Voved Narkomanijata spa|a vo toksikomaniite.

Taa ne e otkritie nasovremeniot ~ovek nitu pak e op{testveno zlo so koe se sre}ava samosovremeniot ~ovek. Sovremenata narkomanija se karakterizira so nekolkuelementi. Pod neposredno vlijanie na brziot op{testvenoekonomski,politi~ki, socijalen, nacionalen i drug razvoj {to se ostvaruva niz krajnozaostreni sprotivnosti vo site oblasti vo op{testvenite odnosi, na sovremeniot~ovek mu sozdava novi problemi vo `iveeweto i go doveduva vo novi ipote{ki oblici na ottu|uvawe. Vo svojata izrazena nemo} na op{testvenoprifatliv na~in da gi razre{uva svoite problemi i da gi zadovoluva svoitepotrebi, ~ovekot vo drogata i psihotropnite supstancii pronajde sredstvo zada izbega vo eden nerealen svet. Na toj pat mnogu uspe{no ja pronajdedrogata, a nejzinata visoka cena i borbata za profiti na onie {to ilegalnotrguvaat so nea mu se nudi na sekoj agol, osobeno vo golemite gradovi. Zadsebe ostava katastrofalni posledici vrz li~nosta, potesnata zaednica iop{testvoto vo celina. Taa poka`uva mnogu razvieni oblici na tesnapovrzanost so kriminalitetot, {to sozdava problemi vo nejzinoto suzbivawe ispre~uvawe, a gi zafa}a i razvienite i nerazvienite op{testva.1

Tema: Narko- delikvencija 1. Definirawe na osnovnite poimi Poimot narkomanija e kovanica od gr~kite zborovi ,, narko " {to mo`eda se prevede kako zako~uvawe, opivawe i zborot ,, manija " {to zna~ibesneewe, naludni~avost, zanesenost. Svetskata zdravstvena organizacijanarkomanijata ja definira kako psihi~ka , ponekoga{ i fizi~ka sostojba {tonastanuva so vzaemno dejstvo na `iviot organizam i na nekoj lek koj semanifestira so promeni vo odnesuvaweto i drugi reakcii {to sekoga{ sodr`atnagon toj lek da se zema bez prekin. 1.1 [to e droga Mnogu odamna ~ovekot gi zapoznal drogite kako lekovi soblagotvorno dejstvo no podocna doa|a i do nivna zloupotreba.Zborot droga doa|a od francuskiot zbor ,, drogue" {to treba da ozna~i prostaorganska ili neorganska materija koja se upotrebuva sama ili so drugisostavni delovi kako lek. Zaedni~ka karakteristika na site supstancii od ovojvid e toa {to kaj liceto koe ja upotrebuva sozdava zavisnost od nea.Zavisnosta se izrazuva vrz fizi~ki i psihi~ki plan vo taa nasoka {to vrz fizi~kiplan ~ovekot ~uvstvuva potreba vo odredeni vremenski rastojanija povtornoda ja zeme. Vo sprotivno ~uvstvuva fizi~ki tegobi. Taa sozdava zavisnost ivrz psihi~ki plan. Vo pogolemi pauzi ili koga organizmot ~uvstvuva potrebaod vnesuvawe droga, ~ovekot se ~uvstvuva voznemiren, neraspolo`en,frustriran, anksiozen i sl. Zemaweto na droga ednovremeno sozdavazadovolstvo deluvaj}i vrz razli~ni psiholo{ki funkcii, a pred se vrzpercepcijata, misleweto, rasuduvaweto, kritikata i vrz zbirnata funkcija kako{to e svesta. 1.2. Otkrivawe na drogite Spored dokumentite na OON, ovaa mnogu te{ka i opasna bolest kajstarite narodi se vikala "bela ~uma". Afionot i opiumot se spomnuvaat vodokumentite na starite civilizacii. Sunerskite tablici ( od 4000-3000 godinip.n.e.) go spomnuvaat afionot. Vo Kina 2500 godini p.n.e., se spomenuvaopiumot kako narkotik. Toj im e poznat na Indusite, Egip}anite a Fenikijcitetrguvale so nego. Kaj starite narodi, osobeno isto~nite, drogata e sostavendel od religioznite rituali vo koi se nastojuva da se umilostivi Bogot.Grcite i Rimjanite preminuvaat kon eksperimentalna farmacija. Hipokrit gospomenuva opiumot me|u ostanatite lekovi. Rimjanite pri osvojuvawatasobiraat danok vo egzoti~ni drogi, a po krstonosnite vojni drogata se najde ivo

