Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor

DOGMATINA KONSTITUCI A O C!"K#I

$% &oglavje' SK"I#NOST C!"K#! Cerkev je zakrament v Kristusu 1. Kristus je lu narodov. Zato ta cerkveni zbor, zbran v Svetem Duhu, goree eli, da bi s to Kristusovo svetlobo, ki odseva na obrazu Cerkve, razsvetlil vse ljudi in da bi v ta namen oznanil evangelij vsemu stvarstvu !rim. "r 1#,1$%. Saj je Cerkev v Kristusu nekak zakrament, to je znamenje in orodje za notranjo zvezo z &ogom in za edinost vsega love'kega rodu. (a koncil torej namerava nadaljevati uenje !rej'njih koncilov in svojim vernikom ter vsemu svetu !oblie razjasniti naravo in vesoljno !oslanstvo Cerkve. )azmere sedanjega asa !ovzroajo, da je ta dolnost Cerkve 'e bolj neodloljiva* saj gre za to, da bi vsi ljudje, ki so danes z drubenimi, tehninimi in kulturnimi vezmi med seboj vedno tesneje !ovezani, mogli dosei tudi !o!olno edinost v Kristusu. Oetov veni sklep odreiti vse ljudi +. ,eni -e je !o docela svobodnem, skrivnostnem nartu svoje modrosti in dobrote ustvaril vesoljni svet. Sklenil je dvigniti ljudi k delenosti !ri bojem ivljenju in jih, ko so v .damu !adli, ni za!ustil, temve jim je zaradi Kristusa, -dre'enika, ki je /!odoba nevidnega &oga, !rvorojenec vsega stvarstva0 Kol 1,1$%, vedno nudil !omo za zvelianje. ,se izvoljene je namre -e !red veki /na!rej !oznal in jih na!rej doloil, naj bodo !odobni njegovemu Sinu, da bi bil on !rvorojenec med mnogimi brati0 )im 1,+2%. (iste, ki verujejo v Kristusa, je sklenil sklicati v sveto Cerkev. (a je bila e od zaetka sveta na!ovedana v !red!odobah, udovito !ri!ravljena v zgodovini izraelskega ljudstva in v stari zavezi, ustanovljena v !oslednjih asih in razgla'ena z izlitjem Svetega Duha. -b koncu vekov !a bo ta Cerkev dosegla dovr'itev v !ovelianju, ko se bodo, kakor beremo !ri cerkvenih oetih, v vesoljni Cerkvi zbrali !ri -etu vsi !ravini od .dama dalje, /od !ravinega .bela do zadnjega izvoljenca0. Na zemljo poslani Sin in njegova naloga 3. 4ri'el je torej Sin, !oslan od -eta, ki nas je v njem izvolil !red stvarjenjem sveta in nas na!rej doloil za boje !osinovljence, ker je v njem hotel zbrati vse stvari !rim. 56 1,78$.19%. Zato je Kristus, da bi iz!olnil -etovo voljo, zael na zemlji nebe'ko kraljestvo in nam razodel njegovo skrivnost ter s svojo !okor'ino izvr'il odre'enje. Cerkev, to je v skrivnosti e !riujoe Kristusovo kraljestvo, iz boje moi na viden nain raste na svetu. Znamenje tega zaetka in rasti sta kri in voda, ki sta !ritekli iz od!rte strani krianega :ezusa !rim. :n 12,37%, naznanjena !a sta bila ta zaetek in rast z ;os!odovimi besedami o njegovi smrti na kriu< /=n jaz bom, ko bom !ovzdignjen z zemlje, vse !ritegnil k sebi0 :n 1+,3+ gr'ko%. ,sakokrat, ko se na oltarju obhaja kalvarijska daritev, s katero je /bilo darovano na'e velikonono jagnje, Kristus0 1 Kor $,>%, se izvr'uje delo na'ega odre'enja. ?krati se z zakramentom evharistinega kruha !redstavlja in uresniuje edinost vernikov, ki v Kristusu sestavljajo eno

telo !rim. 1 Kor 19,1>%. ,si ljudje so !oklicani k temu zedinjenju s Kristusom, ki je lu sveta< od njega izhajamo, !o njem ivimo, k njemu gremo. Sveti Duh posveevalec Cerkve 7. Ko je Sin dokonal delo, ki mu ga je -e zau!al, da ga izvr'i na zemlji !rim. :n 1>,7%, je bil na binko'tni dan !oslan Sveti Duh, da bi ne!restano !osveeval Cerkev in da bi tako verujoi !o Kristusu imeli v enem Duhu dosto! k -etu !rim. 56 +,11%. (a Duh je Duh ivljenja, studenec vode, tekoe v veno ivljenje !rim. :n 7,17* >,31832%* !o njem -e oivlja ljudi, ki so v grehu umrli, dokler ne bo njihovih umrljivih teles v Kristusu obudil od mrtvih !rim. )im 1,19811%. Sveti Duh !rebiva v Cerkvi in v vernikih kakor v tem!lju !rim. 1 Kor 3,1#* #,12% in moli v njih ter !riuje o njihovem bojem !osinovljenju !rim. ;al 7,#* )im 1,1$81#.+#%. Cerkev, katero uvaja v vso resnico !rim. :n 1#,13% in jo zedinja v obestvu in slubi, obdarja in vodi z razlinimi hierarhinimi in karizmatinimi darovi ter krasi s svojimi sadovi !rim. 56 7,1181+* 1 Kor 1+,7* ;al $,++%. Z mojo evangelija !omlaja Cerkev in jo vedno !renavlja ter vodi do !o!olne zedinjenosti z njenim @eninom. Kajti Duh in nevesta govorita ;os!odu :ezusu< /4ridiA0 !rim. )az ++,1>%. (ako vesoljna Cerkev sto!a !red nas kot /ljudstvo, zbrano v edinosti -eta in Sina in Svetega Duha0. Boje kraljestvo in Cerkev $. Skrivnost svete Cerkve se razodeva v njeni ustanovitvi. ;os!od :ezus je namre zael svojo Cerkev z oznanjevanjem blagovesti, to je !rihoda bojega kraljestva, !red veki obljubljenega v svetem !ismu< /Bas se je do!olnil in boje kraljestvo se je !riblialo0 "r 1,1$* !rim. "t 7,1>%. (o kraljestvo sije ljudem iz Kristusove besede, njegovih dejanj in njegove navzonosti. ;os!odova beseda se namre !rimerja semenu, vsejanemu na njivi "r 7,17%< tisti, ki jo !oslu'ajo z vero in se uvrstijo v Kristusovo malo redo Ck 1+,3+%, so s!rejeli boje kraljestvo* !otem seme z lastno mojo klije in raste do asa etve !rim. "r 7,+#8+2%. (udi :ezusovi udei dokazujejo, da je boje kraljestvo e !ri'lo na zemljo< /Be s !rstom bojim izganjam hude duhove, je torej !ri'lo k vam boje kraljestvo0 Ck 11,+9* !rim. "t 1+,+1%. 4redvsem !a se boje kraljestvo razodeva v osebi :ezusa Kristusa, &ojega Sina in Sina lovekovega, ki je !ri'el, /da bi stregel in dal svoje ivljenje v odku!nino za mnoge0 "r 19,7$%. Ko !a je :ezus, !otem ko je za ljudi !retr!el smrt na kriu, vstal od mrtvih, se je !rikazal kot tak, ki je !ostavljen za ;os!oda, maziljenca in duhovnika na veke !rim. .!d +,3#* ?eb $,#* >,1>8+1%, in je na svoje uence izlil Svetega Duha, obljubljenega od -eta !rim. .!d +,33%. Zato Cerkev, ki je obdarjena z darovi svojega ustanovitelja in se zvesto dri njegove za!ovedi ljubezni, !oninosti in zatajevanja, !rejema !oslanstvo, da oznanjuje in vz!ostavlja Kristusovo in boje kraljestvo med vsemi narodi. (ako je Cerkev na zemlji kal in zaetek tega kraljestva. "edtem !a ko !olagoma raste, hre!eni !o dovr'enem bojem kraljestvu in z vsemi momi u!a in eli biti zedinjena s svojim Kraljem v slavi. azne podo!e za Cerkev #. Kakor se v stari zavezi razodetje bojega kraljestva mnogokrat !redstavlja v !odobah, tako tudi zdaj s!oznavamo notranjo naravo Cerkve iz raznih !ris!odob. (e so vzete bodisi iz +

!astirskega ali kmekega ivljenja bodisi iz stavbarstva ali tudi iz druine in enitovanja* vse so !ri!ravljene e v knjigah !rerokov. Cerkev je namre ovji hlev, katerega edina in nujna vrata je Kristus :n 19,1819%. :e tudi reda, glede katere je sam &og na!ovedal, da bo njen !astir !rim. =z 79,11* 5zk 37,11 sl.%. Be!rav njenim ovcam vladajo love'ki !astirji, jih vendar ne!restano vodi in hrani Kristus sam, dobri !astir in !rvak !astirjev !rim. :n 19,11* 1 4t $,7%, ki je svoje ivljenje dal za ovce !rim. :n 19,1181$%. Cerkev je !olje ali boja njiva 1 Kor 3,2%. Da tej njivi raste stara oljka, katere sveta korenina so bili oaki in v kateri se je izvr'ila s!rava :udov in !oganov )im 11,138+#%. Debe'ki gos!odar je to !olje zasadil kot izbran vinograd "t +1,33873 vz!.* !rim. =z $,1 sl.%. Kristus je !rava vinska trta, ki daje ivljenje in rodovitnost mladikam, to je nam, ki !o Cerkvi v njem ostanemo in ki brez njega ne moremo niesar storiti :n 1$,18$%. 4ogostokrat se Cerkev imenuje boja zgradba 1 Kor 3,2%. ;os!od sam se je !rimerjal kamnu, katerega so zidarji zavrgli, ki !a je !ostal vogelni kamen "t +1,7+ vz!.* !rim. .!d 7,11* 1 4t +,>* 4s 11>,++%. Da tem temelju a!ostoli zidajo Cerkev !rim. 1 Kor 3,11% in od njega Cerkev !rejema stalnost in trdnost. (a stavba ima razlina imena< boja hi'a 1 (im 3,1$%, saj v njej !rebiva boja druina, boje bivali'e v Duhu 56 +,128++%, !rebivali'e &oga med ljudmi )az +1,3%, zlasti !a sveti tem!elj, katerega cerkveni oetje slavijo kot !redstavljenega v sveti'ih iz kamna, liturgija !a ga !o !ravici !rimerja svetemu mestu, novemu :eruzalemu. ,anj se e na zemlji vzidavamo kot ivi kamni 1 4t +,$%. (o sveto mesto gleda :anez v svojih videnjih, kako ob !renovitvi sveta !rihaja z nebes od &oga, /!ri!ravljeno kakor nevesta, ozalj'ana za svojega enina0 )az +1,1 sl.%. Cerkev se imenuje tisti /:eruzalem, ki je gori0 in /na'a mati0 ;al 7,+#* !rim. )az 1+,1>%* o!isana je tudi kot neomadeevana nevesta brezmadenega :agnjeta )az 12,>* +1,+.2* ++,1>%, katero je Kristus /ljubil in sam sebe zanjo dal, da bi jo !osvetil0 56 $,+#%. 4ridruil si jo je v nerazvezljivi zavezi in jo ne!restano /hrani in neguje0 56 $,+2%. 4otem ko jo je oistil, jo je hotel imeti zdrueno s seboj, da bi mu bila !odrejena v ljubezni in zvestobi !rim. 56 $,+7%. Konno jo je za veno obsul z nebe'kimi darovi, da bi mogli razumeti vse s!oznanje !resegajoo bojo in Kristusovo ljubezen do nas !rim. 56 3,12%. Dokler !a Cerkev !otuje !o tej zemlji, oddaljena od ;os!oda !rim. + Kor $,#%, se zaveda, da je kakor izgnanka, tako da i'e in misli na to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sede na boji desnici, kjer je ivljenje Cerkve skrito s Kristusom v &ogu, dokler se ne bo s svojim @eninom !rikazala v slavi !rim. Kol 3,187%. Cerkev kot Kristusovo skrivnostno telo >. Ko je &oji Sin v love'ki naravi, ki jo je zdruil s seboj, s svojo smrtjo in vstajenjem !remagal smrt, je odre'il loveka in ga !reoblikoval v novo stvar !rim. ;al #,1$* + Kor $,1>%. S !odelitvijo svojega Duha je namre svoje brate, sklicane izmed vseh narodov, na skrivnosten nain na!ravil kakor za svoje telo. , tem telesu se razliva Kristusovo ivljenje v verujoe, kateri se !o zakramentih na skrivnosten, a stvaren nain zedinjajo s Kristusom, ki je tr!el in je !ovelian. S krstom se namre u!odobimo !o Kristusu< /, enem Duhu namre smo bili vsi kr'eni v eno telo0 1 Kor 1+,13%. S tem svetim obredom se !redstavlja in uresniuje zdruenje s Kristusovo smrtjo in vstajenjem< /4oko!ani smo bili z njim !o krstu v smrt0* /e !a smo bili z njim zra'eni v !odobnosti njegove smrti, bomo tudi v !odobnosti% njegovega vstajenja0 )im #,78$%. 4ri 3

lomljenju evharistinega kruha smo stvarno deleni ;os!odovega telesa in smo dvignjeni v obestvo z njim in med seboj. /Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo* vsi smo namre deleni enega kruha0 1 Kor 19,1>%. (ako vsi mi !ostanemo udje tega telesa !rim. 1 Kor 1+,+>%, /!osamezni !a med seboj udje0 )im 1+,$%. . kakor vsi udje love'kega telesa, e!rav jih je mnogo, sestavljajo vendarle eno telo, tako ga tudi verniki v Kristusu !rim. 1 Kor 1+,1+%. (udi v zgradbi Kristusovega skrivnostnega telesa obstoji raznolinost udov in o!ravil. 5n Duh je, ki v korist Cerkve svoje raznovrstne darove razdeljuje v skladu s svojim bogastvom in s !otrebami slub !rim. 1 Kor 1+,1811%. "ed temi darovi se odlikuje milost a!ostolov, katerih oblasti sam Duh !odreja tudi karizmatike !rim. 1 Kor 17%. =sti Duh sam !o sebi in s svojo mojo ter z notranjim medsebojnim !ovezovanjem udov zedinja telo ter !rebuja in razvnema ljubezen med verniki. Zato, e en ud tr!i, tr!e z njim vsi udje* e je en ud v asti, se z njim vesele vsi udje !rim. 1 Kor 1+,+#%. ;lava tega telesa je Kristus. -n je !odoba nevidnega &oga in v njem je bilo ustvarjeno vse. -n je !red vsemi in vse ima v njem svoj obstoj. -n je glava telesu, ki je Cerkev. -n je zaetek, !rvorojenec vstalih od mrtvih, da bi med vsemi zavzemal !rvo mesto !rim. Kol 1,1$811%. Z velikostjo svoje moi gos!oduje nad tem, kar je v nebesih in kar je na zemlji, in s svojo nad vse vzvi'eno !o!olnostjo in dejavnostjo na!olnjuje vse telo z bogastvom svoje slave !rim. 56 1,118+3%. (reba je, da se vsi udje u!odobijo !o njem, dokler se Kristus ne oblikuje v njih !rim. ;al 7,12%. Zato smo !ovzeti v skrivnosti njegovega ivljenja, !o njem u!odobljeni, z njim smo umrli in smo bili obujeni, dokler ne bomo z njim kraljevali !rim. El! 3,+1* + (im +,11* 56 +,#* Kol +,1+* itd.%. Ko 'e !otujemo na zemlji ter v bridkosti in !reganjanju hodimo !o njegovih sto!injah, se zdruujemo z njegovim tr!ljenjem kakor telo z glavo, da bi bili z njim tudi !oveliani !rim. )im 1,1>%. =z njega /se vse telo !o lenkih in skle!ih zlaga in sestavlja in tako na!reduje v bojo rast0 Kol +,12%. -n v svojem telesu, ki je Cerkev, ne!restano razdeljuje darove slub, s katerimi v njegovi moi drug drugemu !omagamo k zvelianju in resnico izvr'ujemo v ljubezni ter v vsem rastemo k njemu, ki je na'a glava !rim. 56 7,1181# gr'ko%. Da bi se !a v njem ne!renehoma !renavljali !rim. 56 7,+3%, nas je na!ravil delene svojega Duha, ki je !rav isti v ;lavi in udih in ki celotnemu telesu daje ivljenje, enoto in gibanje, tako da so mogli cerkveni oetje njegovo delovanje !rimerjati s tisto nalogo, ki jo iz!olnjuje ivljenjsko !oelo, to je du'a, v love'kem telesu. Kristus svojo Cerkev ljubi kot svojo nevesto* !ostal je zgled moa, ki ljubi svojo eno kakor svoje telo !rim. 56 $,+$8+1%* Cerkev sama !a je !odrejena svoji glavi 56 $,+38+7%. =n ker /v njem !rebiva vsa !olnost boanstva telesno0 Kol +,2%, na!olnjuje s svojimi bojimi darovi Cerkev, ki je njegovo telo in njegova !olnost !rim. 56 1,++8+3%, da se Cerkev raz'irja in !ride do vse boje !olnosti !rim. 56 3,12%. Cerkev je duhovna in hkrati vidna 1. 5dini srednik Kristus je svojo sveto Cerkev, obestvo vere, u!anja in ljubezni, ustanovil in jo nenehno vzdruje kot vidno drubo, !o kateri na vse razliva resnico in milost. (oda na drubo, oskrbljeno s hierarhinimi organi, in na skrivnostno Kristusovo telo, na vidno drubo in duhovno obestvo, na zemeljsko Cerkev in z nebe'kimi darovi obogateno Cerkev ne smemo 7

gledati kot na dve stvarnosti, am!ak oboje sestavlja eno samo sestavljeno stvarnost, ki obstoji iz boje in love'ke sestavine. Zato jo !o globoko segajoi analogiji !rimerjamo skrivnosti uloveene boje &esede. Kakor namre boja &eseda !rivzeto love'ko naravo, ki je z njo neloljivo zdruena, u!orablja kot iv organ odre'enja, na !odoben nain u!orablja za rast telesa !rim. 56 7,1#% socialno organizacijo Cerkve tisti Kristusov Duh, ki jo oivlja. (o je edina Kristusova Cerkev, katero v veroiz!ovedi !riznavamo kot eno, sveto, katoli'ko in a!ostolsko. Da' Zveliar jo je !o svojem vstajenju izroil 4etru, da je njen !astir :n +1,1>%, in jo njemu ter ostalim a!ostolom zau!al, da jo raz'irjajo in vodijo !rim. "t +1,11 sl.%* in za vedno jo je !ostavil kot /steber in temelj resnice0 1 (im 3,1$%. (a Cerkev, na tem svetu ustanovljena in urejena kot druba, obstaja v katoli'ki Cerkvi, katero vodijo 4etrov naslednik in 'ko6je, ki so v obestvu z njim. S tem ni izkljueno, da je zunaj njene organizacije mogoe najti ve !rvin !osveenja in resnice, ki kot darovi, lastni Kristusovi Cerkvi, nagibljejo k vesoljni edinosti. Kakor je Kristus delo odre'enja izvr'il v ubo'tvu in ob !reganjanju, tako je Cerkev !oklicana, naj sto!i na isto !ot, da bi ljudem !osredovala sadove odre'enja. Be!rav je bil Kristus :ezus /v boji !odobi F je sam sebe izniil, !odobo hla!ca nase vzel0 El! +,#% in je zaradi nas /!ostal ubog, e!rav je bil bogat0 + Kor 1,2%< tako tudi Cerkev za izvr'evanje svojega !oslanstva sicer !otrebuje love'kih sredstev, vendar !a ni !ostavljena za to, da bi iskala zemeljsko slavo, temve da bi tudi s svojim zgledom raz'irjala !oninost in zatajevanje. Kristusa je !oslal -e zato, /da bi oznanil blagovest ubogim,. .. ozdravil nje, ki so !otrtega srca0 Ck 7,11%, da bi /!oiskal in zvelial, kar je izgubljenega0 Ck 12,19%. 4odobno Cerkev obdaja z ljubeznijo vse tiste, ki jih tare love'ka slabost, 'e ve, v ubogih in tr!eih s!oznava !odobo svojega ustanovitelja, ubogega in tr!eega* zelo si !rizadeva za laj'anje njihove bede in eli sluiti Kristusu v njih. (oda medtem ko je bil Kristus /svet, nedolen, neomadeevan0 ?eb >,+#% in ni !oznal greha + Kor $,+1%, temve je !ri'el le v s!ravo za grehe ljudstva !rim. ?eb +,1>%, !a ima Cerkev v svoji sredi gre'nike, je hkrati sveta in vedno !otrebna oi'evanja ter nikoli ne !reneha s !okoro in !renavljanjem. Cerkev /nadaljuje svoje romanje med !reganjanji sveta in tolabami &oga0 in oznanjuje ;os!odov kri in njegovo smrt, dokler ;os!od ne !ride !rim. 1 Kor 11,+#%. Kre!i !a se v moi vstalega ;os!oda, tako da s !otr!eljivostjo in ljubeznijo zmaguje nad svojimi notranjimi in !rav tako zunanjimi bridkostmi in teavami, in da na svetu, e!rav v sencah, vendar zvesto razodeva njegovo skrivnost, dokler se ne bo na koncu razodela v !olni lui.

(% &oglavje' )O* ! + UDST#O Nova zaveza in novo ljudstvo 2. , vsakem asu in v vsakem narodu je &ogu v'e, kdor se ga boji in dela !o !ravici !rim. .!d 19,3$%. ,endar je &og hotel ljudi !osveevati in zveliati ne !osami in brez vsakr'ne medsebojne zveze, temve jih je hotel narediti za ljudstvo, ki bi ga v resnici !riznavalo in mu sveto sluilo. =zvolil si je torej zase kot svoje ljudstvo izraelski narod, s katerim je sklenil zavezo in ga !osto!oma !oueval. (o je storil s tem, da je sebe in skle! svoje volje razodeval v njegovi zgodovini in to ljudstvo zase !osveeval. ,se to !a se je zgodilo kot !ri!rava in !odoba tiste nove in !o!olne zaveze, ki naj bi se sklenila v Kristusu, in !o!olnej'ega razodetja, katerega naj bi izroil !o sami boji &esedi, ki se je uloveila. /;lejte, !ridejo dnevi, govori ;os!od, ko sklenem s hi'o =zraelovo in s hi'o :udovo novo zavezo . . . Svojo !ostavo !oloim v njihovo notranjost in jo za!i'em v njih srce* jaz bom njihov &og in oni bodo moje ljudstvo .. . ,si me bodo s!oznali, od najmanj'ega do najvejega, govori ;os!od0 :er 31,31837%. (o novo zavezo je ustanovil Kristus, namre novo zavezo v svoji krvi !rim. 1 Kor 11,+$%* sklical je izmed :udov in !oganov ljudstvo, ki naj bi zraslo v enoto ne !o mesu, am!ak v Duhu in naj bi bilo novo boje ljudstvo. (isti namre, ki verujejo v Kristusa in ki so !rerojeni ne iz minljivega, temve iz neminljivega semena, !o besedi ivega &oga !rim. 1 4t 1,+3%, ne iz mesa, temve iz vode in Svetega Duha !rim. :n 3,$8#%, !ostanejo na!osled /izvoljen rod, kraljevo duhovni'tvo, svet narod, !ridobljeno ljudstvo F, ki nekdaj niso bili ljudstvo, zdaj !a so boje ljudstvo0 1 4t +,2819%. (emu mesijanskemu ljudstvu je glava Kristus, /ki je bil izdan zaradi na'ih grehov in je vstal zaradi na'ega o!ravienja0 )im 7,+$% in ki sedaj, ko si je !ridobil ime, ki je nad vsa imena, v veliastvu kraljuje v nebesih. -dlikovano je to ljudstvo z dostojanstvom in svobodo bojih otrok, ko v njihovih srcih !rebiva Sveti Duh kakor v tem!lju. Za !ostavo ima novo za!oved ljubiti tako, kakor nas je ljubil sam Kristus !rim. :n 13,37%. Za cilj ima na!osled boje kraljestvo, ki ga je sam &og na zemlji zael in ki naj se dalje raz'irja, dokler ga on tudi ne dovr'i ob koncu vekov, ko se bo !rikazal Kristus, na'e ivljenje !rim. Kol 3,7%, in /se bo tudi stvarstvo samo iz suenjstva !okvarjenosti re'ilo v svobodo !ovelianih bojih otrok0 )im 1,+1%. (ako je to mesijansko ljudstvo, e!rav dejansko ne obsega vseh ljudi in e!rav je neredko videti kot majhna reda, vendarle za ves love'ki rod najmonej'a kal edinosti, u!anja in zvelianja. Kristus ga je ustanovil kot obestvo ivljenja, ljubezni in resnice in -n si ga tudi !rivzema za orodje odre'enja vseh ljudi in ga !o'ilja kot lu sveta in sol zemlje !rim. "t $,1381#% !o vsem svetu. Kakor !a se e tisti =zrael !o mesu, ki je !otoval skozi !u'avo, imenuje boja Cerkev Deh 13,1* !rim. 7 "z +9,7* $ "z +3,1 sl.%, tako se tudi novi =zrael, ki !otuje v sedanjem veku in i'e !rihodnje, stalno mesto !rim. ?eb 13,17%, imenuje Kristusova Cerkev !rim. "t 1#,11%. Saj si jo je Kristus !ridobil z lastno krvjo !rim. .!d +9,+1%, jo na!olnil s svojim Duhom in jo oskrbel s sredstvi, !ri!ravnimi za vidno in drubeno edinost. &og je sklical zbor tistih, ki z vero u!irajo !ogled v :ezusa, zaetnika odre'enja, !oelo edinosti in miru, ter je ustanovil Cerkev, da bo vsem sku!aj in !osameznikom vidni zakrament te odre'ilne edinosti. Doloena, da se raz'iri !o vsej zemlji, vsto!a v love'ko zgodovino, vendar !a obenem !resega ase in meje narodov. Da svoji !oti skozi !resku'nje in stiske !rejema Cerkev okre!ujoo mo boje milosti, ki jo je obljubil ;os!od, da v slabosti mesa ne omaga v !o!olni zvestobi, temve da ostane svojega ;os!oda vredna nevesta, in da !o delovanju Svetega Duha ne neha sebe !renavljati, dokler ne !ride !o kriu do lui, katera ne !ozna zatona.

Skupno duhovnitvo 19. Kristus ;os!od, izmed ljudi vzeti veliki duhovnik !rim. ?eb $,18$%, je novo ljudstvo /na!ravil za kraljestvo in duhovnike &ogu in svojemu -etu0 )az 1,#* !rim. $,2819%. (isti, ki so kr'eni, so namre s !rerojenjem in z maziljenjem s Svetim Duhom !osveeni za duhovno stavbo in za sveto duhovni'tvo, da bi z vsemi dejanji kr'anskega loveka darovali duhovne daritve in oznanjali mogona dela njega, ki jih je iz teme !oklical v svojo udovito lu !rim. 1 4t +,7819%. Zato naj bodo vsi Kristusovi uenci stanovitni v molitvi in naj sku!no hvalijo &oga !rim. .!d +,7+87>% ter dajejo sebe v ivo, sveto, &ogu !rijetno daritev !rim. )im 1+,1%* !o vsem svetu naj !riujejo za Kristusa in dajejo odgovor tistim, ki hoejo vedeti za razlog njihovega u!anja v veno ivljenje !rim. 1 4t 3,1$%. Be!rav se sku!no duhovni'tvo vernikov in slubeno ali hierarhino duhovni'tvo med seboj razlikujeta !o bistvu in ne samo !o sto!nji, sta vendarle naravnani drugo na drugo* kajti eno in drugo, vsako na svoj !osebni nain, je deleno edinega Kristusovega duhovni'tva. Slubeni duhovnik namre s sveto oblastjo, ki jo ima, oblikuje duhovni'ko ljudstvo in ga vodi, o!ravlja kot Kristusov namestnik evharistino daritev in jo v imenu vsega ljudstva daruje &ogu* verniki !a v moi svojega kraljevega duhovni'tva sodelujejo !ri darovanju evharistije in to duhovni'tvo uveljavljajo v !rejemanju zakramentov, v molitvi in zahvaljevanju, s !rievanjem svetega ivljenja, z zatajevanjem samega sebe in z dejavno ljubeznijo. "zvrevanje skupnega duhovnitva v zakramentih 11. Sveto in organsko bistvo duhovni'kega obestva se uresniuje z zakramenti in s kre!ostnim ivljenjem. ,erniki, s krstom vlenjeni v Cerkev, so z neizbrisnim znamenjem doloeni za bogosluje kr'anske vere in so, !rerojeni v boje otroke, dolni !red ljudmi iz!ovedovati vero, ki so jo !o Cerkvi !rejeli od &oga. Zakrament birme jih !o!olneje zvee s Cerkvijo, jih obogati s !osebno mojo Svetega Duha in jim tako nalaga strojo dolnost, da kot resnine Kristusove !rie hkrati z besedo in z dejanjem raz'irjajo in branijo vero. Ko se udeleujejo evharistine daritve, ki je vir in vi'ek vsega kr'anskega ivljenja, darujejo &ogu bojo rtev in z njo sami sebe* tako vsi, ne sicer enako, temve vsak na drugaen nain, izvr'ujejo svojo vlogo v liturginem o!ravilu tako z daritvijo kakor s svetim obhajilom. Dadalje v svetem obhajanju evharistije !okre!ani s Kristusovim telesom nazorno razodevajo enoto bojega ljudstva, ki jo ta najvzvi'enej'i zakrament !omenljivo oznauje in udovito uresniuje. (isti, ki !risto!ajo k zakramentu !okore, !rejmejo od bojega usmiljenja od!u'anje za &ogu !rizadejane alitve in se hkrati s!ravijo s Cerkvijo, ki so jo z grehom ranili in katera se z ljubeznijo, zgledom in molitvami trudi za njihovo s!reobrnjenje. S svetim bolni'kim maziljenjem in z molitvijo duhovnikov vsa Cerkev bolnike !ri!oroa tr!eemu in !ovelianemu ;os!odu, naj jim !olaj'a in jih re'i !rim. :ak $,1781#%* celo s!odbuja jih, naj !ris!evajo svoj dele k blagru bojega ljudstva tako, da se svobodno zedinjajo s Kristusovim tr!ljenjem in njegovo smrtjo !rim. )im 1,1>* Kol 1,+7* + (im +,1181+* 1 4t 7,13%. (isti izmed vernikov, ki so odlikovani s svetim redom, !a so !ostavljeni v Kristusovem imenu zato, da bi bili !astirji Cerkve z bojo besedo in milostjo. Konno kr'anski zakonci z zakramentom svetega zakona oznaujejo skrivnost enote in rodovitne ljubezni med Kristusom in Cerkvijo in so te skrivnosti deleni !rim. 56 $,3+%* v moi zakramenta si v zakonskem ivljenju in !ri s!rejemanju in vzgajanju otrok med seboj !omagajo k svetosti* in tako imajo v svojem ivljenjskem stanu in v svojem redu svoj lastni dar v bojem ljudstvu !rim. 1 Kor >,>%. =z te zakonske zveze namre izhaja druina, v kateri se rodijo novi lani love'ke drube, ki !o >

milosti Svetega Duha !ri krstu !ostanejo boji otroci, da se boje ljudstvo v minevanju asov trajno ohranja. , druini, tej tako reko domai Cerkvi, morajo biti star'i svojim otrokom z besedo in z zgledom !rvi oznanjevalci vere in gojiti morajo v vsakem njegov lastni !oklic, !osebno skrbno !a sveti !oklic. -kre!ljene s tolikerimi in tako monimi zveliavnimi sredstvi klie ;os!od vse kristjane v kakr'nihkoli razmerah in v vsakem stanu, vsakterega !o njegovi lastni !oti, k tisti !o!olni svetosti, katere !olnost ima -e sam. #erski ut in karizme !ojega ljudstva 1+. Sveto boje ljudstvo je deleno tudi Kristusove !rero'ke slube, in sicer s tem, da raz'irja ivo !rievanje za Kristusa !redvsem z ivljenjem vere in ljubezni ter !rina'a &ogu hvalno daritev, sad ustnic, ki slave njegovo ime !rim. ?eb 13,1$%. Celota vernikov, ki imajo maziljenje Svetega Duha !rim. 1 :n +,+9. +>%, se v verovanju ne more motiti. =n to svojo !osebno lastnost razodeva z nadnaravnim verskim utom vsega ljudstva, /ko od 'ko6ov do zadnjih vernih laikov01 iz!riuje svoje vesoljno soglasje v stvareh vere in nravnosti. Kajti s tem verskim utom, ki ga budi in !od!ira Duh resnice, boje ljudstvo !od vodstvom svetega uiteljstva, kateremu je zvesto !oslu'no, s!rejema ne love'ko besedo, marve, kar resnino je, bojo besedo !rim. 1 (es +,13%* neomahljivo se okle!a vere, ki je bila enkrat izroena svetim !rim. :ud 3%, s !ravilnim !resojanjem vanjo globlje !rodira in jo v ivljenju na !olnej'i nain uresniuje. )azen tega isti Sveti Duh ne le z zakramenti in slubami !osveuje in vodi boje ljudstvo ter ga krasi s kre!ostmi, marve /dele0 svoje darove /slehernemu, kakor hoe0 1 Kor 1+,11%, razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi !osebne milosti, s katerimi jih us!osablja in !ri!ravlja, da !revzamejo razlina dela in naloge, koristne za !renovitev in obsenej'o graditev Cerkve, !o besedah sv. 4avla< /Slehernemu se razodetje Duha daje v korist0 1 Kor 1+,>%. Ker so te karizme, bodisi izredne bodisi tudi !re!rostej'e in bolj raz'irjene, !otrebam Cerkve nadvse !rimerne in koristne, jih je treba s!rejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem GconsolationeH. Za izrednimi darovi !a ne smemo lahkomiselno teiti in tudi ne smemo od njih drzno !riakovati sadov a!ostolskih !rizadevanj. Sodba o njihovi !ristnosti in urejeni u!orabi !a gre tistim, ki so v Cerkvi !redstojniki in ki jim gre !osebej naloga, da ne uga'ajo Duha, am!ak vse !resku'ajo in, kar je dobro, ohranijo !rim. 1 (es $,1+ in 128+1%. #esoljnost in katolitvo enega samega !ojega ljudstva 13. ,si ljudje so !oklicani, da !ri!adajo novemu bojemu ljudstvu. Zaradi tega se mora to ljudstvo, ki ostane eno in edino, raz'irjati !o vsem svetu in skozi vse ase, da se s!olni skle! boje volje* kajti &og je v zaetku ustvaril eno love'ko naravo in je sklenil svoje otroke, ki so se razkro!ili, na!osled zbrati v enoto !rim. :n 11,$+%. &og je namre !oslal svojega Sina, ki ga je !ostavil za dedia vsega !rim. ?eb 1,+%, zato da bi bil uitelj, kralj in duhovnik vseh, glava novega in vesoljnega ljudstva bojih otrok. Konno je &og v ta namen !oslal Duha svojega Sina, ;os!oda in -ivljevalca, ki je za vso Cerkev, za !osamezne in za vse vernike sku!aj !oelo zdruevanja in edinosti v nauku a!ostolov in bratski sku!nosti, v lomljenju kruha in molitvah !rim. .!d +,7+ gr.%. "ed vsemi narodi zemlje torej !rebiva eno samo boje ljudstvo, iz vseh narodov !rivzema svoje dravljane, seveda dravljane kraljestva, ki ni zemeljsko, marve nebe'ko. ,si !o svetu 1

razkro!ljeni verniki so v Svetem Duhu z drugimi !ovezani v obestvo* in tako /tisti, ki !restoluje v )imu, ve, da so =ndijci njegovi udje0. Ker !a Kristusovo kraljestvo ni od tega sveta !rim. :n 11,3#%, zato Cerkev ali boje ljudstvo, ko uvaja to kraljestvo, ne odvzema niesar od asne blaginje kateregakoli naroda, am!ak nas!rotno, goji in !rivzema s!osobnosti, bogastva in obiaje narodov, kolikor je vse to dobro* vse to !a s !rivzemanjem oi'uje, kre!i in dviga. Zaveda se namre, da mora zbirati s tistim Kraljem, kateremu so narodi dani v dedi'ino !rim. 4s +,1%, in v igar mesto !rina'ajo darove in darila !rim. 4s >1 G>+H,19* =z #9,78>* )az +1,+7%. (a !eat vesoljnosti, ki krasi boje ljudstvo, je dar ;os!oda samega* z njim katoli'ka Cerkev uinkovito in trajno tei za tem, da bi !od Kristusovo !oglavarstvo, v edinstvu njegovega Duha, !ovzela vse, kar je love'kega z vsemi love'kimi dobrinami. , moi te vesoljnosti !rina'ajo !osamezni deli svoje darove drugim delom in vsej Cerkvi. (ako se celota in !osamezni deli kre!e iz sku!ne medsebojne !ovezanosti vseh in v slonem !rizadevanju za !olnost edinosti. Zato se boje ljudstvo ne le zbira iz raznih narodov, temve je tudi samo v sebi sestavljeno iz razlinih slojev. Kajti med njegovimi udi vlada raznolinost, bodisi glede nalog, ko nekateri o!ravljajo sveto slubo v blagor svojih bratov, bodisi glede !oloaja in naina ivljenja, ko mnogi v redovni'kem stanu teijo k svetosti !o oji !oti in s svojim zgledom s!odbujajo brate. Zato v cerkvenem obestvu zakonito obstoje tudi delne Cerkve, ki imajo lastna izroila, ne da bi to bilo v nas!rotju s !rvenstvom 4etrovega sedea, ki !redseduje vesoljnemu zboru ljubezni, varuje zakonite raznolinosti in hkrati skrbi, da to, kar je !osebnega, niti malo ne 'koduje edinosti, marve ji slui. (ako konno med razlinimi deli Cerkve obstajajo vezi najglobljega obestva glede duhovnih bogastev, a!ostolskih delavcev in asnih !ri!omokov. Idje bojega ljudstva so namre !oklicani k medsebojnemu !riobevanju dobrin in tudi o !osameznih Cerkvah veljajo a!ostolove besede< /Strezite drug drugemu kot dobri oskrbniki mnogotere boje milosti, vsak z darom, kakor ga je !rejel0 1 4t 7,19%. K tej katoli'ki edinosti bojega ljudstva, ki naznanja in !os!e'uje vesoljni mir, so torej !oklicani vsi ljudje* na razline naine ji !ri!adajo ali so k njej naravnani bodisi katoli'ki verniki bodisi drugi, ki verujejo v Kristusa, bodisi konno !rav vsi ljudje, ki jih boja milost klie k zvelianju. Katoliki verniki 17. Cerkveni zbor torej !osvea !ozornost !redvsem katoli'kim vernikom. -!rt na sveto !ismo in izroilo ui, da je ta !otujoa Cerkev !otrebna za zvelianje. Srednik in !ot zvelianja je namre samo Kristus, navzo za nas v svojem telesu, ki je Cerkev. Ko je on sam z izrecnimi besedami zabieval !otrebnost vere in krsta !rim. "r 1#,1#* :n 3,$%, je hkrati !otrdil !otrebnost Cerkve, v katero vsto!ajo ljudje s krstom kakor skozi vrata. Zato se ne bi mogli zveliati tisti ljudje, ki vedo, da je &og !o :ezusu Kristusu ustanovil katoli'ko Cerkev kot !otrebno za zvelianje, !a bi vendarle ne hoteli vanjo vsto!iti ali v njej vztrajati. , drubo Cerkve se !o!olnoma vlenijo tisti, ki, obdarjeni s Svetim Duhom, s!rejemajo v celoti njeno ureditev in vsa odre'enjsko8zveliavna sredstva, katera so v njej !ostavljena, in se v isti vidni organizaciji z vezmi veroiz!ovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter obestva !ovezujejo s Kristusom, ki Cerkev vodi !o !a!eu in 'ko6ih. ,endar se ne zvelia, e!rav se vleni v Cerkev, kdor ne vztraja v ljubezni in kdor sicer ostane v naroju Cerkve /s telesom0, a ne /s srcem0. Zavedajo naj se vsi otroci Cerkve, da morajo svoj odlini !oloaj !ri!isovati ne lastnim zaslugam, am!ak !osebni Kristusovi milosti* ako tej milosti niso !oslu'ni v mislih, besedah in dejanju, ne le da se ne bodo zveliali, am!ak bodo stroe sojeni. Katehumene, ki !o

nagibanju Svetega Duha z jasno izraeno voljo elijo, da bi bili vlenjeni v Cerkev, ta elja sama !ovezuje s Cerkvijo* in e jih mati Cerkev kot svoje objema z ljubeznijo in skrbnostjo. #ezi med katoliko Cerkvijo in nekatolikimi kristjani 1$. Cerkev ve, da je iz ve razlogov !ovezana s tistimi, ki so !o krstu deleni asti kr'anskega imena, a ne iz!ovedujejo celotne vere, ali !a ne ohranjajo obestvene edinosti !od 4etrovim naslednikom. "nogo jih je namre, ki imajo v asti sveto !ismo kot !ravilo za verovanje in ivljenje in kaejo iskreno versko gorenost, ljubee verujejo v vsemogonega &oga -eta in v Kristusa, &ojega Sina, -dre'enika, so !osveeni s krstom, ki jih !ovezuje s Kristusom, in v svojih lastnih Cerkvah in v cerkvenih sku!nostih !riznavajo in !rejemajo tudi druge zakramente. "nogi med njimi imajo tudi 'ko6ovstvo, obhajajo sveto evharistijo in goje !obonost do devi'ke boje "atere. )azen tega jih z nami zdruuje tudi obestvo molitve in drugih duhovnih dobrot* obstoji tudi resnina zdruenost v Svetem Duhu, ki z darovi in milostmi deluje tudi v njih s svojo !osveevalno mojo in ki je nekatere izmed njih utrdil tako, da so !relili svojo kri. (ako budi Duh v vseh Kristusovih uencih eljo in !rizadevanje, da bi se vsi na nain, katerega je doloil Kristus, miroljubno zedinili v eni redi !od enim !astirjem. Da bi to dosegla, mati Cerkev ne neha moliti, u!ati in delati in svoje otroke s!odbuja k oi'evanju in !renavljanju, da bi Kristusovo znamenje svetleje zasijalo na obrazu Cerkve. Nekristjani 1#. Da!osled so na razline naine naravnani na boje ljudstvo tisti, ki evangelija 'e niso s!rejeli. 4redvsem seveda tisto ljudstvo, kateremu so bile dane zaveze in obljube in iz katerega je !o telesu iz'el Kristus !rim. )im 2,78$%, !o izvolitvi zaradi oetov nad vse ljubljeno ljudstvo* kajti &og se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve !rim. )im 11,+18+2%. -dre'itveni skle! !a vkljuuje tudi tiste, ki !riznavajo Stvarnika* med temi so na !rvem mestu muslimani, ki se imajo za iz!ovedovalce .brahamove vere in ki z nami astijo edinega, usmiljenega &oga, ki bo sodil ljudi !oslednji dan. &og sam ni dale niti od tistih, ki i'ejo neznanega &oga v sencah in !odobah, ker daje vsem ivljenje in dihanje in vse !rim. .!d 1>,+$8+1% in ker kot -dre'enik hoe, da bi se vsi ljudje zveliali !rim. 1 (im +,7%. (isti namre, ki brez lastne krivde ne !oznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a i'ejo &oga z iskrenim srcem in sku'ajo !od v!livom milosti v dejanjih s!olnjevati njegovo voljo, kakor jo s!oznavajo !o glasu vesti, morejo dosei veno zvelianje. &oja !revidnost ne odreka za zvelianje !otrebne !omoi niti tistim, ki brez lastne krivde 'e niso !ri'li do izrecnega s!oznanja o &ogu, a si !rizadevajo, ne sicer brez !omoi boje milosti, da bi !rav iveli. Karkoli namre najde !ri njih dobrega in resninega, Cerkev ceni kot !ri!ravo na evangelij in kot dar tistega, ki razsvetljuje vsakega loveka, da bi konno imel ivljenje. Cesto !a so ljudje, !revarani od hudobnega duha, !ostali v svojih mislih !razni in so zamenjali bojo resnico z lajo ter sluili stvari bolj kakor Stvarniku !rim. )im 1,+1.+$%, ali !a ivijo in umirajo na tem svetu brez &oga in se iz!ostavljajo nevarnosti konnega obu!a. Zato Cerkev v bojo slavo in v korist zvelianja vseh ljudi marljivo !os!e'uje misijone, v svesti si ;os!odove za!ovedi, ki !ravi< /-znanjujte evangelij vsemu stvarstvu0 "r 1#,1#%. $isijonarski znaaj Cerkve 1>. Kakor je namre -e !oslal Sina, tako je ta !oslal a!ostole !rim. :n +9,+1% z besedami< /4ojdite torej in uite vse narode< kr'ujte jih v imenu -eta in Sina in Svetega Duha in uite 19

jih s!olnjevati vse, karkoli sem vam za!ovedal< in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta0 "t +1,128+9%. (o slovesno Kristusovo za!oved, naj oznanja zveliavno resnico, je Cerkev !rejela od a!ostolov, da jo iz!olnjuje do konca sveta !rim. .!d 1,1%. Zaradi tega govori Cerkev kakor a!ostol< /;orje mi, e bi evangelija ne oznanjalA0 1 Kor 2,1#%, in zato nikdar ne neha !o'iljati oznanjevalcev, dokler se mlade Cerkve !o!olnoma ne izoblikujejo in se tudi same ne us!osobijo za nadaljnje oznanjevanje evangelija. Sveti Duh jo namre !riganja k sodelovanju, da se uinkovito iz!olni boji skle!, ki je Kristusa !ostavil za !oelo zvelianja vsemu svetu. Z oznanjevanjem evangelija Cerkev tiste, ki jo !oslu'ajo, vabi k veri in k iz!ovedovanju vere, jih !ri!ravlja na krst, re'uje iz suenjstva zmote in jih vlenja v Kristusa, da bi se !o ljubezni vra'ali vanj !rav do !olnosti. S svojim delovanjem dosega, da se vse, karkoli je zasejano dobrega v srcu in duhu ljudi ali v !osebnih obredih in kulturah raznih narodov, ne le ne uniuje, am!ak ozdravlja, !ovzdiguje in iz!o!olnjuje v bojo slavo, v osramoenje hudobnega duha in v osreevanje loveka. ,sakteri Kristusov uenec je dolan, da !o svojih moeh raz'irja vero. . e!rav more vsakdo krstiti tiste, ki verujejo, gre vendar duhovniku naloga, da z evharistino daritvijo dovr'uje graditev skrivnostnega telesa in tako s!olnjuje besede, ki jih je &og govoril !o !reroku< /-d sonnega vzhoda do zahoda je moje ime veliko med narodi in na vseh krajih se bo mojemu imenu darovala ista daritev0 "al 1,11%. (ako Cerkev hkrati moli in dela, da bi ves svet v !olnosti !re'el v boje ljudstvo, v ;os!odovo telo in v tem!elj Svetega Duha in da bi se v Kristusu, ki je glava vsega, Stvarniku in -etu vesoljstva dajala vsa ast in slava.

11

,% &oglavje' -I!"A"-INA U"!DIT!# C!"K#! IN .+ASTI /KO0O#ST#O %vod 11. Da bi boje ljudstvo !asel in vedno mnoil, je Kristus ;os!od v svoji Cerkvi ustanovil razline, v dobro vsemu telesu naravnane slube. Dositelji svete oblasti namre sluijo svojim bratom, da bi se vsi, ki s!adajo k bojemu ljudstvu in jim zato !ri!ada resnino kr'ansko dostojanstvo, svobodno in urejeno trudili za isti cilj in tako dos!eli do zvelianja. (a sveti zbor hodi !o sto!injah !rvega vatikanskega koncila in v soglasju z njim ui in izjavlja, da je :ezus Kristus, veni 4astir, sezidal sveto Cerkev, ko je !oslal a!ostole, kakor je njega !oslal -e !rim. :n +9,+1%. ?otel je, da bi bili njihovi nasledniki, to je 'ko6je, v njegovi Cerkvi !astirji do konca sveta. Da bi !a bilo 'ko6ovstvo samo eno in nedeljeno, je na elo ostalim a!ostolom dal svetega 4etra in v njem !ostavil trajno in vidno !oelo ter temelj edinosti vere in obestva. Sveti zbor ta nauk o ustanovitvi in trajnosti, o moi in !omenu svetega !rvenstva rimskega 'ko6a in o njegovem nezmotnem uiteljstvu znova !odaja vsem vernikom, da ga trdno verujejo. Dadaljujo to, kar je bilo tedaj zaeto, je sklenil !red vsem svetom iz!ovedati in razglasiti nauk o 'ko6ih, naslednikih a!ostolov, ki s 4etrovim naslednikom, Kristusovim namestnikom in vidno glavo vse Cerkve, vodijo hi'o ivega &oga. &ostavitev dvanajsterih apostolov 12. ;os!od :ezus je !otem, ko je molil k -etu, !oklical k sebi, katere je sam hotel, in jih !ostavil dvanajst, da bi bili z njim in da bi jih !o'iljal oznanjat boje kraljestvo !rim. "r 3,138 12* "t 19,187+%. (e a!ostole !rim. Ck #,13% je !ostavil kot zbor ali trdno sku!nost* na elo temu zboru !a je dal iz njihove srede izbranega 4etra !rim. :n +1,1$81>%. Dje je naj!rej !oslal k =zraelovim otrokom in !otem k vsem narodom !rim. )im 1,1#%, da bi, deleni njegove oblasti, vsa ljudstva na!ravili za njegove uence in jih !osveevali ter vodili !rim. "t +1,1#8 +9* "r 1#,1$* Ck +7,7$871* :n +9,+18+3%. (ako naj bi raz'irjali Cerkev in !od ;os!odovim vodstvom izvr'evali !astirsko slubo vse dni do konca sveta !rim. "t +1,+9%. , tem !oslanstvu so bili na binko'tni dan v !olnosti !otrjeni !rim. .!d +,183#% !o ;os!odovi obljubi< /4rejeli boste mo, ko !ride v vas Sveti Duh, in boste moje !rie v :eruzalemu in !o vsej :udeji in Samariji in do konca sveta0 .!d 1,1%. .!ostoli torej s tem, da !ovsod oznanjujejo evangelij !rim. "r 1#,+9%, katerega !oslu'alci s!rejemajo !o delovanju Svetega Duha, zbirajo vesoljno Cerkev, ki jo je ;os!od !ostavil na a!ostole in sezidal na svetega 4etra, njihovega !rvaka, glavni vogelni kamen !a je sam Kristus :ezus !rim. )az +1,17* "t 1#,11* 56 +,+9%. 'ko(je kot nasledniki apostolov +9. (isto boje !oslanstvo, ki ga je Kristus zau!al a!ostolom, bo trajalo do konca sveta !rim. "t +1,+9%. 5vangelij namre, ki naj ga ti !osredujejo, je za vse ase za Cerkev !oelo vsega ivljenja. Zaradi tega so a!ostoli v tej hierarhino urejeni drubi skrbeli za !ostavitev naslednikov. Diso namre v svoji slubi imeli samo razline !omonike, am!ak so, da bi se njim zau!ano !oslanstvo nadaljevalo !o njihovi smrti, svojim ne!osrednim sodelavcem tako reko !o o!oroki izroili nalogo, da iz!olnjujejo in utrjujejo tisto delo, katerega so oni sami zaeli* 1+

!ri!oroili so jim, naj !azijo na vso redo, v kateri jih je Sveti Duh !ostavil, da bi !asli bojo Cerkev !rim. .!d +9,+1%. 4ostavili so torej tak'ne moe in jim nato naroili, naj !o njihovi smrti !revzamejo njihovo slubo drugi !reizku'eni moje. "ed temi razlinimi slubami, ki se !rav od !rvih asov o!ravljajo v Cerkvi, zavzema !o !rievanju izroila !rvo mesto naloga tistih, ki so !ostavljeni v 'ko6ovstvo in ki imajo !o ne!retrganem nasledstvu od zaetka !oganjke iz a!ostolskega semena. (ako se, kakor !riuje sveti =renej, a!ostolsko izroilo do na'ih dni !o vsem svetu razodeva in ohranja !o tistih, ki so jih a!ostoli !ostavili za 'ko6e, in !o njihovih naslednikih. Jko6je so torej s svojimi !omoniki, namre duhovniki in diakoni, !revzeli slubo v !rid sku!nosti. , bojem imenu !redsedujejo redi, katere !astirji so kot uitelji nauka, duhovniki svetega bogoastja in sluabniki v vodstvu. Kakor !a je tista naloga, ki jo je ;os!od !osebej izroil 4etru, !rvaku a!ostolov, trajna in naj se !odeljuje na!rej njegovim naslednikom, tako je tudi naloga a!ostolov, da !asejo Cerkev, trajna in naj jo nenehno o!ravlja !osveeni red 'ko6ov. Zato cerkveni zbor ui, da so 'ko6je !o boji naredbi sto!ili na mesto a!ostolov kot !astirji Cerkve. Kdor torej 'ko6e !oslu'a, !oslu'a Kristusa, kdor jih !a zaniuje, zaniuje Kristusa in tistega, ki je Kristusa !oslal !rim. Ck 19,1#%. 'ko(ovsko posveenje kot zakrament +1. , 'ko6ih, ki jim stojijo ob strani duhovniki, je torej med verujoimi navzo ;os!od :ezus Kristus, veliki duhovnik. Kajti ko sedi na desnici &oga -eta, ni odsoten iz zbora svojih 'ko6ov, temve !redvsem !o njihovi odlini slubi oznanja bojo besedo vsem narodom in verujoim ne!restano !odeljuje zakramente vere. 4o njihovem oetovskem o!ravilu !rim. 1 Kor 7,1$% vlenja z nadnaravnim !rerojenjem nove ude v svoje telo. Z njihovo modrostjo in izku'enostjo konno vodi ter ureja ljudstvo nove zaveze na njegovem !otovanju k veni blaenosti. (i !astirji, izbrani, da !asejo ;os!odovo redo, so Kristusovi sluabniki in oskrbniki bojih skrivnosti !rim. 1 Kor 7,1%* njim je zau!ano !rievanje blagovesti o boji milosti !rim. )im 1$,1#* .!d +9,+7% in sluba Duha ter !ravinosti v sijaju !rim. + Kor 3,182%. Kristus je a!ostole za iz!olnjevanje tolik'nih nalog obdaril s !osebnim izlitjem Svetega Duha, ki je !ri'el nanje !rim. .!d 1,1* +,7* :n +9,++8+3%. Sami !a so svojim !omonikom s !olaganjem rok izroali duhovni dar !rim. 1 (im 7,17* + (im 1,#.>%* in ta dar je v 'ko6ovskem !osveenju !ri'el !rav do nas. Sveti zbor torej ui, da 'ko6ovsko !osveenje !odeljuje !olnost zakramenta svetega reda, tisto !olnost, ki jo tako liturgini obiaj Cerkve kakor govorica cerkvenih oetov imenuje najvi'je duhovni'tvo, vrhunec svete slube. Jko6ovsko !osveenje !odeljuje sku!aj s !osveevalno slubo tudi slubi uiteljstva in vodstva, ki !a se !o svoji naravi moreta o!ravljati le v hierarhinem obestvu z glavo in udi zbora. =z izroila, ki se kae !redvsem v liturginih obredih in v !raksi tako vzhodne kakor zahodne Cerkve, je namre razvidno, da se s !olaganjem rok in z besedami !osveenja tako !odeljuje milost Svetega Duha in tako vtisne sveto neizbrisno znamenje, da 'ko6je na odlien in viden nain zavzemajo mesto samega Kristusa, uitelja, !astirja in duhovnika ter delujejo kot njegovi namestniki. Daloga 'ko6ov je, da z zakramentom svetega reda s!rejemajo nove izbrance v zbor 'ko6ov. 'ko(ovski z!or in njegova glava ++. Kakor so !o ;os!odovi doloitvi sveti 4eter in drugi a!ostoli en sam a!ostolski zbor, tako so na !odoben nain !ovezani med seboj rimski 'ko6, 4etrov naslednik, in drugi% 'ko6je, nasledniki a!ostolov. @e !rastari obiaj, da so !o vsem svetu !ostavljeni 'ko6je bili v obestvu 13

med seboj in z rimskim 'ko6om !ovezani z vezjo edinosti, ljubezni in miru, in !rav tako sestajanje koncilov, na katerih so !o skrbnem razgovarjanju in !osvetovanju z mnogimi vse vanej'e stvari sku!no urejali 8 oboje je !ria za zborno naravo in zborni znaaj 'ko6ovskega reda. (o jasno !otrjujejo tudi vesoljni cerkveni zbori, ki so se vr'ili v teku stoletij. =n !rav to nakazuje e sam zdavnaj uvedeni obiaj, da je treba !oklicati ve 'ko6ov, ki naj bi sodelovali !ri !ovzdignjenju novega izbranca k slubi najvi'jega duhovni'tva. Id 'ko6ovskega zbora !ostane kdo v moi zakramentalnega !osveenja in !o hierarhinem obestvu z glavo in udi zbora. Zbor ali telo 'ko6ov !a ima oblast le, e ga !ojmujemo kot !ovezanega z rimskim 'ko6om. 4etrovim naslednikom, kot glavo zbora, in tako, da ostane neokrnjena oblast !rvenstva 4etrovega naslednika nad vsemi, bodisi !astirji bodisi verniki. )imski 'ko6 ima namre v Cerkvi v moi svoje slube kot Kristusov namestnik in !astir vse Cerkve !olno, vrhovno in vesoljno oblast nad Cerkvijo in more to oblast vedno svobodno izvr'evati. )ed 'ko6ov, ki v uiteljstvu in !astirskem vodstvu nasleduje zboru a!ostolov in v katerem se ne!restano ohranja a!ostolski zbor, !a je sku!aj s svojo glavo, rimskim 'ko6om, in nikoli ne brez njega, tudi nosilec vrhovne in !olne oblasti nad vso Cerkvijo. ,endar more to oblast izvr'evati le v soglasju z rimskim 'ko6om. ;os!od je edinole Simona !ostavil za skalo in kljuarja Cerkve !rim. "t 1#,11812% in ga doloil za !astirja vse svoje rede !rim. :n +1,1$ sl.%* znano !a je, da je bila sluba zavezovanja in razvezovanja, ki je bila dana 4etru "t 1#,12%, !odeljena tudi zboru a!ostolov, !ovezanemu s svojo glavo "t 11,11* +1,1#8+9%. (a zbor, kolikor je sestavljen iz mnogih, odraa raznolinost in vesoljnost bojega ljudstva* kolikor je zbran !od enim !oglavarjem, !a odraa enoto Kristusove rede. -b zvestem ohranjevanju !rvenstva in !oglavarstva svoje glave izvr'ujejo 'ko6je v tem zboru lastno oblast v dobro svojih vernikov in celo vse Cerkve, katere organsko zgradbo in slogo Sveti Duh ne!restano kre!i. ,rhovna oblast nad vso Cerkvijo, ki jo ima ta zbor, se na slovesen nain izvr'uje na vesoljnem cerkvenem zboru. Dikoli ne more biti vesoljnega cerkvenega zbora, ki ga ne bi 4etrov naslednik kot takega !otrdil ali vsaj s!rejel* in !rednostna !ravica rimskega 'ko6a je, te cerkvene zbore sklicevati, jim !redsedovati in jih !otrjevati. (o zborno oblast morejo sku!no s !a!eem izvr'evati 'ko6je, ki ive !o vsem svetu, e jih le glava zbora !oklie k zbornemu delovanju ali e ta glava enotno delovanje razkro!ljenih 'ko6ov vsaj odobri ali svobodno s!rejme, tako da nastane !ravo zborno dejanje. $edse!ojni odnosi ko(ov v z!oru +3. Zborna enota se kae tudi v medsebojnih odnosih !osameznih 'ko6ov z delnimi Cerkvami in z vesoljno Cerkvijo. )imski 'ko6 je kot 4etrov naslednik trajno ter vidno !oelo in temelj edinosti tako 'ko6ov kakor mnoice vernikov. 4osamezni 'ko6je !a so vidno !oelo in temelj edinosti v svojih delnih Cerkvah, ki so oblikovane !o !odobi vesoljne Cerkve. , njih in iz njih sestoji ena in edina katoli'ka Cerkev. Zato !osamezni 'ko6je !redstavljajo vsak svojo Cerkev, vsi sku!aj s !a!eem !a !redstavljajo vso Cerkev, !ovezani v miru, ljubezni in edinosti. 4osamezni 'ko6je, ki so !ostavljeni na elo delnim Cerkvam, izvr'ujejo svoje !astirsko vodstvo le nad zau!anim jim delom bojega ljudstva, ne !a nad drugimi Cerkvami in tudi ne nad vesoljno Cerkvijo. (oda kot udje 'ko6ovskega zbora in zakoniti nasledniki a!ostolov morajo !o Kristusovi ustanovitvi in za!ovedi !osamezni 'ko6je skrbeti za vso Cerkev s tisto !rizadevnostjo, v kateri sicer ne izvr'ujejo dejanja !ravne oblasti, ki !a vendar v najvi'ji meri koristi vesoljni Cerkvi. ,si 'ko6je so namre dolni !os!e'evati in varovati edinost vere in red, ki je sku!en vsej Cerkvi, in vernike navajati k ljubezni do vsega Kristusovega skrivnostnega telesa, zlasti do ubonih in tr!eih udov in do tistih, ki so zaradi !ravice !reganjani !rim. "t $,19%. Da!osled morajo !os!e'evati vsakr'no dejavnost, ki je sku!na vsej Cerkvi, !redvsem da 17

bi rasla vera in vz'la lu !olne resnice vsem ljudem. Sicer !a je gotovo, da z dobrim u!ravljanjem svoje lastne Cerkve kot dela vesoljne Cerkve uinkovito !ris!evajo k blaginji vsega skrivnostnega telesa, ki je tudi telo Cerkva. Skrb za oznanjevanje evangelija !o vsem svetu !ri!ada zboru !astirjev, ki jim je Kristus vsem sku!aj dal za!oved in jim naloil sku!no dolnost, kakor je e !a!e Celestin o!omnil oete e6e'kega cerkvenega zbora. Zato so !osamezni 'ko6je dolni, kolikor jim dovoljuje o!ravljanje njihove lastne slube, zdruiti se v na!orih med seboj in s 4etrovim naslednikom, kateremu je na !oseben nain zau!ana velika naloga raz'irjanja kr'anskega imena. Zato so dolni z vsemi momi goree !od!irati misijone tako z delavci, !otrebnimi za etev, kakor tudi z duhovnimi in gmotnimi sredstvi, in to ne!osredno sami ter tudi s s!odbujanjem vnetega sodelovanja vernikov. 4o astitljivem zgledu kr'anske starodavnosti naj konno 'ko6je v vesoljni zvezi ljubezni radi nudijo bratsko !omo drugim Cerkvam, zlasti sosednim in revnej'im. &oja !revidnost je hotela, da so se razne Cerkve, ki so jih a!ostoli in njihovi nasledniki ustanovili na raznih krajih, sasoma zdruile v ve organsko !ovezanih sku!nosti. (e imajo svojo disci!lino, svoje bogoslune navade, svojo bogoslovno in duhovno dedi'ino, ne da bi s tem kr'ile edinost vere in enotno bojo ureditev vesoljne Cerkve. "ed njimi so nekatere, zlasti starodavne !atriarhatske Cerkve, kakor matice vere rodile druge Cerkve kot svoje here, s katerimi so vse do dana'njih dni !ovezane s tesnej'o vezjo ljubezni v zakramentalnem ivljenju in v medsebojnem s!o'tovanju !ravic in dolnosti. (a v slonosti delujoa raznolinost krajevnih Cerkva 'e svetleje !rikazuje katoli'tvo nedeljene Cerkve. =z !odobnega razloga morejo danes 'ko6ovske kon6erence v mnogoem izdatno !ri!omoi, da se smisel za zbornost uveljavi v !raksi. &oslanstvo ko(ov +7. Kot nasledniki a!ostolov !rejmejo 'ko6je od ;os!oda, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, !oslanstvo uiti vse narode in oznanjati evangelij vsemu stvarstvu, da bi vsi ljudje !o veri, krstu in s!olnjevanju za!ovedi dosegli zvelianje !rim. "t +1,11* "r 1#,1$81#* .!d +#,1> sl.%. Da bi a!ostoli s!olnili to !oslanstvo, jim je Kristus ;os!od obljubil in na binko'tni dan iz nebes !oslal Svetega Duha, v igar moi naj bi bili Kristusove !rie do kraja zemlje, !red narodi in ljudstvi in !red kralji !rim. .!d 1,1* +,1 sl.* 2,1$%. (a naloga, ki jo je ;os!od zau!al !astirjem svojega ljudstva, je !ravo sluenje, ki se v svetem !ismu !omenljivo imenuje /diakonia0, to je streni'tvo !rim. .!d 1,1>.+$* +1,12* )im 11,13* 1 (im 1,1+%. Kanonino !oslanstvo 'ko6ov se more !odeliti !o zakonitih obiajih, ki jih vrhovna in vesoljna cerkvena oblast ni !reklicala, ali !o !ostavah, ki jih je ta oblast dala oziroma !riznala, ali ne!osredno !o samem 4etrovem nasledniku. Dihe ne more !revzeti 'ko6ovske slube, e ga 4etrov naslednik odkloni ali mu odree a!ostolsko obestvo. %iteljska slu!a ko(ov +$. "ed glavnimi nalogami 'ko6ov zavzema !rvo mesto oznanjevanje evangelija. Jko6je so namre glasniki vere in dovajajo nove uence h Kristusu* so tudi verodostojni uitelji, to se !ravi nosilci Kristusove avtoritete. Sebi zau!anemu ljudstvu oznanjajo vero, ki jo je treba s!rejeti in !o njej uravnavati nravno ivljenje, in to vero osvetljujejo v lui Svetega Duha, ko !rina'ajo iz zaklada razodetja novo in staro !rim. "t 13,$+%. (ako na!ravljajo vero rodovitno in budno odvraajo zmote, ki !rete njih redi !rim. + (im 7,187%. Jko6e, ki ue v obestvu z 1$

