Antropologija Zapiski PR

Andreja utar KULTURNA ANTROPOLOGIJA
1
Vesna GODINA: GU: petek 17h 18h (B 1. nadstropje) 6.10.2006

Predavanja: 12:00 13:30
Seminar: 13:45 15:15

tudijski program Fora

IZPIT - 5 predpisanih knjig
- 1 knjiga pol izbiri (monografija) seznam
- 4 vpraanja: 1. PREDAVANJE, 2. SEMINAR, 3. PREDPISANI VIRI
- 4. VIR PO IZBIRI: 4 toke: ugotovi TEZO kaj avtor hoe; METODA
analiza virov, na terenu; LOGIKA ARGUMENTACIJE dokazi, ki jih
avtor navaja; KRITIKA dela, naa ocena
- Vsako vpraanje mora biti pozitivno, da se izpit naredi
- UZ ustni zagovor, e je izpit negativen, iz tistega dela, ki ni pozitiven
- Definicije, interpretacije, teorije, primerjava teorij, kritini pristop
Seminar - Analiza teksta
- Priprava doma
- Zvianje ocene

KULTURNA ANTROPOLOGIJA je ena od temeljnih vej antropologije
ANTROPOLOGIJA je najbolj splona veda o loveku, pri emer anthropos
pomeni lovek in logos pomeni beseda, govor. Deli se na dve temeljni
poddisciplini, in sicer na FIZINO-BIOLOKO antropologijo, ki se ukvarja z
biolokim aspektom lovekega fenomena in na SOCIALNO oz. KULTURNO
antropologijo. Ta se ukvarja z nebiolokim aspektom lovekega fenomena. S
lovekovo drubenostjo se ukvarja socialna antrop.; ukvarja se z drubenim
ivljenjem vseh drub, razen zahodnoevropskih. S lovekovo kulturnostjo pa
kulturna antrop, ukvarja se s kulturnim aspektom lovekega fenomena
Kultura je pri loveku stara e 40.000 let, antropologija se s tem ukvarja 150
200 let.
Obstajalo je zelo veliko oblik drub, ki so bolj uspene od kapitalistine drube
Kultura po slovensko pomeni lepa umetnost
KULTURA - Vse kar je pri loveku naueno, kar ni dano bioloko; pri
posamezniku, pri drubeni skupini
- Nujni dodatek k biolokim danostim
- Simbolna dimenzija
- Pomen
- Edward SAPIR: KULTURA JE SVET IZMISLEKOV izmislek,
kaken je svet, kako funkcionira. Te svetovi so arbitrarni =
poljubni (katerikoli izmislek je isto dober).
- IZMISLEK = KULTURNA DEFINICIJA nekaj nas od malega
nauijo: npr. bela barva: mi ne vidimo belo barvo, mi vidimo
kulturno definicijo (uinek objektivizacije), e bi nas nauili nekaj
drugega, bi videli nekaj drugega kot belo barvo
- Vsak element v kulturi je izmislek. Npr.: kaj premakne vejo. Za
nas jo premakne veter, za Bumane jo premakne duh prednika
za nas je bolj resnino, da je veter, za Bumane da je duh
razlini kulturni odgovori

2
- ZNANOST je sistem dokazov, da so evropski izmisleki resnini
- Kultura je stara 40.000 let. Od takrat so ljudje iveli v svetu
izmislekov znanje so lahko prenesli na novo generacijo
- Kultura je sistem izmislekov, ki so aksiomatsko utemeljeni.
Aksiomi so od kulture do kulture razlini. Kozmologije so torej
razline. Sistemi, ki temeljijo na apriornih definicijah, ki se jih v
posameznih kulturah ne more zanikati, so za posamezne
predstavnike doloenih kultur te definicije resnine
- Sistem izmislekov se lahko prenese na drugo kulturo, e je tam
to sprejemljivo
- Kultura je sistem, kako se ljudje vedejo, gibajo. Od drube do
drube so sistemi razlini. Druga kultura se zane tam, ko nae
kulturne reitve niso ve resnine.
- Sistemi pomenov so resnini za neko drubo
- Drubenost se hitreje spreminja kot kulturnost
Vsaka druba ima popolno kulturo. Vse kulture so za antropologijo enakovredne
V kulturi obstajajo razliice simbolizacije SUBKULTURE
Svet izmislekov = objektivna resninost
OBJEKTIVNI SVET - Obstaja (npr. atomi obstajajo ne glede na to ali v neki
kulturi so definirani ali ne). Obstaja neodvisno od tega
ali je v kulturi definiran
- Vsaka kultura pokrije majhen del elementov objektivno
obstojeih fenomenov, ki obstajajo
- Nobeno loveko bitje ne more priti v stik z objektivno
obstojeim svetom (ni dostopen za ljudi) ker ivi v
neki kulturi
V kulturnem svetu obstaja tisto, kar kultura definira kot obstojee. Kar obstaja
onkraj kulture, za to kulturo ne obstaja,
Znanost je fenomen zahodnoevropskega kulturnega kroga
2 nivoja resninosti - Kulturno obstoje svet (oji)
- Objektivno obstoje svet (iri)
- V drugem smislu je kulturno obstoje svet iri, ker v
vsakem kulturnem svetu obstajajo elementi, ki jih v
objektivno obstojeem svetu ni ISTI IZMISLEKI
elementi, ki jih ni v objektivno obstojeem svetu
pojmi
Veina naega vedenja je nezavednega
Nagon kulturni program; avtomatizem
KULTURNI SVET tiste stvari, ki so poimenovane, ki imajo lingvistinega
zastopnika (beseda) SSKJ: stvari, ki obstajajo za slovensko kulturo
JEZIK - Jezik je kraljevski vhod v kulturo (Sapir)
- Besedni zaklad jezika pove, katere stvari obstajajo (ni nujno, da za
vsakega posameznika obstajajo vse stvari)
- Iz besednega zaklada vemo, kaj je pomembno: veliko besed za
pomembne stvari, malo besed za nepomembne stvari: SAPIR
WHORTFOVA HIPOTEZA
- Jezik slovnica logika povezav elementov (npr. slovnini asi
Slovenci imamo 4 ase, Anglei jih imajo ve (linearna percepcija
asa, merimo pa ga po ciklini percepciji), Anglei so bolj precizni pri
sekvenci asa; v nekaterih kulturah, npr. indijanski, sploh ne obstaja

3
sekvenca asa: sedanjik, prihodnjik in preteklik obstajajo istoasno
percepcija asa je drugana. Preteklost in sedanjost doivljamo
istoasno ob gledanju zvezd)
- Npr. samostalniki: Anglei imajo 2 obliki, Slovenci veliko ve, zato
Anglei nimajo za prevod lingvistinega zastopnika. Anglei niso
tako precizni: socialna distanca ni tako pomembna kot pri Slovencih.
Kultura je posameznike fundamentalno doloila lovek nosi fundamentalne
posledice
Kultura DOLOA - PERCEPCIJO: draljaji so povezani s pomeni; loveki
uti so kulturno organizirani bioloki perceptorji.
Otrok: 1. faza: e ni pomena (D)
2. faza: uenje (D+P)
3. faza: draljaj je isto kot pomen (D=P) otrok je
nauen, pomen se lahko tvori tudi brez
draljajev simbolizacija (lov. Sposob.)
- NEVROFIZIOLOKI USTROJ: z vplivom kulture
potencialno loveki mogani, ki jih imamo od rojstva
postanejo loveki mogani PORTMANOVO
FIZIOLOKO PREZGODNJE ROJSTVO: ob rojstvu
impanza so njegovi mogani enaki kot mogani 1 leto
starega otroka po fiziolokih kriterijih se ljudje rodijo 1
leto prezgodaj: fiziologija in ivni sistem nista dodelana,
posledica je POMLAD ZUNAJ MATERNICE: otroka
okolje obdeluje do tiste faze, ki mu omogoa ivljenje,
preivetje. Pri ivalih je ta nedodelanost nija kot pri
loveku. Nevrofizioloki sistem (mogani in ivevje)
postane loveki, ko je otrok star 5 let. e otroka
prepustimo samemu sebi ivni sistem ne bo postal
loveki, postane samo, ko je organiziran s kulturo in to
na dva naina: ivni sistem znailne nevronske poti
nastanejo s ponavljanjem draljaja; mogani da
nastanejo moganski centri, ki jih otrok e nima, je
potrebno kulturno uenje. Draljaj se lahko do 5 leta
usmeri kamorkoli, po tem letu se nevronski sistem zapre,
kultura se zapie v nevrone, kultura postane del naega
telesnega ustroja, ta zapis je trajen (saj se nevrofizioloki
sistem zapre)
BIOLOKO je tisto, kar nam je dano z genotipom. FIZIOLOKO pa je bioloko
predelano s kulturo oz. kulturno predelana biologija. Bioloki ustroj vrste torej ni
enak fiziolokem ustroju.
Kultura vodi loveke ute, vodi pa tudi LOVEKO PRESNOVO, ki je zato
fizioloki proces oz. kulturno predelan bioloki proces.
- Primer: avtosugestivna smrt: v nekaterih kulturah obstaja TABU
PRESTOPANJA LOVEKE SENCE. Gre za to, da lovek ne sme stopiti na
senco drugega loveka, kajti e ta tabu prekri, umre. Sproijo se procesi, ki
povzroijo smrt (v roku 6 mesecev)
- Evropejcem to ni bilo jasno, razlagali so, da gre to za primitivna ljudstva
- Marcel Mauss pa pravi, da gre za kulturno znailnost, za socialno interakcijo.
Ta ljudstva imajo drugano predstavo o loveku. Po njihovi kozmologiji, je
senca glavni del telesa, zastopnik nematerialne dimenzije, ta dimenzija pa je

4
vena. loveka se lahko pokoduje na dva naina, da se napade njegov
materialni del, e huje pa, e se napade nematerialno dimenzijo, saj se
porui razmerje kozminih sil.
- Status loveka, ki bo e dolgo ivel preden lovek stopi na senco
- Status loveka, ki bo umrl v roku pol leta po tem, ko stopi na senco. Ta
lovek ve, kaj priakuje sam od sebe in ve kaj priakujejo drugi lani kulture
- Na STATUS (mesto posameznika v socialni interakciji) se vee VLOGA, ki je
priakovano vedenje posameznika v doloenem statusu. To ni dejansko
vedenje. e posameznik noe biti deleen negativnih sankcij, se bo vedel po
priakovanjih.
- Mauss je ugotovil, da ljudje sledijo svoji socialni vlogi, tudi takrat, ko je njim
evidentno v kodo vseeno bodo avtomatini sledili vlogi; s svojim
vedenjem bodo realizirali vlogo
- Vedenje da umre regulira lastno telesno presnovo telesna presnova sledi
priakovanjem vloge, sledi kulturnemu priakovanju, kulturni definiciji situacije
podroje psihosomatike
- Kultura konstantno regulira presnovo
- Ne gre za avtosugestivne smrti, ampak za kulturno vodenje, obvladovanje
telesnih procesov avtomatizem, ki je onkraj lovekovega razuma nihe
tega ne more razumeti ali obvladati
V vsaki kulturi so situacije, ko lovek prestopi iz statusa e ivee osebe v status
osebe, ki bo umrla kulturne in socialne vloge, ki vodijo v smrt. V nai kulturi je
diagnoza RAK (zahodno kulturna stigma). Najveji ok pri tej bolezni je, da ni
ve prihodnosti, ta diagnoza predpostavlja, da lovek umre mi vemo, da
bomo umrli, vsi drugi vejo da bomo umrli, zdravnik nam pove; koliko asa e
imamo, zato presnova zane tako delovati, da bomo umrli fundamentalno
vedenje vodi telesno presnovo. Smrt, je lahko posledica dejanske bolezni, lahko
pa je posledica KULTURNE STIGME. e je lovek bolan ali pa zelo star in ga
vidimo ez 10 let, reemo: Ta je pa E VEDNO iv, predpostavljamo, da bi
moral ta e umreti, kultura to priakuje kulturno priakovano vedenje.
Kultura je zorni kot s katerega gledamo HIA Z OKNI: koliko oken ima hia je
odvisno s katerega zornega kota gledamo, nikoli pa ne moremo videti vseh oken
kulturna optika. To kar vemo je odvisno od pozicije s katere gledamo. Naa
resnica je le ena od mnogih resnic, vsaka od njih pa je resnina
Raziskan del psihosomatike je ADRENALISNKI KROG: adrenalin da dodatno
energijo; ve strahu poveuje adrenalin in ve adrenalina poveuje strah krog,
ki se kona z ivnim zlomom
Ali lahko zamenjamo kulturo? Samo tisti del, ki ni vgrajen v nae telo.
Kultura ima temeljno funkcijo, da regulira vedenje posameznikov, opremi jih z
avtomatizmom, kulturno opremo, da posameznik ve, kako se ravnati v
posameznih situacijah v doloeni kulturi. Avtomatizem, ki vodi nae vedenje,
pokrije veino, kar mi vsakdanje delamo, kar je zunaj kontrole razuma, z
razumom ne moremo vklopiti ali izklopiti te avtomatine programe. Ti programi so
nezavedni, lovek jih ne pozna. Posameznik v resnici ne ve, kaj pone, kaj se
dejansko dogaja to vedenje je vodeno s temi avtomatskimi programi.
Primer je PRAKSA DAROVANJA: Esej o daru (Mauss)
- Ljudje delajo neko stvar, ki mislijo da jo delajo. V resnici pa delajo nekaj
drugega in sploh ne vedo, kaj delajo.
- Darovanje razumemo kot svoboden akt; aktivnost, ki je v domeni lovekega
razumskega odloanja. Vendar, e bi bilo to svobodno in neprogramirano

5
dejanje, bi lahko vsakomur podarili karkoli, vendar pa vemo, da ne moremo
vsakomur podariti karkoli in ne moremo nepokloniti darila (npr. mo - ena)
zato je darovanje programirano dejanje
- Ob darovanju so kulturno doloena pravila, ki jih izvajamo pa sploh ne vemo
da so, jih ne poznamo
- 4 osnovna kulturna pravila darovanja:
1. NAELO OBLIGATORNOSTI. To je naelo obveznosti. Ob kulturno
doloenih situacijah (rojstni dan, god, obletnica, Boi, Novo leto)
moramo dar dati. e se ne drimo obligacij, bomo deleni negativnih
sankcij. Obligatornost pa ne zadeva samo dajati, ampak tudi da
moramo darilo obvezno sprejeti, ne glede kakno je (darila se daje, se
sprejema, se jih ne sme vrei v smeti ali dati naprej, se ne sprauje o
ceni in ni vana uporabna vrednost), drugae bomo spet deleni
negativnih socialnih sankcij.
2. NAELO RECIPRONOSTI. Naelo daj-dam, to pomeni vraanje.
Darila so predmeti, ki se vraajo. Pri Maorih se vraajo isti predmeti,
pri nas se to ne sme razlino pri razlinih kulturah. Darila se vrnejo
po nekem doloenem asu (rojstni dan prijatelja, ki nam je podaril dar
za na rojstni dan) PROTIDAR. Samo 1. dar je DAR, vsi naslednji
so protidarovi. Darovanje je torej sekventno dajanje daru s
ASOVNIM ZAMIKOM. Recipronost ne more stei, e oseba darila
ne sprejme. e sprejme, ta oseba postane dolnik tistemu, ki je
daroval pri darovanji se vzpostavi DOLNIKO-UPNIKO
RAZMERJE, poziciji D-U se stalno zamenjujeta. lovek mora sprejeti
doloeno koliino darov, da je potrjena njegova vrednost. Naa
vrednost je toliko veja, kolikor ljudem smo dolni dati darilo. Da je
lovek dolnik je pozitivno vrednoteno. Veji kot je lovek dolnik, bolj
pozitivno je, ve je lovek vreden, veji je socialni status. Dobrodelnost
je dar brez monosti proti daru: bogati si doivljenjsko podredijo
revee, reve nikoli ne more podrediti bogatega obutek
subjektivnega dolga bogatim, bogati moralno prepriani, da lahko
vladajo. Levi-Strauss je razloil 3 oblike kroenja: 1. BESEDE, 2.
STVARI, 3. ENSKE. Najpomembneja oblika kroenja in najviji dar
je enska. Pravila kroenja ensk veljajo tudi za ostale darove. Obredi
poroanja sorodstvo obligacija sodelovanja. Vse menjave
potekajo po principih darovanja, tudi ekonomija trgovanje.
3. NAELO EKVIVALENTNOSTI. Isti dar za isti dar drag dar za drag
dar, poceni dar za poceni dar. Nikoli ne smemo vpraati koliko dar
stane. Naelo ekvivalentnosti je diamant enska v postelji. Dar
ima ekonomsko in uporabno vrednost, vendar to pri darovanju ni
pomembno, saj dar konstituira akt darovanja in ne ekonomska in
uporabna vrednost. Vrednost daru je v SIMBOLNI VREDNOSTI (ista
mana za isto mano), to je zgodba, ki jo dar govori, zgodbe pa so
socialna interakcija, socialni statusi. Simbolna vrednost je centralna
vrednost. Pri drugih kulturah npr pri Maorih ima dar hau, simbolno
vrednost, del loveka. Naelo ekvivalentnosti se realizira, ko je
simbolna vrednost 1. daru enaka simbolni vrednosti 2. daru. Simbolna
vrednost je kulturno predpisana Simbolna vrednost diamanta pomeni,
da moki pretvori ensko v svojo ensko, v ensko s katero hoe biti.
Protidar pa je, da enska s tem mokim spi. enska ga s tem pretvori

6
v mokega s katerim hoe biti. Danes enske spijo z mokimi preden
dobijo diamant enska najprej pove, da je in moki, ki ga hoe, zato
moki bei. Moki cenijo, da enska z njimi ne spi nae branje
kulturnega teksta je kransko doloeno (v neki drugi kulturi ima
enska veji status, e spi z veliko mokimi, v zahodnoevropski kulturi
pa to pomeni, da je enska k***). Izjema so stari, ki nam dajo drag
dar, mi jim damo poceni dar. Zato vedno bolj tonemo v dolnitvo, ker
dajemo vmesni dar. Zakaj ne smemo dati pravega protidaru? Ker
kultura, kulturni tekst pravi, da pravi protidar pride kasneje, to pa je
nega za ostarele stare. e to ne naredimo smo v zahodni kulturi
nemoralni, kajti nemoralno je, e damo stare v dom. Imamo obutek
krivde. Moralna alternativa je, da najamemo negovalko na domu.
Najbolj sramotno dejanje v vseh kulturah je, e se ne odplaa daru
moralna degradacija. Naela ekvivalentnosti ne moremo kriti brez
sankcij.
4. NAELO SOCIALNOSTI. Darovanje je socialni in ne individualni akt,
podreja se socialnim pravilom in ima socialne funkcije. 1. (temeljna)
socialna funkcija: vzpostavljanje kooperativnih vezi med
darovalcem in obdarovanim, darovanje je torej kulturno univerzalno
sredstvo za vzpostavljanje teh vezi. 2. socialna funkcija: sistem
ohranjevanja kooperativnih vezi. Darovanje je preverjanje ali so
kooperativne vezi e vzpostavljene. e dar izostane, se kooperativne
vezi prekinejo. 3. socialna funkcija: darovi jasno definirajo za kateri
tip kooperativnih vezi gre. Knjigo podari prijatelju; pralni stroj, sliko
podari eni; pri sexy spodnjem perilu pa gre za seksualnost. Darila
povejo v kaknih odnosih smo. Darilo mora biti vedno usklajeno s
socialnimi statusi. Darovi izmerijo socialnost statusa, tip statusa in tip
vlog.
- Pri darovanju mislimo, da darujemo na osnovi svoje lastne presoje in
zmonosti, v resnici pa pri darovanju upotevamo pravila, ki jih sploh ne
poznamo tako je v vseh kulturah kulturna univerzalija. Tako je vodeno
sleherno kulturno vedenj: vedno obstajajo pravila, programi, ki jih pravilno
izvajamo, a jih sploh ne poznamo.

