Kristina CUCULOSKA

DR@AVNA POMO[

1.

Voved

dna od osnovnite celi i aktivnosti na Evropskata zaednica (EZ) e vospostavuvawe sistem na slobodna konkurencija koj }e obezbedi da ne dojde do naru{uvawe na konkurencijata vo vnatre{niot pazar. Politikata na konkurencija na EZ ne e samo vo funkcija na postignuvawe konkurentnost (obezbeduvawe podednakvi uslovi za igra), tuku isto taka ima i za cel integracija na pazarot (za razlika od antimonopolskata politika na SAD). (Cremona, p.1) Postojat ~etiri glavni oblasti na deluvawe na evropskata politika na konkurencija: monopoli i karteli, kontrola na spojuvawa, liberalizacija i kontrola na dr`avnata pomo{ ( DG Competition web page). Odredbite so koi se regulira dr`avnata pomo{ se del od odredbite na

M-r Kristina Cuculoska e sorabotnik vo Sektorot za evropska integracija na Vladata na Republika Makedonija

154

Kristina CUCULOSKA

Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica (DEZ), koi se odnesuvaat na konkurencijata. Tie se odnesuvaat na dr`avni intervencii na pazarot za razlika od naru{uvawata na pazarot koi gi predizvikuvaat aktivnostite na pretprijatijata koi se pokrieni so ~l. 81 i 82 od DEZ. Vospostavuvawe kontrola na dr`avnata pomo{ e pra{awe od su{tinsko zna~ewe, imaj}i predvid deka merkite so koi se obezbeduva dr`avna pomo{ za individualni pretprijatija mo`e da predizvikaat naru{uvawe na konkurencijata. Spored Blake, tie merki diskriminiraat pome|u onie pretprijatija koi dobivaat i onie koi ne dobivaat pomo{ i pretstavuvaat zakana za funkcioniraweto na vnatre{niot pazar na EZ. Pravilata za dr`avna pomo{ ne se samo vo vrska so naru{uvawe na konkurencijata, tuku isto taka i so interesot na Zaednicata, i odobruvawe na pomo{ta e vo kontekst na drugite politiki na Zaednicata, kako {to: se regionalnata politika; politikata na `ivotna sredina; industriskata politika; uslugi od op{t ekonomski interes; ekonomska i socijalna kohezija i vrabotuvawe. Evropskata komisija (EK) razvi kriteriumi zasnovani vrz kategoriite i namenite na pomo{ta definirani so DEZ, so donesuvawe upatstva, ramki, soop{tenija i individualni odluki. Op{tite kriteriumi koi treba da gi ispolnuvaat site vidovi na dr`avna pomo{ se: 1. sekoja pomo{ treba da gi promovira interesite na EZ kako celina, promoviraweto na nacionalnite interesi ne e dovolno; 2. pomo{ta mora da bide nu`na, da prestavuva sine qua non za razvoj na posakuvanata cel, i 3. pomo{ta treba da bide proporcionalna za predvidenite celi. Pra{aweto na dr`avna pomo{ e mnogu ispolitizirano pra{awe vo dr`avite-~lenki i pretstavuva oblast kade mo`e da se vr{i politi~ki pritisok vrz EK. Najnovite izve{tai za dr`avna pomo{ gi naglasuvaat slednite aspekti na politikata na Zaednicata vo vrska so dr`avnata pomo{: 1. Kako rezultat na Dogovorot od Amsterdam, osobeno se potenciraat legitimnite politi~ki celi, kako {to se za{tita na `ivotnata sredina i vrabotuvaweto (EC 9th Survey on State Aid, 2001);

Dr`avna pomo{

155

2. Principot na transparentnost koj se zasnova na barawata za izvestuvawe i informirawe, postojano nadgleduvawe i godi{ni izve{tai od Evropskata komisija (EK), kako i registar na dr`avna pomo{. Ovoj princip e od osobena va`nost za zemjitekandidati za ~lenstvo od koi se o~ekuva da vospostavat sistem na kontrola na dr`avnata pomo{ (EC 6th Survey on State Aid, 1998); 3. Me|unarodniot kontekst, osobeno pravilata na Svetskata trgovska organizacija (STO). Davaweto pomo{ za zemjodelieto e vo celost predmet na Dogovorot za zemjodelstvo na STO, dodeka pomo{ta za nezemjodelski proizvodi e predmet na Dogovorot za subvencii i merki za poramnuvawe na STO. Me|unarodnata dimenzija isto taka gi vklu~uva i bilateralnite dogovori, vklu~uvaj}i gi Dogovorite za Evropa i Dogovorite za stabilizacija i asocijacija vo koi e naglasen principot na transparentost (EC 8th Survey on State Aid, 2000), i 4. Procesot na deregulacija i liberalizacija na industriite koi prethodno bile vo nacionalen domen (na pr. avionski kompanii, elektrostopanstva i telekomunikacii). Liberalizacijata na ovie sektori gi otvori kon pogolema konkurencija vo ramkite na EU i nadvor od nea. 2. Definicija na dr`avna pomo{

