Elektronska knjiga

Pozdravimo se sami
Prironik za bolj kakovostno ivljenje in samozdravljenje

Pojasnilo glede nastanka e-knjige

Ta e-knjiga je rezultat strokovnega dela zakoncev Golenhofen, Helene in Dominika. Lastna izkunja neozdravljive bolezni Dominika, ki je v otrotvu dobil moan atopini dermitis in zaradi katerega je posledino dobil tevilne alergije in je njegovo zdravstveno stanje ves as nihalo (predvsem se je poslabevalo), ga je vodila prek tudija gradbenitva v poklic zdravilstva. Danes velja za vrhunskega strokovnjaka na podroju bioresonanne terapije. Bioresonanno metodo je izkusil tudi sam, ko je klasina medicina odpovedala. Izhaja namre iz zdravnike druine, tako da je izkusil tevilne metode zdravljenja, a al so se izkazale za neuspene. Nato se je sooil z bioresonanno terapijo, na podlagi katere je popolnoma ozdravel, to dejstvo pa ga je gnalo naprej v gorei elji, da bi pomagal tudi drugim. Zato se je odloil zamenjati poklic in svoje ivljenje posvetiti zdravilstvu. Nemec po rodu zdaj ivi in dela v Ljubljani, kjer skupaj z eno Heleno (strokovnjakinjo na podroju feng uja) vodita center za celostno zdravljenje s sedeem v Ljubljani.

V e-knjigi boste izvedeli:

kje v telesu je izvir veine bolezni; v em je mo iste vode in ali je res tako ivljenjsko pomembna; kako pomemben organ je koa; ali so amalgamske zalivke resnino tako kodljive, da se jih moramo znebiti.

E-knjigo smo oblikovali tako, da vsebuje aktualne tematske sklope, poleg tega pa smo pri vsakem sklopu dodali praktine nasvete, ki jih lahko povsem preprosto vkljuimo v svoj vsakdan in tako izboljamo zdravstveno stanje, posledino pa vplivamo tudi na kakovost svojega ivljenja.

I. Bolezni so doma v revesju

e staroegipanski in grki zdravilci so ugotovili, da je vzrok tevilnih bolezni skrit v revesju. Zdaj jim s svojimi dognanji pritrjujejo sodobni znanstveniki, zdravniki in zdravilci. Zakaj se torej zdravljenje teh bolezni ne zane najprej z zdravljenjem revesja? Kako lahko laiki prepoznajo, ali je vzrok za njihove bolezni v revesju? Ali je vzrok naih teav in bolezni v revesju, najpreprosteje ugotovimo tako, da ocenimo kakovost blata. Nae telo je namre tako zdravo, kot je zdravo nae revesje. Zdravo blato bi moralo izpolnjevati pet kriterijev: 1. Odvajamo ga enkrat dnevno. 2. Iztrebljanje blata poteka brez vejega pritiskanja in dolgega sedenja na koljki. 3. Blato je kompaktno, v obliki klobase (konici sta zaobljeni). 4. Iztrebljanja ne spremlja moan in kisel smrad. 5. Danka se ne umae (zadostuje samo enkratna uporaba papirja). e ve kot dva izmed teh kriterijev nista izpolnjena, ste lahko prepriani, da vae revesje kot celota ne funkcionira ve najbolje. Pri tem pa je isto vseeno, ali e imate kake telesne teave ali ne oziroma jih e niste zaznali. Vsekakor nekaj ni dobro.

Naloge revesnega trakta

Razgrajuje hrano, da jo telo lahko absorbira (to je predvsem naloga tankega revesa)
Razgradnja hrane se zane e v ustih zaradi encimov, ki so v slini. Nadaljuje se v elodcu in tankem revesu, kjer sodelujejo prebavni sokovi trebune slinavke in ola. Za pravilno razgradnjo hrane je odloujoa sestava te kompleksne kae. e je flora revesne kae spremenjena, lahko pride v revesju do vretja in gnitja. Pri vretju se sladkor (nastane z razgradnjo ogljikovih hidratov) spremeni v alkohol, gnitje pa nastane zaradi ne dovolj prebavljenih beljakovin. Pri obeh motnjah nastanejo plini, ki se kaejo kot vetrovi, pri emer so vetrovi zaradi vretja razmeroma brez vonja (vasih tudi kislega vonja), pri gnitju pa izjemno smrdijo. e bolj problematini kot vetrovi pa so strupi (etri in alkoholi), ki se pri tem razvijejo. So namre zelo toksini in zato zelo obremenjujejo jetra. Velikokrat se zgodi, da pacientu postavijo diagnozo ciroza jeter, pa nikoli ni uival alkohola. Razlog pa je v tem, da je jetra pokodovala nepravilna razgradnja hrane pri vretju in gnitju.

Sintetizira razline snovi, kot so vitamini, encimi in hormoni

Malo ljudem je znano, da se lahko veliko ivljenjsko pomembnih vitaminov sintetizira le v zdravi revesni flori. Eden takih vitaminov je tudi vitamin B 12, ki je glavni argument vseh, kadar imajo pomisleke o vegetarijanstvu. Ta vitamin se lahko sam sintetizira v revesju, v zdravi revesni flori, in ga ni treba dodajati v obliki tablet. Vzrok, da vegetarijancem pogosto primanjkuje vitamina B 12, je v napanem prehranjevanju. Meso nadomestijo s sladkorjem, slaicami, okolado, z medom, s preieno moko, z mlekom in drugimi prehrambenimi izdelki, ki revesni flori prej kodijo, kot pa koristijo.

Izloa strupe (naloga debelega revesa)

Mogoe najpomembneja, zelo pogosto pa zanemarjena, naloga revesja je razstrupljanje telesa skozi revesje. S hrano (s konzervansi, z dodatki, s sredstvi za zgoevanje in loevanje), z onesnaenim zrakom, s pesticidi, sredstvi za zaito lesa in z drugimi snovmi pridejo v telo tevilni strupi, ki jih moramo izloiti. Poleg teh strupov so v telesu tudi (e prej omenjeni) strupi, ki so rezultat lastne pridelave ter nastanejo z vretjem in gnitjem. Del strupov se lahko izloi prek ledvic, najve pa prek sluznic za razstrupljanje. revesje je najveji organ za razstrupljanje: povrina revesne sluznice je dvestokrat veja od povrine koe, pa tudi drugi organi, ki pomagajo razstrupljati, so nekajkrat manji.

Sluznice za razstrupljanje revesna sluznica sluznica plju koa obnosna votlina uroloko-genitalne sluznice (mehur, vagina)

Priblina velikost 400 m2 100 m2 2 m2 1 m2 1 m2

e je revesna sluznica zdrava, drugim sluznicam ni treba sodelovati v procesu razstrupljanja. Velja pa tudi nasprotno: e razstrupljanje prek revesne sluznice ne zadostuje, se morajo v razstrupljanje vkljuiti druge sluznice. Koliko ljudi se e isti tudi prek koe, je lepo razvidno v vroih poletnih dneh. Zaradi poveanega potenja in razkrite koe je na osebni vonj izraziteji. Nekateri ljudje oddajajo izrazit kisel in smrde pot, kar je le reakcija telesa na strupe, ki jih mora dodatno izloiti.

Poleg neprijetnega telesnega vonja se pri preve obremenjenih sluznicah, ki se morajo vkljuiti v razstrupljanje, lahko pojavijo tudi spremembe: na koi: razlini ekcemi (kot je nevrodermitis), luenje koe (luskavica), koprivnica; v obnosni votlini: kapljanje iz nosu, poveani polipi; v pljuih: bronhitis.

Vasih je vnos strupov tako velik, da jih telo ne more ve izloiti, zato jih mora uskladiiti. Glede na mesto skladienja se pojavijo ustrezni simptomi: med klasine pritevamo nastanek razlinih cist, bradavic in miomov pri enskah; vsem dobro znani celulit prav tako nastane zaradi odlaganja odpadkov (neizloenih strupov) v koi; sklepi so prav tako dobro skladie, kar se, na alost, pokae ele v starosti, ko se pojavijo razlini simptomi (npr. artritis, artroza); revesje strupe odlaga okoli danke v obliki hemoroidov.

al je prava redkost, da bi nam osebni zdravnik na primer pri diagnozi hemoroidi predlagal, da im prej razstrupimo svoje telo.

Kako pride v revesni sluznici do motenj pri razstrupljanju?

revesna sluznica je zelo podobna koi, le da je prevleena s t.i. revesno floro, ki si jo lahko predstavljamo kot travo. revesna flora iti revesno sluznico, saj deluje kot filter: do sluznice prepua samo nekatere snovi iz elodne kae in vraa samo doloene snovi, ki so e bile razstrupljene. e je revesna flora luknjasta, na primer zaradi stalne naselitve z glivami (zelo pogoste so kandida kvasna gliva in zidna plesen Aspergillus), je njena povrina nezaitena. V tem primeru se tudi pri tako nekodljivih snoveh, kot so na primer mlene beljakovine in ogljikovi hidrati iz penice, pojavi obrambna reakcija revesne sluznice, ki jo prepoznamo kot alergijo na doloena ivila. Zaradi obrambnih reakcij revesja je sluznica kronino vneta in pojavijo se otekline, ki mono ovirajo razstrupljanje. e so otekline (nabrekline) dovolj razirjene, jih (glede na simptome) imenujemo razdraljivo revo, Chronova bolezen, kolitis ... Zaradi vnete revesne sluznice je tudi presnova (razgradnja hrane) zelo oteena, kar vodi do poveanega nastanka vretja in gnitja. Strupi, ki pri tem nastanejo, telo dodatno obremenjujejo, prav tako pa se zaradi ugodnih pogojev glive pospeeno razmnoujejo. Tako se telo vrti v zaaranem krogu in se vedno bolj samodejno zastruplja.

Imunski sistem in revesje

V revesni sluznici leijo poleg celic (lez) za razstrupljanje tudi t. i. imunske celice (Peyerjeve ploice), ki tako kot mandlji v relu spadajo k imunskemu sistemu telesa. e poenostavimo, deluje na imunski sistem tako, da vse tujke (antigene), strupe, viruse, bakterije in druge, ki pridejo v stik z naim imunskim sistemom, imunske celice ocenijo. e so nevarni, zane telo proizvajati protitelesca. Priblino 70 odstotkov imunskih celic je v revesni sluznici, kar pomeni, da je 70 odstotkov delovanja naega imunskega sistema odvisno od zdravega revesja. V revesju so tudi imunske celice prekrite s revesno floro (opisano zgoraj). e je flora luknjasta (npr. zaradi bolezni), imunske celice niso zaitene in so neposredno izpostavljene razlinim snovem, ki jih draijo. Imunski sistem je zaradi pretirane razdraenosti zelo obremenjen, kar povzroi izrpanost in kronino oslabelost imunskega sistema (dovzetneji smo za nalezljive bolezni). V irem smislu pa oslabljen imunski sistem ugodno vpliva tudi na razvoj ponavljajoih se vnetij v telesu, kot je na primer vnetje mehurja ali vnetje obnosnih votlin (sinusov). Na podlagi kronino razdraenega imunskega sistema lahko nastanejo tudi vse revmatske in avtoimunske bolezni. Pravi vzroki za nastanek bolezni, kot sta Basedowa bolezen obolenja itnice in multipla skleroza, je skoraj vedno v revesju. Pri veini bolezni je za trajno in uspeno ozdravitev treba obravnavati tudi revesje. Nasvet Z zdravnikom ali zdravilcem se pogovorite tudi o stanju vaega revesja, saj je zdravo revo predpogoj za zdravljenje drugih bolezni. Veliko lahko (preventivno) naredimo e sami, tako da pazimo, kaj zauijemo.

II. Kronino vnetje revesja

Kronino vneto revesje, znailen simptom pri bolezni Morbus Crohnu in pri tevilnih drugih boleznih, lahko zelo omejeno razstruplja. Obstajata dve monosti, kako lahko telesu pomagamo za bolje izloanje strupov:

1. nain: spodbudimo razstrupljanje prek drugih organov, ki e lahko prevzamejo to funkcijo

Ta nain al ni mogo vedno, saj so pogosto tudi drugi organi e preve obremenjeni. Funkcijo razstrupljanja pa lahko prevzamejo naslednji organi: Prek ledvic: Uivamo zelo veliko tekoine (najmanj 1 liter na 25 kg telesne tee). Pri tem pa ni pomembna samo koliina, temve tudi kakovost tekoine. Pijemo samo isto vodo brez mehurkov, ki jo uporabljamo tudi za kuhanje aja. Prek jeter: Izogibamo se mesu in mastnim jedem, pijemo aj za ienje jeter in si delamo vlano-tople povitke za jetra (staro preverjeno sredstvo iz ljudske medicine). Prek koe: Uporabljamo kone losjone z bazinim Ph, izvajamo bazine none kopeli (vodi dodamo 1 jedilno lico sode bikarbone in 1 ajno lico nepreiene soli), ki jih izvajamo vsak dan in ki naj trajajo najmanj 30 minut. Enkrat ali dvakrat na teden si pripravimo najmanj 90-minutno bazino kopel (100 g sode bikarbone in dve jedilni lici nepreiene soli). Lahko pa kupimo e pripravljene bazine napitke in bazine kopeli, ki so po navadi uinkoviteji, saj vsebujejo citrate (bazine minerale v posebni obliki). Sodo bikarbono so poznali e v zgodnji antiki in jo uporabljali za nevtralizacijo elodne kisline, peko in ienje, pa tudi za druge zdravilne namene. Stari Egipani so jo pridobivali iz jezer v dolini Natron, zato je v tujini znana pod komercialnim imenom Natron, danes pa je glavni vir kuhinjska sol, kjer klor zamenjajo s karbonatom (kemijska formula NaHCO3, kemijsko ime pa je natrijev hidrogenkarbonat). Soda bikarbona je rahlo alkalna, zato vee in nevtralizira vse kisline in jih spremeni v nevtralne soli in ogljikovo kislino. Danes jo uporabljamo pri peki (za mafine, preste), v kozmetini in kemini industriji, v zdravilstvu pa predvsem pri zakisanju telesa, zapeki, protinu (putiki), pekoih in mono poteih se nogah. Zlasti pri uivanju je zelo pomembno, da je ne zamenjamo z drugimi nevarnimi spojinami, kot so luni kamen (NaOH), natrijev lug (NaOH + H2O) in soda (Na2CO3). Sodo bikarbono pri nas lahko kupimo v lekarnah, v tujini pa tudi v drogerijah in trgovinah z ivili.

Soda bikarbona

2. nain: Posvetimo se vzrokom za vneto revesno sluznico in doseemo, da se bo sluznica zacelila, vnetje izginilo in bo revo lahko znova razstrupljalo.
Potek bolezni Morbus Chron je lahko zelo razlien in tudi simptomi se od pacienta do pacienta razlikujejo, vendar so za njen nastanek vedno odgovorni trije dejavniki, ki nastopijo soasno, da se bolezen povsem razvije. 1. dejavnik: alergija na hrano Vedno gre za t.i. centralno alergijo, kontaktno alergijo v revesju, ki jo v medicini imenujejo alergija tipa IV in pri kateri se telo po enem do treh dneh odzove z vnetjem na mestu kontakta. e vekrat na dan uivamo hrano, na katero smo alergini (ne glede na koliino), je revesje stalno vzdraeno. Na katero hrano smo alergini, je s poskuanjem nemogoe ugotoviti, saj pride do reakcije ele z zakasnitvijo. Klasini alergijski testi na koi ali v krvi pokaejo samo alergije tipa I, ne najdejo pa temeljne centralne alergije tipa IV (po navadi sta to kravje mleko in penica, v posebnih primerih pa tudi jajce, pira in soja). Praktini nasvet Prosite osebnega zdravnika, da vas polje na testiranje protiteles IgG za kravje mleko in penico.

Kaj je IgG?
Imunoglobulin G je monomer in najpogosteji tip protiteles v telesu, ki se borijo proti bakterijam.

2. dejavnik: poselitev revesja z glivicami Pri pacientih z vneto revesno sluznico je revesna flora vedno zelo spremenjena. Vzrok za to je trajna poselitev revesne stene z glivicami (po navadi s kandido kvasno glivo in zidno plesnijo Aspergillus), lahko pa tudi s paraziti (na primer z glistami). Glive se z leti razirijo tudi po oilju (kar pomeni po vsem telesu) in jih lahko pogosto najdemo v krvi. Analiza blata je zelo nenatanna in rezultati so na alost vedno napani. Praktini nasvet Prosite osebnega zdravnika, da vas polje na testiranje protiteles IgG za kandido in zidno plesen Aspergillus. Potrebna je vemesena dieta proti glivicam, ki omejuje (prepoveduje) uivanje sladkorja, medu, sladkega sadja, kvasa in izdelkov, ki so bili narejeni s kvasom, suhega sadja, mono je treba omejiti uivanje ogljikovih hidratov (e prenaamo polnozrnate izdelke, je toliko bolje). V nobenem primeru pa ne smemo jemati zdravil, ki uniujejo glivice, ker bomo za ve tednov kodovali revesni flori. 3. dejavnik: zastrupitev Z izrazom Morbus Chron ne mislimo na skrito skladienje strupov v telesu, ampak na specifino nalaganje strupov v revesni sluznici. Najpogosteji strup je ivo srebro iz amalgamskih zobnih zalivk, lahko pa gre tudi za druge teke kovine, kot so na primer svinec, drugi strupi iz okolice, e smo jim zelo izpostavljeni, ali celo strupi samih gliv. Skladienje teh strupov dodatno drai revesno steno in poslaba vnetje, ki nastane zaradi alergij in gliv. Praktini nasvet Z zdravljenjem teh strupov poakajte, dokler ne boste odpravili prvih dveh dejavnikov (alergije na hrano, gliv), saj jih telo ne more izloiti. Odsvetujemo preuranjeno odstranjevanje amalgamskih zalivk. Priporoamo, da se obrnete na izkuenega terapevta, ki se ukvarja z energijskim zdravljenjem in se hkrati spozna tudi na zdravljenje revesja. S testnim postopkom, kot sta elektroakupunktura po Vollu in bioresonanna terapija, je mogoe preprosto doloiti vse tri omenjene dejavnike celo bolje kot s krvnimi testi IgG. Ko jih doloimo, se uspeno zdravljenje lahko zane.

Kaj lahko naredite sami?

e ne najdete dobrega terapevta, lahko sami poskusite z naslednjimi ukrepi: Preventivno se izogibajte kravjemu mleku in penici (potrebna je stoodstotna dieta!). Dosledno se drite diete proti glivicam. Pijte samo isto (energijsko bogato) vodo brez mehurkov. Ne uivajte svinjskega mesa in zmanjajte vnos ivalskih beljakovin (zelo malo rib, jajc, mesa, sira, klobas in salam). Jejte im ve surovega kislega zelja (naj bo im bolj naravno fermentirano, brez dodatkov), poleti pa hitro fermentirane kumarice (v delu tajerske in Prlekije znane kot pocani murki). Kupite izdelke s probiotinimi bakterijami in jih vkljuite v prehrano za ve mesecev. S prej opisanimi bazinimi kopelmi in jemanjem bazinih mineralov zmanjate zakisanost telesa.

Teh priporoil se drite tri mesece.

Morbus Chron je ozdravljiv

e ne bo prilo do nobenega vidnega izboljanja simptomov, najverjetneje spadate med pet do deset odstotkov pacientov z Morbus Chronom, pri katerih so e drugi vzroki za nastanek bolezni. V tem primeru si poiite izkuenega (energijskega) terapevta, ki vam bo pomagal pri iskanju vzrokov in zdravljenju. Pomemben nasvet Ne smete obupati in se vdati v usodo, kajti Morbus Chron je skoraj v vseh primerih ozdravljiv.

Fermentirana zelenjava za zdravo revesje

Hitro fermentirana zelenjava Odlien vir probiotinih bakterij je fermentirana zelenjava. Stari Slovani so bili oitno pravi mojstri fermentacije, saj so nam zapustili veliko koristnih receptov. Kislo zelje je najbolj razirjena fermentirana zelenjava, manj znane pa so fermentirane kumarice. Na Poljskem in ekem fermentirajo kumarice (z ogromno esna), kislo repo pa poznamo oitno samo mi. Stareje gospodinje na tajerskem in v Prlekiji pa znajo poleg zelja fermentirati tudi papriko, cvetao, brokoli in korenje. Postopek je podoben kot za kislo zelje: v posebno leseno posodo dajo zelenjavo in kot konzervans dodajo sol, potem pa vse skupaj zavre (fermentira). Tako pripravljena zelenjava ima poseben okus in jo lahko uivamo ve mesecev. Recept: Hitro fermentirane kumarice V veji kozarec za vlaganje zloite manje kumarice (ne jedilnih, ampak tiste za vlaganje), ki ste jih dobro oprali (e so kumare grenke, jih pustite 30 minut stati v vodi) in odrezali konice, saj so obiajno grenke. Veje kumarice lahko na sredini z noem prebodete, da bodo hitreje fermentirale. Kumarice prelijte z meanico vode, soli, kisa in zaimb. Gospodinje poznajo razline recepte za marinado: nekatere dodajo ve kisa, druge ve soli, nekatere pa sol opustijo, da so kumare bolj hrustljave. Primerne zaimbe: koper, jane, kumina, poper, esen, ebula, alotka in lovorjev list. vrstost in hrustljavost kumaric naj bi ohranjali vinjevi in trtini listi, ki jih prav tako dodajte marinadi. Kozarec s kumaricami zaprite s pokrovom in ga pustite stati. ez nekaj ur v marinadi opazite mehurke prve znake fermentacije. Kumarice so, odvisno od temperature in velikosti, fermentirane v priblino v 24 urah. Najbolje so takrat, ko niso ve zelene, ampak rumenkasto zelene in nimajo ve znailnega okusa po kumaricah. Pojesti jih je treba v enem ali dveh dneh, potem pa dobijo sivkasto barvo in zanejo gniti. e jih po konani fermentaciji hranite v hladilniku, lahko as uivanja podaljate za nekaj ur. Hladne so tudi bolj osveilne. Lahko jih jeste na razline naine: brez dodatkov, prereete jih na pol, malo posolite in popoprate, zelo dobre so v solati, narezane na kolobarje (zabeljene z bunim oljem, kis ni potreben), same ali skupaj s paradinikom, papriko, fiolom, ebulo ...

