Elektricne Instalacije Tekst

ELEKTRO NART, Projektiranje in nadzor elektrointalacij
ANTON PAJTLER s .p . Shakespearova ulica 8, 2000 Maribor stran :1 /38

MESTNA OBINA KRANJ
Slovenski trg 1, 4000 KRANJ
REGIJSKI VENAMENSKI PORTNO
VADBENI CENTER KRANJ
NOVOGRADNJA IN ODSTRANITEV OBJEKTA
PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA-
08/09
NART ELEKTRINIH INTALACIJ IN ELEKTRINE OPREME T. 4/1
TEVILKA PROJEKTA:
08/09
TEVILKA NARTA / MAPE:
019-10
MARIBOR, JUNIJ 2009JUNIJ 2010
TEVILKA IZVODA: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 TEVILO IZVODOV: 1 2 3 4 5 6 7 8 9
4.1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NARTU
NART IN TEVILNA OZNAKA NARTA:
NART ELEKTRINIH INTALACIJ IN ELEKTRINE OPREME T. 4/1
(nart arhitekture; nart krajinske arhitekture; nart gradbenih konstrukcij; nart elektrinih intalacij in
elektrineopreme; narti strojnih intalacij in strojne opreme; narti telekomunikacij; tehnoloki narti; narti izkopov
inosnovne podgradnje; drugi gradbeni narti;)
MESTNA OBINA KRANJ
Slovenski trg 1, 4000 KRANJ
(ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sede)
OBJEKT:
REGIJSKI VENAMENSKI PORTNO VADBENI CENTER KRANJ
(poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaa)
VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA TEVILKA
PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA-08/09
(idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
projekt za razpis, projekt za izvedbo)
ZA GRADNJO:
NOVA GRADNJA IN ODSTRANITEV OBJEKTA
(nova gradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta,
sprememba namembnosti,nadomestna gradnja)
PROJEKTANT:
ANTON PAJTLER s.p. Shakespearova ulica 8, 2000 Maribor
(naziv projektanta, sede, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in ig)
ODGOVORNI PROJEKTANT:
Anton Pajtler, ele.tehn. IZS E-9030
(ime odgovornega projektanta, strokovna izobrazba,
identifikacijska tevilka, osebni ig, podpis)
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:
Tom Pirkmajer univ. dipl. ing. arh., A-0232
(ime odgovornega vodje projekta, strokovna izobrazba,
identifikacijska tevilka, osebni ig, podpis)
TEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NARTA:
019-10, MARIBOR, 29.07.2010
(tevilka projekta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta)
TEVILKA IZVODA: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 TEVILO IZVODOV: 1 2 3 4 5 6 7 8 9
4.2. KAZALO VSEBINE NARTA
ELEKTRINIH INTALACIJ IN ELEKTRINE OPREME t . 4
1. Naslovna stran narta
2. Kazalo vsebine narta
3. Izjava odgovornega projektanta narta
4. Tehnino poroilo
5. Risbe

4.3. IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NARTA V
PROJEKTU ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
Odgovorni projektant narta
ELEKTRINIH INTALACIJ IN ELEKTRINE OPREME t. 4
Anton Pajtler
(ime in priimek)
I Z J A V L J A M,
1. da je nart elektrinih intalacij skladen s prostorskim aktom,
2. da je ta nart skladen z gradbenimi predpisi,
3. da je nart skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za prikljuitev,
4. da so bile pri izdelavi narta upotevane vse ustrezne bistvene zahteve in
da je nart izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim,
zanesljiva,
5. da so v nartu upotevane zahteve elaboratov.
019-10 Anton Pajtler, ele.tehn. E-9030
(t. narta) (ime in priimek, strokovna izobrazba,
identifikacijska tevilka)
Maribor, 16.08.2010
(kraj in datum) (osebni ig, podpis)
4.4. TEHNINO POROILO
4.4.1 PODLAGE ZA PROJEKTIRANJE
Nart elektrinih instalacij je izdelan v skladu s:
PRAVILNIKOM O ZAHTEVAH ZA NIZKONAPETOSTNE ELEKTRINE INSTALACIJE V
STAVBAH Ur. List RS t. 41/1.6.2009 in na podlagi Tehnine smernice TSG N
002:2009 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRINE INSTALACIJE.
PRAVILNIKOM O ZAITI STAVB PRED DELOVANJEM STRELE Ur. List RS t.
28/10.4.2009 in na podlagi Tehnine smernice TSG N 003:2009 ZAITA PRED
DELOVANJEM STRELE.
4.4.2 TEHNINIPOGOJI
Izvajalec in projektant elektrinih intalacij je dolan uporabiti elektrien material po veljavnih
standardih.
V kolikor uporabi material, ki ni izdelan po veljavnih standardih, je potrebno investitorju,
nadzornemu organu in inpekciji predloiti ustrezne ateste.
Investitor in izvajalec sta dolna pred prietkom del preveriti usklajenost posameznih nartov.
Izvajalec je dolan pred prietkom del in nabavo opreme na licu mesta preveriti stanje
objekta. V kolikor izvajalec opazi spremembe namembnosti objekta ali so potrebne kakrne
koli spremembe, mora o tem obvestiti projektanta-nartovalca, nadzorni organ, ter zahtevati
pisno soglasje o potrebnih spremembah
Izvajalec je dolan pred predajo objekta izvest naslednje:
- zaite pred elektinim udarom, vstevi merjenje razmika pri zaiti z ovirami ali
okrovi, s pregradami ali s postavitvijo opreme zunaj dosega
- ukrepov za zaito vodnikov pred razirjanjem ognja in terminimi vplivi glede na
trajno dovoljene vrednosti toka in dovoljeni padec napetosti
- izbira in nastavitve zaitnih naprav in naprav za nadzor
- brezhibnosti postavitve ustreznih stikalnih naprav glede loilne razdalje
- izbire opreme in zaitnih ukrepov glede na zunanje vplive
- obstoja shem, opozorilnih tablic ali podobnih informacij
- prepoznavanje tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme
- povezave vodnikov
- dostopnosti in razpololjivosti prostora za obratovanje in vzdrevanje
- prepoznavanje nevtralnega in zaitnega vodnika
- neprekinjenosti in razpololjivosti prostora za obratovanje in vzdrevanje
- neprekinjenosti zaitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenaitev
potenciala
- izolacijska upornost elektrine intalacije
- zaita z elektrino loitvijo tokokrogov
- samodejni odklop napajanja
- funkcionalnost
- meritve izolacijske upornosti
- kontrolo zaite tokokrogov
- kontrolo ozemljitvenih upornosti
- meritve upornosti okvarne zanke
- preverjanje delovanja zaitnih stikal na diferenni tok
Pregled in preizkus po konani montai je potrebni izdelati v smislu pravilnika za
nizkonapetostne instalacije in smernice. O pregledih, meritvah in kontroli se vodi pisna
dokumentacija. Meritve sme izvajati samo pooblaena oseba.
4.4.3 SPLONO
Izdelali smo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja(PGD) za Regijski venamenski
portno vadbeni center Kranj. Naronik projekta je Mestna obina Kranj, Slovenski trg 1,
4000 Kranj. Projekt je narejen na podlagi lokacijske informacije t. 3501-0709/2008-48/06 z
dne 10.04.2008, ki jo je izdala MESTNA OBINA KRANJ, ODDELEK ZA OKOLJE IN
PROSTOR.
Naronik Mestna obina Kranj eli na podroju portnega parka urediti atletsko vadbeno
dvorano s tekaliem in venamensko dvorano ter istoasno urediti tudi pokrito nogometno
tribuno.
Nogometna tribuna naj bi istoasno bila streha atletskega tekalia. Zaradi potrebne viine
tribune je v prostor pod njo mono umestiti garderobe in ostale prostore za potrebe
nogometa, atletike na prostem, pisarne atletskega in nogometnega kluba ter komercialni
program.
Objekt je lociran na parcelah t.: 295/1, 305/0, 292/3, 294/3, 295/2, 298/1, 304/1, 302
K.O.: Rupa (2101).
KONSTRUKCIJA OBJEKTA
Predvidena konstrukcija je skeletna armiranobetonska v kombinaciji z jekleno konstrukcijo
nosilcev strehe.
Temelji objekta so delno tokovni delno pasovni s kombinacijo temeljne AB ploe in se
izvedejo iz betona po statinem izraunu.
irina zunanjih temeljev objekta znaa 50cm, notranjih pa 40cm in globine do raenega
terena po getehninem mnenju.
Ustrezni izrauni nosilnosti so razvidni iz statinega izrauna narta gradbene konstrukcije
statike.
Temeljenje je odvisno od geotehninega mnenja.
Zunanji zidovi pritlija so betonski, notranji pa s siporeks zidaki debeline 20 cm.
Predelne stene so zidane s siporeksom debeline 10 cm.
Stropna konstrukcija je AB ploa- dimenzionirana po statinem izraunu.
Na vogalih zunanjih zidov in v rastru so predvidene protipotresne AB vertikalne zidne vezi ,
katerih armatura je povezana z armaturo horizontalnih AB vezi v nivoju stropnih konstrukcij
oziroma na viini 2,50m.
Jekleni stebri na katere je obeena strena tribuna so sidrani preko jeklenih lei na
tokovne temelje. Strena konstrukcija se izvede iz jeklenih primarnih in sekundarnih
nosilcev. Primarni nosilci se izvedejo preno na objekt v predpisanem rastru. Podkonstrukcija
kritine se izvede iz profilov dimenzioniranih po statinem izraunu.
Konstrukcija ravne strehe venamenske dvorane je predvidena s primarnimi prenimi
jeklenimi palinimi nosilci in sekundarnimi jeklenimi nosilci. Ta konstrukcija naj bi bila
dimenzionirana za monost namestitve sonnih kolektorjev na streho. Na jekleno
podkonstrukcijo pa so pritrjeni izolacijski streni sendvi paneli debeline 20,00 cm.
Konstrukcija stropa nad tekaliem je predvidena s prenimi prednapetimi votlimi
betonskimi ploami. Ta konstrukcija mora biti dimenzionirana za vonjo s tekimi vozili saj je
preko nje predviden dostop do zahodnega dela kompleksa in interventni dovoz.

