UVOD V STATUSNO GOSPODARSKO PRAVO

I. GOSPODARSKE DRUBE
1. STATUS GOSPODARSKIH DRUB 1.1 OSEBNE IN KAPITALSKE DRUBE - gospodarske drube se delijo na: - osebne drube: d.n.o., k.d., T.D. - kapitalske drube: d.o.o., d.d., K.d.d. - kriterij za delitev drub je odgovornost dru !n"#ov $% o v!$nost" dru ! - osebna druba: poleg drube odgovarja za obveznosti drube vsaj en drubenik z vsem svojim premoenjem, upnik lahko posee na premoenje drube in drubenika - kapitalska druba: druba sama odgovarja za svoje obveznosti, upnik lahko posee samo na premoenje drube, drubenik tvega samo svoj vloek, tudi e so dolgovi drube veji od drubenega premoenja, upniki ne morejo posei po premoenju drubenika 1.& 'NA(ILNOSTI DVO !" V"D"K #T$T%#$ - ko govorimo o statusu gospodarske drube, mislimo na notranja razmerja med lani in na zunanja razmerja gospodarske drube do tretjih oseb & dvo)n" v"d"# st%tus% !%'()%# *+$%#%# - pravni red ponuja razline oblike gospodarskih drub - gospodarsko dejavnost je mono opravljati le v eni izmed oblik, ki jih predvideva zakonodaja #OOD+O,$! ( - drubeniki na podlagi vloenega kapitala *r"do ")o n% gos*od%rs#" dru " do+o,!n! *r%v"-! & pravi-o do udelebe na dobiku in pravi-o do soodloanja v organih drube - drubeniki ne pridobijo lastninske pravi-e, ker gospodarska druba nima lastnika, je samostojen pravni subjekt +O,(!O#T .)('O/(! $ - premoenje drubenikov in drube je loeno - lastnik premoenja, ki ga pridobi druba niso drubeniki, ampak druba sama +$#T!O#T .)$V!( O#(0( - vse gospodarske drube razen tihe drube so pravne osebe - pravni red je podeli pravno subjektiviteto, lastnost pravne osebe, e druba izpolnjuje predpisane pogoje - druba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register #%0#"D"$)!$ %.O)$0$ *"V"+!(1$ .)$V$ - e z zakonom ni drugae doloeno se pri d.n.o. uporabljajo pravila o -ivilnopravni drubeni pogodbi - pred vpisom v register se za razmerja med drubeniki uporabljajo pravi-a o -ivilnopravni drubeni pogodbi

&. NASTANEK GOSPODARSKE DRUBE &.1 AKT O USTANOVITVI - akt o ustanovitvi je dru !n% *ogod %, razen pri d.d. je akt o ustanovitvi st%tut - v drubeni pogodbi ali statutu se drubeniki dogovorijo o *r%vn" o +"#" dru ! in o .!ds! o)n"/ r%$.!r)"/ - drubena pogodba ali statut pomenita "$)%vo vo+)! dru !n"#ov - vendar z drubeno pogodbo in statutom 2e ne nastane pravna oseba &.& VPIS V SODNI REGISTER - da bi gospodarska druba pridobila +%stnost *r%vn! os! !, jo je treba v*"s%t" v sodn" r!g"st!r
3

gospodarska druba pridobi pravno subjektiviteto s tr!nut#o. v*"s% v sodn" r!g"st!r z vpisom javnosti postane znano, da je druba nastala, si-er nastanek pravne osebe navzven ni razviden nor.%t"vn" s"st!. ust%n%v+)%n)% gos*od%rs#"/ dru : sodi2e mora vpisati v sodni register vsako gospodarsko drubo, e izpolnjuje pogoje za ustanovitev, ki jih doloa zakon #on-!s")s#" s"st!. ust%n%v+)%n)% gos*od%rs#"/ dru : vasih je drava odloala o tem, katera druba se sme ustanoviti in katera ne, za zaetek opravljanja gospodarske dejavnosti je bilo potrebno pridobiti dovoljenje

&.0 PREDDRUBA 1vorg!s!++s-/%2t3 - med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v sodni register pretee nekaj asa - v tem asu druba 2e nima lastnosti pravne osebe, nima pravne sposobnosti, zato tudi pravi- in obveznosti nima - naeloma druba pridobi pravno subjektiviteto z vpisom v sodni register - pravni red odstopi od tega naela in prizna institut *r!ddru !, ki omogoa, da ima druba v obdobju med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v register e lahko opravlja doloena dejanja in je nosile- pravi- in dolnosti, eprav 2e ni pravna oseba: - lahko vloi prijavo za vpis v sodni register - lahko odpre banni raun - lahko pridobi sredstva - v ,%su o sto)% *r!ddru ! za drubenike in za preddrubo v!+)%)o n%s+!dn)% *r%v"+% - za medsebojna razmerja med drubeniki se uporabljajo pravila o -ivilnopravni drubeni pogodbi - e kdo nastopa v imenu drube, odgovarja osebno, e je teh oseb ve, odgovarjajo solidarno - koristi, ki jih je drubenik pridobil v tem asu, je dolan prenesti na drubo po vpisu v register

II. STATUSNOPRAVNE 'NA(ILNOSTI GOSPODARSKE DRUBE

1. DE4AVNOST GOSPODARSKIH DRUB - gospodarska druba opravlja *r"do "tno d!)%vnost kot svojo izkljuno dejavnost, lahko pa opravlja tudi dejavnost ki ni pridobitna, e je to v skladu z zakonom - dru % s! n! s.! o*r%v+)%t" poslov, ki so izven okvira njene dejavnosti in tistih dejavnosti, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli - kljub temu sme druba opravljati nekatere posle, ki eprav ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti, ampak so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnost 4tovarna evljev kupi letalsko karto za direktorja5 - dejavnost drube je do+o,!n% v %#tu o ust%nov"tv" in v*"s%n% v r!g"st!r - *os+"5 #" so s#+!n)!n" "$v!n d!)%vnost" dru ! so t.i. *os+" u+tr% v"r!s - po 61D so pravni posli ultra vires veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev dejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru 2e ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev 4izjema od publi-itetnega naela sodnega registra7775

&. ODGOVORNOST 'A OBVE'NOSTI - gospodarska dru % vedno odgov%r)% $% svo)! o v!$nost" z vsem svojim premoenjem - vpra2anje pa je, %+" *o+!g dru ! odgov%r)%)o tud" dru !n"#" & to je odvisno od tipa drube - pri osebnih drubah odgovornost praviloma preide na drubenike, pri kapitalskih drubah praviloma ne preide - *r!.o!n)! dru ! je premoenje, ki ga je druba pridobila z vlokom drubenikov ali od pro8ita &.1 ODGOVORNOST DRUBENIKOV V OSEBNIH DRUBAH - d.n.o.: za obveznosti drube odgovarjajo druba in vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem, upnik najprej posee po premoenju drube potem pa se po premoenju kateregakoli drubenika, drubeniki odgovarjajo subsidiarno glede na drubo in solidarno med seboj - #.d.: za obveznosti drube odgovarjata druba in komplementar z vsem svojim premoenjem, komanditist pa le do vi2ine vloka - T.D.: za obveznosti drube odgovarja nosile- tihe drube, tihi drubenik pa le do vi2ine vloka &.& ODGOVORNOST DRUBENIKOV V KAPITALSKIH DRUBAH - d.d.: za obveznosti drube odgovarja samo druba s svojim premoenjem, drubeniki, ki zagotovijo osnovni kapital pa ne odgovarjajo - d.o.o.: za obveznosti drube odgovarja samo druba s svojim premoenjem, delniarji, ki imajo dele v osnovnem kapitalu pa ne odgovarjajo
9

K.d.d.: za obveznosti drube odgovarjata druba in komplementar z vsem svojim premoenjem, komanditni delniarji, ki imajo dele v osnovnem kapitalu pa ne odgovarjajo

&.0 SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI PRI DRUBENIKIH KAPITALSKIH DRUB - eprav drubeniki kapitalskih drub vplivajo na odloitve drube, ne odgovarjajo za svoje odloitve, saj upnik ne more posei njihovem premoenju & to ni prav, zato je izjemoma dovoljen poseg v neodgovornost drubenikov - tak2en pristop se imenuje s*r!g+!d *r%vn! os! nost" - pravni red doloa, da dru !n"#" #%*"t%+s#"/ dru "n t"/" dru !n"# odgov%r)%)o $% o v!$nost" dru ! ob posebnih pogojih: - e so drubo zlorabili, da bi dosegli prepovedan -ilj - e so drubo zlorabili za o2kodovanje upnikov - e so s premoenjem drube ravnali kot s svojim lastnim - e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanj2ali premoenje drube in vedeli, da druba ne bo sposobna poravnati teh obveznosti - tak2en poseg ni v nasprotju z zakonom, ker sodi2a odloajo po naelu vestnosti in po2tenja 0. 6IR7A - 2"r.% je ime s katerim druba posluje, ime s katerim se druba predstavlja navzven - 8irma drube mora biti vpisana v sodni register 0.1 PO7EN 6IR7E - po 8irmi se druba loi od drugih & 2"r.% )! d"st"n#t"vn"5 r%$+"#ov%+n" $n%# - blago se danes o-enjuje tudi po 8irmi, ne le po kvaliteti 4nekatere 8irme so sinonim za visoko kvaliteto & 'er-edes, :erarri5 - pravni red 2iti 8irme s pravu industrijske lastnine 0.& KA4 O'NA(U4E GOSPODARSKO DRUBO - 2"r.%: ime s katerim druba posluje in se predstavlja navzven +%govn% o$. stor"tv!n% $n%.#%: oznaba, s katero druba lahko oznauje svoje proizvode, na doloeno blago lahko daje blagovno znamko samo tista druba, ki je pridobila pravi-o blagovne znamke - o$n%, % g!ogr%2s#!g% *or!#+% +%g%: nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v doloenih geogra8skih okoljih 4Kras & kra2ki teran, kra2ki pr2ut5 0.0 SESTAVINE 6IR7E - +uka, pogrebne storitve, d.o.o. - o$n%, % d!)%vnost": v 8irmi mora biti oznaba, ki napotuje na dejavnost 4pogrebne storitve5 - o$n%, % *r%vn! o +"#% dru %: v 8irmi mora biti navedeno za katero izmed ; monih oblik drube gre, lahko je zapisana s krati-o ali -elim imenom 4d.o.o. ali druba z omejeno odgovornostjo5 - dod%tn% s!st%v"n%: to je 8antazijska sestavina, ki drubo podrobneje oznauje in loi od ostalih drub 4+uka5, pri osebnih drubah mora biti iz dodatne sestavine razvidno, poleg drube 2e odgovarja s premoenjem, pri kapitalskih drubah je dodatna sestavina poljubna 0.8 6IR7E DRUB - S.P.: 8irma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, oznabo dejavnosti in oznabo <s.p.<, lahko uporablja tudi skraj2ano 8irmo & ime in priimek podjetnika, oznabo s.p. - d.n.o.: dodatna sestavina 8irma mora vsebovati priimek vsaj enega drubenika in navedbo, da je drubenikov ve 4Kranj- in drugi5 ter oznabo d.n.o. - #.d.: dodatna sestavina 8irme mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in oznabo k.d., imena komanditista ne sme biti v 8irmi - T.D.: nima svoje 8irme, posluje s 8irmo nosil-a tihe drube, ki lahko z dodatkom <s t.d.< razkriva, da druba posluje s tihim drubenikom, imena tihega drubenika ne sme biti v 8irmi - d.o.o.: v 8irmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upo2tevajo zakonske omejitve in oznabo d.o.o. - d.d.: v 8irmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upo2tevajo zakonske omejitve in oznabo d.d. - K.d.d.: v 8irmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upo2tevajo zakonske omejitve in oznabo k.d.d. 0.9 NA(ELA 6IR7SKEGA PRAVA

!$,(+O "6K+ %,!O#T" :")'( ali !$,(+O .)"O)"T(T( - 8irmi se morata jasno razlikovati od 8irm drugih drub - 8irmi dveh drub si ne smeta biti tako podobni, da ju povpreen potro2nik lahko zamenjal - ali je 8irma dovolj jasna in razlina se o-enjuje v vsakem posameznem primeru 4:ru-tal & :ru-ta, Oho & %hu5 - naelo izkljunosti velja za vse 8irme, ne glede na to, katero dejavnost 4razlinost dejavnosti ni dovolj razlikovalna5 - t!r"tor"%+n% v!+)%vnost naela izkljunosti 8irme: - v #loveniji, ki je zelo majhna drava, velja naelo izkljunosti za -elo dravo - v svetu je pomembna razdalja med sedeema 8irm, lahko obstajata isti 8irmi, e imata zelo oddaljena sedea, tako da ni istih kup-ev & v mednarodnem okolju ne varujemo izkljunosti - v%rstvo "$#+)u,nost" 2"r.!: - varstvo po uradni dolnosti: sodi2e ob vpisu v sodni register ugotavlja, ali se 8irma dovolj razlikuje od e vpisanih 8irm, vendar sodi2e ne more zajeti vseh monih primerov, zato obstaja 2e -ivilnopravno varstvo - -ivilnopravno varstvo: prizadeta 8irma lahko zahteva od drube s podobno 8irmo opustitev uporabe 8irme, izbris 8irme ali od2kodnino, rok je = leta po vpisu druge podobne 8irme v register !$,(+O #TV$)!O#T" "! )(#!",!O#T" :")'( - v 8irmi n! s.! "t" *od%t#ov5 #" " *ov$ro,"+" $.!do n% trgu glede vrste in obsega dejavnosti, glede velikosti drube, glede pomena drube... - nepravilnost v katerikoli od = sestavin 8irme pomeni kr2itev naela stvarnosti in resninosti - to naelo varuje bistveni namen 8irme & da je e navzven razvidna vsebina poslovanja !$,(+O .)O#T( "60")( :")'( - druba si lahko v izbere katerokoli 8irmo, upo2tevajo naela izkljunosti ter naela stvarnosti in resninosti - dod%tn% s!st%v"n% 2"r.% je lahko iz rk, simbolov, v gra8ini obliki, lahko je krati-a, ni nujno da ima pomen - )!$"# 2"r.!: 8irma mora biti v slovenskem jeziku 4vse tri sestavine 8irme75 - u*or% % tu)"/ !s!d v 2"r.": - prevod 8irme v tuj jezik: e se prevod v tuj jezik uporablja skupaj s 8irmo v sloven2ini 4e se uporablja samo $dria $ir>a?s, d.d. je narobe, pravilno je $dria $ir>a?s, slovenski letalski prevoznik, d.d., $ir>a?s je prevod dejavnosti, ki se lahko uporablja samo skupaj s slovenskim nazivom za dejavnost5 - podruni-a tuje 8irme: e je tuja 8irma ali tuj drubenik sestavni del 8irme 4(rste #parkasse, 8inanne storitve, d.d.5 - 8irma v mrtvem jeziku: dodatna sestavina je lahko v mrtvem jeziku - o.!)"tv! n%,!+% *rost! "$ "r! 2"r.!: - prepoved uporabe imen ali znakov tujih drav in mednarodnih organiza-ij v 8irmi: zato ker je 8irma oznaba, ki se pojavlja na mnogih trgih in bi lahko povzroila zmedo - omejitev uporabe imena #lovenija, izpeljank in krati-: uporaba je mona le z dovoljenjem Vlade 4#lovenijales in #lovenijavto so stare 8irme iz povojnega obdobja, ko je bilo to 2e dovoljeno, doloili so, da se ta imena lahko ohranijo5 - omejitev uporabe besed, ki oznaujejo dravo ali lokalno skupnost: uporaba je mona le z dovoljenjem Vlade 4imena kot so dravni, obinski@ dovoljene so krati-e, kot so D6#, eprav nimajo ve nobene zveze s #lovenijo5 - omejitev uporabe osebnih imen: gre za uporabo osebnih imen znanih ali zgodovinskih oseb v 8irmi@ uporaba imen je omejena z dovoljenjem te osebe, e je ta oseba mrtva je potrebno dovoljenje njenih sorodnikov in '!6@ 2iti se interes posameznika, da zavaruje svoje ime 48irma Aportna oprema Kun-, d.d. je dopustna, e je priimek glavnega delniarja Kun-, drugae pa je prizadet interes priznanega 2portnika5 - s%n#-")! $% #r:"t!v o.!)"t!v: - e je v 8irmi ime osebe ali beseda #lovenija, lahko upraviena oseba ali pristojni organ zahteva izbris 8irme iz registra, e bi s poslovanjem bil kr2en njun ugled !$,(+O O0V(6!( %.O)$0( :")'( - druba mora pri svojem poslovanju u*or% +)%t" 2"r.o, ki je vpisana v register, z vsemi tremi sestavinami - druba lahko uporablja s#r%):%no 2"r.o, ki mora vsebovati vsaj dod%tno s!st%v"no "n o$n%, o *r%vn! o +"#! dru ! 4+uka, d.o.o.5 & skraj2ana 8irma mora biti vpisana v sodni register 0.; NA7ERAVANA 6IR7A - naeloma 8irma se varuje od dne vpisa drube v register naprej - 61D o.ogo,% v*"s n%.!r%v%n! 2"r.!, e imajo drubeniki interes zavarovati 8irmo drube, ki 2e ni nastala - sodi2e vpi2e 8irmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena druba
B