rimskim !a!eem, morajo vsi imeti v asti kot !rievalce boje in katoli'ke resnice. ,erniki !a se morajo strinjati v verskih in nravnih zadevah z razsodbo svojega 'ko6a, izreeno v Kristusovem imenu, in se je morajo okle!ad z religiozno utemeljeno !oslu'nostjo. (o religiozno !oslu'nost volje in razuma je treba na !oseben nain izkazovati verodostojnemu uiteljstvu rimskega 'ko6a tudi takrat, ko ne govori z najvi'jo uiteljsko oblastjo G/eK cathedra0H* s!o'tljivo je namre treba !riznavati njegovo vrhovno uiteljstvo in se iskreno drati od njega izreenih razsodb, v skladu z njegovo jasno mislijo in voljo* to misel in voljo !a moremo razbrati !redvsem ali iz narave dokumentov ali iz !ogostnega uenja istega nauka ali iz naina izraanja. 4osamezni 'ko6je sicer niso nezmotni* vendar !a nezmotno izrekajo Kristusov nauk, kadar, etudi razkro!ljeni !o vsem svetu, a ohranjujo vez obestva med seboj in s 4etrovim naslednikom, v verodostojnem uenju o verskih in nravnih zadevah glede kakega nauka soglasno izjavljajo, da ga je treba s!rejeti kot dokonno obveznega. (o je 'e bolj oitno tedaj, kadar so 'ko6je, zbrani na vesoljnem zboru, za vso Cerkev uitelji ter razsodniki vere in nravi. (edaj se moramo njihovih de6inicij okle!ati s !oslu'nostjo vere. (a nezmotnost, s katero je boji -dre'enik hotel oskrbeti svojo Cerkev !ri de6iniranju verskega in nravnega nauka, se razteza tako dale, kakor dale se razteza zaklad bojega razodetja, ki ga je treba sveto ohranjevati in zvesto razlagati. (o nezmotnost ima v moi svoje slube rimski 'ko6, glava 'ko6ovskega zbora, kadar kot vrhovni !astir in uitelj vseh kristjanov, ki svoje brate !otrjuje v veri !rim. Ck ++,+3%, dokonno razglasi kak nauk o veri ali nraveh. Zato njegove de6inicije !o !ravici oznaujemo kot nes!remenljive same !o sebi in ne !o soglasju Cerkve, saj so razgla'ene ob !omoi Svetega Duha, ki je bil rimskemu 'ko6u obljubljen v svetem 4etru* zaradi tega te de6inicije tudi ne !otrebujejo nobene odobritve s strani drugih in tudi ne do!u'ajo nikakr'nega !riziva na drugo razsodbo. (edaj namre rimski 'ko6 ne izreka razsodbe kot zasebnik, temve razlaga ali brani nauk katoli'ke vere kot vrhovni uitelj vesoljne Cerkve* v njem je na edinstven nain tisti dar nezmotnosti Cerkve same. Cerkvi obljubljeno nezmotnost ima tudi zbor 'ko6ov, kadar izvr'ujejo vrhovno uiteljstvo v zvezi s 4etrovim naslednikom. (em de6inicijam zaradi delovanja Svetega Duha ne more nikoli manjkati !ritrditev Cerkve* saj se !o delovanju istega Svetega Duha vsa Kristusova reda ohranja in na!reduje v edinosti vere. Ko !a bodisi rimski 'ko6 bodisi zbor 'ko6ov sku!aj z njim de6inira kak nauk, ga izreka v skladu z razodetjem, katerega so se dolni vsi drati in se ravnati !o njem. )azodetje, !isano ali v obliki izroila, se neokrnjeno !redaja na!rej !o zakonitem nasledstvu 'ko6ov in !redvsem !o !rizadevanju rimskega 'ko6a* in v lui Duha resnice se to razodetje v Cerkvi sveto ohranja in zvesto razlaga. )imski 'ko6 in 'ko6je se v skladu s svojo dolnostjo in z vanostjo stvari goree trudijo za !ravilno raziskovanje in !rimerno !odajanje razodetja in u!orabljajo v ta namen !rikladna sredstva. ,endar !a ne !rejemajo novega javnega razodetja, ki bi s!adalo k bojemu zakladu vere. &osveevalna slu!a ko(ov +#. Jko6, zaznamovan s !olnostjo zakramenta svetega reda, je /oskrbnik milosti najvi'jega duhovni'tva0, in to !redvsem v evharistiji, ki jo daruje sam ali !oskrbi, da jo darujejo drugi, in iz katere Cerkev ne!restano ivi in raste. (a Kristusova Cerkev je resnino navzoa v vseh zakonitih krajevnih obestvih vernikov, ki se, zedinjena s svojimi 'ko6i, v novi zavezi tudi sama imenujejo cerkve. (a so namre vsako v svojem kraju novo, v Svetem Duhu in !o!olni gotovosti !rim. 1 (es 1,$% od &oga !oklicano ljudstvo. 1#

-znanjevanje evangelija zbira vernike v teh obestvih in v njih se obhaja skrivnost ;os!odove veerje, /da se !o ;os!odovem mesu in krvi !ovezuje vsa bratska sku!nost v eno telo0. , vsakem oltarnem obestvu, zbranem !od svetim !redsedstvom 'ko6a, se razodeva simbol tiste ljubezni in /edinosti skrivnostnega telesa, brez katere ne more biti zvelianja0. , teh obestvih, e!rav so !ogosto neznatna in uboga ali !a ive razkro!ljeno, je navzo Kristus, igar mo !ovzroa, da je Cerkev ena, sveta, katoli'ka in a!ostolska. Zakaj /delenost Kristusovega telesa in njegove krvi ne !ovzroa ni drugega, kakor da !rehajamo v to, kar !rejemamo0. ,sako zakonito obhajanje evharistije vodi 'ko6, ki mu je zau!ana naloga, da izkazuje bojemu veliastvu bogoastje kr'anske vere in da to bogoastje ureja !o ;os!odovih za!ovedih in !o cerkvenih !ostavah, katere za 'ko6ijo !o svoji sodbi !odrobneje doloa. (ako 'ko6je z molitvijo in delom za ljudstvo na mnogovrstne naine in obilno razlivajo to, kar !rihaja iz !olnosti Kristusove svetosti. S slubo besede !osredujejo verujoim bojo mo v re'enje !rim. )im 1,1#% in vernike !osveujejo z zakramenti, katerih urejeno in !lodovito delitev urejajo s svojo oblastjo. (i urejajo !odeljevanje krsta, ki daje dele !ri Kristusovem kraljevem duhovni'tvu. -ni so !rvotni delilci svete birme, !odeljevalci svetih redov ter urejevalci dolob glede svete !okore. Dalje svoje vernike skrbno s!odbujajo in !ouujejo, naj v bogosluju in zlasti !ri daritvi svete ma'e v veri in s s!o'tljivostjo iz!olnjujejo svojo vlogo. Slednji morajo z zgledom svojega ivljenja koristiti tistim, katerim so !o8stavljeni na elo, tako da zdrujejo svoje nravi od vsakega zla in jih, kolikor morejo, z bojo !omojo s!reminjajo v dobro, da bi sku!aj s sebi zau!ano redo !ri'li v veno ivljenje. #odstvena slu!a ko(ov +>. Jko6je vodijo njim zau!ane delne Cerkve kot Kristusovi namestniki in od!oslanci z nasveti, s s!odbujanjem, z zgledi, !a tudi s svojo avtoriteto in sveto oblastjo, ki !a jo u!orabljajo samo za s!odbujanje svoje rede k rasti v resnici in svetosti* !ri tem naj si bodo v svesti, da mora, kdor je najveji, biti kakor najmanj'i in !redstojnik kakor strenik !rim. Ck ++,+#8+>%. (a oblast, ki jo o!ravljajo osebno v Kristusovem imenu, je njim lastna, redna in ne!osredna, e!rav njeno izvr'evanje dokonno ureja najvi'ja cerkvena avtoriteta in e!rav more biti to izvr'evanje zaradi koristi Cerkve ali vernikov utesnjeno z doloenimi mejami. , moi te oblasti imajo 'ko6je !red ;os!odom sveto !ravico in dolnost, da dajejo svojim !odrejenim zakone, jih sodijo in urejajo vse, kar zadeva bogosluni red in nain a!ostolata. Djim je v !olnosti izroena !astirska sluba, to je trajna in vsakodnevna skrb za njihove ovce, in ne smemo jih imeti za namestnike rimskih !a!eev, saj vr'e sebi lastno oblast in se !o vsej !ravici imenujejo !redstojniki ljudstva, ki ga vodijo. Zato vrhovna in vesoljna oblast ne od!ravlja njihove oblasti, am!ak jo nas!rotno !otrjuje, kre!i in 'iti, saj Sveti Duh nes!remenljivo ohranja obliko vodstva, ki jo je Kristus ;os!od !ostavil svoji Cerkvi. Jko6, ki ga !o'ilja druinski -e, da vodi njegovo druino, naj ima !red omi zgled dobrega 4astirja, ki ni !ri'el, da bi se mu streglo, am!ak, da bi on stregel !rim. "t +9,+1* "r 19,7$% in dal svoje ivljenje za ovce !rim. :n 19,11%. ,zet izmed ljudi in obdan s slabostjo more imeti !otr!ljenje s tistimi, ki so nevedni in se motijo !rim. ?eb $,18+%. Daj se ne brani !oslu'ati !odrejene, za katere skrbi kot za svoje !rave otroke in jih s!odbuja, naj z njim vneto sodelujejo. Ker bo za njihove du'e dajal odgovor &ogu !rim. ?eb 13,1>%, naj z molitvijo, !ridiganjem in z vsemi deli ljubezni skrbi tako zanje kakor tudi za tiste, ki 'e ne !ri!adajo eni 1>

redi in katere naj ima kot v ;os!odu sebi izroene. Ker je kakor a!ostol 4avel dolnik vsem, naj bo !ri!ravljen oznanjevati blagovest vsem !rim. )im 1,1781$% in svoje vernike s!odbujati k a!ostolski in misijonski dejavnosti. ,erniki !a se morajo okle!ati 'ko6a kakor Cerkev :ezusa Kristusa in kakor :ezus Kristus -eta, da bi tako vse sogla'alo v edinosti in dajalo im obilnej'o bojo slavo !rim. + Kor 7,1$%. Duhovniki in njihov odnos do Kristusa) do ko(ov) do so!ratov in do kranskega ljudstva +1. Kristus, ki ga je -e !osvetil in !oslal na svet :n 19,3#%, je !o svojih a!ostolih njihovim naslednikom, to je 'ko6om, dal dele svojega !osveenja in !oslanstva* ti !a so nalogo svoje slube v razlinih sto!njah zakonito izroili razlinim nosilcem v Cerkvi. (ako o!ravljajo od &oga !ostavljeno cerkveno slubo v razlinih sto!njah svetega reda tisti, ki se e od nekdaj imenujejo 'ko6je, !rezbiterji in diakoni. Duhovniki sicer nimajo najvi'je sto!nje duhovni'tva in so v izvr'evanju svoje oblasti odvisni od 'ko6ov* vendar !a so z njimi !ovezani v duhovni'kem dostojanstvu in so v moi zakramenta svetega reda, v !odobnosti s Kristusom, najvi'jim in venim duhovnikom ?eb $,1819* >,+7* 2,118+1%, !osveeni za oznanjevanje evangelija, za !astirje vernikov ter za obhajanje bogosluja kot !ravi duhovniki nove zaveze. Da svoji slubeni sto!nji so deleni naloge edinega srednika Kristusa 1 (im +,$% in oznanjajo bojo besedo vsem. Svojo sveto slubo !a o!ravljajo !redvsem v evharistinem bogosluju ali sinaksi* !ri njej nasto!ajo v Kristusovi osebi in razgla'ajo njegovo skrivnost, !ridruujejo molitve vernikov daritvi njihove ;lave in edino daritev nove zaveze, namre daritev Kristusa, ki je sam sebe enkrat za vselej daroval -etu kot brezmadeno rtev !rim. ?eb 2,118+1%, v ma'ni daritvi do ;os!odovega !rihoda !rim. 1 Kor 11,+#% !onavzoujejo in naklanjajo. , korist s!okornim in bolnim vernikom na najvi'ji sto!nji o!ravljajo slubo s!rave in !olaj'anja, !otrebe in !ro'nje vernikov !a !rina'ajo !red &oga -eta !rim. ?eb $,187%. 4rimerno svojemu deleu oblasti izvr'ujejo slubo Kristusa 4astirja in ;lave, zbirajo bojo druino kot enodu'no bratsko sku!nost in jo !o Kristusu v Svetem Duhu vodijo k &ogu -etu. Sredi rede molijo &oga v Duhu in resnici !rim. :n 7,+7%. Konno se trudijo z besedo in !ouevanjem !rim. 1 (im $,1>%, ko verujejo, kar !remi'ljevaje berejo v ;os!odovi !ostavi, uijo, kar verujejo, in se ravnajo !o tem, kar uijo. Duhovniki, skrbni sodelavci 'ko6ovskega reda ter njegova !omo in orodje, so !oklicani, da sluijo bojemu ljudstvu, in sestavljajo sku!aj s svojim 'ko6om en sam duhovni'ki zbor, ki !a ima razline naloge. , !osameznih krajevnih obestvih GcongregationibusH vernikov na neki nain !onavzoujejo 'ko6a, s katerim so zvezani v duhu zau!anja in velikodu'nosti, in delno !revzemajo njegove naloge in njegovo skrb ter o!ravljajo to z vsakdanjo !rizadevnostjo. Ko !od 'ko6ovim vodstvom !osveujejo in vodijo sebi izroeni del ;os!odove rede, na!ravljajo vesoljno Cerkev vidno v svojem kraju in zelo mnogo !ris!evajo h graditvi vsega Kristusovega telesa !rim. 56 7,1+%. ,edno vneti za blagor bojih otrok naj si !rizadevajo s svojim delovanjem !ris!evati k !astoralnemu delu v vsej 'ko6iji in tudi v vsej Cerkvi. Zaradi delenosti !ri 'ko6ovem duhovni'tvu in !oslanstvu naj duhovniki !riznavajo 'ko6a res kakor za svojega oeta in naj ga s!o'tljivo ubogajo. Jko6 !a naj na duhovnike, svoje sodelavce, gleda kot na sinove in !rijatelje, kakor tudi Kristus svojih uencev ne imenuje ve sluabnike, am!ak !rijatelje !rim. :n 1$,1$%. ,si duhovniki, tako 'ko6ijski kakor redovni'ki, so torej zaradi svetega reda in slube !ridrueni zboru 'ko6ov ter v skladu s svojim !oklicem in milostjo sluijo blagru vse Cerkve. 4o sku!nem !osveenju in !oslanstvu so vsi duhovniki med seboj !ovezani v najtesnej'em bratstvu, ki naj se samo od sebe in radovoljno razodeva v medsebojni !omoi, tako duhovni

11

kakor gmotni, tako !astoralni kakor osebni, !ri sestankih in v sku!nosti ivljenja, dela in ljubezni. Za vernike !a, ki so jih duhovniki s krstom in !ouevanjem duhovno rodili !rim. 1 Kor 7,1$* 1 4t 1,+3%, naj skrbijo kakor oetje v Kristusu. Kakor iz srca vzor redi 1 4t $,3% naj tako vodijo svoje krajevno obestvo in mu tako sluijo, da bo vredno nositi tisto ime, s katerim je odlikovano eno samo in celotno boje ljudstvo, to je ime /boja Cerkev0 !rim. 1 Kor 1,+* + Kor 1,1* in na ve mestih%. 4omnijo naj, da so dolni s svojim vsakdanjim ivljenjem in skrbjo vernim in brezvernim, katolianom in nekatolianom kazati obraz res duhovni'ke in !astirske slube in vsem nuditi !rievanje resnice in ivljenja ter kot dobri !astirji iskati tudi tiste !rim. Ck 1$,78>%, ki so sicer kr'eni v katoli'ki Cerkvi, a so nehali !rejemati zakramente ali !a so celo od!adli od vere. Ker se love'ki rod danes vedno bolj zra'a v civilno, gos!odarsko in drubeno enoto, je toliko bolj !otrebno, da duhovniki z zdrueno zavzetostjo in !rizadevanjem !od vodstvom 'ko6ov in !a!ea odstranjajo vsakr'en vzrok za razdor, da bi bil ves love'ki rod !riveden v enoto boje druine. Diakoni +2. Da niji hierarhini sto!nji so diakoni, na katere se !olagajo roke /ne za duhovni'tvo, am!ak za streni'tvo0. -kre!ljeni z zakramentalno milostjo v obestvu s 'ko6om in z zborom njegovih duhovnikov sluijo bojemu ljudstvu v streni'tvu svetega bogosluja, besede in ljubezni. Z odobritvijo !ristojne oblasti more diakon slovesno !odeljevati krst, hraniti in deliti 5vharistijo, !risostvovati v imenu Cerkve skle!anju zakona in ga blagoslavljati, !rina'ati !o!otnico umirajoim, brati vernikom sveto !ismo, jih !ouevati in s!odbujati, voditi bogoastje in molitev vernikov, deliti zakramentale, voditi !ogrebni obred in !oko!. Ko se !osveajo o!ravilom ljubezni in u!ravljanja, naj se diakoni s!ominjajo o!omina svetega 4olikar!a< /Daj bodo usmiljeni, gorei, naj hodijo !o resnici ;os!oda, ki je !ostal sluabnik vseh0. Ker sedaj veljavni obiaj latinske Cerkve v mnogih !okrajinah oteuje s!olnjevanje teh nalog, ki so za ivljenje Cerkve nad vse !otrebne, se more diakonat v bodoe s!et vz!ostaviti kot samostojna in trajna hierarhina sto!nja. 4ristojne !okrajinske 'ko6ovske kon6erence raznih vrst !a morejo s !a!eevo odobritvijo odloiti, ali je in kje je za du'no !astirstvo !rimerno !ostaviti tak'ne diakone. S soglasjem rimskega 'ko6a bo mogoe ta diakonat !odeliti tudi e !oroenim starej'im mo'kim, dalje za to slubo s!osobnim mlaj'im mo'kim, za katere !a mora 'e na!rej trdno veljati !ostava celibata.

12

1% &oglavje' +AIKI %vod 39. Ko je koncil !ojasnil naloge hierarhije, rad obrne svojo misel na stan tistih vernikov, ki se imenujejo laiki. ,se tisto, kar je bilo reeno o bojem ljudstvu, se enako nana'a na laike, redovnike in klerike. ,endar !a laikom, naj bodo mo'ki ali enske, glede na njihov !oloaj in !oslanstvo !osebej !ri!adajo nekatere stvari, katerih temelje je zaradi !osebnih okoli'in na'ega asa treba bolj skrbno !retresti. Du'ni !astirji se namre dobro zavedajo, koliko laiki !ris!evajo k blagru celotne Cerkve. Dobro namre vedo, da niso od Kristusa !ostavljeni, da bi vse zveliavno !oslanstvo Cerkve v odnosu do sveta !revzeli samo nase, marve da je njihova vzvi'ena naloga tako !asti vernike in tako !riznavati njihove naloge in karizme, da na svoj nain vsi slono sodelujejo za sku!no stvar. (reba je namre, da vsi /izvr'ujemo resnico v ljubezni in v vsem rastemo k njemu, ki je glava, Kristus< iz njega !rejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakr'no vezjo medsebojne !omoi, !o delovanju, kakr'no je !rimerno vsakemu !osameznemu delu in tako samo sebe zida v ljubezni0 56 7,1$81#%. Kdo je po gledanju koncila laik 31. 4od imenom laiki razumemo tukaj vse vernike razen udov svetega reda in redovni'kega stanu, !otrjenega v Cerkvi, to se !ravi vernike, ki so bili s krstom vlenjeni v Kristusa in s tem uvr'eni v boje ljudstvo. (i verniki so s krstom na svoj nain !ostali deleni Kristusove duhovni'ke, !rero'ke in kraljevske slube in izvr'ujejo svoj dele !oslanstva celotnega kr'anskega ljudstva v Cerkvi in v svetu. Caikom !ri!ada !osebna, njim lastna svetnost. Be!rav se namre udje svetega reda vasih morejo ukvarjati s svetnimi zadevami, ko izvr'ujejo tudi svetni !oklic, vendar so !o svoji !osebni !oklicanosti v !rvi vrsti in !osebej doloeni za sveto slubo, medtem ko redovniki s svojim stanom na svetal in izreden nain !riujejo, da sveta ni mogoe !reoblikovati in ga darovati &ogu brez duha blagrov. Caiki imajo !o !osebni !oklicanosti nalogo iskati boje kraljestvo s tem, da se ukvarjajo s asnimi remi in jih urejajo v skladu z bojo voljo. , svetu ive, to je v vseh !osameznih svetnih dolnostih in !oslih in v rednih druinskih in drubenih razmerah, iz katerih je njihov obstanek tako reko stkan. (am jih klie &og, da bi z izvr'evanjem svoje lastne naloge in ob vodstvu evangeljskega duha kakor kvas od znotraj !ris!evali k !osveenju sveta in da bi na ta nain !redvsem s !rievanjem svojega ivljenja in z arom svoje vere, u!anja in ljubezni razodevali Kristusa drugim. Daloga laikov je torej na !oseben nain ta, da vse asne stvarnosti, s katerimi so ozko !ovezani, tako osvetljujejo in usmerjajo, da se te vedno vr'ijo in razvijajo v skladu s Kristusom ter so v slavo Stvarniku in -dre'eniku. Dostojanstvo laikov kot lanov !ojega ljudstva 3+. Sveta Cerkev je !o boji uredbi delena udovite razlinosti v zgradbi in vodstvu. /Kakor imamo namre v enem telesu mnogo udov, vsi udje !a nimajo istega o!ravila, tako je mnoica nas eno telo v Kristusu, !osamezni !a med seboj udje0 )im 1+,78$%.

