Tawa KARAKAMI[EVA

EVROPSKATA UNIJA I SUVERENITETOT DILEMI I KONTRAVERZI

1. Vovedni zabele{ki

azvojot na nastanite vo Evropskata unija, vo smisla na s# poizrazenite barawa za reformi vo nejzinata "institucionalna arhitektura"1 , pristapuvaweto na novi dr`avi-~lenki vo
1

Zavr{niot dokument na Me|uvladinata konferencija vo Nica vklu~i edna Deklaracija vo koja se povikuva na podlabinska i po{iroka rasprava okolu idninata na Evropskata unija, vo smisla na podobruvawe na kvalitetot na nejziniot "demokratski legitimitet i transparentnost". Vo nea se postaveni ~etiri temi od institucionalna priroda kako predmet na razgleduvawe. Edna od niv, vredna za spomenuvawe vo ovaa prilika, e povrzana so "ulogata na nacionalnite Parlamenti vo t.n. evropska arhitektura", odnosno postavuvawe na podemokratski relacii pome|u nacionalnite parlamenti i Sovetot na ministri vo Evropskata unija. Kako {to e poznato, Sovetot na ministri na EU e odgovoren za odobruvawe na zakonodavstvoto na EU. Vsu{-

M-r Tawa Karakami{eva Asistent na Pravniot fakultet vo Skopje na nau~nata oblast Ustavno pravo i politi~ki sistem.

96

Tawa Karakami{eva

nea2 , no i s# poo~iglednite konfuzii koi nastanuvaat na relacija Brisel - Velika Britanija, sozdavaat mnogubrojni dilemi, pra{awa i razmisluvawa za su{tinata i zna~eweto na kategorijata evropska suverenost vis--vis nacionalnata (dr`avna) suverenost na sekoja dr`ava-~lenka vo Evropskata unija. Kako najaktuelen moment vo ovaa smisla e pra{aweto za mo`nosta od paralelen opstanok na nacionalnata suverenost, kako bitno svojstvo ne samo na dr`avata, tuku i na dr`avnata vlast vo nea, i t.n. nad-nacionalna suverenost (onaa na EU), kako bitna karakteristika na funkcioniraweto na evropskite institucii. Evropskite analiti~ari i poznava~i na evropskite priliki se s# poglasni vo tvrdewata deka dilemata nare~ena suverenost ne e voop{to naivna, bidej}i tokmu od nea }e zavisi i sudbinata na "vozot koj{to e vo postojano dvi`ewe" (se misli na EU). S# poprisutni se i pra{awata od tipot dali zgolemuvaweto na ulogata i silata na EU }e dovede do celosno ukinuvawe na dr`avite kako pravni i politi~ki kategorii, odnosno kon dominacija na evropskiot suverenitet, (pred s#, kon jaknewe na evropskite institucii) ili, pak, trendot na nastanite }e vodi kon potpolno is~eznuvawe na, uslovno re~eno, malite dr`avi, a na smetka na zasiluvawe na pozicijata na golemite, koi i onaka se s# pogolema opasnost i zakana po opstanokot na celokupnata ~ovekova civilizacija?
nost, Sovetot ja pretstavuva realnosta deka evropskata integracija nikoga{ ne bi uspeala bez soglasnost na samite dr`avi-~lenki. Vo ovaa smisla, na paradoksalen na~in, toj e istovremeno i osnovnata pre~ka za prointegraciskite ambicii na Komisijata i na Evropskiot parlament. Za ova podetaqno vidi vo tekstot na: Francesco Maiani, Role of National Parliaments in EU Legislative Procedures, Reform Perspectives, http:www.ecln.net/ elements/constitutional_debate/perspective/2_03.htm Nekoga{nata Evropska zaednica, a denes Evropskata unija, vo tekot na svoeto postoewe do`ivea nekolku pro{iruvawa. Prvoto se slu~i so vlezot na Velika Britanija, Irska i Danska vo 1973 godina, potoa slede{e vlezot na Grcija vo 1981 godina, pa na [panija i Portugalija vo 1986, kako i na Avstrija, [vedska i Finska vo 1995 godina. Vo Strazbur vo 1997 godina, Evropskata komisija ja donese "Agendata 2000", vo koja e vklu~ena strategijata na EU za pati{tata i na~inite na koi }e se ostvaruva idnoto pro{iruvawe so dr`avite-kandidatki za priem od Sredna i Isto~na Evropa. Agendata 2000 se odnesuva i na 10-te novi dr`avi-~lenki koi nabrzo }e bidat primeni vo EU.

Evropskata unija i suverenitetot - dilemi i kontraverzi

97

Normalno e deka opstanokot na nacionalniot suverenitet sekoga{ se vrzuva i so pra{aweto za za~uvuvawe na nacionalnite interesi na supra-nacionalno nivo koi bele`at nagorna linija vo nivniot kvantitativen razvoj.3 2. Poim na dr`aven suverenitet Kako teoriski poim, potekloto na dr`avniot suverenitet e povrzano so politi~kite nastani {to se slu~uvaa vo Evropa kon krajot na XVI. i po~etokot na XVII. vek, iako vo naukata ne postoi edinstven stav vo vrska so nastanokot na teorijata na suverenitetot. Najgolem presvrt vo razvojot na poimot dr`aven suverenitet se smeta politi~kata kriza koja rezultira{e so po~etok na Prvata svetska vojna. Politi~kata kriza, vsu{nost, be{e dominantna vo tekot na celata istorija na XX-ot vek, koga fakti~ki be{e roden noviot svetski poredok i vo nego suverenitetot so svoite dva aspekta: prviot, t.n. ostvaruvawe na nadvore{nata suverenost, {to rezultira{e so raspad na golemite imperii i pojava na golem broj nacionalni dr`avi; i, vtoriot, ostvaruvawe na vnatre{nata suverenost preku demokratizacija na vnatre{niot poredok.4 Poimno, suverenitetot najednostavno se definira kako svojstvo ili obele`je na dr`avnata vlast kako pravno najvisoka i nezavisna od site drugi vlasti na teritorijata kade {to se ostvaruva. Bidej}i se povrzuva so vlasta koja{to e neminoven del od dr`avata, suverenitetot e, pred s#, dr`aven i sfaten kako praven odraz na monopolot na fizi~kata sila koj{to, vo svojata su{tina, ima relativna neograni~enost.
3

Interesen osvrt za ulogata i zna~eweto na nacionalnite interesi vo ramkite na nad-nacionalnata struktura dava Kristofer Paten vo svojot govor: Patten, Christopher, External Relations Commissioner, Sovereignty and the National Interest Old Concepts, New Meanings, Speech by The Rt Hon Chris Patten, CH, The Newman Lecture University College Dublin, 21 February, 2002, available on: http://europa.eu.int/comm/external_relations/news/-patten/sp02_76.htm. Spored razmisluvaweto na: M-r Qiqana Mijovi}, Me|unarodne organizacije i (ili) suverenost(?), izneseno vo nejziniot trud objaven vo: Srpska pravna misao, ^asopis za pravnu teoriju i praksu, Godina II, Pravni fakultet u Banjoj Luci, Banja Luka, januar-decembar, 1-4/95, 1995, (str.320).

