VPRAANJA KAZENSKO PRAVO

1. TEFAN HORVAT
KZ:
1. Oblike krivde
* naklep
* malomarnost
2. Zastaranje
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
1
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo (pri tem seveda primerja staro
in novo ureditev, ali je mileje in postavlja tu pa tam kakno
podvpraanje)
%azniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v '-. poglavju %#&':
Uboj )nov len* 7 '. odstavek je bil v starem %# uvren v %+ umora
Umor )v %#&' je to %+ loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj*
Uboj na mah )ni razlike*
Povzroitev smrti iz malomarnosti )ni razlike*
+etomor )ni razlike*
8apeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru )ni razlike*
8edovoljen poseg v nosenost )%#&nedovoljena prekinitev
nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike*
9ahka telesna pokodba )ni razlike*
:uda telesna pokodba )ni razlike*
Posebno huda telesna pokodba )ni razlike*
!odelovanje pri pretepu )ni razlike*
6zkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem
pokodovanca )nov len*
3groanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru )ni razlike*
Povzroitev nevarnosti )ni razlike*
#apustitev slabotne osebe )ni razlike*
3pustitev pomoi )ni razlike*
. !rimer pri k.d. uboja, ki ima kvali"i#irano obliko, $e %a storita dve ali
ve$ oseb skupaj. Kako bi jaz to lo$il od k.d. storjeni& v &udodelski
zdrubi'
%#&' doloa uboj kot novo kaznivo dejanje. Prej je bil '. odstavek, ki doloa,
da kdor komu vzame ivljenje, se kaznuje z zaporom od - do '- let, uvreno
v kaznivo dejanje umora. 0. odstavek pa doloa, e stori to dejanje dvoje ali
ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile uboj, se storilec kaznuje s
kaznijo od '. do '- let zapora.
Uboj je temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer je
uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja.
2
%#&' doloa tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o
hudodelski zdrubi:
* da gre za najmanj tri osebe,
* da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta in
* da izvri kaznivo dejanje e najmanj z enim lanom kot sostorilcem ali
udeleencem.
!plona znailnost za hudodelsko zdrubo je hudodelski nart za izvrevanje
hudih kaznivih dejanj. +omenjeno je izvrevanje vejega tevila kaznivih
dejanj, ne glede na kraj in as, opredeljenih le glede na vrsto in nain
izvritve )npr. huja oblika vlomnih tatvin, ropi, umori;*. 8e gre za izvritev
zgolj enega kaznivega dejanja.
(. Kazenske sank#ije po KZ)1, ali je kakna razlika s KZ'
%#&' doloa tri kazenske sankcije:
* kazni
* opozorilne sankcije )pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim
nadzorstvom in sodni opomin*
* varnostni ukrepi.
%# je urejal e vzgojne ukrepe za mladoletnike. %#&' v prehodnih dolobah
doloa, da se dolobe o teh ukrepih uporabljajo e naprej, in sicer do
sprejetja ustreznega zakona.
*. Kako je zdaj z od%ovornostjo mladoletnikov'
#a mladoletnike se uporablja %#&' ter dolobe <.=0 in <'. do >?. lena,
dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki zapor v -. odstavku ?<. lena, v
prvem, drugem in etrtem odstavku ?>. lena, ter doloba tretjega odstavka
'... lena %#&UP@'. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah %#&'
)1<-. len*, in sicer do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike. %#&
'A je doloil, da se uporablja samo 0. odstavek <.. lena, medtem, ko je %#&
' v 1<-. lenu doloil uporabo <.. lena v celoti. )glej tudi naelno pravno
mnenje Brhovnega sodia*.
%azensko odgovornost mladoletnika ugotavlja sodie tako, da presodi, ali je
mladoletnik razumel pomen svojega dejanja in ali je imel v oblasti svoje
ravnanje )pritevnost*. 3bdobje mladoletnosti se bistveno razlikuje od
lovekove zrele dobe, tako da je pri presoji mladoletnikove pritevnosti in
krivde treba upotevati prav znailnosti tega obdobja.
+. Katere so kazni'
%#&' pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
%# je poznal e kazen izgon tujca iz drave. %#&' v prehodnih dolobah
doloa, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave pred
uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
,. -li la&ko sodi$e izre$e zaporno kazen in denarno kazen skupaj'
+a, lahko. 2e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazen zapora,
za druga pa denarne kazni, izree enotno kazen tako, da izree eno kazen
zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o
steku za tisto vrsto dejanja.
.. Katero na$elo je to' Kaj pa pomeni na$elo aspera#ije'
Cre za pravilo o kumulaciji, ki pomeni, da se kot enotna kazen izreejo vse
kazni, ki jih je sodie doloilo za posamezna kazniva dejanja. Ta nain
pomeni kopienje vseh kazni in se danes uporablja le, e so doloene
razline vrste prostostnih kazni in denarna kazen, pri kaznih iste vrste pa
samo pri denarni kazni.
8aelo asperacije pomeni, da mora sodie izrei enotno kazen tako, da je ta
veja od vsake kazni, doloene za posamezno kaznivo dejanje, vendar je pri
tem omejeno s tem, da enotna kazen ne sme dosei vsote vseh kazni,
doloenih za posamezna kazniva dejanja, niti maksimuma tiste vrste kazni, ki
jo je uporabilo.
1/. Katera je najbolj po%osta opozorilna kaz. sank#ija'
Pogojna obsodba.
11. Kdaj la&ko sodi$e izre$e po%ojno obsodbo'
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
3
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
12. Kazniva dejanja zoper $ast in dobro ime (natej), kaj je za nji&
zna$ilno 0 kako se pre%anjajo'
%azniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 'D. poglavju %#&':
5azalitev )ni razlike*
3brekovanje )ni razlike*
4aljiva obdolitev )ni razlike*
3pravljanje )ni razlike*
3itanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja )ni razlike*
!ramotitev 5epublike !lovenije )ni razlike*
!ramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije )ni razlike*
!ramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti )ni razlike, v
%#&' je dodana samo romska skupnost*
Eavna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime )nov len*.
3bjekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega
subjekta. ! astjo je miljen lovekov obutek o lastni vrednosti, z ugledom
pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
9oimo 0 skupini teh dejanj:
* %+, ki napadajo ast in dobro ime posameznika 7 razalitev, obrekovanje,
aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje %+ z namenom zanievanja(
* %+, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in
mednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov 7 sramotitev
5!, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za %+, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno
tobo. 2e so ta dejanja storjena proti dravnim organom, uradni oziroma
vojaki osebi, se pregon zane na predlog. # dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
13. -li pri nas la&ko 12 pre%anja storil#a, $e bi nekdo blatil tujo
dravo'
Cre za kaznivo dejanje iz '/?. lena %#&' )sramotitev tuje drave ali
mednarodne organizacije*, ki ga lahko stori vsakdo, preganja pa se samo z
dovoljenjem ministra za pravosodje. 6zvreno je lahko v vseh oblikah
kaznivih dejanj razalitve, obrekovanjem aljive obdolitve, opravljanja ali
oitanja kaznivega dejanja z namenom zanievanja. %aznivo dejanje mora
biti storjeno javno. .
1. Osebna veljavnost, primerjava s KZ
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne
osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo. Clede enako veljavnosti za
dravljane 5! in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane 5! )primer:
napad na neodvisnost drave, saj iz opisa izhaja, da je lahko storilec le !93
dravljan. Tujci pa so tako dravljani drugih lanic FU, dravljani drugih
drav in apatridi )%#&' jih imenuje Gdrugi tujciH*(
* kazenskopravna doloba velja le za tujce )primer: '1. len %#&', veljavnost
kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini*. 2e %# vee
veljavnost kazenskopravne norme le na tujce, pa lahko v njej tudi doloi, da
se dravljani drugih drav lanic FU ne tejejo za tujce 7 da so tujci torej le
dravljani nelanic FU in apatridi. B '1. lenu pa takne razmejitve med
nedravljani 5! zakon ni napravil.
Posebna osebna veljavnost:
4
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s
posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem. Covorimo o posebnih
kaznivih dejanjih(
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer
pa e sam kazenski zakon doloa, s katero starostjo lahko mladoletnik
postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v
kakni meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik )omejil bo
njegovo osebno veljavnost*(
* %# doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj )mlaji
polnoletniki*, ki se jim smejo namesto kazni izrei kazenske sankcije za
mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 'D let, ne pa e 0' let in kazenski zakonik
ne doloa pogojev za izrekanje sankcij za mladoletnike mlajim polnoletnim.
+oloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike(
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon )#3P3%+*.
Izkljuitev osebne veljavnosti %# doloa v /=' lenu, za dejanja oseb, ki
sicer izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj, njihova kazenska
odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. 9oimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih
"unkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki ga dajo pri opravljanju svoje
"unkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta )nepoklicna* pa je institut kazenskega procesnega
prava in izkljuuje monost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jih
izvrijo osebe v asu opravljanja doloene "unkcije )poslanci +# in +!,
sodniki, sodniki U!*.
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega
zakona tudi pri predlagalnih deliktih in kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na
zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
1(. 3arnostni ukrepi, kateri& v novem KZ)1 ni ve$'
%#&' pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
+o sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh
varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega %#, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
%#&' pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov.
1*. 4atejte nekaj K1 iz po%lavja o varnosti javne%a prometa, K1
predrzne vonje, kam spada to K1'
3bjekt kazenskopravnega varstva: varnost ljudi in premoenja v vseh vrstah
prometa.
9oimo dve skupini teh %+:
splona prometna %+, ki se lahko zgodijo v kateremkoli prometu 7
ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev
nadzorstva v javnem prometu, zapustitev pokodovanca v prometni
nesrei brez pomoi(
posebna %+, s katerimi se varuje doloeno vrsto prometa 7 povzroitev
prometne nesree iz malomarnosti, ogroanje posebnih vrst javnega
prometa.
B tem poglavju sta dve malomarnostni %+: povzroitev prometne nesree iz
malomarnosti in ogroanje posebnih vrst javnega prometa. +ruga %+ so
naklepna, %+ ogroanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom
in %+ opustitve nadzorstva v javnem prometu pa sta kaznivi tudi iz
malomarnosti.
3dgovornost za hujo posledico je predvidena za %+ ugrabitve letala ali
ladje in %+ unienja ali odstranitve znamenj, namenjenih za varnost
zranega prometa.
%+ so predvidena kot splona, lahko pa se nanaajo tudi na doloene osebe.
%azniva dejanja zoper varnost javnega prometa so doloena v 1'. poglavju
%#&':
Povzroitev prometne nesree iz malomarnosti )ni razlike*
5
Predrzna vonja v cestnem prometu )nov len* 7 to %+ spada med
ogrozitvena %+
3groanje posebnih vrst javnega prometa )ni bistvenih razlike, le
Gavtobusni prometH je v %#&' nadomeen s Gprevozom potnikovH*
3groanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom )ni
razlike*
3pustitev nadzorstva v javnem prometu )ni razlike*
#apustitev pokodovanca v prometni nesrei brez pomoi )ni razlike*
Ugrabitev letala ali ladje )vija kazen v %#&'*
8apad na varnost zranega prometa
Unienje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zranega
prometa )ni razlike*
1+. 5deleba
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
%#&' je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. 8ekoliko nenavadno pa je
vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodij
hudodelske zdrube.
1,. 4euspelo napeljevanje
8euspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h
kateremu je bil napeljevan, ni izvril niti ni poskusil izvriti. 5azlogi za to so
lahko razlini, in sicer napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitve
ali pa mu je to uspelo, vendar se je napeljevani pozneje premislil ali pa iz
objektivnih razlogov kaznivega dejanja ni mogel izvriti. 8apeljevanje je
neuspelo tudi, ko se je storilec dokonno odloil za izvritev kaznivega
dejanja, e preden je napeljevalec zael nanj vplivati. Prav tako tudi, e
storilec ni izvril tistega kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan,
temve kakno drugo kaznivo dejanje.
%#&' je sprejel stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, toda le
kot izjemno, samo v primerih, e se je napeljevanja nanaalo na kazniva
dejanja, za katera se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen.
Clede na to omejitev, napeljevanje praviloma ni kaznivo in zanj praviloma
velja naelo o odvisni naravi udelebe. 9e izjemoma, ko gre za huda ali
najhuja kazniva dejanja, je napeljevanje kaznivo samo po sebi, samostojno
in neodvisno od tega, ali je napeljevani izvril ali poskusil izvriti kaznivo
dejanje.
%aznovalni okvir v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni za
neuspelo napeljevanje, je torej tisti, ki je predpisan za dejanje, ki je bilo v
napeljevalevem naklepu. +oloba 1<=0 lena pa vendarle dopua, da se
napeljevanja med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti, resnosti,
nevarnosti, pa tudi po oblikah )npr. pronja ali gronja*, zato doloa, naj se
neuspeli napeljevalec kaznuje kakor za poskus tistega dejanja, h kateremu je
napeljeval. !odie tako lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisane za
kaznivo dejanje, ki je bilo v napeljevalevem naklepu, lahko pa ga kaznuje
tudi mileje.
%rivda napeljevalca se presoja vedno individualno in v mejah njegovega
naklepa.
1.. 4eprimeren poskus
#a neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato,
ker je storilec uporabil kakno sredstvo, s katerim tiste posledice ni mogel
povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti.
Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima zlomljeno iglo ali strelivo, v
katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne
prazno ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu
predmetu v danem poloaju tudi nihe drug ne bi mogel povzroiti
prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni,
da je lahko poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno
uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti konkretnega objekta
ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti
tuja vrata. %ljui so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda
v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec kljuavnice ni mogel
odpreti.
6
#a neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni
mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je iskal.
%#&' doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti
kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu.
6z tega izhaja, da %# teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
2/. 5deleba, sostorilstvo
Udeleba v irem pomenu besede zajema vse oblike udelebe, torej tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo.
!torilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivega
dejanja z vsemi sestavinami. %ar velja za storilca, velja praviloma tudi za
sostorilca. %dor skupaj z drugim uresniuje zakonski dejanski stan ali
bistvene elemente kaznivega dejanja, je sostorilec.
%#&' doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo
dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim
dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. #akon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.
%riteriji za prepoznavanje sostorilca:
& objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega
kaznivega dejanja(
& subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec
pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.
%dor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. !ubjektivna stran
zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega
dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo
ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
%rivda sostorilcev:
%rivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno
sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. ,ogoe je, da obstaja pri enem
sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je
glede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem
drugem le zavestna malomarnost.
!ostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali
malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. 8a zakon uveljavlja naelo
individualne in krivdne odgovornosti. #aradi tega pa je mogoe tudi to, da
dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvali"ikacijo, kot dejanje
drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno
pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi
sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca
)dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej
dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde*. Pri kaznivih
dejanjih kvali"iciranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi
sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
21. -li ste tudirali tudi KZ)1'
+a.
22. -li bi kot sodni#a morali poznati oba'
+a.
23. Zakaj'
%er bi lahko obravnavala kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil, ko je veljal
e stari %#, saj se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob izvritvi
kaznivega dejanja. 2e pa bi bil %#&' za storilca mileji, bi bilo potrebno
uporabiti nov zakon. 8aeloma je sicer prepovedana retroaktivna veljavnost
zakona, razen e gre za kazenski zakon in bi sicer naeloma pravilna
uporaba prejnjega zakona spravila storilca v slabi poloaj. #akon, ki uvaja
nova kazniva dejanja ali je stroji od prejnjega zaradi vijih sankcij ali
sprememb drugih institutov, nikdar ne velja za nazaj )za dejanja, ki so bila
izvrena pred njegovo uveljavitvijo*.
2. -li la&ko pride do situa#ije, ko bi 6O7-8- uporabiti novi KZ)1'
+a, e je novi zakon mileji.
2(. -li KZ)1 e pozna institut dejanja maj&ne%a pomena'
8e.
2*. Kako je sedaj to reeno'
Urejeno je v #%P&6, ki doloa, da sodie ustavi preiskavo, kadar je podana
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja )njegova
nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker so
kodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih je
bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovih
osebnih okoliin* ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Prav
7
tako je to razlog pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ko senat odloi,
da se obtoba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi.
2+. Kaj je to, da sedaj 12 ali sodi$e la&ko odlo$i, da je podana
nesorazmernost med maj&nim pomenom dejanja in posledi#ami, ki ji&
povzro$i kazenski postopek'
Pomeni, da odloajo po naelu oportunitete.
2,. Kakna je sedaj de"ini#ija K1 v KZ)1 in v $em se razlikuje od
de"ini#ije v KZ'
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
2.. 9lede $esa KZ e vedno velja, $eprav je KZ)1 e stopil v veljavo'
%# se uporablja do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike za
mladoletnike in do uveljavitve zakona, ki bo urejal ukrepe obveznega
psihiatrinega zdravljenja nepritevnih in bistveno zmanjano pritevnih
storilcev, se uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih obveznega
psihiatrinega zdravljenja.
3/. Kaj %lede te%a dolo$a KZ)1 v pre&odni& dolo$ba&'
+a se te dolobe %# uporabljajo do sprejetja posebnih zakonov.
31. 7azlika med K1 ropa in roparske tatvine'
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
8
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
32. Katera kazenska sank#ija je sedaj naj&uja'
+osmrtni zapor.
33. Kje je dolo$ena kazen dosmrtne%a zapora'
B splonem delu %#&' 7 0. odstavek ?/. lena, in sicer za kazniva dejanja
genocida, hudodelstva zoper lovenost, vojnega hudodelstva in agresije( v
primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja terorizma, umora,
uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper
suverenost 5! in njeno demokratino ustavno ureditev, za kaznivo dejanje
ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo dejanje jemanja
talcev.
3. -li je dosmrtni zapor mo%o$e izre$i e v kakni& dru%i& primeri&,
razen za kazniva dejanja, ki ji& dolo$a zakon'
+a, po pravilih o steku, e je za dve ali ve kaznivih dejanj v steku sodie
doloilo kazen zapora tridesetih let, izree enotno kazen dosmrtnega zapora.
ZKP
3(. 4a$elo ne bis in idem
Cre za naelo vsebovano v ustavi in #%P.
8aelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti
ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil
kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba
zoper njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen ali
obsojen.
+va vidika naela:
* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je
e bil obsojen s pravnomono sodbo sodia(
* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega
postopka, pravnomone oprostitve in pravnomone zavrnilne sodbe v
neizpodbojno domnevo.
Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe )obsodilne in
oprostilne sodbe*, kakor tudi na nemeritorne 7 "ormalne sodne odlobe
)zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju
kazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona*
in pomeni negativno "unkcijo pravnomonosti. %ritev tega naela je
pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.
6zjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoa
zasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu in okodovancu monost
kazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru
pravnomone sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepoved
ponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi ?.>. lena #%P ne velja, e je
bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil
podan utemeljen sum, da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje.
B taknem primeru se sme kazenski postopek znova uvesti, e se predloijo
novi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni
pogoji za uvedbo kazenskega postopka )obnova postopka*.
3*. -li la&ko okodovane# daje dokazne predlo%e !: in kako %a !:
obvesti'
Preiskovalni sodnik ni dolan opraviti vseh preiskovalnih dejanj, ki jih
predlagajo stranke in okodovanec. 3pravi samo tista, za katera oceni, da
jih je treba opraviti, ali mu jih naloi zunajobravnavni senat. 2e se
preiskovalni sodnik strinja s predlogom stranke ali okodovanca za opravo
posameznega preiskovalnega dejanja, ne izda "ormalnega sklepa. !trinjanje
izrazi s samo opravo preiskovalnega dejanja. Iormalnega sklepa ne izda
niti, e se s predlogom ne strinja, vendar pa je postopek v tem primeru
razlien, odvisen od tega, ali je predlog podala stranka ali okodovanec. 2e
se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom stranke navede razloge
9
nestrinjanja v dopisu, s katerim zahteva odloitev zunajobravnavnega
senata. 2e se ne strinja s predlogom okodovanca, ne zahteva odloitve
senata, temve okodovanca samo obvesti o razlogih nestrinjanja.
3+. 4atej nekaj novosti ZK! (zadnja sprememba ZK!);)
8azadnje je bil #%P spremenjen z novelo 6. !premembe so:
* o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu
odloa vrhovno sodie v senatu 1 sodnikov, razen, e je pripor podaljan s
sklepom senata vrhovnega sodia, odloa senat - sodnikov(
* ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa, sicer jo sodie
zavre(
* ukinjena je povprenina. !edaj je potrebno plaati sodno takso(
* monost vroanja v elektronski obliki(
* zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo
podati v roku 1 dni od dne, ko je bil sklep vroen, razen e dolobe o priporu
ne doloajo drugae(
* pazniki se po novem imenujejo pravosodni policisti(
* zaslianje obdolenca, prie ali izvedenca preko videokon"erence(
* obtoeni, toilec in okodovanec se lahko odpovejo pravici do pritobe od
razglasitve sodbe do izteka roka za pritobo. 2e je bila izreena zaporna
kazen, pa se sme obtoeni odpovedati pravici do pritobe ele, ko mu je bila
sodba vroena. +okler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahko
pritoniki e podano pritobo umaknejo. 3dpoved pritobe in umik pritobe
se ne moreta preklicati.
3,. Kaj je nove%a %lede strokov'
8ovela #%P&6 je glede strokov prinesla naslednje novosti:
* kot stroki e tejejo tudi stroki vroanja pisanj po pravni ali "izini osebi,
ki opravlja vroanje v kazenskem postopku ali po policistih v statusu
pooblaenih uradnih oseb(
* rtana je povprenina, namesto nje se plaa sodna taksa(
* organ, ki izvri spremljanje, privedbo ali vroanje, sodiu predloiti
obraun strokov(
* zasebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti stroke
kazenskega postopka, e se postopek kona z oprostilno ali zavrnilno sodbo,
ali s sklepom o ustavitvi ali e se obtonica zavre(
* okodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki, ki so
nastali po tem, ko je prevzel pregon od dravnega toilca, do tedaj nastali
stroki pa obremenijo proraun.
3.. Kako je zdaj s sodno takso pri zasebni& toba&'
3b vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa najkasneje v roku, ki
ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse. !odie opozori zasebnega
toilca na posledice neplaila. 2e sodna taksa ni plaana v roku in niso
izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodne takse,
sodie zasebno tobo zavre.
/. Kaj bi storili kot preiskovalna sodni#a, $e bi 12 vloil za&tevo za
preiskavo za 3 k.d., ki bi ji& opredelil kot eno nadaljevano k.d., vi pa bi
se z njim strinjali samo %lede dve& k.d.'
2e je zahteva za preiskavo podana zoper eno osebo za ve kaznivih dejanj ali
zoper ve oseb za eno ali ve kaznivih dejanj on se preiskovalni sodnik z
zahtevo samo delno strinja, uvede preiskavo zoper tiste obdolence in glede
tistih kaznivih dejanj, glede katerih se z zahtevo strinja, v preostalem obsegu
pa zadevo predloi v odloitev zunajobravnavnemu senatu. !porno pa je,
kako naj ravna v primeru, ko se preiskava nanaa na nadaljevano kaznivo
dejanje, preiskovalni sodnik pa oceni, da je zadeva utemeljena samo za
nekatera dejanja iz okvira nadaljevanega kaznivega dejanja. Po enem
staliu ne more preiskovalni sodnik izdati delnega sklepa o preiskavi,
temve mora glede celotne zahteve za preiskavo zahtevati odloitev
zunajobravnavnega senata. Po drugem staliu izda preiskovalni sodnik
sklep o preiskavi glede tistih dejanj, za katera oceni, da je zahteva
utemeljena, glede preostalih dejanj pa zahteva odloitev senata. Prvo
stalie je pravilneje s pravnoteoretinega vidika. 8adaljevano kaznivo
dejanje je eno kaznivo dejanje, eprav sestavljeno iz ve dejanj )navidezni
realni stek*, zato ne more preiskovalni sodnik z zahtevo za preiskavo samo
delno soglaati. 2e z zahtevo ne soglaa v celoti, gre za nestrinjanje med
njim in dravnim toilcem, o katerem mora odloiti tretji organ. +rugo
stalie pa je bolj sprejemljivo za sodno prakso, saj zunajobravnavni senat
odloa samo o tistih dejanjih , glede katerih dejansko obstaja nestrinjanje
med preiskovalnim sodnikom in toilcem. To stalie povzroa tudi manj
zapletov v kasnejih "azah kazenskega postopka, zlasti v postopku z rednimi
in izrednimi pravnimi sredstvi, e je treba o posameznih dejanjih sprejeti
1
razline odloitve.
1. -li la&ko poli#ija zaslii osumljen#a in $e, pod kaknimi po%oji'
+a. # novelo #%P&F se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme
zaslievati osumljenca. 8amesto izjave osumljenca, ki je lahko bila samo
podlaga dravnemu toilcu za odloitev o pregonu in se jo je moralo izloiti
iz spisa pred vloitvijo obtonice, lahko po tej noveli policija pridobi tudi
izpovedbo osumljenca, na katero se sme opirati sodba.
Pogoji:
* zaslianje osumljenca se sem opraviti samo v navzonosti zagovornika(
* pred zaslianjem, je osumljencu potrebno dati pouk )pove se mu katerega
kaznivega dejanja je osumljen, kakna je podlaga. Poui se ga, da se ni
dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da si ima
pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzo pri zaslianju
2. Kaj naredi toile# s kazensko ovadbo, ko jo prejme'
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od
naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je
podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 1 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, v
katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost
za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.
Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.
2e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
#a kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do 1 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive
posledice kaznivega dejanja, in sicer:
& odprava ali poravnava kode(
& plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne
namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj(
& kakno splono koristno delo(
& poravnavo preivninskih obveznosti.
2e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev za poravnavo
preivninskih obveznosti pa ne dalji kot ' leto, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
3vadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. #%P doloa dva
primera, ko +T ne zane kazenskega pregona:
& e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne
okoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni
potrebna(
& e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do '
leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali
poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
3. Odlo$anje o priporu, kdo v posamezni& "aza&'
3 priporu je mogoe odloiti:
* pred obtonico: preiskovalni sodnik, zunajobravnavni senat in senat
Brhovnega sodia 5!
* ob vloeni obtonici: zunajobravnavni senat
* po vloeni obtonici: zunajobravnavni senat
* ob izreku sodbe: razpravni senat
1
* po razglasitvi sodbe do njene pravnomonosti oziroma do nastopa kazni:
zunajobravnavni senat
* v pritobenem postopku: pritobeni senat
. 2oile# je modi"i#iral obtoni predlo%, tako da je po modi"ika#iji
pristojen
za pre%on v #eloti le zasebni toile#, kaj naredi sodi$e, kaj la&ko naredi
zasebni toile#'
2e dravni toilec na glavni obravnavi umakne obtobo ali jo modi"icira
tako, da je za pregon pristojen zasebni toilec, mora predsednik senata
okodovanca pouiti o pravici do prevzema pregona in na kaken nain
lahko to stori. 3kodovanec se mora tako izjasniti o tem, ali bo pregon
nadaljeval ali ne. 2e se izjavi, da ne bo nadaljeval pregona, izda sodie
zavrnilno sodbo, ki je okodovanec ne more izpodbijati s pritobo, prav tako
ne more zahtevati vrnitve v prejnje stanje.
(. 4a$elo zakonitosti v ZK! in analo%ija, primeri
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon.
Poseg v pravico je mogo, e je to nujno, da se zavarujejo svoboda in
pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega
postopka. #ahteva po zakonski doloenosti posegov v temeljne pravice in
svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v
materialnem tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati
novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin s sklicevanjem na
nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. 8aelo
zakonitosti pomeni zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so
zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. #ato velja za te ukrepe z zakonom
doloeni numerus clausus. !miselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v
nasprotju z zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost )so
neveljaven dokaz in kot tak predpet izloitve oziroma eksluzije*.
* Prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
*. !ritoba, kdaj sodi$e ne vrne zadeve prvostopenjskemu sodi$u in
samo opravi obravnavo'
3bravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblika
odloanja o pritobi, e bolj pa v praksi. 3pravi se lahko, e je senat na
predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in e
so izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodie
druge stopnje samo opravi obravnavo so podani, e se priakuje, da bo na ta
nain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti le
nekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Poleg
izvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste dokaze, za katere meni, da so bili
na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi o
dokazni presoji sodia prve stopnje.
8a obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec,
okodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaenci okodovanca, okodovanca
kot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere sodie
na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.
+. 7azlo%i za obnovo postopka
3bnovitveni razlogi so:
1
* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi
prie, izvedenca ali tolmaa(
* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika,
sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja(
* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo
povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po
milejem kazenskem zakonu(
* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih
zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo
nekatere od njih(
* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno
drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejo
nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni storil
dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo
bistveno vplivalo na odmero kazni.
,. !osamezne "aze postopka v zvezi z obtoni#o (vedet kdo odlo$a in s
kaknim aktom)
3btonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po
zakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradi
doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
3btonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je
obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemu
obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po
predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh
dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava. 3b reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve
odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma
njeno dopolnitev(
* obtonico polje pristojnemu sodiu(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi(
* obtonico zavre.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
.. 4ovela ZK!);, zadeve v zvezi z okodovan#em kot predla%ateljem
8ovela #%P&6 je dodala nov /'. a len, ki omogoa tudi okodovancu, ki je
bil v redu povabljen kot pria, pa iz opravienih razlogov ni priel na glavno
obravnavo, vrnitev v prejnje stanje. Pred novelo je zakon to doloal le za
zasebnega toilca, za takno razlikovanje pa ni bilo nekih razumnih razlogov,
tako je novela to GnapakoH odpravila.
(/. 7azlo%i za zavrenje kazenske ovadbe'
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko kazensko
ovadbo zavre iz naslednjih razlogov:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
(1. : kaknim aktom'
! sklepom
(2. 5%ovor zoper obtoni#o
1
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Cre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba,
zavre s sklepom predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno
pristojno neko drugo sodie(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
(3. Kje v ZK! e najdemo u%ovor'
Pri kaznovalnem nalogu in pri sklepu o zaasnem zavarovanju v postopku
odvzema premoenjskopravne koristi.
(. Kaj je kaznovalni nalo% in kako se izda'
# novelo #%P&F je bil uveden poseben skrajani postopek 7 postopek za
izdajo kaznovalnega naloga. B tem postopku se lahko brez C3 obdolencu
takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi ugovora, je
postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo
kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega
sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. B postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. +T predlaga izdajo
kaznovalnega naloga v posebni vlogi in ne v obtonem predlogu. Ta mora
namre vsebovati predlog, da se opravi C3 in na njej izvedejo doloeni
dokazi. +T mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in
varnostni ukrep, ki naj se obdolencu izree v kaznovalnem nalogu, oziroma
znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. B predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga +T ne more predlagati vseh sankcij. 6zkljuene so:
kazen zapora, izgon tujca, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,
vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava
sodbe, medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na
najve / mesecev.
!odie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga +T, ni pa ga
dolno izdati, e ga +T predlaga. 2e se sodnik ne strinja z izdajo
kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem,
da razpie C3.
1
2e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo
o kaznovalne' nalogu. Ta sodba se ne razglasi, izree pa se Gv imenu
ljudstvaH. B kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga
uveljavlja okodovanec. B tem primeru se okodovanca napoti na pravdo.
Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega
postopka. 3brazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi,
ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega naloga, samo navedejo. B
kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v
obrazloitvi navesti okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne
upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske sankcije.
!odba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, +T in zagovorniku po
splonih dolobah, ki veljajo za vroitev sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o
kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata
samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v
korist obdolenca. +T nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
#a ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral
obdolenec navesti, ali ugovarja kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega
dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. !odnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa
tudi, ali je utemeljen. #oper sklep o zavrenju ugovora in zoper sklep o
razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon
ni izrecno izkljuil. Bloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v
primeru razveljavitve sodbe o kaznovalnem nalogu doloi C3 ele po
pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem
nalogu in opravo C3 na podlagi vloenega obtonega predloga. #akon
izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved re"ormatio in peius, zato se
v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po
strojem kazenskem zakonu in se mu izree stroja sankcija ali kazen.
! pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper
obdolenca.
((. Kaken pomen ima u%ovor in zakaj to ni pritoba'
Ugovor je pravno sredstvo zoper odlobo, o kateri se obdolenec e ni imel
monosti izrei, po vloenem ugovoru, pa se izpelje kontradiktoren postopek,
kot je predpisan v zakonu.
(*. Kaj mora preiskovalni sodnik najprej storiti, ko mu pripeljejo osebo
po 1(+. $lenu ZK!'
%o se obdolenca zasliuje prvi, mora podati svoje osebne podatke. 8ato se
mu pove, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Poui
se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se
zagovarja pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati
krivde ter da si ima pravico vzeti zagovornika po lastni izbiri, v nasprotnem
primeru mu ga bo postavilo sodie po uradni dolnosti. Taken pouk je
potrebno vpisati v zapisnik. 2e preiskovalni sodnik ne da tega pouka, je
takna izpovedba predmet ekskluzije.
(+. 3 koliknem $asu mora !: zasliati osumljen#a'
Preiskovalni sodnik mora zasliati osumljenca v ?D urah odkar mu je bil
pripeljan.
(,. -li je v tem primeru obvezna obramba'
+a.
(.. Kaj bi torej jaz storila, $e bi bila preiskovalna sodni#a in si
osumljene# ne bi sam vzel za%ovornika'
2e si taka oseba ne vzame zagovornika v 0? urah od ure, ko je bila pouena
o tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo vzela, ji ga postavi sodie po uradni
dolnosti. Preiskovalni sodnik obvesti o tem predsednika sodia, ki postavi
zagovornika po uradni dolnosti.
ZP:
*/. 5vedba postopka
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
& postopek za prekrke prekrkovnega organa )hitri postopek* in
& redni sodni postopek.
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa,
nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
1
5edni sodni postopek se lahko zane samo na obdolilni predlog
prekrkovnega organa ali dravnega toilca.
*1. Kdo je kritelj, kdo je obdolene#, kaj je po storitvi prekrka'''
%ritelj je oseba, zoper katero je zaet postopek pred prekrkovnim organom
bodisi po uradni dolnosti, bodisi na podlagi pisnega predloga upravienih
predlagateljev postopka, do trenutka, ko ji prekrkovni organ izree sankcijo
s katerokoli obliko odloitve )odlobo, plailnim nalogom*.
3bdolenec je oseba, zoper katero se zane postopek o prekrku na podlagi
obdloilnega predloga upravienih predlagateljev postopka, do trenutka, ko
ji sodie izree sankcijo s sodbo.
*2. ;zredna pravna sredstva
#P&' pozna le zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga lahko vloi dravni toilec
po uradni dolnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritobe zoper
sodbo o prekrku prve stopnje. 3 #B# odloa Brhovno sodie v senatu treh
sodnikov na nejavni seji.
*3. Zoper katere odlo$be se la&ko vloi'
#B# se lahko vloi zoper vsako pravnomono odlobo o prekrku, ne glede
na to, ali jo je izdal prekrkovni organ ali sodie, in ne glede na to, ali je
bila izpodbijana z zahtevo za sodno varstvo v hitrem postopku oziroma s
pritobo v rednem sodnem postopku.
*. Kaj je to pla$ilni nalo%'
Plailni nalog je ena od oblik odloitve in vrste odlob prekrkovnega
organa. Cre za pisno odlobo, ki se lahko izda le polnoletnim kriteljem. #
njim se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je
predpisana v razponu, pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se pri
izreku globe s plailnim nalogom ne morejo upotevati morebitne
obteevalne ali olajevalne okoliine. ! plailnim nalogom torej ni mogoe
izrei vije ali nije globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema
predmetov.
*(. Kdaj se la&ko izda'
Plailni nalog se izda in vroi kritelju takoj na kraju prekrka, e
pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek osebno zazna ali
ga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih naprav ali sredstev )radarji za
meritev hitrosti, alkotesti, tehtnice itd.*.
**. Kaj to pomeni, da or%an neposredno zazna prekrek'
B sodni praksi je oblikovano stalie, da pojem osebne zaznave pomeni nain
ugotavljanja dejanskega stanja, obenem pa tudi podlago za razmejitev med
podvrstami hitrega postopka o prekrku, pri emer pooblaena uradna
oseba prekrek osebno zazna z vsemi lovekimi utili in je to neposredna
ugotovitev prekrka ali kritelja, in ne morda posredna, ko za prekrek izve iz
pripovedovanja pri. Pooblaena uradna oseba mora biti torej "izino
neposredno navzoa ob storitvi prekrka in mora sama na podlagi lastnega
opaanja ugotoviti vse njegove znake v trenutku njegovega nastanka.
*+. Kakne monosti ima potem kritelj'
%ritelj lahko v D dneh od prejema plailnega naloga vloi zahtevo za sodno
varstvo oziroma plaa polovico izreene globe )v D dneh po pravnomonosti
plailnega naloga
*,. Kaken je rok za vloitev za&teve za sodno varstvo'
#ahteva za sodno varstvo se lahko vloi v D dneh od vroitve odlobe o
prekrkih, pisno pri pristojnem prekrkovnem organu.
*.. Kaj pa za pla$ilo polovi#o %lobe'
D dni po pravnomonosti odlobe.
+/. -li ta dva roka te$eta vzporedno ali najprej eden in potem dru%i'
#ahteva za sodno varstvo je pravno sredstvo v hitrem postopku, s katerim je
upraviencu zagotovljena pravica do pravnega sredstva. Tako odloba o
prekrku postane pravnomona po poteku D dnevnega roka. !e pravi, da
najprej tee D dnevni rok od vroitve odlobe o prekrku, v katerem se lahko
vloi zahteva za sodno varstvo. D dnevni rok za plailo polovine globe pa
tee od njegove pravnomonosti.
+1. : katerimi predpisi se la&ko predpiejo prekrki'
Prekrki se lahko doloijo:
& z zakonom
& u uredbo Blade 5!
& z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.
+2. Kdo odlo$a o sporu o pristojnosti med prekrkovnimi or%ani in
sodi$i'
Ustavno sodie.
+3. Kje je to dolo$eno'
1
B #akonu o ustavnem sodiu )0'. len*.
+. 7edni postopek, natan$no, primerjalno na postopek po zkp (za$etek,
uvedba, akti,...)
5edni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta
postopek se zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organa
oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih
primerov prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj
storilca. B njem je zagotovljeno dvostopenjsko sodno varstvo, podrobneje so
urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje,
ustna obravnava, odlobe;, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva
obdolenevih pravic.
B rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe #%P, in sicer o jeziku v
postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslianju obdolenca, zaslievanju
pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
C3 v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju
zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzem
premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
5edni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim
upravieni predlagatelji postopka o prekrku sodiu predlagajo zaetek
postopka. !odie je dolno ob prejemu opraviti "ormalni preizkus
obdolilnega predloga, na podlagi katerega preveri "ormalne predloge za
obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja, popolnost in razumljivost
obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega
sodnega postopka.
B rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe )sodba,
sklep, izjemoma odredba*. !odba je oblika odlobe, s katero sodie na prvi
stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
5edni postopek se uvede v naslednjih primerih:
& e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni,
da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,
& e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
& proti mladoletnim storilcem prekrkov,
& za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja
nezdruljivosti javnih "unkcij s pridobitno dejavnostjo,
& za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana
stranska sankcija 'D kazenskih tok.
+(. -li odlo$a kdaj v prekrki& tudi okrono sodi$e'
3krono sodie odloa v primeru pritobe zoper sklep o pridranju. Cre za
ukrep za zagotovitev obdoleneve navzonosti v postopku o prekrku. 3
pridranju mora biti pridrani osebi vroen sklep o odreditvi pridranja,
zoper katerega pa je dopustna pritoba.
+*. Kakne postopke pozna Z!'
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
& postopek za prekrke prekrkovnega organa )hitri postopek*,
& redni sodni postopek.
,ladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem )rednem sodnem*
postopku, v katerem je v ospredju skrb za mladoletnikov nadaljnji razvoj,
manj pa pregon storilca prekrka.
++. Kdo so prekrkovni or%ani' !ovej primer take%a or%ana izmed
dravni& or%anov ter izmed or%anov samoupravne lokalne skupnosti'
(redarstvo...)
#P&' doloa, da so prekrkovni organi tisti organi, za katere zakon doloa,
da izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem posameznega predpisa. To so:
& upravni organi: vlada, kot najviji organ dravne uprave, ministrstva z
vsemi organi v sestavi )+avna uprava, Jarinska uprava, Policija, Uprava
za izvrevanje kazenskih sankcij, Beterinarska uprava,;* in upravne enote(
& drugi dravni organi: 6n"ormacijski pooblaenec, 5aunsko sodie,
+ravna revizijska komisija, Urad za statistiko;
& nosilci javnih pooblastil: javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki ga
ureja '0'. len Ustave, na zakonski ravni pa '-. len #+U&'. 8a podlagi
tega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni,
da lahko v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravni
in konkretne upravne akte v upravnih zadevah ali opravljajo materialna
dejanja upravne narave. Podeli se lahko z zakonom ali na podlagi zakona.
8ajpogosteji nosilci javnih pooblastil za nadzorstvo so nadzorniki:
naravovarstveni, gozdarski, okoljevarstveni, vodovarstveni, cestninski
nadzorniki, #P6#(
1
& organi samoupravnih lokalnih skupnosti: obinske inpekcijske slube,
redarstva;
+,. Katera sodi$a odlo$ajo po Z!' -li tudi vr&ovno'
#a odloanje o prekrkih so pristojna:
& okrajna sodia kot sodia za prekrke '. stopnje,
& vija sodia kot sodia za prekrke 0. stopnje.
3krono sodie odloa o pritobi zoper sklep o pridranju, kot ukrepu za
zagotovitev obdoleneve navzonosti v postopku.
Brhovno sodie odloa o izrednem pravnem sredstvu #B#.
+.. Kakne vrste sodb pozna Z!'
Po zakonu lahko sodie izree 1 vrste sodb:
& sodba o zavrnitvi obdolilnega predloga )"ormalna procesna sodba, s
katero sodie ugotovi, da v zadevi ne more odloati zaradi pomanjkanja ene
od procesnih predpostavk*,
& sodba o ustavitvi postopka )je lahko procesna ali meritorna 7 dejanje ni
doloeno kot prekrek, nepritevnost, ni mogoe dokazati odgovornosti za
prekrek*(
& sodba o ugotovitvi odgovornosti in izreku sankcije )meritorna sodba, torej
sodba, s katero se odloi o vsebini obdolilnega predloga*.
,/. ;z kakni& razlo%ov se izda sodba s katero se postopek ustavi'
Ta sodba je lahko procesna ali meritorna. ! procesno sodbo sodie ustavi
postopek zaradi obstoja enega od pogojev, ki prepreujejo nadaljevanje
postopka o prekrku. 5azlogi so enaki kot pri izdaji zavrnilne sodbe, s to
razliko, da e so bili ugotovljeni ob prejemu obdolilnega predloga in
njegovem preizkusu, bo sodie izdalo zavrnilno sodbo, e pa so bili
ugotovljeni pozneje, ko je e tekel postopek, pa bo sodie izdalo sodbo o
ustavitvi postopka.
Ti razlogi so:
* e dejanje ni prekrek
* ne bis in idem ali ustavitev postopka,
* e obdolenec uiva imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava,
* smrt obdolenca,
* e je v zakonu doloeno, da se storilcu ne izree sankcija za prekrek,
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo odgovornost za prekrek,
* e gre za prekrek neznatnega pomena, posebne okoliine, nizka stopnja
odgovornosti ali storileve osebne okoliine pa kaejo na to, da postopek ne
bi bil smotrn.
!odie izda sodbo o ustavitvi postopka tudi v primeru umika obdolilnega
predloga.
# meritorno sodbo o ustavitvi postopka sodie ugotovi, da dejanje, ki se
oita obdolencu, ni doloeno kot prekrek, da so podane okoliine, ki
izkljuujejo obdolenevo odgovornost za prekrek )nepritevnost*, ali da
obdolencu ni mogoe dokazati odgovornosti za prekrek, opisan v
obdolilnem predlogu.
ZIKS:
,1. Kako bo kot sodnik izvril kazen zapora'
%azenska sankcija se izvri, ko postane odloba pravnomona in ko za njeno
izvritev ni zakonite ovire. 2e sodie, ki je izdalo odlobo na prvi stopnji, ni
samo pristojno za njeno izvritev, mora poslati overjen prepis odlobe s
potrdilom o izvrljivosti pristojnemu sodiu v D dneh od dneva, ko postane
odloba izvrljiva, oziroma v D dneh od dneva, ko jo prejme od sodia vije
stopnje.
,2. Katero sodi$e je pristojno za poziv na prestajanje kazni'
3krono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na prvi
stopnji.
,3. !ravi#e in u%odnosti obsojen#ev
,ed izvrevanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice
dravljanov 5!, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom.
Pravice obsojence so naslednje:
* delo )za obsojence, ki so zmoni za delo*
* delovna terapija )za obsojence, ki niso sposobni za redno delo*
* pridobitev znanj )zlasti dokonanje osnovnoolske obveznosti in pridobitev
poklica*
* kulturno 7 izobraevalne, portno 7 rekreativne dejavnosti, spremljanje
dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, koristne za telesno in duevno
zdravje.
Ugodnosti obsojencev:
podaljan ali nenadzorovan obisk,
1
nenadzorovan obisk zunaj zavoda,
izhod iz zavoda v spremstvu pooblaene osebe,
prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil %+,
prost izhod iz zavoda,
delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda,
do < dni neplaanega letnega dopusta letno,
dodatne ugodnosti znotraj zavoda(
,. !ravna sredstva po Z;K:
Pritoba zoper odlobe, ki jih na prvi stopnji izda uprava 5! za izvrevanje
kazenskih sankcij, o kateri odloa ministrstvo za pravosodje.
3 zadevah, o katerih na prvi stopnji odloa direktor zavoda, odloa na drugi
stopnji generalni direktor.
,(. !o%ojni odpust
3 pogojnem odpust odloa komisija za pogojni odpust, ki jo sestavljajo 1
lani, ki jih imenuje minister za pravosodje izmed vrhovnih ali vijih
sodnikov, vrhovnih ali vijih dravnih toilcev in delavcev ministrstva za
pravosodje.
%omisija odloa o pogojnem odpustu na pronjo obsojenca ali njegovih ojih
druinskih lanov, rejnika in skrbnika ali ne predlog direktorja zavoda.
#avod po uradni dolnosti proui izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust,
pri obsojencih, ki so prvi na prestajanju kazni, in katerih kazen ni dalja od
- let, in sicer po polovici prestane kazni. Pri ostalih obsojencih pa po 0=1
prestane kazni.
Pogojni odpust se lahko odredi brez nadzorstva ali z varstvenim
nadzorstvom. 2e je bilo odrejeno varstveno nadzorstvo, predlaga komisija
sodiu, da pogojno odpuenemu postavi svetovalca pred nastopom
pogojnega odpusta.
,*. Oblike nadomestitve zapora
%azen zapora do > mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom.
%azen zapora do 0 let se lahko nadomesti z izvrevanjem dela v splono
korist.
,+. Kaj je to <zapor za vikend<'
To je monost prestajanja zaporne kazni na prostosti.
+irektor zavoda lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen
zapora do 1/ mesecev, e niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve
%+ zoper spolno nedotakljivost, e so osebnostno urejeni in so redno
zaposleni ali se izobraujejo, da med prestajanjem kazni zapora e naprej
ostanejo v svojem delovnem ali izobraevalnem razmerju in prebivajo doma,
razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.
-az se' 'u povedala novo ureditev: do ./ 'es zapora)++++
Pote' je pa dejal) da je tako po nove' in e ve') kako je bilo prej) ali je
sedaj 'ileje0 1tega nise' vedela) ker vseh razlik pa res ne ve'+ Odgovor je)
da je sedaj bolj ugodno) saj je bilo prej to 'o(no le za obsojen*e) ki ji' je
bila izreena kazen zapora do / 'es2+
2. MILENA JAZBEC LAMUT
3+ Zelo podrobno ZKP 4 po raznih pri'erih
2. Obvezna obramba
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
1
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
3. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
. O $em odlo$a vije sodi$e po uradni dolnosti' :am postopek
odlo$anja na ;; stopnji=
,eje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s
pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritobenimi
razlogi, ki jih uveljavlja. Bendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj
sodie preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali
je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen )ekskluzija*(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len #%P )prepoved re"ormatio in peius*(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
e sodba nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilnih
dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki(
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v
nenavzonosti obtoenca, e je bila obramba obvezna, ter v nenavzonosti
zagovornika(
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
2e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se morata
preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
Postopek odloanja na 66. !topnji:
%o dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim
redom dodelijo sodniku poroevalcu. 2e gre za zadevo, ki se preganja na
zahtevo +T, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu +T, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. %o +T vrne spise, razpie
predsednik sejo senata. !odnik poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve
stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. 9ahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria
preko sodia prve stopnje ali preiskovalnega sodnika. 2e sodnik
poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti,
polje spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata
na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz spisov in jih po pravnomonosti
sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno
od drugih spisov.
(. !ritoba zoper sklep o stroki&> kdo o tem odlo$a'
!odie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavni
stvari ni bilo podatkov o viini strokov. B tem primeru o strokih odloa
naknadno. #ahtevek s podatki o viini strokov se lahko poda najpozneje v
treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen
tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. 3 pritobi zoper tak sklep
2
odloa zunajobravnavni senat.
*. ;zvenrazpravni senat ) vse
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. 8ajpogosteje zadeve,
ki jih senat obravnava so pritobe zoper sklep o priporu preiskovalnega
sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice
ter zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. !estavljajo ga trije
redni, poklicni sodniki, od katerih je en poroevalec in en predsednik senata,
tretji pa lan.
6zvenrazpravni senat odloa o )1D pristojnosti*:
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in
sodnika posameznika okrajnega sodnika, e ta opravlja preiskovalna
dejanja(
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu(
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave(
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da
opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera slednji meni, da je glede
na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede preiskava(
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z
zahtevo dravnega toilca za preiskavo(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca,
da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave(
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za
dopolnitev preiskave(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja D&dnevni rok za vloitev
neposredne obtonice(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja '-&dnevni rok za dopolnitev
preiskave ali za odloanje o tem, ali naj se vloi obtonica ali odstopi od
pregona(
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor
podalja e najve za 0 meseca(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi
disciplinskega prestopka pripornikov(
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen
zapor, ker doloena oseba ni hotela izroiti predmetov(
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca
oziroma glede zasebne tobe(
* o ugovoru zoper obtonico )zasebno tobo* oziroma o zahtevi predsednika
senata, pred katerim naj bo glavna obravnava(
* o izloitvi zapisnikov in obvestil(
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni
dolnosti(
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 0 7 mesenim preizkusom po
uradni dolnosti od zadnjega sklepa o priporu(
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo
obtonega predloga(
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev
svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da bi bila objava njihove vsebine
kodljiva za splone koristi(
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s
katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki so nastali zaradi ureditve
knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva(
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati(
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s
pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan
utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje(
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom
okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje stvarno pristojno okrono
sodie(
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v
zavodu ali na prostosti(
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe(
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali
morejo odvzeti(
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe(
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov(
2
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia(
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v #%P(
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev(
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in
uveljavitev drugih pravic(
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
+. :estave senatov
8a okrajnem sodiu sodi vedno sodnik posameznik.
8a okronem sodiu sodi senat treh )za kazniva dejanja za katera je
predpisana zaporna kazen manj kot '- let in za kazniva dejanja zoper ast in
dobro ime* ali petih sodnikov )za kazniva dejanja za katera je predpisana
kazen zapora ve kot '- let*.
#unajboravnavni senat sestavlajo trije poklicni sodniki.
8a vijem sodiu sodi senat 1 sodnikov.
8a vrhovnem sodiu sodi senat - sodnikov, o zahtevi za izredno omilitev
kazni v senatu 1 sodnikov, o zahtevi za varstvo zakonitosti senat - sodnikov,
e pa je zahteva vloena zoper odlobo, ki jo izda vrhovno sodie pa senat <
sodnikov. 3 zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono dolobo o
priporu odloa v senatu 1 sodnikov, razen e je bil pripor podaljan s
sklepom vrhovnega sodia. B tem primeru senat sestavlja - sodnikov.
,. 4eposredna obtoni#a
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.
.. Kako ravna preiskovalni sodnik $e se ne strinja s predlo%om za
preiskavo'
2e se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo dravnega toilca za
preiskavo, zahteva, naj o tem odloi senat. #oper ta sklep imajo pravico do
pritobe obdolenec, dravni toilec in okodovanec, ki pa ne zadri njegove
izvritve. 2e se zunajobravnavni senat strinja z razlogi preiskovalnega
sodnika, izda sklep, s katerim zahtevo za preiskavo zavrne, e se ne strinja,
izda sklep o preiskavi. !klep o preiskavi lahko izda praviloma le, e je bil
obdolenec e zaslian.
1/. Kako poteka preiskava'
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie
)preiskovalni sodnik*. #ane se na zahtevo upravienega toilca, e je podan
utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. 3 njenem
zaetku odloa sodie )preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat*.
%o preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi
spisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik
odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
8amen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,
da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave za
varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi
poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero se
zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
2e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi
preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. !am sklep pomeni zaetek
kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati
2
preiskovalna dejanja. 2e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti
sam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.
%o je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna
dejanja po predlogih strank )naelo kontradiktornosti*, ter tista dejanja, ki se
mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka )inkvizicijsko naelo*.
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri,
ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj, hina in osebna preiskava, zaseg
predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla,
izkop trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih
odtisov;
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje
stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloi obtonica ali postopek
ustavi. 6z spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne
more opirati sodna odloba.
3 konanju preiskave se ne izda noben "ormalni sklep. 2e preiskava ni
konana v / mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia,
zakaj preiskava e ni konana.
11. Kaznivo dejanje tatvina?velika tatvina
A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. +ejanje je dokonano, ko
storilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo 7 aprehenzijska
teorija. 8i potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet
%+ tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.
Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku;
3blike %+:
temeljna oblika(
privilegirana oblika 7 majhna tatvina( dva pogoja: stvar mora biti
majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da si prilasti stvar take
vrednosti )e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti
ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel,
ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve,
kot npr. pri epni tatvini*.
Poskus je kazniv. 2e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren
poskus.
!tek:
+ ni steka s %+ nezakonitega lova in %+ nezakonitega ribolova
)specialnost*(
+ ni steka s %+ protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi
)konsumpcija*(
+ ni steka s %+ prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot
je predvideno v %+ prikrivanja )nekaznivo naknadno dejanje*(
+ ni steka s %+ pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar
pokoduje ali unii )nekaznivo naknadno dejanje*.
!%#IKA A!I"A
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
Cre za hujo obliko temeljnega %+ tatvine( storjena je na poseben nain ali
ob posebnih okoliinah ali pa je njen predmet posebna stvar:
z vlomom )nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo "izine sile,
npr. razbitje kljuavnice, preaganje reetk*, vdorom )odpiranje zaprtih
prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega
pokodovanja vhodov( storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain
ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti doloene ovire, npr. z
uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal* ali
premagovanjem vejih ovir )npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu,
plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko*(
2
v sostorilstvu )ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali
obsojeni*( sostorilstva pa ni, e tisti, ki pri pripravi %+ sicer sodeluje, ne
sodeluje pri "izini izvritvi %+ oziroma ne prispeva odloilno k izvritvi
s kaknim druganim dejanjem. Takna oseba bo lahko kazensko
odgovorna le za pomo ali napeljevanje h %+.
na posebno predrzen nain 7 izrazito odstopanje od obiajnega naina
storitve tatvine, ki je pogosto e sam po sebi drzen )npr. prerezanje
hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih
sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok*(
s posestjo oroja ali nevarnega orodja 7 storilec lahko prinese s seboj ali
najde na kraju dejanja, mora pa jih imeti pred storitvijo tatvine(
v asu poara, povodnji ali naravne nesree 7 dejanje mora biti storjeno
na kraju, ki je prizadet zaradi take nesree(
z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree )npr. pri
avtomobilski nesrei, nesrei v gorah, pogani hii*(
posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika
vrednost ukradene stvari 7 storilcu mora iti za to, da si prilasti tako
stvar(
kvali"icirana oblika 7 tatvina stvari posebnega kulturnega ali
zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti na enega izmed zgoraj
natetih nainov ali v hudodelski zdrubi )slednje dodano s %#&'*.
12. Kaznivo dejanje ponarejanja listin
To %+ sodi v poglavje Gkazniva dejanja zoper pravni prometH in je doloeno
v 0-'. lenu %#&'.
5azen spremembe izrazoslovja med ureditvijo v %# in %#&' ni
razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep( naprava krive listine je mogoa samo z
direktnim naklepom, medtem ko je pri njeni uporabi moen tudi eventualni
naklep.
To %+ pomeni materialno ponareditev listine.
3blike %+:
temeljna oblika 7 naprava krive listine )ponareditev %#&'*,
predrugaenje prave listine )spremenitev %#&'*, uporaba krive listine,
uporaba predrugaene listine )v %#&' drugani izrazi: ponareditev
listine, sprememba listine*( med temi izvritvenimi dejanji ni steka zaradi
razmerja subsidiarnosti, uporaba konzumira ponareditev listine(
kvali"icirana oblika 7 enako izvritveno ravnanje kot pri temeljni obliki,
vendar je predmet javna listina, oporoka, javna ali uradna knjiga ali
kakna druga knjiga, ki se mora voditi na podlagi zakona.
%riva je listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj( ni
pomembno ali gre za resnino ali neresnino vsebino. !torilec hoe na ta
nain ustvariti videz, da je neko pravno pomembno izjavo podala doloena
oseba, eprav je ta oseba na tak nain ni podala )npr. napie priznanje dolga
s podpisom izdajatelja, z rokopisom ali kako drugae ponareja pisavo druge
osebe oziroma njen nain sestavljanja listine*. %riva listina je napravljena,
ko je v celoti sestavljena z izjavo in lano oznaitvijo izdajatelja.
Predrugaenje listine je nepooblaena vsebinska sprememba izjave v listini,
s katero vsebina listine dobi drug smisel )npr. izbris ali dodajanje besed,
loil, tevilk*. Prava listina je predrugaena tedaj, ko je vsebinsko
spremenjen smisel izjave.
Uporaba krive ali predrugaene listine je podana, ko jo storilec na
kakrenkoli nain spravi v promet, v katerem pride do izraza njena pravdna
pomembnost )predloitev drugi osebi ali pristojnemu organu zaradi dokaza
kakega dejstva, npr. lanega potrdila o plaanem dolgu, ponarajenega
voznikega dovoljenja ob prometni kontroli*.
#a obstoj %+ ni potrebno, da bi storilec dosegel namen, ki ga je zasledoval.
2e ima prava listina )izdana od osebe, ki je oznaena kot izdajatelj*
neresnino vsebino, s tem ne postane kriva listina in ni podano %+ po tem
lenu, lahko pa je podano kako drugo %+, npr. %+ overitve lane vsebine,
izdaje ali uporabe lanega zdravnikega ali veterinarskega sprievala,
ponareditve poslovnih listin ali ponareditve uradne listine, knjige ali spisa.
Takna prava listina z neresnino vsebino lahko postane tudi sestavni del
nekega drugega %+, npr. davne zatajitve, golju"ije ali krive ovadbe.
2
+elovna knjiica je javna listina( e je vanjo vnesen laen podatek preko
zavedene uradne osebe, je podano %+ overitve lane vsebine, uporaba
takne knjiice pa kazniva.
!tek: moen je stek med temeljno obliko %+ ponarejanja listin in %+
ponareditve uradne listine, knjige ali spisa, e npr. uradna oseba izda neko
nakazilo za izplailo denarja, hkrati pa na takno listino podpie prejemnika.
B naslednjem lenu so doloeni e posebni primeri ponarejanja listin:
izpolnitev papirja, golice ali druge listine, ki jo je neka oseba e
podpisala, z izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja( ni pomembno, ali
je izjava resnina ali neresnina, mora pa biti pravno pomembna in
podpisnik nanjo ne sme pristati )gre torej za neupravien vpis ali pripis*(
preslepitev podpisnika o vsebini listine, da misli, da se podpisuje pod
drugo listino ali drugano vsebino 7 posebna oblika golju"ije )storilec
npr. podpisniku podtakne listino skupaj z ostalimi, ki jih podpisuje ali ga
zavede glede smisla ali vsebine listine*(
izdaja listine v imenu kakne osebe brez njenega pooblastila ali v imenu
osebe, ki je ni 7 storilec pod njeno vsebino napie, da jo je izdal sam po
pooblastilu druge osebe, ki ga pa v resnici ni(
podpis z nazivom ali poloajem, do katerega podpisnik ni upravien, da
bi se tako poveala dokazilna mo listine )npr. predsednik, vodja, sodnik,
inenir, doktor znanosti*( kot %+ je podana sestava take listine samo
takrat, ko ima izmiljeni poloaj ali naziv bistveni pomen za dokazovanje
s tako listino v pravnem prometu )npr. Gdr.H pri zdravnikem
sprievalu*(
neupraviena uporaba pravega peata ali znamenja 7 storilec nima
dovoljenja oziroma pooblastil za uporabo peata ali znamenja(
izdelava doktorske disertacije, magistrske, diplomske, izpitne,
maturitetne ali seminarske naloge ali druge pisne naloge, potrebne za
pridobitev izobrazbe, ali uporaba take naloge kot svoje )dodano s %#&'*.
13. :toritvena ?opustitvena kazniva dejanja, neprava opustitvena
kazniva dejanja=
%aznivo dejanje se lahko izvri s storitvijo ali opustitvijo in tako razlouje
zakon storitvena )komisivna* in opustitvena )omisivna* kazniva dejanja.
!toritvena kazniva dejanja so pravilo, opustitvena izjema. %er so opustitvena
kazniva dejanja izjema, jih je potrebno v zakonodaji, teoriji in sodni praksi
vselej posebej ozko )restriktivno* pravno razlagati. 3pustitev ne more
pomeniti Gni ne storitiH, ampak kvejemu Gneesa tono doloenega ne
storitiH. To v praksi pomeni, da mora biti lovekova pasivnost v kazenskem
pravu jasno de"inirana, da lahko teje za kaznivo dejanje. 9oimo dve
temeljni obliki opustitvenih kaznivih dejanj:
* prava opustitvena dejanja: predpisujejo dolnost, kaj aktivno storiti za
zavarovanje kazenskopravne dobrine oziroma za prepreitev nastanka
prepovedane posledice )npr. kaznivo dejanje opustitve pomoi: Gkdor ne
pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnostiH*(
* neprava opustitvena kazniva dejanja: tako kot pri pravih opustitvah gre za
kritev dolnosti aktivno zavarovati kazenskopravno dobrino, vendar je pri
nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati
kazenskopravno dobrino pravno predpisana. 8eprave opustitve v
materialnem kazenskem zakonu niso inkriminirane kot opustitve, ampak kot
storitve. +olnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v
storitveno oblikovano inkriminacijo. %ot dodaten pogoj, pa je predpisano e,
da e hoemo komu naprtiti odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo
najprej dokazati posebno povezavo z doloeno "izino ali pravno osebo ali
doloenim virom nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih
izraajo posebne dolnosti aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin.
%#&' v '<=1 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi kaznivo
dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je
opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev
1. -#tio libera in #ausa ) ali je mo%o$a v primeru bistveno zmanjane
pritevnosti' (je mo%o$a)
9atinski izraz actio libera in causa )dejanja, ki so svobodna v odloitvi, ne pa
v izvritvi* uporabljamo za oznaitev primerov, ko je bil storilec v trenutku
izvritve v stanju nepritevnosti) ki si jo je sam povzroil z uporabo drog,
alkohola ali kako drugae, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil
v to stanje, podana njegov naklep ali pa njegova malomarnost glede dejanja,
ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril )0>=? %#&'*.
!torilev razum in njegova volja sta bila nedotaknjena v asu, ko se je
odloil, da bo izvril kaznivo dejanje, e gre za naklepno kaznivo dejanje,
2
oziroma, ko se je e zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da v taknem
stanju lahko izvri kaznivo dejanje, e gre za kaznivo dejanje, izvreno iz
malomarnosti.
Clede teh dejanj moramo razlikovati 0 monost:
* storilec je oblikoval svoj naklep v normalnem duevnem stanju, pri tem pa
je sklenil, da ga bo izvril v opitem stanju 7 ni dvoma o storilevi krivdi(
* pri storilcu ni bilo nikakrnega naklepa glede kaznivega dejanja, preden je
zael piti ali jemati droge, v nepritevnem stanju pa je pozneje izvril kaznivo
dejanje. Potrebno se je vpraati, ali se je storilec v normalnem duevnem
stanju zavedal, da v opitosti ali podobni omamljenosti lahko izvri kaznivo
dejanje, oziroma ali bi se tega vsaj moral in mogel zavedati. !torileva
krivda ni vselej podana, temve samo, e mu je mogoe oitati malomarnost
v odnosu do izvrenega kaznivega dejanja v asu, preden se je spravil v
stanje nepritevnosti. %azenska odgovornost pa bo podana le, e je zakon
doloil, da je tisto dejanje kaznivo tudi, e je izvreno iz malomarnosti.
!torilev naklep oziroma njegova malomarnost se morata nanaati na tisto
kaznivo dejanje, ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril, ne pa na kakno
drugano dejanje.
!klep, da se je storilec zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, e preden se
je spravil v stanje nepritevnosti, da lahko storil doloeno kaznivo dejanje,
mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, tega ni mogoe samo domnevati. 2e
ni temeljev za oitek, ker storilec ni vedel ali ni bil dolan vedeti in ni mogel
vedeti, kaken bo uinek alkohola, mamil ali kakih drugih snovi na njegovo
zavest ali zmonost samoobvladanja, niti tega, da bi lahko pod njihovim
vplivom izvril kaznivo dejanje, potem krivde ni. B tem primeru je storilec
storil dejanje v stanju nepritevnosti, nastali zaradi zaasne duevne motnje.
B primeru bistveno z'anjane pritevnosti nam ni potrebno posei po
dolobi 0>=? %#&' in vzpostavljati storileve kazenske odgovornosti, ker je ta
e podana. 2e je storilcu mogoe oitati naklep ali malomarnost glede
kaznivega dejanja, ki ga je v bistveno zmanjani pritevnosti izvril, hkrati pa
e to, da se je sam spravil v stanje bistveno zmanjane pritevnosti z uporabo
alkohola, drog ali kako drugae, potem so to razlogi, ki govorijo vsaj proti
omilitvi kazni, e e ne za to, da bi jih upotevali kot obteevalno okoliino.
Potrebno pa je izpostaviti tudi vpraanje o storilevem odnosu do
povzroitve nepritevnosti. Ali se je opil GnaklepnoH ali iz GmalomarnostiH
ali po nakljuju. 2e gre za naklepno actio libera in causa, potem mora biti
tudi storilevo opijanje oziroma omamljanje naklepno, kadar pa se opije Giz
malomarnostiH, npr. ker je mislil, da bo pravoasno nehal ali da bo prenesel
alkohol brez posledic, se to vpraanje staplja z vpraanjem, ali se je hkrati
zavedal oziroma ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti
stori doloeno kaznivo dejanje.
1(. 1e"ini#ija storil#a, posredne%a storil#a, sostoril#a kaznive%a dejanja
+e"inicija storilca:
G !torilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in
vodenjem ravnanj drugega )posredni storilec*.H 0.=' len %#&'.
+e"inicija sostorilca:
G !torilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo
dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno
prispeva k storitvi.H 0.=0 len %#&'.
!ostorilstvo ima po zakonu dve razsenosti izraene z besedami:
& Gskupaj z drugimiH in Gsodelovanje pri storitviH: zajema primere, ko vsak
od sostorilcev uresniuje del zakonskih ali naravnih znakov kaznivega
dejanja(
& Gje storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo
dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno
prispeva k izvritvi kaznivega dejanjaH: gre za primere, ko kak sodelavec ni
samo neposredno uresniil kaknega zakonskega znaka kaznivega dejanja,
vendar pa je njegov objektivni prispevek k uresniitvi kaznivega dejanja tako
odloilen, da ga ni mogoe teti za udeleenca v ojem pomeni, se pravi za
pomagaa ali napeljevalca.
1*. !remoenjska korist in !!Z
3dvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi
njega, je obligatoren. Tako se premoenjska korist v kazenskem postopku
ugotavlja po uradni dolnosti. Pri ugotavljanju premoenjske koristi sodie
ni vezano na zahtevek toilca ter na dokazne predloge strank in
okodovanca.
Premoenjskopravni zahtevek okodovanca se lahko v celoti ali le deloma
prekriva s premoenjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. #ato se
ne more obdolencu odvzeti premoenjske koristi in hkrati okodovancu
prisoditi premoenjskopravnega zahtevka. 3kodovanev
2
premoenjskopravni zahtevek je primaren v razmerju do odvzema
premoenjske koristi: premoenjska korist se odvzame samo, kolikor ta
presega okodovancu prisojeni premoenjskopravni zahtevek.
+ejansko pridobljena premoenjska korist se obdolencu odvzame, e ni
okodovanca, e ni znan, ali e okodovanec premoenjskopravnega
zahtevka ne uveljavlja. 2e se je okodovanec odpovedal temu zahtevku, se
premoenjska korist ne odvzame. B takem primeru se teje, da jo je
okodovanec obdolencu GpodarilH.
+olnost ugotavljanja premoenjske koristi po uradni dolnosti velja v bistvu
samo za sodie prve stopnje. 2e namre sodie prve stopnje premoenjske
koristi ni odvzelo, eprav bi jo moralo, je sodie druge stopnje ne more
odvzeti, e je pritoba podana samo v korist obdolenca. 2e pride do
razveljavitve sodbe, na podlagi pritobe, ki je bila podana samo v
obdolenevo korist, se lahko v novem postopku premoenjska korist
odvzame, etudi z razveljavljeno sodbo ni bila odvzeta, saj ne gre za
kazensko sankcijo, za katero velja prepoved re"ormatio in peius )1D-. len
#%P*.
1+. KZ sodelovanje v pretepu) $e vas vpraa kaj je pretep, je potrebno
od%ovorit, da v njem sodelujejo najmanj tri osebe=
35/+ len KZ43: G%dor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo
telesno pokodovan, se za samo sodelovanje kaznuje z zaporom do enega
leta.H
Cre za kaznivo dejanje ogroanja. !torilec ravna naklepno. B storilevi
zavesti mora biti, da sodeluje pri pretepu, ni pa potrebna zavest, da bo nekdo
ubit ali hudo telesno pokodovan )e gre za lahko pokodbo, tega %+ ni*, ker
je to objektivni pogoj kaznivosti in ni treba, da je storilec v krivdnem odnosu.
6zvritveno dejanje je sodelovanje v pretepu. #a sodelujoega v pretepu se
teje le tisti, ki konstruktivno sodeluje v pretepu, bodisi "izino bodisi z
bodrenjem ali podpihovanjem pretepa. Pretep je "izini spopad ve oseb, in
sicer najmanj treh.
1,. Kdaj se za$ne kazenski pre%on'
%azenski pregon zane dravni toilec takrat, ko sprejme kazensko ovadbo.
1.. !o%ojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
2
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
2/. Kaznovalni nalo%
# novelo #%P&F je bil uveden poseben skrajani postopek 7 postopek za
izdajo kaznovalnega naloga. B tem postopku se lahko brez C3 obdolencu
takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi ugovora, je
postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo
kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega
sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. B postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. +T predlaga izdajo
kaznovalnega naloga v posebni vlogi in ne v obtonem predlogu. Ta mora
namre vsebovati predlog, da se opravi C3 in na njej izvedejo doloeni
dokazi. +T mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in
varnostni ukrep, ki naj se obdolencu izree v kaznovalnem nalogu, oziroma
znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. B predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga +T ne more predlagati vseh sankcij. 6zkljuene so:
kazen zapora, izgon tujca, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,
vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava
sodbe, medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na
najve / mesecev.
!odie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga +T, ni pa ga
dolno izdati, e ga +T predlaga. 2e se sodnik ne strinja z izdajo
kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem,
da razpie C3.
2e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo
o kaznovalne' nalogu. Ta sodba se ne razglasi, izree pa se Gv imenu
ljudstvaH. B kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga
uveljavlja okodovanec. B tem primeru se okodovanca napoti na pravdo.
Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega
postopka. 3brazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi,
ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega naloga, samo navedejo. B
kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v
obrazloitvi navesti okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne
upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske sankcije.
!odba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, +T in zagovorniku po
splonih dolobah, ki veljajo za vroitev sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o
kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata
samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v
korist obdolenca. +T nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
#a ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral
obdolenec navesti, ali ugovarja kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega
dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. !odnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa
tudi, ali je utemeljen. #oper sklep o zavrenju ugovora in zoper sklep o
razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon
ni izrecno izkljuil. Bloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v
primeru razveljavitve sodbe o kaznovalnem nalogu doloi C3 ele po
pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem
nalogu in opravo C3 na podlagi vloenega obtonega predloga. #akon
izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved re"ormatio in peius, zato se
v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po
strojem kazenskem zakonu in se mu izree stroja sankcija ali kazen.
! pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper
obdolenca.
21. 4aklep, vrste, $as u%otavljanja
8aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
2
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
22. 4ekdo ukrade ban$no karti#o, dvi%ne denar na bankomatu, katero
K1 je to'
Cre za %+ tatvine ali velike tatvine, glede na to, koliken znesek je naloen
na T55. 2e storilec pozna P68 kodo in dvigne denar, gre za %+ tatvine ali
velike tatvine, glede na to, koliken znesek si prilasti, e pa ne pozna P68
kode in denarja ne more dvigniti, bi bila podana le tatvina same kartice, ne
pa naloenega denarja na njej.
23. !ripor v skrajanem postopku
Pripor v skrajanem postopku se sme odrediti pred vloitvijo obtonega akta
in po njem. Temeljni pogoj je, da je oseba utemeljeno sumljiva storitve
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Pripor pa se sme
odrediti samo, e obstajajo priporni razlogi:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva
dejanja(
* iz razloga koluzijske in iteracijske )ponovitvene* nevarnosti za kazniva
dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo
dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 0 let ali za
druga kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 1 let.
B skrajanem postopku je pripor precej omejen. Pred vloitvijo obtonega
predloga sme trajati toliko asa, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna
dejanja, vendar ne ve kot '- dni. Clede pripora od vloitve obtonega
predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec
preizkusiti, ali so e podani razlogi za pripor.
2. Krajevna pristojnost in stvarna pristojnost v skrajanem postopku,
kako ravna $e ni pristojno'
%o sodie prejme obtoni predlog ali zasebno tobo, najprej preizkusi, ali je
krajevno in stvarno pristojno.
2e sodnik spozna, da je za sojenje krajevno pristojno drugo sodie, izda
sklep o krajevni nepristojnosti, in po pravnomonosti sklepa odstopi obtoni
predlog oziroma zasebno tobo pristojnemu sodiu. %o je razpisana glavna
obravnava, se sodie po uradni dolnosti ne more ve izrei za krajevno
nepristojno, stranka pa lahko ugovarja krajevno nepristojnost do zaetka
glavne obravnave.
2e sodnik spozna, da je za sojenje o obtonem predlogu +T stvarno pristojno
okrono sodie, ne izda sklepa o stvarni nepristojnosti, temve z dopisom
vrne spise +T, s svojim obrazloenim mnenjem. 2e se +T s tem mnenjem
strinja, vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico pri okronem
sodiu. 2e se +T z mnenjem sodnika ne strinja, mora zahtevati odloitev
zunajobravnavnega senata. 2e sodnik po vroitvi obtonega akta oziroma po
2
razpisu C3 ali ele na C3 ugotovi, da je za sojenje na prvi stopnji pristojno
okrono sodie, se ne more ve izrei za nepristojno, temve izda sklep o
zavrenju obtonega predloga.
2(. :in ukrade materi denar iz se"a, pride mati k odvetniku kaj ji bo
svetoval'
%#&' v 00?. lenu doloa, da se za doloena kazniva dejanja, za katera se
storilec preganja po uradni dolnosti, pregon zane na zasebno tobo, e so
bila storjena proti zakoncu ali drugim blinjim osebam. B teh primerih
postane okodovanec upravieni toilec na podlagi doloenega razmerja s
storilcem v asu storitve %+.
,ati bo tako morala v roku 1 mesecev odkar je izvedela za storilca in
kaznivo dejanje, vloiti na sodie zasebno tobo. 2e rok zamudi, ne more
zahtevati vrnitve v prejnje stanje, saj gre za prekluziven rok. ! potekom roka
izgubi okodovanec pravico so pregona, ki mu jo daje kazenski zakon.
2*. 4ekdo re$e nekaj nesramne%a osebi na skupnosti stanoval#ev.
Kakno kaznivo dejanje je to'
Cre za kaznivo dejanje razalitve po '-D. lenu %#&'.
To %+ je splono %+ zoper ast in dobro ime in je glede na druga %+ iz
tega poglavja subsidairne narave. !torilec je lahko vsakdo.
To %+ je mogoe narediti samo z naklepom. Podana mora biti zavest
storilca, da gre za razalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilev
namen, da drugega razali, eprav je %+ podano tudi, e ni taknega
namena.
5azalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki
aljive vrednostne ocene, e nima znakov kakega drugega %+ in iz katere je
razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. B primerih, ko storilec
drugega ali ob istih prilonostih na ve razlinih nainov in to pomeni
celoto, je podano le eno kaznivo dejanje, e pa storilec drugega vekrat ali,
bo podan stek %+ razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko
bo glede na vse okoliine dejanja le&to mogoe opredeliti kot nadaljevano.
5azalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec
subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za razalitev, je treba ocenjevati
glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine,
navade;Fnaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot
razalitev, v drugem pa ne.
3blike %+:
* temeljna oblika
* kvali"icirana oblika 7 javna razalitev.
Protipravnost je izkljuena, e je bila razalitev izraena v znanstvenem delu,
pri izvrevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge
drubene dejavnosti, v resni kritiki;
+okaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
2+. 3se o priporu
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
3
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
2,. Kdaj se za$ne kazenski postopek'
%azenski postopek se pred sodiem lahko zane le tedaj, e to zahteva
)naelo akuzatornosti* upravieni toilec.
B rednem postopku se zane postopek z izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
B skrajanem postopku se zane, ko sodnik po preizkusu obtonega akta
razpie glavno obravnavo.
B postopku proti mladoletnikom se postopek zane, ko sodnik za
mladoletnike zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka sprejme, oziroma
e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia.
3
2.. 8a&ka telesna pokodba povzro$i jo sin materi, minejo tirje mese#i,
kaj la&ko mati stori'
Cre za %+, ki se preganja na predlog. Predlog se mora vloiti v 1 mesecih
od dneva, ko je upravienec izvedel za %+ in storilca. Cre za prekluziven
rok. ,ati tako izgubi pravico do pregona.
3/. 2irali#a
Tiralica je poziv, naslovljen na policijo, naj primejo storilca %+, ki je
pobegnil in ki je neznanega bivalia, in ga izroijo organu, ki je izdal
tiralico.
Jilj tiralice je, da se najde obdolenca, ki je na begu, mu odvzame prostost in
ga privede sodiu oziroma v zavod, v katerem je prestajal kazen zapora
oziroma zavodski ukrep. Tiralica se odredi s pisno odredbo. 3dreditev
tiralice je lahko "akultativna ali obligatorna.
!odie sme odrediti tiralico pod naslednjimi pogoji:
* e tee zoper obdolenca kazenski postopek za %+, ki se preganja po
uradni dolnosti in za katero je v zakonu predpisana kazen zapora 0 ali ve
let,
* e je na begu in e je izdana odredba, da se privede, ali sklep, da se pripre.
3dredba se polje v izvritev policiji. 2e je verjetnost, da je tisti, za katerim
je odrejena tiralica, v tujini, sem ministrstvo za notranje zadeve razpisati tudi
mednarodno tiralico.
31. !rekli# po%ojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
!odie preklie pogojno obsodbo )%#&' ->. /'. len*:
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera
je izreklo kazen zapora dveh let ali daljo kazen(
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje,
preden je bil pogojno obsojen in e sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno
obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje(
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne
obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem
letu po preteku preizkusne dobe, e stori obsojenec v tem asu kaznivo
dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
2e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po
preteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila
doloena v pogojni obsodbi.
32. !ritoba zoper sodbo vije%a sodi$a
!ojenje na tretji stopnji je izjema od naela dvostopenjskega sojenja v
kazenskih zadevah. Pritoba je dopusta iz vseh razlogov, s katerimi se sme
izpodbijati sodba sodia prve stopnje. Tako je zoper sodbo sodia druge
stopnje dovoljena pritoba na vrhovno sodie samo v naslednjih primerih:
* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 1.
let ali e je potrdilo sodbo sodia prve stopnje, s katero je bila izreena
takna kazen(
* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko
stanje ugotovilo drugae kakor sodie prve stopnje in na tako ugotovljeno
dejansko stanje oprlo svojo sodbo(
* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve
stopnje obtoenca oprostilo obtobe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo
za krivega
3
33. @asovna veljavnost kazenske%a zakonika
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
3. 7azlika med K1 ropa in roparsko tatvino
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
3(. !redloila je obtoni#o za K1 ropa v sostorilstvu, storjeno po starem
KZ ter de"ini#ijo te%a K1 po starem in po novem KZ in vpraala kateri
KZ se uporablja (KZ)1) ter vpraala kako bi se %lasila obtoni#a'
+oloila %#&' glede ropa ter doloba, ki opredeljuje sostorilstvo. %#&'
doloa kazen zapora od 1 do '- let, %# pa najmanj - let )zgornja meja ni
doloena, tako da je mono doloiti najve '- let*. %#&' je mileji.
3*. Kaken senat je pristojen za to K1'
#a to %+ je pristojno okrono sodie v senatu 1 sodnikov )en sodnik in dva
sodnika porotnika*.
3+. -li mora obdolene# imeti za%ovornika po uradni dolnosti za to
K1'
+a, saj gre za %+ za katero je zagroena kazen D let zapora.
3,. Kakno kazen la&ko kot sodni#a izre$e temu storil#u za K1 ropa'
3
3d 1 do '- let zapora. Po prejnjem %# pa od - do '- let.
3.. -li je mona mileja kazen, kako se la&ko omili, ali je mona denarna
kazen, ali je mona po%ojna obsodba'
+enarna kazen in pogojna obsodba nista moni. 9ahko pa sodie kazen
omili, in sicer do ' leta, e ugotovi posebne olajevalne okoliine. #akon za
%+ ropa namre ne doloa, da bi se lahko kazen omilila po samem zakonu.
Tako pridejo v potev samo ugotovljene olajevalne okoliine. Posebne
olajevalne okoliine so take, ki imajo v vseh primerih, v katerih se
pojavljajo, nedvoumno in za vsakogar oitno olajevalno naravo.
/. Kako je z okodovan#em, ki uveljavlja premoenjskopravni za&tevek
zoper obdolen#a in kako s tistim, ki %a na uveljavlja oziroma kaj stori
sodnik v obe& primeri&'
3 premoenjskopravnem zahtevku se v kazenskem postopku odloa na
predlog okodovanca oziroma upravienca. %azensko sodie ne more po
uradni dolnosti, brez predloga upravienca , odloati o
premoenjskopravnem zahtevku, ki izhaja iz kaznivega dejanja, dolno pa je
okodovanca pouiti o njegovi pravici, da ta zahtevek lahko uveljavlja v
kazenskem postopku. Upravienec ni dolan premoenjskopravnega zahtevka
uveljavljati v kazenskem postopku. 2e ga ne uveljavlja, ne izgubi pravice, da
ga kasneje uveljavlja v pravdi in zahteva poplailo iz premoenjske kode.
2e upravienec torej uveljavlja premoenjskopravni zahtevek v kazenskem
postopku, mu ga lahko sodie v primeru obsodilne sodbe tudi prisodi, ali ga
v preseku napoti na pravdo. B nasprotnem primeru )oprostila, zavrnilna
sodna, sklep o ustavitvi kazenskega postopka*, upravienca napoti na
pravdo.
2e upravienec ne uveljavlja premoenjskopravnega zahtevka, ga sodie
opozori na to pravico, vendar je upravienec ne izgubi, e ga ne uveljavlja v
kazenskem postopku, temve ele kasneje v pravdi.
1. -li je mona za&teva za varstvo zakonitosti zoper sklep o priporu'
#ahteva za varstvo zakonitosti se sme vloiti zoper vsak pravnomoen sklep o
odreditvi pripora, ne glede na to, katero sodie ga je izdalo. #oper sklep o
podaljanju pripora, pa je zahteva dopustna le, e je sklep med preiskavo
izdal senat Brhovnega sodia 5! )zoper ta sklep ni pritobe*, in zoper prvi
sklep o podaljanju pripora, ki ga izda zunajobravnavni senat po vloitvi
obtonice glede obtoenca, zoper katerega je bil e pred vloitvijo obtonice
odrejen pripor. #ahteva je dopusta tudi zoper sklep o podaljanju pripora, ki
ga izda v skrajanem postopku sodnik okrajnega sodia zoper obdolenca
ob vloitvi obtonega predloga. #oper druge pravnomone sklepe v zvezi s
priporom, kot je npr. sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za odreditev in
odpravo pripora, ter sklep, s katerim je bil pripor odpravljen, zahteve za
varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti.
2. Kdo la&ko vloi u%ovor zoper sodbo o kaznovalnem nalo%u'
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata
samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v
korist obdolenca. +T nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
3. ;z kateri& razlo%ov se la&ko zoper sodbo pritoi okodovane#'
3kodovanec se lahko pritoi samo zoper odlobo o strokih postopka, e
ima neposreden pravni interes. To pomeni, da okodovanec lahko izpodbija
odloitev o strokih, ki mu jih mora povrniti obtoenec oziroma so bili njemu
)okodovancu* naloeni v plailo, ne more pa izpodbijati odlobe o strokih,
ki jih mora obtoenec plaati v korist prorauna ali katerih plaila je bil
obtoenec oproen.
2e pa je +T prevzel pregon od okodovanca kot toilca, se sme okodovanec
pritoiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba.
. Kako dol%o traja pripor v preiskavi in kdo %a odredi'
Pripor v preiskavi in do vloitve obtonice lahko traja najdalj 1 mesece od
dneva priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za dva meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le, e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sme izrei kazen
zapora nad pet let.
(. 4eprava opustitvena K1 ) od kod iz&aja dolnost delovati na dolo$en
na$in'
8eprava opustitvena kazniva dejanja:
Tako kot pri pravih opustitvah gre za kritev dolnosti aktivno zavarovati
kazenskopravno dobrino, vendar je pri nepravih opustitvah kljuen drugaen
nain, kako je dolnost zavarovati kazenskopravno dobrino pravno
predpisana. 8eprave opustitve v materialnem kazenskem zakonu niso
inkriminirane kot opustitve, ampak kot storitve. +olnost prepreiti
3
prepovedano posledico je vpeta neposredno v storitveno oblikovano
inkriminacijo. %ot dodaten pogoj, pa je predpisano e, da e hoemo komu
naprtiti odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo najprej dokazati
posebno povezavo z doloeno "izino ali pravno osebo ali doloenim virom
nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih izraajo posebne
dolnosti aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin. To posebno povezavo
imenujemo garantna dolnost, ki izhaja iz:
* zakona npr. dolnost aktivno varovati varnost, zdravje, telesno celovitost
in ivljenje osebe, ki ji je vzeta prostost(
* pogodbe )zlasti delovnopravne* po kateri mora varuka paziti na varnost in
zdravje otroka, ki ga uva(
* lovekovo prejnje ravnanje )npr. garantna dolnost gostilniarja varovati
ivljenje in telesno celovitost gosta in hkrati tretjih oseb, ki bi jih ta gost
utegnil ogroziti ali celo pokodovati, e mu opitemu ali v delu judikature celo
neopitemu postree alkoholno pijao.*
* dalj asa trajajoih tesnih ivljenjskih stikov med ljudmi.
%#&' v '<=1 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi kaznivo
dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je
opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev
*. Okrajno sodi$e izre$e za 1/ kaznivi& dejanj za vsako po 1 leto
zapora. Kakno enotno kazen la&ko izre$e'
3krajno sodie sodi za kazniva dejanja do 1 let zapora. %#&' doloa, da e
so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do treh let, enotna
kazen ne sme biti veja od D let zapora.
+. :torile# opazi v avtu 1/ A57 ter razbije ipo in si ji& prilasti. Za
katero K1 %re'
,ala tatvina & prilastitveni namen )e storilec vzame natanno doloen
predmet male vrednosti ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti,
ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za
vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini*.
,. Kdo odredi ukrep navidezne%a jemanja podkupnine'
+ravni toilec na podlagi obrazloenega predloga policije.
.. Obtoeni ne pride na %lavno obravnavo, vabilo ni izkazano,
za%ovornik se strinja s sojenjem v nenavzo$nosti. -li la&ko sodi$e sodi v
nenavzo$nosti'
Clavna obravnava se praviloma opravi v navzonosti obtoenca. Pogoj, da
se mu lahko sodi v nenavzonosti je, da je bil obtoenec v redu povabljen,
kar pomeni, e mu je bilo poslano predpisano vabilo s predpisano vsebino in
opozorili in mu je bilo pravilno in pravoasno vroeno. 8e teje se, da je bil
obtoenec v redu povabljen, e mu vabila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu
ni sporoil spremembe naslova ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti zaradi
izmikanja. B takem primeru se zoper njega odredi privedbo.
. B kolikor je obdolencu sojeno v odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik )e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni
dolnosti* 7 ta pogoj ne velja v skrajanem postopku(
* je bil pred tem e zaslian.
B tem primeru manjka eden izmed "ormalnih pogojev, in sicer pravilna
vroitev, tako da ni mono sojenje v nenavzonosti.
(/. 3ije sodi$e razveljavi sodbo 1. stopnje ter dolo$i, da se opravi nova
%lavna obravnava pred spremenjenim senatom. 3 novem sojenju
sodeluje sodnik, ki je e sodeloval v prejnjem, za kakno kritev %re'
#%P ne doloa nobenih meril, kdaj naj pritobeno sodie odredi, da se
opravi nova glavna obravnava pred spremenjenim senatom, in tudi ne rabi te
svoje odloitve obrazloiti. Cre za diskrecijsko pravico pritobenega sodia.
5azlogi procesne ekonominosti narekujejo, da se po razveljavitvi sodbe
nova glavna obravnava opravi pred istim predsednikom senata sodia prve
stopnje. Bendar pa lahko v posamezni zadevi obstajajo tehtni razlogi, da
zadeve ne obravnava isti sodnik npr., e je bila sodba e vekrat
razveljavljena. 3dreditev, da se opravi nova glavna obravnava pred
spremenjenim senatom, ima enake uinke kot izloitev sodnikov po ?0. lenu.
2e bi tako v ponovnem sojenju sodeloval sodnik, ki je sodeloval e v
prejnjem, bi lo za absolutno bistveno kritev, na katero pazi pritobeno
sodie po uradni dolnosti.
(1. 5radni zaznamek o zaslianju osumljen#a pred poli#ijo ) ali se mora
3
izlo$iti iz spisa, $e je bil pou$en o svoji& pravi#a&' Katera odlo$ba pa se
la&ko opre nanj'
3bvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo
iz spisov. Ta obvestila )izjave* niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na
katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi katerih
se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Cre torej
za dokaze v spoznavnem, ne pa v "ormalnem smislu. Bse kar je osumljenec
izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz sodnih
spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi
njegove izjave, preden mu je bil dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala
kot osumljenca.
8a uradnem zaznamku osumljenca pa lahko temeljijo odlobe, ki se izdajajo
med preiskavo npr. sklep o preiskavi, sklep o odreditvi pripora, pri
neposredno vloeni obtonici pa se lahko nanje sklicuje tudi dravni toilec.
Cre za vire dokazov na podlagi katerih se v kazenskem postopku pridobijo
procesno veljavni dokazi.
3. MIRO LENIK
1. 4a$elo zakonitosti, kako pa v ZK!'
Cre za naelo, ki je zapisano v ustavi in %#. Cre za zelo pomembno naelo,
ki pa bi ostalo lahko samo prazna deklaracija, e ga ne bi spotovali v
vsakdanji praksi. 8astalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili
ravnoteje med pravicami drave in njenih organov ter pravicami in
svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Flementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala
kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v manj ugoden poloaj, ni
dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. 9ahko pa je obiajno pravo vir
kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za
razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je privolitev okodovanca
)za %+ telesnih pokodb*(
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni
absolutna. 8i dovoljena retroaktivna uporaba dolob novega zakona, ki so
do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu
izvritve kaznivega dejanja. 2e pa je novi zakon za storilca mileji, ga
sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti(
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe
morajo biti dolono )le$ certa*, to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in
ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Belikokrat pa temu ni tako.
Bendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. 2e se namre eli
zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki, mora vasih uporabljati
razmeroma ohlapne pojme )npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov,
grdo ravnati;*. !odnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z
njimi ne iri cone kaznivosti(
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
3
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
8aelo zakonitosti v #%P:
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon.
Poseg v pravico je mogo, e je to nujno, da se zavarujejo svoboda in
pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega
postopka. #ahteva po zakonski doloenosti posegov v temeljne pravice in
svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v
materialnem tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati
novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin s sklicevanjem na
nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. 8aelo
zakonitosti pomeni zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so
zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. #ato velja za te ukrepe z zakonom
doloeni numerus clausus. !miselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v
nasprotju z zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost )so
neveljaven dokaz in kot tak predmet izloitve oziroma eksluzije*.
2. 3rste naklepa
* direktni naklep
* eventualni naklep
Posebne vrste naklepa:
* doloni naklep in sploni naklep
* premiljen naklep in hipni ali nenadni naklep
* obarvani naklep )dolus coloratus*: potrebno je ugotoviti tudi storilev
poseben namen
3. 3rste sank#ij zoper mladoletnike'
%#&>? je doloal vzgojne ukrepe kot posebno vrsto kazenskih sankcij. %#&'
tega poimenovanja ve ne uporablja, ampak uporablja sploen izraz
Gkazenske sankcije za mladoletnikeH. Ke vedno pa se uporablja poglavje iz
prejnjega %# z naslovom Gvzgojni ukrepi in kazni za mladoletnikeH.
Bzgojne ukrepe razvramo v 0 temeljni skupini:
* prva skupina )nezavodski ukrepi*:
& ukor,
& navodila in prepovedi )'' razliic: osebno opraviilo, poravnava, redno
obiskovanje ole, usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve, nastanitev
pri doloeni druini, v domu ali kje drugje, izvritev dela v korist
humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti , zdravljenje v ustrezni
zdravstveni organizaciji, obiskovanje vzgojne, poklicne, psiholoke ali druge
posvetovalnice, udeleba v programih socialnega treninga, opravljanje
preizkusa prometnih predpisov, prepoved vonje motornega vozila*,
& nadzorstvo organa socialnega varstva )najpogosteje uporabljena sankcija*.
* druga skupina )zavodski ukrepi*:
& oddaja v vzgojni zavod,
& oddaja v prevzgojni dom,
& oddaja v zavod za usposabljanja.
%azni za mladoletnike:
* denarna kazen,
* mladoletniki zapor )izjemna oblika sankcije*
* prepoved vonje motornega vozila )stranska kazen*.
. !osebni del KZ, npr katera so K1 iz te%a sklopa (ene%a izmed
pomembneji& ivljenje in telo, ter premoenje)'
Kazniva dejanja zoper (ivljenje in telo:
3bjekt kazenskopravnega varstva: lovekovo ivljenje in njegova telesna
integriteta.
+elitev %+ v tem poglavju:
%+, s katerimi se varuje ivljenje(
%+, s katerimi se varuje lovekova integriteta(
%+, pri katerih je kot posledica doloena ogrozitev )primer: sodelovanje
pri pretepu*(
%+, pri katerih je kot posledica doloena pokodba(
%+, storjena naklepno(
%+, storjena iz malomarnosti.
Brste kaznivih dejanj:
%+ zoper ivljenje 7 umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz
malomarnosti, detomor, napeljevanje in pomo pri samomoru(
%+ zoper bodoe ivljenje 7 nedovoljena prekinitev nosenosti(
%+ zoper telesno integriteto in zdravje ljudi 7 lahka, huda in posebno
huda telesna pokodba(
3
%+, s katerimi se ogroa ivljenje ali telo 7 ogroanje z nevarnim
orodjem pri pretepu ali prepiru, sodelovanje pri pretepu, povzroitev
nevarnosti(
%+ zoper solidarnost 7 povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne
osebe, opustitev pomoi(
%azniva dejanja iz tega poglavja so splona, razen detomora, ki je posebno
%+. Praviloma so ta %+ pokodbena, lahko pa so tudi ogrozitvena
)sodelovanje pri pretepu*. Beinoma so storitvena, dve %+ pa sta opustitveni
)zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoi 7 pravi opustitvi*.
Praviloma so naklepna, v nekaterih primerih zadoa malomarnost.
#ahteva se direktni ali eventualni naklep, hipni naklep pa se upoteva pri
uboju in telesni pokodbi na mah.
Posebej je inkriminirano napeljevanje in pomo pri samomoru.
%azniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v '-. poglavju %#&':
Uboj )nov len* 7 '. odstavek je bil v starem %# uvren v %+ umora
Umor )v %#&' je to %+ loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj*
Uboj na mah )ni razlike*
Povzroitev smrti iz malomarnosti )ni razlike*
+etomor )ni razlike*
8apeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru )ni razlike*
8edovoljen poseg v nosenost )%#&nedovoljena prekinitev
nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike*
9ahka telesna pokodba )ni razlike*
:uda telesna pokodba )ni razlike*
Posebno huda telesna pokodba )ni razlike*
!odelovanje pri pretepu )ni razlike*
6zkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem
pokodovanca )nov len*
3groanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru )ni razlike*
Povzroitev nevarnosti )ni razlike*
#apustitev slabotne osebe )ni razlike*
3pustitev pomoi )ni razlike*
Kazniva dejanja zoper pre'o(enje:
3bjekt kazenskopravnega varstva: premoenje.
Barovano je tudi v drugih poglavjih v povezavi z drugimi objekti varstva.
Premoenje je varovano enako, ne glede na to, v igavi lasti je.
9oimo dve skupini %+:
%+, katerih predmet so stvari(
%+, katerih predmet so premoenjske pravice.
+elitev teh %+ glede na storitev:
%+, katerih temeljna znailnost je odvzem(
%+, pri katerih okodovanec storilcu predmet sam izroi(
%+, pri katerih gre za pokodovanje ali unienje stvari.
%+ so splona, naklepna. Pri velikih %+ gre za obarvani naklep, ki se
nanaa na protipravno pridobitev in prilastitev.
Pregon je pri veini po uradni dolnosti ali na predlog. 2e je okodovanec v
blinjem sorodstvu s storilcem, se pregon zane na zasebno tobo.
Ta %+ so najbolj pogosta v nai dravi.
!o naslednja:
Tatvina )ni razlike*
Belika tatvina )v %#&' dodana samo hudodelska zdruba*
5op )v %#&' so dodani samo maksimumi*
5oparska tatvina )ni razlike*
#atajitev )ni razlike*
Poneverba in neupraviena uporaba tujega premoenja )nov len*
3dvzem motornega vozila )v %#&' je dodana kvali"icirana oblika,
sicer je ureditev enaka*
Colju"ija
3rganiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo
)preneseni len iz %+ zoper gospodarstvo*
6zsiljevanje )v %#&' dodana hudodelska zdruba*
3
3derutvo )ni razlike*
6zneverjanje )prej Gzloraba zaupanjaH*
#loraba izvrbe )nov len*
Prikrivanje
8edovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena
ali naravne vrednote
Pokodovanje ali unienje stvari, ki so posebnega kulturnega
pomena ali naravne vrednote
Pokodovanje tuje stvari
8apad na in"ormacijski sistem
Poig
3kodovanje tujih pravic
(. 7azlike med vrstami tatvin preko primerov
A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. +ejanje je dokonano, ko
storilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo 7 aprehenzijska
teorija. 8i potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet
%+ tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.
Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku;
3blike %+:
temeljna oblika(
privilegirana oblika 7 majhna tatvina( dva pogoja: stvar mora biti
majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da si prilasti stvar take
vrednosti )e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti
ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel,
ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve,
kot npr. pri epni tatvini*.
Poskus je kazniv. 2e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren
poskus.
!tek:
+ ni steka s %+ nezakonitega lova in %+ nezakonitega ribolova
)specialnost*(
+ ni steka s %+ protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi
)konsumpcija*(
+ ni steka s %+ prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot
je predvideno v %+ prikrivanja )nekaznivo naknadno dejanje*(
+ ni steka s %+ pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar
pokoduje ali unii )nekaznivo naknadno dejanje*.
!%#IKA A!I"A
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
Cre za hujo obliko temeljnega %+ tatvine( storjena je na poseben nain ali
ob posebnih okoliinah ali pa je njen predmet posebna stvar:
z vlomom )nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo "izine sile,
npr. razbitje kljuavnice, preaganje reetk*, vdorom )odpiranje zaprtih
prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega
pokodovanja vhodov( storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain
ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti doloene ovire, npr. z
uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal* ali
premagovanjem vejih ovir )npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu,
plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko*(
v sostorilstvu )ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali
obsojeni*( sostorilstva pa ni, e tisti, ki pri pripravi %+ sicer sodeluje, ne
sodeluje pri "izini izvritvi %+ oziroma ne prispeva odloilno k izvritvi
s kaknim druganim dejanjem. Takna oseba bo lahko kazensko
odgovorna le za pomo ali napeljevanje h %+.
3
na posebno predrzen nain 7 izrazito odstopanje od obiajnega naina
storitve tatvine, ki je pogosto e sam po sebi drzen )npr. prerezanje
hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih
sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok*(
s posestjo oroja ali nevarnega orodja 7 storilec lahko prinese s seboj ali
najde na kraju dejanja, mora pa jih imeti pred storitvijo tatvine(
v asu poara, povodnji ali naravne nesree 7 dejanje mora biti storjeno
na kraju, ki je prizadet zaradi take nesree(
z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree )npr. pri
avtomobilski nesrei, nesrei v gorah, pogani hii*(
posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika
vrednost ukradene stvari 7 storilcu mora iti za to, da si prilasti tako
stvar(
kvali"icirana oblika 7 tatvina stvari posebnega kulturnega ali
zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti na enega izmed zgoraj
natetih nainov ali v hudodelski zdrubi )slednje dodano s %#&'*.
*. -mnestija 0 pomilostitev
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. # amnestijo ali
pomilostitvijo )akta milosti* se lahko obsojencu popolnoma ali deloma
odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno
obsodbo, izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice
obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon )abolicija*. Abolicija je najira
oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei.
2e kazenski postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e
pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da
povzroita njeno ugasnitev. B primeru, ko je izreena kazen dosmrtnega
zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 0-
do 1. let.
A'nestija:
+ajejo jo zakonodajni organi )dravni zbor*. Amnestija se daje v obliki
zakona in se nanaa na nedoloen krog oseb. # amnestijo je mogoe
odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni,
spremeniti izreeno kazen v milejo )npr. kazen zapora se spremeni v
denarno kazen*, izbrisati obsodbo )taken izbris ima enake uinke kot izbris
na podlagi zakona ali sodne odlobe* ali odpraviti doloeno pravno
posledico obsodbe. #akon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera
se daje amnestija. 9ahko pa doloi tudi kazen, na katero se amnestija nanaa
)npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta*.
8ajiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne
ukrepe.
#adnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 0..'.
Po'ilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. +aje se v obliki odloka ali odlobe
za osebe, ki so poimensko doloene. ! pomilostitvijo se po imenu doloeni
osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba
ali odpravi oziroma skraja trajanje doloene pravne posledice obsodbe.
3bseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa
enako kot amnestija na odpustitev kazenskega pregona, odpustitev izvritve
kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe ali na
odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
8anaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti
zajeti. To so:
& ko gre za spremembo izreene kazni v milejo 7 s pomilostitvijo se sme
takna kazen spremeniti v pogojno obsodbo )organ ima monost, da se
seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti*(
& ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo
je mogoe pravne posledice obsodbe odpraviti ali pa skrajati njihovo
trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
+. Zastaranje
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
4
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
4
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
,. Katera na$ela kazenske%a prava poznam'
* naelo legitimnosti in omejenosti represije v %#: to dolobo je %#&' rtal,
vendar pa ni mogoe rei, da to naelo ne velja ve v naem sistemu. +elno
je e vedno zajeto v '/. lenu %#&', ko pri opredelitvi pojma kaznivega
dejanja uporablja izraz Gnujno varstvo pravnih vrednotH. Ta dikcija
omogoa sklep a contrario, da zakonodajalec ne sme ustvarjati novih
kaznivih dejanj, e to za varstvo pravnih vrednost ni nujno potrebno )tj. e so
na voljo drugi, blaji naini zaite pravnih vrednot*. Poleg navedenega pa
lahko to naelo danes tejemo za izraz nadzakonskih, civilizacijskih prvin
kazenskega prava, prav tako pa ga je mogoe izpeljati iz ustavnega naela
sorazmernosti(
* naelo zakonitosti(
* naelo humanosti(
* naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti(
* naelo individualizacije kazenskih sankcij.
.. 4a$elo subjektivne od%ovornosti
Povzroitev prepovedane posledice sama e ni zadosten temelj za obsodbo in
kaznovanje storilca. Poleg objektivnih elementov kaznivega dejanja je treba
e ugotoviti, ali je storilec kriv. %rivda pomeni, da je storilec v trenutku
izvritve kaznivega dejanja ravnal s psihinim odnosom do dejanja, zaradi
katerega mu je dejanje mogoe oitati. #avedati se je moral, da dela nekaj,
esar ne bi smel, nekaj, kar je v nasprotju z njegovimi pravnimi obveznostmi
oziroma, da bi se bil tega vsaj moral in mogel zavedati. %azenska
odgovornost je zmeraj individualna, za vsakega storilca in udeleenca se
presoja samostojno in se nikoli ne domneva.
1/. :estavine krivde
Flementi krivde v naem pravnem redu so:
* pritevnost: kriv je lahko samo tisti storilec kaznivega dejanja, ki je
duevno normalen in zato sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe
oziroma imeti samega sebe v oblasti(
* naklep ali malomarnost: stopnji subjektivnega odnosa do dejanja(
* zavest o protipravnosti: storilec se mora zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom.
11. :ilobran, prekora$eni silobran, kako iz%leda izrek sodbe pri
silobranu'
%#&' doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec
odvrne od sebe ali od koga drugega istoasen protipraven napad.
!estavine silobrana:
* napad mora biti:
& ravnanje loveka
& stvaren in resnien
& protipraven
& naperjen zoper napadenega ali koga drugega..
* obramba mora biti:
& soasna z napadom
& neizogibno potrebna za odvrnitev napada
& podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
& naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
2e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri
silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja,
storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo
4
protipravnost, zato ne gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek
oprostilne sodbe. 3koliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja, se
navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
B primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za
silobran, storilec pa je prekorail meje sorazmernosti med napadom in
obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena,
temve je podana in tako tudi kaznivo dejanje. Pri odmeri kazni pa je
potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel
natanno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. 2e je nesorazmerje
preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot obteevalno okoliino. 2e
sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen
omiliti, se pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje
predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. 2e pa je bil storilec )napadeni*
zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi
odpustiti. 3dpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno
sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna izvreno dejanje za kaznivo dejanje
in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
12. 4ateti nekaj k.d. zoper $ast in dobro ime
%azniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 'D. poglavju %#&':
5azalitev )ni razlike*
3brekovanje )ni razlike*
4aljiva obdolitev )ni razlike*
3pravljanje )ni razlike*
3itanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja )ni razlike*
!ramotitev 5epublike !lovenije )ni razlike*
!ramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije )ni razlike*
!ramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti )ni razlike, v
%#&' je dodana samo romska skupnost*
Eavna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime )nov len*.
3bjekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega
subjekta. ! astjo je miljen lovekov obutek o lastni vrednosti, z ugledom
pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
9oimo 0 skupini teh dejanj:
* %+, ki napadajo ast in dobro ime posameznika 7 razalitev, obrekovanje,
aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje %+ z namenom zanievanja(
* %+, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in
mednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov 7 sramotitev
5!, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za %+, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno
tobo. 2e so ta dejanja storjena proti dravnim organom, uradni oziroma
vojaki osebi, se pregon zane na predlog. # dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
13. 7azlika opravljanje?obrekovanje
3brekovanje se lahko nanaa na "izino ali pravno osebo, opravljanje pa
samo na "izino osebo.
Pri kaznivem dejanju obrekovanja pomeni izvritveno dejanje trditve ali
raznaanja neresninih dejstev.
Pri %+ opravljanja pa se izvritveno dejanje kae v trditvah ali raznaanju
karkoli resninega ali neresninega iz osebnega ali druinskega ivljenja
druge osebe, vendar le "izine. %+ je podano pod pogojem, e takne trditve
ali raznaanja lahko kodujejo dobremu imenu. +okaz resnice je naelno
izkljuen. !odie torej ugotovi le trditve, ali je raznaanje dejstev iz
osebnega ali druinskega ivljenja ter njihovo sposobnost, da kodujejo
dobremu imenu. +okaz resnice je dovoljen le v primeru, e je storilec izvril
dejanje pri izvrevanju uradne dolnosti. B teh primerih je izkljuena
protipravnost, e storilec dokae resninost svojih dejstav.
Pri %+ dejanju obrekovanja mora biti neresninost dejstev objektivno
podana in te neresninosti se mora storilec zavedati. 2e niso neresnina,
lahko gre za %+ razalitve ali %+ oitanje %+ z namenom zanievanja.
1. Kaj je to zunajrazpravni senat'
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. 8ajpogosteje zadeve,
ki jih senat obravnava so pritobe zoper sklep o priporu preiskovalnega
4
sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice
ter zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. !estavljajo ga trije
redni, poklicni sodniki, od katerih je en poroevalec in en predsednik senata,
tretji pa lan.
6zvenrazpravni senat odloa o )1D pristojnosti*:
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in
sodnika posameznika okrajnega sodnika, e ta opravlja preiskovalna
dejanja(
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu(
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave(
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da
opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera slednji meni, da je glede
na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede preiskava(
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z
zahtevo dravnega toilca za preiskavo(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca,
da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave(
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za
dopolnitev preiskave(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja D&dnevni rok za vloitev
neposredne obtonice(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja '-&dnevni rok za dopolnitev
preiskave ali za odloanje o tem, ali naj se vloi obtonica ali odstopi od
pregona(
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor
podalja e najve za 0 meseca(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi
disciplinskega prestopka pripornikov(
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen
zapor, ker doloena oseba ni hotela izroiti predmetov(
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca
oziroma glede zasebne tobe(
* o ugovoru zoper obtonico )zasebno tobo* oziroma o zahtevi predsednika
senata, pred katerim naj bo glavna obravnava(
* o izloitvi zapisnikov in obvestil(
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni
dolnosti(
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 0 7 mesenim preizkusom po
uradni dolnosti od zadnjega sklepa o priporu(
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo
obtonega predloga(
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev
svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da bi bila objava njihove vsebine
kodljiva za splone koristi(
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s
katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki so nastali zaradi ureditve
knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva(
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati(
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s
pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan
utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje(
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom
okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje stvarno pristojno okrono
sodie(
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v
zavodu ali na prostosti(
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe(
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali
morejo odvzeti(
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe(
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov(
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia(
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v #%P(
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev(
4
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in
uveljavitev drugih pravic(
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
1(. 7azlike med rednim in skrajanim postopkom po ZK!=
5azlike so:
* skrajani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 1 let( redni postopek pa za huja kazniva
dejanja.
* v skrajanem postopku sodi sodnik posameznik( v rednem postopku senat
treh ali petih sodnikov.
* v skrajanem postopku ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo
posamezna preiskovalna dejanja(
* v skrajanem postopku nimamo ugovora zoper obtonico, marve se
obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in v omejenem obsegu.
* C3 se lahko v skrajanem postopku opravi brez navzonosti obdolenca,
pod pogojem, da je bil v redu povabljen in da je bil pred tem zaslian,
sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna( v rednem postopku je
potrebna navzonost zagovornika, e je obramba obvezna.
* v skrajanem postopku je omejena uporaba pripora.
* v skrajanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za
pripor. 5ok enega meseca se ne rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil
zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve od
prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga. B rednem postopku
senat vsaka dva meseca od zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e
podani razlogi za pripor.
1*. Obtoni#a
3btonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po
zakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradi
doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
3btonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je
obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemu
obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po
predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh
dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava.
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba)
zavr(e s sklepo' predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obto(ni*o vrne to(il*u, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obto(ni*o polje pristojne'u sodiu) e ugotovi) da je stvarno ali
krajevno pristojno neko drugo sodie6
* obto(be ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
4
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
7 obto(ni*o zavr(e, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obto(ni*o kot neute'eljeno.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.
Bloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri.
!premeni se, e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi
drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. 5aziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na
glavni obravnavi odkrije kaznivo dejanje obtoenca.
1+. Kako se imenuje oseba, ki stori prekrek pa se obravnava v &itrem
postopku'
%ritelj.
1,. Kako v rednem sodnem postopku'
3bdolenec.
1.. 4ateti sank#ije za prekrke
!ankcije za prekrke, ki jih delimo na glavne in stranske, so:
globa )glavna sankcija*,
opomin )se izree namesto globe*,
kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti
voznikega dovoljenja in prepovedjo uporabe voznikega dovoljenja
)stranska sankcija*,
prepoved vonje motornega vozila )stranska sankcija*,
izgon tujca iz drave )stranska sankcija*,
odvzem predmetov )stranska sankcija*,
vzgojni ukrepi )ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo 7 izrekajo se
samo mladoletnim storilcem*.
2/. Od%ovornost pravni& oseb za kazniva dejanja
4
%azensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v
posebnem zakonu )#3P3%+*. Ta odgovornost izhaja iz %# )?0=' len*, ki
doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je
izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da
gre za tako kaznivo dejanje, za katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna
pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi "izine
osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je
izvril storilec v njenem imenu, na njen raun ali v njeno korist. Pri tem
mora iti za kaznivo dejanje, za katerega #3P3%+ doloa odgovornost
pravne osebe. #a kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga
ali odobritve vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu
omogoali, da je izvril kaznivo dejanje(
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega
dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno
nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih
kaznivih dejanj, za katera zakon posebej doloa, da zanj odgovarja pravna
oseba )0-. len #3P3%+*. ,ed njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem,
trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v nosenost, kritev nedotakljivosti
stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje
podkupnine in druga.
#akon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s "inannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi
pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
%azenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko
odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki jih predstavlja zlasti mednarodna
gospodarska kriminaliteta.
21. Krivda, naklep, malomarnost
Krivda je subjektivni )psihini* odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi
katerega mu sodie lahko izree oitek. %#&' v 0?. lenu doloa, da je kriv
storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem
pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom. Flementi krivde so torej: pritevnost, naklep ali malomarnost in
zavest o protipravnosti. !kupek teh elementov tvori "ormalni pojem krivde.
2e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
"aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
4
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
22. 5deleba, kako od%ovarja napeljevale#'
! pojmom udelebe oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 8apeljevanje sodi v pojem udelebe v ojem smislu. %#&' doloa, kdor
drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor bi ga
storil sam.
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti
kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali dokonal kaznivo dejanje.
8apeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni
izvril kaznivega dejanja.
8apeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. !odie
mu mora odmeriti kazen v mejah tiste kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo
dejanje. 2e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei
napeljevalcu enako kazen kot storilcu.
23. !o%ojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
4
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
2. 4atej nekaj k.d. zoper $love$nost, kako je z zastaranjem te& k.d.'
%azniva dejanja zoper lovenost ureja %#&' v '? poglavju, ki je novo:
Cenocid )ne zastara*
:udodelstva zoper lovenost )ne zastara*
Bojna hudodelstva )ne zastara*
Agresija )nov len* )ne zastara*
3dgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih Gpoveljnika
odgovornostH )nov len* )ne zastara*
#druevanje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji )ne zsatara*
8ovaenje vojakih najemnikov in oseb, mlajih od 'D let
8eupraviena odloitev repatriacije vojnih ujetnikov ali civilnih oseb
Terorizem
Kuvanje in javno povelievanje teroristinih dejanj )nov len*
8ovaenje in usposabljanje za terorizem )nov len*
!pravljanje v suenjsko razmerje
Trgovina z ljudmi
Prepovedana tvorba ivih bitij
%# doloa, da kazenski pregon in izvritev kazni ne zastarata za kazniva
dejanja iz '... do '.-. lena in ne za tista, za katera po mednarodnih
pogodbah zastaranje ni mogoe.
2(. 4a$ela ZK!
Temeljna naela kazenskega procesnega prava delimo v 0 skupini:
* naela, ki zadevajo procesni poloaj treh temeljnih procesnih subjektov
* naela, ki se nanaajo na njihova procesna dejanja.
Ustavna naela kazenskega procesnega prava:
* naelo pravinosti:
* naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari )ne bis in idem*
* naelo domneve nedolnosti
* temeljna naela, ki doloajo predpostavke za omejevanje lovekovih pravic
v kazenskem postopku: naelo utemeljenega suma, naelo pravnosti, naelo
doloenosti zakonskih pogojev za poseg v lovekove pravice, naelo sodnega
nadzora, naelo sorazmernosti
8aela, ki zadevajo zaetek kazenskega postopka:
* naelo akuzatornosti
* naelo o"icialnosti
* naelo legalitete
8aela, ki zadevajo potek kazenskega postopka:
* preiskovalno )inkvizitorno* in razpravno )kontradiktorno* naelo
* naelo ustnosti
* naelo neposrednosti
* naelo proste presoje dokazov
* naelo javnosti
* naelo materialne resnice
8aela organizacije kazenskih sodi:
4
* naelo neodvisnosti in nepristranskosti
* naelo volilnosti sodnikov
* naelo trajnosti sodnike "unkcije
* naelo nezdruljivosti sodnike "unkcije
* naelo imunitete
* naelo sodelovanja dravljanov pri sojenju.
2*. !rivile%ij samoobtobe
@istvena ustavna in zakonska pravica obdolenca je pravica do molka. B
sodobnem angloamerikem pravu je znana kot privilegij zoper samoobtobo.
8ihe se torej ni dolan obremenjevati sam. oseba, ki ji je odvzeta prostost
mora biti takoj v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj seznanjena
z razlogi za odvzem prostosti, takoj mora biti pouena, da ni dolna niesar
izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga
svobodno izbere in o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o
odvzemu prostosti obvestiti njene najblije. 4e pri prvem zaslianju se mora
obdolencu povedati, katerega dejanja obdolen in katera dejstva in
okoliine dajejo podlago za obdolitev, ter mu omogoiti, da se izjavi o vseh
dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da tudi sam navede vsa dejstva in
dokaze, ki so mu v korist. Prav tako ga je potrebno opozoriti, da se ni dolan
zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde. Taken pouk mora
dati policija osumljencu takoj, ko mu odvzame prostost, preiskovalni sodnik,
ko mu je pripeljana oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in ob zaslianju v
preiskavi, na glavni obravnavi pa predsednik senata, preden obdolenec
zane svoj zagovor. 2e tega pouka ni, sodie svoje odlobe ne more opreti
na tako izpovedbo in je potrebno takno izjavo izloiti. B nasprotnem
primeru gre za absolutno bistveno kritev dolob postopka, ter za kritev
Ustave.
2+. 4atej preiskovalna dejanja, opii &ino preiskavo
Preiskovalna dejanja:
* hina in osebna preiskava
* zaseg predmetov
* ravnanje s sumljivimi stvarmi
* zaslianje obdolenca
* zaslievanje pri
* ogled
* izvedenstvo
:ina preiskava:
:ina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali
drugih oseb ter stvari v teh prostorih )npr. omar, postelj, obleke, vre, ;*.
:ina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da
je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri
preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja
ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek )materialni pogoji*. Poleg
tega je potrebna obrazloena pisna odredba sodia )"ormalni pogoji*, ki se
izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o
preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. Pri
tem se ga poui o pravici do odvetnika. 2e izjavi, da si ga bo vzel, se
preiskava odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava
se praviloma opravlja med /. in 00. uro. 6zven te ure pa le v zakonsko
doloenih primerih )e ni dokonana do 00. ure, e se opravlja v pogojih
brez sodne odredbe;*.
6metnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri
preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni prii )solenitetne
prie*. 3 preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se
opravi preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
@rez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
& imetnik stanovanja to eli
& kdo klie na pomo
& je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem
dejanju
& je potrebno za varnost ljudi in premoenja
& je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi
pristojnega dravnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi
pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e
jih ni mogoe takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. 3
opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu
5
toilcu.
2,. !o%oji za pripor. Kdaj je moen pripor brez priporne%a razlo%a'
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
2.. Kdaj postane obtoni#a pravnomo$na'
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
3/. 3rste sodb
! sodbo kazensko sodie razrei 1 temeljna vpraanja:
* ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da
lahko sodie izree pravilno in zakonito sodno odlobo(
* ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoenec storilec in ali je podana
njegova kazenska odgovornost(
* kakna naj bo sankcija.
!odbe delimo na:
& zavrnilno sodbo
Cre za "ormalno sodbo, saj z njo sodie ugotavlja, da niso izpolnjene tiste
procesne predpostavke oziroma tisti zakonski pogoji, ki bi morali biti podani
)pozitivne procesne predpostavke*, oziroma da so podane tiste procesne
ovire, ki ne bi smele biti podane )negativne procesne predpostavke*. Pri
izdaji zavrnilne sodbe se sodie ne spua v razpravo o sami stvari )in
medias res*.
!odie izda zavrnilno sodbo:
* e je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil
obtobo(
* e je okodovanec umaknil predlog(
* e je bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen
obtobe ali je bil postopek zoper njega pravnomono ustavljen(
* e je bil obtoencu odpuen kazenski pregon na podlagi aktov milosti.
& oprostilno sodbo
!odie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje(
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost(
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen(
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja,
ter posledicami, ki bi jih povzroila obsodba.
& obsodilna sodba
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. #aradi posega v
osebno svobodo, zakon natanno doloa njeno strukturo. B sodbi, s katero
obtoenca spozna za krivega, izree:
5
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in
okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in tiste, od katerih je odvisna
uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona(
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona
je uporabilo(
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba %# odpusti
kazen(
* odlobo o pogojni kazni(
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi(
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni(
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se
pravnomona sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji.
6zrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma
kazenskopravnih posledicah.
31. Kdaj ni potrebno napovedati pritobe'
8apoved pritobe ni potrebna, e je bila obdolencu izreena zaporna kazen.
B tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazloena.
32. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
33. 3 katerem primeru se teje, da se je pritoil tudi zoper kazensko
sank#ijo'
Pritoba obtoenca ali drugih upravienih oseb, ki so se pritoile v korist
obtoenca iz pritobenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja ali kritve kazenskega zakona, obsega tudi pritobo zoper
odlobo o kazenski sankciji in o odvzemu premoenjske koristi. Takna
zakonska domneva je logina, saj ima nepopolna in nepravilna ugotovitev
dejanskega stanja ali kritev kazenskega zakona za posledico nepravilno
odloitev o kazenski sankciji in odvzemu premoenjske koristi.
3. Za&teva za varstvo zakonitosti 0 kdo, razlo%i, rok, zoper sodbo
katere stopnje'
#B# je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi
zoper pravnomono sodno odlobo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred
pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o
odreditvi in podaljanju pripora. 8amen tega pravnega sredstva je varovanje
zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
#B# se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper
sklep vrhovnega sodia o podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo,
izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
5azlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in "ormalnega, in
sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona(
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 1<'=' lena #%P
)absolutne bistvene kritve*(
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale
na zakonitost sodne odlobe.
#ahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s
katero je bilo odloeno o #B#.
#B# smejo vloiti +T, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa
tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. +T lahko
vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
#B# se vloi v roku 1 mesecev oziroma za sklepe iz ?0.. lena #%P v roku D
dni. Ta rok tee od dneva, ko je obdolenec prejel pravnomono sodno
odlobo. Ti roki ne veljajo za +T. #anj ni doloenega roka.
#B# se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik
senata jo s sklepom zavre, e je bila vloena zoper odlobo vrhovnega
sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. 3 zahtevi
pa odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na
preizkus tistih kritev zakona, na katere se sklicuje vlonik v svoji zahtevi.
Tudi pri #B# velja pravilo bene"icium cohesionis in prepoved re"ormacije in
peius.
5
Brhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana
kritev zakona. 2e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero
ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo
in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da
ugotovi kritev zakona. 2e je zahteva vloena v obdolenevo kodo in
vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
3(. Kaznovalni nalo%, kaj je v pravnem pouku, $e sodi$e izda
kaznovalni nalo%'
# novelo #%P&F je bil uveden poseben skrajani postopek 7 postopek za
izdajo kaznovalnega naloga. B tem postopku se lahko brez C3 obdolencu
takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi ugovora, je
postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo
kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega
sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. B postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. +T predlaga izdajo
kaznovalnega naloga v posebni vlogi in ne v obtonem predlogu. Ta mora
namre vsebovati predlog, da se opravi C3 in na njej izvedejo doloeni
dokazi. +T mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in
varnostni ukrep, ki naj se obdolencu izree v kaznovalnem nalogu, oziroma
znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. B predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga +T ne more predlagati vseh sankcij. 6zkljuene so:
kazen zapora, izgon tujca, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,
vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava
sodbe, medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na
najve / mesecev.
!odie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga +T, ni pa ga
dolno izdati, e ga +T predlaga. 2e se sodnik ne strinja z izdajo
kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem,
da razpie C3.
2e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo
o kaznovalne' nalogu. Ta sodba se ne razglasi, izree pa se Gv imenu
ljudstvaH. B kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga
uveljavlja okodovanec. B tem primeru se okodovanca napoti na pravdo.
Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega
postopka. 3brazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi,
ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega naloga, samo navedejo. B
kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v
obrazloitvi navesti okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne
upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske sankcije.
!odba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, +T in zagovorniku po
splonih dolobah, ki veljajo za vroitev sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o
kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata
samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v
korist obdolenca. +T nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
#a ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral
obdolenec navesti, ali ugovarja kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega
dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. !odnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa
tudi, ali je utemeljen. #oper sklep o zavrenju ugovora in zoper sklep o
razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon
ni izrecno izkljuil. Bloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v
primeru razveljavitve sodbe o kaznovalnem nalogu doloi C3 ele po
pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem
nalogu in opravo C3 na podlagi vloenega obtonega predloga. #akon
izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved re"ormatio in peius, zato se
v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po
strojem kazenskem zakonu in se mu izree stroja sankcija ali kazen.
! pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper
obdolenca.
3*. 7op in roparska tatvina
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
5
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
3+. 9olju"ija in poslovna %olju"ija
8O#-9:I-A
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali
puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi( e ga
ni, ni %+ )npr. e kdo ugodneje prikae svoje premoenjske razmere pri
sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost*. Colju"iv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. %er mora biti premoenjska
korist protipravna, ni %+, e kdo na golju"iv nain pride do povrnitve dolga,
ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
3blike %+:
temeljna oblika 7 dokonana, ko druga oseba v kodo svojega
premoenja kaj stori ali pusti(
golju"ija v zavarovalnitvu 7 navedba lanih podatkov, zamolanje
pomembnih podatkov, sklenitev prepovedanega dvojnega zavarovanja,
sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali kodnega
primera, lano prikazovanje kodnega dogodka )dodano s %#&'*(
kvali"icirana oblika 7 e okodovancu nastane velika premoenjska
koda ali e je golju"ija storjena v sostorilstvu )dodano s %#&'* oziroma
v hudodelski drubi )dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 majhna golju"ija )e okodovancu nastane majhna
premoenjska koda* ali e storilec nima namena pridobiti protipravne
premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
)npr. iz maevanja, zlobe*.
5
!tek:
+ stek s %+ lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo(
+ stek s %+ ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine,
knjige ali spisa in ponareditve ali unienja poslovnih listin(
+ ni steka s %+ poslovne golju"ije, preslepitve kupcev, organiziranja
denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, preslepitve pri pridobitvi
posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji
in zlorabe notranje in"ormacije(
POS#O!"A 8O#-9:I-A
!torilec je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
%rivdna oblika: samo naklep.
Od K& golju;ije se loi po te') da se izvritveno dejanje pri poslovni
golju;iji opredeljuje kot preslepitev) golju;ivi na'en pa lahko nastane tudi
po sklenitvi posla+
6zvritveno ravnanje je mogoe storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob
njegovem izvajanju. !torilec bodisi lano prikazuje, da bodo obveznosti
izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti.
Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske
dejavnosti, pa preslepi stranko, ki opravlja gospodarsko dejavnost, stori %+
golju"ije.
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 e nastane velika premoenjska koda ali je
pridobljena velika premoenjska korist )slednje dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 e nastane majhna premoenjska koda ali je
pridobljena majhna premoenjska korist )slednje dodano s %#&'*.
Belikost premoenjske kode je objektivni pogoj kaznivosti 7 do nje storilec
ni v krivdnem odnosu.
3,. :odni opomin, kako iz%leda izrek v praksi'
!odni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic
obsodbe. 6zda se, e sodie spozna, da obdolenec tudi brez kaznovanja ne
bo ponovil kaznivega dejanja. %azniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni
opomin izree tudi v rednem postopku. !odni opomin se izree s sklepom, ko
pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree sodni
opomin, se le&ta izree s sodbo in ne s sklepom.
!klep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev
in pravni pouk. B izreku sklepa o sodnem opominu se obdolenca ne spozna
za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se navede, da se
mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora
navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
3bdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e
sta pritobo v osmih dneh od razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa
izreka o sodnem opominu napovedala. #oper sklep se lahko pritoijo tudi
zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper
sodbo. !klep o sodnem opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih
razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker niso bile
podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. 3b pritobi
toilca v obdolenevo kodo sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s
katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo, e je
sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. 9ahko pa se izda
sklep, s katerim obtobo zavre ali obdolenca oprosti obtobe ali pa
pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
6zrek v praksi:
8avede se obdolenega in njegove osebne podatke, ;se po /D. lenu %#
izree sodni opomin, ker je dne;)se navede obtoba*.
3.. !o%ojni odpust. Kdo odlo$a oz. kje je urejeno to in kdo so $lani
komisije'
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni
obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer pod pogojem, da v asu, za
katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na
katero je bil obsojen. 2e mu je bila izreena kazen zapora nad '- let, sme
5
biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal L kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 0- let zapora.
,aterialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno
priakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
#6%!&' doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta,
komisija za pogojni odpust. 8jene lane imenuje minister, pristojen za
pravosodje. #6%!&' ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo
ocenjuje, ali je mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval
kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o obsojenevem vedenju.
%# dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni.
9ahko se izvri po '=1 prestane kazni, e je podan materialni pogoj za
pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se
nanaajo na obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo
ponovil. #akonik upoteva monost, da je iz obsojenevega vedenja mogoe
sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
%# pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. !odie pogojno
odpuenega postavi pod nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec.
5azlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da je to
poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e
prestal. !odie lahko )tako kot pri pogojni obsodbi z varstvenim
nadzorstvom* naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno
odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola in droge(
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice(
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu
zdravju, sposobnostim in nagnjenju(
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi(
* prepoved druenja z nekaterimi osebami(
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi(
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Prekli* pogojnega odpusta:
2e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo
dejanje, se pogojni odpust preklie. #a preklic je pristojno sodie, ki vodi
kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni
izvril. Preklic je obligatoren ali "akultativen. 3bligatoren je, e je sodie
izreklo kazen zapora nad eno leto, "akultativen pa, e je izreklo kazen zapora
do enega leta.
2e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora
do enega leta, sodie pa ne preklie pogojnega odpusta, se pogojni odpust
podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
2e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni
pri steku. Pri tem vzame kot doloen tisti del prej izreene kazni, ki je
obsojenec e ni prestal.
2e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za
posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi ele po
njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu,
odkar je as pogojnega odpusta pretekel.
/. !ostopek pri prekrki&
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
& postopek za prekrke prekrkovnega organa )hitri postopek*,
& redni sodni postopek.
,ladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem )rednem sodnem*
postopku, v katerem je v ospredju skrb za mladoletnikov nadaljnji razvoj,
manj pa pregon storilca prekrka.
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca )akuzatorno naelo*, dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. #notraj hitrega postopka loimo tri posvrste postopkov: postopek,
v katerem se izda odloba o prekrku( postopek s plailnim nalogom(
postopek s posebnim plailnim nalogom.
5edni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta
postopek se zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organa
oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih
primerov prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj
storilca. B njem je zagotovljeno dvostopenjsko sodno varstvo, podrobneje so
urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje,
ustna obravnava, odlobe;, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva
obdolenevih pravic.
5
B rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe #%P, in sicer o jeziku v
postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslianju obdolenca, zaslievanju
pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
C3 v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju
zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzem
premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
5edni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim
upravieni predlagatelji postopka o prekrku sodiu predlagajo zaetek
postopka. !odie je dolno ob prejemu opraviti "ormalni preizkus
obdolilnega predloga, na podlagi katerega preveri "ormalne predloge za
obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja, popolnost in razumljivost
obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega
sodnega postopka.
B rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe )sodba,
sklep, izjemoma odredba*. !odba je oblika odlobe, s katero sodie na prvi
stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
5edni postopek se uvede v naslednjih primerih:
& e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni,
da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,
& e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
& proti mladoletnim storilcem prekrkov,
& za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja
nezdruljivosti javnih "unkcij s pridobitno dejavnostjo,
& za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana
stranska sankcija 'D kazenskih tok.
1. 4a$elo kontradiktornost
9oimo dva pomena tega naela:
* v ojem pomenu besede predvideva pravico procesnih strank izrei se o
staliih in procesnih dejanjih nasprotne stranke
* v irem pomenu pa pomeni pravico strank, da same zbirajo in izvajajo
dokaze ter preizkuajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi
pri tem sodelovalo pri zbiranju procesnega gradiva tudi sodie )razpravna
maksima*.
# naelom kontradiktornosti je tesno povezano tudi naelo dispozitivnosti, po
katerem so procesna dejanja dokazovanja odvisna od pobude strank, kar
sodiu omogoa ohranjati nepristranskost ves as postopka, ker samo ne
izvaja dokazov, temve odloa o sporu med enakopravnima strankama, ki da
ti dve razreujeta po naelu kontradiktornosti., in sicer po uspehu njunega
dokazovanja )audiatur in altera pars*.
2eprav velja to naelo predvsem na glavni obravnavi, je na kazenski
postopek preet z razpravnimi )kontradiktornimi* elementi v precejnji meri
tako v "azi preiskave in preizkusa obtonice kakor tudi v postopku s pravnimi
sredstvi. 8ormativna podlaga naela kontradiktornosti je '/. len #%P, po
katerem imata obdolenec in toilec poloaj enakopravnih strank. Toilec
mora navesti dejstva, na katera opisa svoj zahtevek in predlagati dokaze, s
katerimi ta dejstva dokazuje, obdolenec pa ima pravico navajati dejstva in
dokaze, ki so mu v korist.
3stali elementi tega naela so:
& pripor je mono odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku
& seznanitev obdolenca z obtobo in njeno podlago
& pravica do vpogleda v spis in ogleda dokaznih predmetov
& pravila o prisotnosti na glavni obravnavi in pogoji za sojenje v
nenavzonosti
& pravila o postavljanju vpraanj na glavni obravnavi;
2. 4adaljevano K1 prej in sedaj urejeno
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%# nadaljevanega kaznivega dejanja ni de"iniral. %riterije za uporabo tega
konstrukta je izoblikovala v preteklosti sodna praksa in pravna teorija.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
5
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
!odie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve
kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Prav
tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Bendar pa je to samo
pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi sodie za drugano pravno
opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr.
sodie ne bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po
0.?=0 lenu %#&' , spoznati za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja
tatvine po 0.?=' lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa
dejanja oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne
vrednosti.
4. JERNEJ POTOAR
1. 6alomarnost ) predvsem novost v KZ)1.
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati.
5
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
2. 4eprimeren poskus ) podati primer
#a neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato,
ker je storilec uporabil kakno sredstvo, s katerim tiste posledice ni mogel
povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti.
Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima zlomljeno iglo ali strelivo, v
katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne
prazno ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu
predmetu v danem poloaju tudi nihe drug ne bi mogel povzroiti
prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni,
da je lahko poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno
uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti konkretnega objekta
ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti
tuja vrata. %ljui so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda
v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec kljuavnice ni mogel
odpreti.
#a neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni
mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je iskal.
%#&' doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti
kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu.
6z tega izhaja, da %# teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
3. Omilitve kazni ) vse, po%oji, izredna omilitev, vse ) ampak ni ti pa
treba znati seznama omejitev ) vedeti mora sistem> t.j. da so omilitve
omejene za dolo$ena k.d. in za katera so neomejene. Ba seveda, kot
obi$ajno, kdaj se la&ko kazen zapora omili na denarno kazen ) ko nima
spodnje omejitve. 3 %lavnem omilitve zelo podrobno, pa dobro mu je
navre$i kaken primer.
3militev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od
predpisane, za konkretno kaznivo dejanje ali uporabi milejo vrsto kazni.
3militev kazni omogoa %# v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri
prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, bistveno zmanjani
pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva
%# monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri
napeljevanju k samomoru in pomoi pri samomoru, kjer je omilitev
dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu,
samomor samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene
kazni.
,eje omilitve kazni:
!odie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati
omejitve iz -'. lena %#&'. Pri kaznih, kjer je doloen minimum, se sme
izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega 7
omiljenega minimuma. 2e predpisani minimum ni naveden, sme sodie
zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi
kazni zapora z denarno kaznijo. 8aini, ki jih doloa %# so tile:
* e je predpisana kazen '- let zapora, sem sodie omiliti do najve '. let(
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let )vendar ne manj
kot '-*, sme sodie omiliti do enega leta zapora(
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev
zapora(
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do '-
dni zapora(
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme
sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen.
5
2e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do '-
dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je
bila izreena kot stranska kazen.
2e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev.
Pri omilitvi te vrste, omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki
veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni
ne more izrei pod njim. +enarno kazen pa lahko omili tudi pod sploni
minimum.
Izredna o'ilitev kazni:
#ahteva za izredno omilitev kazni je izredno, praviloma nesuspenzivno in
devolutivno pravno sredstvo, naperjeno zoper pravnomono sodbo z
namenom, da se spremeni njen izrek o kazni v milejo obliko )ne velja za
varnostne in vzgojne ukrepe*.
Takno zahtevo je mogoe vloiti, e se po pravnomonosti sodbe pokaejo
take nove olajevalne okoliine, ki jih ob izrekanju sodbe ni bilo ali so bile,
pa sodie zanje ni vedelo, ki pa bi oitno povzroile milejo odmero kazni.
#ahtevajo jo lahko +T, e je postopek tekel na njegovo zahtevo, obsojenec in
njegov zagovornik kakor tudi osebe, ki imajo pravico do pritobe zoper
sodbo v obtoenevo korist.
#ahtev za izredno omilitev kazni ni omejena s posebnim rokom, ne sme pa se
vloiti, e je kazen e prestana ali izvrena, odpuena ali zastarana, ker to
ne bi imelo nobenega praktinega pomena.
#ahteva se poda pri sodiu, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa
odloa vrhovno sodie. !odie prve stopnje najprej razie ali so podani
razlogi za omilitev, nato pa polje, po zaslianju +T, spise s svojim
obrazloenim mnenjem vrhovnemu sodiu. !odie lahko zahtevi ugodi ali
jo zavrne. #ahtevo zavrne, e spozna, da niso izpolnjeni pogoji za izredno
omilitev kazni. 2e pa ji ugodi, spremeni s sklepom pravnomono sodbo glede
odlobe o kazni.
. !rostovoljni odstop
5avnanje storilca, ki si premisli in med izvrevanjem kaznivega dejanja
odneha ali pa prostovoljno preprei nastanek prepovedane posledice,
imenuje %#, prostovoljni odstop. !odie sme storilcu kazen odpustiti.
Prostovoljni odstop je podan samo, e se je storilec po lastni volji in ne pod
vplivom kaknih zunanjih, od njega neodvisnih okoliin odloil, da bo
opustil nadaljnje izvrevanje zakonskih oziroma naravnih znakov kaznivega
dejanja oziroma bo prepreil nastanek prepovedane posledice.
9oimo:
* prostovoljni odstop pri nedokonanem poskusu, ki je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. #adostuje torej njegova nadaljnja
pasivnost. Prostovoljnost je podana samo, e se storilec zaveda, da bi
dejanje sicer lahko dokonal in uresniil prepovedano posledico(
* prostovoljni odstop pri dokonanem poskusu pri katerem je potrebno, da
storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. Tako je podan prostovoljni
odstop, e je storilec podtaknil ogenj z namenom, da bo pogal hio, pa se je
premislil in ga pogasil, e preden je hia zagorela.
1/=0 len doloa primere, ko storilec sicer prostovoljno odstopi od
dokonanja kaznivega dejanja, toda posamezna izvritvena dejanja, izvrena
med izvrevanjem konnega dejanja, so kakno drugo samostojno kaznivo
dejanje. Primer: storilec napravi krivo listino z namenom, da jo bo uporabil
za golju"ijo, potem pa od dokonanja golju"ije prostovoljno odstopi. 3praviti
imamo z dvema kaznivima dejanjema:
& ponarejanje listin, ki je dokonano,
& golju"ija, ki je ostalo pri poskusu.
B tem primeru je podan stek, ker gre za dve samostojni kriminalni koliini.
Predhodno izvritveno dejanje, izdelava krive listine, ohrani svojo
samostojnost in bi jo ohranila tudi v primeru, e bi storilec izvril tudi
golju"ijo. #ato bo storilec obsojen za poskus golju"ije po 0''. lenu v steku z
dokonanim kaznivim dejanjem ponarejanja listin po 0-'. lenu.
%adar pa drugo kaznivo dejanje ni samostojno, govorimo o navideznem
steku s poskuenim kaznivim dejanjem. Tako dolobe 1/=0 ni mogoe
uporabiti, kadar je storilec rtev e hudo telesno pokodoval z namenom vzeti
ji ivljenje, potem pa si je premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre
za eno samo kaznivo dejanje poskus umora, ki konsumira povzroeno hudi
telesno pokodbo.
(. 4avedite primer pripravljalne%a dejanja, kaj je to pripravljalno
dejanje> pomembno, da so la&ko to tako k.d., ki so zajeta v opisu
6
dru%e%a k.d., kot samostojna k.d., la&ko pa pripravljalno dejanje splo&
e ni k.d.
Pripravljalna dejanja so zunanje, objektivno zaznavne mani"estacije
storileve odloitve, da bo izvril kaznivo dejanje. Toda njihova
najpomembneja lastnost je, da storilec z njimi e ne uresniuje kaknega
zakonskega znaka kaznivega dejanja. !torilec ele pripravlja sredstva za
izvritev, ustvarja monosti in pogoje za izvritev, pridobiva sodelavce ali
zasleduje rtev, da bi spoznal njene navade, si ogleduje kraj dejanja,
organizira izvritev kaznivega dejanja in podobno. B taknih dejanjih se e
izrazi storileva volja izvriti kaznivo dejanje in nemara tudi e njegova
nevarnost, a to praviloma e ne pomeni, da je e vstopil v kriminalno cono.
Pripravljalna dejanja so naeloma nekazniva. !plona kaznivost
pripravljalnih dejanj bi bila zelo nevarna za pravice in svoboine ljudi.
Teorija kazenskega prava razlouje naslednje vrste pripravljalnih dejanj:
& pripravljalno dejanje je v %# doloeno kot posebno kaznivo dejanje
)delictum sui generis*.
%aznivo dejanje iz 0?D. lena: izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov
za ponarejanje )denarja, vrednostnic ali vrednostnih papirjev*.
:udodelska zdruenja
+ogovor za kaznivo dejanje
& v %# je doloena kaznivost celotne pripravljalne "aze za doloeno kaznivo
dejanje )delictum preparatum*( ni v %#.
& pripravljalna dejanja so v kazenskem zakoniku doloena kot t.i. delikt
lotevanja 7 ni v %#.
*. Bavnost %lavne obravnave v postopku
8aelo javnosti zagotavlja nadzor demokratine javnosti nad delom sodia.
Ustava v 0?. lenu doloa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe
izrekajo javno. B predhodnem postopku je tako javnost izkljuena. Clavna
obravnava je )praviloma* javna. Kiri javnosti je tako omogoen vpogled v
delo sodia s prostim vstopom v dvorano. Ta se lahko prepove le doloenim
osebam )mladoletnim osebam in osebam, ki brez pooblastila nosijo oroje ali
nevarno orodje*. Pri sprejemanju dokazov ne sem biti navzoa pria, ki e ni
bila zasliana, smiselno enako velja za izvedenca. # glavne obravnave se
lahko odstranijo osebe, ki motilo red.
!odie pa sem na podlagi 0>-. lena #%P od zaetka zasedanja do konca
glavne obravnave ob vsakem asu po uradni dolnosti ali na predlog strank,
vselej pa po njihovem zaslianju, izkljuiti javnost s celotne glavne
obravnave ali njenega dela. B taknem primeru izkljuitev za stranke,
okodovance, njihove zastopnike in zagovornika ne velja.
+. :ojenje v nenavzo$nosti 0 po%oji
3bdolenec ima praviloma pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih.
3bdolenec ima torej pravico, da je osebno vabljen in da so mu vabila
osebno vroena. Babilo na glavno obravnavo, mora biti obdolencu vroeno
tako, da ima as za pripravo obrambe. B kolikor je obdolencu sojeno v
odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik )e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni
dolnosti* 7 ta pogoj ne velja v skrajanem postopku(
* je bil pred tem e zaslian.
,. Kdaj se la&ko prebere zapisnik o zaslianju pri$e, $e je pravilno
vabljena na %lavno obravnavo, pa ne pride'
6zjeme, ko se smejo na glavni obravnavni prebrati zapisniki o izpovedbah
pri, so razvrene v dve skupini:
* zapisniki, ter pisni izvid in mnenje izvedenca je mogoe prebrati ne glede
na morebitno nasprotovanje strank:
& e so zasliane osebe umrle, duevno zbolele ali jih ni mogoe najti ali e
zaradi starosti, bolezni ali drugih tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo
teko pridejo k sodiu ali e prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne
pridejo, kljub temu, da so bile nanjo pravilno povabljene(
& e prie ali izvedenci brez zakonskega razloga noejo izpovedati na glavni
obravnavi.
B teh primerih se ne kri pravica obtoenca do obrambe, e je bil navzo pri
zaslianju teh oseb v preiskavi ali je imel monost sodelovati pri njihovem
zaslianju, pa te pravice ni izkoristil. 3koliine, ki pomenijo zgolj zaasno
oviro za zaslianje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika. B
takem primeru je mogoe prebrati zapisnik le s soglasjem obeh strank, sicer
pa je treba glavno obravnavo preloiti in zagotoviti izvedbo dokaza z
neposrednim zaslianjem te osebe.
6
* primeri, ko jih je dopustno prebrati samo s soglasjem strank.
!oglasje za branje zapisnika mora biti izrecno dano in zapisano v sklepu, s
katerim senat sprejme odloitev o branju zapisnika. 8i dopustno samo na
podlagi konkludentnih ravnanj stranke)npr. da ni imela pripomb na
prebrano izpovedbo* sklepati, da je soglaala z branjem zapisnika. !oglasje
morata dati obe stranki. 2e je soobtoencev ve, pa morajo soglaati vsi.
%ljub soglasju strank, da se zapisnik zasliane osebe prebere, sme senat
odloiti, da prio ali izvedenca zaslii, pa tudi stranki, ki sta soglaali z
branjem zapisnika, lahko po prebrani izpovedbi predlagata e neposredno
zaslianje 7 morata pa konkretno navesti, o katerih okoliinah je treba prio
ali izvedenca neposredno zasliati.
.. Kdaj se la&ko pritoi zoper sodbo okodovane#'
3kodovanec se lahko pritoi samo zoper odlobo o strokih postopka, e
ima neposreden pravni interes. To pomeni, da okodovanec lahko izpodbija
odloitev o strokih, ki mu jih mora povrniti obtoenec oziroma so bili njemu
)okodovancu* naloeni v plailo, ne more pa izpodbijati odlobe o strokih,
ki jih mora obtoenec plaati v korist prorauna ali katerih plaila je bil
obtoenec oproen.
2e pa je +T prevzel pregon od okodovanca kot toilca, se sme okodovanec
pritoiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba.
1/. 3se v zvezi s okodovan#em kot tonikom, kako prevzame pre%on,
kaj $e %a ne, ali la&ko 12 ponovno prevzame pre%on'
2e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko
okodovanec kot toilec sam zane ali nadaljuje kazenski pregon
domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti.
3 tem ga mora dravni toilec obvestiti v D dneh in ga pouiti, da lahko
zane pregon sam. 3kodovanec pa ima pravico zaeti oziroma nadaljevati
pregon v D dneh odkar je bil obveen. 2e dravni toilec umakne obtonico
na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava
nadaljevati pregon ali ne. 2e ga ni bilo na obravnavi, eprav je bil v redu
povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
6nstitut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna
nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji vpraanja, ali so podani
razlogi za kazenski pregon. !ubsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja
javna obtoba.
3kodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice,
ki jih ima dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni organ. Tako
zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati
pravnih sredstev v korist obdolenca v javnem interesu, ker gre ta pravica
samo dravnemu toilcu. 8e more zahtevati, da se mu dostavi spis na
vpogled, temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
3kodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista
oseba, kateri je bilo s kaznivim dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli
osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi
smrti pa so to lahko tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, otroci,
stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
+ravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon
in zastopanje obtobe.
11. Od%ovornost pri prekrki& ) malomarnost ali naklep
3dgovornost za prekrek je urejena v >. lenu #P&'. +oloeni sta dve obliki
odgovornosti, naklep in malomarnost. #akon je ureja njune vsebine, temve
je to doloeno v %#&'.
6z >. lena izhaja, da je odgovornost posameznika za prekrek le subjektivna
in individualna. !ubjektivna odgovornost pomeni, da je mogoe za prekrek
sankcionirati le storilca, ki je objektivno izpolnil znake prekrka, hkrati pa je
do te kritve razvil doloeno zavest in voljo, ki se mora kazati v obliki
naklepa ali malomarnosti. 6nstitut individualne oziroma osebne odgovornosti
pa zagotavlja, da bo za prekrek sankcionirana le oseba, ki ga je dejansko
izvrila in je zanj tudi odgovorna.
6z #P&' izhaja, da je temeljna oblika odgovornosti malomarnost, ki pride v
potev vedno, ko je predpis o prekrku ne izkljui. Tako obstaja razlika glede
na kazensko pravo v tem, da v kazenskem pravu velja pravilo GnaklepH, e
zakon tako doloi, pa tudi malomarnost, v prekrkovnem pravu pa velja
pravilo Gmalomarnost in naklepH, e zakon tako doloi, pa samo naklep.
12. Osnovni pojmi pritobe
Pritoba je edino redno pravno sredstvo. 9ahko se vloi zoper prvostopno in
drugostopno sodbo in tudi zoper sklep. Ee devolutivno in suspenzivno pravno
sredstvo. Bloiti se mora v roku '- dni od vroitve prepisa sodbe.
6
Pravico so pritobe imajo stranke, zagovornik, obtoenev zakoniti zastopnik
in okodovanec, ter osebe iz 1/<=0 lena #%P. 3btoenec sem vloiti pritobo
le v svojo korist, zato sme izpodbijati le obsodilno sodbo. +T se sme pritoiti
tako v kodo kot v korist obtoenca. 3kodovanec pa sme izpodbijati sodbo
samo glede odlobe sodia o strokih postopka.
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma
po pouku o pravici do pritobe, najkasneje pa v D dneh od dneva razglasitve
sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri razglasitvi.
2e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno
izdelana sodba vsebovala obrazloitev. 2e je bila obdolencu izreena
zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. B tem primeru mora sodba
vsebovati obrazloitev.
Pritoba mora obsegati:
* navedbo sodbe, zoper katero se podaja(
* razlog za izpodbijanje(
* obrazloitev pritobe(
* predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali
spremeni(
* podpis osebe, ki se pritouje.
Pritobeni razlogi:
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Pritoba se poda pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem
tevilu izvodov za sodie ter za nasprotno stranko in zagovornika , da nanjo
odgovorita. 8asprotna stranka sme v D dneh podati odgovor na pritobo.
3dlobe sodia druge stopnje:
* pritobo zavre )s sklepom*,
* pritobo zavrne )s sodbo*,
* sodbo razveljavi )s sklepom* in vrne zadevo v novo sojenje,
* sodbo spremeni )s sodbo*.
3.+ Preko pri'era 1(al se ne spo'ni' tonega vpraanja2 da se izre(e
zavrnilna sodba in o zavrnilni sodbi+++
1. 4aklep, &ipni naklep, kaj je, kje je dolo$en'
8aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
6
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
:ipni ali nenaden naklep je podan, kadar je storilec reagiral v trenutku, na
mah, ko je torej njegova odloitev takojen, trenuten odziv na doloen
poloaj, emocionalen, izzvan, impulziven ali povzroen zaradi prestraenosti,
hude razdraenosti itd. Te okoliine vplivajo vasih na kvali"ikacijo
kaznivega dejanja, vasih pa samo na odmero kazni. Tako je npr. ta vrsta
naklepa izrecno upotevan pri zakonskem opisu kaznivega dejanja Guboj na
mahH )''<. len* in pri posebno hudi ter hud telesni pokodbi. Poleg tega
zakon to okoliino upoteva e v nekaterih drugih primerih, ko je bil storilec
izzvan )0>>=- len*.
1(. 6alomarnostna kazniva dejanja
8ekatera kazniva dejanja je mogoe storiti samo iz malomarnosti. Cre za
poseben tip kaznivega dejanja, ki je po svoji konstrukciji in strukturi
drugaen od tipinega naklepnega dejanja, ko se malomarnost lahko pojavi
samo kot posebna oblika krivde. %azniva so samo, e zakon tako doloa.
Temeljni elementi strukture malomarnostnega kaznivega dejanja:
* izvritveno ravnanje, ki kot storitev ali opustitev pomeni kritev
dolnostnega ravnanja, na primer kritev pravil zdravnike znanosti in stroke
ali kritev predpisov o varnosti cestnega prometa(
* malomarnostno kaznivo dejanje ima pokodbo zavarovane dobrine za
prepovedano posledico(
* vzrono zvezo med kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo pokodbeno
posledico je treba pojmovati drugae kot pri tipinih naklepnih kaznivih
dejanjih:
& objektivna predvidljivost pokodbene posledice. 2e ta ni objektivno
predvidljiva, potem ni vzorne zveze med kritvijo dolnostnega ravnanja in
nastalo prepovedano pokodbeno posledico(
& e bi prepovedana pokodbena posledica nastala tudi v primeru, ko bi
obtoeni storil vse, kar mu je velevalo dolnostno ravnanje, vzrone zveze ni.
* krivda: ali je storilec v danih okoliinah in glede na svoje osebne lastnosti
zmogel ustrei zahtevam, ki zanj izhajajo iz ugotovljene dolnosti zavedati se
monosti nastanka prepovedane posledice.
%#&' pozna ? malomarnostna kazniva dejanja:
* malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti )'<>. len*
* malomarno opravljanje lekarnike dejavnosti )'D0. len*
* povzroitev prometne nesree iz malomarnosti )101. len*
* ogroanje posebnih vrst javnega prometa )10-. len*.
1*. 3se o !!Z in !!K
3dvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi
njega, je obligatoren. Tako se premoenjska korist v kazenskem postopku
ugotavlja po uradni dolnosti. Pri ugotavljanju premoenjske koristi sodie
ni vezano na zahtevek toilca ter na dokazne predloge strank in
okodovanca.
Premoenjskopravni zahtevek okodovanca se lahko v celoti ali le deloma
prekriva s premoenjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. #ato se je
more obdolencu odvzeti premoenjske koristi in hkrati okodovancu
prisoditi premoenjskopravnega zahtevka. 3kodovanev
premoenjskopravni zahtevek je primaren v razmerju do odvzema
premoenjske koristi: premoenjska korist se odvzame samo, kolikor ta
presega okodovancu prisojeni premoenjskopravni zahtevek.
+ejansko pridobljena premoenjska korist se obdolencu odvzame, e ni
okodovanca, e ni znan, ali e okodovanec premoenjskopravnega
zahtevka ne uveljavlja. 2e se je okodovanec odpovedal temu zahtevku, se
premoenjska korist ne odvzame. B takem primeru se teje, da jo je
okodovanec obdolencu GpodarilH.
+olnost ugotavljanja premoenjske koristi po uradni dolnosti velja v bistvu
samo za sodie prve stopnje. 2e namre sodie prve stopnje premoenjske
koristi ni odvzelo, eprav bi jo moralo, je sodie druge stopnje ne more
odvzeti, e je pritoba podana samo v korist obdolenca. 2e pride do
razveljavitve sodbe, na podlagi pritobe, ki je bila podana samo v
obdolenevo korist, se lahko v novem postopku premoenjska korist
odvzame, etudi z razveljavljeno sodbo ni bila odvzeta, saj ne gre za
kazensko sankcijo, za katero velja prepoved re"ormatio in peius )1D-. len
#%P*.
6
1+. Odvzem predmetov prek veliko primerov
Barnostni ukrep odvzema predmetov je edini stvarni varnostni ukrep in
obstaja v tem, da sem sodie odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni za
kaznivo dejanje, ali bili namenjeni zanj, ali pa so s kaznivim dejanjem
nastali, e so storileva last. Ti predmeti morajo biti posebej povezani s
kaznivim dejanjem, njihov odvzem pa mora pomeniti odvzem nevarnosti.
Predmeti, ki so bili uporabljeni za izvritev kaznivega dejanja, so zlasti
predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje izvreno )npr. oroje, orodje*.
Predmeti, ki so namenjeni za kaznivo dejanje, so predmeti, ki so bili zbrani v
ta namen, ne glede na to, ali so bili za izvritev kaznivega dejanja resnino
uporabljeni ali ne. Predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanje, so tisti, ki so
bili z njim izdelani )npr. ponarejen denar, ponarejena listina*.
Predmeti se smejo odvzeti, e so storileva last. B nasprotnem primeru se
smejo odvzeti le, e to zahtevajo splona varnost ali moralni razlogi. Pri
kaznivem dejanju neupraviene proizvodnje in prometa z drogami, se
odvzamejo droga in sredstva za njihovo izdelovanje )razlogi splone
varnosti*.
3dvzem je lahko "akultativen ali obvezen. 3bvezen odvzem se sme doloiti
samo z zakonom. %ot obvezen je doloen ta ukrep pri nekaterih kaznivih
dejanjih iz posebnega dela %#. Tudi v teh primerih morajo biti izpolnjeni
sploni in posebni pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, saj odvzem
predmetov ne sme prevzeti narave dopolnilne kazni )npr. kazni zaplembe
premoenja*. Ta ukrep je kot obvezen predviden pri kaznivem dejanju
ponarejanja denarja, kaznivem dejanju pranja denarja in kaznivem dejanju
jemanja podkupnine.
3d predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, namenjeni zanj ali
so nastali z njim, je treba razlikovati predmete, ki so bili pridobljeni kot
nagrada za izvreno kaznivo dejanje, in predmete, ki jih je storilec pridobil s
prodajo, zamenjavo itd, tistih predmetov, ki jih je bil pridobil s kaznivim
dejanjem. 2e je npr. storilec kaznivega dejanja pranja denarja pridobil s
kaznivim dejanjem denar in zanj kupil kaken predmet, mu ga ni mogoe
odvzeti v okviru varnostnega ukrepa odvzema predmetov, ker za tak ukrep
niso izpolnjeni zakonski pogoji. !odie pa jih mora odvzeti kot protipravno
premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, e ugotovi, da je
takna korist ali da so podani pogoji za njen odvzem.
B kazenskem postopku je mogoe odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, tj.
predmete, na katerih je bilo izvreno kaznivo dejanje )corpora delicti*.
Taken odvzem )zaasen zaseg predmetov* nima narave varnostnega ukrepa
odvzema predmetov, temve veljajo zanj doloila #%P )00..&00?. len #%P*.
1,. 3ro$anje pisanj okodovan#u, monost pritobe, zakaj se ne more
pritoiti zoper del o !!Z (ker ni bil zavrnjen)'
Babilo za vloitev zasebne tobe ali obtonice ter vabilo na glavno
obravnavo vroi sodie zasebnemu toilcu in okodovancu kot toilcu
oziroma njunemu zakonitemu zastopniku osebno, za njihove pooblaence pa
velja nadomestna vroitev. Fnako jim vroa tudi odlobe, pri katerih tee od
dneva vroitve rok za pritobo, in pritobo nasprotne stranke, ki jo vroa na
odgovor. 2e tem osebam ni mogoe vroiti na naslovu, sodie opravi
vroitev preko sodne deske. Po preteku D dni se teje, da je bila opravljena
veljavna vroitev.
3kodovanec se lahko pritoi samo zoper odlobo o strokih postopka, e
ima neposreden pravni interes. To pomeni, da okodovanec lahko izpodbija
odloitev o strokih, ki mu jih mora povrniti obtoenec oziroma so bili njemu
)okodovancu* naloeni v plailo, ne more pa izpodbijati odlobe o strokih,
ki jih mora obtoenec plaati v korist prorauna ali katerih plaila je bil
obtoenec oproen.
2e pa je +T prevzel pregon od okodovanca kot toilca, se sme okodovanec
pritoiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba.
3kodovanec ne more s pritobo izpodbijati odlobe o premoenjskopravnem
zahtevku, tudi e je bilo njegovemu zahtevku samo delno ugodeno ali pa je
bil v celoti napoten na pravdo. 3kodovanec nima pravice do pritobe niti
tedaj, ko sodie o njegovem zahtevku sploh ni odloilo. B takem primeru
velja isto, kot da je bil napoten na pravdo.
Pri odloanju o premoenjskopravnem zahtevku gre za pritegnitev pravde h
kazenskem postopku, #%P pa dravnemu toilcu ne daje pravice zastopati
tudi te interes. Tako te pravice nima tudi okodovanec. 3kodovanec lahko
samo sproi pravdo glede premoenjskopravnega zahtevka.
1.. !rekvali"ika#ija, ali sodnik la&ko)na primeruC po obtoni#i umor,
dokazana pa la&ka telesna pokodba'
!odie mora iz opisa izpustiti kvali"ikatorni element, e okoliine, ki ga
predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako je lahko kaznivo dejanje umora
6
povzroeno samo z naklepom. 2e naklep, kot kvali"ikatorni element, ni
dokazan, temve je dokazana malomarnost, mora sodie to izpustiti iz opisa,
ter obdolenca spoznati za krivega lahke telesne pokodbe.
2/. !rimerjava K1 z mamili po starem in novem KZ
%#&' je raziril len, ki ga je prejnji %# imenoval Gneupraviena
proizvodnja in promet z mamiliH. Tako se sedaj imenuje Gneupraviena
proizvodnja s prepovedanimi drogami, prepovedanimi doping snovmi in
predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.H
%#&' pa je dodal e nov dostavek, ki doloa, da kdor prodaja in ponuja na
prodaj ali brezplano deli prepovedano drogo ali predhodno sestavino za
izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duevno bolni osebi, osebi z
zaasno duevno motnjo, hujo duevno zaostalostjo ali osebi, ki je v
postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali e stori dejanje v
vzgojnih ali izobraevalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bliini, v
zaporih, v vojakih enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori
dejanje javni uslubenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, uitelj ali
vzgojitelj in pri tem izkoria svoj poloaj ali kdor za izvrevanje omenjenega
dejanja uporablja mladoletne osebe.
21. @asovna veljavnost KZ)1
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
22. Krajevna veljavnost, nepristojnost, kaj naredi kot sodnik, spor o
pristojnosti, kdo odlo$a, kaj pa stvarna pristojnost.
%rajevna pristojnost:
Cre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o
konkretni kazenski zadevi glede na krajevno obmoje oziroma teritorij, za
katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
& pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno
ali poskueno(
& pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek(
& pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca(
& pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je
sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
& krajevna pristojnost po medsebojni zvezi 7 subjektivna koneksiteta je
podana, ko pomeni navezno okoliino identiteta storilca( o objektivni
koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri
katerem je bilo udeleenih ve oseb(
& odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Brhovno sodie 5!, e se
krajevne pristojnosti ne da dognati(
& prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno
sodie zaradi pravnih in stvarnih razlogov ne more voditi postopka, do
"akultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji
ali na domaem letalu(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom(
& izbirna )elektivna* pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki
so po splonih zakonskih pravilih pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
!odie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. 2e ugotovi, da
ni pristojno, se izree za nepristojno, in zadevo polje po pravnomonosti
sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne
more ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve
uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
!por o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor 7 kadar eno ali ve sodi odreka svojo
pristojnost razsoditi v doloeni zadevi(
* pozitivni kompetenni spor 7 kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost
razsoditi v doloeni zadevi )neprimerno redkeji v praksi*.
3 sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
!tvarna pristojnost:
6
Upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah iz svoje pristojnosti
glede na teo oziroma vrsto kaznivega dejanja. Porazdeljena je med okrajna,
okrona, vija in vrhovno sodie.
23. Zmota
#mota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu,
ne ve zanj ali pa ima o kaknem dejstvu oziroma okoliini napano
predstavo.
Clede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
7 dejansko z'oto: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec
ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega
dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje
dopustno ali nekaznivo )1.=0 len %#&'*.
#akonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
& zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja )npr.
storilec plaa z denarjem za katerega ne ve, da je ponarejen 7 dejanska
zmota v ojem pomenu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje
dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega ravnanja )npr. storilec je
zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana 7 dejanska
zmota v irem smislu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost
storilevega ravnanja izkljuena )npr. storilec je zmotno preprian, da ravna
v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost*.
%#&' za te vrste zmot doloa, da izkljuujejo storilevo naklepno krivdo.
7 pravna z'ota: je zmota o prepovedanosti dejanja, ki ga je storilec izvril.
8eizogibna )opraviljiva* pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj
zmanjuje. #mota ni opraviljiva )torej je izogibna*, e storilec ni vedel za
pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi
v irem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali
sicerjnji poloaj poznati pravna pravila. Pomanjkljivost %#&' pa je, da ne
podaja splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede le nekaj
primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva )je torej izogibna*. #ato morata
merilo za presojo izogibnosti podati pravna doktrina in sodna praksa. +a bi
storilcu lahko oitali premajhno skrbnost, mu je potrebno dokazati svoje:
& da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o protipravnosti svojega
ravnanja(
& da kljub vzpodbudi ni naredil ni ali pa je naredil premalo, da bi se
seznanil s pravno reditvijo na ustreznem podroju.
2e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota izogibna,
njegova krivda pa podana.
2. Zastaranje po KZ)1
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
6
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
2(. -li mora biti obtoni predlo% obrazloen'
8e, prav tako ni potrebno navesti pravne opredelitve kaznivega dejanja,
glede osebni podatkov obdolenega pa se zahteva le minimum tistih
6
podatkov, ki omogoajo identi"ikacijo obdolenca.
2*. Kdaj postane obtoni#a pravnomo$na'
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
2+. Komu se vro$i sodba'
3btoencu, ki nima zagovornika, e pa doloi drugo osebo, se vroi sodba tej
osebi. 2e mu je potrebno vroiti sodbo, s katero mu je izreena zaporna
kazen, pa nima zagovornika, mu ga sodie postavi po uradni dolnosti. 2e
pa obdolenec ima zagovornika, vroi sodie sodbo njemu. B takem primeru
tee rok za vloitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritobo od
zadnje vroitve.
5<+ Iz sodbe 4 kateri zakon se' uporabila in zakaj
2.. Kaj pomeni, da je novi zakon mileji'
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
3/. 4ajvija kazen zapora, kdaj se la&ko izre$e'
8ajvija kazen zapora je dosmrtni zapor, ki se lahko izreer za kazniva
dejanja genocida, hudodelstva zoper lovenost, vojnega hudodelstva in
agresije( v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja
terorizma, umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih
dejanj zoper suverenost 5! in njeno demokratino ustavno ureditev, za
kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo
dejanje jemanja talcev.
Prav tako se lahko dosmrtni zapor izree po pravilih o steku: G2e je za dve
ali ve kaznivih dejanj v steku sodie doloilo kazen zapora tridesetih let,
izree enotno kazen dosmrtnega zapora.H
31. !rekli# po%ojne obsodbe, kdaj je obli%atoren, kakne monosti ima
sodi$e %lede prekli#a'
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
6
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
!odie preklie pogojno obsodbo )%#&' ->. /'. len*:
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera
je izreklo kazen zapora dveh let ali daljo kazen(
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje,
preden je bil pogojno obsojen in e sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno
obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje(
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne
obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem
letu po preteku preizkusne dobe, e stori obsojenec v tem asu kaznivo
dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
2e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po
preteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila
doloena v pogojni obsodbi.
32. Kdo je upravi$en toile#'
* dravni toilec
* okodovanec kot toilec )subsidiarni toilec*
* zasebni toilec
33. -li je mona obnova postopka v kodo obtoen#a' Zakaj ne, kje to
pie'
8e, to doloa e Ustava. Pojem predlagalnega delikta
3bnova postopka je moa le v korist obsojenca. !odie je pri obnovi
postopka vezano na prepoved re"ormatio in peius )sprememba na slabe*, ki
je v korist obtoenca.
3. 6alomarnost po prejnjem in novem zakonu, ali je kakna bistvena
razlika'
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%# je doloal de"inicijo zavestne in nezavestne malomarnosti.
%#&' pa je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
3(. !ostopek po vloeni obtoni#i. Kaj stori dravni toile# kadar se
odlo$i, da ne bo nadaljeval pre%ona'
0>1. len #%P: 2e +T umakne obtobo, mora predsednik senata
okodovanca pouiti o tem, da lahko v D dneh prevzame in nadaljuje pregon.
8avedeni rok je prekluziven in v primeru zamude ni mogoa vrnitev v
prejnje stanje. 2e okodovanec prevzame pregon, ga nadaljuje na podlagi
obtonice +T katero lahko spremeni samo na C3.
7
2e okodovanec ne nadaljuje pregona izda sodie sklep o ustavitvi
kazenskega postopka. 6zdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka
predpostavlja, da se je kazenski postopek e zael. #akon ne ureja posebej,
kakno odlobo izda sodie, e toilec umakne neposredno vloeno
obtonico, preden je postala pravnomona, torej v "azi, ko se kazenski
postopek, kot sodni postopek e ni zael.
Toilec je vezan na pravnomonost obtonice. Upravien toilec sme sicer
pravnomono obtonico kadarkoli, vse do konca glavne obravnave umakniti,
spremeniti pa jo sme samo ob zakonsko doloenih pogojih 7 e med glavno
obravnavo spozna, da izvedeni dokazi kaejo, da se je spremenilo v obtonici
navedeno dejansko stanje. 2e toilec po pravnomonosti obtonice oceni, da
je dejansko stanje v obtonici napano opisal, ne more tega opisa pred
zaetkom glavne obravnave oziroma pred izvedbo dokaznega postopka
spremeniti. Prav tako ne more zaradi prepovedi ponovnega sojenja o isti
stvari pravnomone obtonice umakniti in nato vloiti nove obtonice z
druganim opisom istega kaznivega dejanja. Pravnomono obtonico bi
lahko samo nadomestil z novo obtonico, vendar bi moral biti v takem
primeru ponovljen celoten postopek, saj je obdolencu mogoe soditi le na
podlagi obtonice, zoper katero je imel monost braniti se, preden je postala
pravnomona.
3*. @e dravni toile# prekvali"i#ira kaznivo dejanje v takno, ki se
pre%anja na predlo%?zasebno tobo, na kaken na$in la&ko okodovane#
nadaljuje pre%on' Kaj $e ni navzo$ na %lavni obravnavi'
2e dravni toilec spozna, da ni podlage za kazenski pregon mora o tem v D
dneh sporoiti okodovancu in ga pouiti, da lahko zane pregon sam.
3kodovanec ima pravico zaeti ali nadaljevati pregon v D dneh, odkar je
prejel sporoilo. 3kodovanec, ki ni bil obveen, sme dati izjavo za
nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiem v treh mesecih od dneva, ko
je dravni toilec zavrgel ovadbo.
2e dravni toilec umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec
takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. 2e ni navzo, eprav je
bil v redu vabljen, ali mu vabila ni bilo mono vroiti, ker ni sodiu javil
spremembe naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona )teje se,
da je odstopil od pregona*. ,u pa lahko predsednik sodia dovoli vrnitev v
prejnje stanje, e ni bil povabljen ali je bil v redu povabljen, pa iz
opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, e v D dneh po
prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje stanje in e v tej pronji izjavi, da
nadaljuje pregon.
3+. Kdaj je la&ko nepriteven storile# kazensko od%ovoren' 1e"ini#ija
-#tio libera in #ausae.
9atinski izraz actio libera in causa )dejanja, ki so svobodna v odloitvi, ne pa
v izvritvi* uporabljamo za oznaitev primerov, ko je bil storilec v trenutku
izvritve v stanju nepritevnosti) ki si jo je sam povzroil z uporabo drog,
alkohola ali kako drugae, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil
v to stanje, podana njegov naklep ali pa njegova malomarnost glede dejanja,
ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril )0>=? %#&'*.
!torilev razum in njegova volja sta bila nedotaknjena v asu, ko se je
odloil, da bo izvril kaznivo dejanje, e gre za naklepno kaznivo dejanje,
oziroma, ko se je e zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da v taknem
stanju lahko izvri kaznivo dejanje, e gre za kaznivo dejanje, izvreno iz
malomarnosti.
Clede teh dejanj moramo razlikovati 0 monost:
* storilec je oblikoval svoj naklep v normalnem duevnem stanju, pri tem pa
je sklenil, da ga bo izvril v opitem stanju 7 ni dvoma o storilevi krivdi(
* pri storilcu ni bilo nikakrnega naklepa glede kaznivega dejanja, preden je
zael piti ali jemati droge, v nepritevnem stanju pa je pozneje izvril kaznivo
dejanje. Potrebno se je vpraati, ali se je storilec v normalnem duevnem
stanju zavedal, da v opitosti ali podobni omamljenosti lahko izvri kaznivo
dejanje, oziroma ali bi se tega vsaj moral in mogel zavedati. !torileva
krivda ni vselej podana, temve samo, e mu je mogoe oitati malomarnost
v odnosu do izvrenega kaznivega dejanja v asu, preden se je spravil v
stanje nepritevnosti. %azenska odgovornost pa bo podana le, e je zakon
doloil, da je tisto dejanje kaznivo tudi, e je izvreno iz malomarnosti.
!torilev naklep oziroma njegova malomarnost se morata nanaati na tisto
kaznivo dejanje, ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril, ne pa na kakno
drugano dejanje.
!klep, da se je storilec zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, e preden se
je spravil v stanje nepritevnosti, da lahko storil doloeno kaznivo dejanje,
mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, tega ni mogoe samo domnevati. 2e
ni temeljev za oitek, ker storilec ni vedel ali ni bil dolan vedeti in ni mogel
7
vedeti, kaken bo uinek alkohola, mamil ali kakih drugih snovi na njegovo
zavest ali zmonost samoobvladanja, niti tega, da bi lahko pod njihovim
vplivom izvril kaznivo dejanje, potem krivde ni. B tem primeru je storilec
storil dejanje v stanju nepritevnosti, nastali zaradi zaasne duevne motnje.
B primeru bistveno z'anjane pritevnosti nam ni potrebno posei po
dolobi 0>=? %#&' in vzpostavljati storileve kazenske odgovornosti, ker je ta
e podana. 2e je storilcu mogoe oitati naklep ali malomarnost glede
kaznivega dejanja, ki ga je v bistveno zmanjani pritevnosti izvril, hkrati pa
e to, da se je sam spravil v stanje bistveno zmanjane pritevnosti z uporabo
alkohola, drog ali kako drugae, potem so to razlogi, ki govorijo vsaj proti
omilitvi kazni, e e ne za to, da bi jih upotevali kot obteevalno okoliino.
Potrebno pa je izpostaviti tudi vpraanje o storilevem odnosu do
povzroitve nepritevnosti. Ali se je opil GnaklepnoH ali iz GmalomarnostiH
ali po nakljuju. 2e gre za naklepno actio libera in causa, potem mora biti
tudi storilevo opijanje oziroma omamljanje naklepno, kadar pa se opije Giz
malomarnostiH, npr. ker je mislil, da bo pravoasno nehal ali da bo prenesel
alkohol brez posledic, se to vpraanje staplja z vpraanjem, ali se je hkrati
zavedal oziroma ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti
stori doloeno kaznivo dejanje.
3,. Kaj je to obarvani naklep, kaj je &ipni naklep' !rimeri
Cre za direktni naklep, obarvan s posebnim namenom. Primer: skupina
kaznivih dejanj zoper suverenost 5! in njeno demokratino ureditev
)politina kazniva dejanja*. @istven element je sovrani politini namen
storilca.
:ipni ali nenaden naklep je podan, kadar je storilec reagiral v trenutku, na
mah, ko je torej njegova odloitev takojen, trenuten odziv na doloen
poloaj, emocionalen, izzvan, impulziven ali povzroen zaradi prestraenosti,
hude razdraenosti itd. Te okoliine vplivajo vasih na kvali"ikacijo
kaznivega dejanja, vasih pa samo na odmero kazni. Tako je npr. ta vrsta
naklepa izrecno upotevan pri zakonskem opisu kaznivega dejanja Guboj na
mahH )''<. len* in pri posebno hudi ter hud telesni pokodbi. Poleg tega
zakon to okoliino upoteva e v nekaterih drugih primerih, ko je bil storilec
izzvan )0>>=- len*.
3.. !utativni silobran
Putativni silobran je dejanska zmota v irem pomenu besede, ki jo zakon
opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno, torej
o okoliinah, ki bi izkljuevale protipravnost dejanja, e bi bile zares
podane. Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa
takne narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane.
Primer: e storilec zmotno misli, da je napaden in se zoper namiljen napad
brani )putativni silobran*. !torilec, ki v putativnem silobranu hudo telesno
pokoduje GnapadalcaH )osebo, ki jo zmotno teje za napadalca*, ima
pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih kaznivega dejanja hude telesne
pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
/. 4adaljevano K1 v novem KZ)1. Be mono za osebne delikte' 4e,
samo za premoenjske.
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
7
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
1. 3arnostni ukrepi, predvsem varnostni ukrep zdravljenja v
zdravstveni ustanovi
%#&' pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
+o sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh
varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega %#, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
%#&' pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov.
3bvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstveni ustanovi:
Ta ukrep je namenjen nepritevnim oziroma bistveno zmanjano pritevnim
storilcem kaznivih dejanj, pri katerih sodie ugotovi, da obstaja nevarnost,
da bo storilec ponavljal kazniva dejanja zaradi motenj duevnega stanja. To
je ukrep kurativne narave. !odie mora izrei ta ukrep, e so poleg splonih
pogojev izpolnjeni e naslednji pogoji:
* da je storilec izvril dejanje, ki ima objektivne znake kaznivega dejanja, kar
mora biti ugotovljeno v kazenskem postopku,
* da je bil ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven ali bistveno zmanjano
priteven,
* da je sodie ugotovilo, da bi na prostosti lahko izvril kakno hudo
kaznivo dejanje zoper ivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoenje
)nevarnost storilca*,
* da je to nevarnost mogoe odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v
zdravstvenem zavodu.
!prva je bil ta ukrep asovno neomejen, %#&>? pa je doloil, da mora
sodie izvrevanje tega ukrepa ustaviti, e ugotovi, da zdravljenje in varstvo
v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna. Poleg tega pa sodie po enem
letu izvrevanja tega ukrepa odloi o tem, ali sta nadaljnje zdravljenje in
varstvo e potrebna. Tako ravna po preteku vsakega nadaljnjega leta. %#
doloa tudi najdalje trajanje tega ukrepa 7 '. let. Po poteku tega asa se
lahko izvruje samo e kot medicinski zdravstveni ukrep in ne kot kazenska
sankcija.
7
Ta varnostni ukrep se izree namesto kazni, torej samostojno, kadar se izree
nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja. 9ahko pa se izree poleg kazni,
kadar se izree storilcu, ki je bil spoznan za bistveno zmanjano pritevnega.
Taken storilec je kazensko odgovoren in e mu sodie izree kazen zapora,
mu izree ta varnostni ukrep, e obstajajo pogoji, ki jih zakon zahteva za
njegov izrek )nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje*. 2e je izreen poleg
kazni, se obsojenec najprej napoti na zdravljenje. 2e je as zdravljenja
enako dolg kot kazen zapora, se po konanem zdravljenju izpusti na prostost.
2e pa je ta as kraji od izreene kazni, se napoti e na prestajanje preostale
kazni. %# pa doloa, da lahko sodie v taknem primeru napoti obsojenca
na pogojni odpust, pri tem pa sodie upoteva uspeh zdravljenja, storilevo
zdravstveno stanje, as, ki ga je prebil v zdravstvenem zavodu, in ostanek
kazni, ki ga e ni prestal. B okviru teh meril pa mora sodie upotevati tudi,
kaken bi bil uinek izvritve prostostne kazni na obsojenevo zdravstveno
stanje. #a uporabo te vrste pogojnega odpusta so torej odloila ta merila in
ne merila, ki veljajo za pogojni odpust iz DD. lena %#&'.
2. Komu in kako se izrekajo varnostni ukrepi'
Barnostna ukrepa obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v
zdravstvenem zavodu ter obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti, se
izrekata nepritevnim storilcem kaznivih dejanj kot samostojni sankciji
)izreeta se s sklepom*.
!icer pa sodie varnostnih ukrepov ne izreka samostojno, temve poleg
drugih kazenskih sankcij, najpogosteje kazni.
2e je sodie storilcu izreklo kazen zapora, sme ob njej izrei tudi odvzem
voznikega dovoljenja, odvzem predmetov in prepoved opravljanja poklica.
2e je sodie izreklo denarno kazen ali pogojno obsodbo, sme izrei
varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov. 2e
pa je v pogojni obsodbi doloilo kazen zapora, sme izrei tudi varnostni
ukrep prepovedi opravljanja poklica.
2e je sodie izreklo sodni opomin ali je storilcu kazen odpustilo, sme izrei
varnostni ukrep odvzem voznikega dovoljenja in odvzem predmetov.
,lajemu polnoletnemu, ki mu je sodie izreklo vzgojni ukrep, sme poleg
tega ukrepa izrei vse varnostne ukrepe, razen prepovedi opravljanja
poklica, saj bi ta varnostni ukrep lahko negativno vplival na monost
storileve resocializacije.
%#&>? doloa, da sme sodie izrei mladoletnikom, ki jim je izreklo vzgojni
ukrep, denarno kazen ali kazen mladoletnikega zapora, vse varnostne
ukrepe razen prepovedi opravljanja poklica. 8amesto varnostnega ukrepa
obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pa
sme sodie izrei mladoletniku vzgojni ukrep oddaje v zavod za
usposabljanje, e so zanj potrebni ustrezni zdravstveni ukrepi in e je
mogoe v takem zavodu poskrbeti za zdravljenje in varstvo in s tem dosei
namen tega varnostnega ukrepa.
3. !o%oji za sojenje v nenavzo$nosti 0 na okronem in okrajnem
sodi$u. Kaj $e obdolen#a ni, pa toile# raziri obtobo na novo kaznivo
dejanje'
3bdolenec ima praviloma pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih.
3bdolenec ima torej pravico, da je osebno vabljen in da so mu vabila
osebno vroena. Babilo na glavno obravnavo, mora biti obdolencu vroeno
tako, da ima as za pripravo obrambe. B kolikor je obdolencu sojeno v
odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji )okrono sodie*:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik )e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni
dolnosti* 7 ta pogoj ne velja v skrajanem postopku(
* je bil pred tem e zaslian.
8a okrajnem sodiu:
* da je v redu povabljen
* njegova navzonost ni nujna
* je bil e zaslian.
2e dravni toilec na glavni obravnavi raziri obtonico na novo kaznivo
dejanje, se teje, da obdolenec e ni bil zaslian in niso izpolnjeni pogoji za
sojenje v nenavzonosti. B takem primeru mu ni omogoena obramba.
. :troki. De posebej v primeru, da okodovane# kot toile# prevzame
pre%on in ni obsodilne sodbe. Kdaj stroki ne %redo iz prora$una'
7
!troki kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku
ali zaradi njega. To stroki za prie, izvedence, tolmae, za ogled, stroki
obdolenca zaradi privedbe, vozni in potni stroki uradnih oseb, nagrada in
potrebni izdatki zagovornika, izdatki zasebnega toilca..
B vsaki sodbi in vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek ali
zavre obtonica, je potrebno odloiti, kdo plaa stroke postopka in njihovo
viino. %ot temeljno pravilo velja, da plaa stroke tista stranka, za katero se
je kazenski postopek konal neugodno. 8e glede na izid pa plaajo stroke
tisti, ki so jih povzroili po svoji krivdi.
2e torej sodie spozna obdolenega za krivega in mu izree obsodilno
sodbo, mora obdoleni plaati vse stroke postopka, razen za tista dejanja,
za katera je bil oproen obtobe. 2e je z isto sodbo spoznanih za krive ve
obdolencev, doloi sodie koliken del strokov plaa vsak izmed njih. 2e
tega ni mogoe doloiti, se obsodijo na nerazdelno plailo. !odie pa sme
obdolenca oprostiti plaila veine strokov, e bi bilo zaradi njihovega
plaila ogroeno vzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih je dolan vzdrevati.
2e se kazenski postopek ne kona z obsodilno sodbo obremenjujejo stroki
kazenskega postopka proraun.
#asebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti stroke, e se
postopek kona s sodbo, s katero se obdolenca oprosti ali z zavrnilno sodbo,
ali e se postopek kona s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obtonica
zavre. 3kodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki,
ki si nastali po tem, ko je prevzel pregon od dravnega toilca, do tedaj pa
nastali stroki bremenijo proraun.
(. Krivda po novem KZ, kako je s tem pri prekrki&
Krivda je subjektivni )psihini* odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi
katerega mu sodie lahko izree oitek. %#&' v 0?. lenu doloa, da je kriv
storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem
pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom. Flementi krivde so torej: pritevnost, naklep ali malomarnost in
zavest o protipravnosti. !kupek teh elementov tvori "ormalni pojem krivde.
2e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
"aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
7
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
3dgovornost za prekrek je urejena v >. lenu #P&'. +oloeni sta dve obliki
odgovornosti, naklep in malomarnost. #akon je ureja njune vsebine, temve
je to doloeno v %#&'.
6z >. lena izhaja, da je odgovornost posameznika za prekrek le subjektivna
in individualna. !ubjektivna odgovornost pomeni, da je mogoe za prekrek
sankcionirati le storilca, ki je objektivno izpolnil znake prekrka, hkrati pa je
do te kritve razvil doloeno zavest in voljo, ki se mora kazati v obliki
naklepa ali malomarnosti. 6nstitut individualne oziroma osebne odgovornosti
pa zagotavlja, da bo za prekrek sankcionirana le oseba, ki ga je dejansko
izvrila in je zanj tudi odgovorna.
6z #P&' izhaja, da je temeljna oblika odgovornosti malomarnost, ki pride v
potev vedno, ko je predpis o prekrku ne izkljui. Tako obstaja razlika glede
na kazensko pravo v tem, da v kazenskem pravu velja pravilo GnaklepH, e
zakon tako doloi, pa tudi malomarnost, v prekrkovnem pravu pa velja
pravilo Gmalomarnost in naklepH, e zakon tako doloi, pa samo naklep.
*. !oskus
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za
katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je
kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje
objektivno 7 subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v
tem, da je z uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo
spravil v nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj*. Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev
naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni
pogoj kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
7
+. ;zrek enotne kazni 0 kdaj la&ko izre$e 3/ let (pazi 0 v KZ)1 je
verjetno napaka, ko dolo$a maE 2/)
Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega dejanja posebej in za
vsako posebej doloi kazen po vrsti in viini. %er pa je z eno sodbo mogoe
izrei za enega storilca le eno glavno kazen, mora sodie na podlagi
posebnih pravil izrei za vsa kazniva dejanja v steku enotno kazen.
Fnotno kazen izda sodie po naslednjih pravilih:
* e je za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno
kazen po naslednjih pravilih:
& enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar
ne sme dosei setevka posameznih kazni in ne presei 0. let zapora 7
pravilo asperacije. Po tem pravilu je lahko enotna kazen najve 0. let, tudi
e sodie za eno kaznivo dejanje doloi 0. let zapora ali ve, za drugo pa
nijo kazen )nejasna in nepopolna doloba -1. lena*.
4 e je za naj'anj tri kazniva dejanja doloilo kazen nad deset let zapora )
lahko izree kazen .=4ih let zapora6
& e je za dve kaznivi dejanji doloilo kazen 1. let zapora in gre za kazniva
dejanja iz ?/=0 lena %#&', izree enotno kazen dosmrtnega zapora(
& e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 1 let,
enotna kazen ne sme biti veja od D let zapora.
* e je sodie za dejanja v steku doloilo le denarne kazni, se uporabi
pravilo o kumulaciji. Fnotno denarno kazen izree sodie tako, da zvia
najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da sem presei )lahko pa
dosee* setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 1/. dnevnih zneskov
oziroma '-.... FU5( e je bilo eno ali ve dejanj storjenih iz
koristoljubnosti, pa ne sme presei -.. dnevnih zneskov oziroma -.....
FU5.
* e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazni zapora za nekatere
pa denarne kazni, izree enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in
eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za
tisto vrsto kazni.
* e je sodie za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih
kazni, izree enotno stransko kazen tako, da ne sme dosei njihovega
setevka in ne presei najvije mere te kazni.
,. !rekora$eni silobran, ali se ima vedno pravi#o braniti' ($e npr.
napade otrok, je prava reak#ija umik in ne protinapad)
B primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za
silobran, storilec pa je prekorail meje sorazmernosti med napadom in
obrambo )prekoraeni silobran*, kazenski zakonik dopua, da se ta
okoliina upoteva pri odmeri kazni. Pri prekoraenem silobranu,
protipravnost dejanja ni izkljuena, temve je podana in tako tudi kaznivo
dejanje. Pri odmeri kazni pa je potrebno upotevati, da napadeni v obrambi
svoje dobrine ni mogel natanno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. 2e je
nesorazmerje preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot obteevalno
okoliino. 2e sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem
storilcu kazen omiliti, se pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto
kaznivo dejanje predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. 2e pa je bil
storilec )napadeni* zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme
kazen tudi odpustiti. 3dpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu
oprostilno sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna izvreno dejanje za
kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno
sodbo, le kazen mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin
subjektivne narave.
Pravica do obrambe ni neomejena. 8i sprejemljivo, da bi kdo varoval svoje
interese, etudi so kazenskopravno zavarovani, po vsej sili, z vsakrnimi
sredstvi, ne glede na to, kdo je napadalec in za kakrnokoli ceno. 3bramba
zoper napad je upraviena, v skladu s pravom, samo dokler in kolikor se
sama ne sprevre v nepravo.
.. Objektivni po%oj kaznivosti, od%ovornost za &ujo posledi#o
%azenski zakonik uvede vasih v opis kaznivega dejanja v inkriminacijski
normi t.i. objektivni pogoj kaznivosti. 5aba objektivnega pogoja kaznivosti
predstavlja primer, ko je opis kaznivega dejanja v inkriminacijski normi iri
od biti kaznivega dejanja.
3bjektivni pogoj kaznivosti je okoliina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem,
a vendar zunaj elementov splonega pojma kaznivega dejanja. Pravimo, da
je materialna predpostavka kaznivosti. Cre torej za poseben znak v opisu
kaznivega dejanja v inkriminacisjki normi, ki ne zahteva in ne prenese
nobenega krivdnega odnosa storilca. Primer: '0/. len %#&': kdor sodeluje
pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se za samo
7
sodelovanje kaznuje. !lovenski zakonodajalec je v inkriminacijsko normo
vkljuil objektivni pogoj kaznivosti: smrt ali hudo telesno pokodbo kaknega
udeleenca pretepa.
>uja posledi*a, ki je nastala iz temeljnega kaznivega dejanja, ki pa ni bila v
storilevem naklepu, se ne sme kar prosto pripisati storilcu in mu odmeriti
kazen, ki je za takno hujo posledico predpisana. 0D. len %#&' doloa: G2e
je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon
hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e je storilec glede na posledice ravnal
'alo'arno?+ B kazenskem pravu velja naelo, po katerem nikogar ni
mogoe kaznovati za karkoli, kar ni bilo obseeno z njegovo krivdo. Ta
doloba tako zahteva ugotovitev krivde in dokaze o njej tudi v primerih, ko se
zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje
povzroi doloeno prepovedano posledico. 3b prometni nesrei, ki je imela
za posledico smrt kakne osebe, je potrebno ugotoviti ne samo, ali je mogoe
storilcu oitati krivo )malomarnost* glede temeljnega kaznivega dejanja,
temve tudi, ali se je ob izvritvi temeljnega kaznivega dejanja zavedal
monosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesree povzroi smrt
kakne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo
nastala, oziroma ali bi se te monosti vsaj moral in mogel zavedati. Taken
oitek mora biti konkretno ugotovljen in dokazan, ter ne more izhajati iz
splonih predpostavk in loginih sklepanj.
(/. Kaj stori preiskovalni sodnik, ko prejme spise, katere sklepe la&ko
sprejme'
%o preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi
spisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik
odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
8amen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,
da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave za
varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi
poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero se
zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
2e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi
preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. !am sklep pomeni zaetek
kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati
preiskovalna dejanja. 2e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti
sam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.
(1. Kaj stori sodi$e, $e se na obravnavi u%otovi, da ni predlo%a
upravi$ene%a toil#a'
2e sodie med obravnavo ugotovi, da ni predloga upravienega toilca, s
sklepom zavre obtonico. Fnako stori tudi, e ni potrebnega predloga
okodovanca ali dovoljenja pristojnega dravnega organa, ali e je pristojni
dravni organ umaknil dovoljenje, ter e so podane okoliine, ki zaasno
prepreujejo pregon )stvarna nepristojnost sodia, zaasna duevna bolezen
obdolenca ali druga huda bolezen, obdolenev pobeg*.
2e bi sodie v teh primerih izdalo zavrnilno sodbo, bi po pravnomonosti
sodbe nastali uinki prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari )ne bis in
idem*, medtem, ko sklep o zavrenju obtonice nima taknih uinkov in se po
prenehanju vzroka, kazenski postopek lahko nadaljuje.
(2. -li la&ko toile# na obravnavi spremeni obtoni#o (so neka mnenja,
da naj bi se to ukinilo)
+a. 2e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi
drugano dejansko stanje od tistega, na katerem sloni obtoba, lahko toilec
spremeni dejanski opis kaznivega dejanja v obtobi in ga prilagodi novemu
dejanskemu stanju. !prememba opisa pa se mora nanaati na isti historini
dogodek.
%o postane obtonica pravnomona, je dravni toilec ne more ve
spremeniti, razen na glavni obravnavi. 3btoenec nima pravice do ugovora
zoper spremenjeno oziroma novo obtonico in tudi senat ne odloa posebej o
)ne*dovolitvi spremembe obtobe.
(3. Kdaj se oprosti strokov postopka' -li se la&ko
zasebne%a?subsidiarne%a toil#a oprosti pla$ila strokov'
!odie pa sme obdolenca oprostiti plaila veine strokov, e bi bilo zaradi
njihovega plaila ogroeno vzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih je dolan
vzdrevati.
Ta doloba pa velja tudi za druge udeleence kazenskega postopka, ki se jim
smejo naloiti v plailo stroki kazenskega postopka.
7
5. MARIJA BOVHA
1. 4adaljevano kaznivo dejanje (prej in zdaj),
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
2. 4eprimeren poskus?poskus
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za
katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je
kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje
objektivno 7 subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v
tem, da je z uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo
spravil v nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
7
dejanj*. Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev
naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni
pogoj kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
#a neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato,
ker je storilec uporabil kakno sredstvo, s katerim tiste posledice ni mogel
povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti.
Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima zlomljeno iglo ali strelivo, v
katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne
prazno ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu
predmetu v danem poloaju tudi nihe drug ne bi mogel povzroiti
prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni,
da je lahko poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno
uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti konkretnega objekta
ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti
tuja vrata. %ljui so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda
v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec kljuavnice ni mogel
odpreti.
#a neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni
mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je iskal.
%#&' doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti
kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu.
6z tega izhaja, da %# teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
3. :torile#
+e"inicija storilca:
G !torilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in
vodenjem ravnanj drugega )posredni storilec*.H 0.=' len %#&'.
!torilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivega
dejanja z vsemi sestavinami. #a ugotovitev, da je kdo izvril kaznivo dejanje,
je praviloma odloilnega pomena, ali je uresniil zakonske znake kaznivega
dejanja )vkljuno s prepovedano posledico*, vasih pa zadostuje, da je
kaznivo dejanje zael izvrevati )poskus* in izjemoma zadostujejo e
pripravljalna dejanja, e so seveda kot delicta sui generis samostojno
inkriminirana.
. :ostorilstvo
Udeleba v irem pomenu besede zajema vse oblike udelebe, torej tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo.
!torilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan kakega kaznivega
dejanja z vsemi sestavinami. %ar velja za storilca, velja praviloma tudi za
sostorilca. %dor skupaj z drugim uresniuje zakonski dejanski stan ali
bistvene elemente kaznivega dejanja, je sostorilec.
%#&' doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo
dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim
dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. #akon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.
%riteriji za prepoznavanje sostorilca:
8
& objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega
kaznivega dejanja(
& subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec
pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.
%dor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. !ubjektivna stran
zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega
dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo
ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
%rivda sostorilcev:
%rivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno
sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. ,ogoe je, da obstaja pri enem
sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je
glede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem
drugem le zavestna malomarnost.
!ostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali
malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. 8a zakon uveljavlja naelo
individualne in krivdne odgovornosti. #aradi tega pa je mogoe tudi to, da
dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvali"ikacijo, kot dejanje
drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno
pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi
sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca
)dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej
dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde*. Pri kaznivih
dejanjih kvali"iciranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi
sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
(. 4aklep
8aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica 1bistvena razlika 'ed obe'a vrsta'a naklepa26
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
*. :odni opomin
!odni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic
obsodbe. 6zda se, e sodie spozna, da obdolenec tudi brez kaznovanja ne
bo ponovil kaznivega dejanja. %azniva dejanja, za katera se izreka sodni
8
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni
opomin izree tudi v rednem postopku. !odni opomin se izree s sklepom, ko
pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree sodni
opomin, se le&ta izree s sodbo in ne s sklepom.
!klep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev
in pravni pouk. B izreku sklepa o sodnem opominu se obdolenca ne spozna
za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se navede, da se
mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora
navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
3bdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e
sta pritobo v osmih dneh od razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa
izreka o sodnem opominu napovedala. #oper sklep se lahko pritoijo tudi
zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper
sodbo. !klep o sodnem opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih
razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker niso bile
podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. 3b pritobi
toilca v obdolenevo kodo sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s
katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo, e je
sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. 9ahko pa se izda
sklep, s katerim obtobo zavre ali obdolenca oprosti obtobe ali pa
pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
+. !o%ojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
,. Odpust kazni
%o sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izree pa, da se mu
kazen odpusti. Takna sodba je obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi.
Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitine narave, so
povzroili, da je sodie storilcu kazen odpustilo.
3dpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno doloa in je
vedno "akultativna.
%# dopua odpustitev kazni pri institutih splonega dela %#:
8
& pri prekoraenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev,
& pri prekoraeni skrajni sili,
& pri neprimernem poskusu,
& pri prostovoljnem odstopu od poskusa,
& e napeljevalec ali pomaga prostovoljno prepreita storitev kaznivega
dejanja.
B posebnem delu doloa %# "akultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih
dejanjih:
& razalitvi, e je razaljenec razalitev vrnil,
& odvzem mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno
osebo upraviencu ali omogoil uresniitev izvrljive odlobe,
& tatvina, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel,
da je uveden kazenski postopek,
& dajanje podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne
osebe, dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je
odkrito,
& kriva izpovedba, e storilec prostovoljno preklie svojo krivo izpovedbo,
preden se izda dokonna odloba.
!odie lahko v primerih, ko zakonik omogoa "akultativno odpustitev,
storilcu izree kazen znotraj predpisanega razpona, lahko mu jo omili po
pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti.
3b odpustitvi kazni sme sodie izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega
dovoljenja in odvzem predmetov.
.. !riporni razlo%i
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
1/. 5krepi za za%otovitev obdolen$eve navzo$nosti na 9O
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
11. 4avidezno sprejemanje podkupnine
Cre za ukrep, ki ga lahko odredi kar dravni toilec. To ne pomeni odstop od
naela pravnosti, temve odstop od naela sodnega nadzora. Pri teh ukrepih
ne gre za neposreden vdor v zasebnost osumljenega in s tem v njegove
ustavno zajamene pravice z namenom golega zbiranja dokazov, temve gre
predvsem za moralno 7 etini problem sodelovanja drave pri kaznivem
dejanju, za vpraljivo uporabo zvijae in prevare s strani drave pri
odkrivanju in prepreevanju kriminala ter za veliko nevarnost zlorab. Pri
8
tem ni potrebna institucija preiskovalnega sodnika kot poroka, saj gre pri
presoji tako pridobljenih dokazov le za vpraanje, ali se ni nemara drava
pri odkrivanju doloenega kaznivega dejanja zatekla k nedopustnim zvijaam
oziroma provokacijam.
Posebni ukrepi, ki jih lahko odreja dravni toilec so:
* navidezni odkup predmetov(
* navidezno sprejemanje daril(
* navidezno dajanje daril(
* navidezno jemanje podkupnine(
* navidezno dajanje podkupnine.
#a dopustnost takne odreditve pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji(
* mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno
dejavnost v zvezi s kataloko natetimi kaznivimi dejanji(
* dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega
predloga policije(
* odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep(
* prepoved nedovoljene policijske provokacije.
#%P izkljuuje kazenski pregon, e je bil ukrep izveden na nain, ki je
napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki sicer tovrstnega kaznivega
dejanja ne bi bila pripravljena storiti )objektivno merilo*.
12. Bavljanje na poli#ijski postaji
2e obstaja bojazen, da se bo obdolenec med postopkom skril ali odel
neznano kam ali v tujino, lahko sodie odloi, da se mora vsakodnevno ali
obasno, ob doloenih urah, javljati na policijski postaji, na obmoju katere
stalno ali zaasno prebiva ali se nahaja v trenutku odloanja o uporabi
ukrepov za zagotovitev njegove navzonosti. 2e se obdolenec ne javlja tako,
kot je doloeno v sklepu, mora policija to takoj sporoiti sodiu, ki lahko
odredi pripor. 8a to je potrebno obdolenca predhodno opozoriti.
3 tem ukrepu odloi sodie z obrazloenim sklepom. 3brazloitev mora
vsebovati razloge, ki utemeljujejo sum, da je obdolenec storil kaznivo
dejanje, okoliine, ki narekujejo tak ukrep, ter navodilo, po katerem mora
obdolenec ravnati. Tako mora sodie doloiti dinamiko javljanja in
posledice, e ne bo ravnal po navodilih.
3 podaljanju tega ukrepa pred vloitvijo obtonice odloa preiskovalni
sodnik po uradni dolnosti ali na predlog dravnega toilca.
13. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
1. ;zredna pravna sredstva
* obnova kazenskega postopka
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni
1(. Obvezna obramba
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
8
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
1*. 6ladoletniki zapor
,ladoletniki zapor je izjemna oblika sankcije za mladoletnike. Pogoji, ki jih
%# doloa za uporabo te vrste kazni so:
* mladoletniki zapor je mogoe izrei samo starejemu mladoletniku, torej
mladoletniku, ki je v asu izvritve kaznivega dejanja e dopolnil '/ let, ni pa
e dopolnil 'D let(
* izrei ga je mogoe, e je stareji mladoletnik storil kaznivo dejanje, za
katero je predpisana kazen zapora petih ali ve let(
* izrei ga je mogoe samo, e sodie ugotovi kazensko odgovornost(
* izrei ga sme samo, e zaradi narave in tee kaznivega dejanja in zaradi
visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravieno izrei vzgojnega
ukrepa.
3dmera kazni mladoletnikega zapora:
* splona pravila za odmero kazni:
,ladoletniki zapor je mogoe izrekati v razponu / mesecev do - let. !odie
pa sme izrei kazen do '. let zapora )kvali"iciran sploni maksimum* pri
tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora 1. let )e je
takno kaznivo dejanje izvril polnoletni storilec*. %azen ml. zapora se sme
izrekati na cela leta ali na cele mesece.
Pri odmeri kazni pa sodie ni vezano na najmanjo mero kazni )posebni
minimum* zapora, kakor je predpisan za posamezno kaznivo dejanje. !odie
sme torej izrei ml. zapor, ki bo niji od posebnega minimuma kazni zapora,
predpisanega za posamezno kaznivo dejanje, v nobenem primeru pa ne sme
izrei ml. zapora v trajanju manj kot / mesecev. ! tem se dosee namen
vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja. Prav tako sodie ne more uporabiti
posebnih pravil o odmeri kazni zapora )dolobe o omilitvi in odpustitvi
kazni*. Prav tako ni mogoe izrei pogojne obsodbe, razen v primeru, ko se
sodi polnoletnemu, ki je med sojenjem dopolnil 0' let, in sicer za kaznivo
dejanje, ki ga je izvril kot stareji mladoletnik.
* posebna pravila za odmero kazni:
%er je ml. zapor kazen, ga sodie odmeri tudi po viini in s tem doloi koliko
asa bo trajal. Pri tem sodie upoteva vse obteevalne in olajevalne
okoliine. %# pa doloa dve skupini posebnih okoliin, ki jih mora sodie
upotevati, in sicer stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in as, ki je
potreben za mladoletnikovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.
* odmera ml. zapora za kazniva dejanja v steku:
2e je stareji mladoletnik izvril ve kaznivih dejanj v steku in sodie
spozna, da je treba za vsako kaznivo dejanje izrei ml. zapor, izree eno
kazen v zakonskih mejah te kazni. !odie ne uporabi pravi o odmeri kazni za
kazniva dejanja v steku, temve odmeri eno samo kazen ml. zapora za vsa
kazniva dejanja v steku. 2e pa spozna, da bi bilo potrebno izrei za nekatera
kazniva dejanja kazen ml. zapora, za druga pa denarno kazen ali vzgojni
ukrep, izree za vsa kazniva dejanja v steku samo kazen mladoletnikega
zapora. B teh primerih ml. zapor prevlada nad vzgojnimi ukrepi.
%# ne vsebuje dolob o izvrevanju kazni ml. zapora. To materijo ureja
#6%!&'. !tareji mladoletniki prestajajo kazen ml. zapora v posebnem zavodu
za prestajanje ml. zapora, v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega 01. leta
starosti. 2e obsojeni prej dopolni 01 let, ga oddajo v kazenski zavod, v
katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. 6zjemoma lahko ostane tudi
dlje, da dokona olo ali strokovno usposabljanje. 6zvrevanje ml. zapora je
organizirano tako, da se im bolje zagotovijo vzgoja, prevzgoja in strokovno
usposabljanje tistih, ki jim je sodie izreklo kazen.
%#&' ne doloa posebnih pravil za pogojni odpust s prestajanja ml. zapora in
v prehodnih dolobah tudi ne podaljuje veljavnosti teh pravil iz prejnjega
%#. Tako se uporabljajo splona pravila %#&' )DD. len*. To pomeni, da je
mladoletnik lahko pogojno odpuen praviloma po prestani polovici kazni
ml. zapora ali izjemoma e po tretjini kazni.
1+. 5klonilni zapor
8
Uklonilni zapor ni sankcija, ki se smejo predpisovati in izrekati za prekrke,
temve je to poseben nain prisilitve storilca k plailu globe.
+oloi ga sodie s sklepom, zoper katerega je dovoljen ugovor, lahko pa
storilec namesto ugovora sodiu predlaga, da se mu globa nadomesti z
opravo nalog v splono korist, in sicer tako, da doloi, da traja uklonilni
zapor do plaila globe, vendar najdlje 1. dni. ! tem, ko je izvren, pa se
storilec ne izogne plailu globe. 2eprav ga je prestal v celoti, je e vedno
dolan plaati. Po prestanem uklonilnem zaporu se globa, ki ni bila plaana,
prisilno izterja.
Uklonilni zapor doloi sodie zaradi neplaila pravnomono izreene globe,
ki je bila izreena s sodbo v rednem sodnem postopku ali z odlobo
prekrkovnega organa, in globe izreene z odlobo prekrkovnega organa na
podlagi ugovora zoper plailni nalog.
Uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog
ali je bila globa izreena mladoletnemu storilcu prekrka.
1,. Kaznovanje za prekrek in kaznivo dejanje ) ali je mono oboje
&krati'
#oper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomono spoznan za
krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrka, se ne vodi postopek za
prekrek in se mu tudi ne morejo izrei sankcije za prekrek. Fnako velja za
primere, ko kazenski postopek za %+, ki ima vse znake prekrka, zaradi
poravnave ni bil uveden ali ko je bil storilec pravnomono oproen storitve
takega %+. B teh primerih torej ne more priti do dvojnega obravnavanja niti
do dvojnega kaznovanja za %+ in prekrek.
#a primere, ko pride do napake in se v konkretnem primeru za isto dejanje
izvedeta tako kazenski postopek kot postopek o prekrku, se uporabi doloba
-/. lena %#&', skladno s katero se zapor, denarna kazen ali kakna druga
sankcija, ki jo je obsojenec prestal oziroma plaal za prekrek, vteje v
kazen, izreeno za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrka.
!odna praksa:
%azen )globa* za prekrek se vteje v kazen, izreeno za %+:
& e imajo znaki %+ tudi znake prekrka in
& e je storilec pred obsodbo za %+ plaal globo za prekrek.
%azenski postopek in postopek o prekrku ne smeta tei hkrati in se mora
postopek o prekrku prekiniti do pravnomonosti odloitve v kazenskem
postopku.
1.. -li se la&ko storil#u sodi za isto dejanje tako za prekrek kot za k.d.'
Cre za smiselno uveljavitev naela ne bis in idem )ne dvakrat o isti stvari* v
primerih steka med prekrkom in %+. Prepoved odloanja o isti stvari velja
le glede postopka za prekrek, e pa je kazenski postopek e v teku, se mora
postopek o prekrku prekiniti do odloitve v kazenskem postopku.
2/. !omo$. Kaj, $e mu obljubi, da bo prikril, storile# izvri, potem pa si
premisli in no$e skriti, vseeno od%ovarja za pomo$
Psihina pomo, je v praksi pogosto vnaprejnja obljuba storilcu, ki mu
olaja izvritev kaznivega dejanja, ga ohrabri, mu daje podporo. Prav to
moramo teti za protipravno, nevarno in zato kaznivo. #aradi tega je brez
pomena, e pomaga, ki je to ali ono vnaprej obljubil, pozneje svoje obljube
ne izpolni. Tega ne moremo teti za prostovoljni odstop, saj je pomaga tisto,
kar je kaznivo, e izvril in od tega ne more ve odstopiti. 3koliino, da
pomaga vnaprejnje obljube po izvrenem kaznivem dejanju ni izpolnil, sme
sodie teti za olajevalno okoliino, nikakor pa ne odpravlja njegove
kaznivosti kot pomagaa.
21. 8a&ka telesna pokodba, povzro$ena z nevarnim orodjem iz
malomarnosti ) kakna sodba bo izdana'
6zdana bo oprostilna sodba, saj iz malomarnosti povzroena lahka telesna
pokodba ne pomeni kaznivega dejanja. %+ po tem lenu se lahko storila
samo naklepno.
22. Od%ovornost za &ujo posledi#o
>uja posledi*a, ki je nastala iz temeljnega kaznivega dejanja, ki pa ni bila v
storilevem naklepu, se ne sme kar prosto pripisati storilcu in mu odmeriti
kazen, ki je za takno hujo posledico predpisana. 0D. len %#&' doloa: G2e
je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon
hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e je storilec glede na posledice ravnal
'alo'arno?+ B kazenskem pravu velja naelo, po katerem nikogar ni
mogoe kaznovati za karkoli, kar ni bilo obseeno z njegovo krivdo. Ta
doloba tako zahteva ugotovitev krivde in dokaze o njej tudi v primerih, ko se
8
zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje
povzroi doloeno prepovedano posledico. 3b prometni nesrei, ki je imela
za posledico smrt kakne osebe, je potrebno ugotoviti ne samo, ali je mogoe
storilcu oitati krivo )malomarnost* glede temeljnega kaznivega dejanja,
temve tudi, ali se je ob izvritvi temeljnega kaznivega dejanja zavedal
monosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesree povzroi smrt
kakne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo
nastala, oziroma ali bi se te monosti vsaj moral in mogel zavedati. Taken
oitek mora biti konkretno ugotovljen in dokazan, ter ne more izhajati iz
splonih predpostavk in loginih sklepanj.
23. :ojenje v nenavzo$nosti
3bdolenec ima praviloma pravico, da je navzo pri procesnih dejanjih.
3bdolenec ima torej pravico, da je osebno vabljen in da so mu vabila
osebno vroena. Babilo na glavno obravnavo, mora biti obdolencu vroeno
tako, da ima as za pripravo obrambe. B kolikor je obdolencu sojeno v
odsotnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
* da je v redu vabljen,
* njegova navzonost ni nujna,
* je navzo njegov zagovornik )e ga nima, mu ga sodie postavi po uradni
dolnosti* 7 ta pogoj ne velja v skrajanem postopku(
* je bil pred tem e zaslian.
2. !o%ojni odpust (primer), prekli#, ponovno stori k.d.
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni
obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer pod pogojem, da v asu, za
katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na
katero je bil obsojen. 2e mu je bila izreena kazen zapora nad '- let, sme
biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal L kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 0- let zapora.
,aterialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno
priakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
#6%!&' doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta,
komisija za pogojni odpust. 8jene lane imenuje minister, pristojen za
pravosodje. #6%!&' ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo
ocenjuje, ali je mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval
kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o obsojenevem vedenju.
%# dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni.
9ahko se izvri po '=1 prestane kazni, e je podan materialni pogoj za
pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se
nanaajo na obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo
ponovil. #akonik upoteva monost, da je iz obsojenevega vedenja mogoe
sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
%# pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. !odie pogojno
odpuenega postavi pod nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec.
5azlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da je to
poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e
prestal. !odie lahko )tako kot pri pogojni obsodbi z varstvenim
nadzorstvom* naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno
odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola in droge(
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice(
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu
zdravju, sposobnostim in nagnjenju(
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi(
* prepoved druenja z nekaterimi osebami(
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi(
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Prekli* pogojnega odpusta:
2e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo
dejanje, se pogojni odpust preklie. #a preklic je pristojno sodie, ki vodi
kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni
izvril. Preklic je obligatoren ali "akultativen. 3bligatoren je, e je sodie
izreklo kazen zapora nad eno leto, "akultativen pa, e je izreklo kazen zapora
do enega leta.
2e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora
do enega leta, sodie pa ne preklie pogojnega odpusta, se pogojni odpust
podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
8
2e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni
pri steku. Pri tem vzame kot doloen tisti del prej izreene kazni, ki je
obsojenec e ni prestal.
2e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za
posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi ele po
njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu,
odkar je as pogojnega odpusta pretekel.
2(. !rekli# po%ojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
!odie preklie pogojno obsodbo )%#&' ->. /'. len*:
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera
je izreklo kazen zapora dveh let ali daljo kazen(
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje,
preden je bil pogojno obsojen in e sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno
obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje(
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne
obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem
letu po preteku preizkusne dobe, e stori obsojenec v tem asu kaznivo
dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
2e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po
preteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila
doloena v pogojni obsodbi.
2*. Kdaj razalitev ni kazniva'
%+ razalitve je splono %+ zoper ast in dobro ime in je glede na druga
%+ iz tega poglavja subsidairne narave. !torilec je lahko vsakdo.
To %+ je mogoe narediti samo z naklepom. Podana mora biti zavest
storilca, da gre za razalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilev
namen, da drugega razali, eprav je %+ podano tudi, e ni taknega
namena.
5azalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki
aljive vrednostne ocene, e nima znakov kakega drugega %+ in iz katere je
razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. B primerih, ko storilec
drugega ali ob istih prilonostih na ve razlinih nainov in to pomeni
celoto, je podano le eno kaznivo dejanje, e pa storilec drugega vekrat ali,
bo podan stek %+ razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko
bo glede na vse okoliine dejanja le&to mogoe opredeliti kot nadaljevano.
5azalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec
subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za razalitev, je treba ocenjevati
glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine,
navade;Fnaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot
razalitev, v drugem pa ne.
3blike %+:
* temeljna oblika
* kvali"icirana oblika 7 javna razalitev.
Protipravnost je izkljuena, e je bila razalitev izraena v znanstvenem delu,
pri izvrevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge
drubene dejavnosti, v resni kritiki;B omenjenih okoliinah je kaznivo
8
dejanje podano le, e se ugotovi posebni zanievalni namen storilca, e pa se
pokae, da namena zanievanja ni bilo, je protipravnost izkljuena.
+okaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
2+. Katere dokaze je potrebno izlo$iti'
Fkskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega
uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oziroma protiustaven nain, torej s
kritvijo temeljnih lovekovih pravic. # ekskluzijo se zagotavlja Genakost
orojaH obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad
posameznikom.
Clede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna
odloba ne sme opreti: to so dokazi, pridobljeni s kritvijo neke dokazne
prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa )npr. izpovedba
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni bil pouen po ?. lenu #%P(
izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo( dokazi pridobljeni z uporabo
P3,! brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo( izjavo
prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria*.
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini
dolobi ni posebej doloeno, da se sodba nanje ne sme opirati: praviloma
izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi )npr. izjava, ki jo je v "azi zbiranja obvestil
policiji dala oseba, za katero se kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot
pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca*.
B naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez
preiskave oziroma obtonega predloga na podlagi ovadbe, predlogom
sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali izdajo
kaznovalnega naloga(
* preiskovalni sodnik: v preiskavi(
* sodei sodnik: v skrajanem postopku(
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico(
* predsednik senata: pred glavno obravnavo(
* razpravni senat: na glavni obravnavi(
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do Gpsiholoke okubeH,
saj se sodei sodnik seznani z vsebino nedovoljenih dokazov in tako le&ti
vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni.
Teorija o psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu,
kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve. B kontinentalnem sistemu,
je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
B naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja,
izloitev in prepoved opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze. 8amen
izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom, namen
prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne
bo skliceval v sodni odlobi, ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno
bistveno kritev kazenskega postopka.
8ae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. +okazi, pridobljeni s
kritvijo lovekovih pravic in dolob #%P, so absolutno neveljavni.
Fkskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za
obdolenca.
2,. Kazenska od%ovornost (po starem in novem)
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
8
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
2.. 4ateti kazenske sank#ije
* kazni
* opozorilne sankcije
* varnostni ukrepi
%#&' ne uvra ve med kazenske sankcije vzgojnih ukrepov. Ti veljajo e po
starem %#, do uveljavitve zakona za mladoletnike.
3/. 4epritevni, varnostni ukrepi, kako po novem
B 0. odstavku 0>. lena %#&' doloa, da @ni priteven storile*) ki ob storitvi
kaznivega dejanja ni 'ogel razu'eti po'ena svojega dejanja ali ni 'ogel
i'eti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne 'otnje ali duevne
'anjrazvitosti+H Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na
dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
@ioloke pogoje %#&' razvra v 0 skupini )prejnji %# je poznal ? skupine*,
in sicer duevna motnja in duevna manjrazvitost.
,ed duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko
organske ali pa "unkcionalne )shizo"renija, maninodepresivne psihoze,
stanja po moganskih pokodbah;*. !em sodijo tudi prehodna stanja, ki jih
lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge
abnormne reakcije, pa tudi razne droge in alkohol.
+uevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v "iziolokem pomenu kot tudi
duevno zaostalost zaradi vzrokov v okolju.
%#&' je med biolokimi pogoji rtal Gdrugo trajno in hudo duevno
motenostH, ki jo %#&' ureja le e kot podlago bistveno zmanjani
pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega
izvora, lahko zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost,
ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive razvade, nebrzdano
izraanje instinktov ali a"ektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
& ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti
pomen svojega dejanja )zavestna ali intelektualna sestavina*(
& ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje )voljna sestavina*.
@ioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka
in posledice. 8i torej mogoe izkljuiti pritevnosti, e nista podana hkrati
oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
2e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja
nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo. +o uveljavitve %#&' je imelo
sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu ter varnostni ukrep obvezno psihiatrino
zdravljenje na prostosti, ki jih sodie v primeru nepritevnosti izree kot
samostojna ukrepa. %#&' je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave,
saj bo te ukrepe uredil poseben zakon. %er pa taknega zakona e ni, je v
prehodnih dolobah doloeno, da se do uveljavitve tega zakona e naprej
uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po /1=0, /?=? in /-. lenu %#.
31. 3tetje pripora v prestajanje kazni
Pripor pomeni odvzem prostosti v asu kazenskega postopka kot ukrep za
zagotovitev obdoleneve navzonosti in za uspeno izvedbo postopka.
8epravino bi bilo, e asa, prebitega v priporu, ne bi upotevali pri odmeri
kazni, izreeni za isto kaznivo dejanje, ker je tudi pripor oblika odvzema
prostosti. Fnako velja tudi za druge odvzeme prostosti, kot sta pridranje in
bivanje v zdravstveni ustanovi zaradi opazovanja.
%# tako doloa, da se as prebit v priporu, ter kakrenkoli drug odvzem
prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem, vteva v izreeno kazen zapora in v
denarno kazen. Trajanje kazni se tako obsojencu skraja za as, ki ga je
prebil v priporu, e je bil pripor odrejen zaradi istega kaznivega dejanja,
zaradi katerega je bila izreena kazen zapora. 2e je kazenski postopek
uveden za ve kaznivih dejanj in pripor ni odrejen za vsako od njih, se as,
prebit v priporu, vteva v izreeno kazen zapora in denarno kazen za tisto
kaznivo dejanje, za katero je bil obdolenec obsojen.
%# enai glede monosti vtevanja pripora in drugih oblik odvzema prostosti
v kazen zapora tudi vtevanje zapora, denarne kazni in drugih sankcij, ki jih
je storilec prestal oziroma plaal za prekrek, seveda le v primeru, le je
storilcu izreena kazen za kaznivo dejanje, ki vsebuje tudi vse znake
prekrka, za katero mu je bila e izreena kazen. B kazen, izreeno za
9
kaznivo dejanje, se vtejeta tudi kazen in disciplinski odvzem prostosti, ki ga
je obsojeni prestal zaradi kritve vojake discipline.
Pri vsakem vtevanju so izenaeni dan pripora, dan odvzema prostosti, dan
zapora in dva dnevna zneska denarne kazni.
32. 1olo$itev enotne kazni primer
Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega dejanja posebej in za
vsako posebej doloi kazen po vrsti in viini. %er pa je z eno sodbo mogoe
izrei za enega storilca le eno glavno kazen, mora sodie na podlagi
posebnih pravil izrei za vsa kazniva dejanja v steku enotno kazen.
Fnotno kazen izda sodie po naslednjih pravilih:
* e je za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno
kazen po naslednjih pravilih:
& enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar
ne sme dosei setevka posameznih kazni in ne presei 0. let zapora 7
pravilo asperacije. Po tem pravilu je lahko enotna kazen najve 0. let, tudi
e sodie za eno kaznivo dejanje doloi 0. let zapora ali ve, za drugo pa
nijo kazen )nejasna in nepopolna doloba -1. lena*.
4 e je za naj'anj tri kazniva dejanja doloilo kazen nad deset let zapora )
lahko izree kazen .=4ih let zapora6
& e je za dve kaznivi dejanji doloilo kazen 1. let zapora in gre za kazniva
dejanja iz ?/=0 lena %#&', izree enotno kazen dosmrtnega zapora(
& e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 1 let,
enotna kazen ne sme biti veja od D let zapora.
* e je sodie za dejanja v steku doloilo le denarne kazni, se uporabi
pravilo o kumulaciji. Fnotno denarno kazen izree sodie tako, da zvia
najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da sem presei )lahko pa
dosee* setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 1/. dnevnih zneskov
oziroma '-.... FU5( e je bilo eno ali ve dejanj storjenih iz
koristoljubnosti, pa ne sme presei -.. dnevnih zneskov oziroma -.....
FU5.
* e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazni zapora za nekatere
pa denarne kazni, izree enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in
eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za
tisto vrsto kazni.
* e je sodie za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih
kazni, izree enotno stransko kazen tako, da ne sme dosei njihovega
setevka in ne presei najvije mere te kazni.
KZ
33. @asovna veljavnost KZ
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
3. Kaj pomeni, da je nek zakon mileji'
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
9
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
3(. @as in kraj storitve K1
#a kraj izvritve kaznivega dejanja je mogoe teti kraj, kjer je storilec
deloval )delavnostna teorija*, kraj, kjer je nastala prepovedana posledica
njegovega ravnanja )teorija posledice*, ali pa oba hkrati )ubikvitetna
teorija*. !lovenski %# uveljavlja ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj
izvritve kaznivega dejanja teje vsak kraj, kjer je storilec deloval oziroma bi
moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Tudi
za poskus velja ubikvitetno naelo.
+oloitev kraja izvritve kaznivega dejanja je odloilna za krajevno
veljavnost slovenskega %#, za doloitev krajevno pristojnega sodia, krak
izvritve kaznivega dejanja pa %# vasih posebej poudarja, ko ga doloa kot
znak kaznivega dejanja )0.'. len 7 ogroanje varnosti pri delu 7 rudnik,
tovarna, gradbie*.
2as izvritve kaznivega dejanja je pomembna okoliina zlasti, ko se
ugotavlja:
* starost storilca )osebe mlaje od '? let niso kazensko odgovorne*(
* zaetek teka rokov za zastaranje kazenskega pregona(
* kateri zakon je potrebno uporabiti, kadar je bil zakon enkrat ali vekrat
spremenjen.
%# v 'D. lenu doloa, da je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec
delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je posledica nastala
)delavnostna teorija*.
3*. 4apeljevanje, primer
8apeljevanje je ena izmed oblik udelebe v ojem pomenu. %#&' doloa:
G%dor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje,
kakor bi ga storil samH. %# torej ni ne pove o tem, kakno ravnanje moramo
in smemo teti za napeljevanje. Tako se napeljevanje lahko pojavi kot
prigovarjanje, preprievanje, pronja, dajanje nasvetov, gronja, obljuba
plaila, darila;@istveno je, da je napeljevalec pri bodoem storilcu
povzroil odloitev, da bo izvril kaznivo dejanje.
8apeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo kot bodoega storilca in
na doloeno kaznivo dejanje. 8apeljevanje je mogoe samo, e je izvreno
naklepno. 8apeljevalec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem nekoga
napeljuje, in to hoteti. @istvo napeljevanje je, da napeljevalec stoji v ozadju
in prepua izvritev kaznivega dejanja ter nain, kraj, as in druge
podrobnosti neposrednemu storilcu.
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti
kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali dokonal kaznivo dejanje.
8apeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni
izvril kaznivega dejanja.
8apeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. !odie
mu mora odmeriti kazen v mejah tiste kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo
dejanje. 2e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei
napeljevalcu enako kazen kot storilcu.
%# doloa samostojno inkriminacijo napeljevanja v primerih, kadar dejanje
glavnega storilca ni kaznivo, ker sploh ni inkriminirano. Takno je na primer
kaznivo dejanje napeljevanja k samomoru in pomoi pri samomoru, saj
samomor sam po sebi ni kazniv. B nekaterih primerih so torej oblike
napeljevanja ali objekti kazenskopravnega varstva tako pomembni, da posee
zakon po inkriminaciji napeljevanja samega.
3+. !omo$, primer
Pomo je mileja oblika udelebe v ojem smislu. +ejanja pomoi pomenijo
le objektivno podporo in so po subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem,
ne pa lastnem kaznivem dejanju. %aznivo dejanje bi storilec lahko izvril tudi
brez pomoi pomagaa, zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale
prepovedane posledice v kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
%riterij za razmejitev dejanj pomoi od drugih ravnanj, je predvsem
objektiven. !ubjektivna stran pomoi zahtevana eni strani doloeno
povezanost med pomagaem in storilcem, na drugi strani pa pomagaev
naklep. 8aklep pomagaa mora obsegati zavest, da pomaga pri doloenem
9
kaznivem dejanju, in hotenje te pomoi, prav tako pa se mora nanaati na
doloeno kaznivo dejanje.
Pomo je praviloma aktivno ravnanje loveka. ,ona pa je tudi opustitvena
pomo, ki pa bo v praksi teko dokazljiva.
+ejanja pomoi se delijo na pomo v "izini in na pomo v psihini obliki.
Pomo v "izini obliki obsega predvsem:
& e da pomaga storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega
dejanja,
& e odstrani ovire ta izvritev kaznivega dejanja.
Pomo v psihini obliki pa je podana predvsem:
& e da pomaga storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje,
& e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca,
sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje izvreno in sledove kaznivega
dejanja,
& e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s
kaznivim dejanjem.
Psihina pomo ima torej ve monih oblik, izmed katerih so tri izrecno
natete, mogoe pa so tudi druge, toda samo, e so po svoji naravi, pomenu
in smislu enake natetim.
%# je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomo sama po sebi
kazniva: pomo pri samomoru, pomo nosei enski pri prekinitvi nosenosti,
omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
3,. 6eje kaznivosti napeljeval#a, poma%a$a
"apeljevanje:
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti
kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali dokonal kaznivo dejanje.
8apeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni
izvril kaznivega dejanja.
8apeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. !odie
mu mora odmeriti kazen v mejah tiste kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo
dejanje. 2e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei
napeljevalcu enako kazen kot storilcu. 9ahko se mu izree tudi stroja kazen,
kakor storilcu.
Po'o:
+ejanje postane kaznivo, e ga je glavni storilec izvril ali vsaj poskual
izvriti. 2e dejanje ni storjeno, pomenijo dejanja pomoi najve nekazniva
pripravljalna dejanja. %adar ostane kaznivo dejanje glavnega storilca pri
poskusu, se tudi pomaga kaznuje kakor za poskus.
Pomo teje %# za milejo obliko udelebe in zato izrecno omogoa mileje
kaznovanje pomagaa. Toda presojo o pomenu in nevarnosti pomagaa
prepua zakon sodiu tako, da mu omogoa izrabiti vse predpisan kazenski
okvir, z izjavo, da se pomaga kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam
izvril, pa tudi izrek mileje kazni.
3.. Fudodelska zdruba, razlika kako je urejena v KZ in KZ)1
:udodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju
kaznivih dejanj.
%#&' je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub
uredil v splonem delu. ?'. len )nov len* tako navaja tri pogoje, ob katerih
je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti pogoji
so:
& da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
& da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
& da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot
sostorilcem ali udeleencem.
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja
hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo hudodelskega narta ali razpolagal s
protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilce ali
udeleenec.
Prejnji %# je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v
poglavju Gkazniva dejanja zoper javni red in mirH.
/. Omilitev kazni
3militev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od
predpisane, za konkretno kaznivo dejanje ali uporabi milejo vrsto kazni.
3militev kazni omogoa %# v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri
prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, bistveno zmanjani
pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva
%# monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri
9
napeljevanju k samomoru in pomoi pri samomoru, kjer je omilitev
dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu,
samomor samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene
kazni.
,eje omilitve kazni:
!odie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati
omejitve iz -'. lena %#&'. Pri kaznih, kjer je doloen minimum, se sme
izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega 7
omiljenega minimuma. 2e predpisani minimum ni naveden, sme sodie
zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi
kazni zapora z denarno kaznijo. 8aini, ki jih doloa %# so tile:
* e je predpisana kazen '- let zapora, sem sodie omiliti do najve '. let(
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let )vendar ne manj
kot '-*, sme sodie omiliti do enega leta zapora(
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev
zapora(
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do '-
dni zapora(
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme
sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen.
2e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do '-
dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je
bila izreena kot stranska kazen.
2e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev.
Pri omilitvi te vrste, omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki
veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni
ne more izrei pod njim. +enarno kazen pa lahko omili tudi pod sploni
minimum.
1. 7azlika med KZ in KZ)1, natej kazni
KZ KZ-1
VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA
Pravilo uporabe milejega zakona ne velja
za predpise, na katere se KZ sklicuje.
Pravilo uporabe milejega zakona velja tudi
za predpise, na katere se KZ-1 sklicuje.
Izrecno je doloeno, da se lako kazenski
zakon ali drug predpis, na katerega se le-ta
sklicuje in ki velja le doloen as, uporabi
tudi po preteku tega asa, e je bilo K!
storjeno e v asu veljavnosti.
!odano je podpoglavje o osebni veljavnosti
KZ-1, v katerem je poudarjeno, da KZ-1 velja
enako za vse polnoletne osebe, ne glede na
to, ali so dr"avljani ali tujci, razen e se
kakna doloba izjemoma nanaa samo na
dr"avljane #$ ali samo na tujce% prav tako
zakon velja enako za vse osebe s posebnimi
lastnostmi, pravicami ali polo"ajem, kadar
gre za t.i. delicta propria. Izkljuitev osebne
veljavnosti pa velja za osebe, kateri
kazenska odgovornost je izkljuena zaradi
imunitete.
&aela krajevne veljavnosti so v glavnem
ostala urejena enako, razen realnega naela,
pri katerem so dodana e nekatera K! in
doloba, da je za pregon potrebno dovoljenje
ministra za pravosodje, e se je kazenski
postopek v tujini "e zael ali konal.
POJEM KAZNIVEGA DEJANJA IN KAZENSKE ODGOVORNOSTI
9
Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga
zakon zaradi njegove nevarnosti doloa
kot K! in krati doloa njegove znake in
kazen zanj.
K! je lovekovo protipravno dejanje, ki ga
zakon zaradi njnega varstva !ravni"
vre#not doloa kot K! in krati doloa
njegove znake in kazen za krivega storilca.
#azlog spremembe je, da se ne bi
materialna protipravnost razlagala kot drugo
ime za dru"beno nevarnost.
'rtan je pojem kazenske odgovornosti kot
skupnega vijega pojma za pritevnost in
krivdo% zakon govori samo o krivdi,
pritevnost pa obravnava kot njen pogoj
(predpostavko).
9
KZ KZ-1
SKRAJNA SILA
$krajna sila i$%&j'je !roti!ravnost
dejanja.
$krajna sila i$%&j'je %riv#o(
odvraanje nevarnosti za elementarne
lovekove dobrine ("ivljenje, telesna
celovitost, osebna svoboda ali premo"enje,
nujno za pre"ivetje), pri emer se ne zateva
sorazmerje med grozeim in povzroenim
zlom.
$krajna sila i$%&j'je %a$nivost(
odvraanje nevarnosti za druge dobrine, pri
emer mora biti prizadejano zlo manje od
zla, ki je grozilo.
!oloba o milejem kaznovanju v primeru
povzroitve nevarnosti iz malomarnosti ali
prekoraitvi meje skrajne sile je
nespremenjena.
SILA IN GRO)NJA
Zakon za primere kompulzivne sile in
gro"nje napotuje na dolobo o skrajni sili.
$premenjeno je ime dolobe * prisiljenost,
oranja pa samo dolobo o absolutni sili,
zaradi katere dejanje ni kaznivo.
DEJANJE MAJ*NEGA POMENA
Izkljuena je kaznivost za bagatelna K!,
kateri nevarnost je neznatna.
!oloba je rtana, ostajajo samo e
procesnopravne mo"nosti za obravnavanje
bagatelni K!.
PRI+TEVNOST
&ekoliko je spremenjena dikcija biolokega
pogoja, po smislu pa je ureditev enaka.
MALOMARNOST
K! je storjeno iz malomarnosti+
e se je storilec zavedal, da lako iz
njegovega ravnanja nastane
prepovedana posledica, pa je
lakomiselno mislil, da jo bo lako
prepreil ali da ne bo nastala (zavestna
malomarnost)%
e se storilec ni zavedal, da lako
nastane prepovedana posledica, pa bi se
tega po okoliina in svoji osebni
lastnosti tega moral in mogel zavedati
(nezavestna malomarnost).
K! je storjeno iz malomarnosti+
e storilec ne ravna s potrebno
pazljivostjo, s katero po okoliina in
osebni lastnosti mora ravnati in je
zmo"en kaj storiti ali opustiti%
e storilec lako priakuje prepovedano
posledico, vendar vanjo ne privoli,
posledica pa nato nastane, ker je iz
lakomiselnosti pravoasno ne odvrne
(zavestna malomarnost).
,alomarnosti ni, e storilec kljub potrebni
pazljivosti povzroi prepovedano posledico,
ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne
predvideti njenega odvraanja (nakljuje).
9
KZ KZ-1
ZMOTA
&ekoliko je spremenjena dikcija dolob,
pomen pa je enak.
Pri dejanski zmoti v irem pomenu je
dodana zmota o okoliina, ki bi
izkljuevale kaznivost dejanja, e bi bile
podane (poleg protipravnosti).
Pri pravni zmoti je dodana doloba, ki
konkretizira, kdaj razlogi pravne zmote niso
upravieni * e bi se storilec lako seznanil s
pravnimi pravili pod enakimi pogoji kot drugi
v njegovem irem okolju ali e bi moral
pravna pravila poznati glede na svoje delo,
vlogo ali sicernji polo"aj.
STORILSTVO IN ,DELE)-A PRI KAZNIVEM DEJANJ,
$torilec ni posebej opredeljen, sostorilstvo
pa je obravnavano v okviru udele"be v
irem pomenu.
$ostorilstvo je rtano iz poglavja o udele"bi
in se ga obravnava skupaj s storilstvom.
$torilec K! je vsak, ki ga stori+
neposredno%
z izrabljanjem in vodenjem dejanj
drugega (posredni storilec)%
skupaj z drugim tako, da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi (sostorilec).
Pri pomoi je izrecno poudarjeno, da je
mo"na le pri naklepnem K! (prispevek K!
iz malomarnosti bi se kvali-iciral kot
posredno storilstvo, ne kot pomo).
KASKADNA ODGOVORNOST
KZ-1 je ne pozna ve.
KAZENSKE SANK.IJE
KZ pozna kazni, opozorilne sankcije,
varnostne ukrepe in vzgojne ukrepe, pri
emer doloa, da je za K! v zakonu vedno
doloena kazen, ostale sankcije pa se
izrekajo po doloba splonega dela.
KZ-1 pozna kazni, opozorilne sankcije in
varnostne ukrepe, vzgojni ukrepi pa so
rtani, ker bo kazenskopravno obravnavanje
mladoletnikov urejeno v posebnem zakonu.
. temeljni doloba doloa, da je za K!
vedno predpisana kazen, da se opozorilne
sankcije lako izreejo namesto kazni,
varnostni ukrepi pa poleg kazni ali
opozorilne sankcije.
VRSTE KAZNI
9
Kazni po KZ-1 so zapor, denarna kazen,
prepoved vo"nje motornega vozila in izgon
tujca iz dr"ave.
Kazen izgona tujca iz dr"ave je rtana, je pa
kot pravna posledica obsodbe opredeljena
izguba pravice do prebivanja v #$.
KZ KZ-1
ZAPOR
,eje kazni zapora+
sploni minimum+ 1/ dni%
sploni maksimum+ 1/ let% za K! v steku
in pri vekratnem povratku 01 let%
posebni maksimum+ 21 let.
,eje kazni zapora+
sploni minimum+ 1/ dni%
sploni maksimum+ 21 let%
posebni maksimum+ dosmrtni zapor (za
K! genocida, vojnega udodelstva in
agresije ter za dve ali ve K! terorizma,
umora, uboja predsednika republike,
nekateri K! zoper #$, ogro"anja oseb
pod mednarodnim varstvom in jemanja
talcev).
posebni minimum+ 1/ let (za K!, za
katera je predpisana kazen zapora do 21
let).
DENARNA KAZEN
!enarno kazen je mo"no doloiti v dnevni
zneski ali v doloenem znesku.
,eje denarne kazni+
sploni minimum+ / dnevni zneskov ali
21.111 $I3%
sploni maksimum+ 241 dnevni zneskov
ali 2.111.111 $I3%
posebni maksimum+ 1/11 dnevni
zneskov ali 5.111.111 $I3 (za K! iz
koristoljubnosti).
.iina dnevnega zneska+ min. 1641 in ma7.
162 povprene mesene neto plae v #$.
,o"nost doloanja kazni v doloenem
znesku je ukinjena.
,eje denarne kazni+
sploni minimum+ 21 dnevni zneskov%
sploni maksimum+ 241 dnevni zneskov%
posebni maksimum+ 1/11 dnevni
zneskov.
,in. in ma7. viina dnevnega zneska sta
rtani, doloeno pa je, da se v primeru, da ni
mogoe dobiti podatkov o storilevem
dnevnem zaslu"ku, kot dnevni znesek vzame
1621 povprene mesene neto plae v #$.
PREPOVED VO)NJE MOTORNEGA VOZILA
Izree se lako storilcu K! zoper varnost
javnega prometa.
,eje kazni+ min. tri mesece, ma7. eno leto.
Izree se storilcu, ki je storil K! kot voznik
motornega vozila.
,eje kazni+ min. 4 mesecev, ma7. 0 leti.
ODMERA KAZNI
9
!odano je pravilo za odmero kazni v steku,
ki je posledica zvianja splonega in
posebnega maksimuma kazni zapora+ e
sodie doloi za dve ali ve K! kazen
zapora 21 let, izree enotno kazen
dosmrtnega zapora.
,aksimum denarne kazni za K! v steku je
1/.111 89#, za K! iz koristoljubnosti pa
/1.111 89#.
Ker ni bila popravljena doloba o enotni
kazni v primeru dve ali ve K!, za katera se
izree kazen zapora (ma7. 01 let), je prilo
do absurdne situacije, ko je lako kazen za
dve K! v steku ni"ja od kazni za eno K!:
KZ KZ-1
POSTRO)ITEV KAZNI
,o"na je postro"itev kazni za vekratne
specialne povratnike, ki so bili "e najmanj
dvakrat obsojeni za istovrstna naklepna K!
na kazen zapora najmanj enega leta in od
takrat, ko je bila kazen prestana, odpuena
ali zastarana, e ni minilo / let.
,o"nost postro"itve kazni je rtana.
NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE
. zakonu ni urejeno, se pa v praksi pa
uporablja kot teoretini konstrukt,
namenjen poenostavitvi dela sodi, e so
izpolnjeni stalni kriteriji (istovrstnost, enoten
psiini odnos in asovna povezanost) in
eden izmed variabilni kriterijev (isti nain
izvritve, predmet napada, okodovanec,
izrabljanje iste prilo"nosti ali odnosa itd.).
9rejeno je v zakonu, in sicer v podpoglavju o
odmeri kazni.
&adaljevano K! stori, kdor iz koristoljubnosti
ali okodovalni nagibov istoasno ali
zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali
ve isti ali istovrstni premo"enjski K!, ki
glede na kraj, nain ali druge enake
okoliine pomenijo enotno dejavnost.
Za nadaljevano K! se ne uporabijo dolobe o
steku, ampak se doloi ena kazen v meja
kazni, predpisane za najuje K!, obvezno
pa tudi stranska denarna kazen.
'e storilec z nadaljevanim K! pridobi vejo
ali veliko premo"enjsko korist ali povzroi
vejo ali veliko premo"enjsko kodo, zaradi
katere je predpisana uja kazen, se mu
doloi uja kazen, e mu je lo za to, da si z
istoasno ali zaporedoma storjenimi K!
pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
POGOJNA O-SOD-A Z VARSTVENIM NADZORSTVOM
,o"na so naslednja navodila+
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem
zavodu%
obiskovanje ustrezne poklicne,
psioloke ali druge posvetovalnice%
usposabljanje za poklic ali sprejem
zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu
zdravju, sposobnostim in nagnjenju%
porabljanje doodkov v skladu s
pre"ivninskimi dol"nostmi.
K navodilom je dodano e+
zdravljenje odvisnosti od alkoola in drog
s soglasjem obsojenca (poleg zdravljenja
v ustreznem zdravstvenem zavodu)%
prepoved dru"enja z nekaterimi osebami%
prepoved pribli"evanja "rtvi ali kaki drugi
osebi%
prepoved dostopa na doloene kraje.
9
VARNOSTNI ,KREPI
'rtani so t.i. medicinski varnostni ukrepi, ki
bodo urejeni v posebnem zakonu.
1
KZ KZ-1
ODVZEM VOZNI+KEGA DOVOLJENJA
;dvzem voznikega dovoljenja se izree, e
bi storileva nadaljnja udele"ba v javnem
prometu pomenila nevarnost za javni
promet zaradi njegove nesposobnosti za
varno upravljanje z motornimi vozili.
;dvzem voznikega dovoljenja se izree, e
bi storileva nadaljnja udele"ba v javnem
prometu pomenila nevarnost za javni promet
zaradi njegovega o/na0anja(
&astnosti ali nesposobnosti za varno
upravljanje z motornimi vozili.
KAZENSKOPRAVNO O-RAVNAVANJE MLADOLETNIKOV
Proti mladoletniku, mlajemu od 1< let, se
ne 1orejo !ora/iti %a$ens%e san%2ije3
,ladoletnik, mlaji od 1< let, ne 1ore /iti
stori&e2 KD3
Poglavje o vzgojni ukrepi in kazni za
mladoletnike je rtano, ker bo
kazenskopravno obravnavanje
mladoletnikov urejal poseben zakon.
PRAVNE POSLEDI.E O-SOD-E
Pravna posledica obsodbe, ki se nanaa na
izgubo ali preneanje doloeni pravic, je
samo ena * preneanje opravljanja
doloeni javni -unkcij ali pooblastil uradne
osebe.
Pravne posledice obsodbe, ki so v prepovedi
pridobitve doloeni pravic, so+
prepoved opravljanja doloeni javni
-unkcij ali pooblastil uradne osebe%
prepoved pridobitve doloenega poklica%
prepoved pridobitve doloeni dovoljenj
ali odobritev, ki ji dajejo dr"avni organi
s svojo odlobo.
!odani sta e dve pravni posledici obsodbe,
ki se nanaata na izgubo ali preneanje
doloeni pravic+
preneanje delovnega razmerja%
izguba pravice tujca do prebivanja v #$.
Pri pravni posledica obsodbe, ki so v
prepovedi pridobitve doloeni pravic, je
poleg prepovedi pridobitve doloenega
poklica dodana e prepoved sklenitve
pogodbe o zaposlitvi.
DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDEN.E
!ajanje podatkov iz kazenske evidence je
mo"no le za neizbrisane obsodbe.
9vedena je mo"nost dajanja podatkov za
izbrisane obsodbe za K! spolnega napada
na osebo, mlajo od 1/ let, kritve spolne
nedotakljivosti z zlorabo polo"aja, zlorabe
prostitucije proti mladoletni osebi ter
prikazovanja, izdelave, posesti in
posredovanja pornogra-skega gradiva, na
upravieno, z zakonom doloeno zatevo
ustanov ali drutev, ki so jim otroci ali
mladoletniki zaupani v uenje, vzgojo,
varstvo in oskrbo. 3e obsodbe se vpiejo v
posebno evidenco.
1
KZ KZ-1
ZASTARANJE
Za K! zoper spolno nedotakljivost in K!
zoper zakonsko zvezo, dru"ino in mladino,
storjena proti mladoletni osebi, se zastaralni
rok ne more iztei pred potekom / let od
polnoletnosti okodovanca.
!ol"ina zastaralni rokov je podvojena,
relativno zastaranje pa je ukinjeno. Kljub
temu so v KZ-1 ostale dolobe o pretrganju
(samo zaradi storitve novega kaznivega
dejanja, ne pa ve zaradi oprave procesni
dejanj) in zadr"anju zastaranja (dodano e
zadr"anje zastaranja v asu, ko je storilec
nedosegljiv za dr"avne organe).
!odano je e pravilo o zastaranju
kazenskega pregona v primeru razveljavitve
pravnomone sodbe * zastaralni rok je dve
leti od razveljavitve.
Za K! zoper spolno nedotakljivost in K!
zoper zakonsko zvezo, dru"ino in mladino,
storjena proti mladoletni osebi, zane
zastaranje tei s polnoletnostjo
okodovanca.
Kazenski pregon za K!, za katere je
predpisana kazen dosmrtnega zapora, ne
zastara.
Zastaralni roki za zastaranje izvritve kazni
so enaki kot v KZ, ukinjeno pa je relativno
zastaranje.
!odatno je doloeno, da zastaranje prenea
tei z dnem nastopa kazni, v primeru pobega
obsojenca s prestajanja kazni pa izvritev
preostanka kazni ne zastara.
;dpravljeno je pretrganje zastaranja zaradi
dejanj organa z namenom izvritve kazni.
Izvritev kazni dosmrtnega zapora ne
zastara.
MODALITETE IZVR+EVANJA KAZNI ZAPORA
9rejena je samo mo"nost nadomestitve
kazni zapora do 2 mesecev z delom v korist
umanitarni organizacij ali lokalne
skupnosti (od =1 do 0<1 ur).
9rejene so naslednje modalitete izvrevanja
kazni zapora+
ini zapor * nadomestitev kazni zapora
do 5 mesecev%
delo v splono korist * nadomestitev
kazni zapora do 0 let, razen v primeru
obsodbe za K! zoper spolno
nedotakljivost (od =1 do <=1 ur).
1
KZ KZ-1
POGOJNI ODP,ST
!odana je doloba o pogojnem odpustu v
primeru obsodbe na dosmrtni zapor * mo"en
je po 0/ leti.
3udi pri pogojnem odpustu je mo"en
!ro/a2ije kot pri pogojni obsodbi z
varstvenim nadzorstvom (lako se nalo"ijo
iste naloge). . skladu s tem je dodan e
razlog za preklic pogojnega odpusta * e
pogojno odpueni ne opravlja nalog.
2. Fuda telesna pokodba na primeru
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: temeljno %+ se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali
eventualnim, privilegirana oblika %+ )666. odstavek* pa je storjena iz
malomarnosti.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
3blike %+:
temeljna oblika %+(
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico(
dve privilegirani obliki %+ 7 huda telesna pokodba iz malomarnosti in
huda telesna pokodba na mah.
#nailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je zaasno hudo ali za vselej v manji meri okvarjeno
zdravje(
E pomemben organ ali del telesa je zaasno znatno oslabljen(
E pokodovaneva zmonost za delo je za vselej zmanjana ali je bila
zaasno znatno zmanjana(
E zaasna skaenost(
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je abstraktna.
Poskus je mogo in kazniv glede temeljne oblike %+ in povzroitve hude
telesne pokodbe na mah.
!tek: ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )konsumpcija*, sodelovanjem pri
pretepu in ogroanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru
)subsidiarnost*.
3. 4atej K1 zoper $ast in dobro ime
%azniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 'D. poglavju %#&':
5azalitev )ni razlike*
3brekovanje )ni razlike*
4aljiva obdolitev )ni razlike*
3pravljanje )ni razlike*
3itanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja )ni razlike*
!ramotitev 5epublike !lovenije )ni razlike*
!ramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije )ni razlike*
!ramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti )ni razlike, v
%#&' je dodana samo romska skupnost*
Eavna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime )nov len*.
3bjekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega
subjekta. ! astjo je miljen lovekov obutek o lastni vrednosti, z ugledom
pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
9oimo 0 skupini teh dejanj:
* %+, ki napadajo ast in dobro ime posameznika 7 razalitev, obrekovanje,
aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje %+ z namenom zanievanja(
* %+, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in
mednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov 7 sramotitev
5!, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
1
Pregon za %+, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno
tobo. 2e so ta dejanja storjena proti dravnim organom, uradni oziroma
vojaki osebi, se pregon zane na predlog. # dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
. Obrekovanje in opravljanje, razlike, ali je dopusten dokaz
resni$nosti'
3brekovanje se lahko nanaa na "izino ali pravno osebo, opravljanje pa
samo na "izino osebo.
Pri kaznivem dejanju obrekovanja pomeni izvritveno dejanje trditve ali
raznaanja neresninih dejstev.
Pri %+ opravljanja pa se izvritveno dejanje kae v trditvah ali raznaanju
karkoli resninega ali neresninega iz osebnega ali druinskega ivljenja
druge osebe, vendar le "izine. %+ je podano pod pogojem, e takne trditve
ali raznaanja lahko kodujejo dobremu imenu+ &okaz resni*e je naelno
izkljuen. !odie torej ugotovi le trditve, ali je raznaanje dejstev iz
osebnega ali druinskega ivljenja ter njihovo sposobnost, da kodujejo
dobremu imenu+ &okaz resni*e je dovoljen le v pri'eru) e je storile* izvril
dejanje pri izvrevanju uradne dol(nosti+ ! teh pri'erih je izkljuena
protipravnost) e storile* doka(e resninost svojih dejstev+
Pri %+ dejanju obrekovanja mora biti neresninost dejstev objektivno
podana in te neresninosti se mora storilec zavedati. 2e niso neresnina,
lahko gre za %+ razalitve ali %+ oitanje %+ z namenom zanievanja.
(. 5pravi$eni toile# pri te& K1 na primeru
Pregon za %+, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno
tobo )zasebni toilec*. 2e so ta dejanja storjena proti dravnim organom,
uradni oziroma vojaki osebi, se pregon zane na predlog )dravni toilec ali
okodovanec kot toilec*. # dovoljenjem ministra za pravosodje se preganja
kazniva dejanja proti tuji dravi )dravni toilec*.
ZKP
*. !riporni razlo%i v skrajanem postopku
Pripor pa se sme v skrajanem postopku odrediti::
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva
dejanja(
* iz razloga koluzijske in iteracijske )ponovitvene* nevarnosti za kazniva
dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo
dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 0 let ali za
druga kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 1 let.
+. 5krep navidezne%a odkupa
Cre za ukrep, ki ga lahko odredi kar dravni toilec. To ne pomeni odstop od
naela pravnosti, temve odstop od naela sodnega nadzora. Pri teh ukrepih
ne gre za neposreden vdor v zasebnost osumljenega in s tem v njegove
ustavno zajamene pravice z namenom golega zbiranja dokazov, temve gre
predvsem za moralno 7 etini problem sodelovanja drave pri kaznivem
dejanju, za vpraljivo uporabo zvijae in prevare s strani drave pri
odkrivanju in prepreevanju kriminala ter za veliko nevarnost zlorab. Pri
tem ni potrebna institucija preiskovalnega sodnika kot poroka, saj gre pri
presoji tako pridobljenih dokazov le za vpraanje, ali se ni nemara drava
pri odkrivanju doloenega kaznivega dejanja zatekla k nedopustnim zvijaam
oziroma provokacijam.
Posebni ukrepi, ki jih lahko odreja dravni toilec so:
* navidezni odkup predmetov(
* navidezno sprejemanje daril(
* navidezno dajanje daril(
* navidezno jemanje podkupnine(
* navidezno dajanje podkupnine.
#a dopustnost takne odreditve pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji(
* mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno
dejavnost v zvezi s kataloko natetimi kaznivimi dejanji(
* dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega
predloga policije(
* odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep(
* prepoved nedovoljene policijske provokacije.
#%P izkljuuje kazenski pregon, e je bil ukrep izveden na nain, ki je
napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki sicer tovrstnega kaznivega
dejanja ne bi bila pripravljena storiti )objektivno merilo*.
,. Kaj se z%odi, $e okodovane#, ki je v redu vabljen ne pride na %lavno
obravnavo'
1
2e na obravnavo, na kateri je dravni toilec umaknil obtonico, ne pride
okodovanec, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
2e okodovanec kot toilec ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v
redu povabljen, se teje, da je odstopil od pregona.
6ma pa v obeh primerih pravico do vrnitve v prejnje stanje.
2e dravni toilec umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec
takoj izjaviti ali namerava nadaljevati pregon ali e. 2e ga ni na glavni
obravnavi, eprav je bil v redu povabljen ali mu vabila ni bilo mogoe
vroiti, ker ni sporoil pravega naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati
pregona.
Predsednik senata pa mu lahko dovoli vrnitev v prejnje stanje, e so
izpolnjeni naslednji pogoji:
* e iz opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo,
* e v D dneh po prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje stanje in v tej
pronji izjavi, da nadaljuje pregon.
B tem primeru se razpie nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na
podlagi nove glavne obravnave, razveljavi prejnja sodba.
Fnako velja, e je okodovanec povabljen kot pria in gre za kaznivo dejanje,
ki se preganja na predlog okodovanca.
.. Kdaj se mladoletniku izre$e vz%. ukrep oddaje v prevz%ojni dom'
3ddaja v prevzgojni dom je zavodski ukrep, ki ga sodie lahko izree, e je
izpolnjen sploni pogoj za izrek zavodskega ukrepa in e gre za
mladoletnika, kateremu so potrebni uinkoviteji prevzgojni ukrepi. Pri svoji
odloitvi, mora sodie upotevati zlasti teo in naravo kaznivega dejanja ter
okoliino, ali so bili mladoletniku e prej izreeni vzgojni ukrepi ali kazni.
To je edini vzgojni ukrep, pri katerem zakon izrecno doloa, naj sodie
oceni naravo in teo kaznivega dejanja ter mladoletnikovo prejnje ivljenje.
!odia uporabljajo ta ukrep kadar gre za huje vzgojno motene mladoletnike,
zlasti za mladoletnike povratnike. B !93 imamo en prevzgojni dom v
5adeah pri #idanem ,ostu.
Ta vzgojni ukrep traja najmanj eno leto in najve 1 leta, sodie pa pri izreku
ne doloi, koliko asa naj traja. 3 tem odloi ele kasneje glede na uspeh
prevzgoje, ki jo mladoletnik dosee.
(/. -li ima la&ko ve$ obdolen#ev iste%a za%ovornika'
2e je bilo pri kaznivem dejanju udeleenih dvoje ali ve obdolencev, je
praviloma podana kolizija njihovih interesov obrambe, saj je lahko nekaj,
kar je v korist enega obdolenca, v kodo drugega. 3bdolencu ne bi bila
zagotovljena pravica do uinkovite obrambe s pomojo zagovornika, e bi
moral skupni zagovornik pri obrambi enega obdolenca upotevati tudi
interese drugega obdolenca. !prio tega zakon ne dovoljuje skupnega
zagovornika ve obdolencev v isti kazenski zadevi. Cre za neovrno
zakonsko domnevo, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolencih v isti
kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem
primeru ni takne kolizije.
(1. !odrobno prepoved priblievanja dolo$enemu kraju?osebi=
Ta ukrep lahko nadomesti pripor iz koluzijske in iteracijske )ponovitvene*
nevarnosti, zaradi nevarnosti, da bo obdolenec uniil sledove kaznivega
dejanja, vplival na prie, udeleence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo
dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s
katerim grozi. Uporabi se, e je mogoe nevarnost odvrniti s prepovedjo
obdolencu, da se priblia doloenemu kraju ali osebi. !odie tako doloi
primerno razdaljo, ki jo mora obdolenec spotovati in je ne sme namerno
prekoraiti. B nasprotnem primeru lahko sodie zoper njega odredi pripor.
3 tej posledici, ga mora sodie obvestiti.
2e razdaljo namenoma kri varovana oseba, jo lahko sodie kaznuje z
denarno kaznijo.
3 tem ukrepu odloi sodie z obrazloenim sklepom, ki mora vsebovati
utemeljitev suma, da je obdolenec storil kaznivo dejanje, okoliin, ki bi
sicer utemeljevale odreditev pripora in uporabe ukrepa, ter natanno
opredelitev zahteve, ki se obdolencu postavlja kot prepoved. 3 podaljanju
tega ukrepa pred vloitvijo obtonice odloa preiskovalni sodnik po uradni
dolnosti ali na predlog dravnega toilca.
(2. Ko%a se obvesti o seji senata na ;;. stopnji'
3 seji senata se obvestijo pristojni dravni toilec, e gre za zadevo, za
katero se storilec preganja po uradni dolnosti, obtoenec, zagovornik,
okodovanec kot toilec ali zasebni toilec, pa le, e je to v pritobi oziroma
odgovoru na pritobo kdorkoli od njih zahteva.
(3. : kakno odlo$bo odlo$i sodi$e ;;. stopnje o sodnem opominu'
1
!odni opomin se izreka s sklepom. +oloba 1>?=0 lena #%P pomeni izjemo
glede oblike odlobe )sodbo spremeni s sodbo*, s katero pritobeno sodie
spremeni napadeno sodbo. Tako mora pritobeno sodie, kadar oceni, da so
podani pogoji za izrek sodnega opomina, tega izrei s sklepom, s katerim
spremeni sodbo sodia prve stopnje.
(. Kraj storitve kaznive%a dejanja, zakaj je pomemben'
#aradi doloitve krajevne pristojnosti. Pristojno je sodie, kjer je bila
kaznivo dejanje storjeno ali poskueno.
((. 4atej kazniva dejanja zoper javni promet
3bjekt kazenskopravnega varstva: varnost ljudi in premoenja v vseh vrstah
prometa.
9oimo dve skupini teh %+:
splona prometna %+, ki se lahko zgodijo v kateremkoli prometu 7
ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev
nadzorstva v javnem prometu, zapustitev pokodovanca v prometni
nesrei brez pomoi(
posebna %+, s katerimi se varuje doloeno vrsto prometa 7 povzroitev
prometne nesree iz malomarnosti, ogroanje posebnih vrst javnega
prometa.
B tem poglavju sta dve malomarnostni %+: povzroitev prometne nesree iz
malomarnosti in ogroanje posebnih vrst javnega prometa. +ruga %+ so
naklepna, %+ ogroanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom
in %+ opustitve nadzorstva v javnem prometu pa sta kaznivi tudi iz
malomarnosti.
3dgovornost za hujo posledico je predvidena za %+ ugrabitve letala ali
ladje in %+ unienja ali odstranitve znamenj, namenjenih za varnost
zranega prometa.
%+ so predvidena kot splona, lahko pa se nanaajo tudi na doloene osebe.
%azniva dejanja zoper varnost javnega prometa so:
Povzroitev prometne nesree iz malomarnosti )ni razlike*
Predrzna vonja v cestnem prometu )nov len*
3groanje posebnih vrst javnega prometa )ni bistvenih razlike, le
Gavtobusni prometH je v %#&' nadomeen s Gprevozom potnikovH*
3groanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom )ni
razlike*
3pustitev nadzorstva v javnem prometu )ni razlike*
#apustitev pokodovanca v prometni nesrei brez pomoi )ni razlike*
Ugrabitev letala ali ladje )vija kazen v %#&'*
8apad na varnost zranega prometa
Unienje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zranega
prometa )ni razlike*
(*. Fini pripor (vlo%a poli#ije)
:ini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno
potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. !klep se polje
policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. !odie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva oziroma javne ustanove za zdravljenje in oskrbo. 9e izjemoma mu
lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to neogibno
potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za
opravljanje dela. 3 tem sodie obvesti policijsko postajo. 2e se obdolenec
brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
6zvrevanje hinega pripora:
!odie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti
smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia, preverjati izvajanje ukrepa, ter o
morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. +inamika nadzora je
odvisna od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi
policija. 2e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti mejo, se mu odvzame
prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po
'-<. lenu #%P. 8adzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme
aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane osebe. 2e se pri nadzoru
ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti
deurnega preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z
dopisom.
1
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega
pripora
#a odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje
hinega pripora v izreeno kazen, se smiselno uporabljajo dolobe #%P, ki
veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na
obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca
izvenrazpravni senat. 3bdolenec mora biti s predlogom za podaljanje
hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
(+. 7azlo%i za pripor
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
(,. -li se sme mlajemu polnoletniku za kaznivo dejanje, ki %a je storil
kot mlaji mladoletnik, izre$i vz%ojni ukrep'
9ahko, e sodie spozna, da je glede na njegovo osebnost in okoliine, v
katerih je storil dejanje primerneje, da se mu namesto kazni izree vzgojni
ukrep.
(.. 1ejanska zmota'
#mota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu,
ne ve zanj ali pa ima o kaknem dejstvu oziroma okoliini napano
predstavo.
Clede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko in pravno zmoto
&ejanska z'ota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec
ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega
dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje
dopustno ali nekaznivo )1.=0 len %#&'*.
#akonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
& zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja )npr.
storilec plaa z denarjem za katerega ne ve, da je ponarejen 7 dejanska
zmota v ojem pomenu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje
dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega ravnanja )npr. storilec je
zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana 7 dejanska
zmota v irem smislu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost
storilevega ravnanja izkljuena )npr. storilec je zmotno preprian, da ravna
v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost*.
#a vse tri oblike dejanske zmote %#&' doloa, da izkljuujejo storilevo
naklepno krivdo.
&ejanska z'ota v o(je' po'enu:
Cre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon
doloa kot znak kaznivega dejanja. #akonski znaki so lahko "izine
)deskriptivni zakonski znaki*, lahko pa so pravne ali vrednostne narave
)normativni zakonski znaki*. 2e na primer polnoletna oseba spolno obuje z
mladoletno osebo, ki e ni dopolnila '- let, prepriana, da je stara e ve kot
'- let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je "izine narave. %dor pa
npr. vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti
o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine, ki je pravne narave. !torilec,
ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
+ejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. #a to
obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal vseh zakonskih
1
znakov kaznivega dejanja. 2e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu
ne more obstajati naklep. Tako je storileva krivda vselej izkljuena, ko gre
za naklepno kaznivo dejanje. %adar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. !odie mora
raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti. To pomeni, da mora
sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako,
oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil moral in mogel zavedati tistega
znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. +ejanska
zmota v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so
kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti, samo e je neizogibna.
&ejanska z'ota v ire' po'enu 1z'ota o okoliinah izkljuitve
protipravnosti2:
%# jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno.
Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne
narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v
katerih bi bilo dejanje dopustno, torej o okoliinah, ki bi izkljuevale
protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine,
ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo
protipravno, e bi bile zares podane. Primer: e storilec zmotno misli, da je
napaden in se zoper namiljen napad brani )putativni silobran*. !torilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje GnapadalcaH )osebo, ki jo
zmotno teje za napadalca*, ima pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno
iz malomarnosti.
Z'ota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in z'ota o okoliinah
izkljuitve krivde:
Cre za novo vrsto zmote, ki jo je %#&' uredil v 1.=0 lenu: zmoto o
okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo kaznivost, e bi bile v resnici
podane. B takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da
njegovemu premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost
tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti zmote je prav tako
izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje
iz malomarnosti, e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana
in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
*/. :torile#, posredni storile#, sostorile#'
+e"inicija storilca:
G !torilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in
vodenjem ravnanj drugega )posredni storilec*.H 0.=' len %#&'.
+e"inicija sostorilca:
G !torilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo
dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno
prispeva k storitvi.H 0.=0 len %#&'.
!ostorilstvo ima po zakonu dve razsenosti izraene z besedami:
& Gskupaj z drugimiH in Gsodelovanje pri storitviH: zajema primere, ko vsak
od sostorilcev uresniuje del zakonskih ali naravnih znakov kaznivega
dejanja(
& Gje storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo
dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno
prispeva k izvritvi kaznivega dejanjaH: gre za primere, ko kak sodelavec ni
samo neposredno uresniil kaknega zakonskega znaka kaznivega dejanja,
vendar pa je njegov objektivni prispevek k uresniitvi kaznivega dejanja tako
odloilen, da ga ni mogoe teti za udeleenca v ojem pomeni, se pravi za
pomagaa ali napeljevalca.
*1. 6ala, ve$ja, velika premoenjska korist' Kje to pie'
To je doloeno v %#, in sicer na koncu splonega dela >>=> len:
#a premoenjsko korist, kodo ali vrednost se teje znesek med storitvijo %+,
ki:
* pri majhni ne presega -.. FU5
* pri veji presega -... FU5
* pri veliki presega -..... FU5.
*2. ;zklju$itev protipravnosti' (silobran in prisiljenje) Kaj pa v KZ'
Protipravnost je izkljuena v naslednjih primerih:
* silobran,
* prisiljenje.
%# je izkljueval protipravnost tudi pri skrajni sili. %#&' doloa le, da ni
kaznivosti ali krivde.
1
Posebni primer izkljuitve protipravnosti:
* samopokodba,
* pokodbe pri portu,
* zapoved nadrejenega.
*3. 7ok za vloitev zasebne tobe' Kaj je novela ZK! prinesla nove%a'
#asebno tobo je potrebno vloiti v treh mesecih, ko je upravienec zvedel za
kaznivo dejanje in storilca. 8ovost je ta, da je potrebno ob vloitvi zasebne
tobe plaati sodno takso. 2e ta ni plaana, sodie zasebno tobo zavre.
*. 4a$elo proste presoje dokazov' -li je v kazenskem postopku'
3 prosti presoji dokazov govorimo takrat, ko sodie ocenjuje izvedene
dokaze v skladu s svojo logino in psiholoko analizo, pri emer ni vezano z
nobenimi zakonskimi pravili o tem, kako naj presoja njihovo dokazno
vrednost oziroma vrednost posameznega dokaza. B okviru tega naela se je
skonstruiralo pravilo in dubio pro reo, po katerem je treba v dvomljivih
procesnih situacijah teti premalo zanesljivo dokazana dejstva, ki naj bi
obdolenca obremenjevala, za neobstojea. To pravilo je v nai zakonodaji
e tradicionalno uzakonjeno, ker izhaja iz domneve nedolnosti, hkrati pa
#%P doloa, da sodie oprosti obtoenca obtobe, e ni dokazano, da je
storil dejanje, katerega je obtoen.
#%P temelji na naelu proste presoje dokazov. 'D=' len doloa, da sodie
ni vezano na nobena posebna "ormalna dokazna pravila o tem, ali je podano
kakno dejstvo. Bezano je le na zahtevo, da sodie navede dolono in
popolnoma, katera dejstva teje za dokazana ali nedokazana in iz katerih
razlogov. Pri tem mora e zlasti navesti kako presoja verodostojnost
protislovnih dokazov, navesti razloge emu ni ugodilo posameznim
predlogom strank in navesti razloge, ki so bili za sodie odloilni pri
razreevanju pravnih vpraanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana
kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoenca.
!odie lahko prosto presoja samo tiste dokaze, ki so izvedeni na glavni
obravnavi v takni obliki in na nain, ki je doloen z zakonom.
!odie ni vezano na nobena "ormalna dokazna pravila, je pa vezano na
dokazne prepovedi, ki zadevajo dokaze, ki so predmet ekskluzije. 8anje ni
mogoe opreti sodne odlobe in se jih tudi izloi.
Prav tako sodia ne vee avtoriteta izvedenskega mnenja, ker lahko
podvomi o pravilnosti izvedenevih ugotovitev, e je njegova utemeljitev
takna, da sodia ne prepriuje. #%P doloa, da sodie v primeru, e so v
mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen
dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo
odpraviti s ponovnim zaslianjem, odredi drugega izvedenca oziroma
zahteva mnenje drugih izvedencev.
*(. 4apoved pritobe=
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma
po pouku o pravici do pritobe, najkasneje pa v D dneh od dneva razglasitve
sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri razglasitvi.
2e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno
izdelana sodba vsebovala obrazloitev. 2e je bila obdolencu izreena
zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. B tem primeru mora sodba
vsebovati obrazloitev.
**. -li je prav, $e je sodi$e izreklo varnostni ukrep obvezne%a
zdravljenja v zavodu za * mese#ev, lo pa je za ravnanje %rde%a
ravnanja'
Kakna sodba se izre$e, $e je kdo storil kaznivo dejanja la&ke telesne
pokodbe iz malomarnosti'
Barnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu lahko sodie izree samo, e ugotovi, da obstaja
nevarnost, da bo storilec na prostosti izvril kako hudo kaznivo dejanje zoper
ivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoenje )nevarnost storilca*.
%aznivo dejanje grdega ravnanja, ki ga novi %#&' ne pozna ve, ni hudo
kaznivo dejanje, zato ta ukrep ni mogo. !odie pri tem odloa, glede na
teo kaznivega dejanja.
B primeru, da pa stori kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe iz
malomarnosti, se izda oprostilna sodba, saj gre za nepritevnega storilca in
se lahko izda varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in
varstva v zdravstveni ustanovi, saj gre za kaznivo dejanje zoper telo. 6zda se
oprostilna sodba.
*+. 4avidezno sprejemanje podkupnine, kakna sodba $e je kriminalna
dejavnost izzvana'
Cre za ukrep, ki ga lahko odredi kar dravni toilec. To ne pomeni odstop od
naela pravnosti, temve odstop od naela sodnega nadzora. Pri teh ukrepih
ne gre za neposreden vdor v zasebnost osumljenega in s tem v njegove
1
ustavno zajamene pravice z namenom golega zbiranja dokazov, temve gre
predvsem za moralno 7 etini problem sodelovanja drave pri kaznivem
dejanju, za vpraljivo uporabo zvijae in prevare s strani drave pri
odkrivanju in prepreevanju kriminala ter za veliko nevarnost zlorab. Pri
tem ni potrebna institucija preiskovalnega sodnika kot poroka, saj gre pri
presoji tako pridobljenih dokazov le za vpraanje, ali se ni nemara drava
pri odkrivanju doloenega kaznivega dejanja zatekla k nedopustnim zvijaam
oziroma provokacijam.
Posebni ukrepi, ki jih lahko odreja dravni toilec so:
* navidezni odkup predmetov(
* navidezno sprejemanje daril(
* navidezno dajanje daril(
* navidezno jemanje podkupnine(
* navidezno dajanje podkupnine.
#a dopustnost takne odreditve pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji(
* mogoe je utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno
dejavnost v zvezi s kataloko natetimi kaznivimi dejanji(
* dovoli jih dravni toilec s pisno odredbo na podlagi obrazloenega
predloga policije(
* odredba se nanaa zgolj na enkraten ukrep(
* prepoved nedovoljene policijske provokacije.
#%P izkljuuje kazenski pregon, e je bil ukrep izveden na nain, ki je
napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki sicer tovrstnega kaznivega
dejanja ne bi bila pripravljena storiti )objektivno merilo*.
2e je bila izzvana policijska provokacija bo sodie izdalo zavrnilno sodbo.
*,. 7azalitev, ali je mono kazen odpustiti'
2e je razaljenec razalitev vrnil, sme sodie obe stranki ali eno izmed njiju
kaznovati ali kazen odpustiti.
*.. 1okaz resni$nosti pri aljivi obdolitvi
Pri %+ aljive obdolitve ima obdolenec pravico, da v kazenskem postopku
uveljavi dokaz resnice. +okazno breme lei na obdolencu. Pri tem je seveda
tudi sodie zavezano ugotavljati materialno resnico v zvezi z obdolenevimi
ugovori, da gre za resnino trditev. ! taknim dokazom resnice je izenaena
tudi opraviljiva in nezakrivljena zmota, ki je ni mogoe pripisati storilevi
malomarnosti. 2e torej storilec dokae resninost svojih trditev ali e
dokae, da je v resninosti imel utemeljen razlog verjeti, ne bo kaznovan za
aljivo obdolitev. B teh primerih bo e vedno lahko kaznovan za %+
razalitve ali %+ oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja, e
bodo podani znaki teh kaznivih dejanj.
2e sodie ugotovi, da je storileva trditev neresnina ali da storilec ni imel
utemeljenega razloga verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal, bo
kaznovan za kaznivo dejanje aljive obdolitve.
%adar se aljiva obdolitev nanaa na uradno pregonljivo kaznivo dejanje,
lahko storilec resninost svojih trditev dokazuje le s pravnomono kazensko
sodbo )gre za "ormalni dokaz* oziroma e pregon ali sojenje nista dovoljena
ali mogoa tudi z drugimi dokazili. #a kaznivo dejanje aljive obdolitve pa
ne bo ne bo kaznovan le, e na omenjen nain dokae resninost trditve, da
je nekdo storil uradno pregonljivo %+.
+/. :odni opomin na primeru, torej ali se la&ko izre$e za kaznivo dejanje
velike tatvine, $e je predpisana kazen 2 leti'
8e more, ker se lahko izree le za kazniva dejanja do enega leta. 6zjemoma
se sem izrei, ob pogojih, ki jih doloa zakon, tudi kadar je predpisan zapor
do 1 let )npr. za kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe po '00=0 lenu %# se
lahko izree sodni opomin, e je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim
obnaanjem pokodovanca.
+1. !ritoba zoper odlo$bo sodi$a 2. stopnje (razlo%i)
!ojenje na tretji stopnji je izjema od naela dvostopenjskega sojenja v
kazenskih zadevah. Pritoba je dopusta iz vseh razlogov, s katerimi se sme
izpodbijati sodba sodia prve stopnje. Tako je zoper sodbo sodia druge
stopnje dovoljena pritoba na vrhovno sodie samo v naslednjih primerih:
* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 1.
let ali e je potrdilo sodbo sodia prve stopnje, s katero je bila izreena
takna kazen(
* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko
stanje ugotovilo drugae kakor sodie prve stopnje in na tako ugotovljeno
dejansko stanje oprlo svojo sodbo(
* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve
stopnje obtoenca oprostilo obtobe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo
za krivega
1
+2. -li se sme zoper sodbo, ki jo je napovedal samo toile#, pritoiti
potem tudi obdoleni'
!e ne more, saj se teje, da se je odpovedal pravici do pritobe, e je ni
napovedal.
+3. ;zrek kazni polnoletniku, ki je storil kazniva dejanja kot mlaji
mladoletnik
3bdobje med izvritvijo kaznivega dejanja in sojenjem je pri tej skupini
storilcev zelo dolgo, saj so storili kaznivo dejanje med '?. in '/. letom, sodi
pa se jim ele, ko so dosegli polnoletnost. %# doloa naslednje:
* polnoletnemu, ki je kaznivo dejanje storil kot mlaji mladoletnik, se ne sme
soditi, e je dopolnil 0' let.
* polnoletnemu, ki v asu sojenja e ni dopolnil 0' let in je kaznivo dejanje
izvril kot mlaji mladoletnik, se sme izrei kazenska sankcija samo, e gre
za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad - let.
* taknemu polnoletnemu )e ne staremu 0' let* sme sodie izrei le
ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ne pa tudi katerega izmed nezavodskih
vzgojnih ukrepov. 6zrek vzgojnega ukrepa je "akultativen, kar pomeni, da ga
sodie lahko izree, e sodi, da bi bilo to smotrno glede na vse okoliine
primera, upotevajo teo kaznivega dejanja, as, ki je pretekel od njegove
izvritve, storilevo obnaanje po njegovi izvritvi in namen vzgojnega
ukrepa
+. 4avzo$nost mladoletnika v postopku
B postopku proti mladoletniku sojenje v njegovi nenavzonosti ni mogoe,
tudi e je e postal polnoleten. 3dloitev sodia ne temelji samo na tei
kaznivega dejanja, temve tudi na vsestranskem spoznavanju mladoletnikove
osebnosti, kar zahteva njegovo navzonost v postopku. 2e je med
pripravljalni postopkom mladoletnik na begu, se postopek proti njemu
prekine. @rez navzonosti mladoletnika se ne more opraviti glavna
obravnava. 8ezavodski vzgojni ukrepi se mladoletniku sicer lahko izreejo
na seji senata, o kateri se ga obvesti samo, e je to potrebno, vendar pa je
tudi seja senata sojenje, zaradi esar se ne bi smela opraviti v nenavzonosti
mladoletnika. 8avzonost mladoletnika je mogoe zagotoviti tudi z njegovo
privedbo, izjemoma tudi z odreditvijo pripora. 2e je bil mladoletnik
odstranjen iz sodne dvorane, se ne teje, da je bil sojen v nenavzonosti.
+(. 2rajanje pripora pri mladoletniku
Pripor proti mladoletniku sicer ni izkljuen, vendar se ga sme le izjemoma
odrediti na predlog +T. Pripor sme trajati najdalj ' mesec, senat za
mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. Pri odreditvi
pripora morajo biti podani priporni razlogi.
+*. :ilobran
%#&' doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec
odvrne od sebe ali od koga drugega istoasen protipraven napad.
!estavine silobrana:
* napad mora biti:
& ravnanje loveka
& stvaren in resnien
& protipraven
& naperjen zoper napadenega ali koga drugega..
* obramba mora biti:
& soasna z napadom
& neizogibno potrebna za odvrnitev napada
& podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
& naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
2e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri
silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja,
storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo
protipravnost, zato ne gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek
oprostilne sodbe. 3koliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja, se
navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
B primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za
silobran, storilec pa je prekorail meje sorazmernosti med napadom in
obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena,
temve je podana in tako tudi kaznivo dejanje. Pri odmeri kazni pa je
potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel
natanno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. 2e je nesorazmerje
preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot obteevalno okoliino. 2e
sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen
omiliti, se pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje
1
predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. 2e pa je bil storilec )napadeni*
zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi
odpustiti. 3dpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno
sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna izvreno dejanje za kaznivo dejanje
in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
++. ;zklju$itev kaznive%a dejanja
%#&' je dodal nov len z naslovom Gizkljuitev kaznivega dejanja pri
telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovancaH.
Povzroitev lahke telesne pokodbe ni protipravna, e je pokodovanec vanjo
privolil. Pri mladoletni in slabotni osebi se upoteva privolitev njunega
zastopnika.
8aklepna povzroitev hude ali posebno hude telesne pokodbe ni
protipravna, e je pokodovanec privolil vanjo in pri tem niso bile prizadete
koristi koga drugega ali ogroena kakna skupna pravna vrednota.
2e je pokodovanec privolitev preklical, to na izkljuitev protipravnosti ne
vpliva )pri zdravljenju ali zdravilski dejavnosti*, v drugih primerih pa se
storilec, ki zaetega dejanja po preklicu ni dokonal, ne kaznuje za njegov
poskus oziroma se ne kaznuje za dokonano laje kaznivo dejanje, zajeto v
poskusu hujega kaznivega dejanja.
+,. K1 zoper spolno nedotakljivost 0 natej. Kdaj zastaranje za$ne te$i,
$e okodovane# mladoleten'
%azniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so doloena v '>. poglavju %#&
':
Posilstvo
!polno nasilje
!polna zloraba slabotne osebe )ni razlike*
!polni napad na osebo, mlajo od '- let )predpisane so stroje kazni
v %#&', opredelitev %+ pa je enaka kot v %#*
%ritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja )predpisane so
stroje kazni, opredelitev pa ostaja enaka*
#loraba prostitucije )v %#&' to %+ nadomea %+ zvodnitva in %+
posredovanja pri prostituciji*
Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornogra"skega
gradiva ) v %#&' je poleg prikazovanja in izdelave dodatno e posest
in posredovanje pornogra"skega gradiva, starost okodovanca je
zviana na '- let, kazni so stroje*.
Pri teh kaznivih dejanjih zane tei rok za zastaranje kazenskega pregona, e
je okodovanec mladoleten, od polnoletnosti okodovanca.
+.. Kaj se upoteva pri izreku sank#ije mladoletniku'
%# doloa merila za izbiro vzgojnega ukrepa:
* mladoletnikova starost,
* njegova duevna razvitost in njegove psihine lastnosti,
* njegova nagnjenja in nagibi, iz katerih je izvril kaznivo dejanje,
* njegova dotedanja vzgoja, okolje in razmere, v katerih je ivel,
* tea in narava kaznivega dejanja,
* ali mu je bil e prej izreen vzgojni ukrep ali kazen,
* vse druge okoliine, ki vplivajo na to, da izree sodie tisti ukrep, s
katerim bo najbolje doseen namen vzgojnega ukrepa.
Pri izbiri vzgojnega ukrepa mora sodie celovito presoditi mladoletnikovo
osebnost in njegovo okolje ter v zvezi s tem oceniti tudi pomen kaznivega
dejanja, ki ga je mladoletnik izvril. To pa pomeni, da mora upotevati
tevilne okoliine o mladoletniku samem in o njegovi odzivnosti na okolje,
predvsem njegovo druino in ire okolje npr. olo, delovno okolje,
sovrstnike,;Bse te okoliine je potrebno presoditi skupaj z oceno o
kaznivem dejanju kot zunanjem znaku mladoletnikove motenosti glede na to,
kaj je treba storiti, da bosta zagotovljena njegova vzgoja in prevzgoja, in
upotevati, kateri vzgojni ukrep je treba v ta namen izbrati.
Pri odmeri mladoletnikega zapora pa sodie upoteva poleg olajevalnih in
obteevalnih okoliin e stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in as,
potreben za njegovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.
,/. 4a kaj sodi$e ;;. stopnje pazi po uradni dolnosti'
,eje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s
pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritobenimi
razlogi, ki jih uveljavlja. Bendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj
sodie preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
1
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali
je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen )ekskluzija*(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len #%P )prepoved re"ormatio in peius*(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
e sodba nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilnih
dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki(
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v
nenavzonosti obtoenca, e je bila obramba obvezna, ter v nenavzonosti
zagovornika(
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
2e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se morata
preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
6. MARJANA LOAR
1. 5klonilni zapor
Uklonilni zapor ni sankcija, ki se smejo predpisovati in izrekati za prekrke,
temve je to poseben nain prisilitve storilca k plailu globe.
+oloi ga sodie s sklepom, zoper katerega je dovoljen ugovor, lahko pa
storilec namesto ugovora sodiu predlaga, da se mu globa nadomesti z
opravo nalog v splono korist, in sicer tako, da doloi, da traja uklonilni
zapor do plaila globe, vendar najdlje 1. dni. ! tem, ko je izvren, pa se
storilec ne izogne plailu globe. 2eprav ga je prestal v celoti, je e vedno
dolan plaati. Po prestanem uklonilnem zaporu se globa, ki ni bila plaana,
prisilno izterja.
Uklonilni zapor doloi sodie zaradi neplaila pravnomono izreene globe,
ki je bila izreena s sodbo v rednem sodnem postopku ali z odlobo
prekrkovnega organa, in globe izreene z odlobo prekrkovnega organa na
podlagi ugovora zoper plailni nalog.
Uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog
ali je bila globa izreena mladoletnemu storilcu prekrka.
2. ;zvritev kazni zapora do . mese#ev
%azen zapora do > mesecev lahko sodie s sklepom nadomesti s hinim
zaporom. 3bsojenec jo prestaja v poslopju v katerem stalno ali zaasno
prebiva oziroma v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, v kateri je
nameen.
!odie polje sklep tudi zavodu za prestajanje kazni in policijski postaji.
!odie lahko obsojencu prepove ali omeji stike z osebami, ki ne prebivajo z
njim oziroma ga ne oskrbujejo.
6zvajanje hinega zapora nadzoruje sodie preko policije, katera sme tudi
brez zahteve sodia preverjati izvajanje hipnega zapora, ter o kritvah brez
odlaanja obvestiti sodie.
3. !ristojnosti poli#ije v predkazenskem postopku, kje so urejene'
#%P doloa le nekatera pooblastila, ki jih imajo posamezni dravni organi v
predkazenskem postopku, sicer pa pravice in dolnosti, ki jih imajo policija,
dravni toilec in drugi dravni organi v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj
in njihovih storilcev, urejajo drugi zakoni #akon o policiji, #akon o
dravnem toilstvu ter zakoni, ki urejajo delovanje posameznih inpekcijskih
organov.
Pooblastila, ki jih ima policija v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in
njihovih storilcev, so doloena v #akonu o policiji in drugih predpisih. Bsa
pooblastila morajo uporabljati zakonito, ob pogojih in na nain. +oloen v
zakonih in Pravilniku o policijskih pooblastilih. !icer pa ravnanja policije v
predkazenskem postopku niso vezana na tako stroga "ormalna pravila, kot
veljajo za sodie v kazenskem postopku. Policija ima pri uporabi ukrepov
tudi doloena diskrecijska pooblastila, ki pa jih mora vselej uporabiti v
skladu s pravili stroke in etinimi merili.
1
#%P doloa dejanja, ki jih lahko opravi policija v postopku preiskovanja
doloene zadeve. Ta dejanja niso taksativno nateta, kar izhaja e iz
zakonske dikcije, da sem policija ukreniti in storiti tudi Gdrugo, kar je
potrebno.H ta dejanja so: pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage(
omejiti gibanje na doloenem prostoru( narediti vse, kar je potrebno, da se
ugotovi istovetnost oseb in predmetov( razpisati iskanje oseb in stvari, ki se
iejo( v navzonosti odgovorne osebe opraviti pregled doloenih objektov in
prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati doloeno njihovo
dokumentacijo.
. 7avnanje poli#ije z osumljen#em, dokazni standard=
#a zaetek policijskega preiskovanja ne zadoa gola domneva, da je bilo
storjeno kaznivo dejanje. Podani morajo biti @razlogi za su'?) torej
doloena, eprav najnija stopnja verjetnost, da je bilo storjeno kaznivo
dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. 5azlogi za sum
morajo temeljiti na dejanskih indicih oziroma podatkih, ki jih je mogoe
preveriti. Ali so v konkretnem primeru podani razlogi za sum, presoja
policija sama, vendar pa ji zakon ne daje diskrecijske pravice, da ukrepa za
izsleditev storilca samo, e oceni, da je to smotrno. +o ocene, da so podani
razlogi za sum, lahko pride policija na podlagi opravljanja svojih nalog po
#akonu o policiji ali na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je prejela od
dravnega organa, pravne osebe ali posameznika.
(. !re%led prevozni& sredstev, potnikov in prtlja%e (1,?2) vs. &ina
preiskava=
Pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage je eno izmed dejanj, ki jih
lahko opravi policija v postopku preiskovanja doloene zadeve. :ina
preiskava pa je preiskovalno dejanje, ki ga prav tako opravi policija, vendar
za to potrebuje odredbo sodia. @rez odredbe lahko opravi hino preiskavo
samo v primerih, doloenih z zakonom.
*. 7avnanje dravne%a toil#a s kazensko ovadbo=
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od
naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je
podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 1 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, v
katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost
za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.
Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.
2e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
#a kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do 1 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive
posledice kaznivega dejanja, in sicer:
& odprava ali poravnava kode(
& plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne
namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj(
& kakno splono koristno delo(
& poravnavo preivninskih obveznosti.
2e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev za poravnavo
preivninskih obveznosti pa ne dalji kot ' leto, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
3vadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. #%P doloa dva
primera, ko +T ne zane kazenskega pregona:
1
& e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne
okoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni
potrebna(
& e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do '
leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali
poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
+. 1ravni toile# ni prepri$an ali je kaznivo storil - ali G ) ali la&ko
poda za&tevo za preiskavo zoper - ali G'
Preiskava se lahko zane zoper doloeno osebo, e je podan utemeljen sum,
da je storila kaznivo dejanje. 9ahko pa toilec predlaga opravo posameznih
preiskovalnih dejanja, tudi v primeru, e storilec ni znan. 3snovni namen je,
da se z opravo "ormalnih procesnih dejanj zavarujejo dokazi za kasneji
kazenski postopek, lahko pa tudi pripomorejo k odkritju storilca kaznivega
dejanja. #a neznanega storilca gre tudi v primeru, ko je sicer podan
utemeljen sum ali celo gotovost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, vendar
pa po oceni dravnega toilca ni podan utemeljen sum, da ga je storila ravno
ovadena oseba. Procesna teorija teje, da storilec ni ve neznan, e preraste
sum v utemeljen sum, ko policija ne tipa ve v temi, temve se osredotoi na
zbiranje dejstev in dokazov proti doloeni osebi.
B tem primeru dravni toilec ne bo mogel podati zahteve za preiskavo zoper
osebo A ali @, temve bo zahteval dopolnitev preiskave. Po prejemu ovadbe
ne more ve od policije zahtevati oprave "ormalnih preiskovalnih dejanj,
temve mora o tem podati ustrezen predlog preiskovalnemu sodniku.
,. !ravi#e okodovan#a v kazenskem postopku, roki za prevzem pre%ona
(, dni?3 mese#e)=
2e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko
okodovanec kot toilec sam zane ali nadaljuje kazenski pregon
domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti.
3 tem ga mora dravni toilec obvestiti v D dneh in ga pouiti, da lahko
zane pregon sam. 3kodovanec pa ima pravico zaeti oziroma nadaljevati
pregon v D dneh odkar je bil obveen. 2e dravni toilec umakne obtonico
na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava
nadaljevati pregon ali ne. 2e ga ni bilo na obravnavi, eprav je bil v redu
povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona. B tem primeru ima
monost vrnitve v prejnje stanje, ki ga mora podati v roku D dni, po prejemu
sodbe, s katero je bila obtoba zavrnjena, e v tej pronji izjavi da nadaljuje
pregon. Po preteku 1 mesecev od dneva zamude se ne more ve zahtevati
vrnitev v prejnje stanje.
6nstitut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna
nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji vpraanja, ali so podani
razlogi za kazenski pregon. !ubsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja
javna obtoba.
3kodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice,
ki jih ima dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni organ. Tako
zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati
pravnih sredstev v korist obdolenca v javnem interesu, ker gre ta pravica
samo dravnemu toilcu. 8e more zahtevati, da se mu dostavi spis na
vpogled, temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
3kodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista
oseba, kateri je bilo s kaznivim dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli
osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi
smrti pa so to lahko tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, otroci,
stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
+ravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon
in zastopanje obtobe.
.. Obvezna obramba
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
1
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
1/. -li je poli%ra" dokazno sredstvo, v kaj pose%a'
Poligra", detektor lai, je naprava, ki je zasnovana na izkunji, da doivlja
lovek, kadar lae, doloeno mero vznemirjenosti zaradi strahu, da bo
njegova la odkrita.
B nemki teoriji in praksi je poligra" prepovedan. Po staliu sodi v #+A
poligra" prav tako ni zanesljiv, da bi rezultati, pridobljeni z njegovo
pomojo, lahko uporabili kot dokaz. 8ae kazensko procesno pravo ne
vsebuje nobenega predpisa, ki bi reeval vpraanje dovoljenosti poligra"a,
zato morata nanj odgovoriti teorija in praksa. Pri tem morata upotevati
obdolenevo pravico, da se ni dolan zagovarjati niti odgovarjati na
posamezna vpraanja. 3seba se mora vnaprej seznaniti z delovanjem
poligra"a in biti opozorjena, da se ni dolna izpostavljati preizkusu
verodostojnosti s pomojo te naprave. 8e glede na to, da sta izpolnjena ta
dva pogoja )seznanitev in pristanek*, e vedno ostaja kljuni razlog zoper
njegovo uporabo dejstvo, da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg
v zasebno s"ero.
2e je obdolenec seznanjen z nainom delovanja poligra"a in e privoli v
njegovo uporabo, potem je poligra" lahko pomono preiskovalno sredstvo.
Uporaba poligra"a tako posega v privilegij zoper samoobtobo )nihe se ni
dolan obremenjevati sam*, zato se sme poligra"sko testiranje osumljenca v
predkazenskem postopku opraviti samo z njegovo pisno privolitvijo. Bendar
pa rezultat poligra"skega testa ni dokaz v kazenskem postopku, lahko pa
pomaga policiji pri izloevanju posameznih oseb iz irega kroga
osumljencev. Po staliu sodne prakse sam potek poligra"skega testiranja in
njegov rezultat ne smeta biti zabeleena v ovadbi, uradni zaznamek o tem
ukrepu pa se mora izloiti iz spisa, s smiselno uporabo dolob zakona, ki se
nanaajo na izjave osumljenca, dane policiji brez pouka po '?D=? lenu #%P.
11. !repoznava predmetov ali oseb. -li je mona na %l. obravnavi'
Prepoznava predmetov in oseb v zakonu ni doloena kot posebno
preiskovalno dejanje, temve kot oblika oziroma poseben nain zaslievanja
prie, o katerem se sestavi poseben zapisnik. Pri prepoznavi je dokaz to, kar
je pria izpovedala. 2e je prepoznavo opravi preiskovalni sodnik, je
prepoznava dokaz, na katerega se sme opreti sodba. Ee pa to lahko
nezanesljiv dokaz, saj je njen rezultat odvisen tako od izvedbe, kot tudi od
drugih objektivnih in subjektivnih okoliin.
Prepoznava ni mona na glavni obravnavi.
12. -li la&ko poli#ija odredi pripor, kaj pa la&ko odredi poli#ija, pravna
sredstva
Policija ne more odrediti pripora. Pripor lahko odredi le preiskovalni
sodnik na predlog dravnega toilca.
Policija pa lahko odredi:
* zadranje
* prijetje )aretacija, odvzem prostosti*: policijsko prijetje )ukrep, s katerim
policija omogoi pravosodju ali dravnemu toilcu, kaj bosta storila z
domnevnim storilcem kaznivega dejanja, pri katerem naj bi bil po oceni
policije podan kateri izmed pripornih razlogov* prijetje, ki ga izvrijo druge
osebe(
* policijsko pridranje: policiji omogoa, da v lastnem interesu osebi omeji
prostost, ker so podani razlogi za sum in priporni razlogi in ker eli opraviti
katero izmed dejanj, ki so ji v predkazenskem postopku dovoljena. B praksi je
1
to potrebno zlasti za preverjanje alibija, da se osumljencu preprei stik z
osebami, ki bi mu lahko zagotovila laen alibi, in zaradi zavarovanja sledov,
ki bi jih osumljenec lahko uniil.
13. :transke kazni po novem KZ)1
!transke kazni po %#&' so:
* denarna kazen in
* prepoved vonje motornega vozila.
Prejnji %# je poznal e stransko kazen izgon tujca.
1. Kaznivo dejanje nepla$evanja preivnine, kaj $e o$e ostane brez
slube (pomembno je, kaj je razlo% za brezposelnost)'
%+ Gneplaevanje preivnineH je doloeno v '>?. lenu %#&'. To %+ lahko
stori le tisti, ki je v izvrljivi sodni odlobi, sodni poravnavi ali z izvrljivim
dogovorom, sklenjenim pred drugim organom, doloen, da mora plaevati
preivnino.
!torilec ravna z direktnim naklepom. #aveda se protipravnosti svojega
ravnanja in se hoe izmakniti plaevanju preivnine.
6zvritveno dejanje se kae v izmikanju plaevanja preivnine, to je lahko
aktivno ravnanje ali opustitev. 3blike tega dejanja bodo, da storilec ne
sprejme ponujenega dela, da se namenoma ne zaposli, da vekrat menjava
zaposlitve, da izrecno nasprotuje plailu preivnine.
%aznivo dejanje ne bo podano, e plaila preivnine objektivno ni mogoe
izvriti. To bo npr. tedaj, ko je storilec bolan, brez sredstev, brez svoje krivde
nezaposlen;
1(. 3ro$itev sodbe z zaporno kaznijo obdolen#u, ki ni sporo$il
spremembo naslova=
B tem primeru postavi sodie obdolencu zagovornika po uradni dolnosti,
ki to "unkcijo opravlja, dokler se ne izve za obdolenev novi naslov, najdlje
pa do pravnomonosti sodbe. #agovornik se postavi le, e obdolencu zaradi
spremembe naslova ni mogoe vroiti sodbe sodia prve stopnje, s katero
mu je bila izreena kazen zapora, ne pa, e mu ni mogoe vroiti kakne
druge odlobe ali e mu sodbe, s katero mu je bila izreena kazen zapora, ni
bilo mogoe vroiti zaradi nepravilnega postopka vroevalca ali ker
obdolenec ni hotel na poti prevzeti poiljke.
1*. Kdaj se vro$a preko sodne deske'
#%P doloa, da je mogoe obdolencu, ki nima zagovornika, veljavno vroiti
s pritrditvijo na sodno desko. ! tem so miljene vse odlobe, zoper katere je
dopustna pritoba, razen sodbe, s katero je bila obdolencu izreena zaporna
kazen. Broitev sodbe s pritrditvijo na sodno desko se opravi tudi, e je bila
obdolencu na pritobo toilca s sodbo sodia druge stopnje izreena kazen
zapora in mu sodbe ni mogoe vroiti na dotedanji naslov. Pri vroitvi
odlobe z njeno pritrditvijo na sodno desko gre za pravno "ikcijo, zato
obdolenec ne more dokazovati, da ni bil seznanjen z njeno vsebino. Takna
vroitev je dopustna samo, e obdolenec ni sporoil spremembe naslova,
torek ko obdolenec ve, da je v kazenskem postopku in je bil opozorjen, da je
dolan sodiu sporoiti vsako spremembo naslova. #ato taken nain
vroitve ne pride v potev pri kaznovalnem nalogu, saj se ta sodba izda brez
obdolenevega zaslianja in brez predhodnega opozorila o njegovi
dolnosti, da sodiu sporoi vsako spremembo naslova. 3btonega akta ni
mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko, temve mora biti vroen
osebno.
1+. :odba z izrekom iz%ona tuj#a iz drave izre$ena septembra 2//,,
zoper njo vloena pritoba, ki se obravnava v $asu veljave nove%a KZ)1 )
kaj bo naredilo vije sodi$e'
%er sodba e ni pravnomona, bo uporabilo novi %#, ker je mileji, v
nasprotnem primeru )pravnomona sodba*, bi uporabilo stari %#, saj je v
prehodnih dolobah %#&' doloeno, da e je bila izreena stranska kazen
izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakonika, se ta kazen zoper
obsojenca izvri tudi po zaetku veljavnosti tega zakonika.
1,. :odbe po zakonu o prekrki&
Po zakonu lahko sodie izree 1 vrste sodb:
& sodba o zavrnitvi obdolilnega predloga )"ormalna procesna sodba, s
katero sodie ugotovi, da v zadevi ne more odloati zaradi pomanjkanja ene
od procesnih predpostavk*,
& sodba o ustavitvi postopka )je lahko procesna ali meritorna 7 dejanje ni
doloeno kot prekrek, nepritevnost, ni mogoe dokazati odgovornosti za
prekrek*(
& sodba o ugotovitvi odgovornosti in izreku sankcije )meritorna sodba, torej
sodba, s katero se odloi o vsebini obdolilnega predloga*.
1.. Obdolene#, obsojen na zaporno kazen &uje zboli pred za$etkom
1
izvrevanja kazni ) kaj bi naredili kot nje%ov za%ovornik' . ( odlo%
za$etka izvrevanja kazni, izredna omilitev kazni, &ini zapor,
pomilostitev)
B taknem primeru je mono na pronjo obsojenca ali z njegovo privolitvijo
na pronjo ojih druinskih lanov, rejnika ali skrbnika ali na predlog
pristojnega centra, odloiti izvritev kazni zapora.
#6%!&' v 0?. lenu doloa razloga za odloitev izvritve kazni zapora, med
katerimi je naveden v '. toki razlog huja bolezen.
Pronjo je potrebno vloiti v 1 dneh po prejemu poziva za nastop kazni. 2e
pa nastane razlog pozneje, lahko vloi obsojenec pronjo tudi po tem roku,
vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. Pronji je
potrebno predloiti tudi dokaze. 3 pronji odloa sodnik, ki vodi zadeve
izvrevanja kazni zapora. 3dlobo je potrebno izdati v D dneh od prejema
pronje. 2e sodie ugodi pronji, jo sodie polje zavodu za prestajanje
kazni. Pronjo za odlog sodie zavre s sklepom, e je vloena pred
vroitvijo poziva, po izteku roka ali e pronji niso priloena dokazila.
2/. !rekli# po%ojne obsodbe, postopkovna ureditev
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
21. Kaznovalni nalo%
# novelo #%P&F je bil uveden poseben skrajani postopek 7 postopek za
izdajo kaznovalnega naloga. B tem postopku se lahko brez C3 obdolencu
takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi ugovora, je
postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo
kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega
sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. B postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. +T predlaga izdajo
kaznovalnega naloga v posebni vlogi in ne v obtonem predlogu. Ta mora
namre vsebovati predlog, da se opravi C3 in na njej izvedejo doloeni
dokazi. +T mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in
varnostni ukrep, ki naj se obdolencu izree v kaznovalnem nalogu, oziroma
znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. B predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga +T ne more predlagati vseh sankcij. 6zkljuene so:
kazen zapora, izgon tujca, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,
vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava
sodbe, medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na
najve / mesecev.
!odie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga +T, ni pa ga
dolno izdati, e ga +T predlaga. 2e se sodnik ne strinja z izdajo
kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem,
da razpie C3.
2e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo
o kaznovalne' nalogu. Ta sodba se ne razglasi, izree pa se Gv imenu
ljudstvaH. B kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga
uveljavlja okodovanec. B tem primeru se okodovanca napoti na pravdo.
Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega
postopka. 3brazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi,
ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega naloga, samo navedejo. B
kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v
1
obrazloitvi navesti okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne
upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske sankcije.
!odba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, +T in zagovorniku po
splonih dolobah, ki veljajo za vroitev sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o
kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata
samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v
korist obdolenca. +T nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
#a ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral
obdolenec navesti, ali ugovarja kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega
dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. !odnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa
tudi, ali je utemeljen. #oper sklep o zavrenju ugovora in zoper sklep o
razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon
ni izrecno izkljuil. Bloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v
primeru razveljavitve sodbe o kaznovalnem nalogu doloi C3 ele po
pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem
nalogu in opravo C3 na podlagi vloenega obtonega predloga. #akon
izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved re"ormatio in peius, zato se
v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po
strojem kazenskem zakonu in se mu izree stroja sankcija ali kazen.
! pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper
obdolenca.
22. Krivda in kazenska od%ovornost po KZ)1
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
23. ;zjeme na$ela materialne resni#e v korist obdolen#a
8aelo iskanja materialne resnice ima v kazenskem postopku ve izjem, ki so
praviloma v korist obdolenca. ,ed najpomembneje izjeme spadajo:
* dokazne prepovedi oziroma izloitev nedovoljenih dokazov(
* vezanost sodia na obtobo(
* prepoved re"ormatio in peius(
* prepoved spremembe dejanskega stanja v kodo obsojenca v postopku z
izrednimi pravnimi sredstvi.
# vsemi temi dolobami se sodiu prepoveduje ali ga vsaj ovira, da bi
dejansko stanje ugotovilo popolnoma ali po resnici.
2. 7azlo% za izlo$itev sodnika po *. to$ki 3.. $lena ZK!. -li se la&ko
sam izlo$i po *. to$ki, do kdaj %a stranke la&ko izlo$ajo, ali %a la&ko
izlo$ajo tudi v pritobi, ali je to absolutna bistvena kritev dolo$b
postopka'
3koliine, ki so lahko razlog za izloitev sodnika po /. toki, so npr. daljnje
sorodstvo, prijateljski odnosi z okodovancem ali obdolencem, vnaprejnje
izraeno osebno mnenje sodnika glede obravnavane zadeve in podobno.
!tranka, ki zahteva izloitev sodnika, je dolna navesti konkretne okoliine,
ki upravieno zbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. To velja tudi, e
sodnik sam zahteva svojo izloitev, ker meni, da bi utegnila biti njegova
nepristranskost vpraljiva. %er se ta izloitveni razlog lahko tudi zlorablja,
mora biti odloitev o zahtevi za izloitev po /. toki vsestransko in skrbno
pretehtana.
1
!tranka sme zahtevati izloitev sodnika po /. toki do konca C3, med C3 pa
samo, e je razlog izloitve nastal po zaetku C3, e je bil podan e prej, pa
le, e stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.
6zloitev po /. toki se v pritobi lahko uveljavlja le kot relativna bistvena
kritev. B ostalih primerih izloitve, ko pa gre za A@%, senat sicer ne izda
"ormalnega sklepa o izloitvi sodnika, e ugotovi, da bi moral biti izloen,
mora pa razveljaviti sodbo in odrediti, da sa opravi nova C3 pred drugim
sodnikom oziroma popolnoma spremenjenim senatom.
2(. Kako razume zlorabo pravi# v kazenskem postopku, primer H
izlo$anje sodnika, sodnik la&ko zavre o$itno neutemeljeno vlo%o'
#ahteva za izloitev se kot nedovoljena zavre, e je oitno neutemeljena, ker
je podana zgolj Gz namenom zavlaevanja postopka ali spodkopavanja
avtoritete sodiaH. #avrenje zahteve na tej podlagi, ki pomeni vsebinsko in
ne smo "ormalno presojo dovoljenosti zahteve, pride v potev samo, e je iz
vseh konkretnih okoliin primera oitno, da je zahteva za izloitev sodnika
podana izkljuno z namenom, ki ga zakon ne dovoljuje, sodnik, ki zahtevo
zavre, pa je preprian, da e zahteve ne zavre, jo bo zavrgel predsednik
sodia.
2*. !ristojnosti sodnika posameznika
!odnik posameznik sodi na okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera
je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 let.
!odnik posameznik je pri okrajnem sodiu v postopku u izrednimi pravnimi
sredstvi ter v posebnih postopkih pristojen tudi za naslednja procesna
dejanja:
* da odloi o zahtevi za obnovo postopka(
* da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog
vrhovnemu sodiu(
* da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti(
* da odloi o spremembi varnostnih ukrepov(
* da odloi o izbrisu obsodbe(
* da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Prav tako opravlja sodnik posameznik preiskovalna dejanja v postopku pred
okrajnim sodiem.
2+. @e okrono sodi$e med %lavno obravnavo u%otovi, da je stvarno
nepristojno, kaj stori ' Kaj stori okrajno sodi$e, $e u%otovi, da je
stvarno nepristojno '
2e okrono sodie med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno
okrajno sodie, ne polje zadeve temu sodiu, temve izvede postopek samo
in izda odlobo.
2e okrajno sodie ugotovi, da je stvarno nepristojno, se izree za
nepristojno in polje po pravnomonosti sklepa zadevo pristojnemu sodiu.
2,. !ripor v skrajanem postopku
Pripor v skrajanem postopku se sme odrediti pred vloitvijo obtonega akta
in po njem. Temeljni pogoj je, da je oseba utemeljeno sumljiva storitve
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Pripor pa se sme
odrediti samo, e obstajajo priporni razlogi:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva
dejanja(
* iz razloga koluzijske in iteracijske )ponovitvene* nevarnosti za kazniva
dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo
dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 0 let ali za
druga kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 1 let.
B skrajanem postopku je pripor precej omejen. Pred vloitvijo obtonega
predloga sme trajati toliko asa, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna
dejanja, vendar ne ve kot '- dni. Clede pripora od vloitve obtonega
predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec
preizkusiti, ali so e podani razlogi za pripor.
2.. Kaznivo dejanje neupravi$ene proizvodnje in prometa z mamili, v
katero po%lavje KZ)1 je ume$eno'
B 0.. poglavje %#&' z naslovom Gkazniva dejanja zoper lovekovo zdravje.H
3/. 9olju"ija, spe#ialna kazniva dejanja %olju"ije v KZ)1
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali
puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi( e ga
ni, ni %+ )npr. e kdo ugodneje prikae svoje premoenjske razmere pri
sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost*. Colju"iv
1
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. %er mora biti premoenjska
korist protipravna, ni %+, e kdo na golju"iv nain pride do povrnitve dolga,
ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
3blike %+:
temeljna oblika 7 dokonana, ko druga oseba v kodo svojega
premoenja kaj stori ali pusti(
golju"ija v zavarovalnitvu 7 navedba lanih podatkov, zamolanje
pomembnih podatkov, sklenitev prepovedanega dvojnega zavarovanja,
sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali kodnega
primera, lano prikazovanje kodnega dogodka )dodano s %#&'*(
kvali"icirana oblika 7 e okodovancu nastane velika premoenjska
koda ali e je golju"ija storjena v sostorilstvu )dodano s %#&'* oziroma
v hudodelski drubi )dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 majhna golju"ija )e okodovancu nastane majhna
premoenjska koda* ali e storilec nima namena pridobiti protipravne
premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
)npr. iz maevanja, zlobe*.
!tek:
+ stek s %+ lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo(
+ stek s %+ ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine,
knjige ali spisa in ponareditve ali unienja poslovnih listin(
+ ni steka s %+ poslovne golju"ije, preslepitve kupcev, organiziranja
denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, preslepitve pri pridobitvi
posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji
in zlorabe notranje in"ormacije(
31. 4adaljevano kaznivo dejanje v KZ)1 in pred njim
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%# nadaljevanega kaznivega dejanja ni de"iniral. %riterije za uporabo tega
konstrukta je izoblikovala v preteklosti sodna praksa in pravna teorija.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
1
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
!odie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve
kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Prav
tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Bendar pa je to samo
pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi sodie za drugano pravno
opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr.
sodie ne bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po
0.?=0 lenu %#&' , spoznati za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja
tatvine po 0.?=' lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa
dejanja oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne
vrednosti.
32. :premembe v KZ)1 %lede udelebe, posredni storile#, kako se je to
reevalo prej'
%#&':
& sostorilstvo je rtano iz poglavja o udelebi in se ga obravnava skupaj s
storilstvom(
& storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga storil:
* neposredno
* z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega )posredni storilec*
* skupaj z drugimi, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae
odloilno prispeva k storitvi )sostorilec*.
& pri pomoi je izrecno poudarjeno, da je mogoa le pri naklepnem kaznivem
dejanju )prispevek h kaznivemu dejanju iz malomarnosti bi se kvali"iciral kot
posredno storilstvo, ne kot pomo*.
Prejnji %# storilca ni posebej opredeljeval, sostorilstvo pa je bilo
obravnavano v okviru udelebe v irem pomenu.
33. Kdaj la&ko sodi$e na %lavni obravnavi prebere zapisnike brez
so%lasja strank'
6zjeme, ko se smejo na glavni obravnavni prebrati zapisniki o izpovedbah
pri, so razvrene v dve skupini:
* zapisniki, ter pisni izvid in mnenje izvedenca je mogoe prebrati ne glede
na morebitno nasprotovanje strank:
& e so zasliane osebe umrle, duevno zbolele ali jih ni mogoe najti ali e
zaradi starosti, bolezni ali drugih tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo
teko pridejo k sodiu ali e prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne
pridejo, kljub temu, da so bile nanjo pravilno povabljene(
& e prie ali izvedenci brez zakonskega razloga noejo izpovedati na glavni
obravnavi.
B teh primerih se ne kri pravica obtoenca do obrambe, e je bil navzo pri
zaslianju teh oseb v preiskavi ali je imel monost sodelovati pri njihovem
zaslianju, pa te pravice ni izkoristil. 3koliine, ki pomenijo zgolj zaasno
oviro za zaslianje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika. B
takem primeru je mogoe prebrati zapisnik le s soglasjem obeh strank, sicer
pa je treba glavno obravnavo preloiti in zagotoviti izvedbo dokaza z
neposrednim zaslianjem te osebe.
* primeri, ko jih je dopustno prebrati samo s soglasjem strank.
!oglasje za branje zapisnika mora biti izrecno dano in zapisano v sklepu, s
katerim senat sprejme odloitev o branju zapisnika. 8i dopustno samo na
podlagi konkludentnih ravnanj stranke)npr. da ni imela pripomb na
prebrano izpovedbo* sklepati, da je soglaala z branjem zapisnika. !oglasje
morata dati obe stranki. 2e je soobtoencev ve, pa morajo soglaati vsi.
1
%ljub soglasju strank, da se zapisnik zasliane osebe prebere, sme senat
odloiti, da prio ali izvedenca zaslii, pa tudi stranki, ki sta soglaali z
branjem zapisnika, lahko po prebrani izpovedbi predlagata e neposredno
zaslianje 7 morata pa konkretno navesti, o katerih okoliinah je treba prio
ali izvedenca neposredno zasliati.
3. 4ov na$in izvritve kazni zapora do 2 leti, objektivni in subjektivni
po%oji
%azen zapora do 0 let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni
zapora opravi v obdobju najmanj enega leta delo v splono korist najmanj D.
ali najve ?D. ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih
obveznosti iz delovnega razmerja. 3 obliki takne izvritve odloa sodie.
Pri tem pa upoteva objektivne )delovno razmerje, druina* in subjektivne
)osebnostne znailnosti storilca* okoliine storilca in njegovo soglasje s
taknim nainom izvritve kazni zapora.
# delom v splono korist se ne more izvriti kazen zapora za %+ zoper spolno
nedotakljivost.
6zvrevanje dela v splono korist pripravi vodi in nadzoruje J!+ v
sodelovanju z obmonimi zavodi za zaposlovanje.
3(. :odi$e vodi postopek zoper dva obdolen#a, eden je v tujini, kaj
la&ko naredi, postopek izdaje evropske%a nalo%a za prijetje in predajo
Fvropski nalog za prijetje in predajo )v nadaljnjem besedilu: nalog* je
odloba, ki jo izda pravosodni organ drave lanice Fvropske unije z
namenom, da bi druga drava lanica Fvropske unije, prijela in ji predala
osebo, zoper katero namerava izvesti kazenski postopek ali izvriti kazen
zapora( 8alog se sme odrediti, e je zoper obdolenca odrejen pripor zaradi
kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolnosti in je
zanj v domaem kazenskem zakonu predpisana kazen zapora najmanj eno
leto ali zaradi izvritve kazni zapora najmanj tirih mesecev.
3*. Za$asni odlo% odvzema prostosti (1(.. $len ZK!)
2e so podani zakonski pogoji za odreditev pripora, je odvzem prostosti
domnevnemu storilcu %+ pravica, pa tudi uradna dolnost policije. %er ima
lahko prehitra aretacija kodljive posledice za razkritje obsene kriminalne
dejavnosti, predvsem pri organiziranih oblikah kriminala, je v '->. lenu
#%P +T dano pooblastilo, da lahko ob predpisanih pogojih dovoli zaasno
odloitev odvzema prostosti osumljencu ali izvritev drugih ukrepov iz tega
zakona. # drugimi ukrepi so miljeni vsi ukrepi, ki jih sem policija izvajati v
predkazenskem postopku in ki bi lahko bili v konkretnem primeru signal
osumljencu, da je njegova kriminalna dejavnost predmet kriminalistine
preiskave.
#akon ne doloa, da bi moral +T dati dovoljenje v obliki pisne odlobe
)odredbe ali sklepa*.
3+. !o%oji za tele"onske prislu&e, $e poli#ija prislukuje tudi po poteku
roka, za katere%a je ukrep odrejen, ali je to razlo% za izlo$itev dokazov'
Preiskovalni sodnik na podlagi poroila policije ugotovi, ali je bil prikriti
preiskovalni ukrep izvajan v skladu z njegovo odredbo 7 ali se je izvajal
zoper osebo, navedeno v odredbi, tisti ukrep, ki ga je odredil, in to v asu, s
sredstvi in obsegu, ko je bil odrejen. 2e pri tem preizkusu oceni, da je
policija ravnala v nasprotju z njegovo odredbo, izda po uradni dolnosti
sklep o izloitvi nezakonito zbranega gradiva iz spisov.
3,. Zaslianje osumljen#a po 1, a ZK!=
# novelo #%P&F se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme zaslievati
osumljenca. Policija lahko tako pridobi izpovedbo osumljenca, na katero se
sem opirati sodba. #aslianje osumljenca ni obvezno. 2e gre za kaznivo
dejanje, ki ga je lahko storila le ena oseba, policija ne bi smela ve monih
osumljencev, za katere so podani zgolj razlogi za sum, zaslievati po
dolobah tega lena, saj bi to pomenilo, da sum e ni osredotoen na
doloeno osebo in da zaslianje nima obrambne "unkcije, temve izkljuno
preiskovalno. #ato bi v takem primeru policija smela o izjavah osumljencev
sestaviti zgolj uradni zaznamek.
2e je osumljenec na prostosti, se zaslianje lahko opravi le, e si sam vzame
zagovornika. Pred zaetkom zaslianja je treba dati osumljencu pouk o tem
katerega kaznivega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev.
Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se
zagovarja, pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati
krivdo, ter da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzo pri njegovem
zaslianju. 2e gre za kazniva dejanja, za katera se lahko kazen omili, mu je
potrebno tudi to povedati. Pouk se da v navzonosti zagovornika in se vpie v
zapisnik. #aslianje lahko opravi le en policist. +rugi policisti, razen
1
zapisnikarja, ne morejo biti navzoi pri zaslianju. %ljub priznanju je
policija dolna zbrati e druge dokaze zoper osumljenca.
8avzonost dravnega toilca pri zaslianju ni obvezna. 2e ni obveen o
zaslianju, to ne pomeni, da se mora zapisnik izloiti iz spisa. %ot dokaz se
zapisnik ne sme uporabiti le v primeru, da osumljenec ni bil pouen o svojih
pravica ali e dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika
nista vpisana v zapisnik ali e je bil zaslian brez zagovornika, ali e je bila
njegova izjava pridobljena s silo, gronjo ali z drugimi podobnimi sredstvi.
3.. Kdaj postane sodba pravnomo$na in kdaj izvrljiva'
Pravnomonost sodbe pomeni, da se dejanska in pravna vpraanja pojmujejo
kot dokonno reena in da je redni kazenski postopek de"initivno konan, ker
je obravnavana zadeva razsojena stvar )res iudicata*. !odna odloa postane
s pravnomonostjo nepreklicna in nespremenljiva, hkrati pa je
pravnomonost tudi predpostavka izvrljivosti.
Iormalna pravnomonost pomeni, da sodne odlobe ni mogoe izpodbijati s
pritobo:
pritoba ni predvidena
je prepozna
ni dovoljena )zoper odlobe pritobenega sodia, razen v treh
primerih iz 1D>. lena #%P( odlobe Brhovnega sodia, sklepe
doloene v 0D1=' lenu in 1>>=0 lenu #%P*.
8jen uinek ima dvojen pomen:
* je pogoj za materialno pravnomonost
* pomeni pravno predpostavko izvrljivosti.
Pravnomonost je lahko popolna, delna, absolutna in relativna.
,aterialna pravnomonost pomeni, da je z njo dokonno odloeno o
kazenski zadevi, ne glede na to, ali je odloitev pravilna in zakonita. !
trenutkom njenega nastanka so sanirane vse napake, do katerih je lahko
prilo v procesu sojenja in pri sestavi sodne odlobe. # materialno
pravnomonostjo je dokonno odloeno o precesnopravnem odnosu med
strankama, saj sodne odlobe, ki je postala materialno pravnomona, ni
mogoe izpodbijati s pritobo. ,aterialna pravnomonost ima dva uinka:
* pozitivno "unkcijo 7 dokonna vzpostavitev materialnopravnega odnosa
med strankama(
* negativno "unkcijo 7 stranke, med katerimi je materialnopravni odnos
dokonno razsojen, ne morejo zahtevati, da se v isti stvari ponovno uvede
kazenski postopek.
,aterialna pravnomonost se nanaa le na izrek sodnih odlob.
Iormalna pravnomonost je predpostavka materialne, vendar materialna
pravnomonost ni vselej posledica "ormalne pravnomonosti. ,aterialna
pravnomonost ni lastnost vseh sodnih odlob, ampak samo tistih, ki imajo
za predmet meritorno odloitev o obstoju kaznivega dejanja, in tistih, kjer se
postopek kona zaradi trajnih procesnih ovir.
Pravnomono odlobo pa lahko spremeni v obsojenevo korist:
* izredna pravna sredstva: obnova postopka, zahteva za izredno omilitev
kazni in zahteva za varstvo zakonitosti(
* zahteva za vrnitev v prejnje stanje
* zahteva za spremembo pravnomone sodne odlobe na podlagi odlobe
Ustavnega sodila ali F!2P, po pravilih za obnovo postopka(
* privilegij pridruenja )bene"icium cohaesionis*.
!odba se izvri, ko je pravnomona, vroena in ko za njeno izvritev ni
zakonskih ovir. 2e ni vloena pritoba ali so se stranke pritobi odpovedale
ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee rok za pritobo, oziroma od
dneva, ko so se stranke odpovedale pritobi ali vloeno pritobo umaknile.
/. 7op po KZ
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
1
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
5azlika med ropom in roparsko tatvino je v tem, da pri roparski tatvini
storilec s silo ali gronjo zadruje e odvzeto stvar, pri ropu pa storilec
uporablja silo ali gronjo kot sredstvo pri odvzemu tuje stvari.
1. @asovna veljavnost KZ
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
A5+ Spre'e'be KZ 18lej $+ BO!>A toka A3+2
A.+ Pripor na praktine' pri'eru 1kako bi ravnal kot odv) ps) odt2
!. "#$. FLORJANI
1. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo (za$el je s primerom, nato je
elel, da ji& natejem, podrobno umor ) uboj (vklju$no s tem, kakna
kazen je predpisana zanju)
%azniva dejanja zoper ivljenje in telo so doloena v '-. poglavju %#&':
Uboj )nov len* 7 '. odstavek je bil v starem %# uvren v %+ umora
Umor )v %#&' je to %+ loeno v dve obliki in sicer v umor in uboj*
Uboj na mah )ni razlike*
Povzroitev smrti iz malomarnosti )ni razlike*
+etomor )ni razlike*
8apeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru )ni razlike*
8edovoljen poseg v nosenost )%#&nedovoljena prekinitev
nosenosti, sicer pa ni vsebinske razlike*
9ahka telesna pokodba )ni razlike*
:uda telesna pokodba )ni razlike*
Posebno huda telesna pokodba )ni razlike*
!odelovanje pri pretepu )ni razlike*
6zkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem
pokodovanca )nov len*
3groanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru )ni razlike*
Povzroitev nevarnosti )ni razlike*
#apustitev slabotne osebe )ni razlike*
3pustitev pomoi )ni razlike*
%azni:
* uboj: od - do '- let )'. odstavek* oziroma '. do '- let, e je dejanje
storjeno v sostorilstvu )0. odstavek*
* umor: zapor najmanj '- let.
3+ 9$OR
3blike %+:
'. odstavek: temeljna oblika(
0. odstavek: kvali"icirane oblike(
1. odstavek: privilegirana oblika.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet %+ je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. %+ je podano od
takrat, ko se je plod zael odvajati iz telesa matere, pri emer ni pomembno,
ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha )predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek*.
8ain izvritve: s storitvijo )neposredno ali posredno 7 npr. z razdraenjem
ivali* ali opustitvijo.
Posledica %+: smrt loveka( lahko nastopi takoj ali po preteku daljega
asovnega obdobja( vzrona zveza je podana tudi tedaj, ko je zaradi
1
storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo
po sebi povzroilo smrt )npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega*.
%vali"icirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo "izino ali psihino trpljenje, ki
presega trpljenje pri temeljnem umoru )subjektivni znaki 7
brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca*, kar mora rtev obutiti
)objektivni znaki 7 trpljenje rtve*( moen direktni in eventualni
naklep(
storilec izrabi zaupanje rtve )subjektivni elementi 7 zvijanost,
zahrbtnost, pretkanost, golju"ija* in stori dejanje tako, da rtev ne
more obutiti delovanja ali sredstva )objektivne okoliine 7 nain
storitve ali uporabljeno sredstvo*( moen le direkten naklep(
umor iz koristoljubnosti 7 storilcu gre za materialno korist, ni pa
potrebno, da je dejansko doseena, niti ni potrebno, da je protipravna(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo %+ 7 potreben je direkten
)obarvan* naklep(
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov 7 krvno
maevanje, mrnja, zavist, ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor zoper uradno ali vojako osebo 7 zaradi "unkcije, ki jo opravljajo,
so te osebe bolj izpostavljene( razlog za kvali"ikacijo je posebna lastnost
rtve 7 osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati(
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile
umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin 7 umor
iz milosti, na zahtevo ali s pristankom rtve, primeri umora, ko je storilec
zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski )npr. e je ve let ustrahoval in
muil druino*. Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana
kakna okoliina, ki dejanje kvali"icira.
!tek:
+ ni steka s %+ telesne pokodbe(
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s
%+ povzroitve splone nevarnosti )primeri, ko storilec uporabljenega
sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari )inkluzija*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e
storilec vdre v stanovanje in umori rtev )konsumpcija, pripravljalno
dejanje*.
"ovost v KZ43 je) da je K& u'ora po 35C+ lenu KZ loeno v dve K&:
'* U@3E 7 temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer
je uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja(
0* U,35 7 kvali"icirane oblike umora po %#( %#&' loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti
ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev
ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali
prianja v sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti(
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno
drugo %+, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih
nizkotnih nagibov(
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih
dejanj.
9BO- "A $A>
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
To je privilegirana oblika umora.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: lahko se stori le naklepno, z direktnim ali eventualnim
naklepom( gre za posebno obliko naklepa, imenovano hipni )nenadni*
naklep, pogoj je mona razdraenost oziroma a"ektno stanje( ne gre za
obiajno ustveno vznemirjenost, temve za izjemno stanje, ko mono pade
1
nadzor storilca nad svojim ravnanjem. 5azdraenost mora biti tako mona,
da povzroi posebno duevno stanje, v katerem storilec brez kakrnekoli
razsodnosti in v trenutku izzvanosti izvri dejanje. 8e gre pa za uboj na mah,
e je obtoeni zapadel v stanje mone razdraenosti zaradi svoje velike
preobutljivosti ali zaradi neznatnega povoda. Taknega stanja razdraenosti
ne smemo enaiti s patolokimi a"ektnimi stanji kot simptomi duevnih
obolenj, kljub temu pa ob moni razdraenosti storilca ni mogoe izkljuiti
tudi uporabe dolob o nepritevnosti.
8apad okodovanca )ne pa koga drugega* mora biti osredotoen na storilca
ali na osebo, ki je storilcu blizu )zakonca, otroka, stare* in mora biti
sposoben izzvati razdraenost, pri emer je to potrebno ocenjevati
objektivno. 8apad mora biti izveden brez storileve krivde, kar pomeni, da
storilec okodovanca ni izzval k dejanju napada.
6zvritveno ravnanje: samo storitev, sicer pa je izvritveno dejanje enako kot
pri uboju oz. umoru.
!tek: ni steka s %+ telesne pokodbe )konsumpcija*.
2. !odrobno kazniva dejanja telesni& pokodb
#A>KA %#%S"A PODKO&BA
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep( iz malomarnosti povzroena telesna pokodba
ne pomeni %+.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
8i vsaka telesna pokodba e lahka( neznatne pokodbe, kot npr. odrgnine,
opraskanine in podobne laje telesne pokodbe ne pomenijo lahke telesne
pokodbe po tem lenu, lahko pa jih opredelimo kot grdo ravnanje.
#nailnosti lahkih telesnih pokodb:
E pokodovanec ni spravljen niti v abstraktno smrtno nevarnost(
E niti en organ ali del telesa pokodovanca ni unien(
E pride lahko le do kratkotrajne nesposobnosti za delo(
E okvara zdravja je le laje oblike in zaasna(
E posledice pokodb na vidnih delih telesa so takne narave, da ne
pomenijo skaenosti.
3blike %+:
temeljna oblika
kvali"icirana oblika 7 pokodba, prizadejana z orojem, nevarnim
orodjem, drugim sredstvom ali na tak nain, da se lahko telo hudo
pokoduje ali zdravje hudo okvari( nevarnosti oroja ni potrebno posebej
ugotavljati, pri uporabi orodja ali drugega sredstva, pa je treba posebej
ugotoviti, da je nevarno, kar se ugotavlja tako glede na obiajno
uporabo takega sredstva in hkrati na konkretno uporabo, ko je bila
povzroena lahka telesna pokodba )pomembno je ugotoviti nain
uporabe sredstva in del telesa, na katerega je bil napad storilca
usmerjen*. 8evarna sredstva so lahko npr. veji kamni, steklenice, dalje
in debeleje palice( ne more pa biti nevarno sredstvo del telesa )lahko je
samo npr. okovan evelj*. #a nevaren nain storitve lahko gre, e
storilec uporabi nenevarno sredstvo )npr. svinnik* na nevaren nain
)npr. meri proti oesu*, ali pa e ne uporabi nobenega sredstva, temve
le nevaren nain )npr. nevarni udarci pri borilnih portih*.
!tek: ni steka s %+ grdega ravnanja.
>9&A %#%S"A PODKO&BA
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: temeljno %+ se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali
eventualnim, privilegirana oblika %+ )666. odstavek* pa je storjena iz
malomarnosti.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
3blike %+:
temeljna oblika %+(
1
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico(
dve privilegirani obliki %+ 7 huda telesna pokodba iz malomarnosti in
huda telesna pokodba na mah.
#nailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je zaasno hudo ali za vselej v manji meri okvarjeno
zdravje(
E pomemben organ ali del telesa je zaasno znatno oslabljen(
E pokodovaneva zmonost za delo je za vselej zmanjana ali je bila
zaasno znatno zmanjana(
E zaasna skaenost(
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je abstraktna.
Poskus je mogo in kazniv glede temeljne oblike %+ in povzroitve hude
telesne pokodbe na mah.
!tek: ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )konsumpcija*, sodelovanjem pri
pretepu in ogroanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru
)subsidiarnost*.
POS%B"O >9&A %#%S"A PODKO&BA
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: temeljno %+ se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali
eventualnim, privilegirana oblika %+ )666. odstavek* pa je storjena iz
malomarnosti.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
3blike %+:
temeljna oblika %+(
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico(
dve privilegirani obliki %+ 7 huda telesna pokodba iz malomarnosti in
huda telesna pokodba na mah.
#nailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje(
E unien ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa(
E pokodovanec je trajno nezmoen za vsakrno delo(
E trajna skaenost 7 monost operativne odstranitve skaenosti se upoteva
samo, e bi bila dejansko mogoa brez kakrnekoli nevarnosti za
okodovanca, e bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo
opredeliti kot zaasne(
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je konketna 7 znaki ugaanja
ivljenja, zmanjevanja pomembnih ivljenjskih "unkcij.
Poskus je pojmovno mogo in kazniv glede temeljne oblike %+ in povzroitve
posebno hude telesne pokodbe na mah, vendar bi ga bilo izredno teko
dokazati )npr. da je storilec skual pokodovati pomemben organ, pa mu ni
uspelo*.
!tek: ni steka s %+ lahke in hude telesne pokodbe )konsumpcija*,
sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z nevarnim predmetom pri pretepu
ali prepiru )subsidiarnost*.
Telesne pokodbe vedno ugotavljamo s pomojo izvedenca medicinske
stroke. #nailen je sploni naklep )dolus generalis*. !torilec nima npr.
naklepa nekoga hudo telesno pokodovati ali lahko telesno pokodovati(
kakna posledica nastane, je odvisno tudi od nakljuja.
Pri telesnih pokodbah se lahko pojavijo teave pri pravni kvali"ikaciji %+.
8pr. e okodovanec hitro po napadu umre, bi toilci to opredelili kot umor,
e pa bi umrl kasneje, to kvali"icirajo kot posebno hudo telesno pokodbo,
kvali"icirano s hujo posledico.
3. 7azlika med kd povzro$itev prometne nesre$e iz malomarnosti in
umor iz malomarnosti
Povzroitev smrti iz malomarnosti se pojavi npr. ko storilec iz malomarnosti
povozi s traktorjem sodelavca, ali opusti nadzorstvo nad otrokom, ki se
utopi;3d %+ umora se to %+ loi po obliki krivde. To %+ se obravnava kot
subsidiarno %+ nasproti nekaterim kaznivim dejanjem, kjer tudi pride do
posledice smrti drugega iz malomarnosti.
1
%+ povzroitve prometne nesree iz malomarnosti lahko stori le udeleenec
v prometu s kritvijo prometnih predpisov.
. 6alomarnostna kd
8ekatera kazniva dejanja je mogoe storiti samo iz malomarnosti. Cre za
poseben tip kaznivega dejanja, ki je po svoji konstrukciji in strukturi
drugaen od tipinega naklepnega dejanja, ko se malomarnost lahko pojavi
samo kot posebna oblika krivde. %azniva so samo, e zakon tako doloa.
Temeljni elementi strukture malomarnostnega kaznivega dejanja:
* izvritveno ravnanje, ki kot storitev ali opustitev pomeni kritev
dolnostnega ravnanja, na primer kritev pravil zdravnike znanosti in stroke
ali kritev predpisov o varnosti cestnega prometa(
* malomarnostno kaznivo dejanje ima pokodbo zavarovane dobrine za
prepovedano posledico(
* vzrono zvezo med kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo pokodbeno
posledico je treba pojmovati drugae kot pri tipinih naklepnih kaznivih
dejanjih:
& objektivna predvidljivost pokodbene posledice. 2e ta ni objektivno
predvidljiva, potem ni vzorne zveze med kritvijo dolnostnega ravnanja in
nastalo prepovedano pokodbeno posledico(
& e bi prepovedana pokodbena posledica nastala tudi v primeru, ko bi
obtoeni storil vse, kar mu je velevalo dolnostno ravnanje, vzrone zveze ni.
* krivda: ali je storilec v danih okoliinah in glede na svoje osebne lastnosti
zmogel ustrei zahtevam, ki zanj izhajajo iz ugotovljene dolnosti zavedati se
monosti nastanka prepovedane posledice.
%#&' pozna ? malomarnostna kazniva dejanja:
* malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti )'<>. len*
* malomarno opravljanje lekarnike dejavnosti )'D0. len*
* povzroitev prometne nesree iz malomarnosti )101. len*
* ogroanje posebnih vrst javnega prometa )10-. len*.
(. Omilitev kazni
3militev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od
predpisane, za konkretno kaznivo dejanje ali uporabi milejo vrsto kazni.
3militev kazni omogoa %# v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri
prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, bistveno zmanjani
pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva
%# monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri
napeljevanju k samomoru in pomoi pri samomoru, kjer je omilitev
dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu,
samomor samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene
kazni.
,eje omilitve kazni:
!odie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati
omejitve iz -'. lena %#&'. Pri kaznih, kjer je doloen minimum, se sme
izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega 7
omiljenega minimuma. 2e predpisani minimum ni naveden, sme sodie
zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi
kazni zapora z denarno kaznijo. 8aini, ki jih doloa %# so tile:
* e je predpisana kazen '- let zapora, sem sodie omiliti do najve '. let(
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let )vendar ne manj
kot '-*, sme sodie omiliti do enega leta zapora(
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev
zapora(
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do '-
dni zapora(
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme
sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen.
2e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do '-
dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je
bila izreena kot stranska kazen.
2e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev.
Pri omilitvi te vrste, omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki
veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni
ne more izrei pod njim. +enarno kazen pa lahko omili tudi pod sploni
minimum.
*. ;n iz te%a kakna je razlika med tem, $e so posebne olajevalne
okoli$ine navedene e v sami dolo$bi in kakna $e ji& u%otavlja sodi$e
(navedi primer)
1
3koliine, ki jih doloa zakonik kot olajevalne ali obteevalne, so lahko
objektivne ali subjektivne glede na to, ali se nanaajo na kaznivo dejanje in
njihove objektivne znailnosti ali pa na storilevo krivdo in njegovo
osebnost.
Beljavno kazensko pravo opredeljuje olajevalne in obteevalne okoliine
primeroma kot okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manja ali
veja. 8jihova uporaba je vedno "akultativna.
Pri nekaterih kaznivih dejanjih je posamezna okoliina konstitutivni element
kaznivega dejanja. B okviru modalitet kaznivega dejanja pozna zakonik
poleg temeljnega e privilegirane in kvali"icirane primere kaznivega dejanja.
#naki, ki oznaujejo taken primer, so sicer po svoji vsebini lahko
obteevalna ali olajevalna okoliina, so pa povzdignjeni na stopnjo znaka
kaznivega dejanja. Pri kaznivih dejanjih, kjer je predvideno kot posledica pri
temeljnem kaznivem dejanju ogroanje zavarovane dobrine )1'?=' len*, se
posebna oblika nanaa na primer, ko je nastala pokodbena posledica )1'?=?
len*, ki je v tem primeru doloena kot huda telesna pokodba ene ali ve
oseb ali velika premoenjska koda. Tu gre torej za dve razlini stopnji
kritve zavarovane dobrine 7 v temeljni obliki se ta kae kot ogroanje, v
drugi pa kot pokodovanje zavarovane dobrine. !topnja ogroanja ali kritve
zavarovane dobrine pa je lahko tudi obteevalna okoliina. B primeru, ko je
zakonodajalec takno okoliino e upoteval kot zakonski znak kaznivega
dejanja, je sodie ne sme upotevati kot obteevalno ali olajevalno
okoliino. !odna praksa je zavzela stalie, da je upotevanje takne
okoliine tudi kot obteevalne dopustno samo tedaj, e to opraviuje
intenzivnost te okoliine )npr. e je v navedenem primeru nastala kot
posledica huda telesna pokodba velikega tevila ljudi*.
Brste olajevalnih in obteevalnih okoliin, ki jih doloa %#:
* stopnja kazenske odgovornosti,
* nagibi,
* stopnja ogroanja ali kritve zavarovane dobrine,
* okoliine, v katerih je bilo kaznivo dejanje izvreno,
* prejnje ivljenje storilca,
* osebne in premoenjske razmere storilca,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* poravnava kode,
* druge okoliine, ki se nanaajo na storilevo osebnost.
+. 5krepi za za%otovitev navzo$nosti na 9O. Kako bi kot sodnik za$el
9O' Zakaj sodnik navede $lane senata' Kaj stori sodnik v primeru, $e
stranka predla%a izlo$itev ene%a od sodnikov porotnikov' 3 katerem
primeru la&ko nadaljuje postopek'
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
#asedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne
obravnave in sestavo senata. !odnik pred zaetkom glavne obravnave
naznani sestavo senata, tako da je strankam omogoeno, da lahko zahtevajo
izloitev. 3d trenutka, ko sodnik izve, da je podana njegova izloitev in ne
gre za nedovoljeno ali oitno neutemeljeno zahtevo po ?0=- lenu #%P, ki jo
sam zavre, ni ve upravien opravljati nobenih dejanj, tudi ne taknih
preiskovalnih dejanj, ki bi jih bilo nevarno odlaati. 2e se poda takna
zahteva na glavni obravnavi in se ne zavre, se mora glavna obravnava
prekiniti do odloitve predsednika sodia o tej zahtevi. 9e e je iz vsebine
zahteve oitno, da gre za neutemeljeno zahtevo, podano z namenom
zavlaevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodia, se zahteva v
celoti ali deloma zavre.
1
,. Kaj stori sodnik, $e ob preverjanju prisotnosti u%otovi neprisotnost
npr. 12, obdolen#a, za%ovornika'
Predsednik senata mora ugotoviti ali so se vsi povabljeni odzvali vabilu, saj
se brez nekaterih procesnih udeleencev glavna obravnava ne more zaeti.
Clede tistih, ki se vabilu niso odzvali in opraviili svojega izostanka, pa
mora ugotoviti, ali jim je bilo vabilo poslano in vroeno v skladu z
zakonskimi pogoji, saj je to pogoj, da lahko senat odredi privedbo obtoenca,
pri, izvedencev in jih z izjemo obtoenca, tudi denarno kaznuje.
2e na glavno obravnavo ne pride dravni toilec, se glavna obravnava
preloi, predsednik senata pa o tem obvesti vijega dravnega toilca.
2e na glavno obravnavo ne pride okodovanec kot toilec ali zasebni toilec,
senat s sklepom ustavi postopek.
2e ne pride obtoenec, ki je bil v redu vabljen in svojega izostanka ne
opravii, se lahko privede s silo. 2e ga ni mogoe takoj privesti, senat
preloi glavno obravnavo in odredi, da se naslednji privede s silo. #oper
obtoenca se lahko odredi tudi pripor, da se zagotovi njegova navzonost na
glavni obravnava, eprav ni podanega nobenega pripornega razloga. 9ahko
pa se mu sodi tudi v nenavzonosti, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
& da je bil v redu vabljen(
& e njegova navzonost ni nujna(
& e je navzo njegov zagovornik(
& e je bil pred tem e zaslian.
2e ne pride na glavno obravnavo zagovornik, ki je bil v redu vabljen, pa o
tem ne obvesti sodia, zahteva sodie od obtoenca, naj si takoj vzame
drugega zagovornika. 2e tega ne stori in ni monosti, da bi brez kode za
obrambo zagovornika postavilo sodie, se glavna obravnava preloi.
.. 6ladoletniki I prisotnost mladoletnikov na 9O
,ladoletnike deli %# v nekaj skupin. 8ajprej loi otroke do '?. leta starosti.
Ti se ne smejo kaznovati in zanje se tudi ne smejo uporabiti vzgojni in
varnostni ukrepi.
,laji mladoletniki so osebe, ki so bili ob izvritvi kaznivega dejanja e bili
stari '? let, vendar so bili mlaji od '/ let. Proti njim se lahko izreejo samo
vzgojni in varnostni ukrepi.
!tareji mladoletniki so osebe, ki so bile ob izvritvi kaznivega dejanja stare
'/ let, ne pa e 'D let. Proti njim se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi. B
posebno izjemnih primerih, se smejo stareji mladoletniki tudi kaznovati, in
sicer se jim lahko izree ml. zapor, denarna kazen ali stranska kazen
prepoved vonje motornega vozila.
,laje polnoletne osebe so osebe, ki so storile kaznivo dejanje kot
polnoletne, v asu sojenja pa niso dopolnile 0' let. Ti storilci so praviloma
kazensko odgovorni in se jim izrekajo kazni. 2e pa sodie presodi glede na
osebnost mlaje polnoletne osebe in glede na okoliine, v katerih je bilo
izvreno kaznivo dejanje, da bi bilo za takega storilca primerneje, da mu
namesto kazni zapora izree vzgojni ukrep, je mogoe tako osebi izrei
vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali zavodski ukrep.
!tarost 0' let ni vezana na as sojenja, ampak na izvritev kaznivega
dejanja. Bzgojni ukrepi se lahko izrekajo tako mlajim kot starejim
mladoletnikom, pa tudi mlajim polnoletnim. %azen pa je mogoe izrei
samo starejim mladoletnikom.
B postopku proti mladoletniku sojenje v njegovi nenavzonosti ni mogoe,
tudi e je e postal polnoleten. 3dloitev sodia ne temelji samo na tei
kaznivega dejanja, temve tudi na vsestranskem spoznavanju mladoletnikove
osebnosti, kar zahteva njegovo navzonost v postopku. 2e je med
pripravljalni postopkom mladoletnik na begu, se postopek proti njemu
prekine. @rez navzonosti mladoletnika se ne more opraviti glavna
obravnava. 8ezavodski vzgojni ukrepi se mladoletniku sicer lahko izreejo
na seji senata, o kateri se ga obvesti samo, e je to potrebno, vendar pa je
tudi seja senata sojenje, zaradi esar se ne bi smela opraviti v nenavzonosti
mladoletnika. 8avzonost mladoletnika je mogoe zagotoviti tudi z njegovo
privedbo, izjemoma tudi z odreditvijo pripora. 2e je bil mladoletnik
odstranjen iz sodne dvorane, se ne teje, da je bil sojen v nenavzonosti.
3=+ Ali je na 8O vedno prisotnih sa'o npr+ . ali E sodnikov 4 ne) ker lahko)
kadar gre za ko'pleksnejo zadevo doloijo nado'estne sodnike) kdo: na
predlog predsednika senata predsednik sodia 0000
11. 5krep &ini pripor
:ini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
1
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno
potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. !klep se polje
policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. !odie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva oziroma javne ustanove za zdravljenje in oskrbo. 9e izjemoma mu
lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to neogibno
potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za
opravljanje dela. 3 tem sodie obvesti policijsko postajo. 2e se obdolenec
brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
6zvrevanje hinega pripora:
!odie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti
smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia, preverjati izvajanje ukrepa, ter o
morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. +inamika nadzora je
odvisna od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi
policija. 2e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti mejo, se mu odvzame
prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po
'-<. lenu #%P. 8adzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme
aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane osebe. 2e se pri nadzoru
ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti
deurnega preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z
dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega
pripora
#a odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje
hinega pripora v izreeno kazen, se smiselno uporabljajo dolobe #%P, ki
veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na
obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca
izvenrazpravni senat. 3bdolenec mora biti s predlogom za podaljanje
hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
12. 4adaljevano kaznivo dejanje
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
1
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
13. Omilitev?odpust kazni
O'ilitev kazni:
3militev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od
predpisane, za konkretno kaznivo dejanje ali uporabi milejo vrsto kazni.
3militev kazni omogoa %# v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri
prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, bistveno zmanjani
pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva
%# monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri
napeljevanju k samomoru in pomoi pri samomoru, kjer je omilitev
dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu,
samomor samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene
kazni.
,eje omilitve kazni:
!odie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati
omejitve iz -'. lena %#&'. Pri kaznih, kjer je doloen minimum, se sme
izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega 7
omiljenega minimuma. 2e predpisani minimum ni naveden, sme sodie
zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi
kazni zapora z denarno kaznijo. 8aini, ki jih doloa %# so tile:
* e je predpisana kazen '- let zapora, sem sodie omiliti do najve '. let(
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let )vendar ne manj
kot '-*, sme sodie omiliti do enega leta zapora(
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev
zapora(
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do '-
dni zapora(
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme
sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen.
2e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do '-
dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je
bila izreena kot stranska kazen.
2e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev.
Pri omilitvi te vrste, omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki
veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni
ne more izrei pod njim. +enarno kazen pa lahko omili tudi pod sploni
minimum.
Odpust kazni:
%o sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izree pa, da se mu
kazen odpusti. Takna sodba je obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi.
Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitine narave, so
povzroili, da je sodie storilcu kazen odpustilo.
3dpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno doloa in je
vedno "akultativna.
%# dopua odpustitev kazni pri institutih splonega dela %#:
& pri prekoraenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev,
& pri prekoraeni skrajni sili,
& pri neprimernem poskusu,
1
& pri prostovoljnem odstopu od poskusa,
& e napeljevalec ali pomaga prostovoljno prepreita storitev kaznivega
dejanja.
B posebnem delu doloa %# "akultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih
dejanjih:
& razalitvi, e je razaljenec razalitev vrnil,
& odvzem mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno
osebo upraviencu ali omogoil uresniitev izvrljive odlobe,
& tatvina, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel,
da je uveden kazenski postopek,
& dajanje podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne
osebe, dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je
odkrito,
& kriva izpovedba, e storilec prostovoljno preklie svojo krivo izpovedbo,
preden se izda dokonna odloba.
!odie lahko v primerih, ko zakonik omogoa "akultativno odpustitev,
storilcu izree kazen znotraj predpisanega razpona, lahko mu jo omili po
pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti.
3b odpustitvi kazni sme sodie izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega
dovoljenja in odvzem predmetov.
1. Zastaranje pre%ona
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
1
1(. !oskus
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za
katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je
kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje
objektivno 7 subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v
tem, da je z uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo
spravil v nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj*. Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev
naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni
pogoj kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
1*. :tek
3 steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno,
da je storilec uresniil zakonske znake dveh ali pa ve kaznivih dejanj.
9oimo:
7 idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske
stane dveh ali ve kaznivih dejanj. )npr. e kdo z enim strelom eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo*.
7 realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske
znake ve kaznivih dejanj )npr. e kdo z ve zaporednimi udarci eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.*.
2e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za
vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izree za vsa ta kazniva dejanja
enotno kazen.
7 navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim
dejanjem, kljub temu, da je storilec z eno storitvijo ali opustitvijo uresniil
zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega
kaznivega dejanja in njegovo kvali"icirano oziroma privilegirano obliko
)odnos specialnosti*.
2e je eno kaznivo dejanje samo predhodna "aza drugega )npr. dogovor za
kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje tudi izvrila*, bi bilo nesmiselno
storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno
)odnos subsudiarnosti*.
%adar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre
za odnos konsumpcije. Cre za primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje
zajema vse njegove mileje oblike )e je npr. uboj izvren z ve udarci, od
katerih so bili nekateri kvali"icirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali
posebno hude telesne pokodbe, je jasno, da gre za eno kaznivo dejanje
uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev*.
7 navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
& sestavljeno kaznivo dejanje,
& nekaznivo predhodno dejanje,
1
& nekaznivo naknadno dejanje,
& kolektivno kaznivo dejanje,
& nadaljevano kaznivo dejanje.
1+. 2emelji kazenske od%ovornosti pravne osebe
%azensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v
posebnem zakonu )#3P3%+*. Ta odgovornost izhaja iz %# )?0=' len*, ki
doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je
izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da
gre za tako kaznivo dejanje, za katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna
pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi "izine
osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je
izvril storilec v njenem imenu, na njen raun ali v njeno korist. Pri tem
mora iti za kaznivo dejanje, za katerega #3P3%+ doloa odgovornost
pravne osebe. #a kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga
ali odobritve vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu
omogoali, da je izvril kaznivo dejanje(
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega
dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno
nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih
kaznivih dejanj, za katera zakon posebej doloa, da zanj odgovarja pravna
oseba )0-. len #3P3%+*. ,ed njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem,
trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v nosenost, kritev nedotakljivosti
stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje
podkupnine in druga.
#akon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s "inannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi
pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
%azenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko
odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki jih predstavlja zlasti mednarodna
gospodarska kriminaliteta.
1,. ;zlo$anje 5Z in ostali& prepovedani& dokazov
Fkskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega
uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oziroma protiustaven nain, torej s
kritvijo temeljnih lovekovih pravic. # ekskluzijo se zagotavlja Genakost
orojaH obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad
posameznikom.
Clede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna
odloba ne sme opreti: to so dokazi, pridobljeni s kritvijo neke dokazne
prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa )npr. izpovedba
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni bil pouen po ?. lenu #%P(
izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo( dokazi pridobljeni z uporabo
P3,! brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo( izjavo
prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria*.
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini
dolobi ni posebej doloeno, da se sodba nanje ne sme opirati: praviloma
izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi )npr. izjava, ki jo je v "azi zbiranja obvestil
policiji dala oseba, za katero se kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot
pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca*.
B naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez
preiskave oziroma obtonega predloga na podlagi ovadbe, predlogom
sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali izdajo
kaznovalnega naloga(
1
* preiskovalni sodnik: v preiskavi(
* sodei sodnik: v skrajanem postopku(
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico(
* predsednik senata: pred glavno obravnavo(
* razpravni senat: na glavni obravnavi(
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do Gpsiholoke okubeH,
saj se sodei sodnik seznani z vsebino nedovoljenih dokazov in tako le&ti
vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni.
Teorija o psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu,
kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve. B kontinentalnem sistemu,
je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
B naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja,
izloitev in prepoved opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze. 8amen
izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom, namen
prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne
bo skliceval v sodni odlobi, ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno
bistveno kritev kazenskega postopka.
8ae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. +okazi, pridobljeni s
kritvijo lovekovih pravic in dolob #%P, so absolutno neveljavni.
Fkskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za
obdolenca.
1.. !otek postopka na %lavni obravnavi od za$etka do sodbe=
9oimo ve "az glavne obravnave:
* zaetek zasedanja: e ni zaetek glavne obravnave. To je uvodni del, s
katerim se ugotovi, ali je sploh mogoe opraviti glavno obravnavo.
#asedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne
obravnave in sestavo senata. 8ato ugotavlja ali so prile vse osebe, ki so bile
vabljene. 8ato od obtoenca zahteva osebne podatke, da se prepria o
njegovi istovetnosti. 8ato napoti prie in izvedence iz sodne dvorane, kjer
morajo akati, dokler jih ne poklie k zaslianju. 2e je okodovanec navzo,
lahko poda premoenjskopravni zahtevek, ter se ga poui o njegovih
pravicah. 3bdolenca opozori, naj pazljivo spremlja potek obravnave, ter se
ga poui, da sme postavljati vpraanja soobtoencem, priam in izvedencem,
ter da sme dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb.
* zaetek glavne obravnave: se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe.
%o je prebrana, vpraa predsednik senata obtoenca, ali ji je razumel. 2e je
ni razumel, se pozove toilca, da mu razloi vsebino, tako da jo bo najlaje
razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni dolan zagovarjati in
odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper
sebe ali svoje blinje ali priznati krivde.
* odgovor na obtobo: obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita
na obtobo in zavzameta glede nje in premoenjskopravnega zahtevka
okodovanca svoje stalie. %o obramba zavzame svoje stalie do obtobe,
predsednik senata vpraa obtoenca ali se eli zagovarjati. 2e eli, ga
zaslii.
* zaslianje obtoenca: zasliuje ga predsednik senata, stranke pa lahko
postavljajo vpraanja. #aslievanje se zane s pozivom, naj poda svoj
zagovor. %o kona, se mu postavljajo vpraanja. 2e se obtoenec noe
zagovarjati ali odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja
izpovedba ali del izpovedbe. 2e pa spremeni prejnjo izpovedbo, ga
predsednik senata opozori na to in ga vpraa, zakaj sedaj izpoveduje
drugae.
* dokazni postopek: dokazi se sprejemajo ele po zaslianju obtoenca,
eprav se tudi njegova izpovedba teje kot dokazno sredstvo. ! priznanjem
obtoenca se dokazovanje ne skraja. !tranke lahko do konca glavne
obravnave predlagajo, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi
dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih predsednik senata prej ni
upoteval. !enat sme odloiti, da se izvedejo tudi tisti dokazi, ki jih stranke
niso predlagale ali so jih umaknile )materialno vodstvo*. +okazi se
sprejemajo v vrstnem redu, ki ga doloi predsednik senata. 8aprej se
izvedejo dokazi, ki jih predlaga toilec, nato tisti, ki jih predlaga obramba,
na koncu pa e dokazi, katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat.
3kodovanec se kot pria zaslii takoj za obdolencem.
+okazi:
& prie in izvedenci,
& ogled in rekonstrukcija,
& listine,
& tehnini posnetki,
& predmeti,
1
& pripombe in dopolnitve dokazovanja.
* beseda strank: najprej govori toilec, za njim okodovanec in zagovornik,
nato pa obtoenec.
* konec glavne obravnave: po konanih govorih vpraa predsednik senata,
ali eli e kdo kaj povedati. 2e senat spozna, da ni treba izvesti e kaknih
drugih dokazov, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava
konana. ! tem je konana le glavna obravnava v ojem pomenu besede.
Clavna obravnava v irem pomenu se kona z obrazloitvijo sodbe.
2/. Kdaj oprostilna sodba'
!odie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje(
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost(
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen(
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja,
ter posledicami, ki bi jih povzroila obsodba.
21. Obvezno za%ovornitvo in vlo%a za%ovornika
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
Bloga zagovornika:
#agovornik najbolje pripomore k Genakosti orojaH. 3pravlja le "unkcijo
strokovne pomoi obdolencu, zato ni stranka v kazenskem postopku. Tako
opravlja procesna dejanja ob obdolencu in namesto njega. B korist
obdolenca je upravien storiti vse, kar sme storiti obdolenec sam, kar
pomeni, da mora poudariti tisto, kar je obdolencu v prid in zamolati vse,
kar bi lahko kodilo obrambi obdolenca.
3bdolenec sem imeti zagovornika vse as, ko tee kazenski postopek. Pred
prvim zaslianjem ga je potrebno pouiti o tem, da si ga ima pravico vzeti in
da je lahko navzo pri njegovem zaslianju.
22. 5poraba 5Z o izjavi osumljen#a vs zapisnik o zaslianju osumljen#a
v predkazenskem in uporaba na %lavni obravnavi=
3bvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo
iz spisov. Ta obvestila )izjave* niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na
katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi katerih
se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Cre torej
za dokaze v spoznavnem, ne pa v "ormalnem smislu. Bse kar je osumljenec
izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz sodnih
spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi
njegove izjave, preden mu je bil dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala
kot osumljenca.
8a uradni zaznamek o zaslianju osumljenca pa se lahko opre sklep o
priporu.
#apisnik o zaslianju osumljenca, ki ga naredi policija, se lahko uporabo kot
dokaz v kazenskem postopku. 9e e osumljenec ni bil pouen o svojih
1
pravicah ali e dani pouk in izjava osumljenca glede zagovornika nista
vpisana v zapisnik in e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika, ali pod
vplivom sile, gronje ali na drug podoben nain, sodie ne sme opreti svoje
odlobe na njegovo izpovedbo.
23. !repoved priblievanja
Ta ukrep lahko nadomesti pripor iz koluzijske in iteracijske )ponovitvene*
nevarnosti, zaradi nevarnosti, da bo obdolenec uniil sledove kaznivega
dejanja, vplival na prie, udeleence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo
dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s
katerim grozi. Uporabi se, e je mogoe nevarnost odvrniti s prepovedjo
obdolencu, da se priblia doloenemu kraju ali osebi. !odie tako doloi
primerno razdaljo, ki jo mora obdolenec spotovati in je ne sme namerno
prekoraiti. B nasprotnem primeru lahko sodie zoper njega odredi pripor.
3 tej posledici, ga mora sodie obvestiti.
2e razdaljo namenoma kri varovana oseba, jo lahko sodie kaznuje z
denarno kaznijo.
3 tem ukrepu odloi sodie z obrazloenim sklepom, ki mora vsebovati
utemeljitev suma, da je obdolenec storil kaznivo dejanje, okoliin, ki bi
sicer utemeljevale odreditev pripora in uporabe ukrepa, ter natanno
opredelitev zahteve, ki se obdolencu postavlja kot prepoved. 3 podaljanju
tega ukrepa pred vloitvijo obtonice odloa preiskovalni sodnik po uradni
dolnosti ali na predlog dravnega toilca.
2. 5krepi za za%otovitev navzo$nosti obdolen#a
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
2(. !ripor (kdaj se odpravi' !rimeri ) oprostilna s., izrek kazni, ki ni
zaporna, ...)
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode. Prav tako ima pravico do povrnitve kode tisti, ki mu ni bila
izreena kazenska sankcija odvzema prostosti )pogojna obsodba*. Clej -?0.
len #%PMM
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
1
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
2*. Kako se oblikuje obtoni#a v primeru K1 tatvine. Kateri elementi so
pomembni'
* tuja stvar
* okodovanec
* dejanski stan
* pravna kvali"ikacija
Preve podroben opis dejanja v tenorju obtonice, z nebistvenimi podatki in
okoliinami, dela obtobo nepregledno ali celo nerazumljivo.
2+. 4ekaj o o'ejevalnih ukrepih in odvzemu predmetov
Barnostni ukrep odvzema predmetov je edini stvarni varnostni ukrep in
obstaja v tem, da sem sodie odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni za
kaznivo dejanje, ali bili namenjeni zanj, ali pa so s kaznivim dejanjem
1
nastali, e so storileva last. Ti predmeti morajo biti posebej povezani s
kaznivim dejanjem, njihov odvzem pa mora pomeniti odvzem nevarnosti.
Predmeti, ki so bili uporabljeni za izvritev kaznivega dejanja, so zlasti
predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje izvreno )npr. oroje, orodje*.
Predmeti, ki so namenjeni za kaznivo dejanje, so predmeti, ki so bili zbrani v
ta namen, ne glede na to, ali so bili za izvritev kaznivega dejanja resnino
uporabljeni ali ne. Predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanje, so tisti, ki so
bili z njim izdelani )npr. ponarejen denar, ponarejena listina*.
Predmeti se smejo odvzeti, e so storileva last. B nasprotnem primeru se
smejo odvzeti le, e to zahtevajo splona varnost ali moralni razlogi. Pri
kaznivem dejanju neupraviene proizvodnje in prometa z drogami, se
odvzamejo droga in sredstva za njihovo izdelovanje )razlogi splone
varnosti*.
3dvzem je lahko "akultativen ali obvezen. 3bvezen odvzem se sme doloiti
samo z zakonom. %ot obvezen je doloen ta ukrep pri nekaterih kaznivih
dejanjih iz posebnega dela %#. Tudi v teh primerih morajo biti izpolnjeni
sploni in posebni pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, saj odvzem
predmetov ne sme prevzeti narave dopolnilne kazni )npr. kazni zaplembe
premoenja*. Ta ukrep je kot obvezen predviden pri kaznivem dejanju
ponarejanja denarja, kaznivem dejanju pranja denarja in kaznivem dejanju
jemanja podkupnine.
3d predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, namenjeni zanj ali
so nastali z njim, je treba razlikovati predmete, ki so bili pridobljeni kot
nagrada za izvreno kaznivo dejanje, in predmete, ki jih je storilec pridobil s
prodajo, zamenjavo itd, tistih predmetov, ki jih je bil pridobil s kaznivim
dejanjem. 2e je npr. storilec kaznivega dejanja pranja denarja pridobil s
kaznivim dejanjem denar in zanj kupil kaken predmet, mu ga ni mogoe
odvzeti v okviru varnostnega ukrepa odvzema predmetov, ker za tak ukrep
niso izpolnjeni zakonski pogoji. !odie pa jih mora odvzeti kot protipravno
premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, e ugotovi, da je
takna korist ali da so podani pogoji za njen odvzem.
B kazenskem postopku je mogoe odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, tj.
predmete, na katerih je bilo izvreno kaznivo dejanje )corpora delicti*.
Taken odvzem )zaasen zaseg predmetov* nima narave varnostnega ukrepa
odvzema predmetov, temve veljajo zanj doloila #%P )00..&00?. len #%P*.
%. BORIS TAMPAR
1. 3eljavnost kazenske%a zakonika (osebna, posebna osebna veljavnost,
izklju$itev osebne veljavnosti, $asovna veljavnost, krajevna veljavnost)=
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne
osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo. Clede enako veljavnosti za
dravljane 5! in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane 5! )primer:
napad na neodvisnost drave, saj iz opisa izhaja, da je lahko storilec le !93
dravljan*(
* kazenskopravna doloba velja le za tujce )primer: '1. len %#&', veljavnost
kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini*.
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s
posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem. Covorimo o posebnih
kaznivih dejanjih(
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer
pa e sam kazenski zakon doloa, s katero starostjo lahko mladoletnik
postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v
kakni meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik )omejil bo
njegovo osebno veljavnost*(
* %# doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj )mlaji
polnoletniki*, ki se jim smejo namesto kazni izrei kazenske sankcije za
mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 'D let, ne pa e 0' let in kazenski zakonik
ne doloa pogojev za izrekanje sankcij za mladoletnike mlajim polnoletnim.
+oloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike(
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon )#3P3%+*.
Izkljuitev osebne veljavnosti %# doloa v /=' lenu, za dejanja oseb, ki
sicer izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj, njihova kazenska
odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. 9oimo dve vrsti
imunitete:
1
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih
"unkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki ga dajo pri opravljanju svoje
"unkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta )nepoklicna* pa je institut kazenskega procesnega
prava in izkljuuje monost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jih
izvrijo osebe v asu opravljanja doloene "unkcije )poslanci +# in +!,
sodniki, sodniki U!*.
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega
zakona tudi pri predlagalnih deliktih in kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na
zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
,asovna veljavnost KZ:
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
Krajevna veljavnost KZ:
%# velja na obmoju 5!. Bsaka drava pa bolj ali manj podreja svoji
represivni oblasti tudi nekatera kazniva dejanja, izvrena izven njenega
ozemlja. Cre za kazniva dejanja z mednarodnim elementom. 2eprav niso bila
izvrena na njenem ozemlju, velja zanje kazenska zakonodaja drave ob
upotevanju doloenih pravil. Takna pravila so:
* realno naelo: pomeni, da velja doma kazenski zakonik za nekatera
kazniva dejanja, izvrena v tujini(
* aktivno personalitetno naelo: pomeni, da velja na kazenski zakonik, e
na dravljan izvri kaznivo dejanje zunaj ozemlja 5!, pa ne gre za kazniva
dejanja, ki so nateta v ''. lenu )pranje denarja in politina kazniva
dejanja*(
* pasivno personalitetno naelo: po tem naelu se na kazenski zakonik
uveljavi glede tujega dravljana, ki je v tujini izvril kaznivo dejanje proti
naemu dravljanu ali nai dravi, pa ne gre za kazniva dejanja nateta v ''.
lenu(
* univerzalno naelo: na %# po tem naelu velja in se uporabi zoper tujega
dravljana, ki je v tujini izvril kaznivo dejanje zoper tujega dravljana ali
zoper tujo dravo, bil pa je zaloten pri nas in ga !93 ni izroila drugi dravi.
2. !osebni po%oji za pre%on, kdo ji& dovoli'
%azenski zakonik velja za vsakogar, kdor stori kaznivo dejanje na ozemlju
5!. Teritorialno naelo je po svoji moi primarno, to pomeni, da velja
kazenski zakonik za dejanja, izvrena v !loveniji, tudi e je bil storilec za to
dejanje v tujini e obsojen ali e v tujini kazenski postopek tee in celo, e je
storilec e prestal kazen, ki mu je bila v tujini izreena za tisto kaznivo
dejanje. Primarnost tega naela je torej v tem, da izkljuuje pravilo Gne bis
in idemH. Bendar pa %# doloa "akultativno in ne obligatorno primarnost
tega naela, ker v '?=' lenu doloa, da se storilec preganja v !loveniji samo
z dovoljenjem ministra za pravosodje, e se je za isto kaznivo dejanje
postopek v tuji dravi e zael ali konal. 3koliina, da je v tujini zaet ali
konan kazenski postopek za isto kaznivo dejanje, samo po sebi ni ovira za
to, da se v !loveniji vodi in dokona kazenski postopek, marve je samo
razlog za poprejnjo oceno smotrnosti postopka tudi pri nas. Trdoto
teritorialnega naela omiljuje doloba '-. lena, po kateri se kazen, ki jo je
storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodia vteva v kazen, ki jo izree
domae sodie.
3. 6alomarnost po sedanjem KZ)1 in KZ ali je kakna razlika'
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
1
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
. Kako je z nepritevnostjo'
Pritevnost kot eden izmed pogojev za krivdo pomeni, da mora biti kriv samo
tisti storilec kaznivega dejanja, ki je duevno normalen in zato sposoben
pravilno zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti. To
pove %#&' v 0>=' lenu: @Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni priteven) ni
kriv+?
B 0. odstavku pa doloa, da @ni priteven storile*) ki ob storitvi kaznivega
dejanja ni 'ogel razu'eti po'ena svojega dejanja ali ni 'ogel i'eti v
oblasti svojega ravnanja zaradi duevne 'otnje ali duevne
'anjrazvitosti+H Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na
dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
@ioloke pogoje %#&' razvra v 0 skupini )prejnji %# je poznal ? skupine*,
in sicer duevna motnja in duevna manjrazvitost.
,ed duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko
organske ali pa "unkcionalne )shizo"renija, maninodepresivne psihoze,
stanja po moganskih pokodbah;*. !em sodijo tudi prehodna stanja, ki jih
lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge
abnormne reakcije, pa tudi razne droge in alkohol.
+uevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v "iziolokem pomenu kot tudi
duevno zaostalost zaradi vzrokov v okolju.
%#&' je med biolokimi pogoji rtal Gdrugo trajno in hudo duevno
motenostH, ki jo %#&' ureja le e kot podlago bistveno zmanjani
pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega
izvora, lahko zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost,
ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive razvade, nebrzdano
izraanje instinktov ali a"ektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
& ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti
pomen svojega dejanja )zavestna ali intelektualna sestavina*(
& ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje )voljna sestavina*.
@ioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka
in posledice. 8i torej mogoe izkljuiti pritevnosti, e nista podana hkrati
oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
2e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja
nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo. +o uveljavitve %#&' je imelo
sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu. %#&' je odpravil varnostne ukrepe
medicinske narave, saj bo te ukrepe uredil poseben zakon. %er pa taknega
zakona e ni, je v prehodnih dolobah doloeno, da se do uveljavitve tega
zakona e naprej uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po /1=0, /?=? in
/-. lenu %#.
(. !o%ojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
1
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
*. -li la&ko sodi$e, $e obsodi obdolen#a na dve leti in pol izre$e
po%ojno obsodbo'
8e more, ker je za izrek pogojne obsodbe odloila kazen, ki jo je sodie
doloilo. 6zrek pogojne obsodbe ni umesten, e gre za huja kazniva dejanja,
to pa so tista, za katera se sodie odloi izrei kazen zapora ve kot dve leti.
+. -li la&ko izre$e po%ojno obsodbo za kazniva dejanje za katero je
predpisana najnija kazen tri leta zapora'
8e more. %# izkljuuje monost uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih
dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi
sodie z uporabo pravil o omilitvi kazni storilcu taknega kaznivega dejanja
odmerilo dve leti ali manj in tako izpolnilo pogoj za izrek pogojne obsodbe,
je pri teh kaznivih dejanjih uporaba pogojne obsodbe vnaprej izkljuena.
,inimum tri leta zapora je tako visok, da so to praviloma kazniva dejanja,
pri katerih je predpisan visok posebni minimum.
,. !oslovna %olju"ija
!torilec je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
%rivdna oblika: samo naklep.
Od K& golju;ije se loi po te') da se izvritveno dejanje pri poslovni
golju;iji opredeljuje kot preslepitev) golju;ivi na'en pa lahko nastane tudi
po sklenitvi posla+
6zvritveno ravnanje je mogoe storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob
njegovem izvajanju. !torilec bodisi lano prikazuje, da bodo obveznosti
izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti.
Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske
dejavnosti, pa preslepi stranko, ki opravlja gospodarsko dejavnost, stori %+
golju"ije.
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 e nastane velika premoenjska koda ali je
pridobljena velika premoenjska korist )slednje dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 e nastane majhna premoenjska koda ali je
pridobljena majhna premoenjska korist )slednje dodano s %#&'*.
Belikost premoenjske kode je objektivni pogoj kaznivosti 7 do nje storilec
ni v krivdnem odnosu.
.. 13+. $len ZK! odvzem voznike%a dovoljenja in vse v zvezi s tem
(odlo$ba ustavne%a sodi$a''''''')
+oloba '1<. lena #%P omogoa zaasen odvzem voznikega dovoljenja
domnevnemu storilcu %+ zoper varnost javnega prometa, e pred uvedbo ali
med kazenskim postopkom. 8jegov namen je, da se iz javnega prometa takoj
izloi voznik, glede katerega se, ob upotevanju njegove osebnosti,
prejnjega ivljenja in naina storitve %+ predvideva, da bo e naprej
1
ogroal javni promet in da mu bo v kazenskem postopku, e bo spoznan za
krivega, izreena navedena stranska kazen ali BU.
Preiskovalni sodnik ali policija smeta odvzeti vozniko dovoljenje za najve 1
dni. 2e se obdolencu izree BU odvzema voznikega dovoljenja oziroma
stranska kazen prepoved vonje motornega vozila, se v kazen oziroma BU
vteje as, za katerega je bilo vozniko dovoljenje odvzeto. )ureditev do
novele #%P&E*MMMM
Z novelo ZKP4- se je ta len spre'enil tako) da glasi:
G)'* 2e tee kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost
javnega prometa, sme sodie na obrazloeni predlog upravienega toilca
odrediti, da se obdolencu odvzame vozniko dovoljenje za as, dokler traja
postopek. Pred uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zoper
varnost javnega prometa sme policija, ki opravlja ogled, vzeti vozniko
dovoljenje tistemu, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil to
kaznivo dejanje in o tem izdati potrdilo, vendar mora vozniko dovoljenje
skupaj z ovadbo v treh dneh poslati dravnemu toilcu. Ta pa ga mora v
osmih dneh od prejema vrniti tistemu, ki mu je bilo odvzeto, ali ga poslati
sodiu ter hkrati predlagati uvedbo kazenskega postopka in zaasni odvzem
voznikega dovoljenja.H.
+oda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
G)0* 3 predlogu iz prejnjega odstavka odloi sodie s sklepom. #oper
sklep o odvzemu voznikega dovoljenja lahko obdolenec v treh dneh od
prejema sklepa vloi ugovor, ki ne zadri izvritve sklepa. !odie, ki je sklep
izdalo, odloi o ugovoru na podlagi predloenega gradiva, lahko pa pred
odloitvijo opravi poseben narok s strankama.H.
+osedanji drugi odstavek, ki postane etrti odstavek, se spremeni tako, da
se glasi:
G)?* Ke pred koncem kazenskega postopka sodie na predlog strank ali
po uradni dolnosti zaasno odvzeto vozniko dovoljenje obdolencu vrne, e
ugotovi, da ni ve pogojev za odvzem.H.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
G)1* #oper sklep, s katerim je bilo odloeno o ugovoru, imata stranki
pravico do pritobe. Pritoba obdolenca zoper sklep, s katerim je bil ugovor
zavrnjen, ne zadri izvritve sklepa o odvzemu voznikega dovoljenja.H.
+oda se nov peti odstavek, ki se glasi:
G)-* Clede izvritve ukrepa iz tega lena se smiselno uporabljajo dolobe
zakona, ki ureja izvrevanje kazenskih sankcij, o prepovedi vonje motornega
vozila.H.
+osedanji etrti odstavek postane esti odstavek.
1/. -li la&ko poli#isti opravijo o%led kraja do%odka brez kakrnekoli
odredbe'
3gled je posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi sodie ali policija z
namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja odkrijejo, opiejo in
zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja ali ugotovijo druga, za
kazenski postopek pomembna dejstva.
Predmet ogleda je lahko vse , kar je primerno za neposredno opazovanje in
je povezano s kaznivim dejanjem. 8ajpogosteje je predmet ogleda: kraj
kaznivega dejanja( sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno(
predmet, ki je nastal s kaznivim dejanjem.
3gled se lahko opravi v vseh "azah kazenskega postopka. !meta ga opraviti
tudi policija in preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku. #akon doloa,
da sme policija opraviti ogled, e preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam
kraj. %er lahko policija zaradi svoje veje operativnosti prej pride na kraj
kaznivega dejanja kot pa preiskovalni sodnik, ima po samem zakonu
pooblastilo, da zane opravljati ogled, vendar pa je o potrebi oprave ogleda
dolna takoj obvestiti preiskovalnega sodnika, ki glede na konkretne
okoliine primera odloi, ali bo sam opravil ogled. Tudi e preiskovalni
sodnik sporoi, da bo sam opravil ogled, je policija dolna priti na kraj
kaznivega dejanja, ga zavarovati, zbrati potrebna obvestila na podlagi '?D.
elna #%P ter preiskovalnemu sodniku nuditi ustrezno tehnino pomo pri
opravi ogleda.
1
Policija tako lahko sama opravi ogled, e obstaja nevarnost odlaanja,
eprav to ni v zakonu neposredno doloeno, a ogled je e po svoji naravi
takno dejanje, ki ga kasneje zaradi nevarnosti izginjanja sledov ni ve
mogoe enakovredno opraviti.
11. Kako je z izkopom trupla ali la&ko to poli#isti sami opravijo ali ne'
8e morejo. 6zkop )ekshumacija* in razteleenje trupla lahko odredi samo
sodie, praviloma preiskovalni sodnik. 6zkop se odredi z namenom, da se
truplo pregleda ali raztelesi oziroma obducira.
12. Kaj se z%odi, $e dravni toile# odstopi od pre%ona'
2e dravni toilec odstopi od pregona, preiskovalni sodnik o tem obvesti
okodovanca in ga posebej poui o njegovi pravici, da sme nadaljevati
pregon. 2e okodovancu ni mono vroiti obvestila, se teje, da ne namerava
nadaljevati pregona.
2e okodovanec ne nadaljuje pregona, preiskovalni sodnik s sklepom ustavi
preiskavo. !klep se polje obdolencu, dravnemu toilcu in okodovancu.
13. !ostopki po Zakonu o prekrki&
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
& postopek za prekrke prekrkovnega organa )hitri postopek* in
& redni sodni postopek.
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa,
nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
5edni sodni postopek se lahko zane samo na obdolilni predlog
prekrkovnega organa ali dravnega toilca.
1. Kdo la&ko izda pla$ilni nalo%, kakna so pravna sredstva'
Plailni nalog je pisna odloba, ki jo izda prekrkovni organ le polnoletnim
kriteljem. 6zda se lahko le, e hitri postopek ni izkljuen. ! plailnim
nalogom se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je
predpisana v razponu pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se pri
izreku globe ne morejo upotevati obteevalne in olajevalne okoliine, ki
jih prekrkovni organ na kraju samem tudi ne ugotavlja niti ne presoja. 2e
prekrkovni organ na kraju samem oceni, da so podane okoliine, ki bi
opravievale izrek opomina, sme storilcu izrei tudi opozorilo, ki je mileji
ukrep od izreka opomina. ! plailnim nalogom torej ni mogoe izrei vije
ali nije globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema predmetov.
Pogoji za izdajo plailnega naloga:
Podani so, e pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek
osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih sredstev ali
naprav )radarji za meritev hitrosti, alkotesti;*. B sodni praksi je oblikovano
stalie, da pojem osebne zaznave pomeni nain ugotavljanja dejanskega
stanja, obenem pa tudi podlago za razmejitev med podvrstami hitrega
postopka o prekrku, pri emer pooblaena uradna oseba prekrek osebno
zazna z vsemi lovekimi utili in je to neposredna ugotovitev prekrka ali
kritelja, in ne morda posredna, ko za prekrek izve iz pripovedovanja pri.
Pooblaena uradna oseba mora biti torej "izino neposredno navzoa ob
storitvi prekrka in mora sama na podlagi lastnega opaanja ugotoviti vse
njegove znake v trenutku njegovega nastanka.
#P&' doloa tudi obvezne sestavine plailnega naloga, poleg osebnih
podatkov, mora vsebovati tudi rok za plailo globe ter opozorilo o pravici do
plaila globe na obroke, T55 za plailo, ter pravni pouk o pravici do
pravnega sredstva, datum izdaje in podpis pooblaene uradne osebe in
uradni peat prekrkovnega organa.
#oper plailni nalog lahko kritelj vloi zahtevo za sodno varstvo, in sicer v D
dneh od njegovega prejema. 2e zahteve ne vloi, lahko v D dneh od
pravnomonosti plailnega naloga plaa polovico izreene globe, sicer se
globa prisilno izterja v celoti.
#P&' pa doloa tudi posebne primere plailnih nalogov, ki se izdajo zaradi
kritve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa,
o tujcih in o nadzoru dravne meje ter za kritelje predpisov o javnih
zbiranjih. 8adzor nad izvrevanjem teh zakonov izvajajo policisti in obinski
redarji, zato samo ti izdajajo plailne naloge po tem lenu, izjemoma pa tudi
pooblaene uradne osebe drugih prekrkovnih organov, vendar le, e imajo
pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvrevanjem zakonov, ki so taksativno
nateti v -<a. lenu #P&'.
#oper posebni plailni nalog, ki se izda za kritve predpisov o ustavljanju in
parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo,
temve ima kritelj pravico do ugovora v D dneh od vroitve plailnega
naloga. 8a podlagi ugovora prekrkovni organ plailni nalog odpravi in o
1
ugovoru odloi z odlobo o prekrku ali postopek o prekrku ustavi, pri
emer ugovor teje kot izjava v hitrem postopku o prekrku. #oper odlobo o
prekrku, izdano na podlagi ugovora zoper plailni nalog, je dovoljeno
pravno sredstvo zahteva za sodno varstvo.
1(. 5delebo, sostorilstvo, posredno storilstvo
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
%#&' je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. 8ekoliko nenavadno pa je
vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodij
hudodelske zdrube.
%#&' doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo
dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim
dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. #akon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.
%riteriji za prepoznavanje sostorilca:
& objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega
kaznivega dejanja(
& subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec
pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.
%dor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. !ubjektivna stran
zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega
dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo
ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
%rivda sostorilcev:
%rivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno
sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. ,ogoe je, da obstaja pri enem
sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je
glede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem
drugem le zavestna malomarnost.
!ostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali
malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. 8a zakon uveljavlja naelo
individualne in krivdne odgovornosti. #aradi tega pa je mogoe tudi to, da
dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvali"ikacijo, kot dejanje
drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno
pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi
sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca
)dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej
dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde*. Pri kaznivih
dejanjih kvali"iciranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi
sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
%#&' pa uvaja tudi pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega,
ki je kaznivo dejanje izvril osebno, in tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z
izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski
odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev
kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot storilec ali napeljevalec ali
pomaga. ! pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri
natannejem razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj
pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec kaznivega dejanja, lahko
samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka,
starega / let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari.
3trok estih let ne more biti kriv, toda to ni pomembno, ker je polnoletni, ki
je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Cre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse
sam pripravi, organizira, le neposredno izvritev, prepusti drugemu.
1*. !oskus K1
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za
katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je
kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje
objektivno 7 subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v
tem, da je z uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo
1
spravil v nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj*. Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev
naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni
pogoj kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
1+. 5boj
%#&' dodaja novo %+ uboja. B '. odstavku ''- je doloena temeljna oblika
umora )Gkdor komu vzame ivljenje, se kaznuje z zaporom od - do '- letH*, v
0. odstavku, pa je urejeno sostorilstvo pri uboju.
1,. 5mor ) kako je bilo to lo$eno v starem KZ'
"ovost v KZ43 je) da je K& u'ora po 35C+ lenu KZ loeno v dve K&:
1* U@3E 7 temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer
je uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja(
?* U,35 7 kvali"icirane oblike umora po %#( %#&' loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti
ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev
ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali
prianja v sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti(
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno
drugo %+, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih
nizkotnih nagibov(
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih
dejanj.
1.. 5Z ) ali je to dovoljen dokaz
3bvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo
iz spisov. Ta obvestila )izjave* niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na
katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi katerih
se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Cre torej
za dokaze v spoznavnem, ne pa v "ormalnem smislu. Bse kar je osumljenec
izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz sodnih
spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi
njegove izjave, preden mu je bil dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala
kot osumljenca.
2/. !ripor, kako v sumarnem postopku, kako z mladoletniki'
Pripor v skrajanem postopku se sme odrediti pred vloitvijo obtonega akta
in po njem. Temeljni pogoj je, da je oseba utemeljeno sumljiva storitve
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti. Pripor pa se sme
odrediti samo, e obstajajo priporni razlogi:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva
dejanja(
* iz razloga koluzijske in iteracijske )ponovitvene* nevarnosti za kazniva
dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo
dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 0 let ali za
druga kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 1 let.
B skrajanem postopku je pripor precej omejen. Pred vloitvijo obtonega
predloga sme trajati toliko asa, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna
dejanja, vendar ne ve kot '- dni. Clede pripora od vloitve obtonega
1
predloga do konca glavne obravnave mora izvenrazpravni senat vsak mesec
preizkusiti, ali so e podani razlogi za pripor.
Pripor proti mladoletniku sicer ni izkljuen, vendar se ga sme le izjemoma
odrediti na predlog +T. Pripor sme trajati najdalj ' mesec, senat za
mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. Pri odreditvi
pripora morajo biti podani priporni razlogi.
21. Fini pripor
:ini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno
potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. !klep se polje
policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. !odie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva oziroma javne ustanove za zdravljenje in oskrbo. 9e izjemoma mu
lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to neogibno
potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za
opravljanje dela. 3 tem sodie obvesti policijsko postajo. 2e se obdolenec
brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
6zvrevanje hinega pripora:
!odie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti
smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia, preverjati izvajanje ukrepa, ter o
morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. +inamika nadzora je
odvisna od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi
policija. 2e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti mejo, se mu odvzame
prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po
'-<. lenu #%P. 8adzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme
aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane osebe. 2e se pri nadzoru
ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti
deurnega preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z
dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega
pripora
#a odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje
hinega pripora v izreeno kazen, se smiselno uporabljajo dolobe #%P, ki
veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na
obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca
izvenrazpravni senat. 3bdolenec mora biti s predlogom za podaljanje
hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
22. 5klonilni zapor
Uklonilni zapor ni sankcija, ki se smejo predpisovati in izrekati za prekrke,
temve je to poseben nain prisilitve storilca k plailu globe.
+oloi ga sodie s sklepom, zoper katerega je dovoljen ugovor, lahko pa
storilec namesto ugovora sodiu predlaga, da se mu globa nadomesti z
opravo nalog v splono korist, in sicer tako, da doloi, da traja uklonilni
zapor do plaila globe, vendar najdlje 1. dni. ! tem, ko je izvren, pa se
storilec ne izogne plailu globe. 2eprav ga je prestal v celoti, je e vedno
dolan plaati. Po prestanem uklonilnem zaporu se globa, ki ni bila plaana,
prisilno izterja.
Uklonilni zapor doloi sodie zaradi neplaila pravnomono izreene globe,
ki je bila izreena s sodbo v rednem sodnem postopku ali z odlobo
prekrkovnega organa, in globe izreene z odlobo prekrkovnega organa na
podlagi ugovora zoper plailni nalog.
Uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog
ali je bila globa izreena mladoletnemu storilcu prekrka.
23. !rekrkovni or%ani
#P&' doloa, da so prekrkovni organi tisti organi, za katere zakon doloa,
da izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem posameznega predpisa. To so:
& upravni organi: vlada, kot najviji organ dravne uprave, ministrstva z
vsemi organi v sestavi )+avna uprava, Jarinska uprava, Policija, Uprava
za izvrevanje kazenskih sankcij, Beterinarska uprava,;* in upravne enote(
& drugi dravni organi: 6n"ormacijski pooblaenec, 5aunsko sodie,
+ravna revizijska komisija, Urad za statistiko;
& nosilci javnih pooblastil: javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki ga
ureja '0'. len Ustave, na zakonski ravni pa '-. len #+U&'. 8a podlagi
tega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni,
da lahko v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravni
1
in konkretne upravne akte v upravnih zadevah ali opravljajo materialna
dejanja upravne narave. Podeli se lahko z zakonom ali na podlagi zakona.
8ajpogosteji nosilci javnih pooblastil za nadzorstvo so nadzorniki:
naravovarstveni, gozdarski, okoljevarstveni, vodovarstveni, cestninski
nadzorniki, #P6#(
& organi samoupravnih lokalnih skupnosti: obinske inpekcijske slube,
redarstva;
2. -li kaken zakon ureja zdravljenje v zavodu in ali se e uporablja'
#akon o duevnem zdravju, ki velja od >.D.0..>, uporabljal pa se je tudi e
pred tem datumom.
2(. Kaj se z%odi, $e dravni toile# odstopi od pre%ona'
!odie izda zavrnilno sodbo, e ne nadaljuje pregona okodovanec kot
toilec.
2e dravni toilec spozna, da ni podlage za kazenski pregon mora o tem v D
dneh sporoiti okodovancu in ga pouiti, da lahko zane pregon sam.
3kodovanec ima pravico zaeti ali nadaljevati pregon v D dneh, odkar je
prejel sporoilo. 3kodovanec, ki ni bil obveen, sme dati izjavo za
nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiem v treh mesecih od dneva, ko
je dravni toilec zavrgel ovadbo.
2e dravni toilec umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec
takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. 2e ni navzo, eprav je
bil v redu vabljen, ali mu vabila ni bilo mono vroiti, ker ni sodiu javil
spremembe naslova, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona )teje se,
da je odstopil od pregona*. ,u pa lahko predsednik sodia dovoli vrnitev v
prejnje stanje, e ni bil povabljen ali je bil v redu povabljen, pa iz
opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, e v D dneh po
prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje stanje in e v tej pronji izjavi, da
nadaljuje pregon.
KZ)1
2*. 1ejanje maj&ne%a pomena, kje je sedaj to o&ranjeno'
Urejeno je v #%P&6, ki doloa, da sodie ustavi preiskavo, kadar je podana
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja )njegova
nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker so
kodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih je
bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovih
osebnih okoliin* ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Prav
tako je to razlog pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, ko senat odloi,
da se obtoba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi.
2+. ;z%on tuj#a (na primeruCvpraanje mileje%a zakona KZ)1)
%#&' je rtal stransko kazen izgon tujca iz drave, vendar v prehodnih
dolobah doloa, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave
pred uveljavitvijo %#&' , se ta kazen zoper obsojenca izvri tudi po zaetku
veljavnosti tega zakonika.
2,. Kazenska od%ovornost
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
2.. 6alomarnost, s kaknim standardom se u%otavlja'
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
1
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
!odie mora v tem primeru ugotavljati:
& ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako kot
pri obeh stopnjah naklepa*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )enako kot pri eventualnem naklepu*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri obeh stopnjah naklepa*.
Clede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od
eventualnega naklepa. 5azlouje pa ji to, da ni storilevega hotenja oziroma
njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati. !odie mora v tem primeru
ugotoviti, ali je storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati
monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej obliki krivde ni ne zavesti,
ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna
malomarnost podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na
storileve osebne sposobnosti in lastnosti. 8ajprej se postavi vpraanje, ali je
bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti
nastanka prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. !ubjektivni kriterij
pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni monosti nastanka
prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne
lastnosti.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
3/. 3arnostni ukrepi za nepritevne in bistveno zmanjano pritevne (kje
je sedaj to urejeno, zakaj in v $em je tu problem)'
#a nepritevne in bistveno zmanjano pritevne se uporabljata ukrepa:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti
Ta dva varnostna ukrepa medicinske narave, sta bila rtana iz %#&', vendar
se do sprejetja novega zakona e vedno uporabljajo dolobe prejnjega %#.
31. 5%otavljanje pritevnosti, se u%otavlja tudi krivda' po nje%ovem da,
jaz sem rekel ne, &alo=
8a podlagi ugotovljene pritevnosti oziroma nepritevnosti se ugotavlja
krivda oziroma nekrivda storilca kaznivega dejanja. Pritevnost se ugotavlja
na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra, kateremu ni ne dopustno ne
umestno postaviti vpraanja, ali je storilec nepriteven, bistveno zmanjano
priteven ali priteven. 3 krivdi storilca, lahko odloa samo sodie, ne pa
izvedenec, ki za to ni pristojen, ne usposobljen in ki mu odloanje o krivdi
bolnika prepovedujejo tudi pravila poklicne etike. !odnopsihiatrini
izvedenec je zdravnik, ki bolezen ali motnjo diagnosticira in zdravi. Pri tem
ga ne sme in ne more zanimati, kdo je bolnik glede na njegov drubeni
poloaj, in e manj, ali je kriv.
!odie pa mora odloati o krivdo storilca na podlagi izvida in mnenja
izvedenca, nikakor pa ne more o tem namesto sodia odloati izvedenec.
32. Fini zapor, kdo %a odreja, za katera K1, kdo %a izvaja...' 1elo v
splono korist.
%azen zapora do devetih 'ese*ev se lahko nadomesti s hinim zaporom. 3
nadomestnem hinem zaporu odloi sodie s sklepom, s katerim doloi, da
se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. !odie lahko
obsojencu izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov , kjer
se izvaja hini zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi
najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje
dela. 2e se obsojenec brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, kjer se
1
izvaja hini zapor, ali pa to stori izven dovoljenega asa, lahko sodie
odredi, da se izreena kazen zapora izvri.
%azen zapora do dveh let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni
zapora opravi v obdobju najmanj enega leta delo v splono korist najmanj
D. in najve ?D. ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih
obveznosti iz delovnega razmerja. 3 tem odloa sodie, ki je izreklo kazen
na prvi stopnji, upotevajo pri tem objektivne in subjektivne okoliine
storilca in njegovo soglasje s taknim nainom izvritve kazni zapora. 2e
obsojeni ne izpolnjuje nalog, lahko odredi sodie, da se izreena kazen
zapora izvri. # delom v splono korist se ne more izvriti kazen zapora, ki je
bila storilcu izreena za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
33. Odmera denarne kazni (kako so dolo$eni dnevni zneski, viina)'
%# doloa denarno kazen kot glavno ali stransko kazen. %ot glavna se sme
izrei samo, kadar je predpisana za posamezno kaznivo dejanje. %ot stranska
pa se lahko izree za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, tudi e ni
predpisana z zakonom, ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec
kaznovan z zaporom ali z denarno kaznijo, sodie pa izree kot glavno
kazen zapor.
%#&' doloa denarno kazen v dnevnih zneskih, in sicer najmanj 1. in najve
1/. dnevnih zneskov, za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti, pa
najve '-.. dnevnih zneskov.
Pri izrekanju denarne kazni sodie najprej doloi tevilo dnevnih zneskov,
nato pa izrauna viino dnevnega zneska. Ktevilo dnevnih zneskov pomeni
merilo za doloitev viine kazni in se doloi glede na sorazmerje med teo
kaznivega dejanja in stopnjo krivde. 8adalje sodie doloi viino dnevnega
zneska. Ta je odvisna od storilevega premoenjskega stanja v celoti. %#
doloa elemente za izraun viine dnevnega zneska. Biino dnevnega zneska
doloi sodie tako, da upoteva viino storilevega dnevnega zasluka glede
na uradne podatke davnega organa in storileve druinske obveznosti
)preivninske obveznosti, obveznosti iz stanovanjskega posojila*. !odie se
pri tem opre na podatke, ki niso stareji od / mesecev. 2e sodie teh
podatkov ne more dobiti, se kot dnevni znesek denarne kazni vzame
tridesetina zadnje uradno objavljene povprene mesene neto plae za
zaposleno osebo v 5!.
!odie mora v sodbi doloiti rok za plailo denarne kazni, in sicer najmanj
'- dni in najve 1 mesece. B upravienih primerih lahko sodie dovoli
plailo v obrokih, vendar ne dlje kot 0 leti.
2e obsojenec v roku ne plaa denarne kazni, se znesek izterja prisilno. 2e je
tudi izvrba neuspena, sodie za vsaka zaeta 0 dnevna zneska doloi en
dan zapora. #apor nima narave kazni zapora. Tako lahko zapor traja tudi
manj kot '- dni, ne more pa biti dalji kot / mesecev. To ima za posledico, da
ostane neizterljiva denarna kazen, ki presega 1/. dnevnih zneskov )za
kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti*.
2e obsojenec plaa del denarne kazni, se mu preostanek sorazmerno
spremeni v zapor, e med prestajanjem plaa e ta ostanek, se izvrevanje
zapora ustavi. Po obsojenevi smrti se denarna kazen ne izvri.
3. K1 predrzna vonja
Cre za novo %+ v %#&'. !tori ga vozni, ki s predrzno vonjo ogrozi ivljenje
ali telo sopotnikov ali drugih navzoih udeleencev, s tem da:
* prekorai hitrost za enkrat ve od dovoljene na cesti,
* vozi pod vplivom alkohola z ve kot '.'. grama alkohola na kilogram krvi
ali ve kot ..-0 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka
* vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi
6n pri tem:
& prehiteva druga vozila,
& ne upoteva pravil o prednosti,
& vozi na prekratki varnostni razdalji,
& na cesti, ki ima dva ali ve oznaenih pasov za vonjo v eno smer, vozi po
voziu, namenjenem vonji v nasprotni smeri,
& s kakno drugano kritvijo predpisov o varnosti cestnega prometa
povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna
nesrea, ki pa so se ji drugi udeleenci izognili s pravoasnim ukrepanjem.
2e je posledica prometna nesrea s hudo telesno pokodbo ene ali ve oseb,
se taken storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vonje
motornega vozila, e pa je kakna oseba umrla, pa z zaporom od ' do '0 let
in prepovedjo vonje motornega vozila.
ZK!);
1
3(. Kaj je tu nove%a'
8azadnje je bil #%P spremenjen z novelo 6. !premembe so:
* o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu
odloa vrhovno sodie v senatu 1 sodnikov, razen, e je pripor podaljan s
sklepom senata vrhovnega sodia, odloa senat - sodnikov(
* ob vloitvi zasebne tobe mora biti plaana sodna taksa, sicer jo sodie
zavre(
* ukinjena je povprenina. !edaj je potrebno plaati sodno takso(
* monost vroanja v elektronski obliki(
* zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo
podati v roku 1 dni od dne, ko je bil sklep vroen, razen e dolobe o priporu
ne doloajo drugae(
* pazniki se po novem imenujejo pravosodni policisti(
* zaslianje obdolenca, prie ali izvedenca preko videokon"erence(
* obtoeni, toilec in okodovanec se lahko odpovejo pravici do pritobe od
razglasitve sodbe do izteka roka za pritobo. 2e je bila izreena zaporna
kazen, pa se sme obtoeni odpovedati pravici do pritobe ele, ko mu je bila
sodba vroena. +okler sodie druge stopnje ne izda odlobe, lahko
pritoniki e podano pritobo umaknejo. 3dpoved pritobe in umik pritobe
se ne moreta preklicati.
3*. !ovpre$nina
Ee rtana, sedaj sodna taksa.
3+. Alektronsko vro$anje
#%P&6 je uredil elektronsko vroanje v kazenskem postopku. 3bdolenec,
pria, zasebni toilec, okodovanec kot toilec in okodovanec lahko sodiu
sporoi, da eli vroanje pisanj po elektronski poti v varen potni predal,
katerega naslov navede v vlogi ali na naroku in je enakovreden naslovi
prebivalia. 2e navedene osebe poljejo vlogo po elektronski poti, se teje,
da elijo vroanje po varni elektronski poti, e ne sporoijo drugae.
+ravnemu toilcu in drugim dravnim organom, odvetnikom, sodnim
izvedencem, sodnim cenilcem, sodnim tolmaem in drugim osebam, pri
katerih se lahko zaradi njihove narave dela domneva veja zanesljivost, se
pisanj vroajo po elektronski poti, e je tako vroanje mogoe.
Po varni elektronski posti se vroitev pisanja opravi po in"ormacijskem
sistemu, ki naslovniku polje v njegov varni potni predal pisanje, v katerem
ga opozori, da ga mora prevzeti v roku '- dni od dne, ko mu je bilo poslano,
sicer bo izbrisano iz in"ormacijskega sistema, naslovniku pa bo pisanje
vroeno v "izini obliki. 8aslovnik prevzame pisanje tako, da z uporabo
kvali"iciranega potrdila za varen elektronski podpis dokae svojo istovetnost,
vpogleda v varen elektronski predal in elektronsko podpie vroilnico.
Broitev velja za opravljeno, ko naslovnik prevzame pisanje. Pisanja, ki jih
je potrebno vroiti osebno, se lahko tako vroajo tudi po varni elektronski
poti.
ZK!
3,. !repoznava
Prepoznava predmetov in oseb v zakonu ni doloena kot posebno
preiskovalno dejanje, temve kot oblika oziroma poseben nain zaslievanja
prie, o katerem se sestavi poseben zapisnik. Pri prepoznavi je dokaz to, kar
je pria izpovedala. 2e je prepoznavo opravi preiskovalni sodnik, je
prepoznava dokaz, na katerega se sme opreti sodba. Ee pa to lahko
nezanesljiv dokaz, saj je njen rezultat odvisen tako od izvedbe, kot tudi od
drugih objektivnih in subjektivnih okoliin.
3.. !ravi#a do uporabe lastne%a jezika. 3 katerem delu postopka to
velja, kako je v predkazenskem in vpraanje nedovoljene%a dokaza, $e ni
v tem jeziku'
#%P vsakomur zagotavlja pravico, da v postopku uporablja svoj jezik.
Pravica uporabe jezika v postopku pred dravnimi organi spada med
temeljne lovekove pravice. Ta pravica pomeni za sodie dolnost, da
zagotovi ustno prevajanje iz tega jezika v slovenino in obratno. Ta dolnost
velja za vse "aze kazenskega postopka. @rez ustnega prevajanja ni mogoa
kontradiktornost glavne obravnave, predvsem pa obdolenec, ki ne govori
slovensko, ne bi mogel uinkovito uresnievati svoje pravice do materialne
obrambe.
!odie mora pred vsakim zaslianjem pouiti stranke in druge udeleence o
pravici do uporabe njihovega jezika. 3pustitev lahko pomeni bistveno kritev
dolob kazenskega postopka.
1
+ejanja, ki jih opravi policija v predkazenskem postopku, ko zbira obvestila,
potrebna za kazensko ovadbo, niso sodna dejanja. #ato se zanje doloba D.
lena #%P ne uporablja, saj se ta nanaa na uporabo svojega jezika pri
sodnih dejanjih. Uradni zaznamki o zbranih obvestilih oziroma njihove izjave
v predkazenskem postopku niso dokazi v procesnem smislu.
B koliko preiskovalni sodnik ne poui osebe, ki ji je bila odvzeta prostost po
?. lenu #%P, je potrebno njegovo izpovedbo izloiti, saj gre za nedovoljen
dokaz.
Z!ol
/. 3arnostni pre%led
Pri opravljanju nalog smejo policisti opraviti varnostni pregled.
Barnostno preverjanje oseb je ugotavljanje morebitnih varnostnih zadrkov
za dostop do varovane osebe ali za delo pri varovani osebi, dostop ali delo v
varovanem organu, objektu, prostoru ali okoliu, na doloenem delovnem
mestu.
Barnostno preverjanje obsega preveritev podatkov, doloenih s predpisi za
pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
3sebi, za katero se ugotovi obstoj varnostnega zadrka, se lahko prepove
dostop do varovanih oseb, organov, objektov, prostorov in okoliev oziroma
se lahko osebi prepove opravljati dela pri varovani osebi.
Barnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. 2e oseba ne
privoli, se teje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev.
1. !repoznava po "oto%ra"ija&
Policisti lahko zaradi odkrivanja storilca %+ ali zaradi prekrka ali zaradi
ugotavljanja identitete neznane osebe opravijo prepoznavo oseb po
"otogra"ijah.
Pri izvajanju prepoznave oseb po "otogra"ijah, ko policisti odkrivajo storilca
%+, morajo od osebe, ki bo opravila prepoznavo, najprej zahtevati, da opie
in navede "izine znake, po katerih se oseba razlikuje od drugih oseb, ele
potem se ji pokae "otogra"ija osebe, in sicer z drugimi "otogra"ijami, na
katerih so njej neznane osebe. Policist, ki vodi prepoznavo po "otogra"ijah,
mora zagotoviti, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred zaetkom
prepoznave ne vidi posamezne "otogra"ije osebe oziroma same osebe, ki jo bo
prepoznavala.
3 prepoznavi se sestavi zapisnik, v katerega mora policist navesti tudi katere
"otogra"ije je oseba videla.
2. 4ji&ova dokazna vrednost
Policija ne more opraviti prepoznave oseb in predmetov na procesno
veljaven nain. 8a prepoznavo, ki so jo opravili policisti v predkazenskem
postopku, se sodba ne sme opirati, ker gre zgolj za izjavo )obvestilo*, ki jo je
pria dala policiji po '?D=0 lenu #%P. Procesno veljavno prepoznavo
osumljenca in predmetov v predkazenskem postopku in med preiskavo lahko
opravi le preiskovalni sodnik na podlagi 0?0. in 0?0. a lena #%P.
Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti po 1-.a lenu #Pol, je samo
ukrep za odkrivanje storilca in podlaga za sestavo kazenske ovadbe.
Prav tako se sodba ne more opirati na zapisnik o prepoznavi osumljenca po
"otogra"ijah, ki jih policisti pokaejo osebi, ki opravlja prepoznavo.
3. Granje 5Z)jev na 9.O., a je to pravilno'
8i pravilno.
Uradni zaznamki, ki jih je policija naredila po danem pouku, se ne izloajo iz
spisa. Cre za vire dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem
postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Te dokazne vire lahko
uporablja preiskovalni sodnik, ko zasliuje obdolenca, prie in izvedence,
uporabljajo pa jih lahko tudi stranke pri postavljanju vpraanj zaslianim
osebam, dajanju dokaznih predlogov in pri vlaganju pravnih sredstev zoper
sodne odlobe. Torej lahko to dokazni viri, na posreden nain vplivajo na
potek in izid kazenskega postopka.
10-. len #%P doloa, da sodie prebere prejnjo izpovedbo obtoenca, e
izjavi, da se ne bo zagovarjal na glavni obravnavi. ! prejnjo izpovedbo je
miljena njegova izpovedba na policiji ali pred preiskovalnim sodnikom
oziroma na prejnji glavni obravnavi. 6zjava, ki jo je dal obtoenec policiji
potem, ko je bil pouen o pravnih jamstvih )'?D=/ len #%P*, se ne teje za
njegovo izpovedbo, na kateri bi smela temeljiti sodba, zato se ne prebere, e
se obtoenec ne eli zagovarjati ali e svoj zagovor spremeni.
&. BARBARA BREZIAR
1. 7azlika skrajani in redni postopek
1
5azlike so:
* skrajani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 1 let( redni postopek pa za huja kazniva
dejanja.
* v skrajanem postopku sodi sodnik posameznik( v rednem postopku senat
treh ali petih sodnikov.
* v skrajanem postopku ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo
posamezna preiskovalna dejanja(
* v skrajanem postopku nimamo ugovora zoper obtonico, marve se
obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in v omejenem obsegu.
* C3 se lahko v skrajanem postopku opravi brez navzonosti obdolenca,
pod pogojem, da je bil v redu povabljen in da je bil pred tem zaslian,
sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna( v rednem postopku je
potrebna navzonost zagovornika, e je obramba obvezna.
* v skrajanem postopku je omejena uporaba pripora.
* v skrajanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za
pripor. 5ok enega meseca se ne rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil
zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve od
prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga. B rednem postopku
senat vsaka dva meseca od zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e
podani razlogi za pripor.
2. Kakna je razlika %lede pripora'
Pripor pa se sme v skrajanem postopku odrediti:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva
dejanja(
* iz razloga koluzijske in iteracijske )ponovitvene* nevarnosti za kazniva
dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo
dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 0 let ali za
druga kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 1 let. B
rednem postopku se lahko odredi glede vseh pripornih razlogov in za vsa
kazniva dejanja.
Clede asa, pa sem pripor v skrajanem postopku pred vloitvijo obtonega
akta trajati le toliko, kolikor je potrebno, da se opravijo preiskovalna
dejanja, vendar ne ve kot '- dni. B rednem postopku pa lahko traja pripor 1
mesece )'N0*, vrhovno sodie pa ga lahko podalja e za 1 mesece, e gre
za kazniva dejanja, za katera je zagroena kazen ve kot - let zapora.
3. !riporni razlo%i
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
. Akskluzija dokazov
Fkskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega
uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oziroma protiustaven nain, torej s
kritvijo temeljnih lovekovih pravic. # ekskluzijo se zagotavlja Genakost
orojaH obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad
posameznikom.
1
Clede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna
odloba ne sme opreti: to so dokazi, pridobljeni s kritvijo neke dokazne
prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa )npr. izpovedba
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni bil pouen po ?. lenu #%P(
izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo( dokazi pridobljeni z uporabo
P3,! brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo( izjavo
prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria*.
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini
dolobi ni posebej doloeno, da se sodba nanje ne sme opirati: praviloma
izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi )npr. izjava, ki jo je v "azi zbiranja obvestil
policiji dala oseba, za katero se kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot
pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca*.
B naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez
preiskave oziroma obtonega predloga na podlagi ovadbe, predlogom
sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali izdajo
kaznovalnega naloga(
* preiskovalni sodnik: v preiskavi(
* sodei sodnik: v skrajanem postopku(
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico(
* predsednik senata: pred glavno obravnavo(
* razpravni senat: na glavni obravnavi(
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do Gpsiholoke okubeH,
saj se sodei sodnik seznani z vsebino nedovoljenih dokazov in tako le&ti
vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni.
Teorija o psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu,
kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve. B kontinentalnem sistemu,
je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
B naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja,
izloitev in prepoved opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze. 8amen
izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom, namen
prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne
bo skliceval v sodni odlobi, ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno
bistveno kritev kazenskega postopka.
8ae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. +okazi, pridobljeni s
kritvijo lovekovih pravic in dolob #%P, so absolutno neveljavni.
Fkskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za
obdolenca.
(. Kateri& dokazov, ki ji& je poli#ija dobila od osumljen#a ne smemo
uporabiti'
6zjave, ki jo je v "azi zbiranja obvestil po '?D. lenu #%P policiji dala oseba,
ki kasneje postane obdolenec, e ni bila obveena o tem, katerega
kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum, ter pouena, da ni
dolna niesar izjaviti in odgovarjati na vpraanja, e pa se bo zagovarjala,
ni dolna izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da
ima pravico do zagovornika, ter da se bo vse, kar bo izpovedala, na sojenju
uporabilo zoper njo.
*. -li je mono uporabiti kot dokaz zaslianje osumljen#a, $e %a je
zasliala poli#ija (po%oji)'
+a. # novelo #%P&F se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme
zaslievati osumljenca. 8amesto izjave osumljenca, ki je lahko bila samo
podlaga dravnemu toilcu za odloitev o pregonu in se jo je moralo izloiti
iz spisa pred vloitvijo obtonice, lahko po tej noveli policija pridobi tudi
izpovedbo osumljenca, na katero se sme opirati sodba.
Pogoji:
* zaslianje osumljenca se sem opraviti samo v navzonosti zagovornika(
* pred zaslianjem, je osumljencu potrebno dati pouk )pove se mu katerega
kaznivega dejanja je osumljen, kakna je podlaga. Poui se ga, da se ni
dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dolan
izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da si ima
pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzo pri zaslianju
+. 5krepi za za%otovitev obdolen$eve navzo$nosti, odpravo ponovitvene
nevarnosti
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
1
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
,. -li se sme dati neko%a v pripor, $e so podani po%oji za &ini pripor'
8e, treba je uporabiti mileji ukrep.
.. -li je mono odrediti pripor, $e niso podani priporni razlo%i'
+a. #a zagotovitev obdoleneve navzonosti na glavni obravnavi, pod
pogojem, da je bil v redu vabljen in ob oceni, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
1/. @e obdolene# ne eli sodelovati s poli#ijo in sodi$em ali je to razlo%,
da se odredi pripor'
8e. 3bdolenec ima pravico do molka. 8a dravnem toilcu je, da dokae
njegovo krivdo.
11. ;zredna pravna sredstva, natet in katero sodi$e odlo$a'
6zredna pravna sredstva:
* obnova kazenskega postopka 7 odloa izvenrazpravni senat sodia, ki je v
prejnjem postopku sodilo na prvi stopnji(
* izredna omilitev kazni 7 odloa vrhovno sodie(
* zahteva za varstvo zakonitosti 7 odloa vrhovno sodie na seji.
12. Z3Z, kateri toile# jo vla%a, kam se vloi, iz kateri& razlo%ov'
#B# je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi
zoper pravnomono sodno odlobo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred
pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o
odreditvi in podaljanju pripora. 8amen tega pravnega sredstva je varovanje
zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
#B# se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper
sklep vrhovnega sodia o podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo,
izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
5azlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in "ormalnega, in
sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona(
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 1<'=' lena #%P
)absolutne bistvene kritve*(
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale
na zakonitost sodne odlobe.
#ahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s
katero je bilo odloeno o #B#.
#B# smejo vloiti +T, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa
tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. +T lahko
vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
#B# se vloi v roku 1 mesecev oziroma za sklepe iz ?0.. lena #%P v roku D
dni. Ta rok tee od dneva, ko je obdolenec prejel pravnomono sodno
odlobo. Ti roki ne veljajo za +T. #anj ni doloenega roka.
#B# se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik
senata jo s sklepom zavre, e je bila vloena zoper odlobo vrhovnega
sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. 3 zahtevi
pa odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na
preizkus tistih kritev zakona, na katere se sklicuje vlonik v svoji zahtevi.
Tudi pri #B# velja pravilo bene"icium cohesionis in prepoved re"ormacije in
peius.
Brhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana
kritev zakona. 2e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero
ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo
in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da
ugotovi kritev zakona. 2e je zahteva vloena v obdolenevo kodo in
1
vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
13. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
1. Kdo la&ko vloi obnovo, kateri toile#'
3bnovo postopka lahko zahtevajo stranke in zagovornik, po obsojenevi
smrti pa tudi osebe iz 1/<=0 lena #%P. %ot stranka sta miljena samo
obsojenec in dravni toilec. 3kodovanec kot toilec in zasebni toilec,
eprav sta stranki v kazenskem postopku, nista upraviena do tega izrednega
pravnega sredstva, saj ga v obsojenevo korist ne moreta vloiti, v njegovo
kodo za zahteva za obnovo postopka ni dovoljena.
1(. Kakna je razlika %lede roka za pritobo v rednem in skrajanem,
kaj se je tu spremenilo'
#daj je rok za pritobo pri obeh enak&'- dni, prej D dni v skrajanem.
1*. -li sem sliala za novosti %lede mladoletnikov (sprejeto je bilo
na$elno pravno mnenje 3r&ovne%a %lede uporabe KZ)1 za
mladoletnike)'
Brhovno sodie 5! je dne ''.-.0..> sprejelo naelno pravno mnenje
)B!.1D/<<*, v katerem je navedeno, da se za mladoletnike uporablja %#&'
ter dolobe <.. do >?. lena, dolobe, ki se nanaajo na ml. zapor v ?<=-
lenu, prvem, drugem in etrtem odstavku ?>. lena, ter doloba '..=1 lena
%#&UP@'. %#&' sam izkljuuje osebno veljavnost za mladoletne storilce
kaznivih dejanj. Bpraanja asovne, osebne in krajevne veljavnosti
kazenskega zakonika so izredno pomembna z vidika spotovanja naela
zakonitosti, saj nihe ne more biti obsojen za kaznivo dejanje, za katero ni
zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, e preden je bilo
dejanje storjeno. 6nterpretacija prehodnih dolob %#&': izpostavlja se
dilema, kateri zakon )%#&', %#&UP@'*, e sploh kateri, velja za storilce
kaznivih dejanj, in tudi, ali %#&' glede na dikcijo '. in ?. lena sploh
dopua razlago, da se uporablja tudi za mladoletne storilce. Prehodne in
konne dolobe namre urejajo vpraanje, katerih zakon sploh velja. 6z njih
je mogoe razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben
zakon za mladoletnike, do sprejetja posebnega zakona, pa se zaasno
uporabljajo specialne dolobe %#&UP@'. %#&' je tako razveljavil celoten
zakon, razen nekaterih dolob. %er posebni zakon e ni bil sprejet, je
razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo dolob %#&UP@'. %er je na
podlagi prehodne dolobe 1<-. lena %#&' doloba <.. lena %#&UP@'
ohranjena v veljavi, jo je treba vsebinsko teti kot del novega zakona
)notranja povezanost kazenskega prava oziroma umeenost v notranji
sistem*. Ureja namre podroje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pa pa se
v tem delu opira na staro ureditev. 2e bi teli, da je <.. len nanaa na %#&
UP@', bi prili do absurdne reitve, ko bi zakon sicer predvidel kolizijo med
posebnimi in splonimi dolobami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije
nikoli niti pojmovno ne bi moglo priti, saj splonih dolob starega zakona ni
ve. Bse dolobe starega zakona, razen posebnih dolob, so bile namre
razveljavljene. +olobi '. in ?. lena sicer res kaeta na to, da velja %#&'
samo za polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje
kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za njihovo kaznovanje. Bendar
pa je potrebno ta dva lena drugae razumeti. 3b prehodnem reimu veljata
znotraj enotnega sistema kazenskega prava dva reima, in sicer reim, ki
velja za polnoletne, in reim, ki velja za mladoletne. #ato je potrebno
dolobe %#&UP@' razumeti v povezavi s %#&'. 3b takem izhodiu se izkae,
da je ureditev '. in ?. lena %#&', katere gramatikalni pomen utegne
napeljati na sklep, da %#&' velja samo za polnoletne, zgolj navidezna, saj
analiza celotnega besedila kazenskega zakona )predvsem dolob <.. lena
%#&UP@' v povezavi s lenoma 1<-. in 1D. %#&'* pokae, da velja %#&' v
svojem celotnem besedilu tudi za mladoletne storilce, kolikor njegove
dolobe ne nasprotujejo posebnim dolobam za mladoletnike )<.=' len %#&
UP@'*. Prehodne dolobe torej izkljuujejo razlago, da se %#&' uporablja
samo za polnoletne storilce. 3b njihovem pravilnem razumevanju je
potrebno teti, da je uporaba dolob, ki vsebujejo besede GpolnoletniH )'. in
?. len*, kolikor se te nanaajo na obravnavanje mladoletnih storilcev
kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega zakona izkljuena. 2e
1
posamezna doloba nasprotuje posebnim doloba za mladoletnike, ne velja,
kolikor se nanaa na mladoletnike.
9ogino nemogo je sklep, da %#&' velja za mladoletnike, ter obenem zanje
ne velja. 3b tako razlagi bi zakon nasprotoval samemu sebi in ne bi bil ve
smiselna in sklepna celota.
1+. Kako je to urejeno, uporaba dolo$b KZ in KZ)1 za mladoletnike'
#a mladoletnike se uporablja %#&' ter dolobe <.=0 in <'. do >?. lena,
dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki zapor v -. odstavku ?<. lena, v
prvem, drugem in etrtem odstavku ?>. lena, ter doloba tretjega odstavka
'... lena %#&UP@'. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah %#&'
)1<-. len*, in sicer do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike. %#&
'A je doloil, da se uporablja samo 0. odstavek <.. lena, medtem, ko je %#&
' v 1<-. lenu doloil uporabo <.. lena v celoti. )glej tudi naelno pravno
mnenje Brhovnega sodia*.
1,. Kakna je od%ovornost pravni& oseb za k.d., kje je to urejeno'
%#&' v -=0 lenu doloa, da posebni zakon doloa kazensko odgovornost
pravnih oseb.
%azensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v
posebnem zakonu )#3P3%+*. Ta odgovornost izhaja iz %# )?0=' len*, ki
doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je
izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da
gre za tako kaznivo dejanje, za katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna
pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi "izine
osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je
izvril storilec v njenem imenu, na njen raun ali v njeno korist. Pri tem
mora iti za kaznivo dejanje, za katerega #3P3%+ doloa odgovornost
pravne osebe. #a kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga
ali odobritve vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu
omogoali, da je izvril kaznivo dejanje(
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega
dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno
nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih
kaznivih dejanj, za katera zakon posebej doloa, da zanj odgovarja pravna
oseba )0-. len #3P3%+*. ,ed njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem,
trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v nosenost, kritev nedotakljivosti
stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje
podkupnine in druga.
#akon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s "inannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi
pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
%azenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko
odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki jih predstavlja zlasti mednarodna
gospodarska kriminaliteta.
1.. -li sem sliala za slamnata podjetja'
!lamnato podjetje je gospodarski subjekt, ki je registriran davni zavezanec
za ++B in z golju"ivim namenom pridobiva blago ali storitve ali to simulira,
ne da bi plaal ++B, ki ga je zaraunal na svojih izdanih raunih, medtem
ko dobavlja blago ali storitve z obraunanim ++B.
Prek 6+ ++B nato prejemniki raunov za dobavljeno blago oziroma storitve
uveljavljajo odbitek oziroma zahtevajo vrailo plaanega vstopnega ++B.
+avna utaja je tako mona le s sodelovanjem slamnatega podjetja z drugimi
podjetji, ki so vede ali nevede udeleena v teh poslih, zato gre za
organizirano davno utajo ve podjetij.
Tveganja:
2e se zapletete v transakcije s slamnatimi podjetji, tvegate, da vam davna
uprava v okviru inpekcijskega pregleda ne prizna pravice do porauna
1
vstopnega ++B in vam morda celo davno ne prizna stroka, knjienega na
podlagi rauna, ki ste ga prejeli od drube, ki ni plaevala svojih davnih
obveznosti.
+avni organ ne sme izrei nobenega prej omenjenega ukrepa, e lahko
dokaete, da pri poslovanju s slamnatim podjetjem niste vedeli, da gre za
posel, ki bo del utaje davkov. +okazati morate, da:
'. so bile storitve dejansko opravljene oziroma blago dejansko dobavljeno in
0. da ste dobavitelja dovolj dobro preverili.
8ekatere skupne znailnosti slamnatih podjetij:
Po mnenju +ursa je slamnata podjetja v praksi precej lahko prepoznati. 8a
+avni upravi 5! v svojem pojasnilu navajajo nekatere skupne znailnosti
teh podjetij: '. #nailnosti dobavitelja:
& je novoregistrirani davni zavezanec za ++B )novoregistrirani zavezanec
za ++B je zavezanec v prvih dvanajstih mesecih poslovanja od pridobitve
++B tevilke*(
& svoje dejavnosti ne oglauje )asopisi, TB, radio, internet, OPQ*
& nima nobenih re"erenc )zgodovine* glede ponujenih poslov(
& zakoniti zastopnik drube je mlaja oseba, brez ustreznih strokovnih znanj o
poslu, ki ga ponuja(
& zakoniti zastopnik je tuj dravljan(
& ni registriran oziroma nima ustreznih dovoljenj za izvajanje doloenih
poslov(
& je brez ustreznih sredstev za izvajanje ponujenih poslov
& nima ustreznih oziroma sploh nima poslovnih prostorov,
& nima osnovnih sredstev za izvajanje takne dejavnosti,
& nima zaposlenih delavcev oz. nima ustreznega tevila zaposlenih, glede na
obseg in vrsto dela(
'. #nailnosti transakcije )posla*:
& ponudba za veliko vrednost poslov )dobav* brez "ormalne pogodbe, v kateri
se natanneje dogovorijo pravila sklepanja poslov in odgovornosti strank(
& dobavitelj ponuja posel v katerem zavezanec )prejemnik* ne nosi nobenega
tveganja(
& blago je brez ustrezne speci"ikacije za trie na katerega se dobavlja )npr.
avtomobili delani za slovenski trg se dobavljajo v Anglijo & navidezna
dobava*(
& zahteva po predplailu )pogosta pri prodaji avtomobilov*,
& ne zahteva plaila preden zavezanec ne dobi plailo od svojega kupca,
oziroma ne zahteva plaila pred vrailom ++B s strani drave )pogosto
kombinirano s plaevanjem ++B po plaani realizaciji*,
& zahteva po plailu z gotovino )pogosto pri prodaji avtomobilov*,
& nerazumna zahteva po plaevanju tretji osebi oziroma o""shore drubi
)asignacije*(
& blago, ki je predmet ponujenega posla je t.i. tvegano blago )opisano v toki
1*, ki se najvekrat pojavlja v utajah ++B(
& enaka cena blaga )mara* ne glede na koliino dobavljenega blaga )ni
obiajnih koliinskih popustov*(
& blago s speci"ikacijo, ki se ne more uporabljati v !loveniji(
& pot blaga in pot raunov iz nerazumljivih razlogov razlina(
0. #nailnosti komunikacije oziroma naroanja blaga oziroma storitev:
& komunikacija s podjetjem je mona samo preko mobilnega tele"ona(
& tele"onska tevilka ni objavljena v tele"onskem imeniku(
& po doloenem asu je tele"onska tevilka dobavitelja nedosegljiva )ne
obstaja ve*(
& komunikacija vedno z eno in isto osebo, ki se predstavi samo po imenu(
& nenavadna metoda naroanja in "akturiranja blaga glede na ustaljeno
poslovno prakso.
2/. Za katera k.d. la&ko od%ovarjajo pravne osebe'
#3P3%+ v 0-. lenu doloa, za katera kazniva dejanja odgovarjajo pravne
osebe:
'* iz '?. poglavja za kazniva dejanja po '.D. do ''?. lenu(
0* iz '-. poglavja za kaznivo dejanje po '0'. lenu(
1* iz '/. poglavja za kazniva dejanja po '1'. in '1<. do '??. lenu ter '?/.
do '?>. lenu(
?* iz 'D. poglavja za kaznivo dejanje po '//. lenu(
-* iz '>. poglavja za kaznivi dejanji po '<-. in '</. lenu(
/* iz 0.. poglavja za kazniva dejanja po '<<. do 'D<. lenu(
<* iz 00. poglavja za kazniva dejanja po '>/. do 0.0. lenu(
D* iz 01. poglavja za kazniva dejanja po 0.?. do 001. lenu(
>* iz 0?. poglavja za kazniva dejanja po 00-. do 0-.. lenu(
'.* iz 0-. poglavja za kazniva dejanja po 0-'. do 0-/. lenu(
1
''* iz 0/. poglavja za kazniva dejanja po 0/.. in 0/0. do 0/-. lenu(
'0* iz 0D. poglavja za kazniva dejanja po 0D.. do 0D<. in 0D>., 0>.. in 0>1.
lenu(
'1* iz 0>. poglavja za kazniva dejanja po 0>?., 0>-., 0><. do 1..., 1.0. do
1.?. in 1./. do 1'1. lenu(
'?* iz 1.. poglavja za kazniva dejanja po 1'?. do 100. lenu(
'-* iz 1'. poglavja za kazniva dejanja po 10-. do 10<., 10>. in 11'. lenu(
'/* iz 10. poglavja za kazniva dejanja po 110. do 1?<. lenu(
'<* iz 11. poglavja za kazniva dejanja po 1-/. do 1->. lenu(
'D* iz 1-. poglavja za kazniva dejanja po 1<?. lenu.
21. @asovna uporaba KZ)1
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
22. Katere kazni pozna'
* zapor
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
23. Kakna je razlika med zaporom prej in zdaj'
* %# je doloal, da lahko traja zapora najmanj '- dni in najve '- let. %#&'
pa doloa minimum '- dni, maksimum pa 1. let(
* %#&' je uvedel dosmrtni zapor, ki ga %# ni poznal, in sicer za doloena
najhuja kazniva dejanja, ter za dejanja storjena v steku(
* %#&' je doloil, da je pri kaznivih dejanjih, kjer je predpisana kazen
zapora 1.&ih let, doloi minimum '- let zapora.
2. Za katera k.d. se la&ko izre$e dosmrtni zapor'
B splonem delu %#&' 7 0. odstavek ?/. lena, in sicer za kazniva dejanja
genocida, hudodelstva zoper lovenost, vojnega hudodelstva in agresije( v
primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva dejanja terorizma, umora,
uboja predsednika republike, za najhuje oblike kaznivih dejanj zoper
suverenost 5! in njeno demokratino ustavno ureditev, za kaznivo dejanje
ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo dejanje jemanja
talcev.
Prva tako pa se lahko izree dosmrtni zapor po pravilih o steku, e je za dve
ali ve kaznivih dejanj v steku sodie doloilo kazen zapora tridesetih let,
izree enotno kazen dosmrtnega zapora.
2(. Zakonska re&abilita#ija
5ehabilitacija pomeni, da se obsojencu, ki je glavno kazen prestal, vrnejo vse
pravice, ki bi jih imel, e bi ne bil obsojen. 3dpravijo se e trajajoe
posledice obsodbe in teje se, da ni bil obsojen. 6zhodie za rehabilitacijo je
stalie, da obsodba ne sme bremeniti obsojenca, ki se po izvreni glavni
kazni primerno vede. # rehabilitacijo se ustvari "ikcija o neobsojenosti.
8aeloma torej velja, da je obsojenec izenaen z drugimi osebami, ko je
prestal kazen.
#akonska rehabilitacija po %# obstaja takrat, kadar se obsodba izbrie iz
kazenske evidence in prenehajo vse pravne posledice obsodbe, obsojenec pa
velja za neobsojenega )D0=' len %#&'*. #a obsodbo velja pri tem
pravnomona odloba, prav tako pa morebitne spremembe te odlobe z
amnestijo ali pomilostitvijo. 6zbris obsodbe iz kazenske evidence in s tem
zakonsko rehabilitacijo dosee obsojenec, e pretee doloen as, odkar je
bila kazen izvrena, zastarana ali odpuena 7 e obsojenec v tem asu ne
stori novega kaznivega dejanja.
B zvezi z zakonsko rehabilitacijo pa obstajata 0 omejitvi:
* obsodbe na kazen zapora nad '- let ni mogoe izbrisati(
* obsodba se ne more izbrisati, dokler trajajo varnostni ukrepi.
Pri zakonski rehabilitaciji se obsodba izbrie iz kazenske evidence na
podlagi zakona )ipso lege* in nastopi vedno, e so izpolnjeni pogoji zanjo.
2*. !odatki iz kazenske eviden#e, komu se dajejo podatki za e izbrisane
obsodbe'
Bse obsodbe, ki jih sodie izree, se vpisujejo v posebno evidenco 7
kazensko evidenco 7 ki jo za obmoje vse drave enotno vodi ministrstvo za
pravosodje )Pravilnik o kazenski evidenci*. #6%!&' doloa obseg podatkov in
dajanje podatkov pred izbrisom iz kazenske evidence. %# pa e vedno doloa
roke za izbris obsodbe iz kazenske evidence, saj po izbrisu obsodbe velja
1
obsojeni za neobsojenega. 3bsodba se izbrie iz te evidence v doloenem
roku po izvritvi, zastaranju ali odpustitvi kazni, e obsojenec v tem roku ne
stori novega kaznivega dejanja. 5oki, v katerih se obsodba izbrie, so odvisni
od vrste obsodbe in tee sankcije, ki je bila storilcu izreena:
* za obsodbo, s katero je bil storilcu izreen sodni opomin, in za obsodbo, s
katero mu je bil odpuena kazen 7 ' leto od pravnomonosti sodne odlobe(
* za pogojno obsodbo 7 eno leto po preteku preizkusne dobe(
* za obsodbo na denarno kazen, stransko kazen, kazen zapora do enega leta
7 1 leta(
* za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let 7 - let(
* za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let 7 D let(
* za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let 7 '. let(
* za obsodbo na kazen zapora nad deset do petnajst let 7 '- let.
3bsodba na kazen zapora nad '- let se ne izbrie.
Ti izbrisi nastanejo na podlagi zakona. 3rgan, ki vodi kazensko evidenco, je
dolan obsodbo izbrisati, e so izpolnjeni pogoji za izbris, tj. e je potekel
rok, doloen za izbris, in obsojenec v tem roku ni storil novega kaznivega
dejanja.
Pogoje za dajanje podatkov iz kazenske evidence pred njihovim izbrisom iz
evidence doloa #6%!&'. %#&' pa je na novo uvedel tudi monost dajanja
podatkov za e izbrisane obsodbe. Ta monost je vezana na naslednja
kazniva dejanja:
* spolni napad na osebo, mlajo od '- let(
* kvali"icirana oblika kaznivega dejanja kritve spolne nedotakljivosti z
zlorabo poloaja )'<?=0 len %#&'*(
* kvali"icirana oblika kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, storjena proti
mladoletni osebi )'<-=0 len*(
* prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornogra"skega gradiva
)'</. len*.
+ajanje teh podatkov tudi po njihovem izbrisu izhaja iz preprianja, da
rehabilitacija pri obsojenih za takna kazniva dejanja ne more biti uspena
oziroma da takni obsojeni ne morejo nikdar ve uivati zaupanja za delo z
mladoletnimi osebami.
Ti podatki pa se lahko dajo le omejenemu krogu osebi, in sicer le ustanovam
in drutvom, ki so jim otroci in mladoletniki zaupani v uenje, vzgojo, varstvo
in oskrbo. #6%!&' pa celo iri krog upraviencev, saj v 0-.a=- lenu navaja
kot upravience tudi skupine, ki so jim otroci in mladoletniki zaupani v
uenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, kar je zaenkrat povsem nedoloen pojem.
8i pa teh podatkov mogoe dajati sodiu, dravnemu toilstvu ali policiji za
namene kazenskega postopka oziroma doloitve sankcije v primeru storitve
novega kaznivega dejanja. Pred navedenimi organi bo obsojeni za navedena
kazniva dejanja veljal za neobsojenega.
2+. !omilostitev
Pomilostitev daje predsednik republike. +aje se v obliki odloka ali odlobe
za osebe, ki so poimensko doloene. ! pomilostitvijo se po imenu doloeni
osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba
ali odpravi oziroma skraja trajanje doloene pravne posledice obsodbe.
3bseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa
enako kot amnestija na odpustitev kazenskega pregona, odpustitev izvritve
kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe ali na
odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
8anaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti
zajeti. To so:
& ko gre za spremembo izreene kazni v milejo 7 s pomilostitvijo se sme
takna kazen spremeniti v pogojno obsodbo )organ ima monost, da se
seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti*(
& ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo
je mogoe pravne posledice obsodbe odpraviti ali pa skrajati njihovo
trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
2,. Kaj je to kazenska ovadba'
%azenska ovadba je obvestilo pristojnemu dravnemu organu 7 dravnemu
toilcu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po
uradni dolnosti. 3vadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoe
dokazovati dejstev, ki jih vsebuje, temve je samo po sebi le uradno
ugotovljeno dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje ovadeno, lahko pa predstavlja
tudi okodovanev predlog za pregon.
2.. Kdo pole% poli#ije e najpo%osteje vla%a ovadbo'
Clede na dolnost ovajanja delimo ovadbe na:
* uradne kazenske ovadbe
1
* ovadbe dravljanov.
#akon tako pooblaa vsakogar, da naznani kaznivo dejanje, za katero se
storilec preganja po uradni dolnosti. Poleg policije tako najvekrat vloijo
kazensko ovadbo kar dravljani sami.
3/. -li je po KZ)1 kakna sprememba %lede min. in maE. kazni zapora,
prepovedi vonje motorne%a vozila'
Clede minimalne kazni ni spremembe, saj lahko traja po obeh zakonih '-
dni, glede maksimalne kazni pa je v %#&' doloeno, da traja 1. let, prejnji
%# pa je doloal zgornjo mejo '- let. Prav tako je %#&' uvedel dosmrtni
zapor, ki ga prejnji zakonik ni poznal.
Pri stranski kazni prepovedni vonje motornega vozila, pa je prejnji zakon
doloal, da lahko traja minimalno 1 mesece in ne dalj kot ' leto, novi %#&'
pa doloa, da doloi sodie as trajanja, ki ne sme biti kraji od / mesecev
in ne dalji od 0 let.
31. 2atvina 0 rop 0 roparska tatvina
A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. +ejanje je dokonano, ko
storilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo 7 aprehenzijska
teorija. 8i potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet
%+ tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.
Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku;
3blike %+:
temeljna oblika(
privilegirana oblika 7 majhna tatvina( dva pogoja: stvar mora biti
majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da si prilasti stvar take
vrednosti )e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti
ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel,
ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve,
kot npr. pri epni tatvini*.
Poskus je kazniv. 2e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren
poskus.
!tek:
+ ni steka s %+ nezakonitega lova in %+ nezakonitega ribolova
)specialnost*(
+ ni steka s %+ protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi
)konsumpcija*(
+ ni steka s %+ prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot
je predvideno v %+ prikrivanja )nekaznivo naknadno dejanje*(
+ ni steka s %+ pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar
pokoduje ali unii )nekaznivo naknadno dejanje*.
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
1
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
32. !ranje denarja, ali je la&ko storjeno iz malomarnosti, ali je %lede
pre&odne%a kaznive%a dejanja obdoleni tudi la&ko obtoen'
%+ pranje denarja )0-.. len %#&'* se lahko stori z naklepom )od '. do ?.
odstavka* ali iz malomarnosti )-. odstavek*.
Temeljno dejanje je predvideno v prvem odstavku tega lena. 6zvritveno
dejanje pomeni s pranjem prikriti izvor denarja ali premoenja, ki je
pridobljeno s kaznivim dejanjem. %ot prvi pogoj se postavlja, da je denar ali
premoenje pridobljeno s %+. Cre lahko za katero koli %+ iz %#. To
predhodno %+ mora biti ugotovljeno po objektivnem kriteriju in ni potrebno,
da bi bil znan storilec tega %+. 8e zahteva se niti, da bi bila izreena
pravnomona sodba za predhodno %+.
+vojna kaznivost je doloena v 0. odstavku, kajti tudi storilec ali udeleenec
pri %+, iz katerega izvira denar ali premoenje, bo hkrati v realnem steku
odgovarjal tudi za %+ po tem lenu.
-. odstavek doloa milejo obliko tega %+. Ta oblika bo podana, ko bo
storilec ravnal iz malomarnosti, kar zakon izraa z izvritvenim dejanjem iz
'. in 1. odstavka, ko bi storilec moral in mogel vedeti, da je bil denar ali
premoenje pridobljeno s %+.
33. -li ima toile# kakne u%odnosti %lede za&teve za varstvo
zakonitosti'
8i roka za vloitev #B#.
3. : $im se za$ne %lavna obravnava in nadaljnji potek'
9oimo ve "az glavne obravnave:
* zaetek zasedanja: e ni zaetek glavne obravnave. To je uvodni del, s
katerim se ugotovi, ali je sploh mogoe opraviti glavno obravnavo.
#asedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne
obravnave in sestavo senata. 8ato ugotavlja ali so prile vse osebe, ki so bile
vabljene. 8ato od obtoenca zahteva osebne podatke, da se prepria o
njegovi istovetnosti. 8ato napoti prie in izvedence iz sodne dvorane, kjer
morajo akati, dokler jih ne poklie k zaslianju. 2e je okodovanec navzo,
lahko poda premoenjskopravni zahtevek, ter se ga poui o njegovih
pravicah. 3bdolenca opozori, naj pazljivo spremlja potek obravnave, ter se
ga poui, da sme postavljati vpraanja soobtoencem, priam in izvedencem,
ter da sme dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb.
* zaetek glavne obravnave: se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe.
%o je prebrana, vpraa predsednik senata obtoenca, ali ji je razumel. 2e je
ni razumel, se pozove toilca, da mu razloi vsebino, tako da jo bo najlaje
razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni dolan zagovarjati in
odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper
sebe ali svoje blinje ali priznati krivde.
* odgovor na obtobo: obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita
na obtobo in zavzameta glede nje in premoenjskopravnega zahtevka
okodovanca svoje stalie. %o obramba zavzame svoje stalie do obtobe,
1
predsednik senata vpraa obtoenca ali se eli zagovarjati. 2e eli, ga
zaslii.
* zaslianje obtoenca: zasliuje ga predsednik senata, stranke pa lahko
postavljajo vpraanja. #aslievanje se zane s pozivom, naj poda svoj
zagovor. %o kona, se mu postavljajo vpraanja. 2e se obtoenec noe
zagovarjati ali odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja
izpovedba ali del izpovedbe. 2e pa spremeni prejnjo izpovedbo, ga
predsednik senata opozori na to in ga vpraa, zakaj sedaj izpoveduje
drugae.
* dokazni postopek: dokazi se sprejemajo ele po zaslianju obtoenca,
eprav se tudi njegova izpovedba teje kot dokazno sredstvo. ! priznanjem
obtoenca se dokazovanje ne skraja. !tranke lahko do konca glavne
obravnave predlagajo, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi
dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih predsednik senata prej ni
upoteval. !enat sme odloiti, da se izvedejo tudi tisti dokazi, ki jih stranke
niso predlagale ali so jih umaknile )materialno vodstvo*. +okazi se
sprejemajo v vrstnem redu, ki ga doloi predsednik senata. 8aprej se
izvedejo dokazi, ki jih predlaga toilec, nato tisti, ki jih predlaga obramba,
na koncu pa e dokazi, katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat.
3kodovanec se kot pria zaslii takoj za obdolencem.
+okazi:
& prie in izvedenci,
& ogled in rekonstrukcija,
& listine,
& tehnini posnetki,
& predmeti,
& pripombe in dopolnitve dokazovanja.
* beseda strank: najprej govori toilec, za njim okodovanec in zagovornik,
nato pa obtoenec.
* konec glavne obravnave: po konanih govorih vpraa predsednik senata,
ali eli e kdo kaj povedati. 2e senat spozna, da ni treba izvesti e kaknih
drugih dokazov, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava
konana. ! tem je konana le glavna obravnava v ojem pomenu besede.
Clavna obravnava v irem pomenu se kona z obrazloitvijo sodbe.
3(. Kaj la&ko 12 naredi z ovadbo'
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od
naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe b njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je
podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 1 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, v
katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost
za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.
Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.
2e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
#a kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do 1 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive
posledice kaznivega dejanja, in sicer:
& odprava ali poravnava kode(
& plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne
namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj(
& kakno splono koristno delo(
& poravnavo preivninskih obveznosti.
1
2e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev za poravnavo
preivninskih obveznosti pa ne dalji kot ' leto, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
3vadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. #%P doloa dva
primera, ko +T ne zane kazenskega pregona:
& e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne
okoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni
potrebna(
& e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do '
leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali
poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
3*. Kdaj se vloi neposredna obtoni#a'
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.

1'. FRANC (UEJ
1. Kaj je malomarnost in kdaj je Kd kaznivo tudi iz malomarnosti'
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
!odie mora v tem primeru ugotavljati:
& ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako kot
pri obeh stopnjah naklepa*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )enako kot pri eventualnem naklepu*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri obeh stopnjah naklepa*.
Clede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od
eventualnega naklepa. 5azlouje pa ji to, da ni storilevega hotenja oziroma
njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati. !odie mora v tem primeru
ugotoviti, ali je storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati
monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej obliki krivde ni ne zavesti,
ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna
malomarnost podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na
storileve osebne sposobnosti in lastnosti. 8ajprej se postavi vpraanje, ali je
bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti
nastanka prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. !ubjektivni kriterij
pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni monosti nastanka
prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne
lastnosti.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
1
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
2. Zastaranje ) sedaj in prej.
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
1
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. 7azlika med neupravi$eno uporabo tuje%a premoenja ter poneverbo.
8ovi %# je %+ poneverbe in neupraviene uporabe vkljuil v poglavje G%+
zoper premoenjeH.
5azlika med navedenima %+ pa je v tem, da pri neupravieni uporabi motiv
storilca ni pomemben. !tvari se storilec prilasti le zaasno s tem, da jih
uporabi, torej izkoria, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo.
2e bi imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano %+ poneverbe.
%daj bo lo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vpraanje.
Pri tem bo treba oceniti storilev zagovor, da ni imel namena prilastitve,
predvsem glede asa posedovanja stvari ter njegove realne monosti za
vrnitev stvari. e storilec te monosti ni imel e, ko je stvari zael uporabljati,
in se je tega zavedal, bo lo praviloma za %+ poneverbe. Tudi v primerih, ko
je vrnitev stvari odvisna od nakljuja )ko npr. storilec z uporabljenim
denarjem igra na sreo in upa, da bo priigral vejo vsoto in denar vrnil*, bo
prav tako podano %+ poneverbe.
. :krajna sila ) kaken je u$inek'
Tam, kjer izkljuuje krivdo )10=' len %#&'*, se izda oprostilna sodba, pri
izkljueni kaznivosti )10=0 len %#&'* pa obsodilna sodba brez kazni )tako si
on to jezikovno interpretira*.
%#&' je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z
institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo storilca oziroma njegovo
kaznivost.
Razlika 'ed opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
2e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil
bistveno pomembnejo )npr. posee v tuje premoenje, da bi si reil
ivljenje*, je njegovo ravnanje skladno s pravom. B teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve
protipravnosti.
2e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil
pravno dobrino enakega ranga )npr. rtvuje tuje ivljenje, da bi reil svoje*,
ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v
kateri se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Covorimo o
opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve krivde.
'. odstavek 10. lena %#&' ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e
nekdo stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali
koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje, telesno
1
celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer
nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan
izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je %#&' uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje
kaznivost )0. odstavek 10. lena %#&'*. Ta je podana, e ne gre za
odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi
ali premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da
mora biti povzroeno zlo manje od zla, ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne
sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le
kaznuje se ne.
(. Kaj kot predsedni#a senata naredim z obtobo ) $e je obdolene# v
priporu in kaj $e ni'
3bdolencu se mora obtonica vroiti osebno, ne glede na to, ali se nahaja v
priporu ali na prostosti in ali ima zagovornika.
2e je obdolenec na prostosti in nima zagovornika, obtoen pa je za kaznivo
dejanje, za
katero je v zakonu predpisana kazen zapora ve kot D let, se mu mora takoj
po vloitvi obtonice postaviti zagovornik. B takem primeru se zagovorniku
skupaj s sklepom o postavitvi vroi tudi obtonica.
2e je obdolenec v priporu, se mu mora vroiti obtonica v 0? urah po
prejemu. B tem premeru vrnitev obtonice v popravo ni mogoa in se
morebitne pomanjkljivosti odpravijo v ugovornem postopku.
*. Kdaj ni napovedi pritobe' -li je pri sklepu o sodnem opominu
napoved ali ne'
8apoved pritobe ni potrebna, e je bila obtoencu izreena kazen zapora. B
tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazloena.
#oper sklep o sodnem opominu se lahko obdolenec in toilec pritoita le, e
sta pritobo v osmih dneh od razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa
izreka o sodnem opominu napovedala.
+. Kdaj sodi$e 2. st. spremeni sklep s sodbo'
2e spremeni sklep o sodnem opominu.
,. 4atej izredna pravna sredstva in kaj naredi sodi$e, $e obsojene# v
Z3Z prosi za omilitev kazni'
6zredna pravna sredstva:
* obnova kazenskega postopka
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni.
2e obsojenec v #B# prosi za omilitev kazni, je to vsebina za izredno omilitev
kazni.
KZ
.. !ravila o steki&, kaj je $udno'
Trajanje zapora 0. let )0. toka 0. odstavka -1. lena %#&'*, po splonih
pravilih pa lahko traja '- dni do 1. let.
1/. -mnestija in pomilostitev, kako je pri dosmrtnem zaporu
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. # amnestijo ali
pomilostitvijo )akta milosti* se lahko obsojencu popolnoma ali deloma
odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno
obsodbo, izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice
obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon )abolicija*. Abolicija je najira
oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei.
2e kazenski postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e
pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da
povzroita njeno ugasnitev. B primeru, ko je izreena kazen dosmrtnega
zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 0-
do 1. let.
A'nestija:
+ajejo jo zakonodajni organi )dravni zbor*. Amnestija se daje v obliki
zakona in se nanaa na nedoloen krog oseb. # amnestijo je mogoe
odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni,
spremeniti izreeno kazen v milejo )npr. kazen zapora se spremeni v
denarno kazen*, izbrisati obsodbo )taken izbris ima enake uinke kot izbris
na podlagi zakona ali sodne odlobe* ali odpraviti doloeno pravno
posledico obsodbe. #akon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera
se daje amnestija. 9ahko pa doloi tudi kazen, na katero se amnestija nanaa
)npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta*.
8ajiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
1
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne
ukrepe.
#adnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 0..'.
Po'ilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. +aje se v obliki odloka ali odlobe
za osebe, ki so poimensko doloene. ! pomilostitvijo se po imenu doloeni
osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba
ali odpravi oziroma skraja trajanje doloene pravne posledice obsodbe.
3bseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa
enako kot amnestija na odpustitev kazenskega pregona, odpustitev izvritve
kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe ali na
odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
8anaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti
zajeti. To so:
& ko gre za spremembo izreene kazni v milejo 7 s pomilostitvijo se sme
takna kazen spremeniti v pogojno obsodbo )organ ima monost, da se
seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti*(
& ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo
je mogoe pravne posledice obsodbe odpraviti ali pa skrajati njihovo
trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
%# pa postavlja omejitev, da se v primeru, ko je izreena kazen dosmrtnega
zapora, s pomilostitvijo ali na podlagi amnestije izree lahko le kazen zapora
od 0- do 1. let.
11. Kako so v KZ)1 v primerjavi s KZ urejena prometna K1'
B poglavju Gkazniva dejanja zoper varnost javnega prometaH ni bistvenih
razlik med %# in %#&'. B %#&' je dodan nov len Gpredrzna vonja v
cestnem prometuH )10?. len*, ki doloa, da se voznik motornega vozila, ki s
predrzno vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih
udeleencev cestnega prometa, s tem, da prekorai hitrost za enkrat ve od
dovoljene, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot '.'. grama alkohola na
kilogram krvi ali ve kot .,-0 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi, in pri tem:
& prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
& ne upoteva pravil o prednosti,
& vozi na prekratki varnostni razdalji,
& vozi v napani smeri vonje,
& s kakno drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se
lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so se ji drugi udeleenci cestnega
prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem.
2e ima takno dejanje za posledico smrt ali hudo telesno pokodbo ene ali
ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih oziroma od ' do '0 let in s
prepovedjo vonje motornega vozila.
Pri nekaterih %+ pa je na novo v %#&' e dodana stranska kazen prepoved
vonje motornega vozila )%+ povzroitev prometne nesree iz malomarnosti
in %+ ogroanje posebnih vrst javnega prometa*.
12. :ilobran, ali je po novem dru%a$e urejen'
8e.
13. 5deleba
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
%#&' je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. 8ekoliko nenavadno pa je
vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodij
hudodelske zdrube.
ZK!
1. !ripor
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
1
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
1
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
1(. Fini pripor, razlike s priporom
:ini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno
potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. !klep se polje
policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. !odie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva oziroma javne ustanove za zdravljenje in oskrbo. 9e izjemoma mu
lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to neogibno
potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za
opravljanje dela. 3 tem sodie obvesti policijsko postajo. 2e se obdolenec
brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
6zvrevanje hinega pripora:
!odie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti
smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia, preverjati izvajanje ukrepa, ter o
morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. +inamika nadzora je
odvisna od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi
policija. 2e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti mejo, se mu odvzame
prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po
'-<. lenu #%P. 8adzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme
aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane osebe. 2e se pri nadzoru
ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti
deurnega preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z
dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega
pripora
#a odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje
hinega pripora v izreeno kazen, se smiselno uporabljajo dolobe #%P, ki
veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na
obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca
izvenrazpravni senat. 3bdolenec mora biti s predlogom za podaljanje
hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
5azlike s priporom:
:ini pripor je povsem samostojen ukrep. Temu pritrjuje tudi Brhovno
sodie.
@istvo odloitve sodia, ki odredi Gklasini priporH, je ocena, da se
obdolenec, prepuen samemu sebi, ne bo odrekel dejanjem, ki ogroajo
varnost ljudi ali kodujejo izvedbi kazenskega postopka. #ato je bistvo
Gklasinega priporaH v izolaciji in stalnem nadzoru obdolenca, ki sta
doseena z uporabo stalne in neposredne prisile.
Pri hinem priporu pa sodie oceni, da se bo obdolenec prostovoljno
vzdral ne le dejanj, ki ogroajo varnost ljudi ali kodujejo izvedbi
kazenskega postopka, temve tudi zapuanja svojega bivalia in stikov z
ljudmi, s imer je olajan nadzor nad njegovim ravnanjem. Prisila v primeru
hinega pripora je abstraktna, saj je njegov uspeh odvisen od volje
obdolenca. 3bdolenec je v tem primeru "izino svoboden lovek.
B skladu s tem zoper odreditev ali podaljanje pripora tudi ni mogoe vloiti
zahteve za varstvo zakonitosti po analogni uporabi ?0.. lena #%P, ki
dovoljuje vloitev takne zahteve e med kazenskim postopkom, ki ni
pravnomono konan, zoper pravnomono odlobo o odreditvi in
podaljanju pripora.
1*. !ostopek, ko sodnik prejme obtoni#o=
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica
sestavljena po predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne
toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava. 3b reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve
odloitev:
1
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma
njeno dopolnitev(
* obtonico polje pristojnemu sodiu(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi(
* obtonico zavre.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
1+. 4a kaj pazi pritobeno sodi$e po uradni dolnosti'
,eje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s
pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritobenimi
razlogi, ki jih uveljavlja. Bendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj
sodie preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali
je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen )ekskluzija*(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len #%P )prepoved re"ormatio in peius*(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
e sodba nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilnih
dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki(
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v
nenavzonosti obtoenca, e je bila obramba obvezna, ter v nenavzonosti
zagovornika(
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
2e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se morata
preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
1,. !ostopek s pritobo
Postopek odloanja na 66. !topnji:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem
tevilu izvodov za sodie ter nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo
odgovorita. Prepozno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik
senata sodia prve stopnje. 6zvod pritobe se vroi nasprotni stranki, ki sem
nato v D dneh podati odgovor na pritobo.
%o dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim
redom dodelijo sodniku poroevalcu. 2e gre za zadevo, ki se preganja na
zahtevo +T, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu +T, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. %o +T vrne spise, razpie
predsednik sejo senata. !odnik poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve
stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. 9ahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria
preko sodia prve stopnje ali preiskovalnega sodnika. 2e sodnik
poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti,
polje spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata
na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz spisov in jih po pravnomonosti
sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno
od drugih spisov.
!odie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene
obravnave.
1.. Za$etek postopka za prekli# po%ojne obsodbe
1
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
2/. Katere odlo$be la&ko izda sodi$e 1. stopnje'
!odbe, sklepe in odredbe.
21. Zavestna malomarnost
Ta oblika krivde je podana storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
!odie mora v tem primeru ugotavljati:
& ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako kot
pri obeh stopnjah naklepa*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )enako kot pri eventualnem naklepu*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri obeh stopnjah naklepa*.
Clede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od
eventualnega naklepa. 5azlouje pa ji to, da ni storilevega hotenja oziroma
njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice. Fventualni naklep
mora biti dokazan in popolnoma nesporen, vsak sporni, mejni primer, ki
dopua dvom, ali je storilec v posledico privolil, pa je treba raziskati kot
mono zavestno malomarnost. 8aklep mora biti ugotovljen kot povsem
zanesljiv in zanj ne zadostuje verjetnost in tudi ne velika verjetnost.
9ahkomiselnost se izraa v dveh monostih:
& kot storilevo lahkomiselno mnenje, da bo posledico lahko prepreil(
& kot storilevo lahkomiselno mnenje, da prepovedana posledica ne bo
nastala.
22. 2emeljna na$ela kazenske%a postopka
Temeljna naela kazenskega procesnega prava delimo v 0 skupini:
* naela, ki zadevajo procesni poloaj treh temeljnih procesnih subjektov
* naela, ki se nanaajo na njihova procesna dejanja.
Ustavna naela kazenskega procesnega prava:
* naelo pravinosti:
* naelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari )ne bis in idem*
* naelo domneve nedolnosti
* temeljna naela, ki doloajo predpostavke za omejevanje lovekovih pravic
v kazenskem postopku: naelo utemeljenega suma, naelo pravnosti, naelo
doloenosti zakonskih pogojev za poseg v lovekove pravice, naelo sodnega
nadzora, naelo sorazmernosti
8aela, ki zadevajo zaetek kazenskega postopka:
* naelo akuzatornosti
* naelo o"icialnosti
* naelo legalitete
8aela, ki zadevajo potek kazenskega postopka:
* preiskovalno )inkvizitorno* in razpravno )kontradiktorno* naelo
* naelo ustnosti
* naelo neposrednosti
* naelo proste presoje dokazov
* naelo javnosti
* naelo materialne resnice
8aela organizacije kazenskih sodi:
* naelo neodvisnosti in nepristranskosti
* naelo volilnosti sodnikov
* naelo trajnosti sodnike "unkcije
* naelo nezdruljivosti sodnike "unkcije
* naelo imunitete
* naelo sodelovanja dravljanov pri sojenju.
23. Kaj pomeni, da so dejanja istovrstna'
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
1
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
2. Zasebna toba, kdo jo la&ko vloi'
Bloi jo zasebni toilec. To je oseba, ki jo #%P pooblaa za pregon kaznivih
dejanj, za katera kazenski zakonik izrecno doloa, da se zane kazenski
pregon na zasebno tobo. Pravna upravienost zasebne tobe temelji na
drubenem spoznanju o majhnem pomenu kaznivih dejanj.
8a zasebno tobo so pregonljiva:
* kazniva dejanja zoper ast in dobro ime
* vrsta kaznivih dejanj zoper premoenje 7 tatvina, velika tatvina, zatajitev,
odvzem motornega vozila, zloraba zaupanja, prikrivanje in pokodovanje
tuje stvari, katerih kazenski pregon se sicer zane po uradni dolnosti, na
zasebno tobo pa se preganjajo, e gre za poseben odnos med storilcem in
rtvijo.
Pravica do zasebne tobe je osebna pravica, ki pripada osebi po zakonu.
#asebnega toilca vee za vloitev zasebne tobe prekluzivni rok 1 mesecev
od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca. #asebni toilec ima
prav takne pravice kot dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni
organ. 2e zasebni toilec ne plaa sodne takse, sodie zasebno tobo zavre.
B kolikor pa ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, se
teje, da je tobo umaknil. Predsednik senata pa mu dovoli vrnitev v prejnje
stanje, e iz opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo ali
pravoasno obvestiti sodia o spremembi naslova, e v D dneh po
prenehanju ovire poda pronjo za vrnitev v prejnje stanje.
2(. Zakoniti zastopnik okodovan#a
#akoniti zastopnik je oseba, ki jo zakon pooblaa, da zastopa v kazenskem
postopku druge osebe, na primer stari, skrbnik. #akoniti zastopniki
zastopajo procesno nesposobne osebe, torej otroke )osebe, mlaje od '? let*
in mladoletnike )osebe od '?. do 'D. leta* ter osebe, ki jim je odvzeta
poslovna sposobnost. B kazenskem postopku zastopanje po zakonitem
zastopniku za obdolenca ni mogoe. #akoniti zastopnik lahko za obdolenca
opravi zgolj posamezna procesna dejanja )npr. najame zagovornika*.
Preko zakonitega zastopnika lahko v postopku nastopajo le procesno
nesposobni okodovanec, okodovanec kot toilec in zasebni toilec. #akoniti
zastopnik je upravien, da v imenu okodovanega mladoletnika ali osebe, ki
ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, prevzame sva tista dejanja, za
katera je okodovanec pooblaen, da jih opravlja sam. tako na primer
podaja predlog za pregon ali vloi zasebno tobo, sprejema vabilo na glavno
obravnavo. 3kodovanec, ki je dopolnil '/ let, je upravien sam podajati
izjave in opravljati procesna dejanja.
2*. Kdo la&ko po ZK! uveljavlja premoenjskopravni za&tevek'
Premoenjskopravni zahtevek lahko uveljavlja vsaka oseba, ki je aktivno
legitimirana, da ga uveljavlja v pravdi. To je praviloma okodovanec kot
oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem krena ali ogroena osebna ali
premoenjska pravica, ali drugi upravienci do premoenjskopravnega
zahtevka, kot na primer osebe, ki so vstopile v pravni poloaj okodovanca.
2+. Kako se odmeri povpre$nina'
# novelo #%P 7 6 je bila povprenina rtana. !edaj je potrebno plaati sodno
taks.
Pred novelo se je povprenina doloila v znesku, ki je znaal najmanj '=1
zadnje uradno objavljene povprene mesene neto plae in najvekrat '.&
kratni znesek te plae. Pri odmeri povprenine je sodie upotevalo trajanje
in zamotanost postopka ter premoenjske razmere tistega, ki jo je dolan
plaati.
2,. Obtoene#)obdolene#
3btoenec je tisti obdolenec, zoper katerega je obtonica postala
pravnomona.
3bdolenec je tisti, zoper katerega tee preiskava ali zoper katerega je
vloena obtonica, obtoni predlog ali zasebna toba, ker je podan utemeljen
1
sum, da je storil oitano mu kaznivo dejanje.
2.. Od%ovornost sostoril#ev
%#&' doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo
dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim
dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. #akon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.
%riteriji za prepoznavanje sostorilca:
& objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega
kaznivega dejanja(
& subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec
pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.
%dor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. !ubjektivna stran
zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega
dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo
ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
%rivda sostorilcev:
%rivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno
sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. ,ogoe je, da obstaja pri enem
sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je
glede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem
drugem le zavestna malomarnost.
!ostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali
malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. 8a zakon uveljavlja naelo
individualne in krivdne odgovornosti. #aradi tega pa je mogoe tudi to, da
dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvali"ikacijo, kot dejanje
drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno
pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi
sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca
)dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej
dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde*. Pri kaznivih
dejanjih kvali"iciranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi
sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
3/. 8e%alitetno na$elo
8aelo legalitete pomeni, da je dravni toilec v primeru kaznivih dejanj, ki
se preganjajo po uradni dolnosti, dolan zaeti kazenski pregon in ga vriti
tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji. 2e so podani
pogoji in meni, da je podanih zadosti dokazov, mora zaeti kazenski pregon.
%azenski pregon obdolenca za dravnega toilca ni le upravienje, temve
dolnost.
B nasprotju z naelom legalitete pa po naelu oportunitete dravni toilec v
vsakem posameznem primeru posebej presoja, ali je kazenski pregon smotrn,
primeren in oportun. To naelo poudarja, da je dravni toilec pooblaen,
ne pa dolan zaeti kazenski pregon. #%P tako naela legalitete ne uveljavlja
absolutno. 6zjeme so:
* razlogi pravne narave:
& dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti
& podane so okoliini, ki izkljuujejo kazenski pregon, ker je dejanje
zaobseeno z amnestijo, pomilostitvijo ali je kazenski pregon zastaral
& ni potrebnega dovoljenja za pregon
& ni predloga okodovanca za pregon
& gre za izroitev
* razlogi stvarne narave:
& ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje
& so podane okoliine, ki izkljuujejo protipravnost
& so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost )nepritevnost
storilca, dejanska zmota storilca, opraviljiva pravna zmota*
& kazenski pregon mladoletnika ni oportun
& je dejanje majhnega pomena
& je smotrno, da se zadeva odstopi v postopek poravnavanja
& je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloi
& ni smiselno zaeti kazenskega pregona oziroma je smiselno od njega
odstopiti
& je smotrno, da se pregon odstopi tuji dravi.
31. :estavni deli obsodilne sodbe
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. #aradi posega v
osebno svobodo, zakon natanno doloa njeno strukturo. B sodbi, s katero
obtoenca spozna za krivega, izree:
1
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in
okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in tiste, od katerih je odvisna
uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona(
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona
je uporabilo(
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba %# odpusti
kazen(
* odlobo o pogojni kazni(
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi(
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni(
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se
pravnomona sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji.
6zrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma
kazenskopravnih posledicah.
32. !ritobeni roki
#oper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravienci pritoiti v roku 3E
dni od vroitve prepisa sodbe. Ta rok velja tako za redni, kot tudi skrajani
postopek. Pred novelo #%P&6 je veljal za skrajani postopek rok D dni.
#oper sodbo, s katero je mladoletniku izreena kazen, zoper sklep, s katerim
mu je izreen vzgojni ukrep in zoper sklep s katerim je postopek ustavljen, je
rok za pritobo < dni po prejemu sodbe ali sklepa.
Pritobo zoper sklep je potrebno podati v roku < dni od dne, ko je bil sklep
vroen )pred novelo 1 dni*.
33. 7az%lasitev sodbe
Takoj ko sodie izree sodbo, jo predsednik senata razglasi. To stori tako,
da v navzonosti strank, njihovih zakonitih zastopnikov, pooblaencev in
zagovornika javno prebere izrek sodbe in pove na kratko njene razloge.
8avzoi morajo posluati izrek sodbe stoje. 5azglasitev pa se lahko odloi
razglasitev sodbe za najve 1 dni in doloi kraj in as njene razglasitve. 2e
je bila javnost izkljuena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju.
!enat pa doloi ali naj se in v kaknem obsegu naj se izkljui javnost pri
razglasitvi razlogov sodbe.
Po razglasitvi sodbe poui predsednik senata stranke o pravici do pritobe in
dolnosti predhodne napovedi pritobe.
2e je obdolencu s sodbo izreena kazen zapora, se odredi pripor, e je
podan razlog begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti. Pripor pa se odpravi
ob oprostilni ali zavrnilni sodbi ali sankciji, ki ni zaporna in tudi pri zavreni
obtonici. Pred odreditvijo ali odpravo pripora se zaslii dravni toilec. 2e
je obtoenec e v priporu se ta s sklepom podalja do pravnomonosti sodbe,
e so e podani razlogi, zaradi katerih je bil odrejen
3. Kaj se z%odi, $e za%ovornik za&teva zaslianje pri$e, ki je e bila
zasliana'
!odie ni dolno ugotavljati vseh dejstev po predlogih strank. Prav tako ni
dolno izvajati vseh predanih dokazov. %ateri predlagani dokazi se bodo
izvedli, odloa senat po naelu proste dokazne presoje, ki pa ne sme pomeniti
arbitrarnosti. Pravica stranke, da predlaga dokaz ne pomeni tudi njene
pravice do izvedbe predlaganega dokaza oziroma dolnosti sodia, da
izvede vsak predlagani dokaz. !enat je dolan izvesti samo dokaze, ki so
mateialnopravno relevantni. 6zvedbo dokazov, s katerimi bi se ugotavljala
dejstva, ki niso pomembna za pravilno odloitev o obtobi, mora zavrniti.
!enat zavrne predlagane dokaze, e na podlagi e izvedenih dokazov oceni,
da so v zadostni meri raziena vsa odloilna dejstva, tako da bi izvedba
nadaljnjih dokazov pomenila zgolj zavlaevanje postopka, ali e oceni, da ni
izkazana verjetnost, da bo mogoe s predlaganimi dokazi ugotoviti ali
izkljuiti obstoj dejstev, pomembnih ta razsojo. !tranke in okodovanec pa
smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziejo nova dejstva in
priskrbijo novi dokazi, smejo pa ponoviti tiste predloge, ki jih je predsednik
senata ali senat prej zavrnil.
3(. 4eprava obnova kazenske%a postopka
Pri tej vrsti obnove gre za spremembo pravnomone sodbe v korist obsojenca
brez obnove kazenskega postopka )zato neprava obnova*.
8a #%P doloa, da se sme pravnomona sodba spremeniti tudi brez obnove
kazenskega postopka v treh primerih:
* e je bilo v dveh ali ve sodbah zoper istega obsojenca pravnomono
izreenih ve kazni, pa niso bile uporabljene dolobe o enotni kazni za
dejanja v steku. B tem primeru spremeni sodie z novo sodbo prejnje sodbe
v odlobi o kazni ter izree le eno samo sodbo in eno skupno kazen. (
1
* e je bila pri izreku enotne kazni napano upotevana kot doloena tudi
kazen, ki je bila e zajeta v kazni, izreeni po dolobah o steku v kakni
prejnji sodbi )torej dvakrat*(
* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena
enotna kazen, delno ne bi mogla izvriti zaradi amnestije in pomilostitve ali
iz drugih razlogov. B tem primeru spremeni sodie prejnjo sodbo v odlobi
o kazni in izree novo enotno kazen ali pa samo doloi, koliken del kazni, ki
je bila izreena s prejnjo sodbo, je treba izvriti.
8ovo sodbo izda sodie na seji izvenrazpravnega senata na predlog +T ali
obsojenca po zaslianju nasprotne stranke. 6nstitut neprave obnove postopka
obstaja le v korist obsojenca. #ato ni mogoa, ko je kazenski postopek
konan z nemeritorno odlobo tj. s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka
oziroma z zavrnilno sodbo, ker bi bila taka obnova vedno v kodo
obdolenca.
3*. !oseben sklep o stroki&
!odie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavni stvari
ni bilo podatkov o viini strokov. B tem primeru o strokih odloa
naknadno. #ahtevek s podatki o viini strokov se lahko poda najpozneje v
treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen
tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. 3 pritobi zoper tak sklep
odloa senat.
3+. Kdaj sodi$e ;. stopnje sodi v senatu tre& sodnikov'
!odie 6. stopnje sodi v senatu 1 sodnikov )en sodnik in dva sodnika
porotnika*, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od '- let in o
kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu,
televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja.
3,. :tvarna pristojnost
!tvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah
iz svoje pristojnosti glede na teo oziroma vrsto kaznivega dejanja.
Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
8a 6. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu
predpisana kazen zapora '- let ali ve let, v senatih, ki jih sestavljajo dva
sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 1 sodnikov )en sodnik in dva
sodnika porotnika* pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od '-
let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po
radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja(
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera
je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi
sredstvi ter v posebnih postopkih pristojen tudi za naslednja procesna
dejanja:
& da odloi o zahtevi za obnovo postopka(&
& da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog
vrhovnemu sodiu(
& da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti(
& da odloi o spremembi varnostnih ukrepov(
& da odloi o izbrisu obsodbe(
& da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
3.. Kako se izreka varnostni ukrep prepovedi vonje motorne%a vozila'
!odie sme uporabiti ta ukrep, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
* e je storilec izvril kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa(
* e mu je sodie za kaznivo dejanje izreklo kazen, pogojno obsodbo ali
sodni opomin ali pa mu je kazen odpustilo, ali e je nepritevnemu storilcu
izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu ali varnosti ukrep obveznega psihiatrinega
zdravljenja na prostosti( prav tako pa tudi mlajemu polnoletnemu izreklo
vzgojni ukrep na podlagi dolob >?. lena %#&>? oziroma polnoletnemu
vzgojni ukrep na podlagi >0. ali >1. lena %#&>?(
* e je sodie spoznalo, da bi storileva nadaljnja udeleba v javnem
prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnaanja ali
osebnih lastnosti ali zaradi nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi
vozili, kar se ugotovi s pomojo izvedenca.
Bsebinsko pomeni odvzem voznikega dovoljenja odvzem e izdanega
dovoljenja, e ga storilec ima, ali pa prepoved izdaje novega, e ga e nima
oziroma mu veljavnost potee.
Cre za asovno omejen ukrep, ki ga sodie doloi v trajanju ' do - let.
Bozniki dovoljenje preneha veljati z dnem pravnomonosti odlobe, s katero
je bil ukrep izreen, pri tem pa se as, prebit v zaporu oziroma v
zdravstvenem zavodu, ne vteva v as trajanja tega ukrepa. B ta as pa se
1
vteje as, za katerega je bilo med kazenskim postopkom obdolencu vzeto
vozniko dovoljenje po sklepu preiskovalnega sodnika ali senata in tudi as
odvzema v postopku zaradi prekrka.
Po preteku asa sem storilec vozniko dovoljenje pridobiti na novo ob
splonih pogojih, ki so predpisani za pridobitev posameznih vrst voznikih
dovoljenj.
!odie sem po preteku dveh let od zaetka izvrevanja tega varnostnega
ukrepa odloiti, da preneha. #a varnostni ukrep se sme izrei tudi ob pogojni
obsodbi. 2e obsojenec kri prepoved, se mu lahko pogojna obsodba preklie.
/. Oblike krivde
* naklep
* malomarnost.
1. 4a$elo &umanosti
B materialnem kazenskem pravu je naelo humanosti povezano predvsem s
kaznijo. Clede na svoj razvoj in vsebino gre za napredno naelo, ki
zagotavlja svobodo posameznika in omejuje pravice dravnih organov v
razmerju do dravljanov. To naelo se izraa v spotovanju naslednjih
zahtev:
* kaznivo dejanje mora biti zapisano z zakonom in ne podzakonskimi
predpisi(
* dejanje mora biti doloeno kot kaznivo, e preden je bilo storjeno, zato ni
veljavna retroaktivna veljavnost novosprejetih kazenskih norm(
* prepovedana je uporaba pravne in zakonske analogije(
* doloitev znakov kaznivega dejanja mora biti im bolj natanna(
* ni kazni brez zakona.
2. Od%ovornost za &ujo posledi#o
>uja posledi*a, ki je nastala iz temeljnega kaznivega dejanja, ki pa ni bila v
storilevem naklepu, se ne sme kar prosto pripisati storilcu in mu odmeriti
kazen, ki je za takno hujo posledico predpisana. 0D. len %#&' doloa: G2e
je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon
hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e je storilec glede na posledice ravnal
'alo'arno?+ B kazenskem pravu velja naelo, po katerem nikogar ni
mogoe kaznovati za karkoli, kar ni bilo obseeno z njegovo krivdo. Ta
doloba tako zahteva ugotovitev krivde in dokaze o njej tudi v primerih, ko se
zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje
povzroi doloeno prepovedano posledico. 3b prometni nesrei, ki je imela
za posledico smrt kakne osebe, je potrebno ugotoviti ne samo, ali je mogoe
storilcu oitati krivo )malomarnost* glede temeljnega kaznivega dejanja,
temve tudi, ali se je ob izvritvi temeljnega kaznivega dejanja zavedal
monosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesree povzroi smrt
kakne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo
nastala, oziroma ali bi se te monosti vsaj moral in mogel zavedati. Taken
oitek mora biti konkretno ugotovljen in dokazan, ter ne more izhajati iz
splonih predpostavk in loginih sklepanj.
3. -li se la&ko pomilosti varnostni ukrep'
Barnostni ukrepi se ne morejo pomilostiti. Pomilostijo se lahko samo kazni.
. Obrazloitev sodbe
3brazloitev sodbe zajema razloge za vsako posamezno toko sodbe. B vsaki
obrazloitvi se mora ugotoviti dejansko stanje in navesti razloge. !odie
mora v razlogih dolono in popolno navesti, katera dejstva teje za
dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem presoja zlasti kako
presoja verodostojnost posameznih dokazov )dokazna vpraanja*. Povedati
mora kateri razlogi so bili zanj odloilni pri reevanju pravnih vpraanj,
zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska
odgovornost. Pri obsodbi je potrebno povedati, katere okoliine je sodie
upotevalo pri odmeri kazni. Pri oprostilni sodbi je potrebno zlasti navesti,
kateri izmed treh zakonskih razlogov je bil podlaga za sprejem sodbe. 5azlog
za oprostilno sodbo mora biti obrazloen v dejanskem in pravnem pogledu. B
obrazloitvi zavrnilne sodbe se sodie ne spua v )ne*utemeljenost obtobe,
temve obrazloi samo zakonski razlog iz 1-<. lena #%P, na podlagi
katerega je sprejelo zavrnilno sodbo.
8e glede kakno vrsto sodbe je sodie sprejelo, mora v pisno izdelani sodbi
obrazloiti tudi vse druga odlobe, ki so vsebovane v izreku: o varnostnem
ukrepu, odvzemu premoenjske koristi, objavi sodbe v tisku,
premoenjskopravnem zahtevku, strokih postopka.
(. !ravi#e obsojen#ev
,ed izvrevanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice
dravljanov 5!, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom.
1
Pravice obsojence so naslednje:
* delo )za obsojence, ki so zmoni za delo*
* delovna terapija )za obsojence, ki niso sposobni za redno delo*
* pridobitev znanj )zlasti dokonanje osnovnoolske obveznosti in pridobitev
poklica*
* kulturno 7 izobraevalne, portno 7 rekreativne dejavnosti, spremljanje
dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, koristne za telesno in duevno
zdravje.
*. Gene"i#ium #o&aesionis
2e podajo ugovor samo nekateri izmed obdolencev in e izvenrazpravni
senat spozna, da so razlogi, zaradi katerih se obtoba ne dopusti ali se
obtonica oziroma zasebna toba zavre, tudi v korist tistim obdolencem, ki
ugovora niso podali, ravna tako, kakor da bi ugovor vloili tudi ti.
Uporaba pravil bene"icium cohesionis )ugodnost povezanosti* pride v potev
pri vseh oblikah udelebe, ki jih pozna %#. 9ahko gre tudi za razlina
kazniva dejanja, bistveno je samo, da so obdolenci obtoeni z isto obtonico.
@ene"icium cohesionis velja tudi v pritobenem postopku in postopku o
izrednih pravnih sredstvih.
+. O%led
3gled je procesno dejanje, pri katerem procesni organ z neposrednim
opazovanjem ugotavlja dejstva, ki so pomembna za postopek, rezultat
ugotavljanja pa se zapie v zapisnik.
Posebna vrsta ogleda je rekonstrukcija dogodka, ki se opravi tako, da se
ponovijo dejanja ali situacije v istih razmerah )isti kraj, ista sredstva, iste
osebe*, v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil. 8amen
rekonstrukcije je, da se preverijo e izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki
so pomembna za razjasnitev stvari.
Predmet ogleda je vse, kar se da s utili opaziti in kar je pomembno za
postopek. 5azlikujemo ogled predmeta in ogled osebe.
Predmeti ogleda so: predmeti namenjeni ali uporabljeni za kaznivo dejanje
)sredstvo kaznivega dejanja*( predmeti na katerih so sledovi kaznivega
dejanja )prstni odtisi, krvavi madei, sledovi rane, stopinj*( predmeti
kaznivega dejanja )ukradena stvar*( predmeti, ki so nastali s kaznivim
dejanjem )ponarejena listina, denar*.
Telesni pregled obdolenca se lahko opravi tudi brez njegove privolitve, e je
treba dognati dejstva, ki so pomembna za kazenski postopek. Telesni pregled
drugih oseb pa se sme opraviti brez njihove privolitve samo tedaj, e je treba
dognati, ali je na njihovem telesu doloena sled ali posledica kaznivega
dejanja.
Poleg predmeta oseb in predmetov so e pomembni krajevni ogled, ogled
trupla in ogled listin.
8adalje poznamo meani ali kombinirani ogled, pri katerem sodeluje
izvedenec. Posebna vrsta ogleda z izvedencem je pregled in razteleenje
trupla. 2e je truplo e pokopano se odredi izkop )ekshumacija*. 6zkop in
razteleenje trupla lahko odredi samo sodni organ.
Preiskovalni sodnik opravlja ogled med preiskavo, izjemoma tudi pred
uvedbo preiskave, e bi bilo nevarno odlaati z ogledom. Policija sme
opraviti ogled v predkazenskem postopku kot procesno dejanje le v primerih,
ko preiskovalni sodnik ne more takoj priti na sam kraj dejanja. 8e more pa
opraviti obdukcije in izkopa trupla. B postopku pred sodiem prve stopnje
opravlja zunaj glavne obravnave ogled predsednik senata ali sodnik, ki ga
pooblasti senat, na glavni obravnavi pa senat.
,. !oskus, dokon$an, nedokon$an, neprimeren
Pri poskusu je objektivna stran v tem, da je storilec uresniil nekatere znake
kaznivega dejanj )nedokonan poskus* ali vse njegove znake )dokonan
poskus* in tako spravil v nevarnost zavarovano dobrino )ni pa uresniil
prepovedane posledice*. !ubjektivna stran poskusa pa je v tem, da je storilec
ravnal naklepno oziroma je izrazil svojo voljo uresniiti prepovedano
posledico.
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za
katero se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je
kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje
objektivno 7 subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za
kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v
tem, da je z uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo
spravil v nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih
dejanj*. Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev
1
naklep, njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni
pogoj kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
#a neprimeren poskus gre, kadar prepovedana posledica ne nastane zato,
ker je storilec uporabil kakno sredstvo, s katerim tiste posledice ni mogel
povzroiti, ali pa je izvreval kaznivo dejanje na predmetu ali proti njemu, na
katerem ali proti kateremu tistega kaznivega dejanja ni mogel izvriti.
Primer: storilec uporabi strelno oroje, ki ima zlomljeno iglo ali strelivo, v
katerem ni eksploziva, ali e epar see z roko v tuj ep, iz njega pa potegne
prazno ovojnico.
Poskus je neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu
predmetu v danem poloaju tudi nihe drug ne bi mogel povzroiti
prepovedane posledice, tudi v primerih, e bi ravnal bolj spretno. To pomeni,
da je lahko poskus neprimeren samo zaradi neprimernosti konkretno
uporabljenega sredstva ali samo zaradi neprimernosti konkretnega objekta
ali zaradi obojega hkrati. Primer: nekdo je hotel z nepravim kljuem odpreti
tuja vrata. %ljui so splono primerno sredstvo za odpiranje kljuavnic, toda
v konkretnem primeru s konkretnim kljuem storilec kljuavnice ni mogel
odpreti.
#a neprimeren poskus velja tudi primer, ko storilec kakega predmeta ni
mogel vzeti, ker ga tam ni bilo, kjer ga je iskal.
%#&' doloa, da sem sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua izvriti
kaznivo dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu.
6z tega izhaja, da %# teje neprimeren poskus naelno za kaznivo.
.. Kazenske sank#ije v 7:
%#&' doloa tri kazenske sankcije:
* kazni
* opozorilne sankcije )pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim
nadzorstvom in sodni opomin*
* varnostni ukrepi.
%# je urejal e vzgojne ukrepe za mladoletnike. %#&' v prehodnih dolobah
doloa, da se dolobe o teh ukrepih uporabljajo e naprej, in sicer do
sprejetja ustreznega zakona.
(/. Omilitev kazni
3militev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od
predpisane, za konkretno kaznivo dejanje ali uporabi milejo vrsto kazni.
3militev kazni omogoa %# v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri
prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, bistveno zmanjani
pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva
%# monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri
napeljevanju k samomoru in pomoi pri samomoru, kjer je omilitev
dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu,
samomor samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene
kazni.
,eje omilitve kazni:
!odie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati
omejitve iz -'. lena %#&'. Pri kaznih, kjer je doloen minimum, se sme
izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega 7
1
omiljenega minimuma. 2e predpisani minimum ni naveden, sme sodie
zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi
kazni zapora z denarno kaznijo. 8aini, ki jih doloa %# so tile:
* e je predpisana kazen '- let zapora, sem sodie omiliti do najve '. let(
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let )vendar ne manj
kot '-*, sme sodie omiliti do enega leta zapora(
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev
zapora(
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do '-
dni zapora(
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme
sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen.
2e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do '-
dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je
bila izreena kot stranska kazen.
2e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev.
Pri omilitvi te vrste, omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki
veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni
ne more izrei pod njim. +enarno kazen pa lahko omili tudi pod sploni
minimum.
(1. :tek
3 steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno,
da je storilec uresniil zakonske znake dveh ali pa ve kaznivih dejanj.
9oimo:
7 idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske
stane dveh ali ve kaznivih dejanj. )npr. e kdo z enim strelom eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo*.
7 realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske
znake ve kaznivih dejanj )npr. e kdo z ve zaporednimi udarci eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.*.
2e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za
vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izree za vsa ta kazniva dejanja
enotno kazen.
7 navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim
dejanjem, kljub temu, da je storilec z eno storitvijo ali opustitvijo uresniil
zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega
kaznivega dejanja in njegovo kvali"icirano oziroma privilegirano obliko
)odnos specialnosti*.
2e je eno kaznivo dejanje samo predhodna "aza drugega )npr. dogovor za
kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje tudi izvrila*, bi bilo nesmiselno
storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno
)odnos subsudiarnosti*.
%adar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre
za odnos konsumpcije. Cre za primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje
zajema vse njegove mileje oblike )e je npr. uboj izvren z ve udarci, od
katerih so bili nekateri kvali"icirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali
posebno hude telesne pokodbe, je jasno, da gre za eno kaznivo dejanje
uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev*.
7 navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
& sestavljeno kaznivo dejanje,
& nekaznivo predhodno dejanje,
& nekaznivo naknadno dejanje,
& kolektivno kaznivo dejanje,
& nadaljevano kaznivo dejanje.
(2. :estava vije%a sodi$a
8a drugi stopnji sodijo vija sodia v senatih, ki jih sestavljajo trije sodniki.
(3. Za%ovornik po uradni dolnosti
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
1
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
(. 4adaljevano kaznivo dejanje
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
1
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
((. ;dentiteta tobe in obsodbe
#%P doloa, da se lahko sodba nanaa samo na osebo, ki je obtoena
)subjektivna identiteta*, in samo na dejanje, ki je predmet obtobe, obseene
v vloeni oziroma na glavni obravnavi spremenjeni obtonici )objektivna
identiteta*.
!ubjektivna identiteta:
2e je v kazenskem postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, je
postopek ustavljen ali izreena zavrnilna ali oprostilna sodba, zoper v tem
postopku razkritega morebitnega storilca pa je lahko sproen nov kazenski
postopek. Bpraanje subjektivne identiteta ne povzroa teav, saj je v #%P
natanno doloeno, da je mogoe zaeti preiskavo, torek kazenski postopek,
le zoper doloeno osebo.
3 objektivni identiteti govorimo v treh pomenih:
* kot o odnosu med obtobo in sodbo
* kot o posledici pravnomone sodbe
* kot o odnosu med ve obtobami.
Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega
naela oziroma akuzatornosti. # opisom dejanja v obtonem aktu se
obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa
je s taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati
za obdolenca manj ugodnih dejstev od zatrjevanih, ker bi krilo naelo
akuzatornosti ter zdruilo "unkcijo obtobe in sojenja.
Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost
sodia, da pri presoji obtobe ne prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej
je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno dejansko
stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer
lajega kaznivega dejanja, ki je inkludirano v opisu hujega. 2e sodie
spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja, potem je
podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa
sodie upoteva po uradni dolnosti. %ot merilo za presojo objektivne
identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo
kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja
objektivne identitete paziti, je predvsem to, da ne prizadene s spremenjenim
opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa
zadosti tako, da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v
obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma zanesljivo dokazana. 2e sodnik
ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil
predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi
strani tvega prekoraitev obtobe.
,erila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo:
* konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega
dejanja: sodie ne sme spremeniti taknega elementa tako, da ga zamenja z
drugim. B taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost
obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek
sodbe kot zakonski znak nekega drugega kaznivega dejanja. 8a primer
sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom
prepovedane posledice, zamenjati z drugim. 2e je na primer obdolenec
obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo
moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. %rivde ni mogoe
spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne sme spremeniti opisa glede
okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to
ne glede na to, ali je huje ali laje. 2e obtoba bremeni obdolenca
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni dokazana vzrona zveza med
obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je
1
obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z
okodovancem, ga sodie ne more spoznati za krivega kaznivega dejanja
ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali
prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. 9ahko pa spreminja opis
dejanja glede na okoliine, zaradi katerih je dejanje +5UCA283 od
tistega v obtobi, vendar kljub temu ne +5UC3. !odie namre lahko
spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega
dejanja, temve le njegovo natannejo opredelitev glede na as, prostor,
nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te
okoliine pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je
predmet obtobe.
* kvali"ikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati
kvali"ikatornih elementov, torej okoliin, ki imajo za posledico hujo pravno
kvali"ijkacijo. 8a primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu
dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop,
torej za hujo kaznivo dejanje. B taknem primeru bi prevzelo vlogo toilca
in poslabalo obdolenev poloaj. !odie prav tako ne sme zamenjati
enega kvali"ikatornega elementa z drugim. 2e obtonica bremeni
obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz brezobzirnega maevanja,
potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati
z oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. 3koliine, ki dejanje
kvali"icirajo kot kaznivo dejanje, teje od temeljnega, morajo biti dokazane
tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. 2e dravni toile spremeni
obtonico v kodo obdolenca ima le&ta pravico zahtevati rok za pripravo
obrambe. !odie mora iz opisa spustiti kvali"ikatorni element, e okoliine,
ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo
obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja
povzroitve hude ali posebno hude telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno,
da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi
malomarnosti in ne naklepu.
* privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki
dejanje privilegirajo, teh okoliin ne sme prezreti, temve jih mora vnesti v
opis. 2e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je
potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo
dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z naklepom, temve iz malomarnosti,
mora sodie to vnesti v opis. 8e glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz
opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvali"ikacijo. 2e obtonica
bremeni obtoenca za kaznivo dejanje majhne tatvine, ga lahko sodie
spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v
njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.
(*. !o%ojni odpust
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni
obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer pod pogojem, da v asu, za
katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na
katero je bil obsojen. 2e mu je bila izreena kazen zapora nad '- let, sme
biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal L kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 0- let zapora.
,aterialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno
priakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
#6%!&' doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta,
komisija za pogojni odpust. 8jene lane imenuje minister, pristojen za
pravosodje. #6%!&' ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo
ocenjuje, ali je mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval
kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o obsojenevem vedenju.
%# dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni.
9ahko se izvri po '=1 prestane kazni, e je podan materialni pogoj za
pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se
nanaajo na obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo
ponovil. #akonik upoteva monost, da je iz obsojenevega vedenja mogoe
sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
%# pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. !odie pogojno
odpuenega postavi pod nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec.
5azlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da je to
poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e
prestal. !odie lahko )tako kot pri pogojni obsodbi z varstvenim
nadzorstvom* naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno
odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola in droge(
1
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice(
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu
zdravju, sposobnostim in nagnjenju(
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi(
* prepoved druenja z nekaterimi osebami(
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi(
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Prekli* pogojnega odpusta:
2e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo
dejanje, se pogojni odpust preklie. #a preklic je pristojno sodie, ki vodi
kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni
izvril. Preklic je obligatoren ali "akultativen. 3bligatoren je, e je sodie
izreklo kazen zapora nad eno leto, "akultativen pa, e je izreklo kazen zapora
do enega leta.
2e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora
do enega leta, sodie pa ne preklie pogojnega odpusta, se pogojni odpust
podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
2e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni
pri steku. Pri tem vzame kot doloen tisti del prej izreene kazni, ki je
obsojenec e ni prestal.
2e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za
posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi ele po
njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu,
odkar je as pogojnega odpusta pretekel.
(+. Zasebna toba pri kd zoper $ast in dobro ime
8a zasebno tobo se zane pregon za naslednja kazniva dejanja:
* razalitve,
* obrekovanja,
* aljive obdolitve,
* opravljanja,
* oitanja kaznivega dejanja z namenom zanievanja.
#a ta %+ je potrebno vloiti tobo v 1 mesecih od dneva, ko je upravienec
do zasebne tobe izvedel za kazniva dejanja in storilca )-0. len #%P*.
Pri %+ razalitve se lahko nasprotna zasebna toba vloi tudi po poteku 1
mesecev, e je razaljenec razalitev vrnil. B takem primeru izda sodie
samo eno sodbo.
(,. 5vedba postopka
Postopek pri %+ zoper ast in dobro ime se lahko zane:
* na zasebno tobo
* na predlog v primeru, da so %+ )od '-D. do '/0. lena* storjena proti
dravnemu organu
* z dovoljenem ministra za pravosodje, za %+ sramotitve tuje drave in
mednarodne organizacije.
(.. 7azlika med obrekovanjem in aljivo obdolitvijo
OBR%KO!A"-%
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo. 2e gre za obrekljive izjave pravnih oseb,
odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
%rivdna oblika: direktni naklep+
6zvritveno dejanje: trditve )izraanje lastno zaznanih dejstev* oziroma
raznaanje )sporoanje dejstev, ki jih je zaznal nekdo drug* neresninih
dejstev. 8eresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora
storilec zavedati. &okaz resninosti zato (e poj'ovno ni 'ogo) na
okodovancu pa je dvojno dokazno breme. 8eresnina dejstva morajo biti
taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni
pa nujno, da ta posledica dejansko nastane. +ejstva, ki jih storilec zatrjuje
ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega )v tem primeru bi lo za
razalitev*.
%+ obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji.
3kodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi
bil izrecno imenovan.
!torileva izjava mora biti resna. 2e je oitno, da gre za alo, ne gre za %+.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi
posledicami )npr. e se mora okodovanec preseliti, zapustiti delo, ne
1
dobi posojil, razdor druine, ivni zlom*( teh posledic se mora storilec
zavedati )vsaj eventualni naklep*.
FA#-I!A OB&O#FI%!
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec tega %+ je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: direktni ali eventualni naklep+
6zvritveno dejanje:
oitek neresninega aljivega dejstva z eventualnim naklepom(
oitek objektivno neresninega dejstva, o katerem storilec misli, da je
resnino(
oitek aljivega dejstva, katerega resninosti storilec ne more dokazati.
&opusten je dokaz resninosti+ 2e storilec dokae, da je trditev resnina ali
da je imel vsaj utemeljen razlog za preprianje v resninost svoje izjave, se
ne kaznuje za to %+, lahko pa za razalitev ali oitanje %+ z namenom
zanievanja. +okaz resninosti je omejen v primerih uradno pregonljivih
%+.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 javna aljiva obdolitev in aljiva obdolitev s
hudimi posledicami )eventualni naklep*.
*/. 7avnanje pritobene%a sodi$a v primeru utemeljene pritobe
2e sodie druge stopnje ugotovi, da je pritoba utemeljena:
* s sklepom ugodi pritobi in sodbo sodia druge stopnje razveljavi ali jo
razveljavi po uradni dolnosti on vrne zadevo v novo sojenje ali samo opravi
obravnavo(
* s sodbo ugodi pritobi in sodbo spremeni ali jo spremeni po uradni
dolnosti, e ugotovi, da so bila odloilna dejstva v sodbi sodia prve
stopnje sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na tako ugotovljeno
dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona izrei drugano sodbo.
*1. Kaj vsebuje obtoni#a'
3btonica obsega )obvezne sestavine*:
* osebne podatke obdolenca
* opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, as in
kraj storitve kaznivega dejanja, predmet na katerem in sredstvo s katerim je
bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druge okoliine, ki so potrebne, da se
kaznivo dejanje kar najbolj natanno oznai(
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja z navedbo dolob kazenskega
zakonika(
* oznabo sodia(
* predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi z navedbo imen
pri in izvedencev, spisov, ki naj se preberejo, in predmetov, ki so potrebni za
dokazovanje(
* obrazloitev.
*2. @as in kraj storitve kaznive%a dejanja
#a kraj izvritve kaznivega dejanja je mogoe teti kraj, kjer je storilec
deloval )delavnostna teorija*, kraj, kjer je nastala prepovedana posledica
njegovega ravnanja )teorija posledice*, ali pa oba hkrati )ubikvitetna
teorija*. !lovenski %# uveljavlja ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj
izvritve kaznivega dejanja teje vsak kraj, kjer je storilec deloval oziroma bi
moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Tudi
za poskus velja ubikvitetno naelo.
+oloitev kraja izvritve kaznivega dejanja je odloilna za krajevno
veljavnost slovenskega %#, za doloitev krajevno pristojnega sodia, krak
izvritve kaznivega dejanja pa %# vasih posebej poudarja, ko ga doloa kot
znak kaznivega dejanja )0.'. len 7 ogroanje varnosti pri delu 7 rudnik,
tovarna, gradbie*.
2as izvritve kaznivega dejanja je pomembna okoliina zlasti, ko se
ugotavlja:
* starost storilca )osebe mlaje od '? let niso kazensko odgovorne*(
* zaetek teka rokov za zastaranje kazenskega pregona(
* kateri zakon je potrebno uporabiti, kadar je bil zakon enkrat ali vekrat
spremenjen.
%# v 'D. lenu doloa, da je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec
delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je posledica nastala
)delavnostna teorija*.
*3. Glanketne dolo$be
1
@lanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji
dopolnjujejo. %azenski zakonik doloa vse bistvene znale doloenega
kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je
doloena v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 1'>. lenu %#&'
doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s predpisi o prometu z
razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z
javnim prometnim sredstvom takne snovi itd. %# seveda ne pove in ne more
povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti prevoz taknih nevarnih
snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri
presoji vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku
)dopolnilna norma*, se lahko spremenijo in e v opisu kaznivega dejanja ni
e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti
lahko neznansko razirila. 8esporno je, da v primeru, ko dopolnila norma
preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje, katerega del je bila takna
norma, preneha biti kaznivo )<=0 len %#&'*. 2e pa se dopolnilna norma
spremeni, se zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je
mileja za storilca. %#&' razlikuje dve skupini monih situacij:
& e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja
drugane ocene nevarnosti ravnanja )kaznivo dejanje je zaradi te spremembe
drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja*, potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni
odloilna(
& e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce
postavila v ugodneji poloaj )npr. iz podzakonskega akta, ki vsebuje seznam
prepovedanih drog, je rtana doloena substanca*, jo je treba uporabiti
retroaktivno 7 kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve
drugae doloeno, ampak je postalo drugo protipravno dejanje, njegova
nevarnost je drugae vrednotena.
*. Obrazloitev obtoni#e
3btonica mora imeti obrazloitev, v kateri toilec v dejanskem in pravnem
pogledu utemelji objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja, ki je
predmet obtobe, in navede s katerimi dokazi so ugotovljena posamezna
odloilna dejstva. 2e je obdolenec dejanje med preiskavo priznal, se v
obrazloitvi obtonice navede, s katerimi drugimi dokazi je podprto
priznanje, e kaznivega dejanja ni priznal, navede toilec svoje stalie glede
zagovora. Pri neposredno vloeni obtonici se opie stanje stvari na podlagi
dokazov, priloenih ovadbi. 2e v primeru neposredne obtonice obdolenec
ni bil zaslian na policiji, se dravni toilec lahko sklicuje tudi na izjavo , ki
jo je obdolenec dal policiji pri zbiranju obvestil po '?D=0 lenu #%P
oziroma zavzame svoje stalie do te izjave, razen e gre za izjavo, ki jo je
moral izloiti iz spisov.
*(. 3oljno ravnanje
Bsako kaznivo dejanje je povezano s lovekovim ravnanjem, saj je nujna
predpostavka za obstoj %+ neka materialna podlaga, nekaj zunanjega in
navzven razpoznavnega. %+ nikakor ne more biti ravnanje ivali ali
delovanje naravnih sil, ampak zgolj lovekovo voljno ravnanje, torej
ravnanje, pri katerem ima lovek svoje gibe in vedenje v oblasti.
5avnanje storjeno pod vplivom absolutne sile, ni voljno ravnanje
neposrednega povzroitelja posledice, zato se kot storilec %+ teje tisti, ki je
prvega uporabil kot svoje orodje )e na primer ena oseba porine drugo ez
balkon in ta pade nadstropje nije in pokoduje mimoidoega, ne gre za
voljno ravnanje neposrednega povzroitelja hude telesne pokodbe*.
Poznamo razline oblike ravnanj:
* storitve
* opustitve.
!toritvena %+ so praviloma pravilo. Pri opustitvah pa loimo prava
opustitvena %+ in neprava opustitvena %+.
**. Objektivni po%oj kaznivosti
%azenski zakonik uvede vasih v opis kaznivega dejanja v inkriminacijski
normi t.i. objektivni pogoj kaznivosti. 5aba objektivnega pogoja kaznivosti
predstavlja primer, ko je opis kaznivega dejanja v inkriminacijski normi iri
od biti kaznivega dejanja.
3bjektivni pogoj kaznivosti je okoliina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem,
a vendar zunaj elementov splonega pojma kaznivega dejanja. Pravimo, da
je materialna predpostavka kaznivosti. Cre torej za poseben znak v opisu
kaznivega dejanja v inkriminacisjki normi, ki ne zahteva in ne prenese
nobenega krivdnega odnosa storilca. Primer: '0/. len %#&': kdor sodeluje
pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se za samo
sodelovanje kaznuje. !lovenski zakonodajalec je v inkriminacijsko normo
1
vkljuil objektivni pogoj kaznivosti: smrt ali hudo telesno pokodbo kaknega
udeleenca pretepa.
*+. !ravna zmota
Pravno zmoto po navadi de"inirajo kot zmoto o prepovedanosti dejanja, ki ga
je storilec izvril. Pravna zmota se lahko pojavi v dveh oblikah:
7 neposredna pravna z'ota: storilec ne pozna prepovedne ali zapovedne
norme, v skladu s katero bi moral ravnati )ne pozna na primer prepovedi
organiziranja Gdenarnih verigH*(
7 posredna pravna z'ota: storilec pravno prepoved pozna, vendar je zmotno
preprian, da pravni red pozna doloen razlog izkljuitve protipravnosti, ki
dela njegovo ravnanje dovoljeno )storilec se zaveda, da je odvzem ivljenja
prepovedan, zmotno pa meni, da pravni red evtanazijo teje kot razlog
izkljuitve protipravnosti*.
8eizogibna )opraviljiva* pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj
zmanjuje )"akultativna omejitev kazni*. %# doloa, da zmota ni opraviljiva
)torej je izogibna*, e Gstorilce ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se
lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa
je moral glede na svoje delo, vlogo ali sicerjnji poloaj poznati posebna
pravna pravila.H 8avedeno pravilo ni preve posreeno iz dveh razlogov,
prvi je ta, da je zasnovano preve objektivno, saj bi moralo biti kljuno le, ali
bi prepovedanost ravnanja spoznal storilec sam in ne kdo drug iz okolja, in
drugi, %# ne poda splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede
le nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva )je torej izogibna*. #ato
morata ta merila dati pravna doktrina in sodna praksa. Tako je potrebno
storilcu dokazati dvoje: da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o
protipravnosti svojega ravnanja in da kljub tej vzpodbudi ni naredil ni ali
pa je naredil premalo, da bi se seznanil s pravno ureditvijo na ustreznem
podroju. 2e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota
izogibna, njegova krivda pa podana.
*,. !ravne posledi#e obsodbe
%# doloa, da imajo obsojenci po prestani, odpueni ali zastarani kazni
zapora vse pravice, ki so doloene v ustavi, zakonih in drugih predpisih.
Pravne posledice obsodbe so poseben institut kazenskega prava, s katerim se
obsojencu odvzamejo doloene e pridobljene pravice oziroma mu te pravice
prenehajo, ali pa se mu doloi prepoved pridobitve doloenih pravic potem,
ko je glavno kazen e prestal.
%# obravnava pravne posledice obsodbe v posebnem poglavju ter s tem tudi
poudarja njihov pomen. Pravne posledice obsodbe so v tem, da obsojenec
izgubi e pridobljeno pravico ali se mu prepove, da bi jo pridobil. Pogoj pa
je doloeno kaznivo dejanje ali pa obsodba na doloeno kazen. Posamezne
pravne posledice obsodbe sme doloiti samo zakon.
Pravne posledice obsodbe delimo v 0 skupini:
* tiste, ki se nanaajo na prenehanje ali izgubo doloenih pravic:
Te nastanejo z dnem pravnomonosti sodne odlobe in zanejo uinkovati
takoj, ter so izvrene s tem, ko nastanejo, obsojenec pa jih lahko kasneje spet
pridobi. 8iso asovno omejene. %# doloa tri pravne posledice iz te skupine:
& prenehanje opravljanja doloenih javnih "unkcij ali pooblastil uradne
osebe,
& prenehanje delovnega razmerja,
& izguba pravice tujca do prebivanja v 5!.
* tiste, ki so v prepovedi pridobitve doloenih pravic:
Te zanejo delovati in uinkovati po tem, ko je obsojenec glavno kazen
prestal in pomenijo zanj hude omejitve. !o asovno omejene, in sicer - let od
dneva, ko je bila kazen prestana, odpuena ali zastarana, e ni doloen
kraji rok. 8jihov uinek pa je mogoe skrajati tudi s sodno odlobo na
pronjo obsojenca. !o naslednje:
& prepoved opravljanja doloenih javnih "unkcij ali pooblastil uradne osebe,
& prepoved pridobitve doloenega poklica ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi,
& prepoved pridobitve doloenih dovoljenje in odobritev, ki jih dajejo dravni
organi s svojo odlobo.
*.. 7e&abilita#ija
5ehabilitacija pomeni, da se obsojencu, ki je glavno kazen prestal, vrnejo vse
pravice, ki bi jih imel, e bi ne bil obsojen. 3dpravijo se e trajajoe
posledice obsodbe in teje se, da ni bil obsojen. 6zhodie za rehabilitacijo je
stalie, da obsodba ne sme bremeniti obsojenca, ki se po izvreni glavni
kazni primerno vede. # rehabilitacijo se ustvari "ikcija o neobsojenosti.
8aeloma torej velja, da je obsojenec izenaen z drugimi osebami, ko je
prestal kazen.
1
#akonska rehabilitacija po %# obstaja takrat, kadar se obsodba izbrie iz
kazenske evidence in prenehajo vse pravne posledice obsodbe, obsojenec pa
velja za neobsojenega )D0=' len %#&'*. #a obsodbo velja pri tem
pravnomona odloba, prav tako pa morebitne spremembe te odlobe z
amnestijo ali pomilostitvijo. 6zbris obsodbe iz kazenske evidence in s tem
zakonsko rehabilitacijo dosee obsojenec, e pretee doloen as, odkar je
bila kazen izvrena, zastarana ali odpuena 7 e obsojenec v tem asu ne
stori novega kaznivega dejanja.
B zvezi z zakonsko rehabilitacijo pa obstajata 0 omejitvi:
* obsodbe na kazen zapora nad '- let ni mogoe izbrisati(
* obsodba se ne more izbrisati, dokler trajajo varnostni ukrepi.
Pri zakonski rehabilitaciji se obsodba izbrie iz kazenske evidence na
podlagi zakona )ipso lege* in nastopi vedno, e so izpolnjeni pogoji zanjo.
!odna rehabilitacija pomeni, da sodie izbrie obsodbo iz kazenske
evidence in vzpostavi "ikcijo o neobsojenosti obsojenca v krajem roku, kot je
doloen za izbris. 3 teh vrsti rehabilitacije odloi sodie na pronjo
obsojenca. Pronjo lahko vloi, e ni storil novega kaznivega dejanja in e je
potekla polovica z zakonom doloenega roka, po preteku katerega se
obsodba izbrie. !odie pri tem upoteva vedenje obsojenca po prestani
kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliine, ki so pomembne za
izbris obsodbe. !odna rehabilitacija je tako odvisna od presoja sodia.
+/. K1 o%roanja varnosti
Ee ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno %+ )e storilec gronjo uresnii, bo
podano ustrezno %+ zoper ivljenje in telo*.
!torilec je lahko vsakdo.
Cronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost
drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni sposobno, da bi lahko z njim
drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to %+, e je storilec
glede na videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri
okodovancu obutek osebne ogroenosti.
8i pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. 9ahko jo izrazi
neposredno s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi drugae, npr. s pismom,
izobeenim besedilom ipd.
%+ je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko
je pri njem ustvarjen obutek ogroenosti.
Ureditev po %#&': dodano je izvritveno ravnanje 7 poleg resne gronje, da
bo napadel ivljenje in telo okodovanca, e grdo ravnanje, posebno %+
grdega ravnanja pa je rtano.
+1. !osebno &uda telesna pokodba
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: temeljno %+ se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali
eventualnim, privilegirana oblika %+ )666. odstavek* pa je storjena iz
malomarnosti.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
3blike %+:
temeljna oblika %+(
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico(
dve privilegirani obliki %+ 7 huda telesna pokodba iz malomarnosti in
huda telesna pokodba na mah.
#nailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje(
E unien ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa(
E pokodovanec je trajno nezmoen za vsakrno delo(
E trajna skaenost 7 monost operativne odstranitve skaenosti se upoteva
samo, e bi bila dejansko mogoa brez kakrnekoli nevarnosti za
okodovanca, e bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo
opredeliti kot zaasne(
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je konketna 7 znaki ugaanja
ivljenja, zmanjevanja pomembnih ivljenjskih "unkcij.
Poskus je pojmovno mogo in kazniv glede temeljne oblike %+ in povzroitve
posebno hude telesne pokodbe na mah, vendar bi ga bilo izredno teko
dokazati )npr. da je storilec skual pokodovati pomemben organ, pa mu ni
uspelo*.
1
!tek: ni steka s %+ lahke in hude telesne pokodbe )konsumpcija*,
sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z nevarnim predmetom pri pretepu
ali prepiru )subsidiarnost*.
Telesne pokodbe vedno ugotavljamo s pomojo izvedenca medicinske
stroke. #nailen je sploni naklep )dolus generalis*. !torilec nima npr.
naklepa nekoga hudo telesno pokodovati ali lahko telesno pokodovati(
kakna posledica nastane, je odvisno tudi od nakljuja.
Pri telesnih pokodbah se lahko pojavijo teave pri pravni kvalifikaciji !"
#pr" $e okodovanec hitro po napad% %&re' bi toilci to opredelili kot %&or'
$e pa bi %&rl kasneje' to kvalificirajo kot posebno h%do telesno pokodbo'
kvalificirano s h%jo posledico"
+2. 6andatni postopek
,andatni postopek je postopek v katerem se izda odloba ne da bi se
preiskovala utemeljenost zahteve in zaslial nasprotnik.
+3. ;nkvizi#ijska maksima
6z naela materialne resnice izhaja instrukcijska ali inkvizicijska maksima,
po kateri je sodie upravieno in dolno izvajati dokaze po uradni dolnosti,
in ne samo na predlog strank, ki so potrebni za ugotovitev, ali je obdolenec
kazensko odgovoren za kaznivo dejanje, ki mu ga oita obtoba. B doloenih
primerih se instrukcijska maksima popolnoma umakne. Primer so dokazne
prepovedi, ko sodie ne sme ugotavljati dejstev z doloenimi dokazi, etudi
bi se lahko razkrilo celoviteje in toneje dejansko stanje. 6nstrukcijska
maksima se more c celoti umakniti e v primerih ko gre za prepoved
re"ormatio in peius, naelo ne bis in idem, zahtevo po identiteti obtobe in
sodbe.
+. !ravnomo$nost obtoni#e
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
+(. Obli%atorna dele%a#ija krajevne pristojnosti
3 obvezni ali obligatorni delegaciji govorimo, e krajevno pristojno sodie,
ki je znano, iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more voditi postopka in to
sporoi neposredno vijemu sodiu, ki doloi drugo stvarno pristojno
sodie na svojem obmoju.
+*. 3ar$ina
Ta ukrep se uporabi, kadar je obdolenec e v priporu, vendar le zaradi
begosumnosti )in ne tudi npr. ponovitvene nevarnosti*, ali bi ga zaradi
begosumnosti bilo potrebno pripreti, se lahko izpusti na prostost, e on ali
kdo drug za njega da varino )da do konca kazenskega postopka ne bo
pobegnil* in hkrati sam obljubi, da ne bo pobegnil in, da se ne bo skrival oz.
zapustil svojega prebivalia brez dovoljenja sodia. !odie mu lahko tudi
odvzame potno listino ali drug identi"ikacijski dokument. Prav tako mora biti
pouen o gronji pripora v kolikor kri ta ukrep.
Barino je mono odrediti tudi kadar obstaja ponovitvena nevarnost, vendar
ne za najhuja %+ za katera je predpisana kazen zapora - l. in ve.
#a odreditev varine je potreben predlog obdolenca oz. druge osebe, da jo
lahko da in kolikna je njena viina. +T jo tudi lahko predlaga, vendar e je
e predlagal pripor taken predlog ni nujen.
2e je odredba o ukrepu pologa varine dana po e izreenem sklepu o
priporu ni potrebno, da vsebuje razlago utemeljenosti suma storitve %+ in
priporne razloge. 2e pa ni bil izreen ukrep pripora, pa je potrebna takna
obrazloitev. !klep izda preiskovalni sodnik )do vloitve obtonice* ali senat
)po vloitvi obtonice*, vedno po zaslianju toilca, ne glede ali se varina
uvede ali s sklepom preneha. #aslianje +T je nujno le za izdajo sklepa o
doloitvi varine in njenem prenehanju, ne pa tudi za izdajo sklepa o
zapadlosti varine ali sklepa o zavrnitvi predloga za sprejem varine.
1
Barina se lahko doloi le za asa trajanja postopka oz. do pravnomono
konanega kazenskega postopka )torej do izreene kazni zapora in tudi po
izdaji sodbe na prvi stopnji*, na kar se vrne tistemu, ki jo je dal in se iz te ne
morejo poplaati sodni stroki ali premoenjskopravni zahtevek okodovanca
brez privolitve obdolenca v kolikor je varino dal sam. Bedno se izree v
denarnem znesku, katerega viina je odvisna od tee storjenega %+,
premoenjskih in druinskih razmer obdolenca in gmotnih razmer tistega, ki
jo daje. 9ahko se da v vrednostnih papirjih, dragocenostih, premine ali
nepremine stvari, ki se jih da unoviti ali v osebni zavezi osebe, da bo
plaala, e obdolenec pobegne.
B sluaju pobega varina pripada proraunu, prav tako v sluaju ponovitve
ali dokonanja %+. 3b temu je potrebno poudariti, da pobeg mora biti
ugotovljen in ne le verjeten, ne zadoa, da se je obdolenec le skril ali da se
izmika oz. da je brez dovoljenja zapustil prebivalie.
B primeru pobega mora sodie izdati naslednje sklepe: sklep o zapadlosti
varine, sklep o priporu in odrediti tiralico.
2e se varina da in hkrati obdolenec izpusti iz pripora, mora o izpustitvi iz
pripora biti izdan e poseben sklep.
PAZI: doloitev pripora nikoli ni obligatorna) saj je vselej potrebno posebej
doloiti) tudi ob ugotovljenih pogojih za odreditev pripora) ali se naj pripor
uvede zoper obdol(en*a+ &oloitev odprave pripora v ;azi preiskave zahteva
vselej soglasje &) preiskovalni sodnik pa lahko sa' zavrne predlog za
varino) e o*eni da ne zadoa in) da se naj pripor nadaljuje brez soglasja
ali zaslianja &+
PAZI: !arina lahko ZAPA&% ali PR%"%>A+
2e obdolenec pobegne )in je varina dana ker obstaja priporni razlog
zaradi begosumnosti*, ta zapade in se izterja, e obdolenec pobegne. 2e pa
se zaradi begosumnosti pripre, pa varina preneha in se vrne tistemu, ki jo
nje dal. To velja vedno kadar se izree in izvri pripor, ne glede na razlog
zaradi katerega je varina dana.
2e pa obdolenec ne pride, ko je v redu vabljen ali obstajajo drugi razlogi za
pripor, razen begosumnosti, se obdolenec lahko pripre, tudi e je varina
dana.
%adar je doloena iz razloga begosumnosti, se varina vrne po koncu
kazenskega postopka, bodisi da ta kona z obsodilno sodbo )takrat ko
nastopi za obsojenca kazen*, s sklepom o ustavitvi postopka ali z zavrenjem
obtonice.
2e pa je varina dana iz razloga ponovitvene nevarnosti, pa preneha le, ko
je postopek pravnomono konan.
Pri odreditvi varine ni potreben predlog +T, potreben pa je za odreditev
pripora. Bedno se vrne dejansko dana varina in ne njena protivrednost.
%adar varina zapade sodiu, se ne vrne tistemu, ki jo je dal, tudi kadar
obdolenec spet postane dosegljiv sodiu.
2e pa se obdolenec prostovoljno vrne, e se postopek kona z ustavitvijo ali
oprostilno sodbo, se varina povrne.
Barina ni samostojni ukrep, vedno je le nadomestilo za priporM Bendar pa
ne preneha, ko prenehajo priporni razlogi ampak po pravnomono
konanem kazenskem postopku, oz. e je obdolenec obsojen do nastopa
kazniM To pomeni, da ni "unkcija varine le v zagotovitvi navzonosti tekom
kazenskega postopka ampak tudi v zagotovitvi izvritve kazni zapora.
++. 6ladoletniki zapor
,ladoletniki zapor je izjemna oblika sankcije za mladoletnike. Pogoji, ki jih
%# doloa za uporabo te vrste kazni so:
* mladoletniki zapor je mogoe izrei samo starejemu mladoletniku, torej
mladoletniku, ki je v asu izvritve kaznivega dejanja e dopolnil '/ let, ni pa
e dopolnil 'D let(
* izrei ga je mogoe, e je stareji mladoletnik storil kaznivo dejanje, za
katero je predpisana kazen zapora petih ali ve let(
* izrei ga je mogoe samo, e sodie ugotovi kazensko odgovornost(
* izrei ga sme samo, e zaradi narave in tee kaznivega dejanja in zaradi
visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravieno izrei vzgojnega
ukrepa.
3dmera kazni mladoletnikega zapora:
* splona pravila za odmero kazni:
,ladoletniki zapor je mogoe izrekati v razponu / mesecev do - let. !odie
pa sme izrei kazen do '. let zapora )kvali"iciran sploni maksimum* pri
tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora 1. let )e je
takno kaznivo dejanje izvril polnoletni storilec*. %azen ml. zapora se sme
izrekati na cela leta ali na cele mesece.
1
Pri odmeri kazni pa sodie ni vezano na najmanjo mero kazni )posebni
minimum* zapora, kakor je predpisan za posamezno kaznivo dejanje. !odie
sme torej izrei ml. zapor, ki bo niji od posebnega minimuma kazni zapora,
predpisanega za posamezno kaznivo dejanje, v nobenem primeru pa ne sme
izrei ml. zapora v trajanju manj kot / mesecev. ! tem se dosee namen
vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja. Prav tako sodie ne more uporabiti
posebnih pravil o odmeri kazni zapora )dolobe o omilitvi in odpustitvi
kazni*. Prav tako ni mogoe izrei pogojne obsodbe, razen v primeru, ko se
sodi polnoletnemu, ki je med sojenjem dopolnil 0' let, in sicer za kaznivo
dejanje, ki ga je izvril kot stareji mladoletnik.
* posebna pravila za odmero kazni:
%er je ml. zapor kazen, ga sodie odmeri tudi po viini in s tem doloi koliko
asa bo trajal. Pri tem sodie upoteva vse obteevalne in olajevalne
okoliine. %# pa doloa dve skupini posebnih okoliin, ki jih mora sodie
upotevati, in sicer stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in as, ki je
potreben za mladoletnikovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.
* odmera ml. zapora za kazniva dejanja v steku:
2e je stareji mladoletnik izvril ve kaznivih dejanj v steku in sodie
spozna, da je treba za vsako kaznivo dejanje izrei ml. zapor, izree eno
kazen v zakonskih mejah te kazni. !odie ne uporabi pravi o odmeri kazni za
kazniva dejanja v steku, temve odmeri eno samo kazen ml. zapora za vsa
kazniva dejanja v steku. 2e pa spozna, da bi bilo potrebno izrei za nekatera
kazniva dejanja kazen ml. zapora, za druga pa denarno kazen ali vzgojni
ukrep, izree za vsa kazniva dejanja v steku samo kazen mladoletnikega
zapora. B teh primerih ml. zapor prevlada nad vzgojnimi ukrepi.
%# ne vsebuje dolob o izvrevanju kazni ml. zapora. To materijo ureja
#6%!&'. !tareji mladoletniki prestajajo kazen ml. zapora v posebnem zavodu
za prestajanje ml. zapora, v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega 01. leta
starosti. 2e obsojeni prej dopolni 01 let, ga oddajo v kazenski zavod, v
katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. 6zjemoma lahko ostane tudi
dlje, da dokona olo ali strokovno usposabljanje. 6zvrevanje ml. zapora je
organizirano tako, da se im bolje zagotovijo vzgoja, prevzgoja in strokovno
usposabljanje tistih, ki jim je sodie izreklo kazen.
%#&' ne doloa posebnih pravil za pogojni odpust s prestajanja ml. zapora in
v prehodnih dolobah tudi ne podaljuje veljavnosti teh pravil iz prejnjega
%#. Tako se uporabljajo splona pravila %#&' )DD. len*. To pomeni, da je
mladoletnik lahko pogojno odpuen praviloma po prestani polovici kazni
ml. zapora ali izjemoma e po tretjini kazni.
+,. :pe#ialna preven#ija
!pecialna prevencija pomeni odvraanje obsojenega storilca od izvritve
novega kaznivega dejanja.
+.. Kvali"i#iran poskus
%vali"iciran poskus je podan, kadar %+, ki ga je storilec izvril na poti do
uresniitve prepovedane posledice, od katere je prostovoljno odstopil, nima
narave samostojnega %+ in je zato v navideznem steku s poskuenim %+.
Tako dolobe 1/=0 lena %#&' ni mogoe uporabiti v primeru, ko je storilec
rtev e hudo telesno pokodoval z namenom, vzeti ji ivljenje, potem pa si je
premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre za eno samo %+ poskusa
umora, ki konzumira povzroeno hudo telesno pokodbo. B vsakem primeru,
ko je storilec prostovoljno odstopil od svojega konnega namena, vmes pa je
izvril e kakno dejanje, ki je samostojno inkriminirano, je treba poskusiti,
ali je to dejanje v navideznem steku s poskuenim ali pa ohrani svojo
samostojnost. +oloba 1/=0 lena se nanaa samo na primere, ko GvmesnoH
%+ ohrani svojo samostojnost, ko ni konsumirano s poskusom in ne bi bilo
konsumirano niti z dokonanim %+.
,/. 1ejanska zmota
#mota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu,
ne ve zanj ali pa ima o kaknem dejstvu oziroma okoliini napano
predstavo.
Clede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko in pravno zmoto
&ejanska z'ota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec
ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega
dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje
dopustno ali nekaznivo )1.=0 len %#&'*.
#akonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
& zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja )npr.
storilec plaa z denarjem za katerega ne ve, da je ponarejen 7 dejanska
zmota v ojem pomenu*(
1
& zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje
dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega ravnanja )npr. storilec je
zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana 7 dejanska
zmota v irem smislu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost
storilevega ravnanja izkljuena )npr. storilec je zmotno preprian, da ravna
v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost*.
#a vse tri oblike dejanske zmote %#&' doloa, da izkljuujejo storilevo
naklepno krivdo.
&ejanska z'ota v o(je' po'enu:
Cre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon
doloa kot znak kaznivega dejanja. #akonski znaki so lahko "izine
)deskriptivni zakonski znaki*, lahko pa so pravne ali vrednostne narave
)normativni zakonski znaki*. 2e na primer polnoletna oseba spolno obuje z
mladoletno osebo, ki e ni dopolnila '- let, prepriana, da je stara e ve kot
'- let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je "izine narave. %dor pa
npr. vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti
o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine, ki je pravne narave. !torilec,
ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
+ejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. #a to
obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal vseh zakonskih
znakov kaznivega dejanja. 2e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu
ne more obstajati naklep. Tako je storileva krivda vselej izkljuena, ko gre
za naklepno kaznivo dejanje. %adar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. !odie mora
raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti. To pomeni, da mora
sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako,
oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil moral in mogel zavedati tistega
znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. +ejanska
zmota v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so
kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti, samo e je neizogibna.
&ejanska z'ota v ire' po'enu 1z'ota o okoliinah izkljuitve
protipravnosti2:
%# jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno.
Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne
narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v
katerih bi bilo dejanje dopustno, torej o okoliinah, ki bi izkljuevale
protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine,
ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo
protipravno, e bi bile zares podane. Primer: e storilec zmotno misli, da je
napaden in se zoper namiljen napad brani )putativni silobran*. !torilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje GnapadalcaH )osebo, ki jo
zmotno teje za napadalca*, ima pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno
iz malomarnosti.
Z'ota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in z'ota o okoliinah
izkljuitve krivde:
Cre za novo vrsto zmote, ki jo je %#&' uredil v 1.=0 lenu: zmoto o
okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo kaznivost, e bi bile v resnici
podane. B takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da
njegovemu premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost
tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti zmote je prav tako
izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje
iz malomarnosti, e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana
in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
&ruge vrste dejanske z'ote:
* zmota o osebi,
* zmota o objektu,
* zmota o vzroni zvezi.
,1. Kdo so toil#i po ZK!'
* dravni toilec
* okodovanec kot toilec )subsidiarni toilec*
* zasebni toilec
,2. Znaki kaznive%a dejanja
1
#akonski znaki kaznivega dejanja so v opisu najpomembneji. 3pis dejanja
mora vedno vsebovati vse znake )elemente* posameznega kaznivega dejanja,
doloenega v posebnem delu kazenskega zakonika. # zakonskimi znaki je
potrebno razumeti vse pravne pojme, s katerimi so opisana temeljna kazniva
dejanja in iz njih izpeljane priviligirane ali kvali"icirane oblike )modalitete*,
torej tudi take, zaradi katerih zakon v posebnem delu predpisuje mileje
kaznovanje ali odpustitev kazni. !em sodijo tudi vsa ravnanja obdolenca,
opravljena po izvritvi kaznivega dejanja, saj gre za okoliine, ki so
povezane s historinim dogodkom in kaejo nevarnost storilca v blaji
podobi )npr. vrnitev ukradene stvari pri tatvini*. B opis dejanja sodi tudi
ravnanje okodovanca, kadar je zakonski znak kaznivega dejanja )npr.
nezakonito ali surovo ravnanje okodovanca*.
,3. 4aklep
8aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
,. 4a$elo zakonitosti
Cre za naelo, ki je zapisano v ustavi in %#. Cre za zelo pomembno naelo,
ki pa bi ostalo lahko samo prazna deklaracija, e ga ne bi spotovali v
vsakdanji praksi. 8astalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili
ravnoteje med pravicami drave in njenih organov ter pravicami in
svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Flementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala
kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v manj ugoden poloaj, ni
dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. 9ahko pa je obiajno pravo vir
kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za
razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je privolitev okodovanca
)za %+ telesnih pokodb*(
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni
absolutna. 8i dovoljena retroaktivna uporaba dolob novega zakona, ki so
do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu
izvritve kaznivega dejanja. 2e pa je novi zakon za storilca mileji, ga
sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti(
1
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe
morajo biti dolono )le$ certa*, to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in
ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Belikokrat pa temu ni tako.
Bendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. 2e se namre eli
zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki, mora vasih uporabljati
razmeroma ohlapne pojme )npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov,
grdo ravnati;*. !odnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z
njimi ne iri cone kaznivosti(
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
8aelo zakonitosti v #%P:
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon.
Poseg v pravico je mogo, e je to nujno, da se zavarujejo svoboda in
pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega
postopka. #ahteva po zakonski doloenosti posegov v temeljne pravice in
svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v
materialnem tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati
novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin s sklicevanjem na
nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. 8aelo
zakonitosti pomeni zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so
zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. #ato velja za te ukrepe z zakonom
doloeni numerus clausus. !miselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v
nasprotju z zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost )so
neveljaven dokaz in kot tak predmet izloitve oziroma eksluzije*.
,(. 1omneva nedolnosti
Cre za ustavno naelo, #%P pa ga vsebuje v 1. lenu. Clasi: tisti, ki je
obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni
ugotovljena s pravnomono sodbo.
+omneva nedolnosti ni absolutna, temve relativna pravna predpostavka,
torej ovrgljiva predpostavka, ker se v nasprotnem primeru kazenski postopek
sploh ne bi mogel zaeti. %azenski postopek se ne zane zaradi domneve, da
obdolenec ni storil kaznivega dejanja, temve prav zato, ker obstaja
verjetnost, da ga je storil, kar pomeni, da je izhodie pozitivna in ne
negativna predpostavka. B kazenskem postopku se domneva nedolnosti
postopoma rui, ob izreku sodbe pa se domneva bodisi potrdi za nazaj bodisi
dokonno ovre. Kele pravnomona oprostilna sodba ponovno vzpostavi
domnevo nedolnosti v vsej njeni moi.
+omneva nedolnosti ima tri bistvene posledice:
* obdolencu se ni treba braniti in lahko ostane v postopku pasiven z izjemo,
da se postopka "izino udeleuje,
* dokazno breme lei na toilcu
* sodie mora v dvomu odloiti v korist obdolenca )in dubio pro reo*.
,*. Kaken je namen storil#a pri %olju"iji'
Pri %+ golju"ije je storilevo dejanje e posebej motivirano, kajti storilec
ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoenjsko korist
oziroma da koga okoduje. 2e taknega namena ni, tudi ni podano %+,
eprav je lo za lano prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliin.
1
Colju"ivi namen storilca mora biti podan e ob sklenitvi posla. 8e gre za %+,
e se po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna
premoenjska korist. B teh primerih bi lahko lo za %+ zatajitve.
,+. 1ve novi kd z vrednostnimi papirji
%# pozna 0 %+, ki se nanaata na vrednostne parirje:
* preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji in
* ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic in vrednostnih papirjev
,,. 7azlika med %olju"ijo in preslepitvijo pri poslovanju z vrednostnimi
papirji
Pri %+ golju"ije ima storilec namen, da zase ali za koga drugega pridobi
protipravno premoenjsko korist.
Pri %+ preslepitve pri poslovanju z BP pa gre za lano prikazovanje
podatkov in zapeljevanje k nakupu ali prodaji. Preslepitev tako ni
neposredno povezana s premoenjsko koristjo storilca, eprav ga pri
preslepitvi vodi prav ta motiv. Brednostni papirji namre pri nakupu ali
prodaji ne pomenijo, da je kupec ali prodajalec ob preslepitvi nujno
okodovan v prihodnosti. Pri tem %+ tako ne moremo govoriti o protipravni
premoenjski koristi.
,.. Kako u%otavljamo protipravnost'
Protipravnost, ob obstoju izpolnjene biti kaznivega dejanja,
predpostavljamo. 8jeno izkljuenost se ugotavlja le na podlagi posebnih
indicev za izjemnost okoliin dejanja. B veini primerov se vpraanje o
protipravnosti sploh ne postavi, ker je ravnanje, ki izpolnjuje, ki izpolnjuje
bit doloenega kaznivega dejanja, protipravno v "ormalnem in materialnem
pomenu. Bpraanje se postavi samo, e obstajajo indici, da je storilec
kaznivo dejanje storil v silobranu, skrajni sili oziroma v podobnih
okoliinah upravienosti.
./. Korup#ija 0 dejanje podkupnine
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep
To %+ obsega primere aktivnega podkupovanja in je nasprotno %+ jemanja
podkupnine.
3blike %+:
pravo vnaprejnje aktivno podkupovanje 7 napeljevanje uradne osebe k
nezakonitemu ravnanju ali posredovanje kot oblika pomoi pri dajanju
podkupnine(
privilegirana oblika 7 nepravo vnaprejnje aktivno podkupovanje.
Poskus je kazniv.
,ona je odpustitev kazni, e je storilec %+ )lastno in %+ uradne osebe*
prijavil, preden je bilo odkrito, ali ko je bilo odkrito, pa storilec za to ni
vedel.
G3+ Razsipnitvo H oblika podkupnine
.2. Kdaj la&ko dt vloi neposredno obtoni#o'
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.
.3. !o%ojna obsodba
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
1
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
.. Kd prikrivanja
%+ prikrivanja je akcesorne narave, predpostavlja namre obstoj drugega
kaznivega dejanja. !torilec tega %+ je lahko vsakdo, razen storilec,
sostorilec temeljnega %+, pomaga ali napeljevalec k temu %+.
Temeljno %+ je tisto, pri katerem storilec nekaj s %+ pridobi, torej razlini
primeri nezakonite prilastitive ali pridobitve stvari z zlorabo.
!torilec ravna z direktnim naklepom )'. odstavek* ali z drugimi oblikami
krivde )eventualni naklep, zavestna ali nezavestna malomarnost*.
!torilec se zaveda, da je bila stvar pridobljena s %+.
6zvritvene oblike %+ so primeroma natete in mora biti za obstoj %+
podana ena izmed teh oblik oziroma splona oblika pridobitve. Cre za nakup
stvari, sprejem stvari v zastavo, drugano pridobitev )npr. darilo*, prikritje
ali razpeavanje )preprodaja, posredovanje pri prodaji*. #golj "izino
unienje stvari, pridobljene s %+, ne pomeni prikrivanja.
.(. 1rubena nevarnost
8ekateri izenaujejo protipravnost in drubeno nevarnost, drugi ju
razloujejo. Po novejih slovenskih pogledih sta materialna protipravnost in
drubena nevarnost tesno povezana pojma, ki sta vasih lahko identina,
vasih pa ju je treba presojati kot relativno samostojna elementa kaznivega
dejanja. Tako za opredelitev splonega pojma kaznivega dejanja naj ne bi
zadostovala njegova "ormalna doloenost v zakonu. Klo naj bi za vpraanje,
ali doloeno ravnanje pomeni napad, pokodbo ali vsaj ogrozitev kake
pomembne vrednote.
.*. Kvali"i#irano kd, kd kvali"i#irano za &ujo posledi#o
!odie mora izvreno pravno dejanje kvali"icirati po tistem lenu oziroma
odstavku kazenskega zakonika, ki doloa stroje kazenske okvire za primer,
e se je temeljnemu kaznivemu dejanju pridruila kakna posebna okoliina,
kot so: nain in sredstva, kraj in as izvritve kaznivega dejanja itd., ali e je
iz temeljnega dejanja nastala huja posledica. Praviloma morajo biti vse v
zakonu navedene posebne okoliine ali huja posledica, zaradi katerih je
zakonodajalec oblikoval kvali"iciran primer kakega temeljnega kaznivega
dejanja, obseene v storilevem naklepu. Takno kaznivo dejanje ima namre
vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve zraven,
1
glede vseh pa mora biti podan storilev naklep. Taknim kaznivim dejanjem
pravimo kvali"icirana kazniva dejanja.
+rugaen poloaj pa je, kadar je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala
huja posledica, ki je lahko vsebinsko enaka tisti, ki je kot prepovedana
posledica doloena v temeljnem kaznivem dejanju, le njena intenzivnost ali
velikost je huja ali veja.
Prva skupina hujih posledic je primer, ko storilev naklep zajame samo
telesno pokodbo druge osebe, vendar pokodovani zaradi te pokodbe
pozneje umre, pri tem pa storilec smrti ni hotel niti ni vanjo privolil. +rugo
skupino hujih posledic pa je primer posilstva, pri katerem je uporabljeno
nasilje povzroilo rtvi e hude telesne pokodbe.
B taknih primerih je zakonodajalec posegel po dveh zakonodajnotehninih
nainih. B nekaterih primerih je upoteval, da sta uresnieni dve kaznivi
dejanji, in sicer temeljno in tisto, ki zajema hujo posledico. B primeru
posilstva, ki je imelo za posledico hude telesne pokodbe, gre za dve kaznivi
dejanji v steku, za kateri je treba odmeriti enotno kazen po pravilih o odmeri
kazni za kazniva dejanja v steku. Temeljno kaznivo dejanje je storjeno z
direktnim naklepom, huja posledica pa je lahko uresniena iz malomarnosti,
z eventualnim ali direktnim naklepom.
B drugih primerih, pa je zakonodajalec oblikoval posebno kaznivo dejanje, ki
ga imenujemo Gkaznivo dejanje, kvali"icirano s hujo posledicoH. B teh
premerih je mono le, da je huja posledica nastala zaradi storileve
malomarnosti. %#&' doloa primer, ko pokodovani zaradi hude ali zaradi
posebno hude telesne pokodbe umre. Pogoji za uporabo '01=0 in '0?=0
lena pa so:
& da je med storilevim ravnanjem in pokodovanevo smrtjo podana vzrona
zveza in
& da glede pokodovaneve smrti storilcu ni mogoe oitati naklepa, pa pa
malomarnost.
!torileva odgovornost za smrt seveda odpade, e njegovo ravnanje ni vzrok
smrti. 2e bi bila pokodovaneva smrt v storilevem naklepu, potem bi
sodie dejanje kvali"iciralo kot umor ali uboj. 2e storilcu ni mogoe oitati
malomarnosti glede pokodovaneve smrti, bi lo samo za hudo telesno
pokodbo oziroma posebno hudo telesno pokodbo. Ugotovitev vzrone zveze
glede huje posledice na eni strani in izkljuitev naklepa ter hkratna
ugotovitev malomarnosti glede huje posledice na drugi strani, sta torej dva
temeljna pogoja za obstoj dejanja, ki je kvali"icirano s hujo posledico.
.+. !rotipravnost
#a kaznivo dejanje se lahko teje samo dejanje, ki je protipravno in to v tem
pomenu, da nasprotuje ustavnopravnim redom kot celovitim sistemom
vrednot, zapovedi in prepovedi. 9oimo materialno )nasprotnost moralnim in
drubenim vrednotam* in "ormalno protipravnost )doloenost v zakonu*.
+ejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ki je torej "ormalno
protipravno, izvreno v silobranu ali skrajni sili, v resnici ni materialno
protipravno. 5azlika med "ormalno in materialno protipravnostjo je
predvsem v tem, da je nekatere posebne primere, ko materialne
protipravnosti ni, zakon sam izbral in doloil pogoje, ob katerih dejanje,
doloeno kot kaznivo v zakonu, ni protipravno.
.,. Od%ovornost, pritevnost
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
1
8a podlagi ugotovljene pritevnosti oziroma nepritevnosti se ugotavlja
krivda oziroma nekrivda storilca kaznivega dejanja. Pritevnost se ugotavlja
na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra, kateremu ni ne dopustno ne
umestno postaviti vpraanja, ali je storilec nepriteven, bistveno zmanjano
priteven ali priteven. 3 krivdi storilca, lahko odloa samo sodie, ne pa
izvedenec, ki za to ni pristojen, ne usposobljen in ki mu odloanje o krivdi
bolnika prepovedujejo tudi pravila poklicne etike. !odnopsihiatrini
izvedenec je zdravnik, ki bolezen ali motnjo diagnosticira in zdravi. Pri tem
ga ne sme in ne more zanimati, kdo je bolnik glede na njegov drubeni
poloaj, in e manj, ali je kriv.
!odie pa mora odloati o krivdo storilca na podlagi izvida in mnenja
izvedenca, nikakor pa ne more o tem namesto sodia odloati izvedenec.
... Gistvene kritve dolo$b ZK!
%ritve dolob kazenskega postopka so razlog za razveljavitev sodbe le tedaj,
e so bistvene, to pomeni, da je med kritvijo in nepravilno sodbo podana
vzrona zveza. Bzrona zveza je podana, e je kritev procesnega zakona
vplivala na pravilnost sodbe. @istvene kritve delimo na absolutne in
relativne.
Absolutne so tiste, pri kateri se vzrona zveza domneva in je ni treba
dokazovati. 8a zakon jih taksativno nateva v '' 7 ih tokah v 1<'. lenu:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno in e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na C3 in je bil s
pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodeloval na C3 sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izloen(
* e je bila C3 opravljena brez oseb, katerih navzonost je po zakonu
obvezna, ali e je bila prikrajana pravica uporabljati na C3 svoj jezik(
* e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost C3(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je izdalo sodbo stvarno nepristojno sodie(
* e sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obtobe(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
ali e sodba sploh nima razlogov ali e so ti nejasni ali samo s sabo v
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
8ekatere absolutne kritve ugotavlja sodie po uradni dolnosti, druge le,
e jih pritonik izrecno uveljavlja.
5elativnih bistvenih kritev zakon ne nateva taksativno, temve jih omenja
na splono. Takna kritev je podana, e sodie med pripravo C3 ali med
C3 ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je
uporabilo nepravilno ali e je na C3 prekrilo pravice obrambe, pa je to
vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odlobe.
1//. ;zredna omilitev kazni
#ahteva za izredno omilitev kazni je izredno, praviloma nesuspenzivno in
devolutivno pravno sredstvo, naperjeno zoper pravnomono sodbo z
namenom, da se spremeni njen izrek o kazni v milejo obliko )ne velja za
varnostne in vzgojne ukrepe*.
Takno zahtevo je mogoe vloiti, e se po pravnomonosti sodbe pokaejo
take nove olajevalne okoliine, ki jih ob izrekanju sodbe ni bilo ali so bile,
pa sodie zanje ni vedelo, ki pa bi oitno povzroile milejo odmero kazni.
#ahtevajo jo lahko +T, e je postopek tekel na njegovo zahtevo, obsojenec in
njegov zagovornik kakor tudi osebe, ki imajo pravico do pritobe zoper
sodbo v obtoenevo korist.
#ahtev za izredno omilitev kazni ni omejena s posebnim rokom, ne sme pa se
vloiti, e je kazen e prestana ali izvrena, odpuena ali zastarana, ker to
ne bi imelo nobenega praktinega pomena.
#ahteva se poda pri sodiu, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa
odloa vrhovno sodie. !odie prve stopnje najprej razie ali so podani
razlogi za omilitev, nato pa polje, po zaslianju +T, spise s svojim
obrazloenim mnenjem vrhovnemu sodiu. !odie lahko zahtevi ugodi ali
jo zavrne. #ahtevo zavrne, e spozna, da niso izpolnjeni pogoji za izredno
omilitev kazni. 2e pa ji ugodi, spremeni s sklepom pravnomono sodbo glede
odlobe o kazni.
1/1. 9olju"ija
!torilec je lahko vsakdo.
2
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali
puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi( e ga
ni, ni %+ )npr. e kdo ugodneje prikae svoje premoenjske razmere pri
sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost*. Colju"iv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. %er mora biti premoenjska
korist protipravna, ni %+, e kdo na golju"iv nain pride do povrnitve dolga,
ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
3blike %+:
temeljna oblika 7 dokonana, ko druga oseba v kodo svojega
premoenja kaj stori ali pusti(
golju"ija v zavarovalnitvu 7 navedba lanih podatkov, zamolanje
pomembnih podatkov, sklenitev prepovedanega dvojnega zavarovanja,
sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali kodnega
primera, lano prikazovanje kodnega dogodka )dodano s %#&'*(
kvali"icirana oblika 7 e okodovancu nastane velika premoenjska
koda ali e je golju"ija storjena v sostorilstvu )dodano s %#&'* oziroma
v hudodelski drubi )dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 majhna golju"ija )e okodovancu nastane majhna
premoenjska koda* ali e storilec nima namena pridobiti protipravne
premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
)npr. iz maevanja, zlobe*.
!tek:
+ stek s %+ lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo(
+ stek s %+ ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine,
knjige ali spisa in ponareditve ali unienja poslovnih listin(
+ ni steka s %+ poslovne golju"ije, preslepitve kupcev, organiziranja
denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, preslepitve pri pridobitvi
posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji
in zlorabe notranje in"ormacije(
1/2. 1ajanje ? prejemanje podkupnine
-%$A"-% PO&K9P"I"%
Pri podkupovanju loimo:
+ pravo podkupovanje 7 uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic
opravi dejanje, ki ga ne bi smela opraviti in obratno(
+ nepravo podkupovanje 7 uradna oseba opravi dejanje, ki bi ga tudi sicer
morala opraviti ali ne opravi dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela
opraviti(
+ pasivno podkupovanje 7 jemanje podkupnine(
+ aktivno podkupovanje 7 dajanje podkupnine.
!torilec je lahko le uradna oseba )s %#&' dodani e javni uslubenci*.
%rivdna oblika: samo naklep.
3blike %+:
pravo vnaprejnje pasivno podkupovanje 7 podkupnina se terja ali
sprejme za prepovedano ravnanje uradne osebe v okviru pooblastil
uradne osebe( v %#&' je dodano e posredovanje pri podkupovanju, med
ravnanja uradne osebe, ki se elijo s podkupnino dosei, pa e druge
oblike zlorabe poloaja. %+ je dokonano s terjanjem ali sprejemanjem
podkupnine ali s sprejemom same obljube darila )ni treba, da bi uradna
oseba dejanje tudi opravila*. %orist mora biti takna, da objektivno
pomeni pridobitev koristi )npr. kredit pod ugodnimi pogoji, nezakonita
pridobitev slubenega stanovanja, napredovanje*( za korist se ne tejejo
primeri osebnega zadovoljstva storilca )npr. zahvalno pismo, osebna
zahvala, hvaljenje uradne osebe drugod*(
privilegirana oblika 7 nepravo vnaprejnje pasivno podkupovanje(
storilec opravi dovoljeno uradno dejanje ali opusti dejanje, ki ga tudi
sicer ne sme opraviti, sicer pa je izvritveno ravnanje popolnoma enako
kot pri pravem vnaprejnjem pasivnem podkupovanju )vkljuno z
novostmi po %#&'*(
privilegirana oblika 7 naknadno pasivno podkupovanje( uradna oseba
najprej opravi nedovoljeno ali dovoljeno uradno dejanje oziroma opusti
dolno dejanje ali dejanje, ki ga tudi sicer ne sme opraviti, nato pa
naknadno terja ali sprejme darilo ali drugo korist.
2
Poskus je pojmovno izkljuen.
!tek: mogo je stek s %+ ponareditve uradne listine, knjige ali spisa.
&A-A"-% PO&K9P"I"%
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep
To %+ obsega primere aktivnega podkupovanja in je nasprotno %+ jemanja
podkupnine.
3blike %+:
pravo vnaprejnje aktivno podkupovanje 7 napeljevanje uradne osebe k
nezakonitemu ravnanju ali posredovanje kot oblika pomoi pri dajanju
podkupnine(
privilegirana oblika 7 nepravo vnaprejnje aktivno podkupovanje.
,ona je odpustitev kazni, e je storilec %+ )lastno in %+ uradne osebe*
prijavil, preden je bilo odkrito, ali ko je bilo odkrito, pa storilec za to ni
vedel.
1/3. 4evestno %ospodarjenje
%# je poznal posebno %+ povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem,
%#&' pa je ta len vkljuil v nov len Glani steajH )00/. len*. Pri tem %+
mora obstajati namen okodovati upnike z nesmotrnim troenjem sredstev,
ezmernim zadolevanjem, nepravoasno izterjavo dolga, sklepanjem
kodljivih pogodb, neodplanim ali navideznim prenosom premoenja na
druge osebe ali z drugim nainom, s katerim se zmanjuje vrednost
premoenja.
1/. ;zdaja nekriti& $ekov
!torilec tega %+ je lahko vsakdo. %+ se lahko stori samo z naklepom. Pri
izdaji nekritih ekov gre za ekovno golju"ijo. !torilec ravna z obarvanim
naklepom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist.
Predmet tega %+ je ek, izdan v 5! ali v tujini.
6zvritveno dejanje je v izdaji nekritega eka ali dajanja v promet nekritega
eka. 6zdaja eka pomeni pisno izjavo izdajatelja eka 7 trasanta v
predpisani obliki in s predpisano vsebino.
%+ je dokonano, ko storilec z izdajo oziroma dajanjem v promet eka
pridobi premoenjsko korist. Ta je lahko kakrna koli do zneska velike
premoenjske koristi, ko je e podano huje %+. 2e storilec premoenjske
koristi ne pridobi, ostane %+ pri poskusu.
1/(. !oneverba 0 zatajitev, razlika
5azlike:
* %+ zatajitve lahko stori le tisti, ki mu je tuja premina stvar zaupana ali
tisti, ki takno stvar najde ali do nje pride po nakljuju( %+ poneverbe pa
lahko stori le tisti, ki opravlja doloeno delo pri gospodarski drubi ali drugi
pravni osebi, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.
* %+ zatajitve se storil naklepno, %+ poneverbe pa le z direktnim naklepom.
* %+ poneverbe pomeni posebno obliko %+ zatajitve.
* pri %+ poneverbe mora imeti storilec pravico razpolaganja z denarjem, e
te pravice nima gre za %+ zatajitve, zlorabe poloaja ali tatvine.
1/*. Kaj se upoteva pri odmeri kazni'
!odna odmera kazni pomeni doloitev izbrane kazni po viini.
8ajpomembneja je odmera kazni zapora, saj je od tega odvisno njeno
trajanje. Pri odmeri kazni sodie upoteva olajevalne in obteevalne
okoliine, kot splona pravila za odmero kazni. !odie je dolno v
obrazloitvi sodbe povedati, katere okoliine je upotevalo pri odmeri kazni.
Prav tako je dolno obrazloiti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je
uporabilo katero izmed pooblastil za to, da je odmerilo vijo oziroma nijo
kazen od predpisane ali pa je kazen odpustilo. !odie mora na podlagi
ugotovljenih okoliin oceniti teo storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo
krivde.
1/+. !okodbe pri portu
Pokodbe pri portu se ne obravnavajo kot kazniva dejanja in ne v teoriji ne
v praksi ni spora o tem, da ne gre za kazniva dejanja. Prevladuje stalie, da
je pri taknih pokodbah izkljuena protipravnost.
Pokodbe pri portu niso kazniva dejanja zato, ker gre pri portu za splono
koristno in potrebno dejavnost. Bsaka portna panoga, zlasti tista, ki je za
udeleence nevarneja, poteka po doloenih pravilih, ki so strokovno,
tehnino, disciplinske in etine narave. B cono kriminalnosti vstopi
pokodba, prizadejana drugemu v okviru porta, e so bila hudi krena prej
omenjena pravila in e je storilec portno dejavnost samo izkoristil za
2
izvritev kaznivega dejanja.
1/,. Kdaj se potrebuje dovoljenje za pre%on'
Clede posameznih kaznivih dejanj kazenski zakon doloa, da je potrebno
dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje. B teh primerih je dovoljenje
ministra procesna predpostavka, da lahko dravni toilec zane kazenski
pregon. 2e dovoljenja ni, se kazenski postopek ne more zaeti.
#a kazenski pregon oseb, ki po doloba Ustave 5! uivajo imuniteto, je
potrebno poprejnje dovoljenje +ravnega zbora oziroma +ravnega sveta.
Tudi imuniteta pomeni procesno oviro za zaetek ali nadaljevanje
kazenskega postopka, vendar pa je obseg imunitete za posamezne kategorije
oseb razlino urejen. ,aterialnopravna imuniteta izkljuuje kazensko
odgovornost storilca, zato pomeni absolutno oviro za vodenje postopka,
procesnopravna imuniteta pa pomeni samo oviro za uvedbo oziroma vodenje
kazenskega postopka, dokler ta imuniteta traja in samo za podroja, za
katera velja.
Tudi sodniki uivajo imuniteto, ki se nanaa le na sojenje. Procesnopravna
imuniteta varuje sodnika, da se ga brez dovoljenja +ravnega zbora ne sme
pripreti ali zoper njega zaeti kazenski postopek, vendar samo glede tistih
kaznivih dejanj, ki so v zvezi z opravljanjem sodnike "unkcije. )"unkcionalna
imuniteta*.
2e sodie izda sodbo brez potrebnega dovoljenja pristojnega dravnega
organa, zagrei bistveno kritev dolob kazenskega postopka.
1/.. Kontrola obtoni#e po predsedniku senata
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo
glavna obravnava, ali je obtonica sestavljena po predpisih to je ali vsebuje
vse obvezne sestavine )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu,
ki jo mora v roku 1 dni popraviti, ta rok pa se lahko na njegovo zahtevo tudi
podalja.
Preizkus vsebinske utemeljenosti obtonice )materialni preizkus* pa opravi
izvenrazpravni senat v dveh primerih:
* e je bil vloen ugovor
* e predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, zahteva
preizkus obtonice. Takno zahtevo pa postavi le tedaj, e ugovor zoper
obtonico ni bil vloen ali je bil zavren, ker je bil prepozen oziroma ga je
podala neupraviena oseba.
Predsedniku senata daje zakon to pravico predvsem zaradi tega, ker ima
toilec iroke monosti za vlaganje neposrednih obtonic zgolj na osnovi
gradiva iz predkazenskega postopka. #akon torej omogoa preizkus
podatkov, na katerih temelji takna obtonica. 2e ti podatki ne bi zadoali
za izvedbo glavne obravnave, jih je treba dopolniti s preiskavo, vendar samo
z odloitvijo izvenrazpravnega senata. 8avedeno zahtevo lahko poda
predsednik senata ves as, dokler ne razpie glavne obravnave, najkasneje
pa v dveh mesecih, ko je sodie prejelo obtonico.
11/. Kaj la&ko sodnik stori, $e dt moti red na obravnavi'
2e moti red dravni toilec, obvesti predsednik senata o tem pristojnega
dravnega toilca )vodja okronega dravnega toilstva*, lahko pa tudi
prekine glavno obravnavo in zahteva od pristojnega dravnega toilca, naj
doloi koga drugega za zastopanje obtonice.
111. 7ok za uvedbo kazenske%a pre%ona'
#akon ne doloa roka za uvedbo kazenskega pregona, temve doloa, da je
dolan dravni toilec zaeti kazenski pregon, kakor hitro je podan utemeljen
sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni dolnosti. 2e oceni, da so podani zakonski pogoji za
pregon, je dolan zahtevati uvedbo kazenskega postopka )naelo legalitete*.
%adar pa gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog ali zasebno
tobo, je treba predlog oziroma zasebno tobo vloiti v treh mesecih od
dneva, ko je upravienec izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
112. 4a$elo akuzatornosti
8aelo akuzatornosti pomeni, da se kazenski postopek uvede le na zahtevo
upravienega toilca. Iunkcija kazenskega pregona je loena od "unkcije
sojenja. To pomeni:
* da je kazenski postopek v svojem obstoju eksistenno vezan na zahtevo
upravienega toilca )brez tonika ni sodnika*
* obstaja tudi subjektivna in objektivna vezanost, saj se kazenski postopek
lahko zane in tee le zoper osebo, na katero se nanaa zahteva za pregon, in
samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali obtonem aktu(
kritev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtobo in sodbo je
procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kritev, e sodie obtobo
prekorai.
113. Kdo ne more biti zaslian kot pri$a'
2
Prie so osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o kaznivem
dejanju, storilcu in drugih pomembnih okoliinah obravnavanega dejanja,
in jih je sodie pozvalo, da o tem izpovejo.
Pria ima dve temeljni dolnosti:
* odzvati se vabilu in priati po resnici(
* dopustiti omejen poseg v telesno integriteto.
Prievanje je dravljanska dolnost vseh, ki so po zakonu lahko prie.
+olnost prie je, da se pravilno povabljena odzove vabilu sodia in da
pria.
Bsaka "izina oseba, ki je sposobna pred sodiem podati razumno izjavo o
kaknem pravno pomembnem dejstvu, je sposobna pria. Prie so lahko tudi
okodovanec, okodovanec kot toilec in zasebni toilec ter celo otroci, e so
sposobni dojeti pomen prievanja in verodostojno izpovedati o pomembnih
dejstvih in osebe s "izinimi napakami, na primer nemi in gluhi.
Prie razlikujemo po njihovi sposobnosti prievanja:
* absolutno nesposobne prie:
# #%P ni nobena kategorija oseb e vnaprej doloena kot absolutno
nesposobna. !odie v vsakem posameznem primeru oceni, kdo ni sposoben
biti pria. Tako lahko ugotovi, da gre za absolutno nesposobno prio, ki
zaradi duevnih ali telesnih nezmonosti ni mogla ustrezno zaznati
pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev reproducirati na
nain, da bi njeno prievanje postalo predmet dokazne ocene(
* relativno nesposobne prie:
& oseba, ki bi s svojim prievanjem prekrila dolnost uradne ali vojake
tajnosti, dokler je pristojni organ ne odvee te dolnosti(
& obdolenev zagovornik o tem, kar mu je obdolenec zaupal, razen e
obdolenec to sam zahteva(
& mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duevno razvitost ne more
razumeti pomena pravice, da ni dolna priati, razen, e obdolenec to
zahteva(
& sodnik, sodnik porotnik, dravni toilec, obdolenec, zapisnikar, izvedenec,
tolma, dokler opravljajo to "unkcijo.
Privilegirane prie so osebe, ki so oproene dolnosti prievanja. Teh oseb
ni mogoe zavezati k prievanju, e tega ne elijo. Po tej svoji pravici se
razlikujejo od relativno nesposobnih pri, ki morajo priati, e odpadejo
pravne ovire, zaradi katerih so bile relativno nesposobne. !em sodijo:
* obdolenev zakonec in zunajzakonski partner(
* obdolenevi krvni sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 1. kolena in
sorodniki po svatvu do 0. kolena(
*obdolenev posvojenec in posvojitelj(
* verski spovednik, o tistem, kar se mu je spovedal obdolenec ali druga
oseba(
* odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakna druga oseba o
dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, e velja dolnost, da
mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega poklica.
11. 5%ovor zoper razirjeno obtoni#o
8i ugovora.
11(. Odstop spisa tuji dravi ((1.. $len ZK!)
Po teritorialnem naelu velja naa kazenska materialna zakonodaja za
vsakogar, ki je storil %+ na ozemlju 5!, zaradi esar mu mora soditi nae
stvarno in krajevno pristojno sodie. 5azlogi smotrnosti pa v doloenih
primerih, ko je storilec tujec, narekujejo, da se drava odree svoji
jurisdikciji v korist tuje drave. Po '?. lenu %#&' se sme pregon tujca
odstopiti drugi dravi, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, ki jih
doloa #%P.
3dstop pregona tuji dravi je vedno "akultativen. +o odstopa pride predvsem
tedaj, ko kazenskega postopka v nai dravi ne bi bilo mogoe konati, ker ni
mogoe zagotoviti navzonosti obdolenca 7 tujca, sojenje v njegovi
nenavzonosti pa ni dopustno.
Preden je izdan sklep o preiskavi odloa o odstopu pristojni +T. ,ed
preiskavo pa na predlog +T preiskovalni sodnik, do zaetka C3
izvenrazpravni senat, tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia.
3dstop kazenskih spisov se sem dovoliti za %+, za katera je predpisana
kazen zapora do '. let, kot tudi za %+ zoper varnost javnega prometa.
3dstop ni dovoljen:
& e je okodovanec dravljan 5!, ki temu nasprotuje, razen e je dano
zavarovanje za uveljavitev njegovega premoenjskopravnega zahtevka(
& e je bil odrejen zaseg ali zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja
ali premoenja nezakonitega izvora iz 0?-. lena %#&' )pranje denarja* ali
2
protipravno dane ali sprejete podkupnine, razen v primerih, ko je sodie
navedene odredbe izdalo na pobudo tuje drave.
11(. !o%oji za neznatno drubeno nevarnost
Pojem neznatne nevarnosti se je pojavljal pri %+ majhnega pomena, ki ga
%#&' ne pozna ve. B prehodnih doloba je navedeno, da se do doloitve
pogojev za opustitev kazenskega pregona v #%P&' sodia in +T odloajo,
da se ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz '?. lena
%#, kazenski pregon zoper storilca %+ izkljui, e je podana nesorazmernost
med majhnim pomenom %+ ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski
pregon.
11*. 4a$elo le%alitete %lede na mladoletnike
%azenski pregon mladoletnika ni oportun 7 kumulativna pogoja )?//. len
#%P*:
& e gre za kaznivo dejanje, za katero je zagroena kazen zapora do treh let
ali denarna kazen(
& e glede na naravo kaznivega dejanja in okoliine, v katerih je bilo
storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejnje ivljenje in njegove osebne
lastnosti spozna, da postopek zoper njega ne bi bil smotrn.
11+. Kdo in kdaj la&ko izlo$i dravne%a toil#a'
3 izloitvi dravnega toilca odloi vodja dravnega toilstva. 3 izloitvi
vodje pa vodja neposredno vijega dravnega toilstva. 3 izloitvi
generalnega dravnega toilca 5! odloi minister za pravosodje.
11,. !ojem k.d., elementi k.d.'
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
11.. :krajna sila, silobran, prekora$en silobran, putativni silobran'
Skrajna sila je okoliina, ki izkljuuje protipravnost dejanja, eprav ima vse
druge znake kaznivega dejanja. Cre za kolizijo dveh pravno zavarovanih
interesov )pravnih dobrin*.
!estavine skrajne sile:
* nevarnost:
& mora biti stvarna in resnina, kar pomeni, da mora obstajati objektivno, ne
pa v domiljiji storilca kaznivega dejanja(
& nevarnost lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile(
& nevarnost lahko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini(
& mora biti nezakrivljena, kar pomeni, da se nanjo ne more sklicevati tisti, ki
je nevarnost povzroil sam, in sicer krivdno(
& nevarnost mora biti soasna z odpravljanjem nevarnosti.
* odvraanje nevarnost:
& nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae(
& prizadejano zlo ne sem biti veje od zla, ki je grozilo.
%#&' je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z
institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo storilca oziroma njegovo
kaznivost.
Razlika 'ed opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
2e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil
bistveno pomembnejo )npr. posee v tuje premoenje, da bi si reil
ivljenje*, je njegovo ravnanje skladno s pravom. B teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve
protipravnosti.
2e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil
pravno dobrino enakega ranga )npr. rtvuje tuje ivljenje, da bi reil svoje*,
ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v
2
kateri se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Covorimo o
opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve krivde.
'. odstavek 10. lena %#&' ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e
nekdo stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali
koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje, telesno
celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer
nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan
izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je %#&' uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje
kaznivost )0. odstavek 10. lena %#&'*. Ta je podana, e ne gre za
odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi
ali premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da
mora biti povzroeno zlo manje od zla, ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne
sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le
kaznuje se ne.
%#&' doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec
odvrne od sebe ali od koga drugega istoasen protipraven napad.
!estavine silobrana:
* napad mora biti:
& ravnanje loveka
& stvaren in resnien
& protipraven
& naperjen zoper napadenega ali koga drugega..
* obramba mora biti:
& soasna z napadom
& neizogibno potrebna za odvrnitev napada
& podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
& naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
2e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri
silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja,
storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo
protipravnost, zato ne gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek
oprostilne sodbe. 3koliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja, se
navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
B primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za
silobran, storilec pa je prekorail meje sorazmernosti med napadom in
obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena,
temve je podana in tako tudi kaznivo dejanje. Pri odmeri kazni pa je
potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel
natanno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. 2e je nesorazmerje
preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot obteevalno okoliino. 2e
sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen
omiliti, se pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje
predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. 2e pa je bil storilec )napadeni*
zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi
odpustiti. 3dpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno
sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna izvreno dejanje za kaznivo dejanje
in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
Putativni silobran: gre za dejansko zmoto v irem pomenu. !torilec zmotno
misli, da je napaden in se zoper namiljen napad brani.
12/. 1enarna kazen po KZ'
+enarna kazen sodi med premoenjske kazni. +anes postaja ena
najpomembnejih in najpogosteje uporabljanih kazni in jo poznajo vsi
sodobni kazenski zakoni, med drugim tudi zato, ker je denarna kazen eno
najboljih nadomestil za kratkotrajne prostostne kazni.
+enarna kazen se doloi v razponu. #akon doloi splono spodnjo in zgornjo
mejo te kazni, sodie pa jo izreka v tem okviru, upotevajo zlasti
premoenjsko stanje storilca.
%# doloa denarno kazen kot glavno ali stransko kazen. %ot glavna se sme
izrei samo, kadar je predpisana za posamezno kaznivo dejanje. %ot stranska
pa se lahko izree za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, tudi e ni
predpisana z zakonom, ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec
kaznovan z zaporom ali z denarno kaznijo, sodie pa izree kot glavno
kazen zapor.
2
%#&' doloa denarno kazen v dnevnih zneskih, in sicer najmanj 1. in najve
1/. dnevnih zneskov, za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti, pa
najve '-.. dnevnih zneskov.
Pri izrekanju denarne kazni sodie najprej doloi tevilo dnevnih zneskov,
nato pa izrauna viino dnevnega zneska. Ktevilo dnevnih zneskov pomeni
merilo za doloitev viine kazni in se doloi glede na sorazmerje med teo
kaznivega dejanja in stopnjo krivde. 8adalje sodie doloi viino dnevnega
zneska. Ta je odvisna od storilevega premoenjskega stanja v celoti. %#
doloa elemente za izraun viine dnevnega zneska. Biino dnevnega zneska
doloi sodie tako, da upoteva viino storilevega dnevnega zasluka glede
na uradne podatke davnega organa in storileve druinske obveznosti
)preivninske obveznosti, obveznosti iz stanovanjskega posojila*. !odie se
pri tem opre na podatke, ki niso stareji od / mesecev. 2e sodie teh
podatkov ne more dobiti, se kot dnevni znesek denarne kazni vzame
tridesetina zadnje uradno objavljene povprene mesene neto plae za
zaposleno osebo v 5!.
!odie mora v sodbi doloiti rok za plailo denarne kazni, in sicer najmanj
'- dni in najve 1 mesece. B upravienih primerih lahko sodie dovoli
plailo v obrokih, vendar ne dlje kot 0 leti.
2e obsojenec v roku ne plaa denarne kazni, se znesek izterja prisilno. 2e je
tudi izvrba neuspena, sodie za vsaka zaeta 0 dnevna zneska doloi en
dan zapora. #apor nima narave kazni zapora. Tako lahko zapor traja tudi
manj kot '- dni, ne more pa biti dalji kot / mesecev. To ima za posledico, da
ostane neizterljiva denarna kazen, ki presega 1/. dnevnih zneskov )za
kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti*.
2e obsojenec plaa del denarne kazni, se mu preostanek sorazmerno
spremeni v zapor, e med prestajanjem plaa e ta ostanek, se izvrevanje
zapora ustavi. Po obsojenevi smrti se denarna kazen ne izvri.
121. ;nstitut bistveno zmanjane pritevnosti'
,ed popolno nepritevnostjo in popolno pritevnostjo je vmesna stopnja, ki
jo imenujemo bistveno zmanjana pritevnost. %#&' doloa, da je storilec v
stanju bistveno zmanjane pritevnosti, e je kateri izmed biolokih pogojev
povzroil, da je bila bistveno zmanjana njegova zmonost razumeti pomen
svojega dejanja ali njegova zmonost imeti v oblasti svoje ravnanje.
@istveno zmanjana pritevnost je izkljuuje krivde, temve jo samo
zmanjuje. !torilec je tako kriv in sodie mu izree obsodilno sodbo. Pri
izbiri in odmeri kazni pa ima zakonski pooblastilo, da sme )ni pa dolno*
bistveno zmanjano pritevnost upotevati tako, da izree storilcu milejo
kazen. Tudi pri bistveno zmanjani pritevnosti je imelo sodie monost
izrei varnostni ukrep medicinske narave. %#&' je ta dva varnostna ukrepa
odpravil, vendar se do uveljavitve posebnega zakona, e vedno uporabljata.
122. Kako se za$ne %lavna obravnava'
# branjem obtonice ali zasebne tobe.
123. Okodovane# kot toile#'
2e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko
okodovanec kot toilec sam zane ali nadaljuje kazenski pregon
domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti.
3 tem ga mora dravni toilec obvestiti v D dneh in ga pouiti, da lahko
zane pregon sam. 3kodovanec pa ima pravico zaeti oziroma nadaljevati
pregon v D dneh odkar je bil obveen. 2e dravni toilec umakne obtonico
na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava
nadaljevati pregon ali ne. 2e ga ni bilo na obravnavi, eprav je bil v redu
povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
6nstitut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna
nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji vpraanja, ali so podani
razlogi za kazenski pregon. !ubsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja
javna obtoba.
3kodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice,
ki jih ima dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni organ. Tako
zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati
pravnih sredstev v korist obdolenca v javnem interesu, ker gre ta pravica
samo dravnemu toilcu. 8e more zahtevati, da se mu dostavi spis na
vpogled, temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
3kodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista
oseba, kateri je bilo s kaznivim dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli
osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi
2
smrti pa so to lahko tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, otroci,
stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
+ravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon
in zastopanje obtobe.
12. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
12(. :krajani postopek 0 posebnosti'
* skrajani postopek se opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana
denarna kazen ali kazen zapora do 1 let( redni postopek pa za huja kazniva
dejanja.
* v skrajanem postopku sodi sodnik posameznik( v rednem postopku senat
treh ali petih sodnikov.
* v skrajanem postopku ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo
posamezna preiskovalna dejanja(
* v skrajanem postopku nimamo ugovora zoper obtonico, marve se
obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in v omejenem obsegu.
* C3 se lahko v skrajanem postopku opravi brez navzonosti obdolenca,
pod pogojem, da je bil v redu povabljen in da je bil pred tem zaslian,
sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna( v rednem postopku je
potrebna navzonost zagovornika, e je obramba obvezna.
* v skrajanem postopku je omejena uporaba pripora.
* v skrajanem postopku se vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za
pripor. 5ok enega meseca se ne rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil
zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve od
prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga. B rednem postopku
senat vsaka dva meseca od zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e
podani razlogi za pripor.
12*. :redstva za za%otovitev prisotnosti obd.'
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
12+. :estava senata po ZK!'
8a okrajnem sodiu sodi vedno sodnik posameznik.
8a okronem sodiu sodi senat treh )za kazniva dejanja za katera je
predpisana zaporna kazen manj kot '- let in za kazniva dejanja zoper ast in
dobro ime* ali petih sodnikov )za kazniva dejanja za katera je predpisana
kazen zapora ve kot '- let*.
#unajboravnavni senat sestavlajo trije poklicni sodniki.
8a vijem sodiu sodi senat 1 sodnikov.
8a vrhovnem sodiu sodi senat - sodnikov, o zahtevi za izredno omilitev
kazni v senatu 1 sodnikov, o zahtevi za varstvo zakonitosti senat - sodnikov,
e pa je zahteva vloena zoper odlobo, ki jo izda vrhovno sodie pa senat <
sodnikov. 3 zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono dolobo o
priporu odloa v senatu 1 sodnikov, razen e je bil pripor podaljan s
sklepom vrhovnega sodia. B tem primeru senat sestavlja - sodnikov.
12,. 3rste sodb
! sodbo kazensko sodie razrei 1 temeljna vpraanja:
* ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da
lahko sodie izree pravilno in zakonito sodno odlobo(
2
* ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoenec storilec in ali je podana
njegova kazenska odgovornost(
* kakna naj bo sankcija.
!odbe delimo na:
& zavrnilno sodbo
Cre za "ormalno sodbo, saj z njo sodie ugotavlja, da niso izpolnjene tiste
procesne predpostavke oziroma tisti zakonski pogoji, ki bi morali biti podani
)pozitivne procesne predpostavke*, oziroma da so podane tiste procesne
ovire, ki ne bi smele biti podane )negativne procesne predpostavke*. Pri
izdaji zavrnilne sodbe se sodie ne spua v razpravo o sami stvari )in
medias res*.
!odie izda zavrnilno sodbo:
* e je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil
obtobo(
* e je okodovanec umaknil predlog(
* e je bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen
obtobe ali je bil postopek zoper njega pravnomono ustavljen(
* e je bil obtoencu odpuen kazenski pregon na podlagi aktov milosti.
& oprostilno sodbo
!odie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje(
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost(
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen(
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja,
ter posledicami, ki bi jih povzroila obsodba.
& obsodilna sodba
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. #aradi posega v
osebno svobodo, zakon natanno doloa njeno strukturo. B sodbi, s katero
obtoenca spozna za krivega, izree:
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in
okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in tiste, od katerih je odvisna
uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona(
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona
je uporabilo(
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba %# odpusti
kazen(
* odlobo o pogojni kazni(
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi(
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni(
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se
pravnomona sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji.
6zrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma
kazenskopravnih posledicah.
12.. :odni opomin'
!odni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic
obsodbe. 6zda se, e sodie spozna, da obdolenec tudi brez kaznovanja ne
bo ponovil kaznivega dejanja. %azniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni
opomin izree tudi v rednem postopku. !odni opomin se izree s sklepom, ko
pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree sodni
opomin, se le&ta izree s sodbo in ne s sklepom.
!klep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev
in pravni pouk. B izreku sklepa o sodnem opominu se obdolenca ne spozna
za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se navede, da se
mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora
navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
3bdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e
sta pritobo v osmih dneh od razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa
izreka o sodnem opominu napovedala. #oper sklep se lahko pritoijo tudi
zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper
sodbo. !klep o sodnem opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih
razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker niso bile
podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. 3b pritobi
toilca v obdolenevo kodo sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s
katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo, e je
sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. 9ahko pa se izda
sklep, s katerim obtobo zavre ali obdolenca oprosti obtobe ali pa
pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
13/. 3arnostni ukrepi'
2
%#&' pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
+o sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh
varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega %#, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
%#&' pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov.
131. Obravnava na ;;. st.'
3bravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblika
odloanja o pritobi, e bolj pa v praksi. 3pravi se lahko, e je senat na
predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in e
so izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodie
druge stopnje samo opravi obravnavo so podani, e se priakuje, da bo na ta
nain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti le
nekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Poleg
izvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste dokaze, za katere meni, da so bili
na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi o
dokazni presoji sodia prve stopnje.
8a obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec,
okodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaenci okodovanca, okodovanca
kot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere sodie
na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.
132. 4a$elo omejene represije
To naelo pomeni, da so kazenske sankcije legitimne le, e varstva
lovekovih pravic in drugih temeljnih vrednot ni mogoe zagotavljati
drugae.
133. !ristojnost kazenski& sodi$
%rajevna pristojnost:
Cre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o
konkretni kazenski zadevi glede na krajevno obmoje oziroma teritorij, za
katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
& pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno
ali poskueno(
& pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek(
& pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca(
& pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je
sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
& krajevna pristojnost po medsebojni zvezi 7 subjektivna koneksiteta je
podana, ko pomeni navezno okoliino identiteta storilca( o objektivni
koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri
katerem je bilo udeleenih ve oseb(
& odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Brhovno sodie 5!, e se
krajevne pristojnosti ne da dognati(
& prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno
sodie zaradi pravnih in stvarnih razlogov ne more voditi postopka, do
"akultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji
ali na domaem letalu(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom(
& izbirna )elektivna* pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki
so po splonih zakonskih pravilih pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
!odie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. 2e ugotovi, da
ni pristojno, se izree za nepristojno, in zadevo polje po pravnomonosti
sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne
more ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve
uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
!por o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor 7 kadar eno ali ve sodi odreka svojo
pristojnost razsoditi v doloeni zadevi(
* pozitivni kompetenni spor 7 kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost
razsoditi v doloeni zadevi )neprimerno redkeji v praksi*.
3 sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
2
!tvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah
iz svoje pristojnosti glede na teo oziroma vrsto kaznivega dejanja.
Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
8a 6. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu
predpisana kazen zapora '- let ali ve let, v senatih, ki jih sestavljajo dva
sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 1 sodnikov )en sodnik in dva
sodnika porotnika* pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od '-
let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po
radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja(
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera
je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi
sredstvi ter v posebnih postopkih pristojen tudi za naslednja procesna
dejanja:
& da odloi o zahtevi za obnovo postopka(&
& da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog
vrhovnemu sodiu(
& da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti(
& da odloi o spremembi varnostnih ukrepov(
& da odloi o izbrisu obsodbe(
& da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Iunkcionalna pristojnost:
Pove nam, kateri procesni organ je pristojen za izvajanje doloenih
procesnih dejanj v doloenem procesnem stadiju. 8a okrajnem sodiu vsa
procesna dejanja opravlja sodnik posameznik. 8a okronem pa so
porazdeljena med:
* preiskovalnega sodnika
* zunajobravnavni senat
* obravnavni senat
* predsednika obravnavnega senata
* predsednika sodia
13. 5%ovor zoper obtoni#o'
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Cre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba,
zavre s sklepom predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno
pristojno neko drugo sodie(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
2
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
13(. 1elo preiskovalne%a sodnika'
%o preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi
spisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik
odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
8amen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,
da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave za
varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi
poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero se
zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
2e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi
preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. !am sklep pomeni zaetek
kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati
preiskovalna dejanja. 2e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti
sam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.
%o je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna
dejanja po predlogih strank )naelo kontradiktornosti*, ter tista dejanja, ki se
mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka )inkvizicijsko naelo*.
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri,
ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj, hina in osebna preiskava, zaseg
predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla,
izkop trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih
odtisov;
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje
stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloi obtonica ali postopek
ustavi. 6z spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne
more opirati sodna odloba.
3 konanju preiskave se ne izda noben "ormalni sklep. 2e preiskava ni
konana v / mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia,
zakaj preiskava e ni konana.
13*. 2emeljna na$ela kazenske%a prava'
* naelo legitimnosti in omejenosti represije v %#: to dolobo je %#&' rtal,
vendar pa ni mogoe rei, da to naelo ne velja ve v naem sistemu. +elno
je e vedno zajeto v '/. lenu %#&', ko pri opredelitvi pojma kaznivega
dejanja uporablja izraz Gnujno varstvo pravnih vrednotH. Ta dikcija
omogoa sklep a contrario, da zakonodajalec ne sme ustvarjati novih
kaznivih dejanj, e to za varstvo pravnih vrednost ni nujno potrebno )tj. e so
na voljo drugi, blaji naini zaite pravnih vrednot*. Poleg navedenega pa
lahko to naelo danes tejemo za izraz nadzakonskih, civilizacijskih prvin
kazenskega prava, prav tako pa ga je mogoe izpeljati iz ustavnega naela
sorazmernosti(
* naelo zakonitosti(
* naelo humanosti(
* naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti(
* naelo individualizacije kazenskih sankcij.
13+. 3rste kazni'
%#&' pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
%# je poznal e kazen izgon tujca iz drave. %#&' v prehodnih dolobah
doloa, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave pred
uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
13,. Zavrnilna sodba 0 kaj vsebuje izrek'
6zrek zavrnilne sodbe:
G #oper obdolenega ;.)osebni podatki* se iz razloga po '. toki 1-<. lena
#%P z a v r n e
3 b t o b a , da je ;)abstraktni dejanski stan*, s tem, da je ;)konkretni
dejanski stan*, s emer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po 0. in '.
odstavku 0'0. lena %#.H
13.. Obnova kazenske%a postopka'
#ahteva za obnovo kazenskega postopka je izredno, nedevolutivno,
praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija
2
pravnomona sodba zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja
)prava obnova* ali se zahteva sprememba kazni )neprava obnova*.
#akon pozna tri vrste obnov:
* neprava obnova
* prava obnova
* posebna obnova zaradi odlobe ustavnega sodia ali odlobe Fvropskega
sodia za lovekove pravice.
8eprava obnova:
Pri tej vrsti obnove gre za spremembo pravnomone sodbe v korist obsojenca
brez obnove kazenskega postopka )zato neprava obnova*.
8a #%P doloa, da se sme pravnomona sodba spremeniti tudi brez obnove
kazenskega postopka v treh primerih:
* e je bilo v dveh ali ve sodbah zoper istega obsojenca pravnomono
izreenih ve kazni, pa niso bile uporabljene dolobe o enotni kazni za
dejanja v steku. B tem primeru spremeni sodie z novo sodbo prejnje sodbe
v odlobi o kazni ter izree le eno samo sodbo in eno skupno kazen. (
* e je bila pri izreku enotne kazni napano upotevana kot doloena tudi
kazen, ki je bila e zajeta v kazni, izreeni po dolobah o steku v kakni
prejnji sodbi )torej dvakrat*(
* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena
enotna kazen, delno ne bi mogla izvriti zaradi amnestije in pomilostitve ali
iz drugih razlogov. B tem primeru spremeni sodie prejnjo sodbo v odlobi
o kazni in izree novo enotno kazen ali pa samo doloi, koliken del kazni, ki
je bila izreena s prejnjo sodbo, je treba izvriti.
8ovo sodbo izda sodie na seji izvenrazpravnega senata na predlog +T ali
obsojenca po zaslianju nasprotne stranke. 6nstitut neprave obnove postopka
obstaja le v korist obsojenca. #ato ni mogoa, ko je kazenski postopek
konan z nemeritorno odlobo tj. s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka
oziroma z zavrnilno sodbo, ker bi bila taka obnova vedno v kodo
obdolenca.
Prava obnova:
Pri pravi obnovi se postopek, ki je bil z obsodilno sodbo pravnomono
konan, vrne v stadij preiskave ali C3. %azenski postopek se sme obnoviti
samo v korist obsojenca.
3bnovitveni razlogi so:
* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi
prie, izvedenca ali tolmaa(
* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika,
sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja(
* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo
povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po
milejem kazenskem zakonu(
* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih
zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo
nekatere od njih(
* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno
drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejo
nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni storil
dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo
bistveno vplivalo na odmero kazni.
3bnovo postopka smejo zahtevati stranke in toilec, ter osebe, ki imajo
pravico do pritobe v korist obtoenca.
3 obnovi pa odloa izvenrazpravni senat sodia, ki je v prejnjem postopku
sodilo na prvi stopnji )ni devolucijeM*.
1/. !rostovoljni odstop'
5avnanje storilca, ki si premisli in med izvrevanjem kaznivega dejanja
odneha ali pa prostovoljno preprei nastanek prepovedane posledice,
imenuje %#, prostovoljni odstop. !odie sme storilcu kazen odpustiti.
Prostovoljni odstop je podan samo, e se je storilec po lastni volji in ne pod
vplivom kaknih zunanjih, od njega neodvisnih okoliin odloil, da bo
opustil nadaljnje izvrevanje zakonskih oziroma naravnih znakov kaznivega
dejanja oziroma bo prepreil nastanek prepovedane posledice.
9oimo:
* prostovoljni odstop pri nedokonanem poskusu, ki je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. #adostuje torej njegova nadaljnja
pasivnost. Prostovoljnost je podana samo, e se storilec zaveda, da bi
dejanje sicer lahko dokonal in uresniil prepovedano posledico(
* prostovoljni odstop pri dokonanem poskusu pri katerem je potrebno, da
storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. Tako je podan prostovoljni
2
odstop, e je storilec podtaknil ogenj z namenom, da bo pogal hio, pa se je
premislil in ga pogasil, e preden je hia zagorela.
1/=0 len doloa primere, ko storilec sicer prostovoljno odstopi od
dokonanja kaznivega dejanja, toda posamezna izvritvena dejanja, izvrena
med izvrevanjem konnega dejanja, so kakno drugo samostojno kaznivo
dejanje. Primer: storilec napravi krivo listino z namenom, da jo bo uporabil
za golju"ijo, potem pa od dokonanja golju"ije prostovoljno odstopi. 3praviti
imamo z dvema kaznivima dejanjema:
& ponarejanje listin, ki je dokonano,
& golju"ija, ki je ostalo pri poskusu.
B tem primeru je podan stek, ker gre za dve samostojni kriminalni koliini.
Predhodno izvritveno dejanje, izdelava krive listine, ohrani svojo
samostojnost in bi jo ohranila tudi v primeru, e bi storilec izvril tudi
golju"ijo. #ato bo storilec obsojen za poskus golju"ije po 0''. lenu v steku z
dokonanim kaznivim dejanjem ponarejanja listin po 0-'. lenu.
%adar pa drugo kaznivo dejanje ni samostojno, govorimo o navideznem
steku s poskuenim kaznivim dejanjem. Tako dolobe 1/=0 ni mogoe
uporabiti, kadar je storilec rtev e hudo telesno pokodoval z namenom vzeti
ji ivljenje, potem pa si je premislil in prostovoljno odstopil od umora. Tu gre
za eno samo kaznivo dejanje poskus umora, ki konsumira povzroeno hudi
telesno pokodbo.
11. ;zklju$itev protipravnosti'
Protipravnost je izkljuena v naslednjih primerih:
* silobran,
* prisiljenje.
%# je izkljueval protipravnost tudi pri skrajni sili. %#&' doloa le, da ni
kaznivosti ali krivde.
Posebni primer izkljuitve protipravnosti:
* samopokodba,
* pokodbe pri portu,
* zapoved nadrejenega.
12. Kdaj sodi$e ;;. stopnje izre$e sklep, s katerim spremeni sodbo'
%adar izree sodni opomin.
13. :troki kazenske%a postopka'
!troki kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku
ali zaradi njega. To stroki za prie, izvedence, tolmae, za ogled, stroki
obdolenca zaradi privedbe, vozni in potni stroki uradnih oseb, nagrada in
potrebni izdatki zagovornika, izdatki zasebnega toilca..
B vsaki sodbi in vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek ali
zavre obtonica, je potrebno odloiti, kdo plaa stroke postopka in njihovo
viino. %ot temeljno pravilo velja, da plaa stroke tista stranka, za katero se
je kazenski postopek konal neugodno. 8e glede na izid pa plaajo stroke
tisti, ki so jih povzroili po svoji krivdi.
2e torej sodie spozna obdolenega za krivega in mu izree obsodilno
sodbo, mora obdoleni plaati vse stroke postopka, razen za tista dejanja,
za katera je bil oproen obtobe. 2e je z isto sodbo spoznanih za krive ve
obdolencev, doloi sodie koliken del strokov plaa vsak izmed njih. 2e
tega ni mogoe doloiti, se obsodijo na nerazdelno plailo. !odie pa sme
obdolenca oprostiti plaila veine strokov, e bi bilo zaradi njihovega
plaila ogroeno vzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih je dolan vzdrevati.
2e se kazenski postopek ne kona z obsodilno sodbo obremenjujejo stroki
kazenskega postopka proraun.
#asebni toilec in okodovanec kot toilec morata povrniti stroke, e se
postopek kona s sodbo, s katero se obdolenca oprosti ali z zavrnilno sodbo,
ali e se postopek kona s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obtonica
zavre. 3kodovancu kot toilcu se smejo naloiti v plailo samo tisti stroki,
ki si nastali po tem, ko je prevzel pregon od dravnega toilca, do tedaj pa
nastali stroki bremenijo proraun.
1. !ojem k.d., objektivni in subjektivni elementi k.d.'
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
2
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
3bjektivni elementi kaznivega dejanja:
& ravnanje, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja,
& protipravnost.
!ubjektivni element kaznivega dejanja:
& krivda
1(. !ojem kazenske od%ovornosti'
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
1*. 7azlika med tatvino in malo tatvino, tatvino in poneverbo'
A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. +ejanje je dokonano, ko
storilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo 7 aprehenzijska
teorija. 8i potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet
%+ tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.
3blike %+:
temeljna oblika(
privilegirana oblika H 'ajhna tatvina6 dva pogoja: stvar 'ora biti
'ajhne vrednosti in storil*u 'ora iti za to) da si prilasti stvar take
vrednosti 1e storile* vza'e natanno doloen pred'et 'ale vrednosti
ali e taken pred'et vza'e 'ed drugi'i pred'eti) ki bi jih lahko vzel)
ne pa) e ga vza'e) ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve)
kot npr+ pri (epni tatvini2+
Poskus je kazniv. 2e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren
poskus.
!tek:
+ ni steka s %+ nezakonitega lova in %+ nezakonitega ribolova
)specialnost*(
+ ni steka s %+ protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi
)konsumpcija*(
+ ni steka s %+ prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot
je predvideno v %+ prikrivanja )nekaznivo naknadno dejanje*(
+ ni steka s %+ pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar
pokoduje ali unii )nekaznivo naknadno dejanje*.
2
Pri %+ poneverbe mora imeti storilec tudi pravico do razpolaganja. 2e te
pravice nima gre za %+ tatvine. Boznik tovornjaka, ki za podjetje le prevaa
blago, ne da bi bil pooblaen razpolagati z vsebino poiljke, s prilastitvijo
poiljke stori %+ tatvine.
1+. Kaj naredi preiskovalni sodnik, ko prejme za&tevo za preiskavo'
-li je vezan na dokazne predlo%e, ki ji& v za&tevi poda toile#'
Preiskovalni sodnik ni dolan opraviti vseh preiskovalnih dejanj, ki jih
predlagajo stranke in okodovanec. 3pravi samo tista, za katera sam oceni,
da jih je treba opraviti, ali mu jih naloi zunajobravnavni senat.
Toilec mora e v zahtevi za preiskavo predlagati, katera preiskovalna
dejanja naj se opravijo, obdolenec pa lahko pri prvem zaslianju predlaga
izvedbo dokazov v svojo obrambo. 2e se preiskovalni sodnik strinja s
predlogom stranke ali okodovanca za opravo posameznega preiskovalnega
dejanja, ne izda "ormalnega sklepa. !trinjanje izrazi z opravo preiskovalnega
dejanja. 2e se ne strinja s predlogom stranke, navede razloge nestrinjanja v
dopisu, s katerim zahteva odloitev zunajobravnavnega senata. 2e se ne
strinja s predlogom okodovanca, ne zahteva odloitve senata, temve
okodovanca samo obvesti o razlogih nestrinjanja.
1,. 3ro$anje pisanj obdolen#u'
Pisanja se vroajo praviloma po poti, po varni elektronski poti ali po pravni
ali "izini osebi, ki opravlja vroanje v kazenskem postopku. Broa se lahko
tudi po sodnem osebju ali po uradni osebi organa, ki je odredil vroanje,
izjemoma pa lahko opravijo vroanje tudi policisti v statusu pooblaenih
uradnih oseb.
#akon doloa, da je potrebno obdolencu osebno vroiti:
* vabilo na pravo zaslianje v predhodnem postopku(
* vabilo na glavno obravnavo(
* e nima zagovornika tudi obtoni akt, sodbo in vse odlobe, pri katerih tee
rok za pritobo, ter pritobo nasprotne stranke, ki se vroa v odgovor.
Ta pisanj se vroijo neposredno naslovniku. 2e ga ni mogoe najti na
naslovu, se mu pusti sporoilo, naj bo doloenega dne ob doloeni uri v
stanovanju, da sprejme pisanje. 2e ga ne najde tudi naslednji dan, se lahko
vroijo enemu izmed odraslih druinskih lanov, ki je pisanje dolan sprejeti,
ali hiniku ali sosedu, e v to privolita. 2e tudi takna vroitev ni mogoa, se
pusti obvestilo v nabiralniku, da ga pisanje aka ali na sodiu ali na poti. !
tem, ko se pusti obvestilo, se teje vroitev za opravljeno.
2e je treba obdolencu vroiti sodbo, s katero mu je izreena zaporna kazen,
postavi sodie obdolencu zagovornika po uradni dolnosti, ki to "unkcijo
opravlja, dokler se ne izve za obdolenev novi naslov, najdlje pa do
pravnomonosti sodbe. #agovornik se postavi le, e obdolencu zaradi
spremembe naslova ni mogoe vroiti sodbe sodia prve stopnje, s katero
mu je bila izreena kazen zapora, ne pa, e mu ni mogoe vroiti kakne
druge odlobe ali e mu sodbe, s katero mu je bila izreena kazen zapora, ni
bilo mogoe vroiti zaradi nepravilnega postopka vroevalca ali ker
obdolenec ni hotel na poti prevzeti poiljke.
2e obdolenec e ima zagovornika, vroi sodie obtoni akt, sodbo in vse
odlobe, pri katerih tee rok za pritobo, ter pritobo nasprotne stranke, ki se
vroa v odgovor, zagovorniku in obdolencu. B takem primeru tee rok za
vloitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritobo od zadnje vroitve.
#%P doloa, da je mogoe obdolencu, ki nima zagovornika, veljavno vroiti
s pritrditvijo na sodno desko. ! tem so miljene vse odlobe, zoper katere je
dopustna pritoba, razen sodbe, s katero je bila obdolencu izreena zaporna
kazen. Broitev sodbe s pritrditvijo na sodno desko se opravi tudi, e je bila
obdolencu na pritobo toilca s sodbo sodia druge stopnje izreena kazen
zapora in mu sodbe ni mogoe vroiti na dotedanji naslov. Pri vroitvi
odlobe z njeno pritrditvijo na sodno desko gre za pravno "ikcijo, zato
obdolenec ne more dokazovati, da ni bil seznanjen z njeno vsebino. Takna
vroitev je dopustna samo, e obdolenec ni sporoil spremembe naslova,
torek ko obdolenec ve, da je v kazenskem postopku in je bil opozorjen, da je
dolan sodiu sporoiti vsako spremembo naslova. #ato taken nain
vroitve ne pride v potev pri kaznovalnem nalogu, saj se ta sodba izda brez
obdolenevega zaslianja in brez predhodnega opozorila o njegovi
dolnosti, da sodiu sporoi vsako spremembo naslova. 3btonega akta ni
mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko, temve mora biti vroen
osebno.
1.. Kako ravna sodi$e ;. stopnje od kon#a %l. obravnave do izteka roka
za pritobo'
!odie po konani C3 poui upravience do pritobe o tem, da so dolni
pritobo napovedati. 2e je ne napovejo, se teje, da so se tej pravici
2
odpovedali. Pritobe pa ni potrebno napovedati, e je sodie izreklo
zaporno kazen. B tem primeru mora biti sodba vselej obrazloena. 2e nihe
ne napove pritobe ali se pritobi odpovejo vsi upravienci, izda sodie
sodbo in v tem primeru je zadeva zakljuena.
1(/. 3sebina pritobe'
Pritoba mora obsegati:
* navedbo sodbe, zoper katero se podaja(
* razlog za izpodbijanje(
* obrazloitev pritobe(
* predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali
spremeni(
* podpis osebe, ki se pritouje.
1(1. Anotna kazen, na$ela izrekanja
2e je sodie za vsa %+ v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen
po naslednjih pravilih:
& izhodino pravilo je, da mora biti enotna kazen veja od vsake posamezne
doloene kazni, vendar ne sme dosei setevka posameznih kazni in ne
presei 0. let zapora 7 pravilo asperacije(
& e je sodie za najmanj 1 %+ doloilo kazen zapora nad '. let se izree
kazen 1. let )pravilo asperacije*(
& e je za dve %+ doloilo kazen 1. let zapora in gre za kazniva dejanja iz
?/=0 lena %#&' izree enotno kazen dosmrtnega zapora(
& e so za vsa %+ v steku predpisane kazni zapora do 1 let, enotna kazen ne
sme biti veja od D let zapora.
+oloba -1. lena %#&' je nejasna in nepopolna, ker ne doloa naina
izrauna enotne kazni za primere, ko sodie za eno %+ doloi 0. let zapora
ali ve, za drugo pa nijo kazen. Po tem pravilu je lahko enotna kazen tudi v
taknem primeru najve 0. let. Prav tako %#&' ne uveljavlja ve pravila o
absorbciji, ki bi ga bilo smiselno uporabiti, kadar za eno %+ sodie doloi
zaporno kazen 1. let ali manj, za npr. ostali dve pa enotno kazen dosmrtnega
zapora. B tem primeru bi bilo smiselno doloiti, da dosmrtna zaporna kazen
absorbira vse ostale zaporna kazni.
2e je sodie za vsa %+ v steku doloilo le denarne kazni, se uporabilo
pravila o kumulaciji. Fnotno kazen izree sodie tako, da zvia najvijo
doloeno denarno kazen, vendar tako, da ne sme presei )lahko pa dosee*
setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 1/. dnevnih zneskov oziroma
'-.... FU5. 2e je bilo eno %+ storjeno iz koristoljubnosti pa ne sme presei
'-.. dnevnih zneskov oziroma -..... FU5. Ta doloba ni jasna, saj v
absolutnem znesku omejuje viino enotne kazni, medtem ko ?<. len omogoa
le izrek denarne kazni v obliki dnevnih zneskov in pri tem ne doloa njihove
maksimalne viine.
2e je sodie za nekatera %+ doloilo kazen zapora za druga pa denarno
kazen, izree enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in eno denarno
kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za tisto vrsto
kazni.
2e je sodie za %+ v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni, izree
enotno stransko kazen tako, da ne sme dosei njihovega setevka in ne
presei najvije mere te kazni.
1(2. 3arnostni ukrepi 0 namen'
Barnostni ukrepi so posebna vrsta kazenskih sankcij. 8jihova uporaba je
vezana na izvritev kaznivega dejanja in sodie jih lahko izree le, e
ugotovi, da je storilec izvril kaznivo dejanje. Toda izvritev kaznivega
dejanja je le povod za uporabo varnostnega ukrepa, ki vsaj praviloma ni
vezan na teo oziroma naravo kaznivega dejanja.
Temeljni razloga za uporabo varnostnega ukrepa je storileva nevarnost, ki
jo je pokazal prav z izvritvijo kaznivega dejanja in zaradi katere obstaja
verjetnost, da bo kazniva dejanja tudi ponavljal. Barnostni ukrep pomeni za
storilca odvzem ali omejitev doloenih pravic, vendar po vsebini ne gre za
kaznovalni oziroma povrailni ukrep, temve za preventivni ali kurativni
ukrep, katerega vsebina je v medicinskem, psiholokem ali kaknem drugem
obravnavanju storilca, ali v prepovedih, ki jih sodie naloi storilcu.
!ploni namen varnostnih ukrepov je enak namenu kazenskih sankcij, to je
prepreevanje kaznivih dejanj. B tem okviru so usmerjeni v specialno
prevencijo, torej k storilcu, saj elimo z njimi odpraviti nevarnost, ki jo je
pokazal z izvritvijo kaznivega dejanja.
Posebni namen varnostnih ukrepov pa je, da naj bi z njimi odpravili stanja
ali odstranili okoliine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva
dejanja. #lasti gre tu za duevna stanja.
1(3. Kako je pritevnost de"inirana v zakonu'
2
%#&' je doloil nov koncept pritevnosti oziroma nepritevnosti. B 0>. lenu
je doloeno, da kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni bil priteven, ni kriv.
8adalje doloa, kdaj storilec ni priteven oziroma je bistveno zmanjano
priteven. B ?. odstavku pa doloa e actio libera in causa.
Prejnji %# je doloal ? bioloke pogoje nepritevnosti.
1(. Bavna seja vije%a sodi$a'
3 seji senata se obvestijo +T, e gre za zadevo, za katero se storilec
preganja po uradni dolnosti, obtoenec, zagovornik, okodovanec kot toilec
ali zasebni toilec pa le, e to v pritobi ali v odgovoru na pritobo kdorkoli
to zahteva.
!eja senata se zane s poroilom sodnika poroevalca o stanju stvari, ki ga
ta poda ustno. Poroilo je jedrnat prikaz poteka kazenskega postopka pred
sodiem prve stopnje in dejanskega stanja, kot ga je ugotovila izpodbijana
sodba, s poudarkom na tistih okoliinah, na katere se sklicuje pritoba, ter
prikaz pritobenih razlogov in predlogov, kot tudi stali v odgovoru na
pritobo ter vseh drugih okoliin, ki so po oceni sodnika poroevalca
pomembne ta presojo utemeljenosti pritobe.
!enat navzoih strank ne more zaslievati. 3btoenec podaja le svoja
pojasnila. !tranke pa imajo pravico predlagati, da se preberejo posamezni
spisi, ki pa jih morejo konkretno navesti.
Pritobeno sodie lahko sprejme sklep, s katerim pritobo zavre kot
prepozno ali nedovoljeno brez obvestila strank o seji senata. 8a seji senata
se sme izkljuiti javnost samo pod pogoji, ki jih doloa zakon. 3 seji senata
se pie zapisnik, ki se priloi k preostalim spisom.
1((. 4alo%e izvenrazpravne%a senata
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. 8ajpogosteje zadeve,
ki jih senat obravnava so pritobe zoper sklep o priporu preiskovalnega
sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice
ter zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. !estavljajo ga trije
redni, poklicni sodniki, od katerih je en poroevalec in en predsednik senata,
tretji pa lan.
6zvenrazpravni senat odloa o )1D pristojnosti*:
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in
sodnika posameznika okrajnega sodnika, e ta opravlja preiskovalna
dejanja(
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu(
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave(
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da
opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera slednji meni, da je glede
na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede preiskava(
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z
zahtevo dravnega toilca za preiskavo(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca,
da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave(
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za
dopolnitev preiskave(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja D&dnevni rok za vloitev
neposredne obtonice(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja '-&dnevni rok za dopolnitev
preiskave ali za odloanje o tem, ali naj se vloi obtonica ali odstopi od
pregona(
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor
podalja e najve za 0 meseca(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi
disciplinskega prestopka pripornikov(
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen
zapor, ker doloena oseba ni hotela izroiti predmetov(
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca
oziroma glede zasebne tobe(
* o ugovoru zoper obtonico )zasebno tobo* oziroma o zahtevi predsednika
senata, pred katerim naj bo glavna obravnava(
* o izloitvi zapisnikov in obvestil(
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni
dolnosti(
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 0 7 mesenim preizkusom po
uradni dolnosti od zadnjega sklepa o priporu(
2
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo
obtonega predloga(
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev
svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da bi bila objava njihove vsebine
kodljiva za splone koristi(
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s
katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki so nastali zaradi ureditve
knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva(
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati(
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s
pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan
utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje(
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom
okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje stvarno pristojno okrono
sodie(
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v
zavodu ali na prostosti(
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe(
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali
morejo odvzeti(
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe(
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov(
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia(
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v #%P(
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev(
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in
uveljavitev drugih pravic(
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
1(*. !ostopek s pritobo
Postopek odloanja na 66. !topnji:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem
tevilu izvodov za sodie ter nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo
odgovorita. Prepozno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik
senata sodia prve stopnje. 6zvod pritobe se vroi nasprotni stranki, ki sem
nato v D dneh podati odgovor na pritobo.
%o dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim
redom dodelijo sodniku poroevalcu. 2e gre za zadevo, ki se preganja na
zahtevo +T, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu +T, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. %o +T vrne spise, razpie
predsednik sejo senata. !odnik poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve
stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. 9ahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria
preko sodia prve stopnje ali preiskovalnega sodnika. 2e sodnik
poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti,
polje spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata
na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz spisov in jih po pravnomonosti
sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno
od drugih spisov.
!odie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene
obravnave.
1(+. :redstva za za%otovitev prisotnosti obdolen#a'
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
2
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
1(,. 1elo preiskovalne%a sodnika'
B predkazenskem postopku:
* na predlog dravnega toilca lahko opravi nekatera preiskovalna dejanja,
e storilec kaznivega dejanja ni znan in je podan utemeljen sum, da je bilo
kaznivo dejanje storjeno. B potev tako pride zlati oprava ogleda,
razteleenje trupla ali zaslianje prie, ki je kasneje ne bi bilo mogoe
zasliati. Toilec ne more predlagati, da se kot obdolenec zaslii oseba,
glede katere obstajajo razlogi za sum, da je morebitni storilec.
* nujna preiskovalna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati, vendar mora o
vsem obvestiti dravnega toilca(
* odvzem prostosti pri emer opravi poseben postopek. 3sumljencu mora
dati najprej pravni pouk iz ?. lena #%P. 2e si v 0? urah ne najde
zagovornika, mu ga preiskovalni sodnik postavi po uradni dolnosti, potem
pa ga mora v ?D urah zasliati. #a ta as odredi s sklepom njegovo
pridranje, ki pa sme trajati najve ?D ur od privedbe. Takoj po zaslianju
mora dravni toilec izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter
predlagal pripor ali kaken drug ukrep za zagotovitev obdoleneve
navzonosti v kazenskem postopku. 2e je odrejen pripor in e dravni toilec
v ?D urah od ure, ko je bil obveen o priporu, ne vloi zahteve za uvedbo
kazenskega postopka, preiskovalni sodnik odpravi pripor in osumljenca
izpusti.
* izdaja odredbe za posebne ukrepe(
* pridobiva banne podatke doloenih oseb.
B preiskavi:
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie
)preiskovalni sodnik*. #ane se na zahtevo upravienega toilca, e je podan
utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. 3 njenem
zaetku odloa sodie )preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat*.
%o preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi
spisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik
odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
8amen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,
da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave za
varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi
poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero se
zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
2e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi
preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. !am sklep pomeni zaetek
kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati
preiskovalna dejanja. 2e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti
sam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.
%o je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna
dejanja po predlogih strank )naelo kontradiktornosti*, ter tista dejanja, ki se
mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka )inkvizicijsko naelo*.
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri,
ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj, hina in osebna preiskava, zaseg
predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla,
izkop trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih
odtisov;
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje
stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloi obtonica ali postopek
ustavi. 6z spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne
more opirati sodna odloba.
3 konanju preiskave se ne izda noben "ormalni sklep. 2e preiskava ni
konana v / mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia,
zakaj preiskava e ni konana.
1(.. -#tio libera in #ausa'
9atinski izraz actio libera in causa )dejanja, ki so svobodna v odloitvi, ne pa
v izvritvi* uporabljamo za oznaitev primerov, ko je bil storilec v trenutku
izvritve v stanju nepritevnosti) ki si jo je sam povzroil z uporabo drog,
alkohola ali kako drugae, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil
v to stanje, podana njegov naklep ali pa njegova malomarnost glede dejanja,
ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril )0>=? %#&'*.
!torilev razum in njegova volja sta bila nedotaknjena v asu, ko se je
odloil, da bo izvril kaznivo dejanje, e gre za naklepno kaznivo dejanje,
oziroma, ko se je e zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da v taknem
2
stanju lahko izvri kaznivo dejanje, e gre za kaznivo dejanje, izvreno iz
malomarnosti.
Clede teh dejanj moramo razlikovati 0 monost:
* storilec je oblikoval svoj naklep v normalnem duevnem stanju, pri tem pa
je sklenil, da ga bo izvril v opitem stanju 7 ni dvoma o storilevi krivdi(
* pri storilcu ni bilo nikakrnega naklepa glede kaznivega dejanja, preden je
zael piti ali jemati droge, v nepritevnem stanju pa je pozneje izvril kaznivo
dejanje. Potrebno se je vpraati, ali se je storilec v normalnem duevnem
stanju zavedal, da v opitosti ali podobni omamljenosti lahko izvri kaznivo
dejanje, oziroma ali bi se tega vsaj moral in mogel zavedati. !torileva
krivda ni vselej podana, temve samo, e mu je mogoe oitati malomarnost
v odnosu do izvrenega kaznivega dejanja v asu, preden se je spravil v
stanje nepritevnosti. %azenska odgovornost pa bo podana le, e je zakon
doloil, da je tisto dejanje kaznivo tudi, e je izvreno iz malomarnosti.
!torilev naklep oziroma njegova malomarnost se morata nanaati na tisto
kaznivo dejanje, ki ga je pozneje v nepritevnosti izvril, ne pa na kakno
drugano dejanje.
!klep, da se je storilec zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, e preden se
je spravil v stanje nepritevnosti, da lahko storil doloeno kaznivo dejanje,
mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, tega ni mogoe samo domnevati. 2e
ni temeljev za oitek, ker storilec ni vedel ali ni bil dolan vedeti in ni mogel
vedeti, kaken bo uinek alkohola, mamil ali kakih drugih snovi na njegovo
zavest ali zmonost samoobvladanja, niti tega, da bi lahko pod njihovim
vplivom izvril kaznivo dejanje, potem krivde ni. B tem primeru je storilec
storil dejanje v stanju nepritevnosti, nastali zaradi zaasne duevne motnje.
B primeru bistveno z'anjane pritevnosti nam ni potrebno posei po
dolobi 0>=? %#&' in vzpostavljati storileve kazenske odgovornosti, ker je ta
e podana. 2e je storilcu mogoe oitati naklep ali malomarnost glede
kaznivega dejanja, ki ga je v bistveno zmanjani pritevnosti izvril, hkrati pa
e to, da se je sam spravil v stanje bistveno zmanjane pritevnosti z uporabo
alkohola, drog ali kako drugae, potem so to razlogi, ki govorijo vsaj proti
omilitvi kazni, e e ne za to, da bi jih upotevali kot obteevalno okoliino.
Potrebno pa je izpostaviti tudi vpraanje o storilevem odnosu do
povzroitve nepritevnosti. Ali se je opil GnaklepnoH ali iz GmalomarnostiH
ali po nakljuju. 2e gre za naklepno actio libera in causa, potem mora biti
tudi storilevo opijanje oziroma omamljanje naklepno, kadar pa se opije Giz
malomarnostiH, npr. ker je mislil, da bo pravoasno nehal ali da bo prenesel
alkohol brez posledic, se to vpraanje staplja z vpraanjem, ali se je hkrati
zavedal oziroma ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti
stori doloeno kaznivo dejanje.
1*/. Odlo$ba sodi$a ;;. stopnje'
3dlobe sodia druge stopnje:
* pritobo zavre )s sklepom*,
* pritobo zavrne )s sodbo*,
* sodbo razveljavi )s sklepom* in vrne zadevo v novo sojenje,
* sodbo spremeni )s sodbo*.
1*1. 4a$elo uporabe mileje%a zakona'
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
2
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
1*2. !ostopek od vloitve obtoni#e do izdaje sodbe'
3btonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po
zakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradi
doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
3btonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je
obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemu
obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po
predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh
dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava. 3b reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve
odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma
njeno dopolnitev(
* obtonico polje pristojnemu sodiu(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi(
* obtonico zavre.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
1*3. -li je sodi$e vezano na dokazni predlo% toilstva'
%ateri predlagani dokazi se bodo izvedli, odloa senat po naeli proste
dokazne presoje, ki pa ne sme pomeniti arbitrarnosti. Pravica stranke, da
predlaga dokaz, ne pomeni tudi njene pravice do izvedbe predlaganega
dokaza oziroma dolnosti sodia, da izvede vsak predlagani dokaz. !enat je
dolan izvesti samo dokaze, ki so materialnopravno relevantni( izvedbo
dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pomembna za pravilno
odloitev o obtobi, mora zavrniti. !enat zavrne predlagane dokaze, e na
podlagi e izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri raziena vsa
odloilna dejstva, tako da bi izvedba nadaljnjih dokazov pomenila zgolj
zavlaevanje postopka, ali e oceni, da ni izkazana verjetnost, da bi mogoe
s predlaganimi dokazi ugotoviti ali izkljuiti obstoj dejstev, pomembnih za
razsojo. 5azumljivo je, da senat tudi ne sme izvajati tistih dokazov, ki jih
zakon teje za nedovoljene, ter dokazov, s katerimi bi se zaoble dokazne
prepovedi.
1*. Kako je v KZ urejena $asovna veljavnost'
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
1*(. Kakna sodba bo izre$ena, $e sodi$e u%otovi da %re za silobran'
2e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri
silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja,
storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo
protipravnost, zato ne gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek
2
oprostilne sodbe. 3koliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja, se
navedejo v obrazloitvi sodbe.
1**. ;zrek kazni polnoletnem, $e je k.d. storil kot mladoletnik'
%azenska zakonodaja stoji na staliu, da se sme izrei storilcu, ki je bil v
asu izvritve kaznivega dejanja mladoleten, samo takna kazenska sankcija,
kakrna je predvidena za mladoletnike. To velja tudi takrat, ko je storilec ob
sojenju e polnoleten. +ejstvo, da se je kazenski postopek zavlekel, ne sme
biti v kodo storilcu kaznivega dejanja v tem smislu, da bi ga zaradi tega
obravnavali stroje in bi zanj uporabili kazenske sankcije za polnoletne.
Izrekanje kazenskih sank*ij polnoletni') ki so storili kaznivo dejanje kot
'laji 'ladoletniki:
3bdobje med izvritvijo kaznivega dejanja in sojenjem je pri tej skupini
storilcev zelo dolgo, saj so storili kaznivo dejanje med '?. in '/. letom, sodi
pa se jim ele, ko so dosegli polnoletnost. %# doloa naslednje:
* polnoletnemu, ki je kaznivo dejanje storil kot mlaji mladoletnik, se ne sme
soditi, e je dopolnil 0' let.
* polnoletnemu, ki v asu sojenja e ni dopolnil 0' let in je kaznivo dejanje
izvril kot mlaji mladoletnik, se sme izrei kazenska sankcija samo, e gre
za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad - let.
* taknemu polnoletnemu )e ne staremu 0' let* sme sodie izrei le
ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ne pa tudi katerega izmed nezavodskih
vzgojnih ukrepov. 6zrek vzgojnega ukrepa je "akultativen, kar pomeni, da ga
sodie lahko izree, e sodi, da bi bilo to smotrno glede na vse okoliine
primera, upotevajo teo kaznivega dejanja, as, ki je pretekel od njegove
izvritve, storilevo obnaanje po njegovi izvritvi in namen vzgojnega
ukrepa
6zrekanje kazenskih sankcij polnoletnim, ki so storili kaznivo dejanje kot
stareji mladoletniki:
Pri tej skupini polnoletnih sprejema kazenski zakonik stalie, da sme sodie
taknim polnoletnim izrei kazensko sankcijo, in razlikuje med primeri, ko
gre za polnoletnega, ki e ni dopolnil 0' let in primeri, ko je polnoletni e
dopolnil 0' let:
& polnoletnemu, ki je izvril kaznivo dejanje kot stareji mladoletnik, sme
sodie izrei sankcijo za vsako kaznivo dejanje, ne glede na teo(
& polnoletnemu, ki je izvril kaznivo dejanje kot stareji mladoletnik 7 ne
glede na to, ali je med sojenjem e dopolnil 0' let ali e ni 7 sem sodie
izrei vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali ustrezen
zavodski ukrep, e so izpolnjeni pogoji za izrek kazni, pa tudi denarno kazen
oziroma kazen ml. zapora.
& polnoletnemu, ki je izvril kaznivo dejanje kot stareji mladoletnik in je med
sojenjem dopolnil 0' let, sme sodie namesto ml. zapora izrei kazen zapora
ali pogojno obsodbo. To je edini primer, ko se za storilca, ki je bil ob
izvritvi kaznivega dejanja mladoleten, uporabi drugaen pravni reim kot
tisti, ki je veljal v asi izvritve kaznivega dejanja.
1*+. Odloitev prestajanja kazni zapora'
3dlog izvritve kazni zapora 7 na pronjo obsojenca ali ojih druinskih
lanov, rejnika in skrbnika )s soglasjem obsojenca* ali na predlog J!+, iz
naslednjih razlogov:
huja bolezen obsojenca )lahko tudi po uradni dolnosti*
smrt ali huja bolezen v oji druini obsojenca,
dokonanje neodloljivih poljskih ali sezonskih del ali del, ki jih je
povzroila kakna naravna ali druga nesrea,
dokonanje dela, ki ga je zael, in bi nastala obutneja koda, e ge
ne bi opravil,
konanje ole ali opravljanje izpita, za katerega se je pripravljal,
ureditev skrbi in varstva za otroke,
e so skupaj z njim obsojeni tudi njegov zakonec ali drugi lani
skupnega gospodinjstva in bi bilo zaradi tega ogroeno preivljanje
starih, bolnih ali mladoletnih druinskih lanov,
razlogi starevstva 7 e ne eno leto star otrok, nosenost obsojenke,
otrok, mlaji od 0 let, za katerega mora iz zdravstvenih, socialnih ali
drugih razlogov skrbeti obsojenka sama(
dokonanje programa zdravljenja odvisnosti, e bi prekinitev
ogrozila uspeno dokonanje programa(
= odlog izvritve kazni lahko zahteva tudi pristojni dravni toilec(
= sodie mora po uradni dolnosti paziti na zastaranje izvritve kazni.
1*,. !redsednik senata prejme obtoni#o, obdolene# pa je v priporu.
Kaj stori senat'
2
B roku 0? ur mu mora vroiti obtonico.
1*.. !reizkus po uradni dolnosti na dru%i stopnji
,eje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s
pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritobenimi
razlogi, ki jih uveljavlja. Bendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj
sodie preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali
je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen )ekskluzija*(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len #%P )prepoved re"ormatio in peius*(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
e sodba nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilnih
dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki(
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v
nenavzonosti obtoenca, e je bila obramba obvezna, ter v nenavzonosti
zagovornika(
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
2e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se morata
preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
1+/. Kakno je delo sodnika 1. stopnje, ko prejme obtoni#o' (po%osto
vpraanje)
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo
glavna obravnava, ali je obtonica sestavljena po predpisih to je ali vsebuje
vse obvezne sestavine )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu,
ki jo mora v roku 1 dni popraviti, ta rok pa se lahko na njegovo zahtevo tudi
podalja.
1+1. 4amen kazenski& sank#ij.
Temeljni namen kazenskih sankcij je zagotovitev varstva pred kaznivimi
dejanji )represivni in preventivni ukrepi*.
%# namena kazenskih sankcij izrecno ne doloa, iz naina, kako so
oblikovane posamezne vrste sankcij, pa je vendarle mogoe razbrati njihov
namen.
Temeljni namen kazenskih sankcij je zatiranje in prepreevanje takih
dejavnosti, ki krijo ali ogroajo pravne vrednote, zavarovane s kazensko
zakonodajo. Tako je eden temeljnih namenov varovati drubo pred kaznivimi
dejanji. Ta namen se kae pri posameznih sankcijah razlino. Tako sta za
kazen znailna dva namena: povrailnost )skua izravnati povzroeno zlo z
zlom* in prepreevanje )kazen naj bo takna, da bo z njo mogoe v prihodnje
prepreiti nova kazniva dejanja*. #a varnostne ukrepe je znailno, da pri njih
prevladuje namen prepreevati kazniva dejanja v prihodnje, medtem ko je za
vzgojne ukrepe poglaviten namen vzgoja, prevzgoja, pomo.
+rugi namen kazenskih sankcij je prevencija. 3bsojenemu storilcu je
potrebno zagotoviti prevzgojo )resocializacijo*. Ta namen je poudarjen pri
sankcijah opozorilne narave, pri varnostnih in vzgojnih ukrepih.
!odobno kazensko pravo v zvezi z nameni kazenskih sankcij posebej
poudarja tudi pomen varstva in spotovanja lovekovih pravic: kazenske
sankcije so po naravi takne, da najgloblje posegajo v te pravice. #ato je
zakonodajalec dolan zagotoviti takne vrste kazenskih sankcij in taken
okvir zanje, da so te pravice kljub naravi kazenskih sankcij vendarle
spotovane. !plona zahteva pravne drave, da je dopustna samo takna
sankcija, ki je v sorazmerju s teko kritve, ima na podroju kazenskih
sankcij posebno teo in pomen.
1+2. Bezik v postopku.
%azenski postopek lahko tee le v jeziku, ki je uradni jezik sodia. To je pri
nas slovenina, na obmoju obin, kjer ivita italijanska in madarska
narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina in madarina.
!tranke in drugi procesni udeleenci morajo vse svoje vloge, ki jih poiljajo
sodiu, sestaviti v uradnem jeziku sodia. 2e vloga ni sestavljena v
uradnem jeziku, jo mora sodie kot nerazumljivo zavrei, e je stranka v
2
roku ne popravi. Tujcu, ki mu je bila odvzeta prostost, pa zakon daje pravico,
da podaja vloge v svojem jeziku.
#%P pa v nasprotju s pisnim komuniciranjem glede ustnega komuniciranja
vsakomur zagotavlja pravico, da v postopku uporablja svoj jezik. Pravica
uporabe jezika v postopku pred dravnimi organi spada med temeljne
lovekove pravice. Ta pravica pomeni za sodie dolnost, da zagotovi ustno
prevajanje iz tega jezika v slovenino in obratno. Ta dolnost velja za vse
"aze kazenskega postopka. @rez ustnega prevajanja ni mogoa
kontradiktornost glavne obravnave, predvsem pa obdolenec, ki ne govori
slovensko, ne bi mogel uinkovito uresnievati svoje pravice do materialne
obrambe.
!odie mora pred vsakim zaslianjem pouiti stranke in druge udeleence o
pravici do uporabe njihovega jezika. 3pustitev lahko pomeni bistveno kritev
dolob kazenskega postopka.
+ejanja, ki jih opravi policija v predkazenskem postopku, ko zbira obvestila,
potrebna za kazensko ovadbo, niso sodna dejanja. #ato se zanje doloba D.
lena #%P ne uporablja, saj se ta nanaa na uporabo svojega jezika pri
sodnih dejanjih. Uradni zaznamki o zbranih obvestilih oziroma njihove izjave
v predkazenskem postopku niso dokazi v procesnem smislu.
B koliko preiskovalni sodnik ne poui osebe, ki ji je bila odvzeta prostost po
?. lenu #%P, je potrebno njegovo izpovedbo izloiti, saj gre za nedovoljen
dokaz.
1+3. 4ovo K1 v $asu preizkusne dobe, vrnitev premoenjske koristi
Ee najpomembneji razlog za preklic pogojne obsodbe. 3bsojeni pri tem ni
izpolnil temeljnega pogoja, namre da ne bo v asu preizkusne dobe storil
novega %+.
Preklic je "akultativen ali obligatoren. 3bligatoren je preklic takrat, kadar
sodie za eno ali ve novih %+ izree kazen zapora do dveh let ali ve.
Iakultativen pa je v primerih, ko sodie izree kazen zapora manj kot dve
leti ali denarno kazen za eno ali ve %+, ki jih je pogojno obsojeni storil med
preizkusno dobo. Pri tem sodie upoteva merila, in sicer okoliine, ki se
nanaajo na storjena %+, sorodnost kaznivih dejanj, njihov pomen in nagibi,
iz katerih so bila storjena.
2e se ugotovi, da je storilec izvril %+ v asu preizkusne dobe ele po
njenem izteku, se sme pogojna obsodba preklicati najpozneje v enem letu po
poteku preizkusne dobe.
2e pogojno obsojeni ne vrne premoenjske koristi, v roku, ki mu ga je
naloilo sodie, lahko sodie podalja rok za izpolnitev obveznosti, pri
emer mora biti ta rok postavljen v mejah preizkusne dobe, lahko pa
"akultativni preklie pogojno obsodbo in izree kazen. !odie pa lahko
obsojencu oprosti izpolnitev ene ali ve obveznosti ali pa jo nadomesti z
drugo ustrezno obveznostjo doloeno v zakonu, e spozna, da je obsojeni iz
upravienih razlogov ne more izpolniti.
1+. K1 je storjeno v 8B, posledi#a nastane v Z9, katero sodi$e je
pristojno'
#akon pozna ve nainov doloanja krajevne pristojnosti sodia. +oloi se
lahko:
* po kraju storitve kaznivega dejanje,
* po kraju prebivalia,
* po kraju prijetja obdolenca,
* po kraju sodia, ki je prvo zaelo postopek.
+oloitev krajevne pristojnosti po kraju storitve kaznivega dejanja je pravilo
in v praksi tudi najpogosteji nain doloitve krajevne pristojnosti. Po tem
pravilu se lahko doloi le, e je kraj storitve znan. Po %# je kaznivo dejanje
izvreno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na
kraju, kjer je nastala prepovedana posledica. 2e ta dva kraja nista na
obmoju istega sodia, se krajevna pristojnost doloi po kraju, ki je prvo
zaelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba
postopka.
1+(. Alementi K1 nasilnike%a obnaanja.
%+ nasilnitva ima naslednje elemente:
& grdo ravnanje
& pretepanje ali drugano bolee ali poniujoe kaznovanje
& uporaba sile ali gronje
& jemanje svobode gibanja
& prisiljevanje k delu ali opuanju dela
& drugano omejevanje pravic )podrejen poloaj*.
1+*. 1ele%a#ija krajevne pristojnosti.
2
B praksi lahko pride do situacije, ko pristojno sodie iz doloenih razlogov
v posamezni kazenski zadevi ne more soditi. #akon zato doloa delegacijo
pristojnosti. Prenese se lahko samo krajevna, nikoli pa stvarna pristojnost.
5azlogi za prenos so lahko stvarne ali pravne narave. ,ed pravne spada
izloitev vseh sodnikov, do esar lahko pride pri manjih sodiih. !tvarni
razlogi pa so na primer pokodovanje zgradbe sodia v primeru
elementarnih nesre, dalja odsotnost sodnikov zaradi bolezni ali
nezasedenost sodnikih mest, e ni mona zaasna dodelitev sodnikov z
drugih sodi.
Prenese se lahko krajevna pristojnost vseh sodi prve in druge stopnje.
Prenos Brhovnega sodia 5! po naravi stvari ni mogo.
Prenos krajevne pristojnosti se nanaa samo na posamezno kazensko zadevo.
3 prenosu odloa neposredno vije sodie oziroma Brhovno sodie 5!
)kadar gre za prenos krajevne pristojnosti vijega sodia v pritobenem
postopku*.
1++. !ritoba zoper sklep.
Pritoba zoper sklep je redno pravno sredstvo, praviloma suspenzivno in
devloutivno.
#akon deli sklepe glede pritob v ? vrste:
* zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodia, izdane
na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritoba, razen le jo zakon izrecno
izkljuuje(
* zoper sklep, ki ga izda senat pred preiskavo ali med njo, praviloma ni
pritobe, razne, e je izrecno dovoljena(
* zoper sklepe, ki se izdajajo za pripravo C3 in sodbe, ni dovoljena
samostojna pritoba, temve se smejo izpodbijati samo v pritobi zoper
sodbo(
* zoper sklep vrhovnega sodia pritoba ni nikoli dovoljena.
Pritoba zoper sklep se mora podati pri sodiu, ki ga je izdalo, v roku D dni
od dne, ko je bil sklep vroen.
3 pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloa izvenrazpravni senat.
3 pritobi zoper sklep sodia prve stopnje pa odloa sodie druge stopnje
na seji senata.
!odie, ki odloa o sklepu, lahko izda naslednje odlobe:
* s sklepom zavre pritobo kot nedovoljeno ali prepozno(
* lahko jo zavrne kot neutemeljeno(
* pritobi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in zadevo po potrebi polje v
novo odloitev.
1+,. Katere kritve KZ se upotevajo po uradni dolnosti'
!odie druge stopnje po uradni dolnosti preizkusi, ali je bil z izpodbijano
sodbo prekren kazenski zakon v kodo obtoenca.
1+.. !repoved Jre"ormatio in peiusK.
1D-. len #%P: 2e je podana pritoba samo v obtoenevo korist, se sodba
ne sme spremeniti v njegovo kodo glede pravne presoje dejanja in kazenske
sankcije.
Cre za institut prepovedi re"ormatio in peius )sprememba na slabe*, ki je v
korist obtoenca. 8amen te prepovedi je, da obtoenec ne sme priti v slabi
poloaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritobe zoper sodbo oziroma,
ker je bila pritoba vloena samo v njegovo korist.
Prepoved re"ormatio in peius velja v pritobenem postopku pred sodiem
druge stopnje, v pritobenem postopku pred sodiem tretje stopnje, v
ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni
zahtevi za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti.
1,/. Kdaj izre$e sodi$e enotno kazen' !o kakni& pravili& izre$e
sodi$e enotno kazen'
Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega dejanja posebej in za
vsako posebej doloi kazen po vrsti in viini. %er pa je z eno sodbo mogoe
izrei za enega storilca le eno glavno kazen, mora sodie na podlagi
posebnih pravil izrei za vsa kazniva dejanja v steku enotno kazen.
Fnotno kazen izda sodie po naslednjih pravilih:
* e je za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno
kazen po naslednjih pravilih:
& enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar
ne sme dosei setevka posameznih kazni in ne presei 0. let zapora 7
pravilo asperacije. Po tem pravilu je lahko enotna kazen najve 0. let, tudi
e sodie za eno kaznivo dejanje doloi 0. let zapora ali ve, za drugo pa
nijo kazen )nejasna in nepopolna doloba -1. lena*.
& e je za najmanj tri kazniva dejanja doloilo kazen nad deset let zapora ,
lahko izree kazen 1.&ih let zapora(
2
& e je za dve kaznivi dejanji doloilo kazen 1. let zapora in gre za kazniva
dejanja iz ?/=0 lena %#&', izree enotno kazen dosmrtnega zapora(
& e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 1 let,
enotna kazen ne sme biti veja od D let zapora.
* e je sodie za dejanja v steku doloilo le denarne kazni, se uporabi
pravilo o kumulaciji. Fnotno denarno kazen izree sodie tako, da zvia
najvijo doloeno denarno kazen, vendar tako, da sem presei )lahko pa
dosee* setevka vseh doloenih denarnih kazni in ne 1/. dnevnih zneskov
oziroma '-.... FU5( e je bilo eno ali ve dejanj storjenih iz
koristoljubnosti, pa ne sme presei -.. dnevnih zneskov oziroma -.....
FU5.
* e je sodie za nekatera kazniva dejanja doloilo kazni zapora za nekatere
pa denarne kazni, izree enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in
eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za
tisto vrsto kazni.
* e je sodie za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih
kazni, izree enotno stransko kazen tako, da ne sme dosei njihovega
setevka in ne presei najvije mere te kazni.
1,1. Kdo odlo$a o izvritvi kazni'
3 izvritvi kazni odloa sodie, ki je izdalo odlobo na '. stopnji.
1,2. Kaj sledi sklepu o uvedbi preiskave'
Preiskovalna dejanja.
1,3. !redsednik senata dobi od toil#a obtobo 0 kaj se nato do%aja na
%lavni obravnavi'
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo
glavna obravnava, ali je obtonica sestavljena po predpisih to je ali vsebuje
vse obvezne sestavine )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu,
ki jo mora v roku 1 dni popraviti, ta rok pa se lahko na njegovo zahtevo tudi
podalja. 2e je vloen ugovor, se obtonica preiskusi tudi v materialnem
smislu, ali e tako zahteva predsednik senata.
Po pravnomonosti obtonice se razpie glavna obravnava.
9oimo ve "az glavne obravnave:
* zaetek zasedanja: e ni zaetek glavne obravnave. To je uvodni del, s
katerim se ugotovi, ali je sploh mogoe opraviti glavno obravnavo.
#asedanje zane predsednik senata, ki naznani navzoim predmet glavne
obravnave in sestavo senata. 8ato ugotavlja ali so prile vse osebe, ki so bile
vabljene. 8ato od obtoenca zahteva osebne podatke, da se prepria o
njegovi istovetnosti. 8ato napoti prie in izvedence iz sodne dvorane, kjer
morajo akati, dokler jih ne poklie k zaslianju. 2e je okodovanec navzo,
lahko poda premoenjskopravni zahtevek, ter se ga poui o njegovih
pravicah. 3bdolenca opozori, naj pazljivo spremlja potek obravnave, ter se
ga poui, da sme postavljati vpraanja soobtoencem, priam in izvedencem,
ter da sme dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb.
* zaetek glavne obravnave: se zane z branjem obtonice ali zasebne tobe.
%o je prebrana, vpraa predsednik senata obtoenca, ali ji je razumel. 2e je
ni razumel, se pozove toilca, da mu razloi vsebino, tako da jo bo najlaje
razumel. Predsednik senata poui obtoenca, da se ni dolan zagovarjati in
odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dolan izpovedati zoper
sebe ali svoje blinje ali priznati krivde.
* odgovor na obtobo: obtoenec in zagovornik imata pravico, da odgovorita
na obtobo in zavzameta glede nje in premoenjskopravnega zahtevka
okodovanca svoje stalie. %o obramba zavzame svoje stalie do obtobe,
predsednik senata vpraa obtoenca ali se eli zagovarjati. 2e eli, ga
zaslii.
* zaslianje obtoenca: zasliuje ga predsednik senata, stranke pa lahko
postavljajo vpraanja. #aslievanje se zane s pozivom, naj poda svoj
zagovor. %o kona, se mu postavljajo vpraanja. 2e se obtoenec noe
zagovarjati ali odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja
izpovedba ali del izpovedbe. 2e pa spremeni prejnjo izpovedbo, ga
predsednik senata opozori na to in ga vpraa, zakaj sedaj izpoveduje
drugae.
* dokazni postopek: dokazi se sprejemajo ele po zaslianju obtoenca,
eprav se tudi njegova izpovedba teje kot dokazno sredstvo. ! priznanjem
obtoenca se dokazovanje ne skraja. !tranke lahko do konca glavne
obravnave predlagajo, naj se raziejo nova dejstva in priskrbijo novi
dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih predsednik senata prej ni
upoteval. !enat sme odloiti, da se izvedejo tudi tisti dokazi, ki jih stranke
niso predlagale ali so jih umaknile )materialno vodstvo*. +okazi se
sprejemajo v vrstnem redu, ki ga doloi predsednik senata. 8aprej se
izvedejo dokazi, ki jih predlaga toilec, nato tisti, ki jih predlaga obramba,
2
na koncu pa e dokazi, katerih izvedbo odredi po uradni dolnosti senat.
3kodovanec se kot pria zaslii takoj za obdolencem.
+okazi:
& prie in izvedenci,
& ogled in rekonstrukcija,
& listine,
& tehnini posnetki,
& predmeti,
& pripombe in dopolnitve dokazovanja.
* beseda strank: najprej govori toilec, za njim okodovanec in zagovornik,
nato pa obtoenec.
* konec glavne obravnave: po konanih govorih vpraa predsednik senata,
ali eli e kdo kaj povedati. 2e senat spozna, da ni treba izvesti e kaknih
drugih dokazov, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava
konana. ! tem je konana le glavna obravnava v ojem pomenu besede.
Clavna obravnava v irem pomenu se kona z obrazloitvijo sodbe.
1,. Kako se sodba izreka'
Eavno in stoje.
1,(. Kdo podpie sodbo'
!odbo, ki se izdela v "izini obliki, podpieta predsednik senata in zapisnikar
z lastnoronim podpisom.
!odbo, ki se izdela v elektronski obliki, podpieta predsednik senata in
zapisnikar s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim
elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvali"iciranim potrdilom.
1,*. 3rste malomarnosti, naklepa.
,alomarnost:
* zavestna
* nezavestna
8aklep:
* direkten
* eventualen
Posebne oblike naklepa:
* doloni in sploni naklep,
* premiljen in hipni naklep,
* obarvani naklep )dolus coloratus*.
1,+. Kako KZ dolo$a kaznovanje'
%# doloa, da sodie odmeri kazen v mejah, ki so z zakonom predpisane za
to kaznivo dejanje, glede na teo storjenega dejanja in glede na storilevo
krivo. #akonik postavlja zahtevo po sorazmernosti med teo kritve in krivde
na eni strani in sankcijo na drugi strani. 6zreena kazen ne sme biti v
neskladju s teo storjenega dejanja in s stopnjo storileve krivde.
%azen naj:
* pomeni povrailo za izvreno dejanje,
* vpliva na druge, da ne bi delali kaznivih dejanj,
* preprei storilcu izvritev novega kaznivega dejanja.
%# pozna tri vrste kazenskih sankcij: kazni, opominjevalne sankcije,
varnostni ukrepi.
1,,. !rekli# po%ojne obsodbe. !rekli# zaradi neizpolnitve obveznosti.
Kdo za$ne postopek za to' 7oki za prekli#.
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
2
!odie preklie pogojno obsodbo )%#&' ->. /'. len*:
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera
je izreklo kazen zapora dveh let ali daljo kazen(
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje,
preden je bil pogojno obsojen in e sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno
obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje(
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne
obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem
letu po preteku preizkusne dobe, e stori obsojenec v tem asu kaznivo
dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
2e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po
preteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila
doloena v pogojni obsodbi.
1,.. 1ejanski stan detomora, obrekovanja, razalitve in aljive
obdolitve.
&eto'or:
,ati, ki vzame ivljenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu,
dokler je e pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do treh let.
Cre za milejo obliko %+ umora. !torilec je lahko le mati otroka. 2as
storitve je porod in obdobje po njem, ko je e prisoten vpliv samega poroda
)prvih 0? ur po porodu*
Obrekovanje:
%dor o kom trdi, ali raznaa kaj neresninega, kar lahko koduje njegovi
asti in dobremu imenu, eprav ve, da je to kar trdi in raznaa, neresnino,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do / mesecev.
Raz(alitev:
%dor koga razali, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 mesecev.
Faljiva obdol(itev:
%dor o kom trdi ali raznaa kaj, kar lahko koduje njegovi asti ali dobremu
imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 mesecev.
1./. Kdo la&ko vloi u%ovor zoper obtoni#o'
3bdolenec in njegov zagovornik. #agovornik lahko poda ugovor brez
posebnega pooblastila obdolenca, vendar pa ne proti njegovi volji.
3bdolenec se lahko pravici do ugovora odpove.
1.1. 3 koliknem $asu se razpie obravnava'
Predsednik senata doloi glavno obravnavo najkasneje v 0 mesecih od
prejema obtonice pri sodiu, e pa je predsednik senata zahteval
materialni preizkus obtonice, ker ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, pa
br, ko jo je glede na odlobo senata mogoe doloiti. 2e je v tem roku ne
doloi, mora o razlogih obvestiti predsednika sodia, ki ukrene kar je
potrebno, da se glavna obravnava doloi.
1.2. 4ajbolj po%osto pritoevana kritev kazenske%a postopka=
8ajpogosteji pritobeni razlog je zmotna ali nepopolna ugotovitev
dejanskega stanja.
1.3. Kdo se la&ko pritoi'
Pravico do pritobe imajo stranke, zagovornik, obtoenev zakoniti zastopnik
in okodovanec. B korist obtoenca pa se smejo pritoiti tudi njegov zakonec,
zunajzakonski partner, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec,
brat, sestra in rejnik.
+T se sme pritoiti tako v kodo kot v korist obtoenca.
1.. -li se la&ko pritoi zasebni toile# v korist obtoen#a'
8e more. #asebni toilec in okodovanec kot toilec se kot stranki smeta
pritoiti samo v obtoenevo kodo. !odbo lahko izpodbijata v kateremkoli
delu, razen glede odlobe o premoenjskopravnem zahtevku, saj temu
njunemu zahtevku sodie lahko samo ugodi )v celoti ali deloma*, ali pa ju
napoti na pravdo, v nobenem primeru pa zahtevka ne more kot
neutemeljenega zavrniti.
1.(. Kdaj je prisotnost na seji pritobene%a sodi$a obvezna'
8ikdar. !odie je dolno o seji senata upravience samo obvestiti, lahko pa
sejo opravi tudi e se ne odzovejo vabilu.
1.*. 3rste krivde, kaj je to'
%rivda je subjektivni )psihini* odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi
katerega mu sodie lahko izree oitek. %#&' v 0?. lenu doloa, da je kriv
storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem
pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom. Flementi krivde so torej: pritevnost, naklep ali malomarnost in
zavest o protipravnosti. !kupek teh elementov tvori "ormalni pojem krivde.
2e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
2
1.+. 4adaljevano kaznivo dejanje. 1olo$itev kazni. Kako ravna
pritobeno sodi$e, $e eno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje'
Ta del oprosti, ostalo potrdi, e ne gre za kaznivo dejanje pa sodbo
razveljavi.
1.,. Kaj je kaznivo dejanje' 3rste kaznivi& dejanj %lede na posledi#o.
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
Brste kaznivih dejanj:
* storitvena in opustitvena,
* pokodbena in ogrozitvena,
* enoaktna in veaktna,
* enostavna in sestavljena,
* trajajoa kazniva dejanja in kazniva dejanja stanja,
* splona in posebna kazniva dejanja glede monega storilca,
* lastnorona kazniva dejanja,
* politina kazniva dejanja.
1... Kdaj je la&ko vloena obtoni#a brez preiskave'
+a. Cre za neposredno obtonico.
3(+. -li kot sodnik la&ko spremeni opis dejanja'
Po prevladujoem staliu procesne teorije sme sodie spremeniti opis
kaznivega dejanja iz obtobe v bistvenih delih le, e je to v obtoenevo
korist, pri tem pa ne sme dejanja, ki je predmet obtobe, spremeniti v neko
popolnoma drugo kaznivo dejanje. +ejanje opisano v sodbi je sicer lahko
drugano, ne sme pa biti drugo. Po tem kriteriju je izkljueno, da sodie
sodi obtoencu za drugo kaznivo dejanje, ne glede na to ali je laje ali teje,
lahko pa mu pod doloenimi pogoji sodi za drugano kaznivo dejanje, pri
katerem je prilo samo do sprememb doloenih sestavin, brez spremembe
bistva kaznivega dejanja, pri emer pa ni dopustna obsodba za dejanje, teje
od tistega v obtonici.
B sodni praksi so se na podlagi kriterija Gdrugo in drugano kaznivo
dejanjeH izoblikovala doloena stalia o tem, kdaj je mono spremeniti opis
dejanja v sodbi. Po teh staliih so v sodbi glede opisa dejanja dopustne
spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko
odgovornost obtoenca, kot so npr. redakcijske, jezikovne ali stilistine
izboljave opisa dejanja, pa tudi spremembe, ki pomenijo samo natannejo
ali jasnejo konkretizacijo opisa obtoenevega dejanja, ali izpustitev
odvenih podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja.
+ovoljene so tudi spremembe glede krivdne oblike npr. da obtoenec ni storil
dejanja z naklepom, temve iz malomarnosti )ne pa nasprotno*, spremembe,
ki pomenijo zmanjanje obsega dejanja )kriminalne koliine* ali nastale
prepovedane posledice ter spremembe glede abstraktnih zakonskih znakov
kaznivega dejanja z ve alternativnimi znaki. !premembe, ki bi bile v kodo
obtoenca, niso dopustne, vendar pa se v sodni praksi dopuajo tudi
popravki oitnih pisnih napak ali raunskih napak toilca, eprav so v kodo
obtoenca )npr. setevek vrednosti ukradenih stvari*.
Pri presoji ali gre v konkretnem primeru v sodbi za takno spremembo opisa
dejanja, ki pomeni popolnoma drugo kaznivo dejanje, zaradi esar
sprememba obtobe ni dovoljena, etudi bi bila v korist obtoenca, si lahko
sodna praksa pomaga tudi s testom e razsojene stvari )res iudicata*. Po tem
testu mora sodie pretehtati, ali bi, e bi bil obtoenec za dejanje po obtobi
pravnomono oproen obtobe, lahko obtoen e za drugo, pa eprav zanj
ugodneje dejanje. 2e bi pravnomona oprostilna sodba pokrila tudi to
ugodneje dejanje, obtoba zaradi prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari
ne bi bila ve mogoa. B takem primeru bi bila podana objektivna identiteta,
2
e bi sodie spremenilo opis dejanja ter obtoenca obsodilo za to, zanj
ugodneje kaznivo dejanje. 8asprotno pa bi pomenilo, da gre za povsem
drugo kaznivo dejanje, e bi bil obtoenec lahko kljub pravnomoni
oprostilni sodbi obtoen e za to drugo, zanj ugodneje kaznivo dejanje
2//. Kaj sodba vse vsebuje'
Pisna sodba mora imeti tiri dele:
* uvod
* izrek
* obrazloitev
* pravni pouk
11. ZVONKO FIER
1. Kaj pomeni prekvali"ika#ija kaznive%a dejanje in na kaj je potrebno
paziti'
Pravno kvali"icirati pomeni pravno opredeliti dejanje oziroma ga pravno
oceniti in doloiti njegovo ime, ki ga ima po kazenskem zakoniku. 2e je
kaznivo dejanje prekvali"icira, to pomeni, da se ga drugae pravno opredeli
)npr. iz teke v lahko telesno pokodbo*. Pri tem je potrebno paziti, da se ne
prekvali"icira v povsem drugo kaznivo dejanja, saj je potrebno v taknem
primeru ponoviti postopek z obtonico, zaradi pravice do obrambe.
2. 7azlika med k.d. la&ke, &ude in posebno &ude telesne pokodbe
(temeljno k.d., kvali"i#irano s &ujo posledi#o)
#A>KA %#%S"A PODKO&BA
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep( iz malomarnosti povzroena telesna pokodba
ne pomeni %+.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
8i vsaka telesna pokodba e lahka( neznatne pokodbe, kot npr. odrgnine,
opraskanine in podobne laje telesne pokodbe ne pomenijo lahke telesne
pokodbe po tem lenu, lahko pa jih opredelimo kot grdo ravnanje.
#nailnosti lahkih telesnih pokodb:
E pokodovanec ni spravljen niti v abstraktno smrtno nevarnost(
E niti en organ ali del telesa pokodovanca ni unien(
E pride lahko le do kratkotrajne nesposobnosti za delo(
E okvara zdravja je le laje oblike in zaasna(
E posledice pokodb na vidnih delih telesa so takne narave, da ne
pomenijo skaenosti.
Oblike K&:
temeljna oblika
kvali"icirana oblika 7 pokodba, prizadejana z orojem, nevarnim
orodjem, drugim sredstvom ali na tak nain, da se lahko telo hudo
pokoduje ali zdravje hudo okvari( nevarnosti oroja ni potrebno posebej
ugotavljati, pri uporabi orodja ali drugega sredstva, pa je treba posebej
ugotoviti, da je nevarno, kar se ugotavlja tako glede na obiajno
uporabo takega sredstva in hkrati na konkretno uporabo, ko je bila
povzroena lahka telesna pokodba )pomembno je ugotoviti nain
uporabe sredstva in del telesa, na katerega je bil napad storilca
usmerjen*. 8evarna sredstva so lahko npr. veji kamni, steklenice, dalje
in debeleje palice( ne more pa biti nevarno sredstvo del telesa )lahko je
samo npr. okovan evelj*. #a nevaren nain storitve lahko gre, e
storilec uporabi nenevarno sredstvo )npr. svinnik* na nevaren nain
)npr. meri proti oesu*, ali pa e ne uporabi nobenega sredstva, temve
le nevaren nain )npr. nevarni udarci pri borilnih portih*.
!tek: ni steka s %+ grdega ravnanja.
>9&A %#%S"A PODKO&BA
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: temeljno %+ se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali
eventualnim, privilegirana oblika %+ )666. odstavek* pa je storjena iz
malomarnosti.
2
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike K&:
temeljna oblika %+(
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico(
dve privilegirani obliki %+ 7 huda telesna pokodba iz malomarnosti in
huda telesna pokodba na mah.
#nailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je zaasno hudo ali za vselej v manji meri okvarjeno
zdravje(
E pomemben organ ali del telesa je zaasno znatno oslabljen(
E pokodovaneva zmonost za delo je za vselej zmanjana ali je bila
zaasno znatno zmanjana(
E zaasna skaenost(
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je abstraktna.
Poskus je mogo in kazniv glede temeljne oblike %+ in povzroitve hude
telesne pokodbe na mah.
!tek: ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )konsumpcija*, sodelovanjem pri
pretepu in ogroanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru
)subsidiarnost*.
POS%B"O >9&A %#%S"A PODKO&BA
,ed ureditvijo po %# in %#&' ni razlike.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: temeljno %+ se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali
eventualnim, privilegirana oblika %+ )666. odstavek* pa je storjena iz
malomarnosti.
6zvritveno ravnanje: storitev ali opustitev.
Oblike K&:
temeljna oblika %+(
kaznivo dejanje, opredeljeno s hujo posledico(
dve privilegirani obliki %+ 7 huda telesna pokodba iz malomarnosti in
huda telesna pokodba na mah.
#nailnosti hudih telesnih pokodb:
E pokodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje(
E unien ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa(
E pokodovanec je trajno nezmoen za vsakrno delo(
E trajna skaenost 7 monost operativne odstranitve skaenosti se upoteva
samo, e bi bila dejansko mogoa brez kakrnekoli nevarnosti za
okodovanca, e bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo
opredeliti kot zaasne(
E nevarnost za ivljenje pokodovanca je konketna 7 znaki ugaanja
ivljenja, zmanjevanja pomembnih ivljenjskih "unkcij.
Poskus je pojmovno mogo in kazniv glede temeljne oblike %+ in povzroitve
posebno hude telesne pokodbe na mah, vendar bi ga bilo izredno teko
dokazati )npr. da je storilec skual pokodovati pomemben organ, pa mu ni
uspelo*.
!tek: ni steka s %+ lahke in hude telesne pokodbe )konsumpcija*,
sodelovanjem pri pretepu in ogroanjem z nevarnim predmetom pri pretepu
ali prepiru )subsidiarnost*.
Telesne pokodbe vedno ugotavljamo s pomojo izvedenca medicinske
stroke. #nailen je sploni naklep )dolus generalis*. !torilec nima npr.
naklepa nekoga hudo telesno pokodovati ali lahko telesno pokodovati(
kakna posledica nastane, je odvisno tudi od nakljuja.
Pri telesnih pokodbah se lahko pojavijo teave pri pravni kvali"ikaciji %+.
8pr. e okodovanec hitro po napadu umre, bi toilci to opredelili kot umor,
e pa bi umrl kasneje, to kvali"icirajo kot posebno hudo telesno pokodbo,
kvali"icirano s hujo posledico.
3. 2atvina rabe po KZ)1
Tatvina rabe je v novem %# vkljuena v poglavje G%+ zoper premoenjeH.
Prejnji %# je doloal %+ poneverbe in neupraviene uporabe )tatvina rabe*
v poglavju G%+ zoper gospodarstvoH.
Tatvina rabe vsebuje dvoje kritev zakonsko zavarovanih dobrin, in sicer:
2
& pravice uporabe doloene premine stvari pri opravljanju gospodarske
dejavnosti in
& posebnega odnosa zaupanja med upravljalcem in uporabnikom te stvari.
6zvritveno dejanje pri tem %+ ni trajna prilastitev stvari, temve si stvari
storilec prilasti le zaasno s tem, da jih uporabi, torej jih izkoria,
uporablja, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo. ,otiv storilca
ni pomemben. 2e bi imel namen, da si stvari trajno prilasti, bi bilo podano
%+ poneverbe.
. 7azlika med k.d. tatvine in odvzema motorne%a vozila
%+ odvzem motornega vozila se razlikuje od %+ tatvine v tem, da je dejanje
dokonano, ko storilec spravi motorno vozilo v tek, torej ko vkljui motor. #a
dokonanje %+ ni potrebno, da bi vozilo s pomojo motorne sile premaknil,
kajti za vonjo se teje tudi stojee vozilo z vkljuenim motorjem. %+ bo torej
podano, ko bo storilec na kakrenkoli nain priel v avtomobil ter spravil
motor v tek.
%+ je podano, e je ravnanje storilca protipravno in se storilec tega zaveda.
Protipravnost je podana, e je motorno vozilo uporabljeno brez dovoljena
voznika. Protipravnosti ni, e gre za pristanek lastnika, za tako imenovane
preskusne vonje v servisnih delavnicah.
%+ odvzema motornega vozila je podano le, e je imel storilec namen, da
uporabi motorno vozilo. 2e bi lo za storilev prilastitveni namen, bi bilo
podano %+ tatvine.
%#&' je pri %+ odvzema motornega vozila dodal e nov odstavek, ki se
nanaa na to, e storilec kasneje motorno vozilo unii, ga napravi nerabnega
ali ga zapusti na neznanem kraju. 2e pa je storilec vozilo uporabljal dalj
asa in ga potem zavrgel, je podano %+ tatvine oziroma velike tatvine.
# odvzemom stvari, ki so v vozilu, stori storilec e %+ tatvine, e pa je v
avtomobil vlomil zato, da bi ga uporabil za vonjo in hkrati odvzel stvari v
njem, bo v steku podano %+ po '. toki '. odstavka 0.-. lena %#&'.
(. 7azlika med k.d. tatvine, zatajitve in neupravi$ene uporabe tuje%a
premoenja
#a tatvino gre, kadar nekdo vzame tujo premino stvar, z namenom, da si jo
protipravno prilasti.
#a %+ zatajitve pa takrat, kadar si nekdo protipravno prilasti tujo premino
stvar, ki mu je zaupana.
Pri neupravieni uporabi tujega premoenja gre za to, da si storilec le
zaasno prilasti stvari in ne trajno, tako kot pri tatvini in zatajitvi.
*. 7azlika med k.d. tatvine po 1. in 2. odstavku
B '. odstavku je navedena temeljna oblika tega %+, v drugem pa njegova
privilegirana oblika )majhna tatvina*. Pri majhni tatvini morata biti
izpolnjena dva pogoja:
& da je tuja premina stvar majhne vrednosti
& da si je storilec hotel prilastiti stvar takne vrednosti.
5azlika je tudi v tem, da se dejanje po 0. odstavku preganja na predlog.
+. -li %re za tatvino po 1. ali 2. odst. $e mi tat vzame na avtobusu
denarni#o iz epa'
+ejanje se bo pravno opredelilo po 0. odstavku lena tedaj, ko bo npr.
storilec vzel natanno doloen predmet majhne vrednosti ali e je taken
predmet vzel med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel. 2e storilec
namerava vzeti vse, kar bi nael tudi vredneje predmete, pa ele ob tatvini
odkrije, da ni vrednejih predmetov, in nato vzame predmet majhne
vrednosti, bo podano %+ po prvem odstavku tega lena. B vseh primerih, ko
storilec storil tatvino stvari, za katere ne ve kakne vrednosti so )znailno
npr. pri epni tatvini*, ne moremo govoriti o storilevem naklepu glede
prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano %+
po '. odstavku 0.?. lena %#&'.
,. Kaj je posebne%a pri k.d. la&ke telesne pokodbe po 1. odstavku'
Cre za %+, ki se preganja na predlog.
.. 3 kaknem roku poda predlo% za pre%on'
#a kaznivo dejanje, ki se zane na predlog, je potrebno predlog podati v roku
1 mesecev od dneva, ko je upravienec izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
Predlog se poda pri dravnem organu, ki je upravien sprejeti kazensko
ovadbo )+T*.
1/. Kako se la&ko naznani kaznivo dejanje'
9oimo:
* uradno ovadbo, ki pomeni sporoilo dravnemu toilcu ali policiji, da je
bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolnosti( vsi dravni organi so dolni naznaniti takna kazniva dejanja.
* zasebno ovadbo, ki jo lahko poda vsakdo in ni treba, da je okodovan s
kaznivim dejanjem(
2
* samoovadba: storilec se naznani sam.
11. !ritobeni rok v postopku pred okrajnim sodi$em po novem=
'- dni, prej D dni.
12. -li je napoved pritobe obvezna'
8apoved pritobe je obvezna, e eli upravienec uporabiti pravico do
pritobe, razen v primerih, kadar je obtoencu izreena kazen zapora. Takrat
ni potrebno pritobe napovedati.
2e upravienec do pritobe v zakonskem roku pritobe ne napove, se teje,
da se je odpovedal, pravici do pritobe.
13. 7azlika med poravnavanjem in odloenim pre%onom' (1. vodi
poravnale#, 2. je v roka& 12)
+ravni toilec sme odloiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let in v primeru izvritve
nekaterih taksativno natetih tejih kaznivih dejanj, e se je osumljenec
pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in izpolniti doloene
naloge, med drugim je na prvem mestu odprava ali poravnava kode& e
osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre. Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana denarna
kazen ali zapor do enega leta, pa ima dravni toilec tudi pravico, da
kazenskega postopka ne zane oziroma odstopi od pregona, e je osumljenec
zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal kodo
in dravni toilec glede na konkretne okoliine primera oceni, da kazenska
sankcija ne bi bila upraviena.
8aslednja oblika odvraanja od kazenskega postopka je poravnavanje.
+ravni toilec sme ovadbo ali obtoni predlog za kaznivo dejanje, za katero
je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in v nekaterih taksativno
natetih tejih kaznivih dejanj, odstopiti v postopek poravnavanja.
Poravnavanje vodi poravnalec, izvajati pa se sme le v privolitvijo osumljenca
in okodovanca. Poravnalec v soglasju z obema pripravi sporazum )o
poravnavi*, v katerem so doloene obveznosti osumljenca in rok, v katerem
jih je dolan izpolniti. Ta rok ne sme biti dalji od treh mesecev. %o dravni
toilec prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, ovadbo zavre oziroma
umakne obtoni predlog.
1. Za katera k.d. se izvede poravnavanje' (zeli sliati samo, da ji&
dolo$a zakon, ni pa potrebno vedeti katera k.d. so nateta)
#akon doloa, za katera kazniva dejanja sem dravni toilec ovadbo ali
obtoni predlog odstopiti v postopek poravnavanja )denarna kazen ali kazen
zapora do treh let, ter kazniva dejanja hude telesne pokodbe, velike tatvine,
zatajitve in pokodovanja tuje stvari*. Cre za taksativno nateta kazniva
dejanja iz pristojnosti okronega sodia. Clede teh kaznivih dejanj je odstop
dopusten, e so podane Gposebne okoliineH, ki pa jih zakon ne doloa,
temve pooblaa generalnega dravnega toilca, da jih opredeli v splonem
navodilu. Poravnavanje je mono samo v "azi predkazenskega postopka.
1(. Kaj je prekrek'
Prekrek je dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka
samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot prekrek in je
zanj predpisana sankcija za prekrek.
Prvi del pravnega pojma prekrka je "ormalna protipravnost. Prekrek je
opredeljen kot kritev zakona, uredbe vlade ali odloka samoupravne
skupnosti.
+rugi del pojma prekrek je doloenost.
Tretji del pojma prekrek pa je sankcija.
Poleg objektivnih elementov pojma prekrek pa je potrebno upotevati tudi
subjektivni element, to je odgovornost za prekrek, ki mora biti nujno
podana, da se kritelju lahko izree sankcija.
1*. 3rste postopkov po Z!)1
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
& postopek za prekrke prekrkovnega organa )hitri postopek*,
& redni sodni postopek.
,ladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem )rednem sodnem*
postopku, v katerem je v ospredju skrb za mladoletnikov nadaljnji razvoj,
manj pa pregon storilca prekrka.
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca )akuzatorno naelo*, dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. #notraj hitrega postopka loimo tri posvrste postopkov: postopek,
v katerem se izda odloba o prekrku( postopek s plailnim nalogom(
postopek s posebnim plailnim nalogom.
2
5edni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta
postopek se zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organa
oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih
primerov prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj
storilca. B njem je zagotovljeno dvostopenjsko sodno varstvo, podrobneje so
urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje,
ustna obravnava, odlobe;, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva
obdolenevih pravic.
B rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe #%P, in sicer o jeziku v
postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslianju obdolenca, zaslievanju
pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
C3 v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju
zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzem
premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
5edni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim
upravieni predlagatelji postopka o prekrku sodiu predlagajo zaetek
postopka. !odie je dolno ob prejemu opraviti "ormalni preizkus
obdolilnega predloga, na podlagi katerega preveri "ormalne predloge za
obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja, popolnost in razumljivost
obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega
sodnega postopka.
B rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe )sodba,
sklep, izjemoma odredba*. !odba je oblika odlobe, s katero sodie na prvi
stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
5edni postopek se uvede v naslednjih primerih:
& e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni,
da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,
& e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
& proti mladoletnim storilcem prekrkov,
& za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja
nezdruljivosti javnih "unkcij s pridobitno dejavnostjo,
& za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana
stranska sankcija 'D kazenskih tok.
1+. Kako poteka &itri postopek (morala sem povedati samo, da se izda
odlo$ba, kdo odlo$a na prvi stopnji, vrsto pravne%a sredstva in kdo
odlo$a na 2. stopnji. :ama sem za$ela s tem, kako se za$ne in v kateri&
primeri&, pa me je prekinil, da tako podrobno se ne bi bilo treba u$it)
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca )akuzatorno naelo*, dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. #notraj hitrega postopka loimo tri posvrste postopkov: postopek,
v katerem se izda odloba o prekrku( postopek s plailnim nalogom(
postopek s posebnim plailnim nalogom.
Prekrkovni organ izdaja v hitrem postopku 1 vrste odlob, ki jih lahko
tejemo za meritorne, saj se z njimi ugotavlja odgovornost za prekrek in se
kriteljem izrekajo sankcije:
& pisna odloba o prekrku,
& navadni plailni nalog brez obrazloitve,
& posebni plailni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja in navedbo
dokazov.
Pravni sredstvi v hitrem postopku sta ugovor in zahteva za sodno varstvo,
izjemoma tudi pritoba )v zvezi z zavarovanjem izvritve*. 6zredno pravno
sredstvo pa je #B#. 3 ugovoru odloa prekrkovni organ, o zahtevi za sodno
varstvo pa pristojno sodie )okrajno sodie*.
3<+ "ajprej sva se lotila sodbe 1natanneje 'oje prekvali;ika*ije 4 glej opis
kazenske naloge2) kjer se' 'orala natanno obrazlo(iti svoje razloge za
takno odloitev in nato e kaj vse je treba storiti pri prekvali;ika*iji) da
takna sodba stoji 1torej izpustiti del iz opisa dejanskega stanja) paziti na
predlog okodovan*a in zastaralne roke)+++skratka vse) kar se' tudi sa'a v
sodbi (e storila) tako da je bilo to odlino vpraanje za prebijanje ledu
3G+ "ato so ga zani'ali razlikovalni ele'enti) po katerih loi'o lahko in
1posebno2 hudo telesno pokodbo 1pri te' pa ne zahteva) da ste na pa'et
napi;lani de;ini*ije teh K&) te've sa'o) da natejete tistih E razlikovalnih
ele'entov) po katerih jih loi'o2) paziti je treba tudi) da le pri lahki t+p+
obstaja kvali;i*irana oblika) 'edte') ko gre pri ostalih dveh za K&)
kvali;i*irano s hujo posledi*o 1e nastopi s'rt2
5=+ Bistvene novosti KZ43 18#%- $+BO!>A toka A32II
21. 6ladoletniki& (natan$na vsebino te pred&odne dolo$be, saj je bil tu
problem, ki %a je nato reilo 3:7: z na$elnim pravnim mnenjem,
2
namre$ ta dolo$ba pu$a v veljavi z%olj po%lavje o mld, kar so si pa
nekteri tolma$ili izven konteksta in je bilo treba to pojasniti)=
#a mladoletnike se uporablja %#&' ter dolobe <.=0 in <'. do >?. lena,
dolobe, ki se nanaajo na mladoletniki zapor v -. odstavku ?<. lena, v
prvem, drugem in etrtem odstavku ?>. lena, ter doloba tretjega odstavka
'... lena %#&UP@'. To je doloeno v prehodnih in konnih dolobah %#&'
)1<-. len*, in sicer do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike. %#&
'A je doloil, da se uporablja samo 0. odstavek <.. lena, medtem, ko je %#&
' v 1<-. lenu doloil uporabo <.. lena v celoti. )glej tudi naelno pravno
mnenje Brhovnega sodia*.
Brhovno sodie 5! je dne ''.-.0..> sprejelo naelno pravno mnenje
)B!.1D/<<*, v katerem je navedeno, da se za mladoletnike uporablja %#&'
ter dolobe <.. do >?. lena, dolobe, ki se nanaajo na ml. zapor v ?<=-
lenu, prvem, drugem in etrtem odstavku ?>. lena, ter doloba '..=1 lena
%#&UP@'. %#&' sam izkljuuje osebno veljavnost za mladoletne storilce
kaznivih dejanj. Bpraanja asovne, osebne in krajevne veljavnosti
kazenskega zakonika so izredno pomembna z vidika spotovanja naela
zakonitosti, saj nihe ne more biti obsojen za kaznivo dejanje, za katero ni
zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, e preden je bilo
dejanje storjeno. 6nterpretacija prehodnih dolob %#&': izpostavlja se
dilema, kateri zakon )%#&', %#&UP@'*, e sploh kateri, velja za storilce
kaznivih dejanj, in tudi, ali %#&' glede na dikcijo '. in ?. lena sploh
dopua razlago, da se uporablja tudi za mladoletne storilce. Prehodne in
konne dolobe namre urejajo vpraanje, katerih zakon sploh velja. 6z njih
je mogoe razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben
zakon za mladoletnike, do sprejetja posebnega zakona, pa se zaasno
uporabljajo specialne dolobe %#&UP@'. %#&' je tako razveljavil celoten
zakon, razen nekaterih dolob. %er posebni zakon e ni bil sprejet, je
razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo dolob %#&UP@'. %er je na
podlagi prehodne dolobe 1<-. lena %#&' doloba <.. lena %#&UP@'
ohranjena v veljavi, jo je treba vsebinsko teti kot del novega zakona
)notranja povezanost kazenskega prava oziroma umeenost v notranji
sistem*. Ureja namre podroje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pa pa se
v tem delu opira na staro ureditev. 2e bi teli, da je <.. len nanaa na %#&
UP@', bi prili do absurdne reitve, ko bi zakon sicer predvidel kolizijo med
posebnimi in splonimi dolobami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije
nikoli niti pojmovno ne bi moglo priti, saj splonih dolob starega zakona ni
ve. Bse dolobe starega zakona, razen posebnih dolob, so bile namre
razveljavljene. +olobi '. in ?. lena sicer res kaeta na to, da velja %#&'
samo za polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje
kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za njihovo kaznovanje. Bendar
pa je potrebno ta dva lena drugae razumeti. 3b prehodnem reimu veljata
znotraj enotnega sistema kazenskega prava dva reima, in sicer reim, ki
velja za polnoletne, in reim, ki velja za mladoletne. #ato je potrebno
dolobe %#&UP@' razumeti v povezavi s %#&'. 3b takem izhodiu se izkae,
da je ureditev '. in ?. lena %#&', katere gramatikalni pomen utegne
napeljati na sklep, da %#&' velja samo za polnoletne, zgolj navidezna, saj
analiza celotnega besedila kazenskega zakona )predvsem dolob <.. lena
%#&UP@' v povezavi s lenoma 1<-. in 1D. %#&'* pokae, da velja %#&' v
svojem celotnem besedilu tudi za mladoletne storilce, kolikor njegove
dolobe ne nasprotujejo posebnim dolobam za mladoletnike )<.=' len %#&
UP@'*. Prehodne dolobe torej izkljuujejo razlago, da se %#&' uporablja
samo za polnoletne storilce. 3b njihovem pravilnem razumevanju je
potrebno teti, da je uporaba dolob, ki vsebujejo besede GpolnoletniH )'. in
?. len*, kolikor se te nanaajo na obravnavanje mladoletnih storilcev
kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega zakona izkljuena. 2e
posamezna doloba nasprotuje posebnim doloba za mladoletnike, ne velja,
kolikor se nanaa na mladoletnike.
9ogino nemogo je sklep, da %#&' velja za mladoletnike, ter obenem zanje
ne velja. 3b tako razlagi bi zakon nasprotoval samemu sebi in ne bi bil ve
smiselna in sklepna celota.
22. 4ovosti pri udelebi, nadaljevanem K1 (prej le teoreti$na ira
opredelitev) in denarni kazni (pri slednji je point v tem, da pri prejnjem
sistemu ni bilo tako jasne lo$ni#e, kaj se upoteva pri dolo$anju dnevni&
zneskov in kaj pri viini kazni, tako da je zdaj kZ)1 to razjasnil
9dele(ba:
B %# storilec ni posebej opredeljen, sostorilstvo pa je bilo obravnavano v
okviru udelebe v irem smislu. B %#&' je sostorilstvo rtano iz poglavja o
udelebi in se ga obravnava skupaj s storilstvom. !torilec %+ je vsak, ki ga
stori neposredno( z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega )posredni
2
storilec*( skupaj z drugim tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako
drugae odloilno prispeva k storitvi )sostorilec*. Pri pomoi je izrecno
poudarjeno, da je mona le pri naklepnem %+ )prispevek h %+ iz
malomarnosti bi se kvali"iciral kot posredno storilstvo, ne kot pomo*.
"adaljevano K&:
B %# ni urejeno, se pa v praksi uporablja kot teoretini konstrukt, namenjen
poenostavitvi dela sodi, e so izpolnjeni stalni kriteriji )istovrstnost, enoten
psihini odnos in asovna povezanost* in eden izmed variabilnih kriterijev
)isti nain izvritve, predmet napada, okodovanec, izrabljanje iste
prilonosti ali odnosa;*. %#&' ureja nadaljevano %+ v podpoglavju o
odmeri kazni. 8adaljevano %+ stori, kdor iz koristoljubnosti ali
okodovalnih namenov istoasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve
ali ve istih ali istovrstnih premoenjskih %+, ki glede na kraj, nain ali
druge enake okoliine pomenijo enotno dejavnost. #a nadaljevano %+ se ne
uporabijo dolobe o steku, ampak se doloi ena kazen v mejah kazni,
predpisane za najhuje %+, obvezno pa tudi stranska denarna kazen. 2e
storilec pridobi vejo ali veliko premoenjsko korist ali povzroi vejo ali
veliko premoenjsko kodo, zaradi katere je predpisana huja kazen, se mu
doloi huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma
storjenimi %+ pridobi tako korist ali povzroi tako kodo.
&enarna kazen:
Po %# je bilo mogoe doloiti denarno kazen v dnevnih zneskih ali v
doloenem znesku. %#&' je ukinil monost doloanja kazni v doloenem
znesku.
,eje denarne kazni: %#&' je dvignil sploni minimumu iz - na 1. dnevnih
zneskov. %#&' pa je rtal minimalno in maksimalno viino dnevnega zneska,
doloeno pa je, da se v primeru, da ni mogoe dobiti podatkov o storilevem
dnevnem zasluku, kot dnevni znesek vzame '=1. povprene mesene neto
plae v 5!.
23. Kje se v KZ)1 pribliamo objektivni od%ovornosti'
Pri hudodelski zdrubi.
2. Kaj je poskus, kdaj je kazniv in zakaj je bistveno, da lo$imo
ne?dokon$an poskus (%lede odstopa)
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Pri poskusu loimo nedokonan poskus, ko je
storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega
odstopa od poskusa. Pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem poskusu pa je za
prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. B taknih primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s
svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice. Primer: storilec je
podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga
pogasil, e preden je hia zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu
izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus drugih kaznivih dejanj pa
samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus
tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno 7 subjektivno
koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa
objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z
uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v
nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj*.
Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep,
njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni pogoj
kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
2
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
2(. Kdo vse je la&ko upravi$eni toile# in kako je s tem pri predla%alni&
delikti& (kaj splo& so). -li obstaja v kazenskem pravu primer, ko se
postopek vodi brez za&teve upravi$ene%a toil#a'
Upravieni toilci so dravni toilec, zasebni toilec in okodovanec kot
toilec.
Predlagalni delikti so tisti, ki se preganjajo na predlog okodovanca, kar je
izrecno doloeno v %#. Tudi pri predlagalni deliktih se storilec preganja po
uradni dolnosti, vendar pa glede dopustnosti pregona zakon upoteva
interes okodovanca 7 njegov predlog je procesna predpostavka, da lahko
+T zane in vztraja pri kazenskem pregonu.
Primer, ko se postopek vodi brez zahteve upravienega toilca pa je pri
mladoletnikih, ko uvede senat postopek na zahtevo okodovanca.
2*. 7azlika C tatvina ) zatajitev ) poneverba (bistveni lo$evalni elementi
in ne de"ini#ije)
#a tatvino gre, kadar nekdo vzame tujo premino stvar, z namenom, da si jo
protipravno prilasti.
8ovi %# je %+ poneverbe in neupraviene uporabe vkljuil v poglavje G%+
zoper premoenjeH.
5azlika med navedenima %+ pa je v tem, da pri neupravieni uporabi motiv
storilca ni pomemben. !tvari si storilec prilasti le zaasno s tem, da jih
uporabi, torej izkoria, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo.
2e bi imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano %+ poneverbe.
%daj bo lo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vpraanje.
Pri tem bo treba oceniti storilev zagovor, da ni imel namena prilastitve,
predvsem glede asa posedovanja stvari ter njegove realne monosti za
vrnitev stvari. e storilec te monosti ni imel e, ko je stvari zael uporabljati,
in se je tega zavedal, bo lo praviloma za %+ poneverbe. Tudi v primerih, ko
je vrnitev stvari odvisna od nakljuja )ko npr. storilec z uporabljenim
denarjem igra na sreo in upa, da bo priigral vejo vsoto in denar vrnil*, bo
prav tako podano %+ poneverbe.
2+. -li la&ko sodi$e odvzame vozniko dovoljenje in v katere pro#esne
ukrepe to sodi (ni mislil na zase%, kar je bila moja prva aso#ia#ija)
...nekako sva nato prila do te%a ($eprav mi e zdaj ni vse najbolj jasno),
da %re za podoben ukrep kot je pripor (vpraal je tudi razlo%e zanj )
primarni je e v ustavi, ostali trije po zkp so pa potem nje%ova
izpeljanka), saj je namen te%a ukrepa ravno tako prepre$itev
ponovitvene nevarnosti in tako sodi med omejevalne ukrepe po zkp (in
$e se ne motim, bi bil to po moje tudi od%ovor na nje%ovo si#er zelo
priljubljeno vpraanje, kaj je to pripor stvari )
'* 3 konceptu omejevalnih ukrepov
& slovenski #%P ga doslej ne pozna, instrumentalno pojmovanje omejevalnih
ukrepov, drugae osnutek #%P&', toretino velik korak naprej(
& osebni omejevalni ukrepi veinoma urejeni v RB66. poglavju #%P, a ne vsi,
stvarni
raztreseni po zakonu(
& omejevalni ukrepi so:
&&zaasni prisilni ukrepi praviloma zoper domnevnega storilca )stvarni
izjemeM*(
&& neizogibno potrebni, da bi sodie odpravilo poveano nevarnost, ki jo
domnevni
storilec predstavlja za izvedbo %P ali za varnost ljudi(
&& omejujejo lovekove pravice in svoboine v %P pred pravnomono
obsodbo(
& ustavnopravno jih omejuje domneva nedolnosti, zato dopustni le ob
zadostni
verjetnosti, da je bilo storjeno %+ )so poseg v to domnevo*(
& %P mora biti v naelu mogo tudi brez uporabe omejevalnih urepov(
& corpus separatum v %P( tudi zakon v zakonu, ker vsebuje zaokroene
materialnopravne in procesnopravne vsebine(
& temeljna delitev:
&& osebni )personalni*(
&& stvarni.
2
0* 5azvoj ustvavnosodne doktrine o omejevalnih ukrepih v 5!
& U&6&'D=>1, '>>/, nosilna odloba o priporu, temeljni pogledi U! na
omejevalne
ukrepe(
& U&6&0>/=.0, 0..?, nosilna odloba o stvarnih omejevalnih ukrepih
)zaasnem
zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi*( linija odloanja U!
kot pri
prvi odlobi(
& sodie ugotovilo podnormiranost ukrepa )ni vsebinskih pogojev za
uporabo,
trajanje in prenehanje*(
& neustrezen postopek odloanja: ne sme se odrediti po uradni dolnosti, ni
predviden kontradiktorni postopek odloanja(
& poseg v pravico do zasebne lastnine(
& zakonodajalec mora doloiti dokazni standard , dolono omejiti njegovo
trajanje
glede na teo %+, "azo in stadij postopka(
& U&6&10D=.?, 0..D, zaasni odvzem voznikega dovoljenja, s to odlobo
zaokroeno
odloanje U! o omejevalnih ukrepih.
1* Ureditev stvarnih omejevalnih ukrepov po odlobi U! in noveli #%P
& zakonodajalec reagiral z bistveno preureditvijo zaasnega zavarovanja
odvzema
P% )in le malo ve od tega*(
& predelani ali novi leni -.0&-.0d ter '.> #%P(
& stvarna omejevalna ukrepa po #%P sta zaasno zavarovanje odvzema P%
in
odvzema PP% )ne pa npr. zaasni odvzem predmetov*(
& opredeljeni razlogi za uporabo omejevalnega ukrepa, mogo samo na
predlog
upravienega toilca, ne po uradni dolnosti(
& mogo v predkazenskem postopku, tedaj mora biti izkazan dokazni standard
utemeljenih razlogov za sum(
& uporabiti ga je mogoe zoper domnevnega storilca in zoper povezano tretjo
osebo
)ki ji mora biti zagotovljen poloaj v postopku*(
& o njem se odloa na naknadnem kontradiktornem naroku, ki pa ni vselej
obvezen,
odloitev, ugovor, odloitev o ugovoru in tudi e pritoba(
& trajanje ukrepa doloeno v zakonu glede na stadij postopka, ekstremni roki
so
nesprejemljivo dolgi, reim podaljevanja. Upoteva se "aza postopka, vrsta,
narava
in tea %+, zapletenost postopka ter obseg in pomen premoenja(
& spremenljivost ukrepa, prednostna zadeva(
& omejitve socialne narave izhajajo iz odlobe U!, so posledica domneve
nedolnosti(
& sodnik, ki odloa, je v poloaju sodnika garant )sodnika svoboin*.
?* S!pornaS kategorija: zaasni zaseg predmetov
& Spripor stvariS, BasiljeviT(
& dve podlagi:
&& predmeti,ki se v %P morajo odvzeti ali smejo vzeti )to je omejevalni
ukrep*(
&& predmeti, ki so dokazila v %P )ni omejevalni ukrep*(
& zakon ne doloa za odvzem niti dokaznega standarda, postopka odvzema,
sodne
pristojnosti, oblike odlobe, pravnih sredstev;, a gre nedvomno za poseg v
lastninsko pravico )11U*(
& projekt #%P&' sprejema idejo omejevalnih ukrepov, tudi stvarnih,
zaasnega
odvzema predmetov ne zajema(
& ne glede na teoretine dispute, potreba po ustrezni ureditvi zaasnega
odvzema
predmetov o)b*staja.
5<+ "evarnost za (ivljenje
5G+ Stopnja okvare dela telesaJorgana
.=+ !pliv na zdravje
2
.3+ !pliv na delovno z'o(nost
.5+ !pliv na zunanjost
.A+ Ponovno vpraanje povezano z nalogo 4 zakaj se' v dokazni sklep
vnesel da se' prebral kazensko ovadbo 4 povedal se') da zato) ker je to
izhajalo iz dokaznega sklepa zapisnika iz glavne obravnave) da pa si*er to
ni dokaz v glavne' postopku+ "adalje 'i je povedal) da je to si*er res)
vendar je bila ovadba v konkretne' pri'eru vseeno po'e'bno 4 vpr+
zakaj0 odg+ predlagalni delikt 4 pravoasnost podanega predloga za pregon
.E+ "ovosti v KZ43 4 odg+ nova de;+ kaz+dejanja) 'alo'arnosti) ni ve
dejanja 'ajhnega po'ena 1kaj je zdaj v zvezi s te' 4 odg+ i" novela zkp je
uvedla novost 4 sodie lahko izda oprostilno sodbo zaradi tega) ker obstaja
nesoraz'erje 'ed dejanje' 'ajhnega po'ena in posledi*a'i) ki bi jih
doprinesel kazenski postopek2) nadaljevano kd) zastaranje) kazen
dos'rtnega zapora) skren nabor varnostnih ukrepov) ko 'i je z'anjkalo
idej) 'i je po'agal in dal napotke) za kar pre*ej asa sva se ustavila pri
denarni kazni) kakna je razlika napra' KZ in kaj je zakonodajale*
zasledoval s te' 1glede tega e zdaj ne ve' kaj je hotel od 'ene+ "adalje ni
poglavja o 'ladoletnikih 4 kaj zdaj velja za 'ladoletnike) kar zahtevno) ker
se je zakonodajal*u pri prehodnih dolobah o te' nekaj zataknilo 4 odg+
naelo zakonitosti 4 za 'ladoletnike ni dolob) torej ne 'orejo biti storil*i
kd po posebne' delu kz 4 pote' e nadalje kako reiti to situa*ijo+++
3*. 7azliko %lede kaznive%a dejanja zlorabe poloaja ali zaupanja pri
%ospodarski dejavnosti po 2/. $l. KZ)1 in 2.$l. KZ
B %#&' je dodanih e nekaj izvritvenih dejanj. Po %# so bila izvritvena
dejanja samo izraba poloaja, prestop meje pravic in neoprava svoje
dolnost. %#&' pa dodaja e zloraba zaupanja glede razpolaganja s tujim
premoenjem, upravljanjem podjetja ali vodenjem gospodarske dejavnosti.
)ni nujno, da lastnik tudi vodi in upravlja podjetje*.
3+. Kaj vse la&ko stori toile# z ovadbo'
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od
naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je
podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 1 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, v
katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost
za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.
Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.
2e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
#a kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do 1 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive
posledice kaznivega dejanja, in sicer:
& odprava ali poravnava kode(
& plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne
namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj(
& kakno splono koristno delo(
& poravnavo preivninskih obveznosti.
2e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev za poravnavo
preivninskih obveznosti pa ne dalji kot ' leto, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
3vadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. #%P doloa dva
primera, ko +T ne zane kazenskega pregona:
2
& e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne
okoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni
potrebna(
& e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do '
leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali
poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
12. MIRKO VRTANIK
1. @asovno veljavnost zakona
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
2. 4aklep in malomarnost po kz in kz)1
8aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
!odie mora v tem primeru ugotavljati:
& ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako kot
pri obeh stopnjah naklepa*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )enako kot pri eventualnem naklepu*(
2
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri obeh stopnjah naklepa*.
Clede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od
eventualnega naklepa. 5azlouje pa ji to, da ni storilevega hotenja oziroma
njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati. !odie mora v tem primeru
ugotoviti, ali je storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati
monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej obliki krivde ni ne zavesti,
ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna
malomarnost podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na
storileve osebne sposobnosti in lastnosti. 8ajprej se postavi vpraanje, ali je
bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti
nastanka prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. !ubjektivni kriterij
pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni monosti nastanka
prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne
lastnosti.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
3. Kako se presoja kateri zakon je mileji za obdolen#a'
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
. Kako je z dosmrtno zaporom, za katera kazniva dejanja je za%roen
dosmrtni zapor'
%#&' je v splonem delu doloil dosmrtni zapor ) 0. odstavek ?/. lena*, in
sicer za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper lovenost, vojnega
hudodelstva in agresije( v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva
dejanja terorizma, umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike
kaznivih dejanj zoper suverenost 5! in njeno demokratino ustavno ureditev,
za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo
dejanje jemanja talcev.
2
(. Zastaranje po kz)1, za katera kazniva dejanja kz)1 ne dolo$a, da ne
zastarajo''''
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
2
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
*. :tek v KZ)1
3 steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno,
da je storilec uresniil zakonske znake dveh ali pa ve kaznivih dejanj.
9oimo:
7 idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske
stane dveh ali ve kaznivih dejanj. )npr. e kdo z enim strelom eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo*.
7 realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske
znake ve kaznivih dejanj )npr. e kdo z ve zaporednimi udarci eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.*.
2e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za
vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izree za vsa ta kazniva dejanja
enotno kazen.
7 navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim
dejanjem, kljub temu, da je storilec z eno storitvijo ali opustitvijo uresniil
zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega
kaznivega dejanja in njegovo kvali"icirano oziroma privilegirano obliko
)odnos specialnosti*.
2e je eno kaznivo dejanje samo predhodna "aza drugega )npr. dogovor za
kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje tudi izvrila*, bi bilo nesmiselno
storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno
)odnos subsudiarnosti*.
%adar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre
za odnos konsumpcije. Cre za primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje
zajema vse njegove mileje oblike )e je npr. uboj izvren z ve udarci, od
katerih so bili nekateri kvali"icirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali
posebno hude telesne pokodbe, je jasno, da gre za eno kaznivo dejanje
uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev*.
7 navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
& sestavljeno kaznivo dejanje,
& nekaznivo predhodno dejanje,
& nekaznivo naknadno dejanje,
& kolektivno kaznivo dejanje,
& nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Pri pravilih o izreku enotne kazni je %#&' na novo doloil, da se v primeru,
e je sodie za dve ali ve kaznivih dejanj doloilo kazen zapora 1.&ih let,
2
izree enotna kazen dosmrtnega zapora. 2rtal pa je dolobo, ki se nanaa na
mladoletnike, saj bo to urejeno s posebnim zakonom.
+. 2eritorialno na$elo. Kaj pomeni primarnost na$ela in izjeme'
%azenski zakonik velja za vsakogar, kdor stori kaznivo dejanje na ozemlju
5!. Teritorialno naelo je po svoji moi primarno, to pomeni, da velja
kazenski zakonik za dejanja, izvrena v !loveniji, tudi e je bil storilec za to
dejanje v tujini e obsojen ali e v tujini kazenski postopek tee in celo, e je
storilec e prestal kazen, ki mu je bila v tujini izreena za tisto kaznivo
dejanje. Primarnost tega naela je torej v tem, da izkljuuje pravilo Gne bis
in idemH. Bendar pa %# doloa "akultativno in ne obligatorno primarnost
tega naela, ker v '?=' lenu doloa, da se storilec preganja v !loveniji samo
z dovoljenjem ministra za pravosodje, e se je za isto kaznivo dejanje
postopek v tuji dravi e zael ali konal. 3koliina, da je v tujini zaet ali
konan kazenski postopek za isto kaznivo dejanje, samo po sebi ni ovira za
to, da se v !loveniji vodi in dokona kazenski postopek, marve je samo
razlog za poprejnjo oceno smotrnosti postopka tudi pri nas. Trdoto
teritorialnega naela omiljuje doloba '-. lena, po kateri se kazen, ki jo je
storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodia vteva v kazen, ki jo izree
domae sodie.
,. Kdaj je mo%o$ odstop pre%ona tuj#a tuji dravi'
Po teritorialnem naelu velja naa kazenska materialna zakonodaja za
vsakogar, ki je storil %+ na ozemlju 5!, zaradi esar mu mora soditi nae
stvarno in krajevno pristojno sodie. 5azlogi smotrnosti pa v doloenih
primerih, ko je storilec tujec, narekujejo, da se drava odree svoji
jurisdikciji v korist tuje drave. Po '?. lenu %#&' se sme pregon tujca
odstopiti drugi dravi, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, ki jih
doloa #%P.
3dstop pregona tuji dravi je vedno "akultativen. +o odstopa pride predvsem
tedaj, ko kazenskega postopka v nai dravi ne bi bilo mogoe konati, ker ni
mogoe zagotoviti navzonosti obdolenca 7 tujca, sojenje v njegovi
nenavzonosti pa ni dopustno.
Preden je izdan sklep o preiskavi odloa o odstopu pristojni +T. ,ed
preiskavo pa na predlog +T preiskovalni sodnik, do zaetka C3
izvenrazpravni senat, tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia.
3dstop kazenskih spisov se sem dovoliti za %+, za katera je predpisana
kazen zapora do '. let, kot tudi za %+ zoper varnost javnega prometa.
3dstop ni dovoljen:
& e je okodovanec dravljan 5!, ki temu nasprotuje, razen e je dano
zavarovanje za uveljavitev njegovega premoenjskopravnega zahtevka(
& e je bil odrejen zaseg ali zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja
ali premoenja nezakonitega izvora iz 0?-. lena %#&' )pranje denarja* ali
protipravno dane ali sprejete podkupnine, razen v primerih, ko je sodie
navedene odredbe izdalo na pobudo tuje drave.
.. Kako KZ)1 ureja blanketne norme'
@lanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji
dopolnjujejo. %azenski zakonik doloa vse bistvene znale doloenega
kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je
doloena v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 1'>. lenu %#&'
doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s predpisi o prometu z
razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z
javnim prometnim sredstvom takne snovi itd. %# seveda ne pove in ne more
povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti prevoz taknih nevarnih
snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri
presoji vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku
)dopolnilna norma*, se lahko spremenijo in e v opisu kaznivega dejanja ni
e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti
lahko neznansko razirila. 8esporno je, da v primeru, ko dopolnila norma
preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje, katerega del je bila takna
norma, preneha biti kaznivo )<=0 len %#&'*. 2e pa se dopolnilna norma
spremeni, se zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je
mileja za storilca. %#&' razlikuje dve skupini monih situacij:
& e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja
drugane ocene nevarnosti ravnanja )kaznivo dejanje je zaradi te spremembe
drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja*, potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni
odloilna(
& e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce
postavila v ugodneji poloaj )npr. iz podzakonskega akta, ki vsebuje seznam
2
prepovedanih drog, je rtana doloena substanca*, jo je treba uporabiti
retroaktivno 7 kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve
drugae doloeno, ampak je postalo drugo protipravno dejanje, njegova
nevarnost je drugae vrednotena.
1/. Katera kazniva dejanja odvzema ivljenja poznamo in oblike krivde'
%+ zoper ivljenje 7 umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz malomarnosti,
detomor, napeljevanje in pomo pri samomoru(
11. 5mor?uboj
9$OR
3blike %+:
'. odstavek: temeljna oblika(
0. odstavek: kvali"icirane oblike(
1. odstavek: privilegirana oblika.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet %+ je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. %+ je podano od
takrat, ko se je plod zael odvajati iz telesa matere, pri emer ni pomembno,
ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha )predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek*.
8ain izvritve: s storitvijo )neposredno ali posredno 7 npr. z razdraenjem
ivali* ali opustitvijo.
Posledica %+: smrt loveka( lahko nastopi takoj ali po preteku daljega
asovnega obdobja( vzrona zveza je podana tudi tedaj, ko je zaradi
storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo
po sebi povzroilo smrt )npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega*.
%vali"icirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo "izino ali psihino trpljenje, ki
presega trpljenje pri temeljnem umoru )subjektivni znaki 7
brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca*, kar mora rtev obutiti
)objektivni znaki 7 trpljenje rtve*( moen direktni in eventualni
naklep(
storilec izrabi zaupanje rtve )subjektivni elementi 7 zvijanost,
zahrbtnost, pretkanost, golju"ija* in stori dejanje tako, da rtev ne
more obutiti delovanja ali sredstva )objektivne okoliine 7 nain
storitve ali uporabljeno sredstvo*( moen le direkten naklep(
umor iz koristoljubnosti 7 storilcu gre za materialno korist, ni pa
potrebno, da je dejansko doseena, niti ni potrebno, da je protipravna(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo %+ 7 potreben je direkten
)obarvan* naklep(
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov 7 krvno
maevanje, mrnja, zavist, ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor zoper uradno ali vojako osebo 7 zaradi "unkcije, ki jo opravljajo,
so te osebe bolj izpostavljene( razlog za kvali"ikacijo je posebna lastnost
rtve 7 osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati(
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile
umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin 7 umor
iz milosti, na zahtevo ali s pristankom rtve, primeri umora, ko je storilec
zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski )npr. e je ve let ustrahoval in
muil druino*. Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana
kakna okoliina, ki dejanje kvali"icira.
!tek:
+ ni steka s %+ telesne pokodbe(
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s
%+ povzroitve splone nevarnosti )primeri, ko storilec uporabljenega
sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari )inkluzija*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e
storilec vdre v stanovanje in umori rtev )konsumpcija, pripravljalno
dejanje*.
8ovost v %#&' je, da je %+ umora po '0<. lenu %# loeno v dve %+:
2
-* U@3E 7 temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer
je uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja(
/* U,35 7 kvali"icirane oblike umora po %#( %#&' loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti
ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev
ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali
prianja v sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti(
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno
drugo %+, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih
nizkotnih nagibov(
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih
dejanj.
12. Kaj stori dravni toile#, $e v "azi preiskave u%otovi, da je storile#
nepriteven'
%adar +T med oziroma po konani preiskavi na podlagi svoje ocene, izvida
in mnenja izvedenca psihiatra spozna, da gre za nepritevnega storilca in da
so izpolnjeni pogoji za uporabo varnostnega ukrepa po /?. ali /-. lenu %#,
ne poda izjave o odstopu od pregona, temve vloi predlog za izrek
varnostnega ukrepa. #oper ta predlog je dovoljen ugovor o katerem odloa
izvenrazpravni senat.
2e +T vloi neposredno obtonico ter ele na C3 spozna, da gre za
nepritevnega obtoenca in da so izpolnjeni pogoji za izrek BU po /?. ali /-.
lenu %#, obtobe ne umakne, temve jo spremeni v predlog za izrek BU, saj
bi v primeru umika obtobe sodie izdalo zavrnilno sodbo in postopka za
izrek BU ne bi bilo mogoe ve izvesti. 2e +T tega ne stori in sodie
ugotovi, da gre za nepritevnega storilca, mora izdati oprostilno sodbo, tudi
e so podani pogoji za izrek BU, saj le&tega ne more izrei brez predloga +T.
13. Kaj nepritevnost storil#a pomeni za preiskovalne%a sodnika'
2e med preiskavo obdolenec duevno zboli in je verjetno, da bo bolezen
trajala dalj asa, se preiskava prekine. !klep o prekinitvi preiskave izda
preiskovalni sodnik po uradni dolnosti.
2e se med preiskavo ugotovi, da je obdolenec storil %+ zaradi duevne
bolezni ali duevnih motenj v nepritevnem stanju in niso izpolnjeni pogoji za
uporabo varnostnega ukrepa po /?. ali /-. lenu %#, se preiskava ne
prekine, temve ustavi.
1. Kaj je nepritevnost in kaj bistveno zmanjana pritevnost'
Pritevnost kot eden izmed pogojev za krivdo pomeni, da mora biti kriv samo
tisti storilec kaznivega dejanja, ki je duevno normalen in zato sposoben
pravilno zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti. To
pove %#&' v 0>=' lenu: @Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni priteven) ni
kriv+?
B 0. odstavku pa doloa, da @ni priteven storile*) ki ob storitvi kaznivega
dejanja ni 'ogel razu'eti po'ena svojega dejanja ali ni 'ogel i'eti v
oblasti svojega ravnanja zaradi duevne 'otnje ali duevne
'anjrazvitosti+H Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na
dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
,ed popolno nepritevnostjo in popolno pritevnostjo je vmesna stopnja, ki
jo imenujemo bistveno zmanjana pritevnost. %#&' doloa, da je storilec v
stanju bistveno zmanjane pritevnosti, e je kateri izmed biolokih pogojev
povzroil, da je bila bistveno zmanjana njegova zmonost razumeti pomen
svojega dejanja ali njegova zmonost imeti v oblasti svoje ravnanje.
@istveno zmanjana pritevnost je izkljuuje krivde, temve jo samo
zmanjuje. !torilec je tako kriv in sodie mu izree obsodilno sodbo. Pri
izbiri in odmeri kazni pa ima zakonski pooblastilo, da sme )ni pa dolno*
bistveno zmanjano pritevnost upotevati tako, da izree storilcu milejo
kazen. Tudi pri bistveno zmanjani pritevnosti je imelo sodie monost
izrei varnostni ukrep medicinske narave. %#&' je ta dva varnostna ukrepa
odpravil, vendar se do uveljavitve posebnega zakona, e vedno uporabljata.
1(. Gioloki in psi&oloki vzroki nepritevnosti in v kakni medsebojni
zvezi so'
B 0. odstavku 0>. lena %#&' doloa, da @ni priteven storile*) ki ob storitvi
kaznivega dejanja ni 'ogel razu'eti po'ena svojega dejanja ali ni 'ogel
i'eti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne 'otnje ali duevne
'anjrazvitosti+H Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na
dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
2
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
@ioloke pogoje %#&' razvra v 0 skupini )prejnji %# je poznal ? skupine*,
in sicer duevna motnja in duevna manjrazvitost.
,ed duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko
organske ali pa "unkcionalne )shizo"renija, maninodepresivne psihoze,
stanja po moganskih pokodbah;*. !em sodijo tudi prehodna stanja, ki jih
lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge
abnormne reakcije, pa tudi razne droge in alkohol.
+uevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v "iziolokem pomenu kot tudi
duevno zaostalost zaradi vzrokov v okolju.
%#&' je med biolokimi pogoji rtal Gdrugo trajno in hudo duevno
motenostH, ki jo %#&' ureja le e kot podlago bistveno zmanjani
pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega
izvora, lahko zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost,
ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive razvade, nebrzdano
izraanje instinktov ali a"ektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
& ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti
pomen svojega dejanja )zavestna ali intelektualna sestavina*(
& ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje )voljna sestavina*.
@ioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka
in posledice. 8i torej mogoe izkljuiti pritevnosti, e nista podana hkrati
oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
2e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja
nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo. +o uveljavitve %#&' je imelo
sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu ter varnostni ukrep obvezno psihiatrino
zdravljenje na prostosti, ki jih sodie v primeru nepritevnosti izree kot
samostojna ukrepa. %#&' je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave,
saj bo te ukrepe uredil poseben zakon. %er pa taknega zakona e ni, je v
prehodnih dolobah doloeno, da se do uveljavitve tega zakona e naprej
uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po /1=0, /?=? in /-. lenu %#.
1*. -li se odpravi pripor, $e se u%otovi, da je storile# nepriteven'
+a. 2e je obdolenec v priporu, se mora ob prekinitvi preiskave odpraviti in
obdolenca izpustiti na prostost, razen e je nevaren za okolico, ko se ga
premesti v ustrezni psihiatrini zavod po dolobah #8P.
1+. Kakno sodbo bi izdali zoper nepritevne%a storil#a'
3prostilno.
1,. Kaj pa v primeru zmanjane pritevnosti'
3bsodilno.
1.. 3arnostni ukrep psi&iatri$ne%a zdravljenja
%#&' pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
+o sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh
varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega %#, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
%#&' pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov.
3bvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstveni ustanovi:
Ta ukrep je namenjen nepritevnim oziroma bistveno zmanjano pritevnim
storilcem kaznivih dejanj, pri katerih sodie ugotovi, da obstaja nevarnost,
da bo storilec ponavljal kazniva dejanja zaradi motenj duevnega stanja. To
je ukrep kurativne narave. !odie mora izrei ta ukrep, e so poleg splonih
pogojev izpolnjeni e naslednji pogoji:
* da je storilec izvril dejanje, ki ima objektivne znake kaznivega dejanja, kar
mora biti ugotovljeno v kazenskem postopku,
* da je bil ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven ali bistveno zmanjano
priteven,
* da je sodie ugotovilo, da bi na prostosti lahko izvril kakno hudo
kaznivo dejanje zoper ivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoenje
)nevarnost storilca*,
* da je to nevarnost mogoe odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v
zdravstvenem zavodu.
!prva je bil ta ukrep asovno neomejen, %#&>? pa je doloil, da mora
sodie izvrevanje tega ukrepa ustaviti, e ugotovi, da zdravljenje in varstvo
2
v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna. Poleg tega pa sodie po enem
letu izvrevanja tega ukrepa odloi o tem, ali sta nadaljnje zdravljenje in
varstvo e potrebna. Tako ravna po preteku vsakega nadaljnjega leta. %#
doloa tudi najdalje trajanje tega ukrepa 7 '. let. Po poteku tega asa se
lahko izvruje samo e kot medicinski zdravstveni ukrep in ne kot kazenska
sankcija.
Ta varnostni ukrep se izree namesto kazni, torej samostojno, kadar se izree
nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja. 9ahko pa se izree poleg kazni,
kadar se izree storilcu, ki je bil spoznan za bistveno zmanjano pritevnega.
Taken storilec je kazensko odgovoren in e mu sodie izree kazen zapora,
mu izree ta varnostni ukrep, e obstajajo pogoji, ki jih zakon zahteva za
njegov izrek )nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje*. 2e je izreen poleg
kazni, se obsojenec najprej napoti na zdravljenje. 2e je as zdravljenja
enako dolg kot kazen zapora, se po konanem zdravljenju izpusti na prostost.
2e pa je ta as kraji od izreene kazni, se napoti e na prestajanje preostale
kazni. %# pa doloa, da lahko sodie v taknem primeru napoti obsojenca
na pogojni odpust, pri tem pa sodie upoteva uspeh zdravljenja, storilevo
zdravstveno stanje, as, ki ga je prebil v zdravstvenem zavodu, in ostanek
kazni, ki ga e ni prestal. B okviru teh meril pa mora sodie upotevati tudi,
kaken bi bil uinek izvritve prostostne kazni na obsojenevo zdravstveno
stanje. #a uporabo te vrste pogojnega odpusta so torej odloila ta merila in
ne merila, ki veljajo za pogojni odpust iz DD. lena %#&'.
3bvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti:
Cre za relativno nov varnostni ukrep, ki se izree v naslednjih primerih:
* nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja se ta ukrep izree )kot samostojni
ukrep*, e sodie ugotovi, da je takne vrste zdravljenje potrebno in bo
zadostovalo za to, da storilec ne bo ve ponavljal hujih kaznivih dejanj(
* bistveno zmanjano pritevnemu storilcu kaznivega dejanja se sme ta ukrep
izrei, e je bil pogojno odpuen v skladu s /?=? lenom %#, e sodie
ugotovi, da je obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti e potrebno.
#a ta varnostni ukrep je predvidena manja nevarnost storilca, da bi lahko
ponovil kaznivo dejanje, upoteva pa se tudi vrsta in tea kaznivega dejanja,
ki bi ga lahko ponovil.
Ta ukrep sme trajati najve 0 leti, raunajo od pravnomone sodbe, sodie
pa po preteku enega leta ponovno odloi ali je obvezno zdravljenje na
prostosti e potrebno. %er gre za prisilni ukrep na prostosti je potrebno, da
je njegovo trajanje omejeno. 2e je zdravljenje po poteku 0 let e potrebno, se
naj izvruje brez prisilne sodne odlobe.
2/. Kdaj je mo%o$e izdati oprostilno sodbo'
!odie izree oprostilno sodbo:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje(
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost(
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen(
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja,
ter posledicami, ki bi jih povzroila obsodba.
Pravnomona oprostila sodba je res iudicata, kar pomeni, da je neizpodbiten
dokaz nedolnosti, saj zakon ne dopua ponovnega sojenja o isti stvari in
zato tudi ne zbiranja dokazov. 3bnova kazenskega postopka ni mogoa, ker
ga ni mogoe uporabiti v obsojenevo kodo.
21. Fina preiskava. Kdo jo odreja, kako poteka'
:ina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali
drugih oseb ter stvari v teh prostorih )npr. omar, postelj, obleke, vre, ;*.
:ina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da
je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri
preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja
ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek )materialni pogoji*. Poleg
tega je potrebna obrazloena pisna odredba sodia )"ormalni pogoji*, ki se
izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o
preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. Pri
tem se ga poui o pravici do odvetnika. 2e izjavi, da si ga bo vzel, se
preiskava odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava
se praviloma opravlja med /. in 00. uro. 6zven te ure pa le v zakonsko
doloenih primerih )e ni dokonana do 00. ure, e se opravlja v pogojih
brez sodne odredbe;*.
6metnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri
preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni prii )solenitetne
prie*. 3 preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se
opravi preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
@rez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
2
& imetnik stanovanja to eli
& kdo klie na pomo
& je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem
dejanju
& je potrebno za varnost ljudi in premoenja
& je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi
pristojnega dravnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi
pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e
jih ni mogoe takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. 3
opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu
toilcu.
22. Kaj la&ko stori dravni toile# z ovadbo'
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od
naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je
podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 1 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, v
katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost
za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.
Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.
2e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
#a kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do 1 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive
posledice kaznivega dejanja, in sicer:
& odprava ali poravnava kode(
& plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne
namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj(
& kakno splono koristno delo(
& poravnavo preivninskih obveznosti.
2e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev za poravnavo
preivninskih obveznosti pa ne dalji kot ' leto, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
3vadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. #%P doloa dva
primera, ko +T ne zane kazenskega pregona:
& e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne
okoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni
potrebna(
& e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do '
leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali
poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
23. !ostopek poravnavanja in kaken u$inek ima zavrenje ovadbe, $e
obdolene# izpolni naloene nalo%e'
!klenjen in izpolnjen sporazum ima procesne uinke ne bis in idem, saj po
zakonu pomeni okoliino, ki izkljuuje kazenski pregon obdolenca.
2. 4e bis in idem
Cre za naelo vsebovano v ustavi in #%P.
8aelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti
ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil
kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba
2
zoper njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen ali
obsojen.
+va vidika naela:
* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je
e bil obsojen s pravnomono sodbo sodia(
* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega
postopka, pravnomone oprostitve in pravnomone zavrnilne sodbe v
neizpodbojno domnevo.
Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe )obsodilne in
oprostilne sodbe*, kakor tudi na nemeritorne 7 "ormalne sodne odlobe
)zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju
kazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona*
in pomeni negativno "unkcijo pravnomonosti. %ritev tega naela je
pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.
6zjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoa
zasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu in okodovancu monost
kazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru
pravnomone sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepoved
ponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi ?.>. lena #%P ne velja, e je
bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil
podan utemeljen sum, da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje.
B taknem primeru se sme kazenski postopek znova uvesti, e se predloijo
novi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni
pogoji za uvedbo kazenskega postopka )obnova postopka*.
2(. Kako mora ravnati poli#ija, ko pridri osumljen#a'
Policija sem posamezniku izjemoma vzeti prostost in ga pridrati, e so
izpolnjeni kumulativno trije pogoji:
* utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po
uradni dolnosti,
* pridranje mora biti potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti ali
preverjanja alibija ali zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem
kaznivem dejanju,
* podan mora biti vsaj en izmed pripornih razlogov: begosumnost,
ponovitvena nevarnost ali koluzijska nevarnost.
6nstitut pridranja ima dvojno naravo:
& poseg v osebno svobodo
& pridobivanje izjav ali izpovedb od osumljenca.
Traja lahko ?D ur. 2e traja ve kot / ur, mora biti v pisni obliki obveena o
razlogih za odvzem prostosti. Cre za trajajo poseg v osebno svobodo. 3d
pripora se razlikuje po namenu. 8amen pridranja je odkrivanje in
preiskovanje kaznivega dejanja, ne pa uspeen potek kazenskega postopka
ali varnost ljudi. za pridranje se zahteva utemeljen razlog za sum, za
aretacijo in pripor pa utemeljen sum. Pridranje je torej poseg v osebno
svobodo, ki ne temelji na sodni odlobi. 6nstitut pridranja torej policiji
omogoa, da ima ?D ur posameznika v situaciji, ko ta ne more prekiniti stika
z njo in to brez sodne kontrole.
Pridranje je poseg v osebno svobodo posameznika in v njegov privilegij
zoper samoobtobo. Tako bi ga bilo potrebno odpraviti, ker je protiustavno.
3seba, ki ji je odvzeta prostost brez odlobe sodia mora biti takoj pouena
po ?. lenu #%P in '?D=? lenu #%P. 2e izjavi, da si bo vzela zagovornika, se
zaslianje odloi do njegovega prihoda vendar ne ve kot za 0 uri. 2e izjavi,
da si ga ne bo vzela, se o njeni izjavi naredi uradni zaznamek. 3 vsakem
odvzemu prostosti mora policija takoj obvestiti dravnega toilca, ki ji lahko
da navodila glede nadaljnjih ukrepov. Policija je dolna ravnati po teh
navodilih.
2*. 1okazni standardi
Cre za doloene stopnje verjetnosti:
* razlogi za sum
#a zaetek predkazenskega postopka zadoa, da so podani razlogi za sum,
da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolnosti. Tej stopnji verjetnosti je zadoeno e, e pride policija do
obvestila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, e je storilec neznan, oziroma
do obvestila, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. Tako mora
policija narediti vse, da se izsledi storilec, da se ta ne skrije, ne pobegne, da
se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo
biti dokaz, ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za
kazenski postopek. B ta namen smejo zahtevati potrebna obvestila od oseb,
opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, osebe
"otogra"irati, jemati prstne odtise in bris ustne sluznice.
* utemeljeni razlogi za sum
2
!o nov dokazni standard, ki ga je vzpostavilo Ustavno sodie v zvezi z
uporabo posebnih ukrepov, v pozitivno zakonodajo pa je bil sprejet leta
'>>D. Ustavno sodie jih je opredelilo kot stopnjo verjetnosti, ki mora
temeljiti na doloenih dejstvih, na konkretnih okoliinah, stopnja suma pa
mora biti takna, da se tako po kvaliteti kot kvantiteti zbranih podatkov in
njihovi preverljivosti v veliki meri priblia utemeljenemu sumu.
* utemeljen sum
Bisoka stopnja artikulirane konkretne in speci"ine verjetnosti, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki jo je treba dosei, da se kazenski
postopek v "ormalnem pomenu besede sploh lahko zane. Ktiri temeljna
merila, ki jim mora iti zadoeno, da bi nek sum lahko pojmovali kot
utemeljen:
& predhodnost utemeljenega suma
& konkretnost utemeljenega suma
& izrazljivost utemeljenega suma
& speci"inost utemeljenega suma
Utemeljen sum je torej pogoj za uvedbo kazenskega postopka, hkrati pa tudi
temelj za druge bistvene posege )pripor, prepoved priblievanja doloenemu
kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varina, hini pripor*.
2+. !riporni razlo%i
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
2,. 5%ovor zoper obtoni#o
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Cre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba,
zavre s sklepom predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
2
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno
pristojno neko drugo sodie(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
2.. Za&teva za varstvo zakonitostiC kdaj jo je mo%o$e vloiti, kdo so
upravi$en#i, ali je mo%o$a pri napa$ni u%otovitvi dejanske%a stanja> ali
je mo%o$e vloiti Z3Z pri prekrki& in kdo jo la&ko vloi'
#B# je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi
zoper pravnomono sodno odlobo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred
pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o
odreditvi in podaljanju pripora. 8amen tega pravnega sredstva je varovanje
zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
#B# se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper
sklep vrhovnega sodia o podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo,
izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
5azlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in "ormalnega, in
sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona(
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 1<'=' lena #%P
)absolutne bistvene kritve*(
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale
na zakonitost sodne odlobe.
#ahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s
katero je bilo odloeno o #B#.
#B# smejo vloiti +T, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa
tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. +T lahko
vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
#B# se vloi v roku 1 mesecev oziroma za sklepe iz ?0.. lena #%P v roku D
dni. Ta rok tee od dneva, ko je obdolenec prejel pravnomono sodno
odlobo. Ti roki ne veljajo za +T. #anj ni doloenega roka.
#B# se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik
senata jo s sklepom zavre, e je bila vloena zoper odlobo vrhovnega
sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. 3 zahtevi
pa odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na
preizkus tistih kritev zakona, na katere se sklicuje vlonik v svoji zahtevi.
Tudi pri #B# velja pravilo bene"icium cohesionis in prepoved re"ormacije in
peius.
Brhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana
kritev zakona. 2e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero
ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo
in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da
ugotovi kritev zakona. 2e je zahteva vloena v obdolenevo kodo in
vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
3/. Kaj je poskus, vrste poskusa'
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Pri poskusu loimo nedokonan poskus, ko je
storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega
odstopa od poskusa. Pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem poskusu pa je za
prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. B taknih primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s
svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice. Primer: storilec je
2
podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga
pogasil, e preden je hia zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu
izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus drugih kaznivih dejanj pa
samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus
tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno 7 subjektivno
koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa
objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z
uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v
nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj*.
Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep,
njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni pogoj
kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
31. :ostorile# in razlike v ureditvi KZ)KZ1
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
%#&' je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. 8ekoliko nenavadno pa je
vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodij
hudodelske zdrube.
%#&' doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo
dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim
dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. #akon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.
%riteriji za prepoznavanje sostorilca:
& objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega
kaznivega dejanja(
& subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec
pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.
%dor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. !ubjektivna stran
zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega
dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo
ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
%rivda sostorilcev:
%rivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno
sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. ,ogoe je, da obstaja pri enem
sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je
glede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem
drugem le zavestna malomarnost.
!ostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali
malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. 8a zakon uveljavlja naelo
individualne in krivdne odgovornosti. #aradi tega pa je mogoe tudi to, da
dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvali"ikacijo, kot dejanje
drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno
pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi
2
sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca
)dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej
dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde*. Pri kaznivih
dejanjih kvali"iciranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi
sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
32. 7azlike napeljevale# in pomo$nik pri KZ in KZ1 (/. $len KZ)1)
"apeljevanje:
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti
kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali dokonal kaznivo dejanje.
8apeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni
izvril kaznivega dejanja.
8apeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. !odie
mu mora odmeriti kazen v mejah tiste kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo
dejanje. 2e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei
napeljevalcu enako kazen kot storilcu. 9ahko se mu izree tudi stroja kazen,
kakor storilcu.
Po'o:
+ejanje postane kaznivo, e ga je glavni storilec izvril ali vsaj poskual
izvriti. 2e dejanje ni storjeno, pomenijo dejanja pomoi najve nekazniva
pripravljalna dejanja. %adar ostane kaznivo dejanje glavnega storilca pri
poskusu, se tudi pomaga kaznuje kakor za poskus.
Pomo teje %# za milejo obliko udelebe in zato izrecno omogoa mileje
kaznovanje pomagaa. Toda presojo o pomenu in nevarnosti pomagaa
prepua zakon sodiu tako, da mu omogoa izrabiti vse predpisan kazenski
okvir, z izjavo, da se pomaga kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam
izvril, pa tudi izrek mileje kazni.
33. Kako od%ovarjajo napeljevale# in pomo$nik (udeleba v ojem
pomenu besede) pri deli#ta propria'
Udeleba je mogoa tudi pri delicta propria, se pravi, udeleenec je lahko
tudi tisti, ki nima posebnih osebnih lastnosti, ki jih zakon predpisuje za
storilca. %dor npr. napeljuje uradno osebo ali ji pomaga pri uresnievanju
kaznivega dejanja izsiljevanja izjave )0/<. len*, odgovarja kot udeleenec
pri tem kaznivem dejanju, eprav sam nima lastnosti uradne osebe in sam ne
bi mogel biti storilec tega kaznivega dejanja. B tem primeru je lastnost
uradne osebe konstitutiven element kaznivega dejanja )prava delictum
propria*. 2e pa kaka osebna lastnost ni konstitutiven, temve kvali"ikatoren
ali privilegatoren element kaznivega dejanja )nepravi delictum proprium*, bo
udeleenec odgovarjal za temeljno, storilec pa za kvali"icirano oziroma
privilegirano kaznivo dejanje. 2e npr. A napelje uradno osebo, naj
neupravieno vdre v tuje stanovanje, bo A odgovarjal za napeljevanje h
kaznivemu dejanju kritve nedotakljivosti stanovanja po '. odstavku '?'.
lena, uradna oseba pa po 1. odstavku '?'. lena.
3. Kaj je deli#ta propria, vrste in primeri'
+elicta propria so posebna kazniva dejanja glede monega storilca in
oznaba osebe lahko pomeni:
& da more biti samo takna oseba storilec tistega kaznivega dejanja ali
& da postane zaradi osebnih lastnosti storilca neko kaznivo dejanje huje ali
blaje.
3znaba osebe storilca je torej lahko konstitutiven znak kaznivega dejanja
ali pa okoliina, ki dejanje kvali"icira ali privilegira. 2e gre za konstitutiven
znak kaznivega dejanja, govorimo o pravih posebnih kaznivih dejanjih
)prava delicta propria*. 2e gre za kvali"ikatoren oziroma privilegatoren
znak, pa o nepravih posebnih kaznivih dejanjih )neprava delicta propria*
glede monega storilca.
B taknih primerih se besediva GkdorH zamenja s kakno drugo osebo npr.
mati, uradna oseba, vojaka oseba, zagovornik, zdravnik, roditelj,
posvojitelj, skrbnik, polnoletna oseba itd.
KZ)1
3(. Kazniva dejanja zoper ivljenje in telo, natej ji& nekaj, kaj je objekt
kaz. pravne%a varstva, s katero obliko krivde se storijo, kaj je bistvena
razlika med KZ in KZ)1, zakaj sta uboj in umor zdaj dve k.d.'
3bjekt kazenskopravnega varstva: lovekovo ivljenje in njegova telesna
integriteta.
+elitev %+ v tem poglavju:
%+, s katerimi se varuje ivljenje(
%+, s katerimi se varuje lovekova integriteta(
2
%+, pri katerih je kot posledica doloena ogrozitev )primer: sodelovanje
pri pretepu*(
%+, pri katerih je kot posledica doloena pokodba(
%+, storjena naklepno(
%+, storjena iz malomarnosti.
Brste kaznivih dejanj:
%+ zoper ivljenje 7 umor, uboj na mah, povzroitev smrti iz
malomarnosti, detomor, napeljevanje in pomo pri samomoru(
%+ zoper bodoe ivljenje 7 nedovoljena prekinitev nosenosti(
%+ zoper telesno integriteto in zdravje ljudi 7 lahka, huda in posebno
huda telesna pokodba(
%+, s katerimi se ogroa ivljenje ali telo 7 ogroanje z nevarnim
orodjem pri pretepu ali prepiru, sodelovanje pri pretepu, povzroitev
nevarnosti(
%+ zoper solidarnost 7 povzroitev nevarnosti, zapustitev slabotne
osebe, opustitev pomoi(
%azniva dejanja iz tega poglavja so splona, razen detomora, ki je posebno
%+. Praviloma so ta %+ pokodbena, lahko pa so tudi ogrozitvena
)sodelovanje pri pretepu*. Beinoma so storitvena, dve %+ pa sta opustitveni
)zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoi 7 pravi opustitvi*.
Praviloma so naklepna, v nekaterih primerih zadoa malomarnost.
#ahteva se direktni ali eventualni naklep, hipni naklep pa se upoteva pri
uboju in telesni pokodbi na mah.
Posebej je inkriminirano napeljevanje in pomo pri samomoru.
U,35
3blike %+:
'. odstavek: temeljna oblika(
0. odstavek: kvali"icirane oblike(
1. odstavek: privilegirana oblika.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet %+ je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. %+ je podano od
takrat, ko se je plod zael odvajati iz telesa matere, pri emer ni pomembno,
ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha )predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek*.
8ain izvritve: s storitvijo )neposredno ali posredno 7 npr. z razdraenjem
ivali* ali opustitvijo.
Posledica %+: smrt loveka( lahko nastopi takoj ali po preteku daljega
asovnega obdobja( vzrona zveza je podana tudi tedaj, ko je zaradi
storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo
po sebi povzroilo smrt )npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega*.
%vali"icirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo "izino ali psihino trpljenje, ki
presega trpljenje pri temeljnem umoru )subjektivni znaki 7
brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca*, kar mora rtev obutiti
)objektivni znaki 7 trpljenje rtve*( moen direktni in eventualni
naklep(
storilec izrabi zaupanje rtve )subjektivni elementi 7 zvijanost,
zahrbtnost, pretkanost, golju"ija* in stori dejanje tako, da rtev ne
more obutiti delovanja ali sredstva )objektivne okoliine 7 nain
storitve ali uporabljeno sredstvo*( moen le direkten naklep(
umor iz koristoljubnosti 7 storilcu gre za materialno korist, ni pa
potrebno, da je dejansko doseena, niti ni potrebno, da je protipravna(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo %+ 7 potreben je direkten
)obarvan* naklep(
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov 7 krvno
maevanje, mrnja, zavist, ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor zoper uradno ali vojako osebo 7 zaradi "unkcije, ki jo opravljajo,
so te osebe bolj izpostavljene( razlog za kvali"ikacijo je posebna lastnost
rtve 7 osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati(
2
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile
umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin 7 umor
iz milosti, na zahtevo ali s pristankom rtve, primeri umora, ko je storilec
zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski )npr. e je ve let ustrahoval in
muil druino*. Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana
kakna okoliina, ki dejanje kvali"icira.
!tek:
+ ni steka s %+ telesne pokodbe(
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s
%+ povzroitve splone nevarnosti )primeri, ko storilec uporabljenega
sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari )inkluzija*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e
storilec vdre v stanovanje in umori rtev )konsumpcija, pripravljalno
dejanje*.
8ovost v %#&' je, da je %+ umora po '0<. lenu %# loeno v dve %+:
<* U@3E 7 temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer
je uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja(
D* U,35 7 kvali"icirane oblike umora po %#( %#&' loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti
ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev
ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali
prianja v sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti(
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno
drugo %+, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih
nizkotnih nagibov(
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih
dejanj.
./+ Sledil je pri'er in si*er A je poskual u'oriti Bja iz 'aevanja v
diskoteki) vendar se je B ravno v trenutku) ko je A ustrelil proti nje'u)
sklonil in A je tako povzroil hudo telesno pokodbo Kju) ki je stal za nji'+
Katera kazniva dejanja je storil A) s kakno obliko krivde0
!praanja so se navezovala na pri'er in si*er: poskus k+d+) dve vrsti
poskusa) zelo podrobno o steku) vrste stekov) tri pravila o doloanju kazni
pri steku) katero pravilo velja pri doloanju katere kazni po KZ43
3+. 4adaljevano k.d., prej in sedaj, kaj je posebnost pri kaznovanju )
obvezna denarna kazen
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
2
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
3,. !ravna in dejanska zmota
Pravno zmoto po navadi de"inirajo kot zmoto o prepovedanosti dejanja, ki ga
je storilec izvril. Pravna zmota se lahko pojavi v dveh oblikah:
7 neposredna pravna z'ota: storilec ne pozna prepovedne ali zapovedne
norme, v skladu s katero bi moral ravnati )ne pozna na primer prepovedi
organiziranja Gdenarnih verigH*(
7 posredna pravna z'ota: storilec pravno prepoved pozna, vendar je zmotno
preprian, da pravni red pozna doloen razlog izkljuitve protipravnosti, ki
dela njegovo ravnanje dovoljeno )storilec se zaveda, da je odvzem ivljenja
prepovedan, zmotno pa meni, da pravni red evtanazijo teje kot razlog
izkljuitve protipravnosti*.
8eizogibna )opraviljiva* pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj
zmanjuje )"akultativna omejitev kazni*. %# doloa, da zmota ni opraviljiva
)torej je izogibna*, e Gstorilce ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se
lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa
je moral glede na svoje delo, vlogo ali sicerjnji poloaj poznati posebna
pravna pravila.H 8avedeno pravilo ni preve posreeno iz dveh razlogov,
prvi je ta, da je zasnovano preve objektivno, saj bi moralo biti kljuno le, ali
bi prepovedanost ravnanja spoznal storilec sam in ne kdo drug iz okolja, in
drugi, %# ne poda splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede
le nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva )je torej izogibna*. #ato
morata ta merila dati pravna doktrina in sodna praksa. Tako je potrebno
storilcu dokazati dvoje: da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o
protipravnosti svojega ravnanja in da kljub tej vzpodbudi ni naredil ni ali
pa je naredil premalo, da bi se seznanil s pravno ureditvijo na ustreznem
podroju. 2e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota
izogibna, njegova krivda pa podana.
+ejanska zmota:
#mota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu,
ne ve zanj ali pa ima o kaknem dejstvu oziroma okoliini napano
predstavo.
&ejanska z'ota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec
ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega
dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje
dopustno ali nekaznivo )1.=0 len %#&'*.
#akonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
2
& zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja )npr.
storilec plaa z denarjem za katerega ne ve, da je ponarejen 7 dejanska
zmota v ojem pomenu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje
dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega ravnanja )npr. storilec je
zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana 7 dejanska
zmota v irem smislu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost
storilevega ravnanja izkljuena )npr. storilec je zmotno preprian, da ravna
v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost*.
#a vse tri oblike dejanske zmote %#&' doloa, da izkljuujejo storilevo
naklepno krivdo.
&ejanska z'ota v o(je' po'enu:
Cre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon
doloa kot znak kaznivega dejanja. #akonski znaki so lahko "izine
)deskriptivni zakonski znaki*, lahko pa so pravne ali vrednostne narave
)normativni zakonski znaki*. 2e na primer polnoletna oseba spolno obuje z
mladoletno osebo, ki e ni dopolnila '- let, prepriana, da je stara e ve kot
'- let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je "izine narave. %dor pa
npr. vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti
o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine, ki je pravne narave. !torilec,
ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
+ejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. #a to
obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal vseh zakonskih
znakov kaznivega dejanja. 2e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu
ne more obstajati naklep. Tako je storileva krivda vselej izkljuena, ko gre
za naklepno kaznivo dejanje. %adar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. !odie mora
raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti. To pomeni, da mora
sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako,
oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil moral in mogel zavedati tistega
znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. +ejanska
zmota v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so
kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti, samo e je neizogibna.
&ejanska z'ota v ire' po'enu 1z'ota o okoliinah izkljuitve
protipravnosti2:
%# jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno.
Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne
narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v
katerih bi bilo dejanje dopustno, torej o okoliinah, ki bi izkljuevale
protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine,
ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo
protipravno, e bi bile zares podane. Primer: e storilec zmotno misli, da je
napaden in se zoper namiljen napad brani )putativni silobran*. !torilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje GnapadalcaH )osebo, ki jo
zmotno teje za napadalca*, ima pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno
iz malomarnosti.
Z'ota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in z'ota o okoliinah
izkljuitve krivde:
Cre za novo vrsto zmote, ki jo je %#&' uredil v 1.=0 lenu: zmoto o
okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo kaznivost, e bi bile v resnici
podane. B takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da
njegovemu premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost
tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti zmote je prav tako
izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje
iz malomarnosti, e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana
in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
3.. Kako se kazen obsojen#u la&ko skraja'
Pomilostitev, amnestija, pogojni odpust, izredna omilitev kazni.
/. Kdaj la&ko po%ojni odpust, kdaj po%ojni odpust pri dosmrtnem
zaporu, kateri so po%oji za izredno omilitev kazni, ali se la&ko
upotevajo tudi okoli$ine, ki so nastale po izreku sodbe') da
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni
2
obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer pod pogojem, da v asu, za
katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na
katero je bil obsojen. 2e mu je bila izreena kazen zapora nad '- let, sme
biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal L kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 0- let zapora.
,aterialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno
priakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
#6%!&' doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta,
komisija za pogojni odpust. 8jene lane imenuje minister, pristojen za
pravosodje. #6%!&' ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo
ocenjuje, ali je mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval
kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o obsojenevem vedenju.
%# dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni.
9ahko se izvri po '=1 prestane kazni, e je podan materialni pogoj za
pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se
nanaajo na obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo
ponovil. #akonik upoteva monost, da je iz obsojenevega vedenja mogoe
sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
%# pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. !odie pogojno
odpuenega postavi pod nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec.
5azlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da je to
poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e
prestal. !odie lahko )tako kot pri pogojni obsodbi z varstvenim
nadzorstvom* naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno
odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola in droge(
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice(
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu
zdravju, sposobnostim in nagnjenju(
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi(
* prepoved druenja z nekaterimi osebami(
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi(
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Prekli* pogojnega odpusta:
2e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo
dejanje, se pogojni odpust preklie. #a preklic je pristojno sodie, ki vodi
kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni
izvril. Preklic je obligatoren ali "akultativen. 3bligatoren je, e je sodie
izreklo kazen zapora nad eno leto, "akultativen pa, e je izreklo kazen zapora
do enega leta.