Definicijata na dr`avna pomo{ e dadena vo ~l. 87 (1) od DEZ, koj glasi: Osven dokolku ne e poinaku propi{ano so ovoj Dogovor, sekoja pomo{ dadena od strana na dr`ava-~lenka ili niz dr`avni resursi vo koja bilo forma koja ja naru{uva ili se zakanuva da ja naru{i konkurencijata preku povlastuvawe na odredeni pretprijatija ili proizvodstvoto na odredeni proizvodi, do stepen do koj vlijae na trgovijata pome|u zemjite-~lenki, }e se smeta za nekompatibilna so zaedni~kiot pazar. Spored Cremona p.6 ovaa definicija mo`e da se podeli vo pet kumulativni kriteriuma: 1. pomo{ vo smisla na korist ili prednost; 2. koja se dodeluva od strana na dr`avata ili niz dr`avni resursi; 3. koja povlastuva opredeleni pretprijatija ili stoki vo odnos na drugi (princip na selektivnost); 4. koja ja naru{uva ili se zakanuva da ja naru{i konkurentnosta i

156

Kristina CUCULOSKA

5. koja e sposobna da vlijae vrz trgovijata me|u zemjite~lenki. 1. Konceptot na pomo{ vklu~uva dr`avni grantovi, osloboduvawe od pla}awe kamata ili od danok, dr`avni garancii, zaemi itn. i e mnogu po{irok od konceptot na subvencija bidej}i ne gi opfa}a samo pozitivnite koristi kako {to se samite subvencii, tuku isto taka i intervencii koi vo razli~na forma gi namaluvaat dava~kite koi voobi~aeno se vklu~eni vo buxetot na korisnikot i koi bez da bidat subvencii vo potesna smisla na zborot, se sli~ni po karakter i go imaat istiot efekt (Case 30/ 59 Steenkolenmijnen v High Authority of the ESCS). Efektot e bitten, a ne formata ili proklamiranata namena na merkata (DSa p.55). ^len 87 ne pravi razlika pome|u merkite na dr`avna intervencija vo odnos na nivnite pri~ini ili celi, tuku gi definira vo odnos na efektot koj go predizvikuvaat (Case 173/73 Commission v Italy). Pri determinirawe na poimot korist se primenuva testot na pazaren investitor, osobeno vo kontekst na pomo{ za javni pretprijatija i ustanovi. Pomo{ta se procenuva kako razlika me|u uslovite pod koi dr`avata gi stavila na raspolagawe sredstvata na pretprijatieto i uslovite koi eden privaten investitor bi gi smetal za prifatlivi za davawe sredstva na sporedlivo privatno pretprijatie koga privatniot investitor raboti pod normalni uslovi na pazarna ekonomija. 2. Pomo{ta treba da doa|a od dr`avata. Poimot dr`ava gi opfa}a site dr`avni tela bez ogled na toa dali se na nacionalno, regionalno ili lokalno nivo, kako i agencii koi rabotat vo ime na dr`avata. Ovoj koncept e {irok i opfa}a pomo{ raspredelena preku privatni tela nazna~eni ili vospostaveni od dr`avata. Korista mora da e rezultat od aktivnosta na javnite vlasti i ne mora direktno da doa|a od dr`avni fondovi. 3. Princip na selektivnost: Pomo{ta mora da favorizira ili da izbere opredeleni pretprijatija ili stoki pred drugi (preku identifikacija na edno pretprijatie, no ne mora da bide taka, mo`e da se odnesuva na specifi~en sektor, region ili goleminata na pretprijatieto). Sepak, mora da se napravi razlika pome|u dr`avna pomo{ i op{ta merka (merka koja e od korist na site pretprijatija). Ne e sekoga{ lesno da se napravi razlika pome|u pomo{ i op{ta merka (DSa p.83), osobeno vo slu~aj na

