Temeljna naloga predkazenskega postopka: odkrivanje konkretnega kaznivega dejanja in njegovega storilca oz.

zbiranje podatkov in
dokazov za utemeljen sum, da je doloena oseba storila doloeno kaz. dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti.
Pridobitev informacije o KD:
- prijava KD pristojnemu organu s strani 3. os. (kazenska ovadba)
- neposredno opazovanje pristojnih organov
- pojav glasu (ame ali govorice) o KD
- dravni toilec lahko zve za KD tudi iz sodnih spisov, na gl. obravnavi ipd.
Naloge POLICI! v predkazenskem postopk":
- e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno KD, ki se preganja po uradni dolnosti,mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi
storilca KD, da se storilec ali udeleenec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi KD in predmeti, ki
utegenejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspe!no izvedbo kaz. post. ("#$%" l. &K')( vrste
nalog doloa "#$%). l. &K'
- zbiranje obvestil
- policija na podlagi zbranih obvestil sestavi kazensko ovadbo ("#$%* l. &K')
- napotitev os. k preiskovalnemu sodniku ali njihovo pridranje (ma+. , ur) do prihoda preiskoval. sod. ("#*%" l. &K')
- otograiranje osumljenca, odvzem nj. prstnih odtisov in bris ustne sluznice ("#*%) l. &K')
- posebne metode in sredstva ("-.. / "-#. l. &K')( potrebna pisna odredba preiskoval. sodnika
- navidezen odkup, navidezen sprejem%dajanje daril, navidezno jemanje%dajanje podkupnine ("--. l. &K')( potrebna pisna odredba
dravnega toilca
- odvzem prostosti in takoj!na privedba k preisk. sod. (pogoj0 obstoj pripornega razloga( "-1%" l. &K')
- pridranje (pogoj0 razlog za sum storitve KD, ki se preganja po ur. dol. 2 pridranje je potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti,
preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov 2 priporni razlog( "-1%) l. &K') ( ma+. #$ ur (e traja ve kot , ur je
priprtemu policija dolna izdati pisno odlobo o razlogih za pridranje)
- preiskovalna dejanja policije v predkazenskem postopku0 zaseg predmetov, hi!na in os. preiskava, ogled, odreditev izvedenskega
dela (",#. l. &K')
P#!I$KO%&LNI $ODNIK v predkazenskem postopk":
- e je storilec neznan, lahko preiskovalni sodnik na predlog dr. to. opravi posamezna preiskovalna dejanja, za katera je glede na
okoli!ine primera smotrno, da jih opravi, !e predenj se uvede preiskava (",-. l. &K')
- pred vloitvijo zahteve za preiskavo ali obtonice brez preiskave sme preiskovalni sodnik opraviti doloeno preiskovalno dejanje
na predlog dr. to., e je to potrebno za njegovo odloitev ali naj kaz. ovadbo zavre ali zane kaz. pregon (",-.a l. &K')
- preisk. sodnik lahko pred izdajo sklepa o preiskavi opravi posamezna preiskovalna dejanja, s katerimi bi bilo nevarno dola!ati (",,.
l. &K')
- odvzem prostosti osumljencu, ki ga je preisk. sodniku privedla policija ().3. l. v zvezi z "-1. l. &K')
- odredba za posebne metode in sredstva ("-). l. &K')
"
I' P#!DK&(!N$KI PO$TOP!K
slubene kazenske ovadbe dr.org. in
organiz. z jav. poobl. ("#-. l. &K')
zasebne ovadbe ("#,. l. &K') pristojni dr. toilec
("#1. l. &K')
ovadbo je dolno sprejeti tudi
sodi!e, policija, nepristojno dr.3
to., ki so dolni ovadbo poslati
pristojnemu dr. to. ("#1%3 l. &K')
od 3. os.
od osumljenca (pravica do zagovornika4 "#$%#, "#$%-, "#$%,, "#$.a l. &K') od os. v priporu( z
dovoljenjem preisk. sod.
in v navzonosti ose., ki jo
on doloi ("#$%$ l. &K')
- odredba banki, da sporoi podatke o bannih vlogah dolo. os., e bi bili ti podatki pomembni za odkrivanje KD, za katere je
predpisana kazen zapora - let in ve ("-,. l. &K')
D#)&%NI TO)IL!C v predkazenskem postopk":
- daje pobude policiji in usmerja njihovo delo (",.. a l. &K')
- zane kazenski pregon v konkretni kazenski zadevi, ko sprejme kazensko ovadbo. 5e podatke o kaznivem dejanju dobi iz drugih
virov (asopis, razgovor, spis,6) napravi o tem uradni zaznamek in z njim ravna kot s pisno ovadbo.
- po sprejemu kazenske ovadbe dravni toilec sprejem eno od naslednjih odloitev



- predlaga preiskovalnemu sod. odreditev posebnih metod in sredstev ("-) l. &K')
- predlaga preisk. sod., da odredi banki posredovanje podatkov ("-,. l. &K')
- dovoli policiji ukrep navideznega odkupa,navideznega sprejemanja%dajanja daril%podkupnine ("--. l. &K')
- dovoli zaasno odloitev odvzema prostosti osumljenca ali izvr!itev drugih ukrepov iz &K', e je to potrebno zarado razkritja
obsene kriminalne dejavnosti ("-*. l. &K')
)
zavr*e ovadbo (","%" l. &K')0
- ni KD, ki se preganja po ur. dol.
- pregon zastaran
- dejanje je obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo
- okoli!ine, ki izkljuujejo kaz. pregon
- ni podan utemeljen sum
priskrbi dopolnilna obvestila (","%) &K')0
- iz ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej
verjetne
- ni zadostne podlage za odloitev o zahtevi za
preiskavo
- e je do njega pri!el le glas o KD
- e je storilec neznan
e tudi po dopolnitvi obstaja kateri od
razlogov za zavrenje ovadbe, dr. to.
ovadbo zavr*e
e je storilec neznan, lahko toilec
predlaga preisk' sod'+ da opravi pos'
preisk' dejanja (",-. l. &K')
vlo*i za,tevo za preiskavo:
- e je ocenil, da je podan utemeljen sum o storitvi
vlo*i za,tevo za preiskavo+ e je ocenil, da je podan
utemeljen sum o storitvi KD
vlo*i neposredno obto*nico ("1.. l. &K')0
- zbrani podatki dajejo dovolj podlage za
vloitev obtonice
odstopi ovadbo v poravnavo ("," a l. &K')
- e gre za KD, za katerega je zagroena denarna
kazen ali zapor do 3 let
- pogoj0 pristanek osumljenca in o!kodovanca
5e je poravnava uspe!na se ovadba zavre.
s soglasjem o-kodovanca odlo*i kazenski pregon (",). l. &K')
- e je za KD predpisana den. kazen ali zapor do 3 let, e je
osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dr. to. in izpolniti
dolo.naloge, s katerimi se zmanj!ajo ali odpravijo !kodljive
posledice KD (odprava ali poravnava !kode, dobrodelni
prispevek, javnokoristno delo, poravnava preivnine)
- 5e storilec v dol. roku nalogo izpolni, se ovadba zavre.
ne za.ne kaz' pregona (ovadbo zavre)
ali od njega odstopi (ne vloi obtobe ali
jo umakne)(",3. l. &K')
- monost odpustitve kazni po K&,
obsodba brez kazni pa ni potrebna
- e je za KD predpisana den. kazen ali
zapor do " leta, osumljenec oz.
obdolenec pa je prepreil !kodljive
posledice ali poravnal !kodo in
kazenska sankcija ne bi bila
upraviena
3
II' /O#0&LNI (&1!T!K K&(!N$K!2& PO$TOPK&
v rednem postopk" v skraj-anem 3s"marnem4 postopk"
(#3-.l. &K')
v post' proti mladoletnikom
(#,$.l. &K')
zahteva za preiskavo vloitev zas. tobe brez
preiskave
vloitev neposredne
obtonice brez preiskave
vloitev obtonega
predloga
vloitev zas. tobe
kaz. post. se zane z
razpisom gl.obravnave
kaz. post. se zane z izdajo
sklepa o uvedbi preiskave
kaz. post. se zane z
razpisom gl. obravnave
zahteva dr. to. za uvedbo
pripravljalnega post.
post. se zane, ko sodnik
zahtevo sprejme oz. e se z
njo ne strinja, s sklepom
senata za mladoletnike
vi!jega sodi!a
P#!I$K&%&
O5%!(N&:
- e je za KD doloena zaporna kazen nad - let( samo
izjemoma, e s tem sogla!a preisk. sodnik (ki je predhodno
zasli!al tistega, zoper katerega naj bo vloena obtonica), se
preiskava ne opravi ("1..l. &K')
/&K6LT&TI%N&:
- e je za KD doloena kazen zapora nad 3
do $ let
za,teva za preiskavo 3789' .l' (KP4+
e je podan "temeljen s"m o storitvi KD:
- poda jo upravieni toilec (dr. to., o!k. kot to., zas. to.)
- skupaj z zahtevo mora dr. to. preiskovalnemu sodniku poslati kazensko
ovadbo in vse spise in zapisnike o dotedaj opravljenih dejanjih, in tudi
predmete, ki utegnejo biti dokaz
- zahteva za preiskavo lahko vsebuje tudi predlog za odreditev pripora
zasli-anje osebe+ zoper katero je za,tevana preiskava 378:;<' .l' (KP4
zasli!anje se izjemoma ne opravi, e bi bilo nevarno odla!ati, ali e
preiskovalni sodnik oceni, da glede na e opravljeno zasli!anje po "#$. a l.
&K' in podano zahtevo za preiskavo, ponovno zasli!anje ni potrebno
fak"ltativen narok 378:;= .l' (KP4, na
katerem se lahko os., zoper katero se zahteva
preiskava,in dr. to. ustno izjavita o
okoli!inah, pomembnih za odloitev o zahtevi.
#
odlo.anje o "vedbi preiskave
sklep o preiskavi (",*. l. &K')
(obdolenec ima pravico do prito*be o
kateri odloi izvenrazpravni senat( ",*%-. l.
&K')
e se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo za preiskavo, zahteva,
naj o tem odlo.i izvenrazpravni senat 378:;>' .l' (KP4
(zoper odloitev senata imajo obdolenec, toilec in o!kodovanec
pravico do prito*be? ",*%1. l. &K')
opravljanje preiskovalni, dejanj ("1,. l. &K')
- po predlogu strank (e se preisk. sodnik s predlogom ne
strinja, zahteva, da o njem odloi senat( "11. l. &K')
- preiskovalni sodnik lahko opravi tudi preiskov. dejanja, ki
jih stranke niso predlagale, e se mu zdijo potrebna za
uspe!no izvedbo postopka
prekinitev preiskave ("1*. l. &K')
- e obdolenec po storjenem KD du!evno
zboli, ali e nastane pri njem du!.motnja
ali e zboli za kak!no drugo hudo
boleznijo, zaradi katere se dalj asa ne
more udeleevati postopka
- e je obdolenec na begu
- druge okoli!ine, ki zaasno prepreujejo
pregon (e ni potrebnega predloga ali
dovoljenja za pregon ali e ni zahteve
upravienega toilca)
preiskava se nadalj"je, ko prenehajo ovire
"stavitev preiskave
izvenrazpravni senat ustavi preiskavo po
"radni dol*nosti ("$". l. &K')+ .e:
- ne gre za KD
- okoli!ine, ki izkljuujejo kaz. odg.,
pa ni pogojev za varnostne ukrepe
- je kaz. pregon zastaran ali je dejanje
obseeno s pomilostitvijo ali
amnestijo ali e so podane druge
okoli!ine, ki izkljuujejo kaz.pregon
- e ni dokazov, da je bilo storjeno KD
preiskovalni sodnik ustavi
preiskavo+ .e dr*' to*ilec
izjavi (med ali po konani
preiskavi), da odstopa od
pregona, o-kodovanec pa ne
nadalj"je pregona ("$.. l.
&K')
kon.anje preiskave:
preiskovalni sodnik kona preiskavo,
ko spozna, da je stanje stvari v
preiskavi zadostno razjasnjeno
("$#.l. &K'). 'red koncem
preiskave pa mora preiskovalni
sodnik priskrbeti podatke o osebnosti
obdolenca ("$). l. &K') ter iz
spisa, ki ga po!lje toilcu, izloiti
dokaze, obvestila, zapisnike po $3%).
l. &K'.
P#!I$K&%& N& (&@T!%O OAK' KOT TO)ILC& IN (&$!5N!2& TO)ILC&
-
zoper sklep ni pritobe
dopustna prito*ba (upravienca0 dr. toilec
in o!kodovanec) e se je pritoil samo
o!k. in je prit. ugodeno, se !teje, da je
prevzel pregon ("$"%#. l. &K')
odlo.itev dr*' to*ilca po kon.ani
preiskavi 379B' .l' (KP4
(rok0"- dni po prejemu spisa)
predlaga dopolnitev preiskave(
e se preisk. sodnik s tem ne strinja,
zahteva da odloi izvenrazpr. senat.
5e senat predlog zavrne, lahko
toilec vloi obtonico na temelju
razpololjivega gradiva ali odstopi
od pregona
vlo*i obto*nico odstopi od pregona
pridobi pravico, da zahteva preiskavo0
- kadar dr. toilec zavre kaz. ovadbo (","%". l. &K')
- kadar se preiskava ustavi zaradi odstopne izjave dr.
toilca in o!k. sam nadaljuje pregon ("$.. l. &K')
- e uspe s pritobo zoper sklep o ustavitvi preiskave, ki
ga je izdal izvenrazp. senat ("$"%#. l. &K')
KD, ki se preganjajo na zas. tob., so praviloma laja
KD, za katera vlje skraj!ani post., v katerem ni
preiskave. Ker K& doloa zas. pregon tudi za nekatera
teja KD (npr, velika tatvina, goljuija), kadar je storilec
v blijem razmerju z o!kodovancem, lahko zasebni
toilec zahteva, da se opravi preiskava oz. dopolni
preiskava.
7lede uvedbe, izvedbe, prekinitve in ustavitve preiskave, se
smiselno "porabljajo dolobe zakona, ki se nana!ajo na
uvedbo in potek preiskave na zahtevo dr. toilca+ s tem da
o-k'kot to*ilec in zas' to*ilec nimata pravic+ ki ji, ima
dr*' to*' kot dr*avni organ'
5e ne prideta na zasli!anje obdol, eprav sta bila v redu
vabljena, se -teje+ da sta za,tevo za preiskavo "maknila
oz' odstopila od kaz'pregona ("$,. l. &K')(
8 konani preiskavi obvesti preisk. sod. o!k. kot toilca ali zas. to. in ju
opozori, da morata v "- dneh vloiti obtonico oz. zas. tobo, ker se bo
sicer !telo, da sta odstopila od pregona in bo postopek s sklepom
ustavljen. 9ako opozorilo mora dati preisk. sod. tudi, e senat zavrne
njun predlog za dopolnitev preiskave ("$-,. l. &K')
: 8D;85<=>? &8@ 8 'AB'8AC
C78D8A &8'?A 8E98F=BG8 D $ D=?H
,
III' O5TO)NI PO$TOP!K
se za.ne z vlo*itvijo obto*be : akt upravienega toilca, ki vsebuje predlog, da se
zoper doloeno osebo zaradi doloenega KD opravi gl. obravnava in izda sodba

pojem obto*be obsega (") obtonico dr. ali subs. toilca v rednem postopku,
()) obtoni predlog dr. ali subs. toilca v skraj!anem postopku,
(3) zasebno tobo v skraj!anem ali rednem post,
(#) predlog D9 za kaznovanje ali izrek vzgojnega ukrepa v
postopku zoper mladoletnike
obtoba po opravljeni preiskavi
("$#%). l. &K')
obtonica brez preiskave s
soglasjem preisk. sod.
