Dejan MICKOVI]

VONBRA^NATA ZAEDNICA VO ZEMJITE NA EVROPSKATA UNIJA

1. Vonbra~nata zaednica vo minatoto

o poslednive nekolku decenii vo site evropski zemji se zabele`uva golemata ekspanzija na brojot na partnerite koi `iveat vo vonbra~na zaednica. Sepak, toa ne zna~i deka se raboti za nov socijalen fenomen. Naprotiv, istorijata na vonbra~nata zaednica e dolga kolku {to e dolga i istorijata na brakot. Stavot na op{testvoto kon brakot i kon vonbra~nata zaednica se menuval vo tekot na istorijata. Vo odredeni periodi me|u niv nemalo golema razlika; nasproti toa, vo odredeni periodi, postoi strogo definirana granica pome|u dvete zaednici. Vo ovaa smisla Mladenovi} (183) naveduva deka postoele periodi koga brakot bil s#, a vonbra~nata zaednica ni{to. Vo site tradicionalni op{testva postoele vonbra~ni zaednici koi bile tolerirani, a ponekoga{ duri i poddr`uvani od

D-r Dejan Mickovi} e docent na Pravniot fakultet "Justinijan Prvi" vo Skopje

92

Dejan MICKOVI]

strana na svetovnite ili crkovnite vlasti. Vo pove}e op{testva vonbra~nata zaednica bila dozvolena vo slu~aj na sterilnost na `enata. Imperativot da se dobie ma{ki naslednik, vrz koj }e premine imotot i imeto na tatkoto, bil pri~ina za tolerantniot odnos kon vonbra~nite zaednici. Vonbra~nite zaednici bile predvideni i za celi kategorii lica koi nemale pravo vo odredeni op{testva da sklu~at zakonski brak. Vo Rim, pravoto da sklu~at zakonski brak (ius conubii) bilo predvideno samo za patriciite i za slobodnite gra|ani. Site ostanati, kako {to bile robovite, plebejcite ili strancite, `iveele vo vonbra~na zaednica. Spored Brundix, Rimjanite, kako i site ostanati anti~ki narodi, go prifa}ale konkubinatot kako osnovna socijalna zaednica (Brundage, 5). Vo site anti~ki op{testva, dr`avata se vozdr`uvala od striktno regulirawe na li~nite odnosi, koi se smetale za privatna rabota na gra|anite. Brakot vo Rim bil konsensualen dogovor. Negovoto sklu~uvawe bilo povrzano so odreden broj obi~ai, no tie nemale pravno zna~ewe. Vo rimskoto op{testvo soglasnosta na voljata na sopruzite i na nivnite semejni stare{ini bila osnova za sklu~uvawe na brakot. So ogled na faktot deka brakot bil konsensualen, neformalen dogovor, se postavuva pra{aweto za opredeluvaweto na razlikite pome|u brakot i vonbra~nata zaednica. Spored Lefebvre Teillard (106), osnovnata razlika pome|u ovie dve zaednici e vo tretmanot {to go u`ivala `enata. Na `enata vo brak $ se uka`uva honor matrimonii, i samo taa imala pravo da bide mater familias i da ima golemi ovlastuvawa vo upravuvaweto so doma}instvoto. Osven toa, zakonskata sopruga, za razlika od konkubinata, go deli socijalniot status na svojot soprug, koj imal obvrska da ja tretira so respekt i da & uka`uva vnimanie. Osnovnata razlika pome|u brakot i vonbra~nata zaednica vo Rim se izrazuva i preku razli~niot tretman na bra~nite deca i na decata rodeni vo vonbra~na zaednica. Samo decata {to bile rodeni vo zakonski brak (matrimonium iustum ) mo`ele da steknat status na slobodni gra|ani. Biolo{kata vrska pome|u tatkoto i deteto ne doveduvala do sozdavawe pravna vrska; takvata vrska mo`ela da se sozdade samo dokolku deteto bilo rodeno vo brak. Hritijanstvoto vo po~etokot imalo poliberalen odnos kon vonbra~nite zaednici od podocne`niot period. Spored Esmein, crkvata vo po~etokot ne se zalaga za zabrana na vonbra~nite zaednici, poradi toa {to tie vo izvesna mera odgovarale na moralot

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

93

{to go propovedala crkvata: se rabotelo za trajni zaednici, vo koi se ra|ale i se vospituvale decata. Crkvata gi osuduvala vonbra~nite zaednici na ma`ite koi imale soprugi, no ne i onie vo koi stapuvale lica koi ne mo`ele da sklu~at zakonski brak (Lefebvre-Teillard, 116). Vonbra~nata zaednica vo ramkite na hristijanstvoto e prifatena kako del od nasledstvoto {to novata religija go prezela od staroto evrejsko pravo. Me|utoa, i pokraj toleriraweto na vonbra~nite zaednici, ranite hristijanski avtori smetale deka brakot e podobra sostojba od konkubinatot i se zalagale site {to `iveele vo trajni vonbra~ni zaednici da sklu~at brak. Osnoven problem vo razlikuvaweto pome|u brakot i vonbra~nata zaednica vo hristijanstvoto e konsensualniot karakter na brakot, koncepcija {to bila prifatena s# do Tridentskiot sobor. Imeno, s# do ovoj sobor, se smetalo deka brakot e sklu~en so slobodna izjava na voljite na bra~nite drugari, {to doveduvalo do te{kotii vo razlikuvaweto pome|u brakot i vonbra~nata zaednica. Na Tridentskiot sobor, so dekretot Tametsi, bile predvideni formalnosti pri sklu~uvaweto na brakot (prethodno objavuvawe deka }e se sklu~i brakot, prisustvo na svedoci i na sve{tenik, kako i zapi{uvawe na brakot vo crkovnite registri). Spored toa, brakot se pretvoril vo formalna zaednica, koja e validna samo dokolku e sklu~ena in facie ecclesie (LefebvreTeillard, 174). Pokraj crkvata, i kralskata vlast imala golem interes za zacvrstuvawe na brakot i za zabrana na vonbra~nite zaednici. Sli~na koncepcija e prifatena i od strana na bur`oazijata, {to smetala deka brakot e stolb na op{testvoto i na dr`avata, kako i sredstvo za za~uvuvawe na semejniot imot i za negovo prenesuvawe na legitimnite zakonski naslednici. Vo ovaa smisla, Demolomb pi{uva deka: brakot e osnova na celokupniot socijalen poredok (Lefebvre-Teillard, 191). Vakvata ideologija e usvoena i vo prvite Gra|anski zakonici, vo koi ne postojat odredbi {to se odnesuvaat na vonbra~nata zaednica. Vo francuskiot Gra|anski zakonik od 1804 godina vonbra~nata zaednica ne se spomenuva, a vonbra~nite deca imaat odredeni prava samo dokolku tatkoto gi priznae kako svoi. Sli~na koncepcija e prisutna i vo germanskiot Gra|anski zakonik4, vo koj vonbra~nata zaednica ne se spomenuva i vo koj se reguliraat samo odredeni prava na vonbra~nite deca. Ovaa zakonska praznina ja objasnuva Napoleon, koj veli: Vonbra~nite drugari se otka`uvaat od pravoto,

94

Dejan MICKOVI]

a pravoto ne se interesira za niv. Vakviot odnos, {to se sostoi vo apsolutno ignorirawe na vonbra~nata zaednica vo pravnite sistemi na evropskite zemji trae s# do 60-tite godini na XX vek. Vo ovaa smisla, Glendon (252) naveduva: Se ~ini deka pravnicite imaa dogovor da se pretvoraat deka ovoj fenomen voop{to ne postoi. Pravnata koncepcija za vonbra~nata zaednica }e do`ivee radikalna transformacija kon krajot na XX vek. 2. Vonbra~nata zaednica vo sovremenite zapadni op{testva Vo zapadnite zemji se slu~uva vistinska revolucija vo modelite na semejniot `ivot. Modelot {to se bazira vrz brak s# pove}e se zamenuva so alternativnite formi na zaedni~ki `ivot, me|u koi najzna~ajno mesto ima vonbra~nata zaednica. Spored Glendon, golemiot porast na brojot na vonbra~nite zaednici vo site zapadni zemji svedo~i deka vo poslednive decenii dojde do dramati~na promena vo sfa}awata i vrednostite, kako i vo zna~eweto i ulogata na brakot i semejstvoto (Glendon, Rubellin-Devichi, 3). Spored Glendon, razvojot na semejnite formi nadvor od pravnite ramki {to gi normiraat bra~nite i semejnite odnosi e op{t fenomen, prisuten vo site razvieni zemji. Vo osnovata na ovaa revolucija vo semejnite odnosi le`i individualizmot i potragata po sre}a, koi ve}e ne se zadovoluvaat so strogite pravni i socijalni ramki {to gi postavuva bra~nata zaednica. Vo dene{nata hedonisti~ka civilizacija, ovie ramki, za ogromen broj ma`i i `eni, se premnogu kruti za da mo`e da obezbedat ostvaruvawe na li~nata sre}a i zadovolstvo. Ostvaruvaweto na sre}ata, za razlika od porane{niot period, koga vrz lu|eto pritiskale brojnite socijalni i ekonomski imperativi, vo sovremenoto op{testvo stana osnova za stapuvaweto vo intimni vrski i za nivniot opstanok. S# pomalku sklu~uvaweto na brak se tretira kako socijalen imperativ koj e apsolutno zadol`itelen za site ~lenovi na op{testvoto. Slobodata na izborot vo li~nite, emotivni odnosi, kako i na zaednicata vo koja }e se ostvaruvaat ovie odnosi s# pove}e se tretira kako neprikosnoveno pravo na lu|eto. Osnovnite karakteristiki vo sovremenite emotivni odnosi se fluidnosta, minlivosta i neformalnosta. Vo ovoj kontekst, vonbra~nata zaednica pretstavuva svoeviden baj-pas me|u starata koncepcija za odnosite pome|u polovite (trajnost na vrskata, po~ituvawe na formata, seksualna ekskluzivnost,

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

95

stroga podelba na ulogite) i novite tendencii, koi individualnata sre}a i ostvaruvaweto na zadovolstvoto gi krenaa na rang na osnovni ustavni na~ela vo intimnite odnosi (Mickovi}, Stojkova, 48). Interesno e da se istakne faktot deka sovremenite ma`i i `eni s# po~esto `iveat vo vonbra~ni zaednici, i pokraj toa {to brakot, vo site sovremeni zakonodavstva, mo`e lesno da se razvede. Osven toa, semejstvata ve}e nemaat nikakvo vlijanie vrz izborot na bra~niot partner, kako {to toa be{e slu~aj vo tradicionalnoto op{testvo. Izborot na vonbra~nata zaednica ne e diktiran nitu od ekonomski motivi, kako {to be{e porano, koga golem broj siroma{ni lu|e, poradi nemo`nosta da sklu~at brak, `iveeja vo vonbra~na zaednica. Spored toa, kako {to naveduva i Meldeurs-Klein (Rubellin-Devichi, 275), izborot na vonbra~nata zaednica ne e izraz na socijalni, ekonomski ili semejni imperativi, tuku e rezultat na slobodnata odluka na lu|eto, za koi ostvaruvaweto na li~noto zadovolstvo e vrven prioritet. Slobodniot izbor i slobodnoto menuvawe na partnerite, kako i zaedni~kiot `ivot vo zaednica koja ne e regulirana od strana na dr`avata, stanaa simbol za intimnite odnosi vo sovremenoto op{testvo. Vo ovaa smisla, poedinecot i negovite `elbi, potrebi i interesi go zazemaat centarot na scenata vo oblasta na li~nite i emotivnite odnosi. Spored toa, slobodno mo`e da se ka`e deka hedonizmot e najzna~ajnata pri~ina za zgolemuvaweto na brojot na vonbra~nite zaednici. Toj e temelot na vonbra~nata zaednica, poradi toa {to pretstavuva osnovna religija na postmodernoto op{testvo, i poradi toa {to partnerot se prifa}a s# dodeka so nego mo`e da se realiziraat li~nata sre}a i zadovolstvo. Porastot na brojot na vonbra~nite zaednici e prisuten vo site zapadni zemji. Vo SAD, brojot na vonbra~nite zaednici se zgolemil od 439.000 vo 1960 na nad 5,500.000 vo 2000 godina. Vo izminative 40 godini procentot na vonbra~ni zaednici vo SAD se zgolemil za 1,150%, a vo 40% od ovie zaednici se prisutni i deca. Vo Evropa, brojot na vonbra~nite zaednici e pogolem vo zemjite od severot na kontinentot, otkolku vo zemjite od ju`niot del, koi se pokonzervativni vo odnos na prifa}aweto na promenite vo bra~niot i semejniot `ivot. Vo Skandinavskite zemji, vo periodot 1987-1997 godina brojot na vonbra~nite zaednici se zgolemil za tri pati, taka {to denes, procentot na mladite pod 30 godini koi `iveat vo brak vo ovie zemji e pomal od procentot

96

Dejan MICKOVI]

{to `ivee vo vonbra~na zaednica. Paralelno so zgolemuvaweto na procentot na vonbra~nite zaednici, vo Skandinavskite zemji se namaluva procentot na sklu~enite brakovi. Dodeka vo 50-tite godini na XX vek bra~nata stapka iznesuvala 9 sklu~eni brakovi na 1000 `iteli, denes taa iznesuva samo 4 sklu~eni brakovi na 1000 `iteli godi{no. Vo site evropski zemji postojano se zgolemuva procentot na decata rodeni nadvor od brak. Vo 2000 godina, vo [vedska 54% od decata bile vonbra~ni, vo Norve{ka ovoj procent iznesuva 49%, a vo Danska 46%. I vo drugite evropski zemji se zabele`uva vistinska eksplozija vo porastot na brojot na vonbra~nite zaednici. Vo Francija, vo 1975 godina imalo 450.000 vonbra~ni zaednici, a vo 2000 godina ovoj broj se poka~uva na nad 2.500.000 (Barlow, Probert, 1). Vo Anglija denes ima nad eden milion vonbra~ni zaednici. Nasproti porastot na brojot na vonbra~nite zaednici, i vo Anglija, kako i vo drugite zemji se zabele`uva dramati~no opa|awe na brojot na sklu~enite brakovi. Vo ovaa zemja, vo 1987 godina bile sklu~eni 325.000 brakovi, a po deset godini, vo 1997 godina ovoj broj iznesuva 273.000 sklu~eni brakovi. Spored toa, vo site zapadni zemji se zabele`uva sli~na tendencija: se zgolemuva brojot na vonbra~nite zaednici, kako i na decata rodeni nadvor od brak, a paralelno so ovoj proces se namaluva brojot na novosklu~enite brakovi. Osven zgolemuvaweto na brojot na vonbra~nite zaednici, vo poslednive nekolku decenii se menuva i nivnata priroda. Postojat zaednici koi se podgotovka za brak i koi pretstavuvaat preodna faza me|u predbra~niot i bra~niot `ivot. Vo niv mladite se zapoznavaat, se zbli`uvaat, gi otkrivaat zaedni~kite afiniteti i interesi i nao|aat re{enija za nadminuvawe na problemite {to proizleguvaat od zaedni~kiot `ivot. Od druga strana, postojat i vonbra~ni zaednici na razvedeni ma`i i `eni, koi se opredeluvaat za vonbra~en `ivot ne sakaj}i, vo slu~aj na neuspeh na zaednicata, da pominuvaat niz site emotivni, pravni i finansiski traumi {to se povrzani so ravodot na brakot. Spored istra`uvawata, vo posledno vreme, poradi visokite stapki na razvod vo site zapadni zemji, s# pogolem e brojot na vonbra~nite zaednici vo koi vleguvaat ne samo mladite, tuku i licata od drugite vozrasni grupi. Spored edno istra`uvawe sprovedeno vo Anglija vo 2000 godina, 27% od `enite na vozrast od 18 do 49 godini {to ne se vo brak `iveat vo vonbra~na zaednica; vo istata vozrasna grupa, 32 % od razvedenite `eni `iveat vo vonbra~na