Vse fasade objekta se izvedejo v steklenih povrinah in z izolacijskimi sendvi paneli
sestavljenimi iz dveh obojestransko pocinkanih in obarvanih jeklenih ploevin. Zunanja
ploevina 0,7 mm je gladka, notranja ploevina debeline 0,6 mmpa je profilirana. Ploevina je
prilepljenana jedro iz negorljivega izolacijskega materiala. Debelina teh plo je 80 mm.
4.4.4 IZBIRA IN POSTAVITEV ELEKTRINE OPREME
Oprema se izbere in postavi v skladu z:
Izbira in postavitev elektrine opreme v odvisnosti od zunanjih vplivov
SIST HD 60364-5-51 ELEKTRINE INSTALACIJE ZGRADB-5-51: IZBIRA IN NAMESTITEV
ELEKTRINE OPREME-SPLONA PRAVILA
Trajno dovoljeni toki
Izbira zaitnih ukrepov pred elektrinim udarom v odvisnosti od zunanjih vplivov
SIST EN 61140:2002+A1:2009
Splone razvrstitve in karakteristike
SIST HD 60364-5-51 ELEKTRINE INSTALACIJE ZGRADB-5-51: IZBIRA IN NAMESTITEV
ELEKTRINE OPREME-SPLONA PRAVILA-DODATEK A
- razvrstitev zunanjih vplivov
a-prva rka kategorija zunanjih vplivov - A-vpliv okolja
-B-uporaba
-C-izvedba zgradbe
b-druga rka narava(vrsta) zunanjih vplivov- A,B,C,D,..
c-tevilka na koncu razred v okviru vsakega zunanjega vpliva pod a in b
-1,2,3,..
Okolje
-temperatura (AA4-od -5
0
do + 40
0
C)
-temperatura in vlanost(AB)
- viina (AC2< 2000m)
- voda (AD1- zanemarljiva)
- tuja telesa (AE1- zanemarljiva)
- korozija (AF1- zanemarljiva)
- vpliv udarcev (AG1-majhen)
- vibracije (AH1-majhne)
- druge mehanske obremenitve (AJ-ni)
- flora (AK1- ni tveganja)
- favna (AL1- ni tveganja)
- prisotnost ivali(AK1- ni nevarnosti)
- sevanje (AM1-zanemarljivo)
- sonni (AN1-majhen)
- potres (AP1-nepomemben)
- strele (AQ1-nepomembne)
- gibanje zraka (AR1-majhno)
- veter (AS1-slab)
V naem primeru ni potrebno dodatnih zait razen za razred AA5 (temp. okolja), kjer je
potrebno upotevati e (korekcijski faktor za dimenzioniranje kablov)
Uporaba
- usposobljenost (BA1-laiki)
- upornost (BB)
- stik z zemljo (BC1-nikoli)
- evakuacija (BD1-normalna)
- materiali (BE1-ni nevarnosti)
- nevarnost onesnaenja (BE4)
Stavba
- konstrukcijski materiali (CA1-negorljivi)
- nartovanje stavb (CB2-irjenje ognja)
4.4.5 DOVOD IN NAPAJANJE
OPOMBA
Dovodni kabli za 0,4 kV, telefon in televizijo niso predmet projekta - obdelajo se v
okviru dokumentacije posameznih distributerjev oziroma ustrezni projektni
organizaciji.
ELEKTRO
Objekt se bo napajal iz obstojee TP. Sam dovodni kabel bo obdelan v nartu NN prikljuka.
Dovod je predviden iz obstojee TP do PMO omare na fasadi oziroma na parceli ob objektu
in naprej do R0 v objektu.
V objektu je izvedeno merjenje elektrine energije:
- 1 kom - 83 kW, 1x3x125A, direktni trifazni dvotarifni tevec delovne energije z
dajalnikom impulzov,
TELEKOM
Dovod telekomunikacij se predvidi iz telekom omreja oziroma jaka na parceli in iz njega do
notranje komunikacijske omare.
TELEVIZIJA
Dovod televizijskega signala se predvidi iz CATV omreja oziroma jaka na parceli in iz
njega do notranje omare CATV in po sistemu zvezde do predvidenih mest.
ELEKTRO DOVOD ZA POTREBE RTV
Objekt se bo napajal iz obstojee TP. Dovod po posebnem nartu.
4.4.5.1. Jaki tok
4.4.5.1.1. Razsvetljava
Projektirani bodo naslednji minimalni svetlobni nivoji:
- Atletska dvorana: - 400 lx
- Atletska steza: - 300 lx
- Pomoni prostori: - 80-150 lx
- Stopnia, hodniki: - 100 - 150 lx
V samem objektu sta predvideni dve vrsti razsvetljave; splona in zasilna.
Splona razsvetljava obsega osvetlitev notranjih prostorov, prilagojena je namembnosti
prostora in psiho-fiziolokim zahtevam. Tip svetilk in svetlobnih virov je usklajen z arhitektom
in projektantom notranje opreme. Razsvetljava je preteno predvidena s svetilkami z
reflektorji, varnimi in delno fluo viri.
V prostorih z vodo (kopalnice) morajo svetilke ustrezati zahtevam za posebne prostore
razreda II.
Za nivo osvetlitev posameznih prostorov, glede na namembnost, se upotevajo predpisi in
priporoila SDR in JKO za osvetlitev.
Priiganje razsvetljave je predvideno centralno za dvorano veliko in malo, tribuno, ploadi
nad in pod tribuno sanitarije za obiskovalce, v ostalih prostorih je izvedeno lokalno s stikali, ki
so montirana na viini 1.2 m od tal.
Razsvetljava na stopniih in hodnikih se vklopi preko tipk in stopninega avtomata.
V garderobah in kopalnicah se vklop razsvetljave izvede preko senzorjev gibanja.
Na poteh za umik mora biti instalirana zasilna razsvetljava v skladu s standardi: SIST EN
1838, SIST EN 50171 in SIST EN 60598-2-22
Predpisan nivo osvetljenosti vzdol poti umika, merjeno na tleh je min 1 Lx.
Svetilke zasilne razsvetljave morajo imeti vgrajene akumulatorske baterije, ki
omogoajo ob izpadu omrene napetosti delovanje svetilke e eno uro.
Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi varnostne znake. Pri tem se uporabi osvetljene
tablice ali svetlee varnostne znake (nalepke na svetilki). Velikost oznak je odvisna od izbire
naina osvetlitve znaka in sicer je viina znaka 0.02 x razdalja so prvega varnostnega znaka
pri osvetljenem znaku in 0.01 x razdalja do prvega znaka v primeru svetleega znaka
(nalepka na svetilki).
Pri spremembi smeri za evakuacijo so potrebne oznake piktogrami, za evakuacijo bolj na
gosto. Ploskev piktograma mora biti osvetljena z min. 5 lux ov.
Obmoje okoli notranjih hidrantov in gasilnih aparatov mora biti osvetljena z min. 5 lux ov.
Instalacije varnostne razsvetljave mora biti redno kontrolirano
Investitor si mora po konani montai pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju zasilne
razsvetljave, ki ga izda pooblaena organizacija.
