P

P
L
L
A
A
N
N
E
E
T
T

S
S
T
T
R
R
A
A
H
H
U
U



Vloga strahu in prihodnost
lovetva



mag. Zoran eleznikar









Ljubljana 2000





PLANET STRAHU
mag. Zoran eleznikar

Copyright 2000 mag. Zoran eleznikar
Vse pravice pridrane

Lektor: Nadja Leband

Oblikovanje platnic: Jaka Modic

Tisk: CICERO d.o.o.

Izdano v samozalobi

Ljubljana 2000






CIP - kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

159.98

eleznikar, Zoran
Planet strahu: vloga strahu in prihodnost lovetva /
Zoran eleznikar. Ljubljana : samozal., 2000

ISBN 961-6302-87-6

106185216














Sprejemam nase
svoj del odgovornosti
za boljo prihodnost lovetva.

Za prihodnost
v znamenju razumnega in lovekoljubnega
reevanja problemov,
olajano strahu,
ki je temeljni razlog nasilju, nestrpnosti in
sovratvu
med ljudmi.

Brez mojega in vaega prispevka
prihodnost ne more biti
bolja.






VSEBINA



Za popotnico........................................................................... 7
O dobrih in slabih ljudeh......................................................14
Z daljnogledom se ne vidi .....................................................17
Strah na tehtnici ................................................................... 25
Ali je katastrofa neizbena? ................................................. 28
O znanosti in morda ne isto utopinem nartu................ 32


Prvi del: Strah v ogledalu

Oporni skelet civilizacije ..................................................... 40
Fenomen strahu.................................................................... 43
Na zatoni klopi.................................................................... 50
Na secirni mizi ...................................................................... 54
Fizioloki in psiholoki strah............................................... 57
Odkod strah? ........................................................................ 62
Zamolana reinkarnacija ..................................................... 67
O idejah in delitvah...............................................................71
Generatorji strahu................................................................ 76
Strah je nasprotje ljubezni ...................................................80
Nadomestki za ljubezen....................................................... 84
Notranji ali zunanji sovranik?............................................ 88
Lakota je huda re .................................................................91
V slubi njenega velianstva dobrine ............................... 95
Kam nas vodi kapital? .......................................................... 99
Strah kot oroje ..................................................................108
Zdravje je zgovoren pokazatelj ............................................113
as in strah sta zaveznika ................................................... 119
Potronik v kripcih ............................................................ 123







Prestraeni ego .................................................................... 125
Tipanje pulza strahu............................................................130
Kje si, zaupanje? .................................................................. 134
Smrt pokoplje strah.............................................................140
lovek kot robot .................................................................. 142
Omejujoa preprianja .......................................................146


Drugi del: Kaipot na brezpotju

S lovekom se spremeni lovetvo...................................... 159
Pot v neznano ......................................................................164
Opazovati in razumeti.........................................................170
O loveku, ki ni hotel biti mesija........................................ 174
Um v pomo in oviro ........................................................... 177
Sistemi preprianj ...............................................................188
Obvladovanje preprianj.....................................................192
Odgovorno sprejemanje...................................................... 195
Strah je mono transformirati ............................................198
Zapostavljeni obutki .........................................................201
Tudi drobne modrosti imajo teo...................................... 206
Vera ...................................................................................... 211
Svoboda, tradicija in tekmovalnost....................................222
Alternativa nasilju.............................................................. 226
Vzgoja.................................................................................. 229
Scenarij miru........................................................................232
Zgodba vseh zgodb ..............................................................243
Blagovest lovetvu ............................................................ 248

Namesto konca: zaetek .....................................................254

Priporoeno branje .............................................................257
























7
Za popotnico

R Rekli boste: Kaj pa je mono novega povedati o strahu? Gre
za vsakomur poznano re, ki je znotraj votla, okrog pa je ni ni.
Ta opis pa pove le malo oziroma ni, obenem pa je zavajajo.
Strah poskua zreducirati na nivo utvare, ki ji ne gre posveati
pozornosti, saj nima korenin v realnosti. Taken odnos je napa-
en, saj napeljuje k ignoriranju fenomena, ki ima daljnosene
posledice, ne le v ivljenju loveka, temve celotnega lovetva.
Strah je tako presneto pomembna stvar, da bi se ne noreval
iz njega nihe, ki pozna njegovo ozadje in njegove uinke. Postal
je naa nevidna senca, ki se je sploh ne zavedamo, eprav nas
spremlja vsepovsod in venomer, ter deluje na nas s svojo unie-
valno mojo. Pohablja nas, otopeva in slabi, a ga kljub temu
obravnavamo nekako blagohotno, tolerantno in milo. Nad njego-
vimi uinki in posledicami se boste krepko zamislili, ko bomo
njegovim prikritim mehanizmom nekoliko pogledali pod koo.
Problem strahu je eden tistih problemov, s katerim se je
sodobnemu loveku vredno ukvarjati. e imate voljo in interes
kaj storiti zase, potem se lotite svojega strahu. Strah namre na-
polnjuje in zaposluje velikanski del naega uma, saj se z njim na
vseh podrojih delovanja neprestano ukvarjamo in mu dovajamo
ivljenjsko energijo. Najveji del vse te vezane energije pa se v
glavnem uporablja za zaviranje in blokiranje nae ustvarjalnosti
in konstruktivnega delovanja. Ali si predstavljate, da bi vso to, s
strahom vezano energijo, lahko nenadoma sprostili in uporabili v
koristne in kreativne namene? S tako poveanim ustvarjalnim
potencialom bi se za alo lahko prebili med genije.
Med tevilnimi religijami in verovanji lovetva je na prvi po-
gled teko najti eno, ki bi jo lahko proglasili za skupni
imenovalec vseh. Pa vendarle obstaja: to je vera v zlo, v neugoden
izid. Strah je verovanje, ki mu podlega vse lovetvo. Njegove
obrede nezavedno ponavljamo neprestano, iz dneva v dan, in se
ne vpraamo za rtve, ki se nam zdijo e samoumevne. Le sem in



8

tja, ob kakih krizah ali prebliskih, se zdrznemo in se vpraamo,
ali ima takno ivljenje kak smisel, potem pa se zopet potopimo v
otopelost in apatijo.
Krinamurti je dejal: lovek je edino bitje v naravi, ki stalno
uniuje svojo vrsto, ki izkoria svojega soseda, ki tiranizira in
ubija. lovek je najbolj nesreno bitje, ki kljub svojim velikim
sposobnostim ivi v temi. Tudi pri nekaterih najpreprostejih
stvareh v ivljenju se izkaemo presenetljivo nevedne; vzemimo
za primer le nekaj vpraanj, npr. o pravi prehrani, vzrokih
bolezni, smislu ivljenja in podobno, na katera v vsej svoji
zgodovini veina lovetva e ni nala pravega odgovora, eprav
gre za stvari z daljnosenimi posledicami, ne le za posameznika,
temve za vso civilizacijo. Ne moremo si ve privoiti, da bi bili
nepoueni o svetu, v katerem ivimo. To postaja vse preve
nevarno.
Tisto, kar je v zvezi s strahom najbolj zaskrbljujoe, je
dejstvo, da je, dolgorono gledano naa civilizacija s strahom in
njegovimi posledicami obsojena na rno, nekateri menijo, da celo
na tragino prihodnost. To predvsem velja za razviti, zahodni
del sveta, na katerega se bomo preteno omejili v tej knjigi za
Evropo, Ameriko in razviteji del Azije - ki pa ima moan vpliv na
vzhodno poloblo. Negativni trend se jasno kae v nekaterih
znailnostih in pojavih, ki se v razvitih deelah iz leta v leto
zaostrujejo: zmanjevanje rodnosti, poveevanje prepada med
revnimi in bogatimi, izguba identitete in ivljenjskega smisla
mladih generacij, odpirajoa globalizacijska past, zaskrbljujo
obseg onesnaevanja okolja, nevarnost jedrske vojne ob
nakopienih ogromnih zalogah oroja, nenehno vojskovanje
narodov in drav, neperspektiven in labilen svetovni finanni
sistem, nevarnost zlorabe genetskega ineniringa in e vrsta dru-
gih. Posamezna od natetih nevarnosti e ne pomeni katastrofe,
zdruene pa imajo na prihodnji razvoj civilizacije nedvomno
odloilen vpliv. Ko kulture in civilizacije niso ve sposobne
reevati nakopienih problemov, propadejo. V svetovni zgodovini
imamo dovolj dokazov za utemeljitev te izjave. al pa moramo
ugotoviti, da za celo vrsto pereih svetovnih problemov sploh ne
poznamo reitev, nekatere znane reitve pa so preprosto
predrage.

Strah v ogledalu


9

Podobno kot mraz uklene vodo v ledeni oklep in ji vzame iv-
ljenje, tako strah uklene ivljenjsko energijo loveka, da se iz
svobodnega ustvarjalca spremeni v rtev lastnih obremenilnih
predstav. Ko nivo strahu v civilizaciji presee doloen prag, je ta
zapisana propadu. Zelo lep primer za to trditev je civilizacija
Majev.
Ljubezen v medsebojnih odnosih je zaradi vedno vejega
strahu, ki je napolnil pretevilne pore sodobnega loveka, tako
omejena in ogroena, da jo bodo v lekarnah kmalu zaeli proda-
jati samo e na recept. Tempo in ivljenjski utrip drube se
neprestano poveujeta; ostaja nam edalje manj asa zase, kaj
ele za druge, to pa se odraa v zmanjevanju kakovosti
medsebojnih odnosov: v medsebojnem spotovanju,
tolerantnosti in ljubeznivosti, ne le v odnosu do blinjih, temve
v drubi nasploh. Civilizacijski vrtinec nas vse bolj vlee v
globino in postavlja se vpraanje: ali mu sploh e lahko uidemo?
V resnici je dananji as odloilen, saj prinaa veliko prilo-
nost. Velik del lovetva je v nekaknem transu, otopelosti, v ka-
teri ni resninega ivljenja, in ponavlja programirane akcije, ob-
remenjene s strahom. Vplivati je mo le na tisto skupino pol bud-
nih, ki se postopoma zavedajo, da asa ni ve veliko, in da je
lepa prihodnost civilizacije mona le, e se spremeni
posameznik. Druba in nai odnosi v njej niso ni drugega kot
odraz nae notranjosti. e uspemo spremeniti svojo notranjost,
se bo spremenila druba, v kateri ivimo. Noben drug trud ne bo
obrodil elenih sadov.
V boju imamo tem manje monosti za uspeh, im slabe
poznamo nasprotnika. Tega nasprotnika poznamo slabo oziroma
sploh ne; vdali smo se v usodo do te mere, da brez pomislekov
plaujemo njegov davek. Namenjamo mu ogromen dele svoje
ivljenjske energije in se ne spraujemo, ali bi bilo bolje, ko bi
ravnali drugae. Ni udnega: sploen nivo znanja o strahu je
silno nizek. Kako se boriti proti strahu, nas sistem izobraevanja
ne naui na nobeni stopnji zahtevnosti, nekaj malega pozornosti
je deleen le pri pouku psihologije. Obiajna in najvekrat edina
pomo loveku, ki ga je strah (e izvzamemo klinine primere),
je izjava: Nikar se ne boj, saj ni tako hudo!, ali pa Ne sekiraj
se, saj bo hitro mimo. Ob notranje destruktivnih pojavih v



10

obnaanju in ustvovanju naih blinjih, ki nimajo hitro vidnih
zunanjih znakov, a so vzrono najvekrat povezani s strahom, pa
se obiajno niti ne zganemo; so pa stvar poguma vsakogar
izmed nas.

Predstavljajte si, da bi na narod le 30 odstotkov energije, ki
je vezana s strahom, lahko uporabil ustvarjalno in produktivno. V
nekaj letih bi se povzpeli med najuspeneje narode sveta, ob e-
mer bistveno srenejega notranjega poutja dravljanov niti ne
omenjamo. Drastino bi zmanjali izdatke za zdravstvo, sodstvo,
policijo in vojsko ter poveali produktivnost, inovativnost, uspe-
nost in umetniki potencial naroda. Slovenski uspeh bi postal fe-
nomen, ob katerem bi zardevali e Japonci. Imamo torej velikan-
ske skrite rezerve, ali ne?

Seveda se postavlja isto enostavno vpraanje: ali je strah
sploh mono presei? Hoem rei razbremeniti loveka v tako
veliki meri, da bi se v temeljih lahko spremenila druba, ki jo ses-
tavljamo. Ko bi tega ne verjel, bi se ne lotil pisanja. Zavedam se,
da je to silno zahteven in dolgotrajen projekt, toda mislim, da je
uresniljiv, ko bo kritina masa ljudi po vsem svetu spoznala, da
je v tem edina reitev lovetva.
Da bi strah premagal, ga mora najprej priznati in ga
ozavestiti v sebi. Ker je postal neloljiv del osebnosti, se
marsikatere njegove oblike pogosto sploh ne zaveda. Da bi ga
razumel, ne zadostuje le odkriti vzroke zanj, temve mora
spoznati miselne procese, ki vodijo in usmerjajo delovanje. To pa
je e poseganje v sfero, kjer materialistino usmerjena znanost
izgubi trdna tla pod nogami. Strah bi bil prava malenkost, e bi
se ga dalo s kakim kirurkim posegom odstraniti. Miselna
kirurgija pa je isto nekaj drugega; je poseganje na podroje
misli in ustev, kjer obiajen znanstveni instrumentarij in
metode odpovedo in se odpre podroje, kjer ima teo le osebno
izkustvo. Toda brez strahu: strah ni tako straen, da bi se bilo
treba prestraiti ob misli na brskanje po njem.
Ukvarjati se s strahom pomeni govoriti o vseh stvareh, s kate-
rimi se v ivljenju sreuje, saj strah vpliva na popolnoma vsa
podroja lovekove dejavnosti. To je

Strah v ogledalu


11

po svoje udovit okvir za pisanje, saj se lahko loti poljubne
teme, ne da bi pri tem tvegal kritino pripombo, da se oddaljuje
od tematike. Vendar pa pisanje nima smisla, e v njem ni vsaj
nekaj reflektorjev, ki osvetlijo dejanja in zakonitosti v drugi lui.
Tale knjiga je prav natrpana z njimi. Bodite pozorni nanje!

Morda e nekaj besed o motivu za pisanje te knjige. Pred leti
sem obiskal dobro astrologinjo, ki mi je razsvetlila marsikatero
plat mojega znaaja in moje ivljenjske poti. Razsvetlila pravim
zato, ker sem se priel jasneje zavedati tistega, kar sem sicer videl
le v polmraku. In tisto nekaj mi ni bilo posebno ve. Dejala je:
V vas tii velikanski strah, ki hromi vae delovanje. Kaj bi e vse
lahko storili, ko bi vas ne bilo tako strah! Otresite se ga in
zaivite s polnimi pljui, ivljenje aka na vas! e tega ne boste
storili, bo trpelo vae zdravje!
Debelo sem jo gledal, kajti nikakor si nisem mogel priznati,
da se je strah resnino polastil moje ivljenjske energije. Takrat
sem se odloil, da ga bom natanno raziskal, ga ozavestil,
spoznal njegovo ozadje in metode, ter razstavil njegove
mehanizme. Nisem se namre mogel sprijazniti z dejstvom, da
bom sicer umrl, ne da bi ivljenje zares izkusil. Toda ta motiv e
ni bil zadosten, da bi se lotil pisanja knjige.
Odloilni impulz sem dobil, ko sem spremljal nek ameriki
film o prehodu du iz ivljenja v onostranstvo. Umrli kandidati
za nebeko prostranstvo so morali v nekaknem vmesnem
svetu opravljati zagovor za nekatera pomembna dejanja v
svojem ivljenju, polagati raun za minulo ivljenje torej. Nazaj v
materialno fizino telo na Zemljo so morali vsi tisti, ki jim je bilo
skozi ponovno predvajanje kritinih ivljenjskih dogodkov
dokazano, da je njihove usodne odloitve usmerjal strah. Z
napredovanjem v rajski svet so bili poplaani le tisti, ki so v
ivljenju uspeli strah premagati z ljubeznijo. Takrat sem se
zavedel, da to sporoilo ni le ogrodje filmskega scenarija, ampak
mnogo ve. Posledic strahu pa se zaveda tako malo ljudi! Pomislil
sem: e mi uspe le nekaj ljudi opozoriti na problem strahu in jim
pomagati, da ga premagajo, bom storil ve, kot more v svojem
ivljenju dobrega storiti najbolji informatik. In tako se je zaelo!




12

V tej knjigi bomo pokramljali o tem, kaj je strah, kako se iz-
raa, kakne so njegove posledice, kako ga prepoznati, kako ga
ozavestiti in kako ga razbliniti. Ukvarjali se bomo le z normal-
nimi, obiajnimi oblikami strahu, ne pa s patolokimi in bolezen-
skimi, kot jih najdemo v strokovni literaturi s tega podroja; to
presega okvir te knjige, ki ne eli biti nikakren ubenik psiholo-
gije ali prironik za reevanje mentalnih problemov. Knjiga ne
navaja instant receptov, kako se izkopati iz strahu; dokler na os-
novi razumevanja mehanizmov in globokega premiljevanja do
njih ne boste prili sami, bi bili le zabavni eksperimenti za prega-
njanje dolgoasja. Zato se bomo v nadaljevanju veliko
pogovarjali, predvsem pa se bom trudil, da boste z menoj
izmenjavali misli, da boste razne pojave ozaveali in opazovali
ter ugotavljali, ali so vaa preprianja in izkunje podobne mojim
ali ne. Opazovali bomo vsakdanje, precej obiajne pojave brez
vnaprejnje sodbe in obremenjenosti, kajti veina problemov
izvira iz dejstva, da o njih sploh trezno ne razmiljamo, temve
pustimo, da jih namesto nas reujejo drugi. Potem pa si dovolimo
kritiko, e: saj so drugi vse stvari isto zavozili Vloga rtve je
pa enostavneja kot vloga akterja, ki za svoja dejanja nosi vso
odgovornost, ali ne?
Strah bomo v prvem delu knjige poloili na secirno mizo. Kot
s skalpelom bomo odstranjevali plast za plastjo tkiva, iz katerega
je stkan, in radovedno opazovali, kako je vse skupaj narejeno.
Skupaj bomo raziskovali nekatere enostavne stvari, ki jih bomo,
brez obsojanja ali opravievanja, poskuali pogledati v drugani
lui. V drugem delu pa bomo s pridobljenimi spoznanji poskuali
iskati svobodne, ustvarjalne in sproene poti skozi sedanjost,
poti, kjer se bo strah pojavil le kot vedno redkeji mimoidoi.
Malce se bomo celo poglobili v reevanje najbolj pomembne na-
loge, ki si jo lahko izmislite: poskuali bomo sestaviti scenarij za
preporod lovetva, za mirno in lovekoljubno prihodnost civili-
zacije.

Knjiga, ki jo drite v rokah, govori o povsem vsakdanjih stva-
reh kot so tesnoba, ugodje, ljubezen, denar, mo, varnost, disci-
plina toda iz nekoliko druganega zornega kota, kot ste vajeni.
Govori o vedenjskih vzorcih in

Strah v ogledalu


13

nainih obnaanja, o katerih morda sploh e niste razmiljali,
eprav odloilno vplivajo na vao sreo, ker vsebujejo kali strahu.
Morda vas bo vsebina knjige osupnila, streznila, navduila,
navdihnila, ali pa boste ogoreni zaradi nestrinjanja vse
reakcije pozdravljam, saj pomenijo, da se vas je vsebina
dotaknila. elim si, da knjige ne bi prebirali le povrinsko, kot je
marsikdo vajen, ali pa na duek, temve postopno in poasi,
poglavje za poglavjem, ob pozornem premiljevanju o pomenu in
ozadju napisanega, ter opazovanju dejstev, kot bi se z njimi
sreali prvi. Tako boste namre deleni resninega sporoila in
tiste globine, ki v vas povzroi majhen, toda silno pomemben
zasuk. Zasuk, ki lahko obutno oplemeniti vae ivljenje in mu
da mnogo srenejo in zanimivejo vsebino.

Preden se podamo na pot, vam moram zaupati e nekaj: te
knjige bi ne bilo, ki bi ji ne botrovala moja ljubea ena, ki me je
nenehno vzpodbujala, z ljubeznijo sprejemala vse potrebne rtve
in razumela mojo notranjo nujo, izliti na papir tisto, kar elim
povedati vsem vam.
Velika zahvala gre prijatelju Duanu Doblanoviu Jimmyju, ki
mi je bil v veliko pomo pri oblikovanju, pri izdaji in objavi te
knjige. Zahvaliti se elim tudi Vladu Podlogarju za marsikatero
modro misel, ter vsem tistim avtorjem, s Tomotom Krinarjem
na elu, ki so eleli prispevati predgovor k tej knjigi, pa zaradi
preobilice dela v teh dneh ob koncu tisoletja tega niso mogli
storiti.
In ne nazadnje hvala vsem vam, ki ste si vzeli as za to, da
bi ob branju knjig, kot je tale, obogatili sebe in s tem vse
lovetvo.



Avtor


Ljubljana, 24. novembra 1999



14


O dobrih in slabih ljudeh

lovek nima v sebi ne moi dobrega, ne moi zla. Ima le izbiro,
da lahko stopi na eno ali drugo stran. Zato ne velja sovraiti
loveka zaradi njegove slabosti, ampak naj odpor in zanikanje
velja le zlu, ne loveku. e koga prizadene, stori to tako, da mu
bo rana omogoila prepoznati zlo, ki ga je storil. Tvoja bliina
pa naj mu da zaupanje v lovenost v sebi, ki je morda nanjo
pozabil. (A.Grabar)

D Delitve so mi bile od nekdaj zoprne. Resnino. Ena najslab-
ih delitev je razvranje ljudi na dobre in slabe. Kot da tudi v
najslabem loveku ne bi bilo kaj dobrega in kot bi najbolji
lovek ne imel kake slabe lastnosti. Svet je v resnici siv in ne
belo-rn. Kot bomo kasneje videli, je lastnost uma, da poskua
vse znano razvrstiti po predalkih, eden pomembnih razlogov za
svetovno gorje, kajti vsaka delitev je izvor nesree in boleine.
e pa vztrajate pri delitvi ljudi na dva tabora, vam predlagam
primernejo delitev: na prestraene in manj prestraene.
Vsak lovek nosi globoko v sebi neizogibno eljo po ljubezni,
ki je neznansko gibalo vsega njegovega delovanja. Vse ivljenje je
v resnici usmerjeno v dejanja, ki naj bi mi zagotovila takno mero
ljubezni, da bi zadostil tej svoji prvobitni potrebi in se poutil
varnega in sprejetega. e sodim med tiste, ki so bolj prestraeni,
se poskuam na vse mogoe naine zavarovati pred izgubo
ljubezni ali varnosti, to pa ponem na nain, ki druge neizogibno
prizadene. Naini za poteitev ali vsaj navidezno nadomestitev
manjkajoe ljubezni so: kopienje materialnih bogastev,
kopienje moi, ugleda ali znanja. e sem prestraen, sem
sebien zaradi bojazni, da bom dobil premalo, ali ostal praznih
rok; brezobziren in agresiven sem, ker se bojim, da brez uporabe
sile ne bi bil uspeen; nemoralen sem, ker se bojim, da pravinost
in morala nista na moji strani.

Strah v ogledalu


15

Ljudje, ki so dobri (beri: nimajo strahov), se ne borijo za
poveanje svojega premoenja, gmotne varnosti ali moi, saj se
e brez tega poutijo ljubljene in varne. Ne oboroujejo se, saj
okrog sebe ne vidijo sovranikov. Obzirni, soutni in tolerantni
so, ker njihovi odnosi temeljijo na ljubezni. Moralni in pravini
so, ker se zavedajo, da sta pravinost in morala temelj zdravih
lovekih odnosov in pogoj za uspevanje ljubezni.
Ljudje, ki so slabi (beri: prestraeni), potrebujejo pomo.
Pokazati bi jim bilo treba, da je njihov strah prazen, njihov boj
nepotreben in vnaprej izgubljen, njihova boleina pa zgolj
navidezna in nerealna, saj je posledica napanih predstav, ki jim
botruje strah. Svojo sebinost, agresivnost in nepravinost
uporabljajo kot oroje za dosego varnosti in nadomestitev
ljubezni, a si s tem nakopljejo le e novo krivdo in obsodbe.
Kot bi se vrteli v zaaranem krogu. Najbolji nain, da jim to
pokaemo, je, da jih sprejmemo, z razumevanjem in ljubeznijo,
brez obsodbe. Tako se njihov strah najhitreje razblini, saj postane
njihov boj ob dejstvu, da so sprejeti, nesmiseln.
Prestraen (slab) lovek je potreben pomoi e iz enega
razloga: ne pozna preprostega in neizbenega zakona vzroka in
posledice, da je nasilje naposled vedno zatrto z nasiljem, ljubezen
pa se poplaa z ljubeznijo e ne v tem, pa v naslednjem
ivljenju (kot zahteva zakon vzroka in posledice ali karme),
kot pravijo vzhodnjaki. Priakovati ljubezen kot plailo za nasilje
je absurd, toda prav to je osnovni motiv v ozadju nasilja.
Delitev na dobre in slabe nam je zelo blizu, kar ni ni ud-
nega: v duhu rno-belega prikazovanja in razlaganja stvarnosti
nas e desetletja intenzivno vzgajajo holywoodska filmska
mainerija, dnevna politika in mediji. V svetu breztevilnih
avtoritet se klasifikaciji vse teje izogne, kajti avtoritete vse
stvari takoj postavijo na pravo mesto, da je z njimi lae
manipulirati.
Delitev na dobro in zlo je v resnici nesmiselna. Oba pola
se namre medsebojno omogoata in sta lovetvu potrebna,
kajti le takrat, kadar je lovek izpostavljen velikemu zlu, se v
njem ustvari pogoj za neupogljivo rast dobrega. Strah pred zlom
je v resnici strah zase in pomeni ujetost v nasprotja. Negativno
vedno izvira iz zatiranja svojih nesprejetih plati.



16



Strah v ogledalu


17


Z daljnogledom se ne vidi
P Prihodnosti namre. eprav nas zanima, kaj se nam v njej
obeta. Preden se lotimo raziskovanja strahu, si poglejmo, kako
sedanji poloaj v svetu vpliva na koliino strahu v drubi. Ni
namre vseeno, ali strah sledi trendu naraanja ali upadanja.

Po napovedih priznanih gospodarstvenikov prihodnost ne bo
ronata. V vicarskem Davosu so na Svetovnem gospodarskem
forumu januarja 1999 povedali:
Svetovna tehnoloka revolucija se bo nadaljevala s sedanjim
vrtoglavim tempom. Prepriani so, da bo na splono vplivala na
nadaljnji premik moi k posameznikom, ki bodo na osnovi vse
bolje oskrbe z informacijami pridobivali vse ve moi nad sve-
tom. Razvite drube se bodo sooile z verskimi, moralnimi in
etinimi normami, ne da bi imele na voljo precedense, s katerimi
bi si pomagale. Vsa ta znanost bo najveja gronja lovekovim
svoboinam, kar smo jih imeli kdaj koli prej, je dejal Craig
Venter, vodja zasebno financiranega projekta dekodiranja love-
kih genov. lovek je edalje veji sovranik sam sebi.

Tudi svetovni gospodarski sistem, skupaj s finannim in
fiskalnim sistemom, se je znael v poloaju, ki je vse prej kot
pomirjujo. Zaskrbljujoe je, da svetovno ekonomijo ene teajno
dogajanje, namesto, da bi bilo obratno. Borzna evforija je e
zdavnaj zgubila stik z realnostjo. Nedavno je najpomembneji
indikator kapitalizma - borzni index Dow Jones v boomu, ki mu
ni para, dosegel vrednost 10.000. Za rast do tevilke 1000 je
potreboval 76 let, za skok prek 9000 tok pa le e 27 let! Delniki
trg kot ogromen magnet privablja milijone, tako da danes
pekulira skoraj polovica Amerianov. Nastaja nova delnika
druba, ki obljublja hitre zasluke brez dela, a tudi bistveno vejo
neenakost, nastajajoa kasta finannih monarhov-birokratov pa
kroji svetovno politiko namesto ministrov in vlad. Trenutno



18

najmoneje ameriko gospodarstvo pospeuje borzna evforija,
tako da je vrednotenje podjetij edalje bolj skregano z realnostjo:
koncern z 29.000 zaposlenimi je danes vreden priblino 500
milijard dolarjev, torej ve kot vsi veliki nemki koncerni z 1,3
milijona zaposlenih! To je tudi ve kot je vreden drubeni
proizvod veine dananjih drav, z izjemo kakih desetih.
Obenem ameriki trgovinski primanjkljaj e nikoli ni bil tako
visok kot danes, v letu 1999.
Mednarodni strokovnjaki za svetovna gospodarska gibanja
osupli ugotavljajo, da se recesij v zaetku devetdesetih let ne da
ve pojasnjevati s poznanimi razlagami in teorijami o gospodar-
skih ekspanzijah in recesijah, saj ne sledijo ve poznanim mode-
lom. Tako na primer analitiki brokerske hie Goldman Sachs ne
znajo ve pojasnjevati vedenja gospodarskega cikla in svarijo
pred tem, da bi podjetja precenila prihodnje povpraevanje in
zato kreirala odvene zmogljivosti, drugi pa menijo, da so
gospodarski cikli enostavno izginili iz ekonomije. Glavna
opozorila veljajo monetarni politiki: e ta ne bo dopustila
preienja odvenih kapacitet, bo samo e naprej napihovala
borzne vrednosti, pozneje pa bo urejanje tega vpraanja e draje
in bolj bolee.
V tekmi za zmanjevanje strokov in poveevanje dobikov
veliko podjetij propada, posebno e, ker globalizacija omogoa
proizvodnjo tam, kjer je ljudi najlae odirati. Hkrati pokajo
baloni namiljenega papirnega bogastva, ki e desetletja raste.
Prihaja do silno rizinih struktur kapitala posameznih
kreditojemalcev, kar lahko povzroi verini polom delnikega
trga ob prvem dvomu, saj odziv borznikov vse bolj temelji na
isti psihologiji in absurdnih indikatorjih. Zato moni scenarij
sesutje globalnih finannih in fiskalnih trgov - resno zaskrbljuje
svetovne finannike, saj ni zanesljive garancije ali varovalke, da
bi se v prihodnosti ne ponovil gospodarski zlom iz tridesetih let.
Nekateri odkrito svarijo pred negativnimi posledicami
globalizacije, ki je globalizirala in stehnizirala povrino naega
ivljenja, nae notranje bitje pa je vse bolj siromano in
nebogljeno. lovek se veseli vse mogoih dosekov civilizacije,
obenem pa ne ve, kaj naj bi poel sam s seboj. Njegova zaznavna
sposobnost, obutljivost, strpnost in

Strah v ogledalu


19

svoboda so vse bolj ogroene. Vse bolj manjka dostop do
bistvenega v stvarnosti in naravne lovekove izkunje. Pria smo
novemu barbarstvu, siromaenju jezika, novi revini,
neusmiljenem preoblikovanju mnenja z mnoinimi mediji,
osiromaenju duha, skratka atrofiji due, kakor pravita Walter
Benjamin in Theodor W. Adorno. Stroji so vse bolj podobni
ljudem, ti pa strojem. Vsi napori so usmerjeni v neprestano
pehanje za takojnjim in im vejim materialnim uspehom, brez
ozira na soloveka in skupnost. Cilj sodobnega loveka je:
ostareti in umreti kot radosten robot, poln sil, zagorel in
mladosten, z bleee belimi umetnimi zobmi in areim
nasmehom.
Ekonomisti se spraujejo, kdaj bo prilo do poruenja
ravnovesja v svetovni ekonomiji. Japonska se je iz enega najvejih
svetovnih kreditorjev spremenila v najvejega svetovnega
dolnika. Ali bodo v dolnikem vrtincu, ki ga utegne sproiti
japonski kolaps, Evropa, Latinska Amerika in ZDA same lahko
negovale trne sile in prost pretok blaga ter kapitala v Azijo?
Nestabilnost svetovne ekonomije je slutiti tudi ob dejstvu, da
prvi po 200 letih na svetu ne bo ve dominantne gospodarske
sile, kakrni sta bili v 19. stoletju Velika Britanija in v 20. stoletju
ZDA. Nihe ne bo mogel postavljati trdnih pravil, nacionalne
ekonomije bo spodrivala globalna in dobili bomo svetovno
gospodarstvo, ne da bi imeli svetovno vlado.
Svetovno prebivalstvo e vedno naraa, v letu 1999 je doseglo
6 milijard in raunajo, da bi se leta 2020 na svetu utegnilo
prerivati e blizu 8 milijard preteno revnih ljudi. Ve kot
tretjina od njih bo ivela v dravah z dnevnim zaslukom pod 2
dolarja, kar je premalo e za zagotovitev zadostne koliine vode,
kaj ele hrane, izobrazbe Bogati, katerih krog se vse bolj zouje,
si v elji, da bi obvarovali blaginjo, mono prizadevajo odvrniti
revne od tega, da bi jim bili enaki. e bi se nerazvitim deelam z
zamikom posreil skok v blaginjo, bi to ogrozilo celotno biosfero
na planetu. Pravi interes razvitega sveta ni dvigniti kakovost
ivljenja v nerazvitem svetu, ker si s tem ustvarja tekmeca in
slabi svoj vodilni poloaj. e bi hoteli izenaiti dohodek na vsem
svetu, bi se razviti morali odpovedati estim sedminam svojega
dohodka! To je seveda povsem nesprejemljivo. Razviti svet pa se



20

neustavljivo stara in politiki so se prieli zavedati socialnih in
finannih posledic tega dejstva. Zaradi neprilagojenosti
pokojninskih sistemov novo nastalim socialnim razmeram, ob
povievanju ivljenjske dobe, grozi obuboanje starejih slojev
prebivalstva, za katerih pokojnine je vse manj denarja. Bogastvo
in mo se vse bolj selita v roke priletnih, ki praviloma sledijo
sebinim ciljem.
Menda smo bitko z onesnaevanjem okolja e izgubili. Verja-
mem, da bo nadaljevanje onesnaenja planeta, e bo napredovalo
nekontrolirano kot doslej, naposled uniilo primernost Zemlje za
bivanje. Vsaki dve minuti na svetu ustvarimo dvatiso ton
strupenih odpadkov, uniimo kvadratni kilometer deevnega
pragozda in porabimo deset ton pesticidov. Onesnaenje pitnih
voda in nerazumna uporaba umetnih gnojil ter drugih keminih
sredstev dobivata alarmantne razsenosti. Tudi Danska, ki sodi
med najbogateje in najbolj ekoloko osveene deele z
dolgoletno tradicijo v skrbi za okolje, se sreuje z velikim
problemom onesnaenja podtalnice z nitrati, nikljem in pesticidi
ter posledicami uporabe keminih gnojil in hlevskega gnoja v
kmetijstvu. Komaj tretjina potokov je v dobrem stanju in veina
od 10.000 jezerc in ribnikov je mono onesnaena, okrog 1000
rpali pitne vode so e morali zapreti. Onesnaeno je tudi
morje, prst in ozraje.
Raven podtalnice se na vseh celinah hitro nia, svetovni vele-
toki pa se suijo. Rumeno reko, ki napaja eno od kitajskih itnic,
je bilo predlani mogoe kar sedem mesecev prekati, ne da bi si
zmoili noge. Dve tretjini svetovnega prebivalstva ivita na
obmojih, ki dobijo le etrtino svetovne letne koliine deja.
Jasno je, da bo z naraanjem prebivalstva problem preskrbe s
pitno vodo resno posegel v ivljenje lovetva, predvsem v velikih
mestih, in temeljito spremenil bivalno strukturo sveta. Obenem
pa bo zaradi pomanjkanja sladke vode za namakanje kmetijskih
povrin prilo do vianja cen hrane, ki utegne postati zelo
nevarno oroje.
Ozonske luknje, ki se e naprej poveuje, ne bo mogoe zakr-
pati. Odkar se je nad Antarktiko razirila nad petino tega konti-
nenta, je koni rak v Avstraliji postal epidemija. e desettisoi
nosijo umetne nosnice, veke in

Strah v ogledalu


21

uesne meice, kopalna oblaila kopalcev pa pokrivajo vse telo.
Mnogi beli prebivalci Avstralije imajo kmeko polt, nagubano
rdeo koo na ramenih in vratu.
Koliina radioaktivnih odpadkov v morjih in na kopnem je
dosegla takne dimenzije, da na uinkovito sanacijo razmer ni
realno raunati. Ob tem tevilo naravnih nesre in nepojmljivih
vremenskih sprememb iz leta v leto naraa. Dvigovanje morske
gladine zaradi segrevanja Zemlje prizadeva vse ve drav. Mnoge
otoke drave so resno ogroene (na Maldivih naprimer je obalo
na tretjini od 200 poseljenih maldivskih otokov e odplaknilo),
proces pa je ele v zaetni fazi. Predsednik Clinton je zaskrbljen
zaradi ogroenosti nije leeih predelov ZDA, med njimi
Floride. Podnebje in klimatske razmere postajajo vse bolj
nepredvidljive, svet pa na ekstremne naravne pojave, katerih
porast je napovedana e v blinji prihodnosti, ni pripravljen.
koda bo zato e toliko veja. Prav ko to piem, divja v bliini
Floride ogromen orkan Floyd, ki je povzroil najvejo evakuacijo
v zgodovini Zdruenih drav: preseljen je bil poletrti milijon
ljudi.

Informatizacija v svetu se odvija hitreje, kot so si upali predvi-
devati najhuji idealisti. Radio je potreboval 38 let, preden je
dosegel 50 milijonov prebivalcev, televizija je za isto tevilo gle-
dalcev potrebovala 13 let, internet pa je za to porabil 4 leta. In-
formatizacija nima le pozitivnih efektov; ena njenih temnih plati
je dejstvo, da loveka vse bolj ropa lovenosti, druga pa ugoto-
vitev, da prihaja do vse veje dezinformiranosti. Jasno je, da je
tudi zlorab informacij vse ve, kajti informacija je zelo uinkovito
oroje. Vse popolneja informacijska tehnologija omogoa vse
veji vpliv na javno mnenje; ustvarja se uniformnost nazorov,
kakrne do zdaj v zgodovini e ni bilo. Danes se lahko na inter-
netu pouite o vsemogoem, tudi o tem, kako v garai narediti
atomsko bombo. Problem so le surovine zanjo.
Multimedijsko sporazumevanje resno spreminja nae
ivljenje. Ne vemo, ali komuniciramo s pravimi ljudmi ali s stroji,
pa tudi tega ne, ali so informacije prave ali napane. Posledice
bombardiranja s podatki so, kot kaejo raziskave, preplavljanje z
draljaji, ki povzroajo frustracije, motnje v spominu, upadanje



22

sposobnosti pravilnega razsojanja, prekomerna samozavest in
hudo motena miselna zbranost. Informacij ne moremo ve
dohajati. Prodajalci posegajo po vedno bolj agresivnem
oglaevanju; nastane zaarani krog vedno monejih draljajev,
otopelih potronikov in e bolj agresivnega in okantnega
oglaevanja. Ljudi je sicer lae dosei, toda mnogo tee si je
pridobiti njihovo pozornost.
lovek, ki ga vse bolj oznauje napredujoa negotovost, pos-
taja brezoseben fizioloki objekt, opredeljen s podatki v bazi po-
datkov; nadzor nad njim je vse popolneji. Prisiljen je v bolee
spoznanje, da v bistveni sestavini njegove osebnosti v ustvarjal-
nem delu povezanost, pripadnost in naklonjenost nimajo ve
nobene cene. Pomen znanja posameznika postaja vse manji, saj
bo mono do poljubnih informacij priti v informacijskih centrih,
ki bodo dosegljivi povsod, z vsakega telefona. e je v 19. stoletju z
industrijskimi stroji postala odve lovekova fizina mo, ali
bosta zdaj z raunalnikom postala odve tudi na spomin in za-
vest? Odlika dobrega spomina postaja napaka, saj verajnjih iz-
kuenj danes morda ni smiselno uporabiti in predstavljajo le ote-
evalno okoliino. Sposobnost pozabljanja tako postaja morda
e pomembneja kot sposobnost pomnenja. Posledica tega
dejstva je ruenje naravne avtoritete starejega in bolj izkuenega
pred mladim in samozavestnim, a e naivnim in nespretnim
lovekom brez notranje modrosti. Ena najpomembnejih vrlin
loveka bo postala sposobnost, informacije izkoriati v
pridobitne namene; ogromna kasta informacijsko nepismenih
bo odrinjena na obrobje drube.
Ali zaradi zavajajoe lahkotnosti komunikacije na daljavo ni
ogroeno socialno bistvo loveka? Kako naj ohranimo skupnost z
vse vejim individualizmom, s samotnim sedenjem v sobi za
ekranom? V begu pred resninostjo, polno resnih problemov,
bomo menda vse bolj in bolj posegali po sredstvih za doseganje
trenutne pozabe: alkoholu in mamilih ter beali v fikcijo,
navidezno resninost, ki bo verjetno postala najbolj razirjena,
legalna droga. loveka bo e bolj oropala pristnega stika z
naravo, od katere je v celoti odvisen. Menda bomo lahko brali
misli drugih ljudi, lahko si bomo dali vgraditi njihove spomine in
izkunje. Kaj bo sploh e ostalo od

Strah v ogledalu


23

loveka? Ali bomo sploh e sposobni iveti brez raznih
pripomokov za umetne uitke?
Genski ineniring je danes v svojem bistvu le ideologija kapi-
talske elite, zamaskirana pod krinko znanosti. Drube, ki se uk-
varjajo z gensko spremenjeno, visoko-produktivno prehransko
vegetacijo, so z gensko manipulacijo, s t.i. terminator tehnologi-
jo ustvarile rastline, ki ob koncu rasti ubijejo lastno seme! e
jim bo uspelo, bodo kmetje popolnoma odvisni od vsakoletnega
nakupa samomorilskih semen. Cilj te transgene makarade
vodilnih korporacij je popoln nadzor nad svetovno prehrano,
kajti hrana je oroje naslednjih desetletij.
Genska tehnologija pa bo, kot ocenjujejo, tudi v medicini
povzroila resne psihine, moralne in etine probleme. Zdrueni
narodi naj bi s sporazumom o bioloki varnosti uredili trgovino z
gensko spremenjenimi organizmi. e vedno pa so skoraj vse
toke sporne. Cela vrsta novih tudij zbuja zaskrbljenost, da bi
gensko spremenjene rastline utegnile svoje lastnosti prenesti na
sorodnike v naravi in koditi okolju. revesne bakterije bi
denimo utegnile prestrei dedne informacije o odpornosti na
antibiotike, jih posredovati sovrstnikom in jih preko svojega
potomstva raziriti. Kdo bo dal dravam v razvoju denar in
know-how, da bi lahko ocenile ekoloka in zdravstvena tveganja
uvoza genske tehnologije? Verjetnost, da se bodo tudi na
podroju genskega ineniringa zgodile zlorabe v kodo lovetva,
tako kot so se doslej e na vseh podrojih znanosti, je velika.
lovetvo je doslej e vedno potrebovalo grenko lekcijo, da se je
novo, eksplozivno znanje, nauilo obvladovati in uporabljati v
miroljubne namene.
Znanost nam bo sposobna dati v roke tudi orodje, s katerim
bomo lahko spreminjali gensko zasnovo loveka in tako neposre-
dno tudi njegovo naravo. e bo do tega prilo, bodo posledice za
loveko drubo dramatine. Inenirji lovekega rodu bodo pre-
vzeli vlogo vrhovnega sodnika, kajti s posegom v loveko naravo
bodo spremenili osnovo, na katero se veejo sistemi etike, soci-
alno-politinih pravil in estetike. Prevzeli bodo odgovornost za
dobro in zlo v loveku in postali popolni gospodarji nad loveko
vrsto. e se bo to zgodilo, bo konec zgodovine lovetva; nasto-
pila bo druga, posthumana zgodovina.



24

Prili smo do faze, ko se moramo v neprestanem podrejanju
in izkorianju narave ustaviti ali pa njun tempo vsaj radikalno
zmanjati, sicer bo prepozno. Zdaj, ob koncu tisoletja, je vse ve
jasnih znamenj, da se bo narava taknemu odnosu uprla. Treba
bo premisliti o tem, kako naprej. Iztonico za razmislek lahko
najdemo v Svetem pismu. Zapisano je namre: Gospod Bog je
vzel loveka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in
varoval. (1 Mz 2,15) eprav se citat nanaa na obdobje, ko je bil
lovek e v raju, daje predstavo o tem, kakno je njegovo osno-
vno poslanstvo na Zemlji.

Vse ve je mladih, ki v ivljenju ne najdejo ivljenjskega
smisla in idealov, za katere bi bilo vredno iveti. Splono
uveljavljeni lani ideali bogastvo, denar in mo - pa prinaajo le
razoaranje, grenkobo in obup. Sode po nainu in stilu
oblaenja barva oblaila nedvomno izdaja odnos posameznika
do sveta - so ljudje vse bolj obupani, saj so barve oblail v
razvitem svetu vse temneje; velike mnoice mladih popolnoma
obvladuje rnina.
Pogoj za izboljanje splonih socialnih in drubenih razmer v
svetu ter zagotovitev mirnega soitja je gotovo manj strahu v vsa-
kem od nas, sprememba miselnosti in treznega premisleka o smi-
selnosti in usodnosti naega poetja, tudi na videz najbolj
nedolnega dejanja. Svetovnih razmer in problemov nima smisla
ne objokovati, ne povelievati; treba jih je razumeti. Toda, kako
naj do tega pride, e o njih sploh ne razmiljamo?

Strah v ogledalu


25


Strah na tehtnici
K Kateri pojav v loveki psihi ima na civilizacijo, okolje in
prostor takne posledice kot pojav strahu? Pri najbolji volji ne
najdem odgovora. Zaradi strahu namre lovek pone stvari, ki
jih sicer nikoli ne bi poel: svojo ivljenjsko energijo usmerja v
aktivnosti, ki niso ne le nekoristne, temve uniujejo njega sa-
mega, soloveka, naravo in okolje ter prinaajo smrt. Zaradi
strahu je lovek pripravljen storiti praktino vse, vkljuno z jema-
njem tujega ali lastnega ivljenja; to pa so dejanja, ki jih ni ve
mogoe popraviti.
Napano bi bilo trditi, da je strah izkljuno negativno vplival
na razvoj civilizacije, saj je prispeval k hitrejemu evolutivnemu
razvoju in omogoil ali pospeil tudi razlina odkritja, ki so lo-
vetvu v prid, eprav jih ni veliko. Prazgodovinskemu loveku je
seveda strah koristil, saj je pripomogel k veanju iznajdljivosti in
mu pomagal preiveti, ker ga je prisilil v razmiljanje o nainih
obrambe, taktikah napada, o novih orojih, o zagotovitvi varnosti
in e o tiso drugih reeh. V pradavnini je bil strah prav koristen,
saj je imel nenazadnje posledico, da je lovek mnogo hitreje
razvil svojo mogansko dejavnost, kar mu je zagotovilo odloilno
prednost pred primati. Strah kot osnovni motiv je skozi vso
svetovno zgodovino vodil razlina ljudstva k ustvarjanju razlinih
ekstremnih dosekov, ki vzbujajo spotovanje pomislimo le na
razline impozantne zgradbe, na primer piramide in kitajski zid
e pomislimo, ali so vsi ti doseki koristili lovetvu, smo
nemalokrat v zadregi. Dvatiso kilometrov dolgi kitajski zid,
najveja lovekova stvaritev na Zemlji, je posledica banalnega
strahu pred barbarskimi napadi na kitajsko cesarstvo. Prinesel pa
ni priakovane varnosti, temve izolacijo Kitajske, ki brez dvoma
ni pozitivno vplivala na veliki imperij. Zaradi zidanja velikanskih
zgradb, utrdb in obzidij je prebivalstvo povsod po svetu mono
trpelo, po drugi strani pa so ti veliki gradbeni projekti pripomogli
k razvijanju znanosti, gradbenih vein, organizacije dela in e



26

esa, kar je seveda pozitivno vplivalo na razvoj lovetva.
Nedvomno ima strah pomembno vlogo kot zaviralni element
dejanj, ki se jih eli druba ubraniti; torej pri kriminalu in
ruenju v drubi uzakonjenih sistemov, ki jih itijo ustava,
zakonodaja in sveenj kodeksov, ki zavezujejo vse pripadnike
drube. Brez tega strahu bi bil vsak na milost in nemilost
prepuen agresivnosti, nasilju in brezvestnosti tistih, ki si za
dosego svojih nartov ali pa zgolj za sprostitev negativnih
nagonov, ne pomiljajo uporabiti sile na taken ali drugaen
nain.
Z razvojem civilizacije se je pozitivna vloga strahu vse bolj
zmanjevala na raun negativne plati, tako da se zdi, da je evolu-
cija nekako zala s prave smeri. Seveda dri, da je skoraj vsak
izum mogoe izkoristiti v dobrem ali pa v slabem smislu. Strah je
nesporno skozi vso zgodovino lovetva vzpodbujal uporabo zna-
nja v destruktivne, unievalne namene. Zakaj je danes potrebno
toliko energije usmerjati v znanje, potrebno za unienje
lovetva? Zdi se, da je evolucija lovetva sledila prastaremu,
ukoreninjenemu vzorcu delovanja v napadalno-obrambnem
smislu, ko v boju z zlom poraja novo zlo, namesto da bi se
usmerila v miroljuben razvoj, ob vse vejem osvobajanju loveka
in spoznavanju pravega smisla ivljenja ter bivanja.
lovek je potreboval nekaj tiso let, da je razvil civilizacijo, v
kateri njegovo preivetje ni ve odvisno od sposobnosti za boj s
sovranikom ali od zagotovitve zadostne varnosti pred
sovranim napadom. Temeljni nain razmiljanja bi denimo ob
koncu dvajsetega stoletja lahko bil bistveno drugaen od vzorca,
ki se je formiral v asu plemenskih skupnosti. A temu al ni tako.
lovek se tudi danes e vedno bori za svoj obstoj in prevlado nad
drugim lovekom ter v boju z zlom ustvarja novo zlo. Naini
medsebojnega ogroanja se sicer v razvitih drubah bolj in bolj
spreminjajo in postajajo bolj prefinjeni, neoitni in prikriti,
vendar obstajajo. e za trenutek pustimo ob strani vojake
aparate in napadalne sisteme, ki e sami po sebi predstavljajo
gronjo, potem loveke drube ali drave druga drugi (tudi
nevojako) neprestano grozijo. Gronje so ekonomskega,
gospodarskega, demografskega, tehnolokega znaaja, in seveda
ustvarjajo specifine napetosti in

Strah v ogledalu


27

strah.
Zdi se, da lovetvo drvi samounienju naproti. Kakna je
pravzaprav vloga unienja v evoluciji? Zdi se, da ima unievanje s
stalia evolucije pozitivno vlogo, saj predstavlja nekakno proti-
ute ustvarjanju. Vse materialno mora naposled propasti. Po na-
ravnem zakonu morajo ibkeji, slabotneji, nesposobneji odsto-
piti mesto monejim, krepkejim in sposobnejim. Bolj uspena
ljudstva so uniila in podjarmila manj uspena in jim s tem vsilila
svojo naprednejo kulturo ter razvitejo znanost. Zaradi
neprestanega vojskovanja se lovetvo ni tako hitro mnoilo, kot
bi se v civilizaciji brez nasilja, zato je do izbruha problema
prenaseljenosti sveta minilo nekaj ve asa. Sistematino
unienje mest, industrije in vsega materialnega v svetovnih
vojnah je omogoilo nov vzpon kapitalizma in nov razcvet
lovetva, ki bi bilo sicer obsojeno na stagnacijo zaradi zasienja
trgov in zmanjevanja kupne moi prebivalstva. Ciklina narava
evolucije nas ui, da se vse na tem svetu odvija v ciklih, v obliki
dvigajoe se spirale: zgodovina se ponavlja tako, da se stari
dogodki ponovijo z novo kvaliteto. Ali to pomeni, da mora priti
do novega globalnega unienja sveta, da bi omogoili prehod v
nov cikel, na nekoliko pametnejih osnovah? Ali svet res
potrebuje tako dramatino izkunjo, kot je nova svetovna vojna,
da bi postal nekoliko pametneji? Ali mora tudi po deset tiso
letih razvoja loveke civilizacije loveki razum doiveti
katastrofalen ok, da bi znal razmiljati manj samounievalno?
Koliko unievalnih ciklov bo e potrebno, da bo lovek postal
nenasilen?



28


Ali je katastrofa neizbena?
N Napovedi in prerokb, ki govorijo o tem, da se lovetvu as
izteka, je v dananjem asu brez tevila. Koledarjem starih ljud-
stev, ki so bili napravljeni tudi za daljno prihodnost, je zmanjkalo
let. Tudi tisti najbolj prijazni dajejo lovetvu e kakih dvajset
let po prelomu tisoletja, potem pa Naletel sem tudi na napo-
vedi o nekaj tisoletnem obdobju miru in blagostanja lovetva;
to naj bi se zgodilo ele potem, ko bodo na Zemlji zavladali
popolnoma drugani zakoni in stvarnost ne bo ve podobna
dananji. Nekateri menijo, da bo to mono le v nematerialni,
breztelesni formi. Preiveli naj bi spoznali, da je telesnost,
snovnost le ena od izkuenj, ki so bile dane veni in nesnovni
dui.
rnih scenarijev za prihodnost je cela vrsta tudi v religijah.
Mnoge vere oznanjajo apokalipso, sodbo Bojo, kot kazen za
oneaenje sveta in due. Biblijske prerokbe nakazujejo, da bo
to kazen za krivo vero po vsej zemeljski obli. Zlo bo takrat za
vselej pregnano z oblija sveta. Sveto pismo govori o
malotevilnih, ki bodo preiveli veliko stisko.

Verjamem v obstoj astralnega sveta in drugih dimenzij, ki jih
z naimi fizinimi utili ne moremo dojeti; verjamem v
neumrljivost due in monost vzpostavitve stika z drugimi
inteligencami in duami umrlih. Nedavno sem prebral
tolmaenje Nostradamusovih napovedi za konec tisoletja, kot
jih je v hipnotini regresiji interpretirala Dolores Cannon leta
1986. Ob opisih katastrofalnih dogodkov monih projekcij
prihodnosti, ki jih je Nostradamus iz onostranstva posredoval
preko medija, me je popolnoma minil tek. Ko je preko medija
razlagal natanneji pomen in vsebino slavnih kvartin, napisanih
pred 400 leti, je opisal katastrofo, kakrne si sam skorajda ne bi
mogel izmisliti. Bila naj bi posledica pomika zemeljske osi,
dogodka, ki naj bi se zgodil med leti

Strah v ogledalu


29

2012 in 2029, in povzroil takne posledice, da bi Zemlje ne bilo
ve prepoznati. Orjaki tektonski premiki bi na morju povzroili
ogromne ruilne valove viine ve sto metrov, ki bi se z nadzvo-
no hitrostjo usmerili proti kopnemu in velikanska obmorska
mesta, kot so New York, San Francisco, Los Angeles, Tokio, ang-
haj in druga, pometli z zemeljskega povrja kot velikanska metla.
Visoke nebotinike bi ogromna sila hrumeega vodovja odnesla,
kot bi bili iz papirja. Priobalni pas bi bil popolnoma unien.
Prilo naj bi do tako obsenega preoblikovanja celin, da bi
nekdanjih obrisov kontinentov ne znal izluiti niti Sherlock
Holmes. Nekaj deset kilometrov debela zemeljska skorja bi
pokala kot skorja emljice. Precejen del kopnine bi se ugreznil,
velikanske dele kopnega - ugreznjena podroja - bi zalila voda.
Uskladieno atomsko oroje in jedrske odpadke v podzemnih
skladiih bi tektonski premiki nagrmadili skupaj kot prgie
smeti in nastala kritina masa bi privedla do atomskih eksplozij,
ob kakrnih bi se Hiroimska atomska goba zdela kot oblaek iz
pipe miru.
tevilni vulkani, ki naj bi nenadoma izbruhnili, bi v ozraje
izbruhali orjake koliine pepela in plinov, zato bi sonce zakrili
velikanski rni oblaki, ki bi vztrajali v nedogled. Zaradi unienih
gozdov in nastale puave na podrojih, opustoenih z vodno
ujmo, bi se vetrovi silno okrepili in dosegali hitrost ve sto km na
uro ter skoraj povsem blokirali kroenje vode v naravi, zaradi
esar bi se posuila veina vegetacije. loveko ivljenje na
povrini Zemlje bi postalo skoraj nemogoe, saj bi se zaradi
drastinega zmanjanja delea kisika v zraku skoraj ne dalo
dihati, gibanje na povrju pa bi bilo tudi silno nevarno. ivljenje
bi bilo mono le e pod povrino, v podzemnih bivaliih. Redki
preiveli bi agonijo preivljali v brezupnem iskanju hrane in
vode, ki bi postala draja od diamantov. Spopadi za zalogaj hrane
in poirek vode bi postali vsakdanji pojav.

Takne podobe loveku resnino vzamejo vse veselje do
ivljenja. A to e ni vse! Pred opisanim ekolokim unienjem naj
bi se lovetvo sooilo e z eno katastrofo: svetovno vojno.
Nostradamus je napovedal prihod Antikrista iz arabskega sveta,
atraktivne karizmatine osebe briljantnega uma, zastrupljenega s



30

sovratvom do Nearabcev, ki bo povzroil skrajno polarizacijo
dobrega in zlega, kar naj bi pripeljalo do najveje vojne vseh
asov. V svojem osvajalnem pohodu naj ne bi vareval z uporabo
najsodobnejega atomskega keminega in biolokega oroja.
Pentagon naj bi z nevtronsko bombo spremenil v orjako
grobnico. Njegov vojni stroj naj bi udaril predvsem po Evropi in
jo spremenil v puavo, vojna osvajanja pa naj bi bila le zadnje
dejanje gospodarskega in socialnega kaosa, ki naj bi ga podtalno
organiziral e zdavnaj prej. Antikrist naj bi bil naposled unien
nekje v bliini naega ozemlja, njegovemu unienju pa naj bi
botroval tsunami, ogromen morski val, sproen s tektonskim
premikom, povzroen z zgoraj opisanimi posledicami pomika
zemeljske osi.
Zanimivo je, da Nostradamus dopua monost milejih
scenarijev. Vse njegovo delo je, kot pravi, namenjeno prav temu
opozoriti lovetvo, naj se spametuje, da bi tako prepreilo naj-
huje. Zato je po pol tisoletja poiskal monost za posredovanje
prave razlage njegovih napano tolmaenih napovedi, ki jih lo-
vetvo ni jemalo resno. Ob svarilu pred igranjem z jedrskim oro-
jem Nostradamus navaja, da se je nekaj podobnega neko e
zgodilo z Atlantido. Navaja celo, da se je v naem osonju tudi e
zgodilo, da so prebivalci planeta razstrelili lasten planet. To naj
bi bil planet Maldek, neko umeen med Mars in Jupiter. Od
njega naj bi ostalo le prgie asteroidov in Saturnov obro.
Svarilo je nedvoumno: brezduen odnos do onesnaevanja
planeta, nenehno krenje gozdov, izrpavanje naravnih zalog in
kopienje atomskega oroja utegne pripeljati do dramatinih
posledic. V obtoku vseh stvari se bodo energije, kakrne
oddajamo, k nam povrnile.

Ne elim pritrjevati zgornjim vizijam, elim pa prispevati k
resninosti kake bolj optimistine napovedi. Jasno mi je eno: lo-
vetvo ima samo dve izbiri pasivno in maloduno akati, kaj se
bo zgodilo, ali pa ukreniti kaj, da se izognemo pogubnemu
scenariju, ki se po malem e udejanja. e bomo odlaali, pa ne
prav dolgo, se katastrofi morda ne bo ve mogoe izogniti. Pogoj
za drugaen, optimistien scenarij je sprememba miselnosti
vsakega loveka, ki je del loveke

Strah v ogledalu


31

civilizacije. Ta sprememba lahko zaivi postopno, nenasilno, z
osveanjem ljudi, z osvobajanjem ljudi strahu in z
vzpodbujanjem medsebojnih odnosov, ki temeljijo na znanju,
ljubezni in tolerantnosti.
Da bi bilo mono kaj spremeniti, je treba najprej ugotoviti,
kaj je narobe in zakaj. Prave reitve bomo nali ele takrat, ko
bomo osnovne probleme lovetva, ki so v resnici problemi
vsakega posameznika, spoznali z vseh plati in jih zares razumeli.
Te naloge pa se e nismo lotili. Za odlaanje ni ve asa!
Razmislek je preprost: bolji svet lahko gradijo le bolji ljudje.



32


O znanosti in morda ne isto
utopinem nartu

V V zaetku leta 1999 je svetovno javnost razburkala zanimiva
afera. Direktorja vodilne amerike znanstvene revije Scientific
American so vrgli na cesto, ker je objavil knjigo, v kateri razlaga,
da se svetovni znanosti blia konec, saj se je znala v slepi ulici.
To provokativno izjavo utemeljuje z vrsto argumentov. love-
ka zavest ostaja nerazreen problem. Temeljne znanstvene teo-
rije, kot so Darwinova evolucija, teorija o prapoku, Einsteinova
relativnostna teorija in kvantna fizika, se ne bodo ve razvijale.
Nuklearni fiziki se e petdeset let trudijo, odkriti uporabno teh-
nologijo za pridobivanje energije z jedrsko fuzijo, pa niso skoraj
ni dlje kot na zaetku raziskav. Glavna podroja znanosti nas
sprio danes doseenega nivoja znanja ne morejo ve presenetiti
s kakimi revolucionarnimi odkritji. Veliko v zadnjem asu
nastalih teorij je nemogoe dokazati in preveriti. Izvor vesolja bo
vedno ostal nepojasnjen. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da so
nekatera vpraanja nereljiva. Znanstveniki so obupani, saj ne
vedo ve, kaj raziskovati. Znanost postaja vse bolj podobna
teologiji: tudi tu ne bomo nikoli izvedeli, ali Bog obstaja. Dodaja
e naslednjo misel: sprijazniti se je treba z dejstvom, da bo
lovetvo ostalo v tem osonju, saj bi do najblije zvezde v
sosednjem osonju potovali 3000 let.

Nikakor ne elim agitirati za pravilnost te teze ali jo pobijati.
Navajam jo zato, ker je v njej nekaj zanimivih iztonic za razmi-
ljanje. Ozrimo se na znanost popolnoma neobremenjeno, kot
laiki, ki lahko kljub pomanjkljivemu vpogledu v detajle (ali pa
prav zato!) loimo pleve od zrnja.
Vpraajmo se, ali je znanost v minulih tisoletjih lovetvu
prinesla odloilen napredek. Za formuliranje odgovora je seveda

Strah v ogledalu


33

najprej treba razistiti, kaj si predstavljamo pod izrazom
odloilen napredek.
Postavljam trditev, da bi se odloilen napredek lovetva mo-
ral izkazati v naslednjih dejstvih:
visok nivo zavesti, ko je lovetvu dobro poznan osnovni smi-
sel bivanja in delovanja loveka ter njegova izvorna
identiteta.
Visok etini in moralni nivo, ki se odraa v resnini svobodi
vseh ras, narodov in ljudi, v nenasilnosti, mirnem soitju in
harmoniji med njimi, v spotovanju slehernega (ne le love-
kega) ivljenja, spotovanju pravice do druganosti, v skrbi za
pomoi potrebne.
Visok civilizacijski nivo, ki se kae v spotljivem odnosu do
okolja - v nedestruktivni izrabi energetskih virov, ohranjanju
istega okolja in skrbi za vzdrevanje ravnovesja klimatskega
in ekolokega sistema, ter v ohranjanju ivalskih in
rastlinskih vrst.

Znano je, da se je znanost v minulih tisoletjih razvijala sprva
poasi, potem pa vse hitreje in danes dosega taken tempo, da se
bo, kot pravijo nekatere ocene, vse doslej pridobljeno znanje v
naslednjih petih letih potrojilo. Toda, ko skozi gornje pokazatelje
ugotavljamo morebiten odloilen napredek, smo v resnini zad-
regi, saj ne moremo ugotoviti uresniitve nobenega od zgoraj na-
nizanih ciljev!
e pogledamo na znanost zgolj s praktinega vidika, lahko
ugotovimo, da je posebno po zaslugi razvoja tehnike uspela
napraviti breztevilne stroje, orodja in sisteme, ki poveujejo lo-
veko mo in njegov vpliv na naravo, toda ta vpliv na loveka bi
le teko oznaili kot resnino blagodejen in osvobajajo. Omogo-
ila je lahkotno premagovanje razdalj, gradnjo veliastnih arhite-
kturnih kolosov in raunskih strojev, z ogromnimi sposobnostmi
obdelave podatkov, razkrila je nekatere skrivnosti lovekove de-
dne zasnove, toda zbliati loveka s samim seboj ji ni uspelo.
Omogoila je vse veje zasunjenje loveka po stroju in ga priko-
vala v snovni svet, tako da vse bolj pozablja, da ni zgolj snovno
bitje. Njegova duhovna narava mu postaja vse bolj tuja, za osu-
pljivo arobnost narave je vse bolj slep, tako da se v zadnjem asu



34

zateka v navidezno resninost, kjer naj bi nael nove izzive.
Znanost loveka ni osvobodila, niti ga napravila bolj srenega. Ali
lahko oporekate temu dejstvu?

Dobro, poreete, saj poslanstvo znanosti sploh ni
zagotavljanje visokega nivoja zavesti, etike in morale. Znanost se
omejuje na druge, preteno materialne sfere lovekove
dejavnosti. Prav. Potem pa mi povejte, v igavi pristojnosti so te
naloge? V pristojnosti razlinih cerkva, ki loveka skozi verske
dogme in zapovedi obremenjujejo z dodatnimi strahovi? V
pristojnosti dravnih vodstev, ki stremijo za popolnoma
druganimi, parcialnimi cilji? Ali je morda vendarle znanost tista,
ki naj bi postregla ne le s pravimi razlagami zakonov narave in
drube temve tudi s pravimi predlogi za ureditev sveta? Ni mi
poznana nobena druboslovna, socioloka ali bogve-kako-loka
svetovna konferenca, ki bi se usmerila na reevanje zgoraj
navedenih problemov.
Kakorkoli e, e verjamete, da bo znanost reila svet in ga po-
peljala v ero svobode, sree, znanja, blagostanja in miru, potem
se lahko zdaj nekoliko zamislite. Ob vsem bliskovitem razvojnem
tempu zadnjih desetletij smo od pravkar natetih ciljev skoraj
prav tako dale kot srednjeveki, da ne reem - jamski lovek.
Vse bolj se ponuja misel, da bo za dosego natetih vzvienih
ciljev treba poiskati drugane metode, sisteme in pristope.
Dejstvo je, da je znanost na podrojih, ki se tiejo nesnovnih
kategorij, kot je na primer zavest, odpovedala; napravila ni skoraj
niesar, kar bi bilo sodobnemu loveku v pomo pri iskanju
osnovnega smisla bivanja in delovanja ter pri razlagi njegove
izvorne identitete. Metode in instrumenti iz snovnega sveta v
nesnovnem odpovedo. Zane se megla, ki jo izrabljajo svetovne
religije in interpretirajo vsaka po svoje. Tudi pri etinih, moralnih
in sociolokih vpraanjih, s katerimi so se ukvarjali e grki
misleci, znanost ni dala vidnejega prispevka. Prav tako ne pri
uinkovitem reevanju takih snovnih problemov, kot so
ohranjanje istega okolja, skrb za vzdrevanje ravnovesja
klimatskega in ekolokega sistema in uporaba primernih
energetskih virov, se pravi problemov, ki nedvomno sodijo v
njeno delovno domeno.

Strah v ogledalu


35

Znanost bi le teko nastopala kot reiteljica svetovnih proble-
mov, ker je skozi vso zgodovino, tudi danes, nastopala v slubi
politike. eprav bi marsikdaj lahko ponudila prave odgovore, se
to, kot je videti, ni zgodilo, kajti ti praviloma niso (bili) pogodu
politiki, ki jo zanimajo samo snovne kategorije denar, mo,
vpliv. Pa smo tam. Kdo nam torej sploh lahko pomaga?

Menim, da pravega napredka ne bo, dokler bomo odgovore
iskali zunaj sebe, v neki zunanji instituciji, ki naj bi napravila red.
e ni v soglasju z notranjostjo, vsaka od zunaj vsiljena reitev pa
naleti na odpor.

Ozrimo se e enkrat na zgornje tri kriterije spoznavanja odlo-
ilnega napredka lovetva. Kaj bi utegnil biti osnovni vzrok, da
jih ni mogoe dosei?

Ali je to morda strah?

Napravimo enostaven preizkus. Predstavljajte si planet, kjer
je strah popolnoma neznan fenomen, saj vsi poznajo le ljubezen,
soutje, usmiljenje in plemenitost in to ne le do ivih bitij,
temve tudi do snovnega sveta. Ali bi bil problem dosegati
zgornje kriterije?
Vsaka druba je sestavljena iz ljudi, posameznikov s taknimi
in druganimi problemi. Problemi posameznika se odrazijo v
problemih drube. e razreimo probleme posameznika, bodo
izginili tudi problemi drube. Sliati je enostavno, kajne? Toda
teko izvedljivo. Da bi uredili in na primeren nivo dvignili
drubo, moramo zdraviti loveka. Ali bi lahko to zdravljenje
potekalo masovno, v velikanskem obsegu, v dobro pripravljeni in
usklajeni akciji, ki bi izkoristila sinergijo mnoic? Kaj bi
potrebovali za takno akcijo? Po vsem svetu razpreden
informacijski sistem, preko katerega bi lahko s pravo informacijo
dosegli slehernega posameznika. Taken medij e obstaja!
Imenuje se internet. Po oceni strokovnjakov bo leta 2005 s
pomojo interneta povezana e milijarda ljudi!

Predstavljajte si, da drite v rokah kroniko lovetva, na kole-



36

darju pa se pie leto 2125. Polistate po teki, debeli knjigi in jo
odprete na strani 41.277.
Oi se vam ustavijo na mastno tiskanem naslovu:

Ustanovitev svetovnega gibanja za globalno
osvoboditev lovetva

Novo ustanovljeno gibanje naj bi po napovedih omogoilo
epoho miru in blagostanja lovetva.

Ljubljana/Slovenija dne 11.11.2001. Ustanovljeno je bilo Gibanje
za globalno osvoboditev lovetva, z nalogo, osvestiti vse lovetvo o
nujnosti odprave strahu v svetu in vzpostaviti svetovno vladavino, ki
bo temeljila na ljubezni in medsebojnem spotovanju. Delovanje giba-
nja pokriva vse loveke dejavnosti, izvaja pa se s pomojo po vsem
svetu razvejanega omreja Centrov za preporod civilizacije, ki po-
maga vsem dobro misleim prebivalcem tega planeta, da spoznajo
nujnost odprave strahu, ruenja na njem temeljeih sistemov, ki lo-
vetvo vodijo v propad, in uzakonitve vzvienih, na ljubezni temeljeih
nael razvoja loveke civilizacije. Ustanovitev gibanja je podprlo
25.000 lanov.

Listate naprej in najdete e kopico prispevkov o irjenju giba-
nja:

Plemenite ideje gibanja so se kot vihar razirile preko Interneta in
drugih javnih medijev po vsem svetu in v nekaj tednih pridobile preko
milijon pristaev. Zaradi vpliva gibanja na svetovno politiko je e
zaznati nekatere vzpodbudne premike k veji liberalizaciji in soitju
narodov, saj nova miselnost razbija nacionalne meje.

In e malo naprej:

V letu dni je Gibanje za globalno osvoboditev lovetva pridobilo
700 milijonov lanov, blagodejni uinki njegovega delovanja pa so se
prieli kazati na tevilnih podrojih. Novo ustanovljena Organizacija
svetovnega miru World Peace Organisation je napovedala prietek
izvajanja ambicioznega programa, ob katerem se slavni projekt New
deal iz leta 1920 zdi kot programek

Strah v ogledalu


37

kake lokalne skupnosti. Mednarodna banka za razvoj je najavila
dramatine spremembe v sistemu kreditiranja manj razvitih drav.
Velesili sta podpisali sporazum o usmerjanju 80 odstotkov sredstev za
oboroevanje v dejavnosti za ekoloko sanacijo, delo na tem podroju
je v razlinih programih dobilo 87 odstotkov delavcev iz nekdanje
oboroevalne industrije

Utopija, boste rekli. Morda. Povsem mogoe. Morda pa tudi
ne. Pravzaprav je to odvisno od vsakogar izmed nas. Ali bi bili
pripravljeni pristopiti k taknemu gibanju? Bi eleli sodelovati pri
najbolj vzvienem projektu, ki si ga je kdaj zastavilo lovetvo? Bi
eleli biti deleni netetih udovitih izkuenj, ki jih prinaa po-
polna osvoboditev od strahu? Ali bi eleli dati svoj prispevek k
demontai svetovnega sistema, ki temelji na strahu in vodi lo-
vetvo v poasen propad? Ali si elite, da bi vai otroci odrasli v
svetu, kjer bi bili nasilje, boleina in trpljenje tako oddaljeni spo-
mini kot spomin na rne koze ali tuberkulozo?

Odloitev je seveda v vaih rokah. Nekateri bodo raje ostali
pri svojem dobrem starem znancu in tovariu strahu. Tako jim
vsaj ne bo treba niesar storiti.

Treba je prigati prvo vigalico. Ta morda ne bo ogrela
nikogar, a ogenj se bo raziril naprej, zajel bo vse ve polen
in na koncu ogrel vso hio. Zaetek se zdi neznaten, a
vendar omogoa vse daljnosene posledice.











PRVI DEL


S
ST TR RA AH H V V O OG GL LE ED DA AL LU U











Strah v ogledalu


39





40











O Oka!
Malkov mali, vijoliasti nosek s tremi odprtinicami se je sko-
raj prilepil na okno vesoljskega plovila.
Oka! Kaj je tale modri planet tamle pred nami?
Sinko, to je Zemlja. Planet strahu.
Ali bomo pristali in li pogledat, kako je tam?
Ne, sinko.
Zakaj ne, oka? Prosim, oka, tako lep planet je, zakaj bi si
ga ne ogledali?
Sinko, tam ive Zemljani, udna, nevarna bitja, ki se nepres-
tano vojskujejo. Strokovnjaki za unievanje. Prenevarno je.
Oh, oka!
Ni odgovora.
Oh, oka! Kaj pa, kaj pa pozneje, ez as, ko se bomo vra-
ali?
Ni odgovora.
Oka, kaj to pomeni, da je tudi tebe strah?
Sinko, strah je posledica neznanja. Jaz vem, kaj aka ta pla-
net.
Ali bo ozdravel?
Da, lovetvo se bo spametovalo in neko ivelo v miru.
Ali bova takrat prila pogledat? Prosim, oka!
Prav, e bo priden!


* * *


Strah v ogledalu


41


Oporni skelet civilizacije

J Je strah oporni skelet civilizacije? Bedarija! Toda sprva sem
razmiljal drugae. Naj utemeljim. Na vseh ravneh lovekovega
delovanja je strah vgrajen v drubene mehanizme in institucije,
ki si jih je lovek izmislil in v katerih troi svojo energijo. Strah
namre sili v aktivnost. Zaradi strahu lovetvo izgublja ogromno
energije in opravlja naloge, ki bi bile sicer nepotrebne. Razvite
drube so postale hiperaktivne, takno pretiravanje pa jim e
malo ni v korist.
Doloene institucije drube ivijo neposredno od strahu la-
nov: razline cerkve z verskimi dogmami vcepljajo vernikom
strah pred Bogom in kujejo dobike iz strahu pred kritvijo
pravil, ki so jih postavile same in razglasile za boje.
Zavarovalnice skuajo zmanjati strah svojih strank pred
unienjem ali izgubo premoenja ali ivljenja oziroma zdravja z
denarnimi nadomestili. Banke kujejo dobike iz strahu pred
izgubo denarja oziroma zmanjevanjem njegove vrednosti zaradi
razlinih finannih in drugih pojavov. V nekaterih institucijah
(borze) se koliina strahu neposredno odraa v denarju: va
zasluek utegne biti tem veji, im veji strah (riziko) boste vzeli
v zakup pri vlaganju v delnice.
Drave se iz strahu pred razlinimi nevarnostmi, povezanimi
z zunanjo ali notranjo gronjo, zavarujejo z razlinimi
mehanizmi. Velik del drubenih aktivnosti je namenjen
zagotavljanju varnosti, ki strah zmanjuje, na drugi strani pa
poveuje. Veja varnost ene skupine najvekrat pomeni veji
strah druge. Za varnost in spotovanje drubene ureditve drava
poskrbi s celo vrsto institucij s policijo, vojsko, sistemom
sodstva in represije. Te izvajajo varovanje doloenih interesov.
Vojaka industrija, vojska in policija, ki goltajo ogromna sredstva,
in v katerih si slui kruh velik del aktivnega prebivalstva,
obstajajo zato, da bi vcepljale strah: znotraj pred kritvijo



42

uzakonjenega reda, zunaj pa pred svojo oboroeno silo.
Dravljani zaradi nespotovanja zakonov in pravil prihajajo v
navzkrije z varnostnimi organi. V splonem so sicer sprejeta
pravila dobra, postavljena v demokratinih postopkih, v
katerih je zmagal glas veine, toda nikoli ta pravila ne ustrezajo
vsem in v celoti. Socialni nemiri so potencialna nevarnost za
dravna vodstva, zato imajo drave za uinkovito urejanje tega
problema posebne mehanizme.
Dravljani svoje strahove reujejo na razline naine. Strah
pred revino in ubotvom prepreijo z zaposlovanjem. Razum-
ljivo je, da brez dela ni dohodka, brez dohodka pa je ivljenje boj
z revino. Toda na Vzhodu je odnos do tega vpraanja drugaen,
saj je mik materialnosti mnogo manji. Strah pred revino je
tudi pomemben motiv, ki ambicioznega loveka ene v proces
izobraevanja, da bi si laje pridobil primerno zaposlitev in si
zagotovil doloen materialni standard ter drubeni status. Izob-
raevalne institucije imajo namen dravljanom vcepljati dru-
beno koristno znanje, da bi ne ogroali drube z anarhijo, des-
truktivnim delovanjem ali nelegitimnimi dejavnostmi. Zdravs-
tvene institucije zmanjujejo strah pred izgubo zdravja ali ivlje-
nja oziroma delujejo za krepitev obeh. S tem pa seveda nismo
izrpali vseh dejavnosti, v ozadju katerih se skriva (tudi) strah.

In e bi na osnovi povedanega sklepali, da se v ozadju skoraj
vsake lovekove dejavnosti skriva kak strah, ali bi to vodilo v
sklep, da je strah oporni skelet loveke civilizacije? Nikakor. Kaj
bi ostalo, e bi strah izginil? Ali bi se lovek, ali bi se svet takrat
sesul? Nasprotno! Takrat bi ostala ljubezen. e je skelet sveta
stkan iz esa, potem to ne more biti strah, temve ljubezen.
Hvala Bogu, sicer bi bili resnino izgubljeni.


Strah v ogledalu


43


Fenomen strahu
S Strahu sem se lotil brez kakega pomembnejega teoretskega
znanja, ki bi izviralo iz psiholokih in drugih ubenikov, pa pa z
veliko mero radovednosti in obutljivosti. Niso me zanimale
klinine ali patoloke oblike s temi naj se ukvarjajo specialisti.
elel sem dojeti njegovo osnovno logiko in razvozlati, kako name
deluje tisti obiajni, vsakdanji strah, ki sem mu izpostavljen v
razlinih ivljenjskih okoliinah, pogostih in manj pogostih.
Zanimalo me je, kakne so njegove korenine, ozadje in motivi.
Hotel sem izvedeti, kako se oblai, kakne evlje nosi in kakno
pokrivalo mu je najbolj ve zgolj zato, da bi to modo potem
lahko izloil iz svojega oblaenja.
Strah je poseben fenomen, lahko bi rekli alarmno stanje v te-
lesu, posledica notranje miselne predstave, ki jo na razum tol-
mai kot gronjo. Miselna predstava je lahko posledica zunanjega
draljaja ali spomina, ki se ob kakem proilcu nenadoma pojavi v
zavesti. Moganski sistem se na draljaj odzove zelo burno in z
injiciranjem adrenalina, s katerim preplavi telo, dosee tevilne
fizioloke spremembe, katerih namen je zviati stopnjo
obutljivosti, odzivnosti in moi celotnega organizma: krvni
pritisk naraste, utrip srca se povea, dihanje se pospei, jetra
izloijo glukozo, maobne zaloge pa se prinejo pretvarjati v
energijo. Krvni obtok je preusmerjen od manj pomembnih
funkcij, kot je na primer prebava, v mogane in miice. Nenaden
energijski impulz se kae v poveanju moi miic, ostrejem
zaznavanju, hitrejem odzivu in veji uinkovitosti ter pronosti
telesa. Ob tem telo vzpodbudi tudi mehanizme za hlajenje telesa,
saj bi se sicer hitro pregrelo: znojenje se mono povea, pojavi pa
se tudi moan impulz za odvajanje tekoine iz telesa uriniranje.
Vse navedeno seveda pomeni, da se telo usposobi za napore,
precej veje od obiajnih, kar pomeni, da lahko deluje na meji
svojih zmogljivosti. Takno stanje pa seveda ne more trajati dlje
asa brez kvarnih posledic. Dolgotrajen strah zato telo



44

postopoma ugonobi.
V daljni preteklosti, ko je bil lovek lovec, je bil strah ivljenj-
sko pomemben mehanizem, ki je omogoal preivetje. Pomislite
na lovca, ki bi se, zasaen od divje zveri, v ivljenjski nevarnosti
obotavljal splezati na drevo ali sproiti svoje oroje. Tudi danes,
ko drvite po avtocesti z veliko hitrostjo in nasproti po napanem
pasu pripelje drugo vozilo, vam nenadni strah in njegovi spremni
pojavi lahko reijo ivljenje. Sicer pa velja, da je sodobni lovek,
razen v prometu, izpostavljen mnogo manj neposrednim
nevarnostim, ki bi zahtevale zgoraj opisani odziv. Pa pa se je
lovek skozi tisoletja navadil s strahom odzivati predvsem na
notranje vzgibe, ki niso pogojeni z grozeimi zunanjimi dogodki.
Oitno postaja, da je loveki razum mehanizem strahu priel
zlorabljati v primerih, ki nimajo nikakrne povezave z objektivno
nevarnostjo. Razlaganje stvarnosti je pa silno subjektiven posel:
za nekoga izguba velike vsote denarja pomeni brezizhoden polo-
aj, ki utegne voditi v samomorilnost, drugi pa se bo nasmehnil,
e: kaj bi se grizel, saj gre le za denar. Splona drubena klima je
v ljudeh postopoma zgradila takne miselne predstave, da si
doloene ivljenjske dogodke, ki najvekrat pomenijo le
zmanjanje udobja ali ivljenjskega standarda, razlagajo mnogo
bolj dramatino, kot bi bilo smiselno. To ni ni udnega, saj si
sodobni lovek normalnega ivljenja brez tevilnih dobrin, ki jih
prinaa tehnoloki napredek, sploh ne zna ve predstavljati.
Postali smo ujetniki civiliziranega naina ivljenja, sunji
tehninih pripomokov, ki nam olajujejo in poenostavljajo
ivljenje ter omogoajo stvari, ki si jih primitivne skupnosti ne
morejo niti zamiljati. Toda cena za to je visoka: brez teh
pripomokov ne znamo ve iveti, zato se brez njih poutimo
ivljenjsko ogroene.
iveti s strahom je skozi tisoletja postal obiajen nain
ivljenja. Kot smo ugotovili zgoraj, se osnovni mehanizem strahu
(fizioloki strah) pri sodobnem loveku le redko pojavi, saj se ta
obiajno le redko znajde v ivljenjski nevarnosti, ki bi bila
neposredna in oitna, zato pa so psiholoke in razne latentne
oblike strahu toliko bolj pogoste. Za to obliko strahu bi lahko
definicijo nekoliko popravil: strah je miselno stanje, v katerem
doloene miselne predstave zavrejo

Strah v ogledalu


45

ali preusmerijo aktivnost loveka iz elene smeri k
neugodnejemu cilju. Zato je strah velik problem lovetva, saj
prepreuje, da bi se razvoj odvijal v pravo smer, obenem pa ogro-
mno energije usmerja v kodljive in nepotrebne dejavnosti.
Najbolj udi dejstvo, da strahu sploh ne dojema kot
problem, s katerim se je treba spopadati kot z vsakim drugim.
Strah obravnava kot obiajen spremni pojav, kot senco, ki te
spremlja na vsakem koraku in se ji ne more izogniti, razen e
stopi v temo. Toda v resnici gre za zamotan problem, ki
korenini v psihi in se udejanja skozi miselne procese, zato mu je
teko priti blizu, saj niti psihe niti miselnih mehanizmov ne
poznamo dobro.
Ali ste vedeli, da Kitajci besedo problem zapiejo z dvema
pismenkama: ena pomeni prilonost, druga pa nevarnost. Dobra
definicija tega pojma! Reevanje problema je po definiciji prilo-
nost za osebni napredek, zvezana z nevarnostjo pred
neuspehom. Strah nedvomno ustreza tej definiciji: reevanje
problema strahu je vsekakor dobra prilonost za osebnostni
razvoj, ki pa je obremenjena z veliko nevarnostjo - ne le, da
problema ne razrei, temve, da se pri tem obremeni e z
novimi strahovi, kajti beg pred strahom vodi v nove in nove
zanke, ki jih nastavlja domiljija.
Ena mojih prvih ugotovitev je bila, da brez uma strahu ni.
lovek, ki je umsko paraliziran, se strahu sploh ne zaveda, ozi-
roma je za strah nedovzeten. Kot niesar drugega njegovi
mogani tudi nobenega (zunanjega) draljaja ne znajo deifrirati
kot gronjo, zato tudi reakcije ni. Odziv s strahom temelji
najvekrat na z zunanjim dogodkom sproeni zavestni ali
podzavestni predstavi v umu, da so lovek, njegovo ivljenje ali
njegovi interesi ogroeni. lovek, ki ga ni strah, je mrtev ali brez
interesov! V tej aljivi izjavi pa se skriva resnica, kot bomo videli
kasneje.
Strah je neloljivo povezan z delovanjem uma, nagnjenost k
strahu in dovzetnost za strah pa sta odvisna od naina razmilja-
nja. Med pomembnimi vzvodi strahu so vse oblike nezaupanja,
med njimi tudi nezaupanje v dober izid. e je um naravnan tako,
da dogodke zaradi slabih minulih izkuenj neprestano povezuje z
monimi nevarnostmi, potem so mogani naravnani kot dober



46

generator strahu. Trdno preprianje, da bo vse lo prav, in da se
ne more zgoditi ni slabega (optimizem, vera v dobro), je dober
nain borbe s strahom. Ker ima pri tem pomembno vlogo domi-
ljija, ima ve strahov, e ima bogato domiljijo.
Strah nikoli ne nastopa loeno do okoliin, temve je vedno
povezan z nekim dogodkom, obutkom, idejo ali preprianjem,
ki deluje kot vzvod ali proilec. Ne more me torej biti strah kar
tako (izjema so kronine, podzavestne in patoloke oblike
strahu), temve me je strah, da bi se nekaj slabega zgodilo, ali da
bi se nekaj dobrega ne zgodilo, ali pa me je strah objekta, ki
pomeni nevarnost. Strah se torej vedno povezuje z nekim
odnosom. Odnos pa vedno vkljuuje vsaj dve identiteti: osebek
ali subjekt, ki strah doivlja in objekt strahu, ki ni nujno iz
zunanjega sveta.
e ni objekta strahu, se torej strah ne pojavi. Objekt strahu
pa je lahko vsaka miselna predstava v spominu. Zato se strahu ne
izogne, e se zapre v temen prostor, kjer si odrezan od
zunanjih draljajev, saj se prebliskom uma, ki sproijo spomin na
nek straljiv dogodek v preteklosti, ne more kar tako izogniti.
Tudi v temnem prostoru te lahko obide strah: npr. strah pred
zaprtim prostorom, potresom, pred temo itd.
eprav je strah miselni fenomen, ga z nasprotno miselno
reakcijo, z mono voljo ali na kak drug nain ne more enostavno
obvladati. Mehanizem, ki strah sproi, deluje tako hitro in samo-
dejno, da se mu le steka zoperstavi. Treba je najti drugaen pri-
stop, taken, ki pojav strahu preprei, saj je gaenje strahu
teavno in pogosto neuinkovito. Podobno kot pri poaru: najbo-
lje ga je prepreiti; ko izbruhne, ga je teko gasiti, posledice pa
nikoli niso dobre. Prispodoba s poarom je kar posreena: v obeh
primerih gre za nenadno burno reakcijo, kjer se porablja veliko
energije, posledice pa so uniujoe. Edini pameten nain boja s
strahom bi bil preventivno delovanje, eprav je v praksi najve-
krat tako, da se z njim sploh ne spopademo, temve ostanemo
njegovi ujetniki.
Strah je nalezljiv in ima vse znailnosti epidemije. Strah
enega od pripadnikov drube, ki navadno povzroi dvom v svojo
varnost, sproi tudi nezaupanje drugih, ki se nemudoma poutijo
ogroene in se elijo zavarovati s

Strah v ogledalu


47

kakim zaitnim ukrepom. Takoj, ko strah prevzame nekaj
lanov skupine, postane dejavnik nestabilnosti celotne skupine.
In ko zane, morda le preventivno, razmiljati o zaitnih
ukrepih, utrjuje svoj strah, saj mu dovaja energijo. Tako krepi
miselni vzorec, ki je povezan s strahom in ta postopno postane
preprianje, ki postane ena od sestavin tradicije drube. Vsak
strah, ki je vtkan v znaaj drube, je silno teko izkoreniniti, saj
se napaja z energijo vse drube. Tako so skozi tisoletja loveke
drube obremenili strahovi, ki so navadno umrli ni prej kot z
zadnjimi pripadniki teh drub. Dober primer za to je civilizacija
Majev. Verjela je, da je loveka srea odvisna od dobrohotnosti
bogov, ki si jo je treba zagotavljati z nenehnimi krvavimi
lovekimi rtvami.
Zanimivo je, kako neustrezno se je lovetvo v svoji zgodo-
vini, pa tudi e danes, lotevalo pojava strahu. Skozi zgodovino ga
v glavnem niso obravnavali kot kodljiv pojav v loveki psihi, ki
bi ga poskuali razumeti in se proti njemu boriti z odkrivanjem
njegovih korenin, pa pa je vedno veljal za nekaj neizogibnega,
proti kateremu kaj zalee le pogum. Preziranje strahu je vedno
veljalo za veliko vrednoto. Seveda o strahu govorijo vse mitolo-
gije, filozofije in religije. e ste kdaj brali pravljice, ki esto sim-
bolizirajo sveta besedila ol misterijev, ste se zagotovo sreali z
opisi strahovitih energij in moi, ki so v lasti skrivnostnih bitij.
Da bi ta bitja, ki so obiajno poosebljenje zla, premagali, so
potrebni strani napori volje. Spisi, ki govorijo o olanju
duhovnih uencev, vraev ali mistikov, poudarjajo, da je ob tem
sreanju nujno premagati hud strah in ta izkunja je pogosto
prva pomembna izkunja kandidata pred iniciacijo, posvetitvijo.
V klasini literaturi, pa tudi v mitologiji in pravljicah, mrgoli
podobnih podvigov, v katerih se junak srea s stranim in esto
nadnaravnim sovranikom, izid pa je obiajno za junaka
pozitiven. Pogosto ima strah ali zlobno bitje podobo zmaja,
nadnaravnega bitja, ki je metafora za zlo. Premagati ga je mogoe
le z zvrhano mero poguma in s istim srcem, polnim ljubezni.
Posebno v mitologiji velja, da zaveznitvo z dobrim vedno
premaga sovranika, a ele po doloenem asu. Dobrota, pogum
in istost so pomembne lastnosti mitolokih oseb, ki se
povezujejo s istostjo namena, plemenitostjo odziva, zaito



48

nemonih v odsotnosti sebinosti ali koristoljubja.
Poasti in nevarnosti, hudii, hudobni duhovi, demoni in
poasti, ki se pojavijo v razlinih stanjih zavesti, uteleajo izzive,
s katerimi se nisi spoprijel v vsakodnevnem ivljenju. Srea jih v
sanjah, nonih morah, na okultistinih seansah, pri spiritistinih
poskusih, pa tudi v meditacijah. So opozorilni signali, da so v
psihi nereeni problemi, s katerimi se je treba sooiti. e se
pojavijo, potem si z njimi obremenjen. Obstaja samo en strah, ki
je veji od strahu pred sooenjem z njimi: strah, da se z njimi ne
bo sooil in bodo torej trajno ostali del stvarnosti. Ne glede na
to, ali je zlo nekaj resninega ali pa je le iluzija, so njegovi uinki
takni, da jih ne more preprosto prezreti.
Strah lahko premaga s pogumom, tako je zapisano. Toda, kaj
je pogum? Biti pogumen ne pomeni biti brez strahu, temve po-
meni biti pripravljen, da deluje kljub strahu. Pogum je torej pri-
pravljenost na sooenje s strahom, ker verjame, da ga je mogoe
premagati. Strah si je treba najprej priznati to je neobhoden
prvi korak. Zatem se je treba z njim sooiti in mu kljubovati vse
dotlej, dokler se ne izkae za privid in izgine kot vsaka iluzija.
Sooenje je lae, e si okrepljen s kakim monim orojem z
mono ljubeznijo, preprianjem v dobro, ali z vero, da te bo
Stvarnik obvaroval hudega. Lahko pa se strahu tudi preda in si
deleen silno monega in intenzivnega ustvovanja in obutenja.
Resninemu sooenju s strahom vedno sledi razblinjanje le-tega.
e pa pred strahom neprestano bei, si si na pete navezal
neutrudnega zasledovalca: z njim se bo neprestano sreeval v
takni ali drugani obliki. Beg pred strahom ima namre zanimiv
uinek: privablja in krepi prav tisto, esar se boji. Ni udnega:
e v neko predstavo vlaga veliko energije, se mora ta prej ali slej
uresniiti.
Zakaj tako radi gledamo srhljivke, grozljivke, kriminalke in
podobne filme, ki nas napolnijo s strahom in grozo? Morda tudi
zato, ker dobro vemo, da bomo te strahove ob koncu filma pre-
magali, s strahom nabito dogajanje, ki ga skozi film obvladamo,
pa je kot trening za premagovanje lastnega strahu skozi ivljenje
in obenem nekakna mala ola premagovanja strahov razlinih
vrst.
Zanimivo je, da obstaja skupina

Strah v ogledalu


49

ljudi, ki jim popolnoma ustreza, da so prestraeni. Strah jih
namre poivlja in navdihuje, da so sposobni iveti bolj polno,
hitreje, intenzivneje, sposobni so za napore in doseke brez
primere. Brez adrenalina se spremenijo v lenobe brez ivljenja. V
to skupino ljudi sodijo kaskaderji, alpinisti, dirkai, razni
portniki in e kdo.

S strahom so v ivljenju neloljivo povezani doloeni simboli,
ki e s svojo podobo vzbudijo v loveku znano tesnobno poutje.
Takni simboli so na primer: tema, sirena, zobozdravniki sveder,
lisice, gumijevka, giljotina, krematorij, razpelo, hudi in
podobno.




50


Na zatoni klopi
N Najprej je treba ponoviti nesporno dejstvo, da strahu ni
mogoe obravnavati rno-belo. Strah nedvomno ima tudi
doloeno pozitivno vlogo in svoje doloeno poslanstvo, ki je za
loveka koristno. O tem bomo bolj poglobljeno razpravljali
kasneje. Sedaj ima besedo toilstvo.

O posledicah strahu bi lahko napisali goro knjig, kar pa prav-
zaprav ni potrebno, saj o tem govori vsa literatura o lovekovem
delovanju, torej veina obstojeih tekstov, izvzemi znanstveno
in tehnino literaturo, literaturo o glasbi, portu in e em. Strah
je skozi vso zgodovino vodil in usmerjal dejanja ljudi in narodov
in jih e vedno usmerja, torej je eden pomembnih dejavnikov v
svetovni politiki. Toda v takni lui vidi probleme le malokdo,
veina ie razlage za pojasnitev raznolikih negativnih pojavov v
drubi in civilizaciji drugje. Le malokomu pride na misel, da bi se
spustil prav do psiholokih temeljev, se problema lotil celostno,
podrobno in sistematino ter probleme lovetva razloil, e e
ne podal tudi reitev.
Primarne odgovornosti za gorje, ki ga preivlja lovetvo,
sicer ne moremo naprtiti strahu, saj jo nedvomno nosijo pohlep,
napuh, jeza, zavist, sebinost, ljubosumje in sovratvo, ki so sicer
vsi izrazi nevednosti, vendar so hkrati tudi povzroitelji strahu.
Strah kot spremni pojav ali pa posledica omenjenih dejavnikov je
odgovoren za celo vrsto alostnih pojavov: samomorilnost,
narkomanijo, alkoholizem, nasilje, zmanjano produktivnost in
ustvarjalnost, motnje spomina, bolezensko obolevnost, paniko,
tesnobo, depresivnost, psihotinost, nevrotinost, stres,
nelagodnost, nezbranost, nespenost, nezaupanje itd. Ali
poznate primernejega krivca? V ozadju vojn, najbolj pereega
problema lovetva, je brkone kompleksneje ozadje:
nedvomno je tu v veliki meri udeleen pohlep, vendar pa se
nasilje udejanja z orojem, ki je

Strah v ogledalu


51

instrument varovanja in obrambe, in je posledica strahu pred
napadom. Ko bi tega ne bilo, bi bile stvari precej drugane. O
tem bomo razmiljali e kasneje.

e se ozremo na posledice strahu, ki prizadevajo
posameznega loveka, je jasno, da strah niti najmanj ni nedolen
pojav v lovekovi duevnosti. Ko loveka popade panika, skrajna
oblika strahu, pride do nekakne blokade uma, ki vodi v najbolj
tragina dejanja, kriva za marsikatero nesmiselno smrt. Toda
obvladovanja strahu se ne ui na nobeni stopnji izobraevanja, o
tem otrok izobraevalni programi ne uijo.
Stres, domala kronien pojav v razvitih drubah, sodi med
pojave, ki zasluijo posebno pozornost. Stresno ivljenje spremlja
kopica posledic, ki prinaajo loveku poasno, a zanesljivo
stagnacijo. Vsak utrip srca ob povianem krvnem pritisku
koduje arterijam; glukoza in presene maobe, ki naj bi
poskrbele za energijski impulz, se namre ne zano presnavljati
takoj, zato ostanejo v krvnem obtoku. Maobe prino tvoriti
obloge na notranjih stenah il, kar vodi v bolezni srca, povian
nivo glukoze v krvi pa vodi k sladkorni bolezni. e se odzivate
na nesmiselne psiholoke povzroitelje stresa, pravi Robert
Sapolsky, eden vodilnih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s
preuevanjem stresa, je vaa obramba bolj kodljiva kot
navidezni izziv.
Rezultati ene najodmevnejih raziskav o posledicah stresa,
opravljene v letu 1991, kaejo na povezanost med stresom in
oslabljenim imunskim sistemom. Psiholog Sheldon Cohen je
testno skupino ljudi namerno okuil z virusom in ugotavljal
njihovo obolevnost. Stres obolevnost mono poveuje, kronini
stres kar za tri do petkrat! Glukokortikoidi, kombinacija
hormonov kortizona, kortizola in kortikosterona, ki jih v drugi
fazi stresa izloi nadledvina leza, zavirajo delovanje imunskega
sistema, vplivajo pa tudi na spominske sposobnosti; ljudje, ki
trpijo za depresijo ali posttravmatskim stresom, imajo pogosto
slabi spomin. Stres pa vpliva tudi na spremembo telesnih oblik.
Ker se pri odzivu na stres porabljajo telesne maobe, jih telo
poskua skladiiti na mestih, kjer bi bile imbolj pri roki.
Zanimivo je, da se maoba pri stresnikih nabira drugje kot



52

sicer pri debelih ljudeh: na pasu, zato imajo tudi sicer vitki ljudje
okrogel trebuh. Iz razmerja med trebuhom in boki tako lahko
sklepate na obremenjenost s stresom in potencialno nevarnost za
obolevnost, ki je znailna za stres.
Razviteje drube vse bolj pestijo razline bolezni in tegobe,
ki so tako ali drugae povezane s strahom. Eden taknih pojavov
je na primer nespenost, ki je nesporno povezana z vse bolj
stresnim poutjem in koliino tesnobe in strahu v loveku.
Depresije in podobni vzroki psihine narave so krivi za kakih 35
odstotkov motenj spanja. Freiburki psihiater Ulrich Voderholzer
je s primerjanjem mednarodnih raziskav ugotovil, da so ljudje z
motnjami spanja do 39 odstotkov manj produktivni kot njihovi
naspani kolegi, ter imajo 70 odstotkov ve problemov s
predpostavljenimi. Nemki statistini urad pa je ugotovil, da so
tudentje leta 1992 v postelji povpreno preiveli 23 minut manj
kot njihovi tudentski kolegi pred desetimi leti. Stopnjujoi ritem
ivljenja vse ve asa krade poitku, ki ob poveani koliini dela,
veji obremenjenosti z informacijami in v vse bolj onesnaenem
okolju strah pred kruto realnostjo in lovekovo nemo e
poveujeta.

Kratkotrajen strah sam po sebi v resnici ni pretirano nevaren.
Fizioloki uinki taknega strahu so najpogosteje kratkotrajni in
ne predstavljajo najveje nevarnosti. Precej drugae je pri dolgo-
trajnei izpostavljenosti strahu in pri stresu. Najveja nevarnost
pa prihaja iz neustreznih dejanj, ki so posledica strahu. Ta
dejanja, ki temeljijo na napanem sklepanju in traginih
odloitvah zaradi s strahom popaenega zaznavanja stvarnosti,
so pogosto usodna in imajo hude posledice, posebno zato, ker
marsikdaj vodijo v odloitve, ki dolgorono zaznamujejo
posameznika, ali pa celo posamezne drube. Resnini problem
torej ni strah sam temve podleganje strahu. Podobno je tudi
drugod: alkohol sam ni nevaren; nevarno je podleganje alkoholu.

Strah te obremenjuje, dokler ga ne izivi, izkusi do kraja.
Morda bi se komu utegnilo zazdeti, da napeljujem na misel, da je
treba strahu ubeati. Dale od tega! Menim, da se je treba spopri-
jeti z njim, ga prepoznati in

Strah v ogledalu


53

razkrinkati, to pa pomeni, da izkoristimo nevarno prilonost, ki
jo strah ponuja, za osebni razvoj. Strah igra brez dvoma tudi
koristno vlogo, saj deluje, e zna razvozlati njegovo sporoilo,
tako, da te usmerja v blagodejno zavetje zakonitega reda in v
pravilen odnos do stvarnosti. Strah ima nekaj podobnih lastnosti
kot bolezen: kae, da z doloenim odnosom nekaj ni v redu.
Podobno kot bolezni ni smiselno obsojati kot krivca tegob, kajti
bolezen je le posledica napanega odnosa do ivljenja ali sveta,
tako tudi strah ni krivec, da gredo stvari narobe. Kriva je
lovekova nesposobnost, da bi se takrat, ko ga popade strah, pra-
vilno odzval, se pravilno odloil in sprevidel sporoilo, ki ga strah
prinaa.



54


Na secirni mizi
tevilo strahov, ki pestijo lovetvo, je omejeno le s
loveko domiljijo. Kot resen raziskovalec sem iz silne
mnoice poskual razloiti osnovne znailne tipe strahov, da bi
jih nekako klasificiral in uredil. Po daljem kombiniranju,
popravljanju, skrajevanju in dodajanju spiska sem se naposled
prebil do naslednje liste:

1. Strah pred fizino boleino, pokodbo, napadom
2. Strah pred ustveno boleino, prizadetostjo (izgubo
ugleda, sposobnosti, moi, pred zanievanjem, obsod-
bo, prezirom)
3. Strah pred izgubo ljubezni
4. Strah pred boleznijo (izgubo zdravja, notranjega miru,
razuma, razsodnosti )
5. Strah pred materialno izgubo (premoenja, denarja,
bogastva, standarda)
6. Strah pred lakoto, ejo
7. Strah pred neuspehom
8. Strah pred izgubo dela, zaposlitve, prilonosti
9. Strah pred revino, ubotvom
10. Strah pred izgubo soloveka (partnerja, otroka, star-
ev, sorodnikov)
11. Strah pred samoto, osamljenostjo
12. Strah pred pomanjkanjem asa, prekoraitvijo rokov
13. Strah pred izgubo ivljenja (smrtjo)
14. Strah pred naravnimi pojavi in nesreami (potres, po-
plava, strela)
15. Strah pred zlom, hudobijo, hudobnimi bitji, hudiem
16. Strah pred izgubo svobode
17. Strah pred avtoriteto, uiteljem, profesorjem
18. Strah pred oblastjo, sodiem, policajem
19. Strah pred Bogom, bojo

Strah v ogledalu


55

sodbo, kaznijo
20. Strah pred zdravniki vseh vrst
21. Strah pred spolnostjo, spolno nemojo
22. Strah pred (nevarnimi) ivalmi in insekti
23. Strah pred temo
24. Strah pred vodo, ognjem
25. Strah pred globino, viino
26. Strah pred drugae misleimi, drugimi ideologijami in
idejami
27. Strah pred solovekom, drubo
28. Strah pred javnim nastopanjem, izraanjem
29. Strah pred zaprtim prostorom in druge fobije
30. Strah pred neznanim

In e bi lahko kaj pripisali. e mi je uspelo, potem lahko vsak
strah razvrstite v enega od navedenih tipov, lahko pa gre seveda
tudi za kombinacije le-teh. Strah pred kaznijo, izgubo ljubezni,
osebno prizadetostjo, avtoriteto in oblastjo se na primer pogosto
pojavljajo skupaj.
Lotil sem se ugotavljanja, kateri izmed navedenih tipov stra-
hov se napaja tudi z mojo energijo. Zauden sem ugotovil, da
podlegam vsaj prvim estnajstim tipom strahov, se pravi polovici
vseh tipov! Menim, da se tudi vi ne boste odrezali kaj bolje, saj
civiliziran lovek strahovom iz prve polovice spiska skoraj ne
more uiti, pa tudi v drugi polovici je nekaj prav teavnih. Po
vzoru razvpitih testov po raznih revijah bi lahko vpeljal tokova-
nje ter sestavil tabelo karakteristinih tipov in vam predlagal, da
s pomojo tako pripravljenega testa ugotovite, kako prestraen
lovek ste. Toda takno poenostavljanje in predalkanje se mi
upira, saj je vrednotenje in loevanje ljudi po mojem mnenju ne-
etino dejanje, ki nima dobrih posledic. Zadostuje vae naelno
spoznanje o obsegu strahov, ki jim podlegate.

Po opravljeni klasifikaciji strahov pa e nisem bil zadovoljen.
elel sem dokaj veliko tevilo tipov zbrati v manje skupine s
skupnimi znailnostmi. Nazadnje sem se odloil za dve glavni
skupini: v prvi bi lahko zdruil tevilne vrste izgub, v drugi pa
razna psihina stanja, ki se povezujejo z razlinimi vrstami



56

psihine prizadetosti in tesnobe. Skupni imenovalec vseh skupin
pa je izguba ljubezni, ki se kae na najrazlineje naine, kot
gronja fizini ali psihini integriteti, kot odvzem ali kratitev
pogojev za kakovostno bivanje, kot nesprejemanje in podobno.

Strah v ogledalu


57


Fizioloki in psiholoki strah
N Najprej elim ponoviti e uvodoma zapisano dejstvo: ta
knjiga nima ambicije postati psiholoki ubenik ali prironik do-
maega psihologa, temve vas elim z njo povabiti k razmiljanju
o nekaterih enostavnih ivljenjskih pojavih, povezanih s strahom,
ki jih kot laik s treznim razumom lahko dojamem in razlenim,
ter s tem pomembno prispevam k svojemu osebnostnemu
razvoju.
Stroka vsekakor razlikuje iroko paleto strahov: od blage tes-
nobe do paninega strahu z razlinimi uinki. Tu je cela vrsta
fobij anksioznih motenj, ki so razline vrste nerazumnega
strahu pred kakim predmetom, bitjem, dogodkom ali obutkom.
Razline fobije, na primer socialne fobije, agorafobije in
enostavne fobije, po nekaterih ocenah pestijo kakih 12 odstotkov
prebivalcev Zdruenih drav, zdravljenja pa praktino ni.
Za nae skromneje analitine potrebe zadoa strah
razvrstiti le v dve generalni skupini: neposreden ali fizioloki
strah kot posledica nagona po samoohranitvi, ter psiholoki ali
reflektiven strah kot odziv na neko miselno predstavo,
priakovanje, spomin ali negativno preprianje.

Fizioloki strah nedvomno opravlja svojo prvobitno nalogo,
namre aktiviranje dodatnih telesnih potencialov, da bi bilo mo-
goe premagati (ivljenjsko) gronjo ali nevarnost, ter tako
fizino preiveti. Naziv fizioloki se marsikomu morda ne zdi
primeren, vendar naj bi oznail tisto vrsto strahu, ki povzroi
koristne fizioloke uinke, ki pomagajo preiveti. To je brez
dvoma mehanizem, potreben tudi modernemu loveku, ki bi
brez tega podlegel usodnim dogodkom. Boj proti temu strahu bi
ne bil smiseln, saj opravlja ivljenjsko pomembno vlogo. Nekateri
menijo, da tu sploh ne gre za strah, temve zgolj za izraz nagona
po preivetju. Temu se le teko pridruim, saj so uinki na telo
preve podobni uinkom strahu, da bi jih obravnavali kot nekaj



58

isto druganega.

Mnogo bolj zapletena in zanimiva vrsta strahu pa je
psiholoki ali reflektivni strah. eprav nima realnih temeljev,
ustvarja tesnobo, notranjo napetost, nelagodje, slabi ustvarjalne
potenciale in ivljenjsko mo, ter ima lahko e kopico drugih
uinkov. Ta strah najpogosteje izvira iz sistema preprianj, ki si
ga lovek zgradi v ivljenju na osnovi lastnih izkuenj, na osnovi
vzgoje in stereotipov, ki so mu jih vcepili stari, druba in okolje,
torej tradicija. Ta vrsta strahu je mnogo bolj zapletena, ker ji
botruje cela vrsta dejavnikov: predstave o sebi, ambicije,
domiljija ter celoten spomin loveka, posebno pa vsi bolei
spomini, izkunje in pridobljene predstave ter ustvarjeni sistem
preprianj. Slednjega deloma podedujemo od starev, deloma je
dediina drube, v kateri ivimo, precejen del pa oblikujemo
sami. Posebno pomembno vlogo igrajo tu negativna izkustva iz
otrotva, ki so se globoko vtisnila v zgodnji spomin. Zaznamujejo
doloene odzive ali celo splono odzivnost loveka za vse
ivljenje. Povzroijo ustvarjanje pravcatih miselnih mehanizmov,
nekaknih programiranih odzivov na doloene draljaje, ki lahko
spremljajo loveka tudi do smrti, e jih ne uspe prej razpoznati in
zavrei. e elite kaj resnino storiti zase, se lotite vaega sistema
preprianj in raziite, kako vas zapelje v strah.

Tradicija nam je skozi vzgojo vcepila razna drubeno privzeta
apriorna preprianja, ki niso posledica nekih neizpodbitnih dej-
stev, temve posploevanja ali pristranske ocene specifinih raz-
mer, kot npr. vse kae so nevarne, ali pa rnci smrdijo.
Pomislite, kako daljnosene posledice je imelo v tridesetih letih
preprianje arijska rasa je pametneja od drugih na nemki
narod in nato na ves svet!
V spominu vsakega loveka mrgoli spominov, ki imajo vlogo
prepreevanja aktivnosti, ki vodijo v poznane bolee izkunje.
Primer: ker se boji klopov in monih posledic okube z nevar-
nimi boleznimi, ki jih prenaajo, ne hodi ve v gozd. Takni
spomini delujejo kot filter, ki zouje lovekovo dejavno podroje.
Ve kot je taknih spominov, bolj pohleven in prestraen
postaja. Spekter tvojega delovanja se

Strah v ogledalu


59

vse bolj zouje, kar pomeni siromaenje in degradacijo lastnih
sposobnosti. Vse bolj se spreminja v redno ival in zouje
svoje delovanje na tisti obseg, ki je varen, ki ne prinaa
potencialnih nevarnosti in te uvra v varno povpreje. Zato se
vse bolj utaplja v instituciji uniformne drube, kjer nihe ne
odstopa od sivega povpreja.

Doivljanje psiholokega strahu je v veliki meri podobno
doivljanju fiziolokega, vendar z dvema oitnima razlikama:
doivljamo ga lahko tudi, ko ni nikakrne oitne nevarnosti ali
gronje; v nasprotju s tipino reakcijo fiziolokega strahu -
poveano aktivnostjo se tu zgodi prav nasprotno: zablokira nas
v fiziolokem in mentalnem smislu, zato smo moteni v izraanju
in pogosto tudi gibalno ohromljeni.
Vzemimo primer iz obiajnega ivljenja, ki se ga e zelo ivo
spominjam. Ukradli so mi avtomobil. Stal sem na parkirnem me-
stu, natanko tam, kjer sem vozilo parkiral. Ko sem se preprial,
da se mi ni zmealo in da stojim na pravem parkirnem mestu, me
je preinil strah kot strela z jasnega; prilo je do nekaknega kra,
boleine v trebuni votlini. Reagiral je ivni center v predelu e-
lodca (lokacija tretje akre ali energetskega vrtinca, ki je odgovo-
ren za energijo), kjer sem zaznal tudi nekakno praznino. Po
vsem telesu se mi je razlezla nekakna vroina, ki je vignila v
glavo, na koi pa se je pojavil mrzel pot. Obutil sem, kako se je
srce stisnilo kot v oklepu, potem pa je zaelo udarjati kot
obsedeno. Obenem so se mi usta v hipu posuila, jezik se je
prilepil na nebo, v grlu se je pojavil velik cmok in hkraten
obutek, da me je nekaj zgrabilo za goltanec; pri najbolji volji ne
bi mogel povedati kakega povezanega in smiselnega stavka:
reagiral je tudi peti energetski vrtinec (akra), ki je odgovoren za
komunikacijo. Na mogane mi je sedla nekakna omotica, zato
nisem mogel zbrano misliti. Dihanje je bilo pospeeno in
sunkovito, util sem, kako mi primanjkuje zraka. Dlani in stopala
ter pazduhe so bili mokri od potu, ki pa ima popolnoma
drugaen vonj kot tisti, ki je posledica fizinega napora; bolj
neprijeten je. Taken vonj zautite v izpitnih prostorih, kjer je
koncentracija pogosto zelo visoka. Navedeni pojavi so
postopoma izginili, ostal pa je nekaken ok, bolea travmatina



60

izkunja, ki se je ivo zapisal globoko v spomin kot alarm ob
dogodku, ki se mu moram za vsako ceno izogniti.
Nobenega dvoma ni, da opisani pojavi pustijo negativne
posledice na organizmu, ki je oslabljen ali bolezensko prizadet,
posebno to velja za ljudi z okvarami srca in oilja, pa tudi za
zdravega loveka niso koristni. Podcenjevati pa ne gre niti
posledic dolgotrajnejega ibkejega strahu; zaradi dalj asa
trajajoega ali kroninega strahu je lahko srce v neprestanem
kru. Ni presenetljivega ni, da so bolezni srca in oilja na vrhu
lestvice najpogostejih bolezni v razvitih drubah.
Kaj je strah pravzaprav sproilo? Ni lo za nikakrno ivljenj-
sko gronjo ali smrtno nevarnost, temve za enostavno ugotovi-
tev, da silno pomembnega dela mojega premoenja ni ve. Ce-
lotno interpretacijo (nerealne) groze, ki me je preplavila, so na-
pravili mogani tako, da so nedolno dejstvo povezali s kopico
predstav o tem, emu vse se bom sedaj moral odpovedati in kak-
ne rtve bodo potrebne, da si bom ukradeni objekt priboril
nazaj.
lo je torej za refleks na miselno-ustveni ravni. Psiholoki
strah se povezuje s projekcijami v prihodnosti; nekaj v
neposredni ali oddaljeni prihodnosti bi utegnilo iti narobe,
doloene predstave ali cilji so ogroeni. Vasih je posredi elja po
ohraniti dobrega imena, ugleda ali avtoritete v skladu z lastno
oceno samega sebe. Osebni jaz si pa prizadeva ubeati pred
notranjo praznino, ki nastane, kadar se sesujejo predstave,
povezane z lastno identiteto, veliino ali imetjem.

Razlog psiholokega strahu je pravzaprav napano
poistovetenje zaradi nevednosti, nepoznavanja svojega bistva in
samega sebe; poskua biti nekaj, kar nisi, ie se v pritrjevanju
in naklonjenosti drugih, v zunanjem svetu tam, kjer te ni. Svojo
ceno doloa na osnovi primerjave z drugimi, ki sluijo kot
merilo, zato podlee tekmovalnosti. Treba je biti bolji,
uspeneji, pametneji, bogateji Vse to pa poraja strah.

Eden najbolj razirjenih strahov loveka je strah pred spre-
membami kot posledica nezaupanja v svoje sposobnosti
prilagajanja vedno novim

Strah v ogledalu


61

okoliinam, ki jih prinaa ivljenje, pa tudi lenobe. Zato si
prizadeva ivljenje zamrzniti in se z bivanjem v poznanih
okvirih zavarovati pred neprestanimi izzivi in preizkunjami, ki
bi jim morda ne bil kos. Toda to je v resnici kritev osnovnega
kozminega zakona, ki pravi, da je sprememba edina stalnica v
ivljenju. Kar se spremembam ni sposobno prilagoditi, prej ali
slej propade.
Krinamurti je nael zanimivo metaforo za opisani pojav. iv-
ljenje je primerjal z bistrim potokom, ki si, preskakujo vse ovire,
utira vedno nova in nova pota skozi pokrajino. iveti polno po-
meni prepustiti se toku in se pogumno spopadati z neprestanimi
izzivi in zaprekami. Toda lovek si eli zagotoviti varnost.
Bister potok eli zajeziti in napraviti mlako ali tolmun, kjer ni
nobenega gibanja, pestrosti in spremenljivosti. Toda stojea voda
se postopoma usmradi; razbohotijo se alge, prine se proces
razkroja, pojavijo se insekti in ivljenje v mlaki aka poasna
smrt. Lahko ga reuje le morebiten dotok svee, ive vode iz
kakega potoka.

Naravno valovanje kontrastov med boleino in veseljem se
dandanes izgublja v neopaznih oscilacijah nedololjivega
dolgasa. Varovanje pred spremembami je znamenje nezaupanja
ivljenju in lastnim sposobnostim, ter zmanjevanja svobode.
Tako zagotovljena varnost loveku ne prinaa ni dobrega, saj ga
dela vse bolj pasivnega, nepronega, nesposobnega in otopelega.
Povedano v malce dramatinem tonu: varovanje je v resnici
zapiranje pred ivljenjem, pripravljanje na smrt.
Ko naleti na oviro, ima v ivljenju dve monosti: lahko se je
prestrai, se ustavi in tarna nad krutim ivljenjem, se zaletava
v oviro in ie naine, da bi jo odstranil. Lahko pa si jo ogleda,
premisli, kakno sporoilo ti prinaa, ter kaj bi te utegnila nau-
iti, jo preskoi in gre z novim spoznanjem naprej. Drugi
pristop je znailen za loveka, ki se zaveda svojega ivljenjskega
poslanstva in ve, da je ivljenje namenjeno izpolnitvi doloenih
ciljev, popravljanju starih napak in doseganju duhovne rasti, ki
vodi k popolnosti.



62


Odkod strah?
V Vpraanje, odkod izvira strah v loveki zavesti, se seveda
zastavi takoj, ko se zane nekoliko resneje ukvarjati z njim. e
bi vedel odgovor na to vpraanje, bi marsikaj postalo lae
razumljivo in bi se zato lae spopadel z njim. Najprej sem
odgovor iskal v knjigi, ki naj bi dala odgovore na vsa vpraanja
v bibliji.
V Svetem pismu stare zaveze beremo, da sta Adam in Eva v
raju ivela sreno, neobremenjeno in povsem brez strahu. Po gre-
nem dejanju uivanja prepovedanega sadu pa se je vse na mah
spremenilo. Prva loveka sta se nenadoma zavedla, da sta naga in
Bogu je takoj postalo jasno, za kaj gre. Adamu je za storjeni greh
namenil strano kazen: V potu svojega obraza bo uival kruh,
dokler se ne povrne v zemljo, ker si vzet iz nje; zakaj prah si in v
prah se povrne. In e je dejal Gospod Bog: Glej, lovek je pos-
tal kakor eden izmed nas, ker pozna dobro in hudo. Da zdaj le ne
stegne svoje roke ter ne vzame tudi od drevesa ivljenja, da bi
jedel in ivel vekomaj! Zato ga je odpravil Gospod Bog iz eden-
skega vrta, da bi obdeloval zemljo, iz katere je bil vzet. Ko je torej
izgnal Adama, je postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in
plamen bliskajoega se mea, da bi straili pot k drevesu ivlje-
nja. Kai pa je Bog rekel: Ker si to storila, bodi prekleta med
vso ivadjo in vsemi ivalmi polja! Po svojem trebuhu se bo pla-
zila in prst jedla vse dni svojega ivljenja. Sovratvo bom naredil
med teboj in eno in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta
ti bo glavo strl, ti ga bo pa ranila na peti.

Ko sem pred desetletji prvi poskual dojeti to zgodbo, me je
udilo troje dejstev. Prvi: silno udno se mi je zdelo, da je
vsemogoni Bog ustvaril Adama in Evo s svobodno voljo ter obe-
nem ni vedel, da jo bosta takoj zlorabila. Priakovanje, da bo svo-
bodna volja izkoriena zgolj v pozitivne namene, e obstaja tudi
druga monost, se mi je zdelo

Strah v ogledalu


63

naivno. Kot bi bil ualjen, je Bog grenikoma namenil kazen in
usodo, ki od tistega trenutka dalje s prvobitnim strahom
obremenjuje slehernega njunega potomca do dananjih dni. Zdi
se, kot bi se njegov strah pred zlorabo zaupanja preselil nanju in
ju s tem za veke vekov obremenil s krivdo, strahom in trpljenjem.
Drugi: kot bi se bal, da bi utegnilo priti do naslednje zlorabe
- uivanja sadov drevesa ivljenja, kar bi ju naredilo neumrljiva in
v tem podobna njemu, je Bog v zaito storil preventivni dejanji:
izgnal ju je iz raja in postavil strao ob drevesu ivljenja.
Tretji: Bog sam je bil po pisanju tisti, ki je eni in vsemu nje-
nemu zarodu vcepil sovratvo - do ka in vsega, kar kaa simboli-
zira. To pa ima daljnosene posledice. e bi namre tega ne storil
in dopustil, da ena s svojim zarodom vred kai odpusti
zloinsko dejanje, bi lovetvu prihranil velikansko zlo, ki je
razlog trpljenju: sovratvo namre, ki je razlog ubijanju in nasilju.
Prav tako sem bil zauden nad razoaranjem Boga ob zloinu
Kajna ter vseh nadaljnjih zloinskih dejanjih. e je vsadil
sovratvo in strah, je moral vedeti, da bosta prej ali slej obrodila
sadove. Ali pa je priakoval, da bo lo vse po najboljem
scenariju? Svoje ogorenje do svoje stvaritve lovekega rodu, je
Bog izkazal e vekrat kasneje, ko je zaradi hudobije v vesoljnem
potopu pokonal skoraj vse lovetvo, uniil je Sodomo in
Gomoro itd. Bog, kakrnega slika kranstvo, je krut in
neizprosen.

Kakorkoli e, ob takni biblijski interpretaciji je
vsemogonost in vsevednost Boga nekako zbledela in zdelo se mi
je, da lahko zadovolji le loveka, ki ne zna razmiljati nekoliko
bolj poglobljeno. Toda zgodba je bila namenjena neukemu
loveku izpred dveh tisoletij, zato je bilo verjetno potrebno
pravo, teko razumljivo informacijo s friziranjem napraviti
razumljivejo. Kako si torej pravilno razlagati to zgodbo, ki je
polna metafor in simbolike, in pravo informacijo prikriva s
tanico, ki v radovedneu radovednost podkuri, ne more pa je
zadovoljiti?
Zgodba o izgonu iz raja ima mnogotere razlage. Ena od njih je
takale: na svet je svet dualnosti. lovek je stopil v svet dualnosti
takrat, ko mu je bila dana svobodna volja in se je zael zavedati



64

samega sebe. To se je zgodilo po tem, ko je Adamovo in Evino
absolutno pozornost in usmerjenost k Bogu (nevednost/nezaved-
nost) zamenjalo zanimanje zase (prebujanje lastne identitete) ob
ideji, posledici Satanovega namiga, da Bog ni najpomembneji.
Tako se je rodil dvom v Bojo veliino in bil ustvarjen temelj
pohlepu in drugim fenomenom ob domnevi, da lahko lovek
sam postane center stvarstva in se enakopravno kosa z Bogom.
To je uniilo koncept enega centra in stvarnost razdelilo na dva
svetova: na loveka in njegov notranji svet ter na Boji svet zunaj
njega. Takrat se je pojavil ego zavest o sebi. S prekinitvijo tesne
povezave z Bogom pa se je pojavila tudi neizogibna posledica
strah kot ustveni nasledek dvoma in nezaupanja v lastne spo-
sobnosti; izid dogodkov namre poslej ni ve odvisen od Vse-
mogonega, temve od lovekovih lastnih sposobnosti, modrosti
in drugih okoliin. Energija ne prihaja ve od Stvarnika, temve
jo je potrebno zagotoviti z lastnimi napori, zato je uspeen izid
dogodkov vpraljiv, riziko in monost neuspeha pa prinaata
strah.
Ob dodelitvi svobodne volje loveku je Stvarnik to silno veli-
koduno dejanje in lastnost, ki bi utegnila pripeljati do silno
neprijetnih konsekvenc, uravnoteil z varovalom ali orodjem, ki
ima korektivno vlogo; ob dejanju, neskladnem z njegovo voljo,
mora priti do nekakne kazni oziroma posledice, ki odvraa od
nezakonitega obnaanja. To varovalo ali orodje pa je uresnieno
skozi povezane mehanizme dvoma, nezaupanja in strahu.
Ko je bil lovek postavljen v svet dualnosti in se je pojavil nje-
gov ego, se je odprla kopica nasprotij, ki so pripeljala ego do pre-
soje, karakterizacije, opredelitve, do delitev. Ego ni razbil le kon-
cept enega centra Stvarnikovega, temve je po enakem naelu
razcepil vso svojo percepcijo. Namesto da bi v skrajnostih videl
pestrost in osupljivo veliino enosti stvarstva, je stvarnost skozi
izkrivljen mehanizem presoje razbil na dobro in slabo in se
obremenil s popaenimi podobami stvarnosti, ki vodijo v
zablodo.
Za opredelitev je potrebno merilo, ki opredeljuje odnos do
dveh skrajnih nasprotij, na primer svetlobe in teme. Da je prostor
mraen, lahko reem takrat, ko vem, kaken je takrat, ko je pov-
sem razsvetljen in takrat, ko v njem

Strah v ogledalu


65

ni svetlobe. e obe skrajnosti izgineta, je opredelitev
brezpredmetna. Seveda imata dva ega za razline opredelitve
navadno povsem drugane kriterije, zato so delitve, sodbe,
karakterizacije zelo relativna stvar. Tudi to je razlog za nesoglasja
in razprtije.

Kako naj lovek, ki ni stvarnik kreacije, pozna ustroj le-te in
kompetentno sodi o tem, kaj je v skladu s kozminimi zakoni
kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj je slabo? Njegova nespo-
sobnost mu ne daje pravice do vloge vrhovnega razsodnika, pa jo
kljub temu igra. Cena za to je strah. Ponuja se torej spoznanje, da
je strah nekaken korektiv, ki se mu lovek v toku svojega razvoja
ne more izogniti, dokler se zaveda monosti negativnega izida in
je izid v njegovih rokah. Razen, e se naui dojemati stvarnost
brez vrednotenja, ocenjevanja, obsojanja in delitev, kar pomeni,
da negativnega izida sploh ne prepozna.

Toda, vrnimo se zopet k zgodbi o Adamu in Evi. Kaj v resnici
skozi zamotano simboliko pripoveduje ta zgodba? Kako o tem
govorijo vzhodnjake mitologije in legende? Do kaknih zaklju-
kov nas vodi primerjava zgodb?
V sanskrtski zgodbi, ki jo je poskualo povzeti kranstvo, je
razloen smisel boanske igre. Bog, Stvarnik, Vse-vedni ali Nes-
konna zavestnost, imenovan Sarvagna, ki je stvaritelj celotne
kreacije, nastopa tudi kot Vse-preemajoi ali Neskonna
nezavestnost, imenovan Sarvasva; v kranski zgodbi ima ime
Adam. Eva je Univerzalna mati ali Maya, imenovana Vaikunth in
je tista, iz katere telesa so izli um, energija in materija. Mayine
moi, s katerimi zapeljuje v iluzijo, so jeza, poelenje, pohlep,
napuh, sebinost, sovratvo in ljubosumnost. Boja igra je v tem,
da se Bog skozi svojo kreacijo eli prepoznati. Toda, kako naj se
Vse-vedni prepozna? Tako, da nastopi tudi v vlogi Neskonno
nezavednega, ki se s pomojo iluzije in dolgotrajnega procesa
osebnega razvoja dokoplje do dokonnega spoznanja o lastni
identiteti. Neskonna ne-zavestnost in neskonna zavest sta eno.
Paradi je svet Onkraj-Onkraj, svet Boga, kjer sta Adam in
Eva brezskrbno ivela, dokler se ni prikradla kaa, ki predstavlja
iluzijo. Sade z drevesa spoznanja (jabolko) predstavlja predmet,



66

ki vsebuje znanje o nasprotjih, o dobrem in zlem in skozi
skunjavo ustvarja eljo. Z vsakim griljajem si je Adam
(Neskonna nezavestnost) elel bolj spoznati sebe. Ta elja se je
oblikovala iz osnovnega vpraanja: Kdo sem? Brez usodnega
dejanja kae, ki je povzroila vznik prve elje (sanskare), in
Eve, ki je omogoila iluzijo, Adam nikoli ne bi stopil na pot
spoznavanja samega sebe. Izgon iz raja je posledica sile po
samospoznanju, ki je gibalo celotne kreacije. Za spoznanje svoje
prave narave je potreben as, ki se odvija skozi proces evolucije
in reinkarnacije v involucijo, ko je konni cilj doseen. Pravi
smisel zgodbe, boje prepoznanje samega sebe skozi loveka
ivljenja, se je v kranski legendi izgubil. Tako so prevladale
razlage, ki s pravo vsebino nimajo ve veliko stika.
In kakna je vloga strahu v tej zgodbi? Strah, ki je povezan z
Mayo - iluzijo, doloena spoznanja zavre ali odloi, ter tako pot
do spoznanja napravi mnogo bolj ovinkasto in s tem morda bolj
zanimivo.

Obrazov strahu je neteto, pa tudi nainov, kako se z njim
spoprijeti, ni malo. Vsak strah izgine ele takrat, ko ega ni ve, ko
lovek odvre iluzijo, da je center stvarstva in se odgovornost in
iniciativa zopet vrneta v Stvarnikovo naroje. Do tega cilja pa je
pot dolga in ovinkasta. Za eno ivljenje je veliko, e se napoti
vsaj do prvega ovinka. Ta knjiga morda predstavlja primerno
obutev za to pot.

Strah v ogledalu


67


Zamolana reinkarnacija
P Pri obravnavi strahu se ne morem izogniti vpraanju
reinkarnacije, zakonu ponovnega uteleenja due. Zakaj? Ker
nauk o reinkarnaciji pomembno vpliva na pozitiven odnos do
sebe in do drube, saj lovekovo obzorje raziri do te mere, da
kratkovidni sebini cilji zbledijo ob spoznanju vijih vrednot, ki
opredeljujejo razvoj due. Dokler lovek tega nauka ne pozna, je
v nevarnosti, da, prestraen zaradi nepoznavanja zakonov
stvarstva, doli za svojo nesreo druge moi, druge ljudi ali celo
Boga.

Moj odnos do reinkarnacije se je s asom spreminjal. Po
zaetnem odklonilnem staliu ob prvem stiku z naukom sem
postopoma postal manj nezaupljiv, ko sem vse bolj spoznaval, da
se entitete due enostavno ne da ve zanikati, saj se nanjo
navezuje preve religij, filozozofij, ideologij in konceptov, pa tudi
praktinih spoznanj, ki jih je v ivljenju cela vrsta, predvsem v
obsmrtnih dogodkih. Tibetanci so iz pomoi duam umrlih
napravili celo znanost. Danes, ko so moja spoznanja o snovnem
in nesnovnem svetu mnogo bogateja, o reinkarnaciji ne dvomim
ve. S to tezo lahko odlino razloimo kopico dogajanj in
mehanizmov, ki bi sicer ostali brez smiselnega pojasnila. Kar mi
e ni popolnoma jasno, je vpraanje, ali se loveka dua lahko
tudi v normalnih okoliinah reinkarnira v ivalsko ali celo
rastlinsko telo, ali pa napreduje le skozi loveko formo.
Krivdo za to, da le malo kristjanov (menda nekaj ez 20 od-
stotkov) veruje v reinkarnacijo, nosi Cerkev, ki je poskrbela za
prikritje te informacije in brisanje navedkov o njej iz biblije.
Kljub temu danes menda preko polovice Amerianov veruje v
reinkarnacijo. Nesporno je, da je zgodnje kranstvo ta nauk
vkljuevalo v svojo doktrino. O reinkarnaciji zato obstajajo zapisi
predvsem v zgodnjih kranskih virih, v t.i. apokrifih (skritih
evangelijih), ki so bili izloeni iz zbirke biblijskih tekstov.



68

Dananja biblija je nastala v 4. stoletju, ko so bili doloeni
evangeliji, ki jo sestavljajo, druga besedila, med njimi tudi
apokrifi, pa so bila izloena in v veliki meri uniena. Eno takih
dejanj je bil poig velike knjinice starega veka v Aleksandriji.
Kljub izloitvi nauka iz biblije pa v evengelijih tevilna mesta na
reinkarnacijo namigujejo. Stara zaveza se na primer konuje s
prerokovanjem o reinkarnaciji preroka Elije v Janeza Krstnika,
kar je razvidno iz Jezusovih besed svojemu uencu (Matej 11,11-
15). Navedka, ki bi dokazoval Kristusovo izjavo v smislu:
Reinkarnacija obstaja, sicer nikjer ne najdemo, vendar v Novi
zavezi obstaja kopica posrednih potrditev; nikjer v tekstih pa ta
nauk ni zanikan ali celo prepovedan.
Kot je razbrati iz apokrifov, na primer iz Tomaevega evange-
lija, pa tudi iz tevilnih drugih tekstov, so prakristjani reinkarna-
cijo poznali do podrobnosti, razlagali pa so jo tudi nekateri zgod-
nji cerkveni oetje, med najpomembnejimi Origen, najveji priz-
nani uitelj svojega asa. Ta je imel na voljo e vse prvobitne vire
in je nauk v apokatastazi izrpno razlagal. Reinkarnacija je bila
osrednje naelo zgodnje-kranskih skupnosti, dokler ni bila raz-
glaena za krivoverstvo. Cesar Justinjan je namre Origena in nje-
gove nauke preklel ter na drugem cerkvenem koncilu v Konstan-
tinoplu leta 553 dosegel izkljuitev osovraenih navedkov iz bib-
lije. S tem je kranstvo utrpelo neprecenljivo kodo.
Nauk o reinkarnaciji v takni ali drugani obliki podpirajo
skoraj vse ostale vere, na elu z budizmom. Govori o tem, da je
loveka dua nesmrtna in podvrena naravnemu zakonu o vzro-
ku in posledici: vsak anje tisto, kar je sejal, neizravnane po-
sledice pa se v obliki karme (dune krivde) prenaajo naprej. Da
bi dosegla svoje oienje, mora skozi ciklini proces neprestanih
rojstev in smrti v fizinih telesih, dokler ne dosee prvobitne po-
polnosti, izstopi iz kroga rojstev in se vrne v veno domovino.
Vsaka dua, torej tudi e tako obremenjeni demon, se bo nekega
dne vrnila k Bogu. Vsaka inkarnacija prikrije spomine na prejnje
inkarnacije, saj bi bilo sicer ivljenje preve teavno. V
ponovnem uteleenju (inkarnaciji) oistimo in poravnamo
minulo karmo, ki smo si jo naloili v preteklem ivljenju. Dua
lahko svoj dolg veliko hitreje poravna na Zemlji v fizinem telesu
kot v onostranstvu brez njega. Z

Strah v ogledalu


69

znanjem, opazovanjem, predano meditacijo, disciplino in odre-
kanjem je mogoe presei ozke meje fizinega obstoja in se
zavesti svoje boanske narave e v asu ivljenja na Zemlji.
Z reinkarnacijo so Jezusovi nauki veliko bolje razumljivi, pa
tudi ozadje njegovih izjav v Govoru na gori: Ljubite svoje
sovranike in Delajte dobro tistim, ki vas sovraijo.
Reinkarnacija daje spoznanje, da sovranik morda ni sovranik
iz tega ivljenja, kajti vzroki za njegovo sovratvo so lahko globlji,
nanaajo se na prejnja ivljenja; morda je ele v tej inkarnaciji
dobil prilonost, da bi se oistil in razbremenil. Dobro naj
storimo tistemu, ki nas sovrai, kajti novo sovratvo in nov greh
pomeni le nao dodatno karmino obremenitev, ki bi zopet
zahtevala poravnavo.
Friderich Nietzche je imel Jezusovo izjavo: Ne upirajte se zlu
(teavam) za najglobljo v evengeliju. Zakaj naj bi se ne upirali
zlu in ga s tem prepreevali, v skladu s pravico do samoobrambe?
Jezus je uil in nam bil vzgled: napadalcu naj stvar pojasnimo in
ga opozorimo, da grei. e pa kljub temu svoje namere ne opusti
potem naj bi pustili, da se zgodi. e prepreimo, kar nam
morda pritie, bi si morda naloili nadaljnjo karmo. Nakljuij ni
in zgodi se le tisto, kar je nam ustrezno in koristno ter v skladu s
kozminimi zakoni.
V pogovoru z dr. Reschem, profesorjem na luteranski
univerzi v Rimu, je pape zastopal mnenje, da imajo kristjani
glede verovanja v reinkarnacijo prosto izbiro. To je v nasprotju z
dejstvom, da je bil Origenov nauk na cerkvenem koncilu v 5.
stoletju izoben iz Cerkve in Vatikan tega izobenja e ni
preklical, kae pa na znano dvolinost Cerkve.

Prikritje nauka o reinkarnaciji je imelo daljnosene posledice
na zavest kranskega sveta. Najviji cilj prizadevanje za isto
ivljenje - je izgubil pomen, kajti brez zavesti o neprestanem du-
hovnem izpopolnjevanju due skozi krog rojstev in smrti ni pra-
vega motiva za to. Ponavljanje Jezusove parole o ljubezni do sov-
ranikov je nesmiselno, saj je nerazumljivo in neuporabno. Agre-
sivnost in nespametna kratkovidnost nista tuji v politiki kran-
skih deel. lovek, prikrajan za spoznanje o reinkarnaciji, si pri-
zadeva izkoristiti ivljenje za doseganje uitkov in uresnienje



70

kratkotrajnih sebinih ciljev, saj kranska Cerkev ne zmanjuje
pomena posvetne lastnine; nasprotno tudi sama si vse bolj
prizadeva zanjo. To seveda vpliva na odnos loveka do narave in
materialnih vrednot. Tolerantnost, ljubeznivost in naklonjenost
do vseh ivih bitij ostanejo le parole v ustih cerkvenih
sveenikov. Tudi strah pred smrtjo bi bil mnogo manji ob
spoznanju, da gre ob tem dogodku le za zapuanje fizinega
telesa, potem pa si dua poie novo lupino in novo prilonost za
svoj nadaljnji spiritualni razvoj.
Razmiljanje o enem samem ivljenju nujno vodi
posameznika in cele narode v drubo, ki zasleduje le kratkorone
cilje, brez zavedanja dolgoronih (skozi mnoge rodove) posledic
svojih akcij za ves planet. Vse zavedanje o ivljenju in smrti se
nanaa samo na to ivljenje, ki se zdi edino pomembno, to pa je
poglavitna napaka. Kako naj doloimo, kaj v nas je trajna
vrednota, e pa ivimo v neuakani drubi, ki je usmerjena le v
neposredni trenutek? Kako naj se ubranimo naraajoe
negotovosti, ko pa se ne zavedamo veliastnega ciklinega
procesa duhovnega zorenja due?
Z naukom o reinkarnaciji je lovek manj podvren strahu, je
manj agresiven, tolerantneji in ima ob poznavanju lastnega pos-
lanstva ve interesa, slediti vzvienim ciljem.

Strah v ogledalu


71


O idejah in delitvah
J Jasno mi je eno: za velik dele tegob in strahu v svetu je
krivo dejstvo, da se je lovek postavil v vlogo, ki ji ni dorasel:
vlogo razsodnika, a jo kljub temu vse bolj zavzeto igra. Posledica
tega so delitve, ki jih taken nain ivljenja vnaa v drubo. Ta
nain se skozi tisoletja skorajda ni spremenil, bras se je le
nekoliko pretanjil, v bistvu pa ostal enak. Delitve razdelijo ljudi v
dvojice nasprotnih taborov: na dobre in slabe, prave in neprave,
pravoverne in nepravoverne, prijatelje in sovranike Znotraj
posameznih dvojic vlada napetost, ki ustvarja pogoje za strah,
podcenjevanje, prezir, zasmehovanje, sovranost, vojno in
unienje; rezultat delitve je kup rtev in zapoznelo spoznanje, da
je bila delitev umetna, rtve pa nepotrebne in nesmiselne.
Slednje bi lahko oznaili kot pozitiven stranski uinek delitev:
skoznje spoznava relativnost opredelitev in se zave lanosti
idealov ter krhkosti idej, ki so delitvam botrovale.
Morda si velja celo zastaviti vpraanje, ali bi lovek posame-
zne stvari ali ideje resnino spoznal, e bi jih ne izpostavil in
doivljal skozi bolee izkunje, ki jih prinaajo delitve. Kljub
temu pa velja: ko bi se lovetvo odpovedalo delitvam, bi
odpravilo tevilne vzvode strahu, s tem pa tudi veino njegovih
spremnih pojavov trpljenje, sovranost, vojno in unienje.

Delitve so nasledek notranje, psiholoke dvojnosti in
razdvojenosti loveka. Ta ni posledica kake naravne dvojnosti,
temve vetisoletne tradicije, ki nas je pogojila v prav in narobe,
v dobro in slabo, moralno in nemoralno. Ker smo vzgojeni v
primerjavo med kar je in kar naj bi bilo, neprestano skuamo
dosei slednje. Vendar pa se sledenje idealu in tenja znebiti se
tega, kar je, navadno ne obnese, kajti ideali so statini in nikoli
ne ustrezajo vsem; gre v resnici za beg pred resninostjo. Naela,
preprianja in ideali obiajno vodijo v zlaganost ter v nepoteno
ivljenje, kajti ideali najvekrat, tako kot elje, naposled



72

ustvarjajo svoja nasprotja in napetosti, ki so proilci sovranosti.
Dvojnost je marsikdaj izraz bega pred resninostjo, s katero ne
ve kaj poeti. Lahko je tudi izraz psiholoke odvisnosti, ki je
posledica dejstva, da si prazen, dolgoasen, brez izvira v sebi, ki
te naredi bogatega, gibljivega, ivega.
Kaj je tisto, kar v loveku, na osebnem nivoju, ustvarja deli-
tve? To so predvsem elje, o katerih bomo obirneje spregovorili
v poglavju o umu. In kaj ustvarja delitve v drubi? Kaj niso to
ideje? Delitve so posledica idej in preprianj, ki jih posamezniki
lansirajo v javnost, da bi si pridobili zaveznike za dosego svojih
ciljev. Ideje se skozi procese razvoja, dozorevanja in utrjevanja
naposled v institucijah uzakonijo in s tem razdelijo drubo na
pripadnike in nasprotnike.

Ideje so poelo in gibalo vsake aktivnosti, kajti aktivnost je le
opredmetenje posameznih idej. Predvsem razvite drube dana-
njega asa ideje visoko cenijo in jih razglaajo za gibalo nap-
redka, saj pomenijo nov vir zasluka. Tisti, ki ima ideje, je iznaj-
dljiv, konkurenen, proneji in ima bolje monosti za uspeh.
Ideje so statine, zato ne morejo biti odraz resninega
ivljenja ali resnice. Primerne, uporabne in ustrezne so doloen
as, v katerem imajo svoj vpliv in posledice na drubo, ki jih
uveljavlja, potem pa zastarijo in postanejo cokla razvoju, druba
jih poasi zamenja in pomete na smetie zgodovine.
Ideje imajo svoj ivljenjski cikel. Na primeru komunizma je
mogoe lepo videti posamezne razvojne faze ideje od porajanja
do njene utrditve, uresniitve v komunistinih drubah in zatem,
ob spoznanju neustreznosti, propada. Zgodovina ui, da se ideje
na poti do uresniitve pogosto izpridijo; marsikatera bi pripeljala
do bistveno boljih rezultatov, ko bi je ne izkoristili posamezniki
za dosego sebinih interesov. Ideje, posebno tiste s pozitivnim
nabojem, so moan magnet in lahko pritegnejo velike mnoice, s
katerimi je zatem mono prikrito manipulirati. Zgodovina ni ni
drugega kot nepregleden niz primerov manipulacij z mnoicami,
ki so se na taken ali drugaen nain ujele na njene limanice.
Najveje delitve ustvarjajo verske hierarhije in politine
ideologije. Te so odgovorne za najve strahu in najveje tevilo
rtev v zgodovini lovetva. Koliko je

Strah v ogledalu


73

bilo rtev preprianja o vevrednosti arijske rase, ki naj bi imela
pravico, pokoriti si vsa manjvredna ljudstva, z idi na elu?
Dvajset milijonov ljudi je bilo pod Stalinom pogubljenih zgolj
zaradi nestrinjanja s komunistinimi idejami.
Verske hierarhije ustvarjajo fanatino privrenost, brezumno
zaslepljenost mnoic pripadnikov, ki v svojem zanosu in popolni
predanosti ideji uniujejo tiste, ki niso pripravljeni stopiti v vrste
somiljenikov. Delitev na verujoe in neverujoe (dihotomija)
skriva v sebi nastavke za nasilnost in nestrpnost, ki ju je
dovoljeno izraziti na najbolj krute naine, in to brez oitkov
vesti, saj gre za Bogu veno preganjanje krivovercev ali
brezvercev.

Ustavimo se nekoliko pri tej delitvi na pravoverne in nepravo-
verne, ki je e danes prikriti razlog tevilnih verskih spopadov
kranskega in islamskega sveta, je eden poglavitnih vzvodov
nedavne vojne na Balkanu in potencialni razlog nove svetovne
vojne. Korenine te delitve v kranskem svetu segajo v as okoli
leta 1000, ko je kranska cerkev, naveliana neprestanih
medsebojnih spopadov lokalnih knezov in vitezov, razglasila
sveti mir, ki naj bi prinesel prepoved prelivanja kranske krvi.
Mir naj bi bil utemeljen z idejo, da je vsak kristjan del
Kristusovega telesa, vsaka pokodba, zadana kranskemu
blinjiku, pa naj bi bila enaka pokodbi samega Kristusa. Ta, na
videz povsem lovekoljubna ideja, pa skriva v sebi past z
daljnosenimi posledicami. Cerkev jo je namre zainila s
pomembnim priporoilom: vojaki in prostaki naj svoje oroje od
kranskih rojakov raje obrnejo proti nevernikom, brezbonim in
krivoverskim vzhodnjakom, Saracenom, ki so zasedli Kristusov
grob. Tako sta se nenadoma nasilje in uboj soloveka, dotlej smr-
tna greha, spremenila v vzvieni, Bogu veni dejanji, ki naj bi
bili celo poplaani v nebesih. S tem je bila v zahodno miselno
tradicijo vkljuena pravica do ubijanja kot ena od svoboin na
poti k odreitvi. Vodila je do predstave, da je boji mir mogoe
dosei le z vojno proti tistim, ki se od Boga odvraajo. Njenih
posledic ni mogoe oceniti, saj je povzroila legalizacijo nasilja
celotnega kranskega sveta in ustvarila plodna tla verskemu
fanatizmu. Vojna je na lepem postala potrebna, opraviljiva in



74

Bogu vena. Takna politika, ki jo je udejanil predvsem pape
Urban II., je Cerkvi seveda prinesla tevilne prednosti, med
drugim tudi nadvlado nad posvetnimi knezi, vojakimi voditelji,
ki jim je bil pokazan pravi sovranik kranstva, proti kate-
remu se je treba bojevati. V posledinih osvajalnih kriarskih voj-
nah, ki so bile prvi kapitalen spopad dveh svetov, kranskega in
islamskega, so umrle tevilne mnoice versko zaslepljenih ljudi,
morda ni manje pa ni bilo tevilo rtev vestoletnega
cerkvenega boja proti krivovercem iz lastnih vrst, pogosto
razumnikom, ki so si drznili nasprotovati dogmam Cerkve. e v
etrtem stoletju je namre Avgutin v nasprotju z zapovedjo o
ljubezni do blinjega, in tudi do sovranikov, trdil, da telesno
kaznovanje utegne narekovati ljubezen, zato ga je treba videti
kot dejanje dobronamerne strogosti. Dejanje nasilja je torej
opraviljivo, e je notranji vzgib zanj ljubezen, ne pa sovratvo,
maevanje in pohlep. S tem je postalo nasilje proti
krivovercem dejanje ljubezni in prevzgoje izgubljenih ovic.
Avgutinova misel je imela znaten vpliv na kransko vzgojo, ki
jo je zainila z elementi krutosti.

Ko govorimo o pomenu idej in preprianj, je zanimivo pogle-
dati, kako so na lovetvo vplivale ideje petih velikih Judov. Prvi,
Mojzes, je s poudarjanjem pomena desetih zapovedi, uil, da je
vse v glavi. Za njim je priel Jezus, ki je oznanil, da je vse v srcu, v
ljubezni in usmiljenju. Ti nauki so veljali vse do Marxa, ki je v
minulem stoletju uil, da je vse v elodcu, v stvarnih potrebah
loveka. Freud pa se je nedolgo zatem spustil e nie, reko, da se
tisto, kar usmerja in ene loveka, nahaja v njegovem mednoju.
Naposled pa se je na sceni pojavil e peti Jud in kot v posmeh
ostalim zapisal: Vse je relativno! Po petih absolutizacijah, po
spuanju idealov iz glave v srce, elodec in mednoje, je torej
prilo do popolne relativizacije, kar pomeni izgubo meril in tal
pod nogami. Oklepanje idej je lahko silno naporno in duevnemu
zdravju nevarno delo!

Ob vsem povedanem se ponuja enostaven sklep: e lovetvo
do danes ni napredovalo v smeri izgradnje civilizacije miru in
blagostanja, potem so temu gotovo

Strah v ogledalu


75

krive neustrezne ideje ali vsaj neustrezna realizacija le-teh. Treba
bo torej najti bolje, ustrezneje ideje in poskrbeti, da ne bodo -
po stari praksi - uporabljene za nartno manipulacijo v smislu
doseganja posaminih ciljev.
Kakna je pravzaprav vloga idej in preprianj? Preko njih lo-
vek posredno spoznava soloveka in s tem samega sebe. Njegov
razvoj se odslikuje v idejah. Ali so ideje potrebne za to, da bi lo-
vek spoznal, da iskanje resnice ali smisla zunaj njega ne more
pripeljati do iskanega cilja? Kakne bi morale biti ideje, ki bi
lovetvo vodile k napredku? Vsekakor takne, ki bi ne ustvarjale
novih delitev, temve bi prispevale k temu, da bi lovek nael
resnine vrednote, ki se ne nahajajo v zunanjem svetu in ne
podlegajo eroziji snovnega sveta. Na situ zgodovine se bodo
znale vse mogoe ideje, ki so lovetvu e vzele doloeno mero
energije in asa. Ali je e dovolj asa, da bodo v procesu evolucije
idej naposled uresniitev nale tudi ideje, vodnice v mirno in
lovekoljubno prihodnost?



76


Generatorji strahu

e bi lovetvu uspelo vsaj zavreti najpomembneje genera-
torje strahu v svetu, bi bil to velikanski napredek. Najprej pa jih
je seveda treba najti. V poglavju Odkod strah? smo govorili o
Mayinih moeh - jezi, poelenju, pohlepu, napuhu, sebinosti,
sovratvu in ljubosumnosti, s katerimi zapeljuje v iluzijo. Vseh
sedem moi je nasledek neznanja in so Adamu nekakni pripo-
moki, ogledala za dosego samospoznanja.
Med navedenimi sedmimi dejavniki, ki posredno povzroajo
strah, se elim nekoliko ve asa zadrati vsaj pri dveh: pohlepu
in fanatizmu, ki verjetno najplodneje prispevata k sovratvu,
agresivnosti, tekmovalnosti in ambicioznosti, ki jih obravnavam
kot nekakne sekundarne dejavnike strahu. Z njimi so
obremenjeni odnosi med posamezniki v drubi in kadar takni
posamezniki zavzamejo vodilno vlogo v drubi ali dravi, te
lastnosti zaznamujejo celovit odnos do drugih drub ali drav in
lahko vodijo v usodne konflikte velikih razsenosti. Diktatorji in
avtokratski voditelji, pa tudi premeteni politiki namre
izkoristijo velikansko psihino energijo, nakopieno v negativnih
ustvih posameznikov in mnoic, ki modro usmerjena lahko
pomaga uresniiti poljubne negativne narte.
Pohlep je povezan z neustavljivo eljo po bogastvu, slavi in
oblasti, torej po posedovanju, najvekrat imetja oziroma
materialnih dobrin. Bogastvo, slava in oblast so izkljuevalni,
zatorej tekmovalni in torej tvegani cilji. V nasprotju z
mentalnimi in spiritualnimi vrednotami se pri porazdelitvi ne
mnoijo; torej jih ne moremo razdajati, ne da bi obenem
zmanjevali lastni dele. Bogastvo, slava in oblast tudi ne
preivijo telesne smrti, zato nagonsko obalujemo kratek iztrek
asa, ki ga ima na voljo posvetni uspeh.
Nesporno sta pohlep in usmerjenost v materialno v
zahodnem svetu moneje izraena

Strah v ogledalu


77

kot na vzhodu. Kako to? Zasluge za to ima v okviru prevladujoe
zahodne religije katolika Cerkev, ki je lastnino, v nasprotju z
vzhodnimi religijami, postavila na piedestal z bojo zapovedjo:
Ne kradi. Imetje je tako postalo pomemben del stvarnosti
vernika, pravica do imetja pa zagotovljena od Boga. A ne le to.
Katolika cerkev je sama velik zgled za kopienje materialnega
bogastva in okorianja z njim, prav tako pa se je neprestano
bojevala za politini vpliv in oblast v deelah, kjer so ji priznali
domovinsko pravico. To pone e danes. Zato nosi veliko
odgovornost za to, da je razviti svet sledil slepilu materialnosti in
zanemaril duhovno plat ivljenja, ki usmerja loveka k vijim
vrednotam. Posledic nihe ni znal predvideti: izguba
ivljenjskega smisla in neprestano potroniko pehanje za
materialnimi cilji, ki ne morejo prinesti izpolnitve, temve le
potencirajo pohlep.
Pohlep je nedvomno eden najvejih razlogov strahu in bede
lovetva. Pohlep po ozemlju je bil skozi vso zgodovino eden naj-
pogostejih motivov vojskovanja. V vojni je lovekova pravica do
svobodne volje, skupaj z drugimi pravicami, poteptana in izni-
ena, lovek postane le nepomembno orodje za dosego egoisti-
nih ciljev posameznikov. Brez tevila ivljenj je bilo rtvovanih za
to, da se je neko ozemlje kratek as imenovalo nekoliko drugae,
ali da je bilo doloeno prebivalstvo izpostavljeno nekoliko druga-
nim vplivom.

Fanatizem, najpogosteje verski, je nevednost, zdruena s us-
tveno zaslepljenostjo, usmerjena zoper drugae verujoe. O
njegovih vzvodih smo govorili e v prejnjem poglavju. Ker je
fanatik slep in gluh ter popolnoma nedovzeten za vsak poskus
preprievanja ali spametovanja, je verski fanatizem toliko bolj
problematien in se je proti njemu izredno teko boriti. Pred ver-
skim fanatizmom katolianov, muslimanov in pripadnikov
drugih verstev so trepetali mnogi narodi in ljudstva neko pa
tudi e danes. Verski fanatizem tejejo nekateri za najverjetneji
povod potencialne tretje svetovne vojne, ki jo prikazujejo kot
versko.
Sovratvo zraste iz nerazumevanja, neodobravanja, omalova-
evanja, prezira, gnusa in obsodbe druganosti. Negativen odnos



78

do druganosti je izraz nevednosti, ozkosti in nizke inteligence.
Ozkost se izraa v zanikanju drugih monosti kot legitimnih
oblik ivljenja in njegove izraznosti, to pa pomeni obsodbo
Stvarnikove domiljije in pestrosti njegovih stvaritev in je torej
zloin proti naravi. Sovratvo je lahko posledica boja za iste
materialne dobrine, kar zopet pomeni zanikanje pravice do svo-
bodne volje in svobodnega izbora soloveka. V drubi, kjer ni
neomejenega tevila materialnih virov in dobrin, sta strpnost in
tolerantnost nain, ki omogoa preivetje v miru in slogi. Izvira
iz spotovanja soloveka, spotovanja pravice do ivljenja in
priznavanja svobodne volje in izbora. Kako si lahko lastim te
pravice, ne da bi jih priznaval soloveku? Sovratvo lahko izvira
tudi iz zavisti, to pa je obsodba lastne nesposobnosti, ki je
usmerjena navzven.

Tudi ambicioznost, eden izmed obrazov pohlepa, je eden po-
membnejih razlogov za konflikte v drubi. elja biti uspeen in
si zagotoviti poloaj sicer ne velja za nekaj slabega, a e stvar
pogledamo objektivno, vidimo, da posledice niso nedolne. e
hoem biti uspeen, sem lahko uspeen na raun drugega, ki ga
odrinem pri potegovanju za poloaj. Tako lahko ustvarjam e
sovratvo in zamero. e se hoem obdrati na poloaju, moram
uporabiti razline prijeme, da se ubranim tekmecev, ki jih mika
moj stolek. Vije kot se vzpnem po drubeni lestvici, ve nesree
bom prinaal drugim ljudem, kajti na poti do vijega poloaja je
treba uporabiti vsa sredstva.
Vsi mediji asopisi, revije, radio, TV stalno astijo uspeh in s
tem vzpodbujajo v ljudeh tekmovalnost in ambicije, ki prinaajo
le povprenost. Ko sem ambiciozen, se prilagajam le doloenemu
drubenemu modelu deele, ki ji pripadam in zato ivim plitvo
ivljenje, v katerem ni prostora za ustvarjalnost, saj energijo tro-
im za napredovanje po hierarhini lestvici.

Tekmovalnost nedvomno ima doloene pozitivne uinke. V
jedru dananjih drub je nekaken motor, ki jih poganja. Velja
rek: tekmovanje je gibalo napredka. Konkurenca je mehanizem
za izboljevanje kakovosti. Za veji del trga, veji zasluek ali pa
zgolj za obstanek tekmujejo

Strah v ogledalu


79

posamezniki, prav tako pa podjetja, drube, drave in skupine
drav. Druga plat tekmovalnosti je manj svetla. Ustvarja namre
delitve: na uspene in neuspene. V vsakem tekmovanju so
poraenci, ki jih aka alostna usoda. Zato je tekmovalnost
povezana s strahom pred morebitnim porazom, neuspehom,
posmehom in izgubo prednosti ali poloaja. Pomeni neprestano
pehanje za doloenim ciljem in udeleencem ne privoi poitka.
Poivati pomeni zaostati in nazadovati, to pa prinaa strah.
V drubi poteka tekmovanje med socialnimi sloji, pa tudi
znotraj slojev. Enako v dravi in v svetu, med podjetji in dru-
bami. Ves svet tekmuje. Seveda ima to svoje meje. Ko je doseena
skrajna meja, pride do krize, poloma in unienja, da bi zatem te-
kmovalni duh znova vodil v nov razvojni cikel, z nekoliko dru-
ganimi znailnostmi.
Tekmovalnost je osnovna sestavina porta. Neko je zmago-
valec poel predvsem moralno zmago in prejel kak simbolen pre-
dmet oznaitve uspeha, danes pa je zmaga najpogosteje sprem-
ljana z denarnimi prejemki, pogosto velikimi. port se je iz ast-
nega merjenja moi izpridil v boj za nagrade, postal je donosen
posel s podkupovanjem portnih udeleencev v zameno za rekla-
mne usluge.
O tekmovalnosti bomo razmiljali e kasneje.




80


Strah je nasprotje ljubezni

P Pri pisanju tega poglavja sem bil v precejnji zagati. Govoriti
o ljubezni je namre sprio vsega, kar je o njej napisanega in
povedanega, zares nekoliko nerodno, saj se zdi, da ni mogoe o
njej povedati ni novega, ker nas na kupe knjig nenehno zasipa z
nasveti o udodelni moi ljubezni, ki je zdravilo za vse teave.
Navkljub nespornemu dejstvu, da je nekaj najpomembnejega v
ivljenju, pa jo v resnici slabo poznamo, morda prav zato, ker o
njej neprestano govorimo, namesto da bi jo doivljali. Izraz
ljubezen je eden najpogosteje zlorabljanih izrazov v vsakem
jeziku. S tem, ko poudarja pomen ljubezni, ustvarja nekaken
izgovor, da se ti ni potrebno ukvarjati z njo na ustveni ravni, saj
ji takoreko e po miselni plati daje dovolj veljave. Prav zato, ker
jo ima v mislih in ne v srcu, pa ne dojema njenega pravega
pomena, niti ne uiva njenih dobrobiti.

Marsikdo si zmotno predstavlja, da je nasprotje ljubezni
sovratvo, a to ne dri. Sovratvo in ljubezen sta si v resnici
mnogo blie, saj je sovratvo nezavedna ljubezen, se pravi
ljubezen, ki ni orientirana v pravo smer. Ljubezen in strah pa sta
si neposredna nasprotnika. Strah ljubezen zatre. Ve ko ga je,
manj prostora ostaja ljubezni. Strah, zaskrbljenost in ljubosumje
nas neprestano odvraajo od predajanja ljubezni. Strah pomeni
odvisnost, odvisnost pa pomanjkanje, ki je povezano z
negotovostjo. loveka najbolj pesti pomanjkanje ljubezni, zato je
notranje odvisen od drugih, ki bi mu ljubezen lahko izkazali.
Paradoks je v tem, da v resnici vso potrebno ljubezen ima, le
najti jo mora v sebi.
lovek je zaradi monega strahu ali pa zaradi mone ljubezni
pripravljen storiti vse, vkljuno z rtvovanjem svojega ivljenja.
Moan strah lahko zatre ljubezen, prav tako pa lahko mona
ljubezen premaga vsak strah. Vendar

Strah v ogledalu


81

pa je mogoe strah nevtralizirati tudi z razumom. e spozna
ozadje strahu in se prepria, da gre za izkustveno pogojeno
iluzijo, lahko strah deloma ali v celoti razoroi.

Govoriti o ljubezni do drugih ni mogoe, e v loveku ni lju-
bezni do sebe. Prezirati in zanievati sebe, obenem pa ljubezen
izkazovati drugim, pa ne gre. Podzavest ni dvolina: odnos, ki
velja znotraj, se odslikuje v odnosih zunaj loveka. Zaradi vzgoje,
tradicije, predsodkov, neuspehov in drugih razlogov marsikdo do
sebe ne goji zadostne ljubezni, ki bi omogoala sreno ivljenje.
Zakoreninjeno je tudi preprianje, da je ljubezen do sebe isto kot
sebinost, vendar gre za zmoto. Sebinost je povezana s strahom,
da nisi dovolj ljubljen. Podobno je z nezaupanjem; nezaupanje do
drugih je znak, da ne zaupa sebi. Ljubiti se, pomeni, da se ne
graja za to, kar si, da se ne obtouje za storjene napake in vse
tisto, kar ti ne uspeva bolje ali hitreje. Pomeni, da lahko stopi
pred ogledalo, si brez napora ree: Ljubim te, resnino te
ljubim, in se ti izjava ne zdi bedasta, neresnina ali nepristna.
Ljubiti se, pomeni, da so tvoji samogovori - notranji dialog, ki se
izraa skozi neprestani tok misli - prijazni, blagi in ljubei in ne
vkljuujejo zakljukov, ki vnaajo strah. Elementi, ki v odnose
vnaajo strah, so pretirana samokritika, obutek manjvrednosti,
ljubosumnost, krivda in zamera.

V naslednjih poglavjih se bomo ve ukvarjali s tem, kako
posedovanje poraja vezanost in strah. Z dajanjem pa se vezanosti
in strahu osvobajamo. Dajanje je izraz ljubezni. Ljubezen je edini
fenomen, ki se v nasprotju z drugimi procesi z delitvijo poveuje:
ve kot je posreduje drugim, ve je ima zase.
Sodobnega loveka morda bolj kot kdaj prej obremenjuje
sebinost. To je po svoje razumljivo glede na to, da nas mami vse
ve vabljivih, marsikdaj teko dostopnih dobrin, ki se sprio
prepriljivega reklamiranja zdijo skoraj nenadomestljive.
Sebinost vodi loveka v kopienje materialnih dobrin zaradi
elje, da bi si zagotovil varnost in udobje, po drugi strani pa k
temu prispeva tudi strah, da bi utegnil biti za kaj prikrajan. Vse
skupaj je seveda prevara. Kopienje dobrin ne vodi v resnino
zadovoljstvo, nalezljivi strah pa povzroi sebine reakcije tudi v



82

okolici. Sebinost je kot tujek v kolesju naravnega kroenja
energij in materije; ovira ga in monosti, da bi bili deleni
blagodeti kroenja, se zmanjajo. Kdor eli prejemati, mora
dajati; tako daje dober zgled okolici, podmae kolesje in pospei
pretok energij, zato je prej ali slej deleen sadov svoje odprtosti.
Zanimivo je primerjati notranje obutke ob dejanju dajanja in
ob prejemanju. Ali ste kdaj prisluhnili svoji notranjosti in se
zavedli, kako blagodejne uinke ima na vas dajanje? Veja, kot je
usluga, darilo ali rtev, veje zadovoljstvo doivi lovek ob tem.
Spomnite in podoivite kako dejanje v preteklosti, ki je bilo
resnien izraz ljubezni do soloveka, in ga primerjajte z
dogodkom samoobdarovanja, ko ste si na primer omislili nov
avtomobil. Prvo dejanje vas verjetno e danes navdaja z radostjo,
z veliastnim obutkom polnosti, zadovoljstva in miru, in e
vedno plemeniti vajin medsebojni odnos. Dar samemu sebi pa je
skoraj zagotovo izgubil ar: nestrpno hrepenenje je bilo v hipu
poteeno, navduenje nad dosekom pa je prielo plahneti tisti
hip, ko ste odkrili prvo hibo.
Storiti soloveku nekaj dobrega je najveja nagrada, ki si jo
lahko izmisli. Veselja ob dejstvu, da si nekoga zares osreil, ne
skali kopica posledic, ki si jih deleen, e obdaruje sam sebe:
potreba po skrbi in negi pridobitve, zmanjevanje uitka ob
uporabi in spoznavanju pomanjkljivosti le-te, navelianost, strah
pred izgubo in bog ve kaj e. Tako si pravzaprav deleen le
prijetnega dela uinkov darila, neprijetne pa doletijo
obdarovanega. e ga eli tega razbremeniti, mora podariti
nekaj nematerialnega. Resnino bogat ni lovek, ki grabi zase,
temve tisti, ki daje, kajti dajati pomeni imeti. Vsako
(nesebino, nepreraunljivo) dajanje krepi obutek lovekove
duhovne veliine.

Dejanje, ki loveka obremeni, pa eprav z neim, na pri po-
gled dobrim, nanj ne deluje blagodejno. To velja tudi za obreme-
njevanje z lastnitvom najudoviteje stvari na svetu, ali pa z
uitki ob telesnih senzacijah. Uitki nimajo dolgoronega
pozitivnega vpliva, ker povzroajo nove elje in odvisnost.
Resnino blagodejne posledice imajo dejanja, ki loveka
razbremenjujejo esarkoli. Bistvo

Strah v ogledalu


83

ljubezni je dajanje, zato dejanja ljubezni razbremenjujejo. In ko
se v zadostni meri razbremeni, omogoi ivljenju, da tee skozi
tebe, ne da bi se v tebi ustavljalo ob pojavih, ki se zdijo prepreka
srenemu ivljenju. Ustavljanje in blokiranje ivljenja v tebi ni
ni drugega kot - strah. Z ljubeim odnosom do ivljenja in vsega
okrog sebe strah prezre in postane zvedavi opazovalec velikega
udea, ki se kae v neskonnem nizu majhnih udeev: od eles-
tenja listja v vetru do jeenja koe v zimski burji.



84


Nadomestki za ljubezen

I Izvoru strahu sem poskual slediti do najglobljih vzgibov v
loveku, ki so povezani z zagotavljanjem njegovega obstoja.
Poleg materialnih potreb, ki omogoajo njegovo fizino
preivetje, ima lovek seveda e doloene temeljne, ni manj
pomembne nematerialne potrebe: potrebo po ljubezni, potrebo
po varnosti in potrebo po udobju. V resnici sta drugi dve zgolj
izpeljanki prve potrebe, saj sta z ljubeznijo v naelu zagotovljena
tudi varnost in udobje. Toda ostanimo pri treh potrebah, saj
poenostavljajo nekatere razlage o prizadevanjih lovetva.

Potreba po ljubezni, vgrajena v jedro sleherne loveke due,
ustvarja prvinski impulz, nenehno hrepenenje, ki temeljito
zaznamuje vse nae odnose. ivljenje je neprestano ustvarjanje
odnosov; do ljudi in stvari. Obutljiveji se potrebe po ljubezni
moneje zavedajo, drugi manj, vsi pa smo prisiljeni ravnati tako,
da ji zadostimo v im veji meri. Pravzaprav je lovek za dosego
ljubezni pripravljen storiti karkoli, eprav se ne zaveda, za kaj se
v resnici bori. e ugotovi, da si ljubezni ne more zagotoviti, pade
v depresijo. Pride do izgube ivljenjskega smisla, kar vodi v stisko
in nemalokrat v samopogubo. Potreba po ljubezni je trajna in ji
ne moremo zadostiti na zalogo tako, da jo obasno
zadovoljimo s pretirano koliino. Dotok ljubezni je silno
labilnega znaaja: zdaj tee kot potoek, zdaj kot veletok, vasih
isto presahne, zadovoljni pa smo, e smo deleni vsaj nekaj
kapelj dnevno.
Izraanje potrebe po ljubezni je pogojeno z znaajem in se iz-
raa na zelo razline naine. Karakterne lastnosti loveka blagega
znaaja tega usmerjajo v dejanja v prijazni, nenasilni smeri, grob
lovek pa si bo ljubezen poskual zagotoviti s silo. Razlika med
njima je v tem, da je slednji v veji meri obremenjen s strahom,
da mu ne bo uspelo. e se strahu

Strah v ogledalu


85

pridrui neomajna odlonost, pride do brezobzirnih dejanj s
traginimi posledicami. Takni ljudje so sejalci strahu.

V prizadevanjih za ljubezen nikoli ne ve, kaken bo izid
naporov. Zato smo iznali naine, da tej potrebi vendarle nekako
zadostimo, etudi obutek ni isto pravi. Kako? Z razlinimi
nadomestki: z varnostjo in udobjem. In v tem grmu tii zajec
oziroma eden od pomembnih razlogov za nesreo loveka: e
poskua potrebi po ljubezni zadostiti z razlinimi nadomestki, si
dela medvedjo uslugo, kajti svojo zmoto mora plaati. Vsi ti
nadomestki imajo namre kodljive stranske uinke: strah in
odvisnost.
e na zadosten dotok ljubezni nima velikega vpliva - saj
nikogar ne more prisiliti, da bi te ljubil - pa je z zagotovitvijo
varnosti in udobja nekoliko drugae; nanju je veliko lae
vplivati. Varnost je poskus prepreevanja sprememb, da bi si
zagotovil nekakno miselno premirje s strahom razlinih vrst.
Tako napravi ivljenje bolj statino s tem, da preprei pojav
tistih dogodkov, ki bi prinesli kodo ali izgubo.
e najlae pa si je zagotoviti vsaj relativno zadovoljivo udobje,
saj gre tu v splonem za naine, kako se izogniti fizinemu obre-
menjevanju ali trpinenju telesa, in zagotoviti telesu uitke,
ugodje in zadovoljstvo. Posledica naraajoega udobja naj bi
bilo naraajoe zadovoljstvo. Reklamni prispevki in
propagandni vloki v javnih medijih so nam v prepriljiv poduk,
kakne so dobrodejne posledice uporabe tega ali onega proizvoda
in kako se je treba poutiti, ko ga uporabi.
Nadomestki za ljubezen imajo poleg lastnosti, da ne
pripeljejo do trajnega zadovoljstva, e eno posledico: povzroajo
pohlep, neprestano prizadevanje, ki se praviloma le poglablja.
Nikoli ni zadosti denarja in bogastva, moi, ugleda, slave

Obutek udobja je mnogo lae dosei kot obutek varnosti.
lovetvo si e tisoletja izmilja naine za poveanje telