Dejan MICKOVI]

KONCEPTOT ZA SEMEJSTVOTO VO EVROPSKATA KONVENCIJA ZA PRAVATA NA ^OVEKOT

oimot za pravata na ~ovekot, kako vrodeni, neotu|ivi i nepovredlivi prava, {to gi poseduva sekoj ~ovek so samoto negovo ra|awe, e relativno nov vrednosen sistem {to se pojavi vo zapadnata filozofska i politi~ko-pravna misla pred nekolku vekovi. Negovata internacionalizacija e fenomen {to se slu~i duri po Vtorata svetska vojna, so formiraweto na OON i so donesuvaweto na Povelbata na ON i na Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. Po ova sledea i drugite zna~ajni me|unarodni instrumenti so koi se garantiraat pravata na ~ovekot, kako {to se Paktot za gra|anski i politi~ki prava i Paktot za ekonomski, socijalni i kulturni prava od 1966 godina, Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi od 1953 godina i Konvencijata na ON za pravata na deteto od 1989 godina. Vo teorijata s# u{te ne e dovolno razrabotena vrskata i me|usebnoto vlijanie pome|u konceptot za pravata na ~ovekot i privatnoto pravo,

m-r Dejan Mickovi} asistent na Institutot po gra|ansko pravo na Pravniot fakultet Justinijan Prvi vo Skopje.

146

Dejan Mickovi}

osobeno semejnoto pravo, poradi toa {to, vo svojata osnova, ~ovekovite prava se odnesuvaat na pravata i slobodite na poedinecot vo odnos na dr`avata i dr`avnite organi (Meldeurs-Klein, 496). Analizata na kompleksniot odnos pome|u semejnoto pravo i pravata na ~ovekot, predvideni vo me|unarodnite dokumenti, poka`uva deka postoi potencijalna mo`nost za sudir pome|u konceptot za pravata na ~ovekot i semejstvoto. Vo ovaa smisla, Arnaud naveduva deka vo osnova, pravata na ~ovekot se temelat vrz individualizmot, i vrz poedinecot kako subjekt koj e apsolutno sloboden i koj e nositel na site prava {to ne gi prenel preku socijalniot dogovor vrz zaednicata zaradi ostvaruvaweto na op{toto dobro. Spored ovoj avtor, vakviot koncept za ~ovekot kako subjekt na prava, vo odreden stepen se sprotivstavuva na idejata za semejstvoto, {to se temeli vrz konceptot za postoewe na odredena primarna grupa {to e temel na socijalniot sistem i {to implicira odredeni ograni~uvawa za ~lenovite na grupata (Dekeuwer-Defossez, 5). Na vakvata potencijalna tenzija pome|u individualisti~kiot koncept za ~ovekovite prava i semejstvoto kako primarna socijalna grupa uka`uvaat i drugi avtori. Spored Toreli, vo poslednive decenii evolucijata vo pravoto go zapostavuva semejstvoto, poradi toa {to s pogolem akcent se stava vrz promocijata na individualnite prava na ~ovekot. Toreli smeta deka ova vozdignuvawe na poedinecot gi naru{uva klasi~nite osnovi na semejnoto pravo (Grataloup, 35). Vo ovoj kontekst i Hauzer uka`uva deka edna od najte{kite zada~i na sovremenoto pravo e pomiruvaweto na individualniot hedonizam i pravoto na normalen semeen `ivot (Grataloup, 35). Za potencijalnata kolizija pome|u konceptot za ~ovekovite prava i semejstvoto pridonesuva i faktot {to vo me|unarodnite dokumenti ne postoi edna edinstvena i precizna definicija za semejstvoto. Vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina se veli: Semejstvoto e priroden i osnoven element na op{testvoto i ima pravo na za{tita od strana na dr`avata i op{estvoto (~len 16), no ne postoi definicija za semejstvoto. Vo Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi ne postoi sli~na odredba, so koja semejstvoto bi se opredelilo kako osnova na op{testveniot `ivot, kako {to e toa vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot na ON. Vo ~len 8 stav 1 od ovaa Konvencija na Sovetot na Evropa se veli deka sekoj ima pravo na po~ituvawe na negoviot privaten i semeen

Konceptot za semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata...

147

`ivot, negoviot dom i korespondencija. Se gleda deka i tuka ne postoi definicija za semejstvoto. Vo narednoto izlagawe }e se zadr`ime na zna~eweto na konceptot za semeen `ivot koj e prisuten vo Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi. Osnovnata pri~ina za ova ne e samo vo toa {to vo ovoj trud vo osnova se obrabotuvaat istoriskite i sociolo{kite aspekti na evolucijata na semejstvoto, kako i semejno-pravnite sistemi na zapadnite (pred s#, evropskite) zemji, tuku i faktot {to ovaa evropska Konvencija vo golema mera se razlikuva od drugite me|unarodni dokumenti za za{tita na pravata na ~ovekot. Primenata na site me|unarodni pravni dokumenti za za{tita na pravata na ~ovekot zavisi od voljata na dr`avite-potpisni~ki. Sepak, za razlika od site drugi, Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot u`iva posebna za{tita od strana na organite koi se formirani so Konvencijata, a toa se: 1. Evropskiot sud za za{tita na pravata na ~ovekot so sedi{te vo Strazbur; 2. Komisijata za za{tita na pravata na ~ovekot (postoe{e do 1998 godina, a potoa nejzinata nadle`nost ja prezede Evropskiot sud za za{tita na pravata na ~ovekot); 3. Komitetot na ministrite na zemjite na Sovetot na Evropa. Poradi toa {to postojat sredstva za pravna za{tita dokolku ne se po~ituvaat odredbite od Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot, Gratalup naveduva deka: Konvencijata stanuva najseopfatniot model za me|unarodna za{tita na pravata na ~ovekot; ovaa Konvencija e revolucioneren model vo odnos na klasi~nite koncepcii vo me|unarodnoto pravo, poradi toa {to so nea se vospostavuva supranacionalna kontrola nad dejstvijata i pravnite akti na organite na dr`avite-potpisni~ki na ovaa Konvencija (Grataloup, 18). So potpi{uvaweto na Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot, dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa se otka`uvaat od del od svojot suverenitet i se pot~inuvaat na jurisdikcijata na Sudot za ~ovekovi prava od Strazbur. Ova be{e isklu~itelno zna~aen napredok vo sferata na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, ~ija za{tita gi nadminuva dr`avnite granici i dobiva za{tita od strana na eden me|unaroden sud. Spored Meldeurs-Klein (501) osnovnata cel na Konvencijata ne e taa da gi zameni nacionalnite sistemi za za{tita na pravata na ~ovekot, tuku da obezbedi me|unarodna garancija za za{titata na tie prava. Mehanizmot na za{tita vo Evropskata konvencija ima supsidijaren karakter i stapuva vo sila otkako }e se iscrpat

148

Dejan Mickovi}

site sredstva za za{tita na ~ovekovite prava na nacionalno nivo. Mehanizmot na za{tita {to e predviden vo Konvencijata e isklu~itelno {irok i toj gi opfa}a site akti {to se odnesuvaat na pravata i slobodite na ~ovekot {to se predvideni vo Konvencijata, bez ogled dali niv gi donesuvaat zakonodavnite, sudskite, izvr{nite ili upravnite organi na dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa. Postapkata mo`e da ja pokrenuvaat dr`avite-~lenki, no i poedinci i nevladini organizacii. Pravoto na poedinecot da pokrenuva tu`ba za za{tita na pravata garantirani so Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot go pretvoraat poedinecot vo vistinski subjekt na me|unarodnoto pravo ( Gataloup, 18). Odlukite na Evropskiot sud za pravata na ~ovekot ne mo`e da gi ukinuvaat ili menuvaat odlukite na sudskite i administrativnite organi na zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa. Spored ~len 53 od Konvencijata, dr`avite se dol`ni da gi priznaat i da gi izvr{at odlukite na Sudot (Meldeurs-Klein, 508). Odlukite na Sudot se kone~ni i protiv niv ne mo`e da se primenuvaat pravni lekovi. Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa vr{i kontrola kako dr`avite gi sproveduvaat odlukite na sudot. Odlukite na sudot od Strazbur nemaat dejstvo na precedenti, kako vo anglosaksonskite zemji; tie isto taka nemaat dejstvo erga omnes, tuku se odnesuvaat samo na konkretniot slu~aj. Sepak, tie imaat zna~ajno vlijanie vo pravec na harmonizacija na zakonodavstvata na zemjite-~lenki na Sovetot na Evropa, {to e edna od osnovnite celi na Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i na osnovnite slobodi. Vo ~len 8 od Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i na osnovnite slobodi se govori za za{tita na privatniot i na semejniot `ivot. Ovaa odredba otvara pove}e pra{awa: 1. Dali taa gi {titi samo pravata na poedinecot ili so nea se obezbeduva i za{tita na semejstvoto kako institucija ili zaednica; 2. Se postavuva pra{aweto za sodr`inata i za karakterot na pravoto na po~ituvawe na privatniot i semejniot `ivot; 3. Od Konvencijata ne e jasno dali dr`avata ima samo obvrska za vozdr`uvawe od prezemawe na aktivnosti so koi mo`e da se povredi pravoto na privatnost i na semeen `ivot, ili taa ima obvrska za aktivno deluvawe, so cel da se realiziraat ovie prava; 4. Kone~no, golemo zna~ewe ima i pra{aweto {to e semejstvo, spored ovaa evropska Konvencija. Spored pove}eto avtori, koncepcijata na Konvencijata e

Konceptot za semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata...