Za zasilno razsvetljavo na hodnikih in stopniih oziroma evakuacijskih poteh se uporabijo
svetilke z varnimi arnicami, ki imajo vgrajen modul za zasilno razsvetljavo.
4.4.5.1.2. Mala mo
V nartih elektrinih napeljav, naprav in opreme so zajeti vsi prikljuki tehnolokih naprav
ogrevanja in prezraevanja, prikljuki za napajanje naprav ibkega toka, vse vtinice in
direktni prikljuki.
Vtinice v prostorih s kadjo oziroma prho morajo imeti zaito IP44.
Elektrine instalacije se izvedejo s kabli PP-Y v ometu in v litem betonu v i. ceveh.
V prostorih z vodo se morajo vsi kovinski deli povezati med sabo z ico P/F-4 mm2, Cu,
katera se zakljui v dozi za izenaitev potencialov RIP. Doze se poveejo na zbiralko za
izenaitev potencialov v posameznih razdelilcih, z ico P/F-6 mm2, Cu, v i. cevi. Posamezni
razdelilci se poveejo na glavno zbiralko, ki je v sklopu glavne razdelilne ploe, za
izenaitev potencialov, z ico P/F-16 mm2, Cu, poloeno v i. ceveh.
Tako morajo biti z glavno izenaitveno zbiralko GIP, povezane kot samostojne - loene
ozemljitvene skupine naslednjih instalacij in naprav:
- vse kovinske konstrukcije objekta
- temeljno ozemljilo objekta s strelovodno napravo in zunanjimi ozemljili,
- vsi kovinski cevovodi
- odvodni vodi prenapetostne zaite,
- zaitni vodnik PE vodnikov na stikalnem bloku.
4.4.5.1.3. Elektroinstalacije strojnih naprav
V skladu s projektom strojnih naprav se predvidijo elektrine instalacije za naslednje naprave:
RADIATORSKO OGREVANJE / konferenna soba, pisarne, garderobe, umivalnice /
TOPLOZRANO OGREVANJE / atletska dvorana, tekalie /
PRIPRAVA SANITARNE TOPLE VODE-Predvidena bojlerja 2x500 lit
PLINSKE INSTALACIJE- Po namestitvi plinske omarice 1-veja za plinski kondenzacijski kotel
z glavno plinsko poarno pipo DN 50, manometrom z merilnim obmojem do 150 mbar
vgradmo regulator tlaka plina
Po namestitvi plinske omarice 2 veja za plinski gorilec v klimatski enoti 2 z plinsko poarno
pipo DN 50, manometrom z merilnim obmojem do 150 mbar vgradmo regulator tlaka plina
PREZRAEVANJE, POHLAJEVANJE
Predlagana je izbira dveh notanjih dovodno odvodnih prezraevalnih enot in sicer posebej za
:
- konferenna soba, pisarne, kabineti za trenerja, garderobe, umivalnice
- atletska dvorana z tekaliem
Prezraevalne naprave telovadnice je razdeliti na :
1. Naprava 1-prezraevanje- garderobe, kabineti, spremljajoi prostori
Naprava 2-prezraevanje- atletska dvorana in tekalie
HLAJENJE
Predvidi se pohlajevanje preko kanalsko distribucijskega sistema za prezraevanje oz.
pohlajevanje prostorov in sicer za pomone prostore in atletsko dvorano s tekaliem.
NAPRAVA 3: ZRANO HLAJENI KOMPRESORSKO HLADILNI AGREGAT
INSTALACIJA HLADNE IN TOPLE VODE
Priprava tople sanitarne vode je centralna z dvema kombiniranima grelnikoma (V=500 l)
nameenima v toplotni postaji v kleti II objekta. Zaradi doline razvoda tople vode je
vsporedno s cevmi tople vode speljan cirkulacijski vod. Cirkulacija je prisilna z obtono
rpalko. rpalka se vkljuujejo preko asovne ure in termostata v povratku.
SANITARNA OPREMA
Pisoarji so zidni opremljeni z elektronsko armaturo in sifonom.
4.4.5.2. ibki tok
4.4.5.2.1. Telekomunikacije
V nartih elektrinih napeljav, naprav in opreme je predvidena prikljuna Telekom omarana
parceli.
Iz telekom omreja se napaja Telekom omara na parceli. Iz te pa se dovodni kabel zakljui v
komunikacijski omari v nadzorni sobi.
Instalacija iz k.o. se zakljuuje na vtinicah po sistemu zvezde s kabli UTP (kat 6) 24AWG
4x2x0,5mm v I.C.16mm.
4.4.5.2.2. Javljanje poara
Uvod
Predmet poarnega javljanja je venamenski portni vadbeni center Kranj.
Objekt z vidika poarne varnosti sodi med objekte, kjer se ne bo pojavljala posebna
nevarnost za nastanek poara ali eksplozije.
Posebej poarno nevarnega prostora v objektu ni, vendar v smislu varovanja objekta pred
poarom pa je nastanek poara vedno mogo iz razlinih vzrokov.
Glede na dejavnosti, ki se bodo izvajale v objektu, se med glavnimi monimi vzroki za
nastanek poara predvidevajo:
okvare na elektrinih napravah in instalacijah (pregrevanje elektrinih elementov in naprav
oziroma kratek stik),
okvare in pokodbe ostalih instalacij in naprav, kot so naprave za prezraevanje, tehnini
prostori, ipd
kajenje na mestih, kjer to ni dovoljeno in malomarno odvreni ogorki,
uporaba orodij, ki iskrijo (delo s kotno brusilko, bruenje), oziroma dela z orodji, ki imajo odprt
plamen na nedopusten in nezavarovan nain (varjenje, polaganje in spajanje izolacije s
pomojo plinskih troil, obdelava kovin varjenje (opustitev poarne strae),
nepravilnosti pri vzdrevalnih delih (nanos gorljivih premaznih sredstev),
nered in neistoa (spontan vig z vnetljivimi tekoinami prepojene cunje, meanje razlinih
vrst odpadkov,
namerni poig, vandalizem,
opuanje zahtev iz tudije poarne varnosti pri uporabi objekta neustrezno pripravljen
poarni red oziroma neupotevanje zahtev iz poarnega reda.
Zasnova poarnega javljanja
Koncept poarnega javljanja v objektu je zasnovan na pravoasnem odkrivanju in javljanju
poarnih veliin, ki bi se lahko pojavile zaradi taknih ali druganih vzrokov v nadziranih
prostorih, in sicer v asu, v katerem bi bilo mogoe prepreiti ali pa vsaj omejiti kodo, ki bi z
nastankom poara lahko nastala in nenazadnje tudi zavarovati zdravje in ivljenja ljudi, ki bi
se nahajali v prostorih ali njihovi neposredni bliini.
Glede na izkunje je ob poarih za ljudi najbolj nevaren dim, saj terja obiajno najve rtev,
zato je bistvena naloga vsakega poarno javljalnega sistema, da odkrije nevarne dimne
veliine e v takni fazi (tlenje), ko za ljudi ni nevaren.

Odkrivanje in javljanja poara
Za odkrivanje in javljanje poara v objektu je predviden sodobni analogno adresni poarno
javljalni sistem, in sicer oprema, ki jo dobavlja, montira in servisira podjetje Provarsis d.o.o. iz
enurja.
Sistem je nartovan v skladu z zahtevami tehnine smernice TSG-1-001 2010 Poarna
varnost v stavbah, Navodili za avtomatske poarne alarmne naprave VdS 2095 ter standardi
EN 54.
Predviden poarno javljalni sistem bo avtomatsko odkril in javil poar v njegovi najzgodneji
fazi, ko je gaenje e relativno lahko, nevarnost za loveka ivljenja majhna, majhna pa je
tudi materialna koda, ki bi ob tem lahko nastala.
Predvideni so sledei poarno javljalni elementi :
v vseh prostorih razen v sanitarijah so predvideni adresni optini javljalniki dima, montirani na
strop;
v prostorih, kjer se med normalnim delovnim procesom pojavljajo motilne dimne veliine
(delavnica) ali kjer je priakovati nagel porast temperature v primeru izbruha poara, so
predvideni adresni termini javljalniki dima, montirani na strop;
na glavnih dovodnih prezraevalnih kanalih, je predvidena vgradnja vzornih komor, katerih
naloga je posredno prepreiti vpih dima v posamezne prezraevane prostore;
na vseh izhodih in evakuacijskih poteh v objektu so predvideni adresni roni javljalniki
poara, montirani na steno;
predvideno je krmiljenje izklop posameznih klimatov v primeru poara;
predvideno je krmiljenje oken za odvod dima in toplote;
predvideno je odpiranje oken za dovod sveega zraka;
predvideno je krmiljenje spuanje dimne zavese;
predvidena je kontrola aktiviranja poarnih loput na posameznem prezraevalnem sistemu;
v primeru poarnega alarma je predvideno krmiljenje dvigala (dovoz v pritlije, odprtje vrat ter
izklop);
v tehninem prostoru 1 in tehninem prostoru 2 je predvidena detekcija poveane
koncentracije zemeljskega plina;
preh vhodom v tehnini prostor 1 in tehnini prostor 2 sta predvideni alarmni sireni z rdeo
bliskavko za signalizacijo poveane koncentracije zemeljskega plina v prostoru;
predvidena je zvona signalizacija v primeru poarnega alarma, z adresnimi sirenami
montiranimi v podnojih posameznih javljalnikov dima in poara, v vejih prostorih (dvorana)
pa je predvidena signalizacija poara s pomojo konvencionalnih poarnih siren;
vse poarno javljalne elemente bo krmilila, nadzorovala in izvajala s programom doloene
akcije adresna poarna centrala Kentec Electronics, tip: Syncro-as-vega (osnovni model z
eno adresno zanko),
poarna centrala omogoa priklop do 240 adresnih elementov (Vega) na eno adresno zanko;
predvidena postavitev poarne centrale je v nadzorni sobi pritlija;
za prenos alarmov in napake na oddaljeno deurno intervencijsko mesto, je v poarni centrali
predviden IDE modem.
Lokacije posameznih elementov poarnega javljanja so razvidne iz priloenih tlorisnih risb v
nadaljevanju tega narta.
Tabela krmiljenj poarne centrale
t: Dogodek: Adresa: Element
1 poar 002 Optini javljalnik signalizacija na poarni centrali
signalizacija na oddaljenem deurnem
mestu
krmiljenje dvigala: adresa 003
2 poar 041 044
080 - 092
Optini javljalnik signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje oken , dovod zraka: adresa 004
3 poar 041 044
080 - 092
mestu
krmiljenje oken , odvod zraka: adresa
051, 079
4 poar 041 044
080 - 092
mestu
krmiljenje dimne zavese: adresa 052
5 poar 027 Vzorna komora signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje KN dvorana: adresa 024
mestu
krmiljenje KN tekalie: adresa 025
mestu
krmiljenje KN garderobe: adresa 026
8 poar 032 Poarna loputa signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje KN garderobe: adresa 024
mestu
krmiljenje KN tekalie: adresa 025
mestu
krmiljenje KN dvorana: adresa 026
11 poar signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje rezerva: adresa 026
12 poar 2. stopnja
poarnega alarma
signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje poarnih siren
13 plin 099 Javljalnik plina signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje sirene z bliskavko: adresa 100
14 plin 101 Javljalnik plina signalizacija na poarni centrali
mestu
krmiljenje sirene z bliskavko: adresa 102
Energijsko napajanje poarno javljalnega sistema
Osnovni napajalni vir poarne centrale je omrena napetost 230V, AC 50Hz, odvzeta iz
elektro razdelilne omare in iz tokokroga, kateri ostane pod napetostjo tudi takrat, ko se
izkljui glavno stikalo omenjene omare. V elektro razdelilni omari R -____ ima poarna
centrala predviden svoj tokokrog (tkg t: ___ ) z 10A varovalko. Varovalka mora biti rdee
barve in oznaena z rdeim napisom POARNA NAPRAVA. .
Za rezervni napajalni vir, je v poarni centrali predvidena plinotesna Aku baterija kapacitete
min. 24V, 17Ah. Rezervni napajalni vir mora napajati celotni poarno javljalni sistem najmanj
48 ur po izpadu osnovnega napajalnega vira in, e v 48 uri pride do alarma mora naprava
delovati e pol ure v alarmnem stanju.
Signalizacija poarnega alarma in napake
Signalizacija alarma in napake, oziroma spremembe stanja na poarno javljalnem sistemu je
predvidena na:
Na alarmni centrali : akustino in optino
akustino preko piezzo sirene predvidene v ohiju centrale,
optino preko svetlobnih indikatorjev predvidenih na elni strani centrale,
z alfanumerinim izpisom na LCD zaslonu ter printerskim izpisom.
V objektu : akustino
preko adresnih poarno alarmnih siren. Pogoj za aktiviranje siren je: da je v poarnem
alarmu vsaj en avtomatski javljalnik ali vsaj en roni javljalnik,
Na deurnem sprejemnem mestu : akustino in optino.
Posebnosti pri izvajanju elektrointalacij poarnega javljanja
vse elektrointalacije v objektu se izvedejo v skladu s predpisi in pravilniki o tehninih
normativih za nizkonapetostne el. intalacije v zgradbah,
pri izvajanju elektrointalacij je potrebno upotevati Tehnino smernico TSG-N-002
Nizkonapetostne elektrine intalacije,
vsi vgrajeni poarno javljalni elementi morajo imeti ustrezna dokazila oziroma certifikate,
elektrointalacije se izvedejo v nadometni izvedbi, kjer je mogoe se kabli poloijo na
ibkotone kabelske police,
intalacij poarno javljalnega sistema ne smemo voditi skupaj z jakotonimi intalacijami;
kabli poarno javljalnega sistema se uvleejo v izolirne cevi ali vstavijo v nadometna zaitna
instalacijska korita NIK;
za energijsko napajanje (230V AC) poarne centrale se uporabi kabel tip: NYY-J-3x1,5mm,
prikljuen na tokokrog, kateri ostane pod napetostjo tudi, ko je glavno stikalo razdelilne
omare v poloaju za izklop;
za reijsko napajanje (24V DC) doloenih elementov poarno javljalnega sistema se uporabi
kabel tip: NYY-0-4x1,5mm, prikljuen na poarno centralo;
za kabelsko povezavo (adresna zanka) med poarno centralo in elementi poarnega
javljanja ter med elementi poarnega javljanja se uporabi kabel rdee barve tip: JY(ST)Y-
1x2x0,8mm;
za kabelsko povezavo med adresnimi vmesniki ter krmiljenimi elementi poarnega javljanja
(klimat, poarne lopute, dvigalo, javljalniki plina, ipd) se uporabi poarno odporni kabel E-30
tip: JE-H(St)H-2x2x0,8mm;
za kabelsko povezavo med poarno centralo ter napravo za prenos signalov na oddaljeno
deurno intervencijsko mesto se uporabi kabel rdee barve tip: JY(ST)Y-2x2x0,8mm;
ivljenjsko nevarna napetost (230V, 50 Hz) pri predvidenem sistemu poarnega javljanja
poara je prisotna samo v napajalni enoti poarne centrale.
za zaito se uporabi enak zaitni ukrep, kot je oziroma bo izveden za ostale jakotone
porabnike v objektu.
vsi ostali elementi sistema za avtomatsko odkrivanje in javljanje poara bodo prikljueni
preko poarne centrale na napetost 24V DC in spadajo pod zaitni ukrep MALA
NAPETOST.
Pri izvajanju poarno javljalne elektrointalacije se izvedejo sledei ukrepi :
vsi prehodi intalacij skozi zidove se poarno odporno zatesnijo z
-Promastop Coating premaz v kombinaciji s kameno volno ali poarno peno.(EI 30, 60, 90,
120)
ali
-Promafoam C poarna pena za odprtine v stenah (EI 30, 60, 90, 120),
goli vodniki pod stanjolnim plaem kablov JY(ST)Y se veejo samo na ozemljitveno sponko
v centrali,
v podnojih javljalnikov poara se goli vodniki kablov JY(ST)Y prespojijo samo preko
prespojne sponke,
podnoja javljalnikov se montirajo tako, da je vertikalni izboeni rob na podnoju obrnjen proti
vhodnim vratom v prostor. S tem bo izpolnjen pogoj, da je svetlobni LED indikator na
javljalniku usmerjen proti vhodnim vratom,
optini javljalniki dima se montirajo tako, da nobena toka na stropu ne bo od javljalnika
oddaljena ve kot 5,8 m,
termini javljalniki dima se montirajo tako, da nobena toka na stropu ne bo od javljalnika
oddaljena ve kot 3,6 m,
vzorna komora se montira na glavni dovodni kanal in sicer na del, ki je pred komoro raven v
dolini vsaj enega metra,
razdalja tokastih javljalnikov od sten ne sme biti manja od 0,5m, razen na hodnikih ojih od
1m,
roni javljalniki se montirajo tako, da so dobro vidni in vedno dostopni,
roni javljalniki se montirajo na viino 1,5 do 1,7 m od tal,
javljalniki za detekcijo zemeljskega plina se montirajo na najvijo toko v prostoru strop;
adresne sirene z bliskavko namenjene za signalizacijo poveane koncentracije plina v
posameznem prostoru, se montirajo nad vhodna vrata v varovani prostor, pod njo je
predvidena napisna tablica : POZOR, POVEANA KONCENTRACIJA PLINA V
PROSTORU;
adresne poarne sirene se montirajo v podnoje doloenih javljalnikov,
konvencionalne poarne sirene se montirajo na viino 2m od tal,
adresni vmesniki se montirajo na viino 2 m od tal,
pred priklopom elementov na intalacijske tokokroge izmerimo izolacijsko upornost, katera
ne sme biti v nobenem primeru nija kot 500k,
poarna centrala se montira 1,8 m od tal zgornja stranica,
ob vseh elementih poarno javljalne naprave se pritrdijo lokacijsko pripadne oznake, enake
kot so navedene v tem projektu,
oznaevalne ploice naj bodo rdee barve z belimi oznakami. Oznake morajo biti obstojne
in dobro vidne od tal s prostim oesom,
Primer oznaevalne ploice javljalnikov:
oznaka adresne zanke
roni javljalniki poara se opremijo s tablicami veje velikosti in z narisanim simbolom po
SIST 1013 enako se opremijo tudi poarno alarmne hupe.
Primer oznaevalne ploice:

oznaka za roni javljalnik oznaka za poarno hupo
Po uspenem zagonu sistema, mora investitor oziroma upravljavec objekta pridobiti potrdilo
o brezhibnem delovanju sistema s strani pooblaene institucije.
Izdelava izvrilnih nartov
Po konanju del, je izvajalec dolan vrisati vse spremembe, v delovni izvod poarno
javljalnega narta, ki so nastale tekom del, posneti in vrisati kabelske trase ter lokacije vseh
poarno javljalnih elementov.
V izvrilno tehnino dokumentacijo je potrebno vnesti tudi pomembneje dele poarno
javljalnega sistema, kot so na primer kabelske spojke, priklopi z drugimi napravami,
polaganje kablov v cevi, kanalizacijo ipd
En izvod izvrilnega auriranega narta se mora vedno nahajati pri poarni centrali.
4.4.5.2.3. JAVLJANJE VLOMA
Po posebnem nartu
4.4.5.2.4. OZVOENJE
Po posebnem nartu
4.4.5.2.5. CATV
V nartih elektrinih napeljav, naprav in opreme je predviden prikljuek na CATV omreje.
Dovodi se izvedejo za potrebe televizije z koaksialnim kablom in rezervno cevjo.
Razdelilno omreje je izvedeno s pomojo konnih vtinic, ter s koaksialnim kablom BELDEN
H 125 Cu PVC v I.C 16mm
Nivo signala na posamezni vtinici ne sme biti manji od 63dBV in veji od 80 dBV na
celotnem frekvennem obmoju.
4.4.5.4. Izenaitev potencialov
V objektu se izvede izenaitev potencialov tehninimi smernicami TSG-N-002:2009
NIZKONAPETOSTNE ELEKTRINE INTALACIJE toka 5.5.1 GLAVNA IZENAITEV
POTENCIALA
Glavno izenaenje potenciala je izvedeno v glavnem razdelilniku oziroma v razdelilniku GIP
Na glavno izenaitveno zbiralko se veejo:
glavni zaitni vodnik
PEN vodnik
ozemljitveni vodnik
ozemljilo
cevi tople in hladne vode
plinovod
telekomunikacije-informacijski sistem
strelovodna naprava
Dodatno izenaenje potenciala pa se izvede v skladu s tehninimi smernicami TSG-N-
002:2009 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRINE INTALACIJE toka 5.5.2 DODATNA
IZENAITEV POTENCIALA v kolikor je potrebno.
Prerezi vodnikov morajo ustrezati v tehninimi smernicami TSG-N-002:2009
NIZKONAPETOSTNE ELEKTRINE INTALACIJE toka 5.3 ZAHTEVE ZA VODNIKE
V prostorih z vodo se morajo vsi kovinski deli povezati med sabo z ico P/F-4 mm2, Cu,
katera se zakljui v dozi za izenaitev potencialov PS49. Doze se poveejo na zbiralko za
izenaitev potencialov v posameznih razdelilnikih, z ico P/F-6 mm2, Cu, v i. cevi. Posamezni
razdelilniki se poveejo na glavno zbiralko, ki je v sklopu glavne razdelilne ploe, za
izenaitev potencialov, z ico P/F-16 mm2, Cu, poloeno v i. ceveh.
4.4.5.5. Zaita pred udarom strele
Splono
Sistem zaite pred delovanjem strele v nadaljevanju LPS (Lihtening Protection System) je
sestavni del objekta in mora biti zdruljiv ter smiselno povezan z vsemi drugimi napravami in
napeljavami v objektu.
Za vsak objekt je potrebno najprej izvesti vrednotenje rizika na osnovi katerega se za
posamezni objekt doloi zaitni nivo zaite pred delovanjem strele v nadaljevanju LPL
(Lihtening Protection Level).
LPS mora biti izveden tako, da lahko odvede razelektritev v zemljo brez kodljivih posledic in
da pri tem ne pride do pokodb ivih bitij, elektrinih preskokov in hkrati iskrenj.
Vrsta in namestitev LPS morata biti ustrezno izbrana e med nartovanjem novih objektov,
da se im bolj izkoristijo njihovi elektrini prevodni deli in da se z najmanjimi stroki izdela
uinkovit LPS, ki se tudi estetsko vkljuuje v objekt in okolico.
Tehnine lastnosti LPS morajo med uporabo objekta zagotavljati vse nartovane zahteve,
upotevajo primerno vzdrevanje, skladno s smernico TSG-N-003:2009.
LPS mora po rekonstrukciji izpolnjevati vse tehnine lastnosti, ki jih je imel pred
rekonstrukcijo.
Glede na poloaj v objektih je LPS sestavljen iz zunanjega in notranjega LPS. V posameznih
primerih, kadar ni potreben zunanji LPS, je potrebno izdelati samo notranji LPS.
Vrednotenje rizikov
Naronik Mestna obina Kranj eli na podroju portnega parka urediti atletsko vadbeno
dvorano s tekaliem in venamensko dvorano ter istoasno urediti tudi pokrito nogometno
tribuno.
Nogometna tribuna naj bi istoasno bila streha atletskega tekalia. Zaradi potrebne viine
tribune je v prostor pod njo mono umestiti garderobe in ostale prostore za potrebe
nogometa, atletike na prostem, pisarne atletskega in nogometnega kluba ter komercialni
program.Objekt je lociran na parcelah t.: 295/1, 305/0, 292/3, 294/3, 295/2, 298/1, 304/1,
302 K.O.: Rupa (2101).
Za vrednotenje rizikov je potrebno doloiti ustrezen nivo zaite objekta.
Riziko
Riziko je vrednost povprenih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrste kode je za objekt in
oskrbovalne vode znailna vrednost.
Riziki, ki se ovrednotijo za objekt so:
R1 : riziko izgube lovekega ivljenja
R2 : riziko izgube javne oskrbe
R3 : riziko izgube kulturne dediine
R4 : riziko gospodarskih vrednosti
Riziki, ki se ovrednotijo za oskrbovalne vode:
R1 : riziko izgube javne oskrbe(voda,elektrika)
R2 : riziko izgube gospodarske vrednosti (prekinitev delovanja)
Rizine komponente
Vsak riziko je vsota posameznih rizinih komponent, Ob izraunu rizika se posamine
komponente setevajo glede na vzroke in vrste kod ter vrste izgub.
- upotevajo udare neposredno v objekt
- upotevajo udare v bliini objekta
- upotevajo udar v oskrbovalne vode objekta
- upotevajo udar v bliino oskrbovalni vodov objekta
- upotevajo udar v oskrbovalne vode
- upotevajo udar v bliino oskrbovalni vodov
- upotevajo udar v objekte s katerimi so oskrbovalni vodi povezani
Vrednotenje rizikov
Odloitev o izbiri zaitnega nivoja stavb za zaito pred delovanjem strele se izvede skladno
s standardom SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2. Postopek vrednotenja rizikov in
ovrednotenja strokov izvedbe zaite poteka v naslednjem zaporedju:
- zbiranje podatkov o stavbi, ki jo je potrebno zaititi
- ugotovitev vseh vrst mone kode na objektu in oskrbovalnih povezavah
- ocenjevanje rizika za vse vrste kode
- ocenjevanje potrebe po zaiti pred strelo s primerjavo posameznih rizikov s tolerannim
rizikom RT
- ovrednotenje strokov izvedbe zaite pred strelo glede na stroke brez zaitnih ukrepov
Vrednotenje rizinih komponent
V obravnavo rizinih komponent sodijo:
- sam objekt
- napeljave v objektu
- vsebina v objektu
- osebe v objektu in tiste osebe, ki so oddaljene 3m od zunanjosti objekta
- okolica objekta, ki je lahko ogroena
- povezovalni telekominikacijski vodi s sosednjimi objekti
- visokonapetostne transformatorske postaje v objektih
- elektrini razdelilniki in energetske povezave
- elektrine in elektronske naprave (stikala, pretokovne zaitne naprave, tevci elektrine
energije, nadzorni sistemi, varnostni sistemi, itd.)
Toleranni riziko RT
Toleranni riziko doloa najvejo vrednost sprejemljivega rizika itenega objekta.
Toleranni riziko je za nekatere vrste izgub splono ovrednoten in prikazan v tabeli 1.
Vrsta izgube RT/leto
Izguba lovekega ivljenja ali trajne pokodbe 10
-5
Izguba oskrbovalnih sistemov namenjenih ljudem 10
-3
Izguba kulturnih dobrin 10
-3
Tabela 1: Toleranni (e sprejemljiv riziko) RT
Vrednotenje rizikov za vestanovanjski blok
Specifien postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardom SIST EN 62305 -1 in
SIST EN 62305 -2. V ta namen uporabljamo programsko opremo za vrednotenje rizikov, ki je
izvedena v skladu z navedenima standardoma. Izraun je izdelalo podjetje HERMI, ki ima
licenni program. V program so se vnesli sledei podatki:
DIMENZIJE OBJEKTA VPLIVI OKOLICE
dolina objekta 70m lokacijski faktor objekt je
obdan z
enako
visokimi ali
manjimi
objekti in
drevesi
irina objekta 44m faktor okolice mestno
viina strehe 22 m tevilo nevihtnih dni na leto 48 dni
povrina 31.813 m
2
gostota udarov strele 4,8 strel/km
2
LASTNOSTI OBJEKTA UKREPI ZAITE
riziko fizine pokodbe
objekta
nizek zaitni razred LPS IV
zaita objekta dobra protipoarna zaita Eden od
naslednjih
ukrepov:
gasilni aparati,
intalacije za
rono
gaenje,
intalacije za
rono
alarmiranje
poara,
hidranti,
poarne
stene,
poarne
stopnice
notranje oienje brez opleta prenapetostna zaita SPD IEC
62305-4
NAPAJANJE Z ELE. ENERGIJO DRUGI NADZEMNI VODI
tip napajanja objekta zemeljski
kabel
tevilo nadzemnih kablov 0
tip zunanjega kabla brez opleta tip zunanjih kablov brez
opleta
SN/NN TRAFO ni
DRUGI PODZEMNI VODI
tev. drugih podzemnih vodov 3
tip zunanjih kablov brez opleta
VRSTA IZGUBE:
TIP 1-IZGUBA LOVEKEGA IVLJENJA
posebno tveganje za ivljenje poveana stopnja panike
izguba ivljenja zaradi poara cerkve,muzeji
izguba ivljenja zaradi prenapetosti ni relevantno
