1.

UVOD
1.1 POJEM MEDNARODNEGA PRAVA
Mednarodno pravo (international law, droit internacional) je sistem pravnih pravil, ki ureja
pravne odnose (pravice in dolnosti) med subjekti mednarodnega prava. Pojem meddravno
pravo je preozek, saj se mednarodno pravo ukvarja tudi s subjekti, ki niso drave. istem
pravni! pravil pomeni, da pri"tevamo k mednarodnemu pravu poleg mednarodni! pogodb in
konvencij tudi splo"na na#ela, obi#ajno pravo, javno vest, zakone #love#nosti itd.
Mednarodno pravo se je tako kot ostale veje prava izoblikovalo v sistemsko celoto, v kateri so
posamezna pravila povezana. $onsistenten sistem pravni! pravil mu tudi daje lastnost
pravnega.
Mednarodno javno pravo je potrebno lo#iti od mednarodnega zasenega prava.
Mednarodno zasebno pravo je vedno notranje pravo. %re za kolizijske norme, ki ji! sprejme
posamezna drava. & zadnjem #asu nacionalne kolizijske norme nadome"#ajo mednarodne
konvencije. $olizijska pravila notranjega prava so mednarodna pravila takrat, ko so
dogovorjena med ve# dravami. 'd mednarodnega prava je potrebno lo#iti tudi goli oi!a" in
pravila vl"#dnosti (kurtoazije). %re za obi#aje, ki niso pravno obvezujo#i in ki so nastali
zaradi elje po prijateljski! sre#anji! in medsebojnem spo"tovanju (npr. obi#aji ceremoniala).
(e so kr"eni, ni pravni! sankcij. Mednarodnopravna pravila so obvezna, nji!ova kr"itev po
sproi sankcije.
Mednarodno pravo ureja pravne odnose med v mednarodni skupnosti priznanimi subjekti.
Mednarodno pravo je sistem pravni! pravil, ki urejajo)
- medsebojne odnose med dravami*
- poloaj mednarodni! organizacij (ustanavljanje, pristojnosti, delovanje)*
- mednarodni poloaj in odnose ostali! subjektov, na katere se nana"ajo pravila
mednarodnega prava (posamezniki, organizacije, osvobodilna gibanja itd.).
$ot vsaka pravna veja je tudi mednarodno pravo pravo neke skupnosti, in sicer mednarodne
s$#pnosti. Mednarodna skupnost je skupnost vse! subjektov mednarodnega prava, ki
vstopajo v dolo#ene medsebojne odnose, stike in promet. + vidika mednarodnega prava
mednarodno skupnost tvorijo samo priznani subjekti, to so drave in medvladne organizacije.
+ vidika mednarodni! odnosov pa se mednarodna skupnost pojmuje "ir"e) poleg drav in
medvladni! organizacij se upo"tevajo tudi nevladne organizacije (npr. ,mnest- .nternational,
%reenpeace). Pomen mednarodnega prava se pove#uje zaradi nara"#ajo#ega "tevila subjektov
mednarodnega prava in demokratizacije mednarodni! odnosov (za"#ita #lovekovi! pravic,
/
za"#ita okolja itd.). +a sodobno mednarodno pravo je zna#ilno, da se znotraj celotne
mednarodne skupnosti oblikujejo posamezne regionalne skupnosti (npr. 0vropska skupnost,
vet 0vrope, 1,2', ,0,1).
1ekatera podro#ja mednarodnega prava so)
- pravo mednarodni! organizacij (subjektov mednarodnega prava)*
- vojno pravo (predvsem na podro#ju #lovekovi! pravic)*
- pomorsko mednarodno pravo*
- mednarodno pravo varstva okolja*
- mednarodno kazensko pravo (odgovornost posameznika neposredno proti mednarodnemu
pravu)*
- mednarodna sodi"#a*
- mednarodno diplomatsko in konzularno pravo*
- mednarodno pravo varstva manj"in*
- mednarodno varstvo #lovekovi! pravic.
1.% DE&'(EV MEDNARODNEGA PRAVA
Naravno in pozitivno pravo. 2o je e zastarela delitev, ki iz!aja iz "ole naravnega prava. 2a
"ola je menila, da je pravo sistem od narave dani! pravil, ki ga la!ko ljudje spreminjajo samo
v omejenem obsegu. 3anes se priznava le pozitivno pravo (pravo, ki ga ustvarijo drave),
#eprav je vpliv naravnega prava "e vedno velik. Pozitivno pravo je tisto, ki ga z voljnim
ravnanjem ustvarjajo drave.
Oi!a"no in pogodeno pravo (glej poglavje /.4).
)plo*no +o!e, in poseno +parti$#larno, pravo. plo"no pravo velja za vse drave
mednarodne skupnosti. %re za tista na#ela in norme, ki zavezujejo vse drave. Posebno pravo
velja le za dolo#en krog drav, podpisnic dolo#enega sporazuma oz. dogovora.
Ovezno +i#s -ogens, in dispozitivno +i#s dispositiv#m, pravo. 'bvezno pravo sestavljajo
absolutne (imperativne) norme, ki ji! drava sama ne more spremeniti ali izklju#iti. Posledica
tak"nega dejanja je ni#nost. $ogentne norme mednarodnega prava so) prepoved uporabe sile v
mednarodni! odnosi!, norme o temeljni! #lovekovi! pravica!, prepoved genocida itd.
$ogentno pravo nastane preko obi#ajnega prava ali na podlagi mednarodne pogodbe.
3ispozitivno pravo pa pomeni, da la!ko drave same z izrecnim dogovorom dolo#ijo pravila,
ki so druga#na od pravil dispozitivnega mednarodnega prava. &e#ina norm mednarodnega
prava je dispozitivni!. %re za pravna pravila, ki urejajo odnose med suverenimi dravami.
3rava se sama odlo#i, ali bo pristopila k dolo#eni konvenciji in privzela pravila. $o drava
mednarodnopravno obveznost enkrat sprejme, pa velja na#elo pacta sunt servanda.
Vo"no in mirnodono pravo. 1e gre za razli#ne pravne norme, saj tudi v vojnem #asu
ostajajo v veljavi norme mirnodobnega prava. &ojne norme pridejo v po"tev v primeru
izbru!a vojne, in sicer avtomati#no. 3rave, ki so v oboroenem spopadu, so med seboj
dolne uporabljati norme vojnega prava (npr. !umanitarno pravo).
5
1.. PRAVNA NARAVA MEDNARODNEGA PRAVA
Mnogi teoretiki mednarodnemu pravu odrekajo zna#aj prava in trdijo, da gre le za
konvencionalne norme, nepopolno pravo, pravo v nastajanju oz. mednarodno moralo.
,rgumenti za to stali"#e so naslednji. Pravila mednarodnega prava se pogosto kr"ijo (vojni
spopadi). Pravno 6ilozo6ska konstrukcija mednarodnega prava je nevzdrna, saj nad dravami
ni neke vi"je prisiljujo#e organizacije. (e bi obstajala, bi prene!ala suverenost drav.
Mednarodno pravo nima temelja pravne obveznosti in je premalo obseno, ker vsebuje
premaj!no "tevilo pravni! norm, da bi la!ko predstavljalo zaokroeno pravno celoto, brez
katere ne more obstajati noben pravni sistem. $er mu manjka tudi sistemska izgrajenost v
enotno reguliran drubeni red, je mogo#e govoriti le o mednarodni morali. Mednarodno pravo
nima bistveni! zna#ilnosti prava, ker ni niti zakonodajalca niti sodnika niti ni mogo#a prisilna
izvr"ba. +ato je mednarodno pravo subjektivno oz. sporazumno dogovorjeno pravo. ankcije
niso predpisane, zato la!ko govorimo le o le7 imper6ecta. %lavna slabost mednarodnega prava
pa naj bi bila ta, da ureja odnose med subjekti, ki sami razpolagajo s silo, medtem ko neka
mednarodna organizirana sila, ki bi bila nad njimi, ne obstaja.
&endar pa ti razlogi niso prepri#ljivi. 2am, kjer ni monosti kr"itev, pravne norme splo! niso
potrebne. Pravo je celota pravni! pravil in ni odvisno od nji!ovega "tevila. Prav tako ni
odvisno od obstoja sodi"#a. odi"#e ne ustvarja prava, temve# ga uporablja. Poleg tega se v
novej"em #asu razvija tudi mednarodno sodstvo. 8stanovljene so "tevilne institucije, ki
pomagajo pri kodi6ikaciji in progresivnem razvoju mednarodnega prava. 1ajpomembnej"a
institucija je '+1, s pomo#jo katere la!ko mednarodna skupnost tudi kolektivno reagira na
kr"itve mednarodnega prava na neoboroen (ekonomske sankcije, prekinitev diplomatski!
odnosov, izklju#itev iz '+1) ali oboroen na#in.
1./ (EOR'JE O MEDNARODNEM PRAVU +ODNO) MED NO(RANJ'M 'N
MEDNARODN'M PRAVOM,
Mednarodno pravo se ve#krat primerja z notranjim oz. se mu zoperstavlja. +ato se postavlja
vpra"anje o njunem odnosu in o re"evanju nasprotij med predpisi notranjega in mednarodnega
prava. %ovorimo o dve! teorija!.
(eori"a monizma. 1otranje pravo (domestic, internal, national law) in mednarodno pravo
tvorita enoten (celovit) pravni sistem, ki vsebuje tudi na#ela o re"evanju kolizij med pravili
mednarodnega in notranjega prava. (e sprejmemo to stali"#e, la!ko mednarodno pravo
postavimo nad notranje (teorija o primatu mednarodnega prava), la!ko pa notranje pravo
postavimo nad mednarodno (teorija o primatu notranjega prava). +adnja teorija iz!aja iz
pretiranega poudarjanja absolutne suverenosti drav. &e#ina teoretikov zanika, da bi notranje
pravo prevladalo nad mednarodnim, kadar prideta v kolizijo. &endar pa tudi o popolni
prevladi mednarodnega prava ne moremo govoriti. 3rave so dolne uskladiti svoje notranje
pravo s svojimi mednarodnimi obveznostmi, ki temeljijo na obi#ajnem pravu in na pogodba!,
ki so ji! podpisale, vendar v notranjem pravu posameznike in organe veejo notranji pravni
predpisi, ne glede na to, ali so v skladu s pravili mednarodnega prava ali ne.
9
(eori"a d#alizma. Po tej teoriji sta mednarodno in notranje pravo med seboj lo#ena,
vzporedna in neodvisna pravna sistema. Predpisi mednarodnega prava se ne morejo
uporabljati neposredno znotraj notranjega pravnega reda. 1otranji pravni predpisi ne morejo
odpraviti ali zamenjati predpisov mednarodnega prava. ubjekti notranjega prava se ravnajo
po pravili! notranjega prava, subjekti mednarodnega prava pa po pravili! mednarodnega
prava. &elikokrat se dogaja, da norme mednarodnega prava napotujejo na notranje pravo in
obratno.
2eorija o primatu notranjega prava pomeni negacijo mednarodnega prava. 2eorija o primatu
mednarodnega prava je la!ko cilj, vendar danes o tem "e ne moremo govoriti. 3rave morajo
uskladiti svoje notranje pravo s svojimi mednarodnimi obveznostmi. &endar pa so v notranji
ureditvi organi in posamezniki vezani na notranje pravo, ne glede na to, ali je v skladu z
mednarodnim pravom.
Ureditev v )loveni"i. Moderne drave imajo odnos med notranjim in mednarodnim pravom
najve#krat urejen kar v ustavi. lovenija je prevzela zmeren dualisti#ni pristop, po katerem je
potreben dolo#en postopek, s katerim notranje pravo privzame mednarodnopravno normo.
:o#imo dva postopka) postopek adopcije (posvojitve) in postopek trans6ormacije
(preoblikovanja). Adop-i"a pomeni sprejem. 1ajobi#ajnej"i sprejem mednarodne norme je
rati6ikacija) dolo#en organ sprejme mednarodno pogodbeno obveznost drave. 3rava
postane pogodbena stranka. .zraz podpisnica je napa#en. +golj podpis poobla"#eni!
predstavnikov drave obi#ajno ne zado"#a. 2o je mono samo izjemoma, #e je tako izrecno
dolo#eno. Po podpisu je potrebno mednarodno pogodbo rati6icirati. + rati6ikacijo postane
drava zavezana in prevzame mednarodne obveznosti. ' trans0orma-i"i pa govorimo, #e je
potrebno po rati6ikaciji sprejeti "e poseben notranjepravni predpis. Mednarodno pravo se v
tem primeru trans6ormira v notranje pravo.
2emeljna dolo#ba, ki ureja razmerje med notranjim in mednarodnim pravom, je ;. #len
8stave <) +akoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splo"no veljavnimi na#eli
mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo lovenijo. <ati6icirane in
objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. & loveniji torej velja primat
mednarodnega prava in sistem adopcije. .z na#ela suverenosti in neodvisnosti pa iz!aja, da
sprejete mednarodne pogodbene obveznosti ne morejo nadvladati ustave. odi"#a in dravni
organi rati6icirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. 2ake
mednarodne pogodbe postanejo samoizvr"ljive (sel6=e7ecutive international agreements). +a
odnos med notranjim in mednarodnim pravom je pomemben tudi ;>. #len 8stave, ki dolo#a,
da mednarodne pogodbe rati6icira dravni zbor. Praviloma se mednarodne pogodbe
rati6icirajo z zakonom. .zjemoma la!ko mednarodne pogodbe rati6icira vlada s podzakonskim
aktom, #e gre za izvedbene sporazume (protokole, pomone oz. te!ni#ne sporazume itd.). '
skladnosti zakonov z mednarodnimi pogodbami odlo#a ustavno sodi"#e. 8stavno sodi"#e
odlo#a tudi o vpra"anju, ali je mednarodna pogodba v nasprotju z ustavo. & tem primeru sta
mona dva postopka. Prvi je apriorna kontrola) v postopku rati6ikacije se la!ko sproi
vpra"anje usklajenosti pogodbe z ustavo. 3rugi je posteriorna kontrola) ustavnost zakona o
rati6ikaciji se presoja naknadno. 'dlo#itev ustavnega sodi"#a je za dravni zbor obvezna.
8stava ne re"uje vpra"anja kolizije med zakonom in rati6icirano mednarodno pogodbo. 2o
ureja zakon o zunanji! zadeva!. (e pride do kolizije, je potrebno spremeniti bodisi zakon
bodisi mednarodno pogodbo. prememba mednarodne pogodbe je precej zapletena. Mona je
tudi odpoved mednarodne pogodbe, zlasti pri multilateralni! pogodba!. & odpovednem roku
?
mednarodna pogodba dravo "e vedno zavezuje. 'dpoved je bolj zapletena pri dvostranski!
pogodba!. 3okler ni sprejeta katera od te! re"itev, pa velja mednarodna pogodba.
1.1 V'R' MEDNARODNEGA PRAVA
1.1.1 )P&O2NO
+a mednarodno pravo se ve#krat pravi, da je to pravo v rudimentarnem stanju, ker ni neke
institucije, ki bi sprejemala pravila mednarodnega prava. +akonodajna 6unkcija je
decentralizirana, pravila ustvarjajo drave, subjekti mednarodnega prava. +ato tudi govorimo
o konsenzualni naravi pravil mednarodnega prava.
Materialni viri mednarodnega prava so drubene razmere, pravna zavest, odnosi, ozadje
pravni! pravil itd. @ormalni viri pa so dolo#eni v 9;. #lenu tatuta Meddravnega sodi"#a v
Aaagu. %re za napotilo odi"#u, katere vire naj uporablja. @ormalni viri mednarodnega prava
so)
- meddravni dogovori (mednarodne pogodbe), splo"ni ali posebni, s katerimi so
postavljena pravila, ki ji! drave v sporu izrecno priznavajo*
- mednarodni obi#aji kot dokaz ob#e prakse, ki je sprejeta kot pravo*
- ob#a pravna na#ela, ki ji! priznavajo civilizirani narodi.
2i trije pravni viri so med seboj enakopravni, neodvisni in vzporedni. Med seboj so
enakovredni in med njimi ni !ierar!ije v uporabi. 2o je zna#ilnost virov mednarodnega prava,
saj so notranjepravni predpisi v odnosu nadrejenosti in podrejenosti.
& primeru kolizije pravni! aktov so odlo#ilna splo"na pravila o koliziji enakovredni! pravni!
predpisov)
- novej"i pravni predpis derogira starej"ega (le7 posterior derogat legi priori)*
- posebni predpis je nad splo"nim (le7 specialis derogat le7 generalis)*
- kogentni predpis razveljavi dispozitivnega (ius cogens derogat legi dispositivum).
Pomona pravna vira sta)
- sodna praksa (sodne odlo#be), s pridrkom 4B. #lena tatuta) odlo#ba sodi"#a je obvezna
samo za pravdne stranke in edino glede tistega posebnega primera*
- nauk najbolj kvali6icirani! pravni! strokovnjakov razli#ni! narodov.
1.1.% MEDNARODNE POGOD3E
Mednarodne pogodbe so pravni posli, s katerimi subjekti mednarodnega prava urejajo
medsebojne odnose. 1ekatere pogodbe se z izvr"itvijo dolo#enega dejstva konzumirajo, druge
pa razmerja urejajo za dalj"i #as in vsebujejo trajnej"a pravila.
&se veljavne mednarodne pogodbe zavezujejo pogodbene stranke, da ji! izpolnjujejo v dobri
veri. $er ustanavljajo pravice in obveznosti le za pogodbene stranke, predstavljajo
4
partikularno pravo. &endar pa mednarodne pogodbe la!ko pridobijo tudi u#inke erga omnes
(absolutno veljavnost), in sicer tako, da povzro#ijo nastanek pravila obi#ajnega prava (npr.
Cenevska konvencija o !umanitarnem pravu). 2aki primeri so v praksi zelo pogosti. Prav tako
imajo po mnenju nekateri! teoretikov u#inek erga omnes nekatere mednarodne pogodbe, ki
ji! pripisujemo objektivnim reimom. & tem primeru gre za pogodbeno ustanovljene
teritorialne reime zunaj meja dravne jurisdikcije, ki ji! morajo spo"tovati tudi drave, ki
niso pogodbene stranke.
Mednarodne pogodbe so najbolj zanesljivi vir mednarodnega prava. Pri re"evanju sporov med
dravami je potrebno ugotoviti, ali so drave v sporu podpisnice pogodbe in ali pogodba e
velja oz. kdaj pri#ne veljati.
1.1.. O3'4AJNO PRAVO
'bi#ajno pravo je najstarej"i vir mednarodnega prava. Predstavlja najstarej"i in temeljni del
mednarodnega prava ter korpus tisti! mednarodni! pravil in na#el, na katerega se moramo
ozreti v primeru dvoma pri tolma#enju mednarodni! pogodb.
'bi#ajno pravo moramo razlikovati od golega obi#aja. 'bi#ajno pravo nastane z nekim
ponavljajo#im ravnanjem, ki ga mora spremljati pravna zavest. 3a la!ko dolo#enemu vedenju
subjektov mednarodnega prava pripi"emo zna#aj pravil mednarodnega obi#ajnega prava,
morata biti torej podana dva elementa)
- O"e$tivni $riteri") dokaz ob#e prakse. $ot dokaz ob#e prakse se obi#ajno navaja
dolo#eno ponavljajo#e ravnanje v nekem #asovnem razdobju, ne da bi pri tem la!ko
to#neje opredelili "tevilo ponavljajo#i! ravnanj ali dolino razdobja. %re za ve#kratno
podobno ravnanje drav v enaki! situacija!. 1i potrebno, da tako ravnajo vse drave
(na#elo univerzalnosti), temve# zadostuje podobno ponavljajo#e ravnanje ve#ine drav
(na#elo splo"nosti). 3a bi neko obi#ajno pravilo mednarodnega prava zavezovalo dravo,
ni potrebno njeno izrecno soglasje, saj zado"#a splo"nost. 3rava, ki nasprotuje razvoju
nekega mednarodnega pravila v obi#ajno, mora izraziti nasprotovanje, #e eli prepre#iti
nastanek obi#ajnega pravila, in to "e preden je pre!od v obi#ajno pravo e kon#an. Pravilo
obi#ajnega mednarodnega prava ne nastane le z aktivnim ravnanjem, temve# tudi z
opustitvijo.
- )#"e$tivni $riteri") pravna zavest (opinio iuris sive necessitatis). ubjektivni kriterij
mora spremljati objektivnega, #e naj neko pravilo postane obi#ajno. .zpolnjena morata biti
torej oba kriterija. 3rave morajo v dolo#eni situaciji ravnati na dolo#en na#in zato, ker se
zavedajo, da je tako ravnanje za nji! obvezno po pravili! mednarodnega prava.
'bi#ajno pravo nastane s stalnimi dejanji skozi dalj"e obdobje. Mogo#e pa je neko pravilo
obi#ajnega prava ustvariti tudi v kratkem #asu, #e je sorazmerno maj!nemu "tevilu
precedensov uspelo ustvariti pravno prepri#anje, da je dolo#eno obna"anje pravno obvezno.
.zjemoma se la!ko pravno pravilo obi#ajnega prava porodi e z enim samim precedensom
(napotilom za ravnanje v podobni! primeri!).
tatut Meddravnega sodi"#a govori o ob#i praksi. 2o pomeni, da gre za ob#e obi#ajno
mednarodno pravo, ki zavezuje celotno mednarodno skupnost. &endar pa je Meddravno
sodi"#e dopustilo monost, da se oblikuje tudi regionalno (partikularno) obi#ajno pravo, ki
zavezuje drave dolo#ene regije, pa tudi lokalno obi#ajno pravo, ki velja samo med dvema
>
dravama. & zadnjem primeru je jasno, da se za!teva istovrstna praksa in opinio iuris pri obe!
drava!. Pri regionalnem obi#ajnem pravu pa je potrebno poudariti, da je pristanek vsake
posamezne drave toliko bolj pomemben, kolikor manj"e je "tevilo drav, na katere se pravilo
obi#ajnega prava nana"a. 1ajbolj znano pravilo regionalnega obi#ajnega prava je pravica do
diplomatskega azila v drava! :atinske ,merike.
8gotavljanje obi#ajnega prava je teavno, ker nastaja kot nepisano pravo. 'bi#aj se la!ko
mani6estira na razli#ne na#ine. $ot dokaz ob#e prakse in pravne zavesti se la!ko upo"tevajo
razli#na dejstva, ukrepi dravni! organov, izjave, diplomatske note, dravni zakoni, akti,
sprejeti na mednarodni! kon6erenca!, mednarodne pogodbe, arbitrane odlo#itve itd.
'bi#ajno pravo la!ko pripelje tudi do ukinitve dolo#ene obi#ajne ali pogodbene norme
(desuetudo).
'bi#ajno pravo je najstarej"i vir mednarodnega prava. 2udi zavezujo#a mo# sami! pogodb
(konvencij) temelji na pravili! obi#ajnega prava, ki se nana"ajo na mednarodne pogodbe
(sestavine, oblike sklepanja, na#in prene!anja, razlaga itd.). 3anes so ta pravila ve#inoma
vsebovana v 3unajski! konvencija! o pravu mednarodni! pogodb iz leta /B>B in /B;>.
1.1./ )P&O2NA PRAVNA NA4E&A5 6' J'7 PR'8NAVAJO 9'V'&'8'RAN'
NAROD'
3rave pogodbenice niso dolne upo"tevati le dolo#b konvencij oz. pogodb in pravil
obi#ajnega prava, temve# tudi temeljna na#ela, javno vest itd. Mednarodne pogodbe in obi#aji
namre# ne pokrivajo vse! podro#ij. odbe non liDuet si v mednarodnem pravu ni mogo#e
privo"#iti. +ato je pod vplivom naravnopravne "ole pri"lo do vklju#itve na#el v vire
mednarodnega prava. %re za na#ela, ki nastanejo samostojno, znotraj razli#ni! pravni! redov
v razli#ni! obdobji!, priznavajo pa ji! vsi ve#ji pravni sistemi. 2ak"na so npr. pravna rekla, ki
so nastala e v rimskem pravu (#ezmerno prikraj"anje, neupravi#ena obogatitev, nemo plus
iuris ad alium trans6erre potest, Duam ipso !abet, res iudicata, le7 posterior derogat legi priori,
zastaranje, vi"ja sila, odgovornost za "kodo, audiatur et altera pars itd.). %re za samostojna
na#ela, ki niso nastala v okviru mednarodnega prava oz. niso nastala v mednarodni praksi
(sicer bi bila del obi#ajnega mednarodnega prava), so pa zaradi svoje splo"ne uporabnosti
univerzalna nadgradnja moderni! pravni! sistemov.
plo"na pravna na#ela niso izklju#na na#ela notranjega prava, ampak skupna pravna na#ela,
#eprav so natan#neje dolo#ena v posamezni pravni panogi. Pomembno je, da neko pravno
na#elo obstaja v vse! glavni! pravni! sistemi! sveta in ne samo v ojem krogu pravni!
sistemov evropsko=ameri"ke civilizacije.
1a na#ela opozarja tudi Martensova $lavz#la) tako dolgo, dokler se ne bo moglo izdati
popolnej"ega vojnega zbornika, "tejejo pogodbenice za primerno ugotoviti, da v primeri!, ki
niso urejeni s predpisi, ki so ji! pogodbenice sprejele, ostanejo prebivalci in vojaki pod
varstvom in oblastjo na#el mednarodnega prava, kakor iz!ajajo iz na#el, ugotovljeni! med
civiliziranimi narodi, iz zakonov #love#nosti in iz za!tev javne vesti.
1.1.1 POMO:NA PRAVNA V'RA; )ODNA PRA6)A 'N PRAVNA 8NANO)(
E
odna praksa in pravna znanost sta pomona (in ne subsidiarnaF) pravna vira. odi"#e in
pravni strokovnjaki ne morejo ustvarjati pravni! pravil. Pomona vira imata dve 6unkciji.
Prva je #gotavl"an"e pravni! pravil, druga pa razlagan"e, tolma#enje pravni! pravil.
Gudikatura in doktrina pomagata izkristalizirati smisel in pomen pravni! pravil oz. precizirati
vsebino tre! glavni! 6ormalni! pravni! virov, de lege 6erenda pa vplivata na pri!odnje
oblikovanje pravni! pravil. 1e ustvarjata torej novi! pravil, temve# sluita tolma#enju e
obstoje#i!.
1.1.< PRAV'4NO)( 6O( PO)E3EN V'R MEDNARODNEGA PRAVA
Pravi#nost predstavlja nujno dopolnitev pravni! praznin mednarodnega prava. .z!aja iz 5.
odstavka 9;. #lena tatuta. odi"#e o zadevi odlo#a e7 aeDuo et bono, #e se pravdne stranke o
tem sporazumejo. Pojem pravi#nosti ima dvojen pomen. Prvi# gre za akcesorno pravi#nost, ki
je vklju#ena v pravilno uporabo prava ter jo morata bodisi mednarodni ali notranji sodnik
upo"tevati po uradni dolnosti, ne da bi ju stranke v sporu k temu izrecno pooblastile. 3rugi
primer uporabe pravi#nosti pa je predviden pri sojenju e7 aeDuo et bono. 2ovrstna pravi#nost
je la!ko zunaj prava ter ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej
predvidena. &endar pa tudi pri sojenju e7 aeDuo et bono ne moremo mimo kogentni! pravni!
norm. Mnoge pogodbe o mirnem re"evanju sporov navajajo arbitranega sodnika, da pri
sojenju uporabi pravila pravi#nosti.
1.1.= DRUG' PRAVN' V'R'
3ruge pravne podlage, ki la!ko pomenijo elemente nastajanja pravni! norm mednarodnega
prava, so la!ko)
- pravila kurtoazije, uglajenega obna"anja med dravami*
- guidelines (vodila)) obi#ajno so vsebovana v konvencija!, vendar ne kot pravila, ki
podpisnice zavezujejo, temve# kot vodila (so6t law)*
- dokumenti, ki ji! podpi"ejo "e6i drav*
- dokumenti, ki ji! sprejemajo mednarodne institucije* gre za resolucije, ki ne zavezujejo
pravno, temve# moralno*
- sklepi mednarodni! kon6erenc*
- enostranski pravni posli*
- slovesne izjave*
- bele knjige.
1.< 6OD'>'6A9'JA MEDNARODNEGA JAVNEGA PRAVA
$odi6ikacija pomeni zbiranje in sistemati#en zapis raztreseni! obstoje#i! pravni! predpisov v
enoten zbornik. Mednarodno pravo se je tradicionalno razvijalo kot obi#ajno pravo, ker ni
nekega centralnega zakonodajnega organa kot v notranjem pravu. Poskusi kodi6iciranja so se
za#eli v /B. stoletju preko zasebni! zbirk in na mednarodni! kon6erenca!. Helotna
kodi6ikacija mednarodnega prava pa ni mogo#a.
Potreba po kodi6ikaciji je o#itna, ker na#ela in pravila obi#ajnega mednarodnega prava niso
ustaljena. 3olo#be obi#ajnega prava so po svoji vsebini deloma nezanesljive, deloma nejasne,
;
nedolo#ne, in niso nikjer zapisane. +ato v#asi! ni mogo#e ugotoviti, kak"no pravilo naj se
uporabi v konkretnem primeru ali sporu. tanje je slab"e, #e obstaja ve# partikularni!
predpisov. & takem primeru je kodi6ikacija nujna zaradi poenotenja.
2udi 8stanovna listina '+1 govori o kodi6ikaciji in progresivnem razvoju mednarodnega
prava kot posebni! naloga! '+1. & /9. #lenu 8stanovne listine '+1 je dolo#eno, da
%eneralna skup"#ina pripravlja preu#evanja in daje priporo#ila z namenom, da se razvija
mednarodno sodelovanje na politi#nem podro#ju, da se spodbuja progresivni razvoj
mednarodnega prava in kodi6ikacija tega prava, da se razvija mednarodno sodelovanje na
ekonomskem, kulturnem, prosvetnem in zdravstvenem podro#ju, da se pomagajo uveljaviti
#lovekove pravice in temeljne svobo"#ine za vse ljudi itd.
6odi0i$a-i"a mednarodnega prava pomeni zbiranje pravil obi#ajnega mednarodnega prava.
&saka konvencija pa pomeni kombinacijo med kodi6ikacijo in progresivnim razvojem
mednarodnega prava. Progresivni razvo" mednarodnega prava pomeni urejanje in
na#rtovanje mednarodnopravni! podro#ij, kjer se praksa drav "e ni razvila v znatni meri.
$odi6ikacija je la!ko delna ali splo"na. plo"ne kodi6ikacije, ki bi urejala celotno mednarodno
pravo, zaenkrat "e ni.
3elna kodi6ikacija je la!ko)
- sistemska*
- planska*
- prilonostna) pomeni prilagajanje razmeram in pokriva obsene dele mednarodnega prava.
&e#ina kodi6ikacij je prilonostni!.
$odi6ikacija, ki je delo znanstvenikov, je zasebna kodi6ikacija, uradna kodi6ikacija pa je tista,
ki jo preko mednarodni! dokumentov (pogodb) ustvarijo drave.
'b koncu /B. in v za#etku 5I. stoletja je bilo podpisani! ve# multilateralni! konvencij, s
katerimi se urejajo ve#ja ali manj"a podro#ja mednarodnega prava. :eta /;BB in /BIE je car
1ikolaj sklical Aaa"ke mirovne kon6erence. 2o ni bila klasi#na povojna mirovna kon6erenca,
temve# je bila namenjena mirnemu re"evanju mednarodni! sporov. 1ekaj konvencij s te
kon6erence je pre"lo tudi v obi#ajno pravo. 3ve taki konvenciji sta Aaa"ka konvencija o
mirnem re"evanju sporov z arbitrao in ?. Aaa"ka konvencija o pravili! vojskovanja na
kopnem. & slednji so zajeta vsa klasi#na pravila vojnega in deloma !umanitarnega prava, ki
so v celoti pre"la v obi#ajno pravo in zavezujejo vse drave.
Po prvi svetovni vojni je mednarodno pravo dobilo bolj institucionalizirano obliko.
8stanovljeno je bilo 3ru"tvo narodov, ki je preko posebnega odbora pravni! strokovnjakov
sku"alo kodi6icirati pravila mednarodnega prava. :eta /B9I je bila sklicana Aaa"ka
kon6erenca o pomorskem mednarodnem pravu, vendar ni prinesla ve#ji! uspe!ov. Med prvo
in drugo svetovno vojno je e delovala Mednarodna organizacija za delo (.:'), ki je sprejela
osnovne konvencije o za"#iti pravic delavcev. :eta /B5; je bil sprejet $ellog=Jriandov pakt o
nenapadanju, ki je prepovedal vojno kot sredstvo za re"evanje sporov.
Po drugi svetovni vojni se je z ustanovitvijo +drueni! narodov pojavilo vpra"anje na#rtovane
kodi6ikacije pravil mednarodnega prava. Klo je za vpra"anje pristojnosti %eneralne skup"#ine
B
+drueni! narodov) ali ji zaupati legislativno mo# ali ne. %eneralna skup"#ina '+1 je
medvladna institucija. 3obila je le kvazilegislativna pooblastila. %eneralna skup"#ina le
sprejema besedila konvencij, ki ji! morajo nato podpisati in rati6icirati drave. Kele potem te
konvencije pri#nejo veljati. 'dlo#itve in sklepi %eneralne skup"#ine imajo samo priporo#ilni
zna#aj.
1aloge %eneralne skup"#ine '+1 so dolo#ene so v 8stanovni listini '+1. %eneralna
skup"#ina '+1 mora kodi6ikacijo vzpodbujati na dva na#ina) s preu#evanjem in dajanjem
priporo#il #lanicam '+1 (v tem primeru so organ kodi6ikacije drave #lanice '+1), in z
zbiranjem dolo#eni! na#el in pravil, ki ji! %eneralna skup"#ina odobri in sprejme v obliki
resolucije (ta oblika je primerna takrat, ko se eli utrditi to, kar kot mednarodno pravo e
velja).
'rgani '+1 na podro#ju kodi6ikacije mednarodnega prava so)
a, 6omisi"a za mednarodno pravo
:eta /B?E je %eneralna skup"#ina '+1 ustanovila $omisijo za mednarodno pravo
(.nternational :aw Hommission). 2o je telo, ki je sestavljeno iz 9? pravni! strokovnjakov, ki
ji! imenujejo drave, izvoli pa ji! %eneralna skup"#ina sama. Pri izboru se upo"teva
regionalno na#elo in raznolikost pravni! podro#ij. .z ene drave je la!ko imenovan samo en
#lan. trokovnjaki naj bi zastopali strokovna in ne politi#na stali"#a. $omisija mora biti
sestavljena iz predstavnikov vse! poglavitni! pravni! sistemov. Mandat njeni! #lanov traja 4
let. $omisija zaseda enkrat letno v Cenevi. +a vsako zasedanje posebej se dolo#i poro#evalca,
ki predstavi konvencije in daje mnenja o nji!. Manj"i odbori opravljajo pred!odne razprave o
posamezni! vpra"anji!. Po kon#anem delu po"lje komisija poro#ilo o delu in osnutek
konvencije z obrazloitvijo %eneralni skup"#ini, ki o vpra"anju "e enkrat razpravlja. (e
%eneralna skup"#ina vpra"anje potrdi, odlo#i o na#inu kodi6iciranja, sicer pa vrne osnutek v
ponovno re"evanje $omisiji. +a izvr"itev kodi6ikacije se obi#ajno skli#e diplomatska
kon6erenca drav #lanic in povabljeni! drav, kjer se kodi6ikacija sprejme s konvencijo in
predloi dravam v podpis, rati6ikacijo in sprejem.
$omisija se la!ko obra#a na druge institucije za pomo# (npr. na Meddravno sodi"#e). +a
svoje delovanje dobi mandat. Po vsakem zasedanju napi"e poro#ilo, ki ga po"lje dravam in
ji! vpra"a za mnenje. +a vsako podro#je imenuje enega svoji! #lanov za posebnega
poro#evalca (special rapporteur). $omisija ustanavlja tudi delovne skupine. .ma tudi dra6ting
committee za pre#i"#evanje besedil. Preliminarni osnutki #lenov s komentarjem gredo v prvo
branje. Po drugem osnutku in branju #lenov predloi $omisija kon#ni osnutek #lenov in
predlaga, naj %eneralna skup"#ina '+1 to sprejme na diplomatski kon6erenci. 2u se la!ko
besedilo "e spremeni, potem pa se odda dravam v podpis in postopek rati6ikacije. 1a podlagi
dela $omisije so bile sprejete "tevilne mednarodne konvencije.
, Generalna s$#p*!ina O8N
$onvencijo la!ko sprejme tudi %eneralna skup"#ina v obliki resolucije, ki jo po odobritvi na
zasedanju predloi v podpis in sprejem dravam. Pred!odnega dela tu ne opravi $omisija za
mednarodno pravo, ampak %eneralna skup"#ina.
-, Posene $omisi"e
/I
kodi6ikacijo se ukvarjajo tudi nekatere posebne komisije '+1, npr. posebna komisija '+1
za gospodarsko in socialno varstvo. kodi6ikacijo se ukvarjajo tudi druge mednarodne
organizacije.
1.= 8GODOV'NA MEDNARODNEGA PRAVA
Mednarodno pravo se je v obliki mednarodni! pogodb za#elo razvijati e pred tiso#letji.
,rbitrani dogovori in mednarodne pogodbe so znane e v dobi stari! drav (umerska
kultura, ,sirija, stari 0gipt, .ndija, $itajska itd.). 1ajstarej"a mednarodna pogodba izvira iz
leta /5>B pred n.".) akadsko=egip#anska mirovna pogodba med Aaturnisom in <amzesom v
akadijskem jeziku. Pogodba se sklicuje na naslednja na#ela) ve#no prijateljstvo, trajni mir,
ozemeljska celovitost, prepoved agresije, ekstradicija, obojestranska (vzajemna) pomo#.
& anti#ni dobi so obstajali polisi. Med njimi so bile pogoste pogodbe glede verski! vpra"anj,
ki so bile potrjene s prisego. klepale so se tudi zveze in pogodbe, ki so urejale pravice tujcev
glede nepremi#nin in pogodbe, ki so urejale dav#ne obveznosti tujcev. & #asu anti#nega <ima
se je bolj razvijalo notranje pravo, vendar pa so tudi stari <imljani poznali nekatere
mednarodnopravne pojme. Ce takrat se je uveljavilo temeljno na#elo mednarodnega prava)
pacta sunt servanda.
+a#etki modernega mednarodnega prava segajo v srednji vek. 2akrat je nastalo ve# drav.
<azvil se je pojem pravi#ne vojne. &ojna je bila pravi#na, #e je obstajal pravi#en vzrok
(iusta causa) in pravi#en namen (iusta intentia). Pojavil se je institut arbitrae.
& novem veku so nastale mo#ne drave z mo#nimi vladarji, ki so vzpostavili suverenost.
1astajale so pre!odne zveze med dravami. Lest6alski mir je leta />?; po tridesetletni vojni
kon#al univerzalnost srednjega veka. <azvijati se je za#elo pomorsko pravo (merkantilizem),
pa tudi vojno pomorsko pravo. Pojavil se je institut zaplembe. $onec /;. stoletja se je znova
pojavila arbitraa, za katero je nekaj #asa veljalo, da nasprotuje pojmu suverenosti. pojavom
absolutni! monar!ij in kolonialni! osvajanj so se za#eli pojavljati prvi instituti mednarodnega
prava) subjekti mednarodnega prava in nji!ova suverenost, svobodna plovba na odprtem
morju, diplomatsko pravo itd.
Pomembni mejniki v novej"em razvoju mednarodnega prava so)
- @rancoska revolucija je mo#no vplivala na obdobje do prve svetovne vojne. +a to obdobje
je zna#ilen tudi te!nolo"ki razvoj in nastanek kapitalizma. 1astale so svetovne velesile,
imperializem in nacionalizem. 1astala je teorija o narodu kot samostojnem subjektu in
pravica do samoodlo#be narodov. Pri!ajati je za#elo tudi do plebiscitov. Mednarodna
skupnost, ki je bila prej sestavljena predvsem iz evropski! drav, se je raz"irila na ve#ino
svetovni! drav.
- /;/4) 3unajski kongres, ustanovitev svete alianse kot zveze evropski! vladarjev z
namenom obdrati legitimne evropske monar!ije in du"iti demokrati#na in svobodoljubna
gibanja* /;4>) Pari"ki kongres* /;E;) Jerlinski kongres.
- $onec /B. in za#etek 5I. stoletja) Aaa"ke mirovne kon6erence.
- 'ktobrska revolucija in nastanek +<.
//
- Prva svetovna vojna. Po njej je pri"lo do "tevilni! mirovni! pogodb (&ersailles, 1eull-).
- 8stanovitev 3ru"tva narodov in stalnega Meddravnega sodi"#a v Aaagu. 3ru"tvo
narodov je v statutu e predvidelo kolektivne ukrepe in prepoved vojne, #eprav
neu#inkovito.
- aint=%ermainska pogodba o za"#iti narodnostni! manj"in.
- Med drugo svetovno vojno je bil sprejet 3ogovor o kaznovanju zlo#incev za kazniva
dejanja zoper #love"tvo in mir (tatut mednarodnega kazenskega sodi"#a).
Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena 'rganizacija zdrueni! narodov. premenil se je
odnos do kolonializma, pri"lo je do sojenja vojnim zlo#incem v 1Mrnbergu in 2okiu. +a#ela
se je kodi6ikacija mednarodnega prava. 1astali sta voja"ki zvezi 1,2' in &ar"avski pakt.
1astali sta dve velesili) +3, in +<. Pojavljati so se za#eli mednarodni dokumenti o
morskem dnu, vesolju in okolju. Pomembne so postale konvencije o #lovekovi! pravica!. Po
vojni se je sklenilo veliko mirovni! pogodb. 1em#ija se je razdelila na +<1 in 13<.
<azdelili sta se tudi $oreja in &ietnam (ki se je leta /BE4 ponovno zdruil). +a#el se je proces
dekolonizacije, kolonialne sile so razpadle. 1astalo je priblino BI novi! drav. Prepad med
razvitimi in nerazvitimi se je poglabljal. +a obdobjem !ladne vojne je pri"lo obdobje detanta,
popu"#anja napetosti (perestrojka, zru"itev berlinskega zidu, razpad +<, @<G,
(e"koslova"ke, zdruitev +<1 in 13<). 8stanovljeno je bilo ad !oc sodi"#e za vojne zlo#ine
na obmo#ju biv"e @<G in <uande. 'bdobje od /BBI do 5III je bilo razgla"eno za desetletje
mednarodnega prava.
& novej"em #asu pa so na razvoj mednarodnega prava vplivali tudi) gibanje neuvr"#eni!,
razvoj novega mednarodnega ekonomskega reda, ustanavljanje regionalni! mednarodni!
organizacij, kon6erenca '+1 o #lovekovem okolju, 0vropska kon6erenca o varnosti in
sodelovanju, kon6erenca '+1 o razoroitvi, pogodba o prepovedi jedrski! poskusov in
ne"irjenju jedrskega oroja itd.
1.? RA8VOJ 8NANO)(' MEDNARODNEGA PRAVA
Prvi je sistem mednarodnega prava izdelal 3emetrij @aleronski, sodobnik ,leksandra
Makedonskega. Mednarodno pravo je preu#eval v spisi! Polibija. 'd te dobe pa do nastanka
mednarodnega prava kot znanosti je preteklo ve# kot /4II let. & vmesnem #asu so se
obravnavala samo posamezna vpra"anja mednarodnega prava v sklopu drugi! disciplin
(pravo, 6ilozo6ija, teologija).
Prvi pomembnej"i teoretik mednarodnega prava je ,lbericus %entilis, pro6esor na '76ordu
(/445=/>I;). 1jegovi deli 3e legationibus in 3e jure belli sta vplivali na Auga %rotiusa
(/4;9=/>?4), ki se ga pogosto navaja kot za#etnika znanosti mednarodnega prava. %rotius v
svoji! deli! (Mare liberum, 3e jure belli ac pacis) razlikuje dva izvora mednarodnega prava)
naravno pravo (ius naturale) in pravo, ki temelji na privolitvi drav (ius voluntarium).
kupnost te! pravil obvezuje drave. &e#ina pravil ima zna#aj ius permissivum, kar pomeni,
da ji! la!ko drave sporazumno spreminjajo. 1ekatera pravila pa so obvezna, ius cogens, npr.
pravilo o pravi#ni vojni. 3rave so svobodne pri sklepanju mednarodni! pogodb, ko pa ji!
sklenejo, ji! pravila strogo zavezujejo. 3elo 3e jure belli ac pacis je prvi zaokroen sistemski
prikaz mednarodnega prava, zato se letnica njegove izdaje "teje kot letnica rojstva znanosti
mednarodnega prava.
/5
Po %rotiusu so nastale "ole pozitivistov in naturalistov. 1aturalisti#ne "ole (Pu6endor6,
2!omasius) mednarodno pravo utemeljujejo na naravnem pravu in mednarodnemu pravu
odrekajo pravni zna#aj. 1ekateri teoretiki (de &attel, Lol6) so prista"i srednje smeri med
pozitivisti in naturalisti. 'b koncu /B. in za#etku 5I. stoletja prevlada pozitivizem, ki eli
mednarodno pravo uokviriti v logi#ne oblike #vrstega sistema. 2emelj mednarodnega prava je
volja drav (subjektivni pozitivizem, voluntarizem). Pravo ustvarjajo drave same. Proti
pretiranemu pozitivizmu nastopijo "tevilni teoretiki (Pitamic, :e @ur), ki naravno pravo
"tejejo kot temelj pozitivnega prava (neonaturalizem). 'snovna pravna na#ela (primarno
naravno pravo) so vsebovana e v sami naravi prava in ji! ni potrebno iskati v nekem
naravnem pravu, ki bi obstajalo poleg ali nad pozitivnim pravom. Pojavi se tudi solidaristi#na
"ola (3uguit), ki trdi, da je pravo pred dravo in nad njo.
& /B. in 5I. stoletju se pojavijo dru"tva in zavodi za mednarodno pravo, za#nejo se izdajati
"tevilni specializirani #asopisi. Poleg nacionalni! se pojavijo tudi mednarodni in"tituti za
mednarodno pravo (.n"titut za mednarodno pravo, .nternational :aw ,ssociation).
/9
%. )U3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVA
%.1 )P&O2N' POJM'
ubjekt mednarodnega prava je vsak, ki je po dolo#ba! mednarodnega prava nosilec pravic in
obveznosti, ki deluje neposredno po predpisi! mednarodnega prava in ki je neposredno
podvren mednarodnemu pravu. ' tem, kdo je la!ko subjekt mednarodnega prava, obstajajo
razli#ne teorije. Po eni teoriji so la!ko subjekti mednarodnega prava le drave. Mednarodne
organizacije in posamezniki niso subjekti mednarodnega prava, priznava pa se lastnost
subjektov mednarodnega prava narodom, ki se borijo za neodvisnost. 2a teorija je danes
zastarela. Po drugi teoriji so la!ko subjekti mednarodnega prava drave, med katerimi ni
razlik, in drugi subjekti. Po tretji teoriji pa so la!ko subjekti mednarodnega prava drave, ki se
med seboj razlikujejo, in drugi subjekti mednarodnega prava.
3anes teoretiki za subjekte mednarodnega prava "tejejo) drave, narode in nacije, ki se borijo
za samostojnost, mednarodne medvladne organizacije (governmental international
organisations) in posebne subjekte, podobne dravam (npr. &atikan). 1aj"tevil#nej"i subjekti
so mednarodne medvladne organizacije, ki ji! je okoli 9II. 3rav je priblino /BI.
Po mnenju nekateri! teoretikov so drave edini subjekti, ki ustvarjajo mednarodno pravo. 'ne
so zato aktivni oz. redni subjekti, drugi subjekti pa so pasivni, nesuvereni, sekundarni, umetni,
izvedeni oz. abnormalni. Pri mednarodni! medvladni! organizacija! velja na#elo ultra vires.
1ji!ove pristojnosti so odvisne od volje drav, ki jim dajo mednarodnopravno subjektiviteto,
in so zapisane v ustanovitvenem aktu. &endar pa je nji!ova pravna in poslovna sposobnost
nesporna. 1evladne mednarodne organizacije niso subjekti mednarodnega pravaF
Pravna sposobnost pomeni sposobnost biti nosilec vse! pravic in dolnosti. Popolno pravno
sposobnost imajo le drave. 'stali subjekti mednarodnega prava imajo omejeno pravno
sposobnost. Poslovna sposobnost pomeni sposobnost samostojnega sklepanja pravni! poslov
in ravnanja, ki ima mednarodnopravne posledice. 2udi poslovna sposobnost je la!ko popolna
ali nepopolna. ubjekt z nepopolno poslovno sposobnostjo ima dolo#ene omejitve, ki so la!ko
omejitve aktivne in pasivne pravice poslanstva, omejitve pravice sklepanja pogodb, do
nedavnega pa so bile mone tudi omejitve pravice voditi vojno. Po #asu trajanja so la!ko
subjekti mednarodnega prava trajni (drave in mednarodne organizacije) ali pa za#asni
(subjekti s pre!odnim zna#ajem, npr. osvobodilna gibanja, uporniki, deele pod skrbni"tvom).
Posameznik ne more biti subjekt mednarodnega prava. 'bstajajo pa nekateri argumenti za to,
da bi posameznik la!ko bil subjekt mednarodnega prava)
/?
- Posameznik je la!ko subjekt mednarodnega prava, kadar se posamezni mednarodni
predpisi sklicujejo nanj in mu nalagajo pravice in dolnosti (kaznovanje piratov in vojni!
zlo#incev, kr"itve blokade, pravice manj"in, pravice posameznikov, da vlagajo za!teve
pred organe mednarodnega pravosodja).
- +a"#ita pravic posameznika pred 0vropskim sodi"#em za #lovekove pravice.
- +a"#ita pravic posameznika, ki iz!aja iz plo"ne deklaracije o #lovekovi! pravica! ter
dve! Paktov o dravljanski! in politi#ni! pravica! (/B>>) ter iz nji! izvedenega Protokola,
po katerem ima posameznik pravico, da vloi pritobo 'dboru za #lovekove pravice.

Posameznik igra v mednarodnem pravu veliko vlogo. :a!ko je odgovoren za kr"itve
mednarodnega prava (piratstvo, vojni zlo#ini). 2udi sistem varstva #lovekovi! pravic je v prvi
vrsti namenjen posamezniku. &endar pa je ve#insko mnenje, da posameznik ni subjekt
mednarodnega prava, saj ne more biti nosilec pravic in dolnosti v mednarodnem pravu in se
v svoji! odnosi! ne more ravnati izklju#no po mednarodnem pravu. %lede varstva #lovekovi!
pravic se posameznik pojavlja kot objekt, kot podro#je urejanja. 3elno subjektiviteto
(pogojno re#eno) ima v primeru pritobe na Mednarodno sodi"#e za #lovekove pravice.
ubjekti mednarodnega prava tudi niso multinacionalne korporacije, #eprav imajo la!ko ve#jo
mo# in vpliv od posamezne drave.
%.% DR:AVA
%.%.1 POJEM5 POGOJ' 8A NA)(ANE6 'N PRENE7ANJE DR:AVE
3rava je organizirana skupnost, ki na dolo#enem podro#ju deluje kot oblika najvi"je
organizacije pravne ureditve, pri tem pa ni odvisna od nobene druge organizacije. +a nastanek
in obstoj drave morajo biti (kumulativno) podani naslednji elementi)
- dolo#en teritorij*
- stalno prebivalstvo*
- izkju#na in najvi"ja oblast (vlada), ki mora biti e6ektivna oz. suverena. +a to niso dovolj
zgolj 6ormalna dejstva, marve# morajo obstajati dejanska pravna dejstva (oblast v deeli
mora delovati izklju#no in neodvisno od druge oblasti). 3ovolj je, da dejansko oblast
opravlja nek za#asni organ. 3rava mora biti sposobna stopiti v odnose z drugimi
dravami.
Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. 1aravni pogoji na teritoriju morajo biti taki, da
stalno prebivalstvo la!ko na njem ivi. 3rava brez teritorija ni drava, vendar pa se pri tem
ne za!teva, da morajo biti meje dolo#ene ali mednarodno priznane. ' nastanku Palestinske
drave ne moremo govoriti, ker nima svojega ozemlja (je pod upravo .zraela). Pri nastanku
drave gre za e6ektivno dejanje, za de"ans$o stan"e. 3rava ne more nastati na papirju.
3ravna oblast mora biti vzpostavljena na teritoriju tako, da ni odvisna od druge oblasti
(suverenost in neodvisnost). 'blast mora biti vzpostavljena e6ektivno. &endar pa je la!ko
oblast v dolo#eni! primeri! znatno omejena (npr. v vojni) ali celo prostovoljno prene"ena na
drugo dravo ali mednarodno organizacijo, drava pa kljub temu ne izgubi svojega statusa.
Primeri za to so JiA, Monaco, an Marino, :iec!tenstein. &endar pa je potrebno v vsakem
/4
konkretnem primeru presoditi, ali gre za za#asen prenos oz. omejitev oblasti ali pa gre za
kak"no kategorijo nesamoupravnega podro#ja, ki splo! nima statusa drave (npr. protektorat).
1ekateri teoretiki za!tevajo, da mora drava nastati v skladu s pravili mednarodnega prava.
3rava ne more nastati, #e bi njen nastanek pomenil kr"itev pravil mednarodnega prava (e7
iniuria ius non oritur). Primeri za to so) everni Hiper, ki je nastal kot posledica tur"ke
agresije, 13A med 5. svetovno vojno (puppet state), Manduko na severu $itajske.
Partikularno pravo la!ko prepove nastanek novi! drav, ki ne bi bil v skladu z obstoje#o
ureditvijo. ankcija take prepovedi bi la!ko bila nepriznavanje nove tvorbe, mona pa bi bila
tudi oboroena intervencija.
3rava la!ko nastane na originaren ali derivativen na#in. 'riginaren nastanek pomeni, da je
drava nastala na nenaseljenem prostoru ali vsaj na podro#ju, na katerem do tedaj ni bilo
drave. Primeri za tak nastanek so v novej"em #asu zelo redki. +adnji primeri so burske
republike (1atal /;9B, 2ransvaal /;45N49, 'ranje /;4?) in :iberija (/;?E). ' originarnem
nastanku govorimo tudi takrat, ko se drava ustanovi po prekinitvi dotedanje pravne ureditve,
t.j. tako, da se ne spo"tujejo ustavna pravila tiste drave ali drav, kateri! elementi (podro#je)
so postali del nove drave. &sak drug nastanek je derivativen (razpad drave, dekolonizacija,
zdruitev ve# drav).
2ako kot drava nastane, tudi prene!a zaradi dolo#enega dejstva, ki povzro#i prene!anje
nekega konstitutivnega elementa. Primeri prene!anja teritorija (npr. poplava oto#ja) ali
izginotja prebivalstva so teoreti#no moni, #eprav se v praksi to "e ni zgodilo. +ato v praksi
drava prene!a predvsem zaradi prene!anja delovanja dravne oblasti. 2o se la!ko zgodi
zaradi osvajanja oz. podjarmljanja nekega podro#ja, uni#enja oblasti (lat. debellatio,
debelacija). Jadinterjeva komisija je ugotovila, da je @<G razpadla, ker zvezni organi niso
ve# predstavljali vse! #lanic biv"e 6ederacije. Primeri prene!anja drave po mirni poti so
redki. 2o se la!ko zgodi z enostranskim aktom drave ali meddravnim sporazumom. 13< je
prene!ala obstajati s priklju#itvijo k +<1 leta /BBI. + enostranskimi akti sta prene!ali
obstajati ovjetska zveza in (e"koslova"ka. prememba oblike vladavine, #etudi z revolucijo,
ne pripelje do prene!anja drave. 1ova vlada je organ istega subjekta mednarodnega prava.
%.%.% PR'8NANJE DR:AVE
+ vpra"anjem priznanja drave se ukvarja resolucija .n"tituta za mednarodno pravo iz leta
/B9>, ki pozna dve na#eli)
- +aradi neodvisnosti in enakosti drav je potrebno spo"tovati pravico vsake nacije, da
svobodno ustanavlja in oblikuje svoje institucije.
- 'b vse! sprememba!, ki so jim podvrene drave, je potrebno zagotoviti kontinuiteto
drav.
Priznanje drave je svoboden enostrans$i a$t, s katerim drava, ve# drav ali mednarodna
organizacija ugotavljajo obstoj te drave in pokaejo svojo voljo, da jo "tejejo za #lanico
mednarodne skupnosti. Priznanje drave ni obvezno. &saka drava ima diskrecijsko pravico
pri odlo#anju, ali bo neko dravo priznala ali ne. 1epriznanje drave torej ne pomeni
mednarodnega delikta. Priznanje pa je tudi politi#no dejanje. &#asi! drava priznanja splo!
ne eli, #eprav izpolnjuje pogoje (ozemlje, prebivalstvo, e6ektivno oblast). 2ak primer je
/>
2ajvan, kamor se je pred revolucijo zatekel H!ang $ai = !ek, ki je svojo vlado "tel za edino
legitimno naslednico celotne $itajske.
Priznanje drave ima de$laratoren zna!a", saj nova drava po predpisi! mednarodnega
prava obstaja ne glede na njeno priznanje (na#elo e6ektivnosti). +anjo takoj veljajo pravila
mednarodnega prava, ki ji! je drava tudi dolna spo"tovati. Priznanje samo ugotavlja pravni
u#inek nastanka novega pravnega subjekta, medtem ko postane subjekt mednarodnega prava
avtomati#no, #im so za to izpolnjeni pogoji. +ato je priznanje retroaktivno, u#inkuje e7 tunc,
od trenutka, ko je drava dejansko nastala. Priznanje je izraz volje drugi! drav, da stopajo v
mednarodne odnose z novo dravo.
<azlikujemo de iure in de 6acto priznanje. 3e iure priznanje (6ull recognition) je enostransko,
nepreklicno in popolno. 3e 6acto priznanje pa je za#asno, preklicno in omejeno na dolo#ene
odnose. 3ravo je mogo#e priznati izrecno ali mol#e, s konkludentnimi dejanji. $onkludentno
priznanje je npr. navezava diplomatski! odnosov, #estitka "e6a drave drugemu "e6u drave
ob prazniku neodvisnosti itd. 1amen priznanja pa se ne predvideva, #e neka drava zgolj
sodeluje z nepriznano dravo na kak"ni mednarodni kon6erenci ali pri kak"ni kolektivni
pogodbi oz. #e je z njo v odnosi! na ravni predstavnikov, ki nimajo statusa stalni!
diplomatski! predstavnikov. Priznanje je la!ko individualno ali kolektivno (ve# drav prizna
dravo s kolektivnim aktom). &#asi! se la!ko predpi"ejo tudi pogoji za priznanje drave, npr.
spo"tovanje #lovekovi! pravic, spo"tovanje na#el '+1, demokrati#en sistem, spo"tovanje
pravil glede jedrskega oroja, spo"tovanje pravic manj"in. 2ako so postavili pogoje za
priznanje zunanji ministri drav 0vropske skupnosti glede novi! drav, ki so nastale na
obmo#ju @<G in ovjetske zveze.
$o nastane nova drava, ni nujno, da jo priznajo vse drave. Priznajo jo samo tiste, ki imajo
politi#ni interes. 'bveznost priznanja torej ne obstaja. Priznanje je akt politi#ne diskrecije
posamezne drave. $ot priznanje se "teje tudi glasovanje za #lanstvo v %eneralni skup"#ini
'+1 (konkludentno priznanje). 3rava se la!ko tudi odlo#i, da bo do novonastale drave
vodila politiko izrecnega nepriznavanja. Pri tem se medsebojno #lanstvo v '+1 ne "teje kot
priznanje drave. 2ake odnose ima npr. .zrael z nekaterimi arabskimi dravami.
%.%.. PR'8NANJE V&ADE
(e pride do spremembe vlade po ustavni poti, je nova vlada legitimen predstavnik drave.
&pra"anje priznanja vlade pa se postavi takrat, ko v neki dravi pride do spremembe vlade na
na#in, ki ni v skladu z dotedanjim ustavnim redom (revolucija, dravni udar). & tem primeru
je negotovo, ali je nova vlada poobla"#ena za predstavljanje drave, "e zlasti #e stara vlada "e
vedno deluje (npr. iz tujine). Priznanje vlade pomeni, da se navezujejo diplomatski stiki in da
je drava, ki priznava vlado, pripravljena priznati pravno relevantnost mednarodnopravni!
aktov, ki ji! izdaja nova vlada. 2udi priznanje vlade je prostovoljen akt, ki je odvisen od
diskrecijske presoje posamezne drave. 'bi#ajno se vlado prizna, #e se je dovolj utrdila in #e
je pripravljena izpolnjevati svoje dolnosti po pravili! mednarodnega prava. Pre!itro
priznanje nove vlade, ko obstaja tudi "e stara, la!ko pripelje do zapletov.
%lede na#inov priznanja obstajajo iste monosti kot pri priznanju drave. Priznanje je la!ko
6ormalno ali konkludentno, individualno ali kolektivno, de iure ali de 6acto. Ge retroaktivno in
deklaratorno, velja od trenutka, ko je vlada dejansko prevzela oblast. ,kt, s katerim se prizna
nova vlada, se obi#ajno imenuje noti6ikacija.
/E
%.%./ PR'8NANJE NOVONA)(A&'7 DR:AV NA O3MO4JU )>RJ
0vropska skupnost je decembra /BB/ s pismom pozvala novonastale drave na obmo#ju
@<G, naj zaprosijo za priznanje. & pismu so bili postavljeni tudi nekateri pogoji za priznanje,
ki so temeljili na 3eklaraciji o priznanju drav v rednji in &z!odni 0vropi. 3eklaracija je
za!tevala spo"tovanje mednarodnopravni! na#el, varstvo #lovekovi! pravic, demokrati#no
ureditev, prepoved "irjenja jedrskega oroja itd. 'b njej je 0 sprejela "e posebno izjavo, ki je
vsebovala "e dodatne pogoje, ki so se nana"ali samo na drave biv"e @<G. 2i dodatni pogoji
so za!tevali zlasti spo"tovanje #lovekovi! pravic, za"#ito manj"in in zavezo drav, da se
odpovedujejo uporabi sile, ki bi bila naperjena zoper sosednje drave.
'dgovor je bilo potrebno poslati na Jadinterjevo arbitrano komisijo (J,$). 2o so storile
vse novonastale drave na obmo#ju @<G, razen +vezne republike Gugoslavije (njeno stali"#e
je bilo, da predstavlja kontinuiteto @<G). J,$ je izdala mnenja ("t. 9 do "t. ;), v kateri! je
bilo vsebovano pozitivno stali"#e za priznanje lovenije in Makedonije. +a Arva"ko je
ugotovila, da ne izpolnjuje vse! pogojev (spo"tovanje #lovekovi! pravic in za"#ita manj"ine).
Podobno mnenje je izdala za JiA, kjer ni bilo enotne volje prebivalstva (ni bilo izvedenega
plebiscita). 0 je na podlagi mnenja J,$ januarja /BB5 priznala lovenijo in Arva"ko, potem
ko je slednja sprejela ustavni zakon in za"#itila srbsko manj"ino. $asneje so za#ele pri!ajati
izjave o priznanju s strani posamezni! drav. Makedonija je bila priznana "ele poleti /BB5. &
JiA je bil marca /BB5 izveden plebiscit, 55. maja /BB5 pa je bila ta drava skupaj s lovenijo
in Arva"ko sprejeta v '+1. Makedonija je bila sprejeta v '+1 "ele leta /BB9 pod imenom
2!e @ormer Ougoslav <epublic o6 Macedonia. 2o se je zgodilo zaradi nasprotovanja %r#ije,
ki je bila edina drava, ki je do Makedonije vodila politiko izrecnega nepriznavanja.
+<G (vlada Milana PaniPa) je avgusta /BB5 poslala noto slovenski vladi, s katero je priznala
lovenijo. Klo je za de iure nepreklicno izrecno priznanje. lovenija na noto ni izrecno
odgovorila. 3e 6acto sta lovenija in +<G do leta /BB4 vodili medsebojno politiko izrecnega
nepriznavanja. +<G svoje note ni nikoli preklicala, kar bi bilo tudi v nasprotju s pravili
mednarodnega prava, saj je de iure priznanje nepreklicno in dokon#no. ?. decembra /BB4 je
lovenija z noto priznala +<G in ji !krati odgovorila na ponudbo o vzpostavitvi diplomatski!
odnosov. .zmenjava not pomeni veljavno sklenitev mednarodne pogodbe med dvema
dravama. <azlog, da lovenija ni odgovorila e leta /BB5, so bile sankcije zoper +<G, ki ji!
je s sprejemom resolucije uvedla '+1. & skladu s to resolucijo je ve#ina drav prekinila
diplomatske odnose z +<G, <usija in $itajska pa sta raven diplomatski! odnosov le zniali.
'dgovor lovenije na noto +<G leta /BB5 bi pomenil zvi"evanje ravni diplomatski! odnosov,
kar bi bilo v nasprotju z resolucijo '+1. +<G sedaj za!teva za vzpostavitev diplomatski!
odnosov nov sporazum in ne pristaja na slovensko razlago, da je bil sporazum sklenjen e z
izmenjavo not. +<G bi namre# v nov sporazum elela vklju#iti klavzulo, da je ona naslednica
@<G. 2o pa je v nasprotju s politiko lovenije in tudi z mnenjem J,$, ki je ugotovila, da je
@<G razpadla.
%.%.1 NA)&ED)(VO DR:AV NA PR'MERU )>RJ
&pra"anje nasledstva drav se je pojavilo zlasti po koncu !ladne vojne, ko so na obmo#ju
@<G in ovjetske zveze nastale "tevilne nove drave. 3o nasledstva la!ko pride na ve#
na#inov) z razpadom drave, z odcepitvijo dela drave, z zdruitvijo dve! drav ali z
/;
odstopom dela ozemlja, na katerem nastane nova drava. 1a nasledstvo se veejo "tevilna
vpra"anja glede razdelitve premoenja, ar!ivov, dolo#itve mej, dravljanstva itd.
<eakcijo mednarodne skupnosti na krizo v @<G ozna#uje improvizacija in sprejemanje ad
!oc odlo#itev. 3rave 0 so sprejele dve Jruseljski deklaraciji, s katerima sta bili
ustanovljeni $on6erenca o Gugoslaviji in Jadinterjeva arbitrana komisija (J,$). $on6erenci
o Gugoslaviji je najprej predsedoval lord Harrington. $asneje sta predsednikovanje prevzela
H-rus &ance in lord 'wen, $on6erenca za Gugoslavijo pa se je preimenovala v Mednarodno
komisijo za biv"o Gugoslavijo (.nternational Hommission 6or @ormer Ougoslavia). prejeti sta
bili dve deklaraciji) 3eklaracija o Gugoslaviji in 3eklaracija o priznanju novi! drav na
obmo#ju ovjetske zveze in &z!odne 0vrope. 3eklaraciji sta upo"tevali na#elo o
samoodlo#bi narodov, ki je eno od temeljni! na#el mednarodnega prava. 1a"tevata pogoje za
priznanje novi! drav. 3rava bo priznana)
- #e je nastala na demokrati#ni podlagi*
- #e bo sprejela mednarodnopravne obveznosti*
- #e se bo podvrgla miroljubnemu dogovarjanju glede sporni! vpra"anj.
J,$ je dolgo #asa poslovala brez poslovnika. Pravila so se razvila skozi prakso. 3rave, ki
so nastale na podro#ju @<G, so vpra"anja poslale na $on6erenco v Jeogradu, ta pa ji! je
posredovala J,$. J,$ je pri svojem delu upo"tevala materialno mednarodno pravo.
prejela je dva dokumenta) dekalog arbitrane komisije ter poslovnik (rules o6 procedure). &
J,$ so bili imenovani predsedniki italijanskega, 6rancoskega in nem"kega ustavnega
sodi"#a. Preostala dva #lana naj bi sporazumno imenovalo predsedstvo @<G. $er do tega ni
pri"lo, so e imenovani predsedniki ustavni! sodi"# imenovali "e "panskega in belgijskega
predsednika ustavnega sodi"#a. $asneje sta po enega #lana postavila "e predsednik
Meddravnega sodi"#a v Aaagu in predsednik 0vropskega sodi"#a za #lovekove pravice v
trasbourgu.
J,$ ima dve temeljni 6unkciji. Prva je posvetovalna. J,$ daje posvetovalna mnenja o
mednarodnopravni! vpra"anji!, ki ji ji! predloi $on6erenca v Jeogradu. Mnenja so v pomo#
predsedstvu $on6erence, niso pa pravno obvezujo#a. 3ruga 6unkcija je odlo!an"e v
$on$retnih sporih med biv"imi jugoslovanskimi republikami. 2u je potrebna avtorizacija
predsedstva $on6erence. & tem primeru J,$ ne deluje kot posvetovalno telo, temve# kot
prava mednarodna arbitraa, katere odlo#itve so pravno obvezujo#e. &endar pa J,$ nikoli ni
odlo#ala o kak"nem sporu, ker ji ga nobena republika ni predloila.
Poslovnik (rules o6 procedure) je bil sprejet leta /BB9. 3olo#al je, da morajo biti #lani J,$
neodvisni in nepristranski. Predvideval je imenovanje ad !oc #lana in postavitev strokovnjaka.
+a jezik je dolo#il angle"#ino in 6ranco"#ino. +asedanja J,$ so bila praviloma v Parizu. Pri
odlo#anju sta la!ko odsotna najve# dva #lana, ki pa ju je potrebno o odlo#itvi obvestiti v ?;
ura!. (e se arbiter ne #uti nepristranskega glede dolo#enega vpra"anja, mora to sporo#iti
predsedniku, ki ga glede tega vpra"anja izlo#i. Postopek in dokumenti so zaupni, dokler se
odlo#be ne izda. 3o za#etka postopka pride z noti6ikacijo, ki jo republike predloijo
predsedstvu $on6erence. + noti6ikacijo se oblikuje sporno vpra"anje in dolo#i arbitrao kot
pristojno institucijo za re"itev spora. por je potrebno re"iti v "tiri! meseci!, izjemoma v
"esti! meseci! (postopek pred Meddravnim sodi"#em v Aaagu npr. traja pet let).
Posvetovalno mnenje mora J,$ dati v tre! meseci!.
/B
Mnenja J,$ torej niso pravno obvezujo#a. estavljena so iz uvoda, v katerem komisija
razloi, kako je dobila vpra"anje, utemeljitve (stali"#a) in izreka (stali"#a v ojem smislu). &
prvem mnenju se J,$ ukvarja z vpra"anjem, ali gre v primeru Gugoslavije za odcepitev ali
razpad. Od-epitev (secession) pomeni, da stari subjekt ne ugasne, temve# o!rani svojo
mednarodnopravno subjektiviteto, #etudi na manj"em ozemlju. Pri razpad# (dissolution) stari
subjekt ugasne, nastanejo pa novi mednarodnopravni subjekti. Pojma razdruitev
(disintegration) mednarodno pravo ne pozna. rbija je zatrjevala, da je "lo za odcepitev,
lovenija in Arva"ka pa, da je "lo za razpad. J,$ ugotavlja, da je obstoj ali prene!anje
drave dejansko vpra"anje, zato je priznanje drav zgolj deklaratorno. Pogoji za dravnost so)
de6inirano ozemlje, trajno prebivalstvo, organizirana politi#na oblast, ki je suverena. Pri
6ederativni dravi sta pomembna "e dva elementa) reprezentativnost (predstavljanje) in
e6ektivnost. & prvem mnenju J,$ podaja tudi de0ini-i"o nasledstva) nasledstvo pomeni
zamenjavo ene drave z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose, ki zadevajo
dolo#eno ozemlje. 3rava naslednica vstopi v poloaj drave pred!odnice. ' nasledstvu
govorimo, kadarkoli pride do spremembe v obsegu ozemlja neke drave. + nasledstvom se
ukvarjata dve 3unajski konvenciji o nasledstvu drav glede mednarodni! pogodb ter glede
premoenja, ar!ivov in dolgov. J,$ ugotavlja, da je @<G razpadla. 2o#nega datuma
razpada ni mogo#e ugotoviti, saj gre za proces. pore, ki so e ali bodo nastali, je potrebno
re"evati v skladu s pravili mednarodnega prava. Ke posebej pa je potrebno spo"tovati
#lovekove pravice in pravice manj"in.
& drugem mnenju se J,$ ukvarja z vpra"anjem, ali imajo rbi na Arva"kem in v JiA
pravico do samoodlo#be. J,$ ugotavlja, da je potrebno na#elo samoodlo#be narodov
razlagati v kontekstu drugi! na#el. 1e more se ga razlagati brez upo"tevanja nedotakljivosti
meja (uti possidetis iuris). Meje so nedotakljive, la!ko pa se dravi z mednarodno pogodbo
dogovorita, da bosta mejo sporazumno spremenili. Meje novonastali! subjektov naj bi se
vlekle po stari! administrativni! meja!. 2o na#elo je zelo pomembno za pravno
argumentacijo lovenije pri dolo#anju meje na morju. J,$ je v primeru razpada @<G
podelila status nedotakljivi! mednarodnopravni! mej biv"im medrepubli"kim mejam. J,$
ugotavlja, da srbsko prebivalstvo na Arva"kem in v JiA nima pravice do samoodlo#be, ima
pa pravice, ki gredo manj"inam v skladu s pravili mednarodnega prava. <epublike morajo
pripadnikom manj"in zagotoviti vse temeljne pravice in svobo"#ine.
& tretjem mnenju se J,$ ukvarja s statusom medrepubli"ki! meja. Jiv"e republi"ke meje so
postale meddravne meje, ki so za"#itene po mednarodnem pravu (na#elo nedotakljivosti
meja). rbi so se zavzemali, naj republi"ke meje ne dobijo statusa dravni!. 'd de6inicije mej
je odvisna de6inicija agresije) #e meje priznamo kot meddravne, gre v primeru JiA za
voja"ko agresijo +<G in Arva"ke, #e pa jim tega statusa ne priznamo, gre za dravljansko
vojno. J,$ je glede vpra"anja mej podala naslednja na#ela)
- vse zunanje meje je potrebno spo"tovati (na#elo nedotakljivosti meja)*
- spo"tovati je potrebno tudi medrepubli"ke meje, ki se la!ko spremenijo samo sporazumno*
- biv"e republi"ke meje postanejo dravne*
- nasilne spremembe mej ne bodo imele u#inkov (e7 iniuria ius non oritur).
& mnenji! ?, 4, > in E J,$ ugotavlja pogoje za priznanje novi! drav. Problem JiA je bilo
pomanjkanje volje celotnega prebivalstva, da ustanovijo samostojno dravo. &lada JiA ni
bila zastopnica vse! tre! narodov. Problem Arva"ke je bila nezadostna stopnja za"#ite srbske
5I
manj"ine. Makedonija z vidika J,$ ni bila problemati#na. 1jenemu priznanju je zaradi
imena nasprotovala le %r#ija.
& sedmem arbitranem mnenju se J,$ ukvarja s priznanjem lovenije. Jrionska deklaracija
je za tri mesece odloila osamosvojitev lovenije. &pra"anje je, ali je "lo za odloitev
osamosvojitve ali zgolj za suspenz izvajanja osamosvojitveni! aktov. lovenija je zastopala
drugo mnenje, vendar pa je pri nastanku lovenije kot samostojne drave sporen zlasti tretji
element, to je e6ektivnost oblasti. & loveniji je bila namre# do 5>. oktobra /BB/ prisotna
G:,.
J,$ je ocenjevala tudi ;. #len 8stave < (zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s
splo"nimi mednarodnimi na#eli in rati6iciranimi konvencijami, rati6icirane in objavljene
konvencije se uporabljajo neposredno). 2a #len opredeljuje razmerje med notranjim in
mednarodnim pravom. Mednarodna pogodba se la!ko rati6icira z zakonom. $ot tak"na ima
ve#jo veljavo, uvrstimo pa jo la!ko nad zakon in pod 8stavo. .zjemoma se la!ko rati6icira
tudi z uredbo vlade, #e gre za te!ni#ne mednarodne pogodbe, ki ne ustanavljajo novi! pravic
in obveznosti. ;. #len 8stave je interpretacija slovenskega prava o tem, kako bodo pravila
mednarodnega prava vklju#ena v pravni red <. $atere mednarodne pogodbe zavezujejo <
in na kak"en na#in, pa je odvisno od mednarodnega prava (gre za mednarodnopravni posel in
mednarodnopravne razlagalne metode). <ati6icirana in objavljena mednarodna pogodba
postane del notranjega prava, vendar je potrebno ugotoviti, ali se la!ko neposredno uporablja.
&e#ina pogodb ni neposredno uporabljivi!, temve# mora drava sprejeti ustrezne predpise, ki
pogodbo prelijejo v notranje pravo. 'd neposredne #poral"ivosti moramo razlikovati
neposredni #!ine$. ' njem govorimo, kadar neko pravilo 0 u#inkuje neposredno v
notranjem pravu drav #lanic in rati6ikacija ni potrebna. %re za naddravno raven. 1a#ela
mednarodnega prava so se oblikovala v notranji! pravni! redi!, kasneje pa so se prenesla na
mednarodno raven. 1ji!ova rati6ikacija ni potrebna.
J,$ se je ukvarjala tudi z varstvom manj"in v loveniji. 8gotovila je, da lovenija
zagotavlja italijanski in madarski manj"ini visoko stopnjo varstva. 2emeljna ustavna listina
je de6inirala meje <. < ni v sporu z Arva"ko glede mej. %re zgolj za delibacijo) dolo#itev
biv"i! medrepubli"ki! meja. J,$ tudi ugotavlja, da lovenija ni problemati#na glede ustavne
ravni za"#ite #lovekovi! pravic.
J,$ se je ukvarjala tudi z vpra"anji, ali je +<G nova drava, kaj se je zgodilo s @<G, kako se
ureja problematika nasledstva. $er sta Milo"eviP in JulatoviP J,$ odrekala pristojnost za
odlo#anje o te! vpra"anji!, se je pojavilo vpra"anje, kdo odlo#a o sporu glede pristojnosti
arbitrae. Milo"eviP in JulatoviP sta se namre# zavzemala za to, da bi o te! vpra"anji!
odlo#ale republike s sporazumi oz. da bi odlo#alo Meddravno sodi"#e v Aaagu. J,$ je bila
ustanovljena z Jruseljskima deklaracijama. <epublike so v arbitrao Jadinterjeve komisije
privolile. (e se stranke ne dogovorijo druga#e, je arbitraa tista, ki presoja svojo pristojnost.
,rbitraa sama pregleda pravila, ki jo ustanavljajo, in ugotovi, ali je pristojna (competence on
competence). 2o velja tudi za institucionalne arbitrae.
J,$ ugotavlja, da je @<G razpadla in ne obstaja ve#. +a!teva +<G, da bo ona nadaljevala
#lanstvo @<G v '+1, ni utemeljena. (lanstvo @<G v mednarodni! organizacija! mora
ugasniti. 1obena od naslednic ne more naslediti sedea @<G, vsaka mora zanj zaprositi kot
novonastala drava. 2udi +<G je drava (izpolnjuje vse kriterije), vendar pa ni edina
naslednica @<G, temve# je enakovredna z drugimi republikami. +a njeno priznanje se bodo
za!tevali enaki kriteriji kot za ostale drave.
5/
Pri nasledstvu je primaren sporazum drav. (e tega ni, je potrebno do re"itve priti s
pogajanjem ali z uporabo arbitrae ali sodi"#a. & okviru sporazuma mora biti re"itev pravi#na
in v skladu z obema 3unajskima konvencijama o nasledstvu (glede mednarodni! pogodb,
premoenja, ar!ivov in dolgov). & mnenji! // do /4 J,$ odgovarja na pravna vpra"anja
glede nasledstva, ki ji! je predsedstvo $on6erence naslovilo nanjo)
- katero premoenje in dolgovi naj se razdelijo med drave*
- kdaj je pri"lo do nasledstva drav (J,$) za lovenijo je to ;. oktober /BB/ glede na
Jrionsko deklaracijo in trimese#ni moratorij)*
- katera na#ela se bodo upo"tevala pri razdelitvi dolgov in premoenja, #e ena od drav
zavra#a sodelovanje in kaj se v tem primeru zgodi s premoenjem, ki je na ozemlju biv"e
@<G*
- ali vojne od"kodnine, ki ji! ena drava dolguje drugi, vplivajo na razdelitev premoenja*
- ali je 1arodna Janka @<G institucija, ki je odmrla skupaj s @<G*
- ali so nove 1arodne banke naslednic nasledile obveznosti 1arodne banke @<G*
- pod kak"nimi pogoji la!ko drave prepre#ijo razpolaganje s skupnim premoenjem oz.
kdaj to morajo storiti.
Pri nasledstvu se pojavlja tudi vpra"anje dravljanstva. Pravica do dravljanstva ni bila
zapisana v nobeni konvenciji (razen v $onvenciji o otrokovi! pravica! iz leta /B;B).
Pripravljen pa je osnutek konvencije o dravljanstvu in nasledstvu, ki vsebuje naslednja
na#ela)
- dravljan drave, ki je prene!ala kot mednarodni subjekt, ne sme ostati brez dravljanstva,
ne glede na to, kje prebiva*
- na#elo reziden#nosti) oseba naj dobi dravljanstvo tiste drave, na ozemlju katere ima
stalno prebivali"#e*
- diskriminacija je prepovedana, druine imajo pravico do skupnega bivanja*
- na#elo prostovoljnosti) nobene osebe ni mogo#e prisiliti, da postane ali ostane dravljan
dolo#ene drave, drava la!ko od posameznika eventualno za!teva, naj se odre#e
drugemu dravljanstvu, razen #e bi to pomenilo apatridnost*
- vsak, ki je imel dravljanstvo stare drave, mora dobiti novega*
- vsak posameznik naj bi imel na#eloma monost izbire (opcije) dravljanstva.
& loveniji ni prevladalo na#elo reziden#nosti, temve# se je dravljanstvo podeljevalo na
podlagi biv"ega republi"kega dravljanstva.
%.%.< (EME&JNE PRAV'9E DR:AV
Medsebojni odnosi drav so s pravnega stali"#a mnoica medsebojni! pravic in dolnosti,
tako da vsaki pravici dolo#ene drave ustreza dolnost druge drave. &eliko teoretikov
razlikuje asol#tne (temeljne, primarne) pravice in izvedene (pridobljene) pravice. 2emeljne
pravice so tiste, ki pripadajo vsaki dravi e zgolj zaradi dejstva njenega obstoja, torej ipso
6acto. o neodtujljive in niso vezane na priznanje, temve# na nastanek drave. .zvedene
pravice pripadajo dravi na podlagi pogodbe ali kak"nega drugega razloga.
Pojem temeljni! pravic je nastal v "oli naravnega prava, ki je razvila teorijo naravni! pravic
drave in na nji! utemeljila celoten sistem mednarodnega prava. Po tej teoriji imajo poleg
55
posameznikov tudi drave svoje naravne pravice. $asneje se je pojavila kritika in celo odpor
proti takemu gledanju, v novej"em #asu, ko se posku"a oblikovati #vrsta organizacija
mednarodne skupnosti, pa teorija naravni! pravic zopet pridobiva na pomenu.
2emeljna na#ela mednarodnega prava so zapisana v 8stanovni listini '+1 (cilji in na#ela))
- na#elo varstva mednarodnega miru in varnosti*
- na#elo razvijanja prijateljski! odnosov med narodi,
- na#elo sodelovanja na ekonomskem, socialnem, kulturnem, #lovekoljubnem podro#ju*
- na#elo enakopravnosti ljudstev*
- na#elo samoodlo#be narodov*
- na#elo suverene enakosti vse! drav*
- na#elo vestnega in po"tenega izpolnjevanja mednarodni! obveznosti*
- na#elo mirnega re"evanja sporov v skladu z na#eli pravi#nosti in mednarodnega prava*
- na#elo prepovedi uporabe sile ali gronje s silo*
- na#elo pomo#i +druenim narodom*
- na#elo nevme"avanja v notranje zadeve drave (razen v primeri!, ki ji! dolo#a &...
poglavje 8stanovne listine).
$odi6ikacija temeljni! na#el o pravica! in dolnosti! drav se je za#ela v >I. leti! na pobudo
'+1. 1a zasedanju %eneralne skup"#ine '+1 leta /B>5 je bil na odboru za pravna vpra"anja
sestavljen spisek sedmi! na#el, ki so se obravnavala na naslednji! zasedanji!. 2a na#ela so)
- 1a#elo neuporabe sile ali gronje s silo, ki bi bila usmerjena zoper ozemeljsko celovitost
ali politi#no neodvisnost katerekoli drave.
- 1a#elo mirnega re"evanja mednarodni! sporov s sredstvi, ki ne ogroajo mednarodnega
miru, varnosti in pravi#nosti.
- 1a#elo nevme"avanja v notranje zadeve drave.
- 1a#elo medsebojnega sodelovanja drav.
- 1a#elo enakopravnosti in samoodlo#be narodov.
- 1a#elo suverene enakosti.
- 1a#elo dobre vere pri izpolnjevanju pravic in dolnosti.
3elo %eneralne skup"#ine '+1 je bilo kon#ano s sprejetjem 3eklaracije o na#eli!
mednarodnega prava o prijateljski! odnosi! in sodelovanjem med dravami v skladu z
8stanovno listino '+1, ki jo kraj"e imenujemo De$lara-i"a sedmih na!el (/BEI). 2a
deklaracija potrjuje temeljna na#ela mednarodnega prava, kot iz!ajajo iz 8stanovne listine
'+1. 3ekalog na#el je tudi sestavni del Aelsin"ke listine (/BE4), ki dodaja "e tri na#ela.
+na#ilnosti temeljni! pravic so, da med njimi ni stopnjevanja v uporabi za razli#ne drave. 2o
iz!aja iz na#ela enakopravnosti in suverene enakosti. 8porabljajo se v primeru dvoma pri
razlagi pravni! pravil in se ne morejo odtujiti. 2emeljna na#ela ostanejo nespremenjena tudi v
primeru vojne, samo nekateri nji!ovi elementi veljajo le v miru. 2eoretiki se raz!ajajo pri
dolo#anju temeljni! pravic. &e#ina ji! govori o petih temel"nih pravi-ah dr@ave, ki iz!ajajo
iz 8stanovne listine '+1 in 3eklaracije sedmi! na#el)
1. Pravi-a do osto"a. &saka drava ima pravico do obstoja. amoodlo#ba je uresni#itev
obstoja. (e je drava napadena, ima naravno pravico do samoobrambe. +ato tej pravici
59
ustreza dolnost drugi! drav, da spo"tujejo njeno ozemeljsko celovitost, da se vzdrijo
agresije. Pravica do individualne in kolektivne samoobrambe obstaja do takrat, ko obrambo z
neko kolektivno akcijo prevzame '+1. ' uporabi samoobrambe je potrebno obvestiti
&arnostni svet '+1. Pravica do obstoja pa ne opravi#uje drave, da "#iti oz. vzdruje svoj
obstoj z nezakonitimi dejanji proti nedolnim in miroljubnim dravam.
%. Pravi-a do neodvisnosti +s#verenosti,. uverenost je eden od temeljev mednarodnega
prava. $ljub trditvam, da je to na#elo preivelo, je "e danes najpomembnej"e dejstvo pri
oblikovanju mednarodne skupnosti. Moen je samo pogodbeni prenos nekateri! pristojnosti,
ne pa podrejanje neki vi"ji oblasti. &se mednarodne organizacije temeljijo na prostovoljnem
in preklicnem #lanstvu.