MANA - Malezijsko, polinezijsko obmoje
- Tisto, kar imajo pojavi onkraj setevka pozitivnih lastnosti
- Primer: moje zaroenke (Slavoj iek): zaroenka je grda, debela,
vedno spravlja v sramoto, vara zakaj je torej e vedno zaroenka
zato ker ima nekaj, kar druge enske nimajo in to jo dela mojo
zaroenko
- Primer: moki lovijo ptico, ena puica jo zadane. Zahodnjaka
razlaga pravi, da je tisti moki, ki jo je zadel, bolje meril inferiorna
razlaga pojavov. Ker pa se ptica premika, je moral moki meriti mimo
ptice Evropejci bi za to rekli da je zgolj sluaj, Polinezijci pa bi
rekli, da je puica imela pozitivno mano
- Tam, kjer mi ne priznamo vzronosti, v drugih kulturah e vedno
obstajajo vzrono-posledine zveze
- Mana je pravi razlog za vzronost stvari. Stvari pa so vzrono-
posledino urejene onkraj evropske razlage, vzronosti.
- Edino podroje OKUSA (parfum, obleka) je, kjer mi priznavamo

7
mano logika mane: urejen red onkraj tistega reda, ki ga mi
priznavamo.
- Objektivna realnost: slovenska kultura ne pozna mane (mana
pokrije vzronost onkraj vzronosti, ki jo mi poznamo)
- Primer: Marilyn Monroe: imela je nekaj, zaradi esar so vsi obnemeli,
ko so jo videli, vendar to ni setevek pozitivnih lastnosti, saj so jo
enske posnemale in niso imele istega uinka niso imele mane,
ona pa jo je imela. Mana ni povezana z pozitivnimi lastnostmi.
- PODROJE OKUSA: mano tvori obutek ugodja (pozitivna mana
ugodje, negativna mana - neugodje), je obljuba ugodja. V nas je
MATRICA UGODJA, ki se sproi ob doloenih situacijah. Matrica
ugodja ni dana bioloko, ampak je dana z uenjem. Oblike se od
prvega trenutka, ko otrok pride na svet (dojenje in previjanje) Med
draljaji se pojavi draljaj 1. dojenja. Otroci e ne znajo jesti, ker to ni
bioloki program. Prototip, kaj je ugodje pa je prvo zauitje mleka.
Otroku se ponavljajo akti nege, otrok vidi, da se mu bodo stalno
ponavljali draljaji, ki mu bodo prinaali ugodje. Torej, prvo kar se
otrok naui je, da se ugodje ponavlja. Ko otrok doivi ugodje, dobi
motivacijo za preivetje: E ugodja. Otrok se naui tudi, da ima to
ugodje barvo, vonj, glas otrok nima monosti razumeti, da toplota
mleka, dojka, mamin glas, ni ena oseba. To razume kot posamezen
draljaj. Loeni draljaji tvorijo matrico ugodja. Ta matrica ugodja bo
kasneje formirala okus. e nam rdea barva obljublja ugodje, nam
bo ta barva ve. Matrica se sproi takoj ko se sproi podobnost.
Otrok se ui kot podgana (podgana je v kletki, ko se ji da hrano se ji
prige lu, ko se prige samo lu se podgani pocedijo sline).
- Mana je naa projekcija v predmet, osebo, ni objektivna lastnost ali
pozitivna lastnost te osebe. Mane neka oseba nima, to mi mislimo da
jo ima, je le nae videnje.
- Mano ima oseba, ki spominja na mamo (ne kakna je ona
objektivno, ne gre za realnost), gre za to, kako si otrok mamo ali
osebo, ki ga je negovala, zapomni. Mama je prototip boga, ima
monopol ugodja in vedenja. Otrok mamo vidi kot vsevedno,
vsemogono in kapriciozno (otrokovo doivljanje matere). Ljudje, ki
so moni, vedni in kapriciozni vzbudijo mano. lovek ima mano, ker
mi predpostavljamo, da nekaj ima.
- Odnos ljubezni je odnos otroka do objekta nege: mama je
nadrejena, otrok je podrejen. Ljubiti pa pomeni podrediti se nekomu,
ki ima monopol nad ugodjem. Moki se hoe podrediti enski. Moki
se ne zaljubi v ensko, ki ljubi ta se mu ne podredi, zaljubi se v
ensko, ki ga ne ljubi. Za mokega je odnos ljubezni, e je enska
nadrejena. Socialni odnos pomeni, da je en podrejen, drugi pa
nadrejen.
- Bolj ko bodo stvari spominjale na 1. matrico, bolj bodo prave.
- Matrica ugodja se sproi na osnovi podobnosti draljajev z draljaji,
ki so spremljali 1. izkunje ugodja.
- NEZAVEDNO ne pozna asa. e se nam je nekaj zgodilo, e nas je
nekaj prizadelo pred mnogo leti in e tega ustva ne izivimo se nam
vpie v nezavedno. Nezavedno pa je veno in ta izkunja zavedno
ostane tam. Nae nezavedno insistira na objektu, ki ima mano. Ko

8
neka oseba izgubi mani, lovek ne ve ve, kaj je na tej osebi neko
videl. Z nezavednim je treba iveti v miru, ne v sporu, bolj se je treba
drati nezavednega, kot pa razumskega, ker nezavedno nam bo
drugae sproilo sindrom, ki nas bo psihino uniil
zahodnoevropske kulture. V nekaterih kulturah pa ima nezavedno
obstoj in se lahko oisti v transu.
Otrok za normalen razvoj potrebuje 1 objekt nege. Od 3 5 leta je v vseh kulturah
neka meja, da otrok sam zane delati stvari. e mati e vedno skrbi (doji, ga
previja) za malo starejega otroka, se v tem vidi neka seksualna stigma, pred tem
se tega ne vidi, ker je to nega. Bolj kot je mama ljubea, bolj pozitivna bo naa
samopodoba. Oe ne sme biti ljube, on je tisti, ki otroka odtrga od mame
delovanje naela ugodja izberemo tisto razliico, ki nam prinaa ve ugodja
oz. manj neugodja; da se zapusti to ugodje je potrebno neugodje (kazen): oe, ki
pravi, da ne sme biti ve odvisen od mame (oe si mora ti izboriti, otroku mora
proizvajati neugodje); moralni imperativ: ko otrok podredi ugodje tistemu kaj je
prav.

ANTROPOGENEZA

Znanstvena razlaga naega razvoja nae vrste
Pogled od danes nazaj
1. faza: 1. DIVERGENCA
- Mitoloka zgodba: zane se v fazi
skupnega obstoja prednikov ljudi in opic,
ki naj bi iveli 40 milijonov let nazaj (takrat
e ni bilo nobene opice). Kot najbolj
verjetni skupni prednik se je uveljavil
EGIPTOPITEK. To ni opica, ampak malo
veja maka, ki je plezala po drevesih
Egipta, imela je dolg oprijemalni rep in
prste (oprijemalne okonine). Za
skupnega prednika so ga izbrali po 2
kriterijih:
- 4 oprijemalne okonine (prsti)
- protoprimatska lobanja (spodnji-eljustni del lobanje je kraji od zgornjega)
- V naslednjih 36 milijonih let, se je egiptopitek razdelil v 2 vrsti. Torej 1.
faza je trajala v 1. fazi od pred 40 milijoni let do pred 4 milijone let, imenuje
se 1. DIVERGENCA = obdobje, ko sta se iz mitskega potomca razvili 2
veji:
veja potomcev je e naprej plezala po drevesih PLEZANJE
Egiptopitek

9
veja se je zaela gibati po tleh HOJA PO TLEH
- Centralnega pomena je, da sta se razvili 2 razlini gibalni tehniki. Evolucija
prakticira usklajenost telesa z gibalno tehniko in ne z naravnim okoljem
(irafe preivela je tista, ki je imela dalji vrat). Evolucija je dobila dva
razlina toka. Gibalna tehnika je temeljni selekcijski mehanizem.
- Tiste mutacije, ki izboljajo gibalno tehniko se fiksirajo, fiksira jih naravna
selekcija
- 1. divergenca pomeni 1. odmik. To je odmik od skupne gibalne tehnike
(plezanja). Naredili pa so ga nai predniki, ko so zaeli gibati po tleh in
iskati hrano po tleh. Opice so potomci tistega prednika, ki je ohranil gibalno
tehniko.
- 36 milijonov let je evolucija porabila za to, da je nastal telesni ustroj, ki se
je postavil na noge BIPADALIZEM = hoja po zadnjih dveh nogah.
Torej temeljni rezultat 1. divergence je bipadalizem, gibalna tehnika hoje
po zadnjih dveh nogah se fiksira.
- Ko se je prednik postavil na zadnji 2 nogi, so vse mutacije, ki so
izboljevale tehniko gibanja, bile prilagoditvene in so se fiksirale. Tiste
mutacije, ki so bile za nae prednike prilagoditvene (so izboljevale hojo),
za opice ni bilo prilagoditveno (slabe za plezanje) in obratno. Tisto kar je
za nas dobro, je za opice slabo in obratno evolucijsko imamo dosti manj
skupnega kot si mislimo popolnoma divergentne poti razvoja
- Nao vrsto je proizvedla hoja po dveh nogah in ne mogani
2. faza: HOMINIZACIJA
- Pojavi se rod HOMO
- Telesni ustroj se zane prilagajati hoji po zadnjih
dveh nogah: podplati, reorganizacija celotnega
telesa (glenji, prestavijo se rodila, prsni ko)
- Del teh sprememb je tudi reorganizacija glave
pomembna je za uspenost prednika.
- Evolucijski problem pri egiptopiteku je bil, da bi
bilo treba vzpostaviti koordinacijo gibanja in vida,
e bi se gibal po zadnjih dveh nogah.
- Predniki so to koordinirali tako, da niso bili zravnani.
- Hrbtenica se je evolucijsko izravnala, glava pa se
je reorganizirala: spodnja eljust se je premaknila
za 90 in je pravokotna na hrbtenico, obrazni del
se je premaknil naprej bolj ko se je
reorganizirala glava, bolj so se predniki izravnavali
- Nastal je nov, elni del lobanje ODPRTJE
LOBANJE, ODPRTE ELNEGA RENJA. Ta del
so zapolnili mogani zrasel je dodani del
moganov, ki je MATERIALNI POGOJ ZA VIJE INTELEKTUALNE
FUNKCIJE (govorjenje, petje, abstraktno razmiljanje), v starih moganih
pa gre le za presnovo. Ti novi mogani so zadnja, najbolj stranska in ne
ciljana prilagoditev, so stranski uinek, stranski produkt. Torej
reorganizacija glave se je zgodila zaradi koordinacije vida in gibanja in ne
zaradi moganov.
- FENOMENALNO ODPRTJE ELNEGA RENJA predniki dobijo
dodatne mogane zaradi bipadalizma.

10
- Dodatni mogani pa so materija za SIMBOLIZACIJO (to ni uljivost, tudi
druge vrste so uljive; od drugih vrst pa nas loi simbolizacija, smo zmoni
ustvarjati izmisleke).
- Predniki so na koncu 2. faze zmoni iveti v svetu izmislekov, imeli so
kulturo, tako kot jo imamo mi.
- Ko ima vrsta materialni temelj simboliziranja (ustvarjanja izmislekov), dobi
kulturo kultura je nastala evolucijsko, segmenti kulture pa so bili e prej.
- Vemo da kultura obstaja e 40.000 let in sicer po arheolokih najdbah 1.
TEHNOLOKA REVOLUCIJA (ob koncu 2. faze)
Iznajdbe oz. spremembe v tehnologiji se zanejo gostiti, so zelo
tevilne
Predniki so morali biti zmoni abstraktnega miljenja (so si
zamislili, kako izboljati orodje in ga nato izboljali so planirali)
3. faza: SAPIENTIZACIJA ali 2. DIVERGENCA
- Nastal je moderni homo sapiens
- Prednik je pred 25.000 leti nastal taken kot smo mi
- Ko kultura nastane zane obratno delovati na evolucijo vrste
- lovek je imel evolucijsko prednost, ker je bil pametneji. Evolucijska
prednost pa se pokae ele, ko ima vrsta kulturo
- Mi se ne razvijamo ve tako, da se fiksirajo tiste mutacije, ki so
prilagoditvene za hojo po dveh nogah, razvijamo se drugae. Odmik nae
vrste izoblikoval se je uden telesni ustroj, ki ni v skladu z zakoni
evolucije. 3. faza se zato imenuje tudi 2. DIVERGENCA, 2. ODMIK v
telesni zgradbi so se zaele kopiiti lastnosti, ki so telesno disfunkcionalne.
- Ta odmik je Darwin razloil s seksualno selekcijo.
- Danes ta odmik razlagamo s kulturo oz. s OBRATNIM UINKOM
KULTURE NA FIZIOLOKI USTROJ VRSTE. To povratno delovanje je
delovalo na dva temeljna naina:
1. Kultura je omogoila, da so preiveli organizmi, ki bi jih nravna
selekcija izloila
Kultura pomeni zmonost abstraktnega miljenja. Predniki, ki so
e imeli kulturo so kopiili znanje (generalno ) npr. o boleznih,
kako se jih pozdravi. Bolezen je dominantno odvisna od kulture
ali so imeli dovolj znanja in sredstev za zdravljenje
Naa vrsta je isto stvar nadomestila z razlinimi nadomestki: npr.
e ima nekdo vroino, v eni kulturi jo zdravi eno zelie, v drugi
drugo zelie. Ker napa vrsta ni fiksirana le na eno monost, je
veja verjetnost preivetja.
Od drugih nas loi, da je nae vedenje naueno, pri nas je
koliina nauenega veja, veja pa je tudi variabilnost
nauenega ve kot je variant, veja je monost preivetja.
Nakopieno znanje je generalno. Vsi ljudje, vseh kultur, imajo
znanje kako zdraviti bolezni, sploh pa za tiste bolezni, ki so v tisti
kulturi pogoste lokalna znanja (zato je malarijo najbolje
zdraviti tam kjer izvira). Ta znanja se potem prakticirajo. In e so
znanja in sredstva zadostna bo organizem preivel o
preivetju organizma ne odloa ve naravna selekcija, ampak
kulturno znanje.
Nobena kultura ne zna nevtralizirati vseh felerjev (?), vsaka
kultura pa zna nevtralizirati vsaj nekatere.

11
Naravna selekcija zane delovati onkraj kulture, ko kultura nima
ve sredstev
Kaj to pomeni za genetsko konstitucijo vrste? Ko je zaela
kultura delovati, je onemogoila naravno selekcijo, v gene pa se
je zaeli vpisovati doloeni fizioloki felerji, ki se prej niso mogli.
Torej zaela so se zapisovati genetska ozadja za fizioloke
felerje, ki se prej niso mogli preoblikoval se je genum vrste.
Fizioloka nedodelanost ima zdaj genetsko ozadje, genetski
ustroj je evolucijsko nevzdren, je evolucijsko nekompatibilen.
e bi se irilo genetsko ozadje za fizioloko neustrezno
opremljenost pred 100.000, bi izumrli, danes pa ne.
Razne populacije so prispevale razlina ozadja za fizioloko
neustreznost.
Kultura pa omogoi, da ljudje z neustrezno opremo preivijo
2. Kultura je nagrajevala tiste, ki so fizioloko podopremljeni
Kultura ima raji nepopolno osebo, ki je fizioloko podopremljena
kot pa evolucijsko prilagojeno osebo
e 40.000 let nazaj se je gibalna tehnika v vseh vrstah genetsko
fiksirala, vendar so se pojavili tudi mutanti, ki npr. niso mogli
hoditi, vendar niso preiveli, ker pred sovraniki niso mogli
zbeati.
Mi smo izgubili genetski program za gibalno tehniko za
bipedalnost hodimo, ker smo se nauili: v 3. fazi je obstajal
na prednik, ki je bil mutant, ki ni mogel hoditi (svoj genetski
zapis je nato predal potomcem), a je vseeno preivel. Preivel
pa je zato, ker so ga nauili hoditi (ni hodil sam od sebe)
preivetveno je bil ta na boljem, imej je neke prednosti ta ki
se je nauil hoditi je bil pametneji generalni prenos znanja,
vsako uenje je totalni fenomen. Ta prednik se je moral torej
nauiti in to je bila edina strategija preivetja. S tem ko se je
nauil hoditi, se je nauil tudi ostalih stvari, bil je bolj dojemljiv.
Ker je bil pametneji je imel reprodukcijsko korist. Pametneji je
tisti, ki se je MORAL uiti (lahko uiti morati se uiti). UENJE
JE EDINA PREIVETVENA STRATEGIJA takrat zane
povratno uinkovat na fizioloki ustroj vrsta. Evolucija pa deluje
tako, da s im manjim naporom dosee cilj.
Reprodukcijska strategija ni dana bioloko enske so
selekcionirale po kriterijih, ki so kriteriji kulture. enske izberejo
tistega, ki je kulturno popoln in ne tistega, ki je fizioloko popoln.
Bolj kulturno pa je popoln tisti, ki se je moral ve nauiti, ve pa
se je nauil tisti, ki se je moral nauiti.
Kultura je omogoila, da so tisti, ki so imeli genetsko ozadje za
nepopolnost, imeli ve potomcev.
Zato mi izgubljamo vse instinkte, ker je to v kulturi
disfunkcionalno
V kulturi je fizioloka opremljenost zmonost uenja kulturi se
ne more prilagoditi
Monost preivetja imajo tisti z nepopolno opremljenostjo
serija felerjev to pomeni, da se moramo uiti; smo najbolj
uspena vrsta

12
Isti feler lahko nevtraliziramo z razlinimi programi.
- Oba uinka povratnega delovanja sta neskladna z evolucijskimi kriteriji.
- Naa vrsta je spremenila odnos do narave za na genetski ustroj je
edino naravno okolje kultura (e bi bila to prava narava, bi izumrli). Zaradi
tega je na genetski ustroj posledica zgodovine in ga ni mogoe razloiti z
naravnimi zakoni.

___________________________________________________________________
SEMINAR

MARCEL MAUSS
Dela: Esej o daru, Sociologija in antropologija
Tekst: 1924
1. vpraanje: Kaj je antropologija in kaj je njen predmet?
- Antropologija je splona veda o loveku
- Predmet antropologije je lovek
Kaj je lovek? lovek je sestavljen iz ve delov. lovek je:
- ivo bitje bioloka dimenzija BIOLOGIJA
- zavestno bitje psiholoka dimenzija PSIHOLOGIJA
- drubeno bitje socioloka dimenzija SOCIOLOGIJA
To imenujemo TRIADNI MODEL LOVEKA (lovekega modela)
Antropologija se od drugih ved loi po tem, da preuuje vse tri dimenzija
skupaj, hkrati: biologija+psihologija+sociologija naenkrat. To opredeli
antropologijo kot sintetino vedo o loveku. Antropologija ne preuuje loveka na
isti nain kot ostal vede, preuuje loveka kot totaliteto. Torej je antropologija
splona veda o loveku kot o TOTALITETI hkrati, istoasno se preuujejo vse
3 loveke dimenzije. Pojem totalitete postane metodoloko naelo
zahodnoevropskih znanosti, postane "terminus tehnicus".
2. vpraanje: Mesto antropologije v sistematiki ved?
- Odnos ANTROPOLOGIJA BIOLOGIJA: najira veda je biologija,
antropologija je del biologije, ker je biologija najbolj splona veda o vsem
ivem, lovek pa je samo en element tega ivega. Antropologija je del
naravoslovnih ved tradicionalna zahodna pozicija od razsvetljenstva naprej.
- Odnos ANTROPOLOGIJA PSIHOLOGIJA: psihologija je veda, ki preuuje
obnaanje, obnaajo pa se tudi druge vrste, zato je samo tisti del psihologije,
ki se ukvarja s lovekovim obnaanjem del antropologije. ETOLOGIJA je
znanost, tisti del psihologije, ki preuuje obnaanje drugih vrst.
- Odnos ANRTOPOLOGIJA SOCIOLOGIJA: sociologija je izkljuno
antropoloka veda in v celoti spada v podroje antropologije. Sociologija
preuuje samo loveka
lovekovo drubeno ivljenje ima institucije, ivali tega nimajo. Izmislek je tista
bistvena razlika med ivalsko in loveko drubenostjo, ki e danes velja v
znanosti. Mauss INSTITUCIJE razume kot kulturne institucije, so univerzalne, gre
za sistem pravil, ti sistemi so nebioloki, so naueni, so deljeni v eni skupini (ne
univerzalno), doloajo individualno vedenje. Kolektivno vedenje drugih ivih bitij je
bioloko programirano, to pa ni druba.
Primer institucije: TABU INCESTA (glej 215)
- Tipina institucija
Marcel Mauss

13
- Sistem pravil, fundamentalno organizirana lovekova drubenost
3. vpraanje: Kritika antropologije!
- Problem antropologije, sociologije, psihologije je, da so premalo povezanem,
posledica je bil premajhen pretok znanj iz ene discipline v drugo znanosti
so ponovno odkrivale druge znanosti.

