Van~o UZUNOV

STRATE[KI DETERMINANTI ZA DINAMIZIRAWE NA IZVOZOT NA MAKEDONIJA VO EU

1.

Targeten profil na makedonskata ekonomija

ojdovnite targetni elementi na idniot profil na makedonskata ekonomija, ne podredeni po redosledot na nivnoto zna~ewe bidej}i site se ednakvo zna~ajni, se otcrtuvaat vo slednite momenti: a) makedonskata ekonomija treba da stane ekonomski entitet koj e potpolno integriran vo regionalnoto i vo svetskoto ekonomsko okru`uvawe. Vo ovoj postulat ednakvo se bitni site atributi - entitet, potpolno i integriran, kako {to e biten i predmetot vo re~enicata - regionalno i svetsko ekonomsko okru`uvawe. Pritoa, atributot entitet treba da ozna~uva posebno i specifi~no profilirana celina, t.e. celina koja sodr`i karakteristiki koi jasno ja oddeluvaat od drugi analogni entiteti, me|utoa namerno neimenuvana kako ekonomija

Van~o Uzunov e doktor po ekonomski nauki i docent na Pravniot fakultet vo Skopje na predmetot primeneta ekonomika.

28

Van~o Uzunov

na dr`avata Makedonija, bidej}i toa bi sugeriralo na ome|ena i relativno za{titena celina, koja so drugite ekonomii komunicira zaradi neophodnosta ili prinudenosta. Takva e, s# u{te, vo golem del makedonskata ekonomija , no tokmu od takvata profiliranost taa treba da se oddale~i. Inaku, bi ostanala ekonomija so profil karakteristi~en za periodot od pred najmalku edno desetletie, ako ne i pove}e. Terminot entitet e upotreben da ozna~uva poinakov kvalitet, odnosno kvalitet na edna nacionalna ekonomija so profil na specifi~en ekonomski teritorijalitet vo ramkite na edno po{iroko okru`uvawe. Vo ekonomskite (i ostanatite) konsideracii, vo Makedonija vo idnina, ne treba da se pravi razlika me|u doma{en i me|unaroden (na{ ili stranski): pazar, proizvod, kapital, cena, kamatna stapka, knowhow, dizajn, ideja i sli~no. Najgolem del od parametrite vo makedonskata ekonomijata treba da bidat relativizirani kako da ne postojat ekonomski granici (ogradi) do kade reperot na relativiziraweto treba da se protega. Mnogu tesno povrzano, vsu{nost identi~no so navedeniot moment, e i zna~eweto na upotrebenite atributi - potpolno i integriran entitet. Vpro~em, ostvaruvaweto na relaciite na nesegmentirawe i nesekvencionirawe na horizontite na relativitetnite reperi vo ekonomskite odnosi vo Makedonija na doma{ni i stranski, samo po sebe zna~i potpolno me|unarodno ekonomsko integrirawe. Makedonskata ekonomija treba da go iskreira takviot del od sopstveniot profil kako za{titen znak, kako nejzin znak za prepoznavawe. Tesno povrzan so prethodniot se nao|a targetniot postulat deka: b) makedonskata ekonomija treba da stane ekonomski entitet ~ii tekovi se celosno i isklu~ivo pazarno determinirani i uredeni. Mo`e da se ~ini deka vo sega{nata sostojba, posle desetgodi{no praktikuvawe na tranzicija na makedonskata ekonomija kon pazarna ekonomija, potenciraweto na dimenzijata pazarnost i pazarno ureduvawe na ekonomskite tekovi e izli{no. Me|utoa, analizite poka`uvaat (V. Uzunov, 2001) , deka toa ne e tokmu taka. S# u{te postojat brojni aspekti od ekonomskata realnost na Makedonija kade pazarniot metod na rabotewe ne e navlezen. Ponatamu, mo`ebi e u{te pobiten i eden drug fakt, koj govori deka vo Makedonija vo brojni segmenti dr`avata - vladata vo nej-

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

29

zino ime - s# u{te pretstavuva edinstven arbiter na opredeluvaweto i ureduvaweto na ekonomskite tekovi. Vo golem del kon toa pridonesuva faktot {to, tokmu so ogled na malata dimenzija na ekonomijata, relativno golem broj segmenti vo ekonomijata na Makedonija se neizbe`no monopolizirani, od kade sledi deka dr`avnata regulacija e sepak podobriot izbor od ~istiot pazar. No, zatoa prethodno i stana zbor za potpolnata integracija na makedonskata ekonomija kako horizont koj (treba da) pretstavuva solucija na vakvata suboptimalnost. Sleden moment koj se potencira so postavuvaweto na targetniot profilno-determinira~ki postulat nare~en celosno i isklu~ivo pazarno ureduvawe na ekonomskite tekovi, pretstavuva neophodnosta od strani~noto pozicionirawe na Vladata na Makedonija vo odnos na ekonomijata. S# dosega, Vladata vo odnos na Makedonija, namesto strani~en, pretstavuva centralen lost na brojni tekovi vo ekonomijata, a toa treba da se izmeni. Ponatamu, postulatot otcrtan kako isklu~ivost na pazarniot metod na ureduvaweto na ekonomskite tekovi vo Makedonija, treba da zna~i i prifa}awe na pazarniot rivalitet i konkurencijata kako edinstveno pravilni na~ini na delovno (i sevkupno) rabotewe. Prakti~no i na~in na `iveewe. Tuka stanuva zbor za potrebata od re~isi potpolno promenuvawe na umstvenata naso~enost, kako {to toa se narekuva vo literaturata, verojatno na nad 90% od gra|anite na Makedonija (procentot treba da se razbere vo kvalitativna, a ne vo kvantitativna smisla). Pazarniot rivalitet i konkurencijata se dimenzii koi treba da stanat pozitivni i op{to prifateni vrednosni parametri i moralna norma vo Makedonija, za razlika od sega{nata dominantna prifatenost na paternalisti~kiot za{titni~ki odnos koj ednostavno se bara od strana na Vladata vo mnogu golem broj domeni, ednakvo kako i re~isi op{to prifatenata naso~enost kon barawe ekskluzivitet i isklu~oci vo oddelni situacii, permanentnoto poso~uvawe na sopstvenoto strategisko zna~ewe itn. Sleduva eden targeten postulat koj e ednakvo interesen i navidum op{to poznat: v) makedonskata ekonomija treba da stane ekonomski entitet ~ii tekovi se celosno i isklu~ivo determinirani i uredeni preku zakonodavstvoto i preku po~ituvaweto na zakonitost. Zvu~i navistina mnogu poznato, me|utoa, tokmu toj moment

30

Van~o Uzunov

dava alibi za pra{aweto: zo{to toga{ ne e taka vo realnosta vo Makedonija? Zo{to analizite (V. Uzunov, 2001), koga poka`uvaat ne{to podobri ocenki vo kontekstot na kvalitetot i adekvatnosta na vovedenata regulativa vo Makedonija - {to pak ne zna~i deka taa ne mo`e i ponatamu da se podobruva - ne poka`uvaat i pomalku nepovolna sostojba vo pogled na (ne)sproveduvaweto na regulativata, kako i podobri ocenki vo odnos na (ne)po~ituvaweto na zakonitosta, (ne)zavisnosta na sudstvoto i sl. Stanuva zbor za edna specifi~nost koja proizleguva od tranzicijata, odnosno od ostatocite proizlezeni od dolgogodi{noto praktikuvawe i `iveewe vo ureduvawe so sosema poinakva logika na funkcionirawe, a toa s# u{te ovozmo`uva nekazneto praktikuvawe na nezakonitost. Toa, pak, zna~i deka navedeniot targeten postulat navistina ostanuva validna dimenzija koja treba da se akcentira i na ~ie ostvaruvawe treba permanentno da se dejstvuva. Tesno povrzan so postulatot zakonitost, vsu{nost vo negovite ramki, e i aspektot na: g) transparentnosta vo ureduvaweto na odnosite na pazarot vo Makedonija Treba da se postigne transparentnosta da stane izrazena kvalitativna karakteristika na ureduvaweto na ekonomskoto okru`uvawe vo Makedonija. Transparentnosta, vo navedeniot kontekst, vo najgolema mera e povrzana so na~inot na raboteweto na Vladata i vkupnata javna administracija vo Makedonija, {to kako karakteristika treba da zna~i doslednost i vo ostvaruvaweto na pazarniot metod na ureduvawe na ekonomskite tekovi. Transparentnosta e neophodna za pravilnoto funkcionirawe na sekoj pazaren mehanizam, pa zatoa taa treba da bide op{ta i edinstvena karakteristika i vo regulatornoto ureduvawe na pazarnite odnosi. Od druga strana, bi bilo re~isi i nekulturno dokolku kako argumentacija za eventualno postoewe transparentnost vo ureduvaweto na pazarnite odnosi vo Makedonija, se navede argumentot deka toa se postignuva so objavuvawe na regulativata vo slu`benite glasila, ili so javnoto objavuvawe na tenderi i sl. Tuka stanuva zbor za potrebata od transparentnost vo prakticiraweto na vlasta i vo sproveduvaweto na regulativata; potoa, za transparentnost i vo na~inite na odlu~uvaweto po javnite tenderi; potoa, za potrebata od sozdavawe na regulatorno opredelena nemo`nost za ostvaruvawe na konfliktni interesi itn.

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

31

Sledniot targeten postulat na idniot profil na makedonskata ekonomija se odnesuva na vremenskiot horizont, koj treba da pretstavuva reper i kvalitativen atribut na doma{noto pazarno milje, a glasi: d) makedonskata ekonomija treba da stane ekonomski entitet vo koj horizontite na delovnoto pazarno rabotewe se isklu~itelno dolgotrajni Ovoj postulat proizleguva od teoretskite soznanija za kreiraweto konkurentnost na nacionalnata ekonomija koi treba da se po~ituvaat, kako i od iskustvoto na drugi ekonomii. Dolgoro~nosta na delovniot horizontot voop{to ne zna~i nefleksibilnost i neadaptibilnost, tuku (treba da) zna~i oddadenost i upornost. Vsu{nost, dolgoro~nosta na horizontot, odnosno veruvaweto vo sistemot, zapo~nuva so odr`anata stabilnost na makroekonomskite tekovi i varijabli, kako i so realnata uverenost od strana na site subjekti - gra|ani i biznisi - vo nivnata odr`livost na dolg rok. Sprotivno na ova bi bila permanentnata naso~enost na individuite (gra|anite) i biznisite isklu~ivo kon kratkoro~no snao|awe, kakva {to e sega situacijata vo Makedonija. Od druga strana, pak, dolgoro~nosta na horizontot, pokraj so odr`anata stabilnost, se kreira i so celosnoto neme{awe na vladata vo delovnoto rabotewe na biznisite. Ova poso~uva deka, vsu{nost, stanuva zbor za zloupotreba na argumentot odr`ana stabilnost koga toj, vo politi~ki celi, se koristi kako argument za potrebata od nemenuvawe na vladata. Mnogu e pobitno kakva e pozicijata na vladata vo ekonomijata i delovniot `ivot - centralna ili strani~na - otkolku {to e bitno da ne doa|a do ~esto menuvawe na vnatre{no politi~kata konstelacija. Sledniot targeten postulat glasi: (|) makedonskata ekonomija treba da stane fleksibilen, adaptibilen i dinami~en ekonomski entitet, sposoben relativno lesno da gi sovladuva kriznite situacii. I ovaa dimenzija e mnogu bitna, osobeno dokolku se dovede vo korelacija so prvonavedenata premisa za celosna integriranost na makedonskata ekonomija vo okru`enieto, bidej}i ekonomiite koi se pove}e eksponirani na me|unarodna konkurencija se, vo princip, pove}e ranlivi. Sepak, toa ne treba da pretstavuva argument vo prilog na eventualna politika na za{tita na makedonskata ekonomija od konkurencijata od stranstvo (koj

32

Van~o Uzunov

~esto mo`e da se sretne vo retorikata i javnite debati po ova pra{awe, kako i vo oddelna literatura) tuku, naprotiv, treba da zna~i odr`an napor kon izgraduvawe struktura na makedonskata ekonomija, koja }e bide sposobna da gi amortizira site eventualni ekonomski potresi koi mo`at da doa|aat od okru`uvaweto. Toa e ednata dimenzija, dodeka slednata dimenzija vo ramkite na ova na~elo se odnesuva na potrebata od kreirawe adekvatna ekonomska struktura na makedonskata ekonomija, koja bi bila dovolno fleksibilna i adaptibilna vo sledeweto i brzoto prifa}awe na promenite koi, vo sovremenata konstelacija na dinami~en tehnolo{ki razvoj, se isklu~itelno izrazeni. Tuka treba, so tekot na vremeto, da se nadogradi i karakteristikata nare~ena dinami~nost na ekonomskoto okru`uvawe vo Makedonija, odnosno, so toa se misli na postepeno izgraduvawe i na kapacitativnost na doma{nite biznisi da sledat (koga ve}e ne mo`at da kreiraat) sovremen specifi~en tehnolo{ki progres. Ova iska`uvawe treba da se nadopolni i so iska`uvawe za toa na {to s# se misli koga se veli fleksibilna, adaptibilna i dinami~na ekonomija proizlezena od nejzinite strukturni osobenosti. Se misli na strukturni osobenosti koi treba da pretstavuvaat targeten element vo mnogu {irok kontekst za ekonomijata na Makedonija, kako na primer: vo strukturata na dejnostite (industriite) - t.e. adekvaten soodnos tradicionalni - sovremeni industrii; vo sopstveni~kata struktura - t.e. dominacija na privatnata sopstvenost; vo strukturata na goleminata na biznisite - t.e. dominacija na mali i sredni biznisi; vo inter-delovnite relacii - t.e. dominacija na delovniot klastering; vo intra-delovnata organizaciona struktura - t.e. dominacija na sovremeniot strategiski menaxment i marketing vo raboteweto na delovnite entiteti; vo strukturata na relaciite biznisi-vlada - t.e. postignuvawe neutralnost na biznisite od vladata. Vo sekoja sovremena ekonomija, vladata i javniot sektor nikoga{ ne mo`at, vsu{nost i ne treba, da pretstavuvaat najdinami~en pazaren entitet, a ottuka proizleguva i neophodnosta od distancirawe na zavisnosta na biznisite od vladata. Vo se-

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

33

ga{nite priliki vo Makedonija, ~esto, se ~ini deka sostojbata e sprotivna - tokmu Vladata pretstavuva segment podinami~en i naso~en kon promeni pove}e od mnogu biznisi. No, so toa navedeniot targeten postulat samo dobiva vo te`ina i mnogu e bitno takvata konstelacija da bide nadminata. Sledniot targeten postulat glasi: e) makedonskata ekonomija treba da stane ekonomija koja u~i, ekonomski entitet sposoben da sozdava a ne isklu~ivo da go eksploatira maloto dadeno bogatstvo na Makedonija, koe go prodava kako evtin resurs na EU pazarite. Za ostvaruvawe na ovoj targeten postulat, potrebno e menuvawe na umstvenata naso~enost na golem del na populacijata, duri i na oddelni kompetentni profesionalci, menaxeri, vladini sovetnici i drugi avtoriteti. Vsu{nost, stanuva zbor za potreba od u~ewe na novite lekcii koi gi pi{uva sovremenata svetska ekonomska konstelacija, bidej}i su{tinata na nepoznavaweto i neprifa}aweto na novite paradigmi, se sveduva na (premnogu) dobro i solidno nau~eni lekcii so odminat rok na traewe, na razmisluvawe ostanato od poinakva konstelacija na odnosite, kako i na recidiv koj i ponatamu gi determinira vkupnite ekonomski tekovi vo Makedonija. Me|utoa, mnogu e bitno navedenata promena da bide postignata, bidej}i, inaku ne mo`e da dojde do progres. Ednostavno ka`ano, ne mo`e da se o~ekuva sovremenite paradigmi da bidat vrateni nazad isklu~ivo zatoa {to nekoj ne saka ili ne mo`e da gi prifati, tuku smetkata za negativniot efekt od nivnoto neprifa}awe }e treba da ja plati samiot toj koj ne gi razbira i prifa}a. Ostanuvaat u{te dva elementi - targetni postulati, od koi edniot glasi: `) makedonskata ekonomija treba da stane ekonomski entitet koj go karakteriziraat jasno profilirani klasteri na konkurentni industrii, kako domeni vo ~ii ramki treba da se odviva vkupniot ekonomski dinamizam Analizite (V. Uzunov, 2001 ), poka`uvaat deka postojnata konstelacija na raboteweto na biznisite vo Makedonija, vo golema mera, se sveduva na nivna izrazena samoizoliranost, poluavtarhi~nost, tromost, monopoliziranost i intra-delovni komunikacii svedeni na potrajno dogovoreni zdelki za nabavka i plasman. Tie karakteristiki ja opredeluvaat izrazenata delovna nekonkurentnost na biznisite vo Makedonija, kako i nivnata ne-

34

Van~o Uzunov

ophodna potreba od permanento barawe protekcionizam od kakov bilo vid - ako ne formalen toga{ neformalen. Toa se intradelovni odnosi i korporativna konkurentna pozicioniranost ednakvi re~isi kako pred polovina vek. Od druga strana, teoretskite ekonomski konsideracii i literaturata poso~uvaat deka sovremeniot profil na istite aspekti - intra-delovnite odnosi i pazarnoto konkurentno pozicionirawe na biznisite treba da bidat sosema razli~ni: otvoreni, kooperativni, dlaboki, zaemnopottiknuva~ki odnosi, na trajna osnova i fleksibilni pozicii postaveni relacii. Od druga strana, me|unarodno delovno konkurentno pozicionirawe treba da bide bazirano na permanenten otvoren rivalitet i pazarna konkurencija za steknuvawe dominanten (t.e pogolem) udel na pazarot. Tokmu {irinata na nesovpa|aweto pome|u postojnata konstelacija vo Makedonija i targetnata sostojba kakva {to taa treba da stane, ja otcrtuva te`inata i zna~eweto na navedeniot targeten postulat. Ne treba da postoi gradacija pome|u site tuka debatirani postulati, tie site se ednakvo bitni, me|utoa ne treba da postoi nitu mislewe za eventualna pomala va`nost na oddelna dimenzija. Zatoa i ovoj postulat ednakvo e bitno da bide postignat. Posledniot vo redosledot targetni postulati e postulatot deka: i) makedonskata ekonomija treba da stane specifi~en, razli~en i prepoznatliv ekonomski entitet - teritorijalitet, iako ednovremeno celosno vklopen vo odnosite koi gi postavuva okru`uvaweto Konkurentnosta na edna ekonomija se kreira vrz osnova na razli~nost, a ne vrz nejzina potpolna identi~nost so drugi (konkurentni) ekonomii. Tokmu potrebata od primena na ova soznanie vo praktikata, doveduva do poso~uvaweto na sega navedeniot targeten postulat na idnata profiliranost na makedonskata ekonomija. Toa, vo bukvalna smisla, zna~i deka idniot makedonski ekonomski entitet integriran vo regionalnoto okru`enie, pokraj belezite koi }e gi poseduva kako analogni na okru`enieto, treba da poseduva i edna niza specifi~nosti koi }e pretstavuvaat odraz i izraz na negovata osobenost. Toa treba da budat elementi, koi, pokraj razli~na i specifi~na, makedonskata ekonomija treba da ja napravat i atraktiven ekonomski entitet, odnosno po`elno mesto za vodewe biznis i za locirawe na delovnite aktivnosti na me|unarodno (globalno) mobilnite biznisi.

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

35

2.

Globalizira~ka unificiranost vo idniot konkurenten profil na makedonskata ekonomija

Procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija, ~ii del pretstavuva i Evropskata unija, doveduva do nekolku specifi~ni ishodi: unifikacija na politi~kite, pravnite, sistemsko-ekonomskite i makroekonomskite aspekti na sekoja nacionalna ekonomija, pri ednovremeno istaknuvawe na specifi~nite mikroekonomski aspekti na sekoj unificiran a unikaten lokalen ekonomski region. Navedeniot stav pretstavuva edna od pojdovnite dimenzii vo otcrtuvaweto na targetnata struktura vo relaciite me|unarodna unificiranost - lokalna specifi~nost vo konkretniot slu~aj na makedonskata ekonomija. Dokolku treba da postigne odr`livo dinamizirawe na ekonomskiot razvoj, pretstaveno preku postepeno integrirawe vo EU, makedonskata ekonomija isto taka treba da gi prifati i iskreira navedenite relacii - oddelni domeni kako me|unarodna (EU) unificiranost, a oddelni kako lokalna specifi~nost. Se postavuva otvorenoto pra{awe: [to vsu{nost toa zna~i vo konkretniot slu~aj na makedonskata ekonomija? [to s# treba da se promeni i iskreira? Del od reformite se ve}e prezemeni, no dobar del ostanuvaat da bidat akcentirani. 2.1. Izgradba na adekvatna pravna ramka Najbiten temel vrz ~ija osnova se gradat sovremenite svetski ekonomski odnosi, pretstavuva pravnata ramka koja gi definira doma{noto okru`uvawe i ambient. Pravnata ramka pretstavuva mnogu biten i specifi~en domen na vlijanie vrz sovremenite ekonomskite relacii vo sekoe op{testvo, bidej}i, pokraj definiraweto na ambientot, taa ednovremeno pretstavuva i medium niz koj egzistiraat sevkupnite odnosi vo ekonomijata. Vpro~em, sovremenite ekonomski teorii pravnata ramka na edna ekonomija ja tretiraat i kako ekonomska kategorija, ednakvo kolku i klasi~nite ekonomski kategorii: pari, pazar, ceni itn. Ottuka sledi deka pravnata ramka na edna ekonomija treba, paralelno, da pretstavuva odraz i medium na ostvaruvawe i na onie dimenzii koi }e se kreiraat kako globalno unificirani, kako i na onie dimenzii koi se kreirat kako lokalno specifi~ni. Takviot ednovremen soodnos, navidum, mo`e da sozdava kon-

36

Van~o Uzunov

tradiktornost. No, toa i ne mora da bide taka. Re{enieto vo slu~ajot na Makedonija se nao|a vo kreiraweto na edna optimalna kombinacija na delovi na pravno-regulatornata ramka na doma{noto okru`uvawe koi }e bidat vistinska slika na onie dimenzii koi ja pretstavuvaat najdobrata praktika na EU, kako i na delovi od istata ramka, koi, ovozmo`uvaj}i dozvolena komocija na izbor, }e zna~at otvoreno pole na mo`nosti za artikulirawe na lokalnite specifi~nosti. Istite relacii ne pretstavuvaat nekoja isklu~itelna novina vo pravnite sistemi, me|utoa, tokmu vo takvata konstelacija mnogu e bitno da bidat jasno razgrani~eni konkretnite domeni kade }e bidat ostvaruvani kopirawa (ugleduvawe) ili prenesuvawe na regulativa od EU, od domenite kade treba da postoi prostor za eksponirawe na lokalnite specifi~nosti. 2.2. Izgradba na adekvaten ekonomski sistem Sledna dimenzija so me|unarodno unificira~ki karakteristiki pretstavuva ekonomskiot sistem. Ekonomskiot sistem se definira kako organizaciona struktura na ekonomijata, koja gi vklu~uva me|usebno povrzanite elementi: 1) vidovi sopstvenost (pove}e kategorii); 2) tipovi na odnosi me|u subjektite vo ekonomijata (rabotni ili delovni); 3) zbir na instutucii (kompletna institucionalna infrastruktura na ekonomskiot sistem); 4) na~ini na upravuvawe i rakovodewe so delovnite entiteti; i 5) metodi na ureduvawe na ekonomskite tekovi (pazaren ili planski). Osnovnata premisa zad ovie relacii, se sveduva na faktot deka kombinacijata i osobenosta kaj site elementi na ovoj konglomerat definiciono e determinirana od vidovite na sopstvenosta vo ekonomijata, vo zavisnost od {to site ostanati elementi, pomalku ili pove}e, avtomatski go imaat definirano sopstveniot karakteristi~en beleg. Ottuka, bi sledel eden premnogu lesno izvle~en zaklu~ok deka, kreiraj}i ja sopstveni~kata struktura na nacionalnata ekonomija na Makedonija (vo konkretniot slu~aj), na na~in konzistenten na me|unarodno unificira~kite modaliteti, strukturata na unificira~kite parametri kaj ostanatite elementi na ekonomskiot sistem sleduva re~isi sama po sebe, kako eden vid tipizirana {ema. Me|utoa, tuka e sodr`an eden golem nedostatok. Navedeniot konglomerat na elementi pretstavuva edna isklu~itelno

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

37

kompleksna struktura, vo koja se sodr`ani dimenzii koi pretstavuvaat tipi~no i makro i mikroekonomski relacii. Zatoa, neizbe`no se pojavuvaat raznorodni kombinacii me|u elementite. Bez pregolemo debatirawe ponatamu vo ovoj moment, za da mo`e direktno da se odgovori na pra{aweto, treba da se napravi edna distinkcija pome|u navedenite elementi na: 1) makroekonomski sistemsko-ekonomski kategorii, kade relaciite vo sovremeniot ekonomski sistem treba da tendiraat kon me|unarodno unificira~ki parametri, kade pripa|aat elementite: a) vidovi na sopstvenost; b) zbir na instutucii; i v) metodi na ureduvawe na ekonomskite tekovi; i mikroekonomski kategorii, kade relaciite ostanuvaat istaknato lokalno specifi~ni, sozdavaj}i go bogatstvoto na razli~nost i specifi~nost na sekoja ekonomija, a kade pripa|aat elementite: a) tipovi na odnosi me|u subjektite vo ekonomijata (rabotni ili delovni); i b) na~ini na upravuvawe i rakovodewe so biznisite.

2)

Vo prodol`enie, najnapred nakratko }e stane zbor za makroekonomskite relacii, a potoa, vo narednoto podzaglavie, i za mikroekonomskite. Sopstveni~ki relacii Sopstveni~kite relacii vo sekoja ekonomijata pretstavuvaat dimenzija vo odnos na koja razli~nite poimawa i ideolo{ki predubeduvawa se dovedeni do to~ka na potpolno iskristalizirani soznanija. Site porane{ni eksperimenti so specifi~ni oblici na sopstvenost, empiriski potvrdeno doveduvaat do inferiorni i suboptimalni efekti i, vo ovoj kontekst, globalniot trend kon sozdavawe pazarni ekonomski relacii bazarani na dominantna privatna sopstvenost vrz kapitalot, ostanuva najdobrata poznata solucija. Zatoa, nasokata prezemena vo ovoj kontekst so privatizacijata vo Makedonija, vo princip treba da se smeta kako ispravna, a mo`e da se debatira (no ne vo ovoj osvrt) pra{aweto dali e taa sosema ispravno i sprovedena.

38 Institucionalna struktura

Van~o Uzunov

Institucionalnata struktura (ramka) na sekoj sovremen ekonomski sistem, pridru`ena so pazarno ureduvawe na tekovite i privatna sopstvenost vrz kapitalot, se profilira kon distinkcija na 4 kategorii institucii: 1) biznisi (ili delovni entiteti) - raznorodni po dejnosta i vidot, kade se vbrojuvaat i javnite; 2) dr`avni organi; 3) op{testveno-politi~ki organizacii - partii, sindikati, komori i sl.; i 4) doma}instva - proizvodni, potro{uva~ki i me{oviti. Takviot profil na institucionalna infrastruktura makedonskata ekonomija ve}e go ima ostvareno, a natamo{nite trendovi treba da koincidiraat so avtohtoniot razvoj na sistemot vo procesot na integracijata vo EU. No, treba da se podvle~e i faktot deka, so ogled na malata dimenzija na makedonskata ekonomija, dr`avniot sektor (dr`avnite organi) vo Makedonija treba da se profilira kon minimizirawe na negoviot obem. Vsu{nost, zaradi malata vkupna dimenzija na makedonskata ekonomija, normalnata dimenzija na vladiniot aparat tipi~na za drugi dr`avi stanuva aspekt koj mo`e trajno da pretstavuva golem vgraden tro{ok za makedonskata ekonomija, generiraj}i so toa i vgradeno skapa ekonomija . Sledi zaklu~okot deka, vo funkcija na pretvoruvawe na negativniot parametar vo pozitiven, organizacionata struktura na vladiniot aparat vo Makedonija treba da bide specifi~no koncipirana, na na~in koj ovozmo`uva efikasnost so pomali tro{oci, {to vo golema mera zna~i privatizirawe na relativno golem broj tipi~no javni funkcii vo ekonomijata. Bi pretstavuvalo pregolema ambicija tuka da bidat nabroeni site konkretni domeni kade toa e mo`no, no zaklu~okot ostanuva validen. 2.3. Vodewe adekvatna makroekonomska politika Ostanuva poso~uvaweto i na dimenziite vo oddelnite vidovi makroekonomska politika, vo ramkite na celokupniot makroekonomski menaxment vo idniot pazarno ureden sistem na Makedonija. Makroekonomskata politika, vo osnova, sodr`i ~etiri segmenti: monetarna i fiskalna politika, politika na ekonomski odnosi so stranstvo i politika na raspredelba. I tuka, sprotivno na ~estite i brojni uveruvawa iznesuvani vo doma{nata