1eodvisnost obsega pravico naroda vsake drave, da samostojno dolo#a in spreminja svojo
ustavno ureditev, da sklepa pogodbe z drugimi dravami in da izvr"uje izklju#no oblast in
jurisdikcijo nad osebami in stvarmi, ki se na!ajajo na njenem ozemlju. &saka drava ima
pravico izbrati svoj sistem politi#nega, gospodarskega, drubenega in kulturnega ivljenja in
ureditve. (e drava grozi drugi dravi z neko obliko sankcij (oboroeni!, politi#ni! ali
ekonomski!), #e slednja ne bo uredila dolo#enega vpra"anja kot to za!teva prva, to pomeni
kr"itev pravice do neodvisnosti. pravico do suverenosti je zato povezano na!elo
nevme*avan"a +neinterven-i"e, v notranje zadeve drave. .zjemoma dopu"#a 8stanovna
listina '+1 intervencijo, #e gre za zavarovanje miru. (e preti velika nevarnost za mir, la!ko
'+1 intervenira.
uverenost ima teritorialni in personalni vidik. $aj spada pod teritorialno suverenost, nam
povejo objekti mednarodnega prava (ozemlje, zra#ni prostor, teritorialno morje...). em spada
tudi suverenost drave nad svojimi naravnimi bogastvi. 2eritorialna suverenost je la!ko
omejena samo v primeru sklenitve dvostranske mednarodne pogodbe. 2uje diplomatsko
predstavni"tvo ni izvzeto iz teritorialne suverenosti (ne moremo govoriti o eksteritorialnosti).
Personalna suverenost ozna#uje oblast nad vsemi osebami, ki se na!ajajo na dravnem
obmo#ju, razen nad osebami, ki uivajo pravico diplomatske imunitete, in nad voja"kimi
osebami, ki so v dravi na prijateljskem obisku. 3rava ima oblast tudi nad svojimi
dravljani, ki so v tujini.
.z pravice do suverenosti iz!aja tudi pravilo, da v posli! mednarodnega sporazumevanja
(kongresi, mednarodne pogodbe, mednarodne organizacije) ne more priti do preglasovan"a.
1obena drava ne more biti zavezana s pravilom, na katerega sama ni pristala. 'bstajajo sicer
dolo#ene izjeme od tega pravila, ki pa morajo biti izrecno dolo#ene in v kon#ni 6azi tudi
soglasno dogovorjene.
Posledica pravice do neodvisnosti je pravilo, da drava ne more iti podvr@ena t#"i olasti
ali "#risdi$-i"i dr#ge dr@ave. 3rava ne more biti podvrena tujim sodi"#em, la!ko pa prizna
pristojnost tujega sodi"#a prostovoljno (z vnaprej"njo pogodbo ali po tobi). 1ovej"i razvoj
gre v tej smeri, da se to pravilo ne nana"a na razmerja, kjer drava nastopa kot zasebnopravni
subjekt, npr. v trgovinski! odnosi! (iure gestionis).
Moderno razumevanje mednarodnega prava se ne omejuje samo na priznanje neodvisnosti
tistim narodom, ki so e ustvarili svojo dravo. 1arodom, ki svoje drave nimajo, se priznava
pravi-a do samoodlo!e. &endar pa to ne pomeni, da pravica do samoodlo#be omogo#a
razdelitev ali okrnitev teritorialne celovitosti suverene drave, ki se ravna v skladu z na#elom
enakopravnosti in samoodlo#be narodov in ki ima vlado, ki predstavlja vse narode na svojem
5?
ozemlju ne glede na raso, vero ali barvo koe. 3rave se morajo vzdrevati takega ravnanja,
ki ima za cilj delno ali popolno razbijanje nacionalne enotnosti in teritorialne celovitosti
katerekoli drave.
.. Pravi-a do ena$osti. &se drave so si 6ormalnopravno enake (pravna enakost). 2a pravica
je zajeta v /. to#ki 5. #lena 8stanovne listine '+1. Pravica do enakosti se kae e v
bilateralni 6azi) pogajanja so izmeni#no enkrat v eni, drugi# v drugi dravi, potekajo v obe! in
nikoli samo v enem jeziku drave pogajalke. Pogodba se sklene v obe! jeziki! ali v tretjem
jeziku.
'+1 temelji na na#elu suverene enakosti, ki je dosledno izpeljano v %eneralni skup"#ini
'+1. Pravico glasovanja ima vsaka drava #lanica. &sak glas ima enako vrednost. &
&arnostnem svetu '+1 pa na#elo enakosti ni dosledno izpeljano. Poznamo pet stalni! #lanic
(+3,, @rancija &elika Jritanija, <usija in $itajska), ostale #lanice pa se volijo. Pri vsebinski!
odlo#itva! ni mogo#e sprejeti sklepa, #e ena stalna #lanica nasprotuje sklepu (pravica veta).
(e se vzdri, se sklep la!ko sprejme. $vorum v &arnostnem svetu je devet glasov) tudi #e so
stalne #lanice soglasne, morajo pridobiti "e vsaj "tiri glasove nestalni! #lanic. Pravica do
enakosti tudi ni spo"tovana v nekateri! mednarodni! 6inan#ni! institucija!. 2emeljno pravico
do enakosti pa spo"tuje Meddravno sodi"#e v Aaagu, ki je sestavljeno iz /4 sodnikov, #eprav
so dejansko sodniki velesil vedno vklju#eni.
/. Pravi-a do mednarodnega prometa +o!evan"a,. 3rava ima pravico, da samostojno
vstopa v kakr"nekoli mednarodne odnose (politi#ne, ekonomske, !umanitarne, prometne,
kulturne itd.) skupaj z drugo dravo ali mednarodno organizacijo. 3rava prosto vzdruje
diplomatske, prometne ali trgovinske stike. 3ruge drave tega ne morejo prepre#iti. .z te
pravice je izvedena tudi pravica ladij do ne"kodljivega pre!oda skozi teritorialno morje.
1. Pravi-a do spo*tovan"a. 2a pravica je povezana s pravico do suverenosti. $er so drave
suverene, neodvisne in pravno enake, je potrebno spo"tovati tudi nji!ove predstavnike, vlado,
organe, simbole itd. &saka drava mora z dolo#eno stopnjo skrbnosti varovati ugled druge
drave in njeni! predstavnikov. &zdrevati se mora dejanj, ki bi izkazovala preziranje ali
omalovaevanje druge drave. 3rave imajo obi#ajno dolo#be notranjega prava, ki to pravico
konkretizirajo (npr. kaznivo dejanje alitve tuje drave in njeni! predstavnikov). po"tovanje
se izraa tudi v protokolarnem ceremonialu ob obisku tujega dravnika.
%.%.= MEDNARODNA ODGOVORNO)( DR:AV
3rava la!ko odgovarja)
- #e gre za dejanje, s katerim so kr"ene norme mednarodnega prava*
- #e se te norme la!ko predpisujejo dravi*
- #e je povzro#ena "koda tretji dravi ali njenim dravljanom (z delom zakonodajni!, sodni!
in izvr"ni! organov v meja! nji!ovi! pristojnosti)*
- #e so iz#rpana vsa druga pravna sredstva.
$r"itve mednarodnega prava delimo na mednarodne zlo#ine in mednarodne delikte.
Mednarodni zlo#ini so naj!uj"e kr"itve pravil mednarodnega prava, ki ji! zagre"i drava in ki
prizadenejo celotno mednarodno skupnost. &pra"anje je, #e bo ta delitev ostala tudi v
54
pri!odnje. 1ekatere velesile se namre# zavzemajo za to, da bi se pojem mednarodni! zlo#inov
izpustil.
'dgovornost je la!ko subjektivna ali objektivna. ubjektivna odgovornost izvira iz krivde ali
malomarnosti, pri objektivni odgovornosti pa krivda ni pomembna = pomembno je dejstvo
kr"itve mednarodnopravne norme. odna praksa mednarodnega prava je neenotna, teoretiki
pa se nagibajo k subjektivni teoriji.
Posledica kr"itve mednarodnopravni! norm je povrnitev "kode v odgovarjajo#i obliki
(materialni) vzpostavitev prej"njega stanja ali denarna od"kodnina* moralni) zadovolj"#ina,
sve#ano opravi#ilo, kazenska sankcija proti storilcu).
%.%.? )E)(AV&JENE DR:AVE
Pojem sestavljene drave je v mednarodnem pravu pomemben zaradi vpra"anja, kdo je
subjekt mednarodnega prava. Poznamo ve# vrst sestavljeni! drav.
Personalna #ni"a je skupnost vladarjev dve! drav, do katere pride z dedovanjem, s poroko,
ali z izvolitvijo vladarja ene drave za vladarja druge drave. &saka drava zadri svojo
popolno neodvisnost v notranji! zadeva! in mednarodnopravno subjektiviteto. Personalna
unija je predvsem zgodovinska kategorija, #eprav nekateri sem pri"tevajo zvezo &elike
Jritanije s tistimi dravami Hommonwealt!a, katerim je britanska kraljica "e vedno poglavar.
Realna #ni"a je zveza ve# drav, ki imajo skupnega vladarja. 1astane la!ko z mednarodno
pogodbo ali ustavno trans6ormacijo neke drave. 3rave realne unije nastopajo navzven kot
enoten pravni subjekt, #eprav gre za lo#ene mednarodne enote. 2udi realna unija je
zgodovinska kategorija. Primeri v zgodovini so bili) 3anska in .slandija, Kvedska in
1orve"ka, ,vstrija in 'grska.
6on0edera-i"a (zveza drav) je z mednarodno pogodbo ustanovljena zveza ve# drav z
namenom skupnega doseganja dolo#eni! ciljev (npr. +3, /EE;=/E;E, Kvica do /B. stoletja,
1em#ija v /B. stoletju). & novej"em #asu la!ko kot kon6ederacijo obravnavamo kupnost
neodvisni! drav na podro#ju biv"e ovjetske zveze (<uska 6ederacija in /I biv"i! sovjetski!
republik). $on6ederacija ni enotna drava. 1ima enotnega ozemlja in svoji! dravljanov.
'bstajajo skupni organi, ki pa nimajo neposredne oblasti v posamezni! drava! in tudi ne nad
dravljani. Posamezne drave kon6ederacije o!ranijo suverenost in ostanejo subjekti
mednarodnega prava. $on6ederacija nastopa kot subjekt mednarodnega prava le v tisti!
posli!, ki so s pogodbo preneseni nanjo.
>edera-i"a (zvezna drava) je na dravnopravnem temelju utemeljena skupnost ve#
6ederalni! enot, ki se imenujejo drave, republike, province, deele ali pokrajine. Primeri so
+3,, ,vstrija, 1em#ija, Kvica, ,rgentina, biv"e @<G, ovjetska zveza in (e"koslova"ka.
@ederacija je subjekt mednarodnega prava in navzven nastopa v imenu vse! v njej vsebovani!
enot. 'd ustavnega reda posamezne 6ederacije in od pripravljenosti drugi! drav, da stopajo v
odnose z njimi, pa je odvisno, ali la!ko tudi posamezne 6ederalne enote nastopajo kot
samostojen subjekt mednarodnega prava. & ve#ini 6ederacij, ki ji! poznamo danes, 6ederalne
enote nimajo pristojnosti glede nastopanja v mednarodni! odnosi!. & +3,, Kvici, 1em#iji
imajo po ustavi in mednarodni praksi 6ederalne enote nekatere bolj ali manj omejene
sposobnosti neposrednega nastopanja proti drugim subjektom mednarodnega prava. 1aj"ir"a
pooblastila za ustvarjanje mednarodni! odnosov pa so imele nekdanje republike ovjetske
5>
zveze) Jelorusija in 8krajina sta bili celo #lanici '+1 in drugi! mednarodni! organizacij,
sodelovali sta na razni! mednarodni! kon6erenca! in sta podpisnici mnogi! mednarodni!
pogodb. +a ve#ino 6ederacij pa velja pravilo iz 5. #lena Mednarodne konvencije o pravica! in
dolnosti! drav, da je zvezna drava samo en subjekt mednarodnega prava. @ederacije la!ko
v#asi! vsebujejo nekatere elemente kon6ederacije (npr. @<G).
@ederacije odgovarjajo za izvajanje oz. neizvajanje mednarodni! pogodb proti drugim
pogodbenim strankam. 2eave nastanejo, #e 6ederalne enote ne izpolnjujejo tistega, k #emur
se je navzven zavezala 6ederacija. @ederacije se v#asi! elijo izogniti odgovornosti tako, da v
mednarodno pogodbo vnesejo 6ederalno klavzulo, kar pomeni, da ne odgovarjajo za
neizpolnjevanje pogodbe s strani 6ederalne enote. @ederacija si mora v tem primeru
prizadevati, da bodo pristojni organi 6ederalni! enot izpolnjevali obveznosti iz pogodbe.
%.%.A (RAJNA NEV(RA&NO)(
2rajna nevtralnost je poloaj, v katerem je drava zavezana, da v vsakem vojnem spopadu
ostane nevtralna, druge drave pa se zaveejo, da bodo njeno nevtralnost spo"tovale.
1evtralnost la!ko temelji le na sporazumu, mednarodni pogodbi, ki jo sklene oji ali "ir"i
krog drav. +a trajno nevtralnost ne zadostuje le enostranska izjava, #eprav la!ko taka izjava
pripelje do enakega poloaja. 'bveznost spo"tovanja nevtralnosti obstaja le med dravami, ki
podpi"ejo sporazum. Primer Kvice je izjema. 1jena nevtralnost je bila priznana na 3unajskem
kongresu leta /;/4, zaradi dolgotrajne prakse pa zavezuje vse drave.
2rajna nevtralnost se sprejema zaradi interesa drave, obi#ajno pa do nje pri!aja zaradi
interesa "ir"ega kroga drav, pogosto zaradi odprave trenj med sosednjimi dravami
(velesilami). 1evtralne drave tako sluijo kot tampon.
Pravice in dolnosti trajno nevtralni! drav so dolo#ene v pogodbi o nevtralnosti, druge
dolnosti in pravice pa so)
- ne smejo se vojskovati, la!ko pa se branijo*
- drave pogodbenice morajo ta status spo"tovati in ga celo braniti*
- ne smejo sklepati napadalni! in politi#ni! zvez (tak"ni!, da bi morala nevtralna drava
prisko#iti na pomo# v primeru napada)*
- sklepajo la!ko druge mednarodne pogodbe, ki ne ogroajo nevtralnosti*
- za svojo obrambo la!ko grade utrdbe in imajo vojsko.
pristopom Kvice v 3ru"tvo narodov se je pojavilo vpra"anje, ali la!ko trajno nevtralne
drave postanejo #lanice 3ru"tva narodov oz. kasneje '+1. 1ekateri teoretiki so trdili, da
#lanstvo v '+1 ni zdruljivo s statusom trajne nevtralnosti. preceden#nim sprejetjem
,vstrije v '+1 leta /B44 je bilo to vpra"anje re"eno. Kvica ni vstopila v '+1, ker so se njeni
prebivalci na re6erendumu izrekli proti taki monosti. &pra"anje tudi je, ali trajno nevtralne
drave la!ko postanejo #lanice naddravni! asociacij. Po koncu blokovske politike je ,vstrija
postala #lanica 0. %lede na to, da evropske integracije vse bolj obsegajo tudi zunanja in
varnostna podro#ja, bi morali pogoji avstrijskega #lanstva spo"tovati pravice in dolnosti, ki
ji! ima ,vstrija kot trajno nevtralna drava.
1evtralne drave so)
5E
- 2vi-a; Ce od />. stoletja vodi politiko nevme"avanja v vojne. 3unajski kongres /;/4 je
priznal trajno nevtralnost Kvice, ki jo je potrdila &ersajska mirovna pogodba.
- Avstri"a; :eta /B44 se je z Moskovskim memorandumom zavezala, da bo podala
deklaracijo o trajni nevtralnosti. 2o deklaracijo je avstrijski parlament potrdil z ustavnim
zakonom leta /B44, sprejele pa so jo tudi druge drave in velesile.
- Vati$an; 1evtralen je po 5?. #lenu :ateranske pogodbe iz leta /B5B.
- &aos; 1evtralnost ima na podlagi enostranske deklaracije vlade in deklaracije velesil in
drugi! drav (podpisani na kon6erenci o :aosu = Ceneva /B>/N>5).
- Malta; 1jena nevtralnost temelji na sporazumu z .talijo iz leta /B;I, priznale pa so jo tudi
druge drave. $er pripada Malta gibanju neuvr"#eni!, #igar na#ela niso v skladu z vsebino
trajne nevtralnosti, nekateri teoretiki Malte ne "tejejo med trajno nevtralne drave.
%.. RA8MERJA ODV')NO)('
%...1 )P&O2NO
2ako v zgodovini kot v sedanjosti poznamo mnoga razmerja politi#ne odvisnosti med
posameznimi dravami. 'bstoj in vrsto odvisnosti povzro#ajo "tevilni dejavniki) ekonomski,
politi#ni, vojni in drugi. 1a stopnjo odvisnosti ne vplivajo le neposredni odnosi med dravami
in nji!ovimi vladami, ampak tudi neuradni odnosi, kot so) povezanost tri"#a, povezanost
6inan#nega kapitala, kulturni vplivi, povezanost politi#ni! strank itd. &si ti dejavniki se med
seboj prepletajo.
Politi#na odvisnost se kae v razli#ni! mednarodnopravni! oblika!. @ormalno najslab"e in
prikrito se odvisnost izraa v posamezni! ekonomski! ali politi#ni! pogodba!, s katerimi se
ne posega v 6ormalno enakopravnost, vendar pa na nji!ovi podlagi "ibkej"a drava dejansko
postane odvisna (najve#krat na ekonomskem, v#asi! pa tudi na vojno = obrambnem podro#ju).
2em sledijo pogodbe o zvezi ali za"#iti, na podlagi kateri! mo#nej"a drava nudi za"#ito
"ibkej"i, tako da neposredno ne posega v njeno sposobnost in pravico vzdrevati neposredne
diplomatske in pogodbene odnose z drugimi dravami. Pogosto ima taka pogodba 6ormalno
obliko vzajemne obveznosti pri pomo#i in dajanju olaj"av. <azmerje odvisnosti se pove#a, #e
"ibkej"a drava delno ali povsem prepusti mo#nej"i dravi diplomatsko zastopanje in
sklepanje mednarodni! pogodb. & tem primeru je to e 6ormalna mednarodna odvisnost,
#eprav podrejena drava "e vedno ostane subjekt mednarodnega prava. ' "e ve#ji odvisnosti
pa govorimo takrat, ko podrejena drava vstopi v dravnopravni in upravni sistem mo#nej"e
drave, obdri pa samo notranjo upravo z ve#jo ali manj"o stopnjo samouprave.
'dnosi odvisnosti imajo razli#ne oblike in se razmeroma !itro spreminjajo. &e#inoma gre za
pre!odne tipe na razvojni poti od samostojnosti k podrejenosti in obratno. Poznamo naslednje
oblike odvisnosti) vazalstvo, protektorat, mandat, skrbni"tvo in nesamoupravna obmo#ja.
%...% VA8A&)(VO 'N PRO(E6(ORA(
& zgodovini so se drave "irile na razli#ne na#ine)
- z osvajanjem novi! obmo#ij in nji!ovem pripajanju k mati#nem obmo#ju*
5;
- z osvajanjem, pri #emer je mo#nej"a drava pustila slab"o, v vojni premagano dravo, da
je obstajala naprej, vendar jo je nase vezala z razli#nimi oblikami podrejenosti (vazalstva
in protektorati).
'blika popolne podreditve drave, #eprav ta ne postane del osvajal#eve drave, se je raz"irila
zlasti v dobi kolonializma (pred prvo svetovno vojno).
&azalstvu in protektoratu je skupna trajna odvisnost "ibkej"e drave. Medsebojni odnosi med
temi dravami nastanejo s pogodbo. Mo#nej"a drava nudi "ibkej"i pomo# in za"#ito pred
tretjimi dravami. +ato ima pravico vplivati na zunanje zadeve odvisne drave. tem je
zmanj"ana ali popolnoma izklju#ena aktivna sposobnost odvisne drave, ki tako postane
poseben subjekt mednarodnega prava.
.zraz vazalstvo iz!aja iz srednjeve"kega 6evdalnega prava. +a urejanje odnosov med
dravami se je uporabljal "e v blinji preteklosti. & /B. stoletju se je uporabljal za pre!odno
obliko odnosov, v kateri! so se na!ajale balkanske drave. & tem #asu so imele te drave
omejeno pravno in poslovno sposobnost. 3rave pod vazalstvom niso mogle navezovati
diplomatski! stikov, temve# so ji! zastopali prestolni#ni generalni konzuli. 1ji!ov poloaj
la!ko ozna#imo s pojmom polsuverenost. &azalski odnosi so prene!ali z osamosvojitvijo.
Pogostej"a oblika odvisnosti je bil prote$torat. 2a izraz se uporablja za razli#ne oblike
odvisnosti, zato nima enozna#nega pomena. &sak posamezen odnos protektorata ima svoje
zna#ilnosti. +a protektorat sta pomembni dolnost za"#ite in pravica vplivanja na zunanje
zadeve za"#itene drave. Protektorat je oblika odnosov med dvema dravama, od kateri! ima
ena drava dolo#en vpliv na zunanjo politiko druge drave, v#asi! pa tudi na njene notranje
zadeve, prevzema pa za"#ito te drave pred drugimi. Protektorat nastane s pogodbo, la!ko pa
tudi na podlagi kak"nega dejstva (npr. angle"ka okupacija 0gipta). 'bseg za"#ite je odvisen
od pogodbe. Ponavadi je drava za"#itnica dolna nuditi za"#ito pred zunanjimi napadi.
K#iteno dravo mora podpirati pri za"#iti njeni! pravic. 3rava za"#itnica obi#ajno prevzame
tudi zastopanje interesov "#itene drave v tujini, v#asi! pa prevzame tudi odgovornost za njen
notranji pravni red. &pliv na zunanje zadeve "#itene drave je la!ko neposreden (za"#itnica
sama upravlja zunanje zadeve "#itene drave) ali posreden (za"#itnica ima pravico do kontrole
in odobritve). K#itena drava ostane subjekt mednarodnega prava.
<azmerje protektorata u#inkuje predvsem med samima strankama pogodbe. +a tretje drave
je pogodba o protektoratu res inter alios acta. +ato protektorat u#inkuje proti njim le, #e so s
tem seznanjene in tak"no dejstvo priznavajo oz. mu ne nasprotujejo.
Protektorat je v /B. in 5I. stoletju sluil za kolonialno "irjenje (&elika Jritanija = 0gipt,
@rancija = Maroko itd). Pod protektorat so bile postavljene maj!ne drave z doma#o vlado, ki
niso imele nobenega mednarodnega pomena, tako da je "lo le za obliko notranje kolonialne
uprave. Protektorati so za#eli razpadati v dobi ukinjanja kolonialni! sistemov.
$vazi protektorati so odnosi odvisnosti nekateri! junoameri"ki! drav do +3, (predvsem
zaradi gospodarske odvisnosti), npr. $uba in Aaiti. 2udi Monaco je neke vrste protektorat
@rancije, ker se je slednja zavezala varovati neodvisnost Monaca in ureja tudi njegove
mednarodne odnose.
%.... MANDA( 'N )6R3N'2(VO
5B
$olonializem je dosegel svoj vi"ek pred prvo svetovno vojno. Po kon#ani vojni je dozorelo
spoznanje, da je kolonialni reim nepravi#en do kolonializirani! narodov, zato se je sku"al
ustvariti vtis, da drava kolonialistka dejansko skrbi za napredek kolonialni! narodov. 2o je
tudi razlog, da drave zmagovalke po prvi svetovni vojni niso delile posesti premagani! drav
na star na#in. 1amesto tega se je rodila zamisel o mandat#, ki naj bi ga civilizirani narodi
prevzeli nad zaostalimi narodi na kolonializirani! podro#ji!.
Pakt 3ru"tva narodov v 55. #lenu razgla"a dobrobit in razvoj te! narodov za sveto nalogo
civilizacije in dolo#a nekaj pravil za upravo mandatni! obmo#ij, ki se opravlja v imenu
3ru"tva narodov in pod njegovim nadzorstvom. Pod mandat so pri"le nekatere deele
'tomanskega cesarstva in nem"ke kolonije. %lede na stopnjo razvoja so bile razdeljene na
tri kategorije, in sicer pod mandat ,, J in H.
Pod mandat , so spadale deele, ki bi ji! e bilo mogo#e priznati kot neodvisne pod pogojem,
da bi sprejemale nasvete in pomo# postavljenega jim mandatarja. $o bi dosegle dovolj
visoko stopnjo razvoja, da bi la!ko s seboj upravljale same, bi jim mandat prene!al. Primeri
so irija in :ibanon pod mandatom @rancije* Palestina, .rak in 2ransjordanija pod mandatom
&elike Jritanije. Pod mandat J so spadale deele, ki niso imele doma#e neodvisne politi#ne
organizacije, z njimi pa je upravljal mandatar z dolo#enimi omejitvami in obveznostmi (npr.
<uanda in Jurundi pod mandatom Jelgije). Pod mandat H so spadali najbolj zaostali kraji, s
katerimi je mandatar upravljal po svoji! zakoni! kot s sestavnim delom svojega obmo#ja.
ubjekti mednarodnega prava so bile samo drave pod mandatom ,.
3rava, ki je prevzela mandat, je svojo oblast izvr"evala kot mandatar 3ru"tva narodov.
Morala je po"iljati letna poro#ila 3ru"tvu narodov, prepre#evati je morala trgovino s sunji,
orojem in alko!olom, zagotavljati je morala svobodo vere, prepovedana je bila izgradnja
utrdb, razen za obrambo lastni! ozemelj, zagotoviti je morala svobodno trgovino vsem
#lanicam 3ru"tva narodov.
)$rni*$a razmer"a so se za#ela razvijati po drugi svetovni vojni, ko je kolonializem slabel,
uveljavljati pa se je za#ela pravica narodov do samoodlo#be. prejeta je bila 3eklaracija o
nesamoupravni! obmo#ji!, ki je vklju#ena v 8stanovno listino '+1 (Q.. poglavje) in nalaga
dravam, ki upravljajo z nesamoupravnimi obmo#ji, naslednje dolnosti)
- interesi prebivalstva na te! obmo#ji! so prvenstveni, dolnost drav upraviteljic pa je, da
pove#ujejo blagostanje tega prebivalstva*
- drave upraviteljice morajo skrbeti za politi#ni, gospodarski, socialni in izobraevalni
napredek prebivalstva, za pravi#no ravnanje z njim in varovanje pred zlorabami*
- drave upraviteljice morajo razvijati nji!ove zmonosti za samoupravo, upo"tevati morajo
politi#ne elje ljudstva in jim pomagati pri postopnem razvoju, spodbujati morajo razvoj
in sodelovanje na politi#nem, socialnem, gospodarskem in kulturnem podro#ju*
- drave upraviteljice morajo utrjevati mednarodni mir in varnost*
- drave upraviteljice morajo skrbeti za spo"tovanje #lovekovi! pravic in svobo"#in.
3eklaracija se nana"a na vsa nesamoupravna obmo#ja, to pa so tista, kateri! narodi "e niso
dosegli polne mere samouprave.
9I
+a skrbni"ka obmo#ja uvaja 8stanovna listina poseben sistem upravljanja in nadzorstva. 2a
sistem je predviden za obmo#ja, ki so bila do tedaj pod mandatom J in H, za obmo#ja, ki so
bila po drugi svetovni vojni odvzeta premaganim dravam, la!ko pa tudi za druga obmo#ja,
#e so tako sklenile drave, ki so z njimi upravljale.
krbni"tvo se dolo#i s pogodbo med dravo, ki bo izvr"evala upravo na tem obmo#ju in
organom '+1, pristojnim za skrb in nadzor nad skrbni"tvom. 'rgana za skrb in nadzor nad
skrbni"tvom sta &arnostni svet '+1 za strate"ka obmo#ja in %eneralna skup"#ina '+1 za
ostala obmo#ja. 8krepi za nadzor so)
- prebivalci te! ozemelj la!ko po"iljajo peticije na '+1*
- vpra"alniki za prebivalce o izvajanju skrbni"ki! dolnosti*
- nadzori posebni! komisij '+1*
- letna poro#ila drav upraviteljic.
krbni"ka obmo#ja so posebni subjekti mednarodnega prava, ki pa so brez opravilne
sposobnosti. & nji!ovem imenu deluje drava, ki ji je neko obmo#je zaupano kot upravna
oblast.
%.../ NE)AMOUPRAVNA O3MO4JA
1esamoupravna obmo#ja so po 8stanovni listini '+1 de@ele pod $olonialno olast"o. E9.
#len se nana"a na obmo#ja, kateri! ljudstva "e niso dosegla polne stopnje samouprave. 2a
"iroka 6ormulacija obsega vse odnose, kjer je neko podro#je pod znatnim vplivom dolo#ene
drave, ni pa enakopravno vklju#eno v mati#no podro#je te drave in tudi nima dolo#ene
stopnje samouprave. & "ir"em smislu zajema pojem nesamoupravni! podro#ij tudi skrbni"ka
obmo#ja. 1esamoupravna obmo#ja so la!ko posebne drave z izgrajenimi dravnimi organi,
ki pa so pod oblastjo druge drave ali samo pod protektoratom ali njemu podobnim odnosom,
la!ko pa nimajo nobene ali skoraj nobene lastne uprave niti lastni! organov in z njimi v celoti
upravlja neka tuja oblast.
& okviru '+1 se je takoj po drugi svetovni vojni posku"alo dolo#iti vsa tak"na
nesamoupravna obmo#ja (leta /B?> so ji! na"teli E?), da bi drave upraviteljice o nji!
po"iljale poro#ila '+1. :eta /B>I je bilo sprejeto na#elo, po katerem je drava upraviteljica
dolna poro#ati o nekem obmo#ju, #e je le=to geogra6sko lo#eno in se od drave upraviteljice
razlikuje etni#no in kulturno. 8po"tevajo pa se la!ko tudi upravni, politi#ni, pravni,
gospodarski ter zgodovinski elementi, #e le=ti postavljajo tako obmo#je v podrejen poloaj.
tem so bili dani temelji za presojo, kdaj je obmo#je nesamoupravno in kdaj mora drava
upraviteljica poro#ati '+1. Po 8stanovni listini '+1 morajo drave upraviteljice glavnemu
tajniku '+1 redno po"iljati statisti#na in druga poro#ila te!ni#ne narave o gospodarski!,
socialni! in kulturni! razmera!.
:eta /B?> je %eneralna skup"#ina '+1 ustanovila poseben odbor za preu#evanje te! poro#il,
ki je bil sestavljen iz drav upraviteljic in drugi! drav in je dajal tudi priporo#ila. :eta /B>I
je %eneralna skup"#ina sprejela 3eklaracijo o podelitvi neodvisnosti kolonialnim ozemljem,
s katero je proglasila pravico do samoodlo#be narodov in za!tevala nji!ovo #imprej"njo
osamosvojitev. 1amen te deklaracije je bil pospe"itev procesa dekolonizacije. +a njeno
izvajanje je bil ustanovljen poseben dekolonizacijski 'dbor "tiriindvajseti!, ki je sprejemal
peticije, poslu"al nji!ove predlagatelje in po"iljal misije na posamezna obmo#ja. 'dbor je
9/
sprejel vrsto resolucij za dekolonizacijo posamezni! drav in se zavzemal za pomo#
osvobodilnim gibanjem na te! obmo#ji!, kar so prvi poskusi priznavanja subjektivitete
narodnosvobodilnim gibanjem (dovoljeval je celo pomo# tem gibanjem). 'dbor ima velike
zasluge za uspe"en potek dekolonizacije po letu /B>I.
<ezultat te! aktivnosti je bila osvoboditev velike ve#ine kolonialni! drav in vzpostavitev
polne neodvisnosti. $ljub 6ormalni neodvisnosti pa so mati#ne drave "e naprej posku"ale
obdrati dejansko odvisnost te! ozemelj v obliki gospodarske odvisnosti (neokolonializem).
1esamoupravna obmo#ja so imela priznano neko posebno mednarodno subjektiviteto
(Maroko, 2unizija). Podobno je razmerja uredila 3eklaracija sedmi! na#el, ki je priznala
subjektiviteto protektoratov in drugi! nesamoupravni! obmo#ij.
%./ O3MO4JA ) PO)E3N'M PO&O:AJEM
'bmo#ja s posebnim poloajem ne spadajo niti v kategorijo drav niti v kategorijo odvisni!
razmerij. 8vedejo se takrat, ko je za ureditev razmer na nekem obmo#ju potreben nov pristop,
ki se razlikuje od obi#ajni! na#inov in ki se ne uvr"#a v splo"ne kategorije. 1ajpomembnej"a
obmo#ja s posebnim poloajem so) $rakov, %dansk, aarsko obmo#je, 2rst, Geruzalem in
Jerlin.
6ra$ov je primer za kolektivni protektorat in trajno nevtralnost. 8stanovljen je bil na
3unajskem kongresu in je kot posebna enota prene!al obstajati leta /;?>, ko ga je anektirala
,vstrija.
Gdans$ je bil ustanovljen z &ersajsko pogodbo leta /B/B kot svobodno mesto pod za"#ito
3ru"tva narodov, Poljski pa je bila zagotovljena uporaba %danska kot pomorskega
pristani"#a. %dansk je s Poljsko tvoril enotno carinsko obmo#je, na katerem so veljali poljski
carinski zakoni in carinske tari6e. Poljska je zastopala zunanje zadeve %danska, pogodbe v
njegovem imenu pa je la!ko sklepala "ele po pred!odnem posvetovanju s predstavniki mesta.
%dansk je imel svojo vlado in druge organe. 3ru"tvo narodov je bilo za"#itnik in garant
odnosov, ustvarjeni! z mirovno pogodbo, interveniralo pa je le v spori!, ki so ji bili
predloeni. 3ru"tvo narodov je v mestu zastopal visoki komisar, ki ga je imenovala skup"#ina
3ru"tva narodov. 2eoretiki imajo razli#na mnenja o mednarodnem poloaju %danska. &e#ina
ji! meni, da ni bil drava, temve# protektorat Poljske. 3anes je %dansk sestavni del Poljske.
)aars$o omo!"e je bilo z &ersajsko mirovno pogodbo postavljeno pod oblast 3ru"tva
narodov. 2a ureditev naj bi trajala /4 let, potem pa naj bi se prebivalci na plebiscitu odlo#ili,
ali se bodo priklju#ili @ranciji ali 1em#iji ali pa bodo ostali v poloaju, dolo#enem z mirovno
pogodbo. 2udi aarsko obmo#je ni bilo drava, ker njegov obstanek ni bil trajen. :eta /B94 je
bilo to obmo#je vrnjeno 1em#iji, ker se je tako odlo#ila ve#ina prebivalcev na plebiscitu. Po
drugi svetovni vojni se je (po odlo#itvi zavezni"ki! sil) aarsko obmo#je znova vzpostavilo.
%lede carin, 6inanc in zunanji! zadev je bilo vezano na @rancijo. :eta /B4> je bilo aarsko
obmo#je zopet priklju#eno +vezni <epubliki 1em#iji na podlagi pogodbe med @rancijo in
1em#ijo. & #asu posebnega statusa to obmo#je ni bilo drava, imelo pa je mednarodnopravno
subjektiviteto z zelo omejeno opravilno sposobnostjo.
)voodno tr@a*$o omo!"e +)(O,. 'b sklepanju mirovne pogodbe z .talijo leta /B?E se je
sporno obmo#je 2rsta z okolico izlo#ilo kot posebna enota s posebnim reimom pod
95
nadzorstvom in jamstvom '+1. Po 5/. #lenu mirovne pogodbe je suverenost .talije nad tem
obmo#jem prene!ala. 2' ni bilo v celotnem obdobju obstoja (/B?E do /B4?) nikoli urejeno
v skladu s talnim statutom, ki je bil vklju#en v mirovno pogodbo z .talijo.
Poleg dolo#b mirovne pogodbe so poseben reim urejali "e naslednji predpisi, ki so bili kot
priloge sestavni del mirovne pogodbe (prva dva je odobril &arnostni svet '+1))
- talni statut svobodnega teritorija 2rsta*
- 3olo#be o za#asni upravi (dokler ne zaivi talni statut)*
- Predpisi o svobodnem pristani"#u 2rst*
- 3olo#be te!ni#ne narave (oskrba z elektriko, vodo itd.).
talni statut je vseboval temeljna pravila o ustanovitvi, ustavni ureditvi in mednarodnem
poloaju 2'. Predvidel je naslednje organe) guvernerja, vlado, ljudsko skup"#ino, sodni
zbor. 8stavni poloaj in razmerja organov je statut samo za#rtal, poloaj in pooblastila
guvernerja pa je dolo#il natan#neje.
%uvernerja naj bi imenoval &arnostni svet '+1 po posvetovanju z italijansko in
jugoslovansko vlado in bi bil predstavnik '+1. %uverner ni smel biti prebivalec svobodnega
teritorija 2rsta, .talije ali Gugoslavije. 1jegov mandat je trajal 4 let, la!ko pa se je obnovil.
'dgovoren je bil &arnostnemu svetu '+1, kateremu je poro#al o svojem delu in o uporabi
tatuta. :a!ko je bil tudi suspendiran. 8stavo 2' naj bi sprejela ustavodajna skup"#ina, ki bi
jo izvolilo prebivalstvo na splo"ni!, enaki! in tajni! volitva!. 8stava naj bi bila demokrati#na,
njene dolo#be pa ne bi smele biti v nasprotju s pravili talnega statuta.

0nodomna ljudska skup"#ina naj bi bila najvi"ji zakonodajni in politi#ni organ, nadzorna
upravi#enja glede zakonov in ustave pa naj bi imela tudi &arnostni svet '+1 in guverner.
%uverner naj bi imel tudi zakonsko iniciativo. &lada kot vr!ovni izvr"ilni organ bi bila
odgovorna ljudski skup"#ini, dolo#ene 6unkcije pa bi pripadale tudi guvernerju.
%lede zunanji! zadev bi veljala naslednja pravila. 2' bi imelo omejeno opravilno
sposobnost. amostojno bi sklepalo pogodbe, ki bi ji! podpisala vlada in guverner. Po tatutu
je bila omejena svoboda sklepanja kolektivni! pogodb in v#lanjevanja v mednarodne
organizacije. 2' ni moglo postati #lan '+1. Prav tako ni moglo ustanoviti gospodarske
skupnosti ali zveze izklju#nega zna#aja s katerokoli dravo. .melo je svoj denarni sistem.
3olo#ena je bila trajna nevtralnost in demilitarizacija, zato je bilo prepovedano sklepanje
vojni! sporazumov.
2' je bilo posebna politi#na enota, ki je bila popolnoma lo#ena od drugi! drav. Jilo je
nosilec mednarodni! pravic in obveznosti, po svoji! organi! pa je la!ko sklepalo mednarodne
pogodbe, #eprav je bilo pri tem precej omejeno. +ato la!ko 2' "tejemo kot subjekt
mednarodnega prava z omejenim statusom, ker je bil teritorij pod mednarodno upravo (mo#an
vpliv &arnostnega sveta '+1 in guvernerja). 2rst je bil torej obmo#je pod mednarodno
upravo. :a!ko pa ga obravnavamo tudi kot protektorat, saj so ve#ino dravni! poslov
opravljali organi, ki so ji! izbrali prebivalci 2'. 'd ostali! protektoratov se je lo#il po tem,
da mu je za"#ito zagotavljala '+1, ne pa kak"na druga drava ali skupina drav.
3olo#ila mirovne pogodbe o 2' niso bila nikoli v celoti uresni#ena. 2emeljni element 2'
naj bi bil guverner, vendar &arnostni svet '+1 za nobenega kandidata ni dobil privolitve
99
Gugoslavije oz. .talije. Jrez guvernerja pa tudi drugi organi oblasti niso bili vzpostavljeni.
1amesto tega je v celotnem obdobju obstoja 2' obstajal reim, kakr"en je bil dolo#en v
mirovni pogodbi. 'zemlje je bilo razdeljeno na cono ,, ki je bila pod anglo=ameri"ko oblastjo
in je obsegala mesto 2rst, in cono J, ki je bila pod jugoslovansko oblastjo. (eprav do polne
vzpostavitve 2' nikoli ni pri"lo, je bilo v sedmi! leti! obstoja to ozemlje vendarle poseben
subjekt mednarodnega prava, saj je bilo stranka nekateri! mednarodni! pogodb.
1ere"eno vpra"anje 2rsta je bilo vir stalne napetosti med .talijo in Gugoslavijo, "e zlasti zaradi
namena +druenega $raljestva in +3,, da cono , popolnoma prepustijo .taliji. $on#no je
bila sklenjena pogodba med .talijo, +druenim $raljestvom, +3, in Gugoslavijo, po kateri sta
cona J in manj"i del cone , pripadla Gugoslaviji, preostanek cone , pa .taliji. Klo je za
:ondonski sporazum, Memorandum o soglasju, ki so ga drave para6irale leta /B4?. 1a
podlagi Memoranduma je bila leta /BE4 sklenjena pogodba med Gugoslavijo in .talijo v
'simu ('simski sporazum), s katero se je uredilo obstoje#e stanje.
Jer#zalem je tudi primer neposredne mednarodne uprave. Po resoluciji %eneralne skup"#ine
'+1 iz leta /B?E, s katero se je predvidela razdelitev Palestine na arabsko in idovsko
dravo, bi moral Geruzalem postati corpus separatum s posebnim reimom pod upravo '+1.
& imenu '+1 bi upravo izvr"eval krbni"ki svet, ki je tudi izdelal statut Geruzalema. Po
statutu naj bi bil Geruzalem pod mednarodno upravo. + mestom bi upravljal guverner, ki bi ga
imenoval &arnostni svet '+1, nadzor pa bi opravljal krbni"ki svet. <ealizacijo statuta je
prepre#ila arabsko=idovska vojna (/B?;=/B?B), katere rezultat je bila razdelitev Geruzalema
med .zrael in Gordanijo. & izraelsko=arabski vojni leta /B>E je .zrael okupiral celotno mesto,
ga integriral v izraelsko dravno obmo#je in ga proglasil za glavno mesto. '+1 in ve#ina
drav te! izraelski! odlo#itev ne priznavajo.
3erlin je imel po drugi svetovni vojni poseben poloaj. Po okupaciji 1em#ije so se zavezniki
odlo#ili, da bo Jerlin pod skupno okupacijo "tiri! sil, vendar pa je bil upravno razdeljen na
"tiri sektorje. ovjetski sektor se je spojil s sovjetskim delom okupirane 1em#ije, ki je postal
1em"ka demokrati#na republika. +a!odni trije sektorji so se povezali z za!odnim delom
1em#ije, vendar pa je geogra6ska lega prepre#ila popolno zdruitev z +vezno republiko
1em#ijo. 2emu sta nasprotovali tudi 13< in +, za!odne drave pa so vztrajale pri
spo"tovanju povojni! dogovorov in so trdile, da je vz!odni del Jerlina pod posebnim
poloajem. + zdruitvijo obe! 1em#ij leta /BBI je Jerlin pripadel skupni nem"ki dravi.
%.1 MEDNARODN' PO&O:AJ PAPE:A
3o leta /;EI je bil pape vladar svetovne drave. 'd leta /;EI, ko je njegova drava postala
del $raljevine .talije, pape ni bil ve# teritorialni suveren, #eprav je z drugimi dravami "e
vedno izmenjeval diplomatske zastopnike, vpra"anja katoli"ke cerkve pa so se "e naprej
urejala s konkordati, ki so imeli obliko mednarodne pogodbe.
Po italijanski zasedbi <ima je .talija enostransko uredila poloaj papea z %arancijskim
zakonom iz leta /;E/. Po tem zakonu je pape sveta in nedotakljiva oseba, na italijanskem
ozemlju se mu izkazujejo #asti suverena. Papeu ostaja oblast nad dolo#enimi pala#ami
(&atikan in :ateran) in zemlji"#i. +gradbe, kjer prebiva pape, so nedotakljive. Pape la!ko
prosto komunicira s svetom. Pri njemu akreditirani diplomatski predstavniki uivajo vse
imunitete in privilegije, ki jim pripadajo po mednarodnemu pravu.
9?
+ %arancijskim zakonom papeu "e ni bilo priznano posebno dravno obmo#je. 2o je bilo
storjeno z :ateransko pogodbo leta /B5B. to pogodbo je bilo papeu odstopljeno maj!no
podro#je, ki se imenuje 3rava &atikanskega Mesta. 'blast na tem podro#ju izvr"uje pape in
organi, ki ji! on dolo#i. .talija priznava papeu aktivno in pasivno pravico poslanstva. +
:ateransko pogodbo je bila 3ravi &atikanskega Mesta priznana tudi trajna nevtralnost.
.z povedanega iz!aja, da je potrebno lo#iti pravni poloaj papea (vete tolice) od pravnega
poloaja podro#ja pod njegovo oblastjo (3rava &atikanskega Mesta). Pape"ka drava pred
letom /;EI je bila prava drava in subjekt mednarodnega prava. 2udi po letu /;EI je pape
po"iljal in sprejemal diplomatske predstavnike, za katere so veljala pravila mednarodnega
prava. klepal je sporazume, ki so imeli obliko mednarodne pogodbe. 2eoretiki so to ozna#ili
kot 6iktivno, tolerirano suverenost, suverenost sui generis oz. kot umetno tvorbo
mednarodnega prava. veta tolica se kot najvi"ja institucija katoli"ke cerkve obravnava kot
neke vrste subjekt mednarodnega prava z dolo#enimi omejitvami. veta tolica ima redne
diplomatske odnose s /?; dravami in z 0. 3iplomatska sluba vete tolice skrbi tudi za
interese 3rave &atikanskega Mesta. veta tolica je #lanica nekateri! mednarodni!
organizacij. 1jeno mednarodnopravno subjektiviteto potrjuje tudi dejstvo, da je pogodbenica
"tevilni! mednarodni! pogodb, tako pogodb verskega zna#aja (konkordatov) kot tudi pogodb,
ki imajo univerzalni in regionalni zna#aj.
&atikansko Mesto (3ravo &atikanskega Mesta) nekateri teoretiki obravnavajo kot dravo,
drugi pa mu tovrsten zna#aj odrekajo, zlasti zaradi maj!nega ozemlja in maj!nega "tevila
dravljanov. +aradi te! zna#ilnosti in tesne povezanosti s veto tolico je &atikansko Mesto v
mednarodni! odnosi! precej omejeno. 1jegove interese zastopa diplomatska sluba vete
tolice, ki tudi sklepa mednarodne pogodbe v njegovem imenu. $ljub temu pa je &atikansko
Mesto #lan nekateri! mednarodni! (medvladni! ) organizacij. $ot #lan te! organizacij je tudi
stranka mednarodni! pogodb, na podlagi kateri! so organizacije ustanovljene. Heloten poloaj
&atikanskega Mesta navaja na to, da ga je mogo#e obravnavati kot miniaturno dravo, ki pa
zaradi svoje velikosti in posebnosti prostovoljno ne sodeluje v "tevilni! mednarodni!
organizacija! in kolektivni! pogodba!.
%.< MEDNARODN' ORGAN'8M' B ORGAN'8A9'JE
Mednarodna organizacija je zdruenje drav na podlagi mednarodne pogodbe. .ma svoja
pravila in skupne organe. 1jena pravna osebnost je lo#ena od pravne osebnosti drav. Ge
subjekt mednarodnega prava s sposobnostjo sklepanja mednarodni! pogodb. %lede na to, da
se odlo#itve obi#ajno sprejemajo z ve#ino glasov, la!ko re#emo, da ima organizacija svojo
voljo. 'rganizacija ima na obmo#ju drav #lanic pravno sposobnost, ki je potrebna za
opravljanje nalog in doseganje ciljev. & drava! ne#lanica! ima mednarodna organizacija
pravno osebnost v tak"nem obsegu, kot ji ga priznava posamezna drava ne#lanica.
Pravno subjektiviteto so mednarodnim organizacijam priznavale tudi starej"e teorije. $o so se
drave za#ele zdruevati v razli#ne organizacije, si je znanost pomagala s tem, da je tak"ne
organizacije ozna#evala kot 6ederacije ali kon6ederacije. + ve#anjem "tevila taki! organizacij
pa se je vedno bolj postavljalo vpra"anje o nji!ovi naravi in poloaju v mednarodnem pravu.
Po 3unajski konvenciji o pravu mednarodni! pogodb med dravami in mednarodnimi
organizacijami ali med mednarodnimi organizacijami ima vsaka mednarodna (medvladna)
94
organizacija pravico do sklepanja mednarodni! pogodb. 2a pravica je omejena samo v
primeru, #e tako dolo#ijo same drave ustanoviteljice. Po tej konvenciji je mednarodnim
organizacijam izrecno priznana mednarodnopravna subjektiviteta, saj so samo subjekti
mednarodnega prava la!ko stranke mednarodni! pogodb ali enostranski! pravni! poslov.
'+1 in nekatere druge organizacije la!ko sprejemajo in po"iljajo predstavnike, ki imajo
podoben poloaj kot diplomatski predstavniki. 3rave #lanice '+1 imajo la!ko akreditirane
stalne predstavnike v '+1. Mednarodne organizacije nastopajo proti posameznim dravam
kot posebna enota in z njimi vodijo pogajanja in sklepajo sporazume (iz!odi"#e je ?9., >9., in
EE. #len 8stanovne listine '+1). Mednarodne organizacije imajo status subjekta
mednarodnega prava, vendar nimajo enaki! pravic in dolnosti kot drave in nimajo
naddravnega zna#aja.
Postavlja se vpra"anje, ali ima neka mednarodna organizacija mednarodno subjektiviteto tudi
v razmerju do drav ne#lanic. 1ekateri teoretiki menijo, da mednarodna organizacija obstaja
podobno kot drava in da tudi zanjo velja na#elo e6ektivnosti. +ato naj bi mednarodna
organizacija obstajala objektivno za cel svet. Meddravno sodi"#e v Aaagu je to vpra"anje
re"ilo samo glede '+1. Po mnenju sodi"#a je '+1 subjekt mednarodnega prava tudi v
razmerju do drav ne#lanic, #eprav z nji!ove strani ne obstaja nikakr"no priznanje. 3rave, ki
predstavljajo preteno ve#ino #lanov mednarodne skupnosti, imajo po mednarodnem pravu
pravico ustanoviti tvorbo z o"e$tivno mednarodnopravno osenost"o. 2o mnenje sodi"#a
se la!ko uporabi tudi v primeru drugi! mednarodni! organizacij.
%.= UPORN'6' 'N O)VO3OD'&NA G'3ANJA
& dravljanski! vojna!, v kateri! se uporni"ke skupine bojujejo proti do tedaj edini priznani
vladi, za druge drave obstaja samo ta vlada, ki je e priznana, saj je ona odgovorna za "kodo,
ki bi jo druge drave ali nji!ovi dravljani la!ko utrpeli. & taki! primeri! uporniki niso
subjekt mednarodnega prava. (e pa se upor raz"iri ali okrepi, la!ko postanejo uporniki
pomembnej"i subjekt v dravi, pa tudi v mednarodni skupnosti. & tem primeru se la!ko zgodi,
da ji! kot vojno stranko prizna vlada, proti kateri se bojujejo, pa tudi (izrecno ali s
konkludentnimi dejanji) druge drave. Priznanje upornikov pomeni vzpostavitev omejene
mednarodne subjektivitete. 2o pa pomeni, da za vlado in upornike veljajo pravila
mednarodnega prava. 8porniki postanejo v razmerju do vlade, ki ji! je priznala, odgovorni po
pravili! mednarodnega prava za dejanja, ki se dogajajo na obmo#ju pod nji!ovim nadzorom,
isto#asno pa prene!a odgovornost vlade, proti kateri se uporniki bojujejo. 1asprotno od
priznanja drav ima priznanje upornikov konstitutiven in relativen u#inek. 8porniki pridobijo
mednarodno subjektiviteto v razmerju do tiste drave, ki ji! je priznala. (e uporniki
prevzamejo oblast na celotnem ozemlju drave, se ne postavlja ve# vpra"anje o nji!ovem
priznanju, temve# vpra"anje o priznanju nove vlade. (e so si priborili samostojnost
dolo#enega dela ozemlja, je nastala nova drava, postavi pa se vpra"anje priznanja drave.
Priznanje upornikov se navezuje na dejstvo, da na podro#ju neke drave dejansko potekajo
spopadi. Priznanje vlade, ki se ustanovi v tujini z namenom osvoboditve neke drave, ima
zato zgolj politi#en pomen. 1e glede na (ne)priznanje upornikov pa je v dravljanski! vojna!
obvezno spo"tovanje pravil mednarodnega prava, zlasti Cenevski! konvencij.
9>
&pra"anje upornikov in nji!ovega priznanja je dobilo nove razsenosti v #asu boja za
osamosvojitev narodov izpod kolonialne oblasti. &e#ina drav je podpirala take
protikolonialne vojne in upornike. 2udi '+1 je priznavala legitimnost oboroenega spopada
kot skrajnega sredstva za osamosvojitev izpod kolonialne oblasti. 3rave so upornike bolj ali
manj odkrito podpirale. Predstavniki upornikov so se v vedno ve#jem obsegu priznavali kot
pravi predstavniki dolo#enega naroda, na sestanke pa so ji! za#ele vabiti tudi "tevilne
mednarodne organizacije. 'svobodilna gibanja la!ko sklepajo nekatere mednarodne pogodbe,
bodisi zaradi nadaljevanja ali prene!anja osvobodilnega boja in vzpostavitve dravnosti (npr.
Palestinska osvobodilna organizacija P:', ki je z .zraelom podpisala 3eklaracijo o za#asni
upravi). (e je osvobodilno gibanje sprejeto v #lanstvo neke mednarodne organizacije, postane
tudi stranka ustanovne pogodbe te organizacije. 'svobodilna gibanja so glede na
terminologijo '+1 posredno ali neposredno povezana z bojem proti kolonialni oblasti, tuji
okupaciji in rasisti#nim reimom. %lede na proces dekolonizacije se nji!ovo "tevilo
zmanj"uje.
.. O3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVA
..1 )P&O2NO
+nanost o objekti! mednarodnega prava je nauk o razmejitvi dravne oblasti (pristojnosti,
jurisdikcije) v prostoru. &es zemeljski prostor (kopno, morje, zrak, podzemlje in vesolje) se
razlikuje glede na to, ali spada pod oblast dolo#enega subjekta ali pa ne spada v nikogar"njo
izklju#no oblast (odprto morje, terra nullius). 2udi v primeru odprtega morja in terra nullius
posamezne drave izvr"ujejo oblast, a ne tako, da bi pri tem izklju#evale druge drave. &
novej"em #asu se kot podro#ja, ki ne spadajo pod oblast neke drave, "tejejo tudi vesolje,
morsko dno izven mej dravne pristojnosti in polarna obmo#ja (,ntarktika). &si ti prostori
imajo neke skupne zna#ilnosti, zato se je o nji! za#elo govoriti kot o mednarodni! prostori!,
za katera je potrebno natan#no dolo#iti razmerja in pristojnosti ter mednarodne me!anizme,
vsaj kar se ti#e ustvarjanja pravni! predpisov in re"evanja sporov, v#asi! pa tudi upravljanja.
%lede na prostor la!ko torej lo#imo razli#ne pravne reime)
- obmo#je pod suvereno oblastjo drave*
- nikogar"nje ozemlje (terra nullius) = obmo#ja, ki niso pod nobeno izklju#no oblastjo in
nji!ov pravni poloaj ni urejen*
- odprto morje = ni pod oblastjo drave in ni terra nullius*
9E
- posebni reimi oziroma meddravni prostori, ki predstavljajo skupno dedi"#ino #love"tva
(,ntarktika, vesolje, morsko dno zunaj jurisdikcije obalni! drav).
..% DR:AVNO O8EM&JE +(ER'(OR'J,
3ravno ozemlje je prostor izklju#ne dravne pristojnosti, ki obsega prostor znotraj kopenski!
meja, morski prostor pod suverenostjo dolo#ene obalne drave in zra#ni prostor nad njima.
'balno morje in zra#ni prostor tvorita dravno obmo#je v "ir"em pomenu. 1ekateri pri"tevajo
k temu "e stavbe diplomatski! predstavni"tev v tujini, ladje na odprtem morju in letala v
zraku. $ dravnemu ozemlju ne "tejemo kolonij in interesni! s6er (obmo#ja, kjer eli
dolo#ena drava izvajati izklju#ni politi#ni ali gospodarski vpliv oz. zagotoviti izkori"#anje
naravni! bogastev).
Praviloma je dravno ozemlje celovito, ni pa nujno. & preteklosti je bil pogost pojav, da je bil
del dolo#ene drave iz vse! strani obdan z obmo#jem druge drave in tako lo#en od glavnega
dravnega obmo#ja. 2ak del imenujemo eksklava (izklju#eno obmo#je), z vidika druge drave
pa enklava.
1a dravnem ozemlju ima drava iz$l"#!no olast nad ljudmi in stvarmi, ki se na!ajajo na
njenem obmo#ju, prav tako pa ima pravico izvajati jurisdikcijo na svojem obmo#ju,
upo"tevajo# pravila o imuniteti. %ovorimo o teritorialni s#verenosti. Personalna
s#verenost pomeni izvajanje oblasti nad svojimi dravljani, ne glede na to, kje se ti na!ajajo.
3ravno ozemlje je nedotakljivo, na njem ne smejo delovati organi tuje drave (na#elo
suverenosti). 8poraba sile proti ozemeljski celovitosti je prepovedana (3eklaracija sedmi!
na#el). .zklju#na oblast pomeni tudi svobodno razpolaganje s svojimi naravnimi bogastvi.
&endar pa drava na svojem ozemlju ne sme dopustiti ravnanja, ki bi bilo protipravno v
razmerju do drugi! drav. 3rava je v dolo#eni! primeri! svojim sosedam odgovorna za tisto,
kar se dogaja na njenem ozemlju (npr. "koda zaradi strupeni! emisij). tem se ukvarja
mednarodno sosedsko pravo, zaradi vse ve#jega pomena varovanja okolja pa tudi
mednarodno pravo varstva okolja.
3olo#eno ozemlje je obi#ajno pod oblastjo ene drave. &#asi! pa je la!ko pod skupno
oblastjo dve! ali ve# drav. & tem primeru govorimo o kondominiju ali koimperiju. 2aka
primera iz zgodovine sta egiptovsko=britanski kondominij nad udanom in 6rancosko=
britanski kondominij nad 1ovimi Aebridi (dana"nji &anuatu). 2udi eden od !rva"ki!
predlogov za reim v Piranskem zalivu je slovensko=!rva"ki kondominij.
uverena oblast drave se razteza tudi na podzemlje in zra#ni prostor znotraj dravni! meja.
Proti morju la!ko drava raz"iri oblast nad podzemljem, dokler ga dejansko okupira (npr. s
kopanjem predorov, rudnikov). & novej"em #asu je potrebno upo"tevati tudi pravila o
epikontinentalnem pasu in izkori"#anju podzemlja na odprtem morju.
... MEJE
9;
Pojem meje ima ve# pomenov. 'bi#ajno si mejo predstavljamo kot #rto, do katere se razteza
dravno ozemlje oz. ki dravno ozemlje omejuje. &endar pa podro#je drave ni ploskev,
temve# trodimenzionalni prostor, ki se razteza v "irino, globino in vi"ino. +ato meja ni samo
#rta, temve# prostor nepravilne oblike, ki obsega povr"ino tal, zra#ni prostor in podzemlje. &
praksi pa se o njej pogosto govori kot o #rti. $ot #rta se tudi vrisuje v zemljevide. &endar pa
se ta #rta dviguje v vi"ino in spu"#a v globino. Meja se dolo#a tako na kopnem kot na morju.
& novej"em #asu se postavlja tudi vpra"anje razmejitve med zra#nim prostorom drave in
vesoljem.
& novej"i dobi se je predvsem zaradi epikontinentalnega pasu odstopilo od mnenja oziroma
na#ela, da se na povr"ini dolo#ena meja razteza vertikalno v globino in vi"ino.
0pikontinentalni pas je prostor, ki obsega samo morsko dno in podzemlje, ne pa tudi steber
vode, pod katerim se na!aja. 2ukaj poteka meja suvereni! pravic po povr"ini morskega dna, v
globino pa se vertikalno spusti "ele tam, kjer se za#ne cona mednarodnega podmorja. &endar
pa na epikontinentalnem pasu in prostoru izklju#ne ekonomske cone drava nima polne
jurisdikcije, temve# samo nekatere suverene pravice. +ato poteka morska meja obalne drave
po zunanji meji teritorialnega morja.
Pogosto razlikujemo naravne in pogodbene (konvencionalne) meje. 1aravna meja je tista, ki
je dolo#ena z neko naravno obliko tal, tako da omogo#a, da se na njeni podlagi v skladu z
mednarodnimi pravili dolo#i meja. 2ake naravne okoli"#ine so gorski venci, jezera, vodni
tokovi, la!ko pa tudi eleznica in cesta. Pogodbena meja se ne opira na naravno obliko tal,
zato se mora opisati v pogodbi in dolo#iti v razmejitveni! elaborati!. Posebna vrsta
pogodbeni! ali konvencionalni! mej so tudi meje, ki sledijo vzporednikom ali poldnevnikom
(meja med +3, in $anado, meje v drava! +3,). Potrebno pa je poudariti, da so meje med
dravami vedno tiste, ki so dogovorjene z mednarodno pogodbo, ne glede na to, ali so
naravne ali pogodbene. Pri sklepanju pogodb se drave bolj ali manj opirajo na naravne meje
z dolo#enimi modi6ikacijami. ' delimitaciji govorimo, kadar se meja dolo#i s pogodbo, o
demarkaciji pa takrat, ko mejo dolo#i me"ana meddravna komisija
& mednarodni praksi so se razvila nekatera pravila za dolo#anje naravni! mej. (e meja poteka
#ez goro, se kot mejna #rta vzame bodisi veriga najvi"ji! vr!ov bodisi razvodje, podro#je med
dvema rekama. +a dolo#anje mej na vodni! tokovi! se uporabljata dva na#ina) #rta
geometri#ne sredine in #rta sredine matice (t!alweg). Pravilo geometri#ne sredine pomeni, da
meja poteka po #rti, ki spaja vse to#ke vodnega toka, ki so enako oddaljene od ene in druge
obale. Pravilo o t!alwegu se uporablja samo za plovne reke in pomeni, da se meja dolo#i s
sredino plovne matice reke. Pogodbe o razmejitvi obi#ajno vsebujejo tudi pravila o tem, kako
na mejo vpliva sprememba toka reke. (e gre za nenadno in !itro spremembo toka, meja
obi#ajno ostane v starem koritu, #e pa gre za postopno spremembo, ki je posledica naravni!
dogodkov, dravna meja sledi taki spremembi. pogodbo je mogo# tudi druga#en dogovor.
(e je med dvema dravama jezero, s pogodbo pa ni ni#esar dolo#enega, nekateri menijo, da
obstaja koimperij. 3rugi so mnenja, da pas ob obali pripada vsaki od drav, ostanek jezera pa
je svoboden. 1ajbolj pravilno pa je tretje mnenje, po katerem je potrebna razdelitev celotne
povr"ine jezera.
& :atinski ,meriki se je kot temeljno pravilo za dolo#anje mej razvilo na#elo uti possidetis.
Po tem na#elu se za dravno mejo "teje upravna meja biv"i! "panski! in portugalski!
upravni! enot iz #asa kolonialne uprave, #e se nove drave ne dogovorijo druga#e. 1a#elo uti
possidetis se je uporabilo tudi v ,6riki v #asu dekolonizacije po drugi svetovni vojni. &
zadnji! leti! je mednarodno sodstvo uporabilo to na#elo tudi za dolo#anje morski! mej.
9B
3olo#anje mej s pogodbo (sporazumno) poteka v dve! ali tre! 6aza!)
/. temeljna pogodba dolo#i mejo v glavni! obrisi!*
5. me"ana komisija natan#neje dolo#i mejo na terenu*
9. ko se dolo#i meja na licu mesta, se sestavi sporazum z opisom mejne #rte in postavljeni!
mejni! znakov, ki so la!ko v obliki kamnov ali stebrov, redkeje pa so to la!ko tudi
ograje.
'b dolo#anju mej se pogosto sporazumno re"ujejo razli#na vpra"anja obmejni! in sosedski!
odnosov, zlasti glede vzdrevanja mostov na mejni! vodni! tokovi!, pote! na meji, mejni!
znakov itd. Posebni sporazumi re"ujejo tudi vpra"anja o obmejnem prometu, ribolovu,
turizmu, vsebujejo pa tudi ukrepe za prepre#evanje in urejanje obmejni! incidentov. Mejni
spori se re"ujejo sporazumno z me"animi komisijami, #e pa spor ni re"en, ga re"ujejo vlade
neposredno.
../ RE6E
$ dravnemu ozemlju spadajo tudi vodne povr"ine znotraj dravni! meja. 2o so reke, prekopi
(kanali) in jezera. %lede na vode in nji!ovo izkori"#anje so se oblikovala nekatera pravila
mednarodnega prava, ki dolo#ene drave omejujejo, drugim dravam pa dajejo posebne
pravice. osednje drave pogosto sklepajo sporazume o sodelovanju, razdelitvi koristi in
medsebojni! pravica! in dolnosti!. & nekateri! primeri! so se v ta namen oblikovale tudi
razne dvostranske ali mednarodne komisije. odelovanje se nana"a na razli#ne stopnje
izkori"#anja rek) plovba, monost uporabe za energetske namene, namakanje, ribolov itd.
:o#imo mednarodne in nacionalne reke. 1acionalna reka je tista, ki od izvira do izliva te#e na
podro#ju ene same drave. Mednarodna reka pa je vsaka plovna ali neplovna reka, ki te#e
skozi ve# drav ali pa ji! deli.
& zvezi z uporabo vodni! tokov se je pokazalo, da pravilo o popolni in izklju#ni oblasti
drave nad svojim ozemljem za mednarodne reke ne velja v strogem in absolutnem pomenu.
Mednarodno pravo pozna omejitve izkori"#anja vode na dravnem ozemlju. Pravila
mednarodnega prava ne dopu"#ajo, da se vodotoke na lastnem ozemlju izkori"#a na na#in, ki
bi povzro#il "kodo enakemu izkori"#anju sosednje drave na njenem ozemlju, razen na
podlagi skupnega sporazuma. 2o pomeni, da ima vsaka drava pravico izkori"#ati vodotoke,
ki te#ejo preko njenega ozemlja, pri tem pa mora spo"tovati pravice drugi! drav, ki te
vodotoke prav tako elijo izkori"#ati. em sodi tudi prepoved preusmeritve vodnega toka na
"kodo sosednje drave.
Pri pogodbenem izkori"#anju vodnega toka ali re#nega izliva la!ko pogodbene stranke
dolo#ijo razli#ne na#ine razdelitve koristi, vrste kori"#enja in nosilce stro"kov. +nani
pogodbeni ureditvi sta pogodba o izkori"#anju 1ila med udanom in +druenimi arabskimi
dravami iz leta /B4B in pogodba o razdelitvi voda pore#ja .ndus med .ndijo in Pakistanom iz
leta /B>I. +a na"o dravo so pomembni pogodbeni reimi za reki 3ravo in Muro, ki smo ji!
nasledili od biv"e @<G.
?I
%lede plovbe na reka! velja splo"no na#elo, da naj se s predpisi zagotovi svobodna plovba na
plovni! reka!, ki povezujejo ve# drav. 2o na#elo je bilo najprej konkretizirano samo za
nekatere reke, kasneje pa se je nji!ovo "tevilo pove#alo, tako da se je svoboda plovbe
razglasila kot splo"no na#elo. &endar pa se "e do danes niso razvila splo"na pravila
obi#ajnega mednarodnega prava, ki bi ladjam vse! drav omogo#ila svobodno plovbo po vse!
mednarodni! reka! (ne glede na obstoj pogodbenega reima), kot to velja za odprto morje.
1ajprej se je svobodna plovba zagotavljala posami#no za obalne, kasneje pa tudi za neobalne
reke. & tem razvoju je imela veliko vlogo Jarcelonska konvencija o reimu plovni! poti
mednarodnega interesa iz leta /B5/, ki je bila poskus oblikovanja neki! splo"ni! pravil za
plovbo po mednarodni! plovni! pote!. Jarcelonska konvencija dolo#a svobodo trgovske
plovbe in enakost postopkov za vse pogodbene stranke. .zvzema plovbo med pristani"#i iste
drave (izraz za to je kabotaa). 'balne drave obdrijo suverenost nad reko in skrb za re#ni
ter prometni red. & posebni! primeri! la!ko drave zaradi lastne varnosti in svoji! interesov
omejijo plovbo. Jarcelonska konvencija velja le za drave podpisnice.
<eke, na kateri! je plovni reim urejen z mednarodnimi pogodbami, imenujemo
konvencionalne reke. $onvencionalni reki sta npr. <en in 3onava. +a reko 3onavo so
pomembni naslednji mejniki oziroma pogodbe)
- 3unajski kongres in pari"ka pogodba iz leta /;4>) ustanovljeni sta bili dve komisiji,
obalna in evropska. 'balna ni nikoli zaivela. +ami"ljena je bila kot stalna komisija,
#lanice pa so bile vse obalne drave. 0vropska komisija je bila zami"ljena za#asno,
vendar pa je dejansko delovala, njen mandat se je podalj"eval, pristojnosti pa so se "irile.
8stanovljena je bila z namenom, da izbolj"a plovnost reke. (lanice so bile tudi neobalne
drave (.talija, ,nglija, %r#ija). $omisija je urejala plovbo, pobirala takse, imela svojo
zastavo, njeni #lani pa so uivali diplomatsko imuniteto. 1ekateri so jo imeli za dravo v
dravi, imela pa je tudi mednarodnopravno subjektiviteto.
- &ersajska mirovna pogodba iz leta /B5/) sprejet je bil 3okon#ni statut 3onave, s katerim
se je ponovno uredil status te reke.
- $onvencija o ureditvi svobodne plovbe na 3onavi iz leta /B?;, Jeograd) #lanice te
komisije so bile samo obalne drave razen 1em#ije, ki je ni !otela podpisati, ker ostale
drave niso !otele podpreti njeni! predlogov. .menovala se je 3onavska komisija. ede
je imela v Judimpe"ti. $omisija je nadzirala izvajanje konvencije. (e dolo#ena drava ne
bi mogla opraviti del, nujno potrebni! za plovbo po reki, bi morala dopustiti, da ji! izvede
3onavska komisija ali kak"na druga drava, ki jo le=ta pooblasti. $omisija je dovoljevala
vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in blaga v pristani"#i! ter oskrbovanje z gorivom.
:adje dravni! organov (policije in carine) so se la!ko gibale le v meja! svoje drave,
izven pa le z dovoljenjem pristojne drave. :okalni promet (kabotaa) je bil izvzet. &ojne
ladje so la!ko plule izven mej svoji! drav samo po pred!odnem sporazumu
zainteresirani! strani.
..1 MORJE
..1.1 )P&O2NO
?/
Pomorsko mednarodno pravo se je stoletja razvijalo preko obi#ajnega prava, "ele konec /B.
stoletja pa so bila nekatera posamezna vpra"anja urejena z mednarodnimi pogodbami. Celje in
potrebe po kodi6ikaciji obi#ajni! pravil so pripeljale do tega, da je bilo vpra"anje
teritorialnega morja postavljeno na dnevni red $odi0i$a-i"s$e $on0eren-e v 7aag# leta /B9I.
+aradi neenotnosti o "irini teritorialnega morja do podpisa konvencije ni pri"lo, kodi6ikacijo
pa je prevzela '+1. $omisija za mednarodno pravo je izdelala besedilo, ki je postalo podlaga
za kodi6ikacijsko kon6erenco '+1 o morskem pravu. $on6erenca je bila leta /B4; v Cenevi
(UN9&O)C'5 8nited 1ations Hon6erence :aw o6 ea). 2u so bile sprejete naslednje
konvencije)
/. $onvencija o odprtem morju*
5. $onvencija o epikontinentalnem pasu*
9. $onvencija o ribolovu in varovanju biolo"ki! bogastev oprtega morja*
?. $onvencija o teritorialnem morju in zunanjem morskem pasu.
1a tej kon6erenci ni bil doseen sporazum o "irini teritorialnega morja. 3ogovorjeno je bilo
samo to, da ne sme biti "ir"i od /5 morski! milj. (eprav je bila Cenevska kodi6ikacija
obsena, pa je bila vendarle samo delna. Poleg nje so "e vedno veljala pravila obi#ajnega
prava (#e niso bila vsebovana v Cenevski konvenciji) in pravila razli#ni! mednarodni!
pogodb o posamezni! vpra"anji! (ribolov, onesnaevanje, plovba itd.). prejet je bil tudi
Protokol o obveznem re"evanju sporov pred Mednarodnim sodi"#em.
:eta /B>I je bila v Cenevi druga kon6erenca '+1 o morskem pravu (UN9&O)C''), ki pa ni
prinesla bistveni! novosti. Cenevske konvencije naj bi uredile odnose na morju za dolgo #asa.
&endar pa je e po deseti! leti! pri"lo do novi! okoli"#in, ki so za!tevale revizijo morskega
prava. 3ekolonializirane drave so bile mnenja, da obstoje#a kodi6ikacija iz!aja iz nekdanji!
kolonialni! odnosov. 'balne drave v :atinski ,meriki in ,6riki so za!tevale raz"iritev pasov
ob obali, ki so podvreni nji!ovi oblasti, pa tudi uvedbo novega ekonomskega pasu.
Pomorske velesile so !otele zavarovati svobodno plovbo. 3rave v razvoju so se bale, da
bodo te!nolo"ko razvite drave preve# izkori"#ale bogastva na veliki! globina! in morskem
dnu in da bo tako pri"lo do delitve te! bogastev samo med razvitimi dravami. +ato je '+1
leta /B>E ustanovila 'dbor za miroljubno izkori"#anje morskega dna in oceanov izven mej
dravne jurisdikcije. 1aloga 'dbora je bila izdelava pravni! na#el, ki bi pri izkori"#anju
morja omogo#ila sodelovanje vse! drav. Pri tem pa se je izkazalo, da je potrebno ponovno
natan#no de6inirati obmo#je podmorja izven dravni! meja in vse! ostali! morski! pasov.
1a podlagi dela 'dbora je %eneralna skup"#ina '+1 leta /BEI sprejela 3eklaracijo o na#eli!,
s katerimi se ureja morsko dno in podzemlje izven mej dravne jurisdikcije. to 3eklaracijo
je '+1 razglasila podmorje izven obalni! pasov posamezni! drav za splo"no dobro
#love"tva oz. skupno dedi"#ino #love"tva. 3ogovorjeno pa je tudi bilo, da se leta /BE9 skli#e
kon6erenca o morskem pravu, ki jo bo pripravil 'dbor za morsko dno. &endar pa je 'dbor
opravil svojo nalogo le deloma. +ato je tretja kon6erenca '+1 o morskem pravu
(UN9&O)C''') za#ela svoje delo brez popolnega na#rta bodo#e konvencije. +aradi "tevilni!
predlogov sodelujo#i! drav in kompleksnosti materije je 2retja kon6erenca trajala od leta
/BE9 do leta /B;5. +asedanja so bila v Haracasu, 1ew Oorku in Cenevi. 6onven-i"a O8N o
pomors$em prav# je bila kon#no podpisana v mestu Montego Ja- na Gamajki in se zato
imenuje tudi Jama"s$a $onven-i"a. $onvencija je za#ela veljati "ele /I. novembra /BB?,
podpisnica pa je tudi lovenija. +ajema vse konvencije iz leta /B4; in "e konvencijo o
izklju#ni ekonomski coni in konvencijo o mednarodni pomorski coni. <azlika med Cenevsko
in Gamajsko konvencijo je predvsem v coni mednarodnega podmorja. Gamajska konvencija
?5
ustanavlja posebno Mednarodno sodi"#e (tribunal) za pomorsko pravo v Aamburgu,
predvideva pa tudi druga#ne oblike mirnega re"evanja sporov (arbitrae, konsolidacije,
posvetovanja).
$ljub obsenosti $onvencije o pomorskem pravu veljajo "e vedno obi#ajna pravila
pomorskega mednarodnega prava. Ktevilna vpra"anja morskega prava namre# s konvencijo
niso urejena. +ato uvod (preambula) $onvencije dolo#a, da bodo ta vpra"anja "e naprej
urejala pravila obi#ajnega mednarodnega prava. 1ekateri deli $onvencije so pre"li v obi#ajno
pravo "e pred letom /B;5, npr. pravilo o "irini teritorialnega morja, tranzitni pre!od, izklju#na
ekonomska cona, ar!ipela"ke vode. 2ako nastajanje obi#ajnega prava je potrdila znanost, pa
tudi Mednarodno sodi"#e.
lovenija je novembra /BB? sprejela noti6ikacijo o pravnem nasledstvu Gamajske konvencije.
+ noti6ikacijo uveljavljamo prednosti drave z geogra6sko neugodnim poloajem.
..1.% MOR)6' PA)OV'
Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. +notraj te celote pa la!ko glede na
razli#en mednarodnopravni poloaj razlikujemo posamezne dele morja. 3eli morja, ki so
blije obali, v ve#ji ali manj"i meri pripadajo obalnim dravam, vsebina oblasti in odnos do
drugi! drav uporabnic morja pa se v posamezni! deli! razlikujeta. & tem smislu lo#imo)
- notranje morske vode*
- teritorialno morje*
- ar!ipela"ke vode*
- zunanji morski pas*
- pas s posebnimi pravicami do ribolova*
- epikontinentalni pas*
- izklju#na ekonomska cona*
- odprto morje.
& 5I. stoletju obstaja tenja "irjenja oblasti obalni! drav na vedno bolj od obale oddaljene
morske pasove. $er obstajajo proti takim tenjam interesi drugi! drav, da svobodno
izkori"#ajo morje in njegova bogastva, pogosto pri!aja do razli#ni! stali"# in sporov. $ljub
"iritvi oblasti obalni! drav pa je svoboda plovbe "e vedno o!ranjena.
(eprav vsebuje mednarodno pravo podrobna pravila o mednarodnopravni! reimi! na morju,
je dravam prepu"#eno, da s svojimi notranjimi predpisi prilagodijo mednarodna pravila glede
na speci6i#nosti svoje obale. 2ako se mora vsaka obalna drava odlo#iti, ali bo dolo#ila
zunanji morski pas in ekonomsko cono, ar!ipela"ka drava pa, ali bo dolo#ila ar!ipela"ke
vode. Pri morski! pasovi!, ki ji pripadajo ipso 6acto (notranje morske vode, teritorialno morje
in epikontinentalni pas), mora obalna drava s predpisi, ki ne smejo biti v nasprotju z
mednarodnimi pravili, dolo#iti nji!ov obseg. & skladu z mednarodnim pravom la!ko drava
dolo#i pogoje, pod katerimi la!ko druge drave in mednarodne organizacije uporabljajo njene
morske prostore.
?9
a, Notran"e mors$e vode
1otranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim obmo#jem drave v tako tesni zvezi, da je
nad njimi vzpostavljena enaka suverenost kot nad dravnimi kopnimi obmo#ji. & notranje
morske vode pri"tevamo pristani"#a, zalive, notranja morja, morja med obalo in otoki ali
oto#nimi verigami in ustja rek. +unanja meja notranji! morski! voda je temeljna #rta, od
katere se za#ne teritorialno morje.
+unanja meja pristani"# je #rta, ki povezuje najbolj izpostavljene stalne to#ke objektov ali
naprav pristani"#a.
1otranjim vodam pripadajo zalivi in notranja morja. <azlika med zalivi in notranjimi morji je
samo v imenu in nima pravnega pomena. %re za dele morja, ki so v plovni zvezi z ostalim
morjem, vendar pa so zaradi posebne oblike tako vklju#eni v kopno obmo#je, da se obalni
dravi priznava izklju#na oblast nad njimi. 3a bi zaliv spadal v notranje morske vode, mora
drava imeti suverenost nad v!odom v zaliv in njegovo celotno obalo. Poleg tega mora
obstajati neka posebna vklju#enost v obalo, zato ni vsak zaliv v geogra6skem smislu tudi zaliv
v mednarodnopravnem smislu. & notranje vode se tako "teje zaliv, katerega vodna povr"ina je
vsaj enaka ali ve#ja od povr"ine polkroga, ki ga la!ko opi"emo nad #rto, ki spaja skrajne to#ke
v!oda v zaliv, dolina te #rte pa ne sme biti ve#ja od 5? milj.
1otranjim morskim vodam pripadajo tudi deli morja med obalo in otoki, #e ti niso preve#
oddaljeni od obale. $jer je obalna #rta zelo #lenovita, se la!ko za dolo#anje temeljne #rte
uporabi metoda ravni! #rt.
Pri ustji! rek je potrebno razlikovati dva poloaja. (e se reka izliva neposredno v morje,
predstavlja #rta, potegnjena med skrajnima to#kama ustja, mejo med kopnim delom
dravnega obmo#ja in teritorialnim morjem. (e reka ob ustju ustvarja rokave, pa se
uporabljajo pravila, ki veljajo za zalive.
Pravna zna#ilnost notranji! morski! vod je, da so pod enako suvereno oblastjo kot kopni deli
drave. %lede na to, da je danes sprejeto stali"#e o suverenosti drave tudi nad teritorialnim
morjem, je razlika med notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem bistveno manj"a,
#eprav "e vedno obstaja. 2uje ladje nimajo pravice do ne"kodljivega prostega pre!oda skozi
notranje morske vode. kozi nji! la!ko plujejo samo po smere! oz. plovni! pote!, ki ji! je
obalna drava dolo#ila za mednarodni promet. Pri plovbi skozi notranje morske vode so tuje
ladje popolnoma podvrene oblasti obalne drave, #eprav se v praksi to ne izvaja dosledno.
Pri prepovedi ali regulaciji plovbe obalna drava ne sme diskriminirati med ladjami razli#ni!
zastav.
, (eritorialno mor"e
2eritorialno morje je pas morja, ki se razteza vzdol cele drave oz. njeni! notranji! voda, #e
ji! ta ima. 'bseg teritorialnega morja se dolo#a s "irino njegovega pasu, izraenega v
navti#ni! milja!. &saka drava la!ko sama dolo#i "irino svojega teritorialnega pasu, pri tem
pa mora upo"tevati 5?. #len $onvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki dolo#a, da
se teritorialni pas ne more raztezati ve# kot /5 navti#ni! milj od temeljne #rte, od katere se
meri "irina teritorialnega morja. 2emeljna #rta je #rta nizke vode (ob plimi) vzdol obale, kjer
pa se pred obalo na!ajajo notranje vode, pa zunanja meja te! voda. 2eritorialno morje se
??
ra#una tudi od vsakega otoka. Pri zmrznjenem morju se "irina teritorialnega morja ra#una od
konca zmrznjene povr"ine.
Cenevska konvencija in $onvencija o pomorskem pravu sta potrdili, da spada teritorialno
morje pod suverenost obalne drave. uverenost drave se razteza tudi na zra#ni prostor nad
njim, njegovo dno in podzemlje. +ato la!ko re#emo, da je teritorialno morje vklju#eno v
dravno obmo#je. &endar pa teritorialno morje ni popolnoma izena#eno s kopenskim
podro#jem drave, saj obstaja ena pomembna izjema od suverenosti. 2o je pravi-a do
ne*$odl"ivega prehoda tuji! ladij, ki je obalna drava ne sme kr"iti. Pravico do
ne"kodljivega pre!oda nekateri avtorji obravnavajo kot slunost, ki obremenjuje podro#je
obalne drave v korist tuji! drav. Pre!od je la!ko)
- pre!od teritorialnega morja brez vstopa v notranje vode (plovba med tretjimi dravami)*
- pre!od teritorialnega morja za vstop v notranje vode ali za izstop iz notranji! vod na
odprto morje.
Pre!od mora biti neprekinjen, !iter in ne"kodljiv. 2o pomeni tak pre!od, ki ne prizadene reda,
miru in varnosti obalne drave. $onvencija o pomorskem pravu na"teva nekaj nedopustni!
ravnanj, npr. gronja s silo obalni dravi, onesnaevanje morja, ribolov itd. 'balna drava
la!ko s svojimi predpisi uredi nekatere vidike ne"kodljivega pre!oda, npr. varnost prometa,
varstvo morskega okolja itd. +aradi varnosti plovbe la!ko obalna drava dolo#i plovne poti in
lo#i poti za vonjo v eno in drugo smer. Podmornice morajo pluti na povr"ini morja in morajo
imeti razvito dravno zastavo.
'balna drava ne sme ovirati prostega pre!oda skozi svoje teritorialno morje. 2uje ladje mora
obvestiti o vse! nevarnosti! oz. mora, #e je to mogo#e, nevarnosti odstraniti. 'balna drava
ne sme za!tevati nobeni! taks za pre!od, zara#una la!ko le usluge, ki ji! ladji nudi. Pri tem ne
sme biti diskriminacije med ladjami razli#ni! drav.
Pri pre!odu skozi tuje teritorialno morje spadajo trgovske ladje na#elno pod oblast obalne
drave, #e ta tako dolo#i. 'balna drava ima pravico preveriti, #e je pre!od ladje ne"kodljiv.
'dnosi na ladji, ki ne posegajo v interese obalne drave, spadajo pod pristojnost drave, pod
katere zastavo ladja pluje.
& primeru kaznivi! dejanj, storjeni! na ladji, ko je ta v teritorialnem morju, la!ko obalna
drava opravi aretacije ali preiskavo po svoji! predpisi! samo v naslednji! primeri!)
- #e se posledice kaznivega dejanja raztezajo na obalno dravo*
- #e dejanje moti javni red obalne drave ali red v teritorialnem morju*
- #e poveljnik ladje ali konzul drave, pod katere zastavo ladja pluje, za!teva pomo#*
- #e so potrebni ukrepi za prepre#evanje nedovoljene trgovine z mamili.
& vse! te! primeri! mora obalna drava, preden izvede kakr"enkoli ukrep, na za!tevo
poveljnika ladje obvestiti konzularni organ drave, pod katere zastavo ladja pluje.
+a vojne ladje veljajo posebni predpisi o ne"kodljivem pre!odu skozi teritorialno morje. (e se
vojna ladja ne dri predpisov obalne drave o pre!odu skozi teritorialno morje, se jo la!ko
pozove, naj se ji! dri. (e tega ne upo"teva, la!ko obalna drava za!teva, naj se ladja odstrani
iz teritorialnega morja.
?4
'balna drava la!ko izvaja posebne ukrepe, da bi prepre#ila vsak "kodljiv pre!od skozi njeno
teritorialno morje. & dolo#eni! deli! teritorialnega morja la!ko za#asno ustavi izvr"evanje
svobodnega pre!oda, #e je to nujno potrebno za za"#ito njene varnosti, vendar pa mora tak
ukrep pred!odno objaviti. 2ak"nega ukrepa pa drava ne more izvajati v morski! oina!, ki
spajajo dele odprtega morja in sluijo za mednarodno plovbo.
& teritorialni! voda! nima ni!#e (razen seveda obalne drave) pravice do ribolova, razen #e je
to posebej dolo#eno v mednarodni! pogodba! in #e se pla#a od"kodnina.
lovenija ima ta vpra"anja re"ena z 'simskim sporazumom. %lede ribolova so bile med
.talijo in biv"o Gugoslavijo sklenjene pogodbe o ribolovu na obmo#ju sedanjega slovenskega
teritorialnega morja. Arva"ko razmerja "e niso urejena.
-, Arhipela*$e vode
,r!ipela"ke vode so notranje vode med oto#ji (@idji, Ja!ami, Polinezija, Malezija, Aavaji
itd.). Meja notranji! voda je temeljna #rta spajanja zunanji! #rt najbolj izpostavljeni! to#k
oto#ja. &odni reim znotraj ar!ipelaga la!ko razglasi samo ar!ipela"ka drava, to je drava, ki
je v celoti sestavljena iz enega ali ve# ar!ipelagov, la!ko pa obsega tudi druge otoke. 3rave,
ki imajo poleg ar!ipelaga tudi dravno obmo#je na kontinentu, nimajo pravice do ar!ipela"ki!
vod. & ar!ipela"ki! voda!, zra#nem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju ima
ar!ipela"ka drava popolno suverenost. 2ako kot v teritorialnem morju pa tudi tu obstaja
pravica do ne"kodljivega pre!oda za tuje ladje.
!, 8#nan"i mors$i pas
+unanji morski pas je nastal v prvi polovici 5I. stoletja. $onvencija o teritorialnem morju in
zunanjem pasu priznava obalni dravi pravico, da opravlja nadzor, ki je potreben, da se
prepre#ijo kr"itve njeni! carinski!, 6iskalni!, zdravstveni! in imigracijski! predpisov na
njenem ozemlju in teritorialnem morju ter da se tak"ne kr"itve kaznujejo. $onvencija o
pomorskem pravu (Gamajska konvencija) je to pravico potrdila in jo glede ar!eolo"ki! in
zgodovinski! raziskovanj raz"irila na morsko dno pod zunanjim pasom.