CLAUDE LEVI-STRAUSS
Najbolj vpliven antropolog 20. stoletja
Strukturalist: predpostavlja, da obstaja ozadje v mentalnih
procesih v moganih.
Tekst: 1957 1. centralno delo
- Antropologija je znanost o loveku
Kaj je lovek? lovek je sestavljen iz 2 delov DIADNI
MODEL. lovek je:
- fizino, bioloko bitje
- socialni in kulturno bitje
lovek se v znanostih 20. stol. Ne razume kot triadno ampak kot diadno bitje.
Psiholoki aspekt izgine, zgubi status neodvisnega aspekta. Socialni in kulturni
aspekt ima samo lovek.
Da je lovek fizino bitje se nanaa na: rase, telesno zgradbo, bioloki ustroj vrste
tisti aspekti, ki so povezani z njegovo telesnostjo TELO fizioloki aspekt
vrste. Ali je to tudi bioloki aspekt vrste? Levi-Strauss pravi, da je fizioloki
ustroj posledica zgodovine, ta zgodovina pa je kultura. Ni posledica
biolokega delovanja tak kakren je lovek je posledica kulture in ne naravnih
zakonov. Mi telesnega ustroja ne dolgujemo naravni selekciji, ampak kulturi
popoln darvinist.
Da je bioloko bitje, pa pomeni, da so nam bioloko dani nai geni prednikov.
Fizioloko bioloki pol je dan z geni, socialno kulturni pol pa ni dan z biologijo,
ampak z interakcijo s socialno kulturnim okoljem. Socialno pa ni enako
kulturnemu.
- Socialno se nanaa na lovekovo socialnost, drubenost, drubo
- Kulturno se nanaa na kulturnost, kulturo
- DRUBA KULTURA
- Vendar sta obe, druba in kultura dani s socialnim uenjem, nista dani
bioloko. Prav tako se kultura in druba pojavita ISTOASNO (e je
druba, je tudi kultura in e je kultura je tudi druba) zato se zdi da
sta isto
- Kultura se nanaa na sistem simbolizacije
- Druba se nanaa na socialno organizacijo, na socialne institucije,
socialne interakcije
- Slovenska drube ni enaka slovenski kulturi. Slovenska kultura pomeni,
da je tabla bela, da je vejo premaknil veter, da je to spodaj in da je to
zgoraj Slovenska druba pa pomeni olski sistem, parlament, tevilo
strank Pred 20 leti slovenska druba ni bila enaka dananji drubi
dve razlini drubi. Kultura izpred 20 let je enaka dananji (belo je e
vedno beli) kultura je e vedno ista.
- Iz tega sledi, da ima simbolizacija visoko stabilnost skozi prostor in as,
kultura se zelo poasi spreminja, za spremembe je potreben zelo dolg
Claude Levi-Strauss

14
zgodovinski as. Kultura je trajni element. Druba pa se spreminja zelo
hitro.
- Sprememba drubenih ustrojev lahko zaivijo , e so skladne s kulturo,
ker kultura doloi sistem pomenov, doloi sistem individualnega
obnaanja. Drubeni ustroji, ki niso skladni, jih kultura iznii, blokira.
- Slovenska kultura ni kapitalistina, drubeni ustroji pa so kapitalistini.
- Na isto kulturo se zgodovinsko cepi ve drub.
lovek po Lev-Straussu ni ve psiholoko bitje, ampak ima samo 2 pola.
Psiholoka dimenzija je samo nivo socialno kulturne dimenzije. Socialno kulturni
pol ima dva nivoja
1. NIVO SKUPINE. e preuujemo s tega nivoja, se nam prikae kot
konkretna kultura
2. NIVO POSAMEZNIKA. e preuujemo s tega nivoja, se nam prikae kot
psiholoki ustroj, osebnost
Lev-Strauss psiholokemu delu ukine avtonomijo.
Kar je osebnost, to se dolguje kulturi, v kateri je oseba odrasla, to ni neodvisno,
avtonomno. Psiholoki ustroj je odvisen od genotipa, vendar forma psiholokega
ustroja se dolguje kulturi, genotip ne doloa finalne oblike.
Psiholoki ustroj je mesto posameznikovega vpisa v kulturo. Psiholoki ustroj je
funkcija kulture.
Dodatna bistvena posledica: e je psiholoki ustroj mesto vpisa v kulturo, pomeni,
da na psiholoki ustroj posameznika ne moremo vezati, da je posameznik
subjekt, da je svoboden. Posameznik v psiholokem ustroju ni svoboden, v
psiholokem ustroju je v kulturi to ni mesto svobode, ampak mesto nesvobode
SUBJEKTA NI. Posameznik nima mesta, kjer bi el preko ali izstopil iz lastne
kulture. Dokler humanistine vede ne bodo razumele, da subjekta ni, ne bodo
postale znanosti. Svoboda ni enaena z vdori realnega, ampak z zmonostjo
izpisa iz kulture. Iz kulturnega teksta se ne da izpisati.
- Antropologijo umesti med humanistine vede
- Sredi 20. stoletja evropska znanstvena zavest in tradicija humanistine
vede si delijo predmet preuevanja: lovek
- Sredi 20. stoletja se prime Durkheimova ideja, da morajo en del loveka
preuevati neke posebne znanosti
o Znanosti, ki preuujejo loveka kot bioloko bitje
o Znanosti, ki preuujejo loveka kot drubeno bitje
Te dvojne znanosti (Durkheimov izmislek) skupaj tvorijo humanistine
znanosti.
- Antropologija se deli na:
o FI/BI bioloki aspekt loveka (predmet je telo)
o SOC/KULT socioloki aspekt loveka
- Humanistine vede v celoti ne spadajo niti v druboslovje. Humanistika je ira
od druboslovja.
- Lev-Strauss pravi, da je predmet diaden, znanost je tudi diadna
- Odnos do drugih ved: odnos antropologije do ETNOGRAFIJE in
ETNOLOGIJE. Ti dve vedi imata identini predmet ko antropologija. Slovenski
antropologi pravijo, da so iste. Pri humanistinih vedah ni cilj, da se znanost
definira skozi predmet, saj imajo vse znanosti isti predmet. Antropologija,
etnografija in etnologija so vede, ki so iste, ko gre za predmet. Kriterij, kako
loijo vede je metoda.

15
- Lev-Strauss loi te tri vede po stopnji splonosti, ki raste od etnografije proti
etnologiji do antropologije.
- ETNIGRAFIJA je znanost ki preuuje konkretne drube tako, da se tam izvri
terensko delo. Prepovedano je posploevanj in primerjava (komparacija). Je
deskriptivna veda. Klasini rezultat je klasina etnografska monografija
(Argonavti Zahodnega Pacifika)
- ETNOLOGIJA: gre za 1. stopnjo splonosti. Zanemo posploevati, bolj
sploni zakljuki, ki so povezani s kulturo skozi as. Po Lev-Straussu
obstajajo 3 naini, kako priti do splonih zakljukov. KOMPARACIJA je
primerjava, ki lahko poteka po 3 oseh:
1. SINHRONA: v danem trenutku, ne upoteva se, kako se stvar
spreminja skozi as, ne ukvarja se z zgodovino. Veli del
antropologije je sinhron.
2. DIAHRONA: primerjanje skozi as. Metodoloki pristop
evolucionistov v 19. stoletju, vse antropologije do Malinowskega.
3. PREDMETNA: en kulturni primer, element se primerja sinhrono in
diahrono
Ta metoda je znailna za etnologijo, ki je komparativna veda. Ni deskriptivna
veda. Stopnja splonosti je omejena z osmi primerjanja. Etnografske
monografije so za etnologijo material primerjanja.
- ANTROPOLOGIJA: je najsploneja veda o loveku. Skua ugotoviti
zakonitosti lovekega bivanja, ki so splono veljavne, ki veljajo za najmanjo
melanezijsko vas in na najbolj civilizirano drubo. To je iskanje splonih
zakonitosti lovekega fenomena, zato pa uporabi materiale etnografije in
rezultate etnologije. To je teoretska znanost, njena metoda je analiza in
sinteza. Obstajata dve ravni znailnosti: vidna raven in struktura (obrazec, ki
proizvaja te vidne znailnosti. Konkretne forme so posledica strukture,
strukture so iste, na ravni vidnih znailnosti so kulture razline, na ravni
strukture pa so iste. Antropologija mora iskati obe zakonitosti lovekega
fenomena, to pa so znailnosti strukture. S terenskim delom se vidi samo
vidna raven. Treba pa je priti onkraj tega, treba je ugotoviti strukturo. Lev-
Strauss predpostavlja, da onkraj razlik med kulturami obstaja istost (Druine,
reprodukcija)

Vidna raven Vidna raven
struktura = struktura

Lev-Strauss opredeli razliko med socialno in kulturno antropologijo. Danes je
britanska antropologija socialna in amerika antropologija kulturna. Gre za
razliko v zgodovini, tradiciji, kaj se preuuje, katere so druge vede, na katero
se antropoloko raziskovanje nanaa:

Sociologija
I Lingvistika
Geografija ANTROPOLOGIJA
I Arheologija
Psihologija

Po tej shemi se vidi razlika: vertikalno je os socialne antropologije,
horizontalno je os kulturne antropologije. Kulturno antropoloki pristop je

16
povezan z diahronostjo: geografija in zgodovina. Geografsko je bila
utemeljena v 19. stoletju v VB s Tylorjem, v ZDA jo je prinesel Boas.
- Temeljni napaki antropologije:
1. antropologija ni antropologija. Veina antropologije v tistem asu je bila
na ravni ali etnografije ali etnologije. Zelo malo je prave antropologije.
2. nepravilno razumevanje predmeta antropologije. Po Lev-Straussu
je predmet lovek kot totaliteta. Po njem totaliteta pomeni dve stvari:
Maussova totaliteta (hkratno preuevanje vseh 3 dimenzij) in totaliteta,
ki je sestavljena iz opazovalca in opazovanca. Treba je dodati tistega,
ki opazovanje vri
- Opazovalec: V predmet antropologije vstopa tisti, ki opazuje, ker ta
oseba definira predmet, predmet spremeni in o predmetu
poroa
Nehoteno spreminjanje situacije
Opazovalec definira predmet skozi lastne kulturne definicije
Opazovanci vejo, da so opazovani in se drugae obnaajo.
Zanejo se avtomatsko vesti idealno tipsko (norma), kakor
bi se morali, to vedenje ima torej smer. Po priakovanjih se
vedejo nehote socialni avtomatizem
Na to njihovo obnaanje vpliva tudi spol, lepota,
simpatinost.

- So pa stvari, ki jih opazovanci delajo nehote zavestna odloitev
opazovancev, da ne dovolijo opazovalcu, da pride do vseh podatkov.
Opazovanci problematinih podatkov noejo razkriti. Uporabljajo razline
taktike:
o Zavestno laejo: zavestno povejo napane informacije
o Prepreijo dostop do socialnih praks, za katere noejo, da jih
opazovalci vidijo. Opazovance ne morejo prisiliti, da bi jih spustili v vse
aspekte lovekovega ivljenja. Opazovanci se bojijo, da bodo
spremenili situacijo, kozmini red, kar lahko vodi do katastrofe.
Antropologi tako niso imeli dostopa do tevilnih ceremonij, ki so
fundamentalne za domaine.
o Zamolevanje podatkov: ni direktno laganje
- Odvisno od strategij, osebnostnih lastnosti, empatinosti opazovalca do
katere mere bo lahko zbral podatke. Npr. razlika med ensko in mokim, vsak
lahko pride do razlinih aspektov. Odvisno tudi od starosti, mlaji imajo ve
prednosti, laje pridejo podatkov, mlaje hoejo tudi poroiti, s poroko pa si
pridobijo zaveznike kot sorodnik ni nevaren, odpre se cel spekter podatkov.
Pomembna je EMPATIJA, to je sposobnost, da se vivi v druge, to je dar iz
zgodnjega otrotva, se je ne da nauiti. Empatijo nas je nauila mama ali pa
ne. Kasneje se je ne da nauiti. enske se spodbuja, da so empatine, fante
ne. Bolj pravilno bo ravnal tisti, ki se zna viveti, dobi se ve informacij. Brez
empatije je terensko delo nemogoe. Z empatijo se bolj uinkovito prebije
mehanizme, ki jih opazovanci postavljajo v obrambo. e pa se poutijo
ogroene se ne da priti do informacij. Od opazovalca je odvisno, kako se
znajde v situaciji, kako bo obel te mehanizme n imajo vsi antropologi iste
potenciale. Zato so tudi poroila antropologov tako razlina.

17
- Primer. Malinowski iz njegovega osebnega dnevnika je razvidno, da naj bi
bil rasist. V strokovnem dnevniku naj bi pisal objektivno. Vpraanje
objektivnost s tem se je ukvarjal e Sapir. Vsako poroilo antropologa je
visoko subjektivno (na to vpliva dra opazovalca).
- Opazovalca je treba vkljuiti v opazovanje, raziskavo. Poroila s terenov so
subjektivna (interpersonalni dejavniki+subjektivnost). Vedeti je treba, kaken
je opazovalec. Razlini raziskovalci ne bodo prili do istih rezultatov v isti
situaciji. Opazovalec je sredina toka, okoli katere so se zbrali podatki,
kakor so se zbrali.
- Antropologi trpijo za kompleksom moja vas. Ne elijo, da e kdo drug
raziskuje isto vas, ker pride do vpraanja, e so podatki, ki jih je on zbral pravi.
Drug antropolog lahko ugotovi, da ni res, kar je ugotovil prvi antropolog, to pa
si noben antropolog ne eli.
- Opazovalca je treba vkljuiti, ker opazovalec predstavi rezultate svojega
opazovanja. To pa opie, kako se njemu zdi, predpostavljamo, da kaj
zamoli, kaj predrugai, lahko pa ni od natetega. Zagotovo pa naredi
selekcijo podatkov, domorodci ponavadi ne prepoznajo, da gre za njih.
Domorodci so zaeli tudirati antropologijo in ugotovili, da ni res, kar o njih
pie.
- Obstajata dve poziciji. EMSKA pozicija je pozicija domorodcev. ETSKA
pozicija je pozicija opazovalcev, ki stvari predstavljajo skozi zorni kot lastne
kulture (npr. skleda je bela, za domorodce pa to ni bela problem). Problem
so PREVODI, ker npr. ni dovolj besed: angleina ima eno besedo za vrt,
Trobriandci pa jih imajo ve. S prevodom se izgubi kultura za domorodce.
Prevajajo v zahodnjake termine, to pa je za domorodce narobe. Monografije
so predstavitve prvega Evropejca, ki je napisal, kaj je videl in prevedel v
zahodne termine, nobena monografija pa ni dobila pozitivne ocene
domorodcev. 2 subjektivni videnji: antropolog in domorodec (doloenih
stvari ne vidijo, ker se jim to zdi normalno, doloene pa vidijo bolje).
- Antropolog pride do pravih rezultatov, ko je hkrati zunaj in noter Malinowski.
Ne sme biti del te kulture, ker si potem zaslepljen s strani ene dimenzije oz.
z eno stvar. Mora biti tudi od zunaj, ne sme se preve integrirati.
Antropoloki ideal, da ima emski in etski pogled.
- Lev-Strauss pravi, da os monografije zgodbe o opazovalcih
- Lev-Strauss 1. kritika, ki se je izkazala za tono problem antropologije,
da so vse monografije napisane z zornega kota opazovalca. Antropologija
je prva, ki je dojela uinek opazovalca.
- 2. Lev-Straussova kritika je zadevala problem njegovega razumevanja
antropologije. Ugotovil je, da je veina antropologije na ravni etnografije ali
etnologije, zelo malo je prave antropologije. Postmodernisti so predlagali, da
naj antropologija le popisuje. Zato so se zahodnoevropski etnologi spremenili
v antropologe. Na kodo antropologije in etnografije, zaprli monost, da se
antropologija razvije v zahodni Evropi (ni bila popularna, ker je bila
meanska, popularna etnologija, ker je bila narodopisna, bila je politino
zaelena znanost). V tranziciji so se spremenili v antropologe, tako so bili v
vseh reimih na pravi strani. Antropologija se v zahodno evropskih dravah ne
more razviti. Etnologi, ko so se preimenovali, so opustili etnografijo, ki je bila
zelo dobro razvita. Vzhodna Evropa ima dosti ve materiala kot Zahodna
Evropa. Etnologija je bolja na Vzhodu kot Zahodu.
-

18

Uinek psihoanalize: pretvorba realnega v simbolno, resninost ni pomembna

BRACO ROTAR
Vezan na francosko antropologijo (poleg te obstajata e
amerika in britanska)
Tekst: 1976
- Antropologija je skupek ved, ki preuuje skupen
predmet=lovek
Kaj je lovek? lovek je kot HOMO in kot ANIMAL. Ena od razliic diadnega
modela. Homo kar je znailno samo za loveka (nebioloka dimenzija), animal
kar lovek deli z ivalmi (bioloka dimenzija)
Homo se deli na 3 osnovne pole
1. OSEBNOST (enakostne razlike na ravni posameznika)
2. KULTURA (enakostne razlike na ravni kulture, po em se jaz enako kot drugi
iz moje kulture razlikujem od druge kulture)
3. LOVEKOVA DRUBENA NARAVA (v em smo si vsi ljudje isti, ne glede na
to da smo razlini kot posamezniki in kot lani drube; Kroeber; tega Lev-
Strauss nima, je pa prisotno). Obstajajo stvari, ki si jih kulture delijo
loveka medkulturna univerzalija
- Antropologija je skupek ved, ki prouujejo isti predmet (lovek)
- Ne predpostavlja, da je antropologija ena znanost, ena veda
- Antropologija je skupek humanistinih ved, dela kup napak. Ni veda, ker to ni
enotno podroje. Antropologija sintetizira vedenja drugih ved. Ta ocena je
dana 1976, ko se je e zael val postmodernizma, ko se je zaelo radikalno
dvomiti v znanost. Rotar v tem asu pravi, da antropologija ni znanost.
- Antropologija je naredila cel razvoj antropologija je del naravoslovja
antropologija je edina prava veda o loveku antropologija sploh ni veda.
Ohranila se je ideja o sintezi (lovek kot totaliteta lovekega fenomena;
sinteza znanj o loveku).
- Antropologija je PROTOTIP humanistinih ved. Prototip pomeni model, po
katerem se morajo zgledovati. Vse humanistine vede bi morale sintetizirati
delke znanj, do katerih pridejo posamezne znanosti. Nobena humanistina
veda ne more biti znanost. Humanistine vede ne morejo dosei kriterija
znanosti. Gre za dilemo zahodnih znanosti. Antropologija so ZDA med
humanistinimi vedami. ZDA so zdruenje nekih enot, ki so prave enote.
ZDA kot druba obstaja le z evropske perspektive. Kar pa obstaja so
konkretne etnine drube, druijo se po etninem kljuu. Njihova dejanska
identiteta je etnina identiteta, obstaja pa e nadetnina identiteta ( ved-
etnina, Havajan, Amerian-nadetnina). ZDA niso drube na evropski nain,
ki bi morale temeljiti na etnini pripadnosti (stalni strah v multietninih
skupnostih, da druba ostane integrirana: odkriti in ideoloki teror). ZDA so
zgolj videz ene celote. Antropologija je videz ene znanosti, v resnici pa ni
enotna znanost, je serija razlinih disciplin, ljudje so specializirani za eno
disciplino, to pa ogroa integracijo oz. tezo da je antropologija sinteza
znanosti, je le navidezna celota.
Braco Rotar