("1.%". l. &K')
obtonica brez preiskave in brez soglasja
preisk. sod., e gre za KD, za katerega je
predpisana kazen zapora do $ let, e dajejo
zbrani podatki dovolj podlage za obtobo
("1.%,. l. &K')
: neposredna obtonica
formalni preizk"s obto*nice
(ali je obt.sestavljena v skladu z zakonom / ),*.l. &K')
e obt. ni sestavljena v skladu z ),*.l. &K'
se jo vrne D9 v popravo (rok0 3 dni)(
e o!k. kot to. ali zasebni to. ta rok zamudi,
se !teje, da je odstopil od pregona in se
postopek ustavi( ()1.%). l. &K')
e je v obt. predlagano, da se odredi
'AB'8A ali naj se obdolenca iz
pripora izpusti, odloi o tem &8@ v
roku #$ ur
5e je obdolenec v priporu in v
obtonici ni predlagano, naj se
izpusti, &8@ po uradni dolnosti v 3
dneh od prejema obtonice
'A?D?AB, ali so !e podani razlogi za
pripor, in izda sklep, s katerim pripor
podalj!a ali odpravi ()1). l. &K')
vro.itev obto*nice obdol*enc" (skupaj
z morebitnim sklepom o priporu) s
pravnim poukom o pravici do ugovora v
roku $ dni
materialen preizk"s obto*nice, ki se opravi v primeru0
(") e obdolenec vloi ugovor zoper obtonico,
()) e predsednik senata pred katerim naj bo gl. obr., zahteva preizkus obtonice
(tak!no zahtevo lahko postavi tedaj, e ni bil vloen ugovor ali je bil ta
zavren, ker je bil prepozen ali ga je podala neupraviena oseba( )-1.l. &K')
zahtevo lahko poda le do doloitve gl. obravnave,
najkasneje pa v ) mesecih od prejema obtonice
C'
7'
<' =' B'
@K;?' 8 B&;85B9DB
B& @'B@< (zapisniki ali
obvestila iz $3. l.)
'ri teh sklepih senat ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je toilec navedel v obtonici 444
5e izmed ve 8ED ugovora niso podali vsi, pa sodi!e spozna, da so razlogi, zaradi katerih se obtoba ne dopusti oz. obtonica zavrne,
v korist tudi njim, -teje kot da so "govor podali t"di oni'
1
P#!I(K6$ (&#&DI 62O%O#&
- ugovor lahko vloi zagovornik brez posebnega poobl.,
vendar ne v nasprotju z voljo obdolenca ()1#%). l. &K')
- obdolenec se lahko pravici do ugovora tudi odpove
()1#%3. l. &K')
P#!I(K6$ N& (&@T!%O P#!D' $!N&T&
()$#. l. &K'), ki jo lahko poda, e0
3 ugovor zoper obtonico ni bil vlo*en
3 ali je bil zavr*en
predsednik senata pred katerim naj
bo 78 (&%#)! 62O%O#
()1-%"):
- e je prepozen ali
- podan s strani neupraviene
os.
dopustna prito*ba o kateri odloi
&8@
e preds. senata pred katerim naj
bo gl. obr. ugovora ne zavre, ga
skupaj s spisom P#!DLO)I %
ODLO1&N! (O$
vroitev ugovora D9, ki lahko
v 3 dneh poda odgovor
()1-%). l. &K')
vrne obto*nico to*ilc"+ da jo POP#&%I ali
da (&@T!%& P#!I$K&%O oz' njeno
DOPOLNIT!% ()1,%). l. &K'):
- napake ali pomanjkljivosti v obt. (),*.l.
&K') ali postopku
- potrebna bolj!a razjasnitev stvari, da bi se
dala preizkusiti utemeljenost obtonice
(O$ po prejem" odgovora
oz' pretek" roka za odgovor
ODLO1& O 62O%O#6
toilec mora v = dne, vrniti popravljeno obt.
ali za,tevati "vedbo;dopolnitev preiskave(
5e 89 ali &9 ta rok zamudita, se !teje, da sta
odstopila od pregona in se postopek ustavi
()1,%).l. &K')
izre.e sodi-.e za
N!P#I$TONO in po-lje
po pravnom' sklepa zadevo
pristojnem" sod' ()1,%3.l.)
O5TO)5! N! DOP6$TI in postopek
"stavi ()11.l. &K') oz. (&%#)!
N!PO$#!DNO O5TO)NICO (D9,
89,&9) ()1$. l. &K')0
- dejanje ni KD
- izkljuena kaz. odgovornost in ni
razlogov za varnostne ukrepe
- pregon zastaran, dejanje obseeno z
amnestijo ali pomilostitvijo,ali so
podane druge okoli!ine, ki
izkljuujejo pregon
- ni zadostnih dokazov za utemeljen
sum
to. in o!k. ima pravico do prit. ()$3. l.)
(&%#)! obto*nico ()11%). l. &K')
3 ni zahteve upravienega toilca
3 ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon
3 druge okoli!ine, ki zaasno prepreujejo
pregon
(&%#N!
62O%O# kot
ne"temeljen
()$..l.&K')
analogen postopek kot
pri ugovoru
P#&%NO0O1NO$T O5TO)NIC! ()$-. l. &K')
3 predstavlja konec obtonega postopka
e je bil vloen ugovor0
z dnem+ ko je (O$ zavrnil "govor kot
ne"temeljen
3 e je preds. senata zahteval preizkus obt.0 z dnem+ ko je
(O$ odlo.il+ da se z obto*nico strinja?
3 e take zahteve ni bilo0 z dnem+ ko je preds' senata
dolo.il gl' obravnavo oz' ko je potekel <Dmese.ni rok od
prejema obto*nice pri sodi-.", v katerem lahko preds.
senata poda zahtevo za preizkus obtonice
najkasneje v ) mesecih od
prejema obtonice oz. takoj ko jo
je glede na odlobo &8@ o pritobi
mo doloiti
opozorilo 8E9, da se bo obravnava
opravila tudi v njegovi nenavzonosti,
e ne pride in 0
3 njegova navzonost ni nujna,
sicer obvestiti predsednika sodi!a 3 prisoten je njegov zagovornik,
iz katerih razlogov ni doloil 3 pred tem je e bil zasli!an
8E9 vroiti tako zgodaj, da ima dovolj asa 3 e ne pride 8IK, se !teje, da ob
za pripravo obrambe, najpozneje pa $ D=B prej morebitnem D9 umiku obtonice,
ne namerava nadaljevati pregona
3 e ne prideta 89 ali &9 pa da sta
umaknila obtobo
7' <' ='

B'
C' 8'
>'
>'
9'

:'
$
P#IP#&%! N& 2L' O5#&%N&%O
()$,. / )*3. l. &K')
2L' O5#&%N&%&
()*#. / 3-). l. &K')
odredba: dan, ura, kraj
gl. obravnave ()$,%")
sklep o izlo.itvi
zapisnikov in obvestil
po $3. l. &K' ()$,%3)
vro.anje vabil z opozorili na
posledice neopravienega
izostanka ()$$)
odlo*itev gl' obravnave
iz tehtnih razlogov0
3 po urad. dolnosti
3 na predlog strank
"stavitev kaz' post.()*3)0
- to. umakne obtonico pred zaetkom
gl. obr., 8IK pa ne nadaljuje pregona
- druge okoli!ine, zaradi katerih bi se
morala na 78 izdati zavrnilna sodba0
- toilec umakne obtonico med
- 8IK umakne predlog
- e pravnomono razsojeno
- odpu!en pregon, zastaranje,
okoli!ine, ki izkljuujejo pregon
javnost gl' obravnave
- monost izkljuitve javnosti vse ali dela gl.
obr. (varovanje tajnosti, javni red, morala,
osebnega in druinskega ivljenja 8E9 ali
8IK, koristi mladoletnika, !kodovanje
interesu pravinosti)
- izkljuitev ne velja za stranke, 8IK,
njihove zastopnike in zagovornika
'8CK, da so dolni varovati kot tajnost vse,
kar izvejo, da je izdaja tajnosti KD
vodstvo gl' obravnave
- vodenje gl. obravnave
- dajanje besede strankam, 8IK, priam, izved.
- skrb, da se zadeva vsestransko razisti, da se
doene resnica, da se post. ne zavlauje,
- skrb za red v sodni dvorani in dostojanstvo
sodi!a / lahko osebna preiskava navzoih
(odstranitev 8E9, odstranitev in denarna kazen
poslu!alcev, zagovornika ali poobla!enca, 89
ali &9.)
novo KD na gl'obr /
gl. obravnava se
praviloma raz!iri na
novo dej. po (ustni)
obtobi toilca
kriva izpovedba
pri.e+ izvedenca 3
napravi se zapisnik in
po!lje D9
pogoji za gl' obr' : "gotovitev prisotnosti
D ne pride D9 obravnava se preloi
D ne pride 89, &9 postopek se ustavi
D ne pride 8E9 prisilna privedba % ni
mogoe0 preloitev in naslednji privedba % e
se oitno izmika0 pripor (mimo razlogov iz
).)) %obravnava v nenavzonosti, e so pogoji
D ne pride zagovornik zahteva, da si takoj
vzame drugega % ni mogoe0 preloitev
D ne pride pria, izvedenec prisilna
privedba
prelo*itev (potrebno priskrbeti nove
dokaze, zaasna du!evna bolezen%motnja
8E9, druge ovire) E e se spremeni
senat, se mora zaeti znova
prekinitev gl' obr' (odmor, potek del.
asa, priskrba dolo. dokazov v kratkem
asu, priprava obtobe ali obrambe) / se
vselej nadaljuje pred istim senatom e
to ni mogoe ali je bila prekinjena za > $
dni se mora zaeti znova
zapisnik o gl' obr'
3 bistvena vsebina vsega
poteka gl. obravnave
3 mora biti konan na
koncu zasedanja(
3 stranke imajo pravico
pregledati, dati pripombe(
3 zlasti zapisati katera obt.
je bila prebrana, ali je bila
spremenjena % raz!irjena
za.etek gl' obr'
3 ugotovitev, da so pri!li vsi ali sklep, da se opravi brez nekoga
3 ugotovitev istovetnosti 8E9, napotitev pri in izvedencev ven, pouk 8IK
o uveljavljanju premoenjskopr. zahtevka
3 &<5?9?K z branjem obtonice oz. zasebne tob e vpra!a 8E9 ali je
razumel (D9 mu razloi tako, da najlaje razume)
D zasli-anje obdol*enca (najprej neovirano pripovedovanje, potem vpra!.)
pouk0 se ni dolan zagovarjati, e se bo, ni dolan izpovedati zoper sebe,
svoje blinje ali priznati krivde
pravica odgovoriti na obtobo (ali dejanje priznava / le on sam, ima
samo ugovore pr. narave / lahko poda zagovornik)
vpra!a ali se eli zagovarjati
e se ne bo, se prebere njegova prej!nja izpoved (vpra!a, zakaj spreminja)
dokazni postopek
3 najprej izvedba dokazov D9, potem obrambe,
potem po uradni dol.,
3 8IK kot pria se zasli!i takoj za
8E9,
3 !e tako popolno priznanje sodi!a ne odvee
dolnosti, da izvede tudi druge dokaze4
3 ko ni dokaznih predlogov (so zavrnjeni) ali
spozna, da je stanje razjasnjeno, naznani, da je
dokazni postopek konan
Razmerje med sodbo in obtobo: Sodba je sodna odloba, s katero sodie po opravljeni GO odloa o obtobi, vloeni zoper OBD, in
o uporabi kaz. sankcije, e je OBD spoznan za krivega. Obstajati mora skladnost (istovetnost, identiteta med predmetom obtobe in
predmetom sodbe ! sodie mora soditi samo o tem, o emer toilec obtouje (obtono naelo. "odba se torej sme nanaati samo na
osebo, ki je obtoena (subjektivna identiteta in mora odgovoriti na vpraanje, ali je OBD storil dejanje, ki je opisano v obtobi (in ne
kakno drugo dejanje.
Dejanje OB# (o katerem sodie sodi je tisto, ki je opisano v obtonici in pomeni dogodek iz preteklosti (dejanski ali materialni temelj
obtonice. "odie ne more obsoditi OB# za kakno drugo dejanje, ki v opisu obtobe ni zaseeno. $e bi to storilo, bi prekorailo in s
tem bistveno krilo odlobe %&, kar ima v primeru pritobe za posledico razveljavitev sodbe po uradni dolnosti. $e se na GO ugotovi
drugano dejansko stanje od tistega, ki je opisano v obtonici, mora toilec ta opis spremeniti, sicer se la'ko zgodi, da bo sodie OB#
oprostilo obtobe.
(einsko mnenje v teoriji in praksi) Ob nespremenjeni obtobi la'ko sodie obsodi OBD tudi na nekoliko drugano (ne *drugo*+
dejanje, e je drugano dejanje v sodbi po vsebini in pravni opredelitvi ugodneje za OBD (npr. la'ko spremeni opis ropa v roparsko
tatvino, tatvino v zatajitev ali prikrivanje, 'udo telesno pokodbo v la'ko,.
"odie pa ni vezano na predloge toilca glede pravne presoje ( pravne kvalifikacije dejanja, ki je opisano v obtonici . $e sodie meni,
da pravna presoja toilca ni pravilna, mora presoditi %D (navedeno v obtobi z vidika znakov kaknega drugega %D - e take znake
ugotovi, izree sodbo, s katero spozna OBD za krivega %D iz obtonice, vendar z drugano pravno opredelitvijo oz. kvali.ikacijo.
*
sprememba in raz-iritev obto*be
3 D9 spozna, da izvedeni dokazi kaejo na spremembo v
obtonici navedenega dej' stanja
ustno spremeni obt. na obravnavi
prekinitev obr., da pripravi novo obtonico (sodi!e mu da
rok / e ga zamudi, senat nadaljuje na podlagi prej!nje)
3 8E9 med 2O stori KD, ali se "gotovi kak-no prej-nje,
senat po obtobi upravienega toilca (lahko tudi ustni) raz!iri
78 praviloma tudi na to dejanje zoper to obtobo =B
ugovora
lahko prekinitev 78 za pripravo obrambe
lahko tudi odloitev, da se za to KD sodi '8@?E?>
beseda strank
se ne sme omejiti na doloen as
". DT0 poda presojo dokazov, razloi svoje
sklepe o dejstvih, ki so pomembna za
odlobo, obrazloi predlog o 8E9 kaz.
odgovornosti, o vrsti in vi!ini kazni6
). OAK0 opozori na dokaze o kaz. odgovornosti
8E9, obrazloi premoenjskopr. zahtevek
3. O5T0 razloi zagovor, odgovori na navedbe
D9 in 8IK
5e po konanih izvajanjih strank senat ne spozna, da
bi bilo treba izvesti !e kak!ne dokaze, =<&=<=B6
O5#&%N&%& $! 0O#& (&1!TI
(NO%&+ .e:
3 je bila preloena za >kot 3 mes.
