
sti. Jadranje na deski je zagoto-
vo ena od teh aktivnost, ki nam
lahko v veliki meri popestri brez-
skrbne dopustniške dni.
na obroke. Tako uporabnik me-
sečno nameni za obrok prihranek
zaradi avtoplina in investicija za
avtoplinski sistem je tako 0 EUR!
Ekologija
Avtoplin je splošno sprejet kot
zeleno gorivo, avtomobil z vgraje-
nim avtoplinskim sistemom pa se
smatra tudi kot hibridno vozilo.
Študije kažejo, da pri predelavi
sodobnega vozila na avtoplin do-
sežemo naslednje rezultate:
34 % znižanje dušikovega oksida,
V 70. Letih prejšnjega stoletja so
se začela tekmovanja, kmalu pa
si je v ta šport svojo pot utrla tudi
industrija s proizvodnjo desk, ja-
der, neoprenov in navsezadnje z
oblačili za prost čas.
Kljub spoju avtohtone deskar-
ske kulture s sodobnim zaho-
15% znižanje ogljikovega dio-
ksida, 50 % znižanje ogljikovega
monoksida, 30 %-40 % znižanje
smoga.
Ob napovedanem ekološkem
davku bodo vozila z vgrajenim
avtoplinskim pogonom obravna-
vana v razredu najmanjših one-
snaževalcev.
Varnost
V primeru prometne nesreči je
plinski sistem zavarovan z več-
stopenjskim varovanjem s pomo-
čjo elektroventilov in ojačanimi
plinskimi rezervoarji, izdelanimi
iz najkakovostnejših materialov.
Vsak avtoplinski sistem vsebuje
tudi aktivne varnostne elemente,
kot so ventil za nadzor pritiska,
ventil za regulacijo iztekanja gori-
va in ventil za avtomatično zapo-
ro rezervoarja. Vsak avtoplinski
sistem ima vgrajen ventil, ki ob
prekinitvi elektrike takoj zapre
dotok goriva.
Tadej Tasič, Jure Majc
Deskanje z jadrom
dnim potrošniškim svetom,
pa ta kultura v svojem bistvu
ostaja čista. Raste in plemeniti
se skozi množico predanih de-
skarjev po celem svetu, skozi
športna tekmovanja in številnih
dokumentarnih filmov, katerih
umetniška vrednost pomemb-
no vpliva na razvoj tega športa.