*

*
*
*
*
,

* x
* q
*T
*3
*K
1

u q u
, x, u u
q
.
u q
.

:
H
-
-
-monopost-ka konkurenc|a
-ogopo
Osnovni oblici na nepotpolna konkurencija
Posto|at tr osnovn obc na nepotpona konkurenc|a :monopo,ogopo I
mnogu dferencran prodava-.
Monopo - prakt-no stanuva zbor za kra|not ekstremnot su-a| na
nepotpona konkurenc|a koga eden ednstven prodava- ma potpona
kontroa vrz ceot stopansk sektor.Postoeweto na kas-en monopo
prakt-no bazra vrz dve pretpostavk :edna korporac|a eden prodava- da
2
go dava vkupnoto prozvodstvo vo sektorot otsustvo na drug prozvodte
ko mo`at da obezbedat dobra supsttuc|a zamena za prozvodstvotona
monopoot.Koga ove dve pretpostavk b se spone monopoot b ma sno
v|ane vrz cenata na prozvodte usugte.Vo ova| kontekst goemo
zna-ewe m prpa|a na takanare-ente prrodn monopo.Stanuva zbor za
stopansk sektor vo ko zvr{uvaweto na ekonomskata aktvnost bara
vovawe na ogromen kapta porad {to zakonot za ekomte od obem ne
dozvouva taa de|nost da |a obavuvaat goem bro| na pretpr|at|a .Tp-en
prmer se : `eezncata,prozvozvodstvo I dstrbuc|a na eektr-na energ|a ,
teefonska mre`a, vodostopansk sstem, gasovte s. Od aspekt na
resurste voop{to op{testven aspekt, b bo sosema neraconano vo edna
zem|a ove de|nost da g zvr{uvaat pove}e pretpr|at|a - toa b zna-eo
nedozvoeno duprawe na kapactette, prosedeno so goem op{testven
tro{oc. Zatoa dr`avata vo vakv usov dade ekskuzvno pravo de|nosta da
|a zvr{uva edno ednstveno pretpr|ate so {to fakt-k nastanuva prrodnot
monopo. Dr`avata p{uva Semson g regura ekskuzvnte monopo kako
{to se komunate teefonte. Dur te ob-no treba da |a maat vo eden
potenc|anata konkurenc|a na aternatvn prozvod - nafata za pn ,
teegram za teefon .
Monopol
Nasprot sosto|bata na potpona konkurenc|a kade {to prozvodstvoto I
ponudata na oddeen prozvod g kreraat goem bro| na frm sto sosto|bata
na monopoot. Ka| ova| tp na pazarna struktura vkupnoto prozvodstvo I
vkupnata ponuda na sektorot |a krera edno edno ednstveno pretpr|ate -
monopost. Termnot poteknuva od gr-kte zborov mono |to zna-eden I
pos {to zna-I prodava- - o-evdno stanuva zbor za eden ednstven
prozvodte prodava-na przvod usug vo ramkte na sektorot. Ako
3
vkupnoto prozvodsto ponudata na prozvod usug vo eden sektor
poteknuva, e krerano od edno pretpr|ate monopostot bez somnene }e
ma sno v|ane vrz vsnata na cenata na svoeto prozvodstvo. No ova|
ekstremen su-a| na pazarna struktura vo praktkata se sretnuva retko-
na|-esto vo krupnata nfrastruktura kako {to e `eezncata , prozvodstvo I
dstrbuc|a na str|a , teekomunkacte, PTT usugte s. Kade {to
nastanuva prroden monopo. Zna- ekstremte vo morfoog|ata na pazarnte
struktur - potponata konkurenc|a - monopoot vo sovremen usov maat
reatvno ogran--eno zna-ewe. Ko pazarn struktur domnraat vo
praktkata dene?Vo zem|te so razvena pazarna ekonom|a posto vsok
stepen na koncetrac|a na prozvodstvoto kaptaot taka {to na|zna-a|not
de na prozvod usug vo ramkte na eden sektor doa|a do nekoku goem
pretpr|at|a.Kon srednata na osumdesettte godn koncentrac|ata na neko
zna-a|n ndustr vo stopanstvoto na SAD zgeda{e vaka :
- Prerabotka na nafta - -etr korporac kontroraa 50 do 55 % od
pazarot
- Avonc - tr korporac kontroraa 90 - 95% od pazarot
- Te{ka eektro oprema - dve pretpr|at|a kontroraa 65 - 70 % od
pazarot
- Avonsk motor - dve korporac od pazarot kontroraa 90 % od pazarot
S-na e sosto|bata vo mnogu ndustrsk sektor vo drugte zem| so
pazarna ekonom|a.Domnantn pozc vo vkupnoto prozvodstvo na
avtomob na pr.vo CR German|a maat nekoku korporac: Ope, Focvagen,
Mercedes benz, vo |apon|a toa se To|ota, Mcbu{ Nsan,vo Franc|a Pe`o,
Reno I Stroen tn. Vo ste ove su-a stanuva zbor za ogopoy(ogo na
gr-k zna- nekoku odnosno za sosto|ba na pazarot koga ma bro| na
korporac(na|-esto dve, tr -etrkorporac) maat domnantn pozc vo
kreraweto na vkupnoto prozvodstvo, vkupnata ponuda I se razbra vrz
4
cente na prozvodte vo ramkte na sektorot.Ove kus vovednu
napomenuvawa poka`aa deka razkata odsosto|bata mna potpona
konkurenc|a kade {to frmte nemaat prakt-no nkakvo v|ane vrz cenata
na prozvodte usugte, ka| sosto|bata na monopoot ogopoot
korporacte mo`at da v|aat na vsnata na cente na prozvodte I usugte
zaradd faktot {to te maat domnantno zna-a|no u-estvo vo kreraweto
na vkupnoto prozvodstvo I na vkupnata ponuda. Zatoa konkurenc|ata vo
odreden stopansk sektor vo ko pretpr|at|ata odnosno prodava-te maat
nekakov stepen na v|ane vrz vsnata na cente na prozvodte I usugte se
narekuva potpona konkurenc|a.
Barieri za vlez
Iako potponata konkurenc|a be{e motor na ekstremnot progress vo
beranot kaptazam, denes e mnogu ma bro|ot na stopanskte sektor ko
rabotat pod usov donekade s-n na sobodnata konkurenc|a - ma
trgovsk du}an so stok za {roka potro{uva-ka I farmerte ko przveduvaat
I prodavaat p-enca .Ovde og-no se postavuva pra-{aweto {to e toa {to
prdoneo za s-eznuvawe na sobodnata konkurenc|a od na|goemot bro| na
stopansk sektor? Postoewe na barer odnosno na raz-n restrkc, pre-k
za vez na pretpr|at|ata vo odden stopansk sektor go dava odgovorot na
pra{aweto barerte za vez mo`at da bdat od raz-na prroda
Okrupnuvawe na pretpr|at|ata zarad skorstuvawe na ekonomte od obem
Stanuva zbor za na|zna-a|not zvor ko| usovuva po|avuvawe na krupn
pretpr|at|a so monopost-ka mo}.Zakonot za ekonomte od obem
potvrduva deka vo odden stopansk sektor prozvodstvoto mo`e da bde
efkasno samo dokoku se organzra vo masovn ser,. Tp-n prmer za toa
5
se neko sektor od obasta na hem|ata , potoa avonskata ndustr|a ,
ndustr|a na avtomob, crna metaurg|a I s.
Marginalni prose~ni tro{oci vo uslovi na priroden monopol
oligopol! " potpolna konkurencija
Denes e poznato deka prozvodstvoto na avtomobe spatvo samo dokoku
se prozveduvaat god{n ser od na|maku 300 000 voza.Na|maata
rafner|a za nafta za da prozvodstvoto bde efkasno bara nvestc|a od
mnmum edna m|arda doar.Tokmu zarad toa vkupnoto prozvodstvo vo
ove sektor go obezbeduva edno pak nekoku krupn
pretpr|at|a.Prakt-no vo ste ove su-a se zabee`uva deka so porast na
obemot na prozvodstvoto doa|a do sno namauvawe na tro{octe po
ednca prozvod. Zatoa veme deka vakvte prozvodn sektor proftraat od
korsteweto na ekonomte vo obem.