149

individualisti~ka i nejzinata osnovna cel e da se obezbedi za{tita na ~ovekot kako poedinec, a ne na semejstvoto ili po{irokata zaednica (Meldeurs-Klein, 502). Spored toa, kako {to se veli i vo ~lenot 8, se obezbeduva za{tita na pravoto na sekoja individua na semeen `ivot, a ne se za{tituva semejstvoto kako zaednica. Evropskiot sud za pravata na ~ovekot dava {iroka definicija za toa koi odnosi vleguvaat vo ramkite na semejniot `ivot {to se za{tituva vo Konvencijata. Ovoj sud, spored Gratalup, prifa}a edna pluralisti~ka koncepcija za poimot semejstvo. Vo sudskata praktika na sudot od Strazbur, vo ramkite na semejniot `ivot vleguvaat i vonbra~nite deca (slu~ajot Johnston v. Ireland), decata koi `iveat vo monoparantelsko semejstvo (Marckx v. Belgium), kako i parovite {to ne sklu~ile brak, no `iveat vo zaedni~ko doma}instvo ( Johnston v. Ireland). Vo ramkite na za{titata na semejniot `ivot vleguvaat i pravata na vonbra~nite tatkovci da bidat informirani za posvojuvawe na nivnite deca, dokolku tie prethodno `iveele so majkata na deteto (Keegan v. Ireland). Spored evropskiot sud postoi poim na semejstvoto {to dominira vo sistemot na Konvencijata ( Bourgartz v. Switcherland). Kako osnova na semejstvoto, sudot ja smeta semejnata }elija (Keegan v. Ireland), sostavena od eden ma` i edna `ena, bez ogled dali se tie vo brak ili vo vonbra~na vrska ( Coussirat-Coustere, 49). Spored toa, brakot ne e edinstvenata }elija {to e osnova na semejniot `ivot i {to se {titi vo Konvencijata. Evropskiot sud ja priznava i vonbra~nata zaednica kako osnova za postoewe na semeen `ivot. Taa zaednica treba da bide dovolno intenzivna i stabilna za da mo`e da se smeta deka se raboti za semejna zaednica (dolgotrajniot zaedni~ki `ivot e dovolen dokaz za stabilnosta na zaednicata). Pravoto na semeen `ivot, {to ja opfa}a i vonbra~nata zaednica, e vospostaveno vo slu~ajot Johnsdton et al. v. Ireland, vo 1986 godina. Eden ~ovek podolgo vreme bil vo brak so edna `ena, vo koj imale i tri zaedni~ki deca. Toj se razdvoil od nea i po~nal vonbra~en `ivot so druga `ena, vo koj dobile }erka. Poradi toa {to razvodot na brak vo Irska ne bil dozvolen vo toa vreme (razvodot e voveden duri vo 1995 godina), tie ne mo`ele da sklu~at brak i nejzinata }erka ne mo`ela da dobie status na bra~no dete. Roditelite ja tu`ea Irska deka vonbra~niot status na nivnata }erka pretstavuva naru{uvawe na pravoto na semeen `ivot. Sudot ja usvoil tu`bata kako osnovana, poradi toa {to smetal deka nemo`nosta deteto rodeno

