Alen LEROA

STABILIZACIJATA NA MAKEDONIJA I INTEGRACIJATA VO EVROPA1

edna{ na po~etokot sakam da naglasam deka iako mojot tim, kako specijalen pretstavnik na Evropskata unija vo Republika Makedonija, e malubroen - sostaven od sedummina stranci i nekolkumina Makedonci - smetam deka se obide da pomogne vo konsolidiraweto na stabilnosta na ovaa zemja, {to e preduslov za kvalifikacija za priem vo Evropskata unija. Inaku i jas li~no sum ~len na Evropskoto dvi`ewe vo Francija i gi poznavam i celosno se soglasuvam so va{ite celi. Isto taka, prijatno sum iznenaden {to gledam mnogu poznati lica na ovaa Konvencija; za pove}eto od niv znam deka se pretstavnici na razli~ni politi~ki partii i etni~ki grupi i mi se dopa|a idejata za zaedni~ki pristap kon Evropskata unija, pa zaradi toa mu se voshituvam na Evropskoto dvi`ewe vo vrska
1

Tekstot e obra}awe pred ~lenovite na Evropskoto dvi`ewe vo Makedonija, odr`ano vo oktomvri 2002 godina. Naslovot na tekstot e redakciski.

Alen Leroa e porane{en specijalen pratenik na Evropskata unija vo Republika Makedonija.

Alen Leroa

so Konvencijata za idninata na EU: bidej}i za Konvencijata bev zamolen da napravam prezentacija za moite iskustva vo Makedonija, {to treba da pomogne za re{avawe na pra{aweto na pomo{ta od EU vo spravuvaweto so krizata, kako i za na{ite i moite pogledi na dosega{niot na~in na koj EU dosega go tretira{e makedonskoto pra{awe. Znam deka dosega Makedonija formalno ne e pokaneta, no nabrgu }e bide prenesena va{ata poraka do najvisokite instanci i }e se obidam da bidam makedonski ambasador na taa Konvencija, kako {to se obidov na mojata prezentacija pred Postojaniot sovet na OBSE i vo drugi priliki, da dadam ona {to za mene e najdobra slika za Makedonija, bidej}i imav prilika da ja zapoznaam odblisku. ]e iska`am mnogu optimizam za Makedonija, a potoa, se razbira, }e razgovarame za priemot vo EU. ]e naglasam i deka ne gi delam so vas celosno va{ite stavovi za, na primer, odnosot kon Evropskata unija na vlasta koja si zamina. Se razbira deka zabele`avme kampawi i govori koi ne bea mnogu nakloneti kon me|unarodnata zaednica, no jas odlu~iv da ne gi komentiram, bidej}i toa be{e del od izborna kampawa kade sekoj ima pravo slobodno da go ka`e svoeto mislewe. No, ona {to jas imav mo`nost da go vidam i po~uvstvuvam vo izminatava godina e stav na pogolema sorabotka kon mene i Komisijata; ne, toa ne be{e politika na opstrukcija, ili barem ne otvoreno kon EU. Mo`eme da imame razli~ni stavovi i mislewa, no, moram da ka`am za sebe, a toa }e go potvrdat i pretstavnicite na Komisijata za odnosot kon Komisijata, deka vo poslednava godina se zabele`uva ogromen napredok vo procesot za priem vo EU, no se razbira, }e treba da go nadoknadime vremeto zagubeno vo krizata. Sepak, moram da naglasam deka pozicijata koja dosega be{e na vlast napravi mnogu za pribli`uvaweto i priemot na Makedonija vo EU i, se razbira, posakuvam i novata Vlada da stori u{te pove}e. Ne sakam da bidam premnogu kriti~en, bidej}i sepak be{e napraven nekakov progres. Ova e moe li~no mislewe. Ponatamu, za idnite ~ekori koi }e treba da se prezemat vo odnosite me|u Makedonija i EU, smetam deka pretstavnicite na Komisijata imaat pove}e da ka`at. Jas bi se zadr`al na ona {to jas vo poslednava godina go vidov niz prizmata na Evropskata unija, kako i za ona {to mo`e da se napravi vo godinite {to doa|aat. Pred s#, vo sporedba so moeto pristignuvawe vo Makedonija na 23 oktomvri minatata godina, denes rabotite se drasti~no

Stabilizacijata na Makedonija i integracijata vo Evropa

izmeneti. Od gledna to~ka na Evropskata unija - poradi {to verojatno najmnogu obrnuvav vnimanie na pra{awata {to za Evropa se najva`ni vo odnos na stabilnosta na zemjata - spored moeto mislewe i, se razbira, va{iot otvoren stav poradi faktot {to ova e va{iot dom, ona {to go vidovme vo izminatata godina e od golemo zna~ewe. Vo oktomvri minatata godina be{e potpi{an Ohridskiot ramkoven dogovor, no s # u{te postoe{e izvesna blokada vo Sobranieto za usvojuvawe na ustavnite amandmani. Potoa, mnogu dobro se se}avam deka na 16 noemvri ustavnite promeni bea usvoeni i - za mene edna od najva`nite raboti - deka promenite bea usvoeni po dolga debata, koja be{e celosno legitimna i, se razbira, u~estvoto na javnosta i Sobranieto, kako i faktot deka promenite bea usvoeni so u~estvo na albanskite partii. Se se}avam, vo taa faza, na g. Azis Polo`ani, koga se obiduvavme da gi ubedime toga{nite pretstavnici na PDP da glasaat za promenite vo Ustavot; no za mene i za EU ova be{e edna mnogu zna~ajna to~ka, bidej}i prv pat, po osamostojuvaweto na Makedonija vo 1991 godina, albanskite partii glasale zaedno so makedonskite partii za usvojuvawe na Ustavot, {to ja potvrduva obedinetosta na zemjata, i smetam deka za nas ova e od isklu~itelna va`nost. Vtoro, o~igledno e, i ne bi sakal da navleguvam vo detali, deka od toj period situacijata e drasti~no promeneta. Slobodata na dvi`ewe e celosno prifatena; se razbira policijata, vo sporedba so minatata godina, se vrati na celata teritorija na zemjata, ne so celosen kapacitet, no ima pristap do celata teritorija na dr`avata. Vo pogled na {tetite, okolu {est iljadi ku}i bea o{teteni ili uni{teni; denes, pove}e od 85% se celosno rekonstruirani ili vo proces na rekonstrukcija; programata za rekonstrukcija treba da zavr{i do slednata prolet. Vo odnos na begalcite, vo toa vreme ima{e pove}e od 170 iljadi begalci, a denes samo 3000 begalci vo Kosovo i 8000 vnatre{no raseleni lica vo Makedonija. Ovie podatoci zboruvaat za vra}awe na pove}e od 90% od begalcite i vnatre{no raselenite lica vo svoite domovi, {to e ogromno dostignuvawe. I, se razbira, vo vremeto na mojot mandat - sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor. Moram da naglasam deka najgolemiot broj zakoni {to treba{e da bidat usvoeni od prethodnoto Sobranie - zakoni {to proizleguvaat od Ramkovniot dogovor - se usvoeni, so isklu~ok na Zakonot za patni ispravi za koj se nadevam deka naskoro }e bide usvoen od strana na novoto Sobranie. No, va`no e deka pove}eto