Preizkus za revesno floro

Kako zdravo revesno floro imate, lahko ugotovite nekaj ur po zauitju fermentiranih kumaric: e dobite prebavne motnje, revesna flora e ni pripravljena na predelavo razmeroma teko prebavljivih kumaric. Previdno, torej.

III. Zmanjevanje zakisanosti telesa

Prvi in najpomembneji ukrep je, da iz tkiv in limfe im prej odplaknete im ve kislin. Skoraj vsi strupi v telesu so v obliki kislin, zato jih morate nevtralizirati. Prvi pogoj je, da na dan popijete od dva do tri litre dobre (izvirske ali preiene) vode. Naeloma obstajata dva naina za zagotovitev bazinosti tkiv med razstrupljanjem: z uivanjem snovi, ki delujejo bazino, z dovajanjem kisika.

Uivanje snovi, ki delujejo bazino

Najhitreji nain delovanja proti zakisanosti je uivanje svee pripravljenih zelenjavnih sokov (iz surove zelenjave, kot sta korenje in rdea pesa). e je zakisanost zelo huda, si lahko pomagate z bazinimi solmi, najbolj dosegljive in najceneje so soda bikarbona in bazini citrati. Eden najpogostejih vzrokov za zakisanost je veliko pomanjkanje mikroelementov, predvsem pa bazinih mineralov, kot sta kalcij in magnezij. Kalcij je najmoneje bazino sredstvo telesa; kadar so tkiva preplavljena s kislinami, telo koristi potreben kalcij iz kosti in zob. Zato nujno potrebujemo bogat vir mineralov, kot so: tradicionalno pridelana nepreiena morska sol (na primer francoska), himalajska sol in drugi prehranski dodatki (na primer bazini minerali v obliki prahu ali tablet).

Dovajanje kisika
Vsebnost kisika v tkivih najbolje poveamo tako, da se nauimo pravilnega dihanja, delamo redne dihalne vaje na sveem zraku in se dovolj gibamo (seveda na sveem zraku). Drugi nain je dodajanje ustrezno vezanega aktivnega kisika v vodo.

Bazina dieta
Rafinirani sladkor in gazirane pijae Najpomembneje je, da iz prehrane popolnoma izloimo rafinirani sladkor v vseh oblikah (tudi med, sokove, sirupe) in vse jedi, ki vsebujejo rafinirani sladkor. Posebno opozorilo velja za sladke pijae, kot so kokakola, pepsi, fanta, kokta: ne samo, da so te pijae bogate s sladkorjem, vsebujejo tudi ogljikov dioksid, ki je odpadni produkt loveke presnove. Kot da to ne bi bilo dovolj, vsebujejo natete pijae tudi fosforno kislino, ki je znana po skrajni kislosti (pH 2,8). Te pijae so prave kislinske bombe in hitro izrpajo telesne zaloge kalcija, zato onemogoajo razstrupljevalni proces. ivila ivalskega izvora Drugi korak je izloitev vseh ivil ivalskega izvora mesa, mesnih izdelkov, jajc, mleka in mlenih izdelkov. Popolnoma moramo izloiti tudi krobnate jedi, zlasti iz bele moke (kruh, testenine, slaice, pice). Jedi, ki delujejo bazino Dovoljene jedi so tiste, ki v telesu delujejo bazino. To sta predvsem sadje in zelenjava, ki morata biti svea, bioloko pridelana in gensko nespremenjena. Svee sadje Svee sadje je odlina izbira, saj je lahko prebavljivo. Opozorilo

Sadja ne smete meati z zelenjavo, ampak ga morate jesti loeno. Za okrepitev notranjega ienja so najbolji agrumi, jabolka, hruke, lubenice, temne enje in temno grozdje. Med tropskim sadjem je primerna samo papaja. Monosti uivanja sadja so tri: s sokovnikom si pripravite svee sokove in tako odstranite sadno pulpo; sadje lahko preprosto zmeljete ali pojeste cel sade (lahko tudi olupljen). Okus agrumov in bazinost Naj vas ne zmede okus agrumov. eprav so precej kislega okusa, delujejo bazino, saj okus ne vpliva na kislost v elodcu in krvi. Sokovi iz agrumov so odlini za ienje sluzi v prebavnem traktu. e jih zauijete na tee in takoj za tem elodca ne obremenite z drugo hrano, so odlino bazino sredstvo. Agrume morate uivati loeno in jih ne smete meati z nobenim drugim ivilom. Jabolni kis Odlino bazino sredstvo je tudi organsko pridelan jabolni kis, saj vsebuje jabolno kislino, ki v telesu deluje bazino. Namig Dve lici jabolnega kisa lahko zmeate z liko medu v kozarcu s toplo vodo in meanico pijete enkrat do dvakrat na dan pred obroki. Posebej dobro deluje pri ljudeh, ki trpijo zaradi gastritisa (vnetja elodne sluznice). istilni uinek zelenjave Med zelenjavo je prav tako najbolje izbrati tisto, ki je znana po istilnem uinku, na primer sladki krompir, korenje, bue, peso, zelje, zeleno, peterilj in vso temno listnato zelenjavo. Tudi esen, ebula in ingver imajo odline istilne in zdravilne uinke. Obstajajo trije naini priprave zelenjave za doseganje uinka razstrupljanja telesa: skuhajte zelenjavno juho, zelenjavo na kratko duite ali skuhajte v pari ali pripravite zelenjavni sok. Solate odsvetujemo Solat iz surove zelenjave ni dobro jesti, saj so teko prebavljive in za predelavo potrebujejo veliko prebavnih encimov. Surovo zelenjavo lahko uivamo le v obliki svee stisnjenih sokov, kjer so celine stene zelenjave uniene. Vsa hranila so v tekoi obliki in jih telo hitro vsrka v kri. ita odsvetujemo, proso je izjema Vsa ita v telesu delujejo kislo, zato se jim morate izogibati. Posebej uniujoa je bela penina moka. Edina izjema je proso, ki je nevtralno, zato ga lahko vkljuite v prehrano. Morate pa ga dobro oprati in ga ez no namoiti. Kalki, semena in oreki Brez skrbi lahko uporabite katere koli kalke, saj vsi delujejo bazino. Prav tako so semena in razlini oreki odlien vir rastlinskih beljakovin, nujnih aminokislin, vitaminov in mineralov. al vsi oreki razen mandeljnov in lenikov delujejo kislo. Zato so dovoljeni le mandeljni in leniki, ki jih morate

10

prav tako namoiti ez no, da se izloijo snovi, ki jih varujejo pred gnitjem. Surovi oreki so zaradi omenjenih snovi teko prebavljivi. Ko vodo zjutraj odlijete, so mandeljni in leniki odlien dodatek k zajtrku.

Razpredelnica ivil glede na vrednost pH

V naslednji razpredelnici so navedene povprene vrednosti za osnovna ivila, ki povedo, koliko je ivilo bazino (predznak plus) in koliko kislo (predznak minus). Vse vrednosti se nanaajo na kakovostna svea ivila, in ne na ivila iz rastlinjakov, konzerv ali zamrzovalnikov.

Zelenjava in gobe
artioke blitva brstini ohrovt bue cvetaa ebula esen fiol grah hren jajevci jurki, lisike koleraba korenje koruza kostanji krompir kumarice olive paprika paradiniki por rabarbara rdea pesa redkev, rna repa parglji pinaa, kuhana pinaa, surova zelena zelje, belo -4 +8 -9 +2 +3 +3 +2 +5 +5 +3 +4 +4 +6 +10 +2 +20 +7 +31 +35 +2 +13 +9 +6,3 +11 +23 +5 +2 +3 +15 +13 +4

ita, stronice, testenine

ajda buna semena ierka fiol, beli hrustljavi kruh hrustljavi kruh, polnozrnati kruh, beli kruh, rni kruh, polnozrnati lea moka, bela ovseni kosmii pira ri, beli ri, naravni rena moka sojina moka sonnina semena testenine, iz bele moke 0 +15 +40 +12 -3,5 -0,5 -10 -17 -6 +6 -15 -10 0 -20 do -39 -10 do -12 -16 +12 +15 -5

Sadje
ananas avokado banane borovnice breskve enje dateljni fige, suhe grozdje hruke jabolka jagode kosmulje limone maline mandarine mango marelice papaje pomarane ribez robide rozine slive +5 +10 +10 +4 +5 +5 +5 +20 do +27 +6 +3 +4 +3 +7 +9 +5 +11 +15 +6 do +15 +20 +9 +3 +6 +15 +5

Mleni izdelki
homogenizirano mleko margarina mleko, nepredelano sir iz kravjega mleka skuta skuta, pasirana smetana, sladka maslo ovji in kozji sir topljeni sir -1 0 0 -10 -4 -17 0 0 -5 -20

11

Meso in ribe
goveje meso jajce, kuhano puranje meso ribe, bele slanik v olju svinjsko meso -34 -25 -10 -10 -17 -38

Solate, zelia, kalki

alge cikorija (belgijski radi) drobnjak endivija jemenovi kalki koper krea lucerna motovilec peterilj penina trava regrat sojini kalki solata, zelena vodna krea +23 +5 +8 +13 +23 +18 +5 +30 +4 +18 +23 +21 +15 +13 +7

Oreki
araidi brazilski oreki leniki mandlji orehi -12 -8 0 0 -15

12

IV. Amalgamske zalivke ali se zastrupljamo samo?

V preteklih petnajstih letih so bile objavljene tevilne tudije, ki dokazujejo kodljivost amalgamskih zalivk. Strupene sestavine amalgama (ivo srebro, srebro, kositer, cink in baker) se v merljivih koliinah izloajo iz zobnih zalivk, nae telo pa jih absorbira in skladii v razlinih organih. Amalgamske zalivke so glavni vir obremenitve lovekega telesa z ivim srebrom. Ker je ivo srebro med vsemi kovinami, ki sestavljajo amalgam, najbolj strupeno, so v nadaljevanju obravnavane predvsem posledice zastrupitve z ivim srebrom in njihovo odpravljanje. Kaj je amalgam? Amalgam je zmes priblino 50 odstotkov tekoega ivega srebra in 50 odstotkov finega prahu, ki ga sestavljajo razline kovine: srebro (2033 %), kositer (1215 %), baker (313 %) in cink (1 %). Tako zmes lahko dobro oblikujemo, sama se strdi po 30 minutah in se pri tem e nekoliko razteza. Te lastnosti (monost dobre obdelave) in nizki stroki so tudi glavni razlog, da se je ta nevarni odpadek tako raziril. Amalgam, v primerjavi z zlatimi zalivkami, ni zlitina, ampak porozna zmes, iz katere ivo srebro z lahkoto izhlapeva.

Kako pride ivo srebro iz zalivk v telo?

Do vdora ivega srebra v telo lahko pride na ve nainov: Majhne delce amalgama iz zalivke, ki se raztapljajo v slini, pogoltnemo, nato pa se prek revesja absorbirajo v kri in ivce. Doloen dele ivega srebra izpari iz plomb in se z dihanjem absorbira v pljua. ivo srebro vdre neposredno v zob in se prek zobnega ivca vzdol drugih ivcev prenese v mogane in se tam uskladii.

Izloanje ivega srebra iz zalivk mono spodbujajo galvanski tokovi v ustih, ki nastajajo ob prisotnosti razlinih kovinskih zalivk (npr. zlato in amalgam, mostiki in amalgam, kovinska proteza in amalgam). Problematino pa ni izloanje ivega srebra, ampak njegova absorpcija in kopienje v telesu. To dejstvo zobozdravniki, ki e uporabljajo amalgam, vedno znova zanikajo, vendar je njegova kodljivost znanstveno jasno dokazana. Znanstveniki so raziskovali pokodbe ledvic in moganov umrlih in njihovo povezanost z vsebnostjo ivega srebra v tkivu. Rezultat je nedvomno pokazal vejo pokodovanost organov pri vijih koncentracijah ivega srebra v tkivu. Vsebnost ivega srebra v tkivu pa je bila odvisna od tevila amalgamskih zalivk in je bila od tri- do devetkrat vija pri ljudeh, ki so imeli amalgam v zobeh, kot pri tistih brez amalgamskih zalivk. Celo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je e leta 1991 sporoila, da se najve ivega srebra v telesu absorbira iz amalgamskih zalivk (317 g/dan), veliko manj ga dobimo iz mesa, rib in morskih sadeev (2,34 g/ dan) in zgolj v minimalnih koliinah iz drugih ivil (0,25 g/dan).

Posledice vsebnosti ivega srebra v telesu

Vzrok za toksinost ivega srebra je dejstvo, da se skladii v veplovih beljakovinskih spojinah, e posebej encimih, in jih s tem blokira. Tako je ovirano delovanje osrednjih funkcij v telesu. ivo srebro vpliva celo na transportne procese celinih membran, kar lahko povzroi odmiranje celic. Druga posledica kopienja ivega srebra je tvorba prostih radikalov. Ker je bilo o kodljivosti prostih radikalov (na primer zaradi kajenja) e veliko napisanega, se bomo izognili natannejemu pojasnjevanju. Zaradi prisotnosti ivega srebra v telesu se povea potreba po vitaminih, mineralih in mikroelementih. ivo srebro lahko vpliva na nao dedno zasnovo (DNK), kar pripelje do celinih sprememb, kot na primer pri raku. Znanstveniki so z raziskavami ugotovili, da bakterije ob prisotnosti amalgamskih zalivk postanejo odporne proti ivemu srebru, istoasno pa razvijejo tudi odpornost proti antibiotikom. ivo srebro lahko vodi do nastanka avtoimunskih bolezni. Imunski sistem se redko loti samega ivega srebra, ker je premajhno. e pa se ivo srebro povee s sestavnimi deli celice (s proteini, z veplenimi spojinami), ga

13

telo zazna kot strup in zane napadati celo celico. To je zaetek tako imenovanih avtoimunskih bolezni, pri katerih domnevajo, da telo pomotoma napada zdrave celice, v resnici pa imunski sistem ciljno uniuje celice, ki so zastrupljene z ivim srebrom. Gre pravzaprav za smiselno reakcijo telesa, ki pa al vodi do hudih zdravstvenih posledic. Najve kode povzroa kopienje ivega srebra v ivnih celicah. ivo srebro prepreuje, da bi ivec lahko absorbiral nujno potrebne hranilne snovi, ki mu omogoajo posredovanje ukazov. ivni draljaji postajajo poasneji ali se celo popolnoma zaustavijo in ivec odmre. Poskusi so pokazali, da lahko ivo srebro unii ivno ovojnico (kot pri multipli sklerozi). Noveje tudije so pokazale, da zadostujejo e zelo majhne koliine ivega srebra (veliko manje, kot so doloene mejne vrednosti), da se lovekovo vedenje (psiha) spremeni.

Bolezni, ki jih povzroa ivo srebro

ivo srebro igra doloeno vlogo pri skoraj vseh kroninih boleznih. To pomeni, da lahko zastrupljenost z ivim srebrom pri tevilnih boleznih teave povea ali pa jih v veliki meri celo povzroi. To mogoe zveni neverjetno, vendar je popolnoma razumljivo, saj obremenitev telesa z ivim srebrom vpliva na osrednje procese presnove, zato so tudi posledice tako raznovrstne. Od posameznika je odvisno, kako se simptomi zaradi odlaganja ivega srebra prekrivajo z drugimi zdravstvenimi teavami. Simptomi zastrupitve z ivim srebrom so nespecifini, razvijajo se poasi in jih zato ne moremo zlahka prepoznati. Posebej moan je vpliv ivega srebra na ivni sistem, zato najbolje poznamo in dokazujemo povezanost med ivim srebrom in ivnimi obolenji. Obolenja, ki jih povzroa ivo srebro, so nateta v nadaljevanju.

Seznam obolenj
Bolezni ivnega sistema: Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza (MS), amiotrofina lateralna skleroza (ALS), Parkinsonova bolezen, glavobol, migrena, nevropatija, nevralgija, nenadzorovano trzanje obraznih miic, psihiatrini ali psihosomatski simptomi, kot so depresija, strah, nervoza, ustvena labilnost, nespenost, pozabljivost, neodlonost, tinitus, glavkom, omotica oziroma vrtoglavica, tresenje, obutek gluhosti ...

Avtoimunske bolezni in bolezni imunskega sistema: kronina vnetja z glivicami, virusi in bakterijami, kronini poliartritis, Basedowova bolezen (ezmerno delovanje itnice),

14

atropino vnetje elodne sluznice, glomerulonefritis, diabetes tipa I, Guillian-Barrejev sindrom, vnetje miic, miastenija gravis, eritematozni lupus, sklerodermija.

Bolezni prebavnega trakta: neprebavljivost hrane in alergije, trebuni kri, divertikulitis, ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen.

Druge bolezni: fibromialgija, multipla kemina obutljivost (MCS), kronina utrujenost (CFS), motnje v delovanju ledvic, enske bolezni in spontani splavi, ezmerna in prenizka tea, hipoglikemija.

Diagnosticiranje obremenjenosti z ivim srebrom

Diagnosticiranje z objektivnimi metodami je zelo teko. Teave so namre vedno posledica lokalno nakopienega ivega srebra, zato bi zanesljive rezultate lahko dobili samo z biopsijo (odvzemom vzorca tkiva iz ivega telesa za mikroskopsko preiskavo). Biopsija Ker pa ivo srebro hitro izhlapi iz tkiva, bi morali vzorce takoj po odvzemu ustrezno shraniti in jih nato pregledati. Na tak nain se postopek ne izvaja, zato zanesljiva diagnoza z zdravnike strani ni mona. Testiranje obremenitve telesa Najpogosteji postopek diagnosticiranja je testiranje obremenitve telesa. V telo vbrizgajo doloene snovi, ki se veejo z ivim srebrom in izloajo prek ledvic. im ve snovi se izloi, tem bolj je telo obremenjeno. e se pri tem testu izloi ve snovi, kot je dovoljena mejna vrednost, odstranitev amalgamskih zalivk (na primer v Nemiji) plaa zdravstvena zavarovalnica. Ta test pa pokae samo to, koliko ivega srebra se je lahko izloilo skupaj z vbrizganimi snovmi. e pa so pri pacientu obremenitve z ivim srebrom visoke samo v doloenem delu telesa ali pa so strupi globoko v ivnem sistemu, so rezultati testa dosti niji, kot pa je dejanska vsebnost ivega srebra v telesu. Zato lahko ta test slui samo za oporo, ne more pa dati dokonnih pojasnil. Analiza krvi, urina in las

15

Analize krvi, urina ali las pri kronini obremenitvi z ivim srebrom niso ustrezne, ker ga telo izloa zelo malo.

Simptome povzroa uskladieno ivo srebro v tkivih in ivevju. Energijski testi Zanimiveji so energijski testi, kot so elektroakupunktura, bioresonanna terapija in kineziologija, s katerimi lahko ugotavljamo, e amalgam telo energijsko obremenjuje. Pri takih testih se zelo hitro pokae, da nakopieno ivo srebro v telesu povzroa tevilne bolezni.

Kako lahko iz telesa odstranite ivo srebro?

Preden zanete z razstrupljanjem, morate odpraviti njegov vir: odstraniti amalgamske zalivke. Vendar previdno, saj se pri odstranjevanju starih amalgamskih zalivk izloi zelo veliko ivega srebra. Tako lahko pride do novih zagonov pri avtoimunskih boleznih ali pa se simptomi zelo poslabajo. Zelo pogosto se prvi simptomi bolezni pojavijo od tri do est mesecev po odstranitvi amalgamskih zalivk; te povezave pa pacienti in zdravniki zelo pogosto ne opazijo. Na odstranitev zalivk se morate pripraviti e nekaj tednov ali mesecev prej, saj se bodo pri tem sprostile ogromne koliine strupov. Uivati morate hrano, ki je bogata z vitamini in minerali, pred posegom in po njem pa morate jemati vejo koliino zelenih sladkovodnih alg Chlorela vulgaris. Med nosenostjo je odstranjevanje amalgamskih zalivk zelo nevarno, saj lahko ivo srebro preide z matere neposredno na zarodek in pri njem povzroi hude motnje. Po odstranitvi amalgamskih zalivk lahko zanete odstranjevati ivo srebro, ki se je uskladiilo v telesu. Najveji problem pri zastrupljenosti z ivim srebrom je, da telo nima dovolj dobrih mehanizmov za izloanje tekih kovin, zato se jih velik dele ne more izloiti, ampak jih telo nekje odloi. Najve ivega srebra se lahko izloi prek jeter; skupaj z olem pride do revesja in se z blatom izloi iz telesa. Pri mnogih ljudeh pa je odtok ola slab (simptomi so svetlo blato, mehko blato in vetrovi), zato si morajo najprej oistiti jetra.