Dr`avna pomo{

157

dano~no zakonodavstvo. Ako diferencijacijata pome|u pretprijatijata e del od logikata na sistemot, kako na primer progresivni stapki na danok, toga{ toa nema da pretstavuva pomo{. 4. Ne e potrebno da se poka`e vistinsko naru{uvawe na konkurencijata: zakanata e dovolna. Ovoj kriterium proizleguva od prethodniot, selektivnost na merkata. Testot koj se primenuva e dali pomo{ta ja zajaknuva pozicijata na edno pretprijatie vo sporedba so drugite pretprijatija koi se natprevaruvaat vo vnatre{nata trgovija vo Zaednicata(Case 730/79 Philip Morris v Commission). Pravilata za dr`avna pomo{ se primenuvaat i koga pretprijatieto ne izvezuva ili najgolem del od proizvodstvoto go izvezuva nadvor od EU. 5. Ovoj kriterium proizleguva od prethodniot, naru{uvawe na konkurencijata. Ne e potrebno pretprijatieto-korisnik na pomo{ta da bide vklu~eno vo trgovijata pome|u zemjite-~lenki. Dovolno e samo pomo{ta da ote`ne pa pretprijatijata nadvor od dr`avata da vlezat vo pazarot. 3. Razli~ni modaliteti na dr`avna pomo{ Postojat razli~ni modaliteti na dr`avna pomo{ (Cremona p. 8) kako {to se: 1. Direkten grant vo gotovina. 2. Krediti i pozajmici - dr`avnite krediti ili pozajmici mo`e da se smetaat za dr`avna pomo{ dokolku se davaat po popovolni uslovi, so namaleni kamatni stapki ili koga se bara nesoodvetno obezbeduvawe za zaemot. Testot na pazaren investitor se upotrebuva za da se opredeli dali kreditot e dobien pod pazarni uslovi. 3. Dr`avni garancii - dr`avnata garancija mo`e da mu ovozmo`i na edno pretprijatie da dobie kredit po povlastena kreditna stapka ili vo situacija vo koja ne bi mo`elo da zeme zaem dokolku ne bi bila ponudena takva garancija. I vo ovoj slu~aj se upotrebuva testot na pazaren investitor. 4. Investicii vo kapital - se upotrebuva testot na pazaren investitor so cel da se odredi dali stanuva zbor za investicija koja bi ja napravil dobro upaten investitor, so cel da ostvari srednoro~en profit. 5. Osloboduvawe i odlo`uvawe na pla}awe na danoci i drugi dava~ki - osloboduvawe do pla}aweto danoci i drugi

158

Kristina CUCULOSKA

op{testveni dava~ki vo opredeleni slu~ai mo`e da pretstavuva dr`avna pomo{. Sepak, mo`e da ne bide lesno da se odredi dali osloboduvaweto od danok e dr`avna pomo{ ili op{ta merka. Ako isklu~okot proizleguva od logikata na sistemot - toga{ e op{ta merka, a dokolku izleguva od logikata na sitemot - toga{ }e pretstavuva dr`avna pomo{. Na primer, osloboduvawe od danok na pretprijatija koi vrabotuvaat pomalku od opredelen broj lica mo`e da pretstavuva del od dano~niot sistem i da bide op{ta merka a ne dr`avna pomo{. Vo sprotivno, odlukata da se dozvoli na opredeleno pretprijatie da go odlo`i pla}aweto na del ili na celiot iznos na dano~nite obvrski o~igledno }e pretstavuva dr`avna pomo{. 4. Kontrola na dr`avnata pomo{ Merkite na dr`avna pomo{ podle`at na kontrola: 1. Ex ante - pred da se vovede dr`avnata pomo{ preku obvrskata da se izvesti za novata pomo{ i 2. Ex post -otkako }e se vovede, preku kontrola na postoe~kata pomo{. 1. Obvrska da se izvesti novata pomo{, ~l. 88(3) DEZ, e jasna i apsolutna obvrska i e direktno primenliva pred nacionalnite sudovi. Edinstven isklu~ok e pomo{ta koja potpa|a pod Regulativata za grupnite isklu~oci. Otkako Evropskata komisija }e bide izvestena za pomo{ta, taa vo period od dva meseca treba da odlu~i dali da otpo~ne formalna istra`na postapka spored ~l. 88(2) DEZ. Dokolku odlu~i da otpo~ne, dr`avata ne smee da ja realizira pomo{ta s do donesuvawe odluka. Ako Komisijata ne prezeme aktivnost vo tekot na tie dva meseca, dr`avata mo`e da ja vovede pomo{ta i toga{ }e bide kategorizirana kako "postoe~ka pomo{". 2. Kontrola na postoe~kata pomo{ - soglasno ~l. 88(1) DEZ, EK ima obvrska postojano da gi revidira site sistemi na pomo{. Dr`avite-~lenki se obvrzani da gi dadat site potrebni informacii na EK za da ja ovozmo`at revizijata, kako i da dostavat godi{ni izve{tai za site postoe~ki {emi na dr`avna pomo{. Dokolku EK zaklu~i deka postoe~kata {ema za pomo{ ne e, ili pove}e ne e vo soglasnost so zaedni~kiot Pazar, taa donesuva preporaka za prezemawe soodvetni merki od strana na zasegnatata dr`ava. Preporakata mo`e da predlo`i: su{tinski izmeni na {emata za pomo{, voveduvawe proceduralni barawa

