Renata TRENESKA

PARLAMENTARNOTO PRAVO NA EVROPSKATA UNIJA (ZA EVROPSKIOT PARLAMENT)

1. Sostav na Evropskiot parlament i polo`bata na pratenicite

vropskiot parlament (do 1958 g. narekuvan Sobranie, a od 1958 do 1962 g. Evropsko parlamentarno sobranie) e sostaven od pretstavnici na narodite obedineti vo Evropskata zaednica. Od svoeto osnovawe do 1979 godina vladite na dr`avite-~lenki gi imenuvaa svoite pretstavnici vo Evropskiot parlament i toa od redot na pratenicite vo nacionalnite parlamenti. Vo juni 1979 godina se odr`aa prvite neposredni izbori za pratenici vo Evropskiot parlament. Deneska Evropskiot parlament broi 626 pretstavnici izbrani na neposredni izbori za mandaten period od 5 godini (99 od Germanija, po 87 od Obedinetoto Kralstvo, Francija i Italija, 64 od [panija, 31 od Holandija, po 25 od Belgija, Grcija i Portugalija, 22 od [vedska, 21 od Avstrija, po 16 od Danska i Finska, 15 od Irska i

Renata Treneska e doktor po pravni nauki i asistent po ustavno pravo i politi~ki sistem na Pravniot fakultet vo Skopje.

84

Renata Treneska

6 od Luksemburg). Pretstavnicite vo Evropskiot parlament glavno se izbiraat spored nekoja od varijantite na proporcionalniot izboren model. Po zavr{uvaweto na izborite vo zemjite-~lenki tie upatuvaat oficijalno izvestuvawe za celosnite rezultati od izborite i za imiwata na izbranite pratenici. Vrz osnova na tie izvestuvawa nadle`niot komitet upatuva do Parlamentot predlog za verifikacija na mandatite na pratenicite. Mandatot na pratenicite trae od verifikacijata, do otvaraweto na prvoto zasedanie na Parlamentot po slednite izbori. Mandatot mo`e da trae i pokratko dokolku pratenikot podnese ostavka. Pratenikot koj podnesuva ostavka za toa go izvestuva pretsedatelot na Parlamentot, kako i za datumot od koj ostavkata po~nuva da va`i, no toj datum ne mo`e da e posle pove}e od tri meseci od podnesuvaweto na izvestuvaweto. Izvestuvaweto koe pratenikot go ispra}a do pretsedatelot e vo forma na oficijalen zapis sostaven vo prisustvo na Generalniot sekretar ili negov pretstavnik, potpi{an od nego i od strana na pratenikot. Mandatot na pratenikot mo`e da mu prestane i vo slu~aj koga toj e naimenuvan na funkcija vo sopstvenata zemja, koja e nespoiva so funkcijata pretstavnik vo Evropskiot parlament. Mandatot na pretstavnicite vo Evropskiot parlament e sloboden pretstavni~ki mandat i vo vr{eweto na svoite funkcii tie se nezavisni i slobodni vo odlu~uvaweto. So cel da se za~uva integritetot na Evropskiot parlament i nezavisnosta na negovite ~lenovi, statusot na pratenik opfa}a garancii za imunitet. Nadle`nite organi na dr`avite-~lenki go upatuvaat baraweto za odzemawe na imunitet na pratenikot do pretsedatelot na Parlamentot, koj go objavuva vo Parlamentot i go dostavuva do nadle`niot komitet. Nadle`niot komitet bez odlagawe gi razgleduva barawata za odzemawe ili za{tita na imunitetot na pratenicite i mu predlaga na Parlamentot kakva odluka da donese po toa barawe. Komitetot mo`e da bara od vlastite na dr`avata-~lenka, koja bara odzemawe na imunitetot na pratenikot, da gi obezbedat informaciite i objasnuvawata nu`ni za da mo`e toj da formira mislewe. Isto taka i na pratenikot na koj se odnesuva baraweto za odzemawe na imunitetot treba da mu bide dadena mo`nost da bide soslu{an, da gi dostavi site dokumenti i drugi pi{ani dokazi koi smeta deka se relevantni. So ogled na toa {to imunitetot gi {titi pratenicite vo

Parlamentarnoto pravo na Evropskata unija

85

Evropskiot parlament od li{uvawe od sloboda i od krivi~no gonewe, nadle`niot komitet mo`e da predlo`i da mu se odzeme imunitetot na pratenikot samo vo pogled na krivi~noto gonewe, a ne i vo pogled na li{uvaweto od sloboda, taka {to toj da bide za{titen od pritvor s do donesuvawe na pravosilna sudska odluka. Predlogot na nadle`niot komitet se stava na dneven red na prvata sednica na Parlamentot. Vo slu~aj na itnost, koga pratenikot e li{en od sloboda ili mu e ograni~ena slobodata na dvi`ewe, pretsedatelot na Parlamentot, po konsultacija so pretsedava~ot i izvestitelot na nadle`niot komitet, mo`e da pokrene inicijativa za vospostavuvawe na imunitetot na pratenikot. Taa inicijativa se dostavuva do nadle`niot komitet i za istata se informira Parlamentot. Dokolku pratenikot e povikan da bide svedok, ne e potrebno da se bara simnuvawe na negoviot imunitet, no mora da se ima predvid deka toj ne e obvrzan da se pojavi pred organot vo vreme koe go spre~uva ili mu go ote`nuva vr{eweto na negovata prateni~ka funkcija; kako i deka ne e obvrzan da svedo~i vo vrska so informacii koi gi dobil vo doverba vo vr{eweto na svojot mandat, a za koi toj smeta deka ne e soodvetno da gi razotkrie. Evropskiot parlament e kaleidoskop na evropskata politika (Folsom, p. 38). Spored Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica (~l. 191; porane{en ~l. 138 A) politi~kite partii na nivo na Evropa se zna~aen integrativen faktor vo ramkite na Unijata. Tie pridonesuvaat za sozdavaweto na evropskata svest i izrazuvawe na politi~kata volja na gra|anite na Unijata. Poradi svesta za zna~eweto na politi~kite partii pretstavnicite vo Parlamentot sedat vo politi~ki grupi soglasno nivnite politi~ki afiniteti, a ne vo nacionalni delegacii. Politi~kite grupi mora da bidat sostaveni od ~lenovi koi se izbrani vo pove}e od edna dr`ava-~lenka. Minimalniot broj na ~lenovi potrebni za formirawe na politi~ka grupa e 23, ako tie poteknuvaat od dve zemji-~lenki, 18 ako poteknuvaat od tri zemji-~lenki i 14 ako poteknuvaat od ~etiri ili pove}e zemji~lenki. Eden pratenik ne mo`e da pripa|a na pove}e od edna grupa. Vo momentot vo Evropskiot parlament se formirani sedum politi~ki grupi i toa: EPP-ED (Grupa na evropski narodni partii i evropski demokrati); PES (Grupa na partiite na evropski socijalisti); ELDR (Grupa na evropski liberalni, demokratski i reformski partii), Greens/EFA (Grupa na zelenite/evropska