3 se opravlja pred drugim pred. senata
vsi dokazi se morajo izvesti znova
3 se je spremenila sestava senata
senat lahko po zasli!anju strank
odloi, da se dokazi ne izvajajo znova,
temve se le preberejo zapisniki
se lahko opira le na dejstva in dokaze, ki so bili
pretreseni na 78(
se sme nana!ati samo na osebo, ki je obtoena
in samo na dejanje, ki je predmet obtobe(
sodi!e ni vezano na predloge toilca glede
pravne presoje dejanja
takoj, ko se izree, e po konani 78
ne more izrei !e isti dan, pa se odloi
za najve 3 dni
tudi, e stranke niso navzoe
".
N&(N&NIT!% KONC& 2L' O5#&%N&%!
in "mik senata k posvetovanj" in glasovanj"
senat s sklepom ZAVRE OBTONICO:
- e je tekel postopek brez za,teve
upravienega toilca
- e ni potrebnega predloga 8IK ali
dovoljenja dr. organa, ali e je ta
umaknil dovoljenje
- e so podane druge okoli!ine, ki
za.asno prepre."jejo pregon
NA NOVO ZANE GL OBRAVNAVO,
e spozna, da je potrebno dopolniti
postopek ali razjasniti posamezna
vpra!anja
IZREE !O"BO V I#EN$
L%$"!TVA
ob izreku sodbe odloi
sodi-.e (senat) tudi o
&RI&OR$ ga odredi,
odpravi ali podalj!a
(3,".l)
ZAVRNILNA !O"BA
- e je toilec v asu od zaetka do
konca 78 "maknil obto*bo
- e je 8IK "maknil predlog
- e je bil obtoenec za isto dejanje *e
pravnomo.no obsojen, opro-.en
obtobe ali je bil postopek
pravnomono "stavljen 3ne bis in
idem4 v takem primeru se lahko pod
doloenimi pogoji prej!nji K' samo
obnovi
O&RO!TILNA !O"BA
- e dejanje, za katero je obtoen,
po zakonu ni KD
- e so podane okoli!ine, ki
izklj"."jejo kaz' odgovornost
- e ni dokazano, da je obtoenec
storil dejanje, katerega je obtoen
OB!O"ILNA !O"BA
e je obtoeni storil KD in je
kazensko odgovoren
#&(2L&$IT!% $OD5!
3v imen" lj"dstva4
javno 3 tudi e je bila jav.izklj.
Po"k o pravici do prito*be in dol*nosti
njene napovedi:
$3dnevni rok za napoved prito*be e je bil
upravienec do prit. navzo pri razglasitvi, tee
rok od dneva razglasitve, sicer pa od dneva
vroitve overjenega prepisa izreka sodbe
5e prit. v $3dnevnem roku ni napovedana, se
!teje, da se je upravienec do pritobe tej
odpovedal, razen e je bila izre.ena zaporna
kazen E takrat napoved prit' ni potrebna
pisna izdelava sodbe (3,3. l.)
rok "- dni, e je obtoeni v priporu,
3. dni v ostalih primerih
napoved prito*be ni,.e ne napove prito*be
pisna izdelava sodbe brez obrazlo*itve (3,$%3. l.)(
ne glede na napoved pritobe je obrazlo*itev
obvezna v primer" izreka zaporne kazni (3,$%#.l)
po razglasitvi sodbe do njene pravnomo.
o P#IPO#6 odloa (O$ (pred tem zasli!i
D9 in 8ED ter zagovornika)0
3 obsodba na zapor odredi pripor, e
so razlogi "33 iz ).". l. (e je e, ga lahko
podalj!a oz. odpravi)
3 opro!en obtobe, obtoba zavrnjena,
obtonica zavrena, odpu!ena kazen,
denarna kazen, sodni opomin, pogojna
obsodba, e prestal kazen pripor se
odpravi in odredi izpustitev
trajati sme najdalj do pravnomonosti
oz. do nastopa kazni, najdalj pa do izteka
asa v sodbi izreene kazni
RE"NA &RAVNA !RE"!TVA
' &RITOBA ZO&ER !O"BO !O"I(A I !T
RO) / 01 dni od vroitve prepisa sodbe pravoasna pritoba ZA"RI izvritev sodbe
/ 2 dni v skrajanem postopku
&RAVICO "O &RITOBE imajo (345.l.:
- stranke,
- zagovornik ! tudi brez posebnega OB# pooblastila, vendar ne proti njegovi volji+
- obtoenev zakoniti zastopnik,
- O6%
- v korist OB# pa tudi)
o zakonec (oz. partner,
o krvni sorodnik v ravni vrsti,
o posvojitelj, posvojenec,
o brat, sestra in rejnik
brez posebnega OB# pooblastila, vendar ne proti njegovi volji+
rok zane tei od dneva vroitve prepisa sodbe OB# oz. njegovemu zagovorniku
OB# le v svojo korist (izpodbija le obsodilno sodbo, ne pa oprostilne, eprav bi imel interes - npr. je bil oproen zaradi nepritevnosti, 'oe
pa biti oproen iz razloga, ker ni storil %D.
D# se sme pritoiti tako v kodo kot v korist OB# (D# ima .unkcijo dravnega organa.
O6% le glede odlobe sodia o stroki' %&
e pa je D# prevzel pregon od O6% kot toilca, se sme O6% pritoiti iz vse' razlogov, iz kateri' se sme izpodbijati sodba
oseba, kateri je bil vzet predmet ali premoenjska korist (pridobljena s %D
pravna oseba, ki ji je bil izreen odvzem premoenjske koristi
NA&OVE" &RITOBE:
takoj po razglasitvi sodbe oz. po pouku o pravici do pritobe
najkasneje pa v *+i, dne, od dneva razglasitve sodbe 7 vroitve, e niso bili navzoi .
$e upravienec ne napove pritobe v zakonskem roku, se teje, da se je odpovedal pravici do pritobe (izjema) e je bila OBD izreena zaporna
kazen, napoved ni potrebna.
""
vro.itev overjenega prepisa sodbe
(3,3.l.)
POP#&%NI $KL!P izda predsednik
senata po CD ali na predlog strank, e0
3 je pri!lo do pomot v imenih in
!tevilkah,
3 do drugih oitnih pisnih in
raunskih pomot,
3 pomanjkljivosti glede oblike,
3 neskladnosti pisno izdelane
sodbe z izvirnikom.
5e se podatki v obsodilni sodbi ne
ujemajo glede izreka o dejanju, katerega
je spoznan za krivega, o zakonski
oznabi KD, kazni ali stro!kih postopka,
rok za pritobo tee od dneva vroitve
popravnega sklepa.
-orma.na /ra0nomo1nost sodba se ne more ve izpodbijati z rednim pravnim
sredstvom ali zoper njo ni pritobe. (08970 l.
materia.na /ra0nomo1nost vsebina odlobe (ki je razvidna iz izreka se ne more
ve obravnavati in o njej se ne more ponovno odloati (ne bis in idem : za resnino
velja vsebina sodbe (samo izrek, ne pa obrazloitev
ni ovira za ponovno obravnavanje zadeve v postopku izredni' pravni' sredstev
deloma pa tudi v postopku amnestije in pomilostitve.
&ravnomona sodba se iz0r2i, ko je vroena obsojencu in ko za njeno izvritev ni
zakoniti' ovir (npr. smrt, 'uda bolezen, paricijski rok. ;a izvritev pravnomone
sodbe je pristojno sodie, na katerega obmoju ima obsojenec prebivalie ali je tam
v priporu. <zvrilno sodie mora takoj zaeti postopek za izvritev kazni (najkasneje v
3 dne' ! obsojencu polje poziv za nastop kazni v doloenem kazenskem zavodu.
$e sodie, ki je izdalo sodbo na <. st., ni pristojno za njeno izvritev, polje overjen
prepis sodbe s potrdilom o izvrljivosti organu, ki je pristojen za izvritev. (08973 l.
$e nastane dvom o dovoljenosti izvritve sodne odlobe, o raunanju kazni ali o
vtetju pripora ali prej prestane kazni, o tem odloi s posebnim sklepom predsednik
senata sodia, ki je sodilo na <. st. (pritoba ne zadri izvritve, razen e sodie
odloi drugae.
$e noben upravienec ne napove pritobe, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazloitev (izjema) e je bila OBD izreena zaporna
kazen, mora biti vselej obrazloena.
$#I) &RITOBE: dokler sodie <<. st. ne izda odlobe, la'ko pritoniki umaknejo pritobo umik se ne more preklicati.
OBLI)A: pisno (z vlogo ali ustno na zapisnik v zadostnem t. izvodov (po 0 izvod za vsako nasprotno stranko : izvod za sodie.
V!EBINA: ;akon predpisuje vsebino pritobe tako, da je dostopna vsem dravljanom, tudi e nimajo zagovornika oz. pooblaenca. &ritoba mora
obsegati)
". navedbo sodbe , zoper katero se podaja pritoba,
). razlog za izpodbijanje,
3. obrazloitev pritobe,
#. predlog , da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni,
-. podpis pritonika.
e nima vse' te' delov, jo mora pritonik na za'tevo sodia v doloenem roku DO&O=><#< s pisno vlogo ali na zapisnik
e pritonik ne dopolni pritobe in ta ne vsebuje podatkov iz 8., 3. ali 1. toke, jo sodie ;?(@AB
e ne vsebuje navedbe izpodbijane sodbe, jo zavre le, e ne more ugotoviti, na katero se nanaaC
e je pritoba v korist OB# in se da dognati, na katero sodbo se nanaa, jo sodie vseeno polje sodiu <<. st.C e pa se to ne da ugotoviti,
jo zavre
( pritobi sme pritonik navajati NOVA "E%!TVA IN NOVE "O)AZE, vendar pa mora povedati razloge, zakaj ji' ni navedel e prej.
se sklicuje na nova dejstva mora navesti dokaze, s katerimi naj vi se ta dejstva dokazala
se sklicuje na nove dokaze mora navesti dejstva, ki ji' s temi dokazi eli dokazati
")
&RITOBENI RAZLOGI)
0. bistvena kritev dolob %&
8. kritev kazenskega zakona
3. zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
D. doloba o kazenski' sankcija', o odvzemu premoenjske koristi,
o stroki' %&, o premoenjskopravni' za'tevki' ali zaradi odlobe
o objavi sodbe v mediji' (tisk, radio, #(
)R(ITVE "OLOB )& so razlog za razveljavitev sodbe le tedaj, e
so bist0ene med kritvijo in nepravilno sodbo je podana vzrona
zveza) kritev procesnega zakona je vplivala na pravilnost sodbe
absolutne kritve ) so tiste, pri kateri' se vzrona zveza domneva
in je ni treba dokazati.
sodba velja za nepravilno in se mora razveljaviti, takoj ko se ugotovi
ta kritev (;%& taksativno nateva
relativne kritve) ;%& ji' takstativno ne nateva (omenja ji' na
splono. ;akon pravi, da)
je relativna kritev podana, e sodie med pripravo GO ali med njo
ali pri izdaji sodbe ni uporabilo katere od dolob ;%& ali e jo je
uporabilo nepravilno ali e je na GO prekrilo pravice obrambe, pa je
to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost ali pravilnost sodbe
kritve so upotevane le, e so v konkretnem primeru
povzroile napano sodboC nji'ovo navzonost je treba torej
v konkretnem primeru preizkusiti (npr. presoditi je treba, ali
je izpovedba prie, ki je bila pod vplivom kapciozni'
vpraanj in uporabljena kot dokaz, vplivala na zakonitost in
pravilnost sodbe.
Abso.3tna bist0ena 4r2ite0 do.o1b )& je podana, e )
0. je bilo sodie nepravilno sestavljeno, je pri izrekanju sodbe
sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na GO ali je
bil s pravnomono odlobo izloen iz sojenjaC
8. je na GO sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti
izloenC
3. je bila GO opravljena brez oseb, kateri' navzonost na GO je po
zakonu obvezna, ali e je bil OBD, zagovornik, O# ali ;# kljub
svoji za'tevi prikrajan za pravico uporabljati svoj jezik na GO
in v svojem jeziku spremljati njen potekC
D. je bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost GOC
1. je sodie prekrilo predpise %& o vpraanju, ali je podana
obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog O6% ali
dovoljenje pristojnega dravnega organaC
0. je sodbo izdalo sodie, ki je stvarno nepristojno, ali je nepravilno
zavrnilo obtobo zaradi stvarne nepristojnostiC
4. sodie s svojo sodbo ni popolnoma reilo predmeta obtobeC
5. se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kritvijo z ustavo
doloeni' #$&" ali na dokaz, na katerega se po doloba' tega
zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen
na podlagi takega nedovoljenega dokaza.
2. je bila obtoba prekoraena (31D.l.C
*. je bil s sodbo prekren 321. l. tega zakona (*$e je podana
pritoba samo v obtoenevo korist, se sodba ne sme
spremeniti v njegovo kodo glede pravne presoje dejanja in
kaz. sankcije.*C re.ormatio in peius
0E. je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom
sodbeC ali e obsodba splo' nima razlogov ali e v njej niso
navedeni razlogi o odloilni' dejstvi' ali so ti razlogi popolnoma
nejasni ali v precejnji meri s seboj v nasprotjuC ali e je o
odloilni' dejstvi' precejnje nasprotje med tem, kar se navaja
v razlogi' sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedba' v
postopku, in med samimi temi listinami oz. zapisniki.
&RITOBA ZARA"I:
od.o1be o 4az san45iji:
ne uveljavlja se kritev zakona, temve gre za vpraanje primerne odmere kazni sodie je pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno
kvali.iciralo %D in izreklo kazen v meja' zakona ! vendar pa)
- kazni ni pravilno odmerilo glede na okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen veja ali manja (olajevalne in oteevalne okoliine,
- je oz. ni uporabilo dolob o omilitvi kazni ali odpustitvi kazni, eprav so bili za to podani zakonski pogoji,
- ni pravilno odloilo o razporeditvi OB# v zavod za prestajanje kazni.
od.o1be /o6ojne obsodbe7 sodne6a o/omina)
sodie - je oz. ni uporabilo dolob o pogojni obsodbi oz. sodnem opominu, eprav so bili za to podani zakonski pogoji,
od.o1be o 0arnostnem 34re/3 a.i od0zem3 /remoenjs4e 4oristi)
sama pravica ni bila prekoraena, vendar je sodie nepravilno izdalo odlobo ali ni izreklo varnostnega ukrepa oz. odvzem premoenjske koristi
eprav so bili za to podani zakonski pogoji.
od.o1be o stro24i,)
e je sodie o nji' odloilo nepravilno ali v nasprotju z dolobami ;%&
od.o1be o /remoenjs4o/ra0ni, za,te04i, a.i od.o1be o obja0i sodbe 0 mediji,)
e je sodie o te' vpraanji' odloilo v nasprotju z dolobami zakona.