19
- Temeljne napake antropologije, da antropologija sploh ni znanost, ampak je
skupek ved, ne dosega kriterijev znanstvenosti. Etnologija pa je znanost, ker
dosega te kriterije.
1. Predmet: antropologija teh kriterijev ne dosega, ko gre za definicijo
predmeta, nima dobro opredeljenega predmeta, predmet etnologije pa
je, in sicer je to etnija etnina skupnost.
2. Metoda: antropologija je skupek ved, ki imajo jasno definiran predmet,
metodo. V resnici antropologija na seriji vedenj, ki jih uporablja, ne more
prakticirati teh metod, npr. opazovanje z udelebo pri genetiki. Vsaka
znanost ima lastne metode. Antropologija prevzema metode teh znanosti.
V antropologiji se prakticira cela serija metod, ki pa niso konsistentne, so
razline, tudi izkljuujoe. Antropologija naredi napako, pozabi da metoda
doloa rezultate preuevanja. V znanosti se zahteva, da se z isto metodo
pride do istega rezultata (ponovljivost). Do napanih sklepov se lahko
pride, e se ne upoteva tega, da metoda doloa rezultate. Tega
antropologi ne upotevajo. To je problem tudi drugih humanistinih ved,
npr. sociologije. Vedno je treba razumeti, kaj se z metodo meri.
3. Zorni kot: epistemoloko zorni kot doloa kaj vidimo. Z razlinih zornih
kotov je stvar razlina. Vsaka podznanost ima epistemoloke osnove, ki
doloijo rezultate preuevanja. A ne upoteva s katerih epistemolokih
osnov se je problem preueval naredi temeljno epistemoloko
napako.
4. Subjekt apriori: antropologija ima temeljno predpostavko subjekta apriori
(racionalen, svoboden lovek), kar je napaka. Predpostavka je tisto, kar se
predpostavi da je nekaj res in se ne preverja, je onkraj dokazovanja.
Veina zahodnih humanistinih ved predpostavi to. Pri antropologiji je to e
bolj problematino, ker je ravno antropologija 1. zahodnoevropska
znanost, ki je ugotovila, da takega subjekta, ki je racionalne in se
svobodno odloa, ni. V moderni znanstveni tradiciji je pred antropologijo
to izpostavil Freud nezavedno je onkraj razuma, svoboden razum ne
obstaja. Antropologija je v zaetku 20. stoletja pod monim vplivom
Freuda. To Rotarjevo kritiko si je zasluila, ker je bila prva veda, ki je
empirino ugotovila, da je posameznikovo vedenje kulturno doloeno, prva
veda, ki je ima o tem absolutno evidenco, da lovek ni genetsko pogojen,
kaken bo. To so dokazali e do 2. svetovne vojne. Antropologija po eni
strani trdi, da je posameznik apriori, po drugi strani pa izpostavlja, da
je lovek kulturni produkt. Zakaj? Da za ugotovite, da ni subjekta, ne bi
plaala tako kot Freud, ki je bil izloen oz univerzitetnega sistema.
Antropologija je hotela ostati (hoteli so obdrati slube) in zato je morala
odstopiti od lastne empirine evidence. Da obstaja svoboda, je temeljni
konstrukt zahodnih kapitalistinih drub. Ko jo spravljajo pod vpraanje, so
ukinjeni. Kako so antropologi naredili, da so sintetizirali empirino evidenco
s predpostavko subjekta apriori? Antropologi so razdelili loveko ivljenje
na dve obdobji: v prvem obdobju ni subjekta, je objekt in tu je empirina
evidenca. V drugem obdobju pa je posameznik subjekt in je svoboden.
Meja med obdobjema je adolescenca, pred njo kultura doloa
posameznika, po njej pa postanejo posamezniki subjekti. To reitev so
posnemale vse humanistine vede: otrok je rezultat kulturnega okolja,

20
odrasel je svoboden. Bolj ko je stvar za lase privleena, bolj je verjetna,
manj je sumljiva. Vseeno pa je sumljivo to:
- Adolescenca kot mejnik: kriza adolescence ni medkulturno
univerzalna. Nekje se med adolescenco upirajo, nekje je to
najbolj mirno obdobje. To pomeni evropocentrini zakljuek,
kako so Evropejci najbolji nekje ne morejo nastati subjekti,
druge kulture nimajo subjektov, so inferiorne kandalozni
sklep antropologov.
- Empirino dejstvo, kaj se v adolescenci dogaja, da nastane
subjekt. Dogajalo se je to, da so se posamezniki uprli
standardom, normam prejnje generacije, razvili so kritini
odnos, distanco, dvom do tega. Zakaj mislimo, da je kritini
posameznik bolj subjekt kot nekritini posameznik? Kritinost,
ustvarjalnostniso kulturno doloena vedenja. To so kulturno
doloene kategorije na enak nain. Do kulture smo konformni na
dva naina, ali se strinjamo ali ne strinjamo, ali smo ustvarjalni
ali ne. Alternativne strategije so vse enako kulturno
doloene. Alternacije v kulturnem vedenju so razlini tipi
kulturne doloenosti. Kultura pokrije vse mone pozicije. Ne
more se zavzeti alternativ, ki bi bile onkraj nae kulture. lovek
je lahko svoboden, ampak je svoboden na npr. slovenski nain
konformno kulturi. Le redkim se zgodi, da pridejo preko
kulture in sicer tako, da se sesuje simbolna mrea, resninost.
Simbolna mrea je apriorna, hierarhino strukturirana, je mrea
pomenov, ki so medsebojno odvisni. Te mree nehajo obstajati
ob sesutju. Vrednote, znanja e obstajajo, vendar zveze med
njimi niso ve iste. Da do tega ne pride je pomembna socialna
dediina: pozitivna samopodoba brezpogojna ljubezen matere
in dediina oeta moralni imperativ. e pa do tega pride so
moni 3 izhodi: samomor, norost (laje preiveti, motiviran
izhod); ali pa si naredi novo simbolno mreo (vrednote so sedaj
v druganih povezavah, elementi ostanejo isti, poanta je v tem,
kaj je s im povezano)
- Vsi Rotarjevi oitki so toni, utemeljeni. Ti oitki niso znailni samo za
antropologijo ampak za vse humanistine vede, vendar se druge niso odrekle
empirini evidenci olajava za njih. Vendar tudi naravoslovci niso ni bolj
objektivni kot druboslovci. To je samo njihova iluzija. Mislijo, da so znanost,
ker so bolj nevedni kot humanisti. Problem izhaja iz tega, da je tisti, ki opazuje
lovek ni objektivnosti.

Vsi trije avtorji se strinjajo, kaj je predmet antropologije, da je to lovek. Teksti
ponazarjajo soglasje v 20. stoletju, kaj je antropologija. V 19. stoletju antropologija
ni bila definirana kot veda, ki preuuje loveka, ampak kot veda, ki preuuje
neevropske drube. Obstaja splono soglasje, da je predmet antropologije lovek,
a soglasje je zgolj na videz (e danes), namre povedati je treba kaj je lovek. O
tem kaj pa je lovek pa ne obstaja nobeno soglasje, zato tudi ne obstaja soglasje,
kaj je antropologija.

21
DARWIN: Izvor vrst (1851): pojasnil je revolucijo vseh drugih vrst, razen nae.
Evolucijo je Darwin prenesel s podroja zgodovine na podroje
razvoja vrst. Vse druge vrste se razvijajo po logiki naravne
selekcije, razen nae. Naa vrsta je podopremljena, nae stanje
je neprilagojeno mehanizmom evolucije, loveka vrsta ima
hendikepiran fizioloki ustroj v pogojih evolucije bi izumrli.
Darwinova druga knjiga se je ukvarjala z razvojem nae vrste:
- Telesni ustroj nae vrste ni skladen z zakoni evolucije
- loveko vrsto je proizvedla SEKSUALNA SELEKCIJA.
To je selekcija, ki jo izvrijo enske, ko izberejo svojega
seksualnega partnerja (z ensko ne more spati, e ona
na to ne pristane)
- Osnovna strategija reprodukcije je normalna seksualnost, ki pa jo
nadzoruje enska
- enske so kapriciozne: enim mokim dovolijo, drugim pa ne, da spijo z
njimi. Pri tem pa se ne ozirajo, kako evolucijsko primeren je moki. Darwin
pravi da enske izbirajo evolucijske hendikepe, moke, ki niso evolucijsko
dovreni. Pri tem pa pride do tega, da moki, ki ne izpolnjujejo evolucijskih
standardov sponejo otroke, ki tudi ne izpolnjujejo evolucijske standarde.
- enski okus je kriv za fizioloki ustroj vrste, ne pa evolucija. Ta razlaga je
konsistentna. Specialni naini reprodukcije (seksualno vedenje), ki so
vodeni/regulirani z enskim okusom, zato smo edina vrsta, ki svojo podobo
dolgujemo seksualni selekciji popolni darvinizem
- enski okus = kulturna kategorija fizioloki ustroj je posledica kulture

TABU INCESTA (TI)
Prepoved spolnega obevanja med sorodniki.
Univerzalna institucija: obstaja v vseh drubah in kulturah.
Vsaka prepoved je zapoved: seksualni objekti so nesorodniki.
Ni univerzalno to, kdo je prepovedan, je univerzalno kot institucija. Edina oseba,
ki je povsod prepovedana, je mati. Je univerzalno v funkciji.
Zakaj imamo tabu incesta in zakaj je to univerzalna institucija? Zato, da bi se
prepreilo genetsko degenerirano potomstvo netoen argument. Tabu incesta
ni zato, da se to preprei, to je le ideoloka razlaga. Pri vseh vrstah, ki se spolno
razmnoujejo, je razmnoevanje med sorodniki normalno. e bi bilo to kodljivo bi
te vrste izumrle.
Razmnoevanje med sorodniki
- 39.960.000 do takrat ni bilo kulture, ni bilo TI razmnoevali so se med
sorodniki
- Genetsko degenerirano potomstvo se lahko preprei: kontracepcija pri
TI ne gre za potomstvo.
- Razmnoevanje med sorodniki genetsko gledano pripelje do tega, da se
populacija lastnostno izenai. Pozitivne lastnosti se razirijo po populaciji.
Tudi dedne bolezni bi se razirile. vrsta pa se je temu nainu
razmnoevanja odrekla.
Kdo pa sploh so sorodniki? TI prepove krvne sorodnike, da otroci niso
degenerirani. Koga pa TI dejansko prepoveduje? Ali res prepove krvne
sorodnike?
Charles Darwin

22
S tem se je ukvarjal Durkheim, ki je ugotovil, da prihaja v sorodstvu do udne
stvari. Pri avstralskih staroselcih: sorodniki so tisti, ki so kulturno definirani kot
sorodniki, ni nujno, da so bioloki. Avstralski staroselci: 2 klana, klan orlov in klan
kengurujev. Tabu prepoveduje spolne odnose med orli in odnose med kenguruji.
Orli morajo spati s kenguruji, spati morajo z nesorodniki. 500 km stran sta spet 2
klana in vsak orel bo imel orla iz drugega klana za sorodnika, eprav niso bioloki
sorodniki. TI se nanaa na socialno kulturno sorodstvo in ne na bioloko
sorodstvo. Kriterij je kozmoloki. V avstralski kozmologiji sta 2 naeli: nebo in
zemlja. Ta principa pa morata biti povezana. Gre za to, kateri kozmini princip se
realizira.
Durkheim je torej ugotovil, da Ti regulira seksualnost med socialno kulturnimi
sorodniki. Seksualnost mora biti samo med socialno kulturnimi
nesorodniki.
Samo mama (stara mama) je na dejanski sorodnik, za katero vemo, da je na
sorodnik. Oe je na kulturni sorodnik. Moka linija sorodnika je predpostavljena,
je kulturni sorodnik. Materina linija je bioloka.
Trobriandci - Matrilinearni sistem sorodniki tejejo po materini strani
- Otrok nastane med ensko in duhom prednice, ki je vstopil v
ensko skozi mokega.
- TI: sestra in brat
- Inuvediri: lepa enska, ki je imela polno ljubimcev, njen brat pa je
bil najinteligentneji. Inuvediri je zaela zavraati ljubimce, ti
ljubimci so se povezali in so jo ponoi opazovali. Ugotovili so, da
obuje s svojim bratom. Ko je to minilo, so izvedli sankcije.
Razlaga: brat je pripravljal ljubezenski napoj za neko ensko,
ujela pa se je Inuvediri. Onadva nista ni kriva. Izgnali so ju,
njega med tujce, njo pa so poroili s tujcem. Tujec je nepravi
lovek. Oba sta naredila samomor.
- Najbliji sorodnik enske je njen brat, ki tudi skrbi za njene
otroke. Socialni oe je materin brat, bioloki oe pa materin mo.
TI vedno prepove doloene kategorije socialno kulturnih sorodnikov. Funkcija Ti je
regulacija spolnost SK sorodnikov.
FUNKCIJA TI: dve temeljni funkciji:
1. funkcijo je ugotovila Durkheim (Tabu in njegovi izvori): Ti je povezan s
poronimi pravili (to so druge vrste pravila): endogamni sistemi poroanje
navznoter med sorodniki; eksogamni sistem navzven, med nesorodnike.
Najprej je bilo stanje endogamije: primeri na otokih (Susak). Gre spet za to,
koga kultura definira kot sorodnika
- Lev-Strauss to prav tako povee s poronimi pravili
- Po poronih pravilih Ti izloa isto kategorijo sorodnikov: z mamo se ne sme
poroiti, ne sme se spati z njo. Obe seriji pravil prepovedujejo isto serijo
sorodnikov: isti ljudje so prepovedani za poroanje, isti so prepovedani za
spolnost
- Pri Trobriandcih so tri vrste ljudi: sorodniki, tisti s katerimi se kula ter
sovraniki
- Poroanje je vzpostavljanje obligatornih kooperativnih vezi, obveza je
onkraj okusa: nesorodniki se pretvorijo v sorodnike, pretvorba skupin s
katerimi ni kooperacije v skupino s katero imamo obvezno kooperacijo.

23
- Lev-Strauss pravi, da je endogamija izguba monosti pretvorbe skupin iz
nekooperativnih v kooperativne, enska ne izvri funkcije, zato sledi
prehod na eksogamijo, ki je bolj funkcionalna.
- Ve kot je ensk, ve je kooperativnih skupin, veje je polje socialne
varnosti
- Pogoj za eksogamijo je, da so enske proste
- Vsa pravila so prilagojena enskam. Z ensko sorodnico moki ne sme
spati, saj se bo ona navezala nanj in se ne bo hotela poroiti z nesorodniki.
Moki so se morali odpovedati svojim lastnim enskam, e so hoteli izvriti
eksogamijo. enska je strateko pomembna. Eksogamija je strateki
sistem regulacije konfliktov.
- Kula obligatorne politine kooperacije
- V Egiptu so bili sestre in bratje zapovedani
- Bolj pomembno je sovranike pretvoriti v prijatelje socialne prednosti,
kot prednosti, ki jih prinese spolnost med sorodniki (pametneji potomci)
- Socialna strategija preivetja vrste, da je neko t. ensk prostih. enske so
socialni kapital.
- To je 1. funkcija Ti omogoa eksogamijo, ne more biti eksogamije brez
TI
2. funkcija: zakaj je mama tista, ki je prepovedana? Zakaj je vsem univerzalno
zapovedano, da morajo biti z vsemi tistimi, ki niso mati? Z najstarejimi sinovi,
bi mati lahko imela potomstvo, s herjo pa jih ne more imeti, here pa ne bi
hotele imeti odnosa z drugimi mokimi, vrsta bi izumrla. Kategorija here se
izvzema iz monosti.
- Kulturno vodena heteroseksualnost zaradi monosti potomstva
- Mama je tista, za katero gre, vsi drugi so nadomestni objekt. 1. objekt je
mama. To ensko telo postane del ljubezenskega ivljenja (ugodje,
monopol). Vsak bi izbral svojo mamo. Zato je treba prepovedati ta objekt
socialna pravila pravila TI pravila, ki regulirajo spolnost, spolnost
ni regulirana z instinktom. Tam kjer je seksualni instinkt, uenje ne
uinkuje. Otrok se skozi serijo pravil naui heteroseksualnosti:
1. pravilo: prepove se matere. To se naredi s prisilo (drugae ne gre).
Fant izbere druge nadomestne objekte enskega spola, ki so najbliji.
Izbral bo enske sorodnice. S produkcije je to vredu, iz socialnega kota
to ni vredu. Za deklice v tej fazi ni dobro, ker ne morejo imeti potomcev
2. pravilo: prepove se enske sorodnice. Otrok izbere enske nesorodnice
to mora moki narediti, da eksogamija tee. Pri enskah to ne gre,
saj ni reprodukcije. enskam se prepove enske nesorodnice to
pomeni, da se enskam prepove vse enske. enska nima nobenega
interesa, kaj bi izbrala. To se mora izvriti do 5 leta.

Fantki Punke
Heteroseksualna
primarna orientacija
Homoseksualna
primarna orientacija
1. prepoved: PREPOVED MATERE
enske sorodnice
2. prepoved: PREPOVED SORODNIC
ostale enske
PREPOVED VSEH
ENSK

24

- Kaj ima moki takega, da bi ga enska izbrala. Zakaj enska izbere
mokega. Obstajajo 3 temeljni razlogi:
1. zato, ker ljubi mamo. Obstajata 2 temeljna mehanizma, kako ljubimo:
objekt hoemo posedovati, e pa ta objekt ni dostopen, uporabimo 2.
nain, kako ljubimo, in sicer z identifikacijo (poskuamo postati takni
kot ta objekt). Mama postane prepovedana, otrok izgubi ljubezenski
objekt, mati nas je zapustila izvor sovratva do mame (mati sovrai,
ker ne da). Mama je do neke toke dajala, potem pa nikoli ve. Tako
moki reagirajo, e mu enska ne da. Fantki in punke reijo ta
problem, da okrepijo identifikacijo z mamo, da jo posnemajo
motivacija za uenje, notranja motivacija, ki vodi otroka v posnemanje.
Temeljni kanal zgodnje otrokega uenja. Pri fantkih to na eni toki
postane problematino: e mama nosi krilo, mora fantek nositi hlae,
fantki morajo to eljo, da posnemajo mamo potisniti stran. Jedro
socialnega pritiska na fantke je identifikacija. Fantki morajo nehati
posnemati mamo. enskam to ni treba. enske lahko ohranijo to
identifikacijo. Punke ljubijo mamo skozi identifikacijo. Odnosi z
mokimi so zato, ker tudi mama spi z mokimi, to nima zveze z
ugodjem. enske spijo z mokimi, ker ljubijo mamo.
2. razlog je socialni razlog: v vseh kulturah otroke usmerjajo z vzgojo v
kaj je v drubi vrednota, v kaj je v tisti kulturi dobro. V vseh kulturah,
razen zdaj na zahodu, so prestina socialna vrednota moki, imajo
nadrejeni socialni status. Nadrejeni spol so moki, ne glede na njihovo
nepomembnost, so socialno ve vredni, formalno socialno so ve
vredni ker dejansko niso ni vredni. Motiv: enskam je preko mokih
dostopna socialna mo (privilegiji, bogastvo, ugled). Ta dostop
kontrolirajo moki. Zato ker nimajo drugega monopola, imajo ta
monopol. Za tisto za kar gre, moki ne morejo dati, zato morajo dati
nekaj drugega (enske imajo libidialno mo, moki ekonomsko).
enske se morajo nauiti uivati z mokimi. Moki spol je tisti, ki bi se
moral emancipirati, danes moki enskam ne morejo ni dati enske
nimajo motivacije za mokega konec heteroseksualnosti, konec je
drub, ki jih do danes poznamo izdelava nove socialne matrice.
Socialne matrice temeljijo na strategiji ensk. Moki vedno bolj negujejo
otroke. Z tisto kar gre postane mokega spola, enske pa bodo imele
socialno mo.
3. razlog: moki ima mano
- TI je kot sistem pravil:
- Zagotavlja, da imamo otroke reprodukcija vrste, ker nimamo
heteroseksualnega instinkta, namesto tega smo uljivi
- TI bo obstajal, dokler bo socialno nujen
- TI izginja, sovranike se lahko pretvori v prijatelje onkraj
eksogamije, reprodukcija je lahko tudi brez heteroseksualnosti
- e TI izgine, bodo nastale drube, kot jih e ni bilo
- Regulira loveka v heteroseksualnost
- Reprodukcija ni ve bioloki program, to je socialni problem.
- Oe ni prepovedan, ker je sorodnik, prepovedan je, ker je mamin mo.
- e deklica rei Ojdipa tako kot deek, bo postala homoseksualka, ker ne
interiorizira e ene prepovedi.

25
- HOMOSEKSUALNOST: Trend: osnovna matrica: mama prepovedana,
telesni stiki z mamo so prepovedani, a otrok e vedno ljubi mamo. O spolu
doloa to, kako mi interioriziramo, identifikacija je pri punkah v redu, pri
fantkih pa ne. Spol se doloi po tem, kaj mora otrok potisniti, kaj okolje
prisili. Deklica mora potisniti izbor vseh ensk, vseh pravih objektov, fantki
pa morajo potisniti identifikacijo, vse to pa je odvisno od socialne avtoritete.
Da otroci to storijo, jih je treba prisiliti. Do adolescence ta identifikacija ni
problem, v adolescenci pa to postane problem, saj ima mladostnik bioloko
moko telo, psiholoko pa je enska, moki potem izbere objekt na enski
nain. enska pa izbere objekt na moki nain osnovna geneza. On
zbere mokega, ker ljubi svojo mamo, ker jo posnema, kako ona izbere
mokega. In e fant izbere mokega, s tem ne prevara mame. Vse to je
empirini dokaz, da to ni bioloko regulirano. e je represivna vzgoja je
manj homoseksualnosti. Za heteroseksualnost mora biti vzgoja represivna,
otrok mora biti prisiljen, da opusti napane izbore. Posledica da ne morejo
normalno razreiti Ojdipa je homoseksualnost in tudi odsotnost moralnega
imperativa e se hoe, da so otroci heteroseksualni, morajo biti stari obeh
spolov, drugae otrok ne more dobiti tistega kar rabi in se ne morejo reiti
Ojdipa.

KAKO JE LOVEK BIOLOKO IN DRUBENO DOLOEN

Temeljni problem: kaj lovek sploh je to se je spreminjalo skozi as, e se
menjava predstava o loveku, se menjava tudi ideja, kaj je antropologija.
Preprianje, da je lovek diadno bitje, je samo eden od monih modelov loveka.
Loimo ve tipov modelov, kaj je lovek:
DETERMINISTINI MODELI, pri katerih se predpostavlja, da je samo ena stvar,
ki doloa loveka
- BIOLOKI DETERMINIZEM: pozicija, da je lovek doloen samo s svojo
biologijo. lovek je 100% bioloko bitje, 0% drugih dejavnikov (ki so
sekundarnega pomena). Klasina oblika je RASIZEM, MEDICINA,
SOCIOBIOLOGIJA.
- SOCIALNO KULTURNI DETERMINIZEM: pozicija, kjer se predpostavlja, da
je lovek 100% doloen s soc/kult dejavniki (okolje, vzgoja). Primer:
RAZSVETLJENCI (tabula rasa), M. MEAD uenka Boasa, napisala je 2
kljuni deli: Dozorevanje na Samoi (kriza adolescence je kulturno relativni
pojav, Freeman jo kritizira); tudija spolnih temperamentov v treh primitivnih
ljudstvih (Arapeshi, Mundugumori, embuli), ugotovila je, da ensko in moko
vedenje ni posledica biologije, kar je za spol znailno vedenje, ni bioloko
pogojeno, to je odvisno od vzgojnih tehnik. Ugotovila je, kako je treba vzgajati,
da bo imel otrok moki ali pa enski temperament. Temperament je rezultat
kulture, je kljuen, ker doloa, kako bo lovek ravnal.
DIADNI MODELI, lovek je sestavljen iz dveh delov. Ta model se je najbolj
uveljavil v zahodnih znanosti, ima neteto razliic. Vse razliice vidijo, kaj je
lovek kot bioloko in kaj kot nebioloko bitje. (Ne)bioloke determinante v
razlinih variantah ne pomenijo isto. Ta model je prvi korak k modrosti, ker je prvi
dejal, da je ve stvari, ki doloajo loveka.


26
BI/FI - SOC/KULT (LS)
ANIMAL - HOMO (Rotar)
HOMINITAS - HUMANITAS
PRIMARNA NARAVA - SEKUNDARNA NARAVA
LOVEKOST - LOVENOST
NATURE - NURTURE
GENOTIP - FENOTIP (v genetki)

TRIADNI MODELI, tridelni lovek
- Mauss: BI+PSI+SOC
- Teoloka antropologija: Bi+SOC/KULT+DUHOVNI DEJAVNIK
- Pedagoka antropologija, pedagogika (ideoloki model, zelo pogost):
BI+SOC/KULT+SAMOODLONOST (avtonomno kritino delovanje,
ustvarjalnost, samokreacija; samoaktivnost je odvisna od tega kar nam je
biologija ponudila; je rezultat prejnjega uenja)
KVARTARNI MODEL KOEVOLUCIONISTI (naravoslovci): BI (geni) +
SOC/KULT (okolje) + SLUAJ + ORGANIZEM. Sluaj pomeni odstopanje od
normalne interakcije med biologijo in okoljem; razlog zakaj je organizem drugaen
od drugih. Organizem sam doloi svoj razvoj. Okolje je od organizma proizveden
dejavnik, s tem pa proizvaja sam sebe. Organizmi proizvajajo okolje, v katerem
bivajo. Organizmi nekaj vzamejo od okolja in mu nekaj dajo. Okolje vedno definira
organizem, odvisno koliko okolja uporablja organizem. S tem ko organizem
odloi, kaj je okolje, posredno proizvede tudi sebe. Organizem je v dvojnem
odnosu do okolja: ko objekt (proizvede ga okolje) kot subjekt (proizvaja okolje).
Koevolucionisti so alternativa evoluciji, katera pravi, da preivi tisti organizem, ki
se je bolj prilagodil okolju. Darwin ni mogel razloiti razvoj loveka z evolucijo.
Koevolucija pa enako funkcionira za vse ive vrste. Naravna selekcija je potekala
po kriteriju kateri organizem je sebi najbolje prilagodil okolje. Okolje, ki ga
prilagodijo lastnim potrebam. Koevolucionizem (1984/5) je edina teorija s katero je
mogoe razloiti razvoj vseh vrst, vendar se ni prijela. Namre znanost je
ideologija, tiste znanosti, ki ne spodbujajo kapitalistine koncepte se niso prijele.
Koevolucionizem je reakcija na sociobiologijo, katere predstavnik je Wilson, ki je
1975 napisal Social biology.

SEMINAR

Nastala je serija teorij, kaj je lovek kot bioloko, socioloko bitje.
3 primeri rabe diadnega modela (2 antropoloka, 1 psiholoki)
Vsi trije avtorji se ukvarjajo s problematiko kaj je lovek kot bioloko bitje, da bi
potem lahko razloili kaj je lovek kot socioloko bitje.

K. LORENZ (O agresivnosti)
Uradno eden najpomembneji znanstvenik etolog (preuevanje vedenja drugih
ivih vrst). Dobil je Nobelovo nagrado za psihologijo.
1. vpraanje: Ali je lovek bioloko doloen in e je, s im je bioloko
doloen?
- Da, lovek je bioloko doloen
- S im: INSTINKTI logika KAJ (je bioloko doloeno)
2. vpraanje: Kako tista re funkcionira, ki loveka bioloko doloa?

27
- Instinkti so programi za reagiranje v nekih situacijah. Instinkti vedno zadevajo
vedenje, vedenjske programe. Instinkti naj bi pomenili eno vrsto vedenjskih
programov, tisto vrsto vedenjskih programov, ki so za preivetje vrste odloilni.
- Vedenja se delijo na preivetveno nujna (hranjenje, spanje, skrb za mladie),
ki so bioloko doloena in se imenujejo instinkti; in na vedenja, ki niso
preivetveno nujna ter so nebioloka vedenja
- Vpraanje za koga so preivetnveno nujna. 2 razlina odgovora: za preivetje
posameznika ali za preivetje vrste
- Instinkti so vedenja, ki so nujna za preivetje posameznega organizma. Kako
potem razlagati materinski ali seksualni instinkt, ki ni instinkt za preivetje
samega sebe, ampak za preivetje potomcev, vrste. Materinski in seksualni
instinkt se v ivalskem svetu imenujeta ALTRUISTINO VEDENJE, kar v tem
primeru pomeni, da naredi nekomu drugemu nekaj dobrega, s tem pa sebi
stori nekaj slabega (varovanje mladiev) delovanje v nasprotju z lastnim
interesom preivetja to je vodilo v korelacijo evolucionistinega vedenja,
da je cilj preivetja vrste in ne gre za preivetje posameznika. ivali imajo
instiktivne programe, da delajo sebi kodo, e je to funkcionalno za preivetje
vrste.
- Evolucija je stabilizirala tiste vedenjske programe za preivetje vrste. Zato se
najprej v bran postavijo moki, saj so za preivetje bistvene samice in mladii,
samci so nepomembni; 2. po vrsti se v bran postavi samica dokaz o
vevrednosti enskega spola. V loveki vrsti je bilo dolgo tako, ele v
zadnjem asu so npr. tudi enske vojakinje.
- Preivetveno za vrsto je pomembna tudi AGRESIVNOST, ker je povezana z
obrambo teritorija, ki pa je pomemben zaradi hrane.
- Instinkti imajo ve znailnosti: preivetveno nujni, neodvisni od okolja,
uenja, endogeni, ciklini, neobjektni, iracionalni
PRIPRAVLJENOST NA REAKCIJE: oseba, ki ima instinkt, je vedno
pripravljena na vedenje
STIMULANS (kaj jih sproi) ENDOGENOST: instinkti so endogeni,
vedenje je sproeno od znotraj, zaradi poruenega nevrofiziolokega
ravnovesja. Obstaja stanje ravnovesja, ker pa telo presnavlja, se
ravnovesje rui, neke stvari se kopiijo, ali pa jih je premalo, vse to gre
do neke mere, toke, se tolerira do toke nevrofiziolokega pragu, ko
se ga presee, mogani sproijo vedenje, ki ponovno vzpostavi
ravnovesje MEHANINO MODEL INSTINKTOV , ki predpostavlja
da ima telo notranje mehanizme, ki regulirajo ravnovesje, ki je
pomembno za preivetje; e se rui, se sproijo avtomatski programi
(instinkti), da vzpostavijo ravnovesje.
NEODVISNOST OD OBJEKTOV: instinkti so neobjektno vedenje,
neodvisni od objekta pri sproanju, pri zadovoljitvi ter pri kvaliteti
zadovoljitve.
NEODVISNOST OD UENJA: instinkt je 100% bioloko doloen, 0%
za okoljem. Okolje, uenje ne more proizvesti niti prepreiti instinkta, ni
uinka uljivosti, okolja. Okolje ni ne prispeva k temu, da smo
agresivni, niti ne more tega prepreiti. Okolje se edino lahko bolj ali
manj racionalno obnaa do instinktov da bolj ali manj monosti, da
se ti instinkti realizirajo. e je druba pametna, lahko omogoi kanale,
podroja, po katerih se instinkti nekodljivo realizirajo. Npr. agresivnost
ukvarjanje s portom.

28
PONAVLJANJE, CIKLINOST: primer tete, ki je menjavala slukinje
na 1 leto. Pri teti se je sproil instinkt agresivnosti, ki ga je realizirala
tako, da je odpuala slukinje. To ni bilo odvisno od slukinj, ampak od
agresivnosti tete. Odpuanje je kanal za sproanje agresivnosti.
Vedenje se ponavlja v rednih asovnih terminih. as od
vzpostavljenega ravnovesja do poruenja je znailni, je isti.
IRACIONALNOST: instinkti so iracionalni, v nasprotju z razumom.
Obstajata 2 vrsti vedenj (ne vodijo v isto odloitev), tista ki so pod
kontrolo uma, ter tista, ki niso pod kontrolo uma, torej instinkti.
3 vpraanje: Kritika
- Lorenz ne upoteva 2. divergence
- Vpraanje, e tak model razlage bioloke doloenosti zdri, za
ljudi je to problematino. Prvi ki je to dokazal je bil Freud.
- Freud je v svojem zgodnjem pristopu verjel, da je seksualni
instinkt bioloki, lovek je torej bioloko voden. Verjel je, da bo
z mehaninim modelom lahko razloil lovekove instinkte,
vendar je kasneje ugotovil, da to ne bo lo. Freud ni
dogmatsko vztrajal pri napani hipotezi, sam sebe je korigiral, priznal je, da se
je zmotil. Pravi da je ta Lorenzova teorija mona za ivali, ne dri pa za
loveka, vpraanje ali lahko potem to vedenje pri ljudeh in ivalih
poimenujemo z isto besedo instinkt. loveki seksualni instinkt ne
izpolnjuje teh pogojev, ni instinkt tako kot pri ivalih ljudje so izgubili
bioloko avtomatski program.
- Freud je razdelal teorijo, kjer loi GONE in INSTINKTE. Goni so bioloko
obstojea energija, ki tei k sprostitvi, tendenca k vzpostavljanju ravnovesja,
tendenca k ugodju (eros). Pulzija ali gon ne ve, kaj hoe, ne ve, kam naj gre.
Instinkt pa je kapricioznost, vedenje, ki nas pripelje do ugodja.
- SEKSUALNI INSTINKT ne deluje po mehaninem modelu. Ta energija je
neartikulirana. Vsi instinkti so izbirni, so v nasprotju z mehaninim modelom.
- Ugotovil je, da nobena postavka mehaninega modela ne dri
Odvisnost instinktov od okolja in odvisnost od uenja
Bioloko dana vedenja, ki so preivetvena so hranjenje, pitje, spanje,
seksualnost, materinski instinkt. Freud pravi, da imamo ljudje
pomanjkanje programov na tem podroju, e pa e so, so naueni,
priueni in ekstremno variirajo. Imamo programe, od katerih smo odvisni,
so pa naueni, nauijo pa se zelo zgodaj in imajo kasneje status
avtomatizma. To pa ne pomeni, da je bioloko dano, je tako naueno, da
postane avtomatizem, dejansko postanejo del telesnega ustroja. Ni so pa
to bioloka tudi za to, ker med posamezniki niso ista. Preivetveno
pomembna vedenja so torej vedenjski avtomatizmi, ki so naueni, to
pomeni, da so odvisni od okolja in odvisni od uenja.
Telesna zgradba kae uinke uenja. Uenje vzpostavi vse, kar je
povezano z ugodjem. Primer, ki ga navaja Freud je vzpostavitev erogene
cone, ki je rezultat uenja. Erogene cone so nart kako kultura opremi
telo za doseganje ugodja. Vzpostavi se jih z nego, uenjem, niso pa
vrojene.
Seksualni instinkt je rezultat uenja, je forma v kateri se prakticira
(homo/heteroseksualnost). Vse oblike lovekove seksualnosti so
normalne oz. nobena ni normalna.
Sigmund Freud

29
Otroka je treba prisiliti, da opusti vir ugodja, ki ga je odkril. e ga ne
prisilimo, bo to e naprej njegov vir ugodja, otrok bo ostal fiksiran na tem
viru, to pa vodi v perverznost (infantilna seksualnost). Zato je
fundamentalno omejevanje, kaznovanje otrok, da tisti vir ne ostane
fiksiran, da lahko pride do heteroseksualnosti. Kar dobimo kot konno
obliko seksualnosti je odvisno od prepovedi. Prepovedani morajo biti vsi
objekti razen enega. Vsi nadaljnji objekti so nadomestni objekti,
heteroseksualnost pa je zadnji nadomestni objekt, ki pa edini ni
prepovedan. Dimorfna pulzija k ugodju ie vse mone poti k ugodju,
prakticira pa samo eno, ponavadi je to heteroseksualnost. Seksualni
instinkt je pot razvoja skozi prepovedi matric doseganja ugodja.
Ekosgenost instinktov
Endogenost ne velja, instinkti so eksogeni, sproijo se od zunaj.
Porueno nevrofizioloko ravnovesje, ki sicer obstaja, a je premalo za
sprostitev instinkta: primer gladovne stavke. Bolj kot imamo porueno
ravnovesje, manj imamo impulza do tega ravnovesja (na primer ival se
ne more odloiti, da bo gladovno stavkala, hujala). Kulturno uenje
opremi loveka s programi, ki delujejo takrat, ko je porueno ravnovesje.
Mi lahko vztrajamo v poruenem ravnovesju in ne prakticiramo vedenj, ki
bi to porueno ravnovesje vzpostavili. Porueno ravnovesje samo po sebi
ne sproa nobenega vedenja, ki bi to vzpostavilo.
Instinkti, vedenja za doseganje ugodja, ki se zunanje sproijo, bistvena
pa je prisotnost objekta.
Objektnost
Eksogenost se nanaa na objektnost to kar od zunaj sproi instinkt pri
loveku. Zunanji objekt je centralnega pomena lovekove seksualnosti.
Pomemben je za sproitev, zadovoljitev in genezo.
Sproitev: objekt mora biti prisoten, da se tendenca po ugodju sploh
sproi. Ni pa nujna fizina prisotnost (na tem sicer slui pornografska
industrija). Seksualni instinkt je kapriciozen, ne more ga sproiti prav
vsak objekt uinek to ni to
Zadovoljitev: niso vsi objekti enako dobri za zadovoljitev ugodja.
Seksualni instinkt je visoko kapriciozen. Seksualni instinkt tono ve kaj
hoe, insistira na svojem objektu uinek to ni to. Seksualni instinkt
gre v nov krog iskanja ugodja. To je tisto, kar je imela mati, tega pa
nikoli ne moremo imeti, se ne da ponoviti, to nikoli ne bo to prisila k
ponavljanju.
Geneza: enska geneza je v principu aseksualna. enska ima lahko
druge kanale doseganja ugodja. Da iz pulzije dobimo instinkt, je
pomemben objekt, to pa je objekt nege (mati). Pri tem objektu se
nauimo, da ugodje obstaja ter kakno je. Zato mora biti objekt ugodja
im bolj podoben prvemu objektu ugodja (materi). Objekt nege proizvede
seksualni instinkt z ugodji, ki jih proizvaja ob negi, sproa matrico. Mama
je obljuba ugodja. Oseba ima mano, e mi mislimo, da nam bo prinesla
ugodje. Vsebina, matrica, ki sproa ugodje, je individualna (mame so
razline). Individualizira se tudi med brati in sestrami. Ni istega objekta
nege, je samo ista oseba. Pri drugemu otroku nego izvruje bolj
avtomatino in manj frustrirajoe.

30
Instinkt je visoko objektno vedenje. e objekta ni, potem gon nikoli ne
pride v instinkt, ne dobi loveke forme (divji otroci nimajo seksualnega
instinkta na nain kot ga imamo mi).
Neciklinost instinktov
Instinkti niso ciklini
Na vsake 3 ure smo lani ne zaradi ciklinosti, ampak ker so nas mame
dojile na 3 ure pediatrini standard. V drugih kulturah so lani na
drugane asovne cikle - odvisnost od nege, v takem smislu je to
ciklino.
Seksualni instinkt je izrazito neciklien. Pojavlja se skladno z obljubo
ugodja. Vse je odvisno od obljube ugodja.
Racionalnost instinktov
Instinkti niso razum. So nekaj, kar je nasprotno umu. To ni tono.
Instinkti so podlaga razuma, niso v nasprotju. Mi tega ne vidimo, vidimo,
ko se ne sklada 2 dimenziji. Mono je sicer, da razum in instinkt
usmerjata k razlinim objektom, vendar to e ni zadosten dokaz, da sta v
nasprotju.
Ego ustvarja kompromis med razumom in instinktom. lovek usklajuje
obe instanci, to usklajevanje je 99% naega ivljenja. Razumsko lahko
vzdri samo tisto, kar je skladno z matrico ugodja. Razum je bolj skladen
z iracionalno komponento. To sta 2 sili, ki sta normalno komplementarni.
enskam je bolj dovoljena iracionalnost intuicija, ustvena inteligenca,
prekinjen stik s svojim nezavednim, bolje razumejo druge, razum ni
dominanten, enako priznavajo tudi drugi dimenzijo zaposlitvena
prednost ensk, so bolje vodje. Za enske je iracionalnost (nezavedna
racionalnost) vsakodnevno normalno prisotna. To je legitimno e od
malega: punce lahko jokajo, fantje pa ne smejo. Ta dimenzija
eksistence je legitimna pri puncah, fantki pa so bili naueni, da ni
legitimna.
- loveki instinkti skrivajo tiste programe, ki smo jih izgubili, ko smo doiveli
povratni uinek kulture. Imamo vedenjske avtomatizem, ki deluje na principu
ugodja, namesto biolokih instinktov. Mi nimamo instinktov v biolokem
smislu. To vemo ker instinkti variirajo od posameznika, kulture, so znailni
za neko kulturo medkulturno variabilni programi. Bioloki instinkti pa so
stabilni, ne variirajo.
- Seksualni instinkt je najbolj reprezentativna materializacija posameznikove
individualne zgodovine. To pomeni, da ni bioloko, kar se s tem dogaja je
odvisno od zunanjega objekta postane vedenjski avtomatizem, ki je zunaj
nae kontrole. Vedenjski avtomatizmi so se uveljavili tono tam, kjer so prej
obstajali bioloki programi instinkti (ki so na primer zagotavljali reprodukcijo
vrste, hranjenje). e je nekaj bioloko, mora biti v vseh kulturah enako, je
neodvisno od kulturnega uenja. Seksualnost, hranjenje pa medkulturno
variira.

A. TRSTENJAK (Oris sodobne psihologije)
Slovenski psiholog: psihologija ustvarjalnosti, orisi slovenskega
nacionalnega karakterja
1. vpraanje: Ali je lovek bioloko doloen in e je, s im je
bioloko doloen?
Anton Trstenjak

31
- S im: koliina dednosti v osebnostnih lastnostih logika KOLIKO
(vsaka lastnost je x% doloena bioloko in y% doloena soc/kult. X+y=100%).
Zavraa logiko KAJ, ker je vsaka stvar bioloka in nebioloka
2. vpraanje: Kako tista re funkcionira, ki loveka bioloko doloa? In 3.
vpraanje: Kritika
- Bioloka doloenost se realizira skozi koliino (koliina bi. doloenosti)
- Zavraa logiko, da se lastnosti loijo na bioloke in socialno-kulturne, kajti vse
lastnosti so hkrati bi in soc/kult, vpraanje pa je, koliko je lastnost dedno
doloena logika, ki je bila zelo popularna v 20. stoletju, rodila je celo serijo
raziskav, sicer pa je ta logika stareja, e iz 19. stoletja. Prve tudije o dedni
doloenosti posameznikov so poskuale biti tudije tega tipa
- Prvi, ki se je tega lotil, je bil GALTON (zagovornik statistinih metod v
antropologijo). Naredil je prvo tudijo, v kateri je hotel ugotoviti, koliko so
lastnosti dedne VROJENI GENI to so tudije druinskih
podobnosti. Koliko so lastnosti dedno doloene je ugotavljal s pomojo
druinskih rodovnikov. Ugotovil je, da so nekatere lastnosti, ki so dominantno
doloene z dednostjo: muzikalinost in uspenost.
Skladatelji so potomci prednikov, ki so se ukvarjali z glasbo.
Predpostavljeno, da se je koliina talenta (dednosti) v eni osebi
skoncentrirala. Ta razlaga pa je napana. Sicer obstajajo druinske
lastnosti, vendar je vpraanje, e se to lahko pripie dednosti. Prisotne je
vpliv okolja, saj otrok poslua muzikaline draljaje, e je v muzikalini
druini specifino okolje. Muzikalinost je druinska lastnost, ne pomeni
pa, da je bioloko doloena, pomembno je specifinost okolja, na katerega
nevrofiz. Sistem hitro odreagira. Druinskost ne dokazuje koliino dednosti,
dokazuje vpliv okolja.
Uspeni ljudje prihajajo iz uspenih druin, predhodniki in sodobniki so
uspeni. Razprena koliina uspenosti se skoncentrira v eno osebi. Vsaka
generacija je bolj uspena. Tudi za uspenost velja ista kritika. Uspenost
je druinska lastnosti, spet pa to ne dokazuje dednosti. Pomembna je
vzgoja. Uspeh je v uspenih druinah vrednota. Stari usmerjajo svoj as
in denar v otrokov uspeh. Primer so srednji sloji: otrokova neuspenost je
druinska katastrofa. Za delavski sloj je dobro, da dela, ni pa pomembna
uspenost, vrednota je delo. Oboji zahtevajo uspenost, kaj pa pomeni
uspenost, pa se razlikuje. Otrok pa se odziva na priakovanja. Stari
srednjega sloja hoejo, da otroci doseejo viji socialni status, kot ga imajo
sami. V srednjem sloju imajo otroci malo asa zaradi toliko obveznosti, a
naredijo svoje delo kvalitetno, znajo se hitro organizirati za drugo stvar, to
pa je klju do uspeha. Otrok iz nijega sloje se teh spretnosti ne naui, ne
glede na sposobnosti.
- Raziskave tipa koliko se vrijo v 1. druinskem krogu, 2. preuuje se
podobnost druinskih lanov, 3. koliina podobnosti je enaka koliini bioloke
doloenosti.
- V 20. stoletju je bila opravljena cela vrst raziskav druinskih lastnosti: telesni
ustroj, bolezni, psiholoke lastnosti. Najvejo koliino dednosti kaejo
raziskave telesnega ustroja, veja pa je podobnost otrok in starih starev.
- Raziskave dednosti bolezni so pomembne za medicino. Bolezni so razvrstili
glede na stopnjo dednosti: rak < tuberkuloza < mentalne bolezni. Pri tem gre
za visoko stopnjo dednosti, sledi pa sklep, da so bolezni dedne. Kritiki so

32
sklepali, da v koliino dednosti vstopa tudi vpliv okolja. To najbolj velja za
mentalne bolezni (moje nezavedno je strukturirano na mojega prvega
velikega Drugega mama). Visoka stopnja t.i. dednosti ne kae dednosti,
ampak uinke socialnega okolja. Problem je bil, da ni bilo pravega merilnega
aparata.
- Raziskave INTELIGENCE: inteligenca je ena redkih psihinih lastnosti, ki se
jih da meriti, in sicer z objektivnimi IQ testi. Obstaja ve tipov raziskav:
posvojeni otroci, enojajni dvojki, dvojajni dvojki inteligenca je
dominantno dedno doloena do 89%.
Posvojeni otroci: inteligenco so merili med otroci in biolokimi mamami
ter socialnimi mamami. Vija korelacija med bioloko mamo in otrokom.

Genska
podobnost
IQ
Izmerjena
IQ podobnost
EDV 100%, cca. 80% 100% 7689%
DDV 50% 50% 5075%
B&S 50% 50% 4852%

Iz tega sledi, da je inteligenca 90% dedna
Enojajni dvojki: dvojajni dvojki, normalni bratje in sestre o obiajno
kontrolna skupina. Enojajni dvojki so 100% genetsko isti (v zasnovi si
delita vse gene), v resnici pa cca. 80% zaradi mutacij.
Dvojajni dvojki: pokae se vija stopnja podobnosti kot koliina
genskega materiala. Npr: 75% podobnosti = 50% geni + 25% okolje. To pa
zato, ker se rodijo isto asno, mama z obema ravna isto, kar pri bratih in
sestrah ni res, saj socialno ni ista mama, ni isti objekt nege. Pri dvojajnih
dvojkih je socialno okolje bolj isto, kot pri bratih in sestrah, brat in sestra
sta si manj podobna,ker nimata istega socialnega okolja, ne pa zaradi
genskih podobnosti.
Torej v stopnjo merjene podobnosti vstopajo uinki okolja. Pojavi pa se
metodoloki problem, kako loiti, koliko doloajo geni in koliko okolje.
Enojajne dvojke od malega sistematino delajo za iste, isto so vzgajani, kar
pomeni da je 50-60% dednosti v inteligenci, e je cca. 25% uinek okolja. Da
bi ugotovili, koliko doloajo geni in koliko okolje, so naredili najvejo raziskavo
na tem podroju, v 80. letih s 112 pari enojajnih dvojkov, ki so vzgajani
loeno:
Zelo so si podobni v dejanski lastnostih (npr.: okus). e bolj pa so si
podobni v potencialih za isto lastnost visoka stopnja pripravljenosti za
isto lastnost. Obstaja neka genska predispozicija, potreben pa je majhen
draljaj, da sproi to lastnost.
Dvojki niso bili loeni takoj po rojstvu (1-3 leta), v nezavedni strukturi pa
se v tem asu ogromno zgodi. Matrica ugodja se zapie e v pol leta. Ta
nezavedna matrica bo v razlinih okoljih funkcionirala isto. Kasneja loitev
je prepozna, saj je podobnost uinek prvega socialnega okolja, podobnost
ni dokaz dednosti ampak dokaz primarne socializacije.
Predispozicija, ki je podobna, zelo malo rabi, da se razvije (eden je zael
kiliti, ko je videl, da drugi kili).
Ni vzorca, da bi jih loili takoj ob rojstvu. e vedno pa je 9 mesecev isto
okolje. Dednost bi lahko izmerili, e bi umetno oplojen zarodek razdelili na
dva dela in ju dali 2 mamama.

33
- Koevolucionisti so kritiki raziskav o podobnosti, saj to niso raziskave od
dednosti, zardi neprimernega vzorca, to so samo raziskave o podobnosti, ne
o dednosti, o dednosti sploh ni raziskav
- Raziskave o podobnosti:
Podobnost med druinskimi lani
o Rezultat podobnih genov
o Podobnost socialnega okolja
o P IQ = x% PD +y% POK
Podobnost se lahko napove
Podobnost znamo meriti
V podobnost vstopajo uinki istega druinskega okolja
Metodoloka napaka: Osnovni problem je, da se ne more loiti rezultate
dednosti in okolja metodoloko ne znamo izraunati variabel, zato so te
raziskave zgubile na veljavnosti.
Epistemoloka napaka: te raziskave so temeljile na Galtonovih
raziskavah, torej na predpostavki, da istost pomeni dednost, razlinost pa
okolje napano razumevanje uinkov okolja in genov. Geni proizvajajo
istost in razlike genotip je unikaten, ki proizvaja unikatne lastnosti. Isto
okolje proizvaja istost in razlike. Oboje proizvaja oboje.
Te raziskave pa so vane, ker govorijo o interakciji genov in okolja. Okolje
igra zelo fundamentalno vlogo: dvojajni dvojki, posvojeni otroci.
Posvojeni otroci: IQ otroka, ki je bil posvojen se je dvignil za 1 razred.
Nivo lastnosti se je spremenil ob spremembi okolja. Ponavadi so otroci iz
nijega sloja posvojeni v viji sloj, IQ pa na to reagira vpliv socialnega
okolja. Vpraanje pa je, kakna je njihova nezavedna struktura, ki je bila
proizvedena pri bioloki mami novorojenkov se ni posvajalo (da bi se
zbudil materinski instinkt). Otrok je v novo okolje priel e razdelan. lovek
se razvija s primarno matrico.
Raziskave hospitaliziranih otrok: (Spiro) Vsaka mama je bolja kot dom.
Raziskave otrok, katerih mame so bile v zaporih. Imeli so 2 raziskovalni
okolji: polovica otrok je ivela v domovih, polovica pa pri mamah v zaporu
otroci mam v zaporih so se razvijali bolje, manj so bili bolni, bolj so bili
intelektualno in emocionalno razviti, eprav so iveli v slabih razmerah. Za
majhnega otroka je okolje objekt nege, mati je pomembna. Primarna
socializacija poteka po empatiji empatino okolje treba je imeti en
objekt nege, da se otrok normalno ui, e se te osebe zamenjujejo so to
motnje v otrokovem uenju (tudi e se oe mea v nego ni dobro). Otrok
rabi emocionalen stik z eno osebo, preko katere se ui. Za razvoj je
potrebna kvaliteta odnosa med mamo in otrokom. Domovi pomenijo
socialno prikrajanje, tega se ne da nevtralizirati, posledice se nosijo celo
ivljenje.
Raziskave so torej metodoloko in epistemoloko napane, ne da se loiti
rezultatov dednosti in okolja. Problematine pa so tudi zaradi tega, ker IQ
testi sploh ne merijo inteligence
o IQ teste so merili med vojnama v Ameriki. Rekruti so bili razlini (belci,
rnci). Predpostavljali so, da imajo belci veji IQ, to se je pokazalo kot
pravilno, torej dri, da je bela rasa superiorna
o IQ med severnimi in junimi dravami: severnjaki imajo superioren
obutek. IQ veji pri severnih dravah. Nato so kriali raso, drave:
BSD: najviji IQ

34
BJD < SD
JD: najmanji IQ
rni severnjaki so bili bolj inteligentni kot belci iz juga. Na tem mestu pa
so zaeli dvomiti v IQ teste
o Ugotovili so, da IQ testi merijo znanje, ki ga dobijo otroci, e posebno
fantki-belci srednjega sloja, ki ivijo v mestu. Kljune variable so spol
(moki), kraj bivanja (mesto), rasa (bela), sloj (viji).
o Lingvistini IQ testi: ne merijo inteligence ampak poznavanje kulturnih
stereotipov: e ni rno je ___ - ne odgovarja se inteligentno (vse
drugo kar ni rno), ampak kulturno stereotipsko (belo).
o Matematini IQ testi: (liki, kocke, prostornina) tukaj so fantje bolji kot
punce, kajti fantje so se ve igrali s kockami, punce pa so se s
punkami. Fantje pokaejo znanje, ki si ga pridobijo s tehninimi igrami.
IQ testi so testi, ki preverjajo znanje, ki se pridobi z eno vrsto iger. IQ
teste so delali v afrikih dravah, kjer se otroci niso igrali s kockami
tu ne gre za inteligenco, ampak za izkunje iz otrokih iger.
o IQ test meri torej socialne izkunje. Test bo reil uspeno tisti, ki ima
socialne izkunje iz tono doloenih iger.
o Za standard so bili postavljeni kriteriji ene rase, enega spola, enega
sloja (izloanje nijega sloja, samoreprodukcija slojev).
o Potem so naredili kulturno specifine teste, spolno specifine teste (IQ
testi skladni s socialnimi izkunjami).
o IQ testi temeljijo na napani predpostavki, da je miselni razvoj bioloko
determiniran, medkulturna evidenca kae, da to ni res, odvisno je od
interakcije z okoljem.

T. DOBZHANSKY (Evolucija lovetva)
Fizini antropolog humani genetik srede 20. stoletja; oe socialno reflektivnega
tudija humane genetike. V svojih delih postavi teze, kaj je lovek kot gensko
doloeno bitje. Njegova teorija je tona.
Humana genetika je uspela pojasniti logiko povezanosti med geni in okoljem
1. vpraanje: Ali je lovek bioloko doloen in e je, s im je bioloko
doloen?
- S im: GENI pravilna logika je KAKO (geni, ki so bioloko dani, doloajo
loveka). Vse 3 logike so izkljuujoe, logika KAJ in KOLIKO sta napani. Kaj
edini odgovor je geni, vse kar je bioloko dano, je treba iskati v genih;
Koliko ne more se zmeriti
2. vpraanje: Kako geni doloajo loveka?
- Po bioloki poti dobimo samo gene = spolne celice
starev, ki imajo celina jedra, kjer je genetski material =
DNK (dvojna vijanica). DNK ima zmonost
samoreprodukcije. Mi dobimo ta material, ki je zmoen
samoreprodukcije.
- Gen je del verige DNK, ki izvri podvojitev: 40.000
razlenitev delkov verige, ki se podvojijo. Cela veriga
DNK se ni zmona podvojiti. Delki, ki se podvojijo, se
nazaj zlepijo v verigo, do mutacij pride, ko se delki ne
zlepijo isto.
- Geni (40.000) so vsi isto kemino zgrajeni. Razlika med njimi je
DNK

35
v dolini (t. Vezi t. Nukleotidnih parov) ter v genetski informaciji
(zaporedje baz):
G
1
: A-T-T-T-G-C-G-A-T
G
2
: G-G-A-T-C-C-A-G-A
- Genetska informacija je zaporedje nukleotidskih baz (naa vrsta ima malo
genetskih informacij).
- Funkcija genetske informacije: ne doloa lastnosti, je kemina ifra za
pretvorbo proteinov (beljakovine). Geni doloajo, kako se bodo tvorile
beljakovine. Kaj dedujemo so razline ifre za tvorbo beljakovin, to je pa tudi
vse kar dedujemo. Genetsko smo doloeni, da dedujemo ifre za beljakovine.
- Genotip je celota vseh genov. Fenotip je celota vseh lastnosti, ki jih
organizem ima.
- Zakaj pa smo si ljudje podobni fenotipska podobnost: na osnovi dednosti
keminih ifer za tvorbo beljakovin, ljudje ki si delijo iste gene si velikokrat
delijo tudi fenotipske lastnosti, ampak to ni premosorazmerje (bolj podobni
starim starem, kot pa starem, s katerimi is delimo ve genov).
- Vsak ima svojega fenotipskega dvojnika ni nobene podobnosti genskega
materiala.
- Koliina keminih ifer ni premosorazmerna s koliino fenotipskih poobnosti,
ni linearna zveza.
- Genotipska informacija je direktno povezana z nekaterimi lastnostmi, ki so
dejanski proteini. Vendar pa se hoe razloiti fenotipsko podobnost na podlagi
keminih ifer
- Doloena pravila (kaj dela genetska informacija) je razdelal Dobzhansky
Pravila o dedovanju osebnostnih lastnosti !!!!
1. Osebnostne lastnosti se ne dedujejo, ker dedujejo se geni in geni nimajo
osebnostnih lastnosti.
2. Tisto kar dedujemo so genetske informacije za tvorbo proteinov, ki so
predispozicije za lastnosti. Predpogoj za lastnosti so kemine formule.
3. tevilo predispozij ni enako tevilu genov. 1 gen ni predispozicija za eno
lastnost. Imamo ve lastnosti kot 40.000-kolikor je genov (to bi pomenilo,
da imamo genetsko ozadje za samo en del lastnosti). Predispozicija za 1
lastnost: vedno nastopa ve genov, to je genetsko ozadje za to lastnost. V
genetskem ozadju je vedno veje tevilo genov. Ne vemo, katere so
genetske informacije, ki doloajo doloene lastnosti. Epistemoloko se
lahko opredeli, kaj je predispozicija, ne znamo pa opisati.
4. 1 gen vedno doloa ve lastnosti, vsaka lastnost je doloena z vejim
tevilom genov PLEJOTROPSKOST MULTIKAVZALNI MODEL
DEDNOSTI. 1 gen 1 lastnost pa je monokavzalni model: t genov = t.
Lastnosti to pomeni, da imamo relativno malo
genetskega ozadja za lastnost na tem temelji
delitev na dedne in nededne lastnosti brez
genetskega materiala. Ta model je napaen, danes
se ve, da gen deluje multikavzalno:
Posledice, ker gen vpliva multikavzalno:
1. Ni enega gena za eno lastnost
2. 10
2.700.000
tevilo monih kombinacij, kako 40.000 genov doloa
lastnosti (10
76
= matematina ocena neskonnosti; tevilo vseh
atomov v vesolju). V fenotipu je bistveno manj lastnosti od te cifre, z

36
malim tevilom genov imamo gensko ozadje za vse kart smo in za
vse kar nismo: 10
2.700.000
- FL = X
- 10
2.700.000
vsi geni, vse predispozicije
- FL tiste lastnosti, ki jih imamo manifestni genotip
(manjina predispozicij)
-
X predispozicije, ki nikoli niso postale lastnosti, vse to kar
nimamo latentni genotip (vse kar gre v izgubo). Ne vemo,
kaj je znotraj tega, ni pa znotraj tega karkoli (npr.: letenje,
dihanje pod vodo).

3. Zaradi tega je onemogoen genski ineniring, ko se spremeni en
gen, se spremenijo vse lastnosti, na katere ta gen vpliva, ne pa se,
katere so te lastnosti, ne ve se, kaj se bo proizvedlo, ker 1.) ne
znamo razvozlati 10
2.700.000
povezav; 2.) bi predolgo trajalo: 80 let z
najboljimi raunalniki; e vedno pa bi poznali samo eno mreo
plejotropskosti, ki pa je unikatna genetska unikatnost. Genetski
material se spreminja zelo poasi. Pri boleznih pa bi bilo dobro
vedeti, kako ohraniti, da bi predispozicija za bolezen ostala latentna.
4. Lastnosti se ne delijo na dedne in nededne, ampak so hkrati dedne
in nededne. Za vse lastnosti mora obstajati bioloka predispozicija.
Za vsako manifestno lastnost obstaja genetska predispozicija.
Nobeno uenje, socialno okolje ne more razviti lastnosti, ki nimajo
genetskega ozadja. Da nastane lastnost je vedno potrebno
genetsko ozadje in okolje. Genetsko ozadje je torej nujno, ni pa
zadostno za lastnost.
5. Vsako lastnost lahko spreminjamo s strani okolja (genetski material
se bo drugae realiziral) in s strani genetskega materiala. Problem
je, ker se ne pozna nainov za spreminjanje.
5. Logika koliko je napana logika, zaradi metodologije, ker ne znamo meriti.
Koliina dednega variira med posamezniki (unikatnost), med lastnostmi
(drugane koliine, ni enotne ocene, koliko je lovek dedno doloen), skozi
prostor (to kaejo posvojeni otroci, v razlinih okoljih se realizirajo razline
predispozicije-so bolj ali manj prebojne) in as (obdobja, ko predispozicija
zelo intenzivno vpliva na lastnost, koliina dednega, ki vpliva na lastnost ni
ista skozi as). Predispozicije so iva materija.
6. Kako genotip doloa loveka?
1. Genetski materila je nujen za uloveenje (genitip Homo Sapiens) a
ne zastosten. Kellogov eksperimetn: impanz je zael plezati
bioloki program za gibanje; ni mogel govoriti, otrok je prehitel
impanza, zael je hoditi po 2 nogah in govoriti. Ko je iz genotipa
odstranjen pasivni genotip, pade reprodukcija vrste, vrste bi se med
sabo lahko razmnoevale. Za nezadostnost so dokaz divji otroci
(niso postali ljudje, niso doiveli adolescence)
2. Doloa NORMO REAKCIJE, to je gentsko ozadje za razvoj
organizma, kako reagira materija na draljaje okolja. Je za vrsto
tipina (je iva materija, ki je perceptor za doloeno vrsto draljajev)
in za organizme unikatna (enkratna, ker smo vsi genetsko enkratni).
Veina draljajev sveta pade mimo genetskega materiala, ki smo
mi. Nobena vrsta ne pokrije celotnega spektra draljajev, vendar pa
so ljudje naredili aparate,da lahko vidijo draljaje, ki jih drugae ne.
Zakaj je to vano za nao vrsto? Noben jezik ne uporablja tonov, ki

37
jih mi ne sliimo kulture izrabljajo normo reakcije, ki je za vrsto
znailna. Problem je, e ima otrok zamaknjeno normo reakcije
(imajo pa rezervo, ki je pa mi nimamo). Draljaje, ki jih ne percipira,
je treba pretvoriti v tiste, ki jih lahko, da se bo bolj normalno
uloveil.
3. Genetsko imamo dane predispozicije za lastnosti, ki jih imamo in bi
jih lahko imeli.
- Vse to nam da biologija. Z genotipom dobimo material zakonitost materiala
(to e ni konna forma) iv material. Formo nam doloi okolje.
- Funkcije okolja:
1. Okolje je nujno, a ne zadostno za uloveenje (ontogeneza)
2. Okolje doloi, izvri selekcijo predispozicij:
Funkcija sita: v doloenem okolju doloene predispozicije postaneo
lastnosti, druge pa ne. Vsako okolje unikatno realizira predispozicije v
lastnost.
Okolje izvri funkcijo selekcije s pomojo draljajev (koliina in
kvaliteta): mora jih biti dovolj in doloene vrste to pa ne vemo, ker
imamo unikaten genotip in predispozicije.
3. Izvri realizacijo z omejevanjem: predispozicije se ne sme realizirati do
konca v kvalitativnem in koliinskem smislu.
Agresivnost: okolje doloi, koliko se bo realizirala, okolje doloi ali se
bo realizirala navznoter ali navzven.
Pri koliini je bistveno, da meja, ki jo dosee, ni nikoli bioloka meja,
ta meja je vedno socialna (material v tem okolju ne morej naprej),
bioloke meje ne doseemo, to je meja materije.
Znotraj tega je razlaga genialno realizirane lastnosti visoka
nadpovprenost, ni drugane predispozicije , predispozicija pride v
optimalno okolje za to predispozicijo genialnost je sluajna, ki pa je
priblino 0% verjetna.
4. Doloi prehod genotipa v fenotip: okolje izbere fenotip. Ko se en izbor
realizira, se vsi ostali ukinejo.