86

Renata Treneska

slobodna alijansa); EUL/NGL ( Konfederalna grupa na evropskata zdru`ena levica/nordiska zelena levica); UEN (Grupa na unijata za Evropa na nacii) i EDD ( Grupa za Evropa na demokratii i razli~nosti). Pratenicite isto taka mo`at da bidat nezavisni i da ne pripa|aat na niedna grupa. ^lenovite na Parlamentot pominuvaat edna nedela vo Strazbur (simbolot na germansko-francuskoto pomiruvawe) kade se odr`uvaat plenarnite sednici na Parlamentot. Dopolnitelni plenarni sednici i sednicite na komitetite se odr`uvaat vo Brisel, a Sekretarijatot na Parlamentot e vo Luksemburg. Parlamentot raboti na 11 oficijalni jazici: danski, holandski, angliski, finski, francuski, germanski, gr~ki, italijanski, portugalski, {panski i {vedski. 2. Rabotni tela i funkcioneri na Evropskiot parlament Vo ramkite na Parlamentot se formiraat postojani, privremeni i istra`ni komiteti. Komitetite ja podgotvuvaat rabotata na plenarnite sednici na parlamentot razgleduvaj}i gi pra{awata od svojata nadle`nost i podgotvuvaj}i rezolucii koi mu gi predlagaat na usvojuvawe na Parlamentot na plenarna sednica. Vsu{nost vistinskata parlamentarna rabota se odviva vo ramkite na komitetite. Parlamentot so tajno glasawe izbira pretsedatel, 14 potpretsedateli i 5 Quaestors. Predlozi za nositeli na ovie funkcii mo`at da dadat politi~kite grupi ili najmalku 32 pratenici. Ako brojot na predlo`eni kandidati ne e pogolem od brojot na mesta koi treba da bidat popolneti, kandidatite mo`at da bidat izbrani so aklamacija. Pri izborot na nositelite na ovie funkcii treba da se vodi smetka da se obezbedi pravi~na pretstavenost na dr`avite-~lenki i na politi~kite pogledi. Nositelite na ovie funkcii se izbiraat za mandaten period od dve ipol godini. Pretsedatelot na Evropskiot parlament rakovodi so rabotata na parlamentot. Toj pretsedava so plenarnite sednici na Parlamentot i so sostanocite na Biroto i Konferencijata na pretsedateli. Toj treba da se gri`i za po~ituvawe na Delovnikot na Parlamentot, da go odr`uva redot, da dava zbor na pratenicite, da gi otvara i zatvara raspravite, da gi stava na glasawe pra{awata koi se javuvaat pred Parlamentot, da gi soop{tuva rezultatite od glasaweto, da im gi upatuva na komitetite site

Parlamentarnoto pravo na Evropskata unija

87

dokumenti koi se odnesuvaat na niv i sl. Pretsedatelot mo`e da zboruva vo tekot na debatata samo za da ja sumira raspravata ili za da im dade zbor na pratenicite. Dokolku toj saka da u~estvuva vo debatata, toj go osloboduva pretsedatelskoto mesto i ne se vra}a da pretsedava so sednicata dodeka ne zavr{i raspravata. Vo toj slu~aj nego go zamenuva eden od potpretsedatelite. Pretsedatelot go pretstavuva Parlamentot vo me|unarodnite odnosi, pri ceremonijalni nastani i vo administrativni, pravni ili finansiski raboti. Potpretsedatelite go zamenuvaat pretsedatelot koga toj e otsuten ili ne e vo mo`nost da gi izvr{uva svoite dol`nosti. Quaestors se odgovorni za administrativnite raboti direktno povrzani so pratenicite. Pretsedatelot i 14-te potpretsedateli go so~inuvaat Biroto. Quaestors imaat samo sovetodavna uloga vo Biroto. Biroto e nadle`no za finansiski, organizacioni i administrativni pra{awa povrzani so pratenicite i vnatre{nata organizacija na Parlamentot, negoviot Sekretarijat i negovite organi. Biroto odlu~uva i za pra{awa koi se odnesuvaat na vodewe na sednicite. Vo slu~aj na podeleni glasovi vo Biroto, glasot na pretsedatelot e odlu~uva~ki. Biroto imenuva Generalen sekretar. Pretsedatelot na Parlamentot i pretsedava~ite (koordinatori) na politi~kite grupi vo parlamentot ja so~inuvaat Konferencijata na pretsedateli, koja e nadle`na za pra{awa koi se odnesuvaat na organiziraweto na rabotata na parlamentot; na planirawe na zakonodavnata rabota; na odnosite so drugite institucii i organi na Evropskata unija i so nacionalnite parlamenti na dr`avite-~lenki; i na odnosite so treti zemji i institucii i organizacii nadvor od Evropskata unija i sl. Pretsedava~ite so postojanite i privremenite komiteti vo Parlamentot ja so~inuvaat Konferencijata na pretsedava~i na komitetite ~ija nadle`nost e da dava preporaki na Konferencijata na pretsedateli za rabotata na komitetite i za podgotvuvawe na dnevniot red na sednicite. 3. Nadle`nost na Evropskiot parlament a) Zakonodavna nadle`nost Vo ramkite na zakonodavnite proceduri vo Evropskata unija, Parlamentot ima tri vida ulogi. Tradicionalno ulogata na

88

Renata Treneska

Parlamentot be{e konsultativna. Vtoro, Parlamentot u~estvuva i so predlagawe amandmani vo t.n. postapka za sorabotka. Poradi toa {to Parlamentot do Dogovorot od Mastriht i Amsterdam gi ima{e samo ovie dve ulogi, ~esto se istaknuva{e postoeweto na demokratski deficit vo Evropa (Folsom, p. 36). Ovaa sostojba delumno se popravi so davaweto na Parlamentot na pravoto na veto na odredeni zakonski predlozi kako del od postapkata na zaedni~ko odlu~uvawe (soodlu~uvawe). Konsultativna uloga na Parlamentot - Vo odredeni zna~ajni oblasti kako {to se odano~uvaweto i zemjodelstvoto, Parlamentot ima samo pravo da bide konsultiran i da dava mislewe. Misleweto na Parlamentot ne e zadol`itelno za Komisijata ili za Sovetot, no ovie organi treba da po~ekaat na misleweto pred da donesat odluka. Vo 1980 godina Sudot na pravdata donel odluka deka Sovetot deluval nelegalno koga ne po~ekal na misleweto na Parlamentot. (Case 138/79, Roquette Frres v. Council; Case 139/79 Maizena v. Council [1980] E.C.R. 3333 and 3393.) Dokolku Sovetot postapuva po predlog na Komisijata i vnese promeni vo toj predlog, se postavuva pra{aweto dali e potrebno povtorno da se pobara mislewe od Parlamentot. Sudot na pravdata odlu~il deka povtorno mislewe od Parlamentot e potrebno samo ako se vneseni su{tinski promeni vo tekstot ( CAE 41/69, ACF Chemiefarma v. Commission: [1970] E.CR. 661 AT 689 (69), Case 817/79, Buyl v. Commission: [1982] E.C.R. 245 and Case C-65/90, Parliament v. Council: [1992] E.C.R. I-4593). Od 1977 godina, dokolku Sovetot ne go po~ituva misleweto na Parlamentot vo odnos na prihodite i rashodite, vo toj slu~aj mo`e da se primeni postapka za pomiruvawe. Postapka za sorabotka - Pogolema uloga vo zakonodavnata postapka Evropskiot parlament dobi so ~l. 252 (porane{en ~l. 189 S) od Rimskiot dogovor, so koj e vovedena postapkata za sorabotka. Spored ovoj ~len Sovetot, odlu~uvaj}i za predlogot na Komisijata i po dobivawe mislewe od Parlamentot, usvojuva zaedni~ki stav. Zaedni~kiot stav se dostavuva do Parlamentot. Sovetot i Komisijata go izvestuvaat Parlementot za site pri~ini {to go navele Sovetot na usvojuvawe na zaedni~ki stav, kako i za stavot na Komisijata. Parlamentot mo`e: vo rok od tri meseci po taa informacija, da go odobri zaedni~kiot stav ili da ne se izjasni vo toj rok, po {to Sovetot go usvojuva soodvetniot propis soglasno na zaedni~kiot stav;

