S ANJE SO URESNILJIVE, SANJE E PREMORE POGUM, DA GRE Z NJIMI.

ALBIN MIKULI

LJUBLJANA, OKTOBER 2005

UPORNIKI Z RAZLOGOM

VSEM, KI S TE BILI MED PR VIMI, TUDI STE PRVIMI, ZA CENO S VOJEG A IVLJENJ A, SV JEGA IVLJENJA PRIPRA VLJENI Z OR OJEM V PRIPRAVLJENI OROJEM ROKAH BRANITI OS AMOS VOJIT VENE OSAMOS AMOSV JITVENE OVENIJI PR OCESE V REPUBLIKI SL PROCESE SLO 990. LET A1 LETA 1990. SPOTUJMO IN B ODIMO PONOSNI N A TO! BODIMO NA

KAZAL O KAZALO
Manevrska struktura narodne zaite kot zaetek Slovenske vojske .................................................. 4 Evropa konec osemdesetih............................................................................................................................... 6 Jugoslavija na razpotju ....................................................................................................................................... 7 Proces proti etverici ......................................................................................................................................... 8 Slovenija konec osemdesetih .......................................................................................................................... 8 Prve vestrankarske volitve po 52 letih ...................................................................................................... 13 Razoroitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije ....................................................................... 15 Odzivi na odvzem oroja Teritorialni obrambi Republike Slovenije ................................................ 21 Jugoslovanska ljudska armada ...................................................................................................................... 27 Teritorialna obramba Republike Slovenije ................................................................................................ 31 Obrambne priprave na osamosvojitev Slovenije .................................................................................... 34 Obrambna pripravljenost eleznikega gospodarstva Ljubljana ...................................................... 40 Sprejem direktive za delovanje MSNZ ...................................................................................................... 43 Sklepni del Projekta MSNZ .......................................................................................................................... 52 Dokumentarni film Operacija 211362 ................................................................................................. 56 Delovanje MSNZ Ljubljana mesto .............................................................................................................. 62 Delovanje MSNZ na Gorenjskem ................................................................................................................ 71 Delovanje MSNZ na Dolenjskem ................................................................................................................ 76 Organiziranost MSNZ v pokrajini Ljubljana okolica ............................................................................ 80 Delovanje MSNZ Vzhodnotajerske pokrajine ....................................................................................... 85 Delovanje MSNZ Zahodnotajerske pokrajine ........................................................................................ 91 Delovanje MSNZ Junoprimorske pokrajine .......................................................................................... 96 Delovanje MSNZ Severnoprimorske pokrajine ................................................................................... 100 Organiziranost MSNZ v Pomurju ............................................................................................................. 105 Delovanje MSNZ v Zasavju .......................................................................................................................... 111 Delovanje MSNZ v Posavju .......................................................................................................................... 116 Delovanje MSNZ na Korokem ................................................................................................................. 120 Delovanje MSNZ na Notranjskem ............................................................................................................. 125 Zaitna enota TO (30. razvojna skupina) ..............................................................................................129 Dobitniki znaka MSNZ 1990 organi za notranje zadeve ................................................................ 132 Novi Lazi, 17. maj 1992 .................................................................................................................................... 135 Zlati astni znak Republike Slovenije Manevrski strukturi narodne zaite ............................... 136 Kronologija dogodkov Projekta Manevrske strukture narodne zaite ......................................... 139 Literatura in viri ............................................................................................................................................... 143

UPORNIKI Z RAZLOGOM da oroje TO pobere JLA, kot da nadzor nad njim dobi demokratino izvoljena nova vlada. Tudi Predsedstvo RS, ki bi moralo odvzem oroja TO nemudoma zaustaviti, se je odzvalo z dvodnevno zamudo ter tako omogoilo, da je JLA po konani akciji odvzela TO skoraj vse teje oroje in ve kot 70 odstotkov lahkega pehotnega oroja in streliva. Oroje so obdrali samo v tistih obinah, kjer so se lokalni poveljniki TO samostojno ali ob podpori novoizvoljenih lokalnih oblasti neposredno uprli razoroitvi. Maja in junija 1990 se je nova demokratina oblast v Sloveniji sooila z zelo zahtevnim poloajem, v katerem je morala pripravljati osamosvojitev, hkrati pa e od zaetka oblikovati tudi ukrepe in sile za njeno zaito. To je bilo treba delati v zaostrenih razmerah, tako reko med dvema ognjema, saj so na volitvah poraene sile enopartijskega reima nenehno napadale Demosovo vlado, e da mora dosledno spotovati tudi zvezno jugoslovansko zakonodajo. Podoben pritisk, podkrepljen z gronjami uporabe sile, pa je prihajal tudi iz Beograda. V takih razmerah smo izoblikovali nart organizacije slovenske vojske znotraj sistema narodne zaite, ki je bil v takrat veljavni zakonodaji razloen precej ohlapno in je omogoal skupno delovanje vojske in policije. Najpomembneje pa je bilo, da je bila struktura formalno popolnoma neodvisna od beograjskih oblasti, poleg tega pa v rokah vlade ter tako dokaj loena tudi od formalnega vpliva takratnega Predsedstva RS, v katerem je bilo nekaj pomembnih posameznikov, ki so bili zelo nenaklonjeni e sami ideji o oblikovanju slovenske vojske. To se je formalno potrdilo februarja 1990, ko so predsednik predsedstva in trije lani podpisali tako imenovano Deklaracijo za mir, v kateri so tik pred skupinskim glasovanjem o najpomembnejih obrambnih zakonih in obrambnem proraunu ter nekaj mesecev pred agresijo na Slovenijo javno nasprotovali ustanovitvi Slovenske vojske. Organizacijsko in kadrovsko je Manevrsko strukturo narodne zaite oblikoval Tone Krkovi, ki je bil z odlobo sekretarja za notranje zadeve imenovan za naelnika. K sodelovanju je povabil ljudi, ki jih je od prej poznal v TO in upravnih organih za obrambo. tevilni povabljeni so se odzvali klicu domovine ter se nedvoumno opredelili za Slovenijo in proti Beogradu. 4

MANEVRSKA S TR UK TURA N AR ODNE STR TRUK UKTURA NAR ARODNE OT ZAETEK SL OVENSKE KO SLO ZAITE K VOJSKE
Osamosvojitveni napori slovenskega naroda, ki so teoretsko podlago dobili v nacionalnem programu 57. tevilke Nove revije, so se po zmagi Demosa na volitvah leta 1990 neposredno sooili s kljunim vpraanjem: Kako zagotoviti varnost osamosvojitvenega procesa in na kaken nain prepreiti verjeten nasilen poseg federalnih struktur, e posebej JLA, v praktino izvajanje nacionalne suverenosti. Teritorialna obramba je bila leta 1990 precej bolj pod kadrovskim vplivom in formalnim nadzorom Beograda kot nekaj let prej. Slovensko partijsko vodstvo se v letih 1987-1990 ni preve vneto upiralo centralistinim tenjam v TO oziroma je bilo glede teh pritiskov razdeljeno. Velik del aktivnih oficirjev JLA v vijih poveljnikih strukturah TO, eprav po narodnosti Slovencev, je slepo sledil ukazom iz Beograda. Vrhunec takne slepe pokornosti je bil ukaz o razoroitvi TO, ki je bil izdan tik pred prisego prve slovenske demokratino izvoljene vlade sredi maja 1990. Enopartijske strukture v Sloveniji so prek svojih zvez v Beogradu ter informacij SDV natanno vedele, kaj se pripravlja, vendar niso ukrenile niesar. Tudi pozneje, ko je bila demokratino izvoljena Skupina RS e oblikovana, o pripravah na razoroitev ni bila obveena. Med na volitvah poraeno staro nomenklaturo je prevladalo preprianje, da je bolje,

Nekateri so imeli politine pomisleke in so obasno spraevali, ali je z akcijo MSNZ seznanjen njihov nekdanji vrhovni partijski ef. Ker so se ta vpraanja zaela pojavljati tudi med poveljniki vkljuenih policijskih enot, smo organizirali sestanke med poveljniko strukturo MSNZ ter predsedniki Vlade RS, Skupine in Predsedstva RS. Na teh formalnih sestankih seveda nihe, tudi e bi tako mislil, ne bi za nobeno ceno govoril proti organiziranju MSNZ, ker je to bila e stvarna sila. Razprava je bila tako bolj splona, vendar so sreanja vsaj pri nekaterih odpravila politine dvome. Poveala se je tudi motivacija, saj sta predsednik vlade in predsednik skupine dokaj odkrito izrazila preprianje, da Slovenija nujno potrebuje svojo vojsko. Medtem je delo pri oblikovanju strukture potekalo zelo intenzivno. Policijska komponenta MSNZ je bila e od zaetka precej zastopana, saj so se vanjo vkljuile strukture posebnih enot ter specialna enota MNZ. Iz enot TO, ki so obdrale oroje, in s pomojo disperzije skromnih vikov pehotne oboroitve po vsej dravi pa smo v nekaj mesecih zagotovili tudi vojsko, ki je tela prek 20.000 pripadnikov, in je bila skupaj s takratno milico sposobna ukrepe osamosvojitve zavarovati s stvarno silo. Pod tem okriljem je bila julija 1990 sprejeta Deklaracija o samostojnosti, pogajali smo se o zadranju naih nabornikov blie domu, varovali njihove evidence, pripravljeni pa so bili tudi ustavni amandmaji, s katerimi smo jeseni 1990 v celoti prevzeli poveljstvo nad TO v slovenske roke. Projekt Manevrske strukture narodne zaite nima primerjave v zgodovini. Oblikovan je bil v posebnih razmerah najbolj obutljivega dela slovenskega osamosvajanja in prilagojen stvarnim politinim in vojakim razmeram. Tveganje je bilo veliko. A tudi cilj je bil tak. e takrat ne bi tvegali, samostojne Slovenije danes najbr ne bi bilo. A s tveganjem in tistimi, ki imajo pogum, da ta izziv sprejmejo, je po navadi tako: najve skrbi in truda vedno ostane skritega oem. e stvar uspe, so toliko bolj vidni in zaznavni pozitivni rezultati tveganja, v njih pa se obiajno prepoznajo vsi. In da so tisti, ki so bili proti tveganju in projektu, potem pri prepoznavanju obiajno prvi in najbolj glasni ali da celo podeljujejo priznanja drugim, ni le slovenska posebnost in nekaj, kar bi bilo znailno le za projekt MSNZ. Vendar pa tako ravnanje ne spreminja dejstev 5

za nazaj, zob asa pa vedno najprej ogloda zlagane podobe. S pogumom v zgodovino naroda izklesana dejanja pa ivijo, postanejo del svetega v vrednostnem srediu nacije in zaradi njih vedno nove generacije hodijo vzravnano. Projekt MSNZ sodi med dejanja, zbrana v vrednostnem srediu Slovencev. Janez Jana Ljubljana, maj 2003

UPORNIKI Z RAZLOGOM

EVR OP AK ONE C OSEMDESETIH EVROP OPA KONE ONEC Mednar odni dogodki v Vzhodni E vr opi Mednarodni Evr vropi
Leta 1989 je v politiki Vzhodne Evrope prilo do sprememb, ki so imele daljnosene posledice. Nezadovoljstvo ljudi je naraalo, vlade drav Varavskega pakta, in sicer Poljska, Madarska, ekoslovaka, Bolgarija in Nemka demokratina republika, so padle. 9. novembra 1989 so poruili berlinski zid, ki je bil 28 let najmogoneji simbol nasprotij med Vzhodom in Zahodom. Na Poljskem je priel na oblast sindikat Solidarnost. Predsednik eke je postal Vaclav Havel, pisatelj in bojevnik za lovekove pravice. V nasprotju z ametnimi revolucijami na Madarskem, ekem in Poljskem je bila ljudska vstaja v Romuniji kruta in surova. Romunsko ljudstvo je izvedlo revolucijo, predsednika drave Nicolaea Ceausescuja so usmrtili. V Parizu podpiejo voditelji 34 drav lanic Konference o evropski varnosti in sodelovanju dokument Parika listina za novo Evropo, ki naj bi bil temelj za odpravo razcepljenosti Evrope po koncu druge svetovne vojne. Maja leta 1990 je moskovski parlament izvolil za prvega predsednika Ruske federacije Borisa Nikolajevia Jelcina, zagovornika naglih in korenitih politinih ter gospodarskih sprememb. Leta 1991 je po politinem preobratu v Vzhodni Evropi prilo do razpustitve vojakega dela Varavskega pakta, ez nekaj mesecev pa je nehal delovati tudi politini odbor vzhodne obrambne zveze.

Berlin, 9. november 1989. Po 28 letih zid pade. Nemka demokratina republika odpre zahodne meje, dravljani obeh Nemij se lahko spet neovirano obiskujejo. Konano je eno najbolj boleih poglavij nemke povojne zgodovine. Padec berlinskega zidu je zgodovinski dogodek, ki je simbolino zaznamoval konec hladne vojne. Zdruili sta se obe Nemiji.

V vojanici v Stahndortu v Vzhodnem Berlinu vzhodnonemka astna straa zadnji zvija svoj prapor pred zdruitvijo obeh Nemij.

JUGOSLA VIJ AN A RAZPO T JU JUGOSLAVIJ VIJA NA RAZPOT

S smrtjo zgodovinskih voditeljev, in sicer Tita, Kardelja in drugih, ki so s sredstvi partijske politike e obvladovali poloaj v Jugoslaviji, je izginil odloilen element enotne drave. V zaetku 80. let so se pojavila ostra medrepublika nasprotja. Najprej se je spor pokazal med Srbi in Albanci na Kosovu. V 80. letih je Srbska akademija znanosti in umetnosti objavila memorandum, v katerem so opozorili na teek poloaj Srbov, ki naj bi bili rtve ekonomske in politine diskriminacije Hrvatov ter Slovencev. Naelo, da morajo vsi Srbi iveti v eni dravi, je pomenilo velik pritisk na vse republike, v katerih so iveli srbski prebivalci. Zagovorniki veje avtonomije republik ter predstavniki centralistinih in unitaristinih teenj so se vse ostreje spopadali. Poloaj se je zaostril zaradi nasilne uveljavitve velikosrbskih nacionalistov pod vodstvom Slobodana Miloevia. Poleti 1988 so se v Srbiji zaele mnoine manifestacije oziroma mitingi. Miloevi je v Srbiji vzpostavil popoln nadzor in oblast ter znova postavil nacionalno vpraanje na prvo mesto. Poleg sprejetja nove srbske ustave je bil vrhunec srbskega nacionalizma v Srbiji in Jugoslaviji 28. junij 1989, ko je milijon Srbov na Gazimestanu obujalo spomin na kosovsko bitko. Tako se je zaelo ustvarjanje velike Srbije.

Na velikem mitingu 28. februarja 1989 ob sotoju Save in Donave v Beogradu ni manjkalo Miloevievih slik, napisi na transparentih pa so bili v glavnem usmerjeni proti slovenskim politikom. ajkae in drugi srbski nacionalni simboli, ki so jih do tedaj povezovali s etnitvom, so dokonno zapustili ilegalo.

Jugoslavija leta 1990

"Kosovska idila". Albanske policiste so zamenjali s srbskimi, ki so se pripeljali v oklepnikih JLA, prebarvanih z modro barvo policije.

Zastava in grb Socialistine federativne republike Jugoslavije

UPORNIKI Z RAZLOGOM

PR OCES PR OTI ET VERICI PROCES PRO ETVERICI

31 . maja 1 988 so aretirali Janeza Jano, ki je bil 31. 1988 kandidat za predsednika slovenske mladinske organizacije. Povod za aretacijo je bilo zaupno vojako povelje, ki mu ga je izroil zastavnik Ivan Bortner. Zaradi omenjenega dokumenta so priprli tudi novinarja Davida Tasia in urednika Mladine Francija Zavrla. kandal je nastal, ko se je razvedelo, da gre za ifrirano povelje, ki se je nanaalo na ravnanje JLA ob njenem posegu v slovensko politino ivljenje.

mesecev zapora. Sojenje, ki se je zaelo v srbini, se je telo za napad na slovensko suverenost. Sojenje etverici je spodbudilo obirne razprave o pristojnostih vojakih sodi v mirnem asu. Veina Slovencev je bila proti njihovemu obstoju v miru, predvsem pa je najve razburjenja povzroila odloitev Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, da lahko v Sloveniji sodijo v srbini.

31. maja 1988 so uslubenci slovenske Slube dravne varnosti aretirali Janeza Jano.

Na Roki cesti v Ljubljani: Janez Jana, David Tasi, Ivan Bortner in Franci Zavrl

SL OVENIJ AK ONE C OSEMDESETIH SLO VENIJA KONE ONEC

Naslovnica 57. tevilke Nove revije. Prvi so jo izdali spomladi leta 1987, v njej pa je skupina izobraencev, med njimi dr. France Buar, Tine Hribar, Peter Jambrek, dr. Joe Punik, dr. Dimitrij Rupel idr. objavila prispevke za slovenski narodni program. Zagovarjali so stalie, da suverenost pripada narodu in ne federaciji. Odklonilen odziv zveznega vodstva in veine republikih vodstev je notranjepolitino enotnost Slovencev le utrdil.

21. junija je Odbor za varstvo lovekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavar, v podporo etverici v Ljubljani na Trgu osvoboditve organiziral shod, na katerem je sodelovalo skoraj 50.000 ljudi.

Proces proti etverici je potekal v Ljubljani, pred vojakim sodiem, in sicer od 18. do 27. julija 1988. Ivan Bortner je bil obsojen na tiri leta, Janez Jana in Franci Zavrl na leto in pol, David Tasi pa na pet 8

Plakat za 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na 14. izrednem kongresu, ki je potekal od 20. do 22. januarja 1990 v Beogradu, je Zveza komunistov Jugoslavije zaradi razlinih nacionalnih interesov prila v krizo. Delegati Zveze komunistov Slovenije (ZKS) so na kongresu predlagali veliko reform, od mirnega prehoda v vestrankarski sistem do varstva lovekovih pravic. Pomemben je bil predlog, ki je zagovarjal konfederalno ureditev skupne drave. Zahtevali so tudi razpravo o prednostnih zadevah jugoslovanske krize. Na kongresu je srbska stran zavrnila slovenske predloge, zato so slovenski delegati kongres zapustili. Sledili so jim tudi hrvaki delegati, kar je povzroilo razpad partije.

Na Slovenskem smo mi gospodar! Karikatura Boruta Pearja iz leta 1989, ko so Sloveniji grozili tako imenovani mitingi resnice

1. decembra Miting resnice. Napovedan je bil za 1. december 1989 v Ljubljani. Kot je bila navada po vsej Jugoslaviji, naj bi se privrenci velikosrbske politike in Slobodana Miloevia pripeljali z avtobusi v Ljubljano. Mitingaka politika je nameravala uresniiti zamisel o enotni Srbiji, zastraevati nasprotnike te zamisli in predstaviti javnosti Slobodana Miloevia. Republiki sekretariat za notranje zadeve je miting prepovedal.

8. maj 1 989: protestno zborovanje v Ljubljani. Zaradi protesta 1989: proti odhodu Janeza Jane na prestajanje kazni se je v Ljubljani na zborovanju zbrala precejnja mnoica ljudi. Poimenovali so ga odprta seja Predsedstva RK ZSMS. Na zborovanju so prvi javno prebrali Majniko deklaracijo. Prebral jo je pesnik Tone Pavek.

Mladina, 14. april 1989

UPORNIKI Z RAZLOGOM 2. april: na neposrednih volitvah za lana Predsedstva SFRJ je bil izvoljen Janez Drnovek. 3. juni j: ustanovitev Odbora za varstvo lovekovih junij: pravic Kmalu po Janevi aretaciji je bil na pobudo Igorja Bavarja ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Jane, ki se je kmalu preimenoval v Odbor za varstvo lovekovih pravic. Odbor je deloval do aprila 1990, v njem so bili dejavni mnogi znani slovenski intelektualci mlajega rodu. 22. juni j: zavzemanje za konfederacijo junij: Uradna politika Republike Slovenije je predstavila temeljno listino, dokument, s katerim je slovensko prihodnost e vedno videla v okviru Jugoslavije. Drugae mislei, ki so bili dejavni pri Novi reviji, v Drutvu pisateljev in Slovenski demokratini zvezi, pa
Poveljnik enote inpektor Mirko Popovi poroa naelniku slovenske milice Leopoldu Jesenku. Prvi primer nepokorine slovenskih milinikov je bil, ko je Toma Ertl, republiki sekretar za notranje zadeve, izjavil, da slovenski miliniki ne bodo posredovali proti rudarjem v rudniku Stari trg na Kosovu. To je bilo prvo javno dejanje nepokorine slovenske milice zveznim organom. Februarja 1990 je slovenska enota milice dokonno odla s Kosova. V Ljubljani so jo 5. februarja slovesno sprejeli najviji predstavniki slovenske milice.

Majnika deklaracija

10

SLOVENIJA KONEC OSEMDESETIH

so predstavili Majniko deklaracijo in jo javno prebrali 8. maja 1989 na zborovanju na Kongresnem trgu. Istega dne je bila tudi objavljena. Podpisali so jo Drutvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratina zveza, Slovenska kmeka zveza, Slovensko kransko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Naknadno sta jo podpisala e Univerzitetna konferenca ZSMS in Drutvo slovenskih skladateljev slovenskega naroda. Pisci deklaracije so videli prihodnost Slovenije v oblikovanju samostojne slovenske drave. Izraala je slovensko hotenje po suvereni slovenski dravi. 2 7. sep t ember : sprejem amandmajev k slovenski sept ember: ustavi 27. septembra 1989 je slovenska skupina sprejela amandmaje k slovenski ustavi in tako okrepila suverenost republike. V devetem amandmaju je bilo doloeno, da se Slovenija na lastno eljo zdruuje z drugimi dravami, poudarjena pa je bila tudi pravica do samoodlobe. Med pomembnejimi je bil tudi amandma, ki je doloal, da je pogoj za uvedbo izrednih razmer soglasje slovenske skupine. Amandmajem so e med javno razpravo jugoslovanski politini krogi zelo nasprotovali. Tako Zveza komunistov Slovenije ni imela ve vodilne vloge, omogoen je bil formalni nastanek drugih politinih strank. 11

Predsedniki republik Jugoslavije so bili (z leve): v rni gori Miodrag Bulatovi, v Makedoniji Kiro Gligorov, v Srbiji Slobodan Miloevi, na Hrvakem Franjo Tuman, v Bosni in Hercegovini Alija Izetbegovi in v Sloveniji Milan Kuan. Reevanja ureditve prihodnosti Jugoslavije niso bila uspena.

2 7. f ebr uar 1 990: Socialistina zveza Slovenije je febr ebruar 1990: poslala poziv predsedstvoma Jugoslavije in Socialistine republike Slovenije, naj slovenski naborniki sluijo vojaki rok v Sloveniji.

Zastava in grb Socialistine republike Slovenije

UPORNIKI Z RAZLOGOM
drubi s pravno dravo, in sicer z demokracijo kot tehnologijo legitimiranja in z vestrankarskim sistemom kot temeljnim nainom organiziranja politine volje dravljanov, druga pa je zahteva po nacionalni in dravni suverenosti Slovenije. Demos je postal alternativa obstojeemu reimu in se ez nekaj mesecev na volitvah potegoval za oblast.

Skupina Slovenije je sprejela dopolnila k slovenski ustavi. Na podlagi sprejetih amandmajev k ustavi SR Slovenije so bili 7. marca 1990 sprejeti naslednji sklepi: slovenski dravljani naj sluijo vojaki rok v Sloveniji, upravni organi ne smejo vroiti poziva za sluenje vojakega roka zunaj Slovenije, Izvrni svet SRS zahteva od zveznega sekretarja za ljudsko obrambo prerazporeditev vojakov dravljanov Slovenije, ki so v enotah JLA zunaj Slovenije, v enote v Sloveniji.

2. april: plakatna afera Joe Punik je imel v predvolilni kampanji precej teav. V njegovo kandidaturo se je zaradi plakata Demosa za slovensko vojsko vmeala tudi JLA. Pristojni vojaki organi so ga ovadili, e da vsebina plakata grobo ali JLA, predvsem s trditvami, da vojska ni sposobna braniti drave pred zunanjim sovranikom, da ubija nae otroke, zastruplja gospodarstvo in ogroa nao svobodo. 1 1 . april: armada je vloila ovadbo zoper Joeta Punika, e da je odgovoren za Demosov plakat, ki ali JLA. Mariborsko temeljno toilstvo je ovadbo zavrnilo.

Predstavniki ustanovnih strank Demokratine opozicije Slovenije - Demosa. Stranke so se zdruile konec leta 1989 in se 8. januarja 1990 javno predstavile. Demos je bila zdruena opozicija slovenskih politinih strank, ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo. Ustanovljen je bil 8. januarja 1990. Najprej so ga sestavljale tiri stranke, in sicer Socialdemokratska zveza Slovenije (SDSS), Slovenski kranski demokrati (SKD), Slovenska demokratska zveza (SDZ) in Slovenska kmeka zveza (SKZ), pri podpisu sporazuma 8. januarja 1990 pa so se jim pridruili e Stranka zelenih, Liberalna stranka in Sivi panterji. Demos je izhajal iz dveh temeljnih zahtev slovenskega naroda. Prva je zahteva po civilni

Predstavitev predsednikih kandidatov. V prvi polovici marca 1990 so v Sloveniji potekala sooenja tirih predsednikih kandidatov: (z leve) Milan Kuan, kandidat Zveze komunistov Slovenije Stranke demokratine prenove in Socialistine zveze Slovenije (ZKSSDP in SZS), Ivan Kramberger, ki je svojo kandidaturo potrdil s pet tiso podpisi volivcev, dr. Joe Punik, kandidat Demosa, in dr. Marko Demar, kandidat Zveze socialistine mladine Slovenije (ZSMS) Liberalne stranke.

12

PR VE VE S TRANKARSKE V OLIT VE PO 52 PRVE VES STRANKARSKE VOLIT OLITVE LETIH

Med 8. in 22. aprilom 1990 so v Sloveniji po 52 letih potekale prve vestrankarske povojne volitve. To je bilo pri nastajanju mlade drave prelomno dejanje. Volili smo predsednika Republike Slovenije, lane predsedstva Slovenije in poslance v zbor obin, v drubenopolitini zbor skupine Slovenije in zbor zdruenega dela. V skupino je bilo izvoljenih deset strank. Demos je imel v skupini 126 glasov. Konstitutivna seja nove republike skupine je bila 17. maja 1990, predsednik skupine je postal dr. France Buar. Republika volilna komisija je 24. aprila razglasila uradne rezultate volitev. Demos je dobil v parlamentu 126 sedeev od 240. Na volitvah za predsednika republike je Milan Kuan dobil 44,3 odstotka glasov, Joe Punik pa 26,4 odstotka. Oba sta se pomerila e v drugem krogu volitev. Od strank je najve glasov dobila Zveza komunistov Slovenije Stranka demokratine prenove (ZKSSDP), skupaj pa so najve glasov dobile stranke Demosa. Volilna udeleba v drugem krogu volitev, 22. aprila, je bila 76,8-odstotna. V volilne imenike je bilo vpisanih 1.489.821 volilnih upraviencev, od tega je volilo 1.143.715 volivcev. Slovenija je po 45 letih ivljenja v skupni dravi prvi doivela pravo volilno kampanjo. S prvimi demokratinimi volitvami se je na miren in demokratien nain zgodil pomemben zgodovinski preobrat v demokracijo.

Milan Kuan Na predsednikih volitvah 8. aprila (prvi krog) in 21. aprila (drugi krog) 1990 je zmagal Milan Kuan. Postal je novi predsednik Predsedstva RS. Dobil je 58,36 odstotka glasov.

Dr. Joe Punik, predsednik Demosa in na volitvah leta 1990 kandidat za predsednika republike

Jo e Punik je bil najvplivneji politik Demosa in eden Jo od ustanoviteljev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Bil je opozicijski predsedniki kandidat na prvih svobodnih volitvah in vodja opozicije. Prizadeval si je za integracijo slovenske drube in suverenost Slovenije. Potrebujemo pravno dravo. e vzamemo za izhodie temeljne lovekove pravice, moramo ugotoviti, da je v njih strukturno utemeljena tudi spornost ali konfliktnost vsake drube. Dokler posameznik ivi kot Robinzon, lahko brez omejevanja uveljavlja svoje temeljne pravice. V drubi so meje teh pravic tam, kjer se zaenjajo pravice drugih ljudi. Slovenija potrebuje dravo, ki bo znala sama sebe omejevati. Eno od najpomembnejih politinih in zakonodajnih vpraanj je doloitev, kje in v kolikni 13

UPORNIKI Z RAZLOGOM meri je drava sploh potrebna. Vse birokratske ustanove elijo krepiti svoj obseg in vpliv. V komunistinih reimih je drava prisotna na vseh podrojih delovanja, si jih prilaa in jih s tem tudi onesposablja. Zato je glavna naloga omejiti dravo na tisto ozko podroje njenega legitimnega delovanja: zagotavljanje pravnega okvira za sproeno in uinkovito razvijanje strokovnega dela v vseh podsistemih drube. Najbolji primer je gospodarstvo: im bolj se dravne ustanove meajo v gospodarjenje, tem manja je uinkovitost. Tudi tukaj je treba omejiti dravo na monetarne in fiskalne mehanizme usmerjanja ter na zagotavljanje pogodbenega prava in finanne discipline. To bi moralo veljati tudi za gospodarske odnose s tujino. Kjerkoli se ta okvir prekorai, mora to ostati izjema in zgolj kratkotrajni ukrep. Slovenci ne moremo akati na "najpoasneje vozilo", kakor je v Ljubljani cinino svetoval ministrski predsednik Markovi. Gre za temeljno pravico o samoodlobi slovenskega naroda in tej se ne smemo in noemo odpovedati. Zato hoemo uveljaviti nao nacionalno suverenost tako, da uresniimo konfederativni poloaj Republike Slovenije." Joe Punik, Nova revija 95

Novoizvoljeno Predsedstvo Republike Slovenije so sestavljali (z leve) dr. Matja Kmecl, Ivan Oman, predsednik Milan Kuan, Ciril Zlobec in dr. Duan Plut. Slovesna prisega novega predsedstva je bila v skupini 10. maja 1990.

Novoizvoljeni lani republikega izvrnega sveta so bili izvoljeni na seji republike skupine 17. maja 1990. Lojze Peterle je postal predsednik Izvrnega sveta Skupine Republike Slovenije. Bil je prvak Kranskih demokratov, stranke, ki je imela v Demosu najve glasov. Pomembneji lani izvrnega sveta so bili e Janez Jana, Igor Bavar in Dimitrij Rupel.

14

RAZ OR OITEV TERITORIALNE RAZOR OROITEV OBRAMBE REPUBLIKE SL OVENIJE SLO

Republiki tab za TO Slovenije je januarja 1990 izdal ukaz o pregledu oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev, ki jih TO hrani zunaj skladi JLA. Podatke o vrstah in koliinah sredstev so podrejeni tabi posredovali RTO. To je bil neposredni zaetek akcije odvzema oroja TO. Aprila je bil sicer izdan ukaz o oddaji trofejnega oroja, ki je bilo v skladiih TO, vendar to ni pomembno oslabilo bojne pripravljenosti Teritorialne obrambe, saj je lo predvsem za oroje, ki ni bilo uporabno. Konec aprila leta 1990 je bila v Beogradu seja Vojnega sveta, na kateri je bila sprejeta odloitev o razoroitvi Teritorialne obrambe. Seje se je udeleil tudi komandant TO Republike Slovenije general Ivan Hoevar. JLA je, ne da bi obvestila zvezno vlado in predsedstvo Jugoslavije, zaela z razoroevanjem TO na obmoju celotne Jugoslavije. Konec maja 1990 se je general Blagoje Adi, naelnik Generaltaba JLA, izgovarjal, da predsedstva niso obvestili zato, ker je bila to dejavnost oboroenih sil. Takratni komandant TO Republike Slovenije je bil general Ivan Hoevar, naelnik Republikega taba za TO pa general Drago Obolt. Januarja 1990 je general Hoevar zahteval od pokrajinskih in obinskih tabov za TO ter od zaitne brigade TO, da mu posredujejo podatke o koliini in vrstah oroja ter minskoeksplozivnih sredstvih, ki so jih pod nadzorom obinskih tabov skladiili v objektih zunaj vojanic. Na podlagi dobljenih podatkov je general Hoevar 15. maja 1990 izdal ukaz t. 625/1-90, po katerem so morali vsi podrejeni tabi TO svoje oroje, strelivo in minskoeksplozivna sredstva, ki so jih hranili v objektih zunaj vojanic, takoj predati Jugoslovanski ljudski armadi. Ukaz je v imenu generala Hoevarja podpisal general Obolt in ga na sestanku zalednih organov TO v Ljubljani, 14. maja zveer, izroil poveljnikom 13 pokrajinskih tabov za TO in 30. razvojni skupini. Zaledniki so morali takoj napisati ukaze svojim podrejenim tabom za TO. General Obolt je zahteval, da poteka predaja oroja v popolni tajnosti. Odvzem oroja so v armadnem vrhu pripravljali e mesec prej 15

Predsednik Izvrnega sveta Skupine Republike Slovenije, Lojze Peterle

Predsednik Skupine Republike Slovenije, dr. France Buar

1 1 . maj: Predsedstvo Republike Slovenije je zaupalo mandat za sestavo novega Izvrnega sveta Skupine RS Lojzetu Peterletu. 1 5. maj 1 990: 15. maja 1990 je bil za predsednika 1990: predsedstva Jugoslavije izvoljen Borisav Jovi, predstavnik Srbije. Zavzemal se je, da bi zvezna skupina im prej sprejela zakon o odcepitvi republik. Borisav Jovi je dejal: "To, kar so naredili Slovenci in separatisti na Kosovu, je napad na koncept Predsedstva SFRJ." Predsedstvo SFRJ je zaradi kriznih razmer v dravi zahtevalo uvedbo izrednih ukrepov, politino vodstvo Slovenije pa je zavrnilo sporoilo Predsedstva SFRJ, da bo treba zaradi krize uvesti izredne ukrepe.

UPORNIKI Z RAZLOGOM in nartovali njegovo uresniitev takoj po koncu Drnovkovega predsednikega mandata, 17. maja 1990. Pred tem je bila konec aprila 1990 v Beogradu seja Vojnega sveta, na kateri so sprejeli sklep o razoroitvi TO v vseh republikah Jugoslavije. V Sloveniji je JLA odvzela predvsem tisto oroje TO, ki je bilo v vojanicah, drugo pa le delno, saj je Teritorialna obramba ustavila odvzem oroja iz svojih skladi tam, kjer je bilo to mogoe. V Sloveniji so menili, da je hotela JLA razoroiti republike zato, da bi prepreila prihodnje dogodke, tudi osamosvojitev.

Komandant TO Republike Slovenije, generalpodpolkovnik Ivan Hoevar

Naelnik Republikega taba za TO Republike Slovenije, generalmajor Drago Obolt, podpisnik ukaza o premestitvi oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev v skladia JLA

V asopisu Delo je bil 18. 5. 1990 v rubriki pisma bralcev objavljen prispevek Janka S. Stuka. Stuek ni bil v stalni sestavi TO, bil pa je poveljnik 2. bataljona 22. brigade. Informacije o odvzemu oroja je prejel od zaposlenih v TO.

16

RAZOROITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE

17

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Ukaz t. SZ 16/4-90 z dne 14. januarja 1990. RTO je z ukazom zahteval natanen pregled oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev, ki so jih hranili zunaj skladi JLA.

18

RAZOROITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE

19

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Ukaz t. SZ 625/1-90 z dne 15. maja 1990

20

ODZIVI N A OD VZEM OR OJ A NA ODVZEM OROJ OJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SL OVENIJE SLO Odzivi v TO
Slovenska politina in civilna javnost se je burno odzvala na odvzem oroja. Po asopisnih anketah je ve kot 90 odstotkov dravljanov Slovenije obsodilo Hoevarjevo ravnanje. Obinske skupine, drutva in posamezniki so poiljali proteste republikim organom. Tudi nekatere politine stranke, na primer Kranski demokrati, so na svojih odborih obsodile njegovo ravnanje. V pokrajinskih in obinskih tabih za TO so se na odvzem oroja odzvali z ogorenjem.

organ vodenja TO RS je imelo formalno pristojnost, da akcijo ustavi. Predsednik Kuan je zato zahteval od generala Hoevarja uradno pojasnilo o odvzemu oroja. Na sestanku predsedstva je Ivan Hoevar neprepriljivo pojasnjeval, da je lo le za varnostni ukrep. Oroje naj bi e naprej ostalo last TO, vendar v vojanicah JLA, v katerih naj bi ga vojaki straili in varovali pred tatvinami, ki naj bi jih bilo v Jugoslaviji vse ve.

Raz or oit ev TO in odzivi dr ubenopolitine Razor oro ite drubenopolitine skupnos ti upnosti
Kmalu po konani seji slovenske republike skupine so lani slovenskega politinega vodstva zaeli dobivati informacije o odvzemu oroja. Takratni komandant Republikega taba za TO general Ivan Hoevar, ki je bil tudi po zvezni zakonodaji za vodenje TO politino odgovoren predsedstvu republike, predsednika predsedstva ni obvestil o ukazu za razoroitev TO. Tudi na takratnem Republikem sekretariatu za ljudsko obrambo, katerega predstojnik je bil Janko Kuar, niso imeli uradnih informacij o odvzemu oroja. V tistih dneh se je zamenjalo celotno slovensko politino vodstvo. Janez Jana, ki je postal novi sekretar za ljudsko obrambo, je obinskim upravnim organom za ljudsko obrambo takoj poslal brzojavko, s katero jih je obvestil, da prepoveduje oddajanje oroja. Akcija je bila pravoasna, saj je JLA do takrat pobrala oroje upravnih organov le v petih obinah. Ob zaetku odvzema oroja tevilne obine e niso imele oblikovane nove oblasti. tabi za TO, in sicer pokrajinski tabi za TO (PTO) ter obinski tabi za TO (OTO), so od novih republikih organov zahtevali jasna navodila o tem, kako ravnati pri odvzemu oroja. Negotovost je bila velika, tako da so bili stareine v tabih za TO v veliki stiski. Po eni strani so imeli ukaz vijega poveljstva, torej Hoevarjevega taba, naj nemudoma oddajo oroje, po drugi strani pa so vedeli, da je takno ravnanje v nasprotju z interesi Slovenije, ki bi jih morali prav oni najbolj braniti. Le predsedstvo republike kot najviji 21

Predstavnik JLA v Skupini Republike Slovenije polkovnik Milan Aksentijevi je dosledno zagovarjal ukaz o premestitvi oroja TO Slovenije v skladia JLA. S preprievanjem in gronjami je skual ustrahovati poslance med sprejemanjem prvih osamosvojitvenih ukrepov. Po mnenju nekaterih je bil Aksentijevi "podaljana roka" kontraobveevalne slube JLA v skupini.

Odvoz oroja in streliva iz skladia Obmonega taba za TO entjur pri Celju, 19. maj 1990, popoldan

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Mladina, 2. junij 1990

22

ODZIVI NA ODVZEM OROJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE

Janez Jana 15. maja 1990 je z izvolitvijo Izvrnega sveta Republike Slovenije postal sekretar sekretariata za obrambo. Leta 1990 je bil glavni organizator Projekta MSNZ.

Igor Bavar 15. maja 1990 je postal sekretar sekretariata za notranje zadeve. Pri organizaciji MSNZ je bil poleg Janeza Jane glavni koordinator na republiki ravni.

Tone Krkovi Pomembno vlogo za nastanek Manevrske strukture narodne zaite je imel takratni sekretar za ljudsko obrambo obine Koevje Tone Krkovi. Od leta 1979 do 1988 je bil operativni astnik v zaitni brigadi TO, kot sekretar za splono ljudsko obrambo in drubeno samozaito (SLO in DS) pa je poznal tudi razmere na obrambnem podroju. Krkovi je na ravni republike operativno vodil Projekt MSNZ.

Vinko Beznik Bil je poveljnik specialne enote ministrstva za notranje zadeve. Leta 1990 je operativno vodil dejavnost milice v skupnem Projektu MSNZ.

V nek at erih obins tabih TO so se pr edaji nekat aterih obinskih t predaji kih aza niso ho teli izvriti or oja odlono upr li. Uk oro uprli. Ukaza hot v obinah Br eice, Dr avogr ad, Jesenice, Kr an j, Bre Dra ograd, Kran anj, Kr ko, Lenda va, Liti ja, Mozirje, Radl je ob Dr avi, Krk Lendav Litija, Radlje Dra ke K on jice, marje pri Jelah, Rado vl jica, Slo vens vljica, Slov ensk Kon onjice, Radovl elen je in alec. Trbo vl je, T ri, V bovl vlje, Tr Velen elenje

generala Ivana Hoevarja, predvsem zaradi odvzema oroja TO Slovenije. Iz spontanega odpora proti odvzemu oroja slovenske TO je nastala ena najbolje organiziranih in konspirativnih akcij v Sloveniji v novejem obdobju. Rezultat je bila organizirana in oboroena vojaka formacija enot in tabov MSNZ, ki bi lahko e prej kot v treh mesecih po odvzemu oroja slovenski TO branila Slovenijo pred oboroenim napadom. To vojako organizacijo so pozneje imenovali Manevrska struktura narodne zaite (MSNZ). Vanjo je bilo razporejenih priblino 22.000 pripadnikov rezervne sestave slovenske TO. Glavni vzrok za oblikovanje MSNZ je bilo zavarovanje ukrepov nastajajoe slovenske drave, ki jo je takrat in pozneje 23

Za etek delo van ja Mane vr sk e s tr uktur e Zae delov anja Manevr vrs str truktur ukture nar odne zait e narodne zaite
Maja 1990 je prilo do spora med Republiko Slovenijo in Republikim tabom za TO pod poveljstvom

UPORNIKI Z RAZLOGOM najbolj ogroala JLA. Temeljni vojni nart MSNZ je bil preprost in logien. Ob oboroenem posegu JLA (pozneje JA) bi pripadniki MSNZ morali zavarovati kljune objekte, hkrati pa s hitrimi napadi na skladia oroja in vojake opreme zagotoviti oroje za morebitni vpoklic popolnih formacij TO. Pripravljeni so bili podrobni narti napadov na posamezna skladia in druge objekte, poleg tega pa tudi tevilna skrivna skladia za oroje in vojako opremo. Projekt MSNZ je tajna vzpostavitev poveljstev in tabov, lojalnih slovenski oblasti, ter zametek Slovenske vojske, ki so jo imenovali Vojska Republike Slovenije (VRS). Na zaetku je nastajala brez zakonske podlage. Na pobudo Janeza Jane pa je dobila zakonsko podlago kot Manevrska struktura narodne zaite (MSNZ), kajti Narodna zaita je bila zakonsko opredeljena e v Zakonu o ljudski obrambi in drubeni samozaiti iz leta 1982.

Pripadniki stalne in rezervne sestave TO so se na razoroitev odzvali zelo odlono. Kljub veliki verjetnosti, da bi imel neizpolnjen ukaz o predaji oroja za posameznike negativne posledice, so se mnogi odzvali in napisali svoja mnenja. Eno takih pisem pripadnikov stalne in rezervne sestave so napisali tudi v Obinskem tabu za TO Slovenske Konjice.

24

ODZIVI NA ODVZEM OROJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE

Delo, 21. maj 1990

Delo, 21. maj 1990

25

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Delo, 22. maj 1990

26

JLA, ne da bi obvestila zvezno vlado in predsedstvo, zaela po vsej dravi razoroevati TO. Leta 1990 je bilo najve vojakov JLA na 5. armadnem obmoju, ki je imelo sede v Zagrebu. V vsej Jugoslaviji je bilo organiziranih 17 poveljstev korpusov, od tega na 5. armadnem obmoju pet. Vodenje te velike vojake sile je v miru potekalo prek poveljstva vojakega obmoja, v morebitni vojni pa so predvideli poveljstvo bojevalia, ki bi vodilo operacije. Gronja Sloveniji je bila tako uresniena z veliko vojako premojo JLA nad slovensko TO. JLA je e prej vekrat nameravala izvesti dravni udar in izsiliti izredne razmere. Armadno poveljstvo je nenehno pritiskalo na zvezno predsedstvo, da je treba razmere v dravi umiriti in prepreiti osamosvojitvene tenje Slovenije. Ta pritisk se je e poveal, ko sta Hrvaka in Slovenija predlagali konfederacijo. Jugoslovanska ljudska armada je bila leta 1990 v Sloveniji razdeljena na tri korpuse. Korpusi so bili podrejeni 5. vojakemu obmoju, ki je imelo sede v Zagrebu. Poveljeval mu je Slovenec generalpolkovnik Konrad Kolek. 14. korpus je imel sede v Ljubljani, veje enote pa so bile poveljstvo in pritabne enote (bataljon vojake policije, bataljon za zveze, sanitetni bataljon) s sedeem v Ljubljani. V 14. korpusu je bilo 1382 ljudi, v Ljubljani je bila tudi 14. partizanska motorizirana brigada, ki je tela 973 ljudi, v Postojni, Vipavi in Pivki je bila nameena 228. motorizirana brigada, ki je imela 3371 ljudi. V Kranju, Tolminu in na Bohinjski Beli je bila nameena 345. planinska brigada, v Radovljici, Tolminu, Novi Gorici in Seani so bile obmejne enote, ki so imele 1764 ljudi, v Ribnici na Dolenjskem je bil nameen 14. meani artilerijski polk, ki je tel 1119 ljudi, v Ljubljani je bil tudi 635. lahki topniki polk PLO, ki je tel 895 ljudi, na Vrhniki pa je bila nameena 1. oklepna brigada z 2178 ljudmi. Pod poveljstvom 14. korpusa so bile e vojanice v Novem mestu, kofji Loki in Ajdovini. Skupno je bilo v 14. korpusu 13.917 ljudi. V Mariboru je bil sede 31. korpusa s pritabnimi enotami, ki so imele 469 ljudi, v Mariboru sta bila nameena 195. motorizirana brigada s 3150 ljudmi 27

JUGOSL OVANSKA LJUDSKA ARMAD A JUGOSLO ARMADA

Po ustavi in zakonih SFRJ je bila JLA skupna oboroena sila vseh narodov, narodnosti, delovnih ljudi in dravljanov SFRJ. Drugi del oboroenih sil (OS) je sestavljala Teritorialna obramba (TO). Temeljna naloga JLA je bila, da ob napadu na Jugoslavijo skupaj s silami TO v najkrajem asu ustavi napad. JLA je bila opremljena s takrat najsodobnejo oboroitvijo in opremo. V strukturi astnikega kadra je bilo najve astnikov srbske narodnosti, in sicer 63,2 odstotka od 42,7 odstotka skupnega delea v jugoslovanskem prebivalstvu. Pred osamosvojitvijo je bilo v JLA zaposlenih 2,8 odstotka Slovencev od vseh zaposlenih v JLA. e v 80. letih prejnjega stoletja, predvsem pa po Titovi smrti, je JLA mono utrdila svojo oblast in se razglasila za tako imenovano hrbtenico politinega sistema. Takrat je bilo v JLA 260.000 vojakov, imela je tudi dobro organizirano mono partijsko organizacijo. eprav so v JLA pretirano poudarjali, da se zavzemajo za bratstvo in enotnost, je bilo ozraje v dravi napeto. Pozneje je JLA postopoma zmanjala tevilo oboroenih vojakov na 180.000. Bila je najmoneja vojaka sila na Balkanu, toda hkrati tudi najdraja in najveja dravna institucija. JLA je imela svojo vojako industrijo, ki je bila nameena predvsem na jugu in v osrednjem delu drave. Bila je samozadostna, saj je imela svojo infrastrukturo in samooskrbo. Ne glede na zakone se je JLA vedla samovoljno in ni bila odvisna od zvezne vlade, predsednika drave in skupine. Po razpadu ZKJ si je prisvojila in utrdila e politini monopol, tako da je ustanovila Zvezo komunistov Gibanje za Jugoslavijo. Znotraj dravnega aparata sta se krepila centralizem in avtonomija JLA. Pozneje se je krepitev srbskega vpliva na odnose v Jugoslaviji kazala tudi z veanjem vpliva JLA. Tako je

UPORNIKI Z RAZLOGOM in poveljstvo obmejnih enot (obmejni bataljoni so bili v Murski Soboti, Mariboru in Dravogradu) s 1297 ljudmi, 29. partizanska divizija je bila nameena na Ptuju, tela je 215 ljudi, na Ptuju je bil tudi 417. meani protioklepni polk s 633 ljudmi, v Celju pa je bil 522. inenirski polk. Pod poveljstvom 31. korpusa je bila tudi vojanica JLA v Slovenski Bistrici. V 31. korpusu je bilo skupno 6290 ljudi. V Sloveniji je bila tudi 13. partizanska motorizirana brigada, ki je imela sede v Ilirski Bistrici, tela je 1881 ljudi, podrejena pa je bila poveljstvu korpusa, ki je imelo sede na Reki. Pod neposrednim poveljstvom 5. vojakega obmoja so bile enote v Cerkljah ob Krki, rnomlju in nekatere enote v Ljubljani ter Slovenski Bistrici. Celotno 5. vojako obmoje, ki je vkljuevalo e 32. korpus s sedeem v Varadinu, 10. korpus s sedeem v Zagrebu in preostale enote 13. korpusa na Reki je v mirnodobnem asu telo 45.000 ljudi. Na 5. vojakem obmoju je bil nameen tudi 5. korpus vojnega letalstva in protiletalske obrambe z 200 bojnimi letali in helikopterji. 5. vojako obmoje je imelo 1160 tankov in oklepnih bojnih vozil, ve kot 3000 kosov artilerijskega oroja, minometov, vecevnih raketometov in ve kot 500 kosov protiletalskega oroja. V pristojnost 5. vojakega obmoja so sodile tudi meje SFRJ z Italijo, Avstrijo in Madarsko v dolini 716 km. Samo v Sloveniji je bilo na dravnih mejah 85 stranic. Zaledno oskrbo so opravljale tri zaledne baze z ve kot 400 skladinimi objekti. Nacionalna sestava starein na 5. vojakem obmoju je bila naslednja: 5,5 odstotka je bilo Slovencev, 16 odstotkov je bilo Hrvatov, 52 odstotkov Srbov, preostalih pa je bilo 19 odstotkov. Nacionalna sestava enot JLA v Sloveniji: Srbov je bilo 33 odstotkov, rnogorcev 2 odstotka, Jugoslovanov 2 odstotka, Hrvatov 18 odstotkov, Albancev 20 odstotkov, Slovencev 15 odstotkov, Makedoncev 4 odstotke, 28
Konrad Kolek, poveljnik 5. vojakega obmoja JLA

Mislimanov 5 odstotkov in preostalih odstotek. V Republiki Sloveniji je delovalo priblino 150 pripadnikov vojake varnostne slube (KOS), ki pa so bili veinoma Srbi, bilo jih je namre ve kot 90 odstotkov.

Josip Broz Tito Do leta 1980 je bil vrhovni poveljnik oboroenih sil SFRJ. Po njegovi smrti je bilo vrhovni poveljnik Predsedstvo SFRJ.

General Veljko Kadijevi, konec osemdesetih let komandant JLA

JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA

Opazovalec na "poloaju"

Letalo JLA orel. Vojno letalstvo in protizrana obramba sta bila organizirana v tri korpuse, in sicer v Zagrebu, Beogradu in Skopju. Imela sta 512 bojnih letal, 104 transportna letala, 152 helikopterjev in 118 drugih letal. Poleg tega pa e 5100 protizranih topov in 2800 kosov protioklepnega raketnega oroja.

29

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Jugoslovanska ljudska armada je na vsakoletni paradi v Beogradu kazala svojo oboroitev. Zadnja parada je bila leta 1985.

Tankovske enote so bile najbolj izpostavljeno oroje JLA. Leta 1991 so bili oficirji JLA prepriani, da nekaj deset tankov na cestah lahko pokori Slovenijo. Da so bile ocene napane, so pokazali dogodki, ki so se zgodili leta 1991. JLA je imela 2100 tankov in 1000 oklepnih transporterjev.

Pomemben del JLA so bile artilerijske enote, ki so bile leta 1991 na poloajih pripravljene za bojno delovanje, v posameznih primerih pa so tudi bojno delovale. JLA je imela 8000 kosov artilerijskega oroja in 1300 kosov protiraketnega oroja.

Helikopterski desant, izkrcavanje pehote

30

TERITORIALN A OBRAMBA REPUBLIKE TERITORIALNA SL OVENIJE SLO Us t ano vit ev T erit orialne obr ambe Ust anovit vite Terit eritorialne obrambe
Sovjetska zveza je poleti leta 1968 okupirala ekoslovako, kar je bilo opozorilo tudi za Jugoslavijo. Zato je bila jeseni tega leta v vseh jugoslovanskih republikah ustanovljena nova vojaka organizacija Teritorialna obramba. Glavni tab za sploni ljudski odpor v Sloveniji je bil ustanovljen 20. 11. 1968, kmalu zatem so bili ustanovljeni conski tabi in poveljstva partizanskih enot. Ustanovitev Teritorialne obrambe je bil tudi poskus zadostitve eljam jugoslovanskih republik, zlasti Slovenije in Hrvake, po vrnitvi vsaj delno samostojne vojake organizacije. Slovenci so Teritorialno obrambo sprejeli kot svojo vojsko. Za njeno oboroitev in opremo so namenili precejnja sredstva. Manjo koliino oroja so nameravali kupiti v tujini, ostra reakcija Beograda pa je pokazala, da zvezna vlada ne bo dopustila republikih vojsk in poskusov, da bi se Teritorialna obramba po republikah izognila ostremu nadzoru Beograda. Kljub temu je ustanovitev Teritorialne obrambe Sloveniji omogoila, da je imela vsaj nekaj svoje oboroene sile. Z ustavnimi amandmaji 1971. leta je bila Teritorialna obramba izloena iz JLA, zato je njen razvoj skupaj s pristojnimi republikimi organi usklajevala posebna uprava v Generaltabu JLA in Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. Po letu 1974 je JLA vse bolj sumniavo spremljala razvoj slovenske Teritorialne obrambe, e posebej po Titovi smrti leta 1980. Republiki Zakon o sploni ljudski obrambi in Zakon o drubeni samozaiti, varnosti in notranjih zadevah, sprejeta leta 1976, sta prinesla veliko sprememb. Glavni tab SRS za sploni ljudski odpor se je preimenoval v Republiki tab za TO, conski tabi so postali pokrajinski tabi. Iz tedanjih estih conskih tabov, in sicer Gorenjskega, Dolenjskega, Primorskega, Vzhodnotajerskega, Zahodnotajerskega in Ljubljanskega, je bilo oblikovanih 12 pokrajinskih 31

tabov, in sicer za Gorenjsko, Celjsko, Koroko, Vzhodnotajersko pokrajino, Prekmurje, Zasavje, Posavje, Dolenjsko, Notranjsko, Junoprimorsko in Severnoprimorsko pokrajino, Ljubljano okolico, ter Mestni tab za TO Ljubljana mesto. Pri Republikem tabu za TO je bila oblikovana tudi 27. zaitna brigada TO. Stalna sestava brigade se je od leta 1982 imenovala 30. razvojna skupina, ustanovljena pa je bila tudi letalska eskadrilja. V vseh obinah v Sloveniji so bili ustanovljeni obinski tabi za TO. V Mariboru je bil ustanovljen Mestni tab za TO Maribor.

Streljanje z minometom

Usposabljanje na protiletalskih topovih

Terit orialna obr amba k onec osemdese tih eritorialna obramba konec osemdesetih
Republiki tab za TO je bil najviji organ slovenske Teritorialne obrambe, ki jo je sestavljalo trinajst pokrajinskih tabov in 27. zaitna brigada TO (30.

UPORNIKI Z RAZLOGOM razvojna skupina). Na obinskih ravneh je bilo organiziranih 62 obinskih tabov za TO ter tabov v krajevnih skupnostih, kar je bilo pomembno za nadaljnji razvoj splone ljudske obrambe in drubene samozaite. tabi za TO so ustanavljali in organizirali enote za sploni ljudski odpor, urejali organizacijska in kadrovska vpraanja ter skrbeli za opremljanje, urjenje in borbeno pripravljenost enot. Pri tem so sodelovali z obinami in delovnimi organizacijami, odgovorni pa so bili komitejem za SLO in DS v obinah. Obinski tabi so pri reevanju vojakostrokovnih nalog omogoali bolj operativno delovanje. Obinski tabi za TO so bili teritorialni organi, kar pomeni, da so delovali na obmoju matinih obin, veje enote pa so delovale tudi zunaj njih. Tako je bilo zagotovljeno vodenje splonega ljudskega odpora tudi v obinah. V TO Slovenije je bilo na zaetku leta 1990 zaposlenih 45 aktivnih pripadnikov stalne sestave TO (pripadniki JLA) in 420 rezervnih. V enote TO je bilo na vpoklic razporejenih priblino 75.000 rezervistov. Teritorialna obramba Slovenije ni imela teke oboroitve. Veji del protiletalskih topov in minometov je bilo v skladiih JLA in tako pod njenim neposrednim nadzorom. Velik del pehotne oboroitve je bil nabavljen od presekov JLA in je bil e zastarel. Avtomatske pehotne oboroitve je bilo razmeroma malo.

Razmer evT erit orialni obr ambi Razmere Terit eritorialni obrambi
Zaradi nadzora in obvladovanja TO so pod poveljstvom generaltaba iz Beograda v vodstvo TO Slovenije poiljali predvsem aktivne oficirje JLA. V tistem asu je bilo v TO Slovenije zaposlenih priblino 45 aktivnih oficirjev JLA, veinoma na poveljnikih in pomembnejih tabnih mestih. Kadrovska selekcija jugoslovanskega generaltaba je bila usmerjena v postopno zamenjavo vseh astnikov, ki so bili ocenjeni kot nezanesljivi in bi dali v posebnih okoliinah prednost Sloveniji pred Jugoslavijo. TO je bila v Sloveniji ve let izpostavljena pritiskom zveznih vojakih ustanov, ki so elele strukturo TO popolnoma podrediti armadnim poveljstvom in TO loiti od njenega okolja. Teritorialna obramba Republike Slovenije je v obdobju med letoma 1980 in 1990 naredila izjemno velik napredek. Postala je ugledna in sodobna vojaka organizacija, dobro organizirana in vse bolje izurjena. Pomembno dejstvo je, da je bila povezana s svojim narodom in vkljuena v obrambno-zaitni sistem na svojem podroju.

Organiziranost TO Republike Slovenije maja 1990

Od us t ano vitv e TO le ust anovitv vitve let 1968 njeni ta 1 968 so bili n jeni jan P olak - S tjenk a, R udolf Polak Stjenk tjenka, Rudolf Bojan k omandanti: Bo Hriber nik - S var un, Br ank o Jer ki, Miha P etri, Hribernik Sv arun, Brank anko Jerki, Pe Rado Klajn ek , Edv ar d P a vi in Iv an Ho evar . Klajnek ek, Edvar ard Pa Ivan Hoe ar.

Priprava oroja

32

TERITORIALNA OBRAMBA REPUBLIKE SLOVENIJE

Priprava protiletalskega topa na streljanje

Leta 1990 je bil zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Veljko Kadijevi. V intervjuju za Narodno armijo, 6. 12. 1990, je med drugim dejal: "Nobeno vpraanje, tudi ne vpraanje politinega organiziranja in delovanja pripadnikov JLA, se ne bo urejalo po receptu ali na zahteve tistih, ki te vojske niso ustvarjali; Teritorialna obramba, takna, kakrna je bila ustvarjena ob koncu 60. in na zaetku 70. let, je bila objektivno velika prevara. Zagovorniki takne TO so utemeljevali svoja prizadevanja s potrebo, da bi organizacijo oboroenih sil prilagodili zahtevam politinega sistema socialistinega samoupravljanja; Armada bo delovala po ustavi in zakonu in kdor se bo upiral s silo, bo tudi s silo onemogoen."

Po napornem usposabljanju se prilee topla malica.

33

UPORNIKI Z RAZLOGOM

OBRAMBNE PRIPRA VE N A PRIPRAVE NA OS AMOS VOJITEV SL OVENIJE OSAMOS AMOSV SLO Mane vr sk a s tr uktur a nar odne z ait e in Manevr vrs str truktur uktura narodne zait aite ob ve evalno delo obv ee
e poleti 1990 so organizatorji MSNZ zaeli zbirati informacije o JLA, da bi tako dobro spoznali svojega morebitnega nasprotnika. Organizirali so obveevalno slubo, katere glavna naloga je bila nadzor dejavnosti in postopkov vodilnih vojakih oseb v Republikem tabu za TO, vojanicah in ustanovah vojske v vsej Sloveniji. Dobili so zelo koristne informacije, s katerimi so nadzorovali delovanje proti Sloveniji in ga tudi prepreili. Prouili so nasprotnikovo ravnanje in organizirali 24-urno opazovanje vojanic in vojakih objektov. Pravoasne informacije so pripomogle k uresnievanju natannih postopkov in pravilnim odloitvam pristojnih organov na Republikem sekretariatu za ljudsko obrambo in na Republikem sekretariatu za notranje zadeve. Oji usklajevalni odbor MSNZ, v katerem so bili Jana, Bavar, Beznik in Krkovi, je bil sproti obveen o delu Hoevarjevega taba. Najve informacij jim je posredoval Rade Klisari, ki se je, eprav je bil uslubenec kontraobveevalne slube (KOS), e maja povezal s Krkoviem in se dogovoril za sodelovanje. Tudi pripadnike MSNZ, ki so imeli pomembne naloge, je bilo treba preveriti in presoditi, ali so primerni za sodelovanje pri tako pomembnem in odgovornem projektu, kot je bila akcija MSNZ. Zbrani obveevalni podatki so omogoili pripravo ocene vzrokov in monosti za delovanje sil JLA v Republiki Sloveniji ter

ocene najverjetnejih smeri in sil, ki bi jih uporabil agresor, torej JLA. Omenjene ocene so bile podlaga za pripravo Direktive za uporabo Manevrske strukture narodne zaite.

Lae so naselje med Koevjem in Novim mestom, gostilna Rojc v tej vasi je bila zelo pomemben obveevalni kraj.

Slubena izkaznica delavca organa varnosti (KOS) Radeta Klisaria. Pomembna naloga obveevalcev je bila spremljanje dogajanj v vojanicah po vsej Sloveniji. Tako so bile vojanice 24 ur na dan pod nadzorom.

Zaradi varnosti organizatorjev Projekta MSNZ je bilo treba uporabiti marsikatero zvijao. Med te je sodilo tudi ponarejanje osebnih dokumentov. Na sliki je ponarejena osebna izkaznica predsednika obine Koevje, Mihaela Petrovia, dr. med.

34

Razv oj no ve unif or me in no vega or oja MG V Razvo nov unifor orme nov oro MGV
Slovenski teritorialci so se eleli e na zunaj razlikovati od JLA, saj je bila njihova prejnja uniforma podobna uniformi JLA. eleli so kakovostno obleko, opremo in majhno, toda uinkovito oroje MGV. Zato so leta 1990 zaeli preizkuati nove, sodobneje materiale, izdelali pa so tudi novo uniformo, ki se je razlikovala po vzorcu, kroj pa je bil spremenjen in prilagojen zahtevam terenskega usposabljanja. Uniforma je bila udobneja in zelo uporabna. Poleg tega so razvijali tudi opremo, in sicer otorke, spalne vree, kornje itn. Razvoj nove opreme je vodil Tone Krkovi. Vzorne uniforme so izdelali v Opremi Koevje, MGV pa v tovarni Gorenje.

Brzostrelka MGV 176 je namenjena za boj na krajih razdaljah. Uporablja se malokalibrsko strelivo 5,6 mm, ki je spravljeno v vodoravno leeem bobnu, za 161 nabojev. Dolina oroja z iztegnjenim kopitom je 745 mm, masa napolnjenega oroja je 3,4 kg.

35

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Skladie oroja TO v Ljubljani. Pogosto so zaposleni v TO, ki so bili vkljueni v MSNZ, kradli oroje, ki je bilo v lasti Teritorialne obrambe in hranjeno v skladiih JLA. Pri tem so morali zelo paziti, da jih JLA ni odkrila. Tako je bilo po vsej Sloveniji odvzeto veliko oroja in streliva.

Deklar aci ja o suv er enos ti R epublik e Slo veni je Deklaraci acija suver erenos enosti Republik epublike Slov enije
Republika skupina je 2. julija 1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije. Deklaracija obsega est lenov in dva sklepa, sklicevala pa se je na naravnopravno in mednarodno priznano naelo o pravici vsakega naroda do samoodlobe oziroma do lastne dravnosti.

36

OBRAMBNE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE vekrat napadena, tako da je bila konec 16. stoletja mono opustoena. Sredi 19. stoletja je na Koevskem ivelo priblino 22.000 prebivalcev, veinoma Nemcev. Agrarna kriza v zaetku 20. stoletja je povzroila izseljevanje, predvsem v ZDA. Razpad Avstro-Ogrske je Nemce prizadel, postali so manjina v novi dravi Kraljevini Jugoslaviji. Aprila leta 1941 so Koevsko zasedli Italijani, zaradi esar so bili tamkajnji Nemci zelo razoarani, saj so priakovali, da bodo postali del nemkega rajha. Od novembra 1941 do januarja 1942 se je s Koevskega izselilo priblino 11.000 koevskih Nemcev.

Sprava v Koevskem rogu. 8. julija 1990 je pred mnoinim grobiem pobitih domobrancev v Koevskem rogu potekala spravna slovesnost, ki so se je udeleili najviji predstavniki politinega in javnega ivljenja, med njimi tudi predsednik Milan Kuan. Maeval je ljubljanski metropolit, nadkof dr. Alojzij utar. Spravne slovesnosti se je udeleilo ve deset tiso ljudi. Odnos do preteklosti je bil eden od spornih dejavnikov med politinimi krogi in cerkvijo.

Svee v spomin pobitim v Koevskem rogu

Tudi prebivalci Gotenice so bili veinoma Nemci. Konec leta 1941 so se izselili v Posavje. Na irem obmoju okoli Gotenice je pred drugo svetovno vojno stalo 19 cerkva. Med vojno so poruili le tri, vse pa so poruili ob nastanku zaprtega obmoja, najve med letoma 1953 in 1954. Gotenico so za kratek as naselili prebivalci okolikih vasi, predvsem druine, ki so jim med vojno pogali domaije. Najve jih je bilo iz Lokega Potoka. Leta 1949 so se morale druine ez no izseliti. Pod vodstvom Udbe so prili prvi strokovnjaki, da bi zaeli graditi podzemna zaklonia. Hoteli so zgraditi atomska zaklonia za komunistino vodstvo 37

1 5. juni j: zaprto obmoje Koevske Reke si je ogledala junij: komisija republike skupine. Izvrni svet je sprejel sklep, da zaprtega obmoja ni ve.

Go tenica Got
Vas Gotenica lei na obrobju koevske obine, pod Gotenikim Snenikom. Naselje je tesno povezano s eststoletno zgodovino koevskih Nemcev. V 14. stoletju so Ortenburani na Koevsko naseljevali nemke kolonialiste. Med vpadi Turkov je bila deela

UPORNIKI Z RAZLOGOM Slovenije. Odloitev, da bodo objekte gradili prav v Gotenici, je po pripovedovanjih sprejel Ivan Maek Matija, ki je gradnjo tudi nadzoroval. Po drugi svetovni vojni je bilo na Koevskem ve delovnih tabori in velika verjetnost je, da so najteja dela pri gradnji "podzemne komunistine prestolnice" opravljali vojni ujetniki. Gradnjo naj bi konali leta 1958, vendar so veliko dela opravili tudi pozneje. Okoliki prebivalci se spominjajo, kako so tovornjaki, polni cementa, ponoi vozili v Gotenico. Sistem varovanja je bil preprost, pa vendar zelo uinkovit. Sestavljen je bil iz dveh varnostnih obmoij. iri varnostni krog je obsegal veji del obine Koevje, pa tudi obine Ribnica, oji del pa ire obmoje okoli Gotenice in vasi krilj, ki je od Gotenice oddaljena okoli 15 km zrane linije. Celotno zaprto obmoje je bilo veliko nekaj ve kot dvesto kvadratnih kilometrov. Sistem varovanja je bil oblikovan z zelo malo ljudmi, osnovni varnostni sistem pa je temeljil na strahu. Oje varovano obmoje je varovalo od 30 do 40 vojakov JLA, ki so poleg strae opravljali e druga dela. Zanimivo je, da med njimi nikoli ni bilo Slovencev. Veina vojakov, preobleeni so bili v uniforme milice, je bila iz odronih krajev junih republik Jugoslavije. Poveljeval jim je rezervni oficir, Slovenec, ki pa je bil zaposlen na sekretariatu za notranje zadeve in je bil podrejen dravni varnosti. Za varnost obmoja je skrbel Ivan Maek - Matija, ki je na koevsko-ribnikem obmoju vzbujal strah in trepet. Je pa bil, po pripovedovanjih, slovensko usmerjen. Tako ni dovolil, da bi na obmoje Gotenice in krilja prihajali oficirji JLA. Poskrbel je tudi, da sta bili vasi Gotenica in krilj izbrisani z vseh geografskih kart. Helikopterji JLA niso smeli preletavati obmoja. Maek je bil absolutni gospodar, obmoje je bilo drava v dravi. Po varavskih dogodkih leta 1968 je takratna oblast ustanovila enoti za varovanje politinega vodstva SR Slovenije. Enota za oskrbo, tela je nekaj manj kot 1000 rezervnih pripadnikov, je bila odgovorna za osebno oskrbo in neposredno varovanje "varovancev", podrejena pa je bila sekretariatu za notranje zadeve. 38 Druga enota, imenovali so jo zaitna brigada, je imela nalogo irega varovanja politinega vodstva Republike Slovenije in je delovala v okviru TO. Zaitna brigada je v 80. letih imela priblino 2500 rezervnih pripadnikov. Enoti sta imeli stalno sestavo, odgovorni sta bili za pripravo vojnih nartov ter nartovanje in izvajanje usposabljanja. Kader v enoti je bil skrbno izbran. Novoizvoljena oblast se je kmalu po prevzemu dolnosti odloila, da Gotenico odpre za javnost. e junija leta 1990 je bila imenovana podkomisija, vodil jo je Tone Krkovi, ki je imela nalogo, da pregleda zaklonia, in ugotovi, koliko oroja je v skladiih, ki so bila v okolici vasi, ter o vsem poroa Janezu Jani in Igorju Bavarju. Podkomisija je svoje delo opravila v enem tednu. Ugotovili so, da v skladiih ni toliko oroja, kot so priakovali. Zaitna brigada je del oroja in streliva hranila v vojanici v Mostah v Ljubljani, enota za oskrbo pa je imela v Gotenici le manje koliine oroja in streliva.

Skrivnostno obmoje, imenovano tudi Makov brlog, Gotenica leta 1990

Odloitev za vpad na zaprto obmoje Gotenice je bila predvsem posledica informacij, da namerava JLA pobrati oroje zaitne brigade TO, in nezaupanja v vodstvene delavce na zaprtem obmoju. Preprost nart vpada v Gotenico sta naredila Tone Krkovi in Vinko Beznik. Na zapornicah, ki so bile na vhodu v Gotenico, bi okrepili varovanje s svojimi ljudmi. Aprila 1990 so vojake, ki so bili odgovorni za varovanje, zamenjali s

OBRAMBNE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE civilisti, ki so jih v zelo kratkem asu delno usposobili za varovanje. Tako imenovani varnostniki so bili obleeni v milinike uniforme. Za vpad v Gotenico je bila izbrana posebna enota milice, ki ji je poveljeval Duan Gore in je bila v tistih dneh na usposabljanju v Svetlem Potoku. Pripadnikom zaitne enote milice je bilo zadnji veer sporoeno, da bodo zavzeli Gotenico. lo je za bojno nalogo, vendar so pripadniki enote sodelovanje lahko odklonili, kar pa ni storil nihe. Vpad v Gotenico je bil izveden v noi z 2. na 3. junij 1990. Naloga je bila izvedena, kot je bilo nartovano, brez odpora, na veliko preseneenje zaposlenih. 10. juli j: obisk Anteja Markovia v Sloveniji julij: Predsednik zveznega izvrnega sveta je obiskal Slovenijo in se pogovarjal s slovenskim politinim vodstvom o nekaterih skupnih vpraanjih. 19. juli j: zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je menil, julij: da bi bila popolnitev enot ogroena, e bi obvezniki iz Slovenije sluili doma. Skupina Slovenije je sprejela deklaracijo o Kosovu. 23. juli j : v Ljubljani so potekali pogovori med julij predsedstvoma drave in Slovenije o urejanju zapletenih razmer v federaciji. 9. a vgus t : zvezni zbor je obsodil slovensko deklaracijo av gust o neodvisnosti. Republiki sekretariat za ljudsko obrambo je javnosti sporoil, da bo jeseni odla na sluenje vojakega roka le polovica nabornikov. 21. a vgus t: Jana in Peterle v Beogradu av gust V Beogradu sta se Jana in Peterle pogovarjala z Antejem Markoviem, predsednikom zveznega izvrnega sveta. Govorili so o zahtevi Slovenije oziroma odloitvi slovenske skupine, da Slovenija nabornikov ne bo ve poiljala na sluenje vojakega roka v druge republike, vendar pa za te zahteve Slovenija ni imela pravne podlage, ne republike ne zvezne. Slovenska vlada in obrambni resor sta v pogajanjih e prej poskuala prepriati Generaltab JLA, naj slovenski fantje sluijo vojaki rok v Sloveniji ali vsaj na 5. armadnem obmoju. Zvezni izvrni svet je umirjal vodstvo JLA, ki je hotelo zapleniti evidence slovenskih nabornikov in dosei, da obvelja star nain sluenja vojakega roka. 23. a vgus t : sestanek s hrvako delegacijo v Podstenah av gust V Podstenah pri Koevskem rogu so se 23. avgusta Janez Jana, Igor Bavar, Vinko Beznik in Tone Krkovi sestali z obrambnim in notranjim ministrom Hrvake, Martinom pegljem in Joo Boljkovcem. Pogovarjali so se o trenutnem stanju v dravi in o tem, kakne so monosti, da pride do oboroenega napada. Dogovorili so se tudi za nadaljnjo izmenjavo informacij in izkuenj. 39

Sredi junija leta 1990 je skrivnostne objekte v Gotenici, ki jih doslej niso videli in poznali niti mnogi najviji slovenski politiki, obiskalo okoli sto domaih in tujih novinarjev. Na sliki je vhod v podzemni objekt.

6. juli j: Predsedstvo SFRJ je pozvalo Slovenijo, naj julij: razveljavi deklaracijo o neodvisnosti. lani zveznega predsedstva so slovensko deklaracijo o neodvisnosti oznaili kot izdajo. Predsednik Predsedstva SFRJ Borisav Jovi je menil, da je deklaracija v nasprotju z ustavo SFRJ, in pozval slovensko predsedstvo, naj jo razveljavi. General Veljko Kadijevi, zvezni sekretar za ljudsko obrambo, je zahteval, da jugoslovansko predsedstvo ugotovi stopnjo ogroanja ozemeljske celovitosti in ustavne ureditve Jugoslavije, da bi vojska na podlagi ugotovitev lahko uvedla izredne ukrepe.

UPORNIKI Z RAZLOGOM
nartovanja in koordinacije ter fizinega in prostorskega varovanja, varovanje prevozov pa so uvedli e prej. Pomen milice v Projektu MSNZ je bil opazen tudi pri dogovarjanju o medsebojnih obveznostih v zagotavljanju obveanja in varnosti.

OBRAMBN A PRIPRA VLJENOS T OBRAMBNA PRIPRAVLJENOS VLJENOST ELEZNIKEG A GOSPOD ARS T VA ELEZNIKEGA GOSPODARS ARST LJUBLJ AN A LJUBLJAN ANA

Ladislav Lenassi, direktor Komunalnega podjetja Koevje (na sliki) in predsednik Izvrnega sveta obine Koevje, je dal na voljo prostor v podjetju Komunala, kjer so se 23. avgusta sestali Janez Jana, Igor Bavar, Vinko Beznik, Tone Krkovi in Ladislav Lenassi. Sestanek je bil pomemben, saj je Tone Krkovi predstavil organizacijsko shemo MSNZ do ravni obin z imeni in enotami, ki jih je bilo mogoe vpoklicati. Bavar in Jana sta projekt, ki je temeljil na organizacijski shemi, odobrila, pozneje pa izdala tudi ustrezne odlobe.

Gorazd Tomi Leta 1990 je bil zaposlen v eleznikem gospodarstvu Ljubljana. Odgovoren je bil za podroje ljudske obrambe. 15. januarja 1991 se je zaposlil v Sekretariatu za ljudsko obrambo RS kot samostojni svetovalec za oboroitev.

23. a vgus t: ustanovitev specialne enote Ministrstva za notranje av gust zadeve (SE MNZ). Specialna enota Ministrstva za notranje zadeve RS je nastala iz zaitne enote milice, ki je bila ustanovljena leta 1978. Specialna enota je bila ustanovljena 23. avgusta 1990, odlobo je podpisal takratni notranji minister Igor Bavar. Organizatorji Projekta MSNZ so z enoto zelo intenzivno sodelovali. Ohranjali so neprekinjen in neposreden stik ter usklajevali skupne dejavnosti. Septembra 1990 je bilo sodelovanje med MSNZ in milico usklajeno tudi na ravni

elezniko gospodarstvo (G) Ljubljana je imelo podobno kot druga velika podjetja status organizacije posebnega pomena za obrambo drave. V 70. in 80. letih so bile (torej na obmoju Slovenije in hrvake Istre) ustanovljene enote TO, v katere je bilo vkljuenih okoli 1000 elezniarjev. Poleg tega je imelo G organizirani e Narodno zaito in Civilno zaito. Tako mnoina vkljuitev delavcev v obrambne oziroma zaitne dejavnosti je ogroala izvajanje delovnega procesa, zato je bila leta 1985 v soglasju z republikimi organi eleznika TO zmanjana na tiri samostojne vode TO s skupno 116 pripadniki. Vodi so bili ustanovljeni na eleznikih postajah v Ljubljani, Zalogu, Mariboru in Postojni. Poleg tega so bila doloena e oboroena delovna mesta, na katerih so elezniarji med delom nosili oroje (pitole, puke) in tako varovali sebe ter objekte. Opremo eleznikih teritorialnih enot je ob ustanovitvi zagotovila JLA, in sicer s starejim orojem, to je z repetirkami M 48 in mosin ter pukomitraljezi bren in brno, in s starejimi uniformami ter drugimi sredstvi. Z lastnimi finannimi sredstvi pa je G ve let nakupovalo 40

sodobneje lahko oroje (polavtomatske puke M 59/66, avtomatske puke M 70, pukomitraljeze M 72, pitole M 57) in drugo boljo opremo, izloalo pa je staro. Sredi leta 1990 je bilo oroje s pripadajoim strelivom za enote TO, oboroena delovna mesta in Narodno zaito shranjeno v 13 skladiih v eleznikih objektih, in sicer v Ljubljani (tri skladia), Zidanem Mostu, Novem mestu, Celju, Mariboru, Postojni, Divai, Kopru, Novi Gorici, na Pragerskem in Jesenicah. Opredeljeni so bili vsi postopki za izdajo oroja omenjenim trem oboroenim strukturam G, vse delo v zvezi s tem pa so v veliki konspiraciji opravljale zanesljive osebe. Obrambne dejavnosti v eleznikem gospodarstvu je ves as organizirala in nadzirala sluba za splono ljudsko obrambo in drubeno samozaito (SLO in DS) s sedeem v Ljubljani, profesionalni referenti so bili v vejih eleznikih srediih, po drugih organizacijskih enotah pa so obrambne naloge opravljali elezniarji poleg svojega rednega dela. 18. in 19. maja 1990 je bila na zahtevo nadrejenih tabov TO v Ljubljani in Mariboru opravljena predaja oroja in streliva dveh vodov, vse drugo oroje in strelivo pa je ostalo v skladiih eleznikega gospodarstva. Z novim vodstvom Republike Slovenije je bilo dogovorjeno, da se G vkljui v obrambne priprave v novih pogojih, kar je pomenilo, da G varuje opremo v svojih skladiih do njene izroitve TO Slovenije in zbira podatke o JLA predvsem o njenih dejavnostih na eleznici. Sluba za SLO in DS G je pridobivala tovrstne podatke od vodstva vojake delegacije JLA pri G in jih prenaala pristojnim slubam Slovenije. Z RSLO je bilo dogovorjeno, da se uskladieno oroje G preda le pooblaenim predstavnikom TO RS, kar je bilo zaradi razlinosti potreb po posameznih obmojih Slovenije uresnieno med oktobrom 1990 in majem 1991. elezniko gospodarstvo je slovenski vojski predalo: 213 pitol 7,62 mm M 57, 330 repetirnih puk 7,9 mm M 48, 581 polavtomatskih puk 7,62 mm M 59/66 A1, 192 avtomatskih puk 7,62 mm M 70 (M 70 A, M 70 B1 ...), 92 pukomitraljezov 7,62 mm M 72 in M 72 B, skoraj 400.000 nabojev 7,62 x 39, skoraj 200.000 nabojev drugih kalibrov. 41

Poleg tega so elezniarji tudi s svojim delovanjem veliko prispevali k pripravam za osamosvojitev in pozneje v vojni.

Razv aan je or oja po Slo veni ji Razvaan aanje oro Slov eniji
Pri prevozu oroja je bilo treba pokazati veliko iznajdljivosti, saj je bil prevoz opravljen v popolni tajnosti, obiajno v poznih nonih urah in z vekratnim kronim zavarovanjem smeri. Nikoli ni bila uporabljena ista pot. Na kamione so nameali tudi razline registrske tablice. Vsi prevozi oboroitve, streliva in minskoeksplozivnih sredstev iz Gotenice so bili trojno varovani. V poletnih noeh 1990 so kamioni v spremstvu pripadnikov MSNZ in posebnih enot milice vozili oroje iz Gotenice v pokrajine in obine, ki so bile brez oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Pripravljena so bila tevilna skrivna skladia oroja in vojake opreme. Vonje tovornjakov iz Gotenice JLA oziroma njeni kontraobveevalni slubi (KOS) niso ostale neopaene, vendar so pripadniki MSNZ in milice namerno ustvarili vtis, da se oroje vozi v Gotenico. Da so bili prevozi dobro organizirani, dokazuje dejstvo, da ni bil odkrit noben prevoz. Na sreo pa se kljub tevilnim prevozom in tekim razmeram ni zgodila nobena prometna nesrea.

UPORNIKI Z RAZLOGOM

29. a vgus t : odloba o imenovanju Toneta Krkovia. Igor Bavar, republiki sekretar za notranje zadeve, je 29. avgusta izdal av gust odlobo o imenovanju Toneta Krkovia za naelnika Narodne zaite v morebitnih izrednih razmerah. Skladno z odlobo je Tone Krkovi deloval na podlagi pooblastil Zakona o SLO in DS ter Pravilnika o organiziranju NZ na celotnem obmoju RS. Doloiti je moral namestnike in pomonike, ki jih je prav tako potrdil Igor Bavar. Slednji je imenoval tudi pokrajinske naelnike MSNZ, ti pa so imenovali obinske naelnike MSNZ.

42

Na Pristavi nad Stino je bila sprejeta direktiva za delovanje Narodne zaite in njeno uporabo.

SPREJEM DIREK TIVE ZA DEL OVANJE DIREKTIVE DELO MSNZ

Na Pristavi nad Stino je bil 7. septembra 1990 sestanek, ki je bil zelo pomemben za nadaljnje delo MSNZ. Na sestanku, udeleili so se ga Janez Jana, Igor Bavar, Tone Krkovi, Vinko Beznik in Joe Kolenc, so analizirali trenutni poloaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ ter dokonno oblikovali celoten nart delovanja. Tone Krkovi je predstavil predlog vojnega narta in organizacijsko shemo MSNZ. Na podlagi potrjene direktive naelnika Narodne zaite Republike Slovenije za demonstracijsko, delno in popolno uporabo Manevrske strukture narodne zaite so bili pozneje pripravljeni nujni delovni dokumenti in delovne karte. V teh nartih je bila JLA prvi omenjena kot morebitni agresor oziroma najpomembneja nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sestanek na Pristavi je bil zgodovinski, saj je bil sprejet in potrjen dokument za vojako zavarovanje slovenskega osamosvajanja. 43

Na pokrajinskih ravneh so pozneje pripravili dokumente, prilagojene za uporabo enot MSNZ po posameznih pokrajinah. Mnogo teh dokumentov je bilo naslednje leto uporabljenih v vojni za Slovenijo.

Joe Kolenc je na republiki ravni vodil usklajevanja med posebnimi enotami milice v pokrajinah.

UPORNIKI Z RAZLOGOM

44

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

45

UPORNIKI Z RAZLOGOM

46

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

47

UPORNIKI Z RAZLOGOM

48

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

49

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Direktiva naelnika Narodne zaite Republike Slovenije za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo Manevrske strukture narodne zaite, sprejeta 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stino

Na podlagi direktive je bilo pripravljenih e veliko drugih dokumentov za uinkovito uporabo enot MSNZ, med drugim tudi seznam (nart) ukrepov za pripravljenost in aktiviranje NZ v RS (shema je narejena na podlagi originalne sheme).

50

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

Uradni list RS, tevilka 35, leto XLVII, v katerem je bil objavljen odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev k ustavi Republike Slovenije

51

UPORNIKI Z RAZLOGOM 2 7. in 28. sep tember 1 990 sept 1990 Slovenska skupina je sprejela nov sveenj ustavnih amandmajev, s katerimi je odpravila veljavnost zveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju z republiko ustavo. S posebnim amandmajem je doloila, da sta sluenje vojakega roka in slovenska TO v izkljuni pristojnosti Republike Slovenije. Slovenska skupina je sprejela tudi ustavni zakon, s katerim je delno ali v celoti razveljavila kar 27 zveznih zakonov. 28. sep tember : imenovanje Janeza Slaparja za vrilca sept ember: dolnosti naelnika Republikega taba za TO. Predsedstvo Slovenije je imenovalo Janeza Slaparja za vrilca dolnosti naelnika RTO. Major Janez Slapar je bil dotedanji poveljnik Pokrajinskega taba za TO za Gorenjsko in je imel dolgoletne izkunje v TO. V novem republikem tabu je zbral sodelavce, ki so prevzeli in organizirali vodenje enot in tabov za TO Republike Slovenije ter poveljevanje.

SKLEPNI DEL PR OJEK TA MSNZ PRO JEKT

Delo, 5. oktober 1990. Razreitev Krkovia kot naelnika MSNZ. Z imenovanjem Janeza Slaparja za vrilca dolnosti naelnika RTO je bil Tone Krkovi razreen kot naelnik MSNZ.

Mladina, oktober 1990

52

Med potekom Projekta MSNZ se je zgodilo veliko zanimivega. Zgodbe so bile vasih zabavne, vendar v takratnih okoliinah obiajno za udeleence e kako resne. Poroilo naelnika O MSNZ Dravograd Hermana Jeseninika, napisano po ve kot desetih letih, je le eden od prikazov dogodkov, kakrnih se je v Sloveniji zgodilo veliko. POR OIL O POROIL OILO ov ar ovan ju or oja v s krivnih var aro anju oro skrivnih skladiih le ta 1 990 let 1990 Uv od Uvod Leta 1990 je koncept SLO zael doivljati odlone spremembe. Njen oboroeni del, to je TO, je dobil tajni ukaz o oddaji oroja v skladia JLA. Ukaz je bil posledica sprememb v politinem ivljenju Republike Slovenije. Ukaz smo prejeli tudi v TO Dravograd. Kljub tajnosti je bil z ukazom seznanjen tudi takratni predsednik skupine obine. V OTO Dravograd nam je ostala vsa oboroitev TO. Oroje je bilo shranjeno v prostorih carinarnice Dravograd. Organizirali smo tiriindvajseturno oboroeno varovanje. kladi Pripr ava seznama s krivnih s skrivnih skladi Pripra Po prejemu ukaza od vodstva Republike Slovenije, da je treba oroje in strelivo umakniti v skrivna skladia na obmoju obine, smo v najojem delu OTO pripravili seznam mogoih lokacij. Glede na okoliine, v neposredni bliini OTO je bil namre sede mejnega bataljona JLA, smo menili, da bi bilo oroje najbolje razseliti po ve kmetijah na obmoju obine juno od reke Drave. Kmete, lastnike kmetij, na katere naj bi razvozili oroje, smo e prej poznali kot zanesljive in odgovorne, kar je zagotavljalo, da bo oroje varno in zanesljivo shranjeno. Z vsemi kmeti smo pred razvozom oroja opravili tudi razgovore. Nihe od njih ni odklonil sodelovanja. Za razvoz, ki ga je v prvem delu opravil OTO, in pri katerem sem sodeloval tudi sam v vlogi naelnika MSNZ za obmoje Dravograda, poleg pa je bil e pomonik poveljnika za zaledje, smo si sposodili tovornjak od podjetja KOGRAD Dravograd. Razvoz smo zaeli ob 23. uri, ko je bilo e temno. Tudi oroje v zabojih in strelivo smo sami raznaali v pripravljene prostore. Skladie v carinarnici je bilo kljub izpraznitvi e nekaj dni fizino varovano, saj smo morali raunati tudi na obveevalce JLA. 53

Pozneji dogodki so pokazali, da je bilo nae predvidevanje glede varnosti skladienja oroja dobro, saj smo dobili vse oroje nedotaknjeno nazaj, eprav lastniki niso niesar podpisali. Zago t avl jan je za var ovan ja Zagot vljan janje zav aro anja Varnostni ukrepi, ki smo jih predvideli, so obsegali obveanje o morebitnih nepredvidenih dogodkih ter nao takojnjo dosegljivost ob morebitnih poarih na kmetijah. Le tako bi lastnike kmetij lahko opozorili, naj pustijo vse skupaj in se umaknejo im dlje od objektov, saj so bile na kmetijah shranjene tudi mine. Na sreo se ni zgodilo ni nepredvidenega. Kmetom smo zagotovili, da ne bomo nikomur povedali njihovih imen. Obljubo sem dral, saj tudi poznejemu poveljniku obmoja nismo izdali imen, temve le nain, kako lahko zaledni organ jurinega odreda dvigne oroje iz skrivnega skladia. ele zaradi uveljavljanja pravic do statusa veterana smo morali stvari tudi objaviti in ire dokumentirati. Glede na vse menimo, da so do statusa veterana upraviene tudi gospodinje solastnice kmetij, saj bi bile skupaj z moem ob vse premoenje, e bi stvari drugae potekale. Zanimiv os ti Zanimivos osti 1. Ko smo se z enim od kmetov pogovarjali in iskali prostor, v katerem bi lahko skladiili oroje in strelivo, je omenil tudi to, da ga lahko zloimo kar pod zakonsko posteljo. Potem, ko sem nekoliko udno pogledal, je tudi sam spremenil mnenje in pokazal dobro skrit prostor v delavnici na kmetiji. 2. Pri enem od kmetov smo pravkar znosili zaboje v globoko klet, ko si je premislil. Ponovno smo "pljunili" v roke in mukoma znosili zaboje nazaj ven ter jih uskladiili v objekt ob robu gozda. Naslednje jutro nas je poklical e ob 7. uri. e enkrat smo morali premeati oroje. 3. Pri nonem razvozu smo se ob vraanju po nov tovor v skladie v carinarnico dogovorili, da se bomo zaradi morebitnega policijskega nadzora izognili glavni cesti, vendar pa je policija nadzor opravljala ravno na tej stranski cesti. Ko so nas policisti vpraali, kaj delamo, smo dejali, da tihotapimo les. Pozneje sem na koordinaciji to omenil, pa me je poveljnik posebne policijske enote Marko Pogorevc vpraal, zakaj ga nismo poklicali. Dejal sem mu, da zaradi tajnosti operacije, saj bi zaradi iritve kroga seznanjenih lahko bila veja monost za odkritje skrivnih lokacij.

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Septembra leta 1990 so bili sestanki organizatorjev MSNZ tako na republiki kot na pokrajinskih in obinskih ravneh pogosti. Sprejeti so bili pomembni dokumenti, mnogi med njimi so bili v vojni za Slovenijo leta 1991 tudi uporabljeni. Med mnogimi dogodki, povezanimi z akcijo MSNZ, je posebno pomemben sestanek republikega vodstva MSNZ, pokrajinskih naelnikov MSNZ in poveljnikov posebnih enot milice na Izvrnem svetu Republike Slovenije. Sestanek je bil 14. septembra 1990. Prisotne sta pozdravila tudi Milan Kuan in Lojze Peterle. Ko sta Janez Jana in Igor Bavar razloila smisel projekta, je projekt dobil "nov polet".

54

SKLEPNI DEL PROJEKTA MSNZ

Zasedba RTO. 4. oktobra 1990 je sekretar za ljudsko obrambo Janez Jana poslal generalu Hoevarju dopis, s katerim ga je pozval, naj naslednji dan preda dolnost novemu vrilcu dolnosti naelnika Republikega taba za TO Janezu Slaparju. Naslednji dan je bilo v nekaterih enotah JLA po Sloveniji opaziti dvigovanje bojne pripravljenosti. Deurni astnik v starem RTO je dobil sporoilo, da bo vojska z vojako policijo zasedla oziroma dodatno zavarovala poslopje, v katerem je bil RTO. Zasedla ga je vojaka policija iz Vojanice entvid. Vojska, ki je zasedla republiki tab, je v njem vztrajala e est mesecev.

Delo, 4. oktober 1990 Po zavzetju RTO na Preihovi 4 v Ljubljani se je Republiki tab za TO Republike Slovenije pod poveljstvom vrilca dolnosti naelnika taba majorja Janeza Slaparja zaasno preselil v prostore Republikega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO), kjer so pripadniki specialne brigade MORiS izvajali tiriindvajseturno varovanje. Obleeni so bili v novih maskirnih uniformah, kar je v tabih JLA povzroalo dodatno razburjenje.

55

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DOKUMENT ARNI FILM DOKUMENTARNI OPERA CIJ A 211 362 OPERACIJ CIJA 211362

Milan Kuan o Projektu MSNZ:

"To so bili izjemno predani ljudje, ki so e ve let delali v TO Slovenije. Poznali so skupno zgodovino konfliktov in bili vredni popolnega zaupanja. Niso se spraevali o legitimnosti poetja, bolj so se ukvarjali s tem, ali so razmere skladne z republiko politiko, ki se je vendarle nadaljevala z volitvami, ne pa po e uteenih poteh. To se je dogajalo slabega pol leta po volitvah, ko se je ugotavljalo, ali so stvari usklajene, in ali bodo dejanja, ki jih bodo morali izpeljati, usklajena s pravnim sistemom Slovenije in odloitvami politinega vodstva Slovenije. Ko so ta zagotovila dobili, je prilo (vsaj obutek je bil tak) do vidnega olajanja. Vedeli so, da lahko mirno skrbijo za visoko stopnjo pripravljenosti enot TO za obrambo neodvisnosti in suverenosti Slovenije, e bo to potrebno."

"Spori z Jugoslovansko armado imajo dolgo zgodovino, segajo namre do narodnoosvobodilnega boja na prelomu 1942 in 1943. Ena od zaostritev se je zgodila tudi takoj po vojni, in sicer v zvezi z uzakonitvijo slovenske partizanske vojske. Iz zgodnjih 70. let je poznana afera o nakupu oroja za TO Slovenije. Naslednji konflikti so bili povezani z zaostrovanjem jugoslovanske krize. Takrat je bilo oitno, da si vodstvo armade lasti pravico do presojanja politinih razmer in sprejemanja ukrepov, za katere pa so bili pristojni z ustavo pooblaeni politini organi skupne drave." Uk az 625/1-90 z dne 1 5. maja 1 990 Ukaz 15. 1990 "Povelje je temeljilo na politini presoji razmer v Jugoslaviji in domnevi, da se bodo stvari verjetno zaostrile, zaradi esar bi lahko prilo do uporabe oroja v separatistine namene. V zvezi s tem je spornih ve stvari. Najprej dejstvo, da je oceno sprejel generaltab in ne predsedstvo Jugoslavije, ki je bilo edino pooblaeno za kaj takega. Sporno je tudi to, da je do veljave tega ukrepa prilo na dan konstituiranja novih oblasti v Sloveniji in na Hrvakem, zaradi esar je jasno, da je bil ukrep namenjen omejitvi ali prepreitvi monosti, da bi z orojem razpolagale nove, eprav demokratino izvoljene oblasti. Sporno je bilo tudi, da o tem nihe iz politinega ali dravnega vodstva v republikah ni bil obveen." 14. sep tember 1 990 ses tanek pokr ajins kih po vel jnik ov sept 1990 sest pokrajins ajinskih pov eljnik jniko in PEM, nago v oril jih je pr edsednik pr edseds tv a Milan nagov predsednik predseds edsedstv tva Kuan. 56
Ljubljana, 28. september 1990. Milan Kuan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije, in Janez Jana, sekretar sekretariata za obrambo, se posvetujeta ob gronjah iz Beograda

Janez Jana o Projektu MSNZ:

"Nevarnost vojakega posega je bila nenehno prisotna, nekateri so ga priakovali e ob volitvah in na dan konstituiranja nove vlade. Mnogi so rekli: Aha, zdaj pobirajo oroje TO, potem bo pa sledil vojaki udar. " JLA ima 70 ods totk ov or oja T erit orialne obr ambe odst tko oro Terit eritorialne obrambe vo bitk o prv bitko in dobi pr "Predvsem je lo za teko oroje, za minskoeksplozivna sredstva, priblino 30 odstotkov pehotnega oroja pa je ostalo v naih rokah. To je bilo oroje 16 obin in polovica oroja ene obine, tako da povsem brez vsega nismo bili. Je pa bil to v primerjavi s celotno koliino oroja, ki ga je imela TO, zanemarljiv del in do vojne naa glavna teava. Tone Krkovi je bil v tem asu sekretar za obrambo v obini Koevje. Mislim, da je bila ta obina ena od petih obin, v katerih je JLA pobrala oroje tudi upravnim organom. Seveda je bil Krkovi zaradi tega zelo prizadet. Tudi odzval se je zelo odlono." 19. maj 1 990 Kr kovi pri Jani 1990 Krk "Ko je Krkovi priel na nae ministrstvo oziroma na takratni sekretariat, se je porodila ideja, da bi se bolje organizirali. Kot zelo dinamien lovek je prevzel nalogo koordinatorja in jo v naslednjih mesecih zelo uspeno opravljal." Pole tje le ta 1 990 oletje let 1990 "Bil je zelo obutljiv as, ko je Slovenija naela tudi nekatera druga vpraanja. 2. julija 1990 je bila sprejeta deklaracija o neodvisnosti, nekaj tednov pozneje pa je Slovenija zahtevala, naj se vojakov ne poilja s 5. armadnega obmoja. Na Hrvakem so se razmere zaostrile, avgusta je prilo do zaetka kninske krize. Potrebovali smo obrambno mo in glede na veljavno zakonodajo je bila edina legalna monost Narodna zaita." Pris tava nad S ete k s e p te m b r a st Stino, zae pt ra tino, za klaje van je dela usklaje klajev anje us "Uskladili smo e veino operativnih nartov. Naelnik Narodne zaite Tone Krkovi je imel pripravljenih e 57

precej dokumentov, ki smo jih nato uporabljali do konca tega obdobja. Nekatere karte in izvedbene dokumente pa so po sestanku e naknadno pripravili."

Igor Bavar in Janez Jana v skupini Republike Slovenije leta 1990

Igor Bavar o Projektu MSNZ:

"To se je v glavnem dogajalo ponoi. Ljudje so spali podnevi in odhajali od doma ponoi. Pozneje so mi pripovedovali, da za mnoge zakone to ni bilo lahko." Spr ememba vlade: s tar a odhaja, no va vlada se ele Sprememba st ara nov uje obliku oblik "e med sejo, ko e nisem bil izvoljen, so po telefonu prihajala sporoila, da na terenu pobirajo oroje. Takoj, ko sem bil izvoljen (prej tega seveda nisem mogel storiti), sem poklical na ministrstvo, kjer ni nihe niesar vedel. e isti veer sem priel v prazno pisarno. Priakal me je neki uslubenec. Nekako sem ugotovil, kako delujejo telefonske povezave, poklical tri ali tiri

UPORNIKI Z RAZLOGOM kljune ljudi in zahteval, da se takoj zane zbiranje informacij. Povezal sem se z Jano, ki je e tudi bil v svoji pisarni. Dogajanje je bilo zelo poenostavljeno. Pride v pisarno, nikogar pa ne pozna. Minister, ki sem ga nasledil, me ni poakal. Bil sem prepuen samemu sebi in svoji iznajdljivosti, kar v tistih prvih dneh ni bilo enostavno." Beznik pokli e Ba varja poklie Bavarja "Z Beznikom sva hodila skupaj v kadetsko olo in tudi spala v isti sobi. Takrat sem se povezal z ljudmi, ki sem jih osebno poznal in jim zaupal. To je bil as, ko je bilo poleg formalnih zadolitev potrebno tudi zaupanje. Bezniku sem zaupal, bil pa je tudi lovek, ki je konal ustrezne vojake ole. Poznal je strukturo milice, vedel je, koga lahko poklie v kljunih trenutkih." Go tenica ni se go vorilo glasno, go vorilo se je Got gov gov t aje epet epe "Moram rei, da je bil to eden najbolj uinkovitih sistemov za zavarovanje obmoja, velikega ve kot 200 kilometrov. Priakovali smo ve, kot se je pozneje pokazalo. Priakovali smo ve oroja, ve proizvodnih linij in podobnih stvari. To je bila ena od zadnjih trdnjav prejnjega reima, nedotakljiva tudi za mnoge velikae stare oblasti. Spisek ljudi, ki so lahko obiskali varovano obmoje, je bil kratek. Posebnost, ki bi jo rad posebej izpostavil, je bila ta, da razen Slovencev nihe ni smel tja. Tudi vojska ne, ki je sicer varovala en del obmoja, vendar ga nihe od oficirjev, razen Tita in morda dveh, treh generalov, ni nikoli videl. Predstave o tem so bile tudi pri JLA zelo razline, kar smo pozneje s pridom uporabili. Na obmoju sta bili dve pomembni skladii oroja. V enem je bilo oroje Centra za oskrbo MNZ, v drugem pa oroje zaitne brigade Teritorialne obrambe. To je bilo dragoceno oroje. Oroje, ki je bilo v tistih trenutkih, ko so nam ga e precej odvzeli, ena redkih stvari, na katere smo se lahko zanesli." Poimeno van je pr ojekt a oimenov anje pro jekta "Znotraj legalnega sistema smo poskuali najti monost, kako organizirati strukturo, ki bi nam je ne mogli oitati, in se tako zavarovati pred morebitno 58 intervencijo v Sloveniji. To je uspelo Janezu Jani. Neko popoldne je priel k meni z zakonom in podrtanim besedilom v njem. Zakon nam je ponujal prilonost, da ustanovimo strukturo, ki ji nihe ne bi pripisoval velikega pomena. Vojska je takrat, ko so Slovenci iskali podobne monosti ob nekih drugih prilonostih, to v smehu komentirala, e da so to neke vake posebnosti Slovenije. Kot pa se je pokazalo kasneje, je iz tega nastala obrambna struktura, obrambna pest mlade slovenske drave." Posebne eno te milice PEM enot "Pri projektu Narodne zaite je sodelovala uniformirana milica, in sicer posebna struktura uniformirane milice, tako imenovane posebne enote milice. To je bil profesionalno izurjen kader, pridruila pa se mu je e izurjena specialna enota ministrstva za notranje zadeve. Ti dve strukturi sta s takrat nastajajoo Narodno zaito sodelovali izkljuno na podlagi ustnih ukazov. Tako je prilo do zelo posreene simbioze zaupanja med ljudmi. PEM so skrbele za zavarovanje premikov in sestankov ter za prevoz oroja. Ponudile so svojo infrastrukturo, zveze itn." O Go tenici Got "Takrat smo neprestano ustvarjali obutek, da oblikujemo zelo pomembno sredie v Gotenici, v Koevski Reki, da tja dovaamo in skladiimo oroje, da poskuamo narediti mono obrambno trdnjavo. In ker je zelo malo vojakov to obmoje tudi v resnici videlo, je bilo zelo primerno, saj so bili prepriani, da tam v resnici nekaj je. Iz tega obdobja so zelo zanimive zgodbe, kako smo tudi mi nameali sogovornike. Imeli smo ljudi, ki so delali za nas, dajali pa so vtis, kot da sodelujejo z drugo stranjo. Predvsem so irili vesti o velikih koliinah oroja in o zelo modernem protiletalskem ter protitankovskem oroju. Pozneje smo iz zapiskov, ki smo jih dobivali iz vojakih tabov, ugotavljali, da je imelo nae ravnanje mone uinke. Oroje, ki je bilo v Gotenici, smo razdelili po vsej Sloveniji, tako da je bila Gotenica prazna, v njej je bil le eden, zelo majhen del enote. Tam ni bilo niesar, kar bi bilo e vredno varovati."

DOKUMENTARNI FILM OPERACIJA 211362 Ne morem rei, da smo takoj zaeli z organizacijo manevrske strukture. Manevrska struktura namre v prevedenem smislu pomeni slovensko vojsko. Mislim, da so to zaetki slovenske vojske. Najprej je med nami, ki smo si zaupali, prilo do poenotenja stali. Organizacija je temeljila predvsem na zaupanju, ele potem je bilo pomembno enotno mnenje o tem, kaj se sploh dogaja. e smo hoteli pripraviti kakovostno oceno, smo morali priti do kakovostnih podatkov. To je narekovalo moj prvi stik z gospodom Klisariem, ki je bil takrat v strukturi kontraobveevalne slube Jugoslovanske ljudske armade oziroma Teritorialne obrambe, kar je bilo na neki nain pravzaprav eno in isto. Danes lahko reem, da sem se pravilno povezal. Gospod Klisari je bil namre glavni vir najkakovostnejih podatkov, na osnovi katerih smo lahko pripravili ocene o tem, kaj se dogaja in kaj se eli dosei v prihodnjem obdobju. V gostilni Rojc v Laah, med Novim mestom in Koevjem, mi je kolega Rado Klisari redno in izredno prinaal najaktualneje podatke v zvezi z delom Kontraobveevalne slube Jugoslovanske ljudske armade. Brez teh podatkov bi bilo praktino nemogoe opravljati redno in kakovostno analizo stanja. Pripravo osnutka organigrama organizacije Manevrske strukture narodne zaite sta ministra zaupala meni. e na zaetku sem ta predlog poimenoval 2-11362. Tako se je cela stvar imenovala. To ima svoj vsebinski smisel, in sicer: dva pomeni ministra Jano in Bavarja. Navzdol naj bi bila organizacija vodena individualno. Enka sem bil jaz. Trinajst pomeni pokrajinske naelnike, 62 pa naelnike O MSNZ obin. To je seveda teorija, praktino izpeljati ta sistem pa je nekaj isto drugega. Ko se je posameznik opredelil za sodelovanje v organizaciji, sva si v doloeni obliki, na prijateljski nain, dala zaobljubo, vse pa je potekalo brez ceremoniala. To je bila zaobljuba na ivljenje. e naredi napako, pa ne strokovno, ampak tako, da gre jutri to izdat ali na kaken drug nain rui organizacijo, imava vzajemen dolg v smislu ivljenja. Kasneje smo ljudi v organizacijo pridobivali na podoben nain. Tako kot sem jaz dobil mojega prvega sodelavca, tako je on pripeljal v organizacijo 59

Tone Krkovi o Projektu MSNZ:

"Jaz osebno sem verjel, da bo prilo do vojne e takrat." Roz or o evan je T erit orialne obr ambe ozor oro anje Terit eritorialne obrambe "Bilo je v popoldanskih urah. Na dvoriu obine Koevje sem videl tovornjake Jugoslovanske ljudske armade, uniformirane ljudi in predstavnike Obinskega taba za TO Koevje. Domneval sem, da gre za obiajno akcijo, v kateri JLA nudi pomo Teritorialni obrambi obine Koevje. Pristopil sem k poveljniku Teritorialne obrambe obine Koevje in ga vpraal, kaj se dogaja. Odvrnil mi je na zelo indikativen nain, da je namre bolje, da gre oroje v vojanico, kot pa da ga vzame Jana." Komu zaupati? Beznik u? Bezniku? "V telefonskem pogovoru z Beznikom sem ugotovil, da poteka v Republiki Sloveniji akcija razoroitve. Nemudoma sva se sestala. Sprijaznila sva se s tem, da je bila akcija ponekod e uspeno izpeljana. Pomoi ni bilo. Na svojo roko pa sva sklenila, da bova poskuala nadaljevanje akcije prepreiti." O obis ku pri Janezu Jani obisk "Mislim, da je takrat drugi dan opravljal funkcijo sekretarja za obrambo Republike Slovenije. Prosil sem za osebni sestanek z njim. Sprejel me je. Mislim, da je bilo to pri vsem skupaj najbolj delikatno, saj mi je moral takrat minister popolnoma verjeti, in sicer vse, kar sem mu govoril in tudi predlagal. Upam, da bom pravilno citiral, kar sem rekel takrat: Prihajam. Ti kot zelo dober agent nasprotne strani, na tebi pa je, ali mi bo verjel ali mi ne bo verjel.