Pravn barer za vez
Dr`avata so pravn props sto mo`e da go ogran- vezot na na nov
pretpr|at|a vo odden stopansk sektor. Vo pove}eto navrat dosega
spomnavme deka dr`avata mo`e na edno ednstveno pretpr|ate da mu
dode ekskuzvno pravo da |a organzra stopanskata aktvnost vo sektorot
so {to se krera prrodnot monopo. Drug vd na pravna barera {to |a
nametnuva dr`avata e patentot . Invencte novacte {to se rezutat na
makotrpnata stra`uva-ka aktvnost na ndvduante pronao|a- na|-esto
prdonesuvaat za krerawe na nov prozvod usovr{uvawe na postoen
prozvod prozvodstven process. So patentnata za{tta pronao|a-te s
obezbeduvaat pravo samo I ednstveno te da mo`at da go korstat
prona|dokot za opredeen vremensk perod . Na ova| na-n defakto se krera
monopo I se spre-uva drug pretpr|at|a da go skorstuvaat prona|dokot ko|
6
{to e za{tten so patent. Vo teraturata kako tp-en prmer na monopo
steknat vrz osnova na patentna za{tta se spomenuva fermata Poarod ,
odnosno stomente fotografsk aparat so pomo{ na ko fotograf|ata se
dobva vedna{ po skaweto. Patentnata za{tta zna- na pronao|a-te m
ovozmo`uva da g u`vaat podovte na nau-no stra`uva-kata rabota za
odredeno vreme.Bez nea te{ko mo`e da se osgura motvranosta na
predprema-te I pretpr|at|ata vo stra`uva-kata rabota razvo|.
Darovte na prrodnot faktor kako barer za vez na nov pretpr|at|a - Vo
neko zem| vo svetot se koncentrran osobeno specf-n prrodn bogatstva
kako {to e prmer su-a|ot so kafe vo Braz , ntratte vo e, zatoto vo
|u`na Afrka I s. Kontroata na prozvodstvoto vo vakv su-a m e
prepu{tena na krupn doma{n stransk korporac ko ednovremeno maat
domnantn pozc I vo svetskot autput(svetskoto prozvodstvo) na
spomenatte prozvod . Zarad toa vezot na drug pretpr|at|a vo ove
specf-n sektor e mnogu ote`nat , prakt-no nevozmo`en. S-na no ne I
sta e sosto|bata so prozvodstvo na nafta od strana na zem|te -enk na
OPTEK. Imeno te maat domnantn pozc vo svetskoto prozvodstvo na
nafta no ne{to pove}e od toa -enkte na OPTEK formraa karte vo - ramk
dogovaraat prozvodn kvot, cente na naftata odr`uva|}I |a na ssvo| na-n
svo|ata monoposka poo`ban a svetskot Pazar.
Dferenc|ac|a na prozvodte - stanuva zbor za faktor na ekonomska prroda
ko| sto taka prdonesuva za ogran-uvawe navezot na nov pretpr|at|a vo
sektorte. Imeno koga se vr{I dferenc|ac|a na prozvodte odnosno na
nvnte karakterstk I kvatetna|-esto se ma predvd oddeen segment na
potro{uva-I - `eb vkusov I preferenc treba da se zadovoat. No to|
na-n nu`no se stesnuva , segmentra fragmentra I samot pazar na ko| se
reazraat prozvodte.Koga na prmer korporac|ata vr{I dferenc|ac|a na
osobenostte I karakterstkte na avtomobte - opremuvawe na avtomobot
so spec|an sopra-k , servo upravuva-k mehanzam , spec|ana za{tta
pr sudar , kma ured I tn, predvd se maat pobogatte potro{uva-.
7
Vkupnata pobaruva-ka za prozvod kako }to se avtomobte bezakohon
p|aoc cgar se fragmetra I se vospostavuvaat mnogu ma pazar za
dferencran prozvod. Na takv pazar pobaruva-kata za seko| od oddente
dferencran prozvod }e bde toku maa {to nema da ma mesto za goem
bro| pretpr|at|a.
Monopol i vkupniot pri#od
Vo ova anaza se poa|a od pretpostavkata deka vo ramkte na eden
stopansk sector posto samo edno ednstveno pretpr|ate koe {to go dava
vkupnoto prozvodstvo na sektorot a so toa |a krera I vkupnata ponuda na
sektorot. Zna-I stanuva zbor za egzstenc|a na tp-en monopo. Vo vakva
stuac|a stanuva o-evdno deka zgoemuvaweto na prozvodstvoto I na
proda`bata na monopoot stovremeno se poka`uva kako zgoemuvawe na
prozvodstvoto I ponudata na vkupnot sector.