Parlamentarnoto pravo na Evropskata unija

89

vo rok od tri meseci, so apsolutno mnozinstvo glasovi da predlo`i izmeni na zaedni~kiot stav na Sovetot. Vo toj slu~aj Komisijata go razgleduva povtorno svojot predlog i amandmanite od Parlamentot, i zaedno so svoeto mislewe gi prepra}a do Sovetot koj ja nosi kone~nata odluka; so apsolutno mnozinstvo, da go otfrli zaedni~kiot stav na Sovetot. Za toa se izvestuvaat Sovetot i Komisijata. Ako Parlamentot go otfrlil stavot na Sovetot, toj mo`e da odlu~uva vo vtoriot krug na razgleduvawe samo ednoglasno. Postapka na soodlu~uvawe - Toa e najzna~ajnata izmena vovedena so Mastri{kiot dogovor (~l. 251 (porane{en ~l. 189b)) koja se odnesuva na odlu~uvaweto za edinstveniot pazar, kultura, zdravje, za{tita na potro{uva~ite, okolinata, transportot i istra`uvaweto. Dogovorot od Amsterdam ja pro{iri ovaa postapka vo drugi dopolnitelni oblasti. Ovaa postapka se odviva vo tri fazi. Vo prvata faza Komisijata podnesuva predlog do Parlamentot i Sovetot. Parlamentot vrz osnova na izve{taj na nadle`niot komitet dava mislewe i ako ima potreba ispra}a amandmani. Toa e prvo ~itawe na tekstot. Sovetot mo`e da gi odobri amandmanite na Parlamentot so {to zakonskiot predlog e usvoen ili da gi modificira istite za {to usvojuva zaedni~ki stav koj go ispra}a do Parlamentot. Vo vtorata faza, odnosno vtoro ~itawe, vrz osnova na preporaka od nadle`niot komitet Parlamentot mo`e: da go odobri zaedni~kiot stav, koj potoa se usvojuva kako akt od strana na Sovetot; da ne se izjasni, vo koj slu~aj Sovetot usvojuva akt vo soglasnost so zaedni~kiot stav; da predlo`i so apsolutno mnozinstvo glasovi, amandmani na zaedni~kiot stav, i taka izmenetiot tekst se dostavuva do Sovetot i Komisijata, koi }e dadat mislewe za amandmanite. Ovaa opcija vodi do tretata faza vo postapkata. Vo tretata faza, dokolku vo rok od tri meseci od priemot na predlogot za izmena od strana na Evropskiot parlament, Sovetot, odlu~uvaj}i so kvalifikuvano mnozinstvo, gi usvoi site amandmani, soglasno so toa go menuva zaedni~kiot stav i go usvojuva soodvetniot propis. Me|utoa, Sovetot ednoglasno odlu~uva za promenite za koi Komisijata se izrazila negativno. Ako Sovetot ne gi usvoi site amandmani, pretsedatelot na Sovetot, vo dogovor so pretsedatelot na Parlamentot, neodlo`no go svikuva

90

Renata Treneska

Komitet za usoglasuvawe. Ovoj komitet koj e sostaven od ~lenovi na Sovetot ili nivni pretstavnici i isto tolku pretstavnici na Parlamentot, ima zada~a da postigne spogodba za zaedni~ki predlog. Ako vo rok od {est nedeli po negovoto svikuvawe, Komitetot za usloglasuvawe go prifati zaedni~kiot predlog, toga{ toj se ispra}a na usvojuvawe od strana na Parlamentot (treto ~itawe) i Sovetot vo rok od {est nedeli. Ako ne bide usvoen od eden od niv, se smeta kako da ne e usvoen voop{to. Isto taka, dokolku Komitetot za usloglasuvawe ne go usvoi zaedni~kiot predlog, se smeta deka predlogot na propisot ne e usvoen. Zna~eweto na ovaa procedura e {to Parlamentot i pokraj toa {to ne dobi pravo na zakonodavna inicijativa, dobiva eden vid pravo na veto na zaedni~kiot stav. b) Nadzorni ovlastuvawa Nadzornite ovlastuvawa na Parlamentot na po~etokot se odnesuvaa samo na Komisijata, a potoa bea pro{ireni i na Sovetot na ministri i na organite odgovorni za nadvore{nata i bezbednosnata politika. Parlamentot igra uloga vo izborot na Komisijata i nejziniot pretsedatel. Otkako vladite na dr`avite-~lenki }e postignat soglasnost okolu nominacijata na pretsedatel na Komisijata, pretsedatelot na Parlamentot }e pobara od predlo`eniot kandidat da podnese ekspoze i da ja prezentira svojata politi~ka programa pred Parlamentot. Po negovoto ekspoze se otvara debata vo koja e pokanet da u~estvuva i Sovetot. Parlamentot so apsolutno mnozinstvo glasovi go izbira pretsedatelot na Komisijata. Po negoviot izbor, pretsedatelot na Parlamentot go izvestuva pretsedatelot na Evropskiot sovet i vladite na dr`avite-~lenki da predlo`at kandidati za razli~ni mesta vo Komisijata. Po konsultacija so pretsedatelot na Komisijata, pretsedatelot na Parlamentot }e pobara od kandidatite za ~lenovi na Komisijata da se pojavat pred nadle`nite komiteti vo zavisnost od oblasta za koja se predlagaat. Tie podnesuvaat ekspoze i odgovaraat na pra{awa pred komitetite. Komisijata mu podnesuva godi{en izve{taj na Parlamentot za {to se otvara rasprava. Edna desetina od pratenicite vo Parlamentot mo`e da pokrenat i postapka za izglasuvawe na

