Cvetko MOM^ILOVSKI

SOCIO-EKONOMSKIOT PAT NA MAKEDONIJA DO PODOBAR STATUS VO EU

Voved

nteresot na sekoja nacionalna dr`ava e da ima {to pogolem procent na vraboteni gra|ani. Edinstveniot na~in da se re{i gorliviot problem so nevrabotenosta e "da se napravi s nevrabotenite da stanat atraktivni za vrabotuva~ite preku aktivna pomo{ okolu motivacijata i pronao|aweto rabota, preku podobruvawe na ve{tinite (na nevrabotenite), i preku fleksibilen sistem na razliki vo platite. Ni{to drugo nema da go napravi trikot, konstatira Lajard (Layard).1 Vo minatoto postoe{e edna izreka spored koja vo svetot na ekonomijata pogolemiot go jade pomaliot. No, kako {to

Layard, R., S. Nickell, R. Jackman, Unemployment: Macroeconomic Performance and the Labour Market; Oxford University Press, 1991; p. 504

Avtorot e magister na interdisciplinarnite Evropski studii po integracija i komunikacii na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje

150

Cvetko MOM^ILOVSKI

konstatira Gidens, denes rabotite zna~itelno se izmenija. Dene{nata sintagma glasi: pobrziot go pobeduva posporiot. Razvojot na visokite tehnologii i informatikata nametnuva brzi promeni na site nivoa. Glavnata dvi`e~ka sila koja spored Gidens }e go ovozmo`i toa e razvojot na ~ove~kiot faktor preku reformiraniot i prilagoden kon potrebite na novoto vreme sistem na obrazovanie koj }e bide glavnata javna investicija {to }e ja zajakne i ekonomskata efikasnost i socijalnata kohezija. Socijalnata politika i investiciite vo rabotnata sila Vo zakonikot za fundamentalnite socijalni prava e navedeno pravoto na rabota t.e. deka dr`avata mora da garantira rabota za sekoja li~nost, i toa onaa koja taa }e ja posaka. Me|utoa, ona {to e zacrtano vo normativnite akti e ne{to {to o~igledno e nevozmo`no da se ispolni, so ogled na toa deka normite se realiziraat vo konkretni situacii vo koi deluvaat mnogu specifi~ni uslovi. Ottuka, kako poseben uslov se istaknuva sostojbata na pazarot na trudot t.e. pobaruva~kata na rabotna sila kako i ponudata na rabotnite mesta. "Bidej}i ~lenot 1 e nevo`mo`no da se ispolni vo celost, dr`avata organizira mre`a na institucii koi obezbeduvaat socijalna za{tita vo nemo`nosta da go ispolni ~lenot broj 1 odnosno celosnata vrabotenost. Sistemot na socijalna za{tita, koj postoi kako pove}e ili pomalku razvien vo bezmalku sekoja dr`ava, gi obezbeduva gra|anite kako edinki so li~na sigurnost i maksimalno pridonesuva za socijalnata stabilnost i ekonomskiot uspeh preku sistemot na beneficii od strana na dr`avata. Koga ne bi postoela socijalna gri`a vo forma na taksi i beneficii, ~etiri od deset semejstva vo dr`avite ~lenki na EU bi `iveele vo relativna siroma{tija. Generalno postojat devet vida na socijalni beneficii i toa: 1. 2. 3. 4. 5. 6. medicinska pomo{, beneficii za bolest, beneficii za nevrabotenost, starosni ili penziski beneficii, beneficii za povredi na rabotno mesto, semejni beneficii,

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

151

7. 8. 9.

beneficii za maj~instvo, beneficii za invaliditet, i beneficii za pre`ivuvawe.

Vsu{nost ne samo {to e potrebno realno postoewe na sistem za obezbeduvawe socijalna za{tita i negovo redovno odr`uvawe. Spored Konvencijata na Me|unarodnata organizacija na trudot broj 102, generalniot pristap usvoen od komitetot e deka "sistemot (socijalniot) postoi koga gri`ata ili beneficiite se obezbedeni za pove}eto, no ne zadol`itelno za site od oblastite pokrieni so konvencijata.2 Pokonkretno dr`avata koja pretendira da bide socijalna dr`ava od evropski rang i da gi zadovoluva nabrojanite uslovi od socijalnata sfera ili legislativata, vo sopstveniot sistem mora da vklu~uva barem {est od prethodno nabroenite devet socijalni beneficii od konvencijata. Za da gi poddr`i vo sopstvenite napori kon usvojuvaweto i po~ituvaweto na socijalnata za{tita, Evropskata komisija go formirala takanare~eniot MISSOC (zaedni~ki informativen sistem za socijalna za{tita vo Evropskata unija) ~ija osnovna zada~a e da sobira, analizira i objavuva podatoci za politikata na socijalnata za{tita vo poedine~nite zemji ~lenki. Vsu{nost Evropskata komisija postojano odr`uva zaedni~ki sostanoci od edna strana so vladite i vrabotuva~ite, a od druga so organizaciite na vrabotenite, nevladinite organizacii i drugi, so edinstvena cel da se diskutira i analizira sistemot na socijalna za{tita, kako i negoviot redizajn i postojano odr`uvawe, za da bide {to e mo`no podobar i poadekvaten. Obnovenata socijal-demokratija spored Gidens, preku vladata mora da obezbedi celo-`ivotno obrazovanie, da razvie programi {to zapo~nuvaat od najmladata vozrast na poedincite potencijalni rabotobara~i ili rabotodavci, da organizira besplatni treninzi ili obuki za specifi~nin ve{tini koi se baraat vo procesite na tranzicija i da ja razvie kognitivnata i emocionalnata sposobnost za natprevaruvawe so vklu~uvawe na

Fundamental Social Rights: Case Law of the European Social Chapter; Council of Europe Publ. 1998 p. 300