150

Dejan Mickovi}

vo vonbra~na zaednica da ima ist status kako dete rodeno vo brak e povreda na pravoto na semeen `ivot, koj ja opfa}a i trajnata vonbra~na zaednica. Vo svoeto obrazlo`enie, Sudot istaknuva deka normalniot razvoj na semejnite vrski pome|u roditelite i nivnata }erka bara taa da bide vo ista socijalna i pravna pozicija kako onaa na dete rodeno vo brak (Grataloup, 54). Za razlika od vakvata odluka na sudot, edna vonbra~na vrska, dokolku ne postoi zaedni~ki `ivot, ne mo`e da se smeta za semejna zaednica, i pokraj toa {to vrskite pome|u tatkoto i decata rodeni vo zaednicata se smetaat za semejni vrski (slu~ajot X i Y v. Switcherland). Najzna~ajniot sudski proces, vo koj Evropskiot sud za za{tita na pravata na ~ovekot gi postavuva osnovite za za{tita na pravoto na semeen `ivot, e slu~ajot Marckx v. Belgium. Vo slu~ajot, Paula Marks i nejzinata }erka Aleksandra podnesoa tu`ba do Sudot vo Strazbur, poradi toa {to vo belgiskoto zakonodavstvo vonbra~noto dete nema pravna vrska so svojata majka. Spored belgiskoto pravo, potrebno e priznavawe na deteto, no toa ne mu gi obezbeduva na deteto site prava. Posvojuvaweto na deteto od strana na vonbra~nata majka mu obezbeduvaat nasledni prava, koi sepak ne se izedna~uvaat so naslednite prava na bra~nite deca, poradi toa {to ne postoi pravoto na nasleduvawe vo odnos na dedovcite i babite. Vo tu`bata se naveduva deka vo Belgija se povreduva ~lenot 8 od Konvencijata, koj predviduva za{tita na semejniot `ivot, kako i ~lenot 14 od Konvencijata (vo koj se zabranuva diskriminacijata), poradi toa {to vo Belgija postoi o~igledna diskriminacija pome|u bra~nite i vonbra~nite deca. Vo ovoj slu~aj sudot opredelil deka sekoe dete, bez ogled dali se ra|a vo brak ili vo vonbra~na vrska, ima pravo da bide integrirano vo svoeto semejstvo. Sudot smeta deka belgiskoto zakonodavstvo e sprotivno na Konvencijata, poradi {to Belgija izvr{i reforma na svoeto zakonodavstvo i ja izedna~i pravnata polo`ba na bra~nite i na vonbra~nite deca. Vo ovoj slu~aj, sudot dosledno go sledi praviloto mater semper certa est, i odlu~i deka sekoga{ postoi semejna vrska pome|u majkata i deteto. Zna~eweto na slu~ajot Marckx v. Belgium od 1979 godina e i vo toa {to so nego Sudot od Strazbur za prvpat zastanal na stanovi{te deka zborot po~ituva ne zna~i samo obvrska za dr`avata da ne prezema odredeni aktivnosti so koi mo`e da se zagrozi privatniot i semejniot `ivot, tuku opfa}a i obvrska dr`avata da prezeme aktivni merki za ostvaruvawe na ova pravo. So eden zbor,

Konceptot za semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata...

151

ova pravo se ostvaruva ne samo so ne~inewe na dr`avnite organi, tuku i so prezemawe na konkretni (vo slu~ajot legislativni) merki za ostvaruvawe na toa pravo (ODonovann, Maclean, 32). Vakvata pozitivna obvrska, vospostavena vo slu~ajot Marckx v. Belgium, Sudot ja naveduva vo pogolem broj procesi, vo koi bara od dr`avite-~lenki da prezemat konkretni, pozitivni aktivnosti za obezbeduvawe za{tita na pravoto na semeen `ivot. Taka na primer, vo slu~ajot Koon v. Netherlands (1995), Sudot utvrdil deka postoi pozitivna obvrska za Holandija {to poskoro da ovozmo`i vospostavuvawe na semejni vrski pome|u tu`itelot i negoviot vonbra~en sin. Deteto bilo rodeno vo stabilna vonbra~na zaednica, no majkata bila vo brak so drug ma`. Poradi toa {to toj is~eznal, taa ne mo`ela da sklu~i brak so svojot vonbra~en partner. Spored toga{noto holandsko pravo, ne bilo mo`no da se utvrdi tatkovstvoto na tu`itelot, dokolku soprugot na majkata na vonbra~noto dete ne go negiral svoeto tatkovstvo. Sudot smetal deka vakvata zakonska odredba vo Holandija pretstavuva naru{uvawe na pravoto na semeen `ivot za tu`itelot, predvideno vo ~len 8 stav 1 od Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i na osnovnite slobodi. Spored misleweto na Sudot, po~ituvaweto na semejniot `ivot bara biolo{kata i socijalnata realnost da ima prednost vo odnos na pravnite pretpostavki (pretpostavkata deka tatko na deteto rodeno vo brak e bra~niot drugar na majkata na deteto), koja, vo dadeniot slu~aj, bila vo sprotivnost so fakti~kata sostojba, kako i so `elbite na site zainteresirani, bez pritoa da pretstavuva beneficija za nikogo (ODonovann, Maclean, 34). Vo slu~ajot Marckx v. Belgium, Evropskiot sud zastanal na stanovi{teto deka mater semper certa est; me|utoa vakvata pretpostavka ne va`i za tatkoto na deteto rodeno nadvor od brak. Spored presudata vo slu~ajot Keegan v. Ireland, bez ogled dali negovoto semejstvo e bra~no ili vonbra~no, deteto vo nego celosno se integrira so samiot ~in na ra|aweto. Ovaa integracija mo`e da bide dovedena vo pra{awe dokolku deteto ne `ivee so svojot vonbra~en tatko. Dokolku ne postoi zaedni~kiot `ivot pome|u tatkoto i deteto rodeno nadvor od brak, semejnite vrski pome|u tatkoto i deteto, vo smisla na ~len 8 stav 1 od Konvencijata, postojat dokolku se ispolneti i drugi, dopolnitelni faktori. Taka na primer, vo slu~ajot Keegan v. Ireland, Sudot smetal deka semejni vrski postojat pome|u tatkoto i vonbra~noto dete i

