Opozorilo: Neuradno preieno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoek, glede katerega organ ne jami odkodninsko

ali kako drugae. Neuradno preieno besedilo Zakona o kazenskem postopku obsega: Zakon o kazenskem postopku ( radni list !", t. #$%&' z dne ($. (). (&&'*, +opravek zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. ,)%&' z dne ((. ((. (&&'*, Odlobo o razveljavitvi prvega odstavka -)(. lena, prvega odstavka $#(. lena in dela drugega odstavka -)-. lena zakona o kazenskem postopku: o ugotovitvi, da toka $ drugega odstavka -)(. lena in -. toka prvega odstavka '$-. lena zakona o kazenskem postopku nista v skladu z ustavo. o ugotovitvi, da zakon o kazenskem postopku ni v skladu z ustavo, kolikor ne doloa tudi mileji/ ukrepov za prepreevanje ponovitvene nevarnosti in o ugotovitvi, da dolobe zakona o kazenskem postopku, ki urejajo postopek odloanja o odreditvi, podaljanju in odpravi pripora, niso v skladu z ustavo ( radni list !", t. -0%&# z dne (#. 0. (&&#*, - Odlobo o razveljavitvi lenov od (0) do (0# zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. 0%&1 z dne -$. (. (&&1*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-4 ( radni list !", t. ,-%&1 z dne -$. (). (&&1*, - Zakon o spremembi zakona o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-5 ( radni list !", t. #%&& z dne -&. (. (&&&*, - Zakon o spremembi zakona o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-6 ( radni list !", t. ##%)) z dne -#. ,. -)))*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-7 ( radni list !", t. (((%)( z dne -&. (-. -))(*, - Odlobo o delni razveljavitvi drugega odstavka '(. lena zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. ''%)$ z dne (-. 0. -))$*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-8 ( radni list !", t. 0#%)$ z dne ($. #. -))$*, - Zakon o kazenskem postopku 2 uradno preieno besedilo 2 Z3+- +5( ( radni list !", t. ((#%)$ z dne -,. ((. -))$*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-9 ( radni list !", t. '$%)' z dne -#. '. -))'*, - Odlobo o razveljavitvi dela besedila prvega odstavka 0)-. lena in tretjega odstavka ()&. lena Zakona o kazenskem postopku in ugotovitev skladnosti drugega odstavka ()&. lena in prvega odstavka 0)#.a lena Zakona o kazenskem postopku z stavo ( radni list !", t. #1%)' z dne -(. #. -))'*, Zakon o kazenskem postopku 2 uradno preieno besedilo 2 Z3+- +5- ( radni list !", t. &#%)' z dne $). 1. -))'*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-: ( radni list !", t. ()(%)0 z dne ((. ((. -))0*, Zakon o kazenskem postopku 2 uradno preieno besedilo 2 Z3+- +5$ ( radni list !", t. 1%)# z dne -#. (. -))#*, - Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-; ( radni list !", t. ('%), z dne (#. -. -)),*, Zakon o kazenskem postopku 2 uradno preieno besedilo 2 Z3+- +5' ( radni list !", t. $-%), z dne (). '. -)),*, - Zakon o sodelovanju v kazenski/ zadeva/ z dr<avami lani=ami 8vropske unije 2 Z"3Z7>8 ( radni list !", t. ()-%), z dne &. ((. -)),*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o brezplani pravni pomoi 2 Z5++-5 ( radni list !", t. -$%)1 z dne ,. $. -))1*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-? ( radni list !", t. #1%)1 z dne 1. ,. -))1*, -

Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-@ ( radni list !", t. ,,%)& z dne -. (). -))&*, - Odlobo o delni razveljavitvi etrtega stavka drugega odstavka -)0. lena Zakona o kazenskem postopku in odloba o ugotovitvi kritve prito<nikove pravi=e iz --. lena stave ( radni list !", t. -&%() z dne &. '. -)()*, - Zakon o dr<avnem to<ilstvu 2 Z7A-( ( radni list !", t. 01%(( z dne --. ,. -)((*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-3 ( radni list !", t. &(%(( z dne ('. ((. -)((*, Zakon o kazenskem postopku 2 uradno preieno besedilo 2 Z3+- +51 ( radni list !", t. $-%(- z dne '. 0. -)(-*, - Zakon o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku 2 Z3+-B ( radni list !", t. ',%($ z dne $(. 0. -)($*. ZAKON o kazenskem postopku (ZKP) (neuradno preieno besedilo t. 25) +!C? 78B "+BODN8 7OBO>58 ?. poglavje A8E8B@N4 N4>8B4 1. len ((* Aa zakon doloa pravila, ki naj zagotovijo, da se ni/e, ki je nedol<en, ne obsodi, storil=u kaznivega dejanja pa izree kazenska sank=ija ob pogoji/, ki ji/ doloa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka. (-* +reden se izda pravnomona sodba, sme biti obdol<ene= omejen v svoji prostosti in v svoji/ pravi=a/ samo ob pogoji/, ki ji/ doloa ta zakon. 2. len 3azensko sank=ijo sme izrei storil=u kaznivega dejanja samo z zakonom ustanovljeno pristojno sodie v postopku, ki se uvede in izvede po tem zakonu. . len ((* 3dor je obdol<en kaznivega dejanja, velja za nedol<nega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo. (-* "odie sme obsoditi obdol<en=a samo, e je prepriano o njegovi krivdi. !. len

((* Oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveena o razlogi/ za odvzem prostosti. Aakoj mora biti pouena, da ni dol<na niesar izjaviti, da ima pravi=o do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njeno za/tevo dol<an o odvzemu prostosti obvestiti njene najbli<je. (-* Osumljene= ima pravi=o do zagovornika od odvzema prostosti dalje. ($* Za odvzem prostosti osumljen=u se teje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadr<anje. ('* >e si osumljene=, ki mu je vzeta prostost, glede na svoje premo<enjske razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, mu ga na njegovo za/tevo in stroke dr<ave postavi poli=ija, e je to v interesu pravinosti. +ostavljeni zagovornik opravlja to dol<nost tudi v postopku po -)'.a lenu tega zakona in v kazenskem postopku zoper obdol<en=a, pod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodie. 5. len ((* Obdol<en=u se mora <e pri prvem zaslianju povedati, katerega dejanja je obdol<en in kaj je podlaga za obdol<itev. (-* Obdol<en=u se mora omogoiti, da se izjavi o vse/ dejstvi/ in dokazi/, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. ($* Obdol<ene= se ni dol<an zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, ni dol<an izpovedati zoper sebe ali svoje bli<nje ali priznati krivde. ". len ((* 3azenski postopek tee v slovenskem jeziku. (-* >e je pri sodiu v skladu z ustavo v uradni rabi tudi jezik italijanske ali mad<arske narodne skupnosti, la/ko na nain, doloen z zakonom, kazenski postopek tee tudi v jeziku te narodne skupnosti. #. len ((* Ao<be, prito<be in druge vloge se podajajo sodiu v slovenskem jeziku. (-* Na obmoji/, kjer <ivijo pripadniki italijanske ali mad<arske narodne skupnosti, la/ko pripadniki te/ narodni/ skupnosti podajajo vloge v italijanskem oziroma mad<arskem jeziku, e je pri sodiu jezik te narodne skupnosti v uradni rabi. ($* Auje=, ki mu je vzeta prostost, ima pravi=o podajati sodiu vloge v svojem jeziku, v drugi/ primeri/ pa tuji dr<avljani la/ko podajajo vloge v svojem jeziku samo ob pogoju vzajemnosti. $. len ((* "tranke, prie in drugi udele<en=i v postopku imajo pravi=o uporabljati pri preiskovalni/ in drugi/ sodni/ dejanji/ ali na glavni obravnavi svoj jezik. >e sodno dejanje

oziroma glavna obravnava ne tee v jeziku te/ oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega pisnega dokaznega gradiva. (-* O pravi=i do prevajanja je treba osebe iz prejnjega odstavka pouiti. te se la/ko odpovedo prevajanju, e znajo jezik, v katerem tee postopek. C zapisnik je treba zapisati, da so bile pouene in kaj so izjavile. ($* +revaja sodni tolma. %. len ((* Cabila, odlobe in druga pisanja poilja sodie v slovenskem jeziku. (-* "odie, pri katerem je v uradni rabi tudi italijanski oziroma mad<arski jezik, vroa vabila tudi v tem jeziku, odlobe in druga pisanja pa v tem jeziku le, kadar sodie vodi postopek v obe/ uradni/ jeziki/. dele<en=i v postopku se la/ko odpovejo pravi=i do vroanja odlob in drugi/ pisanj v mad<arskem in italijanskem jeziku. Odpoved je treba zapisati v zapisnik. ($* Osebi, ki ji je vzeta prostost, se vroi tudi prevod pisanj iz prvega odstavka tega lena v jeziku, ki ga uporablja v postopku, e se po drugem odstavku prejnjega lena tega zakona ni odpovedala pravi=i do prevajanja. 1&. len ((* Ni/e ne sme biti preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil s pravnomono sodno odlobo oproen ali obsojen ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen ali je bila obto<ba zoper njega pravnomono zavrnjena. (-* +ravnomona sodna odloba se sme spremeniti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo v obsojenevo korist. 11. len +repovedano je izsiljevati od obdol<en=a ali kaknega drugega udele<en=a v postopku priznanje oziroma kakno drugo izjavo. 12. len ((* Obdol<ene= ima pravi=o, da se brani sam ali s strokovno pomojo zagovornika, ki si ga izbere sam izmed odvetnikov. (-* >e si obdol<ene= ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi sodie, kadar je to doloeno s tem zakonom, da se zagotovi njegova obramba. ($* (prene'al (el)ati) ('* Obdol<en=u se mora zagotoviti primeren as in mo<nosti za pripravo obrambe. 1 . len

3dor je bil neupravieno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno vzeta prostost, ima pravi=o biti re/abilitiran, pravi=o do povrnitve kode in druge pravi=e, ki ji/ doloa zakon. 1!. len Obdol<en=a ali drugega udele<en=a v postopku, ki bi iz nevednosti la/ko opustil kakno dejanje v postopku ali zaradi tega ne bi izkoristil svoji/ pravi=, poui sodie o pravi=a/, ki mu gredo po tem zakonu in o posledi=a/, e bi dejanje opustil. 15. len "odie si mora prizadevati, da se postopek izvede brez zavlaevanja in da onemogoi kakrnokoli zlorabo pravi=, ki ji/ imajo udele<en=i v postopku. 1". len ((* C kazenskem postopku imata obdol<ene= in to<ile= polo<aj enakopravni/ strank, kolikor ta zakon ne doloa drugae. (-* Ao<ile= mora navesti dejstva, na katera opira svoj za/tevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. ($* Obdol<ene= ima pravi=o navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist. 1#. len ((* "odie in dr<avni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resni=i in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe. (-* 8nako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdol<en=a obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. 1$. len ((* +ravi=a sodia in dr<avni/ organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da presojajo, ali je podano kakno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena. (-* "odie ne sme opreti sodne odlobe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo ustavno doloeni/ lovekovi/ pravi= in temeljni/ svoboin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kritvijo dolob kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu doloeno, da se sodna odloba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. 1%. len ((* 3azenski postopek se uvede na za/tevo upravienega to<il=a.

(-* Za dejanja, za katera se storile= preganja po uradni dol<nosti, je upravieni to<ile= dr<avni to<ile=, za dejanja, za katera se preganja na zasebno to<bo, pa je upravieni to<ile= zasebni to<ile=. ($* >e dr<avni to<ile= spozna, da ni razlogov za uvedbo ali za nadaljevanje kazenskega postopka, la/ko stopi na njegovo mesto okodovane= kot to<ile= ob pogoji/, ki so doloeni s tem zakonom. 2&. len 7r<avni to<ile= je dol<an zaeti kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, kolikor zakon ne doloa drugae. 21. len ((* C kazenskem postopku sodijo sodia zborno. (-* +ri okrajnem sodiu sodi sodnik posameznik. 22. len >e je predpisano, da ima uvedba kazenskega postopka za posledi=o omejitev posamezni/ pravi= in zakon ne doloa esa drugega, nastanejo te posledi=e s pravnomonostjo obto<ni=e. pri kaznivi/ dejanji/, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do tre/ let, pa z dnem, ko je izdana obsodilna sodba, ne glede na to ali je postala pravnomona ali ne. 2 . len ((* >e je uporaba kazenskega zakona odvisna od pred/odne odloitve o kaknem pravnem vpraanju, za katero je pristojno sodie v kaknem drugem postopku ali kaken drug dr<avni organ, la/ko sodie, ki sodi v kazenski zadevi, samo odloi tudi o tem vpraanju po doloba/, ki veljajo za dokazovanje v kazenskem postopku. Odloitev kazenskega sodia o takem pravnem vpraanju pa ima uinek samo za kazensko zadevo, ki jo to sodie obravnava. (-* >e je o takem pred/odnem vpraanju <e odloilo sodie v kaknem drugem postopku ali je o njem odloil kaken drug dr<avni organ, taka odloba ne ve<e kazenskega sodia glede presoje vpraanja, ali je bilo doloeno kaznivo dejanje storjeno ali ne. ??. poglavje +!?"AO@NO"A "O7?D> (. "tvarna pristojnost in sestava sodi 2!. len

"odia sodijo v kazenski/ zadeva/ v meja/ svoje stvarne pristojnosti, ki jo doloa zakon. 25. len ((* Na prvi stopnji: (* sodijo okro<na sodia o kaznivi/ dejanji/, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajsti/ ali ve let, v senati/, ki ji/ sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, o kaznivi/ dejanji/, za katera je predpisana mileja kazen in o kaznivi/ dejanji/ zoper ast in dobro ime, storjeni/ s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja, pa v senati/, ki ji/ sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. (.a* sodi sodnik posameznik pri okro<nem sodiu o kaznivi/ dejanji/ iz prejnje toke v primeru iz -. toke drugega odstavka -10.f lena tega zakona. -* sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodiu o kaznivi/ dejanji/, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do tre/ let. $* je sodnik posameznik pri okrajnem sodiu v postopku o izredni/ pravni/ sredstvi/ ter v posebni/ postopki/ pristojen tudi za naslednja pro=esna dejanja, za katera je si=er po doloba/ tega zakona pristojen predsednik senata ali senat iz estega odstavka tega lena: '* da odloi o za/tevi za obnovo kazenskega postopka (prvi odstavek '(-. lena*. 0* (rtana). #* da zavr<e za/tevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek '--. lena*. * da odloi o spremembi varnostni/ ukrepov (drugi odstavek '&#. lena*. ,* da odloi o prekli=u pogojne obsodbe (tretji in etrti odstavek 0)#. lena*. 1* da odloi o izbrisu obsodbe (peti odstavek 0((. lena*. &* da odloi o prene/anju varnostni/ ukrepov (etrti odstavek 0($. lena*. (-* Na drugi stopnji sodijo vija sodia v senati/, ki ji/ sestavljajo trije sodniki. ($* Na tretji stopnji sodi vr/ovno sodie v senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov. ('* 7ejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik okro<nega sodia, preiskovalna dejanja v postopku pred okrajnim sodiem pa opravlja sodnik posameznik tega sodia. (0* +redsednik sodia in predsednik senata odloata v primeri/, ki so doloeni v tem zakonu. +redsednik sodia la/ko z letnim razporedom pooblasti drugega sodnika tega sodia za odloanje o zadeva/ doloene vrste, za katere je pristojen po tem zakonu. (#* C senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odloajo okro<na sodia o prito<ba/ zoper sklepe preiskovalnega sodnika okro<nega in sodnika posameznika okrajnega sodia, kadar opravlja preiskovalna dejanja in zoper druge sklepe, e je tako doloeno v tem zakonu, odloajo na prvi stopnji zunaj glavne obravnave, izvajajo postopek in izdajajo sodbe po doloba/ 0(,. lena tega zakona ter dajejo predloge v primeri/, ki so doloeni v tem ali v kaknem drugem zakonu. (,* C senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odloa vr/ovno sodie o prito<bi zoper sklep sodia druge stopnje glede pripora (tretji in etrti odstavek $&'. lena tega zakona*. (1* O za/tevi za varstvo zakonitosti odloa vr/ovno sodie v senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov, e pa je za/teva vlo<ena zoper odlobo iz tretjega odstavka tega lena, pa odloa o tem senat, ki ga sestavlja sedem sodnikov. O za/tevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu iz etrtega odstavka '-). lena tega zakona odloa vr/ovno sodie v senatu tre/ sodnikov, razen e je pripor odredilo sodie

druge stopnje (etrti odstavek $&'. lena* ali e je bil pripor podaljan s sklepom senata vr/ovnega sodia (drugi odstavek -)0. lena*. C tem primeru o za/tevi za varstvo zakonitosti odloa vr/ovno sodie v senatu peti/ sodnikov. -. 3rajevna pristojnost 2". len ((* 3rajevno pristojno je praviloma sodie, na katerega obmoju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskueno. (-* Zasebna to<ba se la/ko vlo<i tudi pri sodiu, na katerega obmoju ima obdol<ene= stalno ali zaasno prebivalie. ($* >e je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskueno na obmoji/ razni/ sodi ali na meji te/ obmoij ali e je negotovo, na katerem obmoju je bilo storjeno ali poskueno, je pristojno tisto sodie, ki je na za/tevo upravienega to<il=a prvo zaelo postopek. e se postopek e ni zael, pa sodie, pri katerem je bila najprej za/tevana uvedba postopka. 2#. len >e je bilo kaznivo dejanje storjeno na domai ladji ali na domaem letalu medtem, ko je bila ladja v domaem pristaniu oziroma ko je bilo letalo na domaem letaliu, je pristojno sodie, na katerega obmoju je pristanie oziroma letalie. C drugi/ primeri/, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na domai ladji ali na domaem letalu, pa je pristojno sodie, na katerega obmoju je domovno pristanie ladje oziroma domovno letalie letala, ali sodie, na katerega obmoju je domae pristanie oziroma letalie, kjer se ladja oziroma letalo prvi ustavi. 2$. len ((* >e je bilo kaznivo dejanje storjeno s tiskom, je pristojno sodie, na katerega obmoju je bil spis natisnjen. >e ta kraj ni znan ali e je bil spis natisnjen v tujini, je pristojno sodie, na katerega obmoju se tiskani spis razirja. (-* >e je po zakonu odgovoren pise= spisa, je pristojno tudi sodie kraja, v katerem ima pise= stalno prebivalie, ali sodie kraja, v katerem se je pripetil dogodek, na katerega se spis nanaa. ($* 7olobe prejnji/ dve/ odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru, e sta bila spis ali izjava objavljena po radiu ali televiziji. 2%. len ((* >e kraj storitve kaznivega dejanja ni znan ali e je ta kraj zunaj ozemlja !epublike "lovenije, je pristojno sodie, na katerega obmoju ima obdol<ene= stalno ali zaasno prebivalie. (-* >e je sodie, na katerega obmoju ima obdol<ene= stalno ali zaasno prebivalie, <e zaelo postopek, ostane pristojno, eprav se je zvedelo za kraj storitve kaznivega dejanja.

($* >e ni znan kraj storitve kaznivega dejanja in tudi ne stalno ali zaasno prebivalie obdol<en=a ali e sta oba zunaj ozemlja !epublike "lovenije, je pristojno sodie, na katerega obmoju je bil obdol<ene= prijet ali se je sam naznanil. &. len >e je kdo storil kazniva dejanja v !epubliki "loveniji in v tujini, je pristojno sodie, ki je pristojno za kaznivo dejanje, storjeno v !epubliki "loveniji. 1. len >e se po doloba/ tega zakona ne da dognati, katero sodie je krajevno pristojno, doloi vr/ovno sodie eno od stvarno pristojni/ sodi, pred katerim naj se izvede postopek. $. Zdru<itev in izloitev postopka 2. len ((* >e je ista oseba obdol<ena ve kaznivi/ dejanj in je za nekatera od nji/ pristojno okrajno sodie, za druga pa okro<no sodie, je pristojno okro<no sodie. e so pristojna sodia iste vrste, je pristojno tisto sodie, ki je na za/tevo upravienega to<il=a prvo zaelo postopek, e se postopek e ni zael, pa sodie, pri katerem je bila najprej za/tevana uvedba postopka. (-* +o prejnjem odstavku se doloi pristojnost tudi v primeru, e je obenem tudi okodovane= storil kaznivo dejanje proti obdol<en=u. ($* Za sostoril=e je praviloma pristojno sodie, ki je kot pristojno za enega od nji/ prvo zaelo postopek. ('* "odie, ki je pristojno za storil=e kaznivega dejanja, je praviloma pristojno tudi za udele<en=e, prikrival=e, tiste, ki so pomagali storil=u po kaznivem dejanju in za tiste, ki niso naznanili, da se pripravlja kaznivo dejanje, oziroma niso naznanili kaznivega dejanja ali storil=a. (0* C vse/ primeri/ iz prejnji/ odstavkov se izvede praviloma enoten postopek in se izda ena sama sodba. (#* "odie la/ko odloi, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba tudi v primeru, e je ve oseb obdol<eni/ za ve kaznivi/ dejanj, vendar samo tedaj, e je med storjenimi kaznivimi dejanji medsebojna zveza in e so podani isti dokazi. >e je za nekatera od te/ kaznivi/ dejanj pristojno okro<no sodie, za druga pa okrajno sodie, se sme izvesti enoten postopek samo pred okro<nim sodiem. (,* "odie la/ko odloi, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba, e pred istim sodiem teejo loeno postopki zoper isto osebo za ve kaznivi/ dejanj ali zoper ve oseb za isto kaznivo dejanje. (1* O zdru<itvi postopka odloa sodie, ki je pristojno za enoten postopek. Zoper sklep, s katerim je sodie odredilo zdru<itev postopka, ali zavrnilo predlog za zdru<itev postopka, ni prito<be.

. len ((* "odie, ki je pristojno po prejnjem lenu, la/ko do kon=a glavne obravnave iz te/tni/ razlogov ali zaradi smotrnosti odloi, da se postopek o posamezni/ kaznivi/ dejanji/ ali zoper posamezne obdol<en=e izloi in dokona posebej, ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodiu. (-* Zoper sklep, s katerim je sodie odredilo izloitev postopka ali zavrnilo predlog za izloitev postopka, ni prito<be. '. +renos krajevne pristojnosti !. len ((* >e pristojno sodie iz pravni/ ali stvarni/ razlogov ne more postopati, mora to sporoiti neposredno vijemu sodiu, ki doloi drugo pristojno sodie na svojem obmoju. (-* Zoper sklep iz prejnjega odstavka ni prito<be. 5. len ((* "kupno neposredno vije sodie, la/ko doloi za postopek drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju, e je oitno, da se bo tako la<je izvedel postopek, ali e so za to drugi te/tni razlogi. (-* "klep po prejnjem odstavku la/ko izda sodie na predlog preiskovalnega sodnika, sodnika posameznika ali predsednika senata ali pa na predlog obdol<en=a, okodovan=a, zasebnega to<il=a ali dr<avnega to<il=a, ki je pristojen za postopek pred sodiem, ki odloa o prenosu krajevne pristojnosti, e tee kazenski postopek na za/tevo dr<avnega to<il=a. ($* Zoper sklep iz prvega odstavka tega lena ni prito<be. 0. +osledi=e nepristojnosti in spor o pristojnosti ". len ((* "odie mora paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. 5r< ko zapazi, da ni pristojno, se izree za nepristojno in polje po pravnomonosti sklepa zadevo pristojnemu sodiu. (-* >e okro<no sodie ugotovi med glavno obravnavo, da je za sojenje pristojno okrajno sodie, ne polje zadeve temu sodiu, temve izvede postopek samo in izda odlobo. ($* 3o postane obto<ni=a pravnomona, se sodie ne more ve izrei za krajevno nepristojno in tudi stranke ne morejo ve uveljavljati ugovora krajevne nepristojnosti. ('* Nepristojno sodie mora opraviti tista pro=esna dejanja, ki bi ji/ bilo nevarno odlaati.

#. len ((* >e sodie, kateremu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, misli, da je pristojno sodie, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakno drugo sodie, spro<i postopek, da se odloi o sporu o pristojnosti. (-* >e je na prito<bo zoper odlobo sodia prve stopnje, s katero se je to izreklo za nepristojno, odloilo sodie druge stopnje, je glede pristojnosti vezano na to odlobo tudi sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena, e je sodie druge stopnje pristojno za odloanje o sporu o pristojnosti med temi sodii. $. len ((* O sporu o pristojnosti med sodii odloa skupno neposredno vije sodie. (-* +ri odloanju o sporu o pristojnosti la/ko sodie /krati po uradni dol<nosti odloi o prenosu krajevne pristojnosti, e so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka $0. lena tega zakona. ($* Zoper sklep, s katerim sodie odloi o sporu o pristojnosti ali o prenosu krajevne pristojnosti, ni prito<be. ('* 7okler se ne odloi o sporu o pristojnosti med sodii, mora vsako od nji/ opravljati tista pro=esna dejanja, ki bi ji/ bilo nevarno odlaati. ???. poglavje ?ZBO>?A8C %. len ((* "odnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dol<nosti: e je s kaznivim dejanjem okodovan. e je ali je bil z obdol<en=em, njegovim zagovornikom, to<il=em ali okodovan=em, njegovim zakonitim zastopnikom ali pooblaen=em v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do etrtega kolena ali v svatvu do drugega kolena. e je ali je bil z obdol<en=em, njegovim zagovornikom, to<il=em ali okodovan=em v razmerju skrbnika, oskrbovan=a, posvojitelja, posvojen=a, rejnika ali rejen=a. e je v isti kazenski zadevi sodeloval kot to<ile=, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaene= okodovan=a oziroma to<il=a, ali e bil zaslian kot pria ali kot izvedene=. e je v isti kazenski zadevi sodeloval pri izdaji odlobe ni<jega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s prito<bo ali z za/tevo za varstvo zakonitosti. e so podane okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (-* "odnik oziroma sodnik porotnik ne sme odloati o obto<bi oziroma o prito<bi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo s katero je bilo odloeno o obto<bi: (. e je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri odloanju o ugovoru zoper obto<ni=o oziroma o za/tevi predsednika senata po -,(. ali -1'. lenu tega zakona, ali e je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje.

e se je v postopku pri odloanju o kateremkoli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po doloba/ tega zakona izloiti iz spisov (1$. len* razen, e vsebina dokaza oitno ni takna, da bi la/ko vplivala na njegovo odloitev. e je izdal sklep, da se priznanje obdol<en=a zavrne (drugi odstavek -10.= lena* oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne ('0).= len*. !&. len ((* 5r< ko sodnik ali sodnik porotnik ugotovi kaken razlog za svojo izloitev iz (. do 0. toke prvega odstavka ter (. ali $. toke drugega odstavka prejnjega lena, ali e misli, da je podan razlog za njegovo izloitev iz #. toke prvega odstavka ali iz -. toke drugega odstavka prejnjega lena, mora prene/ati z vsakim delom v tej zadevi in to sporoiti predsedniku sodia, ki odloi o izloitvi in, e sodnika izloi, odredi, da se zadeva po pravili/ sodnega reda dodeli drugemu sodniku. >e gre za izloitev predsednika sodia, v tej zadevi kot predsednik odloa podpredsednik sodia, e pa mora biti izloen tudi ta, si predsednik sodia doloi namestnika izmed sodnikov tega sodia, e to ni mogoe, pa za/teva od predsednika neposredno vijega sodia, naj mu doloi namestnika. (-* Zoper sklep iz prejnjega odstavka, s katerim se ugodi za/tevi za izloitev, ni prito<be. Zoper sklep, s katerim se zavrne za/teva za izloitev, se sme sodnik ali sodnik porotnik prito<iti. O prito<bi zoper sklep predsednika okrajnega in okro<nega sodia odloi senat (esti odstavek -0. lena*, o prito<bi zoper sklep predsednika vijega in vr/ovnega sodia pa senat tre/ sodnikov vijega oziroma vr/ovnega sodia. ($* >e je treba v zadevi opraviti dejanja, ki bi ji/ bilo nevarno odlaati, predsednik sodia odredi, da ji/ do odloitve o za/tevi za izloitev sodnika opravi po pravili/ sodnega reda o dodeljevanju zadev drugi sodnik. !1. len ((* ?zloitev la/ko za/tevajo tudi stranke. (-* "tranka mora za/tevati izloitev sodnika ali sodnika porotnika takoj, ko izve za razlog izloitve, vendar najpozneje do kon=a glavne obravnave. Eed glavno obravnavo sme za/tevati izloitev sodnika ali sodnika porotnika zaradi razloga iz #. toke prvega odstavka ali iz -. toke drugega odstavka $&. lena tega zakona samo, e je razlog izloitve nastal po zaetku glavne obravnave. e je bil podan <e prej, pa le, e stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan. ($* ?zloitev sodnika vijega sodia la/ko za/teva stranka le do zaetka seje senata. >e se pred sodiem druge stopnje opravi obravnava ($1). len*, se glede za/teve stranke za izloitev sodnika smiselno uporabljajo dolobe prejnjega odstavka. ('* "tranka more za/tevati izloitev le poimensko doloenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi, oziroma sodnika vijega sodia. (0* "tranka mora v za/tevi navesti okoliine, zaradi kateri/ misli, da je podana kakna zakonska podlaga za izloitev. C za/tevi za izloitev ne more znova navajati razlogov, ki ji/ je uveljavljala <e v prejnji za/tevi, ki pa je bila zavrnjena, ali uveljavljati razlogov, ki ji/ je v isti zadevi <e uveljavljal sodnik, sodnik porotnik ali druga stranka, in je bila za/teva iz te/ razlogov zavrnjena. !2. len

((* O za/tevi za izloitev iz prejnjega lena odloi predsednik sodia. (-* >e je za/tevana izloitev predsednika sodia ali predsednika sodia in sodnika ali sodnika porotnika, odloi o izloitvi predsednik neposredno vijega sodia. e pa je za/tevana izloitev predsednika vr/ovnega sodia, odloi o izloitvi obna seja tega sodia. ($* +reden se izda sklep o izloitvi, je treba dobiti izjavo sodnika, sodnika porotnika oziroma predsednika sodia, po potrebi pa se opravijo tudi druge poizvedbe. ('* Zoper sklep, s katerim se ugodi za/tevi za izloitev, ni prito<be. "klep, s katerim se za/teva za izloitev zavrne, se la/ko izpodbija s posebno prito<bo. e je bil tak sklep izdan po vlo<itvi obto<be, pa samo v prito<bi zoper sodbo. (0* >e je stranka ravnala v nasprotju z dolobami drugega do petega odstavka prejnjega lena, ali e je iz vsebine za/teve razvidno, da gre za oitno neutemeljeno za/tevo, podano z namenom zavlaevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodia, se za/teva v =eloti ali deloma zavr<e. "klep, s katerim se za/teva zavr<e, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik ali senat, ki postopa v zadevi. +ri odloanju la/ko sodeluje sodnik ali predsednik sodia, katerega izloitev se za/teva. Zoper sklep, s katerim se za/teva zavr<e, ni prito<be. ! . len ((* 3o sodnik ali sodnik porotnik zve, da je za/tevana njegova izloitev, mora takoj prene/ati z vsakim nadaljnjim delom v tisti zadevi, razen e gre za nedovoljeno ali oitno neutemeljeno za/tevo za izloitev, ki se jo zavr<e (peti odstavek '-. lena*. >e je treba opraviti kakno dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlaati, se uporabijo dolobe tretjega odstavka '). lena tega zakona. (-* >e se za/tevi za izloitev sodnika ali sodnika porotnika ugodi, dejanja, ki ji/ je opravil odkar je zvedel, da je podan izloitveni razlog, niso pro=esno veljavna. !!. len ((* 7olobe o izloitvi sodnikov in sodnikov porotnikov se uporabljajo smiselno tudi za dr<avne to<il=e in osebe ki so po zakonu o dr<avnem to<ilstvu upraviene zastopati dr<avnega to<il=a v postopku, zapisnikarje, tolmae in strokovnjake in pa izveden=e, e ni zanje doloeno kaj drugega (-0(. len*. ?zloitve dr<avnega to<il=a ni mogoe za/tevati iz razloga po #. toki prvega odstavka ali -. toki drugega odstavka $&. lena tega zakona. (-* O izloitvi dr<avnega to<il=a odloi vodja dr<avnega to<ilstva. O izloitvi vodje dr<avnega to<ilstva odloi generalni dr<avni to<ile=. O izloitvi generalnega dr<avnega to<il=a odloi minister, pristojen za pravosodje. ($* O izloitvi zapisnikarjev, tolmaev, strokovnjakov in izveden=ev odloa senat, predsednik senata ali sodnik. ('* 3adar opravljajo poli=isti preiskovalna dejanja na podlagi tega zakona, odloa o nji/ovi izloitvi preiskovalni sodnik. >e sodeluje pri nji/ zapisnikar, pa odloa o njegovi izloitvi uradna oseba, ki opravlja dejanja.

?C. poglavje 7!F4CN? AOF?B86 !5. len ((* :lavna pravi=a in glavna dol<nost dr<avnega to<il=a je preganjanje storil=ev kaznivi/ dejanj. (-* :lede kaznivi/ dejanj, za katera se storile= preganja po uradni dol<nosti, je dr<avni to<ile= pristojen: (* da ukrene, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivi/ dejanj in izsleditvijo storil=ev ter za usmerjanje predkazenskega postopka. -* da za/teva preiskavo. $* da vlo<i in zastopa obto<ni=o oziroma obto<ni predlog pred pristojnim sodiem. '* da vlaga prito<be zoper nepravnomone sodne odlobe in izredna pravna sredstva zoper pravnomone sodne odlobe. ($* 7r<avni to<ile= opravlja tudi druga dejanja, ki so doloena v tem zakonu. ('* 7r<avni to<ile= ima v kazenskem postopku kot stranka enake pravi=e kot obdol<ene=, razen tisti/, ki ji/ ima kot dr<avni organ. !". len 7r<avni to<ile= je pristojen za postopek pred ustreznim sodiem v skladu z zakonom o dr<avnem to<ilstvu. !#. len 3rajevna pristojnost dr<avnega to<il=a se doloa po doloba/, ki veljajo za pristojnost sodia tistega obmoja, za katero je to<ile= postavljen. !$. len >e bi bilo nevarno odlaati, opravi pro=esna dejanja tudi nepristojen dr<avni to<ile=, mora pa to takoj sporoiti pristojnemu dr<avnemu to<il=u. !%. len 7r<avni to<ile= opravlja vsa pro=esna dejanja, za katera je po zakonu upravien, sam ali po oseba/, ki so po zakonu o dr<avnem to<ilstvu upraviene, da ga zastopajo v kazenskem postopku. 5&. len O spori/ o pristojnosti med dr<avnimi to<il=i odloa skupni neposredno viji dr<avni to<ile=. 51. len

7r<avni to<ile= la/ko odstopi od pregona do kon=a glavne obravnave pred sodiem prve stopnje, pred vijim sodiem pa v primeri/, ki so doloeni v tem zakonu. C. poglavje OD3O7OC4N86 ?N Z4"85N? AOF?B86 52. len ((* Za kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja na predlog ali na zasebno to<bo, je treba predlog podati oziroma zasebno to<bo vlo<iti v tre/ mese=i/ od dneva, ko je upraviene= zvedel za kaznivo dejanje in storil=a. (-* >e je to<ile= vlo<il zasebno to<bo zaradi kaznivega dejanja raz<alitve, sme obdol<ene= do kon=a glavne obravnave tudi po preteku roka iz prejnjega odstavka vlo<iti to<bo zoper to<il=a, ki je raz<alitev vrnil (nasprotno to<bo*. C takem primeru izda sodie eno samo sodbo. ($* Ob vlo<itvi zasebne to<be mora biti plaana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse. C nalogu sodie zasebnega to<il=a opozori na posledi=e neplaila sodne takse iz etrtega odstavka tega lena. ('* >e v roku iz prejnjega odstavka sodna taksa za zasebno to<bo ni plaana in niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obrono plailo sodne takse, sodie zasebno to<bo zavr<e. 5 . len ((* +redlog se poda pri dr<avnem organu, ki je upravien sprejeti kazensko ovadbo ((',. len*, zasebna to<ba pa se vlo<i pri pristojnem sodiu. (-* >e je okodovane= sam podal kazensko ovadbo, ali predlog za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka v kazenskem postopku, se teje, da je s tem podal tudi predlog za pregon. ($* >e je okodovane= podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja na zasebno to<bo, se teje ovadba oziroma predlog za pravoasno zasebno to<bo, e je podana v roku, ki je predpisan za zasebno to<bo. +ravoasno vlo<ena zasebna to<ba pa se teje za pravoasen predlog okodovan=a, e se med postopkom ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja na predlog. 5!. len ((* Za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog oziroma vlo<i zasebno to<bo nji/ov zakoniti zastopnik. (-* Eladoletnik, ki je dopolnil estnajst let, la/ko sam poda predlog ali vlo<i zasebno to<bo. 55. len

>e okodovane= ali zasebni to<ile= umre medtem, ko tee rok za predlog ali zasebno to<bo, ali umre med postopkom, la/ko njegov zakone=, ali oseba, s katero je <ivel v zunajzakonski skupnosti, otro=i, stari, posvojen=i, posvojitelji, bratje in sestre, v tre/ mese=i/ po njegovi smrti podajo predlog, vlo<ijo zasebno to<bo oziroma izjavijo, da nadaljujejo postopek. 5". len >e je s kaznivim dejanjem okodovani/ ve oseb, se pregon zane oziroma nadaljuje na predlog oziroma zasebno to<bo katerekoli od nji/. 5#. len ((* Okodovane= la/ko z izjavo, ki jo poda sodiu, pred katerim tee postopek, pred tem pa pristojnemu dr<avnemu to<il=u, umakne predlog za pregon do kon=a glavne obravnave. >e je izjava podana nepristojnemu organu, jo ta sprejme in takoj polje pristojnemu dr<avnemu to<il=u ali sodiu. (-* Zasebni to<ile= la/ko z izjavo, ki jo poda sodiu, pred katerim tee postopek, umakne zasebno to<bo do kon=a glavne obravnave. ($* C primeri/ iz prejnji/ odstavkov okodovane= in zasebni to<ile= izgubita pravi=o, da vnovi podata predlog oziroma vlo<ita to<bo. 5$. len ((* >e zasebni to<ile= ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu ni prijavil spremembe naslova ali prebivalia, se teje, da je to<bo umaknil. (-* +redsednik senata dovoli vrnitev v prejnje stanje zasebnemu to<il=u, ki iz opravienega vzroka ni mogel priti na glavno obravnavo ali pravoasno obvestiti sodia o spremembi naslova ali prebivalia, e v osmi/ dne/ po prene/anju ovire poda pronjo za vrnitev v prejnje stanje. ($* +o preteku tre/ mese=ev od dneva zamude se ne more ve za/tevati vrnitev v prejnje stanje. ('* Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejnje stanje, ni prito<be. (0* "klep o ustavitvi kazenskega postopka, izdan na podlagi prvega odstavka tega lena, postane pravnomoen po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavka tega lena. 5%. len ((* Okodovane= in zasebni to<ile= imata pravi=o opozoriti med preiskavo na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje, izsledi storile= kaznivega dejanja in ugotovijo njuni premo<enjskopravni za/tevki. (-* Na glavni obravnavi imata pravi=o predlagati dokaze, postavljati obdol<en=u, priam in izveden=em vpraanja, dajati pripombe in pojasnila glede nji/ovi/ izpovedb ter dajati druge izjave in postavljati druge predloge.

($* Okodovane=, okodovane= kot to<ile= in zasebni to<ile= imajo pravi=o pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. Okodovan=u se sme ta pravi=a odrei, dokler ni zaslian kot pria. ('* +reiskovalni sodnik in predsednik senata morata seznaniti okodovan=a in zasebnega to<il=a s pravi=ami, ki ji/ imata po prvem, drugem in tretjem odstavku tega lena. "&. len ((* >e dr<avni to<ile= spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, ali e spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadeni/ udele<en=ev, mora to v osmi/ dne/ sporoiti okodovan=u in ga pouiti, da la/ko zane pregon sam. Aako ravna tudi sodie, e je dr<avni to<ile= odstopil od pregona. (-* Okodovane= ima pravi=o zaeti oziroma nadaljevati pregon v osmi/ dne/, odkar je prejel sporoilo iz prejnjega odstavka. ($* >e dr<avni to<ile= umakne obto<ni=o, sme okodovane=, ki prevzame pregon, vztrajati pri vlo<eni obto<ni=i ali pa vlo<iti novo. ('* Okodovane=, ki ni bil obveen, da dr<avni to<ile= ni zael pregona, sme dati svojo izjavo za nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiem v tre/ mese=i/ od dneva, ko je dr<avni to<ile= zavrgel ovadbo. (0* 3o dr<avni to<ile= oziroma sodie sporoi okodovan=u, da la/ko zane pregon, ga v sporoilu poui tudi, kaj la/ko ukrene za uresnienje te pravi=e. (#* >e okodovane= kot to<ile= umre medtem, ko tee rok za zaetek pregona, ali umre med postopkom, la/ko njegov zakone= oziroma oseba s katero je <ivel v zunajzakonski skupnosti, otro=i, stari, posvojen=i, posvojitelji, bratje in sestre, v tre/ mese=i/ po njegovi smrti zanejo pregon oziroma izjavijo, da nadaljujejo postopek. "1. len ((* >e dr<avni to<ile= umakne obto<ni=o na glavni obravnavi, mora okodovane= takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. >e okodovane= ni navzo na glavni obravnavi, eprav je bil v redu povabljen, ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu ni prijavil spremembe naslova ali prebivalia, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona. (-* +redsednik senata sodia prve stopnje dovoli vrnitev v prejnje stanje okodovan=u, ki ni bil v redu povabljen ali je bil v redu povabljen, vendar iz opravieni/ razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, na kateri je bila zaradi umika obto<ni=e dr<avnega to<il=a izdana sodba, s katero je bila obto<ba zavrnjena, e okodovane= v osmi/ dne/ po prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejnje stanje in e v tej pronji izjavi da nadaljuje pregon. C tem primeru se razpie nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na podlagi nove glavne obravnave, razveljavi prejnja sodba. >e v redu povabljeni okodovane= ne pride na novo glavno obravnavo, ostane prejnja sodba v veljavi. ($* C primeri/ iz prejnjega odstavka se uporabijo dolobe tretjega in etrtega odstavka 01. lena tega zakona.

('* "odba, s katero je bila obto<ba v primeru iz prvega odstavka tega lena zavrnjena, postane pravnomona po preteku rokov za vlo<itev pronje za vrnitev v prejnje stanje. "1.a len ((* >e gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog okodovan=a, predsednik senata sodia prve stopnje dovoli vrnitev v prejnje stanje okodovan=u, ki je bil v redu povabljen kot pria ter iz opravieni/ razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo in tega pravoasno sporoiti sodiu, zaradi esar se je skladno s tretjim odstavkom $)#. lena tega zakona telo, da je umaknil predlog za pregon in je bila po zaetku glavne obravnave izdana sodba, s katero je bila obto<ba zavrnjena, e okodovane= prosi za vrnitev v prejnje stanje v osmi/ dne/ po prejemu sodbe. C tem primeru se razpie nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na podlagi nove glavne obravnave, razveljavi prejnja sodba. >e na novo glavno obravnavo v redu povabljeni okodovane= kot pria ne pride, ostane prejnja sodba v veljavi. (-* C primeru iz prejnjega odstavka se uporabijo dolobe tretjega in etrtega odstavka 01. lena tega zakona in etrtega odstavka prejnjega lena. ($* >e se v primeru iz prvega odstavka tega lena pred zaetkom glavne obravnave izda sklep o ustavitvi postopka ali se tak sklep izda, ker okodovane= v okoliina/ iz prvega odstavka tega lena ne pride na narok za zaslianje in se skladno s prvim odstavkom -''. lena tega zakona teje, da je umaknil predlog za pregon, se smiselno uporabijo dolobe drugega do petega odstavka 01. lena tega zakona. "2. len ((* >e okodovane= v zakonskem roku ne zane ali ne nadaljuje pregona ali e okodovane= kot to<ile= ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu ni prijavil spremembe naslova ali prebivalia, se teje, da je odstopil od pregona. (-* >e okodovane= kot to<ile= ne pride na glavno obravnavo, eprav je bil v redu povabljen, se uporabijo dolobe drugega do etrtega odstavka 01. lena tega zakona. " . len ((* Okodovane= kot to<ile= ima iste pravi=e kot dr<avni to<ile=, razen tisti/, ki ji/ ima dr<avni to<ile= kot dr<avni organ. (-* C postopku, ki tee na za/tevo okodovan=a kot to<il=a, ima dr<avni to<ile= pravi=o, da do kon=a glavne obravnave sam prevzame pregon in zastopanje obto<be. "!. len ((* >e je okodovane= mladoletnik ali oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je njegov zakoniti zastopnik upravien podajati vse izjave in opravljati vsa dejanja, ki ji/ je po tem zakonu upravien podajati oziroma opravljati okodovane=. (-* Okodovane=, ki je dopolnil estnajst let, je upravien sam podajati izjave in opravljati pro=esna dejanja.

"5. len ((* Zasebni to<ile=, okodovane= in okodovane= kot to<ile= ter nji/ovi zakoniti zastopniki smejo izvrevati svoje pravi=e v postopku tudi po pooblaen=u. (-* (prene'al (el)ati) ($* C kazenskem postopku, ki tee zaradi kaznivi/ dejanj zoper spolno nedotakljivost iz G?G. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po (&-. lenu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po (($. lenu kazenskega zakonika, mora imeti mladoletni okodovane= ves as od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaen=a, ki skrbi za njegove pravi=e, e posebej v zvezi z zaito njegove integritete med zaslianjem pred sodiem in uveljavljanjem premo<enjskopravnega za/tevka. Eladoletnemu okodovan=u, ki pooblaen=a e nima, postavi pooblaen=a sodie po uradni dol<nosti izmed odvetnikov. ('* C predkazenskem in kazenskem postopku je la/ko ob mladoletnem okodovan=u navzoa oseba, ki ji okodovane= zaupa. Aakna oseba je la/ko navzoa tudi ob drugem okodovan=u, ki je <rtev nasilja. "". len Zasebni to<ile=, okodovane= kot to<ile= in okodovane= ter nji/ovi zakoniti zastopniki in pooblaen=i morajo sporoiti sodiu vsako spremembo naslova ali prebivalia. C?. poglavje Z4:OCO!N?3 "#. len ((* Obdol<ene= sme imeti zagovornika ves as, ko tee kazenski postopek. (-* Obdol<en=a je treba pred prvim zaslianjem pouiti, da ima pravi=o vzeti si zagovornika in da je zagovornik la/ko navzo pri njegovem zaslianju. ($* Zagovornika smejo najeti obdol<en=u tudi njegov zakoniti zastopnik, zakone= oziroma oseba, s katero <ivi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojene=, brat, sestra in rejnik. ('* Za zagovornika se sme vzeti samo odvetnik, njega pa la/ko nadomea odvetniki kandidat. +red vr/ovnim sodiem sme biti zagovornik samo odvetnik. (0* Zagovornik mora predlo<iti organu, pred katerim tee postopek, pooblastilo. Obdol<ene= la/ko da zagovorniku pooblastilo tudi ustno na zapisnik pri organu, pred katerim tee postopek. "$. len ((* C isti kazenski zadevi zagovornik ne more zagovarjati dve/ ali ve obdol<en=ev.

(-* +osamezen obdol<ene= ima la/ko ve zagovornikov, teje pa se, da je obramba zagotovljena, e v postopku sodeluje eden izmed zagovornikov. "%. len ((* Zagovornik ne sme biti okodovane=, zakone= okodovan=a ali to<il=a oziroma oseba, s katero okodovane= ali to<ile= <ivi v zunajzakonski skupnosti, in ne nji/ov krvni sorodnik v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do etrtega kolena ali sorodnik po svatvu do drugega kolena. (-* Zagovornik tudi ne sme biti, kdor je povabljen kot pria, razen e je po tem zakonu oproen dol<nosti prievanja in e izjavi, da ne bo prial, ali e se zagovornik zasliuje kot pria v primeru iz -. toke -$0. lena tega zakona. ($* Zagovornik tudi ne sme biti, kdor je bil v isti zadevi sodnik ali dr<avni to<ile=. #&. len ((* >e je obdol<ene= nem, glu/ ali si=er nezmo<en, da se sam uspeno brani, ali e tee zoper njega kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen trideseti/ let zapora ali dosmrtnega zapora ali e je po (0,. lenu tega zakona priveden k preiskovalnemu sodniku, mora imeti zagovornika <e pri prvem zaslianju. (-* Obdol<ene= mora imeti zagovornika pri postopku po -)'.a lenu tega zakona in ves as, dokler traja zoper njega odrejeni pripor. ($* Obdol<ene= mora imeti zagovornika ob vroitvi obto<ni=e, e gre za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen osmi/ let zapora ali /uja kazen in v drugi/ primeri/, doloeni/ v tem zakonu. ('* >e si obdol<ene= v primeri/ obvezne obrambe iz prejnji/ odstavkov ne vzame zagovornika sam, mu ga predsednik sodia postavi po uradni dol<nosti za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomonosti sodbe. e pa mu je bila izreena kazen zapora trideseti/ let ali dosmrtnega zapora ali e je nem, glu/ ali si=er nezmo<en, da se sam uspeno brani 2 tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. >e se obdol<en=u po uradni dol<nosti postavi zagovornik po vlo<itvi obto<ni=e, se mu to sporoi takrat, ko se mu vroi obto<ni=a. >e ostane obdol<ene= v primeru obvezne obrambe v postopku brez zagovornika, sam pa si ne vzame drugega zagovornika, mu ga predsednik sodia, pred katerim tee postopek, postavi po uradni dol<nosti. (0* Za zagovornika se la/ko postavi samo odvetnik. #1. len (prene'al (el)ati) #2. len ((* C primeri/, ko prene/ajo razlogi obvezne obrambe iz ,). lena tega zakona, kot tudi e si obdol<ene= namesto postavljenega zagovornika vzame drugega zagovornika, se postavljeni zagovornik razrei. (-* +ostavljeni zagovornik sme samo iz opravieni/ razlogov za/tevati razreitev.

($* O razreitvi zagovornika v primeri/ iz prvega in drugega odstavka tega lena odloa pred glavno obravnavo preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata, na glavni obravnavi senat, v prito<benem postopku pa predsednik senata sodia prve stopnje oziroma senat, pristojen za odloanje v postopku o prito<bi. Zoper ta sklep ni prito<be. ('* +redsednik sodia sme na za/tevo obdol<en=a ali z njegovo privolitvijo razreiti postavljenega zagovornika, ki ne opravlja v redu svoje dol<nosti. Namesto razreenega zagovornika mu postavi drugega. O razreitvi zagovornika se obvesti odvetnika zborni=a. # . len 3o je podana za/teva upravienega to<il=a za kazenski pregon oziroma ko preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o preiskavi opravi posamezna preiskovalna dejanja, ima zagovornik pravi=o pregledati in prepisati spise in si ogledati zbrane dokazne predmete. #!. len >e je obdol<ene= v priporu, si zagovornik la/ko z njim prosto in brez nadzorstva dopisuje in govori. #5. len ((* Zagovornik je upravien storiti v korist obdol<en=a vse, kar sme storiti obdol<ene= sam. (-* +ravi=e in dol<nosti zagovornika prene/ajo, e obdol<ene= preklie pooblastilo. C??. poglavje CBO:8 ?N Z4+?"N?3? #". len ((* Zasebne to<be, obto<ni=e in obto<ni predlogi okodovan=a kot to<il=a, predlogi, pravna sredstva ter druge izjave ter sporoila se vlagajo pisno (pisna vloga* ali dajejo ustno na zapisnik. +isna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnorono podpisana (vloga v fizini obliki*, ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalifi=iranim potrdilom. +isna vloga v fizini obliki se vlo<i tako, da se polje po poti ali izroi neposredno sodiu. Cloga v elektronski obliki se vlo<i tako, da se polje po elektronski poti informa=ijskemu sistemu sodia, ki samodejno potrdi njen prejem. (-* Cloge iz prejnjega odstavka morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba da se dajo obravnavati, ter podpisane. Cloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalifi=iranim potrdilom. ($* >e ni v tem zakonu drugae doloeno, za/teva sodie od vlo<nika vloge, ki je nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, naj jo popravi oziroma dopolni. e tega v danem roku ne stori, sodie vlogo zavr<e. >e vloga v elektronski obliki ni primerna za obdelavo na sodiu, le-to v za/tevi vlo<niku sporoi tudi predpisano obliko zapisa te vloge.

('* C za/tevi za popravek oziroma dopolnitev vloge opozori sodie vlo<nika na posledi=e, e tega ne bi storil. (0* Einister, pristojen za pravosodje, predpie pogoje in nain vlo<itve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa te/ vlog ter organiza=ijo in delovanje informa=ijskega sistema sodia. ##. len ((* Cloge, ki se po tem zakonu vroajo nasprotni stranki, se morajo izroiti sodiu v toliko izvodi/, kolikor ji/ je treba za sodie in drugo stranko. (-* >e take vloge niso izroene sodiu v zadostnem tevilu izvodov, za/teva sodie od vlo<nika, naj v doloenem roku izroi zadosti izvodov. >e vlo<nik ne ravna po naroilu sodia, preskrbi sodie potrebno tevilo izvodov na vlo<nikove stroke. ($* Ne glede na dolobe prejnji/ odstavkov se vloge v elektronski obliki poljejo sodiu v enem izvodu. "odie naredi toliko elektronski/ kopij ali izpisov v fizini obliki, kolikor ji/ je potrebni/ za nasprotno stranko. #$. len ((* "odie kaznuje z denarno kaznijo zagovornika, pooblaen=a, zakonitega zastopnika, okodovan=a, zasebnega to<il=a ali okodovan=a kot to<il=a, e v vlogi ali govoru <ali sodie ali koga, ki sodeluje v postopku. 7enarna kazen znaa najmanj eno petino zadnje uradno objavljene povprene mesene neto plae v !epubliki "loveniji na zaposleno osebo, in najve trikratni znesek te plae. "klep o kaznovanju izda preiskovalni sodnik oziroma senat, pred katerim je bila dana <aljiva izjava, e je <alitev zapisana v vlogi, pa sodie, ki naj o njej odloi. Zoper ta sklep je dovoljena prito<ba. >e dr<avni to<ile= ali tisti, ki ga zastopa, koga <ali, se o tem obvesti pristojni dr<avni to<ile=. O kaznovanju odvetnika oziroma odvetnikega kandidata se obvesti odvetnika zborni=a. (-* 3aznovanje po prejnjem odstavku ne vpliva na pregon in izrek kazni za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno z <alitvijo. #%. len ((* O vsakem dejanju, ki se opravi v kazenskem postopku, se sestavi zapisnik sproti, ko se dejanje opravlja. e to ni mogoe, pa neposredno po tem. (-* Zapisnik pie zapisnikar. Be tedaj, e se opravlja /ina ali osebna preiskava ali e se opravlja dejanje zunaj uradni/ prostorov organa in ni mogoe dobiti zapisnikarja, la/ko pie zapisnik tudi tisti, ki opravlja dejanje. ($* Zapisnik, ki ga pie zapisnikar, se napravi tako, da tisti, ki dejanje opravlja, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapie v zapisnik. Zapisnik se la/ko vodi tudi na drug nain, e je tako doloeno s tem zakonom. ('* Zaslian=u se dovoli, da narekuje odgovore v zapisnik sam. Aa pravi=a se mu la/ko odree, e jo zlorablja. $&. len

((* C zapisnik se vpie: naslov dr<avnega organa, pred katerim se opravlja dejanje, kraj, kjer se opravlja dejanje, dan in ura, ko se je dejanje zaelo in konalo, imena in priimki navzoi/ z navedbo, v kakni lastnosti so navzoi in kazenska zadeva, v kateri se opravlja dejanje. (-* Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o poteku in vsebini opravljenega dejanja. Canj se vpisuje v obliki pripovedovanja le bistvena vsebina dani/ izpovedb in izjav. Cpraanja se vpiejo v zapisnik samo, e je potrebno, da bi se razumel odgovor, ali e to za/teva tisti, ki je postavil vpraanje. ?z zapisnika mora biti razvidno, kdo je postavil vpraanje. >e je treba, se v zapisnik dobesedno zapieta vpraanje, ki je bilo postavljeno in odgovor nanj. >e so bili pri dejanju zase<eni predmeti ali spisi, je treba to pripomniti v zapisniku, zase<ene stvari pa prikljuiti zapisniku ali navesti kdo ji/ /rani. ($* +ri dejanji/, kot je ogled, /ina ali osebna preiskava ali pa prepoznava osebe ali predmetov (-'-. len*, je treba vpisati v zapisnik tudi podatke, ki so pomembni glede na naravo takega dejanja ali so pomembni za ugotovitev istovetnosti posamezni/ predmetov (opis, mere in velikost predmetov ali sledov, oznabe na predmeti/ in drugo*. e so bile napravljene ski=e, risbe, narti, zvoni ali slikovni posnetki in podobno, je treba to navesti v zapisniku in ji/ prilo<iti zapisniku. $1. len ((* Zapisnik se mora pisati v redu. v njem se ne sme ni izbrisati, dodati ali spreminjati. +rertana mesta morajo ostati itljiva. (-* Cse spremembe, popravki in dodatki se vpiejo na kon=u zapisnika in ji/ morajo potrditi tisti, ki zapisnik podpiejo. $2. len ((* Zasliane= in tisti, ki morajo biti navzoi pri pro=esni/ dejanji/, ter stranke, zagovornik in okodovane=, e so navzoi, imajo pravi=o prebrati zapisnik ali za/tevati, da se jim prebere. Na to ji/ mora opozoriti tisti, ki opravlja dejanje, v zapisniku pa se pripomni, ali so bili opozorjeni in ali je bil zapisnik prebran. Zapisnik se prebere vselej, e ni bilo zapisnikarja. to se pripomni v zapisniku. (-* Zapisnik podpie zasliane=. >e obsega zapisnik ve strani, podpie zasliane= vsako stran. ($* Na kon=u zapisnika se podpiejo morebitni tolma in prie, kateri/ navzonost je obvezna pri preiskovalni/ dejanji/, pri osebni ali /ini preiskavi pa tudi tisti, ki je bil preiskan oziroma igar stanovanje je bilo preiskano. >e zapisnika ne pie zapisnikar (drugi odstavek ,&. lena*, podpiejo zapisnik tisti, ki so bili pri dejanju navzoi. >e taki/ ni ali e ne morejo razumeti vsebine zapisnika, pa ga podpieta dve prii, razen e ni mogoe zagotoviti, da bi bili navzoi. ('* Nepismeni odtisne na mestu podpisa kazale= desne roke, zapisnikar pa zapie pod odtisom njegovo ime in priimek. >e se zaradi tega, ker ni mogoe odtisniti desnega kazal=a, odtisne kaken drug prst ali prst z leve roke, se v zapisniku pripomni, s katerega prsta in s katere roke je bil vzet odtis. (0* >e je zasliane= brez obe/ rok, prebere zapisnik, e je nepismen, pa se mu prebere zapisnik in se to vanj vpie. >e zasliane= noe podpisati zapisnika ali dati prstnega odtisa, se to zapie v zapisnik in navede razlog odklonitve.

(#* >e se dejanje ni moglo opraviti zdr<ema, se v zapisnik zapieta dan in ura, kdaj je bilo prekinjeno, ter dan in ura, kdaj se je nadaljevalo. (,* >e kdo ugovarja vsebini zapisnika, se zapiejo v zapisnik tudi ti ugovori. (1* Zapisnik podpieta na kon=u tisti, ki je opravil dejanje in zapisnikar. $ . len ((* +reden dr<avni to<ile= poda preiskovalnemu sodniku za/tevo za preiskavo (prvi odstavek (#1. lena*, predlog za soglasje naj se ne opravi preiskava (prvi odstavek (,). lena*, ali vlo<i obto<ni=o brez preiskave (esti odstavek (,). lena* oziroma obto<ni predlog na podlagi kazenske ovadbe (drugi odstavek '$). lena*, ali poda sodniku posamezniku predlog za opravo posamezni/ preiskovalni/ dejanj (prvi odstavek '$(. lena* ali predlog za izdajo kaznovalnega naloga (prvi odstavek ''0.a lena*, izloi iz spisov, ki ji/ polje sodiu, obvestila, ki ji/ je poli=ija zbrala od osumljen=a, preden je bil pouen po etrtem odstavku ('1. lena tega zakona. O opravljeni izloitvi sestavi uradni zaznamek in ga prilo<i spisom, ki ji/ polje sodiu, izloena obvestila pa s/rani v svojem spisu. >e je / kazenski ovadbi prilo<en zapisnik o zaslianju osumljen=a (drugi odstavek ('1.a lena*, zapisniki o opravljeni/ preiskovalni/ dejanji/ ((#'. do (##. len* ali drugi dokazi, za katere dr<avni to<ile= misli, da se na nji/ ne sme opirati odloba sodia, polje spise, v kateri/ so taki dokazi preiskovalnemu sodniku oziroma sodniku posamezniku, ta pa ravna po doloba/ drugega in tretjega odstavka tega lena. (-* >e je v tem zakonu doloeno, da se sodna odloba ne sme opirati na izpovedbo osumljen=a oziroma obdol<en=a, prie ali izveden=a, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporoila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dol<nosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloi navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. Aako ravna tudi glede obvestil iz prejnjega odstavka, e ji/ ni <e prej izloil dr<avni to<ile=, kot tudi glede obvestil, ki so ji/ dale poli=iji osebe, ki ne smejo biti zasliane kot prie (-$0. len*, ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle prievanju (-$#. len*, ali ki po tem zakonu ne bi smele biti postavljene za izveden=a (-0(. len*. "tranke smejo za/tevati izloitev zapisnikov in drugi/ dokazov do kon=a predobravnavnega naroka, e tega naroka ni bilo, pa do zaetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem iz '. toke tretjega odstavka -10.a lena tega zakona. ($* Zoper sklep preiskovalnega sodnika oziroma sodnika posameznika iz prejnjega odstavka o izloitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izloitev je dovoljena posebna prito<ba. +o pravnomonosti sklepa se izloeni zapisniki in drugi izloeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in s/ranijo loeno od drugi/ spisov in ji/ ni mogoe pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primeri/ iz etrtega odstavka tega lena. O prito<bi odloa sodie druge stopnje. ('* Ne glede na dolobo prejnjega odstavka sme predsednik sodia, ki odloa o za/tevi za izloitev sodnika iz razloga po '.a toki $&. lena tega zakona, ter senat, ki odloa o pravnem sredstvu zoper odlobo o glavni stvari, pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomonim sklepom izloeni iz spisov, e je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izloitev sodnika. +o pregledu in uporabi se mora izloene zapisnike in druge dokaze spet zapreti v poseben ovitek in na njem naznaiti, kdo in kdaj ji/ je pregledal. (0* 7olobe prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko sodie druge stopnje odloa o prito<bi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izloitvi dokazov (etrti odstavek $'). lena*.

(#* >e se vodi spis v elektronski obliki, se izloena obvestila, zapisniki in drugi izloeni dokazi izloijo v informa=ijskem sistemu iz njega in se v informa=ijskem sistemu vodijo v posebni mapi tako, da so dostopni v povezavi z obravnavano zadevo. >e predsednik sodia ali sodie druge stopnje v primeru iz etrtega ali petega odstavka tega lena pregleda in uporabi te izloene dokaze, ji/ mora po tem spet s/raniti v posebno mapo v informa=ijskem sistemu in na njej oznaiti, da ji/ je pregledalo. Ae dolobe se smiselno uporabljajo tudi pri drugi/ doloba/ tega zakona, ki urejajo izloanje dokazov. $!. len ((* +reiskovalni sodnik la/ko odredi, da se preiskovalno dejanje posname z ustreznimi te/ninimi sredstvi za zvono ali zvono-slikovno snemanje. O tem mora poprej obvestiti zaslian=a. (-* +osnetek mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 1). lena tega zakona, podatke, potrebne za identifika=ijo tistega, igar izjava se snema, in podatek, v kakni lastnosti daje ta izjavo. >e se snemajo izjave ve oseb, mora biti poskrbljeno, da se da iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo. ($* >e se snemanje preiskovalnega dejanja prekine, se mora to skupaj s asom prekinitve na posnetku ustrezno oznaiti. 8nako velja za nadaljevanje in kone= snemanja. ('* Na za/tevo zaslianega se posnetek takoj, ko je to te/nino izvedljivo, predvaja. Na naroku ima zasliani pravi=o, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo. (0* C zapisniku o preiskovalnem posneto z ustreznim te/ninim sredstvom za to napravil, da je bil zasliane= vnaprej reprodu=iran in kje je s/ranjen posnetek, e informa=ijskem sistemu sodia. dejanju je treba zapisati, da je bilo dejanje zvono ali zvono-slikovno snemanje in kdo je obveen o snemanju, da je bil posnetek ni prilo<en spisom ali samodejno zabele<en v

(#* +reiskovalni sodnik la/ko odredi, naj se zvoni posnetek v =eloti ali deloma prepie. +repis mora preiskovalni sodnik pregledati, potrditi in prikljuiti zapisniku o opravljenem dejanju. (,* Zvone in slikovne posnetke /rani sodie, dokler se /rani kazenski spis. (1* 7olobe prvega do sedmega odstavka tega lena se smiselno uporabljajo tudi, e je kakno drugo preiskovalno dejanje, razen zaslianja, snemano z ustreznim te/ninim sredstvom za zvono ali zvono-slikovno snemanje, ali e preiskovalno dejanje opravlja poli=ija. $5. len Za zapisnik o glavni obravnavi veljajo tudi dolobe lenov $(' do $(, tega zakona. $". len ((* O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.

(-* Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odlobo. ($* Aa zapisnik podpiejo vsi lani senata in zapisnikar. +osebna mnenja se prilo<ijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, e niso vpisana v sam zapisnik. ('* Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Aa zapisnik sme pregledati samo vije sodie, ko odloa o pravnem sredstvu. C tem primeru mora vije sodie zapisnik spet zapreti v poseben ovitek in na ovitku naznaiti, da je zapisnik pregledalo. (0* Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, podpiejo vsi lani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalifi=iranim potrdilom. >e je varen elektronski podpis lana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalifi=iranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodia, varen elektronski podpis sodia ni potreben. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, se v informa=ijskem sistemu vodi v posebni mapi tako, da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. 3o vije sodie pri odloanju o pravnem sredstvu pregleda tak zapisnik, ga mora spet s/raniti v posebno mapo v informa=ijskem sistemu in na njej oznaiti, da ga je pregledalo. (#* Einister, pristojen za pravosodje, predpie nain /rambe in sledljivost zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, iz prejnjega odstavka ter izloeni/ dokazov v elektronski obliki iz estega odstavka 1$. lena tega zakona. C???. poglavje !O3? $#. len ((* !oki, ki so doloeni v tem zakonu, se ne smejo podaljati, razen e to zakon izre=no dovoljuje. >e gre za rok, ki je s tem zakonom doloen zaradi varstva pravi= obrambe in drugi/ obdol<enevi/ pro=esni/ pravi=, se ta la/ko skraja, e obdol<ene= to za/teva pisno ali pred sodiem ustno na zapisnik. (-* >e je izjava vezana na rok, velja za pravoasno, e se tistemu, ki jo je upravien sprejeti, izroi e pred pretekom roka. ($* >e se izjava polje po poti priporoeno, velja dan oddaje na poto za dan izroitve tistemu, kateremu je poslana. >e se polje vloga v elektronski obliki po elektronski poti, se teje as, ko jo je sprejel informa=ijski sistem naslovnika, za trenutek izroitve tistemu, kateremu je poslana. ('* Obdol<ene=, ki je v priporu, la/ko poda izjavo, vezano na rok, tudi na zapisnik pri sodiu, ki vodi postopek, ali jo izroi upravi zaporov. tisti ki prestaja kazen ali je v kaknem zavodu, ker mu je bil izreen varnostni ali vzgojni ukrep, pa la/ko izroi tako izjavo upravi zavoda, v katerem je. 7an, ko se sestavi tak zapisnik oziroma ko se izjava izroi upravi zavoda, velja za dan izroitve organu, ki je pristojen da jo sprejme. (0* >e je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali oitne pomote vlo<nika izroena ali poslana nepristojnemu sodiu pred pretekom roka, k pristojnemu sodiu pa prispe po preteku roka, se teje, da je pravoasna.

$$. len ((* !oki se raunajo na ure, dneve, mese=e in leta. (-* ra ali dan, ko je bila opravljena vroitev ali naznanitev oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba raunati rok, se ne teje v rok, temve se za zaetek roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan. Za en dan se teje tiriindvajset ur, mese= in leto pa se raunata po koledarju. ($* !oki, ki so doloeni po mese=i/ oziroma leti/, se izteejo s pretekom tistega dne v zadnjem mese=u oziroma letu, ki se po svoji tevilki ujema z dnem, ko je rok zael tei po drugem odstavku tega lena. >e tega dneva v zadnjem mese=u ni, se iztee rok zadnji dan v tem mese=u. ('* >e je zadnji dan roka dr<avni praznik, sobota ali nedelja ali kaken drug dan, ko se pri dr<avnem organu ne dela, se iztee rok s pretekom prvega pri/odnjega delavnika. $%. len ((* Obdol<en=u, ki iz opravieni/ razlogov zamudi rok za napoved prito<be ali rok za prito<bo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premo<enjske koristi, dovoli sodie vrnitev v prejnje stanje, da napove prito<bo oziroma da vlo<i prito<bo, e v osmi/ dne/ po prene/anju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vlo<i pronjo za vrnitev v prejnje stanje in obenem z njo tudi napove prito<bo oziroma odda tudi prito<bo. (-* +o tre/ mese=i/ od dneva zamude se ne more ve za/tevati vrnitev v prejnje stanje. %&. len ((* O vrnitvi v prejnje stanje odloi predsednik senata, ki je razglasil sodbo, zoper katero se napoveduje prito<ba oziroma izdal sodbo ali sklep, ki se s prito<bo izpodbija. (-* Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejnje stanje, ni prito<be. ($* >e se obdol<ene= prito<i zoper sklep, s katerim mu ni bila dovoljena vrnitev v prejnje stanje, mora sodie to prito<bo skupaj z napovedjo prito<be zoper sodbo oziroma s prito<bo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premo<enjske koristi ter z odgovorom na prito<bo in vsemi spisi poslati v odloitev vijemu sodiu. %1. len +ronja za vrnitev v prejnje stanje praviloma ne zadr<i izvritve sodbe oziroma sklepa o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premo<enjske koristi, vendar pa sme sodie, ki je pristojno za reitev pronje, odloiti da se poaka z izvritvijo, dokler se ne odloi o pronji. ?G. poglavje "A!OD3? 34Z8N"38:4 +O"AO+34

%2. len ((* "troki kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega. (-* "troki kazenskega postopka so: (* stroki za prie in za ogled ter nagrada in stroki za izveden=e, tolmae in strokovnjake, stroki za vroanje pisanj po pravni ali fizini osebi, ki opravlja vroanje v kazenskem postopku, stroki zasega, odvzema, /rambe, prodaje in unienja zase<eni/ oziroma odvzeti/ predmetov, ki za potrebe kazenskega postopka nastanejo pred njegovo uvedbo, med njegovim potekom ali po njegovem kon=u. -* vozni stroki za obdol<en=a. $* izdatki za privedbo ali za spremljanje oseb tistega, ki mu je bila vzeta prostost. '* vozni in potni stroki uradni/ oseb. 0* stroki za zdravljenje obdol<en=a, dokler je v priporu in stroki poroda, razen e se ti stroki plaajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. #* sodna taksa. ,* nagrada in potrebni izdatki zagovornika, potrebni izdatki zasebnega to<il=a in okodovan=a kot to<il=a ter njuni/ zastopnikov in pa nagrada in potrebni izdatki nji/ovi/ pooblaen=ev. 1* potrebni izdatki okodovan=a in njegovega zakonskega zastopnika ter nagrada in potrebni izdatki njegovega pooblaen=a. ($* "troki iz (., -., '. in 0. toke drugega odstavka tega lena ter potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaen=a okodovan=a ter okodovan=a kot to<il=a se v postopku zaradi kaznivi/ dejanj, za katera se storile= preganja po uradni dol<nosti, izplaajo naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, oziroma, e gre za stroke zasega, odvzema, /rambe, prodaje in unienja zase<eni/ oziroma odvzeti/ predmetov, v skladu s predpisi, ki urejajo /rambo te/ predmetov, postopek upravljanja oziroma nain ravnanja z njimi. C zvezi s stroki iz $. toke drugega odstavka tega lena pa mora organ, ki je izvril privedbo, spremljanje ali vroanje, sodiu predlo<iti obraun strokov. +ozneje se vsi navedeni stroki izterjajo od tisti/, ki so ji/ po doloba/ tega zakona dol<ni poravnati. Organ, ki vodi kazenski postopek, mora vse stroke, ki so bili naprej izplaani oziroma za katere je bil sodiu predlo<en obraun strokov, vpisati v seznam in seznam prilo<iti spisom. ('* "troki za prevajanje v slovenski, italijanski ali mad<arski jezik, ki nastanejo z uporabo dolob ustave in tega zakona o pravi=i pripadnikov italijanske in mad<arske narodne skupnosti do uporabe svojega jezika, se ne zaraunajo tistim, ki so po doloba/ tega zakona dol<ni povrniti stroke kazenskega postopka. (0* "troki za prevajanje se ne zaraunajo obdol<en=u, e ne razume ali ne govori jezika, v katerem tee kazenski postopek. % . len ((* C vsaki sodbi in v vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek, ali zavr<e obto<ni=a, je treba odloiti, kdo plaa stroke postopka in kolikni so. (-* >e o viini strokov ni podatkov, izda preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata poseben sklep o viini strokov takrat, ko se ti podatki zberejo. Za/tevek s podatki o viini strokov se la/ko poda najpozneje v tre/ mese=i/ od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen tistemu, ki ima pravi=o podati taken za/tevek.

($* 3adar se o stroki/ kazenskega postopka odloi s posebnim sklepom, odloa o prito<bi zoper tak sklep senat (esti odstavek -0. lena*. %!. len ((* Obdol<ene=, okodovane=, okodovane= kot to<ile=, zasebni to<ile=, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaene=, pria, izvedene=, tolma in strokovnjak ((,1. len* plaajo ne glede na izid kazenskega postopka stroke, nastale s svojo privedbo, prelo<itvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevlo<itvijo napovedane prito<be in druge stroke postopka, ki so ji/ povzroili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno sodno takso. (-* O stroki/ iz prejnjega odstavka izda sodie poseben sklep, razen e odloi o stroki/, ki ji/ morata povrniti zasebni to<ile= in obdol<ene=, v odlobi o glavni stvari. %5. len ((* >e sodie spozna obdol<en=a za krivega, izree v sodbi, da je dol<an povrniti stroke kazenskega postopka. >e se izda sodba o kaznovalnem nalogu, obdol<ene= ne plaa sodne takse. (-* 3dor je obdol<en ve kaznivi/ dejanj, se ne obsodi na povrnitev strokov za dejanja, glede kateri/ je oproen obto<be, e se dajo ti stroki izloiti iz skupni/ strokov. ($* >e je z isto sodbo spoznani/ za krive ve obdol<en=ev, doloi sodie, koliken del strokov plaa vsak posamezen izmed nji/. e tega ni mogoe doloiti, obsodi vse obdol<en=e na nerazdelno plailo strokov. +lailo sodne takse doloi za vsakega obdol<en=a posebej. ('* "odie sme v odlobi, s katero odloi o stroki/, oprostiti obdol<en=a povrnitve vse/ strokov ali dela strokov kazenskega postopka iz (. do #. toke drugega odstavka &-. lena tega zakona, e bi bilo zaradi nji/ovega plaila ogro<eno vzdr<evanje obdol<en=a ali oseb, ki ji/ je obdol<ene= dol<an vzdr<evati. >e se te okoliine ugotovijo po izdaji odlobe o stroki/, sme predsednik senata na predlog obdol<en=a s posebnim sklepom oprostiti obdol<en=a povrnitve strokov kazenskega postopka, odlo<iti plailo strokov kazenskega postopka, ali pa mu dovoliti, da ji/ povrne v obroki/. +redlog la/ko obdol<ene= poda najpozneje do izteka roka za plailo, ki ga doloi sodie. (0* 7olobe o oprostitvi, odlogu in obronem plailu strokov iz prejnjega odstavka se la/ko smiselno uporabijo tudi za druge udele<en=e kazenskega postopka, ki se jim smejo nalo<iti v plailo stroki kazenskega postopka. (#* 7olobe o oprostitvi, odlogu in obronem plailu strokov iz etrtega in petega odstavka tega lena ne veljajo v primeri/ iz &'. lena tega zakona. %". len ((* >e se kazenski postopek ustavi ali e se izda sodba, s katero se obdol<ene= oprosti obto<be ali se z njo obto<ba zavrne, ali e se izda sklep s katerim se obto<ni=a zavr<e, izree sodie v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroki kazenskega postopka iz (. do 0. toke drugega odstavka &-. lena tega zakona ter potrebni izdatki obdol<en=a in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proraun, razen v primeri/, ki so navedeni v naslednji/ odstavki/.