Sladkovodna alga Chlorella vulgaris

Najpomembneje pomagalo pri razstrupljanju ivega srebra je sladkovodna alga z imenom Chlorella vulgaris. Te alge imajo, v primerjavi z drugimi znanimi algami, kot sta spirulina in AFA, to odlino lastnost, da se nanje veejo teke kovine. Alge pridejo skupaj s hrano v revo in veejo ivo srebro iz ola, nato pa ga izloijo z blatom. Del alg se absorbira tudi v kri, kjer veejo prosto ivo srebro in razstrupljajo organizem. Jemanje alg je prva stopnja razstrupljanja, s katero elite odstraniti ivo srebro, ki se e ni odloilo, ampak prosto kroi po telesu. To prvo stopnjo lahko izvedete e takrat, ko e imate amalgamske zalivke.

Uivanje emaa
Alge klorela morate jemati mesec ali dva, potem pa zanite z drugo stopnjo razstrupljanja uivanjem emaa (sveega ali v obliki tinkture). ema lahko izloi ivo srebro, ki se je uskladiilo v tkivu (maobnem tkivu, miicah, vezivnem tkivu, organih, sluznicah), in ga vodi do krvi. Prosto ivo srebro pa lahko absorbirajo in izloijo alge. esen deluje podobno kot ema, vendar nima tako monega uinka. Za praktino uporabo in odmerjanje je primerneja emaeva tinktura. Na zaetku jo jemljite zelo previdno. Zadostujejo do tri kapljice, da v obtok ne pride preve ivega srebra. e mobilizirate ve strupov, kot se jih lahko izloi, se bodo spet odloili v tkiva, ki so najibkeja toka v telesu. Zaradi prevelikega odmerka lahko pride do poslabanja simptomov, pa tudi pri previdni uporabi emaeve tinkture se lahko nekateri simptomi zaasno poslabajo. Najpogosteji simptomi so psihine narave, na primer razpoloenjska nihanja, nervoza in depresije. Od telesnih simptomov pa se lahko pojavljajo glavoboli, migrene in prebavne motnje. Motnje nastanejo tam, kjer so bili simptomi e prej najveji.

Minerali in mikroelementi
Med razstrupljanjem potrebuje telo poveano koliino mineralov in e posebej mikroelementov (elementov v sledovih). Zato je dobro, da ves as, obvezno pa med drugo stopnjo razstrupljanja, jemljete koloidne

16

minerale. Te minerale lahko izjemno dobro resorbirate in pomagajo pri vseh procesih presnove, ki so zaradi ivega srebra blokirani. Zaradi svoje znailne strukture lahko pridejo tudi v celico in prispevajo k intracelularnemu (znotrajcelinemu) razstrupljanju. Tudi pri koloidnih mineralih zanite z majhnimi odmerki (na primer trikrat po 20 ml na dan, ena jedilna lica je od 15 do 20 ml). Z dodajanjem mineralov lahko omilite spremljevalne simptome pri razstrupljanju, to pa lahko poteka hitreje in intenzivneje.

Razstrupljanje ivnega sistema

Po nekajtedenskem ienju tkiv zanite z razstrupljanjem ivnega sistema. To je tretja in zadnja stopnja, vendar tudi najzahtevneja. ivni sistem loveka je zelo dobro zaiten, zato strupi zelo teko pridejo v ivevje. Ko pa enkrat prodrejo vanj, zaitni sistem prepreuje njihovo izloanje in so tako na nek nain ujeti v ivevju. Zato obstaja zelo malo snovi, ki bi lahko prodrle skozi zaito ivnega sistema in mobilizirale ivo srebro. Pri tej nalogi se je najbolje obnesel koriander. Zanite s kapljico koriandrove tinkture in odmerek poasi poveujte. Ves as jemljite tudi koloidne minerale, ki prav tako lahko prodrejo do ivevja in podpirajo procese ienja. Postopek pri tretji stopnji razstrupljanja se je e dobro uveljavil po vsem svetu. Celoten potek te zadnje faze je odvisen od stopnje zastrupljenosti in lahko traja od 6 do 24 mesecev. Pri daljem razstrupljanju lahko kuro prekinete in jo kombinirate z drugimi metodami razstrupljanja.

Uspeh pri razstrupljanju

Za uspeh pri razstrupljanju je zelo pomembno, da ivite zdravo. Posebej pomembno je, da ne uivate sladkorja, saj se za njegovo presnovo porabi ogromno mineralov, ki so potrebni pri razstrupljanju. Zelo nespametno bi bilo, e bi kupovali drage prehranske dodatke za boljo preskrbo z minerali in hkrati uivali sladkor, ki minerale porablja. Za dobro delovanje ivevja potrebujemo tudi vejo koliino omega-3 maobnih kislin, zato je dobro, da med razstrupljanjem redno uivate visokokakovostno laneno olje (hladno stisnjeno, brez ostankov okoljskih strupov). Tudi pri nakupu alg Chlorella vulgaris je pomembno, da se pozanimate o njihovi pridelavi. Rastejo namre v sladki vodi, poiljke iz Amerike pa so pogosto gojene v onesnaeni vodi. Alge absorbirajo strupe iz goji (to je tudi njihova odlina lastnost) in jih nato odloijo v nae telo. Take neiste alge seveda ne morejo uspeno razstrupljati, zato se pred njihovim nakupom dobro pozanimajte, kje jih gojijo. Zelo dobra tovarna za gojenje alg je v Nemiji, kjer alge gojijo v izjemno istih pogojih; vsak postopek je kontroliran in certificiran, zato bi jo skoraj lahko imenovali laboratorij, in ne tovarna.

Zaitni ukrepi pri odstranjevanju amalgamskih zalivk

Priporoljiva je nadomestitev amalgamskih zalivk s keraminimi inleji ali kompozitnimi zalivkami brez kovin. Pri odstranjevanju starih amalgamskih zalivk se sprosti zelo veliko ivega srebra, ki se uskladii v telesu. Ne glede na to, ali imate teave zaradi ivega srebra ali ne, morate paziti, da je ta koliina im manja. Zelo pomembno je, da za njihovo odstranjevanje poiete dobrega zobozdravnika, ki pozna problematiko in bo sprejel vse potrebne ukrepe. Zobozdravnik naj pri odstranjevanju amalgamske zalivke im manj vrta in za to uporabi posebne svedre. Zobozdravnik naj uporabi varovalno opno, da koki iz zalivke ne zaidejo v grlo. Hlapi ivega srebra lahko na alost prodrejo skozi opno, zato je to samo delna zaita. Po odstranitvi zalivke sledi fino poliranje zoba, pri emer se prav tako sproajo hlapi ivega srebra. Zato nekateri zobozdravniki (v Sloveniji ne poznamo nobenega) med vrtanjem uporabljajo kisikovo masko, pacient pa mora dihati samo skozi nos, da vdihne im manj strupenih hlapov. Obstajajo tudi posebni nastavki (turbinasti sesalniki), ki posesajo skoraj vse hlape.

17

Pri vsakem, e tako neznatnem zobozdravnikem posegu z amalgamskimi zalivkami, pride v telo ivo srebro. Zato je priporoljivo, da v takih primerih uivate alge Clorella vulgaris, ki takoj veejo strupe in jih izloijo. Dva dni pred odstranitvijo amalgamskih zalivk in nekaj dni po posegu trikrat dnevno vzemite po deset tablet. Pet tablet vzemite s sabo k zobozdravniku in jih zgrizite takoj po odstranitvi zalivk. V ustih jih zadrite najmanj pet minut, da se nanje veejo ostanki ivega srebra, potem pa alge izpljunite. Na tak nain lahko ustno votlino precej dobro razstrupite.

e ste nosei
Dobro je, da se amalgamske zalivke ne odstranjujejo med nosenostjo in med aktivno fazo zagona pri avtoimunskih boleznih.

Primeri pacientov
Pri otroku, ki je bil e ve let hiperaktiven in ni imel e nobene amalgamske zalivke, so ugotovili zastrupljenost z ivim srebrom. Dobil ga je od matere med nosenostjo in dojenjem. Po estih mesecih razstrupljanja, s estimi tabletami alg dnevno in z jemanjem koriandrove tinkture, so hiperaktivnost pozdravili. Pri pacientki, stari 40 let, so se ob menstruaciji e 20 let pojavljale mone migrene. Nobena terapija konvencionalne ali alternativne medicine ni pomagala. Po nekem testiranju se je na priporoilo terapevta odloila za odstranitev amalgamskih zalivk, hkrati pa je jemala visoke doze alg in emaa (30 g alg dnevno in tirikrat po 30 kapljic emaeve tinkture). e pri prvi menstruaciji po odstranitvi ni ve imela migrene. Razstrupljanje, v dodatni kombinaciji s koriandrom, je nadaljevala e 18 mesecev in se trajno znebila vseh zdravstvenih teav. Moki, star 65 let, zastrupljen z amalgamom, z velikimi teavami s spominom in ohromel (na invalidskem voziku), se je odloil, da si bo dal izpuliti vse zobe z amalgamskimi zalivkami. Hkrati pa je izvedel tristopenjsko razstrupljanje z algami, s emaem in koriandrom. Po estih mesecih je lahko spet hodil in govoril cele stavke. Tudi spomin se je zael poasi izboljevati. Tri leta star otrok je pri odvajanju blata krvavel. Vse standardne preiskave so bile brez posebnosti. Zdravilec je s testiranjem odkril zastrupljenost z ivim srebrom in alergijo na penico. Z dieto brez penice in jemanjem alg so krvavitve prenehale po enem tednu. Pacient, star 54 let, je imel epileptine napade od 15. leta starosti, ki so se ponavljali vsakih pet dni. V ustih je imel amalgamske in zlate zalivke, ki so bile v neposrednem stiku. Vse so mu jih odstranili. Takoj po odstranitvi zalivk so se intervali med napadi poveevali. Po intenzivnem razstrupljanju, ki je trajalo tri mesece, ni dobil ve nobenega epileptinega napada. Pacientka, stara 52 let, je e ve let imela mone boleine zaradi nevralgije trigeminalnega ivca. Testi so pokazali obremenjenost telesa z ivim srebrom, eprav so ji amalgamske zalivke odstranili e pred leti, vendar brez posebnih spremljevalnih ukrepov. Sledila je terapija s C-vitaminom in z algami, po treh mesecih pa e razstrupljanje s emaem in koriandrom. V prvih tirih mesecih so se boleine zelo zmanjale, po nadaljnjih treh pa v celoti izginile.

18

V. Kakno vodo nam prodajajo?

Nae telo vsebuje priblino 70 odstotkov vode, celo razvili smo se iz vode in se e razvijamo (plod v maternici). Najpomembneje telesne funkcije so odvisne od vode, zato bi umrli, e bi bili nekaj dni brez nje. Voda je nujno potrebna za transport snovi po telesu in za izloanje strupov iz njega.