"3
)R(ITEV )Z
je podana, kadar sodia napano ali zmotno uporabi %; ali pa ga
splo' ne uporabi. %ritev %; vselej predpostavlja, da je sodie pravilno
ugotovilo dejansko stanje (kritve %; so npr. v vpraanji' ali je dejanje
splo' %DC ali je v konkretnem primeru izkljuena kaz. odgovornost !
nepritevnost, dejanska zmota, ni krivdeC itd..
%ritve %; upoteva sodie le, e ji' pritonik navaja, po uradni
dolnosti pa le, e je v kodo OB# prekren %; e ji' pritobeno
sodie ugotovi, spremeni sodbo (je ne razveljavi.
%ritev kazenskega zakona je podana, e je prekren v vpraanju, ali )
(358. l.
". je dejanje, zaradi katerega se OB# preganja, %DC
). so podane okoliine, ki izkljuujejo kaz. odgovornostC
3. so podane okoliine, ki izkljuujejo kaz. pregon, zlasti pa, ali je
kaz. pregon zastaran ali izkljuen zaradi amnestije ali pomilostitve,
ali pa je stvar e pravnomono razsojenaC
#. je bil glede %D, ki je predmet obtobe, uporabljen zakon, ki se ne bi
bil smel uporabitiC
-. je bila z odlobo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oz. z
odlobo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoenjske koristi
prekoraena pravica, ki jo ima sodie po tem zakonuC
,. so bile prekrene dolobe o vtevanju pripora in prestane kazni.
Z#OTNA ALI NE&O&OLNA $GOTOVITEV "E%AN!)EGA
!TAN%A
je v praksi najpogosteji pritobeni razlog. &ritobeno sodie
ga nikoli ne preizkua po uradni dolnosti, temve samo, e je
izrecno uveljavljen s pritobo.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja je podana, e je
sodie enega ali ve odloilni' (pravno relevantni'
dejstev zmotno ugotovilo, in sicer zaradi napane
dokazne ocene izvedeni' dokazov.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja obstaja, kadar
sodie kaknega odloilnega dejstva splo' ni ugotavljalo
ali ga ni zadosti ugotovilo (z zadostnimi dokazi. Dejansko
stanje je nepopolno ugotovljeno tudi tedaj, e na to
kaejo nova dejstva ali novi dokazi, ki ji' la'ko pritonik
navaja v pritobi, vendar mora povedati razloge, zakaj ji'
ni navedel e prej.
"odba se sme izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, e je sodie kakno odloilno
dejstvo ugotovilo zmotno ali ga splo' ni ugotovilo. Dejansko
stanje je nepopolno ugotovljeno tudi tedaj, e na to kaejo
nova dejstva ali novi dokazi. (353. l.
PO$TOP!K $ P#ITO)5O:
$ dni
"#
'ritoba se poda pri sodi!u,
ki je izreklo sodbo na B. st.
prepozna
nedovoljena
(&%#)!
predsednik senata sodi!a B.
stopnje
vroitev nasprotni stranki
odgovor na pritobo (ni obligatoren)
B. stopenjski sodnik 'A?D;8FB pritobo
2 odgovor na pritobo 2 spise sodi!u BB.
stopnje
dodelitev $ODNIK6 PO#O1!%&LC6
sodnik poroevalec '8I;>? @'B@? D9, e
gre za KD, za katero se storilec preganja na
zahtevo 8D9
D9 sme podati svoj predlog takoj, lahko pa
izjavi, da ga bo podal na seji in spise vrne
sodi!u BB. stopnje
#&(PI$ $!! $!N&T&
obvestijo se
pristojni D9, e gre za zadevo, ki se preganja po CD,
8E9, zagovornik,
89 in &9 pa le, e to kdorkoli v pritobi % odgovoru na pritobo
zahteva
8E9 je udelebo potrebno omogoiti (e je v priporu)4
8dsotnost strank ni ovira za izvedbo seje4
sodnik poroevalec si sme od B. st. sod.
priskrbeti poroilo o kr!itvah dolob
&K'
ter preko tega sod. tudi opraviti
poizvedbe v zvezi z navedbami v
pritobi, ki se tiejo novih dejstev in
novih dokazov
e sodnik poroevalec v spisu najde
zapisnike in obvestila, ki bi morali biti
izloeni, po!lje spise sodi!u B. st. pred
sejo senata, da predsednik senata na B. st.
izda @K;?' 8 =>BH8DB B&;85B9DB in
jih po pnm. tega sklepa v zaprtem ovitku
izroi preiskovalnemu sodniku, da jih
hrani loeno od drugih spisov
"-
PO#O1ILO sodnika poroevalca o stanj" stvari
senat sme od prisotnih strank zahtevati dodatna pojasnila v
zvezi pritobenimi navedbami, stranke pa smejo predlagati
naj se v dopolnitev poroila preberejo posamezni spisi
pisanje zapisnika seje se prikljui
spisom sodi!a B. in BB. stopnje
2L&%N& O5#&%N&%& N& II' $T'
- le, e je treba zaradi zmotne ali
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
izvesti nove dokaze ali ponoviti e prej
izvedene dokaze
in
- e so podani opravieni razlogi za to, da
se zadeva ne vrne sodi!u B. stopnje v
novo glavno obravnavo
'8@98'?K0
". vabilo 8E9 in zagovorniku, toilcu,
8IK, zak. zast.in poobl. 89 in &9,
priam in izvedencem
). privedba 8E9., e je le3 ta v
priporu%zaporu
3. e 89 in &9 ne prideta postopek se
zaradi tega ne ustavi
#. &<5?9?K 8EA.0 poroilo sodnika
poroevalca
-. branje sodbe 2 zapisnika o 78
,. poziv pritoniku, naj obrazloi pritobo
ter nasprotni stranki, da nanjo odgovori(
8E9 ima vselej zadnjo besedo
1. dopustno je navajanje novi, dejstev in
dokazov
$. D9 lahko popolnoma ali delno
60&KN! obto*nico 8IK lahko
prevzame pregon
$P#!0!NI pa jo lahko le v korist
O5T
*. smiselna uporaba dolob o 78 na B. st.
0!! P#!I(K6$&:
v delu, v katerem se izpodbija s pritobo (naelo
dispozitivnosti),
vselej pa po CD v naslednjih primerih0
3napana sestava sodi!a B. stopnje
3brez obtonice upravienega toilca
3ni stvarne pristojnosti
3e se sodba opira na dokaz, pridobljen s kr!itvijo
CA@ oz. na drug nedovoljen dokaz
3prekoraena obtoba
3prekr!eno pravilo reormatio in peius
3izrek sodbe nerazumljiv, sam s seboj v nasprotju, v
nasprotju z razlogi sodbe, ali e sodba razlogov sploh
nima, ali e so razlogi sodbe sami sebi nasprotujoi,
ali e je med listinami v spisu, na katere se razlogi
sklicujejo in razlogi samimi precej!nje nasprotje
3ali je bila 78 v nasprotju z &K' opravljena v
nenavzonosti 8E9 oz. v nenavzonosti
zagovornika, pa je bila obramba obvezna
3ali je bil v !kodo 8E9 prekr!en K&
'<&B0
3pritonik se sme sklicevati na relativne
bistvene kr!itve &K' le, e se nanje ni
mogel sklicevati na B. st., ali e sodi!e B. st.
njegovih ugovorov glede tega ni upo!tevalo
3A?J8AK<9B8 B= '?BC@0
e je podana pritoba le v 8E9 korist, se
sodba ne sme spremeniti v njegov !kodo
glede pravne presoje dejanja in kazenske
sankcije
3pritoba zaradi zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi
kr!itve K&, ki se poda v korist 8E9, obsega
tudi pritobo zaradi odloitve o kazenski
sankciji in o odvzemu premoenjske koristi
3 E?=?JGBCK G8H<?@B8=B@0
e so razlogi, zaradi katerih je odloilo v
korist 8E9 tudi v korist drugim so8E9, ki
se niso pritoili, ravna po CD, kakor bi se
tudi oni pritoili

%$!5IN& O5#&(LO)IT%! II' $T' $OD5!:
- vsebina pritobe
- kr!itve &K', ki jih je BB. st. sod. upo!tevalo po CD
- v em so EK'
- v em so pomanjkljivosti pri ugotavljanju D@ oz.
zakaj
- so novi dokazi pomembni za pravilno odlobo
",
ODLO1IT%! $ODIA1&
II' $TOPN!
pritobo (&%#)! 3 s
sklepom
kot prepozno e je
bila podana po poteku
zakonskega roka),
nedovoljeno e jo je
podala oseba, ki nima te
pravice ali oseba, ki se je
prit. odpovedala, ali e je
bila prit. umaknjena ali po
umiku ponovno vloena,ali
e pritoba po &K' ni
dovoljena
pritobo (&%#N! 3
s sodbo
kot neutemeljeno
in POT#DI B. st.
sodbo e ugotovi, da
niso podani razlogi, s
katerimi se sodba
izpodbija, niti razlogi, na
katere pazi po CD
sodbo #&(%!L&%I s sklepom
in po!lje zadevo sodi!u B. st. %
NO%O $O!N!
3 e je podana EK',
razen e so podani
razlogi, zaradi katerih mora
sodi!e BB.st. sodbo
spremeniti,
ali e je EK' v tem, da
je bil podlaga za izdajo
sodbe sicer nedovoljen
dokaz, ki pa je bil
obdolencu v korist
3 e misli, da je zaradi zmotne in
nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja potrebno odrediti novo 78
pred sodi!em B. stopnje
3 e sodba sicer ni bila izpodbijana
zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, vendar
pri odloanju nastane precej!en dvom
o resninosti ugotovljenih dejstev,
zaradi esar misli, da je bilo dejansko
stanje ugotovljeno v !kodo 8E9)
sodba se sme razveljaviti le delno,
e se dajo posamezni deli izloiti
brez !kode za pravilno razsojo
odrediti sme, da se nova 78 na B.
stopnji opravi pred popolnoma
spremenjenim senatom
BB. st.sod. ob odloanju o gl. stvari
preizkusi, ali so !e dani razlogi za
pripor
sodbo $P#!0!NI s sodbo
3 e za pravilno ugotovitev dejanskega
stanja ni potrebno ponovno izvajati
dokazov, temve je potrebno le
drugae presoditi e ugotovljena
dejstva
3 e ugotovi, da so bila odloilna
dejstva sicer pravilno ugotovljena, da
pa je treba glede na tako ugotovljeno
dejansko stanje izrei drugano sodbo
3 glede na stanje stvari pa tudi v
primerih, ko ni bilo obtobe
upravienega toilca, ko je bila obtoba
prekoraena in v primeru kr!itve naela
re. in peius
3 s sklepom spremeni B. st. sodbo, e
ugotovi, da so podani zakonski pogoji
za izrek sodnega opomina
B. st. sodbo A<&D?;><DB s
sklepom in obtonico zavre
3 e so podani razlogi, zaradi katerih se
obtonica zavre pred sodi!em B.
stopnje
3 e okrajno sodi!e ni bilo stvarno
pristojno
@odi!e BB. st. po!lje svojo
odlobo s spisi sodi!u B. st., da
jih izroi strankam in drugim
prizadetim osebam
% PONO%L!N!0 $O!N6
st. sod. vzame za podlago prej!njo obtonico (oz. tisti
njen del, ki se nana!a na razveljavljeni del sodbe)
na novi 78 je dovoljeno navajati nova dejstva in
nove dokaze
sodi!e mora opraviti vsa procesna dejanja in
pretresti vsa sporna vpra!anja, na katera ga je opozorilo
sodi!e BB. st.
nova B. st. sodba ne sme biti v primerjavo s prej!njo
B. st. sodbo za O5T slab-a glede pravne presoje dejanja in
kazenske sankcije (reormatio in peius)
B.st.sod. preizkusi, ali so !e podani razlogi za pripor(
e je 8E9 na lastno zahtevo e v zaporu, se ga sme
ponovno vrniti v pripor
P#ITO)5& (OP!# II' $T' $OD5O
N& %$#$:
- e je sodi!e BB. st izreklo ali
potrdilo kazen zapora <F let
- e je sodi!e BB. st. ugotovilo
dejansko stanje dr"ga.e, kot
sodi!e B. st.
- e je sodi!e BB. st. oprostilno
sodbo prvostopnega sodi!a
spremenilo v obsodilno
tudi tu velja beneicium cohaesionis za
soobtoenca, ki se sicer zoper BB. st.
sodbo ni imel pravice pritoiti e mu
je odloitev v korist, se !teje kot da se
je tudi on pritoil
e so zaradi '89ADB9D? ali
@'A?K?KE? sodbe izpolnjeni pogoji
za odreditev % odpravo pripora, ki se
odreja po izreku sodbe do njene
pravnomonosti oz. do nastopa kazni,
sodi!e BB. stopnje odloi tudi o tem
8 &RITOBA ZO&ER !)LE& !O"I(A I !T
- pritoba zoper sklepe 'A?B@K8D<;=?7< @8D=BK< in druge @K;?'? =< B. @9. je mona vselej, ko ni v &K' izrecno
doloeno, da pritobe ni
- pritoba zoper sklepe @?=<9< K?D <;B 'A?D 'A?B@K<D83 ni pritobe, razen e je v &K' drugae doloeno
- pritoba zoper sklepe, ki se izdajo &< 'AB'A<D8 78 B= @8DE?3 se smejo izpodbijati samo v pritobi zoper sodbo
- pritoba zoper sklep D@A@ ni mona
PO$TOP!K $ P#ITO)5O:
- pritobeno sodi!e mora po CD paziti, ali je bilo sodi!e B. st. stvarno pristojno ter ali je sklep izdal upravien
organ
- pri odloanju o pritobi zoper sklep se smiselno uporabljajo dolobe &K' o pritobi zoper sodbo0
glede pravice do pritobe,
vsebine pritobe,
pritobenih razlogov,
postopka s pritobo,
dodelitve zadeve sodniku poroevalcu
z izjemo, da pristojni D9 nima pravice podati svojega predloga v zvezi z zadevo,
ima pa pravico spis pregledati,
dolnosti sodnika poroevalca, da si od sodi!a B. st. priskrbi inormacije o kr!itvah dolob &K' na B.st.