UPORNIKI Z RAZLOGOM naslednjega. Spet loveka, ki mu je popolnoma zaupal, na zaupanje pa smo tudi vedno opozarjali. Sam tega loveka nisem poznal, moral sem mu pa zaupati, saj drugae ne bi mogel delati. Zaupal sem mu zato, ker mu je tudi on zaupal. e bi naslednji napravil napako, o kakrni sem govoril, bi moral on na podoben nain opraviti z njim. Na osnovi smernic ministra Jane je moja operativna delovna skupina pripravila direktivo za bojno delovanje. Dokument je govoril o Jugoslovanski ljudski armadi kot o morebitnem agresorju in nakazoval najverjetneje variante uporabe njenih sil. Za Brnik smo na primer predvidevali uporabo dela Jugoslovanske ljudske armade iz Nia v sodelovanju s planinsko brigado iz Kranja in doloenim delom specialistov za upravljanje nadzora letenja." je bila takrat uinkovita oziroma tudi borbeno sposobna, je bila specialna enota oziroma takrat enota (eta) za posebne naloge milice. Uporabili smo prevaro, in sicer: takratnega poveljnika smo prepriali, da enoto na temu podroju potrebujemo zaradi snemanja olskih filmov. Enota je bila na ta nain lahko nekompromitirano premaknjena v takratni olski, vadbeni center MNZ Jasnica. Iz tega olskega centra smo potem z enoto zavzeli celotno podroje Gotenice in ga tudi solidno zavarovali. Teava je bila v tem, da bojnih sredstev ne bi smeli vzeti s seboj, saj bi pa za snemanje filma potrebovali le olska sredstva. Mi pa smo takrat potrebovali prava bojna sredstva, protioklepna sredstva in ostro strelivo. Pri tem so nam pomagali prijatelji iz takratnega vodstva te enote, na primer Duan Gore, ki je skupaj z enoto pripeljal tudi celotno koliino bojnega streliva. Enota je bila v popolnosti bojno pripravljena, in e bi takrat prilo do posega vojske, bi se zgodil bojni konflikt oziroma spopad." Gale tov gr ad, sede s pecialne eno te MNZ Galet grad, sede specialne enot "Ta lokacija je bila za nas idealna, imeli smo kritje, in sicer legalno kritje za ilegalno dejavnost. Skozi ta center je lo veliko kamionov, kombijev, osebnih vozil in ljudi, pa nikoli nihe ni ni posumil. Pripravljali smo narte, v centru pa je bilo tudi prirono skladie za oboroitev. Center je bil istoasno tudi javka. Nepoznana oseba notri ni mogla priti nikoli. V bistvu smo imeli dvojno varovanje. To je bil straar na vhodu in pa moje lastno varovanje. Vse je resnino potekalo na najviji ravni. V enoti je bilo takrat priblino 80 operativcev. Vedeli so, kaj je zaupnost, kaj stroga tajnost in kaj morajo skrivati. Sodelovali so fantje, katerih oetje so bili aktivni oficirji. Kot vsi mladi fantje, e posebej e kaj popijejo, pa tudi oni ne bi mogli nadzorovati svojih izjav v gostilni, disku ali kje drugje. Za to smo poskrbeli tako, da niso preve vedeli. Vendar je bil na nek nain to tudi dvorezni me. Govorili so: Zakaj mi ne pove, mi ne zaupa?! Vendar smo se e na zaetku, meseca maja, dogovorili, da mora biti zaupanje v nas, ki jih vodimo, brezmejno. To je pomenilo, da nam bodo sledili. Ta dogovor je veljal vseskozi do leta 1991, ko se je vojna za nas konala.

Vinko Beznik o Projektu MSNZ:

"Teko je bilo. Nazadnje je bil to neke vrste dravni udar ali nekaj podobnega." 18. maj 1 990, pri Kr koviu doma 1990, Krk "S Krkoviem sva se prvi zaela dogovarjati 18. maja. Dogovor sva naslednji dan tudi izpeljala. Krkovi je klical ministra Jano, jaz pa ministra Bavarja. Kmalu za tem, ko so armadne enote prevzele oroje TO v obinah in pokrajinah, smo dobili obvestilo, da obstaja verjetnost, da bo prilo do intervencije v Koevsko Reko oziroma Gotenico. Zato sva takrat s Krkoviem na hitro sklenila, da oroje, ki je bilo v Gotenici, ne sme priti v njihove roke. Edina enota, ki 60

DOKUMENTARNI FILM OPERACIJA 211362 Var ovan je aro anje "Ena od osnovnih nalog specialne enote policije v takratnem asu je bila tudi spremljanje tovorov oroja oziroma zavarovanje prevozov in pa razmeanje oroja po celotnem ozemlju Slovenije. Varovanje tovorov je bilo dvojno: varovanje pred nasprotnikom, takrat sta bila naa nasprotnika JLA in KOS, ter varovanje pred nami samimi. Veina ljudi namre ni vedela, za kaj pravzaprav gre in igavo je to oroje. Vasih smo bili v neprijetnem poloaju, ko smo morali legalni oblasti oziroma policiji govoriti o tem, kaj prevaamo. Vasih se je vse izteklo bolje zaradi osebnih poznanstev, kot pa e bi upotevali hierarhijo. Kolona je izgledala takole: pred kolono se je premikalo osebno vozilo, ki je pregledovalo vse toke, na katerih bi lahko prilo do kaknega preseneenja ali zasede. V koloni, okrog tovora, je vedno bila doloena borbena skupina, ki je imela najmonejo oboroitev in je bila pripravljena tudi na najhuje. Na tistih tokah, kjer se je priakovala intervencija nasprotnika, pa smo imeli tudi moneje borbeno vozilo." Avgus t, por ajan je dv omo v gust, porajan ajanje dvomo omov "Avgusta leta 1990 so se zaeli pojavljati dvomi glede pravega namena celotnega narta Narodne zaite. Dvomi so se pojavili pri, mislim, da dveh predstavnikih Narodne zaite. Vpraanja, ki so si jih zastavljali ti predstavniki, so bila: ali je to sploh prava smer, ali za to ve predsedstvo Slovenije oziroma predsednik Kuan."

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 REPUBLIK OV ODS T VO REPUBLIKO VODS ODST Priimek in ime BAVAR Igor BUAR France JANA Ivan KRKOVI Anton KUAN Milan PETERLE Alojz t evilk a priznan ja te vilka priznanja 1425 1451 1433 1347 1440 1452

Izjave Milana Kuana, Janeza Jane, Igorja Bavarja, Toneta Krkovia in Vinka Beznika o Projektu MSNZ so povzete iz dokumentarnega filma Operacija 2-113-62 (naslove dodal A. M.). Posnela ga je TV Slovenija, prvi je bil predvajan 16. maja 1992.

Poveljnik specialne brigade MORiS polkovnik Tone Krkovi in poveljnik specialne enote Ministrstva za notranje zadeve Vinko Beznik 17. maja 1992 ob predaji poroila vrhovnemu poveljniku Milanu Kuanu

61

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DEL OVANJE MSNZ LJUBLJ AN A MES TO DELO LJUBLJAN ANA MESTO

Delovanje pripadnikov Manevrske strukture narodne zaite pokrajine Ljubljana mesto in lanov mestnega taba moramo razdeliti na ve podroij, in sicer na: protiukrepe ob razoroitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije; oblikovanje MSNZ pokrajine Ljubljana mesto po navodilu Antona Krkovia; sodelovanje z naelnikom MSNZ za Slovenijo Antonom Krkoviem pri pripravi operativnostratekih dokumentov (obveevalna presoja, direktiva iz priloge); sodelovanje z Antonom Krkoviem pri razvijanju MSNZ po Sloveniji; organiziranje in varovanje dejavnosti MSNZ republikega pomena.

najsodobnejim orojem skladno z namenom uporabe enot. Okoli 97 odstotkov oboroitve, minskoeksplozivnih sredstev (MES) in vojake opreme je bilo e pred razoroitvijo TO RS uskladienih v objektih TO, ki so bili v vojanicah ali skladiih JLA. Te objekte je e takrat varovala armada s svojo vojako strukturo. Preostali del oboroitve in drugih sredstev pa je bil v skladiih TO na civilnih lokacijah v bliini tabov TO stalne sestave. To oroje so tehnino in fizino nadzorovali pripadniki TO in slovenske milice. Oboroitev v teh skladiih je bila namenjena predvsem za potrebe pripadnikov stalne sestave MTO, podrejenih OTO in et za PSD. ete PSD smo imeli v vseh petih ljubljanskih obinah. Vodstvo RTO je s posebno pozornostjo nadzorovalo postopke razoroitve v Mestnem tabu za TO Ljubljana (MTO), predvsem zato, ker je Ljubljana glavno sredie RS in tudi ekonomsko, kulturno, prometno, izobraevalno in vojako sredie. Oroje, ki je bilo do tedaj na lokacijah zunaj pristojnosti JLA, je bilo prepeljano v skladia TO, ki jih je fizino nadzorovala JLA. Za vse uporabnike teh sredstev je JLA odredila poostren nadzor vhoda v objekte ter prepoved izvzema oboroitve, MES in drugih vojakih sredstev brez posebnih ukazov, ki jih je dal lahko samo Hoevarjev tab TO. Pripadnikom stalne sestave ljubljanskih TO sta ostala samo osebna oboroitev in zelo majhen del pehotnega oroja. Vsi postopki razoroitve so potekali v strogi tajnosti. Nosilci naloge predaje oroja iz TO pa so bili takrat izpostavljeni hudi osebni in kazenski odgovornosti ter zahtevi po popolni molenosti.

Raz or oit ev Razor oro ite

V pokrajini Ljubljana mesto je deloval Mestni tab za TO, kateremu so bili podrejeni OTO Ljubljana Beigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje, Ljubljana ika in Ljubljana Vi - Rudnik. V Teritorialni obrambi pokrajine je bilo glede na obstojeo formacijo vkljuenih ve kot 13.500 vojakih obveznikov v tabih in enotah. Organizirani so bili v 1., 2. in 3. brigadi TO, 1. in 2. divizionu protizrane obrambe, petih etah protispecialnega delovanja, petih diverzantskih etah, treh diverzantskih odredih, v jurinem odredu in e v vejem tevilu specialistinih enot in enot prostorne strukture moi ete ali voda. Za vse enote je bilo znailno, da so bile skladno s takratno formacijo zelo dobro oboroene, popolnjene in usposobljene. Najpomembneje enote manevrske strukture in enote za specialne namene so bile opremljene z 62

Pr vi samos tojni pr otiukr epi Prvi samost pro tiukrepi

Kljub zelo strogim zahtevam po zaiti postopkov razoroitve informacij o tem dejanju ni bilo mogoe prikriti. Posamezniki so se odzvali in iskali pomo pri odgovornih dejavnikih zunaj strukture TO. Dejanje razoroitve je bilo v popolnem neskladju z zvezno in republiko ustavo, veljavno obrambno zakonodajo, s stalii slovenskega republikega vodstva in predvsem z veinskim mnenjem slovenskih dravljanov. e med razoroitvenimi postopki so o tej zadevi obvestili kabinet predsednika Republike Slovenije, mestna in obinska vodstva ter najpomembneja sredstva javnega obveanja, kot so asopisa Delo in Ljubljanski dnevnik, Radio Ljubljana, radijski program Val 202 in RTV Slovenija. Prve in najpomembneje informacije, objavljene v javnih obilih, so bile posledica teh dejavnosti.

tudi vse potrebno, da bi prepreili morebitni udar ali okupacijo Slovenije, ki so jo nartovali v Beogradu. Pozneje smo izvedeli, da so v najoji vodstveni skupini ob Antonu Krkoviu delovali e minister za notranje zadeve Igor Bavar, minister za obrambo Janez Jana in Vinko Beznik, poveljnik zaitne enote milice. Butara mu je predstavil razmere v Ljubljani in stanje v tabih za TO ter ocenil pripravljenost tabov in posameznikov za sodelovanje v organiziranem odporu. Predstavitev je konal z mnenjem, da bodo Ljubljanani sprejeli najzahtevneje naloge in opravili svojo dolnost v interesu slovenskega naroda in slovenske drave. Ob koncu razgovora je Krkovi zahteval, da brez njegove vednosti oziroma njegovih navodil ne smemo storiti niesar na svojo odgovornost. Povedal je, da bomo kmalu dobili nadaljnje ukaze. V tem asu je bila v Ljubljani sproena mona obveevalna dejavnost, katere namen je bil spremljati razmere v RTO RS in sestavi JLA na obmoju Slovenije.

Nape to r azpolo en je apet razpolo azpolo enje

Med pripadniki stalne sestave je zaradi razoroitve nastalo napeto razpoloenje. Mnoge je preplavil obutek nemoi, ki se je postopoma stopnjeval v bes, ogorenje ter pripravljenost, da kot vojaki ukrenejo vse, kar je potrebno, za zaito slovenskih interesov. Dogodki so potekali zelo hitro. Vsa Slovenija je bila v veliki napetosti. Priakovali smo najhuje, tudi vkljuevanje sil JLA kot okupacijske vojske ter ukrepe, s katerimi je grozila.

Nadal jn je de ja vnos ti adaljn jnje deja javnos vnosti

Dejavnosti so se stopnjevale na zaetku avgusta po predhodnih obasnih stikih, ki jih je imel Krkovi z Miho Butaro in Vojkom Adamiem. V drugi polovici avgusta je prilo do prvega sestanka MSNZ na ravni pokrajine na domaiji Vojka Adamia. Takoj zatem so se aktivnosti iz ure v uro stopnjevale. Krog najpomembnejih mo iz sestave se je naglo iril. Ustanovljen je bil Pokrajinski tab MSNZ za mesto Ljubljana, ki ga je vodil naelnik Miha Butara. Njegov namestnik je bil Vojko Adami, lani taba pa so bili Milo onc, odgovoren za obveevalno dejavnost, Miran Barbori, odgovoren za logistiko, Marino Medeot, odgovoren za varnost, Mirko peti, odgovoren za mobilizacijske zadeve, in Ivo Furlan, ki je deloval kot pomonik efa logistike. Takoj zatem se je zaelo opravljati najpomembneje naloge. Naloge za delo in organiziranje MSNZ Ljubljana mesto nam je dal naelnik MSNZ Slovenije Anton Krkovi. Dogajanja je spremljal v vseh slovenskih pokrajinah. e posebej dejaven je bil na obmoju Ljubljane, saj je imela ta pokrajina po skupni oceni v tistem asu kljuni pomen za pripravo obrambe s strani sil MSNZ in slovenske milice. Ljubljansko vodstvo je s Krkoviem 63

MSNZ na delu v L jubl jani Ljubl jubljani

Na prve odlone protiukrepe nismo akali dolgo. eleli smo povrniti ugled, ki je izginil, in dokazati Slovencem, da nam lahko zaupajo. Potrebovali smo le spodbudo, ki bi nam dala novih moi. Do pomembnega trenutka je prilo 28. julija 1990 (ali morda 26. julija). Tega dne je v prostorih MTO Ljubljana v stavbi Kresija pri Tromostovju prilo do prvega operativnega sestanka med Antonom Krkoviem in Miho Butaro. Krkovi je priel v spremstvu sina Tonija. eprav mlad, e otrok, je deloval kot veliko stareji mladeni. itil in varoval je oeta. Krkovi je Butaro seznanil s prizadevanji skupine ljudi, povezanimi z najvijimi predstavniki republike oblasti, ki so se organizirali zato, da bi ukrepali proti sramotnemu dejanju predaje oroja in pripravili vse za njegovo vrnitev. eleli so pripraviti

UPORNIKI Z RAZLOGOM analiziralo nasprotnikove splone razmere v mestu in presojalo o monosti za njegovo morebitno delovanje in uvedbo okupacijskega sistema. Pripravili smo nart izvzema naega oroja iz skladi JLA in nart nakupa oroja za potrebe MSNZ, poleg tega smo pripravili tudi nart uporabe sil, doloili vojake lokacije, predvidene za nae delo, izbrali smo nove lokacije mobilizacijskih zbirali in pripravili sheme tako imenovanih samovpoklicev ter narta alarmiranja in logistine zagotovitve. Zavzeto ilegalno delo in potreba po zagotavljanju varnosti sta od vseh zahtevala uveljavljanje najzahtevnejih varnostnih ukrepov, nadzor nad vsemi strukturami JLA na naem obmoju odgovornosti in spremljanje posameznikov ter zbiranje koristnih obveevalnih informacij. strukturah JLA, prav tako pa so bile v njej predvidene monosti za vkljuevanje sovranih sil, vse do poskusov uvedbe okupacijskega sistema. Pri pripravi posameznih elementov direktive so sodelovali Milo onc, Vojko Adami, Miha Butara, Miran Barbori, Marino Medeot in drugi. V prvi fazi organiziranja smo oblikovali enote moi vodov in et za diverzantska in protidiverzantska delovanja, protioklepni boj in protioklepno zaito ter skupine za oviranje, da bi v nadaljevanju lahko postopoma, toda hitro, na podlagi ustvarjenih monosti po izvzemu naega oroja iz skladi pod nadzorom JLA oblikovali enote moi odredov. Ritem naega dela je bil strahovit, minute so bile ure, ure tedni in tedni meseci. Hkrati z nalogami so se oblikovali obinski tabi MSNZ, ki so jih vodili v obini Ljubljana Beigrad Miroslav Debelak, v obini Ljubljana Center Luka Levinik, v obini Ljubljana Moste - Polje Franci Koir, v obini Ljubljana ika Borut Zajec in v obini Ljubljana Vi - Rudnik Edo arani. V svoji sestavi smo imeli vkljuenih ve kot 2300 oboroenih pripadnikov. Za oboroitev so imeli 680 avtomatskih puk, 607 polavtomatskih puk, 403 MP 34 in 40, precejnjo koliino puk 7,9 mm, 1503 pitole, 94 avtomatskih pitol igram, 116 avtomatskih pitol korpijon, 45 MGV-1, 16 ronih raketometov osa, 52 ronih raketometov zolja, 18 minometov kalibra 82 mm, 6 minometov kalibra 60 mm, 10 netrzajnih topov, 6 protiletalskih topov 20/1, 6 lanserjev strela 2-M, 2228 ronih bomb, 400 protitankovskih min, 300 protipehotnih min, okoli 2000 kg eksploziva, ve kot 1.150.000 kosov streliva ter e nekatera druga sredstva. Poleg navedenih sredstev in pripadnikov smo imeli v oblikovanih enotah ve kot 1000 pripadnikov, ki so bili pripravljeni, da prevzamejo oboroitev, skladieno pri OTO, eleznikem gospodarstvu Ljubljana in na Sekretariatu za obrambo v mestu. Oboroitev, vsa razpololjiva sredstva in dokumentacijo smo imeli razseljeno na okoli 50 skrivnih lokacijah. Pri nalogah, povezanih z obveevalnim delom, v okviru katerega so potekale specialne in mnoine izvidnikoobveevalne dejavnosti, smo imeli dejavnih veliko tevilo ljudi. Skupno pa je bilo v sistemu MSNZ pokrajine Ljubljana mesto dejavnih okoli 4000 ljudi. 64

Skrivno skladie oroja in streliva v Ljubljani v Cvetliarni imenc, Tomaevska 19, zanj sta skrbela Tone in Tine Jaki

Dir ektiv a MSNZ Direktiv ektiva

Delovanje MSNZ je temeljilo na strogo centraliziranem vodenju in doslednem izvajanju nalog ob najveji konspiraciji in popolni varnostni zaiti. Prav zato med potekom projekta ni prilo do vdora v organizacijo ali kakrnega koli kompromitiranja posameznih postopkov. Izhodie za taken nain dela je predstavljala direktiva naelnika Narodne zaite Republike Slovenije Antona Krkovia za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo MSNZ. Temeljila je na stvarni presoji nasprotnika, naih sil in monosti. Izjemno pomemben dokument je bila presoja nasprotnika. Pripravljena je bila pravoasno in je vsebovala najpomembneje informacije o

DELOVANJE MSNZ LJUBLJANA MESTO Nekaterim kljunim enotam oziroma pripadnikom v njih, ki so bili predvideni za prevzem najzahtevnejih nalog v morebitnem prvem valu bojnega delovanja, smo oboroitev s strelivom in potrebno koliino MES dodelili neposredno "na roke". Ta sredstva so pripadniki MSNZ hranili doma. Veliko tevilo intervencijskih enot je bilo pripravljenih za delovanje v vsakem trenutku. V drugih enotah so bila oblikovana mobilizacijska jedra, v katerih so sodelovali poveljujoi astniki, odgovorni za hitro izpeljavo vseh mobilizacijskih postopkov, vkljuno z uporabo samovpoklicnega sistema, in takojnje bojno ukrepanje, ki je bilo usklajeno z nartovanimi nalogami ali odvisno od spremenjenih razmer.

Skrivno skladie oroja in streliva v kraju Razori, zanj je skrbela Lovska druina Pugled, Moste - Polje

Sodelo van je z milico Sodelov anje

Najprej je bilo vzpostavljeno zelo tesno sodelovanje z zaitno enoto milice, ki jo je vodil Vinko Beznik, in sicer zaradi pomembnosti njenega delovanja v Ljubljani. Takoj zatem smo zaeli sodelovati s posebnimi enotami milice, tako da smo e prvega septembra 1990 opravili usklajevalni sestanek med mestnim tabom MSNZ in vodstvom posebnih enot milice, ki mu je v Ljubljani poveljeval Stane Leskovek. Njegov namestnik je bil Stane Plohl. Na tem sestanku, ki je bil v hii Draga Vrearja na Jamovi ulici 5, smo se dogovorili o medsebojnem operativnem in bojnem sodelovanju ter doloili as za uresniitev skupnih nalog, ki smo jih uskladili. Na naslednjem sestanku 10. septembra 1990 smo v celoti uskladili narte naega organiziranja in delovanja ter se dogovorili za koordinacijo glede fizinih prostorskih delovanj, varovanja pomembnih prevozov in podobno. Uskladili smo tudi medsebojne naloge glede obveevalne in varnostne oskrbljenosti. Za vodenje PEM so bili doloeni komandirji postaj milic v ljubljanskih obinah, in sicer Branko Slak, Marko Jakomin, Andrej Torkar, Boris Celar in Vinko Vainhandel. Sodelovanje je bilo do podrobnosti usklajeno, tako da nas je vse skupaj navdajala zavest, da smo drug drugemu v oporo pri izvajanju skupnih nalog, tudi bojnih, e bi do njih prilo. Na tem podroju smo sodelovali tudi z Brankom Davidoviem, naelnikom Mestnega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana. Njegovo 65

Skrivno skladie oroja in streliva v vasi Topol 5, zanj sta bila odgovorna Branko Krinar in Ciril Sunik

Sodelo van je pri r azv oju MSNZ v Slo veni ji Sodelov anje razv azvo Slov eniji
Takratne razmere so zahtevale, da Miha Butara in Vojko Adami sodelujeta pri oblikovanju in razvijanju MSNZ v Sloveniji. Zato sta z Antonom Krkoviem sodelovala pri povezovanju s kljunimi momi v nekaterih pokrajinah in oblikovanju pokrajinskih vodstev MSNZ. S Krkoviem je Butara sodeloval pri opravljanju zaetnih nalog v Vzhodnotajerski in Severnoprimorski pokrajini, Posavju, Zasavju, na Korokem, v Pomurju, na Gorenjskem in v Zahodnotajerski pokrajini.

UPORNIKI Z RAZLOGOM sodelovanje je bilo izjemno pomembno v vseh fazah naega delovanja. dogodkov, v katerih so pripadniki ljubljanskega MSNZ, ki je vkljueval mesto Ljubljana in obine Ljubljana Beigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje, Ljubljana ika in Ljubljana Vi - Rudnik, opravili svoje poslanstvo. Skupaj z drugimi pripadniki MSNZ Slovenije in milice so namre zavarovali postopke slovenskega dravnega vodstva in republike skupine pri postopnem, a zanesljivem uveljavljanju samostojnosti, ki smo jo dosegli leta 1991. Vsega omenjenega ne bi dosegli, e ne bi imeli podpore pri slovenskih republikih in drugih organih ter predvsem pri veliki veini dravljanov RS, kar je pozneje potrdil tudi plebiscit, ki je potekal meseca decembra. Mestni tab MSNZ Ljubljana mesto

Dodatne naloge v L jubl jani Ljubl jubljani

Pripadniki ljubljanske TO so bili skupaj z milico dejavni pri zavarovanju ve pomembnih sestankov republikega pomena. Eden od najpomembnejih sestankov je bil sestanek poveljnikov pokrajinskih tabov MSNZ z obema ministroma, Janezom Jano in Igorjem Bavarjem, predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in predsednikom drave Milanom Kuanom. Na tem sestanku sta sodelovala tudi Vinko Beznik in Joe Kolenc z milice. Naslednji zelo pomemben sestanek je potekal v sejni dvorani Izvrnega sveta Vlade RS. Na njem so naelniki pokrajinskih tabov MSNZ in poveljniki posebnih enot milice vodstvu drave poroali o stanju na obmoju njihove odgovornosti. Pred tem sta v Ljubljani potekala e dva pomembna sestanka. Prvi je bil v prostorih mestnega Magistrata, na njem se je ministroma Jani in Bavarju poroalo o stanju in razmerah v posameznih pokrajinah, presojalo pa se je tudi o aktualnih vojako-politinih razmerah v Sloveniji. Nekaj dni po tem sestanku je bil e sestanek vodstva MSNZ v sejni sobi obine Ljubljana Center, na podstreju Kresije. Na tem sestanku so vsestransko obravnavali takratni poloaj in sprejeli odloitev, da se oblikuje republiki tab MSNZ in okrepi njegovo delovanje. Ob naelniku MSNZ so bili za posamezne dolnosti doloeni naslednji pripadniki: Miha Butara, namestnik naelnika, Rade Klisari, pomonik za varnostne zadeve, Marjan Fekonja, pomonik za domovinske zadeve, Vojko Adami, pomonik za operativne zadeve, Elo Rijavec, pomonik za zaledne zadeve. Ta tab je bil oblikovan v zadnjih dneh delovanja MSNZ, pred njenim vstopom v TO.

Skrivno skladie oroja in streliva v Kamnici 13 (sala), za katerega je bil odgovoren Jakob Visinski

Sklep
Omejen prostor za objavo in opis pomembnejih nalog, ki so potekale v okviru projekta MSNZ za Ljubljano, ne dopua irih in natannejih predstavitev mnogih pomembnih dejavnosti, ki so bile opravljene v tem asu. Omogoa le kratek povzetek najpomembnejih 66

DELOVANJE MSNZ LJUBLJANA MESTO POKRA JINSKI T AB MSNZ LJUBLJ AN A POKRAJINSKI TAB LJUBLJAN ANA MES TO IN N AELNIKI OBINSKIH T AB OV MESTO NAELNIKI TAB ABO MSNZ

Stane Leskovek, koordinator med milico in P MSNZ

Miha Butara, naelnik P MSNZ Ljubljana mesto

Vojko Adami, namestnik naelnika P MSNZ

Milo onc, pomonik naelnika P MSNZ Ljubljana mesto

Miroslav Debeljak, naelnik O MSNZ Beigrad

Marino Medeot, pomonik naelnika P MSNZ Ljubljana mesto

Miran Barbori, pomonik naelnika P MSNZ Ljubljana mesto

Borut Zajec, naelnik O MSNZ ika

Franc Koir, naelnik O MSNZ Moste - Polje

Luka Levinik, naelnik O MSNZ Center

Edmond arani, naelnik O MSNZ Vi - Rudnik

67

UPORNIKI Z RAZLOGOM DERMASTJA Matja DOBOVIEK Jernej DOLES Andrej DOVAN Joe DRAGOVAN Bojan DRALER Nada DRNOVEK Milan DROLE Aleksander ERJAVEC Janez FAJON Mihael FERKOV Janez FURLAN Ivo GAPARI Leon Marijan GORI Janez GRAR Aleksander GREBENC Ivan GREBENC Marko HABINC Toma HABJAN Bojan HERMAN Igor HERODE Bojan HUDJEK Darko HVALE Marko JAGER Peter JAKOPIN Boris JAKI Anton JAKI Valentin JAMNIK Cveto JEREB Alojzij JUHAS Branko JUSTINEK Stanislav KANDI Martin KASTELIC Stojan KASTELIC Vinko KAVI Franci KEBER Anton KEE Toma KIAUTA Marko KIKELJ Anton KLAVES Mirko KLAVS Ivan KLUN Anica KOCJAN Franc KOLENIK Zvonimir KONDA Joe KONDA Stanislav KOPITAR Toma 68 1468 1469 1470 1471 1472 278 1473 326 1474 1475 1476 242 1477 1478 1479 1480 1481 309 263 1482 331 1483 1484 1485 1486 324 325 274 284 330 304 1101 248 260 303 322 298 1487 1488 1489 273 258 311 269 1490 243 1491

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 LJUBLJ AN A MES TO LJUBLJAN ANA MESTO Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ADAMI Vojko 1198 ADAMLJE Janez 287 AJDI Branko 256 ANUR Niko 297 BALER Igor 305 BARBORI Miran 1199 BERTONCELJ Duan 262 BIZJAK Andrej 264 BORAK Neven 1454 BRADEKO Franci 1455 BRAN Slavko 1456 BURJA Stasil 254 BUTARA Joe 1457 BUTARA Miha 1200 BUTARA Mihael 1458 CAJNKO rtomir 1459 CIMERMAN tefan 266 CONI Iztok 321 CVETKO Branko 268 ALETA Denis 1099 AMER Boidar 1460 ATAR Ladislav 1461 EHI Esad 320 ELEC Marjan 279 ELESNIK Darko 1462 ESEN Marino 1100 IMEK Andrej 288 RENJOVEC Branko 1463 RNIVEC Ale 1464 DAVIDOVI Branko 1465 DEANKOVI Rado 1466 DEBELAK Miroslav 1201 DEBEVEC Joe 1467 DERENIN Slavko 249

DELOVANJE MSNZ LJUBLJANA MESTO KORPAR Janez KOIR Franc KOIR Toma KOVAI Ljubomir KOVAI Viljem KOVAI Vladimir KRAJNC Maksimiljan KRAJNC Mirko KRI Franc KUHAR Marko KUPLJENIK Ale KVEDER Radoslav LAZAR Janez LEBAR Mirko LENARI Ale LENARI Jakob LENARI Albin LENDERO Franc LESKOVEK Stanko LEVINIK Duan LEVINIK Luka LIKAR Ale LUKMAN Ivan LUINA Branko LUTREK Toma LUTREK Toma MAGISTER Andrej MAJCEN Anton MARTINEC Stanislav MATOZ Tomislav MAUSER Igor MEDEOT Marino MEDVED Simon METELKO Ivan MEZNARI Davorin MICHIELI Darko MOHOROVI Boris NANUT Anton NEEMAR Borut NOVAK Vojko Drago NOVOSELOVI Peter OVEN Janez PAVLIN Vojko PENIK Igor PEKLENIK Igor Janez PERKO Jerko PERL Drago 1492 1202 1493 267 1494 1495 319 1496 283 1497 1498 1499 1500 1501 280 281 257 1502 333 253 245 265 1503 1504 317 1505 310 1506 1507 296 1508 1203 1105 1509 1102 299 1510 1511 259 1512 1513 1514 247 1515 282 1516 301 69 PIBERNIK Iztok PIRC Sergej PIR Ivan PLENAR Ivo PODBOREK Brane PODRAJ Ciril POPOVI Ivan POTONIK Igor POTONIK Marko POVE Bogomir POZNIK Zvonimir PRESL Janez PRIJATELJ Henrik PRIJATELJ Joe PRIMC Gregor PROKOP Branko PROEK Franc PUSTOVRH Robert PUNIK Bogdan RADEJ Bojan REMIC Janko ROTAR Janez ROZMAN Vojan RUS Bogomir RUTAR Andrej SENUR Rado SIRAK andor SKOKI Slavko SOBAN Branko SODRNIK Janez SOPI Emerik Mirko SOVINC Marko SOVINC Simona STRLE Primo SUHI Marjan SUNIK Ciril ANDI Mladen ARANI Edmond ERCER Milan KRABAN Aleksander KRBINA Silvo KRJANC Robert LOSER Vlatko ONC Milo PAROUC Joe PETI Mirko TRANCAR Goran 1517 1518 285 1519 1520 290 1521 329 1522 302 300 1523 425 291 308 1524 1525 1526 1527 1528 292 314 1529 1530 1531 251 306 1532 1533 332 1534 1535 312 1103 1536 315 327 1204 293 246 1537 1538 250 1205 286 241 1539

UPORNIKI Z RAZLOGOM TUHEC Zvonko UTERI Saa TABERNIK Peter TOMI Valentin URANKAR Simon URH Franiek VEINHANDL Henrik VELEPI Anton VIDETI Marjan VIDMAR Darko VISINSKI Jakob VISINSKI Toma VONINA Borut VOVK Ale VOVK Vojko VRKO Marjan VREAR Drago ZAJEC Andrej ZAJEC Borut ZALAR Rudi ZDEAR Marko ZEBI Darko ZIHERL Anton ZOR Peter ZRIMEK Alojzij ZUPANI Aljoa ZUPANI Marjan ZUPANI Tomislav AGAR Franjo UMER Gregor 1540 1541 1542 1543 328 275 313 272 252 276 270 271 1544 1545 1546 1547 244 307 1206 1104 1548 323 318 255 1549 294 1550 295 277 1551 Miha Butara o Projektu MSNZ v dokumentarnem filmu Operacija 2-1-13-62: (naslova dodal A. M.) Juni ja dobi s por oilo od znanca iz K o e v ja, Junija spor poroilo Ko oe kovia Krk Kr "Skrivnostna najava tega sestanka mi je dala vedeti, da se nekaj dogaja. In res, nekako okoli 16. ure tega dne je priel Tone Krkovi v spremstvu svojega sina Tonija, da bi opravil razgovor. Njegov pogoj je bil, da je prostor sestanka popolnoma varen in tak, da v njem ni mogoe opravljati prislukovanja. Takrat me je prosil, naj mu predstavim razmere v Ljubljani in podam svoje mnenje glede pripravljenosti pripadnikov Teritorialne obrambe v mestu za sodelovanje v takni akciji. V svoji kratki oceni sem mu zagotovil, da je ve ali manj celotna sestava vredna zaupanja in da naj se ne boji, da Ljubljana ne bi opravila svojega dela tako, kakor se spodobi. Razen redkih posameznikov so bili tudi kasneje vsi lani Teritorialne obrambe vkljueni v Narodno zaito." Izvz emi or oja Izvzemi oro "Eden od zanimivih izvzemov oroja je bil odvzem avtomatskih pitol ingram, ki smo jih odvzeli iz skladia v Vimarjih v Ljubljani. Takrat sta dva naa sodelavca s poljsko kuhinjo odpeljala okoli 80 avtomatov iz kasarne. Kuhinjo sta razstavila, v njene stranske stene vloila avtomatsko oroje in na koncu stene zaprla. Potem ko je bilo oroje vstavljeno, sta napihnila zranice, da se ne bi opazilo, da je kuhinja preve obteena, in odla proti vhodu kasarne. Tam sta preseneena ugotovila, da je na vhodu postrojen vod vojakov straarjev, ki so akali na zamenjavo. Poveljujoi major, ki je opazil nae teritorialce, je tudi zaradi tega, ker smo bili takrat v dobrih odnosih s posamezniki, deloma pa tudi z nekaterimi enotami, salutiral in ukazal enemu od vojakov, naj jim odpre vrata. To oroje smo prenesli na mikrolokacije v mestnem pa tudi primestnem delu Ljubljane. Ena od zanimivih lokacij, tako imenovani sala, je bila v vasi Dolsko, v neposredni bliini Ljubljane." 70

Skrivno skladie oroja in streliva v vasi Vinje 3 (sala), zanj je bil odgovoren Anton Velepi

DEL OVANJE MSNZ N A GORENJSKEM DELO NA

15. maj: generalmajor Drago Obolt je ob 14. uri sklical sestanek pomonikov komandantov za zaledje v RTO. Ukaz zanj naj bi naelnik Generaltaba JLA izdal 14. maja 1990. Sestanka se je udeleil naelnik pokrajinskega taba major Peter Zupan. Slapar in Zupan sta se dogovorila za veerni sestanek v Radovljici. Slapar je po telefonu seznanil tudi Bojana uligoja in Janka Stuka. 16. maj: v pisarni naelnika PTO so se brez vednosti drugih sestali Janez Slapar, poveljnik TO Gorenjske, Peter Zupan, naelnik taba, in Bojan uligoj, poveljnik OTO Jesenice. Pogovorili so se o ukrepih, da bi oroje ostalo pod nadzorom tabov za TO, in se dogovorili, da bodo izdali pisni ukaz in naredili vse, da se oroje ne premesti. Obvestili so pristojne republike in civilne organe, in sicer Janez Slapar sekretarja PO za splono ljudsko obrambo za Gorenjsko Janka Rozmana in naelnika Uprave za notranje zadeve (UNZ) Ivana Hoevarja, Bojan uligoj pa predsednika Izvrnega sveta Jesenice. 16. maja pozno popoldan je to informacijo ob pomoi Staneta Dolanca sporoil v urad predsednika Predsedstva RS. To je bila hkrati tudi prva informacija, ki jo je prejel predsednik predsedstva Milan Kuan. Sestanek poveljnika TO Gorenjske s poveljniki obinskih tabov, na katerem so sprejeli formalni ukaz o premestivi oroja v skladia JLA, je takratni pomonik za varnostne zadeve v PTO Damjan Vojko verjetno na zahtevo nadrejenega naelnika varnosti RTO snemal. 17. maj: Janez Slapar se je v republikem centru za obrambno usposabljanje sestal z Jankom Stukom, takratnim sekretarjem OK ZKS Radovljica in 71

poveljnikom 2./22. brigade TO. Predal mu je ukaz RTO, ki ga je Janko Stuek s svojimi pripombami in skoraj dobesednim prepisom povelja 18. maja objavil v asopisu Delo. 18. maj: RTO je zveer po faksu izdal sporoilo, da se premeanje oroja ustavi. Generalmajor Drago Obolt je zahteval, da se poveljnik Janez Slapar javi na RTO. Grozili so mu z ukrepi, ker ni izvril ukaza in ker je obveal strukture zunaj TO ter posredoval informacije v javnost. Gronje je zatem ponovil e komandant TO RS generalpodpolkovnik Ivan Hoevar, ki je zahteval, da se Slapar javi pri njem. Povedal mu je, da umika predlog za njegovo imenovanje za poveljnika TO Gorenjske ob reorganizaciji. Prvi sestanek Toneta Krkovia in Janeza Slaparja, ko je Krkovi poklical in prosil za predstavitev, je bil v nedeljo, 19. avgusta, pred kavarno Creina v Kranju. Po predstavitvi in pogovoru sta odla na sede PTO, kjer je Tone predstavil nastajajoi projekt manevrske strukture. e isti dan se je Slapar pogovoril s Petrom Zupanom. Zveer je poklical Jelka Kacina, ki je bil namestnik Janeza Jane v RSLO. Dogovorila sta se za sreanje naslednje jutro pred njegovim odhodom v slubo v Ljubljano. Seznanil se je s Krkovievim projektom in ga prosil za podatek, ali sta projekt res odobrila tudi sekretarja Jana in Bavar. Tonetu Krkoviu niso povsem verjeli, saj ni bil v strukturah TO. Bil je namre predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo v Koevju, od koder mu je JLA odpeljala oroje, last UO. Kacin je potrdil, da sta sekretarja Jana in Bavar seznanjena s projektom, vendar naj ne bi bil zelo pomemben, po njegovem mnenju naj bi lo za usposabljanje.