Maehovski odnos do vode

V blinji prihodnosti jo bomo spet zaeli spotovati, postala bo pomembneja od vseh naftnih vrelcev in zlata v bannih trezorjih. Zaeli jo bomo ceniti kot najpomembneje ivilo, drago jo bomo kupovali in zanjo tudi umirali. Mogoe komu te uvodne besede zvenijo preve dramatino ali kot pretiravanje in straenje ljudi. Ta lanek je nastal prav zaradi tega, da bi im ve ljudi na zelo preprost in razumljiv nain opomnili, kako pomembna je voda in da skrb za dobro pitno vodo ni prepuena samo zelenim ali drugim ekolokim zanesenjakom, ampak vsem nam. Od dobre pitne vode je odvisen na obstoj, zato naj bo tudi skrb zanjo za vsakogar enako pomembna.

Voda je pomembna za transport snovi

Voda je v naem telesu zadolena za transport snovi. Poenostavljeno povedano, prinese koristne snovi do doloenih organov, slabe pa odnese iz telesa. Pri tem sodelujejo seveda srce, jetra, ledvice, ol, revo, kri, limfa ... Molekule vode si lahko torej predstavljamo kot tovornjak, ki vedno nekaj prevaa. Koliko vode potrebuje nae telo, si lahko izraunamo na zelo preprost nain: na vsakih 25 kilogramov telesne tee potrebujemo 1 liter vode, pri monem potenju (med portnimi dejavnostmi, v savni in med drugimi telesnimi dejavnostmi) pa dodatno koliino. Po tej formuli bi morali moki, ki v povpreju tehtajo ve, spiti ve vode kot enske.

istost vode
Poleg tega, koliko pijemo, je zelo pomembna tudi kakovost vode. e voda e vsebuje snovi, potem je tovornjak, ki bi moral prevaati snovi po naem telesu, e poln. Voda, ki vsebuje na primer veliko mineralov in okoljskih strupov, telesu ne koristi. Podobno je z drugimi pijaami, kot so gazirane pijae, pa tudi aji, zato moramo poleg pija, ki jih pijemo zaradi uitka, piti vodo, ki jo potrebujemo zaradi zdravja. Vendar se moramo zavedati, da uitkarske pijae dodatno obremenjujejo na organizem, ki zato potrebuje e ve vode. Moki, s telesno teo 75 kilogramov, ki spije tri skodelice kave, eno kokakolo, dve pivi in en viski na dan, bi moral trem litrom vode dodati e najmanj en liter vode, da bi se iz telesa izloili strupi, ki jih dobi z drugimi pijaami. e se prehranjuje predvsem s hrano, ki vsebuje malo vode, bi lahko dodal e kak kozarec vode.

Kakovost pitne vode

Kakovost vode je mogoe doloiti na ve nainov. Najbolja je seveda kemijska analiza, ki pove, kakne so snovi v vodi. Kemijsko analizo vode morajo po zakonu opravljati vodna gospodarstva, lahko pa jo naroi tudi posameznik pri ustreznem laboratoriju. Zanimivost: Nemki dobavitelji pitne vode so zakonsko dolni nadzirati priblino 60 snovi v vodi. e pred nekaj leti je bilo to tevilo veje (priblino 120), vendar se je kakovost vode tako poslabala, da so bili rezultati testov porazni. Nemka vlada se je odloila za podobno potezo kot slovenska, zniala je mejne vrednosti in zmanjala tevilo nadzorovanih snovi.

19

Vendar je precej nerelevantno, ali je nadzorovanih 60 ali 120 snovi, ker samo v poljedelstvu uporabljamo ve kot 300 razlinih snovi, ki so v pesticidih, herbicidih in fungicidih. e k temu tevilu dodamo e rastni hormon in antibiotike iz ivinoreje ter na prispevek iz gospodinjstva z uporabo istil in detergentov, potem se resnino lahko zamislimo nad istostjo vode.

Kako moki dobijo enske hormone?

Najveja teava so snovi (tako imenovani hormonski motilci), ki jih v kanalizacijo spustimo z urinom. Ostanki razlinih zdravil, ki jih niti v istilni napravi ne morejo preistiti, pridejo v vodotoke. Najbolj problematini so hormoni iz kontracepcijskih tablet, ki jih lahko prek pitne vode spet zauijemo. Tudi moki! Ko moki zauijejo hormonske motilce (to so snovi, ki motijo delovanje hormonskega sistema), se v njihovem telesu zanejo dogajati razline spremembe, kot so manja poraenost, manja miina masa, bolj enstvena oblika okostja (bolj zaobljeni boki) in celo neplodnost ali vsaj zmanjana aktivnost spermijev. Kako zaskrbljujoe je stanje, je ugotovilo nemko ministrstvo za zdravje. V nemkih rekah so v povpreju namerili 2 g enskih hormonov na liter vode. e 0,5 g na liter pa je dovolj, da ribe spremenijo spol. V nekaterih rekah plava tako samo e 30 odstotkov samcev in 70 odstotkov samic. Mnogi zdravniki in zdravilci menijo, da se zaradi uivanja slabe vode (ali sploh nobene) vea tudi tevilo pacientov s kroninimi boleznimi, teavami v delovanju itnice (hormoni v vodi), velik je tudi porast alergijskih bolezni (nezadostno izloanje strupov) ter tudi nepravilen razvoj zarodkov in neplodnost.

So minerali iz vode potrebni?

Teko je sprejeti dejstvo, da so minerali, ki so v vodi, za telo samo dodaten balast, ki po nepotrebnem zaseda prostor na tovornjaku. Podjetja, ki polnijo mineralno vodo, so desetletja preprievala ljudi, kako pomembni so minerali v mineralni vodi. Dovolj mineralov, dobra prebava, prepreevanje nastanka osteoporoze so njihovi glavni prodajni argumenti. Dejstvo je, da so minerali v mineralni vodi anorganskega izvora in za telo le malo uporabni. Nae telo pa potrebuje minerale organskega izvora, ki so v sadju in zelenjavi.

Voda iz pipe
Neko k vakemu studencu, danes k vodovodni pipi. Odvisni smo od lokalnega vodnega gospodarstva. Voda, ki jo dobimo iz pipe, pa je lahko e slabe kakovosti, saj mora priti do nas po dolgih ceveh. V kaknem stanju so glavne vodovodne cevi, pa je drugo vpraanje. Tudi cevi v hii velikokrat niso dobre za nae zdravje. Bakrene, svinene in plastine cevi so prav tako kodljive za nae zdravje kot rastni hormoni, ki jih dobimo od dobro rejenega pujska z blinje farme.

Energija v vodi
Kakovost vode lahko ocenimo tudi po njeni energijski vrednosti oziroma po tevilu vitalnih snovi, ki jih vsebuje. Izvirska voda pri izviru je polna energije in po polarnosti desno vrtea. Energijo vode lahko izmerimo z enotami bovisi, polarnost pa doloi vsak dober radiestezist s tenzorjem ali z bajalico. Energijsko kakovost vode zelo dobro prikazujejo kristali vode, e vodo zamrznemo in kristale pogledamo pod mikroskopom. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Sporoilo vode lepo dokazal Japonec Masaru Emoto (Zaloba Sanje, 2004). Nai predniki niso imeli dostopa do vode, bogate z minerali. Pili so studennico in prali s kapnico, ki vsebujeta malo mineralov. Do mineralne vode niso mogli, ker je bila nekaj sto metrov pod povrjem, z izjemo redkih izvirov. Danes pa vodo rpajo (tudi veino usteklenienih vod) in jo po ceveh poiljajo do uporabnikov. Pri rpanju in

20

transportu (e so cevi dalje kot 70 metrov) se porui struktura vode: namesto desno vrtea, postane voda levo vrtea in v telesu ne more opravljati svoje funkcije. Slovenska vlada z nenehnim znievanjem dopustnih mejnih vrednosti strupenih snovi v vodi tudi ne kae pripravljenosti, da bi se resno (in dolgorono) lotila reevanja tega problema. Zanimivost: Za pitje in kuhanje porabimo le pet odstotkov pitne vode, preostalih 95 odstotkov pa za pranje, umivanje in zalivanje, najveji dele pa porabi industrija.

Pomagajmo si sami
Kemijsko bolj isto vodo dobimo z razlinimi napravami za ienje vode. Najbolje so tiste, ki delujejo po naelu povratne osmoze. Malo naprav za ienje vode pa vodi lahko spremeni polarnost (iz levo vrtee v desno vrteo) oziroma jo energijsko obdela in povrne vodi strukturo, ki jo je izgubila. e boste kupovali katero izmed naprav, naj vam proizvajalec z neodvisnimi laboratorijskimi testi dokae, kaj vse zmore naprava. Veina aparatov na triu lahko ustvari samo tako imenovano mlado izvirsko vodo, kjer se struktura vode obdri od nekaj sekund do nekaj tednov. V stari izvirski vodi, ki jo najdemo v naravi ob izviru, pa je struktura trajna (zaradi dolgotrajnega pronicanja vode skozi plasti zemlje in kamenine). Zanimivost: Moj mo je predlani v svoji stuttgartski zdravilski ordinaciji organiziral informativni veer o vodi. Tako kot jaz svoje neake tudi on sili svoje paciente, da pijejo im ve kakovostne vode. Predavatelj je povabljenim pacientom pojasnil, zakaj morajo piti dobro vodo, pa tudi, kje jo je mogoe dobiti. S sabo je prinesel dve preprosti napravi, s katerima je doloil kakovost vode iz pipe, pa tudi kakovost vod iz nekaterih naprav za ienje vode. Rezultati vzorcev, ki so jih prinesli pacienti s seboj, so bili porazni.

Rezultati testiranja
e ne elimo piti vode iz vodovoda in e nimamo aparata za ienje vode, moramo posei po usteklenieni vodi (ali iti k izviru). Ker me je zanimalo, kakna je kakovost slovenskih usteklenienih vod, sem na predavanje prinesla nekaj vzorcev. Na alost sem pozabila na vodo iz pipe, vendar bom naslednji naredila tudi to. Ne verjamem, da je bolja kot stuttgartska (ali pa?), ki smo ji namerili od 600 do 1000 S/cm, odvisno od predela mesta. Z enoto mikrosiemensi na centimeter oznaujemo prevodnost tekoine. im ve trdnih snovi (oziroma njihovih ionov) je v vodi, tem bolj je prevodna in tem veja je izmerjena vrednost. Postopek merjenja je preprost: merilno napravo, veliko kot denarnica, potopimo v kozarec z vodo in e ez nekaj sekund se na zaslonku pojavi izmerjena vrednost. Dobra voda bi morala imeti im nijo prevodnost, torej im manj snovi na tovornjaku. Najbolje vode (nekatere izvirske pa tudi nekatere preiene) imajo vrednost od 20 do 40 S/cm. Preglednica: Prevodnost vode in njen vpliv na organizem

Delovanje na organizem odlino ienje telesa in izloanje strupov dobro ienje telesa in izloanje strupov manj dobro ienje telesa in izloanje strupov ienje telesa in izloanje strupov ni ve zadovoljivo ne uinkuje na ienje telesa in izloanje strupov voda deluje sama obremenjujoe zelo obremenjujoe

Prevodnost vode v S/cm 3050 60100 110130 140250 300500 6001200 > 1200

Vse testirane slovenske ustekleniene vode imajo dosti vijo prevodnost, kot pa jo telo potrebuje. Zmagovalec je voda iz Spara, ki jo polnijo pri izviru v Radomljah, najslabe pa se je po priakovanju odrezala voda Izvir iz Radenske, ki je polna mineralov in verjetno e esa. Moj mo ni isto zadovoljen s posploeno trditvijo, da so minerali v vodi slabi, ampak pravi, da je treba pogledati, kateri minerali so v njej. Slaba za zdravje je na primer voda z veliko natrija (obremenjuje ledvice), sprejemljiveja pa je vsebnost hidrogenkarbonata (ker je bazien, deluje proti zakisanosti telesa acidozi).