+unanji morski pas se razprostira v dolo#eni "irini od zunanje meje teritorialnega morja.
3rave same dolo#ijo to "irino, vendar Gamajska konvencija dolo#a, da zunanji morski pas in
teritorialno morje skupaj ne smeta obsegati ve# kot 5? navti#ni! milj.
d, 'z$l"#!na e$onoms$a -ona
1a podlagi $onvencije o pomorskem pravu la!ko obalna drava dolo#i svojo izklju#no
ekonomsko cono v oddaljenosti 5II milj od za#etni! #rt, od kateri! se meri "irina
teritorialnega morja. & tem primeru se mora razmejiti z dravo, s katero meji na morski obali,
in z dravo, ki ji je nasprotna, med njima pa ni dovolj prostora, da bi la!ko vsaka dolo#ila
svojo ekonomsko cono. .zklju#na ekonomska cona zajema morsko dno, podzemlje in vodni
pas nad njim.
& izklju#ni ekonomski coni ima obalna drava suverene pravice glede raziskovanja,
izkori"#anja, o!ranjevanja in gospodarjenja z ivimi in neivimi naravnimi bogastvi morja in
podmorja, pa tudi glede drugi! ekonomski! dejavnosti (npr. proizvodnja energije). uverenost
?>
obsega tudi graditev umetni! otokov in naprav, znanstveno raziskovanje in varovanje
morskega okolja. 'balna drava v tem pasu torej nima popolne oblasti nad vsemi
dejavnostmi, temve# samo nad nekaterimi.
3olnost obalne drave je, da se v izklju#ni ekonomski coni zavzema za optimalno
izkori"#anje ivi! bogastev. 3olo#iti mora celoten dopustni obseg ulova ivi! bitij. Heloten
obseg la!ko ulovi sama, #e ima za to monosti. (e ji! nima, mora lov dopustiti tudi drugim
dravam, pri tem pa imajo prednost drave brez obale oz. drave v neugodnem geogra6skem
poloaju, med njimi pa drave v razvoju.
Pravila o umetni! otoki! so urejena v sklopu reima izklju#ne ekonomske cone, vendar pa se
navezujejo tudi na epikontinentalni pas. 'balna drava ima jurisdikcijo nad gradnjo in
upravljanjem umetni! otokov in naprav. $onvencija o pomorskem pravu pa dopu"#a monost,
da umetne otoke gradijo tudi tretje drave, #e gre za naprave, ki niso namenjene gospodarski
dejavnosti in ne posegajo v pravice obalne drave v ekonomski coni. 1e glede na to, katera
drava je zgradila umetno konstrukcijo, pa ima obalna drava izklju#no jurisdikcijo, ki
vklju#uje tudi jurisdikcijo glede carinski!, 6iskalni!, zdravstveni!, varnostni! in imigracijski!
zakonov. 8metni otoki nimajo pravnega poloaja otoka, zato tudi nimajo svojega
teritorialnega morja. 1ji!ova prisotnost ne vpliva na dolo#anje mej teritorialnega morja ali
epikontinentalnega pasu. 8metni otoki ne smejo ovirati plovni! poti in morajo biti ustrezno
ozna#eni.
(eprav $onvencija o pomorskem pravu dolo#a, da imajo tretje drave pravico do
miroljubnega znanstvenega raziskovanja, ima obalna drava v nekateri! primeri! diskrecijsko
pravico pri odlo#anju o tem, katera znanstvena raziskovanja bo dopustila v svoji ekonomski
coni. 3olo#ene dele ekonomske cone se la!ko proglasi za posebno ogroena obmo#ja, za
katera se uporabljajo stroje mednarodne norme in stroji predpisi obalne drave.
2retje drave imajo v izklju#ni ekonomski coni naslednje pravice)
- pravica do ribolova, #e obstaja vi"ek in #e je o tem z obalno dravo sklenjen sporazum*
- svoboda plovbe, preletavanja in polaganja kablov in cevovodov*
- pravica do miroljubnega znanstvenega raziskovanja*
- druge pravice iz reima odprtega morja, #e niso v nasprotju s posebnimi pravili
$onvencije o pomorskem pravu o izklju#ni ekonomski coni.
e, Epi$ontinentalni pas
0pikontinentalni pas je poseben mednarodnopravni reim na podmor"#. Pod tem nazivom
razumemo morsko dno in podzemlje, medtem ko morska povr"ina in steber morske vode nad
njima v mednarodnopravnem smislu spadata v izklju#no ekonomsko cono ali odprto morje.
0pikontinentalni pas obsega podmorje do oddaljenosti 5II milj od za#etni! #rt, od kateri! se
meri "irina teritorialnega morja, ne glede na globino morja.
0pikontinentalni pas je bil v mednarodno pravo uveden zaradi ekonomski! razlogov
(izkori"#anje na6te, plina itd.). Prvi# je bil uveljavljen v Cenevski konvenciji leta /B4;.
?E
& epikontinentalnem pasu ima drava suverene pravice glede raziskovanja in izkori"#anja
naravni! bogastev. 'balni dravi pripadajo te pravice same po sebi in dejanje okupacije ali
razglasitve ni potrebno. <aziskovanje in izkori"#anje ne sme ovirati plovbe in drugi! pravic
tretji! drav iz $onvencije o pomorskem pravu. 'balna drava ne more prepovedati
polaganja kablov in cevovodov, la!ko pa dolo#i nji!ovo smer. 1aprave za izkori"#anje
morskega dna ne smejo ovirati morski! poti. 'koli nji! je dovoljena varnostna cona v obsegu
najve# 4II metrov in spadajo pod jurisdikcijo obalne drave. 2retje drave, ki elijo
raziskovati v epikontinentalnem pasu, morajo pridobiti dovoljenje obalne drave.
<azmejitev epikontinentalnega pasu med dvema sosednjima dravama ali med dravama, ki
si stojita nasproti, se uredi s sporazumom. (e sporazuma ni, se upo"teva #rta sredine ali #rta
enake oddaljenosti. lovenija nima epikontinentalnega pasu.
Morska naravna bogastva v epikontinentalnem pasu so la!ko neiva (ruda, na6ta, plin) ali iva
(tista, ki so pritrjena na morsko dno ali so sedentarne narave) premikajo se le po morskem
dnu, npr. raki, rastline itd.).
0, Odprto mor"e
'dprto morje je morje, ki ni vklju#eno v izklju#no ekonomsko cono, teritorialno morje ali
notranje morske vode neke drave ali v ar!ipela"ke vode ar!ipela"ke drave. 'dprtemu morju
pripada tudi zra#ni prostor nad njim, ne pa tudi podmorje, ki spada bodisi v epikontinentalni
pas bodisi v cono mednarodnega podmorja.
3anes velja za odprto morje na!elo svoode mor"a, ki se je #vrsto utrdilo v mednarodnem
obi#ajnem pravu. 2o na#elo je bilo kot eno temeljni! na#el sprejeto tudi v Cenevsko
konvencijo, potrjeno pa je bilo tudi v $onvenciji o pomorskem pravu, #eprav le=ta z uvedbo
izklju#ne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu odprto morje prostorsko omejuje.
1a#elo svobode morja ima pozitivne in negativne elemente. 1egativni element se kae v
prepovedi) nobena drava si ne sme prisvojiti nobenega dela odprtega morja in ga podvre#i
svoji jurisdikciji. 'dprto morje namre# ni res nullius, saj bi v tem primeru la!ko pri"lo do
okupacije s strani posamezne drave. ' odprtem morju la!ko govorimo kot o res communis
omnium. Pozitivni elementi pa se kaejo v "esti! svoboda!)
- svoboda plovbe*
- svoboda ribolova*
- svoboda polaganja podmorski! kablov in cevovodov*
- svoboda preletavanja*
- svoboda znanstvenega raziskovanja*
- svoboda postavljanja umetni! otokov in naprav za izkori"#anje morskega dna.
2e pravice gredo vsem dravam, tako tistim z obalo kot tistim brez nje. voboda morja
pomeni odsotnost kakr"nekoli individualne izklju#ne oblasti na kateremkoli delu odprtega
morja. &endar pa na odprtem morju obstajajo dolo#ena pravila, ki so se po#asi oblikovala z
razvojem obi#ajnega prava. 2ako la!ko govorimo o *tirih temel"nih pravilih)
/. 1obena drava si ne more prisvojiti dela odprtega morja.
?;
5. 1obena drava ne more izvajati oblasti na odprtem morju, razen nad ladjami svoje zastave
in "e v nekateri! drugi! primeri!, ki so dolo#eni z obi#ajnim pravom ali mednarodnimi
pogodbami.
9. 1obena drava ne sme drugim prepre#iti uporabe odprtega morja za plovbo, ribolov,
preletavanje, polaganje kablov in cevovodov, gradnjo umetni! otokov in naprav ter
znanstveno raziskovanje.
?. Pripadniki vse! drav imajo pravico uporabljati odprto morje in izkori"#ati naravna
bogastva. 2a pravica ni omejena samo na drave, ki imajo obalo oz. neposreden izstop na
morje.
1a odprtem morju ni anar!ije, temve# vlada ureditev, ki se je oblikovala v dolgotrajni
mednarodni praksi. &saka drava torej izvaja oblast nad svojimi ladjami in nad osebami, ki so
na te! ladja!. Pri tem se upo"teva na!elo pristne zveze (genuine link)) med ladjo in dravo,
pod katere zastavo ladja pluje, mora obstajati neka pristna zveza. 2o na#elo onemogo#a
6iktivne registracije ladij v drava!, ki imajo zelo liberalne in o!lapne pogoje, tako da se ladje
te! drav ve#krat izmuznejo kakr"nemukoli nadzoru. :adja mora biti vpisana v registru ladij
svoje drave in mora spo"tovati predpise. .zpolnjevati mora te!ni#ne normative. +astava se
la!ko na ladji zamenja samo v primeru, #e ladja zamenja lastnika. (e ladja zamenja zastavo
neupravi#eno, to pomeni, da je brez dravljanstva. 1ad tako ladjo la!ko izvaja jurisdikcijo
vsaka drava.
'rgani drave na odprtem morju ne smejo zaustavljati ladij, ki ne plujejo pod nji!ovo
zastavo. 2o pravilo pa pozna nekatere izjeme. &ojna ladja neke drave la!ko zaustavi
trgovsko ladjo druge drave v naslednji! primeri!)
- (e ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s piratstvom. Piratstvo je vsako
nezakonito dejanje nasilja, zadrevanja ali ropa, ki ga z namenom pridobitve zasebne
premoenjske koristi izvede posadka zasebne ladje ali letala na odprtem morju. Piratstvo
je tudi prostovoljno sodelovanje pri uporabi piratske ladje ali letala in omogo#anje
piratski! dejanj. Piratska ladja je la!ko tudi vojna ladja, #e se njena posadka upre in
prevzame oblast nad njo. Motiv piratstva ni samo rop, temve# je la!ko tudi ma"#evanje ali
sovra"tvo. & tem pogledu se piratstvo priblia "ir"emu pojmu terorizma. &ojna ladja la!ko
piratsko ladjo privede v svoje pristani"#e, kjer se posadki sodi po zakoni! drave, pod
katere zastavo pluje vojna ladja.
- (e ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s trgovino s sunji.
- (e je ladja brez dravne pripadnosti.
- (e je ladja, ki zavra#a izobe"anje zastave ali ki izobesi tujo zastavo, v resnici ladja iste
dravne pripadnosti kot vojna ladja.
- (e se ladja v nasprotju z mednarodnimi pravili ukvarja z oddajanjem radijski! ali
televizijski! programov. & tem primeru ladje ne sme zaustaviti katerakoli ladja, temve#
samo dolo#ene ladje (npr. ladje, ki plujejo pod isto zastavo, ladje, ki plujejo pod zastavami
drav, kjer se program la!ko spremlja itd.).
2udi v navedeni! primeri! pa se ne sme zaustavljati ladij, ki uivajo imuniteto, to pa so vojne
ladje in ladje v lastni"tvu drave, ki se uporabljajo za javno netrgovsko slubo.
?B
Mednarodno pravo pozna tudi pravi-o do pregona kot izjemo od pravila o izklju#ni
pristojnosti drave zastave ladje. 'rgani drave la!ko nadaljujejo pregon ladje na odprtem
morju, #e se je pregon za#el v notranji! morski! voda!, ar!ipela"ki! voda!, teritorialnem
morju ali zunanji! morski! voda!, ladja pa je pobegnila na odprto morje. Pregon se mora
nadaljevati nepre$in"eno, pravica do pregona pa prene!a "ele takrat, ko ladja zapluje v
teritorialno morje svoje ali neke tretje drave. Pregon se la!ko za#ne tudi v izklju#ni
ekonomski coni, vendar samo zaradi kr"itev tisti! pravic, ki ji! ima po mednarodnem pravu v
tem obmo#ju obalna drava (npr. ribolov).
Gedrski poskusi na odprtem morju so v nasprotju z na#elom svobode morja. .zrecno so
prepovedani s Pogodbo o prepovedi jedrski! poskusov v atmos6eri, vesolju in pod vodo
(Moskva, /B>9). Gedrski poskusi so tudi v nasprotju z na#elom, da se odprto morje la!ko
uporablja izklju#no v miroljubne namene.
$onvencija o pomorskem pravu priznava pravico do svobode plovbe na odprtem morju vsem
dravam, ne glede na to, ali gre za obalne drave, drave v neugodnem geogra6skem poloaju
ali drave brez obale. 3a pa bi neobalna drava la!ko uresni#evala to pravico, morajo njene
ladje "ele priti na odprto morje. $onvencija o pomorskem pravu zato priznava neobalnim
dravam pravico do dostopa na odprto morje in svobodo tranzita preko podro#ja drav, ki se
na!ajajo med neobalno dravo in morjem. +a utrditev te pravice sklepajo drave dvostranske,
subregionalne in regionalne sporazume. $onvencija o pomorskem pravu dolo#a, da je promet
v tranzitu opro"#en pla#ila carin, taks ali drugi! pristojbin.
voboda morja pomeni tudi svobodo ribolova in drugi! vrst izkori"#anja naravni! bogastev
odprtega morja za vse drave. &endar pa je zaradi nevarnosti prekomernega izkori"#anja
Cenevska konvencija oblikovala posebno $onvencijo o ribolovu in varovanju biolo"ki!
bogastev odprti! morij. $onvencija nalaga dravam dolnost sodelovanja pri o!ranjanju in
gospodarjenju z biolo"kimi bogastvi.
g, Mors$e o@ine
Morska oina je del morja, ki zaradi naravni! pogojev spada v teritorialno morje obalne
drave, povezuje dvoje odprti! morij in je mednarodno priznana plovna pot. & obi#ajnem
mednarodnem pravu se je razvilo pravilo, ki je zagotavljalo pravico do ne"kodljivega pre!oda
skozi oine, ki sluijo mednarodni plovbi. 'balna drava ni imela pravice za!tevati
dovoljenja za pre!od. & sporu med ,lbanijo in &eliko Jritanijo (leta /B?B) je Meddravno
sodi"#e potrdilo pravico do ne"kodljivega pre!oda tudi za vojne ladje. & tem sporu je &elika
Jritanija toila ,lbanijo zaradi min v $r6ski oini, zaradi kateri! sta bila po"kodovana dva
britanska ru"ilca, ?? ljudi je izgubilo ivljenje, ?5 pa je bilo ranjeni!. odi"#e je odlo#ilo, da
je po mednarodnem pravu ,lbanija odgovorna za eksplozije, "kodo in rtve, saj v $r6ski oini
ne bi smela prepovedati ali ovirati pre!oda. ,lbanija o postavljeni! mina! ni obvestila &elike
Jritanije, kot to za!teva na#elo prava in #love#nosti. tem je kr"ila pravico do ne"kodljivega
pre!oda. &elika Jritanija ni kr"ila albanske suverenosti s samo plovbo skozi $r6sko oino, saj
obstaja pravica do ne"kodljivega pre!oda skozi oino, ki povezuje dve odprti morji, in to brez
pred!odne avtorizacije obalne drave. &endar pa je odi"#e !krati odlo#ilo, da je &elika
Jritanija kr"ila albansko suverenost s tem, ko je po dogodku za#ela iz oine odstranjevati
mine. (i"#enje min namre# ni ne"kodljiv pre!od, temve# voja"ka operacija.
<ezultat pogajanj na 2retji kon6erenci '+1 o pomorskem pravu je vzpostavitev reima
tranzitnega prehoda v oina!, ki sluijo mednarodni plovbi med enim delom odprtega morja
4I
ali izklju#ne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izklju#ne ekonomske cone.
Med pravico do ne"kodljivega pre!oda in tranzitnim pre!odom obstajajo pomembne razlike.
1e"kodljiv pre!od se nana"a samo na ladje, tranzitni pre!od pa tudi na letala. 2ranzitni
pre!od se izrecno nana"a tudi na vojne ladje. Pri podmornica! v tranzitnem pre!odu se ne
za!teva, da plujejo na povr"ini in da izobesijo svojo zastavo. 1ajpomembnej"a razlika med
ne"kodljivim in tranzitnim pre!odom pa je, da pri tranzitnem pre!odu obalna drava ne more
izvajati ukrepov za prepre#evanje pre!oda, ki ni ne"kodljiv.
Poleg te! dve! osnovni! reimov plovbe skozi oine (ne"kodljiv in tranzitni pre!od) obstajata
po $onvenciji o pomorskem pravu "e dva posebna reima. Prvi se nana"a na "ir"e oine, drugi
pa na oine, kjer je plovba urejena s posebnimi konvencijami (npr. Jospor in 3ardanele).
'balne drave la!ko za posamezne oine dolo#ijo posebna pravila, ki pa ne smejo posegati v
pravice, ki ji! opredeljuje $onvencija o pomorskem pravu.
h, 9ona mednarodnega podmor"a
1apredek znanosti je omogo#il izkori"#anje morskega dna in podzemlja. $o je bilo mogo#e
izkori"#ati morsko dno v manj"i! globina!, se je v Cenevski konvenciji pojavil pojem
epikontinentalnega pasu. & novej"em #asu pa je mogo#e izkori"#anje morskega dna tudi v
ve#ji! globina!. +ato je bila leta /BEI sprejeta 3eklaracija o na#eli!, s katerimi se ureja
morsko dno in podzemlje izven meja dravne jurisdikcije. 2a del podmorja (cona) je bil
progla"en za splo"no dobro #love"tva, za katerega veljajo naslednja na#ela)
- Hone si ne sme prisvojiti nobena drava, 6izi#na ali pravna oseba. 3rave ne smejo
vzpostaviti dravne suverenosti nad katerimkoli delom cone.
- <aziskovanje in izkori"#anje cone se morata izvajati v dobro celotnega #love"tva.
- Hono se la!ko izkori"#a izklju#no v miroljubne namene.
- 3rave morajo zaradi za"#ite in varovanja morskega okolja v coni medsebojno sodelovati.
(eprav nobena #lanica '+1 ni bila proti tej 3eklaraciji, so imele drave o reimu v coni zelo
razli#na mnenja. <azvite drave so elele imeti #imve# svobode, drave v razvoju pa so bile
mnenja, da koncept splo"nega dobra #love"tva za!teva skupno prizadevanje vse! drav pri
vse! oblika! izkori"#anja cone. <ezultat dolgotrajni! pogajanj na kon6erenci je bil
kompromisni vzporedni sistem izkori"#anja cone, ki je bil vnesen tudi v $onvencijo o
pomorskem pravu. 3oseen je bil tudi sporazum o ustanovitvi mednarodne organizacije,
Mednarodne oblasti za morsko dno, ki organizira in nadzira dejavnosti v coni v imenu
celotnega #love"tva. 3ravam in podjetjem, ki so e vloila denar v izkori"#anje bogastev v
coni, pa se je zagotovila pravica do nadaljevanja raziskav in pravica do izkori"#anja
raziskani! delov cone.
&endar pa razvite drave tudi s takim reimom niso bile zadovoljne. 'd leta /BBI do /BB? so
bila pod okriljem generalnega sekretarja '+1 posvetovanja, ki naj bi na"la na#in za splo"no
sodelovanje drav v pravni ureditvi na morju, kot jo vzpostavlja $onvencija o pomorskem
pravu. :eta /BB? je bil sprejet 3opolnilni sporazum ! $onvenciji o pomorskem pravu, ki
spreminja reim izkori"#anja morski! globin v korist najrazvitej"i! drav.
Hona mednarodnega podmorja je pomembna novost $onvencije o pomorskem pravu
(Gamajske konvencije) glede na Cenevsko konvencijo.
4/
..< MEDNARODN' PRE6OP' +6ANA&',
Prekopi so #metno zgra"ene vodne poti, ki povezujejo dve morji in skraj"ujejo pot med
njima. 3rave se na svojem ozemlju svobodno odlo#ajo o gradnji umetni! vodni! poti, ki
na#eloma spadajo pod nji!ovo izklju#no oblast (npr. $orintski prekop v %r#iji). &endar pa se
la!ko z mednarodno pogodbo za dolo#en prekop vzpostavi poseben pravni poloaj. 2o se
zgodi takrat, ko je prekop posebno pomemben za vodni promet oz. ko je za njegovo gradnjo
zainteresirani! ve# drav (npr. ue"ki in Panamski prekop).
Po mnenju nekateri! velja za mednarodne prekope svoboda pre!oda za vse drave, ne glede
na sklenjene mednarodne pogodbe. talno sodi"#e mednarodnega prava je v svojem mnenju
izreklo, da so umetne vodne poti, ki spajajo dve odprti morji, izena#ene z naravnimi oinami,
in to celo tako, da tudi pre!od vojne ladje drave v vojni ne kr"i nevtralnosti suverene drave,
pod katere oblastjo je umetni vodni pre!od. &endar pa takega mnenja ni mogo#e sprejeti.
plo"no pravilo mednarodnega prava, ki bi nalagalo tak"no dolnost, namre# ne obstaja.
voboda pre!oda na nekateri! prekopi! temelji na pogodbeni! obveznosti!. $onvencija o
pomorskem pravu je zavezala tranzitne drave, da dravam brez obale omogo#ijo tranzit proti
morju preko svojega podro#ja. & novej"em #asu sicer obstaja monost, da bi se svoboda
pre!oda razvila v splo"no pravilo mednarodnega prava in bi veljala za vse prekope, vendar pa
je zaenkrat reim vsakega prekopa urejen posebej.
+a )#e*$i pre$op je bila leta /;;; v Harigradu sprejeta $onvencija o svobodni uporabi
ue"kega kanala, s katero je bil prekop internacionaliziran in nevtraliziran. Postal je odprt v
miru in v vojni za trgovske in vojne ladje vse! zastav. 3rave stranke $onvencije so se
zavezale, da ne bodo izvajale nobeni! dejanj sovra"tva ali drugi! dejanj, ki bi prepre#evala
svobodo plovbe #ez prekop. Med prvo in drugo svetovno vojno se je reim plovbe v ue"kem
prekopu spreminjal, postavilo pa se je tudi vpra"anje, ali bi la!ko 3ru"tvo narodov ukazalo,
da se prekop kljub sklenjeni $onvenciji zapre. Po dana"njem mednarodnem pravu ni dvoma,
da je prekop v skladu s &... poglavjem 8stanovne listine '+1 mogo#e zapreti. :eta /B4> se
je &elika Jritanija umaknila iz 0gipta, s pogodbo iz leta /B4? pa sta obe dravi priznali, da je
ue"ki prekop, ki je sicer sestavni del 0gipta, mednarodno pomemben zaradi gospodarski!,
trgovski! in strate"ki! razlogov. 3ravi sta se sporazumeli, da Harigrajska konvencija iz leta
/;;; velja "e naprej. samim prekopom in plovbo je upravljala 3ruba ue"kega prekopa.
:eta /B4> je 0gipt 3rubo ue"kega prekopa nacionaliziral in prevzel celotno upravo prekopa
v svoje roke. & sporu, ki so ga sproile @rancija, +3, in &elika Jritanija, je &arnostni svet
'+1 dolo#il na#ela, ki naj ji! pri sklepanju sporazumov o reimu v prekopu upo"tevajo
drave. 2a na#ela so)
- svoboda plovbe brez kakr"nekoli diskriminacije*
- spo"tovanje suverenosti 0gipta*
- lo#evanje uprave prekopa od politike katerekoli drave*
- dolo#anje taks za pre!od s sporazumom med 0giptom in uporabniki prekopa*
- odvajanje dela pri!odka za vzdrevanje in izbolj"evanje prekopa.
:eta /B4E je 0gipt +druenim narodom sporo#il, da ostaja pri svoji odlo#itvi, da se ravna po
dolo#ba! Harigrajske konvencije in da bo ladjam vse! zastav omogo#al monost svobodnega
pre!oda. &endar pa je 0gipt ladjam, za katere je sumil, da prevaajo tovor v .zrael ali iz
45
njega, onemogo#al pre!od. $ljub opozorilom &arnostnega sveta 0gipt s takim ravnanjem ni
prene!al. +aradi "tevilni! potopljeni! ladij in min iz vojn leta /B>E in /BE9 je bil ue"ki
prekop devet let zaprt. Ponovno je bil odprt leta /BE4. &pra"anje o svobodi plovbe je bilo
re"eno s Pogodbo o miru med 0giptom in .zraelom leta /BEB.
:eta /BI9 sta +3, in $olumbija sklenili pogodbo o koncesiji za gradnjo Panams$ega
pre$opa. $er je $olumbija postavljala vedno nove za!teve in ovirala gradnjo prekopa, je
pri"lo do osamosvojitve Paname, ki so jo +3, izdatno podprle in takoj sklenile pogodbo, ki
je bila naslednji! E4 let temelj pravnega reima v Panamskem prekopu. 1a podlagi te
pogodbe so +3, dobile pravico do upravljanja in izvr"evanja oblasti nad prekopom. Prekop
in v!odi v prekop so bili nevtralizirani in odprti za trgovske in vojne ladje vse! zastav brez
diskriminacije.
1ova ureditev Panamskega prekopa temelji na dve! pogodba! med Panamo in +3, iz leta
/BEE, s katerima je Panami nad prekopom izrecno priznana suverenost, medtem ko je
upravljanje in vzdrevanje "e vedno v domeni +3,. 2e pravice +3, pa naj bi prene!ale 9/.
decembra /BBB, ko bo prekop v celoti pre"el pod upravo Paname. Panama bo zagotavljala
nevtralnost prekopa in svobodo miroljubnega pre!oda v vojni in v miru za ladje vse! zastav
brez diskriminacije. voboda pre!oda se nana"a tudi na vojne ladje. Prekop bo zaprt samo za
ladje tisti! drav, s katerimi bosta Panama ali +3, v vojnem stanju.
..= 8RA4N' PRO)(OR
$o je razvoj te!nologije pripeljal do tega, da so ljudje la!ko za#eli leteti, se je za#elo
postavljati vpra"anje pravne ureditve zra#nega prostora. 2o vpra"anje je postalo "e bolj
pomembno takrat, ko se je zra#ni prostor za#el uporabljati za zra#ni promet in brezi#no
telegra6ijo. &sekakor je bila blizu primerjava z morjem. &eliko teoretikov je zagovarjalo
svobodo in odprtost zra#nega prostora za vsakogar, kot to na#eloma velja tudi za morje. 3rugi
pa so bili mnenja, da bi morala imeti vsaka drava oblast nad svojim zra#nim prostorom.
&endar so tudi slednji zagovarjali pravico do pre!oda.
Mednarodna kon6erenca o zra#nem prometu v Parizu leta /B/I zaradi nasprotujo#i! stali"# ni
uspela. &endar pa sta leta /B/9 1em#ija in @rancija sklenili dvostranski sporazum, ki je
sprejel na#elo suverenosti drave nad zra#nim prostorom, ki lei nad njenim obmo#jem. 2o
na#elo je bilo sprejeto tudi v prvem multilateralnem sporazumu, $onvenciji o ureditvi
zra#nega prometa (Pariz /B/B). Po Pari"ki konvenciji je zra#ni prostor nad dravnim
ozemljem in teritorialnim morjem pripadal dravnemu obmo#ju. &endar pa je bila
zrakoplovom drav strank priznana pravica do ne"kodljivega pre!oda #ez zra#ni prostor
drugi! drav strank, #ez zra#ni prostor tretji! drav pa pravica do preleta (brez pristajanja)
pod pogoji, kot ji! dolo#i tretja drava (npr. uporaba dolo#enega zra#nega koridorja).
:eta /B?? je bila v H!icagu sprejeta $onvencija o mednarodnem civilnem zra#nem prometu
in tudi ta je (kljub druga#nim ameri"kim predlogom) potrdila popolno in izklju#no suverenost
vsake drave nad zra#nim prostorom. & primerjavi s Pari"ko konvencijo (ika"ka ne priznava
pravice do ne"kodljivega pre!oda in pravico do preleta znatno omejuje. +a mednarodni
promet v zra#nem prostoru posamezne drave je potrebna njena privolitev oz. ustrezna
mednarodna pogodba. &saka drava ima pravico do zra#ne kabotae (promet med mesti iste
drave). 2o je bilo pomembno, saj je imelo v tistem #asu veliko drav svoje kolonije, na
49
katere se je kabotaa prav tako nana"ala. $onvencija dolo#a, da la!ko drave dolo#ijo zra#ne
poti (koridorje), za!tevajo pristanek tujega zrakoplova, zaradi varnostni! razlogov razglasijo
prepovedana obmo#ja ali za#asno prepovejo preletavanje svojega obmo#ja. (ika"ka
konvencija je ustanovila Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, ki re"uje vpra"anja
zra#nega prometa na mednarodni ravni.
2udi za zra#ni promet velja, da mora imeti vsak zrakoplov dravno pripadnost in ustrezne
oznake, iz kateri! je pripadnost jasno razvidna. Predpise o pripadnosti in registraciji sprejme
vsaka drava zase. (ika"ka konvencija deli zrakoplove na civilne in dravne. Med dravne
spadajo tisti, ki so namenjeni za vojne, carinske in policijske naloge. +a nji!ovo preletavanje
in pristajanje je potrebno posebno dovoljenje. +rakoplovi so) letalo, !elikopter, balon, cepelin
itd.
1a kon6erenci v H!icagu so se drave dogovorile, da bodo sklenile "e dva sporazuma, s
katerima bi ublaile stroga pravila o izklju#ni suverenosti drav nad svojimi zra#nimi prostori.
prejeta sta bila porazum o prometu v mednarodnem zra#nem prostoru in porazum o
mednarodnem zra#nem prevozu, ki naj bi zagotovila naslednji! pet pravic)
- pravica do ne"kodljivega preleta druge drave brez pristajanja*
- pravica do pristajanja na obmo#je druge drave zaradi te!ni#ni! razlogov*
- pravica do izkrcanja potnikov, po"te in tovora drave pripadnosti zrakoplova*
- pravica do vkrcanja potnikov, po"te in tovora za dravo pripadnosti zrakoplova*
- pravica do vkrcanja in izkrcanja potnikov, po"te in tovora za katerokoli dravo, ki ni
drava pripadnosti zrakoplova.
porazum o prometu v mednarodnem zra#nem prometu je zagotovil prvi dve pravici
(porazum dve! svobod), vendar ni bistveno posegel v obstoje#o ureditev. $ porazumu o
mednarodnem zra#nem prometu, ki naj bi zagotovil vse! pet pravic (porazum peti! svobod),
pa je pristopilo premaj!no "tevilo drav.
1ad oinami in ar!ipela"kimi vodami imajo zrakoplovi pravico do tranzitnega oz.
ar!ipela"kega pre!oda, kar pomeni, da je suverenost drave v te! deli! zra#nega prostora
omejena.
<azviti zra#ni promet je za!teval tudi mednarodnopravno ureditev kaznovanja kaznivi!
dejanj, storjeni! v zrakoplovi! med letom. :eta /B>9 je bila sprejeta 2okijska konvencija, ki
se nana"a se na primere, ko je kaznivo dejanje storjeno na zrakoplovu med letom ali na
podro#ju, ki ni sestavni del nekega dravnega podro#ja (npr. odprto morje). 1a#eloma je za ta
kazniva dejanja pristojna drava, kjer je bilo letalo registrirano, druge drave pa so pristojne v
naslednji! primeri!)
- #e sta u#inek ali posledica nastala na obmo#ju druge drave*
- #e je storilec dravljan druge drave*
- #e kaznivo dejanje ogroa varnost te drave*
- #e gre za kr"itev letenja*
- #e gre za kr"itev multilateralne pogodbe (za!teva po izro#itvi storilca).
4?
$o je v "estdeseti! leti! za#elo pri!ajati do teroristi#ni! dejanj na zrakoplovi!, zlasti
ugrabitev letal in talcev, so se re"itve te konvencije izkazale za nezadostne +a zapolnitev
pravni! praznin so bile sklenjene tri konvencije)
- $onvencija o zatiranju protipravne zaplenitve letal (Aaa"ka konvencija, /BEI). 8grabitev
letala je protipravna zaplenitev letala ali opravljanje nadzora nad letalom, doseena z
gronjo ali uporabo sile ali s kakr"nokoli drugo obliko zastra"evanja. .nkriminirana sta
tudi dajanje pomo#i in poskus. $onvencija vsebuje pravne elemente za prepre#itev
ugrabitev letal, saj se vse drave podpisnice zavezujejo, da bodo za ta kazniva dejanja
predpisale stroge kazni. .zvajanje je prepu"#eno vsaki dravi. Postopek pri te! kaznivi!
dejanji! je tak, da mora vsaka drava podpisnica, na katere ozemlju se odkrije storilca, le=
tega izro#iti dravi, ki ga upravi#eno za!teva, ali pa mu soditi sama (na#elo aut dedere aut
punire, izro#i ali kaznuj). Pri tem ni nujno, da se storilca odkrije na ozemlju prizadete
drave. %lede izro#anja velja diskrecijska pravica. 3olo#ila konvencije se uporabljajo kot
osnova za izro#itev, #e dravi nimata pogodbe o izro#anju storilcev kaznivi! dejanj.
- $onvencija o zatiranju protipravni! dejanj proti varnosti civilnega zra#nega prometa
(Montrealska konvencija, /BE/). &sebuje "ir"i krog dejanj, saj poleg ugrabitev dolo#a "e
celo vrsto dejanj, ki ogroajo varnost letalskega prometa) izvr"itev nasilnega dejanja zoper
osebo, ki je v letalu med poletom in to pomeni nevarnost za letalo, uni#enje letala med
poletom ali povzro#itev "kode, ki bi la!ko ogrozila varnost poleta, vna"anje naprav ali
snovi, ki bi la!ko uni#ile letalo ali prizadejale "kodo na njem, uni#enje ali po"kodovanje
navigacijski! naprav in motenje nji!ovega delovanja, naklepno dajanje lani! in6ormacij,
ki ogroajo varnost letala med poletom. Hilj te konvencije je "ir"e varovanje letalskega
prometa. 3rave so dolne tak"na kazniva dejanja obravnavati kot zelo nevarna in zanje
predpisati visoke kazni. (e storilca ne izro#ijo, so mu dolne soditi same. $ Montrealski
konvenciji je bil leta /B;; sprejet "e dodatni protokol, ki se ukvarja z varnostjo na
mednarodni! letali"#i!.
- $onvencija o ozna#evanju plasti#ni! eksplozivov z namenom nji!ovega odkrivanja
(Montreal, /BB/).
Prvi dve konvenciji vsebujeta pomembna dolo#ila o inkriminaciji prepovedani! dejanj)
drave pogodbenice so ji! dolne vnesti v svojo notranjo zakonodajo in ji! uvrstiti v
kategorijo !udi! kaznivi! dejanj. Ce sklenjene ekstradikcijske pogodbe se raz"irijo tudi na ta
kazniva dejanja. kupna zna#ilnost Aaa"ke in Montrealske konvencije je zmanj"evanje
monosti, da bi se storilec la!ko izognil kazni, saj dravam podpisnicam nalagata, da za ta
kazniva dejanja dolo#ijo stroge kazni in uveljavijo na#elo aut dedere aut punire.
3ruge konvencije za zatiranje terorizma so "e)
- $onvencija proti jemanju talcev*
- $onvencija o zatiranju kaznivi! dejanj zoper mednarodno za"#itene osebe, vklju#no z
diplomatskimi agenti (/BE>)*
- $onvencija o zatiranju terorizma (/BEE), velja le za #lanice veta 0vrope = regionalna
konvencija*
- $onvencija o zatiranju kaznivi! dejanj proti ugrabitvam ladij) lo#uje med ugrabitvijo ladje
in piratstvom.
44
& novej"em #asu se vse bolj poudarja potreba po za"#iti zraka pred onesnaevanjem. Mnoge
drave sprejemajo na tem podro#ju svoje predpise in sklepajo dvostranske mednarodne
pogodbe. 1a svetovni ravni pa sta trenutno najpomembnej"i $onvencija o prekomernem
onesnaevanju zraka na veliki! oddaljenosti! (Ceneva, /BEB), ! kateri so bili sprejeti dodatni
protokoli, in 3unajska konvencija o za"#iti ozonske plasti (/B;4).
..? VE)O&JE
Po prvi! poleti! v vesolje se je pojavila potreba po mednarodnopravni ureditvi tega prostora.
& sredi"#u pozornosti so vpra"anja oblasti v vesolju, vklju#no z Mesecem in drugimi
nebesnimi telesi, vpra"anja pravnega poloaja razni! naprav, ki se po"iljajo v vesolje,
vpra"anja statusa posadk, vpra"anja odgovornosti za morebitno "kodo itd.
Ce pri prvi! orbitalni! leti! na veliki! vi"ina! se je pokazalo, da je doseg dravne oblasti nad
kopnim in morskim delom njenega obmo#ja omejen na zra#ni prostor, in sicer do neke, za
sedaj "e nedolo#ene vi"ine. Med preletom umetni! +emljini! satelitov namre# nobena drava
ni protestirala ali sprejemala drugi! ukrepov, iz kateri! bi bilo razvidno, da njena suverenost
sega do neomejene vi"ine. Praksa je torej potrdila, da gre za prostor, ki se navezuje na zra#ni
prostor, vendar pa je njegov reim popolnoma druga#en od reima dravnega zra#nega
prostora. Poskusi, da bi dolo#ili mejo med zra#nim prostorom in vesoljem, so bili neuspe"ni.
& praksi pa ni teko lo#iti sredstev, ki se uporabljajo za zra#ni promet, od sredstev, ki se
uporabljajo za polete v vesolje. 1a ta na#in je mogo#e za sredstva, namenjena za polete v
vesolje, dolo#iti druga#en reim. & novej"em #asu so se pojavili predlogi, da bi mejo med
zra#nim prostorom in vesoljem vendarle dolo#ili, in sicer na vi"ini okoli /II km nad +emljino
povr"ino.
' vpra"anji! vesolja se je takoj za#elo razpravljati tudi v '+1. :eta /B4; je bil ustanovljen
'dbor za miroljubno uporabo vesolja. 1a podlagi dela tega 'dbora je %eneralna skup"#ina
sprejela veliko resolucij, ki so postale temelj za kodi6ikacijo in progresivni razvoj
mednarodnega prava vesolja. & 'dboru so bile oblikovane tudi vse najpomembnej"e
mednarodne pogodbe o pravnem reimu vesolja)
- Pogodba o na#eli!, ki urejajo aktivnosti drav pri raziskovanju in uporabi vesolja, Meseca
in drugi! nebesni! teles (kraj"e Pogodba o vesolju, /B>E)*
- porazum o re"evanju astronavtov, vra#anju astronavtov in vra#anju objektov, lansirani!
v vesolje (/B>;)*
- $onvencija o mednarodni odgovornosti za "kodo, ki jo povzro#ijo vesoljski objekti
(/BE5)*
- $onvencija o registraciji objektov, lansirani! v vesolje*
- porazum, ki ureja aktivnosti drav na Mesecu in drugi! nebesni! telesi!.
Pogodba o vesolju je temeljni dokument. 'snovna pravila pri raziskovanju in uporabi vesolja
so)
- &esolje pripada vsemu #love"tvu v skladu z mednarodnim pravom in sprejetimi na#eli.
- &esolje in nebesna telesa so svobodni, prosti za raziskovanje in uporabo za vse drave
brez diskriminacije in ne morejo biti predmet nacionalnega prisvajanja.
4>
- 8poraba in raziskovanje vesolja se smeta izvajati le v dobrobit in v interesu vse! drav ne
glede na stopnjo nji!ovega gospodarskega in znanstvenega razvoja.
- & vesolje ni dopustno vna"ati jedrskega oroja in drugi! oroij za mnoi#no uni#evanje in
ni dovoljeno postavljati voja"ki! baz. &se vesoljske aktivnosti naj bi se izvajale v
miroljubne namene. 3osedanja praksa postavlja to na#elo pod vpra"aj (npr. voja"ki
programi vojne zvezd).
- Mesec je skupna dedi"#ina #love"tva.
- ,stronavti so razgla"eni za poslanike #love"tva v vesolju, #eprav dejansko spadajo pod
jurisdikcijo drave pripadnosti dolo#enega vesoljskega objekta, kot tudi sam objekt.
- +a "kodo, ki jo povzro#i vesoljski objekt, je odgovorna drava lansiranja. +a "kodo, ki je
povzro#ena na +emlji ali na zrakoplovu med poletom, velja objektivna odgovornost, za
"kodo, ki nastane v vesolju, pa subjektivna krivdna odgovornost dolo#ene drave.
..A PR'DO3'VANJE O3MO4JA
..A.1 )P&O2NO
& mednarodnem pravu so se oblikovala pravila o pridobivanju ali izgubi obmo#ja.
Pridobivanje obmo#ja, ki do tedaj ni pripadalo nobeni dravi, imenujemo tudi in$orpora-i"a.
Poznamo dva na#ina pridobivanja obmo#ja) izvirni +originarni, na!in in izvedeni
+derivativni, na!in. 'riginarno pridobivanje je tisto, ko pridobljeno obmo#je ni pod
nikogar"njo suvereno oblastjo. 3erivativno pridobivanje pa je tisto, ki ni originarno, ko je
torej pridobljeno obmo#je v #asu pridobivanja pripadalo neki drugi dravi. Pri derivativnem
pridobivanju drava pridobi novo obmo#je tak"no, kakr"no je. &elja na#elo nemo plus iuris ad
alium trans6erre potest, Duam ipso !abet.
Pridobivanje obmo#ja na naraven na#in (naravna a$-esi"a, npr. nanos naplavine ali nastanek
otoka zaradi vulkanske erupcije) v mednarodnem pravu nima velikega pomena. (e nastane
otok v teritorialnem morju ali epikontinentalnem pasu, pripada obalni dravi. Pri #metni
a$-esi"i (npr. nasipavanje) se podro#je pridobi z o$#pa-i"o.
..A.% O6UPA9'JA
'kupacija je izviren na!in pridobivanja obmo#ja. %re za trajno zasedbo nikogar"njega
obmo#ja (terra nullius) z namenom pridobitve. 'kupacija temelji na pravilu zasebnega prava
o prisvojitvi nikogar"nje stvari (res nullius). %lede na to, da je danes ves dravam dostopen
prostor e zaseden (razen prostora, kjer je vzpostavitev dravne suverenosti izrecno
prepovedana, npr. odprto morje, vesolje), okupacija ni ve# mogo#a. 2eoreti#no pa je mono,
da nastane otok na odprtem morju, ki bi la!ko bil predmet okupacije.
+a pravno veljavno okupacijo morajo biti izpolnjeni dolo#eni pogoji)
- (erra n#lli#s. 'zemlje v #asu pridobitve ne sme biti pod suvereno oblastjo neke druge
drave oz. tak"no, kjer je vzpostavitev dravne suverenosti izrecno prepovedana
(mednarodna obmo#ja, npr. odprto morje, vesolje, morsko dno in podzemlje zunaj
4E
dravne jurisdikcije). & praksi (zlasti evropski!) drav oblast domorodcev ali oblast
drave, ki ni bila priznana kot mednarodnopravni subjekt, ni bila ovira za okupacijo.
3ogajali so se tudi primeri, ko je bilo obmo#je pod oblastjo neke drave, ki ga je kasneje
zapustila (derelikcija). & zvezi s tem so nastajali tudi "tevilni spori o tem, ali je do
dejanske zapustitve res pri"lo. 2ak spor je bil npr. med ,rgentino in &eliko Jritanijo
glede @alklandski! otokov.
- E0e$tivnost. 'bmo#je mora biti zasedeno na viden in u#inkovit na#in. 3rava mora na
njem neprekinjeno izvajati oblast in zagotavljati pravni red. imboli#na aneksija,
razglasitev ali sRmo odkritje obmo#ja za okupacijo ne zadostujejo. 06ektivnost se za!teva
ne samo ob zasedbi, temve# tudi kasneje, saj bi se prene!anje e6ektivnosti la!ko razumelo
kot zapustitev (derelikcija) oz. odrekanje.
- Noti0i$a-i"a. 3rava, ki okupira obmo#je, mora to sporo#iti ostalim dravam.
+adnja obmo#ja, ki so se osvajala z okupacijo, so bila polarna obmo#ja. +a ,ntarktiko se je
potegovalo veliko "tevilo drav, ki so se sklicevale na razli#ne pravne naslove (teorija
sektorja, zgodovinske pravice, uti possidetis, geogra6ska sorodnost, raziskovanje, odkritje
itd.). +a!teve drav so bile enostranske in niso imele #vrste osnove v mednarodnem pravu. $o
se je zaradi razvoja te!nologije zanimanje za ,ntarktiko precej pove#alo, so se pojavili tudi
predlogi za ureditev z mednarodno pogodbo. :eta /B4B je bila v Las!ingtonu podpisana
Pogodba o ,ntarktiki. 3olo#ena so bila naslednja na#ela)
- ,ntarktika se la!ko izkori"#a le v miroljubne namene. &oja"ke osebe se sicer la!ko
gibljejo po njej, vendar le v znanstvene namene in brez oroja.
- +nanstveno raziskovanje je svobodno, pri tem pa naj drave med seboj sodelujejo.
- 'kolje na ,ntarktiki se mora varovati.
- Prepovedano je odlaganje jedrski! odpadkov.
Pogodba o ,ntarktiki ne re"uje vpra"anja suverenosti. prejeta pa je bila kompromisna
re"itev, po kateri za!teve drav po ozemlju mirujejo. %lede ,ntarktike so bile sprejete "e
nekatere druge pogodbe (o za"#iti antarkti#ni! tjulnjev, o za"#iti ivi! morski! bogastev
,ntarktike, o urejanju aktivnosti glede rudni! bogastev itd.).
..A.. OD)(OP +9E)'JA,
'dstop je bil pogost na#in pridobivanja obmo#ja. %lede na to, da so monosti okupacije in
priposestvovanja minimalne, pridobivanje obmo#ja s silo pa je prepovedano, je danes to
prakti#no edini mogo# na#in pridobivanja obmo#ja. 'dstop pomeni pridobivanje obmo#ja na
podlagi mednarodne pogode, bodisi dvostranske med dotedanjim imetnikom obmo#ja
(cedentom) in pridobiteljem (cesionarjem) bodisi ve#stranske (npr. mirovna pogodba). :a!ko
je posledica vojne, la!ko pa je tudi povsem prostovoljen. (e je odstop izsiljen, je potrebno
upo"tevati pravila 3unajske konvencije o pravu mednarodni! pogodb, ki govorijo o ni#nosti
posla, sklenjenega pod vplivom sile ali gronje. 'dstop je la!ko odpla#en (primer ,ljaske) ali
neodpla#en. +godi se la!ko tudi po posredovanju tretje drave. Pri odlo#anju o usodi
dolo#enega obmo#ja se ve#krat uporabi pleis-it.
2eoretiki si niso enotni pri vpra"anju, kdaj za#ne odstop u#inkovati. 1ekateri so mnenja, da se
to zgodi e s samo sklenitvijo pogodbe, drugi pa zagovarjajo stali"#e, da je poleg sklenitve
pogodbe potreben tudi e6ektiven prevzem oblasti. 2o vpra"anje je la!ko pomembno pri
razmerji! med dravo in ljudmi, ki ivijo na odstopljenem obmo#ju. 'bi#ajno se to re"i s
4;
samo pogodbo. Pravne posledice odstopa so pogosto problemi, ki ji! je potrebno re"evati v
okviru mednarodni! pravil o nasledstvu drav.
..A./ PR'DO3'VANJE O3MO4JA 8 O3ORO:ENO )'&O
Pridobivanje obmo#ja s silo je bilo v preteklosti najpogostej"i na#in vzpostavitve oblasti na
nekem obmo#ju, ki je prej pripadalo drugi dravi. (e se je pridobitev nana"ala samo na del
obmo#ja drave, ki je obstajala "e naprej, je pri"lo do 6ormalnega priznanja pridobitve z
mirovno pogodbo med strankama v vojni. 2ak"na pridobitev je pravzaprav oblika odstopa.
3ruga#e pa je bilo takrat, ko je bila drava, ki je imela oblast na svojem obmo#ju, popolnoma
uni#ena. 2u ni bilo monosti za pogodbo. 2ak"na pridobitev se imenuje podjarmljenje
(debelacija)) zmagovita drava osvoji celotno obmo#je poraene drave in ga priklju#i k
svojemu. Pogoj za pridobitev obmo#ja z debelacijo je bil prene!anje oboroeni! spopadov.
(e so se spopadi nadaljevali, aneksija ni bila mona, #eprav je bila cela drava za#asno
zasedena. 2udi v obdobju, ko je bilo pridobivanje obmo#ja z debelacijo "e zakonito, je
mednarodno pravo torej strogo razlikovalo med debelacijo in vojno okupacijo, ki je vedno
samo za#asno stanje in zato ni veljavni pravni naslov za pridobitev obmo#ja.
Pridobivanje obmo#ja z debelacijo je bilo prvotno prepovedano s partikularnim mednarodnim
pravom. Primer za to je /I. #len Pakta 3ru"tva narodov. & trideseti! leti! je pri"lo do
"tevilni! izjav o nepriznavanju ozemeljski! sprememb, ki bi bile doseene s silo.
8stanovna listina '+1, sprejeta leta /B?4, prepoveduje vsakr"no osvajanje, saj ?. to#ka 5.
#lena "#iti ozemeljsko celovitost in politi#no neodvisnost katerekoli drave pred kakr"nokoli
silo ali gronjo s silo. Pridobivanje obmo#ja s silo nima nobenega pravnega u#inka in ne more
biti priznano. 8stanovna listina predvideva kolektivno akcijo proti dravi, ki bi prekr"ila to
zapoved. 1epriznavanje pridobivanja obmo#ja s silo iz!aja tudi iz prepovedi uporabe sile. &
3eklaraciji sedmi! na#el je zapisano, da se pridobivanje obmo#ja s silo ali gronjo s silo ne
bo priznalo kot zakonito. 2udi v <esoluciji %eneralne skup"#ine '+1 o de6iniciji agresije
pi"e, da se ne priznava pridobivanja obmo#ja, ki iz!aja iz agresije.
%lede na "tevilne mednarodne dokumente, ki prepovedujejo vojno in uporabo sile, la!ko
trdimo, da je pravilo o nepriznavanju pridobivanja obmo#ja s silo pre"lo v mednarodno
obi#ajno pravo.
..A.1 PR'PO)E)(VOVANJE +PRE)6R'P9'JA,
Priposestvovanje temelji na enem od splo"ni! na#el prava, ki so ji! priznali civilizirani narodi.
+ato sodi tudi v mednarodno pravo. &endar pa se tu ni razvilo pravilo, koliko #asa je za
priposestvovanje potrebno.
Priposestvovanje se kot na#in pridobivanja obmo#ja precej razlikuje od istovrstnega instituta
notranjega zasebnega prava. 1jegova vloga je priznanje in utrditev dolgotrajne posesti ne
glede na njen zna#aj. +ato se v mednarodnem pravu ne za!teva dobra vera priposestvovalca.
Pri pridobivanju s priposestvovanjem je poleg mirne in neovirane posesti potrebna tudi volja
(animus), da drava trajno zadri obmo#je kot svoje.
..1D NA)&ED)(VO DR:AV +)U69E)'JA,
4B
ukcesija drav je mednarodni institut. Pomeni vstopanje dolo#ene drave v pravne odnose
druge drave kot posledica ustanovitve ali raz"iritve oblasti oz. vzpostavitve suverenosti te
drave na obmo#ju, ki je do tedaj pripadalo drugi dravi. ukcesija je zamenjava ene drave z
drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose na dolo#enem obmo#ju. %re torej za
problem prevzemanja pravic in obveznosti s strani drave naslednice od drave pred!odnice.
3o prene!anja oz. nastanka drav je pri!ajalo zlasti po drugi svetovni vojni, predvsem pa v
procesu dekolonizacije. & novej"em #asu je pri"lo do razpada ve#nacionalni! 6ederalni!
drav, npr. @<G, ovjetske zveze in (e"koslova"ke. & te! primeri! prene!a suverenost
dolo#ene drave na dolo#enem obmo#ju (ali pa ta drava prene!a obstajati), druga drava pa
na pridobljenem obmo#ju vzpostavi svojo suverenost. 3o nasledstva la!ko pride z zdruitvijo
(+<1 in 13<), z odcepitvijo (0tiopija in 0ritreja) ali z razpadom (@<G).
plo"no pravilo mednarodnega prava je, da nastanejo za vsako dravo pravice in obveznosti
e z njenim lastnim delovanjem, kar iz!aja iz temeljne pravice drave do suverenosti. &endar
pa se pri prenosu obmo#ja pojavlja toliko raznovrstni! in speci6i#ni! vpra"anj, da se to na#elo
ne more dosledno uresni#evati. <avno ta vpra"anja se obravnavajo v sklopu sukcesije drav.
plo"nega pravila o prevzemanju obveznosti s strani drave naslednice od drave pred!odnice
v mednarodnem pravu ni. tali"#e, da obveznosti redno pre!ajajo na tistega, ki pridobi
obmo#je, je predvsem rezultat elje, da se za"#iti interese tuji! upnikov in investitorjev.
<azli#ne re"itve, ki se uporabljajo v praksi, so med dvema skrajnima stali"#ema. Po prvem
drava naslednica ne bi smela priznati nobeni! obveznosti pred!odnice (doktrina tabula rasa,
clean slate), po drugem pa bi nova drava v celoti prevzela obveznosti (popolna kontinuiteta).
Ktiri osnovna in splo"na pravila pri nasledstvu so)
- ama sprememba dravne oblasti v razmerju do istega dravnega obmo#ja ne pripelje do
nasledstva, pa #eprav bi do nje pri"lo na protiustaven (revolucionaren) na#in.
- Prav tako ne pride do nasledstva v primeru vojne okupacije.
- 3rava naslednica prevzame obmo#je tak"no, kakr"no je bilo, tudi z morebitnimi
omejitvami. %re za pravilo nemo plus iuris trans6erre potest, Duam ipso !abet.
- (e ni druga#e dogovorjeno (in z izjemo dravni! mej), veljajo za pridobljeno obmo#je
mednarodne pogodbe drave naslednice in ne pred!odnice.
'bligatorni na#eli, ki ji! je potrebno upo"tevati, sta tudi)
- 1a#elo nedotakljivosti dravni! meja) obstoje#e dravne meje se ne smejo spreminjati,
razen v primeru dvostranskega sporazumnega dogovora med dravama.
- 1a#elo spo"tovanja #lovekovi! pravic in svobo"#in ter pravic manj"in) drave, ki
bilateralno urejajo medsebojna razmerja, morajo pri tem spo"tovati splo"na na#ela
varovanja #lovekovi! pravic in pravic manj"in, #e so le=te prisotne na te! obmo#ji!.
&pra"anja nasledstva drav se urejajo predvsem s pogodbenim (partikularnim) mednarodnim
pravom. + namenom sistemske ureditve tega podro#ja pa sta bili sprejeti dve konvenciji)
>I
- 3unajska konvencija o nasledstvu drav glede mednarodni! pogodb (/BE;). <ati6icirala jo
je tudi @<G in zavezuje tudi lovenijo.
- 3unajska konvencija o nasledstvu drav glede dravnega premoenja, ar!ivov in dolgov
(/B;9). @<G jo je podpisala, lovenija pa je ob osamosvojitvi le izrazila voljo, da bi se
stvari urejale v skladu s to $onvencijo, vendar je ni podpisala.
$onvenciji poznata ve# poloajev, v kateri! pride do nasledstva)
- prenos dela obmo#ja neke drave*
- novonastala neodvisna drava*
- zdruitev drav*
- odcepitev dela drave (stari subjekt obstaja "e naprej, vendar v manj"em obsegu)*
- razpad, dissolution (stari subjekt prene!a obstajati).
Pri nasledstvu je potrebno re"evati ve# vpra"anj)
a, Omo!"e
.z!odi"#e nasledstva drav je vzpostavitev suverenosti nad obmo#jem, ki je do tedaj pripadalo
dravi pred!odnici. 3rava dobi obmo#je tak"no, kakr"nega je imela prej"nja drava (z
obstoje#imi mejami ter pravicami in obveznostmi, ki se ti#ejo uporabe obmo#ja). 1asledstvo
drave ne vpliva na mejo, ki je dolo#ena z mednarodno pogodbo. Prav tako ne vpliva na
pogodbeno ustanovljene pravice in obveznosti, ki se nana"ajo na mejni reim, ter na pravice
in obveznosti, ki so vezane na dolo#eno obmo#je in se nana"ajo na uporabo ali omejitev
uporabe tega obmo#ja v korist druge drave ali v korist tega obmo#ja. 3unajska konvencija
potrjuje trajno suverenost vsakega naroda in vsake drave nad svojimi naravnimi bogastvi.
, Osee
$o nova drava raz"iri suverenost na dolo#eno obmo#je, spadajo pod njeno oblast vsi ljudje,
ki tam ivijo. 2i ljudje so v razmerju do drave pred!odnice bodisi njeni dravljani bodisi
tujci. 1ova drava la!ko z zakonom dolo#i, katere od te! oseb bo obravnavala kot svoje
dravljane, vendar pa svojega dravljanstva ne more vsiliti pripadnikom tretji! drav brez
nji!ove privolitve. :a!ko pa podeli dravljanstvo osebam, ki v #asu nasledstva niso bile na
pridobljenem obmo#ju, vendar pa so do tedaj bile dravljani drave pred!odnice. (e drava
pred!odnica obstaja "e naprej in se njeno obmo#je razdeli na ve# drav, je potrebno vpra"anje
statusa te! oseb re"iti z mednarodno pogodbo. Mednarodno pravo ne pozna splo"nega pravila,
po katerem bi morala nova drava kot svoje dravljane prevzeti vse dotedanje dravljane
pred!odnice. &endar pa tretje drave niso dolne sprejemati oseb, ki bi na ta na#in ostale brez
dravljanstva.
+aradi re"evanja poloaja oseb pri zamenjavi dravne oblasti na nekem obmo#ju se v
mednarodni! pogodba! uporabljata dva instituta) opcija in za"#ita manj"in. 'pcija pomeni
izbiro med dvema dravljanstvoma. tem se posamezniku omogo#i, da dravljanstvo izbere
sam. Pogoj za opcijo je, da poleg drave, ki je obmo#je pridobila, obstaja tudi "e drava, ki je
obmo#je odstopila oz. izgubila. 2ako posameznik izbira med dotedanjim dravljanstvom in
dravljanstvom nove drave. + za"#ito manj"in se za"#itijo osebe, ki imajo druga#no
narodnost, vero ali materin jezik od ve#inskega prebivalstva. 2em se la!ko ponudi monost
izbire dravljanstva in drave, v kateri bodo iveli.
>/
2ak"en primer sta bili cona , in J svobodnega tra"kega ozemlja, kjer so se optanti preselili v
dravo, v kateri so !oteli prebivati. Po sporazumu iz leta /B;5 naj bi @<G (sedaj lovenija)
optantom, ki so se morali preseliti v .talijo, dolgovala //I milijonov dolarjev. +adeva "e ni
re"ena, niti glede skupnega dolga @<G niti glede razdelitve med novonastalimi dravami.
& zvezi s tem je tudi Jadinterjeva arbitrana komisija, ki se ukvarja z razpadom @<G,
sprejela naslednja na#ela)
- vpra"anje dravljanstva re"uje drava z notranjimi predpisi*
- drava mora spo"tovati varstvo #lovekovi! pravic in svobo"#in*
- zaradi razpada drave ne sme ni!#e ostati brez dravljanstva*
- med dravo in dravljanom mora obstajati pristna zveza*
- nikogar se ne sme siliti, da o!rani ali vzame dravljanstvo.
-, Mednarodne pogode
Pogodbe, ki ji! sklene drava pred!odnica, drave naslednice ne veejo, razen #e ni
dogovorjeno druga#e. &eljavnost pogodb, ki ji! sklene drava naslednica, pa se avtomati#no
raz"iri tudi na pridobljeno obmo#je. 2o splo"no pravilo temelji na na#elu, da mednarodna
pogodba vee samo pogodbene stranke. &endar pa je to pravilo omejeno, saj je v dolo#enem
delu potrebno zaradi pravne varnosti zagotoviti vsaj delno kontinuiteto.
$ontinuiteta veljavnosti je poudarjena pri radicirani! pogodba!, ki dravo naslednico
avtomati#no zavezujejo, razen #e ni dogovorjeno druga#e. %re za pogodbe, ki so tesno
povezane s samim obmo#jem (npr. pogodbe o dravni! meja!, meddravni! slunosti!,
sodelovanju v obmejnem pasu itd.). .zjema od takega avtomati#nega prenosa so pogodbe, s
katerimi se predvideva vzpostavitev vojni! baz.
3unajska konvencija iz leta /BE; predvideva kontinuiteto veljavnosti mednarodni! pogodb za
dravo pred!odnico, ki obstaja "e po odcepitvi dolo#enega dela od nje, pa tudi za dravo
naslednico v primeri! zdruitve drav in odcepitve dela neke drave, da bi se ustanovila nova
drava, ne glede na to, ali drava pred!odnica "e obstaja ali ne. <azen v te! primeri! pa je
$onvencija glede nasledstva mednarodni! pogodb blije na#elu tabulae rasae. 1ovonastala
neodvisna drava namre# ni dolna obdrati pogodbe v veljavi niti postati stranka pogodbe
samo zaradi dejstva, ker je pogodba v #asu nasledstva veljala na obmo#ju, na katerega se
nasledstvo drav nana"a. eveda pa se la!ko drava naslednica odlo#i, da bo dolo#ene
mednarodne pogodbe obdrala v veljavi. Pojem novonastala neodvisna drava se nana"a zlasti
na drave, ki so bile v razmerju odvisnosti in so nastale v procesu dekolonizacije.
&sa navedena pravila se uporabljajo, #e se drave ne sporazumejo druga#e in #e so izpolnjeni
dolo#eni pogoji)
- da predvidena re"itev ni nezdruljiva s predmetom in namenom pogodbe in da bistveno ne
spreminja pogojev izvr"evanja pogodbe*
- da se la!ko pridobi lastnost stranke brez soglasja ostali! strank, kar se nana"a na zaprte
pogodbe. Pri odprti! pogodba! je vstop drav naslednic precej olaj"an.
!, Dr@avno premo@en"e5 arhivi in dolgovi
>5
2udi vpra"anja premoenja, ar!ivov in dolgov pri nasledstvu drav se prvenstveno re"ujejo s
sporazumi med dravami in upo"tevanjem na#ela pravi#nosti. .z tega iz!aja tudi 3unajska
konvencija iz leta /B;9. 1jena dolo#ila se uporabijo takrat, ko se drave same ne sporazumejo
druga#e.
& primeri! razpada drave, odcepitve dela drave ali prenosa dela drave k drugi dravi
pripade nepremi#no premoenje, ki je na obmo#ju drave naslednice, dravi naslednici. .sto
velja za premi#no premoenje, ki je povezano z obmo#jem, ki ga pridobi drava naslednica.
'stalo premi#no premoenje se mora razdeliti po pravi#ni! delei!. & pravi#ni! razmerji! je
potrebno razdeliti tudi tisto nepremi#no premoenje, ki se na!aja izven obmo#ja drave
pred!odnice. & primeru novonastali! drav pozna 3unajska konvencija dve dodatni pravili)
- premi#no premoenje in tisto nepremi#no premoenje drave pred!odnice, ki se na!aja
izven obmo#ja, na katerega se nasledstvo nana"a, preide na dravo naslednico v
sorazmerju z njenim prispevkom k nastanku tega premoenja*
- sporazumi o nasledstvu med dravo pred!odnico in dravo naslednico ne smejo pose#i v
na#elo trajne suverenosti vsakega naroda nad svojim bogastvom in naravnimi dobrinami.
Pravila, ki so namenjena novonastalim dravam, so tako kot v primeru mednarodni! pogodb
le delno uporabna tudi za razpad drave in odcepitev.
3ravni ar!ivi drave pred!odnice so vsi dokumenti, ki ji! je izdala drava pred!odnica pri
opravljanju svoji! 6unkcij in ki so ji pripadali na podlagi njenega notranjega prava. 3unajska
konvencija zavezuje dravo pred!odnico, da o!rani celovitost dravni! ar!ivov. porazumi
med dravo pred!odnico in dravo naslednico ne smejo posegati v pravice drugi! narodov do
razvoja, kulturne dedi"#ine in in6ormiranja o svoji zgodovini. 3ravi naslednici je potrebno na
njeno za!tevo in na njen stro"ek izro#iti reprodukcije tisti! dravni! ar!ivov, ki ostanejo
dravi pred!odnici in ki se nana"ajo na odstopljeno obmo#je. 2udi vpra"anja ar!ivov se
prvenstveno re"ujejo z medsebojnimi sporazumi.
Medsebojni sporazumi, ki temeljijo na na#elu pravi#nosti, bi morali biti podlaga tudi za
re"itev vpra"anj razdelitve dolgov, ki so v primeru nasledstva med najbolj spornimi. 3ravni
dolg pomeni kakr"nokoli 6inan#no obveznost drave pred!odnice, ki nastane do druge drave,
mednarodne organizacije ali kak"nega drugega subjekta mednarodnega prava. 1asledstvo ne
sme vplivati na pravice in obveznosti upnikov. 3ravni dolg drave pred!odnice mora v
pravi#nem sorazmerju preiti na dravo naslednico. Pri tem je potrebno upo"tevati, ali drava
pred!odnica obstaja "e naprej ali ne. +a novonastale drave 3unajska konvencija dolo#a, da
prevzem dolgov ne sme ogroziti nji!ovega ekonomskega ravnoteja. &pra"anje dolgov je
ve#krat odvisno od politi#ne mo#i posamezne drave. & novej"em #asu pri te! vpra"anji!
posredujejo tudi mednarodne 6inan#ne organizacije.
d, Mednarodne organiza-i"e
+a nasledstvo drav glede #lanstva v mednarodni! organizacija! ne obstaja neko splo"no
pravilo mednarodnega prava. Po 3unajski konvenciji u#inki nasledstva ne posegajo v pravila
o pridobitvi #lanstva v mednarodni organizaciji. (lanstvo v katerikoli mednarodni
>9
organizaciji se pridobi v skladu z njenimi pravili, ne pa na podlagi nasledstva mednarodne
pogodbe, ki je ustanovni akt organizacije. (e drava pred!odnica prene!a obstajati, drava
naslednica ne postane #lanica organizacije zgolj na podlagi nasledstva. +a #lanstvo mora
zaprositi v skladu s pravili organizacije. 2udi tu pa obstajajo izjeme, npr. nasledstvo #lanstva
v vetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu. Primer za nasledstvo #lanstva je tudi
#lanstvo <usije v &arnostnem svetu '+1 po razpadu ovjetske zveze.
e, Dr#ga vpra*an"a
Pri deliktni! obveznosti! drave, ki je prene!ala obstajati, o nasledstvu ne moremo govoriti.
3rava naslednica ne prevzame obveznosti, ki izvirajo iz protipravni! dejanj drave
pred!odnice.
Pri izbiri, katere dele notranje zakonodaje drave pred!odnice bo prevzela in katere ne, je
drava naslednica popolnoma svobodna.
&pra"anje pridobljeni! pravic 6izi#ni! in pravni! oseb pri nasledstvu ostaja odprto. (e
ureditev te! pravic ni dogovorjena z mednarodno pogodbo, ostaja poloaj bolj ali manj
neurejen, #eprav gre la!ko za zelo pomembne stvari (npr. pokojnine, lastninska pravica,
ekspropriacija, koncesije itd.). Pridobljene pravice so politi#no pomembne ne samo za dravo
pred!odnico in dravo naslednico, temve# tudi za tretje drave, #e gre za pravice nji!ovi!
dravljanov. Praviloma bi se morala drava naslednica drati vsaj minimalni! na#el pri
priznanju pridobljeni! pravic in pose#i le v tiste, ki so v nasprotju z njenim pravnim redom.
1espo"tovanje pridobljeni! pravic la!ko izzove tudi pritisk in reakcijo mednarodne skupnosti.
..11 MEDDR:AVNE )&U:NO)('
%re za odnose, v kateri! ima ena drava v razmerju do druge dolo#ene pravice, ki so omejene
na dolo#en del druge drave. 2a del drave je torej obremenjen s pravicami, ki gredo
poobla"#eni dravi.
2ako kot v zasebnem pravu so tudi meddravne slunosti la!ko pozitivne (dravi nalagajo, da
nekaj trpi oz. dopusti) ali negativne (dravi nalagajo, da nekaj opusti oz. ne stori). 1asprotno
od zasebnega prava pa v mednarodni praksi obstajajo tudi sl#@nosti in 0a-iendo, ki dravi
nalagajo neko aktivno ravnanje (npr. dobavljanje elektri#ne energije ali vode, vzdrevanje
plovni! poti).
%lavna zna#ilnost meddravne slunosti je njen stvarnopravni zna#aj. lunost deluje erga
omnes in je vezana na obmo#je) #e drava pridobi obmo#je, ki je obremenjeno s slunostjo,
nanjo preidejo tudi obveznosti, ki iz slunosti iz!ajajo. lunost preide na tretjo dravo tudi v
primeri! za#asne zasedbe (mandat, prevzem uprave, zakup, vojna okupacija itd.).
Meddravne slunosti se praviloma ustanovijo z mednarodno pogodbo, zato tudi prene!ajo
kot vsak drug pogodbeni odnos. Prene!ajo la!ko tudi z zdruitvijo ali konsolidacijo
(poobla"#eno in slue#e obmo#je se znajdeta pod isto suverenostjo) oz. s prene!anjem
interesa poobla"#ene drave.
Poznamo naslednje vrste slunosti)
>?
- voja"ke slunosti) pomorske in zra#ne baze, demilitarizirani pasovi, prepoved utrjevanja,
pravica do pre!oda vojske, prostor za vadbo obstreljevanja itd.*
- gospodarske slunosti) pravica ribarjenja, sekanja dreves, pa"a, dobavljanje elektri#ne
energije ali vode, skupna carinska obmo#ja, elezni"ke povezave, dostop do morja,
uporaba pristani"#, na6tovodi itd.*
- druge slunosti) so zelo redke, npr. pristop k 2rgu svetega Petra, prepoved gradnje vi"ji!
!i" v okolici &atikanskega mesta, dostop do umetnin v &atikanu (pogodba med veto
tolico in .talijo).
/. PO)AME8N'6 V MEDNARODNEM PRAVU
/.1 DR:AV&JAN' 'N (UJ9'
Posameznik v mednarodnem pravu nima subjektivitete. stali"#a mednarodnega prava je
posameznik predmet interesov drave samo v razmerju ene drave proti drugi dravi, kadar
drava nad njim izvaja oblast oz. kadar ga eli za"#ititi. 3rava je suverena samo na svojem
obmo#ju, vendar pa s svojimi predpisi v#asi! zajame tudi tiste posameznike, ki se na!ajajo
izven njenega dravnega obmo#ja, #e ima za nji! dolo#en interes. & spori!, ki so iz!ajali iz
te! razmerij, so se v mednarodnem pravu izoblikovala pravila, ki ji! la!ko imenujemo
pravila o personalni pristo"nosti. 2a pravila dolo#ajo krog oseb, ki ji! la!ko drava v
razmerju do druge drave za"#iti oz. nad katerimi la!ko izvaja oblast. 1ana"ajo se predvsem
na dve okoli"#ini) na pripadnost dolo#eni dravi (dravljanstvo) in na dejstvo, da neka oseba
prebiva na obmo#ju dolo#ene drave.
3rava izvaja oblast nad osebami, ki se na!ajajo na njenem obmo#ju, na podlagi teritorialne
s#verenosti. 2o so la!ko njeni dr@avl"ani ali t#"-i, pripadniki neke druge drave. Poleg
dravljanstva pozna mednarodno pravo tudi druge oblike 6ormalne pripadnosti dolo#ene
osebe dolo#eni dravi. 'sebo, ki je z dolo#eno dravo v tak"ni zvezi, imenujemo varovane-.
2o je oseba, ki je pod za"#ito neke drave, vendar ni njen dravljan, #e ta drava na podlagi
pro"nje ali pogodbe prevzame za"#ito dravljana druge drave v tretji dravi.
& mednarodnem pravu je najpomembnej"a vez dr@avl"anstvo, ki je osnovna vez med dravo
in posameznikom. :a!ko se pridobi po rodu (iure sanguinis) ali po obmo#ju (iure soli).
'blast, ki jo drava izvaja nad svojimi dravljani, imenujemo personalna s#verenost. 2o
oblast izvaja tudi nad dravljani, ki prebivajo v tujini. .zraa se v "tevilni! obveznosti!, ki ji!
imajo dravljani (npr. voja"ka obveznost, pla#evanje davkov, urejanje osebnega statusa itd).
3ravljanstvo se uredi z notranjo zakonodajo posamezne drave. &endar pa je mednarodno
pravo izoblikovalo nekatera pravila, ki zakonodajalca pri tem omejujejo. 2ako dravi , ni
potrebno priznati, da je oseba Q pridobila dravljanstvo drave J po zakoni! drave J, #e po
zakoni! drave , "e ni prene!ala biti dravljan drave ,. 3rava tudi ni dolna priznati
pridobitev tujega dravljanstva, #e je "lo pri tem za izigravanje njeni! zakonov.
>4
3rava torej izvaja personalno in teritorialno suverenost. &#asi! se je govorilo o
e$steritorialnosti) diplomatska predstavni"tva se je "telo za del ozemlja, ki pripada dravi, ki
jo veleposlani"tvo predstavlja. +ato naj drava gostiteljica nad tem obmo#jem ne bi imela
teritorialne suverenosti. &endar je tako gledanje zastarelo. 1ovej"a teorija ga je v celoti
zavrgla. 'zemlje, na katerem stoji diplomatsko predstavni"tvo, ni ozemlje drave, ki jo
veleposlani"tvo predstavlja, vendar pa prostori in osebje veleposlani"tva uivajo diplomatsko
imuniteto in privilegije.
3rava la!ko za"#iti svojega dravljana, ki so mu bile kr"ene pravice v drugi dravi, #e je v
tej dravi e iz#rpal vsa pravna sredstva in #e obstaja nek temelj jurisdikcije (sporazum,
konvencijska klavzula). %ovorimo o diplomats$i za*!iti. Pogoj za diplomatsko za"#ito je
dravljanstvo, #eprav je mono za"#ititi tudi varovanca. 3rava la!ko za"#iti svojega
dravljana tako, da toi dravo kr"iteljico. &endar pa to ni pravica posameznika, temve# samo
monost. 3iplomatsko za"#ito uivajo 6izi#ne in pravne osebe.
& zvezi z diplomatsko za"#ito sta zanimiva dva primera iz prakse. Prvi je primer 1emca
Notteohma, ki je pred drugo svetovno vojno ivel v %vatemali, kjer je imel tudi svoje
podjetje. :eta /B9B je pridobil "e dravljanstvo :iec!tensteina, vendar je "e naprej ivel v
%vatemali. Med drugo svetovno vojno je bil kot nem"ki dravljan aretiran, njegovo
premoenje pa so zaplenili. Po vojni se je 1ottebo!m preselil v :iec!tenstein in dosegel, da se
je drava :iec!tenstein zavzela za vrnitev njegovega premoenja. por med :iec!tensteinom
in %vatemalo se je preselil na Meddravno sodi"#e, ki je odlo#ilo, da %vatemala ni dolna
priznati dravljanstva tretje drave, ki je bilo o#itno 6iktivno in podeljeno z namenom
izigravanja zakonov drave, kjer je imel pridobitelj stalno prebivali"#e. 3iplomatsko za"#ito
la!ko nudi drava samo takrat, ko obstaja neka pristna zveza (genuine link) med njo in
dravljanom. 1a#elo pristne zveze se uporablja takrat, ko ima oseba dve ali ve# dravljanstev.
3rugi primer je primer podjetja 3ar-elona (ra-tion, ki je bilo v preteni lasti belgijski!
dravljanov. $o je "lo podjetje v ste#aj, je Jelgija menila, da so bile okoli"#ine ste#aja
sumljive in da so bili njeni dravljani (delni#arji) o"kodovani. Po propadli! pogajanji! je
Jelgija toila Kpanijo pred Meddravnim sodi"#em, kjer se je postavilo vpra"anje dravne
pripadnosti podjetja. 3ravna pripadnost pravne osebe se la!ko presoja glede na to, po kateri!
predpisi! je bilo podjetje ustanovljeno (teorija inkorporacije), ali glede na to, kje ima podjetje
sede (teorija sedea). odi"#e je ugotovilo, da drava pripadnosti ni Jelgija, temve# $anada,
zato bi diplomatsko za"#ito la!ko uveljavljala samo $anada. Jelgija bi la!ko za"#itila svoje
dravljane (glede na "kodo, ki je nastala pravni osebi) samo v primeru, #e bi bile kr"ene
temeljne materialne pravice delni#arjev (npr. dividenda) ali #e bi pravna oseba prene!ala
obstajati po pravu drave pripadnosti podjetja.
2udi pravne osebe imajo svojo pripadnost, po kateri dolo#ena drava nad njimi izvaja oblast
oz. "#iti nji!ove pravice. Pripadnost pravne osebe dolo#a notranja zakonodaja vsake drave.
1ajve#krat se nana"a na sede pravne osebe, la!ko pa se kot kriterij pripadnosti vzame tudi
zakonodaja, na podlagi katere je bila pravna oseba ustanovljena.
+aradi razli#ni! zakonodaj, ki ne temeljijo na isti! na#eli!, pri!aja do primerov apatridnosti
in dvo"nih dr@avl"anstev. ,patrid je oseba, ki je nobena drava ne priznava kot svojega
dravljana. ,patridnost nastane, #e se oseba rodi v taki! okoli"#ina!, da dravljanstva ne
pridobi, ali pa #e oseba izgubi dravljanstvo in !krati ne pridobi novega. Mnoge osebe
ostanejo brez dravljanstva s pre!odom nji!ovega rodnega kraja pod suverenost druge drave.
' de 6acto apatridi! govorimo takrat, ko oseba sicer ima 6ormalno dravljanstvo, a je njena
>>
drava ne "#iti. %re za sistemati#no ravnanje drave glede skupine dravljanov (npr. .ndijanci,
manj"ine). 'seba brez dravljanstva ima v praksi veliko teav. 1e uiva diplomatske za"#ite,
njeno gibanje je la!ko omejeno, ker nima potne listine, la!ko pa jo tudi izenejo iz drave,
kjer prebiva. +ato je prizadevanje mednarodnega prava usmerjeno v prepre#evanje
apatridnosti, zlasti v primeru nasledstva drav.
' dvojnem ali ve#kratnem dravljanstvu (bi= oz. polipatridnosti) govorimo, ko dve ali ve#
drav "tejejo dolo#eno osebo za svojega dravljana (npr. #e se oseba rodi v dravi, ki pozna
na#elo ius soli, njeni star"i pa so iz drave, ki pozna na#elo ius sanguinis, ali #e oseba pridobi
dravljanstvo nove drave, !krati pa se ne odre#e staremu dravljanstvu). 2ak"no stanje je
la!ko za dvojnega dravljana neprijetno (npr. dvojna obdav#itev, dvojna voja"ka dolnost),
la!ko pa je tudi vir spora med dvema dravama.
+aradi neprijetnosti, ki ji! povzro#ata apatridnost in polipatridnst, je pri"lo do nekateri!
mednarodni! dvostranski! in ve#stranski! sporazumov. Ce v #asu 3ru"tva narodov (leta
/B9I) je bila kodi6ikacijska kon6erenca o re"evanju sporov o dravljanstvu, ki pa ni prinesla
veliki! rezultatov. :eta /B>/ je bila v okviru '+1 izdelana $onvencija o zmanj"evanju
primerov apatridnosti, ki med drugim predvideva ustanovitev organizacije, na katero se bodo
apatridi la!ko obra#ali. prejeta je bila tudi $onvencija glede poloaja oseb brez
dravljanstva, ki se znajdejo na dravnem teritoriju. 3rava sicer ni dolna podeliti
dravljanstva, mora pa urediti socialni in zdravstveni status tak"ni! oseb. $onvencija o
dravljanstvu poro#ene ene dolo#a, da se mora enski, ki sklene zakonsko zvezo s tujcem,
olaj"ati postopek naturalizacije. $onvencija tudi dolo#a, da enska z lo#itvijo ali
razveljavitvijo zakonske zveze ne sme avtomati#no izgubiti dravljanstva.
'sebe, ki z dravo, v kateri se na!ajajo, niso v razmerju dravljanstva, so za to dravo t#"-i.
2ujec je na podlagi na#ela teritorialne suverenosti podvren oblasti drave, v kateri se na!aja,
drava njegovega dravljanstva pa ima pravico, da ga za"#iti. & zvezi s tujci se postavljajo
naslednja vpra"anja) vstop in prebivanje v dravi, postopek s tujci, izgon, izro#itev, azil,
za"#ita drave pripadnosti.
&saka drava ureja vpra"anja vstopa in zadrevanja tujcev na svojem obmo#ju po svoji
presoji. &pra"anja izro!itve (ekstradicije) oseb, ki so v svoji dravi obtoene zaradi storitve
kaznivi! dejanj, drave re"ujejo z dvostranskimi in ve#stranskimi sporazumi. &pra"anje je, ali
obstaja obveznost drave izro#iti osebo drugi dravi, #e med njima ni sklenjenega ustreznega
sporazuma. & te! primeri! naj bi veljalo na#elo aut dedere aut judicare, zlasti v primeri!
mednarodni! !udodelstev (vojni zlo#ini, zlo#ini proti #love"tvu). 3rave niso dolne izro#ati
svoji! dravljanov, pa tudi ne dravljanov tretji! drav, ki so obtoeni zaradi politi#ni!
kaznivi! dejanj. 3rave tudi niso dolne izro#iti tuje osebe, #e se izro#itev za!teva zaradi
navadnega kaznivega dejanja, vendar z namenom, da bi se osebo preganjalo zaradi rasni!,
verski!, politi#ni! ali nacionalni! razlogov.
$o tujec prebiva v dolo#eni dravi, uiva polno za"#ito in je bolj ali manj izena#en z
dravljani te drave glede temeljni! pravic in svobo"#in (ne uiva npr. volilne pravice, pravice
ustanavljanja politi#ni! strank itd.). 3rava mora zagotoviti enakopravnost tujcev z doma#im
prebivalstvom pred sodi"#i in drugimi dravnimi organi. %lede te! postopkov obstajajo
nekateri minimalni mednarodni standardi. Postopek, ki taki! standardov ne bi upo"teval, ni
dopusten, #etudi bi ga drava opravi#evala z dejstvom, da na isti na#in ravna tudi s svojimi
dravljani. 2emeljne pravice #loveka za tujce so progla"ene v 3eklaraciji o pravica! oseb, ki
niso dravljani drave, v kateri ivijo, iz leta /B;4. Po tej 3eklaraciji uivajo tujci #lovekove
>E
pravice v vsaki dravi v skladu z njenim doma#im pravom in mednarodnimi obveznostmi. (e
dolo#ena drava meni, da so njenemu dravljanu, ki prebiva v tuji dravi, kr"ene pravice, ga
la!ko za"#iti. Pogoj za za"#ito je, da morajo biti najprej iz#rpana vsa pravna sredstva v tuji
dravi. 3rave obi#ajno najprej uporabijo ustaljene monosti preko svoji! diplomatski!
predstavni"tev, "ele #e so ta prizadevanja neuspe"na, pa uporabijo diplomatsko za"#ito.
3eg#n-i so osebe, ki beijo iz drave (praviloma) svojega dravljanstva zaradi utemeljenega
stra!u, da bodo preganjane na podlagi rase, vere, narodne pripadnosti ali politi#nega
prepri#anja, in se na!ajajo na ozemlju druge drave. Prvi val beguncev v 0vropi je bil po
oktobrski revoluciji, drugi pa po drugi svetovni vojni. :eta /B4/ je bila sprejeta $onvencija o
begunci!, ki za!teva dokaj visok nivo za"#ite, kasneje pa je bil sprejet "e Protokol. & okviru
'+1 je bil ustanovljen tudi &isoki komisariat za begunce. .zoblikovali sta se dve na#eli)
na#elo nezavra#anja in na#elo !umanitarne pomo#i. Med begunci ni dopustna diskriminacija.
.majo pravico do opravljanja poklica, drava pa jim la!ko prepove politi#no dejavnost. &
novej"em #asu se pojavlja pojem za!asnega eg#n-a. %re zlasti za primere mnoi#nega
begunstva, ko iz drave bei ve#je "tevilo ljudi zaradi vojni! spopadov (npr. bosanski begunci
v loveniji). +a#asni begunci ne ustrezajo de6iniciji begunca iz $onvencije o begunci!,
omenjajo pa ji! nekateri akti &isokega komisariata za begunce. +a#asnim beguncem je
potrebno nuditi !umanitarno pomo#. Po vzpostavitvi miru v nji!ovi dravi se ji! la!ko po"lje
nazaj.
'sebam, ki so pobegnile iz svoje drave zaradi politi#nega preganjanja, la!ko drava podeli
zato!i*!e (azil). 2ak"na praksa ustreza na#elom #love#nosti. ' teritorialnem azilu govorimo,
ko se neka oseba zate#e na ozemlje tuje drave in prosi za prebivali"#e. ' diplomatskem azilu
pa govorimo takrat, ko se oseba zate#e na diplomatsko predstavni"tvo in tam zaprosi za azil.
3iplomatski azil v mednarodni praksi ni priznan. ,zil je notranja diskrecijska pravica drave,
ne pa pravica posameznika, da za!teva in dobi zato#i"#e, razen #e to pravico drava prizna v
svoji ustavi ali zakonu. 3anes je splo"no sprejeto na#elo, da se osebe ne smejo izro#ati
dravam, kjer jim preti pregon zaradi politi#nega prepri#anja. ,zila pa ni mogo#e priznati
osebam, ki so storile !uj"a kazniva dejanja.
Med begunci in azilanti obstajajo dolo#ene razlike. Jegunske situacije so mnoi#ne, azil pa je
posami#na zadeva. Jegunci praviloma nimajo azila, la!ko pa zanj zaprosijo kot posamezniki.
/.% MEDNARODNA 8A24'(A 4&OVE6A
Mednarodna za"#ita posameznikov se je pred prvo svetovno vojno omejevala na posami#ne
primere in je praviloma obsegala samo prepoved s#@en"stva. Joj proti suenjstvu se je za#el
e konec /;. stoletja, najprej enostransko, kasneje pa tudi na podlagi mednarodni! pogodb.
&endar pa se je v praksi boj proti suenjstvu omejeval na prepre#evanje pomorskega prevoza
sunjev. & okviru 3ru"tva narodov je bila leta /B5> sprejeta $onvencija o prepovedi
suenjstva, ki dolo#a, da prisilno delo ne sme pripeljati do odnosov, ki bi bili podobni
suenjstvu.
>;
Po prvi svetovni vojni so se pojavljala vpra"anja za*!ite eg#n-ev in apatridov. posebnim
dogovorom je bila uvedena 1ansenova potna listina, ki je beguncem in apatridom pri iskanju
dela in prebivali"#a omogo#ila potovanje iz ene drave v drugo. Jeguncem in apatridom so se
priznale tudi dolo#ene politi#ne, ekonomske, kulturne in socialne pravice.