UPORNIKI Z RAZLOGOM 23. avgust: na poti na kraji dopust na Pag sta se Slapar in Peter ustavila pri Krkoviu v Koevju. Pogovorili so se o projektu. Konec avgusta in v zaetku septembra je Slapar opravil pogovore s astniki TO, ki jih je vkljuil v projekt. Poleg Petra Zupana so bili v PTO e Roman Margu, Ivanka Thaler in Milo Bregar, drugi pa so se v projekt vkljuili za posamezne naloge, ki jih je Slapar ukazal kot poveljnik TO Gorenjske pokrajine. Na Jesenicah, v Radovljici, Kranju in Triu so bili nosilci projekta poveljniki TO obin, v kofji Loki se je pridruil e Alojz Bogataj. Slapar je opravil pogovore s poveljniki 21. in 22. brigade TO ter njihovimi poveljniki bataljonov, poveljniki Korokega, kofjelokega in protidesantnega odreda ter poveljniki enot za protispecialno delovanje. Dogovorili so se, da bodo, e bo treba, ukrepe vlade zavarovali z bojno uporabo enot, ki so jim poveljevali. Da bi ohranili dovolj oroja, niso zamenjali organizacijske strukture, temve nartovali redne, izurjene enote TO, ki so bile popolnjene z orojem. Slapar in Krkovi sta imela sestanek v Radovljici. Krkovi je prosil za pomo v oroju. tabi TO so po ukazu poveljnika Slaparja predali veje koliine oroja republikemu naelniku MSNZ Krkoviu. 18. september: naelniki MSNZ Gorenjske so se sestali na Obinskem tabu za TO Jesenice in se dogovorili za nadaljnje priprave. Na sestanku je sodeloval tudi Milan Klemeni, koordinator med MSNZ in milico na Gorenjskem. 25. september: organiziran je bil sestanek z naelniki MSNZ Gorenjske na Jesenicah, na katerem so podelili odlobe o imenovanju obinskih naelnikov MSNZ. 29. ali 30. september: Tone Krkovi je zahteval sestanek. V zunanji restavraciji Brioni v Kranju so se sestali Krkovi, Slapar in Zupan. Krkovi je zahteval vrailo dokumentov MSNZ, ker po njegovih zagotovilih po prevzemu pristojnosti nad TO manevrska struktura ni bila ve potrebna. Projekt MSNZ na Gorenjskem je bil konan.
PTO Gorenjske v Kranju. V objektu je bilo prirono skladie oroja in streliva.

30. september: Tone Krkovi je na sedeu RSLO sklical sestanek naelnikov MSNZ, vendar na sestanek ni povabil predstavnika MSNZ Gorenjske. 4. oktober: minister Bavar je razpustil enote MSNZ in jih podredil TO. Poroilo o tem je objavil na tiskovni konferenci v Ljubljani. Janez Slapar o Projektu MSNZ v dokumentarnem filmu Operacija 2-1-13-62: "Pod svojim nadzorom smo obdrali nekaj ve kot 4000 kosov oroja, kar je bilo priblino 40 odstotkov vseh koliin oroja na Gorenjskem. To oroje se je potem vseskozi varovalo, tudi s strao Teritorialne obrambe. V strukturi Narodne zaite so sodelovali domala vsi zaposleni v tabih za Teritorialno obrambo in ves vodilni oziroma poveljujoi kader rezervnih enot za Teritorialno obrambo. To pomeni, da teav v zvezi z organiziranjem Narodne zaite v tistem obdobju na Gorenjskem nismo imeli, saj je v tem projektu dejansko sodelovala veina zaposlenih."

72

DELOVANJE MSNZ NA GORENJSKEM POKRA JINSKI T AB MSNZ GORENJSKE POKRAJINSKI TAB POKRA JINE IN N AELNIKI OBINSKIH POKRAJINE NAELNIKI T AB OV MSNZ TAB ABO

Janez Slapar, naelnik P MSNZ Gorenjske pokrajine

Milan Klemeni, koordinator med milico in P MSNZ

Peter Zupan, namestnik naelnika P MSNZ

Anton Reek, naelnik O MSNZ Kranj

Pri ustanavljanju in delovanju Manevrske strukture narodne zaite na Gorenjskem so iz vrst milice sodelovali naslednji vodstveni delavci UNZ in komandirji postaj milice s splonim delovnim podrojem: Ivan Hoevar, naelnik UNZ Kranj; Joe Ajdiek, naelnik inpektorata milice UNZ Kranj; Milan Klemeni, inpektor na inpektoratu milice in poveljnik PEM UNZ Kranj; Gabrijel Javor, inpektor inpektorata milice in namestnik poveljnika PEM UNZ Kranj; Zvone Korenjak, vodja materialno-tehninih zadev in v poveljstvu PEM UNZ Kranj; Stanislav Ficko, komandir postaje milice Kranj; Brane Virant, komandir postaje milice kofja Loka; Egon Cokan, komandir postaje milice Tri; Alojz Miheli, komandir postaje milice Radovljica; Ludvik Zupani, komandir postaje milice Jesenice.

Bojan uligoj, naelnik O MSNZ Jesenice

Alojz Bogataj, naelnik O MSNZ kofja Loka

Janez Koselj, naelnik O MSNZ Radovljica

Janez Ude, naelnik O MSNZ Tri

73

UPORNIKI Z RAZLOGOM KLINAR Ciril Toma KLINAR Joef KLINAR Marjan KLOFUTAR Joe KOBENTAR Janez KOKALJ Joe KOSELJ Janez KOVAI Janko KOVAI Marko KRELJ Drago KRISTAN Zoran LAKNER tefanija LANGERHOLC Franc LEGAT Nikolaj MALAVAI Mirko MANDELC Iztok MARGU Roman MOTROKOL Duan MULEJ Zvonko OBLAK Stanislav OLAJ Joef OSTERMAN Andrej PEHARC Andrej PERIC Rudolf RAKOVEC Joe RAMAK Boidar RAZTRESEN Mihael REEK Anton REEK Vili SINKOVI Joef SITAR Gaber SLAPAR Janez SLATNAR Peter SMOLE Janez SMUKAVEC Janez SODJA Franc SODJA Joe SODJA Lovrenc SRI Alojz SRPI Franc STEGNAR Janez STRITIH Anton STROJAN Janez STRINAR Alojz SUNIK Marjan SVETINA Vojko SVOLJAK Nikolaj 74 1034 1032 1033 1352 1035 1036 1037 1038 1039 1040 1041 1042 1043 1044 1045 1046 1047 1049 1050 1051 1052 1053 1054 1055 1056 1057 1058 1059 1060 1061 1062 1122 1063 1064 1123 1065 1066 1067 1068 1069 1070 1071 1072 1073 1074 1075 1076

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 GORENJSKA POKRA JIN A POKRAJIN JINA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ALI Anton 1001 ANZELJC Marjan 1002 AMAN Stanislav 1003 BALDERMAN Bor 1004 BALDERMAN Botjan 1005 BENINA Janez (Ivo) 1006 BERGANT Janez 1008 BERTONCELJ Boris 1009 BOGATAJ Alojzij 1010 BOGATAJ Janez 1011 BOHINC Joe 1012 BREGAR Milo 1007 CENEK Ciril 1013 CVETEK Janez 1014 EBULJ Bla 1015 ELESNIK Sreko Marijan 1016 RMELJ Darjo 1017 DEMAN Anton 1018 DOLAN Janez 1019 DOMITROVI METUL Danilo 1048 ERLAH Franc 1020 EREN Gabrijel 1021 FICKO Stanislav 1022 FOJKAR Rudolf 1023 FRANKO Miroljub 1024 GROS Vinko 1025 JAKLI Andrej 1026 JAKOPI Drago 1027 JARC Ivan 1028 JURJEVI Karol 1121 KALAN Pavel 1029 KALINIK Franc 1030 KAVAR Miroslav 1031

DELOVANJE MSNZ NA GORENJSKEM EGA Polonca MEJIC Janez MID Jaka TULAR Joef ULIGOJ Bojan TEROPI Joe THALER Ivana TILER Franc TILER Joef TROHA Janko TRUDEN Darko TUAR Leon UDE Janez VIDIC Jakob Janez VIRANT Branko VOJVODA Vojko ZADNIK Rudolf Franc ZADNIKAR Drago ZUPAN Marjan ZUPAN Milan ZUPAN Peter ZUPANI Ludvik AGAR Rado UGELJ Martin 1080 1077 1351 1079 1078 1081 1082 1083 1084 1085 1124 1086 1087 1088 1089 1090 1091 1092 1093 1094 1095 1096 1097 1098

Skrivno skladie oroja in streliva na Planini pod Golico, za katerega je bil odgovoren Drago Jakopi

Gospodarsko poslopje Zupanovih v Praproah 17, kjer je bilo shranjenih 180 kosov pehotnega oroja in 10.000 kosov streliva

Hotel Creina, Kranj. Lokacija prvega sreanja med Tonetom Krkoviem in poveljnikom 3. PTO Gorenjske Janezom Slaparjem, poznejim naelnikom MSNZ za Gorenjsko.

75

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DEL OVANJE MSNZ N A DOLENJSKEM DELO NA

Obdobje pred vojno za osamosvojitev Slovenije 1991 ima z vojakega vidika dve znailnosti. Prva je nastajanje Manevrske strukture narodne zaite in druga oblikovanje Teritorialne obrambe Slovenije kot slovenske vojske. Nastajanje MSNZ je imelo pravno podlago v okviru takratne zakonodaje s podroja obrambe, ki je opredeljevala Narodno zaito kot posebno obliko obrambno-zaitne organiziranosti v Sloveniji. MSNZ je pomenila oblikovanje skupin in enot, ki so bile enotno vodene z dravnega vrha. Pripravljeni so bili narti delovanja skupin. Oblikovana so bila skrivna odlagalia oroja. Glavni cilj je bil zavarovati plebiscitarno odloitev Slovencev za samostojno Slovenijo z orojem, e bo to potrebno. Na Dolenjskem je MSNZ vodil Rade Klisari. Pomembni dogodki v pr ocesu nas tajan ja in r azv oja procesu nast ajanja razv azvo MSNZ na Dolen js kem Dolenjs jsk Maj 1 990 1990 Zane se ustanavljanje MSNZ na Dolenjskem, poteka pa tudi prvi sestanek Antona Krkovia, Radeta Klisaria in Boruta Usenika. Sekretariat za obrambo je ustanovil enoto, ki je do vojne opravljala naloge zaite evidenc nabornikov, ki jih je JLA hotela prevzeti s silo, ker je hotela samovoljno pozivati slovenske nabornike na sluenje vojakega roka. Juni j1 990 Junij 1990 V Gotenici je potekalo zavarovanje objektov, v katerih je bilo shranjeno oroje. Rade Klisari je o aktivnostih seznanil Albina Gutmana, Boruta Likarja, Boruta Usenika, Franca Poveta in Boruta Novaka. 76

Juli j in a vgus t1 990 Julij av gust 1990 Zaelo se je ustanavljanje enot MSNZ in iskanje primernih lokacij za odlagalia oroja ter oblikovanje evidenc in nartov. Pri tem so sodelovali Rade Klisari, Albin Gutman, Borut Likar, Borut Usenik, Franc Pove, Borut Novak, Franc Dominko, Ale Kulovec, Rado Coti, Miro Kuljaj, Andreja Kapuin in Joe Kapuin. Sep tember 1 990 Sept 1990 Potekali so prevozi oroja iz Gotenice v skrivna skladia, priprava nartov izvzema oroja TO iz skladi JLA ter priprava in uporaba sistema varovanja IT, pri emer so bili dejavni Rade Klisari, Albin Gutman, Borut Likar, Borut Usenik, Franc Pove, Andreja Kapuin in Borut Novak. Okt ober 1 990 Oktober 1990 4. oktobra 1990 so bili imenovani poveljniki pokrajinskih tabov za TO. Za vrilca dolnosti poveljnika 2. PTO je bil imenovan takratni sekretar sekretariata za obrambo obine Novo mesto rezervni major Albin Gutman. Sledila je reorganizacija TO in MSNZ v enotno obrambno strukturo, ki je ohranila uveljavljeno in prepoznavno ime Teritorialna obramba Slovenije. December 1 990 1990 17. decembra je bil v Koevski Reki skupni postroj takratnih pripadnikov MSNZ in TO. To je bil postroj pripadnikov slovenske vojske, ki smo jo zaradi formalnih razlogov e pisali z malo zaetnico.

Rade Klisari o Projektu MSNZ v dokumentarnem filmu Operacija 2-1-13-62: (naslova dodal A. M.) Kr kovi in Klisari v gos tilni R ojc v Laah med Krk gostilni Ro ev jem in N ovim mes tom oe No mest Ko "Ta gostilna je bila v bistvu glavna obveevalna toka v Sloveniji, na kateri sva si s Krkoviem izmenjavala doloene podatke. Jaz sem mu prinaal strogo zaupne podatke in dokumente, ki sem jih dobil od vojakega KOS RTO. Za sestanke sva se dogovarjala po telefonu v obliki ifer, saj je bilo odkrito govorjenje zelo tvegano. On je na primer rekel:Dobiva se ob enajstih na starem mestu. Takrat sem sedel v avto in dobila sva se tukaj. e sva slutila, da nama kdo sledi, mi je dal signal z lujo, ali pa jaz njemu. Obrnila sva avtomobile in eden za drugim krenila nekam v gozd, v naravo. No je bila na zaveznik, tako kot vedno. Ponoi se manj vidi in slii. Vasih se lahko sicer tudi ve slii, vendar e izbere primerna mesta in kraje, lahko veliko izve, vidi in pove. Tako smo ponoi delali, podnevi v pisarni pa spali. Enostavno smo se zaklenili v pisarno in spali. Nekdanji naelnik varnostne slube RTO je odhajal v pokoj. Za njegovo mesto se je potegoval nek major, Slovenec po rodu, ki pa ni bil primeren samo zato, ker je bil Slovenec. Odloili so se za nekoga, ki je bil e upokojen. Takrat so se tudi nekateri moji prijatelji temu uprli. Zdelo se nam je, da iz tega ne bo nastalo ni dobrega. Hodil sem na sestanke organov KOS in varnostne slube TO, na katerih smo se pogovarjali o doloenih ljudeh. Nai vodilni so nas opozarjali na to, da se je treba nekaterih ljudi paziti, druge pa da bi bilo treba spremljati in na koncu tudi zapreti. e tak posameznik ni bil primeren za njih, je bil toliko bolj zame. Tako smo pridobivali kader za kasnejo MSNZ." ajinah s t an je ni enak o, ponek od se zane Po pokr anje enako, ponekod pokrajinah st sep tembr a, ponek od je gla vno delo e opr avl jeno embra, ponekod glavno e opra vljeno sept "Na Dolenjskem je organizacija stekla kmalu po tem, 77

ko sva s Krkoviem navezala tesne stike. e okrog 15. julija smo imeli organizirane enote, za katere pa e nismo vedeli, kako se bodo imenovale. ele potem smo zvedeli, da so te enote poimenovane MSNZ. Zbranih je bilo priblino 450 pripadnikov. ez nekaj dni jih je bilo e blizu 1000. Nato se je tevilo po dnevih naglo vealo. Po drugih pokrajinah se je to dogajalo ele sredi ali konec avgusta. Pri nas je bilo vse skupaj poveini organizirano e julija."

Stanovanjska hia (oznaena) arka in Milke Krese na Teki vodi, skrivno skladie oroja in streliva

Pendrek bar, lokal v Novem mestu, kjer so organizatorji MSNZ na Dolenjskem izmenjavali obveevalne podatke in se dogovarjali za nadaljnje naloge

UPORNIKI Z RAZLOGOM POKRA JINSKI T AB MSNZ DOLENJSKE POKRAJINSKI TAB POKRA JINE IN N AELNIKI OBINSKIH POKRAJINE NAELNIKI T AB OV MSNZ TAB ABO

Rade Klisari, naelnik P MSNZ Dolenjske pokrajine

Borut Novak, koordinator med milico in P MSNZ

Borut Usenik, namestnik naelnika P MSNZ

Albin Gutman, pomonik naelnika P MSNZ Dolenjske pokrajine

Ale Kulovec, pomonik naelnika P MSNZ Dolenjske pokrajine

Franci Pove, koordinator med milico in P MSNZ

Roman iko, naelnik O MSNZ Trebnje

Rade Coti, pomonik naelnika P MSNZ Dolenjske pokrajine

Franc Dominko, pomonik naelnika P MSNZ Dolenjske pokrajine

78

DELOVANJE MSNZ NA DOLENJSKEM KULJAJ Miran KULOVEC Ale NOVAK Zvonimir POVE Stane ROANC Zvonko AEK Duan IKO Roman TAJDOHAR Franc UKLJE Anton USENIK Borut AGAR Peter 915 1107 916 917 918 919 1119 920 1120 1106 921

Stanovanjska hia Mira Kuljaja v Gabrju, v kateri je bilo skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 DOLENJSKA POKRA JIN A JINA POKRAJIN Priimek in ime BABI Marjan BLATNIK Marjan BOI Joe COTI Radoslav DOMINKO Franc GORENC Stojan GRI Zlatan GUTMAN Albin HENIGMAN arko JARM Stanko KAPUIN Andreja KAPUIN Joe KLISARI Rade KOBETI Branko KOVAI Joef KRALJ Pavel KRESE arko t evilk a priznan ja te vilka priznanja 900 907 902 903 904 905 906 1430 901 908 909 910 1118 911 912 913 914 79

V jaku svoje delavnice je imel Joe Boi iz Dolnjega Suhorja skrito vejo koliino oroja in streliva.

V Birni vasi je bilo pri druini agar skrivno skladie oroja in streliva za potrebe MSNZ Dolenjske.

UPORNIKI Z RAZLOGOM

OR GANIZIRANOS T MSNZ V POKRA JINI ORG ANIZIRANOST POKRAJINI A LJUBLJ AN A OK OLIC LJUBLJAN ANA OKOLIC OLICA
Prvi stiki med organizatorji MSNZ na republiki ravni, torej med Krkoviem in Beznikom, ter poznejim vodstvom MSNZ v pokrajini Ljubljana okolica so bili vzpostavljeni e 28. maja 1990 v Koevju. eprav je bilo tisto poletje precej sestankov, je bila dejavnost na pokrajinski ravni v celoti organizirana ele 28. avgusta 1990. Takrat je bil dokonno vzpostavljen pokrajinski tab MSNZ, v katerem so bili Gabrijel (Elo) Rijavec, naelnik, Bojan Konan, namestnik, Boris Miku, pomonik, in Konrad Kraek iz UNZ Ljubljana okolica kot koordinator. Pokrajinsko vodstvo MSNZ, ki je zelo dobro poznalo kadrovsko strukturo takratne Teritorialne obrambe in drugih struktur z obrambnega podroja po svojih obinah, je doloilo organizatorje po obinah, ti pa so organizirali dejavnost MSNZ znotraj svojih pristojnosti. Glede na kadrovske in druge znailnosti so po obinah doloili dve do tri osebe. Pri izbiri najodgovornejih posameznikov v obinah sta veljala naelo trojk in obvezen konsenz vseh treh pokrajinskih organizatorjev. Izjema je bila obina Koevje, ki je v tem asu imela poseben status in je bila izloena iz pokrajine Ljubljana okolica. Zaradi stalia, da bo organiziranost v pokrajini temeljila na trojkah, se je pokrajinsko vodstvo zavedalo, 80

da v zaetno organizacijo ne bo mogoe vkljuiti vsega primernega kadra. Za nosilce aktivnosti po obinah so bili na zaetku doloeni le tisti, ki jim je vodstvo popolnoma zaupalo. Nekateri posamezniki pa so zaradi osebnih razlogov odklonili sodelovanje. V pokrajini je bilo v projekt MSNZ vkljuenih 122 oseb (brez pripadnikov organov za notranje zadeve), ki so vzpostavile in zagotavljale pogoje za delovanje enot, oblikovanih ne glede na ustaljene, takrat veljavne institucije. Hkrati s kadrovskim popolnjevanjem je bila vzpostavljena evidenca razpololjivega oroja po obinah. Skladno z oceno tveganja, ki je temeljila na domnevah o tem, kako se bo nasprotnik obnaal in kako bi lahko ukrepal, je bil na pokrajinskem tabu pripravljen tudi razdelilnik dobljenih minskoeksplozivnih sredstev in oroja. Veina sredstev je bila obiajno najprej dostavljena do ene od dveh javk v pokrajini (Domale in Grosuplje), od tam pa je potekal prevoz po naelu k sebi. Vsi prevozi so bili najmanj dvakrat varovani, in sicer neposredno z oboroenimi pripadniki, ki so sodelovali pri prevozu in s pripadniki organov za notranje zadeve (ONZ), ter operativno, tudi s pripadniki ONZ, o emer pa se najvekrat ni vedelo. Prevozi ali prenosi oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev na mikrolokacije so potekali v strogi tajnosti. Zaradi nakljunega dogodka, spleta okoliin ali suma, so bili minskoeksplozivna sredstva in oroje, vekrat preseljeni na novo lokacijo.

Kljub sumom, pomislekom in nakljujem v asu delovanja MSNZ in pozneje nobena aktivnost MSNZ v pokrajini ni bila izdana niti kompromitirana oziroma ni bila kako drugae odvzeta veljava.

Na obmoju Pokrajinskega taba MSNZ Ljubljana okolica je bilo sodelovanje med pripadniki MSNZ in milice zelo dobro. Na obinski ravni so delovali naslednji koordinatorji med MSNZ obine in milico: obina Domale: Janez Rozman, obina Grosuplje: Roman Klopi, obina Koevje: Mirko Jeelnik, obina Litija: Mirko Popler, obina Kamnik: Franc Potonik, obina Vrhnika: Ivan Hvala, obina Logatec: Zdravko Godnjavec, obina Ribnica: Slavko Majeri.

Skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev na Rudniku v Koevju, zanj je bil odgovoren Miha Vresk

Skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Gasilskem domu Grosuplje

81

UPORNIKI Z RAZLOGOM POKRA JINSKI T AB MSNZ LJUBLJ AN A AJINSKI TAB LJUBLJA NA OK OLIC A IN N AELNIKI OBINSKIH T AB OV OKOLIC OLICA NAELNIKI TAB ABO MSNZ

Elo Rijavec, naelnik P MSNZ Ljubljana okolica Konrad Kraek, koordinator med milico in P MSNZ Bojan Konan, namestnik naelnika P MSNZ Boris Miku, pomonik naelnika P MSNZ

Dominik Grmek, naelnik O MSNZ Domale

Joe Prvinek, naelnik O MSNZ Vrhnika

Boris Zakrajek, naelnik O MSNZ Kamnik

Rihard Urbanc, naelnik O MSNZ Litija

Niko Glavatovi, naelnik O MSNZ Logatec

Peter Levstek, naelnik O MSNZ Ribnica

Darko op, naelnik O MSNZ Koevje

Vinko Blatnik, naelnik O MSNZ Grosuplje

82

DELOVANJE MSNZ V POKRAJINI LJUBLJANA OKOLICA KONJAR Marko KOMRLJ Branko KOVA Stane KOZINA Borut KRALJ Miran KRES Ivanka KRIELJ Ciril KRINAR Branko KUCLER Vinko KUAR Janez KUZMA Danijel KVAS Igor LAVRI Roman LENART Ivan LESJAK Janez LEVSTEK Duan LEVSTEK Peter LIPOVEK Franc LOGAR Andrej LOVE Ivan MALI Franc MALNAR ivko MARC Tomo MARTINJAK Janez MIHELI Franc MIKU Boris MOLK Joef NAGODE Franc NARAT Joe NARAT Milan NIKOLAVI Karel NOGRAEK Janez OPARA Darko PER Emil PESTOTNIK Sreko PETJE Radovan PICHLER Alojz PIRNAT Janez PODOBNIK Franc PODRAJ Viljem POHLIN Marjan POLJANEK Marjan POLOVI Joe PRVINEK Joe RAKI Anton RAKI Joe RAJGELJ Toma 83 423 440 382 1609 366 1420 1421 316 443 357 391 1422 410 422 385 439 1187 363 427 421 420 412 358 1188 435 1189 801 431 362 356 444 426 361 408 396 419 383 373 432 389 372 394 1190 1191 403 1192 392

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 LJUBLJ AN A OK OLIC A LJUBLJAN ANA OKOLIC OLICA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ABRAMOVI Josip 413 AMBROI Andrej 386 ANTIEVI Anton Silvester 428 ANIN Karol 374 ARH Tone 429 ARKO Joe 390 BALANT Marjan 387 BALOH Rudolf 401 BAMBI Janez 436 BENEGALIJA Miran 415 BLATNIK Vinko 1179 BLEJEC Toma 360 BOGATAJ Venceslav 430 BROZOVI Igor 1418 CARL Franc 1180 CERAR Boidar 375 ERIN Janez 441 OP Darko 1182 OP Matilda 1181 UK Jakob 433 FARKA Vincenc 400 FRONTINI Joef 402 GLAVATOVI Nikola 1183 GRABRIJAN Viktor 417 GREGORI Janez 367 GRMEK Dominik 1184 HABE Franc 377 HRIBAR Janez 379 in 380 HU Roman 1419 JESENKO Anton 442 JORAS Anton 434 KAPLJA Miro 418 KONAN Bojan 1186 KONAN Janez 1185

UPORNIKI Z RAZLOGOM RIJAVEC Gabriel ROMAN Anton RUS Rudolf SAMSA Filip SEMPRIMONIK Franc SENICA Marko SEVLJAK Stanislav SKUBIC Janez SMREKAR Anton SOTLAR Joef STELE Janez STOPAR Miran SUHADOLNIK Franjo IMENC Janez TRUKELJ Franc UTERI Joe TOAJ Duan TRAMPU Marko URANKAR Janez URBANC Matja URBANC Rihard VOGLAR Martin VOLF Franc ZAKRAJEK Boris ZORE Rudolf ZUPAN Bogdan ZUPANI Boo AGAR Milan AVBI Stanislav IBERT Filip 1193 381 437 438 371 368 1194 388 384 424 370 365 795 399 364 802 1195 359 395 1423 1196 378 409 1197 393 369 1424 411 397 398

Skrivno skladie oroja in streliva v Livoldu pri Koevju, zanj je bil odgovoren Vincencij Farka

Skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev na Rudniku v Koevju, zanj je bil odgovoren Miha Vresk

Skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Domalah. Iz tega skladia so bila sredstva pozneje prepeljana na ve lokacij na obmojih obin Domale, Kamnik in Litija.

84

DEL OVANJE MSNZ VZHODNOT AJERSKE DELO VZHODNOTA POKRA JINE POKRAJINE
Snovalci, organizatorji in pripadniki MSNZ leta 1990 pravimo, da smo uporniki z razlogom. To je bil in bo na moto. Leta 1990 so Teritorialno obrambo Vzhodnotajerske pokrajine razoroili lastni poveljniki po ukazu, ki je prispel iz takratnega RTO s podpisom generala Obolta. Zakaj so to storili, vedo le oni. So ubogali iz strahu ali so bili celo prepriani, da ravnajo prav? Oitno so ocenili, tako kot nekateri menijo e danes, da se upornitvo ne "splaa". Priznam, da se vsaj pri tem niso motili. Zakaj smo se uprli? Bili smo vojaki slovenske TO, zvesti svojemu narodu in dravni oblasti, ki je bila izbrana na svobodnih volitvah. Verjeli smo v pravico do samoodlobe in lastne poti v prihodnost. Vedeli smo, da smo sposobni in da moramo organizirati vojako obrambo za zavarovanje slovenske osamosvojitve. To smo tudi dokazali. Oroje, ki so nam ga odvzeli, smo si z drznimi akcijami pridobili nazaj in ga z opremo ter strelivom razmestili v skrivna skladia, potem pa organizirali, oboroili in opremili tabe ter enote MSNZ. e leta 1990 smo v Vzhodnotajerski pokrajini pripravili narte za obrambo nae pokrajine ob morebitnem napadu JLA. Po teh nartih smo leto pozneje tudi vodili vojno in zmagali. Premagali smo JLA. Seveda ne sami. Z nami 85

je bila veina Slovenk in Slovencev, enotnih kot le redkokdaj v boju za samostojno Slovenijo. Ko so naega rojaka dr. Vekoslava Grmia vpraali, kakna je temeljna dilema dananjega loveka, je odgovoril biti ali imeti. To je bila tudi moja in naa dilema leta 1990. Biti zvest svojemu poklicu in narodu ter se upreti ali imeti mir in varnost v zavetju JLA ter odtujene zvezne oblasti. Prav smo izbrali in ponosni smo. eprav nas nihe ne hvali, smo sreni, ker smo prepreili vojno opustoenje slovenske drave in razmah sovratva ter naim otrokom in vnukom omogoili sreno otrotvo. To je naa nagrada in tolaba. Naelnik P MSNZ VP 1990, mag. Marjan Fekonja

Skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev za potrebe O MSNZ Rue v srednji kemijski oli Rue. Nadzor nad skladiem sta imela pripadnika stalne sestave TO Rue.

UPORNIKI Z RAZLOGOM POKRA JINSKI T AB MSNZ POKRAJINSKI TAB VZHODNOT AJERSKE POKRA JINE IN VZHODNOTA POKRAJINE NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Marjan Fekonja, naelnik P MSNZ Vzhodnotajerske pokrajine Bojan Lunenik, koordinator med milico in P MSNZ Andrej Kocbek, namestnik naelnika P MSNZ

Veneslav Ogrinc, naelnik O MSNZ Maribor

Marjan Strehar, naelnik O MSNZ Slovenska Bistrica

Stane itnik, naelnik O MSNZ Ptuj

Vladimir Maher, naelnik O MSNZ Pesnica

Anton Sranik, naelnik O MSNZ Rue

Peter Leopold, naelnik O MSNZ Lenart

Miran Fier, naelnik O MSNZ Ormo

86

DELOVANJE MSNZ VZHODNOTAJERSKE POKRAJINE

Karta skrivnih skladi O MSNZ Lenart

87

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev na kmetiji rnko, Jereninski vrh 5. Za varnost je skrbel Sreko rnko z eno Joico.

Na podstreju hie na kmetiji Trunti, Ganik 14, je bilo skrivno skladie oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Za varnost sredstev je skrbel Bogdan Trunti z eno Alenko.

Skrivno skladie oroja in streliva za potrebe Obinskega taba MSNZ Rue v tovarni Jeklo Rue, za katerega sta bila odgovorna Ivan Svenek in Stanko Repolusk

Na obmoju Vzhodnotajerske pokrajine je sodelovanje med MSNZ in milico potekalo na vseh ravneh. Poleg koordinatorja na pokrajinski ravni in njegovega namestnika Marjana Ferka so bili imenovani tudi koordinatorji na obinskih ravneh. Na obinskih ravneh so bili koordinatorji za Maribor Stanislav Mlakar, za Slovensko Bistrico Marjan Korenjak, za Ptuj Milo u, za Pesnico Milan Vogrinec, za Rue Mirko Ploj, za Lenart Alojz Breznik in za Ormo Jurij Ferme.

Skladie O MSNZ Ptuj, TGA-TALUM Kidrievo, v katerem je bilo shranjeno oroje in strelivo

88

DELOVANJE MSNZ VZHODNOTAJERSKE POKRAJINE GOSAK Sreko GRADINIK Bruno Boo GREGORI Robert GUBENEK Samuel HITER Marjan HUMAR Danica JAKOP tefan JURA Joef JUSTINEK Franc KALI Marjan KMETEC Danilo KOCBEK Andrej KOI Zorica KOLARI Ivica KORBAN Joe KOS Branimir KOVAI Ivan KOZJEK Radigoj KRUDER Borut KRUI Miran LEOPOLD Peter LESKOVAR Alojz LUNENIK Joef LUNENIK Martin MAHER Vladimir MAHORI Milan MAJCEN Darja MARKOLI Inge MAUI Franek MAVSAR Marijana MEKO Stanislav MURKO Joef NAVODNIK Mirko NIKL Peter NOVAK Mirko OGRINC Veneslav OLETI Franc OTOREPEC tefan OZMEC Milko PEAN Julij PEAR Borut PEOVNIK Joef PEOVNIK Vincenc PESNIK Joe PIEK Franc PODLESEK Marjan POPOVI Milorad 89 1563 1259 1564 732 1565 1566 1567 353 1568 1569 1260 1110 1570 1571 1572 1261 733 1573 1574 736 1111 738 1575 1576 1112 1262 1263 1264 1265 722 349 346 336 338 1113 1266 750 1577 1578 1579 1580 1581 725 1582 714 721

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 AJERSKA POKRA JIN A VZHODNOTA POKRAJIN JINA VZHODNOT Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja AHEJ Irena 1250 ANEL Miran 1552 BELAK Metod 1251 BERA Ernest 1553 BOGA Joef 1252 BOHAK Karol 1554 BOHAK Ludvik 1555 BOLCAR Toma 1253 BRBRE Stanislav 1556 BREZNIK Alojz 355/125 BREZOVEK Zdravko 745 BRUMEC Stanislav 1557 BUKOVEC Mihalj 1108 BURGAR Bojan 343 CEHNAR Sreko 753 EPE Martin 1558 ERNEC Janez 1254 RNKO Sreko 755 UEK Veneslav 1255 U Roman 354 DOVNIK Vincencij 752 EDER Ivan 719 ESIH Ivan 1559 FABRICI Pavel 1256 FEKONJA Marjan 1257 FERK Ivan 729 FIER Miran 1109 FREER Silvo 1560 FREER Vladko GAPARI Jernej 1561 GERM Peter 1562 GODEC Andrej 730 GORIAN Joef 742 GORJAK Franc 1258

UPORNIKI Z RAZLOGOM POSARI Branko POSLEK Herman POSLEK Joef PO Zoran PRAVDI Vladimir PRISLAN Joe RAJH Bojan REPNIK Alojz REPOLUSK Stanislav ROKARI Karl Drago ROZMAN Joef RUDOLF Franc SENICA Stanislava SIMRAJH Alojzij SLANA Milan SMOGAVEC Anton SRANIK Anton STREHAR Branimir STREHAR Gabriel STREHAR Ivan STREHAR Joef STREHAR Marijan STREHAR Rudi SVENEK Ivan SVENEK Janko ABEDER Sreko IJANEC Franc KOF Joef KRLEC Joef OPINGER Zdenko OTER Iztok PACAPAN Botjan PACAPAN Marjan TAJNBAHER Sreko UMAN Joe VAJGER Branko TATALOVI Slobodan TERPIN Zdravko TOPOLNIK Alojz TOPOLNIK Edvard TRAMEK Maks TRNEK Slavko TRUNTI Bogdan TURNEK Alojz TUAK Franiek URIH Zlatko VAHEN Andrej 723 747 1583 342 1267 1316 1584 737 1585 1586 1587 1588 352 1589 344 741 1114 739 749 748 740 1115 1590 716 345 754 351 720 1268 1591 735 1269 339 731 1270 1592 1271 717 744 1596 746 350 334 340 718 715 90 VASA Branko VELA Ivan VERBANI Mira VERNIK Joef VENAR Marjan VIDRIH Goran VIDRIH Gorazd VORA Rudolf VORI Sreko VOVK Martin VRAKO Ivan VREKO Leopold ZAFONIK Karol ZEMLJI Aleksander INKO Franc IT Joef ITNIK Stanko 1593 1272 348 726 1594 724 1116 734 341 1273 335 1595 751 713 347 728 1117

Marjan Fekonja o Projektu MSNZ v dokumentarnem filmu Operacija 2-1-13-62: "Med pol osmo in osmo uro zveer sem priel v Tepanje. Tam sta me e akala dva predstavnika. Eden je bil Miha Butara, drugi pa je bil, predstavil mi ga je namre Butara, Tone Krkovi. Takrat sem ga prvi videl. Ne vem, kdo je bil bolj v zadregi, on ali jaz. Zael mi je govoriti, zakaj je pravzaprav priel. Odkrito moram priznati, da sem v tistem trenutku pozabil na Toneta Krkovia in da se je v meni kot po tekoem traku zael odvijati nekaken film ali predstava o tem, kaj pravzaprav vse to pomeni, kaj se lahko zgodi oziroma se bo zgodilo. Strah namre nikomur ni tuj. Razlika je le v tem, da eni znamo strah obvladati, drugi pa ne. Takrat sem seveda najprej pomislil na druino in otroke, razmiljal sem o tem, kaj nam preti. Po sreanju v Tepanju sem odel domov in zael razmiljati, kako bi stvari organizirali naprej. V vseh obinskih tabih sem izbral posameznike, ki sem jim resnico zaupal postopno in nikoli v celoti. Tako smo e v slabem mesecu in pol uspeli organizirati tabe Narodne zaite v Mariboru, Slovenski Bistrici, na Ptuju, v Ormou, Pesnici in Ruah. To pravzaprav niso bili tabi. To sta bila posameznik in njegov pomonik ali pa skupina treh ljudi. In eden, dva ali trije smo delali vse te stvari."

