MEDNARODNO JAVNO PRAVO

Skripta vsebuje: - Izpiske iz knjige Temelji mednarodnega prava, Danilo Trk, 2007 izpiske naredil Nejc Setnikar - Zapiske s predavanj iz olskega leta 2010/2011 avtor eli ostati anonimen - Vaje iz tudijskega leta 2011/2012 objavljene na spletni strani PF LJ - Z irko najpogosteji! izpitni! vpraanj z rano na razli ni! "or#mi!

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

ius est ars aequi et boni

Vsebina
Vsebina......................................................................................................... 2 I. POJEM IN VIRI MEDNARODNE A PRAVA........................................................!
1. &e"inicija.................................................................................................................................... / 2. $ednarodno pravo v zgodovinski perspektivi.............................................................................0 -. 1ormalni viri mednarodnega prava.......................................................................................... 12
a3 ) i4ajno mednarodno pravo......................................................................................................................12 3 $ednarodne pogod e.................................................................................................................................15 c3 Splona pravna na4ela................................................................................................................................15 43 ,omo6na pravna vira sodna praksa in doktrina.......................................................................................15 d3 ,ravi4nost...................................................................................................................................................17 e3 Nekateri noveji viri mednarodnega prava................................................................................................17

7. 8odi"ikacija in progresivni razvoj mednarodnega prava...........................................................21 2. $ednarodno pravo in notranje pravo dr6av.............................................................................. 27
a3 9eoretski pristopi........................................................................................................................................27 3 :reditev v (ep# liki Sloveniji.....................................................................................................................27

5. $ednarodno pravo in pravo %:................................................................................................ -0

II. S"#JE$%I MEDNARODNE A PRAVA............................................................&2

1. Splono.................................................................................................................................... -2 2. &r6ave .................................................................................................................................... -2
a3 Nastanek.....................................................................................................................................................-2 3 ,riznanje dr6ave; priznanje vlade ter priznanje vstajnikov in osvo odilni! gi anj....................................-c3 9emeljne pravice dr6av...............................................................................................................................-7 43 S#verenost in sodna im#niteta dr6av.........................................................................................................70 d3 Sestavljene dr6ave.....................................................................................................................................72 e3 Nasledstvo <s#kcesija3 dr6av......................................................................................................................77

-. 9rajna nevtralnost.................................................................................................................... 77 7. (azmerja odvisnosti................................................................................................................. 77

a3 +azalstvo in protektorat.............................................................................................................................77 3 $andati in skr nika razmerja...................................................................................................................7/ c3 Nesamo#pravna ozemlja............................................................................................................................70

2. ) mo4ja pod #pravo mednarodni! organizacij........................................................................ 20

a3 Zgodovinski primeri...................................................................................................................................20 3 Za4asne #prave pod avtoriteto +arnostnega sveta )ZN...........................................................................20

5. ,olo6aj Svetega sede6a; +atikanskega mesta in pape6a..........................................................22 7. $ednarodne organizacije......................................................................................................... 2-

III. '(OVE$OVE PRAVI)E IN $A*ENS$A OD OVORNOS% V MEDNARODNEM PRAV"......................................................................................................... +,

Stran 2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

1. Splono.................................................................................................................................... 27 2. &r6avljani in dr#ge ose e pod j#risdikcijo s#verene dr6ave.....................................................22

a3 &r6avljani in t#jci........................................................................................................................................22 3 =eg#nci.......................................................................................................................................................27

-. $ednarodnopravno varstvo 4lovekovi! pravic ........................................................................27

a3 $aterialno pravo.........................................................................................................................................27 3 $e!anizmi )ZN za implementacijo 4lovekovi! pravic...............................................................................50 c3 (egionalni sistemi.......................................................................................................................................51 7. Za4ita manjin...........................................................................................................................................52

7. $ednarodna kazenska odgovornost posameznika...................................................................5-

IV. OR ANI *A V*DR-EVANJE MEDNARODNI. ODNOSOV................................/2

1. &r6avni poglavar; predsednik vlade in z#nanji minister...........................................................72
a3 &r6avni poglavar.........................................................................................................................................72 3 ,redsednik vlade........................................................................................................................................72 c3 Z#nanji minister..........................................................................................................................................72

2. &iplomatski predstavniki.......................................................................................................... 7a3 +iri diplomatskega in konz#larnega prava.................................................................................................77 3 ,ravica poslanstva in diplomatski odnosi...................................................................................................77 c3 1#nkcije diplomatske misije in imenovanje vodje diplomatske misije.......................................................77 43 )se je diplomatske misije ter im#nitete in privilegiji................................................................................72 c3 8onz#li........................................................................................................................................................77

7. $ednarodni #sl#6 enci............................................................................................................ 7/

V. MEDNARODNOPRAVNI POS(I.....................................................................!!
1. Splono.................................................................................................................................... // 2. %nostranski pravni posli........................................................................................................... // -. $ednarodne pogod e.............................................................................................................. 01
a3 ,ojem in vrste.............................................................................................................................................01 3 Sklepanje mednarodni! pogod .................................................................................................................01 c3 ,ridr6ki <rezerve3 .......................................................................................................................................043 Spotovanje in #pora a mednarodni! pogod ...........................................................................................0d3 (azlaga mednarodni! pogod ....................................................................................................................0e3 ,ogod e in tretje dr6ave............................................................................................................................07 "3 Spremem e in dopolnitve pogod e............................................................................................................07 g3 Ni4nost; prene!anje in s#spenzija #pora e pogod e.................................................................................07

VI. MEDNARODNA OD OVORNOS% DR-AV....................................................01,

1. Splona vpraanja odgovornosti dr6av................................................................................... 107
a3 ,ojem........................................................................................................................................................107 3 %lementi mednarodnega delikta..............................................................................................................102 c3 ,ripisovanje dejanja dr6avi.......................................................................................................................102 43 8ritev mednarodne o veznosti...............................................................................................................105 d3 )koli4ine; ki izklj#4#jejo protipravnost...................................................................................................105 e3 ,osledice mednarodnega delikta.............................................................................................................105 "3 ,roti#krepi.................................................................................................................................................105

Stran & od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

2. +arstvo okolja predmet mednarodne odgovornosti dr6av in o veznosti mednarodnega sodelovanja................................................................................................................................ 107
a3 Splono.....................................................................................................................................................107 3 )dgovornost dr6av in varstvo naravnega okolja......................................................................................107 c3 $ednarodne pogod e in mednarodno varstvo okolja> inovativne reitve...............................................10/ 43 Sklep.........................................................................................................................................................10/

VII. MEDNARODNE OR ANI*A)IJE................................................................00&

1. ,ojem in zgodovinsko poreklo................................................................................................ 112. 9ipologija mednarodni! organizacij........................................................................................ 11-. Zdr#6eni narodi...................................................................................................................... 117
a3 Nastanek zdr#6eni! narodov....................................................................................................................117 3 ?ilji in na4ela............................................................................................................................................117 c3 ,olo6aj :stanovne listine )ZN v sistem# sodo nega mednarodnega prava...........................................112 43 &r6ave 4lanice )ZN in pose ni polo6aj stalni! 4lanic +arnostnega sveta...............................................115 d3 )rgani Zdr#6eni! narodov splono........................................................................................................117 e3 +arnostni svet...........................................................................................................................................117 "3 @eneralna sk#p4ina.................................................................................................................................11/ g3 %konomski in socialni svet........................................................................................................................110 !3 $eddr6avno sodi4e <International ?o#rt o" *#stice; I?*3..........................................................................110 i3 Sekretariat.................................................................................................................................................110 j3 Zdr#6eni narodi kot sistem........................................................................................................................120

7. Specializirane agencije )ZN................................................................................................... 120

a3 $ednarodna organizacija dela <IA)3.........................................................................................................120 3 Svetovna zdravstvena organizacija <BC)3..............................................................................................120 c3 )rganizacija ZN za izo ra6evanje; znanost in k#lt#ro <:N%S?)3.............................................................120 43 )rganizacija za pre!rano in kmetijstvo <1')3..........................................................................................121 d3 $ednarodni sklad za kmetijski razvoj <I1'&3 ...........................................................................................121 e3 $ednarodni denarni sklad <I$13...............................................................................................................121 "3 Sk#pina Svetovne anke...........................................................................................................................121 g3 $ednarodna organizacija za civilno letalstvo <I?')3...............................................................................121 !3 $ednarodna pomorska organizacija <I$)3...............................................................................................121 i3 Svetovna meteoroloka organizacija <B$)3.............................................................................................121 j3 Svetovna organizacija za intelekt#alno lastnino <BI,)3...........................................................................122 k3 )rganizacija ZN za ind#strijski razvoj <:NI&)3........................................................................................122 l3 $ednarodna agencija za jedrsko energijo <I'%'3......................................................................................122 m3 :niverzalna potna zveza <:,:3.............................................................................................................122 n3 $ednarodna #nija za telekom#nikacije <I9:3...........................................................................................122 o3 &odatek> Internet; mednarodne organizacije in mednarodno pravo.......................................................122

2. $ednarodne organizacije na glo alni ravni; ki niso del sistema )ZN.....................................12a3 Svetovna trgovinska organizacija <B9)3.................................................................................................123 )rganizacija za prepoved kemi4nega oro6ja <),?B3..............................................................................12c3 )rganizacija za celovito prepoved jedrski! posk#sov <?9=9)3................................................................1243 )rganizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj <)%?&3......................................................................12-

5. (egionalne organizacije......................................................................................................... 12-

Stran , od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

a3 Splono.....................................................................................................................................................127 3 Svet %vrope..............................................................................................................................................127 c3 %vropske sk#pnosti in %vropska #nija......................................................................................................127 43 Severnoatlantska zveza <N'9)3...............................................................................................................127 d3 )rganizacija za varnost in sodelovanje v %vropi <)+S%3..........................................................................122 e3 )rganizacija ameriki! dr6av <)'S3.........................................................................................................122 "3 Nekatere dr#ge regionalne organizacije na za!odni polo li.....................................................................122 g3 '"rika #nija <':3......................................................................................................................................122 !3 ,odregionalne organizacije v '"riki..........................................................................................................122 i3 Zdr#6enje dr6av *#govz!odne 'zije <'S%'N3............................................................................................125 j3 'ra ska liga...............................................................................................................................................125

VIII. O#JE$%I MEDNARODNE A PRAVA.........................................................0&2

1. Splono.................................................................................................................................. 1-5 2. &r6avno ozemlje in dr6avne meje.......................................................................................... 1-5 -. ,rido ivanje dodatnega ozemlja............................................................................................ 1-7 7. $ednarodne reke in #pora a vodni! tokov za neplovne namene...........................................1-7 2. Zra4ni prostor........................................................................................................................ 1-/
a3 Zra4na plov a...........................................................................................................................................1-/ 3 8azniva dejanja na letali!.........................................................................................................................1-/

5. $orje...................................................................................................................................... 1-0
a3 (azvoj pomorskega mednarodnega prava...............................................................................................1-0 3 Notranje morske vode..............................................................................................................................1-0 c3 'r!ipelake vode......................................................................................................................................170 43 9eritorialno morje.....................................................................................................................................170 d3 Z#nanji pas...............................................................................................................................................170 e3 Izklj#4na ekonomska cona........................................................................................................................170 "3 %pikontinentalni pas..................................................................................................................................171 g3 )dprto morje............................................................................................................................................171 !3 $ednarodna cona <morsko in oceansko dno z#naj nacionalne j#risdikcije3............................................172 i3 $orske o6ine in prekopi.............................................................................................................................172

7. 'rktika in 'ntarktika.............................................................................................................. 172

a3 'rktika......................................................................................................................................................172 3 'ntarktika.................................................................................................................................................17-

/. +esolje................................................................................................................................... 17-

I3. MIRNO RE4EVANJE SPOROV....................................................................0+,

1. Splono.................................................................................................................................. 127 2. &iplomatska sredstva za reevanje mednarodni! sporov.......................................................122
a3 ,ogajanja..................................................................................................................................................122 3 &o re #sl#ge............................................................................................................................................122 c3 ,osredovanje............................................................................................................................................122 43 'nketa <#gotavljanje dejstev3...................................................................................................................125 d3 Sprava.......................................................................................................................................................125

-. 'r itra6a................................................................................................................................ 125 7. $eddr6avno sodi4e............................................................................................................... 125

Stran + od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

a3 Splono.....................................................................................................................................................125 3 Sestava $eddr6avnega sodi4a...............................................................................................................125 c3 ,ristojnost sodi4a v spori! med dr6avami..............................................................................................127 43 ,otek pravdnega postopka.......................................................................................................................127 d3 Svetovalna mnenja...................................................................................................................................12/

2. $ednarodno sodi4e za pomorsko mednarodno pravo...........................................................12/ 5. (eevanje mednarodni! trgovinski! sporov v okvir# Svetovne trgovinske organizacije <B9)3 in sporov na podro4j# za4ite investicij v okvir# $ednarodnega centra za reevanje investicijski! sporov <I?SI&3............................................................................................................................ 152
a3 Svetovna trgovinska organizacija <B9)3.................................................................................................152 3 $ednarodni center za reevanje investicijski! sporov <I?SI&3.................................................................152

3. $O(E$%IVNA VARNOS%: PREPOVED "PORA#E SI(E IN "$REPI *A O.RANI%EV MEDNARODNE A MIR" IN VARNOS%I...........................................................02&
1. Splono.................................................................................................................................. 152. ,repoved #pora e sile in pravno dop#stne o like #pora e sile..............................................157
a3 (azvoj na4ela prepovedi #pora e sile ..................................................................................................157 3 ,ravica do samoo ram e.........................................................................................................................157 c3 ) oro6eni #krepi +arnostnega sveta.......................................................................................................152

-. ,risilni #krepi; ki ne vklj#4#jejo #pora e sile <neo oro6ene sankcije3.....................................155 7. $irovne operacije................................................................................................................... 155 2. :krepi na podro4j# nadzora o oro6evanja in vpraanje razoro6itve.......................................155 5. :krepi proti terorizm# in proti irjenj# oro6ij za mno6i4no #ni4evanje....................................157

3I. MEDNARODNO PRAVO O#ORO-ENI. SOPADOV.......................................0/+

1. ,ojem..................................................................................................................................... 172 2. 1ormalni viri mednarodnega prava o oro6eni! spopadov......................................................175 -. ,olo6aj in za4ita ose v mednarodni! o oro6eni! spopadi!.................................................177
a3 =orci..........................................................................................................................................................177 3 ,olo6aj ranjencev; olnikov in rodolomcev............................................................................................17/ c3 ,olo6aj vojni! #jetnikov............................................................................................................................17/ 43 ?ivilno pre ivalstvo in o oro6eni spopad.................................................................................................17/ d3 ?ivilno pre ivalstvo in vojaka ok#pacija.................................................................................................17/

7. ,olo6aj in za4ita ose v nemednarodni! o oro6eni! spopadi!.............................................170 2. Sredstva za #veljavljanje mednarodnega !#manitarnega prava............................................1/0 5. ,ravila vojskovanja in omejitve.............................................................................................. 1/0
a3 9emeljni na4eli..........................................................................................................................................1/0 3 )mejitve glede metod in na4inov vojskovanja.........................................................................................1/1 c3 )mejitve glede o jektov...........................................................................................................................1/1 43 )mejitve glede oro6ij................................................................................................................................1/1

7. ,ose nosti vojskovanja na morj#........................................................................................... 1/2

a3 9emeljna pravila.......................................................................................................................................1/2 3 ,omorski zaseg.........................................................................................................................................1/2

/. +ojno stanje........................................................................................................................... 1/a3 Za4etek vojne in njene pravne posledice.................................................................................................1/3 =oji4e......................................................................................................................................................1/-

Stran 2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

c3 (epresalije v vojni.....................................................................................................................................1/43 Sporaz#mi med vojsk#jo4imi se strankami..............................................................................................1/7 d3 8onec vojnega stanja...............................................................................................................................1/7

0. Nevtralnost............................................................................................................................ 1/7

3II. VAJE..................................................................................................... 051

1. Nikaragva vs Z&'.................................................................................................................. 100 2. =osna in Cercegovina vs Sr ija.............................................................................................. 10-. *edrsko oro6je........................................................................................................................ 102 7. ,alestina................................................................................................................................ 10/ 2. 8osovo................................................................................................................................... 202 5. 8ongo vs :ganda................................................................................................................... 202 7. $ad6arska vs Slovaka.......................................................................................................... 207 /. 'rgentina vs :r#gvaj.............................................................................................................. 210 0. $akedonija vs @r4ija.............................................................................................................. 2110. Nem4ija vs Italija.................................................................................................................. 212 11. Nem4ija vs &anska D Nizozemska <razmejitev epikontinentalnega pas#3............................217 12. Ai ija vs 9#nizija <razmejitev epikontinentalnega pas#3.......................................................21/ 1-. Ai ija vs $alta <razmejitev epikontinentalnega pas#3...........................................................210 17. (om#nija vs :krajina <pomorska razmejitev3....................................................................... 221 12. Nova Zelandija vs 1rancija................................................................................................... 222 15. Irska vs +elika =ritanija........................................................................................................ 227 17. 9o6ilec vs 9!omas A# anga &Eilo <&( 8ongo3...................................................................... 222

3III. S%ARA I*PI%NA VPRA4ANJA..................................................................222

Stran / od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

I. POJEM IN VIRI MEDNARODNE A PRAVA

0. De6ini7ija
$ednarodno pravo je sistem pravni! na4el in norm; s katerimi so dolo4ene pravice in o veznosti s# jektov mednarodnega prava v nji!ovi! medse ojni! odnosi! in v mednarodni sk#pnosti. &r6ave kot njegovi prvotni in najpomem neji s# jekti imajo odlo4ilno vlogo pri #stvarjanj# in izvajanj# na4el in norm mednarodnega prava in pri nji!ovem sankcioniranj#. (azvoj sistema mednarodnega prava pa vse olj iri o seg tisti! norm; ki neposredno #rejajo pravice in odgovornosti 4loveka kot posameznika. Norma mednarodnega prava; vse ovane v mednarodni! pogod a! in v mednarodnem o i4ajnem prav#; so o vez#jo4e. 8ritev mednarodnopravni! norm je mednarodni delikt. + mednarodnem prav# ni enotno #rejenega sistema sankcij za kritve njegovi! pravil. 9e so dolo4ene v mednarodni! pogod a! ali pa v o 4em; o i4ajnem mednarodnem prav#. ,rvo vpraanje> A8i je v 9e:naro:ne9 pravu 9o;o<e ;ovoriti o siste9u pravi8 9e:naro:ne;a prava= )dgovor> ) #potevanj# dejstva; da je mednarodno pravo nastajalo po poti sklepanja tevilni! pogod in dolgotrajnega razvoja mednarodni! o i4ajev; je mogo4e trditi; da norme mednarodnega prava tvorijo sistem. 9emeljna zna4ilnost pravnega sistema je namre4 v tem; da je v primer# pomanjkanja konkretne norme mogo4e #rejati odnose med s# jekti in t#di reiti razli4na vpraanja s sklicevanjem na a straktne norme. 9emeljna na4ela mednarodnega prava pa povez#jejo sistem v celoto. 9emeljna mednarodna pogod a je :stanovna listina Zdr#6eni! narodov; s to pogod o pa je il vzpostavljen temeljni okvir; v katerem se razvija mednarodno pravo. &r#go vpraanje> A8i je 9e:naro:no pravo sp8o> pravo= )dgovor> 9emeljna kategorija; ki odreja vse dr#ge odnose v mednarodnem prav#; je s#verenost dr6av. S#veren dr6ave dolo4ajo svoj pravni red navznoter; z mednarodnim pravom pa dolo4ajo svoje medse ojne; pravno #rejene odnose. + tem sodelovanj# nastajajo tevilne pravne norme; ki vse olj omej#jejo s#verenost dr6av. 8ategorizacije pravni! norm; ki so nastale v te! razmera!; so enake kot tiste; ki ji! poznamo iz notranjega prava dr6av. 9#di v mednarodnem prav# poznamo kogentne in dispozitivne norme. &r#ga kategorizacija je razlikovanje med normami o 4ega mednarodnega prava in partik#larnega prava. Norme o 4ega mednarodnega prava veljajo za vse erga omnes. ,ogod ene norme; ki so ji! sprejele dr6ave med sa o; pa veljajo samo med njimi inter partes. + mednarodnem prav# je pomem na t#di delitev na o i4ajno in pogod eno mednarodno pravo. ,ose nost mednarodnega prava pa je delitev njegovi! norm na pravo vojne in pravo mir#. 9retje vpraanje> V kak?ni skupnosti u<inkuje 9e:naro:no pravo= )dgovor> + mednarodnem prav# se izraz mednarodna sk#pnost #pora lja za ozna4itev sk#pnosti vse! dr6av sveta in tiste o like nji!ovega sodelovanja; ki izra6ajo glo alno naravo mednarodnega prava danes. + sodo nem svet# je mednarodna sk#pnost glo alna sk#pnost in so vanjo vklj#4ene vse dr6ave.

Stran ! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Ideja mednarodnopravnega dolo4anja polo6aja 4loveka je prodrla v mednarodno pravo pozneje in se je kot celovit podsistem v sistem# mednarodnega prava #veljavila ele v 4as# po II. svetovni vojni. Najprej; sklenjene so ile tevilne mednarodne pogod e; ki dolo4ajo pravice in svo o4ine; ki pripadajo 4lovek# kot posameznik#. &r#ga sk#pina pravni! norm var#je 4loveka kot posameznika v o oro6eni! spopadi!. $edtem ko so 4lovekove pravice nova zna4ilnost prava mir#; pa je !#manitarno pravo s svojimi normami za4ite 4loveka kot posameznika zna4ilnost prava o oro6eni! spopadov. 9retja sk#pina pravni! norm; ki na ravni mednarodnega prava dolo4ajo polo6aj 4loveka kot posameznika; so pravila o mednarodni kazenski odgovornosti posameznika. ,opolni izraz so ta pravila do ila v Stat#t# $ednarodnega kazenskega sodi4a; ki je v veljavi od l. 2002. &r6ava je e naprej osrednje gi alo mednarodnega prava; vendar je znatni del njegove dananje; najverjetneje t#di pri!odnje vse ine neposredno povezan z #sodo 4loveka posameznika.

2. Me:naro:no pravo v @;o:ovinski perspektivi

A. 127/ pred naim tetjem je ila sklenjena pogod a med "araonom FIF. dinastije Ra9@eso9 II. in !etitskim kraljem .atu?i8ije9 III. 9a pogod a je kon4ala vojno med dr6avama; vse ovala pa je t#di dolo4 e o vzajemni pomo4i med vladarjema v primer# nemirov in o izro4anj# politi4ni! sovra6nikov; 4e i se zatekli na ozemlje dr#ge pogod ene stranke. %lementi mednarodnopravni! instit#tov so ili #pora ni t#di med dr#gimi dr6avami najstareji! civilizacij. Anti<na r<ija <po 5. stoletj# pred naim tetjem3 je ila svet mestni! dr6avic; pl#ralisti4en in v mnogi! pogledi! liz# evropski politi4ni #reditvi po l. 157/. $esta so ila povezana s pogod ami o trgovinskem sodelovanj#; o politi4ni! odnosi! in o zaveznitv#; razvijali so se diplomatska praksa in pravila diplomatske kom#nikacije. Ri9ska repub8ika je ila dr6ava; v kateri je imelo pravo velik pomen. ,rvotno je ilo pravo rezervirano samo za rimske dr6avljane <ius civile3. Z rastjo imperija se je pove4ala potre a po pravnem #rejanj# odnosov med t#jci ter med t#jci in rimskimi dr6avljani < ius gentium3. Ius gentium je ilo rimsko notranje pravo z zna4ilnostmi o i4ajnega prava. 9a izraz pa je kasneje ozna4eval t#di mednarodno pravo. + srednjem vek# se je spopad med cerkveno o lastjo <pape6em3 in posvetno o lastjo <cesarjem Svetega rimskega cesarstva3 kon4al s prevlado pape6a in #niverzalisti4ne ideje o lasti; namre4 da o last izvira od =oga; pape6 pa je po svoji avtoriteti nad posvetnimi vladarji. 9a sistem ni poznal nacionalni! dr6av. +endar so t#di v tistem o do j# nastajali mednarodni odnosi> sodelovanje med italijanskimi mestnimi dr6avami je poznalo diplomatske odnose in sklepanje mednarodni! pogod ; trgovski stan je o likoval svoja pravila za odnose med trgovci iz razli4ni! delov %vrope; nastajala so pravila o pomorskem transport# in zavarovanj#. Gestnajsto stoletje je dalo t#di nekaj intelekt#alni! podlag za pri!odnji razvoj; npr. Ma7>iave88ijevo razpravo +ladar <121-3; ki na kratko; vendar sistemati4no in racionalno analizira politi4no prakso dr6ave; in delo Jeana #o:ina; #temeljitelja pojma s#verenosti. *e pa t#di on iz!ajal iz premise; da s#verena o last ni popolnoma svo odna; ampak je pod o lastjo naravnega prava; ki izvira od =oga. :4inki ole naravnega prava; ki se je pozneje lo4ila od svoji! verski! korenin; so opazni t#di v naem 4as#; zlasti v teoreti4ni! #temeljitva! prava 4lovekovi! pravic; pravice do samoo ram e in za4ite ose v vojni. $oderno mednarodno pravo; kakrno poznamo danes; se je za4elo razvijati v 15. stoletj#. $ed prvimi avtorji je navadno omenjen Aran7is7o Vitoria <17/0-12753; ki se je zapisal v zgodovino kot avtor 4lovekolj# ni! idej; ki so sk#ale omejiti nasilje nad avto!tonimi narodi v *#6ni 'meriki med pansko kolonizacijo. $ed prvimi misleci mednarodnega prava ima pomem no mesto A8beri7us enti8i <1222-150/3; katerega delo De iure belli je celovito o ravnavalo vojno pravo tedanjega 4asa in t#di pravo mednarodni! pogod . Najvidneje mesto med zgodnjimi avtorji na podro4j# mednarodnega prava ima .u;o rotious <12/--15723; ki velja za #temeljitelja znanosti modernega mednarodnega prava. $ed njegovimi deli so pose no pomem ni> Mare liberum; v katerem je

Stran 5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

sistemati4no o razlo6il pojem svo ode morja; ter De iure belli ac pacis; ki velja za prvo sistemati4no o ravnavo mednarodnega prava. @roti#s je iz!ajal iz naravnega prava; vendar je to v njegovi razlagi osvo ojeno verske vse ine in #temeljeno na raz#m#. 1 + 17. In 1/. Stoletj# sta se v doktrinarni razpravi o mednarodnem prav# soo4ila dva pogleda. ,rvi je e naprej razvijal teorijo mednarodnega prava. $ed avtorji te ole je v ospredj# Sa9ue8 Pu6en:or6 <15-2-15073; ki je razlagal pravo izklj#4no z naravnopravnimi pojmi. Na dr#gi strani so ili pozitivisti; npr. Ri7>ar: *ou7>e <120015503; ki je oprl svoje delo na t#dij prakse dr6av. Nekateri avtorji pa so posk#ali premostiti prepad med naravnopravnim in pozitivisti4nim pogledom. Najznameniteji dose6ek te vrste je delo )>ristiana Bo86a <1570-17273; ki je razlagal o e sk#pini pravni! pravil in ji! sk#al povezati celovit sistem. &r#ga4e kot Bol"" je vpraanje razmerja med naravnim in pozitivnim pravom reil E99eri7> :e Vatte8 <1717-17573. Namesto pojma sk#pnosti dr6av je postavil v ospredje svo odo narodov ter s#verenost in enakopravnost dr6av. ,o "rancoski revol#ciji <17/03 je prilo v %vropi do politi4ni! procesov; ki so mo4no vplivali na razvoj mednarodnega prava. ,o Napoleonski! vojna! se je na Dunajske9 kon;resu 0!0,C0!0+ vzpostavila nova #reditev; ki je slonela na na4el# legitimnosti dinastij; ki so v %vropi vladale pred Napoleonom. )samosvajanje narodov in o likovanje novi! dr6av je postalo in ostalo eden najmo4neji! politi4ni! procesov vse do dananji! dni. Na4elo samoodlo4 e narodov je postalo pomem no mo ilizacijsko na4elo na politi4ni ravni in je ilo o konc# I. svetovne vojne sprejeto t#di kot na4elo; na podlagi katerega je il zgrajen mednarodni red 20. stoletja. Na &#najskem kongres# je ila #stanovljena Sveta a8iansa z namenom skr eti za mednarodno #reditev; #temeljeno na na4el# legitimnosti evropski! vladavin. ,raksa Svete alianse; ki je v ve4 primeri! t#di organizirala vojake intervencije zoper gi anja; ki so pomenila izziv na4el# legitimnosti in statusa quo; je spro6ila odziv> na4elo neintervencije; ki je do ilo prakti4ni izraz v $onrojevi doktrini <1/2-3; s katero so Z&' nastopile proti zamisli; da i evropske sile s svojim vmeavanjem v amerike zadeve omogo4ile vstajo v panski! kolonija! v *#6ni 'meriki. Sveta aliansa je tako postala prvi primer trajnega organiziranja veliki! sil za koordiniranje nji!ovega delovanja glede pomem ni! mednarodni! vpraanj. 9a praksa se je nadaljevala v celotnem 10. stoletj# v novi podo i Evropske;a kon7erta; ki je pripomogel k o!ranitvi mir# med velikimi silami. 9a #sklajenost ni ila rez!i na; saj so se v krimski vojni <1/27-1/253 velike sile neposredno spopadle. Sledil je Pari?ki kon;res D0!+2E; ki je kon4al krimsko vojno in zmanjal mo4 (#sije na Hrnem morj#. + okvir# sodelovanja evropski! velesil sta ila sklicana e dva velika kongresa. A. 0!/! je #er8inski kon;res #redil vpraanja po vstaja! na =alkan# <1/72-1/773 in r#sko-t#rki vojni <1/77-1/7/3; l. 1//2 pa #er8inski kon;res o $on;u velik del odnosov med evropskimi silami glede razmejitev nji!ovi! kolonialni! interesov v '"riki. Sodelovanje veliki! sil je ilo t#di istveno za sklic dve! 9irovni> kon6eren7 v .aa;u l. 1/00 in l. 1007. $edtem ko kon"erenci nista #speli zagotoviti trajnega mir# in razoro6itve; kar je il nj#n prvotni cilj; je prilo do kodi"ikacije vojnega prava in #stanovitve Stalnega ar itra6nega sodi4a <1/003. ) do je med &#najskim kongresom <1/123 in I. svetovno vojno <1017-101/3 je ilo o do je napredka mednarodnega prava; ki je temeljil na razvoj# prakse dr6av. Zato ni presenetljivo; da se je na doktrinarni ravni v tem o do j# krepil po@itivi@e9. ,ozitivizem v mednarodnem prav# se je v glavnem izogi al pravno"ilozo"skim vpraanjem o porekl# pravni! o veznosti. Za pozitivisti4ni pristop je istvenega pomena soglasje volje oziroma privolitev dr6ave; ki sprejme mednarodnopravno o veznost. Za pozitivisti4no pojmovanje prava ni n#jno pogla ljanje v vpraanje o porekl# volje dr6ave. +olja dr6ave je ila sprejeta ko danost. Nemki pozitivisti konec 10. stoletja so ili pod vplivom .e;8ove "ilozo"ije in njegovega pojmovanja dr6ave kot najvije stopnje d#!a; ki izra6a voljo dr6avljanov in je na mednarodnem prizori4# najvija avtoriteta. + nemki pravni doktrini sta ila .einri7> %riepe8 <1/5/-10753 in eor; Je88inek <1/21-10113 najpomem neja predstavnika zrelega pozitivizma. 9riepel je zagovarjal teorijo 4istega d#alizma> mednarodno pravo in notranje pravo dr6ave sta samostojna; med sa o lo4ena pravna sistema. &r6ava del#je v o e! sistemi!. 9riepel je priznaval o stoj sk#pne volje dr6av; ni
Zna4ilna opredelitev @roti#sovega pojmovanja naravnega prava> INaravno pravo je diktat pravega raz#ma; ki pove; da je dolo4eno ravnanje skladno ali neskladno z racionalno naravo; ima zna4aj moralne #temeljenosti in moralne n#jnosti in ga =og; stvarnik narave; zato odisi zapoved#je odisi prepoved#jeJ.
1

Stran 01 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

pa odgovoril na vpraanje o naravi omejitve te volje na mednarodni ravni. ,o mnenj# *ellineka je mednarodno pravo izraz volje dr6ave; da sama omeji svoj doseg. *ellinekov pogled <teorija avtolimitacije3 je na prvi pogled povsem vol#ntaristi4en; vendar *ellinek priznava str#kt#rne omejitve; ki ji! volji dr6av postavlja okolje. ,ravni pozitivizem; ki je #temeljen na ideji o najviji avtoriteti volje dr6ave; ne daje zadovoljivi! odgovorov na vpraanje o naravi mednarodnega prava. ,omem nost pravnega pozitivizma je v njegovi discipliniranosti pri razlikovanj# med pravom; ki se #pora lja; in aspiracijami; ki so zna4ilne za naravnopravno gledanje na mednarodno pravo. &o er mednarodni pravnik o vselej razlikoval med pravom; ki velja in se #pora lja <lex lata3; in predlogi de lege ferenda; ki #tegnejo vse ovati pomem ne in celo n#jne inovacije; vendar v danem tren#tk# e niso pravo. (azvoj mednarodni! politi4ni! odnosov se je proti konc# 10. stoletja sprevrgel v tekmovanje med velikimi silami za kolonialne posesti in v o oro6evalno tekmo. ,rva svetovna vojna je pomenila konec dinami4nega razvoja; zna4ilnega za 10. stoletje; povzro4ila je do takrat nepojmljive 6rtve in kodo in prizadejala !#d #darec evropski civilizaciji. :stanovitev Dru?tva naro:ov <10103 je il posk#s iskanja novi! reitev za organizacijo mednarodni! odnosov. Nesodelovanje veliki! sil <Z&'; Sovjetska zveza3 v &r#tv# narodov je pomenilo resno neskladje med normativnim in stvarnim polo6ajem v mednarodni! odnosi!. Ne#spe!i &r#tva narodov v kriza! o japonski vojaki intervenciji v $and6#riji in italijanski agresiji na %tiopijo pa so tej organizaciji vzeli potre no politi4no avtoriteto. $ednarodni pakt o odpovedi vojne <#rian:C$e88o;;ov pakt3 je il sklenjen l. 102/ z#naj &r#tva narodov. 8ot so pokazali pozneji dogodki; je ila okoli4ina; da ga je sprejela ve4ina dr6av tistega 4asa; pomem na za izgradnjo str#kt#re mednarodnega prava najpomem nejim vojnim zlo4incem iz dr#ge svetovne vojne so v NKrn erg# in 9oki# sodili t#di za zlo4ine proti mir#; kajti priprava in vodenje agresivne vojne sta ili s to mednarodno pogod o 6e prepovedani. + o do j# med svetovnima vojnama so ile nekatere pozitivisti4ne pravne misli postavljene v sl#6 o ideologije totalitarne dr6ave.

$ed naj olj vplivnimi teorijami 20. stoletja je delo 'ista teorija prava .ansa $e8sna <1//1-107-3; v katerem je pon#dil celovit pogled na pravo; ki vklj#4#je t#di mednarodno pravo. 8elsen je 6elel pravo Io4istitiJ z#najpravni! prvin; kot so ideologija in naravoslovni elementi; in j#rispr#denco dvigniti Ina raven prave znanosti; in sicer !#manisti4ne znanostiJ. :temeljitev prava po njegovem mnenj# ne more iti z#naj prava; saj pravo ne more iti izraz psi!oloki! ali moralno-politi4ni! 6elja. 2 )dlo4ilno vpraanje za pravo je; ali je dolo4ena norma pravna norma ali ne. ,ravo je tisto; kar iz!aja iz pravni! norm konkretne norme iz a straktni!; te pa iz #stavni!. 9ako nastane pravna str#kt#ra; ki ji daje pravno skladnost in celovitost Itemeljna normaJ ali pranorma; ki predpis#je; da je pravo o vez#jo4e. 9emeljna norma je torej a straktna kategorija prava; ki dolo4a o vezno naravo prava in tako daje celotni pravni str#kt#ri naravo in avtoriteto prava. 8elsnova teorija je zna4ilna monisti4na teorija in sprejema primat mednarodnega prava. ,ristopi; ki so se razvili v 20. stoletj#; pa imajo t#di dr#ga4na iz!odi4a. $ed njimi je tre a omeniti 6ran7osko so7io8o?ko so8i:arnostno ?o8o in olo 4ilskega pravnika A8ejan:ra A8vare@a Io novem mednarodnem prav#J. Za najpomem neje "rancoske avtorje iz tega o do ja dr6ava ni najpomem neja pravna kategorija v pravni razpravi. + ospredj# zanimanja je dr6avljan; posameznik; dr6ava pa kolektiv posameznikov in ima torej povsem "#nkcionalno naravo. Na podlagi sociolokega solidarizma; ki ga je razvil %mil &#rk!eim; je v "rancoski mednarodnopravni misli najpomem neji avtor (Fon Du;uit <1/20-102/3; ki je pojasnjeval naravo prava ne kot izraz dr6avne volje; ampak kot rez#ltat o jektivni! potre ; ki iz!ajajo iz soodvisnosti lj#di.
$ed slovenskimi avtorji na podro4j# mednarodnega prava prve polovice 20. stoletja izstopa (eoni: Pita9i7 <1//2-10713; ki je sprva sledil normativisti4nem# na#k# Cansa 8elsna; pozneje pa je do tega na#ka zavzemal kriti4na stali4a in je razvil lasten pogled na prav. + svoji razpravi Naravno pravo in narava prava dokaz#je; da 6e osnovni prvini prava; tj. red in 4love4no vedenje; zado4ata za opredelitev pojma pravo. ,ravo ne potre #je dodatnega instr#menta #rejanja <tj. naravnega prava3; ampak je opredeljeno 6e z lastno naravo.
2

Stran 00 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&r#ga svetovna vojna je por#ila versajsko mirovno #reditev in &r#tvo narodov. Namesto nje se je po kon4ani vojni za4el razvijati nov in precej olj celovit sistem mednarodnega prava; katerega iz!odi4e je :stanovna listina )ZN. "stanovna 8istina O*N je s svojimi cilji in na4elo zasnovana kot temeljni normativni okvir sodo ni! mednarodni! odnosov ter kot instit#cionalni sistem; ki vse #je poglavitne organe za reevanje politi4ni!; varnostni!; ekonomski!; socialni! in pravni! vpraanj. Or;ani@a7ija @:ruGeni> naro:ov <)ZN3 je nastala kot zaveznitvo proti silami osi; z raziritvijo 4lanstva na skorajda vse dr6ave dananjega sveta pa je postopoma postala #niverzalna. Najpomem neja naloga )ZN je vzdr6evanje mednarodnega mir# in varnosti. Za dr#go polovico dvajsetega stoletja je zna4ilen "#nkcionalen in pragmati4en pristop k mednarodnem# prav#. +klj#4itev 4lovekovi! pravic v sistem mednarodnega prava; razvoj !#manitarnega prava in kazenske odgovornosti posameznika niso posledica pravno"ilozo"ski! spoznanj; ampak odziv na grozote II. svetovne vojne in totalitarizma; ki je vojno povzro4il; 4em#r je ilo tre a postaviti pravni po6arni zid; da se kaj takega ne i ponovilo. $ed sodo nimi avtorji naega 4asa je vpliven Martti $oskennie9i; "inski teoretik; ki je pose no pozornost namenil razliki med normativisti4nimi pristopi; ki temeljijo na evropski tradiciji; in pristopi; ki so se razvili v Z&' in postavljajo v ospredje kompleksnost procesa odlo4anja; v katerem ima mednarodnopravna norma omejen pomen. 8oskenniemi kriti4no analizira pozitivisti4ne pristope; ki ji! je mogo4e o ravnavati kot o like apologije dr6avne prakse; in t#di normativisti4ne teorije; ki vse #jejo #topi4no idejo o mednarodnem prav# kot sistem#; ki #4inkovito #reja vse sit#acije v mednarodni! odnosi!. $ednarodno pravo #4ink#je v mednarodni stvarnosti na dva na4ina> - je metoda #rejanja odnosov med njegovimi s# jekti; ki vnaa red v kompleksno mednarodno stvarnost in !krati - je normativen sistem; ki #6iva precej avtoritete.

Zapiski> LDe6ini7ija 9jp >Sistem pravni! na el in norm; s katerim so dolo ene pravice in o veznosti s# jektov mednarodnega prava v nji!ovi! medse ojni! odnosi! in v mednarodni sk#pnosti L&rave kot njegov prvotni in najpomem neji s# jekt imajo odlo ilno vlogo pri #stvarjanj# in izvajanj# na el in norm mednarodnega prava in pri nji!ovem sankcioniranj# L(azvoj sistema mp vse olj iri o seg tisti! norm; ki neposredno #rejajo pravice in odgovornosti loveka kot posameznika L$ednarodne nevladne organizacije <@reenpeace..3 nimajo mednarodno pravne s# jektivitete ne #stvarjajo mednarodnega prava L,osamezniki niso s# jekti mednarodnega prava. ,osameznik v mednarodnem prav# "izi na ose a; pravna ose a. 8je ima posameznik velik vpliv na #stvarjanje mp <na katerem podro j# posameznik t#di postaja s# jekt mp3; 9#rk stoji na stali #; da posameznik ni s# jekt mednarodnega prava L- temeljna vpraanja > o 'li je mogo e govoriti o sistem# pravil mpM o 'li je mp splo! pravoM :govori so izk#stveni kritve; "ilozo"ski nad dr avami ni avtoritete; str#kt#rni mp ne pozna centralizirane zakonodaje sodne ali izvrne o lastiN mp ni centraliziran sistem. ,ristojnost za reevanje sporov je odvisna od izrecnega pristanka #deleeni! drav. +arnostni svet )ZN je e naj liji izvrni o lasti 12 drav > 2 stalni!; dr#gi! 10 se voli na 2 leti o + kakni sk#pnosti # ink#je mpM $ednarodna sk#pnost sk#pnost drav; mednarodni! organizacij in posameznikov <omejeno3.

Stran 02 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o 8'9%@)(IZ'?I*' $, L,ravo vojne in pravo mir# < olj akt#alno je pravo o oro eni! spopadov3 LI#s cogens <zelo malo v mp3 in i#s dispozitiv#m <ve ina norm3 L) i ajno in pogod eno pravo L+eje mp; ki so se konstit#irale s kodi"ikacijami <pomorsko; pogod eno; !#manitarno3 Mp in posa9e@nik: L(azvoj ele v 2. polovici 20. stoletja L- temeljna podro ja razvoja > o ,ravo lovekovi! pravic <10.12.107/ S&!,3 o $ednarodno kazensko pravo > razvoj mednarodnega kazenskega prava za dolo ena dejanja so odgovorni posamezniki t#di na mednarodni ravni <vojaka sodi a v N#rn erg#; 9oki#3 &rave so zelo o #tljive na svojo s#verenost. + mp je t re a o tem razmiljati pri sprejemanj# pravil. +ojne na o mo j# O#goslavije; g enocid v (#andi P nastali sta 2 ad !oc sodi i z resol#cijama; ki j# je sprejel + arnostni svet. ) i ajna pot i ila sprejem m.pogod e. +arnostni svet ima pristojnost za sprejemanje vse! #krepov za o!ranjanje mir# in varnosti. 100/ s prejet (imski stat#t; ki #stanovi mednarodno kazensko sodi e. o $ednarodno !#manitarno pravo <za ita ose ; ki se znajdejo v stanj# o oroeni! spopadov > ranjenci; civilisti; vojni #jetniki3N razvoj 1/20 itka pri Sol"erin# > CenrE &#nant <iz "eneve3 se je odpravil na to podro je kot trgovec. =il je okiran nad videnimi grozotami <ranjeni vojaki3; #stanovi prvo dr#tvo (de ega kria. 1/57 1.enevska konvencija <pravila ravnanja z ranjenimi vojaki3

Ra@voj 9p: Sodo no mp se razvije po vzpostavitvi vest"alskega mir# <prelomnica3 > o ,ogod i iz m#nstra in )sna r#cka <157/3 o Na elo teritorialne s#verenosti kot temeljno organizacijsko na elo dravne o ?#i#s regio ei#s religio < igar vladar; tega vera na dolo enem o mo j#3

o lasti

$, kot anti no pravo > a3 mirovni sporaz#m in zaveznitvo med "araonom (amzesom II in !etitskim kraljem Cat#ilijem III mir; zaveznitvo in izro anje <127/ pr.n3 3 vpraanje materialnosti v peloponeki vojni melijski dialog ali sta enakopravnost in vladavina prava moni med enako mo nimi <715 prn3 c3 i#s genti#m <rimska rep# lika3 izraz se v o do j# renesanse in pozneje #pora lja mp ,re!od iz #niverzalisti nega v pl#ralisti ni svet > o sodelovanje med italijanskimi mestnimi dravami <zametki mednarodnega diplomatskega; pogod enega; trgovinskega. Zavarovalnega prava3 o 15.stoletje $ac!iavelli > +ladar <121-3 o *ean =odin SiQ lines de la (ep# liRe <12753; s#verenost kot vr!ovna o last ,rimer 1alklandski!/$alvinski! otokov > a3 170- 1707 > papeeva sankcija in pogod a iz 9ordesillasa med Gpanijo in ,ort#galsko j#ni 'tlantik kot Smare cla#s#mT 3 Spor med Zdr#enim kraljestvom in Gpanijo <kasneje 'rgentino3 'tlantik kot Smare li er#mT; pravne okoli ine kolonizacije otokov c3 Spor v as# )ZN; vojna 10/2 in dananje stanje Izraelsko-palestinski kon"likt. Zgodovina mp v l# i mirovni! kon"erenc > o +est"alski mir 157/ > teritorialna s#verenost o &#najski kongres 1/12 > Sveta aliansaN dop#stnost vojake intervencije; diplomatski odnosN Z&' $onrojeva doktrina <1/2-3 prepoved intervencije o ,arika mirovna kon"erenca <1/253 > morske oine; #stje &onave in donavska komisija o =erlinski kongres <1/7/3 > teritorialna #reditev =alkana; priznanje dr av o =erlinski sploni akt o 8ong# <1//23 razmejitve v '"riki o Caake mirovne kon"erence <1/00 in 10073 > mirno reevanje sporov; vojno pravoN pomem ne Caake deklaracijeU; pride do #stanovitve stalnega ar itra nega sodi a

Stran 0& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o o

+ersajski mir <10103 teritorialna #reditev in &r#tvo narodov 8on"erenca v San 1rancisc# <10723 #stanovitev )ZN

,ala a mir# v Caag# <S'S3 'r itraa ali razsodi e ali ar itrano sodi e <ne pa ar itrano razsodi e3. ,ri S'S# je stalni komisariat. Ima listo potencialni! ar itrov <dr ava ima la!ko do 7 ar itre na listi Slo ima 2 Gkrk in =o!te3. 9i ar itri <nacionalne sk#pine3 sodel#jejo pri volitva! za sodnike <predlagajo ji! za izvolitev +arnostnem# svet#; pravico imajo predlagati kandidate za No elovo nagrado. &r#tvo narodov <1010 10-03 !o e prepre iti dogodke 1. sv. vojneN posk#s #stanovitve organizacije; ki i skr ela za mir. 1ormalno je razp# eno 1075 z #stanovitvijo )ZN. ) do je dr#tva narodov razvije se manjinsko varstvo. &r#tvo narodov je imelo podo ne organe kot )ZN <razen sodi a3. Stalno meddravno sodi e je ilo #stanovljeno izven organizacije &r#tva narodov. Ra@voj :oktrine 9p: o Zgodovinske n#jnosti in "ilozo"ske osnove o 15.stoletje razvoj modernega $,N Gpanija 1rancisco di +itoria <de i#dis et de i#re elli selectiones > v as# panskega osvajanja latinske 'merike je de +itoria zapisal pravila ravnanja z avto!tonim pre ivalstvom o 'l erico @entili &e i#re elli o Gola naravnega prava in C#go @roti#s <12/- 15723 > o e znanosti modernega pravaN $are li er#m <15003 svo oda morjaN &e i#re elli ac pacis <15223 prva sistemati na o ravnava $, o 17 in 1/.stoletje > od naravnega prava k pozitivizm# o Naravno pravo Sam#el ,#"endor" o ,ozitivisti > (ic!ard Zo#c!e pre# evanje prakse drav in sistemizacije $, <?ornelizs van =Enkers!ock; ?!ristian Bol"3 o %mmeric! de +attel <1717 17573 > &roit des gens; svo oda narodov; s#verenost in enakopravnost dravN prepoved intervencije v notranje zadeve drav o ,revlada pozitivizma v 10.stoletj# > o istvo soglasje volje za sprejem mednarodnopravne o veznosti o nem ija > Ceinric! 9riegel in @eorg *ellinekN razlikovanje med lex lata <pravo; ki o stoji3 in predlogi de lege ferenda <nastajanje nekega pravila $,3 o meje in nevarnosti pozitivizma v prav# <totalitarizem3 o 20. stoletje > o Cans 8elsen <1//1 107-3 > !ista teorija pravaN @r#ndnorm monizem s primatom $, <notranje in $, sta en sistem3 o + mednarodnem prav# velja <d#najska konvencija pravo med. pogod 10503 > e o stajajo o veznosti drave po notranjem prav# in !krati o veznosti po mednarodnem prav# prevladajo pravila mednarodnega prava o 1rancoska socioloka solidarnostna ola <%mil &#rk!eim; Aeon &#g#it; Ao#is le 1#r; @eorges Scelle3 o Gola ilskega pravnika 'lejandra 'lvareza o novem $, o @rki teoretik Nicolas ,olitis o Ivan 9omi <razprava o rekonstr#kciji med. pogod N pie t#di o prav# vojne pravo vojne in nevtralnosti 10723 o + ospredje postavijo posameznika drava je kolektiv posameznikov in ima povsem "#nkcionalno naravo Smeri razvite v 2.pol 20.stoletja > o Zna ilen "#nkcionalen in pragmati en pristop k $, o ,ravni pozitivizem Cersc! Aa#terpac!t <)ppen!eimovo $,3 o 9ransnacionalno pravo <*ess#p3 o NeV Caven sc!ool o" international laV <$c&o#gal; AassVell3 o 8riti ne pravne t#dije > @eorg 8ennan $, kot lagi civilizator nacionalnega interesa o $arti 8erkenneimi 1rom 'pologE to :topia

Stran 0, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&. Aor9a8ni viri 9e:naro:ne;a prava

Sistem mednarodnega prava e ni razvit do take ravni; da i sam zagotavljal odgovore na vpraanja o vse ini; postopk# nastanka in avtoriteti pravni! norm. 9e odgovore je tre a poiskati v "ormalni! viri! mednarodnega prava in pri tem #pora iti metode pravne analize in razlage. ,ri tem je velikega pomena okoli4ina; da v mednarodnem prav# ni centralizirane zakonodajne; izvrilne in sodne o lasti. Zato je tre a najprej #gotoviti; ali o staja sporaz#m o tem; katere pravne akte in dr#ge kategorije #gotovljivi! dejstev je tre a #potevati kot vire norm mednarodnega prava. ,ri odgovor# na to vpraanje je v veliko pomo4 Stat#t $ednarodnega kazenskega sodi4a; priloga k :stanovni listini )ZN in torej mednarodna pogod a; ki so jo sprejele tako reko4 vse dr6ave sodo nega sveta in v njej dolo4ile pristojnosti najvijega sodnega organa )ZN za sojenje v spori! med dr6avami. Stat#t $eddr6avnega sodi4a na spodaj navedenem 4len# <-//I3 odgovori na vpraanje; katere akte #pora lja $eddr6avno sodi4e> ISodi4e; katerega naloga je odlo4ati v sklad# z mednarodnim pravom v spori!; ki se m# predlo6ijo; naj #pora lja> a3 meddr6avne dogovore; odisi splone odisi pose ne; s katerimi so postavljena pravila; ki ji! dr6ave v spor# izre4no pripoznavajo; 3 mednarodni o i4aj kot dokaz o 4e prakse; ki je sprejeta kot pravo; c3 o 4a pravna na4ela; ki ji! pripoznavajo civilizirani narodi; d3 sodne odlo4 e; s pridr6kom dolo4 e 20. 4lena; in na#k naj olj kvali"icirani! pravni! strokovnjakov razli4ni! narodov; kot pomo6no sredstvo za #gotavljanje pravni! pravil.J Zaradi #niverzalnosti )ZN je t#di pomen dolo4 #niverzalen. Me:naro:ne po;o:beH obi<ajno 9e:naro:no pravo in ob<a pravna na<e8aH ki ji> pripo@navajo 7ivi8i@irani naro:iH so po;8avitni 6or9a8ni viri 9e:naro:ne;a prava. $ed njimi ni !ierar!ije. ,oleg nji! pa sta e so:na praksa in :oktrina; ki j# zgoraj citirani 4len Stat#ta $eddr6avnega sodi4a opredelj#je kot pomo6no sredstvo za #gotavljanje pravil.

aE Obi<ajno 9e:naro:no pravo

) i4ajno mednarodno pravo je "ormalni vir mednarodnega prava; ki izra6a prakso dr6av. ) i4ajno pravo se nene!no razvija in na nekateri! podro4ji! <npr. v mednarodnem !#manitarnem prav#; ki #4ink#je v o oro6eni! spopadi!3 pomem no dopolnj#je norme pogod enega mednarodnega prava. Zato je o i4ajno pravo; klj# njegovi zgodovinski dimenziji t#di zelo sodo en pravni vir. ,ro lem #pora e o i4ajnega mednarodnega prava je metodoloki> kako je mogo4e #gotoviti vse ino norme o i4ajnega prava; ki zavez#je s# jekteM Za nastanek norme o i4ajnega mednarodnega prava morata iti k#m#lativno izpolnjena dva pogoja> 13 o jektivni pogoj razirjene mednarodne prakse 23 s# jektivni pogoj je pravna zavest mednarodni! s# jektov; da je ta praksa o vez#jo4a &r6ave; ki ne 6elijo nastanka norme o i4ajnega prava; odo zainteresirane to nasprotovanje izraziti; saj i sicer #tegnil nastati vtis; da je nji!ov molk izraz sprejetja 6e o stoje4e ali nastajajo4e prakse. ,ravna zavest namre4 ne za!teva zavestnega soglasja. +praanje o likovanja pravil o i4ajnega mednarodnega prava je t#di predmet razprave v mednarodni! strokovni! organizacija!. $ed njimi je zlasti pomem no Zdr#6enje za mednarodno pravo <International AaV 'ssociation IA'3; ki je l. 2000 izdelalo celovito poro4ilo o o likovanj# o 4ega o i4ajnega mednarodnega prava. 9o poro4ilo vse #je t#di pravila <Aondonska pravila3; ki prispevajo k sistemati4ni razlagi o o likovanj# o i4ajnega mednarodnega prava.

Stran 0+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

bE Me:naro:ne po;o:be
,ravila mednarodni! pogod veljajo med pogod enimi strankami in #stvarjajo o veznosti samo za pogod ene stranke so torej partik#larno; in ne o 4e pravo. Slednje se la!ko razvije iz pogod ene prakse; 4e je zelo razirjena. S stali4a tretji!; tj. dr6av; ki niso pogod ene 4lanice; je pogod a res inter alios acta in zanje velja na4elo; da pogod e tretjim niti ne kod#jejo niti ne koristijo <izjemeU3. +e4ina mednarodni! pogod je namenjena #reditvi konkretni! razmerij med pogod enimi strankami. 9e i la!ko imenovali pogod e posli. $ednarodne pogod e pa sl#6ijo e enem# namen#> z nekaterimi med njimi se dolo4ajo a straktne pravne norme; ki na splono sprejeti na4in #rejajo odnose med dr6avami na dolo4enem podro4j#. 9ovrstne; splone mednarodne pogod e la!ko imen#jemo t#di pogod e zakoni. &elitev na pogod e posle in pogod e zakone je v doktrini mednarodnega prava iroko sprejeta in je koristna; ker opozarja na zakonodajno "#nkcijo; ki jo imajo nekatere mednarodne pogod e. ,ravne norme; ki ji! vse #jejo mednarodne pogod e zakoni; se la!ko v dolo4enem del# ali v celoti prekrivajo z relevantnimi normami mednarodnega o i4ajnega prava. + takem primer# je tre a #potevati; da ima vsaka od te! norm lastno vse ino in veljavnost. ,ogod ena #reditev nekega podro4ja o i4ajnega prava ne pomeni; da so relevantne norme o i4ajnega prava prene!ale veljati ali pa da so ile preprosto Wa sor iraneW v pogod eno #reditev. +saka od nji! e naprej velja.

7E Sp8o?na pravna na<e8a

Na4elo do re vere < ona "ides3 v izpolnjevanj# mednarodnopravni! o veznosti velja kot splono pravno na4elo; ki je istveno za o stoj sle!ernega pravnega sistema. Ckrati pa je to na4elo dolo4eno kot eno od na4el )ZN v 2. odstavk# 2. 4lena :stanovne listine - in je ilo potrjeno v mnogi! pozneje sprejeti! mednarodnopravni! akti!. Zato ga #vr4amo t#di med splona na4ela mednarodnega prava.

<E Po9oGna pravna vira I so:na praksa in :oktrina

(azlika med glavnimi in pomo6nimi "ormalnimi viri mednarodnega prava je v tem; da prvi vse #jejo norme mednarodnega prava; dr#gi pa samo pomagajo pri #gotavljanj# vse ine pravni! norm in pri nji!ovi razlagi. Sod e $eddr6avnega sodi4a se #pora ljajo samo kot dolo4a 20. 4len Stat#ta $eddr6avnega sodi4a7> sod e $eddr6avnega sodi4a so o vezne samo za pravdne stranke; in to za povsem dolo4en primer. 8lj# tem# pa o #pora a pravni! norm in nji!ova razlaga; ki je zajeta v o razlo6itvi sod e; pomagala pri razlagi in #pora i isti! pravni! norm v podo ni! primeri!. 9a proces vse #je elemente kreativnosti; torej pomaga pri #gotavljanj# nastajajo4i! pravil in pospei pravni razvoj. &oktrina; ki jo la!ko #pora lja $eddr6avno sodi4e pri #gotavljanj# pravni! norm; je omejena na Wna#k naj olj kvali"icirani! pravni! strokovnjakov razli4ni! narodovW. &oktrina je najprej pomem na za sistemati4nost razlage; za opozarjanje na pro leme in za predloge de lege ferenda.

+si 4lani naj vestno in poteno spolnj#jejo o veznosti; ki so ji! prevzeli v sklad# s to :stanovno listino; da s tem zagotovijo vsakem# izmed nji! pravice in koristi; ki izvirajo iz 4lanstva. 7 )dlo4 a Sodi4a je o vezna samX za pravdne stranke in edinole glede tistega pose nega primera.
-

Stran 02 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

:E Pravi<nost
,ravo je po svoji naravi sistem; ki vklj#4#je pravi4nost. 9a pravi4nost <akcesorna pravi4nost3 je izra6ena v pravni! norma!. Ne gre za a straktno pravi4nost; ampak za pravi4nost; ki je izra6ena v samem prav#. :pora a prava mora zato izra6ati t#di skladnost in predvidljivost. 'kcesorna pravi4nost pa more iti ne o zado4ala. Zato 2. odstavek -/. 4lena 2 Stat#ta $eddr6avnega sodi4a predvideva mo6nost; da sodi4e sodi po a straktni; od merodajnega prava neodvisni pravi4nosti <ex aeque et bono3; vendar pod pogojem; da stranke v spor# to sprejmejo. ,omen te dolo4 e je dvojen> 13 sodi4e ima mo6nost; 4e se stranke tako sporaz#mejo; izklj#4iti merodajno pravo in soditi po a straktni! na4eli! pravi4nostiN 23 sodi4e je s to dolo4 o opozorjeno; da se je tre a v dolo4eni! razmera! opreti na a straktni pojem pravi4nosti.

eE Nekateri novej?i viri 9e:naro:ne;a prava

Normativni razvoj mednarodnega prava je v zadnji! leti! okrepil pravotvorno "#nkcijo +arnostnega sveta Zdr#6eni! narodov; ki v sklad# z dolo4ili 22. 4lena5 in +II. poglavja :stanovne listine sprejema sklepe z o vez#jo4o mo4jo. 9#di @eneralna sk#p4ina )ZN sprejema pomem ne dok#mente; ki v nekateri! primeri! vse #jejo norme mednarodnega prava in ji! je tre a o ravnavati kot pravne vire. Zna4ilen primer takega dok#menta je &eklaracija na4el mednarodnega prava o prijateljski! odnosi! in sodelovanj# med dr6avami; v sklad# z :stanovno listino )ZN. Het#di ta deklaracija sama ni samostojen pravni vir; temve4 akt; ki vse #je razlago in progresivni razvoj dolo4 )ZN; pa je njen pomen pri #gotavljanj# pravne zavesti in vse ine pravni! norm tako velik; da se je pojm# pravnega vira 6e mo4no pri li6ala.

9a dolo4 a ne omej#je pravice Sodi4a; da odlo4a o zadevi eQ aeR#o et ono; 4e se pravdne stranke o tem sporaz#mejo. 5 Hlani Zdr#6eni! narodov soglaajo v tem; da sprejemajo in izvrijo odlo4 e +arnostnega sveta v sklad# s to :stanovno listino.
2

Stran 0/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> MA%ERIA(NI IN AORMA(NI VIRI MP o o $aterialni viri > zajeti v dr# eni! odnosi! v mednarodni sk#pnosti 1ormalni viri $, > ,omen -/. lena Stat#ta $eddravnega sodi a v Caag# > 1. mednarodne pogod e 2. mednarodno o i ajno pravo -. splona pravna na ela <ki ji! priznavajo civilizirani narodi3 7. pomoni sredstvi > sodna praksa<j#dikat#ra3 in doktrina pravi nost

)ZN je #niverzalna organizacija 102 lanic )ZN. +se so sprejele Stat#t meddravnega sodi a. @oli o i aj ni "ormalni vir mp. + to ki 2. gre za o i ajno pravo <ni goli o i aj3. 9o ka - dikcija civilizirani! narodov da ne i kakna nacisti na miljenja prila v $,. 9o ka 7 pomoni sredstvi nista vira mednarodnega prava. ,omoni sredstvi sl#ita #gotavljanj# in razlagi virov $,. -//2 z#nanja pravi nost > ne gre za pravo; gre za nekaj izven prava 20. len Stat#ta sod e sodi a <niso vir3 zavez#jejo konkretne drave v konkretnem spor# o )dlo itve mednarodni! organizacij so pomem en vir $, <poleg prejnji! - t#di vir $,3N pravo mednarodni! organizacij

$ednarodno o i ajno pravo > o 8#m#lativno morata iti izpolnjena 2 pogoja > o ) jektivni element ponavljajo e se ravnanje drav; praksa drav mora iti > 13 (azirjena in enotna 23 Sistemati na <ponavljajo a dalj trajajo e o do je3 -3 (elevantna <ni tre a; da je #niverzalna praksa; vendar mora iti praksa drav; ki del#je na podro j#; kjer je ta pravno relevantna3 o S# jektivni element pravna zavest <opinio i#ris sive necessitatis3 o +ztrajni nasprotnik <persistent o jector3 o ,artik#larno<na dolo enem o mo j#3; regionalno; lokalno<med dvema dravama3 o i ajno pravoN o e o i ajno pravo #pora lja ga ve ina drav o IA' Aondonska pravila <20003 o $ednarodno o i ajno pravo zavez#je vse drave; ki nastank# pravila niso izrecno nasprotovale e v as# nastanka o +ztrajni nasprotnik > mednarodno o i ajno prao ne zavez#je tisti! drav; ki so vseskozi nasprotovale pravil# <t#di med nastajanjem3N ko pa norma e nastane; pa ji ni ve mogo e #govarjatiN vztrajni nasprotnik o moral v postopk# nastajanja pravila med. o i . prava izrecno nasprotovat nastank# tega pravila in potem na to pravilo ne o vezan. !e i ji! ilo ve ; je potem pro lem; e je takna praksa splo! razirjena in enotna.

Stran 0! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,ravna zavest> o @re za ravnanje po prav#. o $nogokrat v praksi ravnajo na dolo en na in; ker se jim tako zazdi; ne pa ker mislijo; da so to dolne storiti; takrat ne gre za pravno zavest. <npr. drave ne #pora ljajo jedrskega oroja; vendar pa ne mislijo; da ga niso #pravi ene #pora iti3 o &okazovanje o i ajnega prava je izjemno teko. Zelo teko je lo iti pravno zavest in prakso. Zakonodaja; pravilniki; priro niki <kako naj ravnajo organi drave3N npr. vojaki priro niki ne o dokaz prakse drav; temve zgolj pravne zavesti. )dlo itev generalne sk#p ine ni enotnega mnenja v doktrini ali gre za prakso drav. %ni pravijo; da je to zgolj praksa organizacije )ZN; dr#gi pa da je to praksa dr av. )dlo itve; ki se sprejmejo s konsenzom lo naj i za pravno zavest drav $ednarodno pogod eno pravo> o $ednarodna pogod a je soglasje volj dve! ali ve s# jektov $, o dolo enem vpraanj# o 'li mora iti pisna ali #stnaM %ni pravijo; da je la!ko t#di #stna te ave z dokazovanjem. o &#najska konvencija o prav# med. pogod med.pogod a mora iti v pisni o liki - tega se dri t#di slovenski Zakon o z#nanji! zadeva! <50. len3 o $ednarodna pogod a je sporaz#m; ki ga (S sklene pisno z eno ali ve dravami ali med. organizacijami in za katerega velja $,; ne glede na tevilo listin; iz kateri! je sestavljen; in ne glede na njegovo pose no ime o Ni pomem no ime dok#menta; pomem na je njegova +S%=IN' o +edno partik#larno pravo <res inter alios acta; pacta testis nec nocent nec pers#ntN zavez#je drave pogod enice; 3in ne podpisnice3 o Aa!ko iroko rati"icirana $, prispeva k nastank# o i ajnega prava o + praksi la!ko !krati o stajata identi no pravilo v o i ajnem prav# in v pogod i. ,ogod eno pravilo ne razveljavi o i ajnega prava. o ,ravila pogod enega prava ne smejo #stvarjati pravila za drave; ki niso pogod enice o ,ogod e posli > #reditev konkretni! razmerij o ,ogod e zakoni > dolo itev a straktni! pravni! norm <npr. d#najska konvencija o prav# mednarodni! pogod 3 o Za te 2 kategoriji so vsa pravila enaka o ) stoj mednarodne pogod e ne izni i o i ajnega prava o Stat#s mednarodni! pogod deponirani! pri @eneralnem sekretariat# so na !ttp>//treaties.#n.org/ o :stanovna listina )ZN je najpomem neja od mednarodni! listinN ima primat nad vsemi dr#gimi mednarodnimi pogod ami skladnostna klavz#la ; 10-. len listine o !e imamo i#s cogens dolo o v #stanovni listini; ta prevlad#je nad dr#gimi $,. 9aki! kogentni! norm je v $, zelo malo. <prepoved #pora e sile; m# enja; na elo samoodlo Splona pravna na ela> o 9emeljna na#ela; ki pogoj#jejo o stanek sistema $,. So splona vsem dr avam v mednarodni sk#pnosti. <npr. na elo zakonitosti; odkodninska odgovornost3 o ,?I* > 102/ 9ovarna ?!orzoV v @ornji Glrziji <razlastitev odkodninsko na elo3 o =ona "ides na elo do re vere e3

,omona sredstva j#dikat#ra in doktrina> o Namenjeni #gotavljanj# in razlagi pravni! pravil o *#dikat#ra odlo itve sodi in ar itra; ki #stvarjajo pravne o veznosti samo v konkretnem primer#; v dr#gi! primeri! pa pridejo sod e v potev kot pomono sredstvo in o pomagalo pri #gotavljanj# pravni! virov; ki pridejo v potev pri dr#gi! primeri!N #pora lja se kot sodna praksa za dokaz o i ajni! pravil; #pora ljajo se mednarodne sodne dolo e. o &oktrina gre za na#k naj olj priznani! in kvali"icirani! pravni! strokovnjakov <npr. IA' zdr#enje $, sprejema resil#cije > londonska pravila o o em o i ajnem prav# so doktrinaN pa t#di # eniki; priro nikiN

Stran 05 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,ravila za razreevanje kon"liktov> L$ed primarnimi viri $*, ni !ierar!ije L+ primer# kon"likta veljajo splona kolizijska pravila > leQ posterior derogat legi prioriN leQ specialis deroga legi generali LYY8odi"ikacija $, z iranje; #rejanje in sistemiziranje pravil $,; ki so e nastala L,rogresivni razvoj - nastajanje novi! pravil $,YY L,ose en poloaj > o 8ogentni! <peremptorni!3 norm /i#s cogens <prepoved genocida; #pora e sile; m# enja; apart!eida in pravica samoodlo e3 o :A )ZN <10-. len3 skladnostna oz. derogatorna klavz#laN :A je vije od dr#gi! pravni! pravil <o vez#jo i sklepi varnostnega sveta prevladajo nad dr#gimi pogod ami; ker iz!ajajo iz :A; ki je vije od dr#gi! virov> interpretacija I?ONN primer Ai ija vs Z&';Z8 > za!tevali izro itev teritoristi ni! os#mljencev od Ai ije; +S sprejme sklep in sankcionira Ai ijo3 ,ravi nost <z#naj "ormalnega prava3> Lak7esorna pravi nost/eR#itE > je znotraj $,; pravi nost je vse ovana e v "ormalnem prav#N pomeni enakost ali sorazmerno enakost; glede na to kaj i ilo pravi noN <primer I?O razmejitev epikontinentalnega pas# med &ansko; Nizozemsko in Nem ijoN pravi na razmejitev epik. pas# je takna; da ne odree Nem ije; odlo ali so v sklad# z o stoje im pravom; gi ali so se znotraj njega3 Labstraktna pravi nost / eQ aeR#o et onoN potre no izrecno poo lastilo strank v spor# mora iti zapisano v dok#ment#; na podlagi katerega odlo a sodi eNN v sporaz#m#; ki se predloi sodi #N <primer Ai ija v 9#nizija niso zapisali izrecnega poo lastila3 o Aa!ko praeter legem <v o stoje i! pravili! ne najdemo odgovora; #pora i se za zapolnitev pravni! praznin3 ali celo contra legem <sprejem odlo itve; ki je pravi na; vendar je v nasprotj# z o stoje im pravom3 L-/. len ne omej#je #pora e pravi nostiN sodi e e nikoli ni odlo alo eQ aeR#o et ono; e nikoli ni ilo sporaz#ma med strankama o tem <ni sodne prakse3N mnenje doktrine t#di v takem primer# sodi e ni dolno odlo ati eQ aeR#o et ono; e sodi e meni; da je odlo itev po prav# pravi na L,ravi nost ni "ormalni vir )dlo itve mednarodni! organizacij> LNajtevil neja kategorija virov $, L)ZN > o +arnostni svet <o vez#jo i sklepi3 o @eneralna sk#p ina <resol#cije priporo ljiva naravaN resol#cije sprejete s konsenzom <o nji! se ne glas#je3; vendar se vse drave strinjajo z vse inoN sprejete resol#cije la!ko predstavljajo pravno zavest in so odraz o i ajnega prava in so vse insko zavez#jo aN o staja nekaj deklaracij; ki so po vse ini zavez#jo e; eprav sprejete kot resol#cije &eklaracija 7 na el; nastane kot posledica spora med Nikaragvo in Z&'N Celsinka sklepna listina/1072 10 na el; ki so temeljne pri #rejanj# odnosov med dravami3 LSpecializirane agencije <sprejemajo zavez#jo e odlo itve za svoje lanice3 L(egionalne organizacije <t#di sprejemajo zavez#jo e odlo itve za svoje lanice; ki so povezane na dolo enem o mo j# <npr. %:3 LZaklj# ni akti mednarodni! kon"erenc <1inal act3 del tega akta je t#di med. pogod a; ki kasneje velja za se e; ko ima dovolj rati"ikacijN 1inal act ima dolo ene pravne # inke; dokler med. pogod a ne za ne veljat; la!ko pripomore pri dokazovanj# pravni! interesov; ne velja pa samostojno L,ravila vlj#dnosti in k#rtoazije ter protokoli niso o veznost drav; ampak izkazovanje vlj#dnosti in spotovanj L,ravna kritev je; e drava kri mednarodno pravno o veznost. ,osledica kritve je odgovornost drav. L(epresalije kot odgovor na pred!odno protipravno ravnanje; sam #krep je kritev $,; vendar je dop#sten ker je odgovor L(etorzija - neprijazen odziv do dr#ge drave; vendar ne gre za kritev $, $%& +I(I $, NI CI%('(CI*%U

Stran 21 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,. $o:i6ika7ija in pro;resivni ra@voj 9e:naro:ne;a prava

$o:i6ika7ija 9e:naro:ne;a prava je ena o: te9e8jni>H v "stanovni 8istini :o8o<eni> na8o; O*N. 8odi"ikacija poteka sk#paj s progresivnim razvojem mednarodnega prava. Za pripravo predlogov kodi"ikacije in progresivnega razvoja mednarodnega prava je @eneralna sk#p4ina )ZN #stanovila 8omisijo za mednarodno pravo <8$,3. 9ren#tno je sestavlja -7 4lanov in se sestaja v Zenevi; vsako leto na dve! zasedanji! v sk#pnem trajanj# dvanajst tednov. Gesti <pravni3 od or @eneralne sk#p4ine za potre e kodi"ikacije najpogosteje skli4e skli4e pose no kodi"ikacijsko kon"erenco; na kateri poo la4enci dr6av opravijo pogajanja na podlagi osn#tka; ki je il pripravljen v 8$,. (ez#ltat te! pogajanj je ena ali ve4 mednarodni! pogod konvencij; ki vse #jejo kodi"icirana pravila mednarodnega prava na dolo4enem podro4j#. + pogajanji! se prepletata elementa kodi"ikacije <z iranje; preciziranje in sistemati4no #rejanje 6e veljavni! pravil3 in progresivnega razvoja; ki za!teva o likovanje pravil; ki e nimajo zadostne opore v praksi dr6av; vendar so spoznana kot potre na za celovitost kodi"ikacije. Nekatere pomem ne kodi"ikacije so potekale t#di v okvir# dr#gi! organov )ZN. 9ako je ila 8onvencija o prepre4evanj# in kaznovanj# zlo4ina genocida sprejeta v @eneralni sk#p4ini )ZN 6e l. 107/; e pred za4etkom dela 8$,. ) a mednarodna pakta o 4lovekovi! pravica! so pripravili v 8omisiji za 4lovekove pravice ter %konomskem in socialnem svet#.
Zapiski> :stanovna listina )ZN je sodo na kodi"ikacija mednarodnega prava; 25.5.1072; veljati za ne 27.10.1072. + mednarodnem prav# nimamo centraliziranega zakonodajalca. $, je pravo; ki velja med neodvisnimi in s#verenimi dravami in mednarodnimi organizacijami.

Stran 20 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

@eneralna sk#p ina 1-. len :stanovne listine; kvazilegislativna mo ; daje samo priporo ila dravam lanicam. +S la!ko sprejema pravno o vez#jo e akte samo po 7. poglavj# #st. listine < e pride do iz r#!a nevarnosti3. 8aj je najlepi primer +S kot zakonodajalca +S na podlagi 7.poglavja :A odlo il o #stanovitvi dve! ad !oc sodi > stvarna; krajevna in asovna pristojnostN sodi e za nekdanjo *#goslavijo; mednarodno sodi e za (#ando. Stat# t sodi a sprejet kot priloga k resol#ciji. PRO RESIVNI RA*VOJ IN $ODIAI$A)IJA MP L@S <generalna sk#p ina3 je leta 1077 #stanovila 8omisijo za mednarodno pravo <organ3. 9a skr i za kodi"ikacijo in progresivni razvoj mp. *e strokoven organ <-7 strokovnjakov3. 8omisija del#je od 107/ dalje. L102 lanic )ZN <+atikan ni lan3. L,o prvotni zasnovi je imela komisija 12 lanov; danes pa -7 lanov. Zastopani morajo iti vsi pravni sistemi drav. ,ri komisiji je isti pristop kot pri meddravnem sodi #. ,oglavitni pravni sistemi > common laV sistem <anglosaki3; evropski kontinentalni pravni sistem <civil laV co#ntries; t#di *#na 'merika spada v to sk#pino3; islamsko pravo; drave s socialisti no notranjepravno #reditvijo <SZ do padca zid#3. L!lani komisije so voljeni za do o 2 let. ,redlagajo ji! dr ave; izvoli ji! generalna sk#p ina. Nekdo je la!ko ve krat izvoljen v komisijo za mp. %dini Slovenec; ki il izvoljen v komisijo; je pro". %rnest ,etri . L12. len Stat#ta komisije za mp progresivni razvoj mp. gre za podro ja; ki v mp niso ila #rejena. L8odi"ikacija mp olj natan no opredeljevanje in #rejanje pravil na podro j# praks drav; doktrine[ L,ri del# komisije se povez#jeta progresivni razvoj in kodi"ikacija mp. <doktrina pravna znanost; teorija3. L$ednarodno pravna j#dikat#ra P praksa meddravni! sodi <sinonima3. LSodi e %: in %S!, #pora ljata izraz case laV. L,ose nost mp je;da nimamo !ierar!ije med mednarodnimi sodi i. 8ako dela komisija za mpM 1Q na leto se sre ajo ali pa v enem/dve! o do ji! sre anja. &elovna telesa. Sestane se v "enevi; redko v NeV Oork#. + vse! #radni! jeziki! )ZN te ejo prevodi razprave. +si #radni jeziki )ZN so delovni jeziki komisije za mp <ang.; "r.; pan.; r# .; kitaj.; ara .3 + komisiji se iz ere enega lana; ki je pose en poro evalec. 9a ima najteje in najve dela on pripravlja osn#tke in tekste; 8omisija na plenarni! zasedanji! del#je v vse! 5 #radni! jeziki!. + delovni! telesi! pa sta delovna jezika ponavadi ang. in "ran. 8ako dela komisija za mpM Najprej se iz ere dolo eno podro je. Aeta 107/ si je iz rala pomorsko med. pravo <odgovornost drav3. 8omisija si je za za etek zadala izdelavo N#rn erki! na el. 8omisija vedno vpraa @S ali se naj #kvarja s tem podro jem. Na konc# zasedanja komisija izda poro ilo. &istri #ira ga dravam lanicam. 5. od or @S se #kvarja z med. pravom on pro# #je poro ilo komisije za mp. Na tem od or# d povedo kaj si mislijo o iz ranem predmet#. 8omisija z ere pripom e d . 8omisija pripravi poro ilo. ,rvi osn#tek lenov nekega vpraanja gre za okvirni iz or lenov. 8omisija sestavi komentar za vsak len <praksa drav; sodna praksa; pravna znanost3. ,redloi dr#gi osn#tek s komentarji. @S potem presodi kaj o s tem tekstom naredila naprej. Skli e se diplomatska kodi"ikacijska kon"erenca. Na to kon"erenco pridejo predstavniki drav in povedo svoje mnenje o leni!. )dlo ijo se ali sprejmejo ta tekst kot mednarodno konvencijo ali ne. ) vse inski! vpraanji! se odlo a z 2/- ve ino; o dr#gi! vpraanji! pa z navadno ve ino. =esedilo se sk#a najprej sprejeti s konsenzom; e ga ni; se preide na glasovanje. (edki so primeri ko @S sama izglas#je esedilo <to je olj izjema kot pravilo3. Na kodi"ikacijski kon"erenci ima +atikan stat#s lanice; ne pa opazovalca. 8o gre mednarodna konvencija v podpis; s tem mednarodna konvencija e ni #veljavljena. ,otre en je e notranji postopek v posamezni! drava! rati"ikacija. @S je neke vrste diplomatska kon"erenca. Imeli smo - primere; ko je @S sama izglasovala esedilo > konvencija o specialni! misija! <10503N plovnost mednarodni! rek; tranzit; transport <raz#mna #pora a mednarodni! vodni! tokov; 10073N sodna im#niteta drav <20073. + mp se je razvilo temeljno pravilo > pred doma imi sodi i ni mono soditi neki t#ji dravi <mednarodni s# jekt3. ,od nekimi pogoji se la!ko sodi t#ji dravi pred doma imi sodi i < e drava nastopa kot gospodarski partner; ne pa kot s#veren3 relativna sodna im#niteta.

Stran 22 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Sodna im#niteta drav <20073 zelo malo podpisnic. ,odro ja na kateri! ila komisija za mp #spena > L,omorsko mp <tiri "enevske konvencije3 L&iplomatsko in konz#larno pravo LNasledstvo drav <konv. o nasledstv# glede dolgov; premoenja <10/-3 ne velja3 L,rogresivni razvoj in kodi"ikacija mednarodnega pogod enega prava <10/2 konv. o sklepanj# med. pogod med dravami in med.org. in med samimi med.org.3 L)dgovornost drav +e ina dela komisije se nanaa na mednarodno javno pravo. $ednarodnopravno za itene ose e ose e; ki #ivajo im#niteto. 8omisija se #kvarja t#di z sodno im#niteto drav <konv. o sodni im#niteti3. 8omisija za mp je centralno kodi"ikacijsko telo )ZN. Imamo e dr#ge org.; odisi z#naj )ZN <rde i kri skr i za razvoj prava o oroeni! spopadov3; v okvir# )ZN <za p je pristojen ekonomski in socialni svet; s podro ja p sprejeti! nekaj konvencij; 2 pakta3 ,omem no kodi"ikacijsko dejavnost opravljajo t#di specializirane #stanove > L$ednarodna pravna organizacija za civilni zra ni promet <zrakoplovstvo3 v $ontreal# L$ednarodna pomorska organizacija skr i za varnost plov e v Aondon# L$ednarodna agencija za atomsko energijo s sedeem na &#naj# <konvencija o tem kako #krepati po nenadnem iz r#!# !erno il3 L$ednarodna organizacija dela

Stran 2& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+. Me:naro:no pravo in notranje pravo :rGav

aE %eoretski pristopi
$noga pravila mednarodnega prava #4ink#jejo na podro4ji!; ki so sicer predmet notranji! #reditev dr6av. 8ot primer je mogo4e navesti polo6aj diplomatski! predstavnikov; ki na ozemlj# t#je dr6ave #6ivajo z mednarodnim pravom dolo4ene im#nitete in privilegije. Dua8isti<na ?o8a je zna4ilna za zagovornike pravnega pozitivizma in se je naj olj razma!nila o konc# 10. stoletja. ,o mnenj# ve4ine pozitivistov je stvarnost mednarodnega prava takna; da sta mednarodno pravo in notranje pravo dr6ave dva razli4na pravna sistema. Na prese4i4# te! dve! sistemov se na!aja s#verena dr6ava; ki dolo4a svoja mednarodnopravna razmerja v odnosi! z dr#gimi dr6avami in svoj notranjepravni red na svojem ozemlj#. 9emelj o e! dejavnosti je s#verenost dr6ave; ki se v vsakem od te! dve! sistemov izra6a na svoj na4in> s sklepanjem mednarodni! pogod in s sprejemanjem o i4ajnega prava na mednarodni ravni ter z #stavo; zakoni in dr#gimi pravnimi akti navznoter. &r#ga4en je pogled 9onistov; ki postopajo k vpraanj# razmerij med mednarodnim pravom in notranjim pravom dr6ave odisi na podlagi po#darjeni! eti4ni! prvin in naravnega prava; kot so npr. ideje o 4lovekovi! pravica! kot temelj# prava nasplo!; odisi na podlagi "ormalnologi4ni! pogledov; kakrni so zna4ilni za 4isto teorijo prava; ki jo je razvil Cans 8elsen. + primer# kon"likta med notranjepravno in mednarodnopravno normo; prevlada norma mednarodnega pravaN tako pravijo monisti; ki #temelj#jejo svoj pogled na 4lovekovi! pravica!.

bE "re:itev v Repub8iki S8oveniji

:stavna #reditev Slovenije opredelj#je razmerje med mednarodnim pravom in notranjim pravom v /. 4len#7 :stave (S. &olo4 e /. 4lena :stave (S iz!ajajo iz predpostavke; da sta notranje pravo <zakoni in dr#gi predpisi3 in mednarodno pravo dva razli4na pravna sistema; pri 4emer morajo iti norme zakonov in dr#gi! predpisov v sklad# z mednarodnim pravom; ki o vez#je Slovenijo; odisi kot o 4e na4elo mednarodnega prava odisi kot mednarodna pogod a; katere stranka je Slovenija. &olo4ilo; da se veljavne mednarodne pogod e #pora ljajo neposredno; ka6e; da je slovenska #stava sprejela tezo adopcije/. ,oleg te! temeljni! dolo4il so za dolo4itev razmerja med mednarodnim pravom in notranjim pravom (S pomem na e dolo4ila 2. odstavka 12-. 4lena 0 :stave; ki dolo4ajo na4in #sklajevanja sploni! notranjepravni! aktov z normami mednarodnega prava. +praanje; kako ravnati v primer# neskladja med mednarodno pogod o in zakonom ali dr#gim predpisom; je #rejeno v Zakon# o z#nanji! zadeva! </7. 4len103. + takem primer# je vlada dol6na za4eti postopek za spremem o ali dopolnitev zakona oziroma dr#gega predpisa ali odpoved mednarodne pogod e.
Zakoni in dr#gi predpisi morajo iti v sklad# s splono veljavnimi na4eli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogod ami; ki o vez#jejo Slovenijo. (ati"icirane in o javljene mednarodne pogod e se #pora ljajo neposredno. / =la6ja o lika d#alisti4ne teorije po#darja pomen sistemov; v kateri! ni potre na pose na trans"ormacija mednarodnopravne norme v notranje pravo; ampak ta norma #4ink#je 6e z adopcijo. 9ako npr. veljavno sklenjena mednarodna pogod a poleg tega; da zavez#je dr6avo v mednarodni! odnosi!; 6e s tem; ko je dokon4no sprejeta; velja t#di v pravnem sistem# dr6ave. 0 Zakoni morajo iti v sklad# s splono veljavnimi na4eli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogod ami; ki ji! je rati"iciral dr6avni z or; podzakonski predpisi in dr#gi sploni akti pa t#di z dr#gimi rati"iciranimi mednarodnimi pogod ami. 10 He so dolo4 e mednarodne pogod e v nasprotj# z zakonom ali dr#gim predpisom; vlada za4ne postopek za spremem o ali dopolnitev zakona ali dr#gega predpisa oziroma za spremem o ali odpoved mednarodne pogod e. &o odlo4itve pristojnega organa se #pora lja mednarodna pogod a.
7

Stran 2, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

$anj jasno je #rejeno vpraanje razmerja med mednarodnimi pogod ami in :stavo (S. Z notranjepravnega vidika je :stava najviji pravni akt in mednarodne pogod e; ki ji! sklepajo organi (S; morajo iti skladne z njo. 9o potrj#je t#di dolo4 a 2. odstavka 150. 4lena11 :stave; po kateri ima :stavno sodi4e (S pristojnost presojati skladnost mednarodni! pogod ; ki i ile v nasprotj# z mednarodnimi dolo4 ami. 9a dolo4 a 4iti :stavo (S in skladnost celotne pravne #reditve (S pred sklenitvijo mednarodni! pogod ; ki i ile v nasprotj# z #stavnimi dolo4 ami. ,ro lem i nastal; 4e i :stavno sodi4e opravilo presojo #stavnosti mednarodne pogod e potem; ko i ila ta sklenjena <v mednarodnem prav# se; skladno z na4elom pacta sunt servanda; dr6ava ne more sklicevati na svojo notranjepravno #reditev kot razlog za neizpolnjevanje pogod e3; in #gotovilo njeno proti#stavnost. ,raksa :stavnega sodi4a se v tem pogled# e ni razvila.

:stavno sodi4e odlo4a> - o skladnosti zakonov in dr#gi! predpisov z rati"iciranimi mednarodnimi pogod ami in s splonimi na4eli mednarodnega prava. Na predlog predsednika rep# like; vlade ali tretjine poslancev dr6avnega z ora izreka #stavno sodi4e v postopk# rati"ikacije mednarodne pogod e mnenje o njeni skladnosti z #stavo. &r6avni z or je vezan na mnenje #stavnega sodi4a.
11

Stran 2+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> MP IN NO%RANJE PRAVO DRAV 9eorije o odnos# med mp in notranjim pravom. 8aj je notranje pravo z vidika mpM razli ni izrazi za notranje pravo so sinonimi > doma e pravo; dravno pravo; nacionalno pravo; notranje pravo. 9eorije > d#alizem; monizem; teorija trans"ormacije Dua8i@e9: 9eorija d#alizma 10.stoletje temeljni teoretiki. Sodo ni d#alisti $alcolm S!aV; *#raj 'ndrassE. =istvo sodo nega d#alizma > LNorme mp del#jejo v notranjem prav#; kadar drava tako dolo i. $ednarodno in notranje pravo sta 2 lo ena pravna sistema. $, in N, pri!ajata v kolizijo. L2 podteoriji > ) 9eorija trans"ormacije za #veljavitev pravila mp v notranjem prav# je potre en sprejem pose nega notranjepravnega predpisa; ki ga sprejme zakonodajalec <parlament3N naj olj reprezentativni model trans"ormacije je Z8N dr#ge drave; kjer #veljavljeno > Irska; Gkotska; nekatere drave ?ommonVelt!a ) 9eorija adopcije <zmerni d#alizem3 z aktom o rati"ikaciji postane norma mp <gre za mednarodno pogod o3 del notranjega prava drave oz. postane v njem # inkovita; sprejem pose nega predpisa ni potre en. 'kt rati"ikacije sprejme zakonodajalec. ,rimeri drav z zmernim d#alizmom > Italija; Nem ija; Nizozemska; Gvica; (#sija; Crvaka; Slovenija ) $eani model med trans"ormacijo in adopcijo Z&' <predsedniki sistem; Senat rati"icira treaties <zelo pomem ne mp3 z 2/- ve ino3 Moni@e9: L9emelji na eti ni! prvina! in naravnem# prav#; pojavi se kasneje kot d#alizem L=istvo monizma mp in notranje pravo sta enotni pravni sistem LNajznameniteji monisti Cans 8elsen; Carsc! Aa#terpac!t; @eorges Scelle<na podlagi socolokosolidaristi ne teorije mp3; L8atero pravo ima nadvlado pri monizm#M L,rimat notranjega prava > v sodo nem mp op# en; nanje se je sklicevala o ram a na N#rn #rkem proces#. L,rimat mednarodnega prava > 8elsen; ,elletN e ni povsem #resni en <stali e d#alistov3 8aj potrj#je sodna praksa in praksa dravM L&#alizem <t#di I?*3 in ve ina najviji! sodi drav; t#di praksa drav. <monizem #veljavljen v 1ranciji3 L%eorija trans6or9a7ije #veljavil jo je =ritanec 1itzma#rice; po njej sta mp in notranje pravo povsem lo ena sistema in med njima ni kontaktov ter med njima ne pride do kolizije <kar sicer ne dop# ajo pristai d#alizma3; del#jeta vsak v svoji s"eri. &rava znotraj svojega prava ne spot#je mp in to notranjepravno nima # inkov. Na ravni mp je za kritev mednarodnopravno odgovorna. Nekateri teoretiki jo tejejo za podteorijo d#alizma. Novej?i teoretini pristopi: L)p# ajo strogo razlikovanje med d#alizmom in monizmom <?assese; &egan3 L)dgovor ali ima drava #veljavljen monizem ali d#alizem do imo v relevantni! #stavni! dolo a! in v praksi najviji! nacionalni! sodi L) i ajno mednarodno pravo #veljavljene teorije inkorporacije <1/. stoletje =lackstone > mp je del dravnega prava3

Stran 22 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

"re:itev v rs: L)snovno napotilo je /.!A%N :S9'+% <vpraanje na izpit#> kaj pie v /. len#123 LZakoni in dr#gi predpisi morajo iti v sklad# s splono veljavnimi na elo mp in z mednarodnimi pogod ami; ki o vez#jejo (S <predpis#je primat med. prava !ierar!ija> mp je nad nac. pravom3. (ati"icirane in o javljene med. pogod e se #pora ljajo neposredno. ,omen /. lena :stave > L9#rk iz!aja iz predpostavke; da sta mo in np dva razli na pravna sistema; pri emer morajo iti zakoni in dr#gi predpisi v sklad# z mp <primat mp3. Neposredna #pora a med.pogod Slo je sprejela teorija d#alizma LGkrk /. len #stave i il la!ko podlaga za monizem ali d#alizem. + slo je #veljavljen primat mp. (azlaga /. lena > L8aj STpokrivaTT pod mednarodnim pravomM ) Splona na ela mp <nateta v 2. len# :A3 ) Splona pravna na ela; ki ji! priznavajo civilizirani narodi <pacta s#nd servanda; na elo ona "ide; na elo zakonitosti; res i#dicata3 ) ,ravila mednarodnega o i ajnega prava <9#rk tega ne omenjaN inkorporacija3 ) $ednarodne pogod e; ki zavez#jejo SA) $ednarodne pogod e so zelo pomem en vir mp; ampak v kolikor niso v celot prele v mednarodno o i ajno pravo; med. pogod e veljajo le med pogod enicami. 9o so tiste; ki ji! je (S notranjepravno rati"icirala in mednarodno pravno veljajo. S#kcesija ali nasledstvo drav (S po osamosvojitvi <na elo kontin#itete3 zavez#je ve ina med. pogod ; ki ji! je rati"icirala *#goslavija. ,omen 2. stavka /. lena > L(ati"icirane in o javljene med. pogod e se #pora ljajo neposredno - to predvsem za sodi a L9# pomen pojma rati"ikacija notranjepravna #veljavitev L(ati"ikacija ima 2 pomena v mp > ) (ati"ikacija navzven <drava o vesti dr#ge drave; da je stranka med. pogod e pri nas to dela predsednik (S3 ) (ati"ikacija kot notranjepravna #veljavitev L) java <127. len :stave veljavnost predpisov in nji!ovo #veljavljanje3 predpisi morajo iti o javljeni preden za nejo veljati. Sploni rok veljavnosti je 12. dan po o javi. ) java v #radnem list# (S. ,ro lem neposredne #pora e medednarodni! pogod > L+sak pravnik mora vedeti; da eprav :stava tako dolo a; niso po naravi stvari vse med. pogod e neposredno #pora ljive. L9eorija mp > ) Sel"-eQec#ting med. pogod e <tiste; ki so po naravi stvari neposredno #pora ljive3N to so pogod e; ki #rejajo pravice in o veznosti "izi ni! in pravni! ose <mnenje :S v presoji pridr#itvenega sporaz#ma z %S3 ) Non sel"-eQec#ting med. pogod e <tiste;ki po naravi stvari niso neposredno #pora ljive3N Za #veljavitev za!tevajo sprejem pose nega nacionalnega predpisa. LNi ji! mono vnaprej dolo iti na a straktni ravni. + vsakem konkretnem primer# o tem odlo ajo nacionalna sodi a. ,raksa sodi v razli ni! drava! ni n#jno enaka. LSlovenska sodi a in :S konvencija Z o pravica! otroka; %8!,. $,&,, <pakt; najpomem neji mednarodni instr#ment za varstvo p3 ,rimerljivost /. lena z dr#gimi #stavami > L!len 10/I :stave Italijanske rep# like> Ital. zakoni so v sklad# s splono priznanimi na eli $, L!len 22 Nemke :stave splona pravila $*, so sestavni del zveznega zakonaN so nad zakoni in neposredno #stanavljajo pravice in o veznosti pre ivalcev zveznega ozemlja <rati"icirane mjp so izena ene z zakoni3 L!len 0 :stave 'vstrije splono priznana na ela $, se tejejo kot sestavni del zveznega zakona &r#ge relevantne dolo e :stave > L!len 12-1- <#sklajenost pravni! aktov3 >
Zakoni in dr#gi predpisi morajo iti v sklad# s splono veljavnimi na4eli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogod ami; ki o vez#jejo Slovenijo. (ati"icirane in o javljene mednarodne pogod e se #pora ljajo neposredno. 1Zakoni; podzakonski predpisi in dr#gi sploni akti morajo iti v sklad# z #stavo.
12

Stran 2/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o I zakoni; podzakonski predpisi in dr#gi sploni akti morajo iti v sklad# z #stavo o II zakoni morajo iti v sklad# s splono priznanimi na eli $, in z veljavnimi med. pog.; ki ji! je rati"iciral dravni z orN podzakonski predpisi in dr#gi sploni akti pa t#di z dr#gimi rati"iciranimi med. pogod amiN o II implicitno dolo a t#di med. pog.; ki ji! rati"icira vlada te med.pog. niso nikjer dr#gje v #stavi omenjene; le v tem len# o +e inska razlaga tega lena med. pogod e; ki ji! rati"icira vlada so pod zakoni in torej podvreni presoji zakonitosti; ne le #stavnosti <tako o iter dict#m pri presoji :red e +lade o rati"ikaciji sporaz#ma s Crvako o vojaki! pokojnina!3 Notranje pravna o lika akta o rati"ikaciji > LZakon o rati"ikaciji <po poslovnik# &Z3; e med.pog. rati"icira &Z L:red a o rati"ikaciji; e vlada 'kt o noti"ikaciji se #pora lja za med. pog; ki ji! je nasledila (S 8do v (S rati"icira med. pogod eM L&Z > /5. len17 :staveN z ve ino opredeljeni! glasov navzo i! poslancev; kadar z :stavo <ali zakonom3 ni dolo ena dr#ga ve inaN -. a len 2/- ve ina vse! poslancev <evropski in nato len3 L+lada len 72/+ Zakon o z#nanji! zadeva! iz svoje pristojnosti; pri emer ni pristojna za rati"ikacijo med. pogod ; e i za!tevali izdajo novi! ali spremem o o stoje i! zakonov <to i pomenilo v -. len :stave3 ,ro lem notranjepravne !ierar!ije med. pogod > LZ vidika med. prava notranjepravna !ierar!ija med. pogod preko akta o rati"ikaciji ni sprejemljiva L:st. sodi e in spremem a ve inske razlage 12-/II > presoja #red e o rati"ikaciji kodeksa ri i ev med (S in Crvako zaradi o itanega neskladja z zakonom o morskem ri itv#. :S je dolo ilo; da ni pristojno za o ravnavo zakonitosti med. pogod e; rati"icirane z #red o vlade; ker za takno pristojnost ni najti opore v #stavi. 9o pomeni; da osta zakon in med. pog; rati"icirana z #red o; v neskladj#; vendar #s za presojo taknega neskladja ni pristojno L:S spremem a prakse > :S si je pridralo pristojnost; da o presojalo neskladje med zakonom in med. pogod o; rati"icirana z #red o vlade le; e o neskladje pomenilo kritev 2. lena :stave <na elo pravne drave3 L,osledica presoje ri ikega kodeksa > de "acto izena itev m.pog; rati"icirane z #red o vlade z zakonomN praksa dr#gi! drav ,omen /7. lena ZZZ> L9a len dolo a neskladje med. pogod e z notranjo zakonodajo LI e so dolo e med. pogod e v nasprotj# z zakonom ali dr#gim predpisom; +lada za ne postopek za spremem o ali dopolnitev zakona ali dr#gega predpisa oziroma za spremem o ali odpoved med.pogod e. LII do odlo itve pristojnega organa se #pora lja med. pogod a > primat med. pogod e &r#ge relevantne dolo e :stave in predpisi <poleg ZZZ3 150. len :stave <pristojnost #st. sodi a3 in Z:st <zakon o #stavnem sodi #3 ,resoja #stavnosti med. pogod > L,rimat :stave nad med. pogod ami; ki ji! rati"icira &Z ni zapisan izrecno; temve se da dose i z razlago 12-/I lena :stave. +arovalka; da v slovenski pravni red ne pride proti#stavna med. pogod a je 150/II len :stave L150/II na predlog predsednika rep# like; vlade ali tretjine poslancev &Z izreka #stavno sodi e v postopk# rati"ikacije med. pogod mnenje o njeni skladnosti z #stavo; &Z je vezan na mnenje :S ,red!odna presoja #stavnosti> L,raksa drav > 1(.; G,.; SA). L,raksa #stavnega sodi a (S 2 primerov LZakaj pred!odna presoja #stavnostiM Namen prepre iti; da i v notranji pravni red prila med. pogod a; ki je v nasprotj# z #stavo. !e i ila takna pogod a vseeno sklenjena; je takna pogod a

Zakoni morajo iti v sklad# s splono veljavnimi na4eli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogod ami; ki ji! je rati"iciral dr6avni z or; podzakonski predpisi in dr#gi sploni akti pa t#di z dr#gimi rati"iciranimi mednarodnimi pogod ami. ,odzakonski predpisi in dr#gi sploni akti morajo iti v sklad# z #stavo in z zakoni. ,osami4ni akti in dejanja dr6avni! organov; organov lokalni! sk#pnosti in nosilcev javni! poo lastil morajo temeljiti na zakon# ali na zakonitem predpis#. 17 &r6avni z or sklepa; 4e je na seji navzo4a ve4ina poslancev. &r6avni z or sprejema zakone in dr#ge odlo4itve ter rati"icira mednarodne pogod e z ve4ino opredeljeni! glasov navzo4i! poslancev; kadar ni z #stavo ali z zakonom dolo4ena dr#ga4na ve4ina.

Stran 2! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

zavez#jo a; njena neizpolnitev pa pomeni mednarodni delikt. Neizpolnitev med. pogod e zaradi neskladnosti z #stavo ni opravi ljiva; vseeno gre za med.delikt. ,raksa :S (S> L$nenje o skladnosti z :stavo pridr#itvenega sporaz#ma med %S in dravami lanicami ter SA)N (m 1/07; predlagateljica je vladaN izpod ijani so leni; ker je v neskladj# z 5/. lenom :stave omogo anje nak#pa zemlji a t#jcem dravljanom %: v (S. : inek mnenja; kadar :S #gotovi neskladje z :stavo; &Z ne sme rati"icirat takne med. pogod eN ,odali so e variante; ki na voljo spremem a #stave ali nova pogajanjaN to je edino mnenje; kjer #gotovitev neskladnosti L,resoja S),S' <maloo mejni sporaz#m3 sporaz#m med (S in Crvako o o mejnem promet# in sodelovanj#N mnenje (m1/00; predlagatelji so 1/- poslancev; ki so trdili da S),S ni proti#stavenN izpod ijan 1. len in 2. len #stave; zatrjevana proti#stavnost II razdelek 9:AN :S ni #gotovilo neskladnosti z :stavo. $ore iten posla an pogajalski poloaj (S v pogajanji! o meji ni #stavnopravno temve politi no vpraanje; katerega teo mora nase prevzeti &Z z rati"ikacijo med. pogod eN stali e na #st. sodi # t#di; da ne morejo odlo at o skladnosti; ker ni kontradiktornosti poslanci trdili; da je #stavenN vseeno so odlo ali o njem3 o II razdelek 9:A <tem. #stavna listina3 > &ravne meje (S so medn. priznane dr. meje dosedanje S1(* z rep# liko 'vstrijo; Italijo in $adarsko v del#; v katerem te drave mejijo na (S ter meja med (S in Crvako v okvir# rep# like meje dosedanje S1(* o Namen sopsa olajat ivljenje pre ivalcem na tem o mo j#

+atikanski sporaz#m> Lmnenje (m-1/02 z 10.11.200-N predlagateljica vladaN presoja #stavnosti sporaz#ma med (S in Svetim sedeem o pravni! vpraanji!N Lpredmet presoje 1; 2/II; -/I; 10/I in 17/I len; merilo presoje -; 7/I len :stave <na elo lo itve drave in verske sk#pnosti3N Linterpretativni izrek so#s reserveU !len 1> (S in Sveti sede potrj#jeta na elo; da sta drava in (? v svoji #reditvi samostojni in neodvisni in po katerem (? v (S del#je svo odno po kanonskem prav#; v sklad# s pravnim redom (S; ni v neskladj# s - lenom :stave in na elom lo itve drave in cerkve; v kolikor se razlaga; da o (? pri svojem delovanj# v (S spotovala njen pravni red. ,rednost ima notranji red drave ,ogod a o N%8> L$nenje (m-2/02N 2.12.2002N presoja pogod e med vladama (S in (C o #reditvi stat#sni! in dr#gi! pravni! vpraanj; povezani! z N%8; njenem izkori anj# in razgradnji; predlagatelji 1/- poslancevN L,resoja 10 in 11. lena <odpadki; razgradnja; "inanciranje3 z 72. lenom #stave <zdravo lovekovo okolje3N presoja -. lena <organi dr# e3 z 72. lenom #staveN presoja 2/I;+I;+II; -.; 2/+II; /; 0 ter 12/II;III len pogod e <#pravljanje3 s 17. lenom #stave <enakost pred zakonomN :S ni #gotovilo neskladnosti 'r itrani sporaz#m> L$nenje (m -1/00; dan 1/.-.2010N predlagateljica vladaN L,resoja -/I len <ar . sporaz#m dolo i mejo na kopnem in po morj#3 ter presoja 7. lena <ar . sodi e #pora lja pravila in na ela mp za odlo anje3 ter 7/II;III len <razsod a je o vez#jo a in pomeni dokon no reitev3; v 5 meseci! po razsod i je potre no storiti vse potre no za njeno izvritev; v nasprotj# i naj ilo s 7. lenom :stave in II razdelek 9:A L:S ni #gotovilo proti#stavnostiN interpretativni izrek in STsporniTT 52. in 5-. to ki o razloitve. Naknadna presoja mednarodni! pogod > L,o 1. odstavk# 150. lena :stave preko akta o rati"ikaciji. S tem :S opravi naknadno presojo same med.pogod e. ,oo lastila za takno presojo v :stavi ni; :S ga je sprejelo z razlogom; slede praksi Nem ije in Italije. + primer#; da #stavno sodi e #gotovi neskladje take med. pogod e z #stavo; ne morejo izdati mnenja; presojajo akt o rati"ikacijiN odlo itev :S ne more vplivati na mp; la!ko ima le notranje pravne # inke. L,raksa :S > o )dlo a :-I-177/07 sporaz#m o vojaki! pokojnina! med vladama (S in (C; meritorno ni neskladja z #stavo o Sklep :-I-100/07 presoja pridr#itvenega sporaz#ma z #stavoN zavrenje zaradi pomanjkanja pravnega interesa o ,resoja ri ikega kodeksaN sklep :-I--75/02; zavrnitev po #de za presojo :red e o rati"ikaciji ri ikega kodeksa

Stran 25 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

'li je mona naknadna presoja mp po opravljeni pred!odni presoji > Lteoreti no ja; vendar zaradi zatrjevane ne#stavnosti dolo pogod e; ki e niso ile predmet presoje L,raksa :S > o Sklep :-I-107/07 po #dnik $%S, je il sprejet po nezakonitem in proti#stavnem postopk#. :S je postopek #stavilo o Sklep :-I--75/02 zavrnitev po #de za presojo S),S' o :-I-1/0/10 za!teva za oceno #stavnosti 'S. :S > zakon o rati"ikaciji ni v neskladj# z #stavo; predlagatelji niso navajali no eni! dr#gi! ali dodatni! razlogov; ki ji! :S ne i #potevalo v pred!odnem mnenj#

2. Me:naro:no pravo in pravo E"

&r6ave 4lanice %: so prenesle izvrevanje dela svoji! s#vereni! pravic na %vropsko #nijo. Slovenija je pred vstopom v %: s spremem o svoje #stave predvidela mo6nost ; da I z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vse poslancev, prenese izvr!evanje dela suvereni pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spo!tovanju lovekovi pravic in temeljni svobo!in, demokracije in nael pravne drave, ter vstopi v obrambno zvezo z dravami, ki temeljijo na spo!tovanju te vrednotJ. S tem je odprla pot; da %: v okvir# svoji! pristojnosti #stvarja mednarodnopravna razmerja; ki pomenijo o veznost za Slovenijo. %: je instit#cija mednarodnega prava. Nastala je na podlagi mednarodni! pogod . $ednarodne pogod e med dr6avami 4lanicami ostajajo temeljni pravni akti evropskega prava. :potevati je tre a t#di na4elo; ki so ga dr6ave 4lanice %: sprejele v 10-. 4len# 12 :stanovne listine )ZN; e pred #stanovitvijo evropski! sk#pnosti; ki dolo4a; da imajo v primer# kon"likta med o veznostmi dr6av po :stanovni listini )ZN in o veznostmi po katerikoli dr#gi mednarodni pogod i prednost o veznosti po :stanovni listini )ZN. 9e !ierar!ije nastanek evropski! sk#pnosti in razvoj evropskega prava ni odpravil. +se dr6ave 4lanice %: so ile najprej 4lanice )ZN in so ostale pod avtoriteto pravil :stanovne listine )ZN. 9ako; npr.; o vez#jo4i sklepi +arnostnega sveta )ZN <npr. o protiteroristi4ni! #krepi!3 zavez#jejo t#di %: in njene 4lanice. =olj zapleteno je vpraanje polo6aja mednarodni! pogod ; ki ji! je sklenila %vropska sk#pnost; v !ierar!iji evropskega prava. %: ima pristojnost; da na dolo4eni! podro4ji! sklepa mednarodne pogod e; ki o vez#jejo njo in njene 4lanice. S stali4a evropskega prava je takna pogod a IintegralniJ del tega prava. 9#di na podro4ji!; na kateri! so stranke mednarodni! pogod dr6ave 4lanice %: <in ne sama %:3; la!ko pristojnosti %: #stvarijo no pravni polo6aj; v katerem mednarodno pravo #4ink#je kot del evropskega prava. Zna4ilen primer takega podro4ja je pravo Splonega sporaz#ma o carina! in trgovini <@'993; katerega stranke so ile 4lanice %: pred #stanovitvijo ali pred vstopom v %:; pri 4emer %: ni pogod ena stranka @'99. +endar pa ima na podro4j# z#nanje trgovine %: izklj#4no pristojnost; zaradi 4esar je v sistem# @'99 in v sistem# njegove naslednice; Svetovne trgovinske organizacije <B9)3; dejansko nadomestila vlogo dr6av 4lanic. =istvo IevropeizacijeJ <%: se pogaja in sprejema o veznosti na mednarodnem podro4j# v imen# in na ra4#n svoji! 4lanic3 je v tem; da organi %: dolo4ijo na4in; kako se mednarodnopravne norme #pora ljajo v dr6ava! 4lanica! %:. 9o je odisi zaradi zagotovitve skladnega na4ina razlage in #pora e mednarodni! pogod ; ki ji! je sklenila %:; odisi zaradi #pora e njeni! izklj#4ni! pristojnosti; ki posegajo na podro4je mednarodnega prava. + tem proces# ima pose no pomem no vlogo Sodi4e %:; ki o ravnava kriti4na vpraanja in s svojimi sod ami pojasnj#je na4in razlage in #pora e mednarodnega prava v sistem# evropskega prava.

He je navzkri6je med o veznostmi 4lanov Zdr#6eni! narodov po tej :stanovni listini in med nji!ovimi o veznostmi po kateremkoli dr#gem meddr6avnem dogovor#; prevlad#jejo nji!ove o veznosti po tej :stanovni listini.
12

Stran &1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> MEDNARODNO PRAVO IN PRAVO E" L,ravo %: je pravni red s#i generis <ni $, in ni nacionalno pravo3 L+an @end en Aoos; case 25/52 <105-3; osnove neposrednega # inka prava %S; temeljna dolo a; slone a na razlagi ,ogod e L?osta v %N%A case 5/57 <1057; %?( 2/23; neodvisnoat in primarnost pravnega reda %S nad nacionalnim pravom. :stanovitev sk#pnosti z neomejenim trajanjem; ki ima svoje lastne instit#cije; lastno s# jektiviteto in pravno sposo nost predstavljanja na mednarodni ravni. %lement nadnacionalnosti drave lanice omejile nji!ove s#verene pravice; eprav na omejeni! podro ji!. N'('+' %: > %: mednarodna organizacija nadnacionalne narave; vendar je %: nastala na temelj# mednarodnega prava <(imske pogod e 1027 in vse nadaljnje pogod e %: vklj# no z Aiz onsko so mednarodne pogod e3 in temeljni pravni akti #stanovne pogod e so mednarodne pogod eN ostali pravni akti %: <#red e; sod e; sklepi; direktive3 t.i. sek#ndarna zakonodaja imajo narave med. pogod e; a temelji na #stavni! pogod a!. &rave lanice in #stanovne pogod e %: -. a len :stave > (S la!ko prenese izvrevanje dela s#vereni! pravic na med.org. z 2/- ve ino vse! poslancev. Z med. pogod o dr ava sprejme primat prava %: in njegovo neposredno #pora ljivost <direct applica ilitE3. Za iritvene pogod e v lanjevanje novi! drav lanic; ne i ilo potre no sprejemati po -. a len# <mi ji!3; ker niso iritvene pogod e temeljne. ,ravo %: in len 10- :stanovne listine )ZN > L,ravo %: mora iti v sklad# s kogentnimi predpisi med. pogod e in s splonimi pravnimi na eli. 8ogentna pravila so la!ko pogod ena ali o i ajno pravna. L+se drave lanice %: so lanice ZN; zavezane so s 10-. lenom :stanovne listine; ki dolo a v primer# kon"likta med o veznostmi drav po :A in o veznostmi po katerikoli dr#gi med. pogod i; ima prednost o veznost po :A. 9a !ierar!ija ostaja. L+praanje zavez#jo i! sklepov +S po 7. poglavj# :A; ki zavez#jejo t#di %: in dr ave lanice <protiteroristi ni #krepi zamrznitev "inan ni! sredstev3 ,raksa sodi a %: > L,ristop potrditve zavez#jo i! # inkov sklepov +S > sodi e %S prve stopnje leta 2002 v zadeva! 9-05/01 <*#s#" and =arakaat3 in 9--12 <8adi3 L&r#ga en pristop > N%; e so s tem krene temeljne pravice <8adi z #krepi %S in sod o sodi a 1. stopnje ila krena pravica do lastnine3. Sodi e %S <veliki senat3; -.0.200/ z rokom razveljavi #red o %S; z rokom zato; da la!ko spremenijo #red o. ,rimarnost med. pogod e na nivoj# prava %S; se naj ne i razirilo na primarno zakonodajo; e pose ej ne na temeljna na ela; kateri! del tvorijo temeljne pravice. ,ogod e; ki ji! je sklenila %:> LSodi e %: > imajo primat nad sek#ndarno zakonodajo; ne pa nad #stanovnimi pogod ami. 9am je predpisalo podo en zna aj; kot ji! imajo #stave znotraj d . L1izi ne in pravne ose e se la!ko sklic#jejo na o veznosti iz med. pogod L%vropeizacija med. prava

Stran &0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L$eani sporaz#mi sklenejo %: in d LZa razlago med. pogod t#di sodi e %: #pora lja razlagalna pravila &#najske konvencije o prav# med. pogod <10503

II. S"#JE$%I MEDNARODNE A PRAVA

0. Sp8o?no
,ri vse! vpraanji! v zvezi s pojmom dr6ave in dr#gi! s# jektov mednarodnega prava morajo ti iti sposo ni dejansko; e"ektivno izpolnjevati o veznosti in #veljavljati pravice; da i sistem la!ko deloval. ,oleg dve! temeljni! tipov s# jektov :rGav in 9e:naro:ni> or;ani@a7ij o stajajo primeri; ko dolo4ene enote izpolnj#jejo nekatere; ne pa vse! pogojev za stat#s s# jekta. 9aken primer so entitete; ki e niso dr6ave; vendar v 4as# pre!oda v stat#s dr6ave #6ivajo dolo4ene pravice in imajo nekatere o veznosti; sicer zna4ilne za s#verene dr6ave; tj. s# jekte v polnem pomen# esede. 9#di mednarodne organizacije so razli4ni! vrst in samo nekatere izpolnj#jejo pogoje; ki omogo4ajo; da ji! tejemo za s# jekte mednarodnega prava. Hlovek# kot posameznik# so v mednarodnem prav# njegove temeljne pravice in svo o4ine priznane neposredno; z mednarodnopravnimi akti. +endar pa m# ta polo6aj ne zagotavlja stat#sa s# jekta v mednarodnem prav#. Za #pora o mednarodni! postopkov mora posameznik najprej izkoristiti pravna sredstva teritorialne dr6ave. ,odo no je s polo6ajem naroda. Narod se la!ko v mednarodnem prav# a"irmira kot s# jekt samo; 4e vzpostavi lastno dr6avo. 9o pa ne pomeni; da narod ali kakna dr#ga sk#pina ne i mogla imeti dolo4eni pravic; priznani! v mednarodnem prav#; ali pa dolo4eni! procesni! mo6nosti v okvir# mednarodni! pogod ; ali pa; kadar gre za kolonialne narode; v okvir# )ZN.

2. DrGave
aE Nastanek
8riteriji za nastanek dr6ave so pravno dolo4eni. + 1. 4len# $onven7ije i@ Montevi:ea <10--3 o pravica! in dol6nosti! dr6av so naslednje dolo4 e> IDrava kot subjekt mednarodnega prava mora imeti naslednje znailnosti" # stalno prebivalstvo, # definirano ozemlje, # vlado in # sposobnost vstopiti v odnose z drugimi dravami.J + praksi je tre a #gotoviti; ali so omenjeni tirje kriteriji izpolnjeni e"ektivno in ali je pri katerem od nji! opaziti pomanjkljivosti; zaradi kateri! ni mogo4e govoriti o nastank# dr6ave. + redki! primeri! se pojavi vpraanje; ali ima dr6ava stalo pre ivalstvo. 15 =olj pogosto je vpraanje; ali je ozemlje nove dr6ave de"inirano. + mnogi! primeri! ta kriterij ne more iti v celoti izpolnjen> nova dr6ava more iti nima jasno dolo4eni! meja; spori glede ozemelj pa so v takni! primeri! pogosti in trajni. Ge ve4 pro lemov na4enja kriterij lastne vlade <dr6avne o lasti3. Izrazit primer takega polo6aja je nastanek =osne in Cercegovine; ki v 4as# nastanka in priznanja ni nadzirala celotnega ozemlja. Nasprotno; zelo velik del tega ozemlja je il pod nadzorom sil; ki so se dr6avnosti =iC aktivno; z vojako silo #pirale. %"ektivnost o lasti pa se ne izkaz#je samo v sposo nosti dr6ave; da vzpostavi o last na svojem ozemlj#; ampak t#di v njeni samostojnosti v razmerj# do dr#gi! dr6av.
15

Sestavni del pro lema Za!odne Sa!are; ki jo precejne tevilo dr6av priznava kot 6e o stoje4o dr6avo.

Stran &2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

bE Pri@nanje :rGaveH pri@nanje v8a:e ter pri@nanje vstajnikov in osvobo:i8ni> ;ibanj

Pri@nanje je enostranski pravni aktH s kateri9 :rGave sprej9ejo neko Ge obstoje<e :ejstvo kot sk8a:no @ 9e:naro:ni9 pravo9. ,o mnenj# nekateri! naj i priznanje imelo konstit#tivni pomen; saj nepriznana dr6ava ne more sodelovati v mednarodnem kom#niciranj#. ,o mnenj# dr#gi! pa ima priznanje le deklaratorni #4inek; z njim se potrdi 6e o stoje4e dejstvo. 9ako kot priznanje ne more povzro4iti nastanka dr6ave; t#di #mik priznanja ne i mogel povzro4iti prene!anja o stoja dr6ave. Aogi4no gledana; priznanja ni mogo4e razlagati dr#ga4e; kot ga razlaga teorija deklaratornosti. 9#di nepriznana dr6ava; ki izpolnj#je kriterije; ima naravo dr6ave. + praksi pa je pomem no; da se dr6ava vklj#4i v mednarodno kom#nikacijo; da vzpostavi diplomatske odnose; sklepa mednarodne pogod e in sodel#je v del# mednarodni! organizacij. 9o pa ni mogo4e; 4e ni priznana. ,riznanje dr6ave se la!ko opravi "ormalno; s sklepom pristojnega organa dr6ave; in izrazi v "ormalnem akti; v4asi! t#di z mednarodno pogod o. ,riznanje pa se la!ko izvri t#di s konkl#dentnimi dejanji. Sprejem nove dr6ave v 4lanstvo )ZN ima tak #4inek. Slovenija je do ila priznanja dr6av 4lanic takratne %vropske sk#pnosti decem ra 1001 in jan#arja 1002. Sprejetje Slovenije v )ZN 22. maja 1002 je zaokro6ilo ta proces. Slovenija ni ila priznana takoj; ko so ili izpolnjeni pogoji za njeno dr6avnost; dolo4eni v 8onvenciji iz $ontevidea. ,o pravili! o 4ega mednarodnega prava; ki ji! izra6a esedilo te 8onvencije; i priznanje la!ko sledilo 6e j#lija 1001. +endar pa so v naslednji! meseci! velike sile in %S sk#ale reiti pro lem S1( *#goslavije v celoti in po mo6nosti o!raniti to dr6avo v re"ormirani o liki e naprej. &r#ga4no od vpraanja priznanja dr6ave je vpraanje pri@nanja v8a:e. 9o vpraanje se vzpostavi v razmera!; v kateri! je prilo do ne#stavne spremem e o lasti v neki priznani dr6avi <z dr6avnim #darom; revol#cijo ipd.3 ali pa do o oro6enega #pora; ki ima za posledico nastanek nove vlade; ki si prizadeva za o last; medtem ko prvotna vlada e ni izg# ila. ,rezgodnje priznanje takne vlade la!ko pomeni vmeavanje v notranje zadeva dr#ge dr6ave. He pa se nova vlada dejansko vzpostavi ter izka6e sposo nost stalne in e"ektivne o lasti; i odrekanje sodelovanja la!ko kodilo mednarodni sta ilnosti in more iti t#di lagostanj# pre ivalstva.17 ,ose en vidik tematike priznanja so primeri pri@nanja vstajnikov kot vojsk#jo4e se stranke. &o taki! primerov #tegne priti; kadar se o oro6ena vstaja raziri in vstajniki nadzirajo del ozemlja dr6ave. + takem primer# dr6ava nima e"ektivne o lasti nad delom ozemlja in #tegne iti zainteresirana; da t#di "ormalno omeji svojo mednarodno odgovornost samo na ozemlje; ki ga dejansko o vlad#je. ,riznanje vstajnikov ima ta #4inek. ,riznanje vstajnikov je za4asno in po vse ini omejeno.

A. 1007 je predsednik %kvadorja 9o ar predlagal; da naj se ne i priznalo vlad; ki so prile na o last z dr6avnim #darom ali revol#cijo. &r6ave Srednje 'merike so ta predlog sprejele in istega leta sklenile mednarodno pogod o; s katero so dale 9o arovi doktrini mednarodnopravno veljavo. ,ozneje; v 4as# me!ike revol#cije; so se Z&' sklicevale na to doktrino in niso priznale nekaj revol#cionarni! vlad. 9o arova doktrina je imela vpliv t#di po me!iki revol#ciji. A. 10-0 pa je me!iki z#nanji minister %strada razglasil na4elo me!ike politike; ki je do ilo ime %stradova doktrina. *edro te doktrine je teza; da priznanje vlade ne pomeni nedop#stnega vmeavanja v notranje zadeve dr6ave; v kateri je prilo do ne#stavne spremem e vlade.
17

Stran && od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> S"#JE$%I MP L9iste entitete; ki so v $, sposo ne imeti pravice in sprejemati o veznosti <sposo nost dejanskega in e"ektivnega izpolnjevanja o veznosti3 L&rave; medvladne organizacije; s#i generis s# jekti L,osameznik ni s# jekt $, <ve insko stali e3; vendar v nekateri! primeri! imajo podo ni poloaj kot s# jekti mednarodna odgovornost pri naj!#ji! kdN v regionalni! instit#cija! se la!ko posameznik o rne na %S!, zoper lastno dravo. <S%3 L,oloaj naroda podo en posameznik#; ni s# jekt; vendar imajo pravico do samoodlo e njen pomen po 1.sv. vojni v proces# dekolonizacije; razpad SZ; S1(*. Narod <nation3 v amerikem smisl# je z vidika mp miljena drava; pri nas pa narod raz#memo kot sk#pnost lj#di; ki ivijo na dolo enem o mo j# in ji! povez#jejo sk#pne vrednote; narod v etni nem smisl#; ki e ni izkoristil svoje pravice do lastne dravnosti; zato pravica do samoodlo e &rave> 8riteriji so pravno dolo eni. 1. len $onven7ije i@ Montevi:ea drava mora imeti > LStalno pre ivalstvo L&e"inirano ozemlje L+lado <o last3 LSposo nost stopiti v odnose z dr#gimi dravami 9o je regionalna konvencija; ve ina doktrine in prakse priznava te elemente. Nastanek drave e"ektivenU Sposo nost vzpostaviti in vzdrevati neko o last <e"ektivnost3 v nekem prostor# za katerega trdi; da je njeno ozemlje na elo e"ektivnosti. Naa drava je sprejela vse akte; ki so pomem ni za nastanek drave. <22.5.1001 takrat ila drava e"ektivno konstit#irana; 27.5.1001 Slo imela vojako mo ; da je zadrala ozemlje3 8riteriji pre ivalstvo; meje; vlada; odnosi z dr#gimi dravami. L,ro lem Za!odne Sa!are silno redko naseljeno ozemlje; e vedno je v proces# dekolonizacije L$ikrodrave sprejete v )ZN po let# 1001 <Aiec!tenstein; San $arino; 'ndora; $onako;kari ske otoke drave..3 L*asno dolo ene meje niso predpogoj za nastanek drave <teritorialni stat#s R#o nekdanja *#goslavijaN Izrael 107/ e rez mejaN odo e ozemlje ,alestine i moral iti Za!odni reg3 LI?* epikontinentalni pas v Severnem morj#; 1050 L,alestina; drava v nastajanj# L=rez teritorija ni drave L+lada pro lem =IC 1002N p#ppet states > $an #ka <*aponska3; N&C; Sev.?iper; ' !azija; *. )setijaN eQ ini#ria i#s non orit#r drava ne more nastati v nasprotj# z i#s cogens L9#di vlada mora iti e"ektivna izvaja o last na celotnem ozemlj# dr ave; ki nastaja <=IC centralna vlada o vladovala le maj!en del ozemlja; ozemlje =iC ilo pod vojako ok#pacijo dr#gi! entitet rep# lika Sr ska3 L=#nt#stani *'( <apart!eid3 L,#ppet states <drave l#tke3 nastanejo o pomo i nekoga dr#gega; v preteklosti nastale z agresijo. <npr. N&C taka drava ne sme iti mednarodno priznanaN $an#ko nastal z japonsko agresijoN ' !azija; *. )setija znotraj r#ske "ederacije3 L%Q "acti i#s orit#r iz dejstev nastaja pravo

Stran &, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Nastanek in prene!anje drave; priznanje drave> LNastanek :rave > originaren in derivativen o )riginaren pomeni; da nova drava nastane na nekem o mo j# <teritorialen pomen esede3; kjer prej ni ilo no ene o like o lasti; ki i ji la!ko predpisali dravno o last. 9a nastanek o staja samo e v teoriji teoreti no mono; e i nastal nov otok sredi oceana in i tam nastala drava. <primer nekdanja *'(; Ai erija <preselitev s#njev nazaj v '"riko3 o &erivativen na in drava nastane na nekem o mo j#; ki je prej spadalo pod o last neke dr#ge drave <ve ina drav3N v tem primer# vedno sledi nasledstvo drav LPrene>anje :rave > v preteklosti zavojevanje <de ellatioN danes ni ve mogo e3N razpad <nekdanja S1(*; SZ; avstroogrska3; zdr#evanje <Sirija in %gipt kasneje razpade; 9anganjika in Zanzi ar v 9anzanijo3; "izi no #ni enje <#ni enje kopnega; ve anje morja; pr. $aldivi3 LPri@nanje :rav > osnoven teoreti ni pristop konstit#tivni ali deklaratorn # inek. %nostranski pravni posel mp. ,riznanje drave je enostranski pravni posel; je neodvisen. &r avo priznajo dr#ge drave. o <:8 <#nited kingdom3 teoretiki ni ve insko mnenjeN priznanje ima konstit#tivni # inek drava za ne o stajati; ko je priznana. o +e insko mnenje 5. len konvencije iz $ontevidea > priznanje ima deklaratorni # inek <eQ t#nc za nazaj; ko je drava nastala3. Naa drava je nastala 22.5.1001; pol leta "#nkcionirala kot nepriznana drava; /.7.1001 je il podpisan =rionski memorand#m. o &e i#re priznanje nepreklicno; velja retroaktivno; o li no ali s konkl#dentnimi dejanji ali kolektivno priznanje o &e "acto priznanje ni razlage v # enik#; za asno; omejeno; preklicno. o Gtevilo priznanj splo! ni pomem no; ni pa nerelevantno. Gtevil nost je zelo relativna in ni predpisana. Sev. ?iper je nastal v nasprotj# z mp. &e i#re priznanje pravno priznanje <mednarodno priznanje; "#ll recognition3> LNepreklicno drava se prostovoljno odlo i ali o kakno dravo priznala. 8o jo enkrat prizna; tega ne more ve preklicati. <priznanje ,ani eve vlade leta 1002 <Sr ija3 slo ni odgovorila na to notoN slo prizna Z(* z odgovorom na noto 10023 L) li no z nekim pose nim aktom <npr. sklep vlade naslovljen na najvije organe o lasti; e"# drave3 ali s konkl#dentnimi dejanji <to mora iti o itno; estitke e"# drave o dravnem praznik# de i#re priznanje3; kolektivno priznanje priznanje %: <drav lanic3; ko so nastale drave nekdanje *#goslavije. &e "acto priznanje > LZa asno; omejeno. LNeka tretja drava z neko dravo vstopi v neke odnose; e preden jo prizna L)mejeno na nekatere dejavnosti LAa!ko se prekli e Lpr. drava ima v t#ji dravi #rade <niso veleposlanitva3; tretje drave so predstavnikom slo priznali dolo ene pravice <#rad v Z&' in dr#gje3. ,rimer- vicarska kon"ederacija je jeseni leta 1001 izro ila (S nekega slovenskega dravljana; zoper njega teklo vrsto kazenski! postopkov pri nas. %kstrad#cijski postopek se je za el e v nekdanji S1(*; medtem je slo postala neodvisna. )riginalni ekstrad#cijski elementi so ili v =eograd#. 8lj# tem# je Gvica pozvala (S naj odgovori na za!tevo. Gvica je to ekstrad#kcijo t#di izpeljala 1001. Gvica priznala SA) kasneje s lanicami %:.

$ednarodno priznanje SA)> L8olektivno priznanje ni povezano z dolo enimi dodatnimi pogoji L%S 17.12.1001 &eklaracija o smernica! za priznanje novi! dr av v +z!odni %vropi in SZ > o Spotovanje :A ZN in temeljni! aktov )+S% vladavina prava; demokracija; p o *amstva za varstvo narodni! manjin o Spotovanje nedotakljivosti meja <Celsinka deklaracija3; nji!ovo spreminjanje je mo no le s sporaz#mom o Sprejemanje relevantni! o veznosti glede razoro itve; neirjenje jedrskega oroja o Sporaz#mno; po potre i z ar itrao; reevati spore glede nasledstva in regionalne spore L&eklaracija o *#goslaviji zaveza; da se ne o ogroalo teritorialne celovitosti sosednje drave lanice %S <za!teva @r ije zaradi $akedonije; spor o imen#; e vedno traja3 LNa podlagi o e! deklaracij pronja za priznanje na ar itrano komisijo za nekdanjo *#goslavijo <=adinterjeva komisija3N vloile Slo; Crv; $ak in =iC.

Stran &+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L$nenje t.7 za Slo priznanje rep# lik s strani %S > 12.1.1002; Z&' april 1002. + )ZN sprejete SA); C( in =iC 22.2.1002 L9i pogoji za priznanje presegajo za!teve po konvenciji iz $ontevidea in se niso #veljavile kot o i ajno mp Ldeklaracija o *#goslaviji zaveza; da se ne o ogro alo teritorialne celovitosti sosednje drave lanice %S <za!teva @r ija zaradi $akedonije; ime $akedonije; spor e traja3 Lna podlagi o e! deklaracij STpronjaTT za priznanje na 'r itrano komisijo za nekdanjo *#goslavijo <=adinterjeva komisija3; vloile Slovenija; Crvaka; $akedonija; =iC Lmnenje t. 7 SlovenijaN priznanje rep# lik s strani evr. sk#pnosti > 12.1.1002; Z&' april 1002N Slovenija; Crvaka in =iC sprejete v )ZN 22.2.1002 Lar itraa ni dala pozitivnega mnenja za priznanje =iC izveden mora iti e re"erend#m Lar itraa t#di ni dala rezpogojnega mnenja za Crvako; ker ta ni poskr ela za svoje manjine Lti pogoji presegajo za!teve po 8onvenciji iz $ontevidea in se niso #veljavili kot o i ajno mpN to je 9#rkovo stali e; Gkrkova se s tem ne strinja Pri@nanje v8a:e : L8o pride na o last na ne#staven na in; ne gre za s# jekt drave. 8daj se vlada prizna najve krat z dravnim #darom <ali z/ rez #pora e sile3. &e i#re; de "acto. (azlika ali polno ali za asno. LAatinska 'merika <10073 9o arova doktrina > naj se ne priznajo vlade; ki so prile na o last z dravnim #darom ali revol#cijoN L%stradorjeva doktrina <10-03 me!iki z#nanji minister %stradon > priznanje vlade ne pomeni nedop#stnega vmeavanja v notranje zadeve drave; kjer je prilo do proti#stavne spremem e vlade. ,rednost priznanj# novi! vlad; ne glede na to; kako so prile na o last LNa elo e"ektivnosti <ali dejanska o last na teritorij# <vsaj na klj# ni! to ka!3 L,raksa )'% <a"rika enotnost3 po 2001 do vlad; ki so prile na o last protipravno Pri@nanje vstajnikov : L+stajniki kot vojsk#jo a se stranka in nji!ovo priznanje L,ravne posledice glede odgovornosti omejena in za asna mednarodnopravna s# jektiviteta <primer dravljanska vojna3 L&rava; znotraj katere se oj#jejo; se odlo i; da ji! prizna kot vojsk#jo o se stranko; ker je dr#ga e drava odgovorna za vso kodo; ki jo povzro ijo vstajniki. S tem priznanjem se drava rei te odgovornosti <la!ko priznajo t#di tretje drave3 Pri@nanje osvobo:i8ni> ;ibanj: L,riznanje narodno osvo odilni! gi anj L)'% in 'ra ska ligaN LStat#s opazovalcev v )ZN L,riznan legitimen oj zaradi t#je nadvlade <o oroena spopad po pravili! mp in v sklad# z mpN je ena od o lik #pora e sile; ki dop#stna v mp3 <<- dop#stne #pora e sile po mp> narodnoosvo odilna gi anja; o oroena akcija po sklep# +S po 7. poglavj# in 21. len :A; kjer individ#alna ali kolektivna samoo ram a &!33 L,ose en poloaj ,alestine ,A) od 1077 dalje priznan kot narodno osvo odilno gi anjeN ,alestina po 10// <entiteta; poloaj v @S in +S3; drava v nastajanj#; v +S prisotna kot ne lanica +S <ne more glasovat3; e govora o zadeva!; ki se je ti ejo

Stran &2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

7E %e9e8jne pravi7e :rGav

,omem no vpraanje glede temeljni! pravic dr6av je; ali je mogo4e v delovanj# pravnega reda raz rati zna4ilnosti; ki potrj#jejo nji!ov o stoj; torej ali je mogo4e trditi; da temeljne pravice dr6av o stajajo kot del o jektivnega pravnega redaM Nadaljnje vpraanje je; katere med pravicami dr6av je mogo4e o ravnavati kot nji!ov temeljne praviceM @ledano s tega stali4a je mogo4e trditi; da mednarodno pravo vsem dr6avam priznava pravico do o stoja; pravico do neodvisnosti <s#verenosti3; pravico do enakopravnosti; pravico do mednarodnega o 4evanja in pravico do spotovanja. 9e pravice veljajo o jektivno in dr6avam ni tre a sklepati mednarodni! pogod ; da i ji! prido ile. &r6ava se jim t#di ne more odre4i; ne da i izg# ila svojo lastnost dr6ave. ,ravica do o stoja je naj olj jasno izra6ena v :stanovni listini )ZN; ki v 21. 4len# 1/ de"inira pravico do samoo ram e <naj olj elementarnega vidika pravice do o stoja3 kot naravno pravico dr6ave. ,ravica do samoo ram e je priznana kot naravna pravica in je !ierar!i4no vija od pravnega re6ima :stanovne listine. ,ravica do o stoja je izra6ena t#di v 7. 4len#10 mednarodnega pakta o dr6avljanski! in politi4ni! pravica! <$,&,,3; ki vse #je pravila o dop#stni! derogacija! 4lovekovi! pravic v polo6aj#; ko Iizjemna in splona nevarnost ogro6a o stoj dr6aveJ. Pravi7a :o suverenosti Dneo:visnostiE izra6a temeljno zna4ilnost dr6ave; ki je najvija o last nad dolo4enim ozemljem in je neodvisna od vsake dr#ge o lasti. +saka s#verena dr6ava ima v svojem izvrevanj# s#verenosti omejitve; ki ji! dolo4a mednarodno pravo <s#verenost ni a sol#tnaU3. s#verenost je jedro in glavna zna4ilnost pl#ralisti4no organizirane mednarodne sk#pnosti. :stanovna listina )ZN dolo4a; da je )rganizacija zdr#6eni! narodov #temeljena na na4el# s#verene enakosti njeni! 4lanic <1. odstavek 2. 4lena203. S#verenost ima dve dimenziji. ,o eni strani je njena istvena vse ina neodvisnost; tj. svo oda delovanja dr6ave. 9a svo oda se sicer la!ko omeji; vendar pa se njen o stoj predpostavlja; vse dokler ni pravno omejena. ,o dr#gi strani pa s#verenost
No ena dolo4 a te :stanovne listine ne krati naravne pravice do individ#alne ali kolektivne samoo ram e v primer# o oro6enega napada na 4lana Zdr#6eni! narodov; dokler +arnostni svet ne #krene; kar je potre no za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti. :krepi; ki so se ji! 4lani Zdr#6eni! narodov lotili; izvr#jo4 to pravico do samoo ram e; naj se takoj sporo4ijo +arnostnem# svet# in ne smejo v ni4emer posegati v pravico in dol6nost +arnostnega sveta; da na temelj# te :stanovne listine vsak 4as #krene; kar se m# zdi potre no za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega mir# in varnosti. 10 He izjemna splona nevarnost ogro6a o stanek dr6ave in je to o javljeno z #radnim aktom; smejo dr6ave pogod enice tega ,akta #kreniti kaj; kar razveljavlja nji!ove o veznosti iz tega ,akta; vendar strogo v o seg#; ki ga tako stanje za!tevaN pogoj pa je; da taki #krepi niso neskladni z dr#gimi o veznostmi; ki jim ji! nalaga mednarodno pravo; in da nimajo za posledico diskriminacije; ki i temeljila le na rasi; arvi; spol#; jezik#; veri ali socialnem porekl#. 20 )rganizacija temelji na na4el# s#verene enakosti vse! svoji! 4lanov.
1/

Stran &/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

za!teva t#di spotovanje enake pravice dr#gi!. &r#ge dr6ave se ne smejo vmeavati v notranje zadeve dr6ave. Na4elo nevmeavanja <neintervencije3 je sestavni del o 4ega mednarodnega prava. + sodo nem mednarodnem prav# je do ilo izraz v :stanovni listini )ZN <7. odstavek 2. 4lena213. ,repoved vmeavanja; ki je dolo4ena v )ZN; a fortiori velja za dr6ave> 4e se nji!ovi sk#pni organizaciji ni dovoljeno vmeavati v notranje zadeve dr6av; je to dr6avam dovoljeno e manj. ' potem ko dr6ave sprejmejo nove o veznosti <npr. glede spotovanja 4lovekovi! pravic3; vse in; ki so predmet te! o veznosti; ne morejo ve4 o ravnavati; kot da Ipo svojem istv#J spadajo v nji!ovo notranjo pristojnost. ,ose en primer> +arnostni svet )ZN sme odrediti prisilne #krepe; 4e je il ogro6en mednarodni mir; t#di 4e i to sicer pomenilo vmeavanje v notranjo pristojnost dr6av. Na4elo nevmeavanja je izra6eno t#di v &eklaraciji na4el mednarodnega prava o prijateljski! odnosi! in sodelovanj# med dr6avami; v sklad# z :stanovno listino )ZN. +praanje> 'li ima dr6ava kakne omejitve s#verenosti; ki iz!ajajo iz njene odgovornosti do lastnega pre ivalstvaM 8aj je olj prav; kadar se v neki dr6avi za4ne genocid> strogo spotovanje na4ela nevmeavanja ali pomo4 ogro6enem# lj#dstv#; kar #tegne za!tevati mednarodne #krepe v nasprotj# z na4elom dr6avne s#verenostiM + takem primer# je +arnostni svet )ZN pristojen odrediti prisilne #krepe. Pravi7a :o enakosti je tesno povezana s pravico do s#verenosti. S#veren dr6ave so n#jno enake v pravica!; torej enakopravne; ne glede na nji!ove razlike v velikosti in mo4i. 9a pravica je izra6ena v na4el# ena dr6ava; en glas; ki velja v veliki ve4ini primerov odlo4anja v mednarodni! organizacija!; v pravili! o enakopravnosti pogod eni! strank v mednarodnem pogod enem prav#; v na4el# in praksi vzajemnosti v diplomatski! odnosi! in v pravili! o enakopravnosti strank v postopki! mirnega reevanja mednarodni! sporov. Izjeme> stalne 4lanice +arnostnega sveta )ZN imajo tako pose en polo6aj v ve4 vrsta! odlo4itev v )ZN; $ednarodnem denarnem sklad#; Svetovni anki itd. 9#di pravi7a :o 9e:naro:ne;a ob<evanja je povezana s pravico do s#verenosti. Sle!erna dr6ava ima pravico; da vzpostavlja diplomatske in konz#larne odnose; sklepa pogod e in si prizadeva za vstop v mednarodne organizacije. &eklaracija na4el mednarodnega prava o prijateljski! odnosi! med dr6avami vse #je na4elo mirolj# nega sodelovanja med dr6avami; ne glede na nji!ovo politi4no; dr#6 eno ali gospodarsko #reditev. Pravi7a :o spo?tovanja je tesno povezana s pravico do s#verenosti in s pravico do enakosti. + kom#nikaciji med dr6avami je pomem no zagotoviti; da se o!ranja dostojanstvo in spotovanje dr#gega; ne glede na razlike v mnenji!; medse ojne spore; zgodovinsko podedovano neza#panje in dr#ge okoli4ine.

No ena dolo4 a te :stanovne listine ne daje pravice Zdr#6enim narodom; da i se vmeavali v zadeve; ki po svojem istv# sodijo v notranjo pristojnost dr6ave; in t#di ne nalaga 4lanom dol6nosti; da i take zadeve izro4ali v reevanje po tej :stanovni listini; vendar to na4elo nikakor ne izklj#4#je #pora e prisilni! #krepov po +II. poglavj#.
21

Stran &! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> %EME(JNE PRAVI)E DRAV (azvoj pod vplivom ole naravnega prava > gredo vsem dravam; od nastanka dalje <ne glede na priznanje3. ,res#mpcija v nji!ovo korist. 2 temeljni! pravic > do o stoja; do neodvisnosti; do enakosti; do spotovanja; do med.prometa. Pravi7a :o obstoja: L*e temeljna za o stoj drave L21 :A )ZN no ena dolo a :A ne krati naravne pravice do individ#alne ali kolektivne samoo ram e v primer# o oroenega napada na lana ZN; dokler +S ne #krene; kar je potre no za o!ranitev med. mir# in varnosti LNaravna pravica vija od reima po :A )ZN <gre t#di ne lanicamU3 <7. len $,&,, derogacijska klavz#la e pride do o or. napada la!ko drava omeji !, <ne vse3 in samo za asno3 LI?* svetovalno mnenje o legalnosti n#klearnega oro ja <10053 > se ni moglo izre i; ali i ila gronja ali #pora a jedrskega oroja zakonita ali protizakonita v skrajni! razmera! samoo ram e; ko i il ogroen "izi en o stoj drave LNato v primer# napada na &!; pomeni napad na Nato; kolektivna samoo ram a Pravi7a :o suverenosti Dneo:visnostiE: LS#verenost je najvija o lika o lasti na o mo j# LNeodvisnost drava sama odlo a o #reditvi notranjega pravnega reda LS#verenost je zna ilnost mp reda; zato ta pravica ni a sol#tna; omejitve so prostovoljne <s pristankom drave npr. %:3 LZajam ena v mednarodni! dok#menti! <:A; &eklaracija 7 na el; Celsinka sklepna listina; med. o i ajno pravo3 L,res#mpcija v prid s#verenosti ,?I* <A)9:S 10-13 v mp vedno potre no odlo at v prid s#verenosti L,repoved intervencije prepoved vmeavanja v notranje zadeve dr ave iz t# iz!aja N'!%A) N%+$%G'+'N*'/N%IN9%(+%N?I*% <:A; dr#gi akti3 deklaracija 7 na el > prepoved vojake intervencije <t#di dr#ge o like3; prepoved neposrednega in posrednega vmeavanja L)mejitve s#verenosti iz odgovornosti do lastnega pre ivalstvaN v primer# genocida in !#di! ter sistemati ni! kritev !,

Stran &5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L,oro ilo generalnega sekretarja odgovornost za ititi; sklepni dok#ment o 50.letnici ZN; sprejet 2002 na sre anj# e"ov drav <odgovornost za ititi pre ivalceN #pora ljalo se o namesto !#manitarne intervencije3 Pravi7a :o enakosti: L2/1 len :A; pravica do s#verene enakosti <2 praviciN L%nakost drav je pravilo pred I?*; dr#gimi sodi i in tri #nali; @S in ZN; diplomatske kon"erence; sklepanje pogod in dr#go L%nako o ravnavanje drav in pravica do enakosti LIzjeme > +S )ZN in pravica do glasovanja <veto stalni! lanic3; Svetovna anka; I$1 in dr#ge "inan ne #stanove <za vse ponderirano glasovanje; glasovi glede na vlo ek3. Neenakopravnost je izjema; ki mora iti pravno dolo ena; da je sprejemljiva. Pravi7a :o 9e:e:naro:ne;a pro9eta DobevanjaE: LNavezava dipl. in konz. odnosov; svo oda plov e in preleta; pravica dr av rez morske o ale; da pridejo do morja; pre!od <tranzitni; nekodljiv3 skozi morske oine; pre!od ez mednarodne prekope LSvo odno odlo anje drave s kom o sodelovala v med. promet# Pravi7a :o spo?tovanja: L) li nosti v primer# dipl. kon"erenc; dipl. predstavnikov; e"ov dr av

<E Suverenost in so:na i9uniteta :rGav

+ razmera! s#verene enakosti velja; da no ena dr6ava ne more imeti o lasti nad dr#go dr6avo. &r6ava se ni dol6na podrediti o lasti dr#ge dr6ave. 9o se izra6a v im#niteta! in privilegiji!; ki ji! #6ivajo diplomatski in konz#larni predstavniki; vklj#4no z odposlanci na specialni! misija!; v nedotakljivosti prostorov diplomatski! in konz#larni! misij. + primer#; da se nek organ dr6ave ali s# jekt; ki opravlja dejavnosti po javnem poo lastil#; znajde v polo6aj# to6ene stranke v t#ji dr6avi; je potre no #potevati pravico dr6ave do s#verenosti na eni strani in #pravi4ene pravne za!tevke to6nikov na dr#gi. ,ri tem je pomem no razlikovanje dve! vrst dejavnosti; ki ji! opravljajo dr6ave> - dejavnosti iure imperii <tiste; v kateri! dr6ava izvaja svojo s#vereno o last3 - dejavnosti iure negotionis <tiste; v kateri! dr6ava trgovske in dr#ge posle3 + mednarodnem prav# ve4 ve4stranski! pogod #reja im#nitete in privilegije> &#najska konvencija o diplomatski! odnosi! <10513 &#najska konvencija o konz#larni! odnosi! <105-3 8onvencija o specialni! misija! <10503 8onvencija o pomorskem mednarodnem prav# <10/23 (imski stat#t $ednarodnega kazenskega sodi4a <100/3 +se te konvencije natan4neje opredelj#jejo im#nitete dr6av; ki iz!ajajo iz iure imperii. ,ravila o im#niteta!; ki so potre ne za delovanje mednarodni! organizacij; vse #jeta> o 8onvencija o privilegiji! in im#niteta! )ZN <10753 o 8onvencija o privilegiji! in im#niteta! specializirani! agencij <10773 +praanje sodne im#nitete #rejajo> %vropska konvencija o sodni! im#niteta! <10723 8onvencija o sodni! im#niteta! <sprejeta 2007; e ni v veljaviU3 Izjeme od sodne im#nitete so v 8onvenciji o sodni! im#niteta! dolo4ene na dva na4ina> i3 z opredelitvijo tisti! gospodarski! transakcij dr6ave; ki niso zavarovane s sodno im#niteto ii3 z natevanjem zna4ilni! primerov; v kateri! im#niteta ne velja

Stran ,1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> S"VERENOS% IN SODNA IM"NI%E%A DRAV L9#ji dravi ni mogo e soditi pred doma imi sodi i neke drave LNa elo par in parem non !a et imperi#m enak enakim ne more imeti nadvlade L&o pojava prve socialisti ne drave ilo #veljavljeno na elo a sol#tne sodne im#nitete drav <SZ vse ilo dravno3; danes #veljavljeno na elo relativne sodne im#nitete L&ejanja i#re imperii drava nastopa kot s#veren; o staja sodna im#niteta <ne more se ji soditi pred sodi em t#je drave3 L&ejanja i#re gestionis drava nastopa kot poslovni partner ni sodne im#nitete L,ro lem mejna podro jaN ravnanja drave i#re imperii; ki pomeni kritev i#s cogens; mejna podro ja med imperii in gestionis L$ednarodna konvencije dipl. in konz. odnosi; konvencija ZN o prav# morja; (imski stat#t $8S; konvencija o privilegiji! in im#niteta! )ZN <10753 in priv. in im. specialni! agencij <10773 L,arcialna #reditev > %vropska konvencija o sodni! im#niteta! <dolo a izjeme3 <nastala pod vplivom nacionalni! zakonodaj :8; Z&'- 1SI'; Nova zel.; 8anada L8onvencija ZN o sodni! im#n. drav <20073 > e ne velja; sodo neja od evropskeN drava la!ko STdvigne im#nitetoTT; privoli v dvigN izjema od im. vlo itev to e s strani t#je drave pred nacionalnim sodi em e zoper njo vloena nasprotna to a; se ne more sklicevati na im#niteto L,ro lem v (S nimamo no enega zakona s tega podro jaN edino pravilo je 2/. len Z,,; ki dolo a veljavo pravil mp za sojenje t#ji dravi L,rimer :kradeni otroci :, 1-/00; odlo a 2001; e de i#re imperii; sodna im#niteta drave.N %S!, primer 'l 'dsani v. :8 in &istomo proti @r iji in Z(N LSA) ne zavez#je no ena konvencija glede sodne im#nitete; imamo dolo o v zakon#; ki pove; da #pora imo mednarodno pravo to v naem primer# pomeni #pora o mednarodnega o i ajnega prava

Stran ,0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

:E Sestav8jene :rGave
Sestavljene dr6ave nastanejo na dva na4ina> 13 z #stanovitvijo sk#pni! organov po mednarodni poti <personalna #nija; realna #nija in kon"ederacija3 23 z #stavno #reditvijo dolo4ijo; da imajo poleg sk#pne dr6ave dolo4en o seg mednarodne s# jektivitete t#di nji!ovi sestavni deli <"ederacija3 ,ersonalna #nija je naklj#4na sk#pnost dr6av; ki ji! povez#je ose a vladarja. (ealna #nija je sk#pnost dve! dr6av z istim vladarjem; ki ima namen iti trajna <npr. 'vstro-)grska3. 8on"ederacija je sk#pnost dr6av; ki z mednarodno pogod o dolo4i sk#pne organe in o seg njene mednarodne s# jektivitete. 1ederacija je enovit s# jekt mednarodnega prava; katerega sestava je dolo4ena z #stavo. 9akna dr6ava ima enotno dr6avno ozemlje; pre ivalstvo in s#vereno o last. Njena pose nost pa je v tem; da imajo njene sestavne enote delno samostojnost v z#nanji! zadeva! in omejeno pravno sposo nost glede sklepanja mednarodni! sporaz#mov in v z#nanjem zastopanj#. ?ommonVealt! je sk#pnost narodov; ki je nastala o osamosvajanj# ritanski! kolonij in je danes prostovoljna sk#pnost popolnoma s#vereni! dr6av. Hlane sk#pnosti povez#jejo sk#pna k#lt#rna dedi4ina in nekatere speci"i4ne instit#cije; v mednarodnopravnem smisl# pa ima zelo i ak vpliv.

Stran ,2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> SES%AV(JENE DRAVE L,odro je; ki je predmet pro# evanja #stavnega in mednarodnega prava. + $, nas zanima kdo je s# jekt v primer# sestavljene drave. L) like drave > #nitarna drava 1 s# jekt<(S; ,ort; @r ija3 in sestavljene drave L) like sestavljeni! drav > o ,%(S)N'AN' :NI*' naklj# na sk#pnost; ko se 2 dravi znajdeta s sk#pnim vladarjem kot posledica rojstva; poroke; smrti; itd.. +saka drava lanica o!rani svojo lastno mednarodno pravno s# jektiviteto; je stvar zgodovine <najdi kak primer3 o (%'AN' :NI*' trajna sk#pnost s sk#pnim vladarjem; do -. dr av nastopa enotno; ima eno mednarodno pravno s# jektiviteto; o asno so sicer lanice imele samostojen poloaj; stvar zgodovine; primer > 'vstro-)grska od 1/57 dalje do razpada o 8)N1%&%('?I*' zveza drav; pravna podlaga je mednarodna pogod a; vsaka lanica o!rani svojo mednarodno pravno s# jektiviteto; sk#pne zadeve; o ram a; z#nanje zastopanje; je stvar preteklosti; niso se o nesle kot trajne o like; primer > Gvica v preteklosti < eprav e vedno tako ime; je danes "ederacija3. Z&' 177/ 17/7 <'rticles o" con"ederation; pred sprejetjem #stave3; Nem ija 1/12 1/55; posk#s reevanja *#goslavije <jeseni 1000 kon"ederalni sporaz#m3 o 1%&%('?I*' pravni temelj je #stava torej notranjepravni predpis; je moderna o lika; praviloma je navzven en mednarodno pravni s# jekt. !len 2 konvencije iz $ontevidea. ,oo lastila "ederalni! enot dolo a zvezna #stava. Nekatere "ederalne enote imajo la!ko omejeno mednarodno sposo nost sklepanja mednarodni! pogod s sosednjimi dravami <npr. 'vstrijske in vicarske "ederalne enote3. ,ojavi se na vse! kontinenti!. 9o je zvezna drava. +se odnose v dravi dolo a zvezna #stava <velja notranje pravo3. Izjema > 2 "ederalni enoti po 2. sv. vojni imeli sede v )ZN :krajina in =elor#sija; eprav sta ili del &Z; politi ni razlogi SZ v @S ni imela ni podpore; ker tel vsak glas; zato do ita ti dve dravi sede. ,rimer > Nem ija;'vstrija; Z&'; v asi! SZ; danes (#ska "ederacija; Gvica; 8anada; $e!ika; +enez#ela; 'rgentina; =razilija; Indija; 'vstralija; $alezija; Nigerija

Stran ,& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

eE Nas8e:stvo Dsuk7esijaE :rGav

S#kcesija dr6av je proces; v katerem dr6ava naslednica; odisi nova dr6ava odisi dr6ava; ki o staja od prej; vstopi v pravna razmerja dr6ave pred!odnice. &o la!ko s#kcesije pride v razli4ni! sit#acija!; kateri! sk#pni imenovalec so ozemeljske spremem e> 13 cesija dela ozemlja dr6ave pred!odnice dr6avi naslednici22 23 priklj#4itev; kadar dr6ava pred!odnica v celoti postane del dr6ave naslednice 2-3 zdr#6itev dve! s#vereni! dr6av pred!odnic v novo dr6avo naslednico 27 73 odcepitev dela dr6ave pred!odnice; pri 4eme odcepljeni del postane dr6ava naslednica; dr6ava pred!odnica pa o staja e naprej 22 23 razpad dr6ave pred!odnice in nastanek novi! dr6av na njenem ozemlj#25 + 8omisiji za mednarodno pravo sta ili pripravljeni dve konvenciji o pro lematiki s#kcesije dr6av> - &#najska konvencija o s#kcesiji dr6av glede mednarodni! pogod <107/3 - &#najska konvencija o s#kcesiji dr6av glede dr6avnega premo6enja; ar!ivov in dolgov <10/-; e ne veljaU3 8onvenciji vse #jeta pravila dispozitivnega prava; zato la!ko dr6ave vpraanja s#kcesije #redijo s sporaz#mom kot t#di nekatera pravila splonega pomena; npr. pravilo; da s#kcesija sama ne vpliva na potek meje ali na mejni re6im; prav tako ne na t.i. o jektivne re6ime.27 ,omem no je vpraanje; ali je dr6ava; ki je do6ivela ozemeljske spremem e; o!ranila mednarodnopravno identiteto; tj. ali ista dr6ava o staja e naprej. + takem primer# mednarodne pogod e veljajo e naprej na spremenjenem ozemlj#. ,ose en primer so IzaprteJ ve4stranske pogod e. Nove dr6ave ne morejo ipso facto postati pogod ene stranke te! pogod ; ampak morajo #potevati postopek o pristop# k takni pogod i ali pa se o tem sporaz#meti z vsemi strankami.

?esija; s katero je (#sija l. 1/57 predala 'ljasko pod s#verenost Z&'N cesija; s katero je Italija z mirovno pogod o l. 1077 predala pod s#verenost *#goslavije ozemlja slovenske ,rimorske in nekatera dr#ga jadranska ozemlja. 2,riklj#4itev 'vstrije Nem4iji l. 10-/ in &( Nem4ije Z( Nem4iji l. 1000. 27 Zdr#6itev 9anganjike in Zanzi ara l. 1057 9anzanijo. 22 )dcepitev Singap#rja od $alezije l. 1052; odcepitev =angladea od ,akistana l. 1071. 25 (azpad Sovjetske zveze l. 1001; razpad S1( *#goslavije v leti! 1001-1002 in Hekoslovake 1002-100-. 27 9o pravilo je povezano s pravilom prava mednarodni! pogod ; po katerem ni dop#stno #kinjanje mednarodni! pogod ; ki dolo4ajo dr6avne meje; s sklicevanjem na istveno spremem o okoli4in < clausula rebus sic stantibus3.
22

Stran ,, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> NAS(EDS%VO DRAV DS"$)ESIJAE L,roces; v katerem drava naslednica; odisi nova; odisi drava; ki o stoja od prej; vstopi v pravna razmerja drave pred!odnice v pogled# ozemlja <vedno mora iti spremem a ozemlja v s#verenosti3. +saka o lika nasledstva ima svoje pose nosti. +rste teritorialni! spremem > o ?%SI*' > odstop dela ozemlja <odpla no; z mirovno pogod o[3; drava pred!odnica in naslednica sta o e prej in potem in ivita naprej kot s# jekt $,; s# jektiviteta se ne spremeni <primeri > odstop 'ljaske s strani (#sije Z&' za 7;2 mio dolarjev 1/57; cesija A#issianne s strani 1( Z&' za 50 mio "rankov 1/0-; cesija s katero Italija z ,ariko mirovno pogod o 1077 preda ozemlje Istre in dr#gega *adranskega ozemlja otoki *#goslaviji; ker so izg# ili v vojni3 o ,(I8A*:!I9%+ > drava pred!odnica v celoti postane del drave nasledniceN priklj# itev 'vstrije k Nem iji 10-/; N&( k Z(N 1000 <a sor cija3 ni zdr#itev; ker ne nastane nov s# jekt $,; razlog za priklj# itev je;da je Nem ija o!ranila vse sedee v organizacija! <privolitev velesil; ki #pravljale =erlin3 o Z&(:"I9%+ > dve! s#vereni! drav pred!odnic v novo dravo naslednico <9anganika in Zanzi ar v 9anzanijo 10573 o )&?%,I9%+ <S%?%SI*'3 odcepljen del od drave pred!odnice postane drava naslednica nova drava; drava pred!odnica pa o staja naprejN primer > odcepitev Singap#rja od $alezije 1052; =anglade od ,akistana 1071; odcepitev ,akistana od Indije 107/; odcepitev !@ od Sr ije; 8osova od Sr ijeN odcepitev nekdanji! kolonij od drave od matice npr. 'lirija od 1rancije; port#galske kolonije > po d#najski konvenciji o nasledstv# drav za ive kolonije so novonastale drave <neVlE independent states3 o ('Z,'& &("'+% drava pred!odnica razpade in dravi pred!odnici prene!a mednarodno pravna s# jektitviteta; na njenem ozemlj# nastaneta 2 ali ve drav naslednic <razpad )tomanskega cesarstva; 'vstroogrske monar!je po 1. sv. vojni; razpad SZ; S1(* in !ekoslovake L,rimer nekdanje SZ > 1000 ponovna vzpostavitev s#verenosti - altski! rep# lik; 1001 'lma 'ta <deklaracija; kjer drave potrdile razpad in nastanek rep# lik3 in reitev stalnega sede a (#sije v )ZN; miren razpad SZ; (#ska "ederacij je nadaljevala kontin#iteto; do ili stalen sede v )ZN. ,ismo *elcina. L,rimer S1(* > Z(* od 1001 do 2001 zatrj#je; da je nadaljevanje *#goslavije; da nadalj#jejo kontin#iteto <vse pogod e; premoenje3; trdijo da so se ostale rep# like protipravno odcepile; kar je politi no potrdila %:; spremem a po padc# $iloevi #a in sporaz#m o vpraanji! in nasledstva 2001 ,ravna #reditev nasledstva drav > L2 &#najske konvencije o nasledstv# <SA podpisnica o e!3 > 107/ &8 o nasledstv# dr av glede mednarodni! pogod <velja3 in 10/- &8 o nasledstv# drav glede dravnega premoenja; ar!ivov in dolgov <e ne velja3N L&ispozitivno pravo la!ko se same dogovorijo <glede tistega kar ni i#s cogens3; vendar ne o !, in varstv# manjin; L:veljavljena pravila o i ajnega mednarodnega prava > &8 107/ pri lanstv# v mednarodni! organizacija! ni nasledstva <mora dati pristopno izjavo3 L,ogod e o meja! &8 o prav# mednarodni! pogod 1050 52. len; klavz#la re #s sic stanti #s < istveno spremenjene okoli ine3 ni mono #veljavljati tega razloga pri meja! po razpad# L,ogod e o meja! > &8 o nasledstv# drav 107/ > 11. len nasledstvo na pogod e o meja! ne # ink#je <II. (azdelek 9:A3 L&r#ge radicirane pogod e 12. len &8 o nasledstv# 107/; na nji! t#di nasledstvo ne # ink#je; izjema > vojake sl#nostiN I?* potrdi 12. len v primer# spora med $adarsko in Slovako Nasledstvo drav glede mednarodni! pogod > L8ontin#iteta mednarodni! pogod - drava naslednica vstopi v pogod o z dnem nasledstvaN ve insko stali e t#di &8 107/ pri odcepitvi in razpad#; praksa (S :stavni zakon za #veljavitev 9:A <SA) nasledi vse pogod e; razen tiste; ki se ozemeljsko ti ejo SA)3N m#ltilateralne in ve stranske pogod e noti"ikacija pri depozitarj#; dvostranske med. pogod e potrditev veljavnosti z izmenjavo not; o java v :A (S 'kta o noti"ikacijiN pri kontin#iteti mp velja od dneva nasledstva dalje <slo 22.2.10013

Stran ,+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L?lean state <ta #la rasa3 praksa drav > 'vstrija <do #veljavitve na ela pragmati ne #pora e3; novonastale drave <nekdanje kolonije3 L,ro lem '&, (S se teje za naslednico; a ni noti"icirala nasledstva; ker gre za zaprto pogod o trdi 'vstrija; za vstop novi! lanic morajo privoliti vse pogod enice; 'vstrija je proti Nasledstvo drav glede dravnega premoenja; ar!ivov in dolgov> L&#najska konvencija o nasledstv# drav glede dr. premoenja; ar!ivov in dolgov sprejeta leta 10/-; vendar e ne velja; ker premalo rati"ikacij; rati"icirale vse eQ-E# dr ave L@lede dravnega premoenja > dispozitivna pravilaN pro lem de"inicije >kaj je dr . premoenje odkaz na notranje pravo drave pred!odniceN premi no in nepremi no premoenje; dravno premoenje v t#jini <razpadU3 L'r!ivi > noveji razvojN na elo provenience po katerem se dolo eni ar!ivi vrnejo tja od koder so priliN na elo pertinence ar!ivi ostanejo tam; kjer se na!ajajo o dnev# nasledstva. ,ri nas o razpad# so ar!ivi sk#pna dedi ina vse! drav naslednic; vse drave imajo dostop do ar!ivov. L&olgovi > stara praksa je; da nova drava ni dolna prevzeti dolgov prednice; ta praksa je op# ena. &anes je #veljavljeno na elo varstva #pnikov kot tretjega; na katerega nasledstvo ne sme # inkovati. ,o &#n. konvenciji se dolgovi razdelijo po pravi ni! delei! med drave naslednice. &ravni dolgovi so centralni in lokalni <lokalizirani3. Nekdanja S1(* alocirani <natan no se #gotovi kako je dolg pora ljen3 in nealocirani <ne more se natan no #gotovit kako je dolg pora ljen3 dolgovi. &olgovi so priloga ? Sporaz#ma o nasledstv# <"inan na aktiva in pasiva3. 2 vrsti #pnikov v S1(* ,ariki kl# <drave #pnice3 in Aondonski kl# <zase ni dolgovi3. Nasledstvo drav in dravljanstvo <pre ivalstvo3> L)srednje vpraanje; ki ga je potre no #rediti pri nasledstv# z med. pogod o ali enostransko z notranjo zakonodajo. 8omisija za mednarodno pravo in dravljanstvo "izi ni! in pravni! ose > to pre# evali od 1002-00; 1000 )sn#tki lenov o dravljanstv# "izi ni! ose s komentarjem. ,ro lem varstva lovekovi! pravic; pravica do dravljanstva in prepoved povzro anja apatridije <na elo pri nasledstv#3 LCaaki konvenciji 10-0 in konv. S% o dravljanstv# 1007 > ima lene o nasledstv# in klavz#lo o neposla anj# poloaja stalno pre ivajo i! na ozemlj# drave naslednice; ki ne postanejo njeni dravljani; izena enost v ekonomski! in socialni! pravica! z dravljani; relativno nizko tevilo rati"ikacij; SA) ni pogod ena stranka konv. S% L)pcija - iz ira med 2 dravljanstvoma za pre ivalstvo na o mo j#; ki postane odrezano od ve inskega pre ivalstva zaradi dravne meje in la!ko te ose e iz irajo med 2 dravljanstvoma. ,rimer mirovna pogod a z Italijo ose e; ki italijansko govore e; so la!ko iz irale ital. dravljanstvo; vendar je ta iz ira temeljila na izselitvi; to je vpraljivo zaradi varstva p. L+arstvo narodni! manjin e ostane v dravi pa gre v varstvo narodni! manjin; ker so odrezani od ve inskega pre ivalstva

$nenja ar itrane komisije za *#goslavijo> L=adinter "rancoski minister; ki je svetoval in predlagal; da se #stanovi neko telo; ki po pravni poti re#je pro leme razpada. L$nenja 1-12; '8 pomono telo 8on"erence o nekdanji *#gos.; izdana od 7.12.1001 1-./.100L,omem na za nasledstvo > mnenje 1 > S1(* je v proces# razpadaN mnenje - mejeN mnenje 7-/ > priznanja; mnenje 7 priznanje SA)N mnenje / konec razpada S1(*N mnenje 0 dose i sporaz#m o nasledstv#N mnenje 10 Z(* je nova drava <7.7.10023; mnenje 11 dat#mi nasledstvaN mnenje 12 #veljavitev pogajanj; dogovor med vsemi naslednicamiN mnenje 1- vojna koda in nasledstvoN mnenje 17 de"inicija dr. premoenjaN mnenje 12 poloaj N= kot emisijske anke; vloga N=* pri no enem "inan nem sporaz#m# 105/ <dolgovi Aondonskem# kl# #3 LSA) je sprejela vsa svetovalna mnenja; razen t. 11; ki dolo a dat#m nasledstva /.10.1001; eprav je SA) dat#m nasledstva prej. L,ravna narava mnenj svetovalna mnenja <Sporaz#m o nasledstv# ni mirovni sporaz#m; ampak reitev nasledstveni! vpraanjN mirovni sporaz#m je &aEtonski sporaz#m3

&. %rajna nevtra8nost

Stran ,2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

9rajna nevtralnost je stat#s dr6ave; dolo4en z mednarodnim pravom; ki nalaga dr6avi o veznost ostati nevtralna v vsaki odo4i vojni in prepoved#je sprejemati o veznosti; ki i jo la!ko pritegnile v vojno. 9rajna nevtralnost ni isto kot nevtralnost v vojni; slednje je polo6aj; ki opredelj#je pravice in dol6nosti dr6ave v vojni; ki 6e poteka. 9rajna nevtralnost pa se navez#je na mo6nost odo4i! vojn in je zajam4ena z mednarodnim pravom. 9rajno nevtralna dr6ava ima e vseeno pravico do samoo ram e in pravico do vzdr6evanja o oro6eni! sil za ta namen.
Zapiski> %RAJNO NEV%RA(NE DRAVE LAo iti moramo trajno nevtralnost drav in nevtralnost kot instit#t v vsakem o oroenem spopad# <vse drave; ki niso vpletene v o . spopad so nevtralne3. 9rajno nevtralne dr ave odo nevtralne v vsakem odo em o oroenem spopad#; ni dovolj enostranska izjava; to morajo sprejet dr#ge drave in med.sk#pnost. LNji!ov stat#s je dolo en z mednarodno pogod o. Imajo o veznost ostati nevtralna v vsaki odo i vojni in ne smejo sprejemati o veznosti; ki i ji! potegnile v vojno. Ni isto kot nevtralnost v vojni; imajo pravico do samoo ram e. LG+I?' trajna nevtralnost priznana z &#najskim kongresom 1/12 in potrjena z +ersajsko mir. pogod o 1010. + ZN je od 2002 dalje kot lanica. Gvica zaradi re"erend#mov ni postala prej lanica. ,rej ili v ZN kot opazovalci. L'+S9(I*' 1022 $oskovski $emorand#m s SZ je podlaga za trajno nevtralnost. 'vstrija se zavee; da o trajno nevtralna. :stavni zakon o trajni nevtralnosti je sprejet 2 mesecev po sprejetj# '&,. Istega leta vstop v ZN. L&rava +atikanskega mesta L&r#gi primeri > $alta; 9#rkmenistan

,. Ra@9erja o:visnosti
,rocesi vzpostavljanja dr6av so ili v mnogi! primeri! dolgotrajni in so za!tevali ve4 "az; v kateri! so odvisni narodi in dr6ave v nastajanj# postopoma prido ili s#verenost. 9e vmesne "aze je mogo4e opredeliti kot razmerja odvisnosti. Novi 4asi pa so privedli do novi! o lik za4asne mednarodne #prave nad dolo4enimi ozemlji; ki v nekateri! pogledi! spominja na modele iz preteklosti; in mogo4e je; da o tovrstni! primerov v pri!odnosti e ve4.

aE Va@a8stvo in protektorat
+azalstvo je ilo v prvotnem pomen# razmerje med vladarjem in plemstvom; zna4ilno za "evdalizem srednjega veka. ,rimer je razmerje med )tomanskim cesarstvom in dr6avami; ki so se postopoma osamosvajale iz njegovega okvira. 9e dr6ave v nastajanj# niso imele polne s#verenosti; s pogod o pa jim je ila priznana omejena poslovna sposo nost. 2/ Izraz protektorat se #pora lja za raznovrstne odnose med mo4nejim in i kejim s# jektom <dr6avo3. $o4neji zagotavlja varnost in za4ito i kejega; ta pa m# prep#sti z#nanje zastopanje in nekatere "#nkcije #pravljanja. 1rancija je vzpostavila protektorat nad 9#nizijo z dvema pogod ama l. 1//1 in 1//- in nad ve4jim delom $aroka l. 1012.

bE Man:ati in skrbni?ka ra@9erja

Sr ija je ila v polo6aj# vazalne dr6ave od ,arike mirovne pogod e po kon4anj# krimske vojne l. 1/25 do prido itve polne s#verenosti na =erlinskem kongres# l. 1/7/.
2/

Stran ,/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Z #stanovitvijo &r#tva narodov <10103 je il vzpostavljen sistem mandatov; ki je pomenil novo o liko #pravljanja odvisni! o mo4ij; !krati pa je #vedel novost> nadzor mednarodne organizacije nad #pravljanjem taki! ozemelj.20 $andati so ili razdeljeni v tri kategorije> 13 kategorija '> ivi deli )tomanskega cesarstva na =li6njem vz!od#; kateri! pre ivalstvo <Isk#pnostiJ3 je doseglo takno stopnjo razvoja; da je o stoj te! sk#pnosti kot neodvisni! dr6av mogo4e za4asno priznati pod pogojem; da sprejemajo pomo4 in nasvete mandatarja do tren#tka; ko odo sposo ne za samostojnost. + tem polo6aj# so ili Irak; ,alestina in 9ransjordanija pod ritanskim mandatom 9er Sirija in Ai anon pod "rancoskim. Irak je prido il neodvisnost l. 10-2; Sirija in Ai anon l. 1072; *ordanija pa l. 1075. ,olo6aj ,alestine pa je il dr#ga4en. Na tem ozemlj# je mandatna #praviteljica dovolila naseljevanje j#dovskega pre ivalstva; ki je spremenilo etni4no podo o ozemlja. +praanje; kakna naj o odo4a #soda mandata; je ilo predlo6eno @eneralni sk#p4ini )ZN; ki je novem ra 1077 sprejela resol#cijo o delitvi ,alestine in #stanovitvi j#dovske in ara ske dr6ave ter vzpostavitvi pose nega stat#sa za *er#zalem. Za ara ski sveto to ni ila pravi4na reitev. *#dovska dr6ava <Izrael3 je ila razglaena 17. maja 107/; dan pred prene!anjem ritanskega mandata. 'ra ska dr6ava v ,alestini pa e ni ila #stanovljena. 23 kategorija => lj#dstva pod nekdanjo nemko kolonialno #pravo v '"riki. $andat nad 9ogom in 8amer#nom sta si delili Zdr#6eno kraljestvo in 1rancija; 9anganjika je ila pod ritanskim mandatom; (#anda-:r#ndi pa pod elgijskim. -3 kategorija ?> ozemlja; ki so zaradi redke poseljenosti; oddaljenosti od centrov civilizacije ali sklenjenosti ozemlja z ozemljem mandatarja pod njegovo #pravo kot integralni deli njegovega ozemlja. + tem polo6aj# so ile Nemka j#goza!odna '"rika <Nami ija3; pod #pravo *#6ne '"rike; Za!odna Samoa; pod #pravo 'vstralije; Na#r# pod ritansko #pravo. +sa mandatna ozemlja kategorij = in ? so ila po II. svetovni vojni izro4ena pod nadzor skr nikega sistema )ZN in so s4asoma prido ila s#verenost. -0 Skr niki sistem )ZN je il naslednja "aza #pravljanja ozemelj; ki so ila pod mandatno #pravo v 4as#

&r#tva narodov in do #stanovitve )ZN e niso postala neodvisne dr6ave. Naloge skr nikega sistema <75. 4len-1 :stanovne listine )ZN3 so ile dolo4ene tako; da je nji!ova izved a pripomogla k napredk# pre ivalstev te! ozemelj in nji!ovem# razvoj# k samo#pravi in neodvisnosti. &r#ga4e od sistema mandatov je skr niki sistem predvidel neodvisnost kot kon4no reitev.

7E Nesa9oupravna o@e98ja
+ 4as# priprave :stanovne listine )ZN je ila predmet razprave t#di #soda kolonij; ki niso ile predvidene za vklj#4itev v skr niki sistem. Zdr#6eno kraljestvo in dr#ge kolonialne dr6ave so nasprotovale; da i ila vpraanja te! ozemelj predmet mednarodnopravni! o veznosti; medtem ko so Z&' zastopale dekolonizacijski pristop. 8ot kompromis je ilo v
,od mandatno #pravo so ila izro4ena kolonialna ozemlja pora6ene Nem4ije v '"riki in na ,aci"ik# in ozemlja razpadlega )tomanskega cesarstva na =li6njem vz!od#. -0 Izjema je ila Nemka j#goza!odna '"rika; ki je *#6na '"rika ni 6elela izro4iti v skr niki sistem. $eddr6avno sodi4e je l. 1055 odpravilo mandatno #pravo. *#6noa"rika rep# lika tega akta ni #potevala in je zadr6ala ozemlje pod lastno; protipravno ok#pacijo. ,olo6aj se je spremenil l. 10//; ko je il sklenjen sporaz#m o prenos# o lasti; o pomo4i )ZN. -1 9emeljne naloge skr nikega sistema so v sklad# s cilji Zdr#6eni! narodov; navedenimi v 1. 4len# te :stanovne listine; tele> a3 #trjevati mednarodni mir in varnost; 3 pospeevati politi4ni; ekonomski; socialni in prosvetni napredek pre ivalcev skr niki! ozemelj ter nji!ov progresivni razvoj k samo#pravi ali neodvisnosti; kakor i to pa4 naj olje #strezalo pose nim razmeram vsakega ozemlja in njegovi! lj#dstev ter svo odno izra6enim 6eljam te! lj#dstev in kakor i ilo dolo4eno v vsakem posameznem skr nikem dogovor#; c3 spod #jati spotovanje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in za vse lj#di; ne glede na raso; spol; jezik ali vero; in gojiti zavest medse ojne odvisnosti lj#dstev vsega svet\; in d3 zagotoviti v socialni!; ekonomski! in trgovinski! zadeva! enako ravnanje z vsemi 4lani Zdr#6eni! narodov in nji!ovimi dr6avljani in t#di enako ravnanje s temi dr6avljani v pravosodj#; vendar tako; da to ne i ilo v kodo #resni4evanja zgoraj navedeni! nalog in da i se #potevale dolo4 e /0. 4lena.
20

Stran ,! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

esedilo :stanovne listine )ZN sprejeta &eklaracija glede nesamo#pravni! ozemelj. -2 9a skromna deklaracija je do6ivela pomem no evol#cijo v praksi; ki je spremenila podo o )ZN. @eneralna sk#p4ina )ZN je l. 1075 #stanovila )d or za pre#4evanje poro4il o nesamo#pravni! podro4ji! <kasneje se je preimenoval v )d or za dekolonizacijo3 in dosegla; da so razprave o te! poro4ili! znatno presegle prvotno te!ni4no naravo poro4il. A. 1050 je ila sprejeta t#di &eklaracija o zagotavljanj# neodvisnosti kolonialnim de6elam in narodom; ki je razglasila kolonialno o last za neskladno z :stanovno listino )ZN in po#darila pravico kolonialni! narodov do samoodlo4 e. Na spisk# samo#pravni! ozemelj je e 15 ozemelj. Z dananje perspektive so vsa vpraanja odvisnosti stvar zgodovine. (az#meti pa je tre a; da je prav proces dekolonizacije; ki je potekal prete6ni del 20. stoletja; spremenil podo o )ZN in mednarodni! odnosov nasplo!. ,roces dekolonizacije je znatno pove4al avtoriteto na4ela o pravici narodov do samoodlo4 e.

Zapiski> RA*MERJA ODVISNOS%I Dka:ar je nek subjekt MP o:visen o: :ru;e;a subjekta MPE L+'Z'AS9+) v preteklosti; primer Sr ija v as# )tomanskega cesarstva do 1/7/; ko priznana3 in ,()9%89)('9 za#pa dr#gem# s# jekt# $, dolo eno podro je #pravljanja <npr. za z#nanje zadeve3; prikrit naslov za kolonialno o last; danes $onako <pogod en protektorat s 1rancijo3; e vedno govorimo o omejeni med. pravni s# jektiviteti L$'N&'9I <&r#tvo narodov3 in S8(=NIG8' )Z%$A*' <)ZN3 L$andati 22. len ,akta &NN mandati ';=;? - kategorije glede na stopnjo razvoja in sposo nosti; da odo neko samostojni. Namen razvoj samo#prave; da postanejo te enote enkrat samostojni s# jekti $,. )zemlja odvzeta po 1.sv.vojni. LSkr nika o mo ja ZN <danes ji! ni ve 3 > skr niki svet in +arnostni svet za skr nika o mo ja <do 10073; o ligatorna izro itev v skr n. sistem ozemlja odvzeta dr avam premagankam po 2. sv. vojni <Somalija; it. 8olonija3. ,rostovoljna izro itev no en primer. Zadnja primera > $arijanski otoki <v zvezo z Z&'3; neodvisen postane ,ala#. ,ogod eno razmerje; cilj je neodvisnost. LN%S'$):,('+N' )Z%$A*' > o ,ojem v :A )ZN; sicer #veljavljen izraz v tradicionalnem $, za kolonije
Hlani Zdr#6eni! narodov; ki so odgovorni ali pa prevzemajo odgovornost za #pravljanje ozemelj; kateri! lj#dstva e niso dosegla polne stopnje samo#prave; pripoznavajo na4elo; da so dol6ni gledati v prvi vrsti na koristi pre ivalcev te! ozemelj; in sprejemajo kot sveto dol6nost o veznost; da odo v okvir# sistema mednarodnega mir# in varnosti; postavljenega s to :stanovno listino; kar najve4 mogo4e skr eli za laginjo pre ivalcev te! ozemelj; in da odo v ta namen> a3 zagotovili primerno spotovanje k#lt#re te! lj#dstev; nji!ov politi4ni; ekonomski; socialni in prosvetni napredek; pravi4no ravnanje z njimi in nji!ovo varstvo pred zlora ami; 3 razvijali nji!ovo sposo nost za samo#pravo; primerno #potevali politi4ne te6nje lj#dstev in jim pomagali pri progresivnem razvoj# nji!ovi! svo odni! politi4ni! #stanov v sklad# s pose nimi okoli4inami vsakega ozemlja in njegovi! lj#dstev in z razli4nimi stopnjami nji!ovega napredka; c3 #trjevali mednarodni mir in varnost; d3 se zavzemali za konstr#ktivne #krepe za razvoj; spod #jali raziskovalna dela; sodelovali med se oj in; kadar in kjer je primerno; s specializiranimi mednarodnimi organizacijami; zato da i se v praksi dosegli socialni; ekonomski in znanstveni cilji; ki so navedeni v tem 4len#; in e3 redno poiljali z #potevanjem omejitev; ki i ji! #tegnili narekovati varnost in #stavni oziri; generalnem# sekretarj# v vednost statisti4ne in dr#ge te!ni4ne podatke o ekonomski!; socialni! in prosvetni! razmera! na ozemlji!; za katera so odgovorni; ki pa ne spadajo k ozemljem; za katera se #pora ljata FII. in FIII. poglavje. Hlani Zdr#6eni! narodov soglaajo t#di v tem; da mora nji!ova politika glede ozemelj; za katera se #pora lja to poglavje; ni4 manj kakor glede nji!ovi! mati4ni! ozemelj; temeljiti na splonem na4el# do rega sosedstvaN pri tem je tre a primerno #potevati koristi in laginjo ostalega sveta v socialni!; ekonomski! in trgovinski! zadeva!.
-2

Stran ,5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o @S ZN 1050 &eklaracija o podelitvi neodvisnosti kolonialnim narodom in lj#dstvom; ki e niso dosegla neodvisnosti o )d or za dekolonizacijo e o staja; na seznam# 15 ozemelj <@i raltar; Za!. Sa!ara; 1alklandski otoki; 'ngvila; =erm#dski otoki; 8ajmanski otoki; Nova 8aledonija; Sv. Celena3

+. Ob9o<ja po: upravo 9e:naro:ni> or;ani@a7ij

aE *;o:ovinski pri9eri
+ nekateri! primeri! je internacionalizirano #pravo na podlagi mednarodne pogod e izvajala dr6ava; dolo4ena v pogod i; v dr#gi! primeri! pa je ila #prava pod nadzorom mednarodne organizacije. + 4as# po I. svetovni vojni je ilo v taknem polo6aj# Svo odno mesto &anzig <@dansk3; ki je na podlagi +ersajske mirovne pogod e <10103 imelo lastno #pravo; njegovo z#nanje zastopanje pa je ilo poverjeno ,oljski. ,o II. svetovni vojni je @dansk postal del ozemlja ,oljske. Z +ersajsko mirovno pogod o je ilo Saarsko o mo4je; ki je sicer ostalo del ozemlja pod s#verenostjo Nem4ije; predano v za4asno #pravo &r#tva narodov; ki je za ta namen #stanovilo pose no $ednarodno #pravno komisijo. 9a #reditev je ila odpravljena l. 10-2; po tem ko je velika ve4ina pre ivalcev na ple iscit# glasovala za o novitev polne s#verenosti Nem4ije pod Saarskim o mo4jem. $irovna pogod a z Italijo; sklenjena po II. svetovni vojni <10773; in njena priloga <Stalni stat#t za 9rst3; je predvidelo Svo odno tr6ako ozemlje kot pose no entiteto pod mednarodno #pravo. Svo odno tr6ako ozemlje ni za6ivelo v praksi. :prava na o mo4j# je ila razdeljena na dve o mo4ji> - cono '; ki je o segala mesto 9rst in njegova primestja in je ila pod ameriko ritansko #pravo in - cono =; ki je o segala o mo4je vz!odno od mesta in je ila pod j#goslovansko #pravo. A. 1027 je il sklenjen Aondonski memorand#m o raz#mevanj#; ki je predal ozemlje cone ' Italiji; ozemlje cone = pa *#goslaviji. 9a delitev je ila vnovi4 potrjena z )simskim sporaz#mom l. 1072.

bE *a<asne uprave po: avtoriteto Varnostne;a sveta O*N

Ze na #stanovitveni kon"erenci )ZN v San 1rancisc# <10723 je il predmet razprave predlog; da naj i +arnostni svet v okvir# svoji! pristojnosti prisilnega #krepanja imel t#di pristojnost vzpostaviti za4asno #pravo na dolo4eni! ok#pirani! ozemlji! in v pose ni! primeri!. ,redlog ni il sprejet. &r#ga4e pa je ilo po konc# !ladne vojne; ko je +arnostni svet za4el iriti svojo dejavnost in je razvil raznovrstne nove "#nkcije )ZN v sit#acija! po o oro6eni! kon"likti!. <i3 $a9bo:Ga> ,o sklenitvi ,arikega mirovnega sporaz#ma l. 1001; je +arnostni svet l. 1002 #stanovil ,re!odno #pravo ZN za 8am od6o <:N9'?3. Na podlagi $irovnega sporaz#ma je il #stanovljen +r!ovni narodni svet 8am od6e; sestavljen iz kam oki! predstavnikov; ki je il v pre!odnem o do j# nosilec legitimne o lasti v dr6avi. 9a svet je delegiral ZN pristojnosti za izpolnitev sporaz#mov. <ii3 #osna in .er7e;ovina> ,o &aEtonskem mirovnem sporaz#m# <,ariz; 10023; ki je #stavil vojno v =iC; je il vzpostavljen pose en; ad !oc re6im; v katerem sta nekatere #pravne "#nkcije prevzela Svet za implementacijo mir# in +isoki mednarodni predstavnik za =osno in Cercegovino. 9a mednarodni re6im je potrdil +arnostni svet )ZN in je o stajal !krati z organi =iC; ki so se postopoma spreminjali; skladno z #stavo; ki je ila del mirovnega sporaz#ma. 9a polo6aj je trajal do l. 1007; potem pa se je postopoma za4ela #veljavljati o last organov; predvideni! z mirovnim sporaz#mom.

Stran +1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

<iii3 V@>o:na S8avonija> %den od stranski! sporaz#mov v proces# priprave mir# v =iC je il temeljni sporaz#m o pokrajini +z!odna Slavonija; =aranja in Za!odni Srem; ki ga je Crvaka l. 1002 sklenila s predstavniki lokalni! sr ski! organov na tem o mo4j#. Sestavni del sporaz#ma je ilo pova ilo )ZN; da na o mo4j# vzpostavi za4asno #pravo za o do je enega leta. +arnostni svet se je l. 1005 odzval z resol#cijo 10-7 in vzpostavil pre!odno #pravo ZN za +z!odno Slavonijo <:N9'%S3. :N9'%S je poskr el za demilitarizacijo in odk#p oro6ja; izpeljal volitve; pomagal pri vra4anj# eg#ncev in pri prido ivanj# dokazov glede vojni! zlo4inov; storjeni! na tem o mo4j#. Na za4etk# l. 100/ je ila pre!odna #prava odpravljena. <iv3 V@>o:ni %i9or> +z!odni 9imor je il port#galska kolonija; ki je ila po port#galski op#stitvi kolonialne #prave l. 1072 in po o do j# nemirov nasilno podrejena Indoneziji. )ZN tega prevzema ni priznal je je +z!odni 9imor e naprej o ravnaval kot nesamo#pravno ozemlje; vse do l. 1000; ko je il na +z!odnem 9imorj# izveden re"erend#m; na katerem se je pre ivalstvo odlo4ilo za neodvisnost. Zaradi nasilja; ki je sledilo; je +arnostni svet )ZN izvedel ve4 #krepov za vzdr6evanje mir# in l. 1000 z resol#cijo 1272 <katere kon4ni cilje je ila neodvisnost +z!odnega 9imorja3 #stanovil ,red!odno #pravo ZN za +z!odni 9imor <:N9'%93. <v3 $osovo> + primer# 8osova je ilo vpraanje kon4nega stat#sa politi4no sporno in zato pravno nedolo4eno. 9o se je izrazilo t#di v imen# in mandat# misije )ZN na 8osov#; vzpostavljene na podlagi resol#cije 1277 iz l. 1000. Za4asna #pravna misija na 8osov# <:N$I83 je do ila pomem ne pristojnosti na podro4j# #prave> opravljanje temeljni! #pravni! "#nkcij; spod #janje vzpostavitve avtonomije in samo#prave; koordiniranje o nove in"rastr#kt#re; vzdr6evanje javnega reda; pospeevanje varstva 4lovekovi! pravic itd. Za4asne #prave pod avtoriteto +arnostnega sveta so postale pomem en instr#ment vzdr6evanja mednarodnega mir# in varnosti.

Zapiski> O#MOJA POD "PRAVO MEDNARODNI. OR ANI*A)IJ IIN%ERNA)IONA(I*IRANA O#MO JA Zaradi vojne/politi nega spreminjanja o mo ja se ne #spe sklenit dogovora katerem# s# jekt# pripada to sporno ozemlje > zato so ta ozemlja internacionalizirana; so tamponska o mo ja; pod #pravo mednarodni! organizacij. Zamiljena so za nedolo en as; vendar gre v praksi za iskanje reitev te! ozemelj in se kon ajo z dogovorom. Zgodovinski primeri > Svo odno mesto &anzig @dansk <danes na ,oljskem; lo je za meano pre ivalstvo; niso se mogli dogovoriti kdo do i to ozemlje; ponavadi tak razlog3; Saarsko o mo je <1010 pod za asno #pravo &NN ker je ekonomsko strateko o mo je za 1( ali N%$3; ,otsdam 1072 <pod za asno #pravo 1rancije; do 10273. S9) S+)=)&N) 9("'G8) )Z%$A*% > mirovna pogod a z Italijo 1077N v njem velja za asni stat#t; razdeljen na coni ' in =; nadaljevanje vojaki! #prav; imelo t#di stalni stat#t <vendar ni nikoli zaivel3. ?ona ' pod angloameriko #pravo; cona = pod j#goslovansko vojako #pravo. 1027 para"iran Aondonski memorand#m > cono ' do i Italija <9rst z okolico3; S1(* do i cono = <slovensko

Stran +0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

primorje in !rvaka Istra3. @re za raziritev civilne #prave med Italijo in S1(*. $ednarodno pravni poloaj S9) ni samostojna neodvisna dr ava < eprav naj i imela pod stalnim stat#tom veliko taki! pristojnosti3N gre za protektorat pod nadzorom +arnostnega sveta )ZN. S9) je trajno demilitariziran in skrajno nevtralen. ,rotektorat je do sklenitve )simski! sporaz#mov ilateralna <med Italijo in S1(*3 potrditev meje in #reditev nekateri! vpraanj <manjine...3. )simski sporaz#mi so sklenjeni 1072. Slovenija nasledi )simske sporaz#me. %dino odprto vpraanje; ki ni reeno; je vpraanje (imskega dolga. Sodo ne #prave mednarodni! organizacij> ,od avtoriteto +S )ZN > 8am oda; =iC <dejanski protektorat do 1007N &aEtonska mirovna pogod a iz 1002 =iC razdeljena na 2 "ederalni enoti; vendar e vedno ostane tam civilni del mednarodni! instit#cij visoki predstavnik %:; ki ima e vedno nekatera poo lastila.3N +z!odni 9imor <do 1000; ko postane neodvisen3N 8osovo <#prava na podlagi resol#cije +S 1277 <10003; po #stavitvi napada NataN svetovalno mnenje o 8osov# <j#nij 20103 ali je deklaracija o neodvisnosti 8osova iz 200/ skladna z med. pravom; #gotovijo; da ni v neskladj# z mp.3

2. Po8oGaj Svete;a se:eGaH Vatikanske;a 9esta in papeGa

+ mednarodni praksi je splono sprejeto; da ima Sveti sede6 polo6aj s# jekta mednarodnega prava; ki je glede poglavitni! mednarodnopravni! zna4ilnosti; kot sta pogod ena sposo nost in pravica poslanstva; enak polo6aj# dr6av. A. 1020 sta Sveti sede6 in Italija sklenila Aateranske sporaz#me; ki so #redili polo6aj Svetega sede6a in +atikanskega mesta; polo6aj katolike cerkve v Italiji in razli4na "inan4na vpraanja. 9emeljni Aateranski sporaz#m vse #je vzajemno priznanje. Italija je priznala dr6avo +atikansko mesto in Isuverenost $vetega sedea na podroju mednarodni odnosov, kot atribut same narave $vetega sedea, v skladu s tradicijami in za tevami njegove misije v svetuJ. Sveti sede6 pa je priznal (im za prestolnico Italije +atikansko mesto ima zelo maj!no ozemlje in pre ivalstvo; ki ga sestavljajo cerkveni dostojanstveniki in dr#gi #sl#6 enci. (azli4ne #pravne "#nkcije +atikanskega mesta opravlja Italija. 9#di pape6eva o last po svojem istv# ni s#verena; e"ektivna o last; ampak ima poreklo v d#!ovni avtoriteti pape6a in svetovni organiziranosti 8atolike cerkve. Sveti sede6 je osrednji #pravni organ (imskokatolike cerkve. Sestavljajo ga pape6; z or kardinalov; dr6avni tajnik in organi <kongregacije3; ki #pravljajo 8atoliko cerkev. +eti sede6 je s# jekt mednarodnega prava sui generis. (azmerje med Svetim sede6em in +atikanskim mestom je mogo4e opisati kor razmerje med vlado <Sveti sede63 in dr6avo <+atikansko mesto3. &r6ave sklepajo mednarodne pogod e in diplomatske odnose z enim samim s# jektom; tj. Svetim sede6em. ,ape6 je poglavar (imskokatolike cerkve in ima polo6aj; ki je enak polo6aj# e"a dr6ave.

Stran +2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+ ve4 mednarodni! organizacija! ima Sveti sede6 stat#s opazovalca in v tem svojstv# t#di aktivno nastopa v )ZN.
Zapiski> PO(OAJ SVE%E A SEDEAH VA%I$ANS$E A MES%A IN PAPEA Dpape je :ravni po;8avar in najvi?ja ob8ast Ri9skokato8i?ke 7erkveE Sveti se:e s# jekt mp s#i generis. @lede pogod ene sposo nosti in pravice poslanstva ima enak poloaj dravam. *e neodvisen s# jekt s# jekt s#i generis <ni drava3. (azli na stali a ali drava ali ne. ,omem en je zgodovinski razvoj > &o 1/70 ima pape poleg d#!ovne in cerkvene o lasti t#di posvetno o last kot vladar ,apeke drave. Italija anektira ,apeko dravo in leta 1/71 izda @arancijski zakon <notranje pravni predpis3; ki ni priznaval pape # s#verenosti nad o mo jem +atikanskega mesta. Sveti sede ni nikoli priznaval @arancijskega zakona; to presojajo kot sovra no ok#pacijo ,apeke drave. 1020 Italija in pape skleneta Aaterantske sporaz#me kot mednarodno pogod o. 9i #rejajo dananji poloaj Svetega sedea Aaterantska pogod a <konkordat3N #reja odnos med Italijo in Svetim sedeem; sporaz#m de"inira +atikansko mesto kot dravo <ima dolo eno ozemlje3; m# priznava trajno nevtralnost in #rejen poloaj dr#gi! nepremi nin v (im#. ,oloaj +atikanskega mesta kot mini drave; pape ima poloaj dravnega poglavarja. +loga v mednarodni! odnosi! aktivno in pasivno poslanstvo <Italija jim priznava vse privilegije in im#nitete3; sklepanje konkordatov <sklepanje med. pogod ; ki ji! sklepa sv. sede z dravami; kjer ni stroga lo itev cerkve in drave3 ter sklepanje dr#gi! mednarodni! pogod z dravami. 9#di s Slo sklenjena med. pogod a <ni konkordat3; ki je ila predmet svetovalnga mnenja na :stavnem sodi #3. +odja diplomatskega z ora v SA) je diplomatski predstavnik Sv. sedea <o i aj3. !lanstvo v med.org. > Sv. sede je la!ko lan v med.org.; vendar le e je v sklad# z nji!ovim poslanstvom <so lani Svetovne potne zveze; :N%S?)...3; vendar ni lan )ZN.

/. Me:naro:ne or;ani@a7ije
$ednarodna organizacija je sk#pnost dr6av; #stanovljena s soglasjem dr6av in s stalnim sistemom organov; njena naloga pa je doseganje sk#pni! ciljev z metodami medse ojnega sodelovanja dr6av. $ednarodne organizacije so organizacije dr6av. Nevladne organizacije; ki ji! #stanovijo sk#pine posameznikov <"izi4ni! in pravni! ose 3; na dr#gi strani; pa nimajo stat#sa s# jektov mednarodnega prava in so podrejene pravnim redom dr6av; na ozemlj# kateri! sodel#jejo. $ednarodno organizacijo #stanovijo dr6ave zaradi potre po trajnem sodelovanj#. $ednarodno organizacijo se #stanovi z mednarodno pogod o; ki dolo4i sk#pne organe in nji!ove pristojnosti. $ednarodna organizacija ima lastno pravno ose nost; ki je lo4ena od pravni! ose nosti dr6av 4lanic. Ima sposo nost sodelovati v pravnem promet#; tj. sklepati mednarodne pogod e in dr#ge mednarodnopravne posle. 8lj#4nega pomena za ta konsenz <da imajo mednarodne organizacije stat#s s# jekta mednarodnega prava3; tako v praksi kot v doktrini; je ilo svetovalno mnenje $eddr6avnega sodi4a v zadevi odkodnine za kodo; ki je nastala v sl#6 i ZN. 9o svetovalno mnenje je ilo dano na za!tevo @eneralne sk#p4ine )ZN; potem ko je il v *er#zalem# l. 107/ # it gro" 1olke =ernadotte; vedski dr6avljan; predstavnik )ZN na =li6njem vz!od#. $eddr6avnem# sodi4# je ilo postavljeno vpraanje; ali la!ko )ZN kot mednarodna organizacija postavi odkodninski za!tevek po mednarodnem prav#. $eddr6avno sodi4e je l. 1070 podalo svetovalno mnenje; v katerem je na podlagi analize :stanovne listine )ZN; 8onvencije o privilegiji! in im#niteta! in dr#gi! pravni! aktov #gotovilo> I%o mnenju sodi!a je bil namen, da naj organizacija izvr!uje in uiva & in organizacija tudi dejansko izvr!uje in uiva & tak!ne funkcije in pravice, ki ji je mogoe pojasniti samo na podlagi velike mere mednarodne subjektivitete in sposobnosti delovanja na mednarodni ravni' (ato sodi!e ugotavlja, da je organizacija subjekt

Stran +& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

mednarodnega prava) To ne pomeni, da je *(+ drava, kar gotovo ni, ali pa, da so njena pravna sposobnost in pravice enake kot v primeru drave'J $eddr6avno sodi4e je tako potrdilo; da o stajajo razli4ni s# jekti mednarodnega prava; ki se medse ojno razlik#jejo po o seg# pravic in o veznosti. $ednarodne organizacije la!ko opravljajo le tiste dejavnosti; ki so v nji!ovi pristojnosti. Naj olj konservativna teorija o pristojnosti mednarodni! organizacij; teorija delegirani! pristojnosti; temelji na premisi; da so mednarodne organizacije dol6ne ostati v okvir# pristojnosti; ki so izrecno navedene <IdelegiraneJ3 v stat#t# organizacije. 9a teorija ne #streza stvarnosti. + praksi so mednarodne organizacije razvijale svoje pristojnosti; in sicer na podlagi teleoloke razlage stat#tov in #potevaje okoli4ino; da je takna razlaga n#jna za dosego ciljev mednarodne organizacije. 9em# pogled# pritrj#je t#di $eddr6avno sodi4e; ki je v mnenj# o mednarodni s# jektiviteti )ZN #gotovilo; da ima )ZN pravico postavljati za!tevke; 4eprav ta pristojnost ni izrecno dolo4ena v :stanovni listini )ZN.

III. '(OVE$OVE PRAVI)E IN $A*ENS$A OD OVORNOS% V MEDNARODNEM PRAV"

0. Sp8o?no
Ze od zgodnji! za4etkov so v mednarodnem prav# veljale nekatere vrste za4ite 4loveka v vojni. 9e so ile izra6ene posredno; kot omejitve; ki ji! mora dr6ava spotovati med vodenjem vojne. 9#di na strani kazenske odgovornosti posameznika je ila 6e zgodaj v o i4ajno mednarodno pravo sprejeta pravica vse! dr6av; da kazensko preganjajo pirate kot ostes communis omnium. Gele po II. svetovni vojni pa se je za4el v mednarodnem prav# razvijati celovit sistem norm o 4lovekovi! pravica!. (azvila so se t#di pravila o kazenski odgovornosti posameznikov za dolo4ena kazniva dejanja; ki ji! dolo4a mednarodno pravo; in nastale so instit#cije; ki omogo4ajo kazenski pregon na mednarodni ravni. :stanovna listina )ZN <:A )ZN3 je vklj#4ila razvoj in spod #janje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in za vse lj#di; ne glede na raso; spol; jezik ali vero; med cilje )ZN. S Splono deklaracijo 4lovekovi! pravic <S&H,; 107/3 je ila dolo4ena poglavitna vse ina; ki je konkretizirala dolo4 e :A )ZN. ,ozneje so ili sprejeti t#di $ednarodni pakt o ekonomski!; socialni! in k#lt#rni! pravica! <$,%S8,3; $ednarodni pakt o dr6avljanski! in politi4ni! pravica! <$,&,,3; ki sk#paj s S&H, sestavljata Aistino 4lovekovi! pravic <International ,ill of -ig ts 3; ki je danes temelj vsega mednarodnopravnega varstva 4lovekovi! pravic; ter dr#ge mednarodne pogod e. Za4ita 4lovekovi! pravic je ila raz#mljena kot n#jnost; kot sredstvo in n#jen pogoj; da se prepre4i ponovitev grozot svetovne vojne. + mednarodnem prav# imajo 4lovekove pravice dve pose ni zna4ilnosti> 13 4lovekove pravice so sprejete <v mednarodni! pogod a!3 v korist lj#di; torej Itretji!J --; 23 4lovekove pravice so izraz 4lovekove integritete in dostojanstva in ji! dr6ava ne more preprosto odpraviti. $ednarodnopravno #rejanje 4lovekovi! pravic je omejilo dr6avno s#verenost> dr6ava ne sme posegati v dolo4ene temeljne pravice lj#di; ne lastni! dr6avljanov ne t#jcev. Het#di mednarodno pravo dolo4a zelo pomem ne 4lovekove pravice neposredno in 4et#di so posameznik# na voljo postopki za #veljavljanje te! pravic na mednarodni ravni; je tre a #potevati; da je posameznikov pravni polo6aj ve4inoma #rejen v notranjem prav# njegove dr6ave; medtem ko so na mednarodni ravni dr6ave tisti s# jekti; ki dolo4ajo o seg mednarodnopravne za4ite 4lovekovi! pravic in na4ine za nji!ovo #veljavljanje.-7

) veznosti; ki ji! dr6ave sprejmejo na podro4j# 4lovekovi! pravic; tako niso predmet vzajemnosti v nji!ovi! medse ojni! odnosi!> pravic v dolo4eni dr6avi ni dop#stno omejevati zato; ker je do omejitev prilo v neki dr#gi dr6avi; ki je stranka iste pogod e o za4iti 4lovekovi! pravic. -7 Hlovek kot posameznik torej ni s# jekt mednarodnega prava.
--

Stran +, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,o II. svetovni vojni je prilo do pomem nega razvoja; ki je dal mednarodnopravnem# #rejanj# in mednarodnim #stanovam za kazenski pregon nove razse6nosti. NKrn erko sodi4e je ilo prva mednarodna #stanova; ki je sodila vojnim !#dodelcem. )d takrat pa do #stanovitve mednarodnega kazenskega sodi4a je moralo prete4i e pol stoletja. :stanovitev mednarodni! kazenski! sodi4 za nekdanjo *#goslavijo l. 100- in za (#ando l. 1007 je spro6ila proces; ki je o novil prizadevanje za #stanovitev mednarodnega kazenskega sodi4a. Stat#t tega sodi4a je il sklenjen z mednarodno pogod o; ki je ila sprejeta v (im# l. 100/ in v veljavi od l. 2002. Z #stanovitvijo $ednarodnega kazenskega sodi4a je vzpostavljen mednarodni organ za zagotavljanje kazenske odgovornosti za naj!#ja kazniva dejanja.

2. DrGav8jani in :ru;e osebe po: juris:ik7ijo suverene :rGave

aE DrGav8jani in tuj7i
&olo4anje dr6avljanstva je stvar s#verenosti. &r6ava sicer la!ko z mednarodnimi pogod ami to s#verenost v nekateri! pogledi! omeji. ,ri tem je tre a #potevati; da mednarodnopravno dolo4ene 4lovekove pravice 4itijo vse; tako dr6avljane kot dr#ge. Izjeme-2 morajo iti jasno dolo4ene. &r6avljanstvo ima pomem ne pravne posledice za 4loveka; ne sme pa iti odlo4ilno za #6ivanje 4lovekovi! pravic. + primer# nasledstva dr6av se #tegne zgoditi; da precejne tevilo lj#di ne prido i dr6avljanstva dr6ave; na ozemlj# katere 6ivijo; odisi zato; ker ne izpolnj#jejo pogojev; odisi zato; ker niso #strezno #pora ili postopkov; po kateri! i la!ko dr6avljanstvo prido ili. + taki! primeri! je tre a #potevati vse vidike 4lovekovi! pravic. ,ose no vpraanje; ki je v novejem 4as# predmet skr i za 4lovekove pravice; je dr6avljanstvo 6ensk; ki se poro4ijo s t#jci. 8onvencija o odpravi vse! o lik diskriminacije 6ensk v 0. 4len#-5 o vez#je pogod ene stranke; da zagotovijo 6enskam enake pravice; kot ji! imajo moki; ko gre za prido ivanje; spremem o ali o!ranitev dr6avljanstva. &r6ava dolo4a pogoje in postopek za vstop t#jca. + o 4em mednarodnem prav# ni pravil; ki i dr6avi nalagala o veznost; da t#jcem dovoli vstop na svoje ozemlje. ,ravica do svo ode gi anja; ki jo imajo vsi lj#dje; te dimenzije ne vse #je. +sakdo ima pravico zap#stiti katerokoli dr6avo; vklj#4no z lastno; in se vrniti v lastno dr6avo <1-. 4len -7 S&H, in 12. 4len-/ $,&,,3. ,ravice do vstopa v dr#go dr6avo pa pravica do svo ode gi anja ne vse #je. 9#jci #6ivajo na ozemlj# teritorialne dr6ave pravico de nediskriminacije v pogled# 4lovekovi! pravic. &r6ave pa la!ko omej#jejo pravice t#jcev glede prido ivanja nepremi4nin; opravljanja dolo4eni! poklicev in #dele6 e v politi4nem odlo4anj#. 9ako 22. 4len-0 $,&,, omej#je pravico do #dele6 e v organi! o lasti na dr6avljane teritorialne dr6ave. S#verena dr6ava sme pose4i v lastnino t#jcev <razlastitev3; vendar morajo iti za to izpolnjeni trije pogoji>
Npr. pravica do #dele6 e v organi! o lasti iz 22. 4lena $,&,,. &r6ave pogod enice odo podelile 6enskam enake pravice kot mokim; da prido ijo; spremenijo ali o dr6ijo svoje dr6avljanstvo. Zagotovile odo zlasti; da sklenitev zakonske zveze s t#jim dr6avljanom ali spremem a mo6evega dr6avljanstva med zakonsko zvezo ne o imela avtomati4no za posledico spremem o 6eninega dr6avljanstva ali da ostane 6ena rez dr6avljanstva; oziroma; da je prisiljena vzeti mo6evo dr6avljanstvo. &r6ave pogod enice odo zagotovile 6enskam enake pravice kot mokim v zvezi z dr6avljanstvom otrok. -7 +sakdo ima pravico do svo odnega gi anja in iz ire pre ivali4a znotraj meja dolo4ene dr6ave. +sakdo ima pravico zap#stiti katerokoli dr6avo; vklj#4no svojo lastno; in vrniti se v svojo dr6avo. -/ +sakdo; ki je zakonito na ozemlj# kake dr6ave; ima na tem ozemlj# pravico do svo ode gi anja in svo odne iz ire pre ivali4a. +sakdo ima pravico zap#stiti katerokoli dr6avo; vklj#4no s svojo lastno. Zgoraj navedene pravice smejo iti omejene le; 4e so omejitve z zakonom predvidene; 4e so potre ne za za4ito nacionalne varnosti; javnega reda; javnega zdravja ali morale; ali pa pravic in svo o4in dr#gi!; in 4e so te omejitve v sklad# z dr#gimi pravicami; ki ji! priznava ta ,akt. Nikom#r ne sme iti nezakonito vzeta pravica priti v svojo dr6avo. -0 +sak dr6avljan ima rez kakrnekoli v 2. 4len# omenjene diskriminacije in rez neraz#mni! omejitev pravico in mo6nost> a3 sodelovati pri #pravljanj# javni! zadev; odisi neposredno ali po svo odno iz rani! predstavniki!N 3 voliti; iti voljen na periodi4ni!; resni4ni!; sploni!; enakopravni! in tajni! volitva!; ki zagotavljajo volivcem svo odno izra6anje voljeN c3 iti pod enakimi splonimi pogoji sprejet v javne sl#6 e svoje dr6ave.
-2 -5

Stran ++ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

13 poseg mora iti izvren v javnem interes# 23 spotovano mora iti na4elo nediskriminacije -3 zagotovljena mora iti pravi4na odkodnina ,ravni polo6aj glede razlastitve v vojnem stanj# ali v neposredni povezavi z vojno je dr#ga4en. ,oseganje v premo6enje dr6avljanov sovra6ne dr6ave #tegne iti zakonito; v sklad# z vojnim pravom ali pa v sklad# z mednarodnimi pogod ami; ki #rejajo odnose po konc# sovra6nosti. 9#jec je na ozemlj# s#verene dr6ave pod o lastjo predpisov te dr6ave. Njegovo protipravno ravnanje ima la!ko za posledico i@;on; ki je po mednarodnem prav# 4lovekovi! pravic dop#sten. ,ri tem pa mora dr6ava #potevati dolo4ene procesne za!teve> izgon je dop#sten samo na podlagi sklepa; izre4enega v sklad# z zakonom;t#jec pa ima pravico izjaviti svoje razloge proti izgon# in za!tevati; da njegov primer o ravnava pristojni organ <1-. 4len $,&,,703. &r#ge vrste #krep; ki la!ko zadene t#jca; je i@ro<itev <ekstradicija3 dr#gi dr6avi; praviloma tisti < odisi dr6avi t#j4evega dr6avljanstva odisi tretji dr6avi3; ki je izro4itev za!tevala zaradi sojenja za kazivo dejanje; ki je to dr6avo prizadelo. ,ravila o izro4anj# so predmet notranjega prava dr6av in nji!ovi! medse ojni! sporaz#mov. $noge dr6ave ne dovolj#jejo izro4anja lastni! dr6avljanov; zaradi 4esar se vpraanje ekstradicije o ravnava kot del pro lematike polo6aja t#jcev. So se pa v mednarodni praksi izo likovala pravila o :vojni ka@nivosti <ose e se izro4a; 4e so odgovorne za dejanja; ki so dolo4ena kot kazniva tako v zakoni! za!tevajo4e dr6ave kot v zakoni! izro4iteljice3 in o spe7ia8nosti; ki za!teva; da se izro4eni ose i sodi samo za kazniva dejanja; za katera je ila za!tevana izro4itev.71 ,raksa dr6av pri izro4anj# t#jcev; ki ji! nji!ova dr6ava preganja zaradi politi4ni! kaznivi! dejanje; zlasti v %vropi; tradicionalno temeljila na stali4#; da se takni! ose ne izro4a. &r#ga4e je pri teroristi4ni! dejanji!; kjer je na4eloma sprejeto; da se teroristi4na dejanja ne morejo o ravnavati kot politi4na dejanja; vendar to e ne pomeni; da je s tem nastala o veznost izro4anja. (azprave o n#jnosti okrepljenega sodelovanja proti terorizm#; ki so se razvile konec l. 2001; so sredi naslednjega leta privedle do odlo4itve Sveta o #ved i enotnega intr#menta; Ievropskega zapornega nalogaJ. Z njim je %: nadomestila postopke ekstradicije za primere; ko je pristojni organ dr6ave 4lanice izdal zaporni nalog za o to6enca za kaznivo dejanje; za katero je zagro6ena zaporna kazen najmanj eno leto zapora; ali za o sojenca; ki je il o sojen na zaporno kazen najmanj 7 mesecev zapora. ,ose en primer so za!teve mednarodni! kazenski! sodi4 <$ednarodnega kazenskega sodi4a za nekdanjo *#goslavijo; $ednarodnega kazenskega sodi4a za (#ando in $ednarodnega kazenskega sodi4a; #stanovljenega z (imskim stat#tom 100/3 dr6avam; da privedejo na sojenje pred mednarodno sodi4e ose e pod nji!ovo dr6avno j#risdikcijo < odisi lastne dr6avljane odisi t#jce3. S#verena dr6ava sme t#jc#; ki se je zatekel na njeno ozemlje; podeliti politi4no zato4i4e <azil3. ,ri tem ima dr6ava iroko polje diskrecije; paziti pa mora; da ne daje zato4i4a lj#dem; ki so storili dejanja; ki nasprot#jejo ciljem in na4elom )ZN <npr. teroristi4na dejanja723.

bE #e;un7i
=eg#nci so ose e; ki so ; navadno v velikem tevil#; pri e6ale na t#je ozemlje zaradi vojne ali politi4ni! dogodkov; ki so ogrozili nji!ovo 6ivljenje ali varnost. Sk#pno tevilo eg#ncev v svet# je okoli 20 milijonov.
9#jec; ki je zakonito na ozemlj# dr6ave pogod enice tega ,akta; sme iti izgnan s tega ozemlja le na podlagi sklepa; izre4enega v sklad# z zakonom; in mora imeti; razen 4e tem# ne nasprot#jejo n#jni razlogi nacionalne varnosti; mo6nost povedati razloge proti izgon# in za!tevati; da njegov primer o ravnava pristojni organ ali ose a oz. ose e; ki ji! ta organ pose ej dolo4i. 71 +se ve4je je tevilo dr6av; ki je sprejelo stali4e; da ne odo izro4ale ose ; ki jim v dr6avi; ki za!teva izro4itev; grozi smrtna kazen. 72 A. 1000 je +arnostni svet za!teval od a"ganistanske vlade izro4itev t#jcev <)samo in Aadna in njegove sodelavce3; ki so se na!ajali na ozemlj# '"ganistana in za katere se #temeljeno s#mi; da so odgovorni za om ne napade na veleposlanitvi Z&' v Nairo ij# in &ar es Salam# l. 100/. 9e ose e naj se izro4i dr6avi; v kateri je ila zoper os#mljenca vlo6ena o to6nica. (esol#cija 1257 je poleg te za!teve #vedla t#di sankcije zoper '"ganistan vlado 9ali ov. 9a je za!tevo zavrnila; sklic#jo4 se na tradicionalna islamska pravila o gostolj# j# in spotovanj# gostov. 'rg#ment azila ni il izrecno #pora ljen. +arnostni svet je pri izro4itvi vztrajal. ,o vojaki akciji Z&' v '"ganistan# l. 2001 je )sama in Aaden s sodelavci odel iz '"ganistana.
70

Stran +2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+ okvir# )ZN je il l. 1021 #stanovljen :rad visokega komisarja za eg#nce <:NC?(3 s sede6em v Zenevi; ki organizira !#manitarno in dr#go pomo4 eg#ncem po svet#. 9emeljna pravila o polo6aj# eg#ncev so z rana v 8onvenciji o polo6aj# eg#ncev <10213 in njenem &odatnem protokol#. =eg#ncev se ne sme poiljati ali vra4ati v kraje; kjer i nji!ova 6ivljenja ali svo oda la!ko ila ogro6ena zaradi rase; vere; dr6avljanstva ali pripadnosti dolo4eni dr#6 eni sk#pini ali zaradi politi4nega prepri4anja <na4elo non refoulment3.

&. Me:naro:nopravno varstvo <8ovekovi> pravi7

,rvotno so ili mednarodnopravni akti o za4iti 4lovekovi! pravic rez#ltat dejavnosti )ZN. Splona deklaracija 4lovekovi! pravic; sprejeta v @eneralni sk#p4ini )ZN l. 107/; je prvi in najpomem neji pravni akt na tem podro4j#.

aE Materia8no pravo
SP(O4NA DE$(ARA)IJA O '(OVE$OVI. PRAVI)A.> ,ream #la 8er pomeni priznanje prirojenega 4lovekega dostojanstva vse! 4lanov 4loveke dr#6 e in nji!ovi! enaki! in neodt#jljivi! pravic temelj svo ode; pravi4nosti in mir# na svet#N ker sta zanikanje in teptanje 4lovekovi! pravic pripeljala do ar arski! dejanj; 6aljivi! za 4loveko vest; in ker je ila stvaritev sveta; v katerem i imeli vsi lj#dje svo ode govora in verovanja in v katerem ne i 6iveli v stra!# in pomanjkanj#; spoznana za najvije prizadevanje 4lovetvaN ker je n#jno potre no; da se pravice 4loveka zavar#jejo z mo4jo prava; da 4lovek ne i il prisiljen zatekati se v skrajni sili k #por# zoper tiranijo in nasiljeN ker je n#jno potre no pospeevati razvoj prijateljski! odnosov med narodiN ker so lj#dstva Zdr#6eni! narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne 4lovekove pravice ose nosti; v enakopravnost moki! in 6ensk in se odlo4ila; da odo podpirala dr#6 eni napredek in #stvarjanje olji! 6ivljenjski! pogojev v ve4ji svo odiN ker so se vse dr6ave 4lanice zavezale; da odo; v sodelovanj# z Zdr#6enimi narodi; pospeevale splono in resni4no spotovanje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4inN ker je sk#pno raz#mevanje te! pravic in svo o4in najve4jega pomena za popolno #resni4itev te zaveze; @eneralna sk#p4ina razglaa to splono deklaracijo 4lovekovi! pravic kot sk#pen ideal vse! lj#dstev in vse! narodov z namenom; da i vsi organi dr#6 e in vsi posamezniki; vedno v sklad# s to &eklaracijo; pri po#k# in vzgoji razvijali spotovanje do te! pravic in svo o4in ter s postopnimi dr6avnimi in mednarodnimi #krepi zagotovili in zavarovali nji!ovo splono in resni4no priznanje in spotovanje; tako med narodi dr6av 4lanic sami!; kakor t#di med lj#dstvi ozemelj pod nji!ovo o lastjo. 1. 4len> +si lj#dje se rodijo svo odni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. ) darjeni so z raz#mom in vestjo in i morali ravnati dr#g z dr#gim kakor ratje. 2. 4len> +sakdo je #pravi4en do #6ivanja vse! pravic in svo o4in; ki so razglaene s to &eklaracijo; ne glede na raso; arvo; spol; jezik; vero; politi4no ali dr#go prepri4anje; narodno ali socialno pripadnost; premo6enje; rojstvo ali kakrnokoli dr#go okoli4ino. Nadalje ni dop#stno nikakrno razlikovanje glede na politi4no ali pravno #reditev ali mednarodni polo6aj de6ele ali ozemlja; ki m# kdo pripada; pa naj o to ozemlje neodvisno; pod skr nitvom; nesamo#pravno ali kakorkoli omejeno v svoji s#verenosti. -. 4len> +sakdo ima pravico do 6ivljenja; do prostosti in do ose ne varnosti. 7. 4len> Nikogar se ne sme imeti niti v s#6enjstv# niti v podlo6nitv#N s#6enjstvo in trgovina s s#6nji v kakrnikoli o liki sta prepovedana. 2. 4len> Nikogar se ne sme m#4iti ali z njim s#rovo; ne4loveko ali poni6#jo4e ravnati. 5. 4len> +sakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposo nosti. 7. 4len> +si so enaki pred zakonom; vsi; rez diskriminacije; imajo pravico do enakega pravnega varstva. +si imajo pravico do enakega varstva pred sle!erno diskriminacijo; ki i krila to &eklaracijo; kakor t#di pred vsakim 4#vanjem k takni diskriminaciji. /. 4len> +sakdo ima pravico do #4inkovitega pravnega sredstva pri pristojni! dr6avni! sodni! o laste! proti dejanjem; ki krijo temeljne pravice; priznane m# po #stavi ali zakon#. 0. 4len> Ni!4e ne sme iti samovoljno zaprt; pridr6an ali izgnan. 10. 4len> +sakdo je pri odlo4anj# o njegovi! pravica! in dol6nosti! in v primer# kakrnekoli kazenske o to6 e zoper njega #pravi4en o polni enakosti do pravi4nega in javnega o ravnavanja pred neodvisnim in nepristranskim sodi4em. 11. 4len>1. +sakdo; ki je o to6en kaznivega dejanja; ima pravico; da velja za nedol6nega; dokler ni spoznan za krivega v sklad# za zakonom o javnem postopk#; v katerem so m# dane vse mo6nosti; potre ne za njegovo o ram o. 2. Ni!4e ne sme iti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakrnegakoli ravnanja ali op#stitve; po notranjem ali mednarodnem prav#. ,rav tako se ne sme izre4i stro6ja kazen od tiste; ki je ila predpisana v 4as# storitve kaznivega dejanja. 12. 4len> Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmeavanjem v njegovo zase no 6ivljenje; v njegovo dr#6ino; v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in t#di ne z napadi na njegovo 4ast in #gled. +sakdo ima pravico do zakonskega varstva pred taknim vmeavanjem ali taknimi napadi. 1-. 4len> 1. +sakdo ima pravico do svo odnega gi anja in iz ire pre ivali4a znotraj meja dolo4ene dr6ave. 2. +sakdo ima pravico zap#stiti katerokoli dr6avo; vklj#4no svojo lastno; in vrniti se v svojo dr6avo.

Stran +/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

17. 4len> 1. +sakdo ima pravico v dr#gi! dr6ava! iskati in #6ivati pri e6ali4e pred preganjanjem. 2. Na to pravico se ni mogo4e sklicevati v primer# pregona; ki dejansko temelji na nepoliti4ni! kaznivi! dejanji! ali dejani!; ki so v nasprotj# s cilji in na4eli Zdr#6eni! narodov. 12. 4len>1. +sakdo ima pravico do dr6avljanstva. 2. Nikom#r se ne sme samovoljno vzeti dr6avljanstva ali zakonite pravice do spremem e dr6avljanstva. 15. 4len> 1. ,olnoletni moki in 6enske imajo; rez kakrni!koli omejitev glede in raso; dr6avljanstvo ali vero; pravico skleniti zakonsko zvezo in #stanoviti dr#6ino. :pravi4eni so do enaki! pravic v zvezi zakonsko zvezo; tako med zakonsko zvezo kot t#di; ko ta prene!a. 2. Zakonska zveza se sme skleniti samo svo odno in s polno privolitvijo o e! odo4i! zakoncev. -. &r#6ina je naravna in temeljna celica dr#6 e in ima pravico do dr#6 enega dr6avnega varstva. 17. 4len> 1. +sakdo ima pravico do premo6enja; tako sam; kakor t#di sk#pno z dr#gimi. 2. Nikom#r ne sme iti premo6enje samovoljno vzeto. 1/. 4len> +sakdo ima pravico do svo odne misli; vesti in veroizpovediN ta pravica zajema svo odo spreminjati prepri4anje in vero; kakor t#di n#jno svo odno; javno ali zase no izra6anje; odisi posamezno ali v sk#pnosti z dr#gimi; s po#4evanjem; v praksi; z ogosl#6jem in opravljanjem o redov. 10. 4len> +sakdo ima pravico do svo ode miljenja in izra6anja vtevi pravico; da ni!4e ne sme iti nadlegovan zaradi svojega miljenja; in pravico; da la!ko vsakdo i4e; sprejema in iri in"ormacije in ideje s kakrnimikoli sredstvi in ne glede na meje. 20. 4len> 1. +sakdo ima pravico do svo odnega in mirolj# nega z iranja in zdr#6evanja. 2. Nikogar se ne sme prisiliti k 4lanstv# v katerokoli dr#tvo. 21. 4len> 1. +sakdo ima pravico sodelovati pri opravljanj# javni! zadev svoje dr6ave odisi neposredno ali po svo odno iz rani! predstavniki!. 2. +sakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javni! sl#6 v svoji dr6avi. -. +olja lj#dstva je temelj javne o lastiN ta volja se mora izra6ati v o 4asni! in poteni! volitva!; ki morajo iti splone o na4el# enakosti in tajnega glasovanja ali po kaknem dr#gem enakovrednem postopk#; ki zagotavlja svo odo glasovanja. 22. 4len> +sakdo ima kot 4lan dr#6 e pravico do socialne varnosti in pravico do #6ivanja; s pomo4jo prizadevanj svoji! sk#pnosti in mednarodnega sodelovanja in v sklad# z #reditvijo in sredstvi neke dr6ave; ekonomski!; socialni! in k#lt#rni! pravic; nepogreljivi! za njegove dostojanstvo in svo oden razvoj njegove ose nosti. 2-. 4len> 1. +sakdo ima pravico do dela in proste iz ire zaposlitve; do pravi4ni! in zadovoljivi! delovni! pogojev in do varstva pred nezaposlenostjo. 2. +sakdo ima; rez kakrnekoli diskriminacije; pravico do enakega pla4ila za enako delo. -. +sakdo; kdor dela; ima pravico do pravi4ne in zadovoljive nagrade; ki zagotavlja njem# in njegovi dr#6ini 4loveka vreden o stoj in ki naj se po potre i dopolni z dr#gimi sredstvi socialnega varstva. 7. +sakdo ima pravico sodelovati pri #stanavljanj# sindikata ali pridr#6iti se sindikat# za zavarovanje svoji! interesov. 27. 4len> +sakdo ima pravico do po4itka in prostega 4asa; vklj#4no z raz#mno omejitvijo delovni! #r; in pravico do o 4asnega pla4anega dop#sta. 22. 4len> 1. +sakdo ima pravico do takne 6ivljenjske ravni; ki zagotavlja njem# in njegovi dr#6ini zdravje in lagostanje; vklj#4no !rano o leko; stanovanje; zdravniko oskr o in potre ne socialne #sl#geN pravico do varstva v primer# nezaposlenosti; olezni; delovne nezmo6nosti; vdovstva ter starosti ali dr#ge nezmo6nosti prido ivanja 6ivljenjski! sredstev zaradi okoli4in; neodvisni! od njegove volje. 2. $aterinstvo in otrotvo sta #pravi4ena do pose ne skr i in pomo4i. +si otroci; odisi da so rojeni kot zakonski ali z#naj zakonske sk#pnosti; #6ivajo enako socialno varstvo. 25. 4len> 1. +sakdo ima pravico do izo raz e. Izo ra6evanje je rezpla4no vsaj na za4etni in temeljni stopnji. Golanje na za4etni stopnji je o vezno. 9e!ni4no in poklicno olanje mora iti splono dostopno. +ije olanje mora iti na osnovi dose6eni! #spe!ov vsem enako dostopno. 2. Izo raz a mora iti #smerjena k polnem# razvoj# 4lovekove ose nosti in #trjevanj# spotovanja 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in. ,ospeevati mora raz#mevanje; strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasnimi in verskimi sk#pinami ter pospeevati dejavnost Zdr#6eni! narodov za o!ranitev mir#. -. Stari imajo prvo pravico do iz ire vrste izo raz e za svoje otroke. 27. 4len> 1. +sakdo ima pravico prosto se #dele6evati k#lt#rnega 6ivljenja svoje sk#pnosti; #6ivati #metnost in sodelovati pri napredk# znanosti in iti dele6en koristi; ki iz nje iz!ajajo. 2. +sakdo ima pravico do varstva moralni! in premo6enjski! koristi; ki iz!ajajo iz kateregakoli znanstvenega; knji6evnega ali #metnikega dela; katerega avtor je. 2/. 4len> +sakdo je #pravi4en do dr#6 enega in mednarodnega reda; v katerem se la!ko v polni meri #resni4#jejo pravice in svo o4ine; dolo4ene v tej &eklaraciji. 20. 4len> 1. +sakdo ima dol6nosti do sk#pnosti; v kateri je edino mogo4 svo oden in popoln razvoj njegove ose nosti. 2. ,ri izvajanj# svoji! pravic in svo o4in je vsakdo podvr6en samo taknim omejitvam; ki so dolo4ene z zakonom; kateri! izklj#4ni namen je zavarovati o vezno priznanje in spotovanje pravic in svo o4in dr#gi! ter izpolnjevanje pravi4ni! za!tev morale; javnega reda in splone laginje v demokrati4ni dr#6 i. -. 9e pravice in svo o4ine se v no enem primer# ne smejo izvajati v nasprotj# s cilji in na4eli Zdr#6eni! narodov. -0. 4len> No ene dolo4 e te &eklaracije se ne sme razlagati tako; kot da iz nje iz!aja za dr6avo; sk#pino ali posameznika kakrnakoli pravica do kakrnegakoli delovanja ali dejanja; ki i !otelo #ni4iti v njej dolo4ene pravice in svo o4ine.

8er Splona deklaracija kot slovesna izjava ne more zagotoviti enake stopnje o veznosti kot mednarodna pogod a s irokim krogom pogod eni! strank; sta ili l. 1055 v @eneralni sk#p4ini )ZN s konsenzom sprejeti dve mednarodni pogod i Me:naro:ni pakt o :rGav8janski> in po8iti<ni> pravi7a> <$,&,,3 in Me:naro:ni pakt o ekono9ski>H so7ia8ni> in ku8turni> pravi7a> <$,%S8,3. )d l. 1075 sta pakta v veljavi. ,ri mednarodnopravnem varstv# 4lovekovi! pravic je pomem na t#di pravi7a naro:ov :o sa9oo:8o<be; ki pa je ne vse #je S&H,; vse #jeta pa jo v prvem 4len# tako $,&,, kot t#di $,%S8,.

Stran +! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+sak od paktov pa ima svoje pose ne zna4ilnosti. 9ako $,&,, v 7. 4len# 7- dolo4a pravila o razveljavitvi <derogaciji3 o veznosti dr6ave; ki se je znala v polo6aj#; ko izjemna splona nevarnost ogro6a njen o stoj. (azli4ne vrste diskriminacij so ile v zgodovini )ZN zgodaj spoznane za enega temeljni! pro lemov 4lovekovi! pravic. Na tem podro4j# sta ila med dr#gim sprejeta dva; najpomem neja pravna akta $ednarodna konvencija o odpravi vse! o lik rasne diskriminacije in $ednarodna konvencija o odpravi vse o lik diskriminacije 6ensk. $ed kritvami 4lovekovi! pravic je m#4enje ena naj olj zavr6ni!; a t#di trdovratni! o lik. Za okrepitev mednarodni! prizadevanj zoper m#4enje pa je ilo tre a sprejeti pose no mednarodno konvencijo. 8onvencija proti m#4enj# in dr#gim o likam okr#tnega ali poni6#jo4ega ravnanja ali kaznovanja opredelj#je m#4enje kot ravnanje; s katerim se ose i namerno povzro4a !#da telesna ali d#evna ole4ina. 77 $ed konvencijami na podro4j# 4lovekovi! pravic; sprejetimi v novejem 4as#; ima pose en polo6aj 8onvencija o otrokovi! pravica!. ,ravice; dolo4ene v tej konvenciji; veljajo za Ivsako 4loveko itje; mlaje od 1/ let; razen 4e zakon; ki se #pora lja za otroka; dolo4a; da se polnoletnost dose6e prejJ <1. 4len723. )srednje na4elo konvencije prioriteta otrokove koristi je dolo4ena v -. 4len#75 8),. 8), je s stali4a materialnega prava naj olj celovit mednarodnopravni akt doslej . vse #je pravice o e! veliki! sk#pin <ekonomski!; socialni!; k#lt#rni! na eni ter dr6avljanski! in politi4ni! na dr#gi3 in vrsto pose ni! pravic; ki naj zagotovijo pose no varstvo otroka. (aven popolnosti materialnopravnega sistema pa ne pomeni veliko; 4e niso zagotovljena t#di sredstva in postopki za #resni4evanje 4lovekovi! pravic. Nesorazmerje med normativnim in stvarnim

He izjemna splona nevarnost ogro6a o stanek dr6ave in je to o javljeno z #radnim aktom; smejo dr6ave pogod enice tega ,akta #kreniti kaj; kar razveljavlja nji!ove o veznosti iz tega ,akta; vendar strogo v o seg#; ki ga tako stanje za!tevaN pogoj pa je; da taki #krepi niso neskladni z dr#gimi o veznostmi; ki jim ji! nalaga mednarodno pravo; in da nimajo za posledico diskriminacije; ki i temeljila le na rasi; arvi; spol#; jezik#; veri ali socialnem porekl#. ,rejnja dolo4 a ne dop#4a no enega razveljavljanja 5. in 7. 4lena <pravica do 6ivljenja; prepoved smrtne kazni in m#4enja3; 1. in 2. odstavka /. 4lena <prepoved s#6enjstva in prisilnega dela3; 11. <prepoved zapora zaradi neizpolnitve pogod ene o veznosti dol6niki zapor3; 12. <na4elo zakonitosti na4elo nullum crimen nulla poena sine lege praevia in prepoved retroaktivnosti3; 15. <priznanje pravne ose nosti3; in 1/. 4lena <pravica do svo ode misli; vesti in veroizpovedi3 tega ,akta. &r6ave pogod enice tega ,akta; ki izkoristijo pravico iz 1. odstavka; morajo po generalnem sekretarj# Zdr#6eni! narodov nem#doma sporo4iti dr#gim dr6avam pogod enicam; katere dolo4 e so razveljavile in zakaj so to storile. ,o enaki poti jim morajo znova sporo4iti; ko taka razveljavitev prene!a. 77 1. 4len> 1. + tej konvenciji pomeni izraz Im#4enjeJ vsako dejanje; ki ose i namenoma prizadene !#do ole4ino ali trpljenje; odisi telesno ali d#evno; da i se od nje ali koga dr#gega do ila o vestila ali priznanja ali da i se kaznovala za dejanje; ki ga je storila sama ali kdo dr#g ali je zanj os#mljena sama ali kdo dr#g; da i se #stra!ovala ali nanjo izvajal pritisk ali da i se #stra!oval kdo dr#g ali nanj izvajal pritisk; ali iz kateregakoli dr#gega razloga; ki temelji na katerikoli o liki diskriminacije; 4e to ole4ino ali trpljenje prizadeva #radna ose a ali kdo dr#g; ki nastopa kot ose a z #radnim stat#som ali na njeno po #do ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo mol4e. 9a izraz se ne nanaa na ole4ino ali trpljenje; ki je posledica izklj#4no zakoniti! sankcij; ki ni lo4ljivo od te! sankcij ali ga te sankcije povzro4ajo. 2. 9a 4len ne vpliva na no en mednarodni instr#ment ali nacionalni zakon; ki vse #je ali #tegne vse ovati dolo4 e irega pomena. 2. 4len> 1. +saka dr6ava 4lanica izvaja zakonske; #pravne; sodne ali dr#ge #4inkovite #krepe; da i na ozemlj# pod svojo j#risdikcijo prepre4ila m#4enje. 2. 8ot opravi4ilo za m#4enje se ne more navesti nikakrna izredna okoli4ina - odisi da gre za vojno stanje ali vojno nevarnost; notranjo politi4no nesta ilnost ali kako dr#go izredno stanje. -. 8ot opravi4ilo za m#4enje se ne more navesti odred a kake nadrejene ose e ali organa o lasti. -. 4len> 1. No ena dr6ava 4lanica ne o pregnala; izgnala in ne izro4ila ose e dr#gi dr6avi; 4e so resni razlogi za s#m; da #tegne iti m#4ena. 2. &a i #gotovili; ali so taki razlogi; odo pristojni organi #potevali vse relevantne okoli4ine; med dr#gim t#di to; ali o staja v zadevni dr6avi vrsta sistemati4ni! resni!; o4itni! ali mno6i4ni! kritev 4lovekovi! pravic. 7. 4len> 1. +saka dr6ava 4lanica si prizadeva; da se po njenem kazenskem prav# vsa dejanja m#4enja tejejo za kazniva dejanja. 9o velja t#di za posk#se m#4enja ali kakega dr#gega dejanja; ki ga kdo stori; pomeni pa so#dele6 o ali #dele6 o pri dejanj# m#4enja. 2. +saka dr6ava 4lanica dolo4i za ta kazniva dejanja #strezne kazni; ki #potevajo nji!ovo te6o. 72 Za namene te 8onvencije pomeni otrok vsako 4loveko itje; mlaje od osemnajst let; razen 4e zakon; ki se #pora lja za otroka; dolo4a; da se polnoletnost dose6e 6e prej. 75 ,ri vse! dejavnosti! v zvezi z otroki; odisi da ji! vodijo dr6avne odisi zase ne #stanove za socialno varstvo; sodi4a; #pravni organi ali zakonodajna telesa; morajo iti otrokove koristi glavno vodilo. &r6ave pogod enice se zavez#jejo; da odo otrok# zagotovile takno varstvo in skr ; kakrno je potre no za njegovo laginjo; #potevaje pravice in dol6nosti starev; zakoniti! skr nikov ali dr#gi! posameznikov; ki so zakonsko odgovorni za otroka; in da odo v ta namen sprejele vse #strezne zakonodajne in #pravne #krepe. &r6ave pogod enice zagotovijo; da se odo #stanove; sl#6 e in zavodi; odgovorni za skr ali varstvo otrok; prilagodili normam; ki so ji! predpisale pristojne o lasti; e pose ej na podro4j# varnosti; zdravja ter tevila in #sposo ljenosti ose ja; pa t#di zajam4ile #strezen nadzor.
7-

Stran +5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

je na podro4j# 4lovekovi! pravic marsikje zelo veliko; zato imajo #krepi za izpolnjevanje pravic e pose en pomen.

bE Me>ani@9i O*N @a i9p8e9enta7ijo <8ovekovi> pravi7

$e!anizmi )ZN so dve! vrst> < 13 pogod eno dolo4eni in < 23 dolo4eni z resol#cijami organov )ZN.

b1) Mehanizmi, ustanovljeni z mednarodnimi pogodbami

:stanovljeni so ili od ori strokovnjakov; ki skr ijo za nadzor nad izvajanjem <zgoraj omenjeni!3 pogod eni! dolo4il. O:bor @a <8ovekove pravi7e je il #stanovljen z $,&,,; ki je v veljavi od l. 1075. Sestavlja ga 1/ neodvisni! strokovnjakov; ki ji! izvolijo pogod ene stranke. )d or o ravnava poro4ila dr6av; prva leto dni po tem; ko je $,&,, v veljavi za dolo4eno dr6avo; in nato vsaki! pet let.77 ,oleg o ravnave poro4il in sploni! komentarjev ima ta od or t#di pristojnost o ravnavati individ#alne prito6 e. 9a o ravnavo prito6 e mora prito6nik izpolniti naslednje pogoje> 13 prito6 a ne sme iti anonimna 23 zadevati mora domnevno kritev katere od pravic; dolo4eni! v $,&,, -3 prito6 a ne sme iti predmet postopka pred katerim dr#gim mednarodnim "or#mom 73 prito6nik mora najprej iz4rpati doma4a pravna sredstva O:bor @a ekono9skeH so7ia8ne in ku8turne pravi7e je il #stanovljen v sklad# z dolo4ili $,%S8,. 9a od or pa je #stanovil %konomski in socialni svet. O:bor @a prepre<evanje rasne :iskri9ina7ije je il #stanovljen s 8onvencijo o opravi vse! o lik rasne diskriminacije. ,oleg o ravnave periodi4ni! poro4il ima t#di pristojnost za reevanje sporov med dr6avami glede dolo4il 8onvencije in mo6nost o ravnave individ#alni! sporo4il. O:bor @a o:pravo :iskri9ina7ije Gensk je il #stanovljen s 8onvencijo o odpravi vse! o lik diskriminacije 6ensk in je za4el delovati l. 10/2. O:bor proti 9u<enju je il #stanovljen s 8onvencijo proti m#4enj# in dr#gim o likam okr#tnega; ne!#manega in poni6#jo4ega ravnanja ali kaznovanja in je za4el delovati l. 10/7. O:bor @a otrokove pravi7e ; #stanovljen na podlagi 8onvencije o otrokovi! pravica!; je za4el delovati l. 1001. Njegove tematske razprave so pripomogle; da so dolo4eni vidiki otrokovi! pravic <npr. pro lem otrok vojakov3 do ili veliko pozornosti v svet#. &r#ga pose nost tega od ora je njegovo anga6iranje na podro4j# ekonomski! in socialni! pravic otrok in prizadevanje za iz oljanje metod statisti4ni! indikatorjev; ki poka6ejo; kaken napredek je il dose6en pri #resni4evanj# te! otrokovi! pravic. O:bor @a @a?<ito :e8av7ev I 9i;rantov je il #stanovljen l. 2007; na podlagi $ednarodne konvencije o za4iti pravic vse! delavcev migrantov in nji!ovi! dr#6inski! 4lanov.

b2) Mehanizmi, ustanovljeni s sklepi organov OZN

,oleg periodi4ni! poro4il je od or l. 1002 za!teval od Z(*; Crvake ter =osne in Cercegovine pose na poro4ila o #krepi! za prepre4evanje etni4nega 4i4enja in samovoljnega # ijanja.
77

Stran 21 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

:stanovna listina )ZN daje pristojnosti na podro4j# 4lovekovi! pravic dvema od poglavitni! organov> @eneralni sk#p4ini )ZN <1-. 4len7/ :stanovne listine )ZN3 ter %konomskem# in socialnem# svet# <2. odstavek 52. 4lena 70 :stanovne listine )ZN3. + pri!odnje o osrednji prostor v sistem# )ZN za o ravnavo poglavitni! vpraanj 4lovekovi! pravic zasedal Svet za 4lovekove pravice. ,ri del# m# o v pomo4 :rad visokega komisarja za 4lovekove pravice; specializirani del Sekretariata )ZN; ki je il #stanovljen l.1007.

7E Re;iona8ni siste9i c1) vet !vrope

%vropska konvencija o 4lovekovi! pravica! in temeljni! svo o4ina! je ila sprejeta l. 1020 in je v veljavi od l. 102-. Njeno esedilo sledi S&H,; pozneji protokoli pa so dodali nove vse ine> pravice do lastnine; do izo ra6evanja in do svo odni! in tajni! volitev; odprava smrtne kazni itd. Sedanji instit#cionalni sistem je zgrajen okrog prenovljenega %vropskega sodi4a za 4lovekove pravice; ki je stalni sodni organ in ga sestavlja toliko sodnikov; kot je pogod eni! strank konvencije. Sodi4e odlo4a o prito6 a! ose ; ki menijo; da so #trpele kritev pravic; dolo4eni! v konvenciji in dodatni! protokoli!; potem ko so iz4rpale pravna sredstva v doma4i dr6avi. &a i ila dop#stna prito6 a ne sme iti anonimna ali identi4na s katero 6e o ravnavano zadevo; ne sme iti o4itno ne#temeljena ali v nasprotj# s konvencijo ali pomeniti zlora o konvencije. Sod e sicer nimajo neposrednega #4inka na doma4i pravni sistem; vendar pa nji!ov avtoriteta vpliva na dr6avo; da premisli; ali ni more iti tre a kaj spremeniti. ,oleg %vropske konvencije o 4lovekovi! pravica! in temeljni! svo o4ina! je ilo v okvir# Sveta %vrope sprejeti! e ve4 dr#gi! pogod ; ki so namenjene za4iti 4lovekovi! pravic. %vropska socialna listina <10513 je dolo4ila delovne in sindikalne pravice; za4ito pose ni! sk#pin <otrok; delavcev; migrantov3; socialne pravice in za4ito dr#6ine. %vropska konvencija za prepre4evanje m#4enja ter ne4lovekega ravnanja ali kaznovanja <v veljavi od l. 10/03 je #vedla sistem nadzora nad ravnanjem z ose ami; ki jim je odvzeta prostost. $ed novejimi pogod ami pa velja omeniti )kvirno konvencijo o za4iti narodni! manjin; sprejeto l. 1007.

b2) Organizacija za varnost in sodelovanje v !vropi "O# !)

,oti konc# !ladne vojne so se v okvir# takratne 8on"erence za varnost in sodelovanje v %vropi <8+S%3 za4eli nastajati me!anizmi za varstvo 4lovekovi! pravic. 8+S%/)+S% ni razvila novi! pogod eni! aktov ali sodni! organov. Njena dejavnost je ila olj "leksi ilna; prilagojena proces# !itri! spremem o padc# I6elezne zaveseJ.

@eneralna sk#p4ina pripravlja pre#4evanja in daje priporo4ila z namenom> a3 da se razvija mednarodno sodelovanje na politi4nem podro4j# in da se spod #jata progresivni razvoj mednarodnega prava in kodi"ikacija tega prava; 3 da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem; socialnem; k#lt#rnem; prosvetnem in zdravstvenem podro4j# ter da se pomagajo #veljavljati 4lovekove pravice in temeljne svo o4ine za vse lj#di; ne glede na raso; spol; jezik ali vero. 70 %konomski in socialni svet sme mednarodne ekonomske; socialne; k#lt#rne; prosvetne; zdravstvene in sorodne zadeve pre#4evati ali dajati po #de za nji!ovo pre#4evanje in sestavljati o nji! poro4ila ter sme glede vse! taki! zadev dajati priporo4ila @eneralni sk#p4ini; 4lanom Zdr#6eni! narodov in zainteresiranim specializiranim #stanovam. Svet sme dajati priporo4ila z namenom; da se zagotovi dejansko spotovanje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in za vse lj#di. Svet sme o zadeva!; spadajo4i! v njegovo pristojnost; pripravljati na4rte konvencij; da ji! predlo6i @eneralni sk#p4ini. Svet sme v sklad# s pravili; ki ji! predpiejo Zdr#6eni narodi; sklicevati mednarodne kon"erence o zadeva!; spadajo4i! v njegovo pristojnost.
7/

Stran 20 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

b$) Organizacija ameri%kih dr&av

A. 1020 je ila #stanovljena $edamerika komisija za 4lovekove pravice; ki je l. 1071 postala eden od poglavitni! organov organizacije. Njena poro4ila so o ravnavala stanje 4lovekovi! pravic v nekateri! dr6ava!; kjer so ile kritve 4lovekovi! pravic mno6i4ne <'rgentina; Hile; @vatemala; 8ol#m ija itd3. A. 107/ je za4ela veljati 'merika konvencija o 4lovekovi! pravica!; ki je celovito #redila materialnopravno za4ito 4lovekovi! pravic; tako dr6avljanski! in politi4ni! kot t#di ekonomski!; socialni! in k#lt#rni!; ter vzpostavila instit#cionalni sistem; v katerega sta zdaj vklj#4ena $edamerika komisija za 4lovekove pravice in s to konvencijo #stanovljeno $edameriko sodi4e za 4lovekove pravice.

b') Organizacija a(ri%ke enotnosti ) *(ri%ka unija

A. 10/1 je ila sprejeta '"rika listina 4lovekovi! pravic in pravic lj#dstev <Aistina iz =anj#la; @am ija3. &ok#ment vse #je katalog dr6avljanski! in politi4ni! pravic; ekonomski!; socialni! in k#lt#rni! pravic ter pravico do samoodlo4 e; pravico do razvoja; pravico do mir# in pravico do #streznega naravnega okolja. ,oleg tega dolo4a t#di odgovornosti posameznika v razmerj# do dr6ave; dr#6 e in dr#6ine. Izvrevanje Aistine iz =anj#la nadzor#je '"rika komisija za 4lovekove pravice in pravice lj#dstev.

b+) *rabska liga

+ okvir# 'ra ske lige je ila l. 1007 sprejeta 'ra ska listina o 4lovekovi! pravica!. Aistina e ni v veljavi kot mednarodna pogod a.

,. *a?<ita 9anj?in
S&H, ne vse #je dolo4 o manjina!; $,&,, pa vse #je v svojem 27. 4len# 20 le zelo lago o veznost. ,oleg tre a je tre a omeniti e dolo4 e 7. odstavka 1. 4lena 21 in 2. odstavka 2. 4lena22 8onvencije o odpravi vse! o lik rasne diskriminacije; ki dop#4ata pose ne #krepe v korist manjin in dolo4ata; da tovrstni #krepi niso diskriminatorno priviligiranje. $ednarodnopravna #reditev 4lovekovi! pravic izra6a prepri4anje; da so pro lemi; kakrni so zna4ilni za manjine; la!ko #redijo na ravni individ#alni! 4lovekovi! pravic. &eklaracija o pravica! pripadnikov narodni! ali etni4ni!; verski! in jezikovni! manjin je ila sprejeta l. 1002. )!ranila je temeljni pristop 27. 4lena $,&,,; vendar je !krati dolo4ila; da naj dr6ave za4itijo o stoj in identiteto manjin in za ta namen sprejmejo #strezne zakonodajne in #pravne #krepe. &eklaracija o pravica! avto!toni! lj#dstev je ila sprejeta na ravni Sveta za 4lovekove pravice na njegovem prvem zasedanj# l. 2005. =esedilo; ki vse #je dolo4 e o pravici do za4ite k#lt#re; pravica! do zemlje; tradicionalni! ekonomski! in dr#gi! dejavnosti; o o ravnavala e @eneralna sk#p4ina )ZN.
+ tisti! dr6ava!; v kateri! 6ivijo etni4ne; verske ali jezikovne manjine; ose am; ki pripadajo takim manjinam; ne o odvzeta pravica; da sk#paj z dr#gimi 4lani svoje sk#pine #6ivajo svojo lastno k#lt#ro; izpoved#jejo in prakticirajo svojo vero ali #pora ljajo svoj lasten jezik. 21 ,ose ni #krepi; ki jim je edini namen; da zagotovijo primeren napredek dolo4enim rasnim in etni4nim sk#pinam ali posameznikom; ki so potre ni takega varstva zato; da i se takim sk#pinam ali posameznikom omogo4ilo enako #6ivanje in #veljavljanje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in; se ne smatrajo za rasno diskriminacijo; a to le tedaj; 4e takni #krepi v svoji! posledica! ne vodijo do trajnega o!ranjanja pose ni! pravic za razli4ne rasne sk#pine in da se ne o!ranijo v veljavi e po 4as#; ko je namen te! #krepov dose6en. 22 &r6ave pogod enice te 8onvencije morajo; 4e je to zaradi okoli4in potre no; na socialnem; gospodarskem in k#lt#rnem podro4j# ter na dr#gi! podro4ji! s pose nimi in konkretnimi #krepi zagotoviti primeren razvoj in varstvo dolo4eni! rasni! sk#pin in pripadnikov te! sk#pin z namenom; da se jim v celoti in enakopravno zagotovi #6ivanje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in. 9i #krepi v no enem primer# ne smejo imeti za posledico; da i neenake ali pose ne pravice za razli4ne rasne sk#pine trajale e potem; ko so ili dose6eni nameni; za katere so ili #krepi sprejeti.
20

Stran 22 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+ okvir# Sveta %vrope je od l. 100/ v veljavi %vropska listina o regionalni! in manjinski! jeziki!; ki je dolo4ila spekter #krepov za pospeevanje manjinski! jezikov na podro4ji! javne #prave; pravosodja; izo ra6evanja itd. Istega leta je za4ela veljati t#di )kvirna konvencija o za4iti narodni! manjin; ki je dolo4ila iri o seg manjinski! pravic in o veznost; da pogod ene stranke; kadar je tre a; sprejemajo #strezne #krepe za polno in dejansko enakopravnost pripadnikov manjin.

,. Me:naro:na ka@enska o:;ovornost posa9e@nika

8azenska o last spada med istvene prvine s#verenosti in je v Ijedr#J s#verenosti dr6ave. 9#di Ikazensko mednarodno pravoJ <droit p.nal international3; kot se je razvilo v praksi dr6av; je pravo s#verene dr6ave; ki ga ozna4#je nek t#ji element <dr6avljanstvo storilca; po eg storilca; okoli4ina; da je kaznivo dejanje storjeno v t#jini; itd.3. $ednarodne pogod e o mednarodni pravni pomo4i v kazenski! zadeva! so izraz volje sodel#jo4i! s#vereni! dr6av. &r#ga4e pa je; kadar je kaznivo dejanje dolo4eno po o 4em mednarodnem prav#; sodni organi; ki odlo4ajo o nji!; pa so mednarodne #stanove. ,rvi posk#s #stanoviti mednarodni kazenski tri #nal je il narejen z +ersajsko mirovno pogod o; ki je predvidela sojenje nemkem# cesarj# Bil!elm# II. ,o II. svetovni vojni sta ili #stanovljeni dve mednarodni kazenski sodi4i. Z Aondonskim sporaz#mom l. 1072 je il #stanovljen $ednarodni vojni tri #nal; ki je zasedal v NKrn erg#. S stali4a razvoja mednarodnega prava je pomem na opredelitev njegove stvarne pristojnosti> - zlo4ini proti mir#; tj. na4rtovanje; priprava; spod #janje in vodenje agresivne vojne ali vojne; s katero so krene mednarodne pogod e - vojni zlo4ini; tj. kritve zakonov in o i4ajev vojskovanja - zlo4ini proti 4love4nosti; tj. # ijanje; iztre ljanje; zas#6njevanje; deportacije in dr#ga ne4loveka dejanja zoper civilno pre ivalstvo )menjeno sodi4e je pri sojenj# #pora ilo veljavno mednarodno pravo; zlasti !aake konvencije iz let 1/00 in 1007; =riand-8ellogov pakt o odpovedi vojne <102/3 in na4elo pravi4nosti; po katerem je nedop#stno; da i taka velika !#dodelstva ostala kaznovana. 2NKrn erko sodi4e je sodilo 22 o to6encem <nemkim nacistom3 in ji! 12 o sodilo na smrt; 7 na zaporne kazni; - pa so ili opro4eni. $ednarodni vojni tri #nal za &aljni vz!od v 9oki# je il #stanovljen z razglasom ok#pacijskega poveljnika; amerikega generala $c'rt!#rja. (azglas# je il dodan stat#t sodi4a; o likovan po vzorc# Aondonskega sodi4a. -enevske konven7ije o @a?<iti Grtev vojne l. 1070 so razvile pravila !#manitarnega prava. A. 105/ je ila sklenjena 8onvencija o nezastaranj# vojni! zlo4inov in zlo4inov proti 4love4nosti. A. 107/ je ila sklenjena $onven7ija o prepre<evanju in ka@novanju @8o<ina ;eno7i:a. 9a konvencija opredelj#je genocid v 2. 4len# 27 in sicer kot katerokoli od naslednji! dejanj; 4e so storjena z namenom #ni4iti; deloma ali v celoti; neko narodno; etni4no; rasno ali versko sk#pino> - # ijanje 4lanov sk#pine - povzro4anje !#di! telesni! ali d#evni! pokod 4lanom sk#pine - namerno izpostavljanje sk#pine taknim 6ivljenjskim razmeram; ki so prera4#nane na njeno delno ali popolno "izi4no #ni4enje - vsiljenje #krepov; prera4#nani! na prepre4evanje rojstev znotraj sk#pine - nasilno preme4anje otrok iz ene sk#pine v dr#go
+ojni zlo4ini so ili sestavni del veljavnega prava 6e od !aaki! konvencij. Zlo4ini proti 4love4nosti so kvali"icirane; pose no !#de o like vojni! zlo4inov. Zlo4ine proti mir# je te6je opredeliti; saj ji! mednarodno pravo tedaj ni izrecno prepovedovalo. 9#di danes e ni sprejete splono veljavne kazenskopravne de"inicije agresije. 27 In t!e present ?onvention; genocide means anE o" t!e "olloVing acts committed Vit! intent to destroE; in V!ole or in part; a national; et!nical; racial or religio#s gro#p; as s#c!> < a 3 8illing mem ers o" t!e gro#pN < 3 ?a#sing serio#s odilE or mental !arm to mem ers o" t!e gro#pN < c 3 &eli eratelE in"licting on t!e gro#p conditions o" li"e calc#lated to ring a o#t its p!Esical destr#ction in V!ole or in partN < d 3 Imposing meas#res intended to prevent irt!s Vit!in t!e gro#pN < e 3 1orci lE trans"erring c!ildren o" t!e gro#p to anot!er gro#p.
2-

Stran 2& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

9o kaznivo dejanje se la!ko stori samo naklepno; pri 4emer je tre a dokazati specialni <o arvani3 naklep.22 Inkriminirani so t#di sodelovanje; priprava; sostorilstvo; posk#s in spod #janje kaznivega dejanja genocida. + vojna! na ozemlj# razpadle *#goslavije so ila storjena velika vojna !#dodelstva; vklj#4no z dejanji; ki ji! je mogo4e ozna4iti za genocid. +arnostni svet )ZN je l. 100#stanovil Me:naro:no ka@ensko so:i?<e @a nek:anjo Ju;os8avijo <11 sodnikov3 s sede6em v Caag#. + njegovem Stat#t# je dolo4ena njegova krajevna pristojnost <o mo4je nekdanje *#goslavije3; 4asovna pristojnost <o do je po 1. 1. 10013 in stvarna pristojnost. @lede slednje je stat#t dolo4il naslednja dejanja; za katera je pristojno to sodi4e> - !#de kritve 6enevski! konvencij iz l. 1070 - kritve zakonov in o i4ajev vojne - genocid - zlo4ini proti 4love4nosti A. 1007 pa je ilo #stanovljeno Me:naro:no ka@ensko so:i?<e @a Ruan:o. + nasprotj# s sodi4em za nekdanjo *#goslavijo; je ila stvarna pristojnost opredeljena dr#ga4e; in sicer> - genocid - zlo4ini proti 4love4nosti - kritev sk#pnega -. 4lena 6enevski! konvencij iz l. 1070 in kritev II. dodatnega protokola iz l. 1077 <o o oro6eni! spopadi!; ki nimajo mednarodne narave3 'ktivnosti s tri #naloma za nekdanjo *#goslavijo in (#ando so pomenile zelo mo4no spod #do za o novitev razprave o mednarodnem kazenskem sodi4#; ki je ilo dolga leta !ladne vojne lokirano v 8omisiji za mednarodno pravo. 8omisija je l. 1007 !itro dokon4ala osn#tek takega sodi4a in ga predlo6ila v razpravo @eneralni sk#p4ini. A. 100/ je il Stat#t $ednarodnega kazenskega sodi4a sprejet. Za njegovo veljavnost je ilo potre no 52 rati"ikacij; kar je ilo dose6eno l. 2002. Stvarna pristojnost sodi4a se nanaa na> - kazniva dejanja genocida - zlo4ine proti 4love4nosti - vojne zlo4ine Hasovna pristojnost je omejena na dejanja; storjena po podpis# posamezne rati"ikacije; v no enem primer# pa ne za dejanja storjena pred l. 2002- strogo na4elo retroaktivnosti. 8rajevna pristojnost se nanaa na ozemlje dr6ave; na katerem je ilo izvreno kaznivo dejanje; ki je predmet pristojnosti sodi4a; ali na ozemlje dr6ave; katere dr6avljan je o to6eni; 4e je njegova dr6ava pogod ena stranka stat#ta ali pa je sprejela pristojnost sodi4a ad oc. ,ostopek pred sodi4em se za4ne s predlo6itvijo primera to6ilc#. 9o la!ko stori> o dr6ava; pogod ena stranka (imskega stat#ta o +arnostni svet )ZN z resol#cijo na podlagi +II. poglavja :stanovne listine )ZN o to6ilec na lastno po #do He o staja raz#mna podlaga preiskavo; to6ilec predlaga sodi4#; da v pred!odnem postopk# preiskavo odo ri. Sodi4e nato s sklepom zavrne ali odo ri preiskavo.
Zapiski> (OVE$OVE PRAVI)E IN $A*ENS$A OD OVORNOS% POSAME*NI$A V MP Dsp8o?no o posa9e@niku v 9pE L$ednarodno pravo in pirati > odgovornost posameznika v mp se razvije najprej zaradi piratov > pravica vse! drav; da ji! kazensko preganjajo postane #niverzalno na elo; pirata la!ko preganja vsaka drava; ki aretira pirate <!ostes comm#nis omni#m3; vendar piratstvo ostaja v rang# mednarodni! 8& <ne pa v rang# naj!#ji! 8&3 L+arstvo narodni! manjin od 15.st. dalje <+est"alski mir 157/3 L,repoved s#enjstva v 8onvenciji iz leta 1025; dopolnilna konvencija o prepovedi s# enjstva <10273 *a?ita p: L%na najpomem neji! zna ilnosti razvoja mjp po 2. sv. vojni ker so takrat pravice naj olj krene
9o je potrdilo $eddr6avno sodi4e v zadevi genocida. Sodi4e je presodilo; da =iC v pravdi zoper Z(* <pozneje Sr ijo3 ni dokazala; da je ilo Ietni4no 4i4enjeJ osanski! $#slimanov izvedeno s specialnim <o arvanim3 naklepom genocida; razen v primer# pokola v Sre renici.
22

Stran 2, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L,omen #stanovne listine ZN <veliko dolo o p3 in socialni pristop k mir# > :A sama po se i programski dok#ment o #veljavitvi p; ne gre za konkretno #veljavitev; v #l t#di dolo a o nediskriminaciji <enakost m in 3 LSplona deklaracija o p 10.12.107/ L) veznosti; ki ji! drave sprejmejo na podro j# p niso predmet vzajemnosti L&rave ne morejo enostransko odpravit p <dolo ene p se la!ko derogirajo pod dolo enimi pogoji za asno3 L+praanje p se ne more o ravnavati kot zadevo v izklj# ni pristojnosti drav Po8oaj posa9e@nika v 9p: L+e insko stali e v teoriji > da posameznik ni s# jekt mp; eprav ima na voljo tevilne mednarodne me!anizme; vendar so zanje pravna podlaga med.pogod e; ki ji! sklepajo dr ave. Drav8jani in :ru;e osebe po: juris:ik7ijo :r ave: L,od j#risdikcijo niso diplomatski predstavniki L&olo anje dravljanstva stvar s#verenosti drave. $ed. pravo dolo a na elo pristne zveze <gen#ine link3; pride v potev pri ve dravljanstv#. I?O zadeva Note o!m; pomanjkanje pristne zveze 1022 Ai!tentajn v. @vatemala. L,ravica do dravljanstva > 12. len S&!,; konvencija o odpravi vse! o lik disk. ensk <10703; 8onvencija ZN o otrokovi! pravica! <10/03 LS&!, > prvi #niverzalni dok#ment <instr#ment3; ki nateva temeljne pravice; sprejeta 10.12.107/; ni! e ni nasprotoval; vendar so se vse socialisti ne drave in Savska 'ra ija vzdrale glasovanja; tako da ni ila sprejeta soglasno. Njene dolo e so se kasneje prenesle v ve #niverzalni! in dr#gi! dok#mentov <$,&,,; %8!,...3 L9eritorialna s#verenost > drava ima o last nad vsemi ose ami; ki se na!ajajo na teritorij# dr ave <razen dipl.pr.3. L,ersonalna s#verenost > drava ima o last nad svojimi dravljani; ne glede na to kje se na!ajajo. L'patridi > posameznik nima no enega dravljanstva; zato je t#di rez posledic dravljanstva; apatridnost ne nastane z voljo posameznika.

Po8oaj tuj7a: L&rava dolo a pogoje za vstop t#jca na svoje ozemlje L,ravica do svo ode gi anja > vsakdo ima pravico zap#stiti katerokoli dr avo <vklj# no s svojo lastno3 in se t#di vrniti v svojo dravo. L1-. len S&!,; 12. len $,&,,; len - protokola 7 %8!, Lna elo nediskriminacije pri t#jci! glede temeljni! p Ldrava t#jc# ne sme odre i sodnega varstva Lomejitve t#jca v politi nem ivljenj# nimajo dolo eni! politi ni! pravic <ne morejo iti zaposleni na dolo eni! dravni! "#nkcija!3. Dip8o9atska @a?ita: Lt#jci morajo spotovati javni red in predpise na ozemlj# drave; kjer se na!ajajo Lpojem diplomatske za ite > pomeni vstop drave pri varstv# !,; e so njenem# dravljan# krene p v t#jini ni pravica posameznika; ampak pravica drave Lpredpogoj po mp > iz rpanje vse! moni! notranji! pravni! sredstev <redna in izredna3; kriterij dop#stnosti dipl. za ite <11 protokol %8!,3 Na7iona8i@a7ija Dra@8astitevE pre9oenja tuj7ev : L- pogoji za razlastitev > poseg v javnem interes#; prepoved diskriminacije; pravi na odkodnina Lpro lem odkodnine > o C#llova doktrina v za!odni sodni praksi > pravi na odkodnina je tista; ki je pravi na; pokrije dejansko kodo in izg# ljeni do i ek; mora iti # inkovita <la!ko pride do pro lema glede na val#to v kateri izpla ana; npr. e doma a val#ta !itro izg# lja vrednost; mora iti v trdni t#ji val#ti dolar; evro3 in takojnja < rez odlokov3 o l#mp-s#m odkodnina > pavalna odkodnina; ta ni izra #nana po C#llovi doktrini; ne odgovarja vrednosti pravi ne odkodnine <stranki se sami dogovorita za znesek paval3 o pogod e o za iti investicij > ilateralne pogod e med dravami o za iti investicij <najve krat predvidene ar itrae3 Lrazlastitve dravljanov sovrane drave v vojnem as# <spor glede dvojnega dravljanstva; primer Note o!m3

Stran 2+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

I@;on tuj7a: Ldop#sten izgon; e so za to razlogi in e zadevo o ravnava pristojen organ <1-. len $,&,, in protokol 7 %8!,3; prepoved kolektivnega izgona protokol 7; len 7 %8!,N Ekstra:i7ija Di@roitevE: Lmp nima splono veljavni! pravil o izro itvi. +eljajo notranje pravna pravila in medse ojni sporaz#mi med dravami. Gtevilne evropske drave kontinentalnega pravnega reda ne dop# ajo izro itve lastni! dravljanov <v common laV-j# pa poznajo izro anje3; S% %vropska konvencija o izro itva! <1027; 1. protokol 1072; 2. protokol 107/3 L77. len :S (S prvotno prepovedoval izro itev lastni! dravljanov t#ji dravi. Spremem a 77. lena leta 2007 <vstop v %:3 SA) dravljan ne sme iti izro en ali predan; razen e taka o veznost iz!aja iz mednarodni! pogod ; ki so v sklad# s -. a lenom. LSplona pravna na ela kazenskega prava v zvezi z izro itvijo > pravilo o dvojni kaznivosti <mora iti inkriminirano v o e! drava!3 in pravilo specialnosti <drava se mora zavezat; da se la!ko izre enem# sodi samo za kd; zaradi katerega je il izro en tej dravi3; pravilo prepovedi ne is in idem <prepoved 2Q sojenja za isto stvar3 LStareja praksa neizro anje za politi na kdN antiteroristi ne konvencije ne gre za politi na kd EAB I evropski @aporni na8o; DE*NE: L,oenostavlja postopek predaje; ne velja v vse! drava!; velja v Sc!engn# L)kvirni sklep <9ampere3 ima naravo direktive; od leta 2007N za!teva izved eno nacionalno zakonodajo; (S je sprejela zakon o %ZN. ,ro lem skladnosti s pravom %: pred!odno vpraanje na S%:; odlo i; da %ZN ne kri !, v okvir# prava %:; veliko :S po %vropi je presojalo #stavnost %ZN. %ZN zni#je standard glede splone ekstradicije. <%ZN sprejeli posledi no zaradi teroristi ni! napadov3. L,ojem predaje > po stat#ti! mednarodnega sodi a za O:; (#ando in mednarodnega kazenskega sodi a. 9emelj o veznosti predaje pri prvi! 2 je sklep +S na podlagi 7. poglavja :A. 9emelj pri mednarodnem kazenskem sodi # pa je temelj pogod a. 'zil v mp> L,ojem teritorialnega in diplomatskega azila L7/. len :S > v okvir# zakona <o azil#3 je dovoljen azil.. <to podro je #reja zakon3 Ldrave priznavajo teritorialni azil <diplomatski azil ni priznan ire priznan le v j# no ameriki! drava!3 LI?*; 1020 primer diplomatskega azila > 8ol#m ija v. ,er#; zadeva CaEa de la 9orre; ,er#anec; ki se zatekel na kol#m ijsko veleposlanitvo; stvar ila reena politi no L17/1 S&!, teritorialni azil =eg#nci> L,ose na kategorija t#jcev; ki se na!ajajo na ozemlj# s#verene dr ave <v dr#go dravo se zate ejo zaradi stra!# pred preganjanjem v lastni dravi3 L1021 #stanovitev :rada za eg#nce pri )ZN <:NC?(3; sede v "enevi L1021 sprejeta t#di konvencija o poloaj# eg#ncev; je #niverzalna; standardi veljajo e danes <protokol 10573. --. len konvencije je na elo prepovedi zavra anja <non re"o#lment3; ne glede na to ali zakonit ali nezakonit vstop v dravo. L:reditev v %: sek#ndarna zakonodaja; #red e; kon"likt z :NC?( L,ojem razseljeni! ose <niso eg#nci3 preselitev znotraj dr ave <iz ene strani na dr#go stran drave3. $, +'(S9+) !, L:niverzalno <S&!,; 107/3; regionalno S%; )rganizacija ameriki! dr av; )rganizacija '"rike enotnosti Materia8no pravo I vsebinaH 8eni SDP : 9emeljne !, > Lklasi ne p <dravljanske in politi ne pravice; ki morajo iti # inkovito jam ene v demokrati ni dr# i; so iztoljive proti lastni dravi; do 21. lena S&!,; pravica do ivljenja; prepoved m# enja; enakost pred zakonom... pravica do dravljanstva in pravica do pri eali a sta zapisani samo v S&!,. LSocialne in ekonomske !, <22. 27. len3 Po;o:beno urejanje p: L1055 ,akt o dravljanski! in politi ni! pravica! > te pravice za!tevajo spotovanje vedno in ji! je mogo e #resni iti ne glede na razpololjiva materialna sredstva; iztoljive pravice proti dravi L1055 ,akt o k#lt#rni!; ekonomski! in socialni! pravica! > niso izto ljive; pravice so odvisne od stopnje razvitosti dr# e <ideoloka delitev pravic v as# !ladne vojne3

Stran 22 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Pravi7a :o sa9oo:8obe: L+ :A je zapisana med cilji; vendar se je potem izo likovala v na elo LZapisana v 1. leni! o e! paktov <pod vplivom dekolonizacije3 > +si narodi imajo pravico do samoodlo e. S to pravico si svo odno dolo ajo svoj politi ni; ekonomski; socialni in k#lt#rni razvojN razpolaganje z lastnimi naravnimi ogastvi L8olektivna pravica <gre za pogod eno pravico3N ostale <razen 27. len $,&,,3 so individ#alna L+praanja v zvezi s samoodlo o> 'li svo oda do lastnega politi nega sistema za neki narod <v etni nem pomen#3 pomeni o likovanje lastne drave; eprav ne gre za dekolonizacijoM &anes je to centralno vpraanje v mp. ,ri nas imamo pravico do samoodlo e zapisano v (S. (azlikovanje med notranjo in z#nanjo samoodlo o > LNotranja #resni itev lokalne; politi ne avtonomije znotraj neke drave LZ#nanja #stanovitev lastne dravnosti; odcepitev Samoodlo a in ozemeljska celovitost drave < len 2/7; :A3 8daj je samoodlo a z o likovanjem lastne drave dop#stnaM !e je narod soo en z gronjo lastnega o stoja in mora iz irati med lastnim o stojem in ozemeljsko celovitostjo dr ave; ima prednost lasten o stoj. 9ako t#di deklaracija na el $, o prijateljski! odnosi! in sodelovanj# med dravami v sklad# z :A )ZN. +lada; ki predstavlja celotno pre ivalstvo. &rava zlasti z etni no raznolikostjo si mora varstvo ozemeljske celovitosti ]]zasl#iti]]. + primer# izg# e reprezentativnosti vlade la!ko ozemeljsko celovitost izg# i. Spotovanje p in dolnost dose i mirno reitev. ,rimeri > +r!ovno sodi e 8anade 1007 glede odcepitve ^#e eca se sp# a v vpraanje glede samoodlo e. 1rancoska manjina ni #pravi ena do samoodlo e; ker imajo vse !,. I?* svetovalno mnenje glede neodvisnosti 8osova > s pravico do samoodlo e se splo! ne #kvarjajo. :kvarja se samo ali je resol#cija prekrila mp ali ne. =ali so se preceden nega # inka; e i se sp#stili v to vpraanje. Ne gre ti pravica do samoodlo e in #stanovitev lastne drave; e ima ta narod e lastno dravo npr. Italijani pri nas in drava Italija. :(S govori o narodnosti in ne o manjini. ) manjini govori samo v 2. len# in to glede slovenske manjine dr#gje. MPDPP D9e:naro:ni pakt o :rav8janski> in po8itini> pravi7a>E: Lpravila o razveljavitvi <derogaciji3 pravic s strani drave; ki se je znala v poloaj#; ko izjemna splona nevarnost ogroa njen o stoj <7. len3 daje dravam pravico razglasiti izredno stanje; vendar mora o stajat splona nevarnost za o stoj Lomejitve razglaene z #radnikovim aktom; spotovati je tre a na elo proporcionalnosti <ne sme priti do dr#gi! kritev mp ali do diskriminacije3; o vestitev o #krepi! sporo ena dr#gim pogod enicam preko generalnega sekretarja )ZN. ,reklic po isti poti; kar ka e na asovno omejenost #krepa O9ejitve p v i@re:ni> pri9eri>: L' sol#tne pravice - pravice; ki se ne smejo derogirati <pravice; ki ji! dr ava ne sme omejevati ali #kiniti v no enem primer#; niti v vojni3 L9e pravice so pravica do ivljenja; prepoved m# enja ali ne lovekega ali poni#jo ega ravnanja; pravica ne iti dran v s#enjstv#; prepoved dolnikega zapora; na elo zakonitosti; pravica do priznanja pravne ose nosti; pravica do svo ode misli; vesti in veroizpovedi LNikaragva v. Z&'; ,alestinski zid; svetovalno mnenje glede legalnosti n#klearnega oro ja Dru;i univer@a8ni instru9enti: L8onvencija o odpravi vse! o lik rasne diskriminacije <10553 opredelitev prepovedi rasne diskriminacijeN ,ozitivna diskriminacija > pose ni #krepi z namenom pomagati dolo eni sk#pini len 1/7 in 2/2N s tem drava izkaz#je demokrati nost svoje dr# eN t#di a""irmative action pozitivno varstvo L8onvencija o odpravi vse! o lik diskriminacije ensk <10703 L8onvencija o prepovedi m# enja <10/73 L8onvencija ZN o otrokovi! pravica! <10/03 > na elo najve je otrokove koristi < len -/13 L8onvencija o pravica! invalidov <20053 L8onvencija o #kinitvi in kaznovanj# zlo inov apart!eida <107-3 Me>ani@9i @a i9p8e9enta7ijo p: ,oglavitni #stanovljeni z mednarodnimi pogod ami > L)d ori; sestava neodvisni strokovnjaki <predlagajo dr ave; vendar del#jejo kot strokovnjaki <svoje znanje; miljenje3 LNadzor nad izvajanjem pogod eni! dolo il L,ristojnost <dolo ena v pogod i3 o ravnavanje poro il pogod enic in dajanje priporo il <ni sodne pristojnosti3 L,ostopki za o ravnavanje prito posameznikovN priporo ila

Stran 2/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,regled nekateri! pogod eni! me!anizmov > L)d or za !, <#stanovljen z $,&,,3; 1/ ekspertovN po 1. "ak#ltativnem protokol# la!ko o ravnava individ#alne prito e <ali na %S!, ali na ta od or; na o oje ne moreN z#naj %vrope zelo pomem enN od or la!ko #gotovi kritev; nima pa pristojnosti naloiti dravi pravi no odkodnino L)d or za ekonomske; socialne in k#lt#rne pravice <v sklad# z $,%S8,3; 1/ ekspertov; #stanovil %?)S)? L)d or za prepre evanje rasne diskriminacije 1/ ekspertov L)d or za odpravo diskriminacije ensk 2- ekspertov L)d or proti m# enj# 10 ekspertov L)d or za otrokove pravice 10 ekspertov L)d or za za ito delavcev migrantov 17 ekspertov $e!anizmi #stanovljeni s sklepi organov ZN > L8omisija za !, <27 drav3 do 2005; sedaj Svet za !, <77 drav3. 8omisija za#pen postopek po res. 120L:rad +isokega komisarja za !, <o ema so o itali politizacijo3 Re;iona8ni siste9i: LSvet %vrope %S!, sprejeta 1020; za ela veljati 102-N &o #veljavitve 2. protokola <100/3 poleg %S!, e 8omisija za screening prito ; ,ogoji za dostop do %S!, prekl#zivni rok 5 mesecev; iz rpanje vse! pravni! sredstev po notranjem prav#N pred 100/ je vloge najprej o ravnavala 8omisija; sedaj gre pa vse direktno na %S!,. + okvir# S% sprejeto veliko konvencij > %vropska socialna listina <10513; %vropska konvencija za prepre evanje m# enja in ne lovekega ravnanja ali kaznovanja <10/03; )kvirna konvencija o za iti narodni! manjin <10073 L)+S% organizacija za varnost in sodelovanje %vrope L%: politi na organizacija L)rganizacija ameriki! drav > $edamerika komisija za !, > 107/ za ne veljati 'merika konvencija o !, <sprejeta 1050 v Santa *osej#; 8ostarika3N $edameriko sodi e za !, e pogod enica konvencije; pristojnost sprejmejo. Z&' in 8anada nista pogod enici; sicer 27 lanic. L)rganizacija '"rike enotnosti 10/1 '"rika listina !, in lj#dstev <listina iz =anj#la; @am ija3N komisija in 2007 protokol o sodi #; ki #stanovljen 2005 L'ra ska liga 1007 sprejeta 'ra ska listina o !, *a?ita 9anj?in: Stareja od razvoja !,N +est"alski mir 157/ in za ita verski! manjin. $anjinska za ita po 1. svetovni vojni. &r#tvo narodov in svetovalno mnenje Stalnega meddravnega sodi a o manjinski! ola! v 'l aniji <10-23. +ersajski pristop zagotoviti sta ilnost mednarodnega sistemaN pride v potev e katere manjine ni mogo e postaviti v njeno dravo; kot je ilo na rtovano v Bilsonovi! 17 to ka!. $anjine velik pro lem v %vropi med 22--0 milijonov lj#di. Nemka manjina na ,oljskem in !ekem pred 2. svet. vojno ; vojno v kontekst# nacisti ne politike dejavniki desta ilizacije. (azmere po 2. sv. vojni > @S )ZN; predvojni sistem manjin je prene!al o stajati zaradi istveno spremenjeni! okoli in. *a?ita 9anj?in v okviru varstva p: 27. len $,&,, > #niverzalni pogod eni pristopN STv tisti! drava!; v kateri ivijo etni ne; verske ali jezikovne manjine; ose am; ki pripadajo takim manjinam; ne o odvzeta pravica; da v sk#pnosti z dr#gimi lani svoje sk#pine #ivajo lastno k#lt#ro; izpoved#jejo in prakticirajo svojo vero ali #pora ljajo lasten jezik. O*N in 9anj?ine: ,ro lem de"inicije na #niverzalni ravni. ,ristojnost )d ora za !, za prito e po 1. protokol# $,&,,. STso"t laVTT &eklaracija o pravica! pripadnikov narodni! ali etni ni!; verski! in jezikovni! manjin 1001; o!ranja pristop 27. lena $,&,,N sprejela jo je generalna sk#p ina. &eklaracija o pravica! avto!toni! lj#dstev <20053; sprejeta v okvir# Sveta za !,. SE in 9anj?ine: ,omanjkljivost %8!, 1002 %vropska listina o regionalni! in manjinski! jeziki!. 1007 )kvirna konvencija o za iti narodni! manjin <o a pogod ena instr#metna3. 8onvencija ima od or izvedencev; ki ji! imen#jejo pogod enice in nadzirajo izvajanje konvencije. + tej konvenciji pa ni de"inicije manjin. Posebna po;o:bena @a?ita: LIma naravo leQ specialis LSporaz#m &e @asperi @r# er <priloga I+ k ,ariki mirovni pogod i; avstrijska manjina na *.9irolskem3

Stran 2! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LSpecialni stat#t; priloga Aondonskega memorand#ma o soglasj# <10273; za ita italijanske in slovenske manjine v S9). ,rene!al veljati z #veljavitvijo )simske pogod e <10723 in pomen njenega /. lena Avstrijska :ravna po;o:ba <'&,N 1022 A%9'3> 7. !A%N > 1. 'vstrijski dravljani slovenske in !rvake manjine na 8orokem; @radi anskem in Gtajerskem #ivajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi dr#gi avstrijski dr avljani; vtevi pravico do svoji! lastni! organizacij; z orovanj in tista v svojem lastnem jezik#. 2. 'vstrijski dravljani slovenske in !rvake manjine na 8orokem; @radi anskem in Gtajerskem imajo pravico do osnovnega po#ka v slovenskem in !rvakem jezik# in do sorazmernega tevila lastni! srednji! olN v tej zvezi odo olski na rti pregledani in o #stanovljen oddelek olske nadzorne o lasti za slovenske in !rvake ole. -. + #pravni! in sodni! okraji! 8oroke; @radi anske in Gtajerske s slovenskim; !rvakim ali meanim pre ivalstvom je slovenski ali !rvaki jezik dop# en kot #radni jezik dodatno k nemkem#. + taki! okraji! odo ozna e in napisi topogra"skega zna aja prav tako v sloven ini in !rva ini kakor v nem ini. 7. 'vstrijski dravljani slovenske in !rvake manjine na 8orokem; @radi anskem in Gtajerskem odo #deleeni v k#lt#rni!; #pravni! in sodni! #stanova! v te! pokrajina! pod enakimi pogoji kakor dr#gi avstrijski dravljani. 2. &ejavnost organizacij; ki merijo na to; da odvzamejo !rvakem# ali slovenskem pre ivalstv# njegov zna aj ali pravice kot manjine; se mora prepovedati. +loga :stavnega sodi a 'vstrije in topogra"ski napisi> '&, je pogod a zaprtega tipa. ,ristop i il moen samo s privolitvijo vse! pogod eni! strank. 'vstrija ne priznava teorije nasledstva in na ela kontin#itete; ampak mora vsaka drava na novo prevzeti o veznosti. '&, je deponirana v $oskvi. '&, je ve stranska mednarodna pogod a ne more iti #rejeno dvostransko med (S in ('. 9o je t#di vpraanje legitimacije sile za itnice; e so pravice manjine krene. Sel"-eQec#ting norme > pravice so tako jasne in takne narave; da se jim prizna polo aj pravic; ki ne potre #jejo pose ne izved e. Dvostranski spora@u9 o varstvu 9anj?in 9e: RS in Ma:arsko: ,odpisan v Aj# ljani; 5.11.1002 <:r. list (S; t. 5/0-3; ni v knjigi. Sporaz#m o zagotavljanj# pose ni! pravic slovenske narodne manjine v (. $adarski in madarske narodne sk#pnosti v (S. :stanovitev medvladne komisije za manjine. Sklenjen za dolo en as <2 let3 in se mol e o navlja. Me:naro:na ka@enska o:;ovornost posa9e@nika: L8azenska o last; s#verenost in razvoj mednarodnega kazenskega prava L,irati in na elo #niverzalne kazenske j#risdikcije > to velja e danes; pirate la!ko preganja vsakdo <piratstvo je delikt; ampak ni !#dodelstvo3 L,rvi posk#s mednarodnega kazenskega tri #nala +ersajska mirovna pogod a in sojenje nemkem# cesarj# Bil!elm# II. <227. len3 N#rn erko in tokijsko sodi e <to sta ili vojaki sodi i3 > L,o 2. svetovni vojni Aondonski sporaz#m /./.1072 #stanovitev mednarodnega vojakega tri #nala. Aistino sodi a <priloga AS3 v len# 5 dolo a stvarno pristojnost sodi a <tri sk#pine !#dodelstev3 > o C#dodelstva proti mir# o +ojna !#dodelstva o C#dodelstva proti love nosti L,ro lem na ela zakonitosti > n#ll#m crimen n#lla poena sine lege praevia L22 o toeni!; 12 o sojeni! na smrt; 7 na zaporne kazni; - opro eni LNa elo zakonitosti je temelj vsakega prava; ker to za!teva pravica <j#stice3. +endar pa i ila to pravica e olj krena; e i ta !#dodelstva ostala nekaznovana LZa o e sodi i je ilo zna ilno; da ni ilo prito e; sod e so ile dokon ne in v relativno kratkem as# izvrene N#rn erg na ela; listina tri #nala ima 2 na eli > L:radni poloaj > t#di e gre za e"a drave in najvije dravne #radnike; ne more nekoga oprostiti kazenske odgovornosti LStoritev kaznivega dejanja na #kaz nadrejenega ne oprosti posameznika kazenske odgovornosti; la!ko pa se m# izre e glede na okoli ine nija kazen <poveljnika odgovornost se pojavi kasneje 9okijski tri #nal > L:stanovljen z izvrilnim #kazom generala $c'rt!#rja; sicer po vzor# n#rn erkega sodi a L(esol#cija 5202/I potrjena sod a in na ela N#rn erkega sodi a

Stran 25 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L107/ 8onvencija o prepre evanj# in kaznovanj# zlo ina genocida L1070 in 1077 razvoj mednarodnega !#manitarnega prava L105/ konvencija o nezastarljivosti vojni! zlo inov in zlo inov proti love nosti <t#di genocid; !#de kritve "8 in ne loveka dejanja; ki izvirajo iz apart!eida; 1. len3 L(imski stat#t ]]#niverzalizira]] <t#di #veljavi3 nezastaranje Na:a8jni ra@voj M$P: L$andat 8omisiji za mednarodno pravo L:stanovitev mednarodnega kazenskega sodi a in priprava Zakonika !#dodelstev proti mir# in varnosti lovetva L) do je !ladne vojne "stanovitev I)%J IN I)%R: I?9O L100- +arnostni Svet ZN z res. /27<100-3 #stanovi na temelj# 7. poglavja :A )ZN ad !oc mednarodni kazenski tri #nal za nekdanjo *#goslavijo <I?9O3 s sede em v Caag#. Stat#t in pravila o postopk# in dokazi! LStvarna pristojnost > za 7 sk#pine !#dodelstev > !#de kritve "enevski! konvencij <10703; kritve zakonov in o i ajev vojne; genocid in !#dodelstva proti love nosti L)se na pristojnost; asovna pristojnost <od 1.1.1001; navzgor ni dok#mentirana3 in krajevna pristojnost L,omanjkljivosti > ni pravil o prav#; ki se #pora lja <applica le laV3. L)rgani > sodi e in toilstvo kot neodvisen organ L,rimat nad nacionalno j#risdikcijo > o a e del#jeta. Aa!ko v kateremkoli tren#tk#; e #gotovita svojo pristojnost; za!tevata prenos sojenja v Caag. I?9( L1007 z resol#cijo +S 022 <10073 LStvarna pristojnost > genocid; !#dodelstva proti love nosti; kritev sk#pnega -. lena "8 in 2. dopolnilnega protokola L*e il v celoti notranji spopad 1007 8omisija za mp pripravi osn#tek Stat#ta stalnega mednarodnega kazenskega sodi a. I?9( in I?9O imata sk#pni prito eni senat. Zato; da je sodna praksa o e! sodi konsistentna. Me:naro:no ka@ensko so:i?e DI))E: L17.7.100/ na diplomatski kon"erenci v (im# sprejet <(imski3 stat#t $8S; ki je mednarodna pogod a #niverzalnega zna aja <SA) jo je t#di rati"icirala3 L52 rati"ikacij za za etek veljavnosti; doseeno 1.7.2002; danes ima 177 pogod enic LZna ilnost > komplementarna pristojnost <dopolnilna3; dopolnj#je nacionalne kazenske j#risdikcije LSede v Caag#N $8S ima lastno pravno s# jektiviteto in povezan z )ZN L,rimarna dolnost drav pogod enic je; da same o lik#jejo j#risdikcijo za mednarodna !#dodelstva. !e drava; ki ila sicer pristojna; no e ali ni zmona izpeljati postopka; potem la!ko to stori $8S L!e $8S #gotovi; da postopek pred nacionalnimi sodi em ni il poten ali pravilen ali postopek stekel samo zato; da se izogne $8S; la!ko $8S e enkrat odpre postopek; e del kazni odsl#i pred nacionalnimi sodi i; potem se to #poteva pri odmeri kazni. LI?* pa nima svoje lastne s# jektivitete; je del )ZN; je organ )ZN; dolo en v :A )ZN L$8S je pristojno; e je !#dodelstvo storjeno na ozemlj# drave pogod enice Stat#ta ali e je os#mljen dravljan drave pogod enice Stat#ta > to sta 2 predpogoja L!e i $8S <I??3 imelo primarno j#risdikcijo; i o izpolnitvi te! pogojev; la!ko za ela s postopki ; vendar ker nima primarne j#risdikcije <I?O in I?( jo imata3 ima 2 mo nosti; ko la!ko $8S izvede postopek > 1. mora preveriti ali je nacionalna drava splo! sposo na postopek izpeljati oz. ali !o e 2. ali pa e gre za posk#s nacionalne drave; da se izogne $8S ali e postopek pred nacionalnimi sodi i ne i il poten oz. pravilen. L9rije so legitimirani; da pred $8S sproijo postopek > a. &rava pogod enica . +arnostni svet < e +S sproi postopek; ni vezan na omejitve; torej la!ko sproi postopek t#di zoper ose o; ki ni dravljan drave pogod enice stat#ta +S je e sproil postopek zoper predsednika S#dana; ki ni pogod enica3 c. 9oilec L&rave pogod enice so dolne sodelovati z $8S in morajo dolo iti kontaktni organ <pri nas min. za pravosodje3; imamo t#di 2 zakona s tega podro ja LStvarna pristojnost > genocid; !#dodelstva zoper love nost; vojna !#dodelstva; agresija L)se na pristojnost > individ#alna kazenska pristojnost zoper posamezne ose e L!asovna pristojnost > ni retroaktivne veljave; sodi e je pristojno po #veljavitvi Stat#ta

Stran /1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L8rajevna pristojnost > ozemlja vse! drav pogod enic; razen e +S ne dolo i dr#ga e L,ose nosti > znaki kd <kakne o like predstavljajo dejanja3; pose na vloga +S )ZN; dolo #pora nem prav#; temeljna na ela LI?? la!ko sodi le ose am; ki so stareje od 1/ let v tren#tk# storitve

ao

L9emeljna na ela $8S > LNa elo zakonitosti LNa elo individ#alne kazenske odgovornosti L,oveljnika odgovornost <vertikalna odgovornost od navadni! vojaov navzgor3 LNi zastaranja L+ojak se ne more sklicevat na #kaz nadrejenega; se m# pa to #poteva pri odmeri kazni L+elja prepoved sojenja v nenavzo nosti L,ostopki; ki te ejo pred I?? L+S proti nepogod enici sta ila naznanitev sit#acije v &ar"#rj#; S#dan <I??/02/023 zoper predsednika S#dana; sit#acija se naznani toilc#. LNaznanitev sit#acij; ko pogod enica naznani sit#acijo na svojem ozemlj#; naznanitev sit#acije v :gandi <I?? 2/073; v &( 8ongo <I?? 01/073 in v centralni a"riki rep# liki <I?? 01/023 LNaznanitev sit#acije v 8eniji s strani to ilca <samoiniciativno; na podlagi poo lastila3 I?? 01/00 LSodi e pozna samo prostostne kazni L,rimer zadeva Soering sod a sodi a %:; da se dravljanov drav %vrope ne sme izro ati dravam; kjer o staja monost; da jim o izre ena smrtna kazen L)rgani I??ja > sodi e; toilec in #rad sodi a Me?ana a8i >ibri:na so:i?a: LSierra Aeone <po!a ljanje vojakov otrok3N Ai anonN pose ni senati za 8am od o <genocid3; 9imor; 8osovo; =iC L,onavadi se sklene pose na pogod a ali sporaz#m sestava te! sodi je meana> nacionalni in mednarodni sodnikiN pravo; ki se #pora lja nacionalno in stat#ti

IV. OR ANI *A V*DR-EVANJE MEDNARODNI. ODNOSOV

Stran /0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

0. DrGavni po;8avarH pre:se:nik v8a:e in @unanji 9inister

1#nkcije; ki ji! opravljajo dr6avni poglavar; predsednik vlade in z#nanji minister se razlik#jejo od dr6ave do dr6ave. Za nji!ov polo6aj je klj# pomem nim razlikam zna4ilna sk#pna lastnost> sposo nost mednarodnopravnega zavezovanja dr6ave. Zato se je v diplomatski praksi #veljavilo pravilo; da se spremem e ose na te! "#nkcija! noti"icirajo dr#gim dr6avam.

aE DrGavni po;8avar
$ednarodno pravo daje dr6avnem# poglavarj# <e"# dr6ave3 najviji polo6aj v z#nanjem zastopanj# dr6ave; ne glede na notranjepravno #reditev. &r6avnem# poglavarj# je dolo4ena #strezna za4ita zagotovljena m# je ose na nedotakljivost in za4ita pred sle!ernim napadom; ki i la!ko ogrozil njegovo ose no varnost in 4ast. :6iva t#di sodno im#niteto in ni dol6an nastopiti na sodi4# kot pri4a.25 &r6avni poglavar ne potre #je poo lastila za sklepanje mednarodni! sporaz#mov. ,ogod a; ki jo sklene dr6avni poglavar v okvir# svoji! #stavni! pristojnosti; dr6avo zavez#je. + dr6ava! s predsednikim sistemom o lasti <npr. Z&'3 je znana praksa; da dr6avni poglavar sklepa Iizvrilne sporaz#meJ.

bE Pre:se:nik v8a:e
,redsednik vlade pri opravljanj# "#nkcije v t#jini #6iva diplomatske im#nitete in privilegije; ne #6iva pa izkazovanja 4asti; ki gredo dr6avnem# poglavarj#.

7E *unanji 9inister
$inistrstvo za z#nanje zadeve ne odlo4a samostojno o z#nanji politiki. ,odrejeno je vladi; posredno pa t#di parlament# in v predsedniki! #reditva! t#di dr6avnem# poglavarj#. $inistrstvo za z#nanje zadeve ima v dananji! 4asi! po#darjeno koordinacijsko "#nkcijo> odgovorno je za teko4o koordinacijo odnosov s t#jino. 9e dejavnosti vodi s pomo4jo diplomatski! in konz#larni! predstavnitev <z#nanje sl#6 e3 in aparata ministrstva <notranje sl#6 e3. 9ako kot dr6avni poglavar in predsednik vlade t#di z#nanji minister ne potre #je pose nega poo lastila za nastopanje v +arnostnem svet# )ZN.27

Zapiski>
$ednarodno kazensko sodi4e za !#dodelstva; storjena med vojnami na o mo4j# nekdanje *#goslavije; je #vedlo kazenski postopek zoper Slo odana $iloevi_a; ki je il v 4as#; ko so ila storjena !#dodelstva; in v 4as# vlo6itve o to6nice dr6avni poglavar; predsednik Z( *#goslavije. ,ristojnost $ednarodnega kazenskega sodi4a prevlada nad normami pogod enega in o i4ajnega mednarodnega prava o pravnem polo6aj# dr6avnega poglavarja. 27 ,rimer> spor med Norveko in &ansko o +z!odni @renlandiji; ki je il l. 10-- reen pred Stalnim meddr6avnim sodi4em v Caag#. *edro spora je ilo vpraanje; ali je norveki z#nanji minister mogel rez pose nega poo lastila sprejeti o veznost Norveke do spotovanja raziritve danski! ekonomski! in politi4ni! interesov na vz!odni del @renlandije. 9a o veznost je ila sprejeta v #radni diplomatski kom#nikaciji; v kateri je il #dele6en norveki z#nanji minister; in je ila zapisana v internem norvekem zapisnik#. Sodi4e je #potevalo to okoli4ino in odlo4ilo; da izjava norvekega z#nanjega ministra zavez#je.
25

Stran /2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

OR ANI *A V*DREVANJE MEDNARODNI. ODNOSOV L&ravni organi <drava3in mednarodni #sl# enci <med.org3 L&ravni organi za z#nanje zastopanje drave > o Notranji dravni organi > 13 &ravni poglavar 23 ,redsednik vlade -3 Z#nanji minister 73 +ojaki poveljniki <sklepanje sporaz#mov v as# vojne3 23 ,rvi trije so poo la eni v vse! primeri! <ne potre #jejo izrecnega poo lastila3N v primer# novi! ose na t!e poloaji!; je dovolj noti"ikacija dr#gi! drav o Z#nanji dravni predtavniki <vedno morajo iti pose no poo la eni; poo lastilo izda dolo en organ <minister za ZZ3> 13 &iplomatski predstavniki in konz#li 23 !lani specialni! misij NO%RANJI :ravni or;ani : :ravni po;8avarH pre:se:nik v8a:e in 9inister @a ** LSk#pne zna ilnosti > o Izjave zavez#jejo dravo <t#di enostranski pravni akti3 o Na podlage svoje "#nkcije so pristojni za sklepanje pogod < rez pose nega poo lastila3 o Spremem e na t!e "#nkcija! se noti"icirajo dr#gim dr avam L&ravni poglavar o $onar!ije in rep# like; predsedniki in parlamentarni sistem o Izjave e"a drave zavez#jejo dravo enostranski pravni akti o ,olni o seg im#nitet; pose na za ita o S pomo jo med.kaz.prava je el razvoj od a sol#tne im#nitete do nepriznavanja le-te v primeri! naj!#ji! kaznivi! dejanj <!#dodelstvo; genocid[3; la!ko se jim sodi o + as# #radni! o iskov imajo im#niteto t#di zakonci L,redsednik vlade + parlamentarni sistemi! je odlo ilen; vendar na mednarodni ravni ne sim olizira drave in ne #iva enaki! asti kot dravni poglavar Izena itev poloaja s e"om specialne misije pri dipl. odnosi! LZ#nanji minister o 1#nkcija se je razvila iz "#nkcije dr avnega tajnika v a sol#tni! monar!ija! o )dgovarja za svoje delo vladi in parlament# o +odi $ZZ in je nadrejen dipl in konz. sistem# drave; ki del#je po njegovi! navodili! o spotovanj# dipl. in konz. pravaN

2. Dip8o9atski pre:stavniki
)d konca 12. stol. se je v %vropi za4ela #veljavljati praksa stalni! diplomatski! predstavnitev.2/ + praksi so se poleg potre e po spotovanj# nedotakljivosti diplomatski! predstavnikov pojavljala t#di dr#ga vpraanja zlasti vpraanja prednostnega vrstnega reda; spotovanje kom#nikacij diplomatski! predstavnikov; vpraanje nji!ovega pravnega polo6aja v dr6avi sprejemnici idr. ,ravna #reditev na podro4j# diplomatski! odnosov se je razvijala po poti o i4ajnega mednarodnega prava. ,rva in vse do najnovejega o do ja edina kodi"ikacija je ila delna kodi"ikacija; opravljena na &#najskem kongres# l. 1/12; ki je #vedla red na podro4j# vodij diplomatski! misij in nji!ovega prednostnega reda. &o celovite kodi"ikacije diplomatskega prava je prilo ele v 4as# )ZN; ko je ilo sklenjeni! ve4 konvencij; za4eni z &#najsko konvencijo o diplomatski! odnosi! l. 1051.

aE Viri :ip8o9atske;a in kon@u8arne;a prava

Najpomem neja mednarodna pogod a na tem podro4j# je Dunajska konven7ija o :ip8o9atski> o:nosi> <&8&)3 sprejeta l. 1051 in v veljavi od l. 1057. &#najska konvencija o konz#larni! odnosi! je za4ela veljati l. 1057. &8&) po#darja; da norme o i4ajnega prava e naprej #rejajo vpraanja; ki niso izrecno #rejena v njeni! dolo4 a!. ,oleg o i4ajnega prava so za delovanje diplomatski!
2/

Izraz am asada ima poreklo v izraz# iz srednjeveke latin4ine ambactia; tj. #rad.

Stran /& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

predstavnitev pomem ni t#di precedensi iz prakse. 9o se je potrdilo t#di v praksi ameriki! dr6av; ki jo je o ravnavalo $eddr6avno sodi4e.20

bE Pravi7a pos8anstva in :ip8o9atski o:nosi

,ravica poslanstva je sestavina pravice dr6ave do mednarodnega o 4evanja; ki spada med temeljne pravice dr6av. ,ravice poslanstva ni mogo4e izvajati rez izrecne privolitve dr6av. ,ravica poslanstva je danes iroko priznana t#di ,alestini; 4et#di e ni mogo4e govoriti o s#vereni dr6avi; ampak o IentitetiJ in o organi! o lasti; ki so izli iz ,alestinske osvo odilne organizacije in pozneje iz Za4asne palestinske #prave in ki so do ili dolo4eno mero samostojne mednarodne odgovornosti s sporaz#mi in prakso; zlasti tisto; ki je potrjena v ZN. ,ravico poslanstva tradicionalno #6iva Sveti sede6.

7E Aunk7ije :ip8o9atske 9isije in i9enovanje vo:je :ip8o9atske 9isije

Naloge diplomatske misije so v &8&) opredeljene primeroma <-. 4len50 &8&)3> a3 predstavljanje dr6ave poiljateljice v dr6avi sprejemnici 3 v dr6avi sprejemnici za4ita interesov dr6ave poiljateljice in njeni! dr6avljanov v meja!; ki ji! dovolj#je mednarodno pravo c3 pogajanja z vlado dr6ave sprejemnice d3 #gotavljanje; z vsemi dovoljenimi sredstvi; razmer in razvoja dogodkov v dr6avi sprejemnici in poro4anje dr6avi poiljateljici o tem e3 pospeevanje prijateljski! odnosov med dr6avo poiljateljico in dr6avo sprejemnico in razvijanje medse ojni! gospodarski!; k#lt#rni! in znanstveni! odnosov &iplomacija v prvotni o liki ni poznala stalni! diplomatski! predstavnitev. )se a odposlanca je ila pri tem osrednjega pomena. 9a zgodovinska zna4ilnost se e danes izra6a v pose nem pomen# vodje diplomatske misije; s katerim se identi"icirajo naloge misije. ,roces imenovanja in akreditiranja vodje diplomatske misije je stvar dr6ave poiljateljice; ki mora #potevati nekaj temeljni! norm mednarodnega prava. +odjo diplomatske misije imen#je dr6avni poglavar poiljateljice in ga akreditira pri dr6avnem poglavarj# sprejemnice. Ge pred imenovanjem je dr6ava poiljateljica dol6na od dr6ave sprejemnice prido iti potrditev. Zakon o z#nanji! zadeva! v 17. 4len# 51 dolo4a; da veleposlanike postavi in odpokli4e predsednik (S na predlog vlade; ki ga pripravi minister za z#nanje zadeve. ,o prido ljeni privolitvi dr6avni poglavar poiljateljice izda poverilno pismo < letter of credence3; ki ga o vodja misije predal dr6avnem# poglavarj# dr6ave sprejemnice. )
+ sod i v zadevi azila <v spor# med ,er#jem in 8ol#m ijo3 $eddr6avno sodi4e ni sprejelo teze; da o staja regionalna <medamerika3 norma o i4ajnega prava; ki i ila podlaga za zagotovitev azila dr6avljan# dr6ave sprejemnice <,er#3; ki je v tej dr6avi o to6en kaznivega dejanja in je do il zato4i4e na diplomatskem predstavnitv# t#je dr6ave <8ol#m ija3. 9akna praksa je po oceni $eddr6avnega sodi4a najpogosteje politi4no motivirana. Navzlic tem# pa sodi4e 8ol#m iji ni nalo6ilo o veznosti; da o to6enca izro4i. 50 9!e "#nctions o" a diplomatic mission consist; inter alia; in> <a3 (epresenting t!e sending State in t!e receiving StateN < 3 ,rotecting in t!e receiving State t!e interests o" t!e sending State and o" its nationals; Vit!in t!e limits permitted E international laVN <c3 Negotiating Vit! t!e @overnment o" t!e receiving StateN <d3 'scertaining E all laV"#l means conditions and developments in t!e receiving State; and reporting t!ereon to t!e @overnment o" t!e sending StateN <e3 ,romoting "riendlE relations etVeen t!e sending State and t!e receiving State; and developing t!eir economic; c#lt#ral and scienti"ic relations. 51 &iplomatsko predstavnitvo vodi veleposlanik oziroma veleposlanica <v nadaljnjem esedil#> veleposlanik3. +eleposlanik je postavljen za do o do tiri! let; ki se la!ko podalja; 4e razmere tako narek#jejo; vendar ne za dlje kot dve leti. ) podaljanj# odlo4i minister za z#nanje zadeve. +eleposlanik je la!ko izjemoma odpoklican pred potekom 4asa postavitve na podlagi lastne pronje; predloga dr6ave sprejemnice ali zaradi kritve pose ni! o veznosti in prepovedi iz 72. 4lena tega zakona. ,redlog za odpoklic iz prejnjega stavka pripravi minister za z#nanje zadeve; dolo4i pa ga vlada po posvetovanj# s predsednikom rep# like. +eleposlanik la!ko zaporedoma sl#6 #je najve4 v dve! diplomatski! predstavnitvi!; pri 4emer sk#pna do a vodenja diplomatski! predstavnitev ne sme prese4i osmi! let. +eleposlanik; ki je vodil diplomatsko predstavnitvo na podlagi postavitve za sk#pno do o; daljo od esti! let; ne more iti postavljen na polo6aj veleposlanika pred potekom dve! let od odpoklica s tega polo6aja. Za veleposlanike se ne #pora ljajo dolo4 e tega zakona; ki se nanaajo na pogoje za razporejanje diplomatov v notranjo in z#nanjo sl#6 o.
20

Stran /, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

prene!anj# "#nkcije in od!od# preda vodja misije dr6avnem# poglavarj# sprejemnice odpoklicno pismo <letter of recall3.

<E Osebje :ip8o9atske 9isije ter i9unitete in privi8e;iji

+ diplomatski misiji del#jejo lj#dje razli4ni! pravni! sistemov. &8&) je zato v 1. 4len# 52 opredelila kategorije ose ; ki tvorijo celotno ose je. &iplomatske misije in nji!ovo ose je #6ivajo im#nitete in privilegije; ki so dolo4eni pa mednarodnem prav#.

,1) -munitete in privilegiji diplomatskih misij

Na prvem mest# je pomo4 dr6ave sprejemnice dr6avi poiljateljici; da si prido i prostore; ki ji! potre #je za delo misije. ,rostori diplomatske misije so nedotakljivi. )rgani dr6ave sprejemnice ne smejo vstopiti v prostore misije rez izrecnega soglasja vodje misije; prostori in oprema misije pa ne morejo iti predmet preiskave; rekvizicije; zaplem e ali izvr e <22. 4len5- &8&)3. ,repoved vstopa v prostore misije je a sol#tna. &iplomatske misije imajo pravico do svo odnega kom#niciranja z lastno dr6avo <27. 4len 57 &8&)3.

1or t!e p#rpose o" t!e present ?onvention; t!e "olloVing eQpressions s!all !ave t!e meanings !ere#nder assigned to t!em> <a3 9!e `!ead o" t!e missiona is t!e person c!arged E t!e sending State Vit! t!e d#tE o" acting in t!at capacitEN < 3 9!e `mem ers o" t!e missiona are t!e !ead o" t!e mission and t!e mem ers o" t!e sta"" o" t!e missionN <c3 9!e `mem ers o" t!e sta"" o" t!e missiona are t!e mem ers o" t!e diplomatic sta""; o" t!e administrative and tec!nical sta"" and o" t!e service sta"" o" t!e missionN <d3 9!e `mem ers o" t!e diplomatic sta""a are t!e mem ers o" t!e sta"" o" t!e mission !aving diplomatic rankN <e3 ' `diplomatic agenta is t!e !ead o" t!e mission or a mem er o" t!e diplomatic sta"" o" t!e missionN <"3 9!e `mem ers o" t!e administrative and tec!nical sta""a are t!e mem ers o" t!e sta"" o" t!e mission emploEed in t!e administrative and tec!nical service o" t!e missionN <g3 9!e `mem ers o" t!e service sta""a are t!e mem ers o" t!e sta"" o" t!e mission in t!e domestic service o" t!e missionN <!3 ' `private servanta is a person V!o is in t!e domestic service o" a mem er o" t!e mission and V!o is not an emploEee o" t!e sending StateN <i3 9!e `premises o" t!e missiona are t!e #ildings or parts o" #ildings and t!e land ancillarE t!ereto; irrespective o" oVners!ip; #sed "or t!e p#rposes o" t!e mission incl#ding t!e residence o" t!e !ead o" t!e mission. 59!e premises o" t!e mission s!all e inviola le. 9!e agents o" t!e receiving State maE not enter t!em; eQcept Vit! t!e consent o" t!e !ead o" t!e mission. 9!e receiving State is #nder a special d#tE to take all appropriate steps to protect t!e premises o" t!e mission against anE intr#sion or damage and to prevent anE dist#r ance o" t!e peace o" t!e mission or impairment o" its dignitE. 9!e premises o" t!e mission; t!eir "#rnis!ings and ot!er propertE t!ereon and t!e means o" transport o" t!e mission s!all e imm#ne "rom searc!; reR#isition; attac!ment or eQec#tion. 57 9!e receiving State s!all permit and protect "ree comm#nication on t!e part o" t!e mission "or all o""icial p#rposes. In comm#nicating Vit! t!e @overnment and t!e ot!er missions and cons#lates o" t!e sending State; V!erever sit#ated; t!e mission maE emploE all appropriate means; incl#ding diplomatic co#riers and messages in code or cip!er. CoVever; t!e mission maE install and #se a Vireless transmitter onlE Vit! t!e consent o" t!e receiving State. 9!e o""icial correspondence o" t!e mission s!all e inviola le. )""icial correspondence means all correspondence relating to t!e mission and its "#nctions. 9!e diplomatic ag s!all not e opened or detained. 9!e packages constit#ting t!e diplomatic ag m#st ear visi le eQternal marks o" t!eir c!aracter and maE contain onlE diplomatic doc#ments or articles intended "or o""icial #se. 9!e diplomatic co#rier; V!o s!all e provided Vit! an o""icial doc#ment indicating !is stat#s and t!e n#m er o" packages constit#ting t!e diplomatic ag; s!all e protected E t!e receiving State in t!e per"ormance o" !is "#nctions. Ce s!all enjoE person inviola ilitE and s!all not e lia le to anE "orm o" arrest or detention. 9!e sending State or t!e mission maE designate diplomatic co#riers ad !oc. In s#c! cases t!e provisions o" paragrap! 2 o" t!is article s!all also applE; eQcept t!at t!e imm#nities t!erein mentioned s!all cease to applE V!en s#c! a co#rier !as delivered to t!e consignee t!e diplomatic ag in !is c!arge. ' diplomatic ag maE e entr#sted to t!e captain o" a commercial aircra"t sc!ed#led to land at an a#t!orized port o" entrE. Ce s!all e provided Vit! an o""icial doc#ment indicating t!e n#m er o" packages constit#ting t!e ag #t !e s!all not e considered to e a diplomatic co#rier. 9!e mission maE send one o" its mem ers to take possession o" t!e diplomatic ag directlE and "reelE "rom t!e captain o" t!e aircra"t.
52

Stran /+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,2) -munitete in privilegiji diplomatskih predstavnikov

9emeljna im#nitete; iz katere iz!ajajo vse dr#ge; je ose na nedotakljivost diplomatski! predstavnikov. )se na nedotakljivost pomeni; da diplomatskega predstavnika ni dop#stno prijeti ali pripreti. &r6ava sprejemnica sme diplomatskega predstavnika razglasiti za neza6eleno ose o <persona non grata3; ne sme pa pose4i v njegovo ose no svo odo. Im#niteta diplomatskega predstavnika pred kazenskim sodstvom dr6ave sprejemnice je popolna. + dr6avi sprejemnici ne sme iti kazensko preganjan ali sojen. &iplomatski predstavnik pa ne #6iva sodni! im#nitet v dr6avi poiljateljici. 9a la!ko #vede kazenski postopek zoper svojega diplomatskega predstavnika in v tem okvir# #pora i dokazno gradivo; z rano v dr6avi sprejemnici. ,rav tako je dop#stno; da se dr6ava poiljateljica odre4e im#niteti; ki var#je njenega diplomatskega predstavnika. + takem primer# o dr6ava sprejemnica la!ko #vedla kazenski postopek. ,omem no je; da je odrek im#niteti </aiver of immunit03 pravica dr6ave poiljateljice; in ne samega diplomatskega predstavnika. $ednarodno pravo pa predvideva polo6aj; v katerem je dop#stna civilna to6 a in civilni postopek zoper diplomatskega predstavnika. &8&) je v 1. odstavk# -1. 4lena52 dolo4ila tri izjeme> a3 stvarna to6 a; ki se nanaa na zase no nepremi4nino v dr6avi sprejemnici; razen kadar diplomatski predstavnik razpolaga z omenjenim premo6enjem v imen# dr6ave poiljateljice 3 to6 a; ki se nanaa na dedovanje; pri katerem je diplomatski predstavnik izvritelj oporoke; #pravitelj zap#4ine; dedi4 ali volilojemnik in ne nastopa v imen# dr6ave poiljateljice c3 to6 a; ki se nanaa na poklicno ali trgovsko dejavnost; ki jo opravlja diplomatski agent v dr6avi sprejemnici mimo #radni! "#nkcij &iplomatski predstavnik ni zavezan pri4ati. 9ako se izogne sit#aciji; ko i il zavezan kakorkoli predstaviti in"ormacije; ki i imele dokazni pomen. + dr6avi sprejemnici so diplomatski predstavniki opro4eni pla4ila vse! davkov in taks; ose ni! in premo6enjski!; in sicer tako dr6avni! in regionalni! in lokalni!.

7E $on@u8i
8onz#larne "#nkcije so nastale zaradi trgovinski! potre ; v dananji! 4asi! pa opravljajo konz#li t#di mnoge politi4ne naloge. $ed prvotnimi viri mednarodnega konz#larnega prava so o i4ajno pravo in dvostranske konz#larne pogod e; pa t#di notranji pravni akti dr6av; ki se nanaajo na konz#larne dejavnosti t#ji! dr6av. ,oglavitni ve4stranski mednarodni pravni vir konz#larnega prava danes je &#najska konvencija o konz#larni! odnosi! <&88)3; ki je ila sklenjena l. 105- in v veljavi od l. 1057. 8onz#larni odnosi se vzpostavijo s soglasjem dve! dr6av.

1.' diplomatic agent s!all enjoE imm#nitE "rom t!e criminal j#risdiction o" t!e receiving State. Ce s!all also enjoE imm#nitE "rom its civil and administrative j#risdiction; eQcept in t!e case o"> <a3 ' real action relating to private immova le propertE sit#ated in t!e territorE o" t!e receiving State; #nless !e !olds it on e!al" o" t!e sending State "or t!e p#rposes o" t!e missionN < 3 'n action relating to s#ccession in V!ic! t!e diplomatic agent is involved as eQec#tor; administrator; !eir or legatee as a private person and not on e!al" o" t!e sending StateN <c3 'n action relating to anE pro"essional or commercial activitE eQercised E t!e diplomatic agent in t!e receiving State o#tside !is o""icial "#nctions.
52

Stran /2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

c1) .unkcije konzularnih predstavnikov in imenovanje vodje konzulata

8onz#larne "#nkcije dolo4a 2. 4len55 &88).

c2) -munitete in privilegiji konzulatov in konzularnih (unkcionarjev

$ednarodno pravo zagotavlja nedotakljivost prostorov konz#lata. Za4ita konz#latov se od za4ite diplomatski! predstavnitev razlik#je v> - za4iteni so samo prostori; ki se #pora ljajo izklj#4no za konz#larno delo - v primer# nesre4e se privoljenje vodje konz#lata za vstop organov dr6ave sprejemnice v prostore konz#lata domneva - v izjemni! primeri!; ki ji! dolo4a &88); sme dr6ava sprejemnica razlastiti prostore konz#lata Im#nitetna za4ita konz#larni! "#nkcionarjev je omejena. 9i #6ivajo im#niteto pred sodnimi postopki samo za dejanja; storjena v okvir# opravljanja nji!ovi! "#nkcij. 8onz#larnega "#nkcionarja je mogo4e aretirati in pripreti; 4e sta k#m#lativno izpolnjena dva pogoja> da gre za te6ko kaznivo dejanje in da je odlo4itev o tem sprejela pristojna sodna o last. 8onz#larnega "#nkcionarja je mogo4e zapreti na podlagi pravnomo4ne sodne odlo4 e. Im#niteta pred civilnim sodstvom ne velja>
?ons#lar "#nctions consist in> <a3 protecting in t!e receiving State t!e interests o" t!e sending State and o" its nationals; ot! individ#als and odies corporate; Vit!in t!e limits permitted E international laVN < 3 "#rt!ering t!e development o" commercial; economic; c#lt#ral and scienti"ic relations etVeen t!e sending State and t!e receiving State and ot!erVise promoting "riendlE relations etVeen t!em in accordance Vit! t!e provisions o" t!e present ?onventionN <c3 ascertaining E all laV"#l means conditions and developments in t!e commercial; economic; c#lt#ral and scienti"ic li"e o" t!e receiving State; reporting t!ereon to t!e @overnment o" t!e sending State and giving in"ormation to persons interestedN <d3 iss#ing passports and travel doc#ments to nationals o" t!e sending State; and visas or appropriate doc#ments to persons Vis!ing to travel to t!e sending StateN <e3 !elping and assisting nationals; ot! individ#als and odies corporate; o" t!e sending StateN2 <"3 acting as notarE and civil registrar and in capacities o" a similar kind; and per"orming certain "#nctions o" an administrative nat#re; provided t!at t!ere is not!ing contrarE t!ereto in t!e laVs and reg#lations o" t!e receiving StateN <g3 sa"eg#arding t!e interests o" nationals; ot! individ#als and odies corporate; o" t!e sending States in cases o" s#ccession mortis ca#sa in t!e territorE o" t!e receiving State; in accordance Vit! t!e laVs and reg#lations o" t!e receiving StateN <!3 sa"eg#arding; Vit!in t!e limits imposed E t!e laVs and reg#lations o" t!e receiving State; t!e interests o" minors and ot!er persons lacking "#ll capacitE V!o are nationals o" t!e sending State; partic#larlE V!ere anE g#ardians!ip or tr#stees!ip is reR#ired Vit! respect to s#c! personsN <i3 s# ject to t!e practices and proced#res o taining in t!e receiving State; representing or arranging appropriate representation "or nationals o" t!e sending State e"ore t!e tri #nals and ot!er a#t!orities o" t!e receiving State; "or t!e p#rpose o" o taining; in accordance Vit! t!e laVs and reg#lations o" t!e receiving State; provisional meas#res "or t!e preservation o" t!e rig!ts and interests o" t!ese nationals; V!ere; eca#se o" a sence or anE ot!er reason; s#c! nationals are #na le at t!e proper time to ass#me t!e de"ence o" t!eir rig!ts and interestsN <j3 transmitting j#dicial and eQtraj#dicial doc#ments or eQec#ting letters rogatorE or commissions to take evidence "or t!e co#rts o" t!e sending State in accordance Vit! international agreements in "orce or; in t!e a sence o" s#c! international agreements; in anE ot!er manner compati le Vit! t!e laVs and reg#lations o" t!e receiving StateN <k3 eQercising rig!ts o" s#pervision and inspection provided "or in t!e laVs and reg#lations o" t!e sending State in respect o" vessels !aving t!e nationalitE o" t!e sending State; and o" aircra"t registered in t!at State; and in respect o" t!eir creVsN <l3 eQtending assistance to vessels and aircra"t mentioned in s# paragrap! <k3 o" t!is article; and to t!eir creVs; taking statements regarding t!e voEage o" a vessel; eQamining and stamping t!e s!ipTs papers; and; Vit!o#t prej#dice to t!e poVers o" t!e a#t!orities o" t!e receiving State; cond#cting investigations into anE incidents V!ic! occ#rred d#ring t!e voEage; and settling disp#tes o" anE kind etVeen t!e master; t!e o""icers and t!e seamen inso"ar as t!is maE e a#t!orized E t!e laVs and reg#lations o" t!e sending StateN <m3 per"orming anE ot!er "#nctions entr#sted to a cons#lar post E t!e sending State V!ic! are not pro!i ited E t!e laVs and reg#lations o" t!e receiving State or to V!ic! no o jection is taken E t!e receiving State or V!ic! are re"erred to in t!e international agreements in "orce etVeen t!e sending State and t!e receiving State.
55

Stran // od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

a3 za to6 e glede pogod ; ki ji! je sklenil konz#larni "#nkcionar; vendar niti izrecno niti mol4e v imen# dr6ave poiljateljiceN 3 za to6 e glede povra4ila kode; ki je nastala v nesre4i; povzro4eni z vozilom; ladjo ali letalom. 8onz#li t#di ne #6ivajo im#nitete pred dol6nostjo pri4anja; razen kadar gre za zadeve; ki se navez#jejo na opravljanje nji!ovi! "#nkcij. Hastni konz#li so #gledne ose e; ki 6ivijo v dr6avi sprejemnici < odisi njeni dr6avljani odisi dr6avljani poiljateljice3 in ji! dr6ava poiljateljica iz ere; da i opravljali "#nkcije konz#lov kot 4astno "#nkcijo; tj. ne da i do ivali pla4o; temve4 praviloma le povrnitev strokov za dejavnosti konz#lata.

,. Me:naro:ni us8uGben7i
:stanovna listina )ZN vse #je dolo4 e o Sekretariat# )ZN <07. do 101. 4len3 in dolo4a; da je sestavljen iz generalnega sekretarja in takega ose ja; ki ga )ZN potre #je. S stali4a razvoja mednarodne civilne sl#6 e je pose no pomem no dolo4ilo 100. 4lena 57 :stanovne listine )ZN; ki generalnem# sekretarj# )ZN in mednarodnim #sl#6 encem nalaga o veznost; da ne smejo za!tevati navodil in ji! t#di ne sprejemati od no ene vlade ali katerekoli o lasti z#naj )ZN. S4asoma je sekretariat )ZN vzpostavil kolektivne me!anizme odlo4anja o zaposlitva!; napredovanji!; disciplinski! #krepi! in prene!anj# zaposlitve. 9i me!anizmi omogo4ajo t#di prito6 o; najviji prito6 eni organ v sekretariat# pa je 'dministrativno sodi4e )ZN. 1#nkcionarji )ZN #6ivajo privilegije in im#nitete. ,ravna podlaga za takno #reditev je 102. 4len5/ :stanovne listine )ZN; ki dolo4a; da )ZN na ozemlj# vsakega od svoji! 4lanov #6iva take privilegije in im#nitete; kakne so potre ne; da dose6e svoje cilje. ,odro neja #reditev je dolo4ena v naslednji! mednarodni! pogod a!> - 8onvencija o privilegiji! in im#niteta! )ZN <10753 - Sporaz#m o sede6# )ZN <10773 - 8onvencija o privilegiji! in im#niteta! specializirani! agencij <10753 ,rejemki zaposleni! v )ZN so opro4eni vse! davkov in taks v vse! dr6ava! 4lanica! )ZN.

,ri spolnjevanj# svoji! dol6nosti generalni sekretar in ose je ne smejo ne za!tevati navodil in ji! t#di ne sprejemati od no ene vlade ali katerekoli dr#ge o lasti z#naj )rganizacije. +zdr6ati se morajo sle!ernega dejanja; ki ne i ilo zdr#6ljivo z nji!ovim polo6ajem mednarodni! #sl#6 encev; odgovorni! edinole )rganizaciji. +sak 4lan Zdr#6eni! narodov se zave6e; da o spotoval izklj#4no mednarodni zna4aj dol6nosti generalnega sekretarja in ose ja ter da ne o sk#al vplivati nanje pri spolnjevanj# nji!ovi! dol6nosti. 5/ )rganizacija #6iva na ozemlj# vsakega od svoji! 4lanov take privilegije in im#nitete; kakrne so ji potre ne; da dose6e svoje cilje. ,redstavniki 4lanov Zdr#6eni! narodov in #sl#6 enci )rganizacije prav tako #6ivajo take privilegije in im#nitete; kakrne so jim potre ne; da la!ko neodvisno opravljajo svoje naloge v zvezi z )rganizacijo. @eneralna sk#p4ina sme dajati priporo4ila z namenom; da se dolo4ijo podro nosti za #pora o 1. in 2. odstavka tega 4lena; ali pa sme 4lanom Zdr#6eni! narodov predlagati dogovore v ta namen.
57

Stran /! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> DIP(OMA%S$O PRAVO 9emeljno na elo na elo reciprocitete <sorazmernost3 > o ojestransko soglasje glede izved e dolo eni! dejanj. ,ravice in o veznosti drav Sankcije v primer# kritve pravil persona non grata; retorzija <neprijazno ravnanje3; prekinitev diplomatski! odnosov. (epresalije na tem podro j# ne pridejo v potev. Z vzpostavitvijo diplomatski! odnosov; se avtomatsko vzpostavijo t#di konz#larni odnosi; o ratno pa ne velja ta avtomatizem <la!ko se prekinejo diplomatski odnosi; konz#larni pa vseeno ostanejo3. Aa!ko reziden no ali nereziden no izvajanje diplomatski! odnosov. Pravi7a pos8anstva <i#s legationis3> L'ktivna <polje svojega poslanca v t#jo dravo3 L,asivna <sprejme poslanca v svoji dravi3 L 2. len &8&) za vzpostavitev diplomatski! odnosov med dravami in odpoiljanje stalni! dipl. misij je potre no medse ojno soglasje L I e se #ravnoteena pravica poslanstva <akt bpas3; pri med.org. pa je olj po#darjena pasivna V@postavitev :ip8o9atski> o:nosov: L $ono #stno; v praksi o i ajno s sklenitvijo med. pog. L ) lika > izmenjava not; sporaz#m; sk#pno sporo ilo; protokol; sk#pna izjava; izmenjava pisem; konkl#dentna dejanja L+se ina <soglasje o dipl. odnosi!3 LIzvirni jezik L&at#m sklenitve in za etek veljavnosti <ni n#jno isti kot za etek izvajanja3 L,ostopek sklenitve L8raj sklenitve <glavna mesta; diplomatska sredi a3 Aunk7ije :ip8o9atske 9isije: -. len &8&) > predstavljanje drave; za ita interesov drave poiljateljice; pogajanja; #gotavljanje razmer in razvoj dogodkov v dravi sprejemnici in poro anje o tem dravi poiljateljici; pospeevanje prijateljski! odnosov L ,oleg t!e 2 glavni! "#nkcij se la!ko dravi sami dogovorita za dr#ge diplom ali konz. 1#nkcije <dovoljene "#nkcije3 la!ko e dr#ge naloge > manjine; izseljenci L 'li la!ko dipl. misije n#dijo diplom. azilM ,raviloma ne smejo; razen kjer se je #veljavilo kot regionalno o i ajno pravo Aatinska 'merika. Osebje :ip8o9atske 9isije: !lani misije nji!ov delodajalec je drava poiljateljica > L +odja misije L !lani ose ja misije > lani dipl. ose ja; administrativno in te!ni no ose je; lani pomonega ose ja <streno ose je3 L +odja misije in lani dipl. ose ja so diplomatski agenti Zase na sl#in ad - niso lani misije; nji!ovi delodajalci so posameznik

Na@ivi in ran;i :ip8o9atske;a osebja 9isije : L +eleposlanik <izredni in poo la eni veleposlanik3 L )polnomo eni minister

Stran /5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L L L L L

$inister svetnik 'tae <v razli ni! drava! razli ni rangi; pri nas na najniji rang3 ,rvi sekretar &r#gi sekretar 9retji sekretar

&iplomatski seznam navedeni vsi diplomati z dolo enim rangom. +elikost misij ni natan ni! pravilN #smeritev je 11. len &8&) > !e ni sporaz#ma o tevil#; la!ko drava sprejemnica za!teva; da se tevilo gi lje v meja! raz#mnega in normalnega za dravo sprejemnico glede na okoli ine v dravi in glede na potre e misije. Iz isti! razlogov la!ko drava sprejemnica zavrne sprejem #sl# encev posamezne kategorije. &r#inski lani -7/1 odstavek &8&) > #ivajo privilegije in im#nitete za to; da la!ko diplomatski agent opravlja svoje delo rez vplivanja nanj preko dr# ine < lani dr#ine; ki sodijo v njegovo gospodinjstvo > soprog; mladoletni otroci; neporo eni rati/sestre; ki ivijo sk#paj z diplomatom3 (azredi in rang vodij dipl. misij > &#najski pravilnik <1/123 - razrediN 'ac!enski protokol <1/1/3 doda en razred ministra rezidenta; vendar ta razred ni ve U - razredi > L +eleposlaniki; apostolski n#nciji in dr#gi vodje ekvivalentnega ranga <+isoki komisar v ?ommonVealt!3N akreditira ji! dravni poglavar L ,oslaniki; ministri; papeki intern#nciji; akreditira ji! dr avni poglavar L )dpravniki poslov <c!arges dTa""airsN redni vodja misije3; akreditira ji! z#nanji minister $ed razredi ni dovoljeno delati no eni! razlik; razen glede preseansa in etikete <prednostni vrstni red3. +rste odpravnikov poslov > L )dpravnik poslov <c!arges dTa""aires3 L Za asni odpravnik poslov <c!arges dTa""aires interim3 L !lan administrativnega in te!ni nega ose ja <c!arges des a""airesN e ni no enega diplomata ve 3 ,rednostni vrstni red <preseans3> L ,omem en za vpraanje protokola in ceremoniala L + primer# kritev ali retorzije L 15. len &8&) > v vsakem razred# vodij misij se dolo a po dnev#; e gre za isti dan pa po #ri prevzema "#nkcijeN izjema predstavniki Svetega Sedea apostolski n#ncij/doEen je vedno prvi po protokol# L Zakonci imajo rang diplomata &iplomatski z or > L &iplomatic corps <?&3 L +si diplomatski! misij; akreditirani v istem kraj# drave sprejemnice

&iplomatski seznam > L &okaz#je stat#s diplomatov <imena b imena zakoncev b imena otrok b dat#m akreditiranja vodij b dipl. rang b naslov misije3 Imenovanje in postopek akreditiranja > L Notranji postopek <odvisen od zakonodaje vsake drave; ki se zaklj# i z izdajo poverilnice3N pred izdajo akreditiva se mora do iti agreement od drave sprejema samo za vodjo3 Z#nanji del postopka > 1. noti"ikacija o na in# in as# pri!oda vodje misije 2. o isk pri ministr# za ZZ predaja kopij poverilnic <pose en primer += teje se; da je to za etek opravljanja "#nkcije3 -. predaja originalni! poverilnic dravnem# poglavarj# > #raden "ormalen nastop "#nkcije <sledijo o iski pri doEen# in dr#gi! vodij3 ,ersona non grata 0. len &8&) >

Stran !1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

drava sprejemnica la!ko kadarkoli in rez o veznosti za pojasnitev; o vesti dr avo poiljateljico; da je vodja misije ali katerikoli lan dipl. ose ja persona non grata ali da ni sprejemljivaN drava poiljateljica o odpoklicala to ose o. !e tega ne naredijo odo sporo ili; da te! ose ne tejejo ve kot lana misije. (azlogi > na strani posameznika <ose ne sla osti; zavestna dejanja proti varnosti ali dr#gem dravnem interes#3; retorzije

,rekinitev dipl.odnosov > L )dpoklic diplom. predstavnikov L Zaprtje misije L (azglasitev ose ja za persone non grate L :krep +S )ZN L (azlikovati od s#spenza ,rene!anje mandata vodji misije > L Na ini > odpoklic; potek mandata <7 leta3; #pokojitev; olezen; persona non grata; odpoved L 1ormalnosti > rekreditiv <odpoklicno pismo3 se da dravnem# poglavarj# ,rene!anje dipl. misije > L Ne pomeni n#jno prekinitve dipl. odnosov L 8ot rez#ltat napeti! odnosov; medse ojnega sporaz#ma +zdrevanje diplomatski! odnosov v odsotnosti misije <nereziden no; za asni odpravnik poslov3 ,rivilegiji in im#nitete > L :pora niki > stalne ilateralne dipl.misije; specialne misije; stalne misije[ L ,rivilegij > izvzetje od materialni! dolo notranje zakonodaje drave sprejema L Im#niteta > procesna ovira pravnim postopkom; kadar je materialna norma krena <ose a je odgovorna; drava poiljateljica mora izvest #strezne postopke3 L Nedotakljivost je iri pojem od im#nitete L ,odlaga je teorija "#nkcionalnosti <zato da se zagotovi nemoteno opravljanje "#nkcij3 L :pravi enci > o diplomatske misije <prostori3 > nedotakljivost; privilegiji; im#nitete o ose e > polni <diplomatiN dr#inski lani sek#ndarni #pravi enci; ki niso dravljani srave sprejema in nimajo stalnega pre ivali a3 in omejeni <dravljani drave sprejema in tisti s stalnim ivanjem; lani ose ja misije; zase na sl#in ad <sek#ndarni3

,odlaga za ,DI je teorija "#nkcionalnosti; da la!ko nemoteno opravljajo delo. ,ersonalna s#verenost drava s#verena nad ose ami; razteza se na vse dravljane; ne glede na to kje so. 9eritorialna s#verenost drava s#verena na svojem o mo j#; razteza se na vse; ki so na tem podro j#. :pravi enci do ,DI diplomatske misije[ Privi8e;iji in i9unitete :ip8o9atski> 9isij DprostorovE in nji>ovi> 6unk7ij : L ,ravica do pomo i pri prido itvi prostorov misije <pomo pri postopki!; svetovanjeN niso dolni podarjati prostorov3 L ,ravica do #pora e zastave in gr a drave poiljateljice <v prostori! in prevozni! sredstvi!3 L Nedotakljivost prostorov misije <drava sprejema mora prepre it; da i njeni organi vstopali v misijo ali napadaliN in t#di prepre it napade tretji! ose na prostore misije #strezno varovanje misije <niso odgovorni za terorizem varovati pa morajo takrat; ko vedo za nevarnost in t#di pove ati varnost3. Nedotakljivost #ivajo t#di prevozna sredstva in dr#gi prostori vodje ali dipl. ose ja3 L Nedotakljivost ar!ivov in dok#mentov misije <t#di predmeti v kateri! je ar!iv oz. dok#ment s!ranjen3 L )prostitev pla ila davkov in taks za prostore misije L Svo oda gi anja <prosto gi anje po dravi sprejema; razen kjer je gi anje omejeno zaradi dravne varnosti zaradi stika z dravljani3 L Svo oda kom#niciranja <vsa dovoljena sredstva; samo za postavitev radijske in satelitske postaje potre #jejo soglasje molk teje za pristanek3 o &iplomatska za ita <za oj ali vre a; morajo iti navedeni vsi podatki; vendar ni omejena velikostN predmeti; ki ji! misija potre #je za svojo #radno delovanje3 # ivajo

Stran !0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o o

nedotakljivost; ne smejo odpreti diplomatske poiljke <prepoved pregleda in odpiranja poiljk > la!ko edino pregledajo z rentgenomN e notri kaj prepovedanega; ne smejo odpreti v no enem primer#; la!ko samo zavrnejo tako poiljko &iplomatski k#rir ose a; ki spremlja dipl. poiljko; la!ko poklicni ali za asniN mora imeti vedno s se oj dok#mente ,oveljnik poslovnega letala <redne linije3 ali poveljnik ladje dipl. poiljko dajo neposredno poveljnik# <ta nima dr#ga nega stat#sa3; nato jo preda diplomatskem# ose j#

,rostori misije> L Zgrad e ali deli zgrad e; pripadajo e zemlji e; rezidenca vodje misije <nedotakljivost velja t#di za dr#ge prostore prostore dr#gi! lanov dipl.misije3 L !e #pora a za namene misije; je nedotakljivost ,rivilegiji in im#nitete diplomatski! predstavnikov> L Nedotakljivost <ose na; stanovanja3 in im#nitete L Sodna im#niteta > o ,red kazenskim sodstvom a slo#tna im#niteta <j#risdikcijo ima dr ava poiljateljica3; drava sprejema la!ko pozove poiljateljico; da se odre e im#niteti ali da m# sodi drava poiljateljica o ,red civilnim in #pravnim sodstvom <izjeme > to e v zvezi z nepremi nino <za zase no dejavnost3; postopki v zvezi z dedovanjem <zase ni interes3; to e v zvezi z gospodarsko dejavnostjo; ki ne sodi v okvir opravljanja "#nkcije <nanaa se na dr# inske lane dipl. ose ja33 + izvrilnem postopk# e izjema ali e im#niteta odvzeta Im#niteta pred dolnostjo pri anja )drek im#niteti > pravica drave <ne posameznika3N e drava ne odre e im#nitete; to ne sme iti razlog za persono non grata

o o L

,rivilegiji > L )prostitev pla ila davkov in taks; carinski! dajatev L )prostitev pregleda ose ne prtljage <razen e s#m; da v ose ni prtljagi prepovedani predmeti; potem la!ko pregledajo prtljago; vendar le; e pri pregled# prisotni sami dipl. predstavniki L )prostitev vezanosti s predpisi socialnega zavarovanja <prostovoljno pa se la!ko vklj# ijo; da imajo potem socialne pravice v dravi sprejema3 L )prostitev ose ni! dajatev in javne sl# e L )prostitev vezanosti na predpise; ki se nanaajo na prido itev dr avljanstva < e podpisniki opcijskega protokola3 )drek L L L L > ,ravica drave poiljateljice Izrecen; privolitev prizadete ose e ni potre na +elja za celoten sodni postopek Im#niteti se ni mogo e odre i vnaprej <zato da se zagotavlja s#verena enakost3

Sproitev sodnega postopka pred sodi em drave sprejema > im#niteta prene!a glede glavnega in vse! nasprotni! za!tevkovN ne velja za izvrilni postopek ,rene!anje opravljanja "#nkcij> prene!a le im#niteta za ne#radna dejanjaU <za #radna dejanja e vedno velja im#niteta3 ,rivilegiji in im#nitete ratione te9poris < asovna veljavnost3 > L,rostori tren#tek; ko postanejo in prene!ajo iti prostori dipl. misije L)se ni > o Za etek od tren#tka; ko ose a stopi na ozemlje drave sprejema; da nastopi "#nkcijoN e je e v dravi sprejema; pa od tren#tka; ko je njeno ime sporo eno $ZZ o ,rene!anje ko zap#sti ozemlje ali po potek# primernega roka <primeren rok je la!ko okoli 1 tednaN odvisno glede na dejanske okoli ine3; dr#inski lani in zase na sl#in ad niso #pravi eni do tega roka. ,rivilegiji in im#nitete ratione personae <ose na veljavnost3 > L Izvirni > dipl.predstavnikiN administrativno in te!ni no ose je; streno ose je misije L Izvedeni > dr#. lani; zase no streno ose je L ,olni

Stran !2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

)mejeni

,rivilegiji in im#nitete ratione 8o7i <krajevna veljavnost3 > L +eljajo na celotnem ozemlj# drave sprejema L Na ozemlj# tretji! drav <&8&) ne priznava pravice do tranzita3N v as# tranzita dipl.predstavniki ves as N dr#inski lani le; e spremljajo predstavnika ali pot#jejo da i se m# pridr#ili ali da se vrnejo v svojo dravo. L 'dministrativno in te!ni no ose je te im#nitete nima Zlora a privilegijev in im#nitet in nj#no omejevanje > LZlora a s strani #pora nikov ,DI ali drave sprejema L$ono postopanje admministrativni #krepi[. &olnosti in odgovornosti dipl. predstavnikov > L &olnost spotovati zakone in predpise drave sprejema L ,repoved nevmeavanja v notranje zadeve drav L :radno delo mora potekati preko $ZZ drave <ali po dogovor# t#di z dr#gimi ministrstvi3 L ,repoved opravljanja poslovne ali trgovske dejavnosti $eddravno sodi e v Caag# dipl. in konz. ose je Z&' v 9e!eran# <Z&' v. Iran3> sod a z dne 27.2.10/0N pravila dipl.prava so samozadosten pravni re im in t#di samo predvideva #strezne #krepe; sankcije; ki zagotavljajo # inkovit sistem <ne sme priti do represalij3 Spe7ia8ne 9isije +iri> L L $ednarodno pogod eno pravo <8onv. o specialni! misija! 1050; opcijski protokol ! 8S$ o o veznem reevanj# sporov 10503 ) i ajno mp <pream #la 8S$3

&e"inicija> Za asne ilateralne misije; ki ji! poilja ena drava v dr#go zaradi o ravnavanja dolo eni! vpraanj ali izvritve dolo ene naloge. ) stajati mora specialno poo lastilo <za konkretno nalogo3 ,oiljanje in sprejemanje specialni! misij ne za!teva in ne predpostavlja o stoja dipl. in konz. odnosov ali priznanja drave. Za!teva se vzajemno pred!odno soglasje <reciprociteta3. Aa!ko t#di v as# o . spopadov. Aa!ko t#di ve krat; kom#nikacija preko $ZZ. !lani> L L L +odja spec. misije ,redstavniki drave poljateljice <la!ko strokovnjaki; znanstveniki; ni n#jno da so diplomati; potre ni so za opravljanje dolo eni! nalog zadrki dolo eni! drav zaradi priznavanja ,DI t#di tem lanom misijeN te! ni pri stalni!3 )se je specialne misije <adm. in te!n. ose je; streno ose je; lani dipl. ose ja3

,rivilegiji in im#nitete spec. misij in nji!ovi! lanov> L)dvisni od ranga lanov specialne misije L9emelj teorija "#nkcionalnosti LGtevilne podo nosti z &8&) Nedotakljivost prostorov e ni mono najti vodje misije; se soglasje k vstop# v prostore predvideva; e grozi nevarnostU <izjema od dipl.misije3N razlog za ita okolikega pre ivalstva; ponavadi so te misije v !oteli!; ve stanovanjski! zgrad a!.

$ON*"(ARNO PRAVO 8onz#l > L &ravni organ; ki na dolo enem o mo j# dr#ge drave opravlja dolo ena o lastna dejanja in zastopa v meja! pravil mednarodno prvne interese dr ave poiljateljice in njeni! dravljanov <"iz in pravni! ose 3

Stran !& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L L

Ne predstavlja drave tako kot diplomati ,rimarna "#nkcija je za ita interesov drave poiljateljice in njieni! dravljanov. So na nek na in #pravni organ; opravljajo o lastna dejanja za svoje dravljane

+zpostavitev konz#larni! odnosov > L $edse ojno soglasje vzajemnostU L &omneva soglasje o vzpostavitvi dipl. odnosov vse #je t#di soglasje k vzpostavitvi konz#larni! odnosov < e dipl. odnosi avtomatsko t#di konz#larni odnosi3 L !e prekinitev diplomatski! odnosov to ne pomeni ipso "acto prekinitve konz#larni! odnosov )dprtje konz#lata > L ,otre no soglasje drave sprejemnice L &ogovoriti se je tre a > kje o sede konz#lata <ponavadi dr#gje kot dipl. misija; dr#gi interesi kjer zgo eni pre ivalci; ki odo #pora niki konz#lata3N njegovi stopnji <rang#3N o stvarni pristojnostiN o opredelitvi ratione loci <o sega3 konz#larnega o mo ja <ki naj i sledila politi ni ali #pravni delitvi drave3 8onz#lat > generalni konz#lat; konz#lat; vicekonz#lat; konz#larna agencija <la!ko ve konz#latov v eni dravi3 8anali kom#niciranja > L ,raviloma > z lokalnimi o lastmi konz#larnega o mo ja drave sprejemnice L Izjemoma > s centralnimi organi o lasti <$ZZ3 e v dravi sprejemnici ni dipl.predstavnitva ali e je to izrecno dogovorjeno L &elo konz#latov pod nadzorom dipl. predstavnitev; e tega ni pa $ZZ drave poiljateljice 8onz#larne "#nkcije <v konvenciji o konz. odnosi! veliko "#nkcij; natete primeroma. &r ave poiljateljice in drave sprejema sklepajo ilateralne konz#larne pogod e dolo ajo t#di dodatne "#nkcije; pristojnosti3 7 temeljne sk#pine > L Splone "#nkcije za ite dravljanov drave poiljateljice L Naloge na podro j# trgovinski!; gospodarski!; znanstveni! in k#lt#rni! odnosov L :pravno notarske "#nkcije L 1#nkcije; ki se nanaajo na mednarodni pomorski in zra ni promet +rste konz#larni! "#nkcionarjev > L 8arierni konz#larni "#nkcionarji > #sl# enci $ZZja; zaposleni v dravi poiljateljici; redno do ivajo pla o <cons#les missi3 L !astni konz#larni "#nkcionarji > kot dopolnilo k svojem rednem poklic#; do ijo le nadomestilo <ne pa pla e; potni! strokov3; to so ose e; ki sicer ivijo v tej dravi in opravljajo dr#go sl# o/posel; ponavadi imajo vsaj stalno pre ivali e; e ne dravljanstva drave sprejema; omejeni pri priv. in im.; potre no je le za#panje med ose o in dr avo poiljateljico <ponavadi gospodarstveniki oz. nekdo; ki ima stike z dr avo po.3 (azredi vodij konz#latov > delitev na 7 razrede > generalni konz#l; konz#l 1. razreda; vicekonz#l; konz#larni agent !lani konz#lata > konz#larni "#nkcionarji <vodje in dr#ge poo la ene ose e; ki opravljajo konz. "#nkcije3; konz#larni #sl# enci; streno ose je Imenovanje vodje konz#lata > L Notranja zadeva vsake drave <ni potre no pred!odno soglasje drave sprejema3 L Izda se patentno pismo za vsako imenovanje pose ej; la!ko dravni poglavar; predsednik vlade ali minister za ZZ L Ni naslovljeno konkretno; ampak se glasi STvsem; ki to naslovljenoTT L ,atentno pismo vse #je > konz#lovo ime; vrsto in razred; konz. o mo je; sede L ,olje se po diplomatski potiN ose no le; e ni dipl. predstavnitva ali e pose ej dogovorjeno %ksekvat#ra > L &ok#ment <o li nost ni predpisana3; s katerim o last drave sprejema poo lasti vodjo konz#lata za opravljanje njegovi! nalog L )dlo ilna za nastop konz. "#nkcij L !e se ne izda; ni potre na o razloitev L Aa!ko za asno dovoljenje pred izdajo eksekvat#re > dr ave sprejema mora o vestiti pristojne o lasti na konz. o mo j#

Stran !, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Za ostale "#nkcionarje ni potre no; a se vseeno prakticira

,rivilegiji in im#nitete> :pravi enci > konz#lati; lani konz#lata <konz. "#nkcionarji; #sl# enci; streno ose je3 8arierni vse ,DI. !astni omejen o seg ,DI Nedotakljivost Dim#nitete > L Nedotakljivost <la!ko se vstopi v prostore; e grozi nevarnost in se ne #spe prido iti privolitev vodje3 L Sodna im#niteta > - pred kazenskim sodstvom <za dejanja v okvir# opravljanja "#nkcij3; pred civilnimi in #pravnim sodstvom; - v izvrilnem postopk#; - im#niteta pred dol nostjo pri anja (azlike z &8&) > L Nedotakljivost prostorov <le za tiste; ki se #pora ljajo za delo konz#lata[3 L Svo oda kom#niciranja > konz#larna poiljka > pravica za!tevati; da poo la eni predstavnik drave poiljateljice jo odpre; e te!tni razlogi; da ne gre samo za #radno ra oN konz#larni k#rir > ne sme iti dravljan drave sprejema <razen s soglasjem3; ne sme imeti stalnega pre ivali a v njej L &odatno zagotovljena svo oda kom#niciranja z dravo poiljateljico in dostop do nji! <do konz#lat3 drava sprejema mora o vestit dravljane poiljateljice o pravici do nenadzorovanega pogovora s konz#latom <-5. len &88)3. &rava sprejema mora dravljana drave poiljateljice o vestiti o monosti nenadzorovanega kom#niciranja s konz#latom < e gre za odvzem prostosti3. ,rimer pred I?* > =reard; Aa@rand; 'vena vse proti Z&'. Z&' ne spot#je te pravice; niso ji! o vestili; vsi so ili o sojeni na smrt pred sodi i v Z&'. L ) ve anje konz#lata v primer# > smrti; skr nitvo ali rejnitvo; rodoloma; letalski! nesre Im#nitete karierni! lanov konz#lata > L &88) ne omenja izrecno ose no nedotakljivost; vendar za!teva nekaj podo nega L Sodne im#nitete #ivajo le originarni #pravi enci <ne dr#inski lani3 konz. "#nkc.; #sl# enci; streno ose je L ,ri kazenskem postopk# ni sodne im. za !#ja kd; vendar morajo imeti za odvzem im#nitete pristojno sodno odlo o; velja za sodno im.; npr. e zagroena kazen nad dolo enim t. Aet L ,ri civilni! postopki! ni im#nitete pri prometni! nesre a! <zato morajo skleniti t#di zavarovanje v dravi sprejema3 $ednarodni #sl# enci> L &el#jejo v imen# med. organizacij L Neodvisnost od vlad &! in dr#gi! o lasti drav nji!ovega dravljanstva L ,DI L )ZN > Sekretariat > 'dministrativno sodi e )ZN <v primer# sporov med #sl# enci in organizacijo; ta organizacija je s to odlo itvijo zavezana; eprav ga je sama #stanovila3 o 1#nkcionarji in #sl# enci <ose e la!ko dr#ga e zaposlene v &!; vendar v as# zasedanja med. org. ali dr#gega organa znotraj )ZN so mednarodni #sl# enci in #ivajo pDI; morajo iti neodvisni od d 3 DIP(OMA%S$A *A4I%A ,ojem > L kakne so o veznosti drav do t#jcev na ozemlj# pod nji!ovim nadzorom L razvijejo se minimalni standardi dolnostnega ravnanja drav do t#jcev <posameznikov t#jci so la!ko "izi ne ali pravne ose e3 na podro j# diplomatske za ite L razvilo se je kot o i ajno pravo sek#ndarna pravila <odgovornost drav3; diplomatska za ita se razvije pozno; z razvojem p po 2. sv. vojni L vzdrevanje prijateljski! odnosov med dravami pravica draveU najprej se razvije na podlagi tega na ela L primer > $avrommatis ,alestine ?oncessions <,?I*3 iz leta 1027 > dr ava ima po temeljnem na el# mp pravico ititi svoje dravljane; kadar so prizadeti s protipravnimi dejanji dr#ge drave in od nje po normalni poti niso mogli do iti zado enja <tako t#di v primer# Note o!m3 L danes ne gre ve samo za pravico drave; ampak gre vedno olj t#di za pravico posameznika L #veljavljanje pravice posameznika je e vedno odvisno od volje dr ave za!teva se dolo eno sodelovanje drave. &iplomatska za ita je diskrecijska pravica drave. Stali e; da je to pravica posameznika danes e vedno ni ve insko sprejeto.

Stran !+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L L

Sek#ndarna pravila <odgovornost drav3 o i ajno pravo. 8daj drava odgovarja za kritev primarni! pravil e drava kri primarno pravilo proti t#jem# dravljan#; la!ko ta dr#ga drava za!teva; da prva drava odgovarja za kritev mp <o e dravi morata sprejeti pristojnost medd. sodi a ali ar itrae3. (azlik#jemo diplomatsko za ito od diplomatske/konz#larne pomo i (azlik#jemo t#di od "#nkcionalne za ite predstavnikov mednarodni! organizacij <ta je za ose e v njeni sl# i3

8omisija zn za mp> L :vrstitev diplomatske za ite na dnevni red > 1005 L ,ose ni poro evalec > $o!amed =enno#na <100/3; *o!n (. &#gard <2000 20053 L 8on no poro ilo > )sn#tki lenov s komentarji <20053 > so ji! predali @S s priporo ilom; da se sprejme 8onvencija o diplomatski za iti <kot nova med. pogod a3. 10 lenov razdeljeni! v 7 poglavja > splone dolo e; dravljanstvo; doma a pravna sredstva; meane dolo e.

)sn#tki lenov > &e"inicija in domet L :veljavljanje s strani ene drave; preko diplomatske akcije ali dr#gi! sredstev za mirno reevanje sporov; odgovornosti dr#ge drave za kodo; ki je nastala posameznik#; z namenom implementacije te odgovornosti L (avnanje dr#ge drave je mednarodno protipravno <gre za kritev3 L &rava ima pravico izvajati diplomatsko za ito <diskrecija drave3 L Za ita drave dravljanstva > drava; ki ima pravico izvajati diplomatsko za ito je drava dravljanstva pristna zveza med dravo in posameznikom. 2 izjemi > e apatrid ; ki na dan nastanka kode in na dan #radne vloitve za!tevka; zakonito in o i ajno pre iva v tej draviN ali e eg#nec; ki na dan nastanka kode in dan #radne vlo itve za!tevka; zakonito in o i ajno pre iva v tej dravi; razen proti dravi dravljanstva tega eg#nca. &ravljanstvo "izi ni! ose > prido itev dravljanstva > na katerikoli na in; ki ni prepovedan po mp <zakonodaja; nat#ralizacija; rojstvo; dedovanje; nasledstvo drav...3 8ontin#iteta dravljanstva "izi ni! ose > L ,omem na je kontin#iteta dravljanstva > od tren#tka nastanka kode do tren#tka #radne vloitve za!tevka L 8ontin#iteta se domneva; e je imela ose a dravljanstvo na o a relevantna dat#ma L Izjemoma > e ima posameznik dravljanstvo na dan vloitve za!tevka; t#di e na dan nastanka kode ni imel dravljanstva; ker je imel dravljanstvo drave pred!odnice <nasledstvo drav3 ali e prido i dravljanstvo zaradi razlogov; ki so nepovezani z vlo itvijo za!tevka ,rene!anje monosti #veljavljanja dz > dravljanstvo mora o stajat ves as; e dravljan prido i dravljanstvo drave proti kateri je ila #veljavljena dz; prene!a dz. +e kratna dravljanstva > L Aa!ko; #veljavlja drava; vendar le proti dravi; ki ni drava dravljanstva tega posameznika L 2 ali ve drav la!ko sk#paj #veljavljajo &Z L drava dravljanstva ne more #veljavljat &Z za posameznika proti dravi; katere dravljan je t#di ta posameznik; razen e je prvo dravljanstvo prevlad#jo e. ,ravne ose e > L drava dravljanstva je drava; kjer ila pravna ose a #stanovljena <teorija inkorporacije3 L izjema > e ni istveni! poslovni! dejavnosti v dr avi inkorporacije; organi #pravljanja imajo dravljanstvo dr#ge drave; #pravni sede in "inan ni nadzor sta t#di v dr#gi dravi; takrat se ta drava teje za dravo dravljanstva <ni istvene zveze z dravo; kjer #stanovljena3 L mora o stajat kontin#iteta <dravljanstvo na o a dat#ma dan nastanka kode in dan vloitve za!tevka3 L ne more #veljavljat drava dravljanstva pravne ose e <ki ila z dnem nastanka kode3 proti dravi proti kateri je vloen za!tevek; e prido i pravna ose a dravljanstvo te drave.

Stran !2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Za ita delni arjev > L drave dravljanstev delni arjev korporacije nimajo pravice #veljavljat &Z za delni arje za kodo; ki nastala korporaciji L izjeme > korporacija prene!a o stajati po prav# drave inkorporacije iz razloga; ki ni povezan s kodnim dogodkom ali pa je imela korporacija na dan kodnega dogodka dravljanstvo drave; ki ji je o itana odgovornost za kodo in je ila #stanovitev korporacije v tej dravi kot predpogoj za delovanje korporacije. Neposredna koda delni arjem > L e mednarodno protipravno ravnanje drave povzro i neposredno kodo pravicam delni arjev kot takim; ki se razlik#jejo od korporacije; la!ko &Z zanj #veljavlja dr ava dravljanstva katerega koli delni arja <pogoj nastati mora neposredna koda delni arjem3 L primeri pred meddravnim sodi em > =arcelona 9raction Aig!t and ,oVer ?ompanE limited <=elgija proti Gpaniji; 1070N odstavek --> o veznosti erga omnes v mp so prvi zapisane v tej sod i ji! ni v no eni mpog3N %letronica Sic#la S.p.' <:sa v. ItalE; 10/03; '!mado# Sadio &iallo <(ep# lic o" @#inea v. ?ongo; 20103 ,)@)* Z' :+%A*'+I9%+ &Z je iz rpanje N)9('N*IC ,('+NC S(%&S9%+ + 9%* &( "'+I. L 9o so vsa sredstva; ki so na voljo posameznik# pred sodnimi ali administrativnimi sodi i ali telesi; rednimi in izrednimi; v dravi; kjer je nastala koda. L Notranji! pravni! sredstev ni potre no iz rpati; e ni na voljo raz#mni!; dostopni!; # inkoviti! pravni! sredstevN e neraz#mno <namerno3 zavla evanjeN e ni relevantne zveze med prizadeto ose o in dravo; ki domnevno odgovorna za kodoN e onemogo ena #pora a pravni! sredstev... L &oktrina ?alvo *#noamerike drave L &okazno reme glede iz rpanja notranji! pravni! sredstev > je splono na strani dr ave; ki postavi trditev > drava proti kateri je postavljen za!tevek; mora dokazat; da niso iz rpana sredstva... &Z ne prej#dicira #pora e dr#gi! sredstev > posameznik la!ko e vedno spro i postopke ali #pora i dr#ge na ine proti dravi kriteljici na mednarodno pravni ravni <npr. %S!,...3; te pravice ostanejo nedotaknjene klj# #pora i &Z. AeQ specialis > splona pravila glede &Z se ne #pora ljajo v o seg#; ki nasprot#je pose nim pravilom mp kot so npr. pogod ena dolo ila za za ito investicij < ilateralni investicijski sporaz#mi =I9s3. ,ose na pravila veljajo t#di za #veljavljanje &Z posadke ladje. ,riporo ena praksa > L drava naj nameni #strezno pozornost monosti #veljavljanja &Z; e pose ej; kadar je prilo do resne kode. L &rava naj #poteva; kadar je to izvedljivo; stali e prizadeti! ose glede #veljavitve &Z in za!tevani! reparacij L &rava naj prenese na prizadeto ose o kakrnokoli kompenzacijo; ki jo do i za kodo od odgovorne drave; o raz#mnem zmanjanj# za stroke @S )ZN> 5. od or pravni od or > (esol#cija @S sprejeta /.1.200/ rez glasovanja <s konsenzom3; '/(%S/52/57 ta resol#cija ima kot prilogo ta osn#tek lenov. 52. redna seja > letos; ponovno o ravnava nadaljnji! korakov glede lenov o &Z <morajo se odlo it ali o kodi"ikacija ali naj ostane kot resol#cija3

V. MEDNARODNOPRAVNI POS(I
0. Sp8o?no
,rod#kt mednarodnopravni! poslov so tisti mednarodnopravni odnosi; ki nastanejo zaradi voljnega ravnanja s# jektov; v sklad# z normami pravnega sistema. Nekateri med njimi so takni; da ji! la!ko opravi s# jekt mednarodnega prava samostojno enostranski

Stran !/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

pravni posli. &r#gi za!tevajo sodelovanje dve! ali ve4 s# jektov mednarodnega prava. ,raksa je razvila raznovrstne akte; ki izra6ajo namero ali politi4no voljo dr6ave; vendar ne vselej t#di volje vzpostaviti mednarodnopravne o veznosti. 9i Ikvazipogod eniJ akti; npr. slovesne deklaracije; izjave o namera! in sk#pne izjave visoki! predstavnikov dr6av; zasl#6ijo pozornost tako zaradi svoje razirjenosti v praksi kot zaradi svoji! posledic za mednarodno pravo. 9#di priporo4ila mednarodni! organizacij ne #stvarjajo mednarodnopravni! o veznosti; vendar so pomem na za razvoj prakse in pravne zavesti in pripomorejo k razvoj# o i4ajnega mednarodnega prava.

2. Enostranski pravni pos8i

%nostranski koraki; ki ji! stranka izvri v proces# nastajanja pravnega posla; praviloma nimajo samostojni! pravni! posledic npr. pon#d a <o"erta3 za sklenitev mednarodne pogod e ali pridr6ek <rezerva3 k posameznim dolo4 am ve4stranske mednarodne pogod e <akcesorni posli ali enostranski posli v irem pomen#3. 9ovrstna dejanja nimajo pravni! posledic z#naj okvira mednarodne pogod e; na katero se navez#jejo. :4inek taki! enostranski! poslov je la!ko precejen. Izjava; s katero dr6ava sprejme pristojnost $eddr6avnega sodi4a v Caag# v sklad# s -5. 4lenom50 njegovega stat#ta; ali pa rezerva s pomem nimi implikacijami za razlago pogod 70 o 4lovekovi! pravica! la!ko imata posledice za nastanek ali reevanje sporov. %nostranski mednarodnopravni posli pa so> noti"ikacija; priznanje; protest; o lj# a in odrek. Noti"ikacija je #radno in "ormalno sporo4ilo; s katerim s# jekt mednarodnega prava o vesti dr#g s# jekt o nekem dejstv#; trditvi ali za!tevi. &a i noti"ikacija imela pravni #4inek; mora iti prejeta; 4et#di ni potre no; da i se ta prejem izrazil v pose nem pravnem akt#. ,rimer noti"ikacije je registriranje mednarodni! pogod v sklad# s 102. 4lenom71 :stanovne listine )ZN. 9#di vojna napoved je noti"ikacija. +endar pa je v 4as# po sprejetj# :stanovne listine )ZN #pora a sile prepovedana. +ojna napoved in pomorska lokada; razen v primer# samoo ram e; pomenita kritev mednarodnega prava. ,riznanje je enostranska izjava o tem; da se dolo4eno stanje ali za!teva teje kot skladno z mednarodnim pravom. ,oleg priznanja dr6ave so pomem na e priznanja vlade <kadar je prilo do zamenjave vlade ali dvovladja zaradi ne#stavni! dejanj3 in priznanje vstajnikov in osvo odilni! gi anj; ki e"ektivno nadzirajo dolo4ena ozemlja. ,rotest je enostranska izjava; s katero se 4iti lastne interese s# jekta mednarodnega prava tako; da se zavrne dejanja; trditve ali za!teve dr#gega s# jekta. &r6ava s protestom pojasni svoje stali4e in prepre4i razlago; da se je mol4e strinjala z nekim novim stanjem; dejanjem ali za!tevo dr#ge dr6ave ali dr#gega s# jekta mednarodnega prava.
,ristojnost Sodi4a se razteza na vse zadeve; ki m# ji! stranke predlo6e; kakor t#di na vse primere; ki so pose ej dolo4eni v :stanovni listini Zdr#6eni! narodov ali v veljavni! pogod a! in dogovori!. &r6ave; ki so pogod ene stranke tega Stat#ta; smejo kadarkoli izjaviti; da v razmerj# do vsake dr#ge dr6ave; ki sprejme isto o veznost; pripoznavajo kot o vezno ipso "acto in rez pose nega sporaz#ma pristojnosti Sodi4a v vse! pravni! spori!; ki se nanaajo na> a3 razlago kakne pogod e; 3 katerokoli vpraanje mednarodnega prava; c3 o stoj kaknega dejstva; ki i pomenilo; 4e se #gotovi; kritev kakne meddr6avne o veznosti; d3 naravo ali o seg odkodnine; ki se mora dati za kritev kakne mednarodne o veznosti. ,rej omenjene izjave se la!ko dajo rezpogojno ali pod pogojem vzajemnosti med ve4 dr6avami ali med dolo4enimi dr6avami; ali pa za dolo4en 4as. 9akne izjave se deponirajo pri generalnem sekretarj# Zdr#6eni! narodov; ki polje nji! prepise pogod enim strankam tega Stat#ta in tajnik# Sodi4a. Izjave; ki so ile dane po -5. 4len# Stat#ta Stalnega meddr6avnega sodi4a in so e v veljavi; se med pogod enimi strankami tega Stat#ta tejejo; kot da je z njimi ila sprejeta o vezna pristojnost $eddr6avnega sodi4a za preostali 4as nji!ove veljavnosti v sklad# z nji!ovimi dolo4 ami. He nastane spor o tem; ali je Sodi4e pristojno; odlo4i Sodi4e. 70 (ezerva nekateri! islamski! dr6av; da odo konvencije o 4lovekovi! pravica! razlagale v sklad# s eriatskim pravom; je spro6ila #govore zoper rezerve in razpravo o skladnosti taki! rezerv s predmetom in ciljem pogod e; zlasti na4ela o enakosti in nediskriminaciji na podlagi spola. 71 +saka pogod a in vsak meddr6avni dogovor; ki ji! sklene katerikoli 4lan Zdr#6eni! narodov potem; ko ta :stanovna listina za4ne veljati; naj se r6 ko mogo4e registrirajo v Sekretariat# in naj ji! Sekretariat o javi. No ena stranka katerekoli take pogod e ali meddr6avnega dogovora; ki ne i ili registrirani v sklad# z dolo4 ami 1. odstavka tega 4lena; se ne more sklicevati na to pogod o ali dogovor pred no enim organom Zdr#6eni! narodov.
50

Stran !! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

) lj# a je enostranska izjava; s katero s# jekt mednarodnega prava sprejme pravne o veznosti v razmerj# do dr#ge dr6ave; sk#pine dr6av ali v razmerj# do vse! dr6av. ) lj# a je prido ila delno avtoriteto s sod o $eddr6avnega sodi4a v zadevi jedrski! posk#sov; izre4eno l. 1077.72 Ni pa sle!erna izjava e"a dr6ave takna; da povzro4i nastanek mednarodnopravne o veznosti.7)drek pravic je sestavina s#verenosti dr6av. &r6ava se la!ko odre4e im#niteti svojega diplomatskega predstavnika pred sodnimi postopki v dr6avi sprejemnici. Aa!ko se odre4e t#di kakni dr#gi pravici ali za!tevk#; razen tistim pravicam; ki se v mednarodnem prav# tejejo za temeljne pravice dr6ave.

Zapiski>

+ spor# glede "rancoski! jedrski! posk#sov na atol# $#roroa v *#6nem ,aci"ik# $ed 'vstralijo in Novo Zelandijo na eni strani in 1rancijo na dr#gi je sodi4e prejelo enostranske izjave "rancoskega predsednika in vladni! predstavnikov; s katerimi je 1rancija "ormalno o lj# ila; da v pri!odnosti ne o izvajala jedrski! posk#sov na tem o mo4j#. Sodi4e je #gotovilo; da gre za akte organov; ki v dani! okoli4ina! zavez#jejo dr6avo. 7$eddr6avno sodi4e je v primer# spora med =#rkino 1aso in $alijem #gotovilo; da izjave o meji med dr6avama; ki ji! je predsednik $alija izrekel na tiskovni! kon"erenca!; ne zavez#jejo; saj ni ilo ovir; da i se vpraanja; ; ki so ila predmet izjav; #redila po o i4ajni poti; z mednarodno pogod o. &r#ga4en je il primer izjave; s katero je vlada %gipta l. 1027; po nacionalizaciji S#ekega prekopa; o lj# ila; da o e naprej spotovala ?arigrajsko konvencijo <1///3 glede #pora e prekopa kot mednarodne plovne poti.
72

Stran !5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

MEDNARODNO PRAVNI POS(I I SP(O4NO ,ravni odnosi; ki nastanejo zaradi voljnega ravnanja s# jektov $,. Vrste : L%nostranski > s# jekt mp ji! opravi samostojno L&vo ali ve stranski > mednarodne pogod e; e imajo "#nkcijo dolo anja a straktni! pravil > pogod e-zakoni <traite-loit3 sicer pogod e-pogod e <traite-centrat3 Enostranski pravni pos8i: 1. 'kcesorni > nimajo samostojni! pravni! posledic z#naj pogod e; na katero se navez#jejo <rezerva ali pridrek k med. pogod i; izjava o sprejem# pristojnosti po 25. len# Stat#ta I?*; je to enostranska izjava; da vnaprej sprejema pristojnost je samostojna; akcesorna pa zato; ker # ink#je samo v razmerj# do dr#ge drave; ki je o veznost prevzela3 2. %nostranski pravni posli v polnem pomen# esede > o Noti"ikacija ali sporo ilo vedno se daje po diplomatski poti; vse ina ni predpisana o ,riznanje je samostojen enostranski pravni posel o ) lj# a o )drek LZa veljavnost enostranski! pravni! poslov veljajo isti pogoji kot za mednarodne pogod e > stat#s s# jekta mp; dop#stnost vse ine; prava in pristna volja ter primerna o lika LNoti"ikacija #radno in "ormalno sporo ilo; s katerim s# jekt mp o vesti dr#g s# jekt mp o nekem dejstv#; trditvi ali za!teviN da i imela pravni # inek; mora iti sprejetaN primeri > registriranje mednarodni! pogod N molk prejemnika se la!ko razlaga kot privolitevN o veznost noti"ikacije pomorska lokada; vojna napoved L,riznanje enostranska izjava; da se neko stanje teje kot skladno z mednarodnim pravomN priznanje drav; e je konkl#dentno; potem enostranska izjava ni potre na L,rotest izjava s katero se iti lastne interese; tako da se zavrne dejanje; trditev ali za!teva dr#gega s# jekta mp. ,ro lem molka > R#i tacit consentire videt#rN primer !rvaki zemljevid; (S je vloila protest L) lj# a enostranska izjava; s katero s# jekt mp sprejme pravne o veznosti v razmerj# do dr#ge drave; ve drav ali mednarodne sk#pnosti <erga omnes3.I?* in jedrski posk#si v ,aci"ik# <10773 Nova Zelandija v. 1rancija in 'vstralija v. 1rancija > sodi e je pripisalo zna aj o lj# e izjavi "rancoskega predsednika in vladni! predstavnikov; da 1rancija ne o ve opravljala jedrski! posk#sov <enostranska izjava z erga omnes # inkom3. I?* dr#ga en zna aj izjave z#nanjega ministra v primer# =#rkine 1aso in $alija <10/53N primer %gipta <10273 o lj# a pred +S; da o spotoval dolo e ?arigrajske konvencije glede #pora e S#ekega prekopa kot mednarodne plovne poti; to je ilo 1 eto po dr#gi vojni na =linjem +z!od# L)drek pravici gre za sestavino s#verenosti dravN drava se la!ko odre e im#niteti; la!ko odrek del# ozemlja <s cesijo3; la!ko odrek za!tevkom spor med &ansko in Norveko glede +. @renlandije; izjava norvekega z#nanjega ministra v pogovor# z danskim poslanikom -. $eani enostranski pravni posli > primer mirne ok#pacije <e"ektivnost; do rovernost; noti"ikacija; ni je ozemlje . to so o vezni elementi mirne ok#pacije3; ne zado a samo enostranska izjava; ampak je tre a t#di nekaj nareditiN ok#pacija kot meani pravni posel mora iti e"ektivna > dr ava dejansko mora vzpostaviti o last na nekem del# ozemlja; za katerega trdi; da ga je ok#piraloN primer > nota o priznanj# (S s strani Z(* <Slo je edina rep# lika; ki jo je Z(* izrecno priznala s to noto 1002; ostale je priznala ele z &aEtonskim sporaz#mom3.

