Predmet: Nosilka:

PEDAGOGIKA red. prof. dr. Majda Punder tel. t. v slubi: 02 2293666 email: majda.psunder@uni-mb.si

Obveznost udeleenca izobraevanja: - seminarsko delo po izbrani tematiki in predstavitev v skupini - izpit Predlogi tem za seminarsko delo se vsakoletno spreminjajo. Izpit je pisni, datumsko dogovorjen z udeleenci izobraevanja. Priporoena literatura: Ve avtorjev: Pedagogika I., II., DZS, Ljubljana, 1975 Ve avtorjev: Poglavja iz pedagogike, DZS, Ljubljana, 1988 Giesecke Hermann: Uvod u pedagogiju, Educa, Zagreb, 1993 Gudjons Herbert: Pedagogija, temeljna znanja, Educa, Zagreb, 1994 Pediek Franc: Edukacija danes, ZO, Maribor, 1994 Bratani Marija: Mikropedagogija, K, Zagreb, 1999 Bratani Marija: Paradoks odgoja, K, Zagreb, 1998 Punder Mateja: Disciplina v sodobni oli, Z, Ljubljana, 2004 Punder Majda: Knjiica za uitelje in stare, ZO, Maribor, 1994 Punder Majda: Kaj bi uitelji in stari e lahko vedeli, Z, Ljubljana, 1998 Si Vilmo: Historija pedagogije, FIP, Rijeka, 1970 Schmidt Vlado: Zgodovina olstva in pedagogike na Slovenskem I., II., III., DE, Ljubljana, 1988

Program delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve

KAZALO VSEBINE SKLOPI 1. 2. 3. 4. 5. 6. Osnovni pojmi Zgodovinski pregled razvoja pedagogike Dejavniki vzgoje: druina, predolska vzgoja, ola, posebna vzgoja Znailnosti vzgoje: temeljne znailnosti, tendence vzgoje, smotri, naela Vzgojne metode, skupinska dinamika, analiza vzgoje Vrste vzgoje

Navodila za uporabo gradiva Gradivo je namenjeno udeleencem v procesu pridobivanja pedagoko andragokega izobraevanja. Gradivo je napisano kot vodilo skozi vsebino predmeta pedagogika in bralca usmerja v razjasnjevanje nekaterih vsebin ob predpostavki, da bo priporoena literatura vendarle pomenila osnovne tudijske vire. Vsebina je ponazorjena po sklopih. Med tekstom so s tevilkami oznaene monosti vstopa z razlago posameznih pojmov. Ob koncu vsakega sklopa, lahko bralec preizkusi svoje znanje v testu znanja.

1. Osnovni pojmi Pedagogika je znanost o vzgoji. Beseda pedagogika ima izvor v antini Griji, kjer so imeli bogatai hinega sunja, ki je varoval otroke (paidagogos; pais otrok, agein voditi). Friderik Herbart je bil prvi, ki je z besedo pedagogika oznail znanost o vzgoji in ta izraz tudi uveljavil. Pedagoka teorija ugotavlja temeljne zakonitosti, zveze in naela pojavov in dejavnosti: - zakonitosti in odnose, ki nastajajo med drubo in vzgojo (vzgoja kot drubena dejavnost), - zakonitosti in odnose, ki nastajajo v vzgojnem procesu (analiza vzgojnega procesa), - teoretina in metodoloka izhodia, epistemologijo pedagogike (episteme znanost, logos beseda). Pedagoke discipline so: - oba pedagogika se ukvarja s temeljnimi in splonimi zakonitostmi vzgoje in problemi pedagogike, - zgodovina pedagogike preuuje razvoj pedagokih idej in spoznanj ter razvoj vzgojne prakse v zgodovini, - predolska pedagogika preuuje vzgojo predolskih otrok v vrtcih in druinah, - andragogika preuuje vzgojo in izobraevanje odraslih, - didaktika je veda o izobraevanju in pouku, - specialne pedagogike se ukvarjajo z vzgojo razlino motenih in prizadetih otrok, - pedagogika prostega asa raziskuje vzgojo otrok, mladostnikov in odraslih za ustvarjalno dejavnost v prostem asu, - pedagoke znanstvene discipline: domska pedagogika, olska pedagogika, pedagoka psihologija, pedagoka sociologija, pedagoka metodologija Osnova pedagokega procesa sta vzgajanje in izobraevanje. Nekateri mislijo, da sta vzgajanje in izobraevanje loljivo procesa, ker naj bi obstajalo obdobje (predolsko), ko se otroka vzgaja in obdobje (olsko, odraslost), ko se lovek le izobrauje. Utemeljeno pa lahko povzamemo, da vzgojno-izobraevalni (edukativni) proces poteka vse ivljenje, v posameznih razvojnih obdobjih daje veji poudarek enkrat vzgajanju, drugi izobraevanju. Vzgoja je najiri pedagoki proces, v katerem sta vzgajanje in izobraevanje dialektino povezana in pojem, ki zajema organizacijo vseh odnosov, vplivov, aktivnosti, metod, sredstev, vsebin, oblik, s katerimi realiziramo vzgojne smotre in cilje.