"1
Prito*ba se poda pri sodi-."+ ki je izdalo sklep in
sicer (v kolikor ni doloeno drugae) v 3 dneh od
vroitve sklepa
pritoba ima (ponavadi) suspenziven uinek
o pritobi zoper sklep B. st. sod. odloa BB. st. sod. na
seji senata
o pritobi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloa
senat istega sodi!a ()-%,. l. &K')
ODLO1IT%! $ODIA1& O P#ITO)5I
pritobo
&<DAF?3 s sklepom
kot prepozno,
nedovoljeno
pritobo
&<DA=?3 s
sklepom
kot neutemeljeno
in potrdi
izpodbijani sklep
izpodbijani sklep
A<&D?;><DB s sklepom
in po!lje zadevo v novo
odloanje
izpodbijani sklep
@'A?K?=B s sklepom
8b odloanju o sklepu o
zavrenju obtonice sme
pritobeno sodi!e izrei
&<DA=B;=8 @8DE8
njegovi dolnosti glede izloitve zapisnikov in obvestil iz spisa,
glede prepovedi reormatio in peius
beneicium cohaesionis 3 pritoba enega 8E9 se !teje tudi v korist vseh drugih
IZRE"NA &RAVNA !RE"!TVA
' OBNOVA )AZEN!)EGA &O!TO&)A
se lahko obnovi samo D K8AB@9 8E@ 444
"$
N!P#&%& 3ali N!/O#0&LN&4 D t'j' sprememba
pravnomo.ne sodbe brez obnove KP se spremeni samo v
odlobi o kazni (in ne v dejanskem stanju)
e je bilo zoper istega 8E@ v dveh ali ve sodbah izreenih ve
kazni, pa niso bila "porabljena pravila o odmeri enotne
kazni za dejanja v steku v tem primeru B. st. sod., ki je
izreklo najstrojo vrsto kazni oz. sod., ki je izreklo najvi!jo
kazen oz. sod., ki je zadnje izreklo kazen, spremeni prej!nje
sodbe glede odlobe o kazni in z novo sodbo izree eno samo
kazen
e je bila pri izreku enotne kazni po dolobah o steku
"po-tevana kot doloena t"di kazen+ ki je bila *e zajeta v
kazni, izreeni po dolobah o steku v kak!ni prej!nji sodbi v
tem primeru sodi!e B. st., ki je napano upo!tevalo e v drugi
sodbi zajeto kazen, svojo sodbo ustrezno spremeni
e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve KD izreena
enotna kazen, delno ne bi mogla izvr-iti zaradi amnestije+
pomilostitve ali dr"gi, razlogov v tem primeru B. st.
sodi!e sodbo ustrezno spremeni, tako da izree novo kazen ali
pa doloi, koliko od e izreene kazni, je potrebno izvr!iti
=ovo sodbo izda sodi!e =< @?>B @?=<9< na predlog D9, e je
tekel postopek na njegovo zahtevo ali na predlog obsojenca po
zasli!anju nasprotne stranke.
e je bila s pravnomonim sklepom ;?F#B(? ;? &@B<"%?(O
;?(@>GB>? ali e je bila OB#OA><H? ;?(@AB>?, ker0
3ni bilo zahteve upravienega toilca
3ni bilo potrebnega dovoljenja drav. organa
3so bile druge okoli!ine, ki izkljuujejo pregon
na zahtevo upravienega toilca se postopek nadalj"je+ ko
prene,ajo vzroki za izdajo takega sklepa
e je bila s pravnomonim sklepom OB#OA><H? ;?(@AB>?
zaradi stvarne nepristojnosti sodi!a
na zahtevo upravienega toilca se postopek nadalj"je pred
stvarno pristojnim sodi-.em

e je bila s pravnomonim sklepom ;?F#B(? ;? &@B<"%?(O
;?(@>GB>?, ker ni bilo utemeljenega suma,
se sme na predlog upravienega toilca KP znova "vesti, .e
se predlo*ijo novi dokazi, na podlagi katerih se &8@ lahko
prepria, da so za to podani ustrezni pogoji
P#&%& 3ali formalna4
A<&;87B0
". e se dokae, da temelji sodba na ponarejeni listini ali
na krivi izpovedbi prie, izvedenca ali tolmaaC
). e se dokae, da je prilo do sodbe zaradi %D
sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala
preiskovalna dejanjaC
3. e se navedejo nova dejstva ali predloijo novi
dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejnjimi
dokazi povzroiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen,
ali pa njegovo obsodbo po milejem kaz. zakonuC
#. e je bil kdo za isto dejanje vekrat sojen ali e je bilo
ve oseb obsojeni' zaradi istega dejanja, ki ga je
mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere od
nji'C
-. e se v primeru obsodbe za nadaljevalno %D ali za
drugo %D, ki obsega po zakonu ve istovrstni' dejanj,
navedejo nova dejstva ali predloijo novi dokazi, ki
kaejo na to, da obsojenec ni storil dejanja, ki je
obseeno s %D iz obsodbe, da pa bi to dejstvo
bistveno vplivalo na odmero kazni.
( primeri' iz 0. in 8. t. se mora s pravnomono sodbo
dokazati, da so bile omenjene osebe spoznane za krive tisti'
%D. $e se postopek zoper nji' ne more izvesti, ker so umrle ali
ker so podane okoliine, ki izkljuujejo kaz. pregon, se smejo
ta dejstva dokazovati tudi z drugimi dokazi.
$/ra0i1en5i:
stran4e in za6o0orni4
po obsojenevi smrti pa "T (e je tekel postopek na njegovo
za'tevo
in osebe, ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo v korist OB#)
za4one57 iz0enza4ons4i /artner7 4r0ni sorodni4 0 ra0ni 0rsti7
/os0ojite.j7 /os0ojene57 brat7 sestra in rejni4 ! 34578 l..
Ro4 za 0.oite0: tudi potem, ko je obsojenec prestal kazen, in ne
glede na zastaranje, amnestijo ali pomilostitev in tudi po njegovi smrti
/ VE"NO
$e sodie, ki bi bilo pristojno za odloitev o obnovi %&, zve, da je
podan kaken razlog za obnovo %&, obvesti o tem obsojenca oz.
drugo osebo, ki je upraviena vloiti za'tevo. (D0073. l.
ODLO1&N! o DO%OLIT%I O5NO%!
$ dni
DO%OLIT!% O5NO%!
NO%O $O!N!

"*
o zahtevi odloa (O$
Dsebovati K8A<0
3obnovitveni zakonski razlog
3dejstva%dokaze, na katera se zahteva
opira
sicer sodi!e pozove na
D8'8;=B9?D v dol. roku
pri odloanju o zahtevi ne sme
sodelovati sodnik+ ki je sodeloval pri
sodbi v prej-njem postopk"
ODLO1IT%! $ODIA1&
zahtevo (&%#)! s sklepom ,
3 e zahteva za obnovo ni bila
dopolnjena skladno z zahtevo
sodi!a,
3e jo je podala neupraviena
oseba,
3e ni zakonskih pogojev za
obnovo,
3 e so bila navedena dejstva in
dokazi e uporabljena v prej!nji
zahtevi za obnovo, ki je bila
pravnomono zavrnjena,
3e dejstva in dokazi oitno
niso tak!ni, da bi se na njihovi
podlagi lahko dovolila obnova.
3
zahteve =? &<DAF?
vroitev prepisa zahteve
nasprotni stranki
predsednik senata po prejemu odgovora
odredi, da se razi-.ejo dejstva in
preskrbijo dokazi, na katere se sklicujeta
zahteva in odgovor nanjo
v primeru, ko gre za KD, ki se preg.
po CD33vroitev spisov 8D9, ki jih
mora vrniti s svojim mnenjem
dovolitev obnove0 velja benefici"m
co,aesionis0 e sodi!e ugotovi, da so
razlogi, zaradi katerih je dovolilo obnovo,
v korist tudi kateremu od so8ED, ki je ni
zahteval, ravna kakor, da jo je
(&%#NIT!%
(&@T!%!
s sklepom o dovolitvi obnove odloi, da se
takoj razpi-e nova 2O ali vrnitev v
stanje preiskave oz. da se opravi
preiskava, e je ni bilo
sodi!e odredi, da se izvr-itev *e izdane
sodbe odloi, e je verjetno, da bo kazen po
obnovi tako zniana, da bo 8E@ potrebno
izpustiti ali da bo opro!en obtobe
ko postane sklep o dovolitvi obnove
pravnomoen, se B&DAIB9?D F?
B&A?5?=? K<&=B 6$T&%I, lahko pa se
odredi pripor, e so za to razlogi po ).". l
=ovi postopek tee po istih
dolobah kot prvi sodi!e
ni vezano na sklepe
prej!njega postopka
e se novi postopek
C@9<DB do zaetka 78,
sodi!e s sklepom o
ustavitvi razveljavi tudi
prej!njo sodbo
ko sodi!e v novem
postopku izda sodbo, v njej
izree, da se prej!nja sodba
razveljavi (deloma ali v
celoti) ali pa da ostane v
veljavi ter obsojencu v
kazen v!teje e prestano
kazen
8 IZRE"NA O#ILITEV )AZNI namen je, da se izrek kazni spremeni v milejo obliko (ne velja za varnostne in vzgojne ukrepe
RAZLOG) e se po pravnomonosti sodbe pokaejo okoliine, ki ji' ob izreku sodbe ni bilo, ali so bile, pa sodie zanje ni vedelo, pripeljale do
mileje obsodbe, e bi se takrat zanje vedelo
$&RAVIENCI)
-D#, e je postopek tekel na njegovo za'tevo
-obsojenec in njegov zagovornik
-zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojenec, brat, sestra, rejnik
ne zadri iz0r2it0e 4azni nesuspenzivno sredstvo
o njej od.o1a V!R! za'teva &? se poda pri sodiu <. stopnje
v ta namen zasli!i D9, e je postopek tekel
na njegovo zahtevo
).
'<&B0
obnova post. je mona tudi v primeru, ko
je bil z odlo.bo 6$#$ razveljavljen ali
odpravljen predpis, napodlagi katerega je
bila izdana pnm. obsodilna sodba ali na
podlagi odlo.be !vropskega sodi-.a za
1P, ki se nana!a na kak obnovitveni razlog
B. st. sodi!e (&%#)! za,tevo,
e jo poda neupraviena oseba
e sodi!e =? &<DAF? zahteve,
A<&BI5?, ali so podani
omilitveni razlogi
nato po!lje spise s svojim
8EA<&;8F?=BK
'A?D;878K vrhovnemu
sodi!u
e je postopek tekel na zahtevo
D9, po!lje D@A@ spise D9A@,
ki lahko poda svoj predlog
D@A@ zahtevo (&%#N!, e
spozna, da niso izpolnjeni
zakonski pogoji
D@A@ zahtevi 62ODI in
pravnomono "ODBO "&@BIB><
G=BDB OD=O$BB O %?;><
9 ZA:TEVA ZA VAR!TVO ZA)ONITO!TI
&ahteva se poda pri @8DBI5C B. @98'=>?0
)"
predsednik senata B. st.sod. (&%#)! s sklepom (%(, e
3je vloena zoper odlobo D@A@
3jo je vloila neupraviena oseba
3je prepozna
zoper ta sklep je dovoljena pritoba na sodi!e BB. st.
@odi!e B.st. sme glede na vsebino &D& odrediti odlo*itev
ali prekinitev izvr-itve pravnomone sodne odlobe
o &D& odloa D@A@ na seji
&D& &<DAF? s sklepom, e je
3 prepozna
3 nedovoljena
po!lje &D& nasprotni stranki, D9A@ pa
poleg &D& tudi spise
;a'teva se la'ko vloi po pravnomono konanem %& v
naslednji' primeri')
". zaradi kritve kazenskega zakona (%;C
). zaradi absolutni' bistveni' kritev dolob %&C
3. zaradi drugi' kritev dolob %&, e so vplivale na zakonitost
sodne odlobeC
#. zaradi vsake kritve zakona ! !A#O "T R!
-.
Ied %& (ki ni pravnomono konan se sme vloiti za'teva
samo zo/er /ra0nomo1no od.o1bo o odredit0i in
/oda.j2anj3 /ri/ora (ne glede na gornje 3 toke.
;a'teve ni mogoe vloiti)
- zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja
- zoper odlobo (", s katero je bilo odloeno o za'tevi
za varstvo zakonitosti.
$/ra0i1en5i:
D# @" za'tevo la'ko vloi v korist ali kodo OBD
J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J
OBD in zagovornik,
po obdolenevi smrti pa v njegovo korist osebe, ki imajo
pravico do pritobe zoper sodbo v obtoenevo korist
v roku 9 mes (2 dni, e gre za odlobo o priporu)
- od dneva, ko je OBD prejel pravnomono sodno odlobo
(e zoper odlobo sodia <. st. ni bilo pritobe, se ta rok
teje od pravnomonosti te odlobe
- od dneva vroitve odlobe B"$&, s katero so bile
ugotovljene kritve $&#" (v tem primeru se la'ko vloi
za'teva tudi zoper odlobo ("
"- dni oz. $ dni v primeru
&D& zoper pnm. odlobo o
dreditvi pripora
))
odgovor nasprotne stranke
sodnik poroevalec pridobi poroila o zatrjevanih
kr!itvah zakona
D@A@ lahko izvr!itev pnm odlobe odloi % prekine
D@A@ presoja le zatrjevane kr!itve zakona
tudi tu velja beneicium cohaesionis ter
prepoved reormacije in peius (e D@A@ ugotovi, da je prit. v obd.
!kodo utemeljena, to le ugotovi, ne da bi posegalo v pnm sodno
odlobo)
&D& (&%#N! s sodbo kot neutemeljeno, e0
3zatrjevane kr!itve zakona niso podane
3e je &D& vloena zaradi zmotne % nepopolne ugotovitve D@
&D& 62ODI s sodbo, s katero0
3 "&@BIB>< pnm odlobo
3 @?;(B=G?(< <."#. <> <<. "#. ali le <<.
"#."ODBO in vrne v ponovno odloanje
3 zgolj KGO#O(< %@6<#(B ;?%O>?
5e II' stopenjsko sodi-.e po dolo.ba, (KP ni imelo
pravice odpraviti kr-itev zakona, ki je bila storjena v
odlobi B. stopenjskega sodi!a, D@A@ pa spozna, da je za
odpravo te kr!itve treba razveljaviti ali spremeniti B. st.
odlobo, @?;(B=G?(< #KD< <<. "#.OD=O$BO, eprav z njo
ni bil prekr!en zakon
5e nastane pri odloanju o &D& precej-en dvom o
resni.nosti odlo.ilni, dejstev, ki so bila ugotovljena v
odlobi, zoper katero je vloena &D&, @?;(B=G?(< D@A@
to odlobo in OD@BD<, D? "B O&@?(< >O(? GO
% PONO%L!N!0 $O!N6
sodi!e v novem postopku vzame za podlago
prej!njo obtonico (oz. tisti njen del, ki se nana!a na
razveljavljeni del sodbe)
pred sodi!em B. oz. BB. stopnje je dovoljeno
navajati nova dejstva in nove dokaze
sodi!e mora opraviti vsa procesna dejanja in
pretresti vpra!anja, na katera je opozorilo vrhovno
sodi!e
nova sodba ne sme biti v primerjavi s prej!njo za
O5T slab-a glede pravne presoje dejanja in kazenske
sankcije (reormatio in peius)
&O!TO&E) &RE" O)RA%NI# !O"I(E# ; !)RA%(ANI &O!TO&E)
subsidiarna smiselna uporablja dolob rednega %&
$ V E " B A na podlagi) obtone6a /red.o6a D# oz. O# ali ga la'ko vloi na podlagi same kaz. ovadbe (neposredni obtoni
predlog
zasebne tobe
&red vloitvijo obtonega predloga la'ko D# predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. $e se &")
strinja opravi preiskovalna dejanja (im 'itreje in na kratko nato pa polje vse spise D#-ju.
ne strinja obvesti o tem D#.