&. Me:naro:ne po;o:be

aE Poje9 in vrste
$ednarodna pogod a je vsak sporaz#m med s# jekti mednarodnega prava; ki izra6a nji!ovo soglasje volje in s tem dolo4a nji!ove pravice in o veznosti. $ednarodne pogod e la!ko sklepajo dr6ave; mednarodne organizacije in dr#gi s# jekti mednarodnega prava; v okvir# svoje pravne sposo nosti. Za ozna4evanje mednarodni! pogod se #pora ljajo razli4ni nazivi> pakt 77; konvencija72; protokol75; memorand#m o raz#mevanj#77 itd.
Izraz pakt o praviloma #pora ljen za politi4no pomem ne pogod e. Izraz konvencije se #pora lja za ve4stranske pogod e z vse ino; ki zadeva mednarodno ekonomsko; socialno ali dr#go sodelovanje; in za pogod e; ki imajo kodi"ikacijski pomen.
77 72

Stran 51 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

$ednarodno pravo ne predpis#je o like; v kateri naj se sklepajo mednarodne pogod e. $ednarodna pogod a se la!ko sklene pisno ali #stno. $ednarodne pogod e ne smejo iti v kon"likt# s kogentnimi normami mednarodnega prava. 9ak kon"lik ima za posledico ni4nost mednarodne pogod e. Ni4ne so t#di pogod e; ki so v nasprotj# z novonastalim pravilom kogentne narave. Z generi4nim izrazom stat#t ozna4#jemo tiste mednarodne pogod e; s katerimi se #stanavljajo mednarodne organizacije. 9#di mednarodno pogod eno pravo je ilo predmet kodi"ikacije. Najpomem neji akt ne tem podro4j# je Dunajska konven7ija o po;o:bene9 pravu <&8,,3; ki je ila sklenjena l. 1050 in velja od l. 10/0. ,oleg te sta ili v okvir# )ZN sklenjeni e dve konvenciji> Dunajska konven7ija o suk7esiji :rGav ;8e:e 9e:naro:ni> po;o:b ; sklenjena l. 107/ in v veljavi od l. 1005; in Dunajska konven7ija o po;o:ba> 9e: :rGavni9i in 9e:naro:ni9i or;ani@a7ija9i ter 9e: 9e:naro:ni9i or;ani@a7ija9i; sklenjena l. 10/5 in e ni v veljavi.

bE Sk8epanje 9e:naro:ni> po;o:b

&8,, je dolo4ila; da se njena pravila #pora ljajo za pogod e med dr6avami <1. 4len 7/3 in da izraz pogod a pomeni mednarodni sporaz#m; ki ga dr6ave sklenejo pisno in zanj velja mednarodno pravo <odstavek 1a 2. 4lena703. ,ogod e sklepajo poo la4eni predstavniki dr6ave <71. 4len/0 ZZZ3; ki na za4etk# postopka predlo6ijo pose no poo lastilo. + nekateri! primeri! pa poo lastilo ni potre no <7. 4len/1 &8,,3. ,otrdila ne potre #jejo> dr6avni poglavar; predsednik vlade in z#nanji minister; za sklepanje pogod z dr6avo sprejemnico pa poo lastila ne potre #je vodja diplomatskega predstavnitva v te! dr6avi. =esedilo pogod e nastane v proces# pogajanj. + )ZN so nekatere najza!tevneje mednarodne pogod e postale predmet pogajanja med poo la4enci dr6av ele po tem; ko je prvi osn#tek pripravila 8omisija za mednarodno pravo. Sprejeto esedilo se overi <avtenti"icira3 po postopk#; ki ga dolo4ijo stranke; 4e pa glede tega niso dolo4ile 4esa dr#gega; velja; da se esedilo overi s podpisom; s podpisom ad re"erend#m ali s para"iranjem<10. 4len/2 &8,,3.
Izraz protokol se pogosto #pora lja za ime pogod ; ki pomenijo dodatek ali dopolnitev neke 6e sklenjene pogod e. 77 Izraz memorand#m o raz#mevanj# se je sprva #pora ljal za pogod e s politi4no o 4#tljivo vse ino; pozneje pa se je praksa sklepanja taki! memorand#mov tako razirila; da se danes #pora lja tako za dok#mente; ki imajo naravo mednarodni! pogod ; kot t#di za dr#ge dok#mente o sodelovanj#; ki nimajo take narave. 7/ 9a konvencija se #pora lja za mednarodne pogod e med dr6avami. 70 a3 Imednarodna pogod aJ pomeni mednarodni sporaz#m; ki ga dr6ave sklenejo pisno in ga #reja mednarodno pravo; sestavljen v o liki ene same listine ali dve! ali ve4 povezani! listin; ne glede na njegovo pose no poimenovanjeNJ /0 ) odlo4anj# o po #di vlada dolo4i delegacijo za pogajanja; njena poo lastila in more itno o veznost predlo6itve poro4ila pred podpisom; sk#paj z #sklajenim oziroma para"iranim esedilom. &elegacija med pogajanji del#je v okvir# stali4 in poo lastil; vse ovani! v po #di. He dr#ga stran med pogajanji ne sprejme stali4 delegacije ali 4e predlaga o ravnavanje vpraanj; ki v po #di niso zajeta; mora delegacija v primer#; da gre za istvene elemente pogod e ali vpraanje z materialnimi posledicami; zaprositi vlado za nova stali4a ter po potre i prelo6iti pogajanja. 8adar vlada o lik#je nova stali4a za pogajanja o mednarodni pogod i; za katere rati"ikacijo je pristojen dr6avni z or; ji! predlo6i v potrditev delovnem# teles#; pristojnem# za z#nanjo politiko. +odja delegacije potrdi #sklajenost esedil mednarodne pogod e s para"iranjem /1 )se o je mogo4e teti za predstavnika dr6ave z namenom; da sprejme esedilo mednarodne pogod e ali potrdi njegovo verodostojnost ali izrazi privolitev dr6ave; da jo mednarodna pogod a zavez#je; 4e> a3 predlo6i #strezno poo lastilo ali 3 iz prakse zadevni! dr6av ali dr#gi! okoli4in iz!aja; da je il nji!ov namen teti jo za predstavnika dr6ave v tem smisl#; ne da i ilo tre a predlo6iti poo lastilo. Na podlagi svoje "#nkcije in ne da i ilo tre a predlo6iti poo lastilo; se za predstavnike dr6ave tejejo> a3 voditelji dr6av; vodje vlad in ministri za z#nanje zadeve za vsa dejanja; ki se nanaajo na sklenitev mednarodne pogod eN 3 vodje diplomatski! predstavnitev za sprejem esedila mednarodne pogod e med dr6avo; ki ji! je akreditirala; in dr6avo; v kateri so akreditiraniN c3 predstavniki dr6av; akreditirani na mednarodni kon"erenci ali pri mednarodni organizaciji ali enem od njeni! organov; za sprejem esedila mednarodne pogod e na tej kon"erenci; pri tej organizaciji ali organ#. /2 =esedilo mednarodne pogod e postane verodostojno in dokon4no> a3 po postopk#; ki je la!ko dolo4en s tem esedilom ali o katerem so se dogovorile dr6ave; ki so sodelovale pri njegovi pripravi; ali
75

Stran 50 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

)verjeno esedilo mednarodne pogod e dr6ave e ne zavez#je. ,rivolitev dr6ave; da jo pogod a o vez#je; se la!ko izrazi s podpisom; rati"ikacijo; sprejetjem; odo ritvijo; pristopom ali pa na kaken dr#g dogovorjen na4in <11. 4len/- &8,,3 + praksi pa pri!aja do sit#acij; ko politi4ne okoli4ine ote6#jejo ali onemogo4ajo rati"ikacijo 6e overjene mednarodne pogod e. + taki! primeri! la!ko dr6ava pogod o v praksi izvaja; 4et#di ni rati"icirana. ,ose no vpraanje je; kakne #4inke ima podpisana mednarodna pogod a; ki e ni v veljavi. 9o je polo6aj; ko postopek rati"ikacije e traja; ali je odlo6en; ali pa; v primer# ve4stranske pogod e; ko se e z irajo rati"ikacije; ki so potre ne za za4etek veljavnosti. + takem polo6aj# ima dr6ava o veznost vzdr6ati se dejanj; ki i pogod i odvzela njen cilj ali predmet <1/. 4len/7 &8,,3. ,otem ko je kon4an postopek sklepanja pogod e ali pa ko je opravljen pristop k 6e o stoje4i pogod i; za4ne pogod a veljati. Za4etek veljavnosti pogod e je pomem en za delovanje pogod enega re6ima; za razlago pogod e in za tretje dr6ave. Zato je glede tega vpraanja potre na jasnost. 9a se dose6e na dva na4ina> - v primer# dvostranski! pogod si pogod eni stranki praviloma izmenjata instr#mente <listine3 o rati"ikacijiN - v primer# ve4stranski! pogod stranke dolo4ijo depozitarja katero od pogod eni! strank ali pa; zlasti v primer# pogod ; sklenjeni! v okvir# )ZN; generalnega sekretarja )ZN.

7E Pri:rGki Dre@erveE
1. d odstavek 2. 4lena/2 &8,, govori o de"iniciji pridr6ka> Ipridr6ek pomeni enostransko izjavo ne glede na to; kako je sestavljena ali poimenovana; ki jo da dr6ava o podpis#; rati"ikaciji; sprejetj# ali odo ritvi mednarodne pogod e ali o pristop# k njej in s katero 6eli izklj#4iti ali spremeniti pravni #4inek posamezni! dolo4 mednarodne pogod e pri nji!ovi #pora i za to dr6avoJ. (ezerve so zna4ilnost ve4stranski! pogod . ,ri dvostranski! pogod a! se vpraanje pridr6kov praviloma ne postavlja; saj pogod e ne more iti; 4e med strankama ni dose6en sporaz#m o vse! vidiki! pogod e. &8,, je v 10. 4len#/5 o likovala nekaj sploni! pravil o sprejetj# pridr6kov in o #govori! zoper njene pridr6ke. ,ravni #4inki pridr6kov so torej naslednji> za dr6ave; ki so pridr6ek odisi izrecno sprejele odisi m# niso #govarjale; se pogod a spremeni; in sicer tako; kot je dolo4eno v pridr6k#; in to v razmerj# do dr6ave; ki je pridr6ek dala. + razmerji! med dr6avami; ki niso dale pridr6kov; je pogod a nespremenjena.

3 4e takega postopka ni; s podpisom predstavnikov te! dr6av; nji!ovim podpisom ad re"erend#m ali nji!ovim para"iranjem esedila mednarodne pogod e ali sklepne listine kon"erence; ki vse #je to esedilo. /,rivolitev dr6ave; da jo mednarodna pogod a zavez#je; se la!ko izrazi s podpisom; izmenjavo listin; ki sestavljajo mednarodno pogod o; rati"ikacijo; sprejetjem; odo ritvijo ali pristopom ali na kateri koli dr#g dogovorjen na4in. /7 &r6ava se mora vzdr6ati dejanj; zaradi kateri! i se la!ko izni4ila predmet in namen mednarodne pogod e; 4e je> a3 podpisala mednarodno pogod o ali izmenjala listine; ki sestavljajo mednarodno pogod o; s pridr6kom rati"ikacije; sprejetja ali odo ritve; dokler jasno ne izrazi namena; da ne o postala pogod enica mednarodne pogod e; ali 3 izrazila privolitev; da jo mednarodna pogod a zavez#je; 6e pred njeno #veljavitvijo in pod pogojem; da se #veljavitev ne odlaa ne#pravi4eno. /2 d3 Ipridr6ekJ pomeni enostransko izjavo ne glede na to; kako je sestavljena ali poimenovana; ki jo da dr6ava o podpis#; rati"ikaciji; sprejetj# ali odo ritvi mednarodne pogod e ali o pristop# k njej in s katero 6eli izklj#4iti ali spremeniti pravni #4inek posamezni! dolo4 mednarodne pogod e pri nji!ovi #pora i zanjoN /5 &r6ava la!ko o podpis#; rati"ikaciji; sprejetj#; odo ritvi mednarodne pogod e ali pristop# k njej izrazi pridr6ek; razen 4e> a3 ga mednarodna pogod a ne prepoved#jeN 3 mednarodna pogod a ne dolo4a; da se la!ko izrazijo samo dolo4eni pridr6ki; med katerimi ni tega pridr6ka; ali c3 v primeri!; ki niso navedeni v to4ka! a in ; pridr6ek ni zdr#6ljiv s predmetom in namenom mednarodne pogod e.

Stran 52 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

<E Spo?tovanje in uporaba 9e:naro:ni> po;o:b

%no najstareji! in naj olj temeljni! pravil mednarodnega prava je pravilo; da je pogod e tre a spotovati> pacta sunt servanda. &r6ave morajo spotovati mednarodne pogod e in se pri tem ne morejo sklicevati na ovire; ki so posledica nji!ovi! notranji! prav; saj je sklepanje mednarodni! pogod stvar svo odne volje dr6av.

:E Ra@8a;a 9e:naro:ni> po;o:b

$ednarodne pogod e izra6ajo voljo pogod eni! strank in pri4akovati je mogo4e; da je ta volja #strezno izra6ena v esedil# pogod e. &8,, <-1. 4len/73 je kot splono pravilo o razlagi dolo4ila tekst#alno <jezikovno3// razlago> pogod o je tre a razlagati v do ri veri; po o i4ajnem pomen# izrazov; #pora ljeni! v pogod i; v nji!ovem kontekst# ter v l#4i njenega predmeta in cilja. 9ako kot izvajanje pogod e t#di njena razlaga za!teva do rovernost.

eE Po;o:be in tretje :rGave

S stali4a mednarodne pogod e je vsaka dr6ava; ki ni pogod ena stranka pogod e; Itretja dr6avaJ. ,ravilo; znano iz rimskega prava; da pogod e tretjem# niti ne kodijo niti ne koristijo; je sprejeto t#di v mednarodnem prav#. &8,, v -7. 4len# /0 dolo4ila; da pogod a tretji dr6avi ne nalaga o veznosti in ne daje pravic; 4e v to sama ne privoli. ) staja pa nekaj izjem. Giroko sprejete mednarodne pogod ene o veznosti la!ko postanejo o i4ajno mednarodno pravo; 4e so izpolnjeni pogoji za to; tj. razirjena praksa dr6av in nji!ova pravna zavest; da je takno ravnanje o vezno. Za pravila !aaki! konvencij o mednarodnem vojnem prav# je to vsekakor mogo4e trditi; prav tako za vse ino 6enevski! konvencij iz l. 1070. &8,, v -2. 4len#00 dolo4a; da za tretjo dr6avo nastanejo o veznosti; 4e sta izpolnjena dva pogoja> - pogod ene stranke morajo imeti namen z neko dolo4 o pogod e #stvariti o veznost za tretjo dr6avo - tretja dr6ava mora takno o veznost izrecno in pisno sprejeti &8,, v -5. 4len#01 dolo4a; da mora v primer#; ko pogod a vzpostavi pravico v korist tretje dr6ave; o stajati namen pogod eni! strank; da #stvarijo pravico v korist tretje dr6ave; in da tretja dr6ava tako #stvarjeno pravico sprejme. ,ose en primer pogod v korist tretji! so pogod e; s katerimi se vzpostavljajo Io jektivni re6imiJ; ki del#jejo nasproti vsem <erga omnes3.
$ednarodna pogod a se razlaga v do ri veri v sklad# z o i4ajnim pomenom izrazov v mednarodni pogod i v nji!ovem kontekst# ter glede na njen predmet in namen. Za razlago mednarodne pogod e kontekst poleg esedila; vklj#4no z #vodom in prilogami; zajema> a3 vsak dogovor v zvezi z mednarodno pogod o; ki ga o njeni sklenitvi dose6ejo vse pogod eniceN 3 vsako listino; ki jo sestavi ena ali ve4 pogod enic o sklenitvi mednarodne pogod e in jo dr#ge pogod enice sprejmejo kot listino; ki se nanaa na mednarodno pogod o. Sk#paj s kontekstom se #potevajo> a3 vsak pozneji dogovor med pogod enicami glede razlage mednarodne pogod e ali #pora e njeni! dolo4 N 3 vsaka pozneja dejanska #pora a mednarodne pogod e; na podlagi katere nastane dogovor pogod enic v zvezi z razlago mednarodne pogod eN c3 vsako #strezno pravilo mednarodnega prava; ki se la!ko #pora lja v odnosi! med pogod enicami. Izraz se la!ko razlaga dr#ga4e; 4e se #gotovi; da je il tak namen pogod enic. // ,oleg tekst#alne razlage; ki temelji na esedil# pogod e; sta v praksi v #pora i t#di s# jektivna razlaga; ki iz!aja iz volje pogod eni! strank; in teleoloka razlaga; ki iz!aja iz ciljev pogod e. /0 $ednarodna pogod a tretji dr6avi rez njene privolitve ne nalaga o veznosti niti ji ne daje pravic. 00 Za tretjo dr6avo nastane o veznost na podlagi dolo4 e mednarodne pogod e; 4e pogod enice s to dolo4 o nameravajo nalo6iti o veznost in jo tretja dr6ava izrecno pisno sprejme. 01 Za tretjo dr6avo nastane pravica na podlagi dolo4 e mednarodne pogod e; 4e pogod enice s to dolo4 o nameravajo dati to pravico tretji dr6avi ali sk#pini dr6av; ki ji ta pripada; ali vsem dr6avam in 4e tretja dr6ava v to privoli. Gteje se; da je privolitev dana; dokler se ne izka6e nasprotno; razen 4e mednarodna pogod a ne dolo4a dr#ga4e. &r6ava; ki #resni4#je pravico v sklad# s prejnjim odstavkom; mora spotovati pogoje njenega #resni4evanja; predvidene v mednarodni pogod i ali dolo4ene v sklad# z njo.
/7

Stran 5& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

6E Spre9e9be in :opo8nitve po;o:be

,ogod ene stranke imajo vselej mo6nost spremeniti pravice in o veznosti; ki so si ji! medse ojno dolo4ile z mednarodno pogod o. Spremem e #tegnejo iti potre ne; da i se pogod eni re6im la!ko izvajal po spremenjeni! okoli4ina!; ali pa zaradi pove4anega tevila pogod eni! strank itd. 9emeljno pravilo je; da je spremem a in dopolnitev pogod e stvar sporaz#ma med pogod enimi strankami in da se za te potre e #pora lja pravila; ki veljajo za sklepanje pogod ; razen 4e pogod a sama predvideva kaj dr#gega. ,ogod e pa vse #jejo t#di dolo4ila o spremem a! <o reviziji3; ki kot lex specialis #rejajo vpraanje spremem v dolo4eni pogod i. + takem primer# se praviloma s pogod o predpie tevilo soglasij; ki mora iti podano; da i spremem a veljala. :stanova listina )ZN v 10/. 4len#02 dolo4a; da spremem a velja; ko jo rati"icirata dve tretjini 4lanov organizacije; med katerimi pa mora iti vse! pet stalni! 4lanov +arnostnega sveta.

;E Ni<nostH prene>anje in suspen@ija uporabe po;o:be g1) Ni,nost

,ravila &8,, glede ni4nosti in prene!anja pogod so zasnovana previdno. +eljavnosti pogod je mogo4e oporekati samo na podlagi dolo4il &8,,; prene!anje; odpoved ali delni odstop od mednarodne pogod e pa so mogo4i samo po dolo4ili! pogod e; za katero gre; ali po pravili!; ki ji! vse #je &8,,. Ni4nost dolo4eni! klavz#l je mogo4e #veljavljati samo; 4e ji! je mogo4e v nji!ovem izvrevanj# lo4iti od preostale pogod e. (azlogi za ni4nost pogod e so taksativno dolo4eni v &8,, in ji! la!ko razvrstimo v tri sk#pine> 13 kritev nekateri! dolo4 notranjega prava 23 napake volje <zmota; prevara; podk#povanje predstavnika dr6ave; prisiljenje predstavnika dr6ave in prisiljenje dr6ave z gro6njo ali z #pora o sile3 -3 ius cogens ,omem no je t#di vpraanje; kaj naj velja; kadar je ila mednarodna pogod a sklenjena na na4in; ki pomeni o4itno kritev #stavni! ali dr#gi! najpomem neji! notranjepravni! predpisov dr6ave ali naj velja t#di takna pogod a; 4et#di je zaradi kritev #stavne #reditve splo! ne o mogo4e izvajatiM )dgovor pon#ja &8,, v 75. 4len# 0-. Ni4nost mednarodne pogod e je la!ko posledica kritev notranjega prava samo v zelo izjemni! primeri!. ,rekreno mora iti neko istveno pravilo notranjega prava; kritev pravil pa mora iti o4itna. &r#ga sk#pina razlogov za ni4nost pogod e se nanaa na napake volje. )d dr6av se pri4ak#je visoka stopnja poznavanja dejstev in skr nosti v ravnanj#. Zmota je v &8,, <7/. 4len073 de"inirana restriktivno. &r6ava se la!ko sklic#je na zmoto kot razlog za ni4nost pogod e samo; 4e je ila v zmoti glede nekega dejstva ali sit#acije; za katero je v 4as# sklepanja pogod e mislila; da o staja; in 4e sta takno zmotno pojmovano dejstvo ali sit#acija pomenila istveno podlago za njeno soglasje k pogod i. 9#di podk#povanje
Spremem e te :stanovne listine za4no veljati za vse 4lane Zdr#6eni! narodov; kadar ji! sprejme dvotretjinska ve4ina 4lanov @eneralne sk#p4ine in kadar ji! rati"icirata v sklad# s svojimi #stavnimi dolo4 ami dve tretjini 4lanov Zdr#6eni! narodov; vtevi vse stalne 4lane +arnostnega sveta. 0&r6ava se ne more sklicevati na dejstvo; da je s svojo privolitvijo; da jo mednarodna pogod a zavez#je; krila kakno dolo4 o svojega notranjega prava glede pristojnosti za sklepanje mednarodni! pogod ; kot na razlog za razveljavitev svoje privolitve; razen 4e ta kritev ni ila o4itna in se ne nanaa na temeljno pravilo njenega notranjega prava. 8ritev je o4itna; 4e je o jektivno jasna vsaki dr6avi; ki pri tem ravna v sklad# z o i4ajno prakso in v do ri veri. 07 &r6ava se la!ko sklic#je na napako v mednarodni pogod i kot na razlog za razveljavitev privolitve; da jo mednarodna pogod a zavez#je; 4e se napaka nanaa na dejstvo ali okoli4ine; za katere je domnevala; da so o stajale o sklenitvi mednarodne pogod e in so ile istvene za njeno privolitev; da jo mednarodna pogod a zavez#je. ,rejnji odstavek se ne #pora lja; 4e je ta dr6ava s svojim ravnanjem pripomogla k napaki ali 4e so ile okoli4ine take; da i morala iti opozorjena na mo6nost napake. Napaka; ki se nanaa samo na esedilo mednarodne pogod e; ne vpliva na njeno veljavnostN v tem primer# se #pora lja 70. 4len.
02

Stran 5, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

predstavnika dr6ave <kor#pcija3 in prevara sta razloga za ni4nost pogod e. &8,, <70. 4len023 dolo4a; da se la!ko dr6ava; ki jo je dr#ga dr6ava; ki jo je dr#ga dr6ava napeljala k sklenitvi pogod e s prevaro; sklic#je na to okoli4ino kot na razlog ni4nost pogod e. ,odo no velja za podk#povanje <kor#pcijo3 predstavnika dr6ave; ki je kot razlog ni4nosti dolo4eno v 20. 4len#05 &8,,. :pora a prisile zoper predstavnika dr6ave; ki sklepa pogod o; ima za posledico ni4nost tako sklenjene pogod e <21. 4len07 &8,,3.0/ &r#ga4en je polo6aj v zvezi s pro lemom #pora e sile v odnosi! med dr6avami. + zgodovini je #pora a o oro6ene sile pogosto vodila k sklenitvi mednarodni! pogod . $irovne pogod e so po svojem istv# posledica #pora e vojake sile med dr6avami. &8,, dolo4a t#di; da je ni4na mednarodna pogod a; ki je ila v 4as# sklenitve v nasprotj# s kogentno normo mednarodnega prava <2-. 4len00 &8,,3. 9a dolo4 a je potrditev o stoja in avtoritete kogentni! norm mednarodnega prava in jasno dolo4a !ierar!ijo> mednarodne pogod e vse #jejo dispozitivno pravo; ki ga stranke la!ko spreminjajo in prilagajajo. ,ri tem pa morajo paziti; da ne pridejo v navzkri6 s kogentnimi normami. He je pogod a v nasprotj# s kogentno normo mednarodnega prava; je ni4na ab initio; poleg tega pa so dr6ave zavezane odpraviti t#di more itne posledice #4inkovanja take pogod e in svoje medse ojne odnose #skladiti s kogentne norme.

g2) /renehanje pogodb

) stajata dve sk#pini razlogov; zaradi kateri! pogod e prene!ajo> - razlogi; ki ji! dolo4a pogod a - razlogi; ki so dolo4eni v o 4em mednarodnem prav#

g2.13 ,rene!anje v sklad# z dolo4ili pogod e

,ogod e same vse #jejo dolo4 e; ki opredelj#jejo 4asovno o do je nji!ove veljavnosti. 9o je la!ko dolo4eno z rokom in mo6nostjo nove odlo4itve o podaljanj#. 100 &r#g na4in je razvezni pogoj.101 ,ogod a la!ko dolo4i t#di mo6nost enostranske odpovedi. 102 &8,, je predvidela t#di mo6nost odpovedi ali odstopa od tiste pogod e; ki ne vse #je dolo4 o odpovedi ali odstop#; 4e je to dolo4eno pose ej ali 4e je pravico do odpovedi ali odstopa mogo4e raz rati iz narave pogod e.

&r6ava; ki jo je k sklenitvi mednarodne pogod e s prevaro napeljala dr#ga dr6ava pogajalka; se la!ko sklic#je na prevaro kot na razlog za razveljavitev svoje privolitve; da jo mednarodna pogod a zavez#je. 05 &r6ava; katere privolitev; da jo mednarodna pogod a zavez#je; je dose6ena tako; da je dr#ga dr6ava pogajalka posredno ali neposredno podk#pila njenega predstavnika; se la!ko sklic#je na podk#povanje kot na razlog za razveljavitev privolitve; da jo mednarodna pogod a zavez#je. 07 ,rivolitev posamezne dr6ave; da jo mednarodna pogod a zavez#je; ki je ila dose6ena s prisilo njenega predstavnika z dejanji ali gro6njami zoper njega; je rez pravnega #4inka. 0/ + literat#ri se pogosto navaja primer "izi4nega pritiska; ki so m# ili izpostavljeni pogajalci Hekoslovake l. 10-0 na pogajanji!; ki so pripeljala do vzpostavitve Heko-moravskega protektorata. + tem primer# je il "izi4ni pritisk na pogajalce sestavina irega vojakega pritiska nacisti4ne Nem4ije na Hekoslovako in njene protipravne razdelitve v 4as# tik pred za4etkom II. svetovne vojne. 00 $ednarodna pogod a je ni4na; 4e je o sklenitvi v nasprotj# z o veznim pravilom splonega mednarodnega prava. ) vezno pravilo splonega mednarodnega prava je za namene te konvencije tisto; ki ga je sprejela in priznala celotna mednarodna sk#pnost dr6av kot pravilo; od katerega ni dovoljeno no eno odstopanje in ga je mogo4e spremeniti samo s poznejim pravilom splonega mednarodnega prava enake narave. 100 ,rimer je ,ogod a o neirjenj# jedrskega oro6ja; ki je dolo4ila; da o po 22 leti! veljavnosti sklicana kon"erenca pogod eni! strank; ki o odlo4ila o podaljanj#. Na tej kon"erenci je ila pogod a podaljana za nedolo4en 4as. 101 8onvencija o prepre4evanj# in kaznovanj# zlo4ina genocida vse #je dolo4ilo; da o prene!ala veljati; 4e o tevilo njeni! pogod eni! strank zmanjano na manj kot 15. 102 ,ogod a o irjenj# jedrskega oro6ja dop#4a; da pogod ena stranka odpove pogod o v primer# Iizredni! dogodkov; v zvezi s s predmetom pogod e; ki so ogrozili najvije interese dr6aveJ.
02

Stran 5+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

g2.23 ,rene!anje po o 4em mednarodnem prav#

,ogod a la!ko prene!a popolnoma; 4e iste stranke sklenejo novo pogod o o istem predmet# in volja razveljaviti prejnjo pogod o iz!aja iz pozneje pogod e ali pa 4e je noveja pogod a vse insko v taknem neskladj# s prejnjo pogod o; da o e! !krati ni mogo4e izvajati. &8,, <50. 4len10-3 je dolo4ila; da pogod a la!ko prene!a veljati samo v primer# istvene kritve; torej 4e neka stranka zavr6e pogod o v celoti ali 4e prekri dolo4 o; ki je istvenega pomena za izpolnjevanje pogod e. ,oleg istveni! kritev mednarodni! pogod je po o 4em mednarodnem prav# tre a #potevati e tri razloge za prene!anje pogod > naknadna nezmo6nost izpolnitve; istvena spremem a okoli4in; prekinitev diplomatski! ali konz#larni! odnosov. Naknadna nezmo6nost izpolnitve ima za logi4no posledico prene!anje pogod e. &8,, v 51. 4len#107 dolo4a; da pogod a prene!a; ; 4e je dokon4no izginil ali il #ni4en njen predmet.

=istvena kritev dvostranske mednarodne pogod e ene pogod enice daje dr#gi pogod enici pravico; da se na to kritev sklic#je kot na razlog za prene!anje veljavnosti ali za4asno prene!anje #pora e mednarodne pogod e v celoti ali deloma. =istvena kritev ve4stranske mednarodne pogod e ene pogod enice daje> a3 dr#gim pogod enicam pravico; da se soglasno dogovorijo o za4asnem prene!anj# #pora e mednarodne pogod e v celoti ali deloma ali o prene!anj# njene veljavnosti> i3 v odnosi! med njimi in dr6avo krilko ali ii3 med vsemi pogod enicamiN 3 pogod enici; ki jo je kritev pose ej prizadela; pravico sklicevati se na kritev kot na razlog za za4asno prene!anje #pora e mednarodne pogod e v celoti ali deloma v odnosi! med njo in dr6avo krilkoN c3 vsem pogod enicam razen dr6avi krilki pravico sklicevati se na kritev kot na razlog za za4asno prene!anje #pora e mednarodne pogod e v celoti ali deloma zanje le; 4e je ta mednarodna pogod a take narave; da istvena kritev njeni! dolo4 ene pogod enice korenito spremeni polo6aj vse! pogod enic glede nadaljnjega izpolnjevanja nji!ovi! o veznosti po mednarodni pogod i. Za namene tega 4lena je istvena kritev mednarodne pogod e> a3 zavrnitev izvajanja mednarodne pogod e; ki je ta konvencija ne dovolj#je; ali 3kritev dolo4 e; ki je istvena za #resni4itev predmeta ali namena mednarodne pogod e. ,rejnji odstavki ne vplivajo na no eno dolo4 o mednarodne pogod e; ki se #pora lja o kritvi. ,rvi do tretji odstavek se ne #pora ljajo za dolo4 e o varstv# 4lovekove ose nosti v mednarodni! pogod a! !#manitarne narave; zlasti ne za dolo4 e; ki prepoved#jejo vse o like povra4ilni! #krepov proti ose am; ki ji! take mednarodne pogod e 4itijo. 107 ,ogod enica se la!ko sklic#je na to; da mednarodne pogod e ni mogo4e izvajati; kot na razlog za prene!anje veljavnosti mednarodne pogod e ali odstop od nje; 4e je to posledica tega; da predmeta; ki je n#jen za izvajanje mednarodne pogod e; ni ve4 ali je #ni4en. He je izvajanje mednarodne pogod e onemogo4eno za4asno; se je na to mogo4e sklicevati le kot na razlog za za4asno prene!anje #pora e mednarodne pogod e. ,ogod enica se ne more sklicevati na to; da mednarodne pogod e ni mogo4e izvajati; kot na razlog za prene!anje veljavnosti mednarodne pogod e; odstop od nje ali za4asno prene!anje njene #pora e; 4e je ne more izvajati; ker je sama krila pogod eno o veznost ali katero koli mednarodno o veznost do katere koli dr#ge pogod enice mednarodne pogod e.
10-

Stran 52 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&8,, v 52. 4len#102 dolo4a; da se pogod ena stranka la!ko sklic#je na spremenjene okoli4ine samo; kadar gre za istveno spremem o; ki je pogod ene stranke v 4as# sklepanja pogod e niso mogle predvideti. ) stajata pa primera; ko se stranka splo! ne more sklicevati na spremenjene okoli4ine> 13 kadar gre za dolo4 o o dr6avni meji in 23 kadar je spremem e okoli4in povzro4ila sama. Izjema so primeri; ko so diplomatski ali konz#larni odnosi n#jni za #pora o mednarodne pogod e. 9akrat s prekinitvijo te! odnosov prene!ajo t#di pogod e.

h) /ostopek
,ravila o ni4nosti; prene!anj# in s#spenziji mednarodni! pogod ne #4ink#jejo samodejno. 8adar ena od pogod eni! strank oceni; da je celotna pogod a ali njen del ni4en; ni n#jno; da odo enakega mnenja t#di dr#ge pogod ene stranke. ,ri4akovati je mogo4e #govore zoper za!tevek pogod ene stranke; ki #gotavlja ni4nost ali pa se zavzema za prene!anje pogod e. He pa pogod ena stranka sama #veljavlja razloge za ni4nost ali razloge za prene!anje pogod e; mora svojo za!tevo sporo4iti dr#gim pogod enim strankam. :govor zoper za!tevek pomeni; da je nastal mednarodni spor; ki ga morajo pogod enice reiti po mirni poti. &8,, predvideva <-. odstavek 52. 4lena1053; da odo pogod ene stranke tak spor reile z enim od sredstev za mirno reevanje sporov; ki so dolo4ena v --. 4len# 107 :stanovne listine )ZN. ,ose no vpraanje je; kaj storiti; kadar pogod enim strankam spora ne #spe reiti s sredstvom; ki so si ga same iz rale. ,ogajanja; spravni postopek ali kakno dr#go sredstvo; ki i ga #tegnile iz rati; more iti ne odo zado4ali za reitev spora. Zato je &8,, v 55. 4len#10/ predpisala e eno "azo; v kateri so sredstva za reitev takega spora dolo4ena vnaprej; 4e stranke same; s sredstvi; ki so ji! svo odno iz rale; spora niso reile v 12 meseci!.
Na istveno spremem o okoli4in v primerjavi s tistimi; ki so o stajale o sklenitvi mednarodne pogod e in je pogod enice niso predvidele; se ni mogo4e sklicevati kot na razlog za prene!anje veljavnosti mednarodne pogod e ali odstop od nje; razen 4e> a3 te okoli4ine za pogod enice niso ile istvene za nji!ovo privolitev; da ji! mednarodna pogod a zavez#je; in 3 ta spremem a ne o korenito spremenila o sega o veznosti; ki ji! je v sklad# z mednarodno pogod o e tre a izpolniti. Na istveno spremem o okoli4in se ni mogo4e sklicevati kot na razlog za prene!anje veljavnosti mednarodne pogod e ali odstop od nje; 4e> a3 mednarodna pogod a dolo4a mejo ali 3 je istvena spremem a okoli4in posledica tega; da je pogod enica; ki se na istveno spremem o okoli4in sklic#je; krila pogod ene o veznosti ali katere koli mednarodne o veznosti do katere koli dr#ge pogod enice mednarodne pogod e. He se la!ko pogod enica v sklad# s prejnjima odstavkoma sklic#je na istveno spremem o okoli4in kot na razlog za prene!anje veljavnosti mednarodne pogod e ali odstop od nje; se la!ko nanjo sklic#je t#di kot na razlog za za4asno prene!anje #pora e mednarodne pogod e. 105 He katera koli dr#ga pogod enica tem# nasprot#je; morajo pogod enice poiskati reitev s sredstvi; kot ji! dolo4a --. 4len :stanovne listine Zdr#6eni! narodov. 107 Stranke v vsakem spor#; katerega nadaljevanje i #tegnilo ogro6ati o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti; si morajo predvsem prizadevati; da se spor rei s pogajanjem; z anketo; s posredovanje; s spravo; z razsodnitvom; s sodno reitvijo; z o ra4anjem na regionalne #stanove ali regionalne dogovore; ali pa z dr#gimi mirnimi sredstvi po nji!ovi lastni iz iri. +arnostni svet o v primer#; kadar se m# o to zdelo potre no; pozval stranke; naj re#jejo svoj spor s takimi sredstvi. 10/ He v dvanajsti! meseci! od dneva; ko je il izra6en #govor; ni ilo mogo4e dose4i nikakrne reitve v sklad# s tretjim odstavkom prejnjega 4lena; se #pora ljajo naslednji postopki> a3 vsaka pogod enica v spor# la!ko glede #pora e ali razlage 2-. ali 57. 4lena predlo6i spor v reevanje $eddr6avnem# sodi4#; razen 4e se pogod enice ne sporaz#mejo; da ga odo predlo6ile ar itra6iN 3 vsaka pogod enica v spor# se la!ko v zvezi z #pora o ali razlago katerega koli dr#gega 4lena +. dela te konvencije odlo4i za postopek; ki je dolo4en v prilogi te konvencije; in v ta namen polje pronjo generalnem# sekretarj# Zdr#6eni! narodov.
102

Stran 5/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> MEDNARODNE PO OD#E So dale najpomem neje pogod e v mp. So t#di pomem en vir mp. &#najska konvencija o prav# med. pogod 1050 > $ednarodna pogod a je sporaz#m; ki ga (S sklene pisno z eno ali ve dravami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja $,; ne glede na njegovo ime < len 50 ZZZ po len# 1/I &8,$,3 9#rk > $ednarodna pogod a je vsak sporaz#m med s# jekti $,; ki izra a nji!ovo soglasje volje in s tem dolo a nji!ove pravice in o veznosti. (azlika > 9#rk gre e ire; &#najska kon. ostaja samo pri drava!; 9#rk gre e na dr#ge s# jekte mp. ,o &8,$, je pomem no kdo je s# jekt. @eneri ni izraz > treatE je angleko zmerja mednarodna pogod a; treatE nikoli ni pogod a zase nega prava <contract3. ,omem na je e pream #la 8onvencije. Nazivi za med.pogod e > niso predpisani in so najrazli njei > sporaz#m; pakt <covenant3; konvencija; protokol; memorand#m o raz#mevanj# <soglasj#3; stat#t za med.organizacije; listina[ $, ne predpis#je o like za sklenitev mednarodne pogod e. ) li nost ni predpisana. &8,$, #reja le pisne pogod e med dravami. ,omen njenega -. lena <med. sporaz#mi; ki niso zajeti s to 8onvencijo3. Vpra?anje narave 9e:naro:ne;a spora@u9a Dto ni v knji;iE: Sklep :-I-t. 12//0/ sklep o zavrenj# po #de; 2-.0.100/; sporaz#m med +lado (S - min.za o ram o in vlado Izraela min.za o ram o. > 9a sporaz#m je po presoji :stavnega sodi a tak akt; da dolo a pravice in o veznosti za o a mednarodnopravna s# jekta. Z njim sta dr avi opredelili na in ravnanja z za#pnimi podatki. ,o vse ini i ilo zato tre a teti Sporaz#m za mednarodno pogod o <to ka 11 o razloitve3. 9o je pravilna #gotovitev; vendar ker sporaz#m ni il o javljen; je :S reklo; da je pristojno presojati predpise samo iz (S. Zavez#je pa <podro je d#alizma3U. !e ga drava ne izpolni; stori mednarodni delikt < eprav je sporaz#m po notranjem prav# neveljaven3. !e so osnovni elementi dogovora podani <zlasti; e so zapisani3; potem pa podpisa o e! skleniteljev; e so ti osnovi elementi; gre za pogod o; ne glede na to kaj pie v naslov# pogod e. ,resoditi se mora ali je to mednarodna pogod a <glede na s# jekte3 to potegne za se oj vpraanje kdo o ta spor reeval.

Stran 5! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Me:. po;o:be in ius 7o;ens: ,redmet mp je la!ko karkoli. +elja na elo avtonomije strank. +endar med. pogod e ne smejo iti v nasprotj# s kogentnimi normami mp <ni nost oz. prene!anje veljavnosti; e se pojavi nova kogentna norma mp3. ,ogod a o napadalni zvezi je ni na. 8aj pa N'9) paktM 9o je o ram na zveza . zveza o nenapadanj#> napad na eno lanico o ram ne zveze pomeni napad na vse njene lane. Vrste: L@lede vse ine > karkoli kar ni v nasprotj# z i#s cogens L&vostranske; ve stranske <e mnogostranske; #niverzalne :stanovna listina; "enevska kon.3 med. pogod e; za etek veljavnost in vpraanje pridrkov L+e stranske so la!ko pogod e-zakoniN dolo ajo a straktne norme; mnogostranske nikoli niso zaprte L 8odi"ikacija mednarodni! pogod > &8,$, <10503; &8 o nasledstv# dr av glede med. pogod <velja od 10053; &8 o med.pogod a! med dr avami in med med. org. ter med med. organizacijami <10/5; e ne velja3 Sk8epanje 9e:naro:ni> po;o:b <pogosto na izpit#3> LNajprej je pomem no vpraanje poo lastila > pogod e sklepajo poo la eni predstavniki drave <predloitev poo lastila; "#ll poVers3; len 7/I &8,$,; len 71 ZZZ L8daj poo lastilo ni potre noM !len 7/II &8,$, > tri kategorije dravni poglavar; predsednik vlade in minister za z#nanje zadeve imajo polna poo lastila. 'm asador in e" diplomatske misije imajo poo lastila za pogod e; za katere so akreditirani. Stalni predstavnik dr ave pri )ZN ne potre #je poo lastila za sklenitev konvencije v okvir# te med.organizacije. LNastanek esedila pogod e mp nastane v proces# pogajanj LSoglasje o esedil# med vsemi strankami < len 0 &8,$,3N sprejem esedila na mednarodni kon"erenci 2/- ve ina prisotni!; ki glas#jejo <0/II3 L'vtenti"ikacija esedila <ali potrditev esedila3 len 10/a; dana je la!ko s para"iranjem; podpisom.. ,ostopek je predviden v esedil# ali #sklajen med strankami. !e te "aze ni; podpis esedila ali podpis ad re"erend#m ali para"iranje <10/ 3. 8aj je para"iranjeM ,otem se ne odpira ve esedila mp; e je esedilo avtenti"icirano. 8ar je ilo izpogajano; je ilo. ,ara"iranje e"i delegacij na vsako stran #sklajenega esedila dajo svoje inicialke. 9o je "aza pred podpisom; kadar se mp sklepa na o li en na in. <primer- sporaz#m &rnovek-(a an je il para"iran; a potem ni il podpisan; ker ni do il podpore v parlament#3 Naini i@raanja privo8itve < len 11 &8,$,3 L,)&,IS je "aza v postopk# sklepanjaN e je podpis v tej "#nkciji; podpis# vedno sledi rati"ikacija. Aa!ko pa podpis pomeni e sklenitev mp. !e zavez#je podpis; mora iti to izrecno predvideno. 9ak primer je &aEtonski mirovni sporaz#m <10023; sklenjen je s podpisom predsednikov =iC; Crvake in Sr ije. L)dklonitev rati"ikacije ali njena odloitev ni mednarodni delikt; ni kritev pogod eni! o veznosti; na tem nivoj# e velja avtonomija strank in t# si drava la!ko premisli LIzmenjava not o notranjepravni #veljavitvi < len 1-; dvostranski sporaz#m3 N &8,$, ne pozna instit#ta #mika podpisa. 8o podpie; podpie. L,rivolitev iti zavezan s pogod o z rati"ikacijo; sprejemom ali potrditvijo < len 173 L,rivolitev s pristopom < len 123; accession L)dprte; zaprte <polzaprte3 mednarodne pogod e Sam podpis med. pogod e je la!ko samo ena od vmesni! "az pred njeno #veljavitvijo; la!ko pa pogod a zavez#je e s podpisom; vendar mora iti t izrecno predvideno v pogod i. ,rimer &aEtonski mirovni sporaz#mi; na tak na in so prisilili pogod enice k podpise; e i il dan v rati"ikacijo v nacionalne parlamente; verjetno nikoli ne i il sklenjen. (ati"ikacija ima 2 pomena > L8ot notranjepravna potrditev med. pogod e v naem pravnem red# LNa mp nivoj#; ko drava <predsednik drave3 izro i akt o rati"ikaciji ,o njeni mp #veljavitvi pa se #pora lja pristop > drava je pristopila k e #veljavljeni med.pogod i. Ge ena monost pristop s s#kcesijo <generalni sekretar vodi t#di o tem evidenco3 Nekatere pogod e so omejene; vezane na dolo eno t. pogod eni! strank zaprte med. pog. +se m#ltilateralne pogod e so odprte. Zaprte > pristop nove pogod enice k pogod i je vezan na privolitev ostali! pogod enic. ,rimer zaprte > '&, pristop nove pogod enice za!teva privolitev vse! pogod enic; to je avstrijsko stali e. 'li je Slo #pravi ena do nasledstva; ker je ila *#goslavija pred!odnica Slo in t#di pogod enica '&,.

Stran 55 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Izmenjava ali deponiranje instr#mentov > LInstr#menti o rati"ikaciji; sprejem#; potrditvi ali pristop# se izmenjajo med pogod enicami <15/a3 ; z deponiranjem pri depozitarj# <15/ 3 ali z noti"ikacijo dr#gim pogod enicam ali depozitarj#; e je tako dogovorjeno ,omen 1/. lena oz. podpisa pred rati"ikacijo > &rava se mora vzdrati dejanj; ki i la!ko izni ila predmet pogod e ali njen namen; dokler jasno ne izka e njenega namena; da ne o postala pogod enica te pogod e <to ka a3N je dala soglasje; da jo pogod a zavez#je; pa pogod a e ni mednarodno #veljavljena. Skr en sodnik o preveril ali je rati"icirana med. pogod a e mednarodno #veljavljena. 9o dvoje se ne pokriva. 8daj med. pogod a dejansko zavez#je pogod eniceM Z njeno mednarodnopravno #veljavitvijoU !e je neka med. pogod a e rati"icirana s strani neke drave; pa e ni mednarodno #veljavljena > 1/. len &#najske konvencije. No eno sodi e ne more #pora iti norme; ki e ni #veljavljeno mednarodno pravo. Norma se pa la!ko #veljavi kot o i ajno mednarodno pravo in zavez#je. 9#di sam podpis pred rati"ikacijo e ne zavez#je drave; ne sme pa takrat ravnati kontra pogod i > ne sme delovati proti premet# ali namen# mednarodne pogod e. Za etek veljavnost mednarodni! pogod > L!len 27 &8,$, po dogovor# med strankami; mednarodna pogod a sama pove; kdaj za ne veljati L!e dogovora ni; takrat; ko so dale soglasje pogod enice; da ji! pogod a zavez#je <teorija akcepta <2. odstavek3 L!e drava da soglasje k e #veljavljeni med. pogod i; ta zanjo za ne veljati z dnem njenega soglasja; e pogod a ne dolo a dr#ga e <-. odstavek3 LZa asna #pora a pred #veljavitvijo 22. len &8,$, in 72. len ZZZ <samo za mp pogod e iz pristojnosti zakona3 +loga depozitarja > L&vostranske pogod e > izmenjava instr#mentov o rati"ikaciji L'r itrani sporaz#m med Slo in Crv len 11/2 za ne veljati pri dan v tedn#; ki sledi izmenjavi not; s katerima sta stranki izjavili nj#no privolitev; da j# 'S zavez#jeN izmenjava not 22.11.2010 in za etek veljavnosti 20.11.2010 L+e stranske <mnogostranske 3 med. pogod e depozitar L$ednarodni od or (8 v "enevi; skr i za kodi"ikacijo !#manitarnega prava; depozitar je vicarska vlada; depozitar ,arike mirovne pogod e je "rancoska vlada; '&, r#ska "ederacija L'li je depozitar zgolj potni na iralnik ali ima t#di kaj manevrskega prostoraM ) tem se med dravami kreejo mnenja. Naslednja "aza; ki ne # ink#je na veljavnost med. pogod e; je pa zelo pomem na z vidika na ela javnosti > (egistracija mednarodni! pogod > L!len 102 :A )ZN poziv k registraciji > poziva vse drave; ki sklenejo med. pogod o; da ji! registrirajo tako; da se esedilo polje generalnem# sekretarj#; ta ji da #strezno tevilko in jo o javi v z irki med. pogod ; ki je dostopna vsakem# LSankcija neregistracije pogod enice neregistrirani! pogod ; po 1. odstavk# se na tako med. pogod o ne morejo sklicevati pred no enim organom ZN <Aondonski sporaz#m 1012 je il tajni sporaz#mN pakt ZN #vede instit#t registracije med. pogod 3N pred katerim organomM @S; e pomem neji je +S; t#di pred sodi em. L) tajni! sporaz#mi! in registraciji t#di :S (S pri presoji Izraelskega sporaz#ma L(egistracija 'r itranega sporaz#ma > len 11/7; za registracijo naj i poskr eli stalni misiji (S in (C pri ZN v NeV Oork#. L,rimer :S sodi e se je izreklo za nepristojno; ker med. pog. ni ila registrirana in ni postala del notranjega pravnega sistema

Pri:rki Dre@erveE: L!len 2/I to ka d > ,ridrek pomeni enostranski izjavo; ne glede na to kako je sestavljena in kako se imen#je; ki jo drava da o podpis#; rati"ikaciji; sprejetj#; odo ritvi ali pri pristop# k pogod i. Namen pridrka eli izklj# iti ali spremeniti pravni # inek posamezni! dolo pogod e pri nji!ovi #pora i za to dravo. &rava la!ko da pridrek t#di; ko da akt o rati"ikaciji nasledstva. Ideja d#najske konvencije > o!raniti mednarodna pogod ena razmerja zaradi prispevka k varnosti in mir#

Stran 011 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L&vostranske pogod e > vpraanje dop#stnosti pridrkovN pri dvostranski! pogod a! pridrki niso dop#stniN e dr#ga stranka sprejme pridrek; pride do spremem e take pogod e; ker se morata strinjati Lzna ilnost ve stranski! pogod Linterpretativna deklaracija #veljavila se je po let# 10/2; len -00 :N?A)S prepoved pridrkov in len -10 dop#stnost deklaracij in izjav LS8,$, len 10 <monost pridrkov3 drava ga la!ko da o podpis#; rati"ikaciji; sprejem#; odo ritvi ali pristop#; razen > e je prepovedan <pogod a ZN o ladijskem promet#3; e pogod a omogo a le dolo eno vrsto pridrkov; dr#ga ni! od tistega; ki ga eli dati drava L20. len &8,$, sprejem in nasprotovanje pridrkov > vsaka pogod enica presodi; ali o pridr ek sprejela. 9o stori mol e ali s tem; da m# v 12 meseci! ne #govarja <20/+3N za dr ave; ki pridrek sprejmejo ali m# niso #govarjale; se je pogod eno razmerje z dr avo; ki je pridrek dala; spremenilo na na in; ki je dolo en v pridrk# <20/Iva in +3 L&rava; ki je dala pridrek; la!ko izjavi; da pogod a med njo in dr avo; ki je dala pridrek; ne velja; sicer pogod a med njima ni neveljavna zgolj zaradi #govora zoper pridr ek <20/I+ 3 L,ravni # inkov pridrkov in #govorov <213N za drave; ki pridrk# niso #govarjale ali so ga izrecno sprejele; se pogod a spremeni. ,ostopek glede pridrkov <2- len &8,$,3 > L+es postopek mora iti v pisni o liki in sporo en pogod enicam po o i ajni poti L:mik pridrka in #govor na pridrek > len 22 &8,$, L,ridrki in pogod e o !, zelo sporno L,omen nadzorni! me!anizmov L8omisija za $, nadalj#je delo o pridrki! k pogod amN pose ni poro evalec je 'lain ,ellet eden od svetovalcev pri ar itranem sodi #N &#najska konvencija ni v zadovoljivem o seg# zadovoljila vpraanj# o pridrki!; zato to delo nadalj#je 8omisija za $, L+es postopek glede pridrkov mora iti v pisni o liki in sporo iti pogod enicam po o i ajni poti L22. len &8,$, #mik pridrka in #govora na pridrek L,ro lemati ni so pridrki pri pogod a! o !,; pomen nadzorni! me!anizmov L8omisija za mp nadalj#je delo o pridrki! k pogod am I@po8njevanje 9e:naro:ni> po;o:b: Spotovanje in #pora a mp L,omen na ela pacta s#nd servanda <25. len &8,$,3 L(azlog za neizpolnjevanje o veznosti po mednarodni pogod i ne more iti notranje pravo dr ave <oz. ne#skladitev notranjega prava z o veznostjo po med. pogod i3N e je notranje pravo v neskladj# z mednarodnim pravom; potem velja mp o veznost Notranje pravo in spotovanje pogod 25. len &8,$,; /7. len ZZZ <pred!odna #stavna presoja med. pogod 3 LZa etek veljavnosti z #veljavitvijo med. pogod ; na eloma prepoved povratne veljave <neretroaktivnost3 med. pogod <2/. len &8,$,3; izjema #stanovitev mednarodni! kazenski! tri #nalov za ivo *#goslavijo in (#ando L9eritorialna veljava mednarodni! pogod <20. len &8,$,3 velja za vse ozemlje drave; e ni dr#ga e dolo eno v sami mednarodni pogod i L,omen "ederalne klavz#le <zvezna drava je dala "ederalno klavz#lo za vpraanja; ki v izklj# ni pristojnosti "ederalni! enotN na tak na in se "ederacija izogne o veznosti. &#najska konvencija se izogne "ederalni klavz#li; tako da velja za vse ozemlje3 in klavz#le o kolonialni #pora i pogod e <pomeni; da je drava izvzela svoja kolonialna ozemlja iz dometa o veznosti med. pogod 3 "poraba @apore:ni> po;o:b o iste9 pre:9etu <-0. len &8,$,3 L8ako # ink#jejo pogod e o istem predmet#; ki so ji! drave sklenile v razli ni! asovni! o do ji! L10-. len :A )ZN primat pogod eni! o veznosti po :A; e kolizija med o veznostmi med. pogod <to velja t#di za odlo itve +S po 7. poglavj# :A; ve je kolizije nastale po 11.0. zaradi sankcij; %: sodi e odlo ila da #red a ni zakonita primer 8!adi; 'l =arakat3 Sicer pa razlik#jemo - sit#acije > L!e v neki pogod i dolo eno; da je podrejena dr#gi pogod i ali je dolo eno; da ni v neskladj# z njo < odisi ali je ta dr#ga pogod a sklenjena pred njo ali kasneje3; potem med njima velja ta dr#ga pogod a L+ primer# pozneje pogod e o istem predmet#; sklenjene med istima strankama; velja na elo leQ posterior L$ed pogod enicama; od kateri! je ena drava pogod enica dve! zaporedni! sklenjeni! pogod ; dr#ga drava pa ne; veljajo samo dolo e tiste pogod e; ki o vez#jejo o e strani Ra@8a;a 9e:naro:ni> po;o:b: L,omen pisni! pogod in jezikovne razlage > &8,$, #redi pravno razlago med. pogod

Stran 010 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L-1. len &8,$, ,ogod o je tre a razlagati v do ri veri; po o i ajnem pomen# izrazov #pora ljeni! v pogod i; v nji!ovem kontekst# ter v l# i njenega predmeta in cilja <S,A)GN) ,('+IA) ('ZA'@%3 L+ 2. odstavk# -1. len je zapisano kaj se teje za kontekst pri razlagi > celotno esedilo in pream #laN pa t#di sporaz#mi v zvezi s pogod o; ki o staja med pogod enicama ali dr#g instr#ment; ki ga sprejme pogod enica in se nanaa na pogod o <pomem no je paziti na vsak kasneji sporaz#m med pogod enicami in sporaz#mno prakso glede #pora e pogod e ter na vsako relevantno pravilo mp; ki je #pora no v odnosi! med pogod enicami L,)$)"N% metode razlage <-2. len &8,$,3 pripravljalno delo in okoli ine sklenitve pogod e; e je esedna razlaga dvo#mna ali nejasna ali vodi do a s#rdnega ali neraz#mnega rez#ltata L,rimer na $eddravnem sodi # > pl#tje ladje Bim ledon in -/1. len +ersajske pogod e; gre za primer taksativnega natevanja; ,?I* sod a 102L+S ZN in pro lem teleoloke razlage in njegovi! implicitni! pristojnosti <pri Ai iji so za sankcijo naloili $8S; da za ne preiskavo3 (azlaga pogod e; ki sklenjena v dve! ali ve jeziki! <--. len &8,$,3 > L+ primer# raz!ajanj esedil velja avtonomija pogod enic glede tega katerem# jezik# odo dale prednost. Sicer velja domneva; da imajo pojmi v razli ni! jeziki! isti pomen. Sicer velja pomen; ki naj olj raz isti esedilo; #potevaje predmet in namen pogod e L,resoja +atikanskega sporaz#ma > (m 1/02; mnenje dne 10.11.200-; :S glede razlage 1. lena sporaz#ma dalo prednost italijanskem# izvirnik# <2. to ka o razloitve3 Po;o:be in tretje :rave: L,acta tertiis nec nocent nec pros#nt mednarodne pogod e # ink#jejo samo med pogod enimi strankami; za tretje drave pa ne veljaN mednarodne pogod e so za tretje drave res inter alios acta <-7. len &8,$,3 L&8,$, sicer pozna sklenitev pogod v reme <-2. len3 in v korist <-5. len3 tretji! drav; a je za takno pogod o potre na nji!ova izrecna privolitev; ki se pri pogod i v korist tretji! dr av la!ko pres#mira L,ravilo med. pogod ; ki postane o vez#jo e za tretje drave kot pravilo o i ajnega mednarodnega prava <-/. len3 takrat postane o vez#jo a za tretje drave L) jektivni reimi <pridejo v potev za celotno mednarodno sk#pnost in ne samo za pogod enice3 > pogod eni reimi; ki del#jejo erga omnes <teritorialne med. pogod e3N mednarodni reimi plov e; &onava 1/25; (en 1/5/; S#eki prekop ?arigrajska konvencija 1///; pogod a o ,anamskem prekop# 100- <revidiran 10773N podo no 'ntarktika; nadzra ni prostor; mednarodna cona morskega dna Spre9e9be in :opo8nitve 9e:. po;o:b: L!leni -0-72 > temeljno pravilo je; da je spremem a in dopolnitev stvar sporaz#ma med pogod enimi strankami in da se za te #pora lja pravila; ki veljajo za sklepanje pogod ; razen e pogod a sama predvideva kaj dr#gega L,ose ni primeri 10/. len :A )ZN spremem a velja za vse lanice; ko jo rati"icira 2/- lanic; med katerimi mora iti vse! 2 stalni! lanov +S ZN > morajo iti Z'; ni dovolj da se vzdr ijo Ninost <ne meati z ni nostjo po notranjem prav#3; prene>anje in suspen@ija uporabe po;o:b: LSplona na ela L,omen 72. lena veljavnost in nadaljevanje veljavnosti med. pogod se la!ko izpod ija le po postopki! po 8onvenciji L&eljivost med. pogod <77. len3 LNa elo volenti non "it ini#ria izg# a pravice #veljaviti ni nost ali prene!anje pogod e <7-. len3 L,ro lem ni nosti kdaj # inek a initio <eQ t#nc3; pomen 50. len &8,$,; o!ranja dejanja v do ri veri Ninost 9e:. po;o:b: L&olo e notranjega prava; ki se nanaajo na ,(IS9)*N)S9 sklepanja pogod ne morejo iti razlog za ni nost; razen e je kritev o itna in se nanaa na pravilo notranjega prava temeljnega pomena <75. len &8,$,3; pazi na 27. len N','8% +)A*% LZmota <7/. len &8,$,3 restriktivno; glede istveni! vpraanj in ne sme iti zakrivljenaN pisne napake ne # ink#jejo na veljavnostN postopek L,revara 70. len L,odk#povanje <kor#pcija3 predstavnikov drave <20. len3 L:pora a prisile zoper predstavnika drave <21. len3 pogod a rez pravnega # inka L,ogod a v nasprotj# s kogentno normo mednarodnega prava <i#s cogens3 len 2-N ,ogod a je ni na; e je v as# njene sklenitve v nasprotj# s kogentno normo o ega med.prava. Za namene te

Stran 012 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

konvencije je kogentna norma o ega med. prava pravilo; ki ga je sprejela in priznala med. sk#pnost drav kot celota kot pravilo; dogovor v nasprotj# s katerim ni dop#sten in se la!ko spremeni samo s kasnejim pravilom splonega med. prava istega zna aja. L8ogentna norma po mp je norma o ega $, katero je monost spremenit le z novim pravilom o ega zna aja in iste narave

Prene>anje po;o:b: L,rene!anje v sklad# z dolo ami pogod e > o ()8 pogosto vezan na monost podaljanja <pogod a o neirjenj# jedrskega oroja monost podaljanja po 22 leti!; leta 1002 so jo podaljali za nedolo en as3 o (azvezni pogoj padec pogod enic pod dolo eno tevilo <npr. 8onvencija o genocid# pod 153N splono pravilo v 22. len# S8,$, dr#ga e o %nostranska odpoved ,ogod a o neirjenj# jedrskega oroja > - mesece vnaprej in razlogi o 25. len &8,$, monost odpovedi t#di e ni predvidena v pogod i ali se da o tem sklepati iz narave pogod e; rok ne manj kot 12 mesecev L,rene!anje po o em med. prav# > o Spolnitev o Nova pogod a len 20 &8,$,; na elo leQ posterior prevlada o 8ritev pogod e la!ko t#di s#spenzija; ne le prene!anje o !len 50 la!ko #veljavlja drava; ki je pogod eno zvesta proti dravi kriteljici. ,rene!anje se la!ko #veljavlja v primer# istveni! kritev in ga ni mo no #veljavljati glede dolo ; ki se nanaajo na varstvo lovekove ose nosti v pogod i !#manitarnega zna aja; e pose ej glede dolo ; ki prepoved#je represalije proti posameznikom; za itenim s temi pogod ami. o ,oleg istveni! kritev po o em mp sp e - razlogi za prene!anje pogod e > o Naknadna nezmonost spolnitve <51. len3 stalno izginotje ali <"izi no3 #ni enje predmeta pogod e; ki je nepogreljiv za njeno izvajanje o 8lavz#la re #s sic stanti #s <52. len okoli ina; ki je v as# sklenitve ni ilo mono predvidevati in je tvorila istveno okoli ino za privolitev strank; da ji! pogod a zavez#je. I?* in njegova zadranost do njene #pora e; eprav prizna 52. len# zna aj pravila o i ajnega med.prava. Sta ilnost med. pogod za!teva; da se #pora lja le v izjemni! razmera! <1isc!erics *#risdiction 107-; :8 proti Islandiji in ponovljeno v @a ikovo-NagEmaros <100733. ,rag njene #pora nosti dvignjen na ogroenost vitalnega interesa drave ali pre ivalcev. o 8(S ni mono #veljavljati pri pogod i; ki dolo a mejoN e je istvena spremem a rez#ltat kritve pogod e; je ne more #veljavljati kriteljica <52/II3UU <mo no pa pri pog. o p3 o ,rekinitev diplomatski! ali konz#larni! odnosov nima # inka na prene!anje pogod med dravama. Izjema so primeri; ko so ti odnosi n#jni za #pora o pogod e. Nastanek nove ko;entne nor9e < len 573 L!e nastane nova kogentna norma o ega med. prava <i#s cogens3; potem postane med. pogod a; ki je v nasprotj# z njo; ni na in prene!a veljati <57. len3N v istv# gre za neveljavnost eQ n#nc LS#spenzija <prekinitev izvrevanja pogod 3 po pogod i ali s sporaz#mom <27. len3 in med posameznimi pogod enicami m#ltilateralne pogod e <2/. len3 L,ostopek o #veljavljanj# ni nosti; prene!anja ali s#spenzije pogod leni 52 do 5/ &8,$,

Stran 01& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

VI. MEDNARODNA OD OVORNOS% DR-AV

0. Sp8o?na vpra?anja o:;ovornosti :rGav
aE Poje9
,rimer> Nedotakljivost diplomatski! predstavnikov in o veznost spotovanja in izpolnjevanja mednarodni! pogod sta med naj olj temeljnimi iz irami o vez#jo4i! razmerij dr6av. Z njimi so dr6ave odgovorile na vpraanje; katero ravnanje na podro4j# diplomatski! odnosov in mednarodni! pogod je skladno z mednarodnim pravom in katero je protipravno. 9a odgovor pa je imel e eno posledico> omogo4il je t#di razvoj pravil o mednarodni odgovornosti dr6av. (avnanje; ki ni v sklad# s pravno normo; ima za posledico dolo4eno vrsto sankcij. + mednarodnem prav# je "#nkcija sankcij decentralizirana; zato ima samopomo4 e vedno precejen pomen. +praanje; katero ravnanje dr6ave je tre a o ravnavati kot mednarodni delikt in kakne so pravne posledice; pa je 6e zgodaj imelo t#di nekaj jasni! odgovorov. Stalno $eddr6avno sodi4e je v zadevi 9ovarne ?!orzov l. 102/ pojasnilo; da je Ina4elo mednarodnega prava in celo splonega pojma prava; da vsaka kritev dol6nosti vklj#4#je o veznost odkodnineJ. )dkodninsko na4elo spada t#di med splona pravna na4ela; omenjena v -/. 4len#100 Stat#t# $eddr6avnega sodi4a. + razpravi med Intit#tom za mednarodno pravo in pravnimi teoretiki je ilo dose6eno soglasje o pojm# mednarodnega delikta; tj. dejanje storitvene ali op#stitvene narave; s katerim je prekrena norma mednarodnega prava in ki povzro4i materialno ali nematerialno kodo dr#gem# s# jekt# mednarodnega prava. 8omisija za mednarodno pravo je l. 2001 pripravila celovit Osnutek pravi8 o o:;ovornosti :rGav in ga predlo6ila @eneralni sk#p4ini )ZN. ,ravila iz osn#tka 8omisije za mednarodno pravo la!ko torej o ravnavamo vsaj kot norme in statu nascendi; 4e ne 6e kot lex lata. 9e norme so vnesle precej jasnosti v tematiko mednarodne odgovornosti in odo v pri!odnje; ne glede na "ormo kodi"ikacije; predmet #pora e v mednarodnem prav#.

bE E8e9enti 9e:naro:ne;a :e8ikta

$ednarodni delikt je vsako dejanje ali op#stitev; ki se pripis#je dr6avi in pomeni kritev mednarodne o veznosti dr6ave. &r6ava je za mednarodne delikte odgovorna. 9#di 4e i ilo dejanje po notranjem prav# legalno; to ne vpliva na njegovo mednarodnopravno opredelitev. )dgovornost je opredeljena kot o jektivna odgovornost dr6ave; ki se ji pripis#je delikt. + dolo4eni! sit#acija! se la!ko v tej konstr#kciji pojavi s# jektivni element.

7E Pripisovanje :ejanja :rGavi

+ pravni #reditvi; ki iz!aja iz o jektivne odgovornosti dr6av <in dop#4a mo6nost elementov s# jektivne odgovornosti le posredno3; je prvo vpraanje; v kateri! primeri! se
Sodi4e; katerega naloga je odlo4ati v sklad# z mednarodnim pravom v spori!; ki se m# predlo6ijo; naj #pora lja> a3 meddr6avne dogovore; odisi splone odisi pose ne; s katerimi so postavljena pravila; ki ji! dr6ave v spor# izre4no pripoznavajo; 3 mednarodni o i4aj kot dokaz o 4e prakse; ki je sprejeta kot pravo; c3 o 4a pravna na4ela; ki ji! pripoznavajo civilizirani narodi; d3 sodne odlo4 e; s pridr6kom dolo4 e 20. 4lena; in na#k naj olj kvali"icirani! pravni! strokovnjakov razli4ni! narodov; kot pomo6no sredstvo za #gotavljanje pravni! pravil. 9a dolo4 a ne omej#je pravice Sodi4a; da odlo4a o zadevi eQ aeR#o et ono; 4e se pravdne stranke o tem sporaz#mejo.
100

Stran 01, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

teje; da je dolo4eno <storitveno ali op#stitveno3 ravnanje mogo4e pripisati dr6avi. @re torej za vpraanje pripis8jivosti. &r6ava je odgovorna za dejanja svoji! organov; tako izvrni! kot zakonodajni! in sodni! ali tisti!; ki opravljajo kakno dr#go "#nkcijo. &r6ava je odgovorna tako na centralni ravni kot t#di na ravni katerekoli teritorialne enote. &r6ava je odgovorna za dejanja njeni! organov; ki so odisi prekora4ili svoje pristojnosti odisi ravnali v nasprotj# z navodili. 8ot dejanja dr6ave se tejejo t#di dejanja ose ali entitet; ki niso organi dr6ave; vendar imajo njeno poo lastilo za opravljanje elementov dr6avne o lasti. ,odo en je polo6aj; kadar neka ose a ali sk#pina dejansko del#je na podlagi navodil ali po #smeritva! dr6ave. + sodni praksi so ili primeri; ko je ilo tre a #gotoviti naravo zveze med o oro6enimi sk#pinami v vojni na t#jem ozemlj# in dr6avo. Naj olj znan je primer vojaki! in paravojaki! dejavnosti v Nikaragvi in v zvezi z njo; ki ga je o ravnavalo $eddr6avno sodi4e. + svoji sod i je sodi4e #gotovilo razli4ne sit#acije; v kateri! so ile #dele6ene razli4ne sk#pine dejavnikov; ki so delovali v dr6avljanski vojni v Nikaragvi. Za nekatere med njimi <agente ?I' in sk#pine; ki so ile pod kontrolo Z&'3 je sodi4e presodilo; da o staja odgovornost Z&'; za dr#ge pa ne. Sodi4e je #gotovilo; da Z&' ne morejo iti odgovorne za kritve !#manitarnega prava; ki so ji! storili nikaragovski #porniki. Het#di so se #porniki opirali na pomo4 Z&'; niso ili pod njeno dejansko kontrolo. %nak kriterij kontrole je $eddr6avno sodi4e #pora ilo t#di v spor# med =iC in Z(* <pozneje Sr ija3 glede odgovornosti za genocid. =iC je dokazovala; da je za nasilje odgovorna ne le (ep# lika sr ska in njene o oro6ene sile; ampak t#di Z(*. Sodi4e je presodilo; da po kriterij# dejanske kontrole Z(* ni ila odgovorna za ta dejanja. Njena odgovornost za genocid v Sre renici pa je po sod i $eddr6avnega sodi4a samostojna Z(* je ila v polo6aj#; ko i la!ko genocid prepre4ila; kar je ila njena o veznost na podlagi 1. 4lena 110 8onvencije o prepre4evanj# in kaznovanj# zlo4ina genocida; vendar tega ni niti posk#ala. Sodi4e je t#di #gotovilo odgovornost Z(* za op#stitev kaznovanja odgovorni! za #dele6 o v dejanji! genocida v Sre renici. 8adar neka dr6ava omogo4i dr#gi dr6avi #pora o svoji! organov; je dr#ga dr6ava mednarodno odgovorna za nji!ova dejanja. &ejanja; ki so izvrena zaradi odsotnosti ali op#stitve dejavnosti #radni! organov; se la!ko v dolo4eni! razmera! pripiejo dr6avi. &r6avi se la!ko v dolo4eni! razmera! pripie t#di odgovornost za ravnanje vstajnikov in dr#gi! gi anj.

<E $r?itev 9e:naro:ne obve@nosti

8ritev mednarodne o veznosti je podana vselej; kadar neko dejanje dr6ave ni v sklad# z njeno mednarodno o veznostjo; ne glede na izvor ali naravo o veznosti. ,ose no vpraanje je; kako naj se o ravnava kritve kogentni! norm mednarodnega prava. ,ro lem kritev kogentni! norm je #rejen v pose nem; III. poglavj# dr#gega dela )sn#tka pravil o mednarodni odgovornosti dr6av; ki dolo4ajo vse ino mednarodne odgovornosti dr6av.

:E Oko8i?<ineH ki i@k8ju<ujejo protipravnost

i. 8adar dr6ava da soglasje dr#gi dr6avi; da ta stori dejanje; ki i sicer ilo protipravno; ni mednarodnega delikta; in sicer v sklad# z na4elom volenti non fit iniuria. ii. &ejanja; storjena v izvrevanj# pravice do samoo ram e v sklad# z :stanovno listino )ZN; niso mednarodni delikt. iii. &ejanja dovoljeni! proti#krepov niso mednarodni delikt. iv. &ejanja; storjena zaradi vije sile; ki niso pod kontrolo dr6ave in zaradi kateri! je materialno nemogo4e izpolniti o veznost; niso mednarodni delikt; dr6ava pa se ne more sklicevati na vijo silo; 4e je dogodek sama povzro4ila ali pripomogla k njegovem# nastank# ali pa 4e je sprejela tveganje;da o prilo do sit#acije vije sile.

9!e ?ontracting ,arties con"irm t!at genocide; V!et!er committed in time o" peace or in time o" Var; is a crime #nder international laV V!ic! t!eE #ndertake to prevent and to p#nis!.
110

Stran 01+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

v. &ejanja; storjena v polo6aj# stiske111; niso mednarodni delikt. vi. N#ja112 je razlog; zaradi katerega se la!ko dejanje teje za skladno z mednarodnim pravom; 4et#di i se v normalni! okoli4ina! telo za kritev. + literat#ri se omenja primer 9orreE ?anEon; tankerja pod li ijsko zastavo; iz katerega se je v nesre4i l. 1057 izlila na"ta liz# ritanske o ale. 8er reevanje zaradi nemirnega morja ni ilo mogo4e; se je ritanska vlada odlo4ila; da ladjo z om ardiranjem #ni4i in pri tem za6ge izlito na"to in prepre4i e ve4jo ekoloko nesre4o. No ena od prizadeti! dr6av tem# #krep# ni nasprotovala.

eE Pos8e:i7e 9e:naro:ne;a :e8ikta

$ednarodni delikt nima za posledico prene!anja o veznosti. &r6ava ima dol6nost dati polno reparacijo za prizadejano materialno in nematerialno kodo. (eparacija za prizadejano kodo vse #je tri o like> - povrnitev v prejnje stanje - odkodnino - zado4enje

6E Protiukrepi
Samopomo4 je po o i4ajnem mednarodnem prav# #krepanje; s katerim dr6ava 4iti svoj pravni interes in ki je pod dolo4enimi pogoji dop#stno tako v vojni kot t#di v stanj# mir#. Na kritve pravil o vojskovanj# sme dr6ava dogovoriti z dejanji; ki i sicer pomenila kritev; vendar so n#jna in proporcionalna s kritvijo. + mir# pa dejanja samopomo4i ne smejo vklj#4evati #pora ne o oro6ene sile ali gro6nje z njo in morajo izpolnjevati naslednje pogoje> - #pora ijo se za za4ito interesa; ki je mednarodnopravno varovan - so odgovor na kritev; kamor spada t#di op#stitev dol6nega ravnanja - #pora ijo se la!ko ele po ne#spenem posk#s# reiti pro lem po diplomatski poti ali na kak dr#g na4in za reevanje mednarodni! sporov - dr6ava; ki se zateka k #krepom samopomo4i; se jim ni vnaprej odrekla :krepi samopomo4i se v4asi! opis#jejo z izrazom represalije. 8adar dr6ava odgovori na kritev z istovrstnim #krepom; se ta #krep imen#je retaliacija. (etorzija pa je neprijazno; a ne protipravno dejanje; s katerim dr6ava odgovori na neko <deliktno ali samo neprijazno3 ravnanje dr#ge dr6ave. Namen proti#krepov je dose4i; da o dr6ava; ki je odgovorna za mednarodni delikt; #skladila svoje ravnanje s svojimi o veznostmi. ?ilj proti#krepov je torej spremem a ravnanja; ne pa more iti kaznovanje dr6ave kriteljice. ,ri izved i proti#krepov se mora spotovati> - o veznost vzdr6ati se #pora e sile ali gro6nje s silo - o veznost za za4ito temeljni! 4lovekovi! pravic - o veznosti !#manitarne narave; ki prepoved#jejo represalije - dr#ge o veznosti; dolo4ene s kogentnim mednarodnim pravom ,roti#krepi morajo iti v sklad# z na4elom proporcionalnosti.

2. Varstvo oko8ja I pre:9et 9e:naro:ne o:;ovornosti :rGav in obve@nosti 9e:naro:ne;a so:e8ovanja

aE Sp8o?no
Stisko <distress3 se opis#je kot polo6aj; v katerem Idr6ava ni imela no ene dr#ge raz#mne mo6nosti; da i reila svoj o stoj ali 6ivljenje tisti!; ki so ji za#pani v varstvoJ. 112 ,olo6aj n#je je podan; kadar je predmetno dejanje edini na4in; s katerim dr6ava zavar#je neki istveni interes; ki ga ogro6a !#da in neposredna nevarnost. &odatni pogoj je; da s tem ne prizadene nekega istvenega interesa dr#gi! dr6av ali mednarodne sk#pnosti v celoti.
111

Stran 012 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+ mednarodnem prav# velja na4elo; da naj vsakdo #pora lja svoje tako; da ne o prizadel dr#gega. +praanje odgovornosti za dejavnosti na njenem ozemlj# v mednarodnem prav# ni novo. 9o velja t#di za vidike; ki zadevajo varstvo okolja. ,rimer iz literat#re> spor med Z&' in 8anado v zadevi 9rail Smelter; ki je il predmet reevanja pred ar itra6o v l. 10-0 1071. ,redmet spora je ilo vpraanje odgovornosti za emisije 6veplovega dioksida; ki ga je v zrak oddajala topilnica na ozemlj# 8anade. %misije so prizadele gozdove in kmetijske povrine v Z&'. 'r itra6a je #gotovila; da I[po na4eli! mednarodnega prava in t#di po prav# Z&' velja; da no ena dr6ava ne sme #pora ljati ali dovoliti #pora e ozemlja na tak na4in; da je povzro4ena koda s plini na ozemlj# dr#ge dr6ave ali koda na premo6enj# ose v dr#gi dr6avi; 4e ima tak primer resne posledice in 4e je koda #gotovljena z jasnimi in prepri4ljivimi dokazi.J ,ro lemi pri varstv# okolja za!tevajo okrepljeno mednarodno sodelovanje. ,relomnica v zvezi s tem je ila Stock!olmska kon"erenca; sklicana v okvir# )ZN l. 1072; ki je sprejela celovita stali4a mednarodne sk#pnosti za varstvo okolja. Instit#cionalni rez#ltat te kon"erence je ila #stanovitev ,rograma )ZN za okolje <:N%,3. 9a je od svojega nastanka predlo6il 6e ve4 iniciativ na podro4j# varstva okolja; med njimi 8onvencijo o za4iti ozonske plasti <10/73; 8onvencijo o ioloki raznovrstnosti itd. A. 1002 je ila v okvir# )ZN sklicana kon"erenca e"ov dr6av in vlad na temo razvoja in varstva okolja. 8on"erenca se je sestala v (i# de *aneir# in sprejela ve4 konvencij. 8on"erenca je t#di opredelila razmerje med varstvom okolja in ekonomskim razvojem; ki mora iti #ravnote6en z ekolokimi za!tevami.

bE O:;ovornost :rGav in varstvo naravne;a oko8ja

9#di praksa $eddr6avnega sodi4a je v ve4 primeri! potrdilo o stoj mednarodne odgovornosti dr6av za ekoloko kodo. + zadevi 8r"ske o6ine je sodi4e potrdilo; da ima vsaka dr6ava Io veznost; da ne dovoli #pora ljati svojega ozemlja za dejanja zoper pravice dr#gi! dr6avJ. ,ose no vpraanje v zvezi z odgovornostjo dr6av je; ali je ta odgovornost o jektivna; torej odgovornost za posledico; ali pa je odvisna od tega; kako skr no je dr6ava ravnala. )dgovornost dr6ave o odvisna od tega; kaj je v dolo4enem primer# mogo4e o ravnavati kot kritev mednarodnega prava> dolo4en #4inek ali op#stitev dolo4enega standarda ravnanj dr6ave. ,ogod eni re6imi v tem pogled# niso enotni.11-

7E Me:naro:ne po;o:be in 9e:naro:no varstvo oko8ja: inovativne re?itve c1) Nova na,ela mednarodnega sodelovanja
i. $ednarodne pogod e s podro4ja varstva okolja navadno vse #jejo dolo4ila; ki so tipi4na za mednarodno sodelovanje pri varstv# okolja. %na te! tipi4ni! vse in je o veznost noti"ikacije. ) veznost noti"ikacije neposredne nevarnosti in kodni! #4inkov je vklj#4ena t#di v deklaracijo; sprejeto na vr!#nski kon"erenci v (i# de *aneir# o okolj# in razvoj# in v razli4ne dr#ge mednarodne akte. ii. &r#ga tipi4na vse ina sodelovanja na podro4j# varstva okolja je o veznost pred!odni! posvetovanj. ,osvetovanja so vija raven sodelovanja kot noti"ikacije in la!ko vklj#4#jejo izmenjavo in"ormacij. iii. Naslednja raven sodelovanja je o veznost ocene mo6ni! #4inkov < impact asessment3. 8adar imajo dr6ave raz#mno podlago za prepri4anje; da #tegnejo dejavnosti; ki so planirane na o mo4j# pod nji!ovo j#risdikcijo; povzro4iti znatno onesna6enje ali znatne in kodljive spremem e v morskem okolj#; so dol6ne; 4e je to #resni4ljivo; oceniti potencialne #4inke taki! dejavnosti in o javiti rez#ltate te! ocen.
8onvencija o mednarodni odgovornosti za kodo; ki jo povzro4ijo vesoljski o jekti predpis#je o jektivno odgovornost; medtem ko je v 8onvenciji o pomorskem mednarodnem prav# #pora ljen kriterij potre ne skr nosti.
11-

Stran 01/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

iv. + razvoj# mednarodnega prava na podro4j# varstva okolja se #veljavljajo e nekateri dr#gi pojmi in na4ela. $ed njimi je na4elo; da dr6ava ne o op#stila cenovno primerni! #krepov za prepre4evanje ekoloke degradacije samo zato; ker nevarnost ni dokon4no; znanstveno dokazana. Nekatere mednarodne pogod e vse #jejo omem o previdnostni! #krepov. v. 8on4no je med pravili mednarodnega sodelovanja na podro4j# varstva okolja tre a omeniti na4elo; zasnovano na klasi4ni odkodninski praksi; da je tisti; ki je odgovoren za onesna6evanje okolja; dol6an pla4ati odkodnino.

c2) Nove institucionalne re%itve

,o svojem porekl# so te reitve povezane z dvema velikima kon"erencama )ZN o varstv# okolja <Stock!olm 1072 in (io de *aneir# 10023 in ,rogramom ZN za okolje <:N%,3. i. Na podro4j# za atmos"ero sta ili vzpostavljeni dve sk#pini predpisov in instit#cionalni! #krepov> za ozonsko plast in za podne ne spremem e. ii. Na podro4j# varovanja ioloke raznovrstnosti so se nekatere o like sodelovanja za4ele razvijati 6e v 4as# Stock!olmske kon"erence <varovanje mo4virske "lore in "avne; prepovedi trgovanja z ogro6enimi 6ivalskimi in rastlinskimi vrstami itd.3. iii. Naposled je med instit#cijami na podro4j# varstva okolja tre a omeniti e @lo alni okoljski "inan4ni aran6ma; ki so ga l. 1000 sk#paj #stanovili Svetovna anka ter ,rogram za okolje <:N%,3 in ,rogram ZN za razvoj <:N&,3.

<E Sk8ep
)d pravil o mednarodni odgovornosti dr6av za ekoloko kodo in sodelovanja med s#verenimi dr6avami; ki so odgovorne za nastale negativne posledice; poteka razvoj k 4edalje olj te!ni4nim reitvam; ki presegajo omejitve; dolo4ene s s#verenostjo dr6av. Za razvoj celovite strategije varstva okolja pa so potre ni vsi instr#menti> od mednarodne odgovornosti dr6av do te!ni4ni! sekretariatov za pospeeno sodelovanje pri za#stavljanj# kodljivi! procesov in za prepre4evanje dodatne kode.
Zapiski> MEDNARODNA OD OVORNOS% DRAV LSek#ndarna pravila mednarodnega prava <pridejo v potev; kadar so primarna pravila krenaN primarna pravila povedo kakno mora iti mednarodno pravno ravnanje; da je v sklad# z $,3 L,redpostavke za mednarodni delikt > o Storilec in okodovanec sta s# jekta $, <ponavadi dr aveN la!ko i ile t#di mednarodne organizacije; vendar to e ni sistemati no #rejeno3 o 8rena je $, o veznost o Nastala je koda <moralna ali materialna3 Narava 9e:. o:;ovornosti: L'li je s# jektivna <krivdna3 ali o jektivna odgovornostM +e insko stali e; da o jektivna odgovornost. + izjemni! primeri! pa je dop# ena s# jektivna odgovornost <pri op#stitva!3. L'li civilna ali kazenska odgovornostM Sprejeto stali e; da gre za samostojen sistem <niti kazenska niti civilna3 LStoritveno aktivno ravnanje > o jektivna odgovornost L)p#stitveno ravnanje > s# jektivna <krivdna3 odgovornost; dolna skr nost <d#e dilligence3. S# jektivni element #tegne iti prisoten indirektno kot del mednarodne o veznosti <primarna pravila3 ali kot sestavni del razlogov; ki izklj# #jejo med. odgovornost. L,ravne posledice > odkodninska odgovornost <moralna in/ali materialna odkodnina3. Na elo $, in celo splonega pojma prava je; da vsaka kritev dolnosti vklj# #je o veznost odkodnine <,?I*; 9ovarna ?!orzoV; 102/3 $o:i6ika7ija in pro;resivni ra@voj pravi8 o 9e:. o:;. :r av: L,red 2. sv. vojno posk#s &r#tva narodov; vendar jim ne #spe razviti med. odg. dr av; ker drave e niso pripravljene sprejeti med.odg.

Stran 01! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LIntit#t za mednarodno pravo nevladna organizacija. ,omem no prispeval k razvoj# in kodi"ikaciji med.odg. drav; kae smernice razvoja; pomem no pomono sredstvo za #gotavljanje in razlago pravil $,. L)ZN > o 8omisija za mednarodno pravo <razvoj od 1070 do 2001; da do imo )sn#tek lenov3 8omisija se #kvarja s kodi"ikacijo in progresivnim razvojem $,. Aeta 2001 sprejmejo )sn#tek lenov o odgovornosti drav za mednarodna protipravna ravnanja. 9a osn#tek predloijo @eneralni sk#p ini. <od 2002 dalje se #kvarjajo z odgovornostjo med.org.3 o @eneralna sk#p ina > sprejmejo ta )sn#tek kot aneks k resol#ciji <'/(%S/25//-3; sprejeto s konsenzom < rez glasovanja3; vendar le kot aneks k resol#ciji; ki niso zavez#jo e <zato t#di aneks ni3. ) ravnava leta 2007; 2007; na spored# o spet 2011 odlo ajo ali i za ta osn#tek sklicali kodi"ikacijsko kon"erenco; da i ji! sprejeli kot mednarodno pogod o <konvencijo3 ali pa i raje po akali; da se #trdijo kot mednarodno o i ajno pravo. &rave no ejo sprejeti med. pogod e o med. odg. drav; ker je potem to laje dokazljivo pred sodi i; veliko drav i la!ko ostalo izven konvencije in i se sklicevali na to; da pravila iz med. pogod e niso postale med. o i ajno pravo ter je zato niso sprejeli; ker ji! ne priznavajo. Zato mogo e olje; da ostanejo v resol#ciji; se #pora ljajo v praksi in postanejo zavez#jo e kot med. o i ajno pravo za vse drave. o @eneralni sekretar > z irka odlo itev med. sodi ; tri #nalov in dr#gi! organov <iroka praksa #pora e temeljni! pravil med. odg. drav na sodi i!; to je dokaz; da so pravila med. o i ajnega prava. + 1. del# osn#tka so splona pravila ; ki v celoti del med. o i . prava. + 2. del# pa so proti#krepi; ki so e vedno del progresivnega razvoja in niso v celoti del med. o i . prava3 E8e9enti 9e:. o:; : 8#m#lativno morata iti izpolnjena 2 pogoja > pripisljivost dr avi in kritev mednarodne o veznosti te drave. 1. ,ripisljivost <attri #tion3 > L&ravni organi <zakonodajni; #pravni; sodni > vsa ravnanja dravni! organov so pripisljiva dravi <avtomati no3. 8do je dravni organ se presoja po notranjem prav# draveM L1izi ne in pravne ose e; ki izvajajo elemente dravne o lasti > javno poo lastilo <t#di; e prekora ijo poo lastila ali ravnajo v nasprotj# z njim ravnanje #ltra vires; velja za dr . organe in ose e z javnim poo .3 L)se e ali sk#pine; ki del#jejo po navodili! ali #smeritva! dr ave <paravojake sk#pine; teroristi3; e drave nad njimi vrijo dejanski nadzor <e""ective control; # inkovit nadzor3. %""ective control se je razvil preko prakse sodi a. ,rimer Nikaragva v. Z&' <,?I*3 dejanja #porniki! sk#pin niso pripisljiva Z&'; ker ni # inkovitega nadzora. ,ri med. odg. drav o!rani ,?I* standard # inkovitega nadzora. Za razliko od med. kaz. sodi a za eQ-E#; kjer sodi e v primer# 9adi# znia standard pripisljivosti na standard splonega nadzora; da se spopad o ravnava kot med. o oro en spopad; vendar gre t# za odgovornost posameznika in ne drave. L)rgani drave; ki so dani na voljo dr#gi dravi <npr. konz#larna predstavnitva3 L(avnanja ose ali sk#pin v primer# op#stitve dravne o lasti <t#ja ok#pacija; zased a veleposlanitva Z&' v 9e!eran#; 1070 e drava op#sti dolno skr nost t#di odgovarja za ravnanje te! ose . L+stajniki in dr#ga gi anja < e prevzamejo o last ali #stanovijo dravo; so odgovorni sami; sicer pa #tegne iti odgovorna nji!ova drava3 2. 8ritev mednarodne o veznosti > LStoritev ali op#stitev LNi pomem en izvor med. o veznosti <pogod ene; o i ajno-pravne in dr#ge o veznosti; npr. resol#cije +S )ZN3 LNotranje pravo ne vpliva na #gotavljanje med. odg. drava se ne more sklicevat na notranje pravo pri kritvi med. o v. L,odaljane <dlje asa trajajo e3 in sestavljene <iz ve kritev3 kritve L,omo ; nadzor in prisila dr#ge drave glede kritve med. o v. Oko8i?ineH ki i@k8juujejo o:;ov. :rave I i@k8juitev protipravnosti: L+eljavni pristanek <volenti non "it ini#ria dr#ga drava strinja z ravnanjem drave. +endar no ena drava ne more pristati na kritev kogentne norme LSamoo ram a e drava napadena; ji pripada naravna pravica samoo ram e. ,ogoji > 13 Neposredno ogroena drava zaradi napada 23 Sorazmerna kritvi -3 Nem#doma mora o vestit +S <samoo ram a la!ko traja dokler +S ne sprejme primerni! #krepov3 L&op#stni proti#krepi > o (etorzija neprijazno ravnanje <ni protipravno3

Stran 015 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Samopomo ;proti#krepi; represalije ravnanje i ilo protipravno; e ne i ilo odgovor na protipravno ravnanje drave. Na dolo eni! podro ji! niso dop#stne represailje o (etaliacija #krep enak pred!odnem# ravnanj# dr#ge drave L+ija sila <vis major; "orce majore3 LSkrajna sila oz. stiska <distress3 ogroen je o stoj drave ali ivljenja ose ; ki so jim ile za#pane v varstvo <k taki sit#aciji ne sme sama prispevat3 LN#ja <necessitE3 drava iti svoj istven interes; kot edini na in za ite; ne sme ogroat istvenega interesa dr#ge drave ali med. sk#pnosti kot celote <@a ikovo NagEmaros; 9orreE ?anEon tanker pred o alo +=; += ga zage; ker nevarnost;da na"ta ok#i o alo; nji!ov istven interes3 @lede okoli in; ki izklj# #jejo odgovornost drav > L&okazno reme nosi drava; ki se ran odgovornosti <kadar se sklicje na izklj# itev protipravnosti3 L!e kri i#s cogens $,; drava ne more za!tevati te! okoli in; ki izklj# #jejo protipravnost Vsebina 9e:. o:;. :rav I pravne pos8e:i7e : 1. nadaljevanje o veznosti <drava je e naprej zavezana3 2. prene!anje protipravnega ravnanja -. odprava posledic > Lvrnitev v prejnje stanje <restit#tio ad integr#m3 Lodkodnina <vklj# no l#cr#m cessans3 Lsatis"akcija <priznanje odgovornosti; opravi ilo3 7. irelevantnost notranjega prava 2. pose ne o veznosti v primer# kritev kogentni! pravil > Lo veznost vse! drav; da sodel#jejo za prene!anje kritve Lo veznost nepriznavanja posledic in prepoved dajanja pomo i Dopustni protiukrepi Dsa9opo9oE: Lniso dop#stni; e so v nasprotj# z :A; s lovekovimi pravicami; s spotovanjem !#manitarnega prava; spotovanj# kogentni! norm in e niso sorazmerni Lpostopek > o najprej poziv dravi; da prene!a s kritvijo o noti"ikacija drave o proti#krepi! o prene!anje s proti#krepi takoj; ko drava prene!a s protipravnim ravnanjem ali pa poteka postopek pred sodi em ali tri #nalom; ki la!ko sprejme zavez#jo o odlo itev Lnamen > za#stavitev protipravnega ravnanja <vzpostavitev prejnjega stanja3 in ne kaznovanjeU MEDNARODNA OD OVORNOS% DRAV IN VARS%VO O$O(JA L$ednarodna odgovornost drav; e gre za mednarodni deliktN to so sek#ndarna pravila < e pride do kritve primarni! pravil3. Na splono je o jektivna odgovornost; vendar pri varstv# okolja v asi! t#di s# jektivna odgovornost. L,)*%$ $%&. +'(S9+' )8)A*' sistem med. pravni! pravil; ki itijo okolje. ,ozen razvoj. &rave so odvisne od pre ivalstva; pre ivalstvo pa je odvisno od pogojev v kateri! ivijo; zato je varstvo okolja pomem no za drave. LSic #tere t#o #t alter#m nn laedes svoje #pora ljaj tako; da dr#gem# ne pvzro a kode L9rail Smelter 'r itration; Z&' v. 8anada <10-0 -713 ar itra aN nastati morajo resne posledice; dokazana <dokazljiva3 koda in vzro na zveza med kodo in ravnanjem. Gkoda mora e nastat ni dovolj pri akovana koda; zelo teko dokazljivo. L$ednarodne kon"erence in razvoj glo alni! instit#cij za varstvo okolja <glo alno; celotna za ita okolja3 LStock!olmska kon"erenca <10723 > o Splone #smeritve; ki naj i se ji! drale vse drave > Stock!olmska deklaracija <ni zavez#jo a; vendar zaradi temeljni! na el in prakse la!ko njeno vse ino tejemo za mednarodno pravo <o vez#jo a pravila3; ker je prela v o i ajno pravo3N 'kcijski programN #stanovitev :N%, <nima samostojne pravne ose nosti; sede v Nairo ij#3; ,rogram :N za okoljeN L8on"erenca v (io de *aneir# <10023 > o Na te! kon"erenca! glo alno o ravnavajo varstvo okolja o 8on"ilkt med razvitimi in manj razvitimi dravami > manj razvite drave so trdile; da s razvite drave krive za onesnaenje in da za nji! ne morej veljati isti standardi kot za razvite; saj so te same krive

Stran 001 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o )predelitev razmerja med varstvom okolja in ekonomskim razvojem 9('*N)S9NI ('Z+)* <se vzpostavi kot pravni standard; ki se napolni v vsakem konkretnem primer#3 o 'genda 21 predvidi dejavnosti posamezni! drav pri varstv# okolja in trajnostnega razvoja o %?)S)? "#nkcionalna komisija za trajnostni razvoj o Sprejmejo t#di nekaj konvencij L8on"erenca v *o!!anes #rg# <20023 o "e v priprava! na kon"erenco jim ne #spe izpogajat kakni! novi! zavez; je prevelik razkorak o Ni kaj pomem nega ne sprejmejo; niti novega programa ali novi! akcij o Sklenjeni! le nekaj partnerstev med dravami o Zastoj; ki ne omogo i ve ji! zavez Varstvo oko8ja in 8ovekove pravi7e : L)kolj# ekstremno kodljive dejavnosti vplivajo na temeljne !, <pravica do ivljenja; pravica do najvije dosegljive ravni "izi nega in mentalnega zdravja...3 LNevladne organizacije za nejo opozarjat na vplive okolja na individ#alne !, Narava o:;ovornosti :rav @a varstvo oko8ja: LStock!olmska deklaracija raziritev odgovornosti drav> odgovornost drav; da dejavnosti na o mo j# pod njeno j#risdikcijo ali nadzorom ne povzro ijo kode okolj# dr#gi! drav ali o mo jem z#naj meja doma e j#risdikcijeU &olnost drave za varstvo okolja. 8er ima kode erga omnes # inke. L,raksa meddravnega sodi a > o 8r"ski kanal 'l anija v. Z8 > potre no prepre evat kodo; ki i la!ko nastala na dr#gem o mo j# o Zakonitost #pora e jedrskega oroja <svetovalno mnenje3 o @a ikovo-NagEmaros project > varstvo okolja je enako pomem na mednarodno pravna o veznost kot dr#ge; na ela razglasi za o i ajno pravo o ,#lp $ills on t!e river :r#g#aE > 'rgentina v. :r#gvajN relativno nizek standard za #gotavljanje # inkov na varstvo okolja; I?O se #makne nazaj; so zadrani glede na prejnji razvoj L8akna o odgovornost je odvisna od tega ali je kritev samo takrat ko koda e nastane ali pa o telo za kritev e op#stitev dolnostnega ravnanja. ) jektivna ali krivdna odgovornostM + nekateri! primeri! je o jektivna; nekje pa je s# jektivna. L,rimarna o veznost > o 8ritev > dolo en # inek ali op#stitev dolo enega standarda ravnanja o (azli ne reitve v pogod eni! reimi! npr. > 8onvencija o med.odg. za kodo; ki jo povzro ijo vesoljski o jekti <10723 predvideva o jektivno in krivdno odgovornostN 8onvencija ZN o pomorskem med. prav# <10/23 vsi potre ni #krepi; naj olj priznana sredstva; v sklad# s svojimi zmonostmi s# jektivna odg.; ne glede na nastalo kodo. o + primer# kritev zelo teko pride do odg. drav zaradi te! o!lapni! pravil in standardov o 8akna koda povzro i nastanek odgovornostiM 'li mora iti rez#ltat ali je dovolj monost; da pride do verjetnega rez#ltataM (esne posledice; ki so e nastaleN emisije; ki e niso povzro ile resni! posledic. Za pri akovano kodo drava e ni odgovorna praksa. &rava odgovarja za lastne dejavnosti; dejavnosti nedravni! s# jektov <samo e primarno pravilo v pogod i to izrecno dolo a3; prepre evanje naravnem# okolj# nevarni! dejavnosti. Me:. po;o:be in 9e:. varstvo oko8ja: Normativne reitve > 1. o veznost noti"ikacije #strezno #radno/"ormalno o vestilo o dejavnosti; ki i la!ko kodljivo vplivale na okolje dr#ge drave <primer > 10/. len :N?A)S3 2. o veznost pred!odni! posvetovanj <primer > 8onvencija o onesnaevanj# zraka na velike razdalje 10703 -. o veznost ocene moni! # inkov na okolje impact assessment <primer > 8onvencija o ocena! ekoloki! # inkov v ezmejnem kontekst#; <%%?; 10013N :N?A)SNdirektiva Sveta %@S </2/--733 7. previdnostni #krepi > t#di; e pri akovani # inki niso znanstveno dokazani pomen prevencije <primer > 8onvencija o za iti ozonske plasti; 10/23 2. ,oll#ter paEs ,, na eloN koda; ki nastane tisti; ki povzro i kodo; mora t#di pla at. Nove institu7iona8ne re?itve : LNa elo "#nkcionalnosti L:N%, > o Skr za atmos"ero > L)zonska plast <&#najska konvencija za za ito ozonske plasti 10/2N $ontrealski protokol o snove!; ki #ni #jejo ozonsko plast 10/73 L,odne ne spremem e <)kvirna konvencija o podne ni! spremem a! 1002N 8jotski protokol 1007 > trgovanje z emisijami; kvote dovoljeni! izp#stov3

Stran 000 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o Skr za ioloko raznovrstnost <8onvencija o ioloki raznovrstnosti 10023 YYpri te! konvencija! spremem e ne sprejemajo pose ej; ampak zavez#jejo vse pogod enice; sprejemajo ji! na sestanki! te! konvencijYY @lo alni okoljski "inan ni aranma <@%1; 10003 > Svetovna anka; :N%, <program :N za okolje3 in :N&, <program :N za razvoj3N namen investicije; te!ni na pomo in raziskave za za ito okolja in trans"er okolj# prijazni! te!nologij v deele v razvoj#. ,omo temelji na prostovoljni! prispevki!

VII. MEDNARODNE OR ANI*A)IJE

0. Poje9 in @;o:ovinsko porek8o
&anes razvr4amo organizacije v dve sk#pini> medvladne in nevladne. Samo prve imajo lastnosti s# jektov mednarodnega prava. Za potre e mednarodnopravne razprave se za #stanovitvene akte mednarodni! organizacij <mednarodne pogod e3 pogosto #pora lja generi4ni termin stat#t. &r#ga4e od s#vereni! dr6av; kjer v dvom# o pravni sposo nosti velja predpostavka s#verenosti; je pri mednarodni! organizacija! pravna sposo nost dolo4ena s stat#tom; ki ga je tre a razlagati in #pora iti v primer# dvoma. (azvoj mednarodni! organizacije je v 20. stoletj# do il nove razse6nosti. ,oleg novi! organizacij za posamezna podro4ja mednarodnega sodelovanja; kakrne so $ednarodna organizacija dela <IA)3; #stanovljena l. 1010; in tevilne mednarodne organizacije; #stanovljene po II. svetovni vojni kot specializirane agencije )ZN; so se #stanavljale stalne organizacije s irokimi nalogami na podro4j# varovanja mednarodnega mir# in varnosti. &r#tvo narodov; #stanovljeno l. 1010; je imelo za cilj varovati mednarodni mir po poti takne dejavnosti; kot so prizadevanja za razoro6itev; mirno reevanje sporov in o ram a neodvisnosti dr6av 4lanic. Stat#t &r#tva narodov je il sestavni del +ersajske pogod e mirovne pogod e z Nem4ijo. &r#tvo narodov je l. 1075 "ormalno prene!alo o stajati. ,o II. svetovni vojni je prilo do znatne okrepitve procesa #stanavljanja in razvoja mednarodni! organizacij. + sredi4# tega razvoja je #stanovitev )rganizacije zdr#6eni! narodov <)ZN3; na #stanovni kon"erenci v San 1rancisc#; l. 1072. :stanovna listina )ZN

Stran 002 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

je dolo4ila t#di osrednji polo6aj )ZN v razmerj# do specializirani! in regionalni! organizacij. + zvezi s tem je tre a #potevati t#di dolo4ilo 10-. 4lena 117 :stanovne listine; po katerem v primer# navzkri6ja med o veznostmi 4lanic )ZN iz :stanovne listine in o veznostmi iz dr#gi! mednarodni! pogod prevladajo o veznosti iz slednje.

2. %ipo8o;ija 9e:naro:ni> or;ani@a7ij

$ednarodne organizacije se med se oj razlik#jejo tako po svoji! mandati! in dejavnosti! kot t#di po svoji! pravni! zna4ilnosti!. Naj olj zna4ilne so naslednje razvrstitve> i. ,o irini 4lanstva so mednarodne organizacije #niverzalne; regionalne ali pa organizacije zainteresirani! dr6av. )ZN ima 10- 4lanic; je liz# #niverzalnosti. + krog regionalni! organizacij spadajo )rganizacija ameriki! dr6av; '"rika #nija; N'9); %: in )+S%. )rganizacija dr6av izvoznic na"te <),%?3 je zna4ilen primer organizacije; ki zdr#6#je zainteresirane dr6ave. ii. ,o odprtosti se organizacije precej razlik#jejo. ,opolnoma odprti! organizacij; ki i omogo4ale 4lanstvo dr6av na podlagi prijave; danes ni. )ZN je primer polodprte organizacije; ki omogo4a 4lanstvo na podlagi izpolnitve dolo4eni! o 4i! pogojev in o izpolnitvi potre nega postopka. iii. ,o trajnosti je ve4ina organizacij #stanovljena za nedolo4en 4as. Za4asnost; ki i ila predvidena s stat#tom je izjema; npr. 'gencija )ZN za !#manitarno pomo4 in o novo <:N(('3. iv. ,o delovnem podro4j# se mednarodne organizacije precej razlik#jejo. Nekatere med njimi opravljajo prete6no politi4ne naloge <'ra ska liga; '"rika #nija3; dr#ge imajo prvenstveno varnostno "#nkcijo <N'9); )+S%3; tretje se opredelj#jejo kot te!ni4ne <Svetovna zdravstvena organizacija BC)3; 4etrte imajo "inan4no naravo <$ednarodni denarni sklad; Svetovna anka3; pete naravo ekonomski! integracij <%vropska sk#pnost3 itd. No ena med njimi pa ni rez politi4ni! vidikov. v. ,o naravi poo lastil ima velika ve4ina mednarodni! organizacij posvetovalno <deli erativno3 naravo. Nji!ova naloga je omogo4ati posvetovanja med dr6avami in sprejemati priporo4ila. $ednarodne organizacije pa sprejemajo t#di o vez#jo4e sklepe. Nekateri med njimi so te!ni4ne narave. ) vez#jo4i sklepi; ki ji! sprejema +arnostni svet )ZN; pa so politi4ni in imajo prisilno naravo.

&. *:ruGeni naro:i

aE Nastanek @:ruGeni> naro:ov
+ 'tlantski listini; sprejeti l. 1071 na sestank# predsednika Z&' (oosevelta in ritanskega predsednika vlade ?!#rc!illa; je zapisana zamisel o #stanovitvi irega sistema za zagotavljanje splone varnosti in n#jnost op#stitve #pora e sile. A. 1072 je ila v Aondon# sprejeta &eklaracija Zdr#6eni! narodov; ki jo je podpisalo 25 dr6av; med njimi t#di 8raljevina *#goslavija. +praanje na4ina odlo4anja v +arnostnem svet#; ki je il predviden kot poglavitni organ za vzdr6evanje mednarodnega mir# in varnosti; je ilo predlo6eno v razpravo voditeljem tre! vodilni! dr6av zaveznitva <(oosevelt; ?!#rc!ill in Stalin3; ki so se sestali v *alti na 8rim# l. 1072. ,ravilo o o veznem soglasj# stalni! 4lanov +arnostnega sveta za meritorne odlo4itve tega organa je ilo sprejeto na tej kon"erenci in vklj#4eno v osn#tek :stanovne listine. Na kon"erenci v San 1rancisc# l. 1072 je ilo sprejeto esedilo :stanovne listine )ZN. Izvirnik je deponiran pri vladi Z&'; kjer so deponirane t#di rati"ikacijske listine. :stanovna listina je mednarodna pogod a; ki je za4ela veljati; potem ko je ilo z rano zadostno
He je navzkri6je med o veznostmi 4lanov Zdr#6eni! narodov po tej :stanovni listini in med nji!ovimi o veznostmi po kateremkoli dr#gem meddr6avnem dogovor#; prevlad#jejo nji!ove o veznosti po tej :stanovni listini.
117

Stran 00& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

tevilo rati"ikacij <vse! pet stalni! 4lanov )ZN in ve4ina petdeseti! dr6av podpisnic3; kar je ilo dose6eno 27. okto ra 1072. 9a dan se slavi kot dan Zdr#6eni! narodov.

bE )i8ji in na<e8a
,rva dva 4lena :stanovne listine dolo4ata cilje in na4ela Zdr#6eni! narodov. I?ilji Zdr#6eni! narodov so> 1. varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen> izvajati #4inkovite kolektivne #krepe; da se prepre4ijo in odvrnejo gro6nje mir# in da se zatrejo agresivna dejanja ali dr#ge kritve mir#; in si prizadevati; da se mednarodni spori ali pa sit#acije; ki i #tegnile privesti do kritve mir#; zgladijo ali #redijo z mirnimi sredstvi in v sklad# z na4eli pravi4nosti in mednarodnega prava; 2. razvijati med narodi prijateljske odnose; slone4e na spotovanj# na4ela enakopravnosti lj#dstev in nji!ove samoodlo4 e; ter izvajati t#di #krepe za #trditev svetovnega mir#; -. #resni4evati mednarodno sodelovanje s tem; da se re#jejo mednarodni pro lemi ekonomske; socialne; k#lt#rne ali 4lovekolj# ne narave; kakor t#di s tem; da se razvija in spod #ja spotovanje 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in za vse lj#di; ne glede na raso; spol; jezik ali vero; in 7. iti sredi4e; kjer naj se #sklaja dejavnost narodov za doseganje te! sk#pni! ciljev.J112 I)rganizacija in njeni 4lani morajo zato; da se dose6ejo cilji; navedeni v 1. 4len#; delati v sklad# s temile na4eli> 1. )rganizacija temelji na na4el# s#verene enakosti vse! svoji! 4lanov. 2. +si 4lani naj vestno in poteno spolnj#jejo o veznosti; ki so ji! prevzeli v sklad# s to :stanovno listino; da s tem zagotovijo vsakem# izmed nji! pravice in koristi; ki izvirajo iz 4lanstva. -. +si 4lani naj re#jejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi na tak na4in; da se mednarodni mir in varnost in pa pravi4nost ne spravijo v nevarnost. 7. +si 4lani naj se v svoji! mednarodni! odnosi! vzdr6#jejo gro6nje s silo ali #pora e sile; ki i ila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politi4ni neodvisnosti katerekoli dr6ave; ali pa ki i ila kako dr#ga4e nezdr#6ljiva s cilji Zdr#6eni! narodov. 2. +si 4lani naj v polni meri pomagajo Zdr#6enim narodom v sle!erni akciji; ki i jo ti izvajali v sklad# s to :stanovno listino; in naj se vzdr6#jejo dajanja pomo4i katerikoli dr6avi; proti kateri i Zdr#6eni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo. 5. )rganizacija naj zagotovi; da odo dr6ave; ki niso 4lanice Zdr#6eni! narodov; delale v sklad# s temi na4eli; kolikor i to ilo potre no za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti. 7. No ena dolo4 a te :stanovne listine ne daje pravice Zdr#6enim narodom; da i se vmeavali v zadeve; ki po svojem istv# sodijo v notranjo pristojnost dr6ave; in t#di ne nalaga 4lanom dol6nosti; da i take zadeve izro4ali v reevanje po tej :stanovni listini; vendar to na4elo nikakor ne izklj#4#je #pora e prisilni! #krepov po +II. poglavj#.J115 9emelj organizacije je s#verena enakost dr6av 4lanic. 9a dolo4 a ima 6e v sami :stanovni listini pomem ne izjeme v dolo4ili!; ki #rejajo polo6aj stalni! 4lanic +arnostnega sveta. Na4elo vestnega in potenega izpolnjevanja mednarodnopravni! o veznosti in na4elo mirnega reevanja mednarodni! sporov krepita avtoriteto mednarodnega prava in organiziranega mednarodnega sodelovanja. ) veznost mirnega reevanja mednarodni! sporov pa t#di zmanj#je nevarnost #pora e o oro6ene sile v mednarodni! odnosi!. ,repoved gro6nje s silo ali #pora o sile zoper ozemeljsko celovitost ali politi4no neodvisnost dr6av je eno od osrednji! pravil v pravnem sistem#; ki ga vzpostavlja :stanovna listina )ZN. ,repoved gro6nje s silo in #pora e sile je v :stanovni listini o likovana kot pravno na4elo in kot podlaga za #krepanje +arnostnega sveta in dr#gi! organov )ZN v konkretni! primeri!. :stanovna listina ne vse #je de"inicije agresije ali
112 115

1. 4len :stanovne listine )ZN 2. 4len :stanovne listine )ZN

Stran 00, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

dr#gi! podro neji! norm; ki i dolo4ale ravnanje organov )ZN v speci"i4ni! razmera!. )dlo4itve o tem so prep#4ene +arnostnem# svet#; ki ima na podlagi -0. 4lena 117 :stanovne listine pristojnost oceniti; ali o staja ogro6anje mir#; kritev mir# ali agresivno dejanje; in odrediti primerne #krepe. ,o dr#gi strani :stanovna listina dop#4a dve izjemi od na4ela prepovedi gro6nje s silo in #pora o sile. + 21. 4len# dolo4a> INo ena dolo4 a te :stanovne listine ne krati naravne pravice do individ#alne ali kolektivne samoo ram e v primer# o oro6enega napada na 4lana Zdr#6eni! narodov; dokler +arnostni svet ne #krene; kar je potre no za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti. :krepi; ki so se ji! 4lani Zdr#6eni! narodov lotili; izvr#jo4 to pravico do samoo ram e; naj se takoj sporo4ijo +arnostnem# svet# in ne smejo v ni4emer posegati v pravico in dol6nost +arnostnega sveta; da na temelj# te :stanovne listine vsak 4as #krene; kar se m# zdi potre no za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega mir# in varnosti.J ,omem no je; da :stanovna listina opredelj#je pravico do samoo ram e kot naravno pravico; kar pomeni; da je ta pravica neodvisna od mednarodni! pogod ; torej t#di od :stanovne listine )ZN.

7E Po8oGaj "stanovne 8istine O*N v siste9u so:obne;a 9e:naro:ne;a prava

:stanovna listina )ZN je mednarodna pogod a in po na4el# pacta sunt servanda zavez#je vse 4lane; tako prvotne; ki so to pogod o sklenili po postopk# sklepanja mednarodni! pogod ; kot dr#ge dr6ave; ki so v organizacijo vstopile in so se v postopk# sprejetja v 4lanstvo s pose no; "ormalno izjavo zavezale izpolnjevati o veznosti iz :stanovne listine. (azmerje med o veznostmi iz listine in o veznostmi iz dr#gi! mednarodni! pogod je opredeljeno v njenem 10-. 4len#> IHe je navzkri6je med o veznostmi 4lanov Zdr#6eni! narodov po tej :stanovni listini in med nji!ovimi o veznostmi po kateremkoli dr#gem meddr6avnem dogovor#; prevlad#jejo nji!ove o veznosti po tej :stanovni listini.J :stavna listina )ZN daje t#di pristojnost +arnostnem# svet# ZN; da sprejema o vez#jo4e odlo4itve. ) vez#jo4i sklepi +arnostnega sveta; na podlagi :stanovne listine )ZN; imajo torej prednost pred pogod enimi o veznostmi dr6av in v primer# kon"likta prevladajo. :stanovna listina )ZN ima torej pose en polo6aj v sistem# mednarodnega prava; njeni cilji in na4ela in nekatere dr#ge norme pa I#stavnopravno naravoJ. + tem kontekst# ima pose en pomen vpraanje mo6nosti spremem revizije :stanovne listine. + 10/. 4len#11/ in 100. 4len#110 sta predpisana dva postopka za spremem o :stanovne listine. ,rvi predvideva sklep @eneralne sk#p4ine; ki mora iti sprejet z dvotretjinsko ve4ino; spremem o :stanovne listine pa mora rati"icirati dve tretjini 4lanic )ZN; med katerimi mora iti pet stalni! 4lanic +arnostnega sveta. &r#gi postopek predvideva sklic pose ne kon"erence za spremem o :stanovne listine. 9#di v tem primer# mora iti odlo4itev sprejeta z dvotretjinsko ve4ino; spremem o pa morata rati"icirati dve tretjini 4lanic )ZN; med katerimi morajo iti vse stalne 4lanice +arnostnega sveta.

+arnostni svet #gotavlja; ali o stoji kakno ogro6anje mir#; kritev mir# ali agresivno dejanje; in daje priporo4ila ali pa odlo4i; kaj je tre a #kreniti v sklad# z 71. in 72. 4lenom; da se o!ranita ali vzpostavita mednarodni mir in varnost. 11/ Spremem e te :stanovne listine za4no veljati za vse 4lane Zdr#6eni! narodov; kadar ji! sprejme dvotretjinska ve4ina 4lanov @eneralne sk#p4ine in kadar ji! rati"icirata v sklad# s svojimi #stavnimi dolo4 ami dve tretjini 4lanov Zdr#6eni! narodov; vtevi vse stalne 4lane +arnostnega sveta. 110 Za revizijo te :stanovne listine se sme sklicati o 4a kon"erenca 4lanov Zdr#6eni! narodov v 4as# in v kraj#; ki se dolo4ita z dvetretjinsko ve4ino 4lanov @eneralne sk#p4ine in z glasovi kateri!koli deveti! 4lanov +arnostnega sveta. +sak 4lan Zdr#6eni! narodov o imel na kon"erenci po en glas. +saka spremem a te :stanovne listine; ki jo kon"erenca priporo4i z dvetretjinsko ve4ino glasov; za4ne veljati; ko jo rati"icirata v sklad# s svojimi #stavnimi dolo4 ami dve tretjini 4lanov Zdr#6eni! narodov; vtevi vse stalne 4lane +arnostnega sveta. He taksne kon"erence ne o pred desetim letnim zasedanjem @eneralne sk#p4ine; teto od tedaj; ko je ta :stanovna listina za4ela veljati; se o predlog o sklicevanj# takne kon"erence postavil na dnevni red tega zasedanja @eneralne sk#p4ine in kon"erenca se o sklicala; 4e se tako sklene z ve4ino glasov 4lanov @eneralne sk#p4ine in z glasovi kateri!koli sedmi! 4lanov +arnostnega sveta.
117

Stran 00+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

<E DrGave <8ani7e O*N in posebni po8oGaj sta8ni> <8ani7 Varnostne;a sveta
&r6ave 4lanice so ile sprejete v )ZN v sklad# s postopkom; dolo4enim s 7. 4lenom 120 :stanovne listine. 9a za!teva; da so kandidatke za 4lanstvo> - dr6ave; - mirolj# ne; - da prevzamejo o veznosti; zapisane v :stanovni listini; - da so po presoji organizacije sposo ne in voljne izpolnjevati o veznosti iz :stanovne listine. ) sprejem# novi! 4lanic odlo4a @eneralna sk#p4ina; vendar le na predlog +arnostnega sveta. ,roces vklj#4evanja naslednic nekdanje S1( *#goslavije v )ZN je potekala v dve! "aza!. + prvi "azi <1001-20003 so tiri od peti! naslednic =iC; Crvaka; $akedonija in Slovenija zavzele stali4e; da je dr6ava pred!odnica razpadla in prene!ala o stajati in da morajo vse naslednice zaprositi za 4lanstvo v )ZN kot nove dr6ave. Slovenija; Crvaka in =iC so ile na podlagi svoji! proenj za vstop sprejete v )ZN l. 1002; $akedonija pa l. 100-. Z( *#goslavija <Sr ija in Hrna gora3 je vztrajala; da pomeni nadaljevanje S1( *#goslavija; ki je ila med #stanovitvenimi 4lanicami ZN; in da ji zato ni tre a zaprositi za 4lanstvo )ZN. +arnostni svet je po eni strani #gotovil; da je dr6ava; neko4 znana pod imenom S1( *#goslavija; prene!ala o stajati in da Z( *#goslavija ne more Iavtomati4noJ nadaljevati 4lanstva nekdanje S1(*; temve4 mora za 4lanstvo zaprositi. ,o dr#gi strani pa je v isti resol#ciji predlagal; da @eneralna sk#p4ina odlo4i; da Z(* ne more sodelovati v del# @eneralne sk#p4ine; kar se la!ko razlaga t#di kot s#spenzija pravic dr6ave; ki je e naprej 4lanica )ZN. @eneralna sk#p4ina je o e priporo4ili sprejela. Zdr#6eni narodi so zasnovani kot trajna mednarodna organizacija. :stanovna listina ne vse #je dolo4 o izstop# iz organizacije; vendar t#di ne dolo4a ni4esar; kar i ilo v neskladj# s prostovoljno naravo 4lanstva v organizaciji. Zato je mogo4e trditi; da je izstop iz organizacije nedop#sten. + zgodovini )ZN izstopov ni ilo. 2. 4len121 :stanovne listine predvideva s#spenzijo 4lanski! pravic in privilegijev 4lanic )ZN; zoper katero so #vedeni preventivni ali prisilni #krepi. :stanovna listina <5. 4len 1223 predvideva t#di mo6nost izklj#4itve dr6ave 4lanice Zdr#6eni! narodov; ki trdovratno kri na4ela; vse ovana v :stanovni listini. 9o pomeni; da izklj#4itev 4lanice iz organizacije ni mogo4e; 4e glede tega ni dose6eno soglasje stalni! 4lanic +arnostnega sveta. ,rvo na4elo ZN je s#verena enakost 4lanic. ,omem na izjema od tega na4ela pa je polo6aj stalni! 4lanic +arnostnega sveta; soglasje kateri! je potre no za vse meritorne odlo4itve +arnostnega sveta. 9a #reditev <27. 4len12- :stanovne listine3 pomeni; da ima vsaka stalna 4lanica pravico veta v odlo4anj# v +arnostnem svet#. Najpomem neji del te! odlo4itev se nanaa na vzdr6evanje mednarodnega mir# in varnosti. ,oleg tega +arnostni svet odlo4a t#di o predlogi! za sprejem novi! 4lanic; o predlogi! za izklj#4itev 4lanic; o predlog# za imenovanje generalnega sekretarja in o reviziji :stanovne listine.

Aa!ko postanejo 4lanice Zdr#6eni! narodov vse dr#ge mirolj# ne dr6ave; ki prevzamejo o veznosti; vse ovane v tej :stanovni listini; in ki so po presoji )rganizacije sposo ne in voljne spolnjevati te o veznosti. +saka takna dr6ava se sprejme za 4lanico Zdr#6eni! narodov z odlo4 o @eneralne sk#p4ine na priporo4ilo +arnostnega sveta. 121 Hlan# Zdr#6eni! narodov; zoper katerega je +arnostni svet #krenil preventivno ali prisilno akcijo; sme @eneralna sk#p4ina na priporo4ilo +arnostnega sveta #staviti #6ivanje 4lanski! pravic in privilegijev. :6ivanje te! pravic in privilegijev sme vzpostaviti +arnostni svet. 122 Hlana Zdr#6eni! narodov; ki trdovratno kri na4ela; vse ovana v tej :stanovni listini; sme @eneralna sk#p4ina na priporo4ilo +arnostnega sveta izklj#4iti iz )rganizacije. 12+sak 4lan +arnostnega sveta ima po en glas. Sklepi +arnostnega sveta o vpraanji! postopka se tejejo za sprejete; kadar glas#je zanje devet 4lanov. Sklepi +arnostnega sveta o vse! dr#gi! vpraanji! se tejejo za sprejete; kadar glas#je zanje devet 4lanov;2 med katerimi pa morajo iti glasovi stalni! 4lanov; vendar s pridr6kom; da se stranka v spor# mora vzdr6ati glasovanja pri sprejemanj# odlo4 po +I. poglavj# in -. odstavk# 22. 4lena.
120

Stran 002 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

:E Or;ani *:ruGeni> naro:ov I sp8o?no

:stanovna listina dolo4a poglavitne organe <7. 4len127> - @eneralna sk#p4ina - +arnostni svet - %konomski in socialni svet - Skr niki svet - $eddr6avno sodi4e - Sekretariat ,oglavitni organi so t#di stalni. Izjema je Skr niki svet; ki je il #stanovljen kot poglavitni organ z namenom voditi mednarodni skr niki sistem. =istvo skr nikega sistema je ilo pospeevati napredek pre ivalcev skr niki! ozemelj Iter nji!ov progresivni razvoj k samo#pravi ali neodvisnostiJ. Skr niki svet je svoje naloge opravil in danes o staja Izgolj "ormalnoJ. S pravnega stali4a je najpomem neje razlikovanje med organi; ki sprejemajo o vez#jo4e odlo4itve; in organi; ki sprejemajo priporo4ila. + prvo kategorijo spadata +arnostni svet in $eddr6avno sodi4e; v dr#go pa preostali organi. +se sod e $eddr6avnega sodi4a so o vezne za stranke.

eE Varnostni svet
)!ranjanje mednarodnega mir# in varnosti je temeljna naloga ZN. ,oglavitni organ; ki ima najpomem neje pristojnosti na tem podro4j#; je +arnostni svet. +arnostni svet sestavljajo pet stalni! <8itajska; 1rancija; (#ska "ederacija; +elika =ritanija in Zdr#6ene dr6ave 'merike3 in deset nestalni! 4lanic. Nestalne 4lanice voli @eneralna sk#p4ina vsake dve leti. Nestalne 4lanice ne morejo iti vnovi4 izvoljene takoj po potek# dveletnega mandata. +arnostni svet se sestaja na sestanki! in na ne"ormalni! posvetovanji!. Na ne"ormalni! posvetovanji! je opravljena ve4ina razprave +arnostnega sveta. +arnostni svet sprejema svoje odlo4itve na "ormalni! sestanki!; ki so javni. :stanovna listina predvideva dve veliki sk#pini vpraanj; ki tvorijo jedro pristojnosti +arnostnega sveta> mirno reevanje sporov122 in akcija v primer# ogro6anja mir#; kritev mir# in agresivni! dejanj125. + primer# mirnega reevanja sporov sme +arnostni svet dati priporo4ilo za mirolj# no reevanje spora I4e vse stranke v kateremkoli spor# tako za!tevajoJ <-/. 4len127 :stanovne listine3. + primer# ogro6anja mir#; kritev mir# ali agresivni! dejanj pa sme odisi dati priporo4ila odisi odrediti o vez#jo4e #krepe <-0. 4len12/ :stanovne listine3. +arnostni svet sprejema odlo4itve z glasovanjem. Za sprejetje proced#ralni! odlo4itev zado4a ve4ina deveti! 4lanic; za preostale odlo4itve pa mora ta ve4ina vklj#4evati t#di glasove vse! stalni! 4lanic. + praksi se je #veljavilo; da vzdr6ani glas stalne 4lanice ne prepre4i odlo4itve +arnostnega sveta. 9ako modi"icirano pravilo o o veznem soglasj# stalni! 4lanic za veljavnost meritorni! odlo4itev pravzaprav #streza pojm# veta.

8ot poglavitni organi Zdr#6eni! narodov se #stanavljajo> @eneralna sk#p4ina; +arnostni svet; %konomski in socialni svet; Skr niki svet; $eddr6avno sodi4e in Sekretariat. + sklad# s to :stanovno listino se la!ko #stanovijo taki pomo6ni organi; za katere i se izkazalo; da so potre ni. 122 +I. poglavje :stanovne listine 125 +II. poglavje :stanovne listine 127 S pridr6kom tega; kar je dolo4eno v --. do -7. 4len#; sme +arnostni svet; 4e vse stranke v kateremkoli spor# tako za!tevajo; dati strankam priporo4ilo za mirolj# no reevanje tega spora. 12/ +arnostni svet #gotavlja; ali o stoji kakno ogro6anje mir#; kritev mir# ali agresivno dejanje; in daje priporo4ila ali pa odlo4i; kaj je tre a #kreniti v sklad# z 71. in 72. 4lenom; da se o!ranita ali vzpostavita mednarodni mir in varnost.
127

Stran 00/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Sklepi +arnostnega sveta so o vez#jo4i. ,o dolo4il# 22. 4lena 120 :stanovne listine 4lani )ZN Isoglaajo s tem; da sprejmejo in izvrijo odlo4itve +arnostnega svetaJ. Njegova pristojnost v reevanj# sporov pa je omejena na dajanje priporo4il <-5. 4len 1-0 :stanovne listine3. 9#di v primer# ogro6anja mir# ali agresivni! dejanj; na katera se navez#je +II. poglavje :stanovne listine; ki daje +arnostnem# svet# pristojnost izrekati ne le pravno o vez#jo4e; ampak t#di prisilne #krepe; je mogo4e; da +arnostni svet izre4e samo priporo4ila.

6E

enera8na skup?<ina

+ @eneralni sk#p4ini so zastopane vse 4lanice )ZN. Njene pristojnosti so ratione materiae najire; vendar ne sprejema o vez#jo4i! odlo4itev; temve4 priporo4ila. Izjema so "inan4ne odlo4itve <17. 4len1-1 :stanovne listine3; volitve in tiste odlo4itve; ki dajejo naloge generalnem# sekretarj#. @eneralno sk#p4ino tvorijo delegacije dr6av 4lanic; ki ji! sestavlja do pet delegatov; vsaka delegacija pa ima v svojem sestav# la!ko polj# no tevilo svetovalcev in izvedencev. + praksi novejega 4asa je @eneralna sk#p4ina ve4krat o ravnavala vpraanja na dnevnem red# +arnostnega sveta <=iC; ,alestina; &( 8ongo3 in sprejemala resol#cije; ki vsaj posredno priporo4ajo ravnanje +arnostnem# svet#. ,omem no pristojnost daje @eneralni sk#p4ini 17. 4len1-2 :stanovne listine; po katerem sme o ravnavati sit#acijo; ne glede na njen izvor; ki i la!ko kodovala njeni laginji ali prijateljskim odnosom med narodi; in priporo4iti #krepe za mirolj# no zgladitev sit#acije.

;E Ekono9ski in so7ia8ni svet

'vtorji :stanovne listine )ZN so raz#meli; da je gospodarski in socialni napredek med pomem nimi pogoji zagotavljanja narodnega mir# in varnosti. Zato so v :stanovno listino vklj#4ili poglavje o mednarodnem ekonomskem in socialnem sodelovanj# <IF. poglavje3 in poglavje o %konomskem in socialnem svet# kot enem poglavitni! organov )ZN <F. poglavje3. )ZN nima zadostni! pristojnosti; ki i ji zagotovile odlo4ilo vlogo v mednarodnem ekonomskem in socialnem sodelovanj#. 1inan4ne organizacije<$ednarodni denarni sklad in Svetovna anka3; ki spadajo v sistem )ZN; in Svetovna trgovinska organizacija; in pravno ni del sistema )ZN; imajo na te! podro4ji! precej ve4ja poo lastila. %konomski in socialni svet ima pristojnosti na podro4j# pre#4evanja; priprave poro4il; razprave in o likovanja priporo4il za krepitev mednarodnega ekonomskega in socialnega sodelovanja. :stanovna listina )ZN je vklj#4ila varstvo 4lovekovi! pravic med temeljne cilje mednarodnega ekonomskega in socialnega sodelovanja; v 5/. 4len# 1-- pa dolo4ila; da sme %konomski in socialni svet #stanavljati komisije za razli4na podro4ja; med katerimi je pose ej omenjeno podro4je 4lovekovi! pravic. Na tej podlagi je ila #stanovljena 8omisija
Hlani Zdr#6eni! narodov soglaajo v tem; da sprejemajo in izvrijo odlo4 e +arnostnega sveta v sklad# s to :stanovno listino. 1-0 +arnostni svet sme v kateremkoli stadij# spora; ki je takne narave; kakor je navedeno v --. 4len#; ali pa sit#acije podo ne narave; priporo4iti primerne postopke ali na4ine zgladitve. +arnostni svet se mora ozirati na vse postopke za reevanje spora; ki so ji! stranke 6e sprejele. ,ri dajanj# priporo4il po tem 4len# je +arnostni svet dol6an t#di #potevati; da naj i stranke praviloma izro4ale pravne spore $eddr6avnem# sodi4# v sklad# z dolo4 ami Stat#ta tega Sodi4a. 1-1 @eneralna sk#p4ina pretresa in odo rava prora4#n )rganizacije. Stroke )rganizacije nosijo 4lani tako; kakor ji! porazdeli @eneralna sk#p4ina. @eneralna sk#p4ina pretresa in odo rava vse "inan4ne in prora4#nske dogovore s specializiranimi #stanovami; omenjenimi v 27. 4len#; in pregled#je #pravne prora4#ne taki! specializirani! #stanov z namenom; da daje priporo4ila #streznim #stanovam. 1-2 S pridr6kom dolo4 12. 4lena sme @eneralna sk#p4ina priporo4iti #krepe za mirolj# no zgladitev katerekoli sit#acije; ne glede na izvor; ki i po njenem mnenj# la!ko kodovala laginji ali prijateljskim odnosom med narodiN to velja t#di glede sit#acij; ki i nastale zaradi kritve dolo4 te :stanovne listine; v kateri! se navajajo cilji in na4ela Zdr#6eni! narodov. 1-%konomski in socialni svet postavlja komisije na ekonomskem in socialnem podro4j# in za pospeevanje 4lovekovi! pravic; kakor t#di dr#ge take komisije; ki i ile potre ne za opravljanje njegovi! "#nkcij.
120

Stran 00! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

za 4lovekove pravice; ki je delovala od l. 1077 do l. 2005; ko jo je nasledil Svet za 4lovekove pravice; ki je novi pomo6ni organ @eneralne sk#p4ine )ZN.

>E Me::rGavno so:i?<e DInternationa8 )ourt o6 Justi7eH I)JE

$eddr6avno sodi4e je poglavitni sodni organ ZN <02. 4len1-7 :stanovne listine3. ,oleg njega o stajajo v sistem# )ZN e dr#gi sodni organi> - 'dministrativno sodi4e; ki sodi v spori!; ki zadevajo polo6aj in pravice 4lanov sekretariata in )ZN - kazenski sodi4i za nekdanjo *#goslavijo in (#ando; ki j# je #stanovil +arnostni svet - $ednarodno sodi4e za pomorsko mednarodno pravo - $ednarodno kazensko sodi4e $ed vsemi temi je $eddr6avno sodi4e najstareje; sodi v spori! med dr6avami in daje svetovalna mnenja @eneralni sk#p4ini in +arnostnem# svet#. Sede6 je v Caag#. $eddr6avno sodi4e sestavlja 12 sodnikov; ki ji! izvolita na vzporedni! volitva! @eneralna sk#p4ina in +arnostni svet. Sodnike kandidate dolo4ajo nacionalne sk#pine ar itrov Stalnega ar itra6nega sodi4a. ,ravdna stranka; ki v 4as# pravde nima med sodniki svojega dr6avljana; ima pravico; da za potre e te pravde imen#je svojega ad oc sodnika. &r6ave #pora ljajo to pravico t#di takrat; kadar no ena od pravdni! strank nima med sodniki svojega dr6avljana.

iE Sekretariat
)se je ZN; ki skr i za delo organov in ki del#je pod vodstvom generalnega sekretarja )ZN; Inajvijega #pravnega #sl#6 enca organizacijeJ <07. 4len1-2 :stanovne listine3; se imen#je Sekretariat. +e4 kot polovica njegovi! 4lanov je name4ena v razli4ni! !#manitarni!; razvojni! in dr#gi! prakti4ni! dejavnosti! na o mo4ji!; kjer del#jejo ZN. Sekretariat izvaja sklepe )ZN; skr i za pripravo sestankov in pripravlja tevilna priporo4ila; ki ji! od generalnega sekretarja za!tevajo organi )ZN. Sedanji generalni sekretar; =an 8i-m#n; je il izvoljen l. 2005 in je osmi po vrsti.

jE *:ruGeni naro:i kot siste9

,oleg )ZN del#je v tesni povezavi z njimi e ve4 programov; skladov in agencij; ki sk#paj tvorijo Isistem Zdr#6eni! narodovJ. Sem spadajo> - Sklad za pomo4 otrokom <:NI?%13 - Sklad za pop#lacijska vpraanja <:N1,'3 - ,rogram ZN za razvoj <:N&,3 - ,rogram ZN za okolje <:N%,3 - Svetovni program za !rano <B1,3 - 8on"erenca ZN za trgovino in razvoj <:N?9'&3 - :rad visokega komisarja za eg#nce <:NC?(3 - :rad ZN za droge in kriminal <:N)&?3 - 'gencija ZN za !#manitarno pomo4 in delo za palestinske eg#nce na =li6njem vz!od# <:N(B'3

,. Spe7ia8i@irane a;en7ije O*N

$eddr6avno sodi4e je poglavitni sodni organ Zdr#6eni! narodov. ,osl#je v sklad# s prilo6enim Stat#tom; ki je il izdelan na podlagi Stat#ta Stalnega meddr6avnega sodi4a in je sestavni del te :stanovne listine. Sekretariat je sestavljen iz generalnega sekretarja in takega ose ja; ki ga )rganizacija potre #je. @eneralnega sekretarja imen#je @eneralna sk#p4ina po priporo4il# +arnostnega sveta. )n je najviji #pravni #sl#6 enec )rganizacije.
1-7 1-2

Stran 005 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Specializirane agencije so samostojne mednarodne organizacije; z lastno mednarodnopravno sposo nostjo; 4lanstvom in organi odlo4anja; ki imajo sporaz#me z )ZN in na tej podlagi dolo4en stat#s kot specializirane agencije. +saka specializirana agencija sklene; skladno s 5-. 4lenom1-5 :stanovne listine; sporaz#m z )ZN; s katerim dolo4i okvir sodelovanja med organizacijama.

aE Me:naro:na or;ani@a7ija :e8a DI(OE

$ednarodna organizacija dela je nastala kot del +ersajskega sistema l. 1010; katerega del je ilo &r#tvo narodov. A. 1075 je postala specializirana agencija )ZN. )rganizacija ima za cilj iz oljanje delovni! razmer; kar se dosega z #rejanjem delovnega 4asa; prepre4evanjem nezaposlenosti; zdravstvo in invalidsko za4ito delavcev in s sindikalnimi pravicami; ki temeljijo na pravici do zdr#6evanja in organiziranja sindikatov in na pravici do kolektivni! pogajanj.

bE Svetovna @:ravstvena or;ani@a7ija DB.OE

?ilj organizacije je zagotoviti lj#dem najvije dosegljivo raven zdravja. Sredstva; ki ji! ima BC) na voljo so> pomo4 in svetovanje dr6avam; pospeevanje raziskovanja; te!ni4no sodelovanje; priprava mednarodni! konvencij; razvoj standardov na podro4j# "armacevtski! proizvodov itd.

7E Or;ani@a7ija *N @a i@obraGevanjeH @nanost in ku8turo D"NES)OE

Namen organizacije je pripomo4i k mednarodnem mir# in varnosti po poti pospeevanja mednarodnega sodelovanja na podro4ji! izo ra6evanja; znanosti in k#lt#re.

<E Or;ani@a7ija @a pre>rano in k9etijstvo DAAOE

Njene naloge so z iranje; pre#4evanje in posredovanje in"ormacij v zvezi s pre!rano in kmetijstvom; pospeevanje mednarodnega sodelovanja na podro4ji! raziskovanja; izo ra6evanja in #pravljanja v zvezi s pre!rano; iz oljanje kmetijske proizvodnje; o likovanje politike kreditiranja kmetijske proizvodnje; svetovalne misije in te!ni4na pomo4 itd. ,omem na o lika delovanja organizacije je glo alni sistem za in"ormiranje in zgodnje opozarjanje; ki spremlja razvoj kmetijske proizvodnje in stanje v razni! deli! sveta; zlasti tam; kjer so letine prizadete in se pri4ak#je pomanjkanje !rane.

:E Me:naro:ni sk8a: @a k9etijski ra@voj DIAADE

9a sklad je il #stanovljen l. 1077 kot rez#ltat dogovorov na $ednarodni kon"erenci o !rani <10773. 8on"erenca je ila organizirana kot odgovor na lakoto; ki jo je povzro4ila s#a v sa!elskem del# '"rike v leti! pred tem.

%konomski in socialni svet sme s katerokoli izmed #stanov; omenjeni! v 27. 4len#; sklepati dogovore; s katerimi se dolo4ijo pogoji; po kateri! o ta #stanova povezana z Zdr#6enimi narodi. 9aki dogovori se predlo6ijo v potrditev @eneralni sk#p4ini. Svet sme #sklajevati dejavnost specializirani! #stanov s tem; da ji! konz#ltira in jim daje priporo4ila; kakor t#di s tem; da daje priporo4ila @eneralni sk#p4ini in 4lanom Zdr#6eni! narodov.
1-5

Stran 021 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

eE Me:naro:ni :enarni sk8a: DIMAE

$ednarodni denarni sklad je il #stanovljen l. 1077 v =reton Boods# z namenom zagotoviti pla4ilno ilan4no sta ilnost v o do j# po II. svetovni vojni. &r6avam s pla4ilno ilan4nimi te6avami pomaga kot me!anizem za stalna posvetovanja o monetarni! zadeva! in za spod #janje #ravnote6enega razvoja trgovine itd. $ednarodni denarni sklad je sklad; v katerem ima vsaka dr6ava 4lanica dolo4eno kvoto; prera4#nano glede na njeno gospodarsko mo4.

6E Skupina Svetovne banke

9o sk#pino sestavlja pet organizacij> - $ednarodna anka za o novo in razvoj <I=(&3 - $ednarodna "inan4na korporacija <I1?3 - $ednarodno zdr#6enje za razvoj <I&'3 - $#ltilateralna agencija za zavarovanje investicij <$I@'3 - $ednarodni center za reevanje investicijski! sporov <I?SI&3 Sredstva za doseganje ciljev organizacije vklj#4#jejo lastno "inanciranje; spod #janje zase ni! investicij <z jamstvi ali dele6i v posojili!3; poleg "inanciranja razvojni! projektov <zlasti na podro4j# in"rastr#kt#re3 pa so vklj#4ena t#di posojila za krepitev razvojne politike in pla4ilno ilan4ne sta ilnosti.

;E Me:naro:na or;ani@a7ija @a 7ivi8no 8eta8stvo DI)AOE

?ilji organizacije so razvijanje na4el in te!nik mednarodne zra4ne plov e; spod #janje na4rtovanja mednarodnega zra4nega prometa; krepitev varnosti zra4nega transporta itd.

>E Me:naro:na po9orska or;ani@a7ija DIMOE

&ejavnost organizacije presega posvetovalno naravo. Njena "#nkcija je zagotavljanje pomo4i pri meddr6avnem sodelovanj# na podro4j# normiranja in te!ni4nega razvoja za zagotavljanje #strezni! standardov na podro4ji! pomorske varnosti in #4inkovitosti plov e.

iE Svetovna 9eteoro8o?ka or;ani@a7ija DBMOE

)rganizacija spod #ja mednarodno sodelovanje na podro4j# meteorologije in irjenja omre6ja meteoroloki! opazovalni! postaj po vsem svet#; #stanavljanj# sistemov za !iter pretok meteoroloki! in"ormacij in za nji!ovo #pora o; na podro4j# opazovanja klimatski! spremem in pri opazovanj# in prepre4evanj# naravni! nesre4.

jE Svetovna or;ani@a7ija @a inte8ektua8no 8astnino DBIPOE

Njene naloge so v za4iti intelekt#alne lastnine po vsem svet#; zlasti s pomo4jo !armonizacije nacionalni! zakonodaj; z opravljanjem administrativni! nalog ter zagotavljanje te!ni4ne in pravne pomo4i dr6avam.

kE Or;ani@a7ija *N @a in:ustrijski ra@voj D"NIDOE

)rganizacija ima svetovalsko naravo in sl#6i kot "or#m za izmenjavo izk#enj med ind#strializiranimi dr6avami in dr6avami v razvoj#.

Stran 020 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

8E Me:naro:na a;en7ija @a je:rsko ener;ijo DIAEAE

Za cilj ima pove4anje prispevka jedrske energija k mir#; zdravj# in laginji 4lovetva in zagotavljanje; da jedrska energija ni #pora ljena na na4in; ki i kakorkoli sl#6il za vojake namene. $ednarodna agencija za jedrsko energijo ima za cilj pove4anje prispevka jedrske energije k mir#; zdravj# in laginji 4lovetva in zagotavljanje; da jedrska energija ni #pora ljena na na4in; ki i kakorkoli sl#6il za vojake namene. Ne gre torej le za prepre4evanje proizvodnje jedrski! oro6ij; ampak t#di za prepre4evanje dr#ge vojake #pora e.

9E "niver@a8na po?tna @ve@a D"P"E

?ilj organizacije je zagotoviti varno organizacijo; iz oljavo potni! storitev in pospeevanje mednarodnega sodelovanja na tem podro4j#.

nE Me:naro:na unija @a te8eko9unika7ije DI%"E

?ilj te organizacije je krepiti razvoj vse! vrst telekom#nikacij in pospeevati razvoj te!ni4ni! sredstev in #4inkovitosti telekom#nikacijski! storitev.

oE Do:atek: InternetH 9e:naro:ne or;ani@a7ije in 9e:naro:no pravo

&r#ga4e od dr#gi! telekom#nikacij internet ni predmet mednarodni! pogod ali pristojnosti mednarodni! organizacij. (azvoj interneta je postopoma vzpostavil potre o po #sklajenem glo alnem sistem#; ki pa ne potre #je poseganja dr6ave in mednarodni! organizacij; temve4 ga sestavljajo> - sistem imen in tevilk - glavni stre6niki - te!ni4ni standardi 8om#nikacija med ra4#nalnikimi omre6ji za!teva #rejenost imen in tevilk. 9a vklj#4#je sistem> i. generi4ni! imen za posamezne vrste sistemov <.net; .com; .org itd.3 ii. i"re dr6av <.#k; .r#; .si3 iii. sistem internetni! tevilk ra4#nalnikov dvanajstmestni! tevilk; ki zado4ajo za ozna4itev 7 milijard ra4#nalnikov

+. Me:naro:ne or;ani@a7ije na ;8oba8ni ravniH ki niso :e8 siste9a O*N

aE Svetovna tr;ovinska or;ani@a7ija DB%OE
)rganizacija je ila #stanovljena l. 1007 kot naslednica Splonega sporaz#ma o carina! in trgovini <@'993. Svetovna trgovinska organizacija vzpostavlja sk#pni instit#cionalni okvir

Stran 022 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

za trgovinske odnose med svojimi 4lanicami in je v svoj normativni red vklj#4ila str#kt#ro @'99 in ve4 dr#gi! sporaz#mov.

bE Or;ani@a7ija @a prepove: ke9i<ne;a oroGja DOP)BE

A. 100- je ila sklenjena 8onvencija o kemi4nem oro6j#; ki je vzpostavila t#di mednarodno organizacijo; ki ima nalogo zagotoviti spotovanje prepovedi proizvodnje in #stvarjanja zalog kemi4nega oro6ja.

7E Or;ani@a7ija @a 7e8ovito prepove: je:rski> poskusov D)%#%OE

:stanovljena na podlagi 8onvencije o celoviti prepovedi jedrski! posk#sov iz l. 1005.

<E Or;ani@a7ija @a ekono9sko so:e8ovanje in ra@voj DOE)DE

:stanovljena je ila l. 1050. ?ilj organizacije je pripomo4i k ekonomski rasti in razvoj# <dose4i Inajvijo trajno stopnjo ekonomske rastiJ3; pove4evanja zaposlovanja in dvig 6ivljenjske ravni.

2. Re;iona8ne or;ani@a7ije
aE Sp8o?no
:stanovna listina )ZN je v +III. poglavj# <(egionalni dogovori3 vzpostavila razmerje med )ZN in regionalnimi organizacijami> te organizacije in nji!ove dejavnosti morajo iti zdr#6ljive s cilji in na4eli ZN <22. 4len1-7 :stanovne listine3. :stanovna listina <2-. 4len1-/3
No ena dolo4 a te :stanovne listine ne izklj#4#je o stoja regionalni! dogovorov ali #stanov; namenjeni! reevanj# taki! zadev; ki se nanaajo na o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti; a ki so primerni za regionalno akcijo; pod pogojem; da so takni dogovori ali #stanove in nji!ova dejavnost zdr#6ljivi s cilji in na4eli Zdr#6eni! narodov. Hlani Zdr#6eni! narodov; ki sklenejo take dogovore ali #stanovijo take #stanove; naj napno vse sile; da se dose6e mirno reevanje lokalni! sporov s pomo4jo te! regionalni! dogovorov ali te! regionalni! #stanov; preden ji! predlo6ijo +arnostnem# svet#. +arnostni svet naj spod #ja razvoj mirnega reevanja lokalni! sporov s pomo4jo taki! regionalni! dogovorov ali taki! regionalni! #stanov; odisi na po #do zainteresirani! dr6av; ali pa po napotil# +arnostnega sveta. 9a 4len v ni4emer ne ovira #pora e -7. in -2. 4lena. 1-/ +arnostni svet #pora lja; kjer je to primerno; take regionalne dogovore ali #stanove; da i izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvom. 9oda rez poo lastila +arnostnega sveta se ne sme izvesti no ena prisilna akcija na temelj# regionalni! dogovorov ali z regionalnimi #stanovami; razen #krepov zoper katerokoli sovra6no dr6avo; kakor opredeljena v 2. odstavk# tega 4lena; ki so dolo4eni na temelj# 107. 4lena ali v regionalni! dogovori!; naperjeni! zoper o novitev agresivne politike katerekoli takne dr6ave; in sicer vse do tedaj; ko o
1-7

Stran 02& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

t#di dolo4a; da se I rez poo lastila +arnostnega sveta ne sme izvesti no ena prisilna akcija na temelj# regionalni! dogovorov ali z regionalnimi #stanovami[J.

bE Svet Evrope
Sklenitev Stat#ta Svet %vrope <10703 je pomem en mejnik v proces# zdr#6evanja %vrope. ?ilji Sveta %vrope so "orm#lirani zelo iroko> Ivse ve4ja enotnost med 4lanicami; z namenom za4ite in #resni4evanja idealov in na4el; ki spadajo v nji!ovo sk#pno dedi4ino in omogo4anje nji!ovega ekonomskega in socialnega napredkaJ. ,ozneji razvoj je #veljavil dejavnosti na podro4j# varstva 4lovekovi! pravic in vladavine prava kot najpomem nejega sredstva za doseganje ciljev Sveta %vrope. $ed konvencijami Sveta %vrope je najpomem neja %vropska konvencija za za4ito 4lovekovi! pravic in temeljni! svo o4in; ki ji je ilo doslej dodani! tirinajst protokolov. 9o je naj olj razvit in #4inkovit mednarodni me!anizem na podro4j# varstva 4lovekovi! pravic danes. &r#ge pomem ne konvencije Sveta %vrope so> - 8onvencija o izro4anj# <10273 - %vropska socialna listina <10513 - 8onvencija o zatiranj# terorizma <10773 - Aistina o lokalni samo#pravi <10/23 - 8onvencija o prepre4evanj# m#4enja <10/73 - )kvirna konvencija o za4iti narodni! manjin <10073

7E Evropske skupnosti in Evropska unija <E Severnoat8antska @ve@a DNA%OE

)rganizacija je ila #stanovljena z Bas!ingtonsko pogod o iz l. 1070; in sicer kot zveza dr6av za kolektivno samoo ram o <o ram ni pakt3. N'9) je po l. 1005 svoje dejavnosti raziril onkraj meja svojega o mo4ja samoo ram e; in sicer najprej z #stanovitvijo vojake operacije v =iC <I1)(3 in pozneje; l. 2000; v $akedoniji. )d l. 2002 je anga6iran v '"ganistan# <IS'13.

:E Or;ani@a7ija @a varnost in so:e8ovanje v Evropi DOVSEE

,roti konc# estdeseti! let je prilo do iniciativ za vzpostavitev vseevropskega okvira sodelovanja; ki i otrdil ozemeljsko #reditev po konc# II. svetovne vojne in vzpostavil iz!odi4a za sodelovanje v pri!odnje. Na tej podlagi je ila sklicana 8on"erenca o varnosti in sodelovanj# v %vropi <8+S%3; ki se je kon4ala s podpisom Celsinke sklepne listine. 9a dok#ment potrj#je o 4a na4ela mednarodnega prava o prijateljskem sodelovanj# med dr6avami in dolo4a o like sodelovanja na tre! podro4ji!> varnostnem; gospodarskem in !#manitarnem.

eE Or;ani@a7ija a9eri?ki> :rGav DOASE

A. 10-- je ameriki predsednik (oosevelt razglasil politiko do rega sosedstva. Za4elo se je o do je; v katerem je na4elo neintervencije do ilo osrednjo vlogo v spremenjeni! medameriki! odnosi!. 9a spremem a je odprla novo poglavje in privedla do sklenitve novi! pogod za zagotavljanje regionalne varnosti in naposled; l. 107/; do #stanovitve sk#pne instit#cije )rganizacije ameriki! dr6av. ,oleg ciljev organizacije; ki zadevajo
na pronjo prizadeti! vlad )rganizacija mogla prevzeti odgovornost; da prepre4i nadaljnjo agresijo take dr6ave. Izraz Isovra6na dr6avaJ; kot se #pora lja v 1. odstavk# tega 4lena; se nanaa na vsako dr6avo; ki je ila med dr#go svetovno vojno sovra6nica katerekoli od dr6av; ki so podpisale to :stanovno listino.

Stran 02, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o!ranjanje mednarodnega mir# in varnosti; reevanje sporov in pospeevanja sodelovanja; je )rganizacija ameriki! dr6av sprejela ve4 aktov ; ki po#darjajo pomen demokracije.

6E Nekatere :ru;e re;iona8ne or;ani@a7ije na @a>o:ni po8ob8i

'ndski pakt <10503 si prizadeva za ekonomsko povezovanje in svo odno trgovino med andskimi dr6avami 8ari ska sk#pnost <107-3 zdr#6#je kari ske otoke dr6ave v razvojnem sodelovanj#; krepitvi demokracije in oj# proti organiziranem# kriminal#

;E A6ri?ka unija DA"E

,o osamosvojitvi precejnjega dela kolonij v '"riki je ila l. 105- #stanovljena )rganizacija a"rike enotnosti; sk#pna organizacija a"riki! dr6av. )rganizacija je sprejela na4elo nedotakljivosti meja kot temeljno na4elo organizacije in na4elo neintervencije kot na4elo; ki var#je s#verenost dr6av. ,recejen del dejavnosti organizacije je il namenjen odpravi kolonializma in apart!eida v '"riki; manj #spena pa je ila pri prepre4evanj# in reevanj# kon"liktov med a"rikimi dr6avami. A. 2000 so a"rike dr6ave #stanovile '"riko #nijo novo vsea"riko organizacijo; ki je za4ela delovati l. 2002 in je nadomestila )rganizacijo a"rike enotnosti. )rganizacija ima za!tevne cilje> doseganje ve4je enotnosti in solidarnosti a"riki! dr6av; za4ito s#verenosti dr6av 4lanic; pospeevanje ekonomske in socialne integracije '"rike; zastopanje sk#pni! interesov; spod #janje mednarodnega sodelovanja; #potevaje :stanovno listino )ZN in Splono deklaracijo 4lovekovi! pravic; pospeevanje demokrati4ni! na4el in instit#cij; !armonizacijo delovanja podregionalni! ekonomski! integracij v '"riki itd.

>E Po:re;iona8ne or;ani@a7ije v A6riki

%konomska sk#pnost za!odnoa"riki! dr6av <%?)B'S3 njen namen je vzpostaviti ekonomsko in monetarno #nijo na svojem o mo4j# *#6noa"rika sk#pnost za razvoj <S'&?3 s ciljem vzpostaviti o mo4je svo odne trgovine in pospeevati ekonomski razvoj; vklj#4#je pa se t#di v reevanje politi4ni! pro lemov na tem del# '"rike

iE *:ruGenje :rGav Ju;ov@>o:ne A@ije DASEANE

'S%'N je sk#pnost; ki si prizadeva dose4i iz oljanje s pragmati4nimi sredstvi> z #godnimi trgovinskimi pogoji v medse ojni lagovni menjavi; s pospeevanjem investicij; s prepre4evanjem trgovine z mamili in terorizma ter s politi4nimi posvetovanji; ki dosledno #potevajo na4elo nevmeavanja v notranje zadeve dr6av.

jE Arabska 8i;a
'ra ska liga je nastala e pred #stanovitvijo )ZN s podpisom ,akta o #stanovitvi Aige ara ski! dr6av l. 1072. )rganizacija je ila zasnovana kot me!anizem za sodelovanje med s#verenimi ara skimi dr6avami; zlasti na politi4nem podro4j#. ,oleg politi4ni! posvetovanj je ,akt 'ra ske lige predvidel t#di reevanje sporov. + praksi se je #veljavil spravni postopek; v okvir# sveta 'ra ske lige pa t#di mirovne operacije. 'ra ska liga je najve4 energije namenila nevarnostim; ki ara skem# svet# pretijo od z#naj; in vpraanjem; kot so izraelska vojaka ok#pacija palestinski! ozemelj. 'ra ska solidarnost; izraz katere je 'ra ska liga; je #stvarila sk#pnost; ki je zlasti dejavna v okvir# )ZN.

Stran 02+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> MEDNARODNE OR ANI*A)IJE L:niverzalizem srednjega veka in pl#ralizem Best"alskega sistema L+izije mednarodne sk#pnosti; ideja STsvetovne vladeTT in realnost pl#ralizma dr avN glo alizacija Poje9 9e:naro:ni> or;ani@a7ij <v nadaljevanj# $)N eznacionalne organizacije3> L2 sk#pini $) > o $edvladne <s# jekti mp3 o Nevladne <N@)s3 L&r#ge entitete meddravna podjetjaN m#ltinacionalne korporacije L:stanovijo se z #stanovitvenimi akti mednarodnimi pogod ami <#stanovna listina; stat#t; pakt[3

Stran 022 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L$ednarodnopravna s# jektiviteta <dolo ena z #stanovitvenim aktom povezana s cilji in naravo $)3N svetovalno mnenje $eddravnega sodi a > (eparation "or inj#ries s#""ered in t!e service o" t!e :nited Nations <10703 De6ini7ija MO $) mora k#m#lativno izpolnjevati naslednje pogoje > L!lanice so drave in/ali dr#ge $) L:stanovljena je z mednarodno pogod o LIma svoje organe LIma avtonomno voljo; ki se razlik#je od volje njeni! lanov ter posed#je pravno s# jektiviteto LSposo na je sprejemati pravne norme; naslovljene na njene lane Zgodovinski za etki moderni! $) L8ongresi in kon"erence > rez trajne instit#cionalne podo e L(e ne komisije in #pravne zveze > str#kt#ra in trajnost zna ilni za dananje $) $on;resi in kon6eren7e: &o za etka 10.stoletja zametki $) > mirovna pogajanja v 17 in 1/.stoletj#N npr. +est"alski mir <157/3 L&#najski kongres <1/123 > predsednik; sekretariat; 0 delovni! od orov; svet vodilni! dr av L,arika mirovna kon"erenca <1/253 L=erlinski kongres <1/7/3 po r#sko t#rki vojni L=erlinski kongres <1//23 kolonije v '"riki L2 kodi"ikacijski !aaki kon"erenci <1/00;10073 10.stoletje > (e ne komisije > L(e na komisija za (en <1/-13 L(e na komisija za &onavo <1//23 :pravne zveze > L$ednarodna telegra"ska zveza <1/573 LSvetovna potna zveza <1/773 L$ednarodni #rad za mere in #tei <1/723 L,arika #nija za za ito ind#strijske lastnine <1/723 L=ernska #nija za za ito #metniki! del <1//73 L$ednarodni #rad za zdravje <100-3 L(adiotelegra"ska #nija <10053

Ra@voj po prvi svetovni vojni: L:stanavljanje $) za posamezna podro ja mednarodnega sodelovanja <primer mednarodna organizacija dela IA) 10103 L&r#tvo Narodov <1010 10-0 <#radno do 10753 Dru?tvo naro:ov: L:stanovljeno z mirovno pogod o z Nem ijo; +ersailles l.1010 <1.poglavje <stat#t3 pakt dr#tva narodov3 L?IA* > varovanje mednarodnega mir# in varnosti LN'A)@% > razoroevanje; mirno reevanje sporov; neodvisnost dr av lanic L)(@'NI > Sk#p ina; Svet <stalni in nestalni lani3 in SekretariatN Stalno meddravno sodi e ,?I* je ilo #stanovljeno na podlagi ,akta; a je delovalo neodvisno od &r#tva narodov L:S,%CI > prepre itev grko olgarske vojne <10223; za ita manjin; reevanje sporov; !#manitarna pomo < eg#nci3; razvoj mednarodne civilne sl# e LN%:S,%CI > velike krize > $and#rija <10-13; %tiopija <10-2--53; panska dr avljanska vojna <10-5-03; razpad versajskega sistema Ra@voj po 2. svetovni vojni: L)krepitev procesa #stanavljanja $) na #niverzalni in regionalni ravni L:stanovitev )ZN na #stanovni kon"erenci v San 1rancisc# <april j#nij 10723 :stanovna listina )ZN LZdr#eni narodi kot sistem $) %ipo8o;ija MO: L,o irini lanstva > #niverzalne; regionalne in organizacije zainteresirani! dr av L,o odprtosti > odprte; polodprte; zaprte L,o trajnosti > nedolo en as; dolo en as

Stran 02/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L,o delovnem podro j# <splone; specializirane3 > politi ne; varnostne; te!ni ne; "inan ne; ekonomske integracije L,o naravi poo lastil > posvetovalne <deli erativne3; operativne; naddr avne <s#pranacionalne3 *:rueni naro:i: :stanovitev > L'tlantska listina <+=/Z&'3; 17./.1071 L&eklaracija ZN 1.1.1072 <podpisalo 25 dr av3 L&#m arton )aks jeseni 1077 <kon"erenca Z&'; +=; SZ in 8itajska3 L*alta na 8rim# <?!#rc!ill; (oosevelt; Stalin3 "e r#ar 1072 LSan 1rancisco 22.7. 25.5.1072 )ZN> :stanovna listina )ZN podpisana 25.5.1072; veljati za ela 27.10.1072 <dan ZN3; depozitar je vlada Z&' ,ravo )ZN > :A in Stat#t meddravnega sodi aN pogod e; kateri! stranka je )ZNN poslovnikiN dolo ene resol#cije ,omen in poloaj :A )ZN> L$ednarodna pogod a <velja pacta s#nd servanda3 L(azmerje med o veznostmi iz :A )ZN in o veznostmi iz dr#gi! mednarodni! pogod <10-. len3 v primer# kon"likta med o veznostmi :A )ZN in dr#gimi pogod enimi o veznostmi; prevlada :A ):N LST#stavnopravna naravaTT :A )ZN

(evizija :A )ZN> L10/. len > postopek pred @S )ZN navadna ve ina za postavitev na dnevni redN 2/- ve ina za sklep in rati"ikacijo; slednja mora vklj# iti vse stalne lane +S L100. len > revizijska kon"erenca 2/- ve ina za sklic in enaka ve ina za sklep in rati"ikacijo; slednja mora vklj# iti vse stalne lane +S L(evizija 105-; pove anje tevila nestalni! lanov +S od 5 na 10 in tevilo lanov %?)S)? od 1/ na 27N leta 1071 s ponovno revizijo pa od 27 na 27N spremem a 100. lena l. 1052 <zgolj -Q spremenjena3 LSTAiving c!arterTTN teleoloka razlaga njeni! dolo il !lani )ZN> L&rave > prvotno 21 <vklj# no s ,oljsko; :krajino; Indijo in 1ilipini3; danes 102 LSprejem > pod pogoji in v sklad# s postopkom iz 7. lena :A > drava <velikost ni pomem na3; mirolj# nost; prevzem o veznosti iz :A )ZN <mora eleti prevzeti o veznosti3; kriti ni pomen ocene; da je kandidatka voljna in sposo na izpolnjevati o veznosti L)dlo a generalna sk#p ina <2/- ve ina3 na priporo ilo +arnostnega sveta LSvetovalno mnenje meddravnega sodi a > ti pogoji iz 7. lena so dolo eni taksativno; no eni! novi! pogojev ni dovoljeno postavljati kandidatkam L'li je ta postopek za sprejem kandidatke v lanstvo dolo en tako; da je priporo ilo +S pogoj za sprejem v lanstvoM I?* &' LS#spenzija 2. len <sestavni del sancij3 > e drava trdovratno kri o veznosti iz :A; potem je mogo e #vesti s#spenz njeni! pravic L$ali s#spenz 10. len <nepla evanje lanarine3 > zaostanek s pla ilom lanarine; ki je enak ali ve ji od dveletne lanarine izg# a pravice glasovanja v @S LIzklj# itev 5. len > v primer# trdovratni! kritev :A <v praksi do tega e ni prilo3 LIzstop ni predviden; a je dop#sten; v praksi ga ni ilo <primer je napoved izstopa Indonezije 10523 )rgani )ZN splono> L,oglavitni organi <stalni3 <vsak od te! la!ko #stanovi pomone organe3> o @eneralna sk#p ina o +arnostni svet o %konomski in socialni svet o $eddravno sodi e v Caag# o Skr niki svet <je pod s#spenzom; ni il pa #kinjen3 o Sekretariat L,omoni organi > )d or vojnega ta a in organi #stanovljeni s sklepi @S; +S ali %?)S)? <na primer 8omisija za lovekove pravice <1077-20053; Svet za lovekove pravice <200533

Stran 02! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L,omen regionalni! volilni! sk#pin geogra"sko ravnoteje <a"rike drave; azijske drave; vz!odnoevropske drave[3 LIzredni organi > revizijska kon"erenca <100. len3 L) vez#jo e odlo itve +S in meddravnega sodi a in priporo ila L)d or za lovekove pravice je nekaj dr#gega je pogod eno telo LSvet za lovekove pravice je politi en organ L$e!anizem > !#ji o itki kritev !, imen#je se pose ni poro evalec za dolo eno dravoN la!ko se imen#je pose ni poro evalec za posamezno temo <na primer m# enje3N #niverzalni periodi ni pregled vse drave lanice odo pregledane pred od orom za lovekove pravice; to je nov instr#ment. L,omem en pomoni organ je t#di komisija za mednarodno pravo L!lanstvo v @S je avtomati no > e je drava lanica )ZN; je t#di @SN dr#gi organi pa imajo voljeno lanstvo <razen 2 stalni! lanic3 L(egionalne volilne sk#pine > ji! je 2; za vsako od te! sk#pin je dolo eno tevilo sedeev v posameznem organ# L9ako imenovane vzajemne podpore > drava o lj# i dr#gi dravi; da jo o podprla pri glasovanj# v nek organ; e jo o ona podprla pri izvolitvi v dr#g organN je proces; ki je dolgotrajenN Slovenija kandidira za nestalno lanico +S L&va organa redno sprejemata zavez#jo e odlo itve > sklepi +S in sod e I?* za stranke v pravdi. L&r#gi organi sprejemajo zgolj priporo ila; la!ko pa imajo pose no teo; e so sprejeta s konsenzom L9#di nekatere odlo itve @S so la!ko zavez#jo e <odlo itev o lanstv# in pla il# lanarine3 )rgani )ZN> ,oglavitni organi so si prirejeni; razen Sekretariata; ki je ostalim podrejen; ker izvr#je naloge; ki m# ji! dajejo ostali 7 organi. @S; +S; %konomski in socialni svet; meddr avno sodi e so si torej prirejeni in ne morejo posegat v pristojnost. +arnostni svet> LNaloge > ,reventivna odgovornost <to ni izklj# #jo a pristojnost3 vzdrevanje mednarodnega mir# in varnosti L) vez#jo zna aj odlo itev <22. len3 L!lani > prvotno 11 <2b53; sedaj 12 <2b10N 2 stalni! lanic (#sija; 8itajska; Z&'; +=; 1rancija in 10 nestalni! lanic volitve nestalni! lanic> voli se ji! v @S z 2/- ve ino prisotni!; dolo i se ji! po regionalni! sk#pina!; mandat 2 leti; volitve se opravljajo vsako leto za 1/- lanic3N SA) je ila lanica 100//00 L+S se sestaja na "ormalni! sestanki! in ne"ormalni! posvetovanji! nepretrgano delovanje; mora iti stalna prisotnost LSodelovanje ne lanic drav; kateri! interesi so pose ej prizadeti <-1 in -2. len3 L5. poglavje :A <----/. len3 mirno reevanje sporov; priporo ila <praksa razlikovanja med spori predmet je konkretno opredeljen in sit#acijami stanje nestrinjanja Lpoglavje :A <-0-20. len3 akcije v primer# ogroanja mir# in agresivni! dejanj; monost prisilni! #krepov <@S ne sme dati priporo ila glede spora ali sit#acije razen; e +S to za!teva3 LSvetovalna mnenja o dolo eni! izdatki! mirovne operacije se krijejo iz prora #na )ZN; kasneje #stanovljen pose en prora #n za mirovne operacijeN najve prispevajo stalne lanice +S LSamo +S la!ko sprejema sklepe; ki imajo zavez#jo zna aj za dravo lanico L'kcije v primer# 5. poglavja > priporo ila &!N zavez#jo i sklepi akcije; ki ne vklj# #jejo #pora e o oroene sile L,ojavljajo se predlogi; da se str#kt#ra +S spremeni. 9e po #de so iz leta 2002; generalni sekretar je podal predlog spremem in re"ormo +S > potre na je ila 2/- ve ina v @S in glasovi stalni! lanic; predlog torej ni il #speen. !eprav '"rika splo! nima monosti; da i ila zravenN po #dnici sta ili Indija in =razilija L,redlog je t#di; da se tevilo lanov +S pove a; vendar ne vedo ali i pove ali tevilo stalni! ali nestalni! lanic. LNeka tema se vedno prvo o dela na ne"ormalni! sestanki! +S in e se e takrat dosee konsenz; gre nato na "ormalno zasedanje. (edne seje so la!ko zaprte za javnost; ve inoma pa so odprte za javnost. L:A e za!teva od &! da zagotovijo nepretrgano delovanje +S > zaradi tega so se razvile stalne misije pri )ZN L&r#ge pristojnosti > priporo ila za sprejem v lanstvo; s#spenzijo ali izklj# itevN volitve sodnikov I?* <sk#paj z @S3; zagotavljanje izvajanja sod I?*N nadzor nad regionalnim dogajanjem L+S sprejema odlo itve z glasovanjem > o ,roced#ralne odlo itve 0 glasov; kateri!koli o $eritorne odlo itve 0 glasov; ki vklj# #jejo soglasje <pomem no je; da ne nasprot#je; ni n#jno da glas#je za3 > veto stalni! lanic < e glas#je proti3; elik pomen ne"ormalni! konz#ltacij in iskanja konsenza LSklepi +S <odlo itve3 so o vez#jo i <22. len3

Stran 025 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LSankcije +S so prisilne narave > vklj# #jejo #pora o o oroene sile in take; ki ne vklj# #jejo o oroene sile <#stanovi se sankcijski od or; ki vklj# #je vse lanice +S; za izvajanje vse! sankcij; ki so la!ko celovite ali ciljne L,ravica do dvojnega veta najprej se odlo ali je neka odlo itev procesne narave ali ne; o tem se odlo a v postopk# za meritorne odlo itve in stalna lanica ima e takrat veto in potem e enkrat v postopk# meritorne odlo itve L,omoni organi > od or vojakega ta a; od or za dok#mentacijo; sankcijski od ori; protiteroristi ni od or <20013; #stanovitev ad !oc tri #nalov za nekdanjo *#goslavijo <( /27 100-3 in (#ando <( 022 10073 na podlagi 7. poglavja > o a tri #nala sta pomo ni telesi +S L9eleoloka razlaga pristojnosti +S in implicitne pristojnosti; ki iz!ajajo iz ciljev )ZN <sicer je primarna razlaga jezikovna; e ta ni #spena; se #pora i teleoloka razlaga3N ( 1-7- <20013 > sporo anje vse! &! o protiteroristi ni! dejavnosti! <protiteroristi ni od or; direktorat3N ta spisek +S o ose a!; ki so vklj# ene v protiteroristi ne dejavnosti posega v pravice posameznika; pojavi se dvom v spotovanje p zato so #stavili oz. dolo ili ose o na katero se la!ko ose a o rne v primer# nestrinjanja s tem; da je njeno ime na tej listi protiteroristi nega od ora; iz ris iz te liste je moen le; e drava katera je to ose o dala na seznam poda soglasje za iz ris. +si organi )ZN so zavezani; da spot#jejo !,. @eneralna sk#p ina> LZastopane so vse drave lanice <delegacije do 2 delegatov3 LSprejema priporo ila <izjema > "inan ne odlo itve; volitve; odlo itve; ki dajejo naloge generalnem# sekretarj#3 L(edna; pose na <danes ji! ni ve ; ker se celo leto sestajajo v okvir# rednega zasedanja3 in n#jna pose na <na podlagi resol#cije; skli e se v 27 #ra! in razpravlja se o gronji mednarodnem# mir# in varnosti; sprejmejo odlo itve; ki pa so vedno priporo ilne narave; le-ti <priporo ijo3 silo > &! jo #pora ijo in niso odgovorne; ker gre za priporo ilo @SN +S je il lokiran in zato je @S odlo ilo; do sedaj 10 izredni! zasedanj; trajajo la!ko po ve let3 Zasedanja> L,ristojnosti > splona <10. len3N mir in varnost <11 in 12. len3 priporo ila +S; z izjemo 12. lena in preventivna diplomacija <17. len3N priporo ila za krepitev sodelovanja <1-. len3N skr nitvo in dekolonizacijaN revizija #stanovne listine <10/. len3 L:pravne in "inan ne pristojnosti > sprejem lanov <7. len3N volitve organovN odlo anje o prora #n# <17. len3N pristojnost za!tevati posvetovalna mnenja L,ristojnosti na podro j# mednarodnega prava <kodi"ikacija in progresivni razvoj3 8omisija za mednarodno pravo > 8omisija za $, pripravi osn#tke prava; kodi"icira ga ele @SN in pose ni od ori > npr. terorizem > ve krat #stanovljen; podaljan; razirjen od or za terorizemN imamo 1sektorski! konvencij o terorizm#; splone pa ne > nimamo splone de"inicije terorizmaN le to je te ko o likovati; zdaj gre za #skladitev 102 mnenj. L(edno zasedanje @S se za ne -. torek v septem r#N na otvoritvi tega so t#di najviji dr avni predstavniki L$isije drav pri )ZN skr ijo za redno; teko e delovanje +S; @S[ la!ko pa drava polje predstavnike iz prestolnice; a ji! mora pravilno akreditirati L=olj pomem ne teme se odlo ajo do oi ni! praznikov; manj pomem ne teme pa celo leto do novega septem ra L)snovna ideja > @S svet#je; +S pa #krepa. + praksi se je izkazalo; da #krepanje +S ni ilo mo no > @S je do ila ira poo lastila L@S nikoli ne sme sprejeti o vez#jo ega mnenja; #krepa[ L2 vala ve anja tevila lanic @S <iz 21 na 1023 > o dekolonizaciji in za etek 00. let; ko so razpadle "ederacije <SZ; *#goslavija3 L17. len :A > nek pro lem drave internacionalizira LAike minded co#ntries > geogra"ske sk#pine; 2 ji! jeN la!ko pa se za dolo eno vpraanje le te med samo povez#jejo <zlasti a"rike in azijske3 <sk#pina @77; pogosto se jim pridr# i e 8itajska3 L@S la!ko poo lasti dr#ge organe in $); da meddravno sodi e zaprosijo za svetovalno mnenje L,oleg @S je za mednarodno pravo poleg 8$, pomem en e %konomski in socialni svet <in njegov nekdanji od or za p3 L@lavni od ori > o ,rvi > politi ni in varnostni o &r#gi > ekonomski in socialni o 9retji > socialni; !#manitarni; k#lt#rni o !etrti > vpraanja dekolonizacije in pose na politi na vpraanja o ,eti > #pravna in prora #nska vpraanja o Gesti > pravni L,omoni organi

Stran 0&1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L,redsednik <izvoljen za vsako zasedanje pose ej; #poteva se enakomerna zastopanost geogra"ski! sk#pin; vsako leto pri!aja iz dr#ge3 in =iro <predsednik; podpredsednik <eden izmed 21i!3; predsedniki glavni! od orov in 21 podpredsednikov LSprejemanje odlo itev > glasovanje <navadna ve inaN o pomem ni! zadeva! <primeroma nateti v 1//23 2/- ve inaN pomen konsenza odlo itev ima ve ji pomen; ve jo mo ; e je sprejeta s konsenzomN konsenz ni enako soglasj# pri soglasj# je namre potre no glasovanje; pri konsenz# pa do glasovanja ne pride; ker je strinjanje & ! tako veliko; da ni potre no. ) ne em se tako dolgo razpravlja in se i e najmanji sk#pni imenovalec tiso; kar je za vse &! e sprejemljivo; da do odlo itve nimajo zadrkov3 Ekono9ski in so7ia8ni svet DE)OSO)E: L,omen ekonomskega in socialnega razvoja za mednarodni mir in varnost > 22 in 25. len :A L- temeljni cilji <22. len3 L25. len > o veznost sk#pnega in posami nega sodelovanja z )ZN za dosego ciljev L,o konc# dekolonizacije <1050-10003 so naloge na tem podro j# pomenile najve ji del angamaja )ZN <zaradi interesa drav v razvoj#3 L,ro lem > premaj!na poo lastila LIma 27 lanic; sestaja se na 2 zasedanji! v let# L,ristojnosti in naloge > pre# evanje; priporo ila <dravam; specialnim agencijam in )ZN-@S3; osn#tki konvencij; #sklajevanje dejavnosti specialni! agencij <razprave in izmenjava mnenj3 L,omoni organi > o (egionalne ekonomske komisije o 1#nkcionalne komisije za podro ja > statistika; demogra"ska vpraanja o Novosti po svetovnem vr!# 2002 <Vorld s#mmit 20023 > letni ministrski pregled <ann#al ministrial revieV3; "or#m razvojnega sodelovanja <development cooperation "or#m3 Sekretariat: L@eneralni sekretar <2 letni mandat; v praksi ponovno imenovanje; sedaj =an 8i-m#n3 in #sl# enci cca 20.000 > v misija! <150003; na sede# <NO; "eneva; &#naj; Nairo i sk#paj 100003; v regionalni! komisija! <-0003 L100. len :A > neodvisnost mednarodni! #sl# encev LNaloge generalnega sekretarja > poro anje <vklj# no z letnim poro ilom o del# )ZN; generalni sekretar je zadolen za poro ila o delovanj# vse! organov3; #pravljanje sekretariata; depozitar mednarodni! pogod <tevilne mednarodne m#ltilateralne pogod e v okvir# )ZN3; registracija mednarodni! pogod <o vezna za vsako mednarodno pogod o odprava tajne diplomacije3; preventivna diplomacija L,ristojnost po 00. len# > monost; da generalni sekretar opozori +S na katerokoli zadevo; ki i #tegnila ogroati o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti. ,raksa 00. len je il redko #pora ljen; 8o"i 'nan ga je izrecno #pora il. L@eneralnega sekretarja imen#je generalna sk#p ina na predlog +S <resol#cija '/(%S/1/113 L&epozitarstvo mednarodni! pogod > generalni sekretariat ni dolan sprejeti vse! mp; e zlasti ne te!; ki nastanejo izven )ZNN primer > sporaz#m o nasledstv# eQ *#goslavije <20013 najprej generalni sekretar ni elel sprejeti; ker so to dolo ili v sporaz#m# rez pred!odnega dogovora z generalnim sekretariatom Skrbni?ki svet <stvar zgodovine3> LSestavljen iz a3 drav; ki #pravljajo skr nika ozemlja; stalni! & ! +S <toliko stalni! izvoljeni! lanov; da je sk#pno tevilo kategorij 3 in c3 enako tevil# lanov kategorije a3 LNaloge > o ravnavanje poro il o stanj# na skr niki! ozemlji! in peticij pre ivalcev; oskr ovanje skr niki! ozemelj L?ilj > #sposo iti skr nika ozemlja za neodvisnost )stali deli sistema ZN <ne )ZN3> specializirane agencije; razli ni programi in "ondi ZN > ZN kot sistem. ,rogrami in "ondi niso samostojni s# jekti $,; klj# tem# pa # ivajo precejnjo avtonomijo. Na primer :NI?%1; +isoki 8omisariat in #rad za eg#nce; +isoki komisariat za lovekove pravice. Siste9 *N: Splono > L,rogrami in "ondi LSpecializirane agencije Specializirane agencije so samostojne mednarodnopravne organizacije z lastno <samostojno3 s# jektiviteto; ki imajo sporaz#me z )ZN <stat#s specializirane agencije > vse sporaz#me mora potrditi @S3. Specializirane agencije <izraz specializirane #stanove3 te $) se la!ko prosto izklj# ijo iz sistema ZN. 9o sodelovanje se med dr#gim kae t#di tako; da v sporaz#mi!; ki ji! sklepa z

Stran 0&0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

ekonomsko socialnim svetom in ji! potrdi @S; najdemo klavz#lo; da la!ko specializirane agencije zaprosijo meddravno sodi e za svetovalno mnenje. Sk#pno vsem tem specializiranim agencijam kot ostalim mednarodnim organizacijam; da imajo podo no temeljno str#kt#ro > plenarni organ; izvrni organ <svet; #pravni od or[3 in en administrativni organ <sekretariat; direktorat[3. ,lenarni organ se ponavadi sestaja manjkrat kot izvrni organ. 9emeljne #smeritve delovanja organizacije sprejema plenarni organ <kon"erenca; sk#p ina[3 potem pa t naloge izvr#je izvrni organ. +saka specializirana agencija ima lasten prora #n; ki ga sprejme samostojno. 'dministrativni sveti > organi za reevanje ST#sl# eniki!TT sporov med organom organizacije in #sl# enci te organizacije. 'dministrativni svet je il #stanovljen pri $)&. No ena od te! specializirani! agencij pa ni rez neki! politi ni! vidikov; )ZN je splona politi na organizacija. 9enja te! organizacij je; da so im olj politi no neodvisne. 9e organizacije niso povsem te!ni ne rez kakrni!koli politi ni! vidikov. +praanja na izpit# > kaj so specializirane agencije; osnovna str#kt#ra; s im se #kvarjajo. Ni potre no vedeti npr. organi v str#kt#ri B9). Me:naro:na or;ani@a7ija :e8a C MOD: :stanovljena je ila e 1010 z +ersajsko mirovno pogod o s ciljem iz oljati delovne razmere. Aeta 1075 je postala specializirana agencija ZN. Sede ima v "enevi. ,ose nost v njeni str#kt#ri > tripartitna sestava organov > v organi! sodel#jejo predstavniki drav; delavcev in delodajalcev. 8lasi na str#kt#ra > splona kon"erenca; #pravni od or in sekretariat <mednarodni #rad dela3. 100/ &eklaracija o temeljni! na eli! in pravica! dela. IA) je e zaprosila meddravno sodi e za svetovalno mnenje. Svetovna @:ravstvena or;ani@a7ija I B.O: 1075 je postala specializirana agencija ZN; sede je v "enevi. ?ilj zagotoviti najvijo dosegljivo raven zdravja. 'li je #pora a jedrskega oroja v o oroeni! spopadi! zakonitoM 9o je vpraanje glede katerega je BC) zaprosila I?* za svetovalno mnenje. $eddravno sodi e se je razglasilo za nepristojno in ni izdalo svetovalnega mnenja <napaka v knjigiU3. Svetovalno mnenje je mo no postaviti; e gre za pravno vpraanje; imajo poo lastilo @S in mora iti za vpraanje iz okvira dejavnosti specializirane agencije <ta pogoj ni il3. $eddravno sodi e je izdalo o tem vpraanj# svetovalno mnenje; vendar na zaprosilo @S. "NES)O: )rganizacija ZN za izo raevanje; znanost in k#lt#ro <1075; ,ariz3. ,ri nas so samo Gkocjanske jame na seznam#. Naloge > priprava konvencij; skr za o!ranitev knji nega in #metnikega ogastva; spod #janje sodelovanja pri intelekt#alni! aktivnosti!; snovno in nesnovno k#lt#rno ogastvo. + vsaki &! ima #stanovljene nacionalne komisije za :N%S?) <vladni in nevladni predstavniki3. AAO I Or;ani@a7ija @a pre>rano in k9etijstvo <107-; (im3> Naloge > z iranje; pro# evanje in posredovanje in"ormacij; pospeevanje sodelovanja; svetovalne misije; te!ni na pomo ; glo alni sistem za in"ormiranje in zgodnje opozarjanje. )mogo a lanstvo dr#gi! mednarodni! organizacij <%: je lanica 1')3. Me:naro:ni sk8a: @a k9etijski ra@voj IAAD <10773 rez#ltat dogovorov na mednarodni kon"erenci o !rani 1077. IMA I 9e:naro:ni :enarni sk8a: <1077; Bas!ington3> +se "inan ne organizacije imajo sede v Bas!ington#. :stanovitev I$1 v =retton Boods <Z&'3. Namen > zagotoviti pla ilno ilan no sta ilnost v o do j# po dr#gi svetovni vojni posojila. +e jo kvoto kot ima &!; ve posojila la!ko do i; vedno ga vodi nekdo iz %vrope. Skupina svetovne banke DB=; 1077 Bas!ington3; danes vklj# #je > mednarodno anko za o novo in razvoj I=(&; mednarodno "inan no korporacijo <I1?3; mednarodno zdr#enje za razvoj <I&'3; m#ltilateralno agencijo za zavarovanje investicij <$I@'3; mednarodni center za reevanje investicijski! sporov <I?SI&3. +edno ga vodi nekdo iz Z&'. I)AO I 9e:naro:na or;ani@a7ija @a 7ivi8no 8eta8stvo <1077; $ontreal3> :kvarja se s civilno zra no plov o <ne s plov o dravni! letal3. Sprejema razli ne pravilnike v zvezi s civilno zra no plov o; ki so za d zavez#jo e. Svet te organizacije ima pristojnost; da preisk#je ve je letalske nesre e. IMO I Me:naro:na po9orska or;ani@a7ija <1027; Aondon3> :reja pomorsko plov o in varnost na morj# > vpraanje piratstva; o ve a drave o napadi! piratov. Svetovna 9eteoro8o?ka or;ani@a7ija C BMO <1021; "eneva3> Spod #ja mednarodno sodelovanje na podro j# meteorologije.

Stran 0&2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+arstvo okolja in prepre evanje naravni! nesre ; irjenje omreja meteoroloki! opazovalni! postaj ter sistemov za !iter pretok in"ormacij. *e zelo te!ni na organizacija. 8riterij enakomerne geogra"ske razporeditve t#di t#. Svetovna or;ani@a7ija @a inte8ektua8no 8astnino I BIPO <1057; "eneva3> G iti intelekt#alno lastnino po vsem svet#. Ima samostojni me!anizem reevanja sporov ar itra ni center. Or;ani@a7ija *N @a in:ustrijski na:@or C "NIDO <1057; =ern3 "niver@a8na po?tna @ve@a I "P" <1057; =ern3> ?ilj varstvo in iz oljava potni! storitev. ) mo je vse! lanov je enotno potno o mo je. Me:naro:na @ve@a @a te8eko9unika7ije I I%" <10-7; "eneva3> ?ilji > razvoj vse! vrst telekom#nikacij. Internet ni predmet mednarodnega sodelovanja; je v zase ni s"eri. Svetovna turistina or;ani@a7ija I "NB%O <1072; $adrid3> :kvarja se z razvojem t#rizma. ,ogoj za vzdrevanje mednarodnega mir# je t#di; da se lj#dje; narodi spoznavajo. Ima 5 regionalni! komisij. Me:naro:na a;en7ija @a je:rsko ener;ijo I IAEA <1025; &#naj3> 9vori sistem ZN; ni pa specializirana agencija ZN. ,ose en polo aj v sistem# ZN sporaz#m z @S <ne z %S svetom3; ki sprejema redna letna poro ila; tesno sodel#je z +S <operativno sodelovanje3. ?ilji > pove anje prispevka jedrske energije k mir#; zdravj#; laginji lovetva; ne#pora a jedrske energije v vojake namene. Znani so inpektorji I'%' #gotovili so; da Irak nima jedrskega oro ja. Spod #ja in #reja #pora o jedrske energije. ,omen inpekcij jedrski! elektrarn. Me:naro:ne or;ani@a7ije na ;8oba8ni ravniH ki niso :e8 siste9a *N : LSvetovna trgovinska organizacija <B9); 1002; "eneva3 je naslednica splonega sporaz#ma o carina! in trgovini <@'99; 107/3N @'99 m#ltilateralna klavz#la najve ji! #godnostiN spore re#je najprej panel; potem organ za prito e; na konc# organ za reevanje sporov odlo i o reitviN tipi no odlo anje je odlo anje s konsenzom. 8lj# tem#; da stremi k #niverzalnosti pa nekatere velesile e niso lanice. Ni specializirana agencija ZN; vendar tesno sodel#je z ZN L)rganizacija za prepoved kemi nega oroja ),?B <100-; Caag3 konvencija o prepovedi kemi nega oroja 100L)rganizacija za celovito prepoved jedrski! posk#sov ?9=9) konvencija o celoviti prepovedi jedrski! posk#sov 1005; ni e rati"icirana L)rganizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj )%?& <1050; ,ariz3 je izrazito zaprta mednarodna organizacija; vse drave lanice se morajo strinjati za vstop nove laniceN #kvarja se z ekonomsko rastjo in razvojem L$ednarodna agencija za energijo I%' <10773 > #kvarja se z razvojem alternativni! virov energije; lanstvo na podlagi pova ila Re;iona8ni :o;ovori: LNi omejeno samo na kontinente <geogra"sko3 L/. poglavje :stanovne listine )ZN 22 27. lenN LCierar!ija > a3 22. len regionalni dogovori morajo iti #sklajeni s cilji in na eli )ZN 3 2-. len rez poo lastila +S )ZN se ne sme izvesti no ena prisilna akcija na temelj# regionalni! dogovorov > potre na je pred!odna avtorizacija +S za vse prisilne akcije L10-. len :A :stanovna listina je !ierar!i no najvije <skladnostna klavz#la3 L(egionalna organizacija je preozko poimenovanje; zato so raje #pora ili izraz regionalni dogovori in nji!ove #stanove L'kcija Nata leta 1000 na o mo j# Z(* je ila izvedena rez pred!odne avtorizacije +S )ZN L,raksa redni! posvetovanj med regionalnimi organizacijami in )ZN <1 do 2Q letno3

Re;iona8ne or;ani@a7ije: LS+%9 %+(),% > o :stanovljen 1070 v Stras o#rg# <edina evropska dr ava; ki ni lanica je ker poznajo smrtno kazen3

=elor#sija;

Stran 0&& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o )rgani > od or ministrov; posvetovalna sk#p ina; sekretariat; kongres lokalni! in regionalni! organov %vrope o %8!, <10203 in 17 protokolov > %S!,; ki dostopen posameznikom o )stale pomem neje konvencije > 8onvencija o izro anj#; %vropska socialna listina; okvirna konvencija o za iti narodni! manjin <#smeritve; vendar ni de"inicije3; 8onvencija o prepre evanj# m# enja LN'9) > o Severnoatlantska zveza; 1070 =r#selj <$ons vojako poveljstvo3 o Bas!ingtonska pogod a <10703 o ram na zveza <pakt3; kolektivna o ram a o ) veznost posvetovanj v primer# ogroanja in o veznost sk#pne o ram e v primer# napada na lanico Nata o )rgani > Severnoatlantski svet; o ram ni od or; sekretariat; parlamentarna kon"erenca o ,artnerstvo za mir 1007; Svet Nato (#sija 2002N Slovenija je lanica od 20.-.2007 o &elovanje izven o mo ja lanic Nata primer '"ganistan; proti piratom v Somaliji o )dlo itve se sprejemajo rez glasovanja <s konsenzom3; tako dolgo potekajo posvetovanja dokler ni odlo itev sprejeta s konsenzom o ) sprejem# lanice morajo odlo iti soglasno o ,oleg evropski! drav e Z&' in 8anada L)+S% > o )rganizacija za varnost in sodelovanje v %vropi o Nastala na podlagi kon"erenc o Celsinka sklepna listina 8+S% <10723 dekalog na el mp o )rganizacija )+S% od leta 1002 ni #stanovljena na podlagi #stanovitvene mednarodne pogod e; ampak na podlagi kon"erenc o - podro ja > varnostna; gospodarska in !#manitarna < p3 o ,arika listina za novo %vropo <10003 o )rgani > Svet ministrov; Stalni svet; sekretariat; ve pomoni! organov <prepre evanje o oroeni! spopadov; spod #janje demokracije in !,3; Sodi e za spravo in ar itrao <"eneva3 o Naj olj aktivni pri opazovanj# volitev; mirovne misije <s soglasjem teritorialni! drav; ne pa prisilne akcije3 LZa!odno evropska #nija <B%:3 107/ o 8olektivna samoo ram a; ni pomem na tako kot Nato o 1002 sestavni del %: <pogod a iz $aastric!ta3 L%vropska #nija o Sodi e %: razvija pravo > evropsko pravo je samostojen pravni red z lastnim sistemom in lastnimi zakonitostmiN je nadrejeno prav# drav lanic in na nek na in t#di prevlad#je med. prav# <takno stali e se je razvilo v praksi sodi a3 L)rganizacija ameriki! drav )'S; #stanovljena 107/ v =ogoti; sede v Bas!ington# o Zdr##je drave iz o e! 'merik; razen tisti!; ki so ile izklj# ene 8# a; nedavno Cond#ras o Sprejeli konvencijo o !, <1050; San *ose3 L'ra ska liga <10723 prva regionalna organizacija; #stanovljena marca 1072 o ,osvetovalno politi na organizacija o )rganizacija sama se #veljavi ele v ZN politi no lo iranje o Svet in sestanki a vr!# o Samostojno niso ili zelo aktivni <sedaj akcija v Ai iji3 L'"rika #nija > o Naslednica organizacije a"rike enotnosti <105-3; #stanovljena leta 2000 o )rgani > sk#p ina e"ov drav <odlo ajo s konsenzom3; Svet ministrov; 8omisija; od or stalni! predstavnikov; sodi e o S pomo jo )ZN napot#jejo na mirovne misije <S#dan3 o ,omen 7. lena #stanovitvena akta ':> la!ko sprejmejo prisilne akcije <t#di o oroene3; e v dravi genocid ali vojna !#dodelstvaN v praksi so izvedli akcijo t#di rez pred!odne avtorizacije +S L'S%'N <10573 > o Sk#pnost drav vz!odne 'zije o Sporaz#m o prijateljstv# in sodelovanj#; mirno reevanje sporov; stalni sekretariat o ,ermanentni dialog kot sredstvo odpravljanja napetosti

Stran 0&, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

VIII. O#JE$%I MEDNARODNE A PRAVA

0. Sp8o?no
&r6ave kot prvotni in poglavitni s# jekti mednarodnega prava #rejajo vse svoje medse ojne odnose z #potevanjem prostora. )zemlje je eden konstit#tivni! elementov dr6ave. &olo4anje meja med ozemlji dr6av je predmet sporaz#mov med dr6avami in !krati predmet dispozitivni! pravil o 4ega mednarodnega prava. ,oleg prostorov; ki spadajo v okvir dr6avnega ozemlja; so se v mednarodnem prav# razvili e dr#gi re6imi; med njimi tisti; ki #rejajo plov o po mednarodni! reka!; polo6aj na deli! morja; ki ne spadajo v pristojnost dr6av; ter re6imi nekateri! pose ni! o mo4ij <'ntarktika3 in re6im; ki #reja 4loveke dejavnosti v vesolj#.

2. DrGavno o@e98je in :rGavne 9eje

Stran 0&+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+ ar itra6ni odlo4ni o otok# ,almas je sodnik $aQ C# er l. 102/ pojasnil> IS#verenost v razmerj# do nekega dela zemeljske o le je pravica opravljati "#nkcije dr6ave na tem o mo4j# o izklj#4itvi sle!erne dr#ge dr6ave.J + pojem dr6avnega ozemlja spada kopno ozemlja znotraj dr6avni! meja; kamor se priteva t#di reke in jezera. Nekatere reke; ki te4ejo po ozemlj# ve4 dr6av; imajo naravo plovni! poti in se izlivajo v morje; so sicer la!ko razglaene za mednarodne reke; vendar je re4ni tok na ozemlj# dolo4ene dr6ave pod s#verenostjo te dr6ave. + primeri! dr6av; ki tvorijo oto4ja <ar!ipelage3; kot sta Indonezija in 1ilipini; so t#di vode med otoki <ar!ipelake vode3 del ozemlja pod s#verenostjo dr6av. 8opno ozemlje je osrednji del dr6avnega ozemlja; teritorialno morje in zra4ni prostor pa sta akcesorne narave. &r6ava z njima ne more razpolagati samostojno. + teritorialnem morj# ima dr6ava o veznost dop#stiti dolo4ene vrste plov e ladij dr#gi! dr6av; v zra4nem prostor# pa; pod dolo4enimi pogoji; prelet t#ji! letal. Na svojem ozemlj# ima dr6ava j#risdikcijo nad prostorom in vsemi ose ami; ki se na!ajajo v tem prostor#. Izjeme od tega pravila so natan4no dolo4ene. &r#g vidik teritorialne j#risdikcije je izklj#4itev j#risdikcije t#je dr6ave. 1-0 Na4ela za dolo4anje meja med dr6avami so v zgodovini do6ivljala evol#cijo z novimi derivativnimi na4ini nastanka dr6av. 9ako je v 10. in 20. stoletj# prido ivalo vse mo4nejo avtoriteto na4elo uti possidetis. + mednarodnem prav# to na4elo pomeni; da v primer# nastanka novi! dr6av na ozemlji!; ki so 6e ila razmejena; te razmejitvene 4rte postanejo mednarodne meje.170 9o na4elo je ilo najprej #pora ljeno v razmejitva! med ivimi panskimi kolonijami v Aatinski 'meriki; ki so v 10. stoletj# postale s#verene dr6ave. Na4elo uti possidetis je ilo ve4krat potrjeno t#di v ar itra6ni! in dr#gi! postopki! za mirno reevanje mejni! sporov v Aatinski 'meriki. + '"riki so nove dr6ave; ki so v dr#gi polovici 20. stoletja nastale z osamosvajanjem kolonij; sprejele na4elo uti possidetis in tako spremenile kolonialne meje v meje med s#verenimi dr6avami. :stanovna listina )rganizacije a"rike enotnosti je potrdila na4elo nedotakljivosti tako nastali! dr6avni! meja v '"riki. 9a #reditev je ila potrjena t#di v sod i $eddr6avnega sodi4a v spor# med =#rkino 1aso in $alijem; s katero je sodi4e potrdilo mejo med dr6avama; ki je o stajala o 4as# nj#ne prido itve neodvisnosti l. 1050. Has prido itve s#verenosti je il torej dolo4en kot kriti4ni dat#m; ki je odlo4ilen za presojo stanja razmejitve. ,ose no pomem no pa je; da je ta sod a razglasila na4elo uti possidetis za na4elo o 4ega mednarodnega prava; 4et#di je celoten kontekst spora in sodne reitve zna4ilno post kolonialen. Za dr6ave naslednice nekdanje S1(* je ta sod a pomem na; ker je njeno #gotovitev; da je na4elo uti possidetis na4elo o 4ega mednarodnega prava; #pora ila 'r itra6na komisija 8on"erence v *#goslaviji. + svojem tretjem svetovalnem mnenj#; ki je ilo izdano na za!tevo Sr ije; je komisija odgovarjala na vpraanja ali so notranje mejne 4rte med Crvako in Sr ijo ter med Sr ijo in =osno in Cercegovino meje v smisl# mednarodnega prava. + odgovor# je komisija po#darila; da se la!ko potek te! 4rt spremeni samo s svo odnim in sk#pnim sporaz#mom. He takega sporaz#ma ni; pa prejnje razmejitve do ijo lastnost meja; ki so za4itene po mednarodnem prav#. + zvezi s tem je tre a pojasniti e razlikovanje med uti possidetis iuris in uti possidetis de (acto. ,rvi se #pora lja; 4e je razmejitev pravno dolo4ena; kot je ila npr. kopenska razmejitev med "ederalnimi enotami nekdanje S1(*. Na4elo uti possidetis pa se la!ko #pora lja t#di; 4e prvotna razmejitev ni ila pravno dolo4ena; vendar pa je o stajala dejansko. + tem primer# se #pora i uti possidetis de facto. &olo4anje dr6avni! meja poteka v postopk#; ki vse #je tri "aze. + prvi "azi se dolo4i mejna 4rta na podlagi sporaz#ma med dr6avami o #potevanj# omenjeni! sploni! pravil o meja! med dr6avami. &r#ga "aza dolo4anja dr6avne meje je demarkacija. + tej "azi predstavniki sosednji! dr6av dolo4ijo mejo na teren#. 9retja "aza razmejitve je postavitev mejni! kamnov; ki trajno zaznam#jejo potek meje na teren#.

Zasledovanje storilcev kaznivi! dejanj; ki so se zatekli na ozemlje sosednje dr6ave; ni dop#stno; razen 4e je za take primere sklenjena pogod a ali pa 4e je sosednja dr6ava izrecno privolila v ta poseg na svoje ozemlje. 170 ,ose nega pomena je dolo4itev dat#ma s#verenosti. 9a Ikriti4ni dat#mJ je odvisen od relevantni! okoli4in; kot so npr. izjave volje dr6av naslednic; sporaz#mi med naslednicami; 4e pa te! ni; so la!ko relevantna razne zgodovinske okoli4ine. He med prizadetimi dr6avami ni sporaz#ma o kriti4nem# dat#m#; mora ta dat#m dolo4iti "or#m; ki re#je spor.
1-0

Stran 0&2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&. Pri:obivanje :o:atne;a o@e98ja

:pora a sile kot na4in prido ivanja ozemlja je danes mednarodnopravno prepovedana. + zgodovini mednarodnega prava je ilo v #pora i pet na4inov prido ivanja ozemlja> i. cesija> je miren prenos s#verenosti dr6ave nad dolo4enim ozemljem na dr#go dr6avo. &o takega prenosa la!ko pride samo med dvema 6e o stoje4ima dr6avama. &r6ava pred!odnica cedira del svojega ozemlja dr6avi naslednici. ?esija se dolo4i z mednarodno pogod o; ki ima la!ko razli4ne vse ine.171 ii. prirast> je pove4anje dr6avnega ozemlja zaradi naravni! pojavov ali 4loveke dejavnosti in je originarni na4in prido ivanja ozemlja.172 iii. mirna ok#pacija> je originarni na4in prido ivanja ozemlja; ki je il razirjen v kolonialnem o do j#. ,ogoja za veljavnost mirne ok#pacije sta terra nullius <ozemlje ne sme iti pod s#verenostjo neke dr#ge dr6ave3 in e"ektivnost <ok#pacija mora iti dejanska; kontin#irana in vidna oz. sporo4ena dr#gim dr6avam. iv. zastaranje in priposestvovanje> gre za prido itev ozemlja; ki ni ilo terra nullius in je ilo prido ljeno rez jasnega pravnega naslova. S potekom 4asa in domnevno ti!o privolitvijo prvotnega nosilca s#verenosti pa se la!ko t#di v taki! primeri! prido i novo ozemlje. v. #pora a sile in gro6nje s silo> v sodo nem mednarodnem prav# ni dop#stna in zato t#di ne more iti na4in za prido ivanje ozemlja.

,. Me:naro:ne reke in uporaba vo:ni> tokov @a nep8ovne na9ene

Ideja; da i na plovni! reka!; ki te4ejo po ozemlj# ve4 dr6av in se izlivajo v morje; veljalo na4elo svo odne plov e; se je pojavila po "rancoski revol#ciji. =arcelonska konvencija iz l. 1021; ki ji je prilo6en Stat#t o mednarodni! reka!; vse #je ve4 na4el; med dr#gim na4elo svo odne plov e in enakost polo6aja ladij vse! dr6av strank te konvencije; pravila o pla4evanj# pristoj in za storitve v zvezi s plov o; o veznosti o alni! dr6av v zvezi z vzdr6evanjem plovni! poti itd. =arcelonska konvencija velja; vendar le kot partik#larno pravo; med njenimi strankami. (en je il najpomem neji med rekami; ki so ile predmet pravil; dolo4eni! na &#najskem kongres# l. 1/12. Na (en# je plov a svo odna za ladje o alni! dr6av; ladje preostali! dr6av pa morajo prido iti dovoljenje (enske komisije. &onava ima pose en re6im od ,arike mirovne pogod e l. 1/25; ki je kon4ala krimsko vojno in #redila plov o na &onavi kot pomem no strateko in gospodarsko vpraanje %vrope. ,o II. svetovni vojni je il re6im plov e po &onavi #rejen na novo z =eograjsko konvencijo o re6im# plov e po &onavi <107/3. ,lov a pa ni edini mednarodnopravni relevantni na4in #pora e re4ni! in dr#gi! vodni! o mo4ij; ki zadevajo gospodarjenje in sodelovanje dr6av. Interesi do rega sosedstva so mo4na spod #da za dr6ave; da raznovrstna vpraanja vodnega gospodarstva pogod eno #redijo. $ed daljnose6nimi idejami je pojav odvodnjavnega azena; ki o sega ire vodno o mo4je; iz katerega neka reka odvaja povrinsko in podzemno vodo. 17-

+. *ra<ni prostor
aE *ra<na p8ovba
A. 1/0- je 1rancija cedirala velik del svojega ozemlja v Severni 'meriki v zameno za odkodnino 12 milijonov dolarjev. A. 1/57 so Z&' na podo en na4in; in ne rez diplomatski! te6av; dosegle; da jim je (#sija cedirala 'ljasko za 7;2 milijona dolarjev. 172 A. 10/5 je v teritorialnem morj# *aponske; o otok# IVo *ima; iz r#! podmorskega v#lkana povzro4il nastanek otoka. 9ako nastali otok je postal del ozemlja *aponske; dolo4anje meje teritorialnega morja okrog tega otoka pa je za!tevalo #potevanje novega ozemlja. 17,rimer taknega o mo4ja je Savski azen.
171

Stran 0&/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,rvi ve4stranski mednarodnopravni akt; ki je takrat e kot partik#larno; pogod eno pravo #redil vpraanje zra4nega prostora za dr6ave pogod enice; je ila ,arika konvencija o #reditvi zra4ne plov e iz l. 1010; ki je dolo4ila na4elo polne in izklj#4ne s#verenosti dr6ave nad njenim zra4nim prostorom. S Hikako konvencijo o civilnem letalstv# se je razvila #reditev zra4ne plov e in dr#gi! vpraanj; povezani! z zra4nim prostorom; ki ima naravo o 4ega mednarodnega prava. S to konvencijo je ila #stanovljena t#di $ednarodna organizacija za civilno letalstvo <I?')3; ki je specializirana agencija )ZN. 9emeljno na4elo Hikake konvencije dolo4a polno s#verenost dr6av v nji!ovi! zra4ni! prostori!; kar ima za posledico; da la!ko letala na redni! linija! preletajo dr6avno ozemlje in pristajajo na njem samo z dovoljenjem dr6ave in pod pogoji; dolo4enimi v dovoljenj#. &e"inicija; sprejeta v okvir# I?'); povez#je civilni zra4ni prostor s pojmom zrakoplova; ki je iri od pojma letala. 8ot zrakoplov se teje vsaka naprava; ki se la!ko o dr6i v zrak# zaradi #pora zraka; ki je ve4ji od #pora zraka na zemeljski povrini. +sako letalo mora iti registrirano v neki dr6avi; po njeni! predpisi!. Aetala pa ne smejo iti !krati registrirana v ve4 dr6ava!. ,ravila o preletanj# in pristajanj# so deloma zajeta v Hikaki konvenciji in v dve! dodatni! sporaz#mi!. ,rvi med njima; Sporaz#m o mednarodnem zra4nem tranzit#; vse #je pravico do preletanja rez pristanka in pravico do pristanka zaradi te!ni4ni! razlogov; ne pa t#di za komercialne potre e. ,ose no pomem en pro lem zra4ne plov e so kritve s#verenosti dr6ave v zra4nem prostor#. 9e so posledica neavtoriziranega preleta t#ji! letal.177 ,rilo je t#di do nekaj !#di! incidentov zaradi sestrelitve civilni! letal; med katerimi je najve4 6rtev za!tevala sestrelitev korejskega potnikega letala z 270 potniki in 20 4lani posadke nad ozemljem Sovjetske zveze l.10/-.

bE $a@niva :ejanja na 8eta8i>

+elik del kaznivi! dejanj na letali! se ozna4#je ta teroristi4na; tj. takna; ki imajo za cilj zastraevanje irega kroga lj#di ali dr6av; ne pa samo ogro6anja lj#di ali o jektov; ki so neposredni cilj napada. + pretekli! desetletji! je ilo veliko pozornosti namenjene #gra itvam letal; ki so ila med naj olj spektak#larnimi o likami teroristi4ni! dejanj. +praanje j#risdikcije nad ose ami; ki so storile kaznivo dejanje na letal# v let#; #tegne iti zapleteno; zlasti ker si la!ko konk#rira ve4 dr6av> dr6ava; v zra4nem prostor# katere je ilo dejanje storjeno; dr6ava registracije letala; dr6ava; kjer je letalo pristalo; in dr6ava; katere dr6avljani so potniki; ki ji! je kaznivo dejanje prizadelo. Zadnja in najpopolneja iz niza konvencij o prepre4itvi kaznivi! dejanj na letali! je Montrea8ska konven7ija o @atiranju protipravni> :ejanj proti varnosti 7ivi8ni> 8eta8 <10713. &e"inicija te! dejanj je iroka in o sega dejanja nasilja na letal#; #ni4enje ali vnaanje naprav ali snovi; ki i la!ko onesposo ile letalo za letenje; in pokodovanje navigacijski! naprav. Za ta dejanja so pogod ene stranke zavezane predpisati stroge kazni. 8azensko pristojnost imajo> dr6ava; kjer je letalo pristalo; dr6ava registracije letala in dr6ava; na ozemlje katere so se zatekli storilci. He dr6ava os#mljencev ne i izro4ila; ji! je dol6na predati lastnem# pristojnem# organ# za kazenski pregon. ,oleg omenjene konvencije je mednarodno #krepanje proti kaznivim dejanjem na letali! in aktom terorizma #veljavilo t#di pristojnosti +arnostnega sveta )ZN. ,o razstrelitvi letala nad Aocker iejem <10//3 se je v nekaj leti! z ralo dovolj dokazov za #temeljen s#m; da sta za to dejanje odgovorna dva li ijska dr6avljana; o a t#di javna #sl#6 enca Ai ije. Z&' <dr6ava registracije letala in dr6avljanstva ve4ine 6rtev3 in Zdr#6eno kraljestvo kot dr6ava; v zra4nem prostor# katere je ilo letalo razstreljeno; sta za!tevali izro4itev os#mljencev. ,otem ko Ai ija ni !otela #goditi za!tevk#; sta za!tevajo4i dr6avi vpraanje predlo6ili +arnostnem# svet# )ZN in dosegli; da je ta #vedel sankcije zoper Ai ijo. Ai ija je #govarjala zoper te #krepe in spro6ila postopek pred $eddr6avnim sodi4em; sklic#jo4 se na mo6nost; v sklad# z $ontrealsko konvencijo; da os#mljencema sodi li ijsko sodi4e. $eddr6avno sodi4e je li ijsko stali4e zavrnilo na podlagi 10-. 4lena 172 :stanovne listine
+ojaka letala Z&' so v 4as# !ladne vojne o 4asno krila zra4ni prostor vz!odnoevropski! dr6av in Sovjetske zveze in nekaj te! letal je ilo sestreljeni!. 172 He je navzkri6je med o veznostmi 4lanov Zdr#6eni! narodov po tej :stanovni listini in med nji!ovimi o veznostmi po kateremkoli dr#gem meddr6avnem dogovor#; prevlad#jejo nji!ove o veznosti po tej :stanovni listini.
177

Stran 0&! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

)ZN; po katerem v primer# kon"likta med o veznostmi po :stanovni listini in o veznostmi dr6ave na podlagi katerekoli pogod e prevladajo o veznosti po :stanovni listini.

2. Morje
aE Ra@voj po9orske;a 9e:naro:ne;a prava
+ vsej zgodovini pravni! re6imov na morj# sta se soo4ali dve za!tevi> za!teva dr6av po raziritvi svoje o lasti na morj# in na dr#gi strani za!teva po takni #reditvi na morj#; ki o v korist vse!. + 4as# )ZN so ile izvedene tri kodi"ikacije; ki so dale dananjo podo o pomorskem# prav#. A. 102/ je ila v Zenevi sklicana kodi"ikacijska kon"erenca; ki je celovito o ravnavala tematiko pomorskega mednarodnega prava; in to na podlagi predlogov 8omisije za mednarodno pravo. + naslednji! desetletji! je razvoj privedel do dve! kon"erenc ZN o pomorskem mednarodnem prav#. 9retja kodi"ikacijska kon"erenca ZN o pomorskem mednarodnem prav# <:N?A)S III3 je ila kon4ana l. 10/2 s podpisom $onven7ije o po9orske9 9e:naro:ne9 pravu. 9o je ila najve4ja kodi"ikacijska kon"erenca v zgodovini ZN. 8onvencija predstavlja konsolidacijo mednarodnega prava morja v naem 4as#; precejen del njene vse ine pa je preel v mednarodno o i4ajno pravo.

bE Notranje 9orske vo:e

&eli morja; ki so s kopnim v pose no tesni zvezi; imajo po mednarodnem prav# polo6aj notranji! morski! voda. + tem prostor# je morska povrina v svojem pravnem polo6aj# izena4ena s kopnim ozemljem. + notranje vode spadajo> - o mo4je; ki ga pokriva morska voda med plimo; v 4as# nizke vode pa je kopno - vode v pristani4i!; znotraj 4rte; ki povez#je naj olj z#naj le6e4e pristanike zgrad e - #stja rek - vode znotraj zalivov; ki izpolnj#jejo dolo4ene pogoje - morske vode med o alo in temeljnimi ravnimi 4rtami; kadar je ta na4in #pora ljen za iz!odi4e; od katerega se meri irina teritorialnega morja in dr#gi! pasov $ed noveje pravne #reditve spada metoda ravni! temeljni! 4rt; s katerimi se dolo4i iz!odi4e za merjenje irine teritorialnega morja; posledica te metode pa je; da je morje med tako dolo4enimi temeljnimi 4rtami in kopnim v polo6aj# notranji! voda. 9a metoda je ila sprejeta v o 4e mednarodno pravo s 8onvencijo o teritorialnem morj# in z#nanjem morskem pas# in 8onvencijo o pomorskem mednarodnem prav#. $etoda je do ila potrditev s sod o $eddr6avnega sodi4a v spor# med Zdr#6enim kraljestvom in Norveko glede ri olovni! o mo4ij. Zdr#6eno kraljestvo je trdilo; da je Norveka prekrila mednarodno pravo; ker je z metodo ravni! temeljni! 4rt premaknila iz!odi4e za merjenje irine teritorialnega morja in tako posegla v prostor; kjer je ilo prej odprto morje; kar je negativno prizadelo ri i4e dr#gi! dr6av. Sodi4e je sprejelo arg#mente Norveke; ki so temeljili na dolgoletni nesporni praksi; !krati pa je menilo; da je metoda ravni! temeljni! 4rt veljavno pravilo mednarodnega prava v tovrstni! geogra"ski! sit#acija!.

7E Ar>ipe8a?ke vo:e
8onvencija o pomorskem mednarodnem prav# je vzpostavila t#di nov pravni re6im za vode med otoki dr6ave; katere celotno dr6avno ozemlje #streza pojm# oto4ja <ar!ipelaga3.175 $orje znotraj ar!ipelaki! 4rt je v polo6aj# ar!ipelaki! voda; ki spadajo pod s#verenost dr6ave.

175

9ake dr6ave so Indonezija; 1ilipini; =a!ami; 1id6i itd.

Stran 0&5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

<E %eritoria8no 9orje

9eritorialno morje je pas morja o o ali dr6ave; v katerem ima o alna dr6ava s#verenost. $eja teritorialnega morja je dr6avna meja na morj#. 8onvencija o pomorskem mednarodnem prav# je dolo4ila; da je najve4ja dop#stna irina teritorialnega morja 12 morski! milj.177 Naravni otok; ki je pod s#verenostjo dr6ave; ima teritorialno morje te dr6ave. 8ot otok se teje naravni del kopna; ki ostaja s#! v 4as# plime.

:E *unanji pas
,o 8onvenciji o mednarodnem morskem prav# la!ko dr6ava dolo4i z#nanji pas najve4 do 27 morski! milj od temeljne 4rte. &r6ava; ki je dolo4ila najve4jo dop#stno irino teritorialnega morja; o tako la!ko dolo4ila z#nanji pas v irini 12 morski! milj. + tem pas# ima o alna dr6ava pravico nadzora; ki je potre en; da i se prepre4ile kritve njeni! carinski!; "iskalni!; zdravstveni! ali imigracijski! predpisov in da i se kaznovale kritve te! predpisov; storjene v njeni! notranji! voda! ali v teritorialnem morj#. Z#nanji morski pase je tre a razglasiti. He dr6ava tega ne stori; je ta del morja v enakem polo6aj# kot preostalo odprto morje.

eE I@k8ju<na ekono9ska 7ona

@re za o mo4je; v katerem ima o alna dr6ava nekatere s#verene pravice in dolo4ene j#risdikcijske pravice. 9e so povezane z ri olovom in dr#gimi o likami izkori4anja ogastev morja in z varstvom okolja. Izklj#4no ekonomsko cono mora o ala razglasiti. Z#nanja meja izklj#4ne ekonomske cone se meri od temeljne 4rte in se la!ko dolo4i do irine 200 morski! milj. 9ako dolo4ena irina o sega t#di teritorialno morje; pravni re6im izklj#4no ekonomske cone pa velja v prostor# med z#nanjo mejo teritorialnega morja in z#nanjo mejo izklj#4no ekonomske cone. + izklj#4ni ekonomski coni ima o alna dr6ava Is#verene praviceJ raziskovanja; izkori4anja ter varstva in gospodarjenja z 6ivimi in ne6ivimi ogastvi morja; morskega dna in ozemlja. Sama ima pravico postavljati #metne otoke; kot so npr. na"tne plo4adi.

6E Epikontinenta8ni pas
Interes izkori4ati na"to in dr#ga naravna ogastva morskega dna in podzemlja je privedel do pose ne pravne #reditve. @eogra"ske zna4ilnosti; ki ji! je tre a #potevati so naslednje. $orsko dno se od o ale sp#4a v glo ino postopoma. Najpogosteje se v prvem del# o ale; do glo ine okrog 200 metrov sp#4a polo6no. 9a del je kontinentalna polica. Nato se morsko dno sp#4a olj strmo; vse do glo ine od 1200 metrov do -000 metrov. 9a del se imen#je kontinentalna strmina. )d te! glo in se spet sp#4a nekoliko manj strmo; v del#; ki se imen#je kontinentalno vzno6je. 9o sega do glo in okrog 7000 metrov; kjer se za4ne glo okomorsko dno. +si ti trije deli morskega dna so o se6eni s pojmom kontinentalni ro . 8onvencija o epikontinentalnem pas# iz l. 102/ se je navezovala le na kontinentalno polico. &olo4ila jem da imajo dr6ave s#verene pravice raziskovanja in izkori4anja naravni! ogastev morskega dna in podzemlja v prostor#; ki se za4ne na z#nanji meji teritorialnega morja in sega do 4rte; kjer morska voda dose6e glo ino 200 metrov ali do koder je e mo6no izkori4anje. 8onvencija o pomorskem mednarodnem
177

%na morska milja je 1/22 metrov; torej 12 morski! milj je 22 kilometrov in 227 metrov.

Stran 0,1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

prav# je postavila nove meje. %pikontinentalni pas se po danes veljavni #reditvi razteza od z#nanje meje teritorialnega morja vse do konca kontinentalnega ro a ali pa do irine 200 morski! milj; merjeno od temeljne 4rte; in sicer; 4e kontinentalni ro ne se6e do te irine. 9o pomeni; da se v primer#; ko je konec kontinentalnega ro a oddaljen ve4 kot 200 morski! milj od temeljne 4rte; la!ko epikontinentalni pas razteza e naprej. ' sol#tna meja epikontinentalnega pas# pa je -20 morski! milj od temeljne 4rte. +saka dr6ava ima pravico do svojega epikontinentalnega pas#; ki ji ga ni tre a razglasiti; razen zgoraj opisane izjemne sit#acije <ko je kontinentalni ro oddaljen ve4 kot 200 morski! milj od temeljne 4rte3. 9a pravica o staja e danes.

;E O:prto 9orje
)dprto morje sestavljajo vsi deli morja; ki niso vklj#4eni v izklj#4no ekonomsko cono; v teritorialno morje ali notranje vode neke dr6ave ali v ar!ipelake vode ar!ipelake dr6ave. Na odprtem morj# vlada na4elo svo ode morja. 9o na4elo je izra6eno v dolo4eni! svo o4ina!> - svo oda plov eN - svo oda preletanjaN - svo oda polaganja ka lov in cevovodovN - svo oda postavljanja #metni! otokov in dr#gi! napravN - svo oda ri olovaN - svo oda znanstvenega raziskovanja. &r6ave; kateri! ozemlje le6i med morjem in dr6avo rez iz!oda na morje; morajo dop#stiti tranzit 4ez svoje ozemlje. ,lov a na odprtem morj# je svo oda. Aadjo dolo4ene zastave la!ko na odprtem morj# #stavi samo vojaka ladja iste zastave. 8onvencija o pomorskem mednarodnem prav# pa vse #je pet izjem od tega pravila vojaka ladja sme #staviti ladjo; ki nima iste zastave kot vojaka ladja; kadar o staja #temeljen s#m> - da se tako #stavljena ladja #kvarja s piratstvom - da se ladja #kvarja s trgovino s s#6nji - da se ladja #kvarja z nedovoljenim radijskim oddajanjem - da ladja nima dr6avne pripadnosti - da je ladja; ki ima t#jo zastavo ali zastave nima; pravzaprav ladja iste dr6ave kot vojna ladja

>E Me:naro:na 7ona D9orsko in o7eansko :no @unaj na7iona8ne juris:ik7ijeE

9emeljne zna4ilnosti mednarodne cone ter instit#cionalnega me!anizma za njeno #pravljanje so naslednje. (e6im cone se nanaa na 4vrste; teko4e in plinaste minerale na o mo4j# cone. Izkori4anje te! mineralov naj i potekalo po pose nem re6im#; pod nadzorom ) lasti za morsko dno; mednarodne organizacije; katere 4lanice so vse podpisnice 8onvencije o pomorskem mednarodnem prav#.

iE Morske oGine in prekopi

$orske o6ine in prekopi so mednarodne plovne poti; ki se na!ajajo v pose ni! pravni! re6imi!. $edtem ko so o6ine naravno dane; so prekopi rez#ltat 4loveke dejavnosti.

i1) O&ine
$orske o6ine so zo6eni deli morja med dvema kopnima o mo4jema; skozi katere je mogo4a plov a. Najpomem neje in de"iniciji naj li6je so tiste o6ine; kateri! vode so v celoti pod s#verenostjo ene ali ve4 o alni! dr6av in pomenijo pomem no plovno pot med

Stran 0,0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

enim delom odprtega morja ali izklj#4ene ekonomske cone in dr#gim delom odprtega morja ali izklj#4ne ekonomske cone. + taki! o6ina! vlada re6im tranzitnega pre!oda. 9ranzitni pre!od pomeni; da imajo vse ladje pravico pl#ti skozi o6ino. ,ri tem pa se ne smejo zadr6evati v o6ini; razen v primeri! skrajne sile.

i2) /rekopi
S#eki prekop povez#je Sredozemlje in (de4e morje. ,o dolo4ili! ?arigrajske konvencije <1///3 je il prekop internacionaliziran in odprt; tako v mir# kot v vojni; vsem ladjam ne glede na zastavo. A. 1025 je %gipt nacionaliziral prekop; kar je pripomoglo k odlo4itvi za vojako akcijo Zdr#6enega kraljestva; 1rancije in Izraela zoper %gipt. ,osegla je )ZN in %gipt je l. 1027 dal enostransko izjavo; s katero je potrdil svojo o veznost spotovati ?arigrajsko konvencijo; da i zagotovil svo odno in nediskriminatorno #pora o prekopa. ,anamski prekop povez#je 'tlantski ocean s ,aci"ikom. A. 100- se je del ozemlja odcepil od 8ol#m ije; na njem je ila razglaena nova dr6ava ,anama; ki so jo Z&' takoj priznale in zatem sklenile mednarodno pogod o s ,anamo o gradnji prekopa. ,rekop je razglaen za trajno nevtralnega; o e dr6avi pa sta se o vezali prekop varovati. 9a primer nevtralnosti se navez#je na prepoved sovra6nosti v o mo4j# prekopa in o ram o v primer# ogro6anja.

/. Arktika in Antarktika
aE Arktika
) mo4je 'rktike je zaledenelo polarno morje; na katerem ni mogo4a mirna ok#pacija. 9o morje je trajno zaledenelo; 4et#di se ledene povrine premikajo. Ni mogo4e trditi; da mednarodno pravo 6e vse #je pravila; ki #rejajo ta prostor.

bE Antarktika
+elik del tega o mo4ja okrog j#6nega te4aja je zaledenelo kopno; na katerem ni ilo mirne ok#pacije. Na 'ntarktiki so po dolo4ili! ,ogod e o 'ntarktiki iz l. 1020 dop#stne samo mirolj# ne dejavnosti; na podlagi na4ela svo ode mirolj# nega znanstvenega pre#4evanja in mednarodnega sodelovanja za ta namen.

!. Veso8je
+praanje mednarodnopravnega #rejanja 4lovekovi! dejavnosti se je postavilo po #speni izstrelitvi sovjetskega #metnega satelita Sp#tnika l. 1027. &olo4itev meje med zra4nim prostorom in vesoljem e 4aka na mednarodno #reditev. A. 1057 je ila sklenjena ,ogod a o na4eli!; ki #rejajo dejavnosti pri raziskovanj# in izkori4anj# vesolja; vklj#4#jo4 $esec in dr#ga ne eka telesa. ,oglavitna na4ela te pogod e so> - raziskovanje in izkori4anje vesolja morata iti v korist celotnega 4lovetvaN - raziskovanje in izkori4anje vesolja sta sk#pna dedi4ina celotnega 4lovetvaN

Stran 0,2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

raziskovanje in izkori4anje vesolja ter $eseca in d#gi! ne eki! teles sta svo odna za vse dr6ave; rez diskriminacije.

Zapiski> O#JE$%I MP L?entralni o jekt je dravaN pomem na je o last nad dolo enim prostorom; velikost drave je eden od elementov dravne mo i L: inkovanje mednarodnega prava v prostor# je eno najstareji! vpraanj mjp LSodo ni na#k o o jekti! mp je 7-dimenzionalenN za dravo je prostor --dimenzionalen > podzemlje; povrina; zra ni prostorN 7. dimenzija o kateri se la!ko pogovarjamo danes je vesolje; ki je eden izmed novi! o jektov mjp mednarodni o jektN Do8oitev 9eje: LZ vsako dravo je tre a dolo it mejo; ta meja je ploskev in ne rta; ki gre navzdol in navzgorN meja se dolo i s sporaz#mom med dravamiN pravila so dispozitivna; nekatera imajo pa pose en pomen L,osameznik je odvisen od prostora; zaradi j#risdikcije nad njim L: inek mednarodni! pogod je vezan na prostor L&ravna s#verenost in dr#gi j#risdikcijski pasovi <npr. pasovi v morj#3 LSodo ni o jekti mpN polarna o mo jaN internacionalizirani o jekti L+arstvo okolja in pomen na ela sic #tere t#o #t alien#m non laedes no ena drava ne sme #pora ljat svojega dravnega ozemlja tako; da i s tem kodovala dr#gim dravam Dravno o@e98je in :ravne 9eje: L&ravno ozemlje je konstit#tivni pogoj za dravoN pomen ozemeljske s#verenosti je izklj# itev vsake dr#ge o lasti na tem o mo j#N o iter dict#m sodnika $aQa C# erja v ar itrai ,almas <102/3 > S#verenost je pravica opravljati "#nkcije drave na tem o mo j# o izklj# itvi vsake dr#ge drave L(azlika med dravami v pogled# dravnega ozemlja <velike; male; otoke drave3 L&ravno ozemlje je --dimenzionalno > podzemlje in morsko dno; povrina in zra ni prostor nad povrinoN akcesorne narave sta teritorialno morje in zra ni prostor L%nklave; eksklave > dravno ozemlje; ki pripada dolo eni dravi; vendar je v celoti o koljeno z dr#go ali ve dr#gimi dravami; npr. 8aliningrajsko o mo je v %vropi pripada (#siji; vendar je o koljeno z dravami %:; zato imajo pose en odnos z %:N v '"riki 8o inda/del 'ngole o kro en z (. 8ongo in &( 8ongoN drave; ki so o kroene z eno dr#go dravo San $arino; Aesoto L,omen teritorialne s#verenosti L)riginaren nastanek drave <Ai erija; *' :nija3 > danes skoraj ni ve mogo tak nastanek drave; ker na Zemlji ni ve ni ega o mo ja; saj je vsa zemlja e razdeljena med dravami L+e ina drav nastane na derivativen na in; derivativni # inek drava nastane na ozemlj#; ki je prej pripadalo dr#gi dravi. Na elo pl#s i#ris trans"ere potest R#am ipso !a et no ena drava naslednica ne more imeti ve ozemlja/s#verenosti kot drava prednica. &rava naslednica mora sprejeti sl#nosti in dr#ge o veznosti; ki ji! je sprejela drava prednica glede dravnega ozemlja; ta o veznost ne velja samo za vojake sl#nosti; te la!ko drava odkloni Meje: LNaravne meje so samo pojem saj so meje o i ajno dolo ene z mednarodno pogod oN pri naravni meji te e meja po gora!; reka!; po razvodj# <tako ilo dolo eno t#di v (apalski pogod i Italija do i del; kjer reke te ejo v *adransko morje; *#goslavija pa del; ki te e v !rno morje3. ,ravila glede

Stran 0,& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

dolo anja meje so dispozitivna; meje se dolo ijo z mednarodno pogod o <so konvencionalne; odvisne od dogovora med dravami3 L,ogod ene meje <konvencionalne3 etni ne; geogra"ske; ekonomske okoli ine <na ple iscit# po mednarodni pogod i se odlo a o pripadnosti dravnega ozemlja3 L,oliti ne meje L,ro lem meje po 1 sv. vojni v %vropi je po 1. sv. vojni nastala ve ina dananji! drav <nove drave3; zato nastal nov zemljevid %vrope; zaradi razpada 'vstroogrske in )tomanskega cesarstva. L$eje po 2. sv. vojni najve ja spremem a je Nemko ,oljska meja; pove anje SZ na ra #n ,oljske; meja ,oljske je premaknjena proti za!od# <do reke )dre3 LCelsinka sklepna listina <10723 #veljavitev na ela o nedotakljivosti meja; ki je eno izmed temeljni! na el mp Pravi8a 9pH ki ve8jajo pri :o8oanju posa9e@ni> 9ej: $eje na reka! > L-0. len +ersajske pogod e > o 8adar je reka neplovna; te e meja po sredini reke sredinska rta vodnega toka reke ali glavnega rokava o !e je plovna reka t!alVeg srednja rta glavnega plovnega kanala je pomem na za dolo itev meje L$eja o enem reg# <na o ali reke3 primer Gat el 'ra ; meja med Iranom in Irakom; v as# )tomanskega cesarstva meja po vz!odnem reg#; l. 10-7 je potrjena meja med Iranom in Irakom; leta 1072 je dogovorjeno pravilo t!alVega in 10/0 iz r#! vojne med Irakom in Iranom; 1000 potrjena meja iz l. 1072; danes poteka meja po t!alVeg# LSlovensko avstrijska meja > (iki potok <FIF. mejni sektor3 meja po desnem reg# <dokaz; da se drave same dogovorijo za mejo3 Spremem a toka reke < e ni pose ne pogod ene #reditve; v ve inski praksi drav3 > L'll#vio <postopno spreminjanje toka3 t#di mejna rta spreminja poloaj L'v#lsio <nenadna spremem a3 mejna rta ostane v prvotnem poloaj# <meja ostane v stari str#gi3 LSodna praksa I?* land; island and maritime "rontier disp#te <I?* reports 10023 med Cond#rasom in %kvadorj# glede zaliva 1onseca <postopna spremem a toka3 $eja po jezeri! > L e si o alo deli ve drav. (azdelitev jezera s sporaz#mom; konsistentne prakse drav ni L"enevsko jezero razdeljeno med 1( in Gvico s sporaz#momN v asi! dogovor med o renimi dravami; da je ri olov dop#sten za dravljane jezerski! drav na celotnem o mo j# jezera <pd . =odensko jezero; Aago $aggiore; A#gansko jezero; jezero 9itikaka3 L,ro lem 8aspijskega jezera po razpad# SZ in delitev na sektorje <jezero je zelo pomem no ekonomsko; najve je jezero; slano; na"tni plin[3 Nae8o "%I POSSIDE%IS: L:ti possidetis pomeni tam; kjer je ilo zasedeno LNa elo; ki veljalo v j#ni in srednji 'meriki; ko so nastajale nove dr ave v let# 1/21; #pora ila se je iva kolonialna meja; ker ni ilo prej dolo eni meja med dravamiN la!ko se #pora ijo administrativne meje L)'% sprejme na elo leta 1057 in #veljavi pri teritorialni! spori! v '"riki L$ejni spor na kopnem med $alijem in =#rkina 1aso; I?* (eports 10/5N sodi e pripie tem# na el# zna aj na ela o ega mednarodnega prava; pojavi se v vse! primeri! o neodvisnosti. Njegov namen je; da se prepre ijo spopadi takoj po neodvisnosti. Ne gre za kogentno normo mp; dr ave se la!ko dogovorijo; da na novo #redijo ali spremenijo mejo. !e pa ni dogovora <sporaz#ma3; pa je to na elo kogentna norma in o vezna v primer# neodvisnosti rez dogovora med dravami. L:pora ljeno kot na elo v veliko spori! pred I?* ali ar itranimi tri #nali glede meje L,omem en pri razpad# S1(* <in SZ3; ar itrana komisija o nekdanji *#goslaviji in mnenje t. -; narava ]]interni! demarkacijski! rt]] med Sr ijo in =iC ter Sr ijo in Crvako L:ti possidetis i#ris e je razmejitvena rta dolo ena ali e je dolo ljiva; v ve ini primerov je ta; i#ris ima prednost L:ti possidetis "acto prvotna razmejitev ni ila pravno dolo ena; a je o stajala de "acto; #gotavlja se de "acto o last; ki je mirna in nesporna za dolo eno asovno o do je L:ti possidetis i#ris ima prednost Na elo #ti possidetis v praksi #stavnega sodi a> L,red!odna presoja maloo mejnega sporaz#ma s Crvako; odlo ilno na elo presoje glede 1. lena Sporaz#ma <o mejno o mo je na kopnem in na morj#3N mnenje t. (m-1/00; 10.7.2001; :S je ostalo pri na el# #ti possidetis; ni razlikovalo med #ti posidetis i#ris in de "actoN L,red!odna presoja 'r itranega sporaz#ma s Crvako; mnenje t. (m 1/00 z 1/.-.2010N :S je moralo #gotoviti ali je ar itrani sporaz#m v sklad# z dr#gim razdelkom 9:AN meja na kopnem med nekdanjima rep# likama #ti possidetis i#ris; meja na morj# #ti possidetis "acto

Stran 0,, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,ostopek dolo anja meje > kako se dolo i dravna mejaM L&olo itev dravne meje > normalno se v praksi meja dolo i z mednarodno pogod oN mednarodna pogod a o meji in na elo dispozitivnosti. + nai pogod eni praksi je esedni opis meje na kopnem in oris meje na karti v prilogi. + primer# raz!ajanj velja esedni opis. $eja na morj# je vedno dolo ena z geogra"skimi koordinatami; ki so vrisane na karti kot prilogi. ,oliti no in pravno je najteji del dose i soglasje o dravni meji. ,rimer mednarodne pogod e o meji je (apalska pogod a med Italijo in *#goslavijo. L&emarkacija > poteka tako; da dravi imen#jeta eksperte <la!ko t#di mednarodni3; predstavniki <eksperti3 sosednji! drav dolo ijo mejo na teren#; nji!ov mandat v pose nem sporaz#m# ali v pogod i o meji <primer len 2 ,arike pogod e; naloge in mandat 8omisije za mejo3N dolo ijo mejo na teren#; ele na nekateri! mikrolokacija! se la!ko pojavijo pro lemiN primer > meje te e skozi gozd nekoga kategorija dvolastnikov > tiste 1); ki jim dravna meja deli nji!ovo ozemlje; kateri! lastniki so po prav# o e! drav; vendar ne more pa iti odstopa glede pomem ni! naselij; kri i [. Lozna itev dravne meje > postavitev mejni! kamnov <in nji!ovo vzdr evanje3; razdelitev meje na sektorje. +loga komisijeN mejne kamne se o navlja t#di preko meane komisije ,rido ivanje dodatnega ozemlja> Lmonost prido itve dodatnega ozemlja; ne da i se s# jekta $, zamenjala Lposledica na ela prepovedi #pora e sile <aneksija; priklj# itev ozemlja; de elacija <popolno podjarmljenje3 z #pora o sile ni veljavna3N razlika med de elacijo in vojno ok#pacijo to ja za asno Lteorija pozna glede prido ivanja ozemlja pet na inov > cesija; prirast; mirna ok#pacija; zastaranje in priposestvovanje <v praksi redko3 )esija: Lnaj olj pogost na inN je odstop ozemlja Lcesija mora iti "akti na do odstopa mora priti; v $, je stvarnopravni posel <ne konsenz#alni kot v civilnem prav#3 Lje miren prenos s#verenosti dela ozemlja na dr#go dravo Lgre za posel med dvema o stoje ima dravama Lne gre za originaren na in prido itve dravnega ozemlja; zato na eli nemo pl#s i#ris trans"ere potest in res transit c#m onere s#o <izjema vojaki! sl# nosti ni dolna prevzeti nova drava3 Lprimer cesije v praksi > o Ao#isiana p#rc!ase 1rnacija cedira Z&' svoje ozemlje v Severni 'meriki za 12 milijonov dolarjev <leto 1/0-3 o )dstop 'ljaske leta 1/57 (#sija cedira Z&' 'ljasko za 7;2 mio dolarjev o $irovna pogod a z Italijo <10773 Italija cedira *#goslaviji ozemlje slovenske ,rimorske; Istre; nekateri! dalmatinski! otokov in mest ter (ekeN pravne posledice nasledstva in 10. len L8ot podlaga za cesijo je la!ko t#di ple iscitN v primer# 8orokega ple iscita ni ilo cesije > ker je ena drava razpadla; dr#ga je na novo nastala L$ednarodni ple iscit pre ivalstvo z izrekanjem se odlo a o tem kateri dravi o pripadlo ozemlje na kateri se izvede ple iscit Dru;i pri9eri: L,rirast > pove anje dravnega ozemlja zaradi naravni! pojavov ali lovekovi! dejavnosti in je )(I@IN'(%N na in prido ivanja ozemlja. ,rimer > nastanek otoka o otok# Ivo *ima v teritorialnem morj# *aponske <10/53; Nizozemska izs#evanje L$irna ok#pacija> res n#lli#s e o ravnavana pri enostranski! pravni! posli! kot mean posel <e"ektivnost3 LZastaranje in priposestvovanje > ne gre za terro n#lli#s kot pri ok#paciji. ,riposestvovanje z naslova s#verena <I?*; Nami ija/=ocvana 10/2 spor glede re nega otoka3 L,repoved #pora e sile ali gronje s silo zaradi prepovedi ne more iti na in prido itve ozemlja Me:naro:ne reke: L9#di konvencionalne reke. So pose na kategorija rek; ki so za neko sk#pino dr av izjemno povezane. Nji!ova zna ilnost je; da te ejo skozi ve drav in so povezane z morjem LIdeja o svo odi plov e na plovni! reka!; ki te ejo skozi ve drav in se izlivajo v morje mednarodni! rek &#najski kokgres 1/12 L&r#tvo narodov in 1021 =arcelonska konvencija s prilogo Stat#t o mednarodni! reka!. Na ela > na elo svo ode plov e in enakost poloaja ladij vse! drav pogod enic[ ,ose en pogod eni stat#s plovni! rek > L(en > 1. pogod ena #reditev 1/-1 in #stanovitev (enske komisije <re ne komisije so ile prototipi med. organizacij; ki nastanejo ele v 20. stoletj#3N nadaljnje #reditve $ann!eimska konvencija 1/5/; +ersajski mir 1010; Stras o#rg 105L&onava > ,arika mirovna pogod a 1/25 <konec krimske vojne3 > svo oda plov e za vse dr ave; spodnji tok &onave pod nadzorom &onavske komisijeN po dr#gi svetovni vojni reim plov e po &onavi #rejen na novoN $irovna pogod a z =olgarijo; $ad arsko in (om#nijo; nato pa z =eograjsko konvencijo 107/; ki e velja. ,otrditev na ela plov e za ladje vse! drav <miljena je trgovska

Stran 0,+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

plov a3; prepoved diskriminacije glede pristaniki! in dr#gi! taks ter pogojev trgovske plov e. Nad doma imi pristani i ima izklj# no pristojnost doma a ladja. Nova organizacija &onavske komisije; ki jo sestavljajo le o rene drave; sede =#dimpetaN &onavska komisija v as# !ladne vojne. &r#gi primeri > L10/5 Nem ija kon a gradnjo kanala (en-$ajna-&onava; ki povez#je te tri plovne poti; v celoti je na nemkem ozemlj# in nima mednarodnega reima L,lov a na reki Sv. Aovrenca dvostranska pogod a med Z&' in 8anado <10203 L(eka $ekong; ,ariz 1027 <1rancija izg# i kolonije na indonezijskem polotok#3 LNiger; reim iz 105L(eka Aa ,lata med :r#gvajem in 'rgentino; dvostranska pogod a iz katere ni razvidno kje se za ne morje in kon a reka &r#gi na ini gospodarjenja > LSlovenija in mejni vodotoki pre eri v knjigi; ker te la!ko vpraa L)kvirni sporaz#m o Savskem azen# in ,rotokol o reim# plov e; podpisan v 8ranjski gori 2002; pogod enice =iC; Crvaka; Slo; Sr ija in !@. L)ZN 1007 8onvencija o prav# neplovni! #pora mednarodni! vodni! tokov <vodotokov3 > je #niverzalna. Na elo raz#mne in pravi ne #pora e vodotoka in iz njega izpeljana na ela sodelovanja o reni! drav <dolnost posvetovanja; o ve anja3N 1ilozo"ija cel vodotok je do izliva neko sk#pno naravno ogastvo; ki ni neomejeno; kjer morajo trajnostni razvoj spotovati vse o re ne drave.

*rani prostor Dnas8e:nji objekt 9pE: L(eim; zra na plov a > teorija akcesornosti e imate del dravnega ozemlja; tem# pripada t#di zra ni prostor L,arika konvencija o #reditvi zra ne plov e 1010 > na elo polne in izklj# ne s#verenosti drave nad zra nim prostorom nad njenim dravnim o mo jem L!ikaka konvencija o civilnem letalstv# iz leta 1077; temelj za #reditev po 2. sv. vojni; ki ima zna aj o i ajnega mednarodnega prava. *e e danes temelj za #reditev civilne zra ne plov e. *e !krati konstit#tivni element <#stanovitveni akt3 za I?') <medvladna med. organizacija; $ontreal3. L:reditev po !ikaki konvenciji > sklenjena za potre e civilnega letalstva; dravna letala <to so vojaka; policijska; carinska[3 morajo imeti za prelet in pristanek pred!odno dovoljenje; ki temelji na pose nem sporaz#m# ali je dano za vsak posami en primer. 8onvencija je za civilna letalaN na eloma #veljavlja potrditev polne dravne s#verenosti v zra nem prostor#. Aetala na redni! linija! preletajo dravno ozemlje in pristajajo na njem samo z dovoljenjem drave in v sklad# z njim. pojem letala <in posredno zra nega prostora3 L,omen registracije letala in dok#menti; s katerimi mora iti opremljeno letalo na mednarodni zra ni plov i L&va dodatna sporaz#ma k !8 1077 in vrsta dvostranski! sporaz#mov med dr avami LSporaz#m o mednarodnem zra nem tranzit# <sporaz#m dve! svo o in3 LSporaz#m peti! svo o in L8ritve s#verenosti drave v zra nem prostor# zaradi neavtoriziranega preleta t#ji! letal <civilni! ali vojaki!3 in o do je !ladne vojne LSestrelitev korejskega potnikega letala z 270 potniki in 20 lansko posadko nad ozemljem SZ 10/> dopolnitev !ikake konvencije s lenom -a is; ki nalaga pogod enim strankam o veznost; da se vzdrijo #pora e oroja zoper civilna letala v let# L1055 vstop in sestrelitev nad 8# o letala; registriranega v Z&' in o sod a s strani +S ZN. !len -a is !8 potrjen kot odraz o i ajnega mp LNovi pro lemi #pora a civilnega letala v let# za teroristi ne namene <11.0.20013 8azniva dejanja na letali! 1rada spra!uje na izpitu2 " L9okijska konvencija 105- v primer# kaznivega dejanja na letal# kanalizira odgovornost in #krepanje na letal# med letom na poveljnike letal in #reja nadaljevanje leta potnikom ter posadki ter vrnitev letala zakonitem# lastnik#. Ge ne #veljavlja nekateri! noveji! na el. LCaaka konvencija o zatiranj# #gra itve letal <10703N opredelj#je #gra itev letala in za!teva od pogod enic; da jo opredelijo kot !#do kaznivo dejanje <da se pogod enici onemogo i; da z neko agatelno o sod o krije teroriste3 ali kot politi no kaznivo dejanje <ni monosti izro itve L+ primer# #gra itve imajo kazensko pristojnost > drava registracije letalaN drava; kjer je letalo pristalo in drava; kamor so se zatekli #gra itelji. Izro itev ni predpisana; temve je dolo eno; da se kaznivo dejanje #gra itve teje za primerno za izro anje v sklad# s pogod ami o izro anj#; ki veljajo med pogod enicami. +klj# eno je e na elo > a#t i#dicare a#t dedere ali soditi ali izro iti. &rava mora nekaj storiti.