2e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora
do enega leta, sodie pa ne preklie pogojnega odpusta, se pogojni odpust
podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
2e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni
pri steku. Pri tem vzame kot doloen tisti del prej izreene kazni, ki je
obsojenec e ni prestal.
2e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za
posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi ele po
njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu,
odkar je as pogojnega odpusta pretekel.
Izredna o'ilitev kazni:
#ahteva za izredno omilitev kazni je izredno, praviloma nesuspenzivno in
devolutivno pravno sredstvo, naperjeno zoper pravnomono sodbo z
namenom, da se spremeni njen izrek o kazni v milejo obliko )ne velja za
varnostne in vzgojne ukrepe*.
Takno zahtevo je mogoe vloiti, e se po pravnomonosti sodbe pokaejo
take nove olajevalne okoliine, ki jih ob izrekanju sodbe ni bilo ali so bile,
pa sodie zanje ni vedelo, ki pa bi oitno povzroile milejo odmero kazni.
#ahtevajo jo lahko +T, e je postopek tekel na njegovo zahtevo, obsojenec in
njegov zagovornik kakor tudi osebe, ki imajo pravico do pritobe zoper
sodbo v obtoenevo korist.
#ahtev za izredno omilitev kazni ni omejena s posebnim rokom, ne sme pa se
vloiti, e je kazen e prestana ali izvrena, odpuena ali zastarana, ker to
ne bi imelo nobenega praktinega pomena.
#ahteva se poda pri sodiu, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o njej pa
odloa vrhovno sodie. !odie prve stopnje najprej razie ali so podani
razlogi za omilitev, nato pa polje, po zaslianju +T, spise s svojim
obrazloenim mnenjem vrhovnemu sodiu. !odie lahko zahtevi ugodi ali
2
jo zavrne. #ahtevo zavrne, e spozna, da niso izpolnjeni pogoji za izredno
omilitev kazni. 2e pa ji ugodi, spremeni s sklepom pravnomono sodbo glede
odlobe o kazni.
ZK!
1. 4a$elo le%alitete
8aelo legalitete pomeni, da je dravni toilec v primeru kaznivih dejanj, ki
se preganjajo po uradni dolnosti, dolan zaeti kazenski pregon in ga vriti
tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni pogoji. 2e so podani
pogoji in meni, da je podanih zadosti dokazov, mora zaeti kazenski pregon.
%azenski pregon obdolenca za dravnega toilca ni le upravienje, temve
dolnost.
B nasprotju z naelom legalitete pa po naelu oportunitete dravni toilec v
vsakem posameznem primeru posebej presoja, ali je kazenski pregon smotrn,
primeren in oportun. To naelo poudarja, da je dravni toilec pooblaen,
ne pa dolan zaeti kazenski pregon. #%P tako naela legalitete ne uveljavlja
absolutno. 6zjeme so:
* razlogi pravne narave:
& dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti
& podane so okoliini, ki izkljuujejo kazenski pregon, ker je dejanje
zaobseeno z amnestijo, pomilostitvijo ali je kazenski pregon zastaral
& ni potrebnega dovoljenja za pregon
& ni predloga okodovanca za pregon
& gre za izroitev
* razlogi stvarne narave:
& ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje
& so podane okoliine, ki izkljuujejo protipravnost
& so podane okoliine, ki izkljuujejo kazensko odgovornost )nepritevnost
storilca, dejanska zmota storilca, opraviljiva pravna zmota*
& kazenski pregon mladoletnika ni oportun
& je dejanje majhnega pomena
& je smotrno, da se zadeva odstopi v postopek poravnavanja
& je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloi
& ni smiselno zaeti kazenskega pregona oziroma je smiselno od njega
odstopiti
& je smotrno, da se pregon odstopi tuji dravi.
2. Katero je nasprotno na$elo, kdaj, o $em la&ko 12 odlo$a,
poravnavanje, odlo% kaz. pre%ona, kaj se z%odi v tem primeru z
obtoni#o' Kako je z nadaljnjim pre%onom okodovan#a'
8asprotno je oportunitetno naelo, ki pomeni, da je dravni toilec
pooblaen, ne pa tudi dolan zaeti kazenski pregon in vztrajati pri njem.
%azenski pregon opravlja le, e oceni, da je to v konkretnem primeru
smotrno. Tako se dravni toilec z uporabo oportunitetnega naela ovadbo
za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do treh let, izjemoma pa tudi za teja kazniva dejanja, odstopiti v postopek
poravnavanja. Po oportunitetnem naelu sme ravnati tudi v primerih
odloenega pregona in odstopa od pregona. B teh primerih dravni toilec
obtonico umakne, kar ima uinek ne bis in idem )izkljuuje nadaljnji
kazenski pregon*.
3. Kdaj je obramba obvezna'
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
2
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
. !repoznava osumljen#a v predkazenskem postopku, ali je to dovoljen
dokaz'
Prepoznava predmetov in oseb ni v zakonu doloena kot posebno
preiskovalno dejanje, temve kot poseben nain zaslievanja prie, o katerem
se sestavi poseben zapisnik. 2e je prepoznavo opravil preiskovalni sodnik, je
izpovedba prie pri prepoznavi predmeta ali osebe dokaz, na katerega se sme
opreti sodba. !icer pa je, enako kot izpovedba prie, tudi prepoznava lahko
zelo nezanesljiv dokaz, saj njen rezultat ni odvisen samo od naina izvedbe,
temve tudi od drugih subjektivnih in objektivnih okoliin, ki so povezane s
prepoznavo.
3d obdolenca se lahko zahteva samo prepoznava predmetov, ki so v zvezi s
kaznivim dejanjem, od prie pa tudi prepoznava oseb. Pri prepoznavi oseb
gre najvekrat za prepoznavo obdolenca.
Policija ne more opraviti prepoznave oseb in predmetov na procesno
veljaven nain. 8a prepoznavo, ki so jo opravili policisti v predkazenskem
postopku, se sodba ne sme opirati, ker gre zgolj za izjavo )obvestilo*, ki jo je
pria dala policiji po '?D=0 lenu #%P. To velja tudi za zapisnik o
prepoznavi osumljenca na podlagi "otogra"ij morebitnih storilcev kaznivega
dejanja, ki jih policisti pokaejo osebi, ki opravlja prepoznavo.
KZ)1C
(. 4a$elo zakonitosti
Cre za naelo, ki je zapisano v ustavi in %#. Cre za zelo pomembno naelo,
ki pa bi ostalo lahko samo prazna deklaracija, e ga ne bi spotovali v
vsakdanji praksi. 8astalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili
ravnoteje med pravicami drave in njenih organov ter pravicami in
svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Flementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala
kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v manj ugoden poloaj, ni
dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. 9ahko pa je obiajno pravo vir
kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za
razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je privolitev okodovanca
)za %+ telesnih pokodb*(
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni
absolutna. 8i dovoljena retroaktivna uporaba dolob novega zakona, ki so
do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu
izvritve kaznivega dejanja. 2e pa je novi zakon za storilca mileji, ga
sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti(
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe
morajo biti dolono )le$ certa*, to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in
ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Belikokrat pa temu ni tako.
Bendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. 2e se namre eli
zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki, mora vasih uporabljati
razmeroma ohlapne pojme )npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov,
grdo ravnati;*. !odnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z
njimi ne iri cone kaznivosti(
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
2
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
*. !7;6A7C 4ekdo pride na novoletno zabavo, kjer je e ve$ oseb. Le
pred &io s pitolo strelja v zrak, nato pa %ostitelja prisili, da %a spusti na
zabavo. 2am pri$ne $istiti svojo pitolo, ki pa se med tem sproi in
zadane neko%a, ta pa umre. Za katero kaznivo dejanje %re'
B prvem primeru gre za %+ ogroanja varnosti po '1-. lenu %#&', ki se
preganja na predlog.
B drugem primeru pa za %+ povzroitev splone nevarnosti iz malomarnosti
po 1'?=- lenu %#, saj je posledica smrt ene osebe, za kar se storilec kaznuje
od ' do '- let zapora.
8e gre za stek, temve za dve samostojni kaznivi dejanji.
+. 4apeljevanje, pomo$
"apeljevanje:
8apeljevanje je ena izmed oblik udelebe v ojem pomenu. %#&' doloa:
G%dor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje,
kakor bi ga storil samH. %# torej ni ne pove o tem, kakno ravnanje moramo
in smemo teti za napeljevanje. Tako se napeljevanje lahko pojavi kot
prigovarjanje, preprievanje, pronja, dajanje nasvetov, gronja, obljuba
plaila, darila;@istveno je, da je napeljevalec pri bodoem storilcu
povzroil odloitev, da bo izvril kaznivo dejanje.
8apeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo kot bodoega storilca in
na doloeno kaznivo dejanje. 8apeljevanje je mogoe samo, e je izvreno
naklepno. 8apeljevalec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem nekoga
napeljuje, in to hoteti. @istvo napeljevanje je, da napeljevalec stoji v ozadju
in prepua izvritev kaznivega dejanja ter nain, kraj, as in druge
podrobnosti neposrednemu storilcu.
Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil izvriti
kaznivo dejanje, kadar je poskus kazniv, ali dokonal kaznivo dejanje.
8apeljevanje je praviloma za kazensko pravo brez pomena, e storilec ni
izvril kaznivega dejanja.
8apeljevalec se kaznuje, kakor da bi bil kaznivo dejanje sam izvril. !odie
mu mora odmeriti kazen v mejah tiste kazni, ki je predpisana za tisto kaznivo
dejanje. 2e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se tudi napeljevalec
kaznuje kakor za poskus. To pa ne pomeni, da mora sodie izrei
napeljevalcu enako kazen kot storilcu.
%# doloa samostojno inkriminacijo napeljevanja v primerih, kadar dejanje
glavnega storilca ni kaznivo, ker sploh ni inkriminirano. Takno je na primer
kaznivo dejanje napeljevanja k samomoru in pomoi pri samomoru, saj
samomor sam po sebi ni kazniv. B nekaterih primerih so torej oblike
napeljevanja ali objekti kazenskopravnega varstva tako pomembni, da posee
zakon po inkriminaciji napeljevanja samega.
Po'o:
Pomo je mileja oblika udelebe v ojem smislu. +ejanja pomoi pomenijo
le objektivno podporo in so po subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem,
ne pa lastnem kaznivem dejanju. %aznivo dejanje bi storilec lahko izvril tudi
brez pomoi pomagaa, zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale
prepovedane posledice v kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
%riterij za razmejitev dejanj pomoi od drugih ravnanj, je predvsem
objektiven. !ubjektivna stran pomoi zahtevana eni strani doloeno
povezanost med pomagaem in storilcem, na drugi strani pa pomagaev
naklep. 8aklep pomagaa mora obsegati zavest, da pomaga pri doloenem
kaznivem dejanju, in hotenje te pomoi, prav tako pa se mora nanaati na
doloeno kaznivo dejanje.
Pomo je praviloma aktivno ravnanje loveka. ,ona pa je tudi opustitvena
pomo, ki pa bo v praksi teko dokazljiva.
+ejanja pomoi se delijo na pomo v "izini in na pomo v psihini obliki.
Pomo v "izini obliki obsega predvsem:
& e da pomaga storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega
dejanja,
2
& e odstrani ovire ta izvritev kaznivega dejanja.
Pomo v psihini obliki pa je podana predvsem:
& e da pomaga storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje,
& e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca,
sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje izvreno in sledove kaznivega
dejanja,
& e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s
kaznivim dejanjem.
Psihina pomo ima torej ve monih oblik, izmed katerih so tri izrecno
natete, mogoe pa so tudi druge, toda samo, e so po svoji naravi, pomenu
in smislu enake natetim.
%# je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomo sama po sebi
kazniva: pomo pri samomoru, pomo nosei enski pri prekinitvi nosenosti,
omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
,. 7azlike v ureditvi kazni po KZ in KZ)1'
%#&' pozna tri vrste kazni:
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
%# je poznal e kazen izgon tujca iz drave. %#&' v prehodnih dolobah
doloa, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave pred
uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
.. Kdaj se la&ko izre$e po%ojna obsodba. Kako je s tem pri steku'
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie )to velja tudi v primeru steka tako
za posamezne kazni kot tudi za enotno kazen*. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
(/. !ostavil mi je tudi primer, ki se je nanaal na kazniva dejanja zoper
%ospodarstvo (kd. zlorabe poloaja)
B %#&' je pri %+ zloraba poloaja ali zaupanja pri gospodarskih
dejavnostih dodanih e nekaj izvritvenih dejanj. Po %# so bila izvritvena
dejanja samo izraba poloaja, prestop meje pravic in neoprava svoje
2
dolnost. %#&' pa dodaja e zloraba zaupanja glede razpolaganja s tujim
premoenjem, upravljanjem podjetja ali vodenjem gospodarske dejavnosti.
)ni nujno, da lastnik tudi vodi in upravlja podjetje*.
6zrabitev poloaja pomeni, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga
opravi, vendar tega dejanja ne opravi v taknem smislu, kot ga narekujejo
interesi gospodarske drube ali druge pravne osebe. !torilec prestopi meje
svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil.
ZK!C
(1. 3lo%a 12 v predkazenskem postopku, kaj je z navodili poli#iji=
+ravni toilec je v predkazenskem postopku dolan ukreniti vse, kar je
potrebno za odkrivanje kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolnosti,
za izsleditev storilca ter za usmerjanje predkazenskega postopka. Policiji
daje pobude in usmerja njihovo operativno 7 taktino dejavnost in tako
opravlja procesna dejanja, ki zadevajo postopek odkrivanja kaznivega
dejanja. Kele ko oceni, da je podan utemeljen sum, da je doloena oseba
storila kaznivo dejanje, lahko zane kazenski pregon.
+ravni toilec sicer ni organ, ki bi bil zadolen za odkrivanje kaznivih
dejanj in iskanje storilcev. To je zakonska dolnost policije. 3blike
usmerjanja policije doloa #%P, podrobneje pa so opisane v Uredbi o
sodelovanju dravnega toilstva pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih
dejanj. +ravni toilec daje policiji navodila, strokovna mnenja in konkretne
predloge glede zbiranja obvestil in dokazov, policija pa ga je dolna o svojih
aktivnostih in rezultatih obveati. 8a ta nain je dravni toilec
"unkcionalno, ne pa tudi organizacijsko nadrejen policiji. 8ekaterih
dejavnosti policija v predkazenskem postopku sploh ne more opravljati brez
predloga dravnega toilca. Cre za pooblastila, ki jih ima v zvezi z
izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov.
(2. Kaj la&ko 12 stori z ovadbo'
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od
naslednjih odloitev:
* zavre kazensko ovadbo:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
* priskrbi dopolnilna obvestila:
e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe b njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan.
* vloi zahtevo za preiskavo ali neposredno obtonico:
zahtevo za preiskavo bo vloil, e bo iz navedb in dokazov ocenil, da je
podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolnosti.
* odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 1 let. Pri tem upoteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliine, v
katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost
za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti.
Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in okodovanca.
2e je doseen sporazum, dravni toilec ovadbo zavre.
* odloi kazenski pregon:
#a kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora
do 1 let, e je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter
opraviti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive
posledice kaznivega dejanja, in sicer:
& odprava ali poravnava kode(
& plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne
namene ali v sklad za povrailo kode rtvam kaznivih dejanj(
& kakno splono koristno delo(
& poravnavo preivninskih obveznosti.
2e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od / mesecev za poravnavo
preivninskih obveznosti pa ne dalji kot ' leto, izpolni nalogo, dravni
toilec ovadbo zavre.
* ne zane kazenskega pregona:
3vadbo zavre ali ne vloi obtonice ali jo umakne. #%P doloa dva
primera, ko +T ne zane kazenskega pregona:
2
& e se lahko storilcu kazen odpusti, dravni toilec pa glede na konkretne
okoliine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni
potrebna(
& e je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do '
leta, obdoleni pa je zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali
poravnal vso kodo in dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila
upraviena.
(3. Kakni so po%oji za preiskavo'
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie
)preiskovalni sodnik*. #ane se na zahtevo upravienega toilca, e je podan
utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. 3 njenem
zaetku odloa sodie )preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat*.
%o preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi
spisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik
odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
8amen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,
da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave za
varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi
poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero se
zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
2e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi
preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. !am sklep pomeni zaetek
kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati
preiskovalna dejanja. 2e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti
sam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.
%o je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna
dejanja po predlogih strank )naelo kontradiktornosti*, ter tista dejanja, ki se
mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka )inkvizicijsko naelo*.
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri,
ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj, hina in osebna preiskava, zaseg
predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla,
izkop trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih
odtisov;
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje
stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloi obtonica ali postopek
ustavi. 6z spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne
more opirati sodna odloba.
3 konanju preiskave se ne izda noben "ormalni sklep. 2e preiskava ni
konana v / mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia,
zakaj preiskava e ni konana.
(. Katere !O6:A odredi sodi$e (&otel je le na splono (tiste, ki
pomenijo &uji pose% v posameznikovo zasebnost) in ne natevanja=)
P3,!6 so zakonsko sredstvo za boj proti najhujim oblikam kriminala, ki se
lahko uporabijo le pod strogimi pravnimi pogoji. B nasprotnem primeru so
nezakoniti in na njihove dokaze ni mogoe opreti sodne odlobe ter so
predmet ekskluzije. Uporaba teh ukrepov je globok poseg v lovekove
pravice in svoboine, zlasti v pravico do zasebnosti, hkrati pa odpira
monost zlorab s strani drave.
5azlikujemo posebne ukrepe, ki jih odreja:
* preiskovalni sodnik
* dravni toilec
Posebni ukrepi, ki jih lahko odredi preiskovalni sodnik so:
& nadzor nad telekomunikacijami s prislukovanjem in snemanjem,
& kontrola pisem in drugih poiljk,
& kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja
"inanno ali drugo gospodarsko dejavnost,
& prislukovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene same osebe,
udeleene v pogovoru,
& kontrola sporoil, posredovanih z elektronsko poto ali drugimi oblikami
in"ormacijske tehnologije,
& prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali v drugih tujih prostorih
z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje, po potrebi s tajnim vstopom
v navedene prostore.
%azniva dejanja so v zakonu tono doloena )kataloka kazniva dejanja*.
Ukrepe je mono odrediti, e so izpolnjeni naslednji pogoji:
& utemeljen razlog za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali
pripravlja kaznivo dejanje,
2
& speci"inost okoliin,
& naelo sorazmernosti: z drugim ukrepom se ne bi dalo zbrati dokazov
oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo ivljenje in zdravje ljudi,
& pisna odredba sodia,
& asovna omejitev ukrepa: prenehati morajo takoj, ko prenehajo razlogi,
zaradi katerih so bili odrejeni.
((. !7;6A7C odredba za &ino preiskavo, ki se nanaa na #elotno
stanovanje. !oli#ija najde mobilni tele"on, ali la&ko po%leda v podatke v
njem'
To vpraanje je trenutno e sporno, jaz sem rekel da ne in se je kar strinjal.
(*. !ristojnosti sodi$, "unk#ionalna pristojnost okrone%a sodi$a
%rajevna pristojnost:
Cre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o
konkretni kazenski zadevi glede na krajevno obmoje oziroma teritorij, za
katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
& pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno
ali poskueno(
& pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek(
& pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca(
& pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je
sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
& krajevna pristojnost po medsebojni zvezi 7 subjektivna koneksiteta je
podana, ko pomeni navezno okoliino identiteta storilca( o objektivni
koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri
katerem je bilo udeleenih ve oseb(
& odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Brhovno sodie 5!, e se
krajevne pristojnosti ne da dognati(
& prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno
sodie zaradi pravnih in stvarnih razlogov ne more voditi postopka, do
"akultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji
ali na domaem letalu(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom(
& izbirna )elektivna* pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki
so po splonih zakonskih pravilih pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
!odie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. 2e ugotovi, da
ni pristojno, se izree za nepristojno, in zadevo polje po pravnomonosti
sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne
more ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve
uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
!por o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor 7 kadar eno ali ve sodi odreka svojo
pristojnost razsoditi v doloeni zadevi(
* pozitivni kompetenni spor 7 kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost
razsoditi v doloeni zadevi )neprimerno redkeji v praksi*.
3 sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
!tvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah
iz svoje pristojnosti glede na teo oziroma vrsto kaznivega dejanja.
Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
8a 6. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu
predpisana kazen zapora '- let ali ve let, v senatih, ki jih sestavljajo dva
sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 1 sodnikov )en sodnik in dva
sodnika porotnika* pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od '-
let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po
radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja(
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera
je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi
sredstvi ter v posebnih postopkih pristojen tudi za naslednja procesna
dejanja:
& da odloi o zahtevi za obnovo postopka(&
& da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog
vrhovnemu sodiu(
& da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti(
2
& da odloi o spremembi varnostnih ukrepov(
& da odloi o izbrisu obsodbe(
& da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Iunkcionalna pristojnost:
Pove nam, kateri procesni organ je pristojen za izvajanje doloenih
procesnih dejanj v doloenem procesnem stadiju. 8a okrajnem sodiu vsa
procesna dejanja opravlja sodnik posameznik. 8a okronem pa so
porazdeljena med:
* preiskovalnega sodnika
* zunajobravnavni senat
* obravnavni senat
* predsednika obravnavnega senata
* predsednika sodia
(+. 4atej oblike identitete med obtoni#o in sodbo. Kaj se z%odi v
primeru, $e se u%otovi, da je kaznivo dejanje storila dru%a oseba in ne
tista, ki je navedena v obtoni#i. Kdaj la&ko sodi$e spremeni opis
kaznive%a dejanja' 98AB ZK! KO6A42-7 3(. $len====
#%P doloa, da se lahko sodba nanaa samo na osebo, ki je obtoena
)subjektivna identiteta*, in samo na dejanje, ki je predmet obtobe, obseene
v vloeni oziroma na glavni obravnavi spremenjeni obtonici )objektivna
identiteta*.
!ubjektivna identiteta:
2e je v kazenskem postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, je
postopek ustavljen ali izreena zavrnilna ali oprostilna sodba, zoper v tem
postopku razkritega morebitnega storilca pa je lahko sproen nov kazenski
postopek. Bpraanje subjektivne identiteta ne povzroa teav, saj je v #%P
natanno doloeno, da je mogoe zaeti preiskavo, torek kazenski postopek,
le zoper doloeno osebo.
3 objektivni identiteti govorimo v treh pomenih:
* kot o odnosu med obtobo in sodbo
* kot o posledici pravnomone sodbe
* kot o odnosu med ve obtobami.
Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega
naela oziroma akuzatornosti. # opisom dejanja v obtonem aktu se
obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa
je s taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati
za obdolenca manj ugodnih dejstev od zatrjevanih, ker bi krilo naelo
akuzatornosti ter zdruilo "unkcijo obtobe in sojenja.
Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost
sodia, da pri presoji obtobe ne prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej
je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno dejansko
stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer
lajega kaznivega dejanja, ki je inkludirano v opisu hujega. 2e sodie
spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja, potem je
podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa
sodie upoteva po uradni dolnosti. %ot merilo za presojo objektivne
identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo
kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja
objektivne identitete paziti, je predvsem to, da ne prizadene s spremenjenim
opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa
zadosti tako, da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v
obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma zanesljivo dokazana. 2e sodnik
ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil
predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi
strani tvega prekoraitev obtobe.
,erila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo:
* konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega
dejanja: sodie ne sme spremeniti taknega elementa tako, da ga zamenja z
drugim. B taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost
obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek
sodbe kot zakonski znak nekega drugega kaznivega dejanja. 8a primer
sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom
prepovedane posledice, zamenjati z drugim. 2e je na primer obdolenec
obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo
moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. %rivde ni mogoe
spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne sme spremeniti opisa glede
okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to
ne glede na to, ali je huje ali laje. 2e obtoba bremeni obdolenca
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni dokazana vzrona zveza med
2
obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je
obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z
okodovancem, ga sodie ne more spoznati za krivega kaznivega dejanja
ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali
prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. 9ahko pa spreminja opis
dejanja glede na okoliine, zaradi katerih je dejanje +5UCA283 od
tistega v obtobi, vendar kljub temu ne +5UC3. !odie namre lahko
spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega
dejanja, temve le njegovo natannejo opredelitev glede na as, prostor,
nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te
okoliine pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je
predmet obtobe.
* kvali"ikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati
kvali"ikatornih elementov, torej okoliin, ki imajo za posledico hujo pravno
kvali"ijkacijo. 8a primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu
dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop,
torej za hujo kaznivo dejanje. B taknem primeru bi prevzelo vlogo toilca
in poslabalo obdolenev poloaj. !odie prav tako ne sme zamenjati
enega kvali"ikatornega elementa z drugim. 2e obtonica bremeni
obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz brezobzirnega maevanja,
potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati
z oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. 3koliine, ki dejanje
kvali"icirajo kot kaznivo dejanje, teje od temeljnega, morajo biti dokazane
tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. 2e dravni toile spremeni
obtonico v kodo obdolenca ima le&ta pravico zahtevati rok za pripravo
obrambe. !odie mora iz opisa spustiti kvali"ikatorni element, e okoliine,
ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo
obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja
povzroitve hude ali posebno hude telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno,
da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi
malomarnosti in ne naklepu.
* privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki
dejanje privilegirajo, teh okoliin ne sme prezreti, temve jih mora vnesti v
opis. 2e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je
potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo
dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z naklepom, temve iz malomarnosti,
mora sodie to vnesti v opis. 8e glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz
opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvali"ikacijo. 2e obtonica
bremeni obtoenca za kaznivo dejanje majhne tatvine, ga lahko sodie
spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v
njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.
13. BRANKO AUBREHT
1. Kazniva ravnanja
%azniva ravnanja so samo tista, ki jih z ustavo doloeni pristojni
zakonodajni in drugi dravni organi po posebnih kriterijih izberejo in jih kot
takne doloijo v ustreznih pravnih predpisih.
8a pravni sistem deli kazniva ravnanja v tri poglavitne kategorije:
* disciplinski prestopki
* prekrki
* kazniva dejanja.
2. Kdo ne more in kdo je la&ko opro$en pri$anja'
Prie razlikujemo po njihovi sposobnosti prievanja:
* absolutno nesposobne prie:
# #%P ni nobena kategorija oseb e vnaprej doloena kot absolutno
nesposobna. !odie v vsakem posameznem primeru oceni, kdo ni sposoben
biti pria. Tako lahko ugotovi, da gre za absolutno nesposobno prio, ki
zaradi duevnih ali telesnih nezmonosti ni mogla ustrezno zaznati
pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev reproducirati na
nain, da bi njeno prievanje postalo predmet dokazne ocene(
* relativno nesposobne prie:
& oseba, ki bi s svojim prievanjem prekrila dolnost uradne ali vojake
tajnosti, dokler je pristojni organ ne odvee te dolnosti(
& obdolenev zagovornik o tem, kar mu je obdolenec zaupal, razen e
obdolenec to sam zahteva(
& mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duevno razvitost ne more
razumeti pomena pravice, da ni dolna priati, razen, e obdolenec to
zahteva(
2
& sodnik, sodnik porotnik, dravni toilec, obdolenec, zapisnikar, izvedenec,
tolma, dokler opravljajo to "unkcijo.
Privilegirane prie so osebe, ki so oproene dolnosti prievanja. Teh oseb
ni mogoe zavezati k prievanju, e tega ne elijo. Po tej svoji pravici se
razlikujejo od relativno nesposobnih pri, ki morajo priati, e odpadejo
pravne ovire, zaradi katerih so bile relativno nesposobne. !em sodijo:
* obdolenev zakonec in zunajzakonski partner(
* obdolenevi krvni sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 1. kolena in
sorodniki po svatvu do 0. kolena(
*obdolenev posvojenec in posvojitelj(
* verski spovednik, o tistem, kar se mu je spovedal obdolenec ali druga
oseba(
* odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakna druga oseba o
dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, e velja dolnost, da
mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega poklica.
3. 3 kateri& primeri& se izda oprostilna sodba'
!odie izree oprostilno sodbo:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje(
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost(
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen(
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja,
ter posledicami, ki bi jih povzroila obsodba.
. 7op, roparska tatvina ) razlika
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
(. :ilobran
2
%#&' doloa, da je silobran tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec
odvrne od sebe ali od koga drugega istoasen protipraven napad.
!estavine silobrana:
7 napad 'ora biti:
& ravnanje loveka
& stvaren in resnien
& protipraven
& naperjen zoper napadenega ali koga drugega.
7 obra'ba 'ora biti:
& soasna z napadom
& neizogibno potrebna za odvrnitev napada
& podana mora biti sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
& naperjena zoper napadalca ali njegovo dobrino.
2e sodie ugotovi, da gre za silobran, izree oprostilno sodbo. Pri
silobranu gre za dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja,
storjeno pa je bilo v taknih posebnih okoliinah, ki izkljuujejo
protipravnost, zato ne gre za kaznivo dejanje. To pa je razlog za izrek
oprostilne sodbe. 3koliine, ki izkljuujejo protipravnost dejanja, se
navedejo v obrazloitvi sodbe.
Prekoraeni silobran:
B primeru, ko je sodie ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za
silobran, storilec pa je prekorail meje sorazmernosti med napadom in
obrambo, kazenski zakonik dopua, da se ta okoliina upoteva pri odmeri
kazni. Pri prekoraenem silobranu, protipravnost dejanja ni izkljuena,
temve je podana in tako tudi kaznivo dejanje. Pri odmeri kazni pa je
potrebno upotevati, da napadeni v obrambi svoje dobrine ni mogel
natanno odmeriti intenzivnosti svoje obrambe. 2e je nesorazmerje
preveliko, potem bo to sodie upotevalo kot obteevalno okoliino. 2e
sodie ugotovi, da je prekoraitev e v dopustnih mejah, sem storilcu kazen
omiliti, se pravi izrei, kazen pod spodnjo meja, ki je za tisto kaznivo dejanje
predpisana, ali pa izrei milejo vrsto kazni. 2e pa je bil storilec )napadeni*
zaradi napada mono prestraen in razdraen se mu sme kazen tudi
odpustiti. 3dpustitev kazni ne pomeni, da izree sodie obtoencu oprostilno
sodbo, ravno nasprotno, sodie spozna izvreno dejanje za kaznivo dejanje
in storilca za kazensko odgovornega in mu izree obsodilno sodbo, le kazen
mu sme odpustiti zaradi navedenih izjemnih okoliin subjektivne narave.
*. Kaj je kaznivo dejanje'
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
+. !riporni razlo%i
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
2
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
,. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
.. 4a$elo akuzatornosti
8aelo akuzatornosti pomeni, da se kazenski postopek uvede le na zahtevo
upravienega toilca. Iunkcija kazenskega pregona je loena od "unkcije
sojenja. To pomeni:
* da je kazenski postopek v svojem obstoju eksistenno vezan na zahtevo
upravienega toilca )brez tonika ni sodnika*
* obstaja tudi subjektivna in objektivna vezanost, saj se kazenski postopek
lahko zane in tee le zoper osebo, na katero se nanaa zahteva za pregon, in
samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali obtonem aktu(
kritev zakonske zahteve po objektivni identiteti med obtobo in sodbo je
procesno sankcionirana kot absolutna bistvena kritev, e sodie obtobo
prekorai.
1/. 4a$elo zakonitosti (po ZK! in KZ)1)
Cre za naelo, ki je zapisano v ustavi in %#. Cre za zelo pomembno naelo,
ki pa bi ostalo lahko samo prazna deklaracija, e ga ne bi spotovali v
vsakdanji praksi. 8astalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili
ravnoteje med pravicami drave in njenih organov ter pravicami in
svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Flementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala
kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v manj ugoden poloaj, ni
dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. 9ahko pa je obiajno pravo vir
kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za
razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je privolitev okodovanca
)za %+ telesnih pokodb*(
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni
absolutna. 8i dovoljena retroaktivna uporaba dolob novega zakona, ki so
do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu
izvritve kaznivega dejanja. 2e pa je novi zakon za storilca mileji, ga
sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti(
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe
morajo biti dolono )le$ certa*, to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in
ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Belikokrat pa temu ni tako.
Bendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. 2e se namre eli
zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki, mora vasih uporabljati
razmeroma ohlapne pojme )npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov,
grdo ravnati;*. !odnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z
njimi ne iri cone kaznivosti(
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
2
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
8aelo zakonitosti v #%P:
Pravice in svoboine je mogoe omejiti le na nain, kot ga doloa zakon.
Poseg v pravico je mogo, e je to nujno, da se zavarujejo svoboda in
pravice drugih ljudi ter pravna ureditev, in e je odloilo o takem posegu
sodie, kadar je omejitev kakne pravice potrebna zaradi kazenskega
postopka. #ahteva po zakonski doloenosti posegov v temeljne pravice in
svoboine je procesnopravni institut naela zakonitosti. Podobno kot v
materialnem tudi na procesnem podroju ni mogoe ad hoc uveljavljati
novih nainov omejevanja temeljnih pravic in svoboin s sklicevanjem na
nujnost in smotrnost ter druge podobne razloge po naelu analogije. 8aelo
zakonitosti pomeni zahtevo po doloenosti ukrepov, ki so dopustni, e so
zanje izpolnjene vse pravne predpostavke. #ato velja za te ukrepe z zakonom
doloeni numerus clausus. !miselno isto velja za dokaze, ki so pridobljeni v
nasprotju z zakonskimi pogoji, ki jim dajejo procesno veljavnost )so
neveljaven dokaz in kot tak predmet izloitve oziroma eksluzije*.
11. :estava sodi$a ) vr&ovno sodi$e, okrajno, okrono
8a okrajnem sodiu sodi sodnik posameznik.
8a okronem sodi senat treh sodnikov, e gre za kazniva dejanja za katera je
zagroena kazen zapora manj kot '- let , in za kazniva dejanja zoper ast in
dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom
javnega obveanja( za kazniva dejanja za katera je zagroena kazen zapora
ve kot '- let, pa sodi senat petih sodnikov )dva sodnika in trije sodniki
porotniki*.
Brhovno sodie sodi v senatu, ki ga sestavlja senat petih sodnikov. 3 zahtevi
za izredno omilitev kazni odloa vrhovno sodie v senatu, ki ga sestavljajo
trije sodniki. 3 zahtevi za varstvo zakonitosti odloa vrhovno sodie v
senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov ali senat sedmih sodnikov. 3 zahtevi za
varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu odloa vrhovno
sodie v senatu treh sodnikov, razen e je bil pripor podaljan s sklepom
senata vrhovnega sodia. B tem primeru odloa senat petih sodnikov.
12. !rekluzivni in instruk#ijski roki
Prekluzivni rok je asovno obdobje, v katerem mora stranka opraviti
doloeno procesno dejanje, saj v nasprotnem primeru takno pravico izgubi.
Ti roki veljajo le za stranke. Uinek prekluzije nastopi po samem zakonu in
ga mora sodie upotevati po uradni dolnosti. Tak prekluzivni rok je na
primer rok za vloitev pravnih sredstev, ugovora, pritobe, #B#.
6nstrukcijski rok velja za sodie in v doloenih primerih tudi za +T. B
primeru kritve tega roka ne nastopijo nikakrne procesnopravne posledice.
Tako na primer zakon doloa, da mora biti razglaena sodba okronega
sodia pisno izdelana v '- dneh po razglasitvi, e je obtoenec v priporu, v
ostalih primerih pa v 1. dneh. 2e sodnik te roke zamudi, mora o tem
obvestiti predsednika sodia
13. @as in kraj storitve kaznive%a dejanja=
#a kraj izvritve kaznivega dejanja je mogoe teti kraj, kjer je storilec
deloval )delavnostna teorija*, kraj, kjer je nastala prepovedana posledica
njegovega ravnanja )teorija posledice*, ali pa oba hkrati )ubikvitetna
teorija*. !lovenski %# uveljavlja ubikvitetno teorijo, po kateri se za kraj
izvritve kaznivega dejanja teje vsak kraj, kjer je storilec deloval oziroma bi
moral delovati, kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Tudi
za poskus velja ubikvitetno naelo.
+oloitev kraja izvritve kaznivega dejanja je odloilna za krajevno
veljavnost slovenskega %#, za doloitev krajevno pristojnega sodia, krak
izvritve kaznivega dejanja pa %# vasih posebej poudarja, ko ga doloa kot
znak kaznivega dejanja )0.'. len 7 ogroanje varnosti pri delu 7 rudnik,
tovarna, gradbie*.
2
2as izvritve kaznivega dejanja je pomembna okoliina zlasti, ko se
ugotavlja:
* starost storilca )osebe mlaje od '? let niso kazensko odgovorne*(
* zaetek teka rokov za zastaranje kazenskega pregona(
* kateri zakon je potrebno uporabiti, kadar je bil zakon enkrat ali vekrat
spremenjen.
%# v 'D. lenu doloa, da je kaznivo dejanje izvreno takrat, ko je storilec
delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je posledica nastala
)delavnostna teorija*.
1. !o%ojna obsodba 0 po%oji
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie )to velja tudi v primeru steka tako
za posamezne kazni kot tudi za enotno kazen*. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
1(. Kaj je prekrek, kaj je kaznivo dejanje 0 kje so dolo$eni, prekrki in
kazni'
Prekrek je dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka
samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot prekrek in je
zanj predpisana sankcija za prekrek.
Prvi del pravnega pojma prekrka je "ormalna protipravnost. Prekrek je
opredeljen kot kritev zakona, uredbe vlade ali odloka samoupravne
skupnosti.
+rugi del pojma prekrek je doloenost.
Tretji del pojma prekrek pa je sankcija.
Poleg objektivnih elementov pojma prekrek pa je potrebno upotevati tudi
subjektivni element, to je odgovornost za prekrek, ki mora biti nujno
podana, da se kritelju lahko izree sankcija.
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
2
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
%+ lahko doloi samo zakon, medtem, ko so prekrki doloeni z zakonom,
uredbo vlade ali odlokom lokalne samoupravne skupnosti.
1*. @asovna veljavnost KZ
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
1+. 5krepi za za%otovitev obdolen$eve navzo$nosti in ukrepi za odpravo
ponovitvene nevarnosti
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
1,. Gistvena kritev postopka
%ritve dolob kazenskega postopka so razlog za razveljavitev sodbe le tedaj,
e so bistvene, to pomeni, da je med kritvijo in nepravilno sodbo podana
vzrona zveza. Bzrona zveza je podana, e je kritev procesnega zakona
vplivala na pravilnost sodbe. @istvene kritve delimo na absolutne in
relativne.
Absolutne so tiste, pri kateri se vzrona zveza domneva in je ni treba
dokazovati. 8a zakon jih taksativno nateva v '' 7 ih tokah v 1<'. lenu:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno in e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na C3 in je bil s
pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodeloval na C3 sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izloen(
* e je bila C3 opravljena brez oseb, katerih navzonost je po zakonu
obvezna, ali e je bila prikrajana pravica uporabljati na C3 svoj jezik(
* e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost C3(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je izdalo sodbo stvarno nepristojno sodie(
* e sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obtobe(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
ali e sodba sploh nima razlogov ali e so ti nejasni ali samo s sabo v
2
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
8ekatere absolutne kritve ugotavlja sodie po uradni dolnosti, druge le,
e jih pritonik izrecno uveljavlja.
5elativnih bistvenih kritev zakon ne nateva taksativno, temve jih omenja
na splono. Takna kritev je podana, e sodie med pripravo C3 ali med
C3 ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je
uporabilo nepravilno ali e je na C3 prekrilo pravice obrambe, pa je to
vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odlobe.
1.. 3r&ovno sodi$e ) v katerem primeru deklaratorna odlo$ba'
Pri #B#, e je vloena v obdolenevo kodo. B takem primeru sodie izda
deklaratorno )ugotovitveno* sodbo, ki nima pravnih uinkov glede
pravnomone odlobe. 8jen namen je le usmerjanje sodne prakse.
2/. Kaznivo dejanje s &ujo posledi#o (na primeru telesne pokodbe 0 za
telesno pokodbo naklep, za povzro$eno smrt malomarnost)
!odie mora izvreno pravno dejanje kvali"icirati po tistem lenu oziroma
odstavku kazenskega zakonika, ki doloa stroje kazenske okvire za primer,
e se je temeljnemu kaznivemu dejanju pridruila kakna posebna okoliina,
kot so: nain in sredstva, kraj in as izvritve kaznivega dejanja itd., ali e je
iz temeljnega dejanja nastala huja posledica. Praviloma morajo biti vse v
zakonu navedene posebne okoliine ali huja posledica, zaradi katerih je
zakonodajalec oblikoval kvali"iciran primer kakega temeljnega kaznivega
dejanja, obseene v storilevem naklepu. Takno kaznivo dejanje ima namre
vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in e enega ali ve zraven,
glede vseh pa mora biti podan storilev naklep. Taknim kaznivim dejanjem
pravimo kvali"icirana kazniva dejanja.
+rugaen poloaj pa je, kadar je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala
huja posledica, ki je lahko vsebinsko enaka tisti, ki je kot prepovedana
posledica doloena v temeljnem kaznivem dejanju, le njena intenzivnost ali
velikost je huja ali veja.
Prva skupina hujih posledic je primer, ko storilev naklep zajame samo
telesno pokodbo druge osebe, vendar pokodovani zaradi te pokodbe
pozneje umre, pri tem pa storilec smrti ni hotel niti ni vanjo privolil. +rugo
skupino hujih posledic pa je primer posilstva, pri katerem je uporabljeno
nasilje povzroilo rtvi e hude telesne pokodbe.
B taknih primerih je zakonodajalec posegel po dveh zakonodajnotehninih
nainih. B nekaterih primerih je upoteval, da sta uresnieni dve kaznivi
dejanji, in sicer temeljno in tisto, ki zajema hujo posledico. B primeru
posilstva, ki je imelo za posledico hude telesne pokodbe, gre za dve kaznivi
dejanji v steku, za kateri je treba odmeriti enotno kazen po pravilih o odmeri
kazni za kazniva dejanja v steku. Temeljno kaznivo dejanje je storjeno z
direktnim naklepom, huja posledica pa je lahko uresniena iz malomarnosti,
z eventualnim ali direktnim naklepom.
B drugih primerih, pa je zakonodajalec oblikoval posebno kaznivo dejanje, ki
ga imenujemo Gkaznivo dejanje, kvali"icirano s hujo posledicoH. B teh
premerih je mono le, da je huja posledica nastala zaradi storileve
malomarnosti. %#&' doloa primer, ko pokodovani zaradi hude ali zaradi
posebno hude telesne pokodbe umre. Pogoji za uporabo '01=0 in '0?=0
lena pa so:
& da je med storilevim ravnanjem in pokodovanevo smrtjo podana vzrona
zveza in
& da glede pokodovaneve smrti storilcu ni mogoe oitati naklepa, pa pa
malomarnost.
!torileva odgovornost za smrt seveda odpade, e njegovo ravnanje ni vzrok
smrti. 2e bi bila pokodovaneva smrt v storilevem naklepu, potem bi
sodie dejanje kvali"iciralo kot umor ali uboj. 2e storilcu ni mogoe oitati
malomarnosti glede pokodovaneve smrti, bi lo samo za hudo telesno
pokodbo oziroma posebno hudo telesno pokodbo. Ugotovitev vzrone zveze
glede huje posledice na eni strani in izkljuitev naklepa ter hkratna
ugotovitev malomarnosti glede huje posledice na drugi strani, sta torej dva
temeljna pogoja za obstoj dejanja, ki je kvali"icirano s hujo posledico.
21. !rekli# po%ojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
2
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
!odie preklie pogojno obsodbo )%#&' ->. /'. len*:
* e stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali ve kaznivih dejanj, za katera
je izreklo kazen zapora dveh let ali daljo kazen(
* e se po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje,
preden je bil pogojno obsojen in e sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno
obsodbo, e bi se vedelo za to dejanje(
* e je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloena izpolnitev kakne
obveznosti, pa tega ni izpolnil v roku.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi ali najkasneje v enem
letu po preteku preizkusne dobe, e stori obsojenec v tem asu kaznivo
dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe.
2e obsojenec ne izpolni obveznosti, sme sodie najpozneje v enem letu po
preteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izrei kazen, ki je bila
doloena v pogojni obsodbi.
22. Osebna in &ina preiskava. !o%oji, odredbaM (na primeruC 2
poli#ista ustavita voznika, en %a osebno preiskuje, dru%i ta $as preiskuje
avto)
:ina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali
drugih oseb ter stvari v teh prostorih )npr. omar, postelj, obleke, vre, ;*.
:ina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da
je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri
preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja
ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek )materialni pogoji*. Poleg
tega je potrebna obrazloena pisna odredba sodia )"ormalni pogoji*, ki se
izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o
preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. Pri
tem se ga poui o pravici do odvetnika. 2e izjavi, da si ga bo vzel, se
preiskava odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava
se praviloma opravlja med /. in 00. uro. 6zven te ure pa le v zakonsko
doloenih primerih )e ni dokonana do 00. ure, e se opravlja v pogojih
brez sodne odredbe;*.
6metnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri
preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni prii )solenitetne
prie*. 3 preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se
opravi preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
@rez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
& imetnik stanovanja to eli
& kdo klie na pomo
& je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem
dejanju
& je potrebno za varnost ljudi in premoenja
& je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi
pristojnega dravnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi
pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e
jih ni mogoe takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. 3
opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu
toilcu.
3sebna preiskava se sme opraviti, e je verjetno, da se bodo pri preiskavi
nali sledovi in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Preieta se
obleka in oseba sama. Tudi za osebno preiskavo je potreba pisna odredba
sodia in navzonost dveh pri. 3 osebni preiskavi se naredi zapisnik in
preiskovancu izda potrdilo o zaseenih predmetih.
2
Pregled prevoznih sredstev in potnikov po '?D=0 lenu #%P je zelo podoben
hini in osebni preiskavi. ,ed pregledom in preiskavo namre ni neke ostre
meje, najvekrat je razlika le v intenziteti pregledovanja oziroma
preiskovanja. Pregled prevoznih sredstev in potnikov ni preiskovalno
dejanje, kot sta hina in osebna preiskava, ki se smeta opraviti le na podlagi
pisne odredbe sodia. %daj bo v kazenskem postopku policija opravila samo
pregled in kdaj preiskavo , bo najvekrat odvisno od njene presoje, ali bo
zadoal zgolj vizualni pregled notranjosti vozila ali pa bo potrebna
temeljita preiskava notranjosti vozila. ,ono je seveda, da se ele po
opravljenem pregledu vozila pokae potreba za opravo preiskave vozila. B
takem primeru si mora policija pridobiti pisno odredbo preiskovalnega
sodnika.
23. 5deleba
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
%#&' je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. 8ekoliko nenavadno pa je
vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodij
hudodelske zdrube.
2. 4euspelo napeljevanje (ko ni storil k.d. ;4 ko se je e prej odlo$il, da
%a bo storil) 0 kako od%ovarja
8euspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h
kateremu je bil napeljevan, ni izvril niti ni poskusil izvriti. 5azlogi za to so
lahko razlini, in sicer napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitve
ali pa mu je to uspelo, vendar se je napeljevani pozneje premislil ali pa iz
objektivnih razlogov kaznivega dejanja ni mogel izvriti. 8apeljevanje je
neuspelo tudi, ko se je storilec dokonno odloil za izvritev kaznivega
dejanja, e preden je napeljevalec zael nanj vplivati. Prav tako tudi, e
storilec ni izvril tistega kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljevan,
temve kakno drugo kaznivo dejanje.
%#&' je sprejel stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, toda le
kot izjemno, samo v primerih, e se je napeljevanja nanaalo na kazniva
dejanja, za katera se sme po zakonu izrei tri leta zapora ali huja kazen.
Clede na to omejitev, napeljevanje praviloma ni kaznivo in zanj praviloma
velja naelo o odvisni naravi udelebe. 9e izjemoma, ko gre za huda ali
najhuja kazniva dejanja, je napeljevanje kaznivo samo po sebi, samostojno
in neodvisno od tega, ali je napeljevani izvril ali poskusil izvriti kaznivo
dejanje.
%aznovalni okvir v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni za
neuspelo napeljevanje, je torej tisti, ki je predpisan za dejanje, ki je bilo v
napeljevalevem naklepu. +oloba 1<=0 lena pa vendarle dopua, da se
napeljevanja med seboj razlikujejo po stopnji intenzivnosti, resnosti,
nevarnosti, pa tudi po oblikah )npr. pronja ali gronja*, zato doloa, naj se
neuspeli napeljevalec kaznuje kakor za poskus tistega dejanja, h kateremu je
napeljeval. !odie tako lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisane za
kaznivo dejanje, ki je bilo v napeljevalevem naklepu, lahko pa ga kaznuje
tudi mileje.
%rivda napeljevalca se presoja vedno individualno in v mejah njegovega
naklepa.
2(. Kaj se la&ko nadomesti s &inim zaporom'
%azen zapora do > mesecev.
2*. Odmera kazni obsojen#u
!odna odmera kazni pomeni doloitev izbrane kazni po viini.
8ajpomembneja je odmera kazni zapora, saj je od tega odvisno njeno
trajanje.
Pri odmeri kazni sodie upoteva olajevalne in obteevalne okoliine, kot
splona pravila za odmero kazni. !odie je dolno v obrazloitvi sodbe
povedati, katere okoliine je upotevalo pri odmeri kazni. Prav tako je
dolno obrazloiti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je uporabilo katero
izmed pooblastil za to, da je odmerilo vijo oziroma nijo kazen od
predpisane ali pa je kazen odpustilo. !odie mora na podlagi ugotovljenih
okoliin oceniti teo storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo krivde.
2+. -li se la&ko 1()letniku izre$e mladoletniki zapor'
8F, saj je ml. zapor mono izrei samo starejemu mladoletniku, torej
mladoletniku, ki je v asu izvritve kaznivega dejanja dopolnil '/ let, ni pa e
2
dopolnil 'D let. ,lajim mladoletnikom se lahko izrekajo samo vzgojni in
varnostni ukrepi )<0=' len %#*.
2,. Odpust kazni
%o sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, izree pa, da se mu
kazen odpusti. Takna sodba je obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi.
Posebni razlogi, ki so praviloma kriminalitetnopolitine narave, so
povzroili, da je sodie storilcu kazen odpustilo.
3dpustitev kazni je dovoljena le tedaj, kadar zakonik to izrecno doloa in je
vedno "akultativna.
%# dopua odpustitev kazni pri institutih splonega dela %#:
& pri prekoraenem silobranu ob izpolnitvi dodatnih pogojev,
& pri prekoraeni skrajni sili,
& pri neprimernem poskusu,
& pri prostovoljnem odstopu od poskusa,
& e napeljevalec ali pomaga prostovoljno prepreita storitev kaznivega
dejanja.
B posebnem delu doloa %# "akultativno odpustitev pri naslednjih kaznivih
dejanjih:
& razalitvi, e je razaljenec razalitev vrnil,
& odvzem mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno
osebo upraviencu ali omogoil uresniitev izvrljive odlobe,
& tatvina, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel,
da je uveden kazenski postopek,
& dajanje podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne
osebe, dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je
odkrito,
& kriva izpovedba, e storilec prostovoljno preklie svojo krivo izpovedbo,
preden se izda dokonna odloba.
!odie lahko v primerih, ko zakonik omogoa "akultativno odpustitev,
storilcu izree kazen znotraj predpisanega razpona, lahko mu jo omili po
pravilih o omilitvi, lahko jo omili brez omejitev, lahko pa mu kazen odpusti.
3b odpustitvi kazni sme sodie izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega
dovoljenja in odvzem predmetov.
2.. @asovni tek rokov
5oki se raunajo na ure, dneve, mesece in leta. #a raunanje rokov je
pomemben trenutek, od katerega zane rok tei, in trenutek, v katerem se rok
iztee. 5ok zane tei od trenutka, ki je doloen z zakonom ali od trenutka, ki
ga v primeru sodnih rokov doloi sodie.
Ura in dan, ko se je zgodil dogodek, se ne teje v rok, temve se za zaetek
roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan. #a en dan se
teje 0? ur, mesec in leto pa se raunata po koledarju. 5oki, ki so doloeni
po mesecih oziroma letih, se izteejo s pretekom tistega dne v zadnjem
mesecu ali letu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei. 2e
tega dne ni, se iztee rok na zadnji dan v tem mesecu. 2e se rok iztee na
praznik, se iztee s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
3/. :tek
3 steku kaznivih dejanj govorimo takrat, kadar je iz opisa dejanja razvidno,
da je storilec uresniil zakonske znake dveh ali pa ve kaznivih dejanj.
9oimo:
7 idealni stek: ko storilec z enim samim dejanjem uresnii zakonske dejanske
stane dveh ali ve kaznivih dejanj. )npr. e kdo z enim strelom eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je izvril dve kaznivi dejanji z eno
storitvijo*.
7 realni stek: ko storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske
znake ve kaznivih dejanj )npr. e kdo z ve zaporednimi udarci eno osebo
ubije, drugo pa hudo telesno pokoduje, je z dvema storitvama povzroil dve
kaznivi dejanji.*.
2e se storilcu sodi za vsa kazniva dejanja, doloi sodie najprej kazen za
vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izree za vsa ta kazniva dejanja
enotno kazen.
7 navidezni idealni stek: pomeni, da imamo opraviti z enim samim kaznivim
dejanjem, kljub temu, da je storilec z eno storitvijo ali opustitvijo uresniil
zakonske znake oziroma prepovedane posledice dveh ali ve zakonskih
dejanskih stanov.
Tako je stek le navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega
kaznivega dejanja in njegovo kvali"icirano oziroma privilegirano obliko
)odnos specialnosti*.
2e je eno kaznivo dejanje samo predhodna "aza drugega )npr. dogovor za
kaznivo dejanje, e sta dejanje kasneje tudi izvrila*, bi bilo nesmiselno
2
storilca obtoiti in obsoditi za dve kaznivi dejanji, saj gre v resnici le za eno
)odnos subsudiarnosti*.
%adar je celotna kriminalna koliina enega dejanja vsebovana v drugem gre
za odnos konsumpcije. Cre za primere, ko huje istovrstno kaznivo dejanje
zajema vse njegove mileje oblike )e je npr. uboj izvren z ve udarci, od
katerih so bili nekateri kvali"icirani kot lahke, nekateri pa kot hude ali
posebno hude telesne pokodbe, je jasno, da gre za eno kaznivo dejanje
uboja, ne pa za toliko in taknih kaznivih dejanj, kolikor in kakrnih je bilo
udarcev*.
7 navidezen realni stek je podan v naslednjih primerih:
& sestavljeno kaznivo dejanje,
& nekaznivo predhodno dejanje,
& nekaznivo naknadno dejanje,
& kolektivno kaznivo dejanje,
& nadaljevano kaznivo dejanje.
31. Za&teva za varstvo zakonitosti
#B# je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi
zoper pravnomono sodno odlobo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred
pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o
odreditvi in podaljanju pripora. 8amen tega pravnega sredstva je varovanje
zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
#B# se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper
sklep vrhovnega sodia o podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo,
izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
5azlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in "ormalnega, in
sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona(
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 1<'=' lena #%P
)absolutne bistvene kritve*(
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale
na zakonitost sodne odlobe.
#ahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s
katero je bilo odloeno o #B#.
#B# smejo vloiti +T, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa
tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. +T lahko
vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
#B# se vloi v roku 1 mesecev oziroma za sklepe iz ?0.. lena #%P v roku D
dni. Ta rok tee od dneva, ko je obdolenec prejel pravnomono sodno
odlobo. Ti roki ne veljajo za +T. #anj ni doloenega roka.
#B# se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik
senata jo s sklepom zavre, e je bila vloena zoper odlobo vrhovnega
sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. 3 zahtevi
pa odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na
preizkus tistih kritev zakona, na katere se sklicuje vlonik v svoji zahtevi.
Tudi pri #B# velja pravilo bene"icium cohesionis in prepoved re"ormacije in
peius.
Brhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana
kritev zakona. 2e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero
ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo
in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da
ugotovi kritev zakona. 2e je zahteva vloena v obdolenevo kodo in
vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
32. !oskus, kdaj je kazniv'
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Pri poskusu loimo nedokonan poskus, ko je
storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega
odstopa od poskusa. Pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem poskusu pa je za
prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. B taknih primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s
svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice. Primer: storilec je
podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga
pogasil, e preden je hia zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu
izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus drugih kaznivih dejanj pa
samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus
2
tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno 7 subjektivno
koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa
objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z
uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v
nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj*.
Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep,
njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni pogoj
kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
..+ "ekaj iz prekrkov) zelo splono+
14. MARJANA LOAR
3+ ZKP v *eloti
5+ Sploni del KZ43 v *eloti
.+ Iz posebnega dela sprauje na pri'erih) ki se nanaajo na najbolj
znailna k+dejanja 1tatvina) velika tatvina) razlika 'ed golju;ijo in
posl+golju;ijo+++2
A+ ZIKS pregledno
E+ ZPre43 pregledno
*. !omilostitev?-mnestija?-boli#ija
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. # amnestijo ali
pomilostitvijo )akta milosti* se lahko obsojencu popolnoma ali deloma
odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno
obsodbo, izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice
obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon )abolicija*. Abolicija je najira
oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei.
2e kazenski postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e
pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da
povzroita njeno ugasnitev. B primeru, ko je izreena kazen dosmrtnega
zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 0-
do 1. let.
A'nestija:
+ajejo jo zakonodajni organi )dravni zbor*. Amnestija se daje v obliki
zakona in se nanaa na nedoloen krog oseb. # amnestijo je mogoe
odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni,
spremeniti izreeno kazen v milejo )npr. kazen zapora se spremeni v
denarno kazen*, izbrisati obsodbo )taken izbris ima enake uinke kot izbris
na podlagi zakona ali sodne odlobe* ali odpraviti doloeno pravno
posledico obsodbe. #akon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera
se daje amnestija. 9ahko pa doloi tudi kazen, na katero se amnestija nanaa
)npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta*.
8ajiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne
ukrepe.
#adnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 0..'.
Po'ilostitev:
2
Pomilostitev daje predsednik republike. +aje se v obliki odloka ali odlobe
za osebe, ki so poimensko doloene. ! pomilostitvijo se po imenu doloeni
osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba
ali odpravi oziroma skraja trajanje doloene pravne posledice obsodbe.
3bseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa
enako kot amnestija na odpustitev kazenskega pregona, odpustitev izvritve
kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe ali na
odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
8anaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti
zajeti. To so:
& ko gre za spremembo izreene kazni v milejo 7 s pomilostitvijo se sme
takna kazen spremeniti v pogojno obsodbo )organ ima monost, da se
seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti*(
& ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo
je mogoe pravne posledice obsodbe odpraviti ali pa skrajati njihovo
trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
+. Fini zapor (kdaj, po%oji)
%azen zapora do devetih 'ese*ev se lahko nadomesti s hinim zaporom. 3
nadomestnem hinem zaporu odloi sodie s sklepom, s katerim doloi, da
se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. !odie lahko
obsojencu izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov , kjer
se izvaja hini zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi
najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje
dela. 2e se obsojenec brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, kjer se
izvaja hini zapor, ali pa to stori izven dovoljenega asa, lahko sodie
odredi, da se izreena kazen zapora izvri.
,. !red&odni postopek, predvsem %lede ukrepov poli#ije, in primerjava s
sodi$em
Temeljna naloga predkazenskega postopka je odkrivanje konkretnega %+ in
njegovega storilca oziroma zbiranje podatkov in dokazov za utemeljen sum,
da je doloena oseba storila doloeno %+, ki se preganja po uradni
dolnosti.
9oimo tri kategorije predprocesnih dejanj:
^ zbiranje podatkov oziroma poizvedbe(
^ preiskovalna dejanja, za katera je predpisana procesna oblika )zaseg
predmetov, hina in osebna preiskava, odreditev izvedenskega dela,
odvzem brisa sluznice ipd.*(
^ zavarovanje sledi in dokazov.
Ta predprocesna dejanja opravlja policija, v nasprotju s predprocesnimi
dejanji, za katera sta pristojna dravni toilec kot organ kazenskega pregona
in preiskovalni sodnik kot porok )garant* zakonitosti predkazenskega
postopka. 5aznolikost predprocesnih dejanj, ki jih je potrebno opraviti v
postopku odkrivanja kaznivega dejanja, zahteva njihovo usklajeno delovanje.
Predkazenski postopek se zane z aktivnostmi policije, ki so potrebne, da se
izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi
kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo vsa
obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspeno izvedbo kazenskega postopka
)'?D #%P*. #a zaetek predkazenskega postopka zadoajo e razlogi za
sum, torej indici, ki sum vzbujajo. Predkazenski postopek se kona, ko
preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi, za kar je potreben utemeljen sum.
Po tradicionalnem staliu se kazenski postopek zane:
s sklepom o preiskavi(
s soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravienega toilca za
vloitev neposredne obtonice(
z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtonice, za katero
soglasje preiskovalnega sodnika ni potrebno, oziroma v primeru zasebne
tobe brez preiskave(
z odredbo o vroitvi obtonega akta v skrajanem postopku(
s katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletnike v mladoletnikem
postopku.
Policija v predkazenskem postopku ravna na dva naina 7 na pobudo
dravnega toilca ali po uradni dolnosti.
+ejanja odkrivanja niso procesna dejanja, ampak predprocesna dejanja, ki
se opravljajo po #Pol in #%P. #ato so ta dejanja upravne narave, nekatera
2
pa imajo tudi e dokazno vrednost, ker ne potrebujejo kontradiktornosti
oziroma v primeru njene odsotnosti sodnega nadzora )npr. prstni odtisi*.
8a podlagi zbranih obvestil policija sestavi kazensko ovadbo 7 obvestilo
pristojnemu dravnemu organu )dravnemu toilcu*, da je bilo storjeno
kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolnosti. 3vadba
ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoe dokazovati dejstev, ki jih vsebuje,
temve je sama po sebi le uradno ugotovljeno dejstvo, da je bilo kaznivo
dejanje ovadeno, lahko pa predstavlja tudi okodovanev predlog za pregon.
+ravnega toilca ovadba ne obvezuje h kazenskemu pregonu( on
samostojno ocenjuje, ali so izpolnjeni pogoji za zaetek kazenskega
postopka.
Clede na dolnost ovajanja delimo ovadbe na:
f uradne )slubene* kazenske ovadbe & ovadbe dravnih organov in
organizacij z javnimi pooblastili(
f ovadbe dravljanov.
3vadba se poda pristojnemu dravnemu toilcu pisno ali ustno, ker je po
zakonu njemu zaupana "unkcija kazenskega pregona. 9ahko je vloena zoper
znanega ali neznanega storilca. 3vaditelj je lahko znan )ovadba znanega
ovaditelja*, neznan )anonimna ovadba* ali pa oznaen z lanim imenom
oziroma vzdevkom )psevdonimna ovadba*. Anonimna in psevdonimna
ovadba imata enak pomen kot ovadba znanega ovaditelja, dravnega toilca
pa zavezujeta zgolj k veji meri kritinega preudarka, kako ravnati v zvezi s
takno ovadbo.
+ravni toilec ima v predkazenskem postopku nekatera pomembna
pooblastila v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in izsleditvijo storilcev.
3rganom, ki delujejo na podroju odkrivanja kaznivih dejanj, daje pobude in
usmerja njihovo dejavnost. Kele ko oceni, da je podan utemeljen sum, da je
doloena oseba storila doloeno kaznivo dejanje, lahko zane kazenski
pregon.
+ravni toilec lahko izve za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolnosti, na tri naine, in sicer na podlagi:
glasu iz notornosti )"ame ali govoric o kaznivem dejanju* 7 o storitvi
kaznivega dejanja se govori v javnosti(
lastnega spoznanja 7 na glavni obravnavi, iz podatkov iz kazenskega
spisa, iz obvestila okodovanca, neposredne zaznave kaznivega dejanja(
kazenske ovadbe 7 najpogosteji nain.
%o dravni toilec prejme ovadbo, presodi njeno vsebino( pri tem ima
naslednje zakonske monosti:
1 zavre ovadbo (1416I ZKP)%
1 priskrbi dopolnilna obvestila (1416II ZKP)%
1 poda predlog preiskovalnemu sodniku za odreditev
ukrepov iz 150. in 151. lena ZKP (1/0 ZKP) ali
dovoli ukrepe po 155. lenu ZKP%
1 vloi zahtevo za preiskavo ali neposreden obtoni
akt (14= in 1>16.I ZKP)%
1 odstopi ovadbo v postopek poravnavanja (141.a
ZKP)%
1 odloi kazenski pregon (140 ZKP)%
1 odloi, da ne zane kazenskega pregona oziroma od
njega odstopi (142 ZKP).
Poravnava in odloitev kazenskega pregona sta instituta odvraanja
kazenskega pregona, ki v na kazenski postopek v veji meri uvaja
naelo oportunitete. +ravni toilec ima tukaj nalogo, da organizira
pogajanje med okodovancem in osumljencem, pri emer sodeluje kot
moderator in pogajalec hkrati. 3bstajajo pa doloeni pomisleki, ali ne
bi bilo potrebno v te postopke vkljuiti sodia, ki bi nadzorovalo
zakonito izvajanje toilskih pooblastil, vkljuno z ugotavljanjem, ali je
osumljenec sploh storil kaznivo dejanje, zaradi katerega naj privoli v
navodila dravnega toilca oziroma v poravnavo.
2e je poravnavanje uspeno oziroma e osumljenec izpolni navodila
dravnega toilca oziroma opravi doloene naloge, dravni toilec po
prejemu obvestila o izpolnitvi sporazuma ovadbo zavre z uinkom ne
bis in idem( v tem primeru gre za razsojeno stvar glede elementov, ki
so osumljencu v korist )ni dopustno sproiti pregona za isto kaznivo
dejanje*, ne pa tudi glede elementov, ki so mu v kodo )ne sme se teti
za e kaznovanega*.
# novelo #%P iz leta 0..' se je monost sklenitve poravnave razirila
tudi na "azo sojenja, in sicer v skrajanih postopkih )??1.a=6 #%P*.
#aradi narave predkazenskega postopka, v katerem prevladujeta
predvsem kriminalistina taktika in metodika odkrivanja kaznivega
2
dejanja in njegovega storilca, je vloga preiskovalnega sodnika
omejena le na primere, ki jih zakon izrecno doloa, kadar obstaja
potreba, da se nekateri dokazi zagotovijo in zavarujejo z izvedbo v
predpisani procesni obliki )npr. dovoljuje policiji zbiranje obvestil od
oseb v priporu, odreja posebne ukrepe, odloa o odvzemu prostosti,
postavlja zagovornika po uradni dolnosti v primeru obvezne
obrambe, opravlja ogled kraja storitve kaznivega dejanja*.
.. :odni opomin
!odni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic
obsodbe. 6zda se, e sodie spozna, da obdolenec tudi brez kaznovanja ne
bo ponovil kaznivega dejanja. %azniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni
opomin izree tudi v rednem postopku. !odni opomin se izree s sklepom, ko
pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree sodni
opomin, se le&ta izree s sodbo in ne s sklepom.
!klep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev
in pravni pouk. B izreku sklepa o sodnem opominu se obdolenca ne spozna
za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se navede, da se
mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora
navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
3bdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e
sta pritobo v osmih dneh od razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa
izreka o sodnem opominu napovedala. #oper sklep se lahko pritoijo tudi
zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper
sodbo. !klep o sodnem opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih
razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker niso bile
podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. 3b pritobi
toilca v obdolenevo kodo sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s
katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo, e je
sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. 9ahko pa se izda
sklep, s katerim obtobo zavre ali obdolenca oprosti obtobe ali pa
pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
1/. Kaj, $e se vodi postopek zoper tuj#a' Kaj $e je iz 9ruzije in v slo ni
tolma$a za nje%ov jezik'
Bsakomur je zagotovljena pravica, da v kazenskem postopku uporablja svoj
jezik. Pravica uporabe svojega jezila v postopku pred dravnimi organi
spada med temeljne lovekove pravice )/0. len U5!*. Pravica strank in
drugih procesnih udeleencev, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj
jezik, ter s tem povezana dolnost sodia, da zagotovi prevajanje, ne
pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati v
njihov materni jezik, saj je nemogoe zagotoviti prevod v vse jezike, ki so na
svetu. #adoa, da se prevaja v jezik, ki ga procesni udeleenec razuma. #a
prevajanje mora sodie organizirati tolmaa. 2e za doloen jezik ni
sodnega tolmaa, lahko postavi sodie tolmaa iz tujine ali v tem primeru
na primer voditi postopek v ruskem jeziku, le obdoleni ta jezik razume.
11. !o%ojna obsodba (vse)
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
2
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
12. :transke kazni
%#&' pozna dve stranski kazni:
* denarno kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
13. 7azlika odvzem voznike%a dovoljenja in prepoved vonje. Kako je
to v prekrki&'
! tem ukrepom sodie onemogoi storilcu %+ zoper varnost javnega
prometa onemogoi, da bi se udeleeval javnega prometa kot voznik
motornega vozila.
!odie sme uporabiti ta ukrep, e so podani tile pogoji:
* e je storilec izvril %+ zoper varnost javnega prometa(
* e mu je sodie izreklo kazen, pogojno obsodbo ali sodni opomin ali pa
mu je kazen odpustilo( ali e je nepritevnemu storilcu izreklo BU po /?. ali
/-. lenu %#, prav tako tudi, e je mlajemu polnoletnemu izreklo vzgojni
ukrep na podlagi dolob >?. lena %# ali starejemu polnoletnemu vzgojni
ukrep na podlagi >0. ali >1. lena %#(
* e je sodie ugotovilo, da bi storileva nadaljnja udeleba v javnem
prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnaanja ali
osebnih lastnosti ali zaradi nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi
vozili.
5azlika med BU odvzema voznikega dovoljenja in stransko kaznijo
prepovedi vonje motornega vozila tii najprej v njeni pravni naravi teh dveh
kazenskih sankcij, nato pa v pogojih za njuno izrekanje. Pri stranski kazni je
storilec sposoben za vonjo, pri izreku BU pa sodie oceni, da bi nadaljnja
udeleba v javnem prometu kot voznika motornega vozila nevarnost za javni
promet zaradi njegovega obnaanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za
varno upravljanje motornih vozil. Poglavitni uinek pa je pri obeh sankcijah
enak: izloitev storilca %+ zoper varnost javnega prometa iz prometa.
Bsebinsko pomeni odvzem voznikega dovoljenja odvzem e izdanega
dovoljenja, e ga storilec ima, ali pa prepoved izdaje novega, e ga e nima
oziroma mu veljavnost potee.
3dvzem voznikega dovoljenja je asovno omejen ukrep, ki ga sodie doloi
v trajanju od enega do petih let. Bozniko dovoljenje preneha veljati z dnem
pravnomonosti odlobe, s katero je bil ukrep izreen, pri tem pa se as,
prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu, ne vteva v as trajanja tega
ukrepa. B ta as pa se vteva as, za katerega je bilo med kazenskim
postopkom obdolencu vzeto vozniko dovoljenje po sklepu preiskovalnega
sodnika ali senata in tudi as odvzema v morebitnem postopku zaradi
prekrka.
Po poteku asa mora storilec pridobiti vozniko dovoljenje na novo.
!odie sme po poteku 0 let od zaetka izvrevanja tega BU, odloiti, da
preneha.
#P&' doloa, da se lahko prepoved vonje motornega vozila predpie kot
stranska sankcija za huje prekrke zoper varnost javnega prometa )ne zgolj
cestnega*. Predpisana je lahko kot obvezna ali "akultativna stranska
sankcija. 6zree jo lahko le sodie. 3b izreku mora sodie odmeriti as
njenega trajanja, od ' mesece do ' leto. !odie pri tem upoteva olajevalne
in obteevalne okoliine. #akon nateva olajevalne okoliine objektivne
narave )posledica dejanja* in subjektivne narave )prejnje ivljenje storilca,
njegove osebne razmere, njegovo obnaanje po storjenem prekrku*.
!ankciji prepovedi vonje motornega vozila in kazenske toke v cestnem
prometu se lahko izreeta storilcu soasno. 2e storilec nabere 'D kazenskih
tok in mu preneha veljati vozniko dovoljenje, storilcu ni dopustno izrei e
2
stranske sankcije prepovedi vonje motornega vozila.
1. Odlo$be, ki se izdajo pri prekrki&
3dloba je sploen izraz, ki se uporablja za razline vrste odloitev v
postopku o prekrku. Prekrkovni organi v hitrem postopku odloijo o
storitvi prekrka in o sankciji praviloma z odlobo o prekrku ali razlinimi
oblikami plailnih nalogov, o drugih vpraanjih postopka o prekrku pa s
sklepom ali odredbo.
!odia pa sprejemajo odloitve v obliki sodb, sklepov in odredb, ki jih
izdajajo v rednem sodnem postopku, pritobenem postopku in postopku z
zahtevo za sodno varstvo.
5edna pravna sredstva v hitrem postopku so: zahteva za sodno varstvo,
ugovor in pritoba. B rednem sodnem postopku pa: pritoba in ugovor.
6zredno pravno sredstvo: #B#.
1(. 4adaljevano kaznivo dejanje po primeru
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
2
kodo.
1*. !ovej eno kd zoper pravosodje
3bjekt kazenskopravnega varstva je neovirano delo pravosodnih organov ter
pravilno in zakonito delo domaih pravosodnih organov.
Pojavne oblike %+:
oviranje pravosodnih organov pri prepreevanju %+ 7 opustitev ovadbe,
da se pripravlja %+(
oviranje pravosodnih organov pri odkrivanju storjenih %+ in storilcev 7
opustitev ovadbe %+ in storilca, pomo storilcu po storitvi %+, deloma
kriva izpovedba(
aktiviranje pravosodnih organov na napanem mestu oz. z usmerjanjem
njihove dejavnosti v napano smer 7 kriva ovadba(
spravljanje pravosodnih organov v zmoto glede dokazov in dokazovanja
7 kriva izpovedba, prepreitev dokazovanja(
oviranje izvritve odloitev pravosodnih organov 7 kritev tajnosti
postopka, prepreitev vrnitve na delo, kritev prepovedi opravljanja
poklica, beg osebe, ki ji je vzeta prostost, upor oseb, ki jim je vzeta
prostost, omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
Ta %+ so veinoma splona( posebno %+ je kriva izpovedba.
8ajpogosteje %+ je kriva izpovedba in kritev tajnosti postopka.
1+. Kaj so to sodni roki in kaj zakonskiC povej primer za ene%a in
dru%e%a'
!odniki rok je tisti, ki ga sodie doloa v skladu s svojimi zakonskimi
pooblastili, in sicer na dva naina. Pri diskrecijskih roki sodie doloa as,
v katerem je treba opraviti posamezno procesno dejanje brez zakonskih
omejitev )na primer rok, ki ga sodie doloi izvedencu, da opravi svoje
izvedensko delo*. 9ahko pa v mejah, doloenih z zakonom, sodie samo
precezira rok, v katerem je treba opraviti posamezno procesno dejanje.
#akonski rok je tisti rok, katerega trajanje je doloeno z zakonom. 2e gre za
rok, ki je doloen v #%P zaradi varstva pravic obrambe in drugih
obdolenevih procesnih pravic, je slednjega mogoe skrajati, e
obdolenec to zahteva pisno, ali ustno na zapisnik. Tako je na primer za
pripravo obrambe na glavni obravnavi z zakonom doloen rok najmanj
osmih dni, teto od dneva, ko je obtoenec prejel vabilo nanjo, lahko pa
sodie na obdolenevo zahtevo za rok tudi skraja.
1,. KZ in mladoletniki ) aktualni problemi
Brhovno sodie 5! je dne ''.-.0..> sprejelo naelno pravno mnenje
)B!.1D/<<*, v katerem je navedeno, da se za mladoletnike uporablja %#&'
ter dolobe <.. do >?. lena, dolobe, ki se nanaajo na ml. zapor v ?<=-
lenu, prvem, drugem in etrtem odstavku ?>. lena, ter doloba '..=1 lena
%#&UP@'. %#&' sam izkljuuje osebno veljavnost za mladoletne storilce
kaznivih dejanj. Bpraanja asovne, osebne in krajevne veljavnosti
kazenskega zakonika so izredno pomembna z vidika spotovanja naela
zakonitosti, saj nihe ne more biti obsojen za kaznivo dejanje, za katero ni
zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, e preden je bilo
dejanje storjeno. 6nterpretacija prehodnih dolob %#&': izpostavlja se
dilema, kateri zakon )%#&', %#&UP@'*, e sploh kateri, velja za storilce
kaznivih dejanj, in tudi, ali %#&' glede na dikcijo '. in ?. lena sploh
dopua razlago, da se uporablja tudi za mladoletne storilce. Prehodne in
konne dolobe namre urejajo vpraanje, katerih zakon sploh velja. 6z njih
je mogoe razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben
zakon za mladoletnike, do sprejetja posebnega zakona, pa se zaasno
uporabljajo specialne dolobe %#&UP@'. %#&' je tako razveljavil celoten
zakon, razen nekaterih dolob. %er posebni zakon e ni bil sprejet, je
razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo dolob %#&UP@'. %er je na
podlagi prehodne dolobe 1<-. lena %#&' doloba <.. lena %#&UP@'
ohranjena v veljavi, jo je treba vsebinsko teti kot del novega zakona
)notranja povezanost kazenskega prava oziroma umeenost v notranji
sistem*. Ureja namre podroje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pa pa se
v tem delu opira na staro ureditev. 2e bi teli, da je <.. len nanaa na %#&
UP@', bi prili do absurdne reitve, ko bi zakon sicer predvidel kolizijo med
posebnimi in splonimi dolobami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije
nikoli niti pojmovno ne bi moglo priti, saj splonih dolob starega zakona ni
ve. Bse dolobe starega zakona, razen posebnih dolob, so bile namre
razveljavljene. +olobi '. in ?. lena sicer res kaeta na to, da velja %#&'
samo za polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje
kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za njihovo kaznovanje. Bendar
pa je potrebno ta dva lena drugae razumeti. 3b prehodnem reimu veljata
2
znotraj enotnega sistema kazenskega prava dva reima, in sicer reim, ki
velja za polnoletne, in reim, ki velja za mladoletne. #ato je potrebno
dolobe %#&UP@' razumeti v povezavi s %#&'. 3b takem izhodiu se izkae,
da je ureditev '. in ?. lena %#&', katere gramatikalni pomen utegne
napeljati na sklep, da %#&' velja samo za polnoletne, zgolj navidezna, saj
analiza celotnega besedila kazenskega zakona )predvsem dolob <.. lena
%#&UP@' v povezavi s lenoma 1<-. in 1D. %#&'* pokae, da velja %#&' v
svojem celotnem besedilu tudi za mladoletne storilce, kolikor njegove
dolobe ne nasprotujejo posebnim dolobam za mladoletnike )<.=' len %#&
UP@'*. Prehodne dolobe torej izkljuujejo razlago, da se %#&' uporablja
samo za polnoletne storilce. 3b njihovem pravilnem razumevanju je
potrebno teti, da je uporaba dolob, ki vsebujejo besede GpolnoletniH )'. in
?. len*, kolikor se te nanaajo na obravnavanje mladoletnih storilcev
kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega zakona izkljuena. 2e
posamezna doloba nasprotuje posebnim doloba za mladoletnike, ne velja,
kolikor se nanaa na mladoletnike.
9ogino nemogo je sklep, da %#&' velja za mladoletnike, ter obenem zanje
ne velja. 3b tako razlagi bi zakon nasprotoval samemu sebi in ne bi bil ve
smiselna in sklepna celota.
1.. !o%ojna obsodba z varstvenim nadzorom
Cre za posebno obliko pogojne obsodbe in ne za samostojno kazensko
sankcijo. #anjo je znailno, da obsega nudenje pomoi, nadzorstva in varstva
obsojencu. 8amenjena je tistim storilcem kaznivih dejanj, za katere je
primerna pogojna obsodba, pri njih pa so, poleg opozorila v obliki doloene
kazni, potrebni za dosego namena kaznovanja e posebno vodenje,
nadzorstvo, aktivno delo z obsojencem. Barstveno nadzorstvo lahko izree
sodie ob pogojni obsodbi, in sicer za doloen as med preizkusno dobo.
!odie pa ga lahko odpravi, e preden je potekel as, e ugotovi, da je
namen tega ukrepa doseen.
To obliko pogojne obsodbe je mogoe izrekati v dveh razliicah:
& kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom,
& kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in doloitvijo navodil.
#akonik predvideva < navodil:
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem
obsojenega pa tudi zdraviti odvisnost od alkohola,
obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge svetovalnica,
usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza
obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju,
poraba dohodkov v skladu s preivninskimi dolnostmi,
prepoved druenja z doloenimi osebami,
prepoved priblievanj rtvi ali kakni drugi osebi,
prepoved dostopa na posamezne kraje.
#adnja tri navodila je uvedel %#&'. Pri izbiri navodil mora sodie
upotevati zlasti nekatere okoliine storileve osebnosti )starost, psihine
lastnosti, nagibe, iz katerih je izvril kaznivo dejanje, osebne razmere,
njegovo prejnje ivljenje, njegovo obnaanje po storjenem kaznivem
dejanju* in okoliine, v katerih je izvril kaznivo dejanje.
Barstveno nadzorstvo izvruje poseben svetovalec, ki ga doloi sodie,
vendar ne e v sodbi. #6%!&' doloa, da po pravnomonosti sodbe, sodie
le&to polje J!+, ki mora v 1.&ih dneh sodiu predlagati svetovalca, ki bo
izvreval varstveno nadzorstvo. +elo svetovalca je oznaeno kot pomo,
svetovalec pa tudi nadzira izpolnjevanje navodil, ki jih je izreklo sodie
obsojencu. Tako ima svetovalec 1 poglavitne dolnosti:
- prispeva k temu, da obsojenec ne bi ve ponavljal kaznivih dejanj,
tako da mu pomaga ter ga nadzoruje in mu daje praktine napotke in
nasvete za uresnievanje navodil,
- svetovalec je dolan opravljati svojo dolnost obzirno ter na nain,
da obsojenec ne bo izpostavljen neprijetnostim. +eluje torej v skladu
s pravili stroke,
- svetovalec obasno poroa sodiu o izvrevanju nadzora. Pri tem
lahko predlaga spremembo ali odpravo navodil ali pa ustavitev
nadzorstva.
2e obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom
s svetovalcem, ga sme sodie posvariti, lahko pa tudi spremeni navodila,
podalja varstveno nadzorstvo v mejah preizkusne dobe, ali preklie pogojno
obsodbo.
3b pogojnem odpustu s prestajanja kazni zapora lahko sodie postavi
obsojenca pod varstveno nadzorstvo.
2/. 4e bis in idem
2
Cre za naelo vsebovano v ustavi in #%P.
8aelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari doloa, da nihe ne sme biti
ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil
kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen, ali je bila obtoba
zoper njega pravnomono zavrnjena ali je bil pravnomono oproen ali
obsojen.
+va vidika naela:
* posameznik ne more biti ponovno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je
e bil obsojen s pravnomono sodbo sodia(
* domneva nedolnosti preide v primerih pravnomone ustavitve kazenskega
postopka, pravnomone oprostitve in pravnomone zavrnilne sodbe v
neizpodbojno domnevo.
Ustavna doloba se nanaa tako na meritorne sodbe odlobe )obsodilne in
oprostilne sodbe*, kakor tudi na nemeritorne 7 "ormalne sodne odlobe
)zavrnilna sodba, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrenju
kazenske ovadbe v primeru poravnave oziroma v zvezi z odloitvijo pregona*
in pomeni negativno "unkcijo pravnomonosti. %ritev tega naela je
pritobeni razlog zaradi kritve kazenskega zakona.
6zjema od tega naela je institut vrnitve v prejnje stanje, ki omogoa
zasebnemu toilcu, okodovancu kot toilcu in okodovancu monost
kazenskega pregona oziroma obdolencu monost pritobe tudi v primeru
pravnomone sodbe oziroma sklepa o ustavitvi postopka. Prepoved
ponovnega sojenja o isti stvari pa na podlagi ?.>. lena #%P ne velja, e je
bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil
podan utemeljen sum, da je osumljenec oz. obdolenec storil kaznivo dejanje.
B taknem primeru se sme kazenski postopek znova uvesti, e se predloijo
novi dokazi, na podlagi katerih se lahko senat prepria, da so izpolnjeni
pogoji za uvedbo kazenskega postopka )obnova postopka*.
21. 5boj ) kvali"i#irane in privili%irane oblike
Privilegirane oblike uboja so:
* uboj na mah(
* povzroitev smrti iz malomarnosti(
* detomor(
* huda telesna pokodba na mah ) ni doloena v posebnem lenu temve v ?.
odstavku '01. lena %#&'*.
%vali"icirane oblike uboja:
* umor
22. ;zvrljivost odlo$b
Pravnomona sodba se izvri, ko je vroena in ko za njeno izvritev ni
zakonskih ovir. 6zvrljivost je pravni uinek pravnomone odlobe, ki pomeni
uresniitev njenega izreka.
!odba se izvri, ko je pravnomona, vroena in ko za njeno izvritev ni
zakonskih ovir. 2e ni vloena pritoba ali so se stranke pritobi odpovedale
ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee roka za pritobo, oziroma od
dneva, ko so se stranke odpovedale pritobi ali vloeno pritobo umaknile.
2e sodie, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ni pristojno za njeno izvritev,
polje overjen prepis sodbe s potrdilom o izvrljivosti organu, ki je pristojen
za izvritev. +enarna kazen se prisilno izterja preko davnega organa, e pa
se ne da prisilno izterjati, jo sodie izvri tako, da jo spremeni v zaporno
kazen. Clede strokov, ki jih je potrebno prisilno izterjati v dobro prorauna
in glede odvzema premoenjske koristi, izvri sodbo pristojni davni organ.
+rugi stroki pa se izterjajo po dolobah, ki veljajo za izvrilni postopek.
!odno odlobo je mogoe izvriti le, e je jasna.
!klep se izvri, ko postane pravnomoen, e zakon ne doloa drugae,
odredba pa se izvri takoj, e organ, ki jo je izdal, ne odredi drugae. !klepe
in odredbe izvrujejo praviloma organi, ki jo jih izdali.
15. JO)E KREA
1. @asovna veljavnost kazenske zakonodaje (uporaba mileje%a zakona,
KZ za dolo$en $as, blanketne norme po KZ)1)
,asovna veljavnost KZ:
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
2
mogoe preganjati in jim soditi.
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
@lanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji
dopolnjujejo. %azenski zakonik doloa vse bistvene znale doloenega
kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je
doloena v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 1'>. lenu %#&'
doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s predpisi o prometu z
razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z
javnim prometnim sredstvom takne snovi itd. %# seveda ne pove in ne more
povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti prevoz taknih nevarnih
snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri
presoji vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku
)dopolnilna norma*, se lahko spremenijo in e v opisu kaznivega dejanja ni
e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti
lahko neznansko razirila. 8esporno je, da v primeru, ko dopolnila norma
preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje, katerega del je bila takna
norma, preneha biti kaznivo )<=0 len %#&'*. 2e pa se dopolnilna norma
spremeni, se zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je
mileja za storilca. %#&' razlikuje dve skupini monih situacij:
& e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja
drugane ocene nevarnosti ravnanja )kaznivo dejanje je zaradi te spremembe
drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja*, potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni
odloilna(
& e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce
postavila v ugodneji poloaj )npr. iz podzakonskega akta, ki vsebuje seznam
prepovedanih drog, je rtana doloena substanca*, jo je treba uporabiti
retroaktivno 7 kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve
drugae doloeno, ampak je postalo drugo protipravno dejanje, njegova
nevarnost je drugae vrednotena.
2. 4a$elo zakonitosti v kazenskem pravu, prepoved retroaktivnosti
Cre za naelo, ki je zapisano v ustavi in %#. Cre za zelo pomembno naelo,
ki pa bi ostalo lahko samo prazna deklaracija, e ga ne bi spotovali v
vsakdanji praksi. 8astalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili
ravnoteje med pravicami drave in njenih organov ter pravicami in
svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Flementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala
kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v manj ugoden poloaj, ni
dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. 9ahko pa je obiajno pravo vir
kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za
2
razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je privolitev okodovanca
)za %+ telesnih pokodb*(
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni
absolutna. 8i dovoljena retroaktivna uporaba dolob novega zakona, ki so
do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu
izvritve kaznivega dejanja. 2e pa je novi zakon za storilca mileji, ga
sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti(
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe
morajo biti dolono )le$ certa*, to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in
ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Belikokrat pa temu ni tako.
Bendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. 2e se namre eli
zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki, mora vasih uporabljati
razmeroma ohlapne pojme )npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov,
grdo ravnati;*. !odnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z
njimi ne iri cone kaznivosti(
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
3. Zakaj je e pomemben $as storitve kaznive%a dejanja'
#a zastaranje
. Kako je z zastaranjem pri mladoletniki&, $e k.d. zoper spolno
nedotakljivost'
Tee od polnoletnosti okodovanca.
(. !rimerC trije se do%ovorijo za tatvino v tr%ovini, eden naj bi le vozil )
nato dru%a dva uporabita silo zoper prodajalko in vzameta neke stvari )
za kaj od%ovarjata onadva, za kaj pa tisti, ki je vozil'
Boznik odgovarja za pomo pri %+, ostala dva pa za kaznivo dejanje ropa.
*. 8a&ka telesna pokodba po 2. odstavku ) ali je moen sodni opomin'
B tem primeru da, eprav gre za k.d. s predpisanim zaporom nad ' leto, saj
je to posebej navedeno v tem lenu )torej za k.d. do treh let zapora je lahko
monost sodnega opomina navedena v posebnem delu %#*.
#a to kaznivo dejanje je mogoe izrei sodni opomin, e se ugotovi izzvanost
storilca ali surovost pokodovanca, pa ima sodie e posebej pooblastilo, da
se odloi za sodni opomin.
+. !ritoba zoper sklep'
Pritoba zoper sklep je redno pravno sredstvo, praviloma suspenzivno in
devloutivno.
#akon deli sklepe glede pritob v ? vrste:
* zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodia, izdane
na prvi stopnji, je praviloma dovoljena pritoba, razen le jo zakon izrecno
izkljuuje(
* zoper sklep, ki ga izda senat pred preiskavo ali med njo, praviloma ni
pritobe, razne, e je izrecno dovoljena(
* zoper sklepe, ki se izdajajo za pripravo C3 in sodbe, ni dovoljena
samostojna pritoba, temve se smejo izpodbijati samo v pritobi zoper
sodbo(
* zoper sklep vrhovnega sodia pritoba ni nikoli dovoljena.
Pritoba zoper sklep se mora podati pri sodiu, ki ga je izdalo, v roku D dni
od dne, ko je bil sklep vroen.
2
3 pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloa izvenrazpravni senat.
3 pritobi zoper sklep sodia prve stopnje pa odloa sodie druge stopnje
na seji senata.
!odie, ki odloa o sklepu, lahko izda naslednje odlobe:
* s sklepom zavre pritobo kot nedovoljeno ali prepozno(
* lahko jo zavrne kot neutemeljeno(
* pritobi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in zadevo po potrebi polje v
novo odloitev.
,. !ritoba zoper sklep o priporu'
#oper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba pritobo
podati v 1 dneh od dne, ko je bil sklep vroen, razen e dolobe o priporu ne
doloajo drugae.
.. Kaj pa zoper sklep o odreditvi pripora'
0? ur od ure, ko mu je bil sklep izroen
1/. Odlo$i se v roku'
?D ur
11. !o%oji za pripor
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
12. -li je mona kasneja oprostitev strokov'
+a. 2e se takne okoliine ugotovijo po izdaji odlobe o strokih, sme
predsednik senata na predlog obdolenca s posebnim sklepom oprostiti
obdolenca povrnitve strokov kazenskega postopka, odloiti plailo ali mu
dovoliti, da jih povrne v obrokih. Predlog lahko poda obdolenec najpozneje
do izteka roka za plailo, ki ga doloi sodie.
13. Kdo odlo$a o pritobi zoper taken sklep'
Bije sodie
1. Kdo pa si#er odlo$a o pritobi zoper stroke, $e so bili odmerjeni s
posebnim sklepom'
#unajobravnavni senat.
1(. : po%ojno obsodbo je bila kot poseben po%oj naloena izpolnitev
obveznosti, ki v roku nato ni bila izpolnjena ) kaj la&ko sodi$e naredi'
!odie sme v mejah preizkusne dobe podaljati roka za izpolnitev obveznosti
ali pa preklicati pogojno obsodbo in izrei kazen. 2e spozna, da obsojenec iz
upravienih razlogov ne more izpolniti naloene obveznosti, mu lahko
sodie odpusti njeno izpolnitev ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno
obveznostjo.
1*. Kako sodi$e zve, da obveznost ni bila izpolnjena'
,ora preverjati po uradni dolnosti, v praksi pogosto okodovanec sam
sporoi, nato se opravi narok.
1+. ;zrek pri odpustu kazni'
Ee kriv...kazen se odpusti )gre za obsodilno sodbo*.
1,. Kako je s stroki v primeru odpusta kazni'
Bseeno se naloijo v plailo obdolencu & gre za obsodilno sodbo, razen
seveda e oproen strokov.
1.. Omilitev kazni' 6onost, da je dolo$ena v splonem in posebnem
delu KZ, nateti nekaj primerov
2
3militev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od
predpisane, za konkretno kaznivo dejanje ali uporabi milejo vrsto kazni.
3militev kazni omogoa %# v dveh primerih:
* e zakon doloa, da se sme storilec kaznovati mileje, kar je doloeno pri
prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, bistveno zmanjani
pritevnosti, izogibni pravni zmoti, poskusu, pomoi. Poleg tega predvideva
%# monost omilitve kazni tudi pri posameznih kaznivih dejanjih, npr. pri
napeljevanju k samomoru in pomoi pri samomoru, kjer je omilitev
dopustna, e je bil zaradi kaknega dejanja, inkriminiranega v tem lenu,
samomor samo poskuen.
* e ugotovi posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene
kazni.
,eje omilitve kazni:
!odie ne more omiliti kazni v poljubnih mejah, temve mora upotevati
omejitve iz -'. lena %#&'. Pri kaznih, kjer je doloen minimum, se sme
izrei kazen pod tem minimumom do z zakonom doloenega novega 7
omiljenega minimuma. 2e predpisani minimum ni naveden, sme sodie
zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo. Ta monost je dana pri zamenjavi
kazni zapora z denarno kaznijo. 8aini, ki jih doloa %# so tile:
* e je predpisana kazen '- let zapora, sem sodie omiliti do najve '. let(
* e je kot najmanja mera predpisan zapor treh ali ve let )vendar ne manj
kot '-*, sme sodie omiliti do enega leta zapora(
* e je predpisan zapor enega leta, sme sodie omiliti do treh mesecev
zapora(
* e je doloena kazen manj kot eno leto zapora, sme sodie omiliti do '-
dni zapora(
* e je predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanja mera, sme
sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen.
2e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do '-
dnevnih zneskov. To tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je
bila izreena kot stranska kazen.
2e ima sodie pravico kazen odpustiti, mu jo lahko omili tudi brez omejitev.
Pri omilitvi te vrste, omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki
veljajo sicer za omilitev kazni. Pri kazni zapora in prepovedi vonje
motornega vozila je sodie vezano s splonim minimumom ter kazni in kazni
ne more izrei pod njim. +enarno kazen pa lahko omili tudi pod sploni
minimum.
2/. 5pravi$eni toil#i
* dravni toilec
* okodovanec kot toilec )subsidiarni toilec*
* zasebni toilec
21. 5mik predlo%a na %lavni obravnavi in prej'
#avrnilna sodba, e pa se umakne pred glavno obravnavo pa izda sodie
sklep o ustavitvi postopka
22. Krivda, pritevnost'
Krivda je subjektivni )psihini* odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi
katerega mu sodie lahko izree oitek. %#&' v 0?. lenu doloa, da je kriv
storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem
pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom. Flementi krivde so torej: pritevnost, naklep ali malomarnost in
zavest o protipravnosti. !kupek teh elementov tvori "ormalni pojem krivde.
2e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
%#&' med sestavinami krivde pritevnosti ne omenja, vendar je pritevnost
kljub temu potrebno teti kot enega izmed elementov krivde, kot to izhaja iz
sistematine razlage zakona.
23. -li la&ko poli#ija zaslii osumljen#a'
# novelo #%P&F se je odstopilo od koncepta, da policija ne sme zaslievati
osumljenca. Policija lahko tako pridobi izpovedbo osumljenca, na katero se
sem opirati sodba. #aslianje osumljenca ni obvezno. 2e gre za kaznivo
dejanje, ki ga je lahko storila le ena oseba, policija ne bi smela ve monih
osumljencev, za katere so podani zgolj razlogi za sum, zaslievati po
dolobah tega lena, saj bi to pomenilo, da sum e ni osredotoen na
doloeno osebo in da zaslianje nima obrambne "unkcije, temve izkljuno
preiskovalno. #ato bi v takem primeru policija smela o izjavah osumljencev
sestaviti zgolj uradni zaznamek.
2e je osumljenec na prostosti, se zaslianje lahko opravi le, e si sam vzame
zagovornika. Pred zaetkom zaslianja je treba dati osumljencu pouk o tem
katerega kaznivega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev.
Poui se ga, da se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se
zagovarja, pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati
2
krivdo, ter da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzo pri njegovem
zaslianju. 2e gre za kazniva dejanja, za katera se lahko kazen omili, mu je
potrebno tudi to povedati. Pouk se da v navzonosti zagovornika in se vpie v
zapisnik. #aslianje lahko opravi le en policist. +rugi policisti, razen
zapisnikarja, ne morejo biti navzoi pri zaslianju. %ljub priznanju je
policija dolna zbrati e druge dokaze zoper osumljenca.
8avzonost dravnega toilca pri zaslianju ni obvezna. 2e ni obveen o
zaslianju, to ne pomeni, da se mora zapisnik izloiti iz spisa. %ot dokaz se
zapisnik ne sme uporabiti le v primeru, da osumljenec ni bil pouen o svojih
pravica ali e dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika
nista vpisana v zapisnik ali e je bil zaslian brez zagovornika, ali e je bila
njegova izjava pridobljena s silo, gronjo ali z drugimi podobnimi sredstvi.
3bvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku, se ne izloajo
iz spisov. Ta obvestila )izjave* niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na
katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov, na podlagi katerih
se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi. Cre torej
za dokaze v spoznavnem, ne pa v "ormalnem smislu. Bse kar je osumljenec
izjavil policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora biti izloeno iz sodnih
spisov. To velja tudi za materialne dokaze, ki jih je policija zbrala na podlagi
njegove izjave, preden mu je bil dan pouk, e ga je dejansko e obravnavala
kot osumljenca.
8a uradni zaznamek o zaslianju osumljenca pa se lahko opre sklep o
priporu.
#apisnik o zaslianju osumljenca, ki ga naredi policija, se lahko uporabo kot
dokaz v kazenskem postopku. 9e e osumljenec ni bil pouen o svojih
pravicah ali e dani pouk in izjava osumljenca glede zagovornika nista
vpisana v zapisnik in e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika, ali pod
vplivom sile, gronje ali na drug podoben nain, sodie ne sme opreti svoje
odlobe na njegovo izpovedbo.
2. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
2(. Kaj je kaznivo dejanje'
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
2*. Kaj je poskus> kdaj je kazniv> primer v zvezi s poskusom>
prostovoljni odstop'
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Pri poskusu loimo nedokonan poskus, ko je
storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega
odstopa od poskusa. Pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem poskusu pa je za
prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. B taknih primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s
svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice. Primer: storilec je
2
podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga
pogasil, e preden je hia zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu
izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus drugih kaznivih dejanj pa
samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus
tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno 7 subjektivno
koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa
objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z
uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v
nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj*.
Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep,
njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni pogoj
kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
2+. 4adaljevano kaznivo dejanje po KZ)1 in elementi po Gav#onu> kaj $e
si pridobi veliko premoenjsko korist' (Gav#onC J4adaljevano kaznivo
dejanje pomeni kriminalni %rosisti$ni popust na kriminal.K
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
2
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
2,. !ravna in dejanska zmota. !rimerC nek tuje# stori pri nas k.d., ki po
nji&ovem zakonu ni kaznivo 0 na kaj se la&ko skli#uje'
Pravno zmoto po navadi de"inirajo kot zmoto o prepovedanosti dejanja, ki ga
je storilec izvril. Pravna zmota se lahko pojavi v dveh oblikah:
7 neposredna pravna z'ota: storilec ne pozna prepovedne ali zapovedne
norme, v skladu s katero bi moral ravnati )ne pozna na primer prepovedi
organiziranja Gdenarnih verigH*(
7 posredna pravna z'ota: storilec pravno prepoved pozna, vendar je zmotno
preprian, da pravni red pozna doloen razlog izkljuitve protipravnosti, ki
dela njegovo ravnanje dovoljeno )storilec se zaveda, da je odvzem ivljenja
prepovedan, zmotno pa meni, da pravni red evtanazijo teje kot razlog
izkljuitve protipravnosti*.
8eizogibna )opraviljiva* pravna zmota krivdo izkljuuje, izogibna pa zgolj
zmanjuje )"akultativna omejitev kazni*. %# doloa, da zmota ni opraviljiva
)torej je izogibna*, e Gstorilce ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se
lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v irem njegovem okolju ali pa
je moral glede na svoje delo, vlogo ali sicerjnji poloaj poznati posebna
pravna pravila.H 8avedeno pravilo ni preve posreeno iz dveh razlogov,
prvi je ta, da je zasnovano preve objektivno, saj bi moralo biti kljuno le, ali
bi prepovedanost ravnanja spoznal storilec sam in ne kdo drug iz okolja, in
drugi, %# ne poda splonejih smernic za presojo izogibnosti, temve navede
le nekaj primerov, kdaj pravna zmota ni opraviljiva )je torej izogibna*. #ato
morata ta merila dati pravna doktrina in sodna praksa. Tako je potrebno
storilcu dokazati dvoje: da je imel ustrezno vzpodbudo za razmiljanje o
protipravnosti svojega ravnanja in da kljub tej vzpodbudi ni naredil ni ali
pa je naredil premalo, da bi se seznanil s pravno ureditvijo na ustreznem
podroju. 2e sta podani obe predpostavki, je storileva pravna zmota
izogibna, njegova krivda pa podana.
&ejanska z'ota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec
ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega
dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje
dopustno ali nekaznivo )1.=0 len %#&'*.
#akonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
& zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja )npr.
storilec plaa z denarjem za katerega ne ve, da je ponarejen 7 dejanska
zmota v ojem pomenu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje
dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega ravnanja )npr. storilec je
zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana 7 dejanska
zmota v irem smislu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost
storilevega ravnanja izkljuena )npr. storilec je zmotno preprian, da ravna
v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost*.
#a vse tri oblike dejanske zmote %#&' doloa, da izkljuujejo storilevo
naklepno krivdo.
2
&ejanska z'ota v o(je' po'enu:
Cre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon
doloa kot znak kaznivega dejanja. #akonski znaki so lahko "izine
)deskriptivni zakonski znaki*, lahko pa so pravne ali vrednostne narave
)normativni zakonski znaki*. 2e na primer polnoletna oseba spolno obuje z
mladoletno osebo, ki e ni dopolnila '- let, prepriana, da je stara e ve kot
'- let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je "izine narave. %dor pa
npr. vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti
o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine, ki je pravne narave. !torilec,
ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
+ejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. #a to
obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal vseh zakonskih
znakov kaznivega dejanja. 2e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu
ne more obstajati naklep. Tako je storileva krivda vselej izkljuena, ko gre
za naklepno kaznivo dejanje. %adar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. !odie mora
raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti. To pomeni, da mora
sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako,
oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil moral in mogel zavedati tistega
znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. +ejanska
zmota v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so
kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti, samo e je neizogibna.
&ejanska z'ota v ire' po'enu 1z'ota o okoliinah izkljuitve
protipravnosti2:
%# jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno.
Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne
narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v
katerih bi bilo dejanje dopustno, torej o okoliinah, ki bi izkljuevale
protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine,
ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo
protipravno, e bi bile zares podane. Primer: e storilec zmotno misli, da je
napaden in se zoper namiljen napad brani )putativni silobran*. !torilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje GnapadalcaH )osebo, ki jo
zmotno teje za napadalca*, ima pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno
iz malomarnosti.
Z'ota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in z'ota o okoliinah
izkljuitve krivde:
Cre za novo vrsto zmote, ki jo je %#&' uredil v 1.=0 lenu: zmoto o
okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo kaznivost, e bi bile v resnici
podane. B takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da
njegovemu premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost
tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti zmote je prav tako
izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje
iz malomarnosti, e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana
in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
2.. !ovzro$itev prometne nesre$e iz malomarnosti> kaj je objektivni
po%oj (znak) kaznivosti pri tem kaznivem dejanju '
Posledica kaznivega dejanja povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
je povzroena prometna nesrea. 8adaljnja posledica, da je kakna oseba
bila vsaj hudo telesno pokodovana ali je umrla, je objektivni pogoj
kaznivosti, do katerega storilec ni v krivdnem razmerju. :krati je z
objektivnim pogojem kaznivosti podana razmejitev med kaznivim dejanjem in
prekrkom. :udo telesno pokodbo mora pretrpeti druga oseba in ne
storilec. ,ed storilevo povzroitvijo prometne nesree in nastalo nadaljnjo
posledico, ki pomeni objektivni pogoj kaznivosti, mora biti podana vzrona
zveza.
3/. !oobla$ene# v kazenskem postopku. Kdaj po uradni dolnosti'
Pooblaenec je oseba, ki ga je pooblastila procesno sposobna stranka ali
zakoniti zastopnik procesno nesposobne stranke, ki se eli razbremeniti
bremena zastopanja, da v imenu zastopanega opravi vsa tista procesna
dejanja, ki bi jih lahko zastopana oseba opravila sama. B kazenskem
postopku pooblaenci nastopajo na strani zasebnega toilca, okodovanca
kot toilca ter okodovanca in njihovih zakonitih zastopnikov. Pooblaenec
je praviloma odvetnik, lahko pa je tudi vsaka druga "izina oseba, ki ima
2
popolno poslovno sposobnost. Prav to, da pooblaencu ni potrebno, da ima
pravno izobrazbo, ga na najbolj oiten nain razlikuje od zagovornika.
Pooblaenec nima pravice do nagrade tako kot zagovornik, temve le do
povrnitve potrebnih izdatkov. #%P pa doloa tudi obvezno zastopanje
okodovanca po pooblaencu, in sicer pa kazniva dejanja zoper spolno
nedotakljivost, kaznivega dejanja zanemarjanja otroka in surovega ravnanja
in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. ,ladoletnemu okodovancu, ki
pooblaenca e nima, mu ga postavi sodie po uradni dolnosti izmed
odvetnikov.
31. Kaj, $e obvezen za%ovornik ne pride na %lavno obravnavo'
2e na glavno obravnavo ne pride zagovornik, ki je bil v redu povabljen, pa
ne obvesti sodia, zakaj je zadran, br ko za to izve, ali e brez dovoljenja
zapusti obravnavo, zahteva sodie od obtoenca, naj si tako vzame drugega
zagovornika. 2e obtoenec tega ne stori in ni monosti, da bi brez kode za
obrambo zagovornika postavilo sodie, se glavna obravnava preloi.
B primeru, da zagovornik ni obvezen, se glavna obravnava nadaljuje brez
njegove navzonosti, e si obdolenec ne vzame tako drugega zagovornika.
32. Kdo izda sklep o stroki&, $e se o nji& ne odlo$i v sodbi> kdo reuje
pritobo zoper ta sklep'
!odie izda poseben sklep o strokih, kadar v asu odloanja o glavni stvari
ni bilo podatkov o viini strokov. B tem primeru o strokih odloa naknadno
predsednik senata sodia prve stopnje. #ahtevek s podatki o viini strokov
se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona
sodba ali sklep vroen tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. 3
pritobi zoper tak sklep odloa zunajobravnavni senat.
33. Kaznivo dejanje na predlo% . Okodovane# med postopkom umre.
1edi$i v zakonskem roku (kaken je ta rok ) 3 mes.) ne izjavijo, da
umikajo predlo% . Kaj stori sodi$e'
2e okodovanec, ki ni stranka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za
kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira
za nadaljevanje postopka po obtobi dravnega toilca. 2e po smrti
okodovanca katerakoli oseba iz --. lena #%P umakne predlog za pregon,
zaradi esar dravni toilec odstopi od kazenskega pregona, ne morejo
prevzeti pregona drugi upravienci, saj tudi okodovanec, ki umakne predlog
za pregon, ne more po toilevem odstopu od pregona sam prevzeti pregona.
2e zasebni toilec umre med kazenskim postopkom, sodie ni dolno
ugotavljati, ali obstajajo osebe iz --. lena #%P, jih iskati in jih pouevati o
njihovi pravici do nadaljevanja pregona. B takem primeru sodie samo
zaasno prekine z delom. 2e v roku 1 mesecev od smrti zasebnega toilca ni
bil podan predlog za nadaljevanje postopka, izda sodie odlobo, kakrno je
glede na "azo postopka treba izdati po dolobah #%P, v primeru, ko ni
obtobe upravienega toilca.
2e okodovanec kot toilec umre med medtem, ko tee rok za zaetek
pregona ali umre med kazenskim postopkom, lahko njegov zakonec oziroma
zunajzakonski partner, otroci, stari, posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre
v 1 mesecih po njegovi smrti zanejo pregon oziroma izjavijo, da nadaljujejo
postopek.
3. :ank#ije opominjevalne narave> podrobneje po%ojna obsodba z
varstvenim nadzorstvom> navodila
!ankcije opominjevalne narave si:
* pogojna obsodba
* pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
* sodni opomin.
Pogojna obsodba z varstveni' nadzorstvo':
Cre za posebno obliko pogojne obsodbe in ne za samostojno kazensko
sankcijo. #anjo je znailno, da obsega nudenje pomoi, nadzorstva in varstva
obsojencu. 8amenjena je tistim storilcem kaznivih dejanj, za katere je
primerna pogojna obsodba, pri njih pa so, poleg opozorila v obliki doloene
kazni, potrebni za dosego namena kaznovanja e posebno vodenje,
nadzorstvo, aktivno delo z obsojencem. Barstveno nadzorstvo lahko izree
sodie ob pogojni obsodbi, in sicer za doloen as med preizkusno dobo.
!odie pa ga lahko odpravi, e preden je potekel as, e ugotovi, da je
namen tega ukrepa doseen.
To obliko pogojne obsodbe je mogoe izrekati v dveh razliicah:
& kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom,
& kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in doloitvijo navodil.
#akonik predvideva < navodil:
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem
obsojenega pa tudi zdraviti odvisnost od alkohola,
obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge svetovalnica,
2
usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza
obsojenevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju,
poraba dohodkov v skladu s preivninskimi dolnostmi,
prepoved druenja z doloenimi osebami,
prepoved priblievanj rtvi ali kakni drugi osebi,
prepoved dostopa na posamezne kraje.
#adnja tri navodila je uvedel %#&'. Pri izbiri navodil mora sodie
upotevati zlasti nekatere okoliine storileve osebnosti )starost, psihine
lastnosti, nagibe, iz katerih je izvril kaznivo dejanje, osebne razmere,
njegovo prejnje ivljenje, njegovo obnaanje po storjenem kaznivem
dejanju* in okoliine, v katerih je izvril kaznivo dejanje.
Barstveno nadzorstvo izvruje poseben svetovalec, ki ga doloi sodie,
vendar ne e v sodbi. #6%!&' doloa, da po pravnomonosti sodbe, sodie
le&to polje J!+, ki mora v 1.&ih dneh sodiu predlagati svetovalca, ki bo
izvreval varstveno nadzorstvo. +elo svetovalca je oznaeno kot pomo,
svetovalec pa tudi nadzira izpolnjevanje navodil, ki jih je izreklo sodie
obsojencu. Tako ima svetovalec 1 poglavitne dolnosti:
- prispeva k temu, da obsojenec ne bi ve ponavljal kaznivih dejanj,
tako da mu pomaga ter ga nadzoruje in mu daje praktine napotke in
nasvete za uresnievanje navodil,
- svetovalec je dolan opravljati svojo dolnost obzirno ter na nain,
da obsojenec ne bo izpostavljen neprijetnostim. +eluje torej v skladu
s pravili stroke,
- svetovalec obasno poroa sodiu o izvrevanju nadzora. Pri tem
lahko predlaga spremembo ali odpravo navodil ali pa ustavitev
nadzorstva.
2e obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom
s svetovalcem, ga sme sodie posvariti, lahko pa tudi spremeni navodila,
podalja varstveno nadzorstvo v mejah preizkusne dobe, ali preklie pogojno
obsodbo.
3b pogojnem odpustu s prestajanja kazni zapora lahko sodie postavi
obsojenca pod varstveno nadzorstvo.
3(. ;zrekanje sodne%a opomina
!odni opomin se izree s sklepom, ko pa se obdolencu izda kaznovalni
nalog, v katerem se mu izree sodni opomin, se le&ta izree s sodbo in ne s
sklepom.
!klep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev
in pravni pouk. B izreku sklepa o sodnem opominu se obdolenca ne spozna
za krivega )86 krivdorekaM* in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve
se navede, da se mu izreka sodni opo'in, ker je storil kaznivo dejanje, pri
emer se mora navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo
zakonsko oznabo.
3*. !rimerjava 35 obvezne%a zdravljenja alko&olikov in narkomanov
po KZ in zdravljenje odvisnosti s so%lasjem v okviru navodil. Kaj se
sedaj uporablja oz. izreka 35 po KZ ali navodilo po KZ)1'
BU obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov se izree storilcu, ki je
storil %+ zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil in obstaja nevarnost, da bo
zaradi tega %+ ponavljal. #a ukrep se izvruje v zavodu za izvrevanje kazni
ali v zdravstvenem zavodu. 2as prestan v zavodu, se vteje v kazen.
2e sodie izree pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, lahko doloi
navodilo zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog s soglasjem )novo v %#&
'*.
Clede na prehodno dolobo 1</. lena %#&', sodia izrekajo BU.
+ravni zbor je sprejel Pravilnik o izvrevanju varnostnih ukrepov
obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu,
obveznega psihiatrinega zdravljenja na prostosti in obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov )Ur.l. D?=0..>*.
3+. ;zredna pravna sredstva
* izredna omilitev kazni
* obnova kazenskega postopka
* zahteva za varstvo zakonitosti.
3,. 6aj&na, ve$ja in velika premoenjska korist, koda
%# doloa, da se za premoenjsko korist, kodo ali vrednost teje znesek med
storitvijo %+, ki:
* pri majhni ne presega -.. FU5
* pri veji presega -... FU5
* pri veliki presega -..... FU5.
3.. Kazenska od%ovornost po KZ in krivda po KZ)1. 1e"ini#ija krivde=
2
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 5A+ len KZ43: G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
%rivda je subjektivni )psihini* odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi
katerega mu sodie lahko izree oitek. %#&' v 0?. lenu doloa, da je kriv
storilec, ki je izvril kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem
pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom. Flementi krivde so torej: pritevnost, naklep ali malomarnost in
zavest o protipravnosti. !kupek teh elementov tvori "ormalni pojem krivde.
2e krivde ni, to izkljuuje obstoj kaznivega dejanja.
/. !ravila o steki&, kaj je $udno'
Trajanje zapora 0. let, po splonih pravilih pa lahko traja '- dni do 1. let.
!e pravi, da bo nekdo naredil tri kazniva dejanja in dobil tri zaporne kazni v
viini '0, '0 in D let, ne bo mogel dobiti ve kot 0. let zapora. 8i logino,
glede na to, da zakon doloa, da zapor ne sme biti kraji od '- dni in ne
dalji od 1. let.
1. -mnestija in pomilostitev, kako je pri dosmrtnem zaporu
Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. # amnestijo ali
pomilostitvijo )akta milosti* se lahko obsojencu popolnoma ali deloma
odpusti izvritev kazni, izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno
obsodbo, izbrie obsodba ali odpravijo oziroma skrajajo pravne posledice
obsodbe, ali pa storilcu odpusti pregon )abolicija*. Abolicija je najira
oblika amnestije ali pomilostitve in obstaja v tem, da kazni ni mogoe izrei.
2e kazenski postopek e ni bil uveden, se zaradi abolicije ne more uvesti, e
pa je e uveden, se ustavi.
Amnestija in pomilostitev imata uinek samo na izreeno kazen, tako da
povzroita njeno ugasnitev. B primeru, ko je izreena kazen dosmrtnega
zapora, se s pomilostitvijo ali amnestijo lahko izree le kazen zapora od 0-
do 1. let.
A'nestija:
+ajejo jo zakonodajni organi )dravni zbor*. Amnestija se daje v obliki
zakona in se nanaa na nedoloen krog oseb. # amnestijo je mogoe
odpustiti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpustiti izvritev kazni,
spremeniti izreeno kazen v milejo )npr. kazen zapora se spremeni v
denarno kazen*, izbrisati obsodbo )taken izbris ima enake uinke kot izbris
na podlagi zakona ali sodne odlobe* ali odpraviti doloeno pravno
posledico obsodbe. #akon o amnestiji lahko doloi kazniva dejanja, za katera
se daje amnestija. 9ahko pa doloi tudi kazen, na katero se amnestija nanaa
)npr. za vse osebe, ki so obsojene na kazen zapora do enega leta*.
8ajiri obseg amnestije je abolicija, ki je mona do pravnomonosti sodbe.
Amnestija nima uinka na izreene varnostne ukrepe niti na izreene vzgojne
ukrepe.
#adnji zakon o amnestiji je sprejel dravni zbor leta 0..'.
Po'ilostitev:
Pomilostitev daje predsednik republike. +aje se v obliki odloka ali odlobe
za osebe, ki so poimensko doloene. ! pomilostitvijo se po imenu doloeni
osebi odpusti kazenski pregon, popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni,
izreena kazen spremeni v mileji ali v pogojno obsodbo ali izbrie obsodba
ali odpravi oziroma skraja trajanje doloene pravne posledice obsodbe.
3bseg pomilostitve je iri kot obseg amnestije. Pomilostitev se nanaa
enako kot amnestija na odpustitev kazenskega pregona, odpustitev izvritve
3
kazni, spremembo izreene kazni v milejo, na izbris pogojne obsodbe ali na
odpravo doloene pravne posledice obsodbe.
8anaa pa se tudi na dve skupini primerov, ki z amnestijo ne morejo biti
zajeti. To so:
& ko gre za spremembo izreene kazni v milejo 7 s pomilostitvijo se sme
takna kazen spremeniti v pogojno obsodbo )organ ima monost, da se
seznani s podatki o storilcu in njegovi osebnosti*(
& ko gre za uinek pomilostitve na pravne posledice obsodbe: s pomilostitvijo
je mogoe pravne posledice obsodbe odpraviti ali pa skrajati njihovo
trajanje, medtem ko je z amnestijo mogoe te posledice samo odpraviti.
2. Zastaranje pre%ona, zastaranje kazni, kako je pri dosmrtnem
zaporu'
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
3
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. 7azlika poneverba in neupravi$ena uporaba
8ovi %# je %+ poneverbe in neupraviene uporabe vkljuil v poglavje G%+
zoper premoenjeH.
5azlika med navedenima %+ pa je v tem, da pri neupravieni uporabi motiv
storilca ni pomemben. !tvari se storilec prilasti le zaasno s tem, da jih
uporabi, torej izkoria, z njimi razpolaga, da drugemu v zaasno uporabo.
2e bi imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano %+ poneverbe.
%daj bo lo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vpraanje.
Pri tem bo treba oceniti storilev zagovor, da ni imel namena prilastitve,
predvsem glede asa posedovanja stvari ter njegove realne monosti za
vrnitev stvari. e storilec te monosti ni imel e, ko je stvari zael uporabljati,
in se je tega zavedal, bo lo praviloma za %+ poneverbe. Tudi v primerih, ko
je vrnitev stvari odvisna od nakljuja )ko npr. storilec z uporabljenim
denarjem igra na sreo in upa, da bo priigral vejo vsoto in denar vrnil*, bo
prav tako podano %+ poneverbe.
. Kako so v KZ)1 v primerjavi s KZ urejena prometna K1'
B poglavju Gkazniva dejanja zoper varnost javnega prometaH ni bistvenih
razlik med %# in %#&'. B %#&' je dodan nov len Gpredrzna vonja v
cestnem prometuH )10?. len*, ki doloa, da se voznik motornega vozila, ki s
predrzno vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih
udeleencev cestnega prometa, s tem, da prekorai hitrost za enkrat ve od
dovoljene, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot '.'. grama alkohola na
kilogram krvi ali ve kot .,-0 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi, in pri tem:
& prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
& ne upoteva pravil o prednosti,
& vozi na prekratki varnostni razdalji,
& vozi v napani smeri vonje,
& s kakno drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se
lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so se ji drugi udeleenci cestnega
prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem.
3
2e ima takno dejanje za posledico smrt ali hudo telesno pokodbo ene ali
ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih oziroma od ' do '0 let in s
prepovedjo vonje motornega vozila.
Pri nekaterih %+ pa je na novo v %#&' e dodana stranska kazen prepoved
vonje motornega vozila )%+ povzroitev prometne nesree iz malomarnosti
in %+ ogroanje posebnih vrst javnega prometa*.
(. :krajna sila po KZ)1
Skrajna sila je okoliina, ki izkljuuje protipravnost dejanja, eprav ima vse
druge znake kaznivega dejanja. Cre za kolizijo dveh pravno zavarovanih
interesov )pravnih dobrin*.
!estavine skrajne sile:
* nevarnost:
& mora biti stvarna in resnina, kar pomeni, da mora obstajati objektivno, ne
pa v domiljiji storilca kaznivega dejanja(
& nevarnost lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile(
& nevarnost lahko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini(
& mora biti nezakrivljena, kar pomeni, da se nanjo ne more sklicevati tisti, ki
je nevarnost povzroil sam, in sicer krivdno(
& nevarnost mora biti soasna z odpravljanjem nevarnosti.
* odvraanje nevarnost:
& nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae(
& prizadejano zlo ne sem biti veje od zla, ki je grozilo.
%#&' je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z
institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo storilca oziroma njegovo
kaznivost.
Razlika 'ed opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
2e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil
bistveno pomembnejo )npr. posee v tuje premoenje, da bi si reil
ivljenje*, je njegovo ravnanje skladno s pravom. B teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve
protipravnosti.
2e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil
pravno dobrino enakega ranga )npr. rtvuje tuje ivljenje, da bi reil svoje*,
ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v
kateri se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Covorimo o
opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve krivde.
'. odstavek 10. lena %#&' ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e
nekdo stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali
koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje, telesno
celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer
nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan
izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je %#&' uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje
kaznivost )0. odstavek 10. lena %#&'*. Ta je podana, e ne gre za
odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi
ali premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da
mora biti povzroeno zlo manje od zla, ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne
sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le
kaznuje se ne.
*. :ilobran, ali je po novem dru%a$e urejen'
8e.
+. 5deleba
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
%#&' je sostorilstvo loil iz poglavja o udelebi. 8ekoliko nenavadno pa je
vkljuil v odstavek o udelebi dolobo o odgovornosti lanov in vodij
hudodelske zdrube.
ZK!
,. !ripor
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
3
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
3
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
.. Fini pripor, razlike s priporom
:ini pripor je ukrep:
* za zagotovitev obdoleneve navzonosti
* uspeno izvedbo kazenskega postopka
* odpravo ponovitvene nevarnosti,
Torej, e so podani priporni razlogi in e odreditev pripora ni neogibno
potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. !klep se polje
policijski postaji, na obmoju katere se izvaja. !odie s sklepom doloi, da
se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno
prebiva oziroma javne ustanove za zdravljenje in oskrbo. 9e izjemoma mu
lahko dovoli, da se za doloen as oddalji iz teh prostorov, e je to neogibno
potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, ali za
opravljanje dela. 3 tem sodie obvesti policijsko postajo. 2e se obdolenec
brez dovoljenja oddalji, lahko sodie zoper njega odredi pripor.
6zvrevanje hinega pripora:
!odie nadzoruje izvajanje hinega pripora samo ali preko policije. Ti
smejo vsak as, tudi brez zahteve sodia, preverjati izvajanje ukrepa, ter o
morebitnih kritvah brez odlaanja obvestiti sodie. +inamika nadzora je
odvisna od vrste kaznivega dejanja in podatkov iz evidence, ki jo vodi
policija. 2e obdoleni kri ta ukrep in eli prestopiti mejo, se mu odvzame
prostosti in se ga privede k preiskovalnemu sodniku. Policist tako ukrepa po
'-<. lenu #%P. 8adzor se opravlja podnevi in ponoi, pri tem pa se ne sme
aliti osebnosti in dostojanstva nadzorovane osebe. 2e se pri nadzoru
ugotovi, da obdolenec ni na kraju, policijska postaja o tem tako obvesti
deurnega preiskovalnega sodnika, ki je odredilo ukrep in nato e sodie z
dopisom.
Policijska postaja vodi dosje osebe, zoper katero je odrejen ukrep hinega
pripora
#a odreditev, trajanje, podaljanje in odpravo hinega pripora ter vtetje
hinega pripora v izreeno kazen, se smiselno uporabljajo dolobe #%P, ki
veljajo za pripor. Pred vloitvijo obtonice odloa o podaljanju na
obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca
izvenrazpravni senat. 3bdolenec mora biti s predlogom za podaljanje
hinega pripora seznanjen najmanj tri dni pred iztekom trajanja ukrepa.
5azlike s priporom:
:ini pripor je povsem samostojen ukrep. Temu pritrjuje tudi Brhovno
sodie.
@istvo odloitve sodia, ki odredi Gklasini priporH, je ocena, da se
obdolenec, prepuen samemu sebi, ne bo odrekel dejanjem, ki ogroajo
varnost ljudi ali kodujejo izvedbi kazenskega postopka. #ato je bistvo
Gklasinega priporaH v izolaciji in stalnem nadzoru obdolenca, ki sta
doseena z uporabo stalne in neposredne prisile.
Pri hinem priporu pa sodie oceni, da se bo obdolenec prostovoljno
vzdral ne le dejanj, ki ogroajo varnost ljudi ali kodujejo izvedbi
kazenskega postopka, temve tudi zapuanja svojega bivalia in stikov z
ljudmi, s imer je olajan nadzor nad njegovim ravnanjem. Prisila v primeru
hinega pripora je abstraktna, saj je njegov uspeh odvisen od volje
obdolenca. 3bdolenec je v tem primeru "izino svoboden lovek.
B skladu s tem zoper odreditev ali podaljanje pripora tudi ni mogoe vloiti
zahteve za varstvo zakonitosti po analogni uporabi ?0.. lena #%P, ki
dovoljuje vloitev takne zahteve e med kazenskim postopkom, ki ni
pravnomono konan, zoper pravnomono odlobo o odreditvi in
podaljanju pripora.
(/. !ostopek, ko sodnik prejme obtoni#o
3btonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po
zakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradi
doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
3
3btonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je
obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemu
obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po
predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh
dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava. 3b reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve
odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma
njeno dopolnitev(
* obtonico polje pristojnemu sodiu(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi(
* obtonico zavre.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
(1. 4a kaj pazi pritobeno sodi$e po uradni dolnosti'
,eje preizkusa sodbe pred sodiem druge stopnje doloi pritonik s
pritobo s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali le delno, ter s pritobenimi
razlogi, ki jih uveljavlja. Bendar so mene dejanskega preizkusa ire, saj
sodie preizkusi po uradni dolnosti naslednje:
* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali
je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja(
* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je
podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali
dovoljenje pristojnega dravnega organa(
* e je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie(
* e se sodba opira na dokaz, ki bi moral biti izloen )ekskluzija*(
* e je bila obtoba prekoraena(
* e je bil s sodbo prekren 1D-. len #%P )prepoved re"ormatio in peius*(
* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe,
e sodba nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilnih
dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejnji meri s seboj v
nasprotju( ali e je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se
navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v
postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki(
* ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami zakona opravljena v
nenavzonosti obtoenca, e je bila obramba obvezna, ter v nenavzonosti
zagovornika(
* ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon.
2e je bila pritoba vloena v korist obtoenca zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se morata
preizkusiti tudi zakonitost in pravilnost odlobe o kazenski sankciji in o
odvzemu premoenjske koristi.
(2. !ostopek s pritobo
Postopek odloanja na 66. !topnji:
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem
tevilu izvodov za sodie ter nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo
odgovorita. Prepozno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik
senata sodia prve stopnje. 6zvod pritobe se vroi nasprotni stranki, ki sem
nato v D dneh podati odgovor na pritobo.
%o dobi sodie druge stopnje spise s pritobo, se spisi v skladu s sodnim
redom dodelijo sodniku poroevalcu. 2e gre za zadevo, ki se preganja na
3
zahtevo +T, polje sodnik poroevalec spise pristojnemu +T, ki jih mora
pregledati in jih brez odlaanja vrniti sodiu. %o +T vrne spise, razpie
predsednik sejo senata. !odnik poroevalec si lahko preskrbi od sodia prve
stopnje poroilo o kritvah dolob kazenskega postopka. 9ahko se o
navedbah, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev v pritobi prepria
preko sodia prve stopnje ali preiskovalnega sodnika. 2e sodnik
poroevalec ugotovi, da so v spisu dokazi, ki bi jih bilo potrebno izloiti,
polje spise sodiu prve stopnje pred sejo senata, da izda predsednik senata
na prvi stopnji sklep o njihovi izloitvi iz spisov in jih po pravnomonosti
sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da jih hrani loeno
od drugih spisov.
!odie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene
obravnave.
(3. Za$etek postopka za prekli# po%ojne obsodbe
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
(. Katere odlo$be la&ko izda sodi$e 1. stopnje'
!odbo, sklepe, odredbe.
16. VESNA )ALIK
1. 4a$elo zakonitosti
Cre za naelo, ki je zapisano v ustavi in %#. Cre za zelo pomembno naelo,
ki pa bi ostalo lahko samo prazna deklaracija, e ga ne bi spotovali v
vsakdanji praksi. 8astalo je zaradi tega, da bi z zakonom doloili in omejili
pravice dravnih organov v razmerju do dravljanov in da bi vzpostavili
ravnoteje med pravicami drave in njenih organov ter pravicami in
svoboinami ljudmi, na katere se razteza oblast drave.
Flementi naela zakonitosti so:
* prepoved uporabe obiajnega prava: pravnih pravil, ki bi ustvarjala
kazniva dejanja ali pa bi storilce postavljala v manj ugoden poloaj, ni
dopustno izpeljevati iz obiajnega prava. 9ahko pa je obiajno pravo vir
kazenskega prava, kadar gre za institute, ki so storilcu v korist, zlasti za
razloge izkljuitve protipravnosti. Taken institut je privolitev okodovanca
)za %+ telesnih pokodb*(
* prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona: ta prepoved ni
absolutna. 8i dovoljena retroaktivna uporaba dolob novega zakona, ki so
do storilca stroje ali enako stroge, kot dolobe zakona, ki je veljal v asu
izvritve kaznivega dejanja. 2e pa je novi zakon za storilca mileji, ga
sodie ne samo sme, temve ga mora uporabiti(
* zahteva, da mora biti kazenski pregon doloen: kazenskopravne dolobe
morajo biti dolono )le$ certa*, to se pravi na nain, ki je ljudem razumljiv in
ne pua dvoma o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Belikokrat pa temu ni tako.
Bendarle pa so nekatere nedolonosti neizbene. 2e se namre eli
zakonodajalec izogniti pretirani kazuistiki, mora vasih uporabljati
razmeroma ohlapne pojme )npr. posebno ponievalno, iz nizkotnih nagibov,
grdo ravnati;*. !odnik pa mora te pojme razlagati ozko, torej na nain, da z
njimi ne iri cone kaznivosti(
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
3
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
2. -nalo%ija v kazenskem pravu
* prepoved analogije: v %P gre za vpraanje dopustnosti analogije, kot
sredstva za izpolnjevanje praznin v kazenskem pravu. 5azlikujemo 1 vrste
analogij:
& analogija juris ali pravna analogija pomeni, da se teje za kaznivo kakno
dejanje, ki ni zapisano v zakonu, iz splonih pravnih nael pa bi izhajalo, da
je drubi nevarno.
& analogija legis ali zakonska analogija pomeni, da se kakna
kazenskopravna norma raztegne tudi na primere, ki jih zakon izrecno ne
navaja, so pa podobni tistim, ki so obseeni v omenjeni normi.
Ti dve vrsti analogije sta v pravu prepovedani, ker sta v nasprotju z naelom
zakonitosti.
& analogija intra legem pomeni, da je zakonodajalec v opisu kaznivega
dejanja navedel izrecno nekaj njegovih znakov, ne pa vseh, ki bi se lahko v
resninosti pojavili. B taknih primerih zakon uporabi besedilo G in v drugih
primerihH. B 1'?=' elnu %# navaja ve nainov povzroitve splone
nevarnosti )poar, povodenj, eksplozija, strup,;* na koncu natevanja pa
praviH;ali s kakno drugo energijo ali kaknim drugim splono nevarnim
sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splone
varnosti ljudi in premoenja.H B taknih primerih je za praktino uporabo
takne dolobe v skladu z naelom zakonitosti pomembno, da jo razlagamo
restriktivno, se pravi tako, da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini,
smislu, intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim, ki v zakonu niso izrecno
nateti.
3. @asovna veljavnost KZ, uporaba mileje%a zakona=
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
3
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
. !odala je primer, $e 12 vloi obtoni akt %lede kaznive%a dejanja, ki
je inkriminirano v starem KZ, kaj naredi sodnik, $e vmes za$ne veljati
novi KZ)1, kjer to kaznivo dejanje ni ve$ inkriminirano ) primerjava
k.d. %rde%a ravnanja po 1*. $l. KZ (te%a k.d. namre$ ni ve$ v novem
KZ)1) in o%roanje varnosti po 13(. $l. KZ)1)'
2e dejanje ve ni inkriminirano, mora izdati oprostilno sodbo. To je v
primeru kaznivega dejanja grdega ravnanja. %aznivo dejanje ogroanja
varnosti pa vsebuje element grdega ravnanja, ki pa po novem %# ni ve
inkriminirano. MMMM
(. 4a$in storitve kaznive%a dejanja (storitev, opustitev, primer
opustitve)=
%aznivo dejanje se lahko izvri s storitvijo ali opustitvijo in tako razlouje
zakon storitvena )komisivna* in opustitvena )omisivna* kazniva dejanja.
!toritvena kazniva dejanja so pravilo, opustitvena izjema. %er so opustitvena
kazniva dejanja izjema, jih je potrebno v zakonodaji, teoriji in sodni praksi
vselej posebej ozko )restriktivno* pravno razlagati. 3pustitev ne more
pomeniti Gni ne storitiH, ampak kvejemu Gneesa tono doloenega ne
storitiH. To v praksi pomeni, da mora biti lovekova pasivnost v kazenskem
pravu jasno de"inirana, da lahko teje za kaznivo dejanje. Primer opustitve
so: opustitev pomoi ivljenjsko ogroenemu, dolnost odvraanja razlinih
nevarnosti ali pokodbo od lastnega otroka in dolnost odvraanja tega
otroka od ravnanj, ki lahko sproajo razline nevarnosti in pokodbe tretjim.
9oimo dve temeljni obliki opustitvenih kaznivih dejanj:
* prava opustitvena dejanja: predpisujejo dolnost, kaj aktivno storiti za
zavarovanje kazenskopravne dobrine oziroma za prepreitev nastanka
prepovedane posledice )npr. kaznivo dejanje opustitve pomoi: Gkdor ne
pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnostiH*(
* neprava opustitvena kazniva dejanja: tako kot pri pravih opustitvah gre za
kritev dolnosti aktivno zavarovati kazenskopravno dobrino, vendar je pri
nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati
kazenskopravno dobrino pravno predpisana. 8eprave opustitve v
materialnem kazenskem zakonu niso inkriminirane kot opustitve, ampak kot
storitve. +olnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v
storitveno oblikovano inkriminacijo. %ot dodaten pogoj, pa je predpisano e,
da e hoemo komu naprtiti odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo
najprej dokazati posebno povezavo z doloeno "izino ali pravno osebo ali
doloenim virom nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih
izraajo posebne dolnosti aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin.
%#&' v '<=1 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi kaznivo
dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je
opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev
*. 1e"ini#ija nadaljevane%a k.d. po novem KZ)1= (. $len
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
3
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
+. 5deleba, primerjava med sostorilstvom in pomo$jo, podala je
primere, na katere je bilo potrebno od%ovoriti.
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
Prepoznavanje dejanj pomoi in njihova razmejitev od sostorilstva, lahko
povzroata teave. +ejanja pomoi pomenijo objektivno le podporo,
omogoanje, olajevanje, pripravljanje in podobna ravnanja in so po
subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem
dejanju. %aznivo dejanje bi storilec lahko izvril tudi brez pomoi pomagaa,
zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v
kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
%riterij za razmejitev dejanj pomoi od sostorilstva je predvsem objektiven.
Kele kadar kako ravnanje objektivno je ali bi lahko bilo podpora,
omogoanje, itd. storilcu pri uresnievanju kaznivega dejanja, se lahko
pritegnejo v presojo tudi subjektivni elementi pomoi. Tako npr. utegne biti
to, da je noni uvaj pustil odprta vrata v poslopje, objektivno dejanje
pomoi, toda za pomo bo to ravnanje mogoe teti samo, e je uvaj to
napravil naklepno, zavedajo se, da pomaga storilcu pri izvritvi tatvine
)pomaga pri tujem kaznivem dejanju*. Toda noni uvaj bi bil lahko tudi
sostorilec, e je njegovo ravnanje objektivno bistven, odloilen sestavni del
nartovane, po naelu delitve dela razdeljene dejavnosti obeh sodelavcev in
e je tel dejanje za svoje.
,. 3se o po%ojni obsodbi I prekli# po%ojne (posebni del ZK!)
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
3
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
Pogojna obsodba se lahko preklie v naslednjih primerih:
* e je obsojeni v preizkusni dobi izvril novo kaznivo dejanje,
* e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojeni izvril kaznivo
dejanje, preden je bil pogojno obsojen,
* e obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni
obsodbi.
2e sodie preklie pogojno obsodbo, upoteva kazen, ki je bila v njej
doloena, ter doloi kazen za prej izvreno oziroma novo kaznivo dejanje,
nato pa izree enotno kazen po pravilih o steku.
2e ne preklie pogojne obsodbe, pa ima dve monosti:
& za prej izvreno kaznivo dejanje oziroma novo izree kazen,
& za prej izvreno oziroma novo kaznivo dejanje izree pogojno obsodbo.
Tako doloi novo preizkusno dobo, ki zane tee od pravnomonosti te
sodbe. Pri tem pa enotna kazen, ki jo doloi, ne sme presei kazni zapora 0
let, torej najvije mere kazni, ob katero je pogojna obsodba e mogoa.
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi oziroma najkasneje v
enem letu, odkar je preizkusna doba pretekla.
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
3
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
.. Kdaj oz. kako se za$ne kazenski postopek pred okronim in kdaj pred
okrajnim sodi$em'
%azenski postopek se pred sodiem lahko zane le tedaj, e to zahteva
)naelo akuzatornosti* upravieni toilec.
B rednem postopku se zane postopek z izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
B skrajanem postopku se zane, ko sodnik po preizkusu obtonega akta
razpie glavno obravnavo.
B postopku proti mladoletnikom se postopek zane, ko sodnik za
mladoletnike zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka sprejme, oziroma
e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia.
1/. Kaj najprej stori sodnik, ko prejme obtoni#o'
Takoj po prejemu obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica
sestavljena po predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne
toilcu, naj jo v treh dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava. 3b reevanju ugovora lahko izvenrazpravni senat sprejme ve
odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo oziroma
njeno dopolnitev(
* obtonico polje pristojnemu sodiu(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi(
* obtonico zavre.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
11. 4apoved pritobe v primeru nenavzo$nosti obtoen#a=
3btoencu, ki ni bil navzo pri razglasitvi sodbe, se polje prepis izreka
sodbe, s poukom o pravici do pritobe in dolnosti predhodne napovedi
pritobe. 5ok za napoved pritobe mu tee od vroitve prepisa izreka sodbe.
12. Objektivna identiteta obtone%a akta in sodbe (primer tatvina 0
prikrivanje> sodbe (podala mi je primer $e je bila v obtoni#i pokodba
na levi roki, v postopku pa se je u%otovilo, da je bila na desni roki ) ali
la&ko sodi$e to spremeni)
3 objektivni identiteti govorimo v treh pomenih:
* kot o odnosu med obtobo in sodbo
* kot o posledici pravnomone sodbe
* kot o odnosu med ve obtobami.
Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega
naela oziroma akuzatornosti. # opisom dejanja v obtonem aktu se
obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa
je s taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati
za obdolenca manj ugodnih dejstev od zatrjevanih, ker bi krilo naelo
akuzatornosti ter zdruilo "unkcijo obtobe in sojenja.
Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost
sodia, da pri presoji obtobe ne prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej
je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno dejansko
stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer
lajega kaznivega dejanja, ki je inkludirano v opisu hujega. 2e sodie
spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja, potem je
podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa
sodie upoteva po uradni dolnosti. %ot merilo za presojo objektivne
3
identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo
kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja
objektivne identitete paziti, je predvsem to, da ne prizadene s spremenjenim
opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa
zadosti tako, da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v
obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma zanesljivo dokazana. 2e sodnik
ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil
predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi
strani tvega prekoraitev obtobe.
,erila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo:
* konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega
dejanja: sodie ne sme spremeniti taknega elementa tako, da ga zamenja z
drugim. B taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost
obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek
sodbe kot zakonski znak nekega drugega kaznivega dejanja. 8a primer
sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti
ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom
prepovedane posledice, zamenjati z drugim. 2e je na primer obdolenec
obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo
moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. %rivde ni mogoe
spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne sme spremeniti opisa glede
okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to
ne glede na to, ali je huje ali laje. 2e obtoba bremeni obdolenca
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni dokazana vzrona zveza med
obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je
obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z
okodovancem, ga sodie ne more spoznati za krivega kaznivega dejanja
ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali
prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. 9ahko pa spreminja opis
dejanja glede na okoliine, zaradi katerih je dejanje +5UCA283 od
tistega v obtobi, vendar kljub temu ne +5UC3. !odie namre lahko
spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega
dejanja, temve le njegovo natannejo opredelitev glede na as, prostor,
nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te
okoliine pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je
predmet obtobe.
* kvali"ikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati
kvali"ikatornih elementov, torej okoliin, ki imajo za posledico hujo pravno
kvali"ijkacijo. 8a primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu
dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop,
torej za hujo kaznivo dejanje. B taknem primeru bi prevzelo vlogo toilca
in poslabalo obdolenev poloaj. !odie prav tako ne sme zamenjati
enega kvali"ikatornega elementa z drugim. 2e obtonica bremeni
obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz brezobzirnega maevanja,
potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati
z oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. 3koliine, ki dejanje
kvali"icirajo kot kaznivo dejanje, teje od temeljnega, morajo biti dokazane
tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. 2e dravni toile spremeni
obtonico v kodo obdolenca ima le&ta pravico zahtevati rok za pripravo
obrambe. !odie mora iz opisa spustiti kvali"ikatorni element, e okoliine,
ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo
obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja
povzroitve hude ali posebno hude telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno,
da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi
malomarnosti in ne naklepu.
* privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki
dejanje privilegirajo, teh okoliin ne sme prezreti, temve jih mora vnesti v
opis. 2e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je
potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo
dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z naklepom, temve iz malomarnosti,
mora sodie to vnesti v opis. 8e glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz
opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvali"ikacijo. 2e obtonica
bremeni obtoenca za kaznivo dejanje majhne tatvine, ga lahko sodie
spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v
njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.
13. K1 zoper dobro ime in $ast, preko primerov
3bjekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega
subjekta. ! astjo je miljen lovekov obutek o lastni vrednosti, z ugledom
pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
3
9oimo dve skupini teh %+:
%+, ki napadajo ast in dobro ime posameznika 7 razalitev,
obrekovanje, aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje %+ z namenom
zanievanja(
%+, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav
in mednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov 7
sramotitev 5!, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije,
sramotitev slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta %+ so splona in naklepna.
#a vsa %+ razen obrekovanja s hudimi posledicami je predpisana denarna
kazen ali zapor do ' leta, mono je izrei sodni opomin. ,ona je odpustitev
kazni, e je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem
okodovanca ali se je pred sodiem opraviil ali preklical, kar je trdil oz.
raznaal. !odba se lahko objavi, e je bilo %+ storjeno z javnimi obili. %#
ne opredeljuje pravne narave ukrepa objave sodbe, vendar lahko razberemo,
da gre za ukrep, ki ima znaaj kazenske sankcije. 3bjava je mogoa v
primerih, ki so z zakonikom posebej doloeni( objava ostalih sodb ni
dopustna.