Dr`avna pomo{

159

ili ukinuvawe na {emata za pomo{. Dokolku dr`avata ne gi prifati ovie preporaki, EK e dol`na da zapo~ne so formalna istra`na postapka koja }e rezulira so formalna (zadol`itelna) odluka. Vo dopolnenie na vakvata revizija na specifi~ni {emi na pomo{, EK isto taka pravi revizija na sevkupnata zastapenost na dr`avnata pomo{ vo ramkite na EZ i za toa izgotvuva godi{ni izve{tai. Formalna istra`na postapka dokolku postojat pote{kotii pri procenkite dali edna merka e pomo{ ili ne i dali e vo soglasnost so zaedni~kiot pazar, mora da se primeni ~l. 88(2) DEZ. Procedurata zavr{uva so donesuvawe formalna odluka. EK mo`e da odlu~i deka: merkata ne e pomo{, deka pomo{ta e vo soglasnost so zaedni~kiot pazar (pozitivna odluka) so ili bez uslovi i deka prijavenata pomo{ ne e vo soglasnost so zaedni~kiot pazar (negativna odluka). Otkako e odobrena edna {ema na pomo{, nema potreba da se izvestuva za individualnite elementi na {emata, osven ako odlukata za odobruvawe ne go bara toa. Na barawe na EK, ESP mo`e da odobri privremeni merki so cel da se spre~i natamo{noto davawe pomo{ s dodeka ne se donese kone~na odluka. No, ovaa procedura e ograni~ena na slu~aite kade se o~ekuva sudska odluka, na pr. koga EK vodi spor protiv edna dr`ava-~lenka zaradi implementirawe pomo{ za koja ne bila izvestena. Kako privremeni merki, mo`e da se odobri nalog za suspenzija i nalog za povrat na sredstvata vo slu~aj na nezakonska pomo{ (pomo{ vovedena bez da bide prijavena, sprotivno na ~l. 88(3) DEZ). Vo tekot na istragata zainteresiranite strani imaat opredeleni prava. Pod zainteresirana strana se podrazbira sekoja dr`ava-~lenka ili koe bilo lice, pretprijatie ili zdru`enie na pretprijatija ~ii interesi mo`at da bidat zasegnati so dodeluvaweto na pomo{ta, osobeno korisnikot na pomo{ta, konkuretni pretprijatija i trgovski zdru`enija. Vra}awe na nezakonskata pomo{ - bidej}i pomo{ta vovedena sprotivno na ~l. 88(3) DEZ se smeta za nezakonska, kone~nata odluka od formalnata istra`na postapka mo`e da ima retroaktivno dejstvo vo takvite slu~ai i da naredi vra}awe na pomo{ta koja bila dodelena pred da se donese odlukata. Vo 1973 ESP presudi deka EK mo`e da naredi vra}awe na nelegalni pla}awa koi se izvr{eni vo ramkite na {emi za pomo{ za koi EK ne bila izvestena (Case 10/72 Commission v Germany).

160

Kristina CUCULOSKA

EK nema da bara vra}awe na pomo{ta dokolku toa e vo sprotivno na op{tiot princip na pravoto na EZ. Dopolnitelno, postoi ograni~uvawe od 10 godini za vra}awe na nezakonska pomo{, posle ovoj period pomo{ta e "postoe~ka pomo{". Osporuvawe na odlukite na EK pred Evropskiot sud na pravdata (ESP) odlukite na EK mo`at direktno da bidat osporeni pred ESP soglasno so ~l. 230 DEZ. Aktivna legitimacija za poveduvawe spor imaat: zasegnatata dr`ava-~lenka; druga dr`ava~lenka; korisnikot (ili potencijalniot korisnik) na pomo{ta i tu`itelot ili druga zainteresirana strana (na pr. konkurent na korisnikot na pomo{ta). 5. Razni vidovi na dr`avna pomo{ Postojat razni vidovi na dr`avna pomo{ klasificirani spored pove}e razli~ni kriteriumi. Dr`avnata pomo{ vo proizvodstveniot sektor e podelena spored primarnite celi zaradi koi e dodelena ili spored sektorot kon koj e naso~ena na: Horizontalna pomo{ (istra`uvawe i razvoj, `ivotna sredina, mali i sredni pretprijatija, trgovija; za{teda na energija, spasuvawe i prestruktuirawe i drugi celi); Pomo{ za posebni sektori (brodogradba, ~elik i drugi proizvodstveni sektori), i Regionalna pomo{ (pomo{ za regioni koi potpa|aat pod ~l. 87(3)a i regioni pod ~l. 87(3)c.). Treba da se napravi razlika pome|u ad hoc pomo{ta i {emite na dr`avna pomo{ koi imaat horizontalna, sektorska i regionalna cel. Ad hoc pomo{ta obi~no e dizajnirana da pomogne na odredena kompanija koja e soo~ena so pote{kotii, iako mo`e da se koristi i za drugi celi, kako na pr. istra`uvawe i razvoj ili ekolo{ki celi kade ne postoi posebna {ema. Pomo{ta za spasuvawe ili prestruktuirawe treba da bide transparentna i da se namaluva so tekot na vremeto (Cremona p. 16) i da bide za vistinsko prestruktuirawe koe treba da dovede do profitabilnost, a ne samo da se odr`i kompanijata vo `ivot u{te nekolku godini, odr`uvaj}i status quo i vi{ok kapaciteti. Dr`avnata pomo{ za spasuvawe kompanii na koi im se zakanuva ste~aj i pomagawe tie da se prestruktuiraat mo`e da se smeta za legitimna cel samo pod odredeni uslovi. Taa mo`e da bide