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

97

zaednica (Barlow, Probert, 24). Spored ovie avtori, i pokraj faktot deka mnogu vonbra~ni parovi podocna sklu~uvaat brak, na vonbra~nata zaednica s# po~esto se gleda kako na alternativa, a ne kako na uvertira na brakot. Golemiot broj vonbra~ni zaednici dovedoa do postepeno prifa}awe na ovaa forma na zaedni~kiot `ivot od strana na zaednicata. I pokraj toa {to mladite koi `iveat vo vakvi zaednici vo golem broj slu~ai sklu~uvaat brak (osobeno dokolku devojkata ostane trudna), vonbra~nata zaednica za s# pogolem broj parovi se pretvora vo alternativa na brakot (Glendon, 225). Vo osnova na ovaa kulturna promena e promenata na vrednostite i sfa}awata, kako i promenetata uloga na brakot vo sovremenoto op{testvo. Vrednosniot sistem na mladite generacii radikalno se menuva. Vo ovaa smisla, indikativni se rezultatite na istra`uvaweto {to go sprovede Univerzitetot Ruxers vo SAD, vo ramkite na proektot National Marriage Project. Spored rezultatite na ova istra`uvawe, mladite lu|e denes se pove}e preokupirani so zabava i so obezbeduvawe pari, otkolku {to se fokusirani vrz formiraweto na dolgotrajni vrski koi vodat kon brak i sozdavawe semejstvo. Vonbra~nite zaednici pridonesuvaat za pluralizacijata na formite na bra~nite i semejnite odnosi, pluralizacija {to pretstavuva napu{tawe na modelot na semejstvo formiran vo industriskoto op{testvo. 3. Pravnoto regulirawe na vonbra~nite zaednici vo zakonodavstvata na zemjite od Evropskata unija Vo sovremenite evropski op{testva vonbra~nata zaednica e osnova za formirawe na s# pogolem broj semejstva, a vo nekoi zemji, kako vo Skandinavskite, brojot na vonbra~nite zaednici se izedna~uva so brojot na brakovite. So porastot na brojot na vonbra~nite zaednici, zakonodavcite se soo~eni so nekolku mo`ni re{enija: da gi ignoriraat, da prezemat represivni merki protiv vakvite zaednici, ili da go prifatat i reguliraat ovoj nov fenomen, {to e izraz na promenetite vrednosni i moralni normi vo postmodernoto op{testvo (Meldeurs-Klein, 14). Dokolku se napravi analiza na zakonskite reformi na semejnoto pravo vo evropskite zemji vo poslednive godini, stanuva o~igledno deka i vo slu~ajot na vonbra~nite zaednici, kako i vo drugite segmenti na bra~niot i semejniot `ivot, sovremenite

98

Dejan MICKOVI]

pravni sistemi se obiduvaat da se prisposobat na brzite promeni vo organiziraweto na li~nite i semejnite odnosi. Poradi toa, i tuka e prisutna t.n. pravna integracija, {to se sogleduva vo prifa}awe i vo inkorporirawe vo pravniot sistem na fenomeni koi porano ne bile pravno regulirani, kako {to e toa slu~ajot so vonbra~nata zaednica (Mickovi}, Stojkova, 50). I vo ovoj segment na semejnoto pravo o~igledna e tendencijata za fleksibilen pristap kon sovremenite modeli na organizirawe na bra~nite i semejnite odnosi. Spored Frank, za razlika od pred 100 godini, koga semejnoto pravo ima{e edukativna uloga, po inflacijata na razvodite na brak vo pove}e evropski zemji o~igledno e deka semejnoto pravo se pretvora vo refleksija na socijalnata realnost, namesto, kako porano, da slu`i kako rigiden sistem na normi so koi se modelira odnesuvaweto na lu|eto vo li~nite odnosi (Rubellin-Devichi, 29). Na~inot na koj vo eden praven sistem se reguliraat razli~nite problemi povrzani so formite na semejniot `ivot {to se nadvor od pravnite ramki, vo golema mera zavisi od mestoto i ulogata {to ja ima brakot vo pravniot sistem. Tradicionalnoto semejno pravo postavuva{e cvrsti granici za za{tita na legitimnoto semejstvo koe se temele{e vrz brakot. Brakot be{e edinstveniot predviden praven model za vospostavuvawe legalna, zakonski definirana vrska pome|u eden ma` i edna `ena, model koj predizvikuva{e zna~ajni pravni posledici. Spored Glendon, dominantnata pozicija {to ja ima{e brakot vo semejnoto pravo vo evropskite zemji vo posledno vreme e zna~itelno oslabena (Rubellin-Devichi, 4). Za ova vlijae{e tolerantnosta na oficijalnite organi kon seksualnite odnosi nadvor od brakot. Vo najgolemiot broj evropski zemji (osobeno po seksualnata revolucija vo {eesettite godini, koga radikalno se promenija granicite pome|u dozvolenoto i zabranetoto odnesuvawe vo intimnite odnosi), se prifa}a koncepcijata deka slobodata na seksualnite odnosi vleguva vo korpusot na osnovnite prava i slobodi na ~ovekot. Ova e nova ideologija vo semejnoto pravo {to pridonese za menuvawe na pravnata koncepcija za vonbra~nata zaednica. Namesto ignoriraweto na vonbra~nite zaednici, predlog {to svoevremeno go dade Napoleon, sovremenoto pravo se opredeli za regulirawe na ovie zaednici. Ovaa promena, spored golem broj avtori, dovede do vistinska revolucija vo pravnoto regulirawe na li~nite odnosi. Vo ovaa smisla, govorej}i za prifa}aweto na

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

99

zakonot so koj vo 1998 godina be{e regulirana vonbra~nata zaednica vo Belgija, Renchon ( Rubellin Devichi, 551) veli: Noviot zakon ima simboli~ka vrednost na zemjotres, koj gi razni{a temelite na pravnoto regulirawe na odnosite pome|u polovite. Spored Ren~on, donesuvaweto na ovoj zakon e izraz na napu{tawe na socio-kulturniot i ideolo{kiot postulat, koj dolgo vreme dominira{e vo zapadnite zemji, i spored koj postoe{e neraskinlivo edinstvo pome|u parot, srodstvoto, semejstvoto i brakot. Pravecot vo koj }e se dvi`at zakonskite reformi vo odnos na vonbra~nata zaednica e trasiran vo zakonodavstvata na Skandinavskite zemji, osobeno vo [vedska. Promenite vo oblasta na brakot i semejstvoto {to se slu~uvaat vo legislativata na [vedska, vo mnogu slu~ai se indikator za generalnite pravci na razvoj na zakonodavstvata vo drugite evropski zemji (takov e slu~ajot i so pravnoto regulirawe na razvodot na brakot). Denes, koga vo [vedska nad 50% od decata se ra|aat nadvor od brak, vonbra~nata zaednica go zazede svoeto mesto pokraj brakot. Vo [vedska, reakcijata na zakonodavecot na s# pogolemiot broj vonbra~ni zaednici be{e da se zgolemat pravnite posledici koi proizleguvaat od zaedni~kiot `ivot. Ovoj pristap be{e usvoen vo serijata direktivi {to kon krajot na 70-tite godini na XX vek gi izdade {vedskiot minister za pravda do vladinata Komisija zadol`ena za revizija na semejnoto zakonodavstvo. Vo ovie direktivi brakot se tretira kako slobodna zaednica na nezavisni li~nosti. Spored ministerot za pravda, osnovna cel na semejnoto zakonodavstvo treba da bide re{avawe na prakti~nite problemi koi proizleguvaat od zaedni~kiot `ivot na eden ma` i edna `ena koi vr{at semejni funkcii, a ne da se obezbeduva privilegiran status na edna zaednica vo odnos na druga. Spored toa, zakonot treba da bide neutralen kon razli~nite vidovi zaednici i moralni idei (Glendon, 274). Ovoj princip na neutralnost zna~e{e napu{tawe na privilegiranata pozicija {to ja ima{e brakot vo semejnoto zakonodavstvo, koncepcija {to postepeno se prifa}a i vo drugite evropski zemji. Isklu~oci od ovaa generalna tendencija ima, i vo ovoj kontekst mo`e da se spomene slu~ajot na Velika Britanija. Imeno, politikata na vladeja~kata Laburisti~ka partija s# u{te e naso~ena kon zacvrstuvawe na semejstvata. Vo t.n. Zelena kniga na ovaa partija se veli: Brakot obezbeduva

100

Dejan MICKOVI]

cvrsta osnova vo stabilnosta i gri`ata za decata. Osven toa, toj gi opredeluva pravata i obvrskite na site zainteresirani. Brakot ostanuva izbor na najgolemiot broj lu|e vo Anglija. Poradi site ovie pri~ini, Vladata treba da stori s# {to e vo nejzina mo} za zajaknuvawe na brakot. Vo dokumentot na Laburisti~kata partija se predlagaat brojni merki za zacvrstuvawe na brakot, a vonbra~nata zaednica voop{to ne se spomenuva (Barlow, Probert, 4). Spored toa, i pokraj toa {to za vonbra~nite partneri se predviduvaat odredeni prava (izdr{ka od nasledstvoto, socijalna za{tita) vonbra~nite zaednici vo Velika Britanija s# u{te nemaat formalen status. Spored Barlou i Prober, Anglija e edinstvenata evropska zemja {to smeta deka zajaknuvaweto na brakot i isklu~uvaweto na site drugi semejni formi e podobriot pat (Barlow, Probert, 11). Vo pravnata tradicija na evropskite zemji vonbra~nata zaednica dolgo vreme se tretira{e kako nedozvolena i nemoralna vrska pome|u ma`ite i `enite. Vo ovaa smisla indikativna e edna odluka na Vrhovniot sud na Germanija od 1968 godina, vo koja se veli: Vo osnova, sami po sebe, seksualnite odnosi pome|u lica {to ne se vo brak treba da se smetaat za nemoralni (Frank, 12). Interesno e deka ovaa odluka e donesena vo vremeto na seksualnata revolucija, koga se ru{ea granicite pome|u dozvolenoto i nedozvolenoto odnesuvawe, i koga se postavuvaa novi standardi i novi vrednosni i moralni pravila vo odnosite pome|u polovite. Mo`eme da pretpostavime deka ovaa odluka e izraz na neprifa}aweto na revolucijata vo intimnite odnosi, donesena vo vreme koga otporot na konzervativcite kon noviot vrednosen model s# u{te be{e mnogu silen. Stavot na germanskite sudii ne e izoliran slu~aj na konzervativno razmisluvawe; edna decenija porano, vo Anglija, vo slu~ajot Diwell c/ Farnes, sudot zastanal na stanovi{te deka vonbra~nata zaednica pretstavuva notoren slu~aj na nemoralno odnesuvawe (Freeman, 35). Sepak, konzervativcite moraa da otstapat pred silata na promenite {to se slu~uvaa vo sferata na intimnite odnosi. Novata koncepcija vo odnosite pome|u polovite, {to se bazira na slobodniot izbor na semejniot model (vklu~uvaj}i ja tuka i vonbra~nata zaednica) s # po~esto se prifa}a od strana na zakonodavcite i sudovite. Vo Germanija, vo 1969 godina e ukinata krivi~nata odgovornost za neverstvoto. Osven toa, kako izraz na prifa}aweto na promenite vo socijalniot `ivot i vo

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

101

organiziraweto na intimnite odnosi pome|u lu|eto, Ustavniot sud na Germanija, vo edna odluka od 1981 godina ja prifa}a vonbra~nata zaednica. I pokraj toa {to vo ~len 6 stav 1 od Ustavot na Germanija se veli deka brakot i semejstvoto u`ivaat posebna za{tita od strana na javniot poredok, vo ovaa odluka Ustavniot sud zastanal na mislewe deka: I pokraj toa {to dr`avata, vo soglasnost so Ustavot go smeta zaedni~kiot `ivot vo brak kako najdobro re{enie, ~lenot 2 stav 1 od Ustavot (vo koj e predvideno pravoto na slobodno ostvaruvawe na li~nosta) nametnuva obvrska da se po~ituva odlukata na roditelite koi re{ile da ne sklu~uvaat brak (Frank, 13). Namesto porane{nata koncepcija deka `ivotot vo vonbra~nata zaednica e nemoralen i deka ne proizveduva nikakvi pravni posledici, vo poslednive godini situacijata se menuva, taka {to zaednicite koi traat podolgo vreme ve}e ne se smetaat za sprotivni na moralot i na dobrite obi~ai. Vo ovaa smisla, imotnite odnosi pome|u vonbra~nite drugari vo Italija denes mo`e da se reguliraat so me|usebni dogovori. Za razlika od porano, koga se smeta{e deka ovie dogovori se ni{tovni, poradi toa {to se sprotivni na dobrite obi~ai predvideni vo ~len 1343 od italijanskiot Gra|anski zakonik, po odlukata na Kasacioniot sud od 1993 godina, ovie dogovori se smetaat za validni. Vo nekoi zemji, pri reformata na semejnoto pravo i voveduvaweto na vonbra~nata zaednica vo pravniot sistem, eksplicitno se naveduva deka ovaa zaednica ne e sprotivna na moralnite pravila. Vo obrazlo`enieto na motivite za reguliraweto na vonbra~nata zaednica, pri donesuvaweto na Zakonot za semejstvoto vo dr`avata Zakatekas (vtora dr`ava po golemina vo Meksiko), so koj konkubinatot prakti~no e izedna~en so brakot, se veli: Potrebno e na soodveten na~in da se regulira vonbra~nata zaednica, za da is~ezne {iroko prifatenoto mislewe deka stanuva zbor za nemoralna zaednica, potceneta od op{testvoto. Vonbra~nata zaednica, kako institucija na semejnoto pravo, ne e ni{to drugo osven neformalen brak (Fuentevilla, RubellinDevichi, 183). Vo sovremenite op{testva postojat pove}e vidovi vonbra~ni zaednici; mo`e da se raboti za kratok period na zaedni~ki `ivot pome|u dvajca mladi, koi nemaat namera da sklu~at brak, no mo`e da se raboti i za dolgogodi{na vrska na dvajca partneri koi imaat zaedni~ki deca, vrska {to ne se razlikuva od semejstvoto zasnovano vrz brak. Vo sovremenite pravni sistemi naj~esto

102

Dejan MICKOVI]

pravno se regulira vonbra~nata zaednica koja spored svoite osobenosti e najblisku do bra~nata vrska (Glendon, RubellinDevichi, 6). Toa zna~i deka naj~esto se bara da postoi zaedni~ki `ivot, kako i odredena stabilnost i trajnost na vrskata. Vo zakonodavstvata, vo sudskata praktika i vo pravnata teorija ne postoi edinstvena definicija za vonbra~nata vrska. Vo pomal broj pravni sistemi se dava zakonska opredelba za vonbra~nata zaednica, pri {to naj~esto se zema predvid faktot na zaedni~kiot `ivot. Taka na primer, vo Zakonot za semejstvoto na Republika Makedonija se smeta deka vonbra~nata zaednica, {to mo`e da proizvede odredeni pravni posledici, postoi dokolku ma`ot i `enata `iveat zaedno najmalku edna godina. Vo nekoi zemji toj rok e podolg, kako vo meksikanskata dr`ava Hidalgo, kade se smeta deka vonbra~nata zaednica postoi dokolku ma`ot i `enata, me|u koi ne postojat zakonski pre~ki za sklu~uvawe brak, `iveele zaedno najmalku pet godini, i dokolku zaednicata e javna i stabilna (Fuentevilla, Rubellin-Devichi, 185). Vo Anglija, ministerot za zdravstvo i socijalna politika izdade upatstvo vo koe se navedeni {est osnovni kriteriumi {to treba da gi zemat predvid sudovite pri ocenkata dali edna vrska mo`e da proizvede odredeni pravni posledici. Tie kriteriumi se: 1. partnerite da `iveat vo zaedni~ko doma}instvo; 2. da postoi stabilnost na vrskata; 3. da postojat finansiski dogovori pome|u partnerite so koi se reguliraat nivnite me|usebni prava i obvrski; 4. da postojat seksualni odnosi pome|u partnerite; 5. partnerite da imaat zaedni~ki deca; 6. vrskata da e javna i poznata za prijatelite, sosedite i rodninite (Freeman, 38). Vakvoto upatstvo na ministerot go prifa}aat sudovite vo Anglija. Vo slu~ajot Dyson Holding v. Fox sudot istaknuva deka zna~aen faktor za ocenkata dali se raboti za vonbra~na zaednica e na~inot na koj partnerite `iveat. Za da mo`e edna zaednica da proizvede pravni posledici, spored misleweto na sudot, potrebno e taa da poseduva soodveten stepen na trajnost i stabilnost. Sli~no kako i vo Anglija, i vo [vajcarija ne se reguliraat site vonbra~ni vrski. Spored Vrhovniot sud na [vajcarija, treba da se raboti za vonbra~en `ivot na eden ma` i edna `ena {to gi sodr`i slednive elementi: zaedni~ki `ivot, zaedni~ka trpeza i postela, kako i trajnost i stabilnost na vrskata (Guillod, Rubellin-Devichi, 252). I vo teorijata naj~est e stavot deka vonbra~nata zaednica treba da se regulira so pravni normi dokolku so svoite karakteristiki se prib-

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

103

li`uva do brakot. Vo ovaa smisla, {panskiot profesor Lakruz ja definira vonbra~nata zaednica kako heteroseksualna vrska {to se karakterizira so odredena stabilnost i trajnost, a profesorot Alonzo, koj dava poop{irna definicija, smeta deka vonbra~nata vrska e: Trajna, ekskluzivna i stabilna zaednica pome|u dve lica od razli~en pol, koi imaat celosna delovna sposobnost i koi ne sklu~ile brak, no `iveat vo zaednica kako bra~ni drugari i spontano i dobrovolno gi izvr{uvaat obvrskite i odgovornostite vrz osnova na zaemna solidarnost (Martinez, Rubellin-Devichi, 103). Vo osnova, i pokraj ekstenzivnite definicii {to gi davaat odredeni avtori, mo`e da se zaklu~i deka vonbra~nata zaednica e fakti~ka zaednica na `ivot na eden ma` i edna `ena {to ne e zasnovana na na~in opredelen so zakon, kako {to e toa slu~aj so brakot. Vakvata koncepcija ja zastapuva i profesorot Mladenovi} (Mladenovi}, 51). I pokraj generalnata soglasnost {to postoi vo sovremenite evropski zakonodavstva okolu potrebata vonbra~nata zaednica da se inkorporira vo pravniot sistem, vakvata soglasnost ne postoi okolu metodologijata na pravnoto regulirawe na ovaa zaednica. Imeno, se postavuva pra{aweto dali ovaa zaednica, kako i pravata i obvrskite {to proizleguvaat od nea, treba da se normiraat so isti pravila {to va`at i za brakot, ili treba da postoi poseben kompleks na pravni pravila, {to }e se odnesuva samo na vonbra~nata zaednica. Ovie dve alternativni mo`nosti gi stavaat zakonodavcite vo dilema, {to ne e lesna da se re{i, poradi toa {to postojat argumenti vo prilog na koncepcijata vonbra~nata zaednica da se regulira so isti pravila kako i brakot, no postojat i brojni argumenti protiv vakviot pristap. Osnovnata pri~ina {to se naveduva vo teorijata za pravno izedna~uvawe, ili pribli`uvawe na vonbra~nata zaednica do brakot, e faktot deka vonbra~nite partneri gi vr{at istite semejni funkcii kako i partnerite {to sklu~ile brak. Spored ovoj pristap, treba da se obezbedat pravata {to va`at za bra~nite partneri i za onie parovi {to ne sklu~ile brak, no samo dokolku nivnata zaednica mo`e da se definira kako semejna, a ne kako slu~ajna ili minliva zaednica. Faktite {to sudovite treba da gi zemaat predvid pri ocenuvaweto dali postoi trajna vonbra~na zaednica vo koja se vr{at semejni funkcii, spored Friman se slednive: 1. zaedni~kiot `ivot; 2. dali vo zaednicata ima deca; 3. vremetraeweto na vrskata 4. na~inot na koj se

104

Dejan MICKOVI]

odnesuvaat partnerite vo vrskata (Freeman, Rubellin-Devichi, 52). Vtoriot argument koj naj~esto se naveduva vo prilog za izedna~uvawe na pravniot status na bra~nata i vonbra~nata zaednica e `elbata da se izedna~i polo`bata na decata rodeni nadvor od brak so onaa na bra~nite deca. Osven toa, privrzanicite na ovoj pristap ja istaknuvaat i potrebata da se obezbedi za{tita za partnerot koj e ekonomski i fizi~ki poslab, a toa e naj~esto `enata. Nasproti ovie argumenti, brojni se pri~inite za razli~en pristap kon brakot i vonbra~nata zaednica vo zakonodavstvoto. Tuka ima argumenti od dvojna priroda, {to gi koristat konzervativcite od edna, i liberalite i feministkite, od druga strana. Prvite smetaat deka vonbra~nata zaednica ne treba da se regulira so pravni pravila; konzervativcite sakaat da go za{titat brakot kako institucija i go naveduvaat golemiot javen interes za postoewe i za{tita na brakot. Vtorite se protiv reguliraweto na vonbra~nata zaednica, no koristat sosema sprotivna argumentacija; tie trgnuvaaat od pravoto na vonbra~nite parovi sami da re{avaat za prirodata i sodr`inata na nivnite li~ni odnosi, {to pretstavuva izraz na nivnata sloboda. Ulogata na brakot vo odr`uvaweto na stabilnosta i prosperitetot na op{testvoto e osnovniot argument {to go naveduvaat konzervativcite vo prilog na posebnoto mesto i za{titata {to treba da ja u`iva brakot vo pravniot sistem. Site problemi {to gi nosi sovremenata civilizacija, kako {to se kriminalot, drogata, prostitucijata i sli~no, konzervativcite gi povrzuvaat so ruinirawe na moralot i so ru{eweto na brakot kako institucija. Eden vlijatelen angliski sudija (Lord Devlin) vo sredinata na minatiot vek smeta{e deka dokolku zakonot ne go {titi tradicionalniot moral, neizbe`no }e dojde do dezintegracija na op{testvoto i do propa|awe na civilizacijata. Spored Devlin: Da se `ivee vo vonbra~na zaednica, zna~i da se `ivee vo grev, {to malku se razlikuva od prostitucijata (Freeman, 53). Vakvite stavovi se ~esti kaj privrzanicite na konzervativnite partii vo site evropski zemji. Sepak, dokolku se zeme predvid faktot deka vo sovremenite pravni sistemi, po zakonskite reformi vo vtorata polovina na XX vek brakot mo`e lesno da se razvede, duri i po barawe na bra~niot drugar koj e vinoven za neverstvo, te{ko e da se prifati logikata deka brakot treba da se brani po sekoja cena. Konzervativcite, koi

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

105

ne go prifa}aat pravnoto regulirawe na vonbra~nata zaednica, smetaat deka pravoto treba da ja {titi koncepcijata za do`ivoten monogamen brak, koncepcija {to vo sovremenoto op{testvo ja prifa}aat s# pomal broj ma`i i `eni (dovolno e da se vidat samo statistikite za porastot na stapkite na razvodite na brak ili za brojot na vonbra~nite zaednici). Mnogu poseriozni zabele{ki protiv pravnoto regulirawe na vonbra~nata zaednica se onie {to kako argument ja naveduvaat slobodata na lu|eto samostojno da re{avaat za formata i modelot na li~nite i intimnite odnosi vo koi vleguvaat. Tie {to ja zemaat predvid individualnata sloboda, kako osnoven kriterium spored koj treba da se rakovodi zakonodavecot pri reguliraweto na li~nite odnosi, smetaat deka parovite koi `iveat vo vonbra~na zaednica samostojno i slobodno donele vakva odluka i re{ile da ne sklu~uvaat brak spored pravilata predvideni vo zakonot. Spored toa, zakonot treba da go po~ituva nivniot izbor i nivnata sloboda i ne treba da se obiduva nivnata zaednica da ja regulira so pravila koi va`at za brakot. Vo ovaa smisla Friman veli: Brakot e institucija vo koja stranite slobodno vleguvaat i ja iska`uvaat nivnata volja do`ivotno da se anga`iraat. Konkubinatot ne zna~i sklu~uvawe na ist vakov dogovor, i tokmu poradi toa za vonbra~nite partneri ne treba da va`at istite pravila koi va`at vo brakot. Da se nametnat posledicite od brakot za eden par {to `ivee vonbra~no, zna~i da se zagrozi nivnata osnovna sloboda (Freeman, Rubellin-Devichi, 54). Prifa}aweto na slobodata na izbor na partnerite koi `iveat vo vonbra~na zaednica e osnovniot motiv da ne se regulira vonbra~nata zaednica vo pogolem broj sovremeni pravni sistemi. Spored Stambelou (Rubellin-Devichi, 180), vo gr~kiot praven sistem nema odredbi so koi se regulira vonbra~nata zaednica. Postoi samo edna odredba vo ~lenot 1444 stav 2 od Gra|anskiot zakonik na Grcija, spored koja pravoto na izdr{ka po razvodot na brakot prestanuva dokolku korisnikot na toa pravo sklu~i brak ili `ivee vo vonbra~na zaednica. Spored ovoj avtor, da se primenuvaat pravilata od bra~noto pravo vrz onie koi slobodno i svesno go biraat vonbra~niot `ivot mo`e da se smeta za nedopu{teno me{awe na dr`avata vo nivniot privaten `ivot. Vo ovaa smisla toj istaknuva: Nivniot izbor da `iveat vo vonbra~na zaednica mo`e da pretstavuva svesno otfrlawe na pravniot formalizam, pasiven otpor kon socijalnata misija na brakot

106

Dejan MICKOVI]

(Stambelou, Rubellin-Devichi, 182). Sepak, spored Stambelu, dokolku sozdavaweto na celosen sistem na pravila so koi bi se regulirala vonbra~nata zaednica mo`e da zna~i povreda na slobodata i na privatniot `ivot na partnerite, nepostoeweto na nikakvi pravila mo`e da dovede do povreda na pravi~nosta. Poradi toa, dominanten stav na pogolemiot broj gr~ki avtori e deka vrz vonbra~nata zaednica treba delumno da se primenuva sistemot na pravila {to se predvideni za brakot. Vo osnova, postoi soglasnost deka treba da se primenuvaat onie odredbi {to ne se sprotivni na prirodata na vonbra~nata zaednica i na slobodata {to partnerite sakale da ja za~uvaat. Takvi se odredbite {to gi reguliraat pra{awata od imoten karakter povrzani so stanot vo koj `ivee parot, kako i so podelbata na imotot {to e steknat vo zaednicata (Stambelou, Rubellin-Devichi, 182). Sli~no kako i vo Grcija, i vo Italija ne postoi zaokru`en sistem na pravni normi so koi se regulira vonbra~nata zaednica. Vo italijanskata pravna teorija preovladuva stavot deka ne e prifatlivo da mu se nametnat na parot {to `ivee vo vonbra~na zaednica pravnite normi koi va`at za brakot, poradi toa {to na toj na~in bi se naru{ila nivnata avtonomija i bi se zagrozila nivnata slobodna volja da `iveat zaedno bez da sklu~at brak (Lenti, Rubellin Devichi, 21). Osven toa, vo ~len 29 od Ustavot na Italija se veli deka edinstvenata forma na zaedni~ki `ivot {to e pravno regulirana e brakot. Sepak, i pokraj ova, spored Lenti, nekoi aspekti od vonbra~niot `ivot se regulirani so odredeni zakonski propisi, iako, vo najgolem del, re{avaweto na problemite {to proizleguvaat od zaedni~kiot `ivot vo Italija go re{ava sudskata praktika. Vo Germanija, sli~no kako i vo Italija, ne postoi kompleks na pravni normi so koi celosno bi se regulirala vonbra~nata zaednica. Spored Glendon, postojat dve osnovni pri~ini poradi {to vo Germanija zakonodavecot ne pristapuva kon globalno regulirawe na vonbra~nata zaednica: 1. strav deka so toa }e se naru{i institucijata brak; 2. po~ituvawe na (pretpostavenata) volja na partnerite da gi izbegnat pravnite posledici koi proizleguvaat od brakot. Spored toa, vo Germanija istovremeno se prifa}a i argumentot na konzervativcite (deka vonbra~nite zaednici ja naru{uvaat stabilnosta na brakot) i na feministite i liberalite (deka pravnoto regulirawe na vonbra~nata zaednica zna~i naru{uvawe na slobodata i privatnosta na gra|anite). Vo osnova, stavot na zakonodavcite vo Grcija, vo Italija, vo Ger-

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

107

manija, kako i vo pove}e drugi evropski zemji vo koi ne postoi kompleksen, zaokru`en sistem na pravni normi so koi se regulira vonbra~nata zaednica, e motiviran od `elbata da ne se naru{i stabilnosta na brakot, od edna, i slobodata na poedincite da gi reguliraat samite svoite li~ni odnosi, od druga strana. Ovoj stav e prifaten i od golem del od pravnata nauka; vo ovoj kontekst Cukerman naveduva deka ne treba da se donese posebna regulativa za vonbra~nata zaednica, poradi toa {to taa }e gi vnese onie koi sakale da go izbegnat brakot vo institucija {to e re~isi isto tolku rigidna kako i brakot. Spored ovoj avtor, vakvata koncepcija e neprifatliva vo ovoj period na raste~ki pluralizam vo intimnite odnosi i vo semejnite modeli, period vo koj se pove}e se po~ituva pravoto na individualen izbor (RubellinDevichi, 54). Vo evropskite zakonodavstva ima dve osnovni koncepcii vo odnos na pravnoto regulirawe na vonbra~nite zaednici; postojat dr`avi vo koi ima celosen, zaokru`en sistem na normi so koi se reguliraat vonbra~nite zaednici (Francija, Holandija, [vedska, Belgija, provinciite Katalonija i Aragon vo [panija), kako i zemji vo koi ne postoi vakov sistem, tuku oddelnite aspekti na vonbra~niot `ivot se reguliraat vo posebni zakonski tekstovi, kako {to se zakonite za socijalna za{tita, zakonite za rabotni odnosi, dano~nite zakoni i sli~no. Imotnite odnosi me|u vonbra~nite drugari se edno od najzna~ajnite pra{awa so koi se soo~uvaat sudovite i zakonodavcite. Pra{awata od imoten karakter naj~esto se postavuvaat vo slu~aj na prestanok na vonbra~nata zaednica. Vo pogolem broj zemji ne e dozvoleno imotot {to e steknat vo tekot na vonbra~nata zaednica da se deli spored pravilata {to va`at za podelbata na imotot steknat vo brak. Takov e slu~ajot vo evropskite zakonodavstva, no i vo drugite pravni sistemi. Vo Argentina, spored Grosman, sudovite vo svoite odluki ~esto istaknuvaat deka zaedni~kiot `ivot ne doveduva do mo`nost imotot da se deli na ednakvi delovi, poradi toa {to na toj na~in, sprotivno na zakonot, legalniot brak bi bil izedna~en so vonbra~nata zaednica. Vo pove}e evropski zakonodavstva e dozvoleno imotnite odnosi pome|u vonbra~nite partneri da se reguliraat so me|useben dogovor. Dokolku ne postoi takov dogovor, sudovite gi primenuvaat pravilata za steknuvawe bez osnova ili za constructive

108

Dejan MICKOVI]

trust. Spored Lenti (Rubellin Devichi, 21), vo Italija, vo sudskata praktika se smeta deka rabotata vo doma}instvoto na edniot partner (voobi~aeno toa e `enata) pretstavuva steknuvawe bez osnova za drugiot partner; ottuka proizleguva obvrskata za nadomest vo momentot na prestanokot na vonbra~nata zaednica. Vo sudskata praktika vo Italija i rabotata na edniot partner vo firmata na drugiot se smeta za steknuvawe bez osnova. Vo SAD, slu~ajot Marvin c/ Marvin e najzna~ajniot sudski spor vo odnos na re{avaweto na imotnite odnosi me|u partnerite {to ne se vo brak. Peja~kata Mi{el Triola, po {est godini zaedni~ki `ivot so poznatiot glumec Li Marvin, pobarala od sudot vo Kalifornija da $ dodeli del od sumata od eden milion dolari {to Marvin ja steknal za vreme na nivniot zaedni~ki `ivot. Vrhovniot sud vo Kalifornija vo presudata naveduva deka re`imot na zaedni~ki bra~en imot ne mo`e da se primenuva na vonbra~nite zaednici. Me|utoa, sudot zastanal na stanovi{te deka od odnesuvaweto na stranite vo tekot na zaedni~kiot `ivot mo`e da se zaklu~i deka me|u niv postoel impliciten dogovor. Dokolku toa se potvrdi, spored pravilata na constructive trust edniot partner ima pravo da dobie soodveten nadomest za negovoto u~estvo vo odr`uvaweto na zaedni~koto doma}instvo (Krause, Rubellin Devichi, 136) . Spored toa, vrz osnova na institutot constructive trust zaedni~kiot vonbra~en `ivot mu dava pravo na edniot partner da dobie del od imotot {to e steknat vo vonbra~nata zaednica. Sepak, ovoj princip ne e op{toprifaten vo SAD. Golem broj sudovi s# u{te smetaat deka zaedni~kiot `ivot ne mo`e da bide osnova za podelba na imotot. Sudot vo Wujork go odbil baraweto za nadomest po prestanokot na vonbra~niot `ivot, so obrazlo`enie deka pravnata konstrukcija za impliciten dogovor {to e primeneta vo slu~ajot Marvin e mnogu amorfna za da mo`e pravi~no da se primeni. I vo Anglija, kako i vo SAD, pri re{avaweto na imotnite odnosi pome|u vonbra~nite partneri, koi ne se regulirani so me|useben dogovor, sudovite trgnuvaat od pretpostavenata volja na partnerite. Vo slu~ajot Grant c/ Edvards Apelacioniot sud $ dodelil na `enata del od imotot na ma`ot, {to toj go steknal za vreme na zaedni~kiot `ivot, poradi toa {to taa se gri`ela za ku}ata i za decata i pridonesuvala so svoi prihodi za zadovoluvawe na potrebite na doma}instvoto. Sudot ja donel ovaa odluka so obrazlo`enie deka: Ne e razumno `enata da davala tolku golem pridones, dokolku ne postoela zaedni~ka

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

109

namera deka taa ima odreden sopstveni~ki interes, odnosno del od ku}ata (Glendon, 270). Vo angliskata sudska praktika, spored Glendon, za da dodeli sudot del od imotot na edniot partner, potrebno e toj da doka`e deka ne samo {to gi delel so drugiot sekojdnevnite tro{oci za ku}ata i decata, tuku deka zna~itelno pridonel so svoi sredstva za steknuvaweto na imotot {to e sopstvenost na drugiot partner. Sepak, vo Anglija s# u{te ne postoi edinstvenost vo sudskata praktika okolu podelbata na imotot na vonbra~nite partneri. Sudovite, vrz osnova na Matrimonial Causes Act od 1973 godina, imaat {iroki ovlastuvawa da donesat pravedna i razumna odluka za podelba na imotot vo slu~aj na razvod na brak; no ova ne se odnesuva na vonbra~nite zaednici. Ova e o~igledno vo slu~ajot Burns c/ Burns. Edna `ena `iveela 19 godini vo vonbra~na zaednica so gospodinot Barns. Po prestanokot na vonbra~nata zaednica, `enata podnela barawe do sudot da $ dodeli del od ku}ata (koja bila vo sopstvenost na gospodinot Barns), poradi nejziniot pridones vo nejzinoto odr`uvawe vo tekot na zaedni~kiot `ivot. Dokolku postoel brak, sudot bez somnenie bi $ dodelil na `enata del od ku}ata, ili zna~itelna suma pari. Me|utoa, vo konkretniot slu~aj, Apelacioniot sud go otfrlil baraweto na `enata, so obrazlo`enie deka taa ne pridonela za kupuvaweto na ku}ata, koja bila zapi{ana na imeto na ma`ot. Osven toa, pome|u niv ne postoel dogovor za podelba na imotot, vrz osnova na koj `enata bi imala pravo da dobie del od ku}ata (Freeman, 42). Spored toa, sudot vo ovoj slu~aj ne go primenil institutot constructive trust vrz osnova na koj `enata bi imala pravo da dobie del od imotot. Za razlika od dr`avite koi ne prifa}aat pravilata za podelba na imotot, koi va`at za brakot, da se primenuvaat i vrz vonbra~nata zaednica, vo nekoi zemji toa e prifateno. Taka, vo [vedska imotot steknat vo vonbra~na zaednica se deli spored istite pravila {to va`at za podelba na imotot steknat vo brak. I vo Republika Makedonija, dokolku vonbra~nata zaednica traela podolgo od edna godina, imotot steknat vo zaednicata se deli spored pravilata za podelba na imotot steknat vo brak. Vo pogolem broj zakonodavstva vo koi ne postoi poseben praven re`im za vonbra~nite zaednici, me|u partnerite od takvite zaednici ne postoi obvrska za me|usebna pomo{ vo tekot na zaednicata, kako i za davawe izdr{ka po prestanokot na zaednicata. Taka na primer, vakvata obvrska ne e predvidena vo germanskoto

110

Dejan MICKOVI]

zakonodavstvo (Frank, Rubellin Devichi, 18), vo {panskoto zakonodavstvo (Garcia-Rubio, 24), kako i vo Anglija (Freeman, 37). Sepak, i pokraj toa {to vo zakonot ne e predvidena izdr{ka pome|u vonbra~nite partneri, vo sudskata praktika vo ovie zemji, osobeno dokolku parot ima i zaedni~ki deca, s# po~esto se predviduva obvrska za izdr{ka. Vo Anglija, obvrskata na vonbra~niot tatko da gi izdr`uva decata se pro{iruva i ja opfa}a i izdr{kata na majkata. Spored edna sudska presuda, vo slu~ajot Tanner c/ Tanner, sudijata Dening zazel stanovi{te deka obvrskata na tatkoto da gi izdr`uva decata se odnesuva i na izdr`uvaweto na majkata, poradi toa {to taa se gri`i i gi podignuva decata (Freeman, 37). Vo Germanija sudovite vo posledno vreme odobruvaat privremena izdr{ka od ostavinata za site ~lenovi na semejstvoto koi bile finansiski zavisni od ostavitelot, vklu~uvaj}i gi tuka i vonbra~nite partneri. Vo nekoi zemji vleguvaweto vo vonbra~na zaednica doveduva do prestanuvawe na obvrskata za izdr{ka {to postoi pome|u bra~nite drugari po prestanokot na brakot. Takvo re{enie e predvideno vo pravoto na Grcija i [panija, a vakvo re{enie predviduva i Zakonot za semejstvoto na Republika Makedonija. Vo Republika Makedonija obvrskata za izdr{ka na vonbra~niot partner, dokolku zaednicata trae podolgo od edna godina, se izedna~uva so obvrskata za izdr{ka na bra~niot drugar po prestanokot na brakot. Pravoto na nasleduvawe do neodamna be{e ekskluzivno pravo, predvideno samo za bra~nite drugari. Me|utoa, vo posledno vreme, so menuvaweto na stavot kon vonbra~nata zaednica i so podobruvaweto na polo`bata na vonbra~niot partner, vo nekoi pravni sistemi se predviduva mo`nosta i `ivotot vo vonbra~na zaednica da bide osnova za steknuvawe na pravo na nasleduvawe. Spored Sar~evi}, vo Slovenija, vonbra~nata zaednica {to traela podolgo vreme vo s# se izedna~uva so brakot, vklu~uvaj}i go tuka i pravoto za nasleduvawe (Rubellin-Devichi, 298). Sepak, vo pogolemiot broj zemji, vonbra~nata zaednica s# u{te ne e osnova za steknuvawe pravo na nasleduvawe ab intestat (taka e i vo Republika Makedonija). Se postavuva pra{aweto za mo`nosta vonbra~niot drugar da se javi kako testamentalen naslednik, odnosno za ni{tovnosta na odredbite vo testamentot so koi na vonbra~niot partner mu se ostava del od ostavinata. Vo sovremenite zakonodavstva vakvite testamenti ve}e ne se smetaat za ni{tovni. Spored sudskata praktika vo Germanija, vo