21

Na nekaterih steklenicah smo nali tudi podatke o meritvah prevodnosti, vendar so bile vrednosti dosti manje, kot smo jih izmerili mi. Vasih voda vsebuje tudi klor, kar je skoraj vedno znak, da so jo klorirali, da bi jo razkuili in podaljali njeno obstojnost. Za konzerviranje vode se uporabljata ogljikov dioksid in ozon, kar pa na steklenici ni oznaeno. e veji problem pa so steklenice, ki kljub imenu niso iz stekla, ampak iz plastike. Plastika je oporena, saj e po desetih minutah odda v vodo snovi, ki delujejo podobno kot hormoni (pa smo spet pri ribicah in hormonskih motilcih). Preglednica: Rezultati merjenja prevodnosti vode*

Ustekleniena voda

Rezultat merjenja v S/cm

na nemkem triu.

Dana 621 H 20 364 Izvir 670 Juliana 350 Oda 493 Spar, izvirska voda 305 Tiha 600 Zala 515 * Za primerjavo: ustekleniena francoska voda Volvic ima priblino 200 S/cm in velja za srednje dobro usteklenieno vodo

Voda ali sluzasta mlaka

Po merjenju prevodnosti vode smo vedeli, da so v vodi neke snovi, nismo pa si mogli optino predstavljati, kaj to pomeni. Predavatelj je zato s sabo prinesel e eno preprosto napravico, ki je znana pod imenom indikator TDS (total dissolved solids). Z njim ne moremo izmeriti, koliko in kakne snovi so v vodi, lahko pa te snovi naredimo vidne. Naprava deluje po podobnem naelu kot elektroliza, samo da se zaradi izmenine napetosti med elektrodami trdni delci ne nabirajo na elektrodah, ampak prosto plavajo v vodi. Preizkus smo naredili z vodama z najvijo in najnijo izmerjeno prevodnostjo (Spar in Izvir). Voda Spar je bila e na pogled bistreja in prijazneje barve, voda Izvir pa motna in polna zelene sluzi. Zunaj poskusa smo testirali za mnoge najboljo slovensko usteklenieno vodo Juliano, ki se pa na pogled ni razlikovala od vode Spar, saj obe rpajo v Alpah. Vse vode, ki smo jih testirali tisti veer in so imele visoko prevodnost, so po testu z indikatorjem TDS tudi zelo smrdele. Merilni aparat TDS lahko naredi vidne naslednje snovi v vodi: aluminij, amonij, arzen, barij, bikarbonate, svinec, bor, bromide, kadmij, kalcij, kloride, klor, krom, cianide, elezo, fluride, kalij, baker, magnezij, mangan, natrij, nikelj, nitrate, pesticide, fosfate, ivo srebro, veplo, selen, srebro, silikate, stroncij, sulfate, cink. Probleme z uivanjem vode pa imajo tudi nai tirinoni prijatelji. Veterinarji opaajo, da je vedno ve psov z okvarami ledvic. Lastniki jih hranijo z mono soljeno pasjo hrano, polno dodatkov in barvil, ki jih pasji organizem ne more v celoti izloiti, ker psi ne pijejo dovolj. Jim lastniki ne dajo vode? Ne, psi noejo piti, ker jim vodovodna voda ne dii.

22

VI. Nega koe z naravno kozmetiko brez parafinov

Izraz nega pomeni tako skrb, ki jo namenjamo svojemu telesu kot skrb za bolnega. Nega je nekaj izjemno lastnega, intimnega in je sestavni del celostnega zdravljenja. Pod nego lahko razumemo tudi povsem vsakdanje stvari: zadostno koliino spanja, doivljanje lepega, uivanje, izogibanje kodljivim vplivom, skrbno prehranjevanje, dovolj gibanja, varovanje samega sebe e obisk savne, uivanje v kopeli, dnevna nega koe in opazovanje v ogledalu so sestavni deli nege.

Koa je nae zrcalo

Nena nega koe in taka, ko ne drai, je eden pomembnejih dejavnikov nege. Koa ni le zunanji ovoj telesa in zunanji pokazatelj bolj ali manj dobrega videza, temve je zrcalna slika nas samih. Poleg glavnih nalog, ki jih koa opravlja (uravnavanje toplote in razstrupljanje s potenjem), je tudi zrcalna slika nae due. Gre za dobro poutje v lastni koi, zato jo moramo skrbno negovati. Koa je zelo pomemben organ zaznavanja. Ne da bi gledali ali vonjali, lahko z njo zaznavamo stvari, ljudi, celo simpatijo ali antipatijo. Poleg tega zaznavamo tudi nenost, toploto, mraz in dotike. S koo se dotikamo, utimo, obutimo, ljubimo. Za dobre terapevte je koa zelo pomemben organ in mnoge terapije so usmerjene v aktiviranje tako imenovanih obmoij konih segmentov. To so doloena obmoja koe, ki so povezana s posameznim organom. Z drugimi besedami, ta obmoja koe niso le neposredno povezana z mogani (obutenje boleine), temve tudi z ustreznimi organi. Za nazornejo predstavitev vzemimo ensko, ki trpi zaradi menstruacijskih krev. Vsaka enska ve, da ji bo odleglo, e si bo na trebuh poloila termofor, saj se bodo kri umirili, obenem pa se bo po njenem telesu raziril prijeten obutek toplote. eprav se toplota iz termofora ne more prebiti skozi kono maevje, saj se zadri le nekaj milimetrov pod koo, pa je razlaga, zakaj enski v tem primeru odlee, zelo preprosta. Toplota iz termofora se prek ivnih celic v koi prenese v obliki ivnega impulza, ta pa prek vegetativnega ivnega sistema prispe do ustreznega organa, deluje na njegovo miievje in spodbudi njegovo prekrvavitev, zaradi esar se kri ne pojavljajo ve. Od tod tudi obutek toplote. Seveda je treba topel obkladek poloiti na pravo mesto. Pri mnogih terapijah se uporabljajo povezave med konimi refleksnimi conami in obmoji organov (terapevtska vtiranja, bandae z mazili, kopelne terapije, Kneippova polivanja, masiranja, limfne drenae, nevralne terapije, akupunkture ). Medsebojni uinki ne nastanejo le zaradi terapevtskih impulzov, temve tudi v vsakdanjem ivljenju. Tako najdemo vidne povezave med obolelimi organi in ustrezno obremenjenimi konimi conami. Samo z opazovanjem konih refleksnih con lahko pridemo do ugotovitev o obremenitvi organov, saj so na teh mestih vidne kone spremembe. To je znano vsaki dobro izobraeni kozmetiarki. Koa je torej eden najobutljivejih sistemov naega organizma, zato je pomembno, da jo negujemo s protialergijskimi sredstvi.

Parafini prava nadloga

Parafini so voski, ki nastanejo kot stranski proizvod pri izdelavi bencina iz surove nafte. e jih ne bi odstranili, bi zamaili cevi za dovod bencina v naih avtomobilih. Ker proizvajamo velike koliine bencina, v naftni industriji nastaja ogromno odpadnega parafina. Ti parafini so reakcijsko izjemno nedejavna surovina. To pomeni, da se ne spojijo z odpadnimi snovmi iz okolja, bakterijami in s podobnimi neistoami, kar je mogoe izkoristiti v pozitivnem smislu. Parafine je mogoe preistiti do 99-odstotne stopnje istosti, tako da jih lahko uporabljamo v kirurgiji, kjer jih dajejo na odprte rane, vendar pri tem ne pride do okube. Teava s parafini pri vsakodnevni negi pa je, da delujejo kot plastina vreka, ki jo v obliki voenega sloja namaemo na koo. Pri tem pride do zastojev v podkonem tkivu in normalna pozitivna verina reakcija v refleksnih konih conah se

23

spremeni v negativno. e parafine uporabljamo le obasno, ne puajo posledic. Pogosta uporaba krem, losjonov za nego telesa in mil, ki vsebujejo parafin, ima v terapevtskem pomenu pomembno vlogo, saj parafin prikriva individualne vzroke kroninih obremenitev in zmanjuje vitalno energijo. Nega koe brez parafinov je zato pomemben terapevtski element.

Razpredelnica: Parafini in njihovi derivati, ki so v negovalnih preparatih

Parafin Sestavine na parafinski podlagi parafinski vosek trdi parafin paraffinum durim paraffinum solidum parafinsko olje mineralno olje paraffinum perliquidum paraffinum subliqudium paraffinum liquidum Sinonimi za parafinske derivate (angl. paraffin wax)

(DAB 8) (angl. paraffin oil) (angl. mineral oil)

Parafinski derivati Sestavine na parafinski podlagi vazelin beli vazelin vazelinsko olje eucerin eucerinum anhydricum lanolin lanolin oil talglicerid, hidriran mikrokristalinski vosek mikrovosek ozokerit ceresin (meanica iz 65 odstotkov voska, 15 odstotkov parafinskega olja in 20 odstotkov vode, adeps lanae cum aqua ali adeps lanae hydrosum) (olje iz voska) (angl. hydrogenated tallow glyceride) (angl. mycrocrystalline wax) (angl. mycro wax) zemeljski vosek, mikrovosek mikrovosek, mikroparafin Sinonimi za parafinske derivate (petrulatum ali petroleum jelly) DAB 8 (meanica iz petih odstotkov voska in parafinskega olja, ki je na primer v kremi Nivea)

Alkani (nasieni ogljikovodiki) Sestavine na parafinski podlagi nasieni z dolgo molekularno verigo eutanol hidrogenirane maobe hidrirane maobe nevtralno olje squalen = perhydrosqalen Sinonimi za parafinske derivate (eutanol E, nasieni maobni alkohol)

(myrtol 318, migyol = triglyceride z nasienimi maobnimi kislinami C 812) (nasieni ogljikovodiki, pridobljeni s hidriranjem iz squalena, kot nadomestek rastlinskega olja)

Bodite previdni pri ebeljem vosku, ker je pogosto ponarejen ali pomean z voskom carnauba, mikrovoskom, s parafinom, z lojem, s smolami in z maobnimi kislinami.