Stran 0,2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L$ontrealska konvencija o zatiranj# protipravni! dejanj proti varnosti civilni! letal <10713N vnos razstreliva in pd . ter opredelitev letala v let# <od tren#tka; ko so zaprta vrata letala in je letalo te!ni no pripravljeno na vzlet3. ) veznost opredelitve 8& v nacionalni zakonodaji kot !#do kaznivo dejanje. L$ontrealski protokol o 8& L,rimer Aocker ie <v knjigi3 > vklj# itev v zatiranje zra nega terorizma +S ZN; razstrelitev leta 10// letala ,anam 10- v let# nad Aocker ijem <Gkotska3. &okazi za #temljen s#m; da sta za to dejanje odgovorna 2 li ijska dravljana; javna #sl# enca Ai ije. Z&' in :8 za!tevata nj#no izro itev. L8lj# odlo itvi $eddravnega sodi a > resol#cije +S vse #jejo o veznosti po :A; ki prevladajo nad mednarodnimi pogod ami LZa izvajanje $ontrealske konvencije ter za #speno prizadevanje zoper mednarodni terorizem je potre na #pora a ve instr#mentov mednarodnega sodelovanja; vklj# no z +S ZN $orje> L,rekriva 70c zemeljske povrine; je najve je o mo je na planet# Zemlja LSpada med najstareja in ena izmed naj olj intenzivna #rejanja prostora v mpN razlogi> ekonomski <izkori anje morski! ogastev3; kom#nikacijski <plov a3; politi ni; strateki LZgodovinsko prevlada Gpanije <'tlantik3 in ,ort#galske <,aci"ik3 na temelj# 2 #l pape a 'leksandra +I. LC#go @roti#s 1000; $are Ai er#m; prvi postavi tezo; da si la!ko o alna dr ava lasti le ozek del morja o o ali; vse dr#go pa je odprto morje Poje9 in ra@voj prava 9orja: L+e izrazov; naj olji in naj olj sodo en je pravo morjaN konvencija pa vse #je izraz pomorsko mednarodno pravo ta izraz je stareji; naj i il e vedno edini #raden; a se vedno olj #veljavlja izraz pravo morja <ang. AaV o" t!e sea3 L10. in prva polovica 20. stoletja > o lik#jejo se prio alna o mo ja <ve o razvoj# v knjigi3 $o:i6ika7ija p9p: L&r#tvo narodov 10-0 prvi <ne#speen3 posk#s kodi"ikacije; ne#speen predvsem zaradi nestrinjanja glede irine teritorialnega morja; predlagane so ile - milje <danes je 12 milj3 LZdr#eni narodi > - kodi"ikacijske kon"erence o :N?A)S I <:N con"erence on t!e laV o" t!e sea3 "eneva 102/; ile sprejete 7 konvencije > "enevska konvencija o terotoialnem morj# in o alnem pas#; "8 o odprtem morj#; "8 o epikontinentalnem pas# in "8 o ri olov# in o!ranitvi ivi! naravni! ogastev odprtega morja <ta je e o soletna3 o :N?A)S II "eneva 1050; rez rez#ltatov; pro lem je irina 9$ o :N?A)S III "eneva 107--/2; razlog je nastanek novi! drav in pritisk drav *#ne 'merike. 8onvencija ZN o pomorskem mednarodnem prav# je ila podpisana -0.7.10/2 v $ontego =aE# na *amajki; o sega -20 lenov in 0 prilog. Znaten del <pasovi pod dravno s#verenostjo; j#risdikcijo ali pasovi s#vereni! pravic; sredstva za reevanje sporov; #pora a morja v znanstvene namene; #stanovitev I9A)S' sodno telo[3 je o i ajno mednarodno pravo. 8onvencija je v veljavi od 15.11.1007. + sklop# :nclos III t#di implementacijski sporaz#m za FI poglavje; sprejet 2/.7.1007 <nanaa se na #reditev mednarodne cone morskega dnaN sporaz#m je pomem en; da so se ve je drave odlo ile za podpis konvencije3 in Sporaz#m o prekoconski! stale i!; sprejet 7./.1002 <gre za ri je zaloge; ki pot#jejo iz ene izklj# no ekonomske cone v dr#go izklj# no ekonomsko cono3. o Stanje konvencije o pomorskem mp > -0.11.2010 je 127 pogod enic; Z&' ni med pogod enicami; drave lanice %: so vse pogod enice; pa t#di sama %: je lanica; Slovenija je pogod enica :N?A)S od 1002 <akt o noti"ikaciji nasledstva in rati"ikacija z #red o vlade implementacijskega sporaz#ma za FI poglavje3 ter leta 2005 rati"ikacija Sporaz#ma o prekomorski! stalei!. Po9orski @akonik RS: L*e temeljni pravni predpis za #reditev morski! o mo ij pod o lastjo (S <sprejet 2001; spremem e 2007 in 20053 Pasovi: Notranje morske vode> L&eli morja; ki so v tesni zvezi s kopnim; se imen#jejo notranje morkse vode. Nji!ov pravni polo #aj je izena en s kopnim. L,ojem temeljne rte; od katere merimo irino teritorialnega morja <in dr#gi! pasovN --2. len :N?A)S3 temeljna rta je po navadi ravna. )d temeljne rte merimo nadaljni pas. L,od N$+ spadajo > '3 o mo je med plimo in rto nizke vode <to je povpre je vse! osek v dolo enem asovnem o do j#3N normalna temeljna rta ponavadi te e o nizki vodi.

Stran 0,/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

$orje v pristani i!; ki povez#je naj olj z#naj lee e pristanike zgrajene o jekte < rta; ki te dele povez#je; deli na N$+ in 9$3 ?3 :stja rek &3 Zalivi %3 $orje znotraj sistema temeljni! ravni! rt L8#m#lativni pogoji za Z'AI+ > o ala zaliva pripada eni sami draviN jasno viden zatok; katerega povrina vode je najmanj enaka polkrog#; katerega premer tvori rta; ki zapira zaliv tako; da povez#je v!odni to ki v zaliv <closing line3N razdalja med tema naravnima to kama ne sme iti ve ja od 27 morski! milj o rta; ki zapira v!od v zaliv; je o izpolnjeni! pogoji! temeljna rta; od katere merimo irino teritorialnega morja o izjema od te! pogojev so STzgodovinski zaliviTT > to so zalivi; ki po geogra"ski! kriteriji! ne odgovarjajo de"iniciji <po navadi so ve ji od 27 milj3; vendar imajo poloaj N$+ zaradi zgodovinski! razlogov; zaradi dolgotrajnega; e"ektivnega izvrevanja o lasti v zaliv#; ki m# dr#ge drave niso nasprotovale. ,rimeri > (iki zaliv <Aatvija3; zaliv @a es <9#nizija3; C#dsonov zaliv <8anada3; 1onseca <Cond#ras; %l Salvasor; Nikaragva3. Sporen > zaliv Sirta <Ai ija3 Ai ija ga je sama razglasila za zgodovinski zaliv; dr#ga e te zaliv ni polkroen3 Morje 9e: otoki in oba8o a8i @notraj ra@8enjene oba8e : L7. len :N?A)S e se o ala zajeda glo oko v kopno ali e pred njo lei veriga otokov vzdol o ale in v njeni liini; se #pora i metoda ravni! temeljni! rt; s katero se dolo i temeljna rta; od katere se meri irina 9$ > to je o jektivni kriterij LS# jektivni kriterij med kopnim in o mo jem pod N$+ mora o stajat e zadostna tesna povezava med njimi L&olo itev ravni! temeljni! rt se ne sme preve oddaljiti od splone smeri o ale L,ri deltasti! zalivi! se #pora i samo o jektivni kriterij LSpor o ri olovni pristojnosti <:8 v. Norveka; I?* 10213 L,rimer > sistem ravni! temeljni! rt na *adranski o ali <od otokov pod &# rovnikom do Novega @rada3 L8daj je tre a o!raniti v N$+ po 7. len# nekodljiv pre!od Ar>ipe8a?ke vo:e: L+ode; ki leijo znotraj ar!ipelaga; pod s#verenostjo ar!ipelake drave L'r!ipelaka drava drava; ki je sestavljena iz enega ali ve ar!ipelagov in la!ko vklj# #je t#di dr#ge otoke L,rimeri > na :nclos III so sk#pino ar!ipelaki! drav sestavljale > 1idi; Indonezija; $avricij#s in 1ilipiniN med nje pa sodijo e =a!ami; Sejeli; +an#at#; 8iri ati; $aldivi; $aralovi otoki; Salomonovi otoki L'r!ipelake temeljne rte ravne ar!ipelake temeljne rte; ki povez#jejo naj olj z#nanje to ke naj olj z#nanji! otokov in s#!i! eri ar!ipelaga; v katere so vklj# eni glavni otokiN razmerje med morjem in kopnim mora iti med 1>1 in 0>1 len 77 :nclos3 L'r!ipelake rte ne smejo prekora iti irine 100 morski! milj z izjemo -c vse! ar!ipelaki! temeljni! rt; ki la!ko merijo med 100 122 miljami L(eim v ar!ipelaki! voda! in dr#gi pasovi L,re!od skozi ar!ipelake vode > nekodljiv pre!od in pre!od/prelet po plovni! pote! <te dolo i ar!ipelaka dravaN 2-. len :nclos3 %eritoria8no 9orje: L!len 2/1 > 8onvencija in s#verenost drave nad teritorialnem morj# <9$3 L!len 2/- > s#verenost nad 9$ se izvaja v sklad# s 8onvencijo in dr#gimi pravili mednarodnega prava L(azlika med N$+ in 9$ > mednarodno pravo #reja reim teritorialnega morja za s#verene drave; vsaka o alna drava mora dop#stit nekodljiv pre!od skozi 9$ L!len - irina 9$ je najve 12 morski! milj; merjeno od temeljne rte; od katere merimo irino 9$ L&olo itev z#nanje meje 9$ rta; pri kateri je vsaka to ka za irino 9$ enako oddaljena od naj lije 9! LZ#nanja meja 9$ je dravna meja na morj# L,oloaj otokov <121. len :N?A)S3 L1-. len pomorskega zakonika (S > de"inicijaN teritorialno morje (S je o mo je; ki se razteza od temeljne rte; dolo ene z mednarodnim pravom Ne?ko:8jiv pre>o:: L,ravila; ki se nanaajo na vse ladje

=3

Stran 0,! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LAadje vse! drav; odisi o alni! ali rez morske o ale; #ivajo nekodljiv pre!od skozi 9$ <17. len :N?A)S3 L,omen pre!oda <1/. len3 pre!od skozi 9$; vpl#tje v N$+ ali izpl#tje iz nji! LZa mednarodni promet v SA) so - l#ke <,iran; Izola; 8oper3 L,re!od mora iti neprekinjen in pospeenN #stavljanje in sidranje na eloma ni dovoljen; vendar la!ko zaradi razlogov redne plov e; vije sile ali stiske ter pomo i L,omen nekodljivega pre!oda <10. len3 > o ,re!od je nekodljiv; e ne posega v red; mir ali varnost o alne dr ave; opraviti ga je tre a v sklad# s konvencijo in pravili mednarodnega prava. o ,rimeroma je nateti! 12 dejavnosti; po kateri! je pre!od kodljiv <#pora a oro ja ali vojake dejavnostiN dejavnosti; ki krijo kom#nikacijske; migracijske; "inan ne predpiseN dejavnosti; ki krijo ra o morja ri olov3. o Znanstveno raziskovanje; ri olov; varstvo pred onesnaevanjem je prepovedano <potre no je prido iti poo lastilo o alne drave3 o ) alna drava la!ko sprejme nacionalni zakon o nekodljivi! pre!odi! o ,odmornice morajo pl#t po povrini in morajo imeti izo eeno dravno zastavo P8ovne poti in s>e9e 8oene p8ovbe: L,omorske plovne poti > zlasti namenjene tankerjem; ladjam na jedrski pogon in ladjam; ki prevaajo jedrske in zelo nevarne snovi LZa zgoraj omenjene ladje je potre na o sena dok#mentacija in spotovanje previdnostni! #krepov <2-. len3 LS!eme lo ene plov e na nek na in morske avtoceste > en koridor za vstop in dr#g koridor za izstopN s!ema lo ene plov e t#di v Severnem *adran# <za vstop v 8oper; 9rst; $on"alcone3; ki v glavnem velja za trgovske ladje <oz. za ladje; ki namenjene plov i; velja t#di za rekreativne; ne pa za ri ike3 L) veznosti in pravice o alne drave <27.;22. len3 na elo nediskriminacijeU &rava la!ko dolo i in ozna i o mo ja; kjer ni dovoljen pre!od L) alna drava praviloma ne sme po irati dajatev za nekodljiv pre!d <25. len3 L9emeljne pravice do mednarodnega prometa N pravica plov e N pravica do nekodljivega pre!oda <npr. e na izpit# vpraanje temeljne pravice do med. prometa3 %uje tr;ovske 8a:je v %M: LAadje lo imo na trgovske; vojake in dravne ladje <veljajo razli ni predpisi za vrste3 LSplono pravilo > 8o ladja izvr#je nekodljiv pre!od; drava naj ne i izvrevala kazenske j#risdikcije na t#ji ladji; razen v dolo eni! primeri! L) alna drava ne sme na t#ji ladji; ki plove skozi njeno 9$; sprejeti no enega #krepa ali prijeti kako ose o; e gre za kaznivo dejanje; ki je ilo storjeno preden je ladja zapl#la v 9$ in je njen namen zgolj nekodljiv pre!od L?ivilna j#risdikcija nad t#jo ladjo <2/. len3 o alna drava naj ne i izvrevala civilne j#risdikcije; razen spet v dolo eni! primeri! Voja?ke in :ravne 8a:jeH ki se uprab8jajo v ne;ospo:arske na9ene: LIm#niteta te! ladij po mednarodnem prav# <-2. len3; so izvzete iz j#risdikcije o alni! dr av L!e vojaka ladja ne spot#je predpisov o alne dr ave <-0. len3; la!ko drava opozori in pozove ladjo; da ravna v sklad# s predpisi; e ladja e vedno ne ravna tako; la!ko na drava za!teva takojnje izpl#tje ladje Ra@9ejitev %M: L12. len :N?A)S LNaj olje in najlaje; e dravi sprejmeta sporaz#m o razmejitvi 9$; dr#ga e pa velja ta dolo a L!e leita o ali dve! drav dr#ga proti dr#gi <preliv3 ali e mejita dr#ga z dr#go <zaliv3; ni rez nasprotnega sporaz#ma med njima; no ena #pravi ena raziriti svojega 9$ proti dr#gi prek srednje rte; katere vsaka to ka je enako oddaljena od naj liji! to k temeljni! rt L9a dolo a se ne #pora lja; e je zaradi zgodovinskega naslova ali dr#gi! pose ni! okoli in <ekonomske; naravne; ri olov[3 tre a razmejiti 9$ o e! dr av dr#ga e kot odrejajo te dolo e L)zna itev razmejitve na pomorski! karta! *unanji pas: L8onvencijska #reditev <--. len3 > pas j#risdikcijski! pravic; kjer o alna drava la!ko izvr#je nadzor za prepre evanje njeni! carinski!; "iskalni!; vselitveni! in znanstveni! predpisov na njenem ozemlj# ali 9$ L8azn#je kritev te! predpisov; storjeni! na njenem ozemlj# ali njenem 9$ LZ#nanji pas mora drava razglasit in sprejet #strezno zakonodajo LNajve ja dop#stna irina je 27 morski! milj; merjeno od temeljne rte; od katere merimo irino 9$ <--/2 lenN e"ektivno z#nanji pas najve 12 milj; ker je 9$ ponavadi 12 milj3

Stran 0,5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LAa!ko #veljavlja carinske; "iskalne; vselitvene in zdravstvene predpise v z#nanjem pas# <izvr#je nadzor nad temi predpisi3 L'r!eoloki in zgodovinski predmeti; najdeni v morj#N -0-. len 8onvencijeN drava la!ko nadzor#je t#di protipravni promet z ar!eolokimi predmeti I@k8juna ekono9ska 7ona: L,ro lem ri olova po "enevski kodi"ikaciji in varstva morskega okolja LI%? pas s#vereni! pravic in j#risdikcije s#i generis; ki jo mora o alna dr ava proglasiti pomen +. dela konvencije LNajve ja dop#stna irina I%? > 200 morski! milj; merjeno od temeljne rte; od katere merimo irino 9$ <e"ektiven reim I%Z irina 9$; najpogosteje 1// morski! milj L) alna drava ima v I%? s#verene pravice do raziskovanja; izkori anja ter varstva in gospodarjenja z ivimi in neivimi ogastvi morja; morskega dna in podzemlja nimajo pravic nad morjem <25/1a len3N drava nima s#verenosti nad tem o mo jem; ampak le s#verene pravice na dolo enem podro j#N L2 kategoriji ivi! ogastev > o "iva ogastva v morj# ri je ogastvoN pose en reim; s#verene pravice rez omejitev; a imajo drave nekatere o veznosti o )rganizmi na morskem dn# koljke; raki; alge > s#verene pravice rez omejitev L+se s#verene pravice rez omejitev nad neivim ogastvom <na"ta; plin[3

L(i e in dr#ga iva ogastva v ste r# vode N o alna drava mora dolo it optimalni #lov v I%? <51. lenN ne premalo in ne preve 3 in dolo it svoje zmonosti glede #lova <52. len3; preseek mora pon#dit dr#gim dravam na temelj# med. pogod e in praviloma odpla noN ) alna drava mora #potevati dolo ene omejitve v korist drav; ki so izkori ale ta ogastva pred I%? <52. len3 pa t#di v korist drav rez morske o ale <50. len3 in geogra"sko prikrajani! drav <70. len3 to so drave;ki sicer imajo o alo; a imajo malo o ale; ali leijo v zaprtem ali polzaprtem morj#; nimajo monosti imeti I%? v polnem o seg#; v to kategorijo spada t#di Slovenija. L) alna drava ima v I%? j#risdikcijo <25/1 len3 glede > o ,ostavitve #metni! otokov; instalacij in naprav o Znanstveno raziskovanje o +arstvo okolja pred onesnaevanjem L9retjim dravam v I%? ostane kom#nikacijska svo oda odprtega morja <plov a; prelet; polaganje podmorski! ka lov in cevovodovN 2/. len3 L(azmejitev I%? med dvema sosednjima ali nasproti si le e ima dravama <77. len3 N razmejitvena dolo a > cilj je; da se dosee pravi na reitev Epikontinenta8ni pas: LNastal zaradi ekonomskega interesa; predvsem za rpanje na"te in zemeljskega plina v prio alnem del# morja z#naj 9$N gre za morsko dno in podzemlje L"enevska konvencija o epikontinentalnem pas# <102/3 N za epi. pas je relevanten del morja kontinentalna polica <za ne se o o ali; je del kopnega; ki se potopi v morje3N @re za podaljanje kopnega pod morjem <ker se dri kopnega ima drava t#di na potopljenem del# kopnega s#verene praviceN pravno se epi. pas za ne z#naj 9$N &rava ima s#verene pravice za vsa neiva in nekaj ivega ogastva <sedentne vrste; kar je na dn#3. ,ovpre na glo ina je 200m; povpre na irina je 72 km od o ale. %pi. pas je s# s#miran v I%? <t#di v praksi je ilo tako3N po "enevski k. je istveno manji kot kasneje po *amajki L*'$'*G8' 8)N+%N?I*' > epi. pas je odvisen od naravni! geoloki! pogojev; je naravni podaljek kopnegaN kontinentalni ro je podaljek kopnega; do tega ro a je geoloka sestava dna ista kot na kopnem. &rava je #pravi ena do epi. pas#; e je kontinentalni ro izven 200 morski! milj <toliko je velika I%?3. 5. poglavje *amajke konvencije je o epi.pas#. o 8ontinentalni ro o sega kontinetnalno vznoje; kont. Strmino in kont. ,olico <je celota; podaljek kopnega3. o Z:N'N*' $%*' epi. pas# > 75/+ lenN -20 milj od temeljne rte; od katere merimo irino 9$ ali 100 milj od glo ine 2200m o ,ravice > iste kot v "8; s#verene pravice do neivi! in ivi! <sedentarne vrste; na morskem dn# koljke; raki3 naravni! ogastev in znanstveno raziskovanje o 9retje drave imajo svo odo odprtega morja plov e; ri olova; prelete in polaganja ka lov in cevovodov o (azmejitev ep. pas# med 2 sosednjima ali nasproti si lee ima dravama o :nilateralna razmejitev t#di e ni dr#ge drave; veljajo pravila velikosti ep. pas#; ep. pas ne sme posegat v glo okomorsko dnoN drava nima diskrecije pri dolo anj# z#nanje meje ep. pas#; *amajka k. je #stanovila pose en organ za te namene

Stran 0+1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

O:prto 9orje: L+si deli morja; ki niso vklj# eni v I%?; 9$ ali N$+ neke drave ali v ar!ipelake vode; ar!ipelake drave </5. len3 LNajstareje internacionalizirano o mo je na Zemlji <2/- vsega morja3 LS+)=)&' $)(*' </7. len3 > gre vsem dravam ne glede na to ali imajo morsko o alo ali ne > o Svo oda plov e o Svo oda preletanja o Svo oda polaganja ka lov in cevovodov o Svo oda postavljanja #metni! otokov in dr#gi! naprav o Svo oda ri olova o Svo oda znanstvenega raziskovanja L&rave rez morske o ale > pravica do tranzita ez ozemlje drav z morsko o alo Svobo:a p8ovbe: L,ravilo zastave ladje > ladijski register in na elo pristne zveze <ladja na odprtem morj# mora #pora ljati zastavo dolo ene drave; med zastavo in ladjo mora o stajati pristna zveza3N posledica tega pravila > trgovsko ladjo la!ko na odprtem morj# nadzor#je le vojna ladja iste dr avne pristojnosti <vojne ladje pa imajo im#niteto t#di na )$3 LIzjeme od nadzora po zastavi ladje > #temeljen s#m; da se ladja #kvarja s piratstvom; trgovino s s#nji; nedovoljeno radijsko oddajanje; mednarodno trgovino z mamili; ladja rez dr avne pripadnosti ali e ladja skriva dravno pripadnost pred vojno ladje iste dravne pripadnosti; ki !o e opraviti pregled L,iratstvo vsako dejanje ropanja;plenjenja ali zadrevanja ose v zase ne namene; namen mora iti prido itev premoenjske koristi <in ne zaradi politi ni! razlogov3N pri piratstv# gre za zase no ladjo ali zrakoplovN mora iti ladja na odprtem morj#N je najstareji mednarodni delikt <a ne gre za vojno !#dodelstvo3. +saka drava la!ko preganja piratsko ladjo; vsaka drava la!ko tako ladjo pregleda; e je s#m; odpelje jo la!ko v svoje pristani e in ji sodi. )d piratstva je potre no lo iti #gra itev ladje v politi ne namene kot dejanje mednarodnega terorizma <primer 'cR#illa Aa#ro3; v tem primer# je politi ni cilj. L,ose na konvencija o #gra itvi ladij <10/53 in o teroristi ni! napadi! na na"tne plo adi Osta8e svobo:e OM: L(i olov <danes relativno malo; ker je najve ri ji! zalog v I%?3N za ita po regionalni! morji! in po dolo eni! ri ji! oz. dr#gi! morski! vrsta! <za iteni so morski sesalci > za kite je ila #stanovljena pose na komisija za kite pose no telo; sestavljeno iz d pogod enic3 L+arstvo odprtega morja pred onesnaevanjem Me:naro:na 7ona 9orske;a :na <naslednji o jekt; internacionaliziran o jekt3> L$orsko in oceansko dno z#naj nacionalne j#risdikcije <z#naj ep. pas#3; ta del je internacionaliziran po *amajki konvenciji LNa dn# naj i se na!ajale r#de; v o liki r#dni! gomoljev; ki naj i vse ovali mangan; ko alt; aker in nikeljN ekonomski pomen; ampak i ili zelo visoki stroki za ekstrakcijo r#d iz m. dna; zato zaenkrat e ni prilo do kori enja r#d L$ednarodna cona in njena naravna ogastva so razglasili za sk#pno dedi ino lovetva L$ednarodna o last za morsko dno <IS='3; sede na *amajki; je mednarodna organizacija; sestavljena iz drav pogod enic *amajke k. LImplementacijski sporaz#m revidira 11. poglavje *amajke k. <ki se ti e morskega dna3; visoko razvite drave pred sprejetjem tega sporaz#ma niso !otele pristopiti k *amajki k.; ta sporaz#m je revidiral konvencijo Morska oina : LNaravna plov na pot; ki vodi iz enega dela morja v dr#gega ali povez#je ocean z zaprtim ali polzaprtim morjem L)ine so v teritorialnem morj# <manje od 27 milj3 LSod a I?* o incident# v 8r"skem kanal# 1070 med 'l anijo in Z8 L(eim po "89$Z, 7/ <15/2. len3 > ne#stavljiv nekodljiv pre!od L:N?A)S III in ameriki R#id R#o pro <tranzitni pre!od3 L(eim po :N?A)S konvenciji pomen -. dela konvencije > splona #reditev; ki ne posega v pose ne pogod ene reime L9ranzitni pre!od > njegova veljavnost v oina!; ki povez#jejo en del )$ ali I%? z dr#gim delom )$ ali I%? > normalen na in pre!oda so sprejeli v :nclos; neprekinjen in !itri pre!od; podmornica la!ko pod gladino L'lternativne oine <-//13 > oina med otokom; ki meji na oino in njenim celinskim delom; e je na z#nanji strani otoka plovna pot skozi )$ ali I%? imajo pravico do nekodljivega pre!oda <8r"ska

Stran 0+0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

oina; $esinska oina med Sicilijo in 'peninskim polotokom; oina ,em a med Zanzi arjem in 9anzanijo3 L"epne oine povez#jejo )$ ali I%? s 9$ tretje drave <'ka ski zaliv 9irenska oina; ima sicer pose ni reim; #rejen s 8empdejvidsko pogod o3 LNeoine <-5. len3 oine; ve je od 27 miljN veljajo vse svo ode odprtega morjaN )trantska vrata <iz *adrana v *onsko morje3 L,oti odprtega morja <poti skozi I%?3 skozi oine; namenjene mednarodni plov i Posebni rei9i: L$agellanov pre!od *#g *#ne 'merike <'rgentina in !ile3 L@i raltarska oina L9#rke oine > 8onvencija iz $ontre#Qa <10-53 > =ospor in &ardanele; - sit#acije > a3 ko je 9#r ija v vojni; 3 ko je 9#r ija v mir# in c3 ko 9#r ija ni vojsk#jo a se stranka v vojniN ,od 3 in c3 imajo t#je trgovske ladje polno svo odo pre!oda skozi oineN ,od a3 je prepovedan pre!od trgovski! ladij drave; s katero je 9#r ija v vojniN ,odro no #rejen pre!od t#ji! vojni! ladij <stroji reim3N dolo ena najve ja sk#pna tonaa ladij; ki niso od o reni! drav !rnega morja Me:naro:ni prekopi: L9o so #metne plov ne potiN pomen prekopov ekonomsko pomem ni; zmanj#jejo stroke L$ednarodnopravni poloaj #rejen z mednarodno pogod o LIzjema od na ela; da pogod a velja samo med pogod enimi strankami; to so o jektivni re imi taki so mednarodni prekopi <# ink#jejo za vse drave; ne samo pogod enice3N <<8ornitski prekop ni mednarodni; ker je znotraj ene drave33 LS#eki prekop povez#je Sredozemsko morje z (de im morjem; danes v celoti na o mo j# %giptaN odprt je 1/72; njegov poloaj #rejen v ?arigrajski konvenciji iz 1///N prekop je internacionaliziran in odprt vsem ladjam vse! drav; trgovskim in vojnim ladjam; v as# vojne in mir#; ne glede na zastavo <t#di e i ilo )tomansko cesarstvo v vojni3; mora pa iti 27! razlike med pre!odom ladij; vojsk#jo i! si strani. ,raksa 2. svet. vojne ni v sklad# z na elom; nemkim ladjam niso p#stili pre!odaN vojaki spopadi na =linjem +z!od# <10253 %gipt je nacionaliziral dr# o; ki #pravljala s prekopom; to povzro i takojnji napad na %gipt s strani Z8; Izraela in 1rancije; spopadi vplivali na plovnost S#ekega prekopa. %nostranska izjava %gipta 1027; da o v celoti spotoval ?arigrajsko konvencijo <razen izraelske ladje niso pl#le ez do 8emp &ejvidskega sporaz#ma v 70i! med Izraelom in %giptom3 L,anamski prekop > priznanje ,aname s strani Z&' in pogod a CaE-+anilla o gradnji prekopa; Z&' si pridri pravice do prekopa; #prava prekopa v celoti v roka! Z&'N predsednik Z&' ?arter sklene novo pogod o glede #pravljanja s prekopom; za reim veljata 2 pogod i iz 1077; ki sta nadomestili prejnje; pre!od #pravljanja in gospodarskega o jekta na ,anamo in prisotnost vojaki! sil Z&' do 1000. L8ielski prekop > v celoti na ozemlj# Nem ije in je danes pod njeno s#verenostjo; povez#je Severno morje in =altikN del doktrine ga e vedno teje za mednarodni prekop; ker je njegova #reditev del +ersajske mirovne pogod e

Po8arna ob9oja DArktika in AntarktikaE: '(89I8' LSeverni polN pokriva Severno ledeno morje ali 'rkti ni ocean; gre za zaledenelo morje. L=linja kopna ozemlja sosednje drave so razvile teorijo prila anja; ki ne temelji na na eli! mirne ok#pacije; temve na kontin#iteti ozemelj <(#sija; Z&'; 8anada; &anska; Norveka; Islandija3. 9ako so si arkti ne drave razdelile otoke. Sporna je sektorska teorija <sektorji od ozemlja dr ave proti severnem# pol#3N L,ro lem taljenja arkti nega led#N nekatere drave postavile za!teve za podaljanje epi. pas# pod 'rkti nim o mo jem L+odna masa 'rkti nega oceana je odprto morje; pro lem je pod morjem; vse elijo #veljavljat ep.pas do 200 milj 'N9'(89I8' L@re za zaledenelo kopno; kjer ni ilo mirne ok#pacijeN nekatere drave so postavile za!teve glede sektorjev > 'vstralija; !ile; 'rgentina; Nova Zelandija <geogra"ska liina3 in :8; Z&'; 1rancija; Norveka <teorija odkritja3N sektorji se niso #veljavili; ila so t#di medse ojna prekrivanja

Stran 0+2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L,ogod a o 'ntarktiki <10203; sklenjena za -0 let <se nadalj#je3; s to pogod o so dr ave zamrznile svoje za!tevke; zmenili so se; da ne odo #veljavljali za!tevkov. 8asneje se pridr# ijo e *aponska; =elgija; *'( in dr#ga. Niso se dogovorili za internacionalizirano o mo je <prepoved prila anja3; vendar je sodo en prototip internacionaliziranega o mo ja mp. L:pora a 'ntarktike le v mirolj# ne namene; izmenjava raziskovalcev ter o isk raziskovalni! postajN po 1001 ostane ,ogod a e naprej v veljavi LNi razglaena za sk#pno javno do ro lovetva; ampak ima ve ino zna ilnosti internacionalizirani! o mo ij L,ogod eni reim; privilegiran poloaj prvotni! pogod enicN organ Svet; ki nadzor#je 'ntarktiko L&ograjevanje reima 'ntarktike z dr#gimi pogod ami pogod a za o!ranjanje ivega naravnega ogastva; ,ogod a glede izkori anja r#dni! ogastev

Veso8je: L,rvi internacionaliziran o jekt <prvi moderni; najve ji3 LZa etek dejavnosti <Sp#tnik; 10273 L)dprta razmejitev <le posredno po !ikaki konvenciji 10773 z zra nim prostorom L9emeljna pogod a je ,ogod a o na eli!; ki #rejajo dejavnosti pri raziskovanj# #n izkori anj# vesolja; vklj# #jo $esec in dr#ga ne esna telesa <kratko ,)@)&=' ) +%S)A*:3 pogod a ila sprejeta 1057 LNi "iksne razmejitve med zra nim in nadzra nim prostorom <odprto vpraanje ve teorij; kriterij la!ko viina zra nega prostora predlogi 20 do 100 milj; "#nkcionalna teorija po namen# dejavnosti lo imo zra ne in nadzra ne3 L"e od 1027 stali e; da +esolje ne more iti predmet ok#pacije Na ela > L(aziskovanje in izkori anje v do ro it vsega lovetva LSk#pna dedi ina vsega lovetva <te dikcije ni v pogod i; tam je sk#pno o mo je3 L(aziskovanje in izkori anje $eseca in ne esni! teles je svo odna za vse drave rez diskriminacije L,repoved postavljanja v or ito n#klearnega oroja in oroja za mnoi no #ni evanje <pro lem demilitarizacije vesolja prepoved postavljanja vojaki! az; ne pa poiljanja satelitov3 L+esolje res comm#nis omni#m <sk#pno javno do ro3 in res eQtra commerci#m LNadgradnja > o 1070 Sporaz#m o $esec# in dr#gi! ne eki! telesi!N t# e #pora ljen pojem sk#pna dedi ina lovetva o 1072 8onvencija o odkodninski odgovornosti zaradi kode; ki jo povzro ijo vesoljski o jekti <a sol#tna odgovornost drav o jektivna od. odg; lia ilitE in ne responsi ilitE3 o 105/ Sporaz#m o reevanj# astronavtov; vrnitvi astronavtov in vrnitvi predmetov; poslani! v vesolje o 1077 8onvencija o registraciji vesoljski! o jektov

Stran 0+& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

3omentar "I45 v 6aagu smo na vaja bolj podrobno obdelali, tako da se u i iz vaj) (a izpit " sredstva za re!evanje sporov " diplomatska 1tak izraz v knjigi, v skripti je politi na, bolj prav diplomatska2 in pravna) Treba je poznat primere iz vaj, na splo!no)

I3. MIRNO RE4EVANJE SPOROV

0. Sp8o?no
Stalno meddr6avno sodi4e je v eni prvi! pravd <10273 opredelilo mednarodni spor kot Inestrinjanje o pravni! ali dejanski! vpraanji! ali pa kon"likt pravni! pogledov ali interesov med strankamiJ. Sodo no mednarodno pravo prepoved#je #pora o sile kot sredstvo za reevanje sporov in vse #je komplementarno o veznost; in sicer na4elo mirnega reevanja sporov. &r6ave in dr#gi s# jekti mednarodnega prava imajo na voljo iz iro sredstev. :stanovna listina ZN dolo4a <v -. odstavk# 2. 4lena17/3; da morajo vse dr6ave 4lanice reevati svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi in na tak na4in; da ne ogro6ajo mednarodnega mir# in varnosti ter pravi4nosti. :stanovna listina je <v --. 4len#1703 t#di razjasnila; katera sredstva naj dr6ave #pora ijo pri reevanj# spora; I[katerega nadaljevanje i #tegnilo ogro6ati o!ranitev mednarodnega mir# in varnostiJ. 9ak spor naj se re#je Is pogajanji; z anketo; s posredovanjem; s spravo; z razsodnitvom; s sodno reitvijo; z o ra4anjem na regionalne dogovore ali pa z dr#gimi sredstvi po nji!ovi lastni iz iriJ. Svo oda iz ire sredstva za mirno reevanje sporov ima nekaj pomem ni! pravni! posledic. Najprej; o veznost mirnega reevanja sporov za!teva dolo4eno ravnanje <reevanje spora3; ne pa rez#ltata <reitve3. &r#ga posledica pa je v opozoril# na potre o po skr nem razmislek# o tem; katero sredstvo #pora iti. + doktrini in praksi je znano razlikovanje na pravne in politi4ne spore. ,rvi naj i vse ovali nasprot#jo4e si za!tevke; ki ji! je mogo4e pravno opredeliti in so takne narave; da narek#jejo #pora o enega od pravni! sredstev> ar itra6o ali $eddr6avno sodi4e. &r#gi pa vse #jejo politi4ne za!tevke ali pa so tako politi4no o 4#tljivi; da morajo stranke
+si 4lani naj re#jejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi na tak na4in; da se mednarodni mir in varnost in pa pravi4nost ne spravijo v nevarnost. 170 Stranke v vsakem spor#; katerega nadaljevanje i #tegnilo ogro6ati o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti; si morajo predvsem prizadevati; da se spor rei s pogajanjem; z anketo; s posredovanje; s spravo; z razsodnitvom; s sodno reitvijo; z o ra4anjem na regionalne #stanove ali regionalne dogovore; ali pa z dr#gimi mirnimi sredstvi po nji!ovi lastni iz iri. +arnostni svet o v primer#; kadar se m# o to zdelo potre no; pozval stranke; naj re#jejo svoj spor s takimi sredstvi.
17/

Stran 0+, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

zagotoviti poln nadzor nad reevanjem in zato spora ne morejo poveriti organ#; ki o njem odlo4a na podlagi prava. 9retja pravna posledica na4ela o svo odni iz iri sredstev za mirno reevanje sporov je to; da spod #ja razvoj novi! metod.

2. Dip8o9atska sre:stva @a re?evanje 9e:naro:ni> sporov

aE Po;ajanja
,omem na zna4ilnost pogajanj je v tem; da so tako ali dr#ga4e sestavina vse! dr#gi! metod reevanje sporov. ,ogajanja so po svoji naravi aktivno sredstvo; ki je povsem v roka! strank v spor# in je primerno za podro no pojasnjevanje stali4. :spe! pogajanj je praviloma odvisen od #ravnote6enosti rez#ltatov. 9i za!tevajo kompromis; ki pogosto izrazi relativno mo4 vsake od strank v pogajanji!. ,rav tako pomem no pa je; da je rez#ltat pogajanj raz#mno #ravnote6en; kar pomeni; da mora iti reitev takna; da dolgoro4no zadovolj#je interese strank v spor#.

bE Dobre us8u;e
&o re #sl#ge so metoda; ki vklj#4#jejo vlogo tretjega; tj. dr6ave; mednarodne organizacije; #glednega posameznika; sk#pine ali pa kom inacijo ve4 tretji!. =istveno za do re #sl#ge je; da nji!ovi pon#dniki ne dajejo predlogov za reitev spora; ampak vplivajo na stranke v spor#; da sprejmejo pogajanja ali pa da splo! za4nejo kom#nikacijo. 9emeljnega pomena za #spe! do ri! #sl#g sta nepristranskost in avtoriteta tistega; ki pon#di in opravlja do re #sl#ge. Iz zgodovine je znan primer do ri! #sl#g dejavnosti predsednika Z&' (oosevelta; ki je l. 1002 s spretno kom#nikacijo pripravil (#sijo in *aponsko; da sta se po konc# vojne sporaz#meli o mirovni! pogajanji! in sklenili mirovni sporaz#m. &o re #sl#ge so sestavni del "#nkcij generalnega sekretarja )ZN; ki v svoji! poro4ili! in izjava! ve4krat opozori; da so razli4nim strankam v spor# na voljo njegove do re #sl#ge.

7E Posre:ovanje
,osrednik mora imeti dovolj 4vrst mandat strank v spor#; ki m# omogo4a poseganje v vse ino spora in pon#janje predlogov za reitev. ,osrednik daje predloge in svet#je strankam; odlo4itve o reitvi spora pa so nji!ove. Zna4ilen primer posredovanja je ila dejavnost (ic!arda Col rooka; ki je v imen# Z&' pripravil pogajanja in predlagal reitve; o kateri! so se Z( *#goslavija; =osna in Cercegovina ter Crvaka sporaz#mele na pogajanji! o mir# v =osni in Cercegovini l. 1002. (ez#ltat te! pogajanj je il mirovni sporaz#m; dose6en v &aEton# <)!io3 in podpisan v ,ariz# decem ra 1002. + okvir# )ZN se praksa posredovanja pogosto #pora lja.

<E Anketa Du;otav8janje :ejstevE

+loga tretjega je v primer# ankete jasno dolo4ena> #gotovi naj dejstva; ki so predmet spora; in na ta; posredni na4in pomaga strankam v spor# najti pot do reitve. 9e odo reevanje sporov nato nadaljevale z metodo; ki jim o naj olj #strezala.

:E Sprava
,roces sprave <konciliacije3 za!teva; da tretji pre#4i dejstva in dr#ge okoli4ine spora; poda poro4ilo in predlaga reitve. ,oro4ilo ni o vez#jo4e.

Stran 0++ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&. ArbitraGa
'r itra6a je postopek; v katerem stranke v spor# iz erejo razsodnike; ki odlo4ijo o spor# na podlagi prava. 'r itra6na odlo4 a je po svojem istv# sod a. &ose6ena je z #pora o prava in je za stranke zavez#jo4a. Sporaz#m o ar itra6i je izraz svo odno izra6ene volje strank in vklj#4#je o veznost izvritve ar itra6ne odlo4 e. + njem se la!ko dolo4i; da o ar itra6a odlo4ala po a straktni pravi4nosti <ex aequo et bono3. A. 1/00 je ilo s Caako konvencijo o mirnem reevanj# sporov #stanovljeno Stalno ar itra6no sodi4e. 9o sodi4e ima nekaj pose ni! zna4ilnosti. Najpomem neja med njimi je; da klj# imen# ni stalna #stanova. &o prekora4itve pristojnosti ar itra6e i prilo; 4e i ar itra6a odlo4ala o vpraanj#; ki ji ni ilo predlo6eno; ali #pora ila pravila; ki ji! po sporaz#m# strank ni pristojna #pora iti.

,. Me::rGavno so:i?<e
aE Sp8o?no
$eddr6avno sodi4e je poglavitni sodni organ ZN. 8orenine $eddr6avnega sodi4a pa segajo v 4as pred #stanovitvijo )ZN; njegove pristojnosti pa niso omejene na pravo )ZN. Naloga $eddr6avnega sodi4a je odlo4ati v Isklad# z mednarodnim pravomJ. Sodi4e je odprto za reevanje sporov med dr6avami; ki sprejmejo njegovo pristojnost odisi da so 4lanice )ZN odisi dr#ge dr6ave. Sodi4e priznava kot stranko v spor# samo dr6avo. Ne sodi o interesi! posameznika ali pravne ose e; temve4 o pravici dr6ave; ki var#je svoje dr6avljane <ali pravne ose e3 pred kritvijo mednarodnega prava; za katero je odgovorna dr#ga dr6ava.

bE Sestava Me::rGavne;a so:i?<a

Sodi4e sestavlja 12 sodnikov. ,ostopek volitev je zastavljen tako; da i se kar naj olj izklj#4ilo vpliv nacionalni! sistemov; !krati pa #potevalo pravne in politi4ne elemente; ki opredelj#jejo )ZN. 8andidate za $eddr6avno sodi4e predlagajo nacionalne sk#pine ar itrov Stalnega ar itra6nega sodi4a. Sodnike volita @eneralna sk#p4ina in +arnostni svet )ZN; ki za ta namen zasedata so4asno; vendar volita lo4eno; neodvisno dr#g od dr#gega. + sestav# sodi4a je vselej 2 sodnikov iz 2 stalni! 4lanic +arnostnega sveta; 4eprav tega kriterija stat#t sodi4a ne predpis#je.

7E Pristojnost so:i?<a v spori> 9e: :rGava9i

Sodi4e je dostopno vsem 4lanicam )ZN. Sodi4e postane pristojno za spor samo; kadar o tem o staja sporaz#m strank v spor#. Stranke la!ko sprejmejo sporaz#m; da o $eddr6avno sodi4e reevalo 6e nastali spor. + tem primer# sklenejo pose no pogod o <kompromis3; v kateri dolo4ijo predmet spora in svoje za!tevke. &r#ga vrsta primerov zadeva dolo4anje pristojnosti za odo4e spore. ,ristojnost $eddr6avnega sodi4a se v tem primer# la!ko vzpostavi tako; da se v mednarodni pogod i dolo4i; da je za dolo4ene spore pristojno $eddr6avno sodi4e ali pa dr6avi skleneta pogod o; katere glavni namen je vzpostaviti pristojnost $eddr6avnega sodi4a za dolo4ene spore v pri!odnosti. ) staja pa e en na4in vzpostavljanja pristojnosti; ki je dolo4en v 2. odstavk# -5. 4lena 120 stat#ta; ki predvideva mo6nost; da dr6ava z enostransko izjavo in pod pogojem recipro4nosti
&r6ave; ki so pogod ene stranke tega Stat#ta; smejo kadarkoli izjaviti; da v razmerj# do vsake dr#ge dr6ave; ki sprejme isto o veznost; pripoznavajo kot o vezno ipso "acto in rez pose nega sporaz#ma pristojnosti Sodi4a v vse! pravni! spori!; ki se nanaajo na> a3 razlago kakne pogod e; 3 katerokoli vpraanje mednarodnega prava; c3 o stoj kaknega dejstva; ki i pomenilo; 4e se #gotovi; kritev kakne meddr6avne o veznosti; d3 naravo ali o seg odkodnine; ki se mora dati za kritev kakne mednarodne o veznosti.
120

Stran 0+2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

sprejme o veznost; da o dolo4ene vrste sporov prep#stila v reevanje $eddr6avnem# sodi4#.

<E Potek prav:ne;a postopka

,ostopek ima dva dela> pisnega in #stnega. Za4ne se odisi s sporaz#mno predlo6itvijo spora; kadar so stranke dosegle sporaz#m; da odo 6e o stoje4i spor predlo6ile sodi4#; odisi s to6 o; 4e je ila pristojnost vzpostavljena 6e vnaprej. $eddr6avno sodi4e sodi na podlagi mednarodnega prava. + -/. 4len#121 njegovega stat#ta so dolo4eni pravni viri; ki ji! #pora lja pri sojenj#> mednarodne pogod e; mednarodno o i4ajno pravo; splona pravna na4ela; ki ji! pripoznavajo civilizirani narodi ter kot pomo6na vira sod e $eddr6avnega sodi4a in na#k naj olj kvali"icirani! pravni! strokovnjakov razli4ni! narodov. Sodi4e la!ko sodi t#di na podlagi a straktne pravi4nosti <ex aequo et bono3; rez #pora e omenjeni! virov mednarodnega prava; 4e se stranke o tem sporaz#mejo; vendar v praksi taki! primerov ni ilo. Sod a $eddr6avnega sodi4a je dokon4na <zoper njo ni redni! pravni! sredstev3 in zavez#jo4a za stranke. :stanovna listina )ZN je dolo4ila o veznost vsake dr6ave 4lanice )ZN; da se podredi sod i o spor#; v katerem i ila pravdna stranka <07. 4len 122 :stanovne listine3. Izjemoma je dop#sten za!tevek za revizijo sod e; vendar le; 4e je #temeljen z odkritjem kaknega istveno pomem nega novega dejstva; ki pri izrekanj# sod e ni ilo znano ne sodi4# ne pravdni stranki; ki predlaga revizijo <51. 4len 12Stat#ta3. Sod a ni samo dokon4na; ampak je :stanovna listina dolo4ila t#di vlogo +arnostnega sveta; da zagotovi njeno izvritev.

:E Svetova8na 9nenja
9a mnenja sme dajati $eddr6avno sodi4e; kadar m# je postavljeno pravno vpraanje; v sklad# z dolo4 ami :stanovne listine. 9a dolo4a; da la!ko za svetovalna mnenja zaprosita @eneralna sk#p4ina in +arnostni svet; pa t#di dr#gi organi in specializirane agencije; ki ji! @eneralna sk#p4ina za to poo lasti. &r6ave nimajo pristojnost zaprositi za svetovalno mnenje. Svetovalno mnenje ni o vez#jo4e.

+. Me:naro:no so:i?<e @a po9orsko 9e:naro:no pravo

Sodi4e; katerega naloga je odlo4ati v sklad# z mednarodnim pravom v spori!; ki se m# predlo6ijo; naj #pora lja> a3 meddr6avne dogovore; odisi splone odisi pose ne; s katerimi so postavljena pravila; ki ji! dr6ave v spor# izre4no pripoznavajo; 3 mednarodni o i4aj kot dokaz o 4e prakse; ki je sprejeta kot pravo; c3 o 4a pravna na4ela; ki ji! pripoznavajo civilizirani narodi; d3 sodne odlo4 e; s pridr6kom dolo4 e 20. 4lena; in na#k naj olj kvali"icirani! pravni! strokovnjakov razli4ni! narodov; kot pomo6no sredstvo za #gotavljanje pravni! pravil. 9a dolo4 a ne omej#je pravice Sodi4a; da odlo4a o zadevi eQ aeR#o et ono; 4e se pravdne stranke o tem sporaz#mejo. 122 +sak 4lan Zdr#6eni! narodov se zave6e; da se o podredil odlo4 i $eddr6avnega sodi4a v vsakem spor#; v katerem i il pravdna stranka. He katera stranka v spor# ne spolni o veznosti; ki ji ji! nalaga sod a; ki jo je izreklo $eddr6avno sodi4e; se sme dr#ga stranka o rniti na +arnostni svet; ki la!ko; 4e se m# to zdi potre no; da priporo4ila ali pa odlo4i o #krepi!; ki ji! je tre a storiti; da se sod a izvri. 12,redlog za revizijo sod e se sme vlo6iti le; 4e je #temeljen z odkritjem kakega dejstva; ki je take narave; da i moglo iti odlo4ilno; ki pa pri izrekanj# sod e ni ilo znano Sodi4# in t#di ne pravdni stranki; ki predlaga revizijo; vendar vselej pod pogojem; da tako neznanje ni ilo posledica malomarnosti. ,ostopek za revizijo se za4ne z odlo4 o Sodi4a; v kateri Sodi4e izre4no #gotovi o stoj novega dejstva; prizna tem# tak zna4aj; da je z njim zadeva godna za revizijo; in izjavlja da je predlog na tej podlagi sprejemljiv. Sodi4e sme za!tevati; da se sod a prej izvri; preden dovoli pri4etek postopka za revizijo. ,redlog za revizijo je tre a vlo6iti najkasneje v esti! meseci! po odkritj# novega dejstva. ,o pretek# deseti! let od dneva sod e se ne more staviti no en predlog za revizijo.
121

Stran 0+/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

8onvencija o pomorskem mednarodnem prav# iz l. 10/2 vse #je dolo4ila o razli4ni! sredstvi! za mirno reevanje sporov; v pose ni prilogi pa je podan Stat#t $ednarodnega sodi4a za pomorsko mednarodno pravo. Sodi4e sestavlja 21 sodnikov. Sodi4e je pristojno za sojenje v spori!; ki zadevajo razlago in #pora o 8onvencije o pomorskem mednarodnem prav#. +endar pri svojem del# ni omejeno samo na to konvencijo.

Zapiski> MIRNO RE4EVANJE SPOROV Me:naro:ni spor: L,?I* v zadevi $avtommatis <10273; de"inicija mednarodnega spora > STnestrinjanje o pravni! ali dejanski! vpraanji! ali pa kon"likt pravni! pogledov ali interesov med strankamiTT <je o jektivna de"inicija; o jektivni kriterij3 LSodo no mednarodno pravo prepoved#je #pora o sile ali gro njo s silo <2/7 :A3 in dolo a v len# 2/- :A; da morajo vse lanice svoje spore reevati z mirnimi sredstvi in na tak na in; da ne ogroajo mednarodnega mir# in varnosti ter pravi nosti

Stran 0+! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L+ mp ni o vezni! o lik reevanja sporov; iz ira sredstev je svo odnaN na elo svo odne iz ire <mora iti mirno reevanje3 L,rimeroma so sredstva nateta v --. len# :A )ZN <5. poglavje3 L8vali"ikacija spor; katerega nadaljevanje i #tegnilo ogroati o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti LNateta sredstva > anketa; posredovanje; sprava; razsodi e; sodna reitev; z o ra anjem na regionalne dogovore ali pa z dr#gimi mirnimi sredstvi po lastni iz iri LSvo odna iz ira sredstev ima za posledico; da o veznost reevanja sporov za!teva dolo eno ravnanje <reevanje spora3; ne pa rez#ltata <reitve3 L,omem no t#di na elo do re vere <ne da i e reitev s "igo v ep#3 Pos8e:i7a i@bire sre:stev: LIz ira sredstev je vedno odvisna od sporaz#ma strankN spori se razlik#jejo in od narave spora je odvisna iz ira > delitev sporov na politi ne in pravne spore; sredstva pa se delijo na diplomatska in pravna sredstva L+sak spor je tre a oceniti pose ej LNa elo proste iz ire sredstev spod #ja razvoj novi! metod reevanja sporov <)+S%N 8onvencija o spravi in ar itrai 1002N B9) pose ni za!tevni postopki pd . ar itra iN dvostranske pogod e o za iti investicij in reevanje investicijski! sporov3 Dip8o9atska sre:stva @a re?evanje sporov: 1. Po;ajanja : L,osk#s med o ema dravama; da reita spor z medse ojnim pop# anjem L9e ejo neposredno med strankami LNaj olj pogost na in L$ora iti medse ojno pop# anje; da gre za #spena pogajanja LSinonimi > pogovori <talks3; posvetovanja <cons#ltantions3 L) veznost pogajanj v do ri veri 2. Dobre us8u;e : L9# e nastopi tretji <t#di pri vse! nadaljnji! o lika!3 LNekdo tretji nastopi; ampak ni aktivni #deleenec; ne daje predloga za reitev spora nepristranskost in avtoriteta tretjega L9a tretji vpliva na stranke; da sprejmejo pogajanja <posk#a pripeljat sprte stranke sk#paj3 L,rimer > *aponska in (#sija 1002 <posrednik (ooseveltin mirovni sporaz#m3N +ietnam in Z&' 107<posrednik 1rancija; mirovni sporaz#m3N generalni sekretar ZN posk#sil pripeljati sk#paj celoten ?iper l. 2007; vendar ni #spelo

-. Posre:ovanje : L$ediacijaN posrednik ima mandat strank v spor#; da aktivno pose e v spor in daje svoje predloge za reitev spora L,osredovanje (ic!arda Col rooka med Z(*; C(+ in =iC; kar je pripeljalo do &aEtonskega sporaz#ma konec novem ra 1002 L,redlogi posrednika niso o vez#jo i 7. Anketa : L:gotavljanje dejstev L'nketna komisija z ere dejstva ali #gotovi dejansko stanje na podlagi dejstev L,oro ilo anketne komisije ni o vez#jo e L,omem no pri reevanj# mejni! incidentov 2. Sprava Dkon7i8ia7ijaE : LNajvija o lika diplomatski! sredstev LIma dolo ene instit#cionalne o like L9elo; ki odlo a je spravna komisija; ki pro# i dejstva in dr#ge okoli ine spora; poda poro ilo in predlaga reitve L(azlika od ar itrae > podlaga ni pravo; ampak dr#ge okoli ine in dejstva <ne odlo a na temelj# prava3N spravna komisija predloi poro ilo z eno ali ve pon#jenimi reitvamiN za stranke v spor# ni o vezno sprejetje reitve; poro ilo ni o vez#jo e LSprava ima olj "ormalen postopek; poro ilo pa ima naravo priporo ila

Stran 0+5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LAa!ko o vezni postopki sprave; vendar ni o vezno sprejetje reitve <8onvencija o spravi in ar itrai )+S%N o vezen je postopekN #speen spravni postopek otok +an $aEen <10/13 med Islandio in Norveko; gre za razmejitev ep. pas#3 Sprava Dkon7i8ia7ijaE: LNekdo tretji <spravna komisija3 pre# i dejstva in dr#ge okoli ine spora; poda poro ilo in predlaga reitevN pri spravi je olj "ormalen postopek kot pri posredovanj# ali anketi L,oro ilo ni o vez#jo e; ima naravo priporo ilaN predlogi pri spravi ne temeljijo na prav# > v te! dve! lastnosti! se lo i od ar itrae LSprava vklj# ena celo vrsto #niverzalni! in regionalni! dogovorov > o vezni postopki sprave; vendar ne reitve > :N?A)S; konvencija o spravi in ar itra i )+S% <regionalno sodi e za spravo in ar itrao3N primer > spravni postopek med Islandijo in Norveko glede razmejitve epikontinentalnega pas# med Islandijo in otokom +an $aEen <10/13 Pravni naini: Arbitraa: L@ovorimo o ar itrai po mednarodnem prav# <o staja t#di mednarodna trgovinska ar itra a; ki pa se razlik#je od te po tem; da je v primer# trgovinske ar itrae ali ar itrae v gospodarski! spori! mono izpod ijati odlo e pred rednimi sodi i; ker gre za notranje pravne postopkeN pri ar itra i po mp pa je odlo itev dokon na in zavez#jo a ter je ni mono izpod ijati3; pri ar itrai po mp gre za reevanje spora med dravami Zna ilnosti ar itrae > L*e pravni postopek <po temelji! mednarodnega prava3; v katerem stranke iz erejo razsodnika; ki odlo ijo v spor# na podlagi prava L'r itrana odlo a je po naravi sod a in je za stranke v spor# zavez#jo a L)dlo itev ar itrae se imen#je 'B'(& in ne sod a ,rimer > *aE 9reatE sporaz#m med Z&' in += leta 1707 o #stanovitvi $eane komisije za reevanje pravni! sporov gre za prvi primer moderne ar itra e LSestava ar itrae > tevilo ar itrov <o i ajno od 1 2; praviloma - do 23N dolo itev postopka; iz ira prava <ponavadi dolo itev mednarodno pravo3; la!ko t#di odlo anje eQ aeR#o et ono <to mora iti pose ej dogovorjeno3 LSporaz#m o ar itrai <kompromis3 za e nastale spore <stranki dolo ita predloitev spora pred ar itrao3 L,rimer > 'r itrani sporaz#m med Slo in Crvako; podpisan v Stock!olm# 7.11.2000; za el veljati 20.11.2010; sporaz#m predstavlja primer postavitve ad !oc ar itra nega tri #nala; ki je postavljen za konkreten primer; sestavljen o iz 2 ar itrov <dravi nista iz rali instit#cionalnega modela ar itrae npr. stalno ar itrano sodi e; sodi e za spravo in ar itrao )+S% L'r itrana klavz#la > v pogod i je predvidena predloitev more itni! odo i! sporov ar itraiN vedno vse ovane v pogod a! o reevanj# investicijski! sporov <primer 'la ame <Z&' in +=3 in razma! ar itra v 10.st.3 LCaaka konvencija o mirnem reevanj# sporov <1/00; 10073 prvi primer instit#cionalizirane ar itrae; #stanovitev stalnega ar itranega sodi a <,?'3; 12. len C8 > ar itraa je reevanje sporov med dravami s sodniki; ki si ji! same iz erejo in na temelj# spotovanja prava LZna ilnosti ,?' > lista ar itrovN nacionalne sk#pine; ki ji tvorijo ar itri <najve 73N organi > generalni sekretar; :rad in 'dministrativni Svet <sestavljajo ga veleposlaniki dr av pogod enic v Nizozemski3; sede Caag; 'dministrativnem# svet# predsed#je z#nanji minister Nizozemske L,rvotno le za spore; kjer so stranke v spor# draveN posodo itev pravil; sedaj velja t#di za dr#ge vrste sporov; e je samo ena strnka v spor# drava; spori med dravami in mednarodnimi organizacijami; spori o varstv# naravni! virov in okolja; t#di ozemeljski spori <%tiopija %ritreja; 20013 L'r itrana pravila <model pravil3 IA? <komisija za mp3 niso nikoli #veljavljena; pomem na so zaradi o razloitev razlogov ni nosti <prekora itev poo lastil; kor#pcija enega od ar itrov; neo razloena odlo a; ni en sporaz#m o ar itrai3 L=adinterjeva ar itrana kon"erenca o nekdanji *#goslaviji; 12 svetovalni! mnenj; razpad drave; meje; priznanje; prene!anje drave; nasledstvo dravN ni reevala no enega spora z ar itrao; gre le za svetovalna mnenja Me::ravno so:i?e v >aa;u: L,oglavitni sodni organ ZN <02. len :A )ZN3N njegov <pravni3 pred!odnik je stalno meddravno sodi e <,?I*3 na podlagi 17. lena ,akta &N; #stanovljen 1020 <Sodi e nima lastne pravne s# jektivitete3; Sede ,?I* v Caag#; ,?I* izdal -1 sod in 27 svetovalni! mnenj LNaloga meddravnega sodi a je odlo ati v sklad# z mednarodnim pravom <+I(I -/. len S9'9:9'3N Sodi e je pristojno <-7. len3 v spori! med dravami in sicer med tistimi; ki so pogod enice Stat#ta <-2/13; pogoje za dr#ge drave dolo i +arnostni svet <-2/-3

Stran 021 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LSodi e danes > STsvetovno sodi eTT <#niverzalnost je dosegel )ZN3; stvarna pristojnost <-53; prostovoljnost <o e dravi se morata strinjat; da gresta pred sodi e3 in "ak#ltativna klavz#la <-2/2; enostranska izjava drave; dana vnaprej; da prizna pristojnost I?* v razmerj# do dr ave; ki je t#di sprejela takno enostransko izjavo; na tak na in se la!ko sproi spor t#di rez privolitve o e! drav v konkretnem primer#; ker je drava vnaprej priznala pristojnost3 L)se na pristojnost <ratione persona3 > samo drave so la!ko stranke v spor# pred I?* LSod a meritorna odlo itev sodi a <j#dgement3 in sklepi za procesna vpraanja <order3 L,osameznik ne more iti stranka v spor#; dr ava pa la!ko sproi spor pred I?*; ki se ti e pravic posameznikaN primer > ,?I* $avrommatis 1027N I?* zadeva Note o!m 1022N =arcelona traction; =reard 100/; ,aragvaj proti Z&'N Aa @rand 2001 Nem ija v. Z&'; zadeva 'vena $e!ika v. Z&' 2007 LSestava meddravnega sodi a > 12 sodnikov; pogoji 2. len Stat#taN predlaganje sodnikov po nacionalni! sk#pina! pri stalnem ar itranem sodi # po Caaki konvenciji o mirnem reevanj# sporov 1007N volitve v @eneralni sk#p ini in +arnostnem# svet# pose ej <neodvisno dr#ga od dr#ge3N mandat 0 let; la!ko ponovno izvoljeni. 8riterij zastopanosti poglavitni! pravni! sistemov in pravi na geogra"ska zastopanost <0. len Stat#ta3N #stanavljanje senatov 25. len kvor#m je 0 sodnikov <22. len3N dogovor s strankami glede dogovora senatovN primeri > zaliv $aine <Z&'; 8anada 10/23; =#rkina 1aso v. $ali 10/5; Cond#ras v. Salvador L,omen poslovnika L,otek postopka > gre v istv# za pravdni postopek <dve enakovredni stranki v spor#3N pisni postopek in #stni postopek glavne o ravnaveN sproitev postopka > to a ali sporaz#m <v primer# to e je moen #govor nepristojnosti3N pomen "or#m prorogat#m sodi e #gotovi svojo pristojnostN #radna jezika > angle ina in "ranco ina <sod a o javljena vedno v o e! jeziki!3 L71. len za asni #krepi <narava v primer# Aa @rand izrecno dolo i za asne #krepe za pravno o vez#jo e3 L)dlo anje z ve ino glasov; pri enakem tevil# je odlo #jo glas predsednika <oz. sodnika; ki ga nadome a3 LSod a je pisna in mora iti o razloena; sodniki la!ko dajo pritrdilna in odklonilna lo ena mnenja L: inek 20. lena Stat#ta na elo; da sod a zavez#je samo stranke v postopk# glede konkretnega primera L,omen sodne prakse sodi a > vseeno je zelo pomem na; eprav ni o vezna LSod a je dokon na in zoper njo ni prito e LIzredno pravno sredstvo je revizija <o nova postopka; 51. len3 L$onost intervencije <52 pravni interes in 5- e gre za razlago pogod ; la!ko dr#ge pogod enice3 Svetova8na 9nenja: LAa!ko zaprosita generalna sk#p ina in varnostni svet <ali dr#gi organi; ki ji! @S za to poo lasti3 L) vsakem pravnem vpraanj# <52. len Stat#ta3 L1ormalno niso zavez#jo a L,rimeri na vaja! > gradnja zid# v Izrael#; o #pora i jedrskega oroja; neodvisnost 8osova

Stran 020 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

2. Re?evanje 9e:naro:ni> tr;ovinski> sporov v okviru Svetovne tr;ovinske or;ani@a7ije DB%OE in sporov na po:ro<ju @a?<ite investi7ij v okviru Me:naro:ne;a 7entra @a re?evanje investi7ijski> sporov DI)SIDE
aE Svetovna tr;ovinska or;ani@a7ija DB%OE
A. 1007; !krati s preo raz o @'99 v B9) ; je il sprejet pose en dodatek ! temeljni pogod i; ki je vse oval sporaz#m o postopk# za reevanje sporov. ,aneli so tako prido ili pristojnost sprejemati priporo4ila; ki postanejo o vez#jo4e odlo4itve; potem ko ji! potrdijo dr6ave 4lanice B9). :stanovljen je il t#di prito6 eni organ. S tem je nastal sistem o veznega sodstva za trgovinske spore med vsemi dr6avami 4lanicami B9); tj. za veliko ve4ino dananji! dr6av. 8adar nastane spor med 4lanicami B9); se pri4ak#je; da o reen s konz#ltacijami; 4e je tre a; o sodelovanj# generalnega direktorja B9); ali z #pora o diplomatski! metod reevanja sporov. He to ne #spe; la!ko vsaka stranka v spor# predlaga organ# za reevanje sporov #stanovitev panela.

bE Me:naro:ni 7enter @a re?evanje investi7ijski> sporov DI)SIDE

l. 1052 je ila v okvir# Svetovne anke sklenjena 8onvencija o mirnem reevanj# investicijski! sporov; ki je vzpostavila sistem za reevanje sporov med t#jim investitorjem in dr6avo; na ozemlj# katere poteka investicija. S to konvencijo je il #stanovljen $ednarodni center za reevanje investicijski! sporov. Stranki v spor# imata na voljo dva modela postopka> spravo in ar itra6o. Spravna komisija kon4a svoje delo s priporo4ili; ar itra6a pa z o vez#jo4o razsod o.

Zapiski> Dru;a so:i?a: LI9A)S <mednarodno sodi e; #stanovljeno z :N?A)S konvencijo3 LB9) <ar itrani postopek; svetovna trgovinska organizacija3 LI?SI& <reevanje investicijski! sporov; pri Svetovni anki v Bas!ington#N slovenski spor; ki te e na I?SI& je v zvezi jedrske elektrarne; Crvaka toi Slovenijo glede do ave jedrske energije3 LSodi e za spravo in ar itrao )+S% <regionalno3

Stran 022 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

3. $O(E$%IVNA VARNOS%: PREPOVED "PORA#E SI(E IN "$REPI *A O.RANI%EV MEDNARODNE A MIR" IN VARNOS%I
0. Sp8o?no
Naj olj temeljni pogoj za vzpostavitev in o!ranitev mir# je; da je v dr#6 i vzpostavljen monopol nad sredstvi prisile. $onopol nad sredstvi prisile je pogoj za nastanek dr6ave in civilizacije. +endar pa t#di v dananjem 4as# nastajajo razmere; ki ji! je mogo4e opisati kot stanje vojne vse! proti vsem.127 + takni vojni se nato po krajem ali daljem o do j# iz tega Inaravnega stanjaJ122 izkristalizirajo zaveznitva in #stvari se razmerje sil; ki omogo4a vzpostavitev monopolov nad sredstvi prisile; sporaz#m o kon4anj# vojne in vzpostavitev mir#. $ir; v svoji minimalni de"iniciji; je Iodsotnost vojneJ; v olj za!tevni! de"inicija! pa poleg tega t#di stanje zmanjanega str#kt#rnega nasilja in pove4evanje laginje. 9#di za vzpostavitev mir#; ki je 6e vzpostavljen; si je tre a prizadevati. )!ranjanje mir# za!teva dolo4ene dejavnosti; rez kateri! mir ni zagotovljen. ,rizadevanje za o!ranitev mir# je v zgodovini mednarodni! odnosov #stvarilo naslednje tri temeljne modele organiziranosti> - svetovna dr6ava - ravnote6je sil - kolektivna varnost Zdaj; v 4as# po II. svetovni vojni; je prvi4 v zgodovini celotni svet organiziran na podlagi enega samega temeljnega politi4nega modela; tj. pl#ralnega sistema s#vereni! dr6av; ki imajo vsaka svoj monopol nad sredstvi prisile in so med se oj povezane na razli4ni! ravne!> ekonomski; te!ni4ni; k#lt#rni in politi4ni. ) likovanje zaveznitev in ravnote6ij sil postane v pl#ralisti4nem sistem# najpomem neja dejavnost o!ranjanja mir#. ,o I. svetovni vojni je ilo ravnote6je sil kot sistem zagotavljanja mir# diskreditirano in iskanje alternativ je ilo n#jno. + tem iskanj# alternativ je il pon#jen pravno opredeljen model; ki ga je mogo4e opisati kot kolektivno varnost. &r#tvo narodov je temeljilo na premisi; da je spotovanje mednarodnega prava in neodvisnosti dr6av vrednota; ki jo morajo raniti vsi. Zato napad ene dr6ave na dr#go za!teva; da se taknem# napad# postavijo po ro # vse dr6ave. =istvo pojma kolektivne varnosti torej ni ve4 sk#pna kolektivna samoo ram a; kot v razmera! ravnote6ja sil; temve4 kolektivno varovanje mir# in sk#pen nastop zoper vsakega kritelja. Ideja kolektivne varnosti je pre6ivela; klj# tem#; da so lastni interesi dr6av navadno mo4neji od sk#pni! vrednot in odgovornosti; in ila v modi"icirani o liki vzpostavljena za :stanovno listino )ZN. ,repoved #pora e sile <razen v samoo ram i3 je v sistem# ZN postala kogentna norma mednarodnega prava; )ZN pa ima na voljo poleg kolektivne #pora e sile t#di ve4 dr#gi! instr#mentov; ki la!ko zagotovijo #spenost akcije.

9akno je razmerje v naslednji! dr6ava!> v '"ganistan# <10/0-10073; v Sierri Aeone <1007-10003; v &( 8ong# <100/-20003 in e nekateri! dr#gi!. 122 9. Co es> I)4itno stanje; v katerem lj#dje 6ivijo rez o lasti; ki i ji! dr6ala v stra!# in spotovanj#; je stanje; ki se imen#je vojna in takna vojna je vojna vsakogar zoper vsakogar dr#gega.J
127

Stran 02& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

2. Prepove: uporabe si8e in pravno :opustne ob8ike uporabe si8e

aE Ra@voj na<e8a prepove:i uporabe si8e
,repoved #pora e sile se je razvila v 20. stoletj#. Za4etna "aza tega procesa je ila sklenitev ,akta &r#tva narodov. ,akt &r#tva narodov pa je dovoljeval #pora o sile v primer#; ko je dr6ava sk#ala reiti spor po mirni poti; a to ni #spelo. Nov pristop je il predlo6en manj kot desetletje kasneje. A. 102/ je il sklenjen Pari?ki pakt o o:pove:i vojne; v katerem so dr6ave izjavile; da o sojajo vojno kot sredstvo reevanja sporov in se ji v nji!ovi! medse ojni! odnosi! odpoved#jejo kot instr#ment# dr6avne politike. :stanovna listina )ZN je nadaljevala v tej smeri. ,repoved #pora e sile je v :stavni listini zapisana v 7. odstavk# 2. 4lena. 125 Z njo so se dr6ave odpovedale #pora i sile in t#di gro6nji s silo; ki i ila naperjena proti ozemeljski celovitosti ali politi4ni neodvisnosti katerekoli dr6ave; torej ne samo dr6ave 4lanice )ZN. Na4elo prepovedi #pora e sile je ilo razvito in precizirano z Dek8ara7ijo na<e8 9e:naro:ne;a prava o prijate8jski> o:nosi> in so:e8ovanju ; v sklad# z :stanovno listino )ZN. + tej deklaraciji; ki jo je $eddr6avno sodi4e ozna4ilo kot izraz o i4ajnega mednarodnega prava; je #pora a sile izrecno opredeljena kot kritev mednarodnega prava; agresivna vojna pa kot zlo4in proti mir#.

bE Pravi7a :o sa9oobra9be
,repoved #pora e sile dop#4a dve izjemi> - pravico do samoo ram e - #pora o sile; ki jo s svojimi pristojnosti odredi ali avtorizira +arnostni svet ,ravica do samoo ram e ima prednost pred #pora o sile; odrejene s strani +arnostnega sveta. + 21. 4len#127 :stanovne listine je samoo ram a opredeljena kot dejavnost; ki se izvede Iv primer# o oro6enega napadaJ - torej po tem; ko se je napad 6e za4el in ki traja; Idokler +arnostni svet ne #krene; kar je potre no za o!ranitev mednarodnega mir# in varnostiJ. 8lj#4no vpraanje de"inicije samoo ram e je; ali se la!ko akcija samoo ram e za4ne; e preden je il napad <akt agresije3 izvren; in 4e je odgovor pritrdilen; kako zgodaj. Ge naj li6je o 4e sprejemljivem# standard# je "orm#lacija; ki jo je l. 1/71 zapisal z#nanji minister Z&' &aniel Be ster v diplomatski izmenjavi med Z&' in Zdr#6enim kraljestvom v zadevi ?aroline.12/ ,o tej opredelitvi; ki je v literat#ri in praksi iroko sprejeta; je Isamoo ram a #pravi4ena samo v primer# neposredne in neizogi ne nevarnosti; ki ne omogo4a iz ora sredstev in 4asa za razmiljanjeJ. 'kcija samoo ram e je la!ko dop#stna; e preden je ila dr6ava napadena; vendar samo v izjemni! razmera!;

+si 4lani naj se v svoji! mednarodni! odnosi! vzdr6#jejo gro6nje s silo ali #pora e sile; ki i ila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politi4ni neodvisnosti katerekoli dr6ave; ali pa ki i ila kako dr#ga4e nezdr#6ljiva s cilji Zdr#6eni! narodov. 127 No ena dolo4 a te :stanovne listine ne krati naravne pravice do individ#alne ali kolektivne samoo ram e v primer# o oro6enega napada na 4lana Zdr#6eni! narodov; dokler +arnostni svet ne #krene; kar je potre no za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti. :krepi; ki so se ji! 4lani Zdr#6eni! narodov lotili; izvr#jo4 to pravico do samoo ram e; naj se takoj sporo4ijo +arnostnem# svet# in ne smejo v ni4emer posegati v pravico in dol6nost +arnostnega sveta; da na temelj# te :stanovne listine vsak 4as #krene; kar se m# zdi potre no za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega mir# in varnosti. 12/ A. 1/-7 se je sk#pina 'meri4anov; 6ive4i! o reki Niagari <meja s 8anado3; vmeala na strani kanadski! #pornikov proti ritanski o lasti v 8anadi. ,ri tem je ila #pora ljena ladja ?aroline; ki je do avljala pomo4 po reki z ozemlja Z&'. =ritanske o oro6ene sile so ladjo #ni4ile; pri 4emer je il # it vsaj en dr6avljan Z&'. Nastal je spor med Z&' in Zdr#6enim kraljestvom; ki je il predmet diplomatske korespondence med dr6avama v leti! 1/-/-1/71. &e"inicija dop#stne samoo ram e je zapisana v pism#; ki ga je l. 1/71 poslal z#nanji minister Z&' &aniel Be ster ritanskem# poslanik# v Bas!ington# CenrEj# 1oQ#. =ritansko stali4e se je #jemalo z ameriko de"inicijo dop#stne samoo ram e; raz!ajanje pa je ilo v oceni dejanskega stanja.
125

Stran 02, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

ko dr#ga sredstva niso mogo4a in ko ni ve4 4asa za razmiljanje. )cena; kdaj sta podana ta pogoja; je odvisna od okoli4in.

7E OboroGeni ukrepi Varnostne;a sveta

:stanovna listina daje +arnostnem# svet# irok iz or mo6nosti; vklj#4no s tem; da Isme z zra4nimi; pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo; kakrna i se m# zdela potre na za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega mir# in varnostiJ <72. 4len120 :stanovne listine3. &o sedaj pa je +arnostni svet v praksi ve4krat avtoriziral #pora o sile; ki so jo izvedle regionalne organizacije ali pa ad oc koalicije. 9a praksa je predvidena z :stanovno listino; ki v 7/. 4len#150 dolo4a; da #krepe +arnostnega sveta izvajajo Ivse dr6ave 4lanice ZN ali pa nekatere izmed nji!; kakor dolo4i +arnostne svetJ. + 2-. 4len# 151 :stanovne listine je dolo4ena mo6nost; da I+arnostni svet #pora lja; kjer je to primerno; tako regionalne organizacije ali #stanove; da i izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvomJ. + praksi je +arnostni svet avtoriziral #pora o o oro6ene sile v dve! primeri! agresije> - v primer# agresije Severne 8oreje proti *#6ni 8oreji l. 1020 in - v primer# agresije Iraka zoper 8#vajt l. 1000.

&. Prisi8ni ukrepiH ki ne vk8ju<ujejo uporabe si8e DneoboroGene sank7ijeE

+ :stanovni listini )ZN so neo oro6ene sankcije predvidene v 71. 4len#. 152 +endar :stanovna listina ne dolo4a avtomatizma +arnostne svet Isme odlo4itiJ; ali o neo oro6ene #krepe #pora il ali ne. +arnostni svet je od l. 1072 do l. 1000 #pora il neo oro6ene sankcije samo dvakrat> - zoper *#6no '"riko <em argo na izvoz oro6ja l. 105-3 in - zoper *#6no (odezijo <trgovinske sankcije l. 10553. Z #ved o celovitega re6ima trgovinski! akcij zoper Irak l. 1000 se je za4elo novo o do je; ki je instr#ment sankcij razvilo v nove razse6nosti. Sankcije zoper Irak <1000-200-3 so vklj#4evale irok razpon #krepov; med katerimi je il osrednjega pomena na"tni em argo> Irak ni smel prodajati na"te in je zato izg# il do!odke; ki i m# omogo4ali #va6ati
He i +arnostni svet menil; da #krepi; dolo4eni v 71. 4len#; ne i #strezali; ali da so se pokazali ne#strezni; sme z zra4nimi; pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo; kakrna i se m# zdela potre na za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega mir# in varnosti. 9aka akcija la!ko vklj#4#je demonstracije; lokado in dr#ge operacije; ki se izvedejo z zra4nimi; pomorskimi ali kopenskimi silami 4lanov Zdr#6eni! narodov. 150 :krepe; potre ne za izvritev odlo4 +arnostnega sveta za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti; izvajajo vsi 4lani Zdr#6eni! narodov ali pa nekateri izmed nji!; kakor to dolo4i +arnostni svet. Hlani Zdr#6eni! narodov izvrijo take odlo4 e neposredno in s svojo dejavnostjo v #strezni! mednarodni! #stanova!; kateri! 4lani so. 151 +arnostni svet #pora lja; kjer je to primerno; take regionalne dogovore ali #stanove; da i izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvom. 9oda rez poo lastila +arnostnega sveta se ne sme izvesti no ena prisilna akcija na temelj# regionalni! dogovorov ali z regionalnimi #stanovami; razen #krepov zoper katerokoli sovra6no dr6avo; kakor opredeljena v 2. odstavk# tega 4lena; ki so dolo4eni na temelj# 107. 4lena ali v regionalni! dogovori!; naperjeni! zoper o novitev agresivne politike katerekoli takne dr6ave; in sicer vse do tedaj; ko o na pronjo prizadeti! vlad )rganizacija mogla prevzeti odgovornost; da prepre4i nadaljnjo agresijo take dr6ave. Izraz Isovra6na dr6avaJ; kot se #pora lja v 1. odstavk# tega 4lena; se nanaa na vsako dr6avo; ki je ila med dr#go svetovno vojno sovra6nica katerekoli od dr6av; ki so podpisale to :stanovno listino. 152 +arnostni svet sme odlo4iti; katere #krepe; ki ne vklj#4#jejo #pora e o oro6ene sile; je tre a izvajati; zato da i se izvrile njegove odlo4 e; in sme pozvati 4lane Zdr#6eni! narodov; naj izvedejo te #krepe. $ed te #krepe la!ko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomski! odnosov in 6elezniki!; pomorski!; zra4ni!; potni!; telegra"ski!; radijski! in dr#gi! kom#nikacijski! sredstev ter pretrganje diplomatski! odnosov.
120

Stran 02+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

potre no lago; t#di 4e to ni ilo prepovedano. ,oleg tega je ilo izrecno prepovedano Irak# prodajati oro6je in t#di lago; ki i la!ko sl#6ilo za vojake namene; prepovedani so ili poleti v Irak itd. :vedena je ila t#di pomorska lokada Iraka. ,ose en pro lem pa je izved a sankcijskega re6ima. + praksi imajo sankcijski od ori pogosto opravka s pro lemi sosednji! dr6av; ki ji! prizadenejo sankcije. :stanovna listina <20. 4len15-3 dolo4a; da ima vsaka dr6ava; za katero so zaradi #krepov +arnostnega sveta nastale Ipose ne ekonomske te6ave; pravico posvetovati se z +arnostnim svetom o reevanj# te! te6avJ.

,. Mirovne opera7ije
:stanovna listina ne vse #je dolo4il o mirovni! operacija!. 9e so se razvile v )ZN; na podlagi potre in o teleoloki razlagi :stanovne listine. Z razvojem so se izkristalizirale t#di nekatere temeljne zna4ilnosti mirovni! operacij> sestavlja ji! vojako ose je; ki del#je nepristransko in sk#a zmanjati napetost in sta ilizirati polo6aj; v sklad# s potre ami pa t#di pripomo4i k reevanj# lokalni! sporov. Za mirovne operacije morajo iti izpolnjeni minimalni pogoji> - imeti morajo naklonjenost dr6av; na ozemlj# kateri! so name4eneN - dr6ave; ki s svojimi enotami sodel#jejo v mirovni! sila!; pa morajo iti pripravljene skr eti zanje.

+. "krepi na po:ro<ju na:@ora oboroGevanja in vpra?anje ra@oroGitve

:stanovna listina vse #je nekaj dolo4 o omejevanj# o oro6evanja in o razoro6itvi. ,ri tem je pomem en kontekst; v katerem so te dolo4 e. 9ako 77. 4len 157 :stanovne listine dolo4a naloge; ki naj ji! izvede pose en pomo6ni organ +arnostnega sveta; od or vojakega ta a; ki ga sestavljajo na4elniki ta ov stalni! 4lanic +arnostnega sveta ali nji!ovi namestniki. 9a od or naj i svetoval +arnostnem# svet# v vojaki! zadeva!; vklj#4no z vpraanji; ki se nanaajo Ina reg#liranje o oro6evanja in more itno razoro6itevJ. + 25. 4len#152 :stanovne listine je dolo4eno; da naj i +arnostni svet o pomo4i od ora vojakega ta a izdelal na4rte Iz namenom; da se #stvari sistem za reg#liranje o oro6evanjaJ. Na podlagi 11. 4lena155 :stanovne listine @eneralna sk#p4ina
He +arnostni svet izvaja preventivne ali prisilne #krepe zoper kako dr6avo; ima vsaka dr#ga dr6ava; odisi da je 4lanica Zdr#6eni! narodov ali pa ne; v primer#; 4e so zaradi kritve te! #krepov za nje nastale pose ne ekonomske te6ave; pravico; posvetovati se z +arnostnim svetom o reevanj# te! te6av. 157 :stanavlja se )d or vojakega ta a z nalogo; da svet#je in pomaga +arnostnem# svet# v vse! vpraanji!; ki se nanaajo na vojake potre e +arnostnega sveta za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti; na #pora o sil; ki so m# dane na razpolago; in na poveljevanje tem silam; na reg#liranje o oro6evanja in na more itno razoro6itev. )d or vojakega ta a sestavljajo na4elniki ta ov stalni! 4lanov +arnostnega sveta ali nji!ovi zastopniki. )d or pova i sle!ernega 4lana Zdr#6eni! narodov; ki ni v njem stalno zastopan; naj se m# pridr#6i; r6 ko #4inkovito spolnjevanje )d orovi! nalog terja sodelovanje tega 4lana pri del# )d ora. )d or vojakega ta a je podrejen +arnostnem# svet# in odgovoren za strateko vodstvo vse! o oro6eni! sil; dani! na razpolago +arnostnem# svet#. +praanja glede poveljevanja takim silam se #redijo kasneje. )d or vojakega ta a sme z dovoljenjem +arnostnega sveta in po posvet# z #streznimi regionalnimi #stanovami #stanoviti regionalne podod ore. 152 &a i se #stvaritev in o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti pospeevali tako; da i se 4loveke sile in ekonomski viri sveta 4im manj razsipavali za o oro6evanje; je +arnostni svet odgovoren; da s pomo4jo )d ora vojakega ta a; omenjenega v 77. 4len#; izdela na4rte; ki ji! je tre a predlo6iti 4lanom Zdr#6eni! narodov z namenom; da se #stvari sistem za reg#liranje o oro6evanja. 155 @eneralna sk#p4ina sme pre#4evati splona na4ela sodelovanja za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti; med dr#gim t#di na4ela; ki se nanaajo na razoro6itev in na reg#liranje o oro6evanja; in sme glede taki! na4el dajati priporo4ila 4lanom Zdr#6eni! narodov ali +arnostnem# svet# ali pa o ojim.
15-

Stran 022 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

na vsakem rednem zasedanj# v okvir# svojega ,rvega od ora o irno razpravlja o vpraanji! razoro6itve in daje tevilna priporo4ila. (azoro6itvene dejavnosti se nanaajo tako na konvencionalna oro6ja kot na oro6ja za mno6i4no #ni4evanje <jedrska; kemi4na in ioloka3. $ed vsemi oro6ji; ki o stajajo danes; ima naj olj #ni4#jo4e #4inke jedrsko oro6je. ,rva mednarodna pogod a < Moskovska po;o:ba o prepove:i je:rski> poskusov3 na podro4j# jedrskega oro6ja je #vedla delno prepoved jedrski! posk#sov. 157 &r#ga pomem na pogod a; ki #4ink#je na #niverzalni ravni; je Po;o:ba o ne?irjenju je:rske;a oroGja; ki je ila !krati podpisana v Bas!ington#; $oskvi in Aondon# l. 105/. 9a pogod a dolo4a; da imajo jedrske dr6ava o veznost ne prenaati jedrski! oro6ij ali dr#gi! jedrski! eksplozivni! sredstev no enem# prejemnik#; nejedrske dr6ave pa so sprejele o veznost; da taknega oro6ja ne odo sprejemale niti proizvajale ali prido ivale na kaken dr#g na4in. A. 1005 je ila sklenjena $onven7ija o popo8ni prepove:i je:rski> poskusov. Sto konvencijo se dr6ave o vez#jejo; da ne odo izvajale no eni! jedrski! posk#sov na svoji! ozemlji! in da odo prepovedovale in prepre4ile jedrske posk#se na ozemlji! pod nji!ovo s#verenostjo ali nadzorom. 8onvencija e ne velja; ker ni do ila vse! potre ni! rati"ikacij.

2. "krepi proti terori@9u in proti ?irjenju oroGij @a 9noGi<no uni<evanje

,o teroristi4nem napad# na Z&' 11. 0. 2001 so nastale nekatere nove dejavnosti; kateri! ves prejnji razvoj mednarodnega sistema kolektivne varnosti ni poznal. Na podro4j# prepre4evanja in zatiranja mednarodnega terorizma je )ZN prvotno delovala s pomo4jo s pomo4jo priprave mednarodni! konvencij; ki so de"inirale posamezne vrste teroristi4ni! dejanj in nalo6ile dr6avam o veznost; da ji! razglasijo za !#da kazniva dejanja in da storilce odisi izro4ijo odisi jim sodijo same. + tedni! po napad# na neVEorka dvoj4ka je +arnostni svet pripravil reso8u7ijo o boju @oper 9e:naro:ni terori@e9; s katero je sistemati4no in na nov na4in #redil svojo dejavnost in o veznosti dr6av glede mednarodnega terorizma. ,omen resol#cije je ve4kraten. Najprej; s to resol#cijo je +arnostni svet opredelil mednarodni terorizem kot takno vrsto ogro6anja mir#; ki za!teva trajno anga6iranje +arnostnega sveta )ZN. (esol#cija je sprejeta na podlagi +II. poglavja :stanovne listine in ima zato prisilno naravo. Z njo so potrjene ali na novo opredeljene nekatere o veznosti dr6av> o veznost prepre4evanja terorizma; o veznost kriminalizacije vse! dejanj "inanciranja terorizma; zamrznitev "inan4ni! sredstev ose ; ki so kakorkoli povezane s teroristi4no dejavnostjo; prepre4evanje gi anja teroristov in s tem povezana o veznost okrepitve nadzora meja itd. +arnostni svet je #stanovil )d or proti terorizm# za nadzor nad #resni4evanjem resol#cije.

@eneralna sk#p4ina sme razpravljati o vse! vpraanji!; ki se nanaajo na o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti in ki ji! postavi pred njo katerakoli 4lanica Zdr#6eni! narodov ali +arnostni svet ali pa v sklad# z 2. odstavkom -2. 4lena dr6ava; ki ni 4lanica Zdr#6eni! narodov; in sme z izjemo; ki je predpisana v 12. 4len#; glede vse! taki! vpraanj dajati priporo4ila prizadeti dr6avi ali prizadetim dr6avam ali +arnostnem# svet# ali pa dr6avam in +arnostnem# svet#. +sako tako vpraanje; glede katerega je potre na akcija; naj @eneralna sk#p4ina napoti na +arnostni svet ali pred razpravljanjem ali po njem. @eneralna sk#p4ina sme opozoriti +arnostni svet na sit#acije; ki i #tegnile ogro6ati mednarodni mir in varnost. ,ravice @eneralne sk#p4ine; navedene v tem 4len#; ne omej#jejo splonega smisla 10. 4lena. 157 $oskovska pogod a o prepovedi jedrski! posk#sov iz l. 105-; je prepovedala jedrske posk#se v atmos"eri; v nadzra4nem prostor# in pod vodo; vklj#4no s teritorialnim in odprtim morjem; ter v vsakem dr#gem okolj#; 4e i jedrska eksplozija la!ko povzro4ila emisije; ki i se razirile onkraj njenega ozemlja.

Stran 02/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Zapiski> $O(E$%IVNA VARNOS% Sp8o?no: L&anes velja sistem kolektivne varnosti; ki je il vzpostavljen z :A; L@re za monopol nad sredstvi prisile pogoj za nastanek drave L?ilj je o!ranitev $I(: L$I( odsotnost vojne; o!ranitev mir# za!teva nene!no prizadevanje L9rije temeljni modeli organiziranosti <za prizadevanje mir#3 > o Svetovna drava <centraliziran politi ni sistem > rimski in kitajski imperij3 o (avnoteje sil <pl#ralnost organizirani! politi ni! enot dravN 2 pola; ki sta v ravnovesj#3 o 8olektivna varnost <10. stoletje Sveta aliansa; evropski koncert; &r#tvo narodov; )ZN3 $o8ektivna varnost : L=istvo > kolektivno varovanje mir# in sk#pen nastop zoper vsakega kritelja L,ogoj > skladnost interesov in vrednost vse! #dele encev L,o ne#spe!# dr#tva narodov ideja kolektivna varnosti vzpostavljena v modi"icirani o liki z :A )ZN L)ZN > @lo alni mir je e vedno o!ranjen <ni neposrednega ve jega spopada svetovne vojne3 o (avnoteje sil se je o!ranilo nov pravni in instit#cionalni kontekst v okvir# )ZN o Cladna vojna > ipolarna #reditev sveta dve jedrski s#persili Z&' in SZ o 1001 SZ razpade > odprava ravnoteja sil na glo alni ravni o ,revlada Z&'; danes se krepi vloga 8itajske in Indije L+arnostni svet > o ,rvenstvena odgovornost za o!ranitev mir# in varnosti <27. len :A3 o +S la!ko sprejme za asne #krepe; neo oroene sankcije ali o oroene akcije #pora a sile; e oceni; da je ogroen mir <v praksi ni n#jno tako zaporedje3 o :pora a sile ne poteka preko o oroene akcije ZN; ker nimajo lastne vojske; ampak v o liki avtorizacije za #pora o sile; ki jo izvede & ! ali regionalna organizacija ali v o liki mirovne operacije )ZN z elementi prisile

Stran 02! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+S se v svoji! odlo itva! sklic#je na celotno 7. poglavje in ne na posamezne lene. Namen > zagotoviti najve ji razpon monosti #krepanja. +S avtorizira #pora o sile z dikcijo vsa potre na sredstva <all necessarE means3 o (azvoj na ela prepovedi #pora e sile > 1010 ,akt &r#tva narodov; #pora i se kolektivna varnost o =riand-8ellogov ,akt 102/ #pora a sile prvi prepovedana o :A prepoved #pora e sile in gronje s silo; ki je naperjena proti ozemeljski celovitosti; politi ni neodvisnosti ali dr#ga e nezdr#ljiva s cilji ZNN je I:S ?)@%NS o Natan neje razdelano v deklaraciji 7 na el o 1077 <(es/--173 a straktna de"inicija agresije > LNeposredne o like <invazija; ok#pacija; om ardiranje; napad na t#je o oro ene sile3 L,osredne o like <dop#stitev dravi; da #pora i ozemlje za napad; poiljanje o oroeni! sk#pin[ L2. len > prva #pora a o oroene sile pomeni le prima "acie dokaz dejanja agresije; +S pa la!ko #poteva vse okoli ine konkretnega primera in odlo i dr#ga e <to sprejeli na po #do stalni! lanic3

Pravno :opustne i@je9e o: prepove:i> ,o :A >Samoo ram a in ) oroena akcija z avtorizacijo +S ,o o i ajnem prav# > #pora a sile s strani drav; da se izvije izpod kolonialne o lasti C#manitarna intervencija > ali je dop# ena #pora a sileMM ,rimer Ai ije ali o staja odgovornost za ititi pre ivalstvo < e v +S ni konsenza3 responsi ilitE to protect doktrina Prepove: uporabe si8e: L1077 '/(es/--17 a straktna de"inicija agresije > Neposredne o like <invazija; ok#pacija; om ardiranje; napad na t#je o oro ene sile3 ,osredne o like <dop#stitev dravi; da #pora i ozemlje za napad; poiljanje o oroeni! sk#pin[ Pravno :opustne ob8ike uporabe si8e: ,('+I?' &) S'$))=('$=% > L21. len :A )ZN > naravna pravica do individ#alne in kolektivne samoo ram e LZa!teva restriktivno razlago <ne dop# a preventivne vojne3 L'ktivira se v primer# o oroenega napada L9raja dokler +S ne #krene; kar je potre no; za o!ranitev mednarodnega mir# in varnosti L1/71 > Be ster <Be strova "orm#la3 zadeva ?aroline; ladja; ki je ila potopljena na reki Niagari in je prevaala oroje #pornikom v 8anadi <Z&' in :83 o 8(I9%(I* N:*N)S9I > samoo ram a je #pravi ena samo v primer# neposredne in neizogi ne nevarnosti; ki ne omogo a iz ora sredstev in asa za razmiljanje o 8(I9%(I* ,(),()?I)N'AN)S9I > samoo ram a ne sme iti neraz#mna ali pretirana <ne sme se #pora iti prekomerna sila glede na groze o nevarnost3 o ) a kriterija morata iti #potevana; da je samoo ram a zakonita glede #pora e sile L,ravica do samoo ram e ila zasnovana za primere napadov med dravami <tako je sprejeto e danes3; eprav; danes veliko drav spremenilo stali e tako; da i morala iti samoo ram a #pravi ena t#di proti nevarnosti; ki grozi s strani organizirani! sk#pin posameznikov <npr. teroristi3. @lede #pora e te pravice v taki! primeri! se razvijajo novi standardi; vendar ti e niso razviti in #veljavljani; nekaj drav ji! !o e #veljavit. &oktrina govori; da je drava #pravi ena do samoo ram e t#di v taki! primeri! o pogoj#; da so o oroene sile posameznikov v zvezi z dravo; ta standard se e ni do konca izo likoval. Aa!ko i se #pora il kriterij pripisljivosti ravnanja posameznikov dravi <drava mora imeti # inkovit nadzor nad posamezniki3; ta standard sk#ajo zniat na standard dolne skr nosti <drava se zaveda; pa ni ne stori3. 9a standard e ni ve insko sprejet v mp. L,otre no je lo evat med na elom sorazmernosti pri #pora i sile <sorazmerno glede na groze o silo3 in med na elom sorazmernosti v mednarodnem !#manitarnem prav# v o oro enem spopad# <sorazmerno glede na cilj o oroenega spopada3 Oboroeni ukrepi Dak7ijaE VS : L72. len > +S sme z zra nimi; pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo; kakrna i se m# zdela potre na za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega mir# in varnosti L7/. len > #krepe +S izvajajo vse &! ZN ali pa nekatere izmed nji!; kakor dolo i +S in sicer neposredno in s svojo dejavnostjo v #strezni! mednarodni! #stanova!

Stran 025 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L2-. len > #krepe la!ko izvaja t#di regionalna organizacija L'vtorizacija +S mora iti izrecna in dana vnaprej L'vtorizacija za #pora o sile v 2 primeri! agresije > agresija Severne 8oreje proti *# ni 8oreji l. 1020; agresija Iraka proti 8#vajt# l. 1000 L'vtorizacija; da se #pora i vsa potre na sredstva <pomeni; da avtorizira #pora o o oro ene sile3 L'vtorizacija #pora e sile za o novitev mir# in varnosti v regiji kdo odlo aM 9akna dikcija v avtorizaciji primera Irak v. 8#vajtN o #krepi! naj i odlo al +S; a drave; ki avtorizirane velikokrat same presojajo to dikcijo in odlo ajo o potre ni! #krepi!; o taki! vpraanji! i moral odlo it +S; +S la!ko ponovno odlo a o #pora i sile L+S la!ko odlo i; da ostaja angairan z zadevo kontin#iteta; ne pa diskrecija L8ako dolgo velja avtorizacija <napad na Irak l. 200- gre za #pora o sile rez dop#stne podlage; drave niso do ile avtorizacije vnaprej; nekatere drave <Z&'; :83 so trdile; da je veljavna podlaga e vedno avtorizacija iz l. 1000N neodo ravanje dr#gi! drav L'vtorizacija za #pora o sile posameznim dravam ali sk#pinam drav za o!ranitev mir# > o Z&' v Somaliji <10023 in na Caitij# <10073 o 1rancija v (#andi <10073 o Italija v 'l aniji <10073 o 'vstralija na +.9imorj# <10003 L:pora a sile rez avtorizacije +S > o Sierra Aeone <100/ drave %?)B'S3 o Z(* 8osovo <1000 akcija Nato3 Neoboroene sank7ije : L,risilni #krepi; ki ne vklj# #jejo #pora e sile L71. len :A ni avtomatizma L$one o like > o ,opolna ali delna prekinitev ekonomski! odnosov o em argo na oroje o popolna ali delna prekinitev elezniki!; pomorski!; zra ni!; potni!; radijski! in dr#gi! kom#nikacijski! sredstev o pretrganje diplomatski! odnosov L,rimeri > o *#na '"rika <em argo na izvoz oroja; l.105-3 o *#na (odezija <trgovinske sankcije l.10553 o Irak <celovit reim trgovinski! sankcij l.1000 200-3 o Z(* <em argo na izvor oroja v Z(* l.1001; pro lem; da =osna ni prila do oroja; da i se ranila; ker je vse oroje imela Z(*; tako; da je em argo pripomogel ! genocid# v =osniN ekonomske sankcije l.1002; dop#stne !#manitarne izjeme3 o Ai ija <prepoved letalskega prometa in prodaje oro ja 1002 00N ciljane sankcije <t#di Somalija; (#anda; Ai erija; Sierra Aeone; %tiopija in %ritreja..3 L?iljane sankcije > da i im manj prizadelo civilno pre ivalstvo; sankcije so #smerjene v dolo en namen; da i naredile im manj kode L&op#stne !#manitarne izjeme <!rana; o leka[3 LSankcijski reim > sankcijski od or <#stanovi ga +S; sestavljen iz vse! dr av lanic +S3; sankcije vedno sprejete s konsenzom Mirovne opera7ije: LGtevilo operacij od 107/ dalje v okvir# )ZN > 57 LGtevilo ose ja <tren#tno3 > 122;2-7 <#ni"ormirano ose je 0/./5- <iz 117 dr av3; civilno ose je 10;200N smrtne rtve 2./523 L1inan ni vidik > 0d 107/ do j#nija 2010 > 50 milijard d L,o svet# > 12 teko i! mirovni! operacij pod poveljstvom )ZN <najve v '"riki; v %vropi sta ?iper in 8osovo; 'zija3N potem pa so e mirovne operacije pod poveljstvom dr#gi! <regionalni!3 organizacij '"rika :nija; Nato; %?)S'B

Ra@voj v praksi: 1. po 1. svetovni vojni > o oroene sile poslane na nekatera od ple iscitni! o mo ij v as# dolo anja meja <+z!odna ,r#sija; Zgornja Glezija3 2. tradicionalne mirovne operacije <klasi ni smisel m.o.; koncept#alno3N zna ilnosti > privolitev teritorialne drave; nepristranskost; omejena #pora a o oroene sile samo v samoo ram iN vzdrevanje premirja med dravami <v 8ong# gre prvi za vzdrevanje premirja znotraj drave )N:?3N mirovne operacije so koncept#alno neprisilna operacija; saj je potre en pristanek teritorialne draveN namen je zagotavljanje premirja nepristransko; zato t#di #pora a sile ni

Stran 0/1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

dop# ena <razen v samoo ram i3N primeri > :N9S); :N$)@I, <107/3; :N%1 I <25 753; )N:? <50 573; :N1I?O,; :NI1IA <107/3 -. kompleksne mirovne operacije 2. generacija mirovni! operacij > napotijo mirovno operacijo na o mo je; kjer e vedno potekajo spopadiN manj sta ilno okolje mirovne operacije > vpraljivo je vzdrevanje premirja in privolitve; kompleksnost s# jektov v spor#; nede"inirano o mo je operacijN iri o seg nalogN olj ro #stna poo lastila za #pora o sile > ni ve dop#stna samo samoo ram a; ampak t#di #pora a sile za za ito mirovni! operacij "stanovitev in struktura 9irovni> opera7ij: 1. $irovne operacije pod poveljstvom in nadzorom )ZN > modre eladeN veriga poveljstva )ZN mirovna operacija izklj# no v domeni )ZN 2. $) pod poveljstvom in nadzorom dr#gi! mednarodni! organizacij > <Nato; ':; %:3 ali koalicija drav z ali rez poo lastila +S )ZN > za #pora o sile je potre no poo lastilo +S <dr#ga e #pora a sile ni zakonita3 -. !i ridne oz. partnerske $) > sile pod vodstvom )ZN in dr#gimi silamiN 7 tipi > L $) integrirane pod enotnim poveljstvom L 8oordinacija med lo enimi verigami poveljevanja L +zporedne $) rez "#nkcionalne koordinacije L Zaporedne $) Veri;a pove8jevanja O*N: 1. +arnostni svet )ZN > strateko poveljstvo; dolo i mandat; politi no vodenje operacije 2. @eneralni sekretar )ZN > de "acto vr!ovni poveljnik $) -. +odja misije <pose ni predstavnik @S )ZN3 > operativno poveljevanje 7. ,oveljnik sil/na elnik vojaki! opazovalcev > polne poveljnike pristojnosti na teren#; mo na je nadaljnja delegacija pristojnosti 2. ,oveljniki nacionalni! kontingentov > zagotavljanje vojake discipline na teren#; neposredno odgovorni tako poveljnik# sil kot svoji nacionalni vladiN ne smejo sprejemati nacionalni! #kazov; ki so v nasprotj# z mandatom operacije Pravni okvir 9irovni> opera7ij: L No ene izrecne dolo e v :stanovni listiniN teleoloka razlaga :A <po namen#3 > mirovne operacije so eden izmed #krepov za doseganje mednarodnega mir# in varnosti <kar je glavni cilj )ZN3N $) se gi ljejo nekje med 5. in 7. poglavjem :A > glede na mandat vsake $) la!ko #gotovimo v katero poglavje spada $)N moderne $) so ponavadi po 7. poglavj# z mandatom #pora e o oro ene sile L(esol#cije +S; ki #stanavljajo $) pod vodstvom ali s poo lastilom )ZN L(egionalni dogovori in dr#gi mednarodni sporaz#mi; ki #stanavljajo $) L:pora ljivo mednarodno pravo o oroeni! spopadov L:pora ljivo mednarodno pravo lovekovi! pravic L8onvencija o privilegiji! in im#niteta! ZN L8onvencija o varnosti ose ja ZN in spremljevalnega ose ja L=ilten @eneralnega sekretarja o spotovanj# mednarodnega !#manitarnega prava za lane $) LSporaz#m o stat#s# sil <S)1'3 med )ZN in dravo gostiteljico <ker je potre no soglasje dr ave3 LSporaz#m o sodelovanj# sil <$)+3 med )ZN in dravo poiljateljico LSporaz#mi o pre!od# <transit agreements3 med )ZN in dravami; ki mejijo na o mo je operacije LStandardni operativni postopki <S),3 L,ravila delovanja $) <()% r#les o" engagement3 > konkretna napotila za delovanje operacije; neposredni pravni in politi ni vir; ki je neposreden vir za pripadnike $) LNacionalna zakonodaja drav gostiteljic in drav poiljateljic S.EMA%IEN PRI$A* MO O*N +S )ZN (%S)A:?I*' <mandat3 drava gostiteljica drava poiljateljica )rganizacija na sosednje drave el# operacije <)ZN; N'9); ':; %:[3

Stran 0/0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

$irovne operacije <peace keeping3 lo imo od prisilni! akcij <peace in"ormecent3 pri prisilni akciji ni potre en pristanek drave. %ipi MO ;8e:e na spekter nasi8ja: 1. operacije o!ranjanja mir# <peace keeping3 klasi ne mirovne operacije > privolitev drave; nepristranskost; rez poo lastila za #pora a sile <ta mona samo v samoo ram i3 2. operacija #veljavljaja mir# <peace-en"orcement3 ni ve klasi na $); ampak modernaN ve ja #pora a sileN nizka stopnja privolitve; misija se ne dojema kot nepristranska; jasno poo lastilo za olj ro #stno #pora o sile <mandat +S3 -. ojne operacije <militarE en"orcement3 niso mirovne operacije; vojaka intervencijaN rez privlitve; intervencija ima prisilno naravoN cilj P vojaki poraz nasprotnika; #pora a sile z izrazom all necessarE means "poraba si8e v MO: L )koli ine; stopnja in na in dovoljene #pora e sile iz!ajajo iz mandata mirovni! sil; mednarodnega vojnega in !#manitarnega prava ter iz nacionalnega prava dr ave gostiteljice in poiljateljice L + najirem smisl# oz. na politi no-strateki ravni ji! dolo a mandat +S; opredeljen v resol#ciji L Na operativni in takti ni ravni pa ji! dolo ajo pravila delovanja <()%3 Okviri :ovo8jene uporabe si8e v MO: LSamoo ram a > neodt#jljiva pravica posameznika; da se rani pred napadiN ni potre no poo lastiloN o sega lastno samoo ram o; za ito misije <dr#gi! lanov misije; poloajev; opreme3 in za ito pred nasilnimi posk#si prepre evanja izvajanja nalog po mandat#. Siva podro ja dovolitev #pora e sile v $) se iri > samoo ram a pred neposredno gro njo z napadom; za ita mandata; za ita civilistov <danes samoo ram a zajema t#di te praviceN v preteklosti se pokazalo; da je o ram a v takni! primeri! n#jna -e primer Sre renica; kjer niso posredovali in dop#stili genocid3. ,ro lem pa je; kdaj nastane gronja tako resna; da je dovoljena samoo ram a; kaken je o seg mandataMU L)nkraj samoo ram e le na podlagi izrecnega pred!odnega poo lastila +S )ZN; izra enega v mandat#U ) sega > za ito !#manitarni! dejavnosti; razoroevanje o oroeni! sk#pin; za ito in podporo eg#ncem ter notranje razseljeni! ose [ De8ovanje v sk8a:u @ 9e:naro:ni9 >u9anitarne9 pravu I te9e8jna na e8a: L,ripadniki mirovni! sil se v sit#acija! o oroeni! spopadov tejejo za civiliste; vse dokler dejansko in neposredno ne sodel#jejo v sovranosti! na ravni o oroenega spopada <o i ajno mp3 L+es ta as so za iteni na podlagi sk#pnega -. lena "enevski! konvencij O:;ovornost @a kr?itve 9e:. >u9anitarne;a prava v MO: L&eljena odkodninska odgovornost drave poiljateljice in )ZN oz. dr#ge organizacije na el# $)N pro lem je #veljavljanje odgovornosti > pomanjkanje me!anizmov LIndivid#alna; kazenska; odkodninska in disciplinska odgovornost pripadnika mirovni! sil; pristojno je doma e sodi e drave poiljateljice na eloma; vendar je pro lem #veljavljanja te odgovornosti; saj imajo pripadniki mirovni! sil im#niteto od )ZN; )ZN i se morala odpovedati im#niteti; kar je teko pri akovati; da i se la!ko sodilo tem mirovnikom NAD*OR NAD O#OROEVANJEMH RA*OROI%EV IN #OJ PRO%I %ERORI*M" "krepi na po:roju na:@ora oboroevanja in vpra?anje ra@oroitve: L,rvi posk#si > !aaki mirovni kon"erenci <1/00;10073 > prepoved dolo eni! o lik oroja in metod ojevanja <ni jim #spelo sprejeti irino omejitev kot so eleli3N Na 1. !aaki kon"erenci so sprejeli 8onvencijo o mirnem reevanj# mednarodni! sporov; ki je #stanovila stalno ar itra no sodi e L&r#tvo narodov /. len pakta &N -e spet ni #spelo v celoti omejiti #pora o oroja L)ZN > +arnostni svet > 25 in 77. len :A; na tem podro j# naj i deloval vojaki od or <sestavljen iz lanic +S3; vendar gre danes olj za sre anja generalta ov in ne toliko zaradi "#nkcije; zaradi katere so ga #stanoviliN @eneralna sk#p ina > 11. len :A L&elitev oroja > L8onvencionalna oroja <se omej#jejo in prepoved#jejo; predvsem zaradi # inkov; ki ji! imajo na lj#di3 L)roja za mnoi no #ni evanje 3jedrska; kemi na; ioloka3 Je:rsko oroje: L$oskovska pogod a o prepovedi jedrski! posk#sov <105-3; ki delno prepove jedrske posk#se <prepove ji! na ozemlj# drav; niso pa prepovedani v ozemlj#3 L,ogod a o neirjenj# jedrskega oroja <105/3 >

Stran 0/2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&elitev na jedrske <tiste; ki imajo jedrsko oro je3 in nejedrske drave <#pora a jedrske energije v mirolj# ne namene3N varnostna pravila; sodelovanje z I'%'; ki izvr#je inpekcijski nadzor o Ne vpliva na neodt#jljivo pravico vsake drave do raziskovanja; proizvodnje in #pora e jedrske energije za mirolj# ne namene o A. 1002 podaljana za nedolo en as L8onvencija o popolni prepovedi jedrski! posk#sov <10053 > e ne velja; ni zadosti rati"ikacij L,ogod e o o mo ji! rez jedrskega oroja > o ,ogod a iz 9!ateloca <10573 Aatinska 'merika o ,ogod a iz (arotange <10/23 *#ni ,aci"ik o ,ogod a iz =angkoka <10023 *+ 'zija o ,ogod a iz ,elinda e <10053 '"rika o ,ogod a za Srednjo 'zijo <20003 8aza!stan; 8irgizistan; 9#rkmenistan; 9adikistan; :z ekistan L+ mednarodnem prav# ne o staja dolo a; ki i izrecno prepovedovala #pora o jedrskega orojaU L:pora a jedrskega oroja je na elno sicer v nasprotj# z mednarodnim !#manitarnim pravom; vendar sodi e v svojem mnenj# re e; da ne ve kako i ilo glede #pora e jedrskega oro ja v primer#; da i il o stoj ozemlja drave resno ogroen <mnenje I?* o #pora i jedrskega oroja3 L,ogod a o 'ntarktiki <10203 > klavz#la; ki prepoved#je name anje jedrskega oroja na o mo j# 'ntarktike L,ogod a o +esolj# <10573 > klavz#la; ki prepoved#je name anje jedrskega oroja v +esolj# L,ogod a o prepovedi name anja jedrskega oroja na morskem dn# in podzemlj# z#naj pas# 12 morski! milj od temeljne rte <10713 L&vostransko ameriko-sovjetsko <ameriko-r#sko3 dogovarjanje > o )mejevanje strateki! jedrski! oroij <S'A9 I in S'A9 II3; sporaz#mi iz leta 1072 in 1070 o Zmanjevanje jedrski! oroij <S9'(9 I in II3 $e9ino in bio8o?ko oroje: L1022 > "enevski protokol o prepovedi #pora e zad#ljivi!; str#peni! in dr#gi! podo ni! plinov in ioloki! sredstev v vojni L100- > 8onvencija o prepovedi razvoja; proizvodnje in skladi enja kemi nega oroja in o njegovem #ni enj# > #stanovila je t#di )rganizacijo za prepoved kemi nega oroja; ki nadzor#je dejavnosti drave pri #resni evanj# konvencije L1072 > 8onvencija o prepovedi razvoja; proizvodnje in skladi enja aktriolokega oroja in o njegovem #ni enj# $onven7iona8na oroja: L8onvencija o protipe!otni! mina! <)ttaVska konvencija; 10073 L8onvencija o konvencionalnem oroj# <10/03; ki #reja na splonoN in 2 dopolnilni! protokolov <sprva so te pogod e veljale samo v mednarodni! o oroeni! spopadi!; ker danes veliko nemednarodni! <notranji!3 spopadov; veljajo te pogod e t#di v notranji! spopadi!; od sprejetega amandmaja 2000 dalje3 > o Nezaznavni delci o $ine o Zaigalno oroje o Aasersko oroje o %ksplozivni ostanki vojne L,riporo ilo @S 1001 o poro anj# &! O registerN razprave o la!kem oroj# v )ZN L8onvencija o kasetnem streliv# <200/3 Dejavnosti VS O*N: L2007 > (esol#cija 1270; ki #stanovi )d or za neirjenje oro ij za mnoi no #ni evanje ter sredstev za prenos te! oroij #oj @oper terori@e9: LZa etki > o do je &r#tva narodov 10-7 <priprava osn#tka konvencije3; 10-7 sprejem 8onvencije za prepre evanje in kaznovanje terorizma; vendar ni nikoli za ela veljati L)ZN - 1- sektorski! konvencij o @S <1072 >3 > 1005 ad !oc )d or za terorizem in priprava celovite protiteroristi ne konvencijeN pomen konsenza; razprave so ves as #rne; drave se ne strinjajo e pri de"iniciji terorizma <nekateri elijo vklj# it dravni terorizem; nekateri elijo izvzeti oj povezan s samoodlo o narodov3N 2005 @lo alna protiteroristi na strategija ZN <'/(%S/50/2//3 o +S intenzivneje se #kvarjajo od za etka 00i let prejnjega stoletja o @eneralni sekretar 2002 #stanovi ,roti-teroristi no implementacijsko projektno sk#pino; zdr##je -1 enot; koordinira delovanje in sprejemanje #krepov proti terorizm#

Stran 0/& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L(egionalne organizacije 7 konvencij <med dr#gim t#di Svet %vrope3 1- S%89)(S8IC 8)N+%N?I* <konvencije sprejete v okvir# )ZN3 L105- 9okijska konvencija o prekrki! in nekateri! dr#gi! dejanj; zagreeni! na krov# letala L1070 Caaka konvencija o zatiranj# protipravni! zasegov letal L1071 $ontrealska konvencija o zatiranj# protipravni! dejanj proti varnosti civilnega letalstva L10// ,rotokol o zatiranj# protipravni! dejanj nasilja na letali i! namenjeni! mednarodnem civilnem letalstv# L107- 8onvencija o prepre evanj# in kaznovanj# kaznivi! dejanj proti mednarodno za itenim ose am <vklj# no z diplomatskimi agenti3 L1070 8onvencija proti jemanj# talcev L10/0 8onvencija o "izi ni za iti jedrskega oroja L10// 8onvencija o zatiranj# protipravni! dejanj proti varnosti morske navigacije L2002 ,rotokol k tej konvenciji L10// 8onvencija o zatiranj# protipravni! dejanj proti varnosti na pritrjeni! plo adi na epikontinentalnem pas# L2002 protokol k tej konvenciji L1001 8onvencija o zatiranj# plasti ni! eksplozivov za namene zaznavanja L1007 $ednarodna konvencija za zatiranje teroristi ni! om ni! napadov L1000 $ednarodna konvencija za zatiranje "inanciranja terorizma L2002 $ednarodna konvencija za zatiranje dejanj jedrskega terorizma Varnostni Svet O*N : L#stanovi l. 1000 z (. 1257 )d or za izvajanje sankcij proti tali anom in 'l 8ajdi. LAeta 2001 sprejme (. 1-7- > )d or proti terorizm# > o ) veznosti drav > prepre evanje terorizma; kriminalizacija vse! dejanj "inanciranja terorizma; zamrznitev "inan ni! sredstev ose ; ki so kakorkoli povezane s terorizmom; prepre evanje gi anja teroristov; krepitev nadzora meja; redno poro anje &! o dejanji! na tem podro j# L2007 > (. 12-2 ,rotiteroristi ni izvrni direktorat )d ora L:krepi oja proti terorizm# zelo posegajo v posameznika in nji!ove lovekove pravice <sodi e %: 'l =arakat; 8!adi3 Me:naro:no pravo in terori@e9: L9emeljna na ela; kateri! spotovanje je potre no v oj# zoper terorizem > o ,repoved #pora e sile in gronje s silo o )zemeljska celovitost drav o Samoodlo a narodov o Nevmeavanje o Spotovanje lovekovi! pravic o +ladavina prava na mednarodni ravni N#jno potre no nasloviti vzroke za terorizem in njegovo irjenjeU

3I. MEDNARODNO PRAVO O#ORO-ENI. SOPADOV

0. Poje9
(azmerja med vojsk#jo4imi se dr6avami in polo6aj ose v vojni so ili med prvimi vpraanji sistemati4ne graditve mednarodnega prava. 9a pristop iz!aja iz premise; da

Stran 0/, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

o stajata dve temeljni mednarodni stanji; stanje vojne in stanje mir#; in da vsakem# od njij# #streza svojstven sistem pravil mednarodnega prava. 15/ + razpravi o temelji! mednarodnega prava o oro6eni! spopadov; kakrno se je razvilo do danes; je imelo temeljni pomen delo Svete;a Av;u?tina; kr4anskega misleca; ki je v 7. stoletj# naega tetja de"iniral konstit#tivne elemente pojma pravi4ne vojne. 9a vse #je dve vrsti kriterijev> - tiste; ki dolo4ajo ali in kako legitimno je vojno splo! za4eti < ius ad bellum3 in - tiste; ki dolo4ajo kako naj se vojna vodi in po kakni! pravili! < ius in bello3. ,ravila o dop#stnosti; legitimnosti in legalnosti vojne <ius ad bellum3 pa so do6ivela popolno spremem o z odpovedjo vojni; sprejeti v #rian:C$e88o;ove9 paktu <102/3; in s prepovedjo #pora e sile; ki jo sedaj vse #je :stanovna listina )ZN. Zato se je potre a po neposredni #pora i arg#menta pravi4ne vojne zmanjala> #pora a sile je prepovedana z normo pozitivnega prava in o glo lji! razlogi! za nastanek za nastanek te norme se ni n#jno tre a spraevati.150 (azpon mo6nosti za legalni za4etek vojne se je zmanjal; vojna napoved pa ne daje zakonitosti tisti o liki #pora e vojake sile; ki #streza pojm# agresije. 9a je po mednarodnem prav# prepovedana. Aogi4na posledica omejevanja legalni! na4inov za4eti vojno <ius ad bellum3 je ila raziritev #pora nosti pravil; ki ji! je tre a spotovati med o oro6enim spopadom <ius in bello3; ne glede na to; ali se je o oro6eni spopad za4el legalno ali ne; in ne glede na to; kako se pravno de"inira. ,red prepovedjo #pora e sile je ila vojna legitimno sredstvo politike; ki ga je dr6ava legalno vodila pod dolo4enimi pogoji in o postopk# vojne napovedi in z razglasitvijo stanja vojne. N#jen pogoj za nastanek vojnega stanja je v tej #reditvi volja voditi vojno <animus belli gerendi3. 9a se izra6a v dejanji! - v o oro6eni! sovra6nosti!. He se vojno kot dejansko stanje opaz#je z ene strani; je vojna akcija celota nasilni! dejanj; s katerimi 6eli ena dr6ava vsiliti svojo voljo dr#gi. @ledano z o e! strani je to stanje o oro6enega oja med dvema ali ve4 dr6avami. + o e! perspektiva! pa je volja voditi vojno vidno izra6ena v sovra6nosti!. Za presojo ali je vojna kon4ana in ali naj se dolo4ena pravila mednarodnega prava o oro6eni! spopadov <ius in bello3 #pora ljajo e naprej; o tre a #gotoviti; ali e o staja volja voditi vojno <animus belli gerendi3.170 :potevaje te pro leme se zdi primerna de"inicija vojne; ki se opira na #pora o prava o oro6eni! spopadov> vojna je stanje; v katerem se #pora lja vojno pravo. ,omem no pa je; da de"inicija vojne kot stanja; v katerem se #pora lja vojno pravo; opozarja; da se vojno pravo #pora lja t#di v primeri! o oro6eni! spopadov; ki ji! iz pravni! ali politi4ni! razlogov ni mogo4e jasno opredeliti z izrazom vojna. ,ose no vpraanje je; kako o ravnavati prisilne #krepe; ki ji! avtorizira ali odredi +arnostni svet )ZN. 9akim #krepom; ki imajo la!ko vse znake sovra6nosti; zna4ilne za vojne; manjka animus belli gerendi in torej niso vojna v pravem pomen# esede. ,o naravi so li6je kazenski sankciji kot pa vojni; ki predpostavlja enakopravne vojsk#jo4e se stranke. S stali4a 6enevski! konvencij iz l. 1070 je tre a razlikovati tri sk#pine sit#acij; med katerimi imata prvi dve zna4ilnosti o oro6eni! spopadov> i. + prvi sk#pini so mednarodni o oro6eni spopadi; tj. Ivsi primeri napovedane vojne ali kateregakoli dr#gega o oro6enega spopada med dvema ali ve4 visokimi pogod enimi strankami; 4et#di katera od nji! ne prizna stanja vojneJ. 9a opredelitev je iroka in zajema vse vrste o oro6eni! spopadov in vojake ok#pacije; t#di 4e je ta vzpostavljena rez o oro6enega odpora. ii. + dr#gi sk#pini so o oro6eni spopadi; ki nimajo mednarodne narave <nemednarodni o oro6eni spopadi3. 9o so tisti spopadi; ki v celoti potekajo na ozemlj# iste dr6ave.
$ilent enim leges inter arma; zakoni mol4ijo med vojsk#jo4imi; je eden e danes znameniti! ?iceronovi! citatov. 150 9oma6 'kvinski je kriterije pravice do vodenja vojne <ius ad bellum3 opredelil v tre! to4ka!> legitimna o last; pravi4en razlog; pravi4en namen. + naem 4as# so ti trije kriteriji skoraj do esedno vse ovani v predlogi! $ednarodne komisije o intervenciji in dr6avni s#verenosti; ki je l. 2001 izdala poro4ilo z naslovom )dgovornost za4ititi <9!e (esponsi ilitE to ,rotect3. 170 ,rimer dolgoletni! vojn; ki so poznale o do ja rez sovra6nosti; med katerimi pa volja voditi vojno ni pola; je stanje vojne med Izraelom na eni strani ter Sirijo in Ai anonom na dr#gi. Ni dvoma; da v o 4asni! o novitva! sovra6nosti pravo o oro6eni! spopadov o vez#je te dr6ave.
15/

Stran 0/+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

9aki spopadi se v4asi! ozna4#jejo z izrazom dr6avljanska vojna. ,rotokol II. iz l. 1077; dodan k 6enevskim konvencijam; dolo4a; da je nemednarodni o oro6eni spopad tisti spopad; Iki poteka na ozemlj# dr6ave visoke pogod enice med njenimi o oro6enimi silami ter odpadnikimi o oro6enimi silami ali dr#gimi o oro6enimi sk#pinami; ki so pod odgovornim poveljstvom in izvajajo takno kontrolo nad delom dr6avnega ozemlja; ki jim omogo4a izvajanje trajni! in #smerjeni! vojaki! operacij in izvajanje tega protokolaJ. iii. 9retji tip sit#acije #pora e o oro6ene sile pa je kvalitativno dr#ga4en. @re za Isit#acije notranji! nemirov in napetosti; kot so neredi; izolirana in sporadi4na nasilna dejanja in dr#ga dejanja take naraveJ. + primeri! notranji! nemirov; napetosti ali sporadi4ni! nasilni! dejanj se pravila mednarodnega vojnega in !#manitarnega prava ne #pora ljajo.

2. Aor9a8ni viri 9e:naro:ne;a prava oboroGeni> spopa:ov

=istvo prava o oro6eni! spopadov je omejevanje vojskovanja tako glede #pora ljeni! sredstev in na4inov kot t#di glede za4iteni! ose in o jektov. Sk#pna zna4ilnost eni! in dr#gi! pravil je; da sk#ajo kar naj olj !#manizirati vojskovanje in da #veljavljajo na4elo; da t#di v vojni ni dop#stna neomejena #pora a sile. +ojno pravo se je sprva razvijalo kot o i4ajno pravo. $ednarodno pogod eno #rejanje pravil vojskovanja pa se je za4elo v dr#gi polovici 10. stoletja. ,omorsko vojskovanje je #redila Pari?ka po9orska :ek8ara7ija; sklenjena l. 1/25 po konc# krimske vojne. 8mal# za tem se je za4ela razvijati t#di za4ita ose v vojni -enevska konven7ija o i@bo8j?anju uso:e ranjen7ev na boji?<u; je ila sklenjena l. 1/57 in pomeni za4etek mednarodnega !#manitarnega prava in organizacije !#manitarne dejavnosti. 8onvencija je #vedla znak (de4ega kri6a kot znak za4ite vojake sanitete in kot ime zdr#6enja;ki dajejo pomo4 ranjenim in olnim pripadnikom o oro6eni! sil. 8ronoloko je sledila Petro;rajska :ek8ara7ija <1/5/3; ki je prepovedala dolo4ene eksplozivne na oje v vojni in !krati razglasila na4elo; da je edini legitimni cilj vojskovanja osla iti sovra6nika; kar pomeni izlo4iti 4im ve4 ose iz vojskovanja; medtem ko povzro4anje nepotre ni! ole4in in smrti pomeni prekora4itev legitimnega cilja vojskovanja. $ed vsemi !aakimi konvencijami <1/00-10073 je najpomem neja 'etrta >aa?ka konven7ija s pri8o;o I .aa?ki9 pravi8niko9 o @akoni> in obi<aji> vojne na kopne9. $ed dvema svetovnima vojnama je il sklenjen -enevski protoko8 o prepove:i uporabe strupeni> in @a:u?8jivi> p8inov in bakterio8o?ki> oroGij v vojni <10223. ,o dr#gi svetovni vojni je ila opravljena o se6na kodi"ikacija !#manitarnega prava v tiri! 6enevski! konvencija! iz l. 1070> - Prva Genevska konven7ija o i@bo8j?anju po8oGaja ranjen7ev in bo8nikov v oboroGeni> si8a> v vojniK - Dru;a Genevska konven7ija o i@bo8j?anju po8oGaja ranjen7evH bo8nikov in bro:o8o97ev v oboroGeni> si8a> na 9orjuK - %retja Genevska konven7ija o ravnanju @ vojni9i ujetnikiK - 'etrta Genevska konven7ija o @a?<iti 7ivi8ne;a prebiva8stva 9e: vojno. 8lj# o se6ni kodi"ikaciji pravo zaostaja za razvojem vojake te!nike in taktike. Martensova0/0 k8av@u8a predvideva v primer#; kadar neki pro lem ni reljiv z veljavnim pogod enim pravom tri ravni za4ite> - na4ela mednarodnega prava; ki iz!ajajo iz o i4ajev; vzpostavljeni! med civiliziranimi narodi; torej o i4ajno mednarodno pravoN - zakone 4love4nosti; torej moralne norme; ki so podlaga o i4ajnem# in pogod enem# prav#; in - za!teva javne vesti; torej za!teve 4love4nosti in morale v najirem pomen# te esede. ,omen $artensonove klavz#le je t#di v tem; da izklj#4#je razlago v prid svo odne iz ire vojaki! sredstev; po logiki; da naj i ilo dovoljeno vse tisto; kar ni izrecno prepovedano. &r#ga pomem na zna4ilnost !#manitarnega prava pa je v naslednjem> z razvojem !#manitarnega prava so mnoga pravila; ki so zapisana v mednarodni! pogod a!; postala o i4ajno mednarodno pravo. +elika ve4ina dr6ava dananjega sveta je sprejela 6enevske konvencije iz l. 1070.
1jodor 1jodorovi4 $artens je vodilni r#ski teoretik mednarodnega prava in #speen diplomat je il spirutus movens !aaki! mirovni! kon"erenc l. 1/00 in 1007.
171

Stran 0/2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

&. Po8oGaj in @a?<ita oseb v 9e:naro:ni> oboroGeni> spopa:i>

) ravnavo vse ine mednarodnega prava o oro6eni! spopadov je mogo4e za4eti na dva na4ina> odisi s strani razprave o polo6aj# dr6ave; njeni! omejitev in pravic odisi s strani #sode 4loveki! itij; ki se znajdejo v razmera! o oro6enega spopada. (azvoj mednarodnega prava o oro6eni! spopadov je postavil v ospredje !#manitarni vidik; za4ito ose . ) ravnava polo6aja; za4ite in pravic ose je mogo4e organizirati samo na podlagi mednarodnopravni! opredelitev razli4ni! kategorij ose ; za4eni z naj olj temeljno; to je z delitvijo na pripadnike o oro6ene sile < orce3 in civilno pre ivalstvo.

aE #or7i
+ kategorijo orcev spadajo pripadniki redne vojske <kopenske vojske; vojne mornarice in vojnega letalstva3. Ze Caaki pravilnik iz l. 1007 pa je predpisal; da zakoni; o i4aji; pravice in dol6nosti vojne veljajo ne samo za redno vojsko; ampak t#di za milice in prostovoljne odrede; kateri! pripadniki izpolnj#jejo tiri pogoje> - da jim povelj#je poveljnik; ki je odgovoren za svoje podrejeneN - da imajo na daljavo viden razpoznavni znakN - da nosijo oro6je odkritoN - da vodijo svoje operacije v sklad# z zakoni in o i4aji vojne. =orci so t#di tisti; ki so na ozemlj#; katerem# se pri li6#je sovra6nik; spontano prijeli za oro6je; 4e nosijo oro6je odkrito in 4e spot#jejo zakone in o i4aje vojne. &o za4ite; ki jo #6ivajo orci; so #pravi4ene t#di ose e; ki spremljajo o oro6ene sile; pa ne sodel#jejo v o oro6eni! operacija!<vojni dopisniki; oskr ovalci itd3. Stat#s orca #6ivajo t#di tisti orci; ki pripadajo o oro6eni sili vlade; ki je nasprotna stran v o oro6enem kon"likt# ne priznava.

bE Po8oGaj ranjen7evH bo8nikov in bro:o8o97ev

,ravila o za4iti ranjencev in olnikov so vse ovana v ,rvi 6enevski konvenciji <10703; pravila o za4iti ranjencev; olnikov in rodolomcev v vojni na morj# so predmet &r#ge 6enevske konvencije <10703; medtem ko je ,rotokol I iz leta 1077 za4ito e raziril <enako za4ito kot orci #6ivajo t#di civilni ranjenci; olniki in rodolomci; vendar pod pogojem; da niso sodelovali v vojaki! operacija!3. Na4elo nediskriminacije v negi in medicinski oskr i ranjencev; olnikov in rodolomcev pomeni; da je tre a enako o ravnavati tako pripadnike lastni! o oro6eni! sil kot pripadnike sovra6ni! sil in t#di civilne pre ivalce.

7E Po8oGaj vojni> ujetnikov

,olo6aj orcev; ki so ji! zajele sovra6ne sile; je dolo4en v 9retji 6enevski konvenciji <10703 in v ve4 dolo4ili! ,rotokola I <10773. Zoper orca; ki se je predal; ni ve4 dop#stna o oro6ena akcija; saj se je s svojo predajo sam izlo4il iz vojskovanja. +ojni #jetnik pride pod o last sovra6ne o oro6ene sile in njegova #soda je od takrat stvar odgovornosti dr6ave; katere o oro6ena sila ga je zajela. Z vojnim #jetnikom je tre a ravnati !#mano in s spotovanjem njegove ose e in 4asti. ,ose ej so prepovedani "izi4no po!a ljenje ali znanstveni ali medicinski posk#si. ,rav tako pa na4elo !#manega ravnanja za!teva; da so vojni #jetniki za4iteni pred dejanji nasilja in ogro6anja in t#di pred 6alitvami ali

Stran 0// od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

izpostavljanjem javni radovednosti. ,olo6aj vojnega #jetnika se kon4a z repatriacijo <vrnitvijo v t#jino3.

<E )ivi8no prebiva8stvo in oboroGeni spopa:

Na4elo; da naj o oro6eni kon"likt ne prizadene civilnega pre ivalstva; ostaja temeljnega pomena v str#kt#ri mednarodnega prava o oro6eni! spopadov. Za4iti civilnega pre ivalstva je namenjena Hetrta 6enevska konvencija iz l. 1070 in ve4 dolo4il ,rotokola I iz l. 1077. Slednji je celotno #reditev povzel v naslednje na4elo> I&a i se zagotovila za4ita civilnega pre ivalstva in civilni! o jektov; so stranke dol6ne ves 4as razlikovati med civilnim pre ivalstvom in orci ter med civilnimi cilji in vojakimi cilji in skladno s tem #smerjati svoje operacije samo proti vojakim ciljemJ. Nevtralizirane cone la!ko predlaga katerakoli stranka v spopad#; in 4e se dose6e sporaz#m med strankami; take cone sl#6ijo kot zato4i4e za ranjence in olne orce in ne orce in za civilne ose e; ki ne sodel#jejo v sovra6nosti! in ki takrat; ko 6ivijo v taki! cona!; ne opravljajo no enega dela vojake narave.

:E )ivi8no prebiva8stvo in voja?ka okupa7ija

8o vojake operacije prene!ajo; la!ko ok#pacijska sila <ok#pant3 vzpostavi svojo #pravo nad ok#piranim ozemljem in je dol6na skr eti za red in varnost ne tem ozemlj#. +ojaka ok#pacija se la!ko za4ne ele; ko je #por popolnoma prene!al in ko je ok#pant vzpostavil e"ektivno o last. ,ose no pomem no je; da to stanje ne pomeni; da je s#verenost nad ok#piranim ozemljem prene!ala o stajati ali pa da je prela v dr#ge roke. +ojaka ok#pacija je samo dejansko stanje; ki ne vpliva na s#verenost. 9#di zelo dolga o do ja vojake ok#pacije; kot je npr. vojaka ok#pacija Izraela na za!odnem reg# reke *ordan; ne pomeni; da je Izrael prido il s#verenost nad tem ozemljem. )k#pacija mora iti e"ektivna. ,otem ko je o last dejansko prela v roke ok#panta; mora ta sprejeti vse #krepe; ki so v njegovi mo4i; da o novi in kar naj#4inkoviteje zagotovi red in varnost; pri 4emer pa mora #potevati; razen; kadar je to popolnoma nemogo4e; zakone; ki so v veljavi v de6eli. ,ravila o vojaki ok#paciji in temeljne dolo4 e o tem so vse ovane v .aa?ke9 pravi8niku i@ 8. 051/. Hetrta 6enevska konvencija iz l. 1070 je povzela veljavna pravila vojake ok#pacije in dodala nekaj reitev; ki so posledica potre ; spoznani! v izk#nja! s primeri vojake ok#pacije med II. svetovno vojno. 8ar se ti4e samega pojma ok#pacije v praksi; je izjemno zapleten polo6aj ara ski! ozemelj; ki ji! je l. 1057 ok#piral Izrael. + j#nijski vojni l. 1057 je Izrael ok#piral ozemlja pod s#verenostjo %gipta in Sirije ter palestinska ozemlja pod #pravo *ordanije. %giptovska ozemlja <polotok Sinaj3 so postopoma prela nazaj pod s#verenost %gipta v leti! 107210/2; mesto 9a a pa je ilo vrnjeno pod s#verenost %gipta na podlagi ar itra6ne odlo4 e l. 10/0. Sirska ozemlja <@olanska planota in o mo4je Ge a3 so ila predmet ok#pacije l. 1057; raziritve ok#piranega ozemlja po l. 107- in #mika z dela te! ozemelj l. 1077. ,reostalo ozemlje @olanske planote je Izrael anektiral l. 10/1; vendar je ta aneksija 172; kot t#di dr#ge; protipravna in mednarodno nepriznana. ,ose en pro lem je +z!odni *er#zalem. ,o resol#ciji o delitvi ,alestine iz l. 1077 i moral iti *er#zalem v celoti v pose nem stat#s# <o mo4je s pose nim polo6ajem3.17- A. 1057 je il njegov vz!odni del pod jordansko #pravo; za!odni del pa pod izraelsko. Izrael je vz!odni del mesta ok#piral in ga l. 10/0 anektiral. 9#di ta aneksija je mednarodno nepriznana. Nekoliko dr#ga4en je polo6aj na preostalem za!odnem reg# reke *ordan. 9#di na te! o mo4ji! je Izrael e vedno ok#pant. +endar pa Izrael te! o mo4ij ni posk#al v celoti anektirati; temve4 je s priseljevanjem j#dovskega pre ivalstva spreminjal etni4ni sestav pre ivalstva. 9akna priseljevanja so po dolo4ili! Hetrte 6enevske konvencije nedop#stna. Z gradnjo zid# na ok#piranem ozemlj#; ki ima deklarirani cilj varovati Izrael pred teroristi4nimi napadi; se je pro lem dodatno zapletel. ,o Sporaz#m# iz )sla <1007; Bas!ington3 je ila postopoma
'neksija je politi4ni izraz za nasilno priklj#4itev ozemlja k neki dr6avi; ki jo po navadi izvedejo o oro6ene sile. ,o na4rt# delitve ,alestine i moral iti *er#zalem corp#s separat#m in lo4en tako od ara ske kot od j#dovske dr6ave; ki naj i nastali na ozemlj# nekdanjega mandata.
172 17-

Stran 0/! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

vzpostavljena palestinska #prava za za!odni reg reke *ordan in o mo4je @aze; z namenom pripraviti pogoje za samo#pravo in e"ektivni nastanek palestinske dr6ave. 9a cilj doslej ni il dose6en; vojaka ok#pacija se nadalj#je; odgovornosti; ki ji! ima Izrael na ok#piranem ozemlj# pa trajajo e naprej.177 ) mo4je @aze je ilo do l. 1057 pod egiptovsko #pravo; vendar ne pod njegovo s#verenostjo. Na ozemlj# so ili 6e takrat naseljeni palestinski eg#nci. ,o l. 1057 je ilo o mo4je @aze ok#pirano in po l. 1007 o ravnavano sk#paj z o mo4jem na za!odnem reg# reke *ordan kot o mo4je ,alestinske #prave. 8on4ni cilj te #prave na o e! ozemlji! je #stanovitev neodvisne palestinske dr6ave. A. 2002 je Izrael izvedel enostranski #mik z o mo4ja @aze; ki je poleg njegovi! o oro6eni! sil vklj#4eval t#di #mik priseljenega civilnega pre ivalstva. +endar pa ta #mik ni il popoln; saj je Izrael o dr6al nadzor zra4nega in pomorskega prostora in t#di kopenski! pre!odov med o mo4jem @aze in izraelskim ozemljem. A. 2005 je Izrael vnovi4 poslal svoje vojake enote na o mo4je @aze. Na o mo4j# @aze izraelska vojaka ok#pacija e ni v celoti kon4ana. Izrael ne prizna; da i il ok#pant; in sicer z arg#mentom; da zasedena ozemlja pred l. 1057 niso ila pod s#verenostjo no ene dr6ave. 9a izraelska trditev je v mednarodni! organizacija! iroko zavrnjena. +ojaka ok#pacija je dejansko stanje; ki nastane takrat; ko o oro6ena sila dejansko zasede t#je ozemlje; ne glede na to; v kaknem mednarodnopravnem stat#s# je ozemlje ilo pred zased o. + razmera! vojake ok#pacije palestinski! ozemelj lokalno pre ivalstvo #6iva le elementarne 4lovekove pravice; ki so pogosto krene z dejavnostjo ok#pacijski! sil. $ed novejimi primeri vojake ok#pacije je ok#pacija Iraka v 4as# od maja 200- do j#nija 2007 nekaj pose nega. 9o je ilo o do je neposredno po tem; ko je sk#pina dr6av pod vodstvom Z&' izvedla vojako akcijo zoper Irak; po kateri je sledila vojaka ok#pacija; kar je +arnostni svet sprejel. ,osegi ok#pacijski! sil v #pravno str#kt#ro Iraka so ili zelo glo oki> ok#pacijska o last je razp#stila irako vojsko; izvedla o se6en proces izklj#4evanja ose v #pravni! in pravosodni! organi!; 4e so te ile 4lani stranke =''S; in odpravila vse politi4ne organe prejnjega re6ima.

,. Po8oGaj in @a?<ita oseb v ne9e:naro:ni> oboroGeni> spopa:i>

+se tiri 6enevske konvencije iz l. 1070 so v sk#pnem -. 4len#; ki ga vse #jejo vse; pogod enim strankam predpisale; da morajo; kot minim#m; #pora iti naslednja dolo4ila> I1. )se e; ki ne sodel#jejo aktivno v sovra6nosti!; vklj#4no s pripadniki o oro6eni! sil; ki so polo6ili oro6je ali so izlo4eni iz ojevanja kot ranjenci; olniki ali #jetniki; morajo iti v vse! okoli4ina! o ravnavane !#mano; rez negativni! razlikovanj glede rase; arve; vere; spola ali glede dr#gi! podo ni! kriterijev. Zato je vselej <kadarkoli in kjerkoli3 prepovedano> a3 nasilje nad 6ivljenjem ali ose o; e pose ej pa vse vrste # ijanja; po!a ljanja; okr#tnega ravnanja in m#4enjaN 3 jemanje talcevN c3 kritve ose nega dostojanstva; pose ej e 6aljivo in poni6#jo4e ravnanjeN 43 izrekanje sod in izvrevanje kazni rez pred!odnega sojenja pred redno #stanovljenim sodi4em; ki zagotovi vse sodne garancije; ki ji! civilizirani narodi priznavajo kot n#jne. 2. (anjence in olnike je tre a z rati in zanje poskr eti.J ,rotokol II je raziril prepovedi; ki ji! vse #je zgoraj opisani 4len. 9ako je vklj#4il prepoved napadov na 6ivljenje; zdravje in mentalno lagostanje ose . 9a prepoved vklj#4#je m#4enje; kolektivno kaznovanje; jemanje talcev; dejanje terorizma; napade na ose no dostojanstvo; vklj#4no s posilstvom in prisilno prostit#cijo. ,repovedano je t#di ropanje.

+. Sre:stva @a uve8jav8janje 9e:naro:ne;a >u9anitarne;a prava

$eddr6avno sodi4e je vpraanja izraelske ok#pacije na za!odnem reg# reke *ordan o ravnavalo v svetovalnem mnenj# o pravni! posledica! gradnje zid# na ok#piranem palestinskem ozemlj#; I?* (eports; 2007.
177

Stran 0/5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

%den od te! sredstev je dolo4itev sile za4itnice; tj. tretje dr6ave; ki skr i za interese ose ene od strank v o oro6enem spopad#. Sila za4itnica ima dve nalogi> - zagotavljati; da so relevantne dolo4 e mednarodnega !#manitarnega prava spot#jejo in - da imajo za4itene ose e mo6nost kom#nikacije s svojo dr6avo v 4as#; ko so pod o lastjo sovra6ne dr6ave. + praksi pa je e pomem neji me!anizem; ki ga je vzpostavil Me:naro:ni o:bor R:e<e;a kriGa <$)(83. $)(8 je il #stanovljen l. 1/5- v Zenevi. ,ravno je nevladna organizacija; #stanovljena po vicarskem prav#; ki jo sestavljajo vicarski dr6avljani. )pravlja zelo raznovrstne dejavnosti; ki ji! je mogo4e povzeti v dve! temeljni! naloga!> - pomo4 in - za4ita. ,rva naloga $)(8 v o oro6eni! spopadi! pa je prido iti dostop do ogro6eni! ose .

2. Pravi8a vojskovanja in o9ejitve

aE %e9e8jni na<e8i
=istvo vsega mednarodnega prava o oro6eni! spopadov je v omejevanj# sile. $eddr6avno sodi4e je v svojem svetovalnem mnenj# o zakonitosti gro6nje ali #pora e jedrskega oro6ja povzelo naslednji temeljni pravili> I,oglavitna na4ela; vse ovana v esedili!; ki predstavljajo zgod o !#manitarnega prava; so naslednja. ,rvo je namenjeno za4iti civilnega pre ivalstva in civilni! o jektov in vzpostavlja razlikovanje med orci in ne orciN :rGave ne s9ejo napa:ati 7ivi8ni> 7i8jev in @ato ne s9ejo niko8i uporab8jati oroGijH s kateri9i je ne9o;o<e ra@8ikovanje 9e: 7ivi8ni9i in voja?ki9i 7i8ji. + sklad# z dr#gim na4elom pa je prepove:ano pri@a:evati bor7e9 nepotrebne bo8e<ine N zato je prepovedano #pora ljati oro6ja; ki povzro4ajo takno kodovanje; ali nepotre no pove4evati nji!ov trpljenje. + izvrevanj# dr#gega na4ela dr6ave nimajo neomejene iz ire in #pora e oro6ij.J

bE O9ejitve ;8e:e 9eto: in na<inov vojskovanja

(azvoj mednarodnega prava na tem podro4j# je povzet v dolo4 a! -2. do 72. 4lena ,rotokola I iz l. 1077. Na prvem mest# so med prepovedanimi na4ini vojskovanja opredeljene per6i:ije; tj. izdajalske oz. zavratne metode vojskovanja. ,re"idije so dejanja; ki vz #jajo za#panje pri nasprotnik#; tako da je zaradi nji! v veri; da ima na podlagi mednarodnega prava dolo4eno pravico do za4ite ali pa da je dol6an zagotoviti za4ito. 8ot primeri per"idij so navedeni> - la6no predstavljanje namena pogajanj z zlora o zastave pogajalca ali zastave vdajeN - la6no predstavljanje onesposo ljenosti zaradi ran ali olezniN - la6no predstavljanje orcev kot civilistovN

Stran 0!1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

la6na #pora a za4itenega stat#sa z #pora o znakov; em lemov ali #ni"orm )ZN ali dr#gi! organizacij <npr. (de4ega kri6a3; nevtralni! ali dr#gi! dr6av; ki niso stranke v o oro6enem spopad#. ,ri vse! navedeni! primeri! gre za zlora o mednarodnopravno za4itenega stat#sa. ,o tem se per"idije razlik#jejo od vojni! zvija4. +ojne zvija4e <kam#"la6a; va e; navidezne vojake operacije in dezin"ormacije3 seveda niso prepovedane. +o!#nstvo172 v mednarodnem prav# o oro6eni! spopadov ni prepovedano; vendar 6e od Caakega pravilnika iz l. 1007 velja; da vo!#ni; ki so prijeti pri svoji dejavnosti; ne #6ivajo za4ite vojnega #jetnika. ,repovedana je t#di i@javaH :a se v boju ne bo :aja8o 9i8osti. )ziroma #kaz; da v oj# ne o pre6iveli!; in vodenje sovra6nosti na tej podlagi. ,repovedano je napa:anje osebH ki se se prene>a8e bojevati <ki so torej ors de combat3; kot so orci; ki so polo6ili oro6je in izrazili namen; da se predajo; ter ranjenci in olniki; ki so onesposo ljeni za ojevanje. $ed stareja pravila spada t#di prepove: ropanja. ,repovedano je t#di uni<evanje pre9oGenja; razen kadar vojake potre e za!tevajo njegovo #ni4enje in zaplem o.

7E O9ejitve ;8e:e objektov

Naj olj splona omejitev je izra6ena kot prepove: napa:ov na 7ivi8ne 7i8je. 9o jasno pravilo vsekakor spada med norme o i4ajnega prava. + ,rotokol# I so o se6na pravila o za4iti civilni! o jektov; o varnostni! #krepi!; o o mo4ji! pod pose no za4ito in o civilni za4iti. Caaki pravilnik iz l. 1007 pa je dolo4il o veznost; da se v primer# o leganja ali om ardiranja naredi vse potre ne korake za kar najve4jo za4ito zgrad ; ki so namenjene veri; #metnosti; znanosti ali karitativni dejavnosti; za za4ito zgodovinski! spomenikov; olninic in mest; kjer se z ira olnike in ranjenca. ,repovedano je #ni4evati t#di o jekte; ki so potre ni za pre6ivetje civilnega pre ivalstva; kot so skladi4a !rane; kmetijska o mo4ja; intalacije za pitno vodo itd. Izrecno je prepovedan t#di napad na o jekte; ki zadr6#jejo nevarne naravne sile <npr. jezovi; nasipi ipd3.

<E O9ejitve ;8e:e oroGij

)ro6ja je mogo4e razdeliti v dve kategoriji> - konvencionalna oro6ja in - oro6ja za mno6i4no #ni4evanje <kemi4na; akterioloka/ ioloka in jedrska oro6ja3. + kategoriji konvencionalni! oro6ij so prepovedani> - na oji; la6ji od 700 gramov; ki so napolnjeni z vnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi - na oji; ki se v 4lovekem teles# razirijo ali splo4ijo <t. i. na oji d#md#m3 - konvencionalna oro6ja; za katera se la!ko teje; da imajo 4ezmerne travmati4ne #4inke ali da #4ink#jejo nediskriminativno> oro6ja; kateri! delcev ni mogo4e odkriti z rentgenskimi 6arki protiose ne <protipe!otne3 mine in mine presene4enja za6igalna oro6ja <napalm in metalci ognja3 laserska oro6ja; ki oslepijo neeksplodirana in op#4ena eksplozivna oro6ja 8emi4no oro6je <str#peni plini3 je prepovedano. A. 100- je ila sklenjena $onven7ija o ke9i<ne9 oroGju; ki je #vedla t#di nadzor nad proizvodnjo tega oro6ja in ima razvit instit#cionalni me!anizem za ta namen. 9#di akterioloko oro6je je prepovedano. A. 1072 je ila sklenjena $onven7ija o prepove:i i@popo8njevanjaH proi@vo:nje in sk8a:i?<enja bio8o?ke;a oroGja in bojni> strupov in o nji>ove9 uni<enju. :pora a jedrskega oro6ja v vojni dandanes ne more iti dop#stna; a izrecne; pogod eno dolo4ene prepovedi #pora e tega oro6ja pa e ni. $eddr6avno sodi4e je v svetovalnem
172

8ot vo!#n se teje ose a; ki pod la6no pretvezo ali na skrivaj z ira in"ormacije vojakega pomena.

Stran 0!0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

mnenj# o razlo6ilo; da je jedrsko oro6je namenjeno za skrajne <4e i il Iogro6en o stoj dr6aveJ3; in ne za vse primere #pora e sile.

/. Posebnosti vojskovanja na 9orju

aE %e9e8jna pravi8a
&elitev ladij na trgovske in vojne je temeljnega pomena in ima pravne posledice tako v o do j# mir# kot v o do j# vojne. + mir# #6ivajo t#je vojne ladje im#niteto in so dol6ne #potevati pose na pravila o plov i v teritorialnem morj#; v o6ina! itd. konvencija o pomorskem mednarodnem prav# vse #je dolo4ila; ki v mir# v ve4 pogledi! izena4#jejo polo6aj vojne ladje z dr#gimi dr6avnimi ladjami. + vojni pa je polo6aj vojne ladje dr#ga4en od dr#gi! ladij. +ojna ladja je ladja; ki pripada o oro6enim silam dr6ave; ima z#nanje oznake; po kateri! se razpoznavajo takne ladje dr6avne pripadnosti; je pod poveljstvom 4astnika; ki je v sl#6 i te dr6ave in 4igar ime je vpisano v popis vojaki! ose ali v kaken dr#g dok#ment take narave; in jo #pravlja posadka; ki je podvr6ena redni vojaki disciplini. 9#di na morj# veljajo omejitve vojskovanja; kakrne veljajo na kopnem; imajo pa nekaj dodatni! zna4ilnosti. ,rva med njimi je obve@nost re?evanja vse> bro:o8o97ev. 9a o veznost velja tako v mir# kot v vojni. $ed pose nostmi vojskovanja na morj# ima pose en pomen po9orska b8oka:a; tj. prepoved in zapora pomorskega prometa z dolo4enimi pristani4i ali celotno o alo sovra6ne dr6ave. &a i ila lokada veljavna; morajo iti izpolnjeni trije pogoji> - e"ektivnost; - deklaracija in - noti"ikacija. 8ar se ti4e oro6ja; so pri vojskovanj# na morj# prepovedane nezasidrane <prosto plavajo4e3 mine; dr#ge mine in torpeda pa morajo imeti vgrajeno napravo; da se potopijo; potem ko se nad njimi izg# i nadzor. 8onvencija iz l. 10/2 prepoved#je t#di polaganje min pred pristani4i.175

bE Po9orski @ase;
$edtem ko je na kopnem vojsk#jo4a se dr6ava #pravi4ena pleniti sovra6no dr6avno premo6enje; ima na morj# pravico zase4i t#di zase no premo6enje. ,odlaga te #reditve je v dejstv#; da je pomorska trgovina vselej imela velik pomen za vojaka prizadevanja dr6av in da je zaseg premo6enja na morj# pomem en del sla itve sovra6nika. +ojsk#jo4a se dr6ava sme na odprtem morj# ali v teritorialnem morj# vojsk#jo4i! se dr6av #staviti trgovsko ladjo sovra6ne dr6ave in jo odvesti v svoje pristani4e. ,redmet vojnega zasega <plena3 je ladja in tovor; razen 4e se doka6e> - da del tovora ali celoten tovor pripada ose am nevtralni! dr6av in - da ta tovor ne spada v kategorijo kontra anta. 177 ,repovedano je t#di oddajati nevtralno trgovsko ladjo v najem vojsk#jo4i se dr6avi.

!. Vojno stanje
aE *a<etek vojne in njene pravne pos8e:i7e

,olaganje min v ozemeljski! voda! in pristani4i! Nikaragve je ilo predmet spora med Nikaragvo in Z&'; ki ga je o ravnavalo $eddr6avno sodi4e. Sodi4e je #gotovilo; da so Z&' polagale morske mine v nikaragovski! voda! in so ile zato odgovorne za kritev mednarodnega prava. 177 8ontra ant je tovor na nevtralni ladji; ki je namenjen v sovra6no dr6avo in sl#6i njenim vojnim potre am. =eseda izvira iz novolatinskega izraza contra bannum; tj. klj# prepovedi. Izraz se v generi4nem smisl# #pora lja za ozna4evanje razli4ni! vrst ti!otapstva.
175

Stran 0!2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+ojna se la!ko za4ne z za4etkom sovra6nosti; z ok#pacijo ali pa s "ormalno vzpostavitvijo vojnega stanja. Na mednarodnopravni ravni ima vojno stanje nekaj posledic. &iplomatski in konz#larni odnosi med dr6avami v vojni se pretrgajo.17/ +ojna vpliva t#di na mednarodne pogod e <la!ko pomeni naknadno nezmo6nost izpolnitve3.

bE #oji?<e
+ pojem oji4a v irem pomen# spadajo kopno ozemlje z zra4nim prostorom; notranje vode in teritorialno morje dr6ave. ,oleg tega se la!ko vojne operacije vodijo t#di na odprtem morj#. )d oji4a v irem pomen# je tre a razlikovati o mo4je vojaki! operacij; tj. o mo4je; kjer se vojake operacije dejansko vodijo.

7E Represa8ije v vojni
,rizadeta stranka v vojni je v zgodovini la!ko posegla po #krepi! samopomo4i; ki i ili sicer prepovedani; vendar ji! opravi4#je poprejnja kritev dr#ge stranke v vojni. $o6nost represalij je delovala t#di kot gro6nja. (epresalije pa nikoli niso ile dovoljene kot #krep zoper za4itene ose e. Z razvojem mednarodnega !#manitarnega prava je o seg teoreti4no mo6ni! represalij skr4en in si ga je mogo4e zamisliti le v o liki retaliacije kot odgovor na #pora o nedop#stni! oro6ij; in e to samo o #potevanj# na4ela; da t#di v tem primer# civilno pre ivalstvo in dr#ge za4itene ose e ne smejo iti prizadeti. (epresalije so t#di dokazano neprimerna vojaka taktika; ki jo nasprotna stran praviloma dojame kot pretiran; neproporcionalen odgovor in zato izzove e mo4neji odziv. +endar pa v mednarodnem prav# ni splone prepovedi represalij v vojni.

<E Spora@u9i 9e: vojskujo<i9i se stranka9i

&r6ave vojsk#jo4e se stranke la!ko sklepajo mednarodne pogod e; ki so zna4ilne za vojno stanje. 9o so karteli; premirja in kapit#lacije. Za vse te pogod e je zna4ilno; da ji! sklepajo vojaki poveljniki v okvir# svoji! teritorialni! pristojnosti. $arte8i so pogod e; s katerimi se vojsk#jo4e se stranke dogovorijo o izmenjavi vojni! #jetnikov. Pre9irja so sporaz#mi; s katerimi vojsk#jo4e se stranke s#spendirajo vojake operacije. Sovra6nosti so s#spendirane s tren#tkom noti"ikacije ali pa v rok#; ki je dolo4en s premirjem. Caaki pravilnik med dr#gim dolo4a; da v primer#; ko ena stranka kri premirje; dr#ga stranka prido i pravico; da ga odpove in da v n#jni! primeri! takoj o novi sovra6nosti. $apitu8a7ije so sporaz#mi; s katerimi se o oro6ene sile ali nekatere o oro6ene enote zave6ejo prene!ati vojake operacije in se predajo sovra6nik#.

:E $one7 vojne;a stanja

17/

Nasprotno pa so ili v vojni med Irakom in Iranom <10/0-10//3 o!ranjeni diplomatski odnosi.

Stran 0!& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,rene!anje sovra6nosti e ne kon4a vojnega stanja v vse! pogledi!. Z njim prene!ajo tista pravna razmerja; ki so odvisna od o oro6enega oja. + celoti se vojno stanje la!ko kon4a na ve4 na4inov> i. Mirovna po;o:ba je pravno naj olj za6elen na4in kon4anja vojnega stanja. Z njo se #redijo vsa vpraanja vojne in z njeno #veljavitvijo nastane stanje mir#. +praanja; ki ji! mirovne pogod e #rejajo so raznovrstna> ozemeljska vpraanja; dr6avne meje; za4ita manjin; vojne odkodnine itd. ii. Spora@u9 o pre9irju la!ko preraste v mirovni sporaz#m; zlasti 4e se izka6e; da po sklenitvi premirja mirovne pogod e ni mogo4e skleniti. &ejanski mir; ki nastane na ta na4in; se ne razlik#je od dr#gi! o lik vzpostavitve mir#; vendar je vsaj na za4etk# manj avtoritativen kot mir; ki ga vzpostavi mirovna pogod a. iii. Enostranske i@jave so kon4ale vojna stanja z Nem4ijo in 'vstrijo po II. svetovni vojni. + primer# Nem4ije mirovna pogod a po II. svetovni vojni politi4no ni ila mogo4a. Nem4ija je ila ok#pirana; l. 1070 pa sta ili na njenem ozemlj# vzpostavljeni dve dr6avi. +e4 dr6av je kon4alo vojno stanje z Nem4ijo z enostranskimi izjavami l. 1021 in pozneje. iv. Prene>anje sovraGnosti bre@ spora@u9a je na4in; po katerem so se nekatere vojne kon4ale mol4e; konkl#dentna dejanja v povojnem 4as# pa so postopoma vzpostavila stanje mir#. v. Naposled in le zaradi zgodovinski! primerov je tre a omeniti @avojevanje <debellatio3. 9a na4in je il #pora ljen o zdr#6evanj# Nem4ije in Italije. ,r#sija je l. 1/55 zavojevala in priklj#4ila ozemlja do tedaj neodvisni! dr6av Cessen; Cannover; Nassa# in 1rank"#rt. + sodo nem prav# je ta na4in prepovedan.

5. Nevtra8nost
Nevtralna dr6ava mora iti nepristranska do strank v vojni. 8ritve nevtralnost la!ko privedejo do tega; da nevtralna dr6ava postane vojsk#jo4e se stranka. Nevtralnost vzpostavlja razmerje med vsako od strank v vojni in nevtralno dr6avo. Nevtralnost je tre a spotovati. 9e splone zna4ilnosti polo6aja nevtralnosti pa je te6ko zagotavljati v razmera! kolektivne varnosti; ki jo je #vedla :stanovna listina )ZN. :pora a sile je prepovedana; dr6ava; ki prekri to pravilo; pa je izpostavljena #krepom )ZN. 9#di sodo no mednarodno pravo v nekateri! konteksti! izrecno predvideva nevtralnost. ,rotokol I iz l. 1077 dolo4a; da morajo t#di nevtralne dr6ave spotovati dolo4 e o za4iti ranjencev; olnikov in rodolomcev in o sporaz#mi! za prelet letal; ki izvajajo medicinske evak#acije 4ez nevtralno ozemlje. Nevtralnost na kopnem nalaga vojsk#jo4im dr6avam; da spot#jejo nedotakljivost ozemlja nevtralne dr6ave in da ga s svojim vojatvom in transporti ne prestopajo. Nevtralna dr6ava sme sprejeti na svoje ozemlje orce; ki so tja po egnili; da i se izognili zajetj#; vendar ji! mora razoro6iti in internirati. Nevtralnost na morj# je #rejena s 9rinajsto !aako konvencijo iz l. 1007. 9#di v tem primer# je temeljno pravilo spotovanje s#verenosti nevtralne dr6ave in o veznost vojsk#jo4i! se dr6av; da se vzdr6ijo vsake kritve nevtralnega kopnega ozemlja ali teritorialnega morja. ,o dr#gi strani pa sam pre!od vojni! ladij vojsk#jo4i! se dr6av in nji!ovega plena v teritorialnem morj# nevtralne dr6ave ne prizadene nevtralnosti. Staro pravilo mednarodnega pomorskega prava za!teva; da se vojne ladje vojsk#jo4i! se dr6av ne smejo zadr6evati v pristani4# nevtralne dr6ave ve4 kot 27 #r.

Zapiski> MEDNARODNO PRAVO O#OROENI. SPOPADOV D7e8oten sk8opH ki ureja oboro ene spopa:eE L+ojno pravo L$ednarodno !#manitarno pravo za ita lj#di pred prekomernimi # inki spopadov Ra@8ikovanje 9e: ius a: be88u9 in ius in be88o :

Stran 0!, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

I#s ad ell#m > Lnam pove ali je ila o oroena sila #pora ljena zakonito ali ne Lpravila; ki #rejajo pravico do #pora e sile > =riand-8ellogov pakt <prepoved o oro ene sile za doseganje politi ni! namenov3; prepoved #pora e sile v :A )ZN <ni v sklad# z no enimi nameni; danes je i#s cogens kogentno pravoU3 Ldop#stne izjeme > samoo ram a; prisilni #krepi +S )ZN; narodnoosvo odilne vojne L!#manitarna intervencija <doktrina; ki naj i t#di ila dop#stna izjemaN danes ni priznana kot izjema; ta doktrina ni ila iroko sprejeta; razen v drava!; ki so se nanjo sklicevali3 in odgovornost za ititi <#krepi se sprejemajo preko +S )ZN; stalne lanice naj ne i izkori ale veta pri taki! #krepi!3 Lvojna proti terorizm# <ni irokega sprejema; ni dop#stna izjema3 I#s in ello > Lmednarodno pravo o oroeni! spopadov Lvsa pravila; ki veljajo in se #pora ljajo za #rejanje sovra nosti in v as# o oroeni! spopadov Lza ita lj#di in o jektov Lvelja ne glede na to; da i ila #pora a sile zakonita Lenevsko; !aako; neVEorko pravo Na9en M.P: Lpotre a po pravili!; ki veljajo t#di v as# o oroenega spopada > !#manizacija o oroeni! spopadov <je eno izmed najstareji! pravil v mp3 LC#go @roti#s ,ravo vojne in mir#; prvi sistemati en prikaz mednarodnega prava o oroeni! spopadov; za etki mp o oroeni! spopadov L) #tek <sk#pen vsem civilizacijam3; da je tre a v dolo eni! okoli ina!; loveka <zaveznika ali sovranika3 za ititi in spotovati L+ojna stanje o oroeni! akcij; kjer imajo stranke voljo voditi vojno <to je ilo v preteklosti3 > ila je potre na napoved vojneN danes pa ni ve odvisno od strank in napovedi I@vor M.P: L=itka pri Sol"erin# <1/203 > CenrE &#nant <Spomin na Sol"erino3; kjer ga je pretreslo veliko trpljenje ranjeni! lj#diN &#nant je elel ad !oc organizirat pomo ; a ni il preve #speen. Zaradi velikega trpljenja &#nant #stanovi dr#tvo (de ega 8ria v "enevi. ,redlogi &#nanata >#stanovitev prostovoljne oragnizacije; ki i pomagale medicinskem# ose j# v as# o oroeni! spopadovN pro lemi > nezadostno tevilo medicinskega ose ja; no ena za ita medicinskega ose ja; no enega razlikovanja ali identi"ikacije medicinskega ose ja. L1/57 Gvica skli e kodi"ikacijsko kon"erenco > 1. "enevska konvencija <za ojevanje na kopnem3; prvi razlikovalni znak (de i 8ri <za za ito medicinskega ose ja3 L,rogresivni razvoj m!p > konstantno pove evanje tevila kategorij ose ; za iteni! z m!p ter irjenje sit#acij; kjer potre na za ita ose . L2 glavna tokova > enevsko in !aako pravo Ra@voj : L1/5/ Sanktpeter #rka deklaracija prepove dolo ena sredstva ojevanja; prepove d#m d#m na oje L1/00 <- konvencije3 in 1007 <e dr#ge3 Caake konvencije <metode in sredstva ojevanja3 > najpomem neja je 7.!aaka konvencija <10073 ter priloga k 7.Caaki konvenciji; to je pravilnik o zakoni! in o i aji! ojevanja na kopnem <se e danes #pora lja3N Caake konvencije so del mednarodnega o i ajnega prava in so o vezne za vse drave <ne glede na to ali je drava pogod enica ali ne3 L1022 "enevski protokol > prepoved #pora e kemi ni! in ioloki! sredstev L9retja "enevska konvencija <10203 za za ito vojni! #jetnikov <takrat e ni ilo potre e po za iti civilni! ose ; vse te konvencije so ile za za ito vojaki! ose in vojne3N v dr#gi svetovni vojni se je to o rnilo; saj se je tevilo civilni! ose ; prizadeti! v o oro eni! spopadi! zelo pove alo L12./.1070 7 "%N%+S8% 8)N+%N?I*% > o 1 "enevska konvencija > za ita ranjeni! in olni! pri vojskovanj# na kopnem o 2. "enevska konvencija > za ita ranjeni!; olni! in rodolomcev pri vojskovanj# na morj# o -. "enevska konvencija > za ita vojni! #jetnikov o 7. "enevska konvencija > za ita civilistov v as# o oroenega spopada L1027 > 8onvencija o za iti k#lt#rni! do rin v as# o oroenega spopada L1077 > 1. in 2. dopolnilni protokol k "8 LGe nekaj konvencij; ki se ti ejo #pora o konvencionalnega oroja L2002 -. dopolnilni protokol k "8 <nov sim ol kristal in polmesec3

Stran 0!+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

L200/ 8onvencija o kasetnem streliv# "enevsko pravo > za ita rtev o oroeni! spopadov Caako pravo > nanaa se na metode in sredstva MAR%ENSOVA $(AV*"(A <pream #la Caaki! konvencij naj olj znana k 7.C83 + primer#; ko neka sit#acija ni #rejena s pravili veljavnega pogod enega prava; civilno pre ivalstvo in pripadnike o oroeni! sil itijo na ela mednarodnega prava; ki iz!ajajo iz > L) i ajev; sprejeti! med civiliziranimi narodi LZakonov love nosti in LZa!tev javne vesti &anes se $artensova klavz#la teje kot del o i ajnega mednarodnega prava. 1007 Caaka konvencija > izvajanje sovranosti; kodi"icirano o i ajno pravo; pravica orcev do iz ire sredstev za onemogo anje sovranika ni neomejenaN ,repoved str#pov; per"idij; izjav da ne o milosti; plenjenja; nepotre enga trpljenja. )snovna pravila glede vojake ok#pacije. 1070 "enevske konvencije > za itene ose e so zlasti tiste; ki ne sodel#jejo ve <vojni #jetniki3 ali splo! ne sodel#jejo v sovranosti! <civilisti3. ' sol#tna prepoved represalij proti za itenim ose am in za itenim o jektom. 8ategorije za iteni! ose > L(anjeni in olni orci na kopnem L(anjeni; olni in rodolomci v vojskovanj# na morj# L+ojni #jetniki L?ivilisti

1077 &opolnilni protokoli <kjer se sre ata "8 in C83 1. dopolnilni protokol > razirja za ito civilnega medicinskega ose ja; opreme in transporta; pravila o izvajanj# sovranosti; nova de"inicija o oroeni! sil in orcev; opredelitev vojaki! ciljev. 2. dopolnilni protokol > 2/ lenovN raziritev osnovni! pravil na nemednarodne o oro ene spopadeN zelo visok prag za #pora ljivost zelo redko #pora ljen. ,red 1077 le ena dolo a glede nemednarodni! spopadov > to so sk#pni -. leni "8 #reja minimalne standarde !#manosti t#di v nemednarodni! o oroeni! spopadov <dr#ga e "8 #rejajo le mednarodne o oroene spopade3. ,repovedana in omejena oroja > L%ksplozivni in d#md#m na oji L)roja za mnoi no #ni evanje L8onvencionalna oroja L,rotipe!otne mine L8asetno strelivo LNova oroja < rezpilotna letala; internet3 Ra@po@navni @naki: L- em lemi > rde i kri; rde i polmesec; rde i kristal <edini dop#stni razpoznavni znaki za medicinsko ose je; opremo in transport3 LZa itena #pora a <#pora lja se le z dovoljenjem in pod nadzorom pristojne o lastiN #pora lja jo medicinsko ose je $)(8 ve je dimenzije3 LIndikativna #pora a > mednarodno gi anje (8 in rde ega polemeseca; manje dimenzije L$ednarodni od or (8; 1ederacija (8; nacionalna dr#tva (8 %e9e8jna nae8a M.P: LNa elo !#manosti > prepoved#je vsakrno povzro anje trpljenja; kode in pokod ; ki niso dejansko potre ni za doseganje legitimni! vojaki! namenov <legitimen cilj > onemogo anje sovranika in zmaga nad njim3 LNa elo razlikovanja > za!teva od strank; da ves as razlik#jejo nad civilisti in orci in civilne o jekte od vojaki! s# jektovN napada se la!ko samo vojake cilje. !e o staja dvom; velja domneva v korist civilne ose e in civilni! o jektov3

Stran 0!2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

LNa elo sorazmernosti> za!teva; da izg# e; ki so posledice vojaki! akcij niso prekomerne v razmerj# do pri akovane vojake prednostiN predstavlja zvezo med na eloma vojake n#jnosti in !#manosti $:aj se uporab8ja M.P: v oboroene9 spopa:uL 8aj je o oroeni spopad> ni to ne de"inicije; tri #nal za *#goslavijo v primer# 9adi # so posk#ali de"inirat o oroen spopad o oroen spopad pomeni o oroene sovranosti dolo ene intenzitete; ki presega raven posami ni! osamljeni! spopadov; med o oroenimi silami dve! ali ve drav; ali med dravo in eno ali ve organiziranimi nedravnimi o oroenimi sk#pinami ali med taknimi organiziranimi nedravnimi o .sk#pinami in ki sproijo #pora o prava o oroeni! spopadov. 2 vrsti o oroeni! spopadov> mednarodni <med dravami3 in nemednarodni o oroeni spopadi. - tipi mednarodni! o oroeni! spopadov > LSk#pni 2. leni vse! "8 > 1. tip - vsaka vojna in o oroen spopad; ki iz r#!ne med dravama; t#di e drava ne priznava vojneN 2. tip - vsi primeri delne ali popolne zased e ene dr ave v dr#gi dravi <vojaka ok#pacija3 L1. len dopolnilnega protokola -. tip > o oroen spopad; v kateri! se narodi orijo zoper kolonialno dominacijo in t#jo ok#pacijo in rasisti ne reime; opirajo se na svojo pravico do samoodlo e. Nemednarodni o oroen spopad > sk#pni -. leni "8 > o oroen spopad nemednarodnega zna aja na ozemlj# ene od dravN spopad med dravo in #porniko sk#pino < e izpolnjeni pogoji3 ali med ve #pornikimi sk#pinami za to se #pora ijo - leni le v pogod enem prav# Spopad med dravo in #porniko sk#pino > #pornike o oroene sile ali dr#ge o oroene sk#pine; ki imajo odgovorno poveljstvo; ki opravlja kontrolo nad delom dravnega ozemlja; ki jim omogo a nene!ne in #smerjene vojake operacije in #pora o m!p> e vsi kriteriji; se la!ko #pora i dr#gi dopolnilni protokol. Internacionaliziran nemednarodni o oroen spopad <niso ekstra sk#pine; samo prikaz realnosti3 notranji o oroen spopad; v katerega se vmeajo <intervenirajo3 o oro ene sile vsaj ene tretje strani <dr#ge drave se vmeavajo v notranje o oroene spopade3 > predlog il; da se v takem primer# #pora i mednarodno pravo o oroeni! spopadov; ta predlog ni il sprejet. $orajo se natan no identi"icirat ali gre za mednarodni ali nemednarodni o oro en spopad znotraj internacionaliziranega nemednarodnega o oroenega spopada. Sit#acije v kateri! se $C, ne #pora lja > LNotranji nemiri sila se #pora lja za vzdr evanje mir# LNotranje napetosti sila se #pora lja kot preventivno sredstvo za vzdr evanje reda in mir# > ne dosegajo praga o oroeni! spopadov Vrste oboroeni> spopa:ov : Lmednarodni > - vrste; ena vrste spopadata se dve ali ve drav; e 2[ Lnemednarodni > oj med o oroenimi silami vlade in #porniki ali pa med ve #pornikimi sk#pinami <notranji nemiri in napetosti niso o oroeni napad3 :pora a pravil je odvisna od tipa o oroenega spopada. &r#gi dopolnilni protokol le za tiste nemednarodne o oroene spopade; ki izpolnj#jejo k#m#lativne pogoje. Zakaj je razlikovanje pomem noM L$)S > 500 lenov #pora ljivi! je istveno ve pravilN orci prisoner o" Var stat#s; e so zajeti; do ijo stat#s vojnega #jetnikaN #pora a oroja ni nezakonita <v nasprotj# z m!p3N I?(? <$)(8 mednarodni od or (83 ima pravico do o iskov in pomo i <tistim; ki so izlo eni iz ojev ranjenim; olnim; #jetnikom; to je splono priznano kot o i ajno mednarodno pravo3 LN)S > 20 lenovN ni prisoner o" Var stat#sa <vojni #jetniki3N #pora a oroja la!ko vodi do kazenskega pregona po notranjem prav#N I?(? la!ko pon#di svojo pomo <drava ali vodja #pornike sk#pine jo la!ko zavrne; ni o veznosti; da omogo i dostop3

Stran 0!/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

PRAVO P IN M.P 8ovekove pravi7e: LAeQ generalis L#pora ljivo ves as; #pora ljajo se t#di v as# o oroenega spopada; Lzavez#je le drave L iti posameznike pred ar itrarnim ravnanjem nji!ovi! drav Lmonost derogacije nekateri! dolo v izredni! razmera! L%kstrateritorialna #pora aM ,rimarno je namenjeno za #pora o znotraj ozemlja neke dr ave. &rave so zavezane s pravom p t#di pri nji!ovem ekstrateritorialnem delovanj# prisilne akcije na podlagi avtoizacije +S ali kadar drave o lastno del#jejo na ozemlj# dr#ge drave. L,omem ne omejitve glede #pora e smrtonosne sile <pravica do ivljenja3 > samovoljen odvzem ivljenja je nezakonit <ni nezakonit; e je izveden na podlagi sodnega postopka3 Me:naro:no >u9anitarno pravo: LAeQ specialis <m!p je v razmerj# do p leQ specialis3 L:pora ljivo le v prav# o oroenega spopada LZavez#je drave in nedravne akterje <o oroene sk#pine3 LG iti posameznike STpod nadzorom sovrane straniTT > ne njeni! pre ivalcev LNiso dop#stne no ene derogacije LNamenjeno t#di za ekstrateritorialno #pora o L&ovoljena #pora a smrtonosne sile; monost kolateralne kode < e je il napad #smerjen na vojaki cilj zaradi prisotnosti civilistov pa so rtve t#di na podro j# za iteni! ose 3 ":e8een7i oboroeni> spopa:ov: L) oroene sile > so vse organizirane sile; sk#pine in enote pod poveljstvom; ki so strani v o oroenem spopad#; ki ji pripadajo; odgovorne za vodenje svoji! podrejeni! t#di; e ji! zastopa vlada ali dr#ga o last; ki je nasprotna stran ne priznava L=orci <oji pojem kot o oroene sile3 > pripadniki o oroeni! sil stranke v spopad# <razen medicinskega ose ja in vojaki! d#!ovnikov3; ki imajo pravico neposredno sodelovati v sovranosti! LNe orci 8do je #pravi en do za iteM Za itene ose e so > L(anjeni; orci in rodolomciN e dodatno so za iteni medicinsko ose je; oprema in vozila; za ita razlikovalni! znakov; za ita verskega ose ja L+ojni #jetniki > !#mano ravnanje z njimi; noti"ikacija o zajetj#; dostop $)(8; izp#stitev in repatriacija L?ivilisti > pose ne za ite so deleni otroci in enske; novinarji; eg#nci in notranje razseljene ose eN splona za ita in pomo !e se civilist odlo i; da se vklj# i v sovranosti in ga #jamejo; ne o imel stat#sa vojnega #jetnika in vse! pravic; ki m# grejo po tem stat#s# < e se prostovoljno odlo i in s tem prekri svoj stat#s3. + primer# dvoma velja posameznik za civilista in ne sme iti tar a napada. &olnost za iteni! ose > LSplona prepoved neposrednega sodelovanja v sovra nosti! L&odatno za medicinsko ose je > spotovanje zdravnike etike; n#denje pomo i rez diskriminacije; spotovati morajo na elo nevtralnosti; #strezno morajo iti identi"icirani z oznakami

,ravila; ki itijo o jekte in naravno okolje > L+ojaki cilji so la!ko samo o jekti; ki pripomorejo k vojaki prednosti nasprotnika; kar nikoli ne morejo iti civilni o jekti; razen e se #pora ljajo za vojake namene LNe sme se napadati naprav; ki zadr#jejo nevarne sile; <jezovi[3 o jektov; ki imajo pomem no k#lt#rno vrednost; verski! o jektov. 9#di naravno okolje naj i ilo v as# o oroeni! spopadov za iteno. 9o se pogosto kri zaiganje na"tni! polj v iraki vojni. 8je se la!ko sovranosti odvijajoM

Stran 0!! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

=oji e > ) mo je; kjer vojsk#jo e se stranke smejo vriti sovranosti ozemlje pod nji!ovo s#verenostjo; odprto morje <pose na pravila vojskovanja na morj#3 in terra n#lli#s. Izklj# eno je ozemlje nevtralni! drav in nevtralizirana o mo ja. ) mo ja vojni! operacij > prostor; kjer dejansko potekajo sovra nosti. )dlo anje za napad LSprejemanje odlo itve poveljnika koga in kaj napasti > gre za orca ali civilista; ki neposredno sodel#je v sovranosti!M @re za civilni o jekt ali o jekt; ki je la!ko vojaki ciljM =o napad prinesel konkretno vojako prednostM LSprejemanje odlo itve kdaj in kako napastiM +eri"ikacija tar e; iz ira primernega oroja; svarilo civilnem# pre ivalstv#[ )predelitev vojaki! ciljev > 22/2 len prvega dopolnilnega protokola k "enevski konvenciji > +)*'G8I ?IA*I so tisti; ki po svoji naravi; lokaciji; namen# ali #pora i # inkovito prispevajo k vojaki akciji in kateri! delno ali popolno #ni enje; zavzetje ali nevtralizacija #stvari v razmera!; ki takrat vladajo; jasno dolo ljivo vojako prednost. 9#di as napada je pomem en > e je lokacija sredi mesta; se napade pono i; ko je o jekt prazen. (azlikovanje in previdnostni #krepi > LNapad je dovoljen samo na vojake cilje L8olateralna koda se sk#a minimalizirati. +ojaki poveljnik mora imeti pravnega svetovalca. Sprejemanje vse! izvedljivi! #krepov za ite pred in med napadom previdnostni #krepi; da omo minimalizirali kodo; pokod e v nekem napad#. 9e!tanje > L+ojaka n#jnost LNa ela m!p <za!teve !#manosti3 Voja?ka okupa7ija: LCaaki pravilnik <10073 > +ojaka ok#pacija je dejanska zased a ozemlja sovra ne drave LS#verenost drave nad ozemljem; ki ga je ok#pirala t#ja sila ne prene!a L&olnost ok#pacijske sile > vzpostaviti red in varnost; #pravljati ok#pirano ozemlje o spotovanj# pravnega reda L)k#pacijska sila > sme pokriti stroke svoje prisotnosti iz virov na ok#piranem ozemlj#; ne sme pa nalagati dodatni! davkovN nosi stroke #praveN rekvizicijaN dravno premoenje 1. "%N%+S8' 8)N+%N?I*' <10703 > L,repoved deportacije in preme anja civilnega pre ivalstva; prepoved naseljevanja lastnega pre ivalstva > kritev zid v @azi. L)k#pacijska sila ima pravico; da se rani pred nasilnimi dejanji civilnega pre ivalstva L,rotokol I iz leta 1077 je dodal e > za ito eg#ncevN temeljne garancije <prepovedi dolo eni! dejanj in procesne garancije3N za ita ensk in otrok +ojaka ok#pacija naj i ila kratkotrajna; v praksi pa so pogosto dolgotrajne. ,ogod e; ki ji! sklepajo vojsk#jo e se stranke > L8artel > za izmenjavo vojni! #jetnikov L,remirje > prekinitev ognja; ne prekinejo sovra nosti; ki nimajo zna aja o oroeni! spopadov <npr. prekinitev diplomatski! odnosov[3 L8apit#lacija > sklepajo ji! vojaki poveljniki in za nejo veljati z nji!ovim podpisomN ne kon ajo pa vojnega stanja kot takega; ampak le o oroen spopad. 8onec vojnega stanja > L$irovna pogod a L$irovni sporaz#m L%nostranske izjave L,rene!anje sovranosti rez sporaz#ma LZgodovinsko e zavojevanje <de ellatio3; danes pa je to nezakonito Nevtra8nost v vojni> 9o ni isto kot trajna nevtralnost > to je reim; ki se vzpostavi z mp ali izjemoma z mednarodnim o i ajnim pravom. &rave garantke; ki to trajno nevtralnost garantirajo. &olnost nevtralne drave > drave se odlo ijo v konkretnem primer#; da ne odo sodelovale v o oroenem spopad#; ta odnos mora iti vzajemen. 9o ni pogod eni reim drava enostransko izjavi nevtralnost v vojni.

Stran 0!5 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Nevtralnost in )ZN > #krepi +S )ZN po 7. poglavj# niso vojna v polnem pomen# veljajo o veznosti za vse lane ni nevtralnosti. Nedotakljivost s#verenega ozemlja in voda > ostane pa pravica do tranzitnega pre!oda in nekodljivega pre!odaN omejitve nekodljivega pre!oda so mone izjemoma iz razlogov varnosti drave. )sama in Aaden - akcija ameriki! specialcev na ozemlj# ,akistana > privolitev dr aveU +praanje je kaken je o seg privolitve draveN privolitev je okoli ina; ki izklj# #je protipravnost. Aikvidacija to je odvisno od tega ali sta ti dve dravi v o oroenem spopad# z 'l 8ajdoN e sta; potem je smrtonosna sila dop#stna; ali i to prispevalo k vojaki prednosti; ali je on vojaki cilj[ !e pa niso v o oroenem spopad#; pa imamo pravo lovekovi! pravic. 9a akcija je pro lemati na z ve i! vidikov.

3II. VAJE
0. Nikara;va vs *DA
VOJAKE IN PARAVOJAKE AKTIVNOSTI V NIKARAGVI IN ZOPER NJO (Nikaragva proti Zdr !"! drav! A#!rik!$ $ilitar% and Para&ilitar% '(tivities in and against )i(aragua* +,J -eports 1./0* str1 2.2 in 1./3* str1 10 )ikaragva je .1 aprila 1./0 pred $eddravni& sodi e& sproila postopek proti 45' zaradi vojaki6 in paravojaki6 aktivnosti v )ikaragvi in zoper njo1 V svoji vlogi je )ikaragva zatrjevala odgovornost 45'* zaradi kritev tevilni6 pogodbeni6 obveznosti* ki iz6ajajo iz &ultilateralni6 in bilateralni6 pogodb* kateri6 pogodbeni(i sta obe dravi* kot tudi zaradi kritev obi ajnega &ednarodnega prava1 45' naj bi bile po trditva6 )ikaragve odgovorne zlasti za7 8 nova enje* usposabljanje* oboroevanje* opre&ljanje* 9inan(iranje* zalaganje in za spodbujanje* podpiranje* po&o in us&erjanje vojaki6 in paravojaki6 aktivnosti v )ikaragvi in zoper njo: 8 zra ne* kopenske in po&orske oboroene napade na )ikaragvo: 8 vdore v teritorialno &orje )ikaragve ter kritve njenega zra nega prostora: in 8 spreje& ekono&ski6 ukrepov proti )ikaragvi1 45' pa so zatrjevale* da )ikaragva7 8 aktivno podpira oboroene skupine* ki delujejo proti vlada& nekateri6 sosednji6 drav: 8 vri napade na oze&lja sosednji6 drav: in 8 ne spotuje prevzeti6 obveznosti glede spotovanja lovekovi6 pravi( na svoje& oze&lju1

Stran 051 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Postopek pred $eddravni& sodi e& se navezuje na dogodke v )ikaragvi po pad(u vlade predsednika ;o&oza 5eba%le leta 1.<.1 Vlado in parla&ent je po pad(u prevzela do tedaj opozi(ijska levi arsko us&erjena stranka 8 ;andinistas1 )asprotniki nove vlade in podporniki nekdanjega predsednika so v leti6 1./1 in 1./2 oblikovali dve skupini usposobljeni6 uporniki6 sil 8 (ontras* ki so delovale na ob&o ji6 ob &eja6 s =onduraso& in >ostariko1 +z a&eriki6 &edijev* poro il a&erikega >ongresa in izjav visoki6 uradnikov 4drueni6 drav '&erike je bilo &ogo e razbrati* da so 45' podpirale (ontras v )ikaragvi ?prora un 45' za leto 1./2 je vseboval posebno postavko za 9inan no podporo vojaki& in paravojaki& skupina& v )ikaragvi@1 )ikaragva je zatrjevala* da so (ontras ugrabljale* &u ile* posiljevale in pobijale zapornike in (iviliste ter povzro ile znatno &aterialno kodo1 )ikaragva je nadalje zatrjevala* da so 45' odgovorne za dejanja (ontras* saj so i&ele u inkovit nadzor ?e99e(tive (ontrol@ nad nji&i* ji& svetovale glede strategije in us&erjale nji6ovo taktiko izvajanja aktivnosti: ter da je bil e od sa&ega za etka na&en vlade 45' str&oglaviti nikaragovsko novo vlado1 )ikaragva je prav tako zatrjevala* da so nekatere vojake in paravojake aktivnosti izvajale tudi osebe pla ane s strani 45' in pod neposredni&i ukazi nji6ovega osebja1 'ktivnosti te6 oseb so obsegale napade na pristani a* na9tne intala(ije in na bazo nikaragovske &ornari(e1 45' pa so tudi s svoji&i letali preletavale nikaragovski zra ni prostor z na&eno& oskrbe (ontras in z na&eno& prestraiti lokalno prebivalstvo1 45' so zatrjevale* da so izvajale vse svoje aktivnosti na podlagi pravi(e do kolektivne sa&oobra&be* saj naj bi )ikaragva aktivno podpirala oboroene skupine v sosednji6 drava6* e posebej v Al ;alvadorju1 Bb izbru6u napetosti &ed drava&a so 45' ukinile razvojno po&o )ikaragvi* ob utno zniale kvoto za uvoz sladkorja iz )ikaragve v 45' in sprejele trgovinski e&bargo1 )ikaragva je zato e zatrjevala* da so 45' tudi vplivale na $eda&eriko razvojno banko in $ednarodno banko za obnovo in razvoj* da so te blokirale pronjo )ikaragve za posojila1 -eevanje spora je potekalo v dve6 glavni6 9aza67 11 odlo anje o pristojnosti $eddravnega sodi a za reevanje spora in o dopustnosti zadeve sodba je bila izre ena leta 1./0: 21 odlo anje o vsebini spora ?&eritorno odlo anje@ sodba je bila izre ena leta 1./31 Poleg tega je sodi e v te& sporu odlo alo tudi o izdaji za asni6 ukrepov ter o dovolitvi interven(ije v postopek1

Vpraanja in odgovori7 %& A'i (ta i#!'i pravd"i (tra"ki do(top do (odi)a* Na kak)"i+ pod'aga+ ,! Nikaragva (proi'a po(top!k proti Z-A* .& Kak)"i (o /i'i govori Z-A g'!d! pri(to,"o(ti (odi)a i" dop (t"o(ti 0ad!v! (J ri(di1tio" o2 t+! 3o rt a"d Ad#i((i/i'it4 o2 t+! App'i1atio"$* Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do v(ak!ga govora* 5& Kat!r! 0aa("! kr!p! ,! 0a+t!va'a Nikaragva6 kak)"i (o /i'i govori Z-A i" kak)"a ,! /i'a od'oit!v (odi)a* A'i ,! od'oit!v (odi)a o 0aa("i+ kr!pi+ 0av!0 ,oa* 7& Kdo ,! 0apro(i' 0a i"t!rv!"1i,o v po(top!k i" ka, ,! od'oi'o (odi)!* 8& Kak)"a (o pravi'a v 0v!0i 0 (od!'ova",!# (tra"k v po(topki+ r!)!va",a (porov pr!d 9!ddrav"i# (odi)!#* :& Kat!r! prav"! vir! ,! pora/i'o (odi)!* 2/1 len ;tatuta $eddravnega sodi a7 8 &eddravni dogovori ?pogodbe@ 8 &ednarodni obi aji ?najteje dokazljivo@ poglavitni pravni vir: &ed nji&i ni 6ierar6ije 8 ob a pravna na ela 8 sodne dolo be* s pridrko& dolo be iz C.1 lena in nauk najbolj kvali9i(irani6 pravni6 strokovnjakov razli ni6 narodnosti* kot po&ono sredstvo za ugotavljanje pravni6 pravil Da dolo ba ne o&ejuje pristojnosti sodi a* da odlo a o zadevi ex aquo et bono* e se pravdne stranke o te& sporazu&ejo1

Stran 050 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

-azlika &ed obi ajni& in ob i& &ednarodni& pravo&7 Bbi ajno &ednarodno pravo zaje&a te&eljna pravila* ki so se razvila skozi obi aje* prakso drav in zavezuje vse drave1 4a njegovo veljavnost &orata biti ku&ulativno izpolnjena dva pogoja7 1@ objektivno7 &ednarodna praksa drav: subjektivno7 pravna zavest drav* da je nor&a zavezujo a 2@ objektivno7 drave z lastno prakso potrjujejo* da spotujejo &ednarodna pravna pravila: subjektivno7 pravna zavest drav* da so ta pravila zanje zavezujo a Bb a praksa &ora biti iroko razirjena ?dolo eno tevilo drav &ora slediti tej praksi@ in velja &ed rel1 subjekti in je enotna1 !e drava kri &ednarodno sprejeto prakso ?kritev@* to ne po&eni* da praksa ne velja1 ;& Kat!r! doka0! i" #!tod! ,! pora/i'o (odi)! pri gotav',a", d!,(t!v* Eporabilo je razli no doku&entarno papirologijo1 Epotevalo je izjave obe6 predstavnikov drav* izjave pri a* izjave lanov )ikaragvine vladeF <& Kak)"o ,! /i'o gotov',!"o d!,a"(ko (ta",! (g'!d! rav"a", Z-A i" Nikaragv!$* ;porno7 )ikaragva trdila* da so napadi na na9tne plo adi* &iniranje pristani in teritorialni6 voda* preletavanje zra nega prostora kritve s strani 45'1 45' naj bi tudi krile pogodbo o trgovini s trgovinski& e&bargo&1 45' so res postavljale &ine* niso obvestile ostali6 ladij1 'ktivnosti ,B)D-';7 ;odi e ni priznalo* da so 45' odgovorne* niso dravne skupine1 45' so ji6 9inan no podpirale in usposabljale* la6ko bi rekli* da so 45' za to odgovorne* ker so bile ,B;D'; tako povezane z 45' kot nekakni nji6ovi agenti1 Gele l1 2001 je >o&isija uspela uveljaviti osnutek te6 pravil1 Da pravila e kodi9i(irajo obi ajno &ednarodno pravo1 5va pogoja* da je drava odgovorna7 - odgovornost drav se pripisuje dravi - 6krati to dejanje po&eni kritev &ednarodni6 obveznosti Hre za objektivno odgovornost drave1 'li la6ko dejavnosti ,B)D-'; pripie&o 45'I 5elikti so pripisljivi dravi* e7 - ji6 storijo dravni organi ?tudi* e prekora ijo svojo pristojnost@ - ji6 storijo entitete* subjekti s pooblastilo& drave - ji6 storijo osebe* ki delujejo po us&eritvi ali navodilu drave* ni&ajo pa pooblastila - ji6 storijo zasebniki ali skupine* ji prevza&ejo javne 9unk(ije - ji6 storijo skupine* ki niso povezane z dravo* pa ji6 ta sprej&e* kot da bi ji6 storila drava - pri&eri vstaj* vstajniki6 gibanj doseejo od(epitev dela drave ;odi e je ugotovilo* da so dejavnosti ,B)D-'; pripisljive 45'1 Bkoli ine* ki izklju ujejo odgovornost7 - soglasje okodovane drave - dejanje sa&oobra&be - ravnanja dovoljeni6 ukrepov ?sa&opo&o @ - dejanje storjeno v pri&eru stiske - nujna dejanja 45' so se izgovarjala* da so vse to po ele zaradi sa&oobra&be1 =& Kat!ro pravo ,! (odi)! o0"ai'o kot #!roda,"o 0a r!)!va",! (pora* 'li i&a nor&a o prepovedi uporabe sile zna aj obi ajnega &ednarodnega prava1 'li obstaja praksa drave in pravna zavest drave to &ora drava ugotoviti1 ;odi e7 oboje nakazuje na zna aj obi ajnega &p1deklara(ija H; 4)7 sprejele vse lani(e* glede pravil* ki veljajo kot obi ajno &p1 V okviru tega sprejelo tudi prepoved o uporabi sile ?&ine* napadi: pripisljivost 45'I@1 >daj je naravna pravi(a do sa&oobra&be upravi enaI 45' so se skli(evale na sa&oobra&bo ?da naj se odgovornost izklju i@1 45' je rekla* da je )ikaragva 9inan(irala aktivnosti* zato naj bi se to telo za oboroen napad1 ;odi e je reklo* da 9inan(iranja ne &ore&o teti za oboroen napad1 'li i&a na elo nev&eavanja zna aj obi ajnega &ednarodnega pravaI )ikaragva7 45' so se v&eale v nao suverenost1 45'7 $i se bo&o v&eali le* e bo )ikaragva krila neko &ednarodnopravno obveznost1 )a elo nev&eavanja je del pravi(e do suverenosti1 )obena dolo ba Estanovne listine ne daje organiza(iji pristojnost* da odlo a o notranji6 zadeva6 drave ?pristojnost sa&e drave@1 ;odi e je glede na ela nev&eavanja ugotovilo* da s te&* ko so 45' podpirale in 9inan(irale ,B)D-'; res krile to na elo1 >er pa ni pripisljivosti* 45' za to niso odgovorne1 ;odi e pa je priznalo* da ne gre za 9inan(iranje* a&pak za 6u&anitarno po&o * ker trenutni rei& ravna napa no1

Stran 052 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

'li i&a na elo suverenosti drav zna aj obi ajnega &ednarodnega pravaI 5a* ker vse drave so suverene* &p dolo a to kot te&eljno pravi(o1 )ikaragva je trdila* da 45' to na elo kri1 Do je te&eljno na elo obi ajnega &p1 Estanovna listina to potrjuje1 %>& Kako ,! (odi)! pora/i'o pravo g'!d! "a gotov',!"a d!,(tva* %%& Kako ,! (odi)! od'oi'o g'!d! r!para1i,* ;odi e je odlo ilo* da so 45' odgovorne za7 - polaganje &in - napade na na9tno plo ad* bazo &ornari(eF - kritev pogodbe o trgovini - zra ne prelete ;odi e je odlo ilo* da 45' niso odgovorne za7 - 9inan(iranje in usposabljanje ,B)D-'; ?dejanja niso pripisljiva 45'@ -epara(ije za6teva drava* e se ugotovi* da je druga drava odgovorna1 $ednarodno pravo pozna 2 vrste repara(ij7 - povrnitev v prejnje stanje - odkodnina - zado enje ? e ni &ona vrnitev v prejnje stanje ali odkodnina@ %.& Kak)"a ,! v'oga 'o!"i+ #"!", (od"ikov* Po&e&bno za sodno prakso in razvoj doktrine1 %5& S kat!ri# pr!d+od"i# vpra)a",!# (! ,! kvar,a'o (odi)! pr!d!" ,! 0a!'o 0 v(!/i"(ko pr!(o,o* 45'7 ;odi e ni pristojno za odlo anje o uporabi sile* to spada pod pristojnost Varnostnega sveta1 23/++7 ;odi e je pristojno za vse spore pravne narave1 )obena drava tu ni ugovarjala* da ne gre za pravni spor1 Dorej bo sodi e o te& odlo alo1

2. #osna in .er7e;ovina vs Srbija

?PORA@A KONVEN3IJE O PREPREEVANJ? IN KAZNOVANJ? ZAOINA GENO3I-A (@o("a i" B!r1!govi"a proti Sr/i,i i" r"i gori$ 'ppli(ation o9 t6e ,onvention on t6e Prevention and Punis6&ent o9 t6e ,ri&e o9 Heno(ide* +,J -eports 1..3* str1 C3C in 200<* str1 1 Josna in =er(egovina KJ+=L je 201 &ar(a 1..2 pred $eddravni& sodi e& sproila postopek proti ;rbiji in !rni gori v sporu glede kritev >onven(ije o prepre evanju in kaznovanju zlo ina geno(ida1 V svoji vlogi je J+= zatrjevala odgovornost ;rbije in !rne gore za zlo ine geno(ida na oze&lju J+=* ki so ga po trditva6 J+= izvajali Josanski ;rbi1 Poseben del odlo anja v zadevi je zavzelo vpraanje ali je i&ela ;rbija in !rna gora dostop do sodi a1 Leta 1..2 ob sproitvi postopka pred $eddravni& sodi e& je ;rbija in !rna gora zatrjevala* da je nasledni(a ;o(ialisti ne Federativne -epublike Jugoslavije ?;F-J@1 Dako je leta 1..3 ob odlo anju o pristojnosti sodi a* $eddravno sodi e odlo alo le o te& ali je ;rbija in !rna gora la6ko na podlagi nasledstva ;F-J stranka >onven(ije o prepre evanju in kaznovanju zlo ina geno(ida* ki priznava pristojnost $eddravnega sodi a za odlo anje o spori6 glede konven(ije1 Leta 2000 ko je sodi e odlo alo v drugi zadevi* t1j1 zadevi ;rbije in !rne gore proti drava& )'D' za napade na ;rbijo* pa je $eddravno sodi e sprejelo druga no poj&ovanje statusa ;rbije in !rne gore1 ;odi e je zavrnilo stali e ;rbije in !rne gore o nasledstvu ;F-J8ja in tako zavrnilo pristojnost sodi a1 Dako se je $eddravno sodi e znalo v pre(ejne& raz(epu* ko je odlo alo o vsebini v tej zadevi naj potrdi svojo odlo itev iz prve 9aze o pristojnosti sodi a ali naj potrdi svojo odlo itev iz spora &ed ;rbijo in !rno goro in )'DB8&1 ;odi e se je v te& postopku ukvarjalo z naslednji&i vpraanji7 M nasledstvo drav: M pristojnosti sodi a: M odgovornosti drave za uporabo sile s strani nedravni6 subjektov: in M geno(id1

Stran 05& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Postopek pred $eddravni& sodi e& se navezuje na dogodke po spreje&u izjave o neodvisnosti -epublike Josne in =er(egovine 101 oktobra 1..1 ?uradno je svojo neodvisnost razglasila 31 &ar(a 1..2@1 Bblikovanju -epublike J+= so nasprotovali ;rbi ive i na njene& oze&lju in deset dni kasneje oblikovali ;kup ino Josanski6 ;rbov* ki se je leta 1..2 prei&enovala v -epubliko ;rbsko1 -epublika ;rbska &ednarodno ni bila priznana* vendar je bila de 9a(to neodvisna1 Bblikovanju republik na oze&lju J+= je sledilo oblikovanje vojsk in vojaki6 skupin1 Po trditva6 J+= naj bi vojska Josanski6 ;rbov* ki se je oblikovala iz nekdanji6 vojakov Jugoslovanske na(ionalne ar&ije bosansko8srbske narodnosti* tesno sodelovala z vojsko Jugoslavije in se borila za isti (ilj NVelike ;rbijeO1 Da (ilj naj bi bil povod za dejanja etni nega i enja in geno(ida na oze&lju J+=1 Gtevilni lani vojske Josanski6 ;rbov z najviji&i ini so bili e naprej pla ani in organizirani s stani jugoslovanske vojske ?vojske ;rbije in !rne gore@1 Po trditva6 J+= naj bi jugoslovanska vojska tudi opre&ljala vojsko Josanski6 ;rbov z oroje&* strelivo&* drugo potrebno opre&o in 9inan ni&i sredstvi1 !lani vojske Josanski6 ;rbov naj bi po trditva6 J+= streljali na bosanske &usli&ane v ;arajevu* kjer naj bi v spopadi6 u&rlo 101000 (ivilistov1 Prav tako naj bi v spopadi6 v dolini reke 5rine* Prijedoru* Janja Luki* Jr ku in v tevilni6 tabori i6 u&rlo ve kot 121000 bosanski6 &usli&anov1 !lani vojske Josanski6 ;rbov pa so po trditva6 J+= vdrli tudi v Nvarno ob&o jeO ;rebreni(e* kjer so pobili ve kot <1000 &usli&anski6 &oki6 in de kov1 Bb&o je ;rebreni(a je bilo z resolu(ijo Heneralne skup ine 4drueni6 narodov razglaeno za varno ob&o je* za katerega je veljala prepoved oboroenega napada in kaknega koli drugega sovranega dejanja1 )ateta grozodejstva so po trditva6 J+= predstavljala kritev dolo b >onven(ije o prepre evanju in kaznovanju zlo ina geno(ida1 Vpraanja in odgovori7 %& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! (vo,! pri(to,"o(ti 0a od'oa",! o 0ad!vi* Hre za pred6odno vpraanje: 11 9aza postopka1 Ji= trdila* da je ;rbija podpirala paravojake sile na podro ju Ji=* ki so izvrevala poboje Ji= prebivalstva in geno(id1 Hlede pristojnosti sodi e ni bilo dogovora drav 9akultativna klavzula* dravi nista bili lani(i ;tatuta1 ;rbija trdila* da je nasledni(a Jugoslavije* depozitarju Jugoslavije je dala nadaljevanje lanstva po Jugoslaviji1 L1 1..2 je Ji= vloila tobo1 ;odi e ugotovilo* da je pristojno1 ;plono na elo7 ;rbija ne &ore biti nasledni(a Jugoslavije* zato &ora zaprositi za lanstvo v B4)1 .& Kat!r! o/v!0"o(ti "a'aga Ko"v!"1i,a o pr!pr!!va", i" ka0"ova", 0'oi"ov g!"o1ida drava (tra"ka# t! ko"v!"1i,!* Kako ,! (odi)! ra0'oi'o t! o/v!0"o(ti* Bbveznosti7 8 prepre itev geno(ida 8 sa&a ne stori geno(ida 8 kaznuje osebe / skupine* ki so storile geno(id 5& A'i 'a+ko (odi)! od'oa o odgovor"o(ti drav 0a g!"o1id /r!0 pr!d+od"! ka0!"(k! o/(od/! po(a#!0"ika 0a 0'oi" g!"o1ida ( (tra"i ko#p!t!"t"!ga (odi)a* ;rbija si je napa no razlagala konven(ijo* vse te tri obveznosti se obravnava sa&ostojno1 Bdgovornost ne iz6aja iz pred6odne ugotovitve kaznovanja posa&eznikov za geno(id1 7& Kako ,! (odi)! pora/i'o od'o/! dr gi+ (odi) i" tri/ "a'ov* ;odi e je upotevalo tudi dokaze* ki so bili predstavljeni pred $ednarodni& kazenski& sodi e& za ob&o je Jugoslavije uporabilo je ugotovitve dejanskega stanja* ki ji6 je sprejelo drugo sodi e1 >er je bila podlaga sa&o konven(ija* je sodi e odlo alo sa&o na podlagi te1 8& Kako ,! (odi)! t!#!',i'o #!d"arod"i 0'oi" g!"o1ida* 21 len konven(ije de9ini(ija geno(ida7 8 ubijanje lana skupine 8 povzro itev 6udi6 telesni6 ali duevni6 pokodb lano& skupine 8 na&erno izpostavljanje skupine takni& ivljenjski& raz&era& 4a vsa ta dejanja &ora obstajati na&en uni iti* delo&a ali v (eloti* neko narodno* etni no* rasno ali versko skupnost1 +nkri&inirani so tudi sodelovanje* priprava* sostorilstvo* poskus in spodbujanje kaznivega dejanja geno(ida1 :& Kat!r! doka0! i" #!tod! ,! pora/i'o (odi)! pri gotav',a", d!,(t!v*

Stran 05, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

5okazno bre&e nosi tisti* ki nekaj zatrjuje1 ;odi e la6ko tudi sa&o poi e dokaze1 $etode7 zaslievanje* zbiranje listin1 ;& Kak)"o ,! /i'o gotov',!"o d!,a"(ko (ta",!* ;odi e je ugotovilo* da je srbska vojska na oze&lju Ji= pobijala ljudi* &orila* posiljevala enske in otroke1 ;odi e je potrdilo* da je to po ela vojska -epublike ;rbske1 Da je postala neodvisna* vendar ni bila sprejeta kot suverena1 ;odi e je potrdilo* da je bila tar a pobojev &usli&anska skupina Josan(ev1 5ejanja* ki so se dogajala* niso bila geno(id1 Heno(id je bil sa&o v ;rebreni(i1 <& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! odgovor"o(ti 0a po/o,! v Sr!/r!"i1i* V ;rebreni(i so bili ve inski prebival(i bosanski &usli&ani1 ;rbi so ta& pobili <000 &oki61 ;odi e je najprej pogledalo ali gre za prej dolo ena dejanja1 Pote& je sodi e odlo alo e o naklepu7 s strani srbske vojske je obstajal naklep1 Ji= je trdila* da je ;rbija odgovorna za te poboje1 5rava je po &p la6ko odgovorna* e ji je dejanje pripisljivo ter e je krila &ednarodno obveznost1 Da obveznost je bila nestoritev geno(ida in je bila krena1 ;odi e pa je ugotovilo* da dejanje poboja ni pripisljivo ;rbiji* ker ni &ogo e ugotoviti popolnega nadzora ?test overall (ontrol@1 =& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! (okrivd! Sr/i,! 0a g!"o1id* 4a sokrivdo ni dovolj dokazov1 >ljub te&u* da je sodi e geno(id priznalo* naklep za geno(id nosi vojska -epublike ;rbske in ne ;rbija1 ;rbija pa je bila spoznana za odgovorno pri neprepre itvi geno(ida in pri nekaznovanju odgovorni6 za geno(id ?$ladi#@1 %>& Kako ,! (odi)! o/rav"ava'o kr)it!v 0aa("i+ kr!pov* %%& Kako ,! (odi)! od'oi'o g'!d! r!para1i,* ;odi e je reklo* da je o repara(ija6 nepri&erno odlo ati1 ;odi e je priznalo sa&o zado enje1

&. Je:rsko oroGje

ZAKONITOST GRONJE AAI ?PORA@E JE-RSKEGA OROJA Sv!tova'"o #"!",! Legalit% o9 t6e D6reat or Ese o9 )u(lear Peapons* +,J -eports 1..3* str1 2C0 Heneralna skup ina je 1C1 de(e&bra 1..0 z resolu(ijo 0./<C > zaprosila $eddravno sodi e za svetovalno &nenje o vpraanju7 N'li je po &ednarodne& pravu v kakrni6 koli okoli ina6 dovoljena gronja ali uporaba jedrskega orojaIO Pronja za svetovalno &nenje $eddravnega sodi a je posledi(a pobude skupine nevladni6 organiza(ij* ki so se zavze&ale proti jedrske& oroju v okviru progra&a NPorld ,ourt Proje(tO1 )a&en tega progra&a je bila prav pridobitev svetovalnega &nenja od $eddravnega sodi a* ki bi potrdil* da je uporaba jedrskega oroja nezakonita1 De&u &nenju se je pridruilo tudi Hibanje neuvr eni6 drav* ki je v Heneralni skup ini ve krat za6tevalo obravnavo prepovedi uporabe jedrskega oroja1 ;vetovna zdravstvena organiza(ija K;4BL je na podlagi te pobude leta 1..2 vloila za6tevo za svetovalno &nenje &ed $eddravni& sodi e&1 V svoji za6tevi je prosila naj $eddravno sodi e obravnava vpraanje ali je z vidika zdravja in vpliva na okolje uporaba jedrskega oroja v asu vojne in drugi6 oboroeni6 spopadov nezakonita po &ednarodne& pravu* vklju no z Estavo ;4BI $eddravno sodi e je v svoji odlo itvi z dne /1 julija 1..3 odlo ilo* da ne &ore podati svetovalnega &nenja na vpraanje* ki ga je postavila ;4B* saj je ;4B z naslovitvijo za6teve za svetovalno &nenje $eddravnega sodi a presegla okvir svoji6 aktivnosti* kot to dolo a drugi odstavek .31 lena Estanovne listine B4) in tako ni bila pristojna za naslovitev vpraanja za svetovalno &nenje1 ;odi e je &enilo* da la6ko ;4B naslovi vpraanja v zvezi z vplivo& jedrskega oroja na zdravje* ne &ore pa nasloviti vpraanja o legalnosti uporabe jedrskega oroja1 )a podlagi iste pobude je nato leta 1..0 za6tevo za svetovalno &nenje o zakonitosti uporabe jedrskega oroja vloila e Heneralna skup ina B4)1 /1 julija 1..3 je $eddravno sodi e izdalo svoje &nenje o postavljene& vpraanju1

Stran 05+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Vpraanja in odgovori7 %&$ Kak)"a ,! pri(to,"o(t (odi)a 0a i0da,o (v!tova'"!ga #"!",a* A'i ,! (odi)! do'"o goditi pro)",i 0a (v!tova'"o #"!",!6 ! potrdi (vo,o pri(to,"o(t* Hre za svetovalno &nenje1 ;pora ni bilo* obstajala je sa&o ini(iativa* sledilo je lobiranje* najprej pred P=B1 "eleli so* da sodi e odlo i* da je uporaba jedrskega oroja prepovedana1 ;odi e je reklo* da to ni v njegove& okviru1 )e gre za zdravstveno vpraanje1 Brgani so lobirali naprej* vse skupaj je prilo do Heneralne skup ine1 )a podlagi resolu(ije Heneralne skup ine je bila za6teva vloena1 !e zaprosi upravi en organ* 3C1 len ;tatuta sodi e s&e dati predlog1 ;odi e je potrdilo* da gre za pravno vpraanje1 ;kli(evalo se je na prejnje svetovalno &nenje v pri&eru 4a6odna ;a6ara1 Vpraanja oblikovana v okviru prava in pove ani6 proble&ov &p* ki po sa&i naravi o&ogo ajo odgovor* ki te&elji na pravu1 ;odi e o te&* kaj je pravno vpraanje o njegove& obsegu odlo i sa&o1 ;odi e odlo i* kako iroko bo gledalo pri iskanju odgovora1 5rave ne &orejo vloiti za6teve za svetovalno &nenje* la6ko ga vloijo sa&o preko Heneralne skup ine1 +&ajo pa drave vlogo v postopku odlo anja v pisne& delu podajo svoje &nenje in enako v ustne& delu1 Vpraanje Heneralne skup ine7 ali je gronja ali uporaba jedrskega oroja v katerikoli okoli ini dovoljena po &pI

.&$ Kat!r! v!,! #!d"arod"!ga prava ,! (odi)! o/rav"ava'o pri i(ka", odgovora* Kak)"! (o /i'! gotovitv! g'!d! 0ako"ito(ti gro",! a'i pora/! ,!dr(k!ga oro,a pri v(aki od ",i+* =u&anitarno pravo* lovekove pravi(e* pravo varstva okolja* &ednarodno obi ajno pravoF Pravo lovekovi6 pravi( pogledalo ga je* ni se pa nanj preve skli(evalo1 "e pravo lovekovi6 pravi( prepoveduje jedrsko oroje1 Do velja v oboroeni6 spopadi6 in v asu &iru1 )ekatere drave so rekle* da bi veljalo sa&o v asu &iru1 Do vpraanje bo sodi e obravnavalo v okviru 6u&anitarnega prava1 Heno(id obstajati &ora izre(ni naklep* da sodi e la6ko to obravnava* &ora i&eti pred sabo konkreten pri&er* ki ga pa tu ni&a1 Pravo varstva okolja tudi tega ni direktno upotevalo* zato je to bolj pri&erno obravnavati v okviru 6u&anitarnega prava1 Pravo oboroeni6 spopadov Q 6u&anitarno pravo1 Pravo o uporabi sile1 De veje je sodi e obravnavalo Pogodbeno pravo o jedrske& oroje1 C11 len Estanovne listine7 naravna pravi(a drave do individualne ali kolektivne sa&oobra&be1 Da &ora biti propor(ionalna sa&e&u oboroene&u napadu1 )pr1 e gre za napad z jedrski& oroje& in pote& za protinapad z jedrski& oroje&1 Dudi pri sa&oobra&bi je treba upotevati 6u&anitarno pravo1 021 len Estanovne listine7 vpraala sile na podlagi resolu(ije Varnostnega sveta za vzpostavitev &ednarodnega &iru in varnosti* v okviru <1 poglavja EL1 Do pravo izre(no ne prepoveduje uporabe jedrskega oroja* niti ga ne dovoljuje1 ;odi e je reklo* da je gronja s silo enaka uporabi sile1 Pogodbe o jedrske& oroju7 ni absolutne prepovedi* obstaja pa veliko protokolov 6 konven(ija&1 Veliko je pogodb* ki govorijo o razne& oroju* vendar ni &ogo e povezati te6 pravil z jedrski& oroje&1 ;odi e ni izkazalo analogij in podobnosti z jedrski& oroje&1 4a prepoved nekega oroja se sprej&e konven(ija konven(ije o prepovedi jedrskega oroja pa ni1 Veliko pogodb pa govori o jedrske& oroju7 - $oskovska pogodba o prepovedi jedrski6 poskusov - Pogodba o neirjenju jedrskega oroja - >onven(ija o popolni prepovedi jedrski6 poskusov - Pogodbe o ob&o ji6 brez jedrskega oroja - Prepoved na&e anja jedrskega oroja

Stran 052 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

- ;D'-D pogajanja z&anjanje koli ine jedrskega oroja )i &ogo e re i* da je uporaba jedrskega oroja zakonita oziro&a nezakonita1 )a elo&a je jedrsko oroje prepovedano* v posebni6 okoli ina6 pa dovoljeno1 ;odi e je pote& pogledalo e obi ajno pravo1 Praksa kae* da jedrsko oroje v zadnji6 0C leti6 ni bilo uporabljeno1 Praksa je nakazovala* da prepoved obstaja1 ;odi e je reklo* da pravna zavest ne obstaja1 >er ni pravne zavesti* se ni razvilo obi ajno pravo* ki bi nakazovala na prepoved uporabe jedrskega oroja1 $ednarodno 6u&anitarno pravo7 - o&ejuje vojskovanje glede sredstev* na inov* za iteni6 oseb in objektov - varstvo (ivilnega prebivalstva in objektov - prepoved uporabe oroja* ki ne o&ogo a* lo evanje &ed (ivilisti in vojaki - o&ejitve glede uporabe oroja* da se ne povzro i pretiranega trpljenja vojaka - pravila glede ravnanja z vojni&i ujetniki in ranjen(i Jedrsko oroje se je razvilo kasneje kot sa&a pravila vsa pravila 6u&anitarnega prava ne veljajo tudi za jedrsko oroje1 )a elo nevtralnosti7 danes se redko uporablja: dolo a pravi(e in obveznosti nevtralni6 drav1 5anes se bolj uporablja na elo nesodelovanja* ekono&sko sodelovanje pa je e vedno dovoljeno1 Hre sa&o za nesodelovanje v oboroeni6 spopadi61

5&$ Ka, ,! (odi)! gotovi'o g'!d! pora/',ivo(ti prava 'ov!kovi+ pravi1 i" #!d"arod"!ga + #a"itar"!ga prava v a( o/oro!"i+ (popadov* Pravo lovekovi6 pravi( pogledalo ga je* ni se pa nanj preve skli(evalo1 "e pravo lovekovi6 pravi( prepoveduje jedrsko oroje1 Do velja v oboroeni6 spopadi6 in v asu &iru1 )ekatere drave so rekle* da bi veljalo sa&o v asu &iru1 Do vpraanje bo sodi e obravnavalo v okviru 6u&anitarnega prava1 $ednarodno 6u&anitarno pravo7 - o&ejuje vojskovanje glede sredstev* na inov* za iteni6 oseb in objektov - varstvo (ivilnega prebivalstva in objektov - prepoved uporabe oroja* ki ne o&ogo a* lo evanje &ed (ivilisti in vojaki - o&ejitve glede uporabe oroja* da se ne povzro i pretiranega trpljenja vojaka - pravila glede ravnanja z vojni&i ujetniki in ranjen(i Jedrsko oroje se je razvilo kasneje kot sa&a pravila vsa pravila 6u&anitarnega prava ne veljajo tudi za jedrsko oroje1 7&$ Kak)!" ,! /i' i0r!k (odi)a* A'i (! 0 ",i# (tri",at!* ;odi e7 pravila 6u&anitarnega prava veljajo za vse vrste oroja* vendar sodi e ne &ore z gotovostjo potrditi* da je jedrsko oroje prepovedano kot oblika sa&oobra&be* ko gre za vpraanje obstanka drave1 )e &ore zagotovo trditi* da je uporaba jedrskega oroja zakonita oz1 nezakonita po &p v izje&a6 sa&oobra&be* po&e&bne za sa& obstoj drave1 Da odlo itev je bila kritizirana* ker se sodi e ni postavilo ne na eno ne na drugo stran1 Ani so pa rekli* da je to spreje&ljivo* ker sodi e ni zakonodajale(1 8&$ Kako od'oa (odi)! pri !"ak!# )t!vi' g'a(ov* Bdlo i predsednik sodi a1 >voru&7 za odlo anje &ora biti prisotni6 vsaj 11 sodnikov1 :&$ Kda, (od"iki k (v!tova'"!# #"!", poda,o d!k'ara1i,! (i0,av!$*

Stran 05/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

,. Pa8estina
PRAVNE POSAE-I3E GRA-NJE ZI-? NA OK?PIRANE9 PAAESTINSKE9 OZE9AJ? ;vetovalno &nenje Legal ,onseRuen(es o9 t6e ,onstru(tion o9 a Pall in t6e B((upied Palestinian Derritor%* +,J -eports 2000* str1 123 Heneralna skup ina je /1 de(e&bra 2002 z resolu(ijo A;810/10 zaprosila $eddravno sodi e za svetovalno &nenje o vpraanju7 N>akne so pravne posledi(e* iz6ajajo e iz gradnje zidu* ki ga gradi +zrael* okupa(ijska sila na okupirane& palestinske& oze&lju* vklju no z vz6odni& Jeruzale&o& in njegovo okoli(o* kot je opisano v poro ilu Heneralnega sekretarja* upotevajo pravila in na ela &ednarodnega prava* vklju no s etrto "enevsko konven(ijo iz leta 1.0. in po&e&bneji&i resolu(ija&i Varnostnega sveta in Heneralne skup ine B4)IO Bze&lje Palestine je bilo leta 1.22 v okviru Bto&anskega oze&lja dolo eno kot &andat pod upravljanje& Velike Jritanije1 Vendar na&esto* da bi Velika Jritanija Palestini nudila upravno podporo in po&o pri oblikovanju neodvisne drave* si je ta kot glavni (ilj &andata zastavila izpolnitev Jal9ourjeve deklara(ije* ki jo je sprejela vlada 4druenega >raljestva e leta 1.1<1 ; to deklara(ijo je 4drueno kraljestvo izrazilo podporo oblikovanju nekaknega naselja v Palestini za idovsko prebivalstvo1 Dako se je v obdobju &andata v leti6 1.22 do 1.0< na oze&lje Palestine &noi no priseljevalo idovsko prebivalstvo1 Palestinsko prebivalstvo se je &igra(ija& &o no upiralo in za6tevalo sa&ostojnost* kar je pripeljalo do tevilni6 uporov na te& oze&lju in do nasilja z obe6 strani1 Velika Jritanija se je nato trudila v tevilni6 poskusi6 izpeljati neodvisnost palestinske drave* vendar ji to ni uspelo in je leta 1.0< predala proble& v reevanje B4)1 Leta 1.0< je H; 4) sprejela -esolu(ijo 1/1 ?+++@ s katero je dolo ila delitveni na rt in razdelila oze&lje Palestine v dve sa&ostojni dravi arabsko Palestino in idovsko dravo* &edte& ko je bilo postavljeno &esto Jeruzale& pod spe(ialni &ednarodni rei&1 Da resolu(ija je dolo ila &eje &ed obe&a drava&a* &eje za &esto Jeruzale& in pravila dostopa do verski6 objektov* pravi(e &anjin* pravila o dravljanstvu* pravila o lanstvu v

Stran 05! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

B4)* itd1 Leta 1.0/ je idovska drava razglasila svojo neodvisnost kot +zrael in v vojni z Palestin(i* ki je sledila* je +zrael zavzel <<S oze&lja dolo enega za oblikovanje Palestinske drave ter ve ji del Jeruzale&a1 Palestinsko prebivalstvo je bilo izgnano ali je sa&o zbealo1 Bb kon(u vojne &ed +zraelo& na eni strani in Jordano&* Agipto&* Libanono& in ;irijo na drugi strani* je bil sklenjen sporazu& s kateri& so o&enjene arabske drave pridobile nazaj ve ino oze&lja* ki je bilo v -esolu(iji 1/1 na&enjeno za palestinsko dravo1 Da sporazu& iz leta 1.0. je tudi dolo il &ejo pre&irja &ed izraelsko vojsko in vojska&i ostali arabski6 drav tako i&enovano zeleno rto* ki so jo nadzorovali 4)1 $aja 1.0. je +zrael postal lani(a B4)1 Leta 1.3< je sledila nova 3 dnevna vojna na te& oze&lju v kateri je +zrael okupiral (elotno oze&lje Palestine* vklju no z (elotni& za6odni& brego&* Hazo in tudi vz6odni Jeruzale&* ki je bil tako priklju en dravi +zrael1 $ednarodna skupnost je zasedbo tega oze&lja* ki je po dogovoru iz leta 1.0. pripadal Palestin(e&* ozna ila kot okupa(ijo &edte& ko +zrael to oze&lje ozna uje kot sporno oze&lje1 $ednarodna skupnost tudi ne priznava priklju itve vz6odnega Jeruzale&a +zraelu1 4ato se je tudi po letu 1.3< o6ranila zelena rta kot &eja &ed ad&inistrativni&a enota&a1 V; je po vojni z resolu(ijo 202 dolo il na ela za &ir na Jlinje& vz6odu in zapovedal +zraelu u&ik s palestinskega oze&lja* ki ga je ta zasedel v tej vojni1 >ljub te&u so sledile sovranosti na oze&lju in tako je leta 1.<0 H; v resolu(iji 2223?TT+T@ priznala neodtujljivo pravi(o palestinskega ljudstva do sa&oodlo be* na(ionalne neodvisnosti* suverenosti in vrnitve na svoje oze&lje1 ;lede e leto je H; 4) oblikovala Bdbor za izvrevanje neodtujljivi6 pravi( palestinskega ljudstva in Palestinski osvobodilni organiza(iji priznala status opazoval(a v H;1 Leta 1./2 je nato $ednarodna kon9eren(a o vpraanju Palestine* ki je zasedala v okviru 4) sprejela 2 te&eljna na ela7 11@ potrebo po nasprotovanju idovske&u naseljevanju na oze&lju Palestine in vse& aktivnosti&* ki ji6 izvaja +zrael z na&eno& spre&e&be statusa Jeruzale&a: 21@ pravi(a to obstoja drav z varni&i in &ednarodno priznani&i &eja&i: ter 21@ izpolnitev neodtujljivi6 pravi( Palestin(ev so sa&oodlo be in neodvisnosti1 Leta 1./< so sledili tevilni upori Palestin(ev zoper idovska naselja na palestinske& okupirane& ob&o ju ?t1i1 inti9ada@1 Epori so bili zatrti s strani izraelske vojske in veliko tevilo Palestin(ev je zopet izgubilo ivljenje1 Leto pozneje je Palestinski na(ionalni svet razglasil oblikovanje palestinske drave z Jeruzale&o& kot glavni& &esto& in ob upotevanju -esolu(ije H; iz leta 1.0< z raz&ejitveni& dogovoro&1 De&u so sledila leta &irovni6 pogajanj v .08leti6 po dve6 tiri6 &ed +zraelo& in ostali&i arabski&i drava&i ter &ed +zraelo& in Palestin(i1 Leta 1..2 je bila tako podpisana &ed +zraelo& in Palestinsko osvobodilno organiza(ijo* ki je zastopala Palestin(e* 5eklara(ija o na eli6 za za asno ureditev sa&ouprave in kar nekaj dogovorov o i&ple&enta(iji te deklara(ije1 Leta 2000 so se ponovili oboroeni spopadi &ed +zraelo& in Palestino ?t1i1 druga inti9ada@* posledi(a kateri6 je bila ponovna okupa(ij nekateri6 ob&o ij Palestine s strani +zraela1 Leta 2002 je +zrael za el graditi zid na za6odne& bregu* ki naj bi lo eval izraelska naselja od palestinski6 in za itil idovsko (ivilno prebivalstvo1 4id* ki naj bi bil po izraelski6 trditva6 zgolj za asen* sestavljajo / & visoke (e&entne plo e* na nekateri6 deli6 pa ji6 nado&e ajo bode a i(a* navadne ograje* elektri ne ograje* jarki* in (este pod vojaki& nadzoro&1 4id je e danes v gradnji* ob kon anju pa naj bi bil dolg kar <0. k&1 C/S zidu oz1 00/ k& naj bi bilo e zaklju enega1 Bd tega sa&o 1CS zidu te e po zeleni rti* preostali del pa &o no posega v notranjost palestinskega oze&lja1 Po podatki6 4) naj bi po zaklju ku izgradnje zidu* kar 301C00 Palestin(ev v 02 vase6 bilo popolno&a odrezani6 od tako izraelske kot tudi palestinske strani1 Pre6odi &ed strane&a so &ogo i le skozi kontrolne to ke z dovolilni(a&i1 Ve kot C001000 Palestin(ev pa bi potrebovalo dovolilni(e sa&o za dostop do nji6ovi6 obdelovalni6 povrin na drugi strani zidu1 4 izgradnjo zidu naj bi kar 30S palestinski& druina& bil one&ogo en dostop do nji6ovi6 obdelovalni6 povrin1 Vpraanja in odgovori7 %&$ Na kak)"i (!,i GS OZN ,! /i'a (pr!,!ta od'oit!v o 0apro(i' 0a (v!tova'"o #"!",!* )a izredni seji1 !e Varnostni svet zaradi po&anjkanja konsenza stalni6 lani( ne uspe izvrevati svojo pri&arno 9unk(ijo ?vzdrevanje &ednarodnega &iru in varnosti@* v katerikoli situa(iji* kjer obstaja verjetnost* da gre za gronjo &iru* kritev &iru ali dejanja agresije* naj zadevo preu i Heneralna skup ina z na&eno&* da sprej&e ustrezna priporo ila za o6ranitev ali nastanek &ednarodnega &iru in varnosti1 +zredno posebno zasedanje Heneralne skup ine7 - gronja &ednarodne&u &iru in varnosti - Varnostni svet zaradi veta stalne lani(e ne &ore sprejeti odlo itve o ukrepi6 za vzdrevanje ali obnovitve &ednarodnega &iru in varnosti e Heneralna skup ina redno ne zaseda

Stran 055 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

20 ur po te&* ko v Varnostne& svetu za6teva skli( takega zasedanja vsaj < svoji6 lani( ali 20 ur po te&* ko skli( za6teva ve ina drav lani( Heneralne skup ine

Vpraanje Heneralne skup ine7 kakne so pravne posledi(e* iz6ajajo e iz gradnje zidu* ki ga gradi +zrael1 .&$ Kak)"i (o /i'i govori pri(to,"o(ti (odi)a i" kako ,! (odi)! od'oi'o* Kak)"i (o /i'i arg #!"ti 0a "!pri#!r"o(t i0da,! (v!tova'"!ga #"!",a i" kako (! ,! i0r!k'o (odi)!* +ti &ora za pravno vpraanje in zaprositi &ora ustrezen organ1 +zrael je vse&u te&u nasprotoval1 Heneralna skup ina je delovala ultra vires pri postavitvi vpraanja* ne gre za pravno vpraanje1 101 izredno posebno zasedanje Heneralne skup ine ni izpolnjevalo vse6 pogojev* ki ji6 dolo a resolu(ija N4druenje za &irO ?ta pravila veljajo sa&o za prvoten skli(@1 12/+ Estanovne listine7 sodi e je reklo* da se je prvotno to res strogo razlagalo* ez prakso se je uveljavilo oba razpravljata o neke& vpraanje Varnostni svet se ukvarja z vpraanje& &ednarodnega &iru in varnosti* Heneralna skup ina pa na to gleda iz 6u&anitarnega* so(ialnega vidika1 ;odi e je tudi reklo* da ne gre za priporo ilo in Heneralna skup ina la6ko vloi tako vpraanje in ne deluje preko svoji6 pristojnosti1 +zrael je trdil* da je vpraanje preiroko zastavljeno in gre za politi no vpraanje ?klasi en ugovor drav@1 ;odi e je tisto* ki dolo a (eloten obseg vpraanja1 ;odi e v te& pri&eru &eni* da gre za pravno vpraanje in da la6ko iz njega potegne pravni vidik1 Dudi e i&a vpraanje politi ni vidik* sodi e e vedno la6ko Npotegne venO pravne vidike in odlo i o nji61 ;odi e je vse ugovore zavrnilo1 +zrael je navedel* da gre za spor* ki e vedno traja &ed +zraelo& in Palestino ter da +zrael glede tega spora ni priznal obvezne pristojnosti sodi a +zrael se skli(uje na svetovalno &nenje* ki ga je izdalo ;talno &eddravno sodi e l1 1.221 ;odi e je reklo* da ne gre sa&o za spor &ed dve&a drava&a* a&pak da gre za vpraanje &ednarodnega &iru in varnosti1 Vpraanje je postavilo telo 4) in ne drava* zato je sodi e obvezano dati svetovalno &nenje1 ;odi e daje nasvet Heneralni skup ini in ne reuje spora &ed dve&a drava&a1 ;vetovalno &nenje sodi a bi la6ko vplivalo na politi na pogajanja in sprejetje sporazu&ne reitve +zraelsko8 Palestinskega vpraanja1 ;odi e je pogajanja priznalo* zato je reklo* da bo to pri svoje& odlo anju upotevalo odlo alo bo sa&o o gradnji zidu in ne o (ele& sporu1 5a potekajo pogajanja* ni razlog* da sodi e ne bi odlo alo o ene& del ku vpraanja1 ;odi e ne poseduje potrebni6 dejstev in dokazov za izdajo svetovalnega &nenja sodi e se je skli(evalo na poro ila Heneralnega sekretarja v te& je dovolj podatkov* sodi e i&a veliko dokazov* ki so javno dostopni1 5ovolj dokazov za odlo itev1 ;vetovalno &nenje pravzaprav ne bo i&elo nobenega na&ena ali (ilja Heneralna skup ina se je e odlo ila* da je gradnja nezakonita1 ;odi e7 e Heneralna skup ina &eni* da je svetovalno &nenje potrebno* ga bo sodi e dalo1 Palestina ne &ore za6tevati pravnega varstva glede trenutnega stanja* ki je posledi(a njeni6 nezakoniti6 dejanj1 ;odi e je reklo* da ni Palestina tista* ki za6teva pravno varstvo* vpraanje je vloila Heneralna skup ina e Heneralna skup ina &eni* da potrebuje &nenje* ga bo sodi e dalo1 5&$ Kat!r! v!,! #!d"arod"!ga prava ,! (odi)! pora/i'o pri i(ka", odgovora* -o kak)"i+ 0ak', kov ,! pri)'o (odi)!* ;odi e je najprej odlo alo o zakonitosti gradnje* pote& pa je prilo do pr1 odg1 Po kateri6 je Heneralna skup ina spraevala1 Pravo lovekovi6 pravi(* &ednarodno 6u&anitarno pravo* Estanovna listina 4) na elo sa&oodlo be* prepoved uporabe sile1 Prepoved uporabe sile in nezakonito prisvojena oze&lja7 - 2/+V EL 4) - resolu(ija Heneralne skup ine 232C ?TTV@7 deklara(ija o na eli6* ki zadevajo prijateljske odnose in koopera(ijo &ed drava&i oze&lje* ki je pridobljeno s silo ali gronjo s silo* je nezakonito Q zato ne gre za pridobitev oze&lja* a&pak za okupa(ijoU )a elo sa&oodlo be7 - 1/++ EL 4) spotovanje sa&oodlo be narodov - 11 len $P5PP in $PA;>P 8 vsi narodi i&ajo pravi(o do sa&oodlo be* s to pravi(o si svobodno dolo ajo svoj politi ni status in svobodno zagotavljajo svoj ekono&ski* so(ialni in kulturni razvoj1 Hre za kolektivno pravi(o izvruje jo la6ko sa&o narod skupaj1 )e iz6aja pa iz tega* da i&a narod pravi(o do lastne drave1 )a elo sa&oodlo be i&a zna aj obi ajnega &ednarodnega prava1 ;odi e je potrdilo* da to na elo velja tudi za narod* ki ivi na oze&lju* ki ne spada pod nobeno upravo ta pravi(a pripada vsake&u narodu* ne glede na lastnost oze&lja1 +zrael je z gradnjo zidu kril to na elo1 Pravo lovekovi6 pravi(7 +zrael je trdil* da v te& pri&eru pravo lovekovi6 pravi( ne velja* ker gre za okupirano oze&lje1 ;odi e je priznalo* da je &ogo e v asu oboroeni6 spopadov dolo ene pravi(e derogirati1 $ednarodno 6u&anitarno pravo7

Stran 211 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

=aaka konven(ija poseben pravilnik o vojna6 na kopne&* +zrael ni stranka te konven(ije* sodi e je reklo* da i&a konven(ija zna aj &ednarodnega obi ajnega prava1 Vsebuje na elo o za iti (ivilni6 oseb v asu vojne drava* ki okupira neko ob&o je* ne s&e na to ob&o je naseliti svojega prebivalstva1 !etrta enevska konven(ija +zrael je stranka* vendar so rekli* da ne velja* ker naj bi ta konven(ija veljala sa&o &ed podpisni(a&i Palestina to ni* je pa Jordan1 +zrael pravi* da ne gre za okupa(ijo &ed visoki&i pogodbeni&i stranka&i* zato konven(ija ne velja1 ;odi e je reklo* da je treba konven(ijo razlagati tako* da velja ob vojake& kon9liktu pogodbeni6 strank* treba je ire razlagati* da velja tudi* ko gre za okupa(ijo ?ne sa&o okupa(ijo &ed pogodbeni&i stranka&i@1 ;ploni na&en je za ita (ivilnega prebivalstva in to je treba upotevati1 Dezo o okupa(iji je potrdil tudi -de i kri in Vr6ovno sodi e +zraela ?ko je odlo alo o Hazi@1 Prilo je do kritve enevske konven(ije1 4 nezakoniti&i naselitva&i oze&elj pa je prilo do kritve 6u&anitarnega prava1

4aklju ki sodi a7 - pridobitev oze&lja Palestine je neupravi eno okupa(ija z uporabo sile je nezakonita ?naseljevanje je kritev 6u&anitarnega prava@ - pravi(a do sa&oodlo be je bila krena1 Palestina je narod* zato ji& pripada pravi(a do sa&oodlo be1 Bkupa(ija oze&lja* gradnja zidu* naseljevanje +zrael(ev vse to Palestin(e& one&ogo a izvrevati pravi(o do sa&oodlo be1 +zrael je trdil* da je gradnja zidu za asna in da se elijo s te& obraniti teroristi ni6 napadov1 )aseljevanje oteuje oblikovanje palestinske drave1 - krena je bila pravi(a do prostega gibanja dolo ena oze&lja so bila isto zagrajena z zido&* dovolilni(e je zelo teko dobiti1 +zrael(i so bili naseljeni tja* kjer je ze&lja rodovitna in kjer so vodni viri1 >rene so bile tudi pravi(e do zdravja* otrokove pravi(e +zrael je kril veliko lovekovi6 pravi(1 - ;odi e je ugotovilo* da gradnja zidu ni nujna za zavarovanje izraelskega prebivalstva* da +zrael ni upravi en do sa&oobra&be1

7&$ Kako i" ka, ,! (odi)! od'oi'o g'!d! prav"i+ po('!di16 ki i0+a,a,o i0 grad",! 0id "a ok pira"!# pa'!(ti"(k!# o0!#', * 2 vrste subjektov7 - +zrael7 prene6ati &orajo z gradnjo in poruiti do sedaj zgrajen zid vrnitev v prejnje stanje - Vse ostale drave &orajo pripoznati nezakonitost gradnje zidu* zagotoviti &orajo* da bo +zrael spotoval dolo be 6u&anitarnega prava - 4) Varnostni svet in Heneralna skup ina &orata preu iti (elotno situa(ijo 8&$ Kak)!" ,! /i' i0r!k (odi)a* A'i (! 0 ",i# (tri",at!* Hradnja zidu je v nasprotju s pravili 6u&anitarnega prava1 =u&anitarno pravo &orata spotovati obe strani* zato da se za iti (ivilno prebivalstvo1 ;potovati &orata resolu(ije* ki ji6 sprej&e Varnostni svet1

Stran 210 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+. $osovo
SKAA-NOST ENOSTRANSKE -EKAARA3IJE NEO-VISNOSTI KOSOVA Z 9E-NARO-NI9 PRAVO9 Heneralna skup ina B4) je /1 oktobra 200/ sprejela resolu(ijo 32/2 s katero $eddravno sodi e zaprosila za izdajo svetovalnega &nenja o vpraanju7 N 'li je enostranska deklara(ija neodvisnosti s strani za asni6 institu(ij sa&ouprave >osova v skladu z &ednarodni& pravo&IV Leta 1... je Varnostni svet B4) sprejel resolu(ijo 1200?1...@ s katero je spoznal* da je na oze&lju >osova zaradi oboroenega spora nastala teka 6u&anitarna situa(ija* ki za razreitev za6teva poseg &ednarodne skupnosti1 ; to resolu(ijo je V; v okviru dolo b V++1 poglavja EL B4) pooblastil Heneralnega sekretarja B4)* da vzpostavi &ednarodno (ivilno prisotnost na oze&lju >osova z na&eno& oblikovanja za asne uprave za >osovo ?E)$+> Enited )ations +nteri& 'd&inistration $ission in >osovo@1 4a asna uprava naj bi vzpostavila in nadzorovala oblikovanje za asni6 de&okrati ni6 sa&oupravni6 institu(ij1 B&enjena resolu(ija je tudi za6tevala da Federativna -epublika Jugoslavija takoj prene6a z nasilje& in represijo nad kosovski& prebivalstvo& in za ne postopek u&ika vse6 vojaki6* poli(ijski6 in paravojaki6 sil iz >osova1 =krati pa je resolu(ija V; za6tevala tudi* da >osovska osvobodilna vojska in druge oboroene kosovsko8albanske skupine prav tako takoj prene6ajo za vse&i o9enzivni&i napadi v skladu z za6teva&i za de&ilitariza(ijo1 Po esti6 leti6 E)$+>8ovega ad&inistrativnega upravljanja v >osovu je V; leta 200C potrdil* da je nastopil as* da se dolo ijo nadaljnji postopki za dolo itev statusa >osova1 Dako so v leti6 &ed 200C in 2003 potekala tevilna intenzivna pogajanja &ed ;rbijo in >osovo& o de(entraliza(iji kosovski6 vladni6 in ad&inistrativni6 9unk(ij* o kulturni dedi ini in verski6 objekti6* o gospodarski6 zadeva6 in pravi(a6 skupnosti1 Vendar vsa poro ila Heneralnega sekretarja poro ajo o te&* da sta si obe strani glede vse6 pogajalski6 to k &o no nasprotovali1 Februarja 200< je '6tisaari* posebni odposlane( Heneralnega ;ekretarja za poloaj >osova* predstavil obe&a pogajalski&a strane&a (elovit predlog o reitvi vpraanja statusa >osova1 Vendar obe strani nista bili sposobni sprejeti dogovora o pri6odnje& statusu >osova1 Posebni odposlane( je takrat zaklju il* da so pogajanja &ed obe&a strane&a dosegla klju no to ko* ko nobena pogajanja v kakrnikoli obliki ne bodo prinesla skupne sporazu&ne reitve glede pri6odnjega statusa >osova1 Dako je posebni odposlane( v svoje& kon ne& (elovite&

Stran 212 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

predlogu za reitev vpraanja statusa >osova predstavil* da se pod nadzoro& &ednarodni6 struktur oblikuje Estavna ko&isija* ki bi pripravila osnutek kosovske ustave1 Predlog je vseboval tudi dolo ila* ki naj bi ji6 vklju evala nova ustava in za6tevek* da ;kup ina >osova potrdi ustavo z dvotretjinsko ve ino v 120 dne61 Po predlogu '6tisaari8ja naj se v nadaljnji6 120 dne6 po potrditvi ustave razpusti E)$+> in vse pristojnosti prenesejo z E)$+>8a na organe >osova1 Predlog '6tisaari8ja je podpiral Heneralni ;ekretar B4)* ne pa tudi vse lani(e V;1 Pogajanja &ed ;rbijo in >osovo& so se nato nadaljevala v okviru trojke ?Avropska unija* -usija in 45'@* vendar tudi tokrat ;rbija in >osovo nista uspeli dose i sporazu&a o pri6odnje& statusu >osova1 1<1 nove&bra 200< so potekale volitve v ;kup ino >osova in v 20 lokalni6 svetov1 01 in .1 januarja 200/ je ;kup ina >osova prvi zasedala in nato 1<1 9ebruarja 200/ sprejela izjavo o neodvisnosti >osova1 -epublika ;rbija je ob te& sporo ila Heneralne&u sekretarju B4)* da izjava o neodvisnosti >osova predstavlja enostransko od(epitev dela oze&lja -epublike ;rbije* ki ni&a nobeni6 pravni6 u inkov ne za ;rbijo kot tudi ne za &ednarodnopravni red1

Vpraanja in odgovori7 %&$ Kak)"i (o /i'i govori pri(to,"o(ti (odi)a i" kako ,! od'oi'o* Kak)"i (o /i'i arg #!"ti 0a "!pri#!r"o(t i0da,! (v!tova'"!ga #"!",a i" kako (! ,! i0r!k'o (odi)!* ;odi e je obravnavalo sa&o skladnost* ni obravnavalo ali i&a kosovski narod pravi(o do sa&oodlo be1 Bboroeni spopadi7 razlog zanje je bil napad ;rbije na >osovo* ker se je >osovo elelo od(epiti od ;rbije1 ;rbiji pa to ni bilo ve 1 >er je bil ogroen &ednarodni &ir in varnost* je Varnostni svet sprejl resolu(ijo7 prepre itev 6u&anitarne krize* vzpostavitev za asni6 institu(ij za notranjo upravo* da bi se sporazu&no dosegel dogovor glede statusa >osova1 Pogajanja so potekala dolgo* >osovo se je razglasilo za sa&ostojno1 Egovori7 - da je Heneralna skup ina delovala ultra vires krila 121 len EL 4) - da ne gre za pravno vpraanje* a&pak politi no !e razpravlja Varnostni svet* Heneralna skup ina ne &ore dati priporo ila1 Varnostni svet bi &oral nasloviti vpraanje na sodi e in ne Heneralna skup ina po EL 4) la6ko vpraanje naslovita oba1 Vedno i&a vpraanje tudi politi ni vidik* sodi e pa bo obravnavalo sa&o pravni vidik1 Du gre za pravno vpraanje* na to kae e sa&a narava vpraanja presoja skladnosti z &p1 ;odi e je oba ugovora zavrnilo1 'rgu&enti7 - gre za spor &ed dve&a drava&a sodi e v svetovalne& &nenju ne reuje spora &ed drava&i1 ;vetovalno &nenje daje sodi e tiste&u* ki je zanj zaprosilo1 - da svetovalno &nenje ni&a svojega na&ena oz1 (ilja e Heneralna skup ina &eni* da svetovalno &nenje potrebuje* ji ga bo sodi e dalo1 - da bo odlo itev sodi a o svetovalne& &nenju i&ela politi ne posledi(e sodi e ne &ore predvidevati politi ni6 posledi(* to ni razlog za neobravnavo pravni6 vpraanj - da bi vpraanje &oral nasloviti Varnostni svet* ki je do sedaj edini obravnaval status >osova Varnostni svet in Heneralna skup ina la6ko vpraanje &ednarodnega &iru in varnosti obravnavata vzporedno* Heneralna skup ina gleda ire1 Heneralna skup ina je e obravnavala >osovo vpraanje kritev lovekovi6 pravi( na ob&o ju >osova .&$ Kako (! 0a(tav',!"o vpra)a",! G!"!ra'"! (k p)i"! OZN ra0'ik ,! od odgovora 9!ddrav"!ga (odi)a*