152

Cvetko MOM^ILOVSKI

rizikot i inventivnosta na samovrabotuvaweto. "Namesto da se potpira na bezuslovnite socijalni beneficii, vladinata politika mora da bide orientirana da go zajaknuva {tedeweto, da gi koristi obrazovnite resursi i drugi personalni investicioni mo`nosti.3 Kvalitativniot aspekt na rabotnata sila t.e. ~ove~kiot kapital vo kogo dr`avata investirala, vklu~uvaj}i ja i samoinvesticijata, so znaeweto mo`e da pridonese za vkupniot razvoj a so toa i za novi vrabotuvawa. Nivnoto anga`irawe kako katalizatori i kako dobri menaxeri so samoto dobro rabotewe na firmata pridonesuvaat za nejzino {irewe, zgolemuvawe na kapitalot, uspe{no spravuvawe so konkurentite na pazarite i kone~no, za mo`nost za novi vrabotuvawa. Glavnata teza vo ovoj trud e da se obrne vnimanie na makroekonomskiot pristap pri {to glavnata politika na vladata bi bila koncentrirana pred s na raspolagawe so dovolen broj stru~ni i kvalitetni menaxeri, zaradi zavr{uvaweto na procesot na privatizacijata na javnite pretprijatija kako i site onie s u{te dr`avni mikrofirmi od edna strana, kako i sozdavawe aktivni socijalni i trening programi na rabotna sila za pazarot na trudot, so odreden tip na stru~nost, od druga. Vo ovaa smisla, profesorot od slovene~koto Bledsko u~ili{te za biznis Milenko Gudi~ konstatira deka vistinskata tranzicija na dr`avite od Isto~na Evropa kon EU podrazbira nov na~in na vodewe na stopanstvoto koe podrazbira ekonomija na slobodno i aktivno pretpriemni{tvo, pazarni uslovi, sposobnost za konkurencija, a za seto toa se potrebni novi menaxeri so karakteristiki na lideri, so komunikaciski sposobnosti, vizija, znaewa i kvaliteti. Vo istra`uvawata koi timot na profesorot Gudi~ gi izveduva vo Bugarija, Romanija, Polska, Slovenija, Letonija, Litvanija, Ungarija, Ukraina i Rusija e postavena hipotezata: koj e odnosot pome|u obrazovanieto za menaxment i postignatite rezultati vo tranzicijata na dr`avata? Spored rezultatite, za onie zemji koi {totuku go zapo~nale procesot na tranzicija ovoj odnos e od univerzalna va`nost.

Giddens, Anthony, The Third Way: The Renewal of Social Democracy; Polity Press; Cambridge 1998; p. 125

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

153

Vlo`uvaweto vo ~ove~kiot faktor e najva`nata investicija koja dr`avata mo`e da ja napravi za sopstveniot razvoj. Gudi~ pritoa konstatira: "Vo Germanija prose~no za eden vraboten se vlo`uvaat 1000 evra godi{no. Retori~koto pra{awe glasi: Zo{to Germanija e bogata? Zatoa {to vlo`uvala vo lu|e ili vlo`uva vo lu|e zatoa {to e ve}e bogata? Odgovorot e i vo ednoto i vo drugoto. Ima{ pari i vlo`uva{, a vlo`uva{ za da ima{ pari. Nie vo momentot ne sme bogati, no mora da vlo`uvame duri i skromno zatoa {to vlo`uvaweto vo ~ove~kiot faktor e najisplatlivata investicija. 4 Ako se pogledne brojot i strukturata na nevrabotenite vo Makedonija, se sogleduva ta`niot fakt deka ogromen e brojot na lu|e so osnovno obrazovanie, a najmal na onie so visoko obrazovanie. Toa samo po sebe govori deka e mnogu te{ko onie bez soodvetno obrazovanie da si go pronajdat sopstvenoto rabotno mesto, osobeno vo dr`ava kako Makedonija kade i onie so visoko obrazovanie se hendikepirani poradi zastareniot tip na obrazovanie od premnogu op{t karakter (za razlika od zapadniot sistem kade najgolemo vnimanie se obrnuva na stru~nosta vo odredena oblast vo koja liceto si go nao|a sopstvenoto vrabotuvawe i si ja obezbeduva sopstveneata egzistencija). Ova go potkrepuvaat i izve{taite na Svetskata banka, spored koi pazarot na nevrabotenata rabotna sila vo Republika Makedonija se sostoi od 201.338 ili 52,4% lica koi se nekvalifikuvani ili so osnovno obrazozvanie; so sredno obrazovanie brojkata iznesuva 92.550 lica, kvalifikuvani i visokokvalifikuvani se 68.967, so vi{o obrazovanie se 6.975 i so visoko obrazovanie se 14.195 lica od vkupniot broj nevraboteni koj vo mesec avgust 2003 iznesuva 384.025 lica.5 Evropskata unija ~ini mnogu napori na poleto na moderniziraweto na biznisite i na kompjuterizacijata na obrazovanieto, no taa sepak zaostanuva zad SAD. Me|u drugoto, ova se tolkuva i kako posledica na faktot deka postojat okolu 500.000 rabotni mesta vo EU tokmu vo sferata na informaciskata i komunikaciskata tehnologija koi ne mo`at da bidat popolneti, od

4 5

Gudi~, Milenko, Kapital; 9 oktomvri 2003, broj 206, str. 8 Zavod za vrabotuvawe, avgust 2003 godina

154

Cvetko MOM^ILOVSKI

ednostavna pri~ina {to nema takov profil na obrazovani kadri. Samo kako ilustracija mo`e da poslu`i sporedbata me|u SAD i EU od 1997 godina, koja se odnesuva na procentot na vrabotenost vo sektorot na uslugi: 54,3% vo SAD, nasproti 40% vo dr`avite ~lenki na EU. Klu~nata sila vo razvojot na ~ove~kiot kapital e obrazovanieto koe e glavnata javna investicija {to }e bide vo mo`nost da ja zajakne i socijalnata kohezija od edna i ekonomskiot rast i novite vrabotuvawa od druga strana. Samoto obrazovanie pak, bi trebalo i bi moralo da bide dizajnirano na takov na~in da go stavi akcentot na razvojot na posebnite i poedine~nite kapaciteti koi bi mo`el da gi razvie poedinecot vo tekot na celiot svoj `ivot. Spored Gidens "op{testvo koe ne ja neguva i ohrabruva pretpriema~kata kultura nema ekonomska energija koja doa|a od najkreativnite idei. Socijalnite pretpriema~i se isto tolku zna~ajni kako i onie koi rabotat vo pazarniot kontekst bidej}i istoto dvi`ewe i kreativnost se potrebni vo javniot sektor kako i vo ekonomskata sfera.6 Promenite koi nastanaa so brziot razvoj na tehnologijata i nejzinata primena vo trgovskite relacii nasekade niz zemjite ~lenki na OECD dovedoa do ogromen pad vo pobaruva~kata za nekvalifikuvani rabotnici na pazarot na trudot. Na drugata strana e apsolutno zgolemena pobaruva~kata za kvalifikuvani rabotnici odnosno onie koi gi poseduvaat neposrednite ve{tini potrebni za izvr{uvawe na postavenite zada~i vo novoto op{testvo, vo novoto vreme po padot na komunizmot od edna i napu{taweto na konceptot na (diviot) monopolisti~ki kapitalizam od druga strana. Samiot odnos na pobaruva~ka i ponuda na rabotni mesta e osnovniot zakon ili mehanizam koj go regulira pazarot na trudot vo sekoja nacionalna dr`ava, a strukturata na rabotnata sila e vo direktna korelacija so potrebite na firmite. Vo ovaa smisla, ekonomskiot ekspert Stefan Nikel (Stephen Nickell) vo knigata "Kolapsot vo pobaruva~kata na neobrazovani go postavuva pra{aweto: [to bi mo`elo da bide storeno? Sledi edno interesno sogleduvawe spored koe rabotite na pazarite na trudot vo smisla na steknatite ve{tini na rabotnicite,

Giddens, Anthony, The Third Way and its Critics; Polity Press; Cambridge 2000; p. 75

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

155

analizirano komparativno vo tri nacionalni dr`avi, stojat vaka: Vo SAD siroma{nite odnosno neobrazovanite, ili poprecizno rabotnicite bez potrebnite ve{tini, stanuvaat s posiroma{ni i poleka no sigurno tonat i se oddavaat na kriminalot i narkomanijata. Vo Germanija, naprotiv, siroma{nite stanuvat pobogati so tekot na vremeto blagodarenie na merkite koi gi prezema germanskata vlada vo socijalnata sfera, dodeka Britanija e nekade vo sredinata. Bogatite pak, vo site tri nabroeni dr`avi stanuvaat s pobogati. Se postavuva edno mnogu interesno pra{awe: kade se krie problemot i kako bi mo`elo da se intervenira za negovo re{avawe? Kako vladite bi mo`ele da go obezbedat pristojniot `ivot i pristojnata zarabotuva~ka na site nivoa vo op{testvoto, so poseben akcent kaj poniskite sloevi? Problemot e detektiran vo niskata distribucija na dohodite kaj niskite klasi: vo Germanija kade navistina dobro im odi i SAD kade problemite stanuvaat se poizrazeni! Ekonomistite Pre i Vagner (Prais, Wagner, 1985) vo istra`uvawata koi dolgoro~no gi vr{ele vo germanskiot obrazoven sistem, go detektirale za~uvuvaweto na mnogu visokite standaradi nameneti za niskata klasa ili dolnata polovina od germanskoto op{testvo - germanskite rabotnici vsu{nost, sli~no kako i onie vo [vajcarija i Holandija, vo u~ili{tata zadol`itelno usvojuvaat standaradi za jazik, aritmetika i prakti~na rabota. Ova e zadol`itelno, i site da moraat da gi usvojat standaradite na edno pristojno nivo na sovladuvawe. Vaka sozdadeniot sistem na u~ewe potoa vodi vo kon procesot na vrabotuvawe ili kako {to podvlekuva Luton (Luthon) "germanskite standardi vo postignuvaweto, koi se odnesuvaat osobeno na pomalku akademskite sloevi, se daleku pogolemi vo Germanija otkolku vo Britanija i SAD. Re~isi 80% od germanskata mladina se steknuva so sertifikat za vokacisko vodstvo ili pristojna diploma. Vo SAD okolu 52% od mladite se so povisoko obrazovanie, za razlika od 16% vo Germanija, no duri 31% od amerikanskite mladinci ne dobile formalna obuka po zavr{uvaweto na obrazovanieto, a duri 46% ne dobile nikakov sertifikat nitu diploma.7 Zna~i

Adnett, Nick: Labour Market and Social Policy, Straffordshire University, TEMPUS PHARE, Joint European Project; 2001, p. 311

156

Cvetko MOM^ILOVSKI

silnoto nastojuvawe i stavaweto akcent na obrazovniot sistem vo zadr`uvaweto visoko nivo na performansi nameneto na onie na dolnata polovina, ili poprecizno poniskite sloevi vo edno op{testvo, kombinirano so soodveten sistem namenet specijalno za poniskite sloevi koi ne odat na univerziteti, e mo}no sredstvo za pobeduvawe na nevrabotenosta. Toa e ogromen napor poniskiot del od rabotnata sila da ne ostane na ulica ili vo zavodite za vrabotuvawe, tuku naprotiv, da stane atraktiven za rabotodavcite vo hotelierstvoto, metaloprerabotuva~kata, prehranbenata, tekstilnata industrija itn. Zna~i, koja bi bila lekcijata od germanskoto iskustvo i nivnata superiornost komparirana so SAD koi mnogu lo{o stojat so vrabotuvaweto na niskite sloevi - onie koi ne se osposobuvaat i stanuvaat neupotreblivi za rabota, po eden dolg period pominat vo besperspektiven na~in na `ivot. Vo trite nabrojani dr`avi za koi be{e napravena komparacija, t.e. SAD, Britanija i Germanija konstatiravme deka vo povisokite socijalni sloevi rabotite odat podednakvo dobro, no klu~ot na uspehot vo germanskiot slu~aj e prakti~niot sistem na obrazovanie i vladinite investicii vo ~ove~kiot kapital koi se naso~eni kon poniskite sloevi vo op{testvoto. Na pazarot na trudot kade postoi priroden mehanizam koj gi odreduva ponudata i pobaruva~kata, konstatiravme deka poremetuvaweto vo nasoka na zgolemena pobaruva~ka na pove{tite na smetka na neve{tite rabotnici, se re{ava na dolgoro~en na~in so reformi vo sistemot na obrazovanie. Vakvite efekti edna vlada bi gi po~uvstvuvala duri vo svojot vtor mandat, a mo`ebi i podocna. Problemot bi mo`el da se re{ava i so nekoi instant merki, no tie bi dale kratkoro~ni re{enija. Ili, kako {to konstatira makedonskiot minister za trud i socijalna politika Manasievski - vonrednite sostojbi se re{avaat so vonredni merki, pritoa mislej}i na takanare~eniot Brankov zakon, odnosno zakonot za pottiknuvawe na vrabotuvaweto so specijalni merki vo na{iot slu~aj - t.n. sozdavawe rabotni mesta so finansirawe od vladata (direct job creation). Zna~i, osnovnata poenta e da se napravi s neatraktivnata rabotna sila na pazarot na trudot da stane barana ili poatraktivna za rabotodavcite, so cel da bide stavena vo aktivna pozicija. Toa bara voveduvawe konkretni merki so koi rabotnata sila bez potrebnite ve{tini bi stanala pribli`no ednakvo barana,a