%o D# prejme spise oz. obvestilo sodnika, la'ko) se odloi, da bo 0.oi. obtoni /red.o6 ali
izda sklep, s katerim za0re 4azens4o o0adbo
$e je kazensko ovadbo podal O6%, pa D# v 0 mesecu po njenem prejemu ne vloi obtonega predloga in tudi ne obvesti O6%, da je
zavrgel ovadbo oz. odloil kaz. pregon, ima O() /ra0i5o7 da 4ot toi.e5 za1ne /re6on s tem7 da /oda sodi213 obtoni /red.o6.
Vsebina obtone6a /red.o6a:
- ime in priimek OBD z osebnimi podatki (e so znani,
- opis %D, sodie (pred katerim naj se opravi GO,
- predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na GO in
- predlog, da se OBD spozna za krivega in obsodi po zakonu.
( obtonem predlogu se sme predlagati, da se OBD pripre.

& R I & O R
izjemoma, e je utemeljen sum, da je storil %D, ki se preganja po uradni dolnosti)
". e se skriva, e se ne da ugotoviti njegova istovetnost ali e so podane druge okoliine, ki oitno kaejo na nevarnost, da bi sicer
pobegnilC
). e gre za %D zoper javni red in mir,
zoper spolno nedotakljivost, za katera se sme izrei kazen zapora 8 .et kadar je podan razlog za pripor
%D s prvinami nasilja, iz 8. ali 3. t., 8. odst. 8E0.lena
ali za druga %D, za katera se la'ko izree kazen zapora 9 .et, ( / unienje sledov %D, nevarnost
ponovitve %D
Trajanje:
pred vloitvijo obtonega predloga) le toliko, kolikor je treba, da s opravijo preiskovalna dejanja, vendar ne ve kot '< dni
o priporu odloa sodnik posameznik
o pritobi zoper sklep o priporu odloa ;O" okronega sodia
od izroitve obtonega predloga do konca GO) pripor traja najve 8 leti e v tem roku OB# ni izreena obsodilna sodba, se pripor
odpravi in se OB# izpusti
odrediti ali odpraviti pripor samo sodnik posameznik s sklepom po zaslianju D#, e tee postopek na njegovo za'tevo
priprti se sme pritoiti v 8D-i' ura' na vije sodie (odloiti mora v D2. ura'
)3
od vloitve obtonega predloga do konca GO mora sodnik posameznik 0sa4 mese5 /reiz43siti, ali so e danirazlogi za
pripor
$e je OBD v priporu, mora sodie /osto/ati /osebno ,itro.
& O ! T O & E )
0. &@B<;%K" &@<"#OG>O"#<. $e sodnik spozna, da je za sojenje pristojno)
krajevno pristojno drugo okrajno sodie mu po pravnomonosti sklepa odstopi zadevo.
stvarno pristojno okrono sodie odstopi zadevo v nadaljnji postopek pristojnemu D# (e ta misli, da je pristojno sodie, ki mu
je poslalo za'tevo, za'teva odloitev senata okronega sodia
8. &@B<;%K" &OGOGB( ;? ;?(@AB>GB OB#OA>BG? &@BD=OG? L za0re se e)
je podan kaken od zakonski' razlogov za ustavitev postopka)
- dejanje ni %DC
- izkljuena kaz. odgovornost in ni razlogov za varnostni ukrepC
- zastaran kaz. pregon ali pa je %D obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo ali druge okoliine 7zaasno7 izkljuujejo pregonC
- ni za'teve upravienega toilca ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregonC
ni zadosti dokazov, da bi bil OBD utemeljeno sumljiv %D (e so bila opravljena preiskovalna dejanja
"klep s kratko obrazloitvijo se vroi toilcu in OBD.
L e ne izda nobenega od te' sklepov, odredi vroitev obtonega akta OBD in takoj razpie GO.
L e v 0 mesecu ne doloi GO, mora o razlogi' obvestiti predstojnika sodia (ukrene vse potrebno, da se im prej doloi
L ko je razpisana GO, se sodie po uradni dolnosti ne more ve izrei za krajevno nepristojno
Vabi.o: se vroi tako, da OBD ostane med vroitvijo in GO zadosti asa za pripravo obrambe, najmanj pa 9 dne0i (ta rok se la'ko
skraja z obdolenevo privolitvijo.
= OB" se v vabilu sporoi7opozori, da)
sme na GO priti z dokazi za svojo obrambo ali da ji' sodiu pravoasno sporoi
se bo GO opravila tudi v njegovi nenavzonosti, e bodo podani zakonski pogoji za to (/ pravilno vabljen, ni nujna
navzonost, e zaslianC
se bo telo, da se je odpovedal pravici do pritobe, e najkasneje v 2 dne' od dneva razglasitve sodbe ne bo
napovedal pritobeC
ima pravico si vzeti zagovornika : e obramba ni obvezna) da GO ne bo preloena, e zagovornik nanjo ne pride ali
e bi si OBD ele na njej vzel zagovornika.
L z vabilom se mu vroi tudi prepis obtonega akta, e mu ni bil poslan takoj po preizkusu
G L A V N A O B R A V N A V A
ugovor krajevne nepristojnosti se sme podati le do zaetka GO
e spozna, da je za sojenje st0arno /ristojno okrono sodie ali
da so podani isti razlogi, kot za zavrenje obtonice)
ni za,te0e upravienega toilca, ni /red.o6a O6%, ni do0o.jenja dr. organa s s4.e/om za0re obtoni a4t
ali so podane druge okoliine, ki za1asno /re/re13jejo /re6on
e ne pride v redu vabljeni)
- OBD sme sodnik odloiti, da se obravnava opravi brez njega pogoj) navzonost ni nujna : da je e bil zaslian.
)#
- zagovornik (in ne obvesti sodia, zakaj je zadran ali e brez dovoljenja zapusti obravnavo ali e mu sodnik odree
nadaljnjo obravnavo zaradi motenja reda, obramba pa ni obvezna se obravnava opravi brez njegove navzonosti, e si OBD
ne vzame takoj drugega zagovornika.

se zane z branjem obtonega predloga ali zasebne tobe (prebere toilec.

e je mogoe, se zaeta obravnava kona brez prekinitve
po obravnavi sodnik ta4oj izre1e sodbo in jo raz6.asi z bistvenimi razlogi L pisno mora biti izdelana v 01 dne' od razglasitve
dovoljena je pritoba 0 * dne, od vroitve prepisa sodbe.
&ri/or: e je izreena kazen zapora L sme odrediti, da se OBD pripre (oz. da ostane v priporu, e)
L nevarnost pobega,
L e gre za nevarnost ponovitve oz. dokonanja pri %D zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost
ali %D s prvinami nasilja
M trajati sme do pravnomonosti sodbe, vendar najve do izteka kazni , ki jo je izreklo sodie <. stopnje
M smiselna uporaba dolob odpravi pripora potem, ko je izreena sodba
& O R A V N A V A ! T R A N ) >??? 1.@
za %D, za katera se storilec preganja na zasebno tobo7 la'ko sodnik preden razpie GO &O(?B< ;?"BB>BG? #OA<=H? <> OBD, naj
prideta doloenega dne sama na sodie, da se vnaprej razjasni stvar, e misli, da bi bilo to smotrno za 'itreji konec postopka)
L e ne pride do poravnave strank in umika zasebne tobe, sodnik sprejme izjave strank in jima naroi, naj predlagata dokaze
L e ne zavre tobe, odloi, kateri dokazi naj se izvedejo na GO, in praviloma takoj razpie GO ter to sporoi strankama
L e misli, da ni treba zbirati dokazov in da tudi ni drugi' razlogov, da se posebej razpie GO, la'ko takoj zane z GO in po
izvedbi dokazov odloi o zasebni tobi (na to je treba zasebnega toilca in OBD posebej opozoriti v vabilu
e zasebni toilec na vabilo ne pride, se teje, da je 3ma4ni. tobo (L monost vrnitve v prejnje stanje iz opravieni' razlogov
&O!TO&E) ZA IZ"A%O )AZNOVALNEGA NALOGA
;a %D iz pristojnosti okrajnega sodia, la'ko sodia izda kaznovalni nalog na predlog D#, ki ga poda ob vloitvi obtonega predloga,
NE "A BI O&RAVILO GO+
D# ima monost predlagati L 0. kazenske sankcije)
- denarno kazen,
- prepoved vonje mot. vozila
- pogojno obsodbo z doloeno denarno kaznijo ali kaznijo zapora do 4!i' mesecev
8. ukrepe)
- odvzem predmetov
- odvzem premoenjske koristi
"odnik po prejemu obtonega predloga s predlogom izdaje kaznovalnega naloga la'ko)
- s sodbo izda kaznovalni nalog
- doloi GO L e se ne strinja z izrekom sankcije
L e dokazi v obtonem predlogu ne dajejo zadostne podlage za izdajo %>
;oper sodbo ima OBD pravico podati KGO(O@ v *+i, dne, od vroitve (la'ko vrnitev v prejnje stanje L o ugovoru odloa sodie <.
stopnje, ki) - ugovor zavre ! prepozen 7 nedovoljen
- razveljavi sodbo s sklepom in nadaljuje postopek z vabilom na GO
)-
&ri izrekanju sodbe po vloenem ugovoru sodie >< (B;?>O)
- na predlog D# glede kaz. sankcije 7 ukrepa
- na prepoved iz 321. lena, kar pomeni, da se sodba la'ko spremeni tudi v kodo OB# glede pravne presoje dejanja in kaz.
sankcije
! O " N I O & O # I N
L za laja %D (predpisana kazen zapora do 3 let, storjena v posebno olajevalni' okoliina'
L izree se s sklepom)
v izreku se ne ugotovi krivda, temve se samo navede, da se OB# izreka sodni opomin za dejanje, ki je predmet obtobe, in
zakonska oznaba %D
izrek mora obsegati tudi dolobe o)
o varnostni' ukrepi' in o odvzemu premoenjske koristi
o o stroki' %&, o premoenjskopravnem za'tevku in o tem, ali naj se pravnomoen sklep objavi v mediji'
v obrazloitvi sklepa sodie navede razloge, po kateri' se je ravnalo pri izreku sodnega opomina (uporaba dolob za
obsodilno sodbo
L z bistvenimi razlogi razglasi takoj pokonani GO
L stranke in O6% se la'ko odpovejo pravici do pritobe takoj po razglasitvi sklepa
L sklep o sodnem opominu se la'ko izpodbija s pritobo v glavnem iz enaki' razlogov, iz kateri' se izpodbija sodba)
". bistvene kritve dolob %&C
). kritve kaz. zakona (: e je sodie prekorailo zakonske pravice ! e je odloilo o varnostnem ukrepu ali o
odvzemu premoenjske koristiC
3. zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanjaC
#. e niso bile podane okoliine, ki bi opravievale izrek sodnega opominaC
-. e sklep vsebuje odlobo o varnostni' ukrepi', o odvzemu premoenjske koristi, o stroki' %& ali o
premoenjskopravnem za'tevku se spodbija iz razloga, da sodie o tem ni pravilno odloilo oz. je odloilo
v nasprotju z dolobami zakona
$B "B GB ;O&B@ "%=B& O "OD>BI O&OI<>K &@<#OA<=)
0 toi.e5 0 obdo.en1e0o 24odo la'ko sodie <<. st. izree sodbo, s katero)
spozna OBD za krivega in ga obsodi na kazen ali (>< prepovedi re.ormatio in peius+
izree pogojno obsodbo, e spozna, da je sodie <. st. pravilno ugotovilo odloilna dejstva, da pa pri'aja ob pravilni uporabi zakona
v potev izrek kazni
8 4dor4o.i la'ko sodie <<. st. izda)
sklep o zavrenju obtonice oz. obtonega predloga ali
sodbo, s katero zavrne obtobo ali OB# oprosti obtobe
e spozna, da je sodie <. st. pravilno ugotovilo odloilna dejstva, da pa pri'aja ob pravilni uporabi zakona v potev ena od te' odlob
$e niso podani razlogi za izpodbijanje, ne kritve dolob %& in ni bil v kodo OB# prekren %; izda <<. stopenjsko sodie sklep, s
katerim zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia <. st. o sodnem opominu.
&O!TO&E) &ROTI #LA"OLETNI)O#
),
L mladoletniki postopek se pri nas uporablja proti osebam, ki so stori.e )" 4ot m.ado.etni4i, pa ob 30edbi /osto/4a oz ob
sojenj3 2e niso stare 8' .et.
L dolobe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile %D kot mladoletniki pa ob uvedbi postopka oz.
ob sojenju pa e niso stare 80 let. ( kolikor ni tu drugae navedeno, se uporabljajo druge dolobe ;%&.
L e se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storit0i )" 2e ni bi. star '? .et, se )& 3sta0i in o tem obvesti organ socialnega
varstva
L mladoletnik ne sme biti sojen v nenavzonosti
L pri procesni' dejanji', pri kateri' je mladoletnik navzo , zlasti pri njegovem zaslianju, morajo organi, ki sodelujejo v postopku,
ravnati obzirno in upotevati mladoletnikovo duevno razvitost, obutljivost in osebne lastnosti, da ne bi %& kodljivo vplival na njegov
razvoj. Obenem morajo ti organi s primernimi ukrepi prepreevati vsako nedisciplinirano obnaanje mladoletnika.
= za6o0orni4 (samo odvetnik )
sme ga imeti od zaetka pripravljalnega postopka.
mora ga imeti od zaetka pripravljalnega postopka, e gre za %D, za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta ali
e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben (za druga %D, ki imajo milejo kazen. $e si zagovornika ne
vzame mladoletnik sam (ali njegov zakoniti zastopnik ali sorodniki, mu ga po uradni dolnosti postavi sodnik za
mladoletnike.
L v tem postopku ni'e ne more biti oproen dolnosti prievanja o okoliina', ki so potrebne za presojo mladoletnikove duevne
razvitosti ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v kateri' ivi. (D11. l.
= iz.o1ite0 /osto/4a: e je mladoletnik sodeloval pri %D skupaj s polnoletnimi, se postopek proti njemu izloi in opravi po doloba'
tega poglavja
= zdr3ite0 /osto/4o0: se sme zdruiti s postopkom zoper polnoletne in opraviti po sploni' doloba' ;%& samo, e je zdruitev
postopka nujna za vsestransko razjasnitev stvari.
L sklep o tem izda senat za mladoletnike pristojnega sodie na obrazloen predlog D#
(ni pritobe
e je kdo storil neko %D kot mladoleten, drugo pa kot polnoleten, se opravi enoten postopek po 38.l. ;%&
(/ zdruitev in izloitev postopka pred senatom, ki sodi polnoletne
= or6an so5ia.ne6a 0arst0a: ima posebna pooblastila, ki mu omogoajo, da im bolje in uinkovito sodeluje v postopku) pravica
seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno
odlobo, biti vselej obveen, kadar D# za'teva uvedbo postopka proti mladoletniku
= 0abi.o: mladoletnika se vabi po stari' oz. zakonskem zastopniku ( razen, e to ni mogoe, ker je treba 'itro ravnati, ali zaradi
drugi' okoliin
za vroanje drugi' pisanj se smiselno uporabljajo dolobe 08E. l. (/ osebno, po zastopniku, ne sme pa se vroiti tako,
da se pisanje pritrdi na oglasno desko+
= obja0e: brez dovoljenja sodia se ne sme objaviti potek %& in tudi ne odloba, ki je bila v njem izdana
><%O=< se ne sme objaviti mladoletnikovo ime in ne drugi podatki, iz kateri' bi se dalo sklepati, za katerega
mladoletnika gre
L sodnik mora poroati predsedniku sodia vsak mesec, katere mladoletnike zadeve e niso konane in zakaj v posamezni'
zadeva' postopek e tee (predsednik ukrene vse potrebno, da se postopek pospei
L !E!TAVA !O"I(A) senati za mladoletnike so pri) okroni', viji' in (".
"odia <. st.) 0 sodnik za mladoletnike (predsednik : 8 sodnika porotnika (pro.esorji, uitelji, vzgojitelji in
druge osebe, ki imajo izkunje z vzgojo mladoletnikov
"odia <<. st. in (") z razporedom dela se doloijo senati za mladoletnike, ki ji' sestavljajo 3 sodniki.
"odnik za mladoletnike sodia <. st. opravlja) L pripravljalni postopek
L druge zadeve v postopku
)1
"odie <<. st. odloa o pritoba' zoper) L odlobe senata sodia <. st.
L sklepe D# in sodnika za mladoletnike
L 4raje0na /ristojnost: sodie stalnega prebivalia mladoletnika (sicer sodie zaasnega prebivalia, sme pa se izvesti tudi pred
sodiem po kraju storitve %D, e je oitno, da se bo pri tem sodiu laje izvedel
= $VE"BA &O!TO&)A
- samo na za'tevo D# ! velja za V!A )", tako za %D, ki se preganjajo po uradni dolnosti, kot za tista, ki se sicer preganjajo na
zasebno tobo+
L e se %D preganja na predlog ali zasebno tobo se sme postopek uvesti le, e predlaga okodovanec uvedbo postopka
pri pristojnem D# v 3 meseci' od dneva, ko je zvedel za %D
- na podlagi odloitve senata za mladoletnike ! e D# ne za'teva uvedbe postopka, o tem obvesti O6% - ta ne more prevzeti
postopka oz. ne more vloiti zasebne tobe (v tem postopku ni pravice do subsidiarne tobe M la'ko pa 0 * dne, od prejema
sporoila D# za'teva, naj senat za mladoletnike pristojnega sodia uvede postopek
LD# ima tudi v tem postopku vse pravice po zakonu
za %D iz skrajanega postopka je zakon sprejel naelo oportunitete, kar je izjema v naem pravu)
e gre za %D, za katero je predpisana kazen do 3 leta zapora ali denarna kazen, la'ko D# odloi, da ne bo 30ede.
)& (eprav obstajajo dokazi, da je mladoletnik storil %D)
e postopek proti mladoletniku ne bi bil smotrn glede na naravo %D in okoliine, v kateri' je bilo storjeno,
ter glede na mladoletnikovo prejnje ivljenje ( L sporoila od mladoletnikovi' starev oz. skrbnika, od drugi'
oseb in ustanov
L D# la'ko tudi odloi, da bo ovadbo odstopil 0 /osto/e4 /ora0nanja ( la'ko sodelujejo tudi mladoletnikovi stari
L e je v teku izvrevanje kazni ali vzgojnega ukrepa la'ko D# odloi, da ne bo za,te0a. 30edbe )& za dr36o
m.ado.etni4o0o )" 7 e glede na teo tega %D in na kazen oz. vzgojni ukrep, ki se izvruje, postopek in izrek kaz.
sankcije zanj ne bi imela smisla
$e D# spozna, da uvedba postopka v gornji' primeri' (razen pri poravnanju ne bi dosegla svojega namena, o tem obvesti
organ socialnega varstva in O6% ter jima sporoi razloge MO6% la'ko 0 * dne, od senata za mladoletnike za'teva, naj
uvede postopek
o uvedbi postopka senat odloa na seji, ko dobi spise od D#) odloi, naj se postopek ne uvede ali pa naj se uvede pred
sodnikom za mladoletnike (zoper sklep ni pritobe
L e senat odloi, da se uvede postopek, se ga D# la'ko udelei in ima vse pravice, ki mu gredo v postopku po tem
zakonu (niti zasebni toilec niti drug O6% ne moreta nastopiti v vlogi subsidiarnega toilca, e se D# tega postopka ne
bi udeleil
L &RI&RAVL%ALNI &O!TO&E): proti mladoletniku se ne uvede preiskava, temve poseben pripravljalni postopek, ki ga opravi
sodni4 za m.ado.etni4e L uvedbo za'teva D# pri sodniku za mladoletnike pristojnega sodia
L e se sodnik s tem ne strinja, za'teva, naj o tem odloi senat za mladoletnike vijega sodia
N ugotavlja se)
L dejstva, ki se nanaajo na %D
L mladoletnikovo starost in okoliine, ki so potrebne za presojo njegove duevne razvitosti
L preuiti okolje in razmere, v kateri' ivi in druge okoliine, ki se tiejo njegove osebnosti
N zasliati mladoletnikove stare, skrbnika in druge, ki la'ko dajo o nji' potrebne podatke, poroilo organa socialnega varstva,
poroilo o e uporabljenem vzgojnem ukrepu (sodnik ali organ socialnega varstva
)$
N sodnik la'ko odredi, naj se mladoletnik med tem postopkom odda v pre'odni dom, v diagnostini center, postavi pod nadzorstvo
organa socialnega varstva ali izroi drugi druini ! e je to potrebno, da se izloi iz okolja, v katerem je ivel, ali da se mu
zagotovi pomo, varstvo ali nastanitev
&ri/or: izjemoma odredi sodnik za mladoletnike) L najve ' mes (senat za mladoletnike ga la'ko podalja e za 8 mes.
e se skriva, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti, begosumnost,
nevarnost, da bo uniil sledove %D ali vplival na prie, udeleence ali prikrivalce,
nevarnost ponovitve %D, dokonanja poskuanega %D ali storitve zagroenega %D
mora biti priprt loeno od polnoletni' (razen e je to v konkretnem primeru v mladoletnikovo korist
D# spozna, da L ni podlage za postopek ali
L je podan kak drug razlog (se odloi, da ne bo predlaga sodniku, naj ustavi postopek
za'teval uvedbe postopka ali bo odloil pregon
zaradi odstopa v poravnavanje
L e se sodnik ne strinja s predlogom za'teva odloitev o tem senata vijega sodia za mladoletnike
L e senat ne ugodi predlogu D#, ima D# vse pravice, ki mu gredo v postopku po tem zakonu
L /o 4on1anem /ri/ra0.ja.nem /osto/43 se spisi poljejo L pristojnemu D# , ki la'ko v 2-i' dne' za'teva)
naj se pripravljalni postopek DO&O=>< ali
poda senatu za mladoletnike OB@?;=OAB> &RE"LOG za kaznovanje
oz. za vzgojni ukrep
(D# ne vlaga obtonice ali obtonega predloga, temve poda senatu za
mladoletnike obrazloen predlog za kaznovanje oz. za vzgojni ukrep+
L senatu za mladoletnike v sojenje
L &O!TO&E) &RE" !ENATO# ZA #LA"OLETNI)E
v * dne, odkar je bil konan pripravljalni postopek oz. je bilo na seji senata sklenjeno, naj se opravi GO oz. odkar prejme predlog
D#, mora sodnik razpisati) L GO (kazni in zavodski ukrepi se smejo izrei samo po GO+
L sejo senata (la'ko se izreejo tudi drugi vzgojni ukrepi
za vsako podaljanje mora imeti odobritev predsednika sodia
A seja senata: na njej se la'ko odloi, naj se opravi GO
ne morejo se izrei kazni in zavodski ukrepi L le drugi vzgojni ukrepi
A GO: N smiselna uporaba dolobe ;%& o priprava' na GO, vodstvu, preloitvi, prekinitvi, zapisniku in poteku GO
sodie pa na ta pravila ni vezano, e spozna, da v posameznem primeru nji'ova uporaba ne bi bila smotrna
N obvezna navzonost) mladoletnik,
- D#, e je podal predlog za kaznovanje oz. vzgojni ukrep,
- ;agovornik, e je obramba obvezna
N vabijo se) mladoletnik in zagovornik, toilec, O6% in nji'ovi zakoniti zastopniki in pooblaenci, tolma, prie, izvedenci
: mladoletnikovi stari oz. skrbnik : organ socialnega varstva
L e ti ne pridejo, to ni ovira, da se GO opravi
A ja0nost je 0se.ej iz4.j31ena) senat la'ko dovoli, da so na GO navzoe osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo
mladoletnikov ali z zatiranjem mladoletnike kriminalitete, ter znanstveni delavci
N senat la'ko odredi, da se odstranijo z zasedanja vse ali posamezne osebe,
L razen) D#, zagovornika in predstavnika organa socialnega varstva
N samo izjemoma se la'ko preloi ali prekine ( to sporoiti predsedniku sodia in mu pojasniti razloge
N sodnik ali senat sme odloiti o zaasni nastanitvi mladoletnika (pre'odni dom, diagnostini center, nadzorstvo organa
socialnega varstva ali druga druina, sme pa tudi razveljaviti poprejnjo odlobo o tem
N v postopku veljajo dolobe o spremembi in raziritvi obtobe (/ predloga L senat pa je t3di brez /red.o6a "T
)*
3/ra0i1en izdati od.o1bo na /od.a6i dejans4e6a stanja7 4i se je na GO s/remeni.o
N v 9 dne, po razglasitvi sodbe je treba izdati pisno sodbo (izree kazen oz. s4.e/ (izree vzgojni ukrep.
L senat ni vezan na predlog D# pri odloanju o tem, ali naj se mladoletniku izree kazen ali vzgojni ukrep
L e tee postopek brez predloga D# ali e D# umakne predlog ! mu senat ne sme izrei kazni, temve samo
vzgojni ukrep
L 3sta0ite0 /osto/4a (niti oprostilna niti zavrnilna sodba nista predvideni! v te' primeri' se postopek ustavi)
3 e je O6% umaknil predlog
3 e je bil OB# za isto dejanje e pravnomono obsojen, ko bi bila obtoba zavrena
oproen obtobe ali je bil postopek zoper njega s sklepom
pravnomono ustavljen
3 e je bil OB# odpuen pregon z amnestijo ali pomilostitvijo ali ko bi bila obtoba zavrena
e kaz. pregon ni ve dopusten zaradi zastaranja ali e so podane
druge okoliine, ki izkljuujejo kaz. pregon
3 dejanje ni %D,
3 okoliine izkljuujejo kazensko odgovornost, ko bi bil obtobe oproen
3 ni dokazano, da je storil %D
3 ko spozna, da ne bi bilo smotrno mladoletniku izrei niti kazni niti vzgojnega ukrepa
L izre4 0z6ojne6a 34re/a: s sklepom ) v izreku navede samo, kateri ukrep mu izreka (ne izree, da je kriv za %D, v obrazloitvi pa
opie dejanje in navede okoliine, ki opraviujejo izreeni vzgojni ukrep
L izre4 4azni: s sodbo L izdana mora biti v obliki, navedeni v 319. l.)
") navedba %D za katero je spoznan za krivega,
)) zakonska oznaba %D : uporabljen dolobe %;,
3) na kakno kazen se obsodi,
#) odloba o pogojni obsodbi,
-) odloba o varnostni' ukrepi' in o odvzemu premoenjske koristi,
,) odloba o vtetju pripora ali e prestane kazni,
1) odloba o stroki' %&, o premoenjskopravnem za'tevku.
L stroki postopka)
izreena 4azen sme mladoletnika obsoditi na plailo strokov %& in na izpolnitev premoenjskopravni' za'tevkovC
izreen 0z6ojni 34re/ stroki %& bremenijo proraun, O6% pa se s premoenjskopravnim za'tevkom napoti na pravdo,
@?;B>, e ima mladoletnik lastne do'odke ali premoenje
L &RAVNA !RE"!TVA
&ritoba: vsi, ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo, se la'ko v * dne' po prejemu sodbe oz. sklepa pritoijo L v
mladoletnikovo 4orist se la'ko pritoijo tudi /roti nje6o0i 0o.ji) zagovornik, D#, zakonec, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj,
skrbnik, brat, sestra in rejnik.
L pritoba zoper sklep, s katerim je mladoletniku izreen vzgojni ukrep, ki se prestaja v zavodu, zadri njegovo
izvritev ! e sodie v soglasju z mladoletnikovimi stari in po zaslianju mladoletnika ne odloi drugae
L odlobo sodia <. st. se sme spremeniti in izrei mladoletniku 'uji ukrep samo, e je tako predlagano v pritobi
( ni prepovedi re.ormatio in peius+ )
L e z odlobo sodia <. st. ni bila izreena kazen mladoletnikega zapora, denarna kazen ali
zavodski ukrep, sme senat sodia <<. st. izrei to kazen oz. ukrep samo, e opravi obravnavo
L dalji mladoletniki zapor, vijo denarno kazen ali 'uji zavodski ukrep od tistega, ki je bil izreen
3.
na <. st., sme senat izrei tudi na seji
Za,te0a za 0arst0o za4onitosti:
e je bil s sodno odlobo prekren zakon,
e je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali vzgojni ukrep
Obno0a )&: za obnovo postopka, konanega s pravnomonim sklepom o uporabi vzgojnega ukrepa se smiselno uporabljajo
dolobe iz rednega %&
L NA"ZOR!TVO !O"I(A NA" IZVA%AN%E# $)RE&OV
uprava zavoda, v katerem se izvruje vzgojni ukrep proti mladoletniku, mora 0sa4i, B mes /oro1ati sodi213 o
mladoletnikovem obnaanju, sodnik la'ko tudi sam obis43je mladoletnike v zavodu
sodnik si sme pri organu socialnega varstva /ris4rbeti ob0esti.a o izvrevanju drugi' vzgojni' ukrepov, sme pa tudi odrediti,
naj to opravi doloen strokovni delavec (socialni delavec, de.ektolog in drugi, e je tak pri sodiu. Organ socialnega varstva
mora najmanj vsaki' 4 mes poroati sodiu izvajanje izreenega ukrepa.
L $!TAVITEV IZVR(EVAN%A IN !&RE#E#BA O"LOBE O VZGO%NI: $)RE&I:
"odie, ki je na <. st. izreklo vzgojni ukrep, odloi o "&@BIBIB< izreenega vzgojnega ukrepa ali o ustavitvi izvrevanja
vzgojnega ukrepa (kadar so izpolnjeni pogoji, ki ji' doloa zakon, e)
sCmo s/ozna7 da je to /otrebno7
to /red.a6a "T7 3/ra0ni4 za0oda a.i or6an so5ia.ne6a 0arst0a
prej zaslii D#, mladoletnika, njegovega roditelja ali skrbnika in druge osebe : za'teva potrebna poroila od zavoda, organa
socialnega varstva ali od drugi' organov in ustanov
odloa senat za mladoletnike L upotevati mora tudi uspenost oz. neuspenost izvajanja vzgojnega ukrepa in mladoletnikovo
sodelovanje v njem
& O ! E B N I & O ! T O & ) I
' &O!TO&E) ZA $&ORABO VARNO!TNI: $)RE&OV Z"RAV!TVENE NARAVE
' Ob0ezno /si,iatri1no zdra0.jenje in 0arst0o stori.5a 0 zdr za0od3 D ob0ezno /si,iatri1no zdra0.jenje stori.5a na /rostosti
&ostopek za izrek medicinskega ukrepa se zane in izvede na predlog D#, e je OBD storil %D v nepritevnem stanju. &ostopek opravi
sodie, ki je pristojno za sojenje na 0. st.