(-* Zasebni to<ile= in okodovane= kot to<ile= morata povrniti stroke kazenskega postopka iz (. do #. toke drugega odstavka &-. lena tega zakona, e se postopek kona s sodbo, s katero se obdol<ene= oprosti obto<be ali s sodbo, s katero se obto<ba zavrne oziroma iz (. do 0. toke drugega odstavka &-. lena tega zakona, e se postopek kona s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obto<ni=a zavr<e, in potrebne izdatke obdol<en=a ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, razen e se postopek ustavi oziroma e se obto<ba s sodbo zavrne zaradi obdol<eneve smrti, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlaevanja postopka, ki ga ni mogoe pripisati v krivdo zasebnemu to<il=u ali okodovan=u kot to<il=u, kot tudi v primeru iz drugega odstavka #$. lena tega zakona. C slednjem primeru obremenjujejo stroki zasebnega to<il=a, okodovan=a kot to<il=a in njuni/ pooblaen=ev proraun. >e se postopek ustavi zaradi umika obto<be, se obdol<ene= in zasebni to<ile= ali okodovane= kot to<ile= la/ko poravnata o svoji/ medsebojni/ stroki/. >e je ve zasebni/ to<il=ev oziroma okodovan=ev kot to<il=ev, plaajo stroke vsi nerazdelno. ($* Okodovan=u kot to<il=u se smejo nalo<iti v plailo samo tisti stroki, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od dr<avnega to<il=a, do tedaj nastali stroki pa obremenijo proraun. ('* Okodovane=, ki je po zaetku glavne obravnave umaknil predlog za pregon, plaa stroke kazenskega postopka, razen e obdol<ene= izjavi, da ji/ bo plaal sam. (0* >e sodie zavr<e obto<ni=o zaradi nepristojnosti, izda odlobo o stroki/ pristojno sodie. %#. len ((* Nagrado in potrebne izdatke zagovornika in pooblaen=a zasebnega to<il=a ali okodovan=a mora plaati zastopani, ne glede na to, kdo je po odlobi sodia dol<an plaati stroke kazenskega postopka, razen v primeri/, ko obremenjujejo po doloba/ tega zakona nagrada in potrebni izdatki zagovornika proraun. >e je bil obdol<en=u zagovornik postavljen, pa bi bilo ogro<eno njegovo vzdr<evanje ali vzdr<evanje oseb, ki ji/ je obdol<ene= dol<an vzdr<evati, e bi moral plaati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplaajo iz proraunski/ sredstev. Aako se ravna tudi, e je bil okodovan=u kot to<il=u postavljen pooblaene=. (-* +ooblaene= zasebnega to<il=a in okodovan=a, ki ni odvetnik, oziroma odvetniki kandidat, nima pravi=e do nagrade, temve samo pravi=o do povrnitve potrebni/ izdatkov. ($* >e plailo strokov kazenskega postopka ni nalo<eno obdol<en=u, bremenijo stroki postavljenega pooblaen=a okodovan=a iz tretjega odstavka #0. lena tega zakona proraun. %$. len ((* O dol<nosti plaila strokov, ki nastanejo pri vijem sodiu, odloa dokonno to sodie v skladu z dolobami lenov &- do &, tega zakona. (-* "odna taksa se ne doloi, e je bilo z odlobo vijega sodia odloeno v =eloti ali deloma v obdol<enevo korist. %$.a len

:lede plaila strokov, ki nastanejo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, se smiselno uporabljajo dolobe lenov &- do &1 tega zakona. %%. len +ovrnitev strokov kazenskega postopka podrobneje predpie minister, pristojen za pravosodje. G. poglavje +!8EOF8N@"3O+!4CN? Z4;A8C3? 1&&. len ((* +remo<enjskopravni za/tevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja, se na predlog upravien=ev obravnava v kazenskem postopku, e se s tem ne bi preve zavlekel ta postopek. (-* +remo<enjskopravni za/tevek se la/ko tie povrnitve kode, vrnitve stvari ali razveljavitve doloenega pravnega posla. 1&1. len +redlog za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka v kazenskem postopku la/ko poda tisti, ki je upravien uveljavljati tak za/tevek v pravdi. 1&2. len ((* +redlog za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka v kazenskem postopku se poda pri organu, pri katerem se vlo<i kazenska ovadba, ali pri sodiu, pred katerim tee postopek. (-* +redlog se la/ko poda najdalj do kon=a glavne obravnave pred sodiem prve stopnje. ($* Aisti, ki je upravien podati predlog, mora dolono oznaiti svoj za/tevek in predlo<iti dokaze. ('* >e upraviene= ne poda predloga za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka v kazenskem postopku do vlo<itve obto<be, se obvesti, da ga la/ko poda do kon=a glavne obravnave. 1& . len ((* pravien=i (()(. len* smejo do kon=a glavne obravnave umakniti predlog za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka v kazenskem postopku in ga uveljavljati v pravdi. >e umaknejo predlog, ga ne morejo ve ponoviti, razen e ta zakon doloa drugae. (-* >e preide premo<enjskopravni za/tevek potem, ko je podan predlog, toda pred kon=em glavne obravnave, po pravili/ premo<enjskega prava na koga drugega, se ta povabi,

da izjavi, ali vztraja pri predlogu ali ne. >e se ne odzove vabilu, eprav je bil v redu povabljen, se teje, da je umaknil podani predlog. 1&!. len ((* "odie, pred katerim tee postopek, zaslii obdol<en=a o dejstvi/, navedeni/ v predlogu in razie okoliine, ki so pomembne za ugotovitev premo<enjskopravnega za/tevka. (-* >e bi se s poizvedovanjem o premo<enjskopravnem za/tevku preve zavlekel kazenski postopek, se omeji sodie na zbiranje tisti/ podatkov, ki bi ji/ bilo pozneje nemogoe ali zelo te<ko ugotoviti. 1&5. len ((* O premo<enjskopravni/ za/tevki/ odloa sodie. (-* "odie la/ko prisodi v sodbi, s katero spozna obdol<en=a za krivega, okodovan=u premo<enjskopravni za/tevek v =eloti. la/ko mu ga prisodi deloma in ga s prese<kom napoti na pravdo. >e pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodie okodovan=a na pravdo s =elotnim premo<enjskopravnim za/tevkom. ($* >e izda sodie sodbo, s katero se obdol<ene= oprosti obto<be ali se z njo obto<ba zavrne, ali e s sklepom ustavi kazenski postopek ali zavr<e obto<ni=o, napoti okodovan=a, da la/ko svoj premo<enjskopravni za/tevek uveljavlja v pravdi. >e se sodie izree za nepristojno za kazenski postopek, napoti okodovan=a, da la/ko priglasi svoj premo<enjskopravni za/tevek v kazenskem postopku, ki ga bo zaelo ali nadaljevalo pristojno sodie. 1&". len >e gre pri premo<enjskopravnem za/tevku za vrnitev stvari, pa sodie ugotovi, da pripada stvar okodovan=u in da je pri obdol<en=u ali pri katerem od udele<en=ev kaznivega dejanja ali pri nekom, kateremu so jo ti dali v /rambo, odloi v sodbi, da se stvar izroi okodovan=u. 1&#. len >e se premo<enjskopravni za/tevek tie razveljavitve doloenega pravnega posla in sodie spozna, da je utemeljen, izree v sodbi, da se ta pravni posel popolno ali deloma razveljavi s posledi=ami, ki iz tega izvirajo, ne da bi s tem posegalo v pravi=e drugi/. 1&$. len ((* +ravnomono sodbo, s katero je odloeno o premo<enjskopravnem za/tevku, sme sodie spremeniti v kazenskem postopku le tedaj, e se kazenski postopek obnovi ali e se vlo<i za/teva za varstvo zakonitosti. (-* !azen v primeri/ iz prejnjega odstavka smejo obsojene= oziroma njegovi dedii za/tevati samo v pravdi, da se spremeni pravnomona sodba kazenskega sodia, s

katero je bilo odloeno o premo<enjskopravnem za/tevku. to pa le tedaj, e so podani pogoji za obnovo po doloba/, ki veljajo za pravdni postopek. 1&%. len ((* >e se v predkazenskem ali kazenskem postopku uveljavlja premo<enjskopravni za/tevek, sme sodie na predlog upravien=a (()(. len* odrediti zaasno zavarovanje tega za/tevka. (-* :lede pogojev ter postopka odreditve, trajanja in prene/anja zaasnega zavarovanja premo<enjskopravnega za/tevka se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona, ki veljajo za zaasno zavarovanje za/tevka za odvzem premo<enjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem ali zaradi njega (0)-. do 0)-.d len*. 11&. len ((* >e gre za stvari, ki nedvomno pripadajo okodovan=u in niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, se izroijo okodovan=u e pred kon=em postopka. (-* >e se ve okodovan=ev prepira o lastnini stvari, se napotijo na pravdo, sodie pa odredi v kazenskem postopku le /rambo stvari kot zaasno zavarovanje. ($* "tvari, ki so potrebne kot dokaz, se zase<ejo in po konanem postopku vrnejo lastniku. >e je taka stvar lastniku neogibno potrebna, se mu sme vrniti tudi pred kon=em postopka proti zavezi, da jo na za/tevo prinese. 111. len ((* >e ima okodovane= za/tevek proti kakni drugi osebi zaradi tega, ker so pri njej stvari, ki so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, ali zaradi tega, ker je ta zaradi kaznivega dejanja prila do premo<enjske koristi, sme sodie na predlog upravien=ev (()(. len* odrediti v kazenskem postopku zaasno zavarovanje tudi zoper to osebo. 7olobe drugega odstavka ()&. lena tega zakona veljajo tudi v tem primeru. (-* "odie odpravi v sodbi, s katero spozna obdol<en=a za krivega, zavarovanje iz prejnjega odstavka, e ni bilo odpravljeno <e prej, ali pa napoti okodovan=a na pravdo z opozorilom, da bo zavarovanje odpravljeno, e pravda ne bo uvedena v roku, ki mu ga za to doloi. G?. poglavje ?Z74@4 ?N N4ZN4N?A8C O7BO>5 112. len ((* C kazenskem postopku se izdajajo odlobe v obliki sodb, sklepov in odredb. (-* "odbe izdaja le sodie, sklepe in odredbe pa izdajajo tudi drugi organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku. 11 . len

((* "enat izdaja odlobe po ustnem posvetovanju in glasovanju. Odloba je sprejeta, e je zanjo glasovala veina lanov senata. (-* +redsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. Njegova dol<nost je poskrbeti, da se vsa vpraanja vsestransko in popolnoma pretresejo. ($* >e so glasovi glede posamezni/ vpraanj, o kateri/ se glasuje, porazdeljeni na ve razlini/ mnenj, tako da nobeno od nji/ nima veine, se vpraanja loijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne dose<e veina. >e se na ta nain ne dobi veina, se odloitev dose<e tako, da se glasovi, ki so za obdol<en=a najneugodneji, pritejejo glasovom, ki so od te/ manj neugodni, dokler se ne dose<e potrebna veina. ('* >lani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vpraanji/, ki ji/ postavi predsednik senata: vendar pa lan senata, ki je glasoval za oprostitev obdol<en=a ali za razveljavitev sodbe in ostal v manjini, ni dol<an glasovati o sank=iji. >e ne glasuje, se teje, da se strinja z glasom, ki je za obdol<en=a najugodneji. 11!. len ((* +ri odloanju se najprej glasuje, ali je sodie pristojno, ali je treba postopek dopolniti ter o drugi/ pred/odni/ vpraanji/. 3o se odloi o pred/odni/ vpraanji/, se preide na odloanje o glavni stvari. (-* +ri odloanju o glavni stvari se najprej glasuje ali je obdol<ene= storil kaznivo dejanje in ali je kazensko odgovoren. nato pa se glasuje o kazni, drugi/ kazenski/ sank=ija/, stroki/ kazenskega postopka, premo<enjskopravni/ za/tevki/ in o drugi/ vpraanji/, o kateri/ je treba odloiti. ($* >e je ista oseba obto<ena ve kaznivi/ dejanj, se glasuje o kazenski odgovornosti in o kazni za vsako od te/ dejanj posebej, nato pa o enotni kazni za vsa dejanja. 115. len ((* +osvetovanje in glasovanje je tajno. (-* C prostoru, v katerem je posvetovanje in glasovanje, smejo biti le lani senata in zapisnikar. 11". len ((* >e ni v tem zakonu drugae doloeno, se naznanjajo odlobe navzoim prizadetim osebam ustno, nenavzoim pa se vroajo v overjenem prepisu. (-* >e je bila odloba naznanjena ustno, se to zaznamuje v zapisniku ali na spisu. tisti, ki mu je bila naznanjena, pa to potrdi s svojim podpisom. >e prizadeta oseba izjavi, da se ne bo prito<ila, se ji ne vroi overjenega prepisa ustno naznanjene odlobe, razen e ni v tem zakonu drugae doloeno. ($* +repisi odlob, zoper katere je dovoljena prito<ba, se vroajo s poukom o pravi=i do prito<be.

G??. poglavje C!O>4N@8 +?"4N@ ?N +!8:B87OC4N@8 "+?"OC 11#. len ((* +isanja se vroajo praviloma po poti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizini osebi, ki opravlja vroanje v kazenskem postopku. Croajo se la/ko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodia ali po uradni osebi organa, ki je odredil vroanje, neposredno pri tem organu. (-* Obdol<ene=, pria, zasebni to<ile=, okodovane= kot to<ile= in okodovane= la/ko sodiu sporoi, da <eli vroitev pisanj po elektronski poti v varen potni predal, katerega naslov navede v vlogi ali na naroku in je enakovreden naslovu prebivalia. >e navedene osebe poljejo vlogo v elektronski obliki po varni elektronski poti, se teje, da <elijo vroanje po varni elektronski poti, dokler ne sporoijo drugae. >e sodie ugotovi, da vroitev v varen potni predal ni mogoa, vroi pisanje na drug nain v skladu s prejnjim odstavkom in navede razlog za tako vroitev. ($* 7r<avnemu to<il=u in drugim dr<avnim organom, odvetnikom, sodnim izveden=em, sodnim =enil=em, sodnim tolmaem in drugim osebam oziroma organom, pri kateri/ se zaradi nji/ove narave dela la/ko domneva veja zanesljivost, se pisanja vroajo po elektronski poti v varen potni predal, e je tako vroanje mogoe in e drug nain vroanja iz prvega odstavka tega lena ni primerneji. ('* Einister, pristojen za pravosodje, doloi pravila za delovanje pravni/ in fizini/ oseb, ki opravljajo vroanje v kazenskem postopku, ter vsebino sporoil pri vroanju in vroilni= v kazenskem postopku. (0* Einister, pristojen za pravosodje, predpie, kaj je varna elektronska pot, katere pisanja se poiljajo in vroajo po varni elektronski poti, kaj je varen potni predal, pogoje, obliko in nain vroanja po varni elektronski poti ter organiza=ijo in delovanje informa=ijskega sistema sodia v kazenskem postopku. (#* Cabilo na glavno obravnavo in druga vabila sodie ustno naznani osebi, kadar je ta pred njim, in jo pri tem poui o posledi=a/, e ne bi prila. Na ta nain opravljeno vabilo se zaznamuje v zapisniku, ki ga povabljeni podpie, razen e je to <e zapisano v zapisniku o glavni obravnavi. Dteje se, da je vabilo s tem veljavno vroeno. 11#.a len ((* Croitev pisanja, izdelanega v elektronski obliki, se la/ko opravi z vroitvijo pisanja v fizini obliki ali po varni elektronski poti. (-* C fizini obliki se vroitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z dolobami tega zakona, ki urejajo vroanje pisanj v fizini obliki. ($* +o varni elektronski poti se vroitev pisanja opravi po informa=ijskem sistemu, s posredovanjem organiza=ije, ki opravlja dejavnost elektronskega vroanja. ('* ?nforma=ijski sistem samodejno polje naslovniku v njegov varni potni predal pisanje in /krati tudi informativno sporoilo, v katerem ga opozori, da je v informa=ijskem sistemu pisanje in da ga mora prevzeti v (0 dne/ od dne, ko mu je bilo poslano v varni potni predal, si=er bo pisanje izbrisano iz informa=ijskega sistema, naslovniku pa se bo pisanje vroalo po doloba/ tega zakona, ki urejajo vroanje pisanj v fizini obliki.

(0* Naslovnik prevzame pisanje iz informa=ijskega sistema tako, da z uporabo kvalifi=iranega potrdila za varen elektronski podpis doka<e svojo istovetnost, vpogleda v varni potni predal in elektronsko podpie vroilni=o. (#* Croitev po tretjem odstavku tega lena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje. >e ga ne prevzame v (0 dne/, informa=ijski sistem pisanje izbrie ter polje naslovniku in sodiu elektronsko sporoilo, da je pisanje izbrisano iz informa=ijskega sistema in da se bo naslovniku vroalo po doloba/ tega zakona, ki urejajo vroanje pisanj v fizini obliki. (,* ?nforma=ijski sistem obvesti o vroitvi sodie, ki je vroitev odredilo, z vroilni=o v elektronski obliki. (1* Na nain, doloen v tem lenu, se po varni elektronski poti la/ko vroajo tudi tista pisanja, ki imajo izvirnike v fizini obliki, e je elektronski (skeniran* prepis, ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizini obliki, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalifi=iranim potrdilom. (&* >e je treba naslovniku poslati =el spis in se ta vodi v elektronski obliki, se to opravi po varni elektronski poti, e je tak nain mogo. 11$. len ((* +isanje, za katero je v tem zakonu doloeno, da ga je treba osebno vroiti, se izroi neposredno naslovniku. >e tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vroeno, ni tam, kjer naj se vroitev opravi, poizve vroevale=, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri kateri/ od oseb, omenjeni/ v ((&. lenu tega zakona ali v /inem predalniku, pismeno sporoilo, naj bo doloenega dne ob doloeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. >e vroevale= tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vroiti pisanje, ravna po prvem odstavku ((&. lena tega zakona. s tem se teje, da je vroitev opravljena. (-* Za osebno vroitev se teje tudi vroitev po varni elektronski poti v skladu z dolobami ((,. in ((,.a lena tega zakona. 11%. len ((* +isanja, za katera v tem zakonu ni doloeno, da morajo biti osebno vroena, se prav tako vroajo osebno. Cendar pa se v primeru, e naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, la/ko izroijo kateremu od njegovi/ odrasli/ dru<inski/ lanov, ki je pisanje dol<an sprejeti. >e niti te/ ni v stanovanju, se pisanje izroi /iniku ali sosedu, e v to privolita. >e pa se vroa pisanje na delovnem mestu tistega, kateremu naj bo vroeno, in tega ni tam, se la/ko izroi osebi, pooblaeni za sprejemanje pote, ki je pisanje dol<na sprejeti, ali komu, ki dela na istem mestu, e v to privoli. (-* >e vroitev pisanja po prejnjem odstavku ni mo<na, vroevale= pisanje izroi sodiu, ki je vroitev odredilo, e gre za vroitev po poti, pa poti naslovnikovega prebivalia. Naslovniku se pusti sporoilo o prispeli poiljki z obvestilom na katerem sodiu oziroma poti in v kaknem roku la/ko prevzame pisanje. +isanje, ki v doloenem roku na poti ni prevzeto, se vrne. ($* >e se ugotovi, da je tisti, kateremu bi bilo treba vroiti pisanje, odsoten in da mu zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega lena pisanja ne bi mogle pravoasno izroiti, se pisanje vrne z navedbo, kje je odsotni.

11%.a len >e vroitev na navedenem naslovnikovem naslovu ni mogoa zato, ker se je naslovnik odselil, in vroevale= izve za njegov novi naslov, prepolje pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodie. 12&. len ((* Obdol<en=u je treba osebno vroiti vabilo na prvo zaslianje v pred/odnem postopku in vabilo na glavno obravnavo. (-* Obdol<en=u, ki nima zagovornika, je treba osebno vroiti obto<ni akt, sodbo in vse odlobe, pri kateri/ tee od vroitve rok za prito<bo, kot tudi prito<bo nasprotne stranke, ki se vroa na odgovor. Na za/tevo obdol<en=a vroi sodie sodbo in druge odlobe osebi, ki jo on doloi. ($* >e je treba obdol<en=u, ki nima zagovornika, vroiti sodbo, s katero mu je izreena kazen zapora, pa mu sodbe ni mogoe vroiti na njegov dotedanji naslov, mu sodie postavi po uradni dol<nosti zagovornika, ki opravlja to dol<nost, dokler se ne zve za njegov novi naslov. +ostavljenemu zagovorniku doloi sodie potreben rok, da se seznani s spisi, nato pa mu vroi sodbo in postopek nadaljuje. >e gre za drugo odlobo, pri kateri tee od vroitve rok za prito<bo, ali za prito<bo nasprotne stranke, ki se vroa na odgovor, pritrdi sodie odlobo oziroma prito<bo na sodno desko in se po preteku osmi/ dni teje, da je bila opravljena veljavna vroitev. "odbe o kaznovalnem nalogu ni dovoljeno vroiti s pritrditvijo na sodno desko. ('* >e ima obdol<ene= zagovornika, vroi sodie pisanja iz drugega odstavka tega lena zagovorniku in obdol<en=u po doloba/ ((&. lena tega zakona. C takem primeru tee rok za vlo<itev pravnega sredstva oziroma odgovora na prito<bo od zadnje vroitve. >e obdol<en=u ni mogoe vroiti odlobe oziroma prito<be, ker ni sporoil spremembe naslova ali prebivalia, se odloba oziroma prito<ba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmi/ dni teje, da je bila opravljena veljavna vroitev. (0* >e je treba vroiti pisanje zagovorniku obdol<en=a, ta pa ima ve zagovornikov, zadoa, da se vroi enemu od nji/. 121. len ((* Cabilo za vlo<itev zasebne to<be ali obto<ni=e ter vabilo na glavno obravnavo vroi sodie zasebnemu to<il=u in okodovan=u kot to<il=u oziroma njunemu zakonitemu zastopniku osebno (((1. len*, nji/ovim pooblaen=em pa po ((&. lenu tega zakona. 8nako jim vroa tudi odlobe, pri kateri/ tee od dneva vroitve rok za prito<bo, in prito<bo nasprotne stranke, ki jo vroa na odgovor. (-* >e osebam iz prejnjega odstavka ali okodovan=u ni mogoe vroiti vabila oziroma odlobe ali prito<be na dotedanji naslov, pritrdi sodie vabilo, odlobo oziroma prito<bo na sodno desko in se po preteku osmi/ dni teje, da je bila opravljena veljavna vroitev. ($* >e ima okodovane=, okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile= zakonitega zastopnika ali pooblaen=a, vroi sodie pisanje temu, e ji/ ima ve, pa le enemu od nji/. 122. len

((* +otrdilo o vroitvi (vroilni=o* podpieta prejemnik in vroevale=. +rejemnik zapie sam z besedo na vroilni=i datum prejema. (-* >e je prejemnik nepismen ali e se ne more podpisati, ga podpie vroevale= in navede datum prejema s pripombo, zakaj je podpisal prejemnika. ($* >e prejemnik noe podpisati vroilni=e, zapie vroevale= to na vroilni=i in navede datum vroitve. s tem je vroitev opravljena. 12 . len >e naslovnik ali njegov odrasli dru<inski lan pisanja noe sprejeti, zapie vroevale= na vroilni=i datum, uro in razlog odklonitve sprejema, pisanje pa pusti v naslovnikovem stanovanju ali v prostoru, kjer ta dela. s tem je vroitev opravljena. 12!. len ((* Cojakim osebam, osebam v poli=iji, pripadnikom stra<e v zavodi/, v kateri/ so osebe, ki jim je vzeta prostost in osebam, zaposlenim v kopenskem, morskem in zranem prometu, se vroajo vabila prek nji/ovega poveljstva oziroma neposrednega predstojnika. po potrebi pa se jim la/ko vroajo na ta nain tudi druga pisanja. (-* Osebam, ki jim je vzeta prostost, se opravi vroitev na sodiu ali po upravi zavoda, v katerem so. ($* Osebam, ki u<ivajo v !epubliki "loveniji imunitetno pravi=o po mednarodnem pravu, se vroitev opravi po ministrstvu za zunanje zadeve, e mednarodne pogodbe ne doloajo kaj drugega. ('* 7r<avljanom !epublike "lovenije v tujini se opravi vroitev, e ne gre za postopek iz 0(0. in 0(#. lena tega zakona, s posredovanjem diplomatskega ali konzularnega predstavnitva !epublike "lovenije v tuji dr<avi. pogoj pa je, da tuja dr<ava ne nasprotuje takemu nainu vroitve in da tisti, ki naj se mu pisanje vroi, prostovoljno privoli, da ga sprejme. +ooblaena oseba diplomatskega ali konzularnega predstavnitva podpie vroilni=o kot vroevale=, e je pisanje vroeno v samem predstavnitvu. e pa je poslano po poti, potrdi to na vroilni=i. 125. len ((* 7r<avnemu to<il=u se vroajo odlobe in druga pisanja tako, da se izroijo pisarni dr<avnega to<ilstva. (-* 3adar se vroajo odlobe in druga pisanja, pri kateri/ tee od dneva vroitve rok, se teje za dan vroitve dan, ko se izroijo pisarni dr<avnega to<ilstva. ($* "odie polje dr<avnemu to<il=u na njegovo za/tevo kazenski spis v pregled. >e tee rok za redno pravno sredstvo ali e je to si=er v korist postopka, sme sodie doloiti rok, v katerem mora dr<avni to<ile= spis vrniti. 12". len

((* C primeri/, ki ji/ ni v tem zakonu, se vroitev opravi po doloba/, ki veljajo za pravdni postopek. (-* 3adar se o stroki/ kazenskega postopka odloi s posebnim sklepom, se vroitev sklepa opravi po doloba/ zakona, ki ureja upravni postopek. ($* >e naslovnik doloi naslov za vroanje v skladu z dolobami zakona, ki ureja prijavo prebivalia, se teje, da je s tem sporoil sodiu spremembo naslova ali prebivalia. 12#. len ((* Cabila in odlobe, ki se izdajajo do kon=a glavne obravnave za osebe, ki sodelujejo v postopku, razen za obdol<en=a, se smejo izroiti udele<en=u v postopku, ki je pripravljen vroiti ji/ tistemu, kateremu so namenjene, e organ meni, da ji/ bo na ta nain zanesljivo dobil. (-* Cabilo na glavno obravnavo ali kakno drugo vabilo ter odloba o prelo<itvi glavne obravnave ali drugi/ napovedani/ dejanj se la/ko sporoi osebam iz prejnjega odstavka tudi s sredstvi elektronski/ komunika=ij, e se da po okoliina/ sklepati, da bo na ta nain opravljeno sporoilo dobil tisti, kateremu je namenjeno. ($* O tem, da je bilo vabilo sporoeno oziroma odloba izroena na nain iz prejnji/ odstavkov, se napravi na spisu uradni zaznamek. ('* +roti tistemu, ki je bil obveen oziroma ki mu je bila odloba poslana po prvem ali drugem odstavku tega lena, nastopijo kodljive posledi=e, ki so predpisane za zamudo, samo, e se ugotovi, da je pravoasno dobil vabilo oziroma odlobo in da je bil pouen o posledi=a/ zamude. 12$. len ((* Csakemu, ki ima opravien interes, se sme dovoliti pregled in prepis posamezni/ kazenski/ spisov. (-* 7okler postopek tee, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim tee postopek. ko pa je postopek konan, dovoli to predsednik sodia ali uradna oseba, ki jo on doloi. >e so spisi pri dr<avnem to<il=u, dovoljuje pregled in prepis dr<avni to<ile=. ($* +regled in prepis posamezni/ kazenski/ spisov se sme odrei, e to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti dr<ave ali e je bila javnost izkljuena z glavne obravnave. Zoper tak sklep je dovoljena prito<ba, ki ne zadr<i njegove izvritve. ('* Za pregled in prepis spisov, ki naj bo dovoljen zasebnemu to<il=u, okodovan=u kot to<il=u, okodovan=u in zagovorniku, veljajo dolobe 0&. oziroma ,$. lena tega zakona. (0* Obdol<ene= ima pravi=o pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. (#* Obdol<ene= in zagovornik imata pri dr<avnem to<il=u pravi=o pregledati uradne zaznamke o obvestili/, ki ji/ je dr<avni to<ile= izloil iz spisov (prvi odstavek 1$. lena*.

(,* "pis v elektronski obliki imajo upravien=i po doloba/ tega zakona pravi=o pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informa=ijskem sistemu, v katerem upraviene= doka<e svojo istovetnost s svojim kvalifi=iranim potrdilom za elektronski podpis. (1* pravien=i do pregleda spisa po doloba/ tega zakona imajo pravi=o v informa=ijskem sistemu spremljati potek postopka. G???. poglavje ?ZC!D?A8C O7BO>5 12%. len ((* "odba postane pravnomona, e se ne more izpodbijati s prito<bo. >e je bila zoper sodbo vlo<ena prito<ba, nastopi pravnomonost z dnem, ko sodie prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodia druge stopnje. >e je sodie druge stopnje odloitev o prito<bi, sprejeto po opravljeni obravnavi ali seji senata, o kateri so bili v redu obveeni to<ile=, obdol<ene= in zagovornik, razglasilo, nastopi pravnomonost z dnem razglasitve sodbe. (-* +ravnomona sodba se izvri, ko je vroena in ko za njeno izvritev ni zakonski/ ovir. >e ni vlo<ena prito<ba ali so se stranke prito<bi odpovedale ali jo umaknile, je sodba izvrljiva, ko potee rok za prito<bo, oziroma od dneva, ko so se stranke odpovedale prito<bi ali vlo<eno prito<bo umaknile. ($* >e sodie, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ni pristojno za njeno izvritev, polje overjen prepis sodbe s potrdilom o izvrljivosti organu, ki je pristojen za izvritev. ('* >e je vojaka oseba ali vojaki obveznik obsojen na kazen zapora, pa e ni odslu<il vojakega roka, polje sodie overjen prepis pravnomone sodbe upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve. 12%.a len ((* O predlogu za izvritev kazni zapora tako, da obsojene= med prestajanjem kazni v doloeni/ dnevi/ prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s /inim zaporom, nadomestitvi kazni zapora ali denarne kazni z delom v splono korist in o izvritvi denarne kazni s plailom v obroki/, odloi s sklepom predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodia, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. (-* +redlog iz prejnjega odstavka la/ko v petnajsti/ dne/ po pravnomonosti sodbe vlo<i obsojene=, njegov zagovornik ali oseba iz drugega odstavka $#,. lena tega zakona (predlagatelj*. >e je obsojen=u oziroma zagovorniku prepis sodbe vroen po pravnomonosti, zane ta rok tei od zadnje vroitve. ($* "odnik zavr<e predlog, e je prepozen, nedovoljen ali e so v predlogu navedeni razlogi oitno neutemeljeni, si=er pa odredi, da se raziejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se skli=uje predlog, po potrebi pa sme razpisati narok. >e obsojene= na narok ne pride se teje, da je predlog umaknil. ('* Zoper sklep o predlogu iz prvega odstavka tega lena se la/ko prito<i predlagatelj in dr<avni to<ile=.

(0* 7olobe prejnji/ odstavkov tega lena se smiselno uporabljajo tudi za odloanje o izvritvi kazni zaradi kritve pravil /inega zapora ali zaradi kritve obveznosti iz dela v splono korist in za odloanje o nainu izvrevanja /inega zapora in dela v splono korist. (#* O odreditvi takojnjega plaila denarne kazni zaradi zamude s plailom posameznega obroka odloi s sklepom, o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati v kazen zapora, pa odloi s sodbo predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodia, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. 1 &. len >e se denarna kazen, ki je predpisana v tem zakonu, ne da niti prisilno izterjati, jo sodie izvri tako, da se za vsaki/ zaeti/ '- eurov doloi en dan zapora. 7enarno kazen, ki je predpisana v tem zakonu, prisilno izterja pristojni davni organ po doloba/ zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na predlog sodia, ki je to denarno kazen izreklo. 1 1. len ((* :lede strokov kazenskega postopka, ki ji/ je treba prisilno izterjati v dobro prorauna, in glede odvzema premo<enjske koristi izvri sodbo pristojni davni organ po doloba/ zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, in to na predlog sodia, ki je izdalo sodbo. :lede drugi/ strokov kazenskega postopka in glede premo<enjskopravni/ za/tevkov pa izvri sodbo pristojno sodie po doloba/, ki veljajo za izvrilni postopek. (-* >e je izreen v sodbi odvzem predmetov, odloi sodie, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, ali naj se predmeti prodajo po doloba/, ki veljajo za izvrilni postopek, ali naj se izroijo kriminalistinemu muzeju ali kaknemu drugemu zavodu ali pa naj se uniijo. 7enar, ki se dobi s prodajo predmetov, gre v proraun. ($* +rejnji odstavek se smiselno uporabi tudi tedaj, e se izda odloba o odvzemu predmetov po '&1. lenu tega zakona. ('* +ravnomona odloba o odvzemu predmetov se sme izven primerov obnove kazenskega postopka in za/teve za varstvo zakonitosti, spremeniti v pravdi, e nastane spor o lastnini odvzeti/ predmetov. 1 2. len ((* >e ni v tem zakonu drugae doloeno, se sklepi izvrijo, ko postanejo pravnomoni. Odredbe se izvrijo takoj, razen e organ, ki je odredbo izdal, ne odredi drugae. (-* "klep postane pravnomoen, e se ne more ve izpodbijati s prito<bo ali e zoper njega ni prito<be. ($* "klepe in odredbe izvrujejo organi, ki so ji/ izdali, razen e je doloeno drugae. >e je sodie s sklepom odloilo o stroki/ kazenskega postopka, veljajo za izterjavo te/ strokov dolobe prvega odstavka prejnjega lena. 1 . len

((* >e nastane dvom o dovoljenosti izvritve sodne odlobe ali o raunanju kazni ali e v pravnomoni sodbi ni odloeno o vtetju pripora ali prej prestane kazni ali e ji/ sodie ni vtelo pravilno, odloi o tem predsednik senata sodia, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa, razen e sodie doloi drugae. (-* >e nastane dvom o razlagi sodne odlobe, odloi o tem sodie, ki je izdalo pravnomono odlobo. 1 !. len 3o postane odloba, s katero je odloeno o premo<enjskopravnem za/tevku, pravnomona, sme okodovane= za/tevati od sodia, ki je odloilo na prvi stopnji, naj mu izda overjen prepis odlobe z oznako, da je odloba izvrljiva. 1 5. len ((* 3azensko eviden=o in eviden=o izreeni/ vzgojni/ ukrepov vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. (-* Einister, pristojen za pravosodje, predpie nain vodenja eviden= iz prejnjega odstavka. G?C. poglavje +OE8N ?Z!4ZOC C Z43ON ?N 7! :8 7OBO>58 1 ". len >e je v zakonu doloeno, da je za pregon posamezni/ kaznivi/ dejanj potreben predlog okodovan=a oziroma da je potrebno poprejnje dovoljenje pristojnega dr<avnega organa, ne more dr<avni to<ile= za/tevati preiskave in ne neposredno vlo<iti obto<ni=e oziroma obto<nega predloga, e ne predlo<i dokaza, da je tak predlog podan oziroma, da je dovoljenje dano. 1 #. len ((* >e tee kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, sme sodie na obrazlo<eni predlog upravienega to<il=a odrediti, da se obdol<en=u odvzame vozniko dovoljenje za as, dokler traja postopek. +red uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa sme poli=ija, ki opravlja ogled, vzeti vozniko dovoljenje tistemu, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil to kaznivo dejanje in o tem izdati potrdilo, vendar mora vozniko dovoljenje skupaj z ovadbo v tre/ dne/ poslati dr<avnemu to<il=u. Aa pa ga mora v osmi/ dne/ od prejema vrniti tistemu, ki mu je bilo odvzeto, ali ga poslati sodiu ter /krati predlagati uvedbo kazenskega postopka in zaasni odvzem voznikega dovoljenja. (-* O predlogu iz prejnjega odstavka odloi sodie s sklepom. Zoper sklep o odvzemu voznikega dovoljenja la/ko obdol<ene= v tre/ dne/ od prejema sklepa vlo<i ugovor, ki ne zadr<i izvritve sklepa. "odie, ki je sklep izdalo, odloi o ugovoru na podlagi predlo<enega gradiva, la/ko pa pred odloitvijo opravi poseben narok s strankama.

($* Zoper sklep, s katerim je bilo odloeno o ugovoru, imata stranki pravi=o do prito<be. +rito<ba obdol<en=a zoper sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadr<i izvritve sklepa o odvzemu voznikega dovoljenja. ('* De pred kon=em kazenskega postopka sodie na predlog strank ali po uradni dol<nosti zaasno odvzeto vozniko dovoljenje obdol<en=u vrne, e ugotovi, da ni ve pogojev za odvzem. (0* :lede izvritve ukrepa iz tega lena se smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja izvrevanje kazenski/ sank=ij, o prepovedi vo<nje motornega vozila. (#* >as, za katerega je bilo vzeto vozniko dovoljenje, se obdol<en=u, ki je na prostosti, vteje v izreeno kazen prepovedi vo<nje motornega vozila oziroma izreeni varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja. 1 $. len >e zakon ne doloa drugae, obvesti sodie o priporu ter o pravnomoni obsodilni sodbi na kazen zapora v tre/ dne/ obdol<enevega delodajal=a. 1 %. len >e se med kazenskim postopkom ugotovi, da je obdol<ene= umrl, se kazenski postopek s sklepom ustavi. 1!&. len ((* "odie sme med postopkom kaznovati z denarno kaznijo doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona, zagovornika, pooblaen=a ali zakonitega zastopnika, okodovan=a, okodovan=a kot to<il=a ali zasebnega to<il=a, e njegovo ravnanje oitno meri na zavlaevanje kazenskega postopka. (-* O kaznovanju odvetnika oziroma odvetnikega kandidata obvesti sodie odvetniko zborni=o. ($* >e dr<avni to<ile= ne daje sodiu pravoasno predlogov ali opravlja druga pro=esna dejanja z veliko zamudo in s tem povzroi zavlaevanje postopka, obvesti sodie o tem Cr/ovno dr<avno to<ilstvo. 1!1. len ((* :lede izkljuitve kazenskega pregona za osebe, ki u<ivajo v !epubliki "loveniji imunitetno pravi=o po mednarodnem pravu, veljajo dolobe ratifi=irani/ in objavljeni/ mednarodni/ pogodb. (-* >e nastane dvom, ali gre za tako osebo, se sodie obrne za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. 1!1.a len

((* Obdol<en=em, ki se jim sme v doloeni/ primeri/ kazen omiliti (tretji odstavek -&'. lena 3azenskega zakonika* ter priam iz -').a lena tega zakona, glede kateri/ obstaja resna nevarnost za nji/ovo <ivljenje ali telo, se mora v najveji mo<ni meri zagotoviti osebna varnost v predkazenskem postopku, med in po konanem kazenskem postopku. (-* +o doloba/ zakona iz tretjega odstavka tega lena se osebna varnost na predlog obdol<en=ev oziroma pri iz prejnjega odstavka zagotavlja tudi nji/ovim bli<njim sorodnikom ((. do $. toka prvega odstavka -$#. lena* in drugim ogro<enim osebam. ($* Zakon doloa postopek in pogoje za vkljuitev v program zaite ter za prene/anje programa zaite, organe, pristojne za predlaganje in odrejanje zaite, nujne zaitne ukrepe, ukrepe v programu zaite, eviden=e in zaito podatkov ter finan=iranje in nadzor nad izvajanjem programov zaite. 1!2. len Csi dr<avni organi morajo sodiem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, dajati potrebno pomo, zlasti e gre za odkrivanje kaznivi/ dejanj ali za izsleditev storil=ev. 1! . len ((* pravljave= osebni/ podatkov mora sodiu na za/tevo brezplano posredovati podatke iz zbirke osebni/ podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanaajo, e sodie navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. (-* +odatke iz prejnjega odstavka mora sodie varovati kot tajne, e je tako doloeno v zakonu. ($* "odie obdeluje podatke iz prvega odstavka tega lena za namene izvajanja dolob tega zakona. +odatki so javnosti dostopni v skladu z dolobami tega zakona. 1! .a len ((* Csak posameznik ali pravna oseba, ki zaradi obveznosti ali pravi=e, doloene z zakonom, ali e je to nujno potrebno zaradi zaposlitve, potrebuje dokazilo, da ni v kazenskem postopku za kazniva dejanja, za katera se storile= preganja po uradni dol<nosti, ima pravi=o, da brezplano pridobi potrdilo od sodia, ali je zabele<en podatek o kazenskem postopku glede njega. (-* +otrdilo iz prejnjega odstavka mora ne glede na dolobe tega zakona o krajevni pristojnosti izdati vsako sodie prve stopnje s splono pristojnostjo v !epubliki "loveniji, tako, da iz informa=ijskega sistema za spremljanje kazenski/ postopkov v !epubliki "loveniji ali druge dokumenta=ije sodstva izpie, da posameznik ali pravna oseba nista v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti oziroma izpie, da sta v kazenskem postopku. C potrdilu, da je posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku, se navede doloeno kaznivo dejanje le, e njegovo navedbo ali navedbo vrste kaznivega dejanja za/teva drug zakon, drugae se navede le, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti. ($* +osameznik se za potrebe pridobitve potrdila iz prvega odstavka tega lena osebno izka<e s svojim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoe nedvoumno

ugotoviti njegovo istovetnost, za pravno osebo pa pridobi potrdilo njen zakoniti zastopnik, ki se osebno izka<e z ustrezno listino o zakonitem zastopanju ter z njegovim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoe nedvoumno ugotoviti njegovo istovetnost. ('* +osamezniki ali pravne osebe prevzamejo potrdilo osebno, s ponovnim ugotavljanjem istovetnosti po pravili/ iz prejnjega odstavka. +osamezniki in pravne osebe la/ko prejmejo po dogovoru potrdilo tudi kot priporoeno potno poiljko. "odie mora ob vsaki izdaji potrdila zabele<iti pravno podlago, po kateri ga je izdalo, pisno izjavo posameznika ali zakonitega zastopnika, da potrebuje potrdilo in za kateri namen v skladu s prvim odstavkom tega lena ter preveriti v vlogi navedeno vrsto, tevilko in datum izdaje veljavnega osebnega dokumenta iz prejnjega odstavka. 7elodajal=i in druge osebe la/ko pridobijo potrdilo, ali je zoper nji/ovega delav=a ali drugo osebo, s katero so ali bodo v pravnem razmerju, uveden kazenski postopek, le, e imajo za to izre=no pisno privolitev posameznika oziroma pravne osebe, na katero se ti podatki nanaajo, ali e je tako izre=no doloeno v zakonu. (0* ?zjemoma, e je to nujno zaradi uinkovitega ali takojnjega zavarovanja pravi= ali uveljavljanja obveznosti posameznikov ali pravni/ oseb, ki prebivajo ali imajo sede< v drugi/ dr<ava/ ali nameravajo delati ali delovati ali delajo ali delujejo v drugi dr<avi ali za mednarodno organiza=ijo, ali za posameznike zaradi pre/ajanja dr<avni/ meja, la/ko diplomatsko-konzularna predstavnitva !epublike "lovenije ali diplomatsko-konzularna predstavnitva, ki zastopajo !epubliko "lovenijo, pridobijo potrdilo s smiselno uporabo dolob prejnji/ odstavkov tega lena. >e je glede na okoliine zadeve nujno, se v potrdilu navede tudi doloeno kaznivo dejanje. 1! .b len ((* 3adar je v skladu s tem zakonom dopustno vabljenje ali obveanje s sredstvi elektronski/ komunika=ij, la/ko sodie zaprosi osebe, ki ji/ namerava vabiti ali obveati, za kontaktne telefonske in telefaks tevilke ter naslove elektronske pote, pri emer ji/ opozori, da te/ podatkov niso dol<ne posredovati. +ozove ji/ tudi, naj imprej posredujejo morebitne pri/odnje spremembe navedeni/ podatkov. (-* "odie la/ko za potrebe preverjanja istovetnosti oseb, ki sodelujejo pri posameznem preiskovalnem ali pro=esnem dejanju oziroma v kazenskem postopku, vpogleda in v zapisnik vpie vrsto in tevilko osebnega dokumenta, na podlagi katerega je ugotovilo nji/ovo istovetnost. 1! .* len C primeri/ kaznivi/ dejanj zoper gospodarstvo smejo preiskovalna dejanja, glavna obravnava in odloanje o redni/ in izredni/ pravni/ sredstev po tem zakonu trajati najkraji potrebni as. 7ol<nost vse/ organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomo, je, da postopajo posebno /itro. 1!!. len +osamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen: osumljene=, ki oznauje osumljenko in osumljen=a, je oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni dr<avni organ opravil doloeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja.

obdol<ene= je tisti, zoper katerega tee preiskava ali zoper katerega je vlo<ena obto<ni=a, obto<ni predlog ali zasebna to<ba. obto<ene= je tisti, zoper katerega je obto<ni=a postala pravnomona. obsojene= je tisti, za katerega je s pravnomono sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za doloeno kaznivo dejanje. izraz obdol<ene=, kot enotno poimenovanje za obdol<enko in obdol<en=a, se uporablja v tem zakonu tudi kot sploen izraz za obdol<en=a, obto<en=a in obsojen=a. okodovane=, ki oznauje okodovanko in okodovan=a, je tisti, kateremu je kakrnakoli njegova osebna ali premo<enjska pravi=a s kaznivim dejanjem prekrena ali ogro<ena. to<ile=, ki oznauje to<il=a in to<ilko, je dr<avni to<ile=, zasebni to<ile= in okodovane= kot to<ile=. stranka je to<ile= in obdol<ene=. zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa <ivljenjska skupnost mokega in <enske, ki nista sklenila zakonske zveze. 7olobe tega zakona o zunajzakonski skupnosti veljajo tudi za registrirane istospolne partnerske skupnosti po zakonu, ki ureja registra=ijo istospolne partnerske skupnosti. poli=ija la/ko smiselno pomeni poli=ijsko postajo, drugo enoto poli=ije ali drugega dr<avnega organa, katerega uslu<ben=i imajo pooblastila poli=ije v predkazenskem postopku v skladu s tem zakonom. 7! :? 78B +OA83 +O"AO+34 4. +!87;O7N? +O"AO+83 GC. poglavje +!8734Z8N"3? +O"AO+83 1!5. len ((* Csi dr<avni organi in organiza=ije z javnimi pooblastili so dol<ni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storile= preganja po uradni dol<nosti, e so o nji/ obveeni, ali e kako drugae zvedo zanje. (-* Obenem z ovadbo morajo organi in organiza=ije iz prejnjega odstavka navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se o/ranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na kateri/ ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila. 1!". len ((* Csakdo la/ko naznani kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti. (-* Zakon doloa, kdaj pomeni opustitev ovadbe kaznivega dejanja sama kaznivo dejanje. 1!#. len ((* Ovadba se poda pristojnemu dr<avnemu to<il=u pisno ali ustno.

(-* >e je ovadba ustna, je treba ovaditelja opozoriti na posledi=e krive ovadbe. O ustni ovadbi se napravi zapisnik, e je bila sporoena po telefonu pa uradni zaznamek. ($* >e je ovadba podana sodiu, poli=iji ali nepristojnemu dr<avnemu to<il=u, jo ta sprejme in takoj polje pristojnemu dr<avnemu to<il=u. ('* >e gre v primeru iz prejnjega odstavka za kaznivo dejanje, glede katerega ni predpisano obvezno obveanje dr<avnega to<il=a pred podajo ovadbe, polje poli=ija ovadbo dr<avnemu to<il=u ele potem, ko zbere obvestila in opravi druge ukrepe, ki so potrebni za odloitev dr<avnega to<il=a, vendar najkasneje v $) dne/ od podaje ovadbe. >e v tem asu ne more zbrati vse/ potrebni/ podatkov, polje dr<avnemu to<il=u ovadbo z navedbo predvidenega roka za predlo<itev poroila v dopolnitev ovadbe. (0* >e okodovane= na poli=iji poda ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in ob tem izjavi, da ne <eli kazenskega pregona, ga poli=ija obvesti, da mu v tem primeru ne gredo pravi=e iz drugega in etrtega odstavka #). lena tega zakona. +oli=ija v sprejeti ovadbi zaznamuje podani poduk, ki ga podpie tudi okodovane=. Ovadbo takoj polje dr<avnemu to<il=u, izvod pa izda tudi okodovan=u. >e dr<avni to<ile= zavr<e ovadbo (prvi odstavek (#(. lena*, odloitev zabele<i na uradnem zaznamku in o zavr<enju ne obvea okodovan=a. 1!$. len ((* >e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, mora poli=ija ukreniti potrebno, da se izsledi storile= kaznivega dejanja, da se storile= ali udele<ene= ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspeno izvedbo kazenskega postopka. (-* 7a bi izvrila naloge iz prejnjega odstavka, sme poli=ija za/tevati potrebna obvestila od oseb. opraviti potreben pregled prevozni/ sredstev, potnikov in prtljage. za nujno potreben as omejiti gibanje na doloenem prostoru. ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov. razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iejo. v navzonosti odgovorne osebe opraviti pregled doloeni/ objektov in prostorov podjetij in drugi/ pravni/ oseb in pregledati doloeno nji/ovo dokumenta=ijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno. O dejstvi/ in okoliina/, ki se ugotovijo pri posamezni/ dejanji/ in utegnejo biti pomembne za kazenski postopek, in o predmeti/, ki so bili najdeni ali zase<eni, se napravi zapisnik ali uradni zaznamek. ($* +oli=ija la/ko vabi osebe tudi k sebi. C vabilu mora biti navedeno, zakaj so vabljene. +risilno smejo privesti nekoga, ki na vabilo ni priel, le, e je bil v vabilu na to opozorjen. 3o ravna po doloba/ tega lena, ne sme poli=ija oseb zaslievati kot obdol<en=ev, pri ali izveden=ev, razen osumljen=a v primeru iz ('1.a lena tega zakona. ('* 3adar poli=ija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za doloeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljene=*, ji mora, preden zane od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo pouiti, da ni dol<na niesar izjaviti in odgovarjati na vpraanja, e se bo zagovarjala, pa ni dol<na izpovedati zoper sebe ali svoje bli<nje ali priznati krivdo in da ima pravi=o do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je la/ko navzo pri njenem zaslianju, ter da se bo la/ko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo.

(0* >e osumljene= izjavi, da si bo vzel zagovornika, se zaslianje odlo<i do pri/oda zagovornika, oziroma do roka, ki ga doloi poli=ija, vendar ne manj kot za dve uri. 7o pri/oda zagovornika se odlo<i tudi oprava drugi/ preiskovalni/ dejanj, razen tisti/, ki bi ji/ bilo nevarno odlaati. Zaslianje osumljen=a se opravi po doloba/ ('1.a lena tega zakona. (#* >e osumljene= izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali e izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je doloila poli=ija, se o izjavi osumljen=a sestavi uradni zaznamek. Canj se vnese dani pravni pouk ter izjava osumljen=a. e se <eli izjaviti o kaznivem dejanju, pa tudi bistvena vsebina njegove izjave ter pripombe na zapisano vsebino. Csebina uradnega zaznamka se osumljen=u prebere in se mu vroi prepis uradnega zaznamka, kar osumljene= potrdi s svojim podpisom. ?zjava osumljen=a se la/ko po pred/odnem obvestilu posname z napravo za zvono in slikovno snemanje. (,* Aisti, zoper katerega je bilo uporabljeno kakno dejanje ali kaken ukrep iz drugega ali tretjega odstavka tega lena, ima pravi=o prito<iti se v tre/ dne/ pri pristojnem dr<avnemu to<il=u. (1* Na pisni predlog in z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata sme poli=ija zbirati obvestila tudi od oseb, ki so v priporu, e je to potrebno, da se odkrijejo druga kazniva dejanja iste osebe, nji/ovi udele<en=i ali kazniva dejanja drugi/ storil=ev. Aa obvestila zbira v asu in v navzonosti osebe, ki jo doloi preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata. (&* Na podlagi zbrani/ obvestil sestavi poli=ija kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je zvedela pri nji/ovem zbiranju. C kazensko ovadbo ne vpie vsebine izjav, ki so ji/ posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. 3azenski ovadbi prilo<i tudi predmete, ski=e, fotografije, priskrbljena poroila, zapise o tem, kaj je ukrenila in storila, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspeno izvedbo postopka. >e poli=ija po vlo<itvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivega dejanja, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem dr<avnemu to<il=u poroilo v dopolnitev kazenske ovadbe. (()* +oli=ija polje poroilo dr<avnemu to<il=u tudi v primeru, e na podlagi zbrani/ obvestil ni podlage za kazensko ovadbo. 1!$.a len ((* Zaslianje osumljen=a se sme opraviti samo v navzonosti zagovornika. +ri zaslianju je la/ko navzo tudi dr<avni to<ile=, o emer ga mora na primeren nain obvestiti poli=ija. (-* Zaslianje osumljen=a opravi poli=ija po doloba/ tega zakona, ki veljajo za zaslianje obdol<en=a (--,. do -$$. len*. O zaslianju se sestavi zapisnik po doloba/ ,&. do 1-. lena tega zakona. Aa zapisnik se la/ko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku. Zaslianje osumljen=a se la/ko po pred/odnem obvestilu posname z napravo za zvono in slikovno snemanje. ($* >e osumljene= ni bil pouen o svoji/ pravi=a/ iz etrtega odstavka prejnjega lena ali e dani pouk in izjava osumljen=a glede pravi=e do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali e je bil zaslian brez navzonosti zagovornika ali e je bilo ravnano v nasprotju z dolobami osmega odstavka --,. lena tega zakona, sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo.

1!%. len ((* +oli=isti imajo pravi=o napotiti osebe, ki ji/ najdejo na kraju storitve kaznivega dejanja ali osebe, ki imajo bivalie v tujini, k preiskovalnemu sodniku ali ji/ zadr<ati do njegovega pri/oda, e bi mogle dati za kazenski postopek va<ne podatke in e je verjetno, da ji/ pozneje ne bi bilo mogoe zasliati ali da bi bilo to zvezano s pre=ejnjim zavlaevanjem ali z drugimi te<avami. Zadr<anje taki/ oseb na kraju storitve kaznivega dejanja ne sme trajati ve kot est ur. (-* +oli=ija sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje in vzeti njegove prstne odtise. >e je to nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, ali v drugi/ primeri/, ko je to pomembno za uspeno izvedbo postopka, sme njegovo fotografijo tudi objaviti. +oli=ija sme vzeti bris ustne sluzni=e tistemu, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, e je to neogibno potrebno za uresniitev namenov, navedeni/ v prvem odstavku ('1. lena tega zakona. ($* >e je treba ugotoviti, igavi so prstni odtisi ali bioloke sledi na posamezni/ predmeti/, sme poli=ija jemati prstne odtise in brise ustne sluzni=e oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti v dotik z njimi. 1!%.a len ((* >e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivi/ dejanj, navedeni/ v etrtem odstavku tega lena, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da poli=isti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, prepreiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi te<avami, se la/ko zoper to osebo odredi tajno opazovanje. (-* ?zjemoma se la/ko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni osumljene=, e je mogoe utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifika=ije osumljen=a iz prejnjega odstavka, katerega osebni podatki niso znani, do prebivalia ali loka=ije, kjer se na/aja osumljene= iz prejnjega odstavka, oziroma do prebivalia ali loka=ije, kjer se na/aja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, /ini pripor, tirali=a ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in poli=isti z drugimi ukrepi te/ podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi te<avami. ($* Aajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajoim opazovanjem ali sledenjem z uporabo te/nini/ naprav za ugotavljanje polo<aja in gibanja ter te/nini/ naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotoeno na spremljanje polo<aja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejnji/ odstavkov. Aajno opazovanje se sme izvajati na javni/ ter javno dostopni/ odprti/ in zaprti/ prostori/ ter kraji/ in prostori/, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. +od pogoji iz tega lena se sme tajno opazovanje izvajati tudi v zasebni/ prostori/, e v to privoli imetnik prostora. ('* 3azniva dejanja, v zvezi s katerimi se la/ko odredi ukrep tajnega opazovanja, so: (* kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora peti/ ali ve let. -* kazniva dejanja iz -. toke drugega odstavka (0). lena tega zakona in kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti po ($$. lenu, gro<nje po ($0. lenu, goljufije po -((. lenu, prikrivanja po -(,. lenu, izdaje in neupraviene pridobitve poslovne tajnosti po -$#. lenu, zlorabe notranje informa=ije po -$1. lenu, ponarejanja in uporabe ponarejeni/ vrednotni= ali vrednostni/ papirjev po -''. lenu, ponarejanja listin po -0(.

lenu, posebni/ primerov ponarejanja listin po -0-. lenu, zlorabe uradnega polo<aja ali uradni/ pravi= po -0,. lenu, izdaje tajni/ podatkov po -#). lenu, pomoi storil=u po storitvi kaznivega dejanja po -1-. lenu, povzroitve splone nevarnosti po $('. lenu, obremenjevanja in unievanja okolja po $$-. lenu, onesna<enja morja in voda s plovil po $$$. lenu, onesna<enja pitne vode po $$#. lenu, ter onesna<enja <ivil ali krme po $$,. lenu 3azenskega zakonika. (0* krep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli dr<avni to<ile= na pisni predlog poli=ije, razen v primeri/ iz estega odstavka tega lena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. (#* krep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dr<avnega to<il=a v naslednji/ primeri/: (* e se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba te/nini/ naprav za prenos in snemanje glasu, pri emer je ta ukrep dopustno odrediti zgolj za kazniva dejanja iz drugega odstavka (0). lena tega zakona. -* e izvedba ukrepa za/teva namestitev te/nini/ naprav za ugotavljanje polo<aja in gibanja osumljen=a s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet. $* za uporabo ukrepa v zasebni/ prostori/, e v to privoli imetnik prostora. '* za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljene= (drugi odstavek tega lena*. (,* +redlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: (* podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep. -* utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljeni/ razlogov za sum. $* v primeru iz drugega odstavka tega lena podatke, ki omogoajo dololjivost osumljen=a iz prvega odstavka tega lena, ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifika=ije osumljen=a, loka=ije, kjer se na/aja, oziroma njegovega prebivalia. '* v primeru izvajanja ukrepa v zasebni/ prostori/, e v to privoli imetnik prostora, pisno soglasje imetnika prostora. 0* nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje ter ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa. #* utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain. (1* ?zjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja, la/ko v primeru iz petega odstavka tega lena na ustni predlog poli=ije dr<avni to<ile=, v primeru iz estega odstavka tega lena pa na ustni predlog dr<avnega to<il=a preiskovalni sodnik, dovoli zaetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. +isna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predasno izvrevanje, mora biti izdana najkasneje v dvanajsti/ ura/ po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog, v nasprotnem primeru sodie ne glede na si=ernjo upravienost uporabe ukrepov vselej postopa po etrtem odstavku (0'. lena tega zakona. (&* >e pride oseba, zoper katero se ukrep izvaja, v stik z drugo neidentifi=irano osebo, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji, zaradi kateri/ se izvaja ukrep, la/ko poli=ija to osebo tajno opazuje tudi brez odredbe iz petega ali estega odstavka tega lena, e je to nujno potrebno za ugotovitev identitete te osebe ali pridobitev drugi/ podatkov, pomembni/ za kazenski postopek. +oli=ija mora za tako opazovanje pridobiti pred/odno ustno dovoljenje dr<avnega to<il=a, razen, e tega ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja. C tem primeru poli=ija takoj, ko je mogoe in najpozneje v esti/ ura/ od zaetka izvajanja

ukrepa, obvesti dr<avnega to<il=a, ki la/ko prepove nadaljnje izvajanje ukrepa, e meni, da zanj ni utemeljeni/ razlogov. Aa ukrep sme trajati najve dvanajst ur od stika z osebo, zoper katero se ukrep izvaja. +oli=ija pri izvajanju ukrepa iz tega odstavka ne sme uporabljati te/nini/ naprav in sredstev iz (. in -. toke estega odstavka tega lena, niti izvajati ukrepa v zasebni/ prostori/. +oli=ija takoj po prene/anju taknega opazovanja napravi uradni zaznamek, ki ga brez odlaanja polje dr<avnemu to<il=u, ki je izdal dovoljenje iz tega odstavka, in organu, ki je izdal prvotno odredbo za tajno opazovanje. radni zaznamek postane del kazenskega spisa. (()* ?zvajanje ukrepa la/ko traja najve dva mese=a, iz te/tni/ razlogov pa se la/ko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva mese=a. "kupno la/ko ukrep traja: (* v primeru iz estega odstavka tega lena najve est mese=ev. -* v primeri/ iz petega odstavka tega lena najve tiriindvajset mese=ev, e gre za kazniva dejanja iz etrtega odstavka tega lena. in najve estintrideset mese=ev, e gre za kazniva dejanja iz drugega odstavka (0(. lena tega zakona. (((* +oli=ija prene/a z izvajanjem ukrepa takoj, ko prene/ajo razlogi, zaradi kateri/ je bil odrejen. O prene/anju brez odlaanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. +oli=ija poilja organu, ki je ukrep odredil, mesena poroila o poteku izvajanja ukrepa in pridobljeni/ podatki/. Organ, ki je ukrep odredil, la/ko v vsakem trenutku na podlagi tega poroila ali po uradni dol<nosti, e o=eni, da ni ve razlogov za uporabo ukrepa, ali da se ta izvaja v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepa ustavi. ((-* >e se ukrep zoper isto osebo izvaja ve kot est mese=ev, zakonitost in utemeljenost izvajanja ukrepa ob prvem podaljanju nad est mese=ev, in nato vsaki/ nadaljnji/ est mese=ev, preveri senat (esti odstavek -0. lena*. Organ, ki je izdal odredbo za podaljanje, senatu polje =elotno gradivo, ta pa odloi v roku tre/ dni. >e senat o=eni, da ni razlogov za izvajanje ukrepa ali da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda sklep, s katerim odredi prene/anje uporabe ukrepa. Zoper ta sklep ni prito<be. (($* Aajno opazovanje mora poli=ija izvrevati na nain, na katerega se v najmanji mo<ni meri posega v pravi=e oseb, ki niso osumljen=i. (('* >e gre za kazniva dejanja iz etrtega odstavka tega lena, za katera se storile= preganja na zasebno to<bo, la/ko okodovane= poli=iji oziroma dr<avnemu to<il=u poda pobudo za vlo<itev pisnega predloga za dovolitev oziroma odreditev ukrepov iz prejnji/ odstavkov in se seznani s poroili o nji/ovem izvajanju in pridobljenimi podatki, ki se nanaajo na kaznivo dejanje, ki je bilo podlaga za odreditev ukrepov. 1!%.b len ((* >e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvruje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storil=a potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunika=ijskem omre<ju, la/ko preiskovalni sodnik na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a odredi operaterju, da pristojnemu organu sporoi podatke o udele<en=i/, okoliina/ in dejstvi/ elektronskega komunika=ijskega prometa, kot so: tevilka ali druga oblika identifika=ije uporabnikov elektronski/ komunika=ijski/ storitev, vrsta, datum, as in trajanje kli=a oziroma druge elektronske komunika=ijske storitve, koliina preneeni/ podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunika=ijska storitev opravljena.

(-* +redlog in odredba morata biti pisna in morata vsebovati podatke, ki omogoajo identifika=ijo komunika=ijskega sredstva za elektronski komunika=ijski promet, utemeljitev razlogov, asovno obdobje, za katerega se podatki za/tevajo, ter ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa. ($* >e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storil=a potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku doloenega komunika=ijskega sredstva za elektronski komunika=ijski promet, ki niso objavljeni v naroniki/ imeniki/ in o asu, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, la/ko poli=ija od operaterja za/teva, da ji na njeno pisno za/tevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanaajo, sporoi te podatke. ('* Operater svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo doloene podatke posredoval pristojnemu organu (prvi odstavek tega lena* ali poli=iji (prejnji odstavek*. 15&. len ((* >e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivi/ dejanj, navedeni/ v drugem odstavku tega lena in e obstaja utemeljen sum, da se za komunika=ijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja doloeno komunika=ijsko sredstvo oziroma raunalniki sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi nji/ovo zbiranje la/ko ogrozilo <ivljenje ali zdravje ljudi, se la/ko zoper to osebo odredi: (* nadzor elektronski/ komunika=ij s prislukovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vse/ oblika/ komuni=iranja, ki se prenaajo v elektronskem komunika=ijskem omre<ju. -* kontrola pisem in drugi/ poiljk. $* kontrola raunalnikega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finanno ali drugo gospodarsko dejavnost. '* prislukovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udele<ene v pogovoru. (-* 3azniva dejanja, v zvezi s katerimi se la/ko odredijo ukrepi iz prejnjega odstavka, so: (* kazniva dejanja zoper varnost !epublike "lovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora peti/ ali ve let. -* kaznivo dejanje ugrabitve po ($'. lenu, pridobivanja oseb, mlaji/ od petnajst let, za spolne namene po (,$.a lenu, zlorabe prostitu=ije po (,0. lenu prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po (,#. lenu, neupraviene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v portu in pred/odnimi sestavinami za izdelavo prepovedani/ drog po (1#. lenu, omogoanja u<ivanja prepovedani/ drog ali nedovoljeni/ snovi v portu po (1,. lenu, izsiljevanja po -($. lenu, zlorabe notranje informa=ije po -$1. lenu, nedovoljenega sprejemanja daril po -'(. lenu, neupravienega dajanja daril po -'-. lenu, pranja denarja po -'0. lenu, ti/otapstva po -0). lenu, okodovanja javni/ sredstev po -0,.a lenu, jemanja podkupnine po -#(. lenu, dajanja podkupnine po -#-. lenu, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po -#$. lenu, dajanja daril za nezakonito posredovanje po -#'. lenu, /udodelskega zdru<evanja po -&'. lenu, nedovoljene proizvodnje in prometa oro<ja ali razstrelilni/ snovi po $),. lenu ter protipravnega ravnanja z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po $$'. lenu kazenskega zakonika.

$* druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmi/ ali ve let. 151. len ((* >e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila, izvruje ali pripravlja oziroma organizira izvritev katerega izmed kaznivi/ dejanj, navedeni/ v drugem odstavku tega lena, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se bo la/ko v tono doloenem prostoru pridobilo dokaze, kateri/ se z milejimi ukrepi, vkljuno z ukrepi iz ('&.a, ('&.b in (0). lena tega zakona ne bi dalo zbrati oziroma bi nji/ovo zbiranje la/ko ogrozilo <ivljenje ljudi, se la/ko zoper to osebo izjemoma odredi prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugi/ tuji/ prostori/, z uporabo te/nini/ sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v navedene prostore. (-* krep iz prejnjega odstavka se la/ko odredi v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji iz (. toke drugega odstavka prejnjega lena, kaznivimi dejanji iz -. toke istega odstavka, razen za kazniva dejanja ugrabitve po ($'. lenu, omogoanja u<ivanja prepovedani/ drog ali nedovoljeni/ snovi v portu po (1,. lenu, izsiljevanja po -($. lenu, pranja denarja po prvem, drugem, tretjem in petem odstavku -'0. lena in ti/otapstva po -0). lenu kazenskega zakonika, v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji iz $. toke istega odstavka, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmi/ ali ve let pa le, e obenem obstaja resna nevarnost za <ivljenje ljudi. 152. len ((* krepe iz (0). in (0(. lena tega zakona s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dr<avnega to<il=a. +redlog in odredba morata vsebovati: (* podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep. -* utemeljitev oziroma ugotovitev razlogov za sum, da gre za izvrevanje, pripravo, ali organiza=ijo v (0). oziroma (0(. lenu tega zakona doloeni/ kaznivi/ dejanj. $* kateri ukrep se predlaga oziroma odreja, nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje, tono doloitev prostora ali kraja, v katerem se ukrep izvaja, elektronskokomunika=ijsko sredstvo in ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo posameznega ukrepa. '* utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain in uporabe ostali/ mileji/ ukrepov. 0* utemeljitev razloga za predasno izvrevanje odredbe v primeru iz drugega odstavka tega lena. (-* ?zjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti in e obstaja nevarnost odlaanja, la/ko na ustni predlog dr<avnega to<il=a preiskovalni sodnik odredi izvrevanje ukrepov iz (0). lena tega zakona z ustno odredbo. O ustnem predlogu dr<avnega to<il=a preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. +isna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajsti/ ura/ po izdaji ustne odredbe. Za predasno izvrevanje mora obstajati utemeljen razlog. v nasprotnem primeru sodie ne glede na si=ernjo upravienost uporabe ukrepov vselej postopa po etrtem odstavku (0'. lena tega zakona. ($* >e pri izvrevanju ukrepa iz -. toke prvega odstavka (0). lena tega zakona poli=ija o=eni, da je vsebina pisma ali druge poiljke takna, da bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku, mora s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika, ki odloi, kako se bo s poiljko ravnalo. O tem preiskovalni sodnik sestavi poseben zapisnik.

('* ?zvajanje ukrepov iz (0). in (0(. lena tega zakona la/ko traja najve en mese=, iz te/tni/ razlogov pa se la/ko nji/ovo trajanje podalja vsaki za en mese=, vendar za ukrepe iz (0). lena tega zakona skupno najve est mese=ev, za ukrep iz (0(. lena tega zakona pa skupno najve tri mese=e. (0* Odredbo iz prvega odstavka tega lena izvri poli=ija. Operaterji elektronski/ komunika=ijski/ omre<ij so poli=iji dol<ni omogoiti izvritev odredbe. (#* +oli=ija prene/a z izvajanjem ukrepov iz (0). in (0(. lena tega zakona takoj, ko prene/ajo razlogi, zaradi kateri/ so bili odrejeni. O prene/anju brez odlaanja pisno obvesti preiskovalnega sodnika. +reiskovalni sodnik la/ko v vsakem trenutku po uradni dol<nosti, e o=eni, da ni ve razlogov za izvajanje ukrepov, ali da se ti izvajajo v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepov ustavi. (,* krepe iz (0). in (0(. lena tega zakona mora poli=ija izvrevati na nain, na katerega se v najmanji mo<ni meri posega v pravi=e oseb, ki niso osumljen=i. 15 . len ((* +o prene/anju uporabe ukrepov iz ('&.a, (0)., (0(., (00. in (00.a lena tega zakona mora poli=ija vse posnetke, sporoila in predmete, pridobljene z uporabo te/ ukrepov, skupaj s poroilom, ki obsega povzetek zbrani/ dokazov, predati dr<avnemu to<il=u. (-* 7r<avni to<ile= =elotno gradivo, zbrano z ukrepi, ki ji/ je odredil preiskovalni sodnik, preda preiskovalnemu sodniku. ta pa preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na nain, kot so bili odobreni. ($* Organ, ki je odredil ukrep, la/ko odredi, da se posnetki telefonski/ pogovorov in drugi/ oblik komuni=iranja v =eloti ali deloma prepiejo. :lede prepisa te/ posnetkov se uporabljajo dolobe estega odstavka 1'. lena tega zakona. ('* >e dr<avni to<ile= izjavi, da ne bo zael kazenskega pregona zoper osumljen=a ali e v roku dve/ let po kon=u izvajanja ukrepov, ki ji/ odreja dr<avni to<ile=, ne poda takne izjave, preiskovalnemu sodniku preda tudi =elotno gradivo zbrano s temi ukrepi. +reiskovalni sodnik nato ravna po drugem odstavku (0'. lena tega zakona. 15!. len ((* +odatke, sporoila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo ukrepov iz ('&.a, prvega odstavka ('&.b, (0)., (0(., (00., (00.a in (0#. lena tega zakona, /rani sodie, dokler se /rani kazenski spis, oziroma do unienja po drugem odstavku tega lena. (-* >e dr<avni to<ile= izjavi, da ne bo zael kazenskega pregona zoper osumljen=a ali e v roku dve/ let po kon=u izvajanja ukrepov iz ('&.a, prvega odstavka ('&.b, (0)., (0(., (00., (00.a in (0#. lena tega zakona ne poda takne izjave, se gradivo iz prejnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika unii. O tem unienju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. +red unienjem obvesti preiskovalni sodnik o uporabi te/ ukrepov osumljen=a, oziroma v primeri/ iz drugega ali devetega odstavka ('&.a lena tega zakona, osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, ki ima pravi=o seznaniti se s pridobljenim gradivom, v primeri/ vejega obsega tega gradiva pa s poroilom iz prvega odstavka (0$. lena tega zakona. C primeru, ko so bili uporabljeni ukrepi iz drugega ali devetega odstavka ('&.a lena tega zakona, in dr<avni to<ile= proti osumljen=u zane kazenski pregon, preiskovalni sodnik najpozneje do vlo<itve obto<ni=e oziroma takoj po tem,

ko je bila oseba, zaradi katere se je ukrep izvajal, prijeta, obvesti o uporabi te/ ukrepov osebo, zoper katero so se ukrepi izvajali, ki ima pravi=o seznaniti se s pridobljenim gradivom. >e je mogoe utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za <ivljenje in zdravje ljudi ali iz drugi/ te/tni/ razlogov, la/ko preiskovalni sodnik na predlog dr<avnega to<il=a ali po uradni dol<nosti odloi, da osumljen=a, oziroma v primeri/ iz drugega ali devetega odstavka ('&.a lena tega zakona, osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, z delom vsebine ali s =elotno vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil. ($* Ne smejo se uporabiti kot dokaz podatki, sporoila, posnetki ali druga dokazila, e so bili pridobljeni z izvajanjem katerega od ukrepov po ('&.a, (0)., (0(., (00., (00.a in (0#. lenu tega zakona, in se ne nanaajo na katero izmed kaznivi/ dejanj, za katere je posamien ukrep mogoe odrediti. ('* >e so bili ukrepi iz ('&.a., ('&.b, (0)., (0(., (00., (00.a in (0#. lena tega zakona izvreni brez odredbe dr<avnega to<il=a (peti in deveti odstavek ('&.a lena, prvi odstavek (00. lena, tretji odstavek (00.a lena* oziroma brez odredbe preiskovalnega sodnika (esti odstavek ('&.a lena, prvi odstavek ('&.b lena, (0$. len, etrti odstavek (00.a lena, prvi in tretji odstavek (0#. lena* ali v nasprotju z njo, ali e daljega izvajanja ukrepov ni preveril senat (dvanajsti odstavek ('&.a lena*, sodie ne sme opreti svoje odlobe na tako dobljene podatke, sporoila, posnetke ali dokazila. (0* 7olobe -$,. lena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za podatke, posnetke, sporoila in dokazila, pridobljena z uporabo ukrepov iz (0)., (0(. in (00.a lena tega zakona. (#* >e so ukrepi iz ('&.a, (0)., (0(., (00. in (00.a lena tega zakona uporabljeni v zadevi, ki je predmet preiskave, kazenskega pregona ali sodnega postopka v eni ali ve dr<ava/, morajo biti izvedeni v skladu z obstojeimi dvostranskimi ali vestranskimi sporazumi ali pogodbami oziroma s sporazumom iz (#).b lena tega zakona, e te/ ni, pa se dogovori sklenejo za vsak posamezen primer posebej ob popolnem spotovanju suverenosti in notranje zakonodaje pogodbeni=e, na katere ozemlju bo potekala takna preiskava. (delno se prene'a uporabl)ati) 155. len ((* >e je mogoe utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka (0). lena tega zakona, la/ko dr<avni to<ile= na podlagi obrazlo<enega predloga poli=ije s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine. +redlog in odredba postaneta sestavni del kazenskega spisa. (-* Odredba dr<avnega to<il=a se la/ko nanaa le na enkraten ukrep. +redlog za vsak nadaljnji ukrep zoper isto osebo mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo njegovo uporabo. ($* +ri izvrevanju ukrepov iz prvega odstavka tega lena poli=ija in njeni sodelav=i ne smejo izzivati kriminalne dejavnosti. +ri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na nain, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja si=er ne bi bila pripravljena storiti. ('* >e je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliina, ki izkljuuje kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi z ukrepom iz prvega odstavka tega lena.