nameravana 8irma je 8irma, ki jo nekdo namerava dati drubi, obstaja brez drube in uiva varstvo nameravana 8irma se vpi2e v register zato, da ne bi kdo ukradel nameravanega imena, kot <rezerva-ija 8irme< nameravano 8irmo se po 3 leti izbri2e iz registra, e v tem asu druba ni bila registrirana

0.< PRENOS 6IR7E - 8irma se lahko prena2a le skupaj s podjetjem 4podjetje predstavljajo premoenje in delav-i5 - samo e se prenese -el kompleks premoenja, se lahko prenese tudi 8irma 4to je razlika med 8irmo in blagovno znamko5 8. SEDE DRUBE - s!d! dru ! je kraj, ki je kot sede drube vpisan v register - sede doloa geogra8sko pripadnost drube nekemu kraju, druba je vezana na kraj v katerem ima sede - s!d! dru ! )! #r%)5 n! n%s+ov , e se druba preseli na drugo uli-o ali e se ime uli-e spremeni, ne gre za spremembo sedea, ampak za spremembo naslova - s!d! v*+"v% n% dr%vno *r"*%dnost dru ! & druba ima dravno pripadnost tiste drave, v kateri ima sede - n% s!d! dru ! s! v!! tud" *r"sto)nost sod":,% v primeru -ivilnih in kazenskih postopkov - 8inanne in davne obveznosti drube se veejo na sede - drube vasih sede v dravi s katero druba nima nobene zveze, kjer ne opravlja svoje dejavnosti & 2"#t"vn" s!d! dru ! 4to so t.i. 0rie8kastengesells-ha8t, gospodarske drube, ki imajo sede v nekem kraju, eprav imajo tam le po2tni nabiralnik, poslovanje pa poteka v drugi dravi5 - 61D dopu2a, da se kraj svobodno izbere, ampak v #r%)u5 #)!r )! s!d! dru ! .or% dru % o*r%v+)%t" d!)%vnost %+" *% vs%) *r!t!n" d!+ *os+ov 4vsaj vodstvo drube mora biti v kraju sedea5 - druba ima lahko podruni-e, ki so krajevno loene od sedea drube

9. 'ASTOPAN4E - $%sto*%n)! je pravno razmerje, v katerem zastopnik nasproti tretji osebi izjavlja voljo za zastopanega - druba lahko le prek zastopnika izjavi svojo voljo 4druba ne more sama izjaviti svoje volje, tako kot 8izina oseba5 - loimo d"r!#tno in "nd"r!#tno $%sto*%n)!: - direktno zastopanje: pravni posel velja neposredno med zastopanim in tretjo osebo, sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na raun zastopanega, tretja oseba ve, da sklepa pravni posel z zastopanim - indirektno zastopanje: pravni posel velja med zastopnikom in tretjo osebo, sklene ga zastopnik v svojem imenu in na raun zastopanega, zastopnik mora prenesti uinke pravnega posla na zastopanega 9.1 'ASTOPAN4E PRAVNE OSEBE - druba kot pravna oseba mora imeti zastopnika - e ga nima, ne more stopati v pravna ravnanja in ne more poslovati, ker ne more izraziti svoje volje - $%sto*%n)! dru ! je treba +o,"t" od *r!dst%v+)%n)% dru ! - zastopanje pomeni delovanje v imenu in na raun drube nasproti tretjim osebam, z namenom zavarovati njene premoenjskopravne interese, nastopanje v pravnem prometu, ki povzroa spremembe v pravni s8eri drube 4pridobivanje pravi- in obveznosti za drubo5, iz pravnega posla nastanejo posledi-e za drubo - predstavljanje pomeni nastopanje v imenu drube pred pristojnimi dravnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoenjskopravne narave, gre za dejanska opravila ne za pravna dejanja 9.& VRSTE 'ASTOPAN4A 6$KO!"T" 6$#TO.!"K" - zakoniti zastopnik ima pooblastilo za zastopanje v zakonu & "$v"rno *oo +%st"+o za zastopanje - zastopnik "$)%v+)% "n o +"#u)! vo+)o $% $%sto*%n)! dru !, ker druba ni sposobna sama izjaviti volje - $%#on"t" $%sto*n"#" so doloeni v zakonu glede na pravno obliko drube: - d.n.o.: vsi drubeniki, k.d.: vsi komplementarji, T.D.:nosile- tihe drube, d.o.o.: poslovodja drube, d.d.: vsi lani uprave drube, K.d.d.: vsi komplementarji - pooblastila zakonitega zastopnika so lahko o.!)!n% v %#tu o ust%nov"tv" - zaradi varnosti tretjih oseb morajo biti pooblastila zakonitega zastopnika zapisana v sodni register - tretja oseba se mora v registru prepriati, kak2na pooblastila ima zakoniti zastopnik, s katerim sklepa pogodbo

e zakoniti zastopnik, ki ima omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, je t%#:n% *ogod % s*od o)n% s str%n" dru !, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila 4publi-iteta registra5 e pa ima zakoniti zastopnik omejeno pooblastilo samo z internim navodilom ali sklepom, to ne velja navzven proti tretji osebi in ne vpliva na veljavnost pravnega posla, ker tretja oseba tega ni mogla vedeti

#T$T%T$)!" 6$#TO.!"K - statutarni zastopnik je zastopnik, ki je doloen v aktu o ustanovitvi drube - akt o ustanovitvi lahko doloa, da zastopajo drubo poleg zakonitega zastopnika tudi druge osebe - akt o ustanovitvi doloi vsa pooblastila statutarnega zastopnika 6$#TO.$! ( .O .OO0+$#T"+% - zastopnik po pooblastilu dobi pooblastilo od zakonitega zastopnika & "$v!d!no *oo +%st"+o za zastopanje - *oo +%:,!n!- ne "$r%% volje drube ampak vo+)o $%sto*n"#%, deluje v skladu z njegovimi pooblastili - zakoniti zastopnik ima *o*o+no r%$*o+%g%n)! g+!d! ust%nov"tv! *oo +%st"+% - zakoniti zastopnik s pooblastilom ne prenese svojih pravi-, ampak le ust%nov" novo $%sto*%n)! - ker obstaja velika nevarnost zlorab, mora biti *oo +%st"+o *"sno, naveden mora biti ,%s in o s!g *oo +%st"+% - o s!g *oo +astila ni doloen v zakonu in ni vpisan v sodni register, do+o," ga $%#on"t" $%sto*n"# dru ! - zakoniti zastopnik daje dv! vrst" *oo +%st"+: - splo2no pooblastilo: pooblastilo za sklepanje doloenih vrst dejanj - posebno pooblastilo: pooblastilo za sklepanje posamino doloenih pogodb, sklepanje posaminih dejanj .)OK%)"#T - *ro#ur% je posebna oblika pooblastila za zastopanje gospodarskih subjektov v prometu blaga in storitev - prokuro podeli organ drube, po postopku, ki je doloen v aktu o ustanovitvi - prokura se lahko podeli eni ali ve osebam 4loena ali skupna prokura5 - o s!g *ro#ur! do+o,% $%#on: prokurist lahko sklepa vse pravne posle, ki so obiajni pri opravljanju neke dejavnosti, razen odsvajanja in obremenjevanja nepreminin 4za to mora biti posebej poobla2en5 - obseg pooblastila se presoja g+!d! n% *r%vno s*oso nost dru e & ali so pravni posli tak2ni, da lahko druba v njih nastopa kot nosile- pravi- in obveznosti - o.!)"t!v o s!g% *ro#ur! nima uinka proti tretji osebi - pogodba, ki jo sklene prokurist vedno velja, druba je ne more izpodbiti & poslovanje s prokuristom je zanesljivo - e prokurist kr2i omejitev, od2kodninsko in dis-iplinsko odgovarja drubi - prokurist je vpisan v sodni register & podelitev ali prenehanje prokure je treba prijaviti v registru - pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolan dopisati, da je prokurist 4krati-a p.p.a.5 T)1OV#K" .OT!"K - je posebna vrsta poobla2en-a, ki sme zastopati drubo pri prodaji blaga - nima pravi-e sklepati pogodb, lahko pa sprejema naroila, reklama-ije za napake, izjave v zvezi pogodbami - je posrednik za sklepanje pogodb, e jo sklene, pogodba velja, e jo pooblastitelj kasneje odobri .O#+OV!" .OO0+$A,(!(* - ima splo2no pooblastilo, na podlagi katerega ima pravi-o sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so o ",%)n" *r" o*r%v+)%n)u *os+ovn! d!)%vnost" dru ! - obseg pooblastila se presoja g+!d! n% n%r%vo *os+% & ali je tak posel obiajen pri opravljanju poslovne dejavnosti drube - ne more sklepati vseh pogodb po zakonu .OO0+$A,(!(* .O 6$.O#+"TV" - poobla2ene- po zaposlitvi je delave- v drubi, ki opravlja tak2no delo, ki obsega tudi pooblastila za sklepanje nekaterih pogodb, v mejah opravljanja delovnih opravil 4npr. prodajale-: sklepanje kupoprodajne pogodbe5 D pooblastilo z delovnim mestom - obseg pooblastila se presoja g+!d! n% o ",%)! & ali tako dejanje obiajno spada v delovno podroje delav-a

;. SODNI REGISTER
;

;.1 SODNI REGISTER - sodni register je )%vn% !v"d!n-%, kamor se vpisujejo gospodarske drube, samostojni podjetniki in drugi subjekti 4zavodi, zadruge...@ dru2tva in ustanove pa ne, kajti zanje obstaja poseben register5 - sodni register vodi pristojno okrono sodi2e za vse subjekte, ki imajo sede na obmoju tega sodi2a - $ v*"so. v sodn" r!g"st!r druba postane pravna oseba - vpis ima konstitutivni pomen, povzroi pravno posledi-o & nastanek pravne osebe - prijavo za vpis drube v sodni register vloi zakoniti ali statutarni zastopnik drube - *r")%v% $% *rv" v*"s v r!g"st!r mora vsebovati akt o ustanovitvi drube, 8irmo, sede, dejavnost in druge podatke doloene z zakonom 4doloeno za posamezne oblike drub5 - v sodni register je treba prijaviti tudi vsako spremembo ;.& DRUGE EVIDEN=E - ko ugotavljamo ali je poslovni partner zanesljiv ali ne, nas zanimajo tudi drugi podatki, ki jih ni v sodnem registru - obstajajo posebne drube, ki poizvedujejo o on"t!t" dru ! & podatki o pravnem in 8inannem poloaju drube - te drube sistematino zbirajo koristne in8orma-ije v komer-ialne namene in sestavljajo posebne eviden-e 4sodni spori, neplaane meni-e, krediti, osebni podatki drubenikov, solidnost, zanesljivost...5 - s kombina-ijo podatkov iz tak2nih eviden- in podatkov iz sodnega registra dobimo vpogled v obna2anje drube - podatki iz takih eviden- se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bile vzpostavljene ;.0 U(INEK VPISOVAN4A DRUB V SODNI REGISTER - *r%vn" u,"n!#: z vpisom v sodni register druba postane pravna oseba, potem, ko je druba vpisana v register je vsakomur znano, da obstaja, prej pa ne, ker se drubenikom navzven ne vidi, da sestavljajo pravno osebo, tudi e dejansko izpolnjujejo pogoje, ki jih pravni red doloa za nastanek pravne osebe - "n2or.%t"vn" u,"n!#: tretjim osebam je treba omogoiti, da se lahko prepriajo o istovetnosti drube in statusnih znailnostih drube, s katero poslujejo, ker zunanji znaki drube ne dajejo nobene garan-ije, sodni register omogoa pridobivanje podatkov o drubi, kar zagotavlja pravno varnost pri poslovanju ;.8 VRSTE VPISOV - #onst"tut"vn" v*"s: pravna posledi-a nastane z vpisom v sodni register, ne z nastankom dejstev 4primer: pravna oseba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register5 - d!#+%r%torn" v*"s: pravna posledi-a nastane e z nastankom dejstev, vpis ima samo namen obve2anja tretjih oseb, dokler nastanek dejstev ni vpisan si-er velja, ampak ne nasproti tretjim osebam, ker tretja oseba ne sme trpeti 2kode, e zaupa v sodni register, im pa je vpis izvr2en, nastopijo pravne posledi-e tudi za tretjo osebo, ker se ne more ve skli-evati na to, da ni vedela tistega, kar je vpisano v sodni register 4primer: na skup2ini se imenuje novega poslovodjo, kar se s asovnim zamikom vpi2e v register, poslovodja prevzame kompeten-e e z imenovanjem, vendar je 2ele z vpisom v register nastopijo pravne posledi-e tudi za tretjo osebo5 ;.9 ORGANI'A=I4A SODNEGA REGISTRA - zaradi velikega pomena sodnega registra, je vodenje poverjeno sodi2u - sodni register vodijo posebni registrski oddelki na okronih sodi2ih - vseh 33 registrov je raunalni2ko povezanih v -entralno podatkovno bazo, vendar imajo vanjo vpogled le notarji - navadni dravljani imajo vpogled samo v registre na okronih sodi2ih - sodi2e *r"do " *od%t#! od drube 4na podlagi prijave za vpis5 ali po uradni dolnosti - t!/n",n% org%n"$%-")% sodn!g% r!g"str%: vsaka druba ima svoj vloek, vloki so sistemizirani po 8irmah - vsi vpisi v register se opravijo na podlagi s#+!*% sod":,% - sklep se izda v r!g"strs#!. *osto*#u 4posebna vrsta nepravdnega postopka5: sklep o vpisu delni2ke drube v register izda sodnik ". stopnje, sklep o vpisu ostalih gospodarskih drub izda sodni re8erent ;.; NA(ELA REGISTRSKEGA PRAVA !$,(+O $V!O#T" - sodni register je )%vn% !v"d!n-% - vsakdo ima vpogled v register in dobi izpis iz registra, ne da bi za to potreboval razlog, pro2njo ali utemeljitev - javnosti se ne sme omejiti, etudi ima druba teave ali je v steaju - )%vnost r!g"str% )! % so+utn%, vendar absolutnost velja samo iskanje po kriteriju 8irme drube - za iskanje po drugih kriterijih pa obstajajo o.!)"tv!, ni mogoe iskati drub po dejavnosti, po pravni obliki, po imenih drubenikov... 4to je izjemoma dovoljeno upniku, ki ima ugotovljeno terjatev s strani dravnega organa5
E