152

Dejan Mickovi}

pokraj toa {to tie ne `iveele zaedno, poradi faktot {to roditelite zaedni~ki donele odluka za za~nuvawe na deteto i planirale da sklu~at brak. Koga ne postoi zaedni~ki `ivot, za da utvrdi dali se raboti za postoewe na semejni odnosi pome|u tatkoto i vonbra~noto dete, Sudot gi zema predvid frekvencijata i traeweto na nivnite kontakti, pridonesot na tatkoto za izdr{kata i obrazovanieto na deteto, kako i site drugi obvrski {to gi vr{i tatkoto vo odnos na deteto, {to se neophodna sodr`ina na roditelskoto pravo (Coussirat-Coustere, 50). Osven toa, za razlika od praviloto vospostaveno vo slu~ajot Marckx, spored koe dr`avata ima obvrska da prezeme pozitivni merki za vospostavuvawe na semejniot `ivot pome|u majkata i vonbra~noto dete (mater semper certa est), vakvata obvrska ne postoi koga se raboti za vonbra~niot tatko. Spored Sudot, dr`avata ima pravo utvrduvaweto na vonbra~noto tatkovstvo da go uslovi so odredena postapka predvidena so zakon. Vakvata postapka, {to se predviduva samo za vonbra~niot tatko, spored misleweto na Sudot vo slu~ajot Anthony and Margaret mcMichael v. UK (1993), ne pretstavuva diskriminacija pome|u nego i majkata. Sudot smeta deka ovaa razlika vo zakonodavstvata e dozvolena i deka taa se temeli vrz objektivna i razumna osnova. Ovaa svoja odluka Sudot ja potvrduva i vo slu~ajot M.B. V. UK (1994) so obrazlo`enie deka, trgnuvaj}i od golemite razliki {to postojat vo stavot na tatkovcite vo odnos na nivnite vonbra~ni deca, razli~niot tretman na tatkoto i na majkata se temeli vrz opravdana i razumna osnova ( CoussiratCoustere, 58). Postojat pove}e slu~ai koga Sudot odlu~il deka nema osnova da se bara za{tita vrz osnova na ~lenot 8 stav 1 od Konvencijata. Kaj ve{ta~koto oploduvawe ne se raboti za semeen `ivot. Vo ovie slu~ai, Sudot smeta deka doniraweto sperma od strana na eden ma`, so cel da se izvr{i ve{ta~ko oploduvawe na edna `ena, ne mu dava pravo na donatorot na za{tita na semejniot `ivot vo odnosot so deteto. I poligamnite brakovi ne se kvalifikuvaat za da im se obezbedi za{tita spored Konvencijata. Vo slu~ajot Alilouch El Abasse v. Holland (1992), Evropskiot sud za za{tita na pravata na ~ovekot zastanal na stanovi{te deka dr`avata ne e obvrzana, spored odredbite na Konvencijata, da gi priznae poligamnite brakovi {to se sprotivni na nejziniot praven poredok (Coussirat-Coustere, 56). Homoseksualnite zaednici, kako {to }e vidime i podolu, ne vleguvaat vo kategorijata semeen `ivot,

Konceptot za semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata...

153

za{titen vo ~len 8 od Konvencijata. Seksualniot `ivot e del od privatniot `ivot vo koj, kako {to naveduva sudot vo slu~ajot Dudgeon v. Ireland, poedinecot mo`e slobodno da go ostvaruva svojot razvoj i ispolnuvaweto na svojata li~nost. Vo ovoj kontekst, vo slu~ajot X i Y v. UK, Sudot istaknuva: I pokraj sovremenata evolucija na stavovite vo odnos kon homoseksualnosta, trajnata homoseksualna zaednica nema pravo na po~ituvawe na semejniot `ivot, za{titen vo ~len 8 od Konvencijata (Mecary, 55). Vo golem broj slu~ai Sudot od Strazbur moral da re{ava vo predmeti koga interesite na ~lenovite na semejstvoto bile sprotivstaveni, ili koga zakonite na dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa predviduvale razli~ni re{enija za odredeni kategorii na lica. Postojat situacii koga deteto e dovereno na edniot roditel i koga, pod negovo vlijanie, odbiva da komunicira so drugiot roditel. Vo ovie situacii postoi sudir pome|u pravoto na semeen `ivot na tatkoto ili na majkata, od koe proizleguva i pravoto da komunicira so svoeto dete, i pravoto na privaten `ivot na deteto, od koe proizleguva pravoto da odbie sredba so edniot roditel. Vo eden vakov slu~aj (slu~ajot Hendriks) Komisijata za pravata na ~ovekot zazela stanovi{te deka pravoto na tatkoto da komunicira so svoeto dete e zna~ajno i deka toa treba da se ograni~i ili zabrani samo dokolku postoi dokaz za seriozna zakana za deteto (kako {to e istorija na zloupotrebi ili fizi~ki kaznuvawa na deteto). Pri re{avaweto dali treba da se dozvoli razli~en tretman na odredeni kategorii na lica, osobeno dokolku se raboti za slu~ai vo koi se involvirani decata i nivnite prava, Sudot smeta deka vrven interes e interesot na decata i deka toj e posilen od interesite na roditelite ili na dr`avata. Vo slu~ajot Rasmussen, vo postapkata za utvrduvawe na tatkovstvo, Danska uspea da ja doka`e opravdanosta na svoeto zakonodavstvo, vo koe se predviduvaat razli~ni rokovi vo sporovite za utvrduvawe na tatkovstvo za tatkovcite, vo odnos na rokovite predvideni za decata i za majkite. Danska uspea da go ubedi Sudot vo ispravnosta na vakvoto re{enie, so obrazlo`enie deka e vo interes na decata intervencijata na tatkovcite da bide limitirana. Pred Sudot be{e pokrenat i spor protiv Holandija (X v. Netherlands), vo ~ie zakonodavstvo se predviduva deka decata {to se posvojuvaat od stranstvo mora da bidat od pret{kolska vozrast, za razlika od decata od Holandija koi mo`e da se posvojuvaat do vozrast od 18 godini. Sudot odlu~i deka ovaa odredba ne e vo

154

Dejan Mickovi}

sprotivnost so Konvencijata i deka ne pretstavuva neosnovana diskriminacija, poradi interesot na decata {to se posvojuvaat od stranstvo {to polesno da se integriraat vo novata sredina (Beddard, 79). Pravoto na semeen i na privaten `ivot, spored koncepcijata na Evropskiot sud ne se apsolutni prava. Tie se ograni~eni so pravata na drugite, osobeno so pravata na decata. Vo ovoj kontekst se postavuva pra{aweto dali edno dete, vo imeto na pravoto na ~ovekot na semeen i privaten `ivot, mo`e da bide predmet na dogovor. Kako prvo, tuka se postavuva generalnoto ograni~uvawe, {to proizleguva od samata su{tina na konceptot na ~ovekovite prava, i spored koe edno ~ove~ko su{testvo nikoga{ ne mo`e da bide sredstvo za zadovoluvawe na pravata i potrebite na drugite. Osven toa, pra{aweto e dali ~lenot 8 i ~lenot 12 od Konvencijata dozvoluvaat pravo da se sozdade dete, so upotreba na koi bilo sredstva i vo koi bilo uslovi, so koristeweto na sredstvata na sovremenata medicina. Spored edna presuda na francuskiot Kasacionen sud: ^lenot 12 od Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot ne implicira pravo da se sklu~i dogovor so drug za ra|awe dete. Dogovorot so koj edna `ena se obvrzuva da za~ne i da rodi dete i da go napu{ti po ra|aweto e sprotivna na javniot poredok ( Meldeurs-Klein, 481). Isto stanovi{te zastapuva i Komitetot za pravata na ~ovekot na Sovetot na Evropa, koj smeta deka apsolutnoto pravo da se dobie dete ne mo`e da se temeli vrz ~lenot 8, nitu vrz ~lenot 12 od Konvencijata. Ograni~uvawata na pravoto na po~ituvaweto na privatniot i semejniot `ivot se predviduva vo ~len 8 stav 2 od Konvencijata, vo koj se veli deka toa e mo`no samo vo soglasnost so zakonot i dokolku e neophodno vo demokratskoto op{testvo, vo interes na nacionalnata bezbednost, javnata sigurnost i ekonomskata blagosostojba, za spre~uvawe na neredite ili kriminalot, zaradi za{tita na zdravjeto ili moralot i zaradi za{tita na pravata i na slobodite na drugite. Spored ODonovan, (Maclean, 35), ova ograni~uvawe se koristi koga e toa neophodno vo demokratskoto op{testvo, kako i koga toa go baraat moralnite normi na oddelno op{testvo. Spored toa, vo Konvencijata se vodi smetka i za tradicijata i za kulturata na sekoja zemja-~lenka na Sovetot na Evropa. Pri opredelbata dali mo`e da dojde do ograni~uvawe na pravoto na privaten i semeen `ivot, treba da se vodi smetka za odredenoto diskreciono pravo na dr`avite da procenuvaat {to