10

Alen Leroa

od zakonite bea usvoeni. Se razbira, nekolku zakoni ostanuvaat da bidat usvoeni, kako {to spomenav, Zakonot za patni ispravi, Zakonot za op{tinskite granici i Zakonot za lokalno finansirawe. Op{to poznato e deka site ovie zakoni se od osobeno zna~ewe i poradi toa jas imam svoj naslednik koj }e raboti na usvojuvaweto na ovie zakoni vo bliska idnina. Se razbira, klu~na to~ka za procenka na stabilnosta i demokratskiot karakter na zemjata bea izborite. So sigurnost mo`am da potvrdam - bidej}i po izborite patuvav vo Brisel - deka stavot na Evropskata unija kon Makedonija po izborite e vo golem napredok, a misleweto na Brisel e mnogu pove}e nakloneto kon Makedonija, od, da re~eme, eden mesec pred toa. I ne samo Brisel, tuku i site ~lenki na Unijata i drugite evropski dr`avi go zabele`aa pozitivniot odnos na izborite. Prvo, odzivot na izborite - 73% - e mnogu dobar rezultat i vo sporedba so drugi evropski zemji, pretstavuva mnogu visok procent, {to uka`uva na verbata na gra|anite na ovaa zemja vo demokratijata; za nas, toa e od isklu~itelna va`nost. Mora da naglasam deka Makedonija postavi mnogu visoki standardi ili, kako {to mi re~e g. Havier Solana vo na{iot razgovor na denot na izborite, Makedonija gi postavi standardite za celiot Balkan, odnosno za toa kon {to treba da se stremat ostanatite dr`avi. Samo za sporedba, vo Srbija odzivot na izborite be{e okolu 55%; vo Bosna ne{to pove}e od 50%... Ova zna~i deka Makedonija mo`e da se gordee so vakviot odziv koj e odraz na dlabokoto veruvawe vo demokratija. Odzivot i, se razbira, izbori bez nasilstvo, i kako {to site mo`evme da se uverime od prviot izve{taj na me|unarodnata misija na ODIHR, izbori koi se generalno na linija so normalnite me|unarodni standardi e golem poen za Makedonija. Na ovie izbori be{e daden glas protiv ekstremizmot: moram da naglasam deka site partii koi u~estvuvaat vo Sobranieto, zasega imaat umereni programi. Spored na{ite tolkuvawa, ova pridonesuva za stabilnost na zemjata, kako {to be{e predvideno minatata godina, bidej}i site partii koi se izjasnija protiv Ramkovniot dogovor, vsu{nost, pove}e nemaat realni pretstavnici vo Sobranieto. Re~isi site sega{ni pratenici bea za donesuvawe na Ramkovniot dogovor i svesen sum deka na po~etokot golem del od makedonskoto naselenie na Dogovorot gleda{e kako na nasilno nametnata rabota. No, mislam deka od minatata godina javnosta s # pove}e ja sfa}a i prifa}a va`nosta na ovoj Dogovor za stabilnosta vo zemjata i verojatno be{e edin-

Stabilizacijata na Makedonija i integracijata vo Evropa

11

stveniot vistinski kompromis za stabilnost i za~uvuvawe na edinstvenosta na dr`avata. Se razbira, ova e tema za po{iroka diskusija, na koja re~isi sum siguren deka }e se razvijat mnogu razli~ni stavovi i mislewa. No, da se vratam na Evropskata unija i nejzinoto sogleduvawe: denovive, za mirnoto predavawe na vlasta; mora da ka`am deka izjavite vo nedelata nave~er, na denot na izborite, od strana na biv{iot premier, g. Georgievski, i g. Xaferi, bea zabele`ani kako dobar znak na demokratska zrelost. Vode~kite partii koi go prifatija porazot u{te prvata ve~er - toa, se razbira, be{e mnogu dobro oceneto kako gest vo soglasnost so evropskite standardi. Vidovme porano kolku ovie izbori bea zna~ajni za Evropskata unija; vidovme mnogu odluki od Sovetot na Evropa i drugi evropski institucii, koi se voshituvaa na slobodnite i fer demokratski izbori, bez nasilstvo, {to e eden od glavnite kriteriumi koj treba da se zadovoli za priem vo EU. Smetam deka denes za Makedonija mo`e da se re~e deka celosno go zadovoluva ovoj kriterium i mislewe na site nas e deka va{ata zemja mo`e da se gordee so ovie izbori koi bea sprovedeni po mnogu visoki standardi i toa, po moe mislewe, e klu~na to~ka vo o~ite na Evropa. Sledno za koe bi sakal da ka`am nekolku zbora se ~ekorite {to treba da se prezemat vo idnina. O~igledno e, barem spored moeto skromno mislewe, deka krizata ja smetam za zavr{ena i sostojbata se vra}a vo normalen tek, za {to potvrda bea i izborite. Krizata e zad nas, zad site vas. I sega se vra}ame vo normalniot tek. Ova podrazbira deka Ramkovniot dogovor treba da se implementira i deka pred vas imate zna~ajni pra{awa na koi treba da se posvetite i da rabotite. ^lenovite na Komisijata }e ja naso~at celata svoja energija kon pra{awata povrzani so Ramkovniot dogovor, bidej}i smetame deka toa e eden od osnovnite ~ekori na patot za priem vo EU. Vtoro, premnogu e o~igledno deka za nas sproveduvaweto na Dogovorot e klu~en element za za~uvuvawe na stabilnosta vo zemjata: sakam da naglasam deka od po~etokot bev pogolem optimist od pove}eto gra|ani na ovaa zemja, ili barem pogolem optimist od mediumite. Sekoga{ }e se se}avam na mediumite koi vo tekot na celata zima davaa pesimisti~ki prognozi, spomenuvaj}i proletni ofanzivi, povtorno razgoruvawe na konfliktot na prolet i neodr`uvawe na izborite - jas li~no imav pogolem optimizam. Smetam deka sum golem optimist i za stabilnosta vo zemjata i za ova bi mo`el da zboruvam