2un#-")% n%,!+% )%vnost" je dajanje in8orma-ij monim sopogodbenikom in poslovnim partnerjem

!$,(+O .%0+"*"T(T( - obstaja n!"$*od o)n% *r%vn% do.n!v%, da je tisto, kar je vpisano v register, znano vsem, eprav v resni-i ni - nihe se ne more skli-evati na to, da ni vedel, kaj pi2e v registru - "$)!.% od naela so *r%vn" *os+" u+tr% v"r!s & pravni posli sklenjeni izven dejavnosti drube so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev dejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru 2e ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev !$,(+O 6$%.$! $ - tisti, ki je zaupal v podatke, ki so zapisani v sodni register ne sme trpeti 2kode zaradi zaupanja - to je odloilno za v%rstvo tr!t)"/ os! , ki se zana2ajo na podatke v sodnem registru, eprav mogoe da niso isto realni in povsem aurni !$,(+O $/%)!O#T" - prijavo za vpis je treba vloiti v 3C dneh po izpolnitvi pogojev za vpis, enako velja za spremembe !$,(+O O0V(6!(1$ V."#$ - vsaka gospodarska druba mora biti vpisana v sodni register

<. POSLOVNA SKRIVNOST - $%#ons#% o*r!d!+"t!v *os+ovn! s#r"vnost" : to so vsi podatki, za katere druba tako doloi s pisnim sklepom in podatki zaradi katerih bi drubi nastala obutna 2koda, e bi zanje zvedela nepoobla2ena oseba 4sledne velja tudi e druba teh podatkov ni doloila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost5 - "nt!rn% o*r!d!+"t!v *os+ovn! s#r"vnost" : poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina znotraj same drube, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo - v%rov%n)! *os+ovn! s#r"vnost" je doloeno s pisnim sklepom - poslovno skrivnost so dolni varovati osebe znotraj in zunaj drube, e vejo ali bi glede na naravo podatka mogle vedeti, da gre za poslovno skrivnost

>. PREPOVED KONKUREN=E - prepoved konkuren-e pomeni omejitev proste konkuren-e na ta nain, da se doloenemu drubeniku prepove sodelovati kot drubeniku v drugi drubi ali kot samostojnemu podjetniku, e gre za konkurenno dejavnost - prepoved konkuren-e ne velja za vse drubenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne poloaje v drubi, niti ni nujno da so drubeniki - konkurenna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z drubo 4najve 9 leti5 - konkurenno prepoved, ki je doloeno po zakonu je mogoe tudi omiliti - konkurena prepoved *o $%#onu v!+)%: - za drubenike d.n.o. - za komplementarje k.d. - za vse drubenike in poslovodjo d.o.o. - za lane uprave in nadzornega sveta d.d. - za prokuriste - konkurenna prepoved v!+)%5 ,! )! t%#o do+o,!no v %#tu o ust%nov"tv": - za komanditiste v k.d. - za delniarje v d.d. - za komanditne delniarje v k.d.D - za lane 1"6 - s%n#-")! $% #r:"t!v #on#ur!n,n! *r!*ov!d" so: - od2kodninski zahtevek: e nastane 2koda ob kr2enju konkurenne prepovedi, redko se uporablja - prepustitev poslov drubi: e drubenik pridobi posel ali korist, mora prenesti posel ali korist biv2i drubi - izkljuitev drubenika: drubenik je mogoe izkljuiti iz drube, vendar to za drubenika ni tako huda posledi-a, bolj uinkovita je pomembne 8unk-ionarje drube 4razre2itev direktorja5

III. SA7OSTO4NI POD4ETNIK POSA7E'NIK ? S.P.

F

1. PO4E7 SA7OSTO4NEGA POD4ETNIKA POSA7E'NIKA - pravni red dopu2a monost, da 2"$",n% os! % s%.osto)no o*r%v+)% gos*od%rs#o d!)%vnost - pri nas se za take 8izine osebe uporablja izraz *od)!tn"# 4ne obrtnik75 - S.P. je 8izina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kot svojo izkljuno dejavnost - svo)! *r!.o!n)! org%n"$"r% #ot *od)!t)!, ne da bi pri tem ustanovil drubo, premoenje se ne osamosvoji, ampak ostane del premoenja posameznika

&. 'NA(ILNOSTI S.P. - S.P. n" *r%vn% os! % - #... odgov%r)% $ vs!. svo)". *r!.o!n)!. , tudi z osebnim premoenjem, kljub temu, da je njegovo osebno premoenje 8izino loeno od premoenja podjetja - #... ponavadi ne opravlja dejavnosti z velikim kapitalom in z veliko odgovornostjo, ker gre za 8izino osebo - za #... veljajo glede d!)%vnost"5 2"r.!5 s!d!%5 *odrun"-5 *ro#ur! "n *os+ovn! s#r"vnost" dolobe 61D - po o s!gu d!)%vnost" so #... razlini, razlikujejo se glede na 2tevilo zaposlenih, vrednost aktive in dobiek: - srednji in veliki podjetniki: podjetniki, katerih velikost podjetja ustreza merilom za srednje in velike gospodarske drube, zanje se smiselno uporabljajo doloila o sodnem registru - mali podjetniki: dejavnost zane opravljati s priglasitvijo davnemu organu - #... n! *otr! u)! $%sto*n"#%, ker gre za 8izino osebo, ki lahko sama stopa v razmerja 4lahko pa ima zastopnika5 - za ustanovitev #... n" *otr! !n ust%novn" #%*"t%+ - samostojni podjetnik ne more biti drubenik v osebni drubi, lahko pa je drubenik v kapitalski drubi - ust%nov"t!v S.P. - #... mora zaetek opravljanja dejavnosti priglasiti na D%)# - priglasitev mora vsebovati: 8irmo podjetnika, podatke o sedeu, skraj2ano 8irmo, ime in priimek podjetnika, prebivali2e podjetnika, dejavnost, ki jo bo opravljal - D%)# vodi vpisnik podjetnikov, kamor vpisuje vse #... - e #... izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje zakon, ga D%)# mora vpisati v vpisnik podjetnikov - *r!n!/%n)! S.P. - #... mora prenehanje dejavnosti prijaviti na D%)# - vsaj = mese-e pred priglasitvijo prenehanja mora o tem na primeren nain obvestiti upnike

IV. DRUBA ' NEO7E4ENO ODGOVORNOST4O ? d.n.o.

1. PO4E7 DRUBE ' NEO7E4ENO ODGOVORNOST4O - d.n.o. je n%)*r!*rost!):% o +"#% gos*od%rs#! dru ! & spada med osebne drube - je *r%vn% os! % 461D to izre-no doloa, v nekaterih drugih pravnih redih pa to ni pravna oseba5 - d.n.o. je dru % dv!/ %+" v!, os! 5 #" odgov%r)%)o $% o v!$nost" dru ! $ vs!. svo)". *r!.o!n)!. - zaradi osebne odgovornosti drubenikov, mora med njimi obstajati .!ds! o)no $%u*%n)! - v pravnem prometu ta druba u"v% v!+"#o $%u*%n)!, ker se upniki lahko poplaajo iz premoenja drubenikov, je zelo #r!d" "+n%, nekoliko manj je ugodna za drubenike

&. USTANOVITEV d.n.o. - ust%nov"t!v d.n.o. je zelo *o!nost%v+)!n% &.1 DRUBENA POGODBA - za ustanovitev sta *otr! n" n%).%n) & os! ", ki s#+!n!t% dru !no *ogod o - drubena pogodba je %#t o ust%nov"tv" d.n.o. - zakon ne doloa vsebine niti oblike sklepanja drubene pogodbe 4praviloma se sklepa v pisni obliki5 - drubena pogodba ureja notranja pravna razmerja med drubeniki d.n.o. - drubeniki se v drubeni pogodbi dogovor")o: - koliko sredstev bodo vloili: denar, pravi-e, storitve, stvari... - kako odloajo: lahko se dogovorijo, e se ne dogovorijo, odloajo sorazmerno z vloki, vendar odloajo vsi - s sklenitvijo drubene pogodbe nastane .!d dru !n"#" *ogod !no r%$.!r)! - drubenike d.n.o. se uporabljajo pravila o -ivilnopravni drubeni pogodbi

&.& VPIS V SODNI REGISTER - status pravne osebe dobi d.n.o. z v*"so. v sodn" r!g"st!r - *r")%vo $% v*"s v sodn" r!g"st!r vloijo drubeniki skupaj - *r")%v% .or% vs! ov%t": - e so drubeniki 8izine osebe: ime, pokli- in prebivali2e vsakega drubenika - e so drubeniki pravne osebe: 8irmo in sede vsake drube

0. PRAVNA RA'7ER4A 7ED DRUBENIKI IN DO TRET4IH OSEB 0.1 ODGOVORNOST DRUBENIKOV 'A OBVE'NOSTI DRUBE - pri d.n.o. vsi drubeniki odgovarjajo z vsem svojim premoenjem - doloila o osebni odgovornosti drubenikov so kogentne narave, drugani dogovor je brez pravnega uinka - su s"d"%rn% odgovornost dru !n"#ov g+!d! n% dru o: upnik mora najprej posei po premoenju drube, 2ele e premoenje drube ne zado2a za poplailo, lahko posee po premoenju drubenikov@ upnik mora najprej pisno pozvati drubo, naj vrne dolg, e druba tega ne naredi, lahko upnik posee po premoenju drubenikov, etudi je druba sposobna plaati 4ima premoenje, vendar ne plaa5 - so+"d%rn% odgovornost .!d dru !n"#": za upnika ni pomembno kak2na so notranja razmerja med drubeniki, svojo terjatev lahko poljubno razdeli med drubenike ali jo v -eloti izterja od enega drubenika & smisel solidarne odgovornosti je, da si upnik izbere tistega drubenika, od katerega se bo najlaje poplaal, drubenik, ki je plaal -elotno terjatev ima repara-ijski zahtevek nasproti ostalim drubenikom - nov drubenik, odgovarja tudi za obveznosti drube, prevzete pred njegovim pristopom 0.& URE4AN4E RA'7ERI4 7ED DRUBENIKI IN DO TRET4IH OSEB - razmerja med drubeniki ureja drubena pogodba - velja svo od% ur!)%n)% drubeniki lahko razmerja v drubeni pogodbi poljubno uredijo, e jih en uredijo, veljajo pravila o -ivilnopravni drubeni pogodbi - drubeniki pa ne morejo svobodno urejati razmerij do tretjih oseb, za ta razmerja veljajo #og!ntn! do+o, ! 0.0 VLOKI V DRUBO - za drubenike velja o v!$nost v+o#ov, vsak drubenik mora nekaj vloiti v drubo 4ni nujno denar5 - na podlagi vlokov drubeniki pridobijo #%*"t%+s#! d!+!! & to je pomembno pri delitvi dobika - e ni drugae doloeno v drubeni pogodbi, obstaja n%,!+o !n%#ost" dru !n"#ov g+!d! v+o#ov 0.8 DELITEV DOBI(KA IN I'GUBE - kone- poslovnega leta se ugotovi ali je druba poslovala pozitivno ali negativno & razdeli se dobiek ali izguba - do ",!# se deli n% *od+%g" #%*"t%+s#!g% d!+!% 4do CH dobika se sorazmerno razdeli med drubenike glede na vloeni kapital, kar je nad CH dobika se enako razdeli med drubenike5 - "$gu % se deli med vse drubenike *o !n%#"/ d!+"/ 0.9 VODEN4E POSLOV IN ODLO(AN4E - n%,!+o s#u*n!g% vod!n)% *os+ov pomeni, da so vsi drubeniki upravieni in zavezani voditi posle drube - drubena pogodba lahko doloa, da nekdo posebej vodi posle, drugi pa jih ne smejo - drubeniki, ki ne vodijo poslov imajo vedno *r%v"-o do v*og+!d% v *os+ov%n)! dru ! - drubeniki, ki so upravieni do vodenja poslov, s*r!)!.%)o od+o,"tv! sog+%sno 0.; SKRBNO RAVNAN4E - velja n%,!+o s#r nost", drubeniki morajo biti pri poslovanju skrbni, kot v lastnih zadevah - drubenik odgovarja za 2kodo, ki jo povzroi drubi 0.< EDI=I4SKA DOLNOST - drubeniki so dolni koristi, ki jih pridobijo takoj prenesti na drubo

V. KO7ANDITNA DRUBA ? #.d.

1. PO4E7 KO7ANDITNE DRUBE - k.d. je druba dveh ali ve oseb, v kateri najmanj en drubenik odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem 4komplementar5, najmanj en drubenik pa za obveznosti drube ne odgovarja 4komanditist5
3I

k.d. je primerna za gospodarske situa-ije, kadar se povezujejo ljudje z razlinimi interesi povezuje & vrst" dru !n"#ov5 $ r%$+",n". *r%vn". *o+o%)!.

1.1 PRAVNI POLOA4 KO7PLE7ENTAR4A - komplementarji odgov%r)%)o $ vs!. svo)". *r!.o!n)!. subsidiarno glede na drubo in solidarno med seboj 4po enakih pravilih, kot veljajo za d.n.o.5 - v 2"r." dru ! .or% "t" ".! vsaj enega od #o.*+!.!nt%r)!v, da se ve kdo odgovarja 4pravilo o 8irmi5 - komplementar vod" *os+ov%n)! dru !, je nosile- podjetni2tva - komplementar je $%#on"t" $%sto*n"# dru ! - za komplementarja v!+)% #on#ur!n,n% *r!*ov!d 1.& PRAVNI POLOA4 KO7ANDITISTA - komanditisti n!o.!)!no odgov%r)%)o +! do v":"n! v+o#% - komanditistova vloga v drubi se kona, ko plaa svoj -elotni del vloka - vloki komanditistov so doloeni v drubeni pogodbi, vi2ino vlokov se vpi2e v register - komanditistu ni treba takoj plaati vsega vloka - e komanditist 2e ni v -eloti plaal dogovorjenega vloka, odgovarja tudi z neplaanim vlokom - v 8irmi drube n! s.! "t" ".!n% #o.%nd"t"st% 4pravilo o 8irmi5 - komanditist n! s.! vod"t" *os+ov dru ! - komanditist ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, e pa komplementar opravlja posle, ki presegajo obiajni obseg, lahko komanditist takim poslom nasprotuje - e komanditist prekr2i ta pravila, *o+no odgov%r)% $ vs!. svo)". *r!.o!n)!. & postane komplementar - ima pa pravi-o do nadzora, pravi-o do prepisa letnega poroila, vpogleda v poslovne knjige - komanditist n" u*r%v",!n $%sto*%t" dru !, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo - za komanditista n! v!+)% #on#ur!n,n% *r!*ov!d

&. USTANOVITEV #.d. - k.d. se ustanovi z dru !no *ogod o, ki ureja pravna razmerja med drubeniki - drubena pogodba mora biti sklenjena med vsaj enim komplementarjem in enim komanditistom - k.d. pridobi lastnost pravne osebe z v*"so. v sodn" r!g"st!r - *r")%v% $% v*"s v r!g"st!r mora vsebovati podatke o komplementarju in komanditistu, pa tudi podatke o vi2ini vlokov komanditistov - v o )%v" v*"s% se ne navedejo podatki o komanditistih, le njihovo 2tevilo

0. DVO4NA DRUBA 0.1 RA'VO4 - do razvoja dvojne drube je pri2lo, ko zaeli razmi2ljati, kako bi imeli osebno drubo z vsemi njenimi ugodnostmi in hkrati brez osebne odgovornosti - zakon so ob2li in $% #o.*+!.!nt%r)% *ost%v"+" dru o5 *r" #%t!r" n" os! no odgovorn"/ dru !n"#ov & ko so ugotovili da je komplementar lahko tudi pravna oseba, so se izognili osebni odgovornosti pri osebnih drubah 0.& 'NA(ILNOSTI DVO4NE DRUBE - dvo)n% dru % )! #.d., v kateri je komplementar druba, pri kateri ni osebno odgovornih drubenikov - dvo)n% dru % )! d.n.o., v kateri so vsi drubeniki drube, ki nimajo osebno odgovornih drubenikov - dvojno drubo vodi in upravlja kapitalska druba po svojih organih, vendar sta dvojna druba in kapitalska druba med seboj loeni in samostojni, lahko opravljata enako ali razlino dejavnost - v%rov%+#! dvo)n! dru ! - 8irma: v 8irmi dvojne drube mora biti -elotno ime kapitalske drube, ki je komplementar, smisel tega doloila je navzven pokazati, da nihe ne odgovarja osebno, ampak da odgovarja samo kapitalska druba s svojim premoenjem 4Trgovsko podjetje, Veletrgovina 'ars, d.o.o., k.d.5 - prepovedana je dvonadstropna dvojna druba: dvojna druba ne sme biti komplementar v drugi k.d. - na poslovnih listinah mora biti poleg 8irme navedeno tudi ime poslovodje komplementarja: zato da je vidno, kdo je 8izina oseba, ki odloa in zastopa k.d., e je komplementar d.o.o. je zastopnik poslovodja D.O.O

33

VI. TIHA DRUBA ? T.D.

1. PO4E7 TIHE DRUBE - T.D. se je razvila, ker nekateri niso smeli opravljati gospodarske dejavnosti 4duhovniki5, vendar je obstajal interes - T.D. nima vseh znailnosti gospodarskih drub, vendar jo 61D uvr2a mednje - T.D. n%st%n! s *ogod o, na podlagi katere t"/" dru !n"# $ v+o#o. v *od)!t)! nos"+-% t"/! dru !5 *r"do " *r%v"-o do ud!+! ! *r" n)!gov!. do ",#u - T.D. n" *r%vn% os! % - T.D. n" v*"s%n% v r!g"st!r, zato se navzven ne vidi, da je gospodarska druba - pri T.D. je prikrito, da gre za povezavo drubenikov, da gre za gospodarsko drubo se vidi le navznoter

&. USTNANOVITEV T.D. - T.D. n%st%n! s *ogod o med tihim drubenikom in nosil-em tihe drube - pogodba ureja notr%n)% r%$.!r)% med tihim drubenikom in nosil-em tihe drube - urejanje razmerij s pogodbo je svobodno, pri njihovem uresnievanju je treba ravnati skrbno - pogodba ni dostopna tretjim osebam - zakon ne doloa posebne oblike pogodbe, v njej morajo biti vsebovana doloila o vi2ini premoenjskega vloka, as vloitve, dele tihega drubenika pri dobiku oz. izgubi...

0. TIHI DRUBENIK IN NOSILE= TIHE DRUBE - tiha druba je *ogod !no r%$.!r)! .!d nos"+-!. t"/! dru ! "n t"/". dru !n"#o. - nos"+!- t"/! dru !: - nosile- je gospodarska druba ali #... - ima vsa upravljalska upravienja, samostojno vodi in zastopa drubo - nosile- odgovarja obveznosti iz poslovanja drube - t"/" dru !n"#: - tihi drubenik je tisti, ki na podlagi pogodbe vloi v podjetje nosil-a tihe drube premoenjski vloek - ne odgovarja za obveznosti nosil-a tihe drube - je upravien do udelebe pri dobiku nosil-a tihe drube & sorazmerno glede na vloek - pri izgubi tihi drubenik udeleen do vi2ine vrednosti vpisanega vloka 4tudi e 2e ni v -eloti vplaan5 - ima pravi-o do obve2enosti

8. 6IR7A T.D. - T.D. n".% svo)! 2"r.!, ampak posluje s 8irmo nosil-a tihe drube - nosile- tihe drube lahko z dod%t#o. @s t.d.@ razkriva, da druba posluje s tihim drubenikom - imena tihega drubenika ne sme biti v 8irmi, ostati mora anonimen - e se ime tihega drubenika pojavi v 8irmi nosil-a tihe drube, potem tihi drubenik odgovarja za obveznosti tihe drube poleg nosil-a tihe drube

VII. DRUBA ' O7E4ENO ODGOVORNOST4O ? d.o.o.

1. PO4E7 DRUBE ' O7E4ENO ODGOVORNOST4O - d.o.o. zdruuje pozitivne lastnosti kapitalskih in osebnih drub & ima enostavno obliko, odnosi med drubeniki so bolj osebni, zdruuje omejeno odgovornost drubenikov in svobodo odloanja - temeljna znailnost d.o.o. je, da dru !n"#" n! odgov%r)%)o $% o v!$nost" dru !, ampak odgov%r)% s%.o dru % v vi2ini osnovnega kapitala - osnovni kapital drube sestavljajo osnovn" v+o#" dru !n"#ov, vrednost vlokov je lahko razlina - na podlagi osnovnega vloka, dobi drubenik *os+ovn" d!+! 4poslovni dele J osnovni vloekKosnovni kapital5

&. USTANOVITEV d.o.o.

39

&.1 USTANOVITEL4I - d.o.o. lahko ustanovi ena ali ve 8izinih oz. pravnih oseb 4e jo ustanovi samo ena oseba, gre za enoosebno d.o.o.5 - druba ima lahko najve CI drubenikov, izjemoma tudi ve, e to dovoli 'inistrstvo za gospodarstvo - samo v d.o.o. je :t!v"+o dru !n"#ov o.!)!no n%v$gor & zaradi bolj osebnih odnosov ta oblika ne prena2a prevelikega 2tevila subjektov odloanja &.& DRUBENA POGODBA - d.o.o. se ustanovi z dru !no *ogod o v o +"#" not%rs#!g% $%*"s% - $% s*r!)!. dru !n! *ogod ! je potrebno sog+%s)! vs!/ dru !n"#ov, morajo jo podpisati vsi drubeniki - drubeniki lahko po ustanovitvi d.o.o. spremenijo drubeno pogodbo z kvali8i-irano veino glasov - zakon doloa obliko in vsebino drubene pogodbe, pogodba pa lahko vsebuje tudi druge sestavine - v drubeni pogodbi je dogovor)!n% v":"n% osnovn!g% #%*"t%+%, drubeniki zagotovijo sredstva za ustanovitev - pri urejanju razmerjih z drubeno pogodbo so drubeniki bolj svobodni &.0 VPIS V SODNI REGISTER - prijavo za vpis v register vloi poslovodja d.o.o. - druba z vpisom v sodni register pridobi status pravne osebe, vpis je konstitutivnega pomena - v vpisom v sodni register postane dru !n% *ogod % ust%nov"tv!n" %#t

0. OSNOVNI KAPITAL5 OSNOVNI VLOKI IN POSLOVNI DELEI 0.1 OSNOVNI KAPITAL IN OSNOVNI VLOKI - osnovn" #%*"t%+ sestavljajo osnovni vloki drubenikov - osnovni kapital mora zna2ati najmanj <.9AA EUR - n%).%n):" osnovn" v+o!# je CI (%) - kot osnovn" v+o!# je lahko zagotovljen - denarni vloek: denar v domai valuti - stvarni vloek: preminine, nepreminine, pravi-e, podjetje, sem spadajo tudi devizeLLL - osnovn" v+o!# mora biti vedno "$r%!n v d!n%r)u, zato je treba pri stvarnem vloku opredeliti vrednost stvari - vse stvarne vloke je treba vloiti ob vpisu v sodni register - e je vrednost stvarnih vlokov nad 3II.III (%), mora njihovo -enitev opraviti revizor 0.& POSLOVNI DELE - na podlagi osnovn!g% v+o#% drubenik pridobi poslovni dele - *os+ovn" d!+! do+o,% o s!g *r%v"- dru !n"#% do dru ! - dru !n"# n" +%stn"# d.o.o.5 ampak ima do drube le skupek pravi-, ki izvirajo iz poslovnega delea - ob ustanovitvi drube ima drubenik samo en osnovni vloek in en poslovni dele, po registra-iji pa lahko pridobi ve osnovnih vlokov in na podlagi tega tudi ve poslovnih deleev - za poslovne delee ni mogoe izdati vrednostnih papirjev 4lahko pa drubeniku potrdilo, da je imetnik poslovnega delea5 - poslovni delei se lahko odsvojijo in dedujejo 4glej prenos poslovnih deleev v d.o.o.75 0.0 KAPITALSKA RA'7ER4A - n%).%n) 1B0 osnovn!g% #%*"t%+% .or% "t" $%gotov+)!n% v d!n%r)u & e je osnovni kapital =,=II.III #"T in je sestavljen iz denarnih in stvarnih vlokov, mora biti 3,3II.III #"T zagotovljenih v denarju, ostalih 9,9II.III #"T pa lahko predstavlja stvarni vloek - pred prijavo za vpis v register .or%)o "t" v+o!n" vs" stv%rn" v+o#" - pred prijavo za vpis v register .or% vs%# dru !n"# *+%,%t" n%).%n) 1B8 svo)!g% d!n%rn!g% v+o#% & drubenik lahko pa tudi -eloten vloek, e ne plaa vloka v -eloti se mora zavezati, da bo del vloka vplaal pozneje, druba ima nasproti takemu drubeniku terjatev, e je drubenik v zamudi ali ne plaa osnovnega vloka, ga lahko druba izkljui v kadu-itetnem postopku - pred prijavo za vpis v register mora vsot% vs!/ v d!n%r)u v*+%,%n"/ v+o#ov $n%:%t" n%).%n) 151AA.AAA SIT & vsota denarnih vlokov, ki jih vplaajo vsi drubeniki, mora zna2ati najmanj 3,3II.III #"T

8. PRENOS POSLOVNEGA DELEA - *os+ovn" d!+!, ki ga ima drubenik v D.O.O )! .ogo,! *r!n%:%t"
3=

prenos poslovnega delea se izvr2i s *"sno *ogod o v o +"#" not%rs#!g% $%*"s% poslovni dele je mogoe odsvo)"t" 4prodati, podariti5 in *od!dov%t" pri prena2anju poslovnih deleev se dru !n"# $%v!!5 d% o tr!t)o os! o n%*r%v"+ $% dru !n"#% na temelju pogodbe 4prodajne, darilne5, ne gre za prenos lastninske pravi-e na deleu drubenik mora o prodaji poslovnega delea obvesti poslovodjo d.o.o. obvestilo je konstitutivnega pomena, ker s primernim obvestilom postane odsvojitev veljavna

8.1 PREDKUPNA PRAVI=A OSTALIH DRUBENIKOV - drubenik, ki namerava prodati svoj poslovni dele, mora pisno obvestiti o tem ostale drubenike in jim ponuditi svoj dele naprodaj, ker imajo *r!d#u*no *r%v"-o - predkupno pravi-o drubenikov je .ogo,! o.!)"t" v dru !n" *ogod " - e nobeden od drubenikov ne uveljavi predkupne pravi-e na deleu, se ga lahko ponudi tretji osebi 8.& VINKULA=I4SKE KLAV'ULE - v"n#u+%-")s#! #+%v$u+! so klavzule, ki doloajo, da je za odsvojitev poslovnega delea osebam, ki niso drubeniki potrebno soglasje veine ali vseh drubenikov 4poleg predkupne pravi-e pravi-o5 - to oteuje poloaj drubenika pri prenosu poslovnega delea, e ostali drubeniki ne kupijo njegovega delea in hkrati ne daljo soglasja tretji osebi & v tem primeru lahko drubenik izstopi iz drube