DEL OVANJE MSNZ ZAHODNOT AJERSKE DELO ZAHODNOTA POKRA JINE POKRAJINE
O zelo odlonem ukazu o predaji oroja iz skladi TO v skladia JLA smo bili v TO Zahodnotajerske pokrajine (ZP) seznanjeni 16. maja 1990 v rajonu Ponikve pri entjurju. Za predajo oroja je bil doloen kratek rok, in sicer 18. maj 1990 do 23. ure. Akcija se je zaela zelo hitro. JLA se je s svojimi vozili in motvom pripeljala pred skladie OTO Lako in entjur ter sama natovarjala oroje in strelivo. V skladiih TO Zahodnotajerske pokrajine se je 19. maja dogajalo naslednje: PTO Celje in OTO Celje sta imela oroje shranjeno v objektih TO, ki so bili v vojanicah JLA; OTO Lako in entjur pri Celju sta oroje predala in odpeljala v skladia JLA; OTO Mozirje, Slovenske Konjice, marje pri Jelah, Velenje in alec so oroje hranili v objektih TO in ga niso predali. Takratni komandanti OTO so se predaji oroja veinoma uprli in o tem seznanili predsednike skupin obin. JLA je zaradi neposlunosti v TO izvedla ukrepe in grozila z zaporom. Sredi julija 1990 me je poklical "Vojko" in mi napovedal sestanek s Tonetom Krkoviem. Prvo sreanje in pogovor o MSNZ sva imela 25. julija 1990 ob 16. uri na dvoriu gradu Tabor v Lakem. Po osnovni predstavitvi projekta in privolitvi v podrobnejo predstavitev sva pogovor nadaljevala na terasi moje hie v Vrhu nad Lakim. Na voljo mi je dal 48 ur, da se 91

odloim, ali sem pripravljen sodelovati. Moja odloitev je bila pritrdilna, vendar v tistem trenutku nisem bil popolnoma preprian, da nam bo uspelo, kajti nae delo pri projektu MSNZ ni bilo legalno. Pripravljali smo dokumente za nemoteno delovanje, alarmiranje in tajni vpoklic vojnih enot, oblikovali skrivna skladia itn. Kako resno je bilo takrat, se zavedamo ele zdaj. Morali smo hitro ukrepati in se odloiti, komu zaupati, da bi projekt na obinski ravni lahko uresniili. Po razmisleku sem se odloil za sodelavce TO, ki sem jim najbolj zaupal. Odloitev ni bila lahka in danes vem, da sem morda komu storil krivico, ker mu sprva nisem zaupal. Do zaetka septembra 1990 smo oblikovali skupino za delo na obeh ravneh, del dokumentov in ocen je bilo e narejenih, pripravljanje elaboratov pa se je zaelo predvsem septembra. Na naem obmoju smo imeli ve kot 6000 kosov oroja in strelivo za priblino 3500 pripadnikov, za katere smo menili, da so se pripravljeni boriti. Nekaj skladi smo preselili na skrivne lokacije, preostali del pa smo preselili jeseni, saj je bilo vse odvisno od pritiskov in dogajanj. Svoja skladia smo varovali z vpoklicanimi pripadniki vojnih enot TO, ki so zaupano nalogo zelo vestno opravljali, kajti pripadnost je bila na najviji ravni. Septembra in tudi pozneje je skladinik v OTO Celje Boidar Sevek prepeljal veje koliine oroja iz skladia, ki je bilo znotraj objektov JLA. Spretno je izkoristil dobre odnose s takratnimi upravitelji objektov in odlino poznavanje razmer. Sestanki so potekali od avgusta do novembra, in sicer na razlinih lokacijah, za katere so posamezni nosilci projekta menili, da so varne. Pri varovanju sestankov so nam pomagali tudi tajni sodelavci milice, ki so

UPORNIKI Z RAZLOGOM delovali prek regijskega koordinatorja za celjsko obmoje Franca Bevca. Z Bevcem sva dobro organizirala in usklajevala sodelovanje med milico in MSNZ na regijski ravni ter tako zagotovila, da nasprotna stran ni izvedela za projekt. Pomembnih dogodkov in osebnih doivetij, ki so se nam vtisnili v spomin, je veliko, zato je nemogoe vse zapisati. Poskual sem pojasniti le nekaj pomembnejih dejstev iz takratnega obdobja. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili vkljueni v projekt MSNZ in v njem delovali, predvsem pa svojim takratnim najblijim sodelavcem, organizatorjem MSNZ. Naelnik MSNZ-90 za ZP, tefan emrov

Grad Tabor Lako. Na dvoriu gradu sta se Tone Krkovi in tefan emrov sreala prvi, da bi se dogovorila o projektu MSNZ.

V stavbi SIS v Lakem, Valvazorjev trg, je bil septembra leta 1990 tajni sestanek vodstva MSNZ Zahodnotajerske pokrajine. V tej stavbi je bila tudi skrivna pisarna naelnika P MSNZ Zahodnotajerske pokrajine.

Na obmoju Zahodnotajerske pokrajine je bilo sodelovanje med MSNZ in milico zelo dobro. Sodelovanje je potekalo na vseh ravneh. Poleg koordiniranega dela na pokrajinski ravni je potekalo tudi na obinskih ravneh. Koordinatorji aktivnosti pri milici na obinskih ravneh so bili za Celje Sreko Krope, Lako Alojz Miklavec, entjur pri Celju Franc Kokot, za Slovenske Konjice Stanislav Skubic in Marjan Planinek, marje pri Jelah Bernard Petenjek, alec Stanislav Veniger, Velenje Edvard Mlanik in Karol Turk za Mozirje. 92

Skladie OTO Lako, kjer je bilo shranjeno strelivo, ki je bilo pripeljano iz Koevske Reke

DELOVANJE MSNZ ZAHODNOTAJERSKE POKRAJINE POKRA JINSKI T AB MSNZ POKRAJINSKI TAB ZAHODNOT AJERSKE POKRA JINE IN ZAHODNOTA POKRAJINE NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

tefan emrov, naelnik P MSNZ Zahodnotajerske pokrajine Franc Bevc, koordinator med milico in P MSNZ Zlatko Vehovar, namestnik naelnika P MSNZ Peter Einfald, pomonik naelnika P MSNZ

Vilibald Skrt, naelnik O MSNZ Celje

Fran Kapun, naelnik O MSNZ Lako

Bogdan Hvalc, naelnik O MSNZ entjur pri Celju

Anton Kolar, naelnik O MSNZ Slovenske Konjice

Boris Lojen, naelnik O MSNZ marje pri Jelah

Zdenko Terpin, naelnik O MSNZ alec

Joe Prislan, naelnik O MSNZ Velenje

Marko Zidarn, naelnik O MSNZ Mozirje

93

UPORNIKI Z RAZLOGOM GUSI Nadan Janez HVALC Bogdan JAGODI Stanislav JUVAN Ivan KADI Joef KAPUN Franc KEBER Vladimir KELENC tefan KLOKOOVNIK Zvonko KODRI Franc KOLAR Anton KORES Leopold KOS Damijan KOMRLJ Peter KOTNIK Joef KRAJNC Viktor KRAOVEC Alojzij KUK Janez KUNST Mirko KUZMAN Joef LAVRINC Vincenc LIKEB Anton LIKEB Avgust LOBNIKAR Karol LOJEN Boris MAJCEN Daniel MARGU Avgutin MAROLT Joe MAZEJ Melhior MEDVED Ferdo MIKEK Oto MLAKAR Joef MLAKAR Peter MURI Marjan NAREKS Miroslav NUNI Joef OBREZA Ivan OBRUL Martin PANIK Alojz PANTNER Dragotin PAVLI Danijel PERNAT Viljem PETAN Rudolf PETELINEK Janko PIORN Emiljan PLAJH Marta PLANINC Boris 94 690 1290 1291 697 1597 669 1292 670 1293 1294 1295 1296 711 1297 1601 1413 1298 1299 1300 1602 671 699 706 709 1301 1302 1603 700 698 677 682 1303 680 1304 1305 1306 667 1307 1308 694 1309 1310 1311 1604 1312 1313 1314

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 AJERSKA POKRA JIN A ZAHODNOTA POKRAJIN JINA ZAHODNOT Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ALEGRO Leopold 1274 AMI Vladislav 1407 AMON Stanislav 1275 ARBAJTER Duan 1598 ARTELJ Vekoslav 710 BARAGA Joe 1276 BASTELJ Joica 1408 BAUMAN Vinko 1409 BELE Avgutin 1277 BELOEVI Milan 1278 BEKOVNIK Zdenko 1279 BOIEK Joef 1280 BREZNIKAR Anton 1281 BREZNIKAR Joef 674 BUT Darko 1410 BUT Franc 1282 CEVZAR Joef 695 CIJAN Vincenc 708 EPIN Dragan 1283 REMONIK Viljem 707 REP Joef 692 DORNIK Roman 676 DROZG Bogomir 1284 EINFALT Henrih 1285 EINFALT Peter 1286 FELICIJAN Slavica 1599 FINK Janez 1600 FINKT Marjan 678 FRIM Stanislav 1287 GABERC Betka 1411 GORNJAK Alojz 1288 GRKINI Marija 1412 GROBELEK Anton 688 GROLEGER Alojz 1289

DELOVANJE MSNZ VZHODNOTAJERSKE POKRAJINE PODVRNIK Boris POTONIK Janez PUNUH Boidar PUNGARTNIK Danijel PURNAT Nikolaj RANNIK Ivan RANNIK Regina REZAR Joef ROBI Boo SALOBIR Miran SATLER Alojz SATLER Daniel SELINIK Gorazd SEVEK Boidar SINKOVI Franc SIVEC Branko SKRT Vilibald SMOLE Stanislav SOVI Franc STRAEK Franc STRAEK Maksimiljan EMROV tefan KODNIK Daniel PILJAK Darko TERBOVC Milan TERPIN Zdenko TRNEK Ivan TRUPEJ Janez ULNIK Ivan VEHOVAR Zlatko VELENEK Dragotin VIDMAJER Adi VIDMAR Rudolf VIPOTNIK Zmago VOLK France VRANJEK Mirko WIMMER Davor WIMMER Henrik ZAJC Ervin ZAVRNIK Filip ZIDANEK Anton ZIDARN Marko ERJAV Duan VEPLAN Anton 681 1315 1317 1414 679 1605 1606 666 683 684 704 705 1415 664 1416 686 1318 687 696 1319 1320 1321 665 1417 1322 1323 702 672 1324 1325 668 703 1326 1327 689 701 1328 673 693 712 1607 1329 691 675

Letalie Laje pri otanju, kraj prvega sreanja z bodoim naelnikom O MSNZ Mozirje Markom Zidarnom

95

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DEL OVANJE MSNZ JUNOPRIMORSKE DELO POKRA JINE POKRAJINE

Veina oroja PTO Junoprimorske pokrajine je bila v skladiih JLA, in sicer: v skladiu v Petroviji priblino 80 odstotkov; v skladiu mejnega odseka v Seani priblino tri odstotke; v skladiu karavle Moretini priblino tri odstotke; zunaj skladi JLA je bilo priblino pet odstotkov oroja, in sicer v skladiu na letaliu Portoro priblino pet odstotkov, v skladiih organizacij zdruenega dela dva odstotka oroja; oroje, ki je bilo v tovarni Tomos in Luki Koper za potrebe omenjenih podjetij, je bilo e maja leta 1990 prepeljano v skladie Petrovija, kjer je bilo zgrajeno novo skladie za Junoprimorsko pokrajino; v Petroviji je bila shranjena veina oroja upravnih organov za ljudsko obrambo obalnih obin. Iz skladia Petrovija je bilo izvzeto 440 avtomatskih puk in 160 pitol. S tem orojem so bile oboroene enote Junoprimorske pokrajine, ki so leta 1991 sodelovale v vojni za samostojno Slovenijo; 60 brzostrelk Pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo Junoprimorske pokrajine je bilo prepeljanih v skladie RSLO. Dogovori za sreanje s Tonetom Krkoviem so potekali dolgo, najprej prek Boruta Usenika, pozneje pa neposredno z njim. Prvi sestanek je bil nartovan na Obali, pozneje pa sta se uek in Krkovi dogovorila, da se sestaneta ob tirih zjutraj v hii Pavlievih v Pudobu blizu Starega trga. Javka je bila na parkiriu pred blagovnico v Cerknici.

Krkovi je zamujal. uek ni vedel, kaj eli, mislil je, da potrebuje osebno uslugo. Poznala sta se e iz asov, ko je tudi Krkovi delal v Teritorialni obrambi, tam sta se tudi spoprijateljila ter vasih kakno "upiila". Ko je Krkovi uku pojasnil, zakaj je elel govoriti z njim, je nalogo organiziranja MSNZ v Junoprimorski pokrajini sprejel. Odloil se je, da v projekt MSNZ vkljui astnike, ki jim je zaupal. To so bili astniki stalne sestave Teritorialne obrambe Junoprimorske pokrajine. Povedal jim je, kakne so razmere in kaj od njih priakuje. Vsi izbrani so bili takoj pripravljeni sodelovati. Na zaetku je bil najbolj dejaven Stane Ferjani, ki je bil tudi ukov namestnik, pozneje pa se je v projekt zelo dejavno vkljuil Darko Andrejai, operativni vodja vseh akcij MSNZ. Prvi skupni sestanek z obinskimi naelniki MSNZ, namestnikom in pomonikom je bil 20. avgusta 1990 v Lovski koi Gaberk nad Divao. Prva veja naloga, ki je bila tudi uspeno izpeljana, je vkljuevala prevoz oroja in minskoeksplozivnih sredstev iz Koevske Reke v skladie oddelka milice na Kozini. Pozneje so dobili vejo koliino oroja od eleznikega gospodarstva Ljubljana, ki je imelo oroje za potrebe svojih enot. Pomembno vlogo sta imela Milan ajn in Virgilij Kontestabile. Neposredno varovanje posameznih akcij in varovanje prevozov oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev so opravljali delavci milice. Koordinator med ukom in milico je bil Slavko Gerelj, ki je pri projektu sodeloval od zaetka.

96

POKRA JINSKI T AB MSNZ POKRAJINSKI TAB JUNOPRIMORSKE POKRA JINE IN POKRAJINE NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Polde uek, naelnik P MSNZ Junoprimorske pokrajine

Slavko Gerelj, koordinator med milico in P MSNZ

Darko Andrejai, pomonik naelnika P MSNZ Junoprimorske pokrajine

Slavko Dekleva, naelnik O MSNZ Izola

Stane Ferjani, namestnik naelnika P MSNZ

Drago Boac, naelnik O MSNZ Seana

Na obmoju Junoprimorske pokrajine je bilo sodelovanje med MSNZ in milico zelo dobro. Potekalo je na vseh ravneh. Poleg koordiniranega dela v pokrajini je potekalo sodelovanje tudi na obinskih ravneh. Pri milici so bili koordinatorji za Seano Boris Gradi, Piran Ivan Klepac, za Koper Ivan Maras in v obini Izola Milo ulovec. 97

Henrik opi, naelnik O MSNZ Piran

Andrej Koce, naelnik O MSNZ Koper

UPORNIKI Z RAZLOGOM

V lovski koi Lovske druine Gaberk, Kozlek nad Divao, je bilo prvo skupno sreanje naelnika, namestnika in pomonika P MSNZ z naelniki O MSNZ Junoprimorske pokrajine. Sreanje je bilo 20. avgusta leta 1990.

Truka 3. Za sodi, polnimi refoka, je bila skrita veja koliina oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Stavba je bila last druine Lovrei, za sredstva pa je skrbel Vojko Lovrei.

Stranica JLA Moretini, v kateri je bilo leta 1990 skladie oroja in streliva protidiverzantskih enot Obinskega taba za TO Koper. Poskus izvzema oroja za usposabljanje je poveljujoi oficir po posvetovanju z zastavnikom, ki je bil Slovenec, prepreil.

Iz kurilnice eleznike postaje Divaa je bila za potrebe MSNZ Junoprimorske pokrajine prevzeta veja koliina oroja. Oroje je bilo last eleznikega gospodarstva.

98

DELOVANJE MSNZ JUNOPRIMORSKE POKRAJINE

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 JIN A POKRAJIN JINA JUNOPRIMORSKA POKRA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ANDREJAI Darko 1125 BABI Zorko 1126 BOAC Drago 1128 BOAC Pino 1136 OPI Henrik 1129 RNAC Edo 1130 UEK Leopold 1131 DEKLEVA Slavko 1132 DUJC Ivan 499 FERJANI Stane 1133 FILIPUT Darko 490 GRION Emil 496 HAUPT Boidar 488 JAGODI Davor 500 KLOBAS Adrijan 1134 KNEZ Vladimir 497 KOCE Andrej 1135 KORENIKA Miran 491 KOVA Zdravko 487 KUKANJA Davorin 504 LOVREI Vojko 1136 LUKA Arnold Branko 501 MAHNI Ljubomir 495 MINGOT Franc 503 PAVLI Milan 492 RAVBAR Istvan 498 ROLIH Josip 502 STANI Iztok 494 TOMAI Anton 505 VIDALI Roman 493

Skrivno skladie oroja in streliva za potrebe MSNZ in milico iz Divae, Zavrhek 1. Skladie je bilo na domaiji Ivana Dujca.

99

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DEL OVANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKE DELO POKRA JINE POKRAJINE

17. maja 1990 nas je nekdanja JLA razoroila. V Severnoprimorski pokrajini smo imeli oroje v skladiih JLA ali svojih skladiih, tako da smo omenjenega dne po znanih ukazih ostali brez vsega. Poleti 1990 nam je poveljnik Republikega taba za TO general Hoevar na dveh ali treh posvetih razlagal zvezno ustavo in zvezni zakon o ljudski obrambi ter dokazoval, da moramo izpolnjevati sklepe Predsedstva SFRJ, in ne Predsedstva Republike Slovenije. Zadnji posvet oziroma kolegij generala Hoevarja, na katerem smo bili zbrani predstavniki pokrajinskih tabov TO, je bil v zaetku septembra 1990. Ponovno nas je preprieval, da slovensko vodstvo deluje samostojno in ne upoteva ustave in zveznih zakonov. Med odmorom za malico mi je kolega Miha rekel, naj mu dam svojo telefonsko tevilko. Povedal mi je, da me bo poklical in obiskal eden "naih". Zveer me je "neznanec" res poklical in se predstavil za Toneta. Dogovorila sva se, da se dobiva naslednji dan ob 11. uri na Zemonu. Tono ob 11. uri je neznanec pridrvel z golfom rdee barve. Po kratki predstavitvi sva se odpeljala na pijao v Vipavo. Ko mi je zael govoriti in razlagati, sem opazil, da mi vse dlake na rokah, in verjetno tudi lasje na glavi, stojijo pokonci. Ni se mi e zgodilo, da bi mi neznanec bral misli. Vse, o emer mi je Tone govoril, sem tudi sam premiljeval in se e prej z Bogdanom in drugimi kolegi v najini pisarni tudi pogovarjal. Takoj sem pristal na sodelovanje. Nato sva sedla v njegov avto, kjer sem med vonjo po Vipavski dolini prebral oceno stanja ogroenosti Republike Slovenije ter odlobo o imenovanju za naelnika Narodne zaite, 100

ki jo je podpisal takratni minister za notranje zadeve Igor Bavar. Prepriljivost besedila, ki sem ga bral, mi je potrjevala cev avtomatske puke, ki je gledala izpod sedea avtomobila. Manevrska struktura narodne zaite je s tem dejanjem prestopila meje Severnoprimorske pokrajine. e na poti na delovno mesto sem razmiljal, koga naj vkljuim v projekt. Ker je bilo v tistem asu to prevratniko dejanje z mogoimi posledicami, sem zael "plesti mreo" pri ljudeh, ki sem jim popolnoma zaupal, oni pa so morali zaupati meni. ez dva dni sem el ponoi na sestanek v Ljubljano. el sem z meanimi obutki, saj ni bila izkljuena kakna provokacija. Prvi v ivljenju sem imel pitolo v torbi in celo metek v cevi. Opozorjeni smo bili na kar najvejo tajnost. V stavbi izvrnega sveta smo imeli vstop doloen do sekunde tono. Priakala sta nas ministra Igor Bavar in Janez Jana. Malo pozneje je priel predsednik Vlade RS Lojze Peterle in malo pred polnojo predsednik Milan Kuan. Dogovorili smo se za naloge, ki niso bile opredeljene z meseci ali tedni, kot smo bili vajeni, temve z dnevi oziroma urami. Z organizacijo in rezultati vkljuevanja ljudi sem bil zelo zadovoljen, saj ni nihe odklonil sodelovanja in niti ena hia ni odrekla hrambe oroja. Septembra je bila naa najpomembneja naloga priskrbeti im ve oroja, organizirati mreo najzaupnejih poverjenikov in si zagotoviti im ve podatkov o nasprotniku. Za mnoge med nami je bil september 1990 tako naporen kot pozneja vojna, zato smo imeli konec meseca 498 ljudi pod orojem, ki so bili vsak trenutek pripravljeni na akcijo.

Podatke o koliini oroja, varnostne in druge ocene, podatke o gibanjih sovranika in vse drugo smo na nonih sestankih v Ljubljani sproti analizirali vsaj enkrat do dvakrat na teden. Danes mnogi ne priznavajo vojne v Republiki Sloveniji, e da je bil to operetni spopad. Zakaj je bila kratka in uinkovita, se da sklepati tudi iz mojega prispevka. Naelnik MSNZ Severnoprimorske pokrajine, Drago Vidrih

POKRA JINSKI T AB MSNZ POKRAJINSKI TAB SEVERNOPRIMORSKE POKRA JINE IN POKRAJINE NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Drago Vidrih, naelnik P MSNZ Severnoprimorske pokrajine

Zvone Kelher, koordinator med milico in P MSNZ

Sreko Martinu, namestnik naelnika P MSNZ

Rafael Mokorel, naelnik O MSNZ Nova Gorica

Emil Velikonja, naelnik O MSNZ Ajdovina

Na obinski ravni so bili koordinatorji med MSNZ obine in milico za: obino Nova Gorica Milan Zupan, obino Idrija Angel Vidmar, obino Tolmin Danilo Boi, obino Ajdovina Joe Reonja. 101

Alojz Rejc, naelnik O MSNZ Idrija

Vito Berginc, naelnik O MSNZ Tolmin

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Dvorec Zemono, kraj prvega sreanja Draga Vidriha s Tonetom Krkoviem v zaetku septembra 1990

Na podstreju hie (oznaene) v naselju Grgar 5 je bilo skrivno skladie, v katerem so bili protiletalski mitraljezi s strelivom, ki je bilo pripeljano iz Gotenice. Lastnik hie Joe erne je bil odgovoren za skladie.

Vodnjak v vasi Libunje, v katerem je Silvo Kokoin skrival strelivo in minskoeksplozivna sredstva za enote TO Tolmin

Sreko Lisjak, Drago Vidrih in Stojan Peri (na sliki z leve proti desni) pred kamionom, s katerim je bilo prepeljano oroje in strelivo iz Gotenice

102

DELOVANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE

Skrivno skladie oroja na kmetiji v Vogrskem, za katerega je bil odgovoren Severin Gregori

Prostor v hii v naselju Kal Koritnica, v katerem je Peter Sovdat skrival oroje in strelivo za enote TO

Drago Vidrih o Projektu MSNZ v dokumentarnem filmu Operacija 2-1-13-62: "Moram rei, da v ivljenju e nisem doivel take situacije, da bi mi nekdo, in v tem primeru je bil to Tone Krkovi, bral misli tako, da asa za razmiljanje nisem potreboval in sem pristal na sodelovanje z njim. Takoj mi je dal za prebrati oceno ogroenosti Slovenije in v njegovem avtu mi je to oceno ogroenosti praktino potrdila cev avtomatske puke, ki je gledala izpod sedea v avtomobilu. Po obinah smo angairali takratne poveljnike Teritorialne obrambe, sedaj naelnike Narodne zaite, da so ob vsaki prilonosti, ko so prihajali iz skladia, odnaali oroje. V nekaterih primerih, predvsem na Tolminskem, so nam li na roko tudi uslubenci v kasarni."

Maja 1990 je bilo na obmoju 6. pokrajinskega taba za TO oroje shranjeno v: 5. PTO: oroje taba je bilo v skladiu, ki je bilo v Vojanici Ajevica, v kateri je bilo poveljstvo obmejnega odseka JLA, oroje 12. brigade Janka Premrla Vojka je bilo v skladiu JLA na rnem Vrhu nad Idrijo (oroje je bilo zaradi eksplozije unieno); OTO Ajdovina: oroje je bilo v skladiu JLA pri izviru Hublja v Ajdovini; OTO Idrija: oroje je bilo v skladiu JLA na rnem Vrhu; OTO Nova Gorica: 80 odstotkov oroja je bilo v skladiu v Vojanici Ajevica, 20 odstotkov pa v skladiu TO v Dobrovem in je bilo po ukazu prepeljano na Ajevico; OTO Tolmin: oroje je bilo v skladiu JLA v vojanici v Tolminu in na entviki Gori.

103

UPORNIKI Z RAZLOGOM MOKOREL Rafael MURN Martin NAGODE Franika PAVI Marko PERI Stojan PLATIE Marijan POLANC Valter PRAH Igor PREMRL Silvester REJC Alojzij REONJA Joe RODMAN Hijeronim RUTAR Metod SIVEC Florjan SKOIR Stojan SKOK Darko SKOK Zorislav TIH Vojko TRUKELJ Teodor UMELJ Zdenka UTAR Peter TURK Rudolf VELIKONJA Emil VELIKONJA Iztok VELIKONJA Sreko VIDMAR Angel VIDRIH Dragotin VIDRIH Ljubomir VOLARI Janko ZUPAN Milan AGAR Martin Albert IVEC Joef Zvonimir ONTA Zvonko 1233 1234 1235 463 468 1236 1237 486 1238 1239 483/139 448 476 484/140 1240 1241 464 477 1242 449 485 457 1245 1244 1243 481/136 1247 1246 478 480/138 1248 458 1249

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 JIN A POKRAJIN JINA SEVERNOPRIMORSKA POKRA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ARON Davorin Martin 453 BELTRAM Bogdan 445 BERGINC Rajko 470 BERGINC Vito 1223 BOI Danilo 482/137 CEJ Rudolf 1224 ERNE Joef 465 DEJAN Gabrijel 471 ERJAVEC Joko 1225 FURLAN Bojan 451 GABEREK Vinko 473 GOLOB Edvard 450 GORJUP Atilijo 455 GREGORI Severin 456 HLADNIK Viktor 479/135 HVALA Ciril 461 HVALA Emil 467 HVALA Venceslav 1226 JURJAVI Miran 1227 KEREVAN Rajko 466 KODRI Sreko 1228 KORADIN Silvester 469 KORE Janko 1229 KREI Joef 1230 KRISTANI Viljem 454 KRIVEC Marko 474 LAPANJA Mihael 460 LIKAN Zdenko 1231 LISJAK Sreko 446 LOZAR Boris 459 MARC Ivan 447 MARTINU Sreko 1232 MEDVED Roman 475 MENARD Darko 452 104

Skrivno skladie oroja in streliva v obratu Iskre Avtoelektrike na Predmeji

OR GANIZIRANOS T MSNZ V POMUR JU ORG ANIZIRANOST POMURJU Pos k us r az or oitv e TO P omurja osk raz azor oro itve Pomurja
Leta 1990 je bila TO Pomurja organizirana v Pokrajinski tab za TO Pomurja, s sedeem v dijakem domu v Murski Soboti, in v tiri obinske tabe TO, in sicer Gornja Radgona, s sedeem v prostorih obine v Gornji Radgoni, Lendava, s sedeem v prostorih obine v Lendavi, Ljutomer, s sedeem v lastni zgradbi v Ljutomeru in Obinski tab Murska Sobota, ki je imel sede v dijakem domu v Murski Soboti. TO Pomurja je do leta 1990 veino oroja in streliva hranila v lastnih skladiih, ki so bila v vojanicah JLA. PTO in OTO Murska Sobota sta imela oroje in strelivo v lastnem skladiu v Vojanici Murska Sobota, OTO Gornja Radgona pa v lastnem skladiu v Vojanici Gornja Radgona. OTO Ljutomer je oroje in strelivo hranil v lastnem skladiu v Ljutomeru in OTO Lendava v skladiu v Lendavi ter v skladiu TO v tovarni Planike v Turniu. Tako je ukaz o premestitvi oroja in streliva v skladia TO, ki so v vojanicah JLA, prizadel le OTO Lendava in Ljutomer. OTO Lendava je 17. maja 1990, ko bi moral predati oroje in strelivo v skladie TO v Vojanico Murska Sobota, opravljal po konanem usposabljanju sedemdnevno usposabljanje bataljona TO, zato so jim odobrili preselitev oroja in streliva. Po pozivu Janeza Jane, republikega sekretarja za LO, pozneje tega oroja niso preselili v Vojanico Murska Sobota, temve so organizirali fizino varovanje skladia s pripadniki rezervne sestave enot TO Lendava. Priblino 40 odstotkov preostalega oroja so pripadniki OTO Lendava premestili v skladie TO v Vojanico Murska Sobota. Pripadniki OTO Ljutomer so skladno z ukazom v skladie TO, in sicer v vojanico, 105

premestili veino svojega oroja in streliva, razen oroja in streliva, namenjenega za protidiverzantski vod, ki je bilo shranjeno v skladiu postaje milice v Ljutomeru. Poskus razoroitve TO Pomurja ni popolnoma uspel, ker je v skladiu TO v Turniu ostalo vse oroje bataljona TO, in sicer priblino 450 kosov pehotnega oroja, in v skladiu milice v Ljutomeru 25 avtomatskih puk za protidiverzantski vod. Osebno oboroitev so zadrali tudi vsi pripadniki stalne sestave TO Pomurja.