+9

5no je torej izvoljeno boje ljudstvo< /en ;os!od, ena vera, en krst0 56 7,$%* sku!no je dostojanstvo udov !o njihovem !rerojenju v Kristusu, sku!na je milost bojega otro'tva, sku!na !oklicanost k !o!olnosti, eno zvelianje, eno u!anje in nedeljena ljubezen. , Kristusu in Cerkvi torej ni nikakr'ne neenakosti, kar zadeva rod ali narodnost, socialni !oloaj ali s!ol, kajti /ni ve :uda, tudi ne ;rka* ni ve sunja, tudi ne svobodnega* ni ve mo'kega in enske* kajti vsi vi ste LedenM v Kristusu :ezusu0 ;al 3,+1 gr.* !rim. Kol 3,11%. (ako torej v Cerkvi ne !otujejo vsi !o isti !oti, toda vsi so !oklicani k svetosti in so v boji !ravinosti !rejeli enako vero !rim. + 4t 1,1%. Be!rav so nekateri !o Kristusovi volji !ostavljeni drugim za uitelje, oskrbnike bojih skrivnosti in !astirje, vendar !a med vsemi vlada enakost glede dostojanstva in glede dejavnosti, ki je sku!na vsem vernikom v graditvi Kristusovega skrivnostnega telesa. )azlikovanje namre, ki ga je ;os!od !ostavil med !osveenimi sluabniki in ostalim bojim ljudstvom, vkljuuje !ovezanost* saj so !astirji in drugi verniki, kolikor drug drugega !otrebujejo, med seboj v tesni zvezi. 4astirji Cerkve naj si !o Kristusovem zgledu sluijo medsebojno in drugim vernikom, ti !a naj s !astirji in uitelji vneto sodelujejo. (ako v raznolinosti vsi !riujejo za udovito edinost v Kristusovem telesu< kajti ravno raznolinost darov, slub in del zbira boje otroke v enoto, ker /vse to dela !rav isti Duh0 1 Kor 1+,11%. Kakor imajo torej laiki !o boji dobrotljivosti za brata Kristusa, ki je, e!rav ;os!od vseh, !ri'el, ne da bi se mu streglo, am!ak da bi on stregel !rim. "t +9,+1%, tako imajo za brate tudi tiste, ki so !ostavljeni v sveto slubo, da s Kristusovo oblastjo s !ouevanjem in !osveevanjem in vodstvom oskrbujejo bojo druino tako, da vsi iz!olnjujejo novo za!oved ljubezni. Zato kar najle!'e !ravi sv. .vgu'tin< /Be me je strah, ker sem za vas, !a mi je v tolabo, da sem z vami. Za vas sem namre 'ko6, z vami sem kristjan. -no je ime dolnosti Go66iciiH, to milosti* ono je ime nevarnosti, to zvelianja0. Odreenjskost in apostolskost ivljenja v laikem stanu 33. Zbrani v bojem ljudstvu in v enem Kristusovem telesu !ostavljeni !od eno glavo, so laiki vsi brez izjeme !oklicani, da kot ivi udje z vsemi momi, ki so jih !rejeli !o Stvarnikovi dobroti in !o -dre'enikovi milosti, !ris!evajo k rasti Cerkve in k njenemu ne!restanemu !osveevanju. .!ostolat laikov je torej delenost !ri odre'enjskem !oslanstvu Cerkve in za to jih je vse ;os!od doloil s krstom in z birmo. Zakramenti, zlasti sveta evharistija, !a !odeljujejo in nahranjajo tisto ljubezen do &oga in do ljudi, ki je du'a vsega a!ostolata. . laiki so !oklicani !redvsem k temu, da !o njih !ostaja Cerkev !riujoa in dejavna na tistih krajih in v tistih okoli'inah, kjer more Cerkev samo !o njih !ostati sol zemlje. (ako je vsak laik e zaradi darov, ki jih je !rejel, /!o meri Kristusovega daru0 56 7,>% !ria in hkrati ivo orodje !oslanstva Cerkve. )azen tega a!ostolata, ki je naloga !rav vseh vernikov, morejo biti laiki !oklicani 'e na razline naine k bolj ne!osrednemu sodelovanju !ri hierarhinem a!ostolatu, !odobno tistim moem in enam, ki so a!ostola 4avla !od!irali !ri oznanjevanju evangelija in ki so se mnogo trudili v ;os!odu !rim. El! 7,3* )im 1#,3.7%. )azen tega so s!osobni, da jih hierarhija !ritegne k nekaterim cerkvenim slubam, ki naj jih izvr'ujejo v duhovni namen. ,sem laikom je torej naloeno astno breme !rizadevanja, da bi boji odre'itveni skle! bolj in bolj dosegal vse ljudi vseh asov in vseh krajev na zemlji. Daj jim bo torej !ovsod od!rta !ot, +1

da se bodo !o svojih moeh in v skladu s !otrebami asa tudi oni vneto udeleevali odre'enjsko8zveliavne dejavnosti Cerkve. Dele laikov pri splonem duhovnitvu in pri !ogosluju 37. Ker hoe veliki in veni duhovnik Kristus :ezus tudi !o laikih nadaljevati svoje !rievanje in svoje sluenje, jih oivlja s svojim Duhom in nenehno nagiblje k vsakr'nemu dobremu in !o!olnemu delu. (istim namre, katere tesno !ovezuje s svojim ivljenjem in !oslanstvom, daje tudi dele svoje duhovni'ke slube za izvr'evanje duhovnega bogoastja v bojo slavo in v zvelianje ljudi. Zato so laiki Kristusu !osveeni in s Svetim Duhom maziljeni ter s tem udovito !oklicani in us!osobljeni, da v njih zrastejo vedno obilnej'i sadovi Duha. ,sa njihova dela, molitve in a!ostolske !obude, zakonsko in druinsko ivljenje, vsakdanje delo, du'evni in telesni !oitek, e to izvr'ujejo v Duhu, !a tudi nadloge ivljenja, e jih !rena'ajo !otr!eljivo, !ostanejo duhovne daritve, !rijetne &ogu !o :ezusu Kristusu !rim. 1 4t +,$%. , obhajanju evharistije laiki vse to hkrati z darovanjem ;os!odovega telesa v globoki !obonosti darujejo -etu. (ako kot !ovsod dejavni boji astilci tudi svet sam !osveujejo &ogu. Dele laikov pri Kristusovi preroki slu!i 3$. Kristus, veliki !rerok, ki je tako s !rievanjem svojega ivljenja kakor tudi z mojo besede razglasil -etovo kraljestvo, izvr'uje svojo !rero'ko slubo do !olnega razodetja svoje slave ne le !o hierarhiji, ki ui v njegovem imenu in v njegovi moi, am!ak tudi !ot laikih. Kristus jih !ostavlja za svoje !rie in jih us!osablja s utom vere in z milostjo besede !rim. .!d +,1>811* )az 12,19% zato, da bi mo evangelija sijala v vsakdanjem druinskem in drubenem ivljenju. Kaejo se kot sinovi obljube, e, moni v veri in u!anju, odku!ujejo sedanji as !rim. 56 $,1#* Kol 7,$% in s !otr!eljivostjo !riakujejo !rihodnje slave !rim. )im 1,+$%. (ega u!anja !a naj ne skrivajo v notranjosti du'e, marve naj ga z ne!restanim !rizadevanjem za s!reobrnjenje in z borbo /zo!er svetovne gos!odovalce te teme, zo!er hudobne duhove0 56 #,1+% razodevajo tudi v urejanju svetnega ivljenja. Kakor so zakramenti nove zaveze, s katerimi se hrani ivljenje in a!ostolat vernikov, !red!odoba novih nebes in nove zemlje !rim. )az +1,1%, tako laiki !ostanejo uinkoviti oznanjevalci verovanja v stvarnosti, v katere u!amo !rim. ?eb 11,1%, e z ivljenjem iz vere brez omahovanja !ovezujejo iz!ovedovanje vere. (a evangelizacija ali oznanjevanje Kristusove blagovesti s !rievanjem ivljenja in besede dobiva neki svojevrsten !eat in !osebno uinkovitost iz tega, ker !oteka v navadnih razmerah sveta. 4ri tej nalogi je zelo dragocen tisti stan, ki ga !osveuje !oseben zakrament, namre zakonsko in druinsko ivljenje. Kjer namre kr'anska vernost !reema ves nain ivljenja in ga vsak dan bolj !reoblikuje, tam imamo odlino vajo in 'olo za a!ostolat laikov. (am imajo zakonci !oseben !oklic, da bi bili drug drugemu in otrokom !rie vere in Kristusove ljubezni. Kr'anska druina glasno oznanjuje tako sedaj delujoe moi bojega kraljestva kakor tudi u!anje na blaeno ivljenje. (ako s svojim zgledom in !rievanjem !re!riuje svet< o grehu in razsvetljuje tiste, ki i'ejo resnico. Caiki torej morejo in morajo tudi tedaj, ko so za!osleni s asnimi skrbmi, izvr'evati dragoceno delo za evangelizacijo sveta. Be nekateri izmed njih, ako !rimanjkuje !osveenih sluabnikov ++

ali ako so ti zaradi vladajoega !reganjanja ovirani, !o svojih moeh nadome'ajo te !osveene sluabnike !ri nekaterih svetih o!ravilih, in e mnogi izmed laikov vse svoje moi u!orabljajo za a!ostolsko delo, je !a vendar dolnost vseh, da sodelujejo !ri 'irjenju in rasti Kristusovega kraljestva na svetu. Zato naj se laiki vneto trudijo, da bodo globlje s!oznali razodete resnice, in naj goree !rosijo od &oga za dar modrosti. Dele laikov pri Kristusovi kraljevski slu!i 3#. Kristus, ki je bil !okoren do smrti in bil zaradi tega od -eta !ovelian !rim. El! +,1.2%, je 'el v slavo svojega kraljestva. Djemu je !odvreno vse, dokler samega sebe in vsega stvarstva ne !odvre -etu, da bo &og vse v vsem !rim. 1 Kor 1$,+>. +1%. (o oblast je !odelil svojim uencem, da bi tudi oni bili !ostavljeni v kraljevsko svobodo in da bi z zatajevanjem samega sebe in s svetim ivljenjem !remagovali v sebi kraljestvo greha !rim. )im #,1+%, 'e ve, da bi Kristusu sluili tudi v drugih in s !oninostjo ter !otr!eljivostjo vodili svoje brate h Kralju, kateremu sluiti se !ravi kraljevati. ;os!od namre hoe tudi !o vernih laikih raz'irjati svoje kraljestvo, ki je kraljestvo resnice in ivljenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo !ravice, ljubezni in miru* v tem kraljestvu bo tudi stvarstvo samo re'eno iz suenjstva !okvarjenosti v svobodo !ovelianih bojih otrok !rim. )im 1,+1%. Zares velika obljuba in veliko naroilo je dano uencem< /,se je va'e, vi !a Kristusovi, Kristus !a boji0 1 Kor 3,+3%. ,erniki morajo torej !riznavati globoko notranjo naravo vsega stvarstva, njegovo vrednost in njegovo naravnanost na bojo slavo. Drug drugemu morajo tudi s svetno dejavnostjo !omagati k svetej'emu ivljenju. (ako naj se svet !re!aja s Kristusovim duhom in naj v !ravinosti, ljubezni in miru uinkoviteje dosega svoj namen. , vsestranskem iz!olnjevanju te naloge zavzemajo laiki !rvo mesto. S svojo izvedenostjo na svetnih !odrojih in s svojo dejavnostjo, ki jo Kristusova milost notranje dviga, uinkovito !ris!evajo k temu, da bi se ustvarjene dobrine s love'kim delom, tehniko in kulturo iz!o!olnjevale v skladu s Stvarnikovim naroilom in v skladu z lujo boje &esede v korist !rav vseh ljudi, da bi bile te dobrine med njimi !rimerneje razdeljene in da bi na svoj nain vodile k vses!lo'nemu na!redku v love'ki in kr'anski svobodi. (ako bo Kristus s svojo lujo, ki odre'uje, !o udih Cerkve bolj in bolj razsvetljeval celotno love'ko drubo. )azen tega naj laiki, tudi z zdruenimi momi, uredbe in razmere sveta, e so kje take, da zavajajo v greh, tako ozdravljajo, da bo vse to !ostalo skladno z vodili !ravinosti in da bo bolj !os!e'evalo kre!ostno ivljenje, kakor !a mu 'kodovalo. Be bodo tako ravnali, bodo z resninimi moralnimi vrednotami !reeli kulturo in love'ka dela. Da ta nain bo hkrati njiva sveta bolj !ri!ravljena za seme boje besede in bolj na 'iroko bodo od!rta vrata, skozi katera naj vsto!i v svet oznanilo miru. Zaradi odre'itvenega reda samega naj se verniki nauijo dobro razlikovati med tistimi !ravicami in dolnostmi, ki jih obvezujejo, ker !ri!adajo Cerkvi, in med tistimi, katere jim gredo, ker so udje love'ke drube. 4rizadevajo naj si, da bi oboje med seboj skladno zdruevali, in naj !omnijo, da jih mora v vsaki asni zadevi voditi kr'anska vest, ker ne moremo nobene love'ke dejavnosti, tudi ne v asnih reeh, odtegniti bojemu gos!ostvu. , na'em asu je kar najbolj !otrebno, da ta razlika, !a tudi skladnost kar najjasneje odsevata v nainu delovanja vernikov, da bi !oslanstvo Cerkve moglo bolje ustrezati !osebnim razmeram dana'njega sveta. (reba je sicer !riznati, da se zemeljska druba !o !ravici !osvea svetnim skrbem in da se !ri tem ravna !o svojevrstnih naelih, toda !rav tako !o !ravici odklanjamo tisti !ogubni nauk, ki si !rizadeva zgraditi drubo ne oziraje se na religijo in ki nas!rotuje verski svobodi dravljanov ter jo uniuje. +3

Odnos laikov do hierarhije 3>. Kakor vsi verniki tako imajo tudi laiki !ravico, da od !osveenih !astirjev v obilju !rejemajo duhovne dobrine Cerkve, zlasti !omoke boje besede in zakramentov. (em !astirjem naj torej razodevajo svoje !otrebe in elje tako svobodno in zau!no, kot se s!odobi bojim otrokom in bratom v Kristusu. , skladu s svojim znanjem, strokovnostjo in ugledom, katerega uivajo, imajo !ravico, vasih celo dolnost, da !ovedo svoje mnenje o tistih stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve. Be je !otrebno, naj se to zgodi !rek ustanov, ki jih je Cerkev za to doloila, in vedno resnicoljubno, !ogumno in modro, s s!o'tovanjem in ljubeznijo do tistih, ki !o svoji sveti slubi !redstavljajo Kristusa. Caiki, kakor vsi verniki, naj se s kr'ansko !oslu'nostjo brez obotavljanja okle!ajo tega, kar doloijo !osveeni !astirji kot Kristusovi zasto!niki, kot uitelji in voditelji v Cerkvi* ravnajo naj se !ri tem !o Kristusovem zgledu, !o zgledu njega, ki je s svojo !okor'ino do smrti vsem ljudem od!rl blaeno !ot svobode bojih otrok. (udi naj ne !ozabljajo !ri!oroati svoje !redstojnike &ogu* saj ti bedijo nad na'imi du'ami kot taki, ki bodo dajali odgovor, da bodo mogli to delati z veseljem in ne zdihovaje !rim. ?eb 13,1>%. 4osveeni !astirji !a naj !riznavajo in !os!e'ujejo dostojanstvo laikov in njihovo odgovornost v Cerkvi. )adi naj u!orabljajo njihov !ametni nasvet, z zau!anjem naj jim izroajo naloge v slubi Cerkve in naj jim !ustijo svobodo in !odroje dejavnosti, vlivajo naj jim celo !oguma, da se lotevajo del tudi na lastno !obudo. Z oetovsko ljubeznijo in !azljivo v Kristusu naj gledajo na !obude, !ro'nje in elje, ki jih !redloe laiki. S s!o'tovanjem naj !riznavajo u!ravieno svobodo, ki vsem !ri!ada v zemeljski drubi. =z teh zau!nih odnosov med laiki in !astirji je treba !riakovati mnogo dobrega za Cerkev< tako se namre v laikih kre!i ut za lastno odgovornost, !os!e'uje se vesela dejavnost in lae se sile laikov !ridruijo delu !astirjev. (i !a si morejo, !od!rti z izkustvom laikov, ustvarjati jasnej'e in !rimernej'e sodbe tako v duhovnih kakor v asnih reeh. Da ta nain more celotna Cerkev, okre!ljena s silami vseh svojih udov, uinkoviteje iz!olnjevati svoje !oslanstvo za ivljenje sveta. Sklep 31. ,sak laik mora !red svetom biti !ria vstajenja in ivljenja ;os!oda :ezusa in znamenje ivega &oga. ,si sku!aj in vsak s svoje strani morajo hraniti svet s sadovi Duha !rim. ;al $,++% in raz'irjati tistega duha, s katerim so !reeti ubogi, krotki in miroljubni, katere je ;os!od v evangeliju blagroval !rim. "t $,382%. Z eno besedo< /Kar je du'a v telesu, to naj bodo kristjani v svetu0.

+7

2% &oglavje' 3OK+ICANOST #S!- K S#!TOSTI C!"K#! %vod 32. - Cerkvi, katere skrivnost razlaga cerkveni zbor, verujemo, da je neuniljivo sveta. Kristus, &oji Sin, ki ga z -etom in Svetim Duhom slavimo kot /edino svetega0, je namre Cerkev vzljubil kot svojo nevesto in sam sebe dal zanjo, da bi jo !osvetil !rim. 56 $,+$8+#%* zdruil jo je s seboj kot svoje telo ter jo na!olnil s !odaritvijo Svetega Duha v bojo slavo. Zato so v Cerkvi vsi, naj !ri!adajo k hierarhiji ali !a jih hierarhija vodi, !oklicani k svetosti !o a!ostolovi besedi< /(o je namre boja volja, va'e !osveenje0 1 (es 7,3* !rim. 56 1,7%. (a svetost Cerkve se ne!restano razodeva in se mora razodevati v sadovih milosti, ki jih Sveti Duh !ovzroa v vernikih. , mnogoterih oblikah se izraa !ri !osameznikih, ki na svoji ivljenjski !oti teijo k !o!olni ljubezni in so v vz!odbudo drugim. Da svoj !osebni nain se ta svetost razodeva v iz!olnjevanju svetov, ki jih navadno imenujemo evangeljske. (o iz!olnjevanje svetov, ki se ga !o nagibanju Svetega Duha oklenejo mnogi kristjani, naj bo to zasebno ali v kaki ustanovi ali stanu, !otrjenih od Cerkve, daje in mora dajati v svetu sijajno !rievanje in zgled te svetosti. &oklicanost vseh k svetosti 79. ;os!od :ezus, boji Ienik in vzor vse !o!olnosti, je svetost ivljenja, katere zaetnik in dovr'itelj je on sam, oznanjal vsem svojim uencem, naj bodo v kakr'nem koli ivljenjskem !oloaju< /&odite torej !o!olni, kakor je !o!oln va' nebe'ki -e0 "t $,71%. ,sem je !oslal Svetega Duha, ki naj jih notranje nagiblje, da ljubijo &oga iz vsega srca, iz vse du'e, z vsem mi'ljenjem in z vso svojo mojo !rim. "r 1+,39% in da se ljubijo med seboj, kakor jih je Kristus ljubil !rim. :n 13,37* 1$,1+%. (isti, ki hodijo za Kristusom, so od &oga !oklicani in o!ravieni v :ezusu ;os!odu ne !o svojih delih, marve !o njegovem skle!u in milosti* v krstu vere so !ostali resnino boji otroci in deleni boje narave in tako v resnici sveti. Z bojo !omojo torej morajo tisto !osveenje, katerega so !rejeli, v ivljenju ohranjati in iz!o!olnjevati. .!ostol jih o!ominja, naj ivijo, /kakor se s!odobi svetim0 56 $,3%, in si obleejo /kakor boji izvoljenci, sveti in ljubljeni, !risrno usmiljenje, dobrotljivost, !oninost, milobo, !otr!eljivost0 Kol 3,1+% in naj !rina'ajo sadove Duha v !osveenje !rim. ;al $,++* )im #,++%. Ker !a se v marsiem !regre'imo vsi !rim. :ak 3,+%, zato ne!restano !otrebujemo bojega usmiljenja in moramo moliti vsak dan< /=n od!usti nam na'e dolge0 "t #,1+%. ,sem je torej jasno, da so vsi kristjani, naj bodo katerega koli stanu ali !oloaja, !oklicani k !olnosti kr'anskega ivljenja in k !o!olni ljubezni. S to svetostjo !a tudi v zemeljski drubi !ris!evajo k temu, da ivljenje !ostaja bolj love'ko. Za dosego te !o!olnosti naj verniki u!orabljajo moi, ki so jih !rejeli !o meri Kristusovega daru, da bodo hodili !o Kristusovih sto!injah in se u!odobili !o njem, v vsem !oslu'ni -etovi volji, in da se bodo z vso velikodu'nostjo !osveali boji slavi in slubi blinjemu. (ako bo svetost bojega ljudstva zrasla do obilnih sadov, kakor se v zgodovini Cerkve sijajno kae v ivljenju tolikerih svetnikov. $nogovrstno uresnievanje ene same svetosti 71. , razlinih nainih ivljenja in ob razlinih nalogah uresniujejo eno samo svetost vsi, ki se dajo voditi bojemu Duhu in kateri v !oslu'nosti nebe'kemu -etu v duhu in resnici molijo &oga -eta, hodijo za Kristusom, ubogim, !oninim in obloenim s kriem, da bi si zasluili +$