Stran 21& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

Kako ,! /i' do'o!" o/(!g i" po#!" vpra)a",a* C Kdo (o avtor,i d!k'ara1i,! "!odvi("o(ti* C A'i ,! (odi)! pr!(o,a'o a'i ,! d!k'ara1i,a v (k'ad a'i v "a(prot, 0 #!d"arod"i# pravo#* C A'i ,! (odi)! pr!(o,a'o '! (a#o d!k'ara1i,o a'i t di ",!"! i"k!* ;odi e sa&o dolo a obseg vpraanja* sodi e je e odstopilo od vpraanja in ga pote& povse& preoblikovalo1 $ednarodno pravo ne pozna pravil* zakaj se nek narod la6ko od(epi od drugega in ustanovi novo dravo1 5rave se te&u upirajo zaradi izgube oze&lja1 !e bi sodi e potrdilo neodvisnost* bi postalo zakonodajale(* kar pa ni njegova 9unk(ija1 Do bi la6ko povzro ilo (el kup od(epitev po svetu1 ;odi e je vpraanja &alo spre&enilo7 ali deklara(ija* s katero je >osovo razglasilo svojo neodvisnost* predstavlja kritev &pI !e bi obravnavalo skladnost* bi sodi e &oralo poiskati v &p* ali &p res dolo a* da drava la6ko razglasi neodvisnost z enostransko izjavo1 Velikokrat se zgodi* da &p ne ureja/dolo a neke pravi(e e drava nekaj stori* e ni nujno* da gre za kritev1 5&$ Ka, ,! (odi)! gotovi'o g'!d! (k'ad"o(ti d!k'ara1i,! "!odvi("o(ti Ko(ova ( (p'o)"i# #!d"arod"i# pravo#* ;odi e je lo gledati prakso drav in je ugotovilo* da praksa ne kae na to* da bi deklara(ija po&enila kritev &p1 Praksa Varnostnega sveta7 enostransko deklara(ijo o neodvisnosti so ve krat zavrnili* a&pak e je lo e za druge kritve* npr1 oze&lje pridobljeno s silo* kritev te&eljni6 ius cogens pravil1 V te& pri&eru pa Varnostni svet ni zavrnil enostranske deklara(ije1 5eklara(ija ne predstavlja kritve &p1

7&$ Ka, ,! (odi)! gotovi'o g'!d! (k'ad"o(ti d!k'ara1i,! "!odvi("o(ti Ko(ova 0 r!(o' 1i,o Var"o(t"!ga (v!ta OZN %.77 (%===$* 5odatna pravila vsebuje resolu(ija skladnost deklara(ije je treba presojati tudi s to resolu(ijo1 ; to resolu(ijo so ugotovili* da gre za 6u&anitarno krizo* zato je na to ob&o je potrebno poslati posebno &isijo1 )aloga &isije7 nadzor s (ivilni&i na ini* oblikovanje za asni6 institu(ij javne uprave1 )a&en7 vzpostavitev reda na te& ob&o ju1 Ana od te6 institu(ij je bila skup ina >osova1 ;odi e je ugotavljalo skladnost deklara(ije z &p zato* da se ugotovi* ali so za izdajatelje veljala pravila E)$+>8a1 'li so delovali v skladu s te&i pravili ali kot sa&ostojna skupnostI ;odi e je ugotovilo* da so avtorji delovali v lastne& okviru gre za izjavo kosovskega naroda izven okvira za asne ad&inistra(ije v okviru E)$+>8a1 -azlogi7 - pogajalski pro(es* dolo en v okviru E)$+>8a je bil neuspeen - avtorji so priznali odvisnost >osova nasproti tretji& drava&: e bi delovali v okviru E)$+>8a* bi to padlo na posebnega poro eval(a - ni pisalo Nskup ina >osovaO* a&pak N&i* narod >osovaO - kot avtorji so bili podpisani vsi lani skup ine: e bi delovali v okviru E)$+>8a* bi se podpisal sa&o predsednik skup ine - doku&enti skup ine niso bili poslani Heneralne&u sekretarju - reak(ija posebnega poro eval(a: e bi lo za doku&ent skup ine >osova v okviru E)$+>8a* bi poro evale( &oral ugotoviti* da gre za presek pristojnosti in bi na to reagiral1 Poro evale( pa je bil v te& pri&eru ti6o1 -esolu(ija govori o za asni naravi ad&inistra(ije1 Dorej ne gre za kritev resolu(ije1 'd&inistra(iji je 9unk(ija prene6ala1 8&$ Kak)!" ,! /i' i0r!k (odi)a* A'i (! 0 ",i# (tri",at!* 5eklara(ija ne predstavlja kritve splonega &p* niti resolu(ije1 )i pa sodi e obravnavalo ali je oblikovanje sa&e drave &ogo e1 ;por &ed >osovo& in ;rbijo ni bil reen1

Stran 21, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

2. $on;o vs ";an:a
O@RAVNAVA PRI9ERA 9E--RAVNEGA SO-IA V SPOR? 9E- -E9OKRATINO REP?@AIKO KONGO IN ?GAN-O V ZA-EVI O@OROENE AKTIVNOSTI NA OZE9AJ? KONGA 'r&ed '(tivities on t6e Derritor% o9 t6e ,ongo ?5e&o(rati( -epubli( o9 t6e ,ongo v1 Eganda@ 5e&okrati na republika >ongo ?5->@ je 221 junija 1... na $eddravno sodi e vloila vlogo proti Egandi in jo obtoila agresije* kar predstavlja o itne kritve Estanovne listine B4) in Listine Brganiza(ije a9rike enotnosti1 -azlogi za ekono&ske in politi ne ne&ire na oze&lju 5-> izvirajo e iz leta 1..0* ko so v begu pred geno(ido& v -uandi* -uandski begun(i &noi no iskali zaveti e na oze&lju >onga1 "e zelo kr6ka politi na in so(ialna stabilnost v 5-> je bila tako podrta* kar je izkoristila -uandska vojska* kot ute&eljitev za svojo nene6no prisotnost na oze&lju 5->1 Leta 1..3 se je situa(ija e poslabala in upornika skupina 4aveznitvo de&okrati ni6 sil za osvoboditev >onga pod vodstvo& >abile je str&oglavila diktatorja $obutu1 Pri te& so ji po&agale oboroene sile 'ngole* -uande in Egande1 Vendar je zaveznitvo &ed novi& predsedniko& >abilo in 'ngolo* -uando in Egando k&alu spla6nelo ter se spreobrnilo v nove oboroene spopade na oze&lju >onga &ed 5->* 'ngolo* )a&ibijo in 4i&babve na eni strani in -uando* Egando in Jurundije& na drugi1 4ato je 5-> 221 junija 1... vloila vlogo proti Egandi* -uandi in Jurundiju zaradi oboroene agresije na ob&o ju >onga1 ;odi e je obravnavalo te tri vloge lo eno1 $eddravno sodi e je izdalo svojo sodbo 1.1 de(e&bra 200C1 Vpraanja in odgovori7 %$ Kako ,! pot!ka' po(top!k* Kat!r! 2a0! ,! 0a,!#a'* Ka, ,! /i'a pod'aga 0a pri(to,"o(t (odi)a* Kak)"i 0ap'!ti g'!d! dop (t"o(ti govorov (o (! po,avi'i* ;odi e najprej odlo i o pristojnosti* ali je zadeva dopustna in e obstaja kakna za6teva za za asne ukrepe1 Hlede pristojnosti ni bilo ni spornega1 4a asni ukrepi7 za6tevali so prene6anje oboroeni6 aktivnosti sodi e je to priznalo in reklo* da &orata dravi spotovati &p1 ;odi e je potrdilo* da je zadeva dopustna1 Eganda je trdila* da je >ongo privolil v pristnost vojaki6 sil na oze&lju >onga ?najprej je predsednik res dal privolitev* ki

Stran 21+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

jo je kasneje prekli(al@1 Prisotnost vojaki6 sil po&eni kritev suverenosti* gre za okupa(ijo* kritev na ela teritorialne neodvisnosti1 Egandine vojake sile niso bile prisotne na dolo eni6 deli6 >onga sodi e bo upotevalo sa&o ob&o ja* kjer so bile sile prisotne1 Eganda je rekla* da je lo za sa&oobra&bo* saj ni prilo do oboroenega napada druge drave1 Pri sa&oobra&bi je treba vedno obvestiti generalnega sekretarja1 Eganda pa tega ni storila* zato Eganda tega ni tela za sa&oobra&bo1 ;odi e je vse Egandine ugovore zavrnilo1 .$ Kak)"i (o /i'i 0a+t!vki (tra"k v (por * >ongo je postavil svoje za6tevke7 - za6tevali so prene6anje vojaki6 aktivnosti - repara(ije - da da Eganda garan(ijo* da ne bo ve aktivna na oze&lju >onga 5$ Kr)itv! kat!ri+ pravi' i" "a!' #!d"arod"!ga prava ,! (odi)! gotav',a'o* Prepoved uporabe sile in okupa(ije oze&lja* kritev na ela nev&eavanja v notranje zadeve* kritev &ednarodnega 6u&anitarnega prava* prava lovekovi6 pravi(* diplo&atskega in konzularnega prava* prepoved izkori anja naravni6 virov to so veje prava* viri prava so o&enjeni v 2/1 lenu ;tatutaU >aj je sodi e trdilo glede okupa(ije oze&ljaI - Eporaba =aake konven(ije iz l1 1.0< okupa(ija je* ko neka vojaka skupina na tvoje& oze&lju vzpostavi svojo oblast: gre za vzpostavitev nadzora* ne gre sa&o za prisotnost* a&pak za nadzor1 ;kupina* ki vzpostavi nadzor* &ora vzpostaviti red in varnost ne te& ob&o ju1 Bdgovornost Egande se razteza tako na dejavnost njene vojske kot tudi na kritev prava lovekovi6 pravi( in &ednarodnega 6u&anitarnega prava s strani drugi6 subjektov &ednarodnega prava1

7$ Kako (odi)! pora/i #!d"arod"o + #a"itar"o pravo i" pravo 'ov!kovi+ pravi1* >er je aktivnosti opravljala vojska* ki je dravni organ* so dejanja pripisljiva1 Glo je za kritev &ednarodnega prava in prava lovekovi6 pravi(1 ;odi e je ugotovilo* da je bilo veliko dejanj storjeni6 brez navodil drave* vendar je drava e vedno odgovorna v pri&eru oboroeni6 spopadov je drava odgovorna za vse aktivnosti svoje vojske* tudi e gre za odstop od navodil nadrejeni61 8$ Kako (! (odi)! opr!d!'i do ( v!r!"o(ti "ad "arav"i#i viri* Prilo je do kritev suverenosti nad naravni&i viri* suverenost se razteza nad ob&o je pod in nad &ejo1 Poseg po&eni kritev suverenosti* s te& je povezana tudi pravi(a do sa&oodlo be drava sa&a odlo a* kaj bo po ela s svoji&i naravni&i viri1 ;odi e je ugotovilo* da sa&a drava ni i&ela na&ena* da bi izkori ala naravne vire v >ongu1 Do so po eli sa&o posa&ezni vojaki1 V asu oboroeni6 spopadov ne s&ejo nabirati* kopati naravni6 virov tuje drave1 Eganda bi &orala svoji& vojako& to prepre iti ?"enevska konven(ija@1 4ato je sodi e ugotovila* da je bila ta obveznost drave krena1 Eganda ni odgovorna za sa&o kritev* a&pak je odgovorna zato* ker svoji& vojako& ni prepre ila izkori anja naravni6 virov1 )i pa Eganda odgovorna za dejavnosti paravojaki6 enot* ker nad nji&i ni i&ela nadzora1 :$ Kako ,! (odi)! od'oi'o g'!d! 0aa("i+ kr!pov* ;$ Ka, ,! (odi)! od'oi'o g'!d! kr)it!v - "a,(k! ko"v!"1i,! o dip'o#at(ki+ od"o(i+ i" ka, g'!d! #o"o(ti v!',av',a",a dip'o#at(k! 0a)it!* ;odi e7 Eganda ni dovolj ustrezno dokazala* da je lo za njene dravljane* zato ne &ore uveljavljati diplo&atske za ite za ostale posa&eznike* la6ko sa&o za diplo&atsko osebje1 >on ni izrek7 - Eganda je krila prepoved uporabe sile in na elo nev&eavanja v notranje zadeve druge drave: krila je 6u&anitarno pravo in pravo lovekovi6 pravi(: krila je &ednarodno pravo o izkori anju naravni6 virov - >ongo je kril 5unajsko konven(ijo o diplo&atski6 odnosi6 <$ Zaka, ,! (odi)! doda'o dva (od"ika*

Stran 212 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

+zkoristili so pravi(o iz 21/+++ ;tatuta bilo je 1< sodnikov1 >er dravi nista i&eli svojega sodnika* sta la6ko dodali vsaka svojega sodnika1

/. Ma:Garska vs S8ova?ka
O@RAVNAVA PRI9ERA GA@DKOVOENAGF9AROS PROJE3T (9A-ARSKAGSAOVAKA$ 131 septe&bra 1.<< sta stranki v sporu ?takrat je bila ;lovaka e del !e6oslovake@ sklenili &ednarodno pogodbo o skupni investi(iji ?joint invest&ent@ za izgradnjo in obratovanje siste&a zaporni( Hab Wkovo8 )ag%&aros na reki 5onavi* ki je za ela veljati 201 junija 1.</1 V skladu s prea&bulo te pogodbe je bil siste& na&enjen iroki uporabi naravni6 virov v delu reke 5onave &ed Jratislavo in Judi&peto za razvoj vodni6 virov* energije* pro&eta* k&etijstva in drugi6 sektorjev dravni6 gospodarstev drav pogodbeni(1 4aradi spora v zvezi z izvajanje& skupnega projekta je $adarska 221 oktobra 1..2 na $eddravno sodi e v skladu s peti& odstavko& 2C1 lena Poslovnika sodi a ?-ules o9 ,ourt@ vloila enostransko vlogo z vabilo& nekdanji !e6oslovaki* da sprej&e pristojnost sodi a za reevanje njunega spora glede preus&eritve reke 5onave1 21 julija 1..2 sta nato* po razpadu !e6oslovake* ;lovaka in $adarska sklenili poseben sporazu& ?spe(ial agree&ent@* s kateri& sta spor sporazu&no predloili pred sodi e1 Bd 11 do 01 aprila 1..< je sodi e na povabilo strank v sporu opravilo ogled na terenu ?in situ@1 Po zaklju ku pisne in ustne 9aze postopka je sodi e 2C1 septe&bra 1..< izdalo sodbo v te& sporu1 Vpraanja in odgovori7 %&$ A'i (ta i#!'i pravd"i (tra"ki do(top do (odi)a* Kat!ra ,! /i'a pod'aga 0a pri(to,"o(t (odi)a* Podlaga za pristojnost je bil sporazu& drav ?t1 i1 ko&pro&is@ s te& sta priznali pristojnost sodi a in tudi to no dolo ili vpraanja* o kateri6 naj sodi e odlo a1 .&$ Zaka, ,! pri)'o do (pora* Kak)"o ,! /i'o rav"a",! (tra"k* !ekoslovaka in $adarska sta podpisali sporazu& o gradnji zaporni( lo je za skupni projekt* gradnja jezov in 6idroelektrarn1 Vsaka drava je i&ela svoje obveznosti* vendar sta se &orali dravi za vse skupaj dogovoriti1 $adarska javnost je gradnji nasprotovala zaradi vplivov na okolje1 4ato je $adarska za asno suspendirala

Stran 21/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

veljavnost pogodbe1 !ekoslovaka je enostransko nadaljevala* ni bilo potrdila s strani $adarske ne gre ve za skupni projekt1 $adarska je popolno&a prekli(ala pogodbo* ker je trdila* da je !ekoslovaka zaradi enostranskega delovanja krila pogodbo1 5&$ Kat!r! prav"! vir! ,! pora/i'o (odi)! i" kat!ro pravo ,! (odi)! gotovi'o kot #!roda,"o 0a r!)!va",! (pora* 8 pogodba iz l1 1.<< 8 5unajska konven(ija o pogodbene& pravu viri ?lo i vire od pravaU@ 8 osnutek &ultilateralne pogodbe 88 kot pravo7 pogodbeno pravo in pravo o odgovornosti drav 7&$ Kak)"i (o /i'i 0a+t!vki (tra"k* 8 ali je $adarska la6ko suspendirala in nato odstopila od izpogajane obveznosti po pogodbi 8 ali je !ekoslovaka la6ko kasneje nadaljevala z Nza asni&i reitva&iO vse do l1 1..2 8 kakne pravne posledi(e so nastale z izjavo $adarske* da prekli(uje pogodbo iz l1 1.<< 8 kakne so pravne posledi(e sodbe

8&$ Kak)"! (o /i'! o/v!0"o(ti pogod/!"i1 po Pogod/i i0 '!ta %=;;* 8 gradnja in upravljanje siste&a zaporni( 8 proizvodnja elektri ne energije 8 izboljanje plovbe po 5onavi 8 zavarovanje ob&o ja ob reki pred poplava&i 8 o6ranitev kvalitete vode in varstvo okolja ob reki !e reka te e skozi ve drav* je suverenost o&ejena oblikoval se je posebni vodni rei&1 ; pogodbo se uredijo posebne pravi(e in obveznosti za plovbo* varovanje okolja in izkori anje vode1 ;plona pravila7 - splona razu&na uporaba vodni6 virov - na elo nepovzro anja kode - sodelovanje pri opti&alni uporabi vodni6 virov - obveznost obve anja noti9ika(ije in sodelovanja pri reevanju sporov :&$ Kako (! ,! (odi)! i0r!k'o g'!d! pora/',ivo(ti prava #!d"arod"i+ pogod/ i" prava odgovor"o(ti drav* 8 5unajska konven(ija o pogodbene& pravu ?1.3.@ dolo a pravila o suspendiranju in prekli(u pogodb* ki i&ajo zna aj obi ajnega &p 8 pogodbeno pravo dolo a pravila o suspendiranju in prekli(u pogodbe 8 pravo odgovornosti drav pa se uporabi pote&* ko je ugotovljeno* da je bil suspenz ali prekli( pogodbe v nasprotju s pogodbeni& pravo& Prene6anje pogodbe po 5unajski konven(iji o pogodbene& pravu7 - C01 301 len - objektivne okoli ine* ki ji6 dolo a &ednarodna pogodba ?npr1 razvezni pogoj@ - objektivne okoli ine* ki ji6 &ednarodna pogodba ne dolo a ?npr1 nez&onost izpolnitve* bistveno spre&enjene okoli ine* nastanek nove kogentne nor&e* prekinitev diplo&atski6 odnosov@ - $adarska je trdila* da je razlog za prene6anje tudi kritev ene stranke 301 len pravi* da &ora iti za bistveno kritev Q kritev* ki je bistvenega po&ena za sa&o pogodbo ;&$ Kako ,! (odi)! o/rav"ava'o oko'i)i"!6 ki /i 'a+ko i0k', i'! protiprav"o(t rav"a",a (tra"k ((kra,"a (i'a o0& " ,aH proti kr!pi$* $adarska se je skli(evala na nujo* da je bilo prene6anje razlog nujnosti 6ud vpliv na okolje ?ta vpliv povzro a gradnja jezov in elektrarn@1 ;odi e je bistven interes priznalo* vendar pa je reklo* da ne gre za 6udo in

Stran 21! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

neposredno nevarnost1 221 len Bsnutka o odgovornosti drav7 bistven interes &ora biti 6udo in neposredno ogroen* ne s&e se ogroati bistvenega interesa druge drave ali skupnosti* ogroanja ne s&e povzro ati drava sa&a1 ;odi e je reklo* da bi dravi la6ko uporabili druga sredstva in na ine za varstvo okolja1 )i razlogov* da bi $adarska la6ko suspendirala pogodbo1 <&$ Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do rav"a", ( (tra"i !+o('ova)k! v a( od "ov!#/ra %==% do okto/ra %==.6 ko ,! v!d'a I0aa("o r!)it!vJ Varia"to 3 (!"o(tra"(ko rav"a",!$* !e6oslovaka se je e vedno ravnala po pogodbi* obveznosti je le &alo priredila* odlo ila se je* da bo svoje obveznosti e vseeno izpolnila na elo pribline izpolnitve1 4a ela je graditi Varianto ,1 2 dela7 - pripravljalna dela ?ne po&enijo kritve@ - izpeljava 5onave skozi dodatni kanal ?kritevU@ !e6oslovaka se ne &ore skli(evati na na elo pribline izpolnitve* saj je varianta , izven pogodbe veliko odstopanje od dolo b pogodbe1

=&$ Kak)"i (o /i'i i"ki #adar(k!ga rad"!ga o/v!(ti'a ("oti2ika1i,!$ 0 d"! %=& #a,a %==. o odpov!di Pogod/! i0 '!ta %=;; i" ",!"i+ (pr!#',a,oi+ i"(tr #!"tov* Na ka, (! ,! (k'i1!va'a 9adar(ka6 da /i pravii'a (vo,! rav"a",!* 4akaj $adarka la6ko odpove pogodbo* kaj je $adarska navedlaI 5a je !e6oslovaka krila pogodbo* nez&onost izpolnitve* spre&e&ba okoli in* razvoj novi6 pravil1 $adarska se je skli(evala na nujnost* nesposobnost izpolnitve* spre&enjene okoli ine* kritev pogodbe* nastanek novi6 pravil &ednarodnega okoljskega prava1 )esposobnost izpolnitve7 ker ni ve objekta pogodbe* pravni rei& naj bi prene6al obstajati sodi e je reklo* da pravni rei& na reki ni izginil ?lo je sa&o za spre&e&be@* pogodba je e vedno veljala1 4ato ne gre za nesposobnost izpolnitve1 ;pre&enjene okoli ine7 spre&e&ba politi ne situa(ije na $adarske& in !e6oslovake& sodi e je tudi to zavrnilo1 >ritev &aterialnega prava7 sodi e je reklo* da ko je prilo do odpovedi e ni bilo kritve izvajala so se sa&o pripravljalna dela1 )astanek novi6 pravil &ednarodnega okoljskega prava7 sodi e je reklo* da to niso kogentne nor&e in zato ne vplivajo na sa&o pogodbo1 5ravi sta priznali obstoj novega okoljskega prava* zato bi la6ko sodi e glede obe6 drav zaklju ilo* da sta obe dravi krili pogodbo ?$adarska ni izpolnjevala svoji6 obveznosti* !e6oslovaka pa je enostransko zgradila kanal@1 )e gre pa za tako kritev* ki bi bila la6ko razlog za odpoved pogodbe1 +zjava $adarske o odpovedi ni i&ela u inka1 %>&$ Kako ,! (odi)! o/rav"ava'o ra0pad !+o('ova)k!* 4 razpado& !e6oslovake stranka pogodbe ni ve obstajala in zato naj bi pogodba prene6ala1 ;odi e tega ugovora ni priznalo* ker za pogodbe s teritorialni& zna aje& velja suk(esija oze&eljski rei&i ostanejo1 Pogodbe vezane na oze&lje se o6ranijo* prenos pogodbe na ;lovako1 %%&$ Kak)"! (o /i'! pr!dvid!"! prav"! po('!di1! t! (od/!* ;odi e je reklo* da je e vedno veljavna* dravi se &orata skupno sporazu&eti o novi pogodbi* ki bo veljala za to ob&o je in upotevala novo nastale okoli ine* ki so nastale z varianto ,1 sodi e je upoteval na elo spotovanja pogodbe1 Dreba je upotevati vpliv gradnje na okolje1 5ravi se &orata dogovoriti tudi o repara(iji* prera unani &ed seboj1 Do vpraanje je treba obravnavati lo eno1 %.&$ Kak)!" ,! po#!" t! (od/! 0a #!d"arod"o oko',(ko pravo* ;odi e7 treba je spotovati okolje* tudi v okviru drugi6 vej &p1 ;odi e prizna* da je to bistven interes1

Stran 215 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

!. Ar;entina vs "ru;vaj
O@RAVNAVA PRI9ERA 9E--RAVNEGA SO-IA V SPOR? 9E- ARGENTINO IN ?R?GVAJE9 V ZA-EVI O@RAT ZA PROIZVO-NJO 3EA?AOZE NA REKI ?R?GVAJ Pulp $ills on t6e -iver Erugva% ?'rgentina v1 Erugva%@ 01 &aja 2003 je 'rgentina vloila vlogo pred $eddravni& sodi e& zoper Erugvaj za kritev obveznosti iz ;tatuta reke Erugvaj1 -eka Erugvaj je &ejna reka &ed 'rgentino in Erugvaje&1 'rgentina in Erugvaj sta podpisala ;tatut reke Erugvaj leta 1.<C* v veljavo pa je stopil leta 1.<31 B&enjeni ;tatut dolo a rei& za uporabo reke s strani obe6 drav zato* da se zagotovi opti&alna in ra(ionalna uporaba reke Erugvaj z uporabo skupni6 strojev in sodelovanje&1 ;tatut dolo a tudi skupne obveznosti drav glede varovanja ivi6 organiz&ov v vodi in prepre evanja onesnaevanja reke1 'rgentina je &enila* da je z izdajo dovoljenja za gradnjo* z gradnjo in z zagono& dve6 obratov za proizvodnjo (eluloze na reki Erugvaj* Erugvaj kril ;tatut reke Erugvaj* saj naj bi o&enjene aktivnosti vplivale na kvaliteto vode v reki in na okolje okoli reke1 'rgentina je trdila* da je z gradnjo obratov za proizvodnjo (eluloze Erugvaj kril tako &aterialne kot pro(esne obveznosti iz ;tatuta reke Erugvaj7 8 prepoved zvo nega in vizualnega onesnaevanje: 8 prepoved pretiranega s&radu: 8 prepoved onesnaevanja vodnega okolja v reki: 8 obveznost obvestiti 'rgentino in Epravno ko&isijo reke Erugvaj ?,'-E@ o gradnji obratov za proizvodnjo (eluloze: ter 8 obveznost o sporazu&ne& oblikovanju na rta za uresni evanje skupni6 (iljev dolo eni6 v ;tatutu reke Erugvaj1 Vpraanja in odgovori7 Da sodba je po&e&bna zaradi o(ene vplivov na okolje* sodi e je potrdilo* da je o(ena vplivov na okolje te&eljna obveznost &ednarodnega prava1 ;tatut je predvideval posvetovanje* pogajanja* e pa to ni uspeno* je potrebno iti na sodi e1 ;tatut je dolo il tudi upravno ko&isijo* da nadzoruje dogajanje na reki1 %&$ Kako ,! (odi)! o/rav"ava'o (vo,o pri(to,"o(t i" ka, ,! gotovi'o g'!d! t!ga*

Stran 201 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

301 len statuta vee Erugvaj7 N>akrenkoli spor glede razlage in uporabe pogodbe iz l1 1.31* 1.<C* ki ga ni &ogo e po pogajalski poti* la6ko katerakoli stranka predloi v reevanje $eddravne&u sodi u1O >o&pleksna klavzula* ki o&ejuje pristojnost ratione materii sodi e je pristojno sa&o za vpraanja* ki iz6ajajo iz statuta1 ;odi e je odlo ilo* da je pristojno sa&o za vpraanja reke1 4a6tevke na podlagi drugi6 &ednarodni6 pogodb in splonega &ednarodnega prava ne gre za napotitveno klavzulo ?re9erral (lause@1 'rgentine je trdila* da se obveznosti iz statuta razirijo e na druge obveznosti obveznosti* ki iz6ajajo iz drugi6 &ednarodni6 pogodb1 ;odi e je obveznost zavrnilo* da 11 len statuta predstavlja napotitveno klavzulo sodi e se je obrnilo na 5unajsko konven(ijo o &ednarodne& pravu1 211 len7 $ednarodno pogodbo je treba razlagati v dobri veri* v skladu z obi ajni& po&eno& izrazov* upotevati je treba (ilj in na&en pogodbe1 Pri sprejetju statuta je treba upotevati pravila &p* ne ele pri izvajanju statut je v skladu z &p1 ;odi e je pristojno sa&o za vpraanja* ki iz6ajajo iz statuta1 .&$ Kako ,! (odi)! od'oi'o o 0a+t!vki+ Arg!"ti"! i" ?r gva,a 0a 0aa("! kr!p!* 'rgentina je za6tevala prekli( dovoljenja za gradnjo in prene6anje gradnje1 ;odi e te&u ugodi1 4a6tevki za za asne ukrepe* ki so nujni za zavarovanje pravi( strank v postopku ali ko je to nujno* da se prepre i nastanek nepopravljive kode1 Hlede tega je Erugvaj rekel* da je sa& opravil o(eno vplivov na okolje in da so pravila na(ionalnega prava tako stroga* da ne dovolijo gradnje objektov* ki povzro ajo kodo okolju1 Poleg tega so to 9inan(irali tuji vlagatelji* katere tudi zavezuje kup doku&entov* ki dolo ajo vplive na okolje1 'rgentina je za6tevala prene6anje gradnje1 Erugvaj pa je rekel* da te pravi(e niso zavarovane s ;tatuto&* zato sodi e za odlo anje o te& ni pristojno1 ;a& statut ne vsebuje nobene dolo be* ki bi 'rgentini dajala veto na gradnjo zato tega splo6 ne &ore za6tevati1 Erugvaj se je skli(eval tudi na dogovor &inistrov* da je gradnja dovoljena1 'rgentina je dovolila gradnjo s sporazu&o& &inistrov1 4unanji &inister la6ko zavee drave1 ; prekli(e& gradnje bi Erugvaju nastala velika ekono&ska koda* e sedaj je bila pogoj za gradnjo tuja investi(ija1 Da prekli( naj bi i&el vpliv na druge projekte tuji vlagatelji ne bodo investirali1 ;odi e je ta ugovor zavrnilo1 ;odi e je ugotovilo* da ni nastala nepopravljiva koda* s sa&o izdajo dovoljenja e ne &ore nastati nepopravljiva koda1 Prekli( gradnje je te&eljno vpraanje spora* ki je pred&et &eritornega odlo anja* zato se ne &ore gradnje prekli(ati e sedaj1 ;odi e je za6tevalo* naj se stranki vzdrita ravnanj* ki bi sproali spore in naj delujeta v skladu s statuto&1 Erugvaj pa je za6teval prene6anje zapor na &ednarodni6 tranzitni6 pote6 &ostovi &ed drava&a1 Prevoz tovora je bil o&ejen* tudi turisti so &orali isto naokoli1 'rgentina je te&u ugovarjala ekono&ski vidiki niso del statuta1 Drdila je tudi* da Erugvaju ni nastala nepopravljiva koda* saj gradnja obratov nor&alno poteka naprej1 'rgentina je trdila* da je bilo o zapora6 e odlo eno1 Hre za res iudicata* zato $eddravno sodi e o te& ne &ore odlo ati* saj je odlo ilo e ad hoc sodi e1 ;odi e je vse te ukrepe zavrnilo* reklo je* da ne gre za nepopravljivo kodo e sa&a gradnja kae na to1 )i ne kae na to* da bi bile ekono&ske pravi(e zaradi zapor kakorkoli o&ejene1 ;odi e je zavrnilo oba ugovora1 5&$ Kat!r! kr)itv! Stat ta r!k! ?r gva, ,! 0atr,!va'a Arg!"ti"a* 8 obveznost ravnanja pro(esne obveznosti 8 obveznost rezultata &aterialne obveznosti 'rgentina je glede te6 dve6 obveznosti trdila* da so te obveznosti &ed seboj povezane* prepleten kritev pro(esni6 obveznosti po&eni tudi kritev &aterialni6 obveznosti1 ;odi e je to zavrnilo1 De obveznosti so lo ene* obstaja le 9unk(ionalna povezava &ed nji&i* vendar ji6 je treba obravnavati lo eno1 >ritev pro(esni6 obveznosti e ne po&eni kritve &aterialni6 obveznosti1 Dreba jo je presojati lo eno1 7&$ Kat!r! pro1!("! o/v!0"o(ti ,! do'oa' Stat t r!k! ?r gva,* 8 obvestilo o nena&eravani izvedbi projekta ,'-E8ju ?upravna ko&isija@1 ,'-E ugotovi* ali gre za projekt* ki bi la6ko povzro il kodo in e ugotovi* da gre* je potrebno obvestiti drugo stranko1 Pote& je na drugi stranki* ali te&u ugovarja ali ne1 !e ugovarja nastane spor in sledijo pogajanja &ed stranka&a o projektu1 !e pogajanja niso uspena* se la6ko naslovi zadevo na $eddravno sodi e1 ;odi e je ugotovilo* da Erugvaj ni izpolnil obveznosti o obvestitvi1 Erugvaj je sa& izvedel o(eno vpliva na okolje in ele pote& 'rgentini poslal kon no o(eno vplivov na okolje1 ,'-E je treba obvestiti takoj* ko so podjetja od Erugvaja za6tevala izdajo dovoljenja za gradnjo1 )a tej stopnji e ni treba podati vse6 podatkov* a&pak sa&o toliko* da se o(eni ali la6ko nastane koda ali ne1 Bbvestilo je te&eljna obveznost* ki iz6aja iz obveznosti po skrbne& ravnanju1 Bbveznost ravnanja za6teva* da drava deluje z najve jo skrbnostjo1 Do na elo za6teva tudi obvestitev stranke o projektu1 Erugvaj je to za6tevo povezal z na elo& o&ejitve dravne suverenosti1 )obena drava ne s&e uporabljati svojega oze&lja na na in* ki

Stran 200 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

bi povzro il kodo drugi dravi1 ;uverenost drav ni ve absolutna* a&pak je o&ejena s pravi(a&i drugi6 drav1 Erugvaj ne s&e uporabljati svojega oze&lja tako* da bi s te& povzro al kodo 'rgentini1 ;odi e je reklo* da &ora obvestilo vedno podati drava sa&a1 )i dovolj* da nasprotna drava* to izve na drug na in to se ne teje kot izpolnitev obveznosti noti9ika(ije1 5rava &ora izpolnjevati obveznosti in ne drugi subjekti na&esto nje1 Erugvaj te obveznosti ni izpolnil* saj je ,'-E in 'rgentino obvestil ele po svoji o(eni vplivov na okolje1 'rgentina ni i&ela &onosti ugovora in pogajanj1 5rugo obvestilo pa &ora vsebovati ve podatkov* da se la6ko ugotovi ali bo nastala koda ali ne ?na ini* raziskave itd1@1 B(ena vplivov na okolje je zadnja stopnja pred izdajo dovoljenja za gradnjo1 ;odi e je krilo svojo obveznost drugo stranko je obvestil prepozno in ni bilo &onosti za podanje ugovorov1 Erugvaj je trdil* da sta si dravi z dve&a &e6aniz&o&a derogirali prvotni dve pravi(i* da sta se dogovorili o druga ne& na inu izpolnili obveznosti1 Prvi razlog je sporazu& &ed zunanji&a &inistro&a1 5rugi razlog je oblikovanje posebne pogajalske skupine1 ;kli(ana je bila izklju no za pogajanja o gradnji objektov za izdelavo (eluloze1 Erugvaj je trdil* da to predstavlja za6teva pogajanja iz statuta1 'rgentina ne &ore re i* da ni bila obve ena in i&ela &onosti pogajanj1 ;odi e je tudi to zavrnilo* saj oblikovanje te skupine dejansko po&eni izpolnitev tretje obveznosti1 ;kupina ne &ore nado&estiti ostali 2 obveznosti: deluje sa&o kot tretja obveznost in zato ne reuje Erugvaja pred neizpolnitvijo obveznosti noti9ika(ije ,'-E8ju in nasprotni stranki1 ;odi e je reklo* da Erugvaj ni izpolnil niti tretje obveznosti* saj ta obveznost nastane preden drava izpelje o(eno vplivov na okolje1 Erugvaj je kril obveznost* ko je izdal poro ilo o o(eni vplivov na okolje do trenutka* ko je potekel rok ?1/0 dni za pogajanja@1 >o ta rok prete e* je treba vloiti za6tevo pred sodi e& oz1 Erugvaj la6ko za ne z gradnjo1 ;tatut ne prepoveduje dravi* da bi izpeljala nek projekt ni pravi(e veta1 5rava ne &ore prepre iti graditve objekta* la6ko sa&o poskrbi* da se pri gradnji spotujejo vsa pravila za gradnjo objekta1 ;odi e gleda* e gre za kritve &aterialni6 obveznosti glede onesnaevanja1 Erugvaj je kril vse tri pro(esne obveznosti1

8&$ Kat!r! #at!ria'"! o/v!0"o(ti ,! do'oa' Stat t r!k! ?r gva,* 8 obveznost prispevati k opti&alni in ra(ionalni uporabi reke Erugvaj ?11 len ;tatuta reke Erugvaj@ 8 obveznost spotovanja pravi(e vsake stranke ;tatuta reke Erugvaj do uporabe dela reke pod njeno jurisdik(ijo za sanitarne* k&etijske* ekono&ske na&ene 8 obveznost upravljanja z ze&ljo in gozdnati&i povrina&i okoli reke in uporaba podtalni(e na na in* ki ne vpliva na re ni rei& ali kvaliteto vode v reki 8 obveznost sodelovanja &ed stranka&i pri spreje&u nor& in dolo il* ki bi prepre evala spre&e&be v ekoloke& ravnovesju reke 8 obveznost sprejeti na(ionalno zakonodajo* ki je v skladu z &ednarodni&i standardi in za6teva&i &ednarodni6 te6ni ni6 teles* za prepre evanje onesnaevanja in o6ranitev re nega ekosiste&a 4aklju ek sodi a7 Erugvaj je ravnal v skladu z obveznost&i skrbnega gospodarja1 )aredil je vse* kar je bilo v njegovi &o i1 Erugvaj ni kril nobeni6 &aterialni6 obveznosti* je pa kril pro(esne obveznosti1 :&$ Kako ,! (odi)! t!#!',i'o o/(!g t!ritoria'"! ( v!r!"o(ti* ;&$ Ka, ,! (odi)! #!"i'o o o1!"i vp'ivov "a oko',! (!"viro"#!"ta' i#pa1t a((!((#!"t$* <&$ Kako ,! (odi)! od'oi'o o r!para1i,a+* >er ni prilo do &aterialni6 kritev* ni &ogo e za6tevati repara(ij1 'rgentina ne &ore za6tevati odkodnine1 =&$ Ka, ,! (odi)! #!"i'o o (od!'ova", i0v!d!"1!v i" (trokov",akov v po(topk *7 Bbe dravi sta uporabili izveden(e v obliki zagovornika drave in ne kot pri e* zato ji6 nasprotna stranka ni &ogla ni vpraati1 ;odi e je reklo* da bi bilo bolje* da bi nastopili kot pri e* da bi ji6 la6ko sodi e in nasprotna stranka zasliali1

Stran 202 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

5. Make:onija vs

r<ija

O-AOITEV 9E--RAVNEGA SO-IA V ZA-EVI ?PORA@A ZAASNEGA SPORAZ?9A IZ -NE %5& SEPTE9@RA %==8 9E- NEK-ANJO J?GOSAOVANSKO REP?@AIKO 9AKE-ONIJO IN GRIJO 'ppli(ation o9 t6e +nteri& '((ord o9 12 ;epte&ber 1..C ?t6e 9or&er Xugoslav -epubli( o9 $a(edonia v1 Hree(e@ 1<1 nove&bra 200/ je nekdanja jugoslovanska republika $akedonija vloila za6tevek zoper Hr ijo zaradi kritve 4a asnega sporazu&a iz dne 121 septe&bra 1..C K4a asni sporazu&L &ed drava&a o uporabi i&ena $akedonija1 ;por &ed drava&a* ki je podlaga za sprejetje 4a asnega sporazu&a in za vloitev za6tevka pred $eddravno sodi e je nastal leta 1..1 ko se je )ekdanja jugoslovanska republika $akedonija osa&osvojila pod i&eno& -epublika $akedonija1 Vendar pa sa& spor o uporabi i&ena $akedonija sega od kon(a druge svetovne vojne* ko je bilo v okviru ;o(ialisti ne republike Jugoslavije oze&lje dananje -epublike $akedonije lo eno od ;rbije in oblikovana ;o(ialisti na republika $akedonija1 Hr ija trdi* da je i&e $akedonija zgodovinsko* kulturno in geogra9sko tesno povezano z Hr ijo1 +&e $akedonija se zgodovinsko navezuje na dravo in (iviliza(ijo 'nti ni6 $akedon(ev* ki so iveli na oze&lju $akedonije in so v vse6 vidiki6 del grke (iviliza(ije1 ;lovani* ki so po trditva6 Hr ije predniki dananji6 $akedon(ev* so se na oze&lje $akedonije preselili veliko kasneje1 Prav tako se geogra9sko ob&o je $akedonije razteza preteno na oze&lju dananje Hr ije in le v &anji &eri na oze&lje dananje )ekdanje jugoslovanske republike $akedonije in Jolgarije1 Hr ija* v stra6u* da bi )ekdanja jugoslovanska republika $akedonija v pri6odnosti za6tevala zdruitev (elotnega ob&o ja $akedonije v lastno dravo* nasprotuje uporabi i&ena -epublika $akedonija* saj &eni* da )ekdanja jugoslovanska republika $akedonija ni&a nobene povezave za 'nti no $akedonijo in geogra9ski& ob&o je& $akedonije1 Bb pronji )ekdanje jugoslovanske republike $akedonije za lanstvo B4) leta 1..2 je V; sprejel -esolu(ijo /1< s katero je potrdil nesoglasje &ed drava&a o i&enu -epublike $akedonije ter potrdil i&e )ekdanja jugoslovanska republika $akedonija kot za asno i&e za $akedonijo pod kateri& la6ko zaprosi za lanstvo1 V tej resolu(ij je V; tudi poudaril* da &orata dravi reiti spor o i&enu* saj to ogroa &ednarodni &ir in varnost v regiji ter dobre sosedske odnose &ed drava&a1 V kasneji resolu(iji istega leta ?-esolu(iji /0C@ je V; obe dravi pozval k pogajanje& za dosego kon nega soglasja glede i&ena1 Posledi(a te resolu(ije je bila sklenitev zadevnega 4a asnega sporazu&a* ki vsebuje te&eljno obveznost obe6 drav* da se pogajata v dobri veri za

Stran 20& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

sklenitev kon nega dogovora1 Pogajanja na podlagi 4a asnega sporazu&a e vedno potekajo s po&o jo posebnega predstavnika Heneralnega sekretarja B4)1 Vpraanja in odgovori7 Hr ija je nasprotovala vklju itvi $akedonije v )'DB1 Hr ija se je bala* da bi $akedon(i za6tevali1 5a bi se (elo podro je zdruilo v $akedonijo1 Bdkar se je $akedonija osa&osvojila* Hr ija nasprotuje te&u i&enu1 1..0 je Hr ija sprejela trgovinski e&bargo za $akedonijo* posledi(a tega je ta za asni sporazu&1 5el vsebine za asnega sporazu&a7 Hr ija se zavee* da ne bo nasprotovali prijavi za ali lanstvu $akedonije v &ednarodni6* &ultilateralni6 in regionalni6 organiza(ija6 in institu(ija6* kateri6 lani(a je Hr ija1 !lanstvo v B4)7 8sa&o za &iroljubne drave* ki prevze&ajo obveznosti* vsebovane v Estanovni listini* in ki so po presoji organiza(ije sposobne in voljne izpolnjevati te obveznosti 8 vsaka takna drava se sprej&e za lani(o 4) z Bdlo bo Heneralne skup ine in na priporo ilo Varnostnega sveta 8 o lanstvu odlo a Varnostni svet* odlo bo podpie e Heneralna skup ina z 2/2 ve ino 8 z dne& izdaje resolu(ije postane drava lani(a za lanstvo v )'DB8u

%& Ka, ,! Gri,a "ava,a'a kot ra0'og6 da (odi)! "i#a pri(to,"o(ti i" da 0ad!va "i dop (t"a* Hr ija pravi* da je za vse spore glede za asnega sporazu&a pristojno sodi e* razen za razlike* dolo ene v sporazu&u1 5ravi se &orata dogovoriti o razlika61 ;odi e ni pristojno za reevanje razlik o i&enu1 Hr ija pravi* da gre za spor o i&enu in da gre za izje&o1 Hr ija pravi* da o lanstvu v )'DB8u odlo a )'DB* zato bi &orala $akedonija pred sodi e postaviti vse lani(e )'DB8a1 Hr ija ni tista* ki je odgovorna za to* da )'DB lanstvu la6ko nasprotovala1 ;odi e7 tudi e se tako odlo a* je pred te& neka razprava1 ;odi e je gledalo vlogo Hr ije v )'DB8u in dolnost po sporazu&u obveznost ne nasprotovati lanstvu* kon ni rezultat pa ni vaen1 Vano je sa&o* kaj je Hr ija delala1 'li se je trudila* da ne nasprotuje lanstvuI ;odi e je reklo* da nikjer ne pie ali to velja za voljeno lanstvo ali lanstvo na podlagi soglasja1 Bbveznost ne nasprotovati velja za oboje1 ;odi e je ugotovilo* da je Hr ija pred* &ed in po sre anju ves as trdila* da je klju ni kriterij za Hr ijo odlo itev o i&enu1 Hr ija7 reitev vpraanja glede i&ena je pogoj za potrditev ali nepotrditev lanstva1 >er do reitve glede i&ena ni prilo* je Hr ija lanstvu nasprotovala1 ;odi e je si(er ugotovilo kritev* vendar je prilo do izje&* ki Hr iji dovoljujejo nasprotovanje lanstvu1 $akedonija je zase na&eravala uporabljati izraz -epublika $akedonija njeno ustavno i&e1 ;odi e je uporabilo dolo be 5unajske konven(ije o &ednarodni6 pogodba67 &ednarodna pogodba se razlaga v dobri veri v skladu z obi ajni& po&eno&1 .& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! ",!gov! pri(to,"o(ti i" g'!d! dop (t"o(ti 0ad!v!* ;odi e je reklo* da to ni spor o i&enu* a&pak je to spor o spotovanju pogodbe ?obveznosti iz za asnega sporazu&a@ za to pa je sodi e pristojno1 5opustnost7 Hr ija trdi* da je odlo itev sodi a irelevantna* ker bo lo sa&o za deklaratorno odlo itev1 4adeva se reuje po diplo&atski poti in odlo itev sodi a bi i&elo vpliv na pogajanja1 ;odi e pravi* da je na&en takne odlo itve da se dokon no rei spor &ed stranka&a in da se one&ogo i* da bi bil ta spor spet vpraljiv1 Hre za kon no reitev nekega spora1 )a&en je* da se dolo ijo pravi(e in obveznosti strank in da bo to vplivalo na izvajanje sporazu&a1 !e bi stranki &enili* da bi/bo sodba vplivala na nadaljnja pogajanja* ne bi zapisali dolo bo o pristojnosti sodi a v dolo bo1 ;odi e je pristojno in stvar je dopustna1 5& Kat!ro pogod/!"o o/v!0"o(t "a, /i po 0a+t!vk 9ak!do"i,! kr)i'a Gri,a* Hr ija je trdila* da ni krila za asnega sporazu&a1 4avrnitev lanstva je bila odlo itev )'DB8a1 >o je bila ugotovljena kritev* je Hr ija e vedno trdila* da je protipravnost njenega ravnanja izklju ena1 Protipravnost ravnanja Hr ije je izklju ena iz tre6 razlogov7 - pred kritvijo Hr ije je sporazu& krila $akedonija in zato je bila kritev Hr ije sa&o odgovor na kritev $akedonije

Stran 20, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

bistvena kritev pogodbe kot protiukrep pred6odni kritvi za asnega sporazu&a s strani $akedonije pravila o odgovornosti drav >ritev* ki jo je Hr ija zatrjevala7 zopet gre za kritev sporazu&a ?uporaba i&ena@1 5okazno bre&e i&a Hr ija* ker ona zatrjuje kritev1 7& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! o/v!0"o(ti pr!pov!di "a(protova",a 9ak!do"i,! 'a"(tv v #!d"arod"i+ orga"i0a1i,a+* ;odi e je reklo* da Hr ija ni i&ela obveznosti nasprotovati lanstvu v )'DB8u1 8& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! pora/! ra0'i"i+ i#!" 9ak!do"i,! pri 0a+t!vi 0a 'a"(tvo v NAT? i" ka("!,! kot 'a"i1a NATA* :& Kat!ri (o /i'i a't!r"ativ"i govori6 ki ,i+ ,! pr!d(tavi'a Gri,a 0op!r ",!"o kr)it!v 0aa("!ga (pora0 #a* Eporaba si&bolov in besedil o 'leksandru Velike& ?Hrki so se vedno i&eli za naslednike 'leksandra Velikega@1 ;& Kako ,! (odi)! o/rav"ava'o a't!r"ativ"! govor! Gri,! i" ka, ,! #!"i'o* )i bilo zadosti dokazov o sovrani6 aktivnosti6 v zvezi s te&1 <& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! gr)k! kr)itv! Zaa("!ga (pora0 #a6 kot proti kr!p kr)itva# (pora0 #a ( (tra"i 9ak!do"i,!* Hr ija je krila za asni sporazu&1 Bdlo itev v prid $akedonije1 =& Kak)"! (o /i'! r!para1i,!I

01. Ne9<ija vs Ita8ija

Od'oit!v 9!ddrav"!ga (odi)a v 0ad!vi SO-NE I9?NITETE -RAVE N!#i,a proti Ita'i,i6 0 i"t!rv!"1i,o Gri,! Velik del italijanskega oze&lja so v asu ++1 ;vetovne vojne okupirale ne&ke sile* ki so v obdobju &ed oktobro& 1.02* ko se je +talija predala zavezniki& sila& in napovedala vojno zoper )e& ijo* in kon(e& vojne na te& oze&lju izvajale &noi na grozodejstva nad prebivalstvo&1 Da grozodejstva so vklju evala poboje (ivilnega prebivalstva* &noi ne izgone (ivilnega prebivalstva* prisilno delo tega prebivalstva* ter zaseg italijanski6 vojakov kot ujetnikov brez priznanja statusa vojni6 ujetnikov in nji6ova deporta(ija v )e& ijo za uporabo kot prisilna delovna sila1 Leta 1.C2 je )e& ija sprejela odkodninski zakon za rtve na(isti nega preganjanja* vendar pa so bili tevilni za6tevki italijanski6 dravljanov p%rnjeni zaradi neskladnosti z de9ini(ijo rtve* ki jo je dolo il ne&ki zakon ali pa niso i&eli v )e& iji za asnega ali stalnega prebivali a1 >ljub kasneji spre&e&bi tega zakona* so bile za6teve tuji6 dravljanov pred ne&ki&i sodi i zavrnjene1 Leta 1.32 sta +talija in )e& ija sklenili dvostranski sporazu&* s kateri& se je )e& ija zavezala povrniti odkodnino italijanski& dravljano&* ki so bili rtve na(isti nega preganjana v vini 00 &ilijonov takratni6 ne&ki6 &ark1 ;porazu& je vseboval tudi dolo bo* da so s te& sporazu&o& dokon no poravnane vse njene obveznosti iz naslova odkodnin italijanski& rtva& na(isti nega preganjanja1 Leta 2000 je nato )e& ija sprejela nov zakon* ki naj bi nudil sredstva posa&ezniko&* ki so &orali v asu na(isti nega rei&a opravljati prisilno delo1 Da zakon je izklju il vojne ujetnike iz kroga upravi en(ev ter tako izklju il tevilne italijanske vojake* ki so zaseeni6 in so &orali opravljati prisilno delo* kljub te&u* da ji& v asu vojne )e& ija ni priznala statusa vojni6 ujetnikov1 Gtevilni italijanski ujetniki so tako vloili tobe proti )e& iji pred italijanski&i sodi i1 +talijanska sodi a so sprejela prakso* s katero so zavrnila sodno i&uniteto )e& ije v te6 pri&eri6* saj se nanjo po stali u italijanski6 sodi e )e& ija ne &ore skli(evati za dejanja* ki predstavljajo kritev ius (ogens nor&1 )e& ija je 221 de(e&bra 200/ vloila za6tevo pred $eddravno sodi e1 )e& ija je trdila* da je +talija s te&* ko ni pripoznala njene sodne i&unitete v (ivilni6 postopki6 pred italijanski&i sodi i krila &ednarodno pravo1 21 9ebruarja 2012 je sodi e podalo svojo odlo itev1 Vpraanja in odgovori7 V asu oboroeni6 spopadov i&a drava sodno i&uniteto1

Stran 20+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

%& Ka, ,! N!#i,a "ava,a'a kot pod'ago 0a pri(to,"o(t (odi)a i" ka, Ita'i,a kot govor 0op!r pri(to,"o(t* )e& ija je navajala Avropsko konven(ijo za &irno reevanje sporov1 +talija7 konven(ija ne velja za dejstva in okoli ine* ki so nastale pred za etko& veljavnosti konven(ije1 .& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! (vo,! pri(to,"o(ti* 5& Zaka, ,! Gri,a i"t!rv!"ira'a v t!, 0ad!vi* 7& Kat!r! 0a+t!vk! ,! "ava,a'a N!#i,a* 8 da sodi e ugotovi* da je +talija krila njeno i&uniteto pred izvritvijo* ko je dovolila* da so Hrki vloili za6tevek za popla ilo in zasegla ?+talija@ vilo Vigani* ki je bila v ne&ki lasti na oze&lji +talije* da bi dosegla izvritev sodbe 8 da sodi e ugotovi* da je +talija krila njeno sodno i&uniteto* s te&* ko je dovolila izvritev odlo itev grki6 sodi pred italijanski&i sodi i 8 da sodi e odlo i* da iz kritev iz6aja odgovornost +talije po &ednarodne& pravu 8 da sodi e za6teva od +talije* da so vse sodne odlo be v zvezi s te& neizvrljive 8& V !# (ta (! ra0'ikova'i (ta'i)i N!#i,! i" Ita'i,! g'!d! pravi'a (od"! i# "it!t!* :& Kako ,! (odi)! i"t!rpr!tira'o (od"o i# "it!to drav! a$ kot pravi'o #!d"arod"!ga prava a'i i0ra0 o'ik! i" v', d"o(ti #!d drava#iH /$ kot pravi'o pro1!("!ga a'i #at!ria'"!ga prava* ;& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! govora Ita'i,!6 da r!("! kr)itv! #!d"arod"!ga prava 'ov!kovi+ pravi1 i" #!d"arod"!ga prava o/oro!"i+ (popadov i0k', ,!,o i# "it!to drav!* <& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! ita'i,a"(k!ga govora6 da kr)itv! i ( 1og!"( pravi' i0k', ,!,o i# "it!to drav!* =& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! ita'i,a"(k!ga govora6 da ,! i# "it!ta N!#i,! i0k', !"a6 k!r o)kodova"i po(a#!0"iki "i(o i#!'i "a vo',o "o/!"!ga dr g!ga prav"!ga (r!d(tva* %>& Kako ,! (odi)! t!#!',i'o pov!0avo #!d (od"o i# "it!to i" i# "it!to pr!d i0vr)itvi,o (od/!* %%& Kako ,! (odi)! o/ra0'oi'o i# "it!to pr!d i0vr)itvi,o* %.& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! r!para1i,* %5& Ra0#i('it!6 ka, po#!"i od'oit!v (odi)a 0a ra0vo, #!d"arod"!ga prava*

Stran 202 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

00. Ne9<ija vs Danska M Ni@o@e9ska Dra@9ejitev epikontinenta8ne;a pasuE

PRI9ER RAZ9EJITVE EPIKONTINENTAANEGA PAS? V SEVERNE9 9ORJ? )e& ija je sklenila dva lo ena sporazu&a ?ko&pro&isa@ z 5ansko in )izoze&sko* s kateri&a so drave naslovile na $eddravno sodi e vpraanje katera na ela in pravila &ednarodnega prava veljajo pri delitvi epikontinentalnega pasu1 Bba sporazu&a sta kot lo ena pri&era predloena $eddravne&u sodi u* sodi e pa ju je zdruilo v en postopek1 )e& ija* 5anska in )izoze&ska niso za6tevale od sodi a* da dolo i &eje epikontinentalnega pasu &ed drava&i* vendar sa&o* da razglasi na ela in pravila &ednarodnega prava* ki veljajo glede raz&ejitve epikontinentalnega pasu v pri&eru konkavne obale1 Vpraanja in odgovori7 %& Kako (o (i pravi'a ra0#!,itv! !piko"ti"!"ta'"!ga pa( ra0'aga'! N!#i,a6 -a"(ka i" Ni0o0!#(ka* .& Kat!ro prav"o pod'ago ,! po)t!va'o (odi)!* 5& Kako ,! (odi)! o/ra0'oi'o 0a!t!k v!',av"o(ti # 'ti'at!ra'"! pogod/! 0a dravo (tra"ko pogod/!* 7& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! "a!'a (r!di"(k! rt!* 8& Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! "a!'a pravi"o(ti* :& Kat!r! 2aktor,! ,! (odi)! do'oi'o 0a po#o drava# pri ra0d!'itvi !piko"ti"!"ta'"!ga pa( * 8 razdelitev po dogovoru ob upotevanju na ela pravi nosti 8 splona oblika obale vklju no s kakni&i posebni&i ali nenavadni&i lastnost&i obale 8 geogra9ska struktura obale in struktura naravni6 virov epikontinentalnega pasu 8 propor(ionalnost velikosti epikontinentalnega pasu z dolino obale 8 upotevanje drugi6 na inov obale v isti regiji

Stran 20/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

02. (ibija vs %uni@ija Dra@9ejitev epikontinenta8ne;a pasuE

PRI9ER EPIKONTINENTAANEGA PAS? Dunizija in Libija sta l1 1.</ vloili pred $eddravno sodi e za6tevo glede raz&ejitve njuni6 epikontinentalni6 pasov1 >ljub te&u* da dravi &ejita* se njuna obala v ;redoze&ske& &orju &o no razlikuje1 Bbala Libije je dokaj neraz lenjena in ravna* &edte& ko je obala Dunizije konkavne oblike in dokaj raz lenjena z otoki in nekaj polotoki1 Apikontinentalni pas obe6 drav pa je po&e&ben zaradi &onosti rpanja na9te1 5ravi sta tako kot v pri&eru -az&ejitve epikontinentalnega pasu v ;everne& &orju prosili sodi e* naj dolo i na ela in pravila raz&ejitve epikontinentalnega pasu1 Dudi v te& pri&eru dravi nista prosili sodi a* da ta dolo i &ejo1 Vendar pa se dravi nista strinjali glede tega* kaj to no njuno vpraanje za6teva od sodi a1 ;odi e je podalo svojo odlo itev l1 1./21 Dunizija je podala za6tevo za revizijo in razlago te sodbe1 ;odi e je odlo ilo l1 1./C1 Vpraanja in odgovori7 %$ Kak)!" ,! /i' 0a+t!v!k T "i0i,a* 8 da epikontinentalni pas nadaljevanje obale 8 za6tevala* da sodi e dolo i pravila in na ela* ki veljajo za raz&ejitev epikontinentalnega pasu &ed drava&a 8 za6tevala* da se sodi e opredeli do na ela pravi nosti in od relevantni6 okoli in .$ Kak)!" ,! /i' 0a+t!v!k Ai/i,!* 8 da epikontinentalni pas nadaljevanje obale 8 za6tevala* da sodi e dolo i pravila in na ela* ki veljajo za raz&ejitev epikontinentalnega pasu &ed drava&a 8 za6tevala* da se sodi e opredeli do na ela pravi nosti in od relevantni6 okoli in 5$ A'i ,! kat!ra drava i"t!rv!"ira'a v t!# po(topk * $alta* ker je &enila* da bo raz&ejitev vplivala tudi na nje pas1 ;odi e je njen pravni interes zavrnilo1 7$ Na kat!r! prav"! vir! (! ,! (k'i1!va'o (odi)!*

Stran 20! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

8$ Kak)"a ,! /i'a od'oit!v (odi)a* 8 epikontinentalni pas je naravno nadaljevanje obale obe dravi si delita en epikontinentalni pas* vendar to na& ne pove* kje poteka &eja1 Pravilo o naravne& podaljevanju obale ni &ogo e uporabiti kot kriterij za raz&ejitev obale1 8 geogra9ska struktura epikontinentalnega pasu ni takna* da bi o&ogo ala pravi no raz&ejitev sodi e je s te& zavrglo trditev iz prejnje sodbe 8 epikontinentalni pas je potrebno raz&ejiti na podlagi na ela pravi nosti ob upotevanju relevantni6 okoli in :$ A'i ,! (odi)! dovo'i'o r!vi0i,o i" 0aka,* ;odi e je za6tevek za revizijo zavrnilo* ker tudi ob upotevanju novi6 dejstev* sodba ne bi bila bistveno druga na1 ;$ A'i ,! (odi)! godi'o 0a+t!vk 0a ra0'ago (od/! i" 0aka,* 5a* sodi e je ugodilo za6tevku* ker je to dolno storiti po 301 lenu statuta1

0&. (ibija vs Ma8ta Dra@9ejitev epikontinenta8ne;a pasuE

PRI9ER EPIKONTINENTAANEGA PAS? Libija/$alta ?,ase (on(erning (ontinental s6el9@ $alta je leta 1.3C sprejela na(ionalno zakonodajo* v kateri je dolo ila &ejo svojega epikontinentalnega pasu in dolo ila* da naj za raz&ejitev epikontinentalnega pasu z drugi&i nasproti lee i&i drava&i velja pravilo sredinske rte1 B te& je obvestila tudi Libijo*ki je na to obvestilo odgovorila leta 1.<2 s svoji& predlogo& raz&ejitve1 >er se o poteku &eje dravi nista &ogli dogovoriti* sta leta 1.<3 sprejeli Posebni sporazu&* s kateri& sta na &eddravno sodi e naslovili za6tevo* da ta dolo i pravila in na ela raz&ejitev njunega epikontinentalnega pasu1 B&enjeni sporazu& je $alta rati9i(irala e istega leta* Libija pa ele leta 1./21 V te& v&esne& asu sta tudi Libija in Dunizija* vloili za6tevo pred $eddravno sodi e ?v zadevi -az&ejitev epikontinentalnega pasu &ed Dunizijo in Libijo@* da dolo i pravila in na ela* ki veljajo glede raz&ejitve epikontinentalnega pasu1 Leta 1./0 pa je nastal dodaten spor &ed $alto in Libijo povezan z &altsko na9tno plo adjo na &orju jugoza6odno od $alte1 Libijske vojne ladje so prisilno prepre ile nadaljnje rpanje na9te na tej plo adi* saj je bila Libija &nenja* da dokler spor z $alto o poteku raz&ejitve epikontinentalnega pasu ni razreen* nobena drava ne s&e izkori ati tega pasu1 $alta pa je &enila* da je Posebni sporazu& o naslovitvi za6teve za dolo itev pravil za raz&ejitev epikontinentalnega pasu na $eddravno sodi e prene6al veljati* saj ga Libija ni rati9i(irala1 Prav tako pa je $alta &enila* da Libija ni protestirala leta 1.<0* ko je $alta izdala dovoljenje za rpanje na9te v te& predelu1 4a razreitev tega in(identa je Heneralni sekretar B4) dolo il posebnega odposlan(a* ki je sodeloval v bilateralni6 pogajanji6 &ed drava&a za dosego soglasja za naslovitev za6tevka pred $eddravno sodi e1 B&enjeni pri&er je prvi pri&er v katere& je &oralo $eddravno sodi e odlo iti o raz&ejitvi epikontinentalnega pasu &ed dve&a nasproti lee i&a drava&a* do takrat je odlo alo o raz&ejitva6 le &ed sosednji&i drava&i1 ;odi e je svojo dolo itev podalo 21 junija 1./C1 Vpraanja in odgovori7 %&$ Kako (! ,! g'a(i' 0a+t!v!k 0a (odi)! t!r g'!d! !(a (! Ai/i,a i" 9a'ta "i(ta (tri",a'i* Libija7 - na elo pravi nosti ob upotevanju relevantni6 okoli in* da se dosee pravi en rezultat

Stran 205 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

globoka korita v &orju e nakazujejo &ejo &ed epikontinentalni&a pasovo&a potrebno je upotevati tudi propor(ionalnost doline obale ?obala $alte kratka* zato ji pripada &anj epikontinentalnega pasu@

$alta7 - uporaba na ela pravi nosti ob upotevanju okoli in* da se dosee pravi en rezultat po&eni uporabo sredinske rte - bistvo za raz&ejitev ni geogra9ska oblika epikontinentalnega pasu* a&pak dolina pasu* kot to dolo a E),LB; .&$ Kat!ra drava ,! i"t!rv!"ira'a i" ka, ,! /i' ",!" 0a+t!v!k* +talija1 Drdila* je da sporen del epikontinentalnega pasu pripada +taliji1 5&$ Kat!ra pravi'a i" "a!'a (ta 9a'ta i" Ai/i,a i0po(tavi'i kot r!'!va"t"a v t!# pri#!r * 8 na elo pravi nosti 7&$ Na kat!r! prav"! vir! (! ,! (k'i1!va'o (odi)!* 8&$ Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do "a!'a pravi"o(ti* >onven(ija o po&orske& &p7 N-az&ejitev epikontinentalnega pasu &ed drava&i* kateri6 obale so nasproti ali &ejijo ena na drugo* se ureja s sporazu&o& na podlagi &p* da bi se dosegla pravi na reitevO1 Podlaga tega je na elo pravi nosti* vsebina tega na ela pa je odvisna od pri&era do pri&era* vendar pa &ora vsebovati dolo eno stopnjo predvidljivosti1 ;odi e navede pet pri&erov* kaj naj bi to na elo vsebovalo7 1@ 4 uporabo tega na ela ne s&e priti do spre&e&be geogra9ski6 dejstev1 2@ )a elo pravi nosti po&eni* da epikontinentalni pas nadaljuje obalo* zato je pravi no* da se dravi ne dodeli epikontinentalni pas* ki pripada drugi dravi1 2@ Epotevati je potrebno vse relevantne okoli ine pri&era ?od pri&era do pri&era@ 0@ Vse drave upravi ene do enakopravnega obravnavanja pri dolo anju epikontinentalnega pasu C@ )a elo pravi nosti ne po&eni razdelitve po pravi ni6 delei61 :&$ Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do pravi'a6 da ,! !piko"ti"!"ta'"i pa( "arav"o poda',)a",! o/a'!* ;&$ Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do pravi'a (r!di"(k! rt!* ;odi e je na kon(u priznalo* da eprav pravilo sredinske rte ne iz6aja neposredno/avto&ati no iz 200 &ilj* je pa v te& pri&eru pravilo sredinske rte najbolj pravi en rezultat pa /21 lenu konven(ije1 <&$ Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do po)t!va",a r!'!va"t"i+ oko'i)i"* 8 geogra9ske lastnosti obale ?lega* oblika* velikost@ 8 interesi varnosti in obra&be 8ribolov 8 izkori anje naravni6 virov =&$ Kako (! ,! (odi)! opr!d!'i'o do 0a+t!v! po propor1io"a'"i v!'iko(ti !piko"ti"!"ta'"!ga pa( 0 do'i"o o/a'!* ;odi e dolo i dve vrsti propor(ionalnosti7 - v sa&e& pro(esu raz&ejitve* ko se dolo a &eja* e treba upotevati propor(ionalnost - ko se preverja pravi nost e dolo ene raz&ejitvene rte* se spet upoteva propor(ionalnost %>&$ Kak)"o #!todo ra0#!,itv! !piko"ti"!"ta'"!ga pa( ,! do'oi'o (odi)!* ;odi e je dolo ilo &ejo po noveji &etodi1 ;redinska rta7 vse to ke enako oddaljene od obal Libije in obal $alte1 Da sredinska rta se spre&inja glede vse6 ostali6 relevantni6 okoli in1 Pravilo sredinske rte upoteva pravilo epikontinentalnega pasu 200 &ilj1 Do pravilo je najbolj pravi no &ed dve&a nasproti lee i&a drava&a1 ;odi e ni spustilo rte povse& do sredinske obale* treba je upotevati tudi propor(ionalnost obale Libije* ki je tako dobila ve ji epikontinentalni pas1 Veliko epikontinentalni6 pasov je razdeljeni6 po te& pravilu7 sredinska rta Y relevantne okoli ine1

Stran 221 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

0,. Ro9unija vs "krajina Dpo9orska ra@9ejitevE

PB$B-;>' -'4$AJ+DAV V !-)A$ $B-JE -o&unija proti Ekrajina ?$ariti&e 5eli&itation in t6e Jla(k ;ea@ -o&unija in Ekrajina sta 21 junija 1..< sklenili Pogodbo o dobri6 sosedski6 odnosi6 in sodelovanju ter 5odatni sporazu& k tej pogodbi1 Pred&et 5odatnega sporazu&a so bila pogajanja za dosego dogovora o raz&ejitvi epikontinentalnega pasu in izklju ne ekono&ske (one v !rne& &orju1 "e l1 1../ sta se dravi za eli pogajati o raz&ejitvi1 >er ji&a ni uspelo dose i dogovora glede poteka &eje* je -o&unija 131 septe&bra 2000 vloila za6tevek zoper Ekrajino pred $eddravni& sodi e&1 -o&unija je predlagala sodi u naj dolo i enotno raz&ejitev epikontinentalnega pasu in izklju ne ekono&ske (one po njene& predlogu1 Ekrajina pa je predstavila svoj predlog poteka take raz&ejitve1 Vpraanja7 %$ Ka, ,! /i'a pod'aga 'a pri(to,"o(t (odi)a* .$ Ka, ,! #!"i'o (odi)! g'!d! (vo,! pri(to,"o(ti* 5$ Kat!r! prav"! vir! ,! (odi)! pora/i'o pri do'oa", ra0#!,itv!* 7$ Ka, ,! (odi)! #!"i'o g'!d! pot!ka #!,! t!ritoria'"!ga #or,a* 8$ Zaka, ,! #ora'o (odi)! "a,pr!, do'oiti r!'!va"t"o o/a'o 0a ra0#!,it!v* :$ Kak)"o #!todo ,! (odi)! /ra'o 0a ra0#!,it!v*

Stran 220 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

0+. Nova *e8an:ija vs Aran7ija

AR@ITRAA V PRI9ER? RAIN@OK KARRIOR ?)ova 4elandija proti Fran(iji@ Fran(osko 8 novozelandski arbitrani tribunal Poleti leta 1./C je ladja organiza(ije Hreenpea(e +nternational i&enovana -ainboZ Parrior na&eravala organizirati &irni protest zoper 9ran(oske jedrske poskuse v okoli(i $oruroa atola v pa(i9ike& o(eanu1 $ed te&* ko je bila ladja zasidrana v novozelandske& pristani u 'u(kland* jo je 101 julija 1./C napadla ekipa 9ran(oski6 tajni6 agentov in sproila dve bo&bi* ki sta potonili ladjo1 Pri te& je bil ubit en lan ekipe ladje -ainboZ Parrior* portugalski 9otogra91 V zvezi z napado& na ladjo -ainboZ Parrior je )ovozelandska poli(ija aretirala dva 9ran(oska agenta1 Bba agenta sta priznala krivdo za uboj in nastalo kodo ter bila obsojena na deset let zapora1 Bb te& je nastal spor &ed drava&a* saj je Fran(lja za6tevala* da )ova 4elandija izpusti oba agenta in ji zagrozila* da bo si(er ovirala trgovino &ed )ovo 4elandijo in Avropski&i skupnost&i1 )ova 4elandija pa je za6tevala od Fran(ije* da se opravi i za kritev in ji povrne kodo* ki je nastala zaradi napada1 4a reitev spora sta obe dravi leta 1./3 zaprosili za po&o Heneralnega sekretarja 4drueni6 narodov* gospoda Javier Peres de ,uellar8a* naj predlaga reitev1 Heneralni sekretar 4) je podal svojo odlo itev 31 julija 1./.1 Bbe dravi sta .1 julija 1./3 z iz&enjavo pise& sklenili dogovor* s kateri& sta se zavezali* da bosta izpolniti odlo itev Heneralnega sekretarja1 >er Fran(ija ni spotovala odlo itve Heneralnega sekretarja in dogovora &ed drava&a je zopet nastal spor &ed drava&a1 5ravi sta se dogovorili* da predata spor v reevanje arbitrai1 Fran(osko8novozelandski arbitrani tribunal je podal svojo odlo itev 201 aprila 1..01 Vpraanja in odgovori7 '& Kak)"o od'oit!v ,! v (por (pr!,!' G!"!ra'"i S!kr!tar ZN* 8 )ova 4elandija naj dovoli izro itev agentov Fran(iji* da prestaneta kazen v 9ran(oske& vojake& tabori u na otoku =ao v izola(iji ne &anj kot 2 leta 8 Fran(ija se &ora )ovi 4elandiji opravi iti za kritev &p 8 Fran(ija &ora pla ati < &ilijonov dolarjev odkodnine .& Ka, ,! /i' ra0'og 0a "apotit!v (pora #!d drava#a pr!d ar/itra"i tri/ "a'* Fran(ija je enostransko odstranila oba agenta pred poteko& 2 let z otoka1 )ova 4elandija je trdila* da je to kritev dogovora o spotovanju odlo itve Heneralnega sekretarja1 5ogovor7 iz nobenega razloga ne s&eta agenta zapustiti otoka* razen ob skupne& soglasju obe6 drav1 )ova 4elandija7 soglasja ni bilo1 5& Kako ,! /i'a (!(tav',!" ar/itraa*

Stran 222 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

'rbitraa je i&ela tri lane7 Erugvaj(a* Fran(oza in )ovozeland(a1 Predsednika sodi a je i&enoval Heneralni sekretar* ker o te& ni bilo soglasja1 7& Kak)"a (ta /i'a 0a+t!vka Nov! Z!'a"di,! i" Lra"1i,! pr!d ar/itrao* )ova 4elandija7 - da se ugotovi kritev* ker sta odla z otoka brez dovolj zgodnjega obvestila - Fran(ija naj odpravi kritev z vrnitvijo agentov na otok =ao ?vrnitev v prejnje stanje@ Fran(ija7 - da je lo za vijo silo in stisko in da zato ni lo za kritev &p naj bi obstajali razlogi*ki izklju ujejo protipravnost ?vija sila* stiska@ - kritev je tako ali tako prene6ala 221 <1 1./.* ko so pretekla 2 leta od predaje agentov Fran(iji ni podlage za njuno vrnitev na otok =ao 8& Kat!r! v!,! #!d"arod"!ga prava ,! pora/i'o (odi)! 0a (vo,! od'oa",!* 8 pravo &ednarodni6 pogodb 8 pravo o odgovornosti drave :& Kat!r! prav"! vir! ,! pora/i'a ar/itraa 0a (vo,! od'oa",!* 85unajska konven(ija o pravu &ednarodni6 pogodb ?sa&o za razlago pogodbe* ni bila podlaga za odlo itev: Fran(ija ni bila podpisni(a te pogodbe@ 8 Bsnutek o odgovornosti drav ?takrat e ni veljala* sodi e je uporabilo obi ajno &p@ [ker je Heneralna skup ina l1 2001 potrdila ta pravila* se sedaj uporablja izraz Npravila o odgovornosti dravOU 8 sporazu& &ed drava&a ;& Ka, ,! ar/itra"i tri/ "a' #!"i' o govori+ vi),! (i'!6 po'oa, (ti(k! i" " ,!6 kot ra0'ogi+ 0a i0k', it!v protiprav"o(ti d!,a",a* Hlede obstoja kritve ni bilo spora Fran(ija je priznala* da je krila dogovor in odlo itev Heneralnega sekretarja* a&pak se je izgovarjala na vijo silo1 5e9ini(ija vije sile7 Protipravnost dejanja je la6ko izklju ena* e je dejanje posledi(a neodvrnljive sile ali nepredvidljivega zunanjega dogodka izven nadzora* ki je povzro il &aterialno nez&onost izpolnitve te obveznosti s strani drave drava absolutno ne &ore izpolniti obveznosti1 'rbitraa7 v nobene& pri&eru ni lo za vijo silo1 An agent je bil 6udo bolan* agentki pa je u&iral o e zato so ju odstranili z otoka1 Do niso pri&erni razlogi za opiranje na vijo silo1 V pri&eru nuje pa gre za varovanje pravnega interesa drave1 ;tiska7 protipravnost dejanja je izklju ena* e storile( dejanja* ki predstavlja ravnanje drave* ni i&el na voljo nobeni6 drugi6 sredstev ali &onosti* da rei svoje ivljenje ali ivljenje tisti6* ki so &u zaupani v varstvo1 Dest stiske7 obstajati &orajo izredne okoli ine* ki za6tevajo izredno nujno ravnanje je bil obstoj te6 okoli in kasneje pripoznan s strani druge stranke ali vsaj javno izkazan: ko prene6a razlog stiske* ali drava naredi vse* da povrne stanje v prvotno izpolnjevanje obveznosti iz pogodb po prene6anju pogoja izredni6 okoli in: da se je drava v dobri veri trudila* da bi izpolnila obveznosti iz pogodbe ali se je Fran(ija res trudila* da bi obvestila )ovo 4elandijo o zdravstvene stanju agentaI 'rbitraa7 pri agentu so priznali* da je lo za stisko ?razen )4 arbitra@* pri agentki pa so rekli* da ni lo za stisko1 >er agenta nista bila vrnjena na otok* gre e vedno za trajajo o kritev kritev e vedno traja1 Hre za vpraanje asovne veljavnosti1 Fran(ija je trdila* da se 28letno obdobje gleda od 221<1 1./3 do 221 <1 1./.* )ova 4elandija pa je trdila* da se &ora kazen trajati 2 leta* ne glede na za etek in kone(1 'rbitraa je potrdila Fran(iji* skli(evali so se na pravila o &ednarodni6 pogodba* ki pravijo* da se ne s&e dolo ila pogodb razirjeno razlagati* a&pak v skladu s po&eno& in konteksto& pogodbe1 <& Kak)"o od'oit!v ,! poda' ar/itra"i tri/ "a'* =& Ka, ,! ar/itra"i tri/ "a' #!"i' o r!para1i,a+* )ova 4elandija je za6tevala vrnitev v prejnje stanje* torej vrnitev agentov na otok* saj je trdila* da se kritev e vedno nadaljuje1 'rbitraa je &enila* da je treba ta za6tevek prekategirizirati v za6tevek za prene6anje kritve1 'rbitraa je rekla* da je treba najprej za6tevati prene6anje kritve* ele nato vrnitev v prejnje stanje1 'rbitraa je rekla* da je kritev l1 1./. prene6ala* zato vrnitev v prejnje stanje ni &ogo e1 'rbitraa je naloila ustanovitev sklada za spodbujanje prijateljski6 odnosov1 ; te& je arbitraa elela povrniti ravnoteje* ker )ova 4elandija ni za6tevala denarne odkodnine ?sa&o vrnitev v prejnje stanje@1 'rbitraa je tudi za6tevala* da Fran(ija prva vpla a v ta sklad1

Stran 22& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

02. Irska vs Ve8ika #ritanija

PRI9ER O@RATA 9OM ?+rska proti Veliki Jritaniji@ Velika Jritanija je v &orju ob raz&ejitvi z +rsko* elela postaviti obrat za plutonija* ki je proizveden v postopku obdelave jedrske energije1 +rska je gradnji tega obrata &o no nasprotovala in se na vse na ine trudila* da bi to gradnjo prepre ila* saj se je bala vplivov tega obrata in radioaktivni6 odpadkov na po&orski ekosiste& v irske& &orju1 Predvse& je +rska za6tevala ve in9or&a(ij s strani Velike Jritanije* o sa&i gradnji tega obrata in o o(eni vplivov na okolje1 Hlede tega so potekali postopki pred 2 &ednarodni&i sodi i in arbitraa&i7 8 'rbitrani tribunal na podlagi >onven(ije za varstvo &orskega okolja v severovz6odne& 'tlantiku7 v te& pri&eru je arbitrani tribunal zavrnil za6tevo +rske za pridobitev dolo eni6 doku&entov in in9or&a(ij o gradnji* saj naj bi bile in9or&a(ije* ki ji6 je za6tevala +rska ekono&skega in okoljskega zna aja 8 ;talno arbitrano sodi e ne podlagi >onven(ije 4drueni6 narodov o po&orske& &ednarodne& pravu 8 ;odi e Avropske unije

Stran 22, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

0/. %oGi8e7 vs %>o9as (uban;a DNi8o DDR $on;oE

SIT?A3IJA V -E9OKRATINI REP?@AIKI KONGO V PRI9ER? TOIAE3 PROTI TBO9AS A?@ANGA -FIAO Pri&er Doile( proti D6o&as Lubanga 5%lo je prvi zaklju en pri&er pred $ednarodni& kazenski& sodi e&1 Pri&er iz6aja iz spora &ed dve&a etni ni&a skupina&a ?)e&a in Lendu@ v >uri regiji v 5e&okrati ni republiki >ongo1 5olgoletni spori &ed skupina&a za ze&ljo* ki je bogata z naravni&i viri* v tej regiji so se leta 1..3 prelevili v oboroene spopade z nasilje&1 D6o&as Lubanga 5%ilo je bil predsednik Enije konki6 patriotov in kasneje glavni poveljnik vojnega krila Enije konki6 patriotov i&enovanega Patriotske sile za osvoboditev >onga1 Enija konki6 patriotov je bila ustanovljena z na&eno&* za vzpostavi prevlado =e&a ljudstva z uporabo nasilja zoper pripadnike drugi6 etni ni6 skupin* e posebej zoper Lendujske (iviliste in vojake skupine1 >ot politi ni in vojaki vodja Enije konki6 patriotov naj bi Lubanga nova il in uporabljal otroke &laje od 1C let v oboroeni6 spopadi6 ?otroki vojaki@1 4aradi te6 dejavnosti &ed julije& 2002 in de(e&bro& 2002* ga je toile( $ednarodnega kazenskega sodi a obtoil vojni6 6udodelstev in s te& kritve /?2@?b@ ?\\vi@ in ?e@?vii@ lena -i&skega statuta $ednarodnega kazenskega sodi a1 )atan neje* D6o&as Lubanga 5%ilo je bil obtoen nabora in nova enja otrok &laji6 od 1C let &ed Patriotske sile za osvoboditev >onga ter nji6ovo uporabo za aktivno sodelovanje v &ednarodni6 in ne&ednarodni6 spopadi61 Vpraanja in odgovori7 %& A'i ,! )'o v t!# pri#!r 0a #!d"arod"i a'i "!#!d"arod"i o/oro!" (popad* ;odi e je reklo* da je lo sa&o za ne&ednarodne oboroene spopade1 .& Kako ,! (odi)! d!2i"ira'o d!,a",a "a/ora6 "ova!",a i" pora/! otrok vo,akov* 5& Kako ,! (odi)! t!#!',i'o aktiv"o (od!'ova",! otrok vo,akov v o/oro!"i+ (popadi+* 7& Kako ,! (odi)! t!#!',i'o i"divid a'"o ka0!"(ko odgovor"o(t A /a"g!* 8 obstajal je dogovor ali skupni na rt &ed Lubango in njegovi&i sodelav(i za izvedbo obtoeni6 kd 8 Lubanga je bistveno prispeval k izvedbi tega na rta 8 Lubanga je na&eraval storiti ta dejanja 8 Lubanga se je zavedal* da je bistveno pripo&ogel k izvedbi tega na rta 8 Lubanga se je zavedal obstoja dejstev* ki po&enijo vzpostavitev oboroeni6 spopadov in povezav &ed te&i okoli ina&i in njegovi& ravnanje& Doile( je vse to uspel dokazati1

Stran 22+ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

3III. S%ARA I*PI%NA VPRA4ANJA

1. 8aj je mednarodno pravoM &e"inicija. 2. &e"inicija mednarodne sk#pnosti; mednarodni! odnosov. -. Speci"i ne sistemske zna ilnosti $*, <odnos $*,/notranje pravo3. 7. (azmerje med mednarodnim in notranjim pravom < 2. teoriji; kako je v SA) /. in 12-. len :stave (S; Zakon o z#nanji! zadeva! 72. len3. 2. 9emeljna na ela $*, <- klj# ni dok#menti> :stanovna pogod a; Celsinka listina; &eklaracija 7. na el3. 5. ,ravno na elo/pravna norma; pravna o veznost <$arijan ,av nik 9eorija prava3 7. 8do so s# jekti $*,M (azlika med s# jektiviteto dr6ave in medn. organizacije; kje je opredeljena s# jektiviteta medn. organizacije; s# jektiviteta Svetega sede6a. /. Nastanek dr6ave <pogoji3. 0. : inkovanje priznanja dr6ave. 10. (azmerje med priznanjem dr6ave in priznanjem vlade. 11. ,ose ni stat#si dr6av trajna nevtralnost; politika nevtralnosti; protektorat. 12. 8ja je kolonijaM ,rimer. 1-. 8je v sistem# $*, zasledimo posameznikaM < l. ,ravice; mednarodna kazenska odgovornost; eg#nci; apatridi; pirati; dipl. za ita..3 17. )zemlja s pose nim stat#som <po#darek na S9) Samostojno tr6ako ozemlje3. 12. $edn. kazenska odgovornost medn. kazensko sodi e; tri #nal za *:@ in (#ando. 15. Splona deklaracija o l. pravica! b 2 pakta. 17. $e!anizmi nadzora nad l. pravicami. 1/. 8ako se pride pred sodi e za l. praviceM 10. =eg#nci; notranje razseljene ose e; apatrid; ipatrid. 20. &ipl. za ita/dipl. privilegij in im#niteta. 21. 8ateri re6imi o stajajo na svet# pri o jekti!M 22. Na ini prido itve ozemlja. 2-. ,ojem dr6avnega ozemlja; dr6. meje; stat#s zra nega; nadzra nega prostora. 27. 8aj je mednarodna pogod a <Zakon o z#nanji! zadeva! 2. poglavje kaj je po #da; elementi po #de..3. 22. 1aze sklepanja mednarodne pogod e. 25. 8do rati"icira medn. pogod o kdaj vladaM 72. len ZZZ 27. :veljavitev; o java medn. pogod e. 2/. (azlaga medn. pogod e. 20. Nasledstvo medn. pogod ; nasledstvo dr6av in katera podro ja zajemaM -0. +e stranske in mnogostranske pogod e. -1. %nostranski posli. -2. )rgani z#nanjega predstavljanja. --. &ipl. predstavnik in konz#larni #sl#6 enci.

Stran 222 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

-7. $irno reevanje sporov; sredstva <2. in --. len :stanovne listine3. -2. $eddr6avno sodi e v Caag#. -5. :stanovna listina ZN temeljna na ela; primarna odgovornost +arnostnega sveta; 7. poglavje; 21. len; -7. 8ja je vojno pravo; smisel; narava; viri; Caake konvencije; Zenevske konvencije b 2 protokola.. -/. 8ategorije ose v o oro6eni! spopadi!; vojaka ok#pacija; sporaz#mi. -0. +ojna kontra anda in pomorska lokada. 70. $artensova klavz#la <7. Caaka konvencija3 71. 10-. len; posvetovalna mnenja. 72. +iri mjp> natet in ji! opisat 7-. $ednarnodna odgovornost dr6av> kdaj in kaj mora it podano - pripisljivost 77. 8ako je reagirala )ZN pri teroristi ni! napadi! v Z&' in kateri organ> +arnostni svet je sprejel vrsto resol#cij ... 72. ,odlage po kateri! la!ko v spor# sodi $eddr6avno sodi e v Caag#> sporaz#m ali pa "ak#ltativna klavz#la - o oje opisat 75. Nikaragva vs. Z&' 77. Na elo #ti possidetis 7/. +rste o oro6eni! spopadov 70. ,ravica do samoodlo e 20. 9emeljne pravice dr6ave 21. 8odi"ikacija; kdo je pristojen za kodi"ikacijo al neki tazgaMMM 22. :krajina-=olgarija spor; kako se je razmejilo; katere W rteW so #pora ili 2-. :r#gvaj-'rgentina okoljski spor b kje so se e #kvarjal z okoljem 27. 1ormalni viri 22. (azlika o e in o i ajno pravo 25. C#go @roti#s 27. %nostranski pravni posli 2/. (etorzija 20. 2 temeljni! pravic dr6ave 50. I#s cogens <t#ki me je potem povpraala e po imen# &#najske konvencije o prav# mednarodni! pogod iz 10503 51. =lokada <iz nevtralnostnega prava3 52. 8odi"ikacija 5-. Na ela 57. +arnostni svet 52. )rgani za vzdr6evanje mednarodni! odnosov 55. $irno reevanje sporov 57. @eneralna sk#p ina 5/. (azmerje med mjp in notranjim pravom; katere teorije o stajajo v tem razmerj#; na kaken na in pride mjp v notranje pravo; kako je s tem v Sloveniji; kje to pie; kdo rati"icira medn. pogod e in kako; razmerje do notranji! aktov 50. Sveti sede6 in pape6N opii; pogod e; ki to #rejajo b letnice; s im je #temeljena s# jektiviteta svetega sede6a---e o i ajno pravo 70. $ednarodno pogod eno pravo; opii pojem b dve pogod i; ki to #rejata in kaj #reja vsaka in letnice 71. 8aj je na elo progresivnega razvojaM 72. 8omisija za mednarodno pravo. 8ateri Slovenec je njen lanM 7-. 8azenska odgovornost. 8atere so konvencije na tem podro j#M ,rimer. 77. C#manitarna intervencija. 8aken je pro lemM S katerim novim instit#tom se sedaj posk#a reitiM 72. 8omisija za mednarodno pravo <vse; letnica #stanovitve; kako je angleki izraz3. 75. %nostranski posli/izjave <za nateti potem pa za opisati3. 8aj so to meani enostranski posli. 9o sem se precej zapletla; ker je !otela nek angleki izraz pa nisem vedla. ,a primere po dva za vsako stvar; kar t#di nisem naj olje znala. 77. $irno reevanje sporov <za nateti; pa potem me je e par stvari vpraala3. 7/. ,rimer svetovalnega mnenja sodi a <sama sem si iz rala tisto z jedrskim oro6jem; kdo je zaprosil; za kaj je lo3. 70. ,ravna na ela; "ormalni viri $,; kje so nateti; kateri len /0. :stajniki; kaken polo6aj imajo v $,; primer iz prakse

Stran 22/ od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

/1. 8do la!ko zastopa dr6avo rez poo lastila; polo6aj predsednika v t#jini /2. I#s cogens; kateri dve konvenciji to omenjajo; letnice /-. )dprto morje /7. &iplomatsko predstavnitvo /2. @radnja palestinskega zid# <vaje3 /5. Zakonitost #pora e jedrskega oro6ja /7. S9) //. 8ontra- ant /0. Splona pravna na ela 00. Nasledstvo 01. Sredstva mirnega reevanja spora 02. Natej diplomatska sredstvaN razlika med do rimi #sl#gami in mediacijo 0-. ,ravica do o stoja <temeljna pravica dr6ave3 07. (ati"ikacija <d#alizem; monizem3 02. ,ristojnost meddr6avnega sodi a v C''@: 05. 9eorija adopcije 07. :stava (S </ in 12- len3 0/. ZZZ </5 in 75 len3 00. 8atero $, se #pora lja v primer# nasledstva dr6av <2 konv.3 100. Naj je to premo6enje dr6ave <o s#kcesiji3 101. $o6nost iz ire svetovalnega mnenja 102. Sestavljene dr6ave 10-. %nostranski pravni posli 107. ,alestinski zid - kakno je mnenje sodi aM 102. 1ormalni pravni viri; povedat primere za splono pravno na elo 105. &iplomatska sredstva reevanja sporov za natet; nato e pravna sredstva; ar itra6a dokaj -podro no 107. 8je so zapisana sredstva za mirno reevanje sporov <:A )ZN3; v katerem len# < aje estem3 - naslov tega lena jo je zanimal <na elo mirnega reevanja sporov3 10/. ,rogresivni razvoj in kodi"ikacija mednarodnega prava. @lede katerega podro ja je ila 8omisija za mednarodno pravo #spena <glede razvoja in kodi"ikacije mednarodnega prava3 100. Nasledstvo dr6av. Natej o like <cesija; razpad3; ter primere za vsako o liko <?esijaodstop ,rimorske *#goslaviji s strani Italije po 2. Sv. vojniN razpad-*#goslavija;...3 110. ,riznanje vlade 111. 9emeljna na ela :A <kodi"icirano o i ajno pravoN zanimalo jo je neki od kogentni! norm-ona ji je pol od tega razlagala <erga omnes3 112. $iren na in reevanja sporov - konsilidacija ali spravaN kaj os mirni na ini reevanja sporov <na ini; vrste3N v em je podo en z 2 dr#gima instit#toma <ar ira6a; mediacija-e od tega pove3 11-. 9eritorialno morje 117. )pazovalec )ZN 112. ,rene!anje pogod e 115. ,ravi nost v mednarodnem prav# in podlaga v stat#t# 117. 8ompromisorna klavz#la in podlaga v stat#t# 11/. ,omorsko pravo <epikontinentalni pas; ar!ipelake vode; odprto morje...3 Ysliaa sem 6e; da je vpraala Iakt#alnostJ; kdo sedi v slo-!r ar itra6i> @#illa#me; AoVe; Simma in na Sekolec in !rvaki +#kas 110. Sancinova pa aje vpraa t#di svo o ine na morj#. 120. ,rimer ga i kovo-nagEmaros. 121. Zenevske konvencije <vse za natet3 12-. ,rotokoli k 6enevskim konvencijam 127. *edrsko oro6je 122. &e i#re/ de "acto priznanje dr6ave 125. Zavez#jo i akti organov mednarodni! organizacij- kateri organ izdaja; za koga veljajo < lanice / ne lanice3 127. ,ogoji za nastanek dr6ave- katera konvencija to #reja 12/. 8aj je mjp 120. 8aj so viri 1-0. 8aj je o i ajno mp

Stran 22! od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

1-1. 8ako se dolo i pristojnost meddr6avnega sodi a 1-2. $irni na ini za reevanje sporov 1--. 8aj je o oro6en spopad Ysancinova zlo podro no spra#je; t#t stvari; ki niso v skripti in se dogajajo tren#tno v svet#... -npr. kako se je odvzala ozn na teroristi ne napade v zda in kateri organ; Yzdaj o naj r6 vpraala kej v smisl# severne in j#6ne koreje in n#jnega vojenga stanja.... #radno sta e zmeraj v vojni; ker nista podpisale mirovne pogod e; le premirje ... 1-7. $ednarnodna odgovornost dr6av> kdaj in kaj mora it podano - pripisljivost <dost podro no je la t#3 1-2. 8ako je reagirala ozn pri teroristi ni! napadi! v Z&' in kateri organ> +arnostni svet je sprejel vrsto resol#cij ... 1-5. ,odlage po kateri! la!ko v spor# sodi $eddr6avno sodi e v Caag#> sporaz#m ali pa "ak#ltativna klavz#la - o oje opisat 1-7. 8ako nastane mednarodna sk#pnost 1-/. 8ako nastaja pravo v $, <viri $,3 1-0. 8aken primer; ko je ilo o i ajno pravo #pora ljeno v praksi <Nikaragva3; zakaj sodi e ni moglo soditi na podlagi m#ltilateralne pogod e pri Nikaragvi 170. )k#pacija; katera pogod a se nanje nanaa <,ogod a iz Zenevski! konvencij o za iti civilnega pre ivalstva v vojni3 171. &ol6nost reevanja <!vala og# enkrat preletela lanek3; 7 primeri; ko pride do tega <genocid; etni no i enje..3; primer; ko je prilo do s strani )ZN neavtorizirane akcije <8osovo3; katera regionalna organizacija je posredovala v Ai iji <nisem vedela; da Nato3 172. &olo anje mej; kako se meje dolo ajo na morj#U 17-. :temeljitelj $*, 177. ,ripisljivost kaznivi! dejanj dr6avi 172. 8aj je naj olj # inkovi #krep +S-ja; e i ila ena dr6ava agresivna <pretrganje stikov <ekon.33 175. 8aj je n#ja <primer3 2Q 177. 8ako se razdeli ozemlje; e je reka meja <in je e je ta nekje nizka; nekje pa visoka3 17/. 8ako se narod odlo i; da i imel dr6avo 170. 8aj je pridr6ek <kakni so dovoljeniM3 120. 8ako se z med. pog. riejo meje 121. 8ako je s s#kcesijo dr6av 122. )dgovornost za ititi 12-. 8atero pravo se #pora lja v ne-mednarodni! spopadi! 122. ,odlaga za pristojnost I?* in primeri 125. *#goslavija <temeljito3 127. 8ako nastane dr6ava-primer priznanja dr6ave <deklaratoren in ne konstit#tiven akt <vpr kako o "#nkcioniral3 12/. $eddr6avno sodi e <temeljito3 120. 8atera konvencija dolo a; kako nastane dr6ava <8onvencija iz $ontevidea3 150. 8ako $, opredelj#je vojaki cilj 151. 8ako je #rejen zra ni prostor v $, 152. !lovekove pravice v )ZN - kako se izvaja nadzor nad dr6avami itd <neka spremem a 20023; 15-. 8ako je z odgovornostjo dr6av pri mednarodni! delikti! <veliko detajlov pri pripisljivosti3. 157. ,rogresivni razvoj $, <navezava na 8omisijo za mednarodno pravo3N vpraala je; kdaj je ila #spena <v knjigi poglej; v Gkrkini! zapiski! to ni do r3 152. $ednarodno o i ajno pravo <vse3 155. =eg#nci-s katerim aktom so za iteniN kaj je razlika med eg#nci in notranje razseljenimi ose ami 157. Nasledstvo-ali nasledstvo vpliva na mejeN kako so dr6ave nekdanje *#goslavije #redile nasledstvo 15/. $ednarodno o i ajno pravo-v kateri sod i meddr6avnega sodi a je ilo naj olj po#darjeno <Nikaragva vs Z&'3 150. 8ateri organ pri )ZN je zadol6en za zagotavljanje mednarodnega mir# in varnosti <+S-sprejema razli ne #krepe3 170. +S> katere #krepe la!ko sprejema po 7 poglavj#-in e pozna kakne 171. 9o6 a Sr ije

Stran 225 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

172. Cierar!ija $, aktov 17-. 8'&I 2002 177. Sod e :r#gvaj; 'rgentina; 8osovo 172. Zenevske konvencije <73 <kaj so o oro6eni spopadiN notranji spopadi3 175. +S-dvojni veto <ni v skripti3 177. ,odlage za pristojnost meddr6avnega sodi a b primeri za #sako 17/. )rgani )ZN pa mal #sakga opisat 170. Na elo neintervencije; za koga ne velja 1/0. )rgan )ZN; ki se #kvarja izklj# no s lovekovimi pravicami 1/1. )k#pacijaN katero pravo se #pora lja pa mal opisat b primer z vaj 1/2. +praala me je pa kodi"ikacijo in progresivni razvoj $*,. <@eneralna sk#p ina ima prvenstveno nalogo t#-za ta namen je #stanovila pomo6ni organ. 8omisijo za mednarodno pravo; ki dela na progresivnem razvoj# mednarodnega prava; in z ira o i ajno pravo ter ga kodi"icira. Za namen kodi"ikacije se skli ejo mednarodne kon"erence @lede nje me je vpraala kater osn#tek pravil je pripravila <$ednarodna odgovornost dr6av; ki pa e ne velja3. 1/-. ,otem me je vpraala kdo je $artti 8oskenniemi <pie v knjigi. %den izmed glavni! mednarodno pravni! teoretikov.3 1/7. ,otem me je vpraala kako se sklepajo mednarodne pogod e. <strog "ormalen postopek-pogajanja; para"iranje; rati"ikacijabo javaN potem pa e manj strogo-izmenjava not...3 9# zraven jo je zanimal; kako se imen#je akt rati"ikacije v Sloveniji; ter kdo ga podpie <Zakon o rati"ikaciji; ki ga podpie predsednik3. Zanimal jo je e; kako se imen#je dok#ment; ki se ga polje generalnem# sekretarj# na )ZN; da se ga potem la!ko #pora lja pred organi )ZN <listina o rati"ikaciji3; ter kako se imen#je ta postpek o jave in deponiranja med. pog <registracija med. pogod 3 1/2. +praala je; kdo so mednarodno pravni s# jekti 1/5. Nadalje katera sredstva za reevanja sporov poznamo <diplomatska> anketa; pogajanja; posredovanje; sprava... in pravna> ar itra6a in meddr6avno sodi e3 - t# jo je zanimalo e; e la!ko katere od postopkov vodimo !krati; vzporedno. 1/7. 8aj je to odgovornost <Yto je skor vse vpraala3 za ititi <-ste riP1. dr6ava sama posred#jeN 2. dr6ava posred#je s pomo jo mednarodne sk#pnostiN - posred#je mednarodna sk#pnost; ki pa ima na voljo prisilo ter t#di ostale neprisilne #krepe <em argo;....3. - t# zraven me je vpraala e; za katere zlo ine se #pora i <etni no i enje; genocid; vojna !#dodelstva in zlo ini proti love nosti3 1//. 8aj je to $artensova klavz#la; ter katere lj#di o sega 1/0. 8je je opredeljena pr s# jektiviteta svetega sedezaM )&@> $islim da je pravna s# jektiviteta Svetega sede6a #temeljena z o i ajnim pravom...opredeljena pa je z @arancijskim zakonom iz l. 1/71; medtem ko je ilo z Aateransko pogod o ,ape6# priznano e pose no dr6avno o mo je. 100. &e"inicija $*, po 9#rk# )dg> $*, je sistem pravni! na el in norm; s katerimi so dolo ene pravice in o veznosti s# jektov $*, v nj!ovi! medse ojni! odnosi! in v mednarodni sk#pnosti. &r6ave imajo odlo ilno vlogo pri #stvarjanj# in izvajanj# norm in na el $*, in pri nji!ovem sankcioniranj#. 9#rk pa dodaja e to; da razvoj $*, vse olj iri o seg tisti! norm; ki neposredno #rejajo pravice in odgovornosti loveka kot posameznika. 101. -. protokol k Zenevskim konvencijam )dg> ,rotokol III k Z8 je il sprejet 2002 in je #vedel e en dodatni za itni znak <rde i kristal3; ki se #pora lja za za ito !#manitarni! dejavnosti med o oro6enim spopadom. 102. ,ogoji za nastanek dr6ave--katera konvencija to #rejaM ' kdo veM )dg> 8onvencija iz $ontevidea o pravica! in dol6nosti! dr6av <10--3 10-. (azlika med o im in o i ajnim mednarodnim pravomM )dg> 'li si prav razlagam; da gre za dve delitvi po dve! razli ni! kriteriji! - o e pomeni; da velja za vse; ne le inter partes; o i ajno pa iz!aja iz o i ajev; ki so se vkoreninili in so sprejeti kot pravo... 107. )dgovornost za ititi> )dg> koncept od l. 2002; istvo; da la!ko mednarodna sk#pnost intervenira v primer# genocida; vojni! zlo inov; zlo inov proti love nosti in etni nega i enja- mo6na #pora a o oro6ene sile; a le z poo lastilom vs. amapk to je ele tretji korak. prvi je;da dr6ava sama poskr i; da do tega ne pride; dr#gi pa pomo sk#pnosti dr6avi. primer> Ai ija < prej

Stran 2&1 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

so tem# rekli !#manitarna intervencija...gre za za ito civilistov... !ttp>//VVV.dnevnik.si/o jektiv/vec-vse in/107277007/ - glej na konc# skripteU 3 102. N#ja je omenjena pri Nikaragv vs. Z&' - gre za za ito istvenega interesa dr6ave; vija sila - npr. naranvi pojavi; skrajna sila - odvra anje nezakrivljene nevarnosti; gre za dejanje ki i ilo sicer protipravno; stroge omejitve ker so se dr6ave na to v asi! WmaloW preve zgovarjale <gre za istvene elemente pogod e; vpliva na o veznosti ki e preostanejo za izpolnitev; ne v primer# radicirani! pogod 3 105. ) a pravna na ela pa so na ela; ki so nastala v razli ni! pravni! redi! in razli ni! o do ji! in so se pod vplivom naravnopravne ole vklj# ile v $,. @re za o a na ela; ki so tako temeljna v nekateri! pravni! sistemi!; da pravo rez nji! ne more o stajati <tvorijo jedro prava3. Npr na ela iz rimskega prava> povra ilo kode; nemo pl#s i#ris ad ali#m trans"ere potest R#am ipso !a eret; pacta s#nt servanda; a#diat#r et altera pars; ne#pravi ena o ogatitev; ezmerno prikrajanje.. )d mednarodnega o i ajnega prava se razlik#jejo po tem da niso nastala v mednarodnem prav# in da niso zavez#jo a; sl#6ijo olj kot vrednostni sistem; za zapolnjevanje pravni! praznin. S$S ji! redko #pora lja.. ,ovzemata ji! :A; &eklaracija 7 na el; Celsinka listina. 107. 8je vse se na!ajajo norme o lovekovi! pravica!; ki so #niverzalnega zna ajaM )&@> + sploni deklaraciji o lovekovi! pravica!; $ednarodnem pakt# o ekonomski!; socialni! in k#lt#rni! pravica! in pa v $ednarodnem pakt# o dr6avljanski! in politi ni! pravica!. Za kakne manj temeljne dok#mente; ki vse #jejo #niverzalne pravice pa preglej skripto WZapiski 05/07W od strani 7/ do 22. Y=odi pozoren; da je odsek o tem koliko delov o sega sklepanje mednarodne pogod e prav v skripti in naro e v knjigi <o sega 7 dele in ne - kot je v knjigi3

10/. 7 Zenevske konvencije o za iti 6rtev vojne <10703> 8onvencija o iz oljanj# #sode ranjeni! in olni! pripadnikov o oro6eni! sil na oji #; 8onvencija o iz oljanj# #sode ranjeni! in olni! pripadnikov ter rodolomcev v o oro6eni! sila! na morj#; 8onvencija o ravnanj# z vojnimi #jetniki; 8onvencija o za iti civilni! ose v as# vojne. Aeta 1077 sta ila k Zenevskim konvencijam sprejeta e dva dodatna protokola <na po #do (de ega kri6a3. %den od nji! se #kvarja z mednarodnimi o oro6enimi spopadi. =istvena novost je; da je kot mednarodne o oro6ene spopade priznal t#di oje proti kolonialnim o lastem. 9ovrstni oji so izjema od na ela prepovedi #pora e sile <poleg samoo ram e in akcije +arnostnega sveta3. &r#gi protokol de"inira notranje spopade <nemiri; demonstracije3. ,rotokola e dolo ata; da se ose ; mlaji! od 1/ let; ne sme rekr#tirati. Zapoved#jeta #strezno ravnanje z olniki in vojnimi dopisniki; prepoved#jeta napadanje o jektov; kadar i to la!ko povzro ilo veliko katastro"o <npr. jedrske elektrarne; jezovi itd.3. ) staja e tretji protokol; e se ne motim je neki o za iti 6rtev al kaj. Zenevske konvencije so prele v o i ajno pravo. ) Zenevski! in protokoli!> ?onventions In diplomacE; t!e term convention does not !ave its common meaning as an assem lE o" people. (at!er; it is #sed in diplomacE to mean an international agreement; or treatE. 9!e "irst t!ree @eneva ?onventions Vere revised and eQpanded in 1070; and t!e "o#rt! Vas added at t!at time.

Stran 2&0 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

1irst @eneva ?onvention "or t!e 'melioration o" t!e ?ondition o" t!e Bo#nded and Sick in 'rmed 1orces in t!e 1ield; 1/57 Second @eneva ?onvention "or t!e 'melioration o" t!e ?ondition o" Bo#nded; Sick and S!ipVrecked $em ers o" 'rmed 1orces at Sea; 1005 9!ird @eneva ?onvention relative to t!e 9reatment o" ,risoners o" Bar; 1020 1o#rt! @eneva ?onvention relative to t!e ,rotection o" ?ivilian ,ersons in 9ime o" Bar; 1070 9!e V!ole set is re"erred to as t!e W@eneva ?onventions o" 1070W or simplE t!e W@eneva ?onventionW. ,rotocols 9!e 1070 conventions !ave een modi"ied Vit! t!ree amendment protocols> ,rotocol I <10773 relating to t!e ,rotection o" +ictims o" International 'rmed ?on"licts ,rotocol II <10773 relating to t!e ,rotection o" +ictims o" Non-International 'rmed ?on"licts ,rotocol III <20023 relating to t!e 'doption o" an 'dditional &istinctive %m lem

Slovenija; Ai ija; Sirija; ZN in septem er Pravi7a je posta8a o:;ovornost Ae manji gramati4ni popravek v govorici mednarodne politike. 9o je ilo vse; kar je $ednarodna komisija za vpraanje intervencije in dr6avne s#verenosti <I?ISS3 decem ra 2001 predlagala Zdr#6enim narodom> pravica dr6av in mednarodne sk#pnosti do intervencije naj se preimen#je v odgovornost za za4ito <(2, - responsi ilitE to protect3. Glo je za dr#ga4no # eseditev o lj# e WNikoli ve4UW; ki je sledila grozotam nacistov med dr#go svetovno vojno. ,olitiki so jo znova ponavljali po genocid# leta 1007 v (#andi in po genocid# leto kasneje v Sre renici. +i!te4 ti dve esedi je prilo do !#manitarne intervencije na 8osov#; ki si je; 4et#di legitimna; mednarodnopravno legalnost prido ila ele naknadno; potem pa izg# ila svoj o raz z amerikim samovoljnim posredovanjem v Irak# leta 200-. 8onvencija o prepre4evanj# in kaznovanj# genocida je dr6avam podpisnicam 6e leta 107/ podelila pravico; da za!tevajo #krepe; ki i prepre4ili in zatrli groze4 genocid; a je do danes ostala mrtva 4rka na papirj#. $one7 ere Septem ra 2002 je ta maj!na spremem a pravice v odgovornost pripomogla; da je v generalni sk#p4ini ZN prilo do soglasne potrditve novega mednarodnopravnega

Stran 2&2 od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

instit#ta. +e4 kot -20 let star temelj mednarodni! odnosov; #temeljen na Vest"alski s#verenosti dr6av; je il spodnesen. Slovenija je pri tem proces# intimno sodelovala. )dgovornost za za4ito je zapisana v vsega dve! 4leni! Zaklj#4nega dok#menta ZN 2002. ' ta dva 4lena so #sklajevali in pripravljali ve4 kot leto dni. &elo sta vodila (oman 8irn; sedanji slovenski veleposlanik v Bas!ington# in tedanji veleposlanik Slovenije pri ZN; ter tedanji veleposlanik =angladea pri ZN; I"tek!ar '!med ?!oVd!#rE. W)dpor proti koncept# (2, je il izjemno mo4an pri vse! dr6ava!. =ale so se; da gre za trojanskega konja za omejitev s#verenosti dr6av;W je razlo6il Ro9an $irn. W9#di vztrajno prepri4evanje; da pri (2, ne gre za ]pravico do intervencije]; temve4 ]odgovornost za za4ito]; ki jo imajo v prvi vrsti dr6ave same do lastnega pre ivalstva; ni pomagalo. Ni pomagalo ponavljanje; da gre za prepre4evanje mednarodni! !#dodelstev; ne za mirovne operacije. ,odpornikov razen v sekretariat# ZN je ilo izjemno malo. Zato je ilo istveno; da nam je v strokovni! razprava! in posvetovanji! #spelo razjasniti vse ino; vse dileme in odprta vpraanja. ,odpora '"rike #nije kakor t#di Z&' in nekateri! dr#gi! stalni! 4lanic varnostnega sveta je ila na konc# klj#4na. *asno je ilo; da se ni4 v zvezi z implementacijo (2, ne more zgoditi rez stalni! 4lanic in da pripravljenost za kolektivno akcijo ne pomeni pravne o veznosti. ' sprejetje 4lenov o (2, je ilo na konc# vseeno izjemen #spe! in veliko presene4enje. Ge nikoli ni no en dok#ment v mednarodni sk#pnosti omejil s#verenosti posamezni! dr6av.W Ckrati je o veljal ti!i gentlemanski dogovor; da se na resol#cije; ki i temeljile na odgovornosti za za4ito; ne izreka veta. 9o se je spotovalo v primer# Ai ije; ko sta se (#sija in 8itajska vzdr6ali glasovanja. Prepre<itiH ukrepatiH obnoviti @ro6nje polkovnika $oamerja @ada"ija; naperjene proti vz!odnoli ijskem# mest# =engazi; ki je ilo 6e v roka! #pornikov; so mednarodnim politikom in komentatorjem "e r#arja letos zvenele preve4 podo no sovra6nem# govor#; s katerim so se !#t#jske milice Intera!amVe napotile na po oj /00.000 9#tsijev in zmerni! C#t#jcev v (#andi. ,rvi resol#ciji ZN s konca "e r#arja; ki je o sodila nasilje; za!tevala od li ijski! o lasti; da spot#jejo svojo odgovornost za za4ito pre ivalstva; #veljavila #smerjene sankcije; em argo na oro6je in razmere priglasila $ednarodnem# kazenskem# sodi4#; je manj kot tri tedne kasneje sledila resol#cija 107-. ,rvi4 v zgodovini je ilo na temelj# odgovornosti za za4ito odo reno skrajno sredstvo - vojaka intervencija mednarodne sk#pnosti za za4ito civilnega pre ivalstva. )dgovornost za za4ito var#je vse ose e na ozemlj# dr6ave; dr6avljane ali ne; pred genocidom; vojnimi !#dodelstvi; etni4nim 4i4enjem in zlo4ini proti 4lovetv#; kamor sodi t#di #resni4evanje politike apart!eida. ,rvotno po4iva odgovornost na dr6avi sami. + dr#gem korak#; o pripravljenosti dr6ave na sodelovanje; se aktivira odgovornost mednarodne sk#pnosti in regionalni! organizacij; da pomagajo pri za4iti civilistov. Gele v tretji "azi; ko dr6ava ne more ali ni pripravljena izpolniti svoje odgovornosti za za4ito in o staja #temeljen s#m o mno6i4ni! kritva! 4lovekovi! pravic; ki la!ko pripeljejo do izvritve !#dodelstev; nastopi odgovornost mednarodne sk#pnosti; da za4iti pre ivalstvo. He je potre no; t#di z #pora o sile; ki pa jo mora vselej odo riti +S ZN. +sem nosilcem odgovornosti za za4ito ni nalo6ena le odgovornost; da odgovorijo na gro6njo; ki preti civilistom; pa4 pa so pred tem dol6ni narediti vse za prepre4itev takne gro6nje. + kolikor pride do vojakega posredovanja; pa nastopi t#di dol6nost o nove. &o ri! pet mesecev po vstop# mednarodne sk#pnosti v vojno v Ai iji; s 9ripolisom v roka! #pornikov; je zadnja odgovornost - odgovornost za o novo - pred vrati. Inner ?itE ,ress je prejnji teden o javil interni dok#ment ZN; v katerem je Ian $artin; nekdanji direktor 'mnestE International; izrisal mo6no vlogo mirovnikov in opazovalcev ZN pri o novi in normalizaciji razmer v Ai iji ter pripravi in izved i volitev. ) novo po#darja kot n#jno "azo; ki mora slediti "azi reakcije; ki v Ai iji e ni kon4ana; t#di :r. Vasi8ka San7in z lj# ljanske ,ravne "ak#ltete. &ecem ra lani je #redila in ila med soavtorji knjige Aokalni zlo4inci - #niverzalni zlo4inci> odgovornost za4ititi; prve znanstvene monogra"ije; ki v slovenskem jezik# celostno o ravnava ta normativni koncept. WZ o novo o mednarodna sk#pnost pokazala; da z (2, misli resno. 8ajti sliijo se tevilne kritike; da je Natova akcija v Ai iji kodovala (2,. Za#panje dr6av; zlasti Indije; *#6noa"rike rep# like in =razilije; ki so podprle resol#cijo 107- z mandatom; da se vzpostavi prepoved letenja in #pora ijo vsa potre na sredstva za za4ito civilnega

Stran 2&& od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

pre ivalstva; naj i se izigralo.W No ena od te! dr6av namre4 ni podprla zamenjave re6ima ali odstranitve @ada"ija. W' zavedati se je tre a; prvi4; da najve4jo gro6njo civilnem# pre ivalstv# predstavlja @ada"ijev re6im; in dr#gi4; da je #pora a skrajnega sredstva v na or# #krepov (2,; o oro6ene akcije rez avtorizacije teritorialne dr6ave; vedno soo4ena z vrsto nevarnosti t#di za civilno pre ivalstvo. &r6ave; ki so #krepale; morajo soo4iti s kritikami in se na more itne storjene napake #strezno odzvati;W po#darja dr. +asilka Sancin. Dobro nasi8je %den glavni! zagovornikov in podpornikov #veljavitve in kodi"ikacije instit#ta odgovornosti za za4ito; @aret! %vans; nekdanji avstralski z#nanji minister; pravi; da o staja pet testov za #pora o sile t#di v skrajni! primeri!. ,rvi je test resnosti gro6nje in nevarnosti; da pride do takojnjega mno6i4nega prelivanja krvi civilistov. &r#gi test mora iti primarnost cilja; da se #stavi ali prepre4i !#dodelstva. 9# %vans zagotavlja; da 'ra ska liga in varnostni svet ZN ne i nikoli podprla posredovanja v Ai iji; 4e i lo le za o vladovanje na"tni! virov. 9retji test za!teva iz4rpanost vse! nevojaki! #krepov; ki m# sledi test proporcionalnosti - da so o seg; trajanje in intenzivnost vojakega posredovanja ni4 ve4 kot le potre ni minim#m. Zadnji test za!teva ravnote6je posledic posredovanja; ki je zajeto v vpraanj#; ali o civilistom olje; kot i jim ilo; 4e do posredovanja ne i prilo. 9o je po njegovem mnenj# razlog; zakaj do posredovanja ni prilo v &ar"#rj# in zakaj ne o prilo do posredovanja v 9i et# ali He4eniji. Na dr#gi strani 'tlantika se li eralni 4asopisi o #pano #kvarjajo z vpraanjem; ali la!ko ) amovo ravnanje zadnji! tre! let strnejo v ) amovo doktrino. 8ot klj#4na izpostavljajo dva principa; ki j# je ) ama na #niverzi @eorgea Bas!ingtona izpostavil 2/. marca v govor# o posredovanj# v Ai iji> 'merika ima odgovornost za prepre4itev groze4ega genocida; in 4e varnost 'meri4anov ni neposredno ogro6ena; a je #krepanje #pravi4eno; o 'merika #krepala le; 4e pri tem ne o edina. ) ama je res pravnik; a !krati njegove esede spomnijo na ideje Samant!e ,oVer; pravnice in nekdanje novinarke; ki je poro4ala iz Sarajeva; nato pa napisala s ,#litzerjem nagrajeno knjigo %roblem iz pekla" 7merika in doba genocida o skoraj zlo4inski pasivnosti amerike politike v zadnji! desetletji! dvajsetega stoletja. ,oVerjeva je nasprotovala vojni v Irak#; a !krati ostala strastna zagovornica anga6irane z#nanje politike; #temeljene na !#manitarni! na4eli! za4ite civilistov. &anes je pose na svetovalka ) ame in vodi pisarno za mednarodne zadeve in 4lovekove pravice v okvir# Sveta za nacionalno varnost. Sk#paj s CillarE ?linton sta ili menda odlo4ilna glasova; da se je ) ama odlo4il za ameriko sodelovanje v posredovanj# v Ai iji. Ni ve< prostora @a avtokrate Iz Sirije medtem vsak dan pri!ajajo poro4ila o novi! 6rtva! med protestniki; ki so padli pod streli vojske in dr6avni! varnostni! sil predsednika =aarja 'l 'sada. ,oliti4ni komentator li anonskega 4asopisa &ailE Star (ami 8!o#ri je pred kratkim zapisal; da so potre ni trije kriti4ni dejavniki; da avtoritarni re6im spremeni svoje ravnanje> mno6i4en pritisk lastni! dr6avljanov; soglasje med regionalnimi akterji in mednarodna legitimnost o sod ; ki jo la!ko dajo ZN. + Siriji; #gotavlja dolgoletni ritanski novinar; poro4evalec iz *er#zalema in nato iz Islama ada; @ra!am :s!er; je nedvomno prisoten le prvi dejavnik. ) ama in %: sta 'sada 6e pozvala k odstop#; 4em#r naj i sledile t#di vse olj ole4e sankcije. 9#r4ija tega e ni naredila tako izrecno; a !krati je njen predsednik ' d#lla! @Kl zagrozil; da v dananjem svet# ni prostora za avtoritarne o lasti. 9e se la!ko zamenja t#di s silo; 4e politi4ni voditelji ne sprejmejo spremem . Savdska 'ra ija je iz &amaska odpoklicala am asadorja in iranske m#le 6iv4no opaz#jejo svojega zaveznika na $editeran#. W@lede na ve4 tiso4 razseljeni!; eg#ncev in mrtvi! v Siriji se 4as za najstro6je #krepe; ki ne vklj#4#jejo #pora e o oro6ene sile; torej predvsem za najstro6je ekonomske sankcije; ki e niso ile #pora ljene; zelo !itro izteka;W pravi dr. +asilka Sancin. W+saka o oro6ena akcija v l#4i (2, o morala iti odo rena s strani +S; in t# so tren#tno prisotni predvsem gro6nji z vetom 8itajske in (#sije ter nasprotovanje nekateri! nestalni! 4lanic +S; predvsem Ai anona; pa t#di Indije; *#6noa"rike rep# like in =razilije. $anjka t#di podpora regionalni! organizacij; ki je ila v ospredj# v primer# Ai ije. &r6ave so e vedno zelo o 4#tljive; ko pride do vpraanja zamenjave re6imov. &r6ave v razvoj# pa so 6e v osnovi zadr6ane do o oro6eni! intervencij s strani razviti! dr6av; predvsem za!odnega sveta.W Sirski aktivist; ki je prek "ace ooka dal intervj# za ameriko revijo 9!e 'tlantic; je prosil le za dosledno o sojanje ravnanj sirski! o lasti.

Stran 2&, od 2&+

$%&N'()&N) *'+N) ,('+) NS 201- - NS

S septem rskim zasedanjem generalne sk#p4ine ZN; glasovanjem o novi! nestalni! 4lanica! +S; med katerimi je kandidatka t#di Slovenija; in z glasovanjem o priznanj# palestinske dr6ave ter nadaljnjim vrenjem v *emn#; =a!rajn#; Siriji in iri regiji osta inteligentno raz#mevanje in pametna #pora a instit#ta odgovornosti za za4ito klj#4na. W,ri (2, je istvena predvsem njegova glo oka !#manitarna nota> za4ititi lj#di; ki so ranljivi; ki se sami ne morejo za4ititi. :spe! njegove #veljavitve v dok#menti! ZN je il zagotovo t#di #spe! slovenske z#nanje politike;W pravi (oman 8irn.

Stran 2&+ od 2&+