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

157

toa pak bi zna~elo pomestuvawe na pobaruva~kata od ve{tite kon neve{tite. Tuka se postavuva pra{aweto: koja e cenata za sozdavawe na edno rabotno mesto, so ogled deka e poznato deka direktnoto vladino finansirawe za edno rabotno mesto e {tetno vo site drugi slu~ai osven vo poedine~en slu~aj koga e nameneto samo za mali, specijalno targetirani grupi, kako na primer nevraboteni na dolg vremenski period koi ve}e go izgubile kontaktot so rabotata, motivacijata i verbata vo op{testvoto, so edna edinstvena cel da bidat reintegrirani na pazarot na trudot, no samo za kuso vreme dodeka kaj niv ne se zgolemi motivot za barawe rabota ili ne gi steknat potrebnite ve{tini so koi bi go na{le povtorno svoeto, no ovojpat novo rabotno mesto. Tuka e bitno da se konstatira deka ona {to go ~ini vladata vo naporot da go re{i gorliviot problem so nevrabotenosta bi trebalo da bide zgolemuvawe na interesot na rabotodavcite kon ovaa grupa na nevraboteni na dolg rok i bez potrebnite ve{tini, s do vistinskiot pazaren regulator, a toa e realnata ponuda i pobaruva~ka. Sepak, postojat nekoi merki koi bi mo`ele da bidat prezemeni za podobruvawe na sostojbite so vrabotuvaweto vo nekoi kategorii. Felps (Phelps) pora~uva deka namaluvaweto na taksite od dava~kite e edna dobra ideja kako bi mo`elo da se postigne pogolema pobaruva~ka za nedovolno obrazovanite rabotnici na pazarot na trudot. "Glavniot argument za ovaa zamena e deka dava~kite za vrabotuvawe se odnesuvaat samo na dohodot na trudot, a potro{uva~kite taksi se odnesuvaat na site, taka da zamenata na ednite so drugite ja zgolemuva nagradata za onie koi rabotat za razlika od onie koi ne rabotat, i taka se zgolemuva vrabotenosta.8 Lejard, Nikel i Xekman (Layard, Nickel, Jackman) go konstatiraat slednovo vo vrska so zamenata na taksite: "Problemot so obidite da se dobijat efektite so taksite be{e deka o~iglednoto kratewe na taksite za trudot bez da bidat kompenzirani so zgolemuvawe na nekoi drugi taksi bi mo`elo da ima beneficii na pazarot na trudot, no i deka promenite vo miksot na taksite so koi vladata go zgolemuva ravenstvoto mo`e

Phelps, Edmund S., A Program of Low Wage Employment Tax Credits, Working paper 55, New York: Russell Sage Foundation, 1994

158

Cvetko MOM^ILOVSKI

da se o~ekuva da ima, vo najdobar slu~aj, samo ograni~eni efekti na nevrabotenosta.9 Zna~i nema nekoi ogromni o~ekuvawa od vakvite igri so taksite. Drugiot ekspresen na~in so koj nekoi bi sakale da postignat brzi efekti e namaluvawe na dava~kite, no samo na nisko plateniot trud {to bi zna~elo namaluvawe na taksite na rabotnicite od niskata polovina ili koristewe specijalni dodatoci vo pari i uslugi koi bi se odnesuvale na ovoj nisko platen trud. So toa bi se zgolemile i niskite primawa na ovaa kategorija, no i bi se podobrilo nivnoto vrabotuvawe. Drugata strana na medalot e ekonomskata logika odnosno investiraweto i ponudata na rabotni mesta od strana na firmite i nivnata pobaruva~ka za rabotna sila. Tuka do izraz doa|a pretpriemni~kata atmosfera, sposobnosta i menaxerskite kvaliteti na onie koi rakovodat so firmite, odnosno nivnata uspe{nost, kako i klimata koja ja sozdava dr`avata za vlezot na stranskite investiicii. Evropskata unija nema edinstven i konzistenten pazar na trud. Dokolku se napravi analiza na nivo na poedine~nite zemji ~lenki, }e se utvrdat golemi razliki. Nevrabotenosta e visoka vo [panija, Germanija, Francija i Finska. Za razlika od niv, Holandija, Avstrija, Danska i Velika Britanija imaat niski stapki na nevrabotenost, bliski do onaa na SAD {to vsu{nost zavisi od modelot na socijalna politika {to se praktikuva. EU se smeta za oblast kade cenata (tro{ocite) na trudot e prili~no visoka. Napraveni se istra`uvawa na cenata na trudot vo proizvodniot sektor vo pove}e evropski i neevropski zemji, a rezultatite poka`uvaat deka cenata na trudot e relativno visoka vo Germanija, Belgija, Avstrija, Norve{ka i Danska10. Vo svojot svetski bestseler "Tretiot pat, Gidens vo delot na reformiraweto na modelot na socijalnata politika i vrabotuvaweto konstatira deka: "investiraweto vo ~ove~kiot kapital e krajniot vodi~ nasekade kade {to e vozmo`no, namesto direktni provizii so ekonomska neizdr`livost. Namesto dr`ava

10

Layard, R., S. Nickell, R. Jackman, Unemployment: Macroeconomic Performance and the Labour Market, Oxford University Press, 1991, p. 275 Abraham, Filip, A Policy Perspective on European Unemploument, Scottish Journal of Political Economy, 1999.

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

159

na blagosostojba (welfare state) mora da promovirame dr`ava koja investira vo socijalata (SOCIAL INVESTMENT STATE) koja }e operira vo kontekst na pozitivniot op{testven sistem na blagosostojba.11 Stavot za socijalnata politika na modelot na tretiot pat (obnovenata socijal-demokratija) e deka sistemot na beneficii koi gi dodeluva vladata vo edna dr`ava bi moral da se reformira na toj na~in {to bi vklu~uval moralen hazard i mnogu poaktiven stav kon prifa}awe i vo isto vreme prezemawe rizik od strana na poedinecot. Vo istata nasoka i Nikel konstatira deka: "Rigidnosta na pazarot na trudot kako strogata vrabotenost ne vlijae strogo na nevrabotenosta. Golemata nevrabotenost e povrzana so nesebi~nite beneficii koi traat neograni~eno i so slabite obrazovni standardi vo poniskiot del na skalata na pazarot na trudot, takanare~eniot fenomen na isklu~enost.12 Stranskite direktni investicii Neizbe`na tema vo domenot na vrabotuvaweto e - koja e ponudata na rabotni mesta vo makedonskata ekonomija, odnosno koja e pobaruva~kata za rabotnici so odreden tip kvalifikacii i sposobnosti od strana na firmite, na pazarot na kapitalot? Ako sakame da se priklu~ime kon dr`avite ~lenki na Evropskata unija, morame da ispolnime i nekolku ekonomski kriteriumi, me|u koi konkurentnosta na makedonskite proizvodi na pazarot na EU, rastot na bruto doma{niot proizvod za razdvi`uvawe na anemi~nata ekonomija, formirawe mali i sredni pretprijatija koi bi u~estvuvale vo rastot na BDP, vlez na stranski investiciii i formirawe pozitivna klima za vodewe biznis, a so samoto toa i otvorawe novi rabotni mesta. Spored podatocite na Narodnata banka na Republika Makedonija, gledano od 1994 godina pa navamu, rabotite stojat vaka:

11 12

Ibid (fn. 6) p. 117 Nickell, Stephen, Unemployment and Labour Market Rigidities; Journal of Economic Perspectives; vol. 11, 1997

160

Cvetko MOM^ILOVSKI Tabela 1. Stranski direktni investicii (SDI) vo R.makedonija

godina 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

iznos vo milioni USD 24,0 9,45 11,21 15,72 117,7 32,9 (period na kosovskiot sudir) 176 (proda`ba na Stopanska banka so vlezot na gr~kiot kapital, na ADOR Makedonija, FENI, Bu~im i dr.) 442,34 (proda`ba na Telekom), 77,54

Vo sekoj slu~aj, se zabele`uva mo{ne mal obem na stranski direktni investicii vo odredeni godini, no i ne{to podobri rezultati vo drugi, vo zavisnost od orientacijata na vladata kon stranskiot kapital, ili mo`ebi od stravot od penetracijata na istiot. Odgovorot na pra{aweto - zo{to se tolku mnogu va`ni stranskite direktni investicii, go dava ekonomskiot ekspert, d-r Van~o Uzunov, vo analizite za svetskata ekonomija i mobilnosta na ekonomskite faktori kade, kako {to konstatira, se zabele`uva "globalno dvi`ewe na kapitalot, prete`no regionalna (ili kontinentalna) naso~enost na trgovskata razmena i s u{te nacionalna determiniranost ili mobilnost na rabotnata sila.13 Vo globalnata ekonomija kapitalot vleguva i se dvi`i nasekade kade {to ima povolna klima i evtina rabotna sila zaradi dobivawe {to pogolem profit. Pritoa, zemjata vo koja vleguva stranskiot kapital ima mo{ne golema korist, a toa ne e samo rastot na BDP, tuku i pred s, namaluvaweto na nevrabotenosta, so ogled deka stranskite direktni investicii gledano vo nacionalni ramki pretstavuvaat katalizator ili ~inititel na vrabotuvaweto. Ottamu, Vladata na Republika Makedonija e dol`na kon svoite gra|ani i armijata nevraboteni, da sozdade povolna klima za vlez na SDI zaradi dolgoro~no razre{uvawe na ovoj akuten problem.
13

Uzunov, Van~o, Zo{to integrirawe na Makedonija vo EU?, Evrodijalog br. 1, 2002; str. 47

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

161

Drugiot pozitiven moment so SDI e vo menaxmentot i pretpriemni{tvoto, zaradi prifa}aewe na korporaciskoto uspe{no rabotewe i rastot na firmite kako i izvozot na evropskiot pazar. Samo kako primer }e poso~ime nekolku dr`avi od Jugoisto~na i Isto~na Evropa koi se na pat ili ve}e stanaa ~lenki na EU vo posledniot krug na pro{iruvawe vo maj 2004 godina, odnosno }e prika`eme kako tie se odnesuvaat kon stranskite investicii i kolku golemo zna~ewe im pridavaat. Brojkite go potvrduvaat me|usebniot interes, a site dr`avi bez isklu~ok, sekoja godina se s podobri vo privlekuvaweto na SDI od prethodnata. Vo Bugarija kako kandidat za ~lenstvo vo EU, visinata na SDI izrazen vo dolari vo 1994 g. iznesuva 247 milioni, dodeka vo 2000 g. se zgolemuva duri do 3,309 milijardi dolari. Hrvatska, koja go ima istiot dogovor za stabilizacija i asocijacija kako i R. Makedonija, kako SDI vo 1994 g. imala 238 milioni dolari, dodeka vo 2000 g. stignala do celi 4,764 milijardi dolari. Slovenija, koja e vistinski rekorder spored nekoi ekonomski parametri (BDP, prihod po `itel i dr.) od SDI vo 1994 g. inkasirala 897 milioni dolari, a vo 2000 g. - 2,809 milijardi dolari. Ova e mnogu zna~aen podatok, bidej}i spored brojot na `iteli i spored teritorijata, Slovenija e mnogu sli~na so Makedonija. Vistinski {ampion vo privlekuvaweto na SDI e Polska, koja od 1994 g. so 3,789 milijardi dolari, vo 2000 g. ima privle~eno duri 32 milijardi dolari. Spored visinata na sumite na SDI, sleduvaat ^e{ka koja od 4,547 milijardi dolari vo 1994 g. dojde do 21,095 milijardi dolari vo 2000 g. i Ungarija, koja od 7,095 milijardi dolari vo 1994 g. vo 2000 g. ima privle~eno 19,863 milijardi dolari. Romanija, kako kandidat za ~lenstvo vo EU, na po~etocite na tranzicijata spored performansite be{e mo{ne sli~na ako ne i polo{a od Makedonija, no vo 2000 g. ima privle~eno 6,519 milijardi dolari.14 Tokmu vo katastrofalno niskite SDI vlo`eni vo na{ata dr`ava i niskiot ekonomski rast od samo 2,8 procenti koj ne dava re{enie za novi vrabotuvawa, se krie pri~inata za ogromniot broj nevraboteni lu|e. Na toa treba da se dodade i lo{ata