Parlamentarnoto pravo na Evropskata unija

91

nedoverba na Komisijata. Baraweto za odgovornost se ispra}a do Komisijata i raspravata po nego mo`e da se otvori po istekot na 24 ~asa od ispra}aweto na ova barawe do ~lenovite. Glasaweto za nedoverba e javno i ne mo`e da bide porano od 48 ~asa od po~etokot na raspravata. Predlogot za nedoverba se usvojuva so 2/3 mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Vo praktikata predlogot za nedoverba na Komisijata do sega ne bil usvoen nitu edna{. Vo mart 1999 godina, po izgotveniot izve{taj od strana na ekspertski komitet za korupcija i lo{o upravuvawe vo regionalnite programi, Komisijata sama si podnese ostavka. Politi~kata kontrola nad Sovetot i Komisijata od strana na Parlamentot se vr{i i preku pravoto na prateni~ki pra{awa. Komitetite, politi~kite grupi ili najmalku 32 pratenici mo`at da im postavuvaat pra{awa na Sovetot i na Komisijata. Pra{awata se postavuvaat pismeno i potoa se stavaat na dneven red, pri {to se otvara debata. Sekoj pratenik mo`e da postavi pismeno pra{awe za koe }e dobie pismen odgovor. Institucijata na koja se odnesuvaat pra{awata treba da odgovori vo rok od 3 nedeli dokolku stanuva zbor za prioritetni pra{awa, ili vo rok od 6 nedeli ako ne stanuva zbor za prioritetni pra{awa. Pra{awata i odgovorite se pe~atat vo Slu`beniot vesnik na Evropskata zaednica. v) Buxetski nadle`nosti Evropskiot parlament i Sovetot ja delat me|usebno mo}ta na }eseto. Sovetot podnesuva nacrt na buxetot do 5 oktomvri. Evropskiot parlament mo`e da predlaga promeni vo nacrtbuxetot. Ako vo rok od 45 dena od podnesuvawe na nacrt-buxetot Parlamentot se soglasi so istiot ili ne go dopolnil ili predlo`il izmena, se smeta deka buxetot e donesen. Ako ima zabele{ki Parlamentot mo`e duri i da go otfrli buxetot i da bara da mu bide podnesen nov nacrt. No, Parlamentot nema samo zna~ajna uloga vo donesuvaweto na buxetot, tuku i vo kontrolata nad tro{eweto. Komisijata go izvr{uva buxetot i edna{ godi{no dostavuva izve{taj do Sovetot i do Parlamentot. Vo Parlamentot ima i komitet za buxetska kontrola koj ima posebna nadle`nost vo kontinuirano sledewe na izvr{uvaweto na buxetot.