Monopoot so zgoemuvawe na proda`bte I smauvaweto na cenata na
prozvodte gub na ste prethodno prozveden ko-n I usug. Frmata ko|a
rabot vo potponna konkurenc|a ma margnano u-estvo vo vkupnoto
prozvodstvo na sektorot I ne mo`e da v|ae na vsnata na cenata.Za nea
cenata e dadena fksna goemna . So drug zborov fermata mo`e spored taa
cena da prodade koku {to saka bez da |a sma cenata na prozvodot.
Vo su-a| koga fermata rabot na potpona konkurenc|a pobaruva-kata e
horzontana n|a odnosno cenata ostanuva fksna bez oged na
poka-uvaweto na proda`bte .Porastot me|utoa na proda`bte vo usov na
nepotpona konkurenc|a |a namauva cenata na prozvodte porad {to
kmata na pobaruva-kata ma opa|a-k trend.
Zakontosta manentna pr formraweto na vkupnot prhod vo su-a| na
monopoot (cenata opa|a so zgoemuvawe na proda`bte) potvrduva deka e
pogre{no tvrdeweto spored koe monopoot nasto|uva da prodava po
na|vsoka cena.og-k e da se tvrd deka monopoot vo praktkata }e
8
nasto|uva da go zna|de na|soodvetnot komproms I cenata ko vo kra|na
n|a }e mu obezbed vsok prhod I proft.
Monopolot i grani~niot pri#od
Gran-not margnanot prhod n go poka`uva efektot {to se dobva so
prozvodstvo I proda`ba na seko|a dopontena ednca na prozvod. So drug
zborov gran-not prhod g mer promente vo vkupnot prhod kako rezutat
na prozvodstvoto I proda`bata na dopontena ednca prozvod. So
zgoemuvaweto na proda`bte I opa|aweto na cenata prozvodte monopoot
gub ne samo na posednata proda`na ednca na prozvodstvo tuku I na ste
prethodn. Gran-not prhod mo`e da bde poztven I negatve. To| e
poztven koga so porastot na potrebte vkupnot prhod raste I pokra| pa|
aweto na cenata. To| e negatven koga so porast na proda`bte opa|aweto na
cenata e toku goemo {to predzvkuva I opa|awe na vkupnot
prhod.Prakt-no odnesuvaweto na gran-not prhod e mo`no da se ob|asn
so east-nosta na pobaruva-kata na prozvodte na monopoot. Da se
potsetme deka pobaruva-kata e east-na koga reagra na promente na
cente na prozvodte na monopoot sno |a zgoemuvaat pobaruva-kata za
te prozvod porad {to vkupnt prhod I gran-not prhod se zgoemuvaat.
Podocna pobaruva-kata naveguva vo zonata na neeast-nost.
Smauvaweto na cente ne g zgoemuva proda`bte porad {to vkupnot
prhod opa|a sa gran-not prma negatvna vrednost.
Monopolot i maksimizacija na pro$itot
Vkupnot proft po defnc|a pretstavuva razka pome|u vkupnot prhod I
vkupnte tro{oc. Pr toa I vo su-a|ot na monopoot va`I pravotodeka
maksmzac|a na proftot }e se postgne vo to-kata kade {to gran-not
prhod na pretpr|ateto }e se zedna-I so gran-nte tro{oc {to moraat da
se napravat za postgnuvawe soodvetno prozvodstv I soodvetn proda`b.
9
MAX.prof se postgnuva koga MR = MC
Na monopoot mu se spatuva da g zgoemuva prozvodstvoto I proda`bata
se dottoga{ dodeka dopontenot prhod {to se reazra od dopontente
prozvod prodaden ednc e pogoem od dopontente tro{oc za
prozvodstvo na te ednc.