Konceptot za semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata...

155

e soodvetno za nivnite op{testva i vo ramkite na toa da mo`at da prezemaat odredeni merki. Vakvoto pravo na dr`avata go potvrduva i Sudot od Strazbur, vo slu~ajot Handyside v. UK. Vo odlukata na Sudot se veli: Poradi nivniot neposreden i postojan kontakt so vitalnite sili vo svoite zemji, dr`avnite vlasti vo princip se vo podobra pozicija od me|unarodniot sudija da dadat mislewe za to~nata sodr`ina na legislativata {to go {titi moralot (ODonovan, Maclean, 35).Sepak, Sudot postavuva granica vo odnos na naru{uvaweto na privatniot i semejniot `ivot, {to dr`avata ne smee da ja premine pod obrazlo`enie deka go {titi moralot. Taka na primer, vo slu~ajot Dudgeon v. Ireland, Sudot ocenil deka celosnata zabrana na homoseksualnite odnosi, so obrazlo`enie deka se {titi moralot, pretstavuva nedozvoleno me{awe na dr`avata vo privatniot `ivot na gra|anite. Vo vrska so diskrecionoto pravo na dr`avata vo pogled na ograni~uvaweto na pravata predvideni vo ~len 8 stav 1 od Konvencijata, se naveduva u{te i potrebata od proporcionalnost. Imeno, spored ovoj koncept, dr`avata mora da odr`uva pravilen balans pome|u sprotivstavenite interesi na tu`itelot, koj tvrdi deka mu e povreden privatniot i semejniot `ivot, i pome|u javniot interes. Vo slu~ajot Dudgeon, Sudot zastanal na stanovi{te deka zgolemenata tolerancija kon homoseksualnite aktivnosti, kako i nepostoeweto na silna potreba od nivna inkriminacija go pravat zakonot na Severna Irska, so koj se zabranuvaat site homoseksualni odnosi, neproporcionalen na {teta na homoseksualcite (ODonovan, Maclean, 35). Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi ne sodr`i definicija za semejstvoto. Spored dosega{nite odluki na Sudot od Strazbur, o~igledno e deka toj prifa}a edna po{iroka koncepcija za semejstvoto, vo koja, pokraj bra~niot par i nivnite deca, kako tradicionalna opredelba za semejstvoto, vleguvaat i monoparentelnoto semejstvo, vonbra~noto semejstvo, a kako semeen `ivot se smetaat i situaciite koga tatkoto ne `ivee so decata, no spored sodr`inata na nivnite odnosi, kako i spored namerite za zasnovuvawe na zaedni~ki `ivot Sudot zaklu~il deka odnosite pome|u tatkoto i decata treba da se za{titat so odredbata od ~len 8 stav 1 od Konvencijata. Sevo ova uka`uva deka Sudot prifa}a edna pluralisti~ka koncepcija za semejstvoto, {to gi opfa}a razli~nite vidovi semejstva, koi, poradi brzata evolucija na `ivotnite stilovi vo