delenost !ri njegovem !ovelianju. ,sakdo !a mora v skladu s svojimi lastnimi darovi in nalogami brez obotavljanja hoditi na!rej !o !oti ive vere, ki !rebuja u!anje in deluje !o ljubezni. Da !rvem mestu morajo !astirji Kristusove rede !o vzoru velikega in venega duhovnika, !astirja in 'ko6a na'ih du', sveto in z vnemo, !onino in srno o!ravljati svojo slubo. Be jo bodo tako iz!olnjevali, bo tudi zanje odlino sredstvo !osveenja. Ko so bili izbrani za !olnost sveeni'tva, so bili obdarjeni z zakramentalno milostjo, da bi z molitvijo, z o!ravljanjem daritve in oznanjevanjem, z vsakr'no obliko 'ko6ovske skrbi in sluenja izvr'evali !o!olno slubo !astoralne ljubezni, da se ne bi bali dati za ovce svoje ivljenje in da bi kot vzor redi !rim. 1 4t $,3% Cerkev tudi s svojim zgledom s!odbujali k vedno veji svetosti. Duhovniki !ostanejo !o Kristusu, venem in edinem sredniku, deleni milosti tiste slube, katero imajo 'ko6je, in sestavljajo duhovno krono zbora 'ko6ov. Daj torej !odobno kakor 'ko6je z vsakdanjim o!ravljanjem svoje dolnosti rastejo v ljubezni do &oga in do blinjega. -hranjajo naj vez duhovni'kega obestva, naj bodo bogati glede vsake duhovne dobrine in naj tako vsem ivo !riujejo za &oga, kot vneti !osnemovalci tistih duhovnikov, ki so v teku stoletij v mnogokrat !onini in skriti slubi za!ustili sijajen zgled svetosti. Djihova hvala se razlega v boji Cerkvi. Ko !o dolnosti za svoje obestvo in za vse boje ljudstvo molijo in o!ravljajo daritev, naj umevajo, kar delajo, in se ravnajo !o tem, kar vr'ijo. 4ri tem naj jim a!ostolske skrbi, nevarnosti in nadloge ne bodo v oviro, temve naj se ravno !o njih dvigajo k vi'ji svetosti s tem, da iz obilja kontem!lacije hranijo svojo dejavnost in ji dajejo !olet v veselje vse boje Cerkve. ,si duhovniki, zlasti !a tisti, ki se iz !osebnega naslova svoje ordinacije imenujejo 'ko6ijski duhovniki, naj se s!ominjajo tega, koliko k njihovi svetosti !ris!eva zvesta !ovezanost in velikodu'no sodelovanje z njihovim 'ko6om. 4oslanstva in milosti najvi'jega duhovnika so na !oseben nain deleni tudi nositelji slub nijega reda, zlasti diakoni, ki streejo !ri skrivnostih Kristusa in Cerkve in ki se morajo ohranjati iste vsakr'ne !regrehe in ugajati &ogu ter si !rizadevati za vse dobro !red ljudmi !rim. 1 (im 3,1.19.1+.13%. Kleriki, ki jih ;os!od !oklie in odbere za svoj dele, se !od nadzorstvom !astirjev !ri!ravljajo na dolnosti svete slube* svoje mi'ljenje in svoja srca morajo s!ravljati v sklad s tako vzvi'eno izvolitvijo. ,neti morajo biti za molitev in gorei v ljubezni* misliti morajo na to, kar je resnino, !ravino in na dobrem glasu* in vse naj izvr'ujejo v bojo slavo in ast. (em se !ridruujejo tisti od &oga izvoljeni laiki, ki jih 'ko6 !oklie, da se !ovsem !osvetijo a!ostolskemu delovanju, in ki se na ;os!odovi njivi trudijo z velikim us!ehom. Kr'anski zakonci in star'i morajo hoditi !o svoji lastni !oti in z zvesto ljubeznijo vse ivljenje drug drugega !od!irati v milosti ter otroke, katere so ljubee s!rejeli od &oga, !re!ojiti s kr'anskimi resnicami in z evangeljskimi kre!ostmi. Da ta nain dajejo vsem zgled neutrudljive in velikodu'ne ljubezni, grade bratstvo ljubezni in so !rie ter sodelavci rodovitne matere Cerkve, v znamenje in delenost !ri tisti ljubezni, s katero je Kristus ljubil svojo nevesto in je sam sebe dal zanjo. Da drug nain dajejo !odoben zgled ovdovele in ne!oroene osebe* tudi te morejo nemalo !ris!evati k svetosti in dejavnosti v Cerkvi. (isti !a, ki so za!osleni z delom, mnogokrat tako trdim, naj s love'ko dejavnostjo iz!o!olnjujejo sami sebe, !omagajo sodravljanom in !ris!evajo k na!redku in bolj'emu stanju celotne drube ter vsega stvarstva. 4osnemajo !a naj v dejavni ljubezni tudi Kristusa, ki je o!ravljal rona dela in ki z -etom vedno dela za zvelianje vseh. , veselem u!anju naj !rena'ajo bremena drug drugega in se !rav s svojim vsakdanjim delom dvigajo k vi'ji, tudi k a!ostolski svetosti.

+#

4osebej naj se s Kristusom, tr!eim za zvelianje sveta, znajo zedinjati tisti, ki jih stiskajo ubo'tvo, onemoglost, bolezen in razline nadloge, ali ki tr!e !reganjanje zaradi !ravice. Dje je ;os!od v evangeliju blagroval in /&og F vse milosti, ki nas je !oklical k svoji veni slavi v Kristusu :ezusu, jih bo !o kratkem tr!ljenju sam iz!o!olnil, utrdil, okre!il in !ostavil na temelj0 1 4t $,19%. ,si verniki se bodo torej v svojih ivljenjskih razmerah, dolnostih ali okoli'inah in !o vseh teh reeh vsak dan bolj !osveevali, e vse s!rejemajo v veri iz roke nebe'kega -eta in e sodelujejo z bojo voljo. 4rav v tem asnem sluenju bodo vsem ljudem razodevali ljubezen, s katero je &og ljubil svet. &ot in sredstva za dosego svetosti 7+. /&og je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v &ogu in &og ostane v njem0 1 :n 7,1#%. . svojo ljubezen je &og v obilju razlil v na'a srca !o Svetem Duhu, ki nam je bil dan !rim. )im $,$%. Zato je !rvi in naj!otrebnej'i dar ljubezen, s katero &oga ljubimo nad vse in blinjega zaradi njega. Da !a ljubezen kakor dobro seme v du'i zraste in !rina'a sadove, mora vsak vernik rad !oslu'ati bojo besedo in s !omojo boje milosti v dejanju izvr'evati bojo voljo* !ogosto mora !rejemati zakramente, zlasti zakrament sv. evharistije, in se udeleevati svetih o!ravil* stanovitno si mora !rizadevati za molitev in zatajevanje samega sebe, za dejavno slubo bratom in za izvr'evanje vseh kre!osti. Cjubezen namre kot vez !o!olnosti in !olnost !ostave !rim. Kol 3,17* )im 13,19% usmerja in oivlja vsa sredstva !osveenja ter jih vodi do konnega cilja. Zato je znamenje resninega Kristusovega uenca ljubezen tako do &oga kakor do blinjega. Ker je :ezus, &oji Sin, svojo ljubezen !okazal s tem, da je dal svoje ivljenje za nas, zato nima nihe veje ljubezni, kakor kdor da svoje ivljenje zanj in za brate !rim. 1 :n 3,1#* :n 1$,13%. Ze od !rvih asov so torej nekateri kristjani bili !oklicani in vedno bodo !oklicani, da !red vsemi, zlasti !red !reganjalci, dajejo to najvi'je !rievanje ljubezni. Zato ima Cerkev mueni'tvo, s katerim uenec !ostane !odoben Ieniku, ki je !rostovoljno s!rejel smrt za zvelianje sveta, in s katerim se u!odobi !o Djem v !relitju krvi, za odlien dar in za najvi'ji dokaz ljubezni. Be!rav je to dano le malo'tevilnim, !a je vendar treba, da so vsi !ri!ravljeni !riznavati Kristusa !red ljudmi in hoditi za njim !o !oti kria v !reganjanjih, ki Cerkvi nikdar ne manjkajo. Svetost Cerkve se dalje na !oseben nain !os!e'uje z mnogoterimi sveti, ki jih ;os!od v evangeliju !redlaga svojim uencem, naj jih iz!olnjujejo. "ed njimi se odlikuje dragoceni dar boje milosti, ki ga -e daje nekaterim !rim. "t 12,11* 1 Kor >,>%, da se v devi'tvu ali celibatu lae z nerazdeljenim srcem !rim. 1 Kor >,3+837% !osveajo samo &ogu. (o !o!olno zdrnost je Cerkev vedno imela v !osebni asti kot znamenje ljubezni in s!odbudo k ljubezni in kot !oseben studenec duhovne rodovitnosti v svetu. Cerkev !remi'ljuje tudi o!omin a!ostola, ki s!odbuja vernike k ljubezni in jih osruje, naj bo v njih isto mi'ljenje, kakor je v Kristusu :ezusu, ki je /samega sebe izniil, !odobo hla!ca vzel nase,... bil !okoren do smrti na kriu0 El! +,>.1% in zaradi nas /!ostal ubog, e!rav je bil bogat0 + Kor 1,2%. Kristusovi uenci se morajo vedno izkazovati za !osnemovalce in !rievalce njegove ljubezni in !oninosti. Zato se mati Cerkev veseli, da ima v svojem naroju mnogo mo in ena, ki temeljiteje hodijo za Kristusom v njegovem iznienju in ga jasneje razodevajo, ko v svobodi bojih otrok s!rejemajo nase ubo'tvo in se od!ovedujejo lastni volji<

+>

ti se namre zaradi &oga v zadevah !o!olnosti !odrejajo loveku v vejem obsegu, kakor !a to zahteva za!oved, da bi bili na !olnej'i nain !odobni Kristusu v njegovi !okor'ini. ,si verniki so torej vabljeni in dolni teiti !o svetosti in svojemu stanu !rimerni !o!olnosti. Daj si torej vsi !rizadevajo za !ravilno usmerjanje svojih nagnjenj, da jih ne bi u!oraba zemeljskih rei in navezanost na bogastvo v nas!rotju z duhom evangeljskega ubo'tva ovirala !ri teenju !o !o!olni ljubezni. .!ostol namre o!ominja< Kateri ta svet u!orabljajo, naj se ne ustavljajo ob njem< zakaj !odoba tega sveta !reide !rim. 1 Kor >,31 gr.%.

+1

4% &oglavje' "!DO#NIKI *ao!lju!a evangeljskih svetov v Cerkvi 73. 5vangeljski sveti &ogu !osveene istosti, ubo'tva in !okor'ine so utemeljeni v ;os!odovih besedah in zgledih. 4ri!oroajo jih dalje a!ostoli in cerkveni oetje kakor tudi uitelji in !astirji Cerkve. 5vangeljski sveti so boji dar, katerega je Cerkev !rejela od svojega ;os!oda in ga z njegovo milostjo vedno ohranja. -blast Cerkve sama je !od vodstvom Svetega Duha !oskrbela za njih razlago, !raktino izvajanje in za ustanovitev ustreznih trajnih oblik ivljenja !o teh svetih. Kakor drevo, ki je !ognalo iz semena, zasejanega od &oga, in se je na ;os!odovi njivi udovito razraslo v mnogotero vejevje, tako so torej nastale razline oblike samotarskega ali !a sku!nega ivljenja in razline redovne druine, ki so v veliko duhovno korist lanom in v blagor vsemu Kristusovemu skrivnostnemu telesu. (e druine namre dajejo svojim lanom !omoke trdnej'e stalnosti v nainu ivljenja, !resku'enega nauka v !rizadevanju za !o!olnost, bratskega obestva v Kristusovi vojski in svobodnosti, okre!ljeni s !okor'ino. (ako morejo udje teh redovni'kih sku!nosti varno iz!olnjevati svoje redovni'ke zaobljube in se jih zvesto drati ter v duhovnem veselju na!redovati na !oti ljubezni. (ak stan ni glede na bojo in hierarhino uredbo Cerkve nekaj srednjega med kleri'kim in lai'kim stanom. Saj so z obeh strani nekateri verniki od &oga !oklicani k temu, da so deleni tega !osebnega daru v ivljenju Cerkve in da, vsakdo na svoj nain, !ris!evajo k njenemu odre'itvenemu !oslanstvu. Bistvo in pomen redovnike ga stanu v Cerkvi 77. Z zaobljubami ali drugimi svetimi vezmi, !o svoji naravi !odobnimi zaobljubam, se kristjan obvee k iz!olnjevanju omenjenih treh evangeljskih svetov in se s tem docela izroi v last nadvse ljubljenemu &ogu, tako da je z novim in !osebnim naslovom doloen za slubo &ogu in za njegovo ast. Sicer je e s krstom umrl grehu in je bil !osveen &ogu. Da bi !a mogel !rejeti obilnej'i sad iz krstne milosti, se z zaobljubami evangeljskih svetov v Cerkvi hoe o!rostiti ovir, ki bi ga utegnile odvraati od gorenosti v ljubezni in od !o!olnosti v bogoastju, in se globlje !osvetiti slubi &ogu. (oliko !o!olnej'a !a bo !osvetitev, kolikor trdnej'e in stalnej'e so vezi, s katerimi ta !osvetitev% !redstavlja Kristusovo neloljivo zvezo z nevesto Cerkvijo. Ker torej evangeljski sveti !o ljubezni, h kateri vodijo, tiste, ki jih iz!olnjujejo, na !oseben nain !ovezujejo s Cerkvijo in z njeno skrivnostjo, zato mora njihovo duhovno ivljenje biti !osveeno tudi blagru vse Cerkve. -dtod izvira dolnost, da se !o svojih moeh in v skladu s svojim lastnim !oklicem, bodisi z molitvijo bodisi tudi z dejavnim !rizadevanjem, trudijo za ukoreninjenje in utrditev Kristusovega kraljestva v du'ah in za njegovo raz'irjanje na vse strani sveta. Zato Cerkev tudi brani in !os!e'uje svojevrstnost razlinih redovnih ustanov. Zaobljube evangeljskih svetov vsto!ajo torej !red nas kot znamenje, ki more in mora vse ude Cerkve uinkovito !ritegovati k vnetemu iz!olnjevanju dolnosti kr'anskega !oklica. &oje ljudstvo namre nima tukaj stalnega mesta, temve i'e !rihodnjega. )edovni'ki stan, ki svoje !ri!adnike bolj osvobaja od zemeljskih skrbi, !a vsem vernikom tudi bolje razodeva nebe'ke dobrine, e na tem svetu !risotne* bolje tudi !riuje za novo in veno ivljenje, !ridobljeno s Kristusovim odre'enjem, in bolje vna!rej naznanja !rihodnje vstajenje in slavo nebe'kega kraljestva. 4rav tako redovni'ki stan bolj zvesto !osnema in v Cerkvi trajno !redstavlja tisto +2

obliko ivljenja, ki jo je s!rejel &oji Sin, ko je !ri'el na svet, da bi vr'il -etovo voljo, in ki jo je !ri!oroal tudi uencem, ki so hodili za njim. Konno na !oseben nain razodeva vzvi'enost bojega kraljestva nad vse zemeljsko in najvi'je zahteve tega kraljestva. -benem vsem ljudem razkriva vse !resegajoo veliino in !rivlanost Kristusa Kralja ter neskonno mo Svetega Duha, ki udovito deluje v Cerkvi. Stan torej, ki ga utemeljuje s!olnjevanje evangeljskih svetov, sicer ni del hierarhine zgradbe Cerkve, vendar !a neomajno s!ada k njenemu ivljenju in k njeni svetosti. &odrejenost redovnikov cerkveni o!lasti 7$. Daloga cerkvene hierarhije je skrbeti za boje ljudstvo in ga voditi na bogate !a'nike !rim. 5zk 37,17%* zato s!ada v njeno !odroje, da s svojimi !ostavami modro ureja izvr'evanje evangeljskih svetov, s katerimi se na !rav !oseben nain !os!e'uje ljubezen do &oga in do blinjega. Iljivo !oslu'na navdihom Svetega Duha tudi s!rejema !ravila, ki jih !redloe odlini moje in ene, jih 'e dalje ureja in avtentino !otrjuje. )azen tega s svojo oblastjo nadzira in varuje ustanove, nastale na raznih krajih z namenom graditi skrivnostno Kristusovo telo, ter jim tako !omaga, da morejo rasti in us!evati v skladu z duhom ustanoviteljev. Da bi bilo imbolj !oskrbljeno za !otrebe celotne ;os!odove rede, more !a!e na temelju svojega !rvenstva nad vso Cerkvijo v s!lo'no korist vsako ustanovo za teenje !o !o!olnosti in !osamezne lane teh ustanov izvzeti iz!od jurisdikcije krajevnega ordinarija in !odrediti samo sebi. 4odobno morejo te ustanove biti !u'ene ali izroene lastnim !atriar'kim oblastem. Blani sami morajo v skladu s !osebno obliko svojega ivljenja iz!olnjevati obveznost do Cerkve in !ri tem izkazovati !o dolobah cerkvenega !rava s!o'tovanje in !okor'ino 'ko6om zaradi njihove !astoralne oblasti v delnih Cerkvah in zaradi !otrebne edinosti in sloge v a!ostolskem delovanju. Cerkev s svojo odobritvijo redovni'ko ivljenje ne le dviga k dostojanstvu cerkveno!ravnega stanu, am!ak ga tudi s svojim liturginim dejanjem na!ravlja za &ogu !osveen stan. Cerkev namre z oblastjo, ki ji je izroena od &oga, s!rejema zaobljube redovnikov, s svojo javno molitvijo !rosi od &oga !omoi in milosti tem redovnikom, jih !ri!oroa &ogu in jim !odeljuje duhovni blagoslov, ko njihovo daritev !ovezuje z evharistino rtvijo. &osvetitev z evangeljskimi sveti je tre!a visoko ceniti 7#. )edovniki naj se z vso vnemo !rizadevajo, da bi !o njih Cerkev vernim in nevernim res vsak dan bolje razodevala Kristusa< ko je na gori zato!ljen v molitvi ali ko mnoicam oznanja boje kraljestvo, ko ozdravlja bolne in !ohabljene ter s!reobraa gre'nike k bolj'emu ivljenju, ali ko blagoslavlja otroke in vsem izkazuje dobrote, a je vedno !okoren volji -eta, ki ga je !oslal. ,si naj konno dobro vedo, da zaobljubitev evangeljskih svetov, e!rav je zdruena z od!ovedjo dobrinam, ki jih je nedvomno treba zelo ceniti, kljub temu ne nas!rotuje resninemu razvitju love'ke osebnosti, am!ak mu je !o svoji naravi v kar najveji !rid. Sveti namre vsakomur, ki se jih !o svoji osebni !oklicanosti !rostovoljno oklene, nemalo !omagajo k oi'enju srca in k duhovni svobodi, stalno !rebujajo gorenost ljubezni in imajo, kakor !otrjuje zgled tolikerih svetih ustanoviteljev, zlasti mo, da kr'anskega loveka u!odobijo !o 39

tistem nainu devi'kega in ubonega ivljenja, ki si ga je izbral Kristus ;os!od in ki se ga je oklenila tudi njegova devi'ka "ati. Daj nihe ne misli, da se redovniki s svojo !osvetitvijo odtujijo ljudem ali da !ostanejo nekoristni v zemeljski drubi. Kajti e!rav vasih niso naravnost v !omo svojim sodobnikom, so jim vendarle v Kristusovi ljubezni na globlji nain !risotni in z njim duhovno sodelujejo, da bi graditev zemeljske drube vedno temeljila v ;os!odu in da bi bila k njemu usmerjena, da se ne bi morda zastonj trudili tisti, kateri jo zidajo. 4rav zato koncil !otrjuje in hvali moe in ene, brate in sestre, ki v samostanih ali v 'olah in bolni'nicah ali v misijonih z vztrajno in s !onino zvestobo !rej omenjenemu !osveenju delajo ast Kristusovi nevesti in izkazujejo vsem ljudem raznovrstne velikodu'ne usluge. Sklep 7>. ,sakdo !a, ki je !oklican k izvr'evanju svetov, naj vneto skrbi, da bo v !oklicu, ki ga je vanj !oklical &og, vztrajal in se 'e bolj odlikoval, v obilnej'o svetost Cerkve in v vejo ast ene in nedeljive (rojice, ki je v Kristusu in !o Kristusu studenec in izvir vse svetosti.

31

5% &oglavje' !S-ATO+O/KI .NAA 3OTU O! C!"K#! IN N !NO .!DIN !N ! . N!)!/KO C!"K#I O +shatoloki znaaj nae poklicanosti v Cerkvi 71. Cerkev, v katero smo v Kristusu :ezusu !oklicani vsi in v kateri !o boji milosti dosegamo svetost, bo dosegla dovr'itev 'ele v nebe'ki slavi, ko bo !ri'el as !renovitve vsega .!d 3,+1%. (edaj bo s love'kim rodom v Kristusu !o!olnoma !renovljen tudi ves svet, ki je tesno zvezan s lovekom in se !o njem !ribliuje svojemu namenu !rim. 56 1,19* Kol 1,+9* + 4t 3,19813%. Ko je bil namre Kristus !ovzdignjen z zemlje, je vse !ritegnil k sebi !rim. :n 1+,3+ gr.%. Ko je vstal od mrtvih !rim. )im #,2%, je !oslal uencem svojega oivljajoega Duha in je !o njem svoje telo, ki je Cerkev, na!ravil za vesoljni zakrament odre'enja. Sede na -etovi desnici ne!restano deluje v svetu, da bi ljudi !rivedel v Cerkev, jih !o njej tesneje zdruil s seboj in jih s tem, ko jih hrani s svojim lastnim telesom in krvjo, na!ravljal delene svojega !ovelianega ivljenja. (ista !renovitev torej, ki nam je obljubljena in ki akamo nanjo, se je v Kristusu e zaela, na!reduje s !o'iljanjem Svetega Duha in se !o njem nadaljuje v Cerkvi, v kateri !o veri s!oznavamo tudi smisel na'ega asnega ivljenja, ko v u!anju na !rihodnje dobrine dovr'ujemo delo, katerega nam je -e izroil na svetu, in ko tako delamo za svoje zvelianje !rim. El! +,1+%. 4oslednji asi so torej e !ri'li do nas !rim. 1 Kor 19,11% in !renovitev sveta je e ne!reklicno odloena in na neki stvarni nain e vna!rej izvr'ena. Cerkev je namre e na tem svetu odlikovana z resnino, e!rav ne!o!olno svetostjo. . dokler ne bo novih nebes in nove zemlje, kjer !rebiva !ravinost !rim. + 4t 3,13%, nosi !otujoa Cerkev v svojih zakramentih in ustanovah, ki s!adajo v sedanji vek, !odobo tega sveta, ki !rejde. Saj sama ivi med stvarstvom, ki vse dotlej vzdihuje v !orodnih boleinah in !riakuje razodetja bojih otrok !rim. )im 1,128++%. Zdrueni s Kristusom v Cerkvi in zaznamovani s Svetim Duhom, /ki je ara za na'o dedi'ino0 56 1,17%, se v resnici imenujemo in smo boji otroci !rim. 1 :n 3,1%, a se 'e nismo !rikazali s Kristusom v slavi !rim. Kol 3,7%, v kateri bomo !odobni &ogu, ker ga bomo gledali, kakr'en je !rim. 1 :n 3,+%. Zatorej /dokler smo v telesu, !otujemo loeno od ;os!oda0 + Kor $,#% in sami !ri sebi zdihujemo mi, ki imamo !rvine Duha !rim. )im 1,+3%, in elimo biti s Kristusom !rim. El! 1,+3%. =sta ljubezen !a nas !riganja, naj bolj ivimo njemu, ki je za nas umrl in vstal !rim. + Kor $,1$%. 4rizadevamo si torej, da bi bili v vsem v'e ;os!odu !rim. + Kor $,2% in si nadevamo bojo bojno o!ravo, da bi se mogli ustavljati hudievim zvijaam in se ob hudem dnevu !ostaviti v bran !rim. 56 #,11813%. Ker !a ne vemo ne dneva ne ure, moramo biti, kakor nas ;os!od o!ominja, stalno ujei, da bi bili !o dovr'itvi le enkratnega teka na'ega zemeljskega ivljenja !rim. ?eb 2,+>% vredni sto!iti z njim na enitnino in biti !ri'teti med blagoslovljene !rim. "t +$,3187#% in da nam ne bo kakor malo!ridnim in lenim sluabnikom !rim. "t +$,+#% ukazano iti v veni ogenj !rim. "t +$,71%, v zunanjo temo, kjer /bo jok in 'kri!anje z zobmi0 "t ++,13 in +$,39%. Kajti !reden bomo zakraljevali s !ovelianim Kristusom, se bomo mi vsi !rikazali /!red Kristusovim sodnim stolom, da sleherni !rejme !o tem, kar je v telesu delal, dobro ali hudo0 + Kor $,19%. -b koncu sveta bodo, /kateri so delali dobro, vstali k ivljenju, kateri !a so delali hudo, bodo vstali k obsodbi0 :n $,+2* !rim. "t +$,7#%. "islimo torej, da /se tr!ljenje sedanjega asa ne da !rimerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami0 )im 1,11* !rim. + (im +,1181+%, in moni v veri !riakujemo /blaenega u!anja in veliastnega !rihoda velikega &oga in Zveliarja na'ega :ezusa Kristusa0 (it +,13%, /ki bo !reobrazil na'e borno telo, da bo !odobno njegovemu !ovelianemu telesu0 El! 3,+1% in 3+

!ri'el, /da se !ovelia v svojih svetih in se izkae udovitega v vseh, kateri so verovali0 + (es 1,19%. *druenost ne!eke Cerkve s potujoo Cerkvijo 72. Dokler torej ne !ride ;os!od v svoji slavi in vsi angeli z njim !rim. "t +$,31% in dokler mu ne bo, !otem ko bo konana smrt, vse !odvreno !rim. 1 Kor 1$,+#8+>%, !otujejo nekateri izmed njegovih uencev na zemlji, drugi, ki so od'li iz tega ivljenja, se oi'ujejo, in s!et drugi uivajo slavo, ko /jasno gledajo samega troedinega &oga, kakr'en je0. ,endar !a smo, e!rav na razlini sto!nji in na razlien nain, vsi zdrueni v isti ljubezni do &oga in do blinjega ter !re!evamo isto himno slave na'emu &ogu. ,si namre, ki so Kristusovi in imajo njegovega Duha, se zara'ajo v eno Cerkev in so med seboj zedinjeni v Kristusu !rim. 56 7,1#%. Zedinjenje !otnikov z brati, ki so zas!ali v Kristusovem miru, se nikakor ne !retrga, temve se, kakor ui stalna vera Cerkve, s sku!no delenostjo !ri duhovnih dobrinah 'e okre!i. Ker so namre nebe'ani tesneje zedinjeni s Kristusom, zato celotno Cerkev kre!keje utrjujejo v svetosti, lahtnijo e'enje, ki ga Cerkev izkazuje &ogu tukaj na zemlji, in na mnogotere naine !ris!evajo k nadaljnji graditvi Cerkve !rim. 1 Kor 1+,1+8+>%. Kajti odkar so bili s!rejeti v domovino in bivajo !ri ;os!odu !rim. + Kor $,1%, ne nehajo !o njem, z njim in v njem !rositi za nas !ri -etu, darujo zasluenja, ki so jih !ridobili na zemlji !o edinem sredniku med &ogom in ljudmi, Kristusu :ezusu !rim. 1 (im +,$% tako, da so v vseh stvareh sluili ;os!odu in do!olnjevali, kar manjka Kristusovim bridkostim, za njegovo telo, ki je Cerkev !rim. Kol 1,+7%. Djihova bratska skrbnost je v zelo veliko o!oro na'i slabosti. Kako se uresniuje o!estvo med potujoo in ne!eko Cerkvijo $9. , globoki zavesti te medsebojne !ovezanosti celotnega skrivnostnega telesa :ezusa Kristusa, je !otujoa Cerkev e od !rvih asov kr'anske vere z veliko !obonostjo gojila s!omin na rajne in je zanje darovala tudi s!ravno8!rosilna dela, /ker je sveta in zveliavna misel moliti za rajne, da bi bili grehov re'eni0 + "kb 1+,7#%. - a!ostolih in Kristusovih muencih, ki so s !relitjem svoje krvi dali najvi'je !rievanje vere in ljubezni, !a je Cerkev vedno verovala, da so v Kristusu tesneje zdrueni z nami* in obenem z blaeno Devico "arijo ter s svetimi angeli jih je astila s !osebno gorenostjo in se !obono !ri!oroala !omoi njihove !ri!ro'nje. (em so bili kmalu !ridrueni 'e drugi, ki so od blie !osnemali Kristusovo devi'tvo in ubo'tvo, in konno ostali, katere je !obonosti in !osnemanju vernikov !ri!oroalo odlino izvr'evanje kr'anskih kre!osti in obdarjenost z izrednimi bojimi darovi. Ko namre zremo na ivljenje tistih, ki so zvesto hodili za Kristusom, nam je to nova !obuda, da i'emo !rihodnje mesto !rim. ?eb 13,17 in 11,19%. -benem se s tem uimo kar najbolj varne !od, !o kateri bomo skozi nestalnosti tega sveta v skladu z vsakomur lastnim stanom in !oloajem mogli dos!eti do !o!olnega zedinjenja s Kristusom, to je do svetosti. , ivljenju tistih, ki so sicer deleni na'e love'ke narave, a se !o!olneje !reoblikujejo v Kristusovo !odobo !rim. + Kor 3,11%, razodeva &og na iv nain svojo navzonost in svoj obraz. , njih nam &og sam govori in nam daje znamenje svojega kraljestva, ki nas mogono !rivlauje, ko imamo nad seboj tolik oblak !ri !rim. ?eb 1+,1% in tak'na !rievanja za resninost evangelija. ,endar !a ne obhajamo s!omina svetnikov le zaradi njihovega zgleda, am!ak 'e bolj zato, da bi se z izvr'evanjem bratovske ljubezni okre!ila enota vse Cerkve v Duhu !rim. 56 7,18#%. Kajti kakor nas kr'anska medsebojna zdruenost !otnikov vodi blie h Kristusu, tako nas 33

!ovezanost s svetniki zdruuje s Kristusom. =z njega kakor iz studenca in glave !riteka vsa milost in ivljenje samega bojega ljudstva. Kar najbolj se torej s!odobi, da ljubimo te !rijatelje in sodedie :ezusa Kristusa, !a tudi na'e brate in odline dobrotnike, da dajemo zanje &ogu dolno zahvalo, da jih /!onino kliemo in se za doseganje dobrot od &oga !o njegovem Sinu :ezusu Kristusu, na'em ;os!odu, ki je edini na' -dre'enik in Zveliar, zatekamo k njihovim molitvam in njihovi mogoni !ri!ro'nji0. Saj vsako na'e iskreno !rievanje ljubezni, ki ga izkazujemo nebe'anom, !o svoji naravi tei h Kristusu in ima svoj cilj v njem, ki je /krona vseh svetnikov0, in !o njem v &ogu, ki je udovit v svojih svetnikih in v njih !ovelian. Da najodlinej'i nain !a se na'e zedinjenje z nebe'ko Cerkvijo uresniuje tedaj, ko zlasti v svetem bogosluju, kjer !o zakramentalnih znamenjih deluje na nas mo Svetega Duha, sku!aj z druno radostjo !re!evamo hvalnice bojemu veliastvu in vsi, iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva odku!ljeni s Kristusovo krvjo !rim. )az $,2% ter zbrani v eno Cerkev, z eno samo !esmijo hvale !oveliujemo troedinega &oga. Ko torej obhajamo evharistino daritev, se kar najtesneje zedinjamo z bogoastjem nebe'ke Cerkve* v obestvu namre zdrueni obhajamo s!omin naj!rej astitljive vedno Device "arije, !a tudi svetega :oe6a in a!ostolov, muencev in vseh svetnikov. Koncilska dunopastirska navodila $1. (o astitljivo vero na'ih !rednikov glede ivljenjske !ovezanosti z brati, ki so v nebe'ki slavi ali se 'e !o smrti oi'ujejo, ta sveti zbor z veliko s!o'tljivostjo s!rejema in znova razgla'a odloke drugega nicejskega, 6lorentinskega in tridentinskega cerkvenega zbora. ?krati !a v svoji !astirski skrbi o!ominja vse odgovorne, naj si !rizadevajo, da od!ravijo ali !o!ravijo, e so se tu in tam vgnezdile kake zlorabe, !retiravanja ali !omanjkljivosti, in naj vse obnovijo v !olnej'o Kristusovo in bojo slavo. Ie naj torej vernike, da !ravo e'enje svetnikov ni toliko v mnogoterosti zunanjih dejanj, am!ak bolj v jakosti na'e dejavne ljubezni, s katero za veji blagor nas samih in vse Cerkve i'emo /v ivljenju svetnikov zgled, v obestvu z njimi to, kar u!amo, in v njihovi !ri!ro'nji !omo0. Z druge strani !a naj vernike !ouujejo, da na' stik z nebe'ani, e je le razumljen v !olnej'i lui vere, nikakor ne zmanj'uje najvi'jega e'enja, ki ga izkazujemo &ogu -etu !o Kristusu v Svetem Duhu, nas!rotno< 'e bolj ga bogati. Kajti ko se v medsebojni ljubezni in v enem slavljenju !resvete (rojice !ovezujemo drug z drugim vsi, ki smo boji otroci in v Kristusu ena druina !rim. ?eb 3,#%, ustrezamo notranji !oklicanosti Cerkve in smo v !redokusu deleni bogosluja vene slave. Ko se bo namre !rikazal Kristus in se bo izvr'ilo !oveliano vstajenje mrtvih, bo boje veliastvo razsvetlilo nebe'ko mesto in njegov svetilnik bo :agnje !rim. )az +1,+3%. (edaj bo vsa Cerkev svetih v najvi'ji blaenosti ljubezni molila &oga in /:agnje, ki je bilo rtvovano0 )az $,1+%, enoglasno vzklikajo< /Sedeemu na !restolu in :agnjetu hvala in ast in slava in oblast na vekov veke0 )az $,13%.

37

6% &oglavje' )+A*!NA D!#ICA MA"I A7 )O* A MATI7 # SK"I#NOSTI K"ISTUSA IN C!"K#! $% Uvo8 $arija v Kristusovi skrivnosti $+. Ko je !redobrotljivi in nad vse modri &og hotel izvr'iti odre'enje sveta, je !oslal, /ko je !ri'la !olnost asov, svojega Sina, rojenega iz ene ... da bi !rejeli !osinovljenje0 ;al 7,7.$%. /Zaradi nas ljudi in zaradi na'ega zvelianja0 je &oji Sin /!ri'el iz nebes. =n se je uloveil !o Svetem Duhu iz "arije Device in !ostal lovek0. (a boja skrivnost odre'enja se nam razodeva in se nadaljuje v Cerkvi, ki jo je ;os!od ustanovil kot svoje telo in v kateri je treba, da verniki, ki se drijo Kristusa8glave in so v obestvu zdrueni z vsemi njegovimi svetniki, obhajajo tudi s!omin /na!rej astitljive vedno Device "arije, matere &oga in ;os!oda na'ega :ezusa Kristusa0. $arija in Cerkev $3. Devico "arijo namre, ki je ob angelovem oznanjenju s!rejela v svoje srce in v svoje telo &esedo in svetu !rinesla ivljenje, !riznavamo in astimo kot resnino mater &oga in -dre'enika. Zaradi zasluenja svojega Sina odre'ena na odlinej'i nain in z njim zedinjena s tesno nerazdruljivo vezjo je obdarjena s to najvi'jo nalogo in dostojanstvom, da je mati &ojega Sina in zato nad vse ljubljena herka nebe'kega -eta ter sveti'e Svetega Duha. 4o tem daru izredne milosti se dale odlikuje !red vsemi drugimi stvarmi, nebe'kimi in zemeljskimi. -benem !a je !o .damovem rodu zvezana z vsemi ljudmi, ki naj bodo odre'eni* 'e ve, /resnina mati Kristusovih% udov je, F ker je z ljubeznijo sodelovala, da se v Cerkvi rodijo verniki, ki so udje one ;lave0. Zato jo tudi !ozdravljamo kot !reodlini in docela edinstveni ud Cerkve ter kot !odobo in najsijajnej'i vzor Cerkve v veri in ljubezni, in katoli'ka Cerkev, !ouena !o Svetem Duhu, jo s ustvom otro'ke vdanosti asti kot najljubeznivej'o mater. Namen koncila glede nauka o $ariji $7. Zato namerava cerkveni zbor, ko razlaga nauk o Cerkvi, v kateri boji Zveliar izvr'uje odre'enje, skrbno osvetliti tako nalogo blaene Device v skrivnosti uloveene &esede in skrivnostnega telesa kakor tudi dolnosti odre'enih ljudi do boje 4orodnice, Kristusove matere in matere ljudi, zlasti vernikov. 4ri tem !a ne misli !odati celotnega nauka o "ariji in tudi ne odloati glede v!ra'anj, ki jih teologi s svojim !rizadevanjem 'e niso v !olnosti osvetlili. , svoji !ravici torej ostanejo mnenja, ki jih v katoli'kih 'olah svobodno zasto!ajo glede nje, ki v sveti Cerkvi zavzema za Kristusom najvi'je in nam najblije mesto. (% Naloge bla9ene Device v re8u o8re:enja $esijeva mati v Stari zavezi $$. Sveto !ismo Stare in Dove zaveze ter astitljivo izroilo !rikazujeta nalogo -dre'enikove "atere v redu odre'enja na vedno bolj jasen nain in jo tako reko !ostavljata !red oi. Knjige 3$

Stare zaveze o!isujejo zgodovino odre'enja, v kateri se !oasi in sto!njema !ri!ravlja Kristusov !rihod na svet. (i !rvotni dokumenti, kakor jih beremo v Cerkvi in razumevamo v lui nadaljnjega in !o!olnega razodetja, !olagoma vedno jasneje osvetljujejo !odobe ene, ki bo -dre'enikova "ati. , tej lui je -dre'enikova "ati !rero'ko nakazana e v obljubi zmage nad kao, tisti obljubi, ki je bila dana !rvim star'em !o njihovem !adcu v greh !rim. 1 "z 3,1$%. 4odobno je "arija tista devica, ki bo s!oela in rodila Sina, igar ime bo 5manuel !rim. =z >,17* !rim. "ih $,+83* "t 1,++8+3%. -dlikuje se med tistimi ;os!odovimi !oninimi in ubogimi, ki z zau!anjem od njega !riakujejo in !rejmejo odre'enje. Konno se z njo, vzvi'eno sionsko herjo, !o dolgotrajnem akanju na iz!olnitev obljube do!olnijo asi in vz!ostavi se nov red odre'enja, ko &oji Sin iz nje !rivzame love'ko naravo, da bi s skrivnostmi svojega ivljenja na zemlji osvobodil loveka od greha. $arija o! angelovem oznanjenju $#. -e usmiljenja !a je hotel, naj v bojih skle!ih vna!rej doloena mati !red izvr'itvijo uloveenja da svojo !rivolitev, da bi tako ena !ris!evala tudi k ivljenju, kakor je !ris!evala k smrti. (o na najbolj vzvi'en nain velja o :ezusovi "ateri, ki je dala svetu @ivljenje samo, ki vse !renavlja, in katero je &og obogatil z darovi, vrednimi tak'ne naloge. Zato ni ni udnega, e je !ri cerkvenih oetih !ri'lo v navado, da so bojo 4orodnico imenovali vso sveto in !rosto vsakega madea greha, na neki nain oblikovano od Svetega Duha in narejeno za novo stvar. -d !rvega trenutka s sijajem edinstvene svetosti obdarjeno nazare'ko Devico !ozdravi angel ob oznanjenju !o bojem naroilu kot /milosti !olno0 !rim. Ck 1,+1%, in "arija odgovori nebe'kemu !oslancu< /;lej, dekla sem ;os!odova, zgodi se mi !o tvoji besediA0 Ck 1,31%. (ako je "arija, .damova hi, !ritrdila boji besedi in !ostala :ezusova mati. =n ko je z vsem srcem in neovirano od kakr'nega koli greha s!rejela odre'itveno bojo voljo, je sama sebe kot ;os!odovo deklo !o!olnoma !osvetila osebi in delu svojega Sina in je tako !od njim in z njim sluila !o milosti vsemogonega &oga skrivnosti odre'enja. 4o !ravici torej menijo cerkveni oetje, da je &og "arijo u!orabil ne kot zgolj !asivno orodje, temve da je s svobodno vero in !okor'ino sodelovala !ri odre'enju love'tva. "arija je namre, kakor !ravi sv. =renej, /s svojo !okor'ino !ostala zase in za ves love'ki rod vzrok odre'enja0. Zato neredki stari cerkveni oetje v svojem oznanjevanju radi z =renejem trdijo< /,ozel 5vine ne!okor'ine je bil razvozlan z "arijino !okor'ino* kar je devica 5va zavezala s svojo nevero, to je devica "arija razvozlala z vero0* in v !rimerjavi z 5vo imenujejo "arijo /mater ivih0 ter !ogosto trdijo< /smrt !o 5vi, ivljenje !o "ariji0. $arija v ,ezusovi otroki do!i $>. (a zveza "atere s Sinom !ri odre'ilnem delu se kae od asa Kristusovega devi'kega s!oetja !a do njegove smrti* naj!rej tedaj, ko je "arija hitro vstala in 'la, da obi'e 5lizabeto in !rejme od nje blagrovanje zaradi svoje vere v obljubljeno odre'enje, in ko je :ezusov !redhodnik od veselja !oskoil v materinem telesu !rim. Ck 1,7187$%* !otem ob rojstvu, ko je boja 4orodnica vesela !okazala !astirjem in modrim svojega !rvorojenega Sina, ki ni zmanj'al njene devi'ke nedotaknjenosti, marve jo je !osvetil. Ko !a ga je v tem!lju, darujo dar ubogih, !ostavila !red ;os!oda, je sli'ala Simeona, kako je hkrati na!ovedal, da bo njen Sin znamenje, kateremu se bo nas!rotovalo, in da bo materino du'o !rebodel me, da se razodenejo misli iz mnogih src !rim. Ck +,3783$%. Ko so deka :ezusa njegovi star'i izgubili in ga z alostjo iskali, so ga na'li v tem!lju, za!oslenega s tem, kar je bilo njegovega -eta* in onadva Sinove besede nista razumela. Djegova mati !a je vse to ohranila in !remi'ljevala v svojem srcu !rim. Ck +,718$1%. 3#

$arija v ,ezusovem javnem delovanju $1. , :ezusovem javnem ivljenju njegova "ati !omenljivo nasto!a, in sicer e od zaetka, ko je na svatbi v Kani ;alilejski s svojo, iz usmiljena izreeno !ri!ro'njo nagnila :ezusa, da je storil !rvi mesijanski ude !rim. :n +,1811%. "ed njegovim oznanjevanjem je s!rejemala besede, s katerimi je Sin !ovzdigoval boje kraljestvo nad ozire in vezi mesa in krvi ter blagroval tiste, kateri !oslu'ajo in ohranjajo bojo besedo !rim. "r 3,3$ vz!.* Ck 11,+>8+1%, kakor je zvesto delala ona sama !rim. Ck +,12 in $1%. (ako je tudi !reblaena Devica na!redovala na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do kria, !od katerim je, ne brez bojega narta, stala !rim. :n 12,+$% v globokem soutju s svojim 5dinorojencem in se z materinsko du'o !ridruila njegovi daritvi, ko je ljubee !rivolila v darovanje klavne rtve, katero je sama rodila. =n konno jo je Kristus :ezus sam, umirajo na kriu, dal za mater uencu z besedami< @ena, glej, tvoj sin !rim. :n 12,+#8+>%. $arija po ,ezusovem vne!ohodu $2. Ker !a &og skrivnosti love'kega odre'enja ni hotel slovesno razodeti !rej, dokler ni izlil Svetega Duha, katerega je Kristus obljubil, vidimo a!ostole, kako so !red binko'tnim !raznikom /enodu'no vztrajali v molitvi, z enami, z "arijo, :ezusovo materjo, in z njegovimi brati0 .!d 1,17% in vidimo tudi "arijo, kako je s svojimi molitvami !rosila za dar Duha, kateri je bil njo samo obsenil e ob oznanjenju. Ko je brezmadena Devica, obvarovana v nedotaknjenosti od kakr'nega koli madea izvirnega greha, dovr'ila tek zemeljskega ivljenja, je bila konno s telesom in du'o vzeta v nebe'ko slavo* in ;os!od jo je !ovi'al za Kraljico vesoljstva, da bi bila v !o!olnej'i meri u!odobljena !o svojem Sinu, ;os!odu gos!odov !rim. )az 12,1#% in zmagovalcu nad grehom in smrtjo. ,% )la9ena Devica in Cerkev $arijino duhovno materinstvo ne zatemnjuje Kristusovega srednitva #9. Samo eden je na' srednik !o a!ostolovih besedah< /5den je srednik med &ogom in ljudmi, lovek Kristus :ezus, ki je dal samega sebe v odku!nino za vse0 1 (im +,$8#%. "arijina materinska naloga do ljudi na noben nain ne zatemnjuje in ne zmanj'uje tega edinega Kristusovega sredni'tva, temve razodeva njegovo mo. ,es zveliavni v!liv blaene Device na ljudi namre ne izvira iz kake stvarne nujnosti, temve iz dobrotne boje volje in !riteka iz !reobilja Kristusovih zaslug, se o!ira na njegovo sredni'tvo, je odvisen docela od tega sredni'tva in zajema iz njega vso svojo uinkovitost. De!osredno zedinjenje verujoih s Kristusom ni s tem niti najmanj ovirano, am!ak olaj'ano. $arijino sodelovanje pri Odreenikovem delu #1. Devica "arija je bila sku!aj z uloveenjem &oje &esede od vekomaj vna!rej doloena za bojo "ater in je !o skle!u boje !revidnosti !ostala na tej zemlji vzvi'ena mati bojega -dre'enika, na docela edinstven nain velikodu'na druica in !onina ;os!odova dekla. Ko je Kristusa s!oela, rodila, hranila, ga v tem!lju darovala -etu in ko je tr!ela sku!aj s svojim na kriu umirajoim Sinom, je s !okor'ino, vero, u!anjem in goreo ljubeznijo na !o!olnoma edinstven nain sodelovala !ri -dre'enikovem delu za obnovitev nadnaravnega ivljenja v du'ah. S tem nam je !ostala mati v redu milosti. 3>

-rajnost $arijinega materinstva #+. (o "arijino materinstvo v redu milosti ne!restano traja 8 od asa !rivolitve, ki jo je v svoji veri dala ob oznanjenju in jo je brez omahovanja ohranila !od kriem, !a !rav do vene dovr'itve vseh izvoljenih. ,zeta namre v nebesa te zveliavne naloge ni odloila, temve nam z mnogotero !ri!ro'njo 'e na!rej !ridobiva darove venega zvelianja. , svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki 'e !otujejo in so v nevarnostih in stiskah, dokler ne bodo !ri'li v blaeno domovino. Zato blaeno Devico kliemo z naslovi !ri!ro'njice, !omonice, besednice in srednice. ,endar je to mi'ljeno tako, da dostojanstvu in uinkovitosti Kristusa, edinega srednika, ni ne odvzame in ni ne doda. Dobena stvar se namre nikdar ne more z uloveeno &esedo in -dre'enikom !ostaviti v isto vrsto. (oda kakor so Kristusovega duhovni'tva na razline naine deleni tako sluabniki sveti'a kakor verno ljudstvo in kakor se ena sama boja dobrota v stvareh na razline naine stvarno razliva, tako tudi edino Kristusovo sredni'tvo ne izkljuuje, marve !rebuja v stvareh raznovrstno sodelovanje, !rihajajoe iz edinega vira. (ak'ne !odrejene "arijine naloge se Cerkev ne obotavlja odkrito !riznavati, jo stalno izku'a in !olaga vernikom na srce, naj se !od tem materinskim varstvom Srednika in -dre'enika tesneje okle!ajo. $arija podo!a Cerkve #3. Devica "arija je !o daru in nalogi materinstva, ki jo zdruuje z njenim Sinom in -dre'enikom, ter !o svojih edinstvenih milostih in nalogah najtesneje zdruena tudi s Cerkvijo. &oja 4orodnica je, kakor je uil e sv. .mbro, !odoba Cerkve glede vere, ljubezni in !o!olnega zedinjenja s Kristusom. Saj v skrivnosti Cerkve, ki je tudi sama !o !ravici dobila ime matere in device, je zavzela Devica "arija !rvo mesto, ker je na vzvi'en in edinstven nain vzornica device in matere. De da bi s!oznala moa, je v veri in !okor'ini !o obsenenju s Svetim Duhom rodila na zemlji samega Sina nebe'kega -eta, ko je kot nova 5va brez slehernega dvomljenja verovala ne stari kai, am!ak bojemu slu. )odila !a je Sina, katerega je &og !ostavil za !rvorojenca med mnogimi brati )im 1,+2%, to je med verniki, !ri katerih rojstvu in vzgoji sodeluje z materinsko ljubeznijo. Devitvo in materinstvo Cerkve po $arijinem vzoru #7. Ko Cerkev zre na "arijino skrivnostno svetost in !osnema njeno ljubezen ter zvesto izvr'uje -etovo voljo, !ostane !o verno s!rejeti boji besedi tudi ona sama mati* z oznanjevanjem in s krstom namre rodi za novo in neumrljivo ivljenje otroke, s!oete od Svetega Duha in rojene iz &oga. (udi ona je devica, ker neokrnjeno in isto ohranja @eninu dano besedo in ker v !osnemanju "atere svojega ;os!oda z mojo Svetega Duha na devi'ki nain varuje neokrnjeno vero, trdno u!anje in iskreno ljubezen. $arijine kreposti zgled Cerkvi #$. "edtem ko je Cerkev v blaeni Devici e dosegla !o!olnost, v kateri je brez madea in gube !rim. 56 $,+>%, !a si verniki 'e !rizadevajo, da bi zmagovali nad grehom in rastli v svetosti. Zato svoje oi dvigajo k "ariji, ki sveti vsemu obestvu izvoljenih kot zgled kre!osti. Ko Cerkev 31

!obono !remi'ljuje o njej in zre nanjo v lui uloveene boje &esede, !rodira s s!o'tljivostjo v notranjost najgloblje skrivnosti uloveenja ter se bolj in bolj u!odablja !o svojem @eninu. Kajti "arija je vsto!ila v zgodovino odre'enja najgloblje in v sebi na neki nain !ovzema in odseva najveje verske skrivnosti. Zato oznanjevanje o njej in njej izkazovano e'enje vabi vernike k njenemu Sinu, k njegovi daritvi in k ljubezni do -eta. Cerkev !a !ri delu za Kristusovo slavo !ostaja bolj in bolj !odobna svoji vzvi'eni ,zornici s tem, da stalno na!reduje v veri, u!anju in ljubezni ter v vsem i'e in iz!olnjuje bojo voljo. Zato se Cerkev !o !ravici tudi !ri svojem a!ostolskem delovanju ozira na njo, ki je rodila Kristusa, ki je bil !rav zato s!oet od Svetega Duha in rojen iz Device, da bi se !o Cerkvi tudi v srcih vernikov rodil in rasel. Saj je "arija bila v svojem ivljenju zgled tiste materinske ljubezni, s katero morajo biti !reeti vsi, ki !ri a!ostolskem !oslanstvu Cerkve sodelujejo za !reroditev ljudi. 1% e:;enje bla9ene Device v Cerkvi Bistvo in temelj eenja $atere !oje ##. "arija je kot najsvetej'a boja "ati, ki je bila udeleena !ri Kristusovih skrivnostih, !o milosti boji takoj za Sinom !ovi'ana nad vse angele in ljudi* zato ji Cerkev !o !ravici izkazuje !osebno e'enje. @e od najstarej'ih asov so namre bi. Devico astili !od naslovom /boje 4orodnice0, !od katero varstvo se verniki v molitvi zatekajo v vseh svojih nevarnostih in !otrebah. Zlasti od e6e'kega koncila dalje je e'enje, katerega je ljudstvo izkazovalo "ariji, udovito naraslo v !ovelievanju in ljubezni, v !ri!oroanju "ariji in !osnemanju 8 v skladu z njenimi lastnimi !rero'kimi besedami< /-dslej me bodo blagrovali vsi rodovi. Zakaj velike rei mi je storil -n, ki je mogoen0 Ck 1,72%. (o e'enje, kakr'no je v Cerkvi vedno obstajalo, je si8 cer docela edinstveno, vendar se bistveno razlikuje od e'enja, kakr'nega izkazujemo tako u8 loveeni &esedi kakor tudi -etu in Svetemu Duhu in katerega "ariji izkazovano e'enje kar najbolj !os!e'uje. Saj razline oblike !obonosti do boje "atere, ki jih je Cerkev odobrila v okviru zdravega in !ravovernega nauka, v skladu s asovnimi in krajevnimi razmerami ter !ri8 merno !osebni naravi in znaaju vernikov, dosegajo to, da ob e'enju "atere ljudje !rav s!o8 znavajo Sina, ga ljubijo, !oveliujejo in s!olnjujejo njegove za!ovedi, kajti zaradi njega je vse !rim. Kol 1,1$.1#% in v njem naj !o skle!u venega -eta /!rebiva vsa !olnost0 Kol 1,12%. Duh marijanskega oznanjevanja in po!onosti #>. Cerkveni zbor !remi'ljeno ui ta katoli'ki nauk. -benem o!ominja vse sinove Cerkve, naj e'enje blaene Device, zlasti liturgino, velikodu'no !os!e'ujejo* navade in oblike !obonosti do nje, ki jih je v stoletjih !ri!oroalo uiteljstvo Cerkve, !a naj visoko cenijo* in naj se s s!o'tljivostjo drijo tistega, kar je bilo v !reteklih asih doloeno glede e'enja Kristusovih !odob ter !odob blaene Device in svetnikov. 4oleg tega ivo o!ominja teologe in oznanjevalce boje besede, naj se enako skrbno ogibljejo vsakega na!anega !retiravanja kakor tudi !revelike ozkosrnosti, ko razmi'ljajo o edinstvenem dostojanstvu boje "atere. 4rouujo !od vodstvom cerkvenega uiteljstva sveto !ismo, cerkvene oete in uitelje ter cerkvena bogosluja naj !ravilno osvetljujejo naloge in !rednosti Device "arije, ki imajo za svoj cilj vedno Kristusa, vir vse resnice, svetosti in !obonosti. Skrbno naj se izogibljejo vsega, kar bi bodisi z besedo ali z dejanji moglo loene brate ali kogar koli drugega zavajati v zmoto glede resninega nauka Cerkve. ,erniki !a naj !omnijo, da !rava !obonost ne obstoji v ne!lodnem in kratkotrajnem ustvu ne v kaki !razni lahkovernosti, temve da izvira iz !rave vere, katera nas vodi k !riznavanju vzvi'enosti boje 4orodnice in nas vz!odbuja k otro'ki ljubezni do na'e "atere ter k !osnemanju njenih kre!osti. 32

2% Marija7 zna<enje tr8nega u&anja in tola9be &otujo;e<u bo9je<u lju8stvu $arija znamenje upanja !ojemu ljudstvu #1. Kakor !a je medtem :ezusova "ati v nebesih e !oveliana !o telesu in !o du'i in je kot taka !odoba in zaetek Cerkve, ki naj bo v !rihodnjem veku dovr'ena, tako sveti tu na zemlji !otujoemu bojemu ljudstvu kot znamenje trdnega u!anja in tolabe, dokler ne !ride ;os!odov dan !rim. + 4t 3,19%. Sklep #2. (emu cerkvenemu zboru je v veliko veselje in tolabo dejstvo, da tudi med loenimi brati ne manjka takih, ki "ateri ;os!oda in Zveliarja izkazujejo dolno e'enje, zlasti med vzhodnimi kristjani, ki se z goreim navdu'enjem in iskreno !obonostjo zbirajo k e'enju vedno devi'ke boje 4orodnice. ,si verniki naj goree molijo k "ateri boji in k "ateri ljudi, da bi tista, ki je s svojimi molitvami !od!irala !rve zaetke Cerkve, tudi zdaj, ko je v nebesih !ovi'ana nad vse svetnike in angele, v obestvu z vsemi svetniki !osredovala !ri svojem Sinu, dokler se ne bodo vse druine narodov, bodisi da nosijo astno kr'ansko ime bodisi da svojega -dre'enika 'e ne !oznajo, v miru in slonosti sreno zdruile v eno boje ljudstvo 8 v slavo !resvete in nedeljive (rojice.

79

=Z .K(-, +. ,.(=K.DSK5;. ,5S-C:D5;. C5)K,5D5;. Z&-). -&,5S(=C. generalnega tajnika cerkvenega zbora na 1+3. generalni seji, dne 1#. nov. 12#7 4ostavljeno je bilo v!ra'anje, kak'na je sto!nja teolo'ke obveznosti nauka, ki je !odan v osnutku o Cerkvi in !redloen v glasovanje. (eolo'ka komisija je v obravnavi s!reminjevalnih !redlogov glede tretjega !oglavja osnutka o Cerkvi odgovorila na v!ra'anje s temi besedami< /Samo !o sebi je jasno, da je treba besedilo koncila razlagati vedno v skladu s s!lo'nimi !ravili, ki so vsem znana.0 -b tej !riliki o!ozarja teolo'ka komisija na svojo izjavo z dne #. marca 12#7, katere besedilo tukaj !odajamo< /Da !odlagi obiajnih koncilskih !ravil in v skladu s !astoralnim namenom sedanjega koncila de6inira ta sveti zbor kot za Cerkev obvezen verski in nravni nauk samo to, kar kot tak'no zbor sam jasno razglasi. -stalo !a, kar sveti zbor !redloi kot nauk vrhovnega cerkvenega uiteljstva, morajo vsi verniki in vsak !osamezen izmed njih s!rejeti in se tega drati v smislu mnenja svetega zbora samega* in ta smisel je v skladu s !ravili teolo'kega razlaganja razviden iz !redloene snovi ali iz naina izraanja.0 4o naroilu vi'je oblasti dalje s!oroamo oetom !redhodno !ojasnjevalno o!ombo k s!reminjevalnim !redlogom glede tretjega !oglavja osnutka o Cerkvi. , duhu te o!ombe in v njenem smislu je treba razlagati in razumeti nauk, !redloen v tem tretjem !oglavju. 4)5D?-DD. 4-:.SD:5,.CD. -4-"&. /Komisija je sklenila !odati naslednje s!lo'ne !ri!ombe, !reden !retehta s!reminjevalne !redloge< 1. =zraz ,zborM GcollegiumH ni mi'ljen v strogo !ravnem !omenu, to je v !omenu sku!nosti enakih, ki so svojo oblast !re!ustili !redsedujoemu, marve v !omenu stalne sku!nosti GcoetusH, ki je njeno zgradbo GstructuraH in oblast treba razbrati iz razodetja. Zato je v odgovoru k s!reminjevalnemu !redlogu 1+ o /Dvanajsterih0 izrecno reeno, da jih je ;os!od !ostavil /na nain zbora ali stalne sku!nosti0. 4rim. tudi s!reminjevalni !redlog $3 c. 8 =z istega razloga se na ve mestih u!orabljata tudi besedi red GordoH ali telo Gcor!usH. ,z!orejanje med 4etrom in ostalimi a!ostoli na eni strani ter med !a!eem in 'ko6i na drugi strani ne vkljuuje !renosa izredne oblasti a!ostolov na njihove naslednike, !a tudi ne, kakor je samo !o sebi jasno, enakosti med glavo in udi zbora, am!ak samo sorazmernost G!ro!ortio8 nalitatemH med !rvim odnosom 4eter8a!ostoli% in drugim odnosom !a!e8'ko6je%. Zato je komisija doloila, naj se v 't. ++ ne !i'e /na isti GeademH0, am!ak /na !odoben nain G!ari rationeH0. 4rim. s!reminjevalni !redlog $>. +. Id zbora !ostane kdo v moi 'ko6ovskega !osveenja in !o hierarhinem obestvu GcommunioneH z glavo in udi zbora. 4rim. 't. ++ N 1 na koncu. 71

4osveenje daje bitno ontolo'ko% delenost !ri svetih nalogah, kakor je nedvomno jasno iz izroila, tudi iz liturginega. Konstitucija namenoma u!orablja besedo /!ri nalogah0 GmunerumH, ne !a besedo /!ri oblasteh0 G!otestatumH, ker bi mogli to zadnjo besedo razumeti kot za izvr'evanje !rosto Gad actum eK!editaH oblast. . da ima kdo tak'no za izvr'evanje !rosto oblast, ji mora hierarhina oblast GauctoritasH dodati 'e kanonino ali !ravno doloitev. (a doloitev oblasti more obstajati v !odelitvi !osebne slube ali v oznaitvi !odlonikov in se !odeljuje !o dolobah, ki jih je odobrila vrhovna oblast. (ak'na nadaljnja doloitev se zahteva iz narave stvari, ker gre za naloge, ki jih mora o!ravljati ve oseb, katere naj !o Kristusovi volji sku!aj hierarhino sodelujejo. :asno je, da se je to /obestvo0 GcommunioH uresnievalo v skladu s asovnimi okoli'inami v ivljenju Cerkve, !reden je bilo v !ravu uzakonjeno. Zato je izrecno reeno, da se zahteva hierarhino obestvo z glavo Cerkve in z udi. -bestvo je namre !ojem, ki je bil v stari Cerkvi v veliki asti kakor je 'e danes zlasti na ,zhodu%. De jemljemo !a ga kot neko nedoloeno ustvo Ga66ectusH, am!ak kot organsko stvarnost Grealitas organicaH, ki terja !ravno obliko in ki jo hkrati oivlja ljubezen. Zato je komisija skoraj soglasno doloila, da je treba !isati< /v hierarhinem obestvu0 Gin hierarchica communioneH. 4rim. s!reminjevalni !redlog 79 in tudi tisto, kar je !od 't. +7 reeno o kanoninem !oslanstvu. Dokumente !a!eev novej'ega asa glede jurisdikcije 'ko6ov moramo razlagati v smislu te !otrebne doloitve oblasti. 3. )eeno je, da je /tudi0 zbor, ki ga brez glave s!loh ni, /nosilec vrhovne in !olne oblasti nad vesoljno Cerkvijo0. (o je !otrebno !riznati, da ne bi !ri'la v nevarnost !olnost oblasti rimskega !a!ea. Zbor namre nujno in vedno !ojmujemo sku!no z njegovo glavo, ki v zboru ohranja neokrnjeno svojo nalogo Kristusovega namestnika in !astirja vesoljne Cerkve. Z drugimi besedami< ni razlikovanja med rimskim !a!eem in 'ko6i, e jih jemljemo sku!aj, temve med rimskim !a!eem !osebej in rimskim !a!eem sku!aj s 'ko6i. Ker !a je !a!e glava zbora, more sam izvr'iti nekatera dejanja, za katera 'ko6je nikakor niso !ristojni, n!r. sklicati zbor in ga voditi, odobriti dolobe za !oslovanje itd. 4rim. s!reminjevalni !redlog 11. 4a!eu, ki mu je !overjena skrb za vso Kristusovo redo, !ri!ada v skladu s !otrebami Cerkve, ki se s asi s!reminjajo, odloanje glede naina, kako naj se !rimerno izvaja ta skrb, ali osebno ali zborno. )imski 'ko6 !ri odrejanju, iz!eljavi in !otrjevanju zbornega izvajanja ravna, oziraje se na korist Cerkve, !o svoji lastni razsodbi. 7. 4a!e more kot vrhovni !astir Cerkve izvr'evati svojo oblast ob vsakem asu !o svoji razsodnosti, kakor to zahteva njegova naloga sama. Zbor !a, e!rav vedno obstoji, ne deluje stalno v strogem !omenu GstrideH zborno collegialiter%, kakor je znano iz cerkvenega izroila. Z drugimi besedami< zbor ni vedno /v !olnem deju0, temve deluje v strogem !omenu zborno le v !resledkih in le v soglasju z glavo. 4ravimo /v soglasju z glavo0, da ne bi to razumeli kot odvisnost od nekoga zunanjega. 4ojem /soglasje0 nas!rotno o!ozarja na obestvo med glavo in udi in vkljuuje nujnost dejanja, ki !ri!ada glavi kot taki. =zrecna trditev o tej stvari je v 't. ++ N + in razlaga je !rav tam ob koncu. Degativna 6ormula /le0 obsega vse !rimere* zato je razvidno, da je treba vedno iz!olnjevati dolobe, ki jih je odobrila vrhovna oblast. 4rim. s!reminjevalni !redlog 17. , vsem se vidi, da gre za zvezo 'ko6ov z njihovo glavo, nikakor !a ne za delovanje 'ko6ov, ki bi bilo neodvisno od !a!ea. , !rimeru, da ni delovanja glave, 'ko6je ne morejo delovati kot zbor, kakor je razvidno iz !ojma /zbora0. (o hierarhino obestvo vseh 'ko6ov s !a!eem je nedvomno zakoreninjeno v izroilu. 7+

D. &. &rez hierarhinega obestva ne more nihe izvr'evati bitno zakramentalne slube, ki jo je treba razlikovati od kanonino !ravnega vidika. Komisija je bila mnenja, da se ni treba s!u'ati v v!ra'anja o dovoljenosti in o veljavnosti, ki jih !re!u'a raz!ravljanju bogoslovnih strokovnjakov, zlasti kar se tie oblasti, ki se dejansko izvaja !ri loenih vzhodnih kristjanih in glede katere obstoje razlina mnenja, kako jo je treba razlagati0.

73