TIP 2-IZGUBA OSKRBOVALNIH SISTEMOV
NAMENJENIH LJUDEM
izguba oskrbe zaradi poara ni oskrbovalnih sistemov
izguba oskrbe zaradi prenapetosti ni oskrbovalnih sistemov
TIP 3-IZGUBA KULTURNIH DOBRIN
izguba kulturnih dobrin zaradi poara nima vpliva
TIP 4-EKONOMSKE IZGUBE
posebne ekonomske izgube ni tveganja
ekonomske izgube zaradi poara komercialne zadeve
ekonomske izgube zaradi prenapetosti industrijske, komercialne izgube
izguba zaradi napetosti koraka in dotika(ivali) ni tveganja
toleranni riziko ekonomskih izgub 1 in 1.000
TOLERANNI
RIZIKO RT
RIZIKO
DIREKTNEGA
UDARA
RIZIKO
INDIREKTNEG
A UDARA
IZRAUNAN
RIZIKO
Izguba
lovekega
ivljenja
1.00E-05 1.60E-06 6.07E-07 2.21E-06
Izguba
oskrbovalnih
sistemov
1.00E-03 0.00E-00 0.00E-00 0.00E-00
Izguba
kulturnih
dobrin
1.00E-03 0.00E-00 0.00E-00 0.00E-00
Ekonomske
izgube
1.00E-03 1,15E-05 6.80E-05 7.95E-05
Tabela 2: izraun rizika
Iz izraunov ugotovimo, da pri izvedbi strelovodne zaite LPS v zaitnem razredu IV in pri
izvedbi prenapetostne zaite SPD IEC 62305-4 doseemo, da so izraunani riziki R po vseh
tirih vrstah izgube manji od tolerannih rizikov RT. Glej tabelo 2: izraun rizika.
Priloga k izraunu
Priloga k izraunu
4.4.5.6. Izvedba strelovodne napeljave
Lovilni sistem
Predvidena je izvedba lovilnega sistema z Al ico 8mm kot lovilnim vodom, ki se poloi po
strehi na ustreznih noslicih. Okrog dimnikov, strojnih elementov (klimati, ventilatorji) in ostalih
trleih delov na strehi se prav tako poloi Al ica in povee na lovilni vod. Lovilni vod se
povee na glavne odvode.
Strelovodni lovilci morajo biti izvedeni tako, da je izvedena zaita po principu kotalee krogle
polmera 60m, kar ustreza IV zaitnemu nivoju.
Odvodni sistem
Strelovodni odvodi odvajajo tok strele od toke udara do zemlje in omogoajo:
- ve paralelnih poti
- minimalno dolino paralelnih poti
- izenaitev potencialov s prevodnimi deli objekta
Razdalje med navpinimi odvodi in posameznimi horizontalnimi kronimi povezavami so
prikazane v tabeli spodaj:
VRSTE LPS RAZDALE MED ODVODI (m)
I 10
II 10
III 15
IV 20-izraunana 15
Pri naem bloku se za odvodni sistem LPS uporabi ica Rh 8mm, ki se poloi pod fasado v
izolacijski cevi do merilnega spoja v zemlji. Od merilnega spoja se poloi trak Rf 30x3,5mm
do temeljnega oziroma kronega ozemljila.
Merilni spoj v zemlji
Ozemljitveni sistem
Pri razpritvi toka strele v zemljo se zmanjujejo prenapetosti s primernim razporejanjem
ozemljil. V splonem je nizka ozemljilna upornost manja od 10 , najprimerneja. V naem
primeru imamo notranji sistem SPD izveden s prenapetostnimi odvodniki na vseh vstopajoih
elektrinih vodnikih v objekt v skladu s SIST EN 62305-4.
Glede na navedeno mora biti ozemljilna upornost Roz=< 5 .
Za ozemljilo je predviden trak Rf 30x3,5mm. Ozemljilo se poloi kot temeljno ozemljilo v
temelje in kot krono ozemljilo v razdalji 1m okrog objekta v zemlji 0.6m globoko.
V temeljih je potrebno povezati na ozemljilo vse veje kovinske mase v kleti.
Na ozemljilo se veejo tudi glavna zbiralka za izenaitev potenciala, kakor tudi razdelilniki
elektro, telekom, catv.
Ozemljitev se povee tudi s sosednimi ozemljili obstojeih objektov v bliini.
Upornost tranega ozemljila izraunamo po sledei formuli:
Rtoz =
xl t
x ln(
5 , 0
2
dx
l
)=
614 14 , 3
200
x
x ln(
5 , 0 030 , 0
614 2
x
x
)= 0,5
Kjer pomeni:
specifina upornost zemlje, vzamemo vrednost 200 m
l dolina ozemljila Rf 30x3,5mm, vzamamo dolino 614
d irina tranega ozemljila 0,030 m
Prepreevanje iskrenj in prebojev
Pri prevajanju toka strele od lovilne mree, preko odvodov v ozemljilni sistem, lahko pride do
nevarnega iskrenja in prebojev med:
-kovinskimi konstrukcijami
-notranjimi povezavami raznih napeljav
-zunanjimi prevodnimi deli in povezavami objekta z okolico
Iskrenje je nevarno za nastanek poarov in unienje naprav.
Nevarno iskrenje prepreimo z:
-izenaitvijo potencialov
-elektrino izolacijo
V tem nartu je nevarno iskrenje prepreeno z galvansko povezavo vseh kovinskih mas in z
povezavo na ozemljilni sistem.
Loilna razdalja med kovinskimi deli in LPS
Elektrina izolacija med lovilno mreo, odvodi in kovinskimi deli se lahko v danih primerih
dosee z vzpostavitvijo loilne razdalje med kovinskimi deli v objektu in sistemom LPS.
Loilna razdalja mora biti veja kot varnostna razdalja s in sicer:
S =ki
l
km
kc
-
kjer so
ki koeficient odvisen od izbrane vrste LPS ( za III in IV je 0,04)
kc koeficient odvisen od toka strele, ki tee po odvodu( od 1 do 1/tevilom odvodov)
km koeficient odvisen od elektrinega izolacijskega materiala(zrak=1, beton,opeka=0,5)
l koeficient doline vodnika LPS na katerem je potrebno loilno razdaljo vzpostaviti do
najbljije toke izenaitve potenciala
Zaita pred napetostjo dotika
Pri odvajanju toka strele v zemljo, lahko zunaj objekta nastanejo previsoke napetosti dotika.
Te nevarnosti zmanjujemo na sprejemljivo raven e je:
- verjetnost gibanja oseb ali njihovo zadrevanje v bliini odvodov zelo majhna
- naravni sistem kovinskih mas sestavljen iz tevilnih povezav paralelnih poti in
povezan z armaturo in konstrukcijo objekta z zagotovljeno elektrino prevodnostjo
- specifina upornost zemlje v oddaljenosti 3 m od odvoda najmanj 5 km.
V naem primeru je zaita pred napetostjo dotika doseena na ta nain, da so odvodi
poloeni pod fasado v izolirnih ceveh, merilni stik pa je izveden v zemlji.
Zaita pred napetostjo koraka
Previsoka napetost koraka se zmanja na sprejemljivo raven, e je<.
- verjetnost gibanja ali zadrevanja oseb ob strelovodnih vodih v razdalji majn kakor
3m zelo majhna
- specifina upornost zemlje v obmoju 3m od odvoda LPS vsaj 5 km.
V naem primeru se zraven ozemljila v temeljih e poloi krono ozemljilo 1m od objekta v
globini 0.6m v zemlji.
Pregled, preiskus in meritve LPS
Pregled, preiskus in meritve LPS je potrebno izvesti po njegovi konani izvedbi.
Redni periodini pregled sistema zaite pred strelo je potrebno izvajati vsaka 4 leta pri
zaitnih nivojih III in IV.
Pregled je potrebno izvesti z dodatkom E7 standarda SIST EN 62305-3.
Pregled mora potekati skladno z dokumentacijo, ki mora vsebovati osnovne podlage za
posamezne reitve, opis zunanjega in notranjega LPS, razporeditev, uskladitev in
nameanje SPD, tehnine narte, skupaj z narti za povezave izenaitve potencialov.
O vsakem pregledu je potrebno sestaviti zapisnik in vanj vnesti ugotovljene izmerjene
vrednosti. Iz zapisnika mora biti razvidno, da je vgradnja LPS brezhibna, oziroma katera
popravila so potrebna, da bo brezhibna. V zapisniku mora biti skica otevilenih odvodov, ki
omogoa, da je meritve kadar koli ponoviti. Navedene morajo biti kovinske mase, katerih
galvanska povezava je bila priskuena. V zapisniku morajo biti natanno navedeni
uporabljeni merilni instrumenti. Zapisnik mora zajemati vse dejavnosti, navedene v tokah
7.1, 7.2 in 7.3 dodatke E/, standarda SIST EN 62305-3 in ga mora izvajalec pregleda
podpisati. Podan mora biti tudi rok naslednjega pregleda.
Izvedba strelovodne instalacije se izvede v skladu z risbami v sklopu tega elektro narta.
4.4.5.7. Polaganje vodnikov
Instalacije jakega toka
se izvedejo z vodniki PP00-Y. Preseki so izbrani v skladu z obremenitvami le teh.
Vodniki so poloeni v litem betonu v ceveh, nadometno v PN ceveh in po kabelskih policah.
Kabelske police so montirane s pomojo pritrdilnega pribora na steno ali pa s pomojo
obealnega pribora na strop.
Instalacije ibkega toka
Dovod za potrebe telefonskih in raunalnikih povezav se izvedejo z zemeljskim TK kablom
do K.O. omare. Instalacija iz K.O. se zakljuuje na vtinicah po sistemu zvezde s kabli, Cat6
4x2x 24AWG, i. ceveh.
Opomba
Vodniki jakega in ibkega toka so poloeni pravokotno eden na drugega ali vzporedno z
minimalno dovoljeno razdaljo. Police so loene za jaki in ibki tok in se prav tako polagajo pri
krianju pravokotno z monostjo servisiranja poloenih kablov na njih. Pri polaganju
paralelno pa je minimalna razdalja takna, da omogoa servisiranje.
4.4.5.8. Medsebojni razmiki med posameznimi elektrointalacijami:
Jaki tok-telefon 20cm
Jaki tok-RTV 30cm
Jaki tok-signalno klicne naprave 20cm
Jaki tok-ozvoenje20cm
Jaki tok-poarno javljanje20cm
4.4.5.9. Izrauni
a. Pregled instalirane in maksimalne moi in toka
Pri izraunu koninih moi in koninih tokov razdelilnikov upotevamo vsoto instaliranih moi
vseh tokokrogov in ocenjene faktorje istoasnosti in obremenitve ter izkoristek prikljuenih
aparatov.
Izraun je izveden po naslednjih enabah:
Pk=
q
o i
f f Pi
Pk=fp x Pk Ik=
cos 3
1000