12

Alen Leroa

nadolgo i na{iroko. Denes, koga Makedonija se vra}a vo normalnite tekovi na sekojdnevieto, vreme e silite, kako i vo sekoja normalna dr`ava, da se naso~at kon ekonomskite pra{awa i, se razbira, kon ispolnuvawe na uslovite i barawata na Dogovorot za stabilnost i asocijacija. Kako del od ~ekorite {to treba da se prezemat vo idnina moram da ja spomenam i decentralizacijata, koja smetam deka e del od Ohridskiot dogovor i treba da stane del od prioritetite na novata Vlada. Zaedno so Komisijata podgotvivme pismo do noviot premier vo koe ja naglasuvame va`nosta za implementacija na procesot na decentralizacija; za ova pra{awe nesomneno postoi konsenzus me|u gradona~alnicite na site op{tini, bez ogled na nivnata etni~ka pripadnost, i kako za va`no pra{awe nie i natamu }e rabotime na naso~uvawe na aktivnostite vo toj proces. Bi sakal u{te da go naglasam zna~eweto na reformite na op{testvoto i vo toj pogled na va`nosta od zajaknuvaweto na ulogata na nevladiniot sektor vo dr`avata. Vo Makedonija ima nekoi organizacii i fondacii so koi imavme mo`nost da se zapoznaeme i da sorabotuvame isto kako i vo drugite zemji vo fazata na pristap kon Evropskata unija, no smetam deka vo ovoj pogled ne e napraveno dovolno i deka s u{te mo`e da se raboti vo ovaa nasoka; osobeno tamu kade {to ne postoi dovolno doverba vo politikata. Na toj na~in }e se zajakne ulogata na nevladinite organizacii i gra|anskoto op{testvo - vo celost se soglasuvam so ova gledi{te. [to se odnesuva, pak, do zajaknuvaweto na kapacitetot na vladinoto Oddelenie za evropski integracii, }e ja prenesam porakata do novata Vlada vo prvata mo`nost {to }e mi se uka`e. Se soglasuvam so stavot deka ova Oddelenie ima klu~na uloga za dobli`uvawe kon Evropa. Pove}eto zemji imaat ministerstvo za evropski integracii, no vo slu~ajot na Makedonija treba promena na zakonskata regulativa za da se sozdadat uslovi za formirawe na ministerstvo ili nazna~uvawe na potpretsedatel za evropski integracii. Siguren sum deka }e se otvori mo`nost za razgovor so noviot premier okolu naso~uvaweto na aktivnostite vo taa nasoka, a so toa i poka`uvawe politi~ka volja od denot na konstituiraweto na novata Vlada. Smetam deka na relevantnite faktori na poleto na diskusii so EU treba da im se dadat sredstva i odvrzani race, a potoa da se voveduvaat reformi. Vo vrska so Ohridskiot dogovor u{te edna{ }e podvle~am deka, iako s# u{te kaj del od naselenieto postoi nesoglasuvawe