Dr`avna pomo{

161

opravdana, na pr. so socijalni ili regionalni obyiri, so potrebata da se zeme predvid korisnata uloga koja ja imaat MSP vo ekonomijata ili po isklu~ok so po`elnosta da se odr`i konkurentska pazarna struktura koga is~eznuvaweto na firmite bi mo`elo da dovede do monopol ili do tesna oligopolska situacija. Regionalna pomo{ Celta na regionalnata pomo{ e razvoj na pomalku razvienite regioni so poddr`uvawe na investiciite, otvarawe rabotni mesta i sozdavawe uslovi za odr`liv razvoj (Blake). Regionalnata pomo{ go pottiknuva {ireweto, osovremuvaweto i raznolikosta na aktivnostite na pretprijatijata smesteni vo tie regioni i gi ohrabruva novite pretprijatija da se osnovaat vo tie regioni. Regioni pod ~l. 87(3)a DEZ se regioni kade `ivotniot standard e nevoobi~aeno nizok ili onie koi imaat seriozen problem so nevrabotenosta. Toa se NUTS 2 regionite so BDP per capita ponizok od 75% od EU prosekot. So ~len 87 (3)c se dozvoluva razvoj na odredeni oblasti pod uslov toa da nema sprotivni efekti za trgovijata, pri {to pomo{ta ne smee da nadmine 50% od naselenieto {to ne e opfateno so oblastite od ~l. 87 (3)a. Za sekoja zemja-~lenka se izrabotuva regionalna mapa za dr`avna pomo{ so koja se identifikuvaat regionite vo soglasnost so kriteriumite od ~l. 87(3)a ili c. Generalno, regionalnata pomo{ e naso~ena kon poddr{ka na po~etni investicii i sozdavawe rabotni mesta. Samo vo isklu~itelni slu~ai operativnata pomo{ (ad hoc pomo{ za edna kompanija ili sfera na aktivnosti) }e gi zadovoli kriteriumite za regionalna dr`avna pomo{. Horizontalna pomo{ Celite na horizontalnata pomo{ vklu~uvaat istra`uvawe i razvoj, `ivotna sredina, mali i sredni pretprijatija. Tie se osmisleni da bidat od korist na site kompanii pod odredeni uslovi, a ne se realiziraat spored odreden sektor ili reon. Regulativata na Sovetot br. 994/1998 za odredeni vidovi horizontalna pomo{ - vospostavuva sistem na grupni isklu~oci za vidovite na horizontalna pomo{ koi ispolnuvaat odredeni

162

Kristina CUCULOSKA

kriteriumi. Celta na regulativata e da gi poednostavi procedurite, osobeno otstranuvaj}i ja obvrskata za izvestuvawe soglasno ~l. 88 (3) DEZ i isto taka signalizira pomestuvawe od t.n. meko pravo (neformalni izvori na pravoto) kon zakonodavstvo koe ima direkten efekt. Regulativite pokrivaat oblasti kako {to se: mali i sredni pretprijatija, istra`uvawe i razvoj, za{tita na `ivotnata sredina, vrabotuvawe i obuka, pomo{ soglasno so mapata odobrena od EK za sekoja zemja-~lenka za implementirawe dr`avna pomo{ i de minimis pomo{. Sekoja regulativa }e propi{uva uslovi i pragovi koi }e gi definiraat: prifatlivite nameni na pomo{ta, kategorii na korisnici, pragovi izrazeni ili preku intenzitetot na pomo{ta vo odnos na odobrenite tro{oci ili preku maksimalniot iznos na pomo{ i uslovite za nadgleduvawe. Regulativite isto taka mo`at: da postavat limit ili drugi uslovi za prijavuvawe na individualna pomo{, da isklu~at odredeni sektori od nivnata primena i da predvidat dopolnitelni uslovi za kompatibilnost. Regulativi za grupni isklu~oci dosega se usvoeni tri vakvi regulativi: za de minimis pomo{, za obuka i za MSP. De minimis pomo{ - ovaa regulativa e malku poinakva od ostanatite. Pomo{ta pod odreden iznos se smeta deka ne potpa|a pod ~l.87 (1) i zaradi toa nema potreba da bide prijavena kako pomo{ koja ja naru{uva konkurentnosta i vlijae na trgovijata pome|u dr`avite-~lenki. Zaradi toa, ovaa regulativa ne se zanimava so pra{aweto na kompatibilnost. Taa se odnesuva na pomo{ta koja ne go nadminuva pragot od 100.000 evra vo ramkite na period od tri godini. Ovoj prag se primenuva bez ogled na formata na pomo{ ili celite koi treba da se postignat, no nekoi vidovi pomo{ se izzemeni, vklu~itelno pomo{ta za izvoz so cel da se postigne usoglasenost so pravilata na STO. Pomo{ za obuka regulativata naglasuva deka najgolem del od obukata sponzorirana od dr`avata ne potpa|a pod pravilata za dravna pomo{, bidej}i stanuva zbor za op{ta merka (sozdavawe op{ti {emi za namaluvawe na danocite otvoreni za site pretprijatija koi investiraat vo obuka na vrabotenite, obuka i povtorna obuka na nevrabotenite, vklu~uvaj}i i prakti~na obuka vo pretprijatijata). Ovaa regulativa obezbeduva pogolema fleksibilnost za op{ta obuka otkolku za posebna obuka.