Pregon za %+, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno
tobo. 2e so ta dejanja storjena proti dravnim organom, uradni oz. vojaki
osebi, se pregon zane na predlog. # dovoljenjem ministra za pravosodje se
preganja %+ proti tuji dravi.
RAZFA#I%!
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
To %+ je splono %+ zoper ast in dobro ime in je glede na druga %+ iz
tega poglavja subsidiarne narave.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep( podana mora biti zavest storilca, da gre za
razalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilev namen, da drugega
razali, eprav je %+ podano tudi, e ni imel taknega namena.
5azalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki
aljive vrednostne ocene, e nima znakov kakega drugega %+ in iz katere je
razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. B primerih, ko storilec
drugega ali ob isti prilonosti na ve razlinih nainov in to pomeni celoto,
je podano le eno %+, e pa storilec drugega vekrat ali, bo podan stek %+
razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse
okoliine dejanja le&to mogoe opredeliti kot nadaljevano.
5azalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec
subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za razalitev, je treba ocenjevati
glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine,
navade; Fnaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot
razalitev, v drugem pa ne.
5azalitev je lahko naslovljena na okodovanca )ne glede na to, ali je e kdo
navzo ali je zanjo e kdo izvedel*, lahko pa je posredovana komu tretjemu(
okodovanec mora biti razpoznan, ni pa treba, da je izrecno naveden.
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 javna razalitev.
Protipravnost je izkljuena, e je bila alitev izraena v znanstvenem delu,
pri izvrevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge
drubene dejavnosti, v resni kritiki;*, e namen ni bil zanievalen.
+okaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
OBR%KO!A"-%
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo. 2e gre za obrekljive izjave pravnih oseb,
odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
%rivdna oblika: direktni naklep.
3
6zvritveno dejanje: trditve )izraanje lastno zaznanih dejstev* oziroma
raznaanje )sporoanje dejstev, ki jih je zaznal nekdo drug* neresninih
dejstev. 8eresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora
storilec zavedati. +okaz resninosti zato e pojmovno ni mogo, na
okodovancu pa je dvojno dokazno breme. 8eresnina dejstva morajo biti
taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni
pa nujno, da ta posledica dejansko nastane. +ejstva, ki jih storilec zatrjuje
ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega )v tem primeru bi lo za
razalitev*.
%+ obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji.
3kodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi
bil izrecno imenovan.
!torileva izjava mora biti resna. 2e je oitno, da gre za alo, ne gre za %+.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi
posledicami )npr. e se mora okodovanec preseliti, zapustiti delo, ne
dobi posojil, razdor druine, ivni zlom*( teh posledic se mora storilec
zavedati )vsaj eventualni naklep*.
FA#-I!A OB&O#FI%!
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec tega %+ je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: direktni ali eventualni naklep.
6zvritveno dejanje:
oitek neresninega aljivega dejstva z eventualnim naklepom(
oitek objektivno neresninega dejstva, o katerem storilec misli, da je
resnino(
oitek aljivega dejstva, katerega resninosti storilec ne more dokazati.
+opusten je dokaz resninosti. 2e storilec dokae, da je trditev resnina ali
da je imel vsaj utemeljen razlog za preprianje v resninost svoje izjave, se
ne kaznuje za to %+, lahko pa za razalitev ali oitanje %+ z namenom
zanievanja. +okaz resninosti je omejen v primerih uradno pregonljivih
%+.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 javna aljiva obdolitev in aljiva obdolitev s
hudimi posledicami )eventualni naklep*.
OPRA!#-A"-%
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
6zvritveno dejanje: raznaanje ali trditev esa resninega ali neresninega
iz osebnega ali druinskega ivljenja "izine osebe. +ejstva morajo biti
zatrjevana ali raznaana v taki obliki, da objektivno lahko pomenijo
okodovanje dobrega imena )npr. trditve o alkoholizmu, preutvu, spolnih
razvadah, pohlepnosti*.
+okazovanje resninosti ni dovoljeno, razen e je storilec dejanje storil pri
izvrevanju uradne dolnosti, politine ali druge drubene dejavnosti, pri
obrambi kakne pravice ali pri varstvu upraviene koristi( v teh primerih se
storilec ne kaznuje, e dokae resninost svojih trditev ali da je imel vsaj
utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je raznaal.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 javno opravljanje in opravljanje s hudimi
posledicami )eventualni naklep*.
O,IA"-% KAZ"I!%8A &%-A"-A Z "A$%"O$ ZA"I,%!A"-A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
3
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni )obarvan* naklep.
6zvritveno dejanje: oitanje %+ drugemu ali to, da se to pove tretji osebi.
6ti mora za resnino storitev %+ ali za resnino obsodbo za %+, sicer je
podano kako drugo %+ zoper ast in dobro ime.
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 javno oitanje %+ z namenom zanievanja.
Ta doloba je potrebna za varstvo bivih obsojencev.
SRA$OI%! R%P9B#IK% S#O!%"I-%
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
6zvritveno dejanje: sramotitev 7 vse oblike razalitve, obrekovanja, aljive
obdolitve, opravljanja ali oitanja %+ z namenom zanievanja, ki so
sposobne, da zmanjajo ugled 5! ali predsednika republike oziroma zastavo,
grb ali himno. 8i potrebno, da bi pri storilcu obstajal sramotilni namen,
eprav bo glede na naravo %+ praviloma obstajal( dovolj je, da je
sramotitev objektivno podana.
%+ je dokonano, ko je sramotitev javno izjavljena.
SRA$OI%! 9-% &RFA!% A#I $%&"ARO&"% OR8A"IZAKI-%
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
6zvritveno dejanje: vse oblike %+ razalitve, obrekovanja, aljive
obdolitve, opravljanja ali oitanja %+ z namenom zanievanja, razen tistih,
ki so pojmovno nemogoe. %+ mora biti storjeno javno.
SRA$OI%! S#O!%"SK%8A "ARO&A A#I "ARO&"I>
SK9P"OSI
8i bistvene razlike med ureditvijo po %# in %#&' 7 dodana je samo romska
skupnost.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
6zvritveno dejanje: vse oblike %+ razalitve, obrekovanja ali aljive
obdolitve. 8i potrebno, da bi pri storilcu obstajal sramotilni namen, mora
pa biti sramotitev objektivno sposobna okrniti ogled slovenskega naroda in
italijanske, madarske oziroma romske narodnosti,
1. Zasebna toba, kaj je to, kdo vloi
Bloi jo zasebni toilec. To je oseba, ki jo #%P pooblaa za pregon kaznivih
dejanj, za katera kazenski zakonik izrecno doloa, da se zane kazenski
pregon na zasebno tobo. Pravna upravienost zasebne tobe temelji na
drubenem spoznanju o majhnem pomenu kaznivih dejanj.
8a zasebno tobo so pregonljiva:
* kazniva dejanja zoper ast in dobro ime
* vrsta kaznivih dejanj zoper premoenje 7 tatvina, velika tatvina, zatajitev,
odvzem motornega vozila, zloraba zaupanja, prikrivanje in pokodovanje
tuje stvari, katerih kazenski pregon se sicer zane po uradni dolnosti, na
zasebno tobo pa se preganjajo, e gre za poseben odnos med storilcem in
rtvijo.
Pravica do zasebne tobe je osebna pravica, ki pripada osebi po zakonu.
#asebnega toilca vee za vloitev zasebne tobe prekluzivni rok 1 mesecev
od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca. #asebni toilec ima
prav takne pravice kot dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni
organ. 2e zasebni toilec ne plaa sodne takse, sodie zasebno tobo zavre.
B kolikor pa ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, se
teje, da je tobo umaknil. Predsednik senata pa mu dovoli vrnitev v prejnje
3
stanje, e iz opravienih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo ali
pravoasno obvestiti sodia o spremembi naslova, e v D dneh po
prenehanju ovire poda pronjo za vrnitev v prejnje stanje.
1(. K1 %rde%a ravnanja in o%roanja varnosti po novem
O8ROFA"-% !AR"OSI
Ee ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno %+ )e storilec gronjo uresnii, bo
podano ustrezno %+ zoper ivljenje in telo*.
!torilec je lahko vsakdo.
Cronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost
drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni sposobno, da bi lahko z njim
drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to %+, e je storilec
glede na videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri
okodovancu obutek osebne ogroenosti.
8i pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. 9ahko jo izrazi
neposredno s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi drugae, npr. s pismom,
izobeenim besedilom ipd.
%+ je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko
je pri njem ustvarjen obutek ogroenosti.
Ureditev po %#&': dodano je izvritveno ravnanje 7 poleg resne gronje, da
bo napadel ivljenje in telo okodovanca, e grdo ravnanje, posebno %+
grdega ravnanja pa je rtano.
8R&O RA!"A"-%
%#&' je rtal to %+.
Predstavlja napad na drugo osebo, ki obsega tiste telesne pokodbe, ki so
pod kriterijem lahke telesne pokodbe, in nekatere oblike razalitve s t.i.
realno injurijo.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
6zvritveno ravnanje: storitev 7 "izini napad na okodovanca.
Posledica se kae v prizadeti telesni )praske, buke;* ali duevni celovitosti
okodovanca )strah, alost, jeza, razburjenje;*.
1*. !osredno storilstvo
%#&' pa uvaja pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki
je kaznivo dejanje izvril osebno, in tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z
izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe )posredni storilec*. Tudi
doslej se kazenski odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil
za izvritev kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot storilec ali
napeljevalec ali pomaga. ! pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo
pri natannejem razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj
pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec kaznivega dejanja, lahko
samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka,
starega / let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari.
3trok estih let ne more biti kriv, toda to ni pomembno, ker je polnoletni, ki
je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Cre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse
sam pripravi, organizira, le neposredno izvritev, prepusti drugemu.
3C+ 9dele(ba preko pri'erov 1nekdo pazi) nekdo vozi pri tatvini2
1,. @asovna veljavnost v KZ in uporaba mileje%a zakona (na primeru
poneverbe ter %lede blanketni& norm)
,asovna veljavnost KZ:
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
3
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
@lanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise, ki dispoziciji
dopolnjujejo. %azenski zakonik doloa vse bistvene znale doloenega
kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je
doloena v kaknem drugem predpisu. Tako je npr. v 1'>. lenu %#&'
doloeno, da je kaznivo dejanje, e kdo v nasprotju s predpisi o prometu z
razstrelivom ali z lahkimi vnetljivimi snovmi itd. prevaa, odda za prevoz z
javnim prometnim sredstvom takne snovi itd. %# seveda ne pove in ne more
povedati, ob katerih pogojih in kako se sem opraviti prevoz taknih nevarnih
snovi. To je doloeno v posebnih predpisih., ki jih je potrebno uporabiti pri
presoji vpraanja, ali je bilo kaznivo dejanje po tem lenu izvreno ali ne.
Predpisi, na katere se sklicuje kaka dispozicija v kazenskem zakoniku
)dopolnilna norma*, se lahko spremenijo in e v opisu kaznivega dejanja ni
e kakih drugih objektivnih znakov, bi se na tak nain cona kriminalnosti
lahko neznansko razirila. 8esporno je, da v primeru, ko dopolnila norma
preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje, katerega del je bila takna
norma, preneha biti kaznivo )<=0 len %#&'*. 2e pa se dopolnilna norma
spremeni, se zastavi vpraanje, ali jo je treba uporabiti restriktivno, e je
mileja za storilca. %#&' razlikuje dve skupini monih situacij:
& e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja
drugane ocene nevarnosti ravnanja )kaznivo dejanje je zaradi te spremembe
drugae doloeno, ne pomeni pa drugega protipravnega dejanja*, potem
njena sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakonika ni
odloilna(
& e pa se dopolnilna norma spremeni zato, da bi potencialne storilce
postavila v ugodneji poloaj )npr. iz podzakonskega akta, ki vsebuje seznam
prepovedanih drog, je rtana doloena substanca*, jo je treba uporabiti
retroaktivno 7 kaznivo dejanje zaradi spremembe dopolnilne norme ni le ve
drugae doloeno, ampak je postalo drugo protipravno dejanje, njegova
nevarnost je drugae vrednotena.
1.. 4ova vrsta veljavnosti KZ (mislila je na osebno veljavnost)
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne
osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo. Clede enako veljavnosti za
dravljane 5! in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane 5! )primer:
napad na neodvisnost drave, saj iz opisa izhaja, da je lahko storilec le !93
dravljan*(
* kazenskopravna doloba velja le za tujce )primer: '1. len %#&', veljavnost
kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini*.
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s
posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem. Covorimo o posebnih
kaznivih dejanjih(
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer
pa e sam kazenski zakon doloa, s katero starostjo lahko mladoletnik
postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v
3
kakni meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik )omejil bo
njegovo osebno veljavnost*(
* %# doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj )mlaji
polnoletniki*, ki se jim smejo namesto kazni izrei kazenske sankcije za
mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 'D let, ne pa e 0' let in kazenski zakonik
ne doloa pogojev za izrekanje sankcij za mladoletnike mlajim polnoletnim.
+oloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike(
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon )#3P3%+*.
Izkljuitev osebne veljavnosti %# doloa v /=' lenu, za dejanja oseb, ki
sicer izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj, njihova kazenska
odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. 9oimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih
"unkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki ga dajo pri opravljanju svoje
"unkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta )nepoklicna* pa je institut kazenskega procesnega
prava in izkljuuje monost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jih
izvrijo osebe v asu opravljanja doloene "unkcije )poslanci +# in +!,
sodniki, sodniki U!*.
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega
zakona tudi pri predlagalnih deliktih in kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na
zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
2/. Kateri dokazi se izlo$ijo in izlo$itev sodnika, $e se seznani s taknimi
dokazi
Fkskluzija je institut, ki prepreuje, da bi drava zoper obdolenega
uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oziroma protiustaven nain, torej s
kritvijo temeljnih lovekovih pravic. # ekskluzijo se zagotavlja Genakost
orojaH obeh strank z naelno prepovedjo prevlade drave nad
posameznikom.
Clede na naravo delimo dokaze kot predmet ekskluzije na:
* dokaze, za katere e zakon v matini dolobi predpisuje, da se nanje sodna
odloba ne sme opreti: to so dokazi, pridobljeni s kritvijo neke dokazne
prepovedi in zanje je predvideno dvojno sankcioniranje: sodna odloba se
nanje ne more opirati in e izloeni morajo biti iz spisa )npr. izpovedba
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni bil pouen po ?. lenu #%P(
izpovedba, pridobljena s silo ali gronjo( dokazi pridobljeni z uporabo
P3,! brez odredbe preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo( izjavo
prie, ki ne bi smela biti zasliana kot pria*.
* taksativno natete izpovedbe, ki jih je treba izloiti, eprav v matini
dolobi ni posebej doloeno, da se sodba nanje ne sme opirati: praviloma
izjave doloenih oseb iz predkazenskega postopka, ki niso bile pridobljene s
kritvijo neke dokazne prepovedi )npr. izjava, ki jo je v "azi zbiranja obvestil
policiji dala oseba, za katero se kasneje izkae, da ne sme biti zasliana kot
pria ali ki ne bi smela biti postavljena za izvedenca*.
B naem sistemu izloajo nedovoljene dokaze:
* dravni toilec: pred podajo zahteve za preiskavo, vloitvijo obtonice brez
preiskave oziroma obtonega predloga na podlagi ovadbe, predlogom
sodniku posamezniku za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali izdajo
kaznovalnega naloga(
* preiskovalni sodnik: v preiskavi(
* sodei sodnik: v skrajanem postopku(
* zunajobravnavni senat: v ugovornem postopku zoper obtonico(
* predsednik senata: pred glavno obravnavo(
* razpravni senat: na glavni obravnavi(
* senat vijega sodia: v pritobenem postopku.
Taken sistem izloanja po mnenju nekaterih vodi do Gpsiholoke okubeH,
saj se sodei sodnik seznani z vsebino nedovoljenih dokazov in tako le&ti
vplivajo na odloitev sodia, kljub temu, da niso procesno relevantni.
Teorija o psiholoki okubi je pomembna predvsem v anglosakem sistemu,
kjer porota ni dolna obrazloiti svoje odloitve. B kontinentalnem sistemu,
je sodie dolno navesti dokaze in oceniti njihovo verodostojnost.
B naem kazenskem postopku sta uzakonjeni dve tehniki sankcioniranja,
izloitev in prepoved opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze. 8amen
izloitve je, da se tisti, ki sodi, sploh ne seznani z izloenim dokazom, namen
prepovedi opiranja sodne odlobe na neveljavne dokaze pa je, da se nanj ne
bo skliceval v sodni odlobi, ker bi takno sklicevanje pomenilo absolutno
bistveno kritev kazenskega postopka.
3
8ae procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. +okazi, pridobljeni s
kritvijo lovekovih pravic in dolob #%P, so absolutno neveljavni.
Fkskluzija po naem pravu je temeljna lovekova pravica in ne velja le za
obdolenca.
!odnik, ki se je v postopku odloanja o katerem koli vpraanju seznanil z
dokazom, ki bi moral biti izloen, ne more v isti zadevi odloati o obtobi
oziroma pritobi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo, s katero je
bilo odloeno o obtobi, razen e vsebina dokaza oitno ni takna, da bi
lahko vplivala na njegovo odloitev.
21. Katera kazniva dejanja obravnava okrono sodi$e in se za$nejo na
zasebno tobo'
#oper ast in dobro ime, zoper premoenje, e sta storilec in okodovanec v
sorodu
22. 4apoved pritobe (rok in kdaj ni potrebna)
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma
po pouku o pravici do pritobe, najkasneje pa v D dneh od dneva razglasitve
sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri razglasitvi.
2e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno
izdelana sodba vsebovala obrazloitev. 2e je bila obdolencu izreena
zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. B tem primeru mora sodba
vsebovati obrazloitev.
1!. SANJA JAVOR PAJENK
1. @asovna omejenost zakonov (en $len v novem KZ %ovori o tem)
Cre za nov len v %#& ', ki doloa, da se kazenski zakon ali drug predpis, na
katerega se kazenski zakon sklicuje, ki naj bi veljal le za doloen as, sme
uporabiti, e ni drugae doloeno, tudi po poteku tega asa, e je bilo
kaznivo dejanje storjeno, ko je kazenski zakon ali predpis e veljal.
2. 1e"ini#ija storil#a po novem KZ, kaj je novo (posredni storile#)'
+e"inicija storilca:
G !torilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in
vodenjem ravnanj drugega )posredni storilec*.H 0.=' len %#&'.
3. Zastaranje po novem KZ
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
3
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
. 4adaljevano kaznivo dejanje po novem KZ in kakne so razlike s
prejnjo ureditvijo. Kar podrobno treba tole znat in potem e kaj $e 12
kvali"i#iral kot nadaljevano, sodnik pa rekel, da eno izmed kd ne spada
med nadaljevano in tako obsodil'
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
3
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%# nadaljevanega kaznivega dejanja ni de"iniral. %riterije za uporabo tega
konstrukta je izoblikovala v preteklosti sodna praksa in pravna teorija.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
!odie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve
kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Prav
tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Bendar pa je to samo
pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi sodie za drugano pravno
opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr.
sodie ne bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po
0.?=0 lenu %#&' , spoznati za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja
tatvine po 0.?=' lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa
dejanja oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne
vrednosti.
(. Katere kazni so po novem KZ' (dosmrtni zapor), za katera kd, katere
ni (iz%on tuj#a iz drave), kateri& varnostni& ukrepov ni ve$'
%#&' pozna tri vrste kazni:
3
* kazen zapora
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
%# je poznal e kazen izgon tujca iz drave. %#&' v prehodnih dolobah
doloa, da e je bila izreena stranska kazen izgona tujca iz drave pred
uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi po zaetku veljavnosti tega
zakonika.
%#&' na novo doloa kazen dosmrtni zapor ) 0. odstavek ?/. lena*, in sicer
za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper lovenost, vojnega
hudodelstva in agresije( v primeru steka kaznivih dejanj pa tudi za kazniva
dejanja terorizma, umora, uboja predsednika republike, za najhuje oblike
kaznivih dejanj zoper suverenost 5! in njeno demokratino ustavno ureditev,
za kaznivo dejanje ogroanja oseb pod mednarodnim varstvom in za kaznivo
dejanje jemanja talcev.
%#&' je rtal varnostne ukrepe medicinske narave )obvezno psihiatrino
zdravljenje in varstvo v zdravstvene zavodu, obvezno psihiatrino zdravljenje
za prostosti, obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov*. Ti ukrepi se
uporabljajo do sprejetja novega zakona.
*. Kaj je prepoved vonje motorne%a vozila, kot kaka kazen se la&ko
izreka, kaj pa kazen zapora in denarna kazen'
Prepoved vonje motornega vozila je kazen in se lahko izreka le kot stranska
kazen, storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, e mu je
izreklo kazen )zapor ali denarno kazen* ali pogojno obsodbo. 6zrek te kazni
je "akultativen. To kazen je mogoe izrei le storilcu, ki je kot voznik
motornega vozila izvril kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa.
Temelj te kazni je krivdno ravnanje storilca v javnem prometu.
%azen zapora se lahko izree le kot glavna kazen, denarna kazen pa kot
glavna ali stranska.
+. K1 nepla$evanja preivnine, kaj $e o$e ne pla$uje za dva otroka,
koliko kaznivi& dejanj je to'
%+ Gneplaevanje preivnineH je doloeno v '>?. lenu %#&'. To %+ lahko
stori le tisti, ki je v izvrljivi sodni odlobi, sodni poravnavi ali z izvrljivim
dogovorom, sklenjenim pred drugim organom, doloen, da mora plaevati
preivnino.
!torilec ravna z direktnim naklepom. #aveda se protipravnosti svojega
ravnanja in se hoe izmakniti plaevanju preivnine.
6zvritveno dejanje se kae v izmikanju plaevanja preivnine, to je lahko
aktivno ravnanje ali opustitev. 3blike tega dejanja bodo, da storilec ne
sprejme ponujenega dela, da se namenoma ne zaposli, da vekrat menjava
zaposlitve, da izrecno nasprotuje plailu preivnine.
%aznivo dejanje ne bo podano, e plaila preivnine objektivno ni mogoe
izvriti. To bo npr. tedaj, ko je storilec bolan, brez sredstev, brez svoje krivde
nezaposlen;
2e storilec ne plaa za 0 otroka, stori 0 %+ v steku. !torilec tako v steku
stori toliko %+, kolikor osebam ne plaa preivnine.
,. Kaznivo dejanje v zvezi z mamili ) kako je po novem to urejeno'
%#&' je raziril len, ki ga je prejnji %# imenoval Gneupraviena
proizvodnja in promet z mamiliH. Tako se sedaj imenuje Gneupraviena
proizvodnja s prepovedanimi drogami, prepovedanimi doping snovmi in
predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.H
%#&' pa je dodal e nov dostavek, ki doloa, da kdor prodaja in ponuja na
prodaj ali brezplano deli prepovedano drogo ali predhodno sestavino za
izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duevno bolni osebi, osebi z
zaasno duevno motnjo, hujo duevno zaostalostjo ali osebi, ki je v
postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali e stori dejanje v
vzgojnih ali izobraevalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bliini, v
zaporih, v vojakih enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori
dejanje javni uslubenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, uitelj ali
vzgojitelj in pri tem izkoria svoj poloaj ali kdor za izvrevanje omenjenega
dejanja uporablja mladoletne osebe.
.. Kje de"inirano, kaj je prepovedana dro%a'
Predmet kaznivega dejanja so substance ali preparati, ki so razglaeni za
mamila. ,amila so doloena #akonom o proizvodnji in prometu s
prepovedanimi drogami in #akonom o prepreevanju uporabe prepovedanih
drog in o obravnavi uivalcev prepovedanih drog, ter z Uredbo o razvrstitvi
prepovedanih drog in 3dlobo o seznamu mamil.
1/. Kje de"inirano kaj so nedovoljene snovi v portu (neka konven#ija
baje)
3
Blada 5! se je s podpisom pristopne izjave h %openhagenski deklaraciji
proti dopingu v portu )sklep vlade t. ///&0=0..?&' z dne 00. .<. 0..?*
zavezala, da bo 5epublika !lovenija rati"icirala 9"%SKO $ednarodno
konven*ijo proti uporabi nedovoljenih snovi v portu, ki bo kot mednarodni
pravni akt dala vladnim institucijam ustrezno pravno podlago za sprejemanje
ukrepov na podroju boja proti dopingu v portu. +ravni zbor je rati"iciral
omenjeno konvencijo konec lanskega leta. %onvencija proti uporabi
nedovoljenih snovi in njen dodatni protokol, ki ga je sprejel !vet Fvrope, sta
javna mednarodnopravna dokumenta, ki sta podlaga nacionalnim
protidopinkim politikam in medvladnemu sodelovanju.
11. Kdaj la&ko poli#ija odvzame prostost in ves postopek (skratka, 1, $l
in dalje v nulo in podrobno vse=)
Policija sem posamezniku izjemoma vzeti prostost in ga pridrati, e so
izpolnjeni kumulativno trije pogoji:
* utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po
uradni dolnosti,
* pridranje mora biti potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti ali
preverjanja alibija ali zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem
kaznivem dejanju,
* podan mora biti vsaj en izmed pripornih razlogov: begosumnost,
ponovitvena nevarnost ali koluzijska nevarnost.
6nstitut pridranja ima dvojno naravo:
& poseg v osebno svobodo
& pridobivanje izjav ali izpovedb od osumljenca.
Traja lahko ?D ur. 2e traja ve kot / ur, mora biti v pisni obliki obveena o
razlogih za odvzem prostosti. Cre za trajajo poseg v osebno svobodo. 3d
pripora se razlikuje po namenu. 8amen pridranja je odkrivanje in
preiskovanje kaznivega dejanja, ne pa uspeen potek kazenskega postopka
ali varnost ljudi. za pridranje se zahteva utemeljen razlog za sum, za
aretacijo in pripor pa utemeljen sum. Pridranje je torej poseg v osebno
svobodo, ki ne temelji na sodni odlobi. 6nstitut pridranja torej policiji
omogoa, da ima ?D ur posameznika v situaciji, ko ta ne more prekiniti stika
z njo in to brez sodne kontrole.
Pridranje je poseg v osebno svobodo posameznika in v njegov privilegij
zoper samoobtobo. Tako bi ga bilo potrebno odpraviti, ker je protiustavno.
3seba, ki ji je odvzeta prostost brez odlobe sodia mora biti takoj pouena
po ?. lenu #%P in '?D=? lenu #%P. 2e izjavi, da si bo vzela zagovornika, se
zaslianje odloi do njegovega prihoda vendar ne ve kot za 0 uri. 2e izjavi,
da si ga ne bo vzela, se o njeni izjavi naredi uradni zaznamek. 3 vsakem
odvzemu prostosti mora policija takoj obvestiti dravnega toilca, ki ji lahko
da navodila glede nadaljnjih ukrepov. Policija je dolna ravnati po teh
navodilih.
12. !riporni razlo%i
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
13. 1o kdaj sme biti priprt iz razlo%a koluzijske nevarnosti vplivanja na
pri$e'
3
Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so zagotovljeni dokazi.
!icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora omejeno na najkraji
potrebni as.
1. 4eposredna obtoni#a ) kdaj, kaj, $e se ne strinja preiskovalni
sodnik'
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.
1(. :krajani postopek v povezavi s preiskavo
+T predlaga opravo preiskovalnih dejanj, kadar je v dilemi, ali naj zavre
ovadbo ali zane kazenski pregon. Toilec sme predlagati opravi
kateregakoli preiskovalnega dejanja, torej tudi zaslianje osumljenca, mora
pa dolono navesti, katera posamezna preiskovalna dejanja naj opravi
sodnik. 8amen preiskovalnih dejanj je sicer zelo podoben preiskavi, vendar
pa oprava teh dejanj ne bi smela pomeniti Gmini preiskaveH, kar izhaja e iz
tega, da je treba preiskovalna dejanja opraviti Gkar se da hitro in kratkoH, pa
tudi, da mora +T v enem mesecu po prejemu ovadbe vloiti obtoni predlog
oziroma ovadbo zavrei. # opravo preiskovalnih dejanj pridobi +T procesno
veljavne dokaze, ki utemeljen sum potrdijo ali ovrejo. 2e se sodnik z +T
strinja, opravi preiskovalna dejanja, ne da bi o predlogu izdal poseben sklep.
Tudi e se ne strinja z njegovim predlogom, ne izda posebnega sklepa,
temve +T o tem samo obvesti. +T se zoper to njegovo odloitev ne more
pritoiti niti ne more zahtevati odloitve zunajobravnavnega senata.
!odnik, ki je opravljal preiskovalna dejanja pred vloitvijo obtonega
predloga, je izloen iz sojenja.
1*. !ritoba, pritobeni razlo%i, kaj la&ko stori vije sodi$e
Pritoba je edino redno pravno sredstvo. 9ahko se vloi zoper prvostopno in
drugostopno sodbo in tudi zoper sklep. Ee devolutivno in suspenzivno pravno
sredstvo. Bloiti se mora v roku '- dni od vroitve prepisa sodbe.
Pravico so pritobe imajo stranke, zagovornik, obtoenev zakoniti zastopnik
in okodovanec, ter osebe iz 1/<=0 lena #%P. 3btoenec sem vloiti pritobo
le v svojo korist, zato sme izpodbijati le obsodilno sodbo. +T se sme pritoiti
tako v kodo kot v korist obtoenca. 3kodovanec pa sme izpodbijati sodbo
samo glede odlobe sodia o strokih postopka.
Pritobo je potrebno napovedati, in sicer takoj po razglasitvi sodbe oziroma
po pouku o pravici do pritobe, najkasneje pa v D dneh od dneva razglasitve
sodbe oziroma od vroitve prepisa izreka, e niso bili navzoi pri razglasitvi.
2e nihe od upraviencev ni napovedal pritobe, ni potrebno, da bi pisno
izdelana sodba vsebovala obrazloitev. 2e je bila obdolencu izreena
zaporna kazen, napoved pritone ni potrebna. B tem primeru mora sodba
vsebovati obrazloitev.
Pritoba mora obsegati:
* navedbo sodbe, zoper katero se podaja(
* razlog za izpodbijanje(
* obrazloitev pritobe(
* predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali
spremeni(
* podpis osebe, ki se pritouje.
Pritobeni razlogi:
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
3
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
Pritoba se poda pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem
tevilu izvodov za sodie ter za nasprotno stranko in zagovornika , da nanjo
odgovorita. 8asprotna stranka sme v D dneh podati odgovor na pritobo.
3dlobe sodia druge stopnje:
* pritobo zavre )s sklepom*,
* pritobo zavrne )s sodbo*,
* sodbo razveljavi )s sklepom* in vrne zadevo v novo sojenje,
* sodbo spremeni )s sodbo*.
1+. !osredni storile#
%#&' pa uvaja pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega, ki
je kaznivo dejanje izvril osebno, in tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z
izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski
odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev
kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot storilec ali napeljevalec ali
pomaga. ! pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri
natannejem razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj
pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec kaznivega dejanja, lahko
samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka,
starega / let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari.
3trok estih let ne more biti kriv, toda to ni pomembno, ker je polnoletni, ki
je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
neposredno izvril otrok. Cre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse
sam pripravi, organizira, le neposredno izvritev, prepusti drugemu.
1,. 2oile# vloi obtoni#o za nadaljevano kaznivo dejanje, sodi$e ;.
stopnje meni, da ne %re za nadaljevano kaznivo dejanje in obsodi za ve$
kaznivi& dejanj. -li %re za kritev in kakno'
!odie lahko obtoenca, ki je obtoen enega nadaljevanega kaznivega
dejanja, spozna za krivega ve posameznih kaznivih dejanj, vendar ne sme
pri tem spreminjati opisa v kodo obtoenca. Pri tem lahko pride do kritve
naela obtonosti in ni ve podana objektivna identiteta med obtobo in
sodbo. B takem primeru gre za absolutno bistveno kritev postopka, na
katero pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti.
1.. 3rste kazni
* zapor
* denarna kazen
* prepoved vonje motornega vozila.
2/. Kaj je z iz%onom tuj#a in drave'
%# je poznal e kazen izgon tujca iz drave, nov zakon pa je to kazen rtal.
%#&' v prehodnih dolobah doloa, da e je bila izreena stranska kazen
izgona tujca iz drave pred uveljavitvijo tega zakona, se ta kazen izvri tudi
po zaetku veljavnosti tega zakonika.
21. Odstop od pre%ona in zavrenje ovadbe. Kdaj se la&ko ponovno vodi
postopek'
#avrenje ovadbe ne uinkuje kot res iudicata, zato ni procesna ovira, da
dravni toilec ne bi mogel kasneje v isti zadevi zaeti kazenskega pregona.
!amo izjemoma je zavrenje kazenske ovadbe procesna ovira za ponovni
pregon. #a takni izjemi gre, ker je osumljenec izpolnil sporazum iz sklenjene
poravnave ali naloge, ki mu jih je naloil dravni toilec.
Pri odstopu od pregona ni mogoe ponovno vodenje postopka, saj dravni
toilec odstopi od pregona glede na konkretne okoliine primera, e oceni,
da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna, in e je obdolenec
zaradi kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal kodo in dravni
toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upraviena.
22. :tranke postopka
!tranka v "ormalnem pomenu besede je tisti procesni subjekt, ki zahteva
odloitev kazenskega sodia )upravieni toilec* oziroma tisti subjekt, zoper
katerega se takna odloitev osdia zahteva )obdolenec*.
3seba mora imeti sposobnost stranke, dravni toilec ima to sposobnost e
samo na podlagi njegove poklicne "unkcije. 3kodovanec kot toilec lahko
nadaljuje pregon, e dravni toilec odstopi od pregona. #asebni toilec
lahko zahteva uvedbo kazenskega postopka, e gre za dejanje, ki se preganja
na zasebno tobo, vloeno v zakonsko doloenem roku.
8ima pa vsak storilec kaznivega dejanja lastnost stranke: osebe mlaje od '?
let ne morejo biti stranke kazenskega postopka.
23. 3 kakni& vlo%a& la&ko nastopa okodovane#'
9ahko nastopa kot:
3
* subsidiarni toilec,
* pria,
* lahko postavi premoenjskopravni zahtevek
2. Odnos med premoenjskopravnim za&tevkom in
premoenjskopravno koristjo. Kaj se odvzame'
3dvzem premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi
njega, je obligatoren. Tako se premoenjska korist v kazenskem postopku
ugotavlja po uradni dolnosti. Pri ugotavljanju premoenjske koristi sodie
ni vezano na zahtevek toilca ter na dokazne predloge strank in
okodovanca.
Premoenjskopravni zahtevek okodovanca se lahko v celoti ali le deloma
prekriva s premoenjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. #ato se je
more obdolencu odvzeti premoenjske koristi in hkrati okodovancu
prisoditi premoenjskopravnega zahtevka. 3kodovanev
premoenjskopravni zahtevek je primaren v razmerju do odvzema
premoenjske koristi: premoenjska korist se odvzame samo, kolikor ta
presega okodovancu prisojeni premoenjskopravni zahtevek.
+ejansko pridobljena premoenjska korist se obdolencu odvzame, e ni
okodovanca, e ni znan, ali e okodovanec premoenjskopravnega
zahtevka ne uveljavlja. 2e se je okodovanec odpovedal temu zahtevku, se
premoenjska korist ne odvzame. B takem primeru se teje, da jo je
okodovanec obdolencu GpodarilH.
+olnost ugotavljanja premoenjske koristi po uradni dolnosti velja v bistvu
samo za sodie prve stopnje. 2e namre sodie prve stopnje premoenjske
koristi ni odvzelo, eprav bi jo moralo, je sodie druge stopnje ne more
odvzeti, e je pritoba podana samo v korist obdolenca. 2e pride do
razveljavitve sodbe, na podlagi pritobe, ki je bila podana samo v
obdolenevo korist, se lahko v novem postopku premoenjska korist
odvzame, etudi z razveljavljeno sodbo ni bila odvzeta, saj ne gre za
kazensko sankcijo, za katero velja prepoved re"ormatio in peius )1D-. len
#%P*.
2(. 3se o priporu in pridranju (kdo odreja, razlo%i, $asovne omejitve,
dokazni standardi...)
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
3
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
2*. 1oktrina sadeev zastrupljene%a drevesa
B teoriji se je kot opredelitev najirega dometa ekskluzije izoblikoval izraz
doktrina sadeev zastrupljenega drevesa. Cre za primere, ko sicer
popolnoma zakonit dokaz izvira iz nezakonitega dokaza. Ta sekundarni
dokaz je vasih do take mere okuen s primarnim, nezakonitim dokazom, ki
izhaja iz nezakonitega delovanja policije ali kaknega drugega dravnega
organa, da je predmet ekskluzije. Cre torej za dokaze, ki so sami po sebi
zakonito pridobljeni, vendar do njih policija brez prvotnega nezakonitega
ravnanja ne bi prila.
Takna doktrina je izvorno anglosaki institut oziroma tipini institut v pravu
#+A, kjer so jo izdelali do podrobnosti.
2+. !osebnosti pri preiskavi odvetnikove pisarne
Preiskava odvetnike pisarne je dovoljena samo glede spisov in predmetov,
ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti
prizadeta tajnost drugih listin in predmetov, mora pa biti poleg dveh pri
navzo tudi predstavnik 3dvetnike zbornice !lovenije. Podobno dolobo
ima tudi #akon o notariatu.
2,. 1okazni standardi 0 preiskava, obtoni#a
Cre za doloene stopnje verjetnosti:
* razlogi za sum
#a zaetek predkazenskega postopka zadoa, da so podani razlogi za sum,
da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolnosti. Tej stopnji verjetnosti je zadoeno e, e pride policija do
obvestila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, e je storilec neznan, oziroma
3
do obvestila, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. Tako mora
policija narediti vse, da se izsledi storilec, da se ta ne skrije, ne pobegne, da
se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo
biti dokaz, ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za
kazenski postopek. B ta namen smejo zahtevati potrebna obvestila od oseb,
opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, osebe
"otogra"irati, jemati prstne odtise in bris ustne sluznice.
* utemeljeni razlogi za sum
!o nov dokazni standard, ki ga je vzpostavilo Ustavno sodie v zvezi z
uporabo posebnih ukrepov, v pozitivno zakonodajo pa je bil sprejet leta
'>>D. Ustavno sodie jih je opredelilo kot stopnjo verjetnosti, ki mora
temeljiti na doloenih dejstvih, na konkretnih okoliinah, stopnja suma pa
mora biti takna, da se tako po kvaliteti kot kvantiteti zbranih podatkov in
njihovi preverljivosti v veliki meri priblia utemeljenemu sumu.
* utemeljen sum
Bisoka stopnja artikulirane konkretne in speci"ine verjetnosti, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki jo je treba dosei, da se kazenski
postopek v "ormalnem pomenu besede sploh lahko zane. Ktiri temeljna
merila, ki jim mora iti zadoeno, da bi nek sum lahko pojmovali kot
utemeljen:
& predhodnost utemeljenega suma
& konkretnost utemeljenega suma
& izrazljivost utemeljenega suma
& speci"inost utemeljenega suma
Utemeljen sum je torej pogoj za uvedbo kazenskega postopka, hkrati pa tudi
temelj za druge bistvene posege )pripor, prepoved priblievanja doloenemu
kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varina, hini pripor*.
Preiskava 7 utemeljen sum
3btonica 7 utemeljen sum.
2.. ;zvrevanje kazni 0 &ini zapor, dela v javno korist
#aporna kazen se prestaja v zaporu. %azen zapora do devetih 'ese*ev se
lahko nadomesti s hinim zaporom. 3 nadomestnem hinem zaporu odloi
sodie s sklepom, s katerim doloi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz
poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma javne ustanove za
zdravljenje ali oskrbo. !odie lahko obsojencu izjemoma dovoli, da se za
doloen as oddalji iz prostorov , kjer se izvaja hini zapor, kadar je to
neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine,
zdravstveno pomo, ali za opravljanje dela. 2e se obsojenec brez dovoljenja
sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini zapor, ali pa to stori izven
dovoljenega asa, lahko sodie odredi, da se izreena kazen zapora izvri.
%azen zapora do 0 let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni
zapora opravi v obdobju enega leta delo v splono korist najmanj D. ali
najve ?D. ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih obveznosti
iz delovnega razmerja. 3 tem odloa sodie na prvi stopnji, upotevajo pri
tem objektivne in subjektivne okoliine storilca in njegovo soglasje s takim
nainom izvritve kazni. 2e obsojeni ne izpolnjuje nalog, lahko sodie
odredi, da se izreena kazen zapora izvri. # delom v splono korist pa se ne
more izvriti kazen zapora, ki je bil storilcu izreena za kazniva dejanja
zoper spolno nedotakljivost.
3/. Kazenska od%ovornost
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost in krivdo. Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde,
temve za poseben podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo
povezoval v institut kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec,
ki je priteven in krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
3
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
31. Kaskadna od%ovornost
8ovi %azenski zakonik ukinja kaskadno odgovornost. B primeru neznanega
avtorja ali drugih ovir za pregon avtorja, bo v novem %#&' podana le
monost krivdne odgovornosti odgovornega urednika in ne ve objektivne
odgovornosti, kot je sedaj v veljavnem %#. To pa pomeni, da bo dokazovanje
samega kaznivega dejanja. Tako bo lahko odgovorni urednik obtoen le
javne objave kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime po '//. lenu %#&' )kot
v sedanjem %# po 1'. lenu*, ob neznanem avtorju ali ovirah za njegov
pregon pa bo odgovorni urednik postavljen v bistveno ugodneji obrambni
poloaj. #a obsodbo mu bo potrebno dokazati krivdo v obliki naklepa, imel
bo monost ugovora z dokazom resnice, monost izkljuitve protipravnosti,
ko ne bo lo za namen zanievanja, monost odpustitve kazni. Bseh teh
obrambnih monosti pri kaskadni odgovornosti odgovorni urednik in ostali
nateti nimajo.
.5+ Kaj stori storile* s kazensko ovadbo0
33. !redla%alni delikti
Predlagalni delikti so tisti, za katera se storilec %+ preganja na predlog
okodovanca in so doloeni v %#. Pri teh %+ je odvisno od volje
okodovanca ali bo zoper obdolenca sproen kazenski postopek. 2e v %# ni
izrecno doloeno, da se storilec preganja na predlog ali zasebno tobo,
pomeni, da gre za %+, za katero je upravien toilec le dravni toilec. Tudi
pri predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolnosti, vendar pa
glede dopustnosti pregona zakon upoteva interes okodovanca 7 njegov
predlog je procesna predpostavka, da lahko +T zane in vztraja pri
kazenskem pregonu.
3. Fina preiskava
:ina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali
drugih oseb ter stvari v teh prostorih )npr. omar, postelj, obleke, vre, ;*.
:ina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da
je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri
preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja
ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek )materialni pogoji*. Poleg
tega je potrebna obrazloena pisna odredba sodia )"ormalni pogoji*, ki se
izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o
preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. Pri
tem se ga poui o pravici do odvetnika. 2e izjavi, da si ga bo vzel, se
preiskava odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava
se praviloma opravlja med /. in 00. uro. 6zven te ure pa le v zakonsko
doloenih primerih )e ni dokonana do 00. ure, e se opravlja v pogojih
brez sodne odredbe;*.
6metnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri
preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni prii )solenitetne
prie*. 3 preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se
opravi preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
@rez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
& imetnik stanovanja to eli
& kdo klie na pomo
& je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem
dejanju
& je potrebno za varnost ljudi in premoenja
& je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi
pristojnega dravnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi
pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e
jih ni mogoe takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. 3
opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu
toilcu.
3(. -li potrebuje posebno odredbo za bla%ajno v zaprtem prostoru, za
katere%a ima odredbo za &ino preiskavo'
,islim, da. UUU
1%. MILAN TRUKELJ
1. 4a$elo mutabilitete (podrobno, ve$inoma po primeri& ) npr. ali la&ko
toile# med %lavno obravnavo pole% e o$itani& tre& kaznivi& dejanj
3
doda e $etrto. 3 zvezi s tem e nekaj o pravi#a& obdolen#a v
kazenskem postopku).
8aelo mutabilitete daje dravnemu toilcu pravico, da do konca glavne
obravnave pred sodiem prve stopnje odstopi od pregona, ne da bi bil
dolan takno svojo odloitev obrazloiti, e seveda oceni, da za kazenski
pregon niso podani pravni in dejanski razlogi. Po uvedbi preiskave do
zaetka glavne obravnave izda sodie sklep o ustavitvi postopka, e +T od
pregona odstopi, okodovanec pa ne izjavi, da nadaljuje kazenski pregon. 2e
pa je takna izjava podana na glavni obravnavi, sodie izree zavrnilno
sodbo.
2. Gene"i#ium #o&aesionis
2e podajo ugovor samo nekateri izmed obdolencev in e izvenrazpravni
senat spozna, da so razlogi, zaradi katerih se obtoba ne dopusti ali se
obtonica oziroma zasebna toba zavre, tudi v korist tistim obdolencem, ki
ugovora niso podali, ravna tako, kakor da bi ugovor vloili tudi ti.
Uporaba pravil bene"icium cohesionis )ugodnost povezanosti* pride v potev
pri vseh oblikah udelebe, ki jih pozna %#. 9ahko gre tudi za razlina
kazniva dejanja, bistveno je samo, da so obdolenci obtoeni z isto obtonico.
@ene"icium cohesionis velja tudi v pritobene postopku in postopku o
izrednih pravnih sredstvih.
3. Zdruitev postopka
2e obstaja med ve kaznivimi dejanji doloena povezava, narekujejo razlogi
procesne ekonominosti, da se ta %+ obravnavajo v enotnem postopku.
+oloba 10. lena #%P daje odgovor na vpraanje, katero sodie je
pristojno v primeru zvezanosti )koneksitete* med obdolenci in kaznivimi
dejanji. #vezanost je lahko subjektivna, kadar je en obdolenec hkrati
obdolen ve %+, ali objektivna, kadar je pri enem %+ sodelovalo ve oseb,
ne glede na to, za kakno obliko udelebe je lo, ali pa meana, e je ve oseb
sodelovalo pri izvritvi ve %+. #druitev in izvedba enotnega postopka ter
izdaja ene odlobe so v primeru subjektivne in objektivne koneksitete pravilo,
v primeru meane koneksitete pa zgolj monost.
#druitev postopka lahko ima za posledico spremembo krajevne in stvarne
pristojnosti sodia, pa tudi spremembo sestave, v kateri bo sodilo. #druiti
se smejo tudi kazenski postopki, ki teejo po zahtevah razlinih upravienih
toilcev.
B primeru subjektivne koneksitete, ko si konkurirajo %+ iz stvarne
pristojnosti okronega in okrajnega sodia, je stvarna pristojnost doloena
v korist okronega sodia. 2e si konkurirajo sodia iste vrste, pa je
pristojno sodie, ki je prvo zaelo postopek, ali sodie pri katerem je bila
najprej zahtevana uvedba postopka.
3bjektivna koneksiteta je podana, ko je bilo ve oseb udeleenih pri enem
%+. To je v primeru sostorilstva, udelebe, pri %+ prikrivanja, opustitve
ovadbe, da se pripravlja %+, opustitve ovadbe %+ ali storilca, ter pomoi
storilcu po storitvi %+.
#druitev in izvedba enotnega postopka sta mona v "azi preiskave in e na
C3, vse do njenega konanja. Bendar pa se lahko zdruijo samo postopki, ki
se nahajajo v isti "azi. 2e postopki niso bili zdrueni pred izdajo
prvostopenjske sodbe, se po pravnomonosti sodb, izdanih v loenih
postopkih zoper istega obsojenca, lahko izda ena sodba v postopku tako
imenovane neprave obnove kazenskega postopka.
B primeru meane koneksitete se vsakega obdolenca v enotnem postopku
zasliuje kot obdolenca, in ne kot prio, tudi glede tistih %+, za katera sam
ni obdolen, saj ista oseba ne more imeti v enotnem postopku poloaja dveh
razlinih procesnih subjektov. %er je v primeru meane koneksitete zdruitev
postopkov zgolj zakonska monost, zdrui sodie postopke samo, e na
podlagi presoje vseh konkretnih okoliin oceni, da je zdruitev v korist
ekonominosti postopka.
6z razlogov procesne ekonominosti je zdruitev postopkov mogoa tudi v
primeru, ko se pri istem sodiu loeno vodijo postopki v dveh ali ve
kazenskih zadevah, glede katerih obstaja subjektivna in objektivna
koneksiteta. B takem primeru ne gre za pravo zdruitev, ki bi imela za
posledico spremembo stvarne in krajevne pristojnosti sodia, saj gre za
postopke, ki se e vodijo pri istem sodiu. +ejansko gre le za predodelitev
zadeve drugemu zakonitemu sodniku na istem sodiu.
3 zdruitvi postopkov odloa sodie, ki naj bi izvedlo enoten postopek, in
sicer po uradni dolnosti, na predlog )pobudo* drugega sodia ali na
predlog strank. Pri odloanju ni vezano na predlog o zdruitvi postopka,
vendar pa mora o njem odloiti s sklepom, tudi e ga zavrne. Taken sklep se
3
ne more izpodbijati niti s posebno pritobo niti v pritobi zoper sodbo. 2e pa
je bil sklep izdan pred pravnomonostjo obtonice, lahko kritev stvarne in
krajevne pristojnosti uveljavljajo v ugovoru zoper obtonico.
Fnoten postopke ne more tei hkrati po pravilih rednega in skrajanega
postopka. 2e se zdrui postopek iz pristojnosti okrajnega in okronega
sodia, tee postopek po pravilih rednega postopka. B tem primeru se tudi v
pritobenem postopku, e se razveljavi samo sodba glede %+ iz pristojnosti
okrajnega sodia, je okrono sodie pristojno tudi za postopek glede
razveljavljenega dela sodbe.
B postopku proti mladoletniku, ki je sodeloval pri %+ skupaj s polnoletno
osebo, je izvedba enotnega postopka izjema. 8aeloma se postopek proti
mladoletniku izloi. 6zvedba enotnega postopka je dopustna le, e gre za
sodelovanje mladoletnika in polnoletnika pri istem %+. #druitev postopka
mora biti nujna za vsestransko razjasnitev stvari. sklep o tem izda senat za
mladoletnike na obrazloen predlog +T. Fnoten postopek ne pride v potev,
e sta bila udeleena pri razlinih %+, pa eprav je med njima podana
medsebojna zveza in isti dokazi.
. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
(. Akstenzivni preizkus pritobe
2e je podana pritoba v korist obtoenca zaradi zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, se teje,
da je podana pritoba tudi zoper odlobo o kazenski sankciji in o odvzemu
premoenjske koristi. Takna zakonska domneva je logina, saj ima
nepravilna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ali kritev kazenskega
zakona za posledico nepravilno odloitev o kazenski sankciji in odvzemu
premoenjske koristi, hkrati pa obtoenca ne sili, da bi moral izrecno
uveljavljati pritobeni razlog v tej smeri in tako posredno priznavati krivdo.
*. Kdaj ;;. stopenjsko sodi$e opravi obravnavo'
3bravnava pred sodiem druge stopnje je po zakonu izjemna oblika
odloanja o pritobi, e bolj pa v praksi. 3pravi se lahko, e je senat na
predhodni seji sklenil, da bo o pritobi odloal po opravljeni obravnavi in e
so izpolnjeni vsi z zakonom doloeni pogoji. Upravieni razlogi, da sodie
druge stopnje samo opravi obravnavo so podani, e se priakuje, da bo na ta
nain zadeva hitreje konana, npr. e je treba na novo izvesti ali ponoviti le
nekatere izmed tevilnih na glavni obravnavi izvedenih dokazov. Poleg
izvedbe novih dokazov ponovi sodie tiste dokaze, za katere meni, da so bili
na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni, ali glede katerih podvomi o
dokazni presoji sodia prve stopnje.
8a obravnavo se povabijo obtoenec in njegov zagovornik, toilec,
okodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaenci okodovanca, okodovanca
kot toilca in zasebnega toilca in tiste prie in izvedence, za katere sodie
na predlog strank ali po uradni dolnosti sklene, da jih je potrebno zasliati.
+. !ritoba zoper odlo$be sodi$a ;;. :topnje
!ojenje na tretji stopnji je izjema od naela dvostopenjskega sojenja v
kazenskih zadevah. Pritoba je dopusta iz vseh razlogov, s katerimi se sme
izpodbijati sodba sodia prve stopnje. Tako je zoper sodbo sodia druge
stopnje dovoljena pritoba na vrhovno sodie samo v naslednjih primerih:
* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 1.
let ali e je potrdilo sodbo sodia prve stopnje, s katero je bila izreena
takna kazen(
* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko
stanje ugotovilo drugae kakor sodie prve stopnje in na tako ugotovljeno
dejansko stanje oprlo svojo sodbo(
* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve
stopnje obtoenca oprostilo obtobe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo
za krivega
,. 5krepi za za%otovitev obbdolen$eve navzo$nosti, zlasti pripor
3bdolenec ni le subjekt, temve tudi objekt kazenskega postopka.
Preiskovalni sodnik in sodie morata imeti monost, da v vsakem stadiju
postopka zagotovita njegovo navzonost. 8avzonost obdolence je potrebna
v dokazne namene )telesni pregled, izpovedba*, za zagotovitev izvritve
kazenske sankcije, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
3
* vabilo obdolencu
* privedba
* obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia
* prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi
* javljanje na policijski postaji
* varina
* hini pripor
* pripor
Pri presoji, kateri ukrep naj se uporabi, ravna sodie v skladu s pogoji, ki so
predpisani za uporabo posameznih ukrepov. Pri tem pa ne sme uporabiti
strojega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim.
.. !oskus (podrobno)
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Pri poskusu loimo nedokonan poskus, ko je
storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega
odstopa od poskusa. Pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem poskusu pa je za
prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. B taknih primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s
svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice. Primer: storilec je
podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga
pogasil, e preden je hia zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu
izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus drugih kaznivih dejanj pa
samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus
tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno 7 subjektivno
koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa
objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z
uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v
nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj*.
Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep,
njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni pogoj
kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
1/. 5deleen#i kd (npr. razlika sostorile#)poma%a$, vrste pomo$i,...)
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
Prepoznavanje dejanj pomoi in njihova razmejitev od sostorilstva, lahko
povzroata teave. +ejanja pomoi pomenijo objektivno le podporo,
omogoanje, olajevanje, pripravljanje in podobna ravnanja in so po
subjektivni strani samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem
dejanju. %aznivo dejanje bi storilec lahko izvril tudi brez pomoi pomagaa,
3
zato pomagaeva ravnanja tudi niso vzrok nastale prepovedane posledice v
kazenskopravnem pomenu vzrone zveze.
%riterij za razmejitev dejanj pomoi od sostorilstva je predvsem objektiven.
Kele kadar kako ravnanje objektivno je ali bi lahko bilo podpora,
omogoanje, itd. storilcu pri uresnievanju kaznivega dejanja, se lahko
pritegnejo v presojo tudi subjektivni elementi pomoi. Tako npr. utegne biti
to, da je noni uvaj pustil odprta vrata v poslopje, objektivno dejanje
pomoi, toda za pomo bo to ravnanje mogoe teti samo, e je uvaj to
napravil naklepno, zavedajo se, da pomaga storilcu pri izvritvi tatvine
)pomaga pri tujem kaznivem dejanju*. Toda noni uvaj bi bil lahko tudi
sostorilec, e je njegovo ravnanje objektivno bistven, odloilen sestavni del
nartovane, po naelu delitve dela razdeljene dejavnosti obeh sodelavcev in
e je tel dejanje za svoje.
Pomo je praviloma aktivno ravnanje loveka. ,ona pa je tudi opustitvena
pomo, ki pa bo v praksi teko dokazljiva.
+ejanja pomoi se delijo na pomo v "izini in na pomo v psihini obliki.
Pomo v "izini obliki obsega predvsem:
& e da pomaga storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega
dejanja,
& e odstrani ovire ta izvritev kaznivega dejanja.
Pomo v psihini obliki pa je podana predvsem:
& e da pomaga storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje,
& e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca,
sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje izvreno in sledove kaznivega
dejanja,
& e pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril predmete, pridobljene s
kaznivim dejanjem.
Psihina pomo ima torej ve monih oblik, izmed katerih so tri izrecno
natete, mogoe pa so tudi druge, toda samo, e so po svoji naravi, pomenu
in smislu enake natetim.
%# je oblikoval tudi posebna kazniva dejanja, ko je pomo sama po sebi
kazniva: pomo pri samomoru, pomo nosei enski pri prekinitvi nosenosti,
omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
11. 4atej kazni, opozorilne sank#ije
%#&' doloa naslednje kazni:
* zapor,
* denarna kazen,
* prepoved vonje motornega vozila.
3pozorilne sankcije so: pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim
nadzorstvom, sodni opomin.
12. -spera#ijsko pravilo
Po pravilu o asperaciji mora sodie izrei enotno kazen tako, da je ta veja
od vsake kazni, doloene za posamezno kaznivo dejanje, vendar je pri tem
omejeno s tem, da enotna kazen ne sme dosei vsote vseh kazni, doloenih za
posamezna kazniva dejanja, niti maksimuma tiste vrste kazni, ki jo je
uporabilo. To naelo veljavno pravo danes najpogosteje uporablja, zlasti pri
kaznih odvzema prostosti.
13. 3tevanje pripora
Pripor pomeni odvzem prostosti v asu kazenskega postopka kot ukrep za
zagotovitev obdoleneve navzonosti in za uspeno izvedbo postopka.
8epravino bi bilo, e asa, prebitega v priporu, ne bi upotevali pri odmeri
kazni, izreeni za isto kaznivo dejanje, ker je tudi pripor oblika odvzema
prostosti. Fnako velja tudi za druge odvzeme prostosti, kot sta pridranje in
bivanje v zdravstveni ustanovi zaradi opazovanja.
%# tako doloa, da se as prebit v priporu, ter kakrenkoli drug odvzem
prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem, vteva v izreeno kazen zapora in v
denarno kazen. Trajanje kazni se tako obsojencu skraja za as, ki ga je
prebil v priporu, e je bil pripor odrejen zaradi istega kaznivega dejanja,
zaradi katerega je bila izreena kazen zapora. 2e je kazenski postopek
uveden za ve kaznivih dejanj in pripor ni odrejen za vsako od njih, se as,
prebit v priporu, vteva v izreeno kazen zapora in denarno kazen za tisto
kaznivo dejanje, za katero je bil obdolenec obsojen.
%# enai glede monosti vtevanja pripora in drugih oblik odvzema prostosti
v kazen zapora tudi vtevanje zapora, denarne kazni in drugih sankcij, ki jih
je storilec prestal oziroma plaal za prekrek, seveda le v primeru, le je
storilcu izreena kazen za kaznivo dejanje, ki vsebuje tudi vse znake
prekrka, za katero mu je bila e izreena kazen. B kazen, izreeno za
kaznivo dejanje, se vtejeta tudi kazen in disciplinski odvzem prostosti, ki ga
je obsojeni prestal zaradi kritve vojake discipline.
3
Pri vsakem vtevanju so izenaeni dan pripora, dan odvzema prostosti, dan
zapora in dva dnevna zneska denarne kazni.
1. Odmera kazni obsojen#u
!odna odmera kazni pomeni doloitev izbrane kazni po viini.
8ajpomembneja je odmera kazni zapora, saj je od tega odvisno njeno
trajanje. Pri odmeri kazni sodie upoteva olajevalne in obteevalne
okoliine, kot splona pravila za odmero kazni. !odie je dolno v
obrazloitvi sodbe povedati, katere okoliine je upotevalo pri odmeri kazni.
Prav tako je dolno obrazloiti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je
uporabilo katero izmed pooblastil za to, da je odmerilo vijo oziroma nijo
kazen od predpisane ali pa je kazen odpustilo. !odie mora na podlagi
ugotovljenih okoliin oceniti teo storjenega kaznivega dejanja ter stopnjo
krivde.
1(. !o%ojna obsodba (podrobno)
Pogojna obsodba je sankcija opozorilne narave. 6zree se namesto kazni.
Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo )ne pa
izreklo*, ne bo izvrena, e pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in
ne sme biti kraji kot eno leto in ne dalji kot - let )preizkusna doba*, ne bo
izvril novega kaznivega dejanja. Pogojna obsodba vsebuje torej opozorilo
in tudi gronjo, da jo bo sodie preklicalo in izreklo kazen, e pogojno
obsojeni v preizkusni dobi ne bo spotoval temeljnega pogoja za pogojno
obsodbo )da ni izvril novega kaznivega dejanja* in drugih pogojev ali
obveznosti, ki so mu bili naloeni s pogojno obsodbo.
!ploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi
storilcu kaznivega dejanja denarno kazen ali kazen zapora do dveh let.
,erilo za izrek pogojne obsodbe torej ni kazen, ki je predpisana za kaznivo
dejanje, temve kazen, ki jo doloi sodie. %# pa izkljuuje monost
uporabe pogojne obsodbe pri tistih kaznivih dejanjih, za katera je predpisana
kazen zapora najmanj treh let. 2eprav bi sodie z dolobo o omilitvi kazni
lahko odmerilo manj kot 0 leti zapora, je pri teh kaznivih dejanjih pogojna
obsodba vnaprej izkljuena.
3b izreku pogojne obsodbe mora biti sodie prepriano, da storilec ne bo
ve ponavljal kaznivih dejanj. !odie mora opraviti oceno storilevega
bodoega vedenja. Pri tem so mu v pomo posebna merila vsebinske narave:
* osebnost storilca,
* storilevo prejnje ivljenje,
* obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju,
* stopnja kazenske odgovornosti storilca,
* druge okoliine )as in nain izvritve kaznivega dejanja*.
!odie naloi pogojno obsojenemu pogoje in obveznosti. !ploni pogoj je,
da obsojeni v preizkusni dobi ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Posebni pogoji pa so vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel
s kaznivim dejanjem in povrnitev kode, ki jo je z njim povzroil. 2e pogojno
obsojeni teh pogojev ne izpolni, se lahko pogojna obsodba preklie.
3bveznosti, ki jih sodie naloi pogojno obsojenemu so:
& obveznosti, ki izhajajo iz izreenih varnostnih ukrepov,
& obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivih dejanjih )npr. pri
kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe lahko sodie storilcu ob
pogojni obsodbi naloi, da mora mladoletno osebo izroiti upraviencu ali
omogoiti uresniitev izvrljive odlobe glede mladoletne osebe.
Pogojna obsodba nima pravnih posledic. 3seba, ki ji je izreena, se teje za
obsojeno. 3bsodba se vpie v kazensko evidenco in se iz nje izbrie po enem
letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojeni v tem asu ni izvril
novega kaznivega dejanja.
Pogojna obsodba se lahko preklie v naslednjih primerih:
* e je obsojeni v preizkusni dobi izvril novo kaznivo dejanje,
* e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojeni izvril kaznivo
dejanje, preden je bil pogojno obsojen,
* e obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni
obsodbi.
2e sodie preklie pogojno obsodbo, upoteva kazen, ki je bila v njej
doloena, ter doloi kazen za prej izvreno oziroma novo kaznivo dejanje,
nato pa izree enotno kazen po pravilih o steku.
2e ne preklie pogojne obsodbe, pa ima dve monosti:
& za prej izvreno kaznivo dejanje oziroma novo izree kazen,
& za prej izvreno oziroma novo kaznivo dejanje izree pogojno obsodbo.
Tako doloi novo preizkusno dobo, ki zane tee od pravnomonosti te
sodbe. Pri tem pa enotna kazen, ki jo doloi, ne sme presei kazni zapora 0
let, torej najvije mere kazni, ob katero je pogojna obsodba e mogoa.
3
Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi oziroma najkasneje v
enem letu, odkar je preizkusna doba pretekla.
Preklic pogojne obsodbe ni v nasprotju s prepovedjo ponovnega sojenja o
isti stvari )ne bis in idem*. ! preklicem pogojne obsodbe se zgolj sankcionira
nespotovanje obsojenca s pravnomono sodbo naloene obveznosti.
Postopek za preklic pogojne obsodbe je doloen v #%P, medtem ko %#&'
doloa, v katerih primerih pride do preklica in roke za preklic.
Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi obsojeneve neizpolnitve
obveznosti do okodovanca se zane praviloma na obrazloen predlog
okodovanca ali upravienega toilca. !odie pa mora postopek zaeti po
uradni dolnosti, e obsojenec ne vrne premoenjske koristi.
Postopek izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji. !odnik zaslii
obsojenca, s emer se mu omogoi, da se lahko izjavi o predlogu za preklic
pogojne obsodbe ter predlaga dokaze za ugotavljanje dejstev pomembnih za
odloitev. Privedba v tem postopku ne pride v potev.
#unajobravnavni senat odloa o preklicu samo, e je bila pravnomona
sodba izdana v rednem postopku. B skrajanem postopku odloa sodnik, ki jo
je izrekel.
B sodbi s katero se preklie pogojna obsodba, se more izrei kazen, saj
kazni, ki je v pogojni obsodbi samo doloena, ni mogoe izvriti. Pri preklicu
pogojne obsodbe se sme izrei le tista kazen, ki je bila doloena v pogojni
obsodbi.
1*. 6ala tatvina?<navadna< tatvina
Pri %+ tatvine ni razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. +ejanje je dokonano, ko
storilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo 7 aprehenzijska
teorija. 8i potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet
%+ tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.
Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku;
3blike %+:
temeljna oblika(
privilegirana oblika 7 majhna tatvina( dva pogoja: stvar mora biti
majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da si prilasti stvar take
vrednosti )e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti
ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel,
ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve,
kot npr. pri epni tatvin, v tem primeru gre za %+ po '. odstavkui*.
Poskus je kazniv. 2e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren
poskus.
!tek:
+ ni steka s %+ nezakonitega lova in %+ nezakonitega ribolova
)specialnost*(
+ ni steka s %+ protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi
)konsumpcija*(
+ ni steka s %+ prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot
je predvideno v %+ prikrivanja )nekaznivo naknadno dejanje*(
+ ni steka s %+ pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar
pokoduje ali unii )nekaznivo naknadno dejanje*.
1&. ALENKA JELENC PUKLAVEC
3+ Zakonski znaki kaznivega dejanja iz naloge) oblika naklepa
8aklep je pojem, s katerim kazensko pravo oznauje najvejo intenzivnost
storilevega subjektivnega odnosa do dejanja. %#&' ga de"inira takole:
%aznivo dejanje je storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega
dejanja in ga je hotel storiti ali e se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica
nastane.
8aklep ima dve stopnji:
* direktni naklep: je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je
hotel storiti. #avestna sestavina direktnega naklepa je Ge se je storilec
zavedal svojega dejanjaH.
3
!odie mora tako ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )tj. ali jih
je poznal*(
& ali se storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o
posledici v njenem "izinem in socialnem pomenu in obsegu(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano
posledico.
Boljna sestavina direktnega naklepa je hotenje posledice.
* eventualni naklep: je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi
njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da
posledica nastane.
#avestna sestavina eventualnega naklepa pomeni, da mora sodie ugotoviti:
& ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako
kot pri direktnem naklepu*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )bistvena razlika med obema vrstama naklepa*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri direktnem naklepu*.
Boljna sestavina eventualnega naklepa: Gje privolil, da takna posledica
nastaneH. 2e dejstev, ki bi dokazovala storilevo privolitev, ni ali jih ni
mogoe najti, potem ni podan eventualni naklep glede tistega kaznivega
dejanja, ki ga je storilec obtoen )glej primer @avcon str. 0<'*.
Fventualni naklep je spodnja meja naklepa in z njo razmejujemo naklepna
kazniva dejanja od tistih, ki so bila izvrena iz malomarnosti.
!torileva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake
kaznivega dejanja.
#avestna in voljna sestavina naklepa se ugotavljata v trenutku izvritve
kaznivega dejanja.
2. !osebna kazniva dejanja
Pri delitvi na splona in posebna kazniva dejanja se upoteva, kdo more biti
storilec.
!plona %+ )delista commmunia* so tista, kjer se dejanski stan zane s
besedico GkdorH.
2e pa besedo GkdorH zamenja kakna druga npr, mati, uradna oseba,
vojaka oseba,;gre za posebna kazniva dejanja )delicta propria*. To
pomeni, da je lahko storilec taknega %+ samo ta oseba, ter da postane
zaradi osebnih lastnosti storilca neko %+ huje ali blaje. 3znaba osebe
storilca je torej lahko konstitutiven znak %+ ali pa okoliina, ki dejanje
kvali"icira ali privilegira.e gre za konstitutiven znak, govorimo o t.i. pravih
posebnih %+ )prava delicta propria*, e gre za kvali"ikatoren ali
privilegatoren znak, pa po nepravih posebnih %+ )neprava delicta propria*
glede monega storilca.
3. 1olus #oloratus
Pri nekaterih kaznivih dejanjih je namen zakonski znak kaznivega dejanja
)npr. politina kazniva dejanja*. Pri teh kaznivih dejanjih je potrebno
ugotoviti in dokazati ne samo storilev direktni naklep, marve tudi njegov
namen. To pomeni, da za kazniva dejanja, ki so po svoji naravi ali po zakonu
namenska, eventualni naklep ne zadoa, saj mora biti velo direktni naklep
obarvan s posebnim namenom.
. 7azlika obtoba ) obtoni#a
3btoba je akt upravienega toilca, ki vsebuje predlog sodiu, da zoper
doloeno osebo zaradi doloenega kaznivega dejanja opravi glavno
obravnavo in izda sodbo.
Pojem obtonega akta kot genusni pojem obsega:
* obtonico dravnega ali subsidiarnega toilca )v rednem postopku*(
* obtoni predlog dravnega ali subsidiarnega toilca )v skrajanem
postopku*(
* zasebno tobo )v rednem ali skrajanem postopku*
* predlog dravnega toilca za izrek vzgojnega ukrepa )v postopku zoper
mladoletnike*.
Procesno pravo uporablja pojem obtobe, ker obstajajo nekatera skupna
pravila za vse navedene obtone akte.
(. Kje je dolo$eno, kako se kaznivo dejanje pre%anja'
B posebnem delu %#.
*. 4adaljevano kaznivo dejanje, kaznovanje, razlika s KZ
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
3
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%# nadaljevanega kaznivega dejanja ni de"iniral. %riterije za uporabo tega
konstrukta je izoblikovala v preteklosti sodna praksa in pravna teorija.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
!odie sem dejanja, ki jih je toilec v obtobi pravno opredelil kot ve
kaznivih dejanj, v sodbi opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Prav
tako sem obtoenca, ki je bil obtoen za eno nadaljevano kaznivo dejanje,
spoznati za krivega ve posameznih kaznivih dejanj. Bendar pa je to samo
pravilo, ki ga ni mogoe uporabiti, e bi sodie za drugano pravno
opredelitev moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca. Tako npr.
sodie ne bi smelo obtoenca, ki je obtoen za ve kaznivih dejanj tatvine po
0.?=0 lenu %#&' , spoznati za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja
tatvine po 0.?=' lenu, saj bi v takem primeru moralo izpustiti iz opisa
dejanja oitek, da je obtoencu lo za to, da si prilasti stvari majhne
vrednosti.
+. !oskus kaznive%a dejanja, kaznovanje
%#&' de"inira poskus kot zaetek izvritve naklepnega kaznivega dejanja, ki
ga storilec ni dokonal. Pri poskusu loimo nedokonan poskus, ko je
storilec uresniil nekatere znake kaznivega dejanja in dokonan poskus, ko je
3
uresniil vse njegove znake. Ta loitev je pomembna zaradi prostovoljnega
odstopa od poskusa. Pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po
svoji volji preneha z izvritvenimi dejanji. Pri dokonanem poskusu pa je za
prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno preprei nastanek
posledice. B taknih primerih je prostovoljni odstop podan, e storilec s
svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek posledice. Primer: storilec je
podtaknil ogenj z namenom, da bi pogal hio, pa si je premislil in ga
pogasil, e preden je hia zgorela.
Poskus je kazniv, e gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu
izrei tri leta zapora ali huja kazen. #a poskus drugih kaznivih dejanj pa
samo tedaj, e zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus
tako ni kazniv na splono. To stalie uresniuje objektivno 7 subjektivno
koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa
objektivna protipravnost storilevega ravnanja, ki je v tem, da je z
uresniitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v
nevarnost )objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj*.
Ta nevarnost se e ni uresniila, razodeti pa je morala storilev naklep,
njegovo zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico )subjektivni pogoj
kaznivosti*.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, mileja od treh let
zapora, %# praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, eprav sta lahko
podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega
pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.
,ono pa je, da %# tudi za takna dejanja doloi, da je poskus kazniv.
Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali huja
kazen, pa izhaja %# iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni
in subjektivni pogoj. B teh primerih pa dopua mileje kaznovanje.
%adar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za
poskueno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon
prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi
zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresniiti
prepovedano posledico.
Tudi pri nepravih opustitvah sta mona tako neprimerni kot primerni poskus,
vkljuno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa
neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv.
Poskus pa ni mogo v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom
zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogo
poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosenost, ki ga izvri tudi
tisti, kdor zane prekinjati nosenost s privolitvijo nosenice. B teh primerih
je zakonodajalec izenail poskus z dokonanim kaznivim dejanjem.
,. Kaznovalni nalo%
# novelo #%P&F je bil uveden poseben skrajani postopek 7 postopek za
izdajo kaznovalnega naloga. B tem postopku se lahko brez C3 obdolencu
takoj izree doloena kazenska sankcija in e obdolenec ne vloi ugovora, je
postopek pravnomono konan.
Upravien toilec je lahko samo dravni toilec, ki lahko predlaga izdajo
kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega
sodia, za katera se storilec preganja po uradni dolnosti. B postopku proti
mladoletnikom je izdaja kaznovalnega naloga izkljuena. +T predlaga izdajo
kaznovalnega naloga v posebni vlogi in ne v obtonem predlogu. Ta mora
namre vsebovati predlog, da se opravi C3 in na njej izvedejo doloeni
dokazi. +T mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in
varnostni ukrep, ki naj se obdolencu izree v kaznovalnem nalogu, oziroma
znesek premoenjske koristi, ki naj se mu odvzame. B predlogu za izdajo
kaznovalnega naloga +T ne more predlagati vseh sankcij. 6zkljuene so:
kazen zapora, izgon tujca, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,
vzgojni ukrepi, ki jih je mogoe izrei mlajim polnoletnikom, ter objava
sodbe, medtem ko je kazen zapora, doloena v pogojni obsodbi, omejena na
najve / mesecev.
!odie ne more izdati kaznovalnega naloga brez predloga +T, ni pa ga
dolno izdati, e ga +T predlaga. 2e se sodnik ne strinja z izdajo
kaznovalnega naloga, ne izda sklepa, temve svoje nestrinjanje izrazi s tem,
da razpie C3.
2e se sodnik s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga strinja, izda sodbo
o kaznovalne' nalogu. Ta sodba se ne razglasi, izree pa se Gv imenu
ljudstvaH. B kaznovalnem nalogu obdolencu ni mogoe kazni odpustiti niti
mu ni mogoe v plailo naloiti premoenjskopravnega zahtevka, ki ga
uveljavlja okodovanec. B tem primeru se okodovanca napoti na pravdo.
Pa pa mora kaznovalni nalog vsebovati odlobo o strokih kazenskega
postopka. 3brazloitev sodbe ne vsebuje presoje dokazov, temve se dokazi,
3
ki so bili podlaga za izdajo kaznovalnega naloga, samo navedejo. B
kaznovalnem nalogu sodie ne odmeri kazni, zato tudi ne more v
obrazloitvi navesti okoliin, ki jih je kot obteevalne ali olajevalne
upotevalo pri izreku kazni ali izbiri kakne druge kazenske sankcije.
!odba o kaznovalnem nalogu se vroa obdolencu, +T in zagovorniku po
splonih dolobah, ki veljajo za vroitev sodbe, s tem, da obdolencu sodbe o
kaznovalnem nalogu ni mogoe vroiti s pritrditvijo na sodno desko.
Ugovor zoper kaznovalni nalog je posebno pravno sredstvo, ki ga imata
samo obdolenec in zagovornik , ne pa tudi osebe, ki lahko vloijo pritobo v
korist obdolenca. +T nima pravice do ugovora, saj nima pravnega interesa.
#a ugovor se ne zahteva, da bi moral biti obrazloen, niti, da bi moral
obdolenec navesti, ali ugovarja kaznovalnemu nalogu zato, ker kaznivega
dejanja ni storil, ali zgolj zaradi izreene kazenske sankcije ali drugega
ukrepa. !odnik preizkusi samo, ali je ugovor pravoasen in dovoljen, ne pa
tudi, ali je utemeljen. #oper sklep o zavrenju ugovora in zoper sklep o
razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu je dopustna pritoba, saj je zakon
ni izrecno izkljuil. Bloitev pritobe ima suspenzivni uinek, zato se lahko v
primeru razveljavitve sodbe o kaznovalnem nalogu doloi C3 ele po
pravnomonosti sklepa, s katerim je bila sodba razveljavljena.
Pravoasen in dovoljen ugovor povzroi razveljavitev sodbe o kaznovalnem
nalogu in opravo C3 na podlagi vloenega obtonega predloga. #akon
izrecno izkljuuje vezanost sodnika na prepoved re"ormatio in peius, zato se
v novi sodbi lahko obdolenca spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje po
strojem kazenskem zakonu in se mu izree stroja sankcija ali kazen.
! pravnomonostjo kaznovalnega naloga se kona kazenski postopek zoper
obdolenca.
.. :odni opomin
!odni opomin ni kazen, temve opozorilna sankcija, ki nima pravnih posledic
obsodbe. 6zda se, e sodie spozna, da obdolenec tudi brez kaznovanja ne
bo ponovil kaznivega dejanja. %azniva dejanja, za katera se izreka sodni
opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku, lahko pa se sodni
opomin izree tudi v rednem postopku. !odni opomin se izree s sklepom, ko
pa se obdolencu izda kaznovalni nalog, v katerem se mu izree sodni
opomin, se le&ta izree s sodbo in ne s sklepom.
!klep o sodnem opominu mora imeti tako kot sodba: uvod, izrek, obrazloitev
in pravni pouk. B izreku sklepa o sodnem opominu se obdolenca ne spozna
za krivega in se ga tudi ne obsodi na sodni opomin, temve se navede, da se
mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri emer se mora
navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja ter njegovo zakonsko oznabo.
3bdolenec in toilec se lahko zoper sklep o sodnem opominu pritoita le, e
sta pritobo v osmih dneh od razglasitve sklepa oziroma od vroitve prepisa
izreka o sodnem opominu napovedala. #oper sklep se lahko pritoijo tudi
zagovornik in osebe, ki smejo v korist obdolenca vloiti pritobo zoper
sodbo. !klep o sodnem opominu se lahko izpodbija v glavnem iz istih
razlogov, kot se lahko izpodbija sodba, posebej pa zaradi tega, ker niso bile
podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opomina. 3b pritobi
toilca v obdolenevo kodo sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s
katero ga spozna za krivega in ga obsodi na kazen ali pogojno obsodbo, e je
sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. 9ahko pa se izda
sklep, s katerim obtobo zavre ali obdolenca oprosti obtobe ali pa
pritobo zavrne in potrdi sklep o sodnem opominu.
1/. Kdaj se za$ne kazenski postopek'
%azenski postopek se pred sodiem lahko zane le tedaj, e to zahteva
)naelo akuzatornosti* upravieni toilec.
B rednem postopku se zane postopek z izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
B skrajanem postopku se zane, ko sodnik po preizkusu obtonega akta
razpie glavno obravnavo.
B postopku proti mladoletnikom se postopek zane, ko sodnik za
mladoletnike zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka sprejme, oziroma
e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia.
11. 5%ovor zoper obtoni#o
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Cre za materialni preizkus obtonice.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
3
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba,
zavre s sklepom predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obtonico vrne toilcu, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obtonico polje pristojnemu sodiu, e ugotovi, da je stvarno ali krajevno
pristojno neko drugo sodie(
* obtobe ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
* obtonico zavre, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obtonico kot neutemeljeno.
13. 2atvina)velika tatvina)rop)roparska tatvina
A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. +ejanje je dokonano, ko
storilec stvar vzame oz. ko lastnik izgubi posest nad stvarjo 7 aprehenzijska
teorija. 8i potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne
premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet
%+ tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj.
Prilastitev tuje premine stvari mora biti protipravna. Protipravnosti ni pri
pristanki okodovanca, zasegu stvari, carinskem postopku;
3blike %+:
temeljna oblika(
privilegirana oblika 7 majhna tatvina( dva pogoja: stvar mora biti
majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da si prilasti stvar take
vrednosti )e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti
ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel,
ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve,
kot npr. pri epni tatvini*.
Poskus je kazniv. 2e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren
poskus.
!tek:
+ ni steka s %+ nezakonitega lova in %+ nezakonitega ribolova
)specialnost*(
+ ni steka s %+ protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi
)konsumpcija*(
+ ni steka s %+ prikrivanja, e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot
je predvideno v %+ prikrivanja )nekaznivo naknadno dejanje*(
+ ni steka s %+ pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar
pokoduje ali unii )nekaznivo naknadno dejanje*.
!%#IKA A!I"A
3
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
Cre za hujo obliko temeljnega %+ tatvine( storjena je na poseben nain ali
ob posebnih okoliinah ali pa je njen predmet posebna stvar:
z vlomom )nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo "izine sile,
npr. razbitje kljuavnice, preaganje reetk*, vdorom )odpiranje zaprtih
prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega
pokodovanja vhodov( storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain
ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti doloene ovire, npr. z
uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal* ali
premagovanjem vejih ovir )npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu,
plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko*(
v sostorilstvu )ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali
obsojeni*( sostorilstva pa ni, e tisti, ki pri pripravi %+ sicer sodeluje, ne
sodeluje pri "izini izvritvi %+ oziroma ne prispeva odloilno k izvritvi
s kaknim druganim dejanjem. Takna oseba bo lahko kazensko
odgovorna le za pomo ali napeljevanje h %+.
na posebno predrzen nain 7 izrazito odstopanje od obiajnega naina
storitve tatvine, ki je pogosto e sam po sebi drzen )npr. prerezanje
hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih
sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok*(
s posestjo oroja ali nevarnega orodja 7 storilec lahko prinese s seboj ali
najde na kraju dejanja, mora pa jih imeti pred storitvijo tatvine(
v asu poara, povodnji ali naravne nesree 7 dejanje mora biti storjeno
na kraju, ki je prizadet zaradi take nesree(
z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree )npr. pri
avtomobilski nesrei, nesrei v gorah, pogani hii*(
posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika
vrednost ukradene stvari 7 storilcu mora iti za to, da si prilasti tako
stvar(
kvali"icirana oblika 7 tatvina stvari posebnega kulturnega ali
zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti na enega izmed zgoraj
natetih nainov ali v hudodelski zdrubi )slednje dodano s %#&'*.
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
3
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
1. 3arnostni ukrep obvezne%a psi&iatri$ne%a zdravljenja po KZ
%#&' pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
+o sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh
varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega %#, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
%#&' pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov.
3bvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstveni ustanovi:
Ta ukrep je namenjen nepritevnim oziroma bistveno zmanjano pritevnim
storilcem kaznivih dejanj, pri katerih sodie ugotovi, da obstaja nevarnost,
da bo storilec ponavljal kazniva dejanja zaradi motenj duevnega stanja. To
je ukrep kurativne narave. !odie mora izrei ta ukrep, e so poleg splonih
pogojev izpolnjeni e naslednji pogoji:
* da je storilec izvril dejanje, ki ima objektivne znake kaznivega dejanja, kar
mora biti ugotovljeno v kazenskem postopku,
* da je bil ob izvritvi kaznivega dejanja nepriteven ali bistveno zmanjano
priteven,
* da je sodie ugotovilo, da bi na prostosti lahko izvril kakno hudo
kaznivo dejanje zoper ivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoenje
)nevarnost storilca*,
* da je to nevarnost mogoe odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v
zdravstvenem zavodu.
!prva je bil ta ukrep asovno neomejen, %#&>? pa je doloil, da mora
sodie izvrevanje tega ukrepa ustaviti, e ugotovi, da zdravljenje in varstvo
v zdravstvenem zavodu nista ve potrebna. Poleg tega pa sodie po enem
letu izvrevanja tega ukrepa odloi o tem, ali sta nadaljnje zdravljenje in
varstvo e potrebna. Tako ravna po preteku vsakega nadaljnjega leta. %#
doloa tudi najdalje trajanje tega ukrepa 7 '. let. Po poteku tega asa se
lahko izvruje samo e kot medicinski zdravstveni ukrep in ne kot kazenska
sankcija.
Ta varnostni ukrep se izree namesto kazni, torej samostojno, kadar se izree
nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja. 9ahko pa se izree poleg kazni,
kadar se izree storilcu, ki je bil spoznan za bistveno zmanjano pritevnega.
Taken storilec je kazensko odgovoren in e mu sodie izree kazen zapora,
mu izree ta varnostni ukrep, e obstajajo pogoji, ki jih zakon zahteva za
njegov izrek )nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje*. 2e je izreen poleg
kazni, se obsojenec najprej napoti na zdravljenje. 2e je as zdravljenja
enako dolg kot kazen zapora, se po konanem zdravljenju izpusti na prostost.
2e pa je ta as kraji od izreene kazni, se napoti e na prestajanje preostale
kazni. %# pa doloa, da lahko sodie v taknem primeru napoti obsojenca
na pogojni odpust, pri tem pa sodie upoteva uspeh zdravljenja, storilevo
zdravstveno stanje, as, ki ga je prebil v zdravstvenem zavodu, in ostanek
kazni, ki ga e ni prestal. B okviru teh meril pa mora sodie upotevati tudi,
kaken bi bil uinek izvritve prostostne kazni na obsojenevo zdravstveno
stanje. #a uporabo te vrste pogojnega odpusta so torej odloila ta merila in
ne merila, ki veljajo za pogojni odpust iz DD. lena %#&'.
3bvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti:
Cre za relativno nov varnostni ukrep, ki se izree v naslednjih primerih:
* nepritevnemu storilcu kaznivega dejanja se ta ukrep izree )kot samostojni
ukrep*, e sodie ugotovi, da je takne vrste zdravljenje potrebno in bo
zadostovalo za to, da storilec ne bo ve ponavljal hujih kaznivih dejanj(
3
* bistveno zmanjano pritevnemu storilcu kaznivega dejanja se sme ta ukrep
izrei, e je bil pogojno odpuen v skladu s /?=? lenom %#, e sodie
ugotovi, da je obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti e potrebno.
#a ta varnostni ukrep je predvidena manja nevarnost storilca, da bi lahko
ponovil kaznivo dejanje, upoteva pa se tudi vrsta in tea kaznivega dejanja,
ki bi ga lahko ponovil.
Ta ukrep sme trajati najve 0 leti, raunajo od pravnomone sodbe, sodie
pa po preteku enega leta ponovno odloi ali je obvezno zdravljenje na
prostosti e potrebno. %er gre za prisilni ukrep na prostosti je potrebno, da
je njegovo trajanje omejeno. 2e je zdravljenje po poteku 0 let e potrebno, se
naj izvruje brez prisilne sodne odlobe.
3E+ Opis pisne naloge
1*. 1ejanje maj&ne%a pomena (KZ, KZ)1)
%# je doloal, da ni kaznivo tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom doloene
znake kaznivega dejanja, je pa majhnega pomena. +ejanje je majhnega
pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali tee dejanja,
ali zaradi tega, ker so kodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi
okoliin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storileve
kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliin.
%#&' je to dolobo rtal in v prehodnih dolobah navedel, da se do doloitve
pogojev za opustitev kazenskega pregona v #%P&' sodia in +T odloajo,
da se ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz '?. lena
%# kazenski pregon zoper storil*a kaznivega dejanja izkljui) e je podana
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami,
ki bi jih povzroil kazenski pregon.
1+. Zastaranje (KZ, KZ)1)
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
3
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
1,. 4epritevnost
Pritevnost kot eden izmed pogojev za krivdo pomeni, da mora biti kriv samo
tisti storilec kaznivega dejanja, ki je duevno normalen in zato sposoben
pravilno zaznavati svet okoli sebe oziroma imeti samega sebe v oblasti. To
pove %#&' v 0>=' lenu: @Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni priteven) ni
kriv+?
B 0. odstavku pa doloa, da @ni priteven storile*) ki ob storitvi kaznivega
dejanja ni 'ogel razu'eti po'ena svojega dejanja ali ni 'ogel i'eti v
oblasti svojega ravnanja zaradi duevne 'otnje ali duevne
'anjrazvitosti+H Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni, se delijo na
dve skupini, in sicer:
* bioloke pogoje ali elemente nepritevnosti in
* psiholoke pogoje ali elemente nepritevnosti.
@ioloke pogoje %#&' razvra v 0 skupini )prejnji %# je poznal ? skupine*,
in sicer duevna motnja in duevna manjrazvitost.
,ed duevne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotine reakcije, ki so lahko
organske ali pa "unkcionalne )shizo"renija, maninodepresivne psihoze,
stanja po moganskih pokodbah;*. !em sodijo tudi prehodna stanja, ki jih
3
lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge
abnormne reakcije, pa tudi razne droge in alkohol.
+uevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v "iziolokem pomenu kot tudi
duevno zaostalost zaradi vzrokov v okolju.
%#&' je med biolokimi pogoji rtal Gdrugo trajno in hudo duevno
motenostH, ki jo %#&' ureja le e kot podlago bistveno zmanjani
pritevnosti. To je obrazloeno s tem, da motenosti, ki niso organskega
izvora, lahko zmanjujejo pritevnost, ne dajejo pa podlage za nepritevnost,
ter da privzgojena asocialna reagiranja, kodljive razvade, nebrzdano
izraanje instinktov ali a"ektov ne morejo izkljuiti pravne odgovornosti.
Psiholoki pogoj se nanaa na vpraanja:
& ali je bil storilec v trenutku izvritve kaznivega dejanja zmoen razumeti
pomen svojega dejanja )zavestna ali intelektualna sestavina*(
& ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje )voljna sestavina*.
@ioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti si morata biti v razmerju vzroka
in posledice. 8i torej mogoe izkljuiti pritevnosti, e nista podana hkrati
oba pogoja nepritevnosti in e bioloki pogoj ni vzrok psiholokemu.
2e sodie ugotovi, da je bil storilec ob izvritvi kaznivega dejanja
nepriteven, ni kriv in izree oprostilno sodbo. +o uveljavitve %#&' je imelo
sodie monost izrei varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu. %#&' je odpravil varnostne ukrepe
medicinske narave, saj bo te ukrepe uredil poseben zakon. %er pa taknega
zakona e ni, je v prehodnih dolobah doloeno, da se do uveljavitve tega
zakona e naprej uporabljajo dolobe o varnostnih ukrepih po /1=0, /?=? in
/-. lenu %#.
1.. Krajevna pristojnost, prenos
%rajevna pristojnost:
Cre za upravienje in dolnost stvarno pristojnega sodia, da odloi o
konkretni kazenski zadevi glede na krajevno obmoje oziroma teritorij, za
katerega je z zakonom pristojno doloeno sodie. Pravila o krajevni
pristojnosti delimo na:
* splona pravila o krajevni pristojnosti:
& pristojnost sodia, na obmoju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno
ali poskueno(
& pristojnost sodia, ki je prvo zaelo postopek(
& pristojnost sodia po kraju prebivalia obdolenca(
& pristojnost sodia na obmoju katerega je bil obdolenec prijet ali se je
sam naznanil.
* posebne vrste krajevne pristojnosti:
& krajevna pristojnost po medsebojni zvezi 7 subjektivna koneksiteta je
podana, ko pomeni navezno okoliino identiteta storilca( o objektivni
koneksiteti pa govorimo, ko je navezna okoliina kaznivo dejanje, pri
katerem je bilo udeleenih ve oseb(
& odrejena pristojnost: pristojno sodie doloi Brhovno sodie 5!, e se
krajevne pristojnosti ne da dognati(
& prenesena pristojnost: do obvezne delegacije pride, e krajevno pristojno
sodie zaradi pravnih in stvarnih razlogov ne more voditi postopka, do
"akultativne delegacije pa, ko se pristojnost prenese na drugo sodie zaradi
smotrneje izvedbe kazenskega postopka(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena na domai ladji
ali na domaem letalu(
& krajevna pristojnost sodia za kazniva dejanja, storjena s tiskom(
& izbirna )elektivna* pristojnost: ko upravieni toilec izbira med sodii, ki
so po splonih zakonskih pravilih pristojna o doloanju krajevne pristojnosti.
!odie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. 2e ugotovi, da
ni pristojno, se izree za nepristojno, in zadevo polje po pravnomonosti
sklepa pristojnemu sodiu. Po pravnomonosti obtonice, se sodie ne
more ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve
uveljavljati ugovora krajevne nepristojnost.
!por o pristojnosti:
* negativni kompetenni spor 7 kadar eno ali ve sodi odreka svojo
pristojnost razsoditi v doloeni zadevi(
* pozitivni kompetenni spor 7 kadar si dve ali ve sodi lastita pristojnost
razsoditi v doloeni zadevi )neprimerno redkeji v praksi*.
3 sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie.
2e krajevno pristojno sodie iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more voditi
postopka in to sporoi neposredno vijemu sodiu, to doloi drugo stvarno
pristojno sodie na svojem obmoju )obvezna ali obligatorna delegacija*.
#a "akultativno delegacijo pa gre takrat, ko se prenese pristojnost na drugo
stvarno pristojno sodie zaradi smotrneje izvedbe kazenskega postopka ali
3
e so za to drugi tehtni razlogi.
2/. !ristojnosti zunajobravnavne%a senata
Pristojnosti izvenrazpravnega senata so raznovrstne. 8ajpogosteje zadeve,
ki jih senat obravnava so pritobe zoper sklep o priporu preiskovalnega
sodnika, podaljanje pripora po vloeni obtonici, ugovori zoper obtonice
ter zahteve za izrek enotne kazni in obnovo postopka. !estavljajo ga trije
redni, poklicni sodniki, od katerih je en poroevalec in en predsednik senata,
tretji pa lan.
6zvenrazpravni senat odloa o )1D pristojnosti*:
* pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in
sodnika posameznika okrajnega sodnika, e ta opravlja preiskovalna
dejanja(
* o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v zakonu(
* na prvi stopnji zunaj glavne obravnave(
* o pritobi zoper odlobo policije o pridranju(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravienega toilca, da
opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera slednji meni, da je glede
na okoliine primera smotrno, da jih opravi, e preden se uvede preiskava(
* o zahtevi preiskovalnega sodnika, da odloi o njegovem nesoglasju z
zahtevo dravnega toilca za preiskavo(
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in okodovanca,
da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave(
* o ustavitvi preiskave
* o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom dravnega toilca za
dopolnitev preiskave(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja D&dnevni rok za vloitev
neposredne obtonice(
* o zahtevi dravnega toilca, da se podalja '-&dnevni rok za dopolnitev
preiskave ali za odloanje o tem, ali naj se vloi obtonica ali odstopi od
pregona(
* o predlogu preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca, da se pripor
podalja e najve za 0 meseca(
* o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izreeni zaradi
disciplinskega prestopka pripornikov(
* o pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen
zapor, ker doloena oseba ni hotela izroiti predmetov(
* o zahtevi predsednika senata glede obtonice okodovanca kot toilca
oziroma glede zasebne tobe(
* o ugovoru zoper obtonico )zasebno tobo* oziroma o zahtevi predsednika
senata, pred katerim naj bo glavna obravnava(
* o izloitvi zapisnikov in obvestil(
* o priporu obdolenca ob vloeni obtonici na predlog ali po uradni
dolnosti(
* o priporu po vloeni obtonici, vkljuno z 0 7 mesenim preizkusom po
uradni dolnosti od zadnjega sklepa o priporu(
* o pritobi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vloitvijo
obtonega predloga(
* o pomenu odklonitve dravnih organov, da dovolijo pregled ali izroitev
svojih spisov ali drugih listin, e mislijo, da bi bila objava njihove vsebine
kodljiva za splone koristi(
* o pritobi podjetja ali zoper sklep organa, ki vodi kazenski postopek, s
katerim se ugotovijo in naloijo stroki, ki so nastali zaradi ureditve
knjigovodstva, torej poslovne dokumentacije, ki je predmet izvedenstva(
* o pritobi zoper sklep o kaznovanju prie, ki noe priati(
* o uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravienega toilca, e je bila s
pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan
utemeljen sum, da je osumljenec oziroma obdolenec storil kaznivo dejanje(
* o zahtevi za nepravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi za pravo obnovo kazenskega postopka(
* o zahtevi dravnega toilca glede njegovega nesoglasja s sodnikom
okrajnega sodia, ki meni, da je za sojenje stvarno pristojno okrono
sodie(
* o trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja v
zavodu ali na prostosti(
* o predlogu za preklic pogojne obsodbe(
* o pritobi zoper odvzem predmetov, ki se po kazenskem postopku smejo ali
morejo odvzeti(
* o postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe(
* o postopku za prenehanje varnostnih ukrepov(
3
* o postopku o izvritvi sodbe tujega sodia(
* o odstopu kazenskega pregona tuji dravi mimo pogojev doloenih v #%P(
*o postopku za izroitev obdolencev in obsojencev(
* o zahtevi neupravieno obsojenih za povrnitev kode, rehabilitacijo in
uveljavitev drugih pravic(
* o pritobi zoper poseben sklep o strokih kazenskega postopka.
21. Fina preiskava
:ina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali
drugih oseb ter stvari v teh prostorih )npr. omar, postelj, obleke, vre, ;*.
:ina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da
je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri
preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja
ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek )materialni pogoji*. Poleg
tega je potrebna obrazloena pisna odredba sodia )"ormalni pogoji*, ki se
izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o
preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. Pri
tem se ga poui o pravici do odvetnika. 2e izjavi, da si ga bo vzel, se
preiskava odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava
se praviloma opravlja med /. in 00. uro. 6zven te ure pa le v zakonsko
doloenih primerih )e ni dokonana do 00. ure, e se opravlja v pogojih
brez sodne odredbe;*.
6metnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri
preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni prii )solenitetne
prie*. 3 preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se
opravi preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
@rez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
& imetnik stanovanja to eli
& kdo klie na pomo
& je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem
dejanju
& je potrebno za varnost ljudi in premoenja
& je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi
pristojnega dravnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi
pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e
jih ni mogoe takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. 3
opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu
toilcu.
22. !oli#ijsko pridranje
Policijsko pridranje policiji omogoa, da v lastnem interesu osebi omeji
prostost, ker so podani razlogi za sum in priporni razlogi in ker eli opraviti
katero izmed dejanj, ki jo ji v predkazenskem postopku dovoljena. B praksi je
potrebno zlasti za preverjanje alibija, da se osumljencu preprei stik z
osebami, ki bi mu lahko zagotovile laen alibi, in zaradi zavarovanja sledov,
ki bi jih osumljenec lahko uniil.
23. O%led
3gled je procesno dejanje, pri katerem procesni organ z neposrednim
opazovanjem ugotavlja dejstva, ki so pomembna za postopek, rezultat
ugotavljanja pa se zapie v zapisnik.
Posebna vrsta ogleda je rekonstrukcija dogodka, ki se opravi tako, da se
ponovijo dejanja ali situacije v istih razmerah )isti kraj, ista sredstva, iste
osebe*, v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil. 8amen
rekonstrukcije je, da se preverijo e izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki
so pomembna za razjasnitev stvari.
Predmet ogleda je vse, kar se da s utili opaziti in kar je pomembno za
postopek. 5azlikujemo ogled predmeta in ogled osebe.
Predmeti ogleda so: predmeti namenjeni ali uporabljeni za kaznivo dejanje
)sredstvo kaznivega dejanja*( predmeti na katerih so sledovi kaznivega
dejanja )prstni odtisi, krvavi madei, sledovi rane, stopinj*( predmeti
kaznivega dejanja )ukradena stvar*( predmeti, ki so nastali s kaznivim
dejanjem )ponarejena listina, denar*.
Telesni pregled obdolenca se lahko opravi tudi brez njegove privolitve, e je
treba dognati dejstva, ki so pomembna za kazenski postopek. Telesni pregled
drugih oseb pa se sme opraviti brez njihove privolitve samo tedaj, e je treba
dognati, ali je na njihovem telesu doloena sled ali posledica kaznivega
dejanja.
Poleg predmeta oseb in predmetov so e pomembni krajevni ogled, ogled
trupla in ogled listin.
3
8adalje poznamo meani ali kombinirani ogled, pri katerem sodeluje
izvedenec. Posebna vrsta ogleda z izvedencem je pregled in razteleenje
trupla. 2e je truplo e pokopano se odredi izkop )ekshumacija*. 6zkop in
razteleenje trupla lahko odredi samo sodni organ.
Preiskovalni sodnik opravlja ogled med preiskavo, izjemoma tudi pred
uvedbo preiskave, e bi bilo nevarno odlaati z ogledom. Policija sme
opraviti ogled v predkazenskem postopku kot procesno dejanje le v primerih,
ko preiskovalni sodnik ne more takoj priti na sam kraj dejanja. 8e more pa
opraviti obdukcije in izkopa trupla. B postopku pred sodiem prve stopnje
opravlja zunaj glavne obravnave ogled predsednik senata ali sodnik, ki ga
pooblasti senat, na glavni obravnavi pa senat.
2. ;zvedenstvo
%adar je za ugotovitev in presojo kaknega pomembnega dejstva smotrno
dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje, sodie
odredi izvedenstvo. 6zvedenstvo ni le dokaz, ampak gre za pomo sodiu pri
izvrevanju njegove "unkcije. !odie svobodno odloa o izvedencu iz vrst
strokovnjakov.
#akon doloa, v katerih primerih je izvedenstvo nujni pogoj za pravilno
presojo dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja. Tako
preiskovalni sodnik vselej odredi pregled in razteleenje trupla, kadar je v
smrtnem primeru podan sum, da je bila smrt povzroena s kaznivim
dejanjem. 2e je truplo e pokopano, pa se odredi izkop ali ekshumacija, da
se truplo pregleda in raztelesi. !miselno isto velja za pregled in razteleenje
zarodka. Prav tako je potrebno odrediti izvedenca pri ugotavljanju telesnih
pokodb. 3b sumu zastrupitve se poljejo sumljive snovi, najdene v telesu ali
drugje, zavodu, ki opravlja toksikoloke preiskave. Psihiatrini pregled se
odredi, e nastane sum, da je pri obdolencu zaradi trajne ali zaasne
duevne bolezni, zaasne duevne motnje, duevne zaostalosti ali kake druge
trajne in hude duevne motenosti pritevnost izkljuena ali zmanjana.
Iormalni pogoj za izvedenstvo je izdaja pisne odredbe, s katero se doloi,
kdo bo opravil izvedenstvo in kaj je predmet izvedenstva. 3dredbo o
izvedenstvu izda sodie 7 preiskovalni sodnik, predsednik senata ali sodei
senat oziroma sodnik posameznik. B predkazenskem postopku sme
izvedenstvo, razen obdukcije in izkopa trupla, odrediti tudi policija, e je
izvedenstvo povezano z ogledom, ki ga je kot nujno preiskovalno dejanje
opravila policija sama. 6zvedenca doloi sodie izmed oseb, ki so sodni
izvedenci.
+olnost izvedenca je, da se odzove vabilu ter poda izvid in mnenje. 6meti
mora ne samo ustrezno strokovno znanje in izkunje, temve mora biti tudi
objektiven in nepristranski.
Predmet izvedenstva mora biti im bolj natanno doloen v odredbi.
! pomojo izvedencev sodie ugotavlja vzrono zvezo med doloenimi
dejstvi in nastankom posledice. %o izvedenec opravi izvedensko delo, mora
podati izvid in mnenje. 6zvid obsega opis predmeta izvedenstva, ki ga
izvedenec poda po tem, ko si je predmet izvedenstva ogledal )npr. truplo,
telesne pokodbe*. 6zvedensko mnenje je izvedeneva strokovna presoja tega,
kar je ugotovil na podlagi svojega izvida, in obsega razloge, s katerimi
utemeljuje svojo strokovno presojo oziroma mnenje.
Clede dokazne vrednosti #%P doloa, da sodie v primeru, e se podatki
izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je njihov izvid
nejasen, nepopoln, sam s seboj v nasprotju ali z raziskanimi okoliinami v
nasprotju, pa se te pomanjkljivost ne dajo odpraviti z zaslianjem izvedencev,
dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci. Tako ravna tudi v primeru,
e so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane
utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa tega ni mogoe odpraviti z
novim zaslianjem.
2(. 4aklep pri k.d. %olju"ije
Pri %+ golju"ije je storilevo dejanje e posebej motivirano, kajti storilec
ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoenjsko korist
oziroma da koga okoduje. 2e taknega namena ni, tudi ni podano %+,
eprav je lo za lano prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliin.
Colju"ivi namen storilca mora biti podan e ob sklenitvi posla. 8e gre za %+,
e se po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna
premoenjska korist. B teh primerih bi lahko lo za %+ zatajitve.
%+ golju"ije je lahko storjeno le z direktnim naklepom.
2'. SALVICA PUREBER
KZ)1C
1. 1ru%a$na de"ini#ija malomarnosti v novem KZ)1
3
%aznivo dejanje je storjeno iz 'alo'arnosti samo, e je tako doloeno v
zakonu. 5azlikujemo med:
* zavestno malomarnostjo: storilec se je zavedal, da lahko zaradi njegovega
ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo
lahko prepreil ali, da ne bo nastala.
!odie mora v tem primeru ugotavljati:
& ali se je storilec zavedal vse zakonskih znakov kaznivega dejanja )enako kot
pri obeh stopnjah naklepa*(
& ali se je zavedal monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala
prepovedana posledica )enako kot pri eventualnem naklepu*(
& ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in nastankom
prepovedane posledice )enako kot pri obeh stopnjah naklepa*.
Clede zavestnega elementa se torej zavestna malomarnost ne razlouje od
eventualnega naklepa. 5azlouje pa ji to, da ni storilevega hotenja oziroma
njegove privolitve v nastanek prepovedane posledice.
* nezavestno malomarnostjo: storilec se ni zavedal, da lahko nastane
prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in svojih osebnih
lastnostih tega moral in mogel zavedati. !odie mora v tem primeru
ugotoviti, ali je storilcu mogoe oitati, da bi se bil moral in mogel zavedati
monosti nastanka prepovedane posledice. Pri tej obliki krivde ni ne zavesti,
ne storileve volje glede prepovedane posledice. Ali je nezavestna
malomarnost podana, presojamo glede na okoliine zadeve in glede na
storileve osebne sposobnosti in lastnosti. 8ajprej se postavi vpraanje, ali je
bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti
nastanka prepovedane posledice, kar je objektivni kriterij. !ubjektivni kriterij
pa se nanaa na vpraanje, ali bi se bil obtoeni monosti nastanka
prepovedane posledice moral in mogel zavedati glede na njegove osebne
lastnosti.
5azlika med obema vrstama malomarnosti je, da se pri zavestni
malomarnosti storilec zaveda, da bo do prepovedane posledice prilo,
vendar lahkomiselno zaupa v ugoden razplet, pri drugi pa se sicer ne zaveda
te monosti, bi jo pa bil glede na okoliine dolan in sposoben predvideti.
%#&' je odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne
malomarnosti ter sprejel nomotehnino reitev, po kateri najprej na splono
opredeli malomarnost )0/=' len*, nato poda "ormulo za razmejitev
malomarnosti od naklepa )0/=0 len* ter "ormulo za razmejitev malomarnosti
od nekrivde )nakljuja* )0/=1 len*.
Bsebina in bistvo malomarnosti kot oblike krivde kljub spremenjenemu
nomotehninemu pristopu ostajata enaka. 8ezavestna malomarnost je v
kazenskem pravu Gkamen spotikeH, ker pomeni stalno nevarnost za vdor
objektivne odgovornosti.
2. Zastaranje kazenske%a pre%onaC od $esa je odvisna dolina
zastaralne%a roka, kdaj za$ne te$i, kdaj se pretr%a, v $em se razlikuje
ureditev %lede na star KZ'
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
3
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
3. 3rste udelebe
3
# izrazom udeleba oznaujemo v kazenskem pravu primere, ko je pri
uresnievanju kaznivega dejanja tako ali drugae sodelovalo dvoje ali ve
ljudi. 9oimo:
* udelebo v irem pomenu, s katerim zajemamo vse oblike udelebe, tudi
sostorilstvo in posredno storilstvo(
* udelebo v ojem pomenu besede, ki zajema samo napeljevanje in pomo.
. @asovna veljavnost
%azenski zakonik sam doloa zaetek svoje veljavnosti. #akon praviloma
zane veljati '- dan po objavi, lahko pa je ta rok kraji ali dalji. %#&' je bil
sprejet 0..-.0..D, v U9 je bil objavljen ?./.0..D, veljati pa je zael
'.''.0..D. 2as od objave do uveljavitve imenujemo vacatio legis. #akoni
veljajo toliko asa, dokler niso izrecno ali mole odpravljeni z novim
zakonom, ki nadomea prejnjega. 8a kazenskopravnem podroju je to e
posebej pomembno pravilo, saj bi v nasprotnem primeru prilo do pravnih
praznin, ki bi lahko ustvarile poloaj, ko storilcev kaznivih dejanj ne bi bilo
mogoe preganjati in jim soditi.
Uporaba milejega zakona:
!odie mora v vsaki zadevi ugotoviti, kateri zakon je veljal v asu izvritve
kaznivega dejanja in ali je bil ta zakon morebiti spremenjen. Tako je
potrebno vse zakone primerjati in ugotoviti, ali je morda kateri od poznejih
zakonov )poznejih od tistega, ki je veljal v asu izvritve dejanja* mileji, in
uporabiti najmilejega. 2e je pozneji zakon enako strog kot zakon, ki velja v
asu sojenja, se uporabi zakon, ki je veljal v asu izvritve dejanja.
5etroaktivnost je omejena zgolj na mileji zakon.
Ugotavljanje, kateri zakon je mileji, je pogosto zelo zapleteno vpraanje. Pri
tem pomagata dve naeli:
* besedila prejnjega in novega zakona ne smemo primerjati abstraktno.
6zhajati je potrebno iz konkretnega dejanskega stanja(
* uporabiti je treba ali prejnji ali novi zakon v celoti in ne nekaterih dolob
prejnjega in nekaterih dolob novega. Ugotoviti je treba, kateri zakon je v
celoti ugodneji za storilca. %ombinacija bi pomenila uporabo nekega
tretjega zakona, ki v takni obliki ni nikdar obstajal. Takno stalie je
zavzelo tudi Brhovno sodie, eprav nekateri opozarjajo na to, da bi bilo v
izjemnih primerih dopustna kombinacija obeh zakonov.
Primeri, kdaj je zakon mileji:
* novi zakon je mileji, e nekega dejanja ve ne opredeljuje kot kaznivo
dejanje )dekriminacija dejanja*(
* mileji je tisti zakon, ki predpisuje mileji kaznovalni okvir ali milejo vrsto
kazni, omogoa ire monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina,
omilitev kazni(
* za storilca je lahko ugodneji zakon tudi, e ne spreminja zakonskih znakov
kaznivega dejanja in predpisana kazen ostane ista, spremeni pa dolobe
splonega dela )e bi npr. novi zakon omogoil iro uporabo instituta
silobran*.
(. Osebna veljavnost
Osebna veljavnost pomeni, da kazenski zakonik velja za vse polnoletne
osebe, ne glede na njihovo dravljanstvo. Clede enako veljavnosti za
dravljane 5! in tujce pa doloa dve posebnosti:
* kazenskopravna doloba lahko izjemoma velja le za dravljane 5! )primer:
napad na neodvisnost drave, saj iz opisa izhaja, da je lahko storilec le !93
dravljan*(
* kazenskopravna doloba velja le za tujce )primer: '1. len %#&', veljavnost
kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini*.
Posebna osebna veljavnost:
* zakon lahko doloi, da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s
posebnimi lastnostmi, pravicami in poloajem. Covorimo o posebnih
kaznivih dejanjih(
* kazensko odgovornost mladoletnikov bo doloil poseben zakon, pri emer
pa e sam kazenski zakon doloa, s katero starostjo lahko mladoletnik
postane subjekt kaznivega dejanja. Poseben zakon o ml, pa bo doloil, v
kakni meri se bo za ml. storilce uporabljal kazenski zakonik )omejil bo
njegovo osebno veljavnost*(
* %# doloa posebno kategorijo polnoletnih storilcev kaznivih dejanj )mlaji
polnoletniki*, ki se jim smejo namesto kazni izrei kazenske sankcije za
mladoletnike. To je mogoe ob izpolnitvi dveh pogojev, da je bil storilec ob
izvritvi kaznivega dejanja e star 'D let, ne pa e 0' let in kazenski zakonik
ne doloa pogojev za izrekanje sankcij za mladoletnike mlajim polnoletnim.
+oloal jih bo lahko poseben zakon za mladoletnike(
* kazensko odgovornost pravnih oseb doloa poseben zakon )#3P3%+*.
3
Izkljuitev osebne veljavnosti %# doloa v /=' lenu, za dejanja oseb, ki
sicer izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj, njihova kazenska
odgovornost pa je izkljuena zaradi instituta imunitete. 9oimo dve vrsti
imunitete:
* materialnopravno ali poklicno imuniteto, ki pomeni, da nosilci doloenih
"unkcij niso odgovorni za svoje mnenje, ki ga dajo pri opravljanju svoje
"unkcije, eprav so na ta nain izvrili zakonske znake kaznivega dejanja.
* procesna imuniteta )nepoklicna* pa je institut kazenskega procesnega
prava in izkljuuje monost kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki jih
izvrijo osebe v asu opravljanja doloene "unkcije )poslanci +# in +!,
sodniki, sodniki U!*.
Poleg imunitete kazenski zakonik izkljuuje osebno veljavnost kazenskega
zakona tudi pri predlagalnih deliktih in kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na
zasebno tobo, e okodovanec ni dal predloga za pregon ali ni vloil
zasebne tobe.
*. Fudodelska zdruba (tisti $len v splonem delu KZ)1)
:udodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju
kaznivih dejanj.
%#&' je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub
uredil v splonem delu. ?'. len )nov len* tako navaja tri pogoje, ob katerih
je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti pogoji
so:
& da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
& da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
& da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot
sostorilcem ali udeleencem.
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja
hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo hudodelskega narta ali razpolagal s
protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilce ali
udeleenec.
Prejnji %# je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v
poglavju Gkazniva dejanja zoper javni red in mirH.
+. Kaj je objekt varstva pri K1 nezakonite%a pre&oda $ez dravno mejo
in kaj pri K1 ti&otapstva'
%+ tihotapstva sodi med %+ zoper gospodarstvo, kjer je objekt
kazenskopravnega varstva gospodarstvo 5!. Cre za %+, ki pomeni
zavarovanje dravnih interesov na davnem in carinskem podroju.
%+ nezakonitega prehoda ez dravno mejo pa sodi med %+ zoper javni red
in mir. Tega %+ ni mogoe razvrstiti. 3bjekt kazenskopravnega varstva pa je
ozemlje.
,. K1 pranja denarja, K1 izsiljevanja (samo tako priblino v svoji&
beseda& kaj to je)
%+ pranje denarja )0?-. len %#&'* se lahko stori z naklepom )od '. do ?.
odstavka* ali iz malomarnosti )-. odstavek*.
Temeljno dejanje je predvideno v prvem odstavku tega lena. 6zvritveno
dejanje pomeni s pranjem prikriti izvor denarja ali premoenja, ki je
pridobljeno s kaznivim dejanjem. %ot prvi pogoj se postavlja, da je denar ali
premoenje pridobljeno s %+. Cre lahko za katero koli %+ iz %#. To
predhodno %+ mora biti ugotovljeno po objektivnem kriteriju in ni potrebno,
da bi bil znan storilec tega %+. 8e zahteva se niti, da bi bila izreena
pravnomona sodba za predhodno %+.
+vojna kaznivost je doloena v 0. odstavku, kajti tudi storilec ali udeleenec
pri %+, iz katerega izvira denar ali premoenje, bo hkrati v realnem steku
odgovarjal tudi za %+ po tem lenu.
-. odstavek doloa milejo obliko tega %+. Ta oblika bo podana, ko bo
storilec ravnal iz malomarnosti, kar zakon izraa z izvritvenim dejanjem iz
'. in 1. odstavka, ko bi storilec moral in mogel vedeti, da je bil denar ali
premoenje pridobljeno s %+.
%+ izsiljevanja:
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zsiljevanje je posebno %+ prisiljenja )le$ specialis*. !torilec ima pri tem
dejanju namre namen, da s silo ali gronjo pridobi protipravno
premoenjsko korist ali izterja dolg )izterjava dolga je v %#&' pri vseh
oblikah tega %+ rtana*, ni pa potrebno, da korist tudi v resnici pridobi.
3blike %+:
temeljna oblika(
3
poseben primer izsiljevanja 7 z gronjo razkritja in"ormacij, ki bi
kodovale asti in dobremu imenu okodovanca ali njegovih blinjih(
kvali"icirane oblike 7 izsiljevanje v sostorilstvu, z uporabo oroja ali
nevarnega orodja, na posebno surov in ponievalen nain ali v
hudodelski zdrubi )dodano s %#&'*.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in samovoljnosti )specialnost*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja in nasilnitva )konsumpcija*(
+ stek s %+ lahke, hude ali posebno hude telesne pokodbe.
.. 7azlika med K1 uboja in K1 umora=
9$OR
3blike %+:
'. odstavek: temeljna oblika(
0. odstavek: kvali"icirane oblike(
1. odstavek: privilegirana oblika.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet %+ je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. %+ je podano od
takrat, ko se je plod zael odvajati iz telesa matere, pri emer ni pomembno,
ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha )predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek*.
8ain izvritve: s storitvijo )neposredno ali posredno 7 npr. z razdraenjem
ivali* ali opustitvijo.
Posledica %+: smrt loveka( lahko nastopi takoj ali po preteku daljega
asovnega obdobja( vzrona zveza je podana tudi tedaj, ko je zaradi
storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo
po sebi povzroilo smrt )npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega*.
%vali"icirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo "izino ali psihino trpljenje, ki
presega trpljenje pri temeljnem umoru )subjektivni znaki 7
brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca*, kar mora rtev obutiti
)objektivni znaki 7 trpljenje rtve*( moen direktni in eventualni
naklep(
storilec izrabi zaupanje rtve )subjektivni elementi 7 zvijanost,
zahrbtnost, pretkanost, golju"ija* in stori dejanje tako, da rtev ne
more obutiti delovanja ali sredstva )objektivne okoliine 7 nain
storitve ali uporabljeno sredstvo*( moen le direkten naklep(
umor iz koristoljubnosti 7 storilcu gre za materialno korist, ni pa
potrebno, da je dejansko doseena, niti ni potrebno, da je protipravna(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo %+ 7 potreben je direkten
)obarvan* naklep(
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov 7 krvno
maevanje, mrnja, zavist, ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor zoper uradno ali vojako osebo 7 zaradi "unkcije, ki jo opravljajo,
so te osebe bolj izpostavljene( razlog za kvali"ikacijo je posebna lastnost
rtve 7 osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati(
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile
umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin 7 umor
iz milosti, na zahtevo ali s pristankom rtve, primeri umora, ko je storilec
zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski )npr. e je ve let ustrahoval in
muil druino*. Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana
kakna okoliina, ki dejanje kvali"icira.
!tek:
+ ni steka s %+ telesne pokodbe(
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s
%+ povzroitve splone nevarnosti )primeri, ko storilec uporabljenega
sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari )inkluzija*(
3
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e
storilec vdre v stanovanje in umori rtev )konsumpcija, pripravljalno
dejanje*.
"ovost v KZ43 je) da je K& u'ora po 35C+ lenu KZ loeno v dve K&:
>* U@3E 7 temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer
je uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja(
'.* U,35 7 kvali"icirane oblike umora po %#( %#&' loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti
ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev
ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali
prianja v sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti(
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno
drugo %+, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih
nizkotnih nagibov(
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih
dejanj.
1/. K1 posesti porno%ra"ske%a %radiva (&otela je sliat, da je zdaj tudi
sama posest kazniva)
Po %#&' je poleg prikazovanja in izdelave dodano e posest in posredovanje
pornogra"skega gradiva, starost okodovanca je zviana na '- let, kazni so
stroje.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: naklep.
3blike %+:
splona oblika 7 kakrnakoli omogoitev otroku, da pride do predmetov
pornogra"ske vsebine(
posebna oblika 7 zloraba mladoletne osebe za izdelavo predmetov
pornogra"ske vsebine ali za nastop v pornogra"ski predstavi(
posebna oblika )%#&'*: proizvajanje, razirjanje, prodaja, uvoz, izvoz ali
drugano ponujanje pornogra"skega ali druganega seksualnega
gradiva, ki vkljuuje mladoletne osebe ali njihove realistine podobe,
posedovanje takega gradiva in razkrivanje identitete mladoletne osebe v
takem gradivu(
kvali"icirana oblika )%#&'* 7 posebna oblika %+, storjena v hudodelski
drubi.
11. K1 zoper spolno nedotakljivost
3bjekt kazenskopravnega varstva: spolna nedotakljivost kot del osebne
integritete in svobode loveka.
%aejo se v naslednjih oblikah:
%+ storjena s silo in gronjo ali prisiljevanjem 7 posilstvo, spolno
nasilje(
%+ storjena z zlorabo slabosti )slabotnost, mladoletnost, podrejenost* 7
spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajo od '- let,
kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja(
%+ v zvezi s prostitucijo 7 zvodnitvo, posredovanje pri prostituciji,
prikazovanje in izdelava pornogra"skega gradiva.
Bsa %+ so naklepna in v veini primerov splona.
%azniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so doloena v '>. poglavju %#&
':
posilstvo
spolno nasilje
spolna zloraba slabotne osebe
spolni napad na osebo, mlajo od '- let
kritev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja
zloraba prostitucije
prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornogra"skega
gradiva
12. !riporni razlo%i, kdo odredi pripor, koliko traja ) torej bistvene
stvari
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
3
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
3
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
13. :tvarna pristojnost ) tj. da pove okrajno?okrono, pri tem ne sme
pozabit tudi na vije in vr&ovno
!tvarna pristojnost je upravienje in dolnost sodia, da odloa o zadevah
iz svoje pristojnosti glede na teo oziroma vrsto kaznivega dejanja.
Porazdeljena je med okrajna, okrona, vija in vrhovno sodie.
8a 6. stopnji:
* sodijo okrona sodia o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu
predpisana kazen zapora '- let ali ve let, v senatih, ki jih sestavljajo dva
sodnika in trije sodniki porotniki, v senatu 1 sodnikov )en sodnik in dva
sodnika porotnika* pa, e je v zakonu predpisana kazen zapora mileja od '-
let in o kaznivih dejanjih zoper ast in dobro ime, storjenih s tiskom, po
radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja(
* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivih dejanjih, za katera
je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 let.
* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku z izrednimi pravnimi
sredstvi ter v posebnih postopkih pristojen tudi za naslednja procesna
dejanja:
& da odloi o zahtevi za obnovo postopka(&
& da zavre zahtevo za izredno omilitev kazni oziroma poda predlog
vrhovnemu sodiu(
& da zavre zahtevo za varstvo zakonitosti(
& da odloi o spremembi varnostnih ukrepov(
& da odloi o izbrisu obsodbe(
& da odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.
Bija sodia so pristojna:
* za sojenje na drugi stopnji o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih
sodi na svojem obmoju(
* za odloanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okronimi
sodii na svojem obmoju in za odloanje o prenosu pristojnosti na drugo
okrajno oziroma okrono sodie na svojem obmoju(
* za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon.
Brhovno sodie je pristojno za:
* sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odlobe sodi
druge stopnje(
* za odloanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odlobe sodi(
* za doloitev enega izmed stvarno pristojnih sodi, pred katerim naj se
izvede postopek, e se po dolobah #%P ne da dognati, katero sodie je
krajevno pristojno(
* za odloanje v sporih o pristojnosti med nijimi sodii(
* za odloanje o prenosu pristojnosti(
* za podaljanje pripora za 1 mesece pred vloitvijo obtonice.
1. :odno pridranje
Pridranje lahko odredi tudi preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik mora
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost in mu je bil pripeljan takoj pouiti po
?. lenu #%P in o pravici do obvestitve konzulata, e je tuj dravljan, po
potrebi pa mu tudi pomagati, da si najde zagovornika. Tak pouk in izjava
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, morata biti zapisana v zapisnik. 8ato
mora preiskovalni sodnik to osebo zasliati brez odlaanja, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila privedena. 2e si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne
vzame zagovornika v 0? urah od ure, ko je bil pouen o tej pravici, ali izjavi,
da si ga ne bo vzel, mu ga po uradni dolnosti postavi sodie. B teh primerih
preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridranje za potreben as, vendar
najdalj za ?D ur od ure, ko mu je bila oseba pripeljana. !klep o sodnem
pridranju mora obsegati obrazloitev utemeljenega suma in katerega izmed
pripornih razlogov. Pridranje se izvruje v prostorih za pripor.
1(. Obtoni#a in u%ovor zoper obtoni#o
3btonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po
zakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradi
doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
3
3btonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je
obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemu
obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po
predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh
dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava.
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba)
zavr(e s sklepo' predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obto(ni*o vrne to(il*u, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obto(ni*o polje pristojne'u sodiu) e ugotovi) da je stvarno ali
krajevno pristojno neko drugo sodie6
* obto(be ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
7 obto(ni*o zavr(e, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obto(ni*o kot neute'eljeno.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
3
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.
Bloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri.
!premeni se, e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi
drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. 5aziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na
glavni obravnavi odkrije kaznivo dejanje obtoenca.
1*. 6iranda pravi#e
,iranda Varnings je Brhovno sodie #+A kot obvezne uvedlo z znanim
primerom ,iranda v. Arizona, v skladu s katerimi morajo organi pregona
osebo, ki so jo priprli ali ji kako drugae obutno omejili prostost
)kustodialno zaslianje*, pred kakrnimkoli zaslianjem obvestiti:
* da ima pravico molati,
* da lahko vsako izjavo, ki jo poda, uporabijo kot dokaz zoper njo,
* da ima pravico do prisotnosti odvetnika.
3seba se lahko tem pravicam odpove pod pogojem, da je odpoved pravicam
prostovoljna, zavestna in razumna.
6zjeme od ,irande so:
* 8eV Work v. Xuarles 7 izjema javne varnosti: opozorila iz ,irande niso
potrebna pred zaslianjem, ki se opravi zaradi nujnih okoliin glede skrbi za
javno varnost ) na primer, ko policija po zasledovanju onesposobi
oboroenega storilca in ga vpraa, kje je oroje*(
* Jolorado v. JonnelY 7 odpoved pravicam in ,irande je veljavna ne glede
na racionalnost osumljeneve odloitve, e le ni bilo policijske prisile
)osumljeni je bil duevno bolan*(
* ,oran v. @urbine 7 odpoved pravicam iz ,irande je veljavna ne glede na
dejstvo, da je osumljenev blinji temu najel zagovornika, ki je z
osumljencem skual priti v stik, vendar ga je policist vedoma zavedel, da
zaslianja ne bo, osumljencu pa je bilo zamolano dejstvo, da ima najetega
zagovornika(
* Jolorado v. !pring 7 odpoved pravicam iz ,irande je veljavna ne glede na
to, da osumljenec zmotno misli, da bo zaslian samo o enem kaznivem
dejanju, dejansko pa je tudi o drugem(
* :arris v. 8eV Work 7 nezakonito priznanje se lahko uporabi za
izpodbijanje navedb osumljenca, ki se je odloil priati v lastni zadevi(
* 3regon v. Flstad 7 z opozorilom na pravice iz ,irande po prvotno
nezakonitem zaslianju postane drugo kasneje priznanje veljavno, pri emer
osumljenca ni treba pouiti, da je prvotno priznanje nezakonito in bo
izloeno(
* @eckVith v. United !tates 7 priznanje osumljenca je kljub izostanku
opozoril po ,irandi in skoncentriranosti preiskave veljaven dokaz, e ni lo
za kustodialne okoliine )zaslian je bil v lastni hii*.
1+. !ostopek zoper mladoletnike
,ladoletniki postopek se pri nas uporablja proti osebam, ki so storile
kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju
e niso stare 0' let. ,ladoletnik je tisti, ki je ob izvritvi kaznivega dejanja
dopolnil '? let, pa e ni star 'D let. ,ladoletnik, ki v asu storitve kaznivega
dejanja e ni dopolnil '? let, ni kazensko odgovoren.
Posebnosti v postopku zoper mladoletnike:
* ml. ne sme biti sojen v nenavzonosti pod nobenim pogojem(
* ml. sme imeti zagovornika od zaetka pripravljalnega postopka, mora pa
ga imeti, e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad
3
tri leta, v primeru lajih kaznivih dejanj pa, e sodnik za mladoletnike
spozna, da mu je potreben(
* nihe ne more biti oproen prievanja(
* zdruitev postopka zoper polnoletne je mona le izjemoma, in sicer, e je
zdruitev nujno potrebna za vsestransko razjasnitev stvari(
* J!+ ima posebna pooblastila )pravico seznaniti se s postopkom, dajati
predloge in opozarjati na dejstva in dokaze*(
* javnost je vedno izkljuena(
* posebej je poudarjena hitrost postopka. !odnik za ml. mora vsak mesec
poroati predsedniku sodia, katere mladoletnike zadeve e niso konane
in zakaj v posameznih zadevah postopek e tee.
,l. vedno sodi senat, ki ga na sodiu prve stopnje sestavljajo poklicni
sodnik za mladoletnike in dva sodnika porotnika. Pri vijem in vrhovnem
sodiu pa sestavljajo senat za ml. trije pro"esionalni sodniki.
Uvedba postopka:
#ane se samo na zahtevo +T. To velja za kazniva dejanja, ki se preganjajo
po predlogu okodovanca, kakor za kazniva dejanja, ki se preganjajo po
zasebni tobi. #asebni toilec in okodovanec kot toilec +T samo predlagata
uvedbo postopka, in sicer v roku 1 mesecev, ne moreta pa sama vloiti
zahteve za uvedbo postopka. B tem postopku tudi ni pravice do subsidiarne
obtobe. 2e +T ne zahteva uvedbe postopka, obvesti o tem okodovanca, ki
pa ne more sam prevzeti pregona, pa pa lahko v D dneh zahteva, da senat za
mladoletnike uvede postopek. B postopku proti ml. velja naelo legalitete
kazenskega pregona, za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna
kazen ali kazen zapora do treh let, pa velja naelo oportunitete. +T se lahko
odloi, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka, eprav so dokazi, da
je ml. storil kaznivo dejanje, e glede na naravo kaznivega dejanja in
okoliine, v katerih je bilo storjeno, ter glede na ml. prejnje ivljenje in
njegove osebne lastnosti spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn.
Pripravljalni postopek:
Proti ml. se ne uvede preiskava, temve poseben pripravljalni postopek, ki ga
opravi sodnik za mladoletnike. 2e se sodnik ne strinja z zahtevo +T, zahteva,
naj o tem odloi senat za mladoletnike vijega sodia. Pripravljalni
postopek se more vselej opraviti pred vloitvijo obtonega akta. B tem
postopku se ugotavljajo okoliine, ki so potrebne za presojo ml. duevne
razvitosti, ter prouita okolje in razmere, v katerih ivi. #asliijo se stari,
skrbniki in druge osebe, ter pridobi se poroilo J!+. ,l. se lahko tudi izloi
iz okolja, v katerem je ivel. !amo izjemoma je mono zoper ml. odrediti
pripor, ki lahko traka ' mesece, senat za mladoletnike pa ga sme iz
upravienih razlogov podaljati najve za 0 meseca.
%o sodnik za mladoletnike kona pripravljalni postopek, polje spise +T, e
se je postopek zael na njegovo zahtevo, ali senatu za mladoletnike, e je on
odloal o uvedbi postopka in +T pri njem ni sodeloval. Predsednik senata ne
more biti isti sodnik, ki je vodil pripravljalni postopek. 3ba lahko nato v D
dneh zahtevata, naj se pripravljalni postopek dopolni.
Po konanem pripravljalnem postopku +T poda senatu za mladoletnike
obrazloen predlog za kaznovanje oziroma vzgojni ukrep. 8adaljnji postopek
se tako opravi na seji ali na glavni obravnavi. !odnik za mladoletnike razpie
sejo v D dneh, ko prejme predlog +T.
!enat za mladoletnike odloa s sodbo ali sklepom. !odbo izda, e ml. izree
kazen, sklep pa, e mu izree vzgojni ukrep. Pri tem pa ni vezan na predlog
+T o tem, kakno kazensko sankcijo naj izree. 9e e tee postopek brez
predloga +T ali e ta svoj predlog umakne, me ne sme izrei kazni, temve le
vzgojni ukrep. !enat pa je tudi brez predloga +T upravien izdati odlobo na
podlagi dejanskega stanja, ki se je na C3 spremenilo )v nasprotju z naelom
obtonosti oziroma identitete obtobe in sodbe*. B postopku proti ml. nista
predvideni niti oprostilna niti zavrnilna sodba, temve se v teh primerih
postopek s sklepom ustavi. B sklepu, s katerim izree vzgojni ukrep, senat ne
izree, da je ml. kriv za kaznivo dejanje, katerega je bil obdolen. !odba, s
katero se mu izree kazen, pa mora biti izdana v obliki obsodilne sodbe.
!troki obremenjujejo proraun, e je sodie izreklo vzgojni ukrep, e pa mu
je izreklo kazen, mu lahko naloi tudi plailo strokov.
#oper sodbo, s katero se ml. izree kazen, ali zoper sklep, s katerim mu je
izreen vzgojni ukrep ali je postopek ustavljen, imajo pravico do pritobe vsi,
ki jo smejo vloiti v rednem postopku. 5ok je D dni. B tem postopku, pa se je
mono pritoiti v ml. korist tudi proti njegovi volji.
1,. 3rste sodb
! sodbo kazensko sodie razrei 1 temeljna vpraanja:
* ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da
lahko sodie izree pravilno in zakonito sodno odlobo(
3
* ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoenec storilec in ali je podana
njegova kazenska odgovornost(
* kakna naj bo sankcija.
!odbe delimo na:
& zavrnilno sodbo
Cre za "ormalno sodbo, saj z njo sodie ugotavlja, da niso izpolnjene tiste
procesne predpostavke oziroma tisti zakonski pogoji, ki bi morali biti podani
)pozitivne procesne predpostavke*, oziroma da so podane tiste procesne
ovire, ki ne bi smele biti podane )negativne procesne predpostavke*. Pri
izdaji zavrnilne sodbe se sodie ne spua v razpravo o sami stvari )in
medias res*.
!odie izda zavrnilno sodbo:
* e je toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil
obtobo(
* e je okodovanec umaknil predlog(
* e je bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen
obtobe ali je bil postopek zoper njega pravnomono ustavljen(
* e je bil obtoencu odpuen kazenski pregon na podlagi aktov milosti.
& oprostilno sodbo
!odie jo izree:
* e dejanje, za katero je obtoen, po zakonu ni kaznivo dejanje(
* e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost(
* e ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen(
* e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja,
ter posledicami, ki bi jih povzroila obsodba.
& obsodilna sodba
Ta sodba potrjuje upravienost kazenskopravnega zahtevka. #aradi posega v
osebno svobodo, zakon natanno doloa njeno strukturo. B sodbi, s katero
obtoenca spozna za krivega, izree:
* katerega dejanja je spoznan za krivega, ter v opisu navede dejstva in
okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja in tiste, od katerih je odvisna
uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona(
* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona
je uporabilo(
* na kakno kazen se obtoenec obsodi ali se mu po doloba %# odpusti
kazen(
* odlobo o pogojni kazni(
* odlobo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoenjske koristi(
* odlobo o vtetju pripora ali e prestane kazni(
* odlobo o strokih in premoenjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se
pravnomona sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji.
6zrek obsodilne sodbe sestavljata krivdorek in izrek o kazni oziroma
kazenskopravnih posledicah.
1.. ;zredna pravna sredstva
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni
* obnova kazenskega postopka
ZK!C
2/. !oli#ija pripelje dva osumljen#a k preiskovalnemu sodniku in eden
re$e, da ni ni$ razumel, kaj mu je poli#ist rekel, dru%i pa, da ne ve, zakaj
je prijet ) kaj je poli#ija torej narobe naredila'
Policija mora osumljencu, kateremu je odvzeta prostost takoj po odvzemu
prostosti dati pravni pouk po ?. lenu #%P, ter ga brez odlaanja pripeljati k
preiskovalnemu sodniku ali zoper njega odrediti pridranje. B pravnem
pouku mu mora povedati razloge za odvzem prostosti. 2e gre za tujca, mu
mora dati pravni pouk v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume. Pravni
pouk se vpie v uradni zaznamek o izjavi osumljenca ter v zapisnik o
zaslianju osumljenca.
Bse kar je osumljenec izjavi policiji, preden je dobil predpisani pouk, mora
biti izloeno iz sodnih spisov. 5o velja tudi za materialne dokaze, ki jih je
policija zbrala pred dani pravnim poukom.
B tem primeru policija ni dala osumljencema pravnega pouka oziroma jima
ni dala pravnega pouka v materinem jeziku oziroma jeziku, ki ga razumeta.
21. Kako potem iz%leda nadaljnji postopek pri preiskovalnemu sodniku'
8ajprej se od njega zahteva, da navede osebne podatke, nato se mu pove
katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Poui se ga, da
se ni dolan zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, pa
ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati krivde, ter da
3
ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzo pri zaslianju. 2e gre za %+,
za katera %# doloa, da se lahko kazen omili, mu je treba to tudi povedati.
8ato se ga zaslii, ko kona svojo izpovedbo se mu postavljajo vpraanja, da
se zapolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem
pripovedovanju.
22. !rikriti ukrep tajne%a opazovanja (tako bolj na splono, kdo odredi,
ali la&ko opazujejo tudi ko%a dru%e%a ali le osumljen#aM)
Pri uporabi ukrepa tajnega opazovanja, mora biti podan dokazni standard
utemeljen razlog za sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje.
+okazni standard utemeljen razlog za sum je vmesna stopnja med razlogi za
sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki zadoajo, da mora policija
ukrepati zaradi izsleditve storilca kaznivega dejanja in utemeljenim sumom,
ki se zahteva za uvedbo preiskave zoper obdolenca in odreditev pripora.
Poleg tega se zahteva e dodatni pogoj, in sicer, da je mogoe utemeljeno
sklepati, da z drugimi ukrepi kaznivega dejanja ne bo mogoe odkriti ali
dokazati oziroma da bi bilo to mogoe le z nesorazmernimi teavami.
Prikrite preiskovalne ukrepe je dopustno odrediti oziroma dovoliti za
doloena kazniva dejanja ne samo, e je bilo kaznivo dejanje e storjeno,
temve tudi, e se pripravlja. +olnost policije je namre tudi prepreevanje
kaznivih dejanj.
Posebnost ukrepa tajnega opazovanja je, da ga je mogoe odrediti tudi zoper
osebo, ki ni osumljenec, e je z opazovanjem te osebe mogoe priti do
osumljenca, igar osebni podatki niso znani, ali je na begu oziroma se
skriva. ,ogoe pa je tudi zoper osebo, ki pride v stik z opazovano osebo, e
so podani utemeljeni razlogi za sum, da je tudi ona vpletena v kriminalno
dejavnost. Ukrepa ni mogoe izvajati zoper nedoloen krog oseb.
Pri tem ukrepu gre za nartno, dalj asa neprekinjeno ali ponavljajoe se
opazovanje osumljenca )ali doloene osebe* z uporabo tehninih naprav za
prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje, s katerimi se pridobijo
materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka.
#%P nateva kataloka kazniva dejanja, za katera je dopustno uporabiti ta
ukrep.
Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli dravni toilec na pisni
predlog policije, razen ko zakon doloa, da je potrebna odredba
preiskovalnega sodnika )'?>a=/ len #%P*.
6zvajanje ukrepa lahko traja najve 0 meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko
njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za 0 meseca. #akon pa
doloa, da lahko ta ukrep traja najve / mesecev )po odredbi P!*, 0?
mesecev )po odredbi +T* ali 1/ mesecev )za nekatera kazniva dejanja*.
23. ;z kateri& izklju$itveni& razlo%ov ni mo%o$e izlo$iti dravne%a
toil#a'
6zloitve dravnega toilca ni mogoe zahtevati iz razloga, e se je v
postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z dokazom, ki se
mora izloiti iz spisov )izkljuitveni razlog*, ter e so podane okoliine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti )odklonitveni razlog*. 9ogino pa
je, da sem svojo izloitev dravni toilec zahtevati iz razloga po /. toki 1>.
lena )npr. e je v prijateljskih odnosih z obdolencem*, ne pa tudi iz razloga
po ?.a toki 1>. lena, saj je kot stranka vedno seznanjen z izloenimi dokazi,
nekatere pa izloa tudi sam.
2. K preiskovalnemu sodniku sta privedena dva osumljen#a, en je slo
dravljan , en je tuje#, slo dravljan je e bil obsojen pred sodi$em in je
prestajal zaporno kazen. Kaj je vse potrebno storiti' Kaj stori
preiskovalni sodnik, kaj la&ko 12'
8emudoma zasliati, vabiti +T, postavitev zagovornika, +T lahko predlaga
pripor & priporni razlogi za vsakega osumljenega;
2(. Kdo postavi za%ovornika po uradni dolnosti, $e je obvezna
obramba'
Predsednik sodia, lahko si ga pa obdoleni vzame tudi sam.
2*. Kaj si predstavljate pod pojmom obvezna "ormalna obramba'
3bramba je obvezna:
* e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani
* e zoper njega tee kazenski postopek, zaradi kaznivega dejanja, za
katerega je predpisana kazen 1. let zapora
* e je priveden k preiskovalnemu sodniku po '-<. lenu #%P, v tem primeru
mora imeti zagovornika e pri prvem zaslianju
* pri postopku po 0.?. a lenu #%P )priporni narok in ve as trajanja
pripora*
* ob vroitvi obtonice, e gre za kaznivo dejanje, za katera je v zakonu
predpisana kazen osmih let zapora ali huja kazen
3
* e je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja
in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatrinega
zdravljenja storilca na prostosti
* tujec mora imeti zagovornika v postopku za izroitev obdolencev in
obsojencev, e gre za kaznivo dejanje za katero je obramba obvezna, ali e je
zoper tujca odrejen pripor
* mladoletnik mora imeti zagovornika e od zaetka pripravljalnega
postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je
predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je
predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za
mladoletnike spozna, da mu je potreben
* e se obdolencu sodi v odsotnosti
* e mu je treba izroiti sodbo, s katero mu je bila izreena kazen zapora, pa
njegov naslov ni znan.
2e si obdolenec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam,
mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti do pravnomonosti
sodbe. B primeru izreene kazni 1. let zapora ali e je nem, gluh ali sicer
nezmoen, da se sam uspeno brani, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi
sredstvi.
2+. K preiskovalnemu sodniku sta privedena mladoletnik in polnoletni,
ki sta skupaj storila K1. Kaj je potrebno narediti'
,ladoletnika zaslii sodnik za mladoletnike, polnoletnega pa preiskovalni
sodnik. Postopka se loita. Prav tako mora biti mladoletniku takoj postavljen
zagovornik, e mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan k sodniku za
mladoletnike. Polnoletni pa mora biti pouen o pravici do zagovornika. 2e je
doloeno v zakonu, da je obramba obvezna, se mu ga postavi po uradni
dolnosti.
2,. -li za 12 velja relativni izlo$itveni razlo%'
8e, ker je +T vedno pristranski
2.. Kako je s priporom po vloitvi obtoni#e, kdo odlo$a o tem' Kdo
predla%a'
Po izroitvi obtonice sodiu do konca glavne obravnave sme odrediti ali
odpraviti pripor samo izvenrazpravni senat s sklepom po zaslianju
dravnega toilca, e tee postopek na njegovo zahtevo. 2e je predlog za
odreditev ali odpravo pripora podan na glavni obravnavi, odloi o tem
razpravni senat.
8a podlagi 0.0. lena #%P se lahko odredi pripor samo na predlog
dravnega toilca. +oloba 0.<. lena #%P je ostala nespremenjena, zato ni
jasno, ali gre za neusklajenost teh dveh dolob ali za namerno drugano
ureditev, da po vloeni obtonici ni potreben predlog toilca. #golj jezikovna
razlaga te dolobe omogoa odreditev pripora tudi po uradni dolnosti,
eprav bi bilo bolj logino, da bi veljala za vse "aze kazenskega postopka
enaka ureditev 7 da se sme pripor odrediti le na predlog upravienega
toilca.
3/. Kako je z raziritvijo obtoni#e na 9O'(rekla je, da $e je 12 ves $as
teka postopka vedel, da je obtoeni storil e kako dru%o K1, potem se
vodi poseben postopek za to K1)
Bloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri.
!premeni se, e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi
drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. 5aziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na
glavni obravnavi odkrije kaznivo dejanje obtoenca.
8e gre za kaznivo dejanje, ki bi bilo odkrito med glavno obravnavo, e je
upravieni toilec e pri vloitvi obtonice vedel ali bi na podlagi podatkov
spisa mogel vedeti, da je obtoenec storil tudi to drugo kaznivo dejanje. #a to
drugo kaznivo dejanje se ne more raziriti obtoba, lahko pa se zoper
obtoenca posebej vodi kazenski postopek.