9. POVE(AN4E IN '7AN4CAN4E OSNOVNEGA KAPITALA 9.1 POVE(AN4E OSNOVNEGA KAPITALA - s#u*:,"n% lahko s sklep do+o," *ov!,%n)! osnovn!g% #%*"t%+% 4tak2en sklep pomeni spremembo drubene pogodbe5 - s tem se sku2a dosei ohranitev osnovnega kapitala zaradi varovanja premoenja drube - & vrst" *ov!,%n)% #%*"t%+%: - dejansko poveanje: kapital se povea z novimi vloki drubenikov - nominalno poveanje: kapital se prenese iz sredstev drube v osnovni kapital drube, dejansko se premoenje drube se ne povea, ker gre za raunovodsko opera-ijo 9.& '7AN4CAN4E OSNOVNEGA KAPITALA - s#u*:,"n% lahko s sklep do+o," $.%n):%n)! osnovn!g% #%*"t%+% 4tak2en sklep pomeni spremembo drubene pogodbe5 - obstajata & vrst" $.%n):%n)% #%*"t%+% - dejansko zmanj2anje: del osnovnega kapitala se izplaa drubenikom - nominalno zmanj2anje: del osnovnega kapitala se prenese v rezerve drube

;. PRAVI=E DRUBENIKOV ;.1 PRE7OEN4SKE PRAVI=E - predpogoj za pridobitev premoenjskih pravi- je plailo osnovnega vloka .)$V"*$ DO %D(+(/0( .)" DO0",K% D)%/0( - ud!+! % *r" do ",#u se uveljavlja v s#+%du s *os+ovn". d!+!!. drubenika, e ni drugae dogovorjeno - udeleba na dobiku je g+%vn" -"+) drubenika - udelebe pri dobiku n" .ogo,! "$#+)u,"t" v drubeni pogodbi - ta pravi-a je *ogo)!n% $ us*!/o. *os+ov%n)%, saj se lahko realizira 2ele ko je dobiek ustvarjen - pravi-a do udelebe na dobiku je prenosljiva, vezana je na lastni2tvo poslovnega delea .)$V"*$ DO +"KV"D$*" #K(1$ D(+(/$ - ,! *r"d! do +"#v"d%-")s#!g% *osto*#% dru !, se najprej poplaajo upniki, preostalo premoenje drube pa se razdeli med drubenike v skladu z njihovimi poslovnimi delei - to je edini primer, ko je dru !n"# ud!+!!n n% *r!.o!n)u dru ! - likvida-ija je mona, e je pasiva veja od aktive ali e zanjo glasuje =KB osnovnega kapitala .)$V"*$ DO D)%1"M %1OD!O#T" - v drubeni pogodbi se lahko doloi, da je druba dolna v korist drubenika nekaj dati, storiti, dopustiti, opustiti
3B

gre za monost zadovoljevanja potreb drubenika prek poslovanja drube

;.& (LANSKE PRAVI=E .)$V"*$ DO "6#TO.$ - drubenik ni dolan ostati v drubi, e tega noe, ima pravi-o, da izstopi iz drube - glede na sodno prakso dru !n% *ogod % n! .or! "$#+)u,"t" *r%v"-! do "$sto*% - drubeno razmerje se razvee z !nostr%ns#o "$)%vo - *os+ovn" d!+! drubenika, ki je izstopil, *r!n!/% in s tem tudi vse pravi-e in obveznosti drubenika - ob izstopu je drubenik upravien do izplaila o-enjene vrednosti svojega poslovnega delea - po izstopu drubenika morajo drugi drubeniki poveati svoje dosedanje poslovne delee, tako da ostane vi2ina osnovnega kapitala enaka ali pa sprejmejo sklep o znianju osnovnega kapitala .)$V"*$ D)%/0(!"KOV DO "6K+ %,"TV( D)%1(1$ D)%/0(!"K$ - vsak drubenik lahko s to o $%/t!v%, da se drug dru !n"# "$#+)u," iz drube - drubeniki niso dolni trpeti drubenika, ki ovira delovanje drube, povzroa 2kodo, kr2i dolobe pogodbe... - za izkljuitev drubenika veljajo enaka pravila o prenehanju in izplailu vrednosti poslovnega delea kot za izstop .)$V"*$ DO %.)$V+ $! $ "! !$D6O)$ - pravi-a do upravljanja in nadzora je lahko konkretizirana v drubeni pogodbi, si-er se uporabljajo dolobe 61D - upravljanje in nadzor se udejanja na skup2ini d.o.o. z glasovanjem .)$V"*$ DO "!:O)'$*" "! DO V.O1+(D$ V .O#+OV!( K! "1( - drubenik in pravi-o zahtevati od poslovodje in8orma-ije o zadevah drube in vpogled v poslovne knjige - s to pravi-o je drubenik za2iten pred samovoljo poslovodje

<. OBVE'NOSTI DRUBENIKA <.1 TE7EL4NE OBVE'NOSTI DRUBENIKA .+$,"+O O#!OV!(1$ V+O/K$ - osnovni vloek je premoenje, ki ga zagotavlja drubenik v okviru osnovnega kapitala drube - e z drubeno pogodbo ni doloeno drugae, so osnovn" v+o#" dru !n"#ov !n%#" - doloba o plailu vloka je kogentna, drubena pogodba ne .or! o*rost"t" dru !n"#% od *+%,"+% v+o#% - v drubeni pogodbi se lahko doloi, da dru !n"#" o ust%nov"tv" *+%,%)o +! d!+ osnovn!g% v+o#% - v tem primeru se morajo dru !n"#" $%v!$%t", da bodo preostali del vloka plaali kasneje, dru % ".% n%s*rot" n)". t!r)%t!v - drubenik mora *r%vo,%sno *+%,%t" v+o!# za katerega se je zavezal, si-er mora *+%,%t" $%.udn! o r!st" - drubenik ki je v zamudi mora v roku 3 mese-a izpolniti svojo obveznost, si-er je izkljuen - druba izkljui drubenika, ki je v zamudi po #%du-"t!tn!. *osto*#u: - drubeniku ob izkljuitvi preneha status drubenika - druba lahko kljub izkljuitvi od njega 2e vedno lahko zahteva plailo osnovnega vloka in od2kodnino - e drubenik plaa svoj osnovni vloek in od2kodnino, lahko ponovno pridobi status drubenika - drubeniki v -eloti "$*o+n")o svo)o o v!$nost5 #o v*+%,%)o osnovn! v+o#! - s plailom osnovnega vloka, drubeniki *r"do ")o *r%v"-!5 #" )"/ +%/#o ur!sn",u)!)o %+" n! 4po vplailu osnovnega vloka je drubenik lahko povsem pasiven5 OM)$! $! ( O#!OV!(1$ K$."T$+$ - ohranjanje osnovnega kapitala je o/r%n)%n)! vr!dnost" *r!.o!n)% dru ! - osnovni kapital se ohranja predvsem z zakonsko *r!*ov!d)o "$*+%,"+ "$ *r!.o!n)%5 #" )! *otr! no $% o/r%n"t!v osnovn!g% #%*"t%+%, prepovedane so tudi vse oblike prikritega izplaila dobika - drubeniki morajo za ohranjanje osnovnega kapitala $%gotov"t" dru " +%st!n #%*"t%+, e je to za poslovanje nujno potrebno & to lahko storijo s poveanjem osnovnega kapitala, z naknadnimi vplaili, s posojili drubi <.& STRANSKE OBVE'NOSTI DRUBENIKA - poleg temeljnih obveznosti imajo drubeniki lahko tudi str%ns#! o v!$nost", 61D jih ne ureja
3C

str%ns#! o v!$nost" so: izroitev pravi- do uporabe izuma, blagovne znamke, patenta drubi, dogovor med drubeniki, da bodo kupovali ali prodajali blago drubi... stranske obveznosti so v!$%n! n% *os+ovn" d!+!, prena2ajo se samo skupaj s poslovnim deleem stranske obveznosti so dogovor)!n! v dru !n" *ogod " ali pa v o ",%)n" *ogod " pri opredeljevanju stranskih obveznosti velja n%,!+o %vtono.")! vo+)! dru !n"#ov

<.0 NAKNADNE OBVE'NOSTI DRUBENIKA - naknadne obveznosti so *rostovo+)n! o v!$nost", ki jih drubeniki doloijo v drubeni pogodbi - naknadne obveznosti so n%#n%dn% v*+%,"+%, ki so n%.!n)!n% o/r%n)%n)u *od)!t)% - sklep o naknadnih vplailih sprejmejo drubeniki soglasno - obveznost naknadnih vplail ima enako naravo kot obveznost plaila osnovnih vlokov <.8 'AKONSKE OBVE'NOSTI DRUBENIKA - zakonske obveznosti drubenika izhajajo iz narave d.o.o. - dru !n"# .or% "t" *r"vr!n "nt!r!so. "n -"+)!. dru ! , ki so: - spo2tovanje zakonskih dolnosti in pogodbeno prevzetih obveznosti - vi2ja stopnja skrbnosti za drubo - zvestoba drubi

>. UPRAVL4AN4E d.o.o. >.1 SKUPC(INA d.o.o. - skup2ina drubenikov je n%)v":)" org%n d.o.o. - sestavljena je iz vseh drubenikov - drubeniki niso dolni udeleiti se skup2ine in niti sodelovati pri upravljanju drube - skup2ina ima 2un#-")o od+o,%n)% 4odloa o 8inanni politiki drube, o imenovanju poslovodje, prokuristov, zastopnikov...5 - na skup2ini drubeniki o +"#u)!)o vo+)o dru ! in jo izrazijo v obliki s#+!*% #K+"* #K%.A,"!( - skup2ino skli-uje *os+ovod)% - skup2ino lahko skliejo tudi dru !n"#"5 #%t!r"/ *os+ovn" d!+!" *r!dst%v+)%)o 1B1A osnovn!g% #%*"t%+% 4pravi-a manj2inskih drubenikov5 - N.)$V"*( '$! A"!#K"M D)%/0(!"KOV - navesti zadeve, o katerih naj bi skup2ina odloala, in vzroke za skli- skup2ine - zahtevajo, da se odloanje o doloeni zadevi uvrsti na dnevni red e skli-ane skup2ine - lahko sami skliejo skup2ino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, e njihova zahteva iz prej2njih odstavkov ni bila sprejeta 1+$#OV$+!$ .)$V"*$ - drubenik ima *r%v"-o so g+%sov%n)%, ki mu omogoa, da sodeluje na skup2ini, skupaj z drugimi drubeniki sprejema sklepe in oblikuje voljo drube 4je ena izmed lanskih pravi- drubenika5 - "$vr:!v%n)! g+%sov%+n! *r%v"-! se lahko prenese na poobla2en-a - koliina glasov drubenika je sor%$.!rn% g+!d! n% n)!gov osnovn" v+o!# - vsakih dopolnjenih 9A EUR pomeni 1 g+%s 4izjemoma lahko tudi ve ali manj glasov5 OD+O,$! ( V #K%.A,"!" - v skup2ini se od+o,% *o n%,!+u #%*"t%+s#! v!,"n! - skup2ina je s#+!*,n%, e je navzoih toliko drubenikov, da imajo glede na kapital veino glasov - skup2ina odloa z n%v%dno v!,"no odd%n"/ g+%sov 4za veino sklepov je potrebna navadna velina5 - #v%+"2"-"r%n% v!,"n% je potrebna samo za likvida-ijo drube, spremembo drubene pogodbe in pri kadu-iranju - u*o:t!v%)o s! +! odd%n" g+%sov", glasovi odsotnih drubenikov in neoddani glasovi ne 2tejejo

>.& POSLOVOD4A d.o.o. - pravi-a do vodenja poslov v pripada tr!t)" os! ", ki se pri nas imenuje *os+ovod)% - dru !n"#" n".%)o *r%v"-! vod!n)% *os+ov - poslovodja je lahko drubenik ali pa tudi ne
3;

poslovodja je obvezni organ, r!$ n)!g% d.o.o. n! .or! *% d!+ov%t"

:%!K*" $ .O#+OVOD ( - poslovodja n% +%stno odgovornost vod" *os+! dru ! - poslovodja je $%#on"t" $%sto*n"# dru ! - poslovodja ".!nu)! *ro#ur"st% "n ost%+! $%sto*n"#! - poslovodja je podrejen drubenikom, ker ga oni postavijo, odpokliejo, nadzorujejo in mu svetujejo .O1OD0$ O .O#+OVOD#TV% - poloaj poslovodje do drube se uredi v pogodbi, za katero 61D ne predpisuje vsebine niti oblike - stranki lahko avtonomno uredita odnos med poslovodjo in drubo - v pogodbi so o*r!d!+)!n! osnovn! *r%v"-!5 o v!$nost" "n odgovornost" *os+ovod)! "'(!OV$! ( .O#+OVOD ( - *os+ovod)o ".!nu)!)o dru !n"#" na skup2ini z veino glasov 4poslovodjo imenuje narzorni svet, e ga druba ima5 - poslovodja mora biti v*"s%n v sodn" r!g"st!r - imenovanje poslovodje se mora opravi pred vpisom v sodni register, zato je v*"s d!#+%r%tor!n - poslovodja je imenovan za doloen ali za nedoloen as, ni omejitev za ponovno imenovanje - poslovodja ne sme biti imenovan za manj kot 9 leti OD.OK+"* .O#+OVOD ( - na skup2ini lahko drubeniki kadarkoli od*o#+",!)o *os+ovod)o 4poslovodjo odpoklie narzorni svet, e ga druba ima5 - poslovodja je lahko od*o#+"-%n r!$ r%$+og% ali iz ut!.!+)!n!g% r%$+og% - drubena pogodba lahko doloa, da se sme poslovodjo odpokli-ati samo iz razlogov doloenih v drubeni pogodbi >.0 NAD'ORNI SVET d.o.o. - nadzorni svet v d.o.o. n" o v!$!n, razen e tako doloa zakon ali drubena pogodba - za nadzorni svet d.o.o. se s."s!+no u*or% +)%)o do+o, ! o n%d$orn!. sv!tu v d.d. 4ve kot CII zaposlenih, ve kot B3IOIIIOIII #"T osnovnega kapitala, ve kot 3II drubenikov,...5 - e ima d.o.o. nadzorni svet, potem nadzorni svet imenuje in razre2i poslovodjo