98

Tawa Karakami{eva

Po~etocite na organiziraweto na me|unarodnata zaednica, izrazeni, najnapred, vo Dru{tvoto na narodite po Prvata svetska vojna, a prodol`eni i pro{ireni vo liceto na Organizacijata na obedinetite nacii (OON), imaa za posledica menuvawe na mnogubrojni koncepcii vo sodr`inata na sovremeniot poim na suverenitetot. Vo doktrinata na me|unarodnoto pravo, no i vo praktikata na dr`avite, s # pove}e se istaknuva potrebata od pocvrsti ograni~uvawa na dr`avite vo ostvaruvaweto na nivnite suvereni prava, i toa kako vo nivnite me|usebni odnosi, taka i vo odnosite so me|unarodnite organizacii, a vrz osnova na pravilata na me|unarodnoto pravo. Sovremenata koncepcija na t.n. relativna suverenost vo me|unarodni ramki zna~i deka sekoja me|unarodno organizirana dr`ava, bilo vo ramkite na dogovornite odnosi (preku sklu~uvawe na me|unarodni dogovori), bilo preku direktno ~lenstvo vo me|unarodnite organizacii, ne zna~i ni{to drugo osven ograni~uvawe na dr`avnata suverenost. Na ovoj na~in sfatena, suverenosta e istovremeno i zalog na pravoto na narodite za nacionalna nezavisnost. Bez nacionalna suverenost, vo sovremena smisla na zborot, ne mo`e da postoi nitu evropska suverenost, vo smisla na funkcionirawe na politi~kite institucii na Evropskata unija. Postojat mislewa deka suverenitetot e opa~inata na me|unarodnata anarhija, za{to ako dr`avite tvrdat deka se suvereni, toga{ strukturata na me|unarodniot sistem, po definicija, e anarhi~na.5 Kako i da e, nacionalniot suverenitet e `iv koncept, koncept so dinami~en karakter. Vo dene{na smisla, koga site nie sme vo zgolemena zavisnost eden od drug i koga site nastani se
5

Prezemeno od: Ian Maklin, Koncizen oksfordski re~nik za politikata, Knigoizdatelstvo MI-AN, Skopje, 2002, (str. 354). Doktrinata na suverenitetot, se veli ponatamu, se razvila kako del od transformacijata na evropskiot srednovekoven sistem vo moderen dr`aven sistem, proces {to kulminira{e so Dogovorot od Vestvalija vo 1648 godina. Na nekoj na~in, pojavata na konceptot na suverenitet te~e{e paralelno so sli~nata pojava na idejata za privatna sopstvenost, pri {to i dvete gi potenciraa ekskluzivnite prava skoncentrirani na eden sopstvenik, nasproti srednovekovniot sistem na mnogubrojni politi~ki i ekonomski prava na razli~ni nivoa.

Evropskata unija i suverenitetot - dilemi i kontraverzi

99

usloveni edni od drugi, suverenitetot do`ivuva odredeni transformacii. Na primer, pred nekoe vreme be{e staven vo upotreba t.n. participativen suverenitet, kako odraz na masovnite i dlaboki promeni vo svetot okolu nas. Ovoj vid suverenitet predlaga poinakov pristap vo negovoto sfa}awe, nov pristap koj {to e sosema razli~en od tradicionalnoto razmisluvawe za nacionalniot suverenitet. Za~uduva~ki e faktot {to sekoga{ koga }e se pojavi nekakov nov pristap vo sfa}aweto na suverenitetot, zadol`itelno se razbuduva i tradicionalnoto sfa}awe kako vid senka na novoto. Ona {to e interesno okolu suverenitetot se i razmisluvawata okolu mehanizmite koi ja utvrduvaat vistinskata "koli~ina" na nacionalen suverenitet.6 Edinstveniot vistinski mehanizam e demokratijata. Vrskata pome|u nacionalniot suverenitet i demokratijata e od ogromno zna~ewe. Demokratijata e edinstveniot politi~ki mehanizam koj im dozvoluva na lu|eto da sednat na ista masa so {ansa da pronajdat soodvetno re{enie za nivniot konflikt. 3. Dimenzija na evropskiot suverenitet

Idninata na evropskata integracija e povrzana so oformuvawe pokvalitetna dimenzija na evropskiot nasproti nacionalniot suverenitet. Vistina e deka nacionalniot suverenitet e s # pove}e optovaren ne samo so problemot na evropskoto integrirawe, tuku i so globalizacijata, hroni~nata potreba od s # pocvrsta regionalizacija me|u dr`avite, od sostojbite na tranzicii i o~igledni nedostatoci vo vodeweto na nacionalnite politiki. No, isto taka e vistina i faktot deka nacionalniot i kulturniot identitet na sekoja dr`ava-~lenka na EU, no i na onie drugite, s# u{te pretstavuvaat neprikosnovena vrednost vo nivniot sekojdneven `ivot. Vsu{nost, realniot `ivot i eksplicitno ni potvrduva kolku se tie va`ni za sekoja dr`ava. No, faktot {to s# poglasno se
6

Pra{aweto za koli~estvoto suverenitet, odnosno dali nego go ima premnogu ili premalku, proizleguva od edno drugo pra{awe koe e povrzano so ograni~uvaweto na nacionalniot suverenitet. Koi se kriteriumite za negovoto ograni~uvawe? Koj odlu~uva za niv?