Stabilizacijata na Makedonija i integracijata vo Evropa

13

so Ramkovniot dogovor, toa e izrazeno vo mnogu pomala mera od minatata godina i jas potpolno go razbiram nivniot stav. No, kako {to ve}e spomenav, re~isi 90% od novite pratenici vo Sobranieto go poddr`aa Ramkovniot dogovor; site partii koi imaa kampawi protiv Dogovorot ne osvoija zna~itelen broj prateni~ki mesta, osven eden-dva isklu~oci. Toa e znak deka javnoto mislewe se menuva po odnos na ova pra{awe. A, promenata e rezultat na golemi vlo`uvawa i obidi za ubeduvawe na javnosta, preku konferencii i diskusii, za neophodnosta od ona {to go narekuvame fer kompromis. Pri~inite za inicijalniot otpor na golem del od gra|anstvoto kon Ramkovniot dogovor le`at vo negovoto nedovolno prezentirawe vo javnosta. Na primer, tekstot na Dogovorot e objaven samo edna{ vo dnevniot pe~at; detalite na Dogovorot ne se tolku pogubni za makedonskiot identitet, kako {to be{e propagirano vo mediumite. Podobruvaweto na javnoto mislewe za Ramkovniot dogovor vo golem del se dol`i na obidite da se objasni realnosta na istiot, koja pretstavuva obezbeduvawe ednakvi prava za site gra|ani na ovaa dr`ava. Kakva e vrskata me|u implementacijata na Ramkovniot dogovor i pristapot kon EU? Smetam deka ovie dve ne{ta se odvivaat paralelno. Ohridskiot ramkoven dogovor e zna~aen za stabilnosta vo zemjata, za obezbeduvawe ednakvi prava za site nejzini gra|ani i zatoa negovoto sproveduvawe treba da se pottiknuva; paralelen na ova e procesot koj mo`ebi }e potrae nekolku godini - sproveduvaweto na Dogovorot za stabilnost i asocijacija - i me|u niv nema nikakva kontradiktornost. Sega e vreme koga se vra}a normalniot tek na `ivotot, va{ata zemja mo`e da gi sproveduva i dvete raboti istovremeno, bez da postoi kontradiktornost me|u niv. Sakam u{te edna{ da naglasam deka jas sum golem optimist, a toa e tokmu ona {to na Makedonija $ treba vo momentov - pove}e da veruva vo sopstvenite sili i kapaciteti. Minatata godina imav mo`nost da vidam mnogu deprimirani lica i lu|e koi bea dlaboko zagri`eni za idninata, pa duri i strav od naru{enata sloboda na dvi`ewe. No, mojata analiza e poinakva. Smetam deka Makedonija, preku svojot dosega{en odnos i izborite koi se zad nas, poka`a pred s # sposobnost za nadminuvawe na te{kata kriza so politi~ki sredstva i dijalog, {to e od ogromno zna~ewe za EU, i deka sega Makedonija se vrati na vistinskiot pat. Po moeto zaminuvawe, kako {to ve}e imavte prilika da se

14

Alen Leroa

informirate, }e me nasledi g. Aleksis Bruns od Belgija, koj e mnogu iskusen diplomat. Kako {to ni e poznato na site, Makedonija prva go parafira Dogovorot za stabilnost i asocijacija vo Zagreb, na 24 noemvri 2000-ta godina - jas prisustvuvav vo ramkite na mojata prethodna dol`nost i sekoga{ }e se se}avam na toj ~in. Vtoro, Makedonija prva go potpi{a ovoj Dogovor na 9 april 2001 godina. Iako site znaeme deka konfliktot vlijae{e na tekot na ovoj proces, smetame deka sega na Makedonija treba da $ se pomogne da go nadopolni vremeto zagubeno so krizata. Imame celosna doverba deka novata Vlada }e raboti vo ovaa nasoka i jas li~no, kako {to ve}e rekov, }e se obiduvam od Pariz, so svoite skromni mo`nosti, da napravam nekakov pridones i da vi pomognam najmnogu {to mo`am.

Stabilizacijata na Makedonija i integracijata vo Evropa

15

Rezime: Ovoj tekst vsu{nost pretstavuva obra}awe pred ~lenovite na Evropskoto dvi`ewe vo Makedonija vo oktomvri 2002 godina vo Skopje. Negoviot avtor gi analizira ~ekorite koi Makedonija treba da gi napravi zaradi nejzinata integracija vo Evropa. Na prvo mesto, sekako, e stabilizacijata na bezbednosen, politi~ki i ekonomski plan. Po voeniot konflikt vo 2001 godina, avtorot na tekstot zabele`uva dosta pozitivni procesi koi se naso~eni kon celosnata implementacija na Ramkovniot dogovor od Ohrid 2001 godina, vo {to spa|a i donesuvaweto i sproveduvaweto na zakonite od prioritetno zna~ewe za ponatamo{na stabilizacija na zemjata; potoa, odr`uvaweto na fer i demokratski izbori, kako klu~en preduslov za priem vo Evropskata unija... Na krajot, porane{niot evropratenik vo Makedonija vo negovata analiza se fokusira, pred se, na silite i kapacitetite koi zemjata gi poseduva za izlez od politi~kata kriza.