D. ENOOSEBNA d.o.o. D.1 RA'VO4 - vasih je bila enoosebna d.o.o. nedopustna, zato ob2li zakon tako, da je drubo 8ormalno ustanovilo ve drubenikov, vendar je imel eden od njih veinski dele, tako da so bili ostali nepomembni 4slamnati moje5 - zato je danes s*+o:no *r"$n%n% .onost ust%nov"tv! dru ! $ !n". s%.". dru !n"#o. - enoosebna d.o.o. je mejna oblika med #... in obiajno d.o.o. - enoosebna d.o.o. lahko nastane s preoblikovanjem #... D.& USTANOVITEV ENOOSEBNE d.o.o. - d.o.o. ima !n!g% s%.!g% dru !n"#% - enoosebna d.o.o. ne nastane s pogodbo, ampak z %#to. o ust%nov"tv" v obliki notarskega zapisa - akt o ustanovitvi je enak kot pri d.o.o., ureja samo r%$.!r)% .!d dru o "n dru !n"#o. 4ne pa med drubeniki5 - veljajo !n%#% *r%v"+% o osnovn"/ v+o#"/ "n osnovn!. #%*"t%+u kot za d.o.o. - razlika je v tem, da je tu samo en osnovni vloek in da mora edini ustanovitelj zagotoviti -eloten osnovni kapital - e edini drubenik doloi, da d!n%rn" v+o!# n! o t%#o) "$*+%,%n v -!+ot", mora dati za to doloeno garan-ijo D.0 UPRAVL4AN4E ENOOSEBNE d.o.o. - drubenik od+o,% s s#+!*", za katere ni potrebna nobena 8ormalnost, biti pa morajo v*"s%n" v #n)"go s#+!*ov - sklepi ki niso vpisani v knjigo sklepov nimajo pravnega uinka - #n)"go s#+!*ov mora predhodno overiti notar, gre za eviden-a odloanja, ki je potrebna zato, da je razvidno kak2ne sklepe sprejema drubenik

3E

D.8 RA'LIKA 7ED ENOOSEBNO d.o.o. IN S.P. - v enoosebni d.o.o. je ista oseba edini drubenik in poslovodja, kar je identino, kot pri #... - razlika je v tem da je !noos! n% d.o.o. *r%vn% os! % in je oblikovana po pravilih za oblikovanje d.o.o. - pravna razlika med #... in enoosebno d.o.o. je, da #... odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoenjem, !noos! n" dru !n"# pa odgov%r)% +! s *r!.o!n)!. dru ! - zato je v%rn!)! *os+ov%t" s s%.osto)n". *od)!tn"#o. kot z enoosebnim drubenikom

VIII. DELNICKA DRUBA ? d.d.

1. PO4E7 DELNICKE DRUBE - d.d. je druba, ki ima osnovn" #%*"t%+ r%$d!+)!n n% d!+n"-! - dru !n"# d.d. se imenuje d!+n",%r - za svoje obveznosti dru % odgov%r)% $ vs!. svo)". *r!.o!n)!., d!+n",%r - d!+n",%r pa n! odgov%r)% $% o v!$nost" dru !, izgubi lahko le toliko, kolikor je vloil v nakup delni- premoenje d.d. je loeno od osebnega premoenja delniarjev - samo dru % je +%stn"# *r!.o!n)% in nos"+!- *r%v"- "n o v!$nost" - d!+n",%r)" niso lastniki drube, njihova udeleba v drubi je kapitalska, delniarji iz naslova delni-e ur!sn",u)!)o *r!.o!n)s#! "n ,+%ns#! *r%v"-! 4premoenjske in lanske pravi-e delniarjev se uveljavljajo na podlagi delni-e5 - d!+n"-% omogoa delniarjem *r"do "v%n)! do ",#%, z d!+n"-%." )! .ono trgov%t", poleg tega pa je d!+n"-% +"#v"dn%, ker jo je mogoe v vsakem trenutku pretvoriti nazaj v denar - ta oblika gospodarske drube o.ogo,% v!+"#! #on-!ntr%-")! #%*"t%+%, kar omogoa velik gospodarski razvoj - predpisi o d.d. veinoma #og!ntn! n%r%v!, pri urejanju odnosov ni avtonomije volje

&. USTANOVITEV d.d. - vasih so se d.d. ustanavljale po kon-esijskem sistemu, danes pa se ust%n%v+)%)o *o nor.%t"vn!. s"st!.u - nor.%t"vn" s"st!. pomeni, da zakon doloa pogoje za ustanovitev, kdor izpolnjuje pogoje lahko ustanovi d.d. - *osto*!# ust%nov"tv! ".% 0 2%$!: - predinkorpora-ijska 8aza: v tej 8azi se bodoi ustanovitelji se dogovorijo o ustanovitvi d.d., sklenejo sporazum, v katerem se dogovorijo o strukturi drube, si razdelijo medsebojne pravi-e in obveznosti... - 8aza organiziranja in strukturiranja drube: v tej 8azi se bodoi ustanovitelji realizirajo sporazum, sprejmejo statut d.d. in zagotovijo vpis -elotnega osnovnega kapitala & s tem je druba e ustanovljena - 8aza inkorpora-ije: v tej 8azi se d.d. vpi2e v sodni register in pridobi lastnost pravne osebe - d.d. je mogoe ust%nov"t" *o dv!/ *osto*#"/: simultana ustanovitev in suk-esivna ustanovitev - postopka se loita g+!d! n% n%,"n $ "r%n)% osnovn!g% #%*"t%+% - za ustanovitev d.d. je zelo pomemben st%tut, ki mora biti izdelan v o +"#" not%rs#!g% $%*"s% - drubo lahko ustanovi ena ali ve 8izinih ali pravnih oseb &.1 SO(ASNA ALI SI7ULTANA USTANOVITEV - za simultano ustanovitev je znailno, da ust%nov"t!+)" s%." $%gotov")o -!+ot!n osnovn" #%*"t%+ - druba se ustanovi tako, da ustanovitelji sprejmejo in podpi2ejo statut ter sami prevzamejo vse delni-e - dru % )! ust%nov+)!n%5 #o ust%nov"t!+)" *r!v$%.!)o vs! d!+n"-! - dejansko dru % n%st%n! s *r!v$!.o. vs!/ d!+n"-, vendar 2e nima pravne osebnosti 4obstaja kot preddruba5 - ustanovitelji morajo o ustanovitvi drube sestaviti ust%novno *oro,"+o - ustanovitelji imenujejo 2"n%n,n!g% r!v"$or)% in *rv" n%d$orn" sv!t, ki imenuje ,+%n! *rv! u*r%v! 4do prve skup2ine5 - ,+%n" u*r%v! "n n%d$orn!g% morajo *r!v!r"t" *ot!# ust%nov"tv! dru ! , poleg njih pa mora ustanovitev pregledati tudi ust%novn" r!v"$or, ki ga imenuje sodi2e &.& POSTOPNA ALI SUK=ESIVNA USTANOVITEV - za suk-esivno ustanovitev je znailno, da ustanovitelji $%gotov")o s%.o d!+ osnovn!g% #%*"t%+% - preostali del osnovnega kapitala zagotovijo bodoi delniarji, ki so 2e neznani - pri suk-esivni na zaetku ni znano, ali bo ustanovitev uspela ali ne & odvisno je od tega, ali bo druba pridobila vpisnike delni- za ves osnovni kapital
3F

.OT(K #%K*(#"V!( %#T$!OV"TV( - ust%nov"t!+)" s*r!).!)o st%tut5 o )%v")o *ros*!#t "n *r!v$%.!)o d!+ d!+n"- *r!ost%+" d!+ d!+n"- s! *osto*no v*"su)! na podlagi prospekta 4prospekt J oglas z vabilom k javnemu vpisu delni-5 - vpisovanje delni- in vplaila zanje se opravljajo pri banki - e je vpisovanje delni- uspe2no sledi r%$d!+"t!v d!+n"-, doloi se, koliko delni- pripada posameznemu delniarju - z razdelitvijo delni- *r"d! do d!)%ns#!g% *r!v$!.% vs!/ d!+n"- v trenutku prevzema delni- dru % d!)%ns#o n%st%n!, vendar 2e nima pravne osebnosti 4obstaja kot preddruba5 - sklie se ust%novn% s#u*:,"n%, ki imenuje nadzorni svet, ta pa imenuje upravo &.0 VPIS V SODNI REGISTER - druba je dejansko ustanovljena, ko pride do prevzema vseh delni-, nima pa 2e pravne sposobnosti - z vpisom v sodni register druba pridobi tudi pravno sposobnost - *r")%vo $% v*"s v r!g"st!r vloijo lani nadzornega sveta in uprave - sod":,! po uradni dolnosti *r!v!r", ali je druba pravilno ustanovljena in prijavljena - e ni, mora sodi2e vpis zavrniti - e je, mora sodi2e drubo vpisati v sodni register in objaviti registra-ijo

0. OSNOVNI KAPITAL IN PRE7OEN4E d.d. - osnovn" #%*"t%+ je se2tevek nominalnih vrednosti vseh izdanih delni- 42tevilo delni- P nominalni znesek delni-e5 - osnovni kapital je nos"+!- !#s"st!n-! dru ! - ."n".%+n" $n!s!# osnovn!g% #%*"t%+% je ;,III.III #"T - preostanek kapitala je treba vplaati na podlagi zahteve uprave, v razmeroma kratkem roku po ustanovitvi - samo dru % je +%stn"# *r!.o!n)%5 delniarji niso lastniki drube, njihova udeleba v drubi je kapitalska, - *r!.o!n)! dru ! sestavljajo denar, stvari in pravi-e - premoenje drube je identino z osnovnim kapitalom samo na zaetku, kasneje pa ga presee - za svoje obveznosti dru % odgov%r)% $ vs!. svo)". *r!.o!n)!., ne le z osnovnim kapitalom

8. DELNI=A 8.1 DELNI=A KOT ALIKVOTNI DEL KAPITALA - delni-a kot alikvotni del kapitala predstavlja tisti d!+n" $n!s!#5 n% #%t!r! )! r%$d!+)!n osnovn" #%*"t%+ - d!+n",%r je tista pravna ali 8izina oseba, ki *r!v$%.! !n t%#:!n d!+!5 !no d!+n"-o - iz tega izhaja, da delniarjev ne more biti ve kot je delni- pravi-e delniarja v drubi se doloijo glede na njegov alikvotni dele - %+"#votn" d!+! J nominalna vrednost delni-eKvrednost osnovnega kapitala !O'"!$+!$ V)(D!O#T D(+!"*( - nominalna vrednost je znesek, ki je napisan na delni-i - se2tevek nominalnih vrednosti vseh delni- predstavlja osnovni kapital - posamezna delni-a se mora glasiti na no."n%+n" $n!s!# n%).%n) 1.AAA SIT 4e je nominalni znesek niji, so nine5 - vi2ji nominalni zneski se glasijo na v!,#r%tn"# $n!s#% 1.AAA SIT - posamezna izdaja 4emisija5 delni- ne sme vsebovati delni- razlinih nominalnih zneskov .)(#(/(K O#!OV!(1$ K$."T$+$ - ob izdaji 4emisiji5 se delni-e ne smejo prodajati pod svojo nominalno vrednostjo, dopustno pa je prodajati delni-e nad nominalno vrednostjo - e se delni-e prodajo draje od njihove minimalne nominalne vrednosti, se zbere ve kapitala, kolikor zna2a osnovni kapital & ta *r!s!!# osnovn!g% #%*"t%+% se imenuje %g"o - preseek osnovnega kapitala gre v rezervni sklad, v osnovni kapital gre samo nominalni znesek

3G

#"#T(' D(+!"* - *!r v%+u! s/%r!s: vrednost delni-e kot alikvotnega dela osnovnega kapitala, je zapisana v znesku, tako je pri nas - non *!r v%+u! s/%r!s: vrednost delni-e kot alikvotnega dela osnovnega kapitala, je zapisana v odstotku V."# "! .+$,"+O D(+!"* - za ustanovitev d.d. je nu)no5 d% so vs! d!+n"-! v*"s%n! - glavna obveznost delniarjev je *+%,"+o v*"s%n"/ d!+n"- %+" "$ro,"t!v stv%rn"/ v+o#ov , kajti na ta nain delniarji zagotovijo osnovni kapital drube - ni nujno da je izpolnitev obveznosti in pridobitev pravi- delniarja vzajemna - moen je odlog vplaila tistih delni-, ki se vplaano v denarju 4vplaana mora biti vsaj 3KB nominalne vrednosti5 - delniarji morajo preostanek vloka plaati na poziv uprave - delniar, ki je v zamudi mora v roku plaati preostanek vloka si-er ga druba izkljui po kadu-itetnem postopku "6K+ %,"T(V D(+!",$) $ V 6$'%D" - postopek izkljuitve vodi uprava, razen e statut doloi drugae - z izkljuitvijo delniar izgubi vse pravi-e delniarja, odvzamejo se mu delni-e in izvr2ena plaila v korist drube - izkljuenemu delniarju preneha obveznost plaila neplaanih vlokov - izkljueni delniar subsidiarno odgovarja, e druba ne dobi neplaanega zneska v postopku prodaje delni- & izkljueni delniar odgovarja drubi za nastalo 2kodo 8.& DELNI=A KOT LISTINA - delni-a je lahko izdana v .%t!r"%+"$"r%n" o +"#": v tem primeru se mora izdati delni2ka listina, pravi-e ki jih daje delni-a so vezane na listino in so odvisne od obstoja listine, veinoma se delni-e izdajajo kot listine - delni-a je lahko izdana v n!.%t!r"%+"$"r%n" o +"#": v tem primeru ni treba izdati delni2ke listine, delniar uveljavlja svoje pravi-e iz naslova imetni2tva delni-e D(+!"AK$ +"#T"!$ - delni2ka listina se izda za vsako delni-o ali za ve delni- istega razreda skupaj - delni2ke listine se lahko izdajo 2ele po vpisu drube v registe - delni2ka listina je s!st%v+)!n% "$ 0 d!+ov: pla2 delni-e, kuponska pola in talon V)(D!O#T!" .$.") - d!+n"-! so izrazit vrednostni papir - vr!dnostn" *%*"r je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku - vsak drubenik lahko zahteva, da mu delni-o izdajo kot vrednostni papir - med vrednostne papirje uvr2amo tudi $%,%sn"-!, ki se delniarjem izroijo pred izdajo delni-, pozneje se lahko zamenjajo za dokonno izdane delni-e, zaasni-e dajejo enake pravi-e kot delni-e, tudi pravi-o do dividende - samostojen vrednostni papir je tudi u"tn"-% se izda za najrazlinej2e zasluge, uitni-a upraviuje njenega nosil-a do doloenih koristi, zlasti do dividende - med vrednostne papirje ne moremo uvr2ati *otrd"+ o "$d%n"/ d!+n"-%/, ki se uporabljajo se kot izkazni znak za uveljavitev pravi-e do udelebe in glasovanja na skup2ini 8.0 VRSTE DELNI= - delni-e posameznih vrst je mono preoblikovati, pri emer stro2ke preoblikovanja nosi delniar D(+"T(V .O :O)'$+!(' K)"T()" % - ".!ns#! d!+n"-!: - delni-e, ki se glasijo na ime delniarja - imenske delni-e se vpi2ejo v delni2ko knjigo 4zapi2e se ime in prebivali2e imetnika5 - vpis v delni2ko knjiga ustvarja razmerje med delniarjem in drubi in ima legitima-ijski uinek - imenske delni-e se prena2ajo se z indosamentom in z vpisom prenosa v knjigo delniarjev - naeloma so imenske delni-e prosto prenosljive - izjema je vinkulirana imenska delni-a, katere prenos je vezan na odobritev drube, to mora biti posebej doloeno v statutu, e se tak2na delni-a prenese brez soglasja drube, prenos nima pravnega uinka
9I