U
P
k
Pk(kW) ....... konina mo razdelilnika
Pi instalirana mo
fi faktor istoasnosti
fo faktor obremenitve
q
izkoristek prikljuenih aparatov
fp faktor prekrivanja
Ik konini tok
cos
faktor moi
U(V) nazivna napetost
Dimezioniranje instalacij se izvede v skladu s TSG-N-002:2009
b. Pregled instalirane in maksimalne moi, toka, dimenzioniranje dovodov in padec
napetosti v dovodih
Razdelilnik R0 83000 W 3 x 125 A
U - nazivna medfazna napetost U = 400 V
fi - faktor istoasnosti fi = 0,55 =
83099,5 W
Pins - instalirana mo Pinst = 151090 W
cos f - faktor delavnosti
Pmax - maksimalna mo 0,95
Imax - maksimalni tok 126,26 A
cosf =
inst i max
P f P =
=

=
cos U 3
P
I
max
max

Navidezna obteba: 87 kVA

Za napajanje objekta je potrebno zagotoviti cca 87 kVA elektrine energije.
Razdelilec Pinst Pmax In Nap.toka Presek Dolina Au
(kW) (kW) (A) mm2,Al (m) (%)
PMO 151 83 125 TRAFO 240 300 1,8
d. Dimenzioniranje vodnikov in kablov:
Dimenzioniranje vodnikov ter ukrepi nadtokovne zaite so predvideni skladno s Tehninimi
smernicami TSG-N-002:2009 - NIZKONAPETOSTNE ELEKTRINE INTALACIJE, ter
standardom SIST HD 384.5.52.S1:2000 - Trajno dovoljeni toki.
Velikost izklopne naprave, ki varuje kabel pred preobremenitvijo in kratkim stikom je
doloena glede na konini tok in selektivnost varovanja. Presek kabla je doloen v odvisnosti
od tipa elektrine instalacije in od korekcijskih faktorjev vzporednega polaganja ter
temperature okolice.
Vodnike dimenzioniramo in izraunamo prerez vodnika na podlagi:
- dopustne tokovne obremenitve termino dimenzioniranje
- dopustnega najmanjega prereza mehansko dimenzioniranje
- dopustnega padca napetosti elektrino dimenzioniranje
- gospodarnosti
TERMINO DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN KABLOV
Termino dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni doloitev dopustne tokovne
obremenitve. Najvija dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od:
- prereza vodnika,
- vodnikove kovine,
- vrste izolacije vodnika,
- tevila vzporedno potekajoih in obremenjenih vodnikov,
- zunanje temperature in
- naina polaganja
z
I '
= 2 1
f f I
z

Iz . trajno dovoljeni tok pri referennih pogojih za doloeno skupino
polaganja
f1 ........ temperaturni korekcijski faktor
f2 . korekcijski faktor pri polaganju ve tokokrogov v skupini ali
veilnih kablov za doloeno skupino polaganja
NADTOKOVNA ZAITA VODNIKOV IN KABLOV
1) Zaita pred preobremenitvenimi tokovi
Skladno z SIST IEC 60364-4-43 toka 433.1 kontroliramo izbrane vodnike e z
ozirom na zaito pred prevelikimi tokovi, ki navaja pogoje:
1. pogoj IB
s
IN
s
Iz
2. pogoj I2
s
1,45xIz oziroma In
s
1,45xIz x Ik
kjer pomeni:
IB tok, za katerega je tokokrog predviden.
IZ . trajni zdrni tok vodnika ali kabla.
IN nazivni tok zaitne naprave.
I2 tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaitne naprave.
k . 1,2 za zaitna stikala.
k 1,45 za instalacijske odklopnike.
k za talilne varovalke po tabeli:
TABELA
Nizkonapetostne talilne varovalke
In (A) k
2 in 4 2,1
6, 10, 13 1,9
16< In < 63 1,6
63 < In < 160 1,6
160 < In < 400 1,6
I2=k x IN k x IN
s
1,45xIz
V nartu imamo tri tipe instalacij z uporabo ve ilnih vodnikov
A-instalacije v toplotno izoliranih stenah
B2-instalacija v ceveh in kanalih
C-instalacije v zidu in ometu
Dopustne tokovne obremenljivosti vodnikov Iz in nazivne vrednosti varovalk In
Nazivni
presek(Cu
)
mm
2
Tip instalacije A
tokova Iz in In v A
Tip instalacije B1
tokova Iz in In v A
Tip instalacije C
tokova Iz in In v A
Iz In Iz In Iz In
1.5 13 10 15.5 16 17.5 16
2.5 18 16 21 20 24 20
4 24 20 28 25 32 25
6 31 25 37 35 41 35
10 42 35 50 50 57 50
16 56 50 68 63 76 63
25 73 63 90 80 96 80
35 89 80 110 100 119 100
2) Zaita pri kratkostinem toku
Skladno z SIST IEC 60364-4-43 toka 434.5.2 se izvede zaita pri kratkostinem toku. Za
kratke stike, ki trajajo od 0,1 do 5s, je mogoe as t, v katerem kratkostini tok segreje
vodnike do najvije dovoljene temperature v normalnem obratovanju
priblino izraunati po enabi:
t
=
I
S k
kjer pomeni:
S(mm
2
) prerez vodnika
t (s) trajanje
I(A) efektivna vrednost dejanskega kratkostinega toka
K 115 za bakrene vodnike s PVC izolacijo (za ostale vodnike
so podatki navedeni v standardu)
Za ase, kraje od 0,1 s, velja:
k
2
x S
2
> I
2
x t
I
2
x t .. vrednost prepuene energije zaitne naprave, ki jo navede njen
proizvajalec, oziroma tiste, ki jo predpie standard za ustrezno
nadtokovno napravo v A
2

kratkostini tok se izrauna po enabi:
Ik=
s
Z
U
0
1 , 1
kjer je:
U0 .. 230V nazivna fazna napetost
Zs ...... skupna impedanca od TP do mesta kratkega stika
Z=
2 2
X R +
R .. upornost ene ile kabla od transformatorja do mesta kratkega stika
X reaktanca ene ile kabla od transformatorja do mesta kratkega stika
Elektrino dimenzioniranje vodnikov in kablov
Predpisi doloajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti:
3 % za elektrine intalacije za razsvetljavo, e se elektrina intalacija napaja iz
NN omreja (prikljune omarice)
5 % za elektrine intalacije za razsvetljavo, e se elektrina intalacija napaja
neposredno iz lastne TP, ki je prikljuena na visoko napetost
5 % za tokokroge drugih porabnikov, e se elektrina intalacija napaja iz NN
omreja
8 % za tokokroge drugih porabnikov, e se elektrina intalacija napaja
neposredno iz lastne TP, ki je prikljuena na visoko napetost.
e je dolina elektrine intalacije dalja od 100m, lahko poveamo
dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za vsak meter, ki presega 100m,
vendar skupno najve 0,5 %.
Kontrola padcev napetosti:
Izraun padcev napetosti je izveden po naslednjih enabah:
Za trifazni vod :
2
) ( 100
(%)
U S
l P
u
- -
- -
= A

Za enofazni vod:
2
) ( 200
(%)
U S
l P
u
- -
- -
= A

u% -padec napetosti na koncu voda
-specifina prevodnost ( Sm/mm2 )
l P.
-moment moi ( kWm )
S -presek vodnika ( mm2 )
U -medfazna napetost za trifazni vod, fazna napetost za enofazni vod(V)
DIMENZIONIRANJE VODNIKA IN PADEC NAPETOSTI NA NJEM
TERMINO DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN KABLOV
Ib =
cos 3
1
- -U
P
Izberemo varovalko
Glede na tabelo izberemo vodnik
Zdrni tok vodnika Ik
Upotevamo korekcijski faktor fp iz tabele
I
I
z= Iz x fp =
NADTOKOVNA ZAITA VODNIKOV IN KABLOV
1. pogoj IB
s
IN
s
z
I '
z
I '
=
2 1
f f I
z

2. pogoj I2
s
1,45x
z
I '
I2=k x In
KRATKOSTINA IMPEDANCA
Rk3=
2
Rtp
+
S
l
-
Zk3=Rk3
Smin
odk
t Ik
k
- - > 3
1
k
2
x S
2
> I
2
x t
Skupna impedanca:
Rsk= Rtp +
S
l
-
-
2
Xsk= Xt + Xv
Zsk = Rsk + Xsk
Zsk x Ia <230 V
Po TSG-N-002:2009 mora biti izpolnjen pogoj za pravilno delovanje :
Z x Ia < 230 V
Z - impedanca okvarne zanke
Ia - tok delovanja naprave za samodejni izklop v asu, ki ustreza podatkom iz
tabele ali za instalacije, ki so dane do 5 sekund
Iz izrauna vidimo da varovalka izklopi v predpisanem asu.
PADEC NAPETOSTI NA VODNIKU
u% - padec napetosti na koncu voda
- specifina prevodnost ( Sm/mm2 )
l P
- moment moi ( kWm )
S - presek vodnika ( mm2 )
U - medfazna napetost (V)
K - faktor induktivnosti
cos - faktor moi = 0.95
u=
3
x I x l (r cos + x sin) 2
100
U S
l P K