Dr`avna pomo{

163

6. Implementacija na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA) Zakonodavno transponirawe na ~l. 69 SSA Za postoe~kite zemji-~lenki na EU ne postoe{e obvrska da gi implementiraat pravilata na EZ za dr`avna pomo{ niz nacionalnoto zakonodavstvo, bidej}i mehanizmot za primena na ovie pravila operira na nivo na Zaednicata preku EK i ESP, a ne na nacionalno nivo. Obvrskata soglasno Evropskite dogovori na zemjitekandidati i SSA so Hrvatska e razli~na. SSA so Hrvatska predviduva sozdavawe nezavisna agencija za sproveduvawe na pravilata za dr`avna pomo{. Soglasno Evropskite dogovori, pravila za implementacija na istite odredbi treba da bidat usvoeni od Sovetot za asocijacija. SSA so Makedonija ne predviduva obvrska za donesuvawe takvi pravila za implementacija, no sodr`inata na tie pravila vo sekoj slu~aj e korisna za indicirawe na mo`niot pristap kon implementacijata vo Makedonija. Makedonija treba da odlu~i kako }e gi implementira obvrskite od ~l. 69 SSA, so cel da ja kontrolira dr`avnata pomo{ koja e nekompatibilna so pravilnoto funkcionirawe na Spogodbata, vo smisla na posebnite obvrski za izgotvuvawe godi{en izve{taj i informacija za posebni slu~ai za dr`avna pomo{ (Cremona p. 21). Iako pravilata za implementacija ne se spomnuvaat posebno, Sovetot za sorabotka mo`e slobodno da gi iskoristi ovlastuvawata soglasno ~l. 38 od Vremenata spogodba za da usvoi takvi pravila. Soglasno ~l. 69(3) SSA, strankite treba da obezbedat odredbite od ovoj ~len da se primenat vo rok od pet godini od vleguvawe vo sila na SSA. Tolkuvawe i primena na kriteriumite na EZ: ~l. 69(1) i (2) SSA Soglasno ~l.69 (2) SSA: Sekoja praktika sprotivna na ovoj ~len }e se procenuva vrz osnova na kriteriumite koi proizleguvaat od primena na pravilata od ~l. 81, 82 i 87 od DEZ. Sepak, i sekundarnoto zakonodavstvo i neformalnite izvori na pravoto (t.n. meko pravo), kako {to se pravilnici, komunikacii i presudi na ESP treba da bidat vklu~eni vo procenkata. Pri primena na pravilata, osnovnite parametri za toa {to pretstavuva pomo{ mo`at da bidat primeneti, no pra{aweto na

164

Kristina CUCULOSKA

kompatibilnost e pote{ko. ^l. 87 DEZ se odnesuva na kompatibilnost so zaedni~kiot pazar, dodeka ~l. 69 SSA se odnesuva na kompatibilnost so pravilnoto funkcionirawe na Spogodbata. SSA kako dogovor za slobodna trgovija i zaedni~kiot pazar imaat razli~ni celi i ova mo`e da vlijae vrz ramnote`ata pome|u opravduvaweto na dr`avnata pomo{ i nejzinite efekti na naru{uvawe na konkurencijata. Sli~no ~l. 87(3) se odnesuva na zaedni~kiot interes. Vo kontekst na EZ, ova se smeta deka e naj{irokiot interes na EZ i toa e bitno za EK kako supranacionalno telo da ima diskrecija da odlu~uva za uramnote`uvawe na zaedni~kiot interes koj mo`e da vklu~i sprotivni interesi na pove}e od edna zemja-~lenka. Vo ramkite na EZ, pravilata za dr`avna pomo{ dejstvuvaat vrz edna pozadina na posebna reginalna politika i strukturni fondovi na EZ. Ovie faktori }e dejstvuvaat razli~no vo ramkite na edna dr`ava - Makedonija, koja ne e zemja-~lenka. Pri primena na pravilata za dr`avna pomo{ treba da se ima predvid deka }e se ocenuva kompatibilnosta so SSA, a ne so DEZ per se. Regionalen status na R. Makedonija: ~l. 69(3) (a) SSA R. Makedonija ima status na region koj potpa|a pod ~l. 87 (3)a DEZ i regionalnata pomo{ mora da bide vo soglasnost so kriteriumite sodr`ani vo ovoj ~len vo pogled na namenata i intenzitetot na pomo{ta. Mo`e da se preispita dali EU kriteriumite nu`no se najsoodvetni za ekonomija vo razvoj. 7. Regulirawe na pra{aweto na dr`avna pomo{ vo Republika Makedonija Izvori na pravoto na dr`avna pomo{ vo R. Makedonija se: Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA) i Zakonot za dr`avna pomo{. Vo postapka e donesuvawe na tri podzakonski akti. Po pristapuvaweto kon EU, izvori na pravoto za dr`avna pomo{ }e bidat DEZ ~l. 87-89 i regulativite, direktivite i t.n. neformalni izvori na pravoto koi se odnesuvaat na dr`avnata pomo{. Soglasno ~l. 5 od SSA vo prvata faza na implementacija na SSA e obvrskata za implementirawe na pravilata za dr`avna pomo{ na EZ. Za taa cel na 04.04.2003 e donesen Zakon za dr`avna pomo{ ("Slu`ben vesnik" 24/2003), so koj se implementiraat:

Dr`avna pomo{

165

~l. 87-89 DEZ koi se odnesuvaat na dr`avna pomo{, Regulativata na EK br. 69/2001 za primena na ~l. 87 i 88 DEZ (de miminis pomo{) i Regulativata na Sovetot na EZ br.659/1999 za primena na ~l. 88 DEZ. So Zakonot se regulira postapkata i nadzorot nad dodeluvaweto na dr`avna pomo{ (~l. 1). ^len 2 od Zakonot ja sodr`i definicijata na dr`avna pomo{, pri {to gi sodr`i istite elementi kako i def. vo DEZ, so taa razlika {to posledniot kriterium da vlijae na trgovijata pome|u zemjite-~lenki e zamenet so da vlijae vrz trgovijata pome|u R. Makedonija i EZ. Toa zna~i deka kompatibilnosta na dr`avnata pomo{ }e bide ocenuvana spored toa dali merkite na dr`avna pomo{ imaat vlijanie vrz trgovijata pome|u RM i EZ. Od primenata na ovoj Zakon e izzemena dr`avnata pomo{ koja se dodeluva vo oblasta na zemjodelstvoto i ribarstvoto i taa pomo{ treba da se regulira so nov zakon Zakon za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto, koj treba naskoro da se donese. Soglasno ~l. 87 DEZ, vo ~l. 4 od Zakonot se odreduvaat vidovite kompatibilna pomo{. Kompatibilna pomo{ t.e. pomo{ koja se smeta deka e vo soglasnost so ovoj Zakon e: a) pomo{ta od socijalen karakter, dodelena na individualni potro{uva~i; b) pomo{ta so koja se nadomestuva {tetata predizvikana od prirodni katastrofi ili drugi isklu~itelni nastani, i v) de minimis pomo{ta koja ne nadminuva 100.000 evra za period od 3 godini. Vo ~l. 5 se opredeluva koja pomo{ mo`e da bide kompatibilna so Zakonot: a) regionalna pomo{ za unapreduvawe na ekonomskiot razvoj na podra~ja vo RM vo koi `ivotniot standard e isklu~itelno nizok ili kade {to postoi golema nevrabotenost; b) pomo{ nameneta za otstranuvawe na pote{kotiite vo doma{noto stopanstvo ili za unapreduvawe na izveduvaweto na proekti od zna~aen ekonomski interes za RM; v) pomo{ za unapreduvawe na razvojot na opredeleni stopanski dejnosti ili stopanski granki na RM, i g) pomo{ za unapreduvawe na kulturata i za{tita na kulturnoto nasledstvo.

166

Kristina CUCULOSKA

So Zakonot e predvideno donesuvawe podzakonski akti za podetalno definirawe na regionalnata pomo{, pomo{ za spas i rekonstrukcija i za sodr`inata na izve{tajot. Soglasno ~l. 9, dr`avnata pomo{ dodelena vo RM e pod nadzor na Komisijata za dr`avna pomo{ formirana na 16.06.2003. Komisijata e nezavisna vo svoeto rabotewe, nejzinite odluki za kompatibilnosta na dr`avnata pomo{ se obvrzuva~ki i se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na RM". Protiv odlukite na Komisijata mo`e da se podnese `alba do vtorostepenata Komisija na Vladata na RM. Komisijata e dol`na do 31 mart sekoja godina do Vladata da podnesuva izve{taj za prethodnata godina. Soglasno obvrskata od ~l. 69 (3)b SSA, RM }e dostavuva godi{ni izve{tai do EZ za vkupnata suma na pomo{, distribucija na pomo{ta. Zakonot za dr`avna pomo{ e vlezen vo sila, no }e se primenuva od 01.01.2004 godina. 8. Zaklu~ok RM e na pat da ja ispolni obvrskata soglasno SSA za usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so pravoto na EZ za dr`avna pomo{. Donesen e Zakonot za dr`avna pomo{ so koj se transponira pravoto na EZ za dr`avna pomo{. Formirana e Komisijata za dr`avna pomo{ i vo tek e donesuvaweto na podzakonski akti. Doneseniot Zakon i nacrt-podzakonskite akti pretstavuvaat dobra osnova za kontrola na dr`avnata pomo{. Sepak, najbitno e pra{aweto na implementacija na pravilata za dr`avna pomo{, pri {to treba da se vodi smetka ne samo za formalnite izvori na pravoto, tuku i za neformalnite izvori na pravoto. Treba da se vodi smetka i za t.n. meko pravo na EU - pravilnici, komunikacii i presudi na ESP, kako i sledewe na najnovite trendovi vo oblasta na dr`avnata pomo{. Toa e, pred s#, tendencija za namaluvawe na procentot na dr`avna pomo{ kako procent od BDP, kako i naso~uvawe na pomo{ta kon horizontalni celi (pomo{ od korist na site kompanii pod odredeni uslovi, a ne spored odreden sektor ili reon). Mo`e da se ka`e deka postoi efektivna izmena na pretpostavkata koja proizleguva od strukturata na ~l. 87 DEZ deka pomo{ta e zabraneta dokolku ne e dozvolena. S pove}e opredeleni vidovi pomo{ se prepostavuva deka se od korist, osobeno onie koi pomagaat na `ivotnata sredina ili go pottiknuvaat vrabotuvaweto ili