*r"nosn":#! %+" ".!tn":#! d!+n"-!: - delni-e, ki se glasijo se na prinosnika - te delni-e se prena2ajo z navadno tradi-ijo vrednostnega papirja - prinosni2ke delni-e so pronej2e, laje kroijo v prometu, bolj so uporabne na borzi in so anonimne

D(+"T(V .O V#(0"!#K(' K)"T()" % - n%v%dn! d!+n"-!: - delni-e, ki dajejo svojim imetnikom pravi-o do udelebe pri upravljanju drube, pravi-o do dividende, in pravi-o do likvida-ijskega delea - samo poseben zakon lahko doloi izdajo navadnih delni- brez glasovalne pravi-e - *r!dnostn! d!+n"-!: - delni-e, ki zagotavljajo poleg pravi- navadnih delni-, 2e doloene prednostne pravi-e - obstajata 9 vrsti prednostnih delni-: - kumulativna prednostna delni-a: daje imetniku pravi-o do izplaila vseh 2e neizplaanih 8iksnih dividend - udelebena prednostna delni-a: daje imetniku poleg prednostne dividende pravi-o do navadnih dividend - prednostne delni-e, ki se nana2ajo na prednostno pravi-o pri razdelitvi dobika, se lahko izdajo brez glasovalne pravi-e 4non voting shares5, 8.8 DELNI=A KOT SKUPEK PRAVI= IN DOLNOSTI DELNI(AR4A .)('O/(! #K( .)$V"*( - *r%v"-% do d"v"d!nd!: to je pravi-a do udelebe na dobiku delni2ke drube, enkrat letno skup2ina odloa, ali se bo dobiek porabil za dividende ali ne, dobiek se lahko tudi investira - *r%v"-% do +"#v"d%-")s#!g% d!+!% : v postopku likvida-ije se iz premoenja najprej poplaajo upniki, ostali del premoenja se razdeli med delniarje, dele ki ga dobijo delniarji je sorazmeren z nominalno vrednostjo delni-e - *r%v"-% do *r!dnostn!g% n%#u*% nov"/ d!+n"- : e druba izda nove delni-e, zato, da bi poveala osnovni kapital, mora delni-e najprej ponuditi obstojeim delniarjem, saj bi drugae pri2li v nevarnost, da se jim zmanj2a obstojei dele in s tem obseg pravi-, pravi-a do prednostnega nakupa je podana ob sorazmerju s starim deleem ,+$!#K( .)$V"*( .)$V"*( - g+%sov%+n% *r%v"-%: najvanej2a upravljalska pravi-a, delniarju zagotavlja, da glasuje na skup2ini, obseg glasov je doloen glede na alikvotni dele nominalne vrednosti do osnovnega kapitala - *r%v"-% do n%d$or% n%d *os+ov%n)!. dru ! - *r%v"-% do "n2or.%-") - *r%v"-% do "$*od ")%n)% s#+!*ov o$. u#r!*ov org%nov dru ! DO+/!O#T" D(+!",$) (V - g+%vn% o v!$nost: obveznost delniarja do plaila vseh vpisanih delni- dod%tn! o v!$nost": so 8akultativne, doloi jih statut 8.9 LASTNE DELNI=E - velja *r!*ov!d *r"do "v%n)% +%stn"/ d!+n"- )! *r!*ov!d%n% - druba ne more biti lastnik sama sebe "6 ('( .)(.OV(D" .)"DO0"V$! $ +$#T!"M D(+!"* e je to potrebno za prepreitev hude in neposredne 2kode z namenom, da se bodo delni-e ponudile v odkup delav-em drube zato, da se zagotovi ustrezna odpravnina delniarjem e druba pridobi lastne delni-e neodplano 4e so ji podarjene5 pridobitev pri nakupni komisiji 4znailno za banke, ki kupujejo lastne delni-e zase in za svoje komitente5 pridobitev na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva 4pripojitev, spojitev, preoblikovanje, dedovanje5 na podlagi sklep skup2ine o umiku delni-

93

DOD$T!" .O1O " 6$ .)"DO0"T(V +$#T!"M D(+!"* - skupni nominalni znesek lastnih delni- ne sme presei 3IH osnovnega kapitala 4e pride do preseka, mora druba preseene delni-e odtujiti v 3 letu ali v = letih, e tega ne stori, mora lastne delni-e razveljaviti5 - druba mora pred odkupom lastnih delni- oblikovati sklad za lastne delni-e 6!$,"+!O#T" +$#T!"M D(+!"* - lastne delni-e ne glasujejo, ne pripada jim nobena premoenjska pravi-a - druba lahko lastne delni-e zastavi, proda ali da v uitek - med lastne delni-e 2tejejo tudi delni-e, ki jih imajo tretje osebe na raun drube, odvisne drube, drube v veinski lasti in lastne delni-e, ki jih je d.d. pridobila v zastavo.

9. A7ORTI'A=I4A DELNI= - amortiza-ija delni- pomeni razveljavitev delni- r%$v!+)%v"t!v d!+n"- *o %.ort"$%-")s#!. *osto*#u : razveljavi se delni-a kot listina, ker je tako po2kodovana, da ni primerna za pravni, je uniena ali izgubljena, d.d. delniarju izda novo delni2ko listino - r%$v!+)%v"t!v d!+n"- s str%n" dru !: vsebina delni2ke listine je zaradi spremenjenih pravnih razmerij postala nepravilna, zato d.d. pozove delniarje, naj ji izroijo delni-e, izroene in neizroene delni-e se razveljavijo in delniarji imajo pravi-o zahtevati nove listine

;. DOLNICKI KAPITAL ALI OBVE'NI=E - del premoenja drube sestavlja do+n":#" #%*"t%+ %+" o v!$n"-! - to je kapital, ki ga druba pridobila s krediti in drugimi investi-ijami, tako da je izdala obvezni-o investitorju - obvezni-a je obliga-ija, ki investitorju jami vrailo vloene glavni-e in obresti - imetnik obvezni-e je poplaan pred delniarjem V)#T( O0+"1$*" - $%.!n+)"v! %+" #onv!rt" "+n! o v!$n"-!: mono jih je spremeniti v delni-e - *r!dnostn! o v!$n"-!: dajejo pravi-o do prednostnega nakupa novih delni-, enako kot jo imajo delniarji - d"v"d!ndn! o v!$n"-!: dajejo poleg 8iksnih obresti pravi-o do doloenega dela istega dobika

<. PRENOS DELNI= - tako materializirane kot nematerializirane delni-e je mogoe prena2ati <.1 PRENOS 7ATERIALI'IRANIH DELNI= - .%t!r"%+"$"r%n% delni-a je delni-a kot vrednostni papir - problem materializiranih delni- je masa in koliina delni-, ki jih mora druba natisniti, nevarnost ponaredkov - vsak drubenik lahko zahteva, da mu delni-o izdajo kot vrednostni papir - delni-o kot vrednostni papir je mogoe izdati kot prinosni2ke ali imenske delni-e - bistvena razlika med prinosni2kimi in imenskimi delni-ami je nain prenosa - prenos imenskih delni-: prena2ajo se z indosamentom in z vpisom prenosa v knjigo delniarjev - prenos prinosni2kih delni-: prena2ajo se z navadno tradi-ijo vrednostnega papirja, zato so pronej2e, laje kroijo v prometu, bolj so uporabne na borzi in so anonimne <.& PRENOS NE7ATERIALI'IRANIH DELNI= - n!.%t!r"%+"$"r%n! delni-e se vodijo v *entralnem registru vrednostnih papirjev s pomojo raunalni2ke baze - tu ni papirjev, zato je zagotovljena veja varnost in veja preglednost, ker so delni-e v raunalni2ki obliki - izdajatelj po2lje v *entralni register vrednostnih papirjev seznam delniarjev - vsak delniar ima odprt svoj raun, na katerem ima delni-e - e eli delniar prodati delni-o, da nalog naj se delni-e prestavi z njegovega rauna na raun delniarja kup-a - transak-ija se opravlja v borzah in bankah, poobla2enih za poslovanje z vrednostnimi papirji

>. UPRAVL4AN4E d.d. - zakon s kogentnimi normami predpisuje konstruk-ijo organov, njihove pristojnosti in razmerja med njimi - poznamo dva sistema upravljana d.d. & !not"rn" in dvot"rn" s"st!.
99

obema sistemoma je skupno to, da sta 2un#-")" od+o,%n)% "n *os+ov%n)% +o,!n", potekata v dv!/ org%n"/: - 8unk-ija odloanja poteka v skup2ini, v kateri sodelujejo vsi delniarji - 8unk-ija poslovanja poteka v posebnem organu, ki se pri nas se imenuje uprava v !not"rn!. s"st!.u drubo upravljata samo skup2ina in uprava, to je znailno za anglosa2ki sistem v dvot"rn!. s"st!.u po drubo upravljajo trije organi & skup2ina, uprava in nadzorni svet & nadzorni svet izvoli skup2ina zato, da neposredno nadzoruje upravo, nadzorni svet je obvezen za veje d.d., to je znailno za kontinentalni sistem, dvotirni sistem velja tudi pri nas najbolj problematina so r%$.!r)% .!d org%n", ki upravljajo drubo zato so *r"sto)nost" org%nov t%#s%t"vno n%:t!t! v $%#onu, drugih pristojnosti razen na2tetih organi nimajo organi so med seboj n!odv"sn", odloitev, ki so v pristojnosti enega organa, ne more sprejeti drug organ, drug organ tudi n! .or! s*r!."n)%t" od+o,"t!v prvega med njimi n" /"!r%r/")!, r%$!n v ".!nov%n)u & skup2ina imenuje nadzorni svet, nadzorni svet imenuje upravo

>.1 SKUPC(INA d.d. #OD(+OV$! ( V #K%.A,"!" - skup2ino sestavljajo jo vs" d!+n",%r)" - d!+n",%r)" imajo *r%v"-o sod!+ov%t" v s#u*:,"n", vendar to ni njihova dolnost - d!+n",%r)" drubi n! odgov%r)%)o za napano odloitev, delujejo v lastnem interesu, ne v interesu drube .)"#TO !O#T" #K%.A,"!( - skup2ina odloa o u*or% " do ",#% vsaj enkrat letno 4zelo pomembno, tu gre za vpra2anje ali se dobiek razdeli v obliki dividend ali gre v rezerve ali kombina-ija obojega 5 - skup2ina odloa o s*r!)!.u +!tn!g% *oro,"+%, ki ga poda uprava - skup2ina odloa o ".!nov%n)u "n od*o#+"-u ,+%nov n%d$orn!g% sv!t% - skup2ina odloa o r%$r!:"tv" ,+%nov n%d$orn!g% sv!t% "n u*r%v! - skup2ina odloa o s*r!.!. %/ st%tut% - skup2ina odloa o u#r!*"/ $% $v":%n)! %+" $n"%n)! osnovn!g% #%*"t%+% - skup2ina odloa o *r!n!/%n)u dru ! "n st%tusn!. *r!o +"#ov%n)u - skup2ina odloa o ".!nov%n)u r!v"$or)% - skup2ina n! .or! od+o,%t" o *os+ov%n)u, ker je to v pristojnosti uprave - skup2ina +%/#o d%)! n%sv!t! u*r%v", vendar uprava nanje ni vezana #K+"* #K%.A,"!( - o skli-u skup2ine odloi u*r%v% ali e to $%/t!v%)o d!+n",%r)", katerih delni-e dosegajo 3K9I osnovnega kapitala - s#+"- s#u*:,"n! se o )%v" )%vno najmanj =I dni pred zasedanjem, ne vabijo se delniarji osebno - javna objava s#+"-% s#u*:,"n! .or% vs! ov%t": - datum, kraj, uro - dnevni red 4spreminjanje dnevnega reda na skup2ini ni mogoi & e se spremeni ga je mogoe izpodbijati s tobo5 - navedbo potrebnega gradiva za sejo - predlogi delniarjev - d!+n",%r mora v skli-nem roku n%*ov!d%t" svo)o ud!+! o n% s#u*:,"n", si-er ne more sodelovati na skup2ini - $%s!d%n)! s#u*:,"n! n" )%vno, razen e je javnost povabljena 1+$#OV$+!$ .)$V"*$ "! OD+O,$! ( #K%.A,"!( - glasovalna pravi-a se nana2a delni2ki kapital in ne na delniarje, velja n%,!+o #%*"t%+s#!g% od+o,%n)% - naeloma velja pravilo: 1 d!+n"-% E 1 g+%s 4pravilo ima tudi izjema, glasovalna pravi-a je lahko omejena v statutu5 - glasovalno pravi-o lahko ur!sn",u)! d!+n",%r os! no, ali *oo +%st" #og% drug!g%, da odloa namesto njega - *oo +%:,!n!- potrebuje pa pooblastilo delniarja, ni potrebno, da je sam delniar - *r%v"-o g+%sov%t" "n od+o,%t" ".%)o vs" d!+n",%r)", razen tistih, ki imajo nevolilne delni-e 4non voting shares5 - za sprejem sklepov potrebna je n%v%dn% v!,"n% odd%n"/ g+%sov, e ni z zakonom ali statutom doloeno drugae