KULTURNI VPLIV NA POSAMEZNIKA

Razsvetljenska antropologija je imela radikalno pozicijo, da je lovek tabula
rasa, kar nakazuje na socialni determinizem.
Okolje ne more narediti esarkoli, lahko naredi samo tisto, za kar imamo genetsko
ozadje dananje razumevanje.
Naa osebna usoda (vedno je treba gledati v okviru soc.) vpliva na to, kar bo
nastalo:
Bioloki determinizem: logika genetskega materiala
Genetski material ne tei k niemer
Vsaka kultura tei k temu, da iz otoka naredi normalnega predstavnika te kulture
Ta tenja je zelo pomembna pri eliminaciji ostalih izborov.
Taetki sodobne profesionalne antropologije segajo v konec 19. stoletja z
delovanjem BOASA: zavrne evolucionistino paradigmo, je predstavnik
difuzionistinega kulturnega relativizma, je utemeljitelj kulturne antropologije.
Njegovi 3 uenci triperesna deteljica amerike antropologije so: Margaret
MEAD, Ruth BENEDICT, Edward SAPIR. So kljuni za vpeljavo posameznika v
kulturo/antropologijo, prej je bila antropologija znanost o kulturah, predvsem o

38
neevropskih kulturah, posamezniki niso bili predmet. Boas pa je usmeril svoje
uence v tudij neevropskih posameznikov.
Meadova (Arapei, Mundugumori in embuli) in Benedictova (indijanske kulture)
sta ugotovili povezanost konkretne kulture s konkretnim posameznikom tip
kulture je skladen s tipom posameznika kultura proizvede takne posameznike,
kot jih potrebuje.
Kljuna Sapirjeva ugotovite je bila, e se odstrani posameznika kulture, kultura
neha bivati. Posameznika in kulturo je treba prouevati hkrati, kultura ne obstaja
sama po sebi reficirano razumevanje kulture druba obstaja sama po sebi,
to vpelje Durkheim, Sapir to radikalno zavrne.
Sapir je bil teoretik (delal je v Chicagu, ker ga je Boas odslovil, ker mu je
predstavljal konkurenco). Meadova in Benedictova pa sta t teorije preverjali na
terenu. Meadova, ki je bila 3x poroena in ki se ni hotela poroiti s Sapirejm, je
bila edina, ki je dobro shajala z Boasom.
Trojica je bila pomembna za razumevanje odnosa kultura-posameznik:
Sapir pravi kultura doloi osebnostne znailnosti, ki jih posameznik ima. To
doloanje ni enosmerno, posameznik nazaj doloa kulturo skozi nekatere
aktivnosti posameznikov. Ta dvojna vpetost je postala velika tema, ki se
preuuje e danes. Pomembna je tudi za druge vede
Meadova in Benedictova to razdelata.
Benedictova pravi da tip kulture doloa tip INICIACIJE, ki doloa tip
posameznika. Iniciacije so obredi prehoda, centralni pa so tisti, ki so prehod v
odraslost. Pri mokih je to vojska vzeti so iz normalnega socialnega okolja,
jih osamijo, od maltretiranja ne morejo pobegniti. Za enske so obredi manj
eksplicitno, prisotni pa so skozi prod. enska ni prava enska e ne rodi
medkulturna univerzalija otrok je tisti, ki prisili mati, da postane ona tisti
Drugi, katere egotrip se omeji, se podreja zahtevam drugih. Benedictova pravi,
da bolj kot je druba surova, bolj so surovi obredi iniciacije. To je ugotovila pri
Indijancih. To danes ne dri ve, saj ivimo v agresivni drubi, a obredov
iniciacije ni ve.
Meadova je na Samoi ugotovila, da tipi iniciacije niso kljuni, ampak da so
kljune VZGOJNE TEHNIKE. Bolj kot so otroci permisivno vzgojeni, daji kot je
stik z materjo, bolj agresivne morajo biti iniciacije. Vzgojne tehnike imajo vlogo
pri oblikovanju tipa posameznika. Vsakega novorojenka lahko naredimo za
agresivnega Mundugumora ali neagresivnega Arapea, odvisno od vzgojnih
tehnik. Vzgojen tehnike:
To se je prijelo do danes.
Linearni model iz istega pride isto. Da je to napano, je pogruntal
Sapir, te stvari ne potekajo linearno. e vedno pa je to ideoloka teorija
vzgajanja, etudi se ve, da je napano.
Herko je vzgajala po Arapekem modelu, s permisivno vzgojo, kjer je
bil otrok v centru. Iz te here ni nikoli ni bilo.
Temperament v 3 primitivnih drubah: lastnostni nimajo veze z
biologijo, ampak s kulturo - vzgojne tehnike - ideoloki diskurz o
pomembnosti vzgojnih tehnik za razvoj posameznika. Danes vemo, da
so vzgojen tehnike pomembne, vendar ne na ta nain, kot jih razlaga
Meadova. Arapeki model je model za pravo vzgojo: permisivna vzgoja
matrica za kolektivizem kaznovanje otrok ni dobro, ker bi se otrok
nauil individualizma, to pa ni dobro za drubo. Ne gre za permisivnost
ali agresivnost kot pravi Meadova, ampak za kolektivizem in

39
nekolektivizem. Najbolj agresivni so namre permisivno vzgojeni otroci
(to ni skladno z Meadovo).
Druba in kultura sta povezani preko vzgoje
Vzgajanje vpliva na celotno drubo
Isti tip vzgojnih tehnik lahko proizvede razline tipe posameznika (to Meadova ni
videla).
Kako je mogoe, da iste vzgojne tehnike proizvajajo diametralno nasprotne
rezultate. To pa pomeni, da vzgojne tehnike ne pomenijo ni, to kar nastanemo
je odvisno od razreitve Ojdipa (ali se zakon inkorporira ali ni in v kakni obliki).
Vzgojne tehnike niso nepomembne, ampak ne doloijo posameznika direktno.
Teorija o vzgojnih tehnikah se je ohranila, ker je bila ve kapitalizmu, ni pa
vana ali je napana.
Izoblikovale so se posebne vrste tudij: socializacijski, inkulturacijski, kulturacijski
procesi.

SOCIALIZACIJA, INKULTURACIJA IN KULTURACIJA

Socializacija, inkulturacija in kulturacija so sinonimi.
Vzgoja je neprimeren termin, saj na to kako se bo otrok razvijal ne vpliva le vzgoja
v ojem smislu, ampak celotno socialno-kulturno okolje. Vani so tako stari kot
okolje. Sam koncept vzgoje se je opustil, ker pokriva premalo tistega kar vpliva na
posameznikovo uloveenje. Vzgoje je del socializacije. Vzgoja pojasni premalo,
ne pojasni kulturnega ozadja (norme, standardi). Kdo je normalen as if
psychology zahteve kaj je normalen otrok se usklajujejo s tem. Vzgojne tehnike
vodijo kulturni standardi (kaj je normalni v kulturi), staru usklajujejo vzgojne
tehnike s kulturnimi standardi.
Centralno pomembno je socialno-kulturno okolje, ki doloa katere vzgojen
strategije se bodo izvajale.
SOCIALIZACIJA pomeni vkljuevanje v drubo, INKULTURACIJA in
KULTURACIJA pa vkljuevanje v kulturo. Te 3 termini niso sinonimi z
RESOCIAZACIJO in AKULTURACIJO, ki se nanaata na usklajevanje z nekim
drugim okoljem, v katerega otrok ni bil rojen (preselitev v drugo kulturo, treba se
je presocializirati, treba se je prilagoditi neki drugi kulturi). Socializacija je
univerzalna in je vedno uspena, resocializacija ni univerzalna in ni uspena.
Primarna socializacija: od 05 let (do zaprtja nevrofiziolokega sistema)
Sekundarna socializacija: od zaprtja NF sistema, do odraslosti
Terciarna socializacija: obdobje odraslosti: posameznik se celo ivljenje
usklajuje, vendar pa noben del uenja ne more postat del naega telesnega
ustroja. Ostala socializacija je lahko uspena,e je v skladu z uenjem primarne
socializacije.
Resocializacija nikoli ne more biti 100% uspena, ker ni skladna s primarno
socializacijo. Npr. otrok se mora nauiti govoriti lepo e od malega, da to postane
del telesnega ustroja.
Socializacija oz. inkulturacija je vezana na novorojenega posameznika in na
skupino, ki si pridobi nove predstavnike.
Druba si zagotavlja trajanje drube kultura traja dlje kot individualno ivljenje
predstavnike je treba zamenjati. Proces zamenjave generacij se imenuje
FUNKCIONALNA ZAMENJAVA, ki poteka tako, da lani prihajajoih generacij
delajo tako kot prejnje generacije. FZ cilja na funkcijo in ne na formo zamenjave.

40
Funkcije so iste, forme pa variirajo. Samo e se FZ realizira, kultura lahko traja
naprej. Ni enega samega etnografskega dokaza, da se FZ neuspeno izvede in
da je kultura zaradi tega propadla. Sicer lahko pride do funkcijskih napak, vendar
te ne ogrozijo celotne kulture.
Z zornega kot posameznika ni cilj ohranjanje drube skozi prostor in as. Cilj
socializacije zanj je postati tipini predstavnik kulture, normalen posameznik, cilj
je INDIVIDUALNO ULOVEENJE, ampak ne v karkoli (v normalnega
predstavnika po standardih kulture).
Za drubo je socializacija oz. inkulturacija nujen proces, brez tega druba ne
more trajati skozi prostor in as. 3 temeljni procesi za drubo so:
SOCIALIZACIJA, BIOLOKA in MATERIALNA REPRODUKCIJA.
Socializacija je pomembna tudi za posameznika, otrok ne more preiveti, e ga
ne bo dopolnila kultura, e se ne bo uloveil.
Socializacija je tako BIPOLARNI proces ima dva procesa in dva cilja:
individualno uloveenje in nadaljevanje drube. Med njima pa ni enakovrednosti,
je hierarhija. Bolj je pomembno ohranjanje drube, saj socializacija poteka po
standardih, ki so dobri za drubo, po kriterijih normalnosti za neko kulturo. Ni pa
vano, kaj je dobro za posameznika in kakno ceno bo plaal za to.
Posameznikova individualna srea ni pomembna. Ne gre za to, kaj posameznik
rabi, ampak kaj rabi druba/kultura (v tem smislu se tudi ulovei posameznik).
Pri socializaciji gre torej vedno za realizacijo ciljev reprodukcije drube,
posameznik je temu podrejen. To velja za vse drube, zato je socializacija
REPRESIVNI PROCES!!! Posamezniku je usojeno da postane normalne
predstavnik, vzgajajo ga, da to postane. Vse socializacije so enako represivne.
Represivnost pomeni, da je socializacija usmerjena k doseganju normalnosti, ki je
kulturna normalnost, individualni posameznik ni pomemben. Vsaka kultura
nagrajuje realizacijo kulturnih normalnosti in kaznuje realizacijo kulturnih
nenormalnosti.
Obstajajo pa razlike v vzgojnih tehnikah
Kulturni kolonizem etnocit: predstavnike drugih kulture se naredi za zahodnjake
(lovekove pravice, evropocentrinost).
Vsak otrok v vsaki kulturi za to represivno socializacijo plaa ceno. Ta cena pa ni
ista. Stopnja individualne nesree, individualnega uloveenja je lahko izguba
genetskih potencialov, osebna nesrea variira od kulture do kulture. A avtoritarnih
sistemih so cene nije kot v permisivni kulturi. Otroka je treba torej vzgajati
avtoritarno, a to je destruktivno politino dejanje (revolucija-ko so bili Evropejci
vzgajani avtoritarno to ni ideologija, ampak zgodovinska faktografija). Poanta
je, da je zmonost upora oblastnikim strukturam socializacijsko degenerirana, to
oblast ve, zato pa je vsak, ki avtoritarno vzgaja, kriminaliziran.
Z drubenega zornega kota je vse isto, ni pa isto z individualnega. Drubenega
se ne more spremeniti. Lahko pa se spremeni individualnega.
Proces socializacije oz. inkulturaacije je torej: BIPOLAREN, REPRESIVEN,
KONZERVATIVEN (ohranja to kar e obstaja), ter IVLJENJSKO POMEMBEN
za KULTURO (funkcionalna zamenjava) in POSAMEZNIKA (dopolnitev nae
nepopolne opreme). Dominantni cilj je torej nadaljevanje drube. Vsak se ulovei
tako, da je za drubo funkcionalno po meri drube psiholoki ustroj je
funkcija socialno-kulturnega. Socializacija je proces, ki vedno uspe, lahko pride do
napak, a so malotevilne.
Kako pride do tega, da posamezniki delajo to, kar druba rabi za svoj obstoj:

41
Posamezniki ne vedo, da reproducirajo drubo skozi prostor in as to delajo
AVTOMATSKO. S tem so se ukvarjali v frankfurtski oli (From, Adorno).
Posamezniki to nadaljujejo, tudi kadar je njim v kodo. Razlini odgovori na ta
problem:
Freud: Mnoina psihologija in analiza jaza
- gre za strukturo nadjaza
- nadjaz pripelje posameznika, da mora ravnati tako kot mora
From: Beg od svobode
- Socialni karakter: en in isti karakter v isti drubi to je prvi
ugotovil Sapir (idealno tipska osebnost).
- To je dejanska skupna dimenzija posameznikov iste kulture.
Tipino vedenje v neki situaciji. Npr. vsi se oblaimo na isti
nain. Matrica je ista, to pa od posameznika do posameznika
variira. To je tipini psiholoki ustroj, ki vodi vedenje.
- Sapir: as-if personality - osebnost, kakrna bi bila, e
posamezniki ne bi variirali IDEALNO TIPSKA OSEBNOST.
As-if personality je osebnostno ozadje za reprodukcijo drube-
teoretski konstrukt.
- Psiholoki ustroj je posledica zgodnjega uenja (svet
izmislekov).osnovni oris simbolne mree je isti (temeljne
vrednote, obe sprejeti standardi)
- Iz As-if personality se je razvil koncept BAZINI OSEBNOSTNI
TIP (Kardiner, Linton): standardi, po katerih se socializira otroka.
Koncept MODALNE OSEBNOSTI (C. de Bois) je statistini
koncept, iz tega se je razvil koncept SOCIALNEGA
KARAKTERJA: uporabljala ga ja frankfurtska ola: Adrono
(avtoritarna osebnost), From (notranja struktura, ki vodi
posameznika, da reproducira svojo podrejenost, individualno
nesreo), Marcuse (potronika druba).
tudije nacionalnih karakterjev (pogosto se jih zamenjuje s stereotipi): ne gre za
deskriptivni opis, ampak katera struktura ohranja drubo vsaka drubena
institucija ima osebnostno ozadje, posamezniki te osebnost ne morejo zamenjati
in bodo delovali v skladu s to strukturo reproducirajo tiste odnose, v katerih so
rasli. Zato so drubene spremembe, ki so v nasprotju z osebnostno strukturo,
obsojene na propad (npr. socialistine revolucije, ki so se spremenile v totalitarne
reime), zato, ker to niso odnosi, v katerih so rasli. Ljudje avtomatsko
reproducirajo tisto v kar so bili uloveeni. Razvoj je treba utemeljiti na kontinuiteti
in ne na diskontinuiteti, na tistem kar imamo in ne na tistem esar nimamo (mi
nimamo npr. obrazcev za kapitalizem). Ljudje se morajo prilagoditi razvoju, to pa
vedo antropologi, ne vedo pa ekonomisti, sociologi (Durkheim: druba=sui
generis). Osnovno odkritje antropologov je bilo, da je drubo treba razumeti skozi
delovanje njenih lanov ne pa kot vrsto sui generis.
Ekonomski sistem se spremeni hitreje kot osebnostna strukura 2 segmenta
razvoja (sheme drubenega razvoja morajo biti skladne z osebnimi strukturami,
drugae propadejo). Prenos kapitalistinega sistema v Slovenijo (tudi v druge
bive socialistine drave) je zgodovinska napaka postane totalitarizem: ljudi
se prisiljuje, da delajo to, kakor bi morali delovati po kapitalizmu. Slovenci pa
nimamo osebnostnega ozadja za kapitalizem. Na oblasti pravijo, da je to naa
napaka. Da pa socialni sistem lahko funkcionira je potreba uvedba totalitarizma
prisiljevanje, da se vede kapitalistino, kakor hoe oblast, ampak Slovenki se

42
ne morejo vesti tako, zato pa so prisiljeni. Razvojno shemo je treba prilagoditi
nacionalnemu karakterju, treba je poiskati potenciale naroda. V Sloveniji bi morale
biti produkcijske enote majhne, zaradi osebnih socialnih odnosov. Do delavne sile
bi moral biti personalni odnos. V socializmu je bilo delo vrednota, delavec
vrednota, to pa delovno silo dri motivirano. Bistveni so odnosi (majhni kolektivi,
komunikacija). Drube pa se ne more vzdrevati s prisilo, samo z osebnostnim
ozadjem, ostaja problem socialne cene zaradi te prisile. Slovenska kulturna
identiteta. Slovenska kulturna identiteta: nasprotovanje proti nekomu
monejemu. Slovenci so nesposobni imeti samostojno dravo, ker se s tem
ogroa kulturna matrica, zato se ie nov gospodar, saj Slovenci ne znajo biti
glavni, gospodarji, voditelji, ker za to ni kulturnega ozadja. Slovenci rabijo nekoga,
da ga obtoujejo, da jih izkoria.
Proces socializacije vzpostavi osebnostno ozadje za posamezno ravnanje, da se
druba lahko nadaljuje.
Kapitalizem: ena drubena formacija, znotraj katere je ve drub, ki jih doloa to,
kako se reproducira druba. tudije nacionalnega karakterja so pokazale, da je
vsak tip drub izoblikoval lastni drubi lastni tip socializacije in svoji lastni drubi
lastni tip posameznika:
LIBERALNI KAPITALIZEM
Od srede 19. stoletja do obdobja med vojnama
Drube, ki so funkcionirale po naelu trga, prosti trg: pusti stvari, da bodo same
tekle in se bodo same uravnale. Ponudba in povpraevanje se uskladita,
posameznik bo za najmanj denarja dobil najbolji produkt racionalno
vedenje potronika je gonilo celotnega ekonomskega sistema. Potroniki
pritiskajo na proizvajalce, da boljajo kvaliteto in niajo cene avtomatsko
usklajevanje ponudbe in povpraevanja. Proizvajalci se doloajo sami prosti
trg je najbolj uinkovit dejavnik ekonomskega razvoja.
Drava se ne vmeava v ekonomijo
Produkcija je vedno zdravorazumska
Ta tip kapitalizma je poznal Marx, ga je kritiziral.
Ta tip kapitalizma je edini, ki je sam sebe zlomil, ta tip kapitalizma bo zagotovo
propadel, skoraj je pokopal kapitalizem. Da pa se je kapitalizem reil, je izvedel
dravno intervencijo v ekonomijo.
Idealni tip posameznika se odloa sam
MONOPOLNI KAPITALIZEM
Od obdobja med vojnama do 70. let 20. stoletja
Drava se vmeava k ekonomijo: New Deal v ZDA
dravni plan ekonomije drava ukine prosti trg, proizvajalci se ne doloajo
sami, dravni plan predpie kaj, koliko, po kakni ceni morajo proizvajati,
drava razdeli produkcijo med proizvajalce. Proizvajalci se morajo uskladiti s
parametri produkcije, usklajevanje tudi najmanjega proizvajalca
organizacijski problem proizvajalci istih produktov so se povezali. Te
povezave so bile na zaetku samo posvetovalne narave in zaasne. e med 2.
svetovno vojno so te povezave postale stabilne. Tako so nastale korporacije
(proizvajalci so bili prisiljeni, da so se povezali, da so se usklajevali)
monopolni, korporativni kapitalizem. Korporacije so bile najprej nacionalne
(drava se je pogajala samo z enim, oni pa so se nato med sabo), vendar hitro
postanejo multinacionalne (ki danes delujejo globalno). Proizvajalci istega tipa
med sabo ne smejo konkurirati, ampak se morajo dogovarjati. Ko zanejo