Dr`avna pomo{

167

istra`uvaweto i razvojot. Zatoa, pri osmisluvawe na {emite na dr`avna pomo{ treba da se vodi smetka za ovie najnovi trendovi, so cel da se promovira dr`avna pomo{ koja ne ja naru{uva konkurencijata vo golema mera. Pra{aweto na dr`avnata pomo{ e mnogu ispolitizirano pra{awe i zatoa treba da se nastojuva dodeluvaweto na dr`avna pomo{ da bide {to e mo`no potransparentno i vrz osnova na odnapred odredeni kriteriumi.

168 Rezime Odredbite so koi se regulira dr`avnata pomo{ se del od odredbite na Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica koi se odnesuvaat na konkurencijata. Tie se odnesuvaat na dr`avni intervencii na pazarot, za razlika od naru{uvawata na pazarot koi gi predizvikuvaat opredeleni aktivnosti na pretprijatijata. Vospostavuvawe kontrola na dr`avnata pomo{ e pra{awe od su{tinsko zna~ewe, imaj}i predvid deka merkite so koi se obezbeduva dr`avna pomo{ za individualni pretprijatija mo`e da predizvikaat naru{uvawe na konkurencijata. Soglasno Dogovorot za asocijacija i stabilizacija, Makedonija e na pat da ja ispolni obvrskata za usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so pravoto na EZ za dr`avna pomo{. Sepak, smeta avtorot na ovoj trud, pri implementacija na pravilata za dr`avna pomo{ bitno e da se vodi smetka ne samo za formalnite izvori na pravoto, tuku i za neformalnite izvori na pravo.

Kristina CUCULOSKA

Kristina CUCULOSKA STATE AID Abstract The provisions for regulation the state aid are part of the provisions of Treaty establishing the European Community, dealing with the issues of competition. The mentioned provisions are related with the state interventions on the markets, and not with the market disbalance due to certain activities of the enterprises. The establishment of the control of the state aid is an issue of essential importance, bearing in mind that the measures with which the state aid is provided for certain enterprises can cause disbalances in the competition. According to the Stabilization and Association Agreement, Macedonia is on its way to fulfil its obligation for adjustment of the Macedonian with the EC legislation on state aid. However, the author of this article considers that in the process of implementation of the rules for state aid, not only the formal, but also the informal sources of rights.

Dr`avna pomo{

169

Literatura: 1. Prof. Marise Cremona, Centre for Commercial Law Studies Queen Mary, University of London - Rabotilnica za Dr`avna pomo{, 2627. 03.2002; 2. DG Competition web page: http://www.europa.eu.int/comm/ competition/ index_en.html; 3. Konsolidirana verzija na Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica (Official Journal C 325, 24 December 2002), ~len. 87-89; 4. Robin Blake, State Aid Expert - Rabotilnica za Dr`avna pomo{, 11.07.2003; 5. European Commission Annual Survey on State Aid 9th(2001), th 8 (2000) and 6th (1998)- http://www.europa.eu.int/comm/competition/ state_aid/others/; 6. Phd. Rose M. DSa The European Community Law on State Aid Sweet&Maxwell, 1998; 7. Regulativi: Regulativa na Sovetot br. 994/98 za odredeni kategorii horizontalna pomo{ OJ 1998 L 142/1; Regulativi na EK br. 69/2001 za de minimis pomo{ OJ 2001 10/30, Regulativi na EK br. 70/2001 za dr`avna pomo{ za MSP OJ 2001 L 10/33 , Regulativa na EK br. 38/2001 za pomo{ za obuka OJ 2001 L 10/20; 8. Case law on state aid : Case 30/59 Steenkolenmijnen v High Authority of the ESCS (1961) ECR 1, Case 173/73 Commission v. Italy (1974) ECR 709, Case 730/79 Philip Morris v. Commission (1980) ECR 2671, Case 10/72 Commission v Germany (1973) ECR 826; 9. Spogodba za stabilizacija i asocijacija me|u R. Makedonija i EZ ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" 28/2001) i Vremena spogodba za trgovija i trgovski pra{awa ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" 39/2001); 10. Zakon za dr`avna pomo{ - "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" 24/2003.