9=

6$."#!"K #K%.A,"!( - na skup2ini mora biti prisoten not%r, ki pi2e $%*"sn"# 4zapisnik je javen, etudi zasedanje ni javno5 - notam mora vsak skup2inski sklep potrditi v notarskem zapisniku & to predstavlja garan-ijo, da so bili sklepi sprejeti po predpisanem postopku >.& NAD'ORNI SVET d.d. - nadzorni svet je organ, preko katerega delniarji kontrolirajo delovanje uprave .)"#TO !O#T" !$D6O)!(1$ #V(T$ - nadzorni svet ".!nu)! "n od*o#+",! od*r%vo - nadzorni svet izvaja tudi n%d$oru)! vod!n)! *os+ov dru ! 4ima vpogled v poslovanje uprave5 - nadzorni svet lahko s#+",! s#u*:,"no - nadzorni svet lahko *r!v!r)% +!tno *oro,"+o in predlog za uporabo dobika, ki ga predloi uprava - nadzorni svet n! .or! vod"t" *os+ov "n s*r!."n)%t" s#+!*ov u*r%v! OD+O,$! ( !$D6O)!(1$ #V(T$ - nadzorni svet je sklepen, e je navzoa vsaj polovi-a lanov - sklep nadzornega sveta je sprejet, e je zanj glasovala veina oddanih glasov O0V(6!O#T !$D6O)!(1$ #V(T$ - nadzorni svet n" o v!$!n pri vseh d.d. & st%tut do+o," ali ima druba tudi nadzorni svet - e druba nima nadzornega sveta se s statutom doloi, kateri organi izvr2ujejo pristojnosti nadzornega sveta - n%d$orn" sv!t )! o v!$!n )! *r" d.d.: - ki imajo ve kot B3I,III.III #"T osnovnega kapitala - ki imajo ve kot CII zaposlenih - ki so bile ustanovljene suk-esivno - ki imajo delni-e uvr2ene na borzi - ki imajo ve kot 3II delniarjev "'(!OV$! ( "! #(#T$V$ !$D6O)!(1$ #V(T$ - n%d$orn" sv!t s!st%v+)%)o: - lani, ki jih imenujejo delniarji: veino lanov imenuje skup2ina - lani, ki jih imenujejo zaposleni: zaposleni v d.d. izmed sebe imenujejo doloeno 2tevilo lanov v nadzornem svetu, to je odstop od istega kapitalskega odloanja, so-ialna nota - nadzorni svet torej varuje interese delniarjev in interese zaposlenih ,+$!" V !$D6O)!(' #V(T% - zakon doloa, da morajo biti v nadzornem svetu n%).%n) 0 ,+%n" - lani nadzornega sveta imajo .%nd%t 8 +!t%, lahko so *onovno "$vo+)!n" - pri nas je lahko lan nadzornega sveta le 2"$",n% os! % - e je lan nadzornega sveta delniar ima pravi-e delniarja na skup2ini ter pravi-e in dolnosti kot lan sveta - lan nadzornega sveta ne sme biti - lan uprave iste drube - lan uprave odvisne drube - lan nadzornega sveta e v petih drugih d.d. - lan uprave druge drube, e je v nadzornem svetu druge drube, lan uprave te drube DO+/!O#T "! OD1OVO)!O#T !$D6O)!(1$ #V(T$ - za lane nadzornega sveta v!+)% do+nost s#r n!g% r%vn%n)% - lani nadzornega sveta so do+n" sod!+ov%t" *r" o*r%v+)%n)u 2un#-") n%d$orn!g% sv!t% - e #r:")o svo)! do+nost", so lani nadzornega sveta od:#odn"ns#o odgovorn" >.0 UPRAVA d.d. - uprava je strokoven organ, ki vod" dru o - pri svojem delovanju s%.osto)n% in deluje n% +%stno odgovornost, vendar mora delati v #or"st dru ! - n%d$orn" sv!t %+" s#u*:,"n% ji ne moreta prevzeti njenih pristojnosti, lahko pa jo od*o#+",!t%

9B

.)"#TO !O#T" %.)$V( - u*r%v% vod" *os+! "n s*r!)!.% od+o,"tv! "$ svo)! *r"sto)nost" & uprava odloa o dogajanju znotraj drube - u*r%v% $%sto*% "n *r!dst%v+)% dru o & uprava je zakoniti zastopnik drube, zastopa drubo nasproti tretjim osebam, izjavlja voljo drube, druba preko uprave sklepa posle s tretjimi osebami@ uprava predstavlja drubo tako da v imenu drube nastopa pred pristojnimi dravnimi organi v nepremoenjskih zadevah - uprava s#+"-u)! s#u*:,"no in d%)! *oro,"+% n%d$orn!.u sv!tu OD+O,$! ( %.)$V( - e je lanov uprave ve, od+o,%)o vs" ,+%n" u*r%v! s#u*%) "n sog+%sno - to *r%v"+o )! d"s*o$"t"vn! n%r%v!, statut lahko doloi drugaen nain odloanja 4odloanje z veino5 - vsi lani uprave v enakem poloaju & vs%# ,+%n ".% 1 g+%s, tu ne velja prin-ip kapitalske veine - e je v statutu doloen veinski sistem odloanja in je rezultat glasovanja neodloen, potem odloi predsednik uprave & zato ni nujno, da je 2tevilo lanov uprave liho "'(!OV$! ( "! OD.OK+"* %.)$V( - lane in predsednika uprave ".!nu)! n%d$orn" sv!t - zakon ne doloa 2tevila lanov uprave, u*r%v% ".% +%/#o +"/o %+" sodo :t!v"+o ,+%nov - uprava je lahko !noos! n% ali v!,os! n% & to doloi statut - .%nd%tn% do % lanov uprave n! .or! "t" d%+):% od 9 +!t, lahko pa je #r%):% - mono je *onovno ".!nov%n)! lana uprave - lana uprave je .ogo,! od*o#+"-%t": e huje kr2i obveznosti, e ni sposoben voditi poslov, e mu skup2ina izree nezaupni-o, iz drugih pomembnih razlogov DO+/!O#T "! OD1OVO)!O#T %.)$V( - uprava d!+u)! n% +%stno odgovornost - za lane uprave velja do+nost s#r n!g% r%vn%n)% - delovati mora v #or"st dru " - e uprava ne deluje v korist drube je #%$!ns#o "n od:#odn"ns#o odgovorn% , obstaja pa tudi nevarnost, da jo s#u*:,"n% %+" n%d$orn" sv!t od*o#+",!t% KO!K%)(!,!$ .)(.OV(D - za lane uprave je izre-no do+o,!n% *r!*ov!d #on#ur!n-! - ne smejo sodelovati v nobeni dejavnosti druge konkurenna drube - ne smejo biti lani uprave v dveh d.d., ki sta konkurenni - ne smejo biti lani uprave v eni drubi in lani nadzornega sveta v drugi drubi, e sta drubi konkurenni - mono je biti lan uprave v ve d.d., e med njimi ni konkuren-e %.)$V$ V D)%/0$M, K" !"'$ O !$D6O)!(1$ #V(T$ - e druba nima nadzornega sveta, mora biti u*r%v% #o+!#t"vn% 4ne more biti enoosebna5 - doloen mora biti predsednik uprave #OD!$ %.)$V$ - dru % .or% ".!t" u*r%vo, drugae ne more poslovati - v praksi se lahko zgodi, da druba ostane brez kak2nega lana uprave 4umre, odstopi, je odpokli-an5 - ker druba tako ne more delovati, $%#on do*u:,% sodno "nt!rv!n-")o - sod":,! lahko na predlog zainteresirane osebe 4tudi tretje osebe5 ".!nu)! ,+%n% u*r%v! %+" #%r -!+o u*r%vo - tak2no upravo imenujemo sodn% u*r%v% - sodna uprava deluje do redne izvolitve nove uprave.

IF. KO7ANDITNA DELNICKA DRUBA ? K.d.d.

1. KO7ANDITNA DELNICKA DRUBA - K.d.d. je druba, pri kateri n%).%n) !n dru !n"# odgov%r)% $% o v!$nost" dru ! $ vs!. svo)". *r!.o!n)!. 4komplementar5, ost%+" dru !n"#", ki imajo dele v osnovnem kapitalu, pa $% o v!$nost" dru ! n! odgov%r)%)o 4komanditni delniarji5 - za pravna razmerja med komplementarji in razmerja med komplementarji in komanditnimi delniarji se u*or% +)%)o do+o, ! o #.d., za kapitalska razmerja in delni-e se u*or% +)%)o do+o, ! o d.d.
9C

&. USTANOVITEV K.d.d. - ustanovitelji so komplementarji in komanditni delniarji - K.d.d. se ust%nov" s s*r!)!t)!. st%tut%, ki ga mora sprejeti vsaj C oseb 43 komplementar, B komanditni delniarji5 - druba je ustanovljena, ko komanditni delniarji prevzamejo vse delni-e - K.d.d. je mono ustanoviti le na simultan nain

0. UPRAVL4AN4E K.d.d. - o v!$n" org%n": - uprava: v njej so vsi komplementarji, ki imajo enake pristojnosti, pravi-e in odgovornosti kot uprava d.d. - skup2ina: sestavljajo jo komanditni delniarji, za skli-evanje in odloanje skup2ine veljajo pravila o d.d., sodelujejo tudi komplementarji, ki imajo glasovalno pravi-o v sorazmerju z udelebo na osnovnem kapitalu - nadzorni svet: je obvezen, e K.d.d. izpolnjuje z zakonom doloene pogoje ali e doloa statut - 2%#u+t%t"vn" org%n: - odbor komanditnih delniarjev: sestavljajo ga predstavniki, ki so jih izvolili komanditni delniarji z namenom, da varujejo njihove interese, odbor izvaja sklepe komanditnih delniarjev

F. GOSPODARSKO INTERESNO 'DRUEN4E ? GI'

1. PO4E7 GOSPODARSKEGA INTERESNEGA 'DRUEN4A - 1"6 je posebna %t"*",n% o +"#% os! n! dru ! - 1"6 se ustanovi, z namenom o+%):!v%t" "n *os*!:!v%t" *r"do "tno d!)%vnost svojih lanov ter "$ o+):!v%t" "n *ov!,!v%t" r!$u+t%t! t! d!)%vnost" - 1"6 ne sme ustvarjati lastnega dobika, e pa ga ustvari, ga mora razdeliti med lani-e - ,+%n"-! GI' odgov%r)%)o za njegove obveznosti $ vs!. svo)". *r!.o!n)!. - 1"6 ima st%tus *r%vn! os! !, ki ga pridobi z vpisom v sodni register

&. USTANOVITEV IN ORGANI'A=I4A 'DRUEN4A - 1"6 lahko ustanovi v!, 2"$",n"/ %+" *r%vn"/ os! - *ogod % o ust%nov"tv" mora biti pisna in sklenjena v obliki notarskega zapisa - za ustanovitev n" *otr! !n osnovn" #%*"t%+, vendar se lahko doloi v ustanovitveni pogodbi - 1"6 ne more prevzeti vodstva nad posameznim podjetjem, ne sme imeti kapitalskih deleev v posamezni lani-i - 1"6 ne more biti lan 1"6

0. UPRAVL4AN4E GI' - o v!$n% org%n% 1"6 sta: - skup2ina: je pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odloitev, njena pooblastila so natanneje doloena v drubeni pogodbi, odloitve na skup2ini se sprejemajo soglasno, nekateri lani imajo lahko ve glasov kot drugi, vsi lani morajo imeti glasovalno pravi-o - uprava: zastopa in vodi posle 1"6, organizira delo 1"6 - nadzor nad poslovanjem 1"6 opravljajo r!v"$or)": to so lahko le 8izine osebe, imenuje jih skup2ina, zato so ji revizorji dolni poroati o rezultatih svojega dela, e ima 1"6 ve kot 3II zaposlenih, morajo revizorji opravljati tudi nadzor nad poslovnimi knjigami

8. ODGOVORNOST 'A OBVE'NOSTI - kot pravna oseba 1"6 odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoenjem - subsidiarno in solidarno so za obveznosti 1"6 odgovorne njegove lani-e, ne glede na as pristopa

FI. PRENEHAN4E DRUBE

9;

1. LIKVIDA=I4A5 REDNO PRENEHAN4E 1.1 RA'LOGI 'A PRENEHAN4E - potek asa, za katerega je bila druba ustanovljena - sklep skup2ine, ki je sprejet z =KB veino glasov - e uprava ne deluje ve ko 39 mese-ev - steaj - e se zmanj2a kapital pod zakonski minimum - sodna odloba 1.& POSTOPEK LIKVIDA=I4E - za prenehanje drube n" dovo+) n%sto* r%$+ogov $% *r!n!/%n)!, potrebno je "$v!st" 2e +"#v"d%-")s#" *osto*!# - 2ele *o #on,%n!. +"#v"d%-")s#!. *osto*#u se dru o "$ r":! iz sodnega registra - na podlagi s#+!*% o +"#v"d%-")" druba ali sodi2e izvede postopek za svojo likvida-ijo - sklep o likvida-iji sprejme s#u*:,"n% ali sod":,!, e je razlog za prenehanje v pristojnosti sodi2a5 - zaetek likvida-ije se vpi2e v register, nato se zane postopek likvida-ije - likvida-ijo opravi eden ali ve +"#v"d%-")s#"/ u*r%v"t!+)!v - *oo +%st"+% +"#v"d%-")s#!g% u*r%v"t!+)%: zastopa in predstavlja drubo v asu likvida-ije, sestavi likvida-ijsko bilan-o, kona zaete posle, pozove upnike naj prijavijo terjatve, poplaa terjatve upnikom, izterja terjatve drube, pripravi predlog o razdelitvi premoenja, predlaga izbris drube iz registra... - e likvida-ijski upravitelj ugotovi, da premoenje drube ne zado2a za poplailo vseh terjatev upnikov, mora takoj ust%v"t" *osto*!# +"#v"d%-")! in *od%t" *r!d+og $% uv!d o st!,%)n!g% *osto*#% - e po plailu vseh terjatev upnikov ostane 2e kaj premoenja, likvida-ijski upravitelj pripravi *oro,"+o o *ot!#u +"#v"d%-")! in *r!d+og $% r%$d!+"t!v *r!.o!n)% .!d dru !n"#! - ko je likvida-ijski postopek konan dru % *r!n!/%, sledi "$ r"s dru ! "$ sodn!g% r!g"str%

&. PRENEHAN4E PO SKRA4CANE7 POSTOPKU - prenehanje po skraj2anem postopku omogoa "$ r"s dru ! "$ r!g"str% r!$ +"#v"d%-")s#!g% *osto*#% - prenehanje po skraj2anem postopku je mono, e vs" d!+n",%r)" s*r!).!)o s#+!* in "$)%v")o, da so poplaane vse obveznosti drube in da prevzemajo obveznost poravnati preostale obveznosti drube - e ni ugovorov zoper sklep o prenehanju drube, sod":,! "$d% s#+!* o "$ r"su dru ! "$ sodn!g% r!g"str%

9E