100

Tawa Karakami{eva

zboruva za zgolemuvawe na ulogata na t.n. evropski suverenitet, ili poprecizno zgolemuvawe na nadle`nostite na evropskite institucii, ne smee da bide protolkuvan kako avtomatsko i bukvalno ukinuvawe na nacionalnite dr`avi ili, u{te pomalku, celosno prezemawe na nivniot suverenitet i vrednosta na nivnite mati~ni institucii.7 Naprotiv. S# dodeka dr`avite-~lenki gi ostvaruvaat svoite supranacionalni nadle`nosti8 zaedni~ki, tie ostanuvaat centralni delovi na evropskiot sistem i su{tinski nositeli na suverenitetot. Vo onoj moment koga nekoja druga forma (evropskata federacija ili konfederacija, na primer) celosno ja prezeme "su{tinata na suverenitetot" vo svoi race, }e bide i oportuno
"Veruvam deka vo Evropa, gri`ata okolu nacionalniot suverenitet e s# u{te predizvik, no ne i realen problem. Su{tinskata rabota okolu predizvicite, ili ona {to e navistina bitno, e kako nie odgovarame na niv. Navistina bi bilo glupavo da razmisluvame deka gri`a za nacionalnata suverenost ne postoi, ili deka svetot denes ili svetot vo idnina nema da generira opasni zakani po t.n. tradicionalno sfa}awe na nacionalniot suverenitet". Za ovie kako i za drugi interesni razmisluvawa, vidi vo govorot na: HBNER, DANUTA, Executive Secretary, United Nations Economic Commission for Europe at the Plenary session: Limits to National Sovereignty European Forum Alpbach, 28 August, 2000, available on: http://www.unece.org/press/-execsec/ dh280800.htm. 8 Terminot "supra-nacionalen" za prv pat go upotrebil francuskiot minister za nadvore{ni raboti Rober [uman vo svojot plan za sozdavawe na Evropskata zaednica za jaglen i ~elik. "Sam po sebe, ovoj termin sugerira postoewe na pravila i odluki koi se nad dr`avite, na koi dr`avite se dol`ni da im se pokoruvaat". Tolkuvano od prakti~nata strana, ova sfa}awe bi zna~elo prenesuvawe na suverenite prava od dr`avite na me|unarodnite organizacii, odnosno na nivnite organi. Vo vrska so ova postojat podeleni sfa}awa. Taka, ima avtori koi smetaat deka "nad-nacionalnosta kako termin zbirno gi opfa}a obele`jata povrzani so institucionalniot sistem i pravniot poredok na Evropskite zaednici, dodeka drugi tvrdat deka "sodr`inata na poimot supra-nacionalni ili nad-dr`avni zaednici ja opfa}aat: a) pravnata avtonomija na organite vo odnosite kon dr`avite; b) nadle`nosta na organite na Unijata (Sovetot i Komisijata) da raspolagaat so ovlastuvawa da donesuvaat zadol`itelni odluki koi neposredno se izvr{uvaat na teritorijata na dr`avite-~lenki; v) zadol`itelnata sila na ovie odluki i toa ne samo na vladite, tuku i na poedincite vo dr`avite~lenki itn. Za sevo ova op{irno vidi vo knigata na: Jan~a, D., Pravo Evropskih zajednica, Novi Sad, 1980, (str. 34).
7

Evropskata unija i suverenitetot - dilemi i kontraverzi

101

da se pokrene pra{aweto za eventualnite opasnosti po idninata na nacionalniot identitet na dr`avite-~lenki na EU. Aktuelnoto prenesuvawe na del od nacionalniot suverenitet na evropsko nad-nacionalno nivo, zna~i i celosna podgotvenost na dr`avite-~lenki na Evropskata unija za ostvaruvawe na suverenite prava vo ramkite na postojniot vid asocijativen sistem. Vsu{nost, vo ovoj kontekst be{e dadena i izjavata na francuskiot pretsedatel @ak [irak okolu suverenosta na EU. Imeno, spored [irak, suverenitetot na Unijata se zaokru`uva so "zaedni~koto ostvaruvawe na del od nacionalnite suvereni prava" na nejzinite dr`avi-~lenki.9 Vakvata formulacija na nacionalnata suverenost ni dava za pravo da konstatirame deka na evropsko nivo, vo ovoj moment, nacionalnite dr`avi se s# u{te celosno subordinirani "samovladeja~ki entiteti" koi imaat ogromna mo} na vpivawe na sekoga{ prisutnite neednakvosti me|u gra|anite i nepravdite vo distribucijata na `ivotnite {ansi. Me|utoa, ulogata na Evropskata unija i, vsu{nost, oportunosta na nejzinoto postoewe, ne e vo toa kako taa da se nametne nad ovie entiteti, tuku kako da go postigne tolku potrebnoto nivo na bliskost me|u dr`avite-~lenki koe }e obezbedi nivna pogolema sorabotka. Fakt e deka osnovnata poenta na egzistiraweto na EU se zasnova na sorabotkata me|u suverenite dr`avi kako nejzini ~lenki. Ako nositel na suverenitetot vo edna dr`ava e narodot, i ako e poznato deka formulacijata evropski narod vo evropskiot politi~ki re~nik bi mo`ela da se primenuva za vo nekoe

Ovaa izjava e vo celosna sprotivnost so veruvaweto na germanskiot pretsedatel Jo{ka Fi{er, deka su{tinata na evropskiot suverenitet treba da se oblikuva vo soglasnost so principot na supsidijarnost, koj{to vo po{iroka smisla zna~i stavawe na vlasta na najniskoto mo`no nivo od institucionalnata hierarhija. Toj smeta deka Evropa so takov na~in na vnatre{no organizirawe }e ima podobri {ansi za razvoj od postojnata EU. Fi{er, isto taka, veruva vo suverenitetot pome|u vlastite vo EU i postojnite nacionalni dr`avi. Vo postojnata EU ne postoi jasna definicija okolu toa koj za {to odlu~uva. Edinstvenata rabota koja{to gi oddeluva vlastite na EU od dr`avnite se postojnite i va`e~kite dogovori. Ovaa sostojba, spored Fi{er, mora pod itno da se promeni.

102

Tawa Karakami{eva

idno vreme, mo`e jasno da se zaklu~i deka suverenitetot vo Evropa e s # u{te cvrsto povrzan za postojnite nacionalni dr`avi. Dodeka Fi{er pi{uva za konceptot na evropskata federalna dr`ava, kako sinteti~ka konstrukcija koja{to }e se nametne nad postojnata realnost, preku koja treba da bidat zameneti starite nacionalni dr`avi i nivnite demokratii, podelbata na suverenitetot pome|u Evropa i nacionalnite dr`avi mora da vodi kon pronao|awe na nov sopstvenik na suverenite prava formirawe na koncept evropski narod kako ekskluziven nositel na evropskiot suverenitet. Evropskiot dr`avotvoren narod vo pravna, politi~kokulturna i ekonomska smisla e ideja koja{to treba da se razviva vo idnina vo Evropa. So ogled na faktot deka Evropa e fascinira~ki bogata so istorija i tradicija, taa ednostavno ne }e smee da dozvoli nivno uni{tuvawe. Ottuka, Evropskata unija mora da ja naso~i sopstvenata energija kon za~uvuvawe na ovie vrednosti. Mo`ebi, sozdavaweto na supra-nacionalna politika koja{to }e go kombinira najvrednoto od postojnite razliki e vistinskoto re{enie za Evropa, kako odgovor na s # poprisutnite varijanti na negativna politika prepolni so ekstremen nacionalizam, ksenofobija, destruktivna monetarna i trgovska politika, nestabilnost vo mo}ta na politikata i, nad s#, vojnite. Op{to primenlivoto na~elo za prenesuvawe na pravata na suverenost od nacionalno na supra-nacionalno nivo, osobeno vo ekonomskata sfera, s # u{te e vo nadle`nost na dr`avite-~lenki na EU koga stanuva zbor za politi~kata sfera na pra{awa. Vsu{nost, na vakvata "bipolarna struktura na nadle`nostite" im odgovara i postojniot dvoen legitimitet: od edna strana, pravnite osnovi na Unijata se izvlekuvaat od me|udr`avnite dogovori sklu~eni pome|u pretstavnicite na vladite, zna~i indirektno niv gi legitimira nacionalniot sistem, dodeka, od druga strana, Evropskiot parlament dobiva direkten mandat od gra|anite na dr`avite-~lenki vrz osnova na organizirani op{ti izbori. Planiranoto pro{iruvawe na EU vo politi~ka unija go zgolemi, no ne i promeni, ova razvojno na~elo. Tokmu od tuka proizleguvaat ~esto opi{uvanite konflikti pome|u integracijata i identitetot, natprevarot i u~estvoto, pro{iruvaweto i prodlabo~uvaweto.10