Pretpr|ateto ma mo`nost , rezerva potenc|a da go zgoemuva proftot se
do to-kata kade {to margnanot prhod se zedna-uva so margnante
tro{oc. Vo taa to-ka doa|a do maksmzac|a na proft. Nad taa to-ka
tro{octe za prozvodstvo na dopontente ednc prozvod go nadmnuvaat
prhodot {to se dobva od dopontenoto prozvodstvo . Zna-I MC > MR
porad {to pretpr|ateto po-nuva da bee`I zagub na dopontenoto
prozvodstvo I dopontente proda`b {to od svo|a strana usovuva na
namauvawe na proft. Spored toa stanuva |asno deka koga gran-not
prhod e pogoem od gran-nte tro{oc proftot mo`e da se zgoemuva so
porast na proda`bte . No koga gran--nte tro{oc go nadmnuvaat
gran-not prhod doponteen proft mo`e da se reazra samo so
smauvawe na prozvodstvoto I prodadente ko-n.
%eorija na natprevaruva~ki pazari
Ako posto monopo na pazarot ko| e za{tten so sn barer za vez vo
grankata toga{to| nema da strahuva od konkurenc|a , }e se odnesuva kako
monopost odnosno }e ostvaruva ekstra proft.Me|utoa dokoku neko|a druga
frma mo`e bez neko osoben te{kot da veze vo grankata toga{ posto|not
monopost }e go prsposob svoeto odnesuvawe koe }e prm eement na
ona od edna kompettvna frma.Zna-I samata opasnost zakana od od
kompetc|a }e ma s-n efekt kako I postoeweto na fakt-ka kompetc|a.
10
Spored teor|ata za natprevaruva-k pazar pod sovr{eno natprevaruva-k
pazar se podrazbra ona| pazar na ko| tro{octe za vez zez na
potenc|ante konkurent se ednakv na nua I koga vezot zezot mo`e
brzo da se reazra . So takv okonost {tom se po|avat zged za
ostvaruvawe ekstra proft na prethodno monopozran Pazar
vedna{ veguvaat nov frm I proftot go sveduvaat na prose-noto normano
nvo. Spored toa samata opasnost od konkurenc|ata v|ae na fermata ko|a e
ve}e prsutna na pazarot: da ne utvrduva premnogu vsok cen ko b
de|stvuvae prve-no za vez na nov frm I da przveduva {to e mo`no
poefkasno odnosno da g korst prednostte na ekonom|ata na obem I na
novata tehnoog|a.Koga monoposkata frma b se odnesuvaa ponaku toga{
potenc|anata kompetc|a }e se pretvor vo fakt-ka konkurenc|a .
Monopostot b funkconra vo usov na sovr{eno natprevaruva-k Pazar
toga{ koga b bo mo`no da se skorstat prednostte na dvata na|dobr sveta
I na ona| na -sta konkurenc|a I na ona| na monopoot.Toa prakt-no b
zna-eo deka korste|}I |a ekonom|ata na obem }e se postgnat nsk tro{oc
a vo sto vreme potenc|anata konkurenc|a }e g odr`uva cente I proftte na
normano (nsko ) nvo.Teor|ata za natprevaruva-k pazar e {roko prfatena
so ce da se opravda potkata na laissez faire odnosno na nentervenc|a. No
posto|at na|maku dva kontra argument:
- Pazarte ne se sovr{eno natprevaruva-k porad postoewe na vsok
tro{oc na vez I zez I
- Pokra| neuspeste na pazarot porad monoposkata mo} posto|at I drug
nedostatoc (neuspes na pazarot kako {to se neednakvosta ,pouc|ata
I s-no.
Teor|ata na natprevaruva-k pazar go nagas zna-eweto {to go
maat barerte za vez vo grankata pr opredeuvaweto na
vnesuvaweto na monopoot.
11

&aklu~ok
Nasprot sosto|bata na potpona konkurenc|a kade {to przvodstvoto I
ponudata na oddeen prozvod g kreraat goem bro| na frm sto sosto|bata
na monopoot . Ka| ova| tp na pazarna struktura vkupnoto prozvodstvo I
vkupnata ponuda na sektorot |a krera edno ednstveno pretpr|ate -
monopost koe {to ma sno v|ane vrz vsnata na cenata . No I ova|
ekstrem (monopoot) vo morfoof|ata na pazarn struktur e redok su-a|.
Vo usov koga pretpr|at|ata maat pogoemo pak pomao v|ane na
cente na prozvodte I usugte govorme za nepotpona konkurenc|a.