Po drugi svetovni vojni se je za#elo poloaj beguncev in apatridov lo#evati. Pod okriljem
'+1 je bila leta /B4/ sprejeta $onvencija o pravnem poloaju beguncev. Hilj $onvencije je
zagotovitev nekateri! temeljni! pravic za vse politi#ne begunce. :eta /B>E je bil podpisan "e
Protokol. Jegunec je vsaka oseba, ki se na!aja izven drave, katere dravljan je, in to zaradi
utemeljenega stra!u pred pregonom zaradi rase, veroizpovedi, dravljanstva, pripadnosti
dolo#eni skupini ali politi#ne opredelitve, pri tem pa zaradi stra!u ne eli za"#ite svoje drave.
Jegunec je la!ko tudi apatrid, ki se zaradi isti! razlogov ne more ali no#e vrniti v dravo, kjer
je prej prebival. $onvencija iz leta /B4/ prepoveduje zavra#anje beguncev, ko beijo iz
drave, vsebuje pa tudi prepoved kasnej"e izro#itve nji!ovi dravi (non re6oulement).
Jegunca tudi ni dopustno izgnati v kak"no drugo dravo, kjer bi bila ogroena njegova
svoboda ali ivljenje. 2o pa ne velja za begunca, ki je nevaren za dravo pribeali"#a oz. ki je
pravnomo#no obsojen za !udo kaznivo dejanje.
Jegunci imajo pravico do izbire mesta prebivali"#a in svobode gibanja pod istimi pogoji, ki
veljajo za tujce v tej dravi. Prav tako imajo pravico, da jim drava pribeali"#a izda potno
listino za potovanje iz drave. +a mednarodno za"#ito je bil leta /B4/ ustanovljen &isoki
komisariat za begunce (8nited 1ations Aig! Hommittee 6or <e6ugees). 2a organ nudi
beguncem materialno pomo# v okviru svoji! monosti.
:eta /B4? je bila sprejeta $onvencija o pravnem poloaju oseb brez dravljanstva. %lede na
to, da so nji!ovi problemi podobni problemom beguncev, je ta $onvencija podobna
$onvenciji o pravnem poloaju beguncev.
Kir"a za"#ita posameznikov na mednarodni ravni je zasnovana v 8stanovni listini '+1.
:istina omenja za*!ito !love$ovih pravi- e v uvodu (vera v temeljne #lovekove pravice in
dostojanstvo, enakopravnost mo"ki! in ensk, spodbujanje spo"tovanja #lovekovi! pravic
brez diskriminacije, dolnost mednarodnega sodelovanja pri spo"tovanju #lovekovi! pravic
itd.). 2o pomeni, da spo"tovanje #lovekovi! pravic ni notranja zadeva posamezne drave in da
la!ko '+1 nadzira drave glede te! vpra"anj. +a izvajanje dolo#b 8stanovne listine je bila
ustanovljena $omisija za #lovekove pravice, ki ima nalogo, da izdela podrobnej"e predpise, ki
bi ji! sprejele drave #lanice.
3esetega decembra /B?; je bila v %eneralni skup"#ini '+1 sprejeta )plo*na de$lara-i"a o
!love$ovih pravi-ah. 3eklaracija razgla"a na#ela, ki so bila kasneje potrjena v
Mednarodnem pa$t# o e$onoms$ih5 so-ialnih in $#lt#rnih pravi-ah in Mednarodnem
pa$t# o dr@avl"ans$ih in politi!nih pravi-ah. 1ajpomembnej"i elementi 3eklaracije so)
- &si ljudje se rodijo svobodni in enakopravni v dostojanstvu in pravica!. Pri zagotavljanju
pravic ne sme priti do nikakr"ne diskriminacije glede na raso, spol, barvo koe, jezik,
veroizpoved, politi#no opredelitev, narodno ali socialno poreklo, premoenje ali kak"en
drug pravni poloaj.
- +agotovljene so pravice do ivljenja, svobode, osebne varnosti, priznanja pravne
sposobnosti, enakosti pred zakonom in zakonite za"#ite.
>B
- uenjstvo v kakr"nikoli obliki, mu#enje, okrutno kaznovanje, poniujo#e ravnanje in
ne#love"ki postopki so prepovedani.
- &sakdo ima pravico do sodnega varstva in pravi#nega ter javnega sojenja.
- +asebno ivljenje, dopisovanje, ugled, druina in dom so za"#iteni pred samovoljnimi
posegi.
- Priznava se svoboda gibanja in izbire prebivali"#a ter pravica do azila (razen za
nepoliti#ne zlo#ine in dejanja, ki so usmerjena proti na#elom '+1).
- &sak ima pravico do dravne pripadnosti v dolo#eni dravi. 1ikomur se ne sme odvzeti
dravljanstva brez razloga ali prepre#iti, da bi zamenjal dravljanstvo.
- +ajam#ena je pravica do sklenitve zakonske zveze in oblikovanja druine. Matere in
otroci morajo biti deleni posebne pomo#i.
- Priznava se pravica do zasebne lastnine, svobode misli, vesti in veroizpovedi. Priznava se
tudi pravica do svobode zdruevanja.
- &sak ima pravico do sodelovanja pri upravljanju javni! zadev svoje drave.
- &sak ima pravico do socialne varnosti in uresni#evanja ekonomski!, socialni!,
znanstveni! in kulturni! interesov.
- Pri uresni#evanju #lovekovi! pravic se mora posameznik podvre#i zakonskim omejitvam,
ki obstajajo zaradi za"#ite pravic in svobo"#in drugi! ljudi, javnega reda, morale in
splo"nega blagostanja. Pravice in svobo"#ine se ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in
na#eli '+1.
& 3eklaraciji so zajete so vse temeljne osebnostne, politi#ne, kulturne in socialne #lovekove
pravice. Ktevilne drave so njena dolo#ila prenesle v svoje ustave (tudi lovenija).
:eta /B>> je %eneralna skup"#ina '+1 sprejela dva pakta) Pakt o ekonomski!, socialni! in
kulturni! pravica! in Pakt o dravljanski! in politi#ni! pravica!. & pakti! so raz#lenjena
na#ela iz plo"ne deklaracije. Med njima je znatna razlika. 'bveznosti iz Pakta o
dravljanski! in politi#ni! pravica! so brezpogojne in neomejene. Pakt o ekonomski!,
socialni! in kulturni! pravica! pa drave zavezuje le k temu, da si postopoma prizadevajo
dose#i stopnjo za"#ite pravic, ki jo dolo#a Pakt. & obe! pakti! je ljudstvom in narodom
priznana pravica do samoodlo#be.
& Paktu o dravljanski! in politi#ni! pravica! so zajete temeljne #lovekove pravice) svoboda
gibanja, svoboda misli, enakopravnost, sodno varstvo itd. 3rava ji! la!ko omeji le v izredni!
primeri! (vojna), vendar le v tistem obsegu, ki je nujno potreben. 1ekatere pravice pa so
absolutne in ji! ni mogo#e ukiniti ali omejiti v nobenem primeru, npr. pravica do ivljenja,
prepoved mu#enja, prepoved suenjstva, svoboda misli itd. 3rava, ki omeji pravice, mora
preko generalnega sekretarja '+1 to takoj sporo#iti ostalim strankam Pakta.
1a podlagi Pakta o dravljanski! in politi#ni! pravica! je bil pri %eneralni skup"#ini '+1
ustanovljen Odor za !love$ove pravi-e. 3rave so mu dolne vsaki! pet let poro#ati o
ukrepi!, ki ji! izvajajo zaradi uresni#evanja Pakta. 'dbor izda svoje mnenje o poro#ili!. (e
ugotovi, da posamezna drava svoji! obveznosti ne izvr"uje, ji da priporo#ila. ' rezultati!
pregleda poro#il obvesti %eneralno skup"#ino. 'dbor je pristojen tudi za obravnavanje in
re"evanje naznanil, s katerimi neka stranka opozarja na neizvajanje dolo#il Pakta. Prejeto
naznanilo se po"lje dravi, ki nanj odgovori. (e se spor na ta na#in ne re"i, si 'dbor
prizadeva, da bi pri"lo do prijateljske re"itve na podlagi spo"tovanja pravic, ki ji! priznava
Pakt. (e tudi to ne prinese uspe!a, la!ko 'dbor imenuje pet#lansko komisijo, ki o
opravljenem delu izda poro#ilo. 2ak postopek je moen samo med dravami, ki so stranke
EI
Pakta. @akultativni protokol, ki je bil dodan Paktu, pa predvideva monost pritobe
posameznika zaradi kr"enja pravic s strani dolo#ene drave, #e je e iz#rpal vsa pravna
sredstva. Pritobo obravnava 'dbor za #lovekove pravice. :eta /B;B je bil sprejet "e 3rugi
6akultativni protokol, ki predvideva ukinitev smrtne kazni.
Pakt o ekonomski!, socialni! in kulturni! pravica! dolo#a pravice do "olanja, svobodne izbire
dela, pravi#nega zasluka itd. 3rave morajo 0konomskemu in socialnemu svetu '+1
po"iljati poro#ila o ukrepi!, ki ji! izvajajo na te! podro#ji!.
'+1 je sprejela tudi nekaj dokumentov, ki prepovedujejo dis$rimina-i"o. :eta /B>9 je bila
sprejeta 3eklaracija o ukinitvi vse! oblik rasne diskriminacije, dve leti kasneje pa "e
$onvencija z istim imenom. &saka diskriminacija na podlagi rase, barve koe ali etni#nega
porekla je alitev #love"kega dostojanstva in jo je potrebno obsoditi kot kr"itev #lovekovi!
pravic. $onvencijo drave prevzemajo dolo#ene obveznosti za odpravo rasne
diskriminacije. <asna segregacija in apart!eid sta nedopustna. 8stanovljen je bil tudi 'dbor
za odpravo rasne diskriminacije, ki je sestavljen iz /; strokovnjakov. 'dbor obravnava
poro#ila drav o sprejeti! ukrepi! in nji!ova opozorila o kr"itva! na tem podro#ju. (e se
vpra"anja kr"itev ne re"ijo, se ustanovi posebna pet#lanska komisija. &saka stranka
$onvencije mora 'dboru poro#ati o svoji zakonodaji, sodstvu, upravni praksi in vse! ukrepi!,
ki so namenjeni odpravljanju rasne diskriminacije. 'dbor daje na poro#ila pripombe, ki ji!
sporo#i dravam in %eneralni skup"#ini '+1. tranke $onvencije la!ko s posebno izjavo
pooblastijo 'dbor, da obravnava tudi pritobe posameznikov ali skupine oseb glede
postopkov v posamezni! drava!.
Posebno !udo obliko rasne segregacije in diskriminacije je skozi politiko apart!eida izvajala
Gunoa6ri"ka republika. %eneralna skup"#ina '+1 je tak"no politiko ve#krat obsodila in
apart!eid proglasila za zlo#in proti #love"tvu. :eta /BE9 pa je sprejela $onvencijo o ukinitvi
in kaznovanju zlo#inov apart!eida. 3rave stranke se zavezujejo, da bodo kaznovale tak"no
ravnanje. Pri izro#anju oseb se dejanja apart!eida ne "tejejo kot politi#na kazniva dejanja.
prepovedjo diskriminacije na posebni! podro#ji! se ukvarjajo tudi $onvencija o
diskriminaciji pri zaposlovanju in poklici!, $onvencija o boju proti diskriminaciji na
podro#ju "olstva ter "tevilni drugi dokumenti '+1.
'+1 je sprejela veliko "tevilo dokumentov o za"#iti #lovekovi! pravic v kazenski! postopki!
in pri izvr"evanju kazni. 1ajpomembnej"i med njimi je $onvencija proti mu#enju ter
poniujo#emu ali ne#love"kemu ravnanju, sprejeta leta /B;?. Prepoved mu#enja in okrutni!,
ne#love"ki! postopkov, je vsebovana e v 4. #lenu plo"ne deklaracije o #lovekovi! pravica!.
Mu#enje je absolutno prepovedano in tudi v izjemni! okoli"#ina! ni dopustno. 1e
opravi#uje ga niti ukaz nadrejenega. +a nadzor nad konvencijo je bil ustanovljen 'dbor proti
mu#enju.
+ mednarodno za"#ito #loveka se v okviru svoji! pristojnosti ukvarjajo vsi glavni organi
'+1. 8stanovljeni so tudi posebni organi za nadzor nad izvajanjem dolo#b mednarodni!
pogodb o za"#iti #lovekovi! pravic (npr. 'dbor za #lovekove pravice). Pomembno vlogo pri
varovanju #lovekovi! pravic imajo tudi same drave #lanice, posamezniki, skupine ljudi in
razli#ne vladne in nevladne organizacije (,mnest- .nternational). 'rgani '+1 la!ko
za!tevajo poro#ila od posamezni! drav, ustanavljajo posebna strokovna telesa, imenujejo
posebne poro#evalce in po"iljajo preiskovalne komisije. Pri sprejemanju kon#ni! odlo#itev
la!ko sodelujejo glavni organi '+1, ki v reakciji na kr"itve delujejo v okviru svoji!
E/
pooblastil) %eneralna skup"#ina sprejme priporo#ila, &arnostni svet naloi dravi kr"iteljici
dolo#eno ravnanje, Meddravno sodi"#e pa odlo#a v spori! o kr"itva! #lovekovi! pravic ali
daje posvetovalna mnenja.
+a"#ita #lovekovi! pravic je urejena tudi s partikularnim mednarodnim pravom (npr. mirovne
pogodbe z .talijo, Jolgarijo, @insko, Madarsko, <omunijo). (lovekove pravice so regionalno
urejene tudi z ameri"ko, evropsko in a6ri"ko konvencijo o za"#iti #lovekovi! pravic.
Evrops$a $onven-i"a o za*!iti !love$ovih pravi- in temel"nih svoo*!in je bila sprejeta
leta /B4I v <imu. + njo sta bila ustanovljena 0vropska komisija za #lovekove pravice in
Evrops$o sodi*!e za !love$ove pravi-e. Poleg te! dve! organov sodeluje pri nadzoru nad
izvajanjem $onvencije tudi 'dbor ministrov veta 0vrope. Poleg $onvencije je bilo sprejeti!
"e enajst dodatni! protokolov, s katerimi se raz"irja "tevilo in domet za"#iteni! pravic.
0vropska konvencija obsega naslednje dravljanske in politi#ne pravice)
- pravica do ivljenja*
- prepoved mu#enja in drugi! ne#love"ki! ali okrutni! postopkov*
- prepoved suenjstva in prisilnega dela*
- pravica do svobode in osebne varnosti*
- pravica do po"tenega in javnega sojenja*
- prepoved retroaktivne veljavnosti kazenski! predpisov*
- pravica do spo"tovanja zasebnega in druinskega ivljenja, stanovanja in dopisovanja*
- svoboda misli, vesti in veroizpovedi*
- svoboda raziskovanja in in6ormiranja*
- pravica do zdruevanja in ustanavljanja sindikatov*
- pravica do sklenitve zakonske zveze in oblikovanja druine.
Protokoli so $onvenciji dodali "e nekatere druge pravice (npr. za"#ita lastnine, pravica do
vzgoje, pravica do svobode gibanja in izbiranja prebivali"#a, ukinitev smrtne kazni, pravica
do pritobe zoper akte dravni! organov, ne bis in idem itd.). & primeru dolo#eni! pravic so
dopustne omejitve, ki bi bile potrebne zaradi javne varnosti, javnega miru, javnega reda ali
zdravja. 'mejitve so dopustne samo na podlagi zakona in samo v nujnem obsegu. 1a kr"itve
$onvencije la!ko opozori vsaka stranka $onvencije.
$er so bili postopki za re"evanje pritob zaradi kr"itev #lovekovi! pravic, ki so ji! vlagali
posamezniki, preve# zapleteni in dolgotrajni, je pri"lo leta /BB? do sprememb. $omisija za
#lovekove pravice je bila ukinjena, 'dbor ministrov pa ni ve# pristojen za re"evanje pritob.
Posamezniki, ki so jim dravni organi kr"ili pravice in so doma iz#rpali vsa pravna sredstva,
se la!ko zdaj neposredno obra#ajo na 0vropsko sodi"#e za #lovekove pravice.
Poleg veta 0vrope so pri mednarodni za"#iti pomembni tudi doseki $on6erence o varnosti
in sodelovanju v 0vropi, ki se je leta /BB? preimenovala v 'rganizacijo za varnost in
sodelovanje v 0vropi.
8stanovna listina '+1 posebej poudarja pomen ena$opravnosti @ens$. 0konomski in
socialni svet je leta /B?> ustanovil $omisijo za pravni poloaj ensk, ki je pripravila nekaj
konvencij. Prva je $onvencija o politi#ni! pravica! ensk, ki enskam zagotavlja enako
pravico glasovanja na vse! volitva! in enako sposobnost kandidiranja v vsa voljena telesa, pa
tudi za vse slube in javne 6unkcije. 3ruga je $onvencija o dravljanstvu poro#ene ene, s
katero je zagotovljeno, da sklenitev ali razveza zakonske zveze ne pomeni avtomati#ne
E5
spremembe dravljanstva. :eta /B>E je bila sprejeta 3eklaracija o ukinitvi diskriminacije
ensk, leta /BEB pa $onvencija o ukinitvi vse! oblik diskriminacije ensk. $onvencijo se
drave zavezujejo, da bodo v svoj notranji pravni red vnesle prepoved diskriminacije na vse!
podro#ji!. 3rave morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo enske dejansko v enakem
poloaju kot mo"ki. 1a podlagi $onvencije je bil ustanovljen tudi 'dbor za ukinitev
diskriminacije ensk, ki pregleduje poro#ila drav in poro#a %eneralni skup"#ini '+1.
%eneralna skup"#ina '+1 je leta /B4B sprejela 3eklaracijo o otrokovi! pravica!, ki vsebuje
osem temeljni! na#el. 3eklaracija vsebuje le smernice, ne pa obvezni! pravil. 2a so
vsebovana v $onvenciji o otrokovi! pravica!, ki je bila sprejeta leta /B;B. +a otroka se "teje
vsaka oseba, ki je mlaj"a od /; let, razen #e se polnoletnost pridobi e pred to starostjo. 'b
splo"ni! standardi! varstva obstajajo "e podrobna pravila, ki se ti#ejo varnosti, razvoja,
zdravja in vzgoje otrok. 'trokom mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Pri tem se otroku
omogo#a aktivna vloga, upo"tevajo pa se razli#ne kulturne, socialne, ekonomske in politi#ne
okoli"#ine, v kateri! se otrok razvija. Posebna pozornost je namenjena begunskim otrokom,
otrokom ki imajo zmanj"ane telesne ali umske sposobnosti in otrokom, ki pripadajo rasnim,
etni#nim, verskim ali jezikovnim manj"inam. $onvencija je ustanovila tudi 'dbor za varstvo
otrokovi! pravic.
3vajset let po sprejetju plo"ne deklaracije o #lovekovi! pravica! je bila v 2e!eranu
mednarodna kon6erenca o #lovekovi! pravica!. 1jena naloga je bila pregled rezultatov, ki ji!
je prinesla plo"na deklaracija, in oblikovanje programa za pri!odnost. :eta /BB9 je '+1
organizirala mednarodno kon6erenco o #lovekovi! pravica! na 3unaju, kjer sta bila sprejeta
3unajska deklaracija in program delovanja. & 3eklaraciji so vsebovana najpomembnej"a
na#ela obstoje#i! dokumentov in smernice delovanja '+1, regionalni! organizacij, nevladni!
organizacij, drav in znanstveni! ustanov na podro#ju #lovekovi! pravic. 1a podlagi
3unajske deklaracije je bil ustanovljen nov organ, &isoki komisar za #lovekove pravice.
istemi mednarodne za"#ite posameznika na svetovni in regionalni ravni so velikokrat
neu#inkoviti. 2o "e posebej velja za primere mnoi#ni! in teki! kr"itev #lovekovi! pravic.
+ato se je v zadnjem #asu za#elo razmi"ljati o dopustnosti !umanitarne intervencije v
drava!, kjer pri!aja do taki! kr"itev. Aumanitarna intervencija sicer nasprotuje na#elu
suverene enakosti drav. &endar pa trpljenje ljudi ne more biti prepu"#eno notranjim zadevam
posamezni! drav. +ato mora imeti za"#ita ljudi pred trpljenjem in smrtjo prednost pred
spo"tovanjem absolutne suverenosti. Prvi korak na tej poti je naredil .nstitut za mednarodno
pravo, ko je sprejel dopustnost diplomatski!, gospodarski! in drugi! ukrepov proti dravi, v
kateri se kr"ijo #lovekove pravice, "e posebej #e gre za mnoi#no in sistemati#no kr"enje.
Pomembno vlogo pri tem bi moral imeti &arnostni svet '+1. &endar pa mednarodna
skupnost do sedaj "e ni pokazala veliko odlo#nosti, ko je "lo za mnoi#ne kr"itve #lovekovi!
pravic v $ambodi, ,6ganistanu, 0tiopiji, udanu, Josni in Aercegovini, omaliji in <uandi.
/.. MEDNARODNA 8A24'(A MANJ2'N
Problem manj"in se je prvi# pojavil s sklenitvijo Lest6alskega miru, ko je bilo potrebno
za"#ititi versko manj"ino. & /B. stoletju so si evropske drave prizadevale, da bi za"#itile
kr"#ansko prebivalstvo v 2ur#iji. 1a Jerlinskem kongresu leta /;E; so drave za!tevale
za"#ito verski! manj"in v rbiji, (rni gori, Jolgariji in <omuniji. Po prvi svetovni vojni je
za"#ito manj"in nadzorovalo 3ru"tvo narodov. &sebovana je bila v "tevilni! mirovni!
E9
pogodba!, kasneje pa tudi v bilateralni! pogodba!. +a to obdobje je zna#ilno, da je bil subjekt
za"#ite posameznik in ne manj"ina.
+a"#ita manj"in se v '+1 povezuje s splo"no za"#ito #lovekovi! pravic. & 8stanovni listini
'+1 in v plo"ni deklaraciji manj"ine niso izrecno omenjene, vendar pa se je nji!ova za"#ita
predvidevala e pri prvi! osnutki! Paktov o #lovekovi! pravica!. :eta /B?E je bila
ustanovljena Podkomisija za prepre#evanje diskriminacije in za"#ito manj"in, ki je poskusila
opredeliti pojem manj"ine, vendar pa uradna de6inicija manj"in "e do danes ni sprejeta.
Manj"ine naj bi bile nedominantne skupine prebivalstva, ki elijo o!raniti svoje etni#ne,
verske ali jezikovne tradicije oz. zna#ilnosti, ki so druga#ne od dominantne skupine. Ktevilo
pripadnikov manj"ine naj bi bilo tolik"no, da omogo#a o!ranitev zna#ilnosti. 2a dodatni pogoj
zanemarja tiste manj"ine, ki bi najbolj potrebovale za"#ito. 1ajve#ja teava manj"in pa je ta,
da ji! v razli#ni! drava! razli#no obravnavajo, tako da je teko oblikovati neka skupna
na#ela, ki bi ustrezala vsem.
5E. #len Mednarodnega pakta o dravljanski! in politi#ni! pravica! govori o manj"ina!) &
drava!, kjer obstajajo etni#ne, verske ali jezikovne manj"ine, se osebam, ki jim pripadajo, ne
sme zanikati pravice, da imajo skupaj z ostalimi #lani svoje skupine svoje lastno kulturno
ivljenje, da izpovedujejo svojo vero in da uporabljajo svoj jezik. 2e pravice so bolj podrobno
urejene "e v drugi! poglavji! Pakta.
Pri uporabi 5E. #lena Pakta so drave postavljale razli#na vpra"anja) ali je za uresni#evanje
pravic potrebno najprej priznati obstoj manj"ine na svojem obmo#ju, ali so drave zavezane k
pasivnemu ali aktivnemu ravnanju, ali pripadajo te pravice samo posameznikom ali tudi
manj"ini kot celoti itd. +ato je bila leta /BB5 sprejeta 3eklaracija o pravica! oseb, ki pripadajo
narodnostnim, etni#nim, verskim in jezikovnim manj"inam. 3eklaracija ponavlja pravice iz
5E. #lena Pakta, ji! raz#lenjuje in jim dodaja nove. Pripadniki manj"ine imajo pravico do
uporabe svojega jezika v zasebnem in javnem ivljenju. +agotovljena jim je pravica do
sodelovanja v kulturnem, verskem, socialnem, ekonomskem in javnem ivljenju. 8stanavljajo
la!ko svoja dru"tva. .majo pravico do svobodni! in miroljubni! stikov s pripadniki drugi!
manj"in in z dravljani drugi! drav, s katerimi so etni#no, versko ali jezikovno povezani. &se
pravice la!ko izvr"ujejo posami#no ali v skupini. 3rave imajo dolnost, da za"#itijo obstoj
manj"in na svojem obmo#ju in nji!ovo etni#no, kulturno, versko in jezikovno identiteto. +
deklaracijo so se drave zavezale, da interese manj"in vnesejo v svoje nacionalne programe in
da sodelujejo v meddravni! programi! sodelovanja in pomo#i.
& 0vropski konvenciji o za"#iti #lovekovi! pravic in temeljni! svobo"#in je prepovedana
diskriminacija glede na pripadnost dolo#eni narodnostni manj"ini. :eta /BB4 je bila v okviru
veta 0vrope sprejeta 'kvirna konvencija za za"#ito narodnostni! manj"in. 1a#ela iz te
$onvencije bodo drave morale vklju#iti v svojo zakonodajo. +a"#ita pravic manj"in je
vsebovana tudi v dokumenti! 'rganizacije za varnost in sodelovanje v 0vropi. :eta /BB5 je
bila na sestanku v Aelsinki! ustanovljena nova institucija) &isoki komisar za narodnostne
manj"ine. 1jegova naloga je blaitev napetosti in prepre#evanje kon6liktni! situacij, ki bi
izvirale iz obstoja manj"ine na dolo#enem obmo#ju. & ta namen &isoki komisar preu#uje
stanje na posamezni! obmo#ji!, kjer bi la!ko pri"lo do spopadov. 2a obmo#ja la!ko (z
dovoljenjem drave) obi"#e in spodbudi dialog o nere"eni! vpra"anji!. ' svoji! ugotovitva!
obve"#a vse glavne organe '&0.
%lede slovenske manj"ine v .taliji in ,vstriji je bilo sprejeti! nekaj dokumentov. pecialni
statut :ondonskega memoranduma zavezuje .talijo in lovenijo, da zagotovita enakost pri
E?
kulturnem razvoju, uporabi jezika, gospodarskem razvoju, delitvi administrativni! in upravni!
enot, delitvi 6inan#ni! sredstev itd. 'simski sporazum je za#el veljati z izmenjavo
rati6ikacijski! listin leta /BEE. + njim je prene!al veljati :ondonski memorandum, vendar pa
sta se stranki zavezali, da o!ranita prej sprejete dolo#be o notranji za"#iti manj"in.
,vstrijska dravna pogodba iz leta /B44 v E. #lenu dolo#a pravice slovenske manj"ine in
absolutno za"#ito manj"in. Prvi odstavek govori o slovenski manj"ini na $oro"kem,
%radi"#anskem in Ktajerskem. Pripadnikom manj"ine zagotavlja enake pravice kot ostalim
avstrijskim dravljanom, pa tudi posebne pravice do organiziranja. 3rugi odstavek vsebuje
pravico do osnovnega pouka v materinem jeziku in pravico do lastni! srednji! "ol. 2retji
odstavek dolo#a, da je slovenski jezik v uradi! in na sodi"#i! enakopraven z nem"kim in
zagotavlja pravico do dvojezi#ni! napisov. (etrti odstavek dolo#a pravico do enakopravnega
sodelovanja pripadnikov manj"ine v kulturnem, upravnem in sodnem aparatu. Peti odstavek
prepoveduje organizacije, ki bi manj"inam posku"ale odvzeti te posebne pravice. $ljub tem
dolo#ilom pa je ,vstrija uveljavila nekatere zakonske akte, ki niso v skladu z ,vstrijsko
dravno pogodbo.
/./ 6A8EN)6A ODGOVORNO)( PO)AME8N'6A V MEDNARODNEM
PRAVU
Mednarodni zlo#in je tisto dejanje, ki ga mednarodno pravo neposredno prepoveduje.
$aznovanje je la!ko prepu"#eno posamezni dravi, la!ko pa se v ta namen ustanovi posebno
mednarodno sodi"#e. Cenevske konvencije o za"#iti rtev vojne iz leta /B?B zavezujejo
drave, da dolo#ena dejanja v svoji zakonodaji opredelijo kot kazniva dejanja. $onvencija o
prepre#evanju in kaznovanju genocida de6inira genocid, vendar pa se prepoved ne osredoto#a
neposredno na posameznika, temve# zavezuje drave, da predvidijo kaznovanje opisani!
dejanj. Po drugi svetovni vojni se je kaznovanje izvajalo s pomo#jo notranji! dravni! sodi"#,
dejavnost mednarodni! vojni! sodi"# v 1Mrnbergu in 2okiu pa je temeljila na dejstvu popolne
predaje premagani! drav.
Pojem kazenske odgovornosti posameznika v mednarodnem pravu se je za#el uveljavljati po
prvi svetovni vojni, ko so poskusili kaznovati nem"kega cesarja za povzro#itev prve svetovne
vojne pred posebnim mednarodnim sodi"#em za kaznovanje vojni! zlo#inov (&ersajska
mirovna pogodba iz leta /B/B). 'stalo je samo pri poskusu. 3o naj!uj"i! in najokrutnej"i!
zlo#inov pa je pri!ajalo med drugo svetovno vojno. vetovno javno mnenje je za!tevalo, da
se storilci te! dejanj pokli#ejo na odgovornost in kaznujejo. 2akrat se je v polnem obsegu
postavilo vpra"anje odgovornosti in kaznovanja !udi! kr"itev mednarodnega prava. Med in
neposredno po drugi svetovni vojni so bili sprejeti "tevilni mednarodni dokumenti. Prvi med
njimi je :ondonska deklaracija iz leta /B?5, s katero je bilo dolo#eno kaznovanje nacistov in
nji!ovi! sodelavcev na okupirani! obmo#ji!. Moskovska deklaracija iz leta /B?9 je dolo#ila,
da bodo vojni zlo#inci, ki so odgovorni za okrutnosti in likvidacije, poslani v tiste drave, v
kateri! so izvr"evali zlo#ine, kjer jim bodo osvobojene oblasti tudi sodile. +lo#inci, kateri!
dejanja se ne morejo geogra6sko opredeliti, bodo kaznovani po skupni odlo#itvi zavezni"ki!
vlad. Poleg teritorialnega je ta deklaracija vsebovala tudi #asovni element) vojni zlo#ini ne
zastarajo.
:eta /B?4 je bil sprejet :ondonski sporazum, s katerim je dolo#eno kaznovanje glavni!
vojni! zlo#incev. 1a podlagi :ondonskega statuta, ki je bil dodan :ondonskemu sporazumu,
E4
je bilo ustanovljeno Mednarodno voja"ko sodi"#e. & >. #lenu tatuta so zlo#ini, za katere je
pristojno Mednarodno voja"ko sodi"#e in za katere storilci odgovarjajo individualno,
razdeljeni na tri skupine)
- 8lo!ini proti mir#) na#rtovanje, pripravljanje, spodbujanje ali izvr"evanje agresivne
vojne ali vojne s kr"enjem mednarodni! pogodb in sporazumov ali sodelovanje v skupni!
na#rti! ali zaroti zaradi izvr"evanja navedeni! dejanj.
- Vo"ni zlo!ini) kr"enje zakonov in obi#ajev vojne. 2e kr"itve vklju#ujejo (vendar se ne
omejujejo samo na nji!)) ubijanje, suenjsko delo, ali grdo ravnanje z vojnimi ujetniki,
ubijanje talcev, mu#enje, ropanje javnega ali zasebnega premoenja, objestno ru"enje mest
ali vasi in neopravi#eno pusto"enje.
- 8lo!ini proti !love!nosti) ubijanje, iztrebljanje, zasunjevanje in druga ne#love"ka
dejanja proti civilnemu prebivalstvu, pregoni zaradi politi#ni!, rasni! ali verski! razlogov,
storjeni v zvezi z izvr"evanjem nekega zlo#ina, ki spada pod pristojnost Mednarodnega
voja"kega sodi"#a.
&odje, organizatorji, pobudniki ali udeleenci, ki so sodelovali v oblikovanju in izvr"evanju
skupnega na#rta ali zarote, da se stori kateri od navedeni! zlo#inov, so odgovorni za vsa
dejanja, ki so ji! pri izvr"evanju na#rta storile druge osebe.
temi akti je uresni#eno na#elo individualne mednarodne odgovornosti storilcev !udi!
zlo#inov in zagotovljeno nji!ovo sojenje. Posamezna pravila mednarodnega prava dolo#ajo
individualno odgovornost in kaznivost za kr"itve mednarodnega prava. &se te dolo#be so
izraz splo"nega na#ela, da se morajo kr"itve pravil mednarodnega prava kaznovati. 3rave so
veliko dolo#b mednarodnega prava vklju#ile tudi v svojo notranjo zakonodajo (npr. kazniva
dejanja zoper #love#nost in mednarodno pravo v slovenskem kazenskem zakoniku).
&eliko se je razpravljalo o vpra"anju krivde za dejanja, ki so bila izvr"ena na ukaz
nadrejenega. 'bramba obtoeni! se je ve#krat sklicevala na vi"ji ukaz kot razlog za
izklju#itev odgovornosti. &endar pa je splo"no sprejeto na#elo, da je izvr"itev zlo#ina po
ukazu nadrejenega prav tako zlo#in. ;. #len :ondonskega statuta dolo#a, da se obtoeni ne
more sklicevati na ukaz nadrejenega, la!ko pa je to olaj"evalna okoli"#ina.
Mednarodno vojno sodi"#e je zasedalo v 1Mrnbergu, japonskim vojnim zlo#incem pa so sodili
v 2okiu.
(eprav je postopek proti vojnim zlo#incem v posamezni! drava! trajal ve# let, ji! je veliko
ostalo nekaznovani!. $er pozna kazensko pravo institut zastaranja, bi to la!ko pomenilo, da
po dolo#enem #asu proti vojnim zlo#incem splo! ne bi ve# mogli uvajati kazenski!
postopkov. +ato je bila leta /B>; v '+1 sprejeta $onvencija o nezastaranju vojni! zlo#inov
in zlo#inov proti #love"tvu. $onvencija zavezuje drave, da za ta dejanja ukinejo zastaranje,
ukinitev zastaranja pa je raz"irjena tudi na ne#love#na dejanja politike apart!eida in genocid.
1a podlagi pravil za sojenje vojnim zlo#incem iz druge svetovne vojne bi morali oblikovati
pravila za pri!odnost. 2e naloge sta se lotili %eneralna skup"#ina '+1 in $omisija za
mednarodno pravo, vendar do danes "e ni pravi! rezultatov. :eta /B?> je %eneralna skup"#ina
potrdila na#ela mednarodnega prava, ki so bila vsebovana v :ondonskem statutu, in $omisiji
za mednarodno pravo naloila, da izdela kodeks o zlo#ini! proti miru in varnosti #love"tva ali
kodeks mednarodnega kazenskega prava. 'snutek kodeksa iz leta /BB/ vsebuje splo"ni in
E>
posebni del. & splo"nem delu so vsebovana nekatera temeljna na#ela kazenskega prava) aut
dedere aut punire, ne bis in idem, prepoved retroaktivnosti, pravi#en postopek, odgovornost
za dajanje ukazov za izvr"itev zlo#inov, odgovornost za zlo#in, storjen po ukazu nadrejenega
itd. & posebnem delu je "tevilo kaznivi! dejanj pove#ano. Poleg tre! osnovni! kategorij
dejanj (zlo#ini proti miru, vojni zlo#ini in zlo#ini proti #love#nosti) so vsebovana "e nekatera
druga dejanja) kolonialna ali druga#na oblika tuje dominacije, genocid, apart!eid,
sistemati#no in mnoi#no kr"enje #lovekovi! pravic, 6inanciranje, urjenje in najemanje
pla#ancev, mednarodni terorizem, nedovoljena trgovina z mamili, namerno oz. !udo
onesnaevanje okolja. 8po"tevajo# pripombe drav je $omisija leta /BB? nadaljevala z
delom.
$ljub do sedaj neuspe"nim poskusom sprejetja splo"ne kodi6ikacije o mednarodni! zlo#ini! je
mednarodna skupnost sprejela ve# dokumentov, namenjeni! prepre#evanju in kaznovanju
posamezni! vrst kaznivi! dejanj. 'bstoj te! dokumentov, veliko "tevilo rati6ikacij in
prepri#anje, da je veliko "tevilo dolo#b e pre"lo v mednarodno obi#ajno pravo, vzbuja
upanje, da bi la!ko bil $odeks zlo#inov proti miru in varnosti #love"tva sprejet v kratkem.
Mednarodni dokumenti na tem podro#ju so)
- $onvencija o prepre#evanju in kaznovanju dejanj genocida (/B?;). %enocid je zlo#in po
mednarodnemu pravu. 3rave se zavezujejo, da bodo dejanja genocida preganjale v
okviru lastne zakonodaje in sodi"# ali pa bodo pregon prepustile mednarodnemu sodi"#u.
%enocid je vsako dejanje, storjeno z namenom popolnega ali delnega uni#enja nacionalne,
etni#ne, verske ali rasne skupine. $aznuje se ne samo genocid, temve# tudi spodbujanje !
genocidu, sostorilstvo in poskus, storilci pa so la!ko vsi, tudi dravniki in 6unkcionarji.
$er genocid ni politi#no kaznivo dejanje, so drave dolne izro#ati storilce v skladu s
svojo zakonodajo in mednarodnimi pogodbami.
- Mednarodna konvencija o prepre#evanju in kaznovanju apart!eida (/BE9). ,part!eid je
zlo#in proti #love"tvu. 3rave ga morajo prepre#evati, storilce pa kaznovati.
- Ktiri Cenevske konvencije (/B?B). +lo#ini, storjeni med drugo svetovno vojno, so drave
spodbudili k reviziji !umanitarnega prava, t.j. mednarodnopravni! pravil o za"#iti
civilnega prebivalstva, vojni! ujetnikov, bolnikov, ranjencev in brodolomcev. Ktiri
Cenevske konvencije so dopolnile Aaa"ke konvencije o vojnem pravu iz leta /BIE in
Cenevske konvencije za za"#ito rtev vojne iz leta /B5B. + njimi se drave zavezujejo, da
bodo kaznovale osebe, ki so storile ali ukazale storiti prepovedana dejanja iz te!
konvencij. 2a dejanja so) naklepni umori, mu#enje, ne#love"ko ravnanje, izvajanje
medicinski! poskusov na ujetniki!, namerno povzro#anje trpljenja, nezakonite
deportacije, jemanje talcev, protipravno prisvajanje premoenja itd.
- $onvencija o prepre#evanju in kaznovanju terorizma (/B9E), $onvencija o prepre#evanju
in kaznovanju kaznivi! dejanj, storjeni! proti osebam pod diplomatsko za"#ito (/BE9),
$onvencija proti jemanju talcev (/BEB), Mednarodna konvencija proti nova#enju, uporabi,
6inanciranju in urjenju pla#ancev (/B;B), $onvencija o varnosti uslubencev '+1 (/BB?).
+aradi zlo#inov na podro#ju biv"e Gugoslavije je bilo leta /BB9 pod okriljem '+1
ustanovljeno ad !oc Mednarodno sodi"#e za sojenje vojnim zlo#inom na obmo#ju biv"e
Gugoslavije. +lo#ini, za katere naj bi sodilo Mednarodno sodi"#e, so dolo#eni v tatutu
odi"#a. (eprav se glede te! dejanj omenjajo nekatere mednarodne pogodbe, je zelo
pomembna ugotovitev generalnega sekretarja '+1, da so vse prepovedi e postale
mednarodno obi#ajno pravo. +lo#ini obsegajo teke kr"itve Cenevski! konvencij, kr"itve
vojnega prava, genocid in zlo#ine proti #love#nosti. prejeta je tudi odgovornost najvi"ji!
EE
politi#ni! predstavnikov za dejanja, ki so ji! storili drugi in odgovornost za dejanja, storjena
na ukaz nadrejenega. Problem tega odi"#a je zlasti izro#anje osumljencev.
:eta /BB; je bilo kon#no ustanovljeno tudi stalno Mednarodno sodi"#e za vojne zlo#ine.
1. ORGAN' 8A V8DR:EVANJE MEDNARODN'7
ODNO)OV
1.1 )P&O2NO
3rave in drugi subjekti mednarodnega prava la!ko delujejo samo preko svoji! organov.
Mednarodnopravne posledice la!ko nastanejo zaradi delovanja razli#ni! organov, nekateri od
nji! pa so po notranjem in mednarodnem pravu posebej dolo#eni za dejavnosti, ki se ti#ejo
mednarodni! odnosov. 'rgani so la!ko notranji ("e6 drave, parlament, predsednik vlade,
zunanji minister) ali zunanji (diplomatski in konzularni predstavniki).
1a#eloma velja, da je organizacija drave njena notranja zadeva. &saka drava sama dolo#a
organe, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi, mednarodno pravo pa samo napotuje na
predpise notranjega prava. &endar pa ima delovanje organov za vzdrevanje mednarodni!
odnosov tudi mednarodnopravne posledice za dravo. 3o te! posledic pride zaradi pravni!
poslov, ki ji! sklepajo posamezniki, kateri! dejanja se v skladu s predpisi pripisujejo dravi
kot mednarodnemu subjektu. &pra"anje pa je, ali gre za notranje ali mednarodnopravne
predpise. (e bi "lo samo za notranje predpise, potem v vse! tisti! primeri!, ko dolo#eni
dravni organ postopa nezakonito ali prekora#i svoja pooblastila, do mednarodnopravni!
posledic splo! ne bi pri"lo. $er bi to ogrozilo pravno varnost, se v mednarodni praksi to ne
dogaja.
Mednarodno pravo ureja ta vpra"anja s svojimi predpisi, ne da bi pri tem posegalo v notranje
ureditve drav. 3olo#a splo"ne pogoje, ki so potrebni, da se neka oseba ali skupina oseb "teje
za vlado dolo#ene drave. 0no te! pravil je na#elo e6ektivnosti, po katerem se za poobla"#ene
organe drave "tejejo tisti, ki dejansko opravljajo naloge dolo#enega organa (vlada de 6acto).
Mednarodno pravo za!teva, da ima vsaka drava nek organ ali ve# organov, ki se ukvarjajo z
mednarodnimi odnosi. & vsaki suvereni dravi obstaja nek vr!ovni organ, ki predstavlja
dravo in za to ne potrebuje posebni! pooblastil. Predpisov notranjega prava, da mora dejanja
tega organa potrditi "e nek drug notranji organ (npr. rati6ikacija v parlamentu), mednarodno
pravo ne upo"teva. Pooblastilo organa za zastopanje drave mora biti drugim dravam
razvidno, znano. 2emu so namenjeni nekateri postopki, npr. noti6ikacija o spremembi na
poloaju predsednika republike, noti6ikacija o imenovanju zunanjega ministra, poverilna
pisma za diplomatske predstavnike itd. .zjema so izredni primeri zastopanja v vojni, kjer je
6ormalna noti6ikacija nadome"#ena z dejanskim poloajem poveljevanja. Mednarodno pravo
vsebuje tudi pravila o poloaju dolo#eni! organov, ki delujejo izven svoje drave.
'rgane za zunanje zastopanje la!ko razdelimo na ve# vrst)
- 'rgani, kateri! edina 6unkcija je zunanje zastopanje, in organi, ki jim je to le ena od
mnogi! 6unkcij, ki ji! imajo po notranjem pravu (npr. "e6 drave, vlada).
E;
- 'rgani, ki imajo pooblastilo za zastopanje in la!ko podpi"ejo mednarodno pogodbo e
glede na svoj poloaj ("e6 drave, "e6 vlade, zunanji minister, voja"ki poveljniki), in
organi, ki za zastopanje potrebujejo poseben akt pooblastitve.
- <edni, prilonostni in izredni organi za zunanje zastopanje. Med zadnje spada npr. voja"ki
poveljnik v primeru vojne.
- 1otranji in zunanji organi. Med zadnjimi so najbolj pomembni diplomatski zastopniki.
Mednarodne pogovore velikokrat opravljajo tudi osebe, ki nimajo 6ormalni! pooblastil. %re
za razli#ne ne6ormalne sestanke in pogovore med stalnimi predstavniki drav #lanic '+1 ali
#lani delegacij na razli#ni! sestanki! '+1.
1.% NAJV'2J' ORGAN 8UNANJEGA 8A)(OPANJA

1ajvi"ji organ zunanjega zastopanja je tisti, ki ima v skladu s predpisi mednarodnega prava in
sistemskimi predpisi svoje drave pravico in dolnost, da zastopa dravo pri njeni!
mednarodni! odnosi! in da v imenu drave poobla"#a druge organe za zunanje zastopanje.
Mednarodno pravo za!teva, da ima tak organ vsaka drava, notranje pravo pa dolo#a, kateri
organ je to in kak"ne so njegove pristojnosti.
1i nujno, da je najvi"ji organ zunanjega zastopanja ("e6 drave) tudi najvi"ji organ ustavnega
reda v dravi. 2ako je v loveniji najvi"ji organ oblasti dravni zbor, najvi"ji organ zunanjega
zastopanja pa predsednik republike. Predsednik republike predstavlja <epubliko lovenijo,
postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike, sprejema poverilna pisma tuji!
diplomatski! predstavnikov in izdaja listine o rati6ikaciji mednarodni! pogodb. $ljub tem
6ormalnim pristojnostim predsednika republike pa je treba upo"tevati, da se zunanja politika
oblikuje s sodelovanjem razli#ni! organov. Poleg predsednika republike imajo veliko vlogo
dravni zbor (kot vr!ovni organ oblasti v dravi), predsednik vlade in minister za zunanje
zadeve.
Ke6 drave zastopa (predstavlja) dravo e glede na svoj poloaj in za to ne potrebuje
posebnega pooblastila. Pravica do zastopanja pripada dejanskemu "e6u drave (na#elo
e6ektivnosti). Pravice do zastopanja nima oseba, ki je bila "e6 drave in je izgubila poloaj,
#etudi na neustaven na#in (revolucija, dravni udar). &#asi! se strmoglavljenemu "e6u drave
la!ko izkaejo dolo#ene #asti, vendar le na podlagi kurtoazije, ne pa na podlagi
mednarodnega prava.
&#asi! je "e6 drave zastopal dravo v celoti in neomejeno (repraesentationis omnimodae).
$asneje je ustavno pravo v mnogi! drava! spremenilo njegov poloaj in mu omejilo
pristojnosti zastopanja. 1ajve#krat je "e6 drave vezan na sodelovanje in potrditev
zakonodajnega organa. 2ako o rati6ikaciji mednarodne pogodbe v loveniji odlo#a dravni
zbor, vendar pa navzven izda listino o rati6ikaciji predsednik republike. + vidika
mednarodnega prava je pomembno ravno to, saj mednarodnopravni akti u#inkujejo po
delovanju organa zunanjega zastopanja.
$o "e6 drave potuje v tujino, urejajo njegov poloaj posebni predpisi mednarodnega
obi#ajnega prava. 2akrat mu pripadajo nekatere ugodnosti in #asti, deloma na podlagi
mednarodnega prava, deloma pa iz vljudnosti (npr. imuniteta, nedotakljivost stanovanja,
EB
oprostitev pla#ila davkov itd.). %re za to, da "e6 drave kot vr!ovni organ neodvisne drave ne
more biti podvren drugi oblasti.
1.. V&ADA 'N M'N')(ER 8A 8UNANJE 8ADEVE
& drava!, kjer je vlada kolektivno telo, vlada odlo#a tudi o vpra"anji! zunanje politike. & te!
drava! je predsednik vlade pomemben dejavnik zunanje politike. Pojavlja se kot organ, ki
la!ko s svojimi izjavami in dejanji zavee dravo. 1a "tevilni! mednarodni! sestanki! se
predsednik vlade ali njegov namestnik pojavlja kot 6ormalni predstavnik svoje drave. &edno
ve#ja politi#na pomembnost vlade pri vodenju zunanje politike je pripeljala do novi! oblik
pogajanj in sodelovanja. 2o se kae v razli#ni! splo"ni! in regionalni! organizacija!, pa tudi
v asociacija!, ki imajo naddravni zna#aj. 1a sestanki! te! organizacij sodelujejo "e6i drav,
predsedniki vlad in pristojni ministri. +ato se je oblikovalo pravilo, da tudi predsednik vlade
polnopravno zastopa svojo dravo v zunanji! zadeva! in jo s svojimi izjavami zavezuje.
'bstaja presumpcija o obstoju pooblastila za zastopanje, ki pa se la!ko ovre.
Po poslovniku &arnostnega sveta '+1 predsedniki vlade in zunanji ministri ne potrebujejo
posebnega pooblastila, kadar na zasedanji! zastopajo svojo dravo. Minister za zunanje
zadeve pridobi pooblastilo za zunanje zastopanje e s samim imenovanjem na ta poloaj. +ato
mora biti to imenovanje po diplomatski! pote! sporo#eno drugim dravam. talna in splo"na
praksa daje ministru za zunanje zadeve pooblastilo, da tujim diplomatskim predstavnikom
daje poro#ila o teko#i! posli! in da jim sporo#a, kak"no stali"#e je drava zavzela do
dolo#enega vpra"anja. Meddravno sodi"#e v Aaagu je odlo#ilo, da tudi ustni odgovor, ki ga
da zunanji minister na vpra"anje tujega diplomatskega predstavnika, dravo zavezuje.
Minister za zunanje zadeve je v meja! svoji! pristojnosti redni organ zunanjega zastopanja. &
te! meja! se la!ko njegove izjave "tejejo za obvezne.
&#asi! so la!ko pomemben dejavnik zunanjega zastopanja tudi vodje politi#ni! strank.
1astopajo la!ko kot predstavniki drav, ki sodelujejo v pogajanji! in podpisujejo mednarodne
pogodbe. Pogajalske delegacije posamezni! drav so ve#krat sestavljene iz politi#ni!
6unkcionarjev in 6unkcionarjev izvr"ilne veje oblasti.
1./ D'P&OMA()6' PRED)(AVN'6'
Pravila mednarodnega prava o poloaju dravni! predstavnikov v tujini so se za#ela
oblikovati, ko so se uvedla stalna diplomatska predstavni"tva. Poloaj diplomatski!
predstavnikov je urejalo mednarodno obi#ajno pravo. + 3unajskim pravilnikom iz leta /;/4
in s sporazumom iz ,ac!na iz leta /;/; se je poloaj diplomatski! predstavnikov uredil s
predpisi mednarodnega pogodbenega prava.
:eta /B>/ je bila na podlagi dela $omisije za mednarodno pravo sprejeta 3unajska
konvencija o diplomatski! odnosi!. (eprav je veliko vpra"anj diplomatskega prava v njej
podrobno urejeni!, pa $onvencija glede nere"eni! vpra"anj napotuje na pravila
mednarodnega obi#ajnega prava. $onvencija se nana"a samo na redna in stalna diplomatska
predstavni"tva. +a specialne misije je bila leta /B>B sprejeta $onvencija o specialni! misija!,
ki se v veliki meri naslanja na 3unajsko konvencijo o diplomatski! odnosi!. Poleg
;I
mednarodnega obi#ajnega prava in 3unajski! konvencij o diplomatski! odnosi! in specialni!
misija! so viri diplomatskega prava "e) Protokol o obveznem mirnem re"evanju sporov,
3unajska konvencija o predstavljanju drav v nji!ovi! odnosi! z organizacijami
mednarodnega zna#aja (/BE4), 3unajska konvencija o prepre#evanju napadov na mednarodno
za"#itene osebe, bilateralne mednarodne pogodbe.
3iplomatski predstavnik je oseba, ki na temelju izdanega pooblastila zastopa dravo v
razmerju do druge drave. 3iplomatske predstavnike delimo na redne in prilonostne. <edni
imajo obi#ajno naziv poslanika (v "ir"em smislu). 3anes obstajajo tudi stalne diplomatske
misije pri nekateri! mednarodni! organizacija! in obratno.
3iplomatski predstavniki se delijo na ve# razredov)
- Amasador"i) veleposlaniki, pape"ki nunciji in drugi "e6i misij ustreznega ranga, ki so
akreditirani pri "e6u drave (npr. visoki komisarji v drava! Hommonwealt!a).
- Poslani$i, ministri in internunciji, ki so akreditirani pri "e6u drave.
- Odpravni$i poslov, ki so akreditirani pri ministrstvu za zunanje zadeve. 'dpravniki
poslov se po"ljejo takrat, ko diplomatski odnosi niso taki, da bi dopustili po"iljanje
poslanikov ali ambasadorjev, npr. ko se diplomatski odnosi prvi# ali ponovno
vzpostavljajo ali ko obstajajo dolo#ene teave pri akreditivi!. 'd stalnega odpravnika
poslov en pied je potrebno razlikovati za#asnega odpravnika poslov ad interim, ki je
obi#ajno najstarej"i diplomatski uslubenec misije. 'dpravnik poslov ad interim kot "e6
misije deluje za#asno, #e je mesto "e6a misije izpraznjeno ali #e "e6 misije ne more
opravljati svojega dela.
& zvezi z dolo#anjem razredov diplomatski! zastopnikov je urejeno tudi vpra"anje prednosti
oz. stare*instva (senioritete). 2o je pomembno pri protokolarni! oz. ceremonialni!
dogodki!. <ang "e6ov misij, akreditirani! v istem mestu, se ravna po razredu (ambasadorji so
nad poslaniki in odpravniki poslov), znotraj vsakega razreda pa po dnevu in uri prevzema
6unkcije. &elikost oz. mo# drave tu ni pomembna. <azdelitev "e6ov misij na razrede ne
vpliva na nji!ova pooblastila za zastopanje in na pravice in ugodnosti, razen kar se ti#e
prednosti in nekateri! vpra"anj ceremoniala. Postopek sprejema "e6ov misij mora biti enak za
vse diplomatske predstavnike istega razreda. enioriteta je pomembna zaradi na#ela enake
suverenosti drav. $er so drave med seboj enakopravne, ji! ni mogo#e razvr"#ati glede na
velikost, politi#no mo# ali "tevilo prebivalcev. $riterij razvr"#anja pri protokolarni! dogodki!
je la!ko samo senioriteta.
Ke6i misij, ki so akreditirani v istem mestu, predstavljajo diplomats$i zor. 2a v#asi! (npr.
pri nekateri! sve#anosti!) nastopa kot celota. & tem primeru ga vodi, mu predseduje ali
nastopa v njegovem imenu po rangu najstarej"i "e6 misije ("e6 misije z najdalj"im staem), ki
se imenuje doEen diplomatskega zbora. & nekateri! drava! se je izoblikovalo pravilo, da je
do-en vedno pape"ki nuncij, ker se mu v te! drava! priznava stare"instvo nad vsemi ostalimi
ambasadorji, ne glede na to, kdaj je nastopil svojo 6unkcijo.
Poleg diplomatskega predstavnika, "e6a misije, obstaja "e ve#je ali manj"e "tevilo sodelavcev,
ki delujejo ne samo kot re6erenti v notranjem delu predstavni"tva, temve# nastopajo tudi na
zunaj v razmerju do drave sprejemnice. &#asi! se znotraj misije oblikujejo posebni oddelki,
npr. za gospodarstvo ali kulturo. 2e oddelke vodi diplomat visokega ranga, npr. poobla"#eni
minister, ki nastopa samostojno v razmerju do pristojni! resorni! organov drave
;/
sprejemnice. &endar pa s 6ormalnega vidika dravo zastopa akreditirani "e6 misije ali (v
njegovi odsotnosti) odpravnik poslov ad interim, ostalo osebje pa deluje samo po njegovi!
navodili! in pod njegovo avtoriteto (v praksi sicer ni vedno tako). 3unajska konvencija lo#i
naslednje vrste osebja)
- "e6 misije*
- diplomatsko osebje) #lani osebja misije, ki imajo diplomatske zna#ilnosti*
- administrativno in te!ni#no osebje*
- pomono osebje.
+a "e6a misije in diplomatsko osebje uporablja 3unajska konvencija izraz diplomatski
agent, za diplomatsko osebje, administrativno osebje in pomono osebje pa izraz osebje
misije. 'sebje misije in "e6 misije se s skupnim izrazom imenujejo #lani misije. $er la!ko
veliko "tevilo osebja za dravo sprejemnico predstavlja dolo#ene teave, 3unajska konvencija
dolo#a, da se drave o "tevilu osebja sporazumejo. (e sporazuma ni, la!ko drava
sprejemnica za!teva, da se "tevilo osebja giblje v razumni! oz. normalni! meja! glede na
okoli"#ine in potrebe. & zvezi s tem so v zgodovini diplomacije znani "tevilni spori.
@unkcije diplomatske misije so)
- Predstavljanje drave, ki akreditira (drava po"iljateljica), v dravi, v kateri se akreditira
(drava sprejemnica).
- +a"#ita interesov drave po"iljateljice in njeni! dravljanov v dravi sprejemnici v meja!,
ki ji! dopu"#a mednarodno pravo.
- Pogajanje z vlado drave sprejemnice.
- +biranje obvestil o stanju in razvoju dogodkov v dravi sprejemnici z vsemi dovoljenimi
sredstvi in po"iljanje sporo#il mati#ni dravi.
- 1egovanje in razvijanje prijateljski! odnosov in razvijanje gospodarski!, kulturni! in
znanstveni! stikov.
@unkcije so na"tete eksempli6ikativno. Poleg redni! 6unkcij imajo diplomatske misije tudi
izredne 6unkcije) za#asna za"#ita interesov tretje drave, ki nima svojega diplomatskega
predstavni"tva, #e tretja drava to za!teva in #e se drava sprejemnica s tem strinja. +a
dejanja, ki ji! poslanik izvaja v okviru svoji! redni! 6unkcij, posebno pooblastilo ni potrebno.
1jegove izjave zavezujejo njegovo vlado. Ke6 misije je poobla"#en, da brez posebnega
pooblastila sprejme besedilo pogodbe, ki se sklepa med njegovo dravo in dravo
sprejemnico. +a podpis pogodbe pa potrebuje posebno pooblastilo. (e podpi"e pogodbo brez
izrecnega pooblastila, la!ko drava pogodbo naknadno odobri.
&saka drava se sama odlo#i, ali bo z dolo#eno dravo vzdrevala diplomatske odnose in ali
bo v njej imela stalno misijo. $er mora ta svobodna odlo#itev obstajati na obe! strane!, je o
tem potrebno dose#i soglasje. 'bi#ajno obstaja reciprociteta) vsaka od obe! drav po"ilja in
sprejema poslanike. Pogoj za po"iljanje in sprejemanje je aktivna in pasivna pravica do
poslanstva (pravica do po"iljanja in sprejemanja poslanikov). veta stolica ima pravico do
poslanstva na podlagi obi#ajnega prava.
3rava la!ko isto osebo dolo#i za "e6a misije v razli#ni! drava!, o tem pa mora te drave
obvestiti. Posamezna drava sprejemnica la!ko temu nasprotuje. Prav tako je mono, da ve#
;5
drav v dravi sprejemnici akreditira isto osebo kot "e6a svoje misije. 2udi tu velja, da se
mora drava sprejemnica s takim na#inom strinjati.
& primeru zaostritve odnosov med dravama je mono popolno prene!anje diplomatski!
odnosov. 2udi v taki! primeri! pa komunikacija na dolo#eni ravni "e vedno poteka, zato
dravi, ki sta pretrgali diplomatske odnose, zaprosita tretje drave, da zastopajo nji!ove
interese v te! drava!. 2ak"ne drave se po mednarodnopravni terminologiji imenujejo sile
za*!itni-e. Pogoj za tak"no ureditev je privolitev vse! vpleteni! drav, pri #emer je zaeleno,
da je sila za"#itnica neka nevtralna drava.
1astop diplomatske 6unkcije je vpra"anje notranjega prava, !krati pa tudi mednarodnega
prava, saj je med dravama najprej potreben sporazum o vzpostavitvi diplomatski! odnosov.
1otranji postopek v loveniji ureja za$on o z#nan"ih zadevah. Ke6a misije predlaga minister
za zunanje zadeve, imenuje in razre"uje pa ga predsednik republike. $andidat mora pred tem
prestati notranje preverjanje v dravnem aparatu in zasli"anje (!earing) pred odborom
dravnega zbora za mednarodne odnose. (e odbor s kandidatom sogla"a, mu predsednik
republike izda poverilno pismo (akreditiv, lettres de crSance). 3rava sprejemnica se mora s
kandidatovo akreditacijo strinjati (agrSment), morebitne zavrnitve pa ji ni potrebno
obrazloiti. 'b nastopu svoje 6unkcije "e6 misije preda poverilno pismo na posebnem
protokolarnem sprejemu v dravi sprejemnici. ,mbasadorji in poslaniki predajo poverilno
pismo vr!ovnemu organu zunanjega zastopanja ("e6u drave), odpravniki poslov pa ministru
za zunanje zadeve. &#asi! e akreditirani "e6 misije preda novo poverilno pismo. 2o se zgodi
takrat, #e v monar!ija! (v dravi sprejemnici ali po"iljateljici) pride do spremembe na
prestolu, #e pride v eni ali v drugi dravi do temeljite spremembe oblike vladavine ali #e je "e6
misije povi"an npr. iz poslanika v ambasadorja.
Ke6u misije 6unkcija prene!a na razli#ne na#ine. 'bi#ajno ga vlada odpokli#e in imenuje
njegovega naslednika. <azlogi so la!ko notranji, npr. upokojitev, odpoved, bolezen,
imenovanje na drugo mesto, potek mandata itd. & tem primeru "e6 misije preda odpoklicno
pismo (lettres de rappel) in od drave sprejemnice dobi rekreditiv (lettres de recrSance). &
praksi se najve#krat zgodi, da novi "e6 misije ob poverilnem pismu preda "e odpoklicno pismo
za svojega pred!odnika. Misija la!ko prene!a tudi zaradi drugi! razlogov, npr. zaradi
napetosti med dravama. Pri diplomatski! kriza! obstaja cela vrsta stopnjujo#i! oblik za
od!od poslanika, npr. za#asni od!od na posvetovanje, dopust itd. (e postane "e6 misije
nezaelen v dravi sprejemnici, ga la!ko le=ta razglasi za persona non grata in od drave
po"iljateljice za!teva, da ga odpokli#e. <azloga ji ni potrebno navesti. Podobno se postopa
tudi z diplomatskim osebjem. (e drava po"iljateljica za!tevi ne ugodi, la!ko drava
sprejemnica taki osebi ne prizna lastnosti #lana misije.
Prilo@nostni predstavni$i so namenjeni posebnim dvostranskim in ve#stranskim pogajanjem
o razli#ni! vpra"anji!. %re za razli#na politi#na vpra"anja, sklepanje mednarodni! pogodb,
sodelovanje mejni! organov, sodelovanje na podro#ju prometa, zdravstva, socialne za"#ite itd.
Posebna vrsta za#asni! zastopnikov so potujo#i poslanci (ambassador at large) in osebni
odposlanci "e6ov drav in predsednikov vlad, ki v glavna mesta drav nosijo sporo#ila,
namenjena "e6u drave ali predsedniku vlade. Posebna odposlanstva se po"iljajo tudi ob
slovesni! in reprezentativni! prilonosti! (kronanja, dravni"ki pogrebi, mednarodne
kon6erence, mednarodne proslave in prireditve itd.). &se te oblike prilonostni! predstavnikov
imenujemo ad !oc diplomacija. 8reja ji! $onvencija o specialni! misija!. )pe-ialne misi"e
so za#asna odposlanstva, ki predstavljajo dravo v drugi dravi pri obravnavanju dolo#enega
vpra"anja oz. pri opravljanju dolo#ene naloge. Po"iljanje misije in obseg naloge se uredi s
;9
sporazumom med dravo po"iljateljico in dravo sprejemnico. 1i potrebno, da med dravama
obstajajo diplomatski ali konzularni odnosi. 3rava po"iljateljica sporo#i, kako bo specialna
misija sestavljena. 3rava sprejemnica la!ko predlagano sestavo ali posameznega #lana
misije odkloni, pri tem pa ji ni potrebno navajati razlogov. 3rava sprejemnica la!ko
kadarkoli izjavi, da je dolo#en #lan misije persona non grata in za!teva odpoklic. 2udi tu ni
potrebno navajati razlogov. (e drava po"iljateljica take osebe ne odpokli#e, ima drava
sprejemnica pravico, da je ne obravnava ve# kot #lana misije. (lani specialne misije uivajo
podobno za"#ito kot stalni diplomatski predstavniki.
1.1 D'P&OMA()6' PR'V'&EG'J' 'N 'MUN'(E(E
3iplomati so za"#iteni s posebnimi predpisi mednarodnega prava, ki so se razvili preko
mednarodnega obi#ajnega prava. Predpisi obi#ajnega prava so se dopolnjevali s prakso in
precedensi. $ljub temu pa je pri!ajalo do nesoglasij pri razumevanju obsega diplomatske
imunitete. Poleg tega se je diplomatska imuniteta velikokrat zlorabljala, v /B. in 5I. stoletju
pa je na tem podro#ju pri!ajalo do !udi! kr"itev v mednarodni praksi. 2o so bili razlogi, da je
$omisija za mednarodno pravo za#ela pripravljati kodi6ikacijo tega dela mednarodnega prava.
<ezultat je bila 3unajska konvencija o diplomatski! odnosi!.
3iplomatska imuniteta se je ve#krat ozna#evala z izrazom eksteritorialnost. 2a pojem je
uporabljal %rotius, sprejela pa ga je tudi ve#ina starej"i! teoretikov mednarodnega prava.
0ksteritorialnost je odraz predstavni"ke vloge poslanikov) poslanik zastopa dravo, ki je
dejansko izven teritorija, na katerem poslanik deluje. &endar pa je napa#no govoriti o
eksteritorialnosti zgradbe poslani"tva. +gradba ni izvzeta iz teritorija drave, na katerem stoji.
2emelj diplomatske imunitete je na eni strani dostojanstvo drave, ki jo poslanik predstavlja
(teorija reprezentacije), na drugi strani pa potreba, da se poslaniku oz. misiji omogo#i
neodvisnost delovanja (6unkcionalna teorija). 3unajska konvencija zdruuje obe stali"#i.
@unkcija misije je predstavljanje drave, namen imunitete pa je, da se omogo#i izvr"evanje
6unkcij diplomatski! misij. 1amen imunitete ni dajanje prednosti posameznikom.
3iplomatska imuniteta ni osebna pravica za"#iteni! posameznikov, temve# pravica drave, da
od druge drave za!teva dolo#eno ravnanje s svojimi diplomatskimi predstavniki. +ato se #lan
misije sam ne more odre#i imuniteti, odre#e pa mu jo la!ko (tudi proti njegovi volji) njegova
vlada.
3iplomatska imuniteta ni priznana samo v dravi, kjer je poslanik akreditiran, temve# tudi v
tretji! drava!, skozi katere poslanik potuje, da bi prevzel svojo 6unkcijo, da bi se vrnil v
slubo ali da bi se vrnil v svojo dravo. 2retja drava mu mora priznati imuniteto in mu
omogo#iti pre!od oz. vrnitev. 2o velja tudi za poslanikove druinske #lane, #lane
administrativnega in te!ni#nega osebja in pomono osebje ter nji!ove druinske #lane.
'bi#ajno pravo je priznavalo imuniteto tudi osebju "e6a misije, vendar pa je bil obseg
imunitete za posamezne kategorije osebja sporen. 3unajska konvencija je potrdila imuniteto
za diplomatske agente ("e6a misije in diplomatsko osebje) in nji!ove druine. +a ostale
kategorije osebja misije in nji!ove druine pa je $onvencija dolo#ila, v kak"nem obsegu jim
je imuniteta priznana. 2udi administrativno in te!ni#no osebje in nji!ove druine uivajo
imuniteto, ki pa ima dolo#ene izjeme (glede ugodnosti pri carina!, civilni in upravni
pristojnosti drave sprejemnice itd.). & praksi je obi#ajno tako, da drava po"iljateljica
;?
ministrstvu za zunanje zadeve drave sprejemnice sporo#i imena oseb, ki uivajo imuniteto in
privilegije.
3iplomatska imuniteta traja ves #as, ko je za"#itena oseba slubeno v dravi sprejemnici.
+a#ne se od trenutka, ko oseba prekora#i mejo drave sprejemnice zaradi nastopa 6unkcije,
prene!a pa takrat, ko dravo zapusti oz. ko se izte#e razumen rok za od!od. .muniteta obstaja
tudi v primeru vojne med dravo sprejemnico in dravo po"iljateljico. 3rava sprejemnica
mora v tem primeru za"#itenim osebam omogo#iti, da v najkraj"em monem #asu zapustijo
njeno obmo#je. +a to mora zagotoviti tudi ustrezna prevozna sredstva.
& primeru ameri"kega veleposlani"tva v 2e!eranu se je pred Meddravnim sodi"#em v Aaagu
postavilo vpra"anje, ali ima drava po"iljateljica pravico do oboroene intervencije, #e drava
sprejemnica !udo kr"i diplomatsko imuniteto in privilegije. odi"#e je odgovorilo negativno,
saj v mednarodnem pravu obstaja na#elo prepovedi oboroene agresije. 'boroena
intervencija je mona samo v primeru samoobrambe, zato bi bile v tem primeru mone
druga#ne sankcije, npr. gospodarske.
@unkcionalna narava diplomatske imunitete se kae tudi v tem, da mora drava sprejemnica
omogo#ati ustrezne razmere za delo diplomatske misije (pridobitev prostorov za delo,
stanovanj za druine osebja itd.).
3iplomatske privilegije in imunitete delimo na dva sklopa)
a, Privilegi"i in im#nitete misi"e
- Nedota$l"ivost premo@en"a in prostorov. 'rgani drave sprejemnice ne smejo vstopiti v
prostore misije brez dovoljenja "e6a misije. 3rava sprejemnica mora prepre#evati nasilno
vstopanje v prostore misije, motenje miru in kr"itve dostojanstva misije. 1a isti na#in so
za"#itena tudi zasebna stanovanja "e6a misije in diplomatskega osebja. Prostori misije,
zasebna stanovanja diplomatski! agentov, po!i"tvo in drugi predmeti, ki so v te!
prostori!, ne morejo biti predmet preiskave, zaplembe ali izvr"be. 2udi dostava sodni! in
drugi! pozivov se la!ko vr"i samo po diplomatski poti. $onvencija "#iti tudi prevozna
sredstva. +a"#iteni prostori obsegajo zgradbo misije, pa tudi ograjen vrt ali park okoli
zgradbe. 2e nepremi#nine niso eksteritorialne (izvzete iz obmo#ja drave sprejemnice),
temve# so le postavljene v dolo#en za"#iten pravni poloaj. &#asi! se je v zgradbi
diplomatskega predstavni"tva priznavala pravica do zato#i"#a (azila). 3anes mednarodno
pravo pravice do diplomatskega azila ne priznava. +lo#inca, ki se zate#e v zgradbo misije,
je potrebno izro#iti mestnim oblastem. 2udi za kazniva dejanja, storjena v zgradbi misije,
so pristojne mestne oz. dravne oblasti.
- 8a*!ita arhivov. ,r!ivi in spisi misije so nedotakljivi, ne glede na to, kje se na!ajajo. 2o
velja tudi v primeru prekinitve diplomatski! odnosov ali vojne. & taki! primeri! se la!ko
postavi enega od uslubencev misije za #uvaja zgradbe in ar!ivov.
- )vooda $oresponden-e. 3rava sprejemnica dopu"#a in "#iti svobodo korespondence.
$orespondenca z lastno dravo vklju#uje komunikacijo z vsemi organi drave (vlada,
upravni organi, sodni organi, ustanove, posamezniki, druge misije in konzulati itd.).
Misija la!ko uporablja vse oblike komunikacije. Pisma in kurirsko prtljago je
prepovedano pregledovati. (e obstaja utemeljen sum, da v prtljagi ni diplomatske po"te,
la!ko organi drave sprejemnice za!tevajo, da se ob prisotnosti diplomatskega
;4
predstavnika prtljaga odpre. (e diplomatski predstavnik to odkloni, se la!ko po"iljka
zavrne.
- 9eremonialne pravi-e. 3iplomatska misija ima pravico izobesiti zastavo in grb svoje
drave na zgradbi misije, v slubeni! prostori!, na zgradbi stanovanja "e6a misije in na
njegovi! prevozni! sredstvi!. Ke6 misije ima pravico do ustreznega naslavljanja
(ekscelenca) in "e nekatere druge ceremonialne pravice. Pri tem je treba upo"tevati, da
gredo diplomatskim predstavnikom razli#ni! drav enake #asti.
, Oseni privilegi"i in im#nitete diplomatov
- Osena nedota$l"ivost. 2o je temeljni privilegij diplomatskega prava, iz katerega
iz!ajajo vsi drugi. Ge odraz temeljne pravice drave do neodvisnosti in spo"tovanja.
3iplomatski agent ne sme biti podvren nikakr"ni obliki aretacije ali pripora. 3rava
sprejemnica mora z njim ravnati spo"tljivo in prepre#evati posege v njegovo osebnost,
svobodo in dostojanstvo. +a"#iteni so tudi zasebno stanovanje, spisi, dopisovanje in
osebni predmeti. (e diplomatski agent stori kaznivo dejanje proti javnemu redu ali
varnosti drave, la!ko drava sprejemnica za!teva njegov odpoklic ali pa mu odre#e
gostoljubje in ga spremi do meje. 1ekateri teoretiki menijo, da tak diplomat ne uiva
za"#ite in da se ga la!ko pripre. +aradi "tevilni! napadov na diplomatske predstavnike je
bila leta /BE9 sprejeta $onvencija o prepre#evanju in kaznovanju zlo#inov proti
mednarodno za"#itenim osebam, vklju#ujo# diplomatske agente.
- 'm#niteta pred $azens$o5 -ivilno in #pravno "#risdi$-i"o. 2o ne pomeni, da za
diplomatsko osebje ne bi veljali zakoni drave sprejemnice. (e diplomat kr"i zakone,
la!ko drava sprejemnica od drave po"iljateljice po diplomatski poti za!teva, da
diplomata opozori ali ga odpokli#e. 3opu"#ena je nujna obramba proti protipravnim
dejanjem privilegirane osebe, po prene!anju imunitete pa se la!ko uporabi redna pravna
pot, ki prej zaradi imunitete ni bila mogo#a. .muniteta pred jurisdikcijo obsega za"#ito
pred posegi sodni! in upravni! organov. 3iplomatski agent je popolnoma izvzet iz
kazenske jurisdikcije drave sprejemnice. 2o se nana"a na vsa dejanja in ne samo na tista,
ki so povezana z njegovo 6unkcijo. 2udi #e gre za dejanje proti varnosti drave, la!ko
drava sprejemnica samo preventivno ukrepa, ne more pa storilca naknadno kazensko
preganjati. 3iplomatski agent je izvzet tudi iz civilne jurisdikcije, vendar pa tu obstajajo
dolo#ene izjeme (npr. glede dolo#eni! stvarnopravni! tob, ki se ti#ejo nepremi#nin na
podro#ju drave sprejemnice, glede oporo#ni! pravd itd.). 3iplomatski agent tudi ni
dolan pri#ati. .muniteta pred kazensko, civilno in upravno jurisdikcijo la!ko prene!a. 2o
se zgodi, #e jo drava po"iljateljica prekli#e. %re za pravico drave in ne pravico
diplomatskega agenta. +a preklic imunitete zato ni potrebna njegova privolitev. .muniteta
pred kazensko, civilno in upravno jurisdikcijo velja tudi za administrativno in te!ni#no
osebje, vendar le glede dejanj, povezani! z opravljanjem nji!ove slubene 6unkcije.
- Nedota$l"ivost stanovan"a. +asebno stanovanje diplomatskega agenta uiva enako
nedotakljivost in za"#ito kot prostori misije.
- )vooda gian"a. 3rava sprejemnica mora na svojem obmo#ju #lanom diplomatski!
misij zagotoviti svobodo gibanja in potovanja. 1a dolo#ena obmo#ja pa jim la!ko vstop
zaradi dravne varnosti prepove. & praksi so vlade to monost ve#krat zlorabljale, tako da
so gibanje diplomatskega osebja omejile na ozek prostor okoli glavnega mesta, za dalj"a
potovanja pa so za!tevale posebna dovoljenja.
- Oprostitev pla!ila dav*!in in -arin. 3iplomatski agenti so v dravi sprejemnici
opro"#eni pla#ila vse! dav"#in in taks, razen posredni! dav"#in, ki so po svoji naravi
;>
obi#ajno vklju#ene v ceno blaga oz. storitev. 'pro"#eni so tudi pla#ila osebni! dajatev in
vojni! doklad.
3unajska konvencija omenja tudi dol@nosti diplomatski! predstavnikov oz. osebja misije.
3iplomatski predstavniki se ne smejo vme"avati v notranje zadeve drave sprejemnice. 3o
drave sprejemnice, njene vlade in drugi! organov se morajo obna"ati spo"tljivo. 3o obi#ajev
in zakonov morajo biti obzirni. lubene posle la!ko opravljajo le preko ministrstva za
zunanje zadeve. 2o pomeni, da se diplomatsko predstavni"tvo ne sme neposredno obra#ati na
druge upravne ali sodne organe drave sprejemnice. Prostori misije se ne smejo uporabljati za
cilje, ki niso v skladu s 6unkcijami misije. 3iplomatski agenti se v dravi sprejemnici ne
smejo ukvarjati z zasebno podjetni"ko ali trgovsko dejavnostjo. Poleg te! dolnosti pozna
mednarodno obi#ajno pravo "e druga pravila vljudnosti. 2udi ta pravila v diplomaciji niso
nepomembna.
1.< 6ON8U&' 'N 6ON8U&A('
$onzuli so #pravni organi drave, ki v drugi dravi opravljajo dolo#ene 6unkcije za svojo
dravo in zastopajo interese svoji! dravljanov. $onzul (nasprotno od diplomatskega
poslanika) ne zastopa vlade in nima diplomatski! zna#ilnosti. Ge dravni uradnik v tujini in ne
predstavlja drave. 2o je bistvena razlika med konzulom in diplomatskim predstavnikom.
Medtem ko poslanik predstavlja svojo dravo v vse! pogledi!, ima konzul dolo#ene
nepoliti#ne (upravne) 6unkcije. $onzuli izdajajo vizume in potne liste, opravljajo
administrativne naloge, "#itijo interese drave in dravljanov v okviru, ki ga postavlja
mednarodno pravo, vro#ajo sodne dokumente itd. &#asi! sta la!ko diplomatska in konzularna
6unkcija zdrueni. 2o se zgodi takrat, ko v glavnem mestu neke drave ni konzulata in
njegovo 6unkcijo opravlja oddelek na diplomatskem predstavni"tvu, ali pa takrat, ko drava
nima diplomatske misije in konzul opravlja tudi njene 6unkcije.
$onzularne odnose ureja $onvencija o konzularni! odnosi!, ki je bila sprejeta na 3unaju leta
/B>9. + njo so bila dotedanja pravila mednarodnega obi#ajnega prava znatno spremenjena in
dopolnjena. $ljub temu $onvencija dolo#a, da se za vpra"anja, ki ji! izrecno ne ureja, "e
vedno uporablja mednarodno obi#ajno pravo.
$onvencija na"teva nekatere 6unkcije konzulov) za"#ita interesov svoje drave in dravljanov,
izdajanje dolo#eni! upravni! aktov, pomo# ladjam in letalom, ki potujejo pod zastavo nji!ove
drave, razvijanje trgovinski!, gospodarski! in kulturni! odnosov itd. 3elovanje konzulatov
mora biti v skladu z zakoni in predpisi drave sprejemnice. @unkcije so na"tete
eksempli6ikativno, zato la!ko drava po"iljateljica konzulatu zaupa kakr"nokoli nalogo, ki je
zakoni drave sprejemnice ne prepovedujejo.
Pogoj za ustanovitev konzulata je konzularna sposobnost drave. 2o sposobnost (sposobnost
imeti svoje konzulate v tujini oz. sprejeti tuje v svoji dravi) so v preteklosti imele tudi
nesuverene drave (npr. rbija pred letom /;E;). $onzularno sposobnost (predvsem pasivno)
imajo la!ko tudi 6ederalne enote. Medtem ko imajo la!ko diplomatske misije tudi drugi
subjekti mednarodnega prava, la!ko konzulate ustanavljajo samo drave.
3rava, v kateri eli neka druga drava odpreti konzulat, mora v to privoliti. Medsebojno
po"iljanje in sprejemanje konzulov se najve#krat uredi s pogodbo, v kateri se podrobno
;E
dolo#ijo vsa vpra"anja. 3unajska konvencija o konzularni! odnosi! dolo#a, da temelji
vzpostavitev konzularni! odnosov na obojestranskem soglasju med dravo po"iljateljico in
dravo sprejemnico. (e ni druga#e dolo#eno se "teje, da privolitev za vzpostavitev
diplomatski! odnosov obsega tudi vzpostavitev konzularni! odnosov. Mono pa je, da se
konzularni odnosi vzpostavijo pred diplomatskimi in da so od nji! neodvisni.
Poznamo dve vrsti konzulov)
- Po$li-ni $onz#li) konzularna 6unkcija je nji!ova redna in izklju#na dejavnost. & razmerju
do svoje drave so v slubenem odnosu. .meti morajo dolo#eno izobrazbo in dravljanstvo
drave po"iljateljice.
- 4astni $onz#li) to so osebe, ki imajo stalno bivali"#e v dravi sprejemnici in so
velikokrat tudi njeni dravljani. 1e dobivajo uradni"ke pla#e, temve# svojo 6unkcijo
opravljajo brezpla#no. 3anes so #astni konzuli redki.
Ke6i konzulatov so razdeljeni v "tiri razrede)
- generalni konzul*
- konzul*
- vicekonzul*
- konzularni agent.
3rave la!ko dajejo svojim konzularnim 6unkcionarjem, ki niso "e6i konzulatov, tudi
druga#ne nazive. <azlika v nazivu odlo#a o rangu "e6ov konzulatov, ki so v istem mestu, za
samo delovanje konzulov pa nima pomena. %eneralni konzuli so v#asi! nadzirali ve#
konzulatov, danes pa se ta naziv podeljuje "e6om konzulatov v posebej pomembni! mesti!. Po
razredu "e6ov konzulatov se imenujejo tudi sami konzulati) generalni konzulat, konzulat,
vicekonzulat in konzularna agencija.
2ako kot za odprtje konzulata je tudi za imenovanje dolo#ene osebe za "e6a konzulata
potreben sporazum med dravo po"iljateljico in dravo sprejemnico. Ke6a konzulata imenuje
drava po"iljateljica, izvajanje 6unkcij pa odobri drava sprejemnica. Ke6 konzulata dobi od
svoje drave patentno pismo (lettres de provision), v katerem so podatki o njegovi kategoriji,
razredu, konzularnem podro#ju in sedeu. Patentno pismo se po"lje dravi sprejemnici, ki "e6u
konzulata izda pooblastilo (eksekvaturo). .zdaja eksekvature pomeni dovoljenje za
izvr"evanje konzularne 6unkcije. 3rava sprejemnica la!ko izdajo eksekvature tudi zavrne, pri
tem pa ji ni potrebno navajati razlogov za zavrnitev. ' izdaji eksekvature mora obvestiti
pristojne organe konzularnega podro#ja. Ke6u konzulata mora v skladu s $onvencijo o
konzularni! odnosi! omogo#iti opravljanje njegovi! 6unkcij.
(lanu konzulata la!ko 6unkcija prene!a na ve# na#inov) s sporo#ilom drave po"iljateljice
dravi sprejemnici o prene!anju 6unkcije, z umikom eksekvature, s sporo#ilom drave
sprejemnice dravi po"iljateljici, da neke osebe ne "teje ve# za #lana konzularnega osebja in
zaradi vojne. Prekinitev diplomatski! odnosov sama po sebi ne pomeni tudi prekinitve
konzularni! odnosov. 3rava sprejemnica la!ko dravo po"iljateljico v vsakem trenutku
obvesti, da je dolo#en konzularni predstavnik postal persona non grata oz. nesprejemljiv.
2ega ukrepa ji ni potrebno obrazloiti. (e se to zgodi, mora drava po"iljateljica tako osebo
takoj odpoklicati. (e je ne odpokli#e, la!ko drava sprejemnica eksekvaturo umakne in
;;
sporo#i, da osebe ne "teje ve# za konzularnega predstavnika. (e pride do prekinitve
konzularni! odnosov, mora drava sprejemnica za"#ititi konzularne prostore, premoenje in
ar!ive.
$onzulat in #lani konzulata so za"#iteni. Prostori konzulata so nedotakljivi. 'rgani drave
sprejemnice la!ko vanje vstopijo le s privolitvijo "e6a konzulata. 3rava sprejemnica mora
storiti vse, da ne bi pri"lo do nasilni! vdorov v prostore konzulata, po"kodovanja, kr"enja
miru ali dostojanstva konzulata. Prostori konzulata, po!i"tvo, oprema, prevozna sredstva in
drugo premoenje ne morejo biti predmet rekvizicije. Prostori konzulata in stanovanje "e6a
konzulata so opro"#eni pla#ila davkov. $onzularni ar!ivi in spisi so nedotakljivi, ne glede na
to, kje so. 3rava po"iljateljica la!ko zgradbo konzulata in prevozna sredstva ozna#i z zastavo
in grbom. $onzularni predstavniki imajo tako kot diplomatski predstavniki pravico do
svobode gibanja in komuniciranja. $onzulati smejo v skladu s predpisi svoje drave za svoje
storitve zara#unavati takse in pristojbine. 2i pri!odki so v dravi sprejemnici opro"#eni pla#ila
davkov in carin.
+a"#ita poklicni! konzulov je podobna za"#iti diplomatski! predstavnikov. 3rava
sprejemnica mora z njimi ravnati spo"tljivo. 8kreniti mora vse, kar je potrebno, da bi
prepre#ila posege v nji!ovo osebnost, svobodo in dostojanstvo. $onzularni predstavniki pa
nimajo imunitete pred kazensko jurisdikcijo. 1a podlagi odlo#be sodi"#a so la!ko so aretirani.
(e storijo !udo kaznivo dejanje, jim la!ko drava sprejemnica sodi in ji! kaznuje. $onzularni
predstavniki so izvzeti iz sodne in upravne jurisdikcije samo glede dejanj, ki se nana"ajo na
opravljanje nji!ove slubene 6unkcije.
.muniteta #astni! konzulov in konzulatov je v primerjavi s poklicnimi zoena in omejena. 1e
nana"a se na #lane druin #astni! konzulov. Prostori konzulata niso nedotakljivi, vendar pa
mora drava sprejemnica storiti vse, da bi ji! za"#itila in prepre#ila nasilne vstope in
po"kodovanje. ,r!ivi in spisi #astnega konzulata so nedotakljivi, #e so lo#eni od ostali!
spisov. (astni konzuli nimajo imunitete pred kazensko jurisdikcijo, vendar pa se mora
morebitni kazenski postopek voditi !itro in tako, da ne ovira dela #astnega konzula.
3unajska konvencija o konzularni! odnosi! omenja tudi dolnosti konzulov. $onzuli morajo
spo"tovati zakone in ostale predpise drave sprejemnice. 1e smejo se vme"avati v njene
notranje zadeve. Prostorov konzulata ne smejo uporabljati za namene, ki niso v skladu z
izvajanjem konzularni! 6unkcij.
1.= MEDNARODN' U)&U:3EN9'
+ nastankom vedno ve#jega "tevila mednarodni! organizacij se je pove#alo "tevilo
mednarodni! uslubencev, s tem pa tudi potreba, da se uredi nji!ov poloaj. 1eka splo"na
pravila mednarodnega obi#ajnega prava o poloaju mednarodni! uslubencev se "e niso
izoblikovala. %re namre# za organizme, ki so ustanovljeni z mednarodnimi pogodbami.
3rave, ki niso podpisnice te! pogodb, tudi nimajo interesa, da takim uslubencem
mednarodni! organizacij priznajo poseben status. 3rave podpisnice pa nji!ov status uredijo s
samo pogodbo. +ato poloaj mednarodni! uslubencev temelji predvsem na pogodbenem
pravu. Mednarodni uslubenci imajo v vsaki dravi samo tiste pravice in pooblastila, na
katere je drava s pristopom k pogodbi pristala. &endar pa se postopoma oblikujejo tudi
dolo#ena pravila, ki se la!ko razvijejo v mednarodno obi#ajno pravo.