=

P=
3
U l cos
u=
U
U A
100
u=
S U
Pl
2
100
(l+
r
x
tg)
Ker imamo podoben izraz kot e v enabi, e zanemarimo induktivno upornost voda, le da e
pomnoimo s konstanto K (korekcijski faktor), ki pa je
K=1+
r
x
tg
r=
) (
km l
R O
x=
) (
km l
X O
R=
S
l

x=80 mO/km(induktivna upornost za kabel)
XV = 350 mO/km (induktivna upornost za NN prostozrani vod )
Podatek za r dobimo iz tabel proizvajalca kabla ali prironika
e. Izraun za razsvetljavo:
Pri izraunu razsvetljave upotevamo JUS U. C9.100 in priporoila SDR.
Svetlobni tehniki izraun je izdelan na osnovi izrauna srednje horizontalne osvetljenosti.
Podatki o prostoru:
a dolina prostora (m)
b irina prostora (m)
hk koristna viina (m)
hviina od tal do stropa(m)
hd delovna viina (0,85m)
hv viina obeanja(m)-0m
Izraun povrine prostora:
A=a x b (m
2
) =m
2
Izraun koristne viine:
hk=h- hd-hv =
Izraunamo prostorski indeks
) ( b a hk
b a
k
+ -
-
=

Glede na prostor na prostor doloimo odsevnost strop-stena-tla(tabela7.2)
Podatki o svetilkah:
tip svetilke
izkoristek razsvetljave s pomojo tabele proizvajalca (tabela 7.3) in poznavanjem prostora
prostorski indeks k=
odsevnost strop,stena,tla znaajo
iz tabele 7.3 se odita, da je pri prostorskem indeksu k=1 razs = pri prostorske indeksu k
pa je razs
z interpolacijo se doloi, da je pri prostorskem indeksu k=1,43 razs
mo svetilke
mo svetilke s predstikalno napravo
Podatki o svetlobnih virih:
tip svetlobnega vira fluorescenne sijalke
tevilo svetlobnih virov v svetilki z
barva temperature svetlobnega vira, ki se izbere glede na namen prostora- T
indeks barvnega videza, kjer moramo upotevati tabelo 7.5 je
svetlobni to svetlobnega vira- vir =
Izraun razsvetljave:
glede na namen prostora iz tabele 7.1 izberemo eleno osvetljenost E(lx)
glede na namen prostora iz tabele 7.4 predpostavimo faktor planiranja p
izraun potrebnega skupnega svetlobnega toka po metodi izkoristka sk (lm)
sk =
razs
p A E
q
- -
izraun svetlobnega toka ene svetilke sv (lm)
sv = z x vir
izraun potrebnega tevila svetilk n
n =
v
sk
|
u
izraun instalirane prikljune moi Ps(W)
Ps =n x P (W)
Raunalniki izrauni za nekatere prostor:
Splona razsvetljava
Zasilna razsvetljava
f. Izraun ponikalne in delovne upornosti ozemljila
Za na primer imamo podatke:
Spec. upornost tal: Ro = 250 m
Dolina ozemljila l = 120 m
irina ozemljila b = 30 m
faktor k = 1
D=
H
b l * * 4
=
14 , 3
30 * 120 * 4
=4585m
RR=
D 3
* 2
=
4585 * 3
250 * 2
= 0,04
Ponikalna upornost:
Rr = 0,04
Delovna upornost ozemljila je:
Ru = k x Rr = 0,04 , kar je v skladu s predpisi.
4.4.5.10. Zaita pred nevarno napetostjo dotika
Pri izvedbi instalacij so predvidene naslednje vrste zaitnih ukrepov:
- zaita pred el. udarom
- zaita pred preobremenitvijo in kratkim stikom
I. Zaita pred elektrinim udarom
a. Zaita pred neposrednim dotikom
Izvede jo dobavitelj opreme oz. izvajalec del.
b. Zaita pred posrednim dotikom
Osnovni namen te zaite je prepreiti, da bi se v primeru okvare na izpostavljenih
prevodnih delih pojavila previsoka napetost dotika v taknem trajanju, ki bi lahko bilo
nevarno.
Predviden sistem ozemljitve:
TN - sistem
Vsi izpostavljeni prevodni deli instalacije se morajo povezati z ozemljitveno toko sistema z
zaitnim vodnikom. Ta zahteva je izpolnjena e je:
Za x Ia <=Uo
kjer je:
Za - impedanca okvarne zanke
Ia - tok, ki zagotavlja delovanje zaitne naprave
e ni mogoe izpolniti te zahteve se mora uporabiti dodatno izenaenje potencijalov.
II. Zaita pred preobremenitvijo in kratkim stikom
Vsi napajalni dovodi do energetskih razdelilcev bodo iteni pred preobremenitvijo in
kratkim stikom z varovalkami.
- pred kratkimi stiki: z varovalkami s poasnimi ali hitrimi tipi talilnih vlokov,ali pa z
zaitnimi stikali
III. Izenaitev potencialov
Glavno izenaevanje potencialov
V vsaki zgradbi je mora vodnik za glavno izenaevanje potencialov medsebojno povezati
naslednje prevodne dele:
- glavni zaitni vodnik
- glavni ozemljitveni vodnik ali glavno ozemljitveno sponko
- kovinske dele konstrukcij
- strelovodno instalacijo
In ostale kovinske mase glej risbo glavno izenaevanje potenciala.
V vseh prostorih z vodovodno instalacijo je potrebno izvesti predpisane galvanske povezave
za izenaitev potencijalov kovinskih mas. Med seboj je potrebno povezati vse kovinske
instalacije vodovoda in ostalo kovinsko opremo.
Spoji se izvedejo z vodnikom P6 - 6mm
2
, Cu in originalnimi objemkami za povezovanje cevi z
vodnikom ali vijakom M6. Na enem koncu se vodnik vee na kovinsko maso, na drugem pa v
dozo za izenaitev potencijalov. Doza je montirana na viini 0,5 m od tal. Zbiralka v dozi se
povee z zaitno zbiralko v razdelilcu z vodnikom P - 16mm
2
, Cu.
Glej risbo dodatna izenaitev potenciala.
4.4.5.11. Projektantski predraun
POLAGANJE VODNIKOV IN DOZ (GROBA INSTALACIJA) SKUPAJ
RAZDELILCI, DOVODNI KABLI, OMARICE SKUPAJ:
TELEKOMUNIKACIJE SKUPAJ:
JAVLJANJE POARA SKUPAJ:
PROTIVLOMNO JAVLJANJE SKUPAJ:
OZVOENJE SKUPAJ:
TELEVIZIJA SKUPAJ:
STRELOVODNA NAPRAVA SKUPAJ:
FINOMONTANA DELA SKUPAJ:
VSE POTREBNE MERITVE, IZDAJA CERTIFIKATOV,
SODELOVANJE NA TEHNINEM PREGLEDU
PROJEKTANTSKI NADZOR
SODELOVANJE PRI IZDELAVI PROJEKTA PID
IZDELAVA PROJEKTA PID
PREVOZNI STROKI
DROBEN NESPECIFICIRAN MATERIAL (10%)
SKUPAJ ELEKTROINSTALACIJE
DDV
SKUPAJ ELEKTROINSTALACIJE IN DDV 320.000,00
OPOMBA
Nedefinirane svetilke doloi arhitekt/INVESTITOR!
4.5. RISBE
E0 Situacija
E1 Tloris kleti II. - razsvetljava
E2 Tloris kleti I. - razsvetljava
E3 Tloris pritlija - razsvetljava
E4 Tloris I. nadstropje - razsvetljava
E5 Tloris II. nadstropje - razsvetljava
E6 Tloris kleti II. vtinice,mo,ibki tok
E7 Tloris kleti I. - vtinice,mo,ibki tok
E8 Tloris pritlija - vtinice,mo,ibki tok
E9 Tloris I. nadstropje - vtinice,mo,ibki tok
E10 Tloris temeljev- strelovodna naprava
E11 Tloris strehe- strelovodna naprava
E12 Blok shema napajanja po objektu
E13 Enopolna shema razdelilnika PMO
E14 Enopolna shema R0 prikljune omare
E15 Enopolna shema razdelilnika R1
E17 Enopolna shema razdelilnika R3.1+R3
E21 Blok shema javljanja poara
E22 Blok shema telekomunikacij
E23 Blok shema zasilne razsvetljave
E24 Shema glavne izenaitve potenciala
E25 Shema dodatne izenaitve potenciala
E26 Enopolna shema razdelilnika UPS
E27 Legenda simbolov

Elektricne Instalacije Tekst

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Elektricne Instalacije Tekst

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Elektricne Instalacije Tekst

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ELEKTRO NART, Projektiranje in nadzor elektrointalacij

ANTON PAJTLER s .p . Shakespearova ulica 8, 2000 Maribor stran :1 /38

u% -padec napetosti na koncu voda

-specifina prevodnost ( Sm/mm2 )

You might also like