Evropa.Patuvawata na Marko Polo donesuvaat vo Evropa golem broj na novi drogi.No zapoznavaweto na drogata od strana na Evropejcite ja stimulira trgovijata2 Tema: Narko- delikvencijai mnogu visokata zarabotuva~ka. Vo Kina se odgleduva afionot i seupotrebuva kako lek osobeno protiv dizenterija. Vo 1839-ta godina se slu~iloi sinot na kineskiot car da se otrue i odnenade` da umre od pregolemokoli~estvo droga. Toga{ dvorotnaredil da se zapleni seta droga {to }e se najde kaj site i kaj evropskitetrgovci, a ednovremeno bil zabranet sekakov uvoz na stoka od Anglija. Takado{lo i do prvata opiumska vojna pome|u Kina i Anglija, koja vo 1842 godinazavr{ila so kapitulacija na Kina. I vtorata vojna za opiumot vo 1857-1860protiv Anglija, Francija i SAD ja izgubi Kina. Za da go spre~i odlivaweto na"suvoto zlato" od Kina, taa po~nuva da go mrazviva proizvodstvoto i za kusovreme stanuva najgolem proizvoditel na opium. So toa i milioni lu|estanuvaat u`ivatali na droga.Otkrivaweto na morfiumot im se pripi{uva na germanskite i fracuskite lekari,a Aleksandar Vud e eden od prvite morfisti {to po~nal da go upotrebuva{pricot. 1.3. Vidovi drogi i nivno vlijanie vrz ~ovekot Sekoe sredstvo {to ne se upotrebuva za vistinskata cel, koga stanuvacel samo na sebe, dobiva elementi na droga ili strast 1 . Postojat mnoguklasifikacii na drogite. Edna klasifikacija e podelba na drogata na slednitegrupi: a) narkoti~ni drogi Opium - postoi potreba od zgolemuvawe na dozata, predizvikuvapsihi~ka i fizi~ka zavisnost; morfin i negovi derivati - postoi potreba od zgolemuvawe nadozata, predizvikuva psihi~ka zavisnost , a ne predizvikuvafizi~ka zavisnost; kokain - postoi potreba od zgolemuvawe na dozata,predizvikuva psihi~ka zavisnost , a ne predizvikuva fizi~kazavisnost; b) indiski konop

kanabisne postoi potreba od zgolemuvawe na dozata,predizvikuvapsihi~ka zavisnost, a ne predizvikuva fizi~ka zavisnost; ha{i{ - ne postoi potreba od zgolemuvawe na dozata,predizvikuvapsihi~ka zavisnost, a ne predizvikuva fizi~ka zavisnost; marihuanane postoi potreba od zgolemuvawe na dozata,predizvikuvapsihi~ka zavisnost, a ne predizvikuva fizi~ka zavisnost Tema: Narko- delikvencija 5. Obem i rasprostranetost na narko-delikvencijatavoR.Makedonija Iako vo na{ata zemja ima dolgogodi{na tradicija na proizvodstvo naopium, zloupotrebata na opiumot ne pretstavuvala problem. Kaj narodotpostoelo soznanie za lekovitoto dejstvo na drogata i taa se upotrebuvalakako lek: za stoma~ni bolki, za smiruvawe na decata so ma~kawe

nakatraan vrz usnite, voop{to za namaluvawe na bolkite preku rastopuvawena katranot vo alkohol.Narkomanijata vo Makedonija po~nuva da se javuva kako poseriozenproblem okolu 70te godini, vreme vo koe taa se nao|a vo golemaekspanzija vo celiot svet.Preku proverka na evidenciite na site organi se konstatira deka toga{ voMakedonija imalo od 400-420 lica {to doa|ale vo dopir so droga. Od niv 50lica zloupotrebuvale droga. pri toa treba da se naglasi deka licata {tozloupotrebuvale droga poka`uvale visok stepen na sorabotka 16 .Narkomanijata vo R. Makedonija po svojata rasprostranetost gi nosikarakteristikite na narkomanijata voop{to. Taa se poka`uva karakteristi~naza Skopje, kako najgolem grad vo koj se nao|aat najgolemiot broj nanarkomani (55% po mesto na ra|awe). I po mestoto na `iveewe najgolemiotbroj na narkomani se vo Skopje 77,5%. Kaj site narkomani vo Makedonijafaktot na migrirawe od edno vo drugo mesto, osobeno vo Skopje sepoka`uva kako mo{ne zna~aen.Na{ata zemja se nao|a vo edna objektivna situacija koja nalaga da senadminat diskusiite okolu toa dali narkomanijata kaj nas e tolku mnogurasprostraneta {to treba da se prevzemaat {iroko programirani merki zanejzino spre~uvawe i suzbivawe. Ve}e uka`avme deka postojat serioznipre~ki i te{kotii da se utvrdi rasprostranetosta na pojavata vo celina.Organiziranata i programiranata op{testvena akcija podrazbira pred sesozdavawe soodvetna organizacija i uslovi za permanentno sledewe iotkrivawe na licata zavisni od droga, na izvorite {to pridonesuvaat drogata inejzinata zloupotreba da se {iri so taka brza i nekontrolirana dinamika.Nau~nite i stru~nite organizacii kako i gra|anskiot sektor treba pointenzivnoda se zanimavaat so sledeweto i izu~uvaweto na narkomanijata od 16 J. Vesel, naveduva grupa od 45 ispitanici, bolni i lekuvani na neuropsihijatriskata klinika voBelgrad; S. Stoiqkovi} so sorabotnicite od Institutot za alkoholizam i narkomanija od Belgradnaveduva grupa od 600 ispitanici- narkomani, a Hudolin zboruva za 290 hospitaliziraninarkomani. 18

Tema: Narko- delikvencijasociolo{ki, praven i medicinski aspekt i da predlagaat sredstva i metodi zapouspe{no suzbivawe, kako i inicirawe na zgolemuvaweto na javnata svestza posledicite od zloupotrebata na narkotici i trgovijata so narkoti~i ipsihotropni supstancii. Centrite za socijalna rabota, medicinskite ustanovi,rabotnite organizacii i nevladinite organizacii treba pove}e da se anga`iraatvo otkrivaweto, spre~uvaweto, davaweto na pomo{, prifa}aweto na licata{to stanale zavisni od droga.Od osobeno zna~ewe e anga`manot na u~ili{tata vo zapoznavaweto nau~enicite preku nastavnite programi so prirodata i posledicite od ovaapojava kako i vo blagovremeno otkrivawe na onie {to zemaat i poka`uvaatinteres za drogata. Istra`uvawata pokauvaat deka anga`manot na u~ili{tatae mnogu zna~aen a kaj nas sepak nedovolen.Sredstvata za javno informirawe isto taka imaat zna~ajna uloga vosuzbivaweto na narkomanijata. Se poka`alo deka najgolemiot del nanarkomani prvite informacii za drogata gi steknale preku ovie sredstva, noo~igledno na pogre{en na~in. Senzacionalisti~ite, nestru~nite napisi isoop{tenija ostvaruvaat negativni efekti. Zatoa mora da postoi dobrorazrabotena programa koja {to kontinuirano }e se ostvaruva vrz planot naspre~uvaweto na narkomanijata. 6. Propratni pojavi na narkomanijata Drogata e edno od najgolemite zla na dene{nicata. Pokraj faktot {topredizvikuva psihi~ko i fizi~ko "propa|awe" na li~nosta, predizvikuva i problemi vo socijalnata komunikacija . Li~nostite koi koristat droga sesocijalno neprilagodlivi vo sredinata vo koja `iveat poradi {to ~esto doa|a ido formirawe na narko-supkultura na narkomani koja ja karakteriziraat isttip na lu|e, ~esto koi `iveat vo isti stambeni zoni, koi imaat sopstveni rituali isopstven jazik.Pokraj telesnoto propa|awe na zavisnikot od droga, vo ponovo vremestatistikite poka`uvaat potencijalna zagrozenost od

SIDA na ovaapopulacija, so ogled na toa {to najva`niot izvor na zarazata se sostoi vopolovi odnosi i vo koristeweto na zaedni~ki igli pri injektiraweto.^esto e poznato praviloto deka kaj narkomanite ne se biraat na~inite isredstvata za doa|awe do drogata, {to doveduva i do pristapuvawe kon prostitucija {to pak vodi kon dvojna zagrozenost na ovie lica no i dozgolemena opasnost od natamo{no {irewe na sidata.Narkomanijata e vo visoka korelacija i so zgolemuvaweto na kriminalnitedejstvija kako {to se : kra`bi, provali , ubistva, siluvawa, napadi i sl. koi se javuvaat kako rezultat na raznite na~ini za doa|awe na narkomanite dopari~ni sredstva za nabavka na droga.19

Tema: Narko- delikvencija Koristena literatura: 1. Arnaudovski, Q. Socijalna patologija, Kultura, Skopje, 1975.2. Antonijevi}, M. Narkomanija mladih, Kultura, Beograd, 1970 3. Aleksi}, @. Dru{tveno-pravni aspekti narkomanije, Zbornik , Simpoziumzaspre~avawe i le~ewe narkomanije, Beograd, 1972.4. Despotovi}, A.^ovek i droga, Belgrad, 1971. 5. [terpi}, M. Najra{irenija narkomanija-pu{ewe, Zbornik na trudovi, izdr