;B
8stanovna listina '+1 in statuti mnogi! mednarodni! organizacij vsebujejo na#elno
obveznost spo"tovanja privilegijev za osebe, ki delujejo v dolo#eni mednarodni organizaciji.
Po /I4. #lenu 8stanovne listine '+1 so predstavnikom drav #lanic in uslubencem '+1
priznani privilegiji, ki so potrebni za nji!ovo neodvisno opravljanje 6unkcij. Podobne dolo#be
vsebujejo tudi statuti drugi! specializirani! institucij. 0na od temeljni! zna#ilnosti
mednarodni! uslubencev je namre# ravno neodvisnost od nacionalni! vlad.
Jolj podrobno je poloaj mednarodni! uslubencev urejen v dve! konvencija!) $onvencija o
pravica! organov '+1 iz leta /B?> in $onvencija o privilegiji! in pravica! specializirani!
agencij iz leta /B?E. 'be konvenciji dolo#ata, da generalni sekretar '+1 oz. ustrezni organ
vsake specializirane ustanove dolo#i, kateri uslubenci uivajo privilegije. 1ji!ov seznam
mora sporo#iti vladam, ki so #lanice organizacije. Mednarodni uslubenci so izvzeti iz sodne
jurisdikcije glede dejanj, ki sodijo v nji!ovo slubo. 'pro"#eni so pla#ila dolo#eni! davkov.
Predpisi, ki omejujejo priseljevanje in bivanje tujcev v dolo#eni dravi, za mednarodne
uslubence in nji!ove druine ne veljajo. Pri prvem nastopu slube la!ko svojo opremo in
druge premi#ne predmete uvozijo brez carine. %eneralni sekretar '+1 oz. glavni predstojnik
vsake mednarodne organizacije uiva enake privilegije in imunitete, ki ji! po mednarodnem
pravu uivajo diplomatski predstavniki in nji!ove druine.
<. MEDNARODNOPRAVNA RE&EVAN(NA DEJ)(VA
<.1 )P&O2NO
Pravno dejstvo je vsako dejstvo, na katerega pravni red vee dolo#en u#inek. Pravni red
dolo#a, da na podlagi nekega dejstva za dolo#en pravni subjekt nastane dolo#ena pravica ali
obveznost. 2o velja tudi za mednarodno pravo, tj. za odnose med mednarodnimi subjekti)
pravni odnosi nastajajo, se spreminjajo in prene!ajo na podlagi neki! dejstev, na katere
predpisi mednarodnega prava navezujejo dolo#ene posledice. Pravno relevantna dejstva v
mednarodnem pravu so torej tista, ki oblikujejo, spreminjajo ali ukinjajo mednarodne odnose.
Pravna dejstva so la!ko zelo razli#na. :a!ko gre za naravne po"ave, npr. ozemeljske
spremembe zaradi spremembe toka reke, naplavine, nastanek ali izginotje otoka itd. 1aravno
dejstvo je tudi potek #asa, na katerega la!ko pravni red vee npr. zastaranje ali rok. Jolj
pomembna in "tevil#nej"a so pravna de"stva5 $i so posledi-a delovan"a l"#di (!love$ova
vol"na ravnan"a). %re za neke storitve ali opustitve, ki iz!ajajo iz voljnega in zavestnega
ravnanja posameznika.
Pravna dejstva, ki so posledica ravnanja ljudi, delimo na ve# skupin)
- <avnanja posameznika, ki se ne pripis#"e"o dr@avam. 2ak"na dejanja la!ko izzovejo
mednarodne posledice, npr. bivanje tujca v dravi, beg storilca kaznivega dejanja v tujino
itd.
BI
- <avnanja posameznika, ki se po mednarodnemu pravu pripis#"e"o dr@avam (pravna
ravnanja v "ir"em smislu). em spada ve#ina pravni! dejstev mednarodnega prava. %re
pravzaprav za ravnanja drav preko svoji! organov. Mednarodnopravna ravnanja drav se
med seboj razlikujejo. %ovorimo la!ko o pravnih poslih in pravnih ravnan"ih v o@"em
smisl#. Mednarodnopravni posel je izjava volje enega ali ve# subjektov mednarodnega
prava, ki je dana z namenom povzro#iti tiste pravne posledice, ki ji! mednarodno pravo na
tako izjavo vee. Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske. Pri dvostranski!
pravni! posli! je za nastop pravne posledice potrebno konvergentno ravnanje vsaj dve!
subjektov. Pri enostranski! pravni! posli! za nastop pravne posledice zadostuje ravnanje
enega subjekta. :a!ko pa gre tudi za ravnanje ve# subjektov, #e to ravnanje ni
konvergentno, temve# istosmerno (npr. kolektivno priznanje nove drave). Pravna
ravnan"a v o@"em smisl# so ravnanja posameznika, ki se na podlagi mednarodnega prava
pripisujejo dravi, vendar nimajo lastnosti pravnega posla. 1e gre za izjave volje, dane z
namenom povzro#itve pravne posledice, kot ji! dolo#a mednarodno pravo. Pravna
ravnanja v ojem smislu delimo na dopustna in nedopustna. 1edopustna ravnanja
(mednarodni delikti) so tista, ki ji! mednarodno pravo prepoveduje in ji! praviloma
sankcionira. &sa ostala pravna ravnanja v ojem smislu so dopustna.
!emati#no la!ko pravna dejstva prikaemo tako)

<.% PRAVN' PO)&'
Jistvena zna#ilnost pravnega posla je, da pravna posledica nastopi zato, ker so jo stranke
!otele. +ato je pri vsakem pravnem poslu nujno, da stranke izjavijo voljo za sklenitev. '
B/
Pravna dejstva
1aravni pojavi (lovekova voljna ravnanja
<avnanja
posameznikov, ki se ne
pripisujejo dravi
<avnanja posameznikov, ki
se pripisujejo dravi (pravna
ravnanja v "ir"em smislu)
Pravni posli (enostranski
in dvostranski)
Pravna ravnanja v ojem
smislu (dopustna in
nedopustna)
pravnem poslu govorimo takrat, ko pravni red vee pravne posledice na dolo#eno izjavo volje,
ki je bila dana z namenom dose#i te pravne posledice. +a veljavno sklepanje pravni! poslov
morajo biti izpolnjeni nekateri splo"ni pogoji, ki ji! dolo#a mednarodno pravo. 1a tem
podro#ju mednarodnega prava veljajo pravna pravila, ki so se oblikovala v drugi! pravni!
veja!. %re predvsem za splo"na pravna na#ela, ki ji! priznavajo civilizirani narodi. +a
mednarodne pogodbe so ta pravila zbrana v 3unajski konvenciji o pravu mednarodni!
pogodb iz leta /B>B.
+a veljavnost pravni! poslov mednarodnega prava veljajo torej splo"ni pogoji, ki so se
oblikovali zlasti v obligacijskem pravu. 2o so)
- Poslovna sposonost. ubjekt ali stranka mednarodnopravnega posla je la!ko vsak
subjekt mednarodnega prava (drave, mednarodne organizacije). Po drugi strani je la!ko
samo subjekt mednarodnega prava stranka mednarodnopravnega posla. 2o pomeni, da
pravni posli, pri kateri! ena stranka ni subjekt mednarodnega prava, niso
mednarodnopravni posli. &sebina pravnega posla nima pomena, zato imajo tudi
premoenjski odnosi subjektov mednarodnega prava obliko mednarodnopravnega posla z
mednarodnopravnimi posledicami.
- &astnosti predmeta pogode. &sebina pravnega posla ne sme biti nedopustna. 1e sme se
nana"ati na predmet, katerega izpolnitev bi bila materialno nemogo#a ali v nasprotju z
absolutnimi (kogentnimi) pravili mednarodnega prava. &sebina pravnega posla mora torej
biti pravno dopustna in mogo#a.
- Vol"a. Med strankama mora obstajati prava volja. &olja mora biti izjavljena, svobodna in
resna. .zjava volje je svobodna takrat, kadar nima napak (zmota, sila, gronja, prevara).
.zjava volje se mora pokrivati s pravo voljo subjekta. 1apake volje imajo v mednarodnem
pravu nekoliko druga#ne u#inke. ' zmoti govorimo takrat, kadar predstava pogodbene
stranke o kak"ni okoli"#ini ne ustreza resni#nosti. (e je bila drava, ki je sklepala pravni
posel, pri tem v bistveni in opravi#ljivi zmoti, je pravni posel neveljaven. 'pravi#ljiva
zmota je tista, pri kateri dravni organ ni poznal pravega stanja stvari, pri tem pa mu ni
mogo#e o#itati, da ni ravnal z dolno skrbnostjo. & mednarodnem pravu je merilo dolne
skrbnosti precej stroje, saj se domneva, da so ljudje, ki delajo v dravni! organi!, visoko
strokovno usposobljeni in pri svojem delu razpolagajo s celotnim dravnim aparatom.
Jistvena zmota je taka, da sicer stranka, ki je v zmoti, posla s tako vsebino splo! ne bi
sklenila. 'bstajati mora vzro#na zveza med zmoto in izjavo volje. 2udi prevara je po
mednarodnem pravu napaka, ki la!ko povzro#i neveljavnost pravnega posla. (e se
ugotovi, da je drava pri pogajanji! uporabila prevaro (npr. ponarejene dokumente,
napa#en zemljevid), je pravni posel neveljaven. 2udi #e se prevara ne nana"a na bistvene
sestavine posla, je posledica neveljavnost celotnega posla. &endar pa velja pravilo, da
la!ko drave razveljavijo samo del pogodbe, na katerega se prevara nana"a, ostali del pa
pustijo v veljavi. .zjava predstavnika drave, ki je bila doseena z uporabo sile proti
njemu, nima nobenega pravnega u#inka. Pogodba, sklenjena pod vplivom gronje ali sile,
ki je v nasprotju z na#eli 8stanovne listine '+1, je neveljavna. Pri sklepanju pogodb ne
sme biti vojni!, politi#ni! ali gospodarski! pritiskov.
- Oli!nost. +a mednarodne posle oblika praviloma ni predpisana. .zjeme obstajajo v
posamezni! primeri!. Pravni posel la!ko nastane ne6ormalno, v#asi! tudi z molkom ali
konkludentnimi dejanji. Molk sicer praviloma ne pomeni sprejema ponudbe, #eprav v
dolo#eni! okoli"#ina! pomeni prav to (npr. #e se od dolo#enega subjekta upravi#eno
pri#akuje izjava ali #e se molk la!ko upravi#eno obravnava kot odobravanje oz.
B5
pritrditev). Mednarodni posel je la!ko sklenjen tudi ustno. $ljub temu ima velika ve#ina
pravni! poslov pisno obliko. 3unajska konvencija o pravu mednarodni! pogodb dolo#a
nekatere 6ormalnosti pri sklepanju pogodb v pisni obliki, vendar pa so tako "iroke, da
dravam dopu"#ajo vse s prakso uvedene oblike pismenega sporazumevanja med
dravami. 3unajska konvencija ne posega v vpra"anje veljavnosti pogodb, ki niso
sklenjene pisno.
<.. ENO)(RAN)6' PRAVN' PO)&'
0nostranski pravni posel je enostranska izjava volje subjekta mednarodnega prava, na katero
je vezana dolo#ena mednarodnopravna posledica. + njim se neko pravno stanje oblikuje,
spremeni ali ukine. 0nostranska izjava volje ni vedno samostojna. Poleg nje la!ko vzporedno
obstajajo tudi izjave volje ali dejanja drugi! subjektov, vendar tako, da je ta enostranska
izjava volje glavna.
&elikokrat se pojavljajo enostranske izjave volje, ki same zase nimajo pravnega u#inka,
temve# u#inkujejo "ele z drugimi, pred!odnimi ali naknadnimi izjavami volje nekega drugega
subjekta. & tem primeru tvorijo izjave volje ene stranke sestavne dele sporazuma, ki ima
pravne posledice "ele kot celota. 2ak"ne posle imenujemo a$-esorni oz. odvisni enostrans$i
pravni posli. Primeri akcesorni! poslov so ponudba, sprejem, odpoklic, odpoved, pridrek
(rezerva). &si ostali enostranski pravni posli, ki niso odvisni, so samosto"ni. Poznamo tudi
me*ane enostrans$e pravne posle, pri kateri! je za pravni u#inek potrebno "e neko
materialno dejanje, npr. okupacija ali derelikcija.
0nostranska izjava volje je praviloma namenjena dolo#enemu subjektu ali ve# subjektom, v
nekateri! primeri! pa takega subjekta ni. ubjekti, ki jim je enostranska izjava volje
namenjena, so pasivne stranke enostranskega pravnega posla. 3a bi enostranski pravni posel
u#inkoval, mora izjava volje dospeti do subjekta, na katerega se nana"a.
%lavne oblike enostranski! pravni! poslov so)
- Noti0i$a-i"a) je uradno sporo#ilo neke za!teve ali pravno relevantnega dejstva, ki se je ali
se bo zgodilo. + njo se dravi nekaj uradno daje na znanje. 'bi#ajno se opravlja med
rednimi organi zunanjega zastopanja (ministri za zunanje zadeve, poslaniki). & nekateri!
primeri! so la!ko pristojni tudi drugi organi (poveljnik vojne ladje). &#asi! se za
posredovanje noti6ikacije uporabijo tretje drave (npr. v primeru vojne). 3a bi noti6ikacija
u#inkovala, mora prispeti do adresata, vendar pa ni potrebno, da adresat sprejem potrdi.
2udi molk ima v dolo#eni! primeri! pravne posledice. 0dina posledica noti6ikacije je, da
se drava, ki ji je bilo sporo#ilo namenjeno, ne more sklicevati na to, da ji sporo#ena
za!teva ali dejstvo ni bilo znano. 3ruga#e pa je takrat, ko je noti6ikacija na podlagi
mednarodne pogodbe ali mednarodnega obi#ajnega prava predvidena za posebne primere.
2akrat nastopijo posledice, ki so dolo#ene s temi posebnimi predpisi. &#asi! je
noti6ikacija obvezna) objava vojne, sporo#ilo o vojni blokadi, registracija mednarodni!
pogodb, pridobitev nikogar"njega ozemlja. 1oti6ikacija se veliko uporablja tudi v
diplomatski praksi.
B9
- Priznan"e) je enostranska izjava volje, da se neko obstoje#e stanje ali za!teva "teje kot
pravno veljavna. Priznanje se v mednarodni! odnosi! pogosto uporablja) priznanje nove
drave, vlade, upornikov, pridobitve obmo#ja itd. Pomembnost priznanja se kae zlasti v
tem, da la!ko nadomesti zastaranje. &#asi! pomeni priznanje opustitev lastni! pravic ali
za!tev, ki so v nasprotju z obstoje#im stanjem. Priznanje je la!ko dano 6ormalno ali s
konkludentnimi dejanji, pogosto pa je dano tudi mol#e. &elikokrat je vezano na rok ali
pogoj. Posledica priznanja je, da drava, ki ga je dala, kasneje ne more nasprotovati
dolo#enemu dejstvu, stanju ali za!tevi.
- Protest) je enostranska izjava volje, s katero se zaradi za"#ite lastni! pravic oporeka
pravni veljavnosti nekega stanja, obna"anja ali za!teve. &sebina protesta je torej nasprotna
od priznanja. Protest v mednarodnemu pravu slui prepre#itvi uporabe pravila Dui tacet,
consentire videtur. %lede na to, da la!ko molk v#asi! pomeni priznanje tuje pravice,
za!teve ali stanja oz. odrek lastni pravici, za!tevi ali interesu, je potrebno s protestom
tak"ne posledice prepre#iti. Protest prekine molk in o!rani oz. za"#iti pravico. .zjaviti ga
mora tisti organ, ki je pristojen za zastopanje drave v mednarodni! odnosi!. (e ga izjavi
nepristojen organ, nima mednarodnopravni! u#inkov. Protest parlamenta je zato la!ko
samo politi#na demonstracija, z vidika mednarodnega prava pa nima u#inkov. Protest
mora biti naslovljen na tisto dravo, ki je izvr"ila dejanje, proti kateremu je protest
usmerjen. Posebno obliko protesta je razvilo anglosa"ko pravo. %re za institut vztrajnega
protestni"tva (persistant objector). 8porabi se la!ko pri pre!odu nekega pravila v
mednarodno obi#ajno pravo. 'bi#ajno pravilo mednarodnega prava nastane, #e sta
izpolnjena subjektivni in objektivni pogoj. +avezuje vse drave. +aradi instituta ti!e
privolitve (tacitus consensus) zavezuje tudi tisto manj"ino drav, ki se z njim ni strinjala.
&endar pa la!ko drava, ki se z nekim pravilom ne strinja, z vztrajnim protestni"tvom
prepre#i, da bi le=to pre"lo v obi#ajno pravo.
- Odre$a) je enostranska izjava volje, s katero se subjekt odpove dolo#eni pravici. 'dre#i
se je mogo#e vsaki pravici, razen tisti, ki je pridobljena zaradi izvr"evanja dolo#ene
dolnosti. 'dreka je la!ko ne6ormalna, mol#e#a. 1jen u#inek je samo odpoved in ne
prenos pravice na drugega. & primeru dvoma je potrebno odreko razlagati restriktivno.
Poseben primer odreke je derelikcija, ki je me"ani enostranski pravni posel, ker mora biti
poleg izjave volje obmo#je tudi dejansko zapu"#eno.
- Ol"#a) nekateri teoretiki jo obravnavajo kot posebno vrsto enostranskega pravnega
posla, #eprav bi jo la!ko uvrstili k noti6ikaciji. Meddravno sodi"#e v Aaagu se je npr. v
spori! o jedrski! poskusi! oprlo na 6rancoske obljube o prene!anju izvajanja jedrski!
poskusov nad zemljo. odi"#e je bilo mnenja, da so bile dolo#ene izjave 6rancoskega
predsednika republike in vlade dane v taki! okoli"#ina!, da so ustvarile mednarodno
obveznost. tem je odi"#e pokazalo, da se la!ko obveznosti ustanovijo tudi z obljubo, #e
se upo"tevajo okoli"#ine, v kateri! je bila dana.
- O$#pa-i"a) nekateri jo pri"tevajo med enostranske pravne posle. 2o je sicer pravilno,
vendar pa gre za me"ani enostranski pravni posel, saj je poleg izjave volje potrebna tudi
dejanska vzpostavitev oblasti na okupiranem obmo#ju.
<./ MEDNARODNE POGOD3E
<./.1 POJEM 'N VR)(E MEDNARODN'7 POGOD3
B?
3vostranski pravni posli mednarodnega prava se imenujejo mednarodne pogodbe
(sporazumi). 2eoretiki so sku"ali mednarodne pogodbe ve#krat razvrstiti, vendar ti poskusi
niso prinesli ve#ji! rezultatov. <azli#ni nazivi, s katerimi se ozna#ujejo mednarodne pogodbe,
s pravnega stali"#a nimajo nobenega pomena) pogodba, konvencija, akt, protokol, sporazum,
deklaracija, pakt, resolucija, listina, aranma, memorandum itd. Pri uporabi te! nazivov
praksa ni dosledna. 1ekateri od nji! naj bi bili bolj sve#ani, vendar tudi tu doslednosti ni.
3olo#eni nazivi pa se vendarle uporabljajo za dolo#eno vrsto pogodb, npr. kapitulacija v vojni
ali kompromis za prenos spora pred mednarodno arbitrao. 1aziv deklaracija se obi#ajno
uporablja za pismeno potrditev obstoje#ega obi#ajnega prava.
3elitev pogodb z vsebinskega stali"#a prav tako nima pravnega pomena. 1ekateri teoretiki
govorijo o politi#ni! in gospodarski! pogodba!, drugi o politi#ni!, pravni! in ekonomsko T
socialni! pogodba!.
Jolj zanimiva je delitev mednarodni! pogodb glede na vrsto prevzetih oveznosti. Pogodbe
la!ko razdelimo na)
- Pogodbe, ki nalagajo neko storitev (npr. cesija, dobava oroja). 2e pogodbe se la!ko
sklenejo za periodi#ne storitve, la!ko pa se konzumirajo z enkratno izpolnitvijo.
- Pogodbe, ki nalagajo neko op#stitev ali dop#stitev (npr. dolnost nenapadanja, slunost
pre!oda voja"ki! enot).
0ormalnega vidi$a lo#imo)
- Pogodbe, ki ji! s$lepa"o na"vi*"i organi z#nan"ega zastopan"a ("e6 drave, predsednik
vlade, minister za zunanje zadeve).
- Pogodbe, ki ji! s$lepa"o podre"eni organi na svojem podro#ju.
%lede na *tevilo #dele@en-ev lo#imo)
- Dvostrans$e (bilateralne) mednarodne pogodbe.
- Ve!strans$e mednarodne pogodbe) pri nji! sodeluje ve# strank, vendar pa je nji!ov krog
zaprt. 1ji!ovo "tevilo se ne more pove#ati preko meje, dolo#ene s pogodbo.
- Mnogostrans$e (multilateralne) mednarodne pogodbe) pri nji! sodeluje ve# drav,
stranke pa la!ko pristopajo tudi naknadno. tranke so la!ko vse drave sveta. 2e pogodbe
se imenujejo tudi splo"ne ali kolektivne pogodbe. +a nji! je 3unajska konvencija o pravu
mednarodni! pogodb postavila nekatera posebna pravila.
GentlemenFs agreement (!onourable understanding) ni pogodba, temve# sporazum med
katerimikoli organi drav. 2ak sporazum po mednarodnem pravu ni zavezujo#, vendar pa ga
dravni organi dejansko spo"tujejo in izvr"ujejo. Pa-t#m de -ontrahendo je prava pogodba,
s katero se stranke zaveejo, da bodo glede dolo#enega vpra"anja za#ele s pogajanji, ki ji!
bodo vodile v dobri veri in z namenom skleniti pogodbo. Mod#s vivendi je akt o za#asni
ureditvi, ki naj bi ga stranke kmalu zamenjale z drugim, kon#nim in popolnej"im
sporazumom.
Poglavitni pravni vir mednarodni! pogodb je D#na"s$a $onven-i"a o prav# mednarodnih
pogod, ki je bila sprejeta leta /B>B. $onvencija ne obsega celotnega prava mednarodni!
B4
pogodb, temve# se nana"a le na pogodbe, ki ji! v pisni obliki med seboj sklepajo drave.
8reja torej pogodene odnose med dr@avami. Pogodbe, ki ji! sklepajo drave in
mednarodne organizacije oz. ki ji! med seboj sklepajo mednarodne organizacije, ureja
3unajska konvencija o pravu mednarodni! pogodb med dravami in mednarodnimi
organizacijami in med samimi mednarodnimi organizacijami iz leta /B;>. Poleg te! dve!
konvencij je pomembna "e 3unajska konvencija o nasledstvu drav glede mednarodni!
pogodb (/BE;). 8po"tevati je treba tudi mednarodno obi#ajno pravo in v loveniji zakon o
zunanji! zadeva!.
$onvencija o pravu mednarodni! pogodb dolo#a, da se za vpra"anja, ki z njo niso urejena, "e
vedno uporablja mednarodno obi#ajno pravo. 1jene dolo#be so dispozitivne narave (#e se
drave ne dogovorijo druga#e). $onvencija ureja naslednja sklope)
- vpra"anja sklepanja pogodb oz. nji!ovega nastanka*
- veljavnost pogodb*
- za#etek u#inkovanja pogodb*
- vpra"anja razlage pogodb*
- prene!anje pogodb.
<./.% NA)(ANE6 MEDNARODN'7 POGOD3
+a mednarodne pogodbe posebna oli$a ni dolo#ena. klenejo se la!ko tudi ustno. Postopek
sklenitve pogodb je zelo raznovrsten. Mednarodna praksa je oblikovala dva glavna tipa, med
katerima meja ni to#no dolo#ena, saj obstajajo "tevilne kombinacije. 2a dva tipa sta)
- estavljeni postopek. estavljen je iz tre! 6az) pogajanje, podpisovanje in rati6ikacija.
Pogodbe, sklenjene na ta na#in, se imenujejo tudi pogodbe v ojem smislu.
- 0nostavni postopek. Pogodba se sklene neposredno z izmenjavo izjav volj brez sve#ani!
6ormalnosti in brez rati6ikacije (obi#ajno z izmenjavo not). 2udi taka pogodba zavezuje
enako kot pogodba, sklenjena na sve#an na#in.
&saka pogodba je rezultat nekega sporazuma, ki se dosee na poga"an"ih. Pogajanja so la!ko
zelo razli#na. +adostuje e ponudba ene strani, ki jo druga stran brezpogojno sprejme.
Pogajanja so la!ko zelo dolgotrajna ali pa zelo kratka. :a!ko so pisna ali pa se vodijo preko
diplomatski! predstavnikov oz. posebej dolo#eni! pogajalcev. Pogosto se za pogajanja
skli#ejo posebne mednarodne kon6erence ali kongresi (predvsem pri ve#stranski! pogodba!).
Po koncu pogajanj se kot rezultat sestavi tekst pogodbe. 2ekst se obi#ajno para6ira.
Para6iranje ima 6unkcijo avtenti6ikacije besedila. Para6iran tekst je garancija, da gre za
besedilo, ki je bilo oblikovano na pogajanji!, ne pomeni pa za#etka zavezujo#ega stanja.
2ak"no besedilo se mora "ele podpisati, da bi za#elo u#inkovati. Para6iranju sledi podpis. 2o
je trenutek, ko je pogodba sklenjena.
Pogodba je dvostranski pravni posel, torej soo#enje vsaj dve! izjav volj. Pravna varnost
za!teva, da so izjave volje resni#ne, nedvoumne, dejansko izjavljene v imenu dolo#eni!
subjektov in da te subjekte zares zavezujejo. +ato mednarodno pravo za!teva 0ormalno
legitima-i"o oseb, ki sodelujejo pri sklepanju pogodb, in izpolnitev dolo#eni! 6ormalnosti,
potrebni! za pravno veljavnost in obveznost sklenjeni! pogodb.
B>
Prvo pravilo je, da mora imeti predstavnik drave poolastilo za sklepanje pogodb.
Pooblastilo ni potrebno, #e iz prakse drav ali drugi! okoli"#in iz!aja, da stranke pogodbe
neko osebo obravnavajo kot poobla"#enega predstavnika drave, ki la!ko kot tak sklene
pogodbo. Pooblastila za katerokoli dejanje v zvezi s sklenitvijo mednarodne pogodbe tako ne
potrebujejo) "e6 drave, predsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Ke6 diplomatske
misije la!ko brez posebnega pooblastila sprejme besedilo pogodbe, ki se sklepa med njegovo
dravo in dravo sprejemnico. +a podpis pogodbe pa potrebuje posebno pooblastilo. +a
sprejem besedila pogodbe, ki se obravnava na mednarodni kon6erenci ali v okviru
mednarodne organizacije, so poobla"#eni tudi akreditirani predstavniki drave na kon6erenci
ali v mednarodni organizaciji. (e oseba, ki se ne "teje za poobla"#enega predstavnika svoje
drave, izvr"i kak"no dejanje v zvezi s sklepanjem pogodbe, tak"no dejanje nima pravnega
u#inka. 3rava pa la!ko tak"no dejanje naknadno odobri. Mednarodno vojno pravo dolo#a, da
la!ko brez posebnega pooblastila dolo#ene pogodbe sklepajo tudi voja"ki poveljniki (npr.
premirje, kapitulacija, izmenjava vojni! ujetnikov itd.). 2ak"ne pogodbe dravo zavezujejo in
rati6ikacija ni potrebna.
Pri sklepanju mednarodni! pogodb je treba razlikovati dve ravni) notran"o in
mednarodnopravno. 1otranje pravo dolo#a, kdo la!ko v imenu drave sklene pogodbo oz.
kak"en je postopek sklepanja mednarodni! pogodb. 8stavno pravo drav obi#ajno dolo#a, da
je za veljavnost mednarodni! pogodb potrebna odobritev zakonodajnega ali kak"nega drugega
organa. &pra"anje je, ali mednarodna pogodba, pri kateri so izpolnjene vse mednarodno=
pravne 6ormalnosti, ni pa potrjena v skladu z notranjimi predpisi, velja. &e#insko stali"#e je,
da mednarodna pogodba zavezuje dravo, #e so izpolnjene vse mednarodnopravne
6ormalnosti, ne glede na notranjepravne postopke. 2o za!teva varnost mednarodni! odnosov.
<ati6ikacija oz. sprejem pogodbe s strani ustreznega organa zunanjega zastopanja zavezuje
dravo, #eprav ta organ nima notranjepravnega dovoljenja zakonodajnega ali kak"nega
drugega organa. <ati6ikacija vlade torej de 6acto zavezuje dravo, #etudi vlada glede na
notranje predpise za svoje delovanje ni poobla"#ena.
Pri sklepanju mednarodni! pogodb la!ko lo#imo naslednje 0aze)
- pogajanja*
- sprejemanje oz. oblikovanje besedila*
- podpisovanje besedila*
- rati6ikacija ali kak"en druga#en na#in potrditve pogodbe.
Poga"an"a se vodijo o samem predmetu in stilizaciji besedila pogodbe. $ stiliza-i"i se
pristopi takrat, ko se pogajalci dogovorijo o tistem, kar elijo s pogodbo dolo#iti. &elikokrat
se najprej sitlizirajo glavne dolo#be bodo#e pogodbe (punktacije oz. traktati). $o je besedilo
popolnoma stilizirano, ga pogajalci para0ira"o. 2o pomeni, da se z za#etnicami svoji! imen
podpi"ejo na vsak list dogovorjenega besedila. Para6iranje pomeni avtenti0i$a-i"o esedila.
Para6irano besedilo pomeni garancijo, da gre za besedilo, ki je bilo doseeno na pogajanji!, ne
pomeni pa za#etka zavezujo#ega stanja. 3rava dobi status podpisnice "ele s podpisom
pogodbe. Podpisovanje je tisti trenutek, ko pogodba velja za sklenjeno.
Pri "ezi$# pogodbe velja popolna pogodbena svoboda. tranke la!ko poljubno izberejo jezik,
v katerem bo pogodba sestavljena. &#asi! so se pogodbe sklepale v latin"#ini, ki je bila
nekak"en diplomatski jezik. 3anes se dvostranske pogodbe obi#ajno sklepajo v obe! jeziki!
BE
drav pogodbenic. 2o velja tudi za pogodbe, kjer je strank ve#. &elikokrat pa stranke
preprosto izberejo jezik ene od strank ali celo kak"en tretji jezik. 1oben jezik pa nima
ekskluzivnega statusa diplomatskega jezika.
$o se stranke dogovorijo o stilizaciji besedila, je potrebno esedilo pogode v pismeni obliki
spre"eti. 'bstajata dve glavni obliki pismeno sklenjene pogodbe) enotni instrument, ki ga
podpi"ejo vse stranke pogodbe, in izmenjava not, kjer vsaka stranka podpi"e pismo, ki ga
po"ilja. +a sprejetje besedila pogodbe je potrebno dose#i soglasje drav, ki so sodelovale pri
njegovemu oblikovanju. $adar na pogajanji! sodeluje ve#je "tevilo drav, je tako soglasje
teko dose#i. +ato je praksa uvedla pravilo, da za sprejem mnogostranske pogodbe zadostuje
dolo#ena ve#ina. 3unajska konvencija dolo#a, da za sprejetje besedila pogodbe na
mednarodni kon6erenci zadostuje dvotretjinska ve#ina drav, ki sodelujejo na kon6erenci,
razen #e se te drave niso z dvotretjinsko ve#ino dogovorile za druga#en na#in sprejemanja
besedila pogodbe.
Pismena oblika pogodbe je potrebna zato, da se doseeni sporazum o vsebini in besedilu
pogodbe verodostojno potrdi. 2o je avtenti0i$a-i"a, s katero predstavniki drav potrjujejo, da
je besedilo sporazuma verodostojno in dokon#no. ' na#inu avtenti6ikacije se drave
dogovorijo same. (e takega dogovora ni, 3unajska konvencija dolo#a, da se avtenti6ikacija
izvr"i s podpisovanjem, podpisovanjem ad re6erendum ali para6iranjem besedila pogodbe
oz. zaklju#nega akta kon6erence.
Podpisovanje besedila ali kak"en druga#en na#in avtenti6ikacije praviloma "e ni dovolj, da bi
pogodba dravo za#ela zavezovati. Pred sprejetjem 3unajske konvencije je veljalo obi#ajno
pravilo, da je za veljavnost mednarodni! pogodb nujno potrebna rati6ikacija. $asneje je "el
razvoj v drugo smer. 3unajska konvencija dolo#a, da la!ko drava postane zavezana na
razli#ne na#ine. 2i na#ini so) podpisovanje, rati6ikacija, sprejem, odobritev, pristopanje.
amo podpisovan"e zavezuje dravo v naslednji! primeri!)
- #e tako dolo#a sama pogodba*
- #e se ugotovi, da so se drave, ki so sodelovale pri pogajanji!, sporazumele, da bo
pogodba za#ela zavezovati e s samim podpisovanjem*
- #e namen drave, da postane zavezana e s samim podpisovanjem, iz!aja iz pooblastila
njenega predstavnika oz. #e je tak namen izraen med pogajanji.
Rati0i$a-i"a je enostranska izjava ene pogodbene stranke, namenjena drugi pogodbeni
stranki, iz katere iz!aja, da drava vsebino e podpisane pogodbe sprejema kot zavezujo#o.
<ati6ikacija ima dvojni pomen. + vidika notranjega prava pomeni pogoj za veljavnost
mednarodne pogodbe (potrditev v dravnem zboru in objava v 8radnem listu). + vidika
mednarodnega prava pa pomeni izmenjava rati6ikacijski! listin za#etek veljavnosti pogodbe
oz. za#etek zavezujo#ega stanja. 3unajska konvencija dolo#a, kdaj je rati6ikacija kot na#in
zavezovanja potrebna)
- #e rati6ikacijo predvidi e sama pogodba*
- #e so se drave pogodbenice o potrebi rati6iciranja sporazumele na kak"en drug na#in*
- #e je predstavnik drave podpisal pogodbo s pridrkom rati6ikacije (sous rSserve de
rati6ication)*
B;
- #e namen drave, da pogodbo podpi"e s pridrkom rati6ikacije, iz!aja iz pooblastila
njenega predstavnika oz. #e je bil tak namen izraen med pogajanji.
)pre"em in odoritev sta novej"a na#ina zavezovanja. + njima je poenostavljen postopek
zavezovanja pri mnogostranski! konvencija!. Pristopan"e (akcesija) je izjava, s katero
drava izraa svoj pristanek, da bo zavezana z neko mednarodno pogodbo, ki je e podpisana,
bodisi da je ta drava sodelovala pri pogajanji!, a besedila pogodbe ni podpisala, bodisi da pri
pogajanji! splo! ni sodelovala. Pristopanje se uporablja pri odprti! (mnogostranski! oz.
kolektivni!) mednarodni! pogodba!.
&si na#ini zavezovanja morajo biti pismeni in sporo#eni drugi pogodbeni stranki oz. drugim
pogodbenim strankam. Pri dvostranski! pogodba! je najpogostej"i na#in izmenjava
rati6ikacijski! listin med pogodbenicama. Pri ve#stranski! in mnogostranski! pogodba! pa je
tak na#in neprimeren. +ato se pri tovrstni! pogodba! dolo#i depozitar"a, ki mu drave
pogodbenice po"ljejo rati6ikacijske listine. 3epozitar je la!ko posamezna drava ali urad neke
mednarodne organizacije (npr. generalni sekretar '+1). & tem primeru pogodba za#ne
veljati, ko k depozitarju prispe dolo#eno "tevilo rati6ikacijski! listin. Pri depozitarju se
deponirajo vsi dokumenti o rati6ikaciji. 1jegova dolnost je, da drave obve"#a o vse!
sprememba!, ki se nana"ajo na pogodbo (npr. odpoved, pridrek).
3rave velikokrat sklenejo neko pogodbo s pridr@$om (rezervo). 2o pomeni, da drava sicer
sprejme pogodbo, vendar pa iz nje dolo#ene dele izvzame oz. ji! razlaga na svoj na#in.
Pridrek ima u#inek samo takrat, #e se z njim strinjajo vse pogodbene stranke. .zraen mora
biti v pisni obliki. +aradi vedno ve#jega "tevila mnogostranski! pogodb raste tudi "tevilo
pridrkov. +ato se je postavilo vpra"anje, ali la!ko drava, ki se ne strinja s pridrkom,
prepre#i, da bi drava, ki je dala pridrek, postala stranka pogodbe. %re za nasprotje med
na#elom celovitosti (integralnosti) pogodbe in eljo, da bi konvencijo, #etudi s pridrkom,
podpisalo #im ve#je "tevilo drav. Postavlja se tudi vpra"anje, kako dale# la!ko drave gredo
s pridrki in ali se la!ko pridrki nana"ajo tudi na bistvene dolo#be pogodbe (zlasti pri
konvencija! s podro#ja za"#ite #lovekovi! pravic). 3unajska konvencija dopu"#a dajanje
pridrkov v vsaki 6azi sklepanja pogodbe) med podpisovanjem, rati6ikacijo in vsako drugo
6azo sklepanja pogodbe. Pridrek se la!ko tudi umakne. Pridrka pa ni mogo#e dati na tiste
dele pogodbe, kjer je to izrecno prepovedano. 3rave pogodbenice, proti katerim naj pridrek
u#inkuje, se morajo z njim strinjati. Posebno naknadno strinjanje ni potrebno, #e pridrek
izrecno dopu"#a e sama pogodba. 0na od oblik pridrka je 6ederalna klavzula. + njo se
6ederacija zavee samo k temu, da si bo prizadevala, da bodo pristojni organi 6ederalni! enot
izpolnjevali obveznosti iz pogodbe. @ederalna klavzula je z vidika prava mednarodni! pogodb
sporna.
/I5. #len 8stanovne listine '+1 dolo#a, da je potrebno vsako mednarodno pogodbo, ki jo
sklene drava #lanica '+1, #im prej registrirati pri ekretariatu '+1. 1amen te dolo#be je
prepre#iti tajno diplomacijo, ki se je v preteklosti veliko uporabljala. ekretariat '+1 vse
registrirane pogodbe objavi. & ta namen obstaja posebna zbirka (<ecueil des traitSs), v kateri
so zbrane vse registrirane pogodbe v originalnem jeziku ter v 6rancoskem in angle"kem
prevodu. 8stanovna listina '+1 dolo#a, da se nobena drava pred organi '+1 ne more
sklicevati na neregistrirano pogodbo. ankcija torej ni neveljavnost, saj pogodba ostane v
veljavi, vendar pa za organe '+1 ne obstaja. .z tega la!ko nastane zaplet, ko neka drava, ki
se je obrnila na arbitrano sodi"#e (ki neregistrirano pogodbo upo"teva), od organov '+1
za!teva izvr"bo arbitrane odlo#be.
BB
Pogodba za!ne vel"ati, ko vse pogodbenice, ki so sodelovale na pogajanji!, izjavijo, da ji!
pogodba zavezuje. tranke pa se la!ko v pogodbi dogovorijo o druga#nem na#inu za#etka
veljavnosti. &elika ve#ina pogodb vsebuje posebne dolo#be, ki dolo#ajo, kdaj pogodba za#ne
veljati. 2o je la!ko trenutek podpisovanja pogodbe, trenutek izmenjave rati6ikacijski! listin ali
kak"en drug trenutek. tranke se la!ko dogovorijo tudi o za#asni ali pa retroaktivni
veljavnosti pogodbe. Pri ve#stranski! pogodba! se obi#ajno dolo#i "tevilo rati6ikacijski!
izjav, ki zadostuje za za#etek veljavnosti. &#asi! se la!ko tudi dolo#i, da pogodba brez
pristanka dolo#eni! pogodbenic, ki so "e posebej pomembne, ne more za#eti veljati.
<./.. NA)(ANE6 POGOD3 PO 8A6ONU O 8UNANJ'7 8ADEVA7
+akon o zunanji! zadeva! ureja notran"epravni postopek sklepanja mednarodni! pogodb.
Mednarodna pogodba je sporazum, ki ga <epublika lovenija sklene pisno z eno ali ve#
dravami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne glede
na "tevilo listin, iz kateri! je sestavljen ter ne glede na njegovo posebno ime. Postopek za
pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe za#ne ministrstvo za zunanje zadeve, la!ko pa
tudi kak"en drug dravni organ. Postopek se za#ne s pobudo, ki mora vsebovati razloge,
bistvene elemente pogodbe, predlog za sestavo delegacije, predlog stali"# delegacije,
predra#un stro"kov, oceno posledic sklenitve pogodbe (sprememba ali sprejem novi!
notranji! predpisov) itd. ' pobudi odlo#a vlada, potrdi pa jo komisija dravnega zbora za
mednarodne odnose.
&lada dolo#i delegacijo za pogajanja. &odja delegacije je la!ko poobla"#en za para6iranje ali
podpis pogodbe. ' poteku pogajanj mora poro#ati vladi. Pooblastilo vodji delegacije za
pogajanja in podpis mednarodne pogodbe izda minister za zunanje zadeve. posebnim
dovoljenjem ministra za zunanje zadeve la!ko delegacija v mednarodno pogodbo sprejme
klavzulo, da se bo pogodba za#ela uporabljati "e pred njeno uveljavitvijo. 3elegacija med
pogajanji ne sme prekora#iti dani! pooblastil. (e druga stran ne sprejme potrjeni! stali"#
delegacije ali #e predlaga obravnavanje vpra"anj, ki niso zajeta v pobudi, mora delegacija
za!tevati nova stali"#a.
Po kon#ani! pogajanji! delegacija predloi vladi poro#ilo in usklajeno oz. para6irano besedilo
mednarodne pogodbe, #e ni bila podpisana. (e je po mnenju vlade usklajeno besedilo
pogodbe v skladu z opredeljenimi stali"#i, vlada dolo#i osebo, ki naj podpi"e pogodbo oz.
pooblasti vodjo delegacije, da podpi"e pogodbo.
Postopek za rati6ikacijo mednarodne pogodbe sproi ministrstvo za zunanje zadeve.
Mednarodne pogodbe rati6icira dravni zbor. Protokole, programe in podobne akte, ki ne
vsebujejo novi! obveznosti in so podpisani zaradi uresni#evanja sklenjeni! mednarodni!
pogodb, la!ko rati6icira vlada z uredbo. :istine o rati6ikaciji izda predsednik republike. +a
dejanja, potrebna za uveljavitev in registracijo pogodb, skrbi ministrstvo za zunanje zadeve,
za uresni#evanje pogodb pa skrbi vlada. Ministrstva morajo obve"#ati vlado o izvr"evanju
mednarodni! pogodb na svojem resornem podro#ju. &lada mora o izvr"evanju pogodb
obve"#ati dravni zbor.
(e so dolo#be mednarodne pogodbe v nasprotju z zakonom ali kak"nim drugim predpisom,
mora organ, pristojen za rati6ikacijo (dravni zbor oz. vlada) sproiti postopek za spremembo
ali dopolnitev zakona ali drugega predpisa oz. za spremembo ali odpoved mednarodne
pogodbe. 3o odlo#itve pristojnega organa se uporablja mednarodna pogodba. +a postopek
/II
spremembe pogodbe se smiselno uporabljajo dolo#be, ki veljajo za postopek sklepanja
mednarodni! pogodb.
Mednarodna pogodba mora biti objavljena v 8radnem listu pred njeno uveljavitvijo po
mednarodnem pravu. 'bjavi se v izvirni! besedili!. (e med temi ni besedila v sloven"#ini, se
objavi tudi njen prevod v sloven"#ino. 8stava dolo#a, da se rati6icirane in objavljene pogodbe
uporabljajo neposredno.
<././ POGOD3E 'N (RE(JE DR:AVE
Pravice in dolnosti iz mednarodne pogodbe nastanejo samo za stranke pogodbe. %re za
splo"no pravilo mednarodnega prava, da se pogodbe ne morejo raztezati na tretje drave brez
nji!ove privolitve. 3rave la!ko dajo privolitev na razli#ne na#ine, med drugim tudi s
6ormalnim pristopom k sami pogodbi. 6ormalnim pristopom postane drava stranka
pogodbe in je v enakem poloaju kot ostale pogodbene stranke. Privolitev se la!ko da tudi
tako, da pogodbenice s tretjo dravo sklenejo nov sporazum.
Pogodba torej (razen v primeru privolitve) ne ustvarja pravic in obveznosti za tretje drave.
$ljub temu pa obstajajo nekateri primeri, ko so tretje drave zavezane oz. upravi#ene na
podlagi neke pogodbe, pri kateri niso sodelovale kot stranke. $ot primer se navaja sklepanje
pogodb za odvisne drave ali v imenu vojni! zaveznikov, vendar pa gre v te! primeri! za
poseben odnos, ki neko dravo poobla"#a, da sklene pogodbo za tretjo dravo. Pogodba se
la!ko razteza na tretjo dravo tudi v primeru klavzule naj"ir"ega pooblastila, vendar pa tu e
prej obstaja neka pogodba, na podlagi katere se spreminjajo druge pogodbe.
&eliko pogodbeni! odnosov ima posledice tudi za tretje drave. &saka pogodba, s katero neka
drava razpolaga s svojimi pravicami v korist druge drave, se odraa tudi v odnosu do tretji!
drav. &eliko te! odnosov se trajno objektivira. Primeri za to so odstop nekega obmo#ja,
mednarodne slunosti itd.
(e pogodba vsebuje dolo#be, ki predstavljajo korist ali breme za tretjo dravo, nastanejo
pravice in obveznosti za tretjo dravo samo, #e le=ta v to privoli. (e privolitve ni, la!ko
izpolnitev pogodbeni! obveznosti za!tevajo samo pogodbene stranke med seboj.
<./.1 U4'N6OVANJE POGOD3
3unajska konvencija sprejema staro obi#ajno na#elo pacta sunt servanda. &saka veljavna
pogodba zavezuje pogodbenice, da jo izpolnjujejo v dobri veri. Pomen spo"tovanja
obveznosti, ki iz!ajajo iz pogodb, poudarja tudi 8stanovna listina '+1.
Pogodba ima dolo#ene u#inke e pred za#etkom veljavnosti. & nekateri! pogodba! se vlade
zaveejo, da si bodo prizadevale za sprejem pogodbe, #e je le=ta odvisen od potrditve nekega
drugega ustavnega dejavnika v dravi. 3rugi u#inek podpisane pogodbe, ki "e ni za#ela
veljati, pa je ta, da drave pogodbenice ne smejo storiti ni#esar, kar bi prepre#ilo
izpolnjevanje pogodbe, ko bo ta za#ela veljati. 3rave se morajo pred za#etkom veljavnosti
pogodbe vzdrati dejanj, ki bi onemogo#ila kasnej"o izpolnitev pogodbe.
Pogodba ima retroaktiven u#inek samo, #e se tako dogovorijo stranke. 8#inkuje na celotnem
ozemlju drav pogodbenic, ki pa se la!ko dogovorijo, da bo u#inkovala samo na dolo#enem
omejenem ozemlju znotraj drave pogodbenice (npr. pri 6ederalni! drava!).
/I/
Pogodbena stranka se pri izvr"evanju veljavno prevzete obveznosti ne more sklicevati na
predpise ali praznine notranjega pravnega reda ali na ovire, ki iz!ajajo iz njene upravne ali
sodne ureditve. 3rava, ki se je veljavno zavezala, mora svojo zakonodajo oblikovati tako, da
je omogo#eno izpolnjevanje prevzeti! obveznosti. (e je potrebno, mora v ta namen zagotoviti
tudi potrebna prora#unska sredstva.
1eizpolnjevanje pogodbeni! obveznosti je mednarodni delikt. Posledice neizpolnitve so la!ko
razli#ne, npr. odpoved pogodbe, odstop od pogodbe, pla#ilo od"kodnine itd. Predvidi ji! la!ko
e sama pogodba. tranke se la!ko v pogodbi sporazumejo tudi o tem, da bodo morebitne
spore predloile Meddravnemu sodi"#u v Aaagu oz. arbitrai ali pa ji! re"evale s kak"nim
drugim sredstvom mirnega re"evanja sporov.
&elikokrat se stranke ne strinjajo glede pogodbeni! dolo#b in obveznosti, ki iz!ajajo iz nji!.
tranke razli#no razumejo pomen posamezni! besed, stavkov ali celotne pogodbe. & tem
primeru je potrebno najti pravi smisel in vsebino dolo#b s pomo#jo razlage. 1ajprej je treba
iz!ajati iz samega besedila pogodbe. Jesedilo je avtenti#ni izraz namena strank in je
iz!odi"#na to#ka razlage. Pri razlagi besedila je potrebno iz!ajati iz obi#ajnega pomena besed
in stavkov, vendar pa ga je treba obravnavati kot celoto. Pogodbo je treba razlagati v dobri
veri v skladu s splo"nim razumevanjem besed in v skladu z vsebino, predmetom in namenom
pogodbe. Pri tem je treba upo"tevati, da ima vsak del pogodbe kot tudi pogodba kot celota
dolo#en smisel in namen. Pri razlagi je treba uporabiti gramatikalno in teleolo"ko metodo.
<azlaganje mora ostati v meja! besedila in v kontekstu pogodbe. Pri tem la!ko pomaga tudi
praksa oz. na#in, kako stranke dejansko izvajajo pogodbo, saj to kae na na#in njenega
razumevanja. 8po"tevati je potrebno tudi druge sporazume, ki so povezani s pogodbo, ter
pripravljalna besedila, priloge, protokole in druge stranske instrumente. Mednarodne pogodbe
la!ko razlagajo pogodbene stranke same, #e pride do spora, pa tudi arbitrae in sodi"#a.
3rave sku"ajo zavarovati izpolnitev pogodb na razli#ne na#ine. &#asi! so si pomagale s
prisego, jemanjem talcev ali zastavitvijo premi#ni! stvari oz. teritorija. 3anes je najpogostej"i
na#in zavarovanja obveznosti poro"tvo tretji! drav. Poro"tvo je la!ko posami#no ali
kolektivno. :a!ko je enostransko ali vzajemno. 3rava, v korist katere je poro"tvo
dogovorjeno, la!ko od poroka za!teva s pogodbo predviden na#in posredovanja. Porok pa
nima pravice posredovati samostojno, t.j. brez za!teve upravi#ene drave. 'bveznosti se
la!ko zavarujejo tudi z dogovorom o obveznem mirnem re"evanju sporov na sodi"#u ali pred
arbitrao.
<./.< PRENE7ANJE POGOD3
+a prene!anje pravni! poslov je mednarodno pravo prevzelo na#ela in pravila iz splo"ne
pravne teorije ter ji! prilagodilo posebnostim mednarodni! odnosov. Pogodba velja in
zavezuje, vse dokler ni spremenjena ali ukinjena v skladu s pravili mednarodnega prava.
<azlikujemo la!ko dve vrsti vzrokov, zaradi kateri! mednarodne pogodbe prene!ajo)
- vzroki, predvideni s splo"nimi pravili*
- vzroki, predvideni s samo pogodbo.
Pogodba la!ko dolo#i posebne 6ormalnosti, na podlagi kateri! pride do njene spremembe ali
prene!anja. 1ekatere vzroke, ki so predvideni s splo"nimi pravili, la!ko tudi izklju#i. 1e more
/I5
pa izklju#iti tisti! splo"ni! vzrokov, ki veljajo kot ius cogens. <azlikujemo tudi vzroke za
prene!anje, ki u#inkujejo sami po sebi, in vzroke, na podlagi kateri! la!ko stranke za!tevajo
razdor pogodbenega razmerja.
3unajska konvencija postavlja splo"no pravilo, da la!ko pogodba prene!a samo na podlagi
pravil same $onvencije. tranke 3unajske konvencije se zato ne morejo sklicevati na vzroke,
ki v njej niso navedeni. $onvencija dolo#a tudi to, da stranka, ki je na podlagi njeni!
predpisov osvobojena pogodbene obveznosti, ostane zavezana, #e njena obveznost iz!aja iz
nekega drugega pravila mednarodnega prava.
a, Vzro$i5 predvideni s splo*nimi pravili
- Nov sporaz#m (mutuus dissensus) med istimi pogodbenimi strankami la!ko pogodbo
spremeni ali ukine. tranka ve#stranske pogodbe se la!ko umakne, #e na to pristanejo
ostale stranke. pristankom vse! strank pogodbe se la!ko zaustavi izvr"evanje pogodbe
za vse ali za nekatere pogodbenice. 1ov sporazum la!ko pogodbo ukine, jo spremeni ali
nadomesti z novo. +a nov sporazum posebna oblika ni predpisana. Prav tako ni potrebno,
da je sprejet v isti obliki kot pogodba, ki se ukinja ali spreminja. 1i nujno, da sta ukinitev
ali sprememba izrecno omenjeni. +adostuje, da tak namen iz!aja iz vsebine novega
sporazuma. $ljub temu se v pogodbi velikokrat izrecno zapi"e, da se med strankami
ukinja starej"a pogodba, ki ureja isto razmerje. 3olo#be prej"nji! pogodb, ki so
nezdruljive z novimi, se ukinejo z derogacijsko oz. anulatorno klavzulo. 2ak primer je
/I9. #len 8stanovne listine '+1, ki dolo#a, da v primeru kolizije med obveznostmi #lanic
'+1 iz 8stanovne listine in obveznostmi iz kateregakoli drugega mednarodnega
sporazuma prevladajo obveznosti iz 8stanovne listine.
- 6r*itev pogode. +aradi neizpolnjevanja pogodbeni! obveznosti ali kak"ne druge
bistvene kr"itve la!ko po"tena pogodbena stranka za!teva razdor celotne pogodbe ali
njenega dela. 2aka stranka ima monost izbire med za!tevo za izpolnitev obveznosti in
odstopom od pogodbe. (e pogodba predvideva kak"no sredstvo mirnega re"evanja
sporov, morajo pogodbene stranke to upo"tevati in ga uporabiti pred razdorom pogodbe.
$r"itev mnogostranske pogodbe s strani ene stranke ali nekaj strank ne vpliva na
veljavnost pogodbe med ostalimi pogodbenimi strankami, ki pa la!ko soglasno odlo#ijo,
da bo pogodba v celoti ali deloma prene!ala veljati.
- Na$nadna nemo@nost izpolnitve. Pogodbena stranka se la!ko sklicuje na nemonost
izpolnitve, #e je ta nastala zaradi prene!anja ali uni#enja predmeta pogodbe, ki je bistven
za izpolnitev. 1emonost izpolnitve je razlog, da se pogodba razdre oz. da stranka od nje
odstopi. (e je nemonost zgolj za#asna, je pogodba samo suspendirana. tranka se na
nemonost ne more sklicevati, #e je ta nastala kot posledica njene kr"itve.
- 6lavz#la re#s si- stanti#s. 2a na#in prene!anja pogodb je sporen. 1jegovi prista"i
trdijo, da la!ko bistveno spremenjene okoli"#ine povzro#ijo prene!anje pogodbe, #e le=ta
ne vsebuje nobeni! dolo#b o trajanju in #e je mogo#e sklepati, da so stranke sklenile
pogodbo na podlagi okoli"#in, ki so obstajale ob sklenitvi. 1ekateri pravni teoretiki
klavzuli nasprotujejo oz. ji oijo doseg. 3unajska konvencija jo sprejema, vendar pa jo
omejuje in ji postavlja stroge pogoje. Po $onvenciji se temeljita sprememba okoli"#in
glede na stanje ob sklenitvi pogodbe, ki je stranke niso predvidele, ne more priznati kot
razlog za prene!anje pogodbe, razen #e je bil obstoj te! okoli"#in bistvena podlaga za
sklenitev pogodbe oz. #e je posledica spremembe okoli"#in temeljita sprememba dometa
obveznosti, ki v skladu s pogodbo "e preostanejo za izpolnitev. 2udi v te! primeri! pa
/I9
pogodba zaradi spremenjeni! okoli"#in ne more prene!ati, #e se s pogodbo dolo#a meja
oz. #e je sprememba okoli"#in posledica kr"itve stranke, ki se na spremembo sklicuje.
- Novi i#s -ogens. & mednarodnem pravu obstajajo norme, ki so obvezne za vse subjekte
mednarodnega prava in ki ji! stranke s sporazumom ne morejo izklju#iti. %re za ius
cogens (nasprotno od ius dispositivum, ki ga stranke la!ko spremenijo). 3unajska
konvencija dolo#a, da pogodba prene!a veljati, #e pride v nasprotje z neko novonastalo
imperativno normo mednarodnega prava. %re pravzaprav na naknadno pravno nemonost
izpolnitve.
- Vo"na. 3unajska konvencija med vzroki prene!anja pogodb vojne ne omenja. Poleg tega
dolo#a, da la!ko pogodba prene!a samo zaradi tisti! razlogov, ki so navedeni v
konvenciji. &endar pa poznata mednarodna praksa in znanost nekatere druge vzroke
prene!anja, med katerimi je tudi vojna. $ljub temu, da 3unajska konvencija vojne ne
omenja, je treba ta vzrok upo"tevati. $onvencija namre# dolo#a, da njene dolo#be ne
posegajo v vpra"anja, ki bi se la!ko pojavila zaradi izbru!a sovranosti. &#asi! je
prevladovalo stali"#e, da vojna ukinja vse pogodbe med sovranimi si dravami. &endar
pa so e takrat obstajale pogodbe, ki so ji! drave sklenile ravno za primer vojne (npr.
Cenevske in Aaa"ke konvencije). 2ake pogodbe mednarodnega vojnega prava ne
prene!ajo veljati, temve# se v primeru vojne "ele aktivirajo. Poleg tega la!ko drave, ki so
v vojni, sklepajo nove pogodbe (npr. o izmenjavi vojni! ujetnikov). +ato ni na#elnega
razloga za trditev, da vojna ukinja vse pogodbe. odobnim razmeram bolj ustreza
pojmovanje, po katerem prene!ajo le nekatere pogodbe, nekatere so suspendirane,
nekatere pa ostanejo v veljavi. Praksa in teorija sta sku"ali dolo#iti pravila o tem, katere
pogodbe prene!ajo in katere ne. Pogodbe, ki dolo#ajo odnose v primeru vojne, brez
dvoma ostanejo v veljavi. Pogodbe, ki so v nasprotju z dejstvom izbru!a sovranosti (npr.
pogodbe o prijateljstvu, trgovinski! odnosi!, protektoratu, garanciji, zavezni"tvu itd.),
prene!ajo veljati. 'stale pogodbe ostanejo v veljavi, vendar pa se nji!ovo izvr"evanje
ustavi, po vzpostavitvi miru pa zopet nadaljuje. & najnovej"em #asu je razpravljanje o
vpra"anju prene!anja pogodb zaradi vojne izgubilo pomen. Praksa drav je namre# tak"na,
da po koncu vojne z mirovnimi sporazumi natan#no dolo#ijo, kak"na bo usoda predvojni!
pogodb (npr. Mir v &ersaillesu in druge mirovne pogodbe po prvi in drugi svetovni vojni).
& miru obstajajo med dravami "tevilne pogodbene vezi. +ato je prav, da drave same s
sporazumom dolo#ijo, katere predvojne pogodbe bodo ostale v veljavi in katere bodo
ne!ale veljati. Prav zato tudi vojna kot vzrok prene!anja v 3unajski konvenciji ni
omenjena, saj gre pravzaprav za pogodbeni sporazum strank. (e takega sporazuma ni, je
potrebno iz!ajati iz namena strank, nji!ovega obna"anja in drugi! okoli"#in, v nekateri!
primeri! pa se la!ko uporabita klavzula rebus sic stantibus ter institut nemonosti
izpolnitve. Prekinitev diplomatski! odnosov ne vpliva na pogodbeno vzpostavljene pravne
odnose. .zjema so tiste pogodbe, ki so pogojene z obstojem diplomatski! oz. konzularni!
odnosov.
- Prenehan"e pogodene stran$e. 2a na#in prene!anja pogodb je razumljiv pri
dvostranski! pogodba!, z uporabo klavzule rebus sic stantibus in instituta nemonosti
izpolnitve pa tudi pri ve#stranski! pogodba!. propadom drave prene!ajo njene
obveznosti. &endar pa institut sukcesije drav pozna primere, ko pogodbeni odnos preide
na dravo naslednico. (e je neka drava zaradi prostovoljne zdruitve z drugo dravo
prene!ala obstajati kot samostojen subjekt mednarodnega prava, ni mogo#e trditi, da so
prene!ali tudi vsi njeni pogodbeni odnosi.
- 8astaran"e. 3olgotrajno neizvr"evanje pogodbe s strani obe! (oz. vse!) pogodbeni!
strank la!ko pripelje do prene!anja pogodbe. & tem primeru la!ko govorimo tudi o mol#e
doseenem sporazumu.
/I?
, Vzro$i5 predvideni s samo pogodo
- Pote$ !asa. &eliko pogodb je sklenjeni! za dolo#en #as. $o ta #as pote#e, pogodba
prene!a veljati. &elikokrat se pogodbe sklenejo za dolo#en #as, vendar tako, da se po
izteku tega #asa samodejno obnovijo, razen #e katera od strank odpove pogodbo.
- Razvezni +resol#tivni, pogo". 1astop dogodka, ki je predviden v pogodbi, povzro#i
prene!anje njene veljavnosti. Pri kolektivni! pogodba! je la!ko razvezni pogoj padec
"tevila pogodbeni! strank pod dolo#eno mejo.
- Enostrans$a odpoved. Pogodba la!ko dolo#i, da imajo pogodbenice pravico do
odpovedi. 2a pravica je la!ko pogojena z nastopom nekega dejstva ali pa omejena na
dolo#eno #asovno obdobje. 3olo#eni so la!ko tudi odpovedni roki. &pra"anje je, ali se
la!ko pogodba odpove tudi v primeru, ko to ni izrecno predvideno, trajanje pogodbe pa ni
omejeno. (e je iz pogodbe razvidno, da je odpoved dopustna, #eprav ni izrecno dovoljena,
se pogodba la!ko odpove. (e to ni razvidno oz. #e iz pogodbe iz!aja, da je sklenjena za
vse ve#ne #ase, stranke pravice do odpovedi nimajo (pogodba seveda la!ko prene!a na
kak"en drug na#in, ki ga dolo#a mednarodno pravo). &endar pa bi la!ko tak"no stanje
brez monosti sprememb in odpovedi pripeljalo do veliki! neprijetnosti in breziz!odni!
situacij. klepanje pogodb za vse ve#ne #ase bi bilo tudi v nasprotju z na#elom
suverenosti. 3unajska konvencija ne dopu"#a odpovedi ali umika iz pogodbe, ki o tem
nima izrecne dolo#be, razen #e je mogo#e sklepati, da je bil namen strank dopustiti
monost odpovedi oz. umika. & tem primeru traja odpovedni rok /5 mesecev.
- Odstop na podlagi odlo!itve tret"ega. Prene!anje pogodbe je la!ko rezultat odlo#itve
nekega pravosodnega ali politi#nega 6oruma. 2aka odlo#itev obi#ajno temelji na prej
omenjeni! materialni! razlogi!) razvezni pogoj, klavzula rebus sic stantibus, neizpolnitev
itd.
- 'zpolnitev pogode. Pogodba prene!a, ko stranke v celoti izpolnijo vse s pogodbo
dolo#ene obveznosti.
3unajska konvencija dolo#a postopek za razveljavitev pogodbe. tranka, ki se sklicuje na
razloge za prene!anje pogodbe, mora to sporo#iti drugim strankam. (e v roku tre! mesecev ni
ugovorov, la!ko drava izvede tisto, kar je predlagala. (e pa kak"na druga pogodbenica
ugovarja, morajo stranke uporabiti ustrezna sredstva za mirno re"evanje sporov.
<./.= V8PO)(AV'(EV POGOD3
Pogodbene stranke la!ko pogodbo, ki je prene!ala veljati, podalj"ajo oz. ponovno vzpostavijo
z novim sporazumom. ' podal"*an"# (prorogation) govorimo, ko je pogodba sklenjena za
dolo#en #as, pred iztekom tega #asa pa se podalj"a z novim sporazumom. 3rug na#in je
onovitev (renouvellement), t.j. sklenitev nove pogodbe, ki zamenja dotedanjo pogodbo.
Vzpostavitev je sporazum strank glede veljavnosti pogodbe, ki je e prene!ala veljati.
&elikokrat je veljavnost stari! pogodb potrjena z novimi sporazumi.
<.1 NEDOPU)(NA RAVNANJA +MEDNARODN' DE&'6(',
<.1.1 POJEM 'N POMEN MEDNARODNEGA DE&'6(A
/I4
Predpisi mednarodnega prava posameznim subjektom dolo#eno ravnanje zapovedujejo ali
prepovedujejo. + mednarodnimi pogodbami subjekti prevzemajo obveznosti. Protipravna
kr"itev taki! mednarodni! obveznosti je mednarodni delikt, zaradi katerega je kr"itelj
mednarodno odgovoren.
Mednarodni delikt je vsaka storitev oz. opustitev subjekta mednarodnega prava, ki je v
nasprotju z mednarodnim pravom in zaradi katere nastane "koda drugemu subjektu
mednarodnega prava. Mednarodni delikt la!ko stori drava proti drugi dravi oz. en subjekt
mednarodnega prava proti drugemu. (e nastane "koda posameznim 6izi#nim in pravnim
osebam, ki so pod za"#ito mednarodnega subjekta, la!ko govorimo o mednarodnem deliktu
samo takrat, ko je mednarodno pravo kr"eno v "kodo mednarodnega subjekta. Posameznik kot
tak la!ko za!teva od"kodnino v skladu z notranjim pravnim redom drave, zaradi delovanja
katere mu je nastala "koda. 3rava la!ko nastopi kot za"#itnica njegovi! interesov takrat, ko
posameznik iz#rpa vsa pravna sredstva notranjega prava, vendar pa ona nastopa zaradi kr"itve
mednarodnega prava v "kodo njeni! pravic.
+aradi kr"itve prava nastane novo pravno razmerje med kr"iteljem in o"kodovancem. lednji
la!ko za!teva zado"#enje, prvi pa mu ga je dolan dati. 1ekateri teoretiki zagovarjajo stali"#e,
da je delikt mednarodnega prava podoben notranjepravnemu pojmu kaznivega dejanja. 3elikt
je vsako ravnanje (storitev ali opustitev), ki nasprotuje neki obveznosti in ki sproi pravne
sankcije. 3olnost dajanja zado"#enja naj bi zato imela sekundarni pomen. 'bveznost pla#ila
od"kodnine la!ko namre# nastane tudi brez delikta (npr. vojska pre#ka ozemlje druge drave z
njenim dovoljenjem in pri tem uporabi ceste in eleznice). &endar pa ve#insko stali"#e to
teorijo zavra#a in se nagiba k tistemu pojmovanju mednarodnega delikta, ki je blije
civilnopravnemu deliktu notranjega prava. +ado"#enje, ki ga la!ko za!teva o"kodovanec, je
po svoji vsebini in zna#ilnosti! blije pla#ilu od"kodnine po civilnem pravu kot pa
kazenskopravni sankciji, #eprav ima tudi nekatere kazenskopravne elemente.
Povzro#ena "koda je la!ko materialna ali moralna. Moralna "koda nastane pri vsaki kr"itvi
mednarodnega prava, zato je vsaka kr"itev mednarodnega prava nedopustno ravnanje v
razmerju do vse! strank pogodbe. 'stale #lanice mednarodne skupnosti, ki niso stranke
prekr"ene pogodbe, na kr"itev ne morejo reagirati. +ato je v#asi! prevladovalo stali"#e, da je
la!ko delikt storjen samo proti posameznemu subjektu mednarodnega prava, ne pa tudi proti
mednarodni skupnosti kot celoti. &endar pa ni nobeni! razlogov, da se kr"itev kak"ne
mednarodne obveznosti ne bi "tela za delikt, ki je storjen proti vsem #lanicam mednarodne
skupnosti. 2o "e posebej velja za mednarodne zlo#ine, kateri! izvr"itev pomeni zlo#in proti
celotni skupnosti. 'bstajajo tak"ne dobrine in vrednote, kateri! kr"itev, ki je storjena proti
enemu #lanu skupnosti, prizadene vse #lane skupnosti. +ato imajo vsi pravico do ukrepanja
proti kr"itelju. + namenom skupne za"#ite najvi"ji! vrednot je bila ustanovljena tudi '+1.
3rava la!ko stori mednarodni delikt samo kot subjekt mednarodnega prava. 2o pomeni, da
deliktna odgovornost drave zajema samo tista dejanja, ki ji! drava izvaja kot nosilec
suverenosti (iure imperii). (e gre za dejanja, ki ji! drava izvaja kot trgovski oz. civilnopravni
subjekt (iure gestionis), o mednarodnem deliktu ne moremo govoriti, saj ne gre za kr"itev
mednarodnega prava. &endar, #e neka civilnopravna obveznost temelji na 6ormalni
mednarodni pogodbi med dravami, drava za svojo kr"itev ni odgovorna samo
civilnopravno, temve# tudi mednarodnopravno. Mednarodnopravne odgovornosti pa ni, #e gre
za pogodbo o dobavi ali koncesiji med dravo in 6izi#no ali civilno pravno osebo. Jistveni
elementi mednarodnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, so)
/I>
- $r"itelj mora biti subjekt mednarodnega prava.
- '"kodovanec mora biti subjekt mednarodnega prava.
- $r"ena mora biti mednarodnopravna obveznost, ki temelji na nekem predpisu
mednarodnega prava. 2o je la!ko norma obi#ajnega ali pogodbenega prava, dvostranska
pogodba, enostranski pravni posel, arbitrana ali sodna odlo#ba itd.
- '"kodovancu mora nastati posredna ali neposredna "koda.
3rava odgovarja za vsako storitev oz. opustitev, ki je v nasprotju z njenimi mednarodnimi
obveznostmi. Pri tem ni pomembno, kateri dravni organ kr"i mednarodno pravo)
zakonodajni, izvr"ilni ali sodni. 'dgovornost obstaja ne glede na to, ali so ti organi ravnali v
skladu s svojimi zakoni oz. navodili vi"ji! organov ali pa v nasprotju z njimi. Mednarodni
subjekt mora svoje notranje pravo uskladiti s svojimi mednarodnimi obveznostmi. (e so bili
notranji predpisi povod za kr"enje mednarodne obveznosti, drava odgovarja zato, ker
predpisov ni spremenila.
3rava odgovarja tako za storitve kot tudi za opustitve. 'dgovarja tudi za ravnanja podrejeni!
organov, ki na njenem obmo#ju opravljajo javne 6unkcije. Pri sestavljeni! in odvisni! drava!
odgovarja drava za ravnanja enot, ki ji! zastopa v mednarodni! odnosi!) zvezna drava za
svoje enote, drava za"#itnica pa za za"#iteno dravo.
+a ravnanja zasebni! oseb drava ne odgovarja. 2udi tu pa la!ko pride do odgovornosti, #e so
"kodna ravnanja zasebne osebe posledica nezadostnosti pravnega reda in nepazljivosti za
pravni red odgovorni! organov. Prav tako la!ko drava odgovarja, #e po "kodnem ravnanju ni
storila tistega, kar je potrebno za odkrivanje, pregon in kaznovanje storilcev. 2u se za!teva
nek mednarodni standard pazljivosti in budnosti, ki je toliko ve#ji, kolikor bolj pomembni in
ob#utljivi so interesi, ki ji! je potrebno varovati.
3rava ni odgovorna za "kodo, ki je povzro#ena zaradi zdruevanja mnoic, vstaj,
demonstracij ali dravljanske vojne, razen #e ji je pri prepre#evanju te! pojavov mogo#e
o#itati malomarnost in nepazljivost oz. #e za za"#ito tujcev ni uporabila enaki! ukrepov kot za
za"#ito svoji! dravljanov. 'dgovornost drave za "kodo, ki jo povzro#i uporni"ko gibanje,
prene!a, #e drava upornikom prizna status stranke v vojni. 3rava pa v nobenem primeru ni
odgovorna proti tistim dravam, ki so same priznale uporni"ko gibanje.
<.1.% (EME&J ODGOVORNO)('
& znanosti e od %rotiusa potekajo razprave, ali je za odgovornost potrebna krivda (teorija
krivde), ali pa drava odgovarja za u#inek (teorija rizika). 2eorija krivde mora upo"tevati
zavest in voljo posameznika, katerega delovanje se pripisuje dravi. 'bstajati mora vzro#na
zveza med du"evnim stanjem dolo#eni! posameznikov in protipravnim u#inkom, ki se
pripisuje dravi. 2o je teko ugotavljati e pri posamezniki!, "e bolj pa pri kolektivni!
organi!. Poleg tega nastane teava, kako dravi pripisati dejanja, ki ji! je njen organ izvr"il
izven obmo#ja svoje pristojnosti, saj v tem primeru ne deluje ve# kot organ drave. 2eorija
rizika pa mora upo"tevati razloge, ki izklju#ujejo odgovornost, npr. samoobramba, skrajna
sila, vi"ja sila.
1a splo"no la!ko re#emo, da pri aktivni! protipravni! ravnanji! (storitva!) katerekoli vrste
obstaja odgovornost za u#inek, pri opustitva! pa je potrebno za!tevati krivdo. Pri tem
zadostuje, da dravni organ ni ravnal s potrebno stopnjo skrbnosti. Med dravami velikokrat
pri!aja do sporov glede krivde, odgovornosti in obveznosti povrnitve "kode. <e"itev spora je
/IE
la!ko tudi taka, da na odgovornost pozvana drava da zado"#enje (pla#a od"kodnino), pri tem
pa ne prizna svoje odgovornosti. %re za pla#ilo "kode e7 gratia. 2ak"na oblika pride v po"tev
takrat, ko drava ve, da je odgovorna, a tega ne eli priznati, druga stranka pa se s tem
zadovolji in ne za!teva priznanja odgovornosti.
'dgovornost obstaja tudi v primeru zlorabe pravic (abus de droit). ' zlorabi pravice
govorimo, ko nekdo izvr"uje svojo pravico v nasprotju z namenom, za katerega je
ustanovljena, in sicer zato, da bi s takim izvr"evanjem svoje pravice nekomu drugemu
"kodoval.
& dolo#eni! okoli"#ina! mednarodno pravo dopu"#a, da neko sicer prepovedano dejanje ni
protipravno in ne povzro#i odgovornosti povzro#itelja. %re za naslednje primere)
- 1ujna in pravi#na obramba) obramba zaradi protipravnega napada. Pravica do
samoobrambe je vezana na oboroen napad in ne na kakr"nokoli uporabo sile.
amoobramba mora biti nujna, proporcionalna (sorazmerna) in #asovno omejena do
trenutka, ko &arnostni svet '+1 sprejme potrebne ukrepe. (e je samoobramba
prekora#ena, se storilec ne izogne odgovornosti. 3ejanje, storjeno v samoobrambi, je
protipravno tudi takrat, ko je storilec v zmoti glede obstoja pravice do samoobrambe.
- krajna sila) odvrnitev nezakrivljene nevarnosti s protipravnim dejanjem. 2a razlog je
sporen. 3rave so se nanj ve#krat sklicevale, da bi opravi#ile svoja protipravna ravnanja.
+aradi prevelike uporabe tega razloga se je sku"alo skrajno silo kot razlog izklju#itve
odgovornosti odpraviti oz. vsaj zaostriti pogoje, ki bi tako zajeli samo najbolj o#itne
primere. (e naj bo skrajna sila dopu"#ena, mora groziti velika nepopravljiva "koda, ki ne
sme biti zakrivljena ali izzvana. 2udi #e je dejanje zaradi skrajne sile dopustno, je drava
dolna povrniti "kodo, ki je zaradi tega nastala. klicevanje na skrajno silo ni dopustno v
vojnem pravu.
- <epresalije) protipravnost je izklju#ena, #e so po mednarodnem pravu dopu"#ene
represalije.
<.1.. PO)&ED'9E
+aradi nedovoljenega ravnanja nastane med kr"iteljem in o"kodovancem posebno pravno
razmerje, ki se odraa v dolnosti prvega, da slednjemu nudi zadovoljitev. +adovoljitev mora
ustrezati obsegu kr"itve in je la!ko sestavljena iz moralnega zado"#enja ter pla#ila
od"kodnine. +adovoljitev mora po monosti odpraviti vse "kodne posledice, ki so nastale
zaradi kr"itve. 1a#in zadovoljitve se dolo#i s sporazumom med kr"iteljem in o"kodovancem.
(e do sporazuma ne pride, se spor la!ko predloi nekemu objektivnemu 6orumu (npr.
Meddravnemu sodi"#u v Aaagu).
8ado*!en"e. 2udi #e zaradi protipravnega ravnanja ne nastane materialna "koda, vedno
nastane moralna "koda. & ta namen se daje zado"#enje, ki o"kodovanim dravam popravlja
ob#utek, da jim je bila storjena krivica. %re za opravi#ila, izraze obalovanja v bolj ali manj
sve#ani obliki, izkazovanje #asti zastavi ali kak"nemu drugemu simbolu o"kodovane drave,
po"iljanje ad !oc poslanstev, prirejanje posebni! slovesnosti ali udeleba na taki!
slovesnosti! (sve#an sprevod, komemoracija, poklonitev pred grbom ali spomenikom),
kaznovanje storilcev, postavitev spomenikov itd. +ado"#enje je la!ko tudi v obliki pla#ila
denarnega zneska, #e namen pla#ila ni povrnitev materialne "kode. 3ejanje zado"#enja mora
biti javno. .zrazi se la!ko tudi takrat, ko kr"itve mednarodnega prava splo! ni bilo (npr.
/I;
atentat na "e6a tuje drave, napad na diplomatske prostore), #e za te dogodke drava ni
odgovorna.
Vzpostavitev pre"*n"ega stan"a. &edno, kadar je to mogo#e, je treba po kr"itvi vzpostaviti
prej"nje stanje.
Povrnitev *$ode. Povrnitev "kode je la!ko samostojna ali akcesorna. amostojna je takrat, ko
vrnitev v prej"nje stanje ni mogo#e, akcesorna pa takrat, ko vrnitev v prej"nje stanje ne
pokrije vse nastale "kode. Pogoj za povrnitev "kode je, da se la!ko le=ta izrazi v denarju ali
kak"nem drugem merilu vrednosti. 8po"teva se la!ko tudi izgubljeni dobi#ek (lucrum
cessans). Pri dolo#anju vi"ine od"kodnine je treba vra#unati obresti. (e je o"kodovana stranka
tudi sama prispevala k nastanku "kode, se od"kodnina ustrezno zmanj"a (deljena
odgovornost). &i"ina od"kodnine se la!ko zmanj"a tudi takrat, #e je o"kodovani stranki poleg
"kode nastala tudi dolo#ena korist (compensatio lucri cum damno).
(e je "koda nastala posameznikom, se materialna reparacija nana"a na pla#ilo od"kodnine, ki
naj pokrije nji!ovo "kodo. & tem primeru obstajata dve monosti. 3rava kr"iteljica la!ko
"kodo poravna neposredno o"kodovancem, la!ko pa od"kodnino pla#a o"kodovani dravi, ki z
denarjem potem razpolaga na svoj na#in.
=. MEDNARODNE ORGAN'8A9'JE
=.1 8DRU:EN' NAROD'
=.1.1 8GODOV'NA
.deje o skupnosti drav, katere cilj bi bil zagotovitev miru, so se pojavljale e zelo zgodaj.
Prvi poskus v tej smeri je bila veta aliansa, ustanovljena po 1apoleonovi! vojna!. 1jena
naloga je bila o!ranitev na 3unajskem kongresu oblikovani! mednarodni! odnosov. &ladarji
sodelujo#i! drav so se ob#asno sestajali na kon6erenca!, odlo#itve pa so v#asi! izvr"evali
tudi z oboroeno silo (intervencije v 1eaplju in Kpaniji). $o je ideja vete alianse zamrla, jo
je zamenjal t.i. koncert evropski! oblasti, ki so odlo#ale o pomembni! vpra"anji! visoke
politike in svoje odlo#itve vsiljevale drugim. &endar to ni bila prava organizacija, saj je do
skupnega delovanja pri!ajalo spontano. Mo#nej"e organizacijsko povezovanje se je omejilo
na podro#je te!nike in prometa, kjer so se ustanovili razli#ni mednarodni uradi in mednarodne
upravne skupnosti. 3olo#en napredek pri napori! za o!ranitev miru so pomenile Aaa"ke
mirovne kon6erence, ki pa svojega glavnega cilja niso dosegle.
+adostna spodbuda za uresni#itev ideje o skupni organizaciji, ki bi skrbela za vzdrevanje
miru in medsebojno sodelovanje drav, je bila "ele prva svetovna vojna. Dr#*tvo narodov,
katerega idejni o#e je bil ameri"ki predsednik Lilson, je bilo oslabljeno e ob ustanovitvi leta
/B/B, saj se vanj niso vklju#ile +3, in ovjetska zveza. 3ru"tvo narodov je bilo nekak"na
zveza drav s posebno organizacijo. 1jegova najpomembnej"a organa sta bila skup"#ina
delegatov in svet, v katerem so imele stalno mesto @rancija, &elika Jritanija, .talija in
Gaponska, kasneje pa "e ovjetska zveza in 1em#ija. 3ruge nestalne #lanice je za dobo tre! let
volila skup"#ina delegatov. 3ru"tvo narodov ni bilo neka nova drava, temve# samo zdruba
/IB
samostojni! drav. +ato njegova mo# odlo#anja ni bila velika. 3rave so s svojim delovanjem
njegovo avtoriteto "e dodatno oslabile.
%lavni cilj 3ru"tva narodov je bil vzdrevanje miru. 3rave so si morale prizadevati, da bi
spore re"evale po mirni poti. &ojna je bila prepovedana, vendar ne absolutno. (e bi neka
drava v nasprotju s svojimi obveznostmi za#ela z napadi, bi moralo 3ru"tvo narodov sprejeti
ukrepe in sankcije za obvladovanje taki! situacij.
3ru"tvo narodov je delovalo od leta /B5I do leta /B9B na razli#ni! podro#ji! mednarodnega
sodelovanja. 1a podro#ju zdravstva in prometa je ustanovilo dobro organizirane pomone
organizacije. 1a za#etku delovanja je imelo nekatere uspe!e, kasneje, ko je pri"lo do resni!
sporov (Mandurija, Kpanija, 0tiopija), pa je odpovedalo. :eta /B9B je bil njegov vpliv tako
maj!en, da se drave nanj splo! niso ve# obra#ale. 3ru"tvo narodov je bilo 6ormalno ukinjeno
na zaklju#ni skup"#ini drav #lanic leta /B?>.
=.1.% U)(ANOV'(EV O8N
+amisel o ustanovitvi mo#nej"e in trajnej"e organizacije se je po#asi razvijala v izjava! in
akti! predstavnikov drav, ki so bile vpletene v drugo svetovno vojno. Med njimi je treba
omeniti ,tlantsko listino, 3eklaracijo zdrueni! narodov iz leta /B?5 in Moskovsko
deklaracijo. 3ve etapi ustanovitve sta bili kon6erenci v 3umbarton 'aksu in an @ranciscu. &
3umbarton 'aksu je bil izdelan na#rt besedila bodo#e ustave organizacije v dvanajsti!
poglavji!. 1a#rt je bil podlaga za delo na kon6erenci v an @ranciscu. +elo pomembno
vpra"anje odlo#anja v bodo#em &arnostnem svetu pa je bilo re"eno med H!urc!illom,
<ooseveltom in talinom na kon6erenci v Galti na $rimu. 1a#rt je predvideval tudi
mednarodno sodi"#e, zato je bil izbran poseben odbor strokovnjakov za oblikovanje statuta
sodi"#a.
1a#rt iz 3umbarton 'aksa je bil poslan vsem vladam udeleenkam kon6erence, ki je bila v
an @ranciscu od 54. aprila do 5>. junija /B?4. 1a kon6erenco so bile povabljene vse drave,
ki so do /. marca /B?4 napovedale vojno 1em#iji. Jilo ji! je ?>, na koncu kon6erence pa so
bile povabljene "e ,rgentina, Jelorusija, 8krajina in 3anska, tako da je bilo nji!ovo skupno
"tevilo 4I.
3elo na kon6erenci je bilo precej zapleteno. Jilo je tudi nekaj napeti! situacij. &endar pa je
bilo besedilo kon#no oblikovano in 8stanovno listino '+1 je podpisalo vse! 4I prisotni!
drav. +apletlo se je pri podpisu Poljske, ki na kon6erenci zaradi nere"eni! vpra"anj glede
svoje vlade ni sodelovala. Pri podpisovanju ni bil izveden obi#ajni abecedni red podpisovanja,
ki je v skladu z na#elom enakosti drav. 8stanovno listino so najprej po abecednem redu
podpisale velike drave, potem pa "e (prav tako po abecednem redu) ostale drave. 2ak na#in
podpisovanja je za!tevala ovjetska zveza, saj bi bila sicer prva podpisnica ,rgentina, ki je v
#asu vojne sodelovala z nacisti#no 1em#ijo. 8stanovna listina '+1 je za#ela veljati 5?.
oktobra /B?4, ko je bilo zbrano zadostno "tevilo rati6ikacij (pet stalni! #lanic &arnostnega
sveta in ve#ina ostali! podpisnic). 5?. oktober je zato razgla"en za dan +drueni! narodov.
sprejetjem 8stanovne listine '+1 je bil kon#an samo 6ormalni del nove organizacije, ki jo
je bilo treba tudi dejansko ustanoviti. $on6erenca v an @ranciscu je dolo#ila pripravljalno
komisijo, ki je /I. januarja /B?> pripravila prvo zasedanje %eneralne skup"#ine v :ondonu.
%eneralna skup"#ina je oblikovala vse glavne organe '+1.
//I
=.1.. PRAVO O8N
Pravo '+1 sestavljajo vsi predpisi, ki se nana"ajo na ureditev in delovanje '+1 in nji!ovi!
organov, na pravne odnose v razmerju do drugi! subjektov mednarodnega prava in na poloaj
same organizacije, njeni! organov in uslubencev. 2emeljne dolo#be o ureditvi in delovanju
'+1 najdemo v 8stanovni listini '+1. estavni del 8stanovne listine je tudi tatut
meddravnega sodi"#a.
Poleg 8stanovne listine kot glavnega akta obstaja "e veliko drugi! predpisov, ki urejajo
delovanje '+1) poslovniki vse! organov '+1, skrbni"ki sporazumi itd. 8stanovna listina je
dolo#ila obveznost sprejema dolo#eni! dodatni! predpisov (na#rt za reguliranje oboroevanja
in uporabo oboroene sile). Pravo '+1 sestavljajo tudi razli#ne kolektivne pogodbe o izvedbi
posamezni! nalog organizacije, pogodbe o poloaju organizacije, njeni! organov, delegatov
in uslubencev, predpisi o poloaju, pravica! in dolnosti! uslubencev '+1 itd. klepi
(resolucije) in praksa posamezni! organov organizacije pravo '+1 dopolnjujejo in
spreminjajo, vplivajo pa tudi na razvoj splo"nega mednarodnega prava. ubsidiarno se
uporabljajo predpisi splo"nega mednarodnega obi#ajnega prava. & okviru same '+1 se
po#asi oblikuje tudi partikularno obi#ajno pravo te organizacije.
8stanovna listina je temeljni predpis '+1 ne samo zaradi vsebine svoji! dolo#b, temve# tudi
zaradi svoje povi"ane pravne mo#i. /I9. #len 8stanovne listine namre# dolo#a, da imajo
obveznosti, ki iz!ajajo iz nje, prednost pred drugimi obveznostmi. 2o pomeni, da 8stanovna
listina ukinja tiste obstoje#e pogodbe, ki bi bile v nasprotju z njo.
%lede na to, da je trajanje z 8stanovno listino ustanovljene organizacije neomejeno, je bilo
potrebno dolo#iti postopek za spremembo njeni! temeljni! predpisov. 8stanovna listina se
kot mednarodna pogodba ne bi mogla spremeniti brez soglasja vse! pogodbenic. &endar pa je
bil v Q&.... poglavju dolo#en druga#en postopek, ki omogo#a spremembe s privolitvijo
dolo#ene ve#ine drav #lanic. +na#ilnost tega postopka je, da varuje vpliv stalni! #lanic
&arnostnega sveta, tako da se brez nji!ove privolitve ne more izpeljati nikakr"na 6ormalna
sprememba 8stanovne listine.
Postopek za spremembo 8stanovne listine je sestavljen iz tre! stadijev) predlog (iniciativa),
sklep o besedilu spremembe in postopek za za#etek veljavnosti. Moni so trije na#ini
postopka za spremembo)
- prememba po /I;. #lenu) predlog za spremembo se na obi#ajen na#in uvrsti na dnevni
red %eneralne skup"#ine. premembe za#nejo veljati za vse #lanice '+1, ko ji! sprejme
dvotretjinska ve#ina #lanic %eneralne skup"#ine in ko jo v skladu s svojimi ustavnimi
dolo#bami rati6icirata dve tretjini #lanic '+1, v"tev"i vse stalne #lanice &arnostnega
sveta.
- <evizija po /. in 5. odstavku /IB. #lena) predlog za spremembo se na obi#ajen na#in
uvrsti na dnevni red %eneralne skup"#ine. %eneralna skup"#ina z dvotretjinsko ve#ino, v
kateri mora biti vklju#eni! B #lanic &arnostnega sveta (ni nujno, da so vklju#ene vse
stalne #lanice), skli#e revizijsko kon6erenco, na kateri sodelujejo vse drave #lanice.
<evizijska kon6erenca sprejme sklep o besedilu spremembe z dvotretjinsko ve#ino. &saka
sprememba, ki jo revizijska kon6erenca na tak na#in priporo#i, pa za#ne veljati, ko jo v
skladu s svojimi ustavnimi dolo#bami rati6icirata dve tretjini #lanic '+1, v"tev"i vse
stalne #lanice &arnostnega sveta.
///
- <evizija po 9. odstavku /IB. #lena) #e revizijske kon6erence po /. in 5. odstavku /IB.
#lena ne bi bilo pred desetim letnim zasedanjem %eneralne skup"#ine (in dejansko je ni
bilo), se predlog za spremembo uvrsti na dnevni red %eneralne skup"#ine po uradni
dolnosti. & tem primeru %eneralna skup"#ina skli#e revizijsko kon6erenco, za sklic pa
zadostuje navadna ve#ina, v kateri mora biti vklju#eni! B stalni! #lanic &arnostnega sveta.
2ako za#et postopek se potem nadaljuje enako kot v primeru revizije po /. in 5. odstavku
/IB. #lena.
$o sprememba enkrat za#ne veljati, velja za vse #lanice '+1, tudi za tiste, ki so ji
nasprotovale. 1ezadovoljne #lanice imajo monost, da iz organizacije izstopijo.
Predlogi za spremembo 8stanovne listine so se pojavili e v prvem letu delovanja '+1,
vendar so ostali osamljeni. ' sklicu revizijske kon6erence se je za#elo resno razmi"ljati ob
izteku desetletnega roka iz 9. odstavka /IB. #lena. %eneralna skup"#ina je leta /B>/ odlo#ila,
da mora do revizije priti takoj, ko bodo okoli"#ine to dopu"#ale. 1a 5B. zasedanju %eneralne
skup"#ine je bil izbran poseben ad !oc odbor, sestavljen iz 95 #lanov, ki naj bi se ukvarjal z
vpra"anji revizije. @ormalna sprememba 8stanovne listine je postala potrebna zaradi !itrega
pove#anja "tevila #lanic '+1 in elje, da se zastopstvo vse! delov sveta v glavni! organi!
uredi bolj pravi#no. :eta /B>9 so bili spremenjeni #leni 59, 5E in >/) pove#ano je bilo "tevilo
#lanov &arnostnega sveta ter 0konomskega in socialnega sveta. Pove#ano je bilo tudi "tevilo
glasov, potrebni! za sprejemanje odlo#itev v &arnostnem svetu. 1aslednje 6ormalne
spremembe 8stanovne listine so bile sprejete v leti! /B>4 in /BE/.
(etudi se la!ko 8stanovna listina spremeni samo na zgoraj opisane na#ine, pa la!ko re#emo,
da je doivela "tevilne spremembe v praksi, bodisi tako, da nekatere njene dolo#be niso
zaivele, bodisi tako, da se v praksi niso uporabljale v skladu z dejanskim namenom
8stanovne listine. +aradi monosti tak"nega ne6ormalnega spreminjanja govorimo tudi o
ivi 8stanovni listini (:iving H!arter).
=.1./ )P&O2N' POG&ED'
9il"i '+1 so navedeni v /. #lenu 8stanovne listine)
- varovati mednarodni mir in varnost in v ta namen) izvajati u#inkovite kolektivne ukrepe,
da se prepre#ijo in odvrnejo gronje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge
kr"itve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile
privesti do kr"itve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z na#eli
pravi#nosti in mednarodnega prava*
- razvijati med narodi prijateljske odnose, slone#e na spo"tovanju na#ela enakopravnosti
ljudstev in nji!ove samoodlo#be, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru*
- uresni#evati mednarodno sodelovanje s tem, da se re"ujejo mednarodni problemi
ekonomske, socialne, kulturne ali #lovekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in
spodbuja spo"tovanje #lovekovi! pravic in temeljni! svobo"#in za vse ljudi, ne glede na
raso, spol, jezik ali vero*
- biti sredi"#e, kjer naj se usklajuje dejavnost narodov za doseganje te! skupni! ciljev.
1ajpomembnej"i cilj je vzdrevanje mednarodnega miru in varnosti. 2o iz!aja iz same
ureditve '+1, predvsem pa iz poloaja &arnostnega sveta in vloge veliki! drav, ki
//5
razpolagajo z dejansko mo#jo za izvr"evanje nalog. redstva za uresni#evanje nalog la!ko
razdelimo v tri skupine)
- ustvarjanje, spodbujanje in vzdrevanje taki! razmer, ki omogo#ajo razvijanje mirni!
odnosov in sodelovanje med dravami*
- mirno re"evanje mednarodni! sporov in situacij, ki bi la!ko skalili prijateljske odnose med
dravami*
- aktivno prepre#evanje in onemogo#anje vsake kr"itve miru.
& 5. #lenu 8stanovne listine so navedena na!ela. Medtem ko je cilj nekaj, kar si neka
organizacija prizadeva storiti, pa na#elo pomeni pravno obvezno ravnanje, ki organizacijo in
drave #lanice zavezuje. 1a#ela torej so)
- na#elo suverene enakosti vse! #lanic '+1*
- na#elo vestnega in po"tenega izpolnjevanja obveznosti, ki so ji! #lanice prevzele z
8stanovno listino*
- na#elo mirnega re"evanja sporov*
- na#elo prepovedi gronje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni
nedotakljivosti ali politi#ni neodvisnosti katerekoli drave, ali ki bi bila kako druga#e
nezdruljiva s cilji '+1 (izjema so preventivne in represivne akcije v skladu s &...
poglavjem 8stanovne listine, naravna pravica do samoobrambe in boj proti kolonialnim
oblastem (na#elo samoodlo#be))*
- na#elo pomo#i '+1 v vsaki akciji, ki jo ta izvaja v skladu z 8stanovno listino, in na#elo
prepovedi pomo#i dravi, proti kateri bi '+1 izvajala preventivno ali prisilno akcijo*
- na#elo prizadevanja, da bodo tudi drave, ki niso #lanice '+1, ravnale v skladu s temi
na#eli, kolikor bi bilo to potrebno za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti*
- na#elo nevme"avanja (neintervencije) v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo
pristojnost drave. .ntervencija je pojav v mednarodni! odnosi!, katerega akter na aktivni
in pasivni strani je drava. :a!ko je voja"ka, ekonomska ali politi#na, njen cilj pa je
dolo#en strate"ki, politi#ni ali gospodarski interes drave. .ntervencija ogroa suverenost
drave, v kateri se intervenira. 1edopustne so tudi !umanitarne intervencije. 3o nji! sicer
la!ko pride, a morajo biti legalizirane na podlagi &... poglavja 8stanovne listine '+1.
&... poglavje (ogroanje miru in varnosti) je tudi edina izjema od na#ela neintervencije.
8stanovna listina je odstopila od nekega splo"nega pravila mednarodnega prava, ki je zelo
pomembno. %re za pravilo soglasnega sprejemanja odlo#itev. Pakt 3ru"tva narodov je na#elo
soglasja sprejel in dolo#il le nekaj izjem, 8stanovna listina pa je od njega odkrito odstopila.
'+1 je subjekt mednarodnega prava, ki na ozemlju vsake od #lanic uiva tisto pravno
sposobnost, ki je potrebna za opravljanje nalog in doseganje ciljev. Predstavniki #lanic '+1
in uslubenci uivajo privilegije in imunitete, ki so jim potrebni, da la!ko neodvisno
opravljajo svoje naloge. 2a vpra"anja bolj podrobno ureja $onvencija o privilegiji! in
imuniteta! '+1. ede '+1 je v 1ew Oorku.
'+1 je zami"ljena kot osrednja in glavna organizacija za re"evanje najpomembnej"i!
vpra"anj, ki se ti#ejo mednarodni! odnosov, predvsem vpra"anj vzdrevanja miru. (eprav ima
'+1 veliko vlogo, pa je treba ugotoviti, da se pomembna vpra"anja velikokrat re"ujejo izven
//9
njeni! organov. &elikokrat dajejo organi '+1 re"itvam, ki so oblikovane nekje drugje, samo
pravno obliko. 1ajbolj o#itni primeri so spopadi na Jlinjem &z!odu, vpra"anja omejevanja
oboroevanja itd. &elikokrat se nek predmet 6ormalno obravnava v organi! '+1, dejansko pa
o njem odlo#ajo najve#je drave z medsebojnim ne6ormalnim dogovarjanjem. Po mnenju
nekateri! je najve#jo degradacijo '+1 pomenil napad zveze 1,2' na +vezno republiko
Gugoslavijo brez odlo#itve &arnostnega sveta.
=.1.1 4&AN'
'+1 je organizacija drav. (lani organizacije so la!ko samo dr@ave. 2o pravilo iz!aja iz
starej"ega pojmovanja, da so la!ko subjekti mednarodnega prava samo drave. &endar pa
8stanovna listina vsebuje tudi nekatere bolj "iroke dolo#be. &eliko njeni! dolo#b namre#
govori o za"#iti in spo"tovanju #lovekovi! pravic ter o nesamoupravni! obmo#ji! in deela!
pod skrbni"tvom. 'rgani '+1 so oblikovali tudi bolj radikalna stali"#a o pravici narodov do
samoodlo#be in razpolaganja s svojimi naravnimi bogastvi. %re za za"#ito nekateri! splo"ni!
interesov, ki so izven ozki! interesov posamezni! drav oz. celo v nasprotju z njimi.
8stanovna listina pozna prvotne in naknadno sprejete #lanice, vendar pa pravno med njimi ni
nobene razlike. Prvotne #lanice so tiste drave, ki so sodelovale na kon6erenci v an
@ranciscu oz. ki so pred tem podpisale deklaracijo '+1 iz leta /B?5 in ki so 8stanovno listino
podpisale in rati6icirale. kupaj s Poljsko, ki v an @ranciscu ni sodelovala, je bilo prvotni!
#lanic 4/. Med njimi je bila tudi biv"a Gugoslavija. & prvi! peti! leti! se je "tevilo #lanic
povzpelo na >I, potem pa so ve#je drave za#ele nasprotovati sprejemanju nekateri! novi!
drav. Po doseenem sporazumu med nasprotnimi stali"#i se je sprejemanje novi! #lanic
nadaljevalo. 3anes "teje '+1 /;4 #lanic. 2o pomeni, da so prakti#no vse drave sveta #lanice
'+1. .zjemi sta npr. Kvica in &atikan, ki pa sta #lana nekateri! specializirani! organizacij
'+1.
+a !lanstvo v O8N so postavljeni dolo#eni pogo"i. (lanice la!ko postanejo vse miroljubne
drave, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v 8stanovni listini, in ki so po presoji '+1
sposobne in voljne izpolnjevati te obveznosti. Pogoji so)
- status drave (#lanici '+1 sta bili sicer tudi 6ederalni enoti ovjetske zveze 8krajina in
Jelorusija)*
- miroljubnost*
- izjava drave (izrecna ali konkludentna), da sprejema obveznosti iz 8stanovne listine
(6ormalna izjava se potem registrira v tajni"tvu '+1, vendar to ni pogoj za #lanstvo)*
- sposobnost drave izpolnjevati prevzete obveznosti.
'+1 je po svojem bistvu univerzalna organizacija, ki naj bi vklju#evala vse drave sveta.
&endar pa #lanstvo v '+1 ni obvezno oz. prisilno. 3rave se svobodno odlo#ajo, ali se bodo
v#lanile ali ne, po drugi strani pa tudi '+1 ni dolna sprejeti vsake drave. 1e more pa
zavrniti tiste, ki izpolnjuje vse pogoje iz 8stanovne listine. ' tem, ali drava izpolnjuje
pogoje, odlo#ajo organi '+1, t.j. glasovi #lanic v te! organi!. &sak posamezen glas je la!ko
odvisen od motivov, ki ji! ni mogo#e nadzorovati, zato la!ko pride do zavrnitve kandidatke,
ki sicer izpolnjuje vse pogoje za #lanstvo. & preteklosti je do tega ve#krat pri!ajalo.
' predlogu za sprejem nove #lanice najprej odlo#a &arnostni svet. Predlog mora biti sprejet z
devetimi glasovi, pri tem pa mu ne sme nasprotovati katera od stalni! #lanic. 2o pomeni, da
//?
se la!ko sprejem neke drave v '+1 zaustavi e v &arnostnem svetu, #e temu nasprotuje vsaj
ena stalna #lanica. talne #lanice so to monost ve#krat zlorabljale, v nekateri! primeri! pa so
pokazale pripravljenost, da svoje nasprotovanje ne izrazijo z negativnim glasom in tako ne
prepre#ijo sprejetja #lanice, za katero se je opredelila ve#ina. (e je predlog v &arnostnem
svetu sprejet, o njem dokon#no odlo#i %eneralna skup"#ina z dvotretjinsko ve#ino.
8stanovna listina pozna monost izklju#itve iz #lanstva in suspenza #lanski! pravic, ne
omenja pa monosti prostovol"nega izstopa. %lede na to, da '+1 ni prisilna organizacija, je
prostovoljni izstop moen. 2ak"na je tudi praksa v primeru edinega izstopa iz '+1. :eta
/B>4 je namre# zaradi sprejetja Malezije v &arnostni svet .ndonezija najavila svoj izstop, ki je
bil sprejet kot izvr"eno dejstvo. .ndonezija se je vrnila v '+1 e septembra /B>>.
'z$l"#!itev je kazen za #lanico '+1, ki trdovratno kr"i na#ela, vsebovana v 8stanovni listini.
Predlaga jo &arnostni svet, odlo#itev o njej pa sprejme %eneralna skup"#ina. .zklju#ena
#lanica nima ve# nobeni! #lanski! pravic in dolnosti. Ponovno je la!ko sprejeta po rednem
postopku za sprejem drave v '+1. Mono pa je, da se vrnitev izklju#ene #lanice izvede
tako, da %eneralna skup"#ina na predlog &arnostnega sveta prekli#e svojo odlo#itev o
izklju#itvi.
)#spenz #lanski! pravic doleti dravo, zoper katero je &arnostni svet sproil preventivno ali
prisilno akcijo. Predlaga ga &arnostni svet, izre#e pa %eneralna skup"#ina. uspenz obsega
pravico sodelovanja in soodlo#anja v organi! '+1, ne sme pa posegati v izvr"evanje
dolnosti. 3olo#eni! pravic ni mogo#e suspendirati, npr. pravice do sodelovanja v
&arnostnem svetu ali v %eneralni skup"#ini v primeri!, ko se k sodelovanju pokli#ejo tudi
drave ne#lanice. uspenz prene!a z odlo#itvijo &arnostnega sveta.
Posebne vrste suspenza je mali s#spenz, ki je posledica nepla#evanja #lanarine. (lanica
'+1, ki je v zaostanku s pla#evanjem svoji! 6inan#ni! prispevkov ve# kot dve leti, izgubi
pravico glasovanja v %eneralni skup"#ini (ne pa tudi v drugi! organi!). %eneralna skup"#ina
pa sme kljub temu dovoliti taki #lanici, da glasuje, #e se prepri#a, da je ostala dolna zaradi
okoli"#in, ki so nastale neodvisno od njene volje. +amudnici se ne more odvzeti pravice do
zasli"anja, kadar so prizadeti njeni posebni interesi.
+aradi obsenosti ciljev je '+1 naloila svojim #lanicam "tevilne dolnosti in obveznosti.
1ekatere dolnosti, ki ji! nalaga 8stanovna listina, iz!ajajo e iz splo"nega mednarodnega
prava, z uvrstitvijo v 8stanovno listino pa so dobile poseben pomen (npr. spo"tovanje
mednarodni! pogodb). (lanico, ki svoji! dolnosti ne izpolnjuje, doletijo sankcije, v
skrajnem primeru celo izklju#itev. 1ekatere dolnosti so uvedene na novo in so omejene na
#lanice. 1ove #lanice morajo ob vstopu v '+1 podpisati izjavo, da sprejemajo obveznosti, ki
ji! nalaga 8stanovna listina.
'+1 temelji na na#elu suverene enakosti vse! svoji! #lanic. 2o pomeni, da ustanovitev '+1
ni posegla v enega osnovni! na#el mednarodnega pravnega reda. Pravice #lanic so naslednje)
- 8stanovna listina "#iti suverenost, enakost, neodvisnost in obstoj drav #lanic, ker
prepoveduje vsakr"no uporabo sile in "#iti drave pred napadi na nji!ovo teritorialno
celovitost in politi#no neodvisnost.
//4
- 3ravam je v primeru oboroenega napada priznana pravica do individualne ali
kolektivne samoobrambe, dokler &arnostni svet ne sprejme potrebni! ukrepov za
o!ranitev miru.
- 8stanovna listina dravam zagotavlja nji!ovo notranjo pristojnost. '+1 se ne sme
vme"avati v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost drav. 3rave taki!
zadev niso dolne predloiti v re"evanje organom '+1. 2o pravilo ne izklju#uje uporabe
prisilni! ukrepov po &... poglavju.
- &saka #lanica ima pravico do sodelovanja v %eneralni skup"#ini. em spada vlaganje
predlogov, razpravljanje in glasovanje. &saka drava ima v %eneralni skup"#ini en glas.
3rave imajo tudi enako pravico biti izvoljene v razli#ne organe '+1. 3rava, ki ni
#lanica &arnostnega sveta ali 0konomskega in socialnega sveta, mora biti pozvana k
razpravljanju o vpra"anji!, ki se jo neposredno ti#ejo. Pri tem v te! organi! nima pravice
glasovanja, razen #e se v &arnostnem svetu razpravlja o uporabi kontingenta njeni!
oboroeni! sil.
- 3rave #lanice la!ko izrazijo politi#no nezadovoljstvo proti vladi ali obna"anju dolo#ene
#lanice v postopku overovitve pooblastila.
- &saka drava ima pravico predloiti spor &arnostnemu svetu, #e gre za o!ranitev miru in
varnosti in #e druga sredstva mirnega re"evanja sporov niso bila uspe"na. 3rava ima tudi
pravico opozoriti &arnostni svet ali %eneralno skup"#ino na katerikoli spor ali situacijo, ki
bi utegnila ogroati mednarodni mir in varnost. 1i potrebno, da je ta drava neposredno
vpletena v sporu, saj se predvideva, da imajo vse drave neposreden interes za
vzdrevanje miru in varnosti. & ta namen la!ko drave tudi ustanavljajo regionalne
organizacije.
3olnosti, ki ji! imajo #lanice, so tesno povezane z glavno nalogo '+1, vzdrevanjem
mednarodnega miru in varnosti. 3olnosti so)
- varovanje mednarodnega miru in varnosti ter vzdrevanje dobri! sosedski! odnosov*
- mirno re"evanje sporov*
- vestno izpolnjevanje obveznosti, prevzeti! v skladu z 8stanovno listino*
- medsebojno sodelovanje na gospodarskem, socialnem, kulturnem in !umanitarnem
podro#ju*
- spo"tovanje #lovekovi! pravic in svobo"#in*
- neuporaba oboroene sile, razen v splo"nem interesu*
- drave ne smejo uporabljati sile ali gronje s silo, ki bi bila naperjena proti teritorialni
celovitosti ali politi#ni neodvisnosti katerekoli drave*
- sodelovanje v skupni! akcija! za zagotovitev miru ter prepre#evanje napadov in drugi!
kr"itev miru*
- sodelovanje v 'dboru voja"kega "taba, ki je bil ustanovljen zaradi regulacije oboroitve*
- drave ne smejo pomagati dravi, proti kateri je '+1 sproila preventivno ali prisilno
akcijo*
- spo"tovanje odlo#itev &arnostnega sveta*
- obvezna registracija vse! mednarodni! pogodb, ki ji! sklepajo #lanice, v ekretariatu
'+1 (prepre#itev tajne diplomacije)*
- pla#evanje #lanarine*
- spo"tovanje pravne sposobnosti '+1, njeni! pooblastil ter privilegijev, ki ji! imajo njeni
predstavniki in uslubenci.
//>
Ke enkrat je treba poudariti, da v primeru kolizije med obveznostmi #lanic iz 8stanovne
listine in obveznostmi iz kateregakoli drugega meddravnega dogovora prevladajo obveznosti
iz 8stanovne listine. 8stanovna listina nalaga #lanicam spo"tovanje obveznosti, ki iz!ajajo iz
pogodb in drugi! virov mednarodnega prava, "e posebej pa obveznosti, ki iz!ajajo iz nje.
1obena mednarodna obveznost ne more nasprotovati obveznosti, ki iz!aja iz 8stanovne
listine, zato tudi drave ne morejo za!tevati izpolnitve tisti! obveznosti, ki z 8stanovno
listino niso zdruljive.
=.1.< PO)E3EN PO&O:AJ )(A&N'7 4&AN'9 VARNO)(NEGA )VE(A
&elike drave so si zagotovile poseben poloaj ne samo v &arnostnem svetu, temve# v celotni
strukturi '+1. 2emeljna ideja sedanje '+1 temelji na prepri#anju, da imajo velike drave
najve#je monosti za oboroevanje in da je zato svetovni mir odvisen predvsem od nji!ove
volje. +ato imajo velike drave poseben poloaj v &arnostnem svetu, ki ima v okviru '+1
naj"ir"a pooblastila.
Poseben poloaj veliki! sil se odraa e znotraj &arnostnega sveta. @rancija, $itajska, <usija,
&elika Jritanija in +3, so stalne #lanice, druge drave pa zasedajo sede v &arnostnem
svetu samo za#asno na podlagi volitev (nestalne #lanice). talnim #lanicam ni mogo#e
spremeniti nji!ovi! poloajev brez spremembe 8stanovne listine, ta pa je spet mogo#a samo z
nji!ovim izrecnim soglasjem. Poseben poloaj se kae tudi v tem, da nobena vsebinska
odlo#itev v &arnostnem svetu ne more biti sprejeta brez pristanka stalni! #lanic (kot bomo
videli kasneje za sprejem odlo#itve zadostuje, da ji ne nasprotuje nobena od stalni! #lanic).
talna #lanica zato ne more biti izklju#ena iz '+1. Poseben poloaj ne pripada stalnim
#lanicam skupaj, temve# vsaki posebej.
&se pomembnej"e odlo#itve '+1 se torej ne morejo sprejeti brez soglasja stalni! #lanic. 2o
se kae tudi v dejstvu, da "tevilne odlo#itve drugi! organov '+1 ne morejo biti sprejete brez
pred!odnega sklepa ali predloga &arnostnega sveta (npr. sprejemanje novi! #lanic,
izklju#itev, suspenz #lanski! pravic, imenovanje generalnega sekretarja itd.). Prav tako ne
more priti do spremembe 8stanovne listine, #e je ne rati6icirajo vse stalne #lanice. talne
#lanice e zaradi svojega poloaja zasedajo mesta tudi v drugi! organi!, npr. v krbni"kem
svetu. Poseben poloaj imajo tudi v nekateri! specializirani! organizacija!. & nekateri!
organi! (%eneralna skup"#ina, 0konomski in socialni svet) so velike drave sicer
enakovredne z manj"imi, vendar pa je pravzaprav samo &arnostni svet tisti organ, ki la!ko
sprejema obvezne odlo#itve, medtem ko ostali organi sprejemajo le priporo#ila in predloge.
1ajbolj pomemben je poloaj stalni! #lanic pri sprejemanju prisilni! ukrepov za o!ranitev
miru in varnosti. 8stanovna listina jim zagotavlja poseben poloaj e pri pripravljanju taki!
ukrepov, saj ji! oblikuje odbor, ki ga sestavljajo na#elniki vojni! "tabov stalni! #lanic. amo
#e se razpored oboroeni! sil ti#e drugi! drav, morajo tudi one dati svoj pristanek. (e pride
do izvr"evanja prisilni! ukrepov, le=te zopet nadzorujejo voja"ki "tabi stalni! #lanic. & tem
primeru ima pet svetovni! velesil v svoji! roka! velik del mednarodne oblasti. $ljub temu do
tako #iste situacije skoraj nikoli ni pri"lo, saj stalne #lanice niso bile enotne, temve#
blokovsko razdeljene. 2o se je pokazalo pri "tevilni! intervencija! '+1 (npr. v $oreji).
Pravzaprav je bila edina #ista voja"ka intervencija '+1 operacija Pu"#avski vi!ar zoper
.rak leta /BB/.
Privilegiran poloaj stalni! #lanic je izzval mnogo nasprotovanj. 3rave so opozarjale, da
tak"en koncept ni demokrati#en in da ne ustreza na#elu enakosti drav. talne #lanice pa
//E
nikoli niso razmi"ljale o reviziji svojega poloaja, ki so ga opravi#evale s svojo velikostjo ter
voja"ko in gospodarsko mo#jo. Praksa '+1 je pokazala, da se stalne #lanice niso obna"ale v
du!u 2rumanovega govora v an @ranciscu, ko je dejal, da je dolnost velesil sluiti in ne
vladati svetu. talne #lanice so svoj poloaj ve#krat zlorabljale in povzro#ale resne zastoje pri
delu '+1. Ktevilne odlo#itve &arnostnega sveta so bile rezultat kompromisa in zato niso
imele pravega u#inka. +aradi te! razlogov se je tei"#e politi#nega dela '+1 pomaknilo proti
%eneralni skup"#ini, ki je pogostokrat odlo#ala o stvare! iz delokroga &arnostnega sveta.
1ovej"i predlogi za spremembo &arnostnega sveta so usmerjeni v pove#anje "tevila stalni!
#lanic. 1ove stalne #lanice bi postale ,rgentina (ali Jrazilija), 1em#ija in .ndija.2ako naj bi
bile regije zastopane bolj enakopravno.
=.1.= PO&O:AJ DR:AV NE4&AN'9
'+1 je prostovoljna organizacija, ki temelji na na#elu univerzalnosti. Ktevilo drav, ki niso
#lanice '+1, je danes zelo maj!no. 8stanovna listina je mednarodna pogodba in ne zavezuje
tretji! drav, ki je niso podpisale. +aradi izvr"evanja nalog pa je potrebno, da delovanje '+1
zajame tudi tiste drave, ki niso njene #lanice. +ato predvideva 8stanovna listina ukrepe za
za"#ito miru tudi v razmerju do drav ne#lanic, bodisi da se le=te prostovoljno podredijo
ukrepom, bodisi da '+1 uporabi prisilna sredstva. & obe! primeri! nastopa '+1 proti
tretjim dravam kot politi#na organizacija drav #lanic in ne kot oblastna institucija. &
primeru prisilni! ukrepov nastopa '+1 kot obrambna zveza, ki brani svoje interese oz.
interese #lanic, #eprav so to pravzaprav interesi celotnega #love"tva. >. to#ka 5. #lena
8stanovne listine dolo#a, da mora '+1 zagotoviti, da bodo drave, ki niso #lanice, delale v
skladu z na#eli '+1, kolikor bi bilo to potrebno za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti.
2o ne pomeni, da 8stanovna listina nalaga obveznosti dravam ne#lanicam, temve# samo
postavlja smernice za delovanje organov '+1.
8stanovna listina sprejema na#elo 6ormalne izena#enosti drav #lanic in ne#lanic. 1e#lanica
la!ko &arnostnemu svetu predloi spor, v katerem je sama stranka, #e glede tega spora
vnaprej prevzame obveznosti o mirnem re"evanju, kakor ji! dolo#a 8stanovna listina. $ot
stranka v sporu ima tudi ne#lanica pravico biti pozvana k sodelovanju v razprava! pred
&arnostnim svetom, nima pa (tako kot v takem primeru tudi #lanica) pravice glasovanja.
1e#lanicam je odprta pot tudi na Meddravno sodi"#e v Aaagu.
=.1.? ORGAN' O8N
8stanovna listina kot glavne organe na"teva)
- %eneralno skup"#ino*
- &arnostni svet*
- 0konomski in socialni svet*
- krbni"ki svet*
- ekretariat*
- Meddravno sodi"#e.
Poleg te! organov 8stanovna listina omenja "e 'dbor voja"kega "taba, kot izredni organ za
spremembo 8stanovne listine pa je predvidena tudi splo"na kon6erenca vse! drav #lanic.
//;
Ce v prvi! leti! delovanja '+1 se je ustanovila mnoica razli#ni! organov, odborov, uradov
itd. tem pa niso bile iz#rpane vse monosti, ki ji! ponuja 8stanovna listina. & njej je namre#
zami"ljena mrea specializirani! ustanov z lastno organizacijo, ki opravljajo dolo#ene naloge,
povezane z dejavnostjo '+1. 8stanovna listina predvideva tudi razli#ne regionalne
sporazume.
'rgane '+1 la!ko razvrstimo v ve# skupin)
- Redni in izredni. Primer izrednega organa je kon6erenca za revizijo 8stanovne listine.
- )talni in za!asni. talni organi so vsi glavni organi in pa tisti organi, ki jim je zaupana
neka trajna naloga. +a#asni organi izvr"ujejo neko #asovno omejeno nalogo.
- Glavni in strans$i. %lavni organi so) %eneralna skup"#ina, &arnostni svet, 0konomski in
socialni svet, krbni"ki svet, Meddravno sodi"#e in ekretariat.
- Organi5 v $aterih sodel#"e"o vse dr@ave5 in organi5 v $aterih sodel#"e man"*e *tevilo
dr@av. & '+1 je samo %eneralna skup"#ina sestavljena iz vse! drav #lanic. +a ostale
organe 8stanovna listina dolo#a "tevilo #lanov in na#in nji!ovega imenovanja. Pri sestavi
te! organov velja na#elo, da naj bodo razli#ni deli sveta (glede na kontinente, politi#ne
skupine, gospodarsko razvitost, pripadnost razli#nim kulturnim krogom itd.) sorazmerno
zastopani. +a pomembnej"e organe se sku"ajo drave dogovoriti za nekak"en klju#,
vendar pa so tak"na pogajanja zelo mu#na in dolgotrajna.
- Organi5 $i so izvol"eni v -eloti (0konomski in socialni svet, Meddravno sodi"#e) in
organi5 $i so izvol"eni le deloma (&arnostni svet, krbni"ki svet). %eneralna skup"#ina
ne sodi v nobeno od te! kategorij, ker je kreativni organ za druge organe.
- Organi O8N v o@"em smisl# in pomo@ne organiza-i"e razli!nih vrst. 0na od skupin
pomoni! organizacij so specializirane ustanove. 1ji!ovo razmerje do '+1 se uredi s
posebnimi sporazumi, zato je la!ko nji!ov medsebojen poloaj razli#en. pecializirane
ustanove so samostojne organizacije, ki se ustanovijo s posebnimi sporazumi. 1ji!ov krog
#lanstva se obi#ajno ne pokriva s krogom #lanstva '+1. .majo svoje organe in se
6inancirajo samostojno. 3ruga skupina pomoni! organizacij so tiste organizacije, ki ji!
ustanovi '+1 in so zato z njo tudi tesneje povezane. & to skupino spadajo @ond za pomo#
otrokom (81.H0@), razne organizacije za te!ni#no pomo#, $on6erenca za trgovino in
razvoj (81H2,3) itd.
- Organi5 $aterih odlo!itve so ovez#"o!e5 in organi5 $i izda"a"o priporo!ila. &saka
odlo#itev Meddravnega sodi"#a je obvezna za stranke in pomeni dokon#no razre"itev
spora. 2o je sicer zna#ilnost vse! pravosodni! organov. 'bvezujo#e so tudi odlo#itve
&arnostnega sveta, ki ji! izda v okviru svoji! pristojnosti. %eneralna skup"#ina izdaja
priporo#ila, kateri! moralna mo# temelji predvsem na njenem ugledu. 1jena pravica do
sprejemanja odlo#itev je precej omejena (sprejemanje #lanic, odobritev skrbni"ki!
sporazumov, odobritev prora#una, dolo#itev klju#a za pla#ilo stro"kov '+1). krbni"ki
ter 0konomski in socialni svet razpravljata in dajeta priporo#ila, glede dolo#eni! vpra"anj
pa la!ko %eneralni skup"#ini in &arnostnemu svetu dajeta predloge. ekretariat je
izvr"ilni organ, #eprav je treba poudariti tudi njegovo vedno bolj pomembno politi#no
vlogo.
%lavni organi '+1 se med seboj precej razlikujejo. Med njimi vlada dolo#ena !ierar!ija.
&loga krbni"kega sveta je bolj ali manj podrejena. %eneralna skup"#ina in &arnostni svet sta
politi#na organa '+1, 0konomski in socialni svet, krbni"ki svet in ekretariat pa so te!ni#ni
organi. Meddravno sodi"#e je pravosodni organ '+1. %eneralni sekretar in z njim
//B
ekretariat v zadnjem #asu dobivata bolj politi#ne zna#ilnosti. Pove#ala se je tudi vloga
0konomskega in socialnega sveta.
%lede odnosa med %eneralno skup"#ino in &arnostnim svetom obstajajo razli#na mnenja.
1ekateri menijo, da ima pomembnej"o vlogo %eneralna skup"#ina, saj naj bi bila kreativni
organ, iz katerega iz!ajajo vsi drugi organi. 3rugi organi, med njimi tudi &arnostni svet, ji
morajo po"iljati poro#ila. Pristojnost %eneralne skup"#ine se razteza na vse dejavnosti '+1.
3rugi pa dajejo prednost &arnostnemu svetu, ki naj bi imel glavne 6unkcije '+1. amo
&arnostni svet sprejema obvezujo#e odlo#itve in samo on la!ko aktivira prisilne me!anizme,
s katerimi razpolagata skupaj z 'dborom voja"kega "taba. redi"#ni poloaj &arnostnega
sveta se kae tudi v tem, da brez njegove privolitve ne more priti do nekateri!
najpomembnej"i! odlo#itev.
=.1.A GENERA&NA )6UP24'NA
%eneralna skup"#ina '+1 je periodi#en sestanek poslanikov vse! drav #lanic.
a, )estava
%eneralna skup"#ina je diplomatska kon6erenca, na kateri vsaka delegacija zastopa interese
svoje drave in ravna po navodili! svoje vlade. estavljena je samo iz drav #lanic, ki imajo
edine pravico razpravljati in odlo#ati o vpra"anji!, ki sodijo v njeno pristojnost. .zjemoma
la!ko sodeluje tudi drava ne#lanica, #e se razpravlja o sporu, v katerega je ta drava
posredno ali neposredno vpletena. & tem primeru mora drava ne#lanica vnaprej sprejeti
obveznost mirnega re"evanja sporov, kot iz!aja iz 8stanovne listine. tem dobi drava
ne#lanica enak poloaj kot drava #lanica, seveda le v okviru razprave o konkretnem sporu.
1e pridobi pa pravice do glasovanja, ki je nima tudi drava #lanica pri re"evanju spora, v
katerem je sama stranka.
0nakost drav #lanic v %eneralni skup"#ini se kae v tem, da ima vsaka pravico do
predlaganja in razpravljanja in da ima vsaka samo en glas.
3rave zastopajo poslaniki (delegati). 8stanovna listina omejuje "tevilo delegatov na najve#
pet. 2a omejitev se nana"a na poobla"#ene delegate, poleg nji! pa la!ko v delegaciji sodeluje
"e ve#je ali manj"e "tevilo strokovnjakov. +ato poslovnik %eneralne skup"#ine dolo#a, da ima
la!ko delegacija poleg peti! poobla"#eni! #lanov "e pet pomoni! delegatov in toliko
svetovalcev, strokovnjakov in drugi! oseb, kolikor ji! potrebuje. Ktevil#nost delegacij
omogo#a, da la!ko isto#asno zaseda ve# odborov %eneralne skup"#ine.
%eneralna skup"#ina se vsako leto zbere na rednem zasedanju, ki se praviloma za#ne na tretji
torek v septembru. .zredno zasedanje se skli#e takrat, ko je to potrebno. kli#e ga la!ko
&arnostni svet ali ve#ina #lanic '+1. kup"#ina se mora sestati najkasneje v petnajsti! dne!
po za!tevi. .zredno zasedanje la!ko za!teva tudi sama %eneralna skup"#ina. <esolucija
8niting 6or peace je uvedla nujno izredno zasedanje (emergenc- special session), ki se
mora sklicati v 5? ura! po tem, ko %eneralni sekretar dobi za!tevo za sklic.
, Naloge in pravi-e
/I. #len 8stanovne listine dolo#a, da sme %eneralna skup"#ina razpravljati o vse! vpra"anji!
ali o vse! zadeva!, ki sodijo v okvir 8stanovne listine ali ki se nana"ajo na pravice in naloge
/5I
kateregakoli izmed organov, in sme z izjemo, ki je predpisana v /5. #lenu, glede vse! taki!
vpra"anj ali zadev dajati priporo#ila #lanicam '+1 oz. &arnostnemu svetu. /I. #len
predstavlja generalno klavzulo o pristojnosti %eneralne skup"#ine. Pristojnost %eneralne
skup"#ine je splo"na, subsidiarna in konkuren#na. plo"na je zato, ker obsega vse zadeve, ki
sodijo v okvir '+1. ubsidiarna je zato, ker vsako vpra"anje, ki ne spada v pristojnost
kak"nega drugega organa, spada v pristojnost %eneralna skup"#ine) %eneralna skup"#ina je
pristojna za vsa vpra"anja, za katera ni pristojen kak"en drug organ. $onkuren#na pa je zato,
ker velikokrat (ne pa vedno) te#e vzporedno s pristojnostjo drugi! organov.
/5. #len 8stanovne listine dolo#a, da %eneralna skup"#ina glede dolo#enega spora ali situacije
&arnostnemu svetu ne sme dajati nobeni! priporo#il, dokler slednji glede tega spora ali
situacije opravlja naloge, ki mu ji! daje 8stanovna listina, razen #e &arnostni svet to sam
za!teva. 2u gre za subsidiarno pristojnost %eneralne skup"#ine v nekem posebnem smislu. +
uporabo argumenta a contrario la!ko ugotovimo, da za druge organe in druga vpra"anja taka
omejitev ne velja.
.z povedanega iz!aja, da ima %eneralna skup"#ina zelo pomemben poloaj. (eprav drugim
organom ni nadrejena, pa jim la!ko daje smernice za delo. %eneralna skup"#ina je namre#
sestavljena iz predstavnikov vse! drav #lanic, medtem ko v drugi! organi! drave niso
enakopravno zastopane. 3ejavnost %eneralne skup"#ine je olaj"ana s tem, da ji morajo vsi
glavni organi '+1 po"iljati letna poro#ila. kup"#ina o poro#ili! razpravlja, izreka ocene,
daje pripombe in predlaga priporo#ila.
1e glede na to, kako "iroka je pristojnost %eneralne skup"#ine po /I. #lenu, pa je potrebno
ugotoviti, da so njena pooblastila precej omejena. %eneralna skup"#ina razpravlja in daje
priporo#ila. %re torej za organ splo"ne kontrole oz. posvetovalni organ, ki razpravlja o vse!
vpra"anji!, s katerimi se ukvarja '+1, vendar pa nima pravice sprejemati samostojni! in
dokon#ni! odlo#itev. Pristojnost iz /I. #lena torej ne pomeni dvotirnega re"evanja vpra"anj, ki
spadajo v pristojnost drugi! organov. %eneralna skup"#ina konkurira drugim organom samo v
omejenem smislu) la!ko razpravlja in daje priporo#ila, nima pa pravice odlo#anja. $ljub temu
je vloga %eneralna skup"#ine zelo pomembna, saj gre za demokrati#en organ, v katerem so
posamezne #lanice enakopravno zastopane in la!ko svobodno izraajo svoja stali"#a.
<azprava v %eneralni skup"#ini oblikuje smernice za delo vse! drugi! organov '+1, #etudi
se obvezujo#e odlo#itve ne sprejemajo.
& praksi je %eneralna skup"#ina e od samega za#etka razpravljala o vpra"anji!, ki so
prvenstveno spadala v pristojnost &arnostnega sveta. $o se je pokazalo, da &arnostni svet
zaradi razlik med velesilami in pogoste uporabe pravice veta ne more delovati delotvorno, je
%eneralna skup"#ina leta /B4I sprejela resolucijo 9EE o skupni akciji za mir (8niting 6or
peace). 2a resolucija dolo#a, kako bo %eneralna skup"#ina delovala v primeru gronje miru,
kr"itve miru ali napada, #e &arnostni svet ne bi izpolnil svoje naloge varovanja mednarodnega
miru in varnosti. & tem primeru la!ko %eneralna skup"#ina skli#e izredno zasedanje, na
katerem razpravlja o vpra"anju, ali la!ko na drave #lanice naslovi priporo#ila o kolektivni!
ukrepi! za o!ranitev ali vzpostavitev miru. Med temi ukrepi je la!ko tudi uporaba oboroene
sile, vendar pa je to samo priporo#ilo dravam #lanicam, ki nima take zavezujo#e mo#i kot jo
imajo odlo#itve &arnostnega sveta. <esolucija je pravzaprav samo dopolnila pravila o
postopku za sklic izrednega zasedanja, ni pa spremenila mej med pristojnostmi %eneralne
skup"#ine niti ni pove#ala pravnega u#inka njeni! odlo#itev. (e jo razlagamo na tak na#in,
potem resolucija ne nasprotuje 8stanovni listini, kar ji je bilo ve#krat o#itano.
/5/
Posebne naloge %eneralne skup"#ine so)
- <azpravljanje o splo"ni! na#eli! sodelovanja za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti.
%re za vpra"anja razoroevanja in reguliranja oboroevanja.
- <azpravljanje o konkretni! vpra"anji! in primeri!, ki se nana"ajo na o!ranitev
mednarodnega miru in varnosti in ki ji! postavi katerakoli #lanica '+1, &arnostni svet ali
drava ne#lanica. $er tu pri!aja do konkurence med pristojnostjo %eneralne skup"#ine in
&arnostnega sveta, 8stanovna listina dolo#a, da la!ko %eneralna skup"#ina daje
priporo#ila tako dolgo, dokler o predmetu ne za#ne razpravljati &arnostni svet. 2udi tu
la!ko %eneralna skup"#ina le razpravlja in daje priporo#ila. (e misli, da je treba sprejeti
dolo#ene ukrepe, mora to predlagati &arnostnemu svetu.
- 'pozarjanje &arnostnega sveta na situacije, ki bi utegnile ogroati mednarodni mir in
varnost.
- Predlaganje ukrepov za miroljubno zgladitev katerekoli situacije, ne glede na izvor, ki bi
la!ko "kodovala splo"ni blaginji ali prijateljskim odnosom med narodi. %re za odstranitev
latentni! vzrokov, ki bi utegnili povzro#iti spore. 2ovrstna pristojnost je zelo "iroka.
- Pripravljanje preu#evanj in dajanje priporo#il z namenom, da se razvija mednarodno
sodelovanje na politi#nem, ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem in
zdravstvenem podro#ju, da se pomagajo uveljavljati #lovekove pravice in temeljne
svobo"#ine in da se spodbujata progresivni razvoj in kodi6ikacija mednarodnega prava.
- %eneralna skup"#ina je vr!ovni organ '+1 za vpra"anja skrbni"tva (razen strate"ki!
podro#ij) in nesamoupravni! podro#ij. +a vpra"anja skrbni"tva je bil ustanovljen
krbni"ki svet, ki naj bi deloval pod vodstvom %eneralne skup"#ine. +a nesamoupravna
podro#ja je bila najprej ustanovljena komisija za preu#evanje poro#il, kasneje pa "e drugi
pomoni organi.
- %eneralna skup"#ina je po /I;. #lenu pristojna za spremembo 8stanovne listine. kupaj z
&arnostnim svetom ima po /IB. #lenu iniciativo za sklic revizijske kon6erence.
- prejemanje, suspenz in izklju#itev drav. &se te odlo#itve sprejme %eneralna skup"#ina
na predlog &arnostnega sveta. Pravzaprav se te odlo#itve najprej sprejmejo v &arnostnem
svetu, "ele potem pa ji! potrdi tudi %eneralna skup"#ina. %eneralna skup"#ina pa sama
odlo#a o pravici do glasovanja za dravo, ki zadnji dve leti ne izpolnjuje svoji! 6inan#ni!
obveznosti.
- %eneralna skup"#ina ima tudi kreativno vlogo. & celoti izvoli 0konomski in socialni svet,
deloma pa &arnostni svet in krbni"ki svet. kupaj z &arnostnim svetom imenuje sodnike
Meddravnega sodi"#a in generalnega sekretarja '+1.
- %eneralna skup"#ina je vr!ovni organ '+1 za 6inan#na in prora#unska vpra"anja, ki se
ti#ejo '+1 in specializirani! ustanov.
- %eneralna skup"#ina in &arnostni svet la!ko zaprosita Meddravno sodi"#e, da jima da
svetovalno mnenje o vsakem pravnem vpra"anju. +a svetovalno mnenje la!ko zaprosijo
tudi drugi organi '+1 in specializirane ustanove, #e ji! za to pooblasti %eneralna
skup"#ina.
-, Poslovan"e
Poslovanje %eneralne skup"#ine deloma ureja e 8stanovna listina, bolj podrobno pa je
urejeno v poslovniku. Poslovnik vsebuje predpise o 6ormalnosti! glede sklica, sestavljanju in
potrditvi dnevnega reda, overovitvi pooblastil, konstituiranju plenumov in odborov, delu,
volitva! itd. 1a za#etku vsakega zasedanja %eneralna skup"#ina izbere predsednika in
podpredsednike, ki skupaj s predsedniki glavni! odborov predstavljajo predsedstvo (bureau,
/55
general committee). Praviloma mora vsak predlog skozi razpravo v enem od glavni! odborov,
"ele potem pride na plenum. +aradi ekonomi#nosti postopka deluje kup"#ina preko odborov,
ki obravnavajo predmete z dnevnega reda (npr. politi#ni in varnostni odbor, ekonomski in
6inan#ni odbor, socialni, !umanitarni in kulturni odbor, odbor za vpra"anja skrbni"tva in
nesamoupravni! obmo#ij, odbor za prora#unska vpra"anja, pravni odbor itd.). 2o so t.i. glavni
odbori. Poleg nji! obstajajo "e tri vrste odborov) postopkovni, stalni in posebni (ad !oc)
odbori. & glavne odbore vstopajo vse #lanice, v ostale pa se imenuje dolo#eno manj"e "tevilo
drav.
%eneralna skup"#ina odlo#a z navadno ve#ino, o pomembni! vpra"anji! (priporo#ila glede
o!ranitve mednarodnega miru in varnosti, volitev nestalni! #lanic &arnostnega sveta, volitev
#lanic 0konomskega in socialnega sveta, sprejemanje novi! #lanic v '+1, ustavitev uivanja
#lanski! pravic in privilegijev, izklju#itev #lanic, prora#unska vpra"anja itd.) pa odlo#a z
dvotretjinsko ve#ino. %lasovanje je la!ko tajno ali javno. Poseben na#in je t.i. roll call
glasovanje) vsako dravo se pozove, naj se odlo#i, kako bo glasovala.
=.1.1D VARNO)(N' )VE(
a, )estava
&arnostni svet je glavni element v me!anizmu '+1. +ami"ljen je bil kot organ, ki la!ko
(nasprotno od %eneralne skup"#ine) deluje neprekinjeno. estavljen je iz predstavnikov
ojega kroga drav. talni! #lanic je pet) @rancija, $itajska, <usija, &elika Jritanija in +3,.
3eset nestalni! #lanic izvoli %eneralna skup"#ina, nji!ov mandat pa traja dve leti. Pri tem se
upo"teva prispevek #lanic k o!ranitvi mednarodnega miru in varnosti ter pravi#na geogra6ska
porazdelitev. Pet mest naj bi pripadalo dravam ,zije in ,6rike, dve mesti dravam :atinske
,merike, eno mesto dravam &z!odne 0vrope, dve mesti pa dravam +a!odne 0vrope in
ostalim dravam, ki ne spadajo v navedene skupine ($anada, ,vstralija, 1ova +elandija). 1e
glede na ta regionalni klju# pa drave #lanice niso dolne glasovati za kandidatke, ki so
predlagane na podlagi sporazuma med dravami dolo#ene regije. Pomembno je tudi to, da
izvoljena drava ne predstavlja oz. zastopa svoje regije niti se ne morejo njena stali"#a
uporabiti kot dokaz ali argument proti dravam njene regije.
, )odelovan"e zainteresiranih dr@av v Varnostnem svet#
&arnostni svet je sestavljen iz petnajsti! drav. 'stale drave, ki ne sodelujejo pri njegovem
delu in odlo#anju, so nanj prenesle oblast in odgovornost za posle iz njegove pristojnosti.
'dlo#itve, ki ji! sprejme &arnostni svet, praviloma zavezujejo vse drave #lanice. 2aka
ureditev odstopa od starega pravila mednarodnega prava, da nobeni dravi ni mogo#e naloiti
obveznosti brez njenega soglasja in da se o njeni! interesi! ne more razpravljati v njeni
odsotnosti. +ato 8stanovna listina dolo#a, da ima vsaka drava, o katere interesi! se
razpravlja, pravico biti pozvana k sodelovanju v &arnostnem svetu.
8stanovna listina lo#i dva primera) ko se v &arnostnem svetu razpravlja o interesih neke
drave, ki ni #lanica &arnostnega sveta (9/. #len), in ko se v &arnostnem svetu odlo#a o
spor#, v katerem sodeluje ena ali ve# drav, ki niso #lanice &arnostnega sveta (95. #len). 9/.
#len dolo#a, da se sme vsaka drava #lanica '+1, ki ni #lanica &arnostnega sveta, brez
pravice glasovanja udeleiti razpravljanja o vsakem vpra"anju, predloenemu &arnostnemu
svetu, kadarkoli slednji meni, da so interesi te #lanice posebej prizadeti. 2a dolo#ba je zelo
pomembna, saj nekoliko blai dejstvo, da v &arnostnem svetu ne sedijo vse drave #lanice
/59
'+1. 'dlo#itev o tem, ali ima drava poseben interes za sodelovanje v &arnostnem svetu,
sprejme &arnostni svet sam. 2ako pozvana drava pa nima pravice glasovanja. Medtem ko se
9/. #len nana"a samo na drave #lanice, pa se v dolo#eni! primeri! la!ko pozove
zainteresirano dravo ne glede na to, ali je #lanica '+1 ali ne. Pogoj za to je, da je ta drava
stran$a spora, ki ga obravnava &arnostni svet. 2udi v tem primeru pozvana drava nima
pravice glasovanja, vendar je v tem izena#ena z dravami #lanicami &arnostnega sveta, saj pri
re"evanju sporov stranke nimajo pravice glasovanja. 'meniti je treba tudi ??. #len, ki dolo#a,
da je potrebno vsako dravo #lanico '+1 pozvati k sodelovanju v &arnostni svet, kadar se
odlo#a o uporabi njeni! oboroeni! sil v akcija! '+1.
-, Naloge in pravi-e
Pristojnost &arnostnega sveta je omejena na dolo#ena vpra"anja. Po tem se razlikuje od
%eneralne skup"#ine, ki ima z generalno klavzulo iz /I. #lena podeljeno splo"no pristojnost
za razpravljanje o vse! vpra"anji!, ki sodijo v okvir '+1. &endar pa &arnostni svet opravlja
najpomembnej"e 6unkcije '+1, ki so mu zaupane v izklju#no pristojnost. %lede te! 6unkcij
ima pooblastila za izdajanje odlo#itev, ki zavezujejo vse drave.
%lavna naloga &arnostnega sveta je dolo#ena v 5?. #lenu) 3a bi se zagotovila takoj"nja in
u#inkovita akcija '+1, nalagajo njene #lanice &arnostnemu svetu prvenstveno odgovornost
za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti in so soglasne v tem, da &arnostni svet pri
opravljanju svoji! dolnosti na temelju te odgovornosti dela v nji!ovem imenu. 2o je
odgovornost za o!ranitev mednarodnega miru, ki so ji namenjena posamezna poglavja
8stanovne listine (predvsem &.., &..., &.... in Q... poglavje). 3elovanje &arnostnega sveta
se v skladu s 5?. #lenom omejuje na tiste situacije, kjer gre za prepre#evanje spopadov oz.
re"evanje e za#eti! spopadov z akcijami '+1, ki so opisane v &.. in &... poglavju
8stanovne listine. & sklop te obsene naloge &arnostnega sveta sodi tudi sprejemanje
potrebni! ukrepov v primeru, ko neka drava ne spo"tuje odlo#be Meddravnega sodi"#a in se
zato druga stranka obrne na &arnostni svet.
&arnostni svet je odgovoren, da s pomo#jo 'dbora voja"kega "taba izdela na#rte za
vzpostavitev sistema reguliranja oboroevanja in ji! predloi #lanicam '+1. 1amen
regulacije je zmanj"evanje oboroevanja ter varovanje mednarodnega miru in varnosti.
Poleg omenjeni! glavni! nalog ima &arnostni svet tudi posebne naloge. 'menjene so e bile
dejavnosti, v kateri! &arnostni svet deluje skupaj z %eneralno skup"#ino. &arnostni svet
posreduje predlog %eneralni skup"#ini, ta pa potem na podlagi predloga sprejme dokon#no
odlo#itev. .z tega bi iz!ajalo, da je vloga %eneralne skup"#ine pomembnej"a, kar pa ne dri.
.niciativo in prvo besedo ima namre# &arnostni svet, %eneralna skup"#ina pa la!ko njegov
predlog samo sprejme ali zavrne. 3ejansko brez sklepa &arnostnega sveta ne more biti
sprejeta nobena pomembnej"a odlo#itev.
Posebne pristojnosti &arnostnega sveta so)
- odlo#itev o zasedanju &arnostnega sveta izven sedea '+1*
- vzpostavitev #lanski! pravic #lanicam, ki so jim bile te pravice s sklepom %eneralne
skup"#ine za#asno suspendirane*
- odlo#itev o tem, ali ima dolo#ena drava, ki ni #lanica &arnostnega sveta, interes za
sodelovanje pri razpravi v &arnostnem svetu*
/5?
- nadzor nad delovanjem regionalni! sporazumov pri izvajanju prisilni! akcij*
- dolo#itev strate"ki! obmo#ij, sprejem skrbni"ki! sporazumov in odlo#anje o skrbni"ki!
vpra"anji! glede strate"ki! obmo#ij*
- dolo#anje pogojev za pristopanje k Meddravnemu sodi"#u za drave, ki niso #lanice
statuta odi"#a*
- zavarovanje izvr"itev odlo#b Meddravnega sodi"#a.
+ mednarodnimi akti se la!ko &arnostnemu svetu z njegovo privolitvijo naloijo tudi druge
naloge. &arnostni svet na#eloma ne bi smel sprejemati nalog, ki so v nasprotju z na#eli in cilji
'+1.
d, Poslovan"e
(e se pojavi nevarnost za mir, mora &arnostni svet ukrepati !itro. +ato 8stanovna listina
dolo#a, da mora poslovati nepretrgoma oz. da mora biti organiziran tako, da se la!ko sestane
kadarkoli. & ta namen mora imeti vsaka #lanica &arnostnega sveta ves #as svojega
predstavnika na sedeu '+1. $er ti predstavniki niso odgovorni dejavniki politike svoje
drave, morajo svojo vlado obve"#ati o poteku dela in za!tevati navodila za svoje ravnanje.
2o la!ko razpravo zavle#e in odloi sprejem odlo#itve. +ato ima &arnostni svet ob#asne
sestanke, na kateri! sme vsako izmed njegovi! #lanic zastopati #lan vlade ali kak"en drug,
posebej za to dolo#en predstavnik. Poslovnik &arnostnega sveta predvideva sestanke, ki se
skli#ejo po potrebi, in periodi#ne sestanke, ki se skli#ejo v dolo#eni! #asovni! razmaki!.
&arnostni svet ima la!ko sestanke tudi v kraji! izven sedea '+1, #e bi to olaj"alo njegovo
delo.
estanke &arnostnega sveta skli#e predsednik, ki se menja vsak mesec po abecednem redu
imen drav #lanic. Predsednik mora sklicati sestanek v naslednji! primeri!)
- na za!tevo katerekoli drave #lanice &arnostnega sveta*
- #e je pred &arnostni svet postavljen dolo#en spor ali situacija*
- #e %eneralna skup"#ina naslovi na &arnostni svet dolo#eno vpra"anje ali priporo#ilo.
@unkcija predsednika je pomembna, saj la!ko s svojim vodenjem precej vpliva na postopek.
&pliva la!ko na sestavljanje dnevnega reda in odlo#anje o na#inu in zaporedju glasovanja,
zavira ali pospe"uje la!ko sklicevanje sestankov, s 6ormulacijo vpra"anja pa la!ko tudi vpliva
na izid glasovanja.
estanki &arnostnega sveta so javni, vendar pa se la!ko tudi zaprejo za javnost. $vorum ni
predpisan, saj imajo drave praviloma interes udeleevati se sestankov, k temu pa ji! izrecno
zavezuje tudi 8stanovna listina. &sekakor &arnostni svet ne bi mogel odlo#ati, #e bi "tevilo
prisotni! padlo pod devet, ker se za vsak sklep, ki se ti#e postopka (npr. sprejem dnevnega
reda), za!teva vsaj devet pozitivni! glasov. (e bi 8stanovno listino razlagali dobesedno,
&arnostni svet ne bi mogel sprejeti nobene meritorne odlo#itve brez prisotnosti vse! peti!
stalni! #lanic. & praksi pa odsotnost kak"ne stalne #lanice nima takega u#inka.
1ajbolj pomembno pravilo o poslovanju &arnostnega sveta je pravilo o "tevilu glasov,
potrebni! za sprejemanje pravno veljavni! odlo#itev. 8stanovna listina razlikuje proceduralne
in meritorne odlo#itve.
/54
2retji odstavek 5E. #lena 8stanovne listine dolo#a, da so meritorne odlo#itve sprejete, #e
zanje glasuje devet #lanic, med katerimi morajo biti glasovi vse! stalni! #lanic. 2o bi
pomenilo, da &arnostni svet ne more sprejeti nobene meritorne odlo#itve brez privolitve vse!
veliki! sil, oz. z drugimi besedami, da la!ko vsaka izmed stalni! #lanic blokira meritorno
odlo#itev s tem, da se vzdri pri glasovanju, #etudi bi za odlo#itev glasovalo vse! ostali!
"tirinajst #lanic. &endar pa je praksa uvedla druga#en na#in odlo#anja. &elikokrat se je
namre# kak"na stalna #lanica vzdrala pri odlo#anju o posameznem vpra"anju, pa se je tako
sprejeta odlo#itev kljub temu "tela za veljavno. 2ak"na praksa odlo#anja se je ustalila, zato
la!ko govorimo o spremembi 8stanovne listine z oblikovanjem novega pravila obi#ajnega
prava. &elja torej, da &arnostni svet ne more sprejeti nobene meritorne odlo#itve, #e katera od
stalni! #lanic glasuje proti, odlo#itev pa je sprejeta, #e zanjo glasuje vsaj devet #lanic in #e ji
ne nasprotuje kak"na od stalni! #lanic. 'dlo#itev je torej sprejeta tudi v primeru, #e se ena ali
ve# stalni! #lanic vzdri pri glasovanju, za odlo#itev pa glasuje devet ostali! #lanic
&arnostnega sveta. Monost, da stalna #lanica z glasovanjem proti dolo#eni odlo#itvi blokira
njen sprejem, imenujemo pravica veta.
2retji odstavek 5E. #lena 8stanovne listine dolo#a "e to, da se mora stranka v sporu vzdrati
glasovanja pri sprejemanju odlo#b po &.. poglavju in tretjem odstavku 45. #lena. &.. poglavje
se nana"a na mirno re"evanje sporov, tretji odstavek 45. #lena pa dolo#a, da &arnostni svet
spodbuja razvoj mirnega re"evanja lokalni! sporov s pomo#jo regionalni! dogovorov ali
ustanov. Praksa je na tem mestu uvedla razlikovanje med spori in situacijami. tranke nimajo
pravice glasovanja takrat, ko gre za spor, la!ko pa glasujejo takrat, ko gre za situacijo, #etudi
imajo same v njej dolo#en interes. +ato je zelo pomembno, ali je dolo#eno stanje
okvali6icirano kot spor ali kot situacija, zlasti #e so prizadeti interesi stalni! #lanic.
.zjeme iz 5E. #lena pa ne posegajo v odlo#anje po &... poglavju 8stanovne listine, ki
predstavlja najpomembnej"i del dejavnosti &arnostnega sveta. %re za sprejemanje ukrepov v
primeru ogroanja miru, kr"itve miru in agresivni! dejanj. & te! primeri! zainteresirane
stranke niso izklju#ene pri glasovanju. $er je za tovrstne odlo#itve potrebna privolitev stalni!
#lanic, se ne more sprejeti nobene odlo#itve, #e ji nasprotuje vsaj ena stalna #lanica. 2o
pomeni, da se nobena akcija &arnostnega sveta za o!ranitev ali vzpostavitev miru ne more
izvesti, #e temu nasprotuje katera od stalni! #lanic.
+a sprejemanje proceduralni! odlo#itev je potrebni! devet pozitivni! glasov, ne glede na to,
ali gre za glasove stalni! ali nestalni! #lanic (drugi odstavek 5E. #lena 8stanovne listine). $aj
je proceduralno vpra"anje, se dolo#i v vsakem konkretnem primeru, odlo#itev o tem pa se
"teje za meritorno odlo#itev, zato za njen sprejem velja ve#ina iz tretjega odstavka 5E. #lena.
2u la!ko pride do dvo"nega veta) stalna #lanica la!ko s svojim negativnim glasom prepre#i
sprejetje odlo#itve, da se neko vpra"anje ozna#i kot proceduralno vpra"anje, kar pomeni, da to
vpra"anje postane meritorno vpra"anje, za katerega velja tretji odstavek 5E. #lena, pri
odlo#anju o predmetu pa la!ko potem z negativnim glasom prepre#i sprejetje predlagane
odlo#itve.
Monost, da '+1 zaradi nasprotovanja ene same stalne #lanice &arnostnega sveta ne bi
izpolnila svoji! nalog, je leta /B4B pripeljala do re"itve, ki samo deloma re"uje ta problem.
%re za sprejetje resolucije 8niting 6or Peace. 1a njeni podlagi je bilo ve#krat sklicano
izredno zasedanje %eneralne skup"#ine.
e, Pomo@ni organi Varnostnega sveta
/5>
8stanovna listina poobla"#a &arnostni svet, da la!ko ustanavlja pomone organe, ki se mu
zdijo potrebni za opravljanje njegovi! nalog. &arnostni svet je v svoji praksi ustanovil ve#
odborov in komisij. ,d !oc komisije so se ustanavljale za re"evanje posamezni! sporov, s
katerimi se je ukvarjal &arnostni svet (npr. .ndonezija, .ndija in Pakistan). 1i nujno, da so
drave, ki sestavljajo tak organ, #lanice &arnostnega sveta.
talna odbora, ki ju je ustanovil &arnostni svet, sta 'dbor strokovnjakov za vpra"anja
postopka in 'dbor za sprejemanje novi! #lanic. &arnostni svet la!ko uporablja tudi komisije,
ki ji! ustanavlja %eneralna skup"#ina, npr. $omisijo opazovalcev miru, $omisijo za
kolektivne ukrepe na podlagi resolucije 8niting 6or Peace itd.
8stanovna listina kot pomoni organ &arnostnega sveta omenja 'dbor voja"kega "taba. 2a je
sestavljen iz poveljnikov glavni! "tabov stalni! #lanic &arnostnega sveta. 'dbor la!ko k
sodelovanju pozove tudi druge drave in ustanavlja regionalne pododbore. 1jegova naloga je
svetovanje in pomo# &arnostnemu svetu pri vse! vpra"anji! o vojni! sredstvi!, ki so potrebna
za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti (voja"ke sile, poveljevanje, oboroitev itd.). (e
pride do uporabe voja"ki! sil, je 'dbor pod nadzorstvom &arnostnega sveta odgovoren za
nji!ovo strate"ko vodstvo. & praksi 'dbor nikoli ni deloval tako, kot bi moral. & primeru
kolektivne akcije v $oreji so vr!ovno voja"ko poveljstvo prevzele +3,. 'dbor tudi ni
deloval pri oblikovanju oboroeni! sil v 0giptu leta /B4> in v $ongu leta /B>B, #eprav v te!
dve! primeri! potrebe za njegovo delovanje niti ni bilo.
=.1.11 E6ONOM)6' 'N )O9'A&N' )VE(
0konomski in socialni svet je zasnovan kot poseben glavni organ '+1. 8stanovna listina v
44. #lenu dolo#a, da se '+1 zavzema za)
- zvi"anje ivljenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek
in razvoj*
- urejanje mednarodni! gospodarski!, socialni!, zdravstveni! in sorodni! problemov ter
mednarodno sodelovanje na podro#ju kulture in izobraevanja*
- splo"no in dejansko spo"tovanje #lovekovi! pravic in temeljni! svobo"#in za vse ljudi, ne
glede na raso, spol, jezik ali vero.
+a izvajanje te! nalog je poleg samostojni! akcij potrebno tudi sodelovanje drav. +ato
8stanovna listina dolo#a, da se #lanice zaveejo delovati skupaj in posamezno v sodelovanju
z '+1, da se doseejo cilji iz 44. #lena. & ta namen je bil ustanovljen 0konomski in socialni
svet.
0konomski in socialni svet sestavljajo predstavniki "tiriinpetdeseti! drav #lanic, ki ji! po
regionalnem principu izvoli %eneralna skup"#ina za dobo tre! let. 1jegove pristojnosti so
dolo#ene s programskimi dolo#bami o naloga! '+1 na podro#ju ekonomskega in socialnega
sodelovanja (.Q. poglavje 8stanovne listine). & Q. poglavju pa so dolo#ene njegove naloge in
pravice)
- vet preu#uje mednarodna ekonomska, socialna, kulturna, izobraevalna, zdravstvena in
sorodna vpra"anja in daje pobude za preu#evanje te! vpra"anj.
/5E
- vet obve"#a posamezne organe '+1, specializirane ustanove in drave #lanice o
rezultati! preu#evanj. vet sme dajati obvestila &arnostnemu svetu in mu mora pomagati,
kadar ta to za!teva.
- vet la!ko v skladu s pravili, ki ji! predpi"e '+1, sklicuje mednarodne kon6erence o
zadeva!, ki spadajo v njegovo pristojnost.
- vet la!ko daje priporo#ila %eneralni skup"#ini, specializiranim ustanovam in #lanicam
'+1, la!ko pa tudi pripravlja na#rte konvencij. vet ni organ, ki bi sprejemal obvezujo#e
odlo#itve.
- vet la!ko s specializiranimi ekonomskimi, socialnimi, kulturnimi, izobraevalnimi in
zdravstvenimi ustanovami sklepa dogovore, s katerimi se dolo#ijo pogoji, po kateri! bo
dolo#ena ustanova povezana z '+1. 2aki dogovori se predloijo v potrditev %eneralni
skup"#ini. vet tudi tu deluje kot organ za preu#evanje in razpravljanje, dogovor, ki ga
sklene, pa je samo predlog %eneralni skup"#ini. vet la!ko usklajuje dejavnost
specializirani! ustanov s tem, da se z njimi posvetuje in jim daje priporo#ila.
- vet nadzira delo specializirani! ustanov. 8krene la!ko vse, kar je potrebno, da dobi
nji!ova redna poro#ila o ukrepi!, ki so ji! izvedle.
- vet opravlja vse tiste 6unkcije, ki spadajo v njegovo pristojnost v zvezi z izvr"itvijo
priporo#il %eneralne skup"#ine.
- vet daje priporo#ila z namenom, da se zagotovi dejansko spo"tovanje #lovekovi! pravic
in temeljni! svobo"#in*
- vet opravlja tudi druge 6unkcije, ki so dolo#ene v 8stanovni listini ali ki mu ji! dodeli
%eneralna skup"#ina.
2ako opisane naloge in pravice so zelo obsene. & zadnjem #asu se je nakopi#ilo veliko
"tevilo zelo pomembni! vpra"anj glede ekonomskega razvoja, za"#ite okolja, demogra6ske
rasti, surovin, energetike, nove ekonomske ureditve itd. 2e nove naloge 0konomski in
socialni svet mo#no obremenjujejo, zato so potrebne dolo#ene spremembe poslovanja veta
in njegovi! pomoni! organov.
0konomski in socialni svet se sestane vsaj dvakrat na leto. 'dlo#itve se sprejemajo z ve#ino
glasov. vet la!ko ustanavlja tudi komisije, ki so potrebne za opravljanje njegovi! 6unkcij. &
praksi je vet ustanovil "tevilne stalne in za#asne komisije in odbore, ki preu#ujejo
posamezna vpra"anja in oblikujejo predloge. 3elujejo la!ko tudi takrat, ko vet ne zaseda.
&anje so la!ko izvoljene tudi drave, ki niso #lanice veta. $omisije so razli#ni! vrst)
- te!ni#ne oz. 6unkcionalne komisije) obravnavajo posamezna vpra"anja iz pristojnosti
veta*
- regionalne gospodarske komisije) obravnavajo gospodarska vpra"anja glede posamezni!
delov sveta*
- stalni ali ad !oc odbori za posebna vpra"anja) obravnavajo administrativna in
organizacijska vpra"anja, vpra"anja mednarodnega sodelovanja, koordinacijo in planiranje
razvoja, stanovanjsko politiko, vpra"anja uporabe znanosti itd. em spadajo tudi upravni
odbori klada za pomo# otrokom in Programa za begunce.
+ 0konomskim in socialnim svetom so povezani posebni organizmi, ki so ustanovljeni na
podlagi mednarodni! pogodb za dolo#ene vrste mednarodnega sodelovanja na socialnem
podro#ju, npr. 'srednji urad za opij in 8rad za nadzor nad mamili.
=.1.1% )6R3N'26' )VE(
/5;
krbni"ki svet je bil ustanovljen za nadzorovanje skrbni"ki! razmerij. & #asu 3ru"tva narodov
se je z mandatnimi razmerji ukvarjal stalni odbor za mandate, ki je preverjal poro#ila drav
mandatarjev in po"iljal predloge 3ru"tvu narodov. estavljen je bil iz strokovnjakov, med
katerimi pripadniki drav mandatarjev niso smeli biti v ve#ini.
krbni"ki svet je sestavljen tako, da je v njem enako "tevilo drav, ki upravljajo s skrbni"kimi
podro#ji, in drav, ki nimajo nobene skrbni"ke uprave. Prve vstopijo v krbni"ki svet zaradi
svoje skrbni"ke vloge in v njem ostanejo toliko #asa, dokler traja skrbni"ko razmerje. Med
drugimi pa morajo biti vse stalne #lanice &arnostnega sveta, #e same nimajo skrbni"ke vloge
in ne vstopijo v krbni"ki svet e na tej podlagi. Preostale #lanice voli %eneralna skup"#ina za
dobo tre! let. 2a mandat se la!ko neomejeno ponavlja.
krbni"ki svet je glavni organ '+1, vendar pa deluje pod vodstvom %eneralne skup"#ine.
Pod vodstvom %eneralne skup"#ine)
- preu#uje poro#ila upravljajo#i! oblasti*
- sprejema in preu#uje peticije*
- sporazumno z upravljajo#o oblastjo dolo#a ob#asne preglede skrbni"ki! podro#ij*
- sprejema odlo#itve v skladu s skrbni"kimi sporazumi.
&se te 6unkcije la!ko %eneralna skup"#ina opravi neposredno sama. krbni"ki svet sestavlja
vpra"alnike o politi#nem, ekonomskem, socialnem in izobraevalnem napredku prebivalcev
vsakega skrbni"kega ozemlja. 8pravljajo#a oblast po"ilja na podlagi taki! vpra"alnikov letna
poro#ila %eneralni skup"#ini za vsako skrbni"ko podro#je, za katero je le=ta pristojna. .z
povedanega je razvidno, da je vloga krbni"kega sveta pravzaprav pomono=te!ni#na.
8stanovna listina dolo#a, da krbni"ki svet pomaga %eneralni skup"#ini pri izvr"evanju
njeni! nalog. Pri strate"ki! obmo#ji! vlogo %eneralne skup"#ine prevzame &arnostni svet.
Poleg nalog, ki so mu naloene z 8stanovno listino, opravlja krbni"ki svet "e nekatere druge
posle, ki niso povezani s skrbni"kimi razmerji, npr. preu#evanje poro#il o Gugoza!odni ,6riki
in obravnavanje vpra"anj posebnega reima za mesto Geruzalem.
=.1.1. )E6RE(AR'A(
ekretariat je uradni"ki aparat, ki slui vsem ostalim organom za opravljanje pripravljalne in
te!ni#ne slube, pa tudi za izvr"evanje "tevilni! nji!ovi! odlo#itev. & tem smislu je
ekretariat pomoni in izvr"ilni organ. 1a #elu ekretariata je generalni sekretar, katerega
vloga je zelo pomembna. 8stanovna listina namre# nalaga "tevilne 6unkcije ravno
generalnemu sekretarju, ne pa ekretariatu. +ato la!ko re#emo, da je generalni sekretar eden
od organov '+1, ekretariat pa njegov urad.
8stanovna listina ureja poloaj ekretariata v Q&. poglavju, obstajajo pa tudi drugi predpisi,
npr. predpisi o imenovanju in poloaju generalnega sekretarja in osebja ekretariata, ki ji!
izdaja %eneralna skup"#ina. Podrobnej"e predpise (pravilnike) izdaja tudi generalni sekretar.
Potrebno je omeniti "e predpise o mednarodnem poloaju in za"#iti osebja ekretariata, ki se
praviloma potrjujejo z mednarodnimi pogodbami.
%eneralnega sekretarja imenuje %eneralna skup"#ina na predlog &arnostnega sveta.
Predlagan je en sam kandidat, zato la!ko re#emo, da generalnega sekretarja najprej izvoli
/5B
&arnostni svet, potem pa ga potrdi "e %eneralna skup"#ina. 3ejansko pa je izvolitev
generalnega sekretarja rezultat ne6ormalni! dogovorov med najpomembnej"imi dravami.
Prvi generalni sekretar '+1 je bil 2r-gve :ie, sledili pa so mu 3ag AammarskjUld (ki je umrl
v letalski nesre#i), 8V2ant, $urt Lald!eim, Perez de Huellar, Jutros Jutros %ali in $o6i
,nan.
& ekretariatu deluje "tevilno uradni"tvo. 'sebje uradni"tva imenuje generalni sekretar v
skladu s splo"nimi predpisi, ki ji! izdela %eneralna skup"#ina. 8radni"tvo je sestavljeno iz
pripadnikov razli#ni! narodov in drav. 8stanovna listina dolo#a, da mora biti pri nji!ovem
imenovanju ustrezno upo"tevano regionalno na#elo.
ekretariat je neodvisen organ. /II. #len 8stanovne listine dolo#a, da generalni sekretar in
osebje pri izpolnjevanju svoji! dolnosti ne smejo za!tevati navodil in ji! tudi ne sprejemati
od nobene vlade ali katerekoli druge oblasti zunaj '+1. &zdrevati se morajo sle!erni!
dejanj, ki ne bi bila zdruljiva z nji!ovim poloajem mednarodni! uslubencev, odgovorni!
edino '+1. 2udi drave #lanice so dolne spo"tovati izklju#en mednarodni zna#aj
ekretariata in ne smejo vplivati nanj.
Posebne naloge generalnega sekretarja oz. ekretariata so)
- dajanje letni! poro#il %eneralni skup"#ini o delu '+1*
- opozarjanje &arnostnega sveta na katerokoli zadevo, ki bi utegnila ogroati o!ranitev
mednarodnega miru in varnosti*
- dajanje obvestil %eneralni skup"#ini o vpra"anji!, s katerimi se ukvarja &arnostni svet in
ki se nana"ajo na o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, #e to odobri &arnostni svet*
- sprejemanje redni! in6ormativni! poro#il o nesamoupravni! obmo#ji!*
- registriranje in objavljanje mednarodni! pogodb.
ekretariat zbira obvestila in materiale, ji! preu#uje in ureja ter pripravlja materiale za
razli#ne organe in mednarodne kon6erence. &zdruje odnose s specializiranimi mednarodnimi
organizacijami in opravlja druge naloge, ki so mu zaupane z mednarodnimi pogodbami. &
okviru te! 6ormalni! nalog imajo generalni sekretarji zelo pomembno politi#no vlogo. svojo
avtoriteto so ve#krat sodelovali pri re"evanju zapleteni! vpra"anj in sporov.
=.1.1/ MEDDR:AVNO )OD'24E
Meddravno sodi"#e je bilo ustanovljeno e s Paktom 3ru"tva narodov leta /B5I. 3elovalo je
v Aaagu od leta /B55 do nem"ke zasedbe 1izozemske. Po njegovem vzoru je bilo z
8stanovno listino '+1 ustanovljeno novo Meddravno sodi"#e, katerega sede je prav tako v
Aaagu. Pravila delovanja tega sodi"#a so vsebovana v tatutu Meddravnega sodi"#a, ki je
sestavni del 8stanovne listine. 'stale predpise o svojem delu izdaja odi"#e samo.
Petnajst #lanov odi"#a volita %eneralna skup"#ina in &arnostni svet, vendar vsak zase.
.zbran je tisti kandidat, ki dobi absolutno ve#ino v obe! organi!. $andidacijske postopke v
vsaki dravi opravlja posebna kandidacijska komisija, sestavljena iz oseb, ki ji! ta drava
uvrsti na spisek talnega arbitranega sodi"#a. :e=to je bilo ustanovljeno s Aaa"ko konvencijo
leta /;BB in je prvi mednarodni tribunal. 3anes je njegova vloga predvsem sodelovanje pri
izbiranju sodnikov Meddravnega sodi"#a. (e kak"na drava ni podpisnica Aaa"ke
konvencije, ustanovi ad !oc kandidacijsko komisijo. 3rava, ki ni #lanica '+1, la!ko
postane stranka tatuta in tako sodeluje pri volitva! sodnikov v %eneralni skup"#ini. 2ak"en
status ima Kvica.
/9I
odni"ka mesta vsako tretje leto zamenja tretjina sodnikov. 1ji!ov mandat traja devet let, po
izteku tega #asa pa so la!ko ponovno izvoljeni. Pogoj za izvolitev je visoka strokovna in
moralna kvali6ikacija. $andidat mora izpolnjevati pogoje za imenovanje na najvi"je sodne
poloaje v svoji dravi ali pa mora uivati ugled strokovnjaka na podro#ju mednarodnega
prava. Pri volitva! je potrebno paziti, da se upo"teva regionalno na#elo zastopanosti vse!
glavni! pravni! sistemov. 'd vse! sodnikov je la!ko samo eden dravljan iste drave. %lede
na to, da sodnike voli tudi &arnostni svet, imajo stalne #lanice v praksi tako reko# rezervirana
mesta za svoje kandidate.
tatut zagotavlja materialno in moralno neodvisnost sodnikov. odnika la!ko pred#asno
razre"i samW odi"#e s soglasno odlo#itvijo preostalega sodnega zbora. odniki uivajo pri
opravljanju svoje sodni"ke slube diplomatske privilegije in imunitete. Pla#uje ji! '+1.
1oben #lan odi"#a ne sme opravljati nikakr"ne politi#ne ali upravne 6unkcije niti ne sme
sprejeti kak"ne druge zaposlitve poklicne narave. Prav tako ne sme v nobeni pravdni zadevi
nastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali odvetnik. (e sodnik nastopa kot zastopnik,
svetovalec ali odvetnik katere od strank ali kot #lan dravnega ali meddravnega sodi"#a oz.
anketne komisije, ne sme sodelovati pri odlo#anju o tej zadevi.
odniki, ki imajo isto dravljanstvo kot katerakoli pravdna stranka, obdrijo pravico, da
sodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred odi"#em. (e ima odi"#e v svojem sodnem
zboru sodnika, ki ima dravljanstvo ene od pravdni! strank, sme vsaka druga pravdna stranka
izbrati katerokoli osebo, da sodeluje pri obravnavi kot sodnik (ad !oc nacionalni sodnik). (e
odi"#e v svojem sodnem zboru nima nobenega sodnika, ki bi imel dravljanstvo kak"ne
pravdne stranke, sme prav tako vsaka izmed nji! izbrati svojega ad !oc nacionalnega sodnika,
ki ima v tej zadevi enake pravice kot redni sodniki.
&se stro"ke odi"#a nosi '+1. 3rava, ki ni #lanica '+1, mora sama prispevati k pla#ilu
stro"kov. (e odi"#e ne odlo#i druga#e, nosi vsaka pravdna stranka svoje stro"ke postopka.
=.1.11 REG'ONA&N' DOGOVOR'
&.... poglavje 8stanovne listine '+1 dopu"#a regionalne dogovore, kateri! namen je
o!ranitev mednarodnega miru in varnosti. 2i sporazumi morajo biti v skladu s cilji in na#eli
'+1. +ato 8stanovna listina takim organizacijam postavlja dolo#ene pogoje.
Po eni strani gre za dogovore med dravami dolo#enega kontinenta ali regije, ki predvidevajo
in organizirajo mirno re"evanje sporov med pogodbenicami. Po drugi strani pa se la!ko
ustanavljajo tudi meddravne organizacije z istim ciljem. & obe! primeri! je naloga
udeleenk taki! dogovorov, da same poskrbijo za mirno re"evanje sporov, "ele v primeru
neuspe!a pa ji! la!ko predloijo &arnostnemu svetu. 1aloga taki! dogovorov je la!ko tudi
pomo# &arnostnemu svetu pri izvajanju prisilni! akcij. 8deleenke regionalni! dogovorov pa
same ne smejo sprejemati prisilni! ukrepov, ne da bi ji! pred!odno odobril &arnostni svet.
=.% )PE9'A&'8'RANE U)(ANOVE 'N DRUGE MEDNARODNE
ORGAN'8A9'JE
/9/
=.%.1 )PE9'A&'8'RANE U)(ANOVE
& 5I. stoletju se je "tevilo mednarodni! organizacij mo#no pove#alo. Poleg "tevilni!
dvostranski! in ve#stranski! pogodb se pojavljajo tudi odprte kolektivne pogodbe, ki
ustanavljajo dolo#ene oblike sodelovanja dravni! organov, v#asi! pa se v ta namen
ustanovijo tudi posebne mednarodne organizacije. 8reditve taki! organizacij so si zelo
podobne. 'bi#ajno obstajajo trije organi) splo"na kon6erenca, izvr"ni odbor in stalni urad.
plo"na kon6erenca se sestaja v dolo#eni! #asovni! razmaki!. 1a njej sodelujejo vsi #lani.
amo na splo"ni kon6erenci se la!ko spreminjajo temelji same organizacije in se dolo#ajo
glavne smernice. Prav tako se la!ko samo tam dolo#ajo pravice in dolnosti #lanov. plo"na
kon6erenca je pogosto tudi kreativni organ, ki voli druge organe organizacije in obi#ajno
odlo#a o 6inanciranju. .zvr"ni odbor je sestavljen iz manj"ega "tevila delegatov in se sestaja
bolj pogosto. 'dlo#itve sprejema v okviru pristojnosti, ki so dolo#ene v temeljni konvenciji.
8rad kot stalni birokratski organ opravlja vse teko#e posle, zbira in daje in6ormacije, izvr"uje
prora#un itd. Pri nekateri! organizacija! obstajajo tudi pomoni, stalni ali za#asni organi v
obliki komisij, odborov, regionalni! uradov itd. &#asi! je organizacija ustanovljena v skr#eni
obliki. & tem primeru la!ko posle upravljanja prevzame in vodi ena od vlad drav udeleenk.
+a sprejemanje odlo#itev je v organi! organizacije uvedeno na#elo navadne ali kvali6icirane
ve#ine. Jrez njega organizacije ne bi mogle delovati. oglasje se za!teva samo pri temeljni!
pravili!. Pri ve#inskem odlo#anju je dopu"#en izstop nezadovoljne (preglasovane) drave iz
organizacije.
2emelji za ustanovitev nekateri! mednarodni! organizacij so bili postavljeni e med drugo
svetovno vojno. $on6erenca v an @ranciscu je dolo#ila, da je '+1 sredi"#e za usklajevanje
vse! akcij glede doseganja ciljev na podro#ju mednarodnega sodelovanja pri re"evanju
gospodarski!, socialni!, !umanitarni! in kulturni! vpra"anj, pa tudi na podro#ju varovanja
#lovekovi! pravic in svobo"#in. 2e! dejavnosti pa ni bilo mogo#e centralizirati v eni sami
organizaciji, zato je bila omogo#ena decentralizacija. &saka drava se la!ko sama odlo#i, ali
bo sodelovala v kateri od te! posebni! organizacij. Posebne organizacije naj bi se povezovale
z '+1, nekatere od nji! pa je ustanovila prav ona. 'rganizacije, ki so v smislu 8stanovne
listine povezane z '+1, se imenujejo spe-ializirane #stanove. odelovanje in povezovanje
temelji na sporazumi!, ki ji! v imenu '+1 sprejme 0konomski in socialni svet, potrdi pa ji!
%eneralna skup"#ina. '+1 daje priporo#ila za usklajevanje politike in delovanja
specializirani! ustanov. 0konomski in socialni svet usklajuje dejavnost specializirani!
ustanov tako, da se z njimi posvetuje in jim daje priporo#ila, pa tudi tako, da daje priporo#ila
%eneralni skup"#ini in #lanicam '+1. +aradi usklajevanja dejavnosti '+1 in specializirani!
ustanov obstaja v okviru 0konomskega in socialnega sveta poseben koordinacijski odbor, ki
ga sestavljajo generalni sekretar '+1 in predstojniki specializirani! ustanov. pecializirane
ustanove po"iljajo 0konomskemu in socialnemu svetu redna poro#ila, na katera la!ko le=ta
daje pripombe. pecializirane ustanove sodelujejo pri delu 0konomskega in socialnega sveta,
vendar nji!ovi predstavniki nimajo pravice glasovanja. Prav tako sodelujejo predstavniki
0konomskega in socialnega sveta pri delu specializirani! ustanov. 1ekatere od nji! so
sklenile medsebojne dvostranske sporazume o posvetovanju, izmenjavi in6ormacij,
sodelovanju predstavnikov ene ustanove pri delu druge itd.
.zraz specializirane ustanove se uporablja za posebno vrsto organizacij, ki so na podlagi
8stanovne listine v dolo#enem razmerju povezanosti z '+1. &endar pa obsega druina
/95
'+1 tudi nekatere organizacije, ki nimajo poloaja specializirani! ustanov, a so kljub temu
povezane z '+1.
$ljub temu, da so specializirane ustanove povezane z '+1, gre za samostojne organizacije.
(lanstvo v nji! ni omejeno na #lanice '+1, vendar pa nekateri sporazumi poobla"#ajo '+1,
da predlaga zavrnitev pro"nje dolo#ene drave za sprejem v #lanstvo.
Pravni poloaj specializirani! ustanov na podro#ju drav #lanic '+1 in #lanic te! ustanov, ki
niso #lanice '+1, je urejen s posebno konvencijo o pooblastili! in privilegiji! specializirani!
ustanov, ki jo je leta /B?E odobrila %eneralna skup"#ina. $onvencija zavezuje samo tiste
specializirane ustanove in drave, ki jo bodo podpisale, pri tem pa la!ko vsaka drava izjavi,
v razmerju do kateri! ustanov bo na podlagi konvencije postala zavezana.
1ekatere specializirane ustanove so)
a, Mednarodna organiza-i"a za delo (.nternational :abour 'rganisation, .:').