(0* :lede predmetov, pridobljeni/ z ukrepi iz prvega odstavka tega lena se uporabljajo dolobe (()., ($(., '&1. in '&1.a lena tega zakona. 155.a len ((* >e obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba izvrila katerega izmed kaznivi/ dejanj iz etrtega odstavka ('&.a lena tega zakona, oziroma e je mogoe utemeljeno sklepati, da je doloena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz etrtega odstavka ('&.a lena tega zakona, pri tem pa je mogoe utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi te<avami, se la/ko zoper to osebo uporabi tajno delovanje. (-* Aajno delovanje se izvaja z vkljuitvijo tajni/ delav=ev in neprekinjenim ali ponavljajoim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Aajno delovanje pod vodstvom in nadzorom poli=ije, s pomojo prirejeni/ podatkov o osebi, prirejeni/ podatkov v zbirka/ podatkov ter uporabo prirejeni/ dokumentov z namenom prepreitve, da bi bilo takno zbiranje podatkov ali vkljuitev razkrita, izvaja eden ali ve tajni/ delav=ev, za katere se la/ko prirejena identiteta pripravi v skladu s pogoji, ki ji/ za to doloa zakon, ki ureja poli=ijo, tudi pred izdajo odredbe iz tretjega oziroma etrtega odstavka tega lena. Aajni delave= je la/ko poli=ist, poli=ijski delave= tuje dr<ave ali izjemoma, e izvedba tajnega delovanja drugae ni mogoa, druga oseba. Aajni delave= sme biti pod pogoji iz tega lena s prirejenimi dokumenti udele<en v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz tega lena uporabiti tudi te/nine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video-snemanje. ($* krep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli dr<avni to<ile= na pisni predlog poli=ije, razen v primeri/ iz etrtega odstavka tega lena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Odredba la/ko obsega tudi dovoljenje za izdelavo, pridobitev in uporabo prirejeni/ podatkov in dokumentov. ('* krep tajnega delovanja, pri katerem bo tajni poli=ijski delave= uporabil te/nine naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, se la/ko odredi samo v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka (0). lena tega zakona. krep s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog dr<avnega to<il=a. (0* +redlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: (* podatke, ki omogoajo dololjivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep. -* utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljeni/ razlogov za sum. $* nain izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo ukrepa. '* vrsto, namen in obseg uporabe posamezni/ prirejeni/ podatkov in dokumentov. 0* v primeru, da bo tajni delave= udele<en tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne udele<be. #* v primeru, da tajni delave= ni poli=ist ali delave= poli=ije tuje dr<ave, ampak druga oseba, utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo. ,* v primeru iz prejnjega odstavka opredelitev vrste in naina uporabe te/nini/ naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje. 1* utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug nain. (#* ?zvajanje ukrepa la/ko traja najve dva mese=a, iz te/tni/ razlogov pa se la/ko njegovo trajanje s pisno odredbo podalja vsaki za dva mese=a, vendar skupno najve

tiriindvajset mese=ev, v primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz drugega odstavka (0(. lena tega zakona pa skupno najve estintrideset mese=ev. (,* :lede prene/anja izvajanja tajnega delovanja, mesenega poroanja poli=ije in preverjanja daljega trajanja s strani senata (esti odstavek -0. lena* se smiselno uporabljajo dolobe enajstega in dvanajstega odstavka ('&.a lena tega zakona. (1* krepi iz tega lena se morajo izvrevati na nain, na katerega se v najmanji mo<ni meri posega v pravi=e oseb, ki niso osumljen=i. (&* +ri izvrevanju ukrepa tajni poli=ijski delave= ne sme izzivati kriminalne dejavnosti. :lede izzivanja kriminalne dejavnosti se smiselno uporabljajo dolobe tretjega in etrtega odstavka (00. lena tega zakona. 15". len ((* +reiskovalni sodnik la/ko na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a odredi banki, /ranilni=i, plailni institu=iji ali dru<bi za izdajo elektronskega denarja, da mu sporoi zaupne podatke in polje dokumenta=ijo o vloga/, depoziti/, stanju in prometu na rauni/ ali drugi/ posli/ osumljen=a, obdol<en=a in drugi/ oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udele<ene v finanni/ transak=ija/ ali posli/ osumljen=a ali obdol<en=a, e bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali e so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja za/tevka za odvzem premo<enjske koristi oziroma premo<enja v vrednosti premo<enjske koristi. (-* 5anka, /ranilni=a, plailna institu=ija ali dru<ba za izdajo elektronskega denarja mora za/tevane podatke in dokumenta=ijo iz prejnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlaanja. ($* +od pogoji iz prvega odstavka tega lena la/ko preiskovalni sodnik na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a odredi banki, /ranilni=i, plailni institu=iji ali dru<bi za izdajo elektronskega denarja, da tekoe spremlja finanno poslovanje osumljen=a, obdol<en=a in drugi/ oseb, za katere je mogoe utemeljeno sklepati, da so udele<ene v finanni/ transak=ija/ ali posli/ osumljen=a ali obdol<en=a in da mu sproti sporoa zaupne podatke o transak=ija/ ali posli/, ki ji/ pri nji/ opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. C odredbi preiskovalni sodnik doloi rok, v katerem mu mora banka, /ranilni=a, plailna institu=ija ali dru<ba za izdajo elektronskega denarja sporoati podatke. ('* ?zvajanje ukrepa iz prejnjega odstavka la/ko traja najve tri mese=e, iz te/tni/ razlogov pa se la/ko na predlog dr<avnega to<il=a njegovo trajanje podalja do najve est mese=ev. (0* >e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storil=a potrebno pridobiti podatke o imetniku ali pooblaen=u doloenega plailnega rauna, /ranilne vloge ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaen=u sefa ter o asu, v katerem so bili oziroma so v uporabi, la/ko poli=ija od banke, /ranilni=e, plailne institu=ije ali dru<be za izdajo elektronskega denarja za/teva, da ji na njeno pisno za/tevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanaajo, brez odlaanja sporoi te podatke. (#* 5anka, /ranilni=a, plailna institu=ija ali dru<ba za izdajo elektronskega denarja svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumenta=ijo poslala preiskovalnemu sodniku ali poli=iji (prejnji odstavek*.

15".a len Organ, ki je pristojen za izdajo pisne odredbe, s katero se odredi ali dovoli izvajanje ukrepov iz ('&.a., ('&.b, (0)., (0(., (00., (00.a in (0#. lena tega zakona, mora odloiti najpozneje v osemintirideseti/ ura/ od prejetja pisnega predloga in svojo odloitev brez odlaanja sporoiti organu, ki je podal predlog. 15#. len ((* +oli=isti smejo nekomu vzeti prostost, e je podan katerikoli od razlogov za pripor iz prvega odstavka -)(. lena ali prvega odstavka '$-. lena tega zakona, vendar ga morajo brez odlaanja privesti pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi sporoi poli=ist preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. +reiskovalnemu sodniku se ob privedbi izroi tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslianju osumljen=a in drugimi prilogami, razen uradni/ zaznamkov o obvestili/, ki ji/ je poli=ija zbrala od osumljen=a, preden mu je bil dan pouk po etrtem odstavku ('1. lena tega zakona. Ae uradne zaznamke polje poli=ija skupaj z ovadbo dr<avnemu to<il=u. (-* +oli=isti smejo izjemoma nekomu vzeti prostost in ga pridr<ati, e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, e je pridr<anje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokazni/ predmetov o tem kaznivem dejanju in so za pripor podani razlogi iz (. in $. toke prvega odstavka -)(. lena tega zakona in (. in -. toke prvega odstavka '$-. lena tega zakona, v primeru iz -. toke prvega odstavka -)(. lena tega zakona pa le, e je opraviena bojazen, da bo ta oseba uniila sledove kaznivega dejanja. ($* Oseba, ki ji je bila vzeta prostost brez odlobe sodia, mora biti kot osumljene= takoj pouena po doloba/ prvega odstavka '. lena ter etrtega odstavka ('1. lena tega zakona. >e je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, tuj dr<avljan, se jo obvesti, da je pristojni organ na njeno za/tevo dol<an o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene dr<ave. ('* >e osumljene= izjavi, da si bo vzel zagovornika, poli=ija odlo<i njegovo zaslianje kot tudi opravo drugi/ preiskovalni/ dejanj, razen tisti/, ki bi ji/ bilo nevarno odlaati, do pri/oda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osumljen=u dana mo<nost, da obvesti zagovornika. Na za/tevo osumljen=a mu mora poli=ija pomagati, da si la/ko vzame zagovornika. Zaslianje osumljen=a se opravi v navzonosti zagovornika po doloba/ ('1.a lena tega zakona. >e osumljene= izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, ali e izbrani zagovornik ne pride v roku dve/ ur, ravna poli=ija po estem odstavku ('1. lena tega zakona. (0* +ridr<anje po drugem odstavku tega lena la/ko traja najve osemintirideset ur. +o preteku tega roka mora poli=ist pridr<ano osebo izpustiti na prostost, ali pa ravnati po prvem odstavku tega lena. >e pridr<ane osebe, ki je na misiji v tujini, zaradi oddaljenosti ali drugi/ izjemni/ objektivni/ razlogov ni mogoe brez odlaanja privesti k preiskovalnemu sodniku, ki je pristojen po prvem odstavku -&. lena tega zakona, se o tem takoj obvesti osebo, ki ji je vzeta prostost in dr<avnega to<il=a, ob privedbi pa je potrebno pisno obrazlo<iti zamudo. (#* >e pridr<anje po drugem odstavku tega lena traja ve kot est ur, mora poli=ist takoj v pisni obliki z odlobo obvestiti osebo, ki ji je odvzeta prostost, o razlogi/ za odvzem prostosti.

(,* Oseba, ki ji je vzeta prostost ima, dokler traja pridr<anje, pravi=o do prito<be zoper odlobo iz pred/odnega odstavka tega lena. +rito<ba ne zadr<i ukrepa odvzema prostosti. O prito<bi mora odloiti senat pristojnega sodia (esti odstavek -0. lena* v osemintirideseti/ ura/. (1* O vsakem odvzemu prostosti poli=ija takoj obvesti dr<avnega to<il=a, ki ji la/ko da navodila glede nadaljnji/ ukrepov ((#).a len*. +oli=ija je dol<na ravnati po te/ navodili/. 15$. len ((* 3adar so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje v "lovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo, storila vojaka ali =ivilna oseba, zaposlena v "lovenski vojski oziroma drug delave=, zaposlen na obrambnem podroju oziroma oseba, napotena na misijo v tujini, ima z zakonom doloen pristojni organ v ministrstvu, pristojnem za obrambo, pooblastila poli=ije v predkazenskem postopku, ki ji/ doloa ta zakon. (-* Z zakonom doloen pristojni organ v ministrstvu, pristojnem za obrambo, sme vzeti prostost osebi, e jo zasai v vojakem objektu pri kaznivem dejanju, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti. Osebo, ki ji je vzeta prostost, je treba takoj izroiti preiskovalnemu sodniku ali poli=iji, e to ni mogoe, pa je treba takoj obvestiti nekoga od te/ organov. ($* Z zakonom doloen pristojni organ v ministrstvu, pristojnem za obrambo, sme vzeti prostost vojaki osebi zaradi privedbe ali izroitve preiskovalnemu sodniku oziroma poli=iji, e so podani razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje iz sedemindvajsetega poglavja kazenskega zakonika. ('* +oli=ija v primeri/ iz drugega in tretjega odstavka tega lena ravna po dolobi prejnjega lena. 15$.a len ((* >e so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dol<nosti, storila uradna oseba, zaposlena v poli=iji oziroma druga uradna oseba, zaposlena na podroju notranji/ zadev, v z zakonom doloenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila poli=ije v predkazenskem postopku, ali uradna oseba, ki ima pooblastila poli=ije v predkazenskem postopku in je napotena na misijo v tujini, imajo poli=isti v spe=ializiranem oddelku "kupine dr<avni/ to<il=ev za pregon organiziranega kriminala (v nadaljnjem besedilu: poli=isti spe=ializiranega oddelka* pooblastila poli=ije v predkazenskem postopku, ki ji/ doloa ta zakon in vsa pooblastila, ki ji/ la/ko izvrujejo uradne osebe iz prvega odstavka (01. lena tega zakona. +oli=isti spe=ializiranega oddelka izvrujejo pooblastila iz prejnjega stavka tudi glede oseb, ki so imele v asu storitve kaznivega dejanja iz prejnjega stavka status uradne osebe iz prejnjega stavka, pa jim je v teku predkazenskega postopka prene/al status uradne osebe s pooblastili poli=ije v predkazenskem postopku. (-* +oli=isti spe=ializiranega oddelka so o razlogi/ za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prejnjega odstavka, dol<ni takoj obvestiti pristojnega dr<avnega to<il=a iz spe=ializiranega oddelka "kupine dr<avni/ to<il=ev za pregon organiziranega kriminala in mu redno poroati o nartovanju in poteku predkazenskega postopka. ($* 7r<avni to<ile= iz prejnjega odstavka usmerja in nadzoruje predkazenski postopek iz prejnji/ odstavkov ter odloa o njegovem poteku in konanju. +ravi=o ima

vpogledati spise, sodelovati pri zbiranju dokazov in neposredno opravljati posamezna dejanja v postopku. +oli=isti spe=ializiranega oddelka in poli=ije so dol<ni delovati po usmeritva/ dr<avnega to<il=a. 15%. len Zaradi razkritja obse<ne kriminalne dejavnosti se la/ko zaasno odlo<i odvzem prostosti osumljene osebe ali izvritev drugi/ ukrepov iz tega zakona, vendar le, e oziroma dokler ni podana nevarnost za <ivljenje in zdravje tretji/ oseb. 7ovoljenje za odlo<itev te/ ukrepov da na obrazlo<en predlog poli=ije pristojni dr<avni to<ile=. 1"&. len Aistemu, ki je zasaen pri kaznivem dejanju, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, sme vsakdo vzeti prostost. Nato ga mora takoj izroiti preiskovalnemu sodniku ali poli=iji, e tega ne more storiti, pa takoj obvestiti nekoga od te/ organov. +oli=ija ravna po doloba/ (0,. lena tega zakona. 1"&.a len ((* 7r<avni to<ile= pri izvrevanju svoji/ pooblastil po tem zakonu la/ko usmerja delo poli=ije, delo z zakonom doloenega pristojnega organa v ministrstvu, pristojnem za obrambo ((01. len*, delo lanov skupne preiskovalne skupine ((#).b len* ter delo drugi/ pristojni/ dr<avni/ organov in institu=ij s podroij davkov, =arin, finannega poslovanja, vrednostni/ papirjev, varstva konkuren=e, prepreevanja pranja denarja, prepreevanja korup=ije, prepovedani/ drog in inpek=ijskega nadzora, in si=er z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil ter izvedbo drugi/ ukrepov, za katere so pristojni, z namenom, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storile= oziroma da se zberejo podatki, potrebni za njegovo odloitev o kazenskem pregonu. (-* C posamezni/ zadeva/ za/tevni/ kaznivi/ dejanj, zlasti s podroij gospodarstva, korup=ije in organiziranega kriminala, ki so predmet predkazenskega postopka in ki terjajo dalj asa trajajoe, usmerjeno delovanje ve organov in institu=ij iz prejnjega odstavka, la/ko vodja pristojnega dr<avnega to<ilstva po uradni dol<nosti ali na pisno pobudo poli=ije s predstojniki posamezni/ organov in institu=ij iz prejnjega odstavka ustanovi spe=ializirano preiskovalno skupino. ($* "pe=ializirano preiskovalno skupino vodi in usmerja pristojni dr<avni to<ile=, lane pa imenujejo predstojniki organov in institu=ij iz prejnjega odstavka. ('* O ustanovitvi spe=ializirane preiskovalne skupine, njeni sestavi, naloga/ in nainu delovanja odloi vodja pristojnega dr<avnega to<ilstva s pisno odredbo po pred/odnem soglasju predstojnikov organov in institu=ij iz drugega odstavka tega lena. C odredbi se doloi tudi operativni vodja in njegove naloge operativnega vodenja. ?zvod odredbe vodja pristojnega dr<avnega to<ilstva nemudoma posreduje generalnemu dr<avnemu to<il=u. (0* +ostopek, primere, roke in nain usmerjanja in obveanja iz prvega odstavka tega lena predpie Clada !epublike "lovenije. 1"&.b len (delno se prene'a uporabl)ati)

((* C zadevi, ki je predmet predkazenskega postopka, preiskave ali sodnega postopka v eni ali ve dr<ava/, la/ko poli=ija pri izvajanju nalog in ukrepov v predkazenskem postopku in postopku preiskave, za kateri/ izvedbo je pristojna v skladu z dolobami tega zakona, sodeluje s poli=ijskimi delav=i druge dr<ave na ozemlju ali izven ozemlja !epublike "lovenije. (-* +ri izvajanju nalog in ukrepov iz prejnjega odstavka usmerja poli=ijo dr<avni to<ile= v skladu s (#).a lenom tega zakona in la/ko pri tem ter pri izvrevanju drugi/ pooblastil v skladu z dolobami tega zakona sodeluje z dr<avnimi to<il=i druge dr<ave na ozemlju ali izven ozemlja !epublike "lovenije (skupna preiskovalna skupina*. ($* Naloge, ukrepi, usmerjanje in druga pooblastila iz prejnji/ odstavkov tega lena morajo biti izvedeni v skladu s sporazumom o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine na ozemlju !epublike "lovenije ali druge dr<ave, ki ga na podlagi Okvirnega sklepa "veta, z dne ($. #. -))-, o skupni/ preiskovalni/ skupina/ ( radni list 8 , t. B (#-%( z dne -). #. -))-* ali obstojee mednarodne pogodbe z dr<avo, ki ni lani=a 8vropske unije, po pridobitvi mnenja generalnega direktorja poli=ije za vsak primer posebej sklene generalni dr<avni to<ile= ali po njegovem pooblastilu njegov namestnik z dr<avnim to<ilstvom, sodiem, poli=ijo ali drugim pristojnim organom druge dr<ave. "porazum se sklene na pobudo generalnega dr<avnega to<il=a, vodje okro<nega dr<avnega to<ilstva ali vodje skupine dr<avni/ to<il=ev za posebne zadeve ali na pobudo pristojnega organa druge dr<ave. ('* C sporazumu iz prejnjega odstavka se doloi, kateri organi sklepajo sporazum, v kateri zadevi bo delovala skupna preiskovalna skupina, namen delovanja skupine, dr<avni to<ile= iz !epublike "lovenije, ki je njen vodja na ozemlju !epublike "lovenije, ostali lani skupine ter trajanje delovanja skupine. O sklenjenem sporazumu mora generalni dr<avni to<ile= pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje. (0* +oli=ijski delav=i, dr<avni to<il=i ali drugi pristojni organi druge dr<ave izvrujejo naloge, ukrepe, usmerjanje oziroma druga pooblastila iz prvega in drugega odstavka tega lena na ozemlju !epublike "lovenije samo v okviru skupne preiskovalne skupine v skladu z dolobami sporazuma o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine iz tretjega odstavka tega lena. (#* >e tako doloa sporazum o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine iz tretjega odstavka tega lena, v skupni preiskovalni skupini la/ko sodelujejo tudi predstavniki pristojni/ organov 8vropske unije, kot na primer 8 !O+OB, 8 !O@ "A in OB49. +redstavniki pristojni/ organov 8vropske unije izvrujejo svoja pooblastila na ozemlju !epublike "lovenije samo v okviru skupne preiskovalne skupine v skladu z dolobami sporazuma iz tretjega odstavka tega lena. (,* Organiza=ijske enote poli=ije in dr<avna to<ilstva v !epubliki "loveniji so dol<ni nuditi skupni preiskovalni skupini vso potrebno pomo. (1* Ob zakljuku dela skupne preiskovalne skupine njen vodja pisno poroa vsem njenim lanom in generalnemu dr<avnemu to<il=u. 1"1. len ((* 7r<avni to<ile= zavr<e dejanje ni kaznivo dejanje, za katero zastaran ali je dejanje obse<eno z okoliine, ki izkljuujejo pregon, ali ovadbo, e iz same ovadbe iz/aja, da naznanjeno se storile= preganja po uradni dol<nosti, e je pregon amnestijo ali pomilostitvijo ali e so podane druge e ni podan utemeljen sum, da je osumljene= storil

naznanjeno kaznivo dejanje ali e je podana nesorazmernost med maj/nim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali te<e dejanja ali zaradi tega, ker so kodljive posledi=e neznatne ali ji/ ni ali zaradi drugi/ okoliin, v kateri/ je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovi/ osebni/ okoliin* ter posledi=ami, ki bi ji/ povzroil kazenski pregon. O tem, da je zavrgel ovadbo, in o razlogi/ za to obvesti dr<avni to<ile= v osmi/ dne/ okodovan=a (#). len*, e je ovadbo podal dr<avni organ, pa tudi njega. (-* >e dr<avni to<ile= iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, ali e podatki v ovadbi ne dajejo dovolj podlage, da bi la/ko odloil, ali naj za/teva preiskavo, ali e je do njega priel le glas o kaznivem dejanju, zlasti pa, e je storile= neznan, la/ko za/teva od poli=ije, e tega ne more storiti sam ali po drugi/ organi/, naj v roku, ki ga on doloi, zbere potrebna obvestila in stori druge ukrepe, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storile= (('1. in ('&. len*. 7r<avni to<ile= sme ob vsakem asu za/tevati od poli=ije, da ga obvesti, kaj je ukrenila. ta mu je dol<na brez odlaanja odgovoriti. ($* 7r<avni to<ile= sme za/tevati potrebne podatke od dr<avni/ organov, podjetij in drugi/ pravni/ oseb, la/ko pa v ta namen povabi tudi tistega, ki je vlo<il kazensko ovadbo. ('* 7r<avni to<ile= zavr<e ovadbo, e so tudi po opravljeni/ dejanji/ iz drugega in tretjega odstavka tega lena podane kakne okoliine iz prvega odstavka tega lena. (0* 7r<avni to<ile= in drugi dr<avni organi, podjetja in druge pravne osebe, morajo pri zbiranju obvestil oziroma dajanju podatkov ravnati obzirno in paziti, da ne kodujejo asti in dobremu imenu tistega, na katerega se podatki nanaajo. 1"1.a len ((* 7r<avni to<ile= sme ovadbo ali obto<ni predlog za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do tre/ let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega lena, odstopiti v postopek poravnavanja. +ri tem upoteva vrsto in naravo dejanja, okoliine, v kateri/ je bilo storjeno, osebnost storil=a, njegovo predkaznovanost za istovrstna ali druga kazniva dejanja, kot tudi stopnjo njegove kazenske odgovornosti. (-* Zaradi posebni/ okoliin je dopustno poravnavanje tudi za kazniva dejanja /ude telesne pokodbe po prvem odstavku (-$. lena, posebno /ude telesne pokodbe po etrtem odstavku (-'. lena, velike tatvine po (. toki prvega odstavka -)0. lena, zatajitve po etrtem odstavku -)1. lena in pokodovanja tuje stvari po drugem odstavku --). lena 3azenskega zakonika. e je ovadba podana zoper mladoletnika, pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v 3azenskem zakoniku predpisana kazen zapora do peti/ let. ($* +oravnavanje vodi poravnale=, ki je zadevo dol<an prevzeti v postopek. +oravnavanje se sme izvajati le s pristankom osumljen=a in okodovan=a. +oravnale= je pri svojem delu neodvisen. +oravnale= si mora prizadevati, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s te<o in posledi=ami dejanj. ('* >e se vsebina sporazuma nanaa na opravljanje splono koristnega dela, izvajanje sporazuma pripravijo in vodijo =entri za so=ialno delo ob sodelovanju poravnal=a, ki je vodil poravnavanje, in dr<avnega to<il=a. (0* 3o prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, dr<avni to<ile= ovadbo zavr<e. +oravnale= je dr<avnega to<il=a dol<an obvestiti tudi o neuspelem poravnavanju ter razlogi/ za to. !ok za izpolnitev sporazuma ne sme biti dalji od tre/ mese=ev.

(#* C primeru zavr<enja ovadbe iz prejnjega odstavka okodovan=u ne gredo pravi=e iz drugega in etrtega odstavka #). lena tega zakona, o emer ga mora poravnavale= pouiti pred podpisom sporazuma. (,* (prene'al (el)ati) 1"2. len ((* 7r<avni to<ile= sme s soglasjem okodovan=a odlo<iti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do tre/ let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega lena, e je osumljene= pripravljen ravnati po navodili/ dr<avnega to<il=a in izpolniti doloene naloge, s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledi=e kaznivega dejanja. Ae naloge so la/ko: (* odprava ali poravnava kode. -* plailo doloenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povrailo kode <rtvam kaznivi/ dejanj. $* oprava kaknega splono koristnega dela. '* poravnava pre<ivninske obveznosti. 0* zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu. #* obiskovanje ustrezne psi/oloke ali druge posvetovalni=e. ,* upotevanje prepovedi pribli<evanja <rtvi, kakni drugi osebi ali dostopa na posamezne kraje. (-* Zaradi posebni/ okoliin je dopustno odlo<iti kazenski pregon tudi za kazniva dejanja omogoanja u<ivanja prepovedani/ drog ali nedovoljeni/ snovi v portu po prvem odstavku (1,. lena, nasilja v dru<ini po prvem in drugem odstavku (&(. lena, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku (&-. lena, velike tatvine po (. toki prvega odstavka -)0. lena, zatajitve po etrtem odstavku -)1. lena, izsiljevanja po prvem in drugem odstavku -($. lena, poslovne goljufije po prvem odstavku --1. lena, pokodovanja tuje stvari po drugem odstavku --). lena in zlorabe negotovinskega plailnega sredstva po drugem odstavku -'#. lena 3azenskega zakonika. e je ovadba podana zoper mladoletnika pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v 3azenskem zakoniku predpisana kazen zapora do peti/ let. ($* >e dr<avni to<ile= doloi nalogo odprave kode iz (. toke ali nalogo iz $. toke prvega odstavka tega lena, izvajanje dela pripravijo in vodijo =entri za so=ialno delo ob sodelovanju dr<avnega to<il=a. ('* >e osumljene= v roku, ki ga doloi dr<avni to<ile=, izpolni nalogo in povrne stroke v skladu s sedmim odstavkom tega lena, se ovadba zavr<e. (0* C primeru zavr<enja ovadbe iz prejnjega odstavka, okodovan=u ne gredo pravi=e iz drugega in etrtega odstavka #). lena tega zakona. O izgubi te/ pravi= mora dr<avni to<ile= pouiti okodovan=a, preden da ta soglasje po prvem odstavku tega lena. (#* " splonimi navodili, ki ji/ izda generalni dr<avni to<ile=, se doloijo nain in roki izvritve nalog iz prvega odstavka tega lena, nadzor nad izvajanjem ter podrobneje opredelijo posebne okoliine iz drugega odstavka tega lena, ki vplivajo na odloitev dr<avnega to<il=a o odlo<itvi kazenskega pregona. (,* Osumljene= in okodovane= nosita vsak svoje stroke postopka odlo<enega pregona, razen, e se dogovorita, da bo osumljene= okodovan=u povrnil njegove stroke. "troki izvrevanja nalog iz prvega odstavka tega lena niso stroki kazenskega postopka.

1" . len 7r<avni to<ile= ni dol<an zaeti kazenskega pregona oziroma sme odstopiti od pregona: (* e je v kazenskem zakonu doloeno, da sme oziroma mora sodie storil=u kaznivega dejanja odpustiti kazen, dr<avni to<ile= pa glede na konkretne okoliine primera o=eni, da sama obsodba, brez kazenske sank=ije, ni potrebna. -* e je v kazenskem zakonu za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, osumljene= oziroma obdol<ene= pa je zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledi=e ali poravnal vso kodo in dr<avni to<ile=, glede na konkretne okoliine primera, o=eni, da kazenska sank=ija ne bi bila upraviena. 1" .a len ((* +ri postopku po (#-. lenu tega zakona povabi dr<avni to<ile= osumljen=a in okodovan=a na dr<avno to<ilstvo. C vabilu se navede razlog vabljenja. >e se vabilu odzoveta, seznani dr<avni to<ile= osumljen=a s kazensko ovadbo in o tem, da bo ovadbo zavrgel, e se bo ravnal po njegovi/ navodili/ in pravoasno izpolnil doloene naloge. (-* >e je potrebno, da si dr<avni to<ile= pridobi neposredno od osumljen=a ali okodovan=a kakne podatke, da bi se la/ko odloil ali naj odstopi zadevo v poravnavanje ((#(.a len* ali naj sklene sporazum o priznanju krivde ali ne zane kazenskega pregona ((#$. len* ali vlo<i predlog za izdajo kaznovalnega naloga (''0.a len*, sme osumljen=a in okodovan=a, ali samo enega izmed njiju, povabiti na dr<avno to<ilstvo. +ovabljenega osumljen=a seznani s kazensko ovadbo ter o odloitva/, ki ji/ la/ko sprejme v postopku z ovadbo, okodovan=a pa o njegovi/ pravi=a/. ($* C primeri/ iz prejnji/ odstavkov sestavi dr<avni to<ile= uradni zaznamek, v katerega vpie izjavo osumljen=a ter okodovan=a. radnega zaznamka ne polje sodiu, e zane kazenski pregon zoper osumljen=a. ('* >e se osumljene= ali okodovane= brez upravienega razloga ne odzoveta vabilu, ju ni dopustno ponovno vabiti. 1"!. len ((* +oli=ija sme e pred zaetkom preiskave zasei predmete po --). lenu tega zakona, e bi bilo nevarno odlaati, in ob pogoji/ iz -(1. lena tega zakona opraviti /ino in osebno preiskavo. (-* >e preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj, sme poli=ija tudi sama opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo, razen obduk=ije in izkopa trupla. >e prispe preiskovalni sodnik na sam kraj med opravo te/ dejanj, la/ko prevzame in sam opravi ta dejanja. ($* O dejanji/ iz prejnji/ odstavkov mora poli=ija oziroma preiskovalni sodnik brez odlaanja obvestiti dr<avnega to<il=a. 1"5. len ((* >e je storile= kaznivega dejanja neznan, la/ko upravieni to<ile= predlaga preiskovalnemu sodniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera je glede na

okoliine primera smotrno, da ji/ opravi, e preden se uvede preiskava. >e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom, za/teva naj odloi o tem senat (esti odstavek -0. lena*. (-* Zapisniki o opravljeni/ preiskovalni/ dejanji/ se poljejo dr<avnemu to<il=u. 1"5.a len ((* +red vlo<itvijo za/teve za preiskavo ali obto<ni=e brez preiskave sme dr<avni to<ile= predlagati preiskovalnemu sodniku, da opravi doloeno preiskovalno dejanje, e je oprava takega dejanja potrebna za njegovo odloitev ali naj kazensko ovadbo zavr<e ali zane kazenski pregon. (-* +ri opravi preiskovalnega dejanja so la/ko navzoi dr<avni to<ile=, okodovane=, osumljene= in zagovornik, o emer ji/ mora preiskovalni sodnik na primeren nain obvestiti. >e se kot doloeno preiskovalno dejanje predlaga zaslianje osumljen=a, se uporabljajo dolobe tega zakona o vabljenju in zaslievanju obdol<en=a. ($* >e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom dr<avnega to<il=a za opravo preiskovalnega dejanja, obvesti o razlogi/ za svojo odloitev dr<avnega to<il=a, ki la/ko predlaga opravo taknega dejanja v za/tevi za preiskavo ali obto<ni=i. 1"". len ((* +reiskovalni sodnik pristojnega sodia la/ko opravi pred izdajo sklepa o preiskavi posamezna preiskovalna dejanja, ki bi ji/ bilo nevarno odlaati, vendar mora o vsem, kar je storil, obvestiti pristojnega dr<avnega to<il=a. (-* :lede vabljenja in zaslievanja osumljen=a se uporabljajo dolobe o vabljenju in zaslievanju obdol<en=a. GC?. poglavje +!8?"34C4 1"#. len ((* +reiskava se zane zoper doloeno osebo, e je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. (-* C preiskavi se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odloitev, ali naj se vlo<i obto<ni=a ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da ji/ na glavni obravnavi ne bo mogoe ponoviti ali da bila nji/ova izvedba zvezana s te<avami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliine primera smotrno, da se izvedejo. 1"$. len ((* +reiskava se opravi na za/tevo dr<avnega to<il=a. (-* Za/tevo za preiskavo poda dr<avni to<ile= preiskovalnemu sodniku pristojnega sodia.

($* C za/tevi za preiskavo je treba navesti: osebo, zoper katero se za/teva preiskava, opis dejanja, iz katerega iz/ajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko oznabo kaznivega dejanja, okoliine, iz kateri/ iz/aja utemeljenost suma, in <e zbrane dokaze. C za/tevi dr<avni to<ile= predlaga, katere posamezne okoliine naj se v preiskavi raziejo in katera posamezna preiskovalna dejanja naj se opravijo, la/ko pa predlaga tudi pripor tistega, zoper katerega je za/tevana preiskava. ('* 7r<avni to<ile= polje preiskovalnemu sodniku kazensko ovadbo in vse spise ter zapisnike o opravljeni/ dejanji/. ;krati mu polje predmete, ki utegnejo biti dokaz, ali navede, kje so. (0* >e dr<avni to<ile= umakne za/tevo za preiskavo, preden je izdan sklep o preiskavi, preiskovalni sodnik s sklepom zavr<e za/tevo in sporoi okodovan=u, da la/ko zane pregon sam (#). in #-. len*. 1"%. len ((* 3o preiskovalni sodnik prejme za/tevo za preiskavo, pregleda spise. e se z za/tevo strinja, izda sklep o preiskavi, v katerem morajo biti podatki iz tretjega odstavka prejnjega lena. "klep polje dr<avnemu to<il=u in obdol<en=u. (-* +reden izda sklep, zaslii preiskovalni sodnik tistega, zoper katerega je za/tevana preiskava, razen e bi bilo nevarno odlaati ali, e preiskovalni sodnik glede na <e opravljeno zaslianje po ('1.a lenu tega zakona in podano za/tevo za preiskavo o=eni, da ponovno zaslianje ni potrebno. ($* +reden odloi o za/tevi dr<avnega to<il=a, la/ko preiskovalni sodnik povabi dr<avnega to<il=a in tistega, zoper katerega je to<ile= za/teval preiskavo, naj doloenega dne prideta k sodiu, e je treba, da se izjavita o okoliina/, ki utegnejo biti pomembne za odloitev o za/tevi, ali e misli, da bi bila iz drugi/ razlogov smotrna njuna ustna izjava. Ob tej prilo<nosti la/ko dajeta stranki ustno svoje predloge, dr<avni to<ile= pa la/ko spremeni ali dopolni svojo za/tevo za preiskavo, la/ko pa predlaga tudi, naj se postopek izvede neposredno po obto<ni=i ((,). len*. ('* :lede vabljenja in zaslievanja tistega, zoper katerega je za/tevana preiskava, se uporabljajo dolobe tega zakona o vabljenju in zaslievanju obdol<en=a. Cabilu se prilo<i drugopis za/teve za preiskavo. Osebo, ki jo povabi po prejnjem odstavku, poui preiskovalni sodnik v smislu 0. lena tega zakona. (0* Zoper sklep preiskovalnega sodnika o preiskavi se obdol<ene= la/ko prito<i. >e mu je sklep ustno sporoen, la/ko poda prito<bo pri tej prilo<nosti na zapisnik. (#* +reiskovalni sodnik mora prito<bo takoj predlo<iti senatu (esti odstavek -0. lena*. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa. (,* >e se preiskovalni sodnik ne strinja z za/tevo dr<avnega to<il=a za preiskavo, za/teva, naj o tem odloi senat (esti odstavek -0. lena*. Zoper sklep senata imajo obdol<ene=, dr<avni to<ile= in okodovane= pravi=o do prito<be, ki ne zadr<i njegove izvritve. (1* >e se je zoper sklep senata prito<il samo okodovane= in se prito<bi ugodi, se teje da je okodovane= s prito<bo prevzel pregon. (&* C primeri/ iz estega in sedmega odstavka tega lena mora senat odloiti v osemintirideseti/ ura/.

(()* +ri odloanju o za/tevi za preiskavo senat ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je navedel dr<avni to<ile=. 1#&. len ((* +reiskovalni sodnik la/ko da soglasje k predlogu dr<avnega to<il=a, naj se ne opravi preiskava, e dajejo zbrani podatki, ki se nanaajo na kaznivo dejanje in storil=a, dovolj podlage za vlo<itev obto<ni=e. (-* "oglasje iz prejnjega odstavka sme preiskovalni sodnik dati samo, e je pred tem zaslial tistega, zoper katerega naj bo vlo<ena obto<ni=a. :lede vabljenja in zaslianja te osebe se uporabljajo dolobe o vabljenju in zaslianju obdol<en=a. "poroilo o tem, da se strinja s predlogom, polje preiskovalni sodnik dr<avnemu to<il=u in tistemu, zoper katerega naj bo vlo<ena obto<ni=a. ($* !ok za vlo<itev obto<ni=e je osem dni, vendar pa ga la/ko senat (esti odstavek -0. lena* na za/tevo dr<avnega to<il=a podalja. ('* +redlog iz prvega odstavka tega lena la/ko poda dr<avni to<ile= tudi po vlo<itvi za/teve za preiskavo, dokler sklep o njej ni izdan. (0* >e je preiskovalni sodnik mnenja, da ni pogojev za vlo<itev obto<ni=e brez preiskave, ravna, kot da bi bila za/tevana preiskava. (#* >e je dr<avni to<ile= z obdol<en=em sklenil sporazum o priznanju krivde ali e je za kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do osem let, sme dr<avni to<ile= mimo pogojev, ki so doloeni v prejnji/ odstavki/, vlo<iti obto<ni=o tudi brez preiskave, e dajejo zbrani podatki, ki se nanaajo na kaznivo dejanje in storil=a, dovolj podlage za obto<bo. (,* 7olobe prejnji/ odstavkov se uporabljajo tudi, kadar gre za kazenski pregon na za/tevo okodovan=a kot to<il=a ali zasebnega to<il=a. vendar pa v tem primeru roka iz tretjega odstavka tega lena ni mogoe podaljati. 7olobe prejnjega odstavka pa se uporabljajo tudi za vlo<itev zasebne to<be za kaznivo dejanje zoper ast in dobro ime, storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja. (1* +redlogu iz prvega odstavka tega lena in obto<ni=i, ki jo vlo<i po estem odstavku tega lena, prilo<i dr<avni to<ile= kazensko ovadbo ter vse spise in zapisnike o opravljeni/ dejanji/ kot tudi predmete, ki utegnejo biti dokaz, ali pa v predlogu navede, kje so. 1#1. len ((* +reiskavo opravlja preiskovalni sodnik pristojnega sodia. (-* +reiskovalni sodnik opravlja praviloma preiskovalna dejanja samo na obmoju svojega sodia. >e je to v korist preiskavi, sme opraviti posamezna preiskovalna dejanja tudi zunaj obmoja svojega sodia, vendar pa mora o tem obvestiti sodie, na katerega obmoju ji/ opravi. 1#2. len

((* Eed preiskavo la/ko prepusti preiskovalni sodnik posamezna preiskovalna dejanja preiskovalnemu sodniku sodia, na katerega obmoju ji/ je treba opraviti. (-* 7r<avni to<ile=, ki je pristojen za postopek pred sodiem, kateremu je bilo prepueno preiskovalno dejanje, je la/ko pri tem navzo, e pristojni dr<avni to<ile= ne izjavi, da bo navzo sam. ($* +reiskovalni sodnik la/ko prepusti poli=iji izvritev odredbe o /ini ali osebni preiskavi ali o zasegu predmetov na nain, kot je to doloeno v tem zakonu. ('* +o za/tevi ali dovoljenju preiskovalnega sodnika sme poli=ija obdol<en=a fotografirati ali vzeti njegove prstne odtise, e je to potrebno za kazenski postopek. 1# . len +ri preiskovalni/ dejanji/ ravna poli=ija po ustrezni/ doloba/ tega zakona o preiskovalni/ dejanji/. 1#!. len ((* +reiskovalni sodnik oziroma poli=ija, ki so ji bila prepuena posamezna preiskovalna dejanja, opravi po potrebi tudi druga preiskovalna dejanja, ki so s temi v zvezi ali iz nji/ izvirajo. (-* >e preiskovalni sodnik, ki so mu bila prepuena posamezna preiskovalna dejanja, za to ni pristojen, polje zadevo pristojnemu preiskovalnemu sodniku in o tem obvesti preiskovalnega sodnika, ki mu je zadevo poslal. 1#5. len ((* +reiskava se opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdol<en=a, na katerega se nanaa sklep o preiskavi. (-* >e se med preiskavo poka<e, da je treba postopek raziriti tudi na kakno drugo kaznivo dejanje ali zoper kakno drugo osebo, obvesti preiskovalni sodnik o tem dr<avnega to<il=a. C takem primeru se smejo opraviti tista preiskovalna dejanja, ki ji/ ni mogoe odlaati. o vsem, kar je bilo storjeno, pa je treba obvestiti dr<avnega to<il=a. ($* :lede raziritve preiskave veljajo dolobe (#1. in (#&. lena tega zakona. 1#". len 3o je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogi/ strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka. 1##. len ((* "tranke in okodovane= smejo med preiskavo predlagati preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja. >e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom strank, naj se opravi posamezno preiskovalno dejanje, za/teva, naj o tem odloi senat (esti odstavek -0. lena*.

(-* "tranke in okodovane= smejo dajati predloge iz prejnjega odstavka tudi preiskovalnemu sodniku ali poli=iji, ki so ji prepuena posamezna preiskovalna dejanja. >e se preiskovalni sodnik oziroma poli=ija ne strinja s predlogom, obvesti o tem predlagatelja, ki la/ko nato predlog ponovi pri preiskovalnem sodniku pristojnega sodia. 1#$. len ((* +ri zaslianju obdol<en=a sta la/ko navzoa dr<avni to<ile= in zagovornik. >e preiskovalni sodnik o=eni, da je njuna navzonost v posameznem primeru potrebna, la/ko odredi, da se zaslianje opravi v njuni obvezni navzonosti. Navzonost dr<avnega to<il=a in zagovornika je obvezna vselej, ko gre za prvo zaslianje po privedbi obdol<en=a na podlagi (0,. lena tega zakona. (-* 7r<avni to<ile=, okodovane=, obdol<ene= in zagovornik so la/ko navzoi pri ogledu in zaslianju izveden=ev. ($* 7r<avni to<ile= in zagovornik sta la/ko navzoa pri /ini preiskavi. ('* 7r<avni to<ile=, obdol<ene= in zagovornik so la/ko navzoi pri zaslianju prie. +reiskovalni sodnik la/ko odredi, da se obdol<ene= odstrani z zaslianja, e pria v njegovi navzonosti ne <eli izpovedati ali e okoliine ka<ejo, da v njegovi navzonosti ne bo govorila resni=e ali v primeru, e bo po zaslianju prie potrebno opraviti sodno prepoznavo. Obdol<ene= ne sme biti navzo pri zaslianju prie, mlaje od (0 let, ki je <rtev katerega izmed kaznivi/ dejanj iz tretjega odstavka #0. lena tega zakona. Okodovane= sme biti navzo pri zaslianju prie samo, e je verjetno, da pria ne bo prila na glavno obravnavo. (0* +reiskovalni sodnik mora na primeren nain obvestiti dr<avnega to<il=a in zagovornika, kdaj in kje bo zaslievanje obdol<en=a. +rav tako mora na primeren nain obvestiti dr<avnega to<il=a, obdol<en=a, zagovornika in okodovan=a, kdaj in kje bodo opravljena druga preiskovalna dejanja, pri kateri/ so la/ko navzoi, razen e bi bilo nevarno odlaati. >e ima obdol<ene= zagovornika, obvesti preiskovalni sodnik praviloma samo njega. >e je obdol<ene= v priporu, preiskovalno dejanje pa naj bo opravljeno zunaj sede<a sodia, odloi preiskovalni sodnik, ali je obdol<eneva navzonost potrebna. (#* >e tisti, ki mu je bilo poslano obvestilo o preiskovalnem dejanju, ne pride, se dejanje la/ko opravi tudi v njegovi nenavzonosti. >e preiskovalni sodnik odredi obvezno navzonost, pa na zaslianje obdol<en=a ne prideta dr<avni to<ile= ali zagovornik, se zaslianje praviloma prelo<i, razen e bi potekel rok iz drugega odstavka -)$. lena tega zakona oziroma e preiskovalni sodnik glede na spremenjene okoliine o=eni, da obvezna navzonost ni ve potrebna. O prelo<itvi oziroma izostanku z zaslianja preiskovalni sodnik obvesti Cr/ovno dr<avno to<ilstvo oziroma odvetniko zborni=o. (,* "tranke in zagovornik, ki so navzoi pri preiskovani/ dejanji/ la/ko za razjasnitev stvari postavljajo obdol<en=u, prii ali izveden=u posamezna vpraanja. +reiskovalni sodnik prepove vpraanje ali odgovor na postavljeno vpraanje, e ni dovoljeno ali e ni v zvezi z zadevo (--1. len in prvi odstavek -'(. lena*. Okodovane= la/ko postavlja vpraanja le z dovoljenjem preiskovalnega sodnika. Aisti, ki so navzoi pri preiskovalni/ dejanji/, imajo pravi=o za/tevati, naj se v zapisnik vpiejo nji/ove pripombe glede izvritve posamezni/ dejanj, la/ko pa predlagajo tudi izvedbo posamezni/ dokazov. (1* Za razjasnitev posamezni/ te/nini/ ali drugi/ strokovni/ vpraanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi, pri zaslianju obdol<en=a ali pri drugi/ preiskovalni/ dejanji/, la/ko poklie preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke, da mu da o taki/ vpraanji/ potrebna pojasnila. >e so stranke pri tem navzoe, la/ko za/tevajo, naj da ta

oseba natanneja pojasnila. >e je potrebno, la/ko za/teva preiskovalni sodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda. (&* 7olobe prejnji/ odstavkov se uporabljajo tudi, e se opravi preiskovalno dejanje pred sklepom o preiskavi. 1#%. len ((* +reiskovalni sodnik s sklepom prekine preiskavo, e obdol<ene= po storjenem kaznivem dejanju duevno zboli ali e nastane pri njem duevna motnja ali e zboli za kakno drugo /udo boleznijo, zaradi katere se dalj asa ne more udele<evati postopka ali e je na begu. 8nako ravna preiskovalni sodnik, e so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon obdol<en=a (e ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali e ni za/teve upravienega to<il=a*. (-* +reden se preiskava prekine, je treba zbrati vse dokaze o kaznivem dejanju in kazenski odgovornosti obdol<en=a, do kateri/ je mogoe priti. ($* 3o prene/ajo ovire, ki so povzroile prekinitev, nadaljuje preiskovalni sodnik preiskavo. 1$&. len ((* >e dr<avni to<ile= med preiskavo ali po konani preiskavi izjavi, da odstopa od pregona, preiskovalni sodnik obvesti o tem okodovan=a in ga posebej poui o njegovi pravi=i, da sme nadaljevati pregon (#). in #-. len*. >e okodovan=u obvestila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu ni prijavil spremembe naslova ali prebivalia, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona. (-* >e okodovane= ne nadaljuje pregona, preiskovalni sodnik s sklepom ustavi preiskavo. "klep se polje obdol<en=u, dr<avnemu to<il=u in okodovan=u. 1$1. len ((* +reiskavo ustavi s sklepom senat (esti odstavek -0. lena*, kadar med preiskavo odloa o kateremkoli vpraanju, in si=er v naslednji/ primeri/: (* e spozna, da dejanje, ki ga je obdol<ene= obdol<en, ni kaznivo dejanje. -* e so okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost obdol<en=a, pa ni pogojev za varnostne ukrepe. $* e je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obse<eno z amnestijo ali pomilostitvijo ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon. '* e ni dokazov, da bi bil obdol<ene= storil kaznivo dejanje. 0* ali e je podana nesorazmernost med maj/nim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali te<e dejanja ali zaradi tega, ker so kodljive posledi=e neznatne ali ji/ ni ali zaradi drugi/ okoliin, v kateri/ je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovi/ osebni/ okoliin* ter posledi=ami, ki bi ji/ povzroil kazenski pregon. (-* >e preiskovalni sodnik spozna, da so razlogi za ustavitev preiskave iz prejnjega odstavka, obvesti o tem dr<avnega to<il=a. >e dr<avni to<ile= v osmi/ dne/ ne obvesti preiskovalnega sodnika, da odstopa od pregona, za/teva preiskovalni sodnik, naj senat odloi o ustavitvi preiskave.

($* "klep o ustavitvi preiskave se polje dr<avnemu to<il=u, okodovan=u in obdol<en=u. e je ta v priporu, ga je treba takoj izpustiti. Zoper ta sklep imata dr<avni to<ile= in okodovane= pravi=o prito<be. ('* >e se je zoper sklep o ustavitvi preiskave prito<il samo okodovane= in je prito<bi ugodeno, se teje, da je okodovane= s prito<bo prevzel pregon. (0* >e so podane okoliine, ki samo zaasno prepreujejo pregon obdol<en=a (prvi odstavek (,&. lena*, senat s sklepom prekine preiskavo. (#* 3o prene/ajo ovire, ki so povzroile prekinitev, nadaljuje preiskovalni sodnik preiskavo. 1$2. len ((* +reden kona preiskavo, si preiskovalni sodnik preskrbi podatke o obdol<en=u, ki so navedeni v prvem odstavku --,. lena tega zakona, e manjkajo ali e se je treba o nji/ prepriati, kot tudi podatke o njegovi/ prejnji/ neizbrisani/ obsodba/. e obdol<ene= e prestaja kazen ali kakno drugo sank=ijo, ki je zvezana z odvzemom prostosti, pa podatke o njegovem vedenju med prestajanjem kazni oziroma druge sank=ije. +o potrebi si priskrbi podatke o prejnjem <ivljenju obdol<en=a in o razmera/, v kateri/ <ivi, o njegovem osebnem do/odku v zadnji/ tre/ mese=i/, kot tudi o drugi/ okoliina/, ki se tiejo njegove osebnosti. +reiskovalni sodnik la/ko odredi medi=inske preglede ali psi/oloke preiskave obdol<en=a, e je treba dopolniti podatke o njegovi osebnosti. (-* >e pri/aja v potev izrek enotne kazni, s katero naj bodo zajete tudi kazni iz prejnji/ obsodb, za/teva preiskovalni sodnik zadevne spise. 1$ . len >e stranke in zagovornik niso bili navzoi pri posamezni/ preiskovalni/ dejanji/, preiskovalni sodnik pa o=eni, da bi bilo koristno za nadaljnji potek preiskave, da se seznanijo s pomembnimi dokazi, ji/ obvesti, da se la/ko v doloenem roku seznanijo s temi dokazi in da podajo svoje predloge za izvedbo novi/ dokazov. 1$!. len ((* +reiskovalni sodnik kona preiskavo, ko spozna, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno. >e je obdol<ene= v priporu in pripora pred vlo<itvijo obto<ni=e ni ve mogoe podaljati, preiskovalni sodnik polje spise dr<avnemu to<il=u najpozneje petnajst dni pred iztekom pripora. (-* +o konani preiskavi polje preiskovalni sodnik spise dr<avnemu to<il=u. ta mora v petnajsti/ dne/ predlagati dopolnitev preiskave ali vlo<iti obto<ni=o ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Aa rok sme senat (esti odstavek -0. lena* na predlog dr<avnega to<il=a podaljati. ($* Obto<ni=o, v kateri predlaga podaljanje pripora, mora dr<avni to<ile= vlo<iti najmanj pet dni pred iztekom pripora. ('* >e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom dr<avnega to<il=a za dopolnitev preiskave, za/teva, naj o tem odloi senat (esti odstavek -0. lena*. >e senat

zavrne predlog dr<avnega to<il=a, zane tei rok iz drugega odstavka od dneva, ko je dr<avnemu to<il=u sporoena njegova odloba. (0* >e se dr<avni to<ile= ne dr<i roka, ki je doloen v drugem, tretjem in etrtem odstavku tega lena, mora o razlogi/ za to obvestiti Cr/ovno dr<avno to<ilstvo. 1$5. len ((* >e preiskava ni konana v esti/ mese=i/, mora preiskovalni sodnik obvestiti predsednika sodia, zakaj preiskava e ni konana. (-* +redsednik sodia ukrene, kar je potrebno, da se preiskava kona. 1$". len ((* Okodovane= kot to<ile= in zasebni to<ile= la/ko za/tevata od preiskovalnega sodnika pristojnega sodia, naj opravi preiskavo oziroma predlagata njeno dopolnitev. Eed preiskavo la/ko dajeta preiskovalnemu sodniku tudi druge predloge. (-* :lede uvedbe, izvedbe, prekinitve in ustavitve preiskave se smiselno uporabljajo tiste dolobe tega zakona, ki se nanaajo na uvedbo in potek preiskave na za/tevo dr<avnega to<il=a. >e okodovane= kot to<ile= in zasebni to<ile= ne prideta na zaslianje obdol<en=a, eprav sta bila v redu obveena in tudi ne njun pooblaene=, se teje, da sta umaknila za/tevo za preiskavo oziroma odstopila od kazenskega pregona. :lede vrnitve v prejnje stanje se smiselno uporabljajo dolobe 01. lena tega zakona. ($* 3o preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava konana, obvesti o tem okodovan=a kot to<il=a ali zasebnega to<il=a in ga opozori, da mora v petnajsti/ dne/ vlo<iti obto<ni=o oziroma zasebno to<bo in da se bo telo, da je odstopil od pregona, e tega ne bi storil, in bo postopek s sklepom ustavljen. Aako opozorilo mora dati preiskovalni sodnik tudi, e senat (esti odstavek -0. lena* zavrne predlog okodovan=a kot to<il=a ali predlog zasebnega to<il=a za dopolnitev preiskave zato, ker misli, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno. 1$#. len >e je preiskovalnemu sodniku potrebna pomo (kriminalistino 2 te/nina in druga* poli=ije ali drugi/ dr<avni/ organov v zvezi s preiskavo, so ti dol<ni, da mu na njegovo za/tevo pomagajo. +reiskovalni sodnik la/ko za/teva pomo tudi od podjetij in drugi/ pravni/ oseb, e je to potrebno za preiskovalno dejanje, ki ga ni mogoe odlaati. 1$$. len >e to terjajo koristi kazenskega postopka, o/ranitev tajnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale, varstva osebnega ali dru<inskega <ivljenja obdol<en=a ali okodovan=a, nalo<i uradna oseba, ki opravlja preiskovalno dejanje, tistim, ki ji/ zasliuje ali so navzoi pri preiskovalni/ dejanji/ ali pa pregledujejo preiskovalne spise, da morajo o/raniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke, ki ji/ pri tem zvedo, in ji/ opozori, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje. Aaka odredba se zapie v zapisnik o preiskovalnem dejanju oziroma zaznamuje na pregledani/ spisi/, opozorjena oseba pa jo podpie.

1$%. len 3adar odloa senat med preiskavo, sme za/tevati od preiskovalnega sodnika in od strank potrebna pojasnila, la/ko pa tudi poklie obe stranki, naj na njegovi seji ustno razlo<ita svoja stalia. 1%&. len ((* +reiskovalni sodnik sme kaznovati z denarno kaznijo doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona vsakogar, kdor med preiskovalnim dejanjem e po opominu moti red. >e njegova udele<ba ni potrebna, ga sme odstraniti s kraja, kjer se dejanje opravlja. (-* Obdol<ene= ne more biti kaznovan z denarno kaznijo. ($* >e dr<avni to<ile= moti red, ravna preiskovalni sodnik v skladu s petim odstavkom $)-. lena tega zakona. 1%1. len ((* "tranki in okodovane= se la/ko vselej obrnejo na predsednika sodia, pred katerim tee postopek, in se pri njem prito<ijo zaradi zavlaevanja postopka in drugi/ nepravilnosti med preiskavo. (-* +redsednik sodia preizkusi navedbe v prito<bi in obvesti prito<nika, ki je to za/teval, kaj je ukrenil. GC??. poglavje 3!8+? Z4 Z4:OAOC?A8C O57OBF8N>8C8 N4CZO>NO"A?, Z4 O7+!4CO +ONOC?AC8N8 N8C4!NO"A? ?N Z4 "+8DNO ?ZC875O 34Z8N"38:4 +O"AO+34 (. "kupna doloba 1%2. len ((* krepi, ki se la/ko uporabijo za zagotovitev obdol<eneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspeno izvedbo kazenskega postopka, so: vabilo, privedba, obljuba obdol<en=a, da ne bo zapustil prebivalia, prepoved pribli<anja doloenemu kraju ali osebi, javljanje na poli=ijski postaji, varina, /ini pripor in pripor. (-* +ri odloanju o tem, kateri od ukrepov iz prejnjega odstavka naj se uporabi, mora sodie upotevati pogoje, ki so doloeni za posamezne ukrepe. +ri izbiri ukrepa mora tudi upotevati, da ne uporabi stro<jega ukrepa, e se da isti namen dosei z milejim. ($* Ai ukrepi se odpravijo tudi po uradni dol<nosti, e prene/ajo razlogi, ki so ji/ narekovali oziroma se nadomestijo z drugim, milejim ukrepom, e se za to poka<ejo pogoji. -. Cabilo

1% . len ((* Navzonost obdol<en=a pri dejanji/ v kazenskem postopku se zagotovi z vabilom. Cabilo polje obdol<en=u sodie. (-* Obdol<ene= se povabi z zaprtim pisnim vabilom, ki obsega: naslov sodia, ki vabi, ime in priimek obdol<en=a. oznabo kaznivega dejanja, ki ga je obdol<en, kraj, kamor naj pride, dan in uro, kdaj naj pride. navedbo, da se vabi kot obdol<ene=. opozorilo, da bo prisilno priveden, e ne pride. uradni peat in ime in priimek sodnika, ki vabi. ($* 3o je obdol<ene= prvi vabljen, ga je treba v vabilu pouiti, da ima pravi=o vzeti si zagovornika in da je zagovornik la/ko navzo pri njegovem zaslianju. ('* Obdol<ene= mora takoj sporoiti sodiu spremembo naslova, kot tudi namen, da spremeni prebivalie. O tem je treba obdol<en=a pouiti pri prvem zaslianju oziroma pri vroitvi obto<ni=e brez preiskave (esti odstavek (,). lena*, obto<nega predloga ali zasebne to<be. pri tem ga je treba opozoriti na posledi=e, doloene s tem zakonom. (0* >e obdol<ene= zaradi bolezni ali kakne druge nepremagljive ovire na vabilo ne more priti, se zaslii tam, kjer je, ali se mu preskrbi prevoz do sodnega poslopja ali drugega kraja, kjer se opravlja dejanje. $. +rivedba 1%!. len ((* +rivedbo obdol<en=a la/ko odredi sodie, e je izdan sklep o priporu ali e v redu povabljeni obdol<ene= ne pride, pa svojega izostanka ne opravii, ali e mu ni bilo mogoe v redu vroiti vabila ali sodbe, s katero je bila obdol<en=u izreena zaporna kazen, iz okoliin pa je oitno, da se obdol<ene= vroitvi izmika po tem, ko vsi drugi naini vroanja niso bili uspeni. (-* Odredbo za privedbo izvri poli=ija. ($* +rivedba se odredi pisno. Odredba mora obsegati: ime in priimek obdol<en=a, ki naj se privede, oznabo kaznivega dejanja, katerega je obdol<en, z navedbo dolobe kazenskega zakona ter razlog, zakaj se odreja privedba, uradni peat in podpis sodnika, ki odreja privedbo. ('* Aisti, ki mu je nalo<ena izvritev odredbe, izroi odredbo obdol<en=u in ga povabi, naj gre z njim. >e obdol<ene= to odkloni, ga privede s silo. (0* Zoper vojake osebe, pripadnike poli=ije ali stra<e zavoda, v katerem so osebe, ki jim je vzeta prostost, se odredi privedba prek nji/ovega poveljstva oziroma predstojnika. '. Obljuba obdol<en=a, da ne bo zapustil prebivalia 1%5. len ((* >e se je bati, da se bo obdol<ene= med postopkom skril ali odel neznano kam ali v tujino, sme sodie za/tevati od njega zavezo, da se ne bo skrival oziroma da ne bo

brez dovoljenja sodia zapustil svojega prebivalia oziroma bivalia. >e je obdol<ene= v postopku zaradi kaznivega dejanja, storjenega v tujini, in obstaja nevarnost, da bo v tujini ponovil kaznivo dejanje, pa se sme od njega za/tevati zaveza, da brez dovoljenja sodia ne bo odel v tujino. 7ana obljuba se vpie v zapisnik. (-* Obdol<en=u se sme, ob dani obljubi iz prejnjega odstavka, zaasno vzeti potna listina oziroma prepovedati uporaba druge listine za pre/od meje. +rito<ba zoper sklep o odvzemu potne listine oziroma o prepovedi uporabe druge listine za pre/od meje ne zadr<i njegove izvritve. ($* 3o se obdol<ene= tako zave<e, ga je treba opozoriti, da se zoper njega la/ko odredi pripor, e bi prekril to zavezo. '.a +repoved pribli<anja doloenemu kraju ali osebi 1%5.a len ((* >e so podane okoliine iz -. ali $. toke prvega odstavka -)(. lena tega zakona, vendar je nevarnost, da bo obdol<ene= uniil sledove kaznivega dejanja, vplival na prie, udele<en=e ali prikrival=e ali ponovil kaznivo dejanje, dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, mo odvrniti s prepovedjo pribli<anja obdol<en=a doloenemu kraju ali osebi, uporabi sodie ta ukrep. (-* "odie doloi primerno razdaljo - oddaljenost od doloenega kraja ali osebe, ki jo mora obdol<ene= spotovati in je namerno ne sme prekoraiti. v nasprotnem primeru la/ko sodie zoper njega odredi pripor. O tej posledi=i je obdol<en=a pred/odno vselej treba obvestiti. ($* >e razdaljo - oddaljenost, ki jo mora spotovati obdol<ene=, namerno kri z ukrepom varovana oseba, jo la/ko sodie vsakokrat kaznuje z denarno kaznijo iz ,1. lena tega zakona. ('* O ukrepu iz tega lena odloi sodie z obrazlo<enim sklepom. obrazlo<itev mora vsebovati utemeljitev suma, da je obdol<ene= storil kaznivo dejanje, okoliin iz prvega odstavka tega lena in uporabe tega ukrepa. '.b @avljanje na poli=ijski postaji 1%5.b len ((* >e obstaja bojazen, da se bo obdol<ene= med postopkom skril ali odel neznano kam ali v tujino, la/ko sodie odloi, da se mora vsakodnevno ali obasno, ob doloeni/ ura/ javljati na poli=ijski postaji, na obmoju katere stalno ali zaasno prebiva ali se na/aja v trenutku odloanja o uporabi ukrepov za zagotovitev njegove navzonosti. "klep se vroi obdol<en=u in polje pristojni poli=ijski postaji. (-* >e se obdol<ene= ne javlja na poli=ijski postaji, tako kot je doloeno v sklepu, mora poli=ija to nemudoma sporoiti sodiu. sodie la/ko zoper obdol<en=a v primeru namerne prekritve obveznosti odredi pripor. O tej posledi=i je obdol<en=a pred/odno vselej potrebno opozoriti.

($* O ukrepu iz tega lena odloi sodie z obrazlo<enim sklepom. obrazlo<itev mora vsebovati utemeljitev suma, da je obdol<ene= storil kaznivo dejanje, okoliin iz prvega odstavka tega lena in uporabe tega ukrepa. ('* >e v tem lenu ni drugae doloeno, se glede odreditve, asa trajanja, podaljanja in odprave ukrepov iz prejnjega in tega lena smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o priporu. (0* O podaljanju ukrepov iz prejnjega in tega lena pred vlo<itvijo obto<ni=e odloa po uradni dol<nosti ali na predlog dr<avnega to<il=a vselej preiskovalni sodnik. 0. Carina 1%". len ((* >e bi bilo treba obdol<en=a pripreti ali e je <e v priporu samo zaradi tega, ker se je bati, da bo pobegnil, se la/ko pusti na prostosti oziroma izpusti, e da on osebno ali kdo drug zanj varino, da do kon=a kazenskega postopka ne bo pobegnil, sam obdol<ene= pa obljubi, da se ne bo skrival in da brez dovoljenja ne bo zapustil svojega prebivalia. (-* Ob izpolnjeni/ pogoji/ za odreditev pripora samo iz razloga ponovitvene nevarnosti ($. toka prvega odstavka -)(. lena* se, razen v primeru, ko gre za kazniva dejanja iz G?C., GC., G?G., GG., GG?., GGC??., GGC???., GG?G., GGG., GGG???. in GGG?C. poglavja kazenskega zakonika, za katera je predpisana kazen pet ali ve let zapora, obdol<en=a ob dani varini in obljubi, da kaznivi/ dejanj ne bo ponavljal, da poskuanega kaznivega dejanja ne bo dokonal oziroma da ne bo storil kaznivega dejanja, s katerim je grozil, la/ko pusti na prostosti oziroma izpusti, e je <e v priporu. 1%#. len ((* Carina se vselej glasi na denarni znesek, ki se doloi glede na te<o kaznivega dejanja, osebne in dru<inske razmere obdol<en=a ter glede na gmotne razmere tistega, ki jo daje. (-* Carina se la/ko da v gotovini, v vrednostni/ papirji/, v drago=enosti/ ali v drugi/ premini/ stvare/ veje vrednosti, ki ji/ je la/ko vnoviti in /raniti, v /ipoteki za znesek varine na nepreminini tistega, ki varino daje, ali pa v osebni zavezi ene ali ve oseb, da bodo plaale doloeni znesek, e obdol<ene= pobegne. ($* >e obdol<ene= pobegne, se s sklepom doloi, da vrednost, ki je bila dana kot varina, pripade proraunu. ('* >e obdol<ene= ponovi kaznivo dejanje, dokona poskueno kaznivo dejanje ali stori kaznivo dejanje, s katerim je grozil, se la/ko pripre. Z dano varino se ravna po prejnjem odstavku. 1%$. len ((* 3ljub dani varini se obdol<ene= la/ko pripre, e v redu povabljen ne pride in svojega izostanka ne opravii, e se pripravlja na beg ali e se poka<e potem, ko je bil puen v prostosti, zoper njega kaken drug zakonski razlog za pripor.

(-* C primeru iz prejnjega odstavka varina prene/a. +olo<eni denarni znesek, drago=enosti, vrednostni papirji ali druge premine stvari se vrnejo, /ipoteka pa izbrie. 8nako se ravna tudi, e se kazenski postopek pravnomono kona s sklepom o ustavitvi ali zavr<enjem obto<ni=e ali s sodbo. ($* C primeru, ko je bila varina dana na podlagi drugega odstavka (&#. lena tega zakona, prene/a, ko je kazenski postopek pravnomono konan. Z varino se ravna enako kot v prejnjem odstavku. ('* >e se s sodbo izree kazen zapora, prene/a varina ele, ko obsojene= nastopi kazen. 1%%. len ((* "klep o varini izda med preiskavo preiskovalni sodnik, po vlo<itvi obto<ni=e pa senat. (-* "klep, s katerim se doloa varina, in sklep, s katerim varina prene/a, se izda po zaslianju to<il=a. 0.a ;ini pripor 1%%.a len ((* >e obstajajo razlogi iz (. do $. toke prvega odstavka -)(. lena tega zakona, vendar odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka, la/ko sodie zoper obdol<en=a odredi /ini pripor. "klep o odreditvi, podaljanju ali odpravi /inega pripora se vselej polje tudi poli=ijski postaji, na obmoju katere se izvaja ukrep. (-* " sklepom o odreditvi /inega pripora sodie doloi, da se obdol<ene= ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Obdol<en=u, zoper katerega je odrejen /ini pripor, la/ko sodie omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo. ($* Obdol<en=u, zoper katerega je odrejen /ini pripor, sme sodie izjemoma dovoliti, da se za doloen as oddalji iz prostorov, kjer se izvaja /ini pripor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje <ivljenjske potrebine, ali za opravljanje dela. O tem sodie obvesti poli=ijsko postajo, na obmoju, katere se izvaja ukrep. ('* C primeru, da se obdol<ene= brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo ali pa to stori izven dovoljenega asa, la/ko sodie zoper njega odredi pripor. O tej posledi=i je potrebno obdol<en=a vselej pred/odno opozoriti. (0* "odie nadzoruje izvajanje ukrepa /inega pripora samo ali preko poli=ije. +oli=ija sme vsak as, tudi brez za/teve sodia preverjati izvajanje ukrepa /inega pripora, o morebitni/ kritva/ ukrepa pa brez odlaanja obvestiti sodie. +oli=ija osebne in druge podatke obdol<en=a vnese v ustrezno eviden=o po doloba/ zakona, ki ureja poli=ijo. (#* >e poli=ija obdol<en=a brez dovoljenja iz tretjega odstavka tega lena zaloti zunaj kraja, doloenega v sklepu, mu vzame prostost in ga brez odlaanja privede k preiskovalnemu sodniku. O odvzemu prostosti mora poli=ija takoj obvestiti dr<avnega to<il=a.

Ob privedbi poli=ist sporoi preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila obdol<enemu odvzeta prostost. +reiskovalni sodnik mora obdol<en=a brez odlaanja, najpozneje pa v tiriindvajseti/ ura/, odkar mu je bil pripeljan, zasliati o okoliina/ kritve ukrepa in odloiti, ali bo zoper obdol<en=a v skladu s etrtim odstavkom tega lena odredil pripor. +ri zaslianju sta la/ko navzoa dr<avni to<ile= in zagovornik. >e je <e vlo<en obto<ni akt, preiskovalni sodnik po zaslianju obdol<en=a polje zadevo senatu okro<nega sodia (esti odstavek -0. lena* oziroma sodniku posamezniku pri okrajnem sodiu, ki mora najpozneje v osemintirideseti/ ura/ odloiti, ali bo zoper obdol<en=a v skladu s etrtim odstavkom tega lena odredil pripor. 7o odloitve o priporu preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridr<anje, za katerega se smiselno uporabljajo dolobe etrtega in petega odstavka -)$. lena tega zakona. >e se zoper obdol<en=a, ki nima zagovornika, odredi pripor, se mu postavi zagovornik po uradni dol<nosti. "klep o postavitvi zagovornika se vroi zagovorniku skupaj s sklepom o priporu. (,* >e v tem lenu ni drugae doloeno, se glede odreditve, asa trajanja, podaljanja in odprave /inega pripora, kot tudi glede vtevanja /inega pripora v izreeno kazen, smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o priporu. (1* O podaljanju /inega pripora pred vlo<itvijo obto<ni=e odloa na obrazlo<en predlog preiskovalnega sodnika ali dr<avnega to<il=a vselej senat (esti odstavek -0. lena*. " predlogom mora biti seznanjen obdol<ene=, e ima zagovornika, pa tudi ta, v roku iz drugega odstavka -)0. lena tega zakona. #. +ripor 2&&. len ((* +ripor se sme odrediti samo ob pogoji/, ki so doloeni v tem zakonu. (-* +ripor sme trajati najkraji potrebni as. 7ol<nost vse/ organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomo je, da postopajo posebno /itro, e je obdol<ene= v priporu. ($* +ripor se v kateremkoli asu med postopkom odpravi, br< ko prene/ajo razlogi, zaradi kateri/ je bil odrejen. ('* Zoper sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora je treba prito<bo podati v tre/ dne/ od dne, ko je bil sklep vroen, razen e dolobe tega zakona o priporu ne doloajo drugae. 2&1. len ((* >e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, se sme pripor zoper njo odrediti: (* e se skriva, e ni mogoe ugotoviti njene istovetnosti ali e so druge okoliine, ki ka<ejo na nevarnost, da bi pobegnila. -* e je upraviena bojazen, da bo uniila sledove kaznivega dejanja, ali e posebne okoliine ka<ejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na prie, udele<en=e ali prikrival=e. $* e te<a, nain storitve ali okoliine, v kateri/ je bilo kaznivo dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejnje <ivljenje, okolje in razmere v kateri/ <ivi ali kakne druge posebne okoliine ka<ejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje, dokonala poskueno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi.

(-* C primeru iz (. toke prejnjega odstavka traja pripor, ki je bil odrejen samo zato, ker ni bilo mogoe ugotoviti istovetnosti osebe, toliko asa, dokler istovetnost ni ugotovljena. C primeru iz -. toke prejnjega odstavka se pripor odpravi, br< ko so zagotovljeni dokazi, zaradi kateri/ je bil odrejen. ($* 3ot posebne okoliine iz (., -. in $. toke prvega odstavka tega lena se tejejo zlasti obdol<eneve kritve ukrepov iz (&0., (&0.a, (&0.b, (&#. in (&&.a lena tega zakona. 2&2. len ((* +ripor odredi preiskovalni sodnik pristojnega sodia na predlog dr<avnega to<il=a. +redloga za odreditev in podaljanje pripora morata biti obrazlo<ena. (-* +ripor se odredi s pisnim sklepom, ki obsega: ime in priimek tistega, ki mu je odvzeta prostost. kaznivo dejanje, ki ga je obdol<en. zakonski razlog za pripor. pouk o pravi=i do prito<be. obrazlo<itev vse/ odloilni/ dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri emer mora preiskovalni sodnik dolono navesti razloge, iz kateri/ iz/aja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, obrazlo<iti odloilna dejstva iz (. do $. toke prvega odstavka prejnjega lena in povedati, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka. ($* "klep o priporu se izroi tistemu, na katerega se nanaa takrat, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v osemintirideseti/ ura/, odkar mu je bila vzeta prostost, oziroma ko je bil priveden k preiskovalnemu sodniku (prvi in peti odstavek (0,. lena*. C spisi/ morata biti navedeni ura, ko mu je bila vzeta prostost, in ura, ko mu je bil izroen sklep. ('* Zoper sklep o priporu se sme priprti prito<iti na senat (esti odstavek -0. lena* v tiriindvajseti/ ura/ od ure, ko mu je bil sklep izroen. >e je priprti prvi zaslian po preteku tega roka, se la/ko prito<i ob tem zaslianju. +rito<bo s prepisom zapisnika o zaslianju, e je bil priprti zaslian, in sklep o priporu je treba takoj poslati senatu. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa. (0* >e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom dr<avnega to<il=a za odreditev pripora, za/teva, naj o tem odloi senat (esti odstavek -0. lena*. Zoper sklep, s katerim senat odredi pripor, se sme priprti prito<iti, vendar prito<ba ne zadr<i njegove izvritve. :lede izroitve sklepa in vlo<itve prito<be se uporabljajo dolobe tretjega in etrtega odstavka tega lena. (#* C primeri/ iz etrtega in petega odstavka tega lena mora senat, ki odloa o prito<bi, odloiti v osemintirideseti/ ura/. (,* C primeri/ iz petega odstavka tega lena la/ko preiskovalni sodnik ob za/tevi, naj o predlogu dr<avnega to<il=a za odreditev pripora odloi senat, vselej odredi katerega izmed nadomestni/ ukrepov iz tega poglavja. 2& . len ((* +reiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila vzeta prostost in mu je bil pripeljan, takoj pouiti po '. lenu tega zakona. >e gre za tujega dr<avljana, ga mora tudi obvestiti, da je pristojni organ na njegovo za/tevo dol<an o odvzemu prostosti obvestiti konzulat njegove dr<ave. +ouk preiskovalnega sodnika in izjava tistega, ki mu je bila vzeta prostost, morata biti zapisana v zapisnik. >e je potrebno, mu preiskovalni sodnik pomaga, da si najde zagovornika.

(-* +reiskovalni sodnik mora tistega, ki mu je bila vzeta prostost, brez odlaanja, najkasneje pa v osemintirideseti/ ura/, odkar mu je bila oseba pripeljana, zasliati. ($* >e si tisti, ki mu je vzeta prostost, ne vzame zagovornika v tiriindvajseti/ ura/ od ure, ko je bil pouen o tej pravi=i, ali izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, mu ga postavi sodie po uradni dol<nosti. ('* +reiskovalni sodnik v primeri/ iz prejnji/ odstavkov s sklepom odredi pridr<anje za potreben as, vendar najdalj za osemintirideset ur od ure, ko mu je bila pripeljana oseba, ki ji je bila vzeta prostost. Za prito<bo zoper ta sklep se smiselno uporablja doloba sedmega odstavka (0,. lena tega zakona. (0* +ridr<anje po prejnjem odstavku se izvruje v prostori/ za pripor. 2&!. len >e preiskovalni sodnik tistemu, ki mu je bila vzeta prostost, ni dal pouka po '. lenu tega zakona, ali ta pouk ni zapisan, sodie ne sme svoje odlobe opreti na izpovedbo tistega, ki mu je bila vzeta prostost. 2&!.a len ((* Aakoj po zaslianju mora dr<avni to<ile= izjaviti, ali bo za/teval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal pripor ali katerega od nadomestni/ ukrepov iz tega poglavja. (-* >e dr<avni to<ile= napove postopanje v smislu prejnjega odstavka, mora obrazlo<iti okoliine, ki la/ko vplivajo na odloitev o posamezni/ ukrepi/. Obdol<ene= in njegov zagovornik la/ko pri odgovoru na izvajanje dr<avnega to<il=a podajata svoje predloge in stalia. ($* 3o se stranke izjavijo o vse/ vpraanji/, ki la/ko vplivajo na odloitev o uporabi ukrepov iz tega poglavja, preiskovalni sodnik odloi o predlogi/ strank. ('* >e je bil zoper obdol<en=a odrejen pripor in e dr<avni to<ile= v osemintirideseti/ ura/ od ure, ko je bil obveen o priporu, ne vlo<i pisne za/teve za uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik pripor odpravi in priprtega izpusti. 2&5. len ((* +o sklepu preiskovalnega sodnika sme biti obdol<ene= pridr<an v priporu najve mese= dni od dneva, ko mu je bila vzeta prostost. +o tem asu sme biti pridr<an v priporu samo na podlagi sklepa o podaljanju pripora. (-* +ripor se sme po odlobi senata (esti odstavek -0. lena* podaljati najve za dva mese=a. Zoper sklep senata je dovoljena prito<ba, ki pa ne zadr<i njegove izvritve. >e tee postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, sme senat vr/ovnega sodia podaljati pripor najve e za tri mese=e. "klep o podaljanju pripora izda sodie na predlog dr<avnega to<il=a, ki mora predlog vlo<iti najmanj 0 dni pred iztekom pripora. " predlogom mora biti brez odlaanja seznanjen obdol<ene= in njegov zagovornik, ki se la/ko v roku -' ur od prejema obvestila izjavita o navedba/ v predlogu. Obdol<ene= in zagovornik se la/ko s predlogom seznanita in se izjavita o navedba/ na posebnem naroku.