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

111

poslednive 30 godini, testamentalnite raspolagawa vo korist na vonbra~niot partner ne se smetaat za ni{tovni, duri i vo slu~aite koga ostavitelot ima i bra~en drugar, dokolku so odredbite na testamentot ne se povredi pravoto na nu`en del. Spored Glendon (267), germanskite sudovi, nasproti starata koncepcija deka vakvite testamenti se ni{tovni, poradi toa {to se sprotivni na moralnite normi, vo posledno vreme smetaat deka testatorot ima moralna obvrska da ostavi del od svojata ostavina na vonbra~niot partner so koj dolgo `iveel zaedno. Vo germanskata sudska praktika vo poslednive godini se smeta deka edno testamentalno raspolagawe e nemoralno dokolku ima za cel da se odr`uvaat seksualni odnosi so liceto {to e predvideno kako naslednik (Frank, Rubellin-Devichi, 21). Sli~na koncepcija vo odnos na ni{tovnosta na testamentite postoi i vo [vajcarija. Spored Federalniot sud na [vajcarija, testamentot e ni{toven dokolku osnovna ili edinstvena cel e da se natera korisnikot na testamentot da vleze ili da ja prodol`i vonbra~nata vrska so ostavitelot, poradi toa {to toa e sprotivno na moralot i dobrite obi~ai (Guillod, Rubellin-Devichi, 251). Vo Grcija, sudskata praktika ima sli~en stav kon mo`nosta testamentot da bide poni{ten, dokolku e sprotiven na moralnite pravila. Spored ~len 178 od Gra|anskiot zakonik na Grcija, ni{tovni se odredbite koi se sprotivni na dobrite obi~ai. Dobrite obi~ai se {irok poim; za da se oceni dali testamentot {to ostavitelot go pravi vo korist na svojot vonbra~en partner e sprotiven na dobrite obi~ai, treba da se vodi smetka za negovata sodr`ina, za stvarite i pravata {to se ostavaat na vonbra~niot partner, za negovata namera, i op{to, za site okolnosti povrzani so poslednata izjava na volja. Spored Stambelu, qubovnata vrska, bez ogled dali e prikriena ili javna, sama po sebe ne e sprotivna na dobrite obi~ai. Se smetaat za nemoralni odredbite od testamentot. ~ija osnovna cel e vospostavuvawe, odr`uvawe ili prodol`uvawe na seksualnite odnosi so korisnikot na testamentot, bez ogled dali tie imaat privremen karakter ili se odvivaat vo vonbra~na zaednica (Stambelou, Rubellin-Devichi, 184). Vo Anglija se predviduva mo`nosta vonbra~niot partner da dobie del od ostavinata duri i dokolku ne e spomenat vo testamentot. So Inheritance Act od 1975 godina se pro{iruva krugot na licata koi mo`at da baraat izdr{ka od ostavinata. Sega tuka vleguvaat i onie koi ostavitelot gi tretiral kako svoi deca, kako i site lica koi

112

Dejan MICKOVI]

ostavitelot gi izdr`uval neposredno pred svojata smrt. Za razlika od bra~niot partner, koj mo`e da dobie pogolem del od ostavinata, vonbra~niot partner mo`e da dobie, spored ovoj zakon, samo razumna izdr{ka. No, vo zakonot se predviduva, dokolku sudot go prifati baraweto na vonbra~niot partner za izdr{ka, toj da mo`e da gi namali testamentalnite raspolagawa, za partnerot da mo`e da go ostvari svoeto pravo na izdr{ka.

Vonbra~nata zaednica vo zemjite na Evropskata unija

113

Rezime Pravnoto regulirawe na vonbra~nite zaednici vo zakonodavstvata na zemjite od Evropskata unija e predmet na interes na avtorot na ovoj trud. Toj na po~etokot pravi kratok osvrt na vonbra~nata zaednica vo minatoto, no vo svoeto te`i{te e orientiran kon vonbra~nata zaednica vo sovremenite zapadni op{testva. Spored avtorot, vo evropskite zakonodavstva ima dve osnovni koncepcii vo odnos na pravnoto regulirawe na vonbra~nite zaednici; postojat dr`avi vo koi ima celosen, zaokru`en sistem na normi so koi se reguliraat vonbra~nite zaednici, i zemji vo koi ne postoi vakov sistem, tuku oddelnite aspekti na vonbra~niot `ivot se reguliraat vo posebni zakonski tekstvovi, kako {to se zakonite za socijalna za{tita, zakonite za rabotni odnosi, dano~nite zakoni i sli~no. Vo taa smisla, potencira avtorot, i pokraj generalnata soglasnost {to postoi vo sovremenite evropski zakonodavstva okolu potrebata vonbra~nata zaednica da se inkorporira vo pravniot sistem, vakvata soglasnost ne postoi okolu metodologijata na pravnoto regulirawe na ovaa zaednica.

Dejan MICKOVIK EXTRAMARITAL UNIONS IN THE EU COUNTRIES Abstract The subject of interest of the author of this paper is the legal frame for the extramarital unions in the legal systems of the EU countries. In the beginning, he gives a short description of the extramarital union in the past, directing his main focus on the extramarital unions in the contemporary western societies. According to the author, in the European legal systems there are two basic concepts regarding the legal frame for the extramarital unions; there are countries with complete system of norms regulating the extramarital unions, and countries in which such system is not existent, but rather the separate aspects of the extramarital life is a subject of regulation of different legal documents, such as the laws on social protection, laws on taxation, etc. In that sense, the author stresses that, despite the common agreement that exists in the contemporary western societies of the need for the extramarital unions incorporation in the legal system, such common agreement has not been achieved yet with respect to the methodology for applying the legal frame for such kind of unions.

114 Literatura

Dejan MICKOVI]

1. Barlow, A., Probert, R., Adressing the Legal Status of Cohabitation in Britain and France: Plus a change. . . ?, Web journal of Current Legal Issues, June 1999. 2. Brundage, J. A., Law, Sex, and Christian Society in the Medieval Europe, The University of Chicago Press, Chicago and London, 1987. 3. Garcia Rubio, M., Droit de la famille: Espagne, Juris Classeur de Droit Compar, ditions Michle Klein, Paris, 2000. 4. Frank, R., L tablissement et les cons quences de la fillation maternelle et paternelle en droit europen, Revue international de droit compar, No. 1, 1999. 5. Freeman, M., (ed.), Childrens Rights, A Comparative Perspective, Dartmouth, Aldershot, 1996. 6. Glendon, M.A., The Transformation of Family Law: State, Law, and Family in the United States and Western Europe, The University of Chicago Press, Chicago and London, 1989. 7. Lefebvre-Teillard, A., Introduction historique au droit des personnes et de la famille, Presses Universitaires de France, Paris, 1996. 8. Meldeurs-Klein, M-T., La personne, la famille et le droit, Trois dcennies de mutations en occident, Bruylant, Bruxelles, L.G.D.J., Paris, 1999. 9. Mickovi}, D., Stojkova, L., Vonbra~nata zaednica vo sovremenite op{testva, Dijalog br. 15, Studentski zbor, Skopje, 1998/1999. 10. Mladenovic, M., Porodicno pravo, Knjiga Prva, porodica, brak, Privredna Stampa Beograd, 1981. 11. Rubellin-Devichi, J., (ed.), Les concubinages en Europe, Aspects socio-juridique, ditions du Centre Nacional de la recherche scientifique, Paris, 1989.