43
korporacije funkcionirati postane ekonomska logika druga: usklajevanje,
dogovarjanje namesto konkurence.
Korporacije zanejo vkljuevati znanost v produkcijo. Znanost postane temeljna
produkcijska sila (intelektualno delo znanstvenikov, ki doloajo, kako naj
produkcija zgleda, da se izogne zlomu; do dane se ni). V produkcijo se ne
vpeljujejo vse inovacije, saj nekatere lahko kodijo produkciji: npr. imamo vire
energije, ne potrebujemo nafte, vendar bi to pomenilo zlom naftne industrije
produkcija je usklajena s kapitalom (npr. farmacevtska industrija se noe odrei
profitu, etudi e obstaja zdravilo proti raku).
Pride do menederske revolucije, kar pomeni loitev funkcij med lastniki in
direktorji. Menederji so namesto lastnikov (ki nimajo ustreznega znanja), da
firma funkcionira. Menederji so poseben del delovne sile, ki je dobro plaan.
Ta tip kapitalizma se je zgodovinsko potrdil, da funkcionira drava se ne sme
umakniti iz ekonomije. Kapitalizem se ne unii samo e ga nadzira drava. Ta
tip tako dobro funkcionira, da je reil vse probleme produkcije, se nikoli ne
zlomi. Nastane pa drug problem in to je potronja, ki je e vedno odvisna od
posameznikove odloitve, ki je nezanesljiva. Potronja mora kupiti vse, kar so
oni znanstveno proizvedli, e ne, se potencialno ogroa kapitalizem. Zato
zanejo znanstveno nadzorovati potronjo, pride do potronikega kapitalizma.
Idealno tipski posamezni se dogovarja
POTRONIKI KAPITALIZEM
Od 70. let 20. stoletja do danes
Problem je potronja
Potronja se zane planirati (nikoli ne bodo naredili oblail, ki bi vzdrala 15
let). Blago ni ve kvalitetno, interes kapitala, da se proizvajajo nekvalitetni
izdelki, ki prinaajo profit, kvaliteta pa pada. Znanstvena vodena produkcija vodi
v prisilno potronjo v artikle so vgrajene napake (pri nizki ceni se bo artikel
hitro pokvaril, zato kupimo novega in zapravimo ve denarja, kot e bi e na
zaetku kupili draji aparat z daljo garancijo).
Ta tip kapitalizma je odprl nove trge, tam kjer jih prej ni bilo (npr. Kitajska) oz.
tam, kjer so se zaele triti potrebe, ki se prej niso (zdravje, lepota, sex).
Posameznik, ki ima psiholoko ozadje za tako drubo mora imeti psiholoko
ozadje za troenje. Idealno tipski posamezni troi.
Vsi trije tipi posameznika so bili v praksi ugotovljeni:
SELF-DIRECTED TIP POSAMEZNIKA
Tipini posameznik liberalnega kapitalizma, ki je vase usmerjen. Ugotovil ga je
Weber, ki ga imenuje individuum protestantske etike.
Znailnosti: - Odgovornost
- Moralnost
- Iniciativa
- Opravljanje dolnosti
- Avtonomija
- Samoodloanje
Zanj je kljuna znailnost, da je individualist, se ne ozira na mnenje drugih,
ampak samo na svoje lastno mnenje. Odgovornost je vodilo njegovega
delovanja, ne pa ugodje. Moralnost in odgovornost postavlja pred ugodjem.
Deluje moralno, etudi je to nasprotje s tem, kar priakujejo od loveka in e je
nasprotno ugodju. Ta posameznik se lahko zanese samo nase, saj vsi drugo
predstavljajo konkurenco, na druge se ne more zanaati.

44
Da je posameznik tako funkcionira, je njegova libidinalna struktura posebno
zgrajena. Njegovo vedenje vodi ponotranjena moralna instanca, notranja
moralna instanca se imenuje vest. Ta pove, kaj je treba storiti. Vest je klasini
moralni nadjaz (ena od monih vrsti nadjaza). Ta instanca nastane s
ponotranjenjem moralnega koda neke drube/kulture. To je 1. opisal Freud. Ta
moralna instanca se v psihoanalizi oznauje z Zakonom.
Otrok skozi vzgojo ponotranji ta kod, potem deluje v skladu s tem. Najprej ga
prisilijo, da tako ravna, potem sam ravna moralno, ne da bi ga kdo silil od zunaj,
sili ga moralni nadjaz, ki je sestavljen iz serije kulturnih pravil, saj e ravna
skladno s temi pravili ima dober obutek, da je naredil prav, e pa je naredil
neskladno je kazen to, da ga pee vest. e je konformen do teh pravil, dobi
nagrado vesti, se dobro pouti, krenje pa se kaznuje. To je notranje vodilo, da
posameznik ravna tako kot mora to narediti, narediti pa mora tako kot hoe
druba, saj so to drubeni standardi. Gre za to, da lovek sam ve, da je kril
drubeni kod notranji policaj nadjaz. Ni zunanje kontrole, ni niti potrebe, da
bi nadzorovala, e se posameznik vede konformno, saj se vede tako zaradi
samega sebe. Edino kar teje je notranja kontrola in ne zunanja. Ne vpraa
drugih kaj storiti, ampak vpraa svojo vest vase orientiran tip
Moralni nadjaz izoblikuje Ideal jaza, ki je eden od rezultatov razreitve Ojdipa.
Ideal jaza sem jaz, kakren bi bil, e bi bil idealen. Ta ideal je popoln, jaz pa
nisem (ideal se pie z veliko, jaz z malo zaetnico). Ideal jaza je nezavedna
podoba, kakren bi posameznik moral biti. Posameznik se s tem avtomatsko
usklajuje notranji kompas funkcioniranja: bolj ko se pribliuje idealu, bolj ga
vest nagrajuje in obratno.
Ravnanje, ki je moralno ni vedno praktino, je bolj nepraktino, ni pripravljen za
dogovore disfunkcionalno za monopolni kapitalizem.
Ojdip je klasino razreen po Freudu
Matrica faistinega totalitarizma
Preskok iz enega tipa na drugega se zgodi s spremembo pedagokih
standardov vzgoje (nastop permisivne vzgoje)
OTHER-DIRECTED TIP POSAMEZNIKA
Tipini predstavnik monopolnega kapitalizma, ki je usmerjen k drugim. Ugotovil
ga je White in ga poimenoval lovek organizacije, je teamski-timski lovek.
Posamezniki, ki se dogovarjajo, ki so pripravljeni na kompromise. Korporacije
vodijo timi (strokovnjaki s svojega podroja). Za dogovor pa je potreben odstop
od svojega mnenja. e se mora izbrati med moralnostjo in lojalnostjo, izbere
lojalnost, s tem se avtomatino uskladi z ljudmi, ki predstavljajo njegov tim
lojalnost je nad moralnostjo (bolj moralno je tisto, kar pravi ef, ne pa tisto, kar
pravijo moralni kodi)
Dela tisto, kar drugi mislijo, da je prav. Ta oseba ima Zakon, ima Ideal jaza, je
interiorizirala moralni kod, ima instanco, ampak vsebina Ideala jaza je
povnanjena, moralni kod narekuje, da naj se posameznik usklajuje z drugimi
delaj to, kar drugi mislijo, da je prav, e ta oseb tako ravna, deluje moralno,
saj to zanj pomeni moralno ravnanje.
Slovenci so tak primer. Slovenci se sami niso bili zmoni odloiti, so vpraali
pomembne Druge (2. svetovna vojna-nezmonost avtonomne odloitve)
To so heteronomni posamezniki, ki imajo socialno bazo, ki jo konzultirajo, ko se
morajo odloiti zaaran vzajemni krog
To je matrica stalinistinega totalitarizma. Adorno je dokazal, da tudi Nemci s
nacionalsocializmom spadajo v ta tip posameznika.

45
Ima razreenega Ojdipa.
PATOLOKI NARCIS
Tipini predstavnik potronikega kapitalizma. Odkrili so ga psihoanalitiki v
Ameriki, ki ga poimenujejo borderline.
Ne gre za moralnost, pomembna je notranja prisila za troenje.
Odkrili so jih psihoanalitiki v Ameriki v 70. letih na pacientih, ki so imeli
nenavadne simptome. Moni sta dve vrsti simptomov. Pri klasini razreitvi
Ojdipa na enski nain so to nevrotini simptomi, pri klasini razreitvi Ojdipa na
moki nain pa so psihotini simptomi. Tisti pacienti so imeli kar oba simptoma,
to je netipino, saj so malo psihotini, malo nevrotini, so mejni boredline.
Geneza motenj je zapisana v razreitvi Ojdipa. Pacienti, ki niso razreili Ojdipa
klasino ne na enski ne na moki nain, imajo posledice v seksualnosti
(biseksualnost). Zaeli so preuevati rezultate Ojdipa in ugotovili, da ima
neklasino razreen Ojdip za posledice lahko biseksualnost, homoseksualnost,..
Freud: kakor se razrei Ojdip, tako se igra celo ivljenje.
Jedro tega, da nekdo nima klasino razreenega Ojdipa je v tem, da ta nikoli ne
ponotranji moralnega imperativa, nima instance, Zakona in Ideala jaza. Ojdip se
je razreil tako, da je nastal Jaz ideal, kar pomeni, da jaz sem e idealen, vsak
je preprian, da sem idealen. To je sicer normalna faza razvoja otroka okoli 5 let
infantilni egocentrizem: vsi elementi zunanjega sveta sluijo nam, mamino
telo je na podaljek, otrok je gospodar. Pri normalnemu Ojdipu otrok ugotovi,
da so glavni moralni kodi, da ni on glavni. Klasina razreitev ukine infantilni
egocentrizem. Pri neklasini razreitvi Ojdipa otroka noben ne prepria, da ni
idealen. Infantilna percepcija se zane podaljevati v odraslost podaljani
infantilizem posameznik e v odraslosti deluje kot majhen otrok, ki misli, da
je idealen in gospodar. Dokler je ta otrok pri starih je OK, saj je njegova
samopercepcija sklada s socialnim okoljem. Ko pa pride otrok v vrtec se pojavi
problem, saj je tam kup patolokih narcisov. Pojavi se problem med socialno
percepcijo in potrditvijo samopercepcije. Vsi otroci so prepriani, da so edino oni
pametni nezmonost socialnega vedenja otroci nimajo socialne
kompetence (oz. jo ima, e se drugi do njega vedejo kot da je idealen) . e
drugi ne ugotovijo, da je on idealne, se bo samopercepcija ruila borderline
patolokega narcisa postane normalen.
Patoloki narcis mora dobiti socialno potrditev svoje percepcije, da se mu ne
zmea. Treba je razviti posebne strategije, da se dobi socialna potrditev, da je
on najbolji. Patoloki narcisi so zelo pametni, imajo notranjo motivacijo, da so
pametni, da so uspeni. Najlaje vzdrevanje patolokega narcizma je, da se
kupi tista stvar, ki je drugi nimajo potronja je najlaji nain usklajevanja
socialne in samopercepcije. Troiti je treba tako, da si en korak pred ostalimi. S
tem, ko troijo, vzdrujejo svoje mentalno zdravje, nezavedna groza, da se
loveku zmea. e patoloki narcis ne dobi potrditve, obuti tesnobo, na v zven
ni razloga, ni artikulirana. Prav je to, da drugi ugotovijo, da je najbolji, e ni
potrditve, pride do krize propad osebnosti prakticira se cela vrsta tehnik
pozabe: droge, alkohol, delomanija, telemanija.
Narcis je zmoen samo ugodja, je amoralen posameznik, sploh nima morale.
Moralno je vse, kar prinaa ugodje in obratno.
Marketing, reklame sporoajo patolokim narcisom tisti korak naprej v potronji,
ki oblikuje ugodje moda: kaj je in in kaj je out.
Edino, kar se da narediti pri patolokih narcisih je, da se mu zamenja odvisnost,
ki je zanj manj kodljiva.

46
Indigo otroci-delajo v svojem zaprtem sistemu, socialno okolje ima malo vpliva
na njih. Patoloki narcisi pa so odvisni od socialnega okolja.
Patoloki narcis ima notranji motiv za troenje, je idealne tip potronike drube,
on troi zato, ker mora troiti, drugae se mu zmea.
Freud je prvi omenil Slovence. Njegov tudent je preueval uglednega
slovenskega kulturnika. Analizo je treba plaati (ker prostovoljno pristaja na
trpljenje). Slovenec je rekel oetu za denar in sicer ve kot ga je stala analiza,
razliko pa je pospravil v svoj ep. Analitik je bil okiran. Freud pravi, da so
Slovenci nemoralni: takim niti psihoanaliza ne pomaga. Analitik personificira
moralne vrednote, analiziranec dela tako, kot pravi analitik. Mora pa obstajati
moralni imperativ, zaradi esar se na psihoanalizi trpi.
Vsi trije tipi posameznikov so se razvili iz posebne vrste socializacije:
SELF-DIRECTED TRADICIONALNA AVTORITARNA SOCIALIZACIJA
Ge za avtoritarno druino malomeanskega sloja. Otrok je imel dva stara:
mamo, ki je vrila funkcijo nege in oeta, ki predstavlja socialno avtoriteto.
1. socialni odnos z objektom nege poteka po modelu utopitev v eljo Drugega.
Gre za odnos mati-otrok. Otrok rabi drugo telo, ki izvaja ugodje. Otrok doivlja
razline tipe ugodja. Otrok ne zahteva osebe, ampak predmet, ki mu daje
ugodje normalne nain funkcioniranja tei k temu, da se ugodje ponovi. Otrok
se na ravni empirinega uinka naui, kaj mora narediti, da pride do ugodja
delam to, kar eli drugi utopitev v eljo drugega direktno izpolnjevanje elj;
predpostavljanje, kaj si eli Drugi tako se pride do ugodja, nagrada. Ta
utopitev je prva matrica socialnih odnosov, je brez moralen tip socialnih
odnosov (amoralen). Gre samo za pragmatini uinek: e prinese ugodje je
dobro in obratno. Avtonomnost podrejenega je 0. Mati je nadrejena, otrok je
podrejen. Objekt ima tisto, kar hoe (ima monopol nad ugodjem). To se imenuje
materinski tip avtoritete. Otrok ne more neubogati, saj bi potem bil ob
neugodje. Avtonomnost je ni, monost izstopa iz tega odnosa je ni, kritinost
do objekta je ni. Moralni diskurz nima nobene tee. To je v vseh kulturah tako.
2. socialni donosi: Ta traja nekaj asa, dokler ne nastopi toka v kateri kultura
opusti ta tip vedenja in zane delati, kar je prav. Otrok sam ne bo nikoli priel na
to idejo, mami tudi to ne uspe. Tu nastopi moko telo, ki zastopa drugo logiko
socialnih odnosov, da se dela tisto kar je prav, da se dobi nagrado. Tisto prav je
drubeno kodirano (Zakon). Ta kod mora nekdo zastopati v vseh kulturah, to
zastopa moki, veinoma je to oe. Oetovski tip avtoritete: upotevati je
treba moralne principe; utemeljena je na Zakonu, vzpostavi eksplicitna pravila
igre, kako se pride do nagrade. Otroka je treba v to prisiliti. Oe ima pravico do
negativnih sankcij, kadar otrok ne prakticira moralnih principov pojav
Ojdipske situacije (medkulturna univerzalija). Za otroka se zane drama: otrok
je bil nauen nekaj, od njega pa se zahteva, da ravna drugae, kar mu ne
prinaa takega ugodja. Kazen je zunanji motiv, da otrok prestopi na druge
socialne odnose. Tukaj se zane reevati Ojdip, kar pa je centralnega pomena:
e se otroku e vedno pustijo socialni odnosi ugodja (e se mu e vedno pusti,
da spi v postelji starev), otrok postavi socialne odnose ugodja pred socialnimi
odnosi morale, ne loi prepovedi od zapovedi, onemogoi se otroku, da odraste.
Normalen prehod v odraslost je povezan s prestopom iz enih v druge socialne
odnose, za to pa je pomemben oe, da otroku prepove ugodje, ga mora
kaznovati, da bo neugodje veje od ugodja. Brez kazni otrok ne more
interiorizirati moralnega imperativa, kaznovati pa ga mora tisti, ki predstavlja
moralni imperativ.

47
Otrok spozna, da je tudi mama podrejena socialnim odnosom: Zakon oe
mati otrok zakon je nadrejen vsem, velja za vse. To se zgodi, e je Ojdip
klasino razreen. Tako se vzpostavi avtonomija, otrok lahko presodi katero koli
socialno avtoriteto jedro avtonomije, otrok bo slej ko prej ugotovil, da oe,
mati, katerakoli druga socialna avtoriteta kri moralni imperativ to pa izpie
podrejenost otroka katerikoli socialni avtoriteti upor materi, oetu, tisti
trenutek, ko kri moralni imperativ. V odnosu do socialnih avtoritet se self-
directed morajo upreti in izstopiti iz socialnih odnosov do socialnih avtoritet
kljuni rezultat, ki pa je politino problematien.
OTHER-DIRECTED SOCIALIZACIJA
Other-directed tipi nastanejo, ko se avtoritarna socializacija problematizira, se
postavlja pod vpraaj, kriminalizira se avtoritarnega oeta-postane
problematien. Oe se ne upa vzpostaviti avtoritete, torej ne izvaja socialne
avtoritete.
Oeta v izvajanju tega zamenjajo zunanje socializacijske skupine vrstnika
skupina pooseblja povnanjen Zakon. Pravijo, da je treba delati tisto, kar
drugi pravijo.
To je prehodni tip, ima Idealni jaz in Zakon (1), ima pa povnanjen Zakon (3)
Uprejo se, e se uprejo drugi
PATOLOKI NARCIS-PERMISIVNA SOCIALIZACIJA
Patoloki narcis je rezultat permisivne socializacije, ker je avtoritarna vzgoja
kriminalizirana. Otroku se mora v vsem ugoditi, ni se mu ne sme prepovedati, v
ni se ga ne sili, se ga ne omejuje, ne kaznuje. Tudi oe postane negovalni
objekt. Otrok tako strategijo socialnih odnosov vlee do smrti.
Utopitev v eljo drugega: e si podrejen, e si nadrejen (drugi ljudje niso
avtonomni, osebe, ki dajejo ugodje)
3 vrste oseb, ki jih razdela patoloki narcis: (1) ideali; (2) partnerji, od katerih
upa, da bo dobil ugodje (3) butaste mnoice, ki jih prezira.
Patoloki narcis ostane in se vede ne glede na starost kot predojdipovski otrok
posledica je, da je idealen potronik, ki se ni zmoen upreti socialni avtoriteti
to je politini razlog, zakaj se podpira permisivno vzgojo, da se dravljani ne
bodo zmoni upreti oblasti in bo oblast delala kar bo hotela.

Antropologija Zapiski PR

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Antropologija Zapiski PR

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Andreja utar KULTURNA ANTROPOLOGIJA

You might also like