Postoeweto na barer za vez vo stopanskte sektor poka`uva zo{to
pretpr|at|ata okrupnuvaat I zo{to potponata konkurenc|a se pove}e I go
prepu{ta mestoto na nepotponata konkurenc|a .Na|zna-a|nte barer za
vez se vrzan so ekonomte od obem odnosno okrupnuvawe na
pretpr|at|ata zarad korstewe na prednostte na masovnoto prozvodstvo;
pravna reguatve na dr`avata kako {to e ekskuzvnoto pravo na edno
pretpr|ate da |a obavuva de|nosta vo sektorot (sosto|ba na prroden
monopo) pak davawe na patent zarad za{ttan a ntereste na novatorte;
korstewe na darovte na prrodata kako osnova za okrupnuvawe na
12
pretpr|ateto I dferenc|ac|ata na prozvodte. Koga vo stopanskot sektor
egzstra edno ednstveno pretpr|ate koe {to go krera vkupnoto
prozvodstvo stanuva o-evdno deka samo poraz na prozvodstvoto na
monopoot ma sno v|ane vrz vkupnata ponuda I |a namauva vsnata na
cenata.Ovde posebno treba da se potencra faktot deka smauvaweto na
cenata se odnesuva na ste prethodn ednc a ne samo na posednata
ednca.Zna-I monopoot so zgoemuvaweto na proda`bte I smauvaweto na
cenata na przvodte gub na ste prethodno prozveden ko-n stok I
usug. Ova ne be{e su-a| so frma ko|a rabot vo usov na potpona
konkurenc|a. Taa ma margnano u-estvo vo vkupnoto prozvodstvo na
sektorot I ne mo`e da v|ae na vsnata na cenata . Za nea cenata e dadena
fksna goemna . So drug zborov fermata mo`e spored taa cena da prodade
koku {to saka bez da |a sma cenata na prozvodot. Zarad zakontosta na
smauvaweto na cente zgoemuvaweto na proda`bte na monopoot ,
vkupnot prhod na monopoot graf-k prka`an ma forma na kupoa, vo
po-etokot raste a podocna porastot na prozvodstvoto ne mo`e da go
kompenzra smauvaweto na cenata I to| opa|a.Zatoa ne e to-no tvrdeweto
deka monopoot nasto|uva da prodava po na|vsok cen. Naprotv to|
sekoga{ bara optmaen soodnos me|u ko-nte I cente.Gran-not prhod
g mer promente vo vkupnot prhod kako rezutat na prozvodstvoto I
proda`ba na dopontena ednca na prozvod.Gran-not prhod mo`e da
bde poztven I negatve. To| e poztven koga so porastot na potrebte
vkupnot prhod raste I pokra| pa|aweto na cenata. To| e negatve koga so
porast na proda`bte opa|aweto na cenata e toku goemo {to predzvkuva I
pa|awe na vkupnot prhod.Prakto odnesuvaweto na gran-not prhod e
mo`no da se ob|asn so east-nosta na pobaruva-kata na prozvodte na
monopoot. Monopoot sno |a zgoemuva pobaruva-kata za te prozvod
porad {to vkupnot prhod I gran-not prhod se zgoemuvaat. Vo ova|
su-a| pobaruva-kata e east-na. Podocna pobaruva-kata naveguva vo
zonata na neeast-nost . Smauvaweto na cente ne g zgoemuva
proda`bte porad {to vkupnot prhod opa|a a granot poprma negatvna
13
vrednost. Monopoot go maksmzra proftot pr ona| obem na prozvodstvo I
proda`b pr ko| margnanot prhod se zedna-uva so margnanot tro{ok
odnosno MR = MC. Spored toa koga gran-not prhod e pogoem od
gran-nte tro{oc proftot mo`e da se zgoemuva so porast na proda`bte.No
koga gran-nte tro{oc go nadmnuvaat gran-not prhod dopontenot
proft mo`e da se reazra samo so smauvawe na prozvodstvoto I
prodadente ko-n. To-kata na maksmzac|a na monopost-kot proft
mo`e da se utvrd I so ednostavno sporeduvawe na razkata (rezduaot)
pome|u vkupnot prhod I vkupnte tro{oc na monopost-kte
pretpr|at|a.Tamu kade {to rezduaot e na|goem e to-kata na
maksmzac|a na proftot na monopoot.


Korstena teratura:
Mkroekonom|a, Tak Ft-Skop|e, apr 1999
Ekonom|a, La Dameska
www.wikipedia.com
14
15