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

39

literatura, treba da se po~ituva trendot na globalizira~kata unifikacija. Vo tie dimenzii ne mo`e da postojat sozdadeni lokalni specifi~nosti, a so toa da se smeta deka ekonomijata pretstavuva atraktiven pazaren target, atraktivna investiciona lokacija, ili isklu~itelno efikasen ekonomski entitet, koj ovozmo`uva adekvatno okru`uvawe za delovno rabotewe. Toa zna~i deka i makedonskata ekonomija ne treba da nastojuva da kreira specifi~na (makedonska) makroekonomska politika. Navleguvaj}i vo malku pogolema dlabo~ina, po~ituvaweto na navedeniot zaklu~ok gi otcrtuva slednite viduvawa za oddelnite segmenti: Monetarna politika Vo odnos na aspektite od monetarna priroda i devizniot kurs, treba da se postigne napu{tawe na doma{nata nacionalna valuta - denarot i prifa}awe na evroto kako makedonska valuta. So toa, }e se postignat dve bitni celi: a) makedonaksta ekonomija }e postigne celosna integriranost vo evropskata ekonomija; i b) makedonskata ekonomija bi steknala eden traen reper vrz ~ija osnova }e se ralativiziraat ekonomskite interakcii pome|u doma{nite subjekti. Vsu{nost, vo toj slu~aj, na ekonomskata kategorija nacionalna valuta na Makedonija bi i ostanala edinstveno funkcijata razmensko sredstvo, a site ostanati klasi~ni funkcii bi bile nepostojni. Takviot ishod e povolen, osobeno od dolgoro~en aspekt, bidej}i se sozdava trajno stabilna i celosno relativitetna osnova na koja }e se nadograduvaat doma{nite delovni ekonomski odnosi. Sledniot iskaz vo ovaa smisla, e tezata deka prifa}aweto na evroto kako valuta na Makedonija treba da se napravi relativno brzo (naskoro), a ne da se ~eka periodot koga takviot ishod bi proizlegol re~isi samiot po sebe. Biten e i momentot deka takviot oblik na {ok terapija vrz doma{nata ekonomija, mo`e da sozdade golem pritisok za brzo prilagoduvawe na doma{nite biznizi kon dolgoro~no izmenetata konstelacija, a ednovremeno se sozdava i prostor za potencirawe na makedonskata ekonomija kako atraktivno i potpolno analogno delovno okru`uvawe so okru`enijata vo EU ekonomiite. Kone~no, promenata na sega{nata makedonska valuta so evroto, kako reformski is~ekor, bi mo`ela polesno da se napravi dokolku se pravi vo uslovi

40

Van~o Uzunov

na porudimentarna doma{na ekonomska konstelacija, otkolku {to bi bil slu~ajot vo odreden podocne`en period, koga i doma{nite tekovi i povrzanosta so drugite pazari bi bile pokompleksni. No, treba da se dodade i faktot deka sekako postojat i sosema sprotivni mislewa od navedenoto, koi proizleguvaat ili od razli~ni predubeduvawa, ili od veruvaweto deka so promenata bi bil naru{en komoditetot od steknatite pazarni (i politi~ki) pozicii na poedinci vo makedonskata ekonomija, so {to zada~ata se uslo`nuva. Retorikata so sprotivna logika od navedenata e vsu{nost naj~estiot slu~aj vo Makedonija. Fiskalna politika Vo kontekst na aspektite na fiskalnata politika, konstelacijata vo slu~ajot na makedonskata ekonomija isto taka treba da tendira kon potpolno implementirawe na re{enijata primenuvani vo ekonomiite na zemjite-~lenki na EU. Vpro~em, voveduvaweto na DDV vo Makedonija pretstavuva pridvi`uvawe vo taa nasoka, a sega edinstveno mo`e da se postavi pra{aweto za{to toa ne e napraveno porano. Ednakvo kako {to reformskoto namaluvawe na stapkata na odano~uvaweto na dobivkata vo Makedonija - stapkata od 15% - pretstavuva promena so isklu~ivo pozitiven ishod. No, dvata primera govorat deka, iako odnapred mo`e da se ~ini deka odredeni reformski ~ekori bi bile te{ko digestirani vo Makedonija, ishodot ne e takov, {to dozvoluva pravo na pogolema smelost vo idnina. Ova iska`uvawe govori za potrebata od poskoro reformirawe i vo domenite na uredenosta na penziskoto osiguruvawe vo Makedonija, kako i na dava~kite povrzani so zdravstvenoto osiguruvawe. Tie segmenti }e moraat da bidat vklopeni vo pazarna konstelacija, a dokolku poskoro se zapo~ne, dotolku }e bide i polesno. Politika na raspredelba Tesno povrzan e i aspektot na politikata na raspredelba (na BDP) vo Makedonija. Tuka ostanuvaat slednite iska`uvawa: treba {to poskoro da bidat prezemeni promeni vo nasoka na namaluvawe na zafa}awata od strana na dr`avnite fondovi ili buxetot nameneti za preraspredelba ili za alimentirawe na oddelna javnata potro{uva~ka. Ovie promeni sekako deka nema da

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

41

bidat nitu lesni, nitu kratkotrajni. Golem del od populacijata vo Makedonija ne mo`e vedna{ da bide staven vo situacija od privatni sredstva da gi alimentira sopstvenite tro{oci za zdravstveno i penzisko osiguruvawe, na primer, bidej}i dolg niz godini privatnite sredstva na taa populacija bile sobirani vo javni fondovi, i sega, vo periodite na ~ista potro{uva~ka na prethodno neakumuliranite sredstva od strana na istata populacija, re~isi ne postojat izvori od kade toa bi bilo ostvareno. Ottuka, sledi deka treba poskoro da se zapo~ne so reformite, bidej}i kolku pominuva vremeto, tolku i brojnosta na izdr`uvana populacija so odminata rabotosposobna vozrast se zgolemuva, {to gi ~ini samite promeni s# pote{ki. 3. Lokalna specifinost vo idniot konkurenten profil na makedonskata ekonomija

Za razlika od dosega debatiranite, ostanatite dimenzii na ekonomijata na Makedonija treba da imaat sosema razli~en karakter i profiliranost. Odnosno, namesto me|unarodno (globalizira~ki) unificirani, tie treba da bidat izgraduvani kako lokalno specifi~ni dimenzii. Vo najop{ta smisla, ovie dimenzii se sveduvaat na mikroekonomskite aspekti na doma{noto delovno okru`uvawe, kako i na specifi~nostite vo korporativnite strategii i operacii. Isto taka, tie vo golema mera se zavisno povrzani i so lokalnite specifi~nosti od mentaliteten, tradicionalen i istoriski karakter, koi se kratkoro~no re~isi nemenlivi - potrebni se isklu~itelno dolgotrajni periodi za nivno preoblikuvawe. Vsu{nost, zatoa tie dimenzii i se potenciraat kako lokalno specifi~ni. Celata su{tina na sovremenata razvojna ekonomska politika, so eden zbor, mo`e da se svede na faktot i na~inot kako takvite specifi~nosti da bidat pretvoreni vo adekvaten i po`elen ambient za delovno rabotewe, a, pak, samata specifi~nost treba da determinira nemo`nost za nivno replicirawe i kopirawe vo drugi sredini. Istoriski nabquduvano, vo Makedonija se vkrstuvale i isprepletuvale dva poznati tipizirani modaliteta na delovna organizacija, delovni odnosi i na~in na delovno rabotewe, na intra i inter-korporativni odnosi i na specifi~nost vo korporativnoto upravuvawe, i toa: mediteranski modalitet i maloaziski ili tursko-arapski (levantiski) modalitet. I dvata