92 g) Drugi nadle`nosti na Parlamentot

Renata Treneska

Ulogata na Parlamentot se zgolemuva i vo odredeni oblasti kako {to e zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika. Sovetot se konsultira so Parlamentot za glavnite odluki vo oblasta na nadvore{nata politika. Parlamentot mo`e da mu postavuva pra{awa na Sovetot i da mu dava preporaki vo taa oblast. Parlamentot isto taka dava soglasnost za pristapuvawe na novi dr`avi vo Evropskata unija i soglasnost na pove}eto me|unarodni dogovori. Evropskiot parlament igra uloga i vo promocijata na ~ovekovite prava i toa na najrazli~ni na~ini, kako {to e na primer odbivaweto na odredeni finansiski protokoli so treti zemji zaradi nepo~ituvawe na ~ovekovite prava vo istite i sl. 4. Zaklu~ok S# dodeka Parlamentot nema pogolemi ovlastuvawa vo drugite oblasti, }e postojat sudiri okolu buxetot, lucidno zabele`al pretsedatelot na Evropskiot parlament. (Folsom, p. 46). Za sre}a, nadle`nostite na Evropskiot parlament kako institucija permanentno se zgolemuvaat, kako rezultat na baraweto za pove}e demokratija vo ramkite na Unijata. Spored nekoi avtori, Parlamentot zabrzano stanuva institucija so status ednakov na onoj na Sovetot i Komisijata i vo su{tina Parlamentot ima pove}e vlast od onaa {to proizleguva od odredbite na Dogovorot (Mathijsen, p.48). Po~nuvaj}i kako konsultativno Sobranie denes, sprotivno na op{tata sovremena tendencija na slabeewe na ulogata na nacionalnite parlamenti za smetka na jaknewe na izvr{nata vlast, Evropskiot parlament se nametnuva kako ednakov partner na Sovetot na ministri vo donesuvaweto na zakonite koi za zna~ajni za `ivotot vo zemjite na Evropskata unija.

Parlamentarnoto pravo na Evropskata unija

93

Rezime Trudot se osvrnuva na polo`bata na Evropskiot parlament. Opfateni se sostavot na Parlamentot, polo`bata na negovite ~lenovi izrazena preku nivniot na~in na izbor, slobodniot prateni~ki mandat i imunitet. Analizirana e i postavenosta na organite i funkcionerite na Parlamentot. Posebno vnimanie e posveteno na nadle`nostite na Parlamentot i toa: zakonodavnata, nadzornata, buxetskata i drugi nadle`nosti. Vo odnos na zakonodavnata nadle`nost na Parlamentot se sogleduva jaknewe na ulogata na ovaa institucija, koja po~nuvaj}i od konsultativnata uloga, preku svojata uloga vo postapkata za sorabotka, dobi uloga vo soodlu~uvawe za zna~ajni zakonodavni pra{awa. Kontrolnata funkcija se sogleduva preku nadle`nostite {to Parlamentot gi ima vo odnos na Sovetot i Komisijata, a buxetskata funkcija e razgledana kako edna od najva`nite funkcii preku koi se izrazuva vistinskata sila na Parlamentot. Zaklu~nite konstatacii zboruvaat za zgolemuvawe na ulogata na Parlamentot i obidot toj da se nametne kako ednakov partner so Sovetot i so Komisijata.

Renata TRENESKA PARLIAMENTARY LAW OF THE EUROPEAN UNION (FOR THE EUROPEAN PARLIAMENT) Abstract This article deals with the position of the European Parliament. It treats the questions of the composition of the Parliament, position of its members expressed through the manner of their election, free representative mandate and their immunity. The position of the bodies and officials of the Parliament is also analyzed. Special attention is paid to the competencies of the Parliament: legislative, supervisory, budgetary and other. In regard of the legislative competence, the strengthening of the role of this institution could be noticed, because it has started only with having consultative role in legislative matters, than it acquired role in the cooperative procedure and now it plays role in codecisional procedure. The supervisory competence is analyzed through the competences of the Parliament toward the Council and Commission, and the budgetary competence is treated as one of the most important competences through the real strength of the Parliament is expressed. The concluding remarks show the enhancing of the role of the Parliament and its attempt to become equal partner with the Council and the Commission.

94 Literatura

Renata Treneska

- FOLSOM, Ralph H., European Union Law, St. Paul, Minn., 1999 - www.europarl.eu.int - MATHIJSEN, P.S.R.F., A Guide to European Union Law, Sweet & Maxwell, London, 1995 - JACOBS, Francis and Richard COBERT, The European Parliament, Longman Group U.K. Ltd., 1991 - BENDEVSKI, Trajan, Pravo na Evropska unija, Skopje, 2001 - BERMANN, George A., GOEBEL, Roger J, WILLIAM, Davey and Eleanor M. FOX, Cases and materials on European Community Law, West Publishing Co., St. Paul, Minn., 1993