Us tano vit ev in oblik ovan je MSNZ v P omurju Ust anovit vite obliko anje Pomurju
Ivan Smodi, ki je bil leta 1990 na dolnosti pomonika komandanta PTO za motiviranje in informiranje, je dobil prvo informacijo o Projektu MSNZ 6. septembra 1990 na tajnem sestanku v Tepanju. Na sestanku sta sodelovala e Miha Butara in Marjan Fekonja. Krkovi je prisotne seznanil o Projektu MSNZ, ki se je takrat iril po slovenskih pokrajinah, njegovih ciljih in nalogah. Ivanu Smodiu in Marjanu Fekonji je dal nalogo, da vsak v svoji pokrajini pridobita sodelavce za projekt in da zanejo skupaj im prej opravljati naloge Projekta MSNZ v obeh pokrajinah. Po uvodnih pogovorih s posameznimi pripadniki PTO je bilo oblikovano pokrajinsko vodstvo MSNZ v sestavi Ivan Smodi, Edvard Mihali, Ladislav Lipi, Koloman Rituper, Alojz teiner in Joe Palfi. Konec septembra se je pokrajinskemu vodstvu MSNZ pridruil tudi komandant PTO Vladimir Miloevi in nekaj dni pred preoblikovanjem MSNZ v sestavo TO prevzel vodenje MSNZ v Pomurju. 8. septembra 1990 so bili o Projektu MSNZ seznanjeni poveljniki vseh tirih OTO v Pomurju: Alan Geder iz Gornje Radgone, Ljubo Dranik iz Lendave, Alojz

UPORNIKI Z RAZLOGOM Novak iz Ljutomera in Janez Bohar iz Murske Sobote ter Alojz Kisilak, pomonik komandanta OTO Murska Sobota za operativne zadeve in usposabljanje. Ti so v naslednjih dneh o Projektu MSNZ seznanili svoje sodelavce v obinskih tabih. Vsi so pristali na sodelovanje. V O MSNZ Gornja Radgona so bili poleg Alana Gederja dejavni e Franc Marko, Franc Zemlji in Andrej Rugole. V O MSNZ Lendava so poleg Ljuba Dranika sodelovali Branko Bratkovi, Franc Balanti in ivko Stani. V Ljutomeru sta z Alojzom Novakom sodelovala e Mirko Rauter in Zdenko Seren. V O MSNZ Murska Sobota pa so pri izvajanju nalog projekta z Janezom Boharjem sodelovali Alojz Kisilak, Bojan Horvat, Rudi Komrlj, tefan ek in Ludvik Jona. Organizacijska struktura MSNZ v Pomurju je bila podobna organizacijski strukturi TO v Pomurju, v MSNZ pa je bila vkljuena tudi veina takratnih pripadnikov stalne sestave TO Pomurja. Tako so bili ustvarjeni pogoji za izvajanje ciljev in nalog Projekta MSNZ. V MSNZ Pomurja smo zaeli sproti izpolnjevati naloge, ki smo jih dobili od republikega naelnika MSNZ. Nartovali in uresnievali pa smo tudi aktivnosti, ki so nam jih doloale razmere v Pomurju. Vse naloge so bile usmerjene v morebitno posredovanje JLA in v zavarovanje procesa osamosvajanja Slovenije. Dosledno izvrene naloge ter uresnieni cilji Projekta MSNZ v Pomurju niso bili rezultat le enega posameznika ali manje skupine ljudi, temve so rezultat delovanja celotnega vodstva in pripadnikov tabov MSNZ ter tevilnih posameznikov, pripadnikov rezervne sestave TO in prijateljev, ki so pomembno prispevali k temu, da so bile vse naloge v Projektu MSNZ Pomurja v celoti in brezhibno opravljene. MSNZ. Oblikovali so nove enote. Imenovali so jih enote MSNZ. Struktura in velikost enot sta bili oblikovani glede na razpololjive koliine oroja. V tem asu ustanovljene enote so z majhnimi spremembami delovale vse do vojne in v vojni leta 1991. Spreminjali sta se le njihovo tevilno stanje in mo glede na dodatno prejete koliine oroja. Veliko tee je bilo zagotoviti dovolj oroja in streliva za nartovane enote MSNZ. Veina oroja in streliva TO Pomurja je bila v skladiih TO v vojanicah v Gornji Radgoni in Murski Soboti. Skladia je varovala JLA, ki je imela dosleden nadzor tudi nad izvzemi in vraanjem oroja ter streliva iz objektov. Takoj po premestitvi oroja in streliva, in sicer maja, je bil nadzor zelo strog in dosleden. Pozneje je pozornost starein in straarjev JLA popustila, kar so izkoristili skladiniki in drugi pripadniki tabov MSNZ. Na razline naine so vsak dan iz obeh skladi odnaali oroje in strelivo ter ga skrivali na novih skrivnih lokacijah. V prtljanikih slubenih in osebnih vozil, z vozilom O Civilne zaite Murska Sobota in s tovornim vozilom OTO Murska Sobota je bilo septembra 1990 iz obeh vojanic prepeljanih ve kot 350 kosov oroja in veja koliina streliva. S "krajami" lastnega oroja in streliva iz Vojanice Murska Sobota so morali prenehati, ko je komandant vojanice Daniel Horn zalotil pripadnike O MSNZ Ljutomer, ko so v skladiu v Vojanici Murska Sobota nalagali oroje in strelivo na tovorno vozilo. Po Hornovem ukazu so morali naloeno oroje in strelivo razloiti. Nadzor vstopov in izstopov v skladie TO so poveali in nadaljnji iznosi niso bili ve mogoi. Tako je MSNZ Pomurja konec septembra 1990 imela ve kot 800 kosov pehotnega oroja s pripadajoim strelivom. 15. 9. 1990 smo iz republikih rezerv dobili dodatne koliine streliva, protioklepnih in tromblonskih min ter ronih bomb. Prevoz streliva in minskih sredstev iz Koevske Reke sta s tovornim vozilom in oferjem podjetja Agromerkur v nonih urah opravila Ivan Smodi in Ladislav Lipi. Oroje in strelivo, ki ga je imela MSNZ Pomurje, je bilo treba varno shraniti in zavarovati. Ves as je obstajala nevarnost, da bosta JLA in republiki vrh TO poskuala oroje in strelivo odvzeti ter ga ponovno spraviti za ograje vojanic. Ob im veji razprenosti 106

Delo van je MSNZ v P omurju Delov anje Pomurju

V zaetku delovanja Projekta MSNZ sta bili glavni nalogi oblikovati enote MSNZ ter zagotoviti oroje in strelivo. V vseh tabih so pregledali sezname vojakih obveznikov in presodili, da je veina pripadnikov zanesljiva. S seznamov so rtali le tiste, ki so bili zelo naklonjeni zvezni dravi in bili zagovorniki JLA. Posebne presoje so bili deleni astniki rezervne sestave, e posebej komandanti enot in njihovi namestniki. Posamezne izbrane astnike, komandante enot, so seznanili z okvirnimi cilji in nalogami Projekta

DELOVANJE MSNZ V POMURJU na im ve lokacij je bilo nujno zagotoviti popolno tajnost ter varnost shranjenega oroja in streliva. Zato so pripadniki MSNZ Pomurja ob pomoi prijateljev, katerim so lahko zaupali, oroje in strelivo skrili na skrivnih lokacijah. V Gornji Radgoni so pripadniki O MSNZ ob pomoi komandirja postaje milice Stanka Sakovia oroje hranili na postaji milice. Franc Klemeni je zagotovil skriti prostor v skladiu Radenske v Boraevi in Milan Nekrep v skladiu Avtoradgone. Pripadniki O MSNZ Lendava so oroje in strelivo iz skladia v Turniu ter izvzeto oroje iz skladia v Vojanici Murska Sobota preselili na ve novih skrivnih lokacij: v lendavsko NAFTO, kjer je za skladie skrbel Branko Varga, v kletne prostore postaje milice Lendava, katerega varovanje je organiziral komandir Ludvik Bokan, v prostore obinskega centra za obveanje, katerega varovanje sta organizirala Franc iek in Borisav Budin, del oroja in streliva pa je Ljubo Dranik skril v svoji zidanici. Pripadniki O MSNZ Ljutomer so oroje in strelivo ob pomoi Miloa Vrbania shranili v MTT obratu Ljutomer, Viher Joe je zagotovil skrivno skladie v Mlekoprometu, Miro Nei v Domu poitka v Lukavcih, Alojz Pozderec v podjetju Konus, podjetnik Janko Makoter v skladiu svojega proizvodnega obrata, varovanje skritega oroja in streliva protidiverzantskega voda v kletnih prostorih postaje milice v Ljutomeru pa je organiziral komandir postaje Franc Slokan. Na obmoju delovanja O MSNZ Murska Sobota je Slavko Jauk zagotovil hranjenje oroja in streliva v skladiu O Civilne zaite, Mio Baranja je skril oroje v skladie svoje trgovine, Anton Ravni je zagotovil skriti prostor v betonarni podjetja Pomurje v Lipovcih in v domai garai, Geza Bai je oroje skril v valilnice za fazane v gojitvenem loviu Kompas v Peskovcih, del oroja in streliva pa je Alojz Flisar v sodelovanju z Ludvikom Cvernjekom skril v zaklonie v zgradbi UNZ Murska Sobota. Pomembno je poudariti, da je pripadnikom MSNZ Pomurja uspelo Projekt MSNZ ves as ohraniti v popolni tajnosti in da nobeno skrivno skladie oroja in streliva ni bilo odkrito. 14. septembra 1990 so bili na posvetu v Poljah predsedniki obin seznanjeni z informacijo o oblikovanju MSNZ v Sloveniji. Pozneje so informacije o Projektu MSNZ in naloge prejeli tudi sekretarji sekretariatov za ljudsko obrambo. Ti so skupaj z delavci sekretariatov za LO sodelovali v Projektu MSNZ pri pripravi in varovanju novih mobilizacijskih nartov in vpoklicev za pripadnike enot MSNZ. Pomembno vlogo pri uspeni izvedbi Projekta MSNZ v Pomurju so imeli tudi pripadniki milice. Ti so varovali premike oroja in streliva ter ga pomagali skrivati, sodelovali so pri zbiranju obveevalnih podatkov o dejavnosti pripadnikov JLA v Pomurju ter pri nartovanju morebitnih bojnih delovanj. Skupaj so pripravili tudi nart za vpad v vojanici v Gornji Radgoni in Murski Soboti ter zavzetje skladi oroja in streliva TO. Za sodelovanje s pripadniki tabov MSNZ Pomurja in za vodenje aktivnosti znotraj milice je bil odgovoren inpektor Alojz Flisar, ki je v zaetni fazi v projekt vkljuil e sodelavce Cirila Magdia, Ludvika Cvernjeka in Stanka Sakovia. Pozneje so iz milice pri Projektu MSNZ sodelovali e vsi komandirji postaj milice iz pomurskih obin. Uspeno medsebojno sodelovanje pri nartovanju in izvajanju skupnih nalog, ki se je med tabi MSNZ, TO in milico zaelo v asu izvajanja Projekta MSNZ, se je v Pomurju uspeno nadaljevalo tudi v obdobju zavarovanja procesa osamosvajanja Slovenije in pozneje v osamosvojitveni vojni leta 1991.

107

UPORNIKI Z RAZLOGOM POKRA JINSKI T AB MSNZ POMUR JA IN POKRAJINSKI TAB POMURJ NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Ivan Smodi, naelnik P MSNZ Pomurja Alojz Flisar, koordinator med milico in P MSNZ Edvard Mihali, namestnik naelnika P MSNZ

Ljubo Dranik, naelnik O MSNZ Lendava

Alojz Novak, naelnik O MSNZ Ljutomer

Janez Bohar, naelnik O MSNZ Murska Sobota

Alen Geder, naelnik O MSNZ Gornja Radgona

Nafta Lendava, skrivno skladie oroja in streliva, za katerega je bil odgovoren Branko Varga

108

DELOVANJE MSNZ V POMURJU

Dijaki dom v Murski Soboti. 8. septembra 1990 je bil v prostorih dijakega doma prvi sestanek naelnikov O MSNZ Pomurja.

Skladie oroja in streliva v Cvenu, zanj je bil odgovoren Janko Makoter

Skrivno skladie oroja in streliva v Dolgovakih Goricah pri Lendavi, za katerega je bil odgovoren Ljubo Dranik

109

UPORNIKI Z RAZLOGOM RAUTER Miroslav RAVNI Anton RITUPER Koloman RUGOLE Andrej SEREN Zdenko SLOKAN Franc SMODI Ivan STAJNKO Janez STANI ivko TEINER Alojz TIBAUT Jelko VARGA Branko VIHER Joe VRBANI Milo ZEMLJI Franc EK tefan IEK Franc 586 594 564 567 585 588 1222 1387 576 565 579 578 582 581 568 593 577

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 POMUR JE POMURJE Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja BAI Geza 598 BALANTI Franc 573 BARANJA Elemer 597 BENKO Zvone 570 BOHAR Janez 1216 BOKAN Ludvik 575 BRATKOVI Branko 574 BUDIN Borislav 1382 BUNDERL Daniel 1383 DRANIK Ljubomir 1217 ERLIH Bojan 1384 GEDER Alan 1218 HORVAT Anton 1219 HORVAT Bojan 591 JAUK Slavko 595 JONA Ludvik 592 JURA Franc 1608 KISILAK Alojz 589 KLEMENI Franc 572 KOSI Anton 587 KOMRLJ Rudi 590 KROPF Anton 596 KUR Drago 1385 LIPI Ladislav 563 MAKOTER Janko 580 MARKO Franc 569 MIHALI Edvard 1220 MILOEVI Vladimir 562 NEKREP Milan 571 NEI Miroslav 583 NOVAK Alojz 1221 PALFI Joe 566 PAMI Alojzija 1386 POZDEREC Alojz 584 110

Vojanica v Murski Soboti. Vhod v vojanico in skladie Trimo, od koder so pripadniki MSNZ leta 1990 skrivaj odpeljali priblino 300 kosov oroja in vejo koliino streliva

Ladislav Lipi, pomemben len v organizaciji MSNZ Pomurja

DEL OVANJE MSNZ V ZAS AV JU DELO ZASA

V pokrajini Zasavje je bila TO organizirana v Pokrajinski tab za TO Zasavje, ki je imel sede v Trbovljah ter v obinske tabe za TO v obinah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik s pripadajoimi enotami. Vseh skupaj je bilo priblino l450 pripadnikov. 15. 5. 1990 je bil sklican sestanek vodij zaledne slube na Republikem tabu za TO. Po vrnitvi so vroili Joetu Ranzingerju kot vrilcu dolnosti poveljnika ukaz o premestitvi oroja in streliva ter minskoeksplozivnih sredstev, ki so bila v skladiih TO. K ukazu je bil priloen tudi asovni nart, ki je predvideval zaetek predaje e 16. maja. Ker niso mogli pravoasno predati ukaza vsem OTO, so nartovali oddajo 17. in 18. maja. Zaradi asovnega zamika je Ranzingerju RTO kot vrilcu dolnosti poveljnika izrekel strogi opomin z gronjo o vojnem sodiu. 16. maja je bil na skupnem sestanku vroen ukaz vsem poveljnikom OTO. Ukaz je bil sprejet z velikim negodovanjem in kljub izrecnemu naroilu o tajnosti je bilo dogovorjeno, da se opravi pogovor s predsedniki obinskih skupin, ki so bili predsedniki svetov za SLO in DS. 17. maja je bil zamujen prevzem vozil v Celju, ki je bil opravljen ele 18. maja. Medtem je poveljnik OTO Trbovlje skupaj s predsednikom skupine na ustanovni skupini dosegel soglasno sprejet sklep, da se oroje ne odda in se, e bo treba, zagotovijo dodatna sredstva za zavarovanje. Poleg tega je bilo poslano tudi protestno pismo republikim organom. V Zagorju sta se vodja oddelka za ljudsko obrambo in komandant TO dogovorila, da se iz skladia takoj izloi oroje enote za zvezo ter oroje delovnih organizacij, ki so ga predale v uporabo TO. Oroje, od tega je bilo 179 kosov avtomatskega in polavtomatskega oroja, je bilo takoj odpeljano v drugo skladie. Vendar komandant ni 111

mogel dobiti zveze s komaj izvoljenim predsednikom, da bi se dogovorila o nadaljnjem delovanju. Podobno je bilo v obini Hrastnik. Iz Zasavja je bilo 18. maja iz PTO od zahtevanih 370 kosov oroja prepeljanih 300 kosov, iz obine Zagorje od zahtevanih 1070 kosov 891, iz obine Hrastnik pa so od zahtevanih 689 kosov oroja prepeljali 603 kose. Obina Trbovlje je vse svoje oroje obdrala, in sicer 1330 kosov, ter organizirala straarsko slubo. Tone Krkovi in Ranzinger sta se sreala 6. 9. 1990. Miha Butara je Ranzingerja poklical 5. septembra, poznala sta se e iz skupnih sestankov na RTO, v nekaj besedah je Butara Ranzingerju razloil poloaj in mu za naslednji dan napovedal sestanek. Dobili so se pozno popoldne v majhni podstreni sobici gostilne Pri maku v entgotardu pri Trojanah. Krkovi je odloil, naj Ranzinger na podroju Zasavske pokrajine organizira MSNZ ter pripravi vse za morebitno delovanje. 7. 9. 1990 je Ranzinger sklical nujni sestanek s komandanti tabov. Na sestanku so bili komandanti OTO Trbovlje Matja Pikur, iz Zagorja je priel Rado utar, iz Hrastnika pa Boris Logar. Prisoten je bil tudi Ranzingerjev namestnik Ivo Vueti. Ranzinger jih je seznanil z zasnovo MSNZ. Na sestanku je bilo sprejeto stalie, naj se sestava enot in njihova mobilizacijska zbiralia ne menjajo. Opravi naj se pregled kadrovske sestave in se izloi tiste, za katere niso bili prepriani, da so povsem predani Sloveniji. Ugotovili so, da je osebne oboroitve in nabojev dovolj, ter da je oroje treba razdeliti po celotni pokrajini. Doloitev lokacij so prevzeli komandanti. Ugotovljeno je bilo, da primanjkuje minskoeksplozivnih sredstev, ki jih je bilo

UPORNIKI Z RAZLOGOM nekaj v Bokolaku, nekaj pa v Peovniku, kjer jih je varovala JLA. e bi bilo treba, bi lahko uporabili eksplozivna sredstva, ki so jih imeli na zalogi rudnik, apnenice in posamezni veji kamnolomi. Zaeli so sodelovati z upravo milice, ki je doloila koordinatorja za varovanje nalog, in stalnega spremljevalca Antona Apiha, takratnega milinika v Trbovljah. On je, poleg njihovih pripadnikov, ob prenosu oroja na skrivne lokacije zagotovil varovanje. Skrivne lokacije so bile pri zanesljivih pripadnikih MSNZ oziroma obanih. 20. septembra je bilo iz Koevske Reke ponoi pripeljano precej minskoeksplozivnih sredstev. Zaasno so jih shranili v dobro varovanih skladiih Rudnika Zagorje ter Cementarne Trbovlje. Za zavarovanje celotnega prevoza je poskrbela milica, vse je potekalo brez vejih zapletov. Tako so bila zagotovljena tudi sredstva za uinkovito organizacijo celotnega obrambnega sistema Zasavja.

Karta skrivnih skladi v Zasavju

112

DELOVANJE MSNZ V ZASAVJU POKRA JINSKI T AB MSNZ ZAS AV JA IN POKRAJINSKI TAB ZASA NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Joe Ranzinger, naelnik P MSNZ Zasavja

Bojan Skoir, koordinator med milico in P MSNZ

Ivan Vueti, namestnik naelnika P MSNZ

Matja Pikur, naelnik O MSNZ Trbovlje

Anton Apih, pomonik poveljnika PEM, koordinator med milico in P MSNZ

Boris Logar, naelnik O MSNZ Hrastnik

Na obmoju Zasavja je bilo sodelovanje med MSNZ in milico dobro. Potekalo je na vseh ravneh. Poleg koordiniranega dela v pokrajini je bilo sodelovanje tudi na obinskih ravneh. Pri milici so bili koordinatorji za Trbovlje Miran Bokali, za Hrastnik Cvetko Moina in v obini Zagorje Alojz Klaniar.

Franc otar, naelnik O MSNZ Zagorje

113

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Gostilna Maek v entgotardu pri Trojanah, kjer so se 6. septembra 1990 sestali Tone Krkovi, Miha Butara in Joe Ranzinger

Skrivno skladie oroja in streliva v naselju Zavine pri Kisovcu, za katerega je bil odgovoren Joe erin

Skrivno skladie oroja in streliva v Dolenji vasi, zanj je bil odgovoren Leopold Zore

114

DELOVANJE MSNZ V ZASAVJU RAMAK Ivan RANZINGER Joe RUPNIK Ivan SCHMIT Jurij SIHUR Simona SREBOTNIK David STRGAREK Leopold KORJANC Duan OPER Bojan UM Vojko UTAR Franc UTAR Anton VINIKAR Zoran VOZELJ Franc VUETI Ivan ZAKONEK Alojz ZALETEL Viljem ZORE Leopold AGAR Rudi 525 1339 1403 1404 1405 514 1340 512 522 527 1341 1342 1406 531 1343 529 515 535 532

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 ZAS AV JE ZASA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja BOVHAN Emil 1394 BRVAR Marino 1330 BURGAR Tadej 1395 BURKELJC Ivan 526 CIGELNJAK Boidar 516 EBIN Joef 536 ENJEVAR Anton 1396 IBEJ Joe 1397 IBEJ Zlatko 1398 DROLC Ivan Robert 1331 GARMU Josip 530 GORENC Anton 521 GROS Jani 1399 GRUJI Lazo 1332 HOEVAR Marjan 523 HUMSKI Adolf 1333 IGLI Joef 1400 JARC Ervin 1334 JERI Miran 513 KUPEK Ludvik 534 LAZNIK Viktor 1335 LOGAR Boris 1336 LOGAR Matej 517 MAJCEN Boo 511 MATEI Rudolf 1401 PASKVALE Bojan 1402 PAVLI Milan 1337 PIKUR Matja 1338 PLANTAN Julij 533 PODRENIK Leopold 528 POLUTNIK Joe 524 PUST Martin 519 PUST Viljem 520 PUST Vojteh 518 115

Rudnik Zagorje, skrivno skladie minskoeksplozivnih sredstev, pripeljanih iz Koevske Reke

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DEL OVANJE MSNZ V POS AV JU DELO POSA

Posavje je ena od pokrajin, v kateri so e v prvi fazi sprejeli odloitev o zavrnitvi ukaza. Po prejetju ukaza so se poveljniki obinskih tabov sestali z upani vseh treh obin. Sprejeli so odloitev, da oroja ne bodo oddali brez dodatne republike politine potrditve ukaza. Nekaj dni pozneje se je to res zgodilo, vendar kot odloitev, da bo TO svoje oroje varovala sama. JLA je vseeno dosegla predajo sevnikega oroja zaradi neposrednega pritiska na poveljnika OTO. V Posavju je ostalo okoli 2300 kosov oroja in strelivo, minskoeksplozivna sredstva in topove pa so e pred tem hranili v vojanici Cerklje. Posavci so svoje oroje varovali v dobro zavarovanih skladiih TO, konec oktobra pa so morali oroje iz svojih skladi prepeljati mimo svojih stra v 19 skrivnih skladi. Straarje so odpeljali v gornje prostore na kozarec vina, medtem pa kradli svoje oroje. S pomojo Mihe Butare se je Ernest Breznikar - En sestal s Krkoviem v poitniki hii na Boju nad Podbojem. En je zaradi Krkovieve prepriljivosti po kratkem premisleku pristal na sodelovanje. Ernest Breznikar pripoveduje: "Najtee je bilo prepriati svoje bodoe sodelavce o neem, emur e sam nisem popolnoma verjel. Za svojega namestnika sem pridobil sekretarja za LO Staneta Zlobka. Na tabe smo poklicali izbrane posameznike, dotedanje pripadnike enot TO, ki smo jih poznali, in jim povedali, da zaradi razmer formiramo posebne enote za morebitni spopad z JLA." Pripadnikov PTO Posavje zaradi Krkovievega ukaza niso vkljuili, veljali so namre za Hoevarjev tab, eprav bi njihova poznavanje in strokovnost olajala delo. 116

V nekaj tednih so oblikovali 26 operativnih skupin Narodne zaite iz teritorialcev prostovoljcev in vkljuili 475 ljudi, pozneje se jim je pridruilo e 1300 vojakov.

Vhod v kletne prostore Krajevnega urada Bizeljsko, v katerem so hranili nadkalibrsko strelivo in minskoeksplozivna sredstva O MSNZ Breice. Strelivo sta hranila Mitja Teropi (na sliki) in Vojko Kovai, za skladie pa je skrbel Joe Kovai.

Gospodarsko poslopje Antona upanca (na sliki), Stranje 28, Senovo, v katerem je hranil oroje in strelivo O MSNZ Krko

POKRA JINSKI T AB MSNZ POS AV JA IN POKRAJINSKI TAB POSA NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Ernest Breznikar, naelnik P MSNZ Posavja

Andrej Bobek, koordinator med milico in P MSNZ

Stane Zlobko, namestnik naelnika P MSNZ

Mitja Teropi, naelnik O MSNZ Breice

Albin Namestnik, sodelavec v Projektu MSNZ iz milinikih vrst

Martin korc, naelnik O MSNZ Krko

Na obmoju Posavja je bilo sodelovanje med MSNZ in milico zelo dobro. Potekalo je na vseh ravneh. Poleg koordiniranega dela v pokrajini je bilo sodelovanje tudi na obinskih ravneh. Pri milici so bili naslednji koordinatorji: za Krko tefan Hren, za Sevnico Danijel Dobrek in v obini Breice Zlatko Pir. 117

Ivan Boi, naelnik O MSNZ Sevnica

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Oroje so hranili naslednji obinski tabi Teritorialne obrambe Posavja: OTO Breice: oroje je bilo shranjeno v skladiu TO Breice, Titova 15. Oroje PTO in OTO Breice ni bilo predano v skladia JLA; OTO Krko: oroje je bilo shranjeno v skladiu TO v Krkem in ni bilo predano v skladia JLA; OTO Sevnica: oroje je bilo shranjeno v skladiu OTO Sevnica, predano je bilo v skladie JLA v Cerklje.

Poitnika hia Mihe Butare na Boju, kraj prvega sreanja naelnika P MSNZ Posavja Ernesta Breznikarja s Tonetom Krkoviem, 4. september 1990

118

DELOVANJE MSNZ V POSAVJU STOPAR Janez KORC Martin RIBAR Alojz TEROPI Mitja VERBANI Zvonko VERSTOVEK Franc ZAKEK Roman ZANUT Edi ZLOBKO Stanislav UPANC Anton 1392 1213 1393 1214 557 554 555 510 1215 544

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 POS AV JE POSA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ANDREJA Andreja 509 BALAS Franc 551 BERVAR Milena 541 BOI Ivan 1211 BREZNIKAR Ana 545 BREZNIKAR Ernest 1212 ANER Vinko 1388 DERSTVENEK Branko 1389 DRGANC Rudolf 922 GRAMC Marjan 553 GREGL Angela 559 HOEVAR Veneslav 1390 JANC Kristijan 561 JEVNIK Anton 549 KEMAN Ivan 556 KOLAR Bojan 552 KOIR Joe 1611 KOVAI Vojko 508 LEVAK Polonca 539 LIBENEK Vilko 538 LOGAR Vili 542 MAVSAR Matja 540 MAVSER Mihael 548 MOHAR Zdenko 537 MOLAN Marjan 547 MOTORE Ljubomir 1612 OGNJENOVI Mirko 543 PINTERI Ferdo 550 PENINIK Viktor 507 RUPRET Franc 1613 SLUKAN Drago 1614 SMREKAR Branko 1391 SMREKAR Marija 1610 STANI Branko 558 119

Novogradnja Joeta Stania, upelevec 12, Kapele, ki je hranil oroje in strelivo O MSNZ obine Breice

Stavba krajevnega urada Bizeljsko, v kateri je bilo v kletnih prostorih skladie nadkalibrskega streliva in minskoeksplozivnih sredstev, ki so jih 13. 9. 1990 pripeljali iz Gotenice

UPORNIKI Z RAZLOGOM

DEL OVANJE MSNZ N AK OR OKEM DELO NA KOR OROKEM

V petek, 28. avgusta 1990, me je v slubo na PTO Koroke poklical Miha Butara iz Ljubljane in me vpraal, e sem pripravljen sodelovati v akciji, ki se pripravlja. Ker sem takoj pristal, sva se dogovorila, da se ez dva dni pri meni oglasi lovek, prek katerega bo vzpostavljen neposreden stik z vodstvom akcije. Za sreanje sva se dogovorila v nedeljo, ob 21. uri na avtobusni postaji v Mislinji. V soboto, 29. avgusta, sem se sreal s sodelavcem Tonetom Matvosom, in ga prosil, naj me spremlja s svojim avtom ter orojem na sestanek v Mislinjo. V nedeljo, 30. avgusta, je bil stik vzpostavljen, priel je Tone Krkovi. Razloil mi je nart akcije in pokazal dokumente, ki so dokazovali, da vodstvo republike akcijo podpira. Takoj sem se odloil sodelovati. V naslednjih dneh sem pridobil za sodelovanje sodelavce v vseh tirih korokih obinah, in sicer v Slovenj Gradcu poveljnika OTO Viktorja Jeromelja, v Ravnah na Korokem naelnika taba Primoa avca, v Dravogradu operativca Hermana Jeseninika in v Radljah ob Dravi poveljnika OTO Zdravka Vilerja. Vsi pogovori so potekali na njihovih domovih ali pri meni doma. Republiki tab za TO me ni mogel ovirati pri delu, ker sem bil uradno na letnem dopustu. Zaeli so se sestanki v nonem asu v Ljubljani. Po vsakem sestanku smo se najoji sodelavci naslednji dan sestali vsaki na drugem kraju, kjer smo vzbujali najmanj pozornosti, in sicer v prostorih korokega aerokluba, v gostiu pri Dularju in v domu upokojencev v Slovenj Gradcu. Prvi teden septembra so bila e v vseh obinah na Korokem vzpostavljena zaupna jedra Manevrske 120

strukture narodne zaite. e na zaetku smo ugotovili, da imamo na podlagi ocene ogroenosti terena za izvedbo nartovanih nalog dovolj lahke pehotne oboroitve, kljub temu da je bilo iz dveh obin oroje TO pobrano. Iz enot TO smo glede na oboroitev oblikovali nove enote, vendar smo veinoma skuali ohraniti e obstojeo strukturo. Med delavci stalne sestave v tabih TO ni bilo nobenega, ki bi odklonil sodelovanje. Po navodilih in po nai presoji smo v vseh obinah na Korokem zaeli razvaati oroje in strelivo na skrivne lokacije. Nastale so nenavadne razmere, ko so pripadniki TO po ukazu RTO vestno straili prazna skladia v Dravogradu, Radljah, na Muti in v Vuzenici. Ker smo bili brez minskoeksplozivnih sredstev in ker nam je primanjkovalo ronih bomb, tromblonskih min in min za rone metalce, smo v dveh nonih akcijah po navodilih Toneta Krkovia oroje in strelivo prepeljali iz skladi v Koevski Reki. V vseh akcijah je bilo od narta do izvedbe zelo malo asa, zato je bila najveja teava najti dovolj zanesljive voznike. Tovor je moral biti ustrezno shranjen, in sicer vedno zjutraj pred 5. uro, preden so delavci zaeli odhajati na delo. Kamione smo pripeljali do doloenega objekta v obini Slovenj Gradec in jih razloili, naslednjo no pa so po tovor prili iz posameznih obin in ga razvozili v skrivna skladia. Obinski naelniki NZ so vzpostavili stik med sosednjima obinama Velenje in Rue. Na Korokem smo ustanovili tudi operativni tab, ki so ga sestavljali pomoniki naelnikov korokih obin. Pripraviti so morali operativne narte za vpad v Vojanico Bukovje oziroma v nekatere stranice, da bi pridobili oroje, strelivo in opremo. Pripravljeni sta bili dve izvedbi nartov, in sicer vpad v vojanico ali

blokada vojanice ter zavzetje skladi minskoeksplozivnih sredstev, ki so bila od vojanice oddaljena priblino 200 m. Po temeljiti oceni razmer, ki smo jih opravili v vodstvih obine, sem sredi septembra o akciji seznanil predsednike obin koroke regije. Vsi so jo v celoti podprli. Razmere so se zelo izboljale, ko smo prili v stik z ljudmi, ki so opravljali enake naloge v organih za notranje zadeve. Pri nas sta bila to Marko Pogorevc in njegov sodelavec Mirko Kokal. Sestali so se z obinskimi naelniki MSNZ. Zaradi informiranja o stanju v regiji, medsebojnem sporazumevanju in razdelitvi nalog je prilo do skupnega sestanka med obinskimi naelniki MSNZ, komandirji postaj milice in vodstvom pokrajinske MSNZ. Hkrati so bili o bistvenih zadevah, vendar ne o podrobnostih, seznanjeni tudi predstojniki obinskih upravnih organov za obrambo, ponekod pa tudi drugi zaupni sodelavci teh organov. Z njimi smo usklajevali in dopolnjevali pozivni sistem. Na Korokem smo imeli sreo, da se nam je e na zaetku pridruil tudi naelnik za varnost in obveevalne zadeve Ivan Golob, ki je bil od zaetka avgusta v neposrednem stiku z Radetom Klisariem. S sodelavci je skrbel za zaito in zbiranje obveevalnih podatkov. Povedal mi je, da je e skoraj mesec dni dejaven v akciji, vendar mi prej ni zaupal, ker ni vedel, ali se bom tudi jaz pridruil. Bil je v tekem poloaju, ker je moral e vedno poroati Mutiu in Puntarju na RTO. Vsa poroila sva sestavljala skupaj z Golobom in pazila, da ne bi vzbudila suma, da se karkoli nenavadnega dogaja. Nevarno je postalo, ko smo po navodilu Toneta Krkovia zadrali vse dokumente varnostne slube, ki bi jih morali predati RTO. Dokumente smo skrili na eni od zaupnih kmetij in jih pozneje izroili republikemu vodstvu MSNZ. Za zavarovanje prevoza je poskrbel Marko Pogorevc. Vse premike oboroitve, tudi tiste iz Koevske Reke do Slovenj Gradca, je vedno spremljala patrulja posebne enote milice. Kmalu so nastale teave glede oznak za pripadnike. Tone Matvos je priskrbel blago za trakove, na katere smo v tiskarni, ki jo je vodil oe enega od 121

lanov ojega vodstva, natisnili oznako NZ RS. Takih trakov smo pripravili 1500 in jih razdelili po obinskih tabih MSNZ. Priujoi prispevek je pomanjkljiv, vendar se je vse, o emer sem pisal, v resnici zgodilo, mnogo tega kar se je zgodilo, pa ni napisanega. Naelnik P MSNZ Koroke pokrajine, Mladen Mrmolja
Sveti Danijel, Trbonje. Skrivno skladie oroja in streliva, za katerega je bil odgovoren Vinko Hajne

martno pri Slovenj Gradcu, Legen 42. Stanovanjska hia, v kateri sta se prvi sreala Mladen Mrmolja in Tone Krkovi ter se dogovorila o organiziranju MSNZ na Korokem

Trbonje. Skrivno skladie oroja in streliva, za katerega je bil odgovoren Marjan Rudolf

UPORNIKI Z RAZLOGOM POKRA JINSKI T AB MSNZ K OR OKE POKRAJINSKI TAB KOR OROKE POKRA JINE IN N AELNIKI OBINSKIH POKRAJINE NAELNIKI T AB OV MSNZ TAB ABO

Mladen Mrmolja, naelnik P MSNZ Koroke pokrajine Marko Pogorevc, koordinator med milico in P MSNZ

Ivan Golob, namestnik naelnika P MSNZ

Primo avc, naelnik O MSNZ Ravne na Korokem

Viktor Jeromelj, naelnik O MSNZ Slovenj Gradec

V Koroki pokrajini je poleg pripadnikov MSNZ pri projektu sodelovala tudi milica. Poleg pokrajinskega koordinatorja so bili imenovani tudi koordinatorji na obinskih ravneh. V obinah so dejavnosti med MSNZ in milico vodili: v obini Ravne na Korokem Franc Serec, v obini Radlje ob Dravi Alojz Cifer, v obini Dravograd eljko Kljaji, v obini Slovenj Gradec Vinko Mlinek.

Zdravko Vilar, naelnik O MSNZ Radlje ob Dravi

Herman Jeseninik, naelnik O MSNZ Dravograd

122

DELOVANJE MSNZ NA KOROKEM JESENINIK Herman JUG Franc JURA Franc KAC Albin KAC Marko KAC Zdravko KAISER Hubert KALI Lojze KAMNIK Alojz KLANNIK Vincenc KLEMENC Mira KNUPLE Silvo KOBOLT Joef KOBOLT Samo KOGELNIK Joef KOLAR Janko KOMLJANEC Janez KONENIK Ivan KOPMAJER Benedikt KOROEC Joef KOTNIK Franiek KOTNIK Joef KRAUTBERGER Mira KRAUTBERGER Miroslav KRENKER Ivan KRISTAN Toma KRISTL Duan LADINIK Bogdan LAZNIK Viktor LEITINGER Marija LUNIK Maksimiljan MATVOS Anton MEDVED Jakob MENCINGER Ivan MERNIK Duan MERZDOVNIK Joef MLANIK Sreko MOLINIK Zdravko MRMOLJA Mladen NABERNIK Joefa NAJAR Boris OSRAJNIK VERKO Kristina OSVALD Zdenko OLOVNIK Viktor PALKO Simon PAEK Zlatko PENIK Janez 123 1147 844 1362 1148 1149 1363 1364 1365 1150 1151 787 1366 856 822 1367 857 1368 811 1152 1369 1370 1371 817 1153 814 1154 1155 858 1156 830 807 821 1157 1158 839 1159 1160 812 1161 829 851 1261 834 1372

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 KOR OKA POKRA JIN A OROKA POKRAJIN JINA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja ANDRIC Franc 1137 BARL Franc 809 BARL Irena 1353 BARL Vida 859 BLAGOJEVI Milan 843 BREZNIK Beno 1354 CVAR Dali 1138 ODERL Vera 1355 DOBNIK Franc 845 FAJMUT Obalt 804 GABER Alojz 1356 GERHOLD Ivan 850 GOLOB Emilija 1139 GOLOB Ivan 1140 GOLOGRANC Janez 1357 GORENEK Maksimiljan 840 GORENEK Mira 846 GRACE Ana 1358 GRACE Anton 823 GREOVNIK Miroslav 1359 GRILC Zdravko 1141 GRUBELNIK Drago 828 GRUBELNIK Ivan 831 GRUBELNIK Joe 827 GRUBELNIK Miran 1360 HAJNC Janez 1142 HANJE Vinko 1143 HELBL Horst 788 HELBL Ivan 1144 HORJAK Drago 841 HOVNIK Marija 1361 HRASTELJ Vincenc 810 HUDEJ Pavel 1145 JELEN Jakob 838 JEROMEL Viktor 1146

UPORNIKI Z RAZLOGOM PEOLER Anton PEOLER Milo PERU Ivan PITINO Bojan PLESNIK Kristl PLEVNIK Vladimir PODLESEK Peter POGOREVNIK Anton POKERNIK Joef POLENIK Stanko PORONIK Silvo PRAPER Pavla PRAZNIK Ernest PRAZNIK Franc PRAZNIK Miroslav PUNIK Marijan PUNIK Verner RAVLAN Alojzij REISER Andrej REPATEC Janez ROGINA Joe RUDOLF Marjan SAVANOVI Cvijo STEPINIK Bogomir STRAINIK Stanislav AVC Miroslav AVC Primo KRABELJ Janko TALEKAR Mirko TRUP Feliks Sreko TURJAK Marijan UGRIN Anton URNAT Joef URNAT Vinko VAJDE Franja VAVH Franc VERKO Albin VERKOVNIK Miroslav VERDINEK Zdravko VERHOVNIK Gabrijela VILAR Lidija VILAR Veneslav VILAR Zdravko VOLMAJER Duan VONINA Oto VRHOVNIK Avgutin ZABOVNIK Janez 1163 1373 833 1164 848 806 1165 842 853 1166 1167 1374 819 1375 818 1168 1169 852 797 835 826 854 1376 820 1170 1377 1171 805 808 849 847 1378 1173 1172 651 832 1379 824 1380 815 816 1174 825 1381 860 1175 124 ZAVANIK Franiek ZUPANI Alojzij VIKART Joef 1176 1177 1178

Velika Mislinja, Mislinja. Skrivno skladie oroja in streliva, zanj sta bila odgovorna Mencinger in Stopernik

Na Otikem vrhu pri entjanu je bilo skrivno skladie oroja in streliva, za katerega je bil odgovoren Janko Rotovnik.

DEL OVANJE MSNZ N A NO TRANJSKEM DELO NA NOTRANJSKEM

1 5. maj PTO Vse oroje in strelivo je bilo shranjeno v lastnih skladiih v vojanici v Postojni, kjer je bil tudi sede taba. Oroje je ostalo pod nadzorom taba in bilo pozneje skrivoma odpeljano v skrivna skladia. OTO Cerknica Oroje je bilo shranjeno v Vojanici JLA na Rakeku, del oroja pa v Brestu Cerknica v Begunjah in Starem trgu. Slednje je bilo prepeljano na Rakek. Po vojni je vse oroje prevzela TO. OTO Ilirska Bistrica Oroje je bilo shranjeno v Vojanici Vrbovo. Oroje enote TO iz Lesonita je bilo prepeljano v skladie. Po vojni je vse oroje prevzela TO. OTO Postojna Vse oroje je bilo shranjeno v lastnih skladiih v Vojanici Postojna. Oroje enote Javor in Nanos je bilo prepeljano v lastno skladie. Pripadniki diverzantskih vodov TO so imeli oroje pri sebi. Oroje enot TO eleznikega gospodarstva je bilo razdeljeno enotam TO Notranjske, Junoprimorske in Severnoprimorske pokrajine. Avgus tsep tember 1 990 gustsep tsept 1990 Prvo sreanje naelnika Narodne zaite Antona Krkovia z Vojkom tembergarjem je bilo v gostilni na letaliu Rakitnik pri Postojni. Na sestanku je bil tudi Vojko Adami. Naslednji dan so se v Ljubljani 125 dogovorili o nainu organiziranja TO v skladu z razmerami na Notranjskem. Istega dne sta se tembergar in Toma Krek v Cerknici dogovorila o pripravah in organizaciji Narodne zaite. Krek je rekel: "Konno, bil je e as, da zanemo ..." Sodelovali so vsi delavci taba. Istega dne so se sestali tembergar in lani taba TO v Ilirski Bistrici. Sestanek je vodil Janko Rutar. Sodelovali so tudi drugi lani taba. Naslednje dni je bil opravljen razgovor e v Postojni v pokrajinskem tabu. Za akcijo so se odloili tirje delavci. Ker je dotedanji komandant OTO Postojna prevzemal dolnost naelnika za LO, je bil sestanek pri njem. Udeleil se ga je tudi Joe antelj, ki je bil naelnik obinskega taba TO v rezervi. Naloge za OTO Postojna je prevzel Danilo Kore. Po ukazu polkovnika Stanislava Stoparja je bil vsem skladinikom onemogoen vstop v lastna skladia. Izjema so bili vstopi v skladia v Postojni, ki pa so jih zelo strogo nadzorovali aktivni astniki JLA. V prvih dneh septembra so bili pripravljeni mobilizacijski narti za enote TO, ki so bile posebej oblikovane, praviloma po teritorialnem naelu. Ohranili smo tudi jedro stareinske sestave in pripadnikov TO, ki so jih v OTO zelo dobro poznali in jim zaupali. Vsak naelnik obinskega taba NZ si je svoje najoje sodelavce izbiral sam, tako da podatkov o imenih zaupnikov, lokacijah skladi, novih mobilizacijskih

UPORNIKI Z RAZLOGOM zbiraliih in drugih podatkov tabi niso izmenjavali, tudi z naelnikom PTO NZ ne. Uspene akcije: izvzem oroja PTO iz vojanice oziroma komande stana in prevoz na skrivno lokacijo; izvzem oroja strelske druine iz Doma JLA v Ilirski Bistrici; razdelitev oroja enot TO eleznikega gospodarstva in prevoz na skrivne lokacije; prevzem in prevoz oroja ter minskoeksplozivnih sredstev iz skladi v Koevski Reki, in sicer dvakrat; prevoze oroja in operativno varovanje skrivnih skladi so po dogovoru opravljali milica v vseh treh obinah in posamezni pripadniki rezervne sestave TO, izbrani za omenjene naloge. Skladia so bila do oktobra varovana in operativno nadzorovana 24 ur na dan. Priprave na delovanje Narodne zaite: pripravljene so bile ocene ogroenosti in osnovne usmeritve za delovanje enot TO v razlinih razmerah; oblikovani so bili takratnim razmeram primerni mobilizacijski dokumenti, narti za napad na skladia oroja; s temeljnimi nalogami so bili seznanjeni stareine enot TO; obveevalno so bili pokriti vsi pomembni objekti JLA v Notranjski pokrajini (vojanice v Postojni, Velikem Otoku, Pivki, Ilirski Bistrici, Trnovem, Strmici, Vrbovem, v Velikih Blokah in na Rakeku). Po 4. oktobru so skrivna skladia streliva, oboroitve in minskoeksplozivnih sredstev, narti o delovanju ter tabi TO delovali v dveh vlogah, in sicer kot tabi TO in e vedno kot tabi Narodne zaite.

Skrivno skladie oroja in streliva v Lovski koi Rakek

Gostilna pri portnem letaliu Rakitnik pri Postojni, kraj prvega sreanja Toneta Krkovia, Vojka tembergarja in Vojka Adamia

Skladie oboroitve in streliva v stari graini pri Zabiah, pri druini Berginc

126

DELOVANJE MSNZ NA NOTRANJSKEM POKRA JINSKI T AB MSNZ NO TRANJSKE IN POKRAJINSKI TAB NOTRANJSKE NAELNIKI OBINSKIH T AB OV MSNZ TAB ABO

Vojko tembergar, naelnik P MSNZ Notranjske

Radovan Lukman, koordinator med milico in P MSNZ

Cveto Kravanja, namestnik naelnika P MSNZ

Boris Gril, pomonik naelnika P MSNZ Notranjske

Karlo Nanut, pomonik naelnika P MSNZ Notranjske Janko Rutar, naelnik O MSNZ Ilirska Bistrica

Koordinatorji med MSNZ in milico na obinski ravni so bili: obina Postojna: Bojan Orenik in na oddelku policije v Pivki Vojko Otoniar, obina Ilirska Bistrica: Toma uek, Andrej Janei in Stanislav Pavli, obina Cerknica: Franc Kova in Zlatan Kovaevi. Posebno vlogo pa so v projektu imeli tudi pripadniki postaje prometne milice UNZ Postojna, koordinatorja sta bila Ivan Poar in Marjan Hebar.

Toma Krek, naelnik O MSNZ Cerknica Danilo Kore, naelnik O MSNZ Postojna

127

UPORNIKI Z RAZLOGOM TEMBERGAR Viljan TEMBERGAR Vojko TEMBERGER Danilo ZADNIK Jadran ZIGMUND Anton NIDARI Vladimir 611 1210 609 616 615 602

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 NOTRANJSKA Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja BAA Alojz 604 BAA Anton 606 BAA Janko 605 BERGINC Italo Ivan 608 BIZJAK Janko 627 BIZJAK Vladimir 626 ERNA Joe 629 UEK Toma 633 GRIL Boris 624 ISKRA Vinko 603 JANEI Andrej 634 JAPELJ Franc 625 KLANAR Bojan 613 KLEMENC Maksimiljan 631 KOCJANI Joef 614 KORE Danilo 1207 KRAVANJA Cvetko 623 KREK Toma 1208 KRISTAN Franc 632 LEVAR Miroslav 620 LOVEC Marija 607 MERKA Sreko 630 NANUT Karlo 622 PETROVI Leo 599 PODOBNIK Miroslav 617 PONIKVAR Radoslav 619 PROSEN Boris 601 RADOJEVI Momilo 618 RENKO Bogdan 600 RUTAR Janko 1209 SIMSI Jakob 621 SMODILA Bojan 612 ABEC Sreko 628 AJN Milan 610 128

Skrivno skladie oroja in streliva pri Joetu Slejku v Predjami, skladie je bilo v podaljani delovni jami pod traktorjem

Skrivno skladie oroja in streliva pri Francu Japlju v Studenem

ZA ITN A ENO TA TO (30. RAZV OJN A ZAITN ITNA ENOT RAZVO JNA SKUPIN A) SKUPINA)
Leta 1968 je bila ustanovljena enota za zaito vojakega in politinega vodstva Slovenije. Najprej je bil ustanovljen vod, v katerem so bili razporejeni le najbolj zanesljivi obani, veinoma iz Koevske Reke. Prvi komandant enote je bil narodni heroj polkovnik Milo Zabukovec. Enota se je z leti tevilno in materialno mono okrepila. Tako je leta 1980 tela priblino 2500 pripadnikov. Za razporeditev v enoto so veljala posebna merila, izbrani so bili le najbolji. Takratna republika oblast je pozorno spremljala stanje v enoti, skrbela pa je tudi, da je bila brigada TO dobro opremljena. Leta 1982 je bila razglaena za najboljo brigado TO v Jugoslaviji. Poveljstvo brigade je bilo do leta 1979 v Gotenici, stalna sestava je tela dva oficirja in dva podoficirja, pozneje pa se je poveljstvo preselilo v vas Primoe blizu Koevske Reke. Leta 1990 je bilo v brigado razporejenih priblino 1500 pripadnikov, stalna sestava pa je tela 10 redno zaposlenih. Skladia brigade so bila v Gotenici in v Vojanici Moste v Ljubljani. Oroje, ki je bilo v Gotenici, je bilo razdeljeno za potrebe MSNZ. Vsi pripadniki stalne sestave so aktivno sodelovali v Projektu MSNZ. Skladie brigade v Gotenici je bilo najpomembneja lokacija v Sloveniji, od koder je potekal razvoz oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev po vsej Sloveniji.
Skladie oroja in streliva 27. zaitne brigade TO v Gotenici, iz katerega so bile prepeljane velike koliine oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev za potrebe MSNZ po celi Sloveniji

30. razvojna skupina TO in veina rezervistov, pripadnikov zaitne brigade TO, je dejavno sodelovala v Projektu MSNZ. Na sliki Primoi pri Koevski Reki, november 1988, primopredaja dolnosti med poveljnikoma brigade polkovnikom Miloem Zabukovcem in polkovnikom Francem Carlom

129

UPORNIKI Z RAZLOGOM 30. RAZV OJN A SKUPIN A RAZVO JNA SKUPINA

Blaenko timac

tefan Cimer

Joe Miholi

Stanka Kep

Albin Mikuli

Alojz Koevi

Branko Obranovi

Pavle Krape

Cveto Zorko

Miran Loparec

130

ZAITNA ENOTA TO

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 A ENO TA (30. r azv ojna s k upina) ZAITNA ENOT razv azvo sk ZAITN Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja BREMEC Andrej 1344 CIMER tefan Vladimir 1427 RNELI Vesna 1345 DRAUBAHER Ivan 1428 FRELIH Irena 1429 HOEVAR Borut 1431 HOEVAR Irma 1432 JARC Joe 1346 JUNI Valentin 1434 KEP Stanka 404 KOEVI Alojz 1436 KRAPE Pavle 407 KRKOVI Anton 1439 KRKOVI Ivan 1437 KRKOVI Matija 1438 KUTNAR Andrej 1348 LENASSI Ladislav 1441 LOPAREC Miran 1442 MIHOLI Joe 1443 MIKULI Albin 1444 OBRANOVI Branko 406 PETROVI Mihael 1453 EGA Franc, ml. 1446 EGA Franc, st. 1445 TIMAC Blaenko 1447 TAVAR Andrej 1448 TAVAR Metod 1349 TERPIN Miriam 1449 URBANIJA Janez 1350 VRESK Mihael 1450 ZORKO Cvetko 405

17. decembra 1990 je prvi zadialo po Slovenski vojski. Postrojeni so bili pripadniki specialne brigade MORiS.

131

UPORNIKI Z RAZLOGOM GRUDNIK Ale HEBAR Marjan HOEVAR Ivan HREN tefan HRIBAR Vojan HVALA Ivan JAKOPIN Marko JAVOR Gabrijel JAZBEC Martin JERMAN Metod JEROMELJ Boo JESENEK Borut JEELNIK Mirko KANGLER Milan KAVI Igor KERN Miran KLEMENI Franc KLEMENI Joe KLEPAC Ivan KLOPI Roman KOCUVAN Milan KOKOT Franc KOLAR Anton KOLENC Joe KONAR Janez KOPA Bojan KORENJAK Marjan KORENJAK Zvonko KOVA Franc KOVA Matja KOVAEVI Zlatan KREGAR Franci KROPE Sreko LAJKOVI Roman LEITINGER David LESANEC Stanko LIINA Duan LIKAR Borut LIKAR Goran LIKAR Iztok MAGDI Ciril MAJERI Slavko MAKOVEC Janez MARAS Ivan MIKLAVC Alojz MILOVI Njegoslav Milo MIRTI Mihael 132 043 114 141 091 015 152 159 143 027 036 013 149 056 011 045 009 055 167 147 130 080 004 1435 003 010 127 144 110 072 115 064 076 046 040 057 061 094 052 096 117 148 008 166 077 050 100

DOBITNIKI ZN AKA MSNZ 1 990 ZNAKA 1990 GANI ZA NO TRANJE ZADEVE ORG NOTRANJE OR Priimek in ime t evilk a priznan ja te vilka priznanja AJDIEK Joe 142 APIH Anton 154 BARABA Evgen 131 BEZNIK Vincencij 1426 BRELIH Roman 035 BREZNIK Miroslav 134 BREZOVNIK Slavko 037 BUKOVEC Janez 108 BURJA Janez 073 CELAR Boris 157 CERK Toma 059 CIFER Alojz 162 CIGOJ Branko 066 CVERNJEK Ludvik 119 AMPA Bojan 022 ULK Matja 038 U Milan 122 DAVID Radivoj 067 DEREPASKO tefan 107 DETELA Feliks 018 DOBREK Danijel 093 DOLJAK Edvard 106 DONESKI Boko 069 DREISIEBNER Avgust 071 DURATOVI Ismet 005 FERK Marjan 120 FERME Jurij 126 FINK Igor 102 FITER Edvard 103 GAPERIN Marjan 104 GLAVI Janez 031 GLAVINA Milan 053 GODNJAVEC Zdravko 150 GRADI Boris 164

MLANIK Edvard MLAKAR Stanislav MLINEK Vinko MORAVEC Borut MOEK Silvo MURN Boris NAJVIRT Darko NAMESTNIK Albin OBLAK Ale OGULIN Janez OKLEEN Boris ORENIK Botjan ORLOVI Nikola OSTERC Branko OTONIAR Vojko PANJAN Gregor PARENIK Igor PAVLICA eljko PAVLIN Robert PETANJEK Bernard PETRA Franci PIPU Drago PIR Zlatko PLANINEK Marjan PLESTENJAK Joe PLOHL Stanislav PLOJ Mirko POJE Marko PONGRAI Vojko PORTIR Janez POTONIK Boris POTONIK Franc POTONIK Mirko POZVEK Emil POAR Ivan PRAPOTNIK Aleksander PRAIEK Darko PRANIKAR Franci PRCA DOLINEK Sreko PROI Nurija REICH Milan RETELJ Drago RODE Marko ROTOVNIK Janez ROMAN Franc SAKOVI Stanislav SANDA Zdenko

083 121 161 089 020 105 133 090 062 101 095 113 032 029 116 006 028 058 051 081 012 132 092 082 014 155 124 041 034 024 016 146 068 065 112 044 030 097 145 019 023 099 054 070 118 128 133

SAVI eljko SKUBIC Stanislav SLAK Branko SLAK Duan SPASI Milenko STANKO Vjekoslav ALAMUN Branko ANTL Milan IBANC Janez ILDENFELD Samo TOMAI Ljubo TOPLAK Gorazd TOPORI Drago TORKAR Andrej TURK Ivan TURK Karol VALENTI Radomir VARL Janez VAL Bojan VEHOVEC Mitja VENIGER Stanislav VIDOVI Anton VINTER Duan VINIKAR Hedviko VIVOD Domen VNUK Dejan VREI Bojan ZIDANSKI Darko NIDAR Stanislav ULOVEC Milo

017 079 156 098 033 123 007 088 049 087 047 026 042 160 021 078 001 002 039 074 084 085 063 151 060 048 075 025 086 165

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Medalja Manevrske strukture narodne zaite 1990. Podeljena je bila 17. maja 1992 v Novih Lazih.

134

NO VI LAZI, 1 7. MA J1 992 NOVI 17 MAJ 1992

Predsednik Republike Slovenije je udeleence za izjemne zasluge pri opravljanju pomembnih nalog pri Projektu Manevrske strukture narodne zaite odlikoval z medaljo MSNZ. Prejeli so jo: Igor BAVAR Joe KOLENC Davorin BRATU Vinko BEZNIK Duan GORE Janez KOIR Ludvik FAFLEK Franc BEVC Andrej BOBEK Borut NOVAK Franci POVE Radovan LUKMAN Alojz FLISAR Bojan LUNENIK Zvone KELHER Milan KLEMENI Konrad KRAEK Bojan SKOIR Stane LESKOVEK Marko POGOREVC Slavko GEREJ Janez JANA Janez SLAPAR Tone KRKOVI Rado KLISARI Miha BUTARA Leopold UEK Elo RIJAVEC Vojko TEMBERGAR Mladen MRMOLJA Marjan FEKONJA Ernest BREZNIKAR Ivan SMODI tefan EMROV Joe RANZINGER Drago VIDRIH Boris MIKU Vojko ADAMI

17. maja 1992 je v Novih Lazih blizu Koevske Reke potekala slovesnost ob tretji obletnici MSNZ. Na prireditvi so bili nosilci Projekta MSNZ, postrojeni enoti sta bili specialna brigada MORiS in specialna enota MNZ.

Na slovesnosti so bili najviji predstavniki politinega in vojakega vrha Republike Slovenije.

Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik slovenskih oboroenih sil Milan Kuan je poveljniku specialne brigade MORiS Tonetu Krkoviu in poveljniku specialne enote ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Vinku Bezniku izroil prapor Manevrske strukture narodne zaite.

135

UPORNIKI Z RAZLOGOM

ZLA TI AS TNI ZN AK REPUBLIKE SL OVENIJE MANEVRSKI S TR UK TURI N AR ODNE ZLATI ASTNI ZNAK SLO STR TRUK UKTURI NAR ARODNE ZAITE

Ljubljana, 21. junij 2000. Predsednik Republike Slovenije Milan Kuan je pripadnike Manevrske strukture narodne zaite odlikoval z najvijim dravnim odlikovanjem, in sicer z Zlatim astnim znakom svobode Republike Slovenije.

V zaetku oktobra 1990, ko je bil razreen s poloaja naelnika MSNZ, je Krkovi dobil nalogo, da ustanovi enoto, ki bo opravljala zahtevneje naloge. Zahteva ministra za obrambo Janeza Jane je bila, da mora biti enota v im krajem asu kar najbolj bojno usposobljena. Presodil je, da je najbolj primerna enota nekdanja zaitna brigada TO. Enoto je bilo treba najprej kadrovsko urediti. Na kljune poloaje so bili postavljeni preverjeni kadri iz obdobja MSNZ. Hkrati so pripravljali narte usposabljanja, pa tudi usposabljanje rezervne sestave se je e zaelo. Nekatere specialistine enote brigade so e oktobra 1990 dobile bojne naloge. Vse bolj odkrite gronje JLA so od slovenske oblasti zahtevale, da se pripravi na oboroeni spopad. Sprejeta je bila odloitev, da se 17. decembra enota predstavi javnosti. Nastanek MORiSa pomeni logino nadaljevanje projekta Manevrske strukture narodne zaite.

Janez Jana je leta 1993 med drugim zapisal: "Prvi javni postroj morisovcev ni bil sluajen. Nekateri poveljujoi so nali tiso izgovorov, da se ga niso udeleili. Toda na sreo je bilo dovolj drugih. Zgodovina belei. JLA je odkrito in prikrito grozila. Televizijska slika iz Koevske Reke pa je povedala: V redu! Tukaj smo! Lahko pridete! Narod, ki se bojuje in je poraen, bo znova vstal. Narod, ki se preda brez boja, zapravi prilonost mnogih generacij. " Nekaj dni zatem je bil plebiscit, ki je prinesel konno odloitev. Slovenke in Slovenci so glasovali z zavestjo, da v njihovi sredi, iz njih samih raste slovenska vojska, na katero lahko raunajo. In niso se uteli.

Znak veteranov specialne brigade MORiS

P r i p a d n i k i v e t e r a n s k e organizacije so dobili izkaznice. To je bila prva veteranska organizacija udeleencev vojne za Slovenijo.

136

137

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Pri specialni brigadi MORiS je bila leta 1992 ustanovljena veteranska enota, katere pripadniki so bili organizatorji MSNZ. Izkunje, pridobljene pri uresnievanju Projekta MSNZ, in izkunje iz vojne za Slovenijo leta 1991 so s ponosom prenaali na mlaje pripadnike specialne brigade MORiS.

Pripadniki specialne brigade MORiS so se zavezali, da bodo nadaljevali in ohranjali zgodovinski spomin na Projekt Manevrske strukture narodne zaite.

138

KR ONOL OGIJ A DOGODK OV PR OJEK TA KRONOL ONOLOGIJ OGIJA DOGODKO PRO JEKT MANEVRSKE S TR UK TURE N AR ODNE STR TRUK UKTURE NAR ARODNE ZAITE *
1 5. 5. 1 990 1990 RTO Slovenije izda ukaz (t. 625/1-90) o predaji oroja v skladia JLA. Ukaz v imenu generala Ivana Hoevarja podpie general Drago Obolt. 1 5. 5. 1 990 1990 er Zv e Zve eer Sestanek zalednega sektorja RTO s pomoniki za zaledje po pokrajinah in 30. razvojne skupine o obvezni oddaji oroja in streliva iz skladi TO v skladia JLA. Sestanek vodi general Obolt, navzoa sta polkovnik Sili in polkovnik Muti. Zaledniki so opozorjeni na zahtevnost naloge in ukaz, da mora nart selitve oroja in streliva ostati skrivnost. Zaledniki morajo takoj napisati ukaz za podrejene o preselitvi oroja. 16. 5. 1 990 1990 Klisari in Usenik obieta Krkovia v Koevju. Klisari v pogovoru opozori, da se z orojem TO dogajajo udne stvari. 1 7. 5. 1 990 1990 Zaetek akcije odvzema oroja in streliva na obmoju celotne republike Slovenije. V nekaterih pokrajinah oroja noejo oddati. V Sloveniji se v teh dneh mudi glavna inpekcija ljudske obrambe. Zv e er Zve eer Krkovi telefonira naelniku 30. RSk majorju Poloviu, in mu prepove oddajo oroja. Izvolitev novega IS republike Slovenije Jana postane sekretar sekretariata za obrambo, Bavar postane sekretar sekretariata za notranje zadeve. 18. 5. 1 990 1990 Republiki sekretar za LO Jana prepove oddajo oroja upravnih organov. Tako je reenih ve kot 5000 kosov oroja. 139

Dopoldan Lae pri Dvoru: V gostilni Rojc se sestaneta Krkovi in Klisari. Krkovi sogovornika seznani z dogodki v Koevju. Pogovarjata se tudi o morebitnih ukrepih za nadaljnjo prepreitev odtujevanja oroja. Zv e er Zve eer Krkovi se doma sestane z Beznikom, navzo je Krkoviev brat Ivan. Pogovor o ukrepih za prepreitev razoroevanja slovenske TO. 19. 5. 1 990 1990 Krkovi obie republikega sekretarja za LO Janeza Jano. Seznani ga z dogodki v Koevju, povpraa po nadaljnjem ravnanju in o prepreitvi odtujitve oroja 30. RSk, ki je uskladieno v Gotenici. Istega dne predsedstvo RS prepove nadaljnje premeanje oroja TO Slovenije. 26. 5. 1 990 1990 Krkovi in Beznik obieta Igorja Bavarja. Zv e er Zve eer Jana in Bavar obieta poveljstvo zaitne brigade v Koevski Reki (Primoi) in uni center RSNZ na Jasnici. Dogovorijo se, da se zaenjajo nekatere (predvsem organizacijske) priprave za organizacijo prepreitve odtujevanja oroja in streliva na obmoju vse Republike Slovenije. 990 1. 6. 1 1990 Prihod PEM na Jasnico. Enoto vodi Duan Gore. 1. 6. 1 990 1990 e er Zve eer Zv Milinikom povedo, da se pripravlja akcija, zato sporoijo domov, da se jim urjenje podalja za sedem dni. Izdan je uk az za vpad v Go tenico. ukaz Got Op. Akcija vpad v Gotenico je predvsem posledica Oboltove izjave, da bo v treh dneh z vojsko zasedel varovano obmoje. 2. 6. 1 990 1990 V jutranjih urah je enota PEM izvedla vpad v Gotenico.

UPORNIKI Z RAZLOGOM V tem asu zane delati komisija IS RS. Delo komisije traja do 9. 6. 1990. 5. 6. 1 990 1990 Strelivo in oroje iz skladi v Gotenici (izvajalec milica) prepeljejo v Primoe (sede poveljstva 27. zaitne brigade TO). 6. 6. 1 990 1990 Poveljnik Ljubljanske pokrajine polkovnik Mumelj poskua prevzeti vojni nart MTO Ljubljana in ga prenesti v Vojanico entvid. Samo nasprotovanju delavcev taba gre zahvala, da dokumentov niso prenesli. 1 1 . 6. 1 990 1990 Republiki sekretar za LO prepove prenos obrambnih nartov iz dosedanjih prostorov. Med 1 5. in 20. 6. 1 990 15. 1990 Vzpostavljen stik z Mehom, poveljnikom bataljona vojake policije v Ljubljani; dogovor o sodelovanju. Med 20. 6. in 20. 7 .1 990 7. 1990 Teie dela na zbiranju obveevalnih podatkov, vzpostavljanju posameznih stikov in ocenjevanju varnostnih razmer na obmoju RS. V tem asu Jana po posvetu s pravniki ugotovi, da je obrambo mogoe legalno organizirati na podlagi dolob zakona o SLO in DS, ki govorijo o narodni zaiti. 1 5. 7 .1 990 7. 1990 Krkovi se sestane z Miloem Zabukovcem (nekdanji poveljnik zaitne brigade TO). 24. 7 .1 990 7. 1990 Krkovi se sestane z generalom Svarunom. 990 20. 8. 1 1990 18.00 Stik Krkovi Adami v Sadinji vasi. Dogovor o zaetku formiranja MSNZ. 23. 8. 1 990 1990 Ustanovitev specialne enote milice. Zaetek sodelovanja s Koirjem. 140 Sestanek na Komunali v Koevju. Navzoi so Krkovi, Beznik, Jana in Bavar. Ministroma predstavijo osnutek organizacijskega narta MSNZ. Zv e er Zve eer Koevski Rog-Podstene: ista skupina se sestane z delegacijo Hrvake 2 7. 8. 1 990 1990 Krkovi Adami: dogovor o izbiri vodilnih ljudi SNZ po pokrajinah (Notranjska, Zahodnotajerska, Junoprimorska, Gorenjska in Ljubljana okolica). Stik s sodelavcem kontrolnega stolpa na letaliu Brnik (Beznik): ifra FAZAN ifra za spuanje vojakih letal z vojaki - IMAM SLOENE USLOVE U SAUBRAAJU, po obvestilu osebni stik v bifeju Ilirija ez eno uro. Istega dne je v projekt vkljuen Kolenc. Krkovi Butara: Dogovor o izbiri vodilnih ljudi MSNZ po pokrajinah (Vzhodnotajerska, Posavje, Zasavje, Severnoprimorska, Koroka, Prekmurje in Gorenjska). Konec a vgus ta 1 990 av gust 1990 Bavar izda ukaz o sodelovanju milice in pokrajinskih odborov MSNZ. 990 29. 8. 1 1990 Stik MSNZ-milica (Krkovi, Kolenc, Bavar); Izmenjava podatkov o organizaciji. Dogovor, da VEMa ne vkljuujejo, temve samo EM. 30. 8. 1 990 1990 Vzpostavljen je prvi stik s Koroko (Krkovi-Mrmolja) 3. 9. 1 990 1990 14.00 Stik 30. razvojne skupine, ZEM, PEM, Krkovi. Dogovor o skupnem, usklajenem sodelovanju (skupen organ) za vodenje odpora. 20.00 Sadinja vas: usklajevanje nalog med ojim vodstvom MSNZ mesta Ljubljana in Ljubljana okolica (Krkovi, Butara, Rijavec, Miku, Konan, Adami).

KRONOLOGIJA DOGODKOV PROJEKTA MSNZ 4. 9. 1 990 1990 07.40 Sestanek med Krkoviem, Adamiem, Butaro in oncem na obvoznici Dolenjske ceste. 08.30 Sreanje na Otocu z novomekimi sodelavci. 10.00 Stik Krkovi, Breznikar, Butara odhod na Boje, z namenom, da natanneje doloijo nadaljnje delovanje. 4. 9. 1 990 1990 1 3.30 Obvoznica pred Ljubljano; ponoven stik Krkovia z Adamiem in oncem. Krkovi in Adami odideta v Postojno, kjer se na letaliu sestaneta s tembergarjem. 16.00 Sostro: Sestanejo se Krkovi, Adami, onc, Butara in Barbori. Verificirajo oceno nasprotnika za Ljubljano in izdelajo globalno oceno ogroenosti za RS. 6. 9. 1 990 1990 Stik v Celju (Bevec) 10.30-1 1.00 0.30-11 Grad Zemono: Sestaneta se Krkovi in Vidrih. 14.00 rnue: V gostilni Rogovilec se sestaneta Butara in Krkovi. 16.00-1 6.30 6.00-16.30 Krkovi in Butara se sestaneta s Fekonjo (Vzhodnotajerska pokrajina). Kasneje se sestaneta s Smodiem (Pomurje) v Tepanju pri Slovenskih Konjicah. 18.00-1 8.30 8.00-18.30 V okolici Celja sestanek s emrovom (Krkovi, Kolenc, naelnik UNZ Celje). 20.00-20.30 Trojane: Krkovi in Butara se sestaneta z Ranzingerjem (Zasavje). 7. 9. 1 990 1990 Partizanski dom na Pristavi nad Stino: sestanek Beznika, Kolenca, Krkovia, Jane in Bavarja. Dogovor: nart mobilizacije (delna, popolna), oznaevanje enot, ocenitev razporeda sil, ocenitev razporeda nasprotnikovih sil. 8. 9. 1 990 1990 Stik Maribor, Murska Sobota Prometna nesrea Krkovia na Turjaku. Prevoz oroja iz Gotenice. Za etek sep tembr a Zae sept embra Pogovor na G v Ljubljani glede oboroitve narodne zaite OJ A IN RAZMEANJE IN PREV OZ I O R RO JA PREVO A ZA MSNZ (transporte varuje SE, oz. S TRELIV TRELIVA milica) 10. 9. 1 990 1990 Dolenjska 1 1 .09.-1 2. 9. 1 990 .09.-12. 1990 Ljubljana okolica Ljubljana mesto Dolenjska 1 3. 9. 1 990 1990 Ljubljana mesto Maribor Posavje Koroka 1 5. 9. 1 990 1990 Notranjska Severnoprimorska Zahodnotajerska Pomurje 18. 9. 1 990 1990 Junoprimorska Severnoprimorska Ljubljana okolica 141

UPORNIKI Z RAZLOGOM 2 1 . 9. 1 990 1990 Ljubljana okolica Severnoprimorska 10. 9. 1 990 1990 Odloitev, da se del oroja v ONZ prerazporedi iz SDV v SE in PEM. Odloitev je bila uresniena 11. 9. 1990. 1 1 . 9. 1 990 1990 Zaetek varovanja posameznih objektov ob poveani nevarnosti (skupina, IS, predsedstvo, RTV, PTT). Del oroja, ki ni bil razdeljen v organih za notranje zadeve, policija dodeli MSNZ. Informiranje: Bavar, Beznik, Kolenc Ljubljana: pogovor med Bavarjem, Jano, Krkoviem in Beznikom. Koevje: onc, Adami in Krkovi izdelajo karto obojestranske razporeditve sil v RS. 1 3. 9. 1 990 1990 14.00 Krkovi in Butara odideta iz Gotenice na sestanek v Boje s predstavniki Posavske pokrajine (Breznikar, Teropi in poveljnik PTO Sevnica). 14. 9. 1 990 1990 Polje: Posvet s predsedniki obin. Informacija o MSNZ. Pogovor na IS RS. Navzoi naelniki MSNZ RS, Peterle, Kuan, Beznik, Jana, Bavar. Dnevni red: 1. Splone pravne in druge podlage, 2. Mogoe okoliine, v katerih lahko pride do aktiviranja MSNZ, 3. Operativni dogovor, 4. Razno. V teh dneh potekajo intenzivni pogovori po pokrajinah sodelovanje MSNZ in policije. 1 7. 9. 1 990 1990 Vzpostavljen je stik z bataljonom TO, ki je imel v vojni nalogo varovati letalie Brnik. Pripadniki te enote so imeli oroje doma. Razirjen kolegij ministra Bavarja. Sklep o prerazporeditvi oroja. 25. 9. 1 990 1990 Ljubljana: Usklajevanje nartov med policijo in enoto TO, namenjeno za posebno delovanje. 19.002 1 .30 9.0021 Sadinja vas: Pri Adamiu Krkovi, Butara in Adami izdelajo Direktivo za uporabo MSNZ za raven RS. 26. 9. 1 990 1990 Sestanek ojega vodstva MSNZ RS na Magistratu v Ljubljani. Naelniki MSNZ poroajo o stanju bojne pripravljenosti v posameznih pokrajinah. 28. 9. 1 990 1990 Sprejem ustavnega zakona za podroje obrambe. S tem dejanjem je pristojnost nad TO v miru in v primeru izrednih razmer prenesena na republiko predsedstvo. Za v. d. naelnika RTO je imenovan Janez Slapar. 30. 9. 1 990 1990 18.00 Ljubljana: sestanek dela vodstva MSNZ Krkovi, Fekonja, Klisari, Butara. 20.00 Mala sejna dvorana obine Ljubljana Center: posvet vodstva MSNZ RS (navzoi Krkovi, Fekonja, Rijavec, emrov, Breznikar, Mermolja, Ranzinger, uek, Vidrih, Smodi, tembergar, Adami in Butara). 2. 1 0. 1 990 10. 1990 Specialna enota milice dobi od Bavarja ukaz o dodatnih nalogah. Naloge specialne enote milice: dodatno varovanje posameznih oseb, ukazana popolna bojna pripravljenost specialne enote, oboroitev in oprema v pripravljenosti v vozilih, prevoz oroja in opreme v deponije. 142

KRONOLOGIJA DOGODKOV PROJEKTA MSNZ 4. 1 0. 1 990 10. 1990 Razreitev Krkovia kot naelnika MSNZ Republike Slovenije in prehod MSNZ v sestavo TO. Naelniki MSNZ prevzamejo nove dolnosti v Teritorialni obrambi in MO. *Kronologija je citirana iz knjige Janeza Jane Premiki.

LITERA TURA LITERATURA

Janez Jana: Premiki, Ljubljana 1991. Zalonitvo slovenske knjige, Slovenija 1990, 1991. Zaloba Mihela: Slovenci skozi as, Ljubljana 1999. Konrad Kolek: Spomini na zaetek oboroenega spopada v Jugoslaviji 1991, Zaloba Obzorja 2001. Martin pegelj: Sjeanja vojnika, Zagreb, zaloba Znanje 2001. MORS: Vojstvo, maj 1999 (99-5). Nova revija: Slovenska kronika XX. stoletja 1941 1995, Ljubljana 1997.

VIRI
Dokumentarni film RTV Slovenija, posnet leta 1992, Operacija 2-1-13-62. Prvi je bil predvajan 16. maja 1992. Arhivsko gradivo. Osebni zapiski in zapiski vkljuenih v Projekt MSNZ. Zapisana prievanja udeleencev Projekta MSNZ. Tedniki, revije, dnevni asopisi iz leta 1990. Pisni prispevki udeleencev v Projektu MSNZ. Arhiv Vojakega muzeja SV. 143

UPORNIKI Z RAZLOGOM

Albin Mikuli UPORNIKI Z RAZL OGOM RAZLOGOM Izdajat el j: Izdajatel elj: Ministrstvo za obrambo RS Slovenska vojska Vojaki muzej Fotogr af ije: ograf afi Marjan Garbajs Tone Stojko Joco nidari arhiv Vojakega muzeja Tehnina izv edba: izvedba: Sekretariat generalnega sekretarja MO RS Sluba za publicistiko Lekt orir an je: Lektorir oriran anje: Marjetka Brulec Tis k: isk: Litera picta, d. o. o. Naklada: 1000 izvodov

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 355(497.4)1990/1991" MIKULI, Albin Uporniki z razlogom / Albin Mikuli ; [fotografije Marjan Garbajs ... et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za obrambo RS, Slovenska vojska, PDRIU - Vojaki muzej, 2005 ISBN 961-228-055-X 222011392

144