O uporabi ukrepa odloa sodie na /osebni obra0na0i. OBD mora imeti zagovornika, ko je podan predlog D#. >a GO se povabijo
poleg oseb, ki morajo biti povabljene tudi izvedenci ! zdravniki psi'iatri.
$e sodie na podlagi izvedeni' dokazov ugotovi, da)
- so podani pogoji za izrek varnostnega ukrepa, izda sklep s katerim izree varnostni ukrep. &ri tem sodie ni vezano na predlog D#
glede predlaganega ukrepa+
- za uporabo var. ukrepa niso podani pogoji ali e je D# na GO umaknil predlog s sklepom ustavi postopek. ( tem primeru la'ko D#
poda pritobo zoper sklep ali se pritobi odpoved in najkasneje v 2-i' dne' vloi obtonico oz. obtoni predlog.
3"
;oper sklep sodia se la'ko pritoijo vsi, ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo, razen okodovanca.
&ostopek za izrek ukrepa se la'ko izvede tudi med 6.a0nim /osto/4om, e se na GO ugotovi, da je bil OBD ob storitvi %D nepriteven.
( tem primeru D# na GO spremeni obtobo v predlog za izrek var. ukrepa, la'ko pa tudi takoj po izreku oprostilne sodbe zaradi OBD
nepritevnosti poda predlog.
$e sodie ugotovi, da je OBD storil %D v stanju B<"#(B>O ;I?>G6?>B &@<6#B(>O"#< in so podani pogoji iz 43. lena %;, izree z
isto sodbo7 s 4atero OB" izre1e 4azen7 t3di 0arnostni 34re/.
&ravnomona odloba se polje sodiu, ki pristojno za odloanje o odvzemu poslovne sposobnosti.
;O" sodia, ki je doloilo o ukrepu, la'ko na predlog zdr. zavoda 7 zdravnikov ali po KD sprejme ponovno odloitev glede trajanja
(ustavitev in spreminjanja ukrepa (iz zavodskega na prostost in obratno.
8 Varnostni 34re/ ob0ezne6a zdra0.jenja a.4o,o.i4o0 in nar4omano0
&ostopek se opravi med glavnim postopkom. Kkrep se izree storilcu, ki je kaz. odg. s sodbo, s katero mu je izreena kazen ali pogojna
obsodba na podlagi izvida in mnenja izvedenca.
Kkrep se la'ko izvruje)
- v zavodu
- na prostosti ! e je storilcu izreena pogojna obsodba, se la'ko le-ta preklie, e storilec zdravljenje opusti ali pa se mu izree
prisilna izvritev tega ukrepa v zdr. zavodu.
8 &O!TO&E) ZA O"VZE# &RE"#ETOV7 )I !E &O )Z #ORA%O ALI !#E%O O"VZETI (D92
- z odlobo v sodbi, s katero je bil OBD spoznan za krivega
- s posebnim sklepom, e je nevarno, da bi bili uporabljeni za %D, e to za'tevajo koristi splone varnosti ali razlogi morale
=astnik predmetov ima pravico do pritobe.
9 &O!TO&E) ZA O"VZE# "ENAR%A ALI &RE#OEN%A NEZA)ONITEGA IZVORA >)" &RAN%A "ENAR%A@ IN "ANE ALI
&RE%ETE &O")$&NINE (D92.a
- z odlobo, s katero je bil OBD spoznan za krivega
- s posebnim sklepom, ki ga izda ;O" okronega sodia na predlog D#, e)
so dokazani tisti znaki %D iz %D pranja denarja, ki kaejo na to, denar 7 premoenje izvira iz %D
so dokazani tisti znaki %D, ki kaejo na to, da je bila dana7sprejeta nagrada, darilo, podkupnina.
=astnik odvzetega denarja ali premoenja ima pravico do pritobe.
? &O!TO&E) ZA O"VZE# &RE#OEN%!)E )ORI!TI (D99 ! 1E1
&remoenjsko korist, ki je bila doseena s %D, sodie ugotavlja po KD. $e O6% uveljavlja v postopku &&;, se premoenjska korist
ugotavlja samo v tistem delu, ki ni zajet s &&;.
Za1asno za0aro0anje za,te04a) e pride v potev odvzem premoenjske koristi in obstaja nevarnost, da bi OBD sam ali preko drugi'
uporabil korist za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, uniil, odtujil, itd.
- na predlog D#
- sklep izda &" (v predkazenskem postopku ali med preiskavo, predsednik senata ;O" (po vloitvi obtonice ali senat (na GO
po doloba' ;<;
Od0zem /remoenjs4e 4oristi) sodie la'ko izree)
3)
- v sodbi, s katero spozna OB# za krivega
- v sklepu o sodnem opominu
- v sklepu o vzgojnem ukrepu
- v sklepu s katerim izree varnostni ukrep
< &O!TO&E) ZA &RE)LIC &OGO%NE OB!O"BE (1E4
&ogojna obsodba se la'ko preklie)
- e je OB" v preizkusni dobi storil novo %D (obligatoren preklic ! e za novo %D izree sodie kazen zapora 8 ali ve letC
- e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je OB" storil %D, preden je bil pogojno obsojenC
- e OB" ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni obsodbi (ta postopek doloa ;%& v 1E4. lenu
&osebni postopek izvede sodie, ki je sodilo na <. st.)
- na predlog toilca ali O6%
- po KD
O preklicu odloa ;O" sodia in e ugotovi, da)
0. OB" ni izpolnil obveznosti, izda sodbo, s katero)
- pogojno obsodbo preklie in izree kazen
- doloi nov rok za izpolnitev obveznosti
- odpravi ta pogoj
8. ni pogojev za izdajo gornji' odlob)
- s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe
B &O!TO&E) ZA O"LOBO O IZBRI!$ OB!O"BE (1E2 ! 108
&ogoji za izbris so doloeni v %;. <zbris je moen)
- na podlagi zakona
- na podlagi sodne odlobe
0. >a podlagi zakona)
Odlobo o izbrisu obsodbe izda min. za pravosodje po KD, e)
- je pretekel as po katerem se obsodba po zakonu izbrie in
- obsojenec v tem asu ni storil novega %D
"klep o izbrisu obsodbe izda sodie, ki je izreklo kazen na 0. st.)
- na za'tevo OB", ker I& tudi ne izda odlobe v 3E-i' dne' od prejemu OB" za'teveC
- po KD, e pogojna obsodba ni bila preklicana niti po 0 letu od poteka preizkusne dobe.
8. >a podlagi sodne odlobe)
&ostopek se uvede na pronjo OB", katera se vloi pri sodiu, ki je sodilo na 0. st.
O pronji odloa ;O" sodia, po zaslianju D#, e je postopek tekel na njegovo za'tevo, ki la'ko)
- pronji ugodi
- pronjo zavrne
$e je sodie zavrnilo pronjo zato, ker OB" s svojim obnaanjem ni zasluil izbrisa obsodbe, se nova pronja la'ko vloi po preteku 8
let od pravnomonosti tega sklepa.
E &O!TO&E) O &RENE:AN%$ VARNO!TNI: $)RE&OV IN &RAVNI: &O!LE"IC OB!O"BE >!O"NA RE:ABILITACI%A@
(103
>a pronjo OB" se odloa o prene'anju)
- var. ukrepa prepovedi opravljanja poklica
- var. ukrepa odvzema voznikega dovoljenja
- pravni' posledic obsodbe
33
&ronja se vloi pri sodiu, ki je odloalo na <. st. O njej odloa ;O" sodia po zaslianju D#, e je postopek tekel na njegovo za'tevo,
ki la'ko)
- pronji ugodi
- pronjo zavrne
$e je sodie zavrnilo pronjo, se nova pronja la'ko vloi po preteku 8 let od pravnomonosti tega sklepa.
* &O!TO&E) ZA #E"NARO"NO &RAVNO &O#O IN IZVR(ITEV #& V )& !TVARE:
Doloena mora biti v I&, pri emer se dolobe ;%& uporabljajo, e ni z I& doloeno drugae.
&ronje se poiljajo po diplomatski poti. ( nujni' primeri' in ob pogoju vzajemnosti se la'ko poiljajo pronje tudi po I>;, e pa gre za
%D pranje denarja pa tudi po organu, ki je pristojen za prepreevanje pranja denarja.
Iz0r2ite0 4azens4e sodbe t3je6a sodi21a:
- e je tako doloeno z I&
- e velja vzajemnost
"odbo izda ;O" okronega sodia. ;a izdajo sodbe je krajevno pristojno sodie po zadnjem stalnem preb. OB" ali roj. %raju, e niti
tega ni pa doloi pristojnost (". ( izrek vnese celoten izrek in ime sodia iz tuje sodbe in izree sankcijo po zakonodaji @".
&ro2nja t3je6a dra0.janaDosebe7 /oob.a21ene z #& za /restajanje 4azni 0 doma1i dra0i)
- e je tako doloeno z I&
- e velja vzajemnost
Odsto/ 4azens4e zade0e t3ji dra0i)
- e je OBD dravljan te drave
- e tuja drava temu ne nasprotuje
- za %D do 0E let zapora in %D zoper varnost javnega prometa
- ne e O6% temu nasprotuje, razen e je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega &&;
&re0zem /re6ona)
- e gre za naega dravljana ali osebo, ki ima stalno prebivalie v @"
- e je storil %D v tujini
;a'teva se polje D# na katerega obmoju ima ta oseba stalno prebivalie.
%D glede kateri' je po I& dogovorjena 5entra.iza5ija /odat4o0 (pranje denarja, mamila, trgovina z belim blagom, pornogra.ija, strupi)
- organ pred katerim tee %& takoj poslati I>; podatke o %D in storilcu, sodie <. st. pa tudi pravnomono sodbo.
F &O!TO&E) ZA IZROITEV OB" IN OB! (180 ! 135
&ogoji)
- izroiti se sme samo tuji dravljan
- %D ne sme biti storjeno v nai dravi in ne proti njej ali naemu dravljanu (v tujini
- dejanje mora biti kaznivo tudi po naem zakonu (identiteta norme
- kaz. pregon ali izvritev kazni ne smeta biti zastarana po naem zakonu
- da tujec pri nas za to %D ni bil obsojen ali oproen oz. ni v %&
- da je ugotovljena istovetnost tistega, ki naj se izroi
- da je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec storil to %D ali da obstaja o tem pravnomona sodba
&ostopek se uvede na pronjo tuje drave, ki se predloi po diplomatski poti.
=oimo)
' redni /osto/e4) poizvedovalna dejanja opravi &" - tujca zaslii (la'ko tudi odredi pripor, prostost pa mu la'ko odvzame tudi
policija na pronjo tujega organa, vendar ga mora nemudoma odpeljati k &", pred tem ga poui o pravici do zagovornika, napravi
3#
zapisnik o zaslianju in zagovoru in opravi druga poizvedovalna dejanja. %o kona s poizvedovanjem, odstopi spise s svojim mnenjem
;O" okronega sodia, ki s sklepom)
- pronjo zavrne, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji za izroitev. #a sklep po KD polje sodiu <<. st., ki po zaslianju D# sklep
potrdi, razveljavi ali spremeni. &ravnomoen sklep s katerim se zavrne pronja se polje po I& I>;, ki o tem obvesti tujo dravo.
- pronji ugodi, ker so izpolnjeni zakonski pogoji za izroitev. ;oper ta sklep ima tujec pravico do pritobe o kateri odloa sodie
<<. st. $e sodie <<. st. ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji ali pa e pritoba ni bila vloena se zadeva polje ministru za
pravosodje, ki nato odloi o izroitvi.
' s4raj2ani /osto/e4) e tujec po pravnem pouku izjavi, da soglaa s svojo izroitvijo. &" takoj polje vse spise ministru za
pravosodje, ki odloi o izroitvi in o odloitvi obvesti tujo dravo. "oglasje se la'ko umakne do odloitve ministra za pravosodje. $e niso
izpolnjeni pogoji za izroitev ali e je bilo soglasje umaknjeno ! izvede se redni postopek.
Iinister za pravosodje izda odlobo s katero)
- izroitev dovoli (navede pogoje
- ne dovoli (pravica prebivalia, politino ali vojako %D, ne obstaja I& z dravo, ki za'teva njegovo izroitev
- jo odloi (zoper tujca tee %& zaradi kakega drugega %D ali ker prestaja v @" kazen
Odloba ministra se polje po diplomatski poti.
'G &O!TO&E) ZA &OVRNITEV ()O"E7 RE:ABILITACI%O IN $VEL%AVITEV "R$GI: &RAVIC O!EB7 )I !O BILE
NE$&RAVIENO OB!O%ENE ALI %I# %E BILA NE$TE#EL%ENO O"VZETA &RO!TO!T (132 ! 1D4
&ravico do povrnitev kode ima OBD, ki je bil)
- neupravieno obsojen (pravnomono obsojen, pozneje pa je bil z <&" zoper njega postopek pravnomono ustavljen oz. je prilo
do pravnomone zavrnilne ali oprostilne sodbe
- mu je bila neupravieno odvzeta prostost
;a'tevo za povrnitev kode mora OB" nasloviti najprej na dr. pravobranilstvo, da se sporazume o obstoju, vrsti in viini kode, ele e
takne sporazum ni doseen v roku 3 mesecev od njene vloitve, se sme vloiti toba za povrnitev kode na sodie zoper @".
&ravica zastara v 3 leti'. Dedii podedujejo samo O6% pravico do povrnitve premoenjske koristi.
Re,abi.ita5ija 0 ja0nosti) objava v mediji' o neupravieni obsodbi oz. odvzemu prostosti. ;a'tevo je potrebno podati v 4-i' meseci' in
tudi e ni bila za'tevana povrnitev kode.
&riznanje de.o0neDza0aro0a.ne dobe: e je zaradi neupraviene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prene'alo del.
razmerje ali lastnost zavarovanca soc. zavarovanja se delovna7zavarovalna doba prizna za tisti as. #oba se vloi zoper organ, ki ne
priznava dobe in zoper @".
'' &O!TO&E) ZA IZ"A%O TIRALICE IN RAZGLA!A (1D5 ! 110
#<@?=<H?)
" tiralico za'teva sodie od policije, da OBD poie in sporoi sodiu njegov naslov.
"odie pred katerim tee %& izda odredbo za tira.i5o, e)
- je OBD zoper katerega je uveden %& zaradi %DKD, za katerega je predpisana zaporna kazen 8 ali ve let, >? BBGK in
- je izdana odredba, da se OBD privede ali sklep, da se pripre
Odredbo se polje policiji v izvritev. #iralico razpie I>;.
@?;&<" @?;G=?"?)
$e so potrebni podatki o predmeti', ki so v zvezi s %D, e je treba predmete najti, da se ugotovi istovetnost najdenega neznanega
trupla, se odredi razpis razglasa. @azglas razpie I>;.
3-
3,