Pedagogika se najvekrat povezuje s filozofijo, sociologijo, psihologijo, zgodovino, medicino. Pomen pedagokega znanja je v vlogi vzgojitelja in uitelja temelj poklicne usposobljenosti in izobraenosti. Conditio sine qua non (pogoj, brez katerega ni ni). Razvoj osebnosti je rezultat prepletanja in medsebojnega delovanja dednostnega prirojenega programa z vplivi okolja, aktivnostmi organizma in vzgoje. (1) Dednost je prenos monosti za razvoj doloenih lastnosti od starev na otroke. Okolje je vse, kar loveka obdaja in imer lovek vzpostavlja odnose. Je ivljenjski prostor posameznika, z najrazlinejimi vplivi, ki hkrati delujejo na razvoj osebe. Druina je primarno okolje, prvinska socialna skupina. Enako okolje razlino deluje na posameznika, ki sprejema vplive selektivno ter se po svoje odziva na zunanje vplive. Dejavnost loveka (aktivnost) je zavestno odzivanje loveka na okolje. Dejavnost ima svoj pomen v filogenetskem razvoju, ontogenetskem razvoju in v razvoju sposobnosti. Vzgoja je pomembna za razvoj sposobnosti, oblikovanje lastnosti, sprejemanje vrednot, oblikovanje stali, odnosa do dela, do drugih ljudi. Vzgoja je namerna ali intencionalna dejavnost in nenamerna ali funkcionalna dejavnost. Test 1. 2. Zgodovinski pregled razvoja pedagogike Vzgoja v praskupnosti; obvezno delo, moralne norme, posnemanje, totemizem, tabreizem, inanguriranje (2) Vzgoja v sunjelastniki drubi; delitev dela, trgovina, denar. Sumerci: prve ole (duhovnike in pisarske) so bile privilegij sunjelastnikov z osnovnim ciljem usposobiti loveka za poklic in stan. Kitajci: proizvodnja sviloprejke, v olah za deke vladajoega razreda je bila disciplina, kazen. Antina Grija: vzgojni ideal je bil harmonini razvoj telesnih in duhovnih sposobnosti kalogathia (kalos lep, agathos dober). Vzgojne vsebine: agoge (disciplina, spolna vzgoja), trofe (telesna vzgoja, telesna nega), paideja (vzgoja v duhu znanja in umetnosti). Prve ole palestre (troge, agoge) in gimnaziumi, ter pedagogiumi (paidea, agoge). Dva tipa vzgoje: atenski, spartanski.

Antini Rim: ole so obiskovali sinovi bogatih druin. Vzgojne vsebine: pieteta (spotovanje bogov in umrlih), digniteta (vzvienost, ugled, dostojanstvo), graviteta (privlanost), fides (zvestoba, iskrenost). Prve ole: ludus (pisanje, branja, raunanje); gramatine ole, retorine ole. Nagrada za poslunost dekov je bila posluanje govorcev v forumu. Vpliv grke filozofije, umetnosti. Vzgoja v fevdalni drubi Sholastika: usmerjena cerkvena filozofija: trivij (gramatika, retorika, dialektika); kvadrivij (aritmetika, geometrija, astronomija, glasba) Loitev fizinega in umskega dela ole: cerkvene in mestne, samostanske, upnijske in stolne, namenjene plemstvu in meanom za stanovske poklice (cerkvene, dravnike, trgovske in obrtnike). Sedem svobodnih umetnosti in znanosti (poljedelstvo, obdelava kovin, prehrana, navigacija, tkalstvo, medicina, gledalika umetnost; Smeri tudija: teologija, pravo, medicina. Za kmeta je veljalo: Delaj in moli!