156

Dejan Mickovi}

evropskite zemji, stanuvaat s # pobrojni. Sepak, Sudot ne gi vklu~uva vo kategorijata semeen `ivot zaednicite na licata pome|u ist pol, i pokraj evolucijata na stavovite kon homoseksualnosta, kako {to se naveduva vo odlukata na Sudot vo slu~ajot Dudgeon v. Ireland Pravata na licata koi `iveat vo ovie zaednici se garantirani, no tie proizleguvaat od nivnoto pravo na privaten, a ne na semeen `ivot. Odlukite na Sudot za ~ovekovi prava govorat deka toj prifa}a deka Konvencijata treba da se tolkuva vo soglasnost so promenite vo socijalniot, politi~kiot, ekonomskiot, kulturniot i semejniot `ivot, promeni {to se osobeno brzi i dinami~ni vo sovremenite evropski op{testva. Vakvata svoja opredelba Sudot i eksplicitno ja obrazlo`uva vo odlukata vo slu~ajot Tyron v. UK, vo koja istaknuva deka: Konvencijata treba da se tolkuva vo svetlinata na koncepciite {to dominiraat vo demokratskoto op{testvo, imaj}i predvid deka toa se karakterizira so pluralizam, tolerancija i so duh na otvorenost (Coussirat-Coustere, 46). Vakvata opredelba na Sudot, diktirana od dinamikata na sovremeniot `ivot, ja prifa}aat i pove}eto avtori. Spored Beddard (71), dokolku sakame eden me|unaroden dogovor so koj se garantiraat pravata na ~ovekot da bide efikasen, toj mora da bide dinami~en. Konvencijata {to bi se pi{uvala denes, vo golema mera bi se razlikuvala od Konvencijata {to e sostavena po Vtorata svetska vojna. Poradi toa, kako {to smeta Bedard, Konvencijata denes treba da se tolkuva na na~in {to }e gi reflektira ideite i moralot na Evropa vo XXI vek. Nekoi avtori smetaat deka pri tolkuvaweto na Konvencijata treba da se zemat predvid namerite na zemjite {to ja potpi{ale konvencijata. Sepak, spored Bedard, odlukite na Sudot od Strazbur se baziraat vrz pretpostavkata deka stranite potpisni~ki ja prifatile konvencijata so polno soznanie deka ideite i moralot }e se promenat i deka zna~eweto {to se dava na odredbite na Konvencijata treba da gi sledat tie promeni (Beddard, 95). Vo ovoj kontekst treba da se istakne deka i vo Preambulata na Konvencijata se govori ne samo za za{tita, tuku i za razvoj na osnovnite prava i slobodi. Poradi ova, kako {to istaknuva Meldeurs-Klein (502), Sudot primenuva teleolo{ko i evolutivno tolkuvawe na Konvencijata, a negovite odluki se donesuvaat vo svetlinata na aktuelnite uslovi, a ne vo svetlinata na uslovite {to postoele koga bila donesena Konvencijata, pred re~isi polovina vek.

Konceptot za semejstvoto vo Evropskata konvencija za pravata...

157

Rezime: Ovoj trud se osvrnuva na istoriskite i sociolo{kite aspekti na evolucijata na semejno-pravnite sistemi vo zapadnite (pred se, evropskite) zemji i pravi analiza na potencijalniot sudir pome|u konceptot na ~ovekovite prava i semejstvoto. Potencijalniot sudir proizleguva od faktot {to vo me|unarodnite dokumenti ne postoi edinstvena i precizna definicija za semejnite prava. So potpi{uvaweto na evropskata Konvencija za ~ovekovite prava i slobodi, akt koj pretstavuva revolucioneren model vo odnos na klasi~nite koncepti vo me|unarodnoto pravo, se postavuva pra{aweto za toa dali dr`avite-~lenki na Sovetot na Evropa ne samo {to se otka`uvaat od del od sopstveniot suverenitet i se pot~inuvaat na jurisdikcijata na Sudot za ~ovekovite prava vo Strazbur, tuku i za mehanizmite za za{tita na ~ovekovite prava... Trudot, niz primeri, gi analizira efektite na evropskata Konvencija za ~ovekovite prava vo domenot na otvaraweto na brojni pra{awa od praktikata.

158 Bibliografija 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Dejan Mickovi}

9.

Beddard, R., Human Rights in Europe, Grotius Publications Limited, Cambridge, 1993. Boulanger, F., Droit civil de la famille, Aspects comparatifs et internationaux, Economica, Paris, 1994. Commaile, J., De Singley, F., (ed.), La question familiale en Europe, LHarmattan, Paris, 1997. Dekeuwer Dfossez, F., Les droits de lenfant, Presses Universitaires de France, Paris, 1996. Grataloup, S., Lenfant et sa famille dans les normes europennes, L.G.D.J., Paris, 1998. MacLean, M., Kurczewski, J., (ed.), Family Law and Family Policy in the New Europe, Dartmouth, Aldershot, 1997. Mcary, C., Droit et homosexualit, ditions Dalloz, Paris, 2000. Meldeurs-Klein, M-T., La personne, la famille et le droit, Trois dcennies de mutations en occident, Bruylant, Bruxelles, L.G.D.J., Paris, 1999. Cretney, S. M., Family Law, Sweet & Maxwell, London, 1997.