14

Vienski institut za me|unarodni studii

162

Cvetko MOM^ILOVSKI

pravna za{tita na privatnata sopstvenost (koja se preispituva so smenuvawe na vladite me|u SDSM i VMRO-DPMNE), {to zaedno so rabotni~ko-sindikalnite protesti protiv stranskite investitori, ja pravi Makedonija nepo`elno mesto za investirawe. Po smenuvaweto na modelot na stopanisuvawe od centralna ili planirana kon pazarna ekonomija, ili so smenata na celokupniot sistem od komunisti~ko (socijalisti~ki) kon demokratsko pove}epartisko ureduvawe, se javi i potrebata za prilagoduvawe na socio-ekonomskiot sistem kon uslovite koi postojat, i globalno, i kaj ~lenkite na EU. Skoro site zemji od Centralna i Isto~na Evropa vo `elbata da se priklu~at kon evropskite pazarni tekovi, vedna{ po zapo~nuvaweto na procesot na tranzicija donesoa (soodvetno prilagodena kon nivnite specifi~ni potrebi) specijalna zakonska ramka za {to pogolemo i pouspe{no privlekuvawe na SDI. Toa naj~esto se prave{e preku dr`avna agencija koja ima{e zada~a da privlekuva SDI so reklamirawe i lobirawe kon stranskite kompanii, no i specijalni dano~ni olesnuvawa (na primer: ukinuvawe na danokot na dobivka za odreden vremenski period od pet do 10 godini, ukinuvawe na pla}awe pridonesi na stranskiot rabotodava~ kon dr`avata, davaweto specijalni pogodnosti za uvoz na tehnologija i sl.). Primerot na najuspe{nite dr`avi vo privlekuvaweto na SDI, kako Polska, ^e{ka i Slova~ka, poka`uva deka nivnite vladi na stranskite investitori im davaa besplatna zemja za izgradba na firmite, olesnuvawa vo pla}aweto na danocite kon centralnata vlast vo periot do 10 godini i, {to e najva`no, im pla}aa pari na stranskite investitori za sekoe novo otvoreno rabotno mesto. Toa ja poka`uva{e `elbata, serioznite nameri i naporite koi gi ~inea vladite na ovie dr`avi za da ja unapredat ekonomijata i podobrat polo`bata na rabotnicite na pazarot na trudot, vklu~uvaj}i go i nivniot socio-ekonomski status vo op{testvoto. Pokraj specijalnite povolnosti koi edna dr`ava mo`e da gi ponudi za pouspe{en vlez na SDI, vlijaat i drugi faktori kako {to se: cenata na rabotnata sila, povrzanosta na objektite ili firmite i pazarite so soodvetna i kvalitetna infrastruktura, stru~nosta i obrazovanosta na rabotnata sila za {to stranskiot investitor se interesira i bara podatoci pred da odlu~i da investira kapital, pravnata za{tita na kapitalot i privat-

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

163

nata sopstvenost, bezbednosta vo dr`avata, korupcijta i kriminalot, kako i drugi strani na biznisot kako {to se neposrednata mo`nost za nabavka i dostapnost na surovinite i repromaterijalite i sl. Mo{ne ilustrativen e primerot so japonskiot avtomobilski gigant "mazda pri investiraweto vo SAD, koga za edno otvoreno rabotno mesto dobiva{e subvencii od amerikanskata Vlada od 14,000 dolari. Subvenciite kon stranskiot investitor po edno novo otvoreno rabotno mesto vo ~lenkite na EU, Belgija, Francija i Luksemburg dostignuvale neverojatni 30,000 evra kon firmite. Toa se klu~nite socio-ekonomski preduslovi koi `ivot zna~at i sekoja edna nacionalna dr`ava bi morala da gi ispolni za ~lenstvo vo EU. Krucijalnoto pra{awe glasi - zo{to na Makedonija se potrebni tokmu SDI? [to e toa {to }e go dobie makedonskata ekonomija so vlezot na istite i dali postoi nekoj drug na~in? Poznato e deka buxetot na Makedonija iznesuva okolu edna milijarda evra, a za socijalni transferi, za nevrabotenite i za drug vid socijalni beneficii, se tro{at edna tretina od buxetskite pari. Vo makroekonomskite proekcii za rastot i stabilnosta na ekonomijata, se predviduva rast od 5 otsto godi{no, no toa izgleda neostvarlivo, bidej}i rast od 4 otsto imalo samo vo 2000 godina, iako i toj rast ne e dovolen Makedonija da izleze od krizata, da se bori so ogromnata cifra nevraboteni gra|ani i da go fati ~ekorot so zemjite ~lenki na EU. Edinstven na~in da go postigne gorenavedenoto, Makedonija go ima vo privlekuvaweto na SDI i za toa bi bile potrebni najmalku 25 otsto od BDP, bidej}i kako {to stojat rabotite, sega Makedonija e sposobna da obezbedi samo 500 milioni evra. Zna~i, so sega{niot potencijal, na Makedonija nedostasuvaat barem u{te tolku, bidej}i samoto tro{ewe na godi{no nivo na sredstvata za amortizacija iznesuva 600 milioni evra, {to Makedonija bez SDI ne go pokriva. Od prethodno navedenoto, proizleguva deka Republika Makedonija mora da "uvezuva pari vo visina od 500 milioni evra godi{no. Toj uvoz na pari mo`e da bide vo dve globalni formi: prvata e zadol`uvawe vo stranstvo, dodeka vtorata e SDI15 koja

15

Stranski Investicii vo Makedonija: Razvoj bez koncept, Kapital, 24 juli 2003, str. 5

164

Cvetko MOM^ILOVSKI

e popo`elna, bidej}i vo toj slu~aj zemjata ne se zadol`uva, a stranecot go prezema rizikot za vra}awe na parite. Promenite koi nastanaa vo sferata na ekonomijata baraat promeni i novi pristapi vo menaxiraweto so ekonomijata, novi znaewa i tehniki, moderen marketing i sovremen menaxement, a seto toa stariot tip na direktori ili rakovoditeli bi imale {ansa da go sogledaat i neposredno da go nau~at samo preku SDI. Imeno, pogolemiot del od menaxerskiot tim na kupenata firma, go nosi samata stranska kompanija od zemjata od kade {to poteknuva, s dodeka ne obu~i kadar od mati~nata dr`ava za da ja vr{i istata rabota. Seto ova, kako u~ewe za novite tekovi na biznisot, e od ogromna korist za idnite menaxeri. Stranskite investicii koi dosega vlegoa vo Makedonija bi mo`ele da gi podelime vo tri grupi. Prvata grupa se vlez na SDI vo zagubari, kako {to se Okta, Feni, Jugohrom, @elezarnica, Silmak i dr. Mo`e da se konstatira deka site ovie firmi sega uspe{no i dobro rabotat, vrabotuvaat dobar del od rabotnata sila, pla}aat obvrski kon dr`avata, u~estvuvaat vo vkupnoto proizvodstvo na uslugi i go zgolemuvaat procentot na rastot na bruto doma{niot proizvod, a samo do pred nekoe vreme bea na vratot na dr`avata, na pragot na likvidacija i, {to e najva`no, vo ogromna opasnost da gi otpu{tat vrabotenite i u{te pove}e da ja vlo{at socijalnata karta na nevrabotenite. Vtorata grupa se SDI vo uspe{ni pretprijatija, kako na primer, Skopska Pivara, @ito Luks, Cementarnica Usje, Tutunski Kombinat od Skopje, Knauf Radika od Debar i dr. Ovie firmi i pred vlezot na SDI bea uspe{ni i navistina dobro rabotea, no so vlezot na stranskiot kapital, prete`no od Grcija, se firmi so svetsko renome vklu~eni vo globalnite ekonomski tekovi i spremni da se nosat so konkurencijata na evropskiot pazar, {to e klu~niot uslov ~lenstvo na Makedonija vo EU, pokraj nekoi isto taka zna~ajni politi~ki preduslovi. Tretata grupa se SDI so novo izgraduvawe pogon, firma ili fabrika, kako na primer, Nikas vo mesnata industrija, Lek Qubqana vo farmacijata i firmata EL Asteka vo biznisot so avtobusi, kako edinstveni primeri na vakov direkten vid na SDI. Za vakviot vid na SDI vo podigaweto novi pogoni, makedonskata vlada na stranskiot investitor bi morala da mu ponudi sekakov vid pogodnosti, kako na primer, besplatno grade`no zemji{te, ukinuvawe na danokot na dobivka vo rok od desetina

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

165

godini, bescarinski uvoz na tehnologija i surovini i ukinuvawe na danocite na dohod za sekoj novovraboten vo rok od pet godini, bidej}i vakvite kompanii }e vrabotat nova rabotna sila za koja dr`avata sega pla}a socijalni beneficii od buxetot, zdravstveni beneficii i sl. Da ne govorime za motiviranosta na nevrabotenite na dolg rok so nivnoto povtorno vra}awe vo op{testvenite tekovi, bidej}i najgolemoto bogatstvo na sekoja nacionalna dr`ava se lu|eto i ~ove~kiot materijal koj bi mo`el da bide kapital ili otpad vo zavisnost od tretmanot na vladata kon niv. Profesorot na ekonomskiot fakultet od Bitola i sopstvenik na firmata "Mikro-sam od Prilep, d-r Blagoja Samakoski, objasnuvaj}i kako edna nerazviena zemja od tipot na Makedonija bi mo`ela da trgne po patot na razvojot, konstatira deka mora da se investira vo visoka tehnologija, a ne samo so proizvodstvo na domati, tutun, piperki i sl. Negovoto mislewe e navistina interesno, bidej}i toj tvrdi deka dosega Republika Makedonija nemala nikakov koncept za razvoj, tuku samo koncepcija za nekakvo pre`ivuvawe od edni do drugi izbori i konstatira deka "zemjite koi prifatile obi~en priliv na kapital, bez da vodat smetka za tehnolo{kiot razvoj na dr`avata, vo su{tina ne samo {to ne se razvile, tuku prodol`uvaat i natamu da propa|aat. Za razlika od zemjite koi kapitalot go iskoristile za razvoj na tehnologijata i taka uspeale da go nadminat tehnolo{koto zaostanuvawe, so {to se oslobodile od natamo{nata zavisnost od me|unarodnite finansiski institucii.16 Spored d-r Samakoski, uspehot vo tehnolo{kiot razvoj bi rezultiral so prodavawe na makedonski proizvodi na svetskiot pazar so {to, pokraj ekonomkite pogodnosti, bi se zdobile i nekoi socio-politi~ki beneficii. Na primer, bi mo`ele da postavuvame uslovi vo odnos na parite od MMF, Svetskata banka i drugite me|unarodni finansiski institucii, namesto da prifa}ame bukvalno s {to }e ni se ponudi, duri i na sopstvena {teta i na {teta na narodot koj e na rabot na izdr`livosta, predizvikana od ekonomskite uslovi.

16

Samakovski, Blagoja, Fokus, broj 401; 21 fevruari 2003, str. 12

166

Cvetko MOM^ILOVSKI

Obnovenata socijaldemokratija, kako {to konstatira Gidens vo knigata "Tretiot pat, se sostoi vo slednoto: starite levi partii nastojuvaa da gi zamenat vlijanijata na slobodniot pazar so jaknewe na dr`avniot mehanizam i dr`avnata mo}, za da ja kontroliraat situacijata i da gi realiziraat socijalnite celi. "No, tie go zadu{ija i uni{tija pazarot i pazarnata inicijativa vo pretpriemni{tvoto, a dr`avata ne mo`e da bide dobar pretpriema~. Nivnata opozicija, odnosno desnite partii, nastojuvaat da mu dadat celosna sloboda na pazarot na kapitalot i na toj na~in smetaat deka vlijanijata na pazarot bi gi realizirale i razre{ile site drugi anomalii vo socijalnata sfera, no o~igledno e deka pazarot ima nemilosrdni vlijanija. Bi mo`ele slobodno da ka`eme i katastrofalni posledici po op{testvoto. Pokraj dr`avata i pazarot, potrebni se i slobodni i nezavisni institucii koi go ~inat civilnoto op{testvo, smeta Gidens. Spored nego, socijalniot red, demokratijata i socijalnata pravda ne mo`at da se razvijat dokolu samo edna od ovie institucii bide dominantna. Ramnote`ata me|u niv e potrebna za pluralnoto op{testvo da bide zadr`ano.17 Zna~i, politikata na Tretiot pat e da ja transformira vladata, no i dr`avata, kako i da sozdade institucii za dr`avata da bide efektivna i brza vo sopstvenite odluki, kako {to mnogu sektori na biznisot stanale vo dene{no vreme. Za Makedonija da go dostigne nivoto na socio-ekonomski razvoj na dr`avite aspiranti za ~lenstvo vo EU, za da se priklu~i aktivno so sopstveno u~estvo vo globalnite ekonomski procesi i za da mo`e da se nosi efektivno so konkurencijata na evropskiot i na svetskiot pazar na stoki i uslugi, mora da napravi bukvalno s za da privle~e {to e mo`no pogolem priliv na SDI od edna strana i da go menaxira pazarot na rabotnata sila preku aktivni trening programi od druga strana. Preporakite kako Makedonija da uspee vo misijata na privlekuvawe SDI se slednive: - maksimalna za{tita na privatniot kapital i privatnata sopstvenost kako najsveto ne{to vo moderniot zapaden sistem; - konsultacii so sindikatite i objasnuvawe deka stranskite

17

Ibid; fn 2; Giddens, A., p. 56

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

167

investicii, me|u drugoto pomagaat da se anga`ira rabotnata sila vo procesot na proizvodstvo; - donesuvawe nov zakon za rabotni odnosi so koj otpu{taweto od rabota bi bilo mo`no dokolku sopstvenikot toa go proceni kako neophodnost, no i sprotivno, vrabotuvaweto bi bilo polesno i daleku pomasovno i pobrzo kako direktna posledica od prvoto, odnosno zgolemenata mobilnost; - kontinuitet na vladinata politika kon stranskiot kapital bez razlika koja partija e na vlast, dodeka pri eventualni zloupotrebi, stranskiot investitor ne bi smeel da trpi posledici; - makroekonomska stabilnost so poznatite parametri - stabilen kurs na doma{nata valuta, no ograni~eno fluktira~ki namesto fiksen kurs, deficit ne pogolem od tri otsto (kako i vo zemjite ~lenki na EU), povolni krediti od bankite so kamati na evropsko nivo od 4 do 6 otsto; - pravna stabilnost {to podrazbira reforma na sudskiot sistem i objektivno donesuvawe presudi, donesuvawe na Zakonot za arbitra`ni sporovi so {to bi se obezbedilo brzo i uspe{no napla}awe na dolgovite i razre{uvawe na sporovite me|u firmite; - bezbednosna i politi~ka stabilnost koja so sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor bi trebalo da jakne, so ogled deka ekonomskata i socijalnata sigurnost nemaat nacionalno obele`je i se vo interes na site; Spored preporakite na nedelnikot za biznis i politika "Kapital, Republika Makedonija bi morala da privle~e stranski direktni investicii vo dejnostite koi vrabotuvaat golem broj rabotnici, kako {to se: tekstilnata industrija, zemjodelieto, turizmot, dejnosti vo koi bi morale da se davaat navistina golemi povolnosti na stranskiot investitor, kako besplatno dodeluvawe na nekoi zatvoreni fabriki, slobodni carinski zoni za izvozno orientiranite firmi, besplatno grade`no zemji{te za izgradba na novi objekti i sl. Poseben akcent mora da se stavi na investiciite vo informaciskata tehnologija kako investirawe vo idninata. Za ovoj vid na investicii, potrebno e poseduvawe kvaliteten ~ove~ki kapital so osposobuvawe na visokoto obrazovanie da "proizveduva od 500 do 1.000 informati~ari godi{no. Vo pregovorite me|u Vladata i misijata na MMF za buxetot vo 2004 godina, {efot na misijata za Makedonija, Franek

168

Cvetko MOM^ILOVSKI

Rozvadovski, go izjavi slednoto: "Pre~kite za razvoj, spored mene, ne zavisat tolku od buxetskite rashodi, tuku pove}e se na stranata na ponudata, istorijata na zemjata kako i poradi neefektivnoto upravuvawe so privatnite pretprijatija ili so onie vo dr`avana sopstvenost. Isto taka, investiciskata klima vo dr`avata ne be{e povolna, {to rezultira{e so mnogu nisko nivo na investicii, kako doma{ni, taka i stranski direktni vlo`uvawa.18

18

Utrinski vesnik; 20 noemvri 2003, str. 3

Socio-ekonomskiot pat na Makedonija do podobar status vo EU

169

Rezime Tajnata na socio-ekonomskoto funkcionirawe na edno op{testvo e skrieno vo modelot na socijalnata politika. Od ovoj model na socijalna politika }e zavisi kako vladata se spravuva so menaxiraweto na nevrabotenite rabotnici na pazarot na trudot, so nivnata motivacija za barawe rabota pomagaj}i im da ostanat vo dobra profesionalna forma preku obuki, vokaciski trening i aktivni merki koi direktno ja vklu~uvaat vladata vo pomagawe na nevrabotenite vo ovoj svet na brzi promeni. Kreiraweto na pozitivna biznis klima e mnogu zna~ajno zaradi penetracijata na stranskite i doma{nite investicii i za neguvawe na pretpriemni{tvoto. Vladata ne mo`e da vrabotuva lu|e, no mo`e da napravi mnogu za indirektno da im pomogne da najdat rabota. Starite levi i starite desni partii, kako {to naveduva Gidens ja pravea sli~nata gre{ka so menaxiraweto vo javnata sfera: prvite so pregolemoto me{awe {to go zagu{i pretpriemni{tvoto i privatniot biznis, a vtorite so ne~ineweto ni{to vo nasoka na pomagawe na lu|eto zafateni so negativnite vlijanija od slobodnite pazari, kako na primer nevrabotenosta. Tajnata e vo modelot na socijalna politika nare~en tret pat koj mora sekoga{ da

Cvetko MOMCILOVSKI THE SOCIO-ECONOMIC PATH OF MACEDONIA TO THE IMPROVED STATUS IN EU Abstract The secret of the economic and social funcioning of one society is hidden in the model of social policy. On this model depends how one government will deal with the menagement of the unemployed workers, and with their motivation to keep looking for a job by helping them to stay in shape with training, vocational guidance and active social policies which include active involvment of the government to help the unemployed due to the rapid changes in the world. Creation of positive business climate in the state is very important for the penetration of the foreign and also domestic investments and further development of free enterpreneurship. The government cannot employ people but can do a lot to indirectly help them get a job. The old left and old right parties were both doing the same mistake with the menagement in the public sphere: first by to much interference that suffocated the businesses in private sector and enterpreneurship, the second by not doing anything to help the people cought by the negataive influences of the free markets, like the unemployment. The secret is in the Third Way model of social policy that always is always trying to keep

170 Literatura

Cvetko MOM^ILOVSKI

Abraham, Filip, A Policy Perspective on European Unemploument, Scottish Journal of Political Economy, 1999. Adnett, Nick: Labour Market and Social Policy, Straffordshire University, TEMPUS PHARE, Joint European Project; 2001, p. 311 Giddens, Anthony, The Third Way: The Renewal of Social Democracy; Polity Press; Cambridge 1998; p. 125 Giddens, Anthony: The Third Way and its Critics; Polity Press; Cambridge 2000; p. 75 Fundamental Social Rights: Case Law of the European Social Chapter; Council of Europe Publ. 1998 p. 300 Layard, R., S. Nickell, R. Jackman, Unemployment: Macroeconomic Performance and the Labour Market; Oxford University Press, 1991; p. 504 Nickell, Stephen, Unemployment and Labour Market Rigidities; Journal of Economic Perspectives; vol. 11, 1997 Phelps, Edmund S., A Program of Low Wage Employment Tax Credits, Working paper 55, New York: Russell Sage Foundation, 1994 Gudi~, Milenko, Kapital; 9 oktomvri 2003, broj 206 str. 8 Samakovski, Blagoja, Fokus, broj 401; 21 fevruari 2003, str. 12 Uzunov, Van~o, Zo{to integrirawe na Makedonija vo EU?, Evrodijalog br. 1, 2002; str. 47 Zavod za vrabotuvawe, avgust 2003 godina Vienski institut za me|unarodni studii Stranski Investicii vo Makedonija: Razvoj bez koncept, Kapital, 24 juli 2003, str. 5 Utrinski vesnik, 20 noemvri 2003, str. 3