24

Zakaj nega koe in las odloilno vpliva na bioenergijske terapije?

Vemo, da je koa zelo obutljivo utilo, ki v organizmu opravlja pomembne reakcijske, regulacijske in kompenzacijske naloge. Nain njenega negovanja odloilno vpliva na uinkovitost delovanja. Koa ima tevilne ivne celice in povezave z vsemi odzivnimi organi, s katerimi je v vzajemnem odnosu. Zato deluje pravilna nega koe pri ljudeh z normalno in zdravo koo stimulativno na funkcije notranjih organov, miic, ivevja, vezivnega tkiva Sicer pa to ni le enosmerna pot, saj tudi organi v povratni zvezi uinkujejo na kone predele. Napana nega koe z uinkovinami, ki povzroajo alergije, tako ne vpliva negativno zgolj na koo, temve lahko obutno moti tudi delovanje notranjih organov. Nasprotno pa je mogoe zaznati pogosta draenja organov kot reakcijo in spremembo v segmentalni sliki koe. Optimalna nega koe je po eni strani pomembna za njeno varovanje, imeti pa bi morala tudi stabilizirajoi vidik. Predvsem koi ne smemo koditi ali celo poveati e pojavljajoega draenja. Koa je kot organ razstrupljanja pomemben sestavni del celotnega sistema za razstrupljanje in izloanje iz telesa. Tako kot drugi organi razstrupljanja in izloanja mora izloati strupene snovi ne glede na to, ali te snovi nastajajo v telesu (med procesi presnove) ali pa vplivajo na telo od zunaj kot zunanji strupi. Notranji in zunanji strupi povzroajo toksine obremenitve telesa. Strupi se morajo izloiti s sistemi za izloanje, tudi skozi koo, sicer se odloijo v medcelinih prostorih. Organi izloanja se lahko medsebojno podpirajo. Njihovo sodelovanje omogoa, da eden izmed organov deluje kot nadomestilo za drugi obremenjeni organ izloanja. Zato ima koa pomembno vlogo, saj mora, e tega ne zmorejo jetra in ledvice, izloiti strupe, ko pride do njihovega vejega dotoka. Izvir mnogih domnevnih konih bolezni je prav v tem, saj gre za legitimne izloevalne procese, vendar jih kot take pogosto ne prepoznamo. Ob tem je koa zaradi vse vejega okoljskega onesnaevanja, UV-arkov, uporabe agresivnih istilnih in higienskih sredstev vsak dan zelo obremenjena. Ker kodljive snovi iz okolja napadajo njeno zaitno plast, je tem obremenitvam izpostavljena brez vsakrne zaite. Zaradi sredstev za nego koe in las se pogosto pojavljajo tudi alergijske reakcije. Veina potronikov se ne zaveda, da je vsakodnevna nega koe in las zanje obremenjujoa, saj se ne pokaejo povsem jasni simptomi (prikrite, maskirane alergije).

Pravilna nega koe pomemben dejavnik za ozdravitev in ohranjanje zdravja

Sredstva za nego koe naj bodo dejansko namenjena njeni negi. Pri izbiri sredstev moramo biti zelo pozorni, saj je na trgu mnogo izdelkov, ki zaradi doloenih snovi v njihovih podlagah, uinkovinah ali dodatkih koi zelo kodujejo. Snovi, ki jih vsebujejo sredstva za nego koe, so praviloma sestavljene iz: podlage za mazilo; najrazlinejih uinkovin, ki se od izdelka do izdelka (dnevne in none kreme, kreme proti gubam ) in od ene do druge blagovne znamke razlikujejo ter jih proizvajalci v svojih reklamah e posebej poudarjajo; drugih dodatkov (sredstev za konzerviranje, penjenja in nabrekanja, barvil in parfumov).

Podlaga za mazila
Kot podlaga za mazila se najpogosteje uporablja parafin ali parafinski derivati. Ti imajo celo mnogo prednosti, zaradi esar jih vse ve uporabljajo tudi v naravni kozmetiki: V velikih koliinah nastajajo kot stranski proizvod pri predelavi surove nafte, tako da jih petrokemina industrija prodaja pod ceno. Ker je surova nafta naravni proizvod, je mogoe parafine in parafinske derivate oznaiti kot naravne ugodneji naravni dodatek k mazilom namre ne obstaja.

25

Nasieni ogljikovodiki (voski) ne reagirajo z drugimi substancami, in ker ne morejo reagirati z okoljem, ne morejo

postati altavi in tudi zgniti ne sredstva za konzerviranje niso potrebna ali pa le v majhni koliini. Ker jih je mogoe v laboratoriju temeljito oistiti, vsebujejo le malo neelenih snovi, zaradi esar povzroajo manj alergij (so hipoalergeni).

Parafin in parafinski derivati: prekletstvo ali blagor?

eprav se na prvi pogled zdi, da gre pri parafinu in njegovih derivatih za izjemen izdelek, je treba opozoriti, da njegove slabe strani in uinki na telo precej prekaajo prednosti. Nasiene maobe in parafini s svojimi derivati ustvarijo na koi neprepusten sloj maobe. Tako reko zaduijo vse procese, ki normalno potekajo v zdravi koi: kisik nima ve dostopa do koe, snovi, ki naj bi se izloale skozi koo (na primer znoj, snovi pri vnetnih procesih in strupene snovi), so potisnjene nazaj v telo. Nastane uinek plastine vreke. Z zatesnitvijo koe je prekinjena komunikacija med koo in okoljem fizioloki procesi regulacije so oteeni, kar se kae na ve nainov: strupene snovi se izloajo v omejenem obsegu ali pa se sploh ne morejo izloati skozi koo; omejeno izloanje povzroa zastoj strupov v podkonem tkivu in podkonem maobnem tkivu, kar obremenjuje limfo in uinkuje alergijsko (to pa je pogoj za nastanek kroninih bolezni); z oviranjem koe v njeni izloevalni funkciji nastane v telesu nenaravni pritisk in strupi se zanejo izloati na silo skozi koo, posledica pa je zmanjana ali pretirano poveana obutljivost koe; vzajemni procesi med koo in organi se ne morejo ve uskladiti, zaradi esar pride do napak v prenosnih sistemih.

e koo le obasno negujemo s parafini, to ne povzroa vejih teav. Stanje se poslaba predvsem takrat, kadar v koo vsakodnevno vtiramo parafine, zaradi esar so njene funkcije tako mono omejene, da tega ne more ve uravnavati. Maobe, ki pokrivajo koo, povzroijo pomanjkljivo maobno regulacijo telesu lastnih lojnic. Nastane uinek odvisnosti, kar postane oitno ele takrat, kadar uporabo parafina in njegovih derivatov prekinemo. Koa postane suha in signalizira domnevno potrebo po maobah, to potrebo pa poteimo z vnovino uporabo parafinskih derivatov. Nastane zaaran krog, kajti funkcije koe se ne morejo obnoviti tako hitro, da bi zadostno odgovorile na zmanjano proizvodnjo maob. Celo dobra kozmetika, ki se skua teavam izogniti z uporabo drugih nasienih maob (na primer z mastjo ali s ebeljim voskom, ki mu dodajo parafin), za dolgotrajnejo nego prav tako ni primerna. Maobe, ki so kot podlage sestavljene iz parafinov in njihovih derivatov, redkeje povzroajo blokade, vendar se pri stalni uporabi pojavi reakcijska otrplost koe.

Uinkovine
Pri izboru uinkovin se kozmetina industrija ravna po obiajnih znanstvenih spoznanjih, predvsem pa po komercialnih izhodiih in splonih potrebah, vasih tudi po razlinih tipih koe. Izbor je vse prej kot individualen in uporabnikom ne more resnino koristiti. Z uporabo kozmetike iz obiajnih kombinacij parafinskih podlag s hormoni in z beljakovinskimi sestavinami (s kolagenom, z elastinom, mukopolisaharidi, liposomi ) elijo poveati uinkovitost in trno vrednost kozmetike. Vendar pa se toplota nabira v podkonem maevju in pod doloenimi pogoji zane nabrekati tudi podkono vezivno tkivo. Neelene gube so sicer videti zlikane, vendar elastinska in kolagenska vlakna zaradi preobremenjenosti zanejo degenerirati. Posledica takega kratkoronega uspeha je e hitreje napredujoa ohlapnost koe. Poleg tega tuje beljakovine (na primer kolagen) povzroajo vejo alergijsko obutljivost. Podcenjevati ne smemo niti kodljivega uinka na celotni organizem, na primer na delovanje nadledvine leze in hormonski sistem.

Dodatki
Izbira dodatkov, ki so v kozmetinih preparatih, je zelo iroka sredstva za konzerviranje podaljajo trajnost sredstev za nego koe, penaste mase dajo izdelkom prijetno konsistenco, parfum poskrbi za oarljiv vonj,

26

sredstva za nabrekanje pa proizvajalcu omogoajo dodajanje veje koliine vode, s imer lahko proizvede ve izdelkov. Praksa kae, da tevilo alergijskih reakcij med prebivalstvom vsako leto dramatino naraa. Akutne alergijske reakcije, pri katerih lahko pacient takoj spozna, na kaj je alergien, so vse bolj v ozadju. Prikrite, tako imenovane maskirane alergije, ki ne pokaejo znailne bolezenske slike v smislu vzroka in takojnje posledice, pa hitro naraajo.

Pravilna nega koe

Optimalna nega koe in las ni doloena zgolj z individualnim tipom koe in s potrebami posameznika. Z doloenimi uinkovinami je treba koo hkrati spodbujati, da se optimalno razvija in stabilizira. Suha koa potrebuje maobno in vlailno nego ter snovi, ki pospeujejo regeneracijo konih celic, uravnavajo zaitno plast koe in zavirajo ezmerno poroenitev. Koa, ki je obutljiva in se odziva na alergije, potrebuje kremo za stabilizacijo in uinkovine, ki nanjo delujejo pomirjujoe. Te sestavine limfatino stabilizirajo podkono vezivno tkivo, s imer prepreujejo alergijsko reakcijo. Optimalna nega koe, ki vpliva na ozdravitev in ohranjanje zdravja, mora biti dejansko prilagojena posamezniku. e zlasti je to pomembno pri bolnikih s problematino koo (kot posledico funkcionalnih motenj) in boleznih, ki se kaejo na koi (na primer atopini dermatitis, alergijski ekcem ali luskavica). Zato je smiselno vsako kremo in druge preparate preizkusiti z bioenergijskim testiranjem. Najbolj znane znamke naravne kozmetike pri nas so: Dr. Hauschka, Weleda, Lavera in Sante. Lahko pa kupimo tudi naravno kozmetiko Aurelia Vermont z bazinim pH, ki nas e dodatno podpira pri ohranjanju kislobazinega ravnovesja, zato jo posebej priporoamo.

27