8stanovljena je bila po prvi svetovni vojni z namenom izbolj"ati pogoje dela in poloaj
delavcev. (eprav je bila povezana z 3ru"tvom narodov, je delovala precej samostojno. :eta
/B?> se je s sporazumom povezala z '+1. 1jeni organi so plo"na kon6erenca, 8pravni svet
in Mednarodni urad za delo. 1amen mednarodne organizacije za delo je izbolj"anje poloaja
delavcev. 8krepe, ki bi ji! bilo treba izvesti, pa ne more sprejeti sama. ' nji! samo razpravlja
in ji! preu#uje, potem pa ji! v obliki konvencij ali priporo#il predlaga dravam #lanicam v
sprejem.
, Organiza-i"a za prehrano in $meti"stvo (@ood and ,griculture 'rganisation, @,').
8stanovljena je bila leta /B?9 na kon6erenci v Aot pringsu. 1jena naloga je zagotoviti, da
ni!#e ne bi trpel pomanjkanja !rane. 2o je povezano s proizvodnjo !rane, gospodarsko
blaginjo, polno zaposlenostjo, stopnjo industrializacije, gospodarsko in 6inan#no politiko,
demogra6skim razvojem itd. Hilji te organizacije so izbolj"anje pre!rane glede koli#ine in
kakovosti, ve#anje obsega proizvodnje !rane, oblikovanje mednarodnega tri"#a in transporta
itd. %lavna organa sta $on6erenca in vet. &pra"anja glede posamezni! delov sveta se
obravnavajo na regionalni! sestanki! (0vropa, ,6rika, Jlinji &z!od, 3aljni &z!od).
-, Mednarodna organiza-i"a za -ivilno letalstvo (.nternational Hivil ,viation 'rganisation,
.H,'). Mednarodna komisija za letalstvo je bila ustanovljena e po prvi svetovni vojni.
padala je v okvir 3ru"tva narodov. :eta /B?? je bila na mednarodni kon6erenci za civilno
letalstvo v H!icagu ustanovljena nova Mednarodna organizacija za civilno letalstvo. 1jen
namen je zagotoviti napredek in varnost zra#nega prometa, razvoj civilnega letalstva, razvoj
letalski! poti in letali"#, razvoj ekonomi#nega zra#nega prometa, zmanj"evanje stro"kov
zaradi nerazumne konkurence itd. 'rganizacija ima tri organe) $on6erenco, vet in :etalsko
komisijo.
d, Organiza-i"a 8N za izora@evan"e5 znanost in $#lt#ro (8nited 1ations 0ducational,
cienti6ic and Hultural 'rganisation, 810H'). 8stanovljena je bila leta /B?4 na kon6erenci
v :ondonu. 1jeni cilji so spodbujanje mednarodnega miru in splo"nega blagostanja #love"tva
s pomo#jo vzgojnega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja, posredovanje pri
mednarodnem sodelovanju drav, izpopolnjevanje "olski! sistemov, strokovno izobraevanje,
"irjenje dosekov znanosti in kulture, zmanj"evanje nepismenosti itd. %lavni organi
organizacije so plo"na kon6erenca, .zvr"ni svet in 2ajni"tvo. 810H' nima naddravnega
zna#aja. 1jena vloga je predvsem svetovalna.
/99
e, )vetovna zdravstvena organiza-i"a (Lorld Aealt! 'rganisation, LA'). 8stanovljena je
bila leta /B?E. 1jen cilj je, da bi bila raven zdravja #im vi"ja. +dravje ne pomeni samo
odsotnosti bolezni, temve# dobro 6izi#no, du"evno in socialno stanje #loveka. Pravica vsakega
#loveka je biti #im bolj zdrav. +dravje je temeljni predpogoj svetovnega miru in varnosti.
+elo pomembno je sodelovanje drav. $arkoli dosee posamezna drava na podro#ju
zdravstva, je skupna korist vse! narodov. 1eenakost zdravstveni! razmer ogroa vse drave
in ne samo tiste, ki so manj razvite. 'rgani te organizacije so vetovna zdravstvena skupnost,
.zvr"ni odbor in 2ajni"tvo.
0, Organiza-i"e za 0inan-e5 trgovino in razvo". 8stanovna listina dolo#a, da '+1 deluje tudi
na gospodarskem podro#ju. & ta namen je bil ustanovljen 0konomski in socialni svet, ki
deluje neposredno ali preko svoji! regionalni! komisij. Pomembno vlogo na tem podro#ju
imajo tudi specializirane ustanove.
:eta /B?? sta bila v Jretton Loodsu ustanovljena Mednarodni denarni s$lad (.nternational
Monetar- @ond, .M@) in Mednarodna an$a za onovo in razvo" (.nternational Jank 6or
<econstruction and 3evelopment, .J<3), ki sta leta /B?E dobila status specializirani!
ustanov '+1. .M@ je bil ustanovljen zaradi zagotavljanja svobodne menjave v mednarodni
trgovini in pla#ilni! tokovi!. 1a ta na#in naj bi dravam pomagal razviti svoje gospodarstvo,
dose#i vi"jo zaposlenost in dvigniti ivljenjski standard prebivalstva. 1jegova naloga je tudi
svetovanje pri mednarodni! monetarni! zadeva!. &eliko vlogo naj bi imel pri prepre#evanju
valutni! ni!anj in "pekulacij. .M@ pomaga pri vzpostavitvi mnogostranskega sistema
mednarodni! pla#ilni! tokov in odstranjevanju ovir v deviznem prometu, ki zavirajo razvoj
mednarodne trgovine. 3ravam #lanicam, ki imajo teave s pla#ilnimi bilancami, daje kredite.
%lavni organ .M@ je vet guvernerjev, ki izvoli tudi direktorja. Mednarodna banka za obnovo
in razvoj ima podobne zna#ilnosti kot .M@. 1jen cilj je pomo# pri obnovi in razvoju drav
#lanic z zagotavljanjem razli#ni! investicij. (lanice .J<3 so la!ko le tiste drave, ki so tudi
#lanice .M@. $er .J<3 ne more dajati posojil brez dravni! garancij, je bila ustanovljena
Mednarodna 0inan!na $orpora-i"a (.nternational @inancial Horporation, .@H). 1jene
pravice in dolnosti so enake tistim, ki ji! ima .J<3. :eta /B>I je bila ustanovljena
Mednarodna zveza za razvo" (.nternational 3evelopment ,ssociation, .3,), ki naj bi dajala
zelo ugodna dolgoro#na posojila manj razvitim dravam.
Pokazalo se je, da delovanje omenjeni! 6inan#ni! ustanov ne zado"#a za blaitev
gospodarski! kriz. +ato je bila potrebna re6orma svetovnega monetarnega sistema. )plo*ni
sporaz#m o -arinah in trgovini (%eneral ,greement on 2ari66s and 2rade, %,22) iz leta
/B?E je pomenil novo organizacijsko obliko sodelovanja na podro#ju trgovine. %re za
mnogostranski trgovinski sporazum, ki zavezuje drave, da pri trgovinski menjavi ne
diskriminirajo med dravami podpisnicami in da zniajo carinske tari6e. :eta /BB4 je %,22
nadomestila vetovna trgovinska organizacija (Lorld 2rade 'rganisation, L2'). +a pomo#
nerazvitim dravam in dravam v razvoju je bil ustanovljen Program O8N za razvo".
Pomemben korak naprej je bila ustanovitev 6on0eren-e za trgovino in razvo" (8nited
1ations Hon6erence 6or 2rade and 3evelopment, 81H2,3). 1jen namen je odpravljanje
neenakosti med dravami v razvoju. 8stanovila jo je %eneralna skup"#ina '+1 kot svoj
organ. %eneralna skup"#ina je ustanovila tudi Organiza-i"o 8N za ind#stri"s$i razvo"
(8nited 1ations .ndustrial 3evelopment 'rganisation, 81.3'), ki je prav tako samostojna
organizacija v okviru '+1. 1jena naloga je krepitev, usklajevanje in pospe"evanje naporov
/9?
razli#ni! organizmov '+1 na podro#ju industrijskega razvoja. &edno bolj pomembno vlogo
dobivajo razli#ni sporazumi o proizvodnji in prometu s surovinami.
=.%.% DRUGE MEDNARODNE ORGAN'8A9'JE
Poleg omenjeni! organizacij obstaja "e nekaj specializirani! ustanov. &eliko organizacij, ki so
namenjene mednarodnemu sodelovanju, obstaja tudi izven '+1. Med njimi je samo del taki!,
v kateri! drave sodelujejo na podlagi mednarodnega sporazuma. &eliko "tevilo poluradni! in
neuradni! organizacij izvaja dejavnosti, ki so priznane kot splo"no koristne in pomembne.
Mnoge od nji! so v '+1 dobile t.i. svetovalni status, na podlagi katerega la!ko v dolo#eni
meri sodelujejo pri delu 0konomskega in socialnega sveta oz. mu dajejo predloge in
pripombe. 2ake organizacije so)
- vetovna po"tna zveza (.P8)*
- Mednarodna telekomunikacijska zveza (.28)*
- vetovna meteorolo"ka zveza (LM')*
- Medvladna pomorska organizacija (.M')*
- vetovna organizacija za intelektualno lastnino (Lorld .ntellectual Propert- 'rganisation,
L.P')*
- Mednarodna agencija za atomsko energijo (.,0,)*
- Mednarodni sklad za pomo# otrokom (81.H0@).
=.. REG'ONA&NE ORGAN'8A9'JE
Poleg organizacij, ki z namenom sodelovanja na dolo#enem podro#ju zajemajo cel svet,
obstajajo tudi regionalne organizacije z razli#nimi cilji)
Organiza-i"a a0ri*$e enotnosti je bila ustanovljena leta /B>9 kot regionalna organizacija
a6ri"ki! drav. 1jen namen je utrjevanje a6ri"ke enotnosti in solidarnosti, sodelovanje na
razli#ni! podro#ji!, odpravljanje kolonialni! odnosov in varovanje neodvisnosti drav #lanic.
$rog drav #lanic je omejen na a6ri"ki kontinent, Madagaskar in sosednja oto#ja. 0dini pogoj
za #lanstvo je neodvisnost. 3rave #lanice morajo spo"tovati suvereno enakost in teritorialno
celovitost vse! a6ri"ki! drav. pore morajo re"evati na miren na#in (pogajanja, posredovanje,
arbitraa). 3rave obsojajo politi#ne umore in subverzivne dejavnosti. +avzemajo se za
osvoboditev vse! odvisni! a6ri"ki! obmo#ij. 3rave naj bi vodile politiko neuvr"#enosti.
%lavni organi so) skup"#ina "e6ov drav in vlad, svet ministrov, tajni"tvo in komisija za mirno
re"evanje sporov.
Aras$a liga je bila ustanovljena leta /B?4. (lanice morajo usklajevati svoje politi#no
delovanje. odelovati morajo pri obrambi. pore morajo re"evati na miren na#in. 'rgani so)
svet, stalne komisije in tajni"tvo.
A)EAN (,ssociation o6 out! 0ast ,sian 1ations) je regionalna organizacija, ki vklju#uje
@ilipine, .ndonezijo, Malezijo, ingapur in 2ajsko. 1amen organizacije je medsebojno
sodelovanje na gospodarskem, socialnem in kulturnem podro#ju. 8stanovljena je bila leta
/B>E.
/94
Organiza-i"a ameri*$ih dr@av ('rganisation o6 ,merican tates, ',) je najstarej"a
regionalna organizacija. 8stanovljena je bila leta /;;B. (lanice so la!ko vse drave
ameri"kega kontinenta. :eta /B>E se je organizacija preoblikovala, ker so drave elele bolj
enakovreden poloaj v razmerju do najmo#nej"e drave #lanice, +3,.
)evernoatlants$i pa$t (1ort! ,merican 2reat- 'rganisation, 1,2') je bil ustanovljen leta
/B?B. &anj so vklju#ene) Jelgija, (e"ka, 3anska, @rancija, %r#ija, .slandija, .talija, $anada,
:uksemburg, Madarska, 1em#ija, 1izozemska, Poljska, Portugalska, 2ur#ija, &elika
Jritanija in +3,. 1jegovi cilji so predvsem politi#ni. (lanice vzdrujejo in razvijajo svojo
individualno in kolektivno sposobnost za obrambo proti oboroenemu napadu. %lavni organ
je vet pakta, ki se sestaja periodi#no. Predseduje mu generalni sekretar.
8ahodnoevrops$a zveza (Lest 0uropean 8nion, L08). Pogodbo o gospodarskem,
socialnem in kulturnem sodelovanju in kolektivni samoobrambi je bila leta /B?; ustanovljena
Jruseljska unija, ki je obsegala Jelgijo, @rancijo, :uksemburg, 1izozemsko in &eliko
Jritanijo. (eprav je bila njena glavna naloga obramba, je dosegla dolo#ene rezultate tudi na
kulturnem in socialno=politi#nem podro#ju. + ustanovitvijo evernoatlantskega pakta se je
njen pomen zmanj"al. 3rave #lanice so v elji po mo#nej"em povezovanju podpisale
Pogodbo o ustanovitvi 0vropske obrambne skupnosti, ki naj bi vsebovala dolo#ene elemente
naddravnosti. +aradi 6rancoskega nasprotovanja ta zamisel ni bila uresni#ena. porazumi iz
leta /B4? so Jruseljsko unijo raz"irili "e na .talijo in +a!odno 1em#ijo.
)vet Evrope je bil ustanovljen leta /B?B. 1jegov namen je bil razvijati skupno dedi"#ino in
ideale evropski! narodov ter pospe"evati socialni in gospodarski napredek #lanic. vet
0vrope nima naddravni! pristojnosti. %lavna organa sta 'dbor ministrov in Parlament veta
0vrope s sedeem v trasbourgu. 3anes so #lanice veta 0vrope skoraj vse evropske drave.
Evrops$a s$#pnost je gospodarska integracija, ki vklju#uje /4 najbolj razviti! evropski!
drav. 1jena glavna naloga je vzpostavitev skupnega tri"#a, kar pomeni prosto gibanje vse!
produkcijski! 6aktorjev. 0 je v sebi zdruila tri institucije) 0vropsko gospodarsko skupnost,
0vropsko skupnost za premog in jeklo ter 0vropsko atomsko skupnost (08<,2'M). 1jena
zna#ilnost je naddravnost. 2o pomeni, da so drave #lanice na organe 0 prenesle dolo#en
del svoje suverenosti. & tem okviru la!ko organi 0 sprejemajo pravne akte, ki so avtonomni
in neposredno uporabljivi (dodatna normativna dejavnost drav #lanic ni potrebna). 3olo#eni
akti organov 0 imajo tudi neposreden u#inek) pravne in 6izi#ne osebe se la!ko pred svojimi
nacionalnimi sodi"#i sklicujejo neposredno na nji!. :eta /BB5 je bila v Maastric!tu podpisana
pogodba o 0vropski uniji, s katero so si drave #lanice 0 postavile mnogo bolj daljnosene
cilje) poleg enotnega gospodarskega prostora naj bi 08 obsegala tudi sodelovanje na podro#ju
pravosodja in notranji! zadev ter skupno zunanjo in obrambno politiko.
Organiza-i"a za gospodars$o sodelovan"e in razvo" ('rganisation 6or 0conomic
Hooperation and 3evelopment, '0H3) je za#ela delovati leta /B>/. Poleg ve#jega "tevila
evropski! drav so #lanice "e) ,vstralija, Gaponska, $anada, 1ova +elandija in +3,. 1amen
'0H3 je spodbujanje gospodarskega razvoja, zagotavljanje polne zaposlenosti, ve#anje
ivljenjskega standarda, pomo# dravam v razvoju, "irjenje svetovne trgovine na podlagi
multilateralnosti in nediskriminacije. 1jen sede je v Parizu.
Evrops$a -ona svoodne trgovine (0uropean @ree 2rade ,ssociation, 0@2,) je bila
ustanovljena leta /B>I. .ma podobne cilje kot 0vropska skupnost, le da v bolj omejenem
/9>
obsegu. 1e predvideva skupne tari6e, svobodna trgovina pa se omejuje na industrijske
proizvode. Medsebojne carinske tari6e naj bi se postopoma niale.
Nordi"s$i svet je bil ustanovljen leta /B45. 'bsegal je oji krog severnoevropski! drav. %re
za periodi#ni sestanek predstavnikov parlamentov 3anske, @inske, .slandije, 1orve"ke in
Kvedske, na katerem se razpravlja o vpra"anji! skupnega interesa.
?. M'RNO RE2EVANJE )POROV
?.1 )P&O2NO

'bstajajo razli#ne oblike prepre#evanja spopadov. %re predvsem za dve veliki skupini
sredstev)
- sredstva mirnega re"evanja mednarodni! sporov*
- na#ini kolektivni! garancij in akcij za zavarovanje miru.
& ta sistem sodi tudi prepoved vojne, ki ni omejena le na "ir"i ali oji krog drav, saj je pre"la
med pravila obi#ajnega mednarodnega prava. $er je vojna prepovedana, pa je treba oblikovati
#vrst sistem sredstev mirnega re"evanja sporov in zavarovanja miru.
Pojem mednarodnega spora razli#ni avtorji razli#no de6inirajo. ,ndrass- de6inira
mednarodni spor kot vsako neujemanje trditev ali za!tev med dvema ali ve#
mednarodnopravnimi subjekti. +adostuje, da eden od nji! postavi za!tevo, ki jo drugi zavra#a
oz. ne priznava. +a Mer-llsa je spor speci6i#no nestrinjanje glede dejstev, prava ali politike, v
katerem se za!tevek ali trditev ene strani sre#a z zavrnitvijo druge strani. ubjekti spora so
la!ko drave, mednarodne organizacije in celo mednarodne korporacije ter posamezniki. por
naj bi bil v vsakem primeru objektivno vpra"anje glede dolo#enega predmeta. Meddravno
sodi"#e je spor de6iniralo kot nestrinjanje glede nekega dejstva ali prava oz. kot kon6likt
pravni! stali"# ali interesov med subjekti mednarodnega prava. Predmet spora so la!ko
dejstva ali pravo.
:o#evanje med notranjimi in mednarodnimi spori je zelo teko. Mednarodni spor naj ne bi bil
mogo# glede tisti! predmetov in vpra"anj, ki sodijo v izklju#no notranjo pristojnost drav.
:o#evati je treba tudi med spori in sit#a-i"ami. ituacija se ne osredoto#a na nek speci6i#en
objekt, temve# je izraz "ir"i! nestrinjanj. 1ajbolj intenzivna oblika spora je oboroen spopad.
Mednarodne spore delimo na de"ans$e in pravne. 3ejanski spori se nana"ajo na dejansko
stanje. & praksi obi#ajno ni #isti! pravni! ali dejanski! sporov, saj gre praviloma za razli#ne
medsebojne kombinacije in pre!odne oblike. pori, ki so preteno pravni, se laje re"ujejo s
pravnimi sredstvi, dejanski spori pa se laje re"ujejo z diplomatskimi sredstvi.
/9E
Posebna oblika mednarodni! sporov so teritorialni +ozemel"s$i, spori. 1ji!ova posebnost je,
da obsegajo vpra"anje suverenosti nad dolo#enim delom ozemlja. 2eritorialne spore delimo
na)
- mejne spore (6rontier dispute)) meja splo! ni dolo#ena*
- delimitacijske spore (delimitation dispute)) meja je dolo#ena ali dolo#ljiva, postavlja pa se
vpra"anje delimitacije z razli#nimi metodami (npr. katastrska meja, upravna meja itd.)*
- demarkacijske spore) spori o poteku meje v naravi (npr. kje naj stojijo mejni kamni). %re
za spore manj"e kvalitativne vrednosti.
Na!elo mirnega re*evan"a sporov je zapisano v 8stanovni listini '+1. Ge univerzalno, kar
pomeni, da ga morajo spo"tovati tudi tiste drave, ki niso #lanice '+1. &endar pa je potrebno
temeljna na#ela mednarodnega prava razlagati v povezavi z drugimi temeljnimi na#eli.
Medtem ko je na#elo prepovedi uporabe oboroene sile izrazito imperativno (ius cogens), je
na#elo mirnega re"evanja sporov bolj kompromisno in popustljivo. Pogojeno je z voljo strank.
3olnost drave je aktivno ravnanje v smeri razre"evanja spora. + re"evanjem spora ni
dopustno zavla#evati. (e eno od sredstev mirnega re"evanja sporov ni uspe"no, morajo drave
izbrati drugega. 3rave se morajo vzdrevati ravnanj, ki bi utegnila zaostriti spor. & okviru
te! pravil pa je ravnanje drav izrazito konsenzualno. 3rave same izberejo sredstvo mirnega
re"evanja sporov. redstva mirnega re"evanja sporov so dravam le postavljena na razpolago,
drave pa se same odlo#ijo, ali in kako ji! bodo uporabile. +a nji!ovo uporabo je torej vedno
potrebna privolitev strank.
)redstva mirnega re*evan"a sporov so na"teta v 99. #lenu 8stanovne listine in niso
namenjena samo re"evanju sporov, ki bi utegnili ogroziti mednarodni mir, temve# re"evanju
kateri!koli mednarodni! sporov. %lede na naravo spora ji! delimo na diplomats$a in
pravna. 3ejanski in politi#ni spori se re"ujejo s preteno diplomatskimi sredstvi, pravni spori
pa s preteno pravnimi sredstvi. Pravna sredstva med seboj niso kompatibilna) ni mogo#e
kombinirati arbitrae in sodi"#a. <azlog je res iudicata. 3iplomatska sredstva pa la!ko drave
poljubno kombinirajo. %lede na naravo re"itve spora delimo sredstva mirnega re"evanja
sporov na pravno ovez#"o!a in neovez#"o!a. 3iplomatska sredstva so praviloma
neobvezujo#a, pravna sredstva (arbitraa, sodi"#a) pa praviloma obvezujo#a sredstva.
99. #len 8stanovne listine na"teva naslednja sredstva mirnega re"evanja sporov)
- pogajanja*
- anketa (preiskava)*
- posredovanje*
- sprava (konciliacija)*
- poravnava*
- razsodni"tvo (arbitraa)*
- sodna re"itev*
- obra#anje na regionalne institucije ali dogovore.
/9;
$rog sredstev mirnega re"evanja sporov ni zaprt. & dolo#enem obsegu so mone tudi
kombinacije in modalitete.
?.% POGAJANJA
Pogajanja so najbolj raz"irjeno diplomatsko sredstvo. 'bi#ajno se drave v sporu najprej
zate#ejo k njim. :a!ko so bilateralna ali multilateralna. 1avadno so namenjena re"evanju
politi#ni! sporov. Pogajanja so la!ko zelo dolgotrajna. (e dolgo #asa ne dajo nobenega
rezultata, govorimo o to#ki dead lock. $o drave spoznajo, da pogajanja niso ve# smiselna,
morajo izbrati kak"no drugo sredstvo mirnega re"evanja sporov.
?.. AN6E(A +PRE')6AVA,
Preiskava je diplomats$o in pravno neovez#"o!e sredstvo. 1amenjena je ugotavljanju in
razre"evanju de"ans$ih vpra*an". 'blikujejo se preiskovalne komisije, ki praviloma delujejo
na samem kraju. Preiskava se la!ko kombinira z drugimi sredstvi mirnega re"evanja sporov.
'bi#ajno jo izvede tretji, nepristranski subjekt, stranki pa la!ko oblikujeta tudi me"ano
komisijo, ki je sestavljena iz pripadnikov obe! strank. 8gotovitve preiskave strank ne veejo,
temve# so samo podlaga za nadaljnja pogajanja in uporabo drugi! sredstev mirnega re"evanja
sporov.
?./ PO)REDOVANJE
Posredovanje je diplomats$o in pravno neovez#"o!e sredstvo. %re za prizadevanje ene ali
ve# drav, ki niso vpletene v spor, da strankama v sporu pomagajo pri iskanju ustrezne
re"itve. Prizadevanje se la!ko kae v svetovanju, prena"anju za!tev in odgovorov med
strankama itd. Posredovanje delimo na)
- Dore #sl#ge (bons o66ices)) tretja stran predstavlja samo vzdrevalca stikov. 3rava
posrednica si prizadeva, da bi stranki z nasveti in prigovarjanjem pripeljala do
neposredni! pogajanj oz. da bi pogajanja pospe"ila, tako da bi pri"lo do sporazumne
re"itve med samima strankama.
- Posredovan"e v o@"em smisl# (mediacija)) tretja stran se v tem primeru ne omejuje samo
na prigovarjanje in prena"anje predlogov, temve# strankama predlaga tudi svoje vsebinske
re"itve. Med dobrimi uslugami in mediacijo je teko potegniti ostro mejo.
Posredovanje la!ko tretja, nepristranska drava, ponudi sama. 2o ne pomeni poseganja v
notranje zadeve drav v sporu. &endar pa se stranki svobodno odlo#ita, ali bosta ponudbo
sprejeli ali ne. Posredovanja ni!#e ne more vsiliti. tranki v sporu la!ko za posredovanje
zaprosita tudi sami, bodisi samo ena od nji! bodisi obe skupaj. (e zaprosita obe skupaj, se
posredovanje priblia spravi oz. arbitrai. (e dravi na podlagi posredovanja sprejmeta
sporazum (skleneta pogodbo), ju ta seveda zavezuje.
?.1 )PRAVA +6ON9'&'A9'JA,
/9B
prava je diplomats$o in pravno neovez#"o!e sredstvo. %re za postopek, v katerem drave
svoj spor predloijo sporazumno izbranemu posamezniku ali ve# posameznikom z namenom,
da se spor razi"#e in da se predlaga ustrezna re"itev, stranke pa se pri tem ne zaveejo, da
bodo to re"itev tudi sprejele. 1asprotno od posredovanja, kjer delujejo drave oz. v njenem
imenu dravni organi, je organ sprave posameznik ali skupina posameznikov, ki uivajo
zaupanje strank. prava je podobna posredovanju glede na#ina delovanja izbranega organa, ki
ne i"#e stroge pravne re"itve, temve# re"itev, ki je sprejemljiva za obe strani. & tem se sprava
razlikuje od arbitrae. 2o seveda ne pomeni, da organ sprave ne bo ponudil pravne re"itve, #e
meni, da je ta najbolj sprejemljiva za stranke.
prava je po drugi strani podobna arbitrai. 2o "e posebej velja za oblikovanje organa sprave,
na#in dolo#anja pristojnosti, postopek itd. 'rgan sprave (posameznik ali odbor za spravo) se
oblikuje na podoben na#in kot organ arbitrae. &eliko mednarodni! pogodb predvideva
ustanovitev stalni! odborov za spravo z vnaprej imenovanimi #lani. Pristojnost organa sprave
se tako kot pristojnost arbitrae dolo#i z izrecnim sporazumom strank. Med spravo in
arbitrao pa obstajajo pomembne razlike)
- Medtem ko se pri arbitrai kot zgornja premisa silogizma vedno uporabi pravna norma,
sprava nanjo praviloma ni vezana. tranke la!ko organu sprave sicer naro#ijo, da svojo
re"itev oblikuje v skladu z mednarodnim pravom, la!ko pa mu naro#ijo, naj prava ne
upo"teva.
- 'rgan sprave la!ko strankam predlaga ve# razli#ni! re"itev.
- Predlogi organa sprave strank ne zavezujejo.
1amen sprave je raziskati dejansko in pravno stran spora, zbrati potrebne podatke in stranke
privesti do ustrezne sporazumne re"itve. prava je ve#krat pred!odna stopnja arbitrae ali
sodnega postopka.
?.< PORAVNAVA
'bstajajo spori, kjer se drave vnapre" zave@e"o, da bodo spo"tovale odlo#itev nekega
objektivnega 6oruma, ki so mu zaupale re"evanje spora, pri tem pa ta 6orum pooblastijo, da se
pri sprejemanju odlo#itve ne ozira na pravo oz. da spor razre"i z izdajo novi! predpisov.
Poravnava je podobna arbitrai, saj se tudi tu stranke zaveejo, da bodo spo"tovale odlo#itev
6oruma. Med njima pa obstaja pomembna razlika) arbitraa re"uje spore z uporabo prava,
poravnava pa prava ne upo"teva. 1ekateri teoretiki pri"tevajo poravnavo k arbitrai v "ir"em
smislu.
Poravnava je torej na#in mirnega re"evanja sporov z naslednjimi zna#ilnostmi)
- tranke se obrnejo na nek objektiven 6orum, katerega naloga je razre"itev spora, pri tem
pa se vnaprej zaveejo, da bodo odlo#itev spo"tovale oz. izvr"ile.
- @orum, ki re"uje spor, pri tem ni vezan na uporabo prava, bodisi zato, ker to ni mogo#e
(spori o dolo#anju mej), bodisi zato, ker elijo stranke odpraviti vzrok spora z novo
ureditvijo.
/?I
?.= AR3'(RA:A
,rbitraa je pravno in ovez#"o!e sredstvo mirnega re"evanja sporov. por razre"ijo sodniki,
ki ji! sporazumno izbereta dravi, pri tem pa morajo upo"tevati pravo. +a arbitrao sta
bistveni dve stvari)
- re"itev, ki jo arbitraa prinese, je razsodba, t.j. #poraa pozitivnega prava v konkretnem
sporu*
- re"itev je do$on!na in zavez#"o!a* stranki jo morata izvr"iti.
<e"itev, ki jo prinese arbitraa, stranki zavezuje. Morata jo spo"tovati in izvr"iti. &endar pa
temelji avtoriteta arbitrae na sporazumu strank. tranki mednarodne arbitrae sta namre#
dravi, ki se ji la!ko podredita samo prostovoljno. %lede na to, da sta za spor vedno potrebni
vsaj dve stranki, je za arbitrano re"evanje spora potreben sporazum med njima. &#asi! je
drava za dolo#ene spore podrejena neki stalni mednarodni arbitrai. & tem primeru se la!ko
za#ne postopek z enostransko tobo. &endar pa je tudi v tem primeru potrebna privolitev
drave. Privolitev se kae v sklenitvi mednarodne pogodbe, ki vsebuje ustrezno klavzulo o
re"evanju sporov z mednarodno arbitrao. Gurisdikcijski temelj arbitrae je torej la!ko
konkreten sporazum strank ali pa mednarodna pogodba.
tranki sporazumno imenujeta arbitra oz. sestavita skupino arbitrov. Praviloma imenuje vsaka
stranka enako "tevilo arbitrov. $er se obi#ajno dolo#i neparno "tevilo arbitrov, se morata
stranki sporazumeti o vsaj enem (neparnem) arbitru. 1eparnega arbitra la!ko sporazumno
dolo#ijo tudi arbitri, ki sta ji! imenovali dravi.
<azlikujemo prilo@nostno (ad !oc) in instit#-ionalno arbitrao. ,d !oc arbitraa se ustanovi
s posebnim sporazumom in je namenjena re"evanju nekega konkretnega spora. prti strani se
morata vnaprej dogovoriti o vse! pomembnej"i! arbitrani! vpra"anji!) o identiteti arbitrov,
ki sestavljajo arbitrani tribunal, o nji!ovem imenovanju (la!ko ji! imenuje tudi nekdo tretji,
npr. predsednik Meddravnega sodi"#a v Aaagu ali generalni sekretar '+1) itd.
.nstitucionalna arbitraa je namenjena re"evanju dolo#eni! sporov med dolo#enimi dravami.
+a#ne se s tobo. Predmet tobe mora biti v okviru tistega sporazuma, s katerim sta se stranki
vnaprej podredili arbitrai za dolo#ene vrste sporov. 'bi#ajno obstajajo seznami arbitrov,
izmed kateri! se izberejo arbitri za posamezen primer. Pravila postopka so praviloma
dolo#ena e vnaprej.
prti stranki se morata dogovoriti tudi o najpomembnej"i stvari, za!tevku oz. temeljnem
vsebinskem vpra"anju, ki ga po"ljeta arbitrai. + natan#no dolo#itvijo predmeta arbitrae
la!ko dravi v sporu precej zoita manevrski prostor arbitrae in tako prepre#ita, da bi bila
odlo#itev preve# inventivna v "kodo obe! drav.
1a#in odlo#anja obi#ajno opredeljujejo pravila arbitranega postopka, ki ji! dolo#ita stranki,
#e tega ne storita, pa arbitrani tribunal. Praviloma se odlo#itve sprejemajo z ve#ino glasov
arbitrov. 3ravi pa se la!ko dogovorita, da mora biti odlo#itev sprejeta soglasno. 2o sicer ni
ravno obi#ajno, je pa mono.
& primerjavi z Meddravnim sodi"#em, pred katerim la!ko traja postopek tudi ve# let, je
arbitraa praviloma precej !itrej"a. &endar la!ko zaradi postopkov pri dogovoru o arbitrai,
/?/
za katere je potrebno soglasje obe! drav v sporu, e sama priprava traja precej #asa.
,rbitraa je v primerjavi z Meddravnim sodi"#em tudi precej draja, saj stro"ke postopka v
celoti nosita stranki.
?.? MEDDR:AVNO )OD'24E
1aloga Meddravnega sodi"#a je dvojna) re*evan"e sporov, ki mu ji! sporazumno predloijo
drave, in da"an"e svetovalnih mnen" na za!tevo organov '+1 in drugi! poobla"#eni!
organizacij.
2udi pri Meddravnem sodi"#u govorimo o oseni in stvarni pristo"nosti. Pravdne stranke
so la!ko samo dr@ave. &endar pa vsaka drava ne more biti stranka. Po tatutu je odi"#e v
prvi vrsti odprto za tiste drave, ki so stranke tatuta. $er je tatut sestavni del 8stanovne
listine, so vse drave #lanice '+1 tudi stranke tatuta. tranke tatuta pa la!ko postanejo
tudi drave, ki niso #lanice '+1, #e pristopijo k tatutu na podlagi za!teve dolo#ene drave.
$on#no se la!ko pred odi"#em pojavijo tudi tiste drave, ki niso stranke tatuta, #e
podpi"ejo izjavo, ki jo predloi &arnostni svet.
Mednarodne organizacije ne morejo biti stranke v postopku pred odi"#em. '+1 in nekatere
druge organizacije la!ko izberejo drugo pot, t.j. za!tevajo svetovalna mnenja. Prav tako ne
morejo biti stranke v postopku posamezniki, #eprav so la!ko ve#krat predmet spora med
dravami (npr. diplomatska za"#ita).
tvarna pristojnost odi"#a se razteza na vse zadeve, ki mu ji! predloijo stranke, kakor tudi
na vse primere, ki so posebej dolo#eni v 8stanovni listini ali v veljavni! pogodba! in
dogovori!.
& nekem konkretnem primeru je odi"#e pristojno takrat, ko se stranke sporazumno podredijo
njegovi pristojnosti. 2o se la!ko zgodi na dva na#ina)
- tranke sklenejo poseben sporazum oz. kompromis, na podlagi katerega odi"#u
predloijo e nastali spor.
- tranke dolo#ijo pristojnost odi"#a za bodo#e spore. 2o la!ko storijo na ve# na#inov. &
mednarodno pogodbo, ki ureja odnose med dravami pogodbenicami, la!ko zapi"ejo
klavzulo, na podlagi katere bo morebitne spore re"evalo odi"#e. Pri ve#stranski!
pogodba! se tak"na obveznost podrejanja odi"#u obi#ajno zapi"e v prilogo, ki jo
podpi"ejo samo tiste drave, ki to elijo. 3rug na#in podrejanja bodo#i! sporov odi"#u je
sklenitev posebne pogodbe. 2aka pogodba dolo#a vrste sporov, ki se bodo re"evali pred
odi"#em. $adarkoli je s sporazumom pristojnost odi"#a predvidena vnaprej, mu la!ko
vsaka stranka enostransko predloi spor, #e so za to izpolnjeni vsi pogoji.
(e drave ne sklenejo posebnega sporazuma oz. #e ni jurisdikcijskega temelja v kak"ni
mednarodni konvenciji, odi"#e ni pristojno za re"evanje sporov. 'b ustanavljanju
Meddravnega sodi"#a so nekateri eleli v tatut vnesti dolo#bo, na podlagi katere bi bila
vsaka stranka tatuta podvrena pristojnosti odi"#a glede "iroko dolo#enega kroga sporov.
/?5
2a predlog ni bil sprejet. 1amesto njega je bila predvidena monost podpisovanja
0a$#ltativne +dispozitivne5 op-i"s$e, $lavz#le (5. odstavek 9>. #lena tatuta), s katero la!ko
vsaka drava z enostransko izjavo prevzame obveznost, da se brez posebnega sporazuma
podreja pristojnosti odi"#a glede sporov dolo#ene vrste v razmerju do vsake drave, ki je
prav tako podpisala to klavzulo (pogoj recipro#nosti). .zjava se la!ko nana"a na naslednje
vrste sporov)
- vpra"anje razlage pogodbe*
- katerokoli vpra"anje mednarodnega prava*
- vpra"anje obstoja kak"nega dejstva, ki bi pomenilo kr"itev meddravne obveznosti*
- vpra"anje narave ali obsega od"kodnine, ki se mora dati za kr"itev kak"ne mednarodne
obveznosti.
2ovrstna izjava zavezuje drave, da se podredijo pristojnosti odi"#a v meja!, ki ji! dolo#ijo
same. 'mejitve so la!ko #asovne ali stvarne.
Pro-ed#ralni predpisi so vsebovani v tatutu in poslovniku, ki ga sestavlja in spreminja
odi"#e sRmo. Postopek se la!ko za#ne na dva na#ina. tranke la!ko sklenejo poseben
sporazum (kompromis), s katerim e nastali spor predloijo odi"#u. & tem primeru ni ne
tonika ne toenca, #eprav obi#ajno ena drava postavi za!tevek, druga pa se brani. (e pa
obstaja pred!odna pogodbena obveznost podrejanja sporov odi"#u, se postopek za#ne z
enostransko tobo ene od drav pogodbenic. :e=ta postavi tobeni za!tevek, druga drava
pogodbenica pa se brani in od odi"#a za!teva, da ga zavrne, la!ko pa oblikuje svoj tobeni
za!tevek v obliki protitobe.
Postopek se vodi v 6rancoskem ali angle"kem jeziku. Pravdne stranke zastopajo nji!ovi
zastopniki (agenti). Pomagajo jim la!ko pravni svetovalci in odvetniki. +astopnik je edini in
pravi predstavnik stranke. Poobla"#en je za opravljanje procesni! dejanj in sprejemanje
obvestil. tranka mu mora zagotoviti dovolj "iroka pooblastila, da la!ko razpravlja in re"uje
vpra"anja postopka, ne da bi se mu bilo treba pri tem venomer obra#ati na svojo vlado po
navodila. +astopniki, pravni svetovalci in odvetniki strank uivajo diplomatske privilegije in
imunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje svoji! dolnosti.
Postopek ima dva dela) pisni in ustni. Pisni postopek je v tem, da se odi"#u po"ljejo in
pravdnim strankam vro#ijo vloge, odgovori nanje in po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi
dokazni spisi in listine. (e se postopek za#ne z enostransko tobo, vloi drava tonica prvo
pravdno pismo (mSmoire), na katerega nasprotna stranka odgovori z nasprotnim pismom
(contre=mSmoire). (e pa pravda temelji na posebni pogodbi (kompromisu), kjer ni niti
toenca niti tonika, vsaka stranka vloi prvo pismo in odgovor na prvo pismo nasprotne
stranke. &endar pa se tudi v tem primeru pogosto zgodi, da ena stranka prevzame vlogo
tonika, druga pa vlogo toenca. <Wke za vloitev pravdni! pisem in odgovorov dolo#i
odi"#e.
1a za#etku pisnega postopka la!ko stranka vloi ugovor. (e je ugovor vloen, odi"#e
prekine pisni postopek o glavni stvari in za#ne najprej pisni, potem pa "e ustni postopek o
ugovoru. (e odi"#e sprejme ugovor, izda odlo#bo, s katero ugotovi utemeljenost ugovora.
tem se postopek kon#a. (e odi"#e ugovor zavrne, se prekinjeni pisni postopek o glavni stvari
/?9
nadaljuje. odi"#e la!ko odlo#i tudi tako, da zaradi narave ugovorov razpravljanje o le=te!
vklju#i v razpravljanje o glavni stvari.
odi"#e sme, #e meni, da okoli"#ine to za!tevajo, sprejeti kakr"nekoli za#asne ukrepe, ki bi
ji! bilo treba izvesti, da se zavarujejo pravice sle!erne izmed pravdni! strank. ' tem mora
obvestiti stranke in &arnostni svet. +a#asni ukrepi se sprejmejo, #e je to nujno za prepre#itev
ali omilitev nepopravljive "kode. prejmejo se la!ko v vsakem stadiju postopka, odi"#e pa
ji! la!ko sprejme tudi na lastno iniciativo brez predloga strank.
Po kon#anem pisnem postopku se za#ne ustni. 8stni postopek je v tem, da odi"#e zasli"uje
pri#e in izvedence ter poslu"a zastopnike strank, pravne svetovalce in odvetnike. 8stna
obravnava je javna, razen #e odi"#e odlo#i druga#e oz. #e obe pravdni stranki za!tevata, naj
se obravnava zapre za javnost.
$o stranka enkrat sprejme pristojnost odi"#a, ne more prepre#evati njegovega delovanja s
svojo pasivnostjo. (e namre# stranka ne pride pred odi"#e ali opusti obrambo svoje zadeve,
sme nasprotna pravdna stranka predlagati odi"#u, naj odlo#i v korist njenega za!tevka. Pred
sprejetjem take odlo#itve mora odi"#e preveriti svojo pristojnost ter dejansko in pravno
utemeljitev za!tevka.
tranke se la!ko med postopkom poravnajo ali odstopijo od nadaljevanja pravde. 2o se mora
zgoditi pred razglasitvijo sodbe. 'd nadaljevanja pravde la!ko z enostranskim aktom odstopi
samo drava tonica, pa "e to samo v primeru, ko nasprotna stranka "e ni opravila nobenega
procesnega dejanja. (e je nasprotna stranka e opravila kak"no procesno dejanje, mora v
ustavitev postopka privoliti. $adar se pravda za#ne na podlagi kompromisa, je za ustavitev
postopka potreben sporazum strank. (e kak"na od strank nasprotuje ustavitvi, se mora
postopek nadaljevati. 3o ustavitve postopka pride obi#ajno takrat, ko se stranki poravnata.
tatut predvideva tudi intervencijo tretji!, zainteresirani! drav. (e je kak"na drava mnenja,
da bi la!ko bil s sodbo v nekem sporu prizadet kak"en njen interes pravne narave, sme
Predlagati odi"#u, da ji dovoli intervenirati v postopku. ' tak"nem predlogu odlo#i odi"#e.
Po kon#ani obravnavi se odi"#e umakne k posvetovanju. Posvetovanja so tajna in ostanejo
tajna. ' vse! vpra"anji! se odlo#a z ve#ino glasov navzo#i! sodnikov. Pri enakem "tevilu
glasov ima odlo#ilen glas predsednik ali pa sodnik, ki ga nadome"#a. odba se razglasi na
javnem zasedanju. Jiti mora obrazloena. 'brazloitve so obi#ajno zelo ob"irne in
predstavljajo dragocen pripomo#ek pri preu#evanju mednarodnega prava. (e sodba (v celoti
ali deloma) ne izraa soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico dodati svoje
lo#eno mnenje.
'dlo#ba odi"#a je dokon#na, njen u#inek pa je omejen na pravdne stranke. tatut ne
predvideva monosti pravnega sredstva, ki bi ga bilo mogo#e nasloviti na neko vi"jo instanco.
&endar pa dopu"#a monost, da se vsaka stranka obrne na odi"#e in od njega za!teva
razlago sode, #e nastane spor o njenem smislu ali dosegu. tranke la!ko za!tevajo razlago
sodbe tudi na podlagi sporazuma (kompromisa). & tem primeru se za#ne nov postopek z
vsemi opisanimi 6azami. odi"#e izda razlago v obliki nove sodbe. Poleg razlage je mona
tudi revizi"a. Predlog za revizijo se sme vloiti, #e je utemeljen z odkritjem kak"nega dejstva,
ki je take narave, da bi moglo biti odlo#ilno, pri izrekanju sodbe pa odi"#u in pravdnim
strankam ni bilo znano. ubjektivni rok za vloitev predloga je > mesecev, objektivni pa /I
let.
/??
plo"no priznano na#elo mednarodnega prava je, da se morajo razsodbe mednarodni! sodi"#
izvr"iti. 2o na#elo poudarja tudi 8stanovna listina '+1. &saka #lanica '+1 je zavezana, da
se podredi odlo#bi Meddravnega sodi"#a v vsakem sporu, v katerem bi bila pravdna stranka.
8stanovna listina daje #lanicam monost, da se obrnejo na &arnostni svet, #e nasprotna
pravdna stranka ne izvr"i sodbe. &arnostni svet la!ko da priporo#ila ali odlo#i o ukrepi!, ki
ji! je treba storiti, da se sodba izvr"i. Pri tem ima diskrecijsko pravico, saj da priporo#ila oz.
sprejme ukrepe samo, #e se mu to zdi potrebno. &arnostni svet ni goli izvr"itelj sodbe, temve#
o za!tevi odlo#i z vidika o!ranitve mednarodnega miru in varnosti. Pri arbitrai stranke
nimajo monosti, da bi se obrnile na &arnostni svet.
Meddravno sodi"#e deluje kot razsodnik v spori! med dravami, poleg tega pa daje tudi
svetovalna mnen"a organom '+1 in nekaterim drugim organizacijam. 2udi v tem primeru
deluje kot pravosodni organ, zato la!ko daje samo pravna mnenja. vetovalni! mnenj ne
morejo za!tevati drave, temve# samo %eneralna skup"#ina, &arnostni svet in "e nekatere
druge organizacije. vetovalno mnenje nima obvezujo#e mo#i. 'rgan, ki ga je za!teval, ga
la!ko bodisi upo"teva bodisi sprejme druga#no re"itev.
Odlo!an"e Meddr@avnega sodi*!a v primer# Ni$aragva proti 8DA (/B;>). 1ikaragva je
na Meddravno sodi"#e vloila tobo zaradi voja"ki! aktivnosti +3,. +3, naj bi kr"ile njen
zra#ni prostor, 6inancirale paravoja"ke skupine Hontras, uvedle ekonomske ukrepe, ki so
pomenili vme"avanje v njene notranje zadeve, napadale na6tne plo"#adi in polagale mine v
teritorialno morje. & skladu z ?/. #lenom tatuta je 1ikaragva za!tevala tudi uvedbo za#asni!
ukrepov. +3, so se branile, #e" da 1ikaragva podpira voja"ke skupine v drugi! drava!
(alvador, $ostarika) in ne spo"tuje #lovekovi! pravic. +ato naj bi imele +3, pravico do
kolektivne samoobrambe na podlagi 4/. #lena 8stanovne listine '+1.
odi"#e je sprejelo za#asne ukrepe in +3, prepovedalo polaganje min ter izvajanje
napadalni! akcij. +a#asni ukrepi pomenijo za#asno varstvo, ne vplivajo pa na kon#no vsebino
sodbe. Po sprejetju za#asni! ukrepov je odi"#e dolo#ilo svojo pristojnost na podlagi 5.
odstavka 9>. #lena tatuta.
+3, so navedle naslednje argumente, ki naj bi nasprotovali za!tevku)
- 1ikaragva ni toila vse! vpleteni! drav. odi"#e) te drave imajo monost intervencije.
- por zadeva ogroanje mednarodnega miru, zato je v pristojnosti &arnostnega sveta. 2u
se postavi vpra"anje kompeten#nega spora med odi"#em in &arnostnim svetom. odi"#e)
&arnostni svet in odi"#e imata vsak svoje pristojnosti. &arnostni svet odlo#a o politi#ni!,
odi"#e pa o pravni! ukrepi!.
- 'mejena je pravica do samoobrambe.
- Meddravno sodi"#e ni sposobno kompetentno kvali6icirati dejstev. odi"#e) naloga strank
je, da ustrezno predstavijo dejansko stanje.
- 'bstajajo drugi na#ini mirnega re"evanja sporov. odi"#e) to ni ovira, da o tem ne bi
odlo#alo tudi odi"#e.
- 1e gre za pravni spor. odi"#e) predmet spora je sicer uporaba sile, a to "e ne pomeni, da
spora ne bi bilo mogo#e obravnavati kot pravno vpra"anje.
odi"#e je po preu#itvi te! vpra"anj odlo#ilo, da je toba sprejemljiva (admissible). $o je
pre"lo na meritorno odlo#anje, pa so +3, sporo#ile, da se sojenja ne bodo udeleile. 2ak
poloaj ureja 49. #len tatuta) #e ena od strank ne pride pred odi"#e ali opusti svojo
/?4
obrambo, sme nasprotna stranka predlagati, naj odi"#e odlo#i v korist njenega za!tevka.
Preden odi"#e tako odlo#i, se mora prepri#ati o svoji pristojnosti ter pravni in dejanski
utemeljenosti za!tevka.
Meritum sodbe je sestavljen iz tre! delov)
- 8gotavljanje dejstev. odi"#e je uporabilo na#elo proste presoje dokazov. 8gotovilo je, da
so +3, polagale mine, izvajale oboroene napade in 6inancirale paravoja"ke skupine
Hontras.
- 8gotavljanje merodajnega prava. Pravila mednarodnega prava, ki ji! je treba upo"tevati,
so) na#elo prepovedi uporabe sile v mednarodni! odnosi!, na#elo neintervencije, na#elo
teritorialne nedotakljivosti (suverenosti), pravica do samoobrambe. Pravica do
samoobrambe je pogojena z oboroeno agresijo. amoobramba mora biti nujna,
proporcionalna (sorazmerna) in #asovno omejena do trenutka, ko &arnostni svet sprejme
ustrezne ukrepe.
- 8poraba prava na dejansko stanje. odi"#e je bilo mnenja, da napad 1ikaragve na
sosednje drave ni bil tak, da bi opravi#eval kolektivno samoobrambo drugi! drav.
1apad ni bil oboroen, poleg tega pa sosednje drave niso prosile +3, za pomo#.
.ntervencija 1ikaragve je manj kot oboroena agresija, zato kolektivna samoobramba
+3, in sosednji! drav ni dopustna. Pomo#, ki so jo +3, nudile skupinam Hontras,
pomeni kr"itev na#ela neintervencije. +3, so kr"ile na#elo suverenosti, ker so postavljale
mine v teritorialne vode 1ikaragve. +ato je odi"#e odlo#ilo, da se morajo +3, vzdrati
podobni! ravnanj, 1ikaragvi pa pla#ati od"kodnino za povzro#eno "kodo.
?.A VAROVANJE M'RU PO U)(ANOVN' &')('N' O8N
&arovanje miru je glavna naloga '+1. +a izvr"evanje te naloge so predvidena preventivna in
represivna sredstva. 8stanovna listina vsebuje absolutno prepoved vojne. '+1 ima v tem
smislu ve#ja pooblastila kot ji! je v#asi! imelo 3ru"tvo narodov, obveznosti njeni! #lanic pa
so ve#je in natan#neje opredeljene. 3rave morajo re"evati spore z mirnimi sredstvi in na tak
na#in, da ne ogrozijo mednarodnega miru in varnosti. 1e smejo uporabljati sile ali gronje s
silo, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politi#ni neodvisnosti katerekoli
drave oz. ki bi bila kako druga#e nezdruljiva s cilji '+1. & vsakem primeru, kjer bi la!ko
pri"lo do nevarnosti za mir, ima '+1 pravico in dolnost ravnati tako, da se spor re"i po mirni
poti (&.. poglavje). (e pride do ogroanja miru, kr"itve miru ali agresivni! dejanj, pa mora
'+1 izvesti akcijo, predpisano v &... poglavju. +ato la!ko re#emo, da gre 8stanovna listina
dlje od prepovedi vojne, ki je bila cilj Pakta 3ru"tva narodov in prizadevanj med obema
svetovnima vojnama.
3olnost #lanic 3ru"tva narodov je bila omejena na to, da so si morale prizadevati
medsebojne spore re"evati z mirnimi sredstvi. (e so ta sredstva iz#rpale, pa so la!ko celo
za#ele vojno, ki bi jo 3ru"tvo narodov moralo mirno opazovati. Pakt namre# ni izklju#il
monosti in pravne dopustnosti vojne. +ato so si e v okviru 3ru"tva narodov prizadevali, da
bi to praznino zapolnili in vojno absolutno prepovedali. prejeti so bili nekateri mednarodni
akti) Cenevski protokol (/B5?), resolucija 3ru"tva narodov o prepovedi napadalne vojne
(/B5E), plo"ni akt (/B5;). 2ak poskus je bil tudi Jriand=$elloggov pakt iz leta /B5;, ki
prepoveduje vojno kot sredstvo dravne politike (torej tudi pripravljanje napadalne vojne in
gronjo z vojno) in zavezuje vse podpisnice, da medsebojne spore re"ujejo na miren na#in.
/?>
tem paktom je bila vojna med pogodbenicami prepovedana, vendar pa sankcije za kr"itelje
niso bile dolo#ene. 'brambna vojna je bila seveda "e vedno dopustna. labost vse! te! aktov
je bila, da so drave same presojale, kaj je napad in kaj obramba. 2a slabost bi se odpravila,
#e bi z nekim splo"no sprejetim mednarodnim predpisom de6inirali napad.
&zporedno s tem razvojem je med obema vojnama pri"lo do izjav o nepriznavanju sprememb,
ki bi bile doseene s silo. &ojna je bila prepovedana tudi v krogu ameri"ki! drav (Aavana
/B5;, pakt aavedra :amas /B99). &se te akte je podprlo svetovno javno mnenje. +ato la!ko
re#emo, da je pozitivno mednarodno pravo prepovedovalo napadalno vojno e pred drugo
svetovno vojno. 8stanovna listina pomeni korak naprej. Prepoved vojne je raz"irjena na
prepoved uporabe sile in gronje s silo. <epresija '+1 je vnaprej organizirana in jo la!ko
pristojni organ aktivira s svojo odlo#itvijo. <epresija 3ru"tva narodov je bila odvisna od
dobre volje drav #lanic.
8stanovna listina vedno govori skupaj o mednarodnem miru in varnosti. tem so organom
'+1 postavljene "ir"e naloge, kot #e bi "lo samo za varovanje miru. + dolnostjo skrbeti za
varnost je monost delovanja '+1 raz"irjena. 0dina meja na tem podro#ju je postavljena z
na#elom, da nobena dolo#ba 8stanovne listine organom '+1 ne daje pravice, da bi se
vme"avali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost drave. 2o na#elo pa ne
izklju#uje uporabe prisilni! ukrepov po &... poglavju.
Prepoved uporabe sile je omejena s pravico do samoobrambe drav #lanic. 4/. #len 8stanovne
listine dolo#a, da nobena dolo#ba 8stanovne listine ne krati naravne pravice do individualne
ali kolektivne samoobrambe v primeru oboroenega napada na #lanico '+1, dokler
&arnostni svet ne ukrene, kar je potrebno za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti.
3rave, ki izvedejo ukrepe samoobrambe, morajo o tem takoj obvestiti &arnostni svet. 8krepi
ne smejo v ni#emer posegati v pravico in dolnost &arnostnega sveta, da na podlagi
8stanovne listine ukrene, kar se mu zdi potrebno za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnega
miru in varnosti.
?.1D M'RNO RE2EVANJE )POROV V O6V'RU O8N
,bsolutna prepoved vojne za!teva, da se vsako nasprotje interesov med dravami re"i na
miren na#in in da se, ko je to potrebno, mir zavaruje s prisilnimi sredstvi. +ato je 8stanovna
listina dravam naloila dolo#ene obveznosti, obenem pa je predvidela, da la!ko tudi '+1
razpolaga s sredstvi prisile. 'bveznosti drav #lanic za o!ranitev miru in varnosti se izraajo
v naslednji! na#eli!)
- 3rave #lanice morajo svoje mednarodne spore urejati z mirnimi sredstvi in na tak na#in,
da ne ogrozijo mednarodnega miru, varnosti in pravi#nosti.
- 3rave #lanice v mednarodni! odnosi! ne smejo uporabljati sile ali gronje s silo, ki bi
bila naperjena proti teritorialni celovitosti in politi#ni neodvisnosti katerekoli drave ali ki
bi bila na kakr"enkoli na#in nezdruljiva s cilji '+1.
- 3rave #lanice morajo pomagati organom '+1 v vse! akcija!, ki bi se izvajale na podlagi
8stanovne listine, ne smejo pa pomagati dravam, proti katerim bi bili uvedeni
preventivni ali prisilni ukrepi.
- 3rave #lanice se zavezujejo sprejeti in izvr"iti vse odlo#itve &arnostnega sveta, sprejete
v skladu z dolo#ili 8stanovne listine.
/?E
'+1 si mora prizadevati, da bi tudi drave ne#lanice ravnale v skladu z na#eli 8stanovne
listine, #e je to potrebno za o!ranitev miru in varnosti.
1a podro#ju mirnega re"evanja sporov la!ko v okviru 8stanovne listine razlikujemo dve
skupini primerov. &.. poglavje se nana"a na mirno re"evanje sporov. 2u nastopa '+1 kot
posrednik, 8stanovna listina pa dravam nalaga, da morajo svoje spore re"evati na miren
na#in. &... poglavje se nana"a na akcije v primeru ogroanja miru, kr"itve miru in agresivni!
dejanj. 2u nastopa '+1 kot organizacija za o!ranitev miru s prisilnimi sredstvi. 8poraba &..
ali &... poglavja je odvisna od tega, ali obstaja velika nevarnost za mir ali pa je ta nevarnost
bolj oddaljena oz. je splo! ni. &... poglavje se uporabi samo takrat, ko se pojavi velika
nevarnost za mir (ogroanje miru, kr"itev miru, agresivna dejanja).
3elovanje '+1 na podro#ju mirnega re"evanja sporov bi moralo potekati preko &arnostnega
sveta, ki je prvenstveno pristojen za te naloge. & praksi pa je na mesto &arnostnega sveta
ve#krat stopila %eneralna skup"#ina, ki je odlo#ala o vse! mogo#i! vpra"anji! miru (seveda z
omejitvami, ki iz!ajajo predvsem iz neobvezujo#e narave njeni! odlo#itev). +ato se je tudi
pove#ala politi#na vloga generalnega sekretarja '+1. Praksa delovanja '+1 je pokazala na
"tevilne slabosti in nedoslednosti. <azlogi so predvsem politi#ni. 'dlo#itve se namre# ve#krat
sprejemajo izven '+1. &elikokrat je 6ormalna odlo#itev '+1 samo potrditev ne#esa, kar je
bilo e sprejeto na ne6ormalni! pogovori! med velesilami.
?.11 M'RNO RE2EVANJE )POROV 3RE8 'N(ERVEN9'JE O8N
8stanovna listina v 99. #lenu dolo#a, da si morajo stranke v vsakem sporu, katerega
nadaljevanje bi utegnilo ogroati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, prizadevati, da se
spor re"i na miren na#in. 'snovna dolnost vsake #lanice '+1 torej je, da sama poi"#e re"itev
nekega spora. Pri tem se sama odlo#i, katero izmed "tevilni! sredstev mirnega re"evanja
sporov bo izbrala. &#asi! so ta sredstva dolo#ena e vnaprej z dvostranskimi ali ve#stranskimi
sporazumi. 3olnost drav #lanic je, da o!ranijo mir in da v nobenem primeru ne povzro#ijo
vojne. &ojne ne smejo za#eti niti v primeru, ko bi bili vsi poskusi mirnega re"evanja sporov
neuspe"ni. 3o vojne ali uporabe sile nikakor ne sme priti. & tem smislu je prepoved vojne
absolutna.
?.1% PRED&O:'(EV )PORA ORGANOM O8N
9E. #len 8stanovne listine dolo#a) (e stranke v sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo
ogroati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, spora ne uspejo re"iti z mirnimi sredstvi,
ga predloijo &arnostnemu svetu. (e je &arnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje kakega
spora dejansko utegnilo ogroati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, odlo#i, ali je treba
ukrepati po 9>. #lenu ali pa priporo#iti take pogoje re"evanja, ki se mu zdijo primerni.
to dolo#bo 8stanovna listina strankam v sporu omogo#a, da spor predloijo &arnostnemu
svetu. &saka stranka spora la!ko to stori sama in pri tem ni potrebna privolitev nasprotne
stranke. &endar pa mora biti narava spora resna, t.j. taka, da bi la!ko ogrozila o!ranitev
mednarodnega miru in varnosti. $on#no presojo o tem sprejme &arnostni svet, ki la!ko
/?;
re"evanje spora zavrne, #e oceni, da spor ni dovolj resen. +a predloitev spora &arnostnemu
svetu mora biti izpolnjen "e en pogoj) stranke morajo iz#rpati vsa sredstva mirnega re"evanja
sporov. 2ega pogoja ne gre jemati prestrogo.
$o &arnostni svet razpravlja o sporu, na sejo povabi stranke spora. & razpravi so stranke
enakovredne s #lanicami &arnostnega sveta, vendar pa nimajo pravice do glasovanja. Pravice
do glasovanja tudi nima tista stranka v sporu, ki je sama slu#ajno #lanica &arnostnega sveta.
2o velja samo za razpravljanje o spori!, ne pa tudi za razpravljanje o situacija! (situacija se
ne osredoto#a na nek speci6i#en objekt in je izraz "ir"i! nestrinjanj med dravami). +ato je
zelo pomembno, da se predmet, o katerem se razpravlja, natan#no opredeli. 2o "e posebej
velja za stalne #lanice, saj imajo v primeru razpravljanja o situacija! pravico do glasovanja.
(e se predmet razprave opredeli kot spor, v katerem so same stranke, te pravice nimajo.
Pravico do predloitve spora &arnostnemu svetu imajo tudi drave, ki niso #lanice '+1. 2a
pravica je omejena na tiste spore, v kateri! so same udeleene kot stranke. 3rave ne#lanice
organov '+1 ne morejo opozarjati na spore, v kateri! same niso udeleene, oz. na gole
situacije, ki niso opredeljene kot spori.
&#asi! se nobena od strank v sporu ne eli obrniti na '+1. Mono je tudi to, da se stranke
namerno izogibajo predloitvi spora organom '+1. +ato 9?. #len 8stanovne listine dolo#a,
da sme &arnostni svet na lastno iniciativo raziskovati vsak spor ali situacijo, ki bi utegnila
pripeljati do mednarodnega trenja ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje spora oz.
situacije utegnilo ogroati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti. 1a katerikoli spor oz.
situacijo la!ko &arnostni svet ali %eneralno skup"#ino opozori tudi vsaka drava #lanica
'+1. 3rava, ki ni #lanica '+1, sme opozoriti &arnostni svet ali %eneralno skup"#ino le na
tisti spor, v katerem je sama ena izmed strank, #e glede tega spora vnaprej prevzame
obveznosti o mirnem re"evanju, kakor ji! dolo#a 8stanovna listina. Pravico do opozarjanja na
spore oz. situacije ima tudi generalni sekretar '+1. 2ako je omogo#eno, da se la!ko organi
'+1 ukvarjajo z vsakim vpra"anjem, ki bi moglo ogroziti mir, #etudi zainteresirane stranke
tega ne predlagajo oz. si tega mogo#e splo! ne elijo.
$o je dolo#en spor predloen &arnostnemu svetu, je njegova naloga, da na ustrezen na#in
pripelje do re"itve spora in da zagotovi o!ranitev miru. 8stanovna listina ne dolo#a vrste
postopka in na#ina re"evanja sporov, zato ima &arnostni svet monost, da sam izbere na#in in
sredstva in ji! prilagodi konkretnemu primeru. Pri tem mora zainteresiranim strankam
omogo#iti, da predstavijo svoja stali"#a in ji! argumentirajo. .zvede la!ko dokaze, bodisi na
predlog strank bodisi na lastno iniciativo. +a preu#evanje posamezni! vpra"anj ali re"itev
celotnega spora la!ko ustanovi poseben odbor strokovnjakov. 'd organizacij, ki spadajo pod
okrilje '+1, la!ko za!teva pravno ali strokovno mnenje, od Meddravnega sodi"#a pa tudi
svetovalno mnenje.
Pri samem re"evanju predloenega spora mora &arnostni svet paziti, da stranke uporabijo tista
sredstva in postopke, ki so ji! e same sporazumno sprejele. Prizadevati si mora, da bi
prvenstveno pri"lo do sporazumne re"itve med samimi strankami. redstva mo#nej"ega
posredovanja uporabi "ele takrat, ko so iz#rpane tiste monosti, pri kateri! njegovo
neposredno sodelovanje ni potrebno. 8stanovna listina dolo#a, naj &arnostni svet predloi
pravne spore Meddravnemu sodi"#u, #e se seveda stranke s tem strinjajo.
(e med strankami ni pred!odni! sporazumov, ki bi predvidevali mirno re"evanje dolo#enega
spora oz. #e e izvedeni na#ini niso prinesli re"itve, je &arnostni svet poobla"#en, da predlaga
/?B
katerokoli sredstvo ali na#in mirnega re"evanja. 2e na#ine la!ko med seboj poljubno
kombinira. trankam la!ko predlaga, da o sporu razpravljajo pred samim &arnostnim svetom
in sprejmejo odlo#itev, ki bi jo po taki razpravi sprejel.
(e vsa ta prizadevanja niso uspe"na, se za#ne zaklju#na 6aza delovanja &arnostnega sveta, in
sicer v dve! primeri!)
- #e obstajajo okoli"#ine, ki bi v primeru nadaljevanja spora la!ko pripeljale do ogrozitve
mednarodnega miru in varnosti*
- #e stranke pristanejo na to, da &arnostni svet poda svoj predlog za re"itev spora.
& obe! primeri! poda &arnostni svet svoj predlog. Pri tem je povsem svoboden in la!ko
predlaga kakr"nokoli re"itev, ki se mu zdi primerna. 1i potrebno, da je re"itev v skladu z
obstoje#im mednarodnim pravom. $ljub temu mora &arnostni #imbolj upo"tevati
mednarodne predpise in za!teve pravi#nosti. Paziti mora tudi na to, da imajo re"itve neko
splo"no vrednost, tako da se la!ko uporabijo v drugi! podobni! primeri!.
Predlogi &arnostnega sveta za stranke niso obvezni. :a!ko ji! sprejmejo ali zavrnejo.
&elikokrat sluijo kot osnova za neposreden sporazum med strankami. &arnostni svet la!ko
svoje predloge ponavlja, v primeru neuspe!a enega predloga pa la!ko predlaga drugega. Prav
tako la!ko tudi ponovno posreduje, da bi stranke uporabile kak"no drugo sredstvo mirnega
re"evanja sporov.
.z povedanega iz!aja, da dolo#be 8stanovne listine ne zagotavljajo re"itve spora v vsakem
primeru, saj so predlogi &arnostnega sveta priporo#ilne narave. &arnostni svet la!ko sprejme
prisilne ukrepe samo v primeru, #e obstaja nevarnost za mir. 2o je posledica lo#itve
postopkov po &.. in &... poglavju 8stanovne listine.
?.1. 6O&E6('VN' U6REP'
& prej"njem poglavju opisani postopek se nana"a na tak"ne napetosti in spore, ki sicer
ogroajo mednarodni mir, vendar pa stopnja ogroenosti ni tako velika, da bi za!tevala akcijo
'+1 za o!ranitev ali vzpostavitev miru. &... poglavje 8stanovne listine pa se nana"a na !uj"e
primere ogroanja miru, kr"itve miru in agresivni! dejanj, torej na tak"ne primere, ko je mir
e ogroen ali kr"en oz. ko je e pri"lo do napadalni! dejanj. 9B. #len dolo#a, da &arnostni
svet ugotavlja, ali obstoji kak"no ogroanje miru, kr"itev miru ali agresivno dejanje, in daje
priporo#ila ali pa odlo#i, kaj je treba ukreniti v skladu z ?/. in ?5. #lenom, da se o!ranita ali
vzpostavita mednarodni mir in varnost. & tem primeru mora &arnostni svet sprejeti potrebne
kolektivne ukrepe, pri izvajanju kateri! mu morajo pomagati vse drave #lanice '+1.
,ktiviranje '+1 la!ko predlagajo)
- vsaka stranka v sporu*
- vsaka drava #lanica '+1*
- drava ne#lanica, #e je sama stranka v sporu*
- generalni sekretar*
- %eneralna skup"#ina.
/4I
8stanovna listina predvideva akcijo '+1 v vsakem primeru ogroanja miru, kr"itve miru in
agresivni! dejanj. ,kcija se izvede, #e v prej"nji! poglavji! opisana sredstva niso bila uspe"na
oz. #e do nji!ove uporabe splo! ni moglo priti. 1adzoruje jo &arnostni svet, pri izvajanju pa
mu morajo pomagati vse drave #lanice '+1. Pomo# dravi, proti kateri akcija poteka, je
prepovedana.
,kcija '+1 ni vedno potrebna. &#asi! zadostuje, da &arnostni svet pozove napadalca ali
stranke, ki so izzvale nevarnost za mir, naj ustavijo sporna dejanja in se podredijo tak"nim
za#asnim ukrepom, kakr"ni se mu zdijo potrebni ali zaeleni. 2ak poziv so stranke dolne
izvr"iti. (e tega ne storijo, za#ne &arnostni svet odlo#ati o sprejemu prisilni! ukrepov.
8krepi, ki ji! predvideva &... poglavje, so naslednji)
- preventivni ukrepi) #e obstaja samo gronja za mir*
- represivni ukrepi) #e je mir e kr"en*
- ukrepi brez uporabe oboroene sile) popolna ali delna prekinitev ekonomski! odnosov,
prekinitev elezni"ki!, pomorski!, zra#ni!, po"tni!, telegra6ski!, radijski! in drugi!
komunikacijski! sredstev, prekinitev diplomatski! odnosov*
- uporaba oboroene sile, katere namen je zastra"evanje ali gronja (demonstrativni ukrepi)*
- uporaba sile brez boja (npr. blokada)*
- izvajanje oboroeni! vojni! operacij z zra#nimi, pomorskimi ali kopenskimi silami.
&arnostni svet la!ko ukrepe med seboj kombinira. 3rave #lanice '+1 so ji! dolne
spo"tovati in izvajati. 'boroeni ukrepi se izvedejo takrat, ko se milej"i ukrepi izkaejo za
neustrezne, #eprav ji! la!ko &arnostni svet predpi"e e pred tem, #e meni, da drugi ukrepi ne
bi bili ustrezni.
redstva za oboroeno akcijo se pripravijo vnaprej. 'boroene sile se sestavijo iz
kontingentov, ki ji! prispevajo posamezne #lanice '+1. 2i kontingenti se dolo#ijo na podlagi
sporazumov med '+1 in posameznimi dravami ali skupinami drav. sporazumi se
dolo#ijo tudi druga sredstva, ki so potrebna za akcijo) vojni material, ladje, letala, zra#ne in
pomorske baze, skladi"#a, !rana, dovoljenja za pre!od voja"ki! enot, dovoljenja za uporabo
zra#nega prostora itd. 3rave so dolne dati samo tiste kontingente in sredstva, za katere so se
tako zavezale.
1a#rte za uporabo oboroene sile izdela &arnostni svet s pomo#jo 'dbora voja"kega "taba.
'dbor voja"kega "taba svetuje in pomaga &arnostnemu svetu v vse! vpra"anji!, ki se
nana"ajo na voja"ke potrebe &arnostnega sveta za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti,
na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, ter na poveljevanje tem silam. estavljajo ga
na#elniki "tabov stalni! #lanic &arnostnega sveta ali nji!ovi zastopniki, k sodelovanju pa se
la!ko povabi tudi druge drave. 'dbor la!ko ustanovi regionalne pododbore, v kateri! la!ko
prav tako sodelujejo predstavniki drugi! drav. &arnostni svet dolo#i, ali pri izvajanju akcije
sodelujejo vse drave ali samo nekatere od nji!. 3rave so dolne izvajati ukrepe, ki ji!
dolo#i &arnostni svet, vendar samo v meja! sklenjeni! sporazumov. .zvajanje akcij ne
prepre#uje, da ne bi &arnostni svet "e naprej posku"al re"evati spora s sredstvi iz &.. poglavja
8stanovne listine.
(lanici '+1, zoper katero je &arnostni svet sprejel preventivno ali represivno akcijo, sme
%eneralna skup"#ina na priporo#ilo &arnostnega sveta ustaviti uivanje #lanski! pravic in
privilegijev. 8ivanje te! pravic in privilegijev ji sme ponovno vzpostaviti &arnostni svet.
/4/
Prva prava oboroena akcija '+1 je bil Pu"#avski vi!ar zoper .rak leta /BB/.
?.1/ M'ROVNE OPERA9'JE
istem varovanja miru, kot je zami"ljen v 8stanovni listini, v praksi ve#krat ni deloval.
'koli"#ine, v kateri! je bila potrebna intervencija '+1, so pokazale, da relativno preproste
dolo#be 8stanovne listine v praksi niso u#inkovale. 3olo#ene situacije so za!tevale druga#no
delovanje '+1, katerega namen je bil prepre#evanje spopadov in zavarovanje mednarodnega
miru. 2o delovanje je bilo oboroeno ali neoboroeno. &endar tudi takrat, ko so se uporabile
oboroene sile, ni "lo za izvajanje voja"ki! akcij proti dolo#enemu kr"itelju miru.
&#asi! se je pokazala potreba, da '+1 na dolo#eno podro#je po"lje oboroene sile, vendar ne
zaradi izvr"evanja prisilni! akcij, temve# zaradi opravljanja varnostne in redarstvene slube.
1aloga te! sil je bila zavarovanje miru na podro#ji!, kjer je bil mir ogroen oz. kr"en. +ato so
se tudi imenovale interpozicijske sile. estavljali so ji! kontingenti, ki so ji! prostovoljno
prispevale drave #lanice. Mednarodne sile, ki so bile poslane na uez, so imele nalogo, da s
svojo prisotnostjo prepre#ijo ponovne spopade med #etami, ki so se umikale, in egiptovskimi
#etami, ki so ponovno zasedale dravno podro#je. & $ongu so imele mednarodne sile bolj
kompleksno nalogo o!ranitve miru, saj je "lo za dravo, ki je bila v dravljanski vojni
prakti#no uni#ena. 2udi na Hipru je bila naloga mednarodni! sil razdvojiti nasprotne strani in
prepre#iti spopade. & nekateri! drugi! akcija! pa je '+1 menila, da bo zadostovalo, #e po"lje
voja"ke ali civilne misije opazovalcev oz. misije za nadzor in posredovanje. 1ekatere od te!
intervencij '+1 la!ko obravnavamo kot akcije posredovanja, preiskave in poravnave.
+a tovrstne razli#ne na#ine delovanja '+1 se je uveljavil izraz mirovne opera-i"e (peace=
keeping operations). Mirovne operacije so tisti ukrepi '+1, ki vklju#ujejo uporabo
oboroeni! sil, vendar ne kot prisilno sredstvo, ki bi bilo naperjeno proti dolo#enemu kr"itelju
miru. 1ji!ov namen je vzpostavitev miru, prepre#evanje oboroeni! spopadov in o!ranitev
miru, pri tem pa se oboroene sile ne uporabijo proti strankam v spopadu. .zvajanje mirovni!
operacij je odprlo "tevilna vpra"anja, ki so se re"evala z odlo#itvami organov '+1 in s
sporazumi med '+1 in tistimi dravami, kjer so se mirovne operacije izvajale.
.nterpozicijske sile se namre# la!ko po"ljejo v dolo#eno dravo samo z n"enim pristan$om.
sporazumom se dolo#i pravni poloaj interpozicijski! enot, nji!ovo razmerje do notranji!
organov drave, na#in oskrbovanja, 6inanciranje, sestavo itd.
?.11 DE>'N'9'JA NAPADA
1apad je bil obsojen in prepovedan e pred drugo svetovno vojno, izrecno obsodbo in
prepoved pa vsebuje tudi 8stanovna listina. 1a podlagi dela odbora strokovnjakov je
%eneralna skup"#ina leta /BE? sprejela de6inicijo napada. 1apad je uporaba oboroene sile
dolo#ene drave proti suverenosti, teritorialni celovitosti in politi#ni neodvisnosti druge
drave ter vsaka druga uporaba oboroene sile, ki je nezdruljiva z 8stanovno listino. Pri tem
se izraz drava uporablja ne glede na to, ali je drava priznana, in ne glede na to, ali je
#lanica '+1. .zraz drava se uporablja tudi za skupine drav.
/45
Prva uporaba oboroene sile pomeni prima 6acie dokaz o napadu, vendar pa la!ko &arnostni
svet odlo#i, da tak"na ocena ni upravi#ena, #e za to obstajajo dolo#ene okoli"#ine (npr. #e
dejanje in posledice nimajo velike tee). :aje kr"itve miru zato niso ozna#ene kot napad, kar
pa "e ne pomeni, da &arnostni svet na nji! ne bo reagiral. 1ekatera dejanja, ki imajo znake
napada, so)
- invazija ali napad oboroeni! sil neke drave na podro#je druge drave*
- vojna okupacija, ki je posledica napada ali invazije*
- priklju#itev (aneksija) podro#ja druge drave kot posledica uporabe sile*
- bombardiranje podro#ja neke drave s pomo#jo oboroeni! sil druge drave ali uporaba
kakr"negakoli oroja na tem podro#ju*
- blokada pristani"# ali obale neke drave s pomo#jo oboroeni! sil druge drave*
- napad oboroeni! sil neke drave na kopenske, pomorske ali zra#ne sile druge drave ali
na trgovsko mornarico oz. letalstvo druge drave*
- uporaba oboroeni! sil, ki ji! ima neka drava na podro#ju druge drave na podlagi
sporazuma, s kr"enjem tega sporazuma, pa tudi vsakr"no podalj"evanje prisotnosti te! sil
preko dolo#enega roka*
- omogo#anje uporabe dravnega ozemlja, na katerem ima druga drava name"#ene svoje
oboroene sile, za izvajanje oboroeni! akcij proti tretji dravi*
- po"iljanje oboroeni! sil, paravoja"ki! skupin ali skupin pla#ancev s strani neke drave z
namenom, da proti drugi dravi izvedejo oboroene akcije.
1apad se ne more opravi#evati s sklicevanjem na politi#ne, gospodarske ali kak"ne druge
razloge. %re za zlo#in proti mednarodnemu miru, ki povzro#i mednarodno odgovornost.
Pridobivanje obmo#ja, ki je posledica napada, se ne priznava.
3e6inicija napada ne oi dometa dolo#b 8stanovne listine, tudi ne tisti!, ki dopu"#ajo uporabo
sile. Prav tako s tem ni omejena pravica do samoodlo#be, svobode in neodvisnosti narodov,
katerim je bila ta pravica odvzeta s silo. 2o se nana"a predvsem na tiste narode, ki jim vladajo
kolonialni in rasisti#ni reimi ali ki se na!ajajo pod kak"no drugo obliko tujega gospostva. 2i
narodi imajo pravico, da se borijo za svobodo in da prejemajo pomo# v skladu z dolo#bami
8stanovne listine.
?.1< )AMOPOMO4
1a meji med mirnimi sredstvi re"evanja sporov in vojno kot oboroenim spopadom obstajajo
nekatere vrste uporabe sile brez vojne. 2a uporaba sile je omejena in se izvaja po dolo#eni!
pravili!. 'd uporabe sile v vojni se razlikuje po obsegu in namenu. 'zna#uje se kot
samopomo#. amopomo# obstaja tudi v notranjem pravu, vendar se je zaradi pomanjkanja
drugi! sredstev organizirane prisile bolj razvila v mednarodnem pravu. Pogoji za upravi#eno
uporabo samopomo#i so)
- iti mora za nek interes, ki ga "#iti mednarodno pravo*
/49
- obstajati mora neizzvana kr"itev oz. neizpolnitev neke dolnosti*
- drava mora pred uporabo samopomo#i posku"ati uporabiti druga sredstva (diplomatska
pot, posredovanje, arbitraa itd.)*
- drava, ki uporabi samopomo#, se temu ni smela odre#i.
(e so ti pogoji izpolnjeni, je samopomo# dopustna in se ne "teje kot kr"itev mednarodnega
prava.
+a razli#ne ukrepe samopomo#i se uporablja skupen izraz represali"e. %re za ukrepe, ki ji!
sprejme drava zaradi kr"itve mednarodni! pravic proti drugi dravi kot odgovor na
protipravno dejanje te druge drave. 1ji!ov namen je drugo dravo prisiliti k prene!anju
protipravnega delovanja oz. pridobiti neko zado"#enje. <epresalije so sestavljene iz ukrepov,
ki so sami po sebi protipravni. &endar pa je protipravnost v primeru represalij na podlagi
posebnega pravila mednarodnega prava izklju#ena. Posebna vrsta represalij je retalia-i"a, ki
pomeni uporabo enaki! protiukrepov kot odgovor na protipravne ukrepe druge drave.
<epresalije so sicer la!ko sestavljene iz druga#ni! ukrepov kot so bili tisti, ki so ji! izzvali.
'd represalij se razlikuje retorzi"a, ki pomeni vrnitev nekega mednarodnopravno dopustnega,
a neprijaznega oz. nevljudnega ukrepa s primernim protiukrepom, ki tudi ne pomeni kr"itve
mednarodnega prava (npr. poostritev pre!oda na dravni meji, zvi"anje carin, zavra#anje
izdaje vizumov itd.). (e se s takim ukrepom odstopa od pogodbeni! obveznosti, to ni ve#
retorzija, temve# so la!ko represalije.
<epresalije la!ko izvaja samo drava preko svoji! organov. 1ji!ov objekt pa so la!ko tudi
dobrine posameznikov, pripadnikov druge drave (npr. svoboda, premoenje). <epresalije so
upravi#ene samo takrat, ko ustrezajo interesu, ki se eli za"#ititi. Morajo biti sorazmerne s
prvotno kr"itvijo. $o je doseen namen, zaradi katerega so se za#ele, se mora nji!ovo
izvajanje prene!ati. <epresalije v mirnem #asu ne smejo biti nasilne in ne smejo prese#i meje
tistega, kar je prepovedano tudi v vojni, v vojnem #asu pa ne smejo kr"iti zakonov
#love#nosti.
$er se represalije izvajajo zaradi pomanjkanja naddravne sodne in izvr"ilne oblasti, la!ko
izzovejo verino reakcijo vedno !uj"i! protiukrepov. 2o la!ko pripelje do resni! zaostritev v
mednarodni! odnosi!. +ato so bile sprejete "tevilne konvencije, ki so si prizadevale omejiti
samopomo# (3ruga !aa"ka konvencija, ,lvarezova deklaracija itd.). 8stanovna listina '+1
prepoveduje uporabo sile, #etudi je v obliki samopomo#i. (lanice '+1 morajo spore re"evati
na miren na#in in tako, da ne ogrozijo mednarodnega miru.
A. VOJNO PRAVO
A.1 VOJNA
Mednarodno vojno pravo obsega pravila, ki urejajo odnose med subjekti mednarodnega prava
v #asu vojne. (eprav je v sodobnem mednarodnem pravu vojna prepovedana, pa do nje la!ko
pride, #e vsaj ena stran kr"i mednarodno pravo. & tem primeru se uporabijo pravila vojnega
prava. 1ekatera pravila vojnega prava se morajo spo"tovati tudi v tisti! oboroeni! spopadi!,
ki ne pomenijo vojne v smislu mednarodnega prava (oboroen spopad med dvema dravama).
/4?
%re za razli#ne nepriznane vojne, dravljanske vojne ali mejne spopade. Cenevske konvencije
iz leta /B?B dolo#ajo, da se morajo nekatera njena pravila spo"tovati v vsakem oboroenem
spopadu, ne glede na to, ali gre za pravo vojno v smislu mednarodnega prava ali ne.
1apadalna oz. nepravi#na vojna pomeni kr"itev mednarodnega prava in je zato prepovedana
(prepoved se ne nana"a na obrambno vojno). .zvajanje napadalni! vojni! dejanj se la!ko
kaznuje kot zlo#in, samo vojskovanje pa mora biti urejeno z dolo#enimi predpisi, saj bi bil
sicer boj brez kakr"ni!koli omejitev divja"ki in bi nasprotoval pravilom #love#nosti. Hilj
vojnega prava je zato predvsem !umanizacija oboroeni! spopadov. 2o je tudi namen
Cenevski! konvencij, Petrograjske deklaracije, Aaa"ki! konvencij in drugi! mednarodni!
aktov s podro#ja mednarodnega vojnega prava.
&ojno pravo se obi#ajno deli na kopensko, pomorsko in zra#no vojno pravo. 1amen delitve je
zgolj metodolo"ki, saj ne moremo govoriti o tre! lo#eni! sklopi! pravil za kopenske,
pomorske in zra#ne spopade. &ojna je nedeljiva celota, znotraj katere obstajajo razli#ne
kombinacije vse! razpololjivi! vojni! sredstev in oroij. 3o nekateri! razlik med pravili za
vojno na kopnem, na morju in v zraku pri!aja predvsem zaradi narave sredstev, ki se la!ko
uporabijo v razli#ni! okoli"#ina!.
&ojna je v smislu mednarodnega prava ooro@en spopad med dvema ali ve! dr@avami. 2o
pomeni, da dravljanska vojna ne spada pod ta pojem. Predpisi mednarodnega prava naj se ne
bi uporabljali za spopade znotraj drave. &endar pa so Cenevske konvencije iz leta /B?B
dolo#ile, da mora vsaka stranka v notranjem spopadu, ki nima zna#aja vojne, spo"tovati
nekatera pravila vojnega in !umanitarnega prava. Poleg tega si morajo stranke v takem
spopadu prizadevati, da se s posebnimi sporazumi dogovorijo o veljavnosti Cenevski!
konvencij ali nji!ovi! posamezni! delov. Poseben problem so predstavljali boji za
osvoboditev narodov izpod kolonialni! ali rasisti#ni! oblasti. '+1 je sprejela ve# resolucij, s
katerimi je dolo#ila, da je tovrsten boj narodov legitimen in da gre za mednarodne oboroene
spopade v smislu Cenevski! konvencij, kjer se morajo spo"tovati pravila vojnega prava in
temeljna na#ela #love#nosti. 2enja, da bi se pravila vojnega prava uporabljala v vse! vrsta!
oboroeni! spopadov, je prisotna tudi v novej"em #asu, zlasti zaradi vedno ve#jega "tevila
oboroeni! spopadov. Poleg tega je meja med vojno v mednarodnem smislu in drugimi
oboroenimi spopadi v#asi! teko dolo#ljiva (npr. vojne na obmo#ju biv"e @<G).
+a obstoj vojne je potreben namen vo"s$ovan"a, t.j da vsaj ena drava izvaja vojne operacije.
Mnogi so mnenja, da je potreben obojestranski namen oz. boj. +ato o vojni ne bi mogli
govoriti, #e bi se bojevala samo ena stranka, druga pa bi bila pasivna. &endar pa za obstoj
vojne zadostuje, da eli vsaj ena stranka izzvati vojno stanje. Jritansko sodi"#e je odlo#ilo, da
napoved vojne, #etudi enostranska, tudi drugo dravo postavi v vojno stanje. Jolgarija se leta
/B/9 ni upirala <omuniji, leta /B?? pa ne ovjetski zvezi, ko ji je le=ta napovedala vojno. &
obe! primeri! pa je kasneje pri"lo do sklenitve mirovne pogodbe, za katero je obstoj vojnega
stanja logi#en predpogoj. 'b koncu druge svetovne vojne je bila 1em#ija v vojnem stanju z
nekaterimi oddaljenimi dravami (predvsem dravami :atinske ,merike) na podlagi nji!ovi!
enostranski! vojni! napovedi. 2e drave niso sodelovale v oboroeni! akcija!, so pa sprejele
nekatere ukrepe proti 1em#iji (npr. sekvestracija premoenja nem"ki! dravljanov), ki se
la!ko "tejejo kot dokaz o obstoju vojne.
' vojni ne moremo govoriti, #e nobena stran nima namena vojskovanja. 2o se la!ko zgodi pri
represalija!, ki se izvajajo z oboroeno silo v mirnem #asu (ameri"ka okupacija &era Hruza
leta /B/?, italijanska okupacija $r6a leta /B59).
/44
3o vojne la!ko pride tudi med #lanicami kon6ederacije ali personalne unije. Prav tako la!ko
pride do vojne med obmo#jem pod protektoratom in dravo za"#itnico.