2e toilec ne raziri obtobe, ne izgubi pravice, da ne bi mogel kasneje zaeti
kazenskega pregona zoper obdolenca za kaznivo dejanje, ki je bilo odkrito
na glavni obravnavi.
31. 7azlika med ropom in roparsko tatvino'
ROP
Ureditev v %# in %#&' je v glavnem enaka, pri kaznih so v %#&' dodani
maksimumi.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
3
5op je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali
gronja sredstvo za storitev tatvine. !ila ali gronja mora biti usmerjena
proti posestniku stvari zaradi odvzema le&te, ne pa proti sami stvari )npr.
iztrganje torbice*.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu.
Poskus je kazniv( podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno
osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo.
!tek:
+ stek s %+ hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz
malomarnosti(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*
ROPARSKA A!I"A
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep.
5oparska tatvina je sestavljeno %+ in sicer iz prisiljenja in tatvine )lahko
tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike*, pri emer je sila ali gronja
usmerjena na obdranje ukradene stvari( ni pa pomembno, ali je storilcu
uspelo obdrati stvar.
RAZ#IKA $%& ROPO$ I" ROPARSKO A!I"O: K& tatvine 'ora biti
konano pred uporabno sile ali gro(nje) si*er gre za rop+ ,e je sila ali
gro(nja uporabljena 'ed izvrevanje' tatvine) gre za K& ropa+
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 roparska tatvina stvari veje vrednosti.
!tek:
+ ni steka s %+ prisiljenja in %+ tatvine )konsumpcija*(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ ni steka s %+ grdega ravnanja )konsumpcija*(
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz
malomarnosti.
32. 2at i$e zlate pali#e v zaklenjeni vrtni uti#i
8eprimeren poskus %+.
33. 7edna pravna sredstva
Pritoba je edino redno pravno sredstvo. Bloi se lahko zoper sodbo na prvi
in drugi stopnji, ter zoper nekatere sklepe.
3. Za&teva za varstvo zakonitosti' Kdo jo la&ko vloi' Kako je s
prepovedjo re"ormatio in peius'
#B# je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi
zoper pravnomono sodno odlobo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred
pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o
odreditvi in podaljanju pripora. 8amen tega pravnega sredstva je varovanje
zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
#B# se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper
sklep vrhovnega sodia o podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo,
izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
5azlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in "ormalnega, in
sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona(
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 1<'=' lena #%P
)absolutne bistvene kritve*(
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale
na zakonitost sodne odlobe.
#ahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s
katero je bilo odloeno o #B#.
#B# smejo vloiti +T, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa
tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. +T lahko
vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
3
#B# se vloi v roku 1 mesecev oziroma za sklepe iz ?0.. lena #%P v roku D
dni. Ta rok tee od dneva, ko je obdolenec prejel pravnomono sodno
odlobo. Ti roki ne veljajo za +T. #anj ni doloenega roka.
#B# se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik
senata jo s sklepom zavre, e je bila vloena zoper odlobo vrhovnega
sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. 3 zahtevi
pa odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na
preizkus tistih kritev zakona, na katere se sklicuje vlonik v svoji zahtevi.
Tudi pri #B# velja pravilo bene"icium cohesionis in prepoved re"ormacije in
peius.
Brhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana
kritev zakona. 2e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero
ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo
in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da
ugotovi kritev zakona. 2e je zahteva vloena v obdolenevo kodo in
vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
3(. Obnova postopka
#ahteva za obnovo kazenskega postopka je izredno, nedevolutivno,
praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija
pravnomona sodba zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja
)prava obnova* ali se zahteva sprememba kazni )neprava obnova*.
#akon pozna tri vrste obnov:
* neprava obnova
* prava obnova
* posebna obnova zaradi odlobe ustavnega sodia ali odlobe Fvropskega
sodia za lovekove pravice.
8eprava obnova:
Pri tej vrsti obnove gre za spremembo pravnomone sodbe v korist obsojenca
brez obnove kazenskega postopka )zato neprava obnova*.
8a #%P doloa, da se sme pravnomona sodba spremeniti tudi brez obnove
kazenskega postopka v treh primerih:
* e je bilo v dveh ali ve sodbah zoper istega obsojenca pravnomono
izreenih ve kazni, pa niso bile uporabljene dolobe o enotni kazni za
dejanja v steku. B tem primeru spremeni sodie z novo sodbo prejnje sodbe
v odlobi o kazni ter izree le eno samo sodbo in eno skupno kazen. (
* e je bila pri izreku enotne kazni napano upotevana kot doloena tudi
kazen, ki je bila e zajeta v kazni, izreeni po dolobah o steku v kakni
prejnji sodbi )torej dvakrat*(
* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena
enotna kazen, delno ne bi mogla izvriti zaradi amnestije in pomilostitve ali
iz drugih razlogov. B tem primeru spremeni sodie prejnjo sodbo v odlobi
o kazni in izree novo enotno kazen ali pa samo doloi, koliken del kazni, ki
je bila izreena s prejnjo sodbo, je treba izvriti.
8ovo sodbo izda sodie na seji izvenrazpravnega senata na predlog +T ali
obsojenca po zaslianju nasprotne stranke. 6nstitut neprave obnove postopka
obstaja le v korist obsojenca. #ato ni mogoa, ko je kazenski postopek
konan z nemeritorno odlobo tj. s sklepom o ustavitvi kazenskega postopka
oziroma z zavrnilno sodbo, ker bi bila taka obnova vedno v kodo
obdolenca.
Prava obnova:
Pri pravi obnovi se postopek, ki je bil z obsodilno sodbo pravnomono
konan, vrne v stadij preiskave ali C3. %azenski postopek se sme obnoviti
samo v korist obsojenca.
3bnovitveni razlogi so:
* e se dokae, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi
prie, izvedenca ali tolmaa(
* e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika,
sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja(
* e se navedejo nova dejstva in predloijo novi dokazi, ki utegnejo
povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po
milejem kazenskem zakonu(
* e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo ve oseb obsojenih
zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo
nekatere od njih(
* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno
drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu ve istovrstnih dejanj, navedejo
nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki kaejo na to, da obsojenec ni storil
3
dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo
bistveno vplivalo na odmero kazni.
3bnovo postopka smejo zahtevati stranke in toilec, ter osebe, ki imajo
pravico do pritobe v korist obtoenca.
3 obnovi pa odloa izvenrazpravni senat sodia, ki je v prejnjem postopku
sodilo na prvi stopnji )ni devolucijeM*.
3*. Kazenske sank#ije za K1, za katere od%ovarjajo pravne osebe'
Katera je naj&uja sank#ija' 2emelj od%ovornosti p.o.'
%azensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v
posebnem zakonu )#3P3%+*. Ta odgovornost izhaja iz %# )?0=' len*, ki
doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je
izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da
gre za tako kaznivo dejanje, za katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna
pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi "izine
osebe kot storilci ali udeleenci.
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je
izvril storilec v njenem imenu, na njen raun ali v njeno korist. Pri tem
mora iti za kaznivo dejanje, za katerega #3P3%+ doloa odgovornost
pravne osebe. #a kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga
ali odobritve vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu
omogoali, da je izvril kaznivo dejanje(
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega
dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno
nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih
kaznivih dejanj, za katera zakon posebej doloa, da zanj odgovarja pravna
oseba )0-. len #3P3%+*. ,ed njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem,
trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v nosenost, kritev nedotakljivosti
stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje
podkupnine in druga.
#akon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s "inannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi
pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
%azenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko
odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki jih predstavlja zlasti mednarodna
gospodarska kriminaliteta.
3+. Kaj je nove%a s 1.11.2//,'
#ael veljati %# 7 ' in #%P&6.
3,. 7azlika prekrek in kaznivo dejanje'
#P&' opredeljuje prekrek kot kritev prava, kar pomeni, da izhaja iz iste
"ormalne koncepcije. Prekrek je dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe
vlade, odloka samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot
prekrek in je zanj predpisana sankcija za prekrek )/. len #P&'*.
Pojem %+ pa temelji na materialno 7 "ormalni koncepciji. %#&' opredeljuje
%+ kot lovekovo protipravno dejanja, ki ga zakon zaradi nujnega varstva
pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake
ter kazen za krivega storilca. B "ormalnem pogledu sta Gdodani vrednostiH v
tej opredelitvi v primerjavi z de"inicijo prekrka nujno varstvo pravnih
vrednot in obveznost doloitve znakov dejanja.
3bveznost doloitve znakov dejanja sicer velja tudi za prekrke le v nekoliko
druganem obsegu, nujnost varstva pravnih vrednot pa je tista, ki mora
prvenstveno voditi zakonodajalca pri odloanju, ali naj doloeno
protipravno dejanje inkriminira kot kaznivo dejanje ali zadostuje opredelitev
v obliki prekrka.
3.. 1e"ini#ija kaznive%a dejanja
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
3
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
/. 3rste kazenski& sank#ij.
* kazen
* opozorilne sankcije
* varnostni ukrepi
1. K1 maj&ne%a pomena. Kaj je po novem s tem'
%# je doloal, da ni kaznivo tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom doloene
znake kaznivega dejanja, je pa majhnega pomena. +ejanje je majhnega
pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali tee dejanja,
ali zaradi tega, ker so kodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi
okoliin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storileve
kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliin.
%#&' je to dolobo rtal in v prehodnih dolobah navedel, da se do doloitve
pogojev za opustitev kazenskega pregona v #%P&' sodia in +T odloajo,
da se ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz '?. lena
%# kazenski pregon zoper storil*a kaznivega dejanja izkljui) e je podana
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami,
ki bi jih povzroil kazenski pregon.
2. Odvzem predmetov
Barnostni ukrep odvzema predmetov je edini stvarni varnostni ukrep in
obstaja v tem, da sem sodie odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni za
kaznivo dejanje, ali bili namenjeni zanj, ali pa so s kaznivim dejanjem
nastali, e so storileva last. Ti predmeti morajo biti posebej povezani s
kaznivim dejanjem, njihov odvzem pa mora pomeniti odvzem nevarnosti.
Predmeti, ki so bili uporabljeni za izvritev kaznivega dejanja, so zlasti
predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje izvreno )npr. oroje, orodje*.
Predmeti, ki so namenjeni za kaznivo dejanje, so predmeti, ki so bili zbrani v
ta namen, ne glede na to, ali so bili za izvritev kaznivega dejanja resnino
uporabljeni ali ne. Predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanje, so tisti, ki so
bili z njim izdelani )npr. ponarejen denar, ponarejena listina*.
Predmeti se smejo odvzeti, e so storileva last. B nasprotnem primeru se
smejo odvzeti le, e to zahtevajo splona varnost ali moralni razlogi. Pri
kaznivem dejanju neupraviene proizvodnje in prometa z drogami, se
odvzamejo droga in sredstva za njihovo izdelovanje )razlogi splone
varnosti*.
3dvzem je lahko "akultativen ali obvezen. 3bvezen odvzem se sme doloiti
samo z zakonom. %ot obvezen je doloen ta ukrep pri nekaterih kaznivih
dejanjih iz posebnega dela %#. Tudi v teh primerih morajo biti izpolnjeni
sploni in posebni pogoji za uporabo varnostnih ukrepov, saj odvzem
predmetov ne sme prevzeti narave dopolnilne kazni )npr. kazni zaplembe
premoenja*. Ta ukrep je kot obvezen predviden pri kaznivem dejanju
ponarejanja denarja, kaznivem dejanju pranja denarja in kaznivem dejanju
jemanja podkupnine.
3d predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, namenjeni zanj ali
so nastali z njim, je treba razlikovati predmete, ki so bili pridobljeni kot
nagrada za izvreno kaznivo dejanje, in predmete, ki jih je storilec pridobil s
prodajo, zamenjavo itd, tistih predmetov, ki jih je bil pridobil s kaznivim
dejanjem. 2e je npr. storilec kaznivega dejanja pranja denarja pridobil s
kaznivim dejanjem denar in zanj kupil kaken predmet, mu ga ni mogoe
odvzeti v okviru varnostnega ukrepa odvzema predmetov, ker za tak ukrep
niso izpolnjeni zakonski pogoji. !odie pa jih mora odvzeti kot protipravno
premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, e ugotovi, da je
takna korist ali da so podani pogoji za njen odvzem.
B kazenskem postopku je mogoe odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, tj.
predmete, na katerih je bilo izvreno kaznivo dejanje )corpora delicti*.
Taken odvzem )zaasen zaseg predmetov* nima narave varnostnega ukrepa
3
odvzema predmetov, temve veljajo zanj doloila #%P )00..&00?. len #%P*.
3. 7azlika tatvina ) odvzem motorne%a vozila.
%+ odvzem motornega vozila se razlikuje od %+ tatvine v tem, da je dejanje
dokonano, ko storilec spravi motorno vozilo v tek, torej ko vkljui motor. #a
dokonanje %+ ni potrebno, da bi vozilo s pomojo motorne sile premaknil,
kajti za vonjo se teje tudi stojee vozilo z vkljuenim motorjem. %+ bo torej
podano, ko bo storilec na kakrenkoli nain priel v avtomobil ter spravil
motor v tek.
%+ je podano, e je ravnanje storilca protipravno in se storilec tega zaveda.
Protipravnost je podana, e je motorno vozilo uporabljeno brez dovoljena
voznika. Protipravnosti ni, e gre za pristanek lastnika, za tako imenovane
preskusne vonje v servisnih delavnicah.
%+ odvzema motornega vozila je podano le, e je imel storilec namen, da
uporabi motorno vozilo. 2e bi lo za storilev prilastitveni namen, bi bilo
podano %+ tatvine.
%#&' je pri %+ odvzema motornega vozila dodal e nov odstavek, ki se
nanaa na to, e storilec kasneje motorno vozilo unii, ga napravi nerabnega
ali ga zapusti na neznanem kraju. 2e pa je storilec vozilo uporabljal dalj
asa in ga potem zavrgel, je podano %+ tatvine oziroma velike tatvine.
# odvzemom stvari, ki so v vozilu, stori storilec e %+ tatvine, e pa je v
avtomobil vlomil zato, da bi ga uporabil za vonjo in hkrati odvzel stvari v
njem, bo v steku podano %+ po '. toki '. odstavka 0.-. lena %#&'.
. 7azlika %olju"ija ) poslovna %olju"ija
8O#-9:I-A
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo direktni naklep.
6zvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali
puanje okodovanca v takni zmoti.
Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi( e ga
ni, ni %+ )npr. e kdo ugodneje prikae svoje premoenjske razmere pri
sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost*. Colju"iv
namen mora obstajati e ob sklenitvi posla. %er mora biti premoenjska
korist protipravna, ni %+, e kdo na golju"iv nain pride do povrnitve dolga,
ki mu ga dolnik sicer noe povrniti.
3blike %+:
temeljna oblika 7 dokonana, ko druga oseba v kodo svojega
premoenja kaj stori ali pusti(
golju"ija v zavarovalnitvu 7 navedba lanih podatkov, zamolanje
pomembnih podatkov, sklenitev prepovedanega dvojnega zavarovanja,
sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali kodnega
primera, lano prikazovanje kodnega dogodka )dodano s %#&'*(
kvali"icirana oblika 7 e okodovancu nastane velika premoenjska
koda ali e je golju"ija storjena v sostorilstvu )dodano s %#&'* oziroma
v hudodelski drubi )dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 majhna golju"ija )e okodovancu nastane majhna
premoenjska koda* ali e storilec nima namena pridobiti protipravne
premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati
)npr. iz maevanja, zlobe*.
!tek:
+ stek s %+ lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo(
+ stek s %+ ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine,
knjige ali spisa in ponareditve ali unienja poslovnih listin(
+ ni steka s %+ poslovne golju"ije, preslepitve kupcev, organiziranja
denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, preslepitve pri pridobitvi
posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji
in zlorabe notranje in"ormacije(
POS#O!"A 8O#-9:I-A
!torilec je lahko le oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
%rivdna oblika: samo naklep.
Od K& golju;ije se loi po te') da se izvritveno dejanje pri poslovni
golju;iji opredeljuje kot preslepitev) golju;ivi na'en pa lahko nastane tudi
po sklenitvi posla+
3
6zvritveno ravnanje je mogoe storiti ob sklepanju posla ali kasneje, ob
njegovem izvajanju. !torilec bodisi lano prikazuje, da bodo obveznosti
izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti.
Partner pri sklenitvi ali sklepanju pogodbe, ki sam ne opravlja gospodarske
dejavnosti, pa preslepi stranko, ki opravlja gospodarsko dejavnost, stori %+
golju"ije.
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 e nastane velika premoenjska koda ali je
pridobljena velika premoenjska korist )slednje dodano s %#&'*(
privilegirana oblika 7 e nastane majhna premoenjska koda ali je
pridobljena majhna premoenjska korist )slednje dodano s %#&'*.
Belikost premoenjske kode je objektivni pogoj kaznivosti 7 do nje storilec
ni v krivdnem odnosu.
(. Fina preiskava
:ina preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolenca ali
drugih oseb ter stvari v teh prostorih )npr. omar, postelj, obleke, vre, ;*.
:ina preiskava se sme opraviti, e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da
je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri
preiskavi obdolenca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja
ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek )materialni pogoji*. Poleg
tega je potrebna obrazloena pisna odredba sodia )"ormalni pogoji*, ki se
izroi pred prietkom preiskave tistemu, pri katerem se preiskava opravi.
Pred preiskavo se zahteva od tistega, na katerega se nanaa odredba o
preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. Pri
tem se ga poui o pravici do odvetnika. 2e izjavi, da si ga bo vzel, se
preiskava odloi do njegovega prihoda, vendar najdalj za dve uri. Preiskava
se praviloma opravlja med /. in 00. uro. 6zven te ure pa le v zakonsko
doloenih primerih )e ni dokonana do 00. ure, e se opravlja v pogojih
brez sodne odredbe;*.
6metnik stanovanja ali drugih prostorov ima pravico biti navzo pri
preiskavi. Pri preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni prii )solenitetne
prie*. 3 preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpie oseba, pri kateri se
opravi preiskava in osebe, katerih navzonost je obvezna.
@rez sodne odredbe se sme vstopiti v tuje prostore samo e:
& imetnik stanovanja to eli
& kdo klie na pomo
& je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem
dejanju
& je potrebno za varnost ljudi in premoenja
& je v stanovanju ali kaknem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi
pristojnega dravnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi
pregona zatekel v te prostore.
Preiskava brez odredbe sodia se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e
jih ni mogoe takoj zagotoviti, nevarno pa bi bilo preiskavo odlaati. 3
opravljeni preiskavi brez odredbe mora policija takoj poroati
preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dravnemu
toilcu.
*. ;zlo$itveni razlo%i za sodnika in 12.
!odnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti:
* e je s kaznivim dejanjem okodovan(
* e je z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem, okodovancem,
njegovim zakonskim zastopnikom ali pooblaencem v zakonski zvezi, ali
zunajzakonski skupnosti ali krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli
kolena, v stranski vrsti do etrtega kolena ali v svatvu do drugega kolena(
* e je z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem ali okodovancem v
razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali
rejenca(
* e je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja ali sodeloval pri
odloanju o ugovoru zoper obtonico oziroma o zahtevi predsednika senata
po 0<'. ali 0D?. lenu #%P, ali e je kot sodnik za mladoletnike vodil
pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje, ali e je
sodeloval v postopku kot toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali
pooblaenec okodovanca oziroma toilca, ali e je bil zaslian kot pria ali
izvedenec(
* e se je v postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z
dokazom, ki se mora izloiti iz spisov(
3
* e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri
istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z
zahtevo za varstvo zakonitosti(
* e so podane okoliine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
3 zahtevi za izloitev odloi predsednik sodia.
+ravni toilec se lahko izloi iz vseh razlogov razen:
* e se je v postopku pri odloanju o katerem koli vpraanju seznanil z
dokazom, ki se mora izloiti iz spisov(
* e so podane okoliine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
3 izloitvi dravnega toilca in pomonika dravnega toilca odloi vodja
dravnega toilstva. 3 izloitvi vodje dravnega toilstva odloi vodja
neposredno vijega dravnega toilstva. 3 izloitvi generalnega dravnega
toilca 5! odloi minister, pristojen za pravosodje.
+. Nel postopek v zvezi s kazensko ovadbo
#a zaetek policijskega preiskovanja ne zadoa gola domneva, da je bilo
storjeno kaznivo dejanje. Podani morajo biti razlogi za sum, da je bilo
storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti.
Policija zane odkrivati takno kaznivo dejanje na podlagi podatkov, ki ji
zadoajo, da zane svoje aktivnosti. %o policija oceni, da je zbrala dovolj
dokazov, da je doloena oseba utemeljeno sumljiva, da je storila kaznivo
dejanje, poda kazensko ovadbo.
%azenska ovadba je obvestilo pristojnemu dravnemu organu 7 dravnemu
toilstvu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po
uradni dolnosti. 3vadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoe
dokazovati dejstev, ki jih vsebuje, temve samo po sebi le uradno ugotovljeno
dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje ovadeno, lahko pa predstavlja tudi
okodovanev predlog za pregon. B kazensko ovadbo se ne vpie vsebine
izjav, ki so jih posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. Uradni zaznamki
o tem, kar so v poizvedovalnem postopku povedale te osebe, se dostavijo
hkrati z ovadbo, preiskovalni sodnik pa po konani preiskavi s temi zaznamki
ravna tako, da jih zapre v posebni ovitek in jih hrani loeno od drugih spisov
7 ekskluzija. %azenski ovadbi se priloijo tudi predmeti, skice, "otogra"ije,
poroila, zapisi o tem, kaj je bilo e storjeno za odkritje kaznivega dejanja,
uradni zaznamki, izjave in drugo gradivo, ki bi utegnilo biti koristno za
uspeno izvedbo postopka. 2e policija po vloitvi kazenske ovadbe izve za
nova dejstva in dokaze ali za sledove kaznivega dejanja, morajo zbrati
potrebna obvestila in dravnemu toilcu poslati poroilo v dopolnitev
kazenske ovadbe.
3vadba se poda toilcu pisno ali ustno na zapisnik, e pa je sporoena po
tele"onu se o njeni vsebini sestavi uradni zaznamek. 3b sprejemu ustne
ovadbe je treba ovaditelja opozoriti, da predstavlja kriva ovadba kaznivo
dejanje.
21. BARBARA ZOBEC
1. 4a$elo kontradiktornosti $ez #el postopek (in seveda en kup vpraanj,
ajoooj...)
9oimo dva pomena tega naela:
* v ojem pomenu besede predvideva pravico procesnih strank izrei se o
staliih in procesnih dejanjih nasprotne stranke
* v irem pomenu pa pomeni pravico strank, da same zbirajo in izvajajo
dokaze ter preizkuajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi
pri tem sodelovalo pri zbiranju procesnega gradiva tudi sodie )razpravna
maksima*.
# naelom kontradiktornosti je tesno povezano tudi naelo dispozitivnosti, po
katerem so procesna dejanja dokazovanja odvisna od pobude strank, kar
sodiu omogoa ohranjati nepristranskost ves as postopka, ker samo ne
izvaja dokazov, temve odloa o sporu med enakopravnima strankama, ki da
ti dve razreujeta po naelu kontradiktornosti., in sicer po uspehu njunega
dokazovanja )audiatur in altera pars*.
2eprav velja to naelo predvsem na glavni obravnavi, je na kazenski
postopek preet z razpravnimi )kontradiktornimi* elementi v precejnji meri
tako v "azi preiskave in preizkusa obtonice kakor tudi v postopku s pravnimi
sredstvi. 8ormativna podlaga naela kontradiktornosti je '/. len #%P, po
katerem imata obdolenec in toilec poloaj enakopravnih strank. Toilec
mora navesti dejstva, na katera opisa svoj zahtevek in predlagati dokaze, s
katerimi ta dejstva dokazuje, obdolenec pa ima pravico navajati dejstva in
dokaze, ki so mu v korist.
3stali elementi tega naela so:
& pripor je mono odrediti le po opravljenem kontradiktornem naroku
3
& seznanitev obdolenca z obtobo in njeno podlago
& pravica do vpogleda v spis in ogleda dokaznih predmetov
& pravila o prisotnosti na glavni obravnavi in pogoji za sojenje v
nenavzonosti
& pravila o postavljanju vpraanj na glavni obravnavi;
2. 3se o obtoni#i
3btonica je obtoni akt rednega kazenskega postopka. To je pismen, po
zakonu sestavljen toilev predlog, da naj se zoper doloeno osebo zaradi
doloenega kaznivega dejanja opravi glavna obravnava in ta oseba obsodi.
3btonico se vloi pri pristojnem sodiu v toliko izvodih, kolikor je
obtoencev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. Takoj po prejemu
obtonice preizkusi predsednik senata, ali je obtonica sestavljena po
predpisih )"ormalni preizkus*. 2e spozna, da ni, jo vrne toilcu, naj jo v treh
dneh popravi.
3bdolencu, ki je na prostosti, se vroi obtonica brez odlaanja, e je v
priporu pa v 0? urah po prejemu. 3b vroitvi se ga poui o pravici do
ugovora, ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
2e je vloen ugovor, opravi izvenrazpravni senat materialni preizkus
obtonice. Ta je vedno "akultativen. +o njega pride le, e se vloi ugovor ali
e to zahteva predsednik senata, pred katerim naj bi se opravila glavna
obravnava.
3b vroitvi obtonice se obdolenec poui o tem, da ima pravico do ugovora,
ki ga lahko poda v roku D dni po njeni vroitvi.
Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, ker ni usmerjen zoper odloitev
sodia, temve je obrambno obdolenevo procesno dejanje, s katerim
zavraa utemeljenost oitkov obtobe. # ugovorom poskua obdolenec
dosei, da sodie obtobe ne dopusti. 8jegov namen je kontrola preiskave in
prepreitev glavne obravnave. #oper nekatere obtone akte ni monosti
ugovora )npr. zoper ustno spremenjeno obtonico na glavni obravnavi ter
zoper novo obtonico po prekinitvi glavne obravnave, za obtonico zaradi
kaznivega dejanja na glavni obravnavi, v skrajanem postopku, v postopku
proti mladoletnikom*.
Ugovor, ki je vloen prepozno, in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba)
zavr(e s sklepo' predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava.
3 pritobi zoper ta sklep odloa izvenrazpravni senat. 2e predsednik senata
ne zavre ugovora, ga predloi skupaj s spisom zadeve izvenrazpravnemu
senatu, ki o ugovoru odloa na svoji seji. Pred odloitvijo se izvod ugovora
polje toilcu, ki lahko v treh dneh od prejema ugovora poda odgovor.
6zvenrazpravni senat lahko sprejme ve odloitev:
* obto(ni*o vrne to(il*u, da jo popravi ali da zahteva preiskavo ali njeno
dopolnitev. To stori tedaj, ko ugotovi, da so "ormalne pomanjkljivosti v
obtonici ali da je stanje stvari potrebno bolje razjasniti. Toilec mora
napake odpraviti v 1 dneh odkar mu je bila sporoena odloba senata.
* obto(ni*o polje pristojne'u sodiu) e ugotovi) da je stvarno ali
krajevno pristojno neko drugo sodie6
* obto(be ne dopusti in postopek ustavi, e ugotovi:
& da dejanje, ki je predmet obtobe, ni kaznivo dejanje(
& da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni
razlogov za uporabo varnostnih ukrepov(
& da je kazenski pregon zastaran, ali dejanje obseeno z amnestijo ali
pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon(
& da ni zadosti dokazov(
& ali je podana nesorazmernost med majhnim pomenim kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon.
7 obto(ni*o zavr(e, e ni zahteve upravienega toilca ali potrebnega
dovoljenja za pregon ali obstajajo druge okoliine, ki zaasno prepreujejo
pregon( pri neposredni obtonici obtobo zavre, e je podan kaken izmed
zgoraj navedenih razlogov, zaradi katerih se lahko kazenski postopek ustavi
)',0,1,- alinea*. %azenski postopek se v tem primeru e sploh ni zael, zato
ga tudi ni mogoe ustaviti.
* zavrne obto(ni*o kot neute'eljeno.
3btoni postopek se kona, ko postane obtonica pravnomona, kar se zgodi
v razlinih primerih in ob razlinih trenutkih:
* e je bil vloen ugovor, ko izvenrazpravni senat zavrne ugovor kot
neutemeljen(
* e je predsednik senata zahteval preizkus obtonice, ko izvenrazpravni
senat odloi, da se z obtonico strinja(
* e ugovor ni bil vloen ali je bil zavren, ko predsednik senata odredi
glavno obravnavo oziroma, e glavne obravnave e ni razpisal, ko pretee
rok dveh mesecev, ko je bila vloena obtonica pri sodiu.
3
Po pravnomonosti obtonice je sodie dolno opraviti glavno obravnavo in
izdati sodbo, stranki pa ne moreta ve izpodbijati krajevne pristojnosti. ! tem
preide kazenski postopek v naslednji stadij, to je stadij glavne obravnave z
izdajo sodbe.
5azlikujemo dve vrsti obtonice:
* obtonica, vloena po opravljeni preiskavi(
* neposredna obtonica, ki se vloi brez preiskave.
8eposredna obtonica se pojavlja v dveh variantah:
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad D let, se lahko
vloi neposredna obtonica na predlog dravnega toilca, e dajejo zbrani
podatki iz predkazenskega postopka o kaznivem dejanju in storilcu dovolj
podlage za vloitev obtonice, preiskovalni sodnik pa soglaa s predlogom
toilca. Preiskovalni sodnik lahko da soglasje le, e je pred tem zaslial
osebo, zoper katero naj bo vloena obtonica. 2e se s predlogom strinja,
mora to sporoiti dravnemu toilcu, ki mora vloiti obtonico v roku D dni,
vendar pa lahko senat na toilevo zahtevo ta rok podalja. %adar
preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za neposredno obtonico, upoteva
toilev predlog kot zahtevo za preiskavo(
& za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do D let, sme
dravni toilec vloiti neposredno obtonico tudi brez soglasja
preiskovalnega sodnika, e meni, da zbrani podatki o kaznivem dejanju in
storilcu dajejo dovolj podlage za obtobo.
3be varianti neposredne obtonice sta "akultativni. Pobudo zanju mora dati
toilec.
Bloena obtonica se lahko na glavni obravnavi tudi spremeni ali raziri.
!premeni se, e se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi
drugano dejansko stanje, od tistega, na katerem sloni obtoba. 5aziri pa
se, e obdolenec na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje ali e se ele na
glavni obravnavi odkrije kaznivo dejanje obtoenca.
3. !ripor, trajanje, pritoba, roki
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
3
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
. 1e"ini#ija dokazov in kar dosti potem o tem
+okaz v ojem pomenu besede je vir spoznanja o kaknem pomembnem
dejstvu. B tem smislu pomeni dokaz sinonim za dokazna sredstva )prie,
ogled, listine;* oziroma dokaz v vsebinskem, materialnem pomenu besede.
Pojem dokaz pa je lahko tudi drug izraz za procesno dejanje, s katerim se je
ugotovilo kakno pravno pomembno dejstvo. +ejstva so predmet
ugotavljanja v kazenskem postopku in zato predmet dokazovanja.
Brste dokazov:
* obremenilni in razbremenilni dokazi(
* izvirni )listine, prie, ogled* in izvedeni dokazi )posredno kaejo na obstoj
kaknega pomembnega dejstva 7 pria izpoveduje, kaj je sliala od druge
osebe*(
* neposredni )obdolenevo priznanje, izpovedba prie oividca* in posredni
dokazi )kaejo na to s pomojo indicev oziroma z loginim sklepanjem*(
* osebni )obdolenev zagovor, izpovedba pri, izvid in mnenje izvedenca* in
stvarni dokazi )sledovi kaznivega dejanje, prstni odtisi, krvni madei,
predmeti, sredstva, s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno 7 truplo,
ponarejene listine*.
Postopek, v katerem sodie izvaja dokaze z namenom,d a se ugotovi pravno
pomembna dejstva, imenujemo dokazni postopek, ki je predpisan z zakonom.
#anj je znailno, da poteka v doloeni obliki, procesni "ormi in skozi
doloene "aze. Te "aze so:
* odkrivanje dokazov(
* zavarovanje dokazov(
* sprejemanje dokazov(
* preizkus oziroma ocena dokazov )dokazna ocena* 7 pomeni preizkus
njihove verodostojnosti. 3pravi se tako, da se presodi najprej vsak dokaz
3
zase in nato e v zvezi z drugimi dokazi kakor tudi s kontrolnimi in
pomonimi dejstvi. Pri neposrednih dokazih je takna presoja verodostojnosti
predvsem v tem, da se ugotovi zanesljivost dokaza, medtem ko se pri
posrednih, indiciranih dokazih poleg presoje njihove verodostojnosti opravi
e ocena o dokaznem pomenu indica za logien sklep o obstoju kaknega
pomembnega dejstva.
(. 4a primeri& pritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
*. :ostorilstvo na primeru in v povezavi s &udodelsko drubo
%#&' doloa, da gre za sostorilstvo, e ve oseb skupno izvri kaznivo
dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim
dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. #akon e doloa, da gre za
sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno
sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi.
%riteriji za prepoznavanje sostorilca:
& objektivni kriterij, ki se nanaa na pojem izvritvenih dejanj doloenega
kaznivega dejanja(
& subjektivni kriterij, ki se nanaa na vpraanje, ali je domnevni storilec
pojmoval kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, kot svoje ali kot tuje.
%dor je dejanje tel kot svoje, je nedvomno sostorilec. !ubjektivna stran
zahteva zavest vseh sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi kaznivega
dejanja, in sicer tako, da vsakdo teje to dejanje za svoje, ne glede na to, kdo
ga bo oziroma ga je neposredno dokonal.
%rivda sostorilcev:
%rivda se presoja za vsakega sostorilca posebej in zato ni izkljueno
sostorilstvo ob razlinih stopnjah krivde. ,ogoe je, da obstaja pri enem
sostorilcu direkten naklep, pri drugem samo eventualen, mogoe je, da je
glede huje posledice podan pri enem sostorilcu direkten naklep, pri kakem
drugem le zavestna malomarnost.
!ostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali
malomarnosti, kot to velja tudi za storilca. 8a zakon uveljavlja naelo
individualne in krivdne odgovornosti. #aradi tega pa je mogoe tudi to, da
dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvali"ikacijo, kot dejanje
drugega. Primer: dva se dogovorita, da bosta koga napadla in telesno
pokodovala, pri tem pa eden od sostorilcev rtev umori, potem drugi
sostorilec, ki tega ni imel v naklepu, ne more odgovarjati za izpad sostorilca
)dodatno kaznivo dejanje enega od sostorilcev, ki ni bilo niti naprej
dogovorjeno, niti ti kako drugae do njega ne izkazujejo krivde*. Pri kaznivih
dejanjih kvali"iciranih s hujo posledico, odgovarja za hujo posledico tudi
sostorilec, ki je sicer ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice
mogoe oitati malomarnost.
:udodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju
kaznivih dejanj.
%#&' je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub
uredil v splonem delu. ?'. len )nov len* tako navaja tri pogoje, ob katerih
je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen. Ti pogoji
so:
& da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
& da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
& da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot
sostorilcem ali udeleencem.
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja
hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo hudodelskega narta ali razpolagal s
protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilec ali
udeleenec.
%# tako loi:
* organizatorja hudodelske zdrube in
* njegovega lana.
3rganizator se lahko pojavi v ve vlogah, in sicer kot organizator, igar
ravnanja so po naravi pripravljalna, dokler gre za organiziranje hudodelske
zdrube, pozneje pa lahko nastopa v vseh monih vlogah, od storilca,
sostorilca, posrednega storilca do udeleenca. +ruga enota je lan
hudodelske zdrube, ki sodeluje v taki zdrubi, ki ima namen izvriti kaznivo
3
dejanje, za katero se sme izrei kazen ve kot treh let zapora. %aznivo je tako
ustanavljanje kot tudi sodelovanje v takni zdrubi.
Prejnji %# je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v
poglavju Gkazniva dejanja zoper javni red in mirH.
+. !ovedala mi je primer %rde%a ravnanja po starem KZ (nekdo je proti
dru%emu proti %lavi zama&nil z motiko, ta se je delno ubranil tako da je
nastavil neko leseno pali#o, v katero se je ta motika zataknila). kako bi
sedaj jaz kot sodnik to obsodil. pokazala mi je $len %rde%a ravnanja po
KZ, $len nasilnitva po KZ)1 in $len o%ronje varnosti)13( KZ)1.
5eitev '1- %#&', ker zajema vse znake in je mileja kazen kot pri grdem
ravnanju po starem %#&ju.
22. MILENKA )IMAN
1. 3lo%a poli#ije v predkazenskem postopku
Policija ima v predkazenskem postopku pomembno vlogo, saj glede na svojo
strokovno usposobljenost pri odkrivanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po
uradni dolnosti, ovadijo najve kaznivih dejanj.
+a se lahko predkazenski postopek zane, morajo obstajati razlogi za sum,
da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
Policija zane odkrivati takno dejanje na podlagi podatkov, ki ji zadoajo,
da zane svoje aktivnosti. Tako mora policija ukreniti vse potrebno, da se :
* izsledi storilec kaznivega dejanja(
* da se storilec ali udeleenec en skrije ali ne pobegne(
* da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki
utegnejo biti dokaz(
* da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspeno izvedbo
kazenskega postopka.
+a bi takno nalogo izvrili, sme policija:
* zahtevati potrebna obvestila od oseb in v ta namen vabiti osebe k sebi(
* opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage(
* za nujno potreben as omejiti gibanje na doloenem prostoru(
* ukreniti kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in
predmetov(
* razpisati iskanje oseb in stvari(
* v navzonosti odgovorne osebe opraviti pregled doloenih objektov in
prostorov podjetij in drugih pravnih oseb ter pregledati doloeno njihovo
dokumentacijo(
* napotiti osebe, ki jih najdejo na kraju storitve kaznivega dejanja ali ki
imajo bivalie v tujini, k preiskovalnemu sodniku oziroma jih zadrati do
njegovega prihoda, e bi mogle dati vane podatke za kazenski postopek in
e je verjetno, da jih kasneje ne bi bilo mogoe ve zasliati ali da bi bilo to
zvezano s precejnjim zavlaevanjem ali z drugimi teavami, vendar ne ve
kot za / ur 7 zadranje(
* prijeti )aretirati* osebo 7 prijetje(
* pridrati osumljenca za najve ?D ur 7 pridranje(
* "otogra"irati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo
dejanje, in e je nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, ali v drugih
primerih, ko je to pomembno za uspeno izvedbo postopka, "otogra"ijo tudi
objaviti(
* vzeti prstne odtise tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil
kaznivo dejanje, prav tako tudi prstne odtise oseb, za katere je verjetno, da
so utegnile priti v dotik z doloenimi predmeti(
* vzeti bris ustne sluznice(
* ob pogojih #%P opraviti brez odredbe sodia hino in osebno preiskavo(
* po odredbi preiskovalnega sodnika opraviti hino in osebno preiskavo(
* zasei predmete(
* opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo )razen obdukcije in
izkopa trupla*, e preiskovalni sodnik ne pride takoj na kraj kaznivega
dejanja(
* po odredbi preiskovalnega sodnika oziroma dravnega toilca izvajati
posebne ukrepe)P3,!*.
2. !ripor)priporni razlo%i
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
3
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3dreditev pripora:
Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim
sklepom. !klep se osumljencu izroi, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila vzeta prostost oziroma, ko je bil priveden k
preiskovalnemu sodniku. #oper sklep se sme pritoiti v 0? urah od njegove
vroitve. 3 pritobi odloa zunajobravnavni senat v ?D urah.
3dprava pripora:
,ed kazenskim postopkom lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog
strank odpravi pripor, in sicer:
* e prenehajo razlogi
* e poteejo roki
* e njegovo odpravo zahteva narava posameznih odloitev o obravnavani
zadevi.
Pripor se odpravi s sklepom. ,ed preiskavo sem preiskovalni sodnik
odpraviti pripor samo s soglasjem dravnega toilca, razen e ga odpravlja
zaradi poteka roka. 2e ni soglasja odloa o tem izvenrazpravni senat. Po
izroitvi obtonice sodiu sme do konca glavne obravnave pripor odpraviti
samo senat s sklepom, in sicer po zaslianju dravnega toilca )ni pa
potrebno soglasje*. 3b vloitvi obtonice preizkusi izvenrazpravni senat
utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov po uradni
dolnostim nato pa opravlja tak preizkus vsaka dva meseca sodei senat.
Trajanje pripora:
Pripor iz razloga ugotovitve istovetnosti traja toliko asa, dokler istovetnost
ni ugotovljena. Pripor iz koluzijske nevarnosti pa se odpravi br, ko so
zagotovljeni dokazi. !icer pa velja naelo, da mora biti trajanje pripora
omejeno na najkraji potrebni as. Po odlobi sodia prve stopnje sme
pripor v preiskavi in do vloitve obtonice trajati najdalj 1 mesece od
priprtja, in sicer po sklepu preiskovalnega sodnika najve mesec dni,
izvenrazpravni senat pa ga sme podaljati e najve za 0 meseca. 6z tehtnih
razlogov sme vrhovno sodie podaljati ta rok e najve za 1 mesece,
vendar le e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero se sem izrei kazen
zapora nad pet let. 2e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se
obdolenec izpusti. Po vloitvi obtonice pa lahko traja pripor najve 0 leti.
2e v tem roku obdolencu ni vila izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in obtoenec izpusti. 8e zahteva se, da bi morala v tem roku sodba
postati pravnomona.
3
B skrajanem postopku sem pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve '-
dni. B postopku zoper mladoletnike sme trajati pripor najdalj ' mesec, senat
za mladoletnike pa ga sme podaljati e najve za dva meseca.
Podaljanje pripora:
Pripor se podaljuje na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali
dravnega toilca. ! predlogom morata biti obdolenec in njegov zagovornik
seznanjena najmanj 1 dni pre iztekom roka za pripor, da se lahko izjasnita o
navedbah v predlogu.
3. !rimerC K1 ti&otapstva ) priporni razlo% zoper dravljana :rbije, ki
%a zalotijo pri dejanju na &rvaki meji. Kaj pa z dravljani A5'
Priporni razlogi so:
* begosumnost
* koluzijska nevarnost
* iteracijska nevarnost.
+ravljani FU se po tem %+ ne tejejo za tujce.
. !reiskava 0 kdo za&teva'
Preiskava je stadij rednega kazenskega sodia, ki ga opravi sodie
)preiskovalni sodnik*. #ane se na zahtevo upravienega toilca, e je podan
utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje. 3 njenem
zaetku odloa sodie )preiskovalni sodnik ali izvenrazpravni senat*.
%o preiskovalni sodnik prejme zahtevo upravienega toilca s priloenimi
spisi pregleda spise in oceni toilevo zahtevo. Preden preiskovalni sodnik
odloi o zahtevi, mora zasliati osebo, zoper katero je zahtevana preiskava.
8amen tega zaslianja je omogoiti osebi, zoper katero se zahteva preiskava,
da od sebe odvrne sum, ki jo bremeni, da poda kakne druge izjave za
varstvo svojih pravic in da preprei izdajo sklepa o uvedbi preiskave.
Preden odloi o zahtevi za preiskavo, lahko preiskovalni sodnik doloi
poseben narok, na katerem se lahko dravni toilec in oseba, zoper katero se
zahteva preiskava, ustno izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za
odloitev o zahtevi.
2e se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo toilca, izda sklep o uvedbi
preiskave in ga polje toilcu in obdolencu. !am sklep pomeni zaetek
kazenskega postopka in preiskovalni sodnik lahko zane opravljati
preiskovalna dejanja. 2e se z njegovo zahtevo ne strinja, je ne sme zavrniti
sam, marve zahteva, da o njej odloi izvenrazpravni senat.
%o je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna
dejanja po predlogih strank )naelo kontradiktornosti*, ter tista dejanja, ki se
mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka )inkvizicijsko naelo*.
Tipina preiskovalna dejanja so: zaslianje obdolenca, zaslianje pri,
ogled, pridobivanje izvedenskih mnenj, hina in osebna preiskava, zaseg
predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, pregled in razteleenje trupla,
izkop trupla, telesni pregled obdolenca ali drugih oseb, odvzem krvi, prsnih
odtisov;
Preiskovalni sodnik kona preiskavo, ko pride do zakljuka, da je stanje
stvari v preiskavi dovolj razjasnjeno, da se lahko vloi obtonica ali postopek
ustavi. 6z spisa, ki ga preiskovalni sodnik polje toilcu, pa mora s posebnim
sklepom izloiti vse zapisnike o izpovedbah oseb, na katere se po zakonu ne
more opirati sodna odloba.
3 konanju preiskave se ne izda noben "ormalni sklep. 2e preiskava ni
konana v / mesecih mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia,
zakaj preiskava e ni konana.
(. !ritobeni razlo%i
5azlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba so:
* zaradi bistvene kritve doloba kazenskega postopka(
* zaradi kritve materialnega zakona(
* zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(
* zaradi odlobe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o
strokih kazenskega postopka, o premoenjskopravnih zahtevkih in zaradi
odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.
*. !oravnavanje, odlo% pre%ona. Kaj se z%odi z okodovan#em' 4ima
ve$ monosti nadaljevat pre%ona $e so%laa
Poravnavanje&+T lahko, po oportunitetnem naelu, odstopi ovadbo ali
obtoni predlog v poravnavanje, kadar gre za:
3+ %+, za katera je predpisana kazen do 1 let zapora ali denarna kazen,
naeloma za vsa %+, ki se obravnavajo v skrajanem postopku,
5+ %+ hude telesne pokodbe, posebno hude tel. pokodbe, velike
tatvine, zatajitve, pokodovanja tuje stvari in %+, ki jih stori
mladoletnik z zagroeno kaznijo zapora do - let, kumulativno za vsa
nateta dejanja, e so ob tem podane posebne okoliine.
3
+T vedno upoteva vrsto in naravo %+, okoliine v katerih je bilo dejanje
storjeno, osebnost storilca, predkaznovanost in stopnjo njegove kazenske
odgovornosti.
Poravnavanje vodi poravnalec, ki je dolan prevzeti postopek, lahko se
opravi le z pristankom osumljenca in okodovanca. Poravnalec je neodvisen,
prizadevati si mora, da se poravnava sklene v skladu z teo in posledicami
%+, rok za izpolnitev tega sporazuma pa ne sme biti dalji od 1 mesecev. B
kolikor se sporazum ne dosee v enem mesecu od sklicanega prvega naroka,
se teje, da sporazum ni doseen.
Poravnavanje je mono vse do odloitve sodia prve stopnje, saj sodnik
mora prekiniti glavno obravnavo, e +T izjavi, da bo zadevo odstopil v
poravnavanje in glede tistih %+, kjer je zagroena kazen do 1 let zapora.
Clede %+, ki so nateta in morajo hkrati kumulativno biti podane e dodatne
posebne okoliine, da se ta lahko odstopijo v poravnavanje, pa je mono
poravnavanje le v predkazenskem postopku in ne po vloitvi obtonice.
6zpolnitev nalog in odprava kode
+T lahko s soglasjem okodovanca, odloi kazenski pregon, za %+ z
zagroeno kaznijo do 1 l. zapora oz. denarna kazen in ostala taksativno
nateta %+ )omogoanje uivanja prepovedanih drog, velika tatvina,
zatajitev, izsiljevanje, poslovna golju"ija, pokodovanje tuje stvari,
poneverba in neupr. upor. tujega premoenja, izdaja nekritega eka, zloraba
banne in kreditne kartice, za mladoletn. %+ do - let zapora*, e je
osumljenec pripravljen ravnati po navodilih +T in sicer:
'. odprava ali poravnava kode,
0. plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v
dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode rtvam %+,
1. oprava splono koristnega dela, vse mora izpolniti v roku / mesecev,
?. poravnava preivninskih obveznosti, izpolnjena najkasneje v roku '
leta.
+T povabi okodovanca in osumljenca na +T in v vabilu navede razlog
vabljenja. 2e se odzoveta vabilu, se opravi razgovor in +T odloi, ali bo
odstopil zadevo v poravnavanje ali odpravo kode, ali bo odstopil od
pregona oz. ali bo vloil predlog za izdajo kaznovalnega naloga. 3sumljenca
poui o svojih monostih v konkretnem primeru in o njegovih pravicah. Bse
to zapie v uradnem zaznamku, ki ga polje +T sodiu, e kazenski pregon
ne zane, e pa ga zane mu zaznamka ni potrebno poiljati. B kolikor se
vabilu okodovanec ali osumljenec ne odzoveta, ni dopustno ponovno
vabljenje, e razlogi niso upravieni.
+. Kdaj okodovane# prevzame pre%on'
2e dravni toilec ne zane kazenskega pregona ali od njega odstopi, lahko
okodovanec kot toilec sam zane ali nadaljuje kazenski pregon
domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti.
3 tem ga mora dravni toilec obvestiti v D dneh in ga pouiti, da lahko
zane pregon sam. okodovanec pa ima pravico zaeti oziroma nadaljevati
pregon v D dneh odkar je bil obveen. 2e dravni toilec umakne obtonico
na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava
nadaljevati pregon ali ne. 2e ga ni bilo na obravnavi, eprav je bil v redu
povabljen, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona.
6nstitut subsidiarne obtobe je korektiv zoper monopol in morebitna
nepravilna stalia dravnega toilca pri presoji vpraanja, ali so podani
razlogi za kazenski pregon. !ubsidiarna obtoba kljub temu e vedno ostaja
javna obtoba.
3kodovanec ima tedaj, ko prevzame kazenski pregon vse procesne pravice,
ki jih ima dravni toilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dravni organ. Tako
zanj ne veljata naelo legalitete in dolnost, da si prizadeva za enako skrbno,
popolno in objektivno ugotavljanje dejstev. Prav tako nima pravice vlagati
pravnih sredstev v korist obdolenca v javnem interesu, ker gre ta pravica
samo dravnemu toilcu. 8e more zahtevati, da se mu dostavi spis na
vpogled, temve ga lahko vpogleda v uradnih prostorih sodia.
3kodovanec kot toilec lahko postane v prvi vrsti okodovanec, torej tista
oseba, kateri je bilo s kaznivim dejanjem prekrena ali ogroena kakrnakoli
osebna ali premoenjska pravica, ne glede na to ali uveljavlja
premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku. Po okodovanevi
smrti pa so to lahko tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, otroci,
stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre.
+ravni toilec pa ima pravico do konca obravnave ponovno prevzeti pregon
in zastopanje obtobe.
,. Zavrenje kazenske ovadbe
3
%o dravni toilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko kazensko
ovadbo zavre iz naslednjih razlogov:
& e naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje(
& e je pregon zastaran(
& e je dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo(
& so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon )npr. smrt
storilca, e razsojena zadeva, trajna duevna bolezen, procesna imuniteta;*(
& e ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.
G+ PredhodniJpredkazenski postopek na podlagi lahke in hude telesne
pokodbe0
1/. -li la&ko 12 za&teva dopolnitev ovadbe'
!a' e iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, e ni
dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali e je do njega priel glas o
kaznivem dejanju, ter e storilec ni znan. +opolnila obvestila priskrbi sam,
lahko pa zahteva tudi, da mu jih zbere policija. 2e bo tudi po dopolnilnih
obvestilih podana kakna od navedenih monosti za zavrenje ovadbe, bo
dravni toilec ovadbo zavrgel.
11. Kaj stori 12 v primeru la&ke telesne pokodbe'
#ahteva opravo posameznih preiskovalnih dejanj( vloi neposredno
obtonico.
12. 7azlika sum ) utemeljeni sum
!um: na nepotrjenem dokazu temeljea misel, da je kdo lahko v doloeni
zvezi s slabim, nedovoljenim dokazom )+e"inicija iz slovarja slov. knjinega
jezika*.
Utemeljen sum
Bisoka stopnja artikulirane konkretne in speci"ine verjetnosti, da je
doloena oseba storila kaznivo dejanje, ki jo je treba dosei, da se kazenski
postopek v "ormalnem pomenu besede sploh lahko zane. Ktiri temeljna
merila, ki jim mora iti zadoeno, da bi nek sum lahko pojmovali kot
utemeljen:
& predhodnost utemeljenega suma
& konkretnost utemeljenega suma
& izrazljivost utemeljenega suma
& speci"inost utemeljenega suma
Utemeljen sum je torej pogoj za uvedbo kazenskega postopka, hkrati pa tudi
temelj za druge bistvene posege )pripor, prepoved priblievanja doloenemu
kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varina, hini pripor*.
13. -li mora obrazloiti predlo% za izvedbo posamezni& preiskovalni&
dejanj'
+a.
1. !ripor (kako rea%ira 12, ko je odrejen pripor> kdaj v skrajanem
postopku> ali la&ko 12 predla%a na %lavni obravnavi uvedbo pripora),
kaj mora vsebovati predlo% za pripor in kateri so alternativni ukrepi'
Po odreditvi pripora, mora +T vloiti obtonico do izteka rokov, doloenih v
zakonu. B nasprotnem primeru izda preiskovalni sodnik sklep o odpravi
pripora.
Pripor pa se sme v skrajanem postopku odrediti:
* iz razloga begosumnosti oziroma ugotovitve istovetnosti za vsa kazniva
dejanja(
* iz razloga koluzijske in iteracijske )ponovitvene* nevarnosti za kazniva
dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo
dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora 0 let ali za
druga kazniva dejanja, za katera se lahko izree kazen zapora 1 let. B
rednem postopku se lahko odredi glede vseh pripornih razlogov in za vsa
kazniva dejanja.
Clede asa, pa sem pripor v skrajanem postopku pred vloitvijo obtonega
akta trajati le toliko, kolikor je potrebno, da se opravijo preiskovalna
dejanja, vendar ne ve kot '- dni. B rednem postopku pa lahko traja pripor 1
mesece )'N0*, vrhovno sodie pa ga lahko podalja e za 1 mesece, e gre
za kazniva dejanja, za katera je zagroena kazen ve kot - let zapora.
+T lahko predlaga uvedbo pripora do konca C3. 3 tem odloa razpravni
senat.
Predlog +T mora vsebovati:
& priporni razlog,
& zakonske pogoje za pripor in
& obrazloitev.
Alternativni ukrep priporu je hini pripor.
1(. :prememba obtoni#e na 9O (iz la&ke v &udo telesno in obratno)
3
%o postane obtonica pravnomona, je upravieni toilec ne more ve
spremeniti, razen na glavni obravnavi. 8a glavni obravnavi sme toilec
spremeniti obtobo, e po njegovi oceni izvedeni dokazi kaejo na drugano
dejansko stanje, kot ga je videl pri vloitvi obtonice. Toilec spremeni
obtonico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtobi v korist ali v
kodo obtoenca, vendar se mora predmet obtobe e vedno nanaati na isti
historini dogodek. !prememba opisa lahko ima za posledico tudi
spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strojem ali milejem
kazenskem zakonu. 3btobe ni mogoe spremeniti tako, da bi bil obtoenec
obtoen za povsem drugo kaznivo dejanje ali da bi bila namesto obtoenca za
isto dejanje obtoena druga oseba. Ali gre za dovoljeno ali nedovoljeno
spremembo obtobe, utegne biti v posameznem primeru sporno e zlasti, e
gre za spremembo v kodo obtoenca. Bsebinska sprememba obtobe je
namre povezana s spornim vpraanjem, kdaj gre za sojenje o zgolj
druganem in ne drugem kaznivem dejanju.
2e senat oceni, da izvedeni dokazi kaejo na drugano dejansko stanje, kot je
opisano v obtobi, ne more odrediti toilcu, naj spremeni obtonico. 2e
toilec opisa dejanja ne spremeni, mora sodie zaradi svoje vezanosti na
dejanje, ki je predmet obtobe, izrei oprostilno sodbo, e obtoencu dejanje
in obtobe ni dokazano, pa eprav mu je dokazano za drugo kaznivo dejanje.
Toilec lahko tako spremeni obtonico, tako da je obtoeni obtoen sprva za
lahko telesno pokodbo in nato na teko. Prav tako lahko naredi obratno,
vendar mora zagotoviti obtoencu monost primerne obrambe.
!odie pa lahko spremeni opis dejanskega stanja in modi"icira obtonico
samo tako, da je to v korist obtoenca. !e pravi lahko ga obsodi za lahko
telesno pokodbo, e mu je ta dokazana. B obratni smeri pa sodie ne sme
postopati )6z hude v lahko telesno pokodbo*, saj bi bilo to v kodo
obtoenca.
1*. !ritoba na primeru (nasilje v druini ) ni dokazov, kaj stori kot
sodnik> kako bi se 12 pritoil)>
2e ni dokazov 7 oprostilna sodba. +T bi se pritoil iz razloga zmotne ali
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Cre za dva razlina pritobena
razloga. 3 zmotni ugotovitvi dejanskega stanja govorimo, kadar neko
odloilno dejstvo v sodbi ni bilo pravilno ugotovljeno. 8epopolna ugotovitev
dejanskega stanja pa je podana, e sodie kaknega odloilnega dejstva
sploh ni ugotavljalo. 8ajpogosteje je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
posledica napanega pravnega sklepanja sodia o tem, katera dejstva so v
konkretni zadevi odloilna, zaradi esar doloenih dejstev ni ugotavljalo ali
pa je ugotavljalo dejstva, ki sploh niso odloilna. 2e je sodie neko
odloilno dejstvo ugotavljalo ter ugotovilo, da ni podano, ne gre za
nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, lahko pa gre za zmotno ugotovitev
dejanskega stanja.
1+. 4ekdo je obtoen K1 nasilnitva (%re pa za druinsko nasilje) ) kaj
sedaj, ko je novo K1 nasilja v druini ) &otela je sliati, da je potrebno
uporabiti mileji zakon.
%#&' doloa novo %+ nasilje v druini. Prejnji %# je poznal samo %+
nasilnitva, ki je doloal mileje kazni kot %#&'. B tem primeru se uporabi
stari %#.
23. AN(REJ PRUA
1. Kaj naj naredi instan#a, $e sodnik na 1. stopnji v sodbi u%otovi
kazensko od%ovornost, ko sodi po KZ)1, razlika po KZ in po KZ)1 %lede
kazenske od%ovornosti po vsebini'
%#&>? je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za
pritevnost)psihino stanje storilca* in krivdo )psihina aktivnost storilca*.
Pritevnosti namre ni tel za sestavni del krivde, temve za poseben
podelement kaznivega dejanja, ki ga je skupaj s krivdo povezoval v institut
kazenske odgovornosti )G%azensko odgovoren je storilec, ki je priteven in
krivH.*
%#&' je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu kakrnega je imel
%#&>?, in mu pripisal novo vsebino. Po novem je kazenska odgovornost
opredeljena kot skup vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so
potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 0?. len %#&': G
%azenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji
oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo
dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti
kazen.H # vidika sistematike zakonodajalec ni ravnal dosledno, ko je
de"inicijo kazenske odgovornosti umestil v len o krivdi, s tem je iri pojem
3
)kazenska odgovornost* de"iniran znotraj lena, ki je namenjen ojemu
pojmu )krivdi*.
# novo opredelitvijo pojma kazenske odgovornosti in z vsebinsko
nespremenjeno opredelitvijo krivde svoje mesto v sistemu izgubil pojem
pritevnosti. 2e sta bila v %#&>? pritevnost in krivda povezani v pojmu
kazenske odgovornosti, je v %#&' ta povezava odpadla. %#&' tako med
sestavinami krivde pritevnosti ne omenja.
2e sodnik na '. stopnji ugotovi kazensko odgovornost, ko sodi po %#&', ne
gre za kritev kazenskega zakona, saj v primeru, kadar sodie pri odloitvi
pravilno uporabi kazenski zakon, v obrazloitvi sodbe pa ga utemelji z
napanimi razlogi, ne gre za kritev kazenskega zakona. Pritobeno sodie
ga lahko nadomesti s svojimi razlogi oziroma interpretacijo zakona.
%ritev %# se lahko storil samo z odloitvijo v izreku sodbe, ne pa tudi z
obrazloitvijo sodbe.
2. Kaznivo dejanje o%roanja varnosti
Ee ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno %+ )e storilec gronjo uresnii, bo
podano ustrezno %+ zoper ivljenje in telo*.
!torilec je lahko vsakdo.
Cronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost
drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni sposobno, da bi lahko z njim
drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to %+, e je storilec
glede na videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri
okodovancu obutek osebne ogroenosti.
8i pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. 9ahko jo izrazi
neposredno s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi drugae, npr. s pismom,
izobeenim besedilom ipd.
%+ je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko
je pri njem ustvarjen obutek ogroenosti.
Ureditev po %#&': dodano je izvritveno ravnanje 7 poleg resne gronje, da
bo napadel ivljenje in telo okodovanca, e grdo ravnanje, posebno %+
grdega ravnanja pa je rtano.
3. 4atej k.d. zoper $ast in dobro ime, razlika med razalitvijo in
obrekovanjem, bi dopustili izvedbo dokaza, ki %a zasebni toile# pridobil
tako, da soseda)obd. na skrivaj posnel, ko %a ta alil'
%azniva dejanja zoper ast in dobro ime so doloena v 'D. poglavju %#&':
5azalitev )ni razlike*
3brekovanje )ni razlike*
4aljiva obdolitev )ni razlike*
3pravljanje )ni razlike*
3itanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja )ni razlike*
!ramotitev 5epublike !lovenije )ni razlike*
!ramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije )ni razlike*
!ramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti )ni razlike, v
%#&' je dodana samo romska skupnost*
Eavna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime )nov len*.
3bjekt kazenskopravnega varstva: ast, dobro ime in ugled doloenega
subjekta. ! astjo je miljen lovekov obutek o lastni vrednosti, z ugledom
pa ugled, ki ga lovek uiva v okolju.
9oimo 0 skupini teh dejanj:
* %+, ki napadajo ast in dobro ime posameznika 7 razalitev, obrekovanje,
aljiva obdolitev, opravljanje, oitanje %+ z namenom zanievanja(
* %+, ki pomenijo napad na ast in dobro ime domae drave, tujih drav in
mednarodnih organizacij ter njihovih predstavnikov in simbolov 7 sramotitev
5!, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev
slovenskega naroda ali mednarodnih skupnosti.
Ta kazniva dejanja so splona ali naklepna.
Pregon za %+, ki so storjena zoper posameznika, se zanejo na zasebno
tobo. 2e so ta dejanja storjena proti dravnim organom, uradni oziroma
vojaki osebi, se pregon zane na predlog. # dovoljenjem ministra za
pravosodje se preganja kazniva dejanja proti tuji dravi.
RAZFA#I%!
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
3
To %+ je splono %+ zoper ast in dobro ime in je glede na druga %+ iz
tega poglavja subsidiarne narave.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep( podana mora biti zavest storilca, da gre za
razalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilev namen, da drugega
razali, eprav je %+ podano tudi, e ni imel taknega namena.
5azalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki
aljive vrednostne ocene, e nima znakov kakega drugega %+ in iz katere je
razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva
drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. B primerih, ko storilec
drugega ali ob isti prilonosti na ve razlinih nainov in to pomeni celoto,
je podano le eno %+, e pa storilec drugega vekrat ali, bo podan stek %+
razalitve, razen e se slednje lahko opredeli kot celoto, ko bo glede na vse
okoliine dejanja le&to mogoe opredeliti kot nadaljevano.
5azalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec
subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za razalitev, je treba ocenjevati
glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine,
navade; Fnaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot
razalitev, v drugem pa ne.
5azalitev je lahko naslovljena na okodovanca )ne glede na to, ali je e kdo
navzo ali je zanjo e kdo izvedel*, lahko pa je posredovana komu tretjemu(
okodovanec mora biti razpoznan, ni pa treba, da je izrecno naveden.
3blike %+:
temeljna oblika(
kvali"icirana oblika 7 javna razalitev.
Protipravnost je izkljuena, e je bila alitev izraena v znanstvenem delu,
pri izvrevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge
drubene dejavnosti, v resni kritiki;*, e namen ni bil zanievalen.
+okaz resnice ni dopusten, eprav bi bilo trditev preprosto dokazati.
Poskus je pojmovno izkljuen.
OBR%KO!A"-%
8i razlike med ureditvijo po %# in %#&'.
!torilec je lahko vsakdo. 2e gre za obrekljive izjave pravnih oseb,
odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile.
%rivdna oblika: direktni naklep.
6zvritveno dejanje: trditve )izraanje lastno zaznanih dejstev* oziroma
raznaanje )sporoanje dejstev, ki jih je zaznal nekdo drug* neresninih
dejstev. 8eresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora
storilec zavedati. +okaz resninosti zato e pojmovno ni mogo, na
okodovancu pa je dvojno dokazno breme. 8eresnina dejstva morajo biti
taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni
pa nujno, da ta posledica dejansko nastane. +ejstva, ki jih storilec zatrjuje
ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega )v tem primeru bi lo za
razalitev*.
%+ obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji.
3kodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi
bil izrecno imenovan.
!torileva izjava mora biti resna. 2e je oitno, da gre za alo, ne gre za %+.
3blike %+:
temeljna oblika(
dve kvali"icirani obliki 7 javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi
posledicami )npr. e se mora okodovanec preseliti, zapustiti delo, ne
dobi posojil, razdor druine, ivni zlom*( teh posledic se mora storilec
zavedati )vsaj eventualni naklep*.
2e je zasebni toilec obdolenca naskrivaj posnel, medtem ko ga je ta alil,
to ne bo mogel biti dokaz v kazenskem postopku, saj je neupravieno zvono
snemanje in prislukovanje prav tako kaznivo dejanje.
. Kakne so odlo$be v &itrem postopku, koliko vrst pla$ilni& nalo%ov, v
kateri& primeri& pla$ilni nalo%'
Prekrkovni organ izdaja v hitrem postopku tri poglavitne vrste odlob, ki jih
lahko tejemo za meritorne, saj se z njimi ugotavlja odgovornost za prekrek
in se kriteljem izrekajo sankcije:
3
& pisna odloba o prekrku,
& navadni plailni nalog brez obrazloitve,
& posebni plailni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja z navedbo
dokazov.
Poleg tega lahko izdaja e sklepe ob smiselni uporabi dolob zakona o
splonem upravnem postopku oziroma dolob rednega sodnega postopka.
Plailni nalog je pisna odloba, ki jo izda prekrkovni organ le polnoletnim
kriteljem. 6zda se lahko le, e hitri postopek ni izkljuen. ! plailnim
nalogom se lahko izree le globa, predpisana v doloenem znesku, e je
predpisana v razponu pa le v najnijem znesku predpisane globe, saj se pri
izreku globe ne morejo upotevati obteevalne in olajevalne okoliine, ki
jih prekrkovni organ na kraju samem tudi ne ugotavlja niti ne presoja. 2e
prekrkovni organ na kraju samem oceni, da so podane okoliine, ki bi
opravievale izrek opomina, sme storilcu izrei tudi opozorilo, ki je mileji
ukrep od izreka opomina. ! plailnim nalogom torej ni mogoe izrei vije
ali nije globe od najnije predpisane, opomina ali odvzema predmetov.
Pogoji za izdajo plailnega naloga:
Podani so, e pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek
osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih sredstev ali
naprav )radarji za meritev hitrosti, alkotesti;*. B sodni praksi je oblikovano
stalie, da pojem osebne zaznave pomeni nain ugotavljanja dejanskega
stanja, obenem pa tudi podlago za razmejitev med podvrstami hitrega
postopka o prekrku, pri emer pooblaena uradna oseba prekrek osebno
zazna z vsemi lovekimi utili in je to neposredna ugotovitev prekrka ali
kritelja, in ne morda posredna, ko za prekrek izve iz pripovedovanja pri.
Pooblaena uradna oseba mora biti torej "izino neposredno navzoa ob
storitvi prekrka in mora sama na podlagi lastnega opaanja ugotoviti vse
njegove znake v trenutku njegovega nastanka.
#P&' doloa tudi obvezne sestavine plailnega naloga, poleg osebnih
podatkov, mora vsebovati tudi rok za plailo globe ter opozorilo o pravici do
plaila globe na obroke, T55 za plailo, ter pravni pouk o pravici do
pravnega sredstva, datum izdaje in podpis pooblaene uradne osebe in
uradni peat prekrkovnega organa.
#oper plailni nalog lahko kritelj vloi zahtevo za sodno varstvo, in sicer v D
dneh od njegovega prejema. 2e zahteve ne vloi, lahko v D dneh od
pravnomonosti plailnega naloga plaa polovico izreene globe, sicer se
globa prisilno izterja v celoti.
#P&' pa doloa tudi posebne primere plailnih nalogov, ki se izdajo zaradi
kritve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa,
o tujcih in o nadzoru dravne meje ter za kritelje predpisov o javnih
zbiranjih. 8adzor nad izvrevanjem teh zakonov izvajajo policisti in obinski
redarji, zato samo ti izdajajo plailne naloge po tem lenu, izjemoma pa tudi
pooblaene uradne osebe drugih prekrkovnih organov, vendar le, e imajo
pooblastilo za izvajanje nadzora nad izvrevanjem zakonov, ki so taksativno
nateti v -<a. lenu #P&'.
#oper posebni plailni nalog, ki se izda za kritve predpisov o ustavljanju in
parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo,
temve ima kritelj pravico do ugovora v D dneh od vroitve plailnega
naloga. 8a podlagi ugovora prekrkovni organ plailni nalog odpravi in o
ugovoru odloi z odlobo o prekrku ali postopek o prekrku ustavi, pri
emer ugovor teje kot izjava v hitrem postopku o prekrku. #oper odlobo o
prekrku, izdano na podlagi ugovora zoper plailni nalog, je dovoljeno
pravno sredstvo zahteva za sodno varstvo.
(. 4atej izredna pravna sredstva, za&teva za varstvo zakonitosti ) rok za
odlo$itev sodi$a=
* zahteva za varstvo zakonitosti
* izredna omilitev kazni
* obnova kazenskega postopka
#B# je izredno, nesuspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se vloi
zoper pravnomono sodno odlobo ali zoper sodni postopek, ki je tekel pred
pravnomono odlobo, in sicer potem, ko je kazenski postopek konan. Pred
koncem postopka se lahko vloi zahteva le zoper pravnomono odlobo o
odreditvi in podaljanju pripora. 8amen tega pravnega sredstva je varovanje
zakonitosti kazenskega pravosodja in enotne uporabe zakona.
#B# se vloi zoper pravnomono sodbo sodia prve in druge stopnje, zoper
sklep vrhovnega sodia o podaljanju in odreditvi pripora, ter sodbo,
izdano v pritobenem postopku na tretji stopnji.
5azlogi za zahtevo so le kritve zakona, materialnega in "ormalnega, in
sicer:
* zaradi kritve kazenskega zakona(
3
* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz 1<'=' lena #%P
)absolutne bistvene kritve*(
* zaradi drugih kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale
na zakonitost sodne odlobe.
#ahteve za varstvo zakonitosti ni mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vrhovnega sodia, s
katero je bilo odloeno o #B#.
#B# smejo vloiti +T, obdolenec in zagovornik, po obdolenevi smrti pa
tudi osebe, ki smejo vloiti v njegovo korist redno pravno sredstvo. +T lahko
vloi zahtevo tako v kodo, kot tudi v korist obdolenca.
#B# se vloi v roku 1 mesecev oziroma za sklepe iz ?0.. lena #%P v roku D
dni. Ta rok tee od dneva, ko je obdolenec prejel pravnomono sodno
odlobo. Ti roki ne veljajo za +T. #anj ni doloenega roka.
#B# se poda pri sodiu, ki je izdajo odlobo na prvi stopnji. Predsednik
senata jo s sklepom zavre, e je bila vloena zoper odlobo vrhovnega
sodia, e je bila prepozna ali jo je podala neupraviena oseba. 3 zahtevi
pa odloa vrhovno sodie na seji. Pri odloanju se sodie omeji samo na
preizkus tistih kritev zakona, na katere se sklicuje vlonik v svoji zahtevi.
Tudi pri #B# velja pravilo bene"icium cohesionis in prepoved re"ormacije in
peius.
Brhovno sodie zahtevo zavrne kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana
kritev zakona. 2e pa ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero
ali spremeni pravnomono odlobo, ali v celoti ali deloma razveljavi sodbo
in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje, ali pa se omeji samo na to, da
ugotovi kritev zakona. 2e je zahteva vloena v obdolenevo kodo in
vrhovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon
prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo.
*. 4a$ela na %lavni obravnavi, kaj pomenijo'
8aela, ki zadevajo potek kazenskega postopka so:
7 preiskovalno 1inkvizitorno2 in razpravno 1kontradiktorno2 naelo:
preiskovalno naelo pomeni, da mora sodie po uradni dolnosti ugotavljati vsa tista dejstva, o katerih misli, da
so pomembna za pravilno presojo )npr. priznanje obdolenca ne odvezuje sodia, da izvede tudi druge dokaze(
preiskovalni sodnik opravlja tudi tista preiskovalna dejanja, ki se mu zdijo potrebna*. 5azpravno naelo pa
pomeni, da imajo procesne stranke pravico izrei se o staliih in procesnih dejanjih nasprotne stranke, ter da
same zbirajo in izvajajo dokaze, ter preizkuajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem
sodelovalo rpi zbiranju procesnega gradiva tudi sodie )razpravna maksima*.
7 naelo ustnosti: sodie presoja dokazni pomen le tistega gradiva, ki je bilo predmet ustne razprave na
glavni obravnavi. 8aelo ustnosti je ob naelu kontradiktornosti pogoj za uresnievanje naela neposrednosti in
naela javnosti.
7 naelo neposrednosti: sodie mora vzeti za podlago sodbe )praviloma* le tista dejstva, ki jih je
zaznalo neposredno na glavni obravnavi ob izvedbi izvirnih )originalnih* dokazov.
7 naelo proste presoje dokazov: sodia niso vezana na "ormalna dokazna pravila, ko presojajo
ali je podano kakno dejstvo ali ne. !odie mora le navesti dolono in popolnoma, katera dejstva teje za
dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. !odie ni vezano na "ormalna dokazna pravila, pa pa je vezano
na dokazne prepovedi.
7 naelo javnosti: e ustava doloa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno, kar
pomeni, da je splona javnost v predhodnem postopku izkljuena, izkljuena pa je vselej tudi v postopku zoper
mladoletnike. 9ahko pa sodie javnost izkljui po uradni dolnosti ali na predlog strank, e je to potrebno zaradi
varovanja tajnosti, javnega reda, morale, osebnega in druinskega ivljenja obtoenca ali okodovanca, koristi
mladoletnika ali e bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti.
7 naelo 'aterialne resni*e: sodie in dravni organi, ki sodelujejo v postopku, morajo po resnici
in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe. B ta namen morajo z enako pazljivostjo
preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.
+. :odi$e ni vezano na pravno kvali"ika#ijo, vezano pa na dejansko
stanje ) na primeri&. Kaj $e obtoni akt, da laje k.d., sodnik pa meni da
teja oblika, kaj to pomeni'
8evezanost sodia na toilevo pravno presojo dejanja ni nujno v korist
obtoenca. !odie lahko spozna obtoenca za krivega tudi po strojem
kazenskem zakonu, kot je dejanje pravno opredelil toilec, e takna
opredelitev izhaja iz dejanskega stanja, opisanega v obtobi.
Ee pa sodie vezano na dejanje, kot je opisano v obtobi. 2eprav je sodie
vezano na naelo iskanja resnice, ne sme obtoenca obsoditi za dejanje, ki ga
je dejansko storil, e toilec ni ustrezno spremenil obtobe. 3pis dejanskega
stanja se v sodbi lahko dopolnjuje z doloenimi odloilnimi dejstvi, ki jih
obtoba ne vsebuje, vendar samo, e so obtoencu v korist. Tako je podana
objektivna identiteta obtobe in sodbe, e sodie opis dejanja dopolni z
okoliinami, zaradi katerih se pravna opredelitev kaznivega dejanja
spremeni iz temeljne oblike v njegovo privilegirano obliko.
!odna praksa:
! tem, ko je sodie iz opisa kaznivega dejanja izpustilo nekatere okoliine,
ki so pomenile znake kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, dejanje pa
pravno kvali"iciralo kot kaznivo dejanje lahke telesne pokodbe, ni krilo
objektivne identitete med obtobo in sodbo.
3
2e spreminja opis iz laje v tejo obliko kaznivega dejanja to pomeni
prekoraitev obtobe. 2e samo spremeni pravno kvali"ikacijo in opis ostane
isti, je to dopustno, saj sodie ni vezano na pravno kavali"ikacijo.
,. 8a&ko v enem in istem postopku ena osebna enkrat v vlo%i obdolen#a, dru%i$ pa v vlo%i pri$e, katero
na$elo bi bilo kreno'
3bdolenec ne more biti v lastni zadevi zaslian kot pria. 2e tee enoten
postopek zoper ve soobdolencev, se obdolenec ne more zasliati kot pria
niti glede kaznivega dejanja soobdolenca, pri katerem sam ni bil udeleen.
#aslii se lahko le kot soobdolenec. To velja tudi, e je glede istega
kaznivega dejanja postopek zoper posamezne obdolence izloen )npr. proti
mladoletnemu storilcu*, saj ne more biti ista oseba o istem kaznivem dejanju
v postopku, ki tee zoper njo, zasliana kot obdolenec, v izloene postopku,
ki tee zoper soobdolenca, pa kot pria. !amo, e je bil kazenski postopek
zoper obdolenca pravnomono konan, se lahko v postopku zoper
soobdolenca zaslii kot prio.
2e je bila neka oseba najprej zasliana kot pria, kasneje pa je bila v istem
postopku zasliana e kot obdolenec, se mora zapisnik o njenem zaslianju
kot prie izloiti iz spisa, ker ni bila zasliana ob vseh procesnih jamstvih, ki
jih ima obdolenec v kazenskem postopku. 8i pa treba iz spisa izloati
zapisnika o zaslianju obdolenca, zoper katerega je bil postopek ustavljen,
kasneje pa je bil v isti zadevi zaslian kot pria.
2e bi sodie obdolenca v istem postopku zaslialo kot prio in obdolenca,
bi bilo kreno naelo pravinosti, kot najvije procesno naelo, v okviru
katerega mora imeti obdoleni zagotovljena vsa pravna jamstva v kazenskem
postopku.
.. -li sodi$e ravnalo prav, ko reklo, da obdolen#u ne verjame, ker v dru%em postopku kot pri$a
izpovedal dru%a$e in nato oprlo sodbo na slednjo izpoved'
8e, saj je velja domneva nedolnosti iz esar izhaja tudi privilegij zoper
samoobtobo. %dor je obdolen %+, velja za nedolnega, dokler njegova
krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo. !odie ne more v enem
postopku iste osebe zaslievati kot obdolenca, v drugem pa kot prio z
opozorilom na dolnost govoriti resnico.
24. MASLEA
1. ,. $len KZ ) 1)$asovno omejeni zakoni
Cre za nov len v %#& ', ki doloa, da se kazenski zakon ali drug predpis, na
katerega se kazenski zakon sklicuje, ki naj bi veljal le za doloen as, sme
uporabiti, e ni drugae doloeno, tudi po poteku tega asa, e je bilo
kaznivo dejanje storjeno, ko je kazenski zakon ali predpis e veljal.
2. :torile#, sostorile#, posredni storile#
+e"inicija storilca:
G !torilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in
vodenjem ravnanj drugega )posredni storilec*.H 0.=' len %#&'.
+e"inicija sostorilca:
G !torilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo
dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno
prispeva k storitvi.H 0.=0 len %#&'.
!ostorilstvo ima po zakonu dve razsenosti izraene z besedami:
& Gskupaj z drugimiH in Gsodelovanje pri storitviH: zajema primere, ko vsak
od sostorilcev uresniuje del zakonskih ali naravnih znakov kaznivega
dejanja(
& Gje storilec kaznivega dejanja tudi vsak, ki skupaj z drugimi stori kaznivo
dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno
prispeva k izvritvi kaznivega dejanjaH: gre za primere, ko kak sodelavec ni
samo neposredno uresniil kaknega zakonskega znaka kaznivega dejanja,
vendar pa je njegov objektivni prispevek k uresniitvi kaznivega dejanja tako
odloilen, da ga ni mogoe teti za udeleenca v ojem pomeni, se pravi za
pomagaa ali napeljevalca.
%#&' pa uvaja tudi pojem posrednega storilca, ko za storilca razglasi tistega,
ki je kaznivo dejanje izvril osebno, in tistega, ki je kaznivo dejanje izvril z
izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. Tudi doslej se kazenski
odgovornosti ni mogel izogniti, kdor je drugega uporabil za izvritev
kaznivega dejanja, ker je vselej odgovarjal kot storilec ali napeljevalec ali
pomaga. ! pojmom posrednega storilca si lahko pomagamo pri
natannejem razloevanju, kdaj je kdo storilce, kdaj napeljevalec in kdaj
pomaga. Tako je tisti, ki je neposredni storilec kaznivega dejanja, lahko
samo orodje, podaljana roka koga drugega. Primer: nekdo uporabi otroka,
starega / let, da se splazi skozi okence v kak zaprt prostor in vzame stvari.
3trok estih let ne more biti kriv, toda to ni pomembno, ker je polnoletni, ki
je otroka uporabil, posredni storilec ne glede na okoliino, da je dejanje
3
neposredno izvril otrok. Cre za tipien primer posrednega storilca, ko ta vse
sam pripravi, organizira, le neposredno izvritev, prepusti drugemu.
3. 9lede izklju$itve protipravnosti, kdaj sedaj'
!amo silobran in prisiljenje, v posebnem delu pa v '0-. lenu )izkljuitev
kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovanca.
. Od%ovornost $lanov &udodelski& zdruenj
:udodelska zdruba je najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju
kaznivih dejanj.
%#&' je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub
uredil v splonem delu. ?'. len )nov len* tako navaja tri pogoje, ob katerih
je mogoe lanu hudodelske zdru(be izrei hujo predpisano kazen+ Ti
pogoji so:
& da gre za lana zdrube najmanj treh oseb,
& da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in
& da izvri kaznivo dejanje v povezavi e z najmanj enim lanom kot
sostorilcem ali udeleencem.
Prav tako ta len doloa kazensko odgovornost in kaznivost organizatorja
hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo hudodelskega narta ali razpolagal s
protipravno premoenjsko koristjo, ki izvira iz tega narta, ne glede na to, ali
je pri izvritvi kaznivega dejanja neposredno sodeloval kot storilec ali
udeleenec.
%# tako loi:
* organizatorja hudodelske zdrube in
* njegovega lana.
3rganizator se lahko pojavi v ve vlogah, in sicer kot organizator, igar
ravnanja so po naravi pripravljalna, dokler gre za organiziranje hudodelske
zdrube, pozneje pa lahko nastopa v vseh monih vlogah, od storilca,
sostorilca, posrednega storilca do udeleenca. +ruga enota je lan
hudodelske zdrube, ki sodeluje v taki zdrubi, ki ima namen izvriti kaznivo
dejanje, za katero se sme izrei kazen ve kot treh let zapora. %aznivo je tako
ustanavljanje kot tudi sodelovanje v takni zdrubi.
Prejnji %# je imel dolobe o hudodelskem zdruevanju le v posebnem delu v
poglavju Gkazniva dejanja zoper javni red in mirH.
(. Zastaranje 0 predvsem .1. $len
Potek asa lahko ima dvojni uinek. Tako tudi loimo:
* zastaranje kazenskega pregona: kazenski postopek e ni bil izveden, zato
potek asa vpliva na to, da ni ve mogoe izrei kazni. Preneha pravica do
izreka kazenske sankcije in je storilcu ni mogoe izrei.
* zastaranje izvritve kazni: zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Ugasne
torej pravica do tega, da se kazen bodisi izree bodisi e izreena kazen
izvri.
!odia in drugi organi kazenskega pregona in za izvrevanje kazenskih
sankcij morajo v vsaki "azi postopka paziti na potek zastaranja in upotevati
zastaranje po uradni dolnosti. #astaranje tako nastopi e$ lege, in sicer
tedaj, ko so potekli zastaralni roki.
%#&' doloa, da ne zastarajo:
* kazniva dejanja, za katera se sme izrei dosmrtni zapor(
* nekatera kazniva dejanja zoper lovenost )genocid, hudodelstva zoper
lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in
drugih nadrejenih, zdruenje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper
lovenost ali agresiji*(
* kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah takno zastaranje ne
more nastati.
Zastaranje kazenskega pregona:
Ta vrsta zastaranja pomeni, da se zaradi poteka rokov, ne more ve izvesti
kazenski pregon in se storilcu ne more ve izrei kazen za kaznivo dejanje, ki
ga je izvril. +olina rokov je odvisna od tee kazni, ki je predpisana za
posamezno kaznivo dejanje. ,aksimalni zastaralni rok je -. let, najkraji pa
/ let. Prejnji %# je doloal kraje zastaralne roke )0- let in 1 leta*.
Ti roki so:
* -. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor 1. let
)'- do 1. let*,
* 1. let od storitve kaznivega dejanj, za katero se sme izrei zapor nad '. let
)in manj kot '- let*,
* 0. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izrei
zapor nad - let )do '. let*,
* '. let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei zapor nad '
leto )do - let*,
* / let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme izrei kazen do enega
leta ali denarna kazen.
3
2e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaralni rok doloi po
najhuji predpisani kazni. %adar so kazni predpisane alternativno, se
zastaralni rok doloi glede na tejo vrsto predpisane. %adar pa so
predpisane kumulativno )npr. zaporna in denarna kazen*, pa se doloi
zastaralni rok glede na kazen zapora kot na glavno kazen. #a poskus se
zastaralni rok doloi glede na kazen, ki je predpisana za dokonano kaznivo
dejanje.
#astaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je
bilo kaznivo dejanje izvreno, ko je torej storilec deloval ali bi moral
delovati.
#adranje zastaranja:
#adranje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov
nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok
ne tee. #adranje zastaranje po povzeto po prejnjem %#, ki je poznal
relativno in absolutno zastaranje. %#&' te delitve ni prevzel, kljub temu pa je
obdral zadranje zastaranja. 3b tem se zastavlja vpraanje, kaken uinek
sploh ima zadranje zastaranja. 2e doloena okoliina povzroi zastaranje
teka zastaranih rokov, hkrati pa zakon ne podalja zastaralnih rokov,
postane ta institut brez pomena. Tudi ob zadranju se namre zastaranje
kazenskega pregona iztee po preteku doloenega asa od izvritve
kaznivega dejanja, enako kot e zadranja ne bi bilo, saj %#&' kljub ureditvi
zadranja zastaranja ne postavlja daljih zastaralnih rokov in ne doloa, da
se v primeru zadranja zaetek teka rokov ne vee na izvritev kaznivega
dejanja.
Pretrganje zastaranja:
3bstaja tedaj, ko se zastaralni rok zaradi doloene okoliine prekine in se
zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je e potekel, ne teje ve, temve
zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. To torej pomeni izjemo
od pravila, da zastaralni rok zane tei z izvritvijo kaznivega dejanja. %#
doloa le eno okoliino, ki pretrga zastaranje: e storilec v asu tega
zastaralnega roka stori enako ali huje kaznivo dejanje.
Zastaranje izvritve kazni:
#astaranje izvritve kazni pomeni, da zaradi poteka doloenega asa ugasne
pravica do njene izvritve. 4e izreene kazni ni ve mogoe izvriti. 5oki:
* 0- let od obsodbe na 1. let zapora )razen, e gre za nezastarljivo kaznivo
dejanje*,
* '- let od obsodbe na zapor nad '. let )vendar manj kot 1. let*,
* '. let od obsodbe na zapor nad - let )do '. let*,
* - let od obsodbe na zapor nad ' leto )do - let*,
* 1 leta od obsodbe na zapor do ' leta ali na denarno kazen.
6zvritev dosmrtnega zapora ne zastara.
Prejnji %# je doloal nekoliko kraje roke za izvritev mladoletnikega
zapora. %#&' takne dolobe ve nima, saj bo to podroje uredil nov zakon.
#astaralni roki teejo od pravnomonosti sodne odlobe. Pri pogojni
obsodbi, ki je bila preklicana, zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala
odlobo o preklicu pravnomona. Pri pogojnem odpustu, ki je bil preklican,
zane tei zastaranje tistega dne, ko je postala odloba o preklicu
pravnomona.
#adranje zastaranja:
#astaranje izvritve ne tee v asu, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti.
3vire so lahko prane ali dejanske, zakon pa upoteva samo pravne ovire
)npr. odloitev je mona, e obsojenec zaradi huje bolezni ni zmoen
nastopiti kazni.
Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov:
%# &' doloa da zastara izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega
dovoljenja in odvzema predmetov, ko preteejo tri leta od pravnomonosti
sodne odlobe, s katero sta bila ukrepa izreena. Prepoved opravljanja
poklica zastara, ko pretee as, za katerega je bil izreen.
/+ Kaj je pri zastaranju pravno'one sodbe razveljavljene v postopku z
izredni' pravni' sredstvo'000000
+. 7azlika K1 posilstva po starem in novem KZ'
B %#&' je k spolnemu obevanju dodano e z njim izenaeno spolno
ravnanje, med okodovance, ki morajo dati predlog za kazenski pregon, pa
e oseba, ki ivi s storilcem v registrirani istospolni skupnosti.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: samo naklep, praviloma direktni.
Posilstvo je nepravo sestavljeno %+, in sicer iz prisiljenja in spolnega
obevanja )ki samo zase ne pomeni %+ in je dovoljeno, e niso podani znaki
3
kakega drugega %+ zoper spolno nedotakljivost. !ila in gronja morata biti
takni, da sta objektivno sposobni zlomiti odpor enske ali mokega( e
odpora ni, ni %+, razen e gre za slabotno osebo in bi prilo v potev %+
spolne zlorabe slabotne osebe. 8e zahteva se, da bi morala sila oziroma
gronja trajati ves as )npr. e okodovanec sprevidi, da se ne more uspeno
upirati in obevanje mine brez uporabe sile ali gronje*.
Prostovoljno spolno obevanje ni kaznivo, razen z osebo, ki e ni stara '- let.
Prav tako ni kaznivo spolno obevanje, ki je doseeno na golju"iv nain, ker v
tem primeru ni bila uporabljena sila ali gronja )npr. spolno obevanje v
zmoti, da je oseba njen mo*.
3blike %+:
temeljna oblika(
posilstvo, storjeno na grozovit ali posebno ponievalen nain 7
kvali"icirana oblika )npr. bolea in dolgotrajna uporaba sile,
izpostavljenost e drugim hudim spolnim dejanjem, izivljanje, posilstvo
v javnosti, uriniranje po rtvi( gre za uporabo sile ali gronje, ki presega
meje uporabe, potrebne za zlomitev odpora*(
posilstvo veih oseb zaporedoma 7 kvali"icirana oblika )ni pomembno,
ali so vsi storilci obsojeni ali kazensko odgovorni( med njimi mora
obstajati neka povezava, med posilstvi mora biti asovna povezanost*(
posilstvo nad obsojenci v zaprtih ali polodprtih zavodih za prestajanje
kazni 7 kvali"icirana oblika )storilec je lahko paznik oziroma uradna
oseba ali soobsojenec*(
posilstvo z gronjo kode asti in dobremu imenu ali velike premoenjske
kode 7 privilegirana oblika )tudi taka gronja mora biti objektivno tako
resna, da stre odpor okodovane osebe*.
!tek:
+ ni steka z drugimi oblikami spolnega nasilja in s %+ prisiljenja
)konsumpcija*.
+ stek s %+ hude ali posebno hude telesne pokodbe, e je bila oseba pri
tem %+ hudo ali posebej hudo pokodovana(
+ stek s %+ umora )uboja* ali s %+ povzroitve smrti iz malomarnosti, e
je bila oseba pri tem %+ ubita(
+ praviloma ni steka s %+ lahke telesne pokodbe )inkluzija*(
+ idealni stek s %+ krvoskrunstva, e gre za posilstvo polnoletnega storilca
proti mladoletnemu krvnemu sorodniku.
,. 4ovo kd zoper varnost javne%a prometa)predrzna vonja
B poglavju Gkazniva dejanja zoper varnost javnega prometaH ni bistvenih
razlik med %# in %#&'. B %#&' je dodan nov len Gpredrzna vonja v
cestnem prometuH )10?. len*, ki doloa, da se voznik motornega vozila, ki s
predrzno vonjo ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih
udeleencev cestnega prometa, s tem, da prekorai hitrost za enkrat ve od
dovoljene, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot '.'. grama alkohola na
kilogram krvi ali ve kot .,-0 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi, in pri tem:
& prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
& ne upoteva pravil o prednosti,
& vozi na prekratki varnostni razdalji,
& vozi v napani smeri vonje,
& s kakno drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se
lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so se ji drugi udeleenci cestnega
prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem.
2e ima takno dejanje za posledico smrt ali hudo telesno pokodbo ene ali
ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih oziroma od ' do '0 let in s
prepovedjo vonje motornega vozila.
Pri nekaterih %+ pa je na novo v %#&' e dodana stranska kazen prepoved
vonje motornega vozila )%+ povzroitev prometne nesree iz malomarnosti
in %+ ogroanje posebnih vrst javnega prometa*.
.. Zakon o od%ovornosti pravni& oseb za kazniva dejanja
%azensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je doloena v
posebnem zakonu )#3P3%+*. Ta odgovornost izhaja iz %# )?0=' len*, ki
doloa, da je pravna oseba kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je
izvril storilec v imenu, na raun ali v korist pravne osebe, pod pogojem, da
gre za tako kaznivo dejanje, za katerega zakon doloa, da je zanj odgovorna
pravna oseba. Poleg nje so za takno kaznivo dejanje odgovorne tudi "izine
osebe kot storilci ali udeleenci.
3
Prvi temelj odgovornosti pravne osebe je izvritev kaznivega dejanja, ki ga je
izvril storilec v njenem imenu, na njen raun ali v njeno korist. Pri tem
mora iti za kaznivo dejanje, za katerega #3P3%+ doloa odgovornost
pravne osebe. #a kazensko odgovornost morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
* e pomeni storjeno kaznivo dejanje izvritev protipravnega sklepa, naloga
ali odobritve vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu
omogoali, da je izvril kaznivo dejanje(
* e je pravna oseba pridobila protipravno premoenjsko korist iz kaznivega
dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem(
* e so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolno
nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
Pogoj za kazensko odgovornost pa je, da je storilec izvril eno izmed tistih
kaznivih dejanj, za katera zakon posebej doloa, da zanj odgovarja pravna
oseba )0-. len #3P3%+*. ,ed njimi so vsa kazniva dejanja zoper
premoenje in vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pa tudi terorizem,
trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v nosenost, kritev nedotakljivosti
stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin, dajanje in jemanje
podkupnine in druga.
#akon doloa naslednje sankcije:
* denarna kazen
* odvzem premoenja
* prenehanje pravne osebe
* prepoved udelebe na razpisih na podroju javnega naroanja
* prepoved trgovanja s "inannimi instrumenti.
Poleg kazni predvideva zakon tudi varnostne ukrepe, ki so prilagojeni naravi
pravne osebe:
* objava sodbe
* prepoved doloene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
%azenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni novo obliko
odgovornosti, prilagojeno izzivom, ki jih predstavlja zlasti mednarodna
gospodarska kriminaliteta.
1/. 3rste kazni ) kdaj odvzem premoenja'
Pravni osebi se lahko odvzame polovico ali ve premoenja ali celotno
premoenje. 3dvzem premoenja se sme izrei za kazniva dejanja, za katera
je predpisana kazen - let zapora ali huja kazen. )'?. len #3P3%+*
11. Kolektivno kaznivo dejanje
Ee stareja pravna konstrukcija, s katero je zakon zdruil v eno kaznivo
dejanje ve sicer samostojnih kaznivih dejanj, pri emer je bil element, ki jih
je zdrueval, subjektivne narave. Ta konstrukcija je nastala ob koncu '>.
stoletja zaradi preprianja, da je storilce kaznivih dejanj mogoe klasi"icirati
med drugim tudi na tiste, ki izvrujejo kazniva dejanja obrtoma, poklicno ali
iz navade. 2e je torej storilec v doloenem asovnem obdobju izvril veje
tevilo istovrstnih kaznivih dejanj in je bila pri njem ugotovljena ena izmed
navedenih subjektivnih znailnosti, so vzeli vsa za dejanja za eno samo
dejanje, za katero pa je zakon seveda predpisoval dovolj irok kazenski okvir.
,oderna kazenska zakonodaja to konstrukcijo edalje bolj opua in tako
ravna tudi slovenski kazenski zakonik. 8a zdaj preseeni pojem kolektivnega
kaznivega dejanja spominjajo le e nekatera kazniva dejanja, pri katerih
zakonik uporablja nedovrne glagole, ko doloa izvritveno dejanje )G kdor
proizvaja, predeluje, prodaja, ponuja na prodajH & neupraviena proizvodnja
in promet s prepovedanimi drogami*. B taknih primerih uporaba
nedovrnega glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja praviloma ne
izkljuuje kaznivosti tudi enkratne storitve. !eveda je jasno, da gre v taknih
primerih serijske protipravne dejavnosti za eno, in ne za ve kaznivih dejanj,
etudi so bile posamezne storitve asovno in krajevno nepovezane.
12. :krajna sila 0 razlika med 1. in 2. odstavkom 32. $lena, posebnost
(monost silobrana)
Skrajna sila je okoliina, ki izkljuuje protipravnost dejanja, eprav ima vse
druge znake kaznivega dejanja. Cre za kolizijo dveh pravno zavarovanih
interesov )pravnih dobrin*.
!estavine skrajne sile:
* nevarnost:
& mora biti stvarna in resnina, kar pomeni, da mora obstajati objektivno, ne
pa v domiljiji storilca kaznivega dejanja(
& nevarnost lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile(
& nevarnost lahko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini(
3
& mora biti nezakrivljena, kar pomeni, da se nanjo ne more sklicevati tisti, ki
je nevarnost povzroil sam, in sicer krivdno(
& nevarnost mora biti soasna z odpravljanjem nevarnosti.
* odvraanje nevarnost:
& nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae(
& prizadejano zlo ne sem biti veje od zla, ki je grozilo.
%#&' je ukinil zakonski institut upraviljive skrajne sile in ga nadomestil z
institutom skrajne sile, ki izkljuuje krivdo storilca oziroma njegovo
kaznivost.
Razlika 'ed opraviljivo in upraviljivo skrajno silo:
2e storilec v skrajni sili rtvuje manj pomembno pravno dobrino, da bi reil
bistveno pomembnejo )npr. posee v tuje premoenje, da bi si reil
ivljenje*, je njegovo ravnanje skladno s pravom. B teh primerih govorimo o
upraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve
protipravnosti.
2e pa storilec v skrajni sili rtvuje doloeno pravno dobrino, da bi reil
pravno dobrino enakega ranga )npr. rtvuje tuje ivljenje, da bi reil svoje*,
ravna protipravno, ne pa tudi krivdno, saj mu zaradi eksistencialne stiske, v
kateri se je znael, njegovega dejanja ne moremo oitati. Covorimo o
opraviljivi skrajni sili oziroma skrajni sili kot razlogu izkljuitve krivde.
'. odstavek 10. lena %#&' ureja opraviljivo skrajno silo. Ta je podana, e
nekdo stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato, da bi od sebe ali
koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje, telesno
celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, pri emer
nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan
izpostavljati.
Poleg opraviljive skrajne sile, je %#&' uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje
kaznivost )0. odstavek 10. lena %#&'*. Ta je podana, e ne gre za
odvraanje nevarnosti, ki grozi ivljenju, telesni celovitosti, osebni svobodi
ali premoenje, temve drugim pravno priznanim vrednotam, pogoj pa je, da
mora biti povzroeno zlo manje od zla, ki je grozilo. Ta izpeljava skrajne
sile ni posreena, saj nosi v sebi to sporoilo: povzroiti manje zlo, da bi se
prepreilo veje zlo, je neskladno s pravom, storilec je v tem primeru kriv, le
kaznuje se ne.
13. 4adaljevano k.d. po KZ)1 (poseben naklep 0 koristoljubnost ali
okodovalni na%ibi)
8adaljevano kaznivo dejanje je primer navideznega realnega steka. #aradi
praktinosti pri odmeri kazni, se je v sodni praksi izoblikovalo stalie, da se
sme vsa takna serijska dejavnost storilca teti za eno kaznivo dejanje, e so
vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia
pokaejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te
celote.
%#& ' je na novo vkljuil institut nadaljevanega kaznivega dejanja v veljavno
pravo. #anj so potrebni stalni in variabilni elementi.
Prvi pogoj je, da gre za eno samo dogajanje, za eno samo celoto. +o
taknega spoznanja pa ni mogoe priti po obutku, temve s temeljito analizo
dane konkretne zadeve.
%#&' doloa za opredelitev takne celote naslednja merila:
* istoasna ali zaporedna izvritev )torej dokonanje* ali izvritev poskusa
dveh ali ve premoenjskih kaznivih dejanj. ,ed posameznimi dejanji mora
biti neka asovna povezanost, kar pomeni, da morajo biti kazniva dejanja
izvrena istoasno ali zaporedoma.
* istovrstnost oziroma istost premoenjskih kaznivih dejanj
Pojem istovrstnih kaznivih dejanj se pojavlja pri nadaljevanem kaznivem
dejanju. 6stovrstnost se nanaa na vsa dejanja, ki naj bi jih zajelo
nadaljevano kaznivo dejanje, kot npr. veje tevilo tatvin, golju"ij, poneverb,
itd. 6stovrstnost je podana ob ponovitvi istega dejanja v temeljni,
kvali"icirani ali privilegirani obliki )ne pa tudi v obliki delictum sui generis*,
pri naklepnih kaznivih dejanjih pa tudi pri poskuenih in dokonanih
kaznivih dejanjih ter vseh oblikah udelebe pri istem kaznivem dejanju.
Pojem istovrstnosti nekateri razumejo ire, tako da z nadaljevanim kaznivim
dejanjem zajemajo vse temeljne in kvali"icirane oblike kakega kaznivega
dejanja. Po tem staliu je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvali"icirati po
tistem lenu, ki se nanaa na najhuje kaznivo dejanje, ki je sestavni del
nadaljevanega kaznivega dejanja. Tako npr. je podana po tem staliu velika
tatvina v nadaljevanju, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih
tatvin v povezanem asovnem obdobju. Po drugem staliu pa so okoliine,
ki kvali"icirajo kakno temeljno kaznivo dejanje )npr. vlom, vdor,
3
oboroenost* tako pomembne, da ne dopuajo zdruitve ivljenjsko povsem
razlinih kaznivih dejanj v eno nadaljevano kaznivo dejanje.
%#& ' se zavzema za prvo stalie, saj doloa, da se storilcu za nadaljevano
kaznivo dejanje izree ena kazen v mejah kazni, ki je predpisana za najhuje
kaznivo dejanje, zajeto z nadaljevanim kaznivim dejanjem, sodie pa izree
tudi denarno kazen kot stransko kazen.
* koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca, kar pomeni, da mora
obstajati enoten psihini odnos storilca do kaznive kontinuirane dejavnosti.
* kazniva dejanja, izvrena v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja se
kaejo glede na kraj, nain ali druge enake okoliine )variabilni elementi*
kot enotna dejavnost 7 to merilo zahteva, da se opredelijo kot nadaljevana
kazniva dejanja samo tista, ki so povezana glede na kraj izvritve ali glede
na nain izvritve tako, da predstavljajo enotno dejavnost. #a kraj izvritve
kaznivega dejanje se teje vsak kraj, kjer je bilo dejanje izvreno. #a as
izvritve pa se teje as, ko je bilo izvreno zadnje od dejanj, ki jih
nadaljevano kaznivo dejanje zajema.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju doloa zakon posebna pravila za odmero
kazni. 8e uporabijo se pravila o steku, temve se storilcu za vsa kazniva
dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje
kaznivo dejanje, pri emer se poleg glavne kazni zapora doloi obvezno tudi
stranska denarna kazen. !torilcu, ki pa si pridobi vejo premoenjsko korist
ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, za katero je predpisana
huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako
kodo.
1. 4atej varnostne ukrepe (razlika KZ 0 KZ1)
%#&' pozna naslednje varnostne ukrepe:
* prepoved opravljanja poklica,
* odvzem voznikega dovoljenja,
* odvzem predmetov.
+o sprejetja ustreznega zakona se uporabljajo tudi dolobe o dveh
varnostnih ukrepih zdravstvene narave iz prejnjega %#, in sicer:
* obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
* obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti.
%#&' pa prav tako ne pozna ve varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja
alkoholikov in narkomanov.
1(. 5mor 0 uboj
9$OR
3blike %+:
'. odstavek: temeljna oblika(
0. odstavek: kvali"icirane oblike(
1. odstavek: privilegirana oblika.
!torilec je lahko vsakdo.
%rivdna oblika: le naklep, in sicer direktni ali eventualni.
Predmet %+ je lovek kot ivo bitje od rojstva do smrti. %+ je podano od
takrat, ko se je plod zael odvajati iz telesa matere, pri emer ni pomembno,
ali je bil sposoben za ivljenje, do trenutka, ko ivljenje preneha )predmet
napada je tudi umirajoi ali neozdravljivo bolan lovek*.
8ain izvritve: s storitvijo )neposredno ali posredno 7 npr. z razdraenjem
ivali* ali opustitvijo.
Posledica %+: smrt loveka( lahko nastopi takoj ali po preteku daljega
asovnega obdobja( vzrona zveza je podana tudi tedaj, ko je zaradi
storilevega ravnanja le poslabano okodovanevo stanje, ki bi sicer samo
po sebi povzroilo smrt )npr. pospeitev umiranja na smrt bolnega*.
%vali"icirane oblike umora:
umor na grozovit ali zahrbten nain
storilec rtev mui, ji povzroa hudo "izino ali psihino trpljenje, ki
presega trpljenje pri temeljnem umoru )subjektivni znaki 7
brezutnost, krvoeljnost, izivljanje storilca*, kar mora rtev obutiti
)objektivni znaki 7 trpljenje rtve*( moen direktni in eventualni
naklep(
storilec izrabi zaupanje rtve )subjektivni elementi 7 zvijanost,
zahrbtnost, pretkanost, golju"ija* in stori dejanje tako, da rtev ne
more obutiti delovanja ali sredstva )objektivne okoliine 7 nain
storitve ali uporabljeno sredstvo*( moen le direkten naklep(
3
umor iz koristoljubnosti 7 storilcu gre za materialno korist, ni pa
potrebno, da je dejansko doseena, niti ni potrebno, da je protipravna(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor, da bi storil ali prikril kakno drugo %+ 7 potreben je direkten
)obarvan* naklep(
umor iz brezobzirnega maevanja ali drugih nizkotnih nagibov 7 krvno
maevanje, mrnja, zavist, ljubosumje, izmikanje obveznosti ipd.(
potreben je direkten )obarvan* naklep(
umor zoper uradno ali vojako osebo 7 zaradi "unkcije, ki jo opravljajo,
so te osebe bolj izpostavljene( razlog za kvali"ikacijo je posebna lastnost
rtve 7 osebe, ki so se do neke mere dolne izpostavljati(
umor, ki ga stori dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile
umor.
Privilegirana oblika umora: umor iz posebno olajevalnih okoliin 7 umor
iz milosti, na zahtevo ali s pristankom rtve, primeri umora, ko je storilec
zaradi ravnanja okodovanca v hudi stiski )npr. e je ve let ustrahoval in
muil druino*. Privilegirana oblika ne pride v potev, e je hkrati podana
kakna okoliina, ki dejanje kvali"icira.
!tek:
+ ni steka s %+ telesne pokodbe(
+ e storilec spravi v smrtno nevarnost e koga drugega, bo lo za stek s
%+ povzroitve splone nevarnosti )primeri, ko storilec uporabljenega
sredstva za storitev umora po uporabi ne more ve obvladati, npr.
zastrupitev hrane, bomba, streljanje na osebo v skupini*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem pokodovanja tuje stvari )inkluzija*(
+ ni steka s kaznivim dejanjem kritve nedotakljivosti stanovanja, e
storilec vdre v stanovanje in umori rtev )konsumpcija, pripravljalno
dejanje*.
8ovost v %#&' je, da je %+ umora po '0<. lenu %# loeno v dve %+:
''* U@3E 7 temeljna oblika umora in umor v sostorilstvu po %#, pri emer
je uboj v sostorilstvu kvali"icirana oblika uboja(
'0* U,35 7 kvali"icirane oblike umora po %#( %#&' loi:
umor na grozovit ali zahrbten nain
umor zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti
ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev
ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali
prianja v sodnem postopku
umor zaradi kritve enakopravnosti(
umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, da bi storil ali prikril kakno
drugo %+, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih
nizkotnih nagibov(
umor z dejanjem, storjenim v hudodelski drubi za storitev takih
dejanj.
1*. ;nkvizi#ijska maksima
6z naela materialne resnice izhaja instrukcijska ali inkvizicijska maksima,
po kateri je sodie upravieno in dolno izvajati dokaze po uradni dolnosti,
in ne samo na predlog strank, ki so potrebni za ugotovitev, ali je obdolenec
kazensko odgovoren za kaznivo dejanje, ki mu ga oita obtoba. B doloenih
primerih se instrukcijska maksima popolnoma umakne. Primer so dokazne
prepovedi, ko sodie ne sme ugotavljati dejstev z doloenimi dokazi, etudi
bi se lahko razkrilo celoviteje in toneje dejansko stanje. 6nstrukcijska
maksima se more c celoti umakniti e v primerih ko gre za prepoved
re"ormatio in peius, naelo ne bis in idem, zahtevo po identiteti obtobe in
sodbe.
1+. !o%oji za odreditev pripora (ustavni po%oji===)
Pripor je prisilni procesni ukrep s katerim se obdolencu odvzame prostost.
%er pomeni intenziven poseg v pravice in svoboine dravljana, so dolobe
o priporu e v ustavi, iz katere izhajajo sploni pogoji za odreditev pripora,
ki morajo biti podani kumulativno:
* odloba sodia
* utemeljenost suma
* neogibna potreba za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi
8amen pripora je zagotoviti obdolenevo navzonost v postopku, ima pa
tudi druge procesne cilje.
%dor je bil v priporu, a zoper njega ni bil uveden kazenski postopek ali pa je
bil uveden, a se ni konal s pravnomono obsodilno sodbo, ima pravico do
povrnitve kode.
Priporni razlogi:
3
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
1,. Gene"i#ium nova#ionis' (eli sliati ZK! 3*.?;3 in kaj je s tem
$lenom narobe)'
+oloba ?. odstavka tega lena je le$ imper"ecta, ker zakon ne predpisuje
nobenih procesnih sankcij, e pritonik v pritobi ne navede, zakaj novih
dejstev in dokazov ni navedel oziroma uveljavljal e prej in tudi ne
predpisuje, da bi moralo sodie prve stopnje v taknem primeru zahtevati
dopolnitev pritobe. Pritobeno sodie ne more v pritobi uveljavljenih
novot zavrniti kot nedopustne, ker jih pritonik ni uveljavljal na C3.
Pritonika, razen obtoenca, sme sicer disciplinsko kaznovati zaradi
zavlaevanja postopka na podlagi '?.=' lena #%P, vendar pa je
ugotavljanje, ali je pritonik mogel nova dejstva in nove dokaze uveljavljati
e prej in ali jih uveljavlja v pritobi zaradi oitnega zavlaevanja postopka,
najvekrat zelo teavno in dolgotrajno, saj zahteva izvedbo posebnega
dokaznega postopka, zaradi esar se v praksi ne izvaja.
1.. 3 postopku o prekrku se sodnik seznani z Onedovoljenim dokazomP,
po kateri to$ki se izlo$i'
Po /. toki D?. lena #P )odklonitveni razlog*, ker #P ne pozna ?.a toke
tako kot #%P v 1>. lenu.
2/. Kdaj skrajani postopek, kdaj &itri postopek'
!krajani postopek se opravi za kazniva dejanja za katera je v zakonu
predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. B ostalih primerih se
opravi redni postopek. #a kazniva dejanja zoper ast in dobro ime je
pristojno okrono sodie.
21. Kdo pozove na prestajanje kazni zapora'
3krono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na prvi
stopnji.
22. Kje so dolo$eni laji dis#iplinski prestopki
8ikjer, doloil jih bo minister za pravosodje s pravilnikom.
23. !ovej naj&uje od &uji& dis#iplinski& prestopkov
:uji disciplinski prestopki: neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi
povzroila huje motnje v delovanju zavoda, "izini napad na soobsojenca,
delavca ali tretjo osebo, izdelovanje ali vnaanje predmetov, primernih za
napad, pobeg, zloraba ugodnosti, povzroitev materialne kode namenoma
ali iz hude malomarnosti, prekupevanje, posojanje denarja, ponavljanje
lajih kritev, prisiljevanje ipd.(
2. 1is#iplinski postopek (.2. $len Z;K: je treba znati na pamet I blinje
$lene relativno dobro)
>0. len #6%!&':
+isciplinski postopek se zane na obrazloen predlog za uvedbo
disciplinskega postopka, ki ga poda vodja tiste notranje organizacijske enote
zavoda, v kateri je bil prestopek storjen. Prijava se poda vodji notranje
organizacijske enote zavoda oziroma vodji dislociranega oddelka. Predlog
mora biti podan najpozneje v - delovnih dneh od storitve oziroma od odkritja
disciplinskega prestopka in mora biti vroen obsojencu. Preden se obsojencu
izree disciplinska kazen ali javni opomin, mu je treba omogoiti, da se
izjasni o predlogu, ugotoviti je treba dejanski stan prestopka ter druge
okoliine glede prestopka in osebnosti obsojenca, ki so potrebne za pravilno
izbiro oziroma odmero kazni.
3 izreeni disciplinski kazni se izda pisna odloa, ki se jo vroi obsojencu.
+isciplinske kazni za huje disciplinske prestopke: razporeditev na drugo
delo do treh mesecev )e je kritev storjena v zvezi z delom*, omejitev
podeljevanja ugodnosti do treh mesecev )e je obsojenec zlorabil ugodnosti*,
omejitev sprejemanja poiljk do estih mesecev )e se v njej najde
prepovedana vsebina*, oddaja v samico do 0' dni s pravico do dela, oddaja v
samico do '? dni brez pravice do dela(
+isciplinska kazen za laje disciplinske prestopke: javni opomin.
+isciplinske kazni izreka direktor zavoda ali oseba, ki jo za to on pooblasti.
+isciplinska kazen oziroma javni opomin se ne sme izrei, e je od storitve
disciplinskega prestopka preteklo ve kot / mesecev, izvriti pa ne, e je od
izreka disciplinske kazni preteklo ve kot / mesecev.
2e obsojenec zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroi kodo, jo
mora poravnati(
2e obsojenec ogroa ivljenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja
kazen loeno od drugih obsojencev(
3
2e obsojenec v tolikni meri ovira ivljenje in delo v zavodu, da so redni
disciplinski ukrepi zoper njega neuspeni, se sme odrediti osamitev v prostih
urah.
2(. !o%ojni odpust 0 kdo odlo$a'
Pogojni odpust pomeni, da je mogoe odpustiti s prestajanja kazni
obsojenca, ki je e ni prestal v celoti, in sicer pod pogojem, da v asu, za
katerega mu je bila kazen izreena, ne bo izvril novega kaznivega dejanja.
Temeljni pogoj je, da je obsojenec prestal vsaj polovico kazni zapora, na
katero je bil obsojen. 2e mu je bila izreena kazen zapora nad '- let, sme
biti pogojno odpuen s prestajanja kazni, ko je prestal L kazni zapora. Pri
dosmrtnem zaporu je ta doba 0- let zapora.
,aterialni pogoj za pogojni odpust je ugotovitev, da se da utemeljeno
priakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
#6%!&' doloa, da je organ, ki je pristojen za dovolitev pogojnega odpusta,
komisija za pogojni odpust. 8jene lane imenuje minister, pristojen za
pravosodje. #6%!&' ne doloa meril za pogojni odpust, komisija samo
ocenjuje, ali je mogoe priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval
kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroilo o obsojenevem vedenju.
%# dopua tudi monost za pogojni odpust pred potekom polovice kazni.
9ahko se izvri po '=1 prestane kazni, e je podan materialni pogoj za
pogojni odpust in e obstajajo poleg tega e posebne okoliine, ki se
nanaajo na obsojenevo osebnost in kaejo, da kaznivega dejanja ne bo
ponovil. #akonik upoteva monost, da je iz obsojenevega vedenja mogoe
sklepati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, tudi e preostali del kazni ne bo
izvren.
%# pa uvaja tudi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. !odie pogojno
odpuenega postavi pod nadzorstvo, ki ga opravlja poseben svetovalec.
5azlika s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom je v tem, da je to
poseben ukrep, ki ga sodie uporabi po tem, ko je obsojenec del kazni e
prestal. !odie lahko )tako kot pri pogojni obsodbi z varstvenim
nadzorstvom* naloi pogojno odpuenemu naslednje naloge:
* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem pogojno
odpuenega pa tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola in droge(
* obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice(
* usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu
zdravju, sposobnostim in nagnjenju(
* poraba dohodka v skladu s preivninskimi obveznostmi(
* prepoved druenja z nekaterimi osebami(
* prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi(
* prepoved dostopa na posamezne kraje.
Prekli* pogojnega odpusta:
2e pogojno odpueni v asu, ko traja pogojni odpust, izvri novo kaznivo
dejanje, se pogojni odpust preklie. #a preklic je pristojno sodie, ki vodi
kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni
izvril. Preklic je obligatoren ali "akultativen. 3bligatoren je, e je sodie
izreklo kazen zapora nad eno leto, "akultativen pa, e je izreklo kazen zapora
do enega leta.
2e je pogojno odpueni obsojen za novo kaznivo dejanje na kazen zapora
do enega leta, sodie pa ne preklie pogojnega odpusta, se pogojni odpust
podalja za as, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
2e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni
pri steku. Pri tem vzame kot doloen tisti del prej izreene kazni, ki je
obsojenec e ni prestal.
2e obsojenec v asu pogojnega odpusta izvri kaznivo dejanje, ki ima za
posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi ele po
njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najkasneje v enem letu,
odkar je as pogojnega odpusta pretekel.
ZK!
2*. K1 na predlo%)do kdaj la&ko umakne predlo%'
%atera %+ se preganjajo na predlog )predlagalni delikti* doloa %#. Pri teh
%+ je odvisno od volje okodovanca ali bo zoper obdolenca sproen
kazenski postopek. 2e v %# ni izrecno doloeno, da se storilec preganja na
predlog ali zasebno tobo, pomeni, da gre za %+, za katero je upravien
toilec le +T. Tudi pri predlagalni deliktih se storilec preganja po uradni
dolnosti, vendar pa glede dopustnosti pregona zakon upoteva interes
okodovanca 7 njegov predlog je procesna predpostavka, da lahko +T zane
in vztraja pri kazenskem pregonu.
3
3kodovanec mora predlog podati v roku 1 mesecev od dneva, ko je
upravienec izvedel za kaznivo dejanje in storilce. Predlog za pregon pa
lahko umakne do konca glavne obravnave, vendar v tem primeru izgubi
pravico, da vnovi poda predlog.
2+. Gene"i#ium #o&aesions)pa posebnost pri za&tevi za varstvo
zakonitosti
2e podajo ugovor samo nekateri izmed obdolencev in e izvenrazpravni
senat spozna, da so razlogi, zaradi katerih se obtoba ne dopusti ali se
obtonica oziroma zasebna toba zavre, tudi v korist tistim obdolencem, ki
ugovora niso podali, ravna tako, kakor da bi ugovor vloili tudi ti.
Uporaba pravil bene"icium cohesionis )ugodnost povezanosti* pride v potev
pri vseh oblikah udelebe, ki jih pozna %#. 9ahko gre tudi za razlina
kazniva dejanja, bistveno je samo, da so obdolenci obtoeni z isto obtonico.
@ene"icium cohesionis velja tudi v pritobenem postopku in postopku o
izrednih pravnih sredstvih.
2,. !ravnomo$nost sodbe
Pravnomonost sodbe pomeni, da se dejanska in pravna vpraanja pojmujejo
kot dokonno reena in da je redni kazenski postopek de"initivno konan, ker
je obravnavana zadeva razsojena stvar )res iudicata*. !odna odloa postane
s pravnomonostjo nepreklicna in nespremenljiva, hkrati pa je
pravnomonost tudi predpostavka izvrljivosti.
Iormalna pravnomonost pomeni, da sodne odlobe ni mogoe izpodbijati s
pritobo:
pritoba ni predvidena
je prepozna
ni dovoljena )zoper odlobe pritobenega sodia, razen v treh
primerih iz 1D>. lena #%P( odlobe Brhovnega sodia, sklepe
doloene v 0D1=' lenu in 1>>=0 lenu #%P*.
8jen uinek ima dvojen pomen:
* je pogoj za materialno pravnomonost
* pomeni pravno predpostavko izvrljivosti.
Pravnomonost je lahko popolna, delna, absolutna in relativna.
,aterialna pravnomonost pomeni, da je z njo dokonno odloeno o
kazenski zadevi, ne glede na to, ali je odloitev pravilna in zakonita. !
trenutkom njenega nastanka so sanirane vse napake, do katerih je lahko
prilo v procesu sojenja in pri sestavi sodne odlobe. # materialno
pravnomonostjo je dokonno odloeno o precesnopravnem odnosu med
strankama, saj sodne odlobe, ki je postala materialno pravnomona, ni
mogoe izpodbijati s pritobo. ,aterialna pravnomonost ima dva uinka:
* pozitivno "unkcijo 7 dokonna vzpostavitev materialnopravnega odnosa
med strankama(
* negativno "unkcijo 7 stranke, med katerimi je materialnopravni odnos
dokonno razsojen, ne morejo zahtevati, da se v isti stvari ponovno uvede
kazenski postopek.
,aterialna pravnomonost se nanaa le na izrek sodnih odlob.
Iormalna pravnomonost je predpostavka materialne, vendar materialna
pravnomonost ni vselej posledica "ormalne pravnomonosti. ,aterialna
pravnomonost ni lastnost vseh sodnih odlob, ampak samo tistih, ki imajo
za predmet meritorno odloitev o obstoju kaznivega dejanja, in tistih, kjer se
postopek kona zaradi trajnih procesnih ovir.
Pravnomono odlobo pa lahko spremeni v obsojenevo korist:
* izredna pravna sredstva: obnova postopka, zahteva za izredno omilitev
kazni in zahteva za varstvo zakonitosti(
* zahteva za vrnitev v prejnje stanje
* zahteva za spremembo pravnomone sodne odlobe na podlagi odlobe
Ustavnega sodila ali F!2P, po pravilih za obnovo postopka(
* privilegij pridruenja )bene"icium cohaesionis*.
!odba se izvri, ko je pravnomona, vroena in ko za njeno izvritev ni
zakonskih ovir. 2e ni vloena pritoba ali so se stranke pritobi odpovedale
ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee rok za pritobo, oziroma od
dneva, ko so se stranke odpovedale pritobi ali vloeno pritobo umaknile.
Z!reC
2.. 3rste postopka
Temeljni vrsti postopka o prekrku sta:
& postopek za prekrke prekrkovnega organa )hitri postopek*,
& redni sodni postopek.
,ladoletni storilci prekrkov se obravnavajo v posebnem )rednem sodnem*
postopku, v katerem je v ospredju skrb za mladoletnikov nadaljnji razvoj,
manj pa pregon storilca prekrka.
3
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca )akuzatorno naelo*, dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. #notraj hitrega postopka loimo tri posvrste postopkov: postopek,
v katerem se izda odloba o prekrku( postopek s plailnim nalogom(
postopek s posebnim plailnim nalogom.
5edni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta
postopek se zane samo na obdolilni predlog prekrkovnega organa
oziroma dravnega toilca. Primerneji je za obravnavanje bolj zahtevnih
primerov prekrkov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na poloaj
storilca. B njem je zagotovljeno dvostopenjsko sodno varstvo, podrobneje so
urejene pravice in poloaj obdolenca, njegovo zaslianje, dokazovanje,
ustna obravnava, odlobe;, kar vse zagotavlja vijo stopnjo varstva
obdolenevih pravic.
B rednem postopku se smiselno uporabljajo dolobe #%P, in sicer o jeziku v
postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslianju obdolenca, zaslievanju
pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov,
C3 v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju
zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzem
premoenjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.
5edni postopek se zane na podlagi obdolilnega predloga, s katerim
upravieni predlagatelji postopka o prekrku sodiu predlagajo zaetek
postopka. !odie je dolno ob prejemu opraviti "ormalni preizkus
obdolilnega predloga, na podlagi katerega preveri "ormalne predloge za
obravnavanje zadeve: upravienost predlagatelja, popolnost in razumljivost
obdolilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za zaetek rednega
sodnega postopka.
B rednem postopku sodie sprejema odloitve v obliki odlobe )sodba,
sklep, izjemoma odredba*. !odba je oblika odlobe, s katero sodie na prvi
stopnji po konanem postopku o prekrku odloi o obdolilnem predlogu.
5edni postopek se uvede v naslednjih primerih:
& e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni,
da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,
& e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
& proti mladoletnim storilcem prekrkov,
& za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja
nezdruljivosti javnih "unkcij s pridobitno dejavnostjo,
& za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana
stranska sankcija 'D kazenskih tok.
3/. Kdaj la&ko &itri'
:itri postopek se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo
pisnega predloga okodovanca )akuzatorno naelo*, dravnega toilca ali
dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. #notraj hitrega postopka loimo tri posvrste postopkov: postopek,
v katerem se izda odloba o prekrku( postopek s plailnim nalogom(
postopek s posebnim plailnim nalogom.
Prekrkovni organ izdaja v hitrem postopku 1 vrste odlob, ki jih lahko
tejemo za meritorne, saj se z njimi ugotavlja odgovornost za prekrek in se
kriteljem izrekajo sankcije:
& pisna odloba o prekrku,
& navadni plailni nalog brez obrazloitve,
& posebni plailni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja in navedbo
dokazov.
Pravni sredstvi v hitrem postopku sta ugovor in zahteva za sodno varstvo,
izjemoma tudi pritoba )v zvezi z zavarovanjem izvritve*. 6zredno pravno
sredstvo pa je #B#. 3 ugovoru odloa prekrkovni organ, o zahtevi za sodno
varstvo pa pristojno sodie )okrajno sodie*.
:itri postopek ni dovoljen v naslednjih primerih:
& e predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kritve oceni,
da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,
& e je predpisana stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila,
& proti mladoletnim storilcem prekrkov,
& za prekrke s podroja obrambnih dolnosti in za prekrke s podroja
nezdruljivosti javnih "unkcij s pridobitno dejavnostjo,
& za prekrke zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana
stranska sankcija 'D kazenskih tok.
31. Kdaj skrajani)pravno sredstvo v skrajanem'
3
!krajani postopek pomeni izjemo od tega, da mora biti obdolenec pred
izdajo sodbe zaslian )sodna mandatka*. Podoben institut pozna kazenski
postopek, in sicer kaznovalni nalog. ,edtem, ko je za izdajo kaznovalnega
naloga v kazenskem postopku vedno potreben predlog pristojnega +T, ki v
njem predlaga vrsto in viino kazni, sodie v postopku o prekrku izda
sodbo v skrajanem postopku brez predloga predlagatelja.
!odie sme izdati sodbo v skrajanem postopku, ko na podlagi obdolilnega
predloga in v njem navedenih dokazov ugotovi, da je obdolenec storil
prekrek, opisan v obdolilnem predlogu predlagatelja. Takna sodba je torej
vedno le kaznovalna.
B skrajanem postopku se smejo za prekrek izrei globa oziroma opomin, ob
globi pa tudi stranske sankcije kazenskih tok, prepovedi vonje motornega
vozila in odvzem predmetov.
!odie pa ne sme izdati sodbe v skrajanem postopku:
& kadar izree stransko sankcijo kazenskih tok v tevilu, ki ima za posledico
prenehanj veljavnosti voznikega dovoljenja, izgon tujca iz drave ali odvzem
predmetov, ki niso last obdolenca(
& v postopku zoper mladoletnike(
& v postopku z zahtevo za sodno varstvo.
#oper sodbo izdano v skrajanem postopku se lahko vloi ugovor v D dneh od
vroitve. Ugovor lahko vloijo obdolenec, njegov zakoniti zastopnik oziroma
zagovornik ter predlagatelj postopka v korist obdolenca. Predlagatelj lahko
vloi ugovor tudi v njegovo kodo. 2e je bil vloen ugovor je v obdolenevo
korist, nova sodba o prekrku ne sme biti v kodo obdolencu glede pravne
opredelitve prekrka in sankcije za prekrek.
B skrajanem postopku ni mogoe odloati, e je vloena zahteva za sodno
varstvo.
Z;K:
32. Zoper obsojen#a postopek do 1 leta zapora kaj se mu izre$e'
+isciplinska kazen
33. Odvzem denarja obsojen#u
+enar, ki je bil uporabljen ali pridobljen v zvezi s disciplinskimi prestopki, se
lahko obsojencu odvzame. 3 odvzemu odloi direktor zavoda. 3dvzeti denar
se uporabi za pomo obsojencu po odpustu s prestajanja kazni.
25. ELIZABETA *ORKOS
1. Kakna je razlika med de"ini#ijo kaznive%a dejanja v starem in novem
KZ'
%#&': %aznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi
nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanja in hkrati doloa
njegove znake ter kazen za krivega storilca. )? sestavine kaznivega dejanja*.
%#: %aznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove
nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in
kazen zanj.
B %#&' je doloeno, da gre za lovekovo protipravno dejanje, saj mora biti
kaznivo dejanje samo lovekovo ravnanje, ne pa ravnanje ivali ali delovanje
naravnih sil. Prav tako pa %#&' kot sestavino zakonske de"inicije kaznivega
dejanja doloa Gnujno varstvo pravnih vrednotH, ki je deloma obseena e v
pojmu materialne protipravnosti )pokodovanje ali ogroanje kakne
lovekove individualne pravne dobrine ali pravne dobrine splonosti*, %#&'
pa jo e posebej poudarja. To je potrebno zato, ker je stopnja nujnosti kriterij
za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota
varuje, med kazniva dejanja oziroma prekrke. Ta kriterij je omejen na
zakonodajalca.
5azlog spremembe glede na %# je, da se ne bi materialna protipravnost
razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.
2. 7azlo%i za pripor
Pripor je moen, kadar so podani posebni v zakonu nateti priporni razlogi
)causae arresti*. #a odreditev pripora pa mora poleg pripornega razloga
obstajati tudi utemeljen sum, da je obdolenec storil kaznivo dejanje. 2e je e
bil izdan sklep o uvedbi preiskave ali je e bila vloena obtonica, so
okoliine, s katerimi se tak sum utemeljuje, navedene e v teh aktih, sicer pa
je utemeljen sum treba posebej utemeljiti v sklepu o priporu.
Priporni razlogi so:
* begosumnost: e se obdolenec skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove
istovetnosti ali e so druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi
pobegnil( okoliine, ki zbujajo tak sum, morajo biti konkretizirane, iz njih
3
mora biti mogoe z veliko verjetnostjo sklepati, da obstaja nevarnost, da bo
obdolenec pobegnil(
* koluzijska nevarnost: e je upraviena bojazen )konkretna nevarnost*, da
bo uniil sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine kaejo na to,
da bo oviral preiskavo s tem, da bo vplival na prie, udeleence ali
prikrivalce(
* intercijska )ponovitvena* nevarnost: e posebne okoliine opraviujejo
bojazen, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje
ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. ! priporom iz tega razloga se
zagotavlja varnost ljudi )osebna varnost in varnost premoenja*.
6zjemoma se lahko odredi pripor, eprav ni navedenih pripornih razlogov,
kadar je potrebno zagotoviti obdolenev prihod na glavno obravnavo.
Pogoj pa je, da je bil obdolenec v redu vabljen, da se oitno izmika in noe
priti na glavno obravnavo. Ta pripor pa sme trajati le do objave sodbe,
najdlje pa mesec dni.
3. Kaznivo dejanje dav$ne zatajitve
%# &' doloa %+ davne zatajitve v 0?>. lenu. Prejnji %# je to %+
imenoval zatajitev "inannih obveznosti.
!torilec tega %+ je lahko vsakdo. Predvsem je to "izina oseba kot davni
zavezanec, odgovorna oseba pri pravni osebi, ki je zanjo zavezana dajati
podatke v zvezi z odmero davkov in drugih obveznosti.
To %+ se lahko stori le z direktnim naklepom. !torilec ima namre poseben
namen, da bi se s svojim ravnanjem popolnoma ali deloma izognil plailu
dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti.
To %+ se lahko stori z storitvijo ali opustitvijo. Cre za dajanje krivih
podatkov ali za opustitev prijave dohodka )pravo opustitveno %+*.
3bjektivni pogoj kaznivosti je izognitev obveznosti, ki pomeni vejo
premoenjsko korist. Ta korist bo v obliki manj odmerjene dohodnine, davka
ali druge obveznosti.
%#&' je dodal e nov odstavek, da kdor z namenom, da bi prepreil
ugotovitev dejanske davne obveznosti, na zahtevo pristojnega davnega
organa ne daje podatkov, ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je
dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane, ali ne da pojasnil
v zvezi s predmetom davnega nadzora ali ovira davni nadzor, se kaznuje z
zaporom do enega do dveh let. Prav tako je na novo doloeno, e je %+
storjeno v hudodelski zdrubi.
. 4a$in storitve kaznive%a dejanja
%aznivo dejanje se lahko izvri s storitvijo ali opustitvijo in tako razlouje
zakon storitvena )komisivna* in opustitvena )omisivna* kazniva dejanja.
!toritvena kazniva dejanja so pravilo, opustitvena izjema. %er so opustitvena
kazniva dejanja izjema, jih je potrebno v zakonodaji, teoriji in sodni praksi
vselej posebej ozko )restriktivno* pravno razlagati. 3pustitev ne more
pomeniti Gni ne storitiH, ampak kvejemu Gneesa tono doloenega ne
storitiH. To v praksi pomeni, da mora biti lovekova pasivnost v kazenskem
pravu jasno de"inirana, da lahko teje za kaznivo dejanje. 9oimo dve
temeljni obliki opustitvenih kaznivih dejanj:
* prava opustitvena dejanja: predpisujejo dolnost, kaj aktivno storiti za
zavarovanje kazenskopravne dobrine oziroma za prepreitev nastanka
prepovedane posledice )npr. kaznivo dejanje opustitve pomoi: Gkdor ne
pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnostiH*(
* neprava opustitvena kazniva dejanja: tako kot pri pravih opustitvah gre za
kritev dolnosti aktivno zavarovati kazenskopravno dobrino, vendar je pri
nepravih opustitvah kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati
kazenskopravno dobrino pravno predpisana. 8eprave opustitve v
materialnem kazenskem zakonu niso inkriminirane kot opustitve, ampak kot
storitve. +olnost prepreiti prepovedano posledico je vpeta neposredno v
storitveno oblikovano inkriminacijo. %ot dodaten pogoj, pa je predpisano e,
da e hoemo komu naprtiti odgovornost za nepravo opustitev, mu moramo
najprej dokazati posebno povezavo z doloeno "izino ali pravno osebo ali
doloenim virom nevarnosti za kakno kazenskopravno dobrino, iz katerih
izraajo posebne dolnosti aktivnega varovanja kazenskopravnih dobrin.
%#&' v '<=1 lenu doloa, da je z opustitvijo lahko storjeno tudi kaznivo
dejanje, ki ga zakon ne doloa kot opustitveno kaznivo dejanje, e je
opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev
(. ;zklju$itev kaznive%a dejanja in krivde %lede na stari in novi KZ=
Protipravnost je izkljuena v naslednjih primerih:
* silobran,
* prisiljenje.
3
%# je izkljueval protipravnost tudi pri skrajni sili. %#&' doloa le, da ni
kaznivosti ali krivde.
Posebni primer izkljuitve protipravnosti:
* samopokodba,
* pokodbe pri portu,
* zapoved nadrejenega.
B posebnem delu je izkljuena protipravnost v '0-. lenu Gizkljuitev
kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovanca
)nov len*H.
*. Odvzem prostosti
Policija osumljenca ne sme pripreti, ker sme pripor odrediti samo sodie,
sme pa mu odvzeti prostost, e je podan priporni razlog, vendar ga mora
brez odlaanja pripeljati k preiskovalnemu sodniku.
Pri odvzemu prostosti sme policija uporabiti nujno potrebno silo oziroma
prisilna sredstva, e se osumljenec odvzemu prostosti upira.
%o policija osumljencu odvzame prostost in ga, brez pridranja, s kopijo
kazenske ovadbe pripelje k preiskovalnemu sodniku, to pomeni, da je ocenila,
da je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni dolnosti, da je podan priporni razlog, ter da bo
preiskovalni sodnik zoper njega predlagal pripor.
3sebo, ki ji je odvzeta prostost, je policija dolna najpozneje v / urah od
odvzema prostosti privesti k preiskovalnemu sodniku ali pa ji izroiti odlobo
o pridranju, sicer bi lo za kaznivo dejanje protipravnega odvzema
prostosti.
Pravni pouk po ?. lenu #%P mora biti osumljencu, ki mu je bila odvzeta
prostost, dan takoj po odvzemu prostosti, ne glede na to, ali ga policija
namerava brez odlaanja pripeljati k preiskovalnemu sodniku ali pa zoper
njega odrediti pridranje. !amo kadar se na podlagi sklepa o priporu
odvzame prostost obdolencu, zoper katerega tee kazenski postopek, mu ni
treba dati pouka. B takem primeru namre policija ne sme od obdolenca
zbirati nobenih obvestil in ga tudi ne zaslievati, temve ga mora takoj
predati sodiu.
2e osumljenec izjavi, da eli imeti zagovornika, mu je dolna policija pri
izbiri pomagati. Policija ne sme zbirati obvestil od osumljenca do prihoda
zagovornika, vendar najve 0 uri od obvestila o tej pravici.
Policist je dolan v uradnem zaznamku navesti kraj in toen as )dan, uro in
minuto* odvzema prostosti. 5ok ?D ur za pridranje se rauna od trenutka
dejanskega odvzema prostosti in ne od izdaje pisnega sklepa o pridranju.
+. -li je kritev na$ela neposrednosti bistvena kritev postopka'
+a. Cre za relativno bistveno kritev, ki je podana, e je ta kritev vplivala
ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odlobe.
,. Kaj je sodno pridranje'
Pridranje lahko odredi tudi preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik mora
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost in mu je bil pripeljan takoj pouiti po
?. lenu #%P in o pravici do obvestitve konzulata, e je tuj dravljan, po
potrebi pa mu tudi pomagati, da si najde zagovornika. Tak pouk in izjava
tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, morata biti zapisana v zapisnik. 8ato
mora preiskovalni sodnik to osebo zasliati brez odlaanja, najpozneje pa v
?D urah, odkar mu je bila privedena. 2e si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne
vzame zagovornika v 0? urah od ure, ko je bil pouen o tej pravici, ali izjavi,
da si ga ne bo vzel, mu ga po uradni dolnosti postavi sodie. B teh primerih
preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridranje za potreben as, vendar
najdalj za ?D ur od ure, ko mu je bila oseba pripeljana. !klep o sodnem
pridranju mora obsegati obrazloitev utemeljenega suma in katerega izmed
pripornih razlogov. Pridranje se izvruje v prostorih za pripor.
.. Kakna je razlika med de"ini#ijo dejanske zmote po starem in kakna
po novem KZ'
#mota v splonem pomeni, da kdo sploh nima predstave o kaknem dejstvu,
ne ve zanj ali pa ima o kaknem dejstvu oziroma okoliini napano
predstavo.
Clede na to, na kaj se zmota nanaa razlikujemo:
* dejansko in pravno zmoto
&ejanska z'ota: kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec
ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega
dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje
dopustno ali nekaznivo )1.=0 len %#&'*.
#akonodajalec je tako uredil tri oblike zmot:
& zmoto o okoliini, ki jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja )npr.
storilec plaa z denarjem za katerega ne ve, da je ponarejen 7 dejanska
zmota v ojem pomenu*(
3
& zmota o tem, da so podane okoliine, ki delajo storilevo ravnanje
dopustno, tj. izkljuujejo protipravnost svojega ravnanja )npr. storilec je
zmotno preprian, da je napaden in da ima pravico do silobrana 7 dejanska
zmota v irem smislu*(
& zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila kaznivost
storilevega ravnanja izkljuena )npr. storilec je zmotno preprian, da ravna
v okoliinah skrajne sile, ki izkljuuje kaznivost*.
#a vse tri oblike dejanske zmote %#&' doloa, da izkljuujejo storilevo
naklepno krivdo.
&ejanska z'ota v o(je' po'enu:
Cre za nevednost ali napano predstavo o kakni okoliini, ki jo zakon
doloa kot znak kaznivega dejanja. #akonski znaki so lahko "izine
)deskriptivni zakonski znaki*, lahko pa so pravne ali vrednostne narave
)normativni zakonski znaki*. 2e na primer polnoletna oseba spolno obuje z
mladoletno osebo, ki e ni dopolnila '- let, prepriana, da je stara e ve kot
'- let, je v zmoti o znaku kaznivega dejanja, ki je "izine narave. %dor pa
npr. vzame tuje dragoceno nalivno pero, preprian, da je njegovo, je v zmoti
o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine, ki je pravne narave. !torilec,
ki je v dejanski zmoti v ojem pomenu, se lahko moti o dejstvih, lahko pa tudi
o doloenem vpraanju pravne narave.
+ejanska zmota v ojem pomenu vselej izkljuuje storilev naklep. #a to
obliko krivde je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal vseh zakonskih
znakov kaznivega dejanja. 2e sodie ugotovi, da se storilec ni zavedal
kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, potem pri storilcu
ne more obstajati naklep. Tako je storileva krivda vselej izkljuena, ko gre
za naklepno kaznivo dejanje. %adar pa gre za kaznivo dejanja, ki je lahko
izvreno tudi iz malomarnosti, krivda ni vselej izkljuena. !odie mora
raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti. To pomeni, da mora
sodie raziskati, ali se je storilec zavedal monosti, da ima o tistem znaku
kaznivega dejanja napano predstavo, pa je lahkomiselno mislil, da ni tako,
oziroma ali mu lahko oita, da bi se bil moral in mogel zavedati tistega
znaka kaznivega dejanja oziroma imeti o njem pravilno predstavo. +ejanska
zmota v ojem pomenu tako izkljuuje krivdo pri kaznivih dejanjih, ki so
kazniva tudi, e so izvrena iz malomarnosti, samo e je neizogibna.
&ejanska z'ota v ire' po'enu 1z'ota o okoliinah izkljuitve
protipravnosti2:
%# jo opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v katerih bi bilo dejanje dopustno.
Tu gre za dejanske okoliine, ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne
narave, da dejanje ne bi bilo protipravno, e bi bile zares podane. Primer te
zmote je putativni silobran, ki jo zakon opredeljuje kot zmoto o okoliinah, v
katerih bi bilo dejanje dopustno, torej o okoliinah, ki bi izkljuevale
protipravnost dejanja, e bi bile zares podane. Tu gre za dejanske okoliine,
ki niso znaki kaznivega dejanja, so pa takne narave, da dejanje ne bi bilo
protipravno, e bi bile zares podane. Primer: e storilec zmotno misli, da je
napaden in se zoper namiljen napad brani )putativni silobran*. !torilec, ki v
putativnem silobranu hudo telesno pokoduje GnapadalcaH )osebo, ki jo
zmotno teje za napadalca*, ima pravilno predstavo o vseh zakonskih znakih
kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, zmotno pa misli, da to sme storiti.
Tudi pri tej vrsti zmote storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje, izvreno
iz malomarnosti.
Z'ota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in z'ota o okoliinah
izkljuitve krivde:
Cre za novo vrsto z'ote, ki jo je %#&' uredil v 1.=0 lenu: zmoto o
okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo kaznivost, e bi bile v resnici
podane. B takni zmoti ravna na primer storilec, ki je zmotno preprian, da
njegovemu premoenju grozi nevarnost in odvraa namiljeno nevarnost
tako, da posee v premoenje drugega. Pri tej vrsti zmote je prav tako
izkljuena naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje
iz malomarnosti, e je malomarnost pri tem kaznivem dejanju inkriminirana
in e je bil storilec v zmoti po malomarnosti.
;Z!7-DA3-8N;C
1. D2AQ-4 FO73-2
2. 6;8A4- B-ZGAN 8-652
3. 6;7O 8AD4;K
. BA74AB !O2O@-7
(. 6-7;B- GO3F-
*. 6-7B-4- 8O9-7
4
+. ma%. Q8O7B-4@;@
,. GO7;: D2-6!-7
.. G-7G-7- G7AZ;9-7
1/. Q7-4N 15DAB
11. Z3O4KO Q;DA7
12. 6;7KO 372-@4;K
13. G7-4KO -5G7AF2
1. 6-7B-4- 8O9-7
1(. BOLA K7A@-
1*. 3A:4- L-8;K
1+. :-4B- B-3O7 !-BA4K
1,. 6;8-4 D275KA8B
1.. -8A4K- BA8A4N !5K8-3AN
2/. :8-3;N- !57AGA7
21. G-7G-7- ZOGAN
22. 6;8A4K- L;96-4
23. -417AB !75D-
2. 6-:8AD-
2(. A8;Z-GA2- 9RO7KO:
4