($* +reiskovalni sodnik predlog za podaljanje pripora skupaj s spisi predlo<i senatu pristojnega sodia s pojasnilom, katera pro=esna dejanja e namerava opraviti med preiskavo oziroma o predvidenem asu zakljuka preiskave. ('* >e do izteka rokov iz drugega odstavka tega lena ni vlo<ena obto<ni=a, se pripor odpravi in se obdol<ene= izpusti. 2&". len Eed preiskavo sme preiskovalni sodnik odpraviti pripor v soglasju z dr<avnim to<il=em, e tee postopek na njegovo za/tevo, razen e ga odpravlja zaradi poteka roka, kolikor sme trajati, ali e je dr<avni to<ile= odstopil od pregona. >e se preiskovalni sodnik in dr<avni to<ile= ne strinjata, za/teva preiskovalni sodnik, naj o tem odloi senat. ta mora odloiti o stvari v osemintirideseti/ ura/. 2&#. len ((* >e ni v tem zakonu drugae doloeno (tretji odstavek -,-. lena*, odloa o priporu po vlo<itvi obto<ni=e do izreka sodbe sodia prve stopnje senat. Zoper sklep o odreditvi pripora se sme priprti prito<iti v tiriindvajseti/ ura/ od ure, ko mu je bil sklep vroen. O prito<bi mora vije sodie odloiti v osemintirideseti/ ura/. (-* "enat mora po preteku dve/ mese=ev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so e dani razlogi za pripor, in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor e podani, ali pa pripor odpravi. ($* +rito<ba zoper sklep iz prejnji/ odstavkov ne zadr<i njegove izvritve. ('* Zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora, ni prito<be. (0* +o vlo<itvi obto<ni=e la/ko pripor traja najve dve leti. >e v tem roku obto<en=u ni izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obto<ene= izpusti. 2&$. len +oli=ija oziroma sodie mora o odvzemu prostosti v tiriindvajseti/ ura/ obvestiti dru<ino tistega, ki mu je bila vzeta prostost, e ta to za/teva. O odvzemu prostosti se obvesti pristojni organ so=ialnega varstva, e je treba kaj ukreniti za preskrbo otrok in drugi/ dru<inski/ lanov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila vzeta prostost. ,. ?zvrevanje pripora 2&%. len ((* Eed prestajanjem pripora se ne smeta <aliti osebnost in dostojanstvo pripornika. " pripornikom je treba ravnati /umano ter varovati njegovo telesno in duevno zdravje. (-* Zoper pripornika se smejo uporabiti samo tiste omejitve, ki so potrebne, da se preprei beg ali dogovarjanje, ki bi la/ko kodovalo uspeni izvedbi postopka.

21&. len ((* +ripornik se sprejme v zavod, v katerem se prestaja pripor (v nadaljnjem besedilu: zavod*, na podlagi pisnega sklepa o priporu. (-* Zavod la/ko sprejme pripornika tudi brez pisnega sklepa, vendar mora pristojno sodie najpozneje v tiriindvajseti/ ura/, odkar je pripornik v zavodu, poslati zavodu pisni sklep o priporu. ($* C primeru iz prejnjega odstavka mora odgovorni delave= zavoda napraviti uradni zaznamek, v katerem navede pristojno sodie, ki je za/tevalo sprejem, ter datum in uro sprejema pripornika v zavod. ('* >e zavod v roku iz prejnjega odstavka ne prejme pisnega sklepa o priporu, izpusti pripornika in o tem obvesti pristojno sodie. 211. len ((* prava !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij za namene zakonitega in pravilnega izvrevanja pripora ter zaradi varstva lovekovi/ pravi= in temeljni/ svoboin pripornikov upravlja za posamezni zavod za prestajanje kazni zapora zbirko osebni/ podatkov o priporniki/ ter obdeluje podatke iz nje. (-* Zbirka podatkov iz prejnjega odstavka obsega: (. podatke o identiteti pripornika in o njegovem osebnem stanju: ime in priimek ter morebitni vzdevek. datum in kraj rojstva. podatke o prebivaliu. enotno matino tevilko obana. davno tevilko. osebno fotografijo. prstne odtise. osnovni osebni opis. podatki o dru<inski/ razmera/. podatki o dr<avljanstvu. podatki o splonem zdravstvenem stanju ob sprejemu v pripor in morebitni invalidnosti. podatki o zakonitem zastopniku. podatke o sklepu o priporu: naziv sodia, ki je odredilo pripor. opravilno tevilko in datum izdaje sklepa. kaznivo dejanje, ki ga je obdol<en. zakonske razloge za pripor. podatke o delu, ki ga odpravlja med priporom: vrsta dela, ki ga opravlja. delovno mesto, na katerega je razporejen. trajanje dela in odsotnosti iz dela. plailo, prejeto za opravljeno delo. podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljanju oziroma odpravi pripora: datum in uro sprejema v pripor. ura, ko je bil priporniku vroen sklep. podatki o sklepu o podaljanju pripora. podatki o sklepu o odpravi pripora. datum in ura izpustitve iz pripora. podatke o obnaanju pripornika in dis=iplinski/ ukrepi/:

podatki o osebnosti in vedenju pripornika. podatki, pomembni za izdelavo varnostne o=ene in za varnost pripornika. vrsta dis=iplinskega prestopka. vrsta dis=iplinske kazni. trajanje dis=iplinske kazni. ($* prava !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij zbira osebne podatke za zbirke podatkov o priporniki/ iz (. do 0. toke prejnjega odstavka neposredno od pripornika, na katerega se nanaajo, od drugi/ oseb pa le na podlagi pripornikove pisne privolitve. Ne glede na dolobo prejnjega stavka se podatki o priporniku, kadar je to mogoe, zbirajo pri pravosodni/ organi/, poli=iji in drugi/ dr<avni/ organi/ ter javni/ zavodi/. ('* +odatki iz zbirke podatkov se s/ranjujejo in uporabljajo, dokler traja pripor. po odpravi pripora se podatki ar/ivirajo in se /ranijo deset let na pravi !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij, nato pa se briejo. (0* prava !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij kot upravljave= zbirke podatkov o priporniki/ iz drugega odstavka tega lena posreduje uporabnikom podatke iz te zbirke, e ji/ v skladu z zakonom potrebujejo za odloanje v postopki/ ali na podlagi pisne privolitve ali za/teve posameznika, na katerega se podatki nanaajo. 211.a len ((* prava !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij za namene zakonitega in pravilnega izvrevanja pripora ter varnosti v priporu, zaradi varstva lovekovi/ pravi= in temeljni/ svoboin pripornikov, nadzorov, izvrevanja odlob sodi ter sodelovanja s poli=ijo in dr<avnim to<ilstvom v skladu z zakonom, upravlja za vse zavode za prestajanje kazni zapora 6entralno eviden=o pripornikov !epublike "lovenije in obdeluje podatke v njej. (-* 6entralna eviden=a pripornikov !epublike "lovenije vsebuje podatke iz zbirke podatkov o priporniki/ iz drugega odstavka -((. lena. ($* 8viden=a se vodi s sredstvi informa=ijske te/nologije. ('* Zaradi zagotavljanja tonosti in a<urnost podatkov v eviden=i pravi !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij upravljav=i zbirke podatkov 6entralnega registra prebivalstva, eviden= 7avne uprave in Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter podatkov o so=ialni/ transferji/ brezplano posredujejo potrebne podatke, oziroma ji omogoijo neposreden elektronski dostop do podatkov na nain, da ji/ la/ko vpogleda, prepie, izpie ali kopira. prava podatke pridobiva oziroma dostopa v register in eviden=e z navedbo osebnega imena in naslova prebivalia pripornika, navedbo pravne podlage in namena dostopa ter opravilne tevilke zadeve ali isti/ povezovalni/ znakov. (0* +odatki iz eviden=e se s/ranjujejo in uporabljajo, dokler traja pripor. po odpravi pripora se podatki ar/ivirajo in se /ranijo deset let pri pravi !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij, nato pa se briejo. (#* prava !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij kot upravljave= eviden=e iz drugega odstavka tega lena posreduje uporabnikom podatke iz te zbirke, e ji/ v skladu z zakonom potrebujejo za odloanje v postopki/ ali na podlagi pisne privolitve ali za/teve posameznika, na katerega se podatki nanaajo.

(,* Einister, pristojen za pravosodje, na predlog generalnega direktorja prave !epublike "lovenije za izvrevanje kazenski/ sank=ij predpie podrobneja pravila o upravljanju ter o obdelavi podatkov v 6entralni eviden=i pripornikov !epublike "lovenije. 212. len ((* +ripornik prestaja pripor v posebni/ prostori/ za pripor oziroma v loenem zaprtem delu zavoda za prestajanje kazni zapora ali njegovega oddelka. (-* C istem prostoru ne smejo biti zaprte osebe, ki niso istega spola. +raviloma tudi ne smejo biti v istem prostoru osebe, ki so sodelovale pri istem kaznivem dejanju, in ne osebe, ki prestajajo kazen, s tistimi, ki so v priporu. >e je mogoe, ne smejo biti osebe, ki so obdol<ene za kaznivo dejanje v povratku, priprte v istem prostoru z drugimi priporniki, na katere bi la/ko kodljivo vplivale. ($* Zaradi varnosti, reda in dis=ipline ali uspene in ra=ionalne izvedbe kazenskega postopka, la/ko pristojno sodie premesti pripornika iz enega v drug zavod na predlog direktorja zavoda, v katerem je pripornik. 21 . len +ripornik sme med prestajanjem pripora imeti pri sebi in uporabljati stvari za osebno rabo, za vzdr<evanje /igiene, sredstva za spremljanje javni/ medijev, tiskovine, strokovno in drugo literaturo, denar in druge predmete, ki glede na velikost in koliino omogoajo funk=ionalno bivanje v bivalnem prostoru in ne motijo sopripornikov. Ostali predmeti se ob osebnem pregledu pripornika ali med prestajanjem pripora odvzamejo in s/ranijo. 21 .a len ((* +ripornik ima pravi=o do osemurnega nepretrganega poitka v tiriindvajseti/ ura/. +oleg tega mu je treba zagotoviti vsak dan najmanj dve uri gibanja na prostem. (-* +ripornik se sme uporabiti za dela, ki so potrebna za vzdr<evanje reda in istoe v njegovem prostoru. +riporniku je treba v skladu z mo<nostmi zavoda in pod pogojem, da to ni kodljivo za kazenski postopek, omogoiti delo, ki ustreza njegovim duevnim in telesnim sposobnostim. O tem odloi preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata v sporazumu z upravo zavoda. ($* +ripornik ima pravi=o do plaila za opravljeno delo. Einister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpie nain in viino plaila. 21 .b len ((* Z dovoljenjem preiskovalnega sodnika, ki opravlja preiskavo, in pod njegovim nadzorstvom ali pod nadzorstvom nekoga, ki ga on doloi, la/ko obiskujejo pripornika v meja/ /inega reda zavoda bli<nji sorodniki, na njegovo za/tevo pa tudi zdravnik in drugi. +osamezni obiski se smejo prepovedati, e bi zaradi tega la/ko nastala koda za postopek. (-* 7iplomatski in konzularni predstavniki tuje dr<ave imajo pravi=o, da z vednostjo preiskovalnega sodnika, ki opravlja preiskavo, obiskujejo in brez nadzora govorijo s pripornikom, ki je dr<avljan nji/ove dr<ave.

($* Caru/ lovekovi/ pravi= oziroma njegov namestnik la/ko pripornika obiskuje in si z njim dopisuje brez pred/odnega obveanja in nadzorstva preiskovalnega sodnika ali nadzorstva nekoga, ki ga ta doloi. +isanj, ki ji/ pripornik poilja radu varu/a lovekovi/ pravi=, ni dopustno pregledovati. ('* +ripornik si la/ko dopisuje ali ima druge stike z osebami zunaj zavoda. >e tako za/tevajo razlogi, zaradi kateri/ je bil odrejen pripor, la/ko preiskovalni sodnik na predlog dr<avnega to<il=a s pisnim sklepom odredi nadzor pisemski/ in drugi/ poiljk ter drugi/ stikov pripornika z osebami zunaj zavoda. +reiskovalni sodnik la/ko priporniku prepove poiljanje ali sprejemanje pisem in drugi/ poiljk ali vzpostavljanje stikov, ki so kodljivi za postopek, ne sme pa mu prepovedati, da bi poslal pronjo ali prito<bo. +rito<ba zoper ta sklep ne zadr<i njegove izvritve. (0* +o vlo<itvi obto<ni=e do pravnomonosti sodbe ima pravi=e iz prvega do etrtega odstavka tega lena predsednik senata. 21 .* len ((* +ripornik se la/ko dis=iplinsko kaznuje za dis=iplinski prestopek. 7is=iplinsko kazen sme izrei preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata. (-* 7is=iplinski prestopki so: fizini napad na sopripornika, delav=a zavoda ali drugo uradno osebo, izdelovanje, sprejemanje ali vnaanje predmetov za napad ali pobeg, vnaanje in izdelovanje alko/olni/ pija in narkotikov ter nji/ovo razpeevanje, kritev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred po<arom, eksplozijo in drugimi naravnimi nesreami, ponavljajoe se kritve /inega reda zavoda, povzroitev veje materialne kode namenoma ali iz /ude malomarnosti, <aljivo in nedostojno obnaanje. ($* Za dis=iplinske prestopke se la/ko izreejo dis=iplinske kazni prepovedi ali omejevanja obiskov in dopisovanja. Omejitev ali prepoved obiskov ne velja za obiske zagovornika, zdravnika, varu/a lovekovi/ pravi= ter za diplomatske in konzularne predstavnike dr<ave, katere dr<avljan je pripornik. ('* Zoper sklep o kazni, izreeni po prvem odstavku tega lena, je v tiriindvajseti/ ura/ od njegovega prejema dovoljena prito<ba na senat (esti odstavek -0. lena*. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa. 21 . len ((* >e s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni drugae doloeno, se glede spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdr<evanja reda in dis=ipline, uporabe prisilni/ sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalni/ prostorov za pripornike smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja izvrevanje kazenski/ sank=ij, in na njegovi podlagi izdani/ predpisov. (-* +ri opravljanju uradne naloge sme pooblaena uradna oseba zavoda zoper pripornika uporabiti strelno oro<je samo, e ne more drugae zavarovati <ivljenja ljudi, odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogro<eno njeno <ivljenje ali odvrniti napada na osebo ali objekt, ki ga varuje.

21 .d len ((* Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki izvruje predsednik okro<nega sodia. (-* +redsednik sodia ali sodnik, ki ga on doloi, mora vsaj enkrat na teden obiskati pripornike in ji/, e misli, da je to potrebno, tudi brez navzonosti pravosodni/ poli=istov vpraati, kako se z njimi ravna. 7ol<an je ukreniti, kar je potrebno, da se odpravijo nepravilnosti, ki ji/ je zapazil pri obisku zavoda. 7oloeni sodnik ne sme biti preiskovalni sodnik. ($* +redsednik sodia in preiskovalni sodnik smeta ob vsakem asu obiskati pripornika, z njim govoriti in sprejemati prito<be. GC???. poglavje +!8?"3OC4BN4 78@4N@4 (. ;ina in osebna preiskava 21!. len ((* +reiskava stanovanja in drugi/ prostorov obdol<en=a ali drugi/ oseb se sme opraviti, e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoe pri preiskavi obdol<en=a prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. (-* Osebna preiskava se sme opraviti, e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je doloena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da se bodo pri preiskavi nali sledovi in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. 215. len ((* +reiskavo odredi sodie z obrazlo<eno pisno odredbo. (-* Odredba o preiskavi se izroi pred zaetkom preiskave tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preie. +ri tem se ga poui, da ima pravi=o obvestiti odvetnika, ki je la/ko navzo pri preiskavi. >e tisti, na katerega se nanaa odredba o preiskavi za/teva, da je pri preiskavi navzo odvetnik, se zaetek preiskave odlo<i do pri/oda odvetnika, vendar najdalj za dve uri. ($* +red zaetkom preiskave se za/teva od tistega, na katerega se nanaa odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroi osebo oziroma predmete, ki se iejo. ('* " preiskavo se la/ko zane tudi brez poprejnje izroitve odredbe in brez poprejnje za/teve za izroitev osebe ali stvari, e se priakuje oboro<en odpor ali e je potrebno, da se preiskava opravi takoj in nepriakovano, ali e se opravi preiskava v javni/ prostori/. (0* +reiskava se praviloma opravlja med #. in --. uro. Opravlja se la/ko tudi izven tako doloenega asa, e se je v njem zaela, pa se do --. ure e ni konala ali e so podani razlogi iz -(1. lena tega zakona ali e preiskovalni sodnik o=eni, da bi bili la/ko zaradi odlaanja unieni sledovi kaznivega dejanja oziroma predmeti, pomembni za kazenski postopek, in to posebej dovoli.

(#* 7olobe tega in ostali/ lenov, ki se nanaajo na /ino in osebno preiskavo, se smiselno uporabljajo tudi za preiskavo skriti/ prostorov prevozni/ sredstev. 21". len ((* +ri /ini preiskavi ima pravi=o biti navzo tisti, igar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik. (-* Zaklenjeni prostori, po/itvo ali druge stvari se odprejo s silo samo, e nji/ov imetnik ni navzo ali e ji/ noe prostovoljno odpreti. +ri odpiranju se je treba ogibati nepotrebni/ pokodb. ($* +ri /ini ali osebni preiskavi morata biti navzoi dve polnoletni osebi kot prii. +reiskavo <enske sme opraviti samo <enska. tudi za prie se vzamejo samo <enske. +rie je treba pred zaetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja, in da imajo pravi=o podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, e mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna. ('* >e se opravi preiskava v prostori/ dr<avni/ organov, podjetij ali drugi/ pravni/ oseb, se povabi nji/ov predstojnik, naj bo pri preiskavi navzo. (0* >e se opravi preiskava v vojakem objektu, se povabi pristojni vojaki stareina, naj bo pri preiskavi navzo. (#* ;ino in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti /ini mir. (,* O vsaki /ini ali osebni preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpiejo tisti, pri katerem se opravi preiskava ali ki se preie, njegov zastopnik, e je bil navzo pri preiskavi, in tisti, kateri/ navzonost je obvezna. +ri preiskavi se zase<ejo samo tisti predmeti oziroma listine, ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru. C zapisnik se vpiejo in v njem natanno opiejo predmeti oziroma listine, ki se zase<ejo. Zapisnik se izda tistemu, pri katerem se opravi preiskava ali ki se preie oziroma njegovemu zastopniku. 21#. len >e se pri /ini ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pa pa ka<ejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, se tudi ti opiejo v zapisniku in zase<ejo. Ao se takoj sporoi dr<avnemu to<il=u, da zane kazenski pregon. Ai predmeti se takoj vrnejo, e dr<avni to<ile= spozna, da ni razloga za kazenski pregon, pa tudi ne kaknega drugega zakonskega razloga, da bi se morali predmeti vzeti ('&1. len*. 21$. len ((* +oli=isti smejo tudi brez odredbe sodia stopiti v tuje stanovanje in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo, e imetnik stanovanja to <eli, e kdo klie na pomo, e je treba, da se prime storile= kaznivega dejanja, ki je bil zasaen pri samem dejanju, ali e je to potrebno za varnost ljudi in premo<enja, e je v stanovanju ali kaknem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega dr<avnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel. (-* C primeru iz prejnjega odstavka se ne napravi zapisnik, temve se imetniku stanovanja takoj izda potrdilo, v katerem se navede vzrok vstopa v stanovanje oziroma v

druge prostore. >e je bila v tuji/ prostori/ opravljena tudi preiskava, se je treba ravnati po tretjem in estem odstavku -(#. lena tega zakona. ($* +reiskava se sme opraviti tudi brez navzonosti pri, e ni mogoe takoj zagotoviti nji/ove navzonosti, nevarno pa bi bilo odlaati. !azlogi za preiskavo brez navzonosti pri morajo biti navedeni v zapisniku. ('* +oli=isti smejo brez odredbe o preiskavi in brez navzonosti pri opraviti osebno preiskavo, ko izvrujejo sklep o privedbi ali ko komu vzamejo prostost, e je podan sum, da ima ta oro<je za napad, ali sum, da bo odvrgel, skril ali uniil predmete, ki mu ji/ je treba vzeti kot dokazilo v kazenskem postopku. (0* 3adar opravijo poli=isti preiskavo brez odredbe, morajo o tem takoj podati poroilo preiskovalnemu sodniku, e postopek e ne tee, pa pristojnemu dr<avnemu to<il=u. 21%. len >e je bila preiskava opravljena brez pisne odredbe sodia (prvi odstavek -(0. lena*, ali brez oseb, ki morajo biti navzoe pri preiskavi (prvi in tretji odstavek -(#. lena*, ali e je bila preiskava opravljena v nasprotju z dolobami prvega, tretjega in etrtega odstavka prejnjega lena, ne sme sodie opreti svoje odlobe na tako pridobljene dokaze. 21%.a len ((* +reiskava elektronski/ in z njo povezani/ naprav ter nosil=ev elektronski/ podatkov (elektronska naprava*, kot so telefon, telefaks, raunalnik, disketa, optini mediji in spominske karti=e, se zaradi pridobitve podatkov v elektronski obliki la/ko opravi, e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke: na podlagi kateri/ je mogoe osumljen=a ali obdol<en=a identifi=irati, odkriti ali prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek, ali ki ji/ je mogoe uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku. (-* +reiskava se opravi na podlagi vnaprejnje pisne privolitve imetnika ter poli=iji znani/ in dosegljivi/ uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno priakujejo zasebnost (uporabnik*, ali na podlagi obrazlo<ene pisne odredbe sodia, izdane na predlog dr<avnega to<il=a. >e se preiskava opravi na podlagi odredbe sodia, se izvod te odredbe pred zaetkom preiskave izroi imetniku oziroma uporabniku elektronske naprave, ki naj se preie. ($* +redlog in odredba o preiskavi elektronske naprave morata vsebovati: podatke, ki omogoajo identifika=ijo elektronske naprave, ki se bo preiskala. utemeljitev razlogov za preiskavo. opredelitev vsebine podatkov, ki se iejo. druge pomembne okoliine, ki narekujejo uporabo tega preiskovalnega dejanja in doloajo nain njegove izvritve. ('* >e se preiskava elektronske naprave odredi v odredbi za /ino ali osebno preiskavo, za izdajo tega dela odredbe in njeno izvritev veljajo pogoji in postopki iz tega lena. C tem primeru tudi predlog za /ino ali osebno preiskavo poda dr<avni to<ile=. (0* ?zjemoma, e pisne odredbe ni mogoe pravoasno pridobiti ter e obstaja neposredna in resna nevarnost za varnost ljudi ali premo<enja, la/ko preiskovalni sodnik na ustni predlog dr<avnega to<il=a odredi preiskavo elektronske naprave z ustno odredbo. O

predlogu dr<avnega to<il=a in odredbi preiskovalni sodnik izdela uradni zaznamek. +isna odredba mora biti izdana najpozneje v dvanajsti/ ura/ po izdaji ustne odredbe, si=er poli=ija, ki je odredbo izvrila, zapisniko unii ali izbrie s/ranjene ali kopirane podatke in o tem v osmi/ dne/ obvesti preiskovalnega sodnika, dr<avnega to<il=a in imetnika oziroma uporabnika elektronske naprave, e je znan. (#* ?metnik oziroma uporabnik elektronske naprave mora omogoiti dostop do naprave, predlo<iti ifrirne kljue oziroma ifrirna gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se dose<e namen preiskave. >e noe tako ravnati, se sme kaznovati oziroma zapreti po dolobi drugega odstavka --). lena tega zakona, razen e gre za osumljen=a ali obdol<en=a ali osebo, ki ne sme biti zasliana kot pria (-$0. len* ali se je v skladu s tem zakonom odrekla prievanju (-$#. len*. (,* +reiskava se opravi tako, da se o/rani integriteta izvirni/ podatkov in mo<nost nji/ove uporabe v nadaljnjem postopku. +reiskava mora biti opravljena na nain, s katerim se v najmanji mo<ni meri posega v pravi=e oseb, ki niso osumljen=i ali obdol<en=i, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroa nesorazmerna koda. (1* +reiskavo opravi strokovno usposobljena oseba. O preiskavi se napravi zapisnik, ki med drugim obsega: identifika=ijo elektronske naprave, ki je bila pregledana. datum ter uro zaetka in kon=a preiskave oziroma loeno za ve preiskav, e preiskava ni bila opravljena v enem delu. morebitne sodelujoe in navzoe osebe pri preiskavi. tevilko odredbe in sodie, ki jo je izdalo. nain izvedbe preiskave. ugotovitve preiskave in druge pomembne okoliine. (&* >e se pri preiskavi najdejo podatki, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, temve ka<ejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti, se zase<ejo tudi ti. Ao se navede v zapisnik in takoj sporoi dr<avnemu to<il=u, da zane kazenski pregon. Ai podatki pa se takoj uniijo, e dr<avni to<ile= spozna, da ni razloga za kazenski pregon in tudi ne kaknega drugega zakonskega razloga, da bi se morali podatki vzeti. O unienju se sestavi zapisnik. (()* >e v tem lenu ni doloeno drugae, se za odreditev in izvritev odredbe o preiskavi elektronske naprave smiselno uporabljajo dolobe tretjega in etrtega odstavka -(0. lena ter etrtega, petega in sedmega odstavka -(#. lena tega zakona. (((* >e je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odredbe sodia ali v nasprotju z njo ali brez pisne privolitve iz drugega odstavka tega lena, sodie svoje odlobe ne sme opreti na zapisnik o preiskavi in na tako pridobljene podatke. -. Zaseg predmetov 22&. len ((* +redmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, se zase<ejo in izroijo v /rambo sodiu ali pa se kako drugae zavaruje nji/ova /ramba. (-* 3dor ima take predmete, ji/ mora na za/tevo sodia izroiti. >e noe izroiti predmetov, se sme kaznovati z denarno kaznijo doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega

zakona, e tega e vedno noe storiti, pa se sme zapreti. Zapor traja do izroitve predmetov ali do kon=a kazenskega postopka, vendar najve mese= dni. ($* O prito<bi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen zapor, odloa senat (esti odstavek -0. lena*. +rito<ba zoper sklep o zaporu ne zadr<i njegove izvritve. ('* +oli=isti smejo zasei predmete, omenjene v prvem odstavku tega lena, kadar postopajo po ('1. in (#'. lenu tega zakona ali kadar izvrujejo nalog sodia. (0* +ri zasegu predmetov se navede, kje so bili najdeni, in predmeti opiejo, po potrebi pa se tudi na drug nain zavaruje ugotovitev nji/ove istovetnosti. Za zase<ene predmete se izda zapisnik. 221. len ((* 7r<avni organi smejo odkloniti pregled ali izroitev svoji/ spisov in drugi/ listin, e mislijo, da bi bila objava nji/ove vsebine kodljiva za splone koristi. >e odklonijo pregled ali izroitev spisov in drugi/ listin, odloi o tem dokonno senat (esti odstavek -0. lena*. (-* +odjetja in druge pravne osebe smejo za/tevati, da se ne objavijo podatki, ki se tiejo nji/ovega poslovanja. 222. len ((* >e se zase<ejo spisi, ki se utegnejo uporabiti kot dokaz, se popiejo. >e to ni mogoe, se dajo v ovitek in zapeatijo. Bastnik spisa la/ko pritisne na ovitek tudi svoj peat. (-* Aisti, ki so mu bili spisi zase<eni, se povabi, naj bo navzo pri odpiranju ovitka. >e se ne odzove vabilu ali e je odsoten, se ovitek odpre in spisi pregledajo in popiejo v njegovi nenavzonosti. ($* +ri pregledovanju spisov je treba paziti, da za nji/ovo vsebino ne zvedo nepokli=ane osebe. 22 . len ((* +reiskovalni sodnik sme odrediti, da potne, brzojavne in druge prometne organiza=ije pridr<ijo in proti potrditvi prejema njemu izroijo pisma, brzojavne in druge poiljke, ki so naslovljene na obdol<en=a ali ki ji/ on poilja, e so podane okoliine, zaradi kateri/ se la/ko upravieno priakuje, da bodo te poiljke dokaz v postopku. (-* ?zroene poiljke odpre preiskovalni sodnik v navzonosti dve/ pri. +ri odpiranju je treba paziti, da se ne pokodujejo peati. ovitki z naslovi pa se s/ranijo. O odpiranju se napravi zapisnik. ($* >e koristi postopka dopuajo, se sme vsebina poiljke v =eloti ali delno sporoiti obdol<en=u oziroma tistemu, na katerega je naslovljena, sme pa se mu poiljka tudi izroiti. >e je obdol<ene= odsoten, se poiljka sporoi ali izroi kaknemu njegovemu sorodniku, e te/ ni, pa se vrne poiljatelju, e ni to v nasprotju s koristmi postopka. 22 .a len

((* >e se zase<e elektronska naprava (prvi odstavek -(&.a lena* zaradi oprave preiskave, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako, da se s/ranijo na drug ustrezen nosile= podatkov na nain, da se o/rani istovetnost in integriteta podatkov ter mo<nost nji/ove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela istovetna kopija =elotnega nosil=a podatkov, pri emer se zagotovi integriteta kopije te/ podatkov. >e to ni mogoe, se elektronska naprava zapeati, e je mogoe, pa samo tisti del elektronske naprave, ki naj bi vseboval iskane podatke. (-* >e je bila elektronska naprava zase<ena brez odredbe sodia in je bila zaradi zavarovanja podatkov izdelana nji/ova kopija, vendar sodie v dvanajsti/ ura/ ni izdalo odredbe za preiskavo po petem odstavku -(&.a lena tega zakona oziroma ni bila dana privolitev po drugem odstavku -(&.a lena tega zakona, poli=ija zapisniko trajno unii izdelano kopijo in o tem v osmi/ dne/ pisno obvesti preiskovalnega sodnika, dr<avnega to<il=a in imetnika oziroma uporabnika elektronske naprave, e je znan. ($* ?metnik, uporabnik, upravljave= ali skrbnik elektronske naprave oziroma tisti, ki ima do nje dostop, mora na za/tevo organa, ki jo je zasegel, takoj ukreniti, kar je potrebno in je v njegovi moi, da se onemogoi unienje, spreminjanje ali prikrivanje podatkov. >e noe tako ravnati, se sme kaznovati oziroma zapreti po dolobi drugega odstavka --). lena tega zakona, razen e gre za osumljen=a, obdol<en=a ali osebo, ki ne sme biti zasliana kot pria (-$0. len* ali se je v skladu s tem zakonom odrekla prievanju (-$#. len*. ('* ?metnika naprave se povabi, naj bo sam, njegov zastopnik, odvetnik ali strokovnjak navzo pri zavarovanju podatkov po prvem odstavku tega lena. >e se ne odzove vabilu, e je odsoten ali e ni znan, se zavarovanje podatkov in izdelava istovetne kopije opravi v njegovi nenavzonosti. Zavarovanje podatkov opravi ustrezno usposobljena oseba. (0* +ri zavarovanju podatkov se v zapisnik zapie tudi kontrolna vrednost, oziroma se na drug ustrezen nain v zapisniku zagotovi mo<nost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete zavarovani/ podatkov. ?zvod zapisnika se izroi osebi iz prejnjega odstavka, ki je bila navzoa pri zavarovanju podatkov. (#* Zaseg in zavarovanje podatkov morata biti opravljena na nain, s katerim se v najmanji mo<ni meri posega v pravi=e oseb, ki niso osumljen=i ali obdol<en=i, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter se ne povzroa nesorazmerna koda zaradi nezmo<nosti uporabe elektronske naprave. (,* 3opije zase<eni/ podatkov se /ranijo, dokler je to potrebno za postopek. 8lektronska naprava se /rani, dokler podatki niso s/ranjeni na nain, ki zagotovi istovetnost in integriteto zase<eni/ podatkov, vendar ne ve kakor tri mese=e od dneva pridobitve. >e izdelava takne kopije podatkov ni mogoa, se elektronska naprava ali del elektronske naprave, ki vsebuje iskane podatke, /rani, dokler je to potrebno za postopek, vendar ne ve kakor est mese=ev od dneva pridobitve, razen e je bila zase<ena elektronska naprava uporabljena za izvritev kaznivega dejanja oziroma je sama elektronska naprava dokaz v kazenskem postopku. (1* 3opije podatkov, pridobljene v skladu z dolobami tega lena, ki se ne nanaajo na kazenski pregon in za katere ni kaknega drugega zakonskega razloga, da bi se smeli /raniti ('&1. len*, se izloijo iz spisa, e je to mogoe in se zapisniko uniijo, o emer se v osmi/ dne/ obvestijo preiskovalni sodnik, dr<avni to<ile= in imetnik elektronske naprave. 22!. len

+redmeti, ki se med kazenskim postopkom zase<ejo, se vrnejo lastniku oziroma imetniku, e se postopek ustavi in ni razlogov, da se vzamejo ('&1. len*. $. !avnanje s sumljivimi stvarmi 225. len ((* >e se najde pri obdol<en=u tuja stvar, pa se ne ve, igava je, jo organ, ki vodi postopek, opie in opis razglasi na deski sodia prve stopnje, na katerega obmoju obdol<ene= <ivi in na katerega obmoju je bilo kaznivo dejanje storjeno. C razglasu se pozove lastnik, naj se v enem letu od objave razglasa zglasi, ker bo si=er stvar prodana. 7enar, ki se dobi s prodajo, gre v proraun. (-* >e gre za stvari veje vrednosti, se tak razglas la/ko da tudi v dnevne liste. ($* >e je stvar pokvarljiva ali e je njena /ramba zvezana z vejimi stroki, se proda po doloba/, ki veljajo za izvrilni postopek, denar pa izroi v /rambo denarnemu zavodu. ('* +o prejnjem odstavku je treba ravnati tudi, e pripada stvar pobeglemu ali neznanemu storil=u kaznivega dejanja. 22". len ((* >e se v enem letu ni/e ne oglasi za stvar ali za izkupiek za prodano stvar, se izda sklep, da postane stvar last !epublike "lovenije oziroma da gre denar v proraun. (-* Bastnik ima pravi=o, da za/teva v pravdi vrnitev stvari ali izkupika za prodano stvar. Zastaranje te pravi=e zane tei z dnem objave razglasa. '. Zaslianje obdol<en=a 22#. len ((* 3o se obdol<ene= zasliuje prvi, ga je treba vpraati za ime in priimek in morebitni vzdevek, ime in priimek starev, tudi prejnje osebno ime, e je bilo spremenjeno, kje je rojen, kje stanuje, dan, mese= in leto rojstva, enotno matino tevilko (8EDO*, narodnost, dr<avljanstvo, pokli=, kakne so njegove dru<inske razmere, ali je pismen, katere ole ima, oziroma ali je podastnik, astnik ali vojaki uslu<bene=, ali je vpisan v vojako eviden=o in pri katerem organu za obrambo, ali je bil odlikovan, kakni so njegov osebni do/odek in njegove premo<enjske razmere, ali je bil <e obsojen pa obsodba e ni bila izbrisana, kdaj in zakaj, in ali je in kdaj izreeno kazen prestal, ali tee zoper njega postopek za kakno drugo kaznivo dejanje, e je mladoleten pa tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdol<en=a je treba pouiti, da mora na vabilo priti in takoj sporoiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivalia, ter ga opozoriti na posledi=e, e ne bi tako ravnal. (-* Obdol<en=u se nato pove, katerega dejanja je obdol<en in kaj je podlaga za obdol<itev. +oui se ga, da se ni dol<an zagovarjati in odgovarjati na vpraanja, e se zagovarja, pa ni dol<an izpovedati zoper sebe ali svoje bli<nje ali priznati krivdo ter da ima pravi=o vzeti si zagovornika po lastni izbiri, ki je la/ko navzo pri zaslianju.

($* >e gre za kazniva dejanja, za katera je v 3azenskem zakoniku predvideno, da se sme obdol<en=u v doloeni/ primeri/ kazen omiliti (tretji odstavek -&'. lena 3azenskega zakonika*, mu je tudi to treba povedati. ('* Obdol<ene= se zasliuje ustno. +ri zaslievanju se mu la/ko dovoli, da uporablja svoje zapiske. (0* +ri zaslievanju je treba obdol<en=u omogoiti, da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vse/ okoliina/, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva, ki so v korist njegovi obrambi. (#* 3o obdol<ene= kona svojo izpovedbo, se mu postavijo vpraanja, e je treba, da se izpolnijo vrzeli ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju. (,* Zaslievanje se mora opraviti tako, da se v polni meri spotuje obdol<eneva osebnost. (1* +roti obdol<en=u se ne smejo uporabiti sila, gro<nja ali druga podobna sredstva (tretji odstavek -##. lena*, da bi se dosegla kakna njegova izjava ali priznanje. (&* Obdol<ene= sme biti zaslian brez zagovornika, e se je izre=no odpovedal tej pravi=i, obramba pa ni obvezna ali e zagovornik ni navzo, eprav je bil obveen o zaslianju ((,1. len*. (()* >e obdol<ene= ni bil pouen o svoji/ pravi=a/ iz drugega odstavka tega lena ali e dani pouk in izjava obdol<en=a glede pravi=e do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali e je bilo ravnano v nasprotju z dolobami osmega ali devetega odstavka tega lena, sodie ne sme opreti svoje odlobe na obdol<enevo izpovedbo. 22$. len ((* Obdol<en=u je treba postavljati vpraanja jasno, razlono in dolono, tako da ji/ la/ko popolnoma razume. Cpraanja zlasti ne smejo iz/ajati s stalia, kot da je obdol<ene= nekaj priznal, esar ni priznal. +rav tako se mu tudi ne smejo postavljati vpraanja, v kateri/ je <e obse<no navodilo, kako je treba nanje odgovoriti. Obdol<ene= se ne sme preslepiti, da bi se dosegla kakna njegova izjava ali priznanje. (-* >e se pozneje obdol<eneve izpovedbe razlikujejo od prejnji/, zlasti e obdol<ene= preklie svoje priznanje, se za/teva od njega, naj pove razloge, zakaj razlino izpoveduje oziroma zakaj prekli=uje priznanje. ($* >e je bilo ravnano v nasprotju z dolobami prvega odstavka tega lena, na obdol<enevo izpovedbo ni mogoe opreti sodne odlobe. 22%. len ((* Obdol<ene= se sme sooiti s prio ali z drugim obdol<en=em, e se njune izpovedbe ne ujemajo v pomembni/ dejstvi/. (-* "ooen=i se vsak zase zasliijo o vsaki okoliini, v kateri se nji/ove izpovedbe ne ujemajo, in nji/ov odgovor vpie v zapisnik. 2 &. len

+redmete, ki so v zvezi s kaznivim dejanjem ali ki se uporabijo za dokaz, obdol<ene= najprej opie. nato pa se mu poka<ejo, da se vidi, ali ji/ bo prepoznal. >e se taki predmeti ne morejo prinesti, se obdol<ene= odpelje na kraj, kjer so. 2 1. len ((* Obdol<eneva izpovedba se vpie v zapisnik v obliki pripovedovanja. vpraanja in odgovori nanje se vpiejo v zapisnik, e to za/tevajo stranke ali zagovornik ali e preiskovalni sodnik meni, da je to potrebno. ?z zapisnika mora biti razvidno, na igavo vpraanje je dan odgovor. (-* Obdol<en=u se la/ko dovoli, da svojo izpovedbo sam narekuje v zapisnik. 2 2. len 3ljub priznanju obdol<en=a mora sodie, ki vodi postopek, zbirati e druge dokaze. >e je priznanje jasno in popolno in e je podprto tudi z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank. 2 . len

((* Obdol<ene= se zaslii po tolmau v primeri/, ki so doloeni v tem zakonu. (-* >e je obdol<ene= glu/, se mu postavljajo vpraanja pisno, e pa je nem, se za/teva od njega, da odgovori pisno. >e se zaslianje ne more opraviti na ta nain, se poklie za tolmaa nekdo, ki se zna sporazumeti z obdol<en=em. ($* >e tolma ni <e zaprise<en, mora prisei, da bo vpraanja, ki se postavljajo obdol<en=u, in njegove izjave natanno prevedel. ('* 7olobe tega zakona, ki se nanaajo na izveden=e, se smiselno uporabljajo za tolmae. 0. Zaslievanje pri 2 !. len ((* Za prie se vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o kaznivem dejanju in storil=u in o drugi/ pomembni/ okoliina/. (-* Okodovane=, okodovane= kot to<ile= in zasebni to<ile= se smejo zasliati kot prie. ($* Csakdo, kdor je povabljen za prio, se je dol<an odzvati vabilu in, e ni v tem zakonu doloeno drugae, tudi priati. 2 5. len 3ot pria ne sme biti zaslian:

(* kdor bi s svojo izpovedbo prekril dol<nost varovanja uradne ali vojake tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odve<e te dol<nosti. -* obdol<enev zagovornik o tem, kar mu je obdol<ene= zaupal kot svojemu zagovorniku, razen e obdol<ene= to sam za/teva. 2 5.a len ((* >e predstojnik pristojnega organa (predstojnik*, ki je prejel obrazlo<eno za/tevo sodia za odvezo dol<nosti varovanja tajnosti prie iz (. toke -$0. lena tega zakona (pria*, meni, da odveza deloma ali v =eloti ni mogoa, ker bi razkritje tajnosti podatkov resno ogrozilo <ivljenje ali osebno varnost take prie ali posameznika, ki je sodeloval s pristojnim organom, ali njunega bli<njega ali dr<avno varnost ali uinkovitost taktike in metod dela pristojnega organa ali so podani drugi zakonski razlogi ali ustavno ali zakonsko varovani interesi ali pravi=e, mora najkasneje v petnajsti/ dne/ po prejemu za/teve o tem posredovati obrazlo<eno pisno mnenje predsedniku vijega sodia (predsednik*, v katerega obmoje sodi sodie, ki je podalo za/tevo. (-* +redstojnik mora predsedniku omogoiti seznanitev z vsemi podatki, za katere meni, da ne dopuajo odveze dol<nosti varovanja tajnosti. >e se predstojnik skli=uje na posebne razloge varovanja tajnosti, mora predsedniku omogoiti seznanitev s tajnimi podatki v prostori/, na nain in v asu, ki ji/ doloi predstojnik. ($* +redsednik obvesti stranke in zagovornika o uvedbi postopka po tem lenu in o mnenju predstojnika pristojnega organa ter jim omogoi, da se v pisni vlogi v tre/ dne/ izjavijo o utemeljenosti razlogov varovanja tajnosti. ('* +redsednik pri odloanju o odvezi dol<nosti varovanja tajnosti presodi, ali za/teve spotovanja jamstev v kazenskem postopku prevladajo nad razlogi, da se tajnost ne razkrije. +ri odloanju ni vezan na razloge, ki ji/ navaja predstojnik, in je dol<an upotevati tudi druge pomembne razloge, ki narekujejo, da se tajnost ne razkrije. Za odloanje predsednik smiselno uporablja peti odstavek -').a lena tega zakona. (0* >e odredi, da se prio odve<e dol<nosti varovanja tajnosti, predsednik v sklepu po uradni dol<nosti doloi obseg in pogoje razkritja tajnosti ter s smiselno uporabo dolob prvega odstavka -').a lena tega zakona tudi morebitne zaitne ukrepe. (#* Zoper sklep predsednika, da se pria odve<e ali da se ne odve<e dol<nosti varovanja tajnosti, smejo stranke in zagovornik vlo<iti prito<bo v tre/ dne/ od vroitve prepisa sklepa. O prito<bi odloi predsednik vr/ovnega sodia s smiselno uporabo dolob tega lena. 2 5.b len ((* >e je treba v kazenskem postopku zasliati prio, glede katere je odrejen zaitni ukrep po dolobi petega odstavka -$0.a lena tega zakona, se preiskovalni sodnik, sodnik posameznik oziroma predsednik senata seznanijo z nujno potrebnimi podatki, ki se nanaajo na identiteto prie, z vpogledom v spis pri predsedniku sodia iz prvega odstavka -$0.a lena tega zakona ali pa preizkus njene istovetnosti opravijo z njegovo pomojo ob smiselni uporabi estega odstavka -').a lena tega zakona. (-* "odnik med zaslianjem prie iz prvega odstavka tega lena prepove vpraanja, pri kateri/ bi la/ko odgovori nanje razkrili tajnost, ki so jo dol<ni varovati, v vejem obsegu od dovoljenega.

2 ". len ((* 7ol<nosti prievanja so oproeni: (* obdol<enev zakone= oziroma oseba, s katero <ivi v zunajzakonski skupnosti. -* obdol<enevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vtetega tretjega kolena in sorodniki po svatvu do vtetega drugega kolena. $* obdol<enev posvojene= in posvojitelj. '* verski spovednik o tistem, o emer se mu je spovedal obdol<ene= ali druga oseba. 0* odvetnik, zdravnik, so=ialni delave=, psi/olog ali kakna druga oseba o dejstvi/, za katera je zvedel pri opravljanju pokli=a, e velja dol<nost, da mora o/raniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega pokli=a, razen v primeri/ iz tretjega odstavka #0. lena tega zakona ali e so izpolnjeni pogoji, doloeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dol<nosti varovanja tajnosti oziroma so dol<ne posredovati zaupne podatke pristojnim organom. (-* "odie, ki vodi postopek, je dol<no pouiti osebe, omenjene v prejnjem odstavku, da jim ni treba priati, vsakokrat preden ji/ zaslii, br< ko zve, da gre za okoliine, zaradi kateri/ so oproene dol<nosti prievanja. >e pria izjavi, da se odpoveduje tej pravi=i in da <eli priati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo la/ko oprla sodna odloba, etudi se bo na glavni obravnavi odpovedala prievanju. +ouk in odgovor se vpieta v zapisnik. ($* Eladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duevno razvitost ne more razumeti pomena pravi=e, da ni dol<na priati, ni dovoljeno zasliati kot prie, razen e to za/teva sam obdol<ene=. ('* 3dor ima razlog, da odree prievanje proti enemu od obdol<en=ev, je oproen dol<nosti prievanja tudi proti drugim obdol<en=em, e se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje. 2 #. len >e je bil kot pria zaslian kdo, ki ne bi smel biti zaslian kot pria (-$0. len*, ali kdo, ki ni bil dol<an priati (-$#. len*, pa o tem ni bil pouen ali se ni izre=no odpovedal tej pravi=i, ali pa pouk in odpoved prievanju nista zapisana v zapisnik, ali e je bil zaslian mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravi=e, da ni dol<an priati, ali e je bila izpovedba prie izsiljena s silo, gro<njo ali kaknim drugim podobnim prepovedanim sredstvom (tretji odstavek -##. lena*, ne sme sodie na tako izpovedbo opreti svoje odlobe. 2 $. len +ria ni dol<na odgovarjati na posamezna vpraanja, e je verjetno, da bi s tem spravila sebe ali svojega bli<njega sorodnika ((. do $. toka prvega odstavka -$#. lena* v /udo sramoto, znatno materialno kodo ali v kazenski pregon. 2 %. len ((* +rie se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navede: ime, priimek in pokli= vabljenega, kdaj in kam naj pride, kazenska zadeva, zaradi katere je vabljen, navedba, da se vabi kot pria, in opozorilo na posledi=e neopravienega izostanka. e gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, se okodovan=a, ki je vabljen kot pria, v vabilu opozori, da se bo v primeru neopravienega izostanka telo, da je umaknil predlog za pregon (-''.

len*. Okodovan=a, ki je vabljen kot pria, se opozori tudi, da la/ko predlog za pregon umakne do kon=a glavne obravnave in da bo z umikom izgubil pravi=o, da ga vnovi poda ter da bo v primeru, e predlog umakne po zaetku glavne obravnave, moral plaati stroke kazenskega postopka, razen e bo obdol<ene= izjavil, da ji/ bo plaal sam. (-* Eladoletna oseba, ki e ni dopolnila estnajst let, se vabi za prio po njeni/ stari/ oziroma po zakonskem zastopniku, razen e to ni mogoe zaradi tega, ker je treba /itro ravnati, ali zaradi drugi/ okoliin. ($* +rie, ki se zaradi starosti, bolezni ali /udi/ telesni/ /ib ne morejo odzvati vabilu, se smejo zasliati v nji/ovem stanovanju. 2!&. len ((* +rie se zasliujejo vsaka zase in brez navzonosti drugi/ pri. +ria mora dajati odgovore ustno. (-* +rio je treba najprej opomniti, da je dol<na govoriti resni=o in da ne sme niesar zamolati, nato pa jo opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje. +rio je treba opozoriti tudi, da ni dol<na odgovarjati na vpraanja iz -$1. lena tega zakona in to opozorilo vpisati v zapisnik. ($* +rio je treba nato vpraati za ime in priimek, pokli=, prebivalie, rojstni kraj, dan, mese= in leto rojstva in njeno razmerje do obdol<en=a in okodovan=a. Opozoriti jo je treba, da mora sporoiti sodiu spremembo naslova in prebivalia oziroma naslova zaposlitve. +oli=ist oziroma pooblaena oseba drugega dr<avnega organa, ki ima pooblastila poli=ije, ki nastopa kot pria, la/ko namesto prebivalia pove naslov in naziv enote, ki ji pripada, osebe, navedene v 0. toki prvega odstavka -$#. lena tega zakona pa naslov in naziv zaposlitve, e so vabljene kot prie zaradi svojega dela. Od neposrednega izvajal=a ukrepov po ('&.a, (0)., (0(., (00. in (00.a lenu tega zakona se praviloma ne za/teva osebni/ podatkov, ampak zadostuje, e se identifi=ira s slu<benim delovnim imenom in uradnim dokumentom, ki potrjuje njegovo svojstvo. ('* +ri zaslianju mladoletne osebe, zlasti e je bila s kaznivim dejanjem okodovana, je treba ravnati obzirno, da zaslianje ne bi kodljivo vplivalo na njeno duevno stanje. >e je potrebno, se zaslianje mladoletne osebe opravi s pomojo pedagoga ali kaknega drugega strokovnjaka. +ri zaslianju prie, mlaje od (' let, je la/ko navzoa oseba, ki ji pria zaupa. 2!&.a len ((* >e bi zaradi razkritja posamezni/ osebni/ podatkov ali =elotne identitete doloene prie nastala resna nevarnost za njeno <ivljenje ali telo, <ivljenje ali telo njenega bli<njega sorodnika ((. do $. toka prvega odstavka -$#. lena* ali oseb, ki ji/ v skladu z dolobami zakona iz tretjega odstavka ('(.a lena tega zakona predlaga pria, la/ko sodie za zaito doloene prie ali njenega bli<njega odredi enega ali ve zaitni/ ukrepov kot so: (* izbris vse/ ali posamezni/ podatkov iz tretjega odstavka -'). lena tega zakona iz kazenskega spisa. -* oznaitev vse/ ali nekateri/ podatkov iz prejnje toke za uradno tajnost. $* odredba obdol<en=u, zagovorniku, okodovan=u, ali nji/ovim zakonitim zastopnikom in pooblaen=em, da morajo o/raniti v tajnosti posamezna dejstva ali podatke. '* doloitev psevdonima prii.

0* zaslianje s pomojo te/nini/ sredstev (zaitna stena, naprava za popaenje glasu, prenos zvoka iz posebnega prostora in podobna te/nina zaitna sredstva*. (-* Zaitne ukrepe iz prejnjega odstavka s pisnim sklepom odredi preiskovalni sodnik na predlog dr<avnega to<il=a, prie, okodovan=a, obdol<en=a, nji/ovi/ zakoniti/ zastopnikov in pooblaen=ev ali po uradni dol<nosti. "klep ne sme vsebovati podatkov, ki bi la/ko privedli do razkritja podatkov, ki so predmet zaitnega ukrepa. ($* +red izdajo sklepa o uporabi zaitni/ ukrepov preiskovalni sodnik od prie pridobi podatke iz tretjega odstavka -'). lena tega zakona. C primeru odreditve zaitni/ ukrepov se ustrezni podatki iz tretjega odstavka -'). lena tega zakona takoj po identifika=iji in pred zaslianjem prie izloijo iz spisa in /ranijo kot uradna tajnost. Nji/ov pregled in uporaba sta dopustna samo v postopku odloanja o prito<bi zoper sklep iz prejnjega odstavka in v primeru preverjanja identitete po devetem odstavku tega lena. ('* "klep o uporabi zaitni/ ukrepov, s katerimi se identiteta prie obdol<en=u in njegovemu zagovorniku v =eloti prikrije (anonimna pria*, la/ko preiskovalni sodnik izda samo po opravljenem posebnem naroku, e o=eni: (* da obstaja resna nevarnost za <ivljenje ali telo prie, <ivljenje ali telo njenega bli<njega sorodnika ali oseb, ki ji/ v skladu z dolobami zakona iz tretjega odstavka ('(.a lena tega zakona predlaga pria, -* da je izpovedba prie pomembna za kazenski postopek, $* da pria izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti in '* da interes pravinosti in uspene izvedbe kazenskega postopka prete/tata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto prie. (0* Na naroku iz prejnjega odstavka je poleg dr<avnega to<il=a in prie, za katero se predlaga zaitni ukrep, la/ko prisotno samo e nujno sodno osebje in osebje za zagotavljanje varnosti. +reiskovalni sodnik na naroku vpogleda v predlo<eno dokumenta=ijo in zaslii prie ter druge osebe, ki bi la/ko nudile podatke, pomembne za njegovo odloitev. ?zjave, ki ji/ na tem naroku dajo pria ali druge osebe, se takoj po naroku izloijo iz spisa in /ranijo kot uradna tajnost. Nji/ov pregled in uporaba sta dopustna samo v postopku odloanja o prito<bi zoper sklep iz drugega odstavka in v primeru preverjanja identitete po devetem odstavku tega lena. >e preiskovalni sodnik na naroku ugotovi, da zaitni ukrepi iz prvega odstavka tega lena ne zadoajo za zagotovitev osebne varnosti, la/ko dr<avnemu to<il=u predlaga, da poda pobudo v skladu z dolobami zakona iz tretjega odstavka ('(.a lena tega zakona. (#* >e so glede doloene prie <e pred zaslianjem pri preiskovalnem sodniku odrejeni nujni zaitni ukrepi ali ukrepi v programu zaite po zakonu iz tretjega odstavka ('(.a lena tega zakona, preiskovalni sodnik na naroku iz etrtega odstavka tega lena od prie pridobi podatke iz tretjega odstavka -'). lena tega zakona in preveri, ali gre dejansko za isto prio, glede katere so bili odrejeni ukrepi. gotovitev se vpie v zapisnik. +ridobljeni podatki se takoj po identifika=iji in pred zaslianjem prie izloijo iz spisa in /ranijo kot uradna tajnost. :lede take prie preiskovalni sodnik s sklepom odloi o prikritju identitete za potrebe sodnega postopka po opravljeni o=eni iz '. toke etrtega odstavka tega lena. (,* Eed zaslianjem prie, glede katere so odrejeni ukrepi iz prvega odstavka tega lena ali glede katere so odrejeni ukrepi v programu zaite po zakonu iz tretjega odstavka ('(.a lena tega zakona, preiskovalni sodnik prepove vsa vpraanja, pri kateri/ bi la/ko odgovori nanje razkrili zaitene podatke. (1* +o izroitvi obto<ni=e sodiu do kon=a glavne obravnave opravlja pristojnosti preiskovalnega sodnika iz tega lena predsednik senata.

(&* >e je na glavni obravnavi treba zasliati prio, glede katere je bil odrejen zaitni ukrep iz '. toke prvega odstavka tega lena ali glede katere je odrejen ukrep po estem odstavku tega lena, mora predsednik senata pred zaslianjem preveriti, ali gre dejansko za isto prio, glede katere je bil odrejen zaitni ukrep. gotovitev se vpie v zapisnik. 2!1. len ((* +o sploni/ vpraanji/ se od prie za/teva, naj pove vse, kar ve o zadevi. nato se ji postavljajo vpraanja, da se njene izpovedbe preskusijo, dopolnijo in razjasnijo. +ri zaslievanju prie ni dovoljeno slepiti in tudi ne postavljati takni/ vpraanj, v kateri/ je <e obse<eno navodilo, kako naj odgovori. (-* +rio je treba vselej vpraati, od kod ve to, o emer pria. ($* +rie se smejo sooiti, e se nji/ove izpovedbe ne ujemajo glede pomembni/ dejstev. "ooen=i se o vsaki okoliini, o kateri se nji/ove izpovedbe ne ujemajo, zasliijo vsak zase in nji/ovi odgovori vpiejo v zapisnik. ;krati se smeta sooiti samo dve prii. ('* Okodovan=a, ki se zasliuje kot pria, je treba vpraati, ali <eli v kazenskem postopku uveljavljati premo<enjskopravni za/tevek. 2!2. len ((* >e je potrebno, da se ugotovi, ali pria pozna osebo ali predmete, se od nje najprej za/teva, naj ji/ opie in navede znake, po kateri/ se razlikujejo. ele potem se ji poka<e oseba ali predmet, in si=er skupaj z drugimi, njej neznanimi osebami oziroma po mo<nosti skupaj s predmeti iste vrste. Na smiselno enak nain je treba ravnati tudi pri prepoznavanju s pomojo drugi/ util (slu/, tip, vo/ in drugo*. (-* +red prepoznavo se prio opozori po drugem odstavku -'). lena tega zakona. ($* +reiskovalni sodnik, ki vodi prepoznavo, mora zagotoviti, da pria pred zaetkom prepoznave ne vidi oseb ali predmetov, ki ji/ bo prepoznavala. ('* O prepoznavi obdol<en=a se sestavi zapisnik, temu pa se prilo<i skupni posnetek vse/ oseb, ki so bile prepoznavane. 2!2.a len >e obstaja resna nevarnost za <ivljenje ali telo osebe, ki opravlja prepoznavo, oziroma njeni/ bli<nji/ sorodnikov ((. do $. toka prvega odstavka -$#. lena* ali e je podana verjetnost, da bo oseba, ki se prepoznava, vplivala na potek prepoznave, se mora prepoznava opraviti tako, da oseba, ki se prepoznava, ne more videti osebe, ki opravlja prepoznavo. 2! . len >e se pria zasliuje po tolmau ali e je glu/a ali nema, se zaslii tako, kot je predpisano v -$$. lenu tega zakona.

2!!. len ((* >e pria, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opravii, ali e se brez dovoljenja ali opravienega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zasliana, se sme odrediti da se privede s silo, sme pa se tudi kaznovati z denarno kaznijo, doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona. >e gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog in okodovane=, ki je bil v redu povabljen kot pria, na narok ne pride in svojega izostanka ne opravii, se teje, da je umaknil predlog za pregon in se kazenski postopek za to dejanje s sklepom ustavi, e se je <e zael. (-* >e pria pride, pa potem, ko je bila opozorjena na posledi=e, brez zakonskega razloga noe priati, se sme kaznovati z denarno kaznijo, doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona. e pa tudi potem noe priati, se sme zapreti. Zapor traja, dokler pria ni pri volji priati in dokler njeno prianje ne postane nepotrebno ali dokler se kazenski postopek ne kona, vendar najve mese= dni. ($* O prito<bi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen ali odrejen zapor, odloa vselej senat (esti odstavek -0. lena*. +rito<ba zoper sklep o zaporu ne zadr<i njegove izvritve. ('* Cojake osebe in pripadniki poli=ije se ne smejo zapreti, pa pa se o tem, da niso /oteli priati, obvesti nji/ovo pristojno poveljstvo. 2!!.a len ((* C skladu z dolobami tega lena se zaslianje obdol<en=a ali prie la/ko opravi tudi z uporabo sodobni/ te/nini/ sredstev za prenos slike in glasu (videokonferen=a*. (-* Zaslianje obdol<en=a ali prie preko videokonferen=e se la/ko opravi, e: (. gre za zaiteno osebo po zakonu, ki ureja zaito pri, in bi s pri/odom k organu, ki opravlja zaslianje, nastala resna nevarnost za njeno <ivljenje ali telo, <ivljenje ali telo oseb, ki so z njo v razmerju iz (. do $. toke prvega odstavka -$#. lena tega zakona, ali oseb, ki ji/ je predlagala v skladu z dolobami zakona, ki ureja zaito pri, gre za anonimno prio in bi s pri/odom k organu, ki opravlja zaslianje, nastala resna nevarnost za njeno <ivljenje ali telo, <ivljenje ali telo oseb, ki so z njo v razmerju iz (. do $. toke prvega odstavka -$#. lena tega zakona, ali oseb, ki ji/ je predlagala v skladu z dolobami zakona, ki ureja zaito pri, je pristojni organ podal ustrezno zaprosilo drugi dr<avi v skladu z zakonom ali mednarodno pogodbo, ali zaradi drugi/ upravieni/ razlogov ni za<eleno ali mo<no, da bi oseba prila k organu, ki opravlja zaslianje. ($* >e je podan pogoj iz '. toke prejnjega odstavka, se la/ko tudi zaslianje izveden=a opravi preko videokonferen=e. ('* Zaslianje preko videokonferen=e se opravi s smiselno uporabo dolob tega zakona o zaslianju obdol<en=a, prie ali izveden=a, e drug zakon, obvezujoa mednarodna pogodba ali obvezujo pravni akt mednarodne organiza=ije ne doloa drugae. (0* Ob obdol<en=u, prii ali izveden=u, ki se v asu zaslianja preko videokonferen=e na/aja na ozemlju !epublike "lovenije, mora biti prisotna pristojna oseba organa, ki opravlja zaslianje ali druga oseba, ki jo ta organ pooblasti, in zagotoviti ustrezno

identifika=ijo zasliane osebe. +ri takem zaslianju so la/ko navzoi zagovornik in osebe, ki skrbijo za varnost. (#* Ob obdol<en=u, prii ali izveden=u, ki se preko videokonferen=e za potrebe domaega kazenskega postopka zasliuje na ozemlju druge dr<ave, mora pristojni organ iz $. toke drugega odstavka tega lena zagotoviti, da je ob obdol<en=u, prii ali izveden=u navzoa pristojna oseba pristojnega organa te dr<ave, ki zagotovi identifika=ijo zasliane osebe. +ri takem zaslianju je la/ko navzo tudi zagovornik. (,* Einister, pristojen za pravosodje, izda navodilo, ki podrobneje ureja pogoje, ki ji/ morajo izpolnjevati te/nina sredstva za prenos besede in slike (videokonferen=a*, nain nji/ove uporabe, prepis in predvajanje posnetkov, izdelovanje kopij posnetkov ter /rambo posnetkov. #. Ogled 2!5. len Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kaknega pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje. 2!". len ((* 7a se preverijo izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari, sme organ, ki vodi postopek, odrediti rekonstruk=ijo dogodka tako, da se ponovijo dejanja ali situa=ije v razmera/, v kateri/ se je po izvedeni/ dokazi/ dogodek pripetil. >e so v izpovedba/ posamezni/ pri ali obdol<en=ev dejanja ali situa=ije prikazani razlino, se rekonstruk=ija dogodka opravi praviloma z vsakim izmed nji/ posebej. (-* !ekonstruk=ija se ne sme opravljati tako, da bi se <alila javni red in morala ali da bi bilo v nevarnosti <ivljenje ali zdravje ljudi. ($* +ri rekonstruk=iji se smejo po potrebi znova izvesti posamezni dokazi. 2!#. len ((* Organ, ki opravlja ogled ali rekonstruk=ijo dogodka, la/ko za/teva pomo strokovnjaka kriminalistino-te/nine, prometne ali druge stroke, ki po potrebi tudi ie, zavaruje ali opisuje sledove, opravi potrebna merjenja in snemanja, napravi ski=e ali zbere druge podatke. (-* Na ogled ali rekonstruk=ijo dogodka se la/ko povabi tudi izvedene=, e naj bi bila njegova navzonost koristna za izvid in mnenje. ,. ?zvedenstvo 2!$. len

3adar je za ugotovitev ali presojo kaknega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje, se odredi, naj to opravijo izveden=i. 2!%. len ((* ?zvedenstvo odredi s pisno odredbo organ, ki vodi postopek. C odredbi navede, katera dejstva naj se ugotovijo ali presodijo s pomojo izveden=ev in komu naj bo izvedensko delo zaupano. Odredba se vroi tudi strankam. (-* >e je za doloeno vrsto izvedenskega dela strokoven zavod ali e se da izvedensko delo opraviti v okviru dr<avnega organa, se tako delo, zlasti e je bolj zamotano, zaupa praviloma takemu zavodu oziroma organu. Zavod oziroma organ doloi enega ali ve strokovnjakov, ki naj to delo opravijo. ($* 3adar doloi izveden=a organ, ki vodi postopek, doloi praviloma enega izveden=a. e je izvedensko delo zamotano, pa dva ali ve. ('* >e so za kakno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izveden=i, sme sodie postaviti druge izveden=e samo, e bi bilo nevarno odlaati, e so sodni izveden=i zadr<ani ali e to za/tevajo druge okoliine. 25&. len ((* 3dor je povabljen kot izvedene=, se je dol<an odzvati vabilu in podati svoj izvid in mnenje. (-* >e izvedene=, ki je bil v redu povabljen, ne pride, pa svojega izostanka ne opravii, ali e noe opraviti izvedenskega dela, se sme kaznovati z denarno kaznijo doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona. e neopravieno ne pride, se sme tudi prisilno privesti. ($* O prito<bi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen, odloi senat (esti odstavek -0. lena*. 251. len ((* Za izveden=a se ne sme postaviti, kdor ne sme biti zaslian kot pria (-$0. len* ali kdor je oproen dol<nosti prievanja (-$#. len* kot tudi ne tisti, proti katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje. e pa je bil postavljen, se sodna odloba ne sme opirati na njegov izvid in mnenje. (-* !azlog za izloitev izveden=a (''. len* je podan tudi glede oseb, ki so skupaj z obdol<en=em ali okodovan=em v delovnem razmerju pri istem delodajal=u, kot tudi glede oseb, ki so v delovnem razmerju pri okodovan=u ali obdol<en=u. ($* Za izveden=a se praviloma ne vzame, kdor je bil zaslian kot pria. ('* >e je dovoljena posebna prito<ba zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena za/teva za izloitev izveden=a (etrti odstavek '-. lena*, odlo<i prito<ba delo izveden=a, razen, e bi bilo nevarno odlaati.

252. len ((* +red zaetkom dokazovanja po izveden=i/ je treba izveden=u naroiti, naj predmet skrbno pregleda, natanno navede vse, kar opazi in do<ene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja. +osebej ga je treba opozoriti, da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje. (-* Od izveden=a se sme za/tevati, naj pred zaetkom svojega dela prise<e. 7o glavne obravnave sme izvedene= prisei samo pred sodiem, in si=er tedaj, e se je bati, da bo zadr<an in ne bo mogel priti na glavno obravnavo. Czrok, zakaj je bil zaprise<en, se navede v zapisniku. "talni zaprise<eni izvedene= se pred zaetkom svojega dela samo opomni na dano prisego. +risega se opravi, kakor je to doloeno v $$$. lenu tega zakona. ($* Organ, pred katerim tee postopek, vodi dokazovanje, poka<e izveden=u predmete, ki naj ji/ pregleda, mu postavlja vpraanja in za/teva po potrebi pojasnila glede njegovega izvida in mnenja. ('* ?zveden=u se smejo dajati pojasnila, sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov. ?zvedene= la/ko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje. >e je navzo pri ogledu, rekonstruk=iji dogodka ali pri kaknem drugem preiskovalnem dejanju, la/ko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliine ali naj se tistemu, ki se zasliuje, postavijo posamezna vpraanja. 25 . len ((* ?zvedene= pregleda predmete v navzonosti organa, ki vodi postopek, in zapisnikarja, razen e je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali e se preiskava opravi v zavodu oziroma pri dr<avnem organu ali e je to iz moralni/ ozirov neprimerno. (-* >e je za izvedenstvo potrebna analiza kakne snovi, se da izveden=u, e je to mogoe, na razpolago le del take snovi, potrebna koliina ostanka pa spravi za primer pozneji/ analiz. 25!. len ?zvid in mnenje izveden=a se takoj vpieta v zapisnik. ?zveden=u se la/ko dovoli, da da svoj pisni izvid oziroma pisno mnenje pozneje, v roku, ki mu ga doloi organ, pred katerim tee postopek. 255. len ((* >e je izvedenstvo zaupano strokovnemu zavodu ali dr<avnemu organu, ga organ, ki vodi postopek, opozori, da pri dajanju izvida in mnenja ne more sodelovati oseba iz -0(. lena tega zakona in tudi ne nekdo, pri kateremu je podan kaken razlog za izloitev od izvedenstva, ki je doloen v tem zakonu, in na posledi=e, e bi dal kriv izvid in mnenje. (-* "trokovnemu zavodu oziroma dr<avnemu organu se da na razpolago gradivo, ki je potrebno za izvedensko delo. e je potrebno, pa se ravna po etrtem odstavku -0-. lena tega zakona. ($* "trokovni zavod oziroma dr<avni organ polje sodiu pisni izvid in mnenje, ki ga podpiejo tisti, ki so opravili izvedensko delo.

('* "tranke la/ko za/tevajo od predstojnika strokovnega zavoda oziroma dr<avnega organa, naj jim sporoi imena strokovnjakov, ki bodo opravili izvedensko delo. (0* 7olobe prvega, drugega in tretjega odstavka -0-. lena tega zakona se ne uporabljajo, kadar je izvedensko delo zaupano strokovnemu zavodu ali dr<avnemu organu. Organ, pred katerim tee postopek, la/ko za/teva od strokovnega zavoda oziroma organa pojasnila glede danega izvida in mnenja. 25". len C zapisniku o izvedenskem delu ali v pisnem izvidu in mnenju je treba navesti, kdo je to delo opravil, ter njegov pokli=, strokovno izobrazbo in spe=ialnost. 25#. len >e se podatki izveden=ev v nji/ovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je nji/ov izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslianjem izveden=ev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izveden=i. 25$. len >e so v mnenju izveden=ev nasprotja ali pomanjkljivosti ali e nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslianjem, se za/teva mnenje drugi/ izveden=ev. 25%. len ((* +regled in razteleenje trupla se opravi vselej, kadar je v kaknem smrtnem primeru podan sum ali je oitno, da je bila smrt povzroena s kaznivim dejanjem ali da je v zvezi z izvritvijo kaznivega dejanja. >e je truplo <e pokopano, se odredi izkop, da se truplo pregleda in raztelesi. (-* +ri razteleenju trupla je treba storiti vse, kar je potrebno, da se ugotovi istovetnost trupla. v ta namen se posebej opiejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti. 2"&. len ((* >e se izvedensko delo ne opravi v strokovnem zavodu, opravi pregled in razteleenje trupla en zdravnik, po potrebi pa tudi dva ali ve zdravnikov, ki naj bodo po mo<nosti iz sodnomedi=inske stroke. Ao izvedensko delo vodi preiskovalni sodnik, ki v zapisnik vnese izvid in mnenje izveden=ev. (-* Za izveden=a se ne sme doloiti zdravnik, ki je umrlega zdravil. +ri razteleenju trupla se la/ko zaradi pojasnila o poteku in okoliina/ bolezni zdravnik, ki je umrlega zdravil, zaslii kot pria. 2"1. len

((* C svojem mnenju morajo izveden=i navesti zlasti neposreden vzrok smrti, kaj ga je spro<ilo in kdaj je nastopila smrt. (-* >e je na truplu najdena kakna pokodba, je treba ugotoviti, ali jo je prizadel kdo drug, in e jo je, s im, na kaken nain, koliko asa pred nastopom smrti in ali je ta pokodba povzroila smrt. >e je na truplu ve pokodb, je treba ugotoviti, ali je bila vsaka pokodba prizadejana z istim sredstvom in katera je povzroila smrt. e pa je bilo ve pokodb smrtni/, je treba ugotoviti, katere od nji/ so s svojim skupnim delovanjem povzroile smrt. ($* C primeru iz prejnjega odstavka je treba posebej dognati, ali je sama vrsta in splona narava pokodbe povzroila smrt ali pa so jo povzroile osebne lastnosti ali posebnost pokodovanevega organizma ali so jo povzroile sluajne okoliine ali okoliine, v kateri/ je bila pokodba prizadejana. ('* +oleg tega je treba dognati, ali bi bila mogla pravoasna pomo odvrniti smrt. 2"2. len ((* +ri pregledu in razteleenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost, zmo<nost za <ivljenje zunaj materni=e in vzrok, zakaj je zamrl. (-* +ri pregledu in razteleenju trupla novorojenka je treba posebej dognati, ali je bil rojen <iv ali mrtev, ali je bil zmo<en za <ivljenje, kako dolgo je <ivel, kdaj je umrl in kaj je bilo vzrok njegove smrti. 2" . len ((* >e je podan sum zastrupitve, se poljejo sumljive snovi, ki so bile najdene v truplu ali pa drugje, zavodu, ki opravlja toksikoloke preiskave, da opravi izvedensko delo. (-* +ri pregledu sumljivi/ snovi mora izvedene= posebej ugotoviti vrsto, koliino in uinek najdenega strupa. e gre za pregled snovi, ki so bile vzete iz trupla, pa po mo<nosti tudi koliino uporabljenega strupa. 2"!. len ((* +ri telesni/ pokodba/ opravi izvedene= svoje delo praviloma tako, da pokodovan=a pregleda. e to ni mogoe ali ni potrebno, pa na podlagi medi=inske dokumenta=ije ali drugi/ podatkov v spisi/. (-* 3o natanno opie pokodbe, da izvedene= svoje mnenje zlasti o vrsti in te<i vsake posamezne pokodbe in o nji/ovem skupnem uinku glede na nji/ovo naravo in posebne okoliine primera, kaken uinek imajo ponavadi takne pokodbe in kaken uinek so imele v konkretnem primeru, ter s im in na kaken nain so bile prizadejane. 2"5. len ((* +si/iatrini pregled obdol<en=a se sme odrediti, e: nastane sum, da ob storitvi kaznivega dejanja ni bil priteven zaradi duevne motnje ali duevne manjrazvitosti ali je bila zaradi taknega stanja ali zaradi kakne druge trajne in /ude duevne motenosti njegova pritevnost zmanjana, ali

obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duevnega stanja ne more udele<evati kazenskega postopka. (-* >e je po mnenju izveden=a psi/iatrine stroke potrebno dalje opazovanje, se obdol<ene= polje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod. "klep o tem izda sodie na predlog dr<avnega to<il=a po pred/odnem zaslianju zagovornika in obdol<en=a, e njegovo zdravstveno stanje to dopua. Opazovanje sme trajati najve en mese=. C primeru iz prve alineje prejnjega odstavka se sme opazovanje na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a in po poprejnjem mnenju izveden=a psi/iatrine stroke ter po pred/odnem zaslianju zagovornika podaljati e za najve en mese=. +rito<ba zoper sklep, s katerim se ukrep podalja, ne zadr<i izvritve sklepa. ($* >e izvedene= psi/iatrine stroke ugotovi pri obdol<en=u duevno motnjo, duevno manjrazvitost ali kakno drugo trajno in /udo duevno motenost, doloi njeno naravo, vrsto, stopnjo in trajnost ter da mnenje o tem, kako je ob storitvi kaznivega dejanja tako duevno stanje vplivalo na obdol<enevo pritevnost (-&. len kazenskega zakonika* ter kako e zdaj vpliva na njegovo pojmovanje in ravnanje. oziroma ali gre za tako duevno stanje, da se obdol<ene= ne more udele<evati kazenskega postopka, in koliko asa bo predvidoma trajala njegova pro=esna nesposobnost. ('* >e polje v zdravstveni zavod obdol<en=a, ki je v priporu, obvesti sodie zavod, zakaj je bil odrejen pripor, da zavod ukrene, kar je potrebno za zagotovitev namena pripora. (0* Obdol<en=u, ki se polje na opazovanje po drugem odstavku tega lena in nima zagovornika, je treba postaviti zagovornika po uradni dol<nosti pred izdajo sklepa o opazovanju. (#* >as, ki ga prebije v zdravstvenem zavodu, se obdol<en=u vteje v pripor oziroma v morebitno kazen. 2"". len ((* Aelesni pregled obdol<en=a se opravi tudi brez njegove privolitve, e je treba dognati dejstva, ki so pomembna za kazenski postopek. Aelesni pregled drugi/ oseb se sme opraviti brez nji/ove privolitve samo tedaj, e je treba dognati, ali je na nji/ovem telesu doloena sled ali posledi=a kaznivega dejanja. (-* Odvzem krvi in druga zdravnika dejanja, ki se po pravili/ zdravnike znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugi/ dejstev, pomembni/ za kazenski/ postopek, se smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen e bi zaradi tega nastala koda za njegovo zdravje. ($* Ni dovoljeno, da bi se pri obdol<en=u ali prii uporabili zdravniki posegi ali da bi se jima dala takna sredstva, s katerimi bi se vplivalo na njuno voljo pri izpovedovanju. 2"#. len ((* 3adar je potreben izvedenski pregled poslovni/ knjig, mora organ, pred katerim tee postopek, izveden=em nakazati, v kateri smeri in v koliknem obsegu naj pregledajo poslovne knjige ter katera dejstva in okoliine naj ugotovijo.

(-* >e je potrebno za izvedenski pregled poslovni/ knjig podjetja ali druge pravne osebe, da se najprej uredi nji/ovo knjigovodstvo, obremenjujejo stroki za ureditev knjigovodstva podjetje oziroma drugo pravno osebo. ($* "klep o ureditvi knjigovodstva izda organ, ki vodi postopek, na obrazlo<eno pisno poroilo izveden=ev, katerim je bil nalo<en pregled poslovni/ knjig. C sklepu je treba navesti tudi, koliken znesek mora podjetje oziroma druga pravna oseba zalo<iti pri sodiu kot predujem za stroke z ureditvijo njegovega knjigovodstva. Zoper ta sklep ni prito<be. ('* 3o je knjigovodstvo urejeno, izda organ, ki vodi kazenski postopek, na podlagi poroila izveden=ev sklep, s katerim ugotovi viino strokov, ki so nastali zaradi ureditve knjigovodstva, in doloi, da trpi ta znesek podjetje oziroma druga pravna oseba. +odjetje oziroma druga pravna oseba se la/ko prito<i glede utemeljenosti odlobe o povrnitvi strokov in glede nji/ove viine. O prito<bi odloa senat sodia prve stopnje (esti odstavek -0. lena*. (0* "troki se izterjajo, e niso bili zalo<eni, v dobro organa, ki je naprej izplaal stroke in nagrado izveden=em. G?G. poglavje O5AOFN?64 ?N :OCO! ZO+8! O5AOFN?6O 2"$. len ((* 3o je konana preiskava, kot tudi kadar se brez preiskave la/ko vlo<i obto<ni=a ((,). len*, sme tei postopek pred sodiem samo na podlagi obto<ni=e dr<avnega to<il=a oziroma okodovan=a kot to<il=a. (-* 7olobe o obto<ni=i in o ugovoru zoper obto<ni=o se uporabljajo smiselno tudi za zasebno to<bo, e se ta vlo<i za kaznivo dejanje iz pristojnosti okro<nega sodia. 2"%. len ((* Obto<ni=a obsega: (* ime in priimek obdol<en=a z osebnimi podatki (--,. len* in podatki o tem, ali je v priporu in od kdaj ali pa je na prostosti. e pa je bil pred vlo<itvijo obto<ni=e izpuen, koliko asa je bil v priporu. -* opis dejanja, iz katerega iz/ajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, as in kraj storitve kaznivega dejanja, predmet na katerem, in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natanno oznai. $* zakonsko oznabo kaznivega dejanja z navedbo dolob kazenskega zakona, ki naj se po predlogu to<il=a uporabijo. '* oznabo sodia, pred katerim naj bo glavna obravnava. 0* predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, z navedbo imen pri in izveden=ev, spisov, ki naj se preberejo, in predmetov, ki so potrebni za dokazovanje. #* obrazlo<itev, v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlagani/ dokazov in stalie to<il=a o navedba/ obrambe. (-* 7r<avni to<ile= la/ko v obto<ni=i predlaga vrsto in viino kazni, ki naj se izree obdol<en=u, e bo, ko se prvi izjavi o obto<bi, priznal krivdo. predlaga la/ko omiljeno kazen, nain izvritve kazni in namesto kazni opozorilno sank=ijo, vse pod pogoji in v meja/, ki ji/ doloa kazenski zakon.

($* >e je obdol<ene= na prostosti, se sme v obto<ni=i predlagati, naj se odredi pripor. e je v priporu, pa se sme predlagati, naj se izpusti. ('* Z isto obto<ni=o se sme obsei ve kaznivi/ dejanj ali ve obdol<en=ev, vendar samo tedaj, e se la/ko po $-. lenu tega zakona izvede enoten postopek in izda ena sama sodba. 2#&. len ((* Obto<ni=a se polje pristojnemu sodiu v toliko izvodi/, kolikor je obdol<en=ev in zagovornikov, en izvod pa za sodie. (-* Aakoj po prejemu obto<ni=e preizkusi predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, ali je obto<ni=a sestavljena po predpisi/ (-#&. len*. e spozna da ni, jo vrne to<il=u, naj jo v tre/ dne/ popravi. ?z opravieni/ razlogov la/ko senat na to<ilevo za/tevo ta rok podalja. >e okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile= omenjeni rok zamudi, se teje, da je odstopil od pregona in se postopek ustavi. 2#1. len ((* >e je vlo<il okodovane= kot to<ile= obto<ni=o brez preiskave (esti odstavek (,). lena* ali e je bila vlo<ena zasebna to<ba zaradi kaznivega dejanja, za katero ni bila opravljena preiskava, za/teva predsednik senata okro<nega sodia odloitev senata (esti odstavek -0. lena*, e misli da ni razlogov za pregon, ker so podane okoliine iz (., -., $. ali 0. toke prvega odstavka -,,. lena tega zakona. (-* >e je okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile= v nasprotju s prvim in drugim odstavkom (,). lena tega zakona vlo<il obto<ni=o ali zasebno to<bo brez preiskave za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, se teje, da je podal za/tevo za preiskavo. ($* Zoper sklep senata ima okodovane= kot to<ile= oziroma zasebni to<ile= pravi=o prito<be. 2#2. len ((* >e je v obto<ni=i predlagano, naj se zoper obdol<en=a odredi pripor, odloi o tem senat (esti odstavek -0. lena* takoj, najpozneje pa v osemintirideseti/ ura/. (-* >e je obdol<ene= v priporu in je v obto<ni=i predlagano naj se pripor podalja, ga sodie poui, da la/ko v roku -' ur poda odgovor na predlog. "enat iz prejnjega odstavka o predlogu odloi v roku tre/ dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podalja ali odpravi. ($* >e je obdol<ene= v priporu in ob vlo<itvi obto<ni=e ni predlagano, naj se pripor podalja, predsednik senata brez odlaanja izda sklep o odpravi pripora. ('* +rito<ba zoper sklep iz prejnji/ odstavkov ne zadr<i njegove izvritve. 2# . len

((* Obto<ni=a se vroi obdol<en=u, ki je na prostosti, brez odlaanja, e je v priporu pa v tiriindvajseti/ ura/ po prejemu. (-* >e je zoper obdol<en=a odrejen pripor s sklepom senata (-,-. len*, se mu vroi obto<ni=a skupaj s sklepom, s katerim je odrejen pripor, takrat, ko se zapre. ($* >e obdol<ene=, ki mu je vzeta prostost, ni v zapori/ pri sodiu, pri katerem naj bo glavna obravnava, odredi predsednik senata, naj ga takoj pripeljejo v te zapore, kjer se mu vroi obto<ni=a. 2#!. len ((* Obdol<ene= ima pravi=o podati ugovor zoper obto<ni=o v osmi/ dne/ po njeni vroitvi. Ob vroitvi obto<ni=e poui sodie obdol<en=a o tej njegovi pravi=i. (-* govor zoper obto<ni=o sme podati brez posebnega pooblastila obdol<en=a tudi zagovornik, vendar pa ne proti njegovi volji. ($* Obdol<ene= se la/ko odpove pravi=i do ugovora zoper obto<ni=o. 2#5. len ((* +repozen ugovor in ugovor, ki ga poda neupraviena oseba, zavr<e s sklepom predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava. O prito<bi zoper ta sklep odloa senat (esti odstavek -0. lena*. (-* >e predsednik senata ne zavr<e ugovora po prvem odstavku tega lena, ga predlo<i skupaj s spisi senatu (esti odstavek -0. lena*, ki nato na seji odloi o njem. +red odloitvijo se izvod ugovora polje to<il=u, ki la/ko v tre/ dne/ od prejema ugovora poda odgovor. 2#". len ((* >e senat ne zavr<e ugovora kot prepoznega ali kot nedovoljenega, vzame v preizkus obto<ni=o. (-* >e senat ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obto<ni=i (-#&. len* ali v samem postopku ali da je potrebna bolja razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obto<ni=e, vrne obto<ni=o, da se opa<ene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oziroma opravi. Ao<ile= mora v tre/ dne/, odkar mu je bila sporoena odloba senata, predlo<iti popravljeno obto<ni=o ali za/tevati preiskavo oziroma njeno dopolnitev. ?z opravieni/ razlogov sme senat na za/tevo to<il=a ta rok podaljati. >e okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile= zamudi omenjeni rok, se teje, da je odstopil od pregona, postopek pa se ustavi. >e dr<avni to<ile= zamudi rok, mora o razlogi/ obvestiti Cr/ovno dr<avno to<ilstvo. ($* >e senat spozna, da je za kaznivo dejanje, ki je predmet obto<be, pristojno kakno drugo sodie, izree, da je sodie, kateremu je predlo<ena obto<ni=a, nepristojno, in polje po pravnomonosti sklepa zadevo pristojnemu sodiu. ('* >e senat ugotovi, da so v spisi/ zapisniki ali obvestila iz 1$. lena tega zakona, izda sklep o nji/ovi izloitvi iz spisov. Zoper ta sklep je dovoljena posebna prito<ba. 3o postane sklep pravnomoen, poskrbi predsednik senata iz estega odstavka -0. lena tega

zakona, preden polje zadevo predsedniku senata, ki razpie glavno obravnavo, da se izloeni zapisniki in obvestila zaprejo v poseben ovitek in izroijo preiskovalnemu sodniku, da ji/ s/rani loeno od drugi/ spisov. Ae/ zapisnikov in obvestil ni dovoljeno pregledovati in tudi ne uporabiti v postopku. 2##. len ((* 3o senat sklepa o ugovoru zoper obto<ni=o, odloi, da se obto<ba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi, e ugotovi: (* da dejanje, ki je predmet obto<be, ni kaznivo dejanje. -* da so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost, in da ni razlogov za uporabo varnostni/ ukrepov. $* da je kazenski pregon zastaran, ali je dejanje obse<eno z amnestijo ali pomilostitvijo, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon. '* da ni zadosti dokazov, da bi bil obdol<ene= utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obto<be. 0* ali e je podana nesorazmernost med maj/nim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali te<e dejanja ali zaradi tega, ker so kodljive posledi=e neznatne ali ji/ ni ali zaradi drugi/ okoliin, v kateri/ je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovi/ osebni/ okoliin* ter posledi=ami, ki bi ji/ povzroil kazenski pregon. (-* >e senat ugotovi, da ni za/teve upravienega to<il=a ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali e so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon, s sklepom zavr<e obto<ni=o. 2#$. len ((* 3o sklepa o ugovoru zoper obto<ni=o dr<avnega to<il=a, vlo<eno po estem odstavku (,). lena tega zakona, ali o za/tevi predsednika senata v zvezi s to obto<ni=o (-1'. len*, ali ko sklepa v primeri/ iz prvega odstavka -,(. lena tega zakona o za/tevi predsednika senata sodia prve stopnje, ki se ne strinja z obto<ni=o okodovan=a kot to<il=a ali z zasebno to<bo, zavr<e senat s sklepom obto<ni=o oziroma zasebno to<bo, e spozna da je podan kaken razlog iz (., -., $. ali 0. toke prvega oziroma iz drugega odstavka prejnjega lena. e so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi, e spozna, da je podan razlog iz '. toke prvega odstavka omenjenega lena. (-* >e je bila po ugovoru zoper obto<ni=o dr<avnega to<il=a iz prejnjega odstavka ali po za/tevi predsednika senata v zvezi s to obto<ni=o (-1'. len* opravljena preiskava (drugi odstavek -,#. lena*, senat pa po preiskavi spozna, da je podan kaken razlog iz prvega odstavka prejnjega lena, odloi s sklepom, da se obto<ba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi. 2#%. len +ri sklepu iz tretjega odstavka -,#. lena ter iz -,,. lena in -,1. lena tega zakona senat ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je to<ile= navedel v obto<ni=i. 2$&. len ((* >e senat ne izda nobenega od sklepov iz prvega do tretjega odstavka -,#., -,,. in -,1. lena tega zakona, zavrne ugovor kot neutemeljen.

(-* Z istim sklepom odloi senat tudi o predlogi/ za zdru<itev ali izloitev postopka. 2$1. len >e podajo samo nekateri od ve obdol<en=ev ugovor zoper obto<ni=o in e so razlogi, zaradi kateri/ je sodie spoznalo, da se obto<ba ne dopusti ali da se obto<ni=a zavr<e, v korist tudi nekaterim obdol<en=em, ki niso podali ugovora, ravna senat tako, kakor da bi bili podali ugovor tudi ti. 2$2. len Cse odlobe, ki ji/ izda senat v zvezi z ugovorom zoper obto<ni=o, morajo biti obrazlo<ene, vendar tako, da se s tem ne vpliva naprej na reitev tisti/ vpraanj, ki se bodo obravnavala na glavni obravnavi. 2$ . len ((* Zoper odlobo senata iz tretjega odstavka -,#. lena tega zakona je dovoljena prito<ba, zoper odlobo iz -,,. in -,1. lena tega zakona pa se la/ko prito<ita to<ile= in okodovane=. Zoper druge odlobe, ki ji/ izda senat v zvezi z ugovorom zoper obto<ni=o, ni prito<be. (-* >e se je zoper sklep senata prito<il samo okodovane= in se prito<bi ugodi, se teje, da je okodovane= s prito<bo prevzel pregon. 2$!. len ((* >e ugovor zoper obto<ni=o ni bil vlo<en ali je bil zavr<en, sme senat (esti odstavek -0. lena* na za/tevo predsednika senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, odloiti o vsakem vpraanju, o katerem se na podlagi tega zakona odloa v zvezi z ugovorom. (-* Za/tevo iz prejnjega odstavka la/ko predsednik senata poda le do razpisa predobravnavnega naroka, najkasneje pa v dve/ mese=i/ od prejema obto<ni=e pri sodiu. ($* 7olobe drugega odstavka -,0. lena in lenov -,# do -,& ter -1- in -1$ tega zakona se smiselno uporabljajo tudi pri odloanju o za/tevi iz prvega odstavka tega lena. 2$5. len Obto<ni=a postane pravnomona z dnem, ko je ugovor zavrnjen. e ugovor ni bil vlo<en ali je bil zavr<en - z dnem, ko je senat, ki je obravnaval za/tevo predsednika senata (-1'. len*, odloil, da se z obto<ni=o strinja. e take za/teve ni bilo, pa z dnem, ko je predsednik senata razpisal predobravnavni narok, oziroma, ko je pretekel rok iz drugega odstavka prejnjega lena. 5. :B4CN4 O5!4CN4C4 ?N "O754

G?G.a poglavje +!87O5!4CN4CN? N4!O3 2$5.a len ((* +o pravnomonosti obto<ni=e predsednik senata razpie predobravnavni narok, na katerem se obto<ene= izjavi o krivdi ter o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Na narok se povabijo stranke in zagovornik. :lede vabljenja in javnosti se smiselno uporabljajo dolobe o vabljenju na glavno obravnavo in javnosti glavne obravnave. (-* O naroku se sestavi zapisnik, ki ga podpiejo navzoe osebe. (. -. $. '. 0. #. ($* C vabilu na narok iz prvega odstavka se obdol<ene= poui: da se bo na naroku la/ko izjavil o tem, ali krivdo za kaznivo dejanje po obto<bi priznava ali ne priznava. da je udele<ba na predobravnavnem naroku, razen v primeru iz etrtega odstavka, obvezna, in da se bo la/ko zoper obto<en=a, e se brez opravienega razloga naroka ne bo udele<il, odredila privedba ali pripor. da bo obto<ene= na naroku, e ne prizna krivde, la/ko predlagal izloitev predsednika senata, izloitev dokazov, dokaze, ki naj ji/ sodie izvede na glavni obravnavi ter podal druge pro=esne predloge in se izjavil o nainu poteka glavne obravnave. da bo imel obto<ene= v nadaljnjem poteku kazenskega postopka pravi=o dajati dokazne in druge predloge ter za/tevati izloitev predsednika senata in izloitev dokazov le pod pogojem, da navede utemeljene razloge, zakaj ji/ ni podal na tem naroku. da se s priznanjem krivde, ki se ne more prekli=ati, obto<ene= odpoveduje pravi=i, da sodie odloa o obto<bi na glavni obravnavi ter da bo dokazni postopek izveden le glede tisti/ okoliin, ki so pomembne za izrek kazenske sank=ije. da ima pravi=o vzeti si zagovornika, ki je la/ko navzo na naroku.

('* >e na predobravnavni narok ne pride obto<ene=, ki je zoper obto<ni=o vlo<il ugovor, se narok ne opravi in se teje, da krivde po obto<bi ne priznava, da se odpoveduje mo<nosti dogovora o nainu poteka glavne obravnave, ki bo razpisana na podlagi pravnomone obto<ni=e, in da posledi=e iz $. in '. toke prejnjega odstavka veljajo tudi zanj. (0* >e je soobto<en=ev ve, se predobravnavni narok la/ko izvede z vsakim obto<en=em posebej. 2$5.b len ((* Narok, na katerem se obdol<ene= izjavi o krivdi, se sme opraviti le v navzonosti obe/ strank in zagovornika, kadar je obvezna obramba z zagovornikom. (-* >e dr<avni to<ile= ne pride na narok, se le-ta prelo<i in o tem obvesti Cr/ovno dr<avno to<ilstvo. ($* >e na narok ne pride obto<ene= ali zagovornik, se narok prelo<i. Za zagotovitev navzonosti na naroku, kadar je obvezen, sme predsednik senata zoper obto<en=a odrediti privedbo ali pripor pod enakimi pogoji kot veljajo za glavno obravnavo. e na narok ne pride zagovornik, ga la/ko predsednik senata kaznuje z denarno kaznijo, doloeno v ,1. lenu tega zakona.

('* Na naroku predsednik senata ugotovi, ali je obto<ene= razumel vsebino obto<be in ga poui po doloba/ $. do 0. toke tretjega odstavka prejnjega lena, nato pa ga pozove, da se izjavi, ali krivdo po obto<bi priznava ali ne priznava. (0* >e predsednik senata ugotovi, da obto<ene= pouka iz prejnjega odstavka ni razumel, se mu postavi zagovornika po uradni dol<nosti do kon=a predobravnavnega naroka in narok prelo<i. (#* ?zjave o priznanju krivde ne more namesto obto<en=a podati njegov zagovornik. 2$5.* len ((* >e obto<ene= izjavi, da krivdo po obto<bi priznava, predsednik senata presodi: (. ali je obto<ene= razumel naravo in posledi=e danega priznanja. ali je bilo priznanje dano prostovoljno. ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. (-* +o presoji pogojev iz prvega odstavka predsednik senata s sklepom odloi, ali obto<enevo priznanje sprejme ali zavrne. Zoper ta sklep, ki se zapie v zapisnik, ni prito<be. ($* +riznanja krivde, ki ga je predsednik senata sprejel, obto<ene= ne more prekli=ati. ?zjavo, da krivde ne priznava, pa obto<ene= v nadaljevanju postopka la/ko spremeni in krivdo prizna. ('* Ob priznanju krivde se obto<ene= la/ko izjavi, ali pripozna premo<enjskopravni za/tevek okodovan=a. (0* +o sprejetem priznanju krivde predsednik senata pozove stranki, da predlagata, kateri dokazi naj se izvedejo na naroku za izrek kazenske sank=ije, se izjavita o sestavi sodia pri opravi tega naroka ter /krati doloi datum tega naroka. "tranki in zagovornika se opozori, da se bo narok, e nanj ne bodo prili in svojega izostanka ne bodo opraviili, opravil v nji/ovi nenavzonosti. 7ano opozorilo se zapie v zapisnik. (#* Na predlog strank in e predsednik senata o=eni, da so izpolnjeni vsi pogoji, se la/ko narok za izrek kazenske sank=ije opravi takoj po sprejetem priznanju krivde. (,* >e je obto<ene= obto<en za ve kaznivi/ dejanj in prizna krivdo samo za nekatera, se o obto<bi odloi z eno odlobo, po opravljeni glavni obravnavi. >e je to smotrno, sme predsednik senata tudi odloiti, da se postopek glede tisti/ kaznivi/ dejanj, za katera je obto<ene= krivdo priznal in je bilo priznanje sprejeto, nadaljuje po -10. lenu, postopek glede kaznivi/ dejanj, za katera krivde ni priznal, pa se izloi in dokona posebej. 2$5. len ((* Narok za izrek kazenske sank=ije opravi sodie v taki sestavi kot pri odloanju o obto<ni=i na glavni obravnavi, razen e sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. (-* Okodovan=u, ki ni vabljen kot pria in e ni bil obveen, da sme podati predlog za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka, se sporoi, da ima pravi=o biti navzo na naroku ter uveljavljati pravi=e, ki ji/ ima po doloba/ tega zakona na glavni obravnavi. "odie sme okodovan=a e pred predobravnavnim narokom obvestiti, da sme podati tak predlog.

($* Narok je javen. @avnost se la/ko izkljui le ob pogoji/ in po postopku, ki veljajo za izkljuitev javnosti glavne obravnave. ('* Narok se izvede s smiselno uporabo dolob tega zakona o glavni obravnavi, s tem, da predsednik senata prebere sklep sodia o sprejemu priznanja krivde, v dokaznem postopku pa se izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sank=ije. Obto<en=u je treba omogoiti, da se izjavi o vse/ okoliina/, ki so pomembne za izrek kazenske sank=ije. (0* 7r<avni to<ile= la/ko v konni besedi v korist obto<en=a spremeni predlog za izrek kazenske sank=ije. (#* C sodbi, s katero se obto<ene= spozna za krivega, sodie ne more izrei stro<je kazenske sank=ije, kot jo je predlagal dr<avni to<ile=. :lede sodbe se smiselno uporabljajo dolobe GG??. poglavja tega zakona, razen glede obrazlo<itve izreka o krivdi, ki se omeji samo na ugotovitev, da je obto<ene= priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. 2$5.d len ((* >e obto<ene= na naroku iz -10.b lena izjavi, da krivde po obto<bi ne priznava, la/ko navede, katera dejstva v obto<bi priznava. >e se obto<ene= o krivdi noe izjaviti, ali e sodie njegovega priznanja ni sprejelo, se teje, da krivde ne priznava. (-* +o izjavi obto<en=a o obto<bi ga predsednik senata pozove, da predlaga dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi, poda druge pro=esne predloge in predlaga izloitev nedovoljeni/ dokazov. ($* +redlogi iz prejnjega odstavka morajo biti konkretizirani in obrazlo<eni. >e se predlaga izloitev dokaza, je treba navesti razloge, zakaj naj bi bil v obto<ni=i predlagan dokaz nedovoljen. glede dokazov, ki naj ji/ sodie izvede na glavni obravnavi, pa je treba navesti, katera dejstva se <eli z njimi dokazovati. ('* 7r<avni to<ile= ima pravi=o podati odgovor na predloge obrambe. 2$5.e len ((* O predlogi/ obrambe za izloitev nedovoljeni/ dokazov odloi predsednik senata po opravljenem naroku iz -10.b lena. >e zaradi zapletenosti zadeve ali ker v pisnem gradivu v spisu ni dovolj podatkov to ni mogoe, sme predsednik senata pred odloitvijo izvesti potrebne dokaze. (-* O predlogu iz prejnjega odstavka odloi predsednik senata s posebnim sklepom. Zoper ta sklep je dopustna prito<ba, o kateri odloi sodie druge stopnje. +o pravnomonosti sklepa se izloeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in s/ranijo loeno od drugi/ spisov. ($* >e stranke ne predlagajo izloitve dokazov, predsednik senata pa ugotovi, da so v spisi/ zapisniki, obvestila ali drugi dokazi, ki se po doloba/ 1$. lena tega zakona morajo izloiti, ravna po prejnjem odstavku. ('* O drugi/ pro=esni/ predlogi/ strank odloi predsednik senata, e je pristojen za odloanje in e je to smotrno glede na stanje zadeve.

2$5.+ len ((* Obto<en=a, ki krivde po obto<bi na predobravnavnem naroku ne priznava, predsednik senata poui o mo<nosti/ dogovora za /itreji potek in konanje glavne obravnave, e se odpove doloenim pravi=am, ki ji/ ima po tem zakonu. (-* Na podlagi izjave obto<en=a in po zaslianju dr<avnega to<il=a sme predsednik senata odloiti: (. da se takoj doloi dan, ura in kraj glavne obravnave in se teje, da so bile stranke in zagovornik na glavno obravnavo pravilno vabljene. -. da obto<en=u namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okro<nega sodia. $. da se bo v primeru, e obto<ene= brez opravienega razloga ne bo priel na glavno obravnavo, le-ta la/ko opravila v njegovi nenavzonosti, razen e senat o=eni, da je njegova navzonost nujna. '. da se doloene prie ali izveden=a ne bo vabilo na glavno obravnavo, temve se bo zapisnik o njunem zaslianju oziroma pisni izvid in mnenje prebral. GG. poglavje +!?+!4C8 N4 :B4CNO O5!4CN4CO 2$". len ((* +redsednik senata doloi z odredbo dan, uro in kraj glavne obravnave. (-* +redsednik senata doloi glavno obravnavo najkasneje v dve/ mese=i/ od konanja naroka iz -10.b lena tega zakona. >e v tem roku ne doloi glavne obravnave, obvesti predsednika sodia, iz kateri/ razlogov glavne obravnave ni doloil. +redsednik sodia ukrene, kar je potrebno, da se glavna obravnava doloi. 2$#. len ((* :lavna obravnava se opravi na sede<u sodia, in si=er v sodnem poslopju. (-* >e so v posamezni/ primeri/ prostori v sodnem poslopju neprimerni za glavno obravnavo, sme predsednik sodia doloiti, naj bo obravnava v kaknem drugem poslopju. ($* :lavna obravnava se sme opraviti tudi v drugem kraju na obmoju pristojnega sodia, e na predlog predsednika senata to dovoli predsednik sodia. 2$$. len ((* Na glavno obravnavo se povabijo obto<ene= in njegov zagovornik, to<ile=, okodovane= in nji/ovi zakoniti zastopniki in pooblaen=i ter tolma. +rav tako se na glavno obravnavo povabijo prie in izveden=i, ki sta ji/ predlagala to<ile= v obto<ni=i in obdol<ene= v ugovoru zoper obto<ni=o oziroma na naroku iz -10.b lena tega zakona, razen tisti/, za katere predsednik senata misli, da nji/ovo zaslianje na glavni obravnavi ni potrebno. Ao<ile= in obto<ene= la/ko na glavni obravnavi ponovita predloge, ki jim predsednik senata ni ugodil. (-* :lede vsebine vabila za obto<en=a in prie veljajo dolobe (&$. in -$&. lena tega zakona. C vabilu se obto<ene= opozori, da se bo glavna obravnava opravila tudi v njegovi nenavzonosti, e bodo zato podani zakonski pogoji (tretji odstavek $),. lena*.

($* Obto<en=u se mora vabilo vroiti tako, da mu ostane med vroitvijo vabila in dnevom glavne obravnave zadosti asa za pripravo obrambe, najmanj pa osem dni. Na za/tevo obto<en=a ali na za/tevo to<il=a s privolitvijo obto<en=a se sme ta rok skrajati. ('* Okodovan=u, ki ni povabljen kot pria, sporoi sodie v vabilu, da se bo glavna obravnava opravila tudi brez njega in da bo njegova izjava o premo<enjskem za/tevku prebrana. Opozori ga tudi, da se bo v primeru, e ne pride, telo, da ne namerava nadaljevati pregona, e bi dr<avni to<ile= umaknil obto<bo. >e gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, se okodovan=a opozori, da la/ko predlog za pregon umakne do kon=a glavne obravnave in da bo z umikom izgubil pravi=o, da vnovi poda predlog ter da bo v primeru, e ga umakne po zaetku glavne obravnave, moral plaati stroke kazenskega postopka, razen e bo obdol<ene= izjavil, da ji/ bo plaal sam. Okodovan=a, ki je vabljen kot pria v primeru iz prejnjega stavka, se v vabilu opozori e, da se bo v primeru neopravienega izostanka telo, da je umaknil predlog za pregon. (0* Okodovane= kot to<ile= in zasebni to<ile= se opozorita v vabilu, da se bo v primeru, e ne prideta na glavno obravnavo in tudi ne poljeta pooblaen=a, telo, da sta umaknila obto<bo. (#* Obto<ene=, pria in izvedene= se opozorijo v vabilu na posledi=e, e ne pridejo na glavno obravnavo ($),. in $)&. len*. 2$%. len ((* "tranke pod pogojem, da navedejo utemeljene razloge, zakaj tega niso za/tevale <e na predobravnavnem naroku, in okodovane= la/ko tudi po razpisu glavne obravnave za/tevajo, da se na glavno obravnavo povabijo nove prie ali novi izveden=i ali preskrbijo drugi novi dokazi. C svoji obrazlo<eni za/tevi morajo stranke navesti, katera dejstva naj bi se dokazala in s katerimi od predlagani/ dokazov. (-* >e predsednik senata zavrne predlog za nove dokaze, se sme tak predlog ponoviti med glavno obravnavo. ($* +redsednik senata sme tudi brez predloga strank odrediti, naj se za glavno obravnavo preskrbijo novi dokazi. ('* O odlobi, s katero se odredi, naj se preskrbijo novi dokazi, se obvestijo stranke pred zaetkom glavne obravnave. 2%&. len >e ka<e, da bo glavna obravnava trajala dalji as, la/ko predsednik senata za/teva od predsednika sodia, naj doloi enega ali dva sodnika oziroma sodnika porotnika, ki naj bosta navzoa pri glavni obravnavi, da bi la/ko nadomestila lane senata, e bi bili zadr<ani. 2%1. len ((* >e se zve, da kakna pria ali izvedene=, ki je povabljen na glavno obravnavo, pa e ni bil zaslian, ne bo mogel priti na glavno obravnavo zaradi dolgotrajne bolezni ali drugi/ ovir, se sme zasliati tam, kjer je.

(-* +rio oziroma izveden=a zaslii in po potrebi izveden=a tudi zaprise<e predsednik senata ali sodnik, ki je lan senata, ali pa se opravi njegovo zaslianje po preiskovalnem sodniku sodia, na katerega obmoju pria oziroma izvedene= <ivi. ($* O asu in kraju zaslianja se obvestijo stranke in okodovane=, e je glede na nujnost postopka to mogoe. >e je obto<ene= v priporu, odloi predsednik senata, ali je potrebna njegova navzonost pri zaslianju. 3adar so stranke in okodovane= navzoi pri zaslianju, imajo pravi=e iz sedmega odstavka (,1. lena tega zakona. 2%2. len +redsednik senata sme iz te/tni/ razlogov na predlog strank ali po uradni dol<nosti z odredbo odlo<iti dan glavne obravnave. 2% . len ((* >e to<ile= umakne obto<ni=o pred zaetkom glavne obravnave, predsednik senata obvesti o tem vse, ki so bili povabljeni na glavno obravnavo. Okodovan=a pa posebej obvesti o njegovi pravi=i, da sme nadaljevati pregon (#). in #-. len*. >e okodovan=u obvestila ni bilo mogoe vroiti, ker sodiu ni prijavil spremembe naslova ali prebivalia, se teje, da ne namerava nadaljevati pregona. (-* >e okodovane= ne nadaljuje pregona, ustavi predsednik senata s sklepom kazenski postopek. Aa sklep se polje strankam in okodovan=u. ($* "klep o ustavitvi kazenskega postopka izda predsednik senata tudi, e so po pravnomonosti obto<ni=e oziroma zasebne to<be podane kakne druge okoliine, zaradi kateri/ bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba (-., $. in '. toka $0,. lena*. GG?. poglavje :B4CN4 O5!4CN4C4 (. @avnost glavne obravnave 2%!. len ((* :lavna obravnava je javna. (-* Na glavni obravnavi smejo biti navzoe polnoletne osebe. ($* Osebe, ki so navzoe na glavni obravnavi, ne smejo imeti pri sebi oro<ja ali nevarnega orodja, razen pravosodnega poli=ista, ki je la/ko oboro<en. 2%5. len Od zaetka zasedanja pa do kon=a glavne obravnave, sme senat ob vsakem asu po uradni dol<nosti ali na predlog strank, vselej pa po nji/ovem zaslianju, izkljuiti javnost vse ali dela glavne obravnave, e je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali dru<inskega <ivljenja obto<en=a ali okodovan=a ali koristi mladoletnika, ali e bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti.

2%". len ((* ?zkljuitev javnosti ne velja za stranke, okodovan=a, nji/ove zastopnike in zagovornika. (-* "enat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi, katere javnost je izkljuena, navzoe posamezne uradne osebe ter znanstveni in javni delav=i, na za/tevo obto<en=a pa sme to dovoliti tudi njegovemu zakon=u oziroma osebi, s katero <ivi v zunajzakonski skupnosti in njegovim bli<njim sorodnikom. ($* +redsednik senata opozori tiste, ki so navzoi na glavni obravnavi, katere javnost je izkljuena, da so dol<ni varovati kot tajnost vse, kar zvedo na glavni obravnavi, in ji/ opozori, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje. 2%#. len ((* O izkljuitvi javnosti odloi senat s sklepom, ki mora biti obrazlo<en in javno razglaen. (-* "klep o izkljuitvi javnosti se sme izpodbijati samo v prito<bi zoper sodbo. -. Codstvo glavne obravnave 2%$. len ((* +redsednik, lani senata, zapisnikar in nadomestni sodniki in sodniki porotniki (-&). len* morajo biti nepretrgoma na glavni obravnavi. (-* 7ol<nost predsednika senata je, da ugotovi, ali je senat sestavljen po zakonu in ali je podan kaken razlog, zaradi katerega bi bilo treba lane senata ali zapisnikarja izloiti ((. do 0. toka $&. lena*. 2%%. len ((* +redsednik senata vodi glavno obravnavo, daje besedo strankam, okodovan=u, zakonskim zastopnikom, pooblaen=em, zagovorniku, izveden=u in lanom senata ter postavlja vpraanja obto<en=u, priam in izveden=em. (-* +redsednik senata je dol<an skrbeti, da se zadeva vsestransko razisti in odvrne vse, kar bi zavlaevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi stvari. ($* +redsednik senata odloa o predlogi/ strank, e o nji/ ne odloa senat. ('* O predlogu, glede katerega ni soglasja med strankami, in o soglasni/ predlogi/ strank, s katerimi se ne strinja predsednik, odloa senat. "enat odloa tudi o ugovori/ zoper ukrepe predsednika senata, ki se nanaajo na vodstvo glavne obravnave. (0* "klepi senata se vselej razglasijo in s kratko obrazlo<itvijo vpiejo v zapisnik o glavni obravnavi. &&. len

:lavna obravnava poteka v tistem redu, ki je doloen v tem zakonu, vendar pa sme senat spremeniti doloeni red obravnavanja zaradi posebni/ okoliin, zlasti e je veliko obto<en=ev, veliko kaznivi/ dejanj ali e je dokazno gradivo obse<no. &1. len ((* 7ol<nost predsednika senata je skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodia. C ta namen la/ko takoj po zaetku zasedanja opozori tiste, ki so navzoi na glavni obravnavi, naj se dostojno obnaajo in naj ne ovirajo dela sodia. +redsednik senata la/ko odredi osebno preiskavo tisti/, ki so navzoi na glavni obravnavi. (-* "enat sme odrediti, da se odstranijo z zasedanja vsi, ki so kot poslual=i navzoi na glavni obravnavi, e se z ukrepi, ki ji/ doloa ta zakon za vzdr<evanje reda, ne more zagotoviti neoviran potek glavne obravnave. ($* C sodni dvorani niso dovoljena slikovna snemanja. ?zjemoma pa sme predsednik vr/ovnega sodia dovoliti tako snemanje na posamezni glavni obravnavi. >e je bilo dovoljeno snemanje, sme senat na glavni obravnavi iz opravieni/ razlogov odloiti, da se posamezni deli glavne obravnave ne snemajo. &2. len ((* >e obto<ene=, zagovornik, okodovane=, zakoniti zastopnik, pooblaene=, pria, izvedene=, tolma ali kdo drug, ki je navzo na glavni obravnavi, moti red ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdr<evanja reda, ga predsednik senata opomni. >e opomin ne zale<e, sme senat odrediti, naj se obto<ene= odstrani iz sodne dvorane. druge pa sme ne le odstraniti, marve tudi kaznovati z denarno kaznijo, doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona. (-* +o odlobi senata sme biti obto<ene= odstranjen iz sodne dvorane za doloen as. e je bil na glavni obravnavi <e zaslian, pa tudi za ves as, dokler traja dokazni postopek. +red kon=em dokaznega postopka poklie predsednik senata obto<en=a in mu sporoi potek glavne obravnave. >e obto<ene= e naprej moti red ali <ali dostojanstvo sodia, ga sme senat znova odstraniti z zasedanja. C takem primeru se glavna obravnava dokona brez njegove navzonosti, sodbo pa mu naznani predsednik ali sodnik, ki je lan senata, v navzonosti zapisnikarja. ($* Zagovorniku ali pooblaen=u, ki kljub kazni e naprej moti red, sme senat odrei nadaljnjo obrambo oziroma zastopanje na glavi obravnavi. v tem primeru se od stranke za/teva, naj si vzame drugega zagovornika oziroma pooblaen=a. >e ni mo<nosti, da bi si obto<ene= takoj vzel drugega zagovornika oziroma, da bi ga brez kode za obrambo postavilo sodie, se glavna obravnava prekine ali prelo<i. >e si zasebni to<ile= ali okodovane= kot to<ile= ne vzame takoj drugega pooblaen=a, sme senat odloiti, da bo opravil glavno obravnavo brez navzonosti pooblaen=a, e po prete/tanju vse/ okoliin spozna, da nenavzonost pooblaen=a ni v kodo zastopanega. "klep o tem se z obrazlo<itvijo vpie v zapisnik o glavni obravnavi. Zoper ta sklep ni dovoljena posebna prito<ba. ('* >e sodie odstrani iz sodne dvorane okodovan=a kot to<il=a ali zasebnega to<il=a, ki nimata pooblaen=a ali e odstrani njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaen=a, se glavna obravnava prekine oziroma prelo<i, dokler si ne vzamejo pooblaen=a.

(0* >e moti red dr<avni to<ile=, obvesti predsednik senata o tem pristojnega dr<avnega to<il=a, la/ko pa tudi prekine glavno obravnavo in za/teva od pristojnega dr<avnega to<il=a, naj doloi koga drugega za zastopanje obto<ni=e. (#* >e sodie kaznuje odvetnika oziroma odvetnikega kandidata, ki moti red, sporoi to odvetniki zborni=i. & . len ((* Zoper sklep o kazni je dovoljena prito<ba, vendar la/ko senat ta sklep preklie. (-* Zoper druge odlobe, ki se nanaajo na vzdr<evanje reda in vodstvo glavne obravnave, ni prito<be. &!. len >e so podani razlogi za sum, da je pria ali izvedene= na glavni obravnavi po krivem izpovedal, se za tako kaznivo dejanje ne more soditi takoj. C takem primeru sme predsednik senata odrediti, naj se o izpovedbi prie oziroma izveden=a napravi poseben zapisnik in ta polje dr<avnemu to<il=u. Aa zapisnik podpie zasliana pria oziroma izvedene=. $. +ogoji za glavno obravnavo &5. len +redsednik senata zane zasedanje in naznani predmet glavne obravnave in sestavo senata. Nato ugotovi, ali so prili vsi, ki so bili povabljeni. e niso, se prepria, ali so jim bila vabila vroena in ali so svoj izostanek opraviili. &". len ((* >e na glavno obravnavo, ki je bila razpisana na podlagi obto<ni=e dr<avnega to<il=a, ne pride dr<avni to<ile=, se glavna obravnava prelo<i, predsednik senata pa o tem obvesti Cr/ovno dr<avno to<ilstvo. (-* >e na glavno obravnavo ne pride okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile=, eprav sta bila v redu povabljena, in tudi ne njun pooblaene=, ustavi senat postopek s sklepom. ($* >e gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in okodovane=, ki je bil v redu povabljen kot pria, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opravii, se teje, da je umaknil predlog za pregon in se pred zaetkom glavne obravnave za to dejanje izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka, po zaetku glavne obravnave pa sodba, s katero se obto<ba zavrne. &#. len ((* >e je bil obto<ene= v redu povabljen, pa ne pride na glavno obravnavo, in tudi ne opravii svojega izostanka, odredi senat, da se privede s silo. >e ga ni mogoe privesti

takoj, senat prelo<i glavno obravnavo, in odredi, da se obto<ene= s silo privede na pri/odnjo obravnavo. >e obto<ene= opravii svoj izostanek, preden ga privedejo, preklie predsednik senata odredbo o privedbi. (-* >e se obto<ene=, ki je bil v redu povabljen, oitno izmika in noe priti na glavno obravnavo, za pripor pa ni nobenega od razlogov iz -)(. lena tega zakona, sme senat odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzonost na glavni obravnavi. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa o priporu. Za pripor, ki je bil odrejen iz tega razloga, se smiselno uporabljajo dolobe -)). lena, drugega, tretjega, etrtega in estega odstavka -)-. lena ter -)1. do -($.d lena tega zakona. >e ni prej odpravljen, traja pripor do objave sodbe, najdalj pa mese= dni. ($* >e obto<ene= ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odloiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzonosti, e njegova navzonost ni nujna, e je navzo njegov zagovornik in e je bil pred tem <e zaslian. >e obto<ene= nima zagovornika, senat ravna po prvem odstavku tega lena, sme pa tudi odloiti, da se obto<en=u postavi zagovornik po uradni dol<nosti. ('* "klep o tem, da bo obto<en=a sodil v nenavzonosti izda senat po zaslianju to<il=a in zagovornika. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa. &$. len >e ne pride na glavno obravnavo zagovornik, ki je bil v redu povabljen, pa ne obvesti sodia, zakaj je zadr<an, br< ko za to zve, ali e brez dovoljenja zapusti obravnavo, za/teva sodie od obto<en=a, naj si takoj vzame drugega zagovornika. >e obto<ene= tega ne stori in ni mo<nosti, da bi brez kode za obrambo zagovornika postavilo sodie, se glavna obravnava prelo<i. &%. len ((* >e pria ali izvedene= neopravieno izostane, eprav je bil v redu povabljen, sme senat odrediti, da se takoj privede s silo. (-* :lavna obravnava se la/ko zane tudi brez povabljene prie ali izveden=a. v takem primeru odloi senat med glavno obravnavo, ali naj se zaradi nenavzonosti prie ali izveden=a glavna obravnava prekine ali prelo<i. ($* +rio ali izveden=a, ki je bil v redu povabljen, pa svojega izostanka ni opraviil, sme senat kaznovati z denarno kaznijo, doloeno v prvem odstavku ,1. lena tega zakona, sme pa odrediti tudi prisilno privedbo na novo glavno obravnavo. C opravienem primeru sme senat prekli=ati svojo odlobo o kazni. '. +relo<itev in prekinitev glavne obravnave 1&. len ((* +oleg primerov, ki so posebej doloeni ( tem zakonu, se glavna obravnava prelo<i s sklepom senata, e je treba preskrbeti nove dokaze ali e se med glavno obravnavo ugotovi, da je obto<ene= po storitvi kaznivega dejanja zaasno duevno zbolel ali da je pri njem nastala zaasna duevna motnja, ali e so podane druge ovire, da se glavna obravnava ne more uspeno izvesti do kon=a.

(-* C sklepu, s katerim se prelo<i glavna obravnava, se doloi, e je to mogoe, dan in ura, kdaj se bo nadaljevala. Z istim sklepom sme senat odrediti tudi, naj se zberejo tisti dokazi, ki bi se s asom utegnili izgubiti. ($* Zoper sklep iz prejnjega odstavka ni prito<be. 11. len ((* :lavna obravnava, ki je bila prelo<ena, se mora zaeti znova, e se je spremenila sestava senata. Cendar pa sme senat po zaslianju strank odloiti, da se v takem primeru prie in izveden=i ne zasliijo znova in ne opravi nov ogled, temve da se preberejo izpovedbe pri in izveden=ev, dane na prejnji glavni obravnavi, oziroma da se prebere zapisnik o ogledu. (-* >e se glavna obravnava, ki je bila prelo<ena, opravlja pred istim senatom, se nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejnje glavne obravnave. vendar pa sme senat v tem primeru odloiti, da se zane obravnava znova. ($* >e je bila glavna obravnava prelo<ena za ve kot tri mese=e ali e se opravlja pred drugim predsednikom senata, se mora zaeti znova in se morajo vsi dokazi znova izvesti. 12. len ((* +oleg primerov, ki so posebej doloeni v tem zakonu, sme predsednik senata prekiniti glavno obravnavo za odmor ali zato, ker je delovni as pretekel, ali pa zato, da se v kratkem asu preskrbijo doloeni dokazi ali da se pripravi obto<ba ali obramba. (-* +rekinjena glavna obravnava se vselej nadaljuje pred istim senatom. ($* >e se glavna obravnava ne more nadaljevati pred istim senatom ali e je bila prekinjena za ve kot osem dni, je treba ravnati po dolobi prejnjega lena. 1 . len >e se poka<e med glavno obravnavo pred senatom, sestavljenim iz enega sodnika in dve/ sodnikov porotnikov, da ka<ejo dejstva, na katera se opira obto<ba, na kaznivo dejanje, za katero je pristojen senat dve/ sodnikov in tre/ sodnikov porotnikov, se senat dopolni in glavna obravnava zane znova. 0. Zapisnik o glavni obravnavi 1!. len ((* O glavni obravnavi se mora pisati zapisnik, v katerega se vpisuje bistvena vsebina vsega poteka glavne obravnave. (-* +redsednik senata la/ko odredi, da se ves potek glavne obravnave ali njeni posamezni deli stenografirajo. "tenografski zapisniki se v osemintirideseti/ ura/ prepiejo, pregledajo in prilo<ijo zapisniku.

($* +redsednik senata la/ko odredi , da se glavna obravnava snema z ustreznimi te/ninimi sredstvi za zvono ali zvono-slikovno snemanje. Za tako snemanje se smiselno uporabljajo dolobe 1'. lena tega zakona. 3adar se glavna obravnava snema, se ne glede na prvi odstavek tega lena v zapisnik vpie le, da je glavna obravnava posneta, podatke iz prvega in drugega odstavka $(#. lena in $(,. lena tega zakona ter kje je s/ranjen posnetek, e ni prilo<en spisom ali samodejno zabele<en v informa=ijskem sistemu sodia. ('* >e se glavna obravnava ne snema, la/ko predsednik senata na predlog strank ali po uradni dol<nosti odredi, da se v zapisnik dobesedno vpiejo izjave, za katere misli, da so posebno pomembne. (0* Na glavni obravnavi, ki se ne snema, sme predsednik senata, e je to potrebno, zlasti pa, e se v zapisnik dobesedno vpie kakna izjava, odrediti, da se ta del zapisnika takoj prebere. Cselej se takoj prebere, e to za/teva stranka, zagovornik ali tisti, igar izjava se vpisuje v zapisnik. (#* "trankam se omogoi predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informa=ijskega sistema sodia takoj, ko je to te/nino izvedljivo. +osnetki glavni/ obravnav se v =eloti ali deloma prepiejo na utemeljeno za/tevo strank ali e sodnik sam tako odredi. 15. len ((* Zapisnik mora biti konan na kon=u zasedanja. +odpieta ga predsednik senata in zapisnikar. (-* "tranke imajo pravi=o pregledati konani zapisnik in njegove priloge, podati pripombe glede vsebine in za/tevati njegov popravek. ($* +opravke napano vpisani/ imen, tevilk in drugi/ oitni/ napak v pisanju sme odrediti predsednik senata na predlog stranke ali zaslian=a ali po uradni dol<nosti. 7ruge popravke in dopolnitve zapisnika sme odrediti samo senat. ('* +ripombe in predloge strank glede zapisnika ter popravke in dopolnitve zapisnika je treba zapisati v nadaljevanju konanega zapisnika. C nadaljevanju zapisnika se zapiejo tudi razlogi, zaradi kateri/ posamezni predlogi in pripombe niso bili sprejeti. +redsednik senata in zapisnikar podpieta tudi nadaljevanje zapisnika. (0* >e se zapisnik izda v elektronski obliki, podpieta predsednik senata in zapisnikar zapisnik s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalifi=iranim potrdilom. >e je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalifi=iranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodia, varen elektronski podpis sodia ni potreben. (#* Einister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpie pogoje, obliko in nain vodenja zapisnika o glavni obravnavi in spisa v elektronski obliki. 1". len ((* C uvodu zapisnika se mora navesti sodie, pred katerim se opravlja glavna obravnava, kraj in as zasedanja, ime in priimek predsednika senata, lanov senata in zapisnikarja, to<il=a, obto<en=a in zagovornika, okodovan=a in njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaen=a ter tolmaa, kaznivo dejanje, ki je predmet obravnavanja in ali je glavna obravnava javna ali pa je javnost izkljuena.

(-* Zapisnik mora zlasti vsebovati podatke o tem, katera obto<ni=a je bila na glavni obravnavi prebrana in ali je to<ile= obto<bo spremenil ali raziril, kaj so predlagale stranke in kaj je odloil predsednik senata ali senat, kateri dokazi so bili izvedeni, ali so bili prebrani kakni zapisniki in druga pisanja, ali so bili reprodu=irani zvoni ali drugi posnetki in kakne pripombe so glede prebrani/ zapisnikov, pisanj ali reprodu=irani/ posnetkov podale stranke. >e je bila javnost na glavni obravnavi izkljuena, se mora navesti, da je predsednik senata opozoril navzoe na posledi=e, e bi neupravieno izdali, kar so na tej glavni obravnavi zvedeli kot tajnost. ($* ?zpovedbe obdol<en=a, pri in izveden=ev se vpiejo v zapisnik tako, da se poda nji/ova bistvena vsebina. Ae izpovedbe se vpiejo v zapisnik samo, e vsebujejo kakno spremembo ali dopolnitev nji/ovi/ prejnji/ izpovedb. Na za/tevo stranke predsednik senata odredi, da se deloma ali v =eloti prebere zapisnik o prejnji izpovedbi. ('* Na za/tevo stranke se v zapisnik vpie tudi vpraanje oziroma odgovor, ki ga senat ni dovolil. 1#. len ((* C zapisnik o glavni obravnavi se vnese =eloten izrek sodbe (tretji, etrti in peti odstavek $#'. lena* in navede, ali je bila sodba razglaena javno. ?zrek sodbe v zapisniku o glavni obravnavi je izvirnik. (-* >e je bil izdan sklep o priporu ($#(. len*, se mora tudi ta vnesti v zapisnik o glavni obravnavi. #. Zaetek glavne obravnave in zaslianje obto<en=a 1$. len 3o predsednik senata ugotovi, da so prili na glavno obravnavo vsi, ki so bili povabljeni, ali ko senat sklene, da bo opravil glavno obravnavo brez nekoga od povabljeni/ ali da bo o te/ vpraanji/ odloil pozneje, poklie predsednik senata obto<en=a in za/teva od njega osebne podatke (--,. len*, da se prepria o njegovi istovetnosti. 1%. len ((* +o ugotovitvi obto<eneve istovetnosti napoti predsednik senata prie in izveden=e na kraj, ki je zanje doloen in kjer naj poakajo, dokler ji/ ne pokliejo k zaslievanju. >e je potrebno, la/ko predsednik senata pridr<i izveden=e, da spremljajo potek glavne obravnave. (-* >e je okodovane= navzo, pa e ni priglasil svojega premo<enjskopravnega za/tevka, ga predsednik senata poui, da la/ko poda predlog za uveljavitev tega za/tevka v kazenskem postopku in o pravi=a/ iz 0&. lena tega zakona. H>e gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, predsednik senata okodovan=a opozori, da la/ko predlog za pregon umakne do kon=a glavne obravnave in da bo z umikom izgubil pravi=o, da vnovi poda predlog ter da bo v primeru, e ga umakne po predstavitvi obto<ni=e, moral plaati stroke kazenskega postopka, razen e bo obdol<ene= izjavil, da ji/ bo plaal sam. ($* >e je treba okodovan=a kot to<il=a ali zasebnega to<il=a zasliati kot prio, ju ni dopustno odstraniti z zasedanja.

('* +redsednik senata sme odrediti, kar je potrebno, da preprei dogovarjanje med priami, izveden=i in strankami. 2&. len +redsednik senata opozori obto<en=a, naj pazljivo spremlja potek glavne obravnave, ter ga poui, da sme navajati dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo, da sme postavljati vpraanja soobto<en=em, priam in izveden=em ter da sme podajati pripombe in pojasnila glede nji/ovi/ izpovedb. 21. len ((* :lavna obravnava se zane s predstavitvijo obto<ni=e ali zasebne to<be. (-* Obto<ni=o in zasebno to<bo predstavi to<ile=. ($* >e je okodovane= navzo, sme obrazlo<iti svoj premo<enjskopravni za/tevek. e ni navzo, pa prebere njegov predlog predsednik senata. ('* +redsednik senata vpraa obto<en=a, ali je razumel obto<bo. >e obto<ene= ni razumel obto<be, predsednik senata pozove to<il=a, da mu razlo<i vsebino obto<ni=e tako, da jo najla<je razume. (0* +redsednik senata poui obto<en=a po tretjem odstavku 0. lena tega zakona. (#* 7r<avni to<ile= sme po zaetku glavne obravnave podati nov predlog iz drugega odstavka -#&. lena tega zakona. 22. len ((* Obto<ene= in zagovornik imata pravi=o, da odgovorita na obto<bo in zavzemata svoje stalie glede obto<be in premo<enjskopravnega za/tevka okodovan=a. (-* C odgovoru na obto<bo se obto<ene= la/ko izjavi le o tem, ali dejanje in premo<enjskopravni za/tevek priznava in ali ima ugovore pravne narave. Namesto obto<en=a la/ko poda odgovor na obto<bo zagovornik, vendar ne o tem, ali obto<ene= dejanje priznava. 2 . len ((* 3o obramba zavzame svoje stalie do obto<be, predsednik senata vpraa obto<en=a, ali se <eli zagovarjati. (-* >e obto<ene= izjavi, da se <eli zagovarjati, se ga zaslii. ($* +ri zaslievanju obto<en=a na glavni obravnavi se smiselno uporabljajo dolobe, ki veljajo za zaslievanje obdol<en=a med preiskavo. ('* +ri zaslianju obto<en=a ne smejo biti navzoi soobto<en=i, ki e niso bili zasliani.

2!. len ((* Zaslianje obto<en=a se zane s pozivom predsednika senata obto<en=u, da naj poda svoj zagovor. (-* 3o obto<ene= kona svojo izpovedbo, se mu la/ko postavijo vpraanja. +redsednik senata pozove najprej to<il=a, nato pa zagovornika, da postavljata obto<en=u vpraanja. Okodovane=, zakoniti zastopnik, pooblaene=, soobto<ene= in izvedene= smejo obto<en=u postavljati neposredna vpraanja le z dovoljenjem predsednika senata. ($* +redsednik senata prepove vpraanje ali odgovor na <e postavljeno vpraanje, e ni dovoljeno (--1. len* ali e ni v zvezi z zadevo. >e predsednik senata prepove kakno vpraanje ali odgovor, smejo stranke za/tevati, naj o tem odloi senat. ('* 3o predsednik senata ugotovi, da to<ile=, zagovornik in druge osebe iz drugega odstavka tega lena nimajo ve vpraanj, la/ko sam postavlja obto<en=u vpraanja, e misli, da so v obto<enevi izpovedbi ali v odgovori/ na vpraanja vrzeli, nejasnosti ali nasprotja. Nato smejo obto<en=u neposredno postavljati vpraanja e lani senata. (0* +o konanem zaslianju mora predsednik senata obto<en=a vpraati, e <eli e kaj povedati v svoj zagovor. >e obto<ene= e kaj pove v svoj zagovor, se mu la/ko znova postavljajo vpraanja. 25. len ((* >e obto<ene= na glavni obravnavi izjavi, da se ne <eli zagovarjati ali e noe odgovarjati na posamezna vpraanja, prebere predsednik senata njegovo prejnjo izpovedbo ali del te izpovedbe. (-* >e obto<ene= na glavni obravnavi pri zaslianju spremeni svojo prejnjo izpovedbo, ga to<ile=, zagovornik ali predsednik senata la/ko opozorijo na spremembo in vpraajo, zakaj sedaj izpoveduje drugae. po potrebi pa predsednik senata prebere njegovo prejnjo izpovedbo ali del izpovedbe. 2". len ((* 3o je konano zaslievanje prvega obto<en=a, se nadaljuje po vrsti zaslievanje morebitni/ drugi/ obto<en=ev. +o vsakem zaslievanju seznani predsednik senata zaslian=a z izpovedbami prej zasliani/ soobto<en=ev in ga vpraa, ali ima kaj pripomniti, prej zaslianega obto<en=a pa vpraa, ali ima kaj pripomniti k izpovedbi pozneje zaslianega obto<en=a. Csak obto<ene= ima pravi=o postavljati vpraanja drugim zaslianim soobto<en=em. (-* >e se izpovedbe posamezni/ soobto<en=ev o isti okoliini med seboj razlikujejo, sme predsednik senata soobto<en=e sooiti. 2#. len "enat sme izjemoma skleniti, da se obto<ene= zaasno odstrani iz sodne dvorane, e soobto<ene= ali pria v njegovi navzonosti noe izpovedovati ali e okoliine ka<ejo, da v njegovi navzonosti ne bo govoril resni=e. +o vrnitvi obto<en=a na zasedanje se mu prebere izpovedba soobto<en=a oziroma prie. Obto<ene= ima pravi=o postavljati

soobto<en=u oziroma prii vpraanja, predsednik senata pa ga vpraa, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. +o potrebi se la/ko opravi sooenje. 2$. len Obto<ene= se sme med glavno obravnavo dogovarjati s svojim zagovornikom, vendar pa se o tem, kako naj odgovori na postavljeno vpraanje, ne sme posvetovati ne s svojim zagovornikom ne s kom drugim. ,. 7okazni postopek 2%. len ((* 3o je obto<ene= zaslian, se postopek nadaljuje s sprejemanjem dokazov. (-* 7okazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodie misli, da so pomembna za pravilno razsojo. ($* >e senat ne odloi drugae, se v dokaznem postopku najprej izvedejo dokazi, ki ji/ je predlagal to<ile=, nato tisti, ki ji/ je predlagala obramba, na kon=u pa e dokazi, kateri/ izvedbo odredi po uradni dol<nosti senat. >e naj bo okodovane=, ki je navzo, zaslian kot pria, se njegovo zaslianje opravi takoj za zaslianjem obto<en=a. ('* "tranke, pod pogojem iz '. toke tretjega odstavka -10.a lena tega zakona, in okodovane= smejo do kon=a glavne obravnave predlagati, naj se raziejo nova dejstva in preskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki ji/ je predsednik senata ali senat prej zavrnil. (0* "enat sme odloiti, da se izvedejo tudi dokazi, ki niso bili predlagani ali ji/ je predlagatelj umaknil. &. len >e obto<ene= med glavno obravnavo krivdo po obto<bi prizna in senat to priznanje sprejme, glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi dolob -10.= in -10. lena tega zakona. 1. len ((* +ri zaslievanju pri in izveden=ev na glavni obravnavi se smiselno uporabljajo dolobe, ki veljajo za nji/ovo zaslievanje med preiskavo, kolikor ni v tem poglavju drugae doloeno. (-* +ria, ki e ni bila zasliana, praviloma ne sme biti navzoa pri sprejemanju dokazov. izvedene=, ki e ni dal svojega izvida in mnenja, pa ne sme biti navzo pri glavni obravnavi, ko daje drug izvedene= svojo izpovedbo o isti zadevi. ($* >e se zasliuje kot pria oseba, ki e ni stara tirinajst let, la/ko senat sklene, naj bo med njenim zaslievanjem izkljuena javnost.

('* >e je mladoletna oseba navzoa na glavni obravnavi kot pria ali okodovane=, jo je treba odstraniti iz sodne dvorane, br< ko njena navzonost ni ve potrebna. (0* Neposredno zaslianje oseb, mlaji/ od (0 let, ki so bile <rtve kaznivi/ dejanj iz tretjega odstavka #0. lena tega zakona, na glavni obravnavi ni dopustno. "odie mora v te/ primeri/ odloiti, da se prebere zapisnik o prejnjem zaslianju te/ oseb. (#* "tranke la/ko v primeri/ iz prejnjega odstavka postavijo posredna vpraanja. >e senat spozna, da so vpraanja utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, postopa po dolobi $$1. lena tega zakona. 2. len +red zaslianjem opomni predsednik senata prio, da mora povedati sodiu vse, kar ji je o zadevi znano, in jo opozori, da pomeni krivo prianje kaznivo dejanje. . len ((* +red zaslianjem opomni predsednik senata izveden=a, da mora dati izvid in mnenje po najbolji vednosti in ga opozori, da pomeni kriv izvid in mnenje kaznivo dejanje. (-* "enat sme odloiti, naj izvedene= pred zaslianjem prise<e. ($* ?zvedene= prise<e ustno. ('* 5esedilo prisege se glasi: I+risegam pri svoji asti, da bom svoje izvedensko delo opravil po svoji najbolji vesti in vednosti in da bom podal svoj izvid in mnenje natanno in popolno.J. (0* "talni zaprise<eni izvedene= se namesto nove prisege opomni na <e dano prisego. (#* ?zvedene= poda na glavni obravnavi svoj izvid in mnenje ustno. >e je pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu la/ko dovoli, da ga prebere. C tem primeru se njegov pisni sestavek prilo<i zapisniku. (,* >e je opravil izvedensko delo strokovni zavod oziroma dr<avni organ, la/ko sodie odloi, da ne bo vabilo strokovnjakov, katerim je zavod oziroma organ zaupal izvedensko delo, e glede na naravo opravljenega izvedenskega dela ni priakovati popolnejega pojasnila pisnega izvida in mnenja. C takem primeru sme senat na glavni obravnavi odloiti, da bosta izvid in mnenje strokovnega zavoda oziroma dr<avnega organa samo prebrana. >e pa spozna, da je to potrebno glede na druge izvedene dokaze in pripombe strank ($'-. len*, la/ko pozneje odloi, da bodo strokovnjaki, katerim je bilo zaupano izvedensko delo, neposredno zasliani. !. len ((* 3o pria kona svojo izpovedbo oziroma, ko izvedene= poda svoj izvid in mnenje, se jima la/ko postavljajo vpraanja. Cpraanja postavlja najprej stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, nato nasprotna stranka ter osebe iz drugega odstavka $-'. lena tega zakona, na kon=u pa e predsednik senata in lani senata. >e je bila izvedba dokaza odrejena po uradni dol<nosti, postavlja vpraanja najprej predsednik senata in lani

senata, nato to<ile=, obramba in na kon=u osebe iz drugega odstavka $-'. lena tega zakona. Okodovane=, zakoniti zastopnik, pooblaene= in izvedene= smejo naravnost postavljati vpraanja priam in izveden=em le z dovoljenjem predsednika senata. (-* +redsednik prepove vpraanje ali odgovor na <e postavljeno vpraanje, e to ni dovoljeno (--1. len* ali e ni v zvezi z zadevo. >e predsednik senata prepove doloeno vpraanje ali odgovor, smejo stranke za/tevati, naj o tem odloi senat. 5. len >e je pria ali izvedene= pri prejnjem zaslianju povedal dejstva, ki se ji/ ve ne spominja, ali e spremeni svojo izpovedbo, ga predsednik senata ali stranke opozorijo na prejnjo izpovedbo in vpraajo, zakaj sedaj izpoveduje drugae. po potrebi pa predsednik senata prebere njegovo prejnjo izpovedbo ali njen del. ". len ((* Zasliane prie in izveden=i ostanejo v sodni dvorani, razen e ji/ predsednik senata po zaslianju strank odpusti ali e odredi, naj se zaasno odstranijo iz dvorane. (-* +redsednik sme po predlogu strank ali po uradni dol<nosti odrediti, da se zasliane prie in izveden=i odstranijo iz sodne dvorane, pozneje pa znova pokliejo in e enkrat zasliijo v navzonosti ali v nenavzonosti drugi/ pri in izveden=ev. #. len ((* >e se na glavni obravnavi zve, da pria ali izvedene= ne more priti ali zelo te<ko pride k sodiu, sme senat, e je po njegovem mnenju izpovedba pomembna, odrediti, naj ga zunaj glavne obravnave zaslii predsednik senata ali sodnik, ki je lan senata, ali naj ga zaslii preiskovalni sodnik sodia, na katerega obmoju pria oziroma izvedene= <ivi. (-* >e je treba opraviti ogled ali rekonstruk=ijo zunaj glavne obravnave, ju opravi predsednik senata ali sodnik, ki je lan senata. ($* "trankam in okodovan=u se vselej sporoi, kdaj in kje bo zasliana pria oziroma kdaj in kje bo ogled ali rekonstruk=ija dogodka in se pouijo, da smejo biti pri te/ dejanji/ navzoi. >e je obto<ene= v priporu, odloi senat, ali je potrebna njegova navzonost pri te/ dejanji/. >e so stranke in okodovane= navzoi pri te/ dejanji/, imajo pravi=e iz sedmega odstavka (,1. lena tega zakona. $. len "enat sme med glavno obravnavo po zaslianju strank odloiti, da bo za/teval od preiskovalnega sodnika doloena dejanja za razjasnitev posamezni/ dejstev, e bi bilo povezano s pre=ejnjim zavlaevanjem postopka ali s pre=ejnjimi drugimi te<avami, ko bi se to moralo opraviti na glavni obravnavi. 3adar preiskovalni sodnik ravna po taki za/tevi senata, se uporabljajo dolobe, ki se nanaajo na preiskovalna dejanja. %. len

((* Zapisniki o ogledu zunaj glavne obravnave, o /ini ali osebni preiskavi, prepoznavi oseb, predmetov ali kraja storitve in o zasegu stvari ter listine, knjige, spisi in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, se preberejo na glavni obravnavi, da se ugotovi nji/ova vsebina, po presoji senata pa se sme nji/ova vsebina na kratko povedati, sme pa se tudi reprodu=irati zvoni ali slikovni posnetek opravljanja tega preiskovalnega dejanja. +isanja, ki pomenijo dokaz, se po mo<nosti predlo<ijo v izvirniku. (-* +redmeti, ki utegnejo pripomoi k razjasnitvi stvari, se la/ko med glavno obravnavo poka<ejo obto<en=u, po potrebi pa tudi priam in izveden=em. !&. len ((* +oleg primerov, ki so posebej doloeni v tem zakonu, se smejo zapisniki o izpovedba/ pri, soobto<en=ev ali <e obsojeni/ udele<en=ev pri kaznivem dejanju ter zapisniki ali drugi zapisi o izvidu in mnenju izveden=ev prebrati po odlobi senata samo v te/le primeri/: (* e so zasliane osebe umrle, duevno zbolele ali ji/ ni mogoe najti ali e zaradi starosti, bolezni ali iz drugi/ te/tni/ vzrokov ne morejo priti ali zelo te<ko pridejo k sodiu ali e prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne pridejo, kljub temu, da so bile nanjo pravilno povabljene. -* e prie ali izveden=i brez zakonskega razloga noejo izpovedati na glavni obravnavi. (-* "enat sme s soglasjem strank odloiti, naj se zapisnik o prejnjem zaslianju prie ali izveden=a oziroma njegov pisni izvid in mnenje prebereta tudi, e pria oziroma izvedene= nista navzoa, ne glede na to, ali sta bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. ($* !azlogi, zakaj se bere zapisnik, se navedejo v zapisniku o glavni obravnavi. pri branju pa se sporoi, ali je bil izvedene= zaprise<en ali ne. ('* +red kon=em dokaznega postopka izda senat po uradni dol<nosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloi iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po doloba/ tega zakona ne sme opirati sodna odloba. +oseben sklep izda tudi, e zavrne predlog stranke za izloitev. "klep, s katerim je bilo odloeno o izloitvi zapisnikov in drugi/ dokazov, se sme izpodbijati le s prito<bo zoper sodbo. ?zloeni zapisniki in drugi dokazi se zaprejo v poseben ovitek in izroijo preiskovalnemu sodniku, da ji/ s/rani loeno od drugi/ spisov (tretji odstavek 1$. lena*. (0* 3o sodie druge stopnje odloa o prito<bi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep iz prejnjega odstavka, sme glede na vsebino izloenega zapisnika oziroma drugega dokaza odrediti, da se opravi nova glavna obravnava pred popolnoma spremenjenim senatom. !1. len C primeri/ iz $-0., $$0. in $'). lena tega zakona, kot tudi v drugi/ primeri/, e je to potrebno, sme senat odloiti, da bo na glavni obravnavi poleg branja zapisnika reprodu=iral tudi zvoni ali slikovni posnetek (1'. len*. !2. len +o konanem zaslianju vsake prie ali izveden=a in po branju vsakega zapisnika ali drugega pisanja vpraa predsednik senata stranke in okodovan=a, ali imajo kaj pripomniti.

! . len ((* +o konanem dokaznem postopku vpraa predsednik senata stranke in okodovan=a, ali imajo kakne predloge za dopolnitev dokaznega postopka. (-* >e ni/e ne predlaga dopolnitve dokaznega postopka ali e se tak predlog zavrne, sodie pa spozna, da je stanje stvari razjasnjeno, naznani predsednik, da je dokazni postopek konan. 1. "prememba in raziritev obto<be !!. len ((* >e to<ile= med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi ka<ejo na to, da se je spremenilo v obto<ni=i navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obto<ni=o, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obto<ni=o. "premenjena obto<ni=a se sme nanaati le na dejanje, ki je <e predmet obto<be. (-* Za pripravo obrambe sme sodie v takem primeru prekiniti glavno obravnavo. ($* >e senat dovoli prekinitev glavne obravnave zaradi priprave nove obto<ni=e, doloi rok, v katerem mora to<ile= vlo<iti obto<ni=o. ?zvod nove obto<ni=e se vroi obto<en=u. zoper to obto<ni=o ni ugovora. >e to<ile= v danem roku ne vlo<i obto<ni=e, nadaljuje senat glavno obravnavo na podlagi prejnje. !5. len ((* >e se med glavno obravnavo odkrije kakno obto<enevo prejnje kaznivo dejanje, raziri senat po obto<bi upravienega to<il=a, ki jo sme ta podati tudi ustno, glavno obravnavo praviloma tudi na to dejanje. Zoper to obto<bo ni ugovora. (-* Za pripravo obrambe sme sodie v takem primeru prekiniti glavno obravnavo, sme pa po zaslianju strank odloiti, da se obto<ene= za dejanje iz prejnjega odstavka sodi posebej. &. 5eseda strank !". len +o konanem dokaznem postopku da predsednik senata besedo strankam, okodovan=u in zagovorniku. Najprej govori to<ile=, za njim okodovane= in zagovornik, nato pa obto<ene=. !#. len Ao<ile= poda v svoji besedi presojo dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, nato pa razlo<i svoje sklepe o dejstvi/, ki so pomembna za odlobo, ter poda in obrazlo<i svoj predlog o obto<enevi kazenski odgovornosti, o doloba/ kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajevalni/ in obte<evalni/ okoliina/, ki bi ji/ bilo treba upotevati

pri odmeri kazni. Ao<ile= la/ko poda predlog o vrsti in viini kazni, varnostni/ ukrepi/ ter sme predlagati, naj se izree sodni opomin ali pogojna obsodba. !$. len Okodovane= ali njegov pooblaene= sme v svoji besedi obrazlo<iti premo<enjskopravni za/tevek in opozoriti na dokaze o kazenski odgovornosti obto<en=a. !%. len ((* Zagovornik ali obto<ene= sam razlo<i v svoji besedi zagovor. pri tem sme odgovoriti na navedbe to<il=a in okodovan=a. (-* Za zagovornikom ima obto<ene= pravi=o govoriti tudi sam, da izjavi, ali se strinja z njegovim zagovorom in da ga dopolni. ($* Ao<ile= in okodovane= imata pravi=o odgovoriti na zagovor, zagovornik oziroma obto<ene= pa pravi=o odgovoriti njima. ('* Zadnjo besedo ima vselej obto<ene=. 5&. len ((* 5eseda strank se ne sme omejiti na doloen as. (-* +redsednik senata sme po poprejnjem opominu ustaviti tistega, ki v svoji besedi <ali javni red in moralo ali <ali drugega ali se spua v ponavljanja ali izvajanja, ki oitno niso v nobeni zvezi z zadevo. C zapisniku o glavni obravnavi se mora navesti, da ga je predsednik ustavil in zakaj ga je ustavil. ($* 3adar zastopa obto<bo ve oseb ali obrambo ve zagovornikov, se ti ne smejo ponavljati. Zastopniki obto<be oziroma obrambe se morajo sporazumeti o vpraanji/, o kateri/ bodo govorili. ('* +o vse/ konani/ govori/ mora predsednik senata vpraati, ali <eli e kdo kaj povedati. (0* 7olobo tretjega odstavka -&'. lena 3azenskega zakonika o omilitvi kazni je mogoe uporabiti le v primeri/, ko je obdol<ene= do kon=a glavne obravnave prepreil nadaljnje izvrevanje kaznivi/ dejanj v /udodelski zdru<bi ali kaznivega dejanja /udodelskega zdru<evanja, ali e je do kon=a glavne obravnave razkril podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje <e storjeni/ kaznivi/ dejanj. 51. len ((* >e senat po konani/ izvajanji/ strank ne spozna, da bi bilo treba izvesti e kakne dokaze, naznani predsednik senata, da je glavna obravnava konana. (-* Nato se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, da izree odlobo. 52. len

((* "enat s sklepom zavr<e obto<ni=o: (* e je tekel postopek brez za/teve upravienega to<il=a. -* e ni potrebnega predloga okodovan=a ali dovoljenja pristojnega dr<avnega organa, ali e je pristojni dr<avni organ umaknil dovoljenje. $* e so podane druge okoliine ki zaasno prepreujejo pregon. (-* "klep o zavr<enju obto<ni=e la/ko izda senat tudi po prelo<eni glavni obravnavi. GG??. poglavje "O754 (. ?zrekanje sodbe 5 . len ((* >e sodie med posvetovanjem ne spozna, da bi bilo treba za dopolnitev postopka ali za razjasnitev posamezni/ vpraanj na novo zaeti glavno obravnavo, izree sodbo. (-* "odba se izree in razglasi v imenu ljudstva. 5!. len ((* "odba se sme nanaati samo na osebo, ki je obto<ena, in samo na dejanje, ki je predmet obto<be, obse<ene v vlo<eni oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razirjeni obto<ni=i. (-* "odie ni vezano na predloge to<il=a glede pravne presoje dejanja. 55. len ((* "odie opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. (-* "odie mora vestno prete/tati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakno dejstvo dokazano ali ne. -. Crste sodb 5". len ((* " sodbo se obto<ba zavrne ali se obto<ene= oprosti obto<be ali pa spozna za krivega. (-* >e obsega obto<ba ve kaznivi/ dejanj, se v sodbi izree, ali se obto<ba zavrne in glede kateri/ dejanj. ali se obto<ene= oprosti obto<be in glede kateri/ dejanj. ali se spozna za krivega in za katera dejanja.

5#. len "odbo, s katero zavrne obto<bo, izree sodie: (* e je to<ile= v asu od zaetka do kon=a glavne obravnave umaknil obto<bo. -* e je okodovane= umaknil predlog. $* e je bil obto<ene= za isto dejanje <e pravnomono obsojen, oproen obto<be ali je bil postopek zoper njega s sklepom pravnomono ustavljen. '* e je bil obto<en=u odpuen pregon z amnestijo ali pomilostitvijo ali e kazenski pregon ni ve dopusten zaradi zastaranja ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon. 5$. len (* -* $* '* "odbo, s katero oprosti obto<en=a obto<be, izree sodie: e dejanje, za katero je obto<en, po zakonu ni kaznivo dejanje. e so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost. e ni dokazano, da je obto<ene= storil dejanje, katerega je obto<en. ali e je podana nesorazmernost med maj/nim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali te<e dejanja ali zaradi tega, ker so kodljive posledi=e neznatne ali ji/ ni ali zaradi drugi/ okoliin, v kateri/ je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovi/ osebni/ okoliin* ter posledi=ami, ki bi ji/ povzroila obsodba. 5%. len ((* C sodbi, s katero spozna obto<en=a za krivega, izree sodie: (* katerega dejanja ga spozna za krivega. +ri tem navede dejstva in okoliine, ki so znaki kaznivega dejanja, in tiste od kateri/ je odvisna uporaba posamezne dolobe kazenskega zakona. -* zakonsko oznabo kaznivega dejanja in katere dolobe kazenskega zakona je uporabilo. $* na kakno kazen se obto<ene= obsodi ali se mu po doloba/ kazenskega zakona odpusti kazen. '* odlobo o pogojni obsodbi. 0* odlobo o varnostni/ ukrepi/ in o odvzemu premo<enjske koristi. #* odlobo o vtetju pripora ali <e prestane kazni. ,* odlobo o stroki/ kazenskega postopka, o premo<enjskopravnem za/tevku in o tem, ali naj se pravnomona sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji. (-* >e je obto<ene= obsojen na denarno kazen, se v sodbi navede rok, v katerem mora denarno kazen plaati in nain, kako se izvri denarna kazen, e se tudi prisilno ne more izterjati. ($* "odie la/ko v sodbi odloi, da obsojene= med prestajanjem kazni v doloeni/ dnevi/ prebiva doma, da se kazen zapora nadomesti s /inim zaporom in da se kazen zapora oziroma denarna kazen nadomesti z delom v splono korist. ('* C primeru objave sodbe po ,. toki prvega odstavka tega lena se objavijo le naslednji osebni podatki iz izreka sodbe: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega, zaasnega ali drugega prebivalia ter dr<avljanstvo obto<en=a. $. !azglasitev sodbe

"&. len ((* 3o sodie izree sodbo, jo predsednik senata takoj razglasi. >e sodie po konani glavni obravnavi ne more izrei sodbe e isti dan, odlo<i razglasitev sodbe najve za tri dni in doloi, kdaj in kje bo razglaena. (-* +redsednik senata prebere javno v navzonosti strank, nji/ovi/ zakonski/ zastopnikov, pooblaen=ev in zagovornika izrek sodbe in pove na kratko njene razloge. ($* "odba se razglasi tudi tedaj, e stranka, zakoniti zastopnik, pooblaene= ali zagovornik ni navzo. "enat sme odrediti, da predsednik senata obto<en=u, ki ni navzo, sodbo ustno naznani ali da se mu sodba samo vroi. ('* >e je bila javnost glavne obravnave izkljuena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju. "enat odloi, ali naj se in koliko izkljui javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. (0* Csi navzoi posluajo branje izreka sodbe stoje. "1. len ((* Ob izreku sodbe, s katero je obto<ene= obsojen na kazen zapora, senat na obrazlo<en predlog to<il=a po pred/odnem zaslianju obto<en=a in zagovornika odredi pripor, e je obto<ene= <e v priporu pa pripor podalja, e je podan kaken razlog iz (. ali $. toke prvega odstavka -)(. lena tega zakona. (-* +rejnji odstavek se smiselno uporablja tudi glede ukrepa pribli<evanja doloenemu kraju ali osebi v primeru izreka pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom in doloenimi navodili prepovedi pribli<evanja <rtvi ali kakni drugi osebi ali prepovedi dostopa na posamezne kraje. ($* +ripor senat vselej odpravi in odredi izpustitev obto<en=a, e to<ile= pred izrekom sodbe ni predlagal podaljanja pripora, e je obto<ene= oproen obto<be ali spoznan za krivega, pa mu je odpuena kazen, e je obsojen samo na denarno kazen ali mu je izreen sodni opomin ali pogojna obsodba, e je zaradi vtetja pripora kazen <e prestal ali e je obto<ba zavrnjena ali obto<ni=a zavr<ena, razen e je zavr<ena zaradi nepristojnosti sodia. ('* O odreditvi ali odpravi pripora po razglasitvi sodbe do njene pravnomonosti oziroma do nastopa kazni odloa senat sodia prve stopnje (esti odstavek -0. lena*. +ripor odredi na obrazlo<en predlog to<il=a, odpravi pa po uradni dol<nosti ali na predlog strank po zaslianju dr<avnega to<il=a, e tee postopek na njegovo za/tevo. (0* O odreditvi, podaljanju ali odpravi pripora iz prejnji/ odstavkov tega lena senat odloi s posebnim sklepom. +rito<ba zoper ta sklep ne zadr<i njegove izvritve. (#* +ripor, ki je bil odrejen ali podaljan po doloba/ prejnji/ odstavkov tega lena, sme trajati do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni, izreene v sodbi sodia prve stopnje. (,* 3adar izree sodie kazen zapora, se sme obto<ene=, ki je v priporu, oddati na podlagi sklepa predsednika senata e pred pravnomonostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni zapora, e to sam za/teva.

"2. len ((* +o razglasitvi sodbe poui predsednik senata upravien=e do prito<be ($#,. len* o pravi=i do prito<be in o dol<nosti pred/odne napovedi prito<be ter da se bo telo, da so se odpovedali pravi=i do prito<be, e najkasneje v osmi/ dne/ od dneva razglasitve sodbe prito<be ne bodo napovedali. +ouk se vnese v zapisnik o glavni obravnavi. (-* >e je obto<en=u izreena pogojna obsodba, ga predsednik opozori na pomen pogojne obsodbe in na pogoje, ki se ji/ mora dr<ati. ($* pravien=u do prito<be, ki ni bil navzo pri razglasitvi sodbe, se polje prepis izreka sodbe, s poukom iz prvega odstavka tega lena, s tem, da mu rok za napoved prito<be tee od vroitve prepisa izreka sodbe. ('* +redsednik senata opozori stranke, da morajo do pravnomonega kon=a postopka vsako spremembo naslova sporoiti sodiu. '. +isna izdelava in vroitev sodbe " . len ((* !azglaena sodba mora biti pisno izdelana v petnajsti/ dne/ po razglasitvi, e je obto<ene= v priporu, v ostali/ primeri/ pa v trideseti/ dne/. >e sodba ni izdelana v tem roku, mora predsednik senata obvestiti predsednika sodia, zakaj to ni bilo storjeno. +redsednik sodia ukrene, kar je potrebno, da se sodba imprej izdela. (-* "odbo, ki se izdela v fizini obliki, podpieta predsednik senata in zapisnikar z lastnoronim podpisom. "odbo, ki se izdela v elektronski obliki, podpieta predsednik senata in zapisnikar s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodia, overjenim s kvalifi=iranim potrdilom. >e je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalifi=iranim elektronskim potrdilom, ki vsebuje navedbo sodia, varen elektronski podpis sodia ni potreben. ($* "odba, ki je bila izdelana v fizini ali elektronski obliki, se strankam vroi v overjenem prepisu, elektronskem (skeniranem* prepisu ali v elektronski obliki. ('* Overjen prepis sodbe, elektronski (skeniran* prepis ali elektronska oblika sodbe se vroi to<il=u, obto<en=u in zagovorniku pa v skladu s (-). lenom tega zakona. >e je obto<ene= v priporu, morajo biti overjeni prepisi sodbe, elektronski (skeniran* prepis ali elektronska oblika sodbe odposlani v roku iz prvega odstavka tega lena. (0* Obto<en=u, zasebnemu to<il=u in okodovan=u kot to<il=u se vroi sodba s poukom o pravi=i do prito<be. (#* Overjen prepis sodbe, elektronski (skeniran* prepis ali elektronsko obliko sodbe s poukom o pravi=i do prito<be vroi sodie okodovan=u, e ima pravi=o do prito<be, osebi, kateri je s to sodbo vzet predmet (drugi odstavek ,$. lena kazenskega zakonika*, ter pravni osebi, kateri je izreen odvzem premo<enjske koristi. Okodovan=u, ki nima pravi=e do prito<be, vroi overjen prepis sodbe, elektronski (skeniran* prepis ali elektronsko obliko sodbe v primeri/ iz drugega odstavka #(. lena tega zakona s poukom, da ima pravi=o za/tevati vrnitev v prejnje stanje. +ravnomona sodba se vroi okodovan=u, e to za/teva.

(,* >e je sodie po doloba/ o odmeri enotne kazni za kazniva dejanja v steku izreklo kazen in pri tem upotevalo tudi sodbe, ki so ji/ izdala druga sodia, polje overjen prepis, elektronski (skeniran* prepis ali elektronsko obliko pravnomone sodbe tem sodiem. (1* 7olobe tega lena o tem, v kakni obliki se izdela in vroi ali polje sodba, se smiselno uporabljajo pri vse/ vrsta/ sodni/ odlob. "!. len ((* +isno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglaena. "odba mora imeti uvod, izrek in obrazlo<itev. (-* vod sodbe obsega: navedbo, da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodia, ime in priimek predsednika in lanov senata ter zapisnikarja, ime in priimek obto<en=a, kaznivo dejanje, za katero je bil obto<en, ali je bil navzo na glavni obravnavi, dan glavne obravnave, ali je bila glavna obravnava javna, ime in priimek to<il=a, zagovornika, zakonitega zastopnika in pooblaen=a, ki so bili navzoi na glavni obravnavi, in dan razglasitve izreene sodbe. ($* ?zrek sodbe obsega osebne podatke o obto<en=u (prvi odstavek --,. lena* in odlobo, s katero se obto<ene= spozna za krivega dejanja, katerega je obto<en, s katero se oprosti obto<be za to dejanje ali s katero se obto<ba zavrne. ('* >e je obto<ene= spoznan za krivega, mora izrek sodbe obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v $0&. lenu tega zakona, e pa je oproen obto<be ali je obto<ba zavrnjena, mora izrek sodbe obsegati opis dejanja, katerega je bil obto<en, ter odlobo o stroki/ kazenskega postopka in o premo<enjskopravnem za/tevku, e je bil podan. (0* >e gre za stek kaznivi/ dejanj, navede sodie v izreku sodbe kazni, ki ji/ je doloilo za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa kazen, ki jo je izreklo za vsa dejanja v steku. (#* C obrazlo<itvi sodbe navede sodie razloge za vsako posamezno toko sodbe. (,* "odie navede dolono in popolnoma, katera dejstva teje za dokazana ali nedokazana in iz kateri/ razlogov. +ri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovni/ dokazov, iz kateri/ razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodie odloilni pri reevanju pravni/ vpraanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obto<en=a in pri uporabi posamezni/ dolob kazenskega zakona glede obto<en=a in njegovega dejanja. (1* >e se obto<ene= obsodi na kazen, je treba v obrazlo<itvi povedati, katere okoliine je sodie upotevalo pri odmeri kazni. "odie mora posebej obrazlo<iti, kateri razlogi so bili zanj odloilni, ko je spoznalo, da je treba kazen omiliti, obto<en=u kazen odpustiti ali izrei pogojno obsodbo ali da je treba izrei varnostni ukrep ali odvzem premo<enjske koristi. (&* >e se obto<ene= oprosti obto<be, je treba v obrazlo<itvi navesti zlasti, iz kateri/ razlogov iz $01. lena tega zakona se oproa. (()* C obrazlo<itvi sodbe, s katero zavrne obto<bo, se sodie ne spua v presojo glavne stvari, temve se omeji samo na razloge za zavrnitev obto<be.

"5. len ((* +omote v imeni/ in tevilka/ ter druge oitne pisne in raunske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom popravi s posebnim sklepom predsednik senata na za/tevo strank ali po uradni dol<nosti. (-* >e se pisno izdelana sodba in njen izvirnik ne ujemata glede podatkov iz (. do 0. in ,. toke prvega odstavka $0&. lena tega zakona, se sklep o popravku vroi osebam, ki so natete v $#$. lenu tega zakona. C tem primeru tee rok za prito<bo zoper sodbo od dneva vroitve tega sklepa, zoper katerega ni posebne prito<be. 6. +O"AO+83 " +!4CN?E? "!87"AC? GG???. poglavje !87N4 +!4CN4 "!87"AC4 (. +rito<ba zoper sodbo sodia prve stopnje a* +ravi=a do prito<be "". len ((* Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravien=i prito<iti v petnajsti/ dne/ od vroitve prepisa sodbe. (-* +ravoasna prito<ba upravien=a zadr<i izvritev sodbe. "#. len ((* +ravi=o do prito<be imajo stranke, zagovornik, obto<enev zakoniti zastopnik in okodovane=. (-* C korist obto<en=a se smejo prito<iti tudi njegov zakone= oziroma oseba, s katero <ivi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojene=, brat, sestra in rejnik. !ok za prito<bo tee tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vroen obto<en=u oziroma njegovemu zagovorniku (etrti odstavek (-). lena*. ($* 7r<avni to<ile= se sme prito<iti tako v kodo kakor tudi v korist obto<en=a. ('* Okodovane= sme izpodbijati sodbo samo glede odlobe sodia o stroki/ kazenskega postopka. e pa je dr<avni to<ile= prevzel pregon od okodovan=a kot to<il=a (drugi odstavek #$. lena*, se sme okodovane= prito<iti iz vse/ razlogov, iz kateri/ se sme izpodbijati sodba ($,). len*. (0* +rito<i se la/ko tudi oseba, kateri je bil vzet predmet (drugi odstavek ,$. lena kazenskega zakonika* ali kateri je bila odvzeta premo<enjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem (,0., ,,.a in ,,.b len kazenskega zakonika*, in pravna oseba, kateri je bil izreen odvzem premo<enjske koristi (,,. len kazenskega zakonika*.

(#* Zagovornik in osebe iz drugega odstavka tega lena se smejo prito<iti tudi brez posebnega obto<enevega pooblastila, vendar ne proti njegovi volji. "$. len ((* pravien=i do prito<be ($#,. len* morajo prito<bo napovedati. +rito<bo la/ko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravi=i do prito<be (prvi odstavek $#-. lena*, najkasneje pa v osmi/ dne/ od dneva razglasitve sodbe, oziroma od vroitve prepisa izreka sodbe, e niso bili navzoi pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek $#-. lena*. (-* >e upraviene= do prito<be v zakonskem roku prito<be ne napove, se, razen v primeru iz etrtega odstavka tega lena, teje, da se je odpovedal pravi=i do prito<be. ($* >e ni/e od upravien=ev do prito<be ($#,. len* prito<be ne napove, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazlo<itev. ('* >e je bila obdol<en=u izreena zaporna kazen, napoved prito<be ni potrebna. C tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazlo<ena. (0* Obto<ene=, to<ile= in okodovane= se la/ko odpovejo pravi=i do prito<be od razglasitve sodbe do izteka roka za prito<bo. >e je bila obto<en=u izreena zaporna kazen, pa se sme obto<ene= pravi=i do prito<be odpovedati ele, ko mu je bila sodba vroena. 7okler sodie druge stopnje ne izda odlobe, la/ko prito<niki <e podano prito<bo umaknejo. Odpoved prito<be in umik prito<be se ne moreta prekli=ati. b* Csebina prito<be "%. len (* -* $* '* 0* ((* +rito<ba mora obsegati: navedbo sodbe, zoper katero se podaja prito<ba. razlog za izpodbijanje ($,). len*. obrazlo<itev prito<be. predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni. na kon=u podpis osebe, ki se prito<uje.

(-* >e se je zoper sodbo prito<il obto<ene= ali kdo iz drugega odstavka $#,. lena tega zakona, ali e se je zoper sodbo prito<il okodovane=, okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile=, ki nima pooblaen=a, pa prito<ba ni sestavljena v skladu z dolobami prejnjega odstavka, za/teva sodie prve stopnje od prito<nika, naj jo v doloenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodiu. >e prito<nik tej za/tevi ne ustre<e in prito<ba ne vsebuje podatkov iz -., $. ali 0. toke prejnjega odstavka, jo sodie zavr<e. >e pa prito<ba ne vsebuje podatka iz (. toke prejnjega odstavka, jo zavr<e samo, e ne more ugotoviti, na katero sodbo se nanaa. >e je prito<ba podana v korist obto<en=a in se da dognati, na katero sodbo se nanaa, jo sodie vendarle polje sodiu druge stopnje. e pa se to ne da ugotoviti, jo zavr<e. ($* >e se je zoper sodbo prito<il okodovane=, okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile=, ki ima pooblaen=a, ali dr<avni to<ile=, pa prito<ba ne vsebuje podatkov iz -., $. ali 0. toke prvega odstavka tega lena in se ne da dognati, na katero sodbo se nanaa, jo sodie zavr<e.

('* C prito<bi sme navajati prito<nik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj ji/ ni navedel <e prej. 3o se skli=uje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. ko se skli=uje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki ji/ s temi dokazi <eli dokazati. =* !azlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati #&. len (* -* $* '* ((* "odba se sme izpodbijati: zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka. zaradi kritve kazenskega zakona. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. zaradi odlobe o kazenski/ sank=ija/, o odvzemu premo<enjske koristi, o stroki/ kazenskega postopka, o premo<enjskopravni/ za/tevki/ in zaradi odlobe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.

(-* "odba, izreena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde se ne sme izpodbijati iz razloga po $. toki prejnjega odstavka, sodba, izreena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pa ne zaradi odlob iz '. toke prejnjega odstavka, e je sodba izreena v skladu s pogoji, ki ji/ je dr<avni to<ile= doloil za priznanje krivde v obto<ni=i ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde. #1. len ((* 5istvena kritev dolob kazenskega postopka je podana: (* e je bilo sodie nepravilno sestavljeno ali e je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenja. -* e je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi bil moral biti izloen ((. do 0. toka prvega odstavka in (. do $. toka drugega odstavka $&. lena*. $* e je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, kateri/ navzonost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, ali e je bil obdol<ene=, zagovornik, okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile= kljub svoji za/tevi prikrajan za pravi=o uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek (1. len*. '* e je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave. 0* e je sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obto<ba upravienega to<il=a, ali je podan predlog okodovan=a ali dovoljenje pristojnega dr<avnega organa. #* e je sodbo izdalo sodie, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari, ali e je sodie nepravilno zavrnilo obto<bo zaradi stvarne nepristojnosti. ,* e sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obto<be. 1* e se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kritvijo z ustavo doloeni/ lovekovi/ pravi= in temeljni/ svoboin ali na dokaz, na katerega se po doloba/ tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. &* e je bila obto<ba prekoraena (prvi odstavek $0'. lena*. ()* e je bil s sodbo prekren $10. len tega zakona. ((* e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe. ali e sodba splo/ nima razlogov ali e v njej niso navedeni razlogi o odloilni/ dejstvi/ ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v pre=ejnji meri s seboj v nasprotju. ali e je o odloilni/ dejstvi/

pre=ejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogi/ sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedba/ v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. (-* 5istvena kritev dolob kazenskega postopka je podana tudi, e sodie med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakne dolobe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno ali e je na glavni obravnavi prekrilo pravi=e obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. #2. len 3ritev kazenskega zakona je podana, e je kazenski zakon prekren v vpraanju: (* ali je dejanje, zaradi katerega se obto<ene= preganja, kaznivo dejanje. -* ali so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost. $* ali so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon, zlasti pa, ali je kazenski pregon zastaran ali izkljuen zaradi amnestije ali pomilostitve, ali pa je stvar <e pravnomono razsojena. '* ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obto<be, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti. 0* ali je bila z odlobo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odlobo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premo<enjske koristi prekoraena pravi=a, ki jo ima sodie po zakonu. #* ali so bile prekrene dolobe o vtevanju pripora in prestane kazni. # . len ((* "odba se sme izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, e je sodie kakno odloilno dejstvo ugotovilo zmotno ali ga splo/ ni ugotovilo. (-* 7ejansko stanje je nepopolno ugotovljeno tudi tedaj, e na to ka<ejo nova dejstva ali novi dokazi. #!. len ((* "odba oziroma sklep o sodnem opominu se sme izpodbijati zaradi odlobe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, e z njo si=er ni bila prekoraena zakonska pravi=a (0. toka $,-. lena*, vendar sodie ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen veja ali manja, in zaradi tega, ker je sodie uporabilo dolobe o omilitvi kazni, o odpustitvi kazni, o pogojni obsodbi ali o sodnem opominu ali ker te/ dolob ni uporabilo, eprav so bili za to podani zakonski pogoji. C primeru iz tretjega odstavka $0&. lena tega zakona pa se sme odloba o kazni izpodbijati tudi iz razloga, ker sodie ni pravilno odloilo o nainu njene izvritve. (-* Odloba o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premo<enjske koristi se sme izpodbijati tudi, e si=er ne gre za kritev zakona iz 0. toke $,-. lena tega zakona, pa pa je sodie nepravilno izdalo to odlobo ali ni izreklo varnostnega ukrepa oziroma odvzema premo<enjske koristi, eprav so bili za to podani zakonski pogoji. ($* Odloba o stroki/ kazenskega postopka se sme izpodbijati, e je sodie o nji/ odloilo nepravilno ali v nasprotju z dolobami tega zakona. ('* Odloba o premo<enjskopravni/ za/tevki/ ter odloba o objavi sodbe v tisku, po radiu ali televiziji se sme izpodbijati, e je sodie o te/ vpraanji/ odloilo v nasprotju z dolobami zakona.

d* +ostopek s prito<bo #5. len ((* +rito<ba se poda pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie ter za nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo odgovorita. (-* +repozno ($1&. len* in nedovoljeno ($&). len* prito<bo zavr<e s sklepom predsednik senata sodia prve stopnje. #". len ?zvod prito<be vroi sodie prve stopnje nasprotni stranki ((-). in (-(. len*, ki sme nato v osmi/ dne/ po njenem prejemu podati sodiu odgovor na prito<bo. +rito<bo in odgovor z vsemi spisi predlo<i sodie prve stopnje sodiu druge stopnje. ##. len ((* 3o dobi sodie druge stopnje spise s prito<bo, se spisi v skladu s sodnim redom dodelijo sodniku poroeval=u. (-* "ejo senata na predlog sodnika poroeval=a razpie predsednik senata. ($* "odnik poroevale= si po potrebi la/ko preskrbi od sodia prve stopnje poroilo o kritva/ dolob kazenskega postopka. la/ko pa se preko tega sodia ali preko preiskovalnega sodnika sodia, na katerega obmoju je treba opraviti dejanje, ali na kaken drug nain prepria o navedba/ v prito<bi, ki se tiejo novi/ dokazov in novi/ dejstev, ali si od drugi/ organov ali pravni/ oseb preskrbi potrebna poroila ali spise. ('* >e sodnik poroevale= ugotovi, da so v spisi/ zapisniki in obvestila iz 1$. lena tega zakona, polje spise sodiu prve stopnje pred sejo senata na drugi stopnji, da izda predsednik senata na prvi stopnji sklep o nji/ovi izloitvi iz spisov in ji/ po pravnomonosti sklepa v zaprtem ovitku izroi preiskovalnemu sodniku, da ji/ /rani loeno od drugi/ spisov. #$. len ((* "odie o seji obvesti vse stranke in zagovornike, e katerikoli izmed nji/ za/teva, da je o seji senata obveen ali e predsednik senata oziroma senat o=eni, da je nji/ova navzonost na seji koristna za razjasnitev stvari. (-* >e je obto<ene= v priporu ali prestaja kazen in se <eli udele<iti seje senata, mu je to potrebno omogoiti. ($* "ejo senata vodi predsednik senata. "eja se zane s poroilom sodnika poroeval=a o stanju stvari in predstavitvijo prito<b, ki se bodo obravnavale. >e je stranka, ki je vlo<ila prito<bo, na seji navzoa, predstavi glavne poudarke vlo<ene prito<be, nasprotna stranka pa la/ko poda odgovor na prito<bo. "enat la/ko za/teva od strank, ki so navzoe na seji, potrebna pojasnila glede na nji/ove navedbe in v zvezi z navedbami v prito<bi ter v odgovoru na prito<bo. "trankam se la/ko na nji/ov obrazlo<en predlog dovoli, da v dopolnitev prito<beni/ navedb preberejo posamezne spise ali listine iz spisa oziroma da se vpogleda v doloeno spisovno gradivo. +o zakljueni/ nastopi/ strank predsednik senata naznani, da je seja konana in se senat umakne k posvetovanju in glasovanju.

('* >e stranke, ki so bile v redu obveene, ne pridejo, to ni ovira, da senat ne bi imel seje. >e obto<ene= ni sporoil sodiu spremembe prebivalia ali naslova, ima senat la/ko sejo, eprav obto<ene= o njej ni bil obveen. (0* "enat la/ko sklene, da bo po seji, o kateri so bile v redu obveene stranke in zagovorniki, svojo odloitev razglasil. !azglasitev poteka tako, da sodnik poroevale= prebere izrek odlobe in pove na kratko njene razloge. (#* Na seji senata, na kateri so navzoe stranke, se sme izkljuiti javnost samo pod pogoji, ki so doloeni v tem zakonu (leni -&0 do -&,*. (,* Zapisnik o seji senata se prikljui spisom sodia prve in druge stopnje. (1* >e je sodie druge stopnje opravilo sejo senata, o kateri so bile stranke v redu obveene, razglasitev odloitve pa je bila odlo<ena, o dnevu in kraju razglasitve ni potrebno ponovno obveati strank, ki na seji niso bile navzoe. (&* "klepi iz $1&. in $&). lena tega zakona se smejo izdati tudi brez obvestila strank o seji senata. #%. len ((* "odie druge stopnje odloi na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave. (-* 4li naj se opravi obravnava, odloi sodie druge stopnje na seji senata. $&. len ((* Obravnava pred sodiem druge stopnje se opravi samo, e je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti <e prej izvedene dokaze in e so podani opravieni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodiu prve stopnje v novo glavno obravnavo. (-* Na obravnavo pred sodiem druge stopnje se povabijo obto<ene= in njegov zagovornik, to<ile=, okodovane=, zakoniti zastopniki in pooblaen=i okodovan=a, okodovan=a kot to<il=a in zasebnega to<il=a in pa tiste prie in izveden=i, za katere sodie na predlog strank ali po uradni dol<nosti sklene, da ji/ je potrebno zasliati. ($* >e je obto<ene= v priporu ali prestaja kazen, ukrene predsednik senata sodia druge stopnje, kar je treba, da se privede na obravnavo. ('* >e okodovane= kot to<ile= ali zasebni to<ile= ne pride na obravnavo pred sodiem druge stopnje, se ne uporabi drugi odstavek $)#. lena tega zakona. $1. len ((* Obravnava pred sodiem druge stopnje se zane s poroilom poroeval=a, ki razlo<i stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti prito<be. (-* Na predlog ali po uradni dol<nosti se prebere sodba ali del sodbe, na katerega se nanaa prito<ba, po potrebi pa tudi zapisnik o glavni obravnavi.

($* Nato se pozove prito<nik, naj obrazlo<i prito<bo, za njim pa nasprotnik, naj mu odgovori. Obto<ene= in njegov zagovornik imata vselej zadnjo besedo. ('* "tranke smejo na obravnavi navajati nove dokaze in nova dejstva. (0* Ao<ile= sme glede na izid obravnave popolnoma ali deloma umakniti obto<ni=o ali jo spremeniti v obto<enevo korist. >e dr<avni to<ile= popolnoma umakne obto<ni=o, ima okodovane= pravi=e, ki ji/ doloa #(. len tega zakona. $2. len >e ni v prejnji/ leni/ doloeno kaj drugega, se dolobe o glavni obravnavi pred sodiem prve stopnje smiselno uporabljajo tudi v postopku pred sodiem druge stopnje. e* Eeje preizkusa sodbe sodia prve stopnje $ . len ((* "odie druge stopnje preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s prito<bo, vendar pa mora vselej po uradni dol<nosti preizkusiti: (* ali je podana kritev dolob kazenskega postopka iz (., 0., #. ter 1. do ((. toke prvega odstavka $,(. lena tega zakona in ali je bila glavna obravnava v nasprotju z dolobami tega zakona opravljena v nenavzonosti obto<en=a, e je bila obvezna obramba, pa tudi, ali je bila glavna obravnava opravljena v nenavzonosti obto<enevega zagovornika. -* ali je bil v kodo obto<en=a prekren kazenski zakon ($,-. len*. (-* >e prito<ba, ki je podana v korist obto<en=a, ne vsebuje podatkov iz -. ali $. toke prvega odstavka $#&. lena tega zakona, se sodie druge stopnje omeji na preizkus kritev iz (. in -. toke prejnjega odstavka in na preizkus odlobe o kazni, varnostni/ ukrepi/ in odvzemu premo<enjske koristi ($,'. len*. $!. len Na kritev zakona iz -. toke prvega odstavka $,(. lena tega zakona se sme prito<nik skli=evati v prito<bi samo, e na kritev ni mogel opozoriti med glavno obravnavo ali e je nanjo opozoril, pa je sodie prve stopnje ni upotevalo. $5. len >e je podana prito<ba samo v obto<enevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo kodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sank=ije. $". len +rito<ba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve kazenskega zakona, ki se poda v korist obto<en=a, obsega tudi prito<bo zaradi odlobe o kazenski sank=iji in o odvzemu premo<enjske koristi ($,'. len*. $#. len

>e sodie druge stopnje ob prito<bi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi kateri/ je odloilo v korist obto<en=a, v korist tudi kateremu od soobto<en=ev, ki se ni prito<il ali se ni prito<il v tej smeri, ravna po uradni dol<nosti, kakor da bi se bil prito<il tudi ta. f* Odlobe sodia druge stopnje o prito<bi $$. len ((* "odie druge stopnje la/ko na seji senata ali na podlagi obravnave zavr<e prito<bo kot prepozno ali kot nedovoljeno. ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje. ali razveljavi to sodbo in polje zadevo sodiu prve stopnje v novo sojenje in odloitev. ali pa spremeni sodbo sodia prve stopnje. (-* O vse/ prito<ba/ zoper isto sodbo odloi sodie druge stopnje z eno odlobo. $%. len +rito<ba se zavr<e s sklepom kot prepozna, e se ugotovi, da je bila podana po preteku zakonskega roka. %&. len +rito<ba se zavr<e s sklepom kot nedovoljena, e se ugotovi, da jo je podala oseba, ki nima pravi=e do prito<be, ali oseba, ki se je prito<bi odpovedala, ali e se ugotovi, da je prito<ba umaknjena ali da je bila po umiku prito<ba ponovno vlo<ena, ali e prito<ba po zakonu ni dovoljena. %1. len "odie druge stopnje zavrne s sodbo prito<bo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje, e ugotovi, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, in tudi ne kritev zakona iz prvega odstavka $1$. lena tega zakona. %2. len ((* "odie druge stopnje s sklepom ugodi prito<bi in sodbo sodia prve stopnje razveljavi ali jo razveljavi po uradni dol<nosti in vrne zadevo v novo sojenje, e ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob kazenskega postopka, razen primera iz drugega odstavka tega lena in primerov iz prvega odstavka $&'. lena tega zakona, ali e misli, da je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja odrediti novo glavno obravnavo pred sodiem prve stopnje. (-* >e je podana bistvena kritev dolob kazenskega postopka iz 1. toke prvega odstavka $,(. lena tega zakona, se sodba sodia prve stopnje ne sme razveljaviti, e bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v kodo obto<en=a. ($* "odie druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo sodia prve stopnje tudi ko sodba ni bila izpodbijana zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, e nastane pri odloanju o prito<bi pre=ejen dvom o resninosti odloilni/ dejstev, ki so bila

ugotovljena v sodbi, zaradi esar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno v obto<enevo kodo. ('* "odie druge stopnje sme odrediti, da se opravi nova glavna obravnava pri sodiu prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom. (0* C primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodia prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugana presoja <e ugotovljeni/ dejstev, ne pa tudi izvedba novi/ dokazov ali ponovitev <e izvedeni/ dokazov, sodie druge stopnje sodbe sodia prve stopnje ne razveljavi, ampak ravna po prvem odstavku $&'. lena tega zakona. (#* "odie druge stopnje sme razveljaviti sodbo sodia prve stopnje samo deloma, e se dajo posamezni deli sodbe izloiti brez kode za pravilno razsojo. C takem primeru sme sodie druge stopnje za kazniva dejanja iz nerazveljavljenega dela sodbe izrei kazensko sank=ijo. (,* >e je obto<ene= v priporu, preizkusi sodie druge stopnje, ali so e dani razlogi za pripor in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor e podani ali pa pripor odpravi. +rito<ba zoper sklep ne zadr<i njegove izvritve. % . len >e sodie druge stopnje pri obravnavi prito<be ugotovi, da je podan primer iz prvega odstavka $0-. lena tega zakona, razveljavi s sklepom sodbo sodia prve stopnje in zavr<e obto<ni=o. 8nako ravna sodie druge stopnje tudi v primeru, e ugotovi, da okrajno sodie ni bilo stvarno pristojno za sojenje, razen e je bila prito<ba podana samo v korist obto<en=a. %!. len ((* "odie druge stopnje s sodbo ugodi prito<bi in spremeni sodbo sodia prve stopnje ali jo spremeni po uradni dol<nosti, e ugotovi, da so bila odloilna dejstva v sodbi sodia prve stopnje si=er pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona izrei drugano sodbo, glede na stanje stvari pa tudi v primeru kritve iz 0., &. in (). toke prvega odstavka $,(. lena tega zakona. (-* >e sodie druge stopnje spozna, da so podani zakonski pogoji za sodni opomin, spremeni s sklepom sodbo sodia prve stopnje in izree sodni opomin. ($* >e je obto<ene= v priporu, preizkusi sodie druge stopnje, ali so e dani razlogi za pripor, in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor e podani, ali pa pripor odpravi. +rito<ba zoper sklep ne zadr<i njegove izvritve. ('* >e so zaradi potrditve ali spremembe sodbe sodia prve stopnje izpolnjeni pogoji za odreditev pripora po prvem odstavku $#(. lena tega zakona, sodie druge stopnje o predlogu odloi s smiselno uporabo dolob etrtega do estega odstavka $#(. lena tega zakona. %5. len ((* C obrazlo<itvi sodbe oziroma sklepa presodi sodie druge stopnje navedbe prito<be in navede kritve zakona, ki ji/ je upotevalo po uradni dol<nosti.

(-* >e se sodba sodia prve stopnje razveljavi zaradi bistveni/ kritev dolob kazenskega postopka, je treba v obrazlo<itvi navesti, katere dolobe so bile prekrene in v em je kritev ($,(. len*. ($* >e se sodba sodia prve stopnje razveljavi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je treba navesti, v em so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so novi dokazi in dejstva pomembni za pravilno odlobo in zakaj vplivajo nanjo. %". len ((* "odie druge stopnje vrne vse spise sodiu prve stopnje z zadostnim tevilom overjeni/ prepisov svoje odlobe, da ji/ izroi strankam in drugim prizadetim osebam. (-* >e je obto<ene= v priporu, mora sodie druge stopnje poslati svojo odlobo s spisi sodiu prve stopnje najkasneje v tre/ mese=i/ od dneva, ko ji/ je od njega prejelo. ($* "pise v elektronski obliki sodie druge stopnje vrne sodiu prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odlobo v elektronski obliki, da jo vroi strankam in drugim prizadetim osebam. %#. len ((* "odie prve stopnje, ki je dobilo zadevo v sojenje, vzame za podlago prejnjo obto<ni=o. >e je sodba sodia prve stopnje deloma razveljavljena, vzame za podlago samo tisti del obto<be, ki se nanaa na razveljavljeni del sodbe. (-* Na novi glavni obravnavi smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze. ($* "odie prve stopnje mora opraviti vsa pro=esna dejanja in pretresti vsa sporna vpraanja, na katera je opozorilo sodie druge stopnje v svoji odlobi. ('* +ri izrekanju nove sodbe je sodie prve stopnje vezano na prepoved, ki je predpisana v $10. lenu tega zakona. (0* >e je obto<ene= v priporu, mora senat sodia prve stopnje ravnati po drugem odstavku -),. lena tega zakona. (#* >e je bil obto<ene= e pred pravnomonostjo sodbe oddan v zavod za prestajanje kazni (sedmi odstavek $#(. lena*, sme predsednik senata izdati sklep, da se obto<en=a vrne v pripor. -. +rito<ba zoper sodbo sodia druge stopnje %$. len ((* Zoper sodbo sodia druge stopnje je dovoljena prito<ba na vr/ovno sodie vendar samo v navedeni/ primeri/: (* e je sodie druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora $) let ali e je potrdilo sodbo sodia prve stopnje, s katero je bila izreena taka kazen.

-* e je sodie druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugae kakor sodie prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo. $* e je sodie druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodie prve stopnje obto<en=a oprostilo obto<be in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. (-* O prito<bi zoper sodbo sodia druge stopnje odloa vr/ovno sodie na seji senata po doloba/, ki veljajo za postopek na drugi stopnji. +red tem sodiem ni obravnave. ($* 7olobe $1,. lena tega zakona se uporabijo tudi za soobto<en=a, ki ni imel pravi=e prito<iti se zoper sodbo sodia druge stopnje. $. +rito<ba zoper sklep %%. len ((* Zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodia, izdane na prvi stopnji, se smejo stranke in osebe, kateri/ pravi=e so prekrene, prito<iti vselej, kadar ni v tem zakonu izre=no doloeno, da ni prito<be. (-* Zoper sklep, ki ga izda senat pred ali med preiskavo, ni prito<be, razen e je v tem zakonu drugae doloeno. ($* "klepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, se smejo izpodbijati samo v prito<bi zoper sodbo. ('* Zoper sklep vr/ovnega sodia ni prito<be. !&&. len ((* +rito<ba se poda pri sodiu, ki je izdalo sklep. (-* >e ni v tem zakonu drugae doloeno, je treba prito<bo zoper sklep podati v osmi/ dne/ od dne, ko je bil sklep vroen. !&1. len >e ni v tem zakonu drugae doloeno, se z vlo<itvijo prito<be zadr<i izvritev sklepa, zoper katerega je prito<ba podana. !&2. len ((* O prito<bi zoper sklep sodia prve stopnje odloa sodie druge stopnje na seji senata, e ni v tem zakonu drugae doloeno. (-* O prito<bi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloa senat istega sodia (esti odstavek -0. lena*, e ni v tem zakonu drugae doloeno.

($* 3o sodie odloa o prito<bi, la/ko s sklepom zavr<e prito<bo kot prepozno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno ali pa prito<bi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in zadevo po potrebi polje v novo odloitev. ('* 3o sodie odloa o prito<bi zoper sklep o zavr<enju obto<ni=e, sme izrei zavrnilno sodbo, e spozna, da so podani pogoji za izdajo take sodbe. (0* 3o sodie preskua prito<bo, mora po uradni dol<nosti paziti, ali je bilo sodie prve stopnje stvarno pristojno za sklep oziroma ali je sklep izdal upravieni organ. !& . len ((* Za postopek s prito<bo zoper sklep se smiselno uporabljajo leni od $#,. do $,0., prvi, etrti in peti odstavek $,,. lena, $10., $1,. in drugi odstavek $11. lena tega zakona. (-* >e je vlo<ena prito<ba zoper sklep iz '&-. lena tega zakona, se glede obveanja o seji senata uporabljajo dolobe $,1. lenu tega zakona. !&!. len >e ni v tem zakonu doloeno kaj drugega, se dolobe $&&. do ')$. lena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za vse druge sklepe, ki se izdajo po tem zakonu. !&5. len 7olobe $#0. lena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tiste sklepe, zoper katere je dovoljena posebna prito<ba. GG?C. poglavje ?Z!87N4 +!4CN4 "!87"AC4 (. Obnova kazenskega postopka !&". len 3azenski postopek, ki je konan s pravnomonim sklepom ali s pravnomono sodbo, se sme na za/tevo upravien=a obnoviti samo v primeri/ in ob pogoji/, ki ji/ doloa ta zakon. !&#. len ((* +ravnomona sodba se sme spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka: (* e je bilo v dve/ ali ve sodba/ zoper istega obsojen=a pravnomono izreeni/ ve kazni, pa niso bile uporabljene dolobe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku. -* e je bila pri izreku enotne kazni po doloba/ o steku upotevana kot doloena (00. len kazenskega zakonika* tudi kazen, ki je bila <e zajeta v kazni, izreeni po doloba/ o steku v kakni prejnji sodbi.

$* e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivi/ dejanj izreena enotna kazen, delno ne bi mogla izvriti zaradi amnestije, pomilostitve ali iz. drugi/ razlogov. (-* C primeru iz (. toke prejnjega odstavka sodie z novo sodbo spremeni prejnje sodbe glede odlobe o kazni in izree eno samo kazen. Za novo sodbo je pristojno sodie prve stopnje, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izreena najstro<ja vrsta kazni. pri kazni/ iste vrste tisto sodie, ki je izreklo najvijo kazen. e so kazni enake, pa tisto sodie, ki je zadnje izreklo kazen. ($* C primeru iz -. toke prvega odstavka tega lena spremeni svojo sodbo sodie, ki je pri izreku enotne kazni napano upotevalo kazen, <e zajeto v kakni prejnji sodbi. ('* C primeru iz $. toke prvega odstavka tega lena spremeni sodie, ki je sodilo na prvi stopnji, prejnjo sodbo glede kazni in izree novo kazen ali pa doloi, koliko od kazni, ki je bila izreena s prejnjo sodbo, je treba izvriti. (0* Novo sodbo izda sodie na seji senata na predlog dr<avnega to<il=a, e je tekel postopek na njegovo za/tevo ali obsojen=a po zaslianju nasprotne stranke. (#* >e so bile v primeri/ iz (. in -. toke prvega odstavka tega lena pri izreku kazni upotevane tudi sodbe drugi/ sodie, je treba overjen prepis nove pravnomone sodbe poslati tudi tem sodiem. !&$. len ((* >e je bila s pravnomonim sklepom za/teva za preiskavo zavrnjena zato ker ni bilo za/teve upravienega to<il=a ali ker ni bilo potrebnega predloga okodovan=a ali dovoljenja dr<avnega organa, ali ker so bile podane druge okoliine, ki so zaasno prepreevale pregon, ali e je bila iz enakega razloga obto<ni=a zavr<ena, se postopek na za/tevo upravienega to<il=a nadaljuje, br< ko prene/ajo vzroki, zaradi kateri/ je bil izdan tak sklep. (-* >e je bila s pravnomonim sklepom obto<ni=a zavr<ena zaradi stvarne nepristojnosti sodia, se postopek nadaljuje pred stvarno pristojnim sodiem na za/tevo upravienega to<il=a. !&%. len >e je bila s pravnomonim sklepom za/teva za preiskavo zavrnjena, zato ker ni bil podan utemeljen sum, da je osumljene= oziroma obdol<ene= storil kaznivo dejanje, se sme na za/tevo upravienega to<il=a kazenski postopek znova uvesti, e se predlo<ijo novi dokazi, na podlagi kateri/ se senat (esti odstavek -0. lena* la/ko prepria, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. !1&. len ((* 3azenski postopek, ki je konan s pravnomono sodbo, se sme obnoviti samo v korist obsojen=a. +ostopek se obnovi: (* e se doka<e, da temelji sodba na ponarejeni listini ali na krivi izpovedbi prie, izveden=a ali tolmaa. -* e se doka<e da je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja.

$* e se navedejo nova dejstva ali predlo<ijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejnjimi dokazi povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejem kazenskem zakonu. '* e je bilo ve oseb obsojeni/ zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere od nji/. 0* e se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu ve istovrstni/ dejanj, navedejo nova dejstva ali predlo<ijo novi dokazi, ki ka<ejo na to, da obsojene= ni storil dejanja, ki je obse<eno s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni. (-* C primeri/ iz (. in -. toke prejnjega odstavka se mora dokazati s pravnomono sodbo, da so bile omenjene osebe spoznane za krive tisti/ kaznivi/ dejanj. >e se postopek zoper te osebe ne more izvesti, ker so umrle ali ker so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon, se smejo dejstva iz (. in -. toke prejnjega odstavka dokazovati tudi z drugimi dokazi. !11. len ((* Obnovo kazenskega postopka smejo za/tevati stranke in zagovornik. po obsojenevi smrti pa jo smejo za/tevati dr<avni to<ile=, e je tekel postopek na njegovo za/tevo in osebe iz drugega odstavka $#,. lena tega zakona. (-* Obnova kazenskega postopka se sme za/tevati tudi potem, ko je obsojene= kazen prestal, in ne glede na zastaranje, amnestijo ali pomilostitev. ($* >e sodie, ki bi bilo pristojno za odloitev o obnovi kazenskega postopka ('(-. len*, zve, da je podan kaken razlog za obnovo kazenskega postopka, obvesti o tem obsojen=a oziroma drugo osebo, ki je upraviena vlo<iti za/tevo. !12. len ((* O za/tevi za obnovo kazenskega postopka odloa senat (esti odstavek -0. lena* sodia, ki je v prejnjem postopku sodilo na prvi stopnji. (-* C za/tevi se mora navesti, iz katerega zakonskega razloga se za/teva obnova in s katerimi dokazi so podprta dejstva, na katera se za/teva opira. >e v za/tevi ni te/ podatkov, za/teva sodie od predlagatelja, naj jo v doloenem roku dopolni. ($* +ri odloanju o za/tevi v senatu ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejnjem postopku. !1 . len ((* "odie zavr<e za/tevo s sklepom, e ugotovi na podlagi same za/teve in spisov prejnjega postopka, da jo je podala neupraviena oseba. ali da ni zakonski/ pogojev za obnovo postopka. ali da so bila dejstva in dokazi, na katere se za/teva opira, navedena <e v kakni prejnji za/tevi za obnovo postopka, ki je bila s pravnomonim sklepom sodia zavrnjena. ali da dejstva in dokazi oitno niso taki, da bi se mogla na podlagi nji/ dovoliti obnova. ali da tisti, ki za/teva obnovo, ni ravnal po drugem odstavku prejnjega lena. (-* >e sodie ne zavr<e za/teve, vroi prepis za/teve nasprotni stranki, ki ima nato v osmi/ dne/ pravi=o nanjo odgovoriti. 3o prispe sodiu odgovor na za/tevo ali ko pretee rok za odgovor, odredi predsednik senata, da se raziejo dejstva in preskrbijo

dokazi, na katere se skli=ujeta za/teva in odgovor nanjo. "odnik, ki opravlja poizvedbe, ravna po petem odstavku (,1. lena tega zakona. ($* +o opravljeni/ poizvedba/, v primeri/ ko gre za kazniva dejanja, za katera se storile= preganja po uradni dol<nosti, odredi predsednik senata, naj se spisi poljejo dr<avnemu to<il=u, ki ji/ mora brez odlaanja vrniti s svojim mnenjem. !1!. len ((* 3o dr<avni to<ile= vrne spise, sme sodie odrediti, naj se poizvedbe dopolnijo. si=er pa na podlagi uspe/a poizvedb ugodi za/tevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa za/tevo zavrne. (-* >e sodie spozna, da so razlogi, zaradi kateri/ je dovolilo obnovo postopka, v korist tudi kateremu od soobto<en=ev, ki ni za/teval obnove postopka, ravna po uradni dol<nosti, kakor da bi jo bil za/teval tudi ta. ($* C sklepu, s katerim dovoli obnovo kazenskega postopka, odloi sodie, da se takoj razpie nova glavna obravnava ali pa da se stvar vrne v stanje preiskave oziroma da se opravi preiskava, e je prej ni bilo. ('* >e sodie misli, da bo obsojene= glede na predlo<ene dokaze v obnovljenem postopku obsojen na tako kazen, da bi moral biti po vtetju <e prestane kazni izpuen, da bo oproen obto<be ali da bo obto<ba zoper njega zavrnjena, odredi, da se izvritev sodbe odlo<i oziroma zaasno ustavi. (0* 3o postane sklep, s katerim je dovoljena obnova kazenskega postopka, pravnomoen, se izvritev kazni ustavi. vendar pa odredi sodie pripor, e so podani razlogi iz -)(. lena tega zakona. !15. len ((* Za novi postopek, ki tee na podlagi sklepa, s katerim je dovoljena obnova kazenskega postopka, veljajo iste dolobe kakor za prvi postopek. C novem postopku sodie ni vezano na sklepe prejnjega postopka. (-* >e se novi postopek ustavi do zaetka glavne obravnave, razveljavi sodie s sklepom o ustavitvi postopka tudi prejnjo sodbo. ($* 3o izda sodie v novem postopku sodbo, izree v njej, da se prejnja sodba deloma ali v =eloti razveljavi ali pa da ostane v veljavi. C kazen, ki jo doloi z novo sodbo, vteje obto<en=u prestano kazen, e pa je bila obnova dovoljena samo za nekatera od dejanj, za katera je bil obto<ene= obsojen, izree novo enotno kazen po doloba/ kazenskega zakona. ('* C novem postopku je sodie vezano na prepoved, ki je predpisana v $10. lenu tega zakona. !1". len 7olobe tega poglavja o obnovi kazenskega postopka (leni ')# do '(0* se smiselno uporabljajo tudi, kadar je vlo<ena za/teva za spremembo pravnomone sodne odlobe na podlagi odlobe ustavnega sodia, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen

predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomona obsodilna sodba, ali na podlagi odlobe 8vropskega sodia za lovekove pravi=e, ki se nanaa na kaken razlog za obnovo kazenskega postopka. -. (rtan) !1#. len (rtan) !1$. len (rtan) !1%. len (rtan) $. Za/teva za varstvo zakonitosti !2&. len ((* Zoper pravnomono sodno odlobo, s katero je bil konan kazenski postopek, zoper drugo odlobo pa le, e je od odloitve vr/ovnega sodia mogoe priakovati odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomono odlobo, se sme po pravnomono konanem kazenskem postopku vlo<iti za/teva za varstvo zakonitosti v naslednji/ primeri/: (* zaradi kritve kazenskega zakona. -* zaradi bistvene kritve dolob kazenskega postopka iz prvega odstavka $,(. lena tega zakona. $* zaradi drugi/ kritev dolob kazenskega postopka, e so te kritve vplivale na zakonitost sodne odlobe. (-* Za/teve za varstvo zakonitosti ni mogoe vlo<iti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odlobo vr/ovnega sodia, s katero je bilo odloeno o za/tevi za varstvo zakonitosti. ($* Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena sme vr/ovni dr<avni to<ile= vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kritve zakona. ('* Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomono konan, vlo<iti za/teva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomono odlobo o odreditvi pripora, zoper pravnomono odlobo o podaljanju pripora pa le v primeru podaljanja s sklepom senata vr/ovnega sodia (drugi odstavek -)0. lena* in v primeru podaljanja po vlo<itvi obto<ni=e (drugi odstavek -,-. lena*. (0* Na kritve iz prvega odstavka tega lena se sme vlo<nik skli=evati samo, e ji/ ni mogel uveljavljati v prito<bi ali e ji/ je uveljavljal, pa ji/ sodie druge stopnje ni upotevalo. !21. len

((* Za/tevo za varstvo zakonitosti smejo vlo<iti vr/ovni dr<avni to<ile=, obdol<ene= in zagovornik. +o obdol<enevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vlo<iti osebe iz drugega odstavka $#,. lena tega zakona. (-* Cr/ovni dr<avni to<ile= sme vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti tako v kodo, kakor tudi v korist obdol<en=a. ($* Obdol<ene=, zagovornik in osebe iz drugega odstavka $#,. lena tega zakona smejo vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti v tre/ mese=i/ oziroma, e gre za odlobo iz etrtega odstavka prejnjega lena, v osmi/ dne/ od zadnje vroitve pravnomone sodne odlobe obdol<en=u oziroma zagovorniku (etrti odstavek (-). lena*. >e zoper odlobo sodia prve stopnje ni bilo prito<be, se ta rok teje od pravnomonosti te odlobe. ('* >e je z odlobo 8vropskega sodia za lovekove pravi=e ugotovljeno, da je bila s pravnomono sodno odlobo v kodo obdol<en=a krena lovekova pravi=a ali temeljna svoboina, se rok za vlo<itev za/teve za varstvo zakonitosti teje od dneva vroitve odlobe 8vropskega sodia obdol<en=u. (0* Ne glede na dolobo drugega odstavka prejnjega lena je mogoe za/tevo za varstvo zakonitosti iz prejnjega odstavka vlo<iti tudi zoper odlobo vr/ovnega sodia. !22. len ((* Za/teva za varstvo zakonitosti se poda pri sodiu, ki je izdalo odlobo na prvi stopnji. (-* +redsednik senata sodia prve stopnje zavr<e s sklepom za/tevo za varstvo zakonitosti, e je vlo<ena zoper odlobo vr/ovnega sodia (drugi odstavek '-). lena*, e jo je vlo<il nekdo, ki ni imel te pravi=e (prvi odstavek '-(. lena*, ali e je prepozna (tretji odstavek '-(. lena*. Zoper ta sklep je dovoljena prito<ba na sodie druge stopnje. ($* "odie prve stopnje sme, glede na vsebino za/teve za varstvo zakonitosti odrediti, da se izvritev pravnomone sodne odlobe odlo<i ali prekine. !2 . len ((* O za/tevi za varstvo zakonitosti odloa vr/ovno sodie na seji. (-* Cr/ovno sodie s sklepom zavr<e za/tevo za varstvo zakonitosti, e je ta nedovoljena ali prepozna (drugi odstavek '--. lena* ali ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali petega odstavka '-). lena, si=er pa izvod za/teve polje nasprotni stranki, ki la/ko v petnajsti/ dne/ od prejema za/teve oziroma v osmi/ dne/, e gre za za/tevo zoper odlobo iz etrtega odstavka '-). lena tega zakona, nanjo odgovori. Cr/ovnemu dr<avnemu to<ilstvu se za/teva za varstvo zakonitosti polje s spisi. ($* +reden se zadeva predlo<i v odloanje, la/ko preskrbi sodnik, ki je doloen za poroeval=a, po potrebi poroilo o zatrjevani/ kritva/ zakona. ('* :lede na vsebino za/teve la/ko vr/ovno sodie odredi, da se izvritev pravnomone sodne odlobe odlo<i oziroma prekine. !2!. len

((* +ri odloanju o za/tevi za varstvo zakonitosti se omeji sodie samo na preizkus tisti/ kritev zakona, na katere se skli=uje vlo<nik v svoji za/tevi. (-* >e sodie spozna, da so razlogi, zaradi kateri/ je izdalo odlobo v obdol<enevo korist, podani tudi v korist kaknega drugega soobdol<en=a, glede katerega ni bila vlo<ena za/teva za varstvo zakonitosti, ravna po uradni dol<nosti, kakor da bi bila taka za/teva vlo<ena. ($* >e je vlo<ena za/teva za varstvo zakonitosti v obdol<enevo korist, je sodie pri odloanju vezano na prepoved, ki je predpisana v $10. lenu tega zakona. !25. len Cr/ovno sodie zavrne s sodbo za/tevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno, e ugotovi, da ni podana kritev zakona, na katero se skli=uje vlo<nik v svoji za/tevi ali e je za/teva za varstvo zakonitosti vlo<ena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. !2". len ((* >e vr/ovno sodie ugotovi, da je za/teva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero glede na naravo kritve: ali spremeni pravnomono odlobo. ali v =eloti ali delno razveljavi odlobo sodia prve stopnje in vijega sodia ali pa samo odlobo vijega sodia in zadevo vrne v novo odloitev ali sojenje sodiu prve stopnje ali vijemu sodiu. ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kritev zakona. (-* >e je za/teva za varstvo zakonitosti vlo<ena v obdol<enevo kodo in vr/ovno sodie spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon prekren, ne da bi posegalo v pravnomono odlobo. ($* >e sodie druge stopnje po doloba/ tega zakona ni imelo pravi=e odpraviti kritev zakona, ki je bila storjena v odlobi sodia prve stopnje ali v sodnem postopku pred njo, vr/ovno sodie pa spozna, da je za/teva utemeljena in da je treba za odpravo storjene kritve razveljaviti ali spremeniti odlobo sodia prve stopnje, razveljavi ali spremeni tudi odlobo sodia druge stopnje, eprav z njo ni bil prekren zakon. !2#. len >e nastane pri odloanju o za/tevi za varstvo zakonitosti pre=ejen dvom o resninosti odloilni/ dejstev, ki so bila ugotovljena v odlobi, zoper katero je za/teva vlo<ena, razveljavi vr/ovno sodie s sodbo, s katero odloi o za/tevi za varstvo zakonitosti, to odlobo in odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred istim ali drugim stvarno pristojnim sodiem prve stopnje. !2$. len ((* >e se pravnomona sodba razveljavi in zadeva vrne v novo razsojo, se vzame za podlago prejnja obto<ni=a ali tisti njen del, ki se nanaa na razveljavljeni del sodbe. (-* "odie mora opraviti vsa pro=esna dejanja in pretresti vpraanja, na katera ga je opozorilo vr/ovno sodie.

($* +red sodiem prve oziroma druge stopnje smejo stranke navesti nova dejstva in predlo<iti nove dokaze. ('* "odie je pri izdaji nove odlobe vezano na prepoved, ki je predpisana v $10. lenu tega zakona. (0* >e se poleg odlobe ni<jega sodia razveljavi tudi odloba vijega sodia, se polje zadeva ni<jemu sodiu po vijem sodiu. 7. "3!4@D4N? ?N +O8NO"A4CB@8N4 +O"AO+34 A8! +O"85N8 7OBO>58 Z4 ?Z!834N@8 "O7N8:4 O+OE?N4 ?N Z4 +O"AO+83 +!OA? EB47OB8AN?3OE GGC. poglavje "3!4@D4N? +O"AO+83 +!87 O3!4@N?E "O7?D>8E !2%. len C postopku pred okrajnim sodiem se uporabljajo dolobe '$). do '''. lena tega zakona, za vpraanja, ki niso urejena v te/ doloba/, pa smiselno druge dolobe tega zakona. ! &. len ((* 3azenski postopek se uvede na podlagi obto<nega predloga dr<avnega to<il=a oziroma okodovan=a kot to<il=a ali na podlagi zasebne to<be. (-* 7r<avni to<ile= sme vlo<iti obto<ni predlog tudi na podlagi same kazenske ovadbe. ($* Obto<ni predlog in zasebna to<ba se vlo<ita v toliko izvodi/, kolikor ji/ je treba za sodie in obdol<en=a. ! 1. len ((* +red vlo<itvijo obto<nega predloga la/ko dr<avni to<ile= predlaga sodniku posamezniku (sodnik*, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. >e se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa polje vse spise dr<avnemu to<il=u. +reiskovalna dejanja je treba opraviti kar se da /itro in kratko. (-* >e se sodnik ne strinja s predlogom za preiskovalna dejanja, obvesti o tem dr<avnega to<il=a. ($* 3o v primeri/ iz prejnji/ odstavkov dr<avni to<ile= prejme spise oziroma obvestilo od sodnika, la/ko odloi, da bo vlo<il obto<ni predlog ali pa izda sklep, s katerim kazensko ovadbo zavr<e. ! 2. len

((* +ripor se sme na obrazlo<en predlog to<il=a izjemoma odrediti zoper tistega, za katerega je utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti: (* e se skriva, e se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali e so podane druge okoliine, ki oitno ka<ejo na nevarnost, da bo si=er pobegnil. -* e gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izrei kazen zapora dve/ let ali za druga kazniva dejanja, za katera se la/ko izree kazen zapora tre/ let, kadar je podan razlog za pripor iz -. ali $. toke prvega odstavka -)(. lena tega zakona. (-* +red vlo<itvijo obto<nega predloga sme trajati pripor le toliko, kolikor je treba, da se opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot petnajst dni. O prito<bi zoper sklep o priporu odloa senat okro<nega sodia (esti odstavek -0. lena*. ($* :lede pripora od izroitve obto<nega predloga do kon=a glavne obravnave se smiselno uporabljajo dolobe -),. lena tega zakona. pri tem mora sodnik vsaki/ mese= dni preizkusiti, ali so e dani razlogi za pripor. ('* >e je obdol<ene= v priporu, mora sodie postopati posebno /itro. ! . len

>e poda kazensko ovadbo okodovane=, pa dr<avni to<ile= v enem mese=u po prejemu ovadbe ne vlo<i obto<nega predloga in tudi ne obvesti okodovan=a, da je zavrgel ovadbo oziroma odlo<il kazenski pregon ((#-. len*, ima okodovane= pravi=o, da kot to<ile= zane pregon s tem, da poda sodiu obto<ni predlog. ! !. len ((* Obto<ni predlog oziroma zasebna to<ba mora obsegati: ime in priimek obdol<en=a, z osebnimi podatki, e so znani, opis kaznivega dejanja in njegovo zakonsko oznabo, sodie, pred katerim naj se opravi glavna obravnava, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, predlog, da se obdol<ene= spozna za krivega in obsodi po zakonu ter obrazlo<itev. C obrazlo<itvi se navede katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdol<ene= storil kaznivo dejanje, ki je predmet obto<be oziroma zasebne to<be. (-* C obto<nem predlogu se sme predlagati, da se obdol<ene= pripre. >e je obdol<ene= <e v priporu ali e je bil med preiskovalnimi dejanji v priporu, je treba v obto<nem predlogu navesti, koliko asa je bil priprt. ($* Za podajo predloga o vrsti in viini kazni oziroma drugi kazenski sank=iji v obto<nem predlogu dr<avnega to<il=a se smiselno uporablja doloba drugega odstavka -#&. lena tega zakona. ! 5. len ((* 3o sodie prejme obto<ni predlog ali zasebno to<bo, preizkusi sodnik najprej ali je sodie pristojno in ali so dani pogoji, da se obto<ni predlog oziroma zasebna to<ba zavr<e. (-* >e sodnik sam ali na predlog strank ugotovi, da so v spisi/ zapisniki ali obvestila iz 1$. lena tega zakona, izda sklep o nji/ovi izloitvi, o prito<bi zoper tak sklep

odloa sodie druge stopnje, ki sme glede na vsebino izloenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. ($* >e sodnik ne izda nobenega od sklepov iz prejnji/ odstavkov, odredi vroitev obto<nega akta obdol<en=u, ga pisno poui o mo<nosti priznanja krivde za kaznivo dejanje po obto<bi in posledi=a/ (0. toka tretjega odstavka -10.a lena* in takoj razpie glavno obravnavo. >e v enem mese=u ne doloi glavne obravnave, obvesti o razlogi/ za to predsednika sodia. +redsednik sodia ukrene, kar je potrebno, da se glavna obravnava im prej doloi. ('* >e sodnik o=eni, da bi bilo za /itreji potek kazenskega postopka pred razpisom glavne obravnave smotrno opraviti predobravnavni narok, se smiselno uporabljajo dolobe G?G.a poglavja tega zakona. ! ". len ((* >e sodnik spozna, da je za sojenje krajevno pristojno drugo okrajno sodie, odstopi po pravnomonosti sklepa zadevo temu sodiu. >e pa spozna, da je za sojenje stvarno pristojno okro<no sodie, odstopi zadevo v nadaljnji postopek pristojnemu dr<avnemu to<il=u. >e dr<avni to<ile= misli, da je za sojenje stvarno pristojno sodie, ki mu je poslalo za/tevo, za/teva odloitev senata okro<nega sodia (esti odstavek -0. lena*. (-* 3o je razpisana glavna obravnava, se sodie po uradni dol<nosti ne more ve izrei za krajevno nepristojno. ! #. len ((* "odnik z obrazlo<enim sklepom zavr<e obto<ni predlog ali zasebno to<bo, e spozna, da je podan kaken od razlogov za ustavitev postopka, ki so doloeni v -,,. lenu tega zakona. (-* "klep se vroi to<il=u in obdol<en=u. ! $. len (rtan) ! %. len ((* "odnik povabi na glavno obravnavo obdol<en=a in njegovega zagovornika, to<il=a, okodovan=a in nji/ove zakonske zastopnike in pooblaen=e, prie, izveden=e in tolmaa. po potrebi pa preskrbi tudi predmete, ki naj se uporabijo kot dokaz na glavni obravnavi. (-* Obdol<en=u se v vabilu sporoi, da sme na glavno obravnavo priti z dokazi za svojo obrambo ali da la/ko dokaze pravoasno sporoi sodiu, da bi se mogli preskrbeti za glavno obravnavo. Obdol<en=u se z vabilom vred vroi tudi prepis obto<nega predloga oziroma zasebne to<be, e mu obto<ni akt ni bil poslan takoj po preizkusu (drugi odstavek '$0. lena* in se poui, da ima pravi=o vzeti si zagovornika, da pa, e obramba ni obvezna, glavna obravnava ne bo prelo<ena, e zagovornik nanjo ne bi priel ali e bi si obdol<ene= ele na njej vzel zagovornika.

($* Cabilo se vroi obdol<en=u tako, da mu ostane med vroitvijo vabila in glavno obravnavo zadosti asa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdol<enevo privolitvijo se sme ta rok skrajati. !!&. len :lavna obravnava se opravi v kraju sodia. C nujni/ primeri/, zlasti e je treba opraviti ogled ali e je to koristno za la<jo izvedbo dokaznega postopka, se sme z dovoljenjem predsednika sodia odrediti glavna obravnava tudi v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno ali kjer naj se opravi ogled, e je ta kraj na obmoju tega sodia. !!1. len govor krajevne nepristojnosti se sme podati le do zaetka glavne obravnave. !!2. len ((* >e obdol<ene= ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, sme sodnik odloiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzonosti, s pogojem, da njegova navzonost ni nujna in da je bil pred tem <e zaslian. (-* >e na glavno obravnavo ne pride zagovornik, ki je bil v redu povabljen in ne obvesti sodia, zakaj je zadr<an, br< ko za to zve, ali e brez dovoljenja zapusti obravnavo ali e mu sodnik odree nadaljnjo obrambo zaradi motenja reda, obramba pa ni obvezna, se glavna obravnava, e si obdol<ene= ne vzame takoj drugega zagovornika, opravi v nenavzonosti zagovornika. !!2.a len ((* "odnik la/ko odloi, da se bo zapisnik o glavni obravnavi vodil tako, da ga bo sam glasno narekoval v napravo za zvono snemanje. (-* C primeru iz prejnjega odstavka se v pisno izdelanem zapisniku navedejo le podatki iz prvega odstavka $(#. lena in $(,. lena tega zakona ter sklep sodnika o druganem vodenju zapisnika. ($* Za zvono snemanje nareka zapisnika o glavni obravnavi se smiselno uporabijo dolobe 1'. lena tega zakona. +repisi zvonega zapisa zapisnika o glavni obravnavi morajo biti izdelani v tre/ dne/ po razglasitvi sodbe, s katero je bil obdol<ene= obsojen na zaporno kazen, v drugi/ primeri/ pa v tre/ dne/ po napovedi prito<be. >e prito<ba ni bila napovedana, se prepisi ne izdelajo. ('* >e je bila glavna obravnava prelo<ena za ve kot en mese=, morajo biti v vsakem primeru izdelani prepisi zvonega zapisa zapisnika o glavni obravnavi. +repisi se la/ko izdelajo tudi na za/tevo stranke ali e sodnik sam tako odredi. !! . len ((* :lavna obravnava se zane s predstavitvijo obto<nega predloga ali zasebne to<be, ki jo prebere to<ile=. Zaeta glavna obravnava se dokona, e je mogoe, brez prekinitve.

(-* +o konani glavni obravnavi sodnik takoj izree sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi. ($* 7olobe $#(. lena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi glede odprave pripora potem, ko je izreena sodba. ('* >e izree sodnik v sodbi kazen zapora, sme odrediti, da se obdol<ene= pripre oziroma da ostane v priporu, e so dani razlogi iz prvega odstavka '$-. lena tega zakona. +ripor sme trajati v takem primeru do pravnomonosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najve dotlej, dokler obdol<en=u ne iztee kazen, ki jo je izreklo sodie prve stopnje. (0* >e sodnik med ali po konani glavni obravnavi spozna, da je za sojenje stvarno pristojno okro<no sodie ali da je podan primer iz prvega odstavka $0-. lena tega zakona, zavr<e s sklepom obto<ni akt. !! .a len ((* "odnik la/ko najve za est mese=ev prekine glavno obravnavo, e dr<avni to<ile= napove, da bo zadevo odstopil v poravnavanje ((#(.a len*. (-* 3o dr<avni to<ile= prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, obto<ni predlog umakne. >e dr<avni to<ile= v doloenem roku obto<nega predloga ne umakne, sodnik nadaljuje glavno obravnavo na podlagi prejnje. !!!. len ((* +reden je razpisana glavna obravnava za kaznivo dejanje iz pristojnosti sodnika posameznika, za katero se storile= preganja na zasebno to<bo, la/ko sodnik povabi zasebnega to<il=a in obdol<en=a, naj prideta doloenega dne sama na sodie, da se vnaprej razjasni stvar, e misli, da bi bilo to smotrno za /itreji kone= postopka. Obdol<en=u se vroi z vabilom tudi prepis zasebne to<be. (-* >e ne pride do poravnave strank in umika zasebne to<be, sprejme sodnik izjave strank in jima naroi, naj predlagata dokaze, ki naj se preskrbijo. ($* >e sodnik ne zavr<e to<be, ker je spoznal, da za to niso podani pogoji, odloi o tem, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, in praviloma takoj razpie glavno obravnavo ter to sporoi strankama. ('* >e sodnik misli, da ni treba zbirati dokazov in da tudi ni drugi/ razlogov, da se posebej razpie glavna obravnava, la/ko takoj zane glavno obravnavo in po izvedbi dokazov, ki so pred sodiem, odloi o zasebni to<bi. Na to je treba zasebnega to<il=a in obdol<en=a v vabilu posebej opozoriti. (0* >e zasebni to<ile= na vabilo iz prvega odstavka tega lena ne pride, velja 01. len tega zakona. !!5. len 3adar odloa sodie druge stopnje o prito<bi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodie prve stopnje po skrajanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, e predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzonost strank koristna za razjasnitev stvari.

GGC.a poglavje +O"AO+83 Z4 ?Z74@O 34ZNOC4BN8:4 N4BO:4 !!5.a len ((* Za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodia sme dr<avni to<ile= ob vlo<itvi obto<nega predloga predlagati, da sodie izda kaznovalni nalog, s katerim obdol<en=u izree predlagano kazensko sank=ijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. (-* 7r<avni to<ile= sme predlagati izrek naslednji/ kazenski/ sank=ij in ukrepov: (* denarno kazen, prepoved vo<nje motornega vozila, pogojno obsodbo z mo<nostjo doloitve pogoja, v skladu s katerim mora obdol<ene= v doloenem roku vrniti premo<enjsko korist, do katere je priel s kaznivim dejanjem ali povrniti kodo, ki jo je povzroil s kaznivim dejanjem, ali sodni opomin. -* odvzem predmetov in odvzem premo<enjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. !!5.b len >e sodnik meni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obto<nem predlogu, ne daje zadostne podlage za izdajo kaznovalnega naloga, ali e se ne strinja z izrekom sank=ije, ki jo je predlagal dr<avni to<ile=, doloi glavno obravnavo in nanjo povabi osebe iz prvega odstavka '$&. lena tega zakona. C takem primeru se obdol<en=u vroi le prepis obto<nega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga. !!5.* len ((* >e se s predlogom strinja, sodnik s sodbo izda kaznovalni nalog. (-* C kaznovalnem nalogu sodnik navede, da se predlogu dr<avnega to<il=a ugodi in se obdol<en=u, katerega osebni podatki morajo biti navedeni, izreka kazenska sank=ija ali ukrep iz predloga. ?zrek sodbe o izdaji kaznovalnega naloga obsega potrebne podatke iz prvega in drugega odstavka $0&. lena tega zakona. C obrazlo<itvi sodbe se navedejo le dokazi iz obto<nega predloga, kateri/ vsebina opraviuje izdajo kaznovalnega naloga. ($* 3aznovalni nalog mora vsebovati tudi pouk obdol<en=u o pravi=i do ugovora iz drugega odstavka ''0. lena tega zakona in da bo po izteku roka za ugovor, e ta ne bo vlo<en, kaznovalni nalog postal pravnomoen in da bo izreena kazenska sank=ija oziroma ukrep izvren. !!5. len ((* Overjeni prepis sodbe o kaznovalnem nalogu se vroi obdol<en=u in njegovemu zagovorniku, e ga ima, ter dr<avnemu to<il=u. (-* Zoper kaznovalni nalog la/ko obdol<ene= ali njegov zagovornik vlo<ita ugovor v osmi/ dne/ od vroitve sodbe o kaznovalnem nalogu. govor se la/ko vlo<i pisno ali ustno na zapisnik pri sodiu. govor mora obsegati navedbo sodbe, s katero je bil izdan kaznovalni nalog, la/ko pa se v njem predlagajo tudi dokazi, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi. Obdol<ene= se la/ko odpove pravi=i do ugovora. do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu, pa la/ko umakne <e vlo<eni ugovor. Odpoved ugovoru in umik

ugovora se ne moreta prekli=ati. +lailo denarne kazni pred iztekom roka za ugovor se ne teje za odpoved pravi=i do ugovora. ($* Obdol<en=u, ki iz upravieni/ razlogov zamudi rok za ugovor, dovoli sodie vrnitev v prejnje stanje ob smiselni uporabi dolob 1&. in &). lena tega zakona. ('* >e sodnik ob smiselni uporabi dolob drugega odstavka $,0. lena tega zakona ugovora ne zavr<e, s sklepom razveljavi sodbo o kaznovalnem nalogu in nadaljuje postopek po doloba/ '$&. do ''$.a lena tega zakona. !!5.d len +ri izrekanju sodbe po vlo<enem ugovoru sodie ni vezano na predlog dr<avnega to<il=a iz drugega odstavka ''0.a lena in na prepoved iz $10. lena tega zakona. !!5.e len C postopku za izdajo kaznovalnega naloga se uporabljajo dolobe ''0.a do ''0.d lena tega zakona, za vpraanja, ki niso urejena v te/ doloba/, pa smiselno druge dolobe tega zakona. GGC?. poglavje +O"85N8 7OBO>58 O ?Z!834N@ "O7N8:4 O+OE?N4 !!". len ((* "odni opomin se izree s sklepom. (-* >e ni v tem poglavju doloeno kaj drugega, se uporabljajo tiste dolobe tega zakona, ki se nanaajo na sodbo, s katero je obdol<ene= spoznan za krivega, smiselno tudi za sklep o sodnem opominu. !!#. len ((* "klep o sodnem opominu se razglasi takoj po konani glavni obravnavi z bistvenimi razlogi. :lede dol<nosti napovedi prito<be se smiselno uporabljajo dolobe $#1. lena tega zakona. (-* C izreku sklepa o sodnem opominu navede sodie poleg osebni/ podatkov o obdol<en=u samo, da se obdol<en=u izreka sodni opomin za dejanje, ki je predmet obto<be in zakonsko oznabo kaznivega dejanja. ?zrek sklepa o sodnem opominu mora obsegati tudi potrebne podatke iz 0. in ,. toke prvega odstavka $0&. lena tega zakona. ($* C obrazlo<itvi sklepa navede sodie razloge, po kateri/ se je ravnalo pri izreku sodnega opomina. !!$. len

((* "klep o sodnem opominu se sme izpodbijati iz razlogov, ki so nateti v (., -. in $. toki $,). lena tega zakona in zaradi tega, ker niso bile podane okoliine, ki bi bile opravievale izrek sodnega opomina. (-* >e obsega sklep o sodnem opominu odlobo o varnostni/ ukrepi/, o odvzemu premo<enjske koristi, o stroki/ kazenskega postopka ali o premo<enjskopravnem za/tevku, se sme izpodbijati taka odloba iz razloga, da sodie ni pravilno uporabilo varnostnega ukrepa ali odvzema premo<enjske koristi oziroma da je odloilo o stroki/ kazenskega postopka ali o premo<enjskopravnem za/tevku v nasprotju z dolobami zakona. !!%. len +oleg kritev, ki so navedene v (. do '. toki $,-. lena tega zakona, je podana kritev kazenskega zakona tudi v primeru, ko se izree sodni opomin, e je sodie z odlobo o sodnem opominu, o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premo<enjske koristi prekorailo pravi=e, ki ji/ ima po zakonu. !5&. len ((* >e se je zoper sklep o sodnem opominu prito<il to<ile= v obdol<enevo kodo, sme sodie druge stopnje izrei sodbo, s katero spozna obdol<en=a za krivega in ga obsodi na kazen ali s katero izree pogojno obsodbo, e spozna, da je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo odloilna dejstva, da pa pri/aja ob pravilni uporabi zakona v potev izrek kazni. (-* Na igarkoli prito<bo zoper sklep o sodnem opominu sme sodie druge stopnje izdati sklep o zavr<enju obto<ni=e oziroma obto<nega predloga ali izdati sodbo, s katero zavrne obto<bo ali obdol<en=a oprosti obto<be, e spozna, da je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo odloilna dejstva, da pa pri/aja ob pravilni uporabi zakona v potev ena od te/ odlob. ($* 3adar so podani pogoji iz $&(. lena tega zakona, izda sodie druge stopnje sklep, s katerim zavrne prito<bo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia prve stopnje o sodnem opominu. GGC?.a poglavje "+O!4Z E O +!?ZN4N@ !5&.a len ((* Obdol<ene=, zagovornik in dr<avni to<ile= la/ko v kazenskem postopku predlagajo nasprotni stranki sklenitev sporazuma o obdol<enevem priznanju krivde za storjeno kaznivo dejanje. "klenitev takega sporazuma sme predlagati dr<avni to<ile= tudi pred prietkom kazenskega postopka, e je podan utemeljen sum, da je osumljene= storil kaznivo dejanje, ki bo predmet postopka. C tem primeru mora dr<avni to<ile=, ki predlaga sklenitev sporazuma, osumljen=a pisno seznaniti z opisom dejanja in pravno kvalifika=ijo kaznivega dejanja, glede katerega predlaga sklenitev sporazuma. >e osumljene= e ni bil zaslian, ga mora pouiti o pravi=a/ iz etrtega odstavka ('1. lena tega zakona. (-* >e stranki soglaata z mo<nostjo, da se kazenski postopek kona na podlagi sporazuma o priznanju krivde, osumljene= oziroma obdol<ene= pa nima zagovornika, mu predsednik sodia na predlog dr<avnega to<il=a za postopek pogajanj postavi zagovornika po uradni dol<nosti. C primeru sklenitve sporazuma opravlja postavljeni zagovornik to

3!?C78

dol<nost do pravnomono konanega kazenskega postopka, si=er pa se ga razrei, ko dr<avni to<ile= obvesti predsednika sodia, da postopek pogajanj ni bil uspeen. Nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika za postopek pogajanj so stroki kazenskega postopka, o nji/ovem zaasnem vnaprejnjem izplailu na podlagi tretjega odstavka &-. lena tega zakona odloa sodie. ($* >e je podan predlog po prvem odstavku tega lena, se stranki la/ko pogajata o pogoji/ priznanja krivde za kaznivo dejanje, za katero se vodi predkazenski oziroma kazenski postopek zoper osumljen=a oziroma obdol<en=a ter o vsebini sporazuma. 7r<avni to<ile= se sme pogajati tudi samo z zagovornikom, e osumljene= oziroma obdol<ene= s tem soglaa. ('* "porazum o priznanju krivde mora biti sklenjen v pisni obliki in ga podpieta stranki in zagovornik. 3aznivo dejanje, za katero je sklenjen sporazum, mora biti opisano na nain, kot se za/teva za opis dejanja v obto<ni=i (-. toka prvega odstavka -#&. lena*. "porazum se prilo<i k vlo<eni obto<ni=i oziroma obto<nemu predlogu. e pride do sklenitve sporazuma kasneje, ga mora dr<avni to<ile= predlo<iti sodiu takoj, vendar najpozneje do zaetka glavne obravnave. (0* >e do sklenitve sporazuma ne pride, se iz spisa izloijo vse listine, ki se nanaajo na postopek pogajanj. !5&.b len ((* " sporazumom, s katerim obdol<ene= prizna krivdo za vsa ali nekatera kazniva dejanja, ki so predmet obto<be, se obdol<ene= in dr<avni to<ile= la/ko dogovorita: (. o kazni oziroma opozorilni sank=iji in o nainu izvritve kazni. -. o odstopu dr<avnega to<il=a od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdol<en=a, ki niso zajeta s priznanjem. $. o stroki/ kazenskega postopka. '. o izpolnitvi kakne druge naloge. (-* +redmet sporazuma o priznanju krivde ne morejo biti pravna opredelitev kaznivega dejanja, varnostni ukrepi, kadar so obvezni ter odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premo<enjske koristi, razen nain odvzema. ($* O tem, kar ni ali ne sme biti predmet sporazuma, odloi sodie na naroku iz -10. lena tega zakona. !5&.* len ((* "porazum o kazni vsebuje vrsto in viino oziroma as trajanja kazni, ki naj se izree obdol<en=u za storjeno kaznivo dejanje. 7ogovorjena kazen mora biti v meja/ predpisane kazni. izrek omiljene kazni in nain izvritve kazni se sme v sporazumu predlagati le ob pogoji/ in v meja/, ki so predpisani v kazenskem zakonu. (-* >e so podani zakonski pogoji, se stranki la/ko dogovorita, da se obdol<en=u namesto kazni izree opozorilna sank=ija. 7ogovorjena opozorilna sank=ija mora vsebovati vse sestavine, ki se po doloba/ kazenskega zakona za/tevajo za izrek take sank=ije. ($* O odstopu od kazenskega pregona za kazniva dejanja, ki niso zajeta s sporazumom o priznanju krivde, se sme dr<avni to<ile= z obdol<en=em dogovoriti le, e gre za kazniva dejanja iz prvega in drugega odstavka (#-. lena tega zakona in e s tem soglaa okodovane=. 3aznivo dejanje, glede katerega dr<avni to<ile= odstopi od pregona

mora biti v sporazumu imbolj natanno opisano, z navedbo njegove pravne opredelitve. "oglasje okodovan=a se prilo<i sporazumu. ('* C sporazumu o priznanju krivde se stranki la/ko dogovorita, da se obdol<ene=, ne glede na dolobe &'., &0. in &,. lena tega zakona, oprosti plaila oziroma povrnitve vse/ ali dela strokov kazenskega postopka. C tem primeru stroki kazenskega postopka bremenijo proraun. (0* Obdol<ene= se s sporazumom o priznanju krivde la/ko tudi zave<e, da bo najpozneje do predlo<itve sporazuma sodiu okodovan=u poravnal kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem, poravnal svojo pre<ivninsko obveznost ali izpolnil kakno drugo nalogo iz prvega odstavka (#-. lena tega zakona. !5&. len ((* O sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdol<ene= sklenil z dr<avnim to<il=em, odloa sodie, pred katerim tee kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, e je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. (. -. (-* 3o sodie odloa o sklenjenem sporazumu o priznanju krivde, presodi: ali je sporazum v skladu z dolobami '0).a, '0).b in '0).= lena tega zakona in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka -10.= lena tega zakona.

($* >e sodie ugotovi, da kateri izmed pogojev iz prejnjega odstavka ni podan, ali da obdol<ene= ni izpolnil obveznosti iz petega odstavka prejnjega lena, sporazum s sklepom zavrne in nadaljuje postopek, kot da je obto<ene= izjavil, da krivde po obto<bi ne priznava. >e sodie presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji, sprejme sklep, da se sporazum o priznanju krivde sprejme in nadaljuje postopek smiselno, kot da je obto<ene= izjavil, da priznava krivdo po obto<bi (-10. len*. ('* Zoper sklep iz prejnjega odstavka ni prito<be. GGC??. poglavje +O"AO+83 +!OA? EB47OB8AN?3OE (. "plone dolobe !51. len ((* 7olobe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju e niso stare enaindvajset let. C postopku proti mladoletnikom se ne uporabljajo dolobe GGC?.a poglavja tega zakona. 7ruge dolobe tega zakona se uporabljajo, e niso v nasprotju z dolobami tega poglavja. (-* >leni '0$ do '00, '01 do '#(, '#&., ',(., prvi in drugi odstavek ',$. lena in '1(. len tega zakona se uporabljajo v postopku proti mlajemu polnoletnemu, e se do zaetka glavne obravnave ugotovi, da pri/aja glede njega v potev izrek vzgojnega ukrepa kot kazenske sank=ije za mladoletnike, in e takrat e ni star enaindvajset let.

!52. len >e se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja e ni bil star tirinajst let, se kazenski postopek ustavi in o tem obvesti organ so=ialnega varstva. !5 . len ((* Eladoletnik ne sme biti sojen v nenavzonosti. (-* +ri pro=esni/ dejanji/, pri kateri/ je mladoletnik navzo, zlasti pa pri njegovem zaslianju, morajo organi, ki sodelujejo v postopku, ravnati obzirno in upotevati mladoletnikovo duevno razvitost, obutljivost in osebne lastnosti, da ne bi kazenski postopek kodljivo vplival na njegov razvoj. ($* ;krati morajo ti organi s primernimi ukrepi prepreevati vsako nedis=iplinirano obnaanje mladoletnika. !5!. len ((* Eladoletnik sme imeti zagovornika od zaetka pripravljalnega postopka. (-* Eladoletnik mora imeti zagovornika od zaetka pripravljalnega postopka, e tee proti njemu postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta. za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana mileja kazen, pa mora imeti zagovornika, e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben. ($* >e si v primeri/ iz prejnjega odstavka ne vzame zagovornika sam mladoletnik ali mu ga ne vzamejo njegov zakoniti zastopnik ali sorodniki, mu ga postavi sodnik za mladoletnike po uradni dol<nosti. !55. len Ni/e ne more biti oproen dol<nosti prievanja o okoliina/, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duevne razvitosti ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v kateri/ <ivi ('#&. len*. !5". len ((* >e je mladoletnik sodeloval pri kaznivem dejanju skupaj s polnoletnimi, se postopek proti njemu izloi in opravi po doloba/ tega poglavja. (-* +ostopek proti mladoletniku se sme zdru<iti s postopkom zoper polnoletne in opraviti po sploni/ doloba/ tega zakona samo, e je zdru<itev postopka nujna za vsestransko razjasnitev stvari. "klep o tem izda senat za mladoletnike pristojnega sodia na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a. Zoper tak sklep ni prito<be. ($* >e se opravi enoten postopek za mladoletnika in polnoletne storil=e, se glede mladoletnika vselej uporabijo dolobe lenov: '0$ do '00, '01 do '#(, '#&., ',(., prvi in drugi odstavek ',$. lena in '1). len, kadar se na glavni obravnavi razjasnjujejo vpraanja, ki se nanaajo na mladoletnika, ter dolobe lenov '1(., '1,. in '11. len tega zakona, druge dolobe tega poglavja pa, e nji/ova uporaba ni v nasprotju z zdru<enim postopkom.

!5#. len >e je kdo storil neko kaznivo dejanje kot mladoleten, drugo pa kot polnoleten, se opravi enoten postopek po $-. lenu tega zakona pred senatom, ki sodi polnoletne. !5$. len ((* C postopku proti mladoletnikom ima organ so=ialnega varstva poleg pravi=, ki so mu izre=no dane v tem poglavju, tudi pravi=o seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odlobo. (-* 3adar dr<avni to<ile= za/teva uvedbo postopka proti mladoletniku, mora to vselej sporoiti pristojnemu organu so=ialnega varstva. !5%. len ((* Eladoletnika vabi sodie po stari/ oziroma po zakonskem zastopniku, razen e to ni mogoe, ker je treba /itro ravnati, ali zaradi drugi/ okoliin. (-* Za vroanje odlob in drugi/ pisanj se uporabljajo smiselno dolobe (-). lena tega zakona. pri tem se mladoletniku ne smejo vroati pisanja na ta nain, da bi se pritrdila na sodno desko in tudi ne uporabiti drugi odstavek ((#. lena tega zakona. !"&. len ((* 5rez dovoljenja sodia se ne sme objaviti potek kazenskega postopka proti mladoletniku in tudi ne odloba, ki je bila v njem izdana. (-* Objaviti se sme samo tisti del postopka oziroma samo tisti del odlobe, ki ga je sodie dovolilo objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovo ime in ne drugi podatki, iz kateri/ bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre. !"1. len Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku in drugi organi in zavodi, od kateri/ so za/tevana sporoila, poroila ali mnenja, morajo postopati kar se da /itro, da se postopek im prej kona. -. "estava sodia !"2. len ((* +ri okro<ni/, viji/ in vr/ovnem sodiu so senati za mladoletnike. +ri okro<ni/ sodii/ je po en ali ve sodnikov za mladoletnike. (-* "enat za mladoletnike pri sodii/ prve stopnje sestavljajo sodnik za mladoletnike in dva sodnika porotnika. "odnik za mladoletnike je predsednik senata. ($* +ri sodii/ druge stopnje in pri vr/ovnem sodiu se doloijo z razporedom dela senati za mladoletnike, ki ji/ sestavljajo trije sodniki.

('* "odniki porotniki se volijo izmed profesorjev, uiteljev, vzgojiteljev in drugi/ oseb, ki imajo izkunje z vzgojo mladoletnikov. (0* "enati za mladoletnike iz tretjega odstavka tega lena odloajo o prito<ba/ in v drugi/ primeri/, ki so doloeni v tem zakonu. (#* "odnik za mladoletnike sodia prve stopnje opravlja pripravljalni postopek in druge zadeve v postopku proti mladoletnikom. !" . len "odie, ki je pristojno za odloanje na drugi stopnji, odloa o prito<ba/ zoper odlobe senata za mladoletnike sodia prve stopnje in o prito<ba/ zoper sklepe dr<avnega to<il=a in sodnika za mladoletnike v primeri/, ki so doloeni v tem zakonu, kot tudi v primeri/, ko je v tem zakonu doloeno, da odloa senat za mladoletnike vijega sodia. !"!. len Za postopek proti mladoletniku je krajevno pristojno praviloma sodie njegovega stalnega prebivalia, e mladoletnik nima stalnega prebivalia ali e ni znano, pa sodie, ki je pristojno za njegovo zaasno prebivalie. +ostopek se sme izvesti pred sodiem, pristojnim za zaasno prebivalie mladoletnika, ki ima stalno prebivalie, ali pred sodiem, pristojnim za kraj storitve kaznivega dejanja, e je oitno, da se bo pri tem sodiu la<je izvedel. $. vedba postopka !"5. len ((* 3azenski postopek proti mladoletniku se uvede za vsa kazniva dejanja samo na za/tevo dr<avnega to<il=a. (-* +ostopek za kazniva dejanja, za katera se storile= preganja po predlogu ali na zasebno to<bo, se sme uvesti, e predlaga okodovane= uvedbo postopka pri pristojnem dr<avnem to<il=u v roku, ki ga doloa 0-. len tega zakona. ($* >e dr<avni to<ile= ne za/teva uvedbe postopka proti mladoletniku, obvesti o tem okodovan=a. Okodovane= ne more prevzeti postopka oziroma ne more vlo<iti pri sodiu zasebne to<be, pa pa la/ko za/teva ( osmi/ dne/, ko prejme sporoilo dr<avnega to<il=a, naj senat za mladoletnike pristojnega sodia uvede postopek. !"". len ((* 3adar gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do tre/ let ali denarna kazen, la/ko dr<avni to<ile= odloi, da ne bo za/teval uvedbe kazenskega postopka, eprav so dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, e glede na naravo kaznivega dejanja in okoliine, v kateri/ je bilo storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejnje <ivljenje in njegove osebne lastnosti spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn. Za ugotovitev te/ okoliin la/ko za/teva dr<avni to<ile= sporoila od mladoletnikovi/ starev oziroma skrbnika ter od drugi/ oseb in ustanov. e je potrebno, pa la/ko poklie te osebe in tudi mladoletnika na dr<avno to<ilstvo, da zve take okoliine

neposredno od nji/. +rav tako la/ko za/teva mnenje o smotrnosti postopka proti mladoletniku tudi od organa so=ialnega varstva. (-* +od pogoji iz prejnjega odstavka ter (#(.a in (#-. lena tega zakona sme dr<avni to<ile= odloiti, da bo odstopil ovadbo v poravnavanje ali odlo<il kazenski pregon. ($* 3adar je izvrevanje kazni ali vzgojnega ukrepa v teku, sme dr<avni to<ile= odloiti, da ne bo za/teval uvedbe kazenskega postopka za drugo mladoletnikovo kaznivo dejanje, e glede na te<o tega kaznivega dejanja ter glede na kazen oziroma vzgojni ukrep, ki se izvruje, postopek in izrek kazenske sank=ije zanj ne bi imela smisla. ('* >e dr<avni to<ile= v primeri/ iz prvega in tretjega odstavka tega lena spozna, da uvedba postopka proti mladoletniku ne bi dosegla svojega namena, obvesti o tem organ so=ialnega varstva in okodovan=a ter jima sporoi razloge. okodovane= la/ko v osmi/ dne/ za/teva od senata za mladoletnike, naj uvede postopek. !"#. len ((* C primeri/ iz tretjega odstavka '#0. lena in iz etrtega odstavka prejnjega lena odloi senat za mladoletnike na seji, ko dobi spise od dr<avnega to<il=a. (-* "enat za mladoletnike la/ko odloi, naj se postopek proti mladoletniku ne uvede ali pa naj se uvede pred sodnikom za mladoletnike. Zoper sklep senata za mladoletnike ni prito<be. ($* >e senat odloi, naj se uvede proti mladoletniku postopek pred sodnikom za mladoletnike, se la/ko dr<avni to<ile= tega postopka udele<uje in ima vse pravi=e, ki mu gredo v postopku po tem zakonu. '. +ripravljalni postopek !"$. len ((* vedbo pripravljalnega postopka za/teva dr<avni to<ile= pri sodniku za mladoletnike pristojnega sodia. >e se sodnik za mladoletnike s tem ne strinja, za/teva, naj o tem odloi senat za mladoletnike vijega sodia. (-* "odnik za mladoletnike la/ko prepusti poli=iji, naj na nain, ki je predpisan v tem zakonu, izvri odredbo o /ini preiskavi ali o zasegu predmetov. !"%. len ((* C pripravljalnem postopku proti mladoletniku je treba poleg dejstev, ki se nanaajo na kaznivo dejanje, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost in okoliine, ki so potrebne za presojo njegove duevne razvitosti, ter preuiti okolje in razmere, v kateri/ mladoletnik <ivi, in druge okoliine, ki se tiejo njegove osebnosti. (-* 7a se ugotove te okoliine, je treba zasliati mladoletnikove stare, njegovega skrbnika in druge, ki la/ko dajo o nji/ potrebne podatke. O te/ okoliina/ se za/teva poroilo organa so=ialnega varstva. e je bil pri mladoletniku uporabljen vzgojni ukrep, pa poroilo o tem.

($* +odatke o mladoletnikovi osebnosti zbira sodnik za mladoletnike. Za/teva pa la/ko, naj te podatke zbere doloen strokovni delave= (so=ialni delave=, defektolog in drugi*, e je tak pri sodiu. la/ko pa prepusti to tudi organu so=ialnega varstva. ('* 3adar je za ugotovitev mladoletnikovega zdravstvenega stanja, njegove duevne razvitosti, psi/ini/ lastnosti ali nagnjenj potrebno, da ga pregledajo izveden=i, se doloijo za tak pregled zdravniki, psi/ologi in pedagogi. Aak pregled mladoletnika se la/ko opravi v zdravstvenem ali v kaknem drugem zavodu. !#&. len ((* "odnik za mladoletnike sam doloi, kako bo opravil posamezna dejanja. pri tem se mora ravnati po doloba/ tega zakona v taki meri, da so zavarovane pravi=e obdol<en=a do obrambe, pravi=e okodovan=a in zbiranje dokazov, ki so potrebni za odloitev. (-* +ri dejanji/ v pripravljalnem postopku smeta biti navzoa dr<avni to<ile= in zagovornik. 3adar je potrebno, se zaslianje mladoletne osebe opravi s pomojo pedagoga ali druge strokovne osebe. "odnik za mladoletnike la/ko dovoli, da so pri dejanju v pripravljalnem postopku navzoi predstavnik organa so=ialnega varstva ter mladoletnikovi stari oziroma skrbnik. 3adar so te osebe navzoe pri omenjeni/ dejanji/, la/ko dajejo predloge in postavljajo vpraanje tistemu, ki se zasliuje. !#1. len ((* "odnik za mladoletnike sme odrediti, naj se mladoletnik med pripravljalnim postopkom odda v pre/odni dom, v diagnostini =enter, postavi pod nadzorstvo organa so=ialnega varstva ali izroi drugi dru<ini, e je to potrebno, da se izloi iz okolja, v katerem je <ivel, ali da se mu zagotovi pomo, varstvo ali nastanitev. (-* "troki za mladoletnikovo nastanitev se izplaajo naprej iz proraunski/ sredstev in spadajo med stroke kazenskega postopka. !#2. len ((* ?zjemoma sme sodnik za mladoletnike odrediti, naj se mladoletnik pripre, e so za to podani razlogi iz prvega odstavka -)(. lena tega zakona. (-* +o sklepu o priporu, ki ga je izdal sodnik za mladoletnike, sme trajati pripor najdalj en mese=. "enat za mladoletnike istega sodia sme iz opravieni/ razlogov podaljati pripor najve e za dva mese=a. !# . len ((* Eladoletnik mora biti priprt loeno od polnoletni/. (-* Ne glede na prejnji odstavek sme sodnik za mladoletnike izjemoma odrediti, naj bo mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi, kadar je to glede na mladoletnikovo osebnost in druge okoliine v konkretnem primeru v njegovem interesu in v njegovo korist.

($* Eladoletniku, ki mu je odvzeta prostost, je treba zagotoviti nego, varstvo in vso potrebno individualno pomo, ki jo utegne potrebovati glede na svojo starost, spol in osebnost. ('* "odnik za mladoletnike ima nasproti priprtim mladoletnikom enake pravi=e, kot ji/ ima po tem zakonu preiskovalni sodnik glede pripornikov. !#!. len ((* 3o preizkusi vse okoliine, ki se nanaajo na kaznivo dejanje in na mladoletnikovo osebnost, polje sodnik za mladoletnike spise pristojnemu dr<avnemu to<il=u. ta la/ko v osmi/ dne/ za/teva, naj se pripravljalni postopek dopolni, ali poda senatu za mladoletnike obrazlo<en predlog za kaznovanje oziroma za vzgojni ukrep. (-* +redlog dr<avnega to<il=a mora obsegati: ime in priimek mladoletnika, njegovo starost, opis dejanja, dokaze, iz kateri/ iz/aja, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, obrazlo<itev, ki mora navajati o=eno mladoletnikove duevne razvitosti, in predlog, naj se mladoletnik kaznuje oziroma zanj uporabi vzgojni ukrep. !#5. len ((* >e dr<avni to<ile= med pripravljalnim postopkom spozna, da ni podlage za postopek proti mladoletniku ali da je podan kaken razlog iz prvega ali tretjega odstavka '##. lena tega zakona, predlaga sodniku za mladoletnike, naj ustavi postopek. O predlogu za ustavitev postopka obvesti dr<avni to<ile= tudi organ so=ialnega varstva. (-* >e se sodnik za mladoletnike ne strinja s predlogom dr<avnega to<il=a, za/teva o tem odloitev senata za mladoletnike vijega sodia. ($* Aretji odstavek '#,. lena tega zakona velja tudi, kadar senat za mladoletnike ne ugodi predlogu dr<avnega to<il=a naj se ustavi postopek. !#". len 3adar dr<avni to<ile= v primeri/ iz '#,. in ',0. lena tega zakona ni sodeloval v postopku proti mladoletniku, predlo<i sodnik za mladoletnike po konanem pripravljalnem postopku zadevo senatu za mladoletnike v sojenje. !##. len "odnik za mladoletnike mora poroati predsedniku sodia vsak mese=, katere mladoletnike zadeve e niso konane in zakaj v posamezni/ zadeva/ postopek e tee. +redsednik sodia ukrene, kar je potrebno, da se postopek pospei. 0. +ostopek pred senatom za mladoletnike !#$. len

((* "odnik za mladoletnike razpie sejo senata ali glavno obravnavo, ko prejme predlog dr<avnega to<il=a, kakor tudi v primeru, e tee postopek proti mladoletniku brez predloga dr<avnega to<il=a. (-* >e tee postopek proti mladoletniku brez predloga dr<avnega to<il=a, razlo<i sodnik za mladoletnike na zaetku seje oziroma glavne obravnave, katerega kaznivega dejanja je mladoletnik obdol<en. ($* 3azni in zavodski ukrepi se smejo izrei mladoletniku samo po glavni obravnavi. 7rugi vzgojni ukrepi se mu smejo izrei tudi na seji senata. ('* Na seji senata se la/ko odloi, naj se opravi glavna obravnava. (0* O seji senata se obvestijo dr<avni to<ile=, zagovornik in predstavnik organa so=ialnega varstva, ki so la/ko na njej navzoi. e je potrebno, pa tudi mladoletnik in njegovi stari oziroma skrbnik. (#* "odnik za mladoletnike sporoi mladoletniku vzgojni ukrep, ki mu je bil izreen na seji senata. !#%. len ((* 3adar odloa senat za mladoletnike na podlagi glavne obravnave, se uporabljajo smiselno dolobe tega zakona o priprava/ za glavno obravnavo, o vodstvu glavne obravnave, o prelo<itvi in prekinitvi glavne obravnave, o zapisniku in o poteku glavne obravnave. sodie pa na ta pravila ni vezano, e spozna, da v posameznem primeru nji/ova uporaba ne bi bila smotrna. (-* +oleg oseb, ki so natete v -11. lenu tega zakona, se povabijo na glavno obravnavo mladoletnikovi stari oziroma skrbnik in organ so=ialnega varstva. >e stari, skrbnik ali predstavnik organa so=ialnega varstva ne pridejo, to ni ovira, da sodie ne bi opravilo glavne obravnave. ($* +oleg mladoletnika mora biti navzo na glavni obravnavi dr<avni to<ile=, e je podal predlog po ','. lenu tega zakona, v primeru obvezne obrambe pa tudi zagovornik. ('* 7olobe tega zakona o spremembi in raziritvi obto<be veljajo tudi v postopku proti mladoletniku. senat za mladoletnike pa je tudi brez predloga dr<avnega to<il=a upravien izdati odlobo na podlagi dejanskega stanja, ki se je na glavni obravnavi spremenilo. !$&. len ((* 3adar se sodi mladoletnik, se javnost vselej izkljui. (-* "enat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi navzoe osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnikov ali z zatiranjem mladoletnike kriminalitete, ter znanstveni delav=i. ($* Eed glavno obravnavo sme senat odrediti, naj se odstranijo z zasedanja vse ali posamezne osebe, izvzemi dr<avnega to<il=a, zagovornika in predstavnika organa so=ialnega varstva.

('* "enat sme odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posamezni/ dokazov ali med govori strank odstrani z zasedanja. !$1. len Eed postopkom pred sodiem sme sodnik za mladoletnike ali senat za mladoletnike odloiti o zaasni nastanitvi mladoletnika (',(. len*, sme pa tudi razveljaviti poprejnjo odlobo o tem. !$2. len ((* "odnik za mladoletnike mora razpisati glavno obravnavo ali sejo senata v osmi/ dne/ od dneva, ko prejme predlog dr<avnega to<il=a ali ko je konan pripravljalni postopek (',#. len* oziroma ko je bilo na seji senata sklenjeno, naj se opravi glavna obravnava. Za vsako podaljanje tega roka mora imeti sodnik za mladoletnike odobritev predsednika sodia. (-* :lavna obravnava se prelo<i ali prekine samo izjemoma. Csako prelo<itev ali prekinitev mora sodnik za mladoletnike sporoiti predsedniku sodia in mu pojasniti razloge za to. ($* "odnik za mladoletnike mora v tre/ dne/ po razglasitvi izdelati pisno sodbo oziroma pisni sklep. !$ . len ((* "enat za mladoletnike ni vezan na predlog dr<avnega to<il=a pri odloanju o tem, ali naj mladoletniku izree kazen ali pa uporabi zanj vzgojni ukrep. >e pa tee postopek proti mladoletniku brez predloga dr<avnega to<il=a ali e dr<avni to<ile= umakne predlog, mu senat ne sme izrei kazni, temve samo vzgojni ukrep. (-* "enat ustavi s sklepom postopek v primeri/, v kateri/ izda sodie po -., $. ali '. toki $0,. lena tega zakona sodbo, s katero obto<bo zavrne ali s katero obto<en=a oprosti obto<be ($01. len* kakor tudi, kadar spozna, da ne bi bilo smotrno izrei mladoletniku niti kazni niti vzgojnega ukrepa. ($* "enat izda sklep tudi, e izree mladoletniku vzgojni ukrep. C izreku takega sklepa navede samo, kateri ukrep mu izreka, ne izree pa, da je mladoletnik kriv za kaznivo dejanje, katerega je bil obdol<en. C obrazlo<itvi sklepa opie dejanje in navede okoliine, ki opraviujejo izreeni vzgojni ukrep. ('* "odba, s katero se izree mladoletniku kazen, mora biti izdana v obliki, doloeni v $0&. lenu tega zakona. !$!. len ((* "odie sme obsoditi mladoletnika na plailo strokov kazenskega postopka in na izpolnitev premo<enjskopravni/ za/tevkov, e mu je izreklo kazen. >e pa mu je izreklo vzgojni ukrep, obremenjujejo stroki postopka proraun, okodovane= pa se s premo<enjskopravnim za/tevkom napoti na pravdo.

(-* >e ima mladoletnik lastne do/odke ali premo<enje, se mu la/ko nalo<i plailo strokov kazenskega postopka in izpolnitev premo<enjskopravnega za/tevka, tudi e se mu izree le vzgojni ukrep. #. +ravna sredstva !$5. len ((* Zoper sodbo, s katero je mladoletniku izreena kazen, zoper sklep, s katerim je mladoletniku izreen vzgojni ukrep in zoper sklep, s katerim je postopek ustavljen (drugi odstavek '1$. lena*, se la/ko prito<ijo vsi, ki imajo pravi=o do prito<be zoper sodbo ($#,. len*, in si=er v osmi/ dne/ po prejemu sodbe oziroma sklepa. (-* Zagovornik, dr<avni to<ile=, zakone=, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, skrbnik, brat, sestra in rejnik se smejo prito<iti v mladoletnikovo korist tudi proti njegovi volji. ($* +rito<ba zoper sklep, s katerim je mladoletniku izreen vzgojni ukrep, ki se prestaja v zavodu, zadr<i njegovo izvritev, e sodie v soglasju z mladoletnikovimi stari in po zaslianju mladoletnika ne odloi drugae. ('* Na sejo senata sodia druge stopnje ($,1. len* povabi sodie mladoletnika samo, e predsednik senata ali senat spozna, da bi bila njegova navzonost koristna. !$". len ((* "enat sodia druge stopnje sme spremeniti odlobo sodia prve stopnje in izrei mladoletniku /uji ukrep, samo e je tako predlagano v prito<bi. (-* >e z odlobo sodia prve stopnje ni bila izreena kazen mladoletnikega zapora, denarna kazen ali zavodski ukrep, sme senat sodia druge stopnje izrei to kazen oziroma ta ukrep samo, e opravi obravnavo. 7alji mladoletniki zapor, vijo denarno kazen ali /uji zavodski ukrep od onega, ki je bil izreen z odlobo sodia prve stopnje, sme izrei senat sodia druge stopnje tudi na seji. !$#. len Za/teva za varstvo zakonitosti se sme vlo<iti tako v primeru, e je bil s sodno odlobo prekren zakon, kakor tudi v primeru, e je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kaken vzgojni ukrep. !$$. len 7olobe o obnovi kazenskega postopka, dokonanega s pravnomono sodbo, se uporabljajo smiselno tudi za obnovo postopka, konanega s pravnomonim sklepom o uporabi vzgojnega ukrepa. ,. Nadzorstvo sodia nad izvajanjem ukrepov !$%. len

((* prava zavoda, v katerem se izvruje vzgojni ukrep proti mladoletniku, mora vsaki/ est mese=ev poroati sodiu, ki je izreklo vzgojni ukrep, o mladoletnikovem obnaanju. "odnik za mladoletnike tega sodia la/ko tudi sam obiskuje mladoletnike v zavodu. (-* "odnik za mladoletnike si sme po organu so=ialnega varstva preskrbeti obvestila o izvrevanju drugi/ vzgojni/ ukrepov, sme pa odrediti tudi, naj to opravi doloen strokovni delave= (so=ialni delave=, defektolog in drugi*, e je tak pri sodiu. Organ so=ialnega varstva mora najmanj vsaki/ est mese=ev poroati sodiu, ki je izreklo vzgojni ukrep o poteku izvajanja izreenega vzgojnega ukrepa. 1. stavitev izvrevanja in sprememba odlobe o vzgojni/ ukrepi/ !%&. len ((* 3adar so izpolnjeni pogoji, ki ji/ doloa zakon za spremembo odlobe o izreenem vzgojnem ukrepu, odloi o tem sodie, ki je na prvi stopnji izdalo sklep o vzgojnem ukrepu, e samo spozna, da je to potrebno, ali e to predlaga dr<avni to<ile=, direktor zavoda ali organ so=ialnega varstva, ki mu je zaupano nadzorstvo nad mladoletnikom. (-* +reden sodie izda odlobo, zaslii dr<avnega to<il=a, mladoletnika, njegovega roditelja ali skrbnika ali druge osebe, poleg tega pa za/teva potrebna poroila od zavoda, v katerem mladoletnik prestaja zavodski ukrep, od organa so=ialnega varstva ali od drugi/ organov in ustanov. ($* +o prejnji/ odstavki/ ravna sodie tudi, kadar odloa o ustavitvi izvrevanja vzgojnega ukrepa. ('* O ustavitvi ali spremembi vzgojnega ukrepa odloa senat za mladoletnike. +ri odloanju mora upotevati tudi uspenost oziroma neuspenost izvajanja vzgojnega ukrepa in mladoletnikovo sodelovanje v njem. A!8A@? 78B +O"85N? +O"AO+3? GGC???. poglavje +O"AO+83 Z4 +O!45O C4!NO"AN?; 3!8+OC, Z4 O7CZ8E +!8EOF8N@"38 3O!?"A?, +O73 +N?N A8! 78N4!@4 4B? +!8EOF8N@4 N8Z43ON?A8:4 ?ZCO!4 ?N Z4 +!83B?6 +O:O@N8 O5"O758 !%1. len ((* >e je obdol<ene= storil kaznivo dejanje v nepritevnem stanju, predlaga dr<avni to<ile= sodiu, naj izree obvezno psi/iatrino zdravljenje in varstvo takega storil=a v zdravstvenem zavodu oziroma obvezno psi/iatrino zdravljenje storil=a na prostosti, e so za tak varnostni ukrep podani pogoji, ki so doloeni v kazenskem zakoniku. (-* Obdol<ene=, zoper katerega je odrejen pripor, se med postopkom za uporabo varnostnega ukrepa namesti v ustrezen zdravstveni zavod. :lede trajanja, preizkuanja in

odpravljanja namestitve obdol<en=a v tem zavodu se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o priporu. ($* 3o je podan predlog iz prvega odstavka tega lena, mora obdol<ene= imeti zagovornika. ('* Obdol<ene= ima pravi=o zoper predlog iz prvega odstavka tega lena podati ugovor. O ugovoru odloa senat okro<nega sodia (esti odstavek -0. lena* s smiselno uporabo dolob tega zakona o ugovoru zoper obto<ni=o. 8nako velja za postopek iz pristojnosti okrajnega sodia. (0* >e s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi, ni drugae doloeno, se glede zavoda, v katerem se izvruje namestitev oseb iz drugega odstavka tega lena, nji/ovega zdravljenja, spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdr<evanja reda in dis=ipline, uporabe prisilni/ sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalni/ prostorov in drugi/ posebnosti izvrevanja, smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja izvrevanje varnostni/ ukrepov psi/iatrinega zdravljenja in varstva in na njegovi podlagi izdani/ predpisov. (#* C postopku za uporabo varnostnega ukrepa mora sodie postopati posebej /itro. !%2. len ((* O varnostnem ukrepu obveznega psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali obveznega psi/iatrinega zdravljenja na prostosti odloi po glavni obravnavi sodie, ki je pristojno za sojenje na prvi stopnji. (-* +oleg oseb, ki morajo biti povabljene na glavno obravnavo, se povabijo kot izveden=i tudi zdravniki psi/iatri iz zdravstvenega zavoda, kateremu je bilo zaupano izvedenstvo glede obdol<eneve pritevnosti. Obdol<ene= se povabi, e je njegovo stanje tako, da je la/ko navzo pri glavni obravnavi. >e obdol<en=a ni mogoe zasliati ali njegov zagovor ni razumljiv, se teje, da predlogu za izrek varnostnega ukrepa nasprotuje. O glavni obravnavi je treba obvestiti obdol<enevega zakon=a in njegove stare oziroma skrbnika, glede na okoliine pa tudi druge bli<nje sorodnike. ($* >e sodie na podlagi izvedeni/ dokazov ugotovi, da je obdol<ene= storil doloeno kaznivo dejanje in da je bil ob storitvi kaznivega dejanja nepriteven, odloi po zaslianju povabljeni/ na podlagi izvida in mnenja izveden=ev, ali naj mu izree varnostni ukrep obveznega psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psi/iatrinega zdravljenja na prostosti. +ri odloanju o tem, katerega te/ varnostni/ ukrepov naj izree, sodie ni vezano na predlog dr<avnega to<il=a. ('* >e sodie na podlagi izvedeni/ dokazov ugotovi, da so podani razlogi, zaradi kateri/ se po tem zakonu obto<ba zavrne ali obto<en=a oprosti obto<be, pa ne gre za primer iz estega odstavka tega lena, kazenski postopek s sklepom ustavi. (0* Zoper sklep sodia se smejo v osmi/ dne/ po njegovem prejemu prito<iti vsi tisti, ki imajo pravi=o do prito<be zoper sodbo ($#,. len*, razen okodovan=a. C korist obdol<en=a se smejo prito<iti tudi proti njegovi volji. (#* >e dr<avni to<ile= na glavni obravnavi umakne predlog za izrek varnostnega ukrepa ali e sodie ugotovi, da obdol<ene= v asu storitve kaznivega dejanja ni bil nepriteven, zavr<e predlog za uporabo varnostnega ukrepa. C tem primeru sme dr<avni

to<ile= v petnajsti/ dne/ po pravnomonosti sklepa o zavr<enju predloga, zaradi istega kaznivega dejanja vlo<iti obto<ni=o oziroma obto<ni predlog. !% . len ((* Carnostni ukrepi iz prvega odstavka '&(. lena tega zakona se smejo izrei tudi, kadar dr<avni to<ile= na glavni obravnavi spremeni vlo<eno obto<ni=o oziroma obto<ni predlog tako, da predlaga, naj se izreejo omenjeni ukrepi. (-* >e je zoper predlog vlo<en ugovor ali e je to potrebno za pripravo obrambe ali za izvedbo dokazov, se glavna obravnava prelo<i do odloitve o ugovoru oziroma za potreben as. !%!. len 3adar izree sodie kazen osebi, ki je storila kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjane pritevnosti, izree z isto sodbo tudi varnostni ukrep obveznega psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, e ugotovi, da so za to podani pogoji po kazenskem zakoniku. !%5. len ((* +ravnomona odloba, s katero je izreen varnostni ukrep psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma psi/iatrinega zdravljenja na prostosti ('&-. in '&'. len*, se polje sodiu, ki odloiti o odvzemu poslovne sposobnosti. Odloba se sporoi tudi organu varstva. obveznega obveznega je pristojno so=ialnega

(-* "odie najmanj tri mese=e pred iztekom trajanja varnostnega ukrepa obveznega psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psi/iatrinega zdravljenja na prostosti o predvidenem izteku obvesti organ so=ialnega varstva in najbli<je osebe po zakonu, ki ureja duevno zdravje, e glede na prejeta poroila o izvrevanju ukrepa ugotovi, da je to potrebno zaradi nadaljevanja zdravljenja obsojen=a. !%". len ((* "odie, ki je na prvi stopnji izreklo storil=u varnostni ukrep obveznega psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali obveznega psi/iatrinega zdravljenja na prostosti, sprejema vse ponovne odloitve glede trajanja in spreminjanja tega ukrepa iz kazenskega zakonika po uradni dol<nosti ali na predlog storil=a ali zdravstvenega zavoda ter na podlagi mnenja zdravnikov. (-* Odloitve iz prejnjega odstavka sprejme sodie na seji senata (esti odstavek -0. lena*. O seji se obvestita dr<avni to<ile= in zagovornik. +red odloitvijo sodie zaslii storil=a, e je to potrebno in e njegovo stanje to dopua. ($* C postopku ponovnega odloanja glede trajanja ali spreminjanja varnostnega ukrepa iz prvega odstavka tega lena mora imeti storile= zagovornika. ('* >e sodie odredi odpust nepritevnega storil=a zaradi poteka roka iz kazenskega zakonika, obvesti o tem sodie, ki je pristojno odloati o pridr<anju oseb v psi/iatrinem zdravstvenem zavodu.

(0* Za prito<bo zoper sklepe izdane po doloba/ tega lena, se smiselno uporabljajo dolobe petega odstavka '&-. lena tega zakona. !%#. len >e je bilo pri izreku pogojne obsodbe obdol<en=u nalo<eno zdravljenje na prostosti, ta pa se ni zael zdraviti ali je zdravljenje samovoljno opustil, sme sodie po uradni dol<nosti ali na predlog zavoda, v katerem se je zdravil ali bi se moral zdraviti, in po zaslianju obdol<en=a ter dr<avnega to<il=a, e je tekel postopek na njegovo za/tevo, prekli=ati pogojno obsodbo. !%$. len ((* +redmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne kona s sodbo, s katero se obdol<ene= spozna za krivega, e je nevarno da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali e to za/tevajo koristi splone varnosti ali razlogi morale. (-* +oseben sklep o tem izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek konan oziroma ustavljen. ($* "klep o odvzemu predmetov iz prvega odstavka tega lena izda sodie tudi, e v sodbi, s katero je bil obto<ene= spoznan za krivega, manjka taka odloba. ('* Overjen prepis odlobe o odvzemu predmetov se vroi lastniku predmetov, e je ta znan. (0* Zoper odlobo iz drugega in tretjega odstavka tega lena ima lastnik predmetov pravi=o prito<be, e misli, da za odvzem predmetov ni zakonske podlage. >e sklepa iz drugega odstavka tega lena ni izdalo sodie, odloi o prito<bi senat (esti odstavek -0. lena* sodia, ki bi bilo pristojno za sojenje na prvi stopnji. !%$.a len ((* !azen v primeri/, ko se kazenski postopek kona s sodbo, s katero se obdol<ene= spozna za krivega, se denar ali premo<enje nezakonitega izvora iz -'0. lena kazenskega zakonika in protipravno dana ali sprejeta podkupnina iz (0(., (0,., -'(., -'-., -#(., -#-., -#$. in -#'. lena kazenskega zakonika, vzamejo tudi: (* e so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja iz -'0. lena kazenskega zakonika, ki ka<ejo na to, da denar ali premo<enje iz navedenega lena izvira iz kaznivi/ dejanj, oziroma -* e so dokazani tisti zakonski znaki kaznivi/ dejanj iz (0(., (0,., -'(., -'-., -#(., -#-., -#$. in -#'. lena kazenskega zakonika, ki ka<ejo na to, da je bila dana ali sprejeta nagrada, darilo, podkupnina ali kakna druga premo<enjska korist. (-* +oseben sklep o tem izda senat (esti odstavek -0. lena* na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a. pred tem pa mora preiskovalni sodnik na za/tevo senata zbrati podatke in raziskati vse okoliine, ki so pomembne za ugotovitev nezakonitega izvora denarja ali premo<enja oziroma protipravno dane ali sprejete podkupnine. ($* Overjen prepis sklepa iz prejnjega odstavka se vroi lastniku odvzetega denarja ali premo<enja oziroma podkupnine, e je ta znan. >e lastnik ni znan, se sklep pritrdi

na sodno desko in se po preteku osmi/ dni teje, da je bila opravljena vroitev tudi neznanemu lastniku. ('* Zoper sklep iz drugega odstavka tega lena ima lastnik odvzetega denarja ali premo<enja oziroma podkupnine pravi=o do prito<be, e meni, da za odvzem ni zakonske podlage. !%%. len ((* +remo<enjska korist, ki je bila dose<ena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se ugotavlja v kazenskem postopku po uradni dol<nosti. (-* "odie in drugi organi, pred katerimi tee kazenski postopek, morajo med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliine, ki so pomembne za ugotovitev premo<enjske koristi. ($* >e uveljavlja okodovane= premo<enjskopravni za/tevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma znesek, ki ustreza nji/ovi vrednosti, se ugotavlja premo<enjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premo<enjskopravnim za/tevkom. 5&&. len ((* 3adar pride v potev odvzem premo<enjske koristi drugemu prejemniku koristi (,0., ,,., ,,.a in ,,.b len kazenskega zakonika*, ga je treba povabiti zaradi zaslianja v pred/odnem postopku in na glavni obravnavi. Za pravno osebo se povabi njen zastopnik. C vabilu ga je treba opozoriti, da bo postopek izveden tudi brez njegove navzonosti. (-* Zastopnik pravne osebe se zaslii na glavi obravnavi za obdol<en=em. 8nako se ravna tudi glede drugega prejemnika koristi, e ni bil povabljen kot pria. ($* +rejemnik koristi ter zastopnik pravne osebe imata v zvezi z ugotavljanjem premo<enjske koristi pravi=o predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vpraanja obdol<en=u, priam in izveden=em. ('* ?zkljuitev javnosti glavne obravnave ne velja za prejemnika koristi in zastopnika pravne osebe. (0* >e sodie ele med glavno obravnavo ugotovi, da pride v potev odvzem premo<enjske koristi, prekine glavno obravnavo in povabi prejemnika koristi oziroma zastopnika pravne osebe. 5&1. len "odie odmeri znesek premo<enjske koristi po prostem preudarku, e bi bilo njeno ugotavljanje zvezano z nesorazmernimi te<avami ali e bi se zaradi tega postopek preve zavlekel. 5&2. len ((* 3adar pri/aja v kazenskem postopku v potev odvzem premo<enjske koristi, obstaja pa nevarnost, da bi obdol<ene=, sam ali preko drugi/ oseb, to korist uporabil za

nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uniil ali kako drugae z njo razpolagal, tako, da bi onemogoil ali pre=ej ote<il njen odvzem po konanem kazenskem postopku, odredi sodie na predlog dr<avnega to<il=a zaasno zavarovanje za/tevka za odvzem premo<enjske koristi. (-* Aakno zavarovanje la/ko sodie odredi tudi v predkazenskem postopku, e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim ali zaradi katerega je bila pridobljena premo<enjska korist, ali da je bila taka korist pridobljena za drugega ali nanj prenesena. ($* Zavarovanje iz prejnji/ odstavkov se la/ko odredi zoper obdol<en=a oziroma osumljen=a, zoper prejemnika premo<enjske koristi ali zoper druge osebe, na katere je bila prenesena, e se jim la/ko odvzame po doloba/ 3azenskega zakonika. 5&2.a len ((* Zaasno zavarovanje za/tevka za odvzem premo<enjske koristi se odredi s sklepom, ki ga izda v predkazenskem postopku in med preiskavo preiskovalni sodnik. +o vlo<itvi obto<ni=e izda sklep zunaj glavne obravnave predsednik senata, na glavni obravnavi pa senat. (-* "klep iz prejnjega odstavka se vroi dr<avnemu to<il=u, osumljen=u oziroma obdol<en=u in osebi, zoper katero je zaasno zavarovanje odrejeno (udele<en=i*. "klep se polje pristojnemu organu oziroma osebi, ki ga izvri. "klep se osumljen=u oziroma obdol<en=u in osebi, zoper katero je zaasno zavarovanje odrejeno, vroi /krati z njegovo izvritvijo ali po izvritvi, vendar brez nepotrebnega odlaanja. ($* Aisti, ki je izdal sklep, mora omogoiti osumljen=u oziroma obdol<en=u in osebi, zoper katero je zaasno zavarovanje odrejeno, da se seznani z vsemi spisi zadeve. ('* >e zaasno zavarovanje ni odrejeno, se sklep vroi samo dr<avnemu to<il=u, ki se la/ko zoper sklep prito<i. (0* Zoper sklep iz prvega odstavka tega lena la/ko osumljene= oziroma obdol<ene= ali oseba, zoper katero je zaasno zavarovanje odrejeno, v osmi/ dne/ od vroitve sklepa vlo<i ugovor in predlaga, da sodie opravi narok. govor vroi sodie ostalim udele<en=em in jim doloi rok za odgovor. govor ne zadr<i izvritve sklepa. (#* O naroku odloi sodie glede na okoliine primera, upotevajo navedbe v ugovoru. >e sodie ne razpie naroka, o ugovoru odloi na podlagi predlo<eni/ listin in drugega predlo<enega gradiva ter obrazlo<i svojo odloitev v sklepu o ugovoru (osmi odstavek tega lena*. (,* C ugovoru in na naroku je treba vlagatelju ugovora in ostalim udele<en=em omogoiti, da se izjavijo o predlagani/ in odrejeni/ ukrepi/, da podajo svoja stalia, navedbe in predloge o vse/ vpraanji/ zaasnega zavarovanja. (1* 3o se udele<en=i naroka izjavijo o vse/ vpraanji/ in se izvedejo dokazi, e so potrebni za odloitev o ugovoru, sodie odloi o ugovoru. " sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodie ugovor ob smiselni uporabi $,0. lena tega zakona zavr<e, ugovoru ugodi in razveljavi ali spremeni sklep o odreditvi zaasnega zavarovanja, ali ugovor zavrne. (&* Zoper sklep iz prejnjega odstavka imajo udele<en=i pravi=o do prito<be. +rito<ba ne zadr<i izvritve sklepa.

5&2.b len ((* C sklepu, s katerim se odredi zaasno zavarovanje, mora sodie navesti premo<enje, ki je predmet zavarovanja, nain zavarovanja (prvi odstavek -,(. lena, prvi odstavek -,-. lena in prvi odstavek -,$. lena Zakona o izvrbi in zavarovanju* in rok trajanja ukrepa. "klep mora biti obrazlo<en. (-* +ri doloitvi roka trajanja ukrepa mora sodie upotevati fazo kazenskega postopka, vrsto, naravo in te<o kaznivega dejanja, zapletenost zadeve, pa tudi obseg in pomen premo<enja, ki je predmet zaasnega zavarovanja. ($* C predkazenskem postopku, kakor tudi po izdaji sklepa o uvedbi preiskave, la/ko zaasno zavarovanje traja tri mese=e. +o vlo<itvi obto<ni=e trajanje zaasnega zavarovanja ne sme biti dalje od esti/ mese=ev. ('* !ok iz prejnjega odstavka se la/ko podalja v enaki/ asovni/ razdobji/. "kupno trajanje zaasnega zavarovanja pred uvedbo preiskave oziroma, e ta ni uvedena, pred vlo<itvijo obto<ni=e, ne sme biti dalje od enega leta. C preiskavi skupno trajanje zaasnega zavarovanja ne sme biti dalje od dve/ let. +o vlo<itvi obto<ni=e do izreka sodbe sodia prve stopnje skupno trajanje zaasnega zavarovanja ne sme presegati tre/ let. (0* 7o izvritve pravnomone sodne odlobe o odvzemu premo<enjske koristi sme zaasno zavarovanje skupno trajati najve deset let. 5&2.* len ((* "odie la/ko na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a, upotevajo merila iz prvega odstavka 0)-. lena tega zakona in roke iz etrtega in petega odstavka 0)-.b lena tega zakona, s sklepom podalja zaasno zavarovanje, odrejeno s sklepom iz prvega odstavka 0)-.a lena tega zakona. +reden odloi o predlogu, polje sodie predlog ostalim udele<en=em, da se o njem izjavijo, in jim doloi primeren rok za odgovor. (-* "odie la/ko na obrazlo<en predlog dr<avnega to<il=a, osumljen=a oziroma obdol<en=a ali osebe, zoper katero je bilo zaasno zavarovanje odrejeno, upotevajo merila iz prvega odstavka 0)-. lena tega zakona, odredi nov nain zavarovanja in razveljavi prejnji sklep o zaasnem zavarovanju. +reden o predlogu odloi, polje sodie predlog ostalim udele<en=em, da se o njem izjavijo in jim doloi primeren rok za odgovor. Odloba o razveljavitvi ukrepa se izvri po izvritvi odlobe, s katero je odrejen nov nain zaasnega zavarovanja. ($* "odie odpravi zaasno zavarovanje na predlog udele<en=ev. "odie la/ko odpravi zaasno zavarovanje tudi po uradni dol<nosti zaradi poteka roka ali e dr<avni to<ile= zavr<e ovadbo oziroma izjavi, da ne bo zael pregona ali da od njega odstopa. 7r<avni to<ile= mora o svoji odloitvi obvestiti sodie. ('* >e sodie meni, da zaasno zavarovanje ni ve potrebno, pozove dr<avnega to<il=a, da se o tem v doloenem roku izjavi. >e se dr<avni to<ile= v roku ne izjavi ali e odpravi zaasnega zavarovanja ne nasprotuje, sodie zaasno zavarovanje odpravi. 5&2. len O predlogu za odreditev, podaljanje, spremembo ali odpravo zaasnega zavarovanja mora sodie odloiti posebej /itro. >e je bilo zaasno zavarovanje odrejeno,

morajo organi v predkazenskem postopku postopati posebej /itro, kazenski postopek pa se teje za prednostnega. 5&2.d len >e s tem zakonom ni drugae doloeno, se v postopku za zaasno zavarovanje odvzema premo<enjske koristi smiselno uporabljajo dolobe o zaasni/ odredba/ iz zakona, ki ureja izvrbo in zavarovanje. 5&2.e len ((* O odreditvi, spremembi in odpravi zaasnega zavarovanja odvzema premo<enjske koristi sodie po uradni dol<nosti obvesti pristojni davni organ s prepisom svoje odlobe. (-* >e pristojni davni organ po prejemu obvestila iz prejnjega odstavka sodiu sporoi, da v zvezi z zaasno zavarovanim premo<enjem nartuje uvedbo postopka, za katerega je pooblaen po zakonu, sodie v odlobi o spremembi ali odpravi zaasnega zavarovanja odredi, da organ, pristojen za izvritev zavarovanja, tega ne sme spremeniti ali odpraviti pred prejemom pisnega obvestila sodia, da je potekel en mese= od dneva vroitve odlobe o spremembi ali odpravi zavarovanja pristojnemu davnemu organu. 5& . len ((* Odvzem premo<enjske koristi sme izrei sodie v sodbi, s katero spozna obto<en=a za krivega, v sklepu o sodnem opominu ali v sklepu o vzgojnem ukrepu ter v sklepu, s katerim izree varnostni ukrep obveznega psi/iatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psi/iatrinega zdravljenja na prostosti po kazenskem zakoniku. (-* C izreku sodbe ali sklepa navede sodie, kateri predmet oziroma koliken denarni znesek se odvzame. C upravieni/ primeri/ sme sodie dovoliti obrono plailo premo<enjske koristi, pri emer doloi rok plaila in viino obrokov. ($* Overjen prepis sodbe oziroma sklepa se vroi tudi prejemniku koristi ter zastopniku pravne osebe, e je sodie izreklo odvzem premo<enjske koristi prejemniku koristi ali pravni osebi. 5&!. len +ravna oseba in prejemnik koristi iz 0)). lena tega zakona la/ko za/tevata obnovo kazenskega postopka glede odlobe o odvzemu premo<enjske koristi. 5&5. len 7rugi in tretji odstavek $#1. lena ter $,#. in $1). len tega zakona se uporabljajo smiselno glede prito<be zoper odlobo o odvzemu premo<enjske koristi. 5&". len

((* >e je v pogojni obsodbi doloeno, da bo kazen izreena, e obsojene= ne vrne premo<enjske koristi, ne povrne kode ali ne izpolni kakne druge obveznosti, obsojene= pa v doloenem roku tega ne stori, izvede sodie, ki je sodilo na prvi stopnji, postopek za prekli= pogojne obsodbe na predlog upravienega to<il=a ali okodovan=a, la/ko pa tudi po uradni dol<nosti. (-* "odnik, ki je za to doloen, zaslii obsojen=a, e je dosegljiv, in opravi potrebne poizvedbe, da ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki so pomembni za odloitev, nakar polje spise senatu (esti odstavek -0. lena*. ($* Nato razpie predsednik senata sejo senata in obvesti o njej to<il=a, obsojen=a in okodovan=a. >e stranke in okodovane=, ki so bili v redu obveeni, ne pridejo, ni to ovira, da senat ne bi imel seje. ('* >e sodie ugotovi, da obsojene= ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila nalo<ena s sodbo, izda sodbo, s katero pogojno obsodbo preklie in izree kazen ali doloi nov rok za izpolnitev obveznosti, ali pa odpravi ta pogoj. >e pa spozna, da ni podlage za nobeno od te/ odlob, ustavi s sklepom postopek za prekli= pogojne obsodbe. 5&".a len ((* "odie, ki je odredilo /rambo zase<eni/ predmetov ali zaasno zavarovanje za/tevka za odvzem premo<enjske koristi oziroma premo<enja v vrednosti premo<enjske koristi, mora v te/ primeri/ postopati posebej /itro. Z zase<enimi predmeti in premo<enjem, ki slu<i za zaasno zavarovanje za/tevka, ter s predmeti ali premo<enjem, ki so bili dani kot varina ((&#. do (&&. len*, mora ravnati kot dober gospodar. (-* >e je /ramba zase<eni/ predmetov ali zaasno zavarovanje za/tevka iz prejnjega odstavka povezano z nesorazmernimi stroki ali pa se vrednost premo<enja ali predmetov zmanjuje, la/ko sodie odredi, da se tako premo<enje ali predmeti prodajo, uniijo ali podarijo v javno korist. +red odloitvijo mora sodie pridobiti mnenje lastnika premo<enja ali predmetov. >e lastnik ni znan ali mu poziva za podajo mnenja ni mogoe vroiti, sodie poziv pritrdi na sodno desko in se po osmi/ dne/ teje, da je bila vroitev opravljena. >e lastnik v osmi/ dne/ po vroitvi poziva ne poda mnenja, se teje, da s prodajo, unienjem ali podaritvijo soglaa. ($* Za /rambo zase<eni/ predmetov in varin ter za zaasno zavarovanje za/tevkov iz prvega odstavka tega lena skrbijo pristojni dr<avni organi, organiza=ije z javnimi pooblastili, izvritelji, gospodarske dru<be, samostojni podjetniki posamezniki in finanne organiza=ije. ('* +ostopek upravljanja s predmeti, premo<enjem in varinami iz prvega odstavka tega len ter pogoje, ki ji/ morajo izpolnjevati gospodarske dru<be in samostojni podjetniki posamezniki za opravljanje dejavnosti po tretjem odstavku tega lena, pravila in tarifo za nji/ovo delovanje ter pravila izbora med ve ponudniki taki/ storitev predpie Clada !epublike "lovenije. 5&#. len ((* >e ni v tem poglavju doloeno drugae, se glede postopka za uporabo varnostni/ ukrepov, za odvzem premo<enjske koristi, podkupnin in denarja ali premo<enja nezakonitega izvora ter za postopek za prekli= pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge dolobe tega zakona.

(-* 7olobe lenov '&1.a do vkljuno 0)#.a tega zakona, ki se nanaajo na odvzem denarja ali premo<enja nezakonitega izvora, podkupnin in druge premo<enjske koristi, se smiselno uporabljajo tudi za odvzem premo<enja v vrednosti, ki ustreza premo<enjski koristi (,0., ,,., ,,.a in ,,.b len kazenskega zakonika*. ($* 7olobe '&&. lena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za predkazenski in preiskovalni postopek. pri zbiranju dokazov in raziskovanju okoliin, ki so pomembne za ugotovitev premo<enjske koristi pa poleg organov, pred katerimi tee kazenski postopek, sodelujejo tudi drugi organi, za katere zakon tako doloa. GG?G. poglavje +O"AO+83 Z4 O7BO>5O O ?Z5!?" O5"O758 ?N O +!8N8;4N@ 3!8+OC ?N +!4CN?; +O"B87?6 O5"O758 5&$. len ((* >e se obsodba po zakonu izbrie s pretekom doloenega asa in s pogojem, da obsojene= v tem asu ne stori novega kaznivega dejanja (1-. len kazenskega zakonika* izda po uradni dol<nosti odlobo o izbrisu obsodbe ministrstvo, pristojno za pravosodje. (-* (rtan). 5&%. len ((* >e ministrstvo, pristojno za pravosodje, ne izda odlobe o izbrisu obsodbe, sme obsojene= za/tevati, naj se ugotovi, da je obsodba po zakonu izbrisana. (-* >e ministrstvo, pristojno za pravosodje, v trideseti/ dne/ po prejemu ne izda odlobe, la/ko obsojene= za/teva, naj izda sodie, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, sklep o izbrisu obsodbe. ($* O taki za/tevi odloa sodie po zaslianju dr<avnega to<il=a, e je tekel postopek na njegovo za/tevo. 51&. len >e pogojna obsodba ni prekli=ana niti po enem letu, odkar je pretekla preizkusna doba, izda sodie, ki je sodilo na prvi stopnji, sklep, s katerim ugotovi njen izbris. Aa sklep vroi obsojen=u, dr<avnemu to<il=u, e je tekel postopek na njegovo za/tevo in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. 511. len ((* +ostopek za izbris obsodbe na podlagi sodne odlobe (1$. len kazenskega zakonika* se uvede na obsojenevo pronjo. (-* +ronja se vlo<i pri sodiu, ki je sodilo na prvi stopnji. ($* "odnik, ki je za to doloen, preizkusi najprej, ali je pretekel as, ki se za/teva po zakonu, nato pa opravi potrebne poizvedbe in ugotovi dejstva, na katera se skli=uje prosile=, ter zbere dokaze o vse/ okoliina/, ki so pomembne za odlobo.

C4!NO"AN?;

('* "odie la/ko za/teva o obsojenevem obnaanju poroilo od poli=ije, na obmoju katere je obsojene= prebival po prestani kazni, la/ko pa za/teva tako poroilo tudi od uprave zavoda, v katerem je obsojene= kazen prestal. (0* +o poizvedba/ in zaslianju dr<avnega to<il=a, e je tekel postopek na njegovo za/tevo, polje sodnik spise z obrazlo<enim predlogom senatu (esti odstavek -0. lena*. (#* Zoper odlobo sodia o pronji za izbris obsodbe se la/ko prito<ita prosile= in dr<avni to<ile=. (,* >e sodie zavrne pronjo zato, ker obsojene= s svojim obnaanjem ni zaslu<il izbrisa obsodbe, sme obsojene= ponoviti pronjo po preteku dve/ let, odkar je sklep o zavrnitvi pronje postal pravnomoen. 512. len C potrdilu, ki se daje na podlagi kazenske eviden=e osebam, za uveljavljanje nji/ovi/ pravi=, se izbrisana obsodba ne sme omenjati. 51 . len ((* +ostopek za prene/anje varnostni/ ukrepov prepovedi opravljanja pokli=a in odvzema voznikega dovoljenja (etrti odstavek ,(. in peti odstavek ,-. lena kazenskega zakonika* in za prene/anje pravne posledi=e obsodbe (tretji odstavek 1). lena kazenskega zakonika* se uvede na obsojenevo pronjo, ki se vlo<i pri sodiu, ki je sodilo na prvi stopnji. (-* "odnik, ki je za to doloen, preizkusi najprej, ali je pretekel as, ki se za/teva po zakonu, nato pa opravi potrebne poizvedbe in ugotovi dejstva, na katera se skli=uje prosile=, ter zbere dokaze o vse/ okoliina/, ki so pomembne za odlobo. ($* "odnik la/ko za/teva o obsojenevem obnaanju poroilo od poli=ije, na obmoju katere je obsojene= prebival po prestani, odpueni ali zastarani glavni kazni, la/ko pa za/teva tako poroilo tudi od zavoda, v katerem je obsojene= prestal kazen. ('* +o poizvedba/ in po zaslianju dr<avnega to<il=a, e je tekel postopek na njegovo za/tevo, polje sodnik spise z obrazlo<enim predlogom senatu (esti odstavek -0. lena*. (0* Zoper sklep senata se la/ko prito<ita dr<avni to<ile= in obsojene=. (#* >e je obsojeneva pronja zavrnjena, ni dovoljena nova pronja, preden ne pretee eno leto od pravnomonosti sklepa s katerim je bila prejnja pronja zavrnjena. GGG. poglavje +O"AO+83 Z4 E87N4!O7NO +!4CNO +OEO> ?N ?ZC!D?A8C E87N4!O7N?; +O:O75 C 34Z8N"3O+!4CN?; "AC4!8; 51!. len (delno se prene'a uporabl)ati)

Eednarodna kazenskopravna pomo se daje po doloba/ tega zakona, e ni z mednarodno pogodbo ali zakonom doloeno drugae. 515. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* +ronje domai/ sodi in dr<avni/ to<ilstev za pravno pomo v kazenski/ zadeva/ se poiljajo tujim organom po diplomatski poti. Na enak nain se poiljajo domaim sodiem in dr<avnim to<ilstvom pronje tuji/ organov za pravno pomo. (-* C nujni/ primeri/ in ob pogoju vzajemnosti se la/ko pronje za pravno pomo poiljajo po ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, kadar pa gre za kaznivo dejanje pranja denarja ali za kazniva dejanja v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja, pa tudi po organu, ki je pristojen za prepreevanje pranja denarja. ($* >e velja vzajemnost ali e tako doloa mednarodna pogodba, se la/ko mednarodna kazenskopravna pomo daje tudi neposredno med domaimi in tujimi organi, ki sodelujejo v predkazenskem in kazenskem postopku. +ri tem se la/ko uporabljajo sodobna te/nina sredstva, zlasti raunalniko omre<je, pripomoki za prenos slike, glasu in elektronski/ impulzov. 51". len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Einistrstvo, pristojno za zunanje zadeve, polje pronjo tujega organa za pravno pomo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ta pa jo polje v postopek okro<nemu sodiu, na katerega obmoju prebiva tisti, ki mu je treba vroiti kako pisanje, ki ga je treba zasliati ali sooiti ali na katerega obmoju je treba opraviti kakno drugo preiskovalno dejanje. >e gre za pronjo za izvedbo dejanja, za katero je po domaem pravu pristojno dr<avno to<ilstvo, polje ministrstvo za pravosodje pronjo v postopek dr<avnemu to<ilstvu, na obmoju katerega je treba opraviti dejanje. (-* >e je pristojni/ ve sodi, je krajevno pristojno tisto, ki je pristojno za opravo prvega dejanja, navedenega v pronji. >e je pristojni/ ve dr<avni/ to<ilstev, je krajevno pristojno tisto, ki je pristojno za opravo prvega dejanja, navedenega v pronji. >e tuji organ prosi za izvedbo ve dejanj, od kateri/ je po domai/ predpisi/ za nekatera pristojno sodie, za druga pa dr<avno to<ilstvo, se pronja polje dr<avnemu to<ilstvu, ki opravi dejanja iz svoje pristojnosti in predlaga sodiu opravo dejanj iz sodne pristojnosti. ($* C primeri/ iz drugega odstavka 0(0. lena tega zakona polje pronjo sodiu oziroma dr<avnemu to<ilstvu ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. ('* O dovoljenosti dejanja, za katero prosi tuj organ in o nainu njegove izvritve odloi pristojni domai organ skladno z domaimi predpisi in mednarodnimi sporazumi. +ronji za mednarodno kazensko pomo se sme ugoditi, e izvedba dejanja pomoi ni v nasprotju s pravnim redom !epublike "lovenije ali ne koduje njeni suverenosti in varnosti. (0* Ne glede na dolobo etrtega odstavka tega lena se na pronjo tuje dr<ave la/ko dejanje pomoi izvede na nain, kot je doloen v zakonodaji dr<ave prosilke, e je taken nain izvedbe dejanja skladen s temeljnimi naeli domaega kazenskega postopka. (#* +ristojni organ v !epubliki "loveniji na pronjo pristojnega organa dr<ave prosilke slednjega obvesti o asu in kraju izvedbe doloenega pro=esnega dejanja. +redstavniki pristojni/ organov dr<ave prosilke in drugi udele<en=i v postopku ter nji/ovi

pravni zastopniki so la/ko navzoi pri izvritvi dejanja pomoi, e je verjetno, da sta nji/ova navzonost oziroma sodelovanje koristna za ustrezno izvedbo pravne pomoi. O tem odloi organ, v igar pristojnosti je izvritev dejanja pomoi. 51".a len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Na pronjo tujega organa se la/ko oseba, ki ji je v !epubliki "loveniji odvzeta prostost, ne glede na dr<avljanstvo zaasno preda tujemu pravosodnemu organu zaradi izvedbe pro=esni/ dejanj zaslianja prie, zaslianja izveden=a ali sooenja. Zaasna predaja se opravi pod pogojem, da bo oseba v roku, ki ga doloi pristojni organ !epublike "lovenije, vrnjena v !epubliko "lovenijo. (-* Zaasna predaja je dopustna pod naslednjimi pogoji: da se oseba strinja z zaasno predajo. da je prisotnost osebe v tujem kazenskem postopku nujno potrebna. da prisotnost osebe ni nujno potrebna v domaem kazenskem postopku. da zaradi zaasne predaje ne bo prilo do podaljanja odvzema prostosti. da ne obstajajo drugi utemeljeni razlogi, ki bi izkljuevali zaasno predajo. ($* Oseba, ki je bila zaasno predana tujemu pravosodnemu organu na podlagi prvega odstavka tega lena, mora ostati =elotno obdobje v priporu, razen e se ukrep odvzema prostosti skladno z domaimi predpisi odpravi, o emer organ, ki je odpravil ukrep odvzema prostosti, nemudoma obvesti pristojni tuji organ. Zoper osebo se v dr<avi, v katero je zaasno predana, ne sme zaeti kazenski postopek ali izvriti kazen za dejanje, storjeno pred zaasno predajo. ('* O dovoljenju zaasne predaje odloa organ, pred katerim tee kazenski postopek oziroma v igar pristojnosti je izvritev kazni. +red dovoljenjem za zaasno predajo mora organ pridobiti zagotovila iz tretjega odstavka. 51".b len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e je osebi v tujini odvzeta prostost, njena navzonost pa je zaradi izvedbe pro=esni/ dejanj zaslianja prie, zaslianja izveden=a ali sooenja nujno potrebna v kazenskem postopku, ki tee v !epubliki "loveniji, sme sodie ki je pristojno za opravo tega pro=esnega dejanja, zaprositi za zaasno predajo te osebe v !epubliko "lovenijo. (-* 3adar je oseba na podlagi prvega odstavka tega lena zaasno predana v !epubliko "lovenijo, ji mora biti ves as na ozemlju !epublike "lovenije vzeta prostost, razen e je ukrep odvzema prostosti odpravljen na podlagi odloitve tujega organa, ki je tak ukrep odredil. 7ejanje, zaradi katerega je potrebna prisotnost osebe na ozemlju !epublike "lovenije, se mora opraviti im /itreje in nato osebo, ne glede na njeno dr<avljanstvo, vrniti v dr<avo, ki jo je zaasno predala. ($* :lede izvrevanja odvzema prostosti v !epubliki "loveniji se smiselno uporabljajo dolobe -)&. do -($.d lena tega zakona. 51".* len (delno se prene'a uporabl)ati)

((* >e tako doloa mednarodna pogodba, la/ko sodia ali dr<avna to<ilstva brez pred/odne pronje pristojnim organom druge dr<ave poljejo ali od nji/ prejmejo podatke v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so ji/ pridobili pri izvrevanju svoji/ pristojnosti, e o=enijo, da bi bili ti podatki la/ko koristni za izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka ali bi la/ko bili podlaga za pronjo za pravno pomo. (-* ?zmenjava podatkov iz prejnjega odstavka ne vpliva na uvedbo ali vodenje kazenski/ postopkov oziroma ne vpliva na izvrevanje drugi/ pristojnosti organa, ki posreduje podatke. ($* >e je organ pri poiljanju podatkov postavil za nji/ovo uporabo kakne pogoje, ti pogoji zavezujejo organ, ki je podatke prejel. 51#. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* 7omaa sodia smejo ugoditi predlogu dr<avnega to<il=a ali pronji pristojnega tujega organa, s katero se za/teva izvritev kazni zapora, varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodia, ali denarne kazni po pravnomoni kazenski sodbi tujega sodia, e je tako doloeno z mednarodno pogodbo ali e velja vzajemnost in e so izpolnjeni naslednji pogoji: da oseba soglaa z izvritvijo kazni v !epubliki "loveniji, razen v primeri/ iz drugega odstavka tega lena. da iz sodbe ne iz/aja kritev temeljni/ nael pravnega reda !epublike "lovenije. da je odloba bila izdana zaradi dejanja, za katerega je po domaem zakonu predpisana kazen zapora ali denarna kazen. da odloba ni bila izdana zaradi politinega ali vojakega kaznivega dejanja. da po domaem zakonu ni zastarala izvritev kazni. da oseba ni bila zaradi istega dejanja <e pravnomono obsojena ali pravnomono oproena ali je bil kazenski postopek zoper njo pravnomono ustavljen ali je bila obto<ba zoper njo pravnomono zavrnjena. da je oseba dr<avljan !epublike "lovenije in ima v !epubliki "loveniji stalno ali zaasno prebivalie. da v primeru izvrevanja varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodia, ki se izvruje z odvzemom prostosti, doma zakon doloa enak ukrep. da je bila sodba izdana v navzonosti, razen e prosea dr<ava predlo<i ustrezna dokazila, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil as in kraj postopka sporoen prek zastopnika, pooblaenega v skladu s pravom dr<ave, ki je sodbo izdala, zaradi esar je bila sodba izdana v nenavzonosti, ali je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija odlobe. (-* "oglasje osebe iz prve alineje prejnjega odstavka ni potrebno, e se je oseba s pri/odom oziroma pobegom v !epubliko "lovenijo izognila izvrevanju ali nadaljnjemu izvrevanju kazenske sodbe iz prejnjega lena. 51#.a len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Na predlog dr<avnega to<il=a la/ko preiskovalni sodnik zoper osebo iz prejnjega lena odredi zaasni odvzem prostosti zaradi zavarovanja izvritve, e so izpolnjeni naslednji pogoji: (. da je dr<ava izdaje sodbe poslala pronjo za izvritev kazenske sodbe ali naloga zaradi izvritve kazenske sodbe.

-. $. '.

da obstajajo okoliine, ki ka<ejo na nevarnost, da bi se oseba z begom izognila postopku izvritve oziroma prestajanju kazni ali ukrepa. da soglasje osebe k izvrevanju ni potrebno ali je podano, in da pronja za izvritev ni oitno nedopustna.

(-* Zaasni odvzem prostosti iz prejnjega odstavka se odredi, izvri oziroma podalja v skladu z dolobami tega zakona, o odreditvi, izvrevanju oziroma podaljanju pripora. 51#.b len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* 7omae sodie izvri kazensko sodbo glede sank=ije, ki jo je izreklo tuje sodie, tako, da izree kazensko sank=ijo po kazenski zakonodaji !epublike "lovenije. +ri tem je glede ugotavljanja kazenske odgovornosti, dopustnosti pregona in izreene kazni v =eloti vezano na sodbo tujega sodia. >e se la/ko kazen izvri le glede doloeni/ kaznivi/ dejanj, se kazen odmeri skladno s pravili po domaem zakonu. (-* 3adar kazenska sank=ija zaradi trajanja ni zdru<ljiva z domaimi predpisi, se la/ko slednja prilagodi le, e je ta vija od najvije kazni, ki je po domaem zakonu doloena za istovrstno kaznivo dejanje. +rilagojena kazenska sank=ija ne sme biti ni<ja od najvije kazni, ki je po domaem zakonu doloena za istovrstna kazniva dejanja. ($* 3adar kazenska sank=ija po svoji naravi ni zdru<ljiva z domaimi predpisi, se la/ko prilagodi glede na kazen ali ukrep, ki je po domaem zakonu predviden za istovrstna kazniva dejanja. Aakna kazen ali ukrep mora im bolj ustrezati kazenski sank=iji, ki je bila izreena v dr<avi izreka. ('* +rilagojena kazenska sank=ija po svoji naravi ali trajanju ne sme biti stro<ja od kazenske sank=ije, ki jo je izrekla dr<ava izreka. 51#.* len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Za odloitev o izvritvi kazenske sodbe je pristojno okro<no sodie na obmoju zadnjega stalnega prebivalia osebe v !epubliki "loveniji. >e oseba ni imela stalnega prebivalia v !epubliki "loveniji, se pristojnost doloi po kraju zadnjega zaasnega prebivalia. (-* "enat iz estega odstavka -0. lena tega zakona s sodbo odloi o izvritvi kazenske sodbe tujega sodia ali s sklepom zavrne pronjo. O seji senata se obvestita dr<avni to<ile= in zagovornik. ($* C izrek sodbe iz drugega odstavka tega lena vnese sodie =eloten izrek in ime sodia iz tuje sodbe in izree sank=ijo. C obrazlo<itvi sodbe navede sodie razloge, ki ji/ je upotevalo pri izreku sank=ije. ('* Odloba se vroi dr<avnemu to<il=u, osebi ter zagovorniku, ki se la/ko zoper njo prito<ijo. (0* Za izvrevanje, pogojni odpust ter pravi=o do pomilostitve oziroma amnestije se uporabljajo domai predpisi.

51#. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Auje=, ki se na podlagi sodbe domaega sodia na/aja v !epubliki "loveniji na prestajanju zaporne kazni, la/ko poda pronjo za prestajanje kazni v dr<avi dr<avljanstva ali prebivalia. +ronja se la/ko vlo<i pri direktorju zapora, sodiu, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, ali ministrstvu za pravosodje. (-* +ristojno sodie ali direktor zapora mora osebo seznaniti z mo<nostjo, da prestaja zaporno kazen v dr<avi dr<avljanstva ali prebivalia. ($* "odie, ki je odloalo na prvi stopnji odloi o pronji obsojene osebe s sklepom. +ronji se sme ugoditi, e so izpolnjeni naslednji pogoji: zoper obsojeno osebo ne poteka drug kazenski postopek v !epubliki "loveniji oseba je poravnala denarno kazen oziroma premo<enjsko pravni za/tevek ('* "klep ter ostala relevantna dokumenta=ija se posreduje ministru za pravosodje, ki o tem obvesti dr<avo, v katero <eli biti oseba premeena, in na podlagi mednarodne pogodbe ali na podlagi vzajemnosti izvede postopek za transfer obsojen=a. 51$. len (delno se prene'a uporabl)ati) 3adar gre za kazniva dejanja ponarejanja denarja in spravljanja ponarejenega denarja v obtok, neupravienega izdelovanja, predelovanja in prodaje mamil in strupov, trgovine z belim blagom, izdelovanja in irjenja pornografskega gradiva ali za kakno drugo kaznivo dejanje, glede katerega je po mednarodni/ pogodba/ dogovorjena =entraliza=ija podatkov, mora organ, pred katerim tee kazenski postopek, brez odlaanja poslati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, podatke o kaznivem dejanju in storil=u, sodie prve stopnje pa tudi pravnomono sodbo. 3adar gre za kaznivo dejanje pranja denarja ali za kaznivo dejanje v zvezi s pranjem denarja, se podatki brez odlaanja poljejo organu, ki je pristojen za prepreevanje pranja denarja. 51%. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e je na ozemlju !epublike "lovenije storil kaznivo dejanje tuje=, ki ima stalno prebivalie v tuji dr<avi, se smejo tej dr<avi mimo pogojev iz 0--. lena tega zakona odstopiti vsi kazenski spisi za kazenski pregon in sojenje, e tuja dr<ava temu ne nasprotuje. (-* +reden je izdan sklep o preiskavi, odloa o odstopu pristojni dr<avni to<ile=. Eed preiskavo odloa o tem na predlog dr<avnega to<il=a preiskovalni sodnik do zaetka glavne obravnave pa senat (esti odstavek -0 lena*, tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia. ($* +ri odloanju o odstopu kazenski/ spisov organi iz prejnjega odstavka upotevajo tudi do tedaj nastale in bodoe stroke predkazenskega oziroma kazenskega postopka. ('* Ni dovoljen odstop kazenski/ spisov, e je okodovane= dr<avljan !epublike "lovenije, ki temu nasprotuje, razen e je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premo<enjskopravnega za/tevka.

(0* Ni dovoljen odstop kazenski/ spisov, e je bil odrejen zaseg ali zaasno zavarovanje za/tevka za odvzem denarja ali premo<enja nezakonitega izvora iz -'0. lena kazenskega zakonika ali protipravno dane ali sprejete podkupnine iz (0(., (0,., -'(., -'-., -#(., -#-. in -#$. lena kazenskega zakonika, razen v primeri/, ko je sodie navedene odredbe izdalo na pobudo tuje dr<ave. C te/ primeri/ in v primeri/, ko je bilo odrejeno zaasno zavarovanje za/tevka za odvzem premo<enjske koristi v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, smejo organi iz drugega odstavka tega lena odstopiti kazenski spis tuji dr<avi samo, e so pred tem ugotovili, da ima ta dr<ava ustrezno urejeno zakonodajo v zvezi z odvzemom premo<enjske koristi in v zvezi z odstopom kazenski/ spisov tuji dr<avi, ter upotevali vrednost zaasno zavarovanega premo<enja. (#* (rtan). 52&. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Za/teva tuje dr<ave, naj se v !epubliki "loveniji prevzame pregon dr<avljana !epublike "lovenije ali osebe, ki ima stalno prebivalie v !epubliki "loveniji, zaradi kaznivega dejanja, storjenega v tujini, se polje s spisi pristojnemu dr<avnemu to<il=u, na katerega obmoju ima ta oseba stalno prebivalie. (-* >e je pri pristojnem organu tuje dr<ave podan premo<enjskopravni za/tevek, se ravna, kot da bi bil ta za/tevek podan pri pristojnem sodiu. ($* O zavrnitvi prevzema kazenskega pregona in o pravnomoni odlobi, izdani v kazenskem postopku, se obvesti tuja dr<ava, ki je poslala za/tevo. GGG?. poglavje +O"AO+83 Z4 ?Z!O>?A8C O57OBF8N68C ?N O5"O@8N68C 521. len (delno se prene'a uporabl)ati) >e ni v mednarodni pogodbi doloeno drugae, se za/teva in opravlja izroitev obdol<en=ev in obsojen=ev po doloba/ tega zakona. 522. len (delno se prene'a uporabl)ati) (. -. $. '. 0. ((* +ogoji za izroitev so: da tisti, katerega izroitev se za/teva, ni dr<avljan !epublike "lovenije, da dejanje, zaradi katerega se za/teva izroitev, ni bilo storjeno na ozemlju !epublike "lovenije, zoper njo ali njenega dr<avljana. da je dejanje, zaradi katerega se za/teva izroitev, kaznivo dejanje tako po domaem zakonu, kakor po zakonu dr<ave, v kateri je bilo storjeno. da se v primeru, da gre za izroitev zaradi kazenskega pregona, za kaznivo dejanje po pravu obe/ dr<av la/ko izree kazen enega ali ve let zapora ali varnostni ukrep v trajanju ve kot enega leta. da v primeru, da gre za izroitev zaradi izvritve pravnomono izreene kazni ali varnostnega ukrepa, znaa kazen ali varnosti ukrep oziroma njun ostanek, ki ga je potrebno izvriti, najmanj ' mese=e.

#. ,.

1.

&. ().

((. (-. ($.

da po domaem zakonu ni zastaral kazenski pregon ali ni zastarala izvritev kazni, preden je bila oseba priprta ali zasliana kot obdol<ene=. da tisti, katerega izroitev se za/teva, ni bil zaradi istega dejanja <e pravnomono oproen ali obsojen v !epubliki "loveniji ali tuji dr<avi, pod pogojem, da je v primeru izreene kazni kazen <e prestal ali jo prestaja ali se po zakonodaji dr<ave, ki je kazen izrekla, kazen ne more ve izvriti ali je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen ali je bila obto<ba zoper njega pravnomono zavrnjena. ali da ni zoper tuj=a v !epubliki "loveniji zaradi istega proti !epubliki "loveniji storjenega dejanja uveden kazenski postopek, e pa je uveden postopek zaradi dejanja, storjenega proti dr<avljanu !epublike "lovenije, da je dano zavarovanje za uveljavitev premo<enjskopravnega za/tevka okodovan=a. da zoper osebo, katere izroitev se za/teva, v dr<avi prosilki ne tee postopek pred izrednim sodiem, e gre za pronjo za izroitev zaradi izvedbe postopka, oziroma da ni takno sodie izreklo kazenske sank=ije, e gre za pronjo za izroitev zaradi izvritve kazni. da dr<ava prosilka poda ustrezna zagotovila, da smrtna kazen ne bo izreena oziroma izvrena, e se izroitev za/teva zaradi kaznivega dejanja, za katero je v dr<avi prosilki predpisana smrtna kazen. da v primeru, ko gre za izvritev kazenske sank=ije, ki je bila izreena s pravnomono sodbo v sodnem postopku v nenavzonosti osebe, katere izroitev se za/teva, dr<ava prosilka predlo<i ustrezna dokazila, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil as in kraj postopka sporoen prek zastopnika, pooblaenega v skladu s pravom dr<ave, ki je sodbo izdala, zaradi esar je bila sodba izdana v nenavzonosti, ali je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija odlobe. ali zagotovi, da bo kazenski postopek po izroitvi znova opravljen v navzonosti izroene osebe. da za/teva za izroitev ni podana zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storila za/tevana oseba, ko e ni bila stara (' let. da je ugotovljena istovetnost tistega, katerega izroitev se za/teva. da je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tuje=, katerega izroitev se za/teva, storil doloeno kaznivo dejanje, ali da obstaja o tem pravnomona sodba.

(-* >e se pronja za izroitev nanaa na ve kaznivi/ dejanj, ki se tako po zakonu dr<ave prosilke kot tudi po pravu !epublike "lovenije kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti ali varnostnim ukrepom, pa nekatera izmed nji/ glede viine predpisane kazni ne dosegajo praga predpisane kazni, doloenega v '. in 0. toki prejnjega odstavka, se izroitev la/ko dovoli tudi za ta kazniva dejanja, e je dovoljena za ostala kazniva dejanja. 52 . len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* +ostopek za izroitev obdol<enega ali obsojenega tuj=a se uvede na pronjo tuje dr<ave. (-* +ronja za izroitev se poda po diplomatski poti. ($* +ronji za izroitev se morajo prilo<iti: (* sredstva za ugotovitev istovetnosti obdol<en=a oziroma obsojen=a (natanen opis, fotografije, prstni odtisi in podobno*. -* potrdilo ali drugi podatki o tujevem dr<avljanstvu. $* obto<ni=a ali sodba ali odloba o priporu ali kaken drug akt, ki je enak tej odlobi, v izvirniku ali overjenem prepisu. C nji/ mora biti navedeno: ime in priimek tistega, katerega izroitev se za/teva, in drugi podatki, ki so potrebni za ugotovitev njegove istovetnosti, opis dejanja, zakonska oznaba kaznivega dejanja in dokazi za utemeljenost suma.

'* izpisek iz besedila kazenskega zakona tuje dr<ave, ki naj se uporabi ali ki je bil uporabljen proti obdol<en=u zaradi dejanja, ki je povod za za/tevano izroitev. e je bilo dejanje storjeno na obmoju kakne tretje dr<ave, pa tudi izpisek iz besedila kazenskega zakona te dr<ave. ('* >e so pronja in priloge sestavljene v tujem jeziku, mora biti prilo<en tudi overjen prevod v slovenskem jeziku. 52!. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Einistrstvo, pristojno za zunanje zadeve, polje pronjo za izroitev tuj=a po ministrstvu, pristojnem za pravosodje, preiskovalnemu sodniku sodia, na katerega obmoju tuje= prebiva ali na katerega obmoju se najde. (-* >e se ne ve za stalno ali zaasno prebivalie tuj=a, katerega izroitev se za/teva, se najprej ugotovi njegovo prebivalie po ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. ($* >e pronja ustrezna pogojem iz prejnjega lena in so dani razlogi za pripor iz -)(. lena tega zakona, izda preiskovalni sodnik nalog, da se tuje= pripre, oziroma stori druge ukrepe, da se zagotovi njegova navzonost, razen e je <e iz same pronje oitno, da izroitev ni dopustna. ('* :lede pripora v postopku izroitve se smiselno uporabljajo dolobe drugega odstavka -))., -)-., -)$. lena in -)&. do -($.d ter '-). in '-(. lena tega zakona. (0* Ne glede na dolobo -)0. lena tega zakona la/ko pripor v postopku izroitve po prejemu pronje za izroitev brez posebni/ odlob o podaljevanju traja do izroitve tuji dr<avi oziroma do odloitve ministra za pravosodje, s katero se izroitev zavrne, vendar skupno trajanje pripora, odrejenega pred prejemom pronje za izroitev in po njenem prejemu, ne sme presei $) mese=ev. (#* Ne glede na prejnji odstavek je pripor potrebno odpraviti takoj, ko as trajanja prese<e oziroma dose<e izreeno kazensko sank=ijo tuje dr<ave oziroma maksimum predpisane kazni, ki jo pravo dr<ave prosilke predpisuje za kaznivo dejanje, za katero se za/teva izroitev. (,* 3o preiskovalni sodnik ugotovi tujevo istovetnost, mu brez odlaanja naznani, zakaj in na podlagi kateri/ dokazov se za/teva njegova izroitev. nato pa za/teva od njega, naj navede, kar ima povedati v svoj zagovor. (1* O zaslianju in zagovoru se napravi zapisnik. +reiskovalni sodnik poui tuj=a, da si sme vzeti zagovornika, ali mu ga postavi po uradni dol<nosti, e gre za kaznivo dejanje, za katero je obramba po tem zakonu obvezna, ali e je zoper tuj=a odrejen pripor. 525. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* C nujni/ primeri/, ko je nevarno, da bi tuje= pobegnil ali se skril, sme poli=ija na pronjo pristojnega tujega organa, ne glede na to, na kaken nain je poslana, tuj=u vzeti prostost. C pronji je treba navesti podatke za ugotovitev tujeve istovetnosti, naravo in oznabo kaznivega dejanja, tevilko odlobe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor in izjavo, da bo izroitev zaproena po redni poti.

(-* +oli=ija mora tuj=a, kateremu je vzela prostost, brez odlaanja odpeljati k preiskovalnemu sodniku pristojnega sodia, da ga zaslii. >e preiskovalni sodnik zoper tuj=a odredi pripor, poroa o tem ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve. ($* +reiskovalni sodnik izpusti tuj=a, e prene/ajo razlogi za pripor ali e se ne poda pronja za izroitev v roku, ki ga je on doloil, upotevajo pri tem oddaljenost dr<ave, ki za/teva izroitev. ta rok ne sme biti dalji kot tri mese=e od dneva, ko je bil tuje= priprt. Aa rok se sporoi tuji dr<avi. Na pronjo tuje dr<ave sme senat pristojnega sodia v opravieni/ primeri/ podaljati rok najve za dva mese=a. ('* >e se predpisana pronja poda v danem roku, ravna preiskovalni sodnik po tretjem in etrtem odstavku prejnjega lena. 52". len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* +o zaslianju dr<avnega to<il=a in zagovornika opravi preiskovalni sodnik po potrebi e druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za izroitev tuj=a oziroma za izroitev predmetov, na kateri/ ali s katerimi je storil kaznivo dejanje, e so mu bili vzeti. (-* +o opravljenem poizvedovanju polje preiskovalni sodnik poizvedovalne spise s svojim mnenjem senatu (esti odstavek -0. lena*. ($* >e tee zoper tuj=a, katerega izroitev se za/teva, pri domaem sodiu kazenski postopek zaradi istega ali kaknega drugega kaznivega dejanja, navede preiskovalni sodnik to v spisi/. 52#. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e senat okro<nega sodia spozna, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izroitev, izda sklep, da se pronja za izroitev zavrne. Aa sklep polje to sodie po uradni dol<nosti sodiu druge stopnje, ki po zaslianju dr<avnega to<il=a sklep potrdi, razveljavi ali spremeni. (-* >e je tuje= priprt, sme senat sodia prve stopnje odloiti, da ostane v priporu do pravnomonosti sklepa o zavrnitvi izroitve. ($* +ravnomoni sklep, s katerim se zavrne izroitev, se polje po ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, ki obvesti o tem tujo dr<avo. ('* C primeru, da se izroitev zavrne, ker je oseba dr<avljan !epublike "lovenije, se izroitvena dokumenta=ija preda pristojnemu dr<avnemu to<ilstvu zaradi morebitne uvedbe kazenskega pregona v !epubliki "loveniji. 52$. len (delno se prene'a uporabl)ati) >e senat okro<nega sodia spozna, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izroitev (0--. len*, oziroma, da so podani pogoji za odlo<itev izroitve iz 0$). lena tega zakona, ugotovi to s sklepom. Zoper ta sklep ima tuje= pravi=o prito<be na sodie druge stopnje.

52%. len (delno se prene'a uporabl)ati) >e sodie druge stopnje ob prito<bi spozna, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izroitev tuj=a, oziroma e zoper tak sklep sodia prve stopnje ni vlo<ena prito<ba, se zadeva polje ministru, pristojnemu za pravosodje, ki nato odloi o izroitvi. 52%.a len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* ?zroitev tuj=a se la/ko dovoli na pronjo pristojnega tujega organa za izroitev ali za zaasen odvzem prostosti z namenom izroitve brez izvedbe postopka po doloba/ 0-#. do 0-&. lena tega zakona, e tuje= po pravnem pouku preiskovalnega sodnika izjavi, da soglaa z izroitvijo. (-* C primeru iz prejnjega odstavka se la/ko tuje= po pravnem pouku preiskovalnega sodnika odpove uporabi pogojev iz 0$(. lena tega zakona. ($* +reiskovalni sodnik tuj=a ob zaslianju seznani z mo<nostjo soglaanja z izroitvijo, poui ga, da je soglasje z izroitvijo prostovoljno ter ga opozori, da bo v primeru njegovega soglasja o izroitvi odloeno po skrajanem postopku. +reiskovalni sodnik za/tevano osebo poui tudi o pomenu in vsebini naela spe=ialnosti, posledi=a/ odpovedi naelu spe=ialnosti ter o tem, da je odpoved prostovoljna in neprekli=na. Na zaslianju sta la/ko navzoa zagovornik in pristojni dr<avni to<ile=. +ouk iz prvega in drugega odstavka, soglasje iz prvega odstavka in odpoved iz drugega odstavka tega lena ter izjava tuj=a, da sta bila soglasje in odpoved dana prostovoljno in v navzonosti zagovornika, se zapiejo v zapisnik. ('* +reiskovalni sodnik po preizkusu pogojev iz (. do (-. toke prvega odstavka 0--. lena tega zakona s sklepom odloi o izroitvi. "klep se vroi osebi, katere izroitev se za/teva, zagovorniku in dr<avnemu to<il=u. Zoper sklep je v -' ura/ mo<na prito<ba na senat okro<nega sodia (esti odstavek -0. lena*, ki mora o njej odloiti v '1 ura/. (0* +reiskovalni sodnik po pravnomonosti sklepa odloitev sporoi ministru, pristojnemu za pravosodje, ki o odloitvi sodia takoj obvesti dr<avo prosilko. >e kateri izmed pogojev iz (. do (-. toke prvega odstavka 0--. lena ni izpolnjen ali e tuje= ne soglaa z izroitvijo, se izvede redni postopek izroitve. 5 &. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Einister, pristojen za pravosodje, izda odlobo, s katero izroitev dovoli ali ne dovoli. Ba/ko izda tudi odlobo, da se izroitev odlo<i zaradi tega, ker tee zoper tuj=a, katerega izroitev se za/teva, pri domaem sodiu kazenski postopek zaradi kaknega drugega kaznivega dejanja ali ker prestaja tuje= kazen v !epubliki "loveniji. (-* >e bi zaradi odlo<itve izroitve iz prvega odstavka v dr<avi prosilki kazenski pregon zastaral ali bi bil njegov potek resno oviran, se sme na utemeljeno pronjo dr<ave prosilke dovoliti zaasna izroitev zaradi kazenskega postopka. O dovoljenosti zaasne izroitve odloa minister za pravosodje, po pred/odnem mnenju organa, pred katerim poteka kazenski postopek oziroma v igar pristojnosti je izvrevanje kazenski/ sank=ij. Zaasna izroitev se sme dovoliti, e se s tem ne ogro<a potek kazenskega postopka, ki zoper osebo poteka v !epubliki "loveniji in e je zaproena dr<ava zagotovila, da bo oseba v prosei

dr<avi vseskozi v priporu kot tudi, da jo bo v roku, doloenem s strani !epublike "lovenije vrnila v !epubliko "lovenijo. ($* Einister, pristojen za pravosodje, ne dovoli izroitve tuj=a, e ta u<iva pravi=o pribe<alia, e gre za politino ali vojako kaznivo dejanje ali e obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izroitev se za/teva, v dr<avi prosilki muena oziroma bi se z njo neloveno ali poni<ujoe ravnalo oziroma jo na ta nain kaznovalo. 5 1. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* C odlobi, s katero dovoli izroitev tuj=a, navede minister, pristojen za pravosodje: (* da se tuje= ne sme preganjati zaradi kaknega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izroitvijo. -* da se zoper njega ne sme izvriti kazen za kakno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred izroitvijo. $* da se zoper njega ne sme uporabiti /uja kazen od tiste, na katero je obsojen. '* da se ne sme izroiti kakni tretji dr<avi v pregon zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je bila dovoljena izroitev. (-* +ogoji iz prvega odstavka prene/ajo uinkovati: e se jim izroena oseba odpove. e izroena oseba kljub opozorilu dr<ave prosilke glede morebitni/ posledi= ne zapusti ozemlja dr<ave prosilke v roku '0 dni po tem, ko je bila izpuena na svobodo, e je to la/ko storila. e oseba zapusti ozemlje dr<ave, v katero je bila izroena pa se tja prostovoljno vrne ali je tja vrnjena s strani tretje dr<ave. ($* +oleg omenjeni/ pogojev la/ko postavi minister, pristojen za pravosodje, za izroitev tudi druge pogoje. 5 2. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Odloba, s katero je odloeno o izroitvi, se sporoi tuji dr<avi po diplomatski poti. (-* Odloba, s katero se dovoli izroitev, se polje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki odredi, da se tuje= odpelje do meje, kjer se na dogovorjenem kraju izroi organom tuje dr<ave, ki je za/tevala izroitev. 5 2.a len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Na podlagi pronje tujega pravosodnega organa ali kadar je tako doloeno v domaem zakonu, se la/ko v povezavi z izroitvijo tuji dr<avi izroijo zase<eni predmeti, ki se la/ko uporabijo kot dokaz ali ki so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem in se ob prijetju najdejo pri za/tevani osebi ali se pozneje odkrijejo. (-* +redmeti iz prvega odstavka tega lena se izroijo tudi, ko se izroitev zaradi smrti ali pobega za/tevane osebe ne more izvriti.

($* >e je domae sodie predmete zaseglo v kazenskem postopku, ki je v teku, predmete zadr<i ali ji/ zaasno izroi prosei dr<avi, pod pogojem, da ji/ ta vrne. 5 . len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e za/teva izroitev iste osebe ve tuji/ dr<av zaradi istega kaznivega dejanja, se da prednost pronji dr<ave, katere dr<avljan je ta oseba. e ta dr<ava ne za/teva izroitve, pronji dr<ave, na katerem ozemlju je bilo kaznivo dejanje storjeno. e je bilo dejanje storjeno na ozemlju ve dr<av ali e se ne ve, kje je bilo storjeno, pa pronji dr<ave, ki je prva za/tevala izroitev. (-* >e za/teva izroitev iste osebe ve tuji/ dr<av zaradi razni/ kaznivi/ dejanj, se da prednost pronji tiste dr<ave, katere dr<avljan je ta oseba. e ta dr<ava ne za/teva izroitve, pronji dr<ave, na katere ozemlju je bilo storjeno naj/uje kaznivo dejanje. e so dejanja enako /uda, pa pronji dr<ave, ki je prva za/tevala izroitev. 5 .a len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* O pronji tujega pravosodnega organa za soglasje, da osebo, ki jo je izroila !epublika "lovenija, la/ko preganja ali zoper njo izvri kazen ali izroi tretji dr<avi zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred izroitvijo, odloa minister za pravosodje na podlagi odlobe senata iz estega odstavka -0. lena tega zakona sodia, ki je odloalo o izpolnjevanju pogojev za izroitev. (-* "enat iz estega odstavka -0. lena, na podlagi dokumenta=ije, ki jo je posredovala tuja dr<ava, preui ali so izpolnjeni pogoji iz 0--. lena tega zakona. >e senat ugotovi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izroitev, izda sklep, da se pronja za soglasje za kazenski pregon, izvritev kazni ali izroitev tretji dr<avi zavrne. Aa sklep polje sodie po uradni dol<nosti sodiu druge stopnje, ki po zaslianju dr<avnega to<il=a sklep potrdi, razveljavi ali spremeni. >e pa senat iz estega odstavka -0. lena spozna, da so izpolnjeni zakonski pogoji za soglasje za kazenski pregon, izvritev kazni ali izroitev ali predajo tretji dr<avi, ugotovi to s sklepom. Zoper ta sklep ima tuje= pravi=o prito<be na sodie druge stopnje. +ravnomoni sklep se polje ministru za pravosodje, ki skladno z dolobo drugega odstavka 0$). lena tega zakona odloi o pronji oziroma obvesti drugo dr<avo, da niso izpolnjeni pogoji za soglasje. ($* Odloitev se posreduje na nain, doloen v prvem odstavku 0$-. lena tega zakona. 5 !. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e tee zoper nekoga, ki je v tuji dr<avi, v !epubliki "loveniji kazenski postopek ali e ga je domae sodie kaznovalo, la/ko vlo<i minister, pristojen za pravosodje, pronjo za njegovo izroitev. (-* +ronja se polje tuji dr<avi po diplomatski poti. prilo<ijo se ji listine in podatki iz 0-$. lena tega zakona. 5 5. len

(delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e je nevarnost, da bi tisti, katerega izroitev se za/teva, pobegnil ali se skril, la/ko za/teva minister, pristojen za pravosodje, e preden ravna po prejnjem lenu, naj se zoper njega ukrene, kar je potrebno, da se pripre. (-* C pronji za zaasen pripor je treba posebej navesti podatke o istovetnosti za/tevane osebe, naravo in oznabo kaznivega dejanja, tevilko odlobe ter datum, kraj in naslov organa, ki je odredil pripor, oziroma podatke o pravnomonosti sodbe in pa izjavo, da bo izroitev za/tevana po redni poti. 5 ". len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* Oseba, ki je bila izroena !epubliki "loveniji, se ne sme kazensko preganjati, jo obsoditi ali pripreti, da bi izvrili obsodbo ali priporni nalog za katerokoli drugo kaznivo dejanje, storjeno pred njeno izroitvijo, niti se je ne sme izroiti ali predati drugi dr<avi brez soglasja dr<ave, ki je osebo izroila. +redlog za podajo pronje za izdajo soglasja za pregon za druga kazniva dejanja oziroma za izvritev kazni ali izroitev ali predajo tretji dr<avi poda pristojno sodie, pred katerim tee postopek oziroma je zadol<eno za izvritev kazni. +redlogu morajo biti prilo<ene listine iz 0-$. lena tega zakona. (-* Ne glede na prvi odstavek tega lena se sme oseba kazensko preganjati oziroma se sme zoper njo izvriti kazen tudi za druga kazniva dejanja, storjena pred izroitvijo, e: (. oseba, ki je imela mo<nost oditi z ozemlja !epublike "lovenije, tega ne stori v petintirideseti/ dne/ po svoji dokonni izpustitvi ali se v !epubliko "lovenijo po od/odu znova vrne. -. je za drugo dejanje, ki ga je oseba storila pred izroitvijo, predpisana le denarna kazen. $. se je oseba pred izroitvijo izre=no odpovedala naelu spe=ialnosti. '. dr<ava, ki je osebo izroila, soglaa s pregonom, izvritvijo kazni ali izroitvijo tretji dr<avi, zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je oseba storila pred izroitvijo. ($* >e je bila taka oseba pravnomono obsojena od domaega sodia tudi za druga pred izroitvijo storjena kazniva dejanja, za katera izroitev ni bila dovoljena, se smiselno uporabijo dolobe '),. lena tega zakona. ('* >e je izroitev dovoljena z doloenimi pogoji glede vrste ali viine kazni, ki se sme izrei oziroma izvriti, in s temi pogoji sprejeta, je sodie pri izrekanju kazni vezano na te pogoje. >e pa gre za izvritev <e izreene kazni, spremeni sodie, ki je sodilo na zadnji stopnji, sodbo in prilagodi izreeno kazen pogojem izroitve. (0* >e je bila izroena oseba v tuji dr<avi priprta zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila izroena, se ji as, ki ga je prebila v priporu, vteje v kazen. 5 #. len (delno se prene'a uporabl)ati) ((* >e za/teva izroitev tuja dr<ava od druge tuje dr<ave, za/tevano osebo pa bi bilo treba prepeljati ez ozemlje !epublike "lovenije, sme na pronjo prizadete tuje dr<ave to dovoliti minister, pristojen za pravosodje, s pogojem, da ne gre za dr<avljana !epublike "lovenije in ne za izroitev zaradi politinega ali vojakega kaznivega dejanja.

(-* +ronja za prevoz osebe ez ozemlje !epublike "lovenije mora obsegati vse podatke iz 0-$. lena tega zakona. ($* >e velja vzajemnost, obremenjujejo stroki za prevoz osebe ez ozemlje !epublike "lovenije proraun. GGG??. poglavje +O"AO+83 Z4 +OC!N?A8C D3O78, !8;45?B?A46?@O ?N C8B@4C?A8C 7! :?; +!4C?6 O"85, 3? "O 5?B8 N8 +!4C?>8NO O5"O@8N8 4B? @?E @8 5?B4 N8 A8E8B@8NO CZ8A4 +!O"AO"A 5 $. len ((* +ravi=o do povrnitve kode zaradi neupraviene obsodbe ima tisti, ki mu je bila pravnomono izreena kazenska sank=ija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuena kazen, pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom novi postopek pravnomono ustavljen ali je bil s pravnomono sodbo oproen obto<be ali je bila obto<ba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomonim sklepom obto<ni=a zavr<ena, razen v primeri/: (* e je bil postopek ustavljen ali sodba, s katero je bila obto<ba zavrnjena, izreena zaradi tega, ker pregon ni ve dopusten zaradi zastaranja po krivdi obsojen=a ali ker je v novem postopku okodovane= kot to<ile= oziroma zasebni to<ile= odstopil od pregona ali ker je okodovane= umaknil predlog, do odstopa oziroma umika pa je prilo po sporazumu z obdol<en=em. -* e je bila s sklepom v novem postopku obto<ni=a zavr<ena zaradi tega, ker sodie ni bilo pristojno, upravieni to<ile= pa je zael pregon pred pristojnim sodiem. (-* Obsojene= nima pravi=e do povrnitve kode, e je s svojim krivim priznanjem ali kako drugae namenoma povzroil svojo obsodbo, razen e je bil v to prisiljen. ($* +ri obsodbi za kazniva dejanja v steku se pravi=a do povrnitve kode la/ko nanaa tudi na posamezna kazniva dejanja, glede kateri/ so izpolnjeni pogoji za priznanje odkodnine. 5 %. len ((* +ravi=a do povrnitve kode zastara v tre/ leti/ od pravnomonosti sodbe, s katero je bil obdol<ene= na prvi stopnji oproen obto<be ali s katero je bila obto<ba zavrnjena, oziroma v tre/ leti/ od pravnomonosti sklepa, s katerim je bila obto<ni=a zavr<ena ali postopek na prvi stopnji ustavljen. e je na prito<bo odloalo vije sodie, pa v tre/ leti/ od prejema njegove odlobe. (-* +reden vlo<i pri sodiu to<bo za povrnitev kode, se mora okodovane= s svojo za/tevo obrniti na dr<avno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju kode ter o vrsti in viini odkodnine. ($* C primeru iz -. toke prvega odstavka prejnjega lena je mogoe odloiti o za/tevi le, e upravieni to<ile= ni zael pregona pred pristojnim sodiem v tre/ mese=i/ od prejema pravnomonega sklepa. >e zane upravieni to<ile= pregon pred pristojnim sodiem po preteku tega roka, se postopek za povrnitev kode prekine, dokler se ne kona kazenski postopek.

5!&. len ((* >e za/tevi za povrnitev kode ni ugodeno ali e dr<avno pravobranilstvo in okodovane= ne dose<eta sporazuma v tre/ mese=i/ od njene vlo<itve, sme vlo<iti okodovane= pri pristojnem sodiu to<bo za povrnitev kode. >e je bil dose<en sporazum le glede dela za/tevka, sme vlo<iti to<bo glede ostanka. (-* 7okler traja postopek iz prejnjega odstavka, ne tee zastaranje iz prvega odstavka 0$&. lena tega zakona. ($* Ao<ba za povrnitev kode se vlo<i zoper !epubliko "lovenijo. 5!1. len ((* 7edii podedujejo samo okodovanevo pravi=o do povrnitve premo<enjske kode. >e je okodovane= <e vlo<il za/tevek, morejo dedii nadaljevati postopek le v meja/ njegovega prejnjega odkodninskega za/tevka. (-* 7edii okodovan=a la/ko po njegovi smrti nadaljujejo postopek za povrnitev kode oziroma la/ko zano postopek, e je okodovane= umrl, preden je potekel zastaralni rok, ne da bi se bil za/tevku odpovedal. 5!2. len (* -* ((* +ravi=o do povrnitve kode ima tudi: kdor je bil v priporu, ni pa bil uveden zoper njega kazenski postopek ali je bila s pravnomonim sklepom obto<ni=a zavr<ena, ali pa je bil postopek ustavljen, ali je bil s pravnomono sodbo oproen obto<be, ali je bila obto<ba zavrnjena. kdor je prestajal prostostno kazen, v zvezi z obnovo kazenskega postopka ali z za/tevo za varstvo zakonitosti pa mu je bila izreena kraja prostostna kazen, kot jo je <e prestal, ali mu je bila izreena kazenska sank=ija, ki ni bila v odvzemu prostosti, ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuena kazen. komur je bila zaradi napake ali nezakonitega dela organa neutemeljeno vzeta prostost ali je bil dalj pridr<an v priporu ali v zavodu za prestajanje kazni ali ukrepa. kdor je prebil v priporu dalj asa, kot traja zapor, na katerega je bil obsojen.

$* '*

(-* Aisti, ki mu je bila brez zakonskega razloga vzeta prostost po (0,. lenu tega zakona, ima pravi=o do povrnitve kode, e zoper njega ni bil odrejen pripor in mu as, kolikor mu je bila vzeta prostost, ni bil vtet v kazen, izreeno za kaznivo dejanje ali za prekrek. ($* 7o povrnitve kode nima pravi=e, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzroil, da mu je bila vzeta prostost. C primeri/ iz (. ali -. toke prvega odstavka tega lena je izkljuena pravi=a do povrnitve kode tudi, e so bile podane okoliine iz (. ali -. toke prvega odstavka 0$1. lena. ('* C postopku za povrnitev kode v primeri/ iz prvega in drugega odstavka tega lena se smiselno uporabljajo dolobe tega poglavja. 5! . len ((* >e je bil primer, na katerega se nanaa neupraviena obsodba ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveanja in je bilo s tem

prizadeto njeno dobro ime, objavi sodie na njeno za/tevo v asniku ali drugem sredstvu javnega obveanja sporoilo o odlobi, iz katere iz/aja neupravienost prejnje obsodbe oziroma neutemeljenost odvzema prostosti. >e primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveanja, polje na za/tevo te osebe tako sporoilo njenemu delodajal=u. +o obsojenevi smrti imajo to pravi=o njegov zakone= oziroma oseba, s katero je <ivel v zunajzakonski skupnosti, otro=i, stari, bratje in sestre. (-* Za/teva iz prejnjega odstavka je dopustna, tudi e ni bila za/tevana povrnitev kode. ($* Neodvisno od pogojev, ki so doloeni v 0$1. lenu tega zakona, je za/teva iz prvega odstavka tega lena dopustna tudi v primeru, ko je bila v zvezi z izrednim pravnim sredstvom spremenjena pravna kvalifika=ija dejanja, e je bilo zaradi pravne kvalifika=ije v prejnji sodbi /uje prizadejano dobro ime obsojen=a. ('* Za/tevo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega lena je treba podati v esti/ mese=i/ (prvi odstavek 0$&. lena* pri sodiu, ki je v kazenskem postopku sodilo na prvi stopnji. O njej odloa senat (esti odstavek -0. lena*. +ri odloanju o za/tevi se smiselno uporabljajo drugi in tretji odstavek 0$1. lena in tretji odstavek 0'-. lena tega zakona. 5!!. len "odie, ki je v kazenskem postopku sodilo na prvi stopnji, izda po uradni dol<nosti sklep, s katerim razveljavi vpis neupraviene obsodbe v kazenski eviden=i. "klep polje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. O razveljavljenem vpisu se ne smejo nikomur dajati podatki iz kazenske eviden=e. 5!5. len Oseba, kateri je bil dovoljen pregled in prepis spisov ((-1. len*, ki se nanaajo na neupravieno obsodbo ali na neutemeljen odvzem prostosti, ne sme uporabiti podatkov iz te/ spisov na tak nain, da bi bilo to kodljivo za re/abilita=ijo tistega, proti kateremu je tekel kazenski postopek. +redsednik sodia je dol<an na to opozoriti osebo, ki je dobila dovoljenje za pregled, in se to proti njenemu podpisu zaznamuje na spisu. 5!". len ((* Osebi, ki ji je zaradi neopraviene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prene/alo delovno razmerje ali lastnost zavarovan=a so=ialnega zavarovanja ali ji je bila onemogoena oziroma odlo<ena zaposlitev, do katere bi si=er prilo, se prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi bila delala tisti as, ki ga je zaradi neopraviene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila. C to dobo se vteje tudi as nezaposlenosti, do katere je prilo zaradi neupraviene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti, e se to ni zgodilo po njeni krivdi. (-* +ri vsakem odloanju o pravi=i, na katero vpliva dol<ina delovne oziroma zavarovalne dobe, upoteva pristojni organ dobo, priznano po prejnjem odstavku. ($* >e organ iz prejnjega odstavka ne upoteva dobe, priznane po prvem odstavku tega lena, la/ko okodovane= za/teva, naj sodie iz prvega odstavka 0'). lena tega zakona ugotovi, da mu je ta as po zakonu priznan. Ao<ba se vlo<i zoper organ, ki ne priznava priznane dobe in zoper !epubliko "lovenijo.

('* Na za/tevo organa, pri katerem se pravi=a iz drugega odstavka tega lena uveljavlja, se izplaa iz proraunski/ sredstev !epublike "lovenije predpisani prispevek za as, za katerega je bila po prvem odstavku tega lena doba priznana. (0* Zavarovalna doba, priznana po prvem odstavku tega lena, se v =eloti vteva v pokojninsko dobo. GGG???. poglavje +O"AO+83 Z4 ?Z74@O A?!4B?68 ?N !4Z:B4"4 5!#. len >e se ne ve za stalno ali zaasno prebivalie obdol<en=a, kadar je to po doloba/ tega zakona nujno, za/teva sodie od poli=ije, naj obdol<en=a poie in sporoi sodiu njegov naslov. 5!$. len ((* Airali=a se sme odrediti, e je obdol<ene=, zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storile= preganja po uradni dol<nosti in za katero je v zakonu predpisana kazen zapora dve/ ali ve let, na begu in e je izdana odredba, da se obdol<ene= privede, ali sklep, da se pripre. (-* Airali=o odredi sodie, pred katerim tee kazenski postopek. ($* Airali=a se odredi tudi v primeru, e obdol<ene= pobegne iz zavoda, v katerem prestaja kazen, ne glede na njeno viino, ali e pobegne iz zavoda, v katerem prestaja zavodski ukrep, ki je zvezan z odvzemom prostosti. Odredbo izda v takem primeru direktor zavoda. ('* Odredba za tirali=o, ki jo izda sodie ali direktor zavoda, se polje poli=iji v izvritev. (0* +oli=ija vodi eviden=o izdani/ tirali=. +odatki o oseba/, zoper katere je bila odrejena tirali=a, se iz eviden=e zbriejo, br< ko pristojni organ tirali=o preklie. 5!%. len ((* >e so potrebni podatki o posamezni/ predmeti/, ki so v zvezi s kaznivim dejanjem, ali e je treba take predmete najti, posebno pa, e je to potrebno, da se ugotovi istovetnost najdenega neznanega trupla, se odredi razpis razglasa, v katerem se za/teva, naj se podatki ali sporoila poljejo organu, ki vodi postopek. (-* +oli=ija sme objavljati tudi fotografije trupel in pogreani/, e so razlogi za sum, da je smrt oziroma izginotje posledi=a kaznivega dejanja. 55&. len Organ, ki je odredil tirali=o ali razglas, ju mora takoj prekli=ati, ko se izsledi iskana oseba ali najde predmet, ko zastara kazenski pregon ali izvritev kazni ali ko se poka<ejo drugi razlogi, zaradi kateri/ tirali=a oziroma razglas nista ve potrebna.

551. len ((* Airali=o in razglas razpie ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (-* Za obveanje javnosti o tirali=i ali razglasu se smejo uporabljati tudi sredstva javnega obveanja. ($* >e je verjetno, da je tisti, za katerim je odrejena tirali=a, v tujini, sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, razpisati tudi mednarodno tirali=o. ('* Na pronjo tujega organa sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, razpisati tirali=o tudi za nekoga, za katerega se sumi, da je v !epubliki "loveniji, e da tuji organ v pronji izjavo, da bo za/teval njegovo izroitev, e bo najden. (0* >e je zoper dr<avljana !epublike "lovenije s strani tujega organa razpisana tirali=a, poli=ija tirali=o skupaj z vso razpolo<ljivo dokumenta=ijo predlo<i pristojnemu dr<avnemu to<il=u, ki se na podlagi tega odloi, ali bo za/teval uvedbo pregona, oziroma, e gre za tirali=o zaradi izvritve kazenske sank=ije, ali bo pristojnemu sodiu predlagal izvritev kazenske sank=ije. (#* 7olobe tega lena se smiselno uporabljajo tudi za primere, ko poli=ija razpie iskanje oseb ali stvari.

Zakon o kazenskem postopku (,radni list -./ t. " 0%!) (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 IGGG?C. poglavje +!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 00-. len ((* Za kazniva dejanja, za katera se storile= preganja po doloili/ kazenskega zakonika na predlog, zane rok iz prvega odstavka 0-. lena tega zakona tei od dneva uveljavitve tega zakona. (-* 3azenski postopek za kazniva dejanja, ki so se pred uveljavitvijo tega zakona preganjala po uradni dol<nosti ali na zasebno to<bo, po uveljavitvi tega zakona pa na predlog, se vodi po predpisi/, ki so se uporabljali pred uveljavitvijo zakona, e je bila do dneva uveljavitve vlo<ena obto<ba. ($* >e se po uveljavitvi tega zakona v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom razveljavi sodba ali dovoli obnova kazenskega postopka za kaznivo dejanje, ki se po uveljavitvi zakona preganja na predlog, velja zasebna to<ba za predlog upravien=a, za nadaljevanje postopka za kaznivo dejanje, ki se je pred uveljavitvijo zakona preganjalo po uradni dol<nosti, pa je potreben predlog. !ok za podajo predloga tee od dneva, ko je bil upraviene= obveen o razveljavitvi sodbe oziroma dovolitvi obnove kazenskega postopka. 00$. len +redpise o povrnitvi strokov kazenskega postopka iz &&. lena ter predpise o vodenju kazenske eviden=e in eviden=e izreeni/ vzgojni/ ukrepov mladoletnikom iz ($0.

lena tega zakona, izda minister, pristojen za pravosodje, v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona. 00'. len Einistrstvo, pristojno za pravosodje, v roku esti/ mese=ev po uveljavitvi tega zakona iz kazenske eviden=e izbrie vse obsodbe, za katere so izpolnjeni pogoji za zakonsko re/abilita=ijo (0)1. len*. 000. len Einistrstvo, pristojno za pravosodje, prevzame od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, kazensko eviden=o v roku dve/ mese=ev po uveljavitvi tega zakona. 00#. len ((* O za/tevi za obnovo kazenskega postopka zoper sodbo vojakega sodia, ki je bilo pristojno za obmoje !epublike "lovenije, ki je postala pravnomona pred -0. junijem (&&(, odloa sodie prve stopnje, ki bi bilo po doloba/ tega zakona pristojno za sojenje na prvi stopnji. (-* Ne glede na dolobo prejnjega odstavka, o za/tevi za obnovo kazenskega postopka zoper sodbo vojakega sodia, ki je bilo pristojno za obmoje katerekoli izmed republik bive @ugoslavije, ki je postala pravnomona pred -0. junijem (&&(, odloa Okro<no sodie v Bjubljani. +ravi=o do za/teve za obnovo kazenskega postopka po taki sodbi imajo obsojen=i, ki so ali so kadarkoli bili slovenski dr<avljani po predpisi/, ki so veljali do -0. junija (&&(. ($* 7oloba prejnjega odstavka se smiselno uporablja tudi glede postopkov, predpisani/ v GG?G. in GGG??. poglavju tega zakona. 00,. len Za odloanje o obnovi kazenskega postopka v zadeva/, v kateri/ je pred (. januarjem (&0' na prvi stopnji sodilo Cr/ovno sodie B! "lovenije, je pristojno sodie, ki bi bilo po doloba/ tega zakona pristojno za sojenje na prvi stopnji. 001. len Za obsojen=a, ki je bil do uveljavitve tega zakona pravnomono obsojen v nenavzonosti na podlagi dolobe tretjega in etrtega odstavka $)). lena zakona o kazenskem postopku ( radni list "9!@, t. '%,,, ('%10, ,'%1,, 0,%1& in $%&)*, se la/ko kazenski postopek obnovi pod pogoji doloenimi v '(). lenu navedenega zakona. 00&. len Ne glede na rok iz tretjega odstavka. '-(. lena tega zakona smejo obsojene=, zagovornik in osebe iz drugega odstavka $#,. lena tega zakona zoper sodno odlobo, ki je postala pravnomona pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred

tako pravnomono odlobo, vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti v roku dve/ let po uveljavitvi tega zakona. 0#). len ((* Zoper sodbo vojakega sodia, ki je bilo pristojno za obmoje !epublike "lovenije, ki, je postala pravnomona pred -0. junijem (&&(, se sme, po doloba/ tega zakona, vlo<iti za/teva za varstvo zakonitosti in za/teva za izredno omilitev kazni. (-* Ne glede na dolobo prejnjega odstavka se sme zoper sodbo vojakega sodia, ki je bilo pristojno za obmoje katerekoli republike bive @ugoslavije, ki je postala pravnomona pred -0. junijem (&&(, po doloba/ tega zakona vlo<iti za/teva za varstvo zakonitosti in za/teva za izredno omilitev kazni, e je ali je bil obsojene= slovenski dr<avljan e po predpisi/, ki so veljali do -0. junija (&&(. 0#(. len >e do uveljavitve tega zakona ni bilo odloeno o obsojenevi za/tevi za izreden preizkus pravnomone sodbe, se o tej za/tevi odloi po doloba/ tega zakona o za/tevi za varstvo zakonitosti. 0#-. len Osebam, ki so bile neupravieno obsojene pred (. januarjem (&0' in katere, zaradi preteka roka iz prvega odstavka 0$&. lena tega zakona ne bi mogle uveljavljati pravi=e do povrnitve kode, ta pravi=a zastara v tre/ leti/ od dneva, ko zane veljati ta zakon. 0#$. len +ravi=o do povrnitve kode po 0$1. lenu tega zakona ima tudi tisti, ki je prestajal prostostno kazen v zvezi z za/tevo za izreden preizkus pravnomone sodbe, pa mu je bila izreena kraja prostostna kazen, kot jo je <e prestal, ali mu je bila izreena kazenska sank=ija, ki ni bila v odvzemu prostosti, ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuena kazen. 0#'. len +ravi=e in dol<nosti, ki ji/ ima po tem zakonu predsednik sodia, razen po (&(. in -($. lenu, ima glede kaznivi/ dejanj iz pristojnosti okrajnega sodia predstojnik tega sodia. 0#0. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, se v !epubliki "loveniji prene/a -uporabljati zakon o kazenskem postopku ( radni list "9!@, t. '%,,, ('%10, ,'%1,, 0,%1& in $%&)*. 0##. len

Aa zakon zane veljati (. januarja (&&0.J.

Odloba o raz(el)a(it(i leno( od 15& do 15" zakona o kazenskem postopku (,radni list -./ t. 50%$) ( z(ezi z raz(el)a(it(i)o leno( od 15& do 15" zakona doloa1 I!azveljavitev zane uinkovati v roku enega leta od objave te odlobe v radnem listu !".J.

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3A (,radni list -./ t. #20%$) (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 1-. len >leni (( in '# do '& tega zakona se zanejo uporabljati v osemnajsti/ mese=i/ po njegovi uveljavitvi, do zaetka uporabe novi/ se uporabljajo dosedanje dolobe zakona o kazenskem postopku. C tem roku izda minister, pristojen za pravosodje, podrobneja navodila o zapisniku o glavni obravnavi. 1$. len +ravila o poravnavanju predpie minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, dru<ino in so=ialne zadeve, v roku tre/ mese=ev po uveljavitvi tega zakona. 1'. len ((* Einister, pristojen za pravosodje, v roku tre/ mese=ev po uveljavitvi tega zakona izda podrobneje predpise o izvrevanju pripora. (-* 7o izdaje predpisov iz prejnjega odstavka se uporabljajo dolobe pravilnika o izvrevanju pripora ( radni list "!", t. --%1(*, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom. 10. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, prene/ajo veljati dolobe zakona o izvrevanju kazenski/ sank=ij ( radni list "!", t. (,%,1 ter radni list !", t. (-%&-, 01%&$ in ()%&1*, ki se nanaajo na izvrevanje pripora. 1#. len +ostopek v za/teva/ za varstvo zakonitosti, vlo<eni/ pred uveljavitvijo tega zakona, se izvede in dokona po dosedanji/ doloba/ zakona o kazenskem postopku.

1,. len Clada !epublike "lovenije sprejme predpis iz drugega odstavka ,#. lena tega zakona v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona. 11. len Aa zakon zane veljati tri mese=e po objavi v radnem listu !epublike "lovenije.J.

Zakon o spremembi zakona o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP34 (,radni list -./ t. "0%%) spremin)a $2. len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3A tako/ da se 5lasi1 I1-. len >leni (( in '& do 0- tega zakona se zanejo uporabljati v osemnajsti/ mese=i/ po njegovi uveljavitvi, do zaetka uporabe novi/ se uporabljajo dosedanje dolobe zakona o kazenskem postopku. C tem roku izda minister, pristojen za pravosodje, podrobneja navodila o zapisniku o glavni obravnavi.J. ter (sebu)e nasledn)o konno dolobo1 6-. len Aa zakon zane veljati naslednji dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike

Zakon o spremembi zakona o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP37 (,radni list -./ t. ""0&&) spremin)a $2. len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3A tako/ da se 5lasi1 I1-. len >leni (( in '& do 0- tega zakona se zanejo uporabljati v estintrideseti/ mese=i/ po njegovi uveljavitvi, do zaetka uporabe novi/ se uporabljajo dosedanje dolobe zakona o kazenskem postopku. C tem roku izda minister, pristojen za pravosodje, podrobneja navodila o zapisniku o glavni obravnavi.J. ter (sebu)e nasledn)o konno dolobo1 I-. len Aa zakon zane veljati naslednji dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP38 (,radni list -./ t. 1110&1) spremin)a 5"!. len zakona tako/ da se 5lasi1 I0#'. len +ravi=e in dol<nosti, ki ji/ ima po tem zakonu predsednik sodia, razen po (&(. in -($.= lenu, ima glede kaznivi/ dejanj iz pristojnosti okrajnega sodia predstojnik tega sodia.J. ter (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 -#. len Einister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz drugega odstavka ((,. lena zakona v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona. -,. len C tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona minister, pristojen za pravosodje, spremeni pravilnik o izvrevanju pripora ( radni list !", t. $#%&0* v skladu z dolobo etrtega odstavka -($.b lena zakona. -1. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, prene/ajo veljati doloba 1-. lena zakona o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. ,-%&1*, zakon o spremembi zakona o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #%&&* ter zakon o spremembi zakona o sprememba/ in dopolnitva/ zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. ##%))*. -&. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP39 (,radni list -./ t. 5"0& ) spremin)a 5"!. len zakona tako/ da se 5lasi1 I0#'. len +ravi=e in dol<nosti, ki ji/ ima po tem zakonu predsednik okro<nega sodia, razen po (&(. in -($.d lenu tega zakona, ima glede kaznivi/ dejanj iz pristojnosti okrajnega sodia predsednik tega sodia.J. ter (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1

I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 #-. len Clada !epublike "lovenije izda predpis iz drugega odstavka (#).a lena zakona v esti/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona. #$. len >e na dan uveljavitve tega zakona <e tee rok za vlo<itev za/teve za varstvo zakonitosti zoper odlobo iz etrtega odstavka '-). lena zakona, se ta rok iztee po predpisi/, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. #'. len 7olobe (-., ($., (#. in --. lena tega zakona se zanejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona. #0. len Aa zakon zane veljati trideseti dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3: (,radni list -./ t. ! 0&!) (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 -#. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, prene/ajo veljati '&. len Zakona o poli=iji ( radni list !", t. (()%)$ 2 uradno preieno besedilo* in leni od &# do (), +ravilnika o poli=ijski/ pooblastili/ ( radni list !", t. 0(%-)))*. Za ukrepe, ki se na dan uveljavitve tega zakona izvajajo na podlagi dovoljenja generalnega direktorja poli=ije ali pristojnega dr<avnega to<il=a iz drugega odstavka '&. lena Zakona o poli=iji je potrebno v roku dve/ mese=ev po uveljavitvi tega zakona pridobiti odredbo pristojnega organa v skladu z dolobami zakona. -,. len :eneralni dr<avni to<ile= uskladi splona navodila iz sedmega odstavka (#(.a lena zakona v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona. -1. len

:eneralni dr<avni to<ile= izda splona navodila iz estega odstavka (#-. lena zakona v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona. -&. len Aa zakon zane veljati -$. maja -))'.J.

Odloba o raz(el)a(it(i dela besedila pr(e5a odsta(ka 5&2. lena in tret)e5a odsta(ka 1&%. lena Zakona o kazenskem postopku in u5oto(ite( skladnosti dru5e5a odsta(ka 1&%. lena in pr(e5a odsta(ka 5&".a lena Zakona o kazenskem postopku z ,sta(o (,radni list -./ t. "$0&!) ( z(ezi z delno raz(el)a(it(i)o tret)e5a odsta(ka 1&%. lena doloa1 IOdloitev iz prejnje toke se izvri tako, da se smejo do sprejema drugane ureditve stranke in osebe, kateri/ pravi=e so prekrene, prito<iti zoper sklep senata na glavni obravnavi o zaasnem zavarovanju. Za postopek s prito<bo in za odloanje o njej se uporabljajo ')). len, prvi, tretji in peti odstavek ')-. lena, prvi odstavek ')$. lena in ')0. len Zakona o kazenskem postopku.J.

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3; (,radni list -./ t. 1&10&5) (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 (&. len Za zaasna zavarovanja za/tevkov za odvzem premo<enjske koristi, ki so na dan uveljavitve tega zakona odrejena na podlagi dolob, ki so veljale do uveljavitve tega zakona, mora dr<avni to<ile= predlagati podaljanje v skladu s prvim odstavkom 0)-.= lena zakona v roku tre/ mese=ev po uveljavitvi tega zakona, razen e sodie v zadnjem sklepu, izdanem pred uveljavitvijo tega zakona, ni doloilo krajega roka. -). len ((* Ne glede na rok iz tretjega odstavka '-(. lena zakona smejo obsojene=, zagovornik, osebe iz drugega odstavka $#,. lena zakona in krvni sorodniki v stranski vrsti do vkljuno tretjega kolena zoper sodno odlobo za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega lena, ki je postala pravnomona do -. ,. (&&) in o kateri ni bilo pravnomono odloeno na podlagi za/teve za varstvo zakonitosti po 00&. lenu Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #$%&'*, ter zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomono odlobo, vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti do $(. (-. -))1. (-* Za/teva za varstvo zakonitosti po prejnjem odstavku se la/ko vlo<i zoper sodne odlobe za kazniva dejanja iz: (* Zakona o kaznivi/ dejanji/ zoper narod in dr<avo ( radni list 79@, t. ##%'0 in radni list "9!@ t. 0&%'#*. -* Zakona o pobijanju nedovoljene pekula=ije in gospodarske sabota<e ( radni list 79@, t. -#%'0, $-%'0 in 0$%'0*.

$* Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene pekula=ije in gospodarske sabota<e ( radni list 9B!@, t. 0#%'#, ##%'#, ,'%'#, ()0%'#, ''%', in ()'%',*. '* Zakona o kaznivi/ dejanji/ zoper splono ljudsko premo<enje ter premo<enje zadru<ni/ in drugi/ dru<beni/ organiza=ij ( radni list 9B!@, t. 1,%'1*. 0* Zakona o kaznovanju zloinov in prestopkov zoper slovensko narodno ast ( r. list "NO" in NC", t. ,%'0*. #* redbe o vojaki/ sodii/ (Cestnik, slu<beno glasilo glavnega taba NOC in +O "lovenije, t. # z dne -). (). (&''*. ,* Zakona o konfiska=iji imovine in izvrevanju konfiska=ije ( r. list 79@, t. ')%'0*. 1* Zakona o zaplembi premo<enja in izvrevanju zaplembe ( r. list 9B!", t. #(%'#*. &* Zakona o vojaki/ kaznivi/ dejanji/ ( radni list 9B!@, t. (),%'1*: (#. len (sovra<no govorjenje o vojski*, $'. len (izmikanje vojaki slu<bi zaradi verskega ali drugega osebnega preprianja*. ()* Aemeljnega zakona o kmetijski/ zadruga/ ( radni list 9B!@, t. '&%'&*: ((-. len, (($. len. ((* 3azenskega zakonika ( radni list 9B!@, t. ($%0(, $)%0&, ((%#- in $(%#- ter radni list "9!@, t. (0%#0, (0%#,, -)%#& in #%,$*: ()&. len (sodelovanje pri sovra<nem delovanju proti 9B!@*, ((,. len (zdru<evanje zoper ljudstvo in dr<avo*, ((1. len (sovra<na propaganda*, -$#. len (neizpolnitev obvezne oddaje kmetijski/ pridelkov*, -$,. len (dajanje krivi/ podatkov, ki so v zvezi z oddajo in umetno poveanje te<e oddani/ pridelkov*, -$1. len (zanemarjanje obdelave zemlje in vzreje <ivine*, -$&. len (kodljivstvo v kmetijstvu*, -'). len (izpodkopavanje zadruge*, -'(. len (kritev prostovoljnosti lanstva v zadruga/*, -&-.a len (irjenje la<ni/ vesti*. (-* 3azenskega zakona "9!@ ( radni list "9!@, t. ''%,#, $'%1', ,'%1,, 0,%1&, $%&) in $1%&)*: ($(. len (sodelovanje pri sovra<nem delovanju*, ($$. len (sovra<na propaganda*, -)(. len (neizpolnitev ukaza ali odrekanje pokornosti*, -)-. len (odklonitev sprejema ali uporabe oro<ja*, -('. len (nepokorina pri vpokli=u v vojako slu<bo in izmikanje vojaki slu<bi*. ($* 3azenskega zakona "! "lovenije ( radni list "!", t. (-%,,, $%,1, (&%1', ',%1,, $$%1& in 0%&)*: --1. len (irjenje la<ni/ vesti*, -$#. len (zloraba vere in =erkve*. ($* C zvezi s sodnimi odlobami in sodnimi postopki iz prejnji/ odstavkov zoper du/ovnike in du/ovni=e oziroma redovnike in redovni=e registrirani/ verski/ skupnosti la/ko za/tevo za varstvo zakonitosti po tem lenu vlo<ijo tudi zakoniti zastopniki nji/ovi/ registrirani/ verski/ skupnosti. ('* Za/teve za varstvo zakonitosti zoper sodne odlobe in sodne postopke iz prejnji/ odstavkov, ki so bile zavr<ene kot prepozne zaradi izteka roka iz 00&. lena Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #$%&'*, se la/ko v skladu s prejnjimi odstavki ponovno vlo<ijo. (0* 3rvni sorodniki v stranski vrsti do vkljuno tretjega kolena in zakoniti zastopniki registrirani/ verski/ skupnosti smejo vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti iz tega lena po obsojenevi smrti in v njegovo korist.

-(. len 7olobe prvega in drugega odstavka '. in (-. lena tega zakona se zanejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona iz tretjega odstavka ('(.a lena zakona. --. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike

Zakon o spremembi in dopolnit(i Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3< (,radni list -./ t. 1!0&#) (sebu)e nasledn)o pre'odno in konno dolobo1 I+!8;O7N4 ?N 3ON>N4 7OBO>54 $. len Clada !epublike "lovenije v dve/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona z njim uskladi predpis iz drugega odstavka (#).a lena zakona. '. len Aa zakon zane veljati trideseti dan po objavi v radnem listu !epublike "lovenije, uporabljati pa se zane estdeseti dan po njegovi uveljavitvi.J.

Zakon o sodelo(an)u ( kazenski' zade(a' z dr=a(ami lani*ami 9(ropske uni)e 2 Z.KZ8>9, (,radni list -./ t. 1&20&#) (sebu)e nasledn)o konno dolobo1 I(-#. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v "lovenije, uporabljati pa se zane tri mese=e po uveljavitvi.J. radnem listu !epublike

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o brezplani pra(ni pomoi 2 Z4PP34 (,radni list -./ t. 2 0&$) (sebu)e nasledn)o konno dolobo1 I$&. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v radnem listu !epublike "lovenije, uporabljati pa se zane (. septembra -))1, razen dolobe tretjega odstavka 0-. lena zakona, ki se zane uporabljati (. januarja -))&. 7o zaetka uporabe tega zakona se uporabljajo dolobe Zakona o brezplani pravni pomoi ( radni list !", t. &#%)' 2 uradno preieno besedilo*.J.

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3? (,radni list -./ t. "$0&$) spremin)a 2&. len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3; tako/ da se 5lasi1 I-). len ((* Ne glede na rok iz tretjega odstavka '-(. lena zakona smejo obsojene=, zagovornik, osebe iz drugega odstavka $#,. lena zakona in krvni sorodniki v stranski vrsti do vkljuno tretjega kolena zoper sodno odlobo za kazniva dejanja, ki je postala pravnomona do (. januarja (&&0 in o kateri ni bilo pravnomono odloeno na podlagi za/teve za varstvo zakonitosti po 00&. lenu Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #$%&'*, ter zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomono odlobo, vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti do $(. de=embra -)(-. (-* C zvezi s sodnimi odlobami in sodnimi postopki iz prejnjega odstavka zoper du/ovnike in du/ovni=e oziroma redovnike in redovni=e registrirani/ verski/ skupnosti la/ko za/tevo za varstvo zakonitosti po tem lenu vlo<ijo tudi zakoniti zastopniki nji/ovi/ registrirani/ verski/ skupnosti. ($* Za/teve za varstvo zakonitosti zoper sodne odlobe in sodne postopke iz prvega odstavka, ki so bile zavr<ene kot prepozne zaradi izteka roka iz 00&. lena Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #$%&'*, se la/ko v skladu s prejnjimi odstavki ponovno vlo<ijo. ('* 3rvni sorodniki v stranski vrsti do vkljuno tretjega kolena in zakoniti zastopniki registrirani/ verski/ skupnosti smejo vlo<iti za/tevo za varstvo zakonitosti iz tega lena po obsojenevi smrti in v njegovo korist.J, ter (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 1#. len ((* 6enter za informatiko pri Cr/ovnem sodiu !epublike "lovenije za sodia vzpostavi enotni informa=ijski sistem. (-* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti. ($* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za vroanje po elektronski poti z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe vroanje po elektronski poti v varni potni predal. ('* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe pregledovati in prepisovati spis tudi v elektronski obliki v informa=ijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. (0* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za izvedbo zaslianja z uporabo te/nini/ sredstev za prenos besede in slike (videokonferen=a* z

odredbo doloi datum, od katerega je mogoe izvajati zaslianje z uporabo te/nini/ sredstev za prenos besede in slike (videokonferen=a* v skladu z navodili iz sedmega odstavka -''.a lena zakona. (#* Einister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi te/nini/ pogojev za izvedbo snemanja preiskovalnega dejanja in glavne obravnave s te/ninimi sredstvi za zvono ali zvono 2 slikovno snemanje, z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe snemanje s temi te/ninimi sredstvi v skladu z navodili iz devetega odstavka 1'. lena zakona. 1,. len ((* Einister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske predpise iz petega odstavka ,#. lena, devetega odstavka 1'. lena, estega odstavka 1#. lena, etrtega in petega odstavka ((,. lena, sedmega odstavka -''.a lena ter estega odstavka $(0. lena zakona v dve/ leti/ od uveljavitve tega zakona. "odia svoje poslovanje uskladijo z navodili iz devetega odstavka 1'. lena in sedmega odstavka -''.a lena zakona v roku esti/ mese=ev od uveljavitve te/ navodil. (-* "eznam oseb in organov iz tretjega odstavka ((,. lena zakona po sprejetju podzakonski/ predpisov iz prejnjega lena in po te/nini izpolnitvi pogojev za elektronsko vroanje doloi in objavi Cr/ovno sodie !epublike "lovenije na svoji spletni strani. Osebe in organi s seznama morajo odpreti varen potni predal in Cr/ovnemu sodiu !epublike "lovenije sporoiti naslov in vsakokratno spremembo varnega potnega predala. Za uradni naslov varnega potnega predala iz tretjega odstavka ((,. lena zakona se teje naslov, ki je objavljen na seznamu. ($* +ravne in fizine osebe, ki opravljajo vroanje kot registrirano dejavnost in imajo posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po doloba/, ki veljajo za pravdni postopek, prene/ajo za posamezno sodie opravljati dejavnost vroanja v kazenskem postopku, ko posamezno sodie zagotovi opravljanje dejavnosti vroanja v kazenskem postopku po pravni/ in fizini/ oseba/, izbrani/ v postopku javnega naroanja po zakonu, ki ureja javno naroanje. ('* 7olobe drugega in tretjega odstavka &-. lena in prvega odstavka ((,. lena zakona, ki se nanaajo na vroanje pisanj po poli=isti/ v statusu pooblaeni/ uradni/ oseb, se zanejo uporabljati s (. (. -)(). 11. len C -). lenu Zakona o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. ()(%)0* se v prvem odstavku rta besedilo Iiz drugega odstavka tega lenaJ, datum I-. ,. (&&)J nadomesti z datumom I(. januarja (&&0J, datum I$(. (-. -))1J pa z datumom I$(. de=embra -)(-J. 7rugi odstavek se rta. C dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo Iprejnji/ odstavkovJ nadomesti z besedilom Iprejnjega odstavkaJ. C dosedanjem etrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo Iprejnji/ odstavkovJ nadomesti z besedilom Iprvega odstavkaJ. 7osedanji peti odstavek postane etrti odstavek.

1&. len ((* Obnovo kazenskega sodnega postopka, ki je bil konan s pravnomono obsodilno kazensko sodbo iz -. lena Zakona o popravi krivi= ( radni list !", t. ,)%)0 2 Z+3ri 2 uradno preieno besedilo*, smejo po obsojenevi smrti poleg oseb iz prvega odstavka '((. lena Zakona o kazenskem postopku do $(. de=embra -)(- za/tevati tudi krvni sorodniki v stranski vrsti do vkljuno tretjega kolena. (-* C zvezi s sodnimi postopki zoper du/ovnike in du/ovni=e oziroma redovnike in redovni=e registrirani/ verski/ skupnosti la/ko za/tevo za obnovo postopka iz prejnjega odstavka po nji/ovi smrti vlo<ijo tudi zakoniti zastopniki nji/ovi/ registrirani/ verski/ skupnosti. &). len >e je treba skladno s kazenskim zakonikom uporabljati dolobe 3azenskega zakonika ( radni list !", t. #$%&', ,)%&', -$%&& in ')%)'*, se v kazenskem postopku uporabljajo tiste dolobe Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. $-%), 2 uradno preieno besedilo in ()-%), 2 Z"3Z7>8 *, ki so veljale do uveljavitve tega zakona in navajajo posamezne dolobe 3azenskega zakonika ( radni list !", t. #$%&', ,)%&', -$%&& in ')%)'*. &(. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v "lovenije, uporabljati pa se zane (. novembra -))1.J. radnem listu !epublike

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3@ (,radni list -./ t. ##0&%) spremin)a $#. len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3? tako/ da se 5lasi1 I1,. len ((* Einister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske predpise iz petega odstavka ,#. lena, devetega odstavka 1'. lena, estega odstavka 1#. lena, etrtega in petega odstavka ((,. lena, sedmega odstavka -''.a lena ter estega odstavka $(0. lena zakona v dve/ leti/ od uveljavitve tega zakona. "odia svoje poslovanje uskladijo z navodili iz devetega odstavka 1'. lena in sedmega odstavka -''.a lena zakona v roku esti/ mese=ev od uveljavitve te/ navodil. (-* "eznam oseb in organov iz tretjega odstavka ((,. lena zakona po sprejetju podzakonski/ predpisov iz prejnjega lena in po te/nini izpolnitvi pogojev za elektronsko vroanje doloi in objavi Cr/ovno sodie !epublike "lovenije na svoji spletni strani. Osebe in organi s seznama morajo odpreti varen potni predal in Cr/ovnemu sodiu !epublike "lovenije sporoiti naslov in vsakokratno spremembo varnega potnega predala. Za uradni naslov varnega potnega predala iz tretjega odstavka ((,. lena zakona se teje naslov, ki je objavljen na seznamu. ($* +ravne in fizine osebe, ki opravljajo vroanje kot registrirano dejavnost in imajo posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po doloba/, ki veljajo za pravdni postopek, prene/ajo za posamezno sodie opravljati dejavnost vroanja v

kazenskem postopku, ko posamezno sodie zagotovi opravljanje dejavnosti vroanja v kazenskem postopku po pravni/ in fizini/ oseba/, izbrani/ v postopku javnega naroanja po zakonu, ki ureja javno naroanje. ('* 7olobe drugega in tretjega odstavka &-. lena in prvega odstavka ((,. lena zakona, ki se nanaajo na vroanje pisanj po poli=isti/ v statusu pooblaeni/ uradni/ oseb, se zanejo uporabljati s (. januarja -)((.J. ter (sebu)e nasledn)o pre'odno in konno dolobo1 I+!8;O7N4 ?N 3ON>N4 7OBO>54 ($. len Clada !epublike "lovenije v esti/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona uskladi redbo o sodelovanju dr<avnega to<ilstva in poli=ije pri odkrivanju in pregonu storil=ev kaznivi/ dejanj ( radni list !", t. 0-%)'* z dolobami tega zakona. ('. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike

Odloba o delni raz(el)a(it(i etrte5a sta(ka dru5e5a odsta(ka 2&5. lena Zakona o kazenskem postopku in odloba o u5oto(it(i krit(e prito=niko(e pra(i*e iz 22. lena ,sta(e (,radni list -./ t. 2%01&) ( z(ezi z delno raz(el)a(it(i)o etrte5a sta(ka dru5e5a odsta(ka 2&5. lena doloa1 I+redloge za podaljanje pripora, ki so ji/ na podlagi zakonske dolobe iz prejnje toke podali preiskovalni sodniki in o nji/ e ni pravnomono odloeno, je treba po uinkovanju te odlobe teti za predloge dr<avni/ to<il=ev.J.

Zakon o dr=a(nem to=ilst(u 2 Z8A31 (,radni list -./ t. 5$011) (sebu)e nasledn)o konno dolobo1 I veljavitev in zaetek uporabe -',. len Aa zakon zane veljati (0. dan po objavi v radnem listu !epublike "lovenije, uporabljati pa se zane tri mese=e po njegovi uveljavitvi.J.

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3 K (,radni list -./ t. %1011) spremin)a $". len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3? tako/ da se 5lasi1

I1#. len ((* 6enter za informatiko pri Cr/ovnem sodiu !epublike "lovenije za sodia vzpostavi enotni informa=ijski sistem. (-* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti. ($* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za vroanje po elektronski poti z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe vroanje po elektronski poti v varni potni predal. ('* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe pregledovati in prepisovati spis tudi v elektronski obliki v informa=ijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. (0* Einister, pristojen za pravosodje, ob te/nini izpolnitvi pogojev za izvedbo zaslianja z uporabo te/nini/ sredstev za prenos besede in slike (videokonferen=a* z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe izvajati zaslianje z uporabo te/nini/ sredstev za prenos besede in slike (videokonferen=a* v skladu z navodili iz sedmega odstavka -''.a lena zakona. (#* Einister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi te/nini/ pogojev za izvedbo snemanja preiskovalnega dejanja in glavne obravnave s te/ninimi sredstvi za zvono ali zvono 2 slikovno snemanje, z odredbo doloi datum, od katerega je mogoe snemanje s temi te/ninimi sredstvi.J. spremin)a $#. len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3? tako/ da se 5lasi1 I1,. len ((* Einister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske predpise iz petega odstavka ,#. lena, estega odstavka 1#. lena, etrtega in petega odstavka ((,. lena, sedmega odstavka -''.a lena ter estega odstavka $(0. lena zakona v dve/ leti/ od uveljavitve tega zakona. "odia svoje poslovanje uskladijo z navodili iz in sedmega odstavka -''.a lena zakona v roku esti/ mese=ev od uveljavitve te/ navodil. (-* "eznam oseb in organov iz tretjega odstavka ((,. lena zakona po sprejetju podzakonski/ predpisov iz prejnjega lena in po te/nini izpolnitvi pogojev za elektronsko vroanje doloi in objavi Cr/ovno sodie !epublike "lovenije na svoji spletni strani. Osebe in organi s seznama morajo odpreti varen potni predal in Cr/ovnemu sodiu !epublike "lovenije sporoiti naslov in vsakokratno spremembo varnega potnega predala. Za uradni naslov varnega potnega predala iz tretjega odstavka ((,. lena zakona se teje naslov, ki je objavljen na seznamu. ($* +ravne in fizine osebe, ki opravljajo vroanje kot registrirano dejavnost in imajo posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po doloba/, ki veljajo za pravdni postopek, prene/ajo za posamezno sodie opravljati dejavnost vroanja v kazenskem postopku, ko posamezno sodie zagotovi opravljanje dejavnosti vroanja v kazenskem postopku po pravni/ in fizini/ oseba/, izbrani/ v postopku javnega naroanja po zakonu, ki ureja javno naroanje.

('* 7olobe drugega in tretjega odstavka &-. lena in prvega odstavka ((,. lena zakona, ki se nanaajo na vroanje pisanj po poli=isti/ v statusu pooblaeni/ uradni/ oseb, se zanejo uporabljati s (. januarja -)((.J. ter (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 ((-. len ((* :eneralni dr<avni to<ile= v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona uskladi "plono navodilo za enotno uporabo dolob (#-. lena Zakona o kazenskem postopku o odlo<itvi kazenskega pregona ( radni list !", t. -'%-)((* z dolobami tega zakona. (-* Clada !epublike "lovenije v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona uskladi redbo o postopku upravljanja z zase<enimi predmeti, premo<enjem in varinami ( radni list !", t. --%)-, 1%), in '1%),* z dolobami tega zakona. (($. len +ostopki, v kateri/ je bila za/teva za izredno omilitev kazni vlo<ena do zaetka uporabe tega zakona, se dokonajo po do sedaj veljavni/ predpisi/. (('. len "premenjeni prvi odstavek '-). lena zakona se uporablja za za/teve za varstvo zakonitosti, vlo<ene po zaetku uporabe tega zakona, peti odstavek '-). lena zakona pa se uporablja za postopke, v kateri/ sodba na prvi stopnji do zaetka uporabe tega zakona e ni bila izdana. ((0. len Za postopke, v kateri/ je bil obto<ni akt vlo<en pred zaetkom uporabe tega zakona, se uporabljajo do sedaj veljavne dolobe '$'. in '$,. lena zakona. ((#. len C 1#. lenu Zakona o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #1%)1* se v estem odstavku rta besedilo Iv skladu z navodili iz devetega odstavka 1'. lena zakonaJ. ((,. len C 1,. lenu Zakona o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. #1%)1* se v prvem in drugem stavku prvega odstavka rta besedilo Idevetega odstavka 1'. lenaJ. ((1. len

Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v radnem listu !epublike "lovenije, uporabljati pa se zane est mese=ev po njegovi objavi.J.

Zakon o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3B (,radni list -./ t. !#01 ) spremin)a 112. len Zakona o sprememba' in dopolnit(a' Zakona o kazenskem postopku 2 ZKP3K (,radni list -./ t. %1011) tako/ da se 5lasi1 I((-. len ((* (rtan) KLMJ. ter (sebu)e nasledn)e pre'odne in konne dolobe1 I+!8;O7N8 ?N 3ON>N8 7OBO>58 $1. len "premembe &-. lena zakona se uporabljajo za postopke, v kateri/ so bili zaseg, odvzem, /ramba, prodaja oziroma unienje predmetov opravljeni po uveljavitvi tega zakona. +ostopki, v kateri/ so bili zaseg, odvzem, /ramba, prodaja oziroma unienje predmetov opravljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonajo po do sedaj veljavni/ predpisi/. $&. len >etrti odstavek &#. lena zakona se uporablja za postopke, v kateri/ se je glavna obravnava zaela po uveljavitvi tega zakona. '). len +rvi odstavek ((-. lena Zakona o sprememba/ in dopolnitva/ Zakona o kazenskem postopku ( radni list !", t. &(%((* se rta. '(. len :eneralni dr<avni to<ile= v tre/ mese=i/ po uveljavitvi tega zakona uskladi "plono navodilo za enotno uporabo dolob (#-. lena Zakona o kazenskem postopku o odlo<itvi kazenskega pregona ( radni list !", t. -'%((* z dolobami tega zakona. '-. len Aa zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v "lovenije.J. radnem listu !epublike