A.% V'R' VOJNEGA PRAVA
&ojno pravo se je za#elo razvijati v srednjem veku v obliki obi#ajnega prava. 'bi#ajno pravo
je "e danes pomemben vir vojnega prava. & /B. in 5I. stoletju so bile sprejete "tevilne
mednarodne pogodbe, ki predstavljajo partikularno pravo med dravami podpisnicami
(obi#ajno pravo praviloma zavezuje vse #lanice mednarodne skupnosti). 2udi pogodbeno
pravo pa vsebuje nekatera pravila, ki so splo"no priznana in veljajo kot obi#ajno pravo za tiste
drave, ki niso podpisnice pogodb.
&e#stranske pogodbe, ki vsebujejo pravila vojnega prava, so)
- Pari"ka pomorska deklaracija (/;4>).
- Petrograjska deklaracija o uporabi eksplozivni! nabojev (/;>;).
- 3ruga !aa"ka deklaracija o prepovedi uporabe nabojev z du"ilnimi ali strupenimi plini
(/;BB).
- 2retja !aa"ka deklaracija o prepovedi dum=dum nabojev (/;BB).
- Aaa"ke konvencije in deklaracije (/BIE)) o za#etku sovranosti, o zakoni! in obi#aji!
vojne na kopnem (ta pravila so vsebovana v Aaa"kem pravilniku o vojskovanju na
kopnem), o pravica! in dolnosti! nevtralni! drav v kopenski vojni, o ravnanju s
sovranikovimi trgovskimi ladjami, o predelavi trgovski! ladij v vojne, o polaganju
podmorski! samodejni! min na dotik, o bombardiranju pomorski! sil v #asu vojne, o
omejitva! pri zasegu v pomorski! spopadi!, o pravica! in dolnosti! nevtralni! drav v
pomorski vojni, o prepovedi metanja projektilov in eksploziva iz balonov. Aaa"ke
konvencije vsebujejo klavzulo solidarnosti (clausula si omnes). 2a klavzula pomeni, da se
dolo#ila konvencije ne uporabljajo, #e v vojni sodeluje drava, ki konvencije ni
rati6icirala. &endar pa so Aaa"ke konvencije pravzaprav kodi6ikacija obi#ajnega prava oz.
so nji!ova pravila pre"la v obi#ajno pravo. +ato zavezujejo tudi tiste drave, ki ji! niso
rati6icirale. 2o je potrdilo tudi mednarodno voja"ko sodi"#e v 1Mrnbergu.
- Cenevski protokol o prepovedi uporabe du"ilni!, strupeni! ali podobni! plinov in
bakteriolo"ki! sredstev v vojni (/B54).
- :ondonski protokol o pravili! podmorni"kega bojevanja (/B9>).
- Cenevske konvencije o za"#iti vojni! rtev (/B?B)) konvencija o izbolj"anju usode
ranjeni! in bolni! pripadnikov oboroeni! sil na boji"#u, konvencija o izbolj"anju usode
ranjeni! in bolni! pripadnikov ter brodolomcev v oboroeni! sila! na morju, konvencija o
ravnanju z vojnimi ujetniki, konvencija o za"#iti civilni! oseb v #asu vojne. :eta /BEE sta
bila k Cenevskim konvencijam sprejeta "e dva dodatna protokola. 0den od nji! se ukvarja
z mednarodnimi oboroenimi spopadi. Jistvena novost je, da je kot mednarodne
oboroene spopade priznal tudi boje proti kolonialnim oblastem. 2ovrstni boji so izjema
od na#ela prepovedi uporabe sile (poleg samoobrambe in akcije &arnostnega sveta). 3rugi
protokol de6inira notranje spopade (nemiri, demonstracije). Protokola "e dolo#ata, da se
oseb, mlaj"i! od /; let, ne sme rekrutirati. +apovedujeta ustrezno ravnanje z bolniki in
vojnimi dopisniki. Prepovedujeta napadanje objektov, kadar bi to la!ko povzro#ilo veliko
katastro6o (npr. jedrske elektrarne, jezovi itd.). Cenevske konvencije so pre"le v obi#ajno
pravo. Protokola tega statusa "e nimata.
/4>
- $onvencija o za"#iti kulturni! dobrin v vojni (Aaag /B4?).
- $onvencija o prepovedi izpopolnjevanja, proizvodnje in skladi"#enja bakteriolo"kega
(biolo"kega) in drugega strupenega oroja in o uni#enju takega oroja (:ondon, Moskva,
Las!ington /BE5).
(e kodi6icirano partikularno pravo ne obstaja, morajo drave upo"tevati splo"ne predpise
mednarodnega obi#ajnega prava. 1ekatere mednarodne pogodbe izrecno poudarjajo, da ne
urejajo celotne materije in da za nepredvidene primere "e naprej velja obi#ajno pravo. &
uvodu (etrte !aa"ke konvencije (o zakoni! in obi#aji! vojne na kopnem) je zapisana
Martensova $lavz#la, ki je pomembna "e danes) dokler se ne bo moglo izdati popolnej"ega
vojnega zbornika, "tejejo pogodbenice za primerno ugotoviti, da v primeri!, ki niso urejeni s
predpisi, ki so ji! pogodbenice sprejele, ostanejo prebivalci in vojaki pod varstvom in oblastjo
na#el mednarodnega prava, kakor iz!ajajo iz na#el, ugotovljeni! med civiliziranimi narodi, iz
zakonov #love#nosti in iz za!tev javne vesti.
+a vojno pravo so pomembni tudi notranji predpisi posamezni! drav, vojni priro#niki za
kopensko vojsko in mornarico, zaseni pravilniki itd. Predpisi obi#ajnega in pogodbenega
prava ve#krat iz!ajajo iz tovrstni! aktov.
3rave ne smejo kr"iti pravil vojnega prava s sklicevanjem na vojne potrebe. Pravila
vojnega prava namre# predstavljajo tiste najnujnej"e omejitve, ki so voja"ki te!niki
postavljene zaradi vi"ji! interesov #love"tva. 1amen vojnega prava je prepoved posamezni!
vojni! sredstev in postavljanje omejitev pri doseganju takti#ni! in strate"ki! ciljev.
1espo"tovanje pravil vojnega prava s sklicevanjem na vojne potrebe nasprotuje sami ideji
vojnega prava, ki je povzeta v 55. #lenu Aaa"kega pravilnika) stranke v vojni nimajo
neomejene svobode pri izbiranju vojni! sredstev.
&ojno pravo pa v skladu s splo"nimi predpisi kot sredstvo samopomo#i dopu"#a represalije.
<epresalije so upravi#ene in dopustne kot odgovor na protipravno ravnanje nasprotnika.
1ji!ov namen je nasprotnika prisiliti k prene!anju takega ravnanja. 8krepi, ki ji! drava
sprejme v obliki represalij, morajo biti sorazmerni s teo prvotnega protipravnega ravnanja.
.zbira ukrepov je sicer svobodna, a omejena s temeljnimi zakoni #love"tva (Martensova
klavzula). Ktiri Cenevske konvencije iz leta /B?B izrecno prepovedujejo represalije proti
za"#itenim osebam. 2o so ranjenci, bolniki, brodolomci ter osebje, zgradbe in material, ki so
namenjeni nji!ovi oskrbi. +a"#itene osebe so tudi vojni ujetniki ter za"#iteno civilno
prebivalstvo in nji!ovo premoenje. $onvencija o za"#iti kulturni! dobrin v vojni iz leta /B4?
prepoveduje represalije proti kulturnim dobrinam.
A.. 8A4E(E6 'N 6ONE9 VOJNE
&ojna se za#ne s 6ormalno napovedjo vojne ali z izbru!om sovranosti z namenom
vojskovanja.
&ojna napoved je enostranski pravni posel (sporo#ilo, noti6ikacija), s katerim se dolo#eni
dravi sporo#i, da je v vojnem stanju. 1jen namen je, da se nedvoumno ugotovi obstoj
vojnega stanja. 2retja !aa"ka konvencija iz leta /BIE je predpisala nekatere 6ormalnosti.
&ojna napoved je la!ko pisna ali ustna. Mora biti jasna in nedvoumna, v njej morajo biti
navedeni razlogi za vojno. :a!ko je brezpogojna (napoved vojne v ojem smislu) ali pogojna
/4E
(ultimat s pogojno vojno napovedjo). 8ltimat je sporo#ilo, s katerim se postavi neka za!teva,
obenem pa se zagrozi z vojno, #e za!teva ne bi bila izpolnjena. &ojna napoved mora biti
sporo#ena neposredno pred za#etkom sovranosti. $er je v sodobnem mednarodnem pravu
vojna absolutno prepovedana, je vojna napoved izgubila svoj smisel.
&ojna se la!ko za#ne tudi z golim izbru!om sovranosti. 1i nujno, da gre za oboroene
spopade, zadostujejo e sovrani ukrepi, ki se izvajajo v skladu z vojnim pravom (zaplemba
dravnega premoenja ali premoenja njeni! dravljanov itd.). &ojno stanje z eno dravo ne
pomeni avtomati#no tudi vojnega stanja z njenimi zaveznicami, ki e sodelujejo v vojni. 2ako
so +3, leta /B/E stopile v vojno proti 1em#iji in ,vstro='grski, ne pa tudi proti 2ur#iji in
Jolgariji.
Posledica izbru!a vojne je prekinitev vse! mirovni! odnosov med vojskujo#imi dravami.
.zvr"evanje obveznosti, ki bremenijo drave, se zaustavi. Predpise prava miru zamenjajo
predpisi vojnega prava. 3iplomatski odnosi se prekinejo. 3iplomatskemu in konzularnemu
osebju morajo drave omogo#iti varen od!od. +a"#ito zgradb, ar!ivov in pripadnikov
vojskujo#i! drav obi#ajno prevzame tretja, nevtralna drava.
&ojskujo#e drave la!ko tudi med vojno sklepajo pogodbe, ki urejajo razli#na vpra"anja o
poteku vojne. %re za pogodbe o izmenjavi vojni! ujetnikov, o postopku s civilnim
prebivalstvom, o pokopavanju rtev, o ustanavljanju nevtralni! obmo#ij itd. &se te pogodbe
zavezujejo enako kot pogodbe, sklenjene v #asu miru. 'bi#ajno se sklepajo s posredovanjem
nevtralni! drav. Poleg te! pogodb obstajajo "e posebne vojne pogodbe oz. sporazumi. +a
nji!ovo sklepanje so pristojni voja"ki poveljniki, vendar samo za predmete, ki spadajo v krog
nji!ove oblasti. +a tak"na pogajanja in sporazume so voja"ki poveljniki poobla"#eni e na
podlagi predpisov mednarodnega prava in ne potrebujejo posebnega pooblastila. porazum,
sklenjen v skladu s temi predpisi, niti ne potrebuje rati6ikacije.
Med vojne pogodbe spadajo kapitulacije, karteli in specialna premirja. $apitulacija je
pogodba o na#inu in pogoji! predaje celote ali dela oboroeni! sil. $arteli so npr. sporazumi o
izmenjavi ujetnikov. Premirje je ustavitev sovranosti za dolo#en #as, bodisi med vsemi
oboroenimi silami bodisi na dolo#enem obmo#ju.
&ojna se la!ko kon#a sporazumno ali enostransko. 0nostransko se kon#a v primeru popolnega
podjarmljenja sovranika (debelacija, debellatio). 'bi#ajno pa se vojna kon#a z mirovnim
sporazumom. 2o je mednarodna pogodba med strankami v vojni, s katero se vzpostavi mir,
poleg tega pa se z njo uredijo "e "tevilna druga vpra"anja, npr. odstop obmo#ja, vojna
od"kodnina, vrnitev ujetnikov, vzpostavitev pogodb, premoenjska vpra"anja, garancije itd.
&ojno stanje prene!a takrat, ko za#ne veljati mirovna pogodba, torej "ele z izmenjavo
rati6ikacijski! listin, #e je rati6ikacija predpisana. &endar pa se "teje, da s samim podpisom
mirovne pogodbe sovranosti prene!ajo. (e se kljub sklenitvi sporazuma o vzpostavitvi miru
sovranosti nadaljujejo, vojna ni kon#ana. 2o je v skladu z na#elom e6ektivnosti v
mednarodnem pravu. 3o sporazuma o koncu vojne la!ko izjemoma pride tudi mol#e, z
dejanskim prene!anjem sovranosti.
&elikokrat se pred kon#nim mirom sklene premirje oz. preliminarni mir. Premirje zaustavi
oboroene operacije, vendar pa ne prekine vse! sovranosti (izvajanje pravice do zaplembe,
sekvestracija sovranikovega premoenja itd.).
/4;
(e se drave zaveznice sporazumejo, da ne bodo sklepale zasebni! mirovni! pogodb, pa ena
od nji! kljub temu sklene separatni mir, je tak"en mir pravno veljaven med strankami, ki ga
podpi"ejo, drava zaveznica, ki se ni drala dogovora, pa je ostalim zaveznicam odgovorna za
mednarodni delikt.
A./ 3OJ'24E
Joji"#e je ves prostor, na katerem la!ko vojskujo#e drave pripravljajo in izvr"ujejo
sovranosti. & prvi vrsti obsega dravno podro#je vojskujo#i! drav skupaj z nji!ovim
obalnim morjem in zra#nim prostorom. &ojne akcije pa se la!ko izvr"ujejo tudi na podro#ji!,
ki ne spadajo pod suverenost nobene drave. +ato obsega boji"#e tudi odprto morje in
nikogar"nje podro#je (terra nullius). Joji"#e se ne razteza na podro#je nevtralni! drav,
nji!ovo obalno morje in nevtralizirana podro#ja, pa tudi ne na zra#ni prostor nad temi
povr"inami.
Joji"#e se la!ko raz"iri na podro#je ali del podro#ja nevtralne drave, ki sama ni v vojni, #e
vojskujo#e drave dejansko izvajajo voja"ke operacije na njenem podro#ju. & tem primeru je
tako podro#je boji"#e, ni pa sovrano podro#je. Joji"#a postanejo tudi vojna opori"#a, ki ji!
imajo vojskujo#e drave na podro#ju nevtralne drave. Joji"#e obsega poleg mati#ne drave
tudi njene kolonije in protektorate.
1evtralizirana podro#ja se ustanovijo s pogodbo. Posledica nevtralizacije je, da se na
nevtraliziranem podro#ju ne smejo izvajati sovranosti, #eprav je drava, ki ji tako podro#je
pripada, udeleena v vojni.
'd boji"#a je potrebno razlikovati obmo#je vojni! operacij. 2o je tisto obmo#je, na katerem
se voja"ke operacije dejansko izvajajo.
Joji"#e pomorske vojne obsega celotno morje in morskim ladjam dostopne vode, razen
obalnega morja nevtralni! drav in nevtralizirani! delov morja. Joji"#e torej obsega notranje
vode in teritorialno morje vojskujo#i! drav ter celotno odprto morje z izjemo nevtralizirani!
povr"in. 1asprotno od kopenske vojne, ki je omejena na podro#je vojskujo#i! drav, se la!ko
pomorska vojna odvija tudi na najbolj oddaljeni! deli! oceanov. 2u pa la!ko pride do
nasprotja interesov med vojskujo#imi dravami in dravami, ki ne sodelujejo v vojni. +ato za
pomorske vojne velja veliko posebnosti, ki se razlikujejo od predpisov za kopenske spopade.
A.1 O)E3E5 6' )ODE&UJEJO V VOJN'
& zgodovini so bila mnenja o tem, katere osebe sodelujejo v vojni, razli#na. & za#etku niso
razlikovali med vojaki in civilisti. &ojna se je odvijala med narodi, ne glede na to, kdo se je
bojeval. &attel je v /;. stoletju zapisal) $o vladar napove vojno drugemu vladarju, se "teje,
da celoten narod napove vojno drugemu narodu. &ladar predstavlja narod in deluje v imenu
celotne skupnosti, zato so v primeru vojne tudi podloniki enega vladarja sovraniki
podlonikov drugega vladarja. <ousseau je nasprotno trdil, da se vojna odvija med dravami
in ne med ljudmi. & vojni so zasebniki samo slu#ajno sovraniki, vendar ne kot ljudje ali
/4B
dravljani, temve# kot vojaki. %re torej za odnos med dravami in ne za odnos med ljudmi.
2a teorija ustreza na#inu vojskovanju takratnega #asa, ko so se spopadale le sorazmerno
maj!ne vojske, ki so pripadale bolj vladarju kot dravi. 2o je ustrezalo tudi politi#ni in
gospodarski strukturi /B. stoletja. & tej dobi so bili civilni prebivalci in nji!ovo premoenje v
veliki meri za"#iteni.
2otalitarne vojne 5I. stoletja so v voja"ke spopade vklju#ile tudi civilno prebivalstvo in ga
izpostavile vojnim grozotam. Ke vedno pa obstaja pravilo, da sovranosti ne morejo izvajati
vsi ljudje, temve# samo dolo#ena skupina ljudi, ki se mora razlikovati od drugi!, tako da se
la!ko oroje uporabi samo proti tistemu, ki ga tudi sam uporablja. 2ako pravila
mednarodnega prava omejujejo izvajanje oboroeni! voja"ki! akcij na dolo#en krog oseb. 2a
krog obsega oboroene sile, ki vklju#uje pripadnike vojske, vojne mornarice in vojnega
letalstva. Aaa"ki pravilnik je v ta krog vklju#il tudi milico in prostovoljne odrede pod
pogojem, da imajo odgovornega poveljnika, da nosijo vidne oznake, da odkrito nosijo oroje
in da se ravnajo po pravili! vojnega prava. 1a za!tevo maj!ni! drav je Aaa"ki pravilnik
priznal tudi ljudske vstaje. %re za prebivalce nezasedenega obmo#ja, ki zaradi priblievanja
sovranika primejo za oroje, da bi se uprli napadalcu, pri tem pa nimajo #asa, da bi se
organizirali v skladu s /. #lenom Aaa"kega pravilnika. :judska vstaja se prizna pod pogojem,
da prebivalci odkrito nosijo oroje in da spo"tujejo zakone in obi#aje vojne. Cenevske
konvencije iz leta /B?B so pod podobnimi pogoji (poveljnik, vidne oznake, odkrito no"enje
oroja, spo"tovanje vojnega prava) priznale tudi gverilsko oz. partizansko bojevanje. %re za
obliko bojevanja, ki se pojavi na e zasedenem obmo#ju.
Aaa"ki pravilnik v sklopu oboroeni! sil razlikuje med borci (kombatanti) in neborci
(nekombatanti). 1eborci so osebe, ki pripadajo vojski in so podvreni vojni disciplini, vendar
pa se ne borijo z orojem. %re za upravno in te!ni#no osebje, kurate, vojne dopisnike,
intendante itd. 1eborci la!ko uporabljajo oroje samo, #e so napadeni. Proti njim se oroja ne
sme uporabiti. (e ji! zajame sovranik, ji! mora obravnavati kot vojne ujetnike.
Posebno za"#ito mednarodnega prava uivajo osebe, ki pridejo k sovraniku kot glasniki na
pogajanja (pogajalci). Pogajalci se morajo izkazati s pooblastilom svojega poveljnika. 1ositi
morajo belo zastavo. Pogajalec in njegovo spremstvo so nedotakljivi. ovranik ji! ni dolan
sprejeti in la!ko sprejme vse potrebne ukrepe, da prepre#i nji!ove morebitne zlorabe. &
primeru zlorabe ji! la!ko za#asno pridri. Pogajalec izgubi privilegij nedotakljivosti, #e se
nedvoumno izkae, da je izrabil svoj poobla"#eni poloaj za izdajo.
Hivilni prebivalci so pod za"#ito mednarodnega prava. Proti njim se ne sme uporabljati oroja,
v primeru okupacije pa so jim zagotovljene dolo#ene pravice. +a"#ito civilnega prebivalstva
so izpopolnile Cenevske konvencije iz leta /B?B.
2udi v pomorski! vojna! se la!ko bojujejo samo osebe, ki pripadajo dravnim oboroenim
silam. %re za oboroene sile, ki so organizirane v obliki vojne mornarice, vendar pa so la!ko
v pomorski! spopadi! udeleene tudi kopenske in zra#ne sile.
&oja"ke operacije la!ko v pomorski! vojna! izvajajo le ladje vojne mornarice. 1jo sestavljajo
ladje, ki so stalno namenjene tej slubi, in ladje, ki so za#asno predelane. &ojne ladje so tiste,
ki)
- so sestavni del vojne mornarice*
- jim poveljuje poveljnik, ki ga imenuje drava*
/>I
- imajo posadko, podvreno vojni disciplini*
- so vidno ozna#ene z znakom vojne ladje.
2a de6inicija obsega vojne ladje, namenjene za bojevanje, pomone ladje, namenjene za
oskrbo ali zdravni"ko pomo#, pa tudi trgovske ladje, ki so predelane v voja"ke. &saka drava
ima pravico, da trgovsko ladjo, ki dejansko pomaga vojni ladji, obravnava kot vojno ladjo.
A.< OMEJ'(VE VOJ)6OVANJA
'mejitve vojskovanja iz!ajajo iz predpostavke, da vojskujo#e drave nimajo neomejene
svobode pri izbiranju sredstev za "kodovanje sovraniku (55. #len Aaa"kega pravilnika). 0dini
upravi#eni cilj vojne je oslabiti sovranikove voja"ke sile. +ato se ne sme uporabljati oroja,
ki po nepotrebnem pove#uje trpljenje ljudi.
'mejitve vojskovanja so dolo#ene s pravili mednarodnega obi#ajnega in pogodbenega prava.
<azdelimo ji! la!ko na "tiri skupine) glede na osebe, glede na stvari, glede na vrste oroja in
glede na na#in vojskovanja.
a, Ome"itve vo"s$ovan"a glede na osee
Hivilnega prebivalstva ni dopustno napadati in ubijati. Pravila o tem vsebujejo Cenevske
konvencije iz leta /B?B. %lede na vedno ve#je "tevilo civilni! rtev se je v novej"em #asu
za"#ita rtev vojne za#ela uvr"#ati v sklop spo"tovanja in mednarodne za"#ite #lovekovi!
pravic. Prav tako ni dopustno ubijati ranjencev, bolnikov in vojakov, ki so se predali. Posebno
za"#ito mednarodnega prava uivajo tudi vojni ujetniki.
, Ome"itve vo"s$ovan"a glede na stvari
predpisi mednarodnega prava je omejeno bombardiranje. Jombardirati ni dopustno
nebranjeni! mest, naselij, vasi ali zgradb, civilnega prebivalstva, sakralni! objektov, objektov,
namenjeni! umetnostni, znanstveni in dobrodelni dejavnosti, zgodovinski! spomenikov,
bolnic ter zbirali"# za ranjence in bolnike. 2e objekte je potrebno vidno ozna#iti.
-, Ome"itve vo"s$ovan"a glede na vrste oro@"a
Po mednarodnem pravu so prepovedani)
- naboji, ki se razpr"ijo ali so napolnjeni z gorljivo snovjo*
- naboji, ki se v telesu raz"irijo ali splo"#ijo (dum=dum naboji)*
- strup in strupeno oroje*
- du"ilni, strupeni in njim podobni plini ter bakteriolo"ka sredstva*
- nekatere mine.
& novej"em #asu obstajajo prizadevanja, da bi popolnoma prepovedali ali omejili jedrsko
oroje, napalm in druga sredstva za povzro#anje poarov, sredstva za uni#evanje rastlinstva
ter meteorolo"ka, geo6izi#na in druga te!ni#na sredstva, ki za vojne potrebe spreminjajo
okolje, meteorolo"ke razmere in klimo.
/>/
d, Ome"itve glede na na!in vo"s$ovan"a
Ce zelo dolgo je v veljavi na#elo o dostojnem na#inu vojskovanja. Jrezobzirna in izdajalska
vojna sredstva niso dopustna. 1a tem na#elu temeljijo nekatere posebne prepovedi
mednarodnega prava. Posebej je prepovedano)
- izdajalsko ubijanje pripadnikov sovranega naroda ali vojske*
- izjava, da za dolo#ene osebe ne bo milosti*
- uni#evanje sovranikovega dravnega ali zasebnega premoenja, razen v primeri!, ko je
to nujno zaradi vojne potrebe*
- ropanje mest in naselij*
- zlorabljanje pogajalske (bele) zastave, sovranikove zastave, voja"ki! uni6orm in
enevski! znakov. Aaa"ki pravilnik sicer do neke mere dovoljuje vojne prevare, vendar le
z namenom pridobivanja podatkov o sovraniku. &o!unstvo torej ni prepovedano. Prav
tako niso prepovedani ostri ukrepi proti sovranikovim vo!unom. & pomorski! vojna! je
dovoljeno, da bojna ladja uporabi videz trgovske ladje.
Cenevske konvencije dolo#ajo, kako je treba ravnati s trupli sovranikov. +a"#ititi ji! je treba
pred krajo in ji! dostojno pokopati. %robovi morajo biti ozna#eni. Pred pokopom je treba po
monosti ugotoviti identiteto umrlega. &ojskujo#e drave si morajo medsebojno izmenjavati
podatke o umrli!, ranjeni! in ujeti! vojaki!.
A.= 8A24'(A RANJEN9EV5 3O&N'6OV 'N UJE(N'6OV
+a"#ito rtev vojne urejajo Cenevske konvencije iz leta /B?B. Prve tri se ukvarjajo s
pripadniki oboroeni! sil, #etrta pa se ukvarja s civilnim prebivalstvom. 1ji!ova skupna
zna#ilnost je, da poudarjajo za"#ito #loveka kot takega in ne zgolj kot pripadnika oboroeni!
sil. Cenevske konvencije so odprte pogodbe, zato la!ko drave k njim neomejeno pristopajo.
+a drave, ki niso pristopile k njim, so v#asi! veljale starej"e konvencije in na#ela
mednarodnega prava, ki iz!ajajo iz obi#ajev civilizirani! narodov, zakonov #love#nosti in
za!tev javne vesti. 3anes pa la!ko re#emo, da so Cenevske konvencije e pre"le v obi#ajno
pravo in zavezujejo vse drave.
Cenevske konvencije se morajo spo"tovati v vsakem oboroenem spopadu med
pogodbenicami, tudi #e katera od nji! ne prizna vojnega stanja. 1ekatera nji!ova temeljna
pravila se morajo spo"tovati tudi v tisti! spopadi!, ki nimajo mednarodnega zna#aja. 2a
pravila so)
- + vsakim, ki neposredno ne sodeluje v sovranosti!, je treba ravnati #love"ko.
posamezniki ni dovoljeno ravnati razli#no glede na nji!ovo raso, barvo koe, jezik,
veroizpoved, spol, premoenjsko stanje ali druge osebne okoli"#ine. 2o velja tudi za
ravnanje s pripadniki oboroeni! sil, ki so se predali, pa tudi za vse druge osebe, ki so
onesposobljene za boj zaradi bolezni, ran ali kak"nega drugega vzroka. Prepovedani so
umori, mu#enje, po!abljenje, okrutnosti, jemanje talcev, kr"itev osebnega dostojanstva ter
izrekanje in izvr"evanje kazni brez redno ustanovljenega sodi"#a in pravi#nega sodnega
postopka.
- <anjence in bolnike je potrebno sprejeti in negovati.
/>5
Cenevske konvencije zavezujejo drave, da v svoji! kazenski! zakonodaja! predvidijo
kaznovanje dejanj, ki nasprotujejo konvencijam. torilce kaznivi! dejanj morajo odkrivati,
preganjati in kaznovati ali pa ji! izro#iti v pregon drugi dravi. Med !uj"a kazniva dejanja
sodijo namerno ubijanje, mu#enje, ne#love"ko ravnanje, namerno povzro#anje trpljenja,
kr"itve 6izi#ne integritete ali zdravja, uni#enje ali prisvajanje dobrin, ki ni upravi#eno z vidika
vojne potrebe, nezakonita deportacija in preseljevanje, kr"itev pravice do rednega in
nepristranskega sojenja, jemanje talcev, nezakonito odvzemanje svobode. lovenski kazenski
zakonik vsebuje tovrstna kazniva dejanja v poglavju o kaznivi! dejanji! zoper #love#nost in
mednarodno pravo.
2emeljno na#elo dve! konvencij o izbolj"anju usode ranjencev in bolnikov je, da je potrebno
te osebe za"#ititi in negovati ne glede na to, kateri stranki pripadajo. +a"#ito uivajo tudi
zdravstvene enote, bolni"ko osebje ter zgradbe in ladje, namenjene za negovanje ranjencev oz.
bolnikov. Jolni"ke zgradbe, vozila in osebje morajo biti ozna#eni z rde#im kriem na beli
podlagi (obrnjena "vicarska zastava). & muslimanski! drava! se uporablja rde#i polmesec, v
.ranu pa rde#i lev in sonce na beli podlagi. &ojskujo#e drave morajo ukreniti vse, kar je
potrebno za namestitev in nego ranjencev. & ta namen naj bi stranke sklepale tudi lokalna
premirja. +a"#ita mobilni! sanitetni! enot in drugi! ustanov sanitetne slube prene!a, #e se te
enote oz. ustanove uporabljajo za izvr"evanje dejanj, ki "kodujejo sovraniku.
$onvencija o izbolj"anju usode ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroeni! sila! na
morju vsebuje posebna pravila, ki so prilagojena bojevanju na morju. $onvencija pozna
posebne bolni"ke ladje in ladje=bolnice, ki morajo biti bele barve ter ozna#ene z znakom
rde#ega kria. 2e ladje se ne smejo uporabljati v vojne namene in ne smejo ovirati vojni!
ladij. Pomagati morajo vsem bolnikom, ranjencem in brodolomcem ne glede na dravno
pripadnost.
Cenevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki dolo#a, da je treba z njimi ravnati
#love"ko. Potrebno ji! je za"#ititi pred nasiljem, ustra!ovanjem, alitvami in javno
radovednostjo. 8jetniki ne smejo biti podvreni medicinskim poskusom in se ji! ne sme
po!abljati. 3rave morajo spo"tovati nji!ovo osebnost in #ast. 'mogo#iti jim morajo ustrezne
bivalne razmere (ujetniki so obi#ajno zaprti v tabori"#u, nji!ovo gibanje pa je omejeno) in
zdravstveno oskrbo. 3isciplinski ali sodni postopek proti ujetnikom mora vsebovati dolo#ene
garancije (pritoba, monost posredovanja diplomatskega predstavnika, ki je prevzel za"#ito
interesov nji!ove domovine itd.). 1eozdravljive ranjence in bolnike je treba vrniti v nji!ovo
domovino. Po koncu vojne se mora ujetnike osvoboditi in vrniti v domovino brez
zavla#evanja. 2isti ujetniki, ki tega ne elijo, la!ko zaprosijo za azil.
A.? 8A24'(A 9'V'&NEGA PRE3'VA&)(VA
Cenevska konvencija o za"#iti civilni! oseb med vojno se nana"a ne samo na oboroene
spopade med dravami, temve# tudi na primere delne ali popolne okupacije drave, dokler
proti okupaciji ni nobenega odpora. $onvencija "#iti vse ljudi, ki niso pripadniki drave, pod
katere oblastjo se na!ajajo. 1e "#iti pa tisti!, ki so dravljani neke drave, ki ima z dravo,
pod katere oblastjo se na!ajajo, redne diplomatske odnose. 2udi na te osebe pa se nana"a
drugi del $onvencije, ki vsebuje splo"ne za"#itne ukrepe pred dolo#enimi posledicami vojne.
/>9
1amen $onvencije je za"#ititi vse ljudi brez razlikovanja, predvsem pa bolnike, ranjence,
enske, stare ljudi, slabotne osebe in otroke. $onvencija uvaja za"#ito dolo#eni! obmo#ij,
namenjeni! za civilno prebivalstvo)
- anitetna in varnostna obmo#ja ali mesta. 1ji!ov namen je dati zato#i"#e ranjencem,
bolnikom, slabotnim osebam, starim ljudem, otrokom do /4 let starosti, nose#im enskam
in materam z otroki do E let starosti. 2a mesta se la!ko ustanovijo na lastnem ali
okupiranem obmo#ju s sporazumom med vojskujo#imi dravami. +avzemajo manj"a
podro#ja in morajo biti oddaljena od voja"ki! objektov, industrijski! kompleksov in
administrativni! ustanov. 1e smejo se braniti ali uporabljati za pre!ode voja"kega osebja
in materiala. 1ji!ove meje morajo biti ozna#ene z rde#imi po"evnimi #rtami na beli
podlagi.
- 1a podro#ji!, kjer se odvijajo spopadi, se la!ko s sporazumom ustanovijo nevtralizirana
obmo#ja za zato#i"#e ranjeni! in bolni! vojakov ter civilni! oseb, ki med bivanjem v te!
obmo#ji! ne smejo sodelovati v aktivnosti! voja"ke narave.
- Pred napadi so podobno kot vojne bolni"nice za"#itene tudi civilne bolni"nice. &ojni
objekti morajo biti #im bolj oddaljeni od te! zgradb. +a"#ita prene!a, #e se bolnica
uporabi za aktivnosti, ki "kodujejo sovraniku. +a"#iteno je tudi zdravstveno osebje.
$onvencija za!teva spo"tovanje za"#iteni! oseb in nji!ove #asti, prepoveduje vsakr"no
diskriminacijo, izvajanje pritiska, povzro#anje 6izi#nega trpljenja in ubijanje. +a"#itenim
osebam zagotavlja, da se la!ko obra#ajo na sile za"#itnice, <de#i kri ali kak"no drugo
organizacijo, ki bi jim la!ko pomagala. &ojskujo#a drava ne sme vklju#evati tuji!
dravljanov v svoje vojne operacije. $ot najstroji prisilni ukrep la!ko uporabi prisilno
bivanje ali internacijo. $onvencija uvaja tudi posebno za"#ito za otroke, mlaj"e od /4 let.
A.A VOJNA O6UPA9'JA
&ojna okupacija je trajno ali za#asno stanje, ko se neko podro#je (v celoti ali delno) na!aja
pod dejansko oblastjo sovranikove vojske, isto#asno pa je zakoniti vladi onemogo#eno, da bi
izvajala svojo oblast. Podro#je, kjer spopadi "e trajajo, se ne "teje za okupirano. 'kupacija se
razteza samo na tista podro#ja, kjer je sovranikova oblast uvedena in se la!ko dejansko
izvaja. (e na okupirano podro#je ali del podro#ja pride doma#a osvobodilna vojska, #etudi le
za#asno, se tako podro#je za ta #as "teje za osvobojeno, pravice okupacijske oblasti pa
prene!ajo. 'kupacija pomorskega podro#ja, zalivov, pristani"# in teritorialni! voda je mona
samo isto#asno ob okupaciji kopenskega podro#ja.
& mnogi! vojna! je pri"lo do okupacije podro#ja na podlagi premirja, ki je ob #isto vojni!
klavzula! vsebovalo tudi politi#ne dolo#be. 2ak"no okupacijo nekateri ne obravnavajo kot
vojno okupacijo, temve# jo imenujejo me"ano oz. vojno okupacijo na pogodbenem temelju.
<azlika je ta, da so v te! primeri! vojni spopadi e kon#ani, #eprav vojno stanje "e traja. +a
tak"no okupacijo veljajo v prvi vrsti dolo#be premirja, subsidiarno pa se uporabljajo tudi
predpisi mednarodnega prava o vojni okupaciji. 2i predpisi se uporabljajo tudi v primeri!, ko
pride do okupacije brez vojne, npr. pri okupaciji, izvr"eni zaradi represalij.
Poleg predpisov obi#ajnega prava obstajajo tudi pisana pravila, ki so vsebovana v Aaa"kem
pravilniku in Cenevski konvenciji o za"#iti civilni! oseb med vojno. 2i predpisi se nana"ajo
/>?
tudi na podro#je invazije, t.j. tisto podro#je, kjer spopadi "e trajajo. .z!odi"#e vse! predpisov
mednarodnega prava o okupaciji je, da se z okupacijo sicer ne pridobi okupiranega podro#ja,
pomeni pa zmago vojskujo#e drave nad sovranikom. +ato je oblast okupatorja na
okupiranem podro#ju velika, a omejena s pre!odnim zna#ajem okupacije in dolnostmi do
civilnega prebivalstva.
'kupiranega podro#ja se z okupacijo ne pridobi. (e okupator to podro#je kasneje pridobi na
podlagi mirovne pogodbe, pridobitev ne velja za nazaj, razen #e je tako izrecno dogovorjeno.
3rava, ki neko podro#je zaradi napredovanja okupatorja zapusti, sicer zadri suverenost,
vendar pa je izvajanje njene oblasti onemogo#eno. 1a njeno mesto stopi oblast okupatorja, ki
jo izvaja v svojem imenu. 'kupator nima oblasti nad osebami in stvarmi, ki so v pravni zvezi
z okupiranim podro#jem, vendar se tam ne na!ajajo.
Prva dolnost okupatorja je, da sprejme vse mone ukrepe, s katerimi vzpostavi in o!rani
javni red. Pri tem mora upo"tevati doma#e zakone, kolikor je to pa# mogo#e. &si ti ukrepi in
izdani predpisi se morajo gibati v meja!, ki po naravi stvari iz!ajajo iz za#asnega stanja
okupacije. +ato ni dopustno nobeno spreminjanje zakonodaje, ki ni utemeljeno z nujnimi
vojnimi potrebami. 'kupator la!ko spremeni kazensko zakonodajo okupirane drave samo,
#e je to potrebno zaradi njegove varnosti ali spo"tovanja Cenevske konvencije o za"#iti
civilni! oseb. premenjeni kazenski predpisi za#nejo veljati takrat, ko so sporo#eni
prebivalstvu v njegovem jeziku. 1e morejo imeti retroaktivnega u#inka.
'kupator ne sme za!tevati prisege o zvestobi prebivalstva in njegovega aktivnega
sodelovanja v svoji! oboroeni! sila!. Prebivalstva ne sme siliti, da daje in6ormacije o vojski
in sredstvi! obrambe svoje domovine. Gemanje talcev je izrecno prepovedano. mrtna kazen
se la!ko izre#e samo za vo!unstvo, teko sabotao ali namerno povzro#itev smrti ene ali ve#
oseb, pa "e to samo v primeru, #e je bila za ta dejanja predvidena smrtna kazen v zakoni!, ki
so veljali ob za#etku okupacije.
Prebivalstva ni dopustno deportirati na delo izven drave, prav tako pa ga ni dopustno siliti,
da ostane na nekem ogroenem obmo#ju, razen #e to za!tevajo imperativni voja"ki razlogi ali
varnost prebivalstva. +aradi isti! razlogov se la!ko prebivalstvo evakuira, pri tem pa mora biti
poskrbljeno za primerno namestitev, !igieno in pre!rano. 'kupator mora spo"tovati osebno
#ast, druinske pravice, ivljenje, zasebno lastnino, versko prepri#anje in bogosluje
prebivalstva. 3opustne so rekvizicije dobrin in storitev, vendar samo za potrebe okupatorske
vojske in uprave. Prvenstveno pa se morajo upo"tevati potrebe prebivalstva. <ekvizicija mora
biti sorazmerna s koli#ino sredstev, ki se na!aja na dolo#enem podro#ju. redstva za
komunikacije, prevoz oseb ali stvari, skladi"#a oroja in vse vrste vojnega streliva se la!ko
zaseejo. Medtem ko mora okupator spo"tovati zasebno lastnino, pa mu v celoti pripade
dravno premoenje. Aaa"ki pravilnik postavlja dolo#ene omejitve. 'kupator je upravitelj
dravnega premoenja z nevoja"kim zna#ajem (javne zgradbe, nepremi#nine, gozdovi) in
mora o!ranjevati njegovo substanco. + vsem premi#nim dravnim premoenjem, ki la!ko
koristi vojnim potrebam, pa la!ko okupator prosto razpolaga. 'd prostega razpolaganja je
izvzeto ob#insko premoenje ter premoenje ustanov, namenjeni! bogosluju, dobrodelni
dejavnosti, pouku, umetnosti in znanosti. tem premoenjem je treba ravnati kot z zasebnim
premoenjem. Prepovedana je zaplemba ali uni#enje taki! ustanov, zgodovinski! spomenikov
ter umetnostni! in znanstveni! del.
'kupator mora organizirati upravo okupiranega podro#ja. 8pravo izvaja v svojem imenu. &
ta namen la!ko uporabi dolo#ene organe okupirane drave, vendar ji! v to ne sme prisiliti.
/>4
Pobira la!ko vse vrste dravni! dajatev, pri tem pa mora po monosti upo"tevati obstoje#e
predpise o obdav#evanju. .z pravice do pobiranja davkov iz!aja dolnost, da pokriva stro"ke
uprave. Poleg e obstoje#i! dajatev la!ko uvede nove, vendar ji! la!ko uporabi samo za
pokrivanje stro"kov uprave in za potrebe vojske na okupiranem podro#ju. (e viri na
okupiranem podro#ju ne zadostujejo za oskrbovanje s !rano, zdravili in drugimi dobrinami,
mora okupator primanjkljaj pokriti z uvozom.
3olo#be Cenevske konvencije urejajo poloaj internirancev, zagotavljajo pravi#en sodni
postopek, pravico do pritobe v upravni! stvare!, nadzor sile za"#itnice itd.
'd okupacije je potrebno lo#iti debelacijo, ki pomeni popolno podjarmljenje neke drave z
vojno silo.
A.1D )OVRA:N'6OVA &A)(N'NA NA MORJU
&ojna naj bi se #im bolj omejila na bojevanje med vojskujo#imi stranmi. .z tega sledi, da tudi
sovranikovo premoenje uiva dolo#eno za"#ito. +aradi narave pomorski! vojn pa se na
morju to pravilo ne uporablja v istem obsegu. 2u "e vedno velja staro pravilo, da la!ko
vojskujo#e drave mo#no posegajo v zasebno lastnino sovranikovi! dravljanov,
sovranikova dravna lastnina pa postane predmet vojnega plena. <azlog za tako pravilo je
treba iskati v naravi boji"#a. Pomorske vojne se namre# velikokrat odvijajo na odprtem morju,
ki ni podvreno dravni oblasti in ga tudi nevtralne drave uporabljajo za mednarodni promet.
(e vojskujo#a drava ne bi imela pravice do zasega sovranikovega premoenja, ki se na
morju obi#ajno na!aja v tranzitu, bi to premoenje la!ko e v nekaj ura! pri"lo do
sovranikovi! enot, ki bi ga potem uporabile v voja"ki! operacija!. +ato imajo vojskujo#e
drave pravico do vojnega morskega zasega, takoj ko se jim za to ponudi prva prilonost.
&pra"anje pravice do morskega vojnega zasega se zaplete zlasti zaradi dejstva, da se morje
uporablja tudi za nevtralni promet. ovranikove ladje la!ko prevaajo nevtralno premoenje,
po drugi strani pa la!ko nevtralne ladje prevaajo sovranikovo premoenje. +ato se mora
sovranikovo in nevtralno premoenje velikokrat bodisi skupaj zase#i bodisi skupaj izpustiti.
$er dolo#ena pravila mednarodnega prava "#itijo nevtralno premoenje, bo ta materija
obdelana v naslednjem poglavju o nevtralnostnem pravu. 2u naj bo omenjeno samo to, da je
od zasega izklju#ena sovranikova zasebna lastnina, #e se prevaa na nevtralni ladji in #e ne
gre za kontrabando. Poleg tega pozna mednarodno pravo nekatere izjeme, kjer je za"#itena
dolo#ena vrsta sovranikove zasebne lastnine.
2o so)
- Jolni"ke ladje.
- Po"tno dopisovanje nevtralni! in vojskujo#i! drav, ne glede na uradni ali zasebni zna#aj
in ne glede na to, ali se po"ta prevaa z nevtralno ali sovrano ladjo.
- :adje in #olni, ki so namenjeni izklju#no za obalni ribolov in lokalno plovbo, pa tudi
nji!ova oprema in tovor. +a"#ita prene!a, #e se ti #olni za#nejo uporabljati v voja"ke
namene (npr. signaliziranje, prevoz voja"ke opreme itd.).
- 3ravne in zasebne ladje, ki so namenjene verskim, !umanitarnim ali znanstvenim
dejavnostim.
/>>
- $artelne ladje, t.j. ladje, ki prevaajo pogajalce ali plujejo na podlagi sporazuma med
vojskujo#imi dravami (npr. prevaajo vojne ujetnike zaradi zamenjave).
- :adje, ki jim je sovranik dal posebno dovoljenje za plovbo (sau6=conduit).
- :adje, ki se ob za#etku vojne na!ajajo v sovranikovem pristani"#u. 'bi#ajno se takim
ladjam postavi dolo#en rok, v katerem morajo zapustiti pristani"#e. (e pa jim sovranik ne
pusti odpluti, ji! ne sme zase#i, temve# ji! la!ko samo za#asno zadri ali pa zasee ob
pla#ilu od"kodnine.
-
1D. NEV(RA&NO)(NO PRAVO
1D.1 POJEM NEV(RA&NO)('
Pojem nevtralnost ozna#uje dve stvari. Po eni strani gre za stanje neke drave, ki ne
sodeluje v vojni med dvema ali ve# drugimi dravami. Po drugi strani pa gre za odnos med
vojskujo#o dravo in nevtralnimi dravami, ki temelji na dejstvu, da je prva v vojnem stanju,
slednje pa v vojni ne sodelujejo na nobeni strani.
1evtralnostno pravo je tisti del mednarodnega prava, ki ureja odnose nevtralnosti. Pomembni
mejniki v razvoju nevtralnostnega prava so) prva in druga oboroena nevtralnost (/E;I do
/E;9 in /;II do /;I/), Pari"ka pomorska deklaracija (/;4>), Las!ingtonska pravila (/;E/),
3ruga !aa"ka mirovna kon6erenca (/BIE) in :ondonska pomorska deklaracija (/BIB). 3anes
poleg obi#ajnega prava veljajo "e Pari"ka pomorska deklaracija, 2rinajsta !aa"ka konvencija
in deloma 0najsta !aa"ka konvencija.
Pomembna predpostavka za stanje nevtralnosti je obstoj vojnega stanja. (e ni vojne, tudi
nevtralnosti ni. 2retja !aa"ka konvencija o za#etku sovranosti dolo#a, da se mora vojno
stanje nemudoma sporo#iti nevtralnim dravam. &endar pa se nevtralna drava ne more
sklicevati na dejstvo, da o vojnem stanju ni bila obve"#ena, #e se nedvoumno ugotovi, da je
bila z za#etkom vojne dejansko seznanjena.
1evtralnost pomeni nesodelovanje v vojni. 1evtralna drava ne izvaja vojni! operacij ali
drugi! dejanj, ki so nezdruljiva s pojmom nevtralnosti. Pomemben element nesodelovanja je
nepristranskost. 1evtralna drava se mora do vse! vojskujo#i! drav obna"ati enako. $er je
nevtralnost odnos med nevtralno in vojskujo#o dravo, mora biti nesodelovanje
obojestransko, recipro#no. +ato la!ko stanje nevtralnosti prekine tako nevtralna kot tudi
vojskujo#a drava. Prekinitev je la!ko izzvana ali neizzvana. + za#etkom nevtralnosti za#nejo
za vojskujo#e in nevtralne drave veljati pravila nevtralnosti, ki v dolo#enem obsegu
spreminjajo pravo miru. tanje nevtralnosti prene!a takrat, ko se vojna kon#a, za posamezno
nevtralno dravo pa takrat, ko sama stopi v vojno.
'd pojma nevtralnosti je potrebno razlikovati pogodbeno oz. trajno nevtralnost (glej poglavje
5.5.B). Pri pogodbeni nevtralnosti drava nima svobodne izbire pri odlo#itvi, ali bo sodelovala
v vojni ali ne. 'd nevtralnosti je treba razlikovati tudi nevtralizacijo in demilitarizacijo.
& sistemu kolektivne varnosti, ki ga eli vzpostaviti '+1, ni prostora za nevtralnost. &ojna je
prepovedana, #e pa do nje pride, morajo #lanice '+1 kolektivno nastopiti proti kr"itelju miru
/>E
in sodelovati pri izvajanju ukrepov, ki ji! sprejme &arnostni svet. $er je vojna kot sredstvo
dravne politike prepovedana, pride kr"itelj te norme v spor z vsemi dravami #lanicami
'+1, ki zato v razmerju do njega in vojne ne morejo ostati popolnoma nepristranske. (e bi
taka ureditev brez!ibno delovala, nevtralnosti ne bi bilo. (e pa v primeru vojne ne bi pri"lo do
uporabe dolo#b partikularnega prava, vsebovanega v 8stanovni listini, bi se bilo treba vrniti
na predpise splo"nega nevtralnostnega prava.
1D.% PRAV'9E 'N DO&:NO)(' NEV(RA&N'7 DR:AV
3olnosti nevtralni! drav so)
- 3olnost vzdrati se. 1evtralna drava je zavezana, da ne#esa ne stori, npr. da ne oskrbuje
vojskujo#i! drav z orojem. po"tovanje te dolnosti je predpogoj nevtralnosti.
1evtralna drava ne sme posegati v vojne operacije. &ojskujo#im dravam ne sme dajati
posojil ali kreditov. .zjema so la!ko le posojila za !rano in surovine.
- 3olnost prepre#evati. 1evtralna drava mora prepre#evati dolo#ena dejanja
posameznikov ali organizacij, ki pomenijo pomo# vojskujo#im dravam. Prepre#evati
mora npr. pre!od voja"ki! enot preko svojega ozemlja ali opremljanje vojni! ladij
vojskujo#i! drav na svojem ozemlju. 1e sme dopustiti, da se na njenem podro#ju
organizirajo #ete vojakov ali odpirajo uradi za nova#enje vojakov. Po drugi strani pa
nevtralna drava ni odgovorna za posameznike, ki pre#kajo mejo z namenom, da se
pridruijo voja"kim enotam ene od vojskujo#i! drav. Prav tako ni dolna prepre#evati
izvoza ali prevoza oroja za eno ali drugo vojskujo#o stran in prepovedati uporabe
komunikacijski! sredstev. (e pa se nevtralna drava odlo#i, da to vendarle prepre#i, mora
ravnati enako za obe strani.
- 3olnost trpeti. 1ana"a se na dejanja vojskujo#i! drav, ki gredo na "kodo nevtralni!
drav, npr. pravica do zasega.
1a drugi strani imajo nevtralne drave pravico, da vojskujo#e drave spo"tujejo nji!ovo
dravno podro#je. Podro#je nevtralni! drav je namre# nedotakljivo. 0nako velja za obalno
morje nevtralni! drav. &ojskujo#e drave tu ne smejo izvajati voja"ki! operacij in zasegov.
(e se ladja zasee v nevtralni! voda!, jo je potrebno na za!tevo nevtralne drave izpustiti.
1evtralne vode in pristani"#a se ne smejo uporabljati za opori"#a pomorski! operacij. &oja"ke
enote vojskujo#i! drav ne smejo pre#kati kopenskega nevtralnega podro#ja. Mednarodno
pravo pa dovoljuje obi#ajen pre!od voja"ki! ladij vojskujo#i! drav in zaseeni! ladij skozi
nevtralne obalne vode. 'bi#ajen pre!od je tisti pre!od, ki ne povzro#a "kode in ki nima
zna#ilnosti operativnega premikanja. &oja"ke ladje la!ko tudi zaplujejo v nevtralno
pristani"#e. 2ako v nevtralni! obalni! voda! kot v nevtralni! pristani"#i! pa se ne smejo
zadrevati dlje kot 5? ur.
1evtralna drava ima pravico in dolnost nadzirati svoje podro#je in obalne vode, da bi
prepre#ila dejanja, ki nasprotujejo nevtralnosti. 2aka dejanja la!ko prepre#i tudi silo, pa se to
ne "teje za sovrano dejanje. & svojem obalnem morju la!ko nevtralna drava polaga tudi
mine.
(e vojskujo#e drave kr"ijo nevtralnost, la!ko nevtralna drava za!teva zado"#enje (vrnitev v
prej"nje stanje ali pla#ilo od"kodnine). 1evtralna drava la!ko uporabi vse ukrepe
samopomo#i, retorzijo in represalije. &oja"ki ladji drave, ki je prekr"ila nevtralnost, la!ko
/>;
diskriminatorno prepove vstop v svoje vode. krajna sankcija pa je napoved vojne. Po drugi
strani la!ko tudi vojskujo#e drave sprejmejo ukrepe proti nevtralni dravi, #e le=ta ne
izpolnjuje svoji! dolnosti.
1D.. GO)PODAR)6A VOJNA NA MORJU 'N NEV(RA&NO PREMO:ENJE
+PRAV'9A DO VOJNEGA MOR)6EGA 8A)EGA,
&ojna na morju je bila e od nekdaj bolj brezobzirna. 2u je pri!ajalo do ostri! sporov med
interesi vojskujo#i! strank, da uporabijo kakr"nokoli sredstvo za kon#no zmago, in interesi
nevtralni! drav, da kljub vojni uporabljajo morje za mirno plovbo in trgovino. 1a#eloma je
interes nevtralni! drav bolj upravi#en, saj imajo pravico za!tevati, da vojna, ki je niso izzvali
in v kateri ne sodelujejo, nanje ne vpliva. .nteres nevtralni! drav ima tudi pravno podlago)
vsakr"en poseg vojskujo#i! strank v pravice nevtralni! drav na odprtem morju je kr"itev
na#ela svobode morja. 3ejansko pa je poloaj nevtralni! drav precej slab"i. 1ji!ove voja"ke
enote niso mobilizirane, trgovske ladje pa se ne morejo upirati vojnim ladjam vojskujo#i!
strank. Poloaj nevtralni! drav je slab"i tudi zato, ker so v pomorski! vojna! obi#ajno
udeleene predvsem velesile. +ato je kompromis, ki se odraa v sedanji! predpisi!
mednarodnega prava, bolj upo"teval interese vojskujo#i! strank, manj pa interese nevtralni!
drav.
$ompromis je sestavljen iz dve! na#el)
- 1evtralna trgovina in promet po morju sta v #asu vojne svobodna. Pravica do zasega na
morju je na#eloma omejena na sovranikovo premoenje.
- &ojskujo#e stranke imajo v pomorski! vojna! pravico izvajati dolo#ene ukrepe, ki znatno
omejujejo na#elno svobodo nevtralne pomorske trgovine. Posledica tega je, da se v
dolo#eni! primeri! la!ko zasee tudi nevtralno premoenje. 2i primeri so) prebijanje
blokade, kontrabanda, protinevtralna pomo# in neposlu"nost v razmerju do vojni! enot
vojskujo#i! strank, ko le=te izvajajo vojni morski zaseg.
1D./ 8A24'(A NEV(RA&NEGA PREMO:ENJA V POMOR)6' VOJN'
1a#eloma je la!ko predmet vojnega morskega zasega samo sovranikovo zasebno
premoenje. ovranikovo dravno premoenje, ki ga zasee nasprotnik, tudi na morju
postane vojni plen. Morski vojni plen je zato sovranikovo zasebno premoenje in tisto
nevtralno premoenje, ki ga la!ko vojskujo#a drava zasee na podlagi mednarodnega prava.
Predpisi mednarodnega prava dolo#ajo, kdaj se la!ko ladja oz. njen tovor "tejeta za sovrana.
1ji!ov namen je za"#ititi nevtralne ladje in blago pred zasegom, katerega predmet je la!ko
samo sovranikovo premoenje. 0den od elementov dolo#anja je pravna pripadnost ladje,
drugi pa pripadnost lastnika ladje. Pri dolo#anju, ali je ladja sovrana ali nevtralna, se
uporablja kombinirano na#elo zastave in kontrole. :adja se "teje za sovrano, #e ima razvito
sovranikovo zastavo (to pomeni, da je registrirana v sovranikovem pristani"#u) ali #e je
njen lastnik pripadnik sovrane drave. Pri tovoru pa je odlo#ilna pripadnost njegovega
lastnika. Premoenje v lasti sovranika se "teje za sovrano, premoenje v lasti nevtralni!
strank pa za nevtralno.
/>B
1evtralno premoenje ve#krat potuje skupaj s sovranikovim. 'bstajajo razli#ne mone
kombinacije. ovranikova ladja la!ko prevaa nevtralno premoenje. (e se taka ladja
zasee, je prizadet interes nevtralnega lastnika premoenja, #e pa se ta interes upo"teva, se
sovranikova ladja izogne zasegu. 0nako se zgodi, #e nevtralna ladja prevaa sovranikovo
premoenje ali #e ladja (sovranikova ali nevtralna) prevaa delno sovranikovo delno
nevtralno premoenje. (e bi na vsak na#in eleli za"#ititi nevtralno premoenje, bi to
prakti#no pomenilo ukinjanje pravice do vojnega morskega zasega, saj bi v tem primeru
vojskujo#e drave kombinirale prevoz svojega tovora z nevtralnim tovorom oz. ladjo. +ato je
v#asi! veljalo zelo strogo pravilo, da je tudi nevtralno premoenje la!ko predmet zasega,
kadarkoli je na kakr"enkoli na#in kombinirano s sovranikovim premoenjem oz. ladjo
(nevtralna ladja T sovranikovo premoenje ali sovranikova ladja T nevtralno premoenje).
Pari"ka pomorska deklaracija iz leta /;4> pa je nevtralni trgovini zagotovila najve#je mone
koncesije)
- nevtralna zastava pokriva sovranikovo premoenje, razen #e gre za vojno kontrabando*
- nevtralno premoenje pod sovranikovo zastavo ne more biti predmet vojnega zasega,
razen #e gre za vojno kontrabando.
temi pravili so pred vojnimi zasegi za"#itene nevtralne trgovske ladje, razen v primeri!, ko
prevaajo kontrabando, prebijajo blokado, nudijo protinevtralno pomo# ali se upirajo
vojskujo#im strankam, ko le=te izvajajo vojni morski zaseg. 2eorija o okubi s sovranim
elementom je tako zavrena.
1D.1 3&O6ADA
Jlokada pomeni zapiranje sovranikovega pristani"#a, dela obale ali ustja reke za pomorski
promet. +a sovrana pristani"#a, obale ali ustja rek se "tejejo tista, ki se na!ajajo v lasti
sovranika. +ato je mogo#e blokirati tudi lastno pristani"#e, #e pripada sovraniku, pa tudi
obale nevtralni! drav, #e ji! je zasedel sovranik ali #e od tam izvaja voja"ke operacije.
1evtralizirani! podro#ij (v!odi v mednarodne prekope ali mednarodne reke) ni mogo#e
blokirati. Prav tako ni mogo#e blokirati odprtega morja, se pa la!ko v blokiran prostor
vklju#ijo deli svobodnega morja, #e je to potrebno za izvajanje blokade. 2ako imenovana
kamnita blokada, ki se izvaja s pomo#jo me!anski! ovir (kamenje, cement, potopljene ali
nasedle ladje), ni blokada v smislu pomorskega vojnega prava. +aradi moderne vojne te!nike
blokada izgublja svoj pomen.
Mednarodnopravno veljavna blokada mora izpolnjevati tri pogoje)
- e6ektivnost) promet mora biti dejansko in v celoti prepre#en*
- deklaracija) nazna#iti je potrebno krajevni in #asovni obseg blokade (#as za#etka blokade,
zemljepisne meje blokiranega obmo#ja in rok za iz!od nevtralni! ladij)*
- noti6ikacija) z blokado morajo biti seznanjene nevtralne drave, mestne oblasti
blokiranega obmo#ja ter ladje, ki se pribliajo blokiranemu obmo#ju in za blokado ne
vedo.
1ekateri kot dodaten pogoj navajajo nepristranskost blokade, vendar pa se la!ko "teje, da
pomanjkanje nepristranskega ravnanja pomeni pravzaprav nee6ektivnost blokade.
/EI
Jlokada prene!a z izjavo drave, ki jo je uvedla. ' tem je potrebno obvestiti vse prizadete
stranke. Jlokada la!ko prene!a tudi proti volji drave, ki jo je uvedla, #e je njeno ladjevje, ki
nadzoruje blokado, razgnano ali uni#eno zaradi sovranikovega napada, elementarne nesre#e
ali kak"ne druge okoli"#ine oz. #e zapusti svoje poloaje zaradi premika na drugo mesto. (e
eli vojskujo#a drava po tem blokado ponovno vzpostaviti, mora zopet izpolniti vse tri
pogoje.
Jlokada se samo prekine, #e ladjevje za#asno zapusti svoje poloaje oz. #e je zaradi vremena
ali sovranikovega napada za#asno razkropljeno.
+ blokado se onemogo#i kakr"enkoli promet z blokiranim pristani"#em oz. podro#jem.
Prepoved velja za vse zastave. ankcija za kr"itev blokade ali poskus kr"itve je zaseg ladje in
tovora. 2ovora se ne zasee, #e ladja za blokado ni vedela oz. ni mogla vedeti. (e ladja
pobegne pred pregonom, jo kasneje ni ve# mogo#e zase#i zaradi kr"itve blokade.
' pravni veljavnosti zasega odlo#ajo doma#a sodi"#a. :ondonska deklaracija dolo#a, kdaj je
treba domnevati, da je bila blokada ladji znana. 3omneva se la!ko seveda ovre. Posadko
zaseene ladje se la!ko zadri do konca postopka.
1D.< 6ON(RA3ANDA
$ontrabanda je blago, ki se la!ko uporabi v vojne namene in se prevaa po morju za
sovranika, #eprav je nasprotna stranka tak prevoz prepovedala. &ojskujo#e drave imajo po
obi#ajnem pravu pravico, da tak"no blago zaseejo, #e ga prestreejo na morju. Prizadevanja
nevtralni! drav, da bi se pravica do zasega kontrabande ukinila, niso bila uspe"na. $ljub
temu pa mednarodno pravo vojskujo#e drave omejuje in jim pri izvr"evanju pravice do
zasega kontrabande postavlja dva pogoja.
Prvi pogoj je ta, da je treba dolo#iti, katero blago se "teje za kontrabando. :ondonska
deklaracija razlikuje tri skupine predmetov)
- absolutna kontrabanda) predmeti, ki so namenjeni izklju#no vojnim potrebam (oroje,
strelivo, vojna oprema itd.)*
- relativna (pogojna) kontrabanda) predmeti, ki so la!ko namenjeni bodisi vojnim bodisi
mirnim potrebam (npr. obleka, obutev, gorivo, denar, elezni"ki material itd.)*
- predmeti, ki se ne morejo "teti za kontrabando (npr. bomba, svila, lan, konoplja, kav#uk,
poljedeljski stroji, po!i"tvo, modni predmeti, milo itd.).
3rave la!ko raz"irijo ali zoijo spisek predmetov, ki so na"teti v :ondonski deklaraciji. '
tem morajo obvestiti vse zainteresirane drave. $er so drave to monost mnoi#no
izkori"#ale, la!ko re#emo, da je kontrabanda pravzaprav tisto blago, ki je v dolo#enem
trenutku na kontrabantnem spisku neke vojskujo#e drave.
+a kontrabando se ne "teje tisto blago, ki je namenjeno potrebam ladje in njeni! potnikov.
Prav tako se za kontrabando ne "teje blago, ki je namenjeno negi ranjeni! in bolni!. 2ako
blago se la!ko v nujni! primeri! odvzame, vendar pa je potrebno pla#ati od"kodnino.
/E/
3rugi pogoj za kontrabando je, da mora biti blago namenjeno sovraniku. ,bsolutna
kontrabanda se zasee, #e se ugotovi, da je namenjena sovraniku. 2udi pogojna kontrabanda
se zasee, #e se ugotovi, da je namenjena sovranikovim oboroenim silam ali dravni upravi.
+aplembo blaga, ki je uvr"#eno na kontrabantni spisek, izre#ejo sodi"#a drave, ki je zasegla
blago. 8sodo kontrabantnega blaga deli tudi ladja, #e to blago predstavlja polovico tovora (po
vrednosti, tei ali prostornini). 0naka usoda doleti tudi druge predmete na ladji, ki sicer niso
kontrabanda, a pripadajo lastniku kontrabantnega blaga. 'stalo blago na ladji je svobodno. (e
kontrabantno blago ne predstavlja polovice tovora, se ladje sicer ne zasee, vojskujo#a drava
pa ima dve monosti. :adjo la!ko prisili, da preda kontrabantno blago in odpluje naprej, ali
pa jo prisili, da odpluje v pristani"#e, kjer mora po#akati na odlo#itev sodi"#a. tro"ke
vzdrevanja ladje in tovora med trajanjem postopka nosi ladja sama.
(e se ladja na!aja na odprtem morju in zato ne ve za izbru! vojne ali za dejstvo, da je
dolo#eno blago uvr"#eno na kontrabantni spisek, je ni dopustno zase#i. +aseg tudi ni dopusten
v primeru, #e po seznanitvi s temi dejstvi ni monosti za izkrcanje blaga. & obe! primeri!
la!ko vojskujo#a drava sicer odvzame kontrabantno blago, vendar mora pla#ati od"kodnino.
1D.= PRO('NEV(RA&NA POMO4
:ondonska deklaracija je s tem nazivom ozna#ila razli#ne oblike pomo#i, ki jo v korist
vojskujo#i! strank izvajajo nevtralne ladje. 3eklaracija razlikuje teje in laje oblike pomo#i.
2eje so tiste, zaradi kateri! se nevtralna ladja izena#i s sovranikovo)
- ladja neposredno sodeluje v voja"ki! operacija!*
- ladja je pod poveljstvom ali nadzorom agenta, ki ga je na ladjo postavila sovranikova
vlada*
- ladjo je sovranikova vlada vzela v slubo*
- ladja je namenjena prevozu sovranikovi! voja"ki! enot ali prenosu in6ormacij.
:aje oblike protinevtralne pomo#i ladjo izena#ijo s tisto ladjo, ki prevaa kontrabantno
blago, npr. posebno potovanje ladje z namenom, da se prepelje posameznike, ki pripadajo
sovrani vojski, ali prenese in6ormacije, ki so v interesu sovranika.
ankcija za protinevtralno pomo# je zaseg ladje in vse! predmetov, ki pripadajo lastniku
ladje.
1D.? >ORMA&NO 8A)E:NO PRAVO
@ormalni postopek izvajanja pravice do zasega se uredi z notranjimi dravnimi predpisi.
8reditve v posamezni! drava! so si v marsi#em podobne. 1ji!ova skupna na#ela
predstavljajo mednarodno obi#ajno pravo, od katerega drave ne smejo odstopiti. %lavno
na#elo je, da mora postopek vsebovati dolo#ene 6ormalnosti, kateri! naloga je zagotoviti, da
bo zaseg izveden samo takrat, ko je to pravno dopustno. Pri tem je treba spo"tovati
mednarodnopravno za"#itene interese. 1amen postopka je ugotoviti, ali je blago res la!ko
/E5
predmet zasega, in za"#ititi interes mirne trgovine na morju. 2emu namenu sluijo tudi
predpisi o zasenem redarstvu in sodi"#i! za pomorske zasege.
1D.A 8A)E:NO REDAR)(VO
+aseno redarstvo obsega vse tiste ukrepe, ki so namenjeni zajetju plena in njegovemu
potovanju v varno pristani"#e.
8a#stavl"an"e. &ojne ladje vojskujo#i! drav imajo pravico zaustaviti vsako ladjo, da
ugotovijo, ali jo la!ko na podlagi vojnega oz. zasenega prava zaseejo. Pravica do
zaustavljanja (droit dXarrYt) se la!ko izvaja na celotnem morskem boji"#u. 8kaz za
zaustavitev se da z izstrelitvijo slepega naboja iz topa ali z drugimi primernimi signali. 2ak
signal je isto#asno tudi poziv ladji, naj izobesi zastavo, #e tega dotlej "e ni storila. (e se ladja
tudi po ponovljenem signalu ne zaustavi, la!ko vojna ladja uporabi silo.
Pregled. 1amen pregleda je ugotoviti pripadnost ladje in tovora. +ato se na krov zaustavljene
ladje po"lje #astnika in neoboroeno spremstvo. (astnik la!ko pregleda dokumente in tovor.
2a postopek se ne izvede, #e trgovska ladja pluje v spremstvu neke nevtralne vojne ladje.
8aseg. %lede na rezultat pregleda se vojna ladja odlo#i, ali bo zaustavljeno ladjo zasegla ali
izpustila. (e jo zasee, jo pospremi v lastno ali zavezni"ko pristani"#e. (e bi to ogrozilo vojno
ladjo ali vojne operacije, la!ko zaustavljeno ladjo in tovor uni#i oz. tovor prevzame sama.
Pred uni#enjem mora zavarovati posadko in dokumentacijo.
(e posku"a zaustavljena ladja v katerikoli 6azi opisanega postopka pobegniti, la!ko vojna
ladja uporabi silo, #e pa se upira, se v materialnem smislu izena#i s sovranikovo ladjo. 2o
pomeni, da se jo la!ko zasee, s tovorom pa ravna tako, kot da bi bil na sovranikovi ladji. (e
nevtralna trgovska ladja pluje v spremstvu sovranikove vojne ladje, izgubi poloaj za"#itene
nevtralne ladje in se izena#i s sovranikovo ladjo. &ojna ladja la!ko tak"en konvoj napade in
uni#i, #e pa ji trgovska ladja pade v roke, postane kot sovranikovo dravno premoenje
predmet vojnega plena. & tem primeru se seveda ne izvede postopka, ki je predpisan za vojni
morski zaseg.
+aseg la!ko prene!a na razli#ne na#ine)
- z odlo#bo sodi"#a za pomorske zasege o zaplembi*
- z izpustitvijo ladje (brez izvedbe postopka ali na podlagi odlo#itve sodi"#a)*
- z uspelim pobegom) uspeli pobeg nima nikakr"ni! "kodljivi! posledic, #e je pobegla ladja
kasneje spet zaseena*
- z odkupom) v novej"em #asu ga mnoge drave prepovedujejo*
- z osvoboditvijo zaseene ladje (repriza). (e se ladja odvzame po tem, ko je sodi"#e e
izreklo zaplembo (ko je torej ladja e pre"la v drugo lastni"tvo), ne gre za reprizo, temve#
za zaseg sovranikove ladje.
1D.1D )OD'24A 8A POMOR)6E 8A)EGE
/E9
taro pravilo mednarodnega prava je, da je zaradi pravne veljavnosti morskega zasega in
zaplembe potrebno izpeljati poseben postopek pred za to ustanovljenimi organi (sodi"#i za
pomorske zasege). &saka drava ima svoja sodi"#a za pomorske zasege, ki so praviloma
dvostopenjska, tako da je zagotovljena monost pritobe. Po svoji naravi so taka sodi"#a del
sodne ali upravne veje oblasti, la!ko pa so tudi me"ani upravno=sodni organi.
odi"#a za pomorske zasege so dravni organi in sodijo na podlagi materialnega prava svoje
drave. 3rave so po mednarodnem pravu dolne uskladiti svoje notranje predpise, ki ji!
uporabljajo sodi"#a za pomorske zasege, z mednarodnimi predpisi na tem podro#ju.
Praviloma dravni predpisi o pravici do zasega prevzemajo pravila mednarodnega prava ali pa
napotujejo na nji!. 1ekatere drave pa svojega notranjega zasenega prava nimajo
usklajenega z mednarodnim, tako da nji!ova sodi"#a sicer sodijo po notranjem pravu,
odlo#itve pa la!ko predstavljajo kr"itev mednarodnega prava. 3rava je odgovorna za kr"itve
mednarodnega prava, ki so storjene zaradi uporabe njenega notranjega prava s strani sodi"# za
pomorske zasege.
odi"#e za pomorske zasege la!ko izre#e zaplembo ali izpustitev zaseene ladje in tovora. (e
se zaplemba ne izre#e oz. #e se ladjo izpusti pred izrekom odlo#itve, imajo zainteresirane
stranke pravico do povrnitve "kode. Procesni predpisi morajo zagotoviti nepristranskost
postopka in kontradiktorno obravnavo. +ainteresirane stranke morajo imeti zagotovljeno
pravico do obrambe. (e se same ne udeleijo postopka in #e tudi nimajo svojega zastopnika,
jim mora drava postaviti zastopnika po uradni dolnosti.
Mednarodno sodi"#e za pomorske zasege "e ni ustanovljeno. +ami"ljeno je bilo v 3vanajsti
!aa"ki konvenciji kot pritobeno sodi"#e zoper odlo#itve dravni! sodi"# za pomorske zasege.
odi"#e bi bilo dostopno tudi zasebnim strankam in ne samo dravam, vendar pa bi la!ko
posamezniku njegova drava prepovedala vlaganje pritobe ali pa bi sama prevzela vodenje
postopka. Pri izrekanju odlo#itev bi se uporabljali predpisi mednarodni! pogodb, ki veljajo za
stranke, predpisi mednarodnega prava in splo"na na#ela pravi#nosti. $er 3vanajsta !aa"ka
konvencija ni bila nikoli rati6icirana, tudi to sodi"#e ni bilo ustanovljeno.
3'3,20$) .+P.21, &P<,K,1G,
/. +godovina mednarodnega prava.
5. &iri mednarodnega prava) pogodbe, obi#ajno pravo, na#ela (9;. #len tatuta
Meddravnega sodi"#a). <azlika med obi#ajem in obi#ajnim pravom. $ako nastanejo
na#ela (v nacionalni! pravni! redi!). $ako nastane obi#ajno pravo (subjektivni in
objektivni element). &pra"anje enakopravnosti oz. !ierar!ije virov. Pomoni viri
mednarodnega prava, kak"na je nji!ova vloga in razmerje do glavni! virov. $do ustvarja
pravila mednarodnega prava (subjekti mednarodnega prava, decentralizirana zakonodajna
6unkcija).
/E?
9. $aj je mednarodno pravo (sistem pravni! pravil* sistem pomeni, da se vse pravne
praznine la!ko zapolnijo s sistemsko razlago pravil).
?. <azmerje med mednarodnim in notranjim pravom. Aorizontalni princip. Monizem in
dualizem. 2emeljni predpis, ki v loveniji ureja razmerje med notranjim in mednarodnim
pravom (ustava).
4. Mednarodne pogodbe) pojem, vrste, sklepanje, mednarodna ureditev (3unajska
konvencija o mednarodni! pogodba!), zakon o zunanji! zadeva!. $daj za#ne veljati
multilateralna pogodba (obi#ajno se dolo#i rok po deponiranju zadnjega rati6ikacijskega
dokumenta oz. "tevilo potrebni! rati6ikacij).
>. Mirno re"evanje sporov (99.#len 8stanovne listine '+1). &rste sredstev za mirno
re"evanje sporov (diplomatska in pravna). Mone kombinacije. +akaj dolo#eni! sredstev
ni mogo#e kombinirati (res iudicata, litispendenca). Meddravno sodi"#e v Aaagu. $do
la!ko zaprosi Meddravno sodi"#e za svetovalno mnenje (%eneralna skup"#ina, &arnostni
svet in specializirane organizacije, ki ji! pooblastita prva dva organa). ,li la!ko za
svetovalno mnenje zaprosi tudi generalni sekretar (ne, ker ni specializirana organizacija).
$onsenzualnost in opcijska klavzula (9>. #len tatuta Meddravnega sodi"#a).
E. ubjekti mednarodnega prava. Pojem protektorata in kolonije. <azlika med 6ederacijo in
kon6ederacijo z vidika mednarodnega prava. Priznanje drav, nastanek drave, pogoji za
nastanek drave, razmerje med nastankom in priznanjem drave. 2emeljne pravice drav.
Mednarodne organizacije, pojem in domet subjektivitete. Posameznik in mednarodno
pravo. 1asledstvo drav (de6inicija nasledstva), dve 3unajski konvenciji, dispozitivnost
pravil, Jadinterjeva arbitrana komisija in njena mnenja. <azlika med odcepitvijo in
razpadom (odcepitev) stari subjekt obstaja "e naprej* razpad) stari subjekt ugasne).
;. 'bjekti mednarodnega prava. 3ravni teritorij (pojem, de6inicija). <eim v posamezni!
morski! pasovi!. 2emeljne svobo"#ine na odprtem morju. %lobokomorsko dno. <eim
,ntarktike in ,rktike (sektorski princip do to#ke pola). Morske oine in prekopi. +ra#ni in
nadzra#ni prostor. Meje in reimi v prostori!. <azlika med Cenevsko in Gamajsko
konvencijo (nova morska obmo#ja, npr. cona podmorja).
B. (lovekove pravice. 2emeljni mednarodni dokumenti (pakti in konvencije) s podro#ja
varovanja #lovekovi! pravic. 2ri razli#ne vrste nadzora) poro#anje drav, toba drave
zaradi kr"itve konvencij, monost posameznika, da se pritoi zoper akt drave. &arstvo
manj"in.
/I. &ojno in !umanitarno pravo. Ktiri Cenevske konvencije in dva dopolnilna protokola iz leta
/BEE. Pojem nevtralnosti. $ontrabanda. Pomorska blokada in njeni elementi. Pojem
okupacije po mednarodnem pravu (pridobitni na#in teritorija v primeru terra nullius* vojna
okupacija) ne ustvarja suverenosti kot okupacija terra nullius). Martensova klavzula.
<azlika med vojno okupacijo in debelacijo.
//. 3iplomatsko in konzularno pravo. +akaj je potrebna senioriteta v diplomatskem zboru
(na#elo enake suverenosti drav).
/5. '+1. 'rgani '+1. &arnostni svet (pristojnosti, sestava, na#in odlo#anja glede vsebinski!
in procesni! vpra"anj, dvojni veto). Meddravno sodi"#e v Aaagu (sestava in 6unkcije,
posvetovalna mnenja, kdo la!ko zaprosi za nji!). %eneralna skup"#ina (pojem, razmerje
med njo in &arnostnim svetom (na#elo suverenosti drav). ekretariati. Hilji, na#ela in
klavzule iz 8stanovne listine '+1.
/9. 2emeljna na#ela mednarodnega prava (prepoved uporabe sile, pravica do samoodlo#be,
nedotakljivost meja, mirno re"evanje sporov itd.).
/?. Mednarodna odgovornost drav. Pojem sankcij v mednarodnem pravu (poleg &arnostnega
sveta je "e veliko drugi! monosti). ankcije v primeru kr"itve bilateralne pogodbe. Pojem
prizadete drave. Miroljubnost sankcij. Monost oboroeni! sankcij (samoobramba, akcija
&arnostnega sveta). 3ecentralizirane in centralizirane (&arnostni svet) sankcije.
/E4
6A8A&O
1. UVODZZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/
/./ P'G0M M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZZ/
/.5 30:.20& M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZZ5
/.9 P<,&1, 1,<,&, M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZ..9
/.? 20'<.G0 ' M031,<'310M P<,&8
('31' M03 1'2<,1G.M .1 M031,<'31.M P<,&'M)ZZZZZZZZ.ZZZZZ.ZZ9
/.4 &.<. M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..Z.4
/.4./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..Z4
/.4.5 M031,<'310 P'%'3J0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z...4
/.4.9 'J.(,G1' P<,&'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z.ZZ>
/E>
/.4.? P:'K1, P<,&1, 1,(0:,, $. G.A P<.+1,&,G' H.&.:.+.<,1. 1,<'3.ZZZ.ZZZE
/.4.4 P'M'C1, P<,&1, &.<,) '31, P<,$, .1 P<,&1, +1,1'2ZZZZZZ.ZZZE
/.4.> P<,&.(1'2 $'2 P'0J01 &.< M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZ.ZZZ;
/.4.E 3<8%. P<,&1. &.<.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZ.;
/.> $'3.@.$,H.G, M031,<'310%, G,&10%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ;
/.E +%'3'&.1, M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.//
/.; <,+&'G +1,1'2. M031,<'310%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./5
%. )U3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVAZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../?
5./ P:'K1. P'GM.ZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/?
5.5 3<C,&,ZZZZZ.ZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..../4
5.5./ P'G0M, P'%'G. +, 1,2,10$ .1 P<010A,1G0 3<C,&0Z..ZZZZZZZZZZZ../4
5.5.5 P<.+1,1G0 3<C,&0Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZ...Z/>
5.5.9 P<.+1,1G0 &:,30Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZ/E
5.5.? P<.+1,1G0 1'&'1,2,:.A 3<C,& 1, 'JM'(G8 @<GZ..ZZZZZZZZZZZ.../;
5.5.4 1,:032&' 3<C,& 1, P<.M0<8 @<GZ..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZ../;
5.5.> 20M0:G10 P<,&.H0 3<C,&Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZ.55
5.5.E M031,<'31, '3%'&'<1'2 3<C,&Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZ...54
5.5.; 02,&:G010 3<C,&0Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZ..5>
5.5.B 2<,G1, 10&2<,:1'2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ5E
5.9 <,+M0<G, '3&.1'2.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ5;
5.9./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ5;
5.9.5 &,+,:2&' .1 P<'20$2'<,2ZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZ..5;
5.9.9 M,13,2 .1 $<J1.K2&'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.5B
5.9.? 10,M'8P<,&1, 'JM'(G,ZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZ.9/
5.? 'JM'(G, P'0J1.M P':'C,G0MZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZ..95
5.4 M031,<'31. P':'C,G P,P0C,ZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZZ9?
5.> M031,<'31. '<%,1.+M. = '<%,1.+,H.G0ZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZ..94
5.E 8P'<1.$. .1 '&'J'3.:1, %.J,1G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..9>
.. O3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVAZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZ..9E
9./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZ9E
9.5 3<C,&1' '+0M:G0 (20<.2'<.G) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ9E
9.9 M0G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.9;
9.? <0$0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ?I
9.4 M'<G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ.?/
9.4./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ?/
9.4.5 M'<$. P,'&.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...?9
9.> M031,<'31. P<0$'P. ($,1,:.) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..45
9.E +<,(1. P<'2'<ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.49
9.; &0':G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4>
9.B P<.3'J.&,1G0 'JM'(G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4E
9.B./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ4E
9.B.5 '$8P,H.G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ4E
9.B.9 '32'P (H0.G,) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.4;
9.B.? P<.3'J.&,1G0 'JM'(G, + 'J'<'C01' .:'ZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4;
9.B.4 P<.P'02&'&,1G0 (P<0$<.PH.G,) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...4B
9./I 1,:032&' 3<C,& (8$H0.G,) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4B
9.// M033<C,&10 :8C1'2.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..>?
/. PO)AME8N'6 V MEDNARODNEM PRAVUZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ>4
?./ 3<C,&:G,1. .1 28GH.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.>4
?.5 M031,<'31, +,K(.2, (:'&0$,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ>;
?.9 M031,<'31, +,K(.2, M,1GK.1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..E9
?.? $,+01$, '3%'&'<1'2 P',M0+1.$, & M031,<'310M P<,&8ZZZZZZZZ.E4

1. ORGAN' 8A V8DR:EVANJE MEDNARODN'7 ODNO)OVZZZZZZZZZZZZZZZZ.E;
/EE
4./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.E;
4.5 1,G&.KG. '<%,1 +81,1G0%, +,2'P,1G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZEB
4.9 &:,3, .1 M.1.20< +, +81,1G0
+,30&0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..;I
4.? 3.P:'M,2$. P<032,&1.$.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..;I
4.4 3.P:'M,2$. P<.&.:0%.G. .1 .M81.2020ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ;?
4.> $'1+8:. .1 $'1+8:,2.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ;E
4.E M031,<'31. 8:8CJ01H.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..;B

<. MEDNARODNOPRAVNA RE&EVAN(NA DEJ)(VAZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ.B/
>./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.B/
>.5 P<,&1. P':.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZB5
>.9 01'2<,1$. P<,&1. P':.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZ..B9
>.? M031,<'310 P'%'3J0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...B4
>.?./ P'G0M .1 &<20 M031,<'31.A P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..B4
>.?.5 1,2,10$ M031,<'31.A P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZBE
>.?.9 1,2,10$ P'%'3J P' +,$'18 ' +81,1G.A +,30&,AZZZZZZZZZZZZ/II
>.?.? P'%'3J0 .1 2<02G0 3<C,&0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/I/
>.?.4 8(.1$'&,1G0 P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../I5
>.?.> P<010A,1G0 P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./I9
>.?.E &+P'2,&.20& P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/I>
>.4 103'P821, <,&1,1G, (M031,<'31. 30:.$2.) ZZZZZZZZZZZZZZZZ.../I>
>.4./ P'G0M .1 P'M01 M031,<'310%, 30:.$2,ZZZZZZZZZZZZZZZZZ./I>
>.4.5 20M0:G '3%'&'<1'2.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/I;
>.4.9 P':03.H0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../IB
=. MEDNARODNE ORGAN'8A9'JEZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.//I
E./ +3<8C01. 1,<'3.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ//I
E././ +%'3'&.1,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ//I
E./.5 82,1'&.20&
'+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...///
E./.9 P<,&' '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.///
E./.? P:'K1. P'%:03.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..//9
E./.4 (:,1.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ//?
E./.> P'0J01 P':'C,G 2,:1.A (:,1.H &,<1'210%, &02,ZZZZZZZZZZ.//E
E./.E P':'C,G 3<C,& 10(:,1.HZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z..//;
E./.; '<%,1. '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z..//B
E./.B %010<,:1, $8PK(.1,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/5I
E././I &,<1'21. &02ZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZ.Z./59
E./.// 0$'1'M$. .1 'H.,:1. &02ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../5;
E././5 $<J1.K$. &02ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z./5B
E././9 0$<02,<.,2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z../9I
E././? M033<C,&1' '3.K(0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/9/
E././4 <0%.'1,:1. 3'%'&'<.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../95
E.5 P0H.,:.+.<,10 82,1'&0 .1 3<8%0 M031,<'310 '<%,1.+,H.G0ZZZZZZZ.../95
E.5./ P0H.,:.+.<,10 82,1'&0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/95
E.5.5 3<8%0 M031,<'310 '<%,1.+,H.G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../94
E.9 <0%.'1,:10 '<%,1.+,H.G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./94
?. M'RNO RE2EVANJE )POROVZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z./9;
;./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZ../9;
;.5 P'%,G,1G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../9B
;.9 ,1$02, (P<0.$,&,) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./?I
;.? P'<03'&,1G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../?I
;.4 P<,&, ($'1H.:.,H.G,) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./?I
;.> P'<,&1,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/?/
/E;
;.E ,<J.2<,C,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../?/
;.; M033<C,&1' '3.K(0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../?9
;.B &,<'&,1G0 M.<8 P' 82,1'&1. :.2.1. '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../?E
;./I M.<1' <0K0&,1G0 P'<'& & '$&.<8 '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/?;
;.// M.<1' <0K0&,1G0 P'<'& J<0+ .120<&01H.G0 '+1ZZZZZZZZZZZZZZZ/?B
;./5 P<03:'C.20& P'<, '<%,1'M '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../?B
;./9 $':0$2.&1. 8$<0P.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...Z/4/
;./? M.<'&10 'P0<,H.G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../49
;./4 30@.1.H.G, 1,P,3,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/49
;./> ,M'P'M'(ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./4?
A. VOJNO PRAVOZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./4>
B./ &'G1,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/4>
B.5 &.<. &'G10%, P<,&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..Z./4E
B.9 +,(020$ .1 $'10H &'G10ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./4B
B.? J'G.K(0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>I
B.4 '0J0, $. '30:8G0G' & &'G1.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/>/
B.> 'M0G.2&0 &'G$'&,1G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/>5
B.E +,K(.2, <,1G01H0&, J':1.$'& .1 8G021.$'&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/>9
B.; +,K(.2, H.&.:10%, P<0J.&,:2&,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZ./>4
B.B &'G1, '$8P,H.G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>>
B./I '&<,C1.$'&, :,21.1, 1, M'<G8ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>E
1D. NEV(RA&NO)(NO PRAVOZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>B
/I./ P'G0M 10&2<,:1'2.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZ../>B
/I.5 P<,&.H0 .1 3':C1'2. 10&2<,:1.A 3<C,&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/EI
/I.9 %'P'3,<$, &'G1, 1, M'<G8 .1 10&2<,:1' P<0M'C01G0
(P<,&.H, 3' &'G10%, M'<$0%, +,0%,)ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/E/
/I.? +,K(.2, 10&2<,:10%, P<0M'C01G, & P'M'<$. &'G1.ZZZZZZZZZZZZ../E/
/I.4 J:'$,3,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZ./E5
/I.> $'12<,J,13,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/E9
/I.E P<'2.10&2<,:1, P'M'(ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/E?
/I.; @'<M,:1' +,0C1' P<,&'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZ./E?
/I.B +,0C1' <03,<2&'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/E4
/I./I '3.K(, +, P'M'<$0 +,0%0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ./E>
3'3,20$) .+P.21, &P<,K,1G,ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../EE
$,+,:'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z./EB
/EB