Evropskata unija i suverenitetot - dilemi i kontraverzi

103

10

Vo vakvata me{ana vnatre{na i me|udr`avna konstrukcija na EU vleguva i faktot deka nejzinata legislativa i natamu se sostoi od pretstavnici na nacionalnite izvr{ni vlasti, kon koi Evropskiot parlament se odnesuval kako vid dekor, ili poto~no auditorium. Dali se raboti za nedostatok na demokrati~nost i mo`e li taa da se otstrani, dokolku idejata za podobruvawe na ulogata na Evropskiot parlament, ili vo krajna linija nejzinoto izedna~uvawe so polo`bata na legislativata vo edna nacionalna dr`ava, se ostvari? Interesno e razmisluvaweto na Tilman Evers vo vrska so ulogata na Evropskiot parlament vo EU. Imeno, spored ovoj teoreti~ar: Briselskata sramota ne e vo nepostoeweto na soodvetno pretstavuvawe na dr`avite~lenki vo Evropskiot parlament, tuku vo negovata neefikasnost. Instituciite na op{testvenoto pretstavuvawe ostanuvaat vo su{tina i natamu publika "pod naboj", bez mo`nost za ostvaruvawe na svoite prava vo odnosite sprema izvr{nite organi, koi se zainteresirani samo za sebe, i se svoj sopstven zakonodavec. Vidi vo negoviot esej: Evers, Tilman, Civitas civitatum ili monstro simile? Izgledi nadnacionalne dr`avnosti na primjeru Europske unije, Politi~ka misao, Fakultet politi~kih znanosti, God. 31, br. 4, Zagreb, 1994, (str.154-168).

104 Rezime Nacionalnite dr`avi i nivniot suverenitet u{te dolg period }e opstojuvaat kako klu~en segment na politi~ko odlu~uvawe vo ramkite na EU, i pokraj s# poprisutnite idei za transformirawe na EU kako federalna zaednica zasnovana vrz principite na komunitarniot sistem i komunitarniot metod na integracija.

Tawa Karakami{eva

Tanja Karakamiseva THE EUROPEAN UNION AND SOVEREIGNTY DILEMMAS AND THE CONTROVERSIES Abstract The nation-states and its sovereignty will survive as a key segment of the political decision-making process in the EU framework for a quite long period of time, despite of the over represented ideas for transformation of the European Union in the federal community based on the community system principles, and the community method of integration.

Evropskata unija i suverenitetot - dilemi i kontraverzi

105

Del od koristenata literatura Poseteni veb-stranici: http:www.ecln.net/elements/constitutional_debate/perspective/ 2_03.htm http://europa.eu.int/comm/external_relations/news/patten/ sp02_76.htm. http://www.unece.org/press/execsec/dh280800.htm. Publikacii: Ian Maklin, Koncizen oksfordski re~nik za politikata, Knigoizdatelstvo MI-AN, Skopje, 2002 Jan~a, D., Pravo Evropskih zajednica, Novi Sad, 1980. Politi~ka misao, Fakultet politi~kih znanosti, God. 31, br. 4, Zagreb, 1994. Srpska pravna misao, ^asopis za pravnu teoriju i praksu, Godina II, Pravni fakultet u Banjoj Luci, Banja Luka, januar-decembar, 1-4/95, 1995.