42

Van~o Uzunov

modaliteti sodr`at specifi~nosti i sli~nosti, a i kaj dvata modaliteti oddelni elementi imaat ostanato kako karakteristika i do dene{niot period, dodeka oddelni elementi pretrpele promeni pod raznorodni vlijanija. Tranzicionata faza na Makedonija kon pazarna ekonomija, koja zapo~nuva pred edna decenija, ednovremeno zna~i i napor re~isi za prv pat da se konstruiraat baza i tradicii na industriski i uslu`en na~in na proizvodstvo i delovno rabotewe, pod dominacija na relacii koi gi diktira privatna sopstvenost i pazarno ureduvawe na ekonomskite vo Makedonija. Toa e mnogu specifi~en kontekst, verojatno najspecifi~en tokmu vo dimenzijata na mikroekonomskite relacii - delovnata organizacija, delovnite odnosi i na~inot na delovno rabotewe, intra i inter-korporativnite odnosi i specifi~nostite vo korporativnoto upravuvawe. U{te pove}e, sega ne stanuva zbor za specifi~nosti karakteristi~ni za erata na masovnoto (ili golemoseriskoto) industrisko proizvodstvo, tuku vo era na tehnolo{ki determiniran na~in na delovno rabotewe vo era na dominacija na znaeweto, kompjuterizacijata, telekomunikacionite mo`nosti itn. Se isprepletuvaat mnogu raznorodni vlijanija vrz sega{noto profilirawe na mikroekonomskoto (delovno) okru`uvawe na Makedonija: 1. Verojatno najizrazeno e histereznoto (ostanatoto potoa) vlijanie na specifi~nostite na socijalisti~kata era. Re~isi celokupnata sega{na populacija na Makedonija nikoga{, vsu{nost prv pat iskusuva pazarni delovni odnosi. Od druga strana, mo`e da se podvle~e, delovnite i site mikroekonomski odnosi koi bile iskreirani vo socijalisti~kiot period se celosno antipodni na edna sovremena pazarna ekonomska konstelacija. Golemo e vlijanieto i od ugleduvaweto na specifi~nostite na modalitetite od zapadna Evropa (EU), pa duri i na modalitetite od dale~niot istok (Japonija i aziskite tigri). Tie vlijanija, sega, vo periodot na tranzicijata, se prenesuvaat po pat na soznanija steknati od literaturata i drugi izvori, od nekoi (ili ne~ii) li~ni iskustva, od prisustvoto na raznite eksperti itn. Istite vlijanija se raznorodni, a ednovremeno se anti-

2.

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

43

3.

4.

podni i na osnovata na lokalnata konstelacija vrz koja se nalepuvaat. Golemo e vlijanieto i od ugleduvaweto na specifi~nostite na modalitetite od zemjite od regionot na jugoisto~na Evropa koi prethodno nemale socijalisti~ko ureduvawe (Grcija i Turcija). Tuka, vsu{nost, najmalku mo`e da stane zbor za antipodnost vo pogled na lokalnite specifi~nosti ostanati od tradicionalnite vlijanija vo Makedonija, iako sekako postoi antipodnost vo odnos na ostanatite specifi~nosti koi svoite koreni gi vle~at od socijalisti~kiot period. Postoi i eden vid na originerno (vrodeno, vgradeno) vlijanie koe doa|a do izraz od ona {to, na odreden na~in, pretstavuva istoriski genetski kod na doma{nata populacija na Makedonija. Toa vlijanie, vo golema mera, e sli~no na specifi~nostite koi tradicionalno i istoriski se isprepletuvale na ova podra~je, a verojatno istata sli~nost mo`e da se konstatira i vo podled na sega{nite specifi~nosti na nekoi zemji od regionot koi ne pominale niz socijalisti~ko ureduvawe. Zaradi poslednite dve vlijanija, vo nekoi dimenzii Makedonija pove}e nalikuva na maloaziska otkolku na zapadnoevropska dr`ava.

Zna~i, konstelacijata vo domenot na mikroekonomskite aspekti i vo na~inite na delovnoto rabotewe vo Makedonija vo dosega{niot period na tranzicijata pretstavuvaat eden amalgam, edna nespecificiranost, edna raznovidnost i edna fluidna sostojba. Postoi me{avina na s# i se{to. Takvata me{avina, prakti~no, doveduva do formiraweto na eden oblik na tipi~en balkansko-makedonski modalitet i kontekst na delovno rabotewe, koj e analogen i sli~en na sostojbata kaj nekoi od zemjite na regionot: Bugarija, SRJ, Hrvatska, Bosna, Albanija itn., no ne i vo potpolnost i iscelo analogen i na sega{nite modaliteti na Grcija i Turcija. Iako sli~ni, tie zemji nikoga{ nemale socijalisti~ko ureduvawe, a ottuka i negovi ostatoci. Ostanuva u{te edno mnogu bitno pra{awe, vsu{nost najbitnoto: Dali tokmu raznorodnosta i amalgamnata specificiranost na delovniot kontekst vo Makedonija treba da (se nastojuva da) ostane nejzina trajna mikroekonomska karakteristika i, pri toa,

44

Van~o Uzunov

toa da pretstavuva atraktiven specifi~en lokalen mikroekonomski kvalitet ili, pak, treba da se nastojuva so tek na vremeto da se iskreira nekakov poznat tipiziran modalitet na deloven kontekst i delovni relacii od nekoja druga sredina? Dokolku se prifati vtorata mo`nost, toga{ pra{aweto e: Od koja druga sredina? Mediteranska, levantiska, kontinentalno-evropska, anglo-saksonska, dale~no-isto~na? Ambicijata da bide daden eden deciden i definitiven odgovor na postavenata dilema bi bilo mo`ebi i neseriozno. Dovolno e ako se prifatat slednite soznanija: deka postoi izrazena lokalna specifi~nost vo Makedonija i regionalnoto okru`uvawe vo dimenzijata na na~inite i modalitetite na delovnoto rabotewe i deka taa kako takva treba i da se po~ituva. Site (uporni) nastojuvawa da se iskreira kontekst na ovaa specifi~nost koj bi bil celosno analogen i adekvaten na specifi~nostite vo drugi sredini, kolku i da se znae deka tokmu toj element vo tie sredini pridonesuval i pridonesuva za nivniot uspe{en ekonomski razvoj, }e ostanuvaat zaluden napor. Vsu{nost, u{te pove}e, ke go kompliciraat i bez toa kompleksnoto lokalno okru`uvawe, a efektite, vo najdobar slu~aj, }e bidat polovi~ni; deka treba da se ostavi period na vreme za da mo`e pojasno da se sogleda vo kakva nasoka }e se dvi`i evolucijata na lokalnata delovna specifi~nost vo Makedonija, {to nema da se slu~uva mnogu brzo; deka po~ituvaweto na lokalnata delovna specifi~nost treba da zna~i napor kon nejzino podetalno prou~uvawe; deka po~ituvaweto na lokalnata specifi~nost zna~i napor i kon nejzino apostrofirawe kako atraktiven parametar na konkurentnosta na ekonomijata {to, pak, treba da se razbere i kako potreba od formirawe takvi regulatorni re{enija koi }e dozvolat artikulacija na osobenostite, {to vo eden del zna~i deregulacija za tie da se oslobodat od stegi; deka po~ituvaweto na lokalnata mikroekonomska specifi~nost na Makedonija isto taka zna~i prifa}awe na faktot deka oddelni karakteristiki koi inaku se ~inat neadekvatni, ili duri i negativni karakteristiki,

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

45

}e ostanat podolgoro~no prisutni vo doma{nata delovna (i sevkupna) konstelacija. So posledniot iskaz sekako ne se misli na postojniot kriminal vo Makedonija vo poslednata decenija. Naprotiv. Borbata protiv kriminalot, osobeno protiv organiziraniot kriminal treba da bide silovita, uporna i dolgotrajna. Tuka se misli na ona {to vo sekojdnevniot govor se narekuva java{luk, bezobyirno i bezobrazno snao|awe, neprofesionalnost, ne~istotija itn. Tie dimenzii, eden relativno podolg period, za `al, no o~igledno }e treba da ostanat prifateni kako normalna praktika i moralna norma. Od druga strana, vo kontekstot na mikroekonomskoto okru`uvawe na makedonskata ekonomija se vbrojuvat i obrazovanieto, nau~no istra`uva~kata rabota, neprifatenosta na pazarniot rivalitet vo doma{nata ekonomija, a i u{te brojni drugi dimenzii. I tuka, se razbira, postojat specifi~nosti. No, vrz ovie dimenzii e mo`no poizrazeno aktivno da se vlijae vo nasoka na nivno preoblikuvawe soodvetno na razvojnite potrebi na makedonskata ekonomija. Zaklu~ok: Ovoj osvrt sodr`i dve pojdovni tezi. Prvo, deka dinamiziraweto na izvozot i ekonomskiot razvoj pretstavuvaat dvostrana relacija - sekoja go pottiknuva (ili onevozmo`uva) ostvaruvaweto na drugata. Vtoro, bidej}i ekonomskiot razvoj pretstavuva krajna posakuvana cel, a taa, pak, vo dene{niot svet, pretstavuva funkcija na me|unarodnata ekonomska inetgracija na dr`avite, zna~i deka i dinamiziraweto na izvozot treba da se nabquduva vo toj kontekst. Poa|aj}i od ovie tezi, strate{kite (dolgoro~nite) determinanti na dinamiziraweto na izvozot na Makedonija vo EU se sogleduvaat vo postepenoto izgraduvawe na makedonskata ekonomija kako adekvaten (ili analogen) del na ekonomiite na zemjite ~lenki na EU. Toa, najnapred, pretpostavuva postepeno oformuvawe na idniot profil na makedonskata ekonomija kako edna edna sovremena pazarna ekonomija, imaj}i gi, pri toa, predvid onie atributi koi niv gi karakteriziraat kako takvi.

46

Van~o Uzunov

Potoa, potrebno e dosledno po~ituvawe na site elementi na relacijata me|unarodno unificirawe - lokalno eksponirawe, kako trend koj go diktira procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija.

Strate{ki determinanti za dinamizirawe na izvozot na RM vo EU

47

Apstrakt: Predmet na ovoj trud pretstavuvaat strate{kite (dolgoro~nite) aspekti na dinamiziraweto na izvozot na Makedonija vo EU. Vo ramkite na dolgoro~nata cel na Makedonija nare~ena integracija vo EU, po~eten ~ekor treba da pretstavuvaat nadvore{no-trgovskite relacii. No, dokolku istiot aspekt se nabquduva bez povrzanost na site ekonomski elementi koi treba da vodat kon ostvaruvawe na taa cel, toga{ nema da stanuva zbor za strategija, tuku za kratkoro~na politika. Vsu{nost, pojdovna teza na trudot e faktot deka dinamiziraweto na izvozot na Makedonija vo EU, od edna strana, treba da pretstavuva refleksija na nejziniot iden ekonomski razvoj, a od druga strana, podinami~niot izvoz treba da go ozvozmo`i idniot ekonomski razvoj na Makedonija. Zatoa, vo ramkite na navedenata tema, vo trudot stanuva zbor za otcrtuvawe na bazi~niot profil koj makedonskata ekonomija treba da go dobie vo funkcija na nejziniot iden ekonomski razvoj, kako i za najbitnite strate{ki determinanti koi treba da pretstavuvaat preduslovi za integrirawe na Makedonija vo EU.