Vzgoja v humanizmu in renesansi Smoter humanistov: izobraen lovek usmerjen v tostranstvo in ne v onostransko ivljenje. Vzgojne vsebine: klasino znanje (tudij antine kulture in jezikov), realno znanje (matematika, naravoslovje, geografija), estetsko znanje (umetnost). Protestanti so oblikovali zamisel ljudske ali osnovne ole (Trubar: tudi za dekleta). Latinska ola je bila predhodnica gimnazije. Francis Bacon (1561-1626) je klasificiral znanosti v velika obnova znanosti Vzgoja v meanski drubi Svobodna in humana vzgoja, mnoino osnovno izobraevanje, ve realne, za proizvodnjo koristne izobrazbe. Jan Amos Komensky (1592-1670): razvoj .. delo osnovne ole, ne le kot elementarne, ampak splono izobraevalne. Konni idel a vzgoje pansofija (vse, modrost). Jan Jacques Rousseau (1712-1778): naravna vzgoja, lovek je po naravi dober, kvari ga druba s svojo vzgojo. Emil ali o vzgoji knjiga o razvojnih in individualnih posebnostih otrok. Pri nas: trivialne in kmeke otroke, normalke za meanske otroke. Faktografski pouk. Friderik Herbaut (1776-1841): formalne stopnje, intelektualni vidik pouka. Po osnovni oli: poklicno usposabljanje, ali nadaljnje izobraevanje na univerzi.

Vzgoja v socialistini drubi Etatizem Vzgojni smoter: vsestranski razvoj osebnosti. Enoten sistem vzgoje: predolska vzgoja, osnovna ola, usmerjeno izobraevanje Anton Semjonovi Makarenko (1888-1939): Pedagoka pesnitev, vzgoja in delo v kolonijo, poklicne svetovalnice, osemletna osnovna ola, stopenjski fakultetni tudij.

Test 2. 3. Dejavnik vzgoje 3.1 Druina 3.2 Predolska vzgoja 3.3 ola 3.4 Posebna vzgoja 3.1 Druina Druina je enota drube, ki se razlikuje od drugih socialnih skupin po vsebini, obliki in sestavi, zato lahko reemo, da je svojevrstna loveka skupina ali socialna skupnost. Druina temelji na heteroseksualnih zvezah, in postane druina ele z otrokom, pa naj gre za biolokega otroka ali adoptivnega (3). V druini poteka posnemanje kot najelementarneja oblika vzgoje, pri katerem gre za prevzemanje zunanjih vzorcev vedenja. Vzgoja v druini je namerna (intencionalna) in nenamerna (funkcionalna). eprav sta obe vzgoji prepleteni, je v druini ve funkcionalne vzgoje, ki temelji na zgledu. V druini zane proces socializacije, ki ga razumemo po dveh pomenih: socioloki pomen socializacije oznauje vlenjanje posameznika v socialno okolje. Proces traja vse ivljenje. V druini je primarna socializacija. Ko govorimo o zaelenem otroku, govorimo tudi o primarni socializaciji, kjer se primarno okolje prilagaja posamezniku (otroku); antropoloki pomen socializacije oznauje uloveenje, ki v naem kulturnem prostoru traja priblino 20 let in je vezan na razum in zrelost. Uloveenje omogoa druina takrat, ko ni patolokih druinskih pojavov.

Pomemben druinski proces je identifikacija (istovetenje), v kateri otrok pridobiva znanja, poglede, ustva in moralna vrednotenja drugih tako mono, da postane to del njegove osebnosti. Za uspeno identifikacijo so pomembni: ustvena navezanost, skupno ivljenje in stalen odnos do vzora. Zgled starev in drugih druinskih lanov je uinkovito vzgojno sredstvo v druini. Otroku omogoa, da posnema in se identificira. V druini potekajo svojevrstni medosebni vzgojni odnosi (avtoritarni, anarhini, demokratini), vzgoja otrok temelji na starevski ljubezni, ki je pojmovana kot naravna pravica otrok. V demokratinih druinskih odnosih ima otrok veje monosti za osebnostni razvoj, saj namesto poslunosti, pokornosti, slepega podrejanja otrok zahteva, da odrasli izkazujejo otrokom osebno ljubezen in pozornost, razumejo otrokove potrebe in tenje ter upotevajo posebnosti otrokovega razvoja. Otrok ni odrasli v malem. V

demokratinih druinah se uveljavlja strpno pojasnjevanje, preprievanje in usmerjanje otrokove dejavnosti. Ukaze in zahteve izpodriva dogovor in sporazumevanje med lani druine, namesto monologa prevladuje dialog, ki omogoa, da tudi otrok izraa svoje poglede in zamisli. 3.2 Predolska vzgoja Otroci lahko prehajajo iz druinskega kroga v predolsko ustanovo vrtec v razlinih starostnih obdobjih, odvisno od tega, kdaj posameznega otroka stari vkljuijo v vrtec. Prehod je za stare in otroka izredno ustveno doivetje. Neposredno dejavno sodelovanje starev pri delkih vzgojnega programa v vrtcu je uinkovito in koristno za otroka in za stare. Pomembno pa je, da stari otroka pripravijo na vrtec, preden se vanj vkljui, da spoznajo proces dela v vrtcu, da sprejmejo cilje in naloge organizirane predolske vzgoje, da spoznavajo svojo vlogo v njej, da spremljajo delo v vrtcu in sodelujejo v raznih oblikah, ki jih v ta namen organizira vrtec. Vzgojno pomembne znailnosti predolskega otroka so: - bioloki deficit, - elastinost, - utnost, - sugestibilnost, - totalna afektivnost, - duevna ranljivost, - egocentrinost, - usmerjenost v igro. 3.3 ola ola je poleg druine najpomembneji vzgojno socializacijski dejavnik in ima izjemen pomen na razvoj osebnosti. V oli preivi otrok (mladostnik) velik del svojega ivljenja, vsaj devet let, ker je tolikna olska obveznost. ola omogoa pridobivanje znanja, usposablja za poklic, omogoa intelektualne, ustvene in socialne izkunje, uinkuje dolgorono in vpliva na pozneje delovanje loveka. ola socializira, konformira, kultivira in humanizira, razvija individualnost in socialnost, oblikuje formalne in neformalne skupine, lahko pa povzroa tudi stiske. Glas, govor in nain sporazumevanja so tista obeleja, ki se vtisnejo v spomin in odloujoe vplivajo na vtis in podobo uitelja, na miljenje in ustveno doivljanje sporazumevanje je izmenjava sporoil s simbolinimi ali signalnimi znaki. Sporazumevanje je dvosmeren proces, ki vkljuuje uitelja in uenca. Posluanje je del sporazumevanja, kar pomeni, da morata oba znati posluati, aktivno posluanje pa je za uitelja pomembno. Uitelj vzpostavlja interpersonalni odnos, ki je mogo le v demokratinem vzgojnem stilu. Uiteljevo delovanje je intencionalno in funkcionalno, tako je vzgoja intencionalna in funkcionalna

dejavnost. Kdor dela, dela tudi napake. Uiteljeve najpogosteje napake so: monotonost, preusmerjanje pozornosti, neprimerno izraanje, nepripravljenost. Uitelj: Uitelj ni ve posebna socialna grupacija s stanovskimi znailnostmi. Po naravi svojega dela uitelj sodeluje v javnem ivljenju, spremlja proces razvoja okolja, spoznava uinkovanje razlinih initeljev, ki vplivajo na vzduje, v katerem poteka vzgojno-izobraevalni proces. Sodobno izobraevanje uiteljev zajema iroko splono izobrazbo, solidno poznavanje specifinega strokovnega podroja in pedagoko-psiholoka znanja. Pri svojem delu mora biti uitelj zanesljiv, prepriljiv, dosleden, objektiven, razodevati pa mora tudi loveki optimizem. Med uitelji je izjemno trdno zasidrana predstava o idealu dobrega uitelja, katerega sr so: lastna popolnost kot potrebni vzgojni zgled, predanost in rtvovanje. Prevladujoa podoba dobrega uitelja vkljuuje mirnost, obvladanost, sposobnost obvladovanja vsake situacije, potenost in doslednost ter enako naklonjenost do vseh otrok, brez predsodkov. Idealizirana podoba kot posledica prevelikih priakovanj preprosto prepoveduje vsa negativna ustva; to pa je v popolnem nasprotju s temeljnimi psiholokimi zakonitostmi lovekovega vedenja. Delo, ki ga uitelji opravljajo, je brez dvoma ustveno izjemno obremenjujoe in negativnim ustvom se v resnici nikakor ni mogoe izogniti, lahko jih samo potlaijo. Posledica tega so obasni izbruhi, tudi nenadzorovani, ki prinaajo obutke krivde. Ker je uenev uspeh merilo za uiteljevo samopodobo, mora biti vsak neuspeh tudi tisti, ki se mu ne da izogniti, sprejet kot lasten neuspeh. Tako postanejo za uitelja poseben problem vsi uenci, ki iz kakrnegakoli razloga niso uno uspeni in vedenjsko primerni, saj jih zaradi omenjenih priakovanj nujno doivlja kot svoj neuspeh. Tak poloaj, ki bremeni samopodobo uitelja, zahteva obrambne reakcije, s katerimi se krivda lahko prenese navzven, na uenca, ki bi se lahko uil, e bi se hotel, in na stare, ki se premalo brigajo za otroka. Glas, govor in nain sporazumevanja so tista obeleja, ki se vtisnejo v spomin in odloujoe vplivajo na vtis in podobo uitelja, na miljenje in ustveno doivljanje. Sporazumevanje je izmenjava sporoil s simbolinimi ali signalnimi znaki. Sporazumevanje je dvosmeren proces, ki vkljuuje uitelja in uenca. Posluanje je del sporazumevanja, kar pomeni, da morata oba znati posluati, aktivno posluanje pa je za uitelja pomembno. Uitelj vzpostavlja interpersonalni odnos, ki je mogo le v demokratinem vzgojnem stilu. Uitel jevo delovanje je intencionalno in funkcionalno, tako kot je vzgoja intencionalna in funkcionalna dejavnost. Kdor dela, dela tudi napake. Uiteljeve najpogosteje napake so: monotonost, preusmerjanje pozornosti, neprimerno izraanje, nepripravljenost. (4)

Vzgojni stili Anarhini Avtoritarni Demokratini

Vloge Uslubenec Strokovnjak lovek

Kompetence Hierarhina Pedagoka Splona

Avtoriteta Pravna Dejanska

Tradicionalne oblike sodelovanja uitelja s stari: - roditeljski sestanek (formativni, informativni) - pogovorne ure - individualni problemski sestanki - direktna prisotnost starev pri pouku - dnevi odprtih vrat - delo v malih skupinah Sodelovanje uitelja s stari kot odnos: - partnerski odnos je sodelujo, dopolnjujo odnos med obema enakopravnima partnerjema (uitelj, stari). Njihovo razmerje je komplementarno. - Klientski odnos je nadomestni ali kompenzacijski, v katerem je ena stran vedno podrejena, druga dominantna. - Paterrealistini odnos je odnos, v katerega se lahko sprevreta oba odnosa, tako partnerski kot klientski. Po tem odnosu je treba uenca strogo voditi in ga nadzorovati. Tak odnos nekateri stari od uitelja priakujejo, posebno takni, ki paterrealistini odnos doivljajo v druini. 3.4 Posebna vzgoja Specifina podroja specialnih pedagokih disciplin:

10

tiflopedagogika (za slepe in slabovidne), surdopedagogika (za gluhe in naglune), logopedija (za otroke z govornimi napakami), oligofrenopedagogika (za umsko zaostale), pedagogika sociopatskih otrok (sanacija sociopatskih stanj), medicinska pedagogika (za hospitalizirane osnovnoolske otroke).

Test 3 4. Znailnosti vzgoje Temeljne znailnosti vzgoje: - osebnostno bistvo - razrednost - filozofinost - ekonominost - intencionalnost in funkcionalnost - organiziranost - permanentnost Tendence vzgoje: - emokratinost - enotnost vzgojno-izobraevalnega sistema - obveznost osnovnega olanja (pri nas devetletna) - deetatizacija - znanstvenost - vseivljenjsko izobraevanje Vzgojni smoter: Vzgojni smoter je temeljna pedagoka kategorija, ki doloa vsebino, metode in organizacijo vzgoje in izobraevanja. Vzgojni smoter je splona podoba loveka, ki je dobil z zunanjimi vplivi vse monosti za maksimalen razvoj svojih notranjih pogojev. Vzgojne smotre konkretiziramo po posameznih vzgojnih podrojih in vrstah vzgoje (intelektualna, telesna, moralna, estetska ) pa tudi s psiholokega vidika podrojih osebnosti (kognitivno, afektivno, motorino). Drubeni razvoj nakazuje tenjo, da lovek z razvitimi individualnimi lastnostmi in zmonostmi ustvarjalno deluje na vseh podrojih drubenega in osebnega ivljenja, kot so: - ustvarjalno delo in nenehno spopolnjevanje, - drubena dejavnost, - bogato osebno ivljenje.

11

Vzgojni smoter predstavlja znanstveno ugotovljene posameznikove in drubene razvojne potrebe in monosti, ki jih je mogoe uresnievati v vzgojni dejavnosti. Jasno postavljeni vzgojni smotri so pogoj vzgojne uspenosti. lovek je temeljna prvina in vir vzgojnega smotra. Pojmovanje vzgojnih smotrov: - agnostino, - pedocentrino, - etatistino, - marksistino, - sodobno. Vzgojna naela Vzgojna naela ali principi so splone smernice za uspeno vzgojno delo. T e st 3 Najpomembneje izhodie nael je vzgojna praksa. Vzgojna naela je treba upotevati v vseh fazah vzgojnega procesa, pri nartovanju, izvajanju in preverjanju, to se pravi, da nam dajo osnovo za izbor smotrov, vsebine, metod, sredstva in za organizacijo vzgoje. Naela izhajajo iz zakonitosti odnosov med vzgojo in drubo in iz bistvenih znailnosti vzgoje, kot so smotrnost, nartnost in organiziranost. Da bi to zagotovili, mora vzgoja temeljiti na: - aktualnosti in sodobnosti vzgojnega dela, - spotovanju objektivne resnice, - humanosti medsebojnih odnosov, - humanizaciji vzgojnega delovanja, - enakopravnosti subjektov Osnovna naela v vzgoji: - naelo vsebinske vsestranskosti, - naelo skladnosti vzgojnih dejavnikov, - naelo enotnosti, - naelo osmislitve, - naelo ustvarjalnosti, - naelo ustreznosti, - naelo vgrajenosti posameznika in skupnosti, - naelo ivljenjske stvarnosti.

12

Test 4 5. Vzgojne metode, analiza vzgoje Vzgojne metode so preizkueni naini, sredstva in postopki vzgojno-izobraevalne dejavnosti. 5.1 Permisivne metode Temeljijo na poznavanju lovekove osebnosti in prostovoljnosti subjektov. Metoda preprievanja predvideva sproenost in vodi k razvijanju sodb, stali in spoznanj tako, da te postanejo del zavesti in subjektovo preprianje. Sredstva metode preprievanja: zgled, kritika, samokritika. Metoda navajanja vodi neposredno v dejavnost in omogoa posveanje bistvenemu. Vrste navad: une, delovne, zdravstvene, higienske, kulturne, moralne Metoda spodbujanja prispeva k motiviranosti, povzroa prijetno doivetje, daje voljo in mo za dosego ciljev ter krepi samozaupanje. Naela metode spodbujanja: ekonominost, postopnost, individualnost Sredstva metode spodbujanja: ugoden stik, obljuba, pohvala, nagrada. Tekmovanje je lahko posebna oblika spodbujanja, ko omogoa pomerjanje posameznikov ali skupin med seboj in ko gre za sodelovanje. Tekmovanje kot konkurenni boj nima elementov spodbude. 5.2 Represivne metode Temeljijo na prisili, strahovanju, kaznovanju Metoda prepreevanja je uporabljiva takrat, ko se pri posamezniku ali skupini kaejo namere za kodljivo dejavnost ali se ta e izvaja. Metoda povzroa odpor, ovira doseganja ciljev in sproa neugodno ustvovanje. Sredstva metode prepreevanja: vzgojni nadzor, sprememba motiva, opozorilo, gronja, kazen. Pri kaznovanju moramo upotevati: - da je vzgojna, - ni fizina, - ni sramotilna, - ne prizadene osebnosti, ampak dejanje, - ne odvzema ivljenjskih monosti,

13

- ni strailna. 5.3 Skupinska dinamika Ni prava vzgojna metoda, je pa pomembna za kakovost medsebojnih odnosov v realizaciji ciljev. Skupine so: formalne, neformalne. Neformalne skupine ugotavljamo s sociometrino metodo (5). Skupinska dinamika je odvisna od: - naina vodenja, - ustvarjalnosti lanov, - obutja pripadnosti, - olske klime, - odgovornosti, - tolerantnosti, - upotevanja pravice do druganosti. 5.4 Analiza vzgoje Vzgojo analiziramo iz naslednjih vidikov: - vsebina, - poloaj uenca : subjekt, objekt, - intencionalnost (funkcionalnost, - posrednost (indirektnost) (neposrednost(direktnost), - individualnost, - socialnost.

Test 5 6. Vrste vzgoje - Intelektualna vzgoja - Moralna vzgoja - Estetska vzgoja - Telesna vzgoja - Delovno tehnina vzgoja - Vzgoja za prosti as - Vzgoja za zdruevanje narodov - Vzgoja za mir - Okoljska vzgoja

14

- Medijska vzgoja Test 6

15

Test 1

1. Kaj je vzgoja? (a) proces oblikovanja in razvijanja osebnosti b) proces vlenjanja posameznika v drubo c) proces uloveenja 2. Kako lenimo vzgojo? a) na aktivno in pasivno (b) na namerno in nenamerno c) na avtoritarno in permisivno 3. Kateri dejavniki oblikujejo osebnost? (a) dedne dispozicije, aktivnost, okolje b) dedne dispozicije in volja c) okolje
Test 2

1. Kaj pomeni inauguriranje? (a) dokazovanje zrelosti b) totemizem, tabuizem c) obvezno delo 2. Vzgojne vsebine v antini Griji? a) kalokagathia (b) agoge, trofe, paidea c) telesne in duevne sposobnosti 3. Kateri avtor je prvi klasificiral zrelosti? (a) Francis Bacon b) Jan Amos Komensky c) Jean Jacques Rousseau 4. Kateri so temeljni poudarki Makarenkovega dela? a) svobodna vzgoja (b) vzgoja in delo c) meanska vzgoja

16

Test 3 1. Kaj je socializacija? a) prevzemanje vzorcev vedenja b) nenamerno vzgojno delovanje (c) vlenjanje v okolje in uloveenje 2. Kaj je identifikacija? (a) ponotranjenje vzorcev vedenja b) posnemanje c) ustveno navezanost 3. Opredelite pomen totalne afektivnosti pri predolskem otroku! a) je potreba po samouveljavljanju (b) je sposobnost prehoda iz ene ustvene skrajnosti v drugo c) je vkljuevanje otrok v organizirane oblike vzgoje 4. Opredelite uiteljeve vloge! (a) uslubenska, strokovna, loveka b) hierarhina, pedagoka, splona c) pravna, dejanska 5. S em se ukvarja tiflopedagogika? a) z usposabljanjem otrok z govornimi napakami b) z usposabljanjem gluhih in naglunih otrok (c) z usposabljanjem slepih in slabovidnih otrok

Test 4 1. Kako razumete obvezno devetletno olanje? (a) devet let mora posameznik hoditi v olo b) devetletko mora obvezno vsak zakljuiti c) obvezen je izbor znotraj devetletne monosti 2. Ali vzgojne smotre konkretiziramo po posameznih vzgojnih podrojih? (a) da b) ne 3. Kako razumete pedocentrino pojmovanje smotra? a) usmerjen je v vsestranski razvoj otroka b) poudarja individualnost

17

(c) vzgojnih smotrov ne postavljamo, ampak jih prepuamo stihiji 4. Kaj pomeni naelo vgrajenosti posameznika in skupnosti? a) da poudarjamo individualnost (b) da poudarjamo socialnost in socialne odnose c) da poudarjamo tekmovalnost Test 5 1. Opredelite najuinkoviteje sredstvo metode prepreevanja! (a) zgled b) kritika c) samokritika 2. Ali je tekmovanje posebna oblika metode spodbujanja? a) da b) ne (c) lahko je 3. Kaj pomeni izraz, da mora biti kazen vzgojna? (a) da posameznik spozna napako in jo lahko popravi b) da ignoriramo posameznikovo napako c) da z vzgojnim nadzorom prepreujemo monost napak 4. S em ugotavljamo neformalne skupine v razredu ali drugi skupini ljudi? a) s pogovorom (b) s sociometrino metodo c) s skupinsko dinamiko Test 6 1. Kaj pritevamo k moral ni vzgoji? a) vrednote in norme (b) spolno vzgojo in disciplino c) pravila in pravilnike 2. Estetska vzgoja je proces: (a) vrednotenja, opazovanja in ustvarjanja lepega b) zdruevanja umetnosti in bontona c) loevanja ki od nekia 3. Vzgoja za prosti as je uspena takrat, ko temelji na svobodni izbiri (a) da

18

b) ne 4. Medijska vzgoja je proces, s katerim spodbujamo uporabo tradicionalnih in sodobnih medijev (a) da b) ne

19

1 Nartno opazujte ljudi v neposrednem okolju po zunanjosti, znanju, sposobnostih in lastnostih. Pomislite na barvo las, oi, telesno teo, hojo, znanje, reevanje problemov, govor, ljubeznivost, zadirnost, zavistnost, ljubosumnost. Presodite, kaj je rezultat dednosti, kaj je rezultat ivljenjskih razmer in okolja, v katerem ivj o in kaj je rezultat njihove dejavnosti (aktivnosti). 2 Usposabljanje otrok za delo in ivljenje ni izkazovalo razlik, saj so morali vsi lani skupnosti opravljati potrebna dela za preivetje. Edina delitev je bila po spolu, zato so bile tudi razlike v vzgoji med deki in deklicami. Zrelost so mladci dokazovali s suverenim obvladovanjem opravil, ki so bila doloena za deke in deklice. Dokazovanje je potekalo ritualno, dokaz zrelosti je inauguriranje.

3 Druina opravlja naloge na treh ravneh: - na bioloki ravni uresniuje bioloko reproduktivno nalogo in na ta nain zagotavlja nadaljevanje lovekega rodu, - na gospodarski ravni opravlja gospodarske naloge, s tem zagotavlja, da se lahko uresniujejo materialne potrebe njenih lanov, - na socialno psiholoki ravni izpolnjuje druina socialno-varstvene, vzgojnoizobraevalne, socializacijske in druge naloge in s tem socialno psiholoko reprodukcijo ljudi V druini deluje sklop tesno prepletenih dejavnikov, ki dajejo druini vzgojno mo in prispevajo k razvoju in oblikovanju osebnosti. Glavni med njimi so: - svojevrstna, prisrna, zaupljiva narava moralno psiholokega ozraja, - svojevrstni psihosocialni sistem povezanosti in spoznavanja znotraj druine, - poseben drubeni sestav z vlogami in poloaji 4 Film

20

Sociometrina metoda se lahko izvede v skupini, ki je veja od 10 in se lani med seboj poznajo. Lahko se izvede v ustni ali pisni obliki, za uitelja je laja pisna oblika. Uenci na list papirja napiejo svoje ime in priimek. Uitelj postavi dvoje nasprotujoih si vpraanj, uenci pa na list papirja vpiejo tista soolca, ki ju izbere v odgovoru na prvo oz. drugo vpraanje. Iz pobranih listov papirja uitelj izdela sociogram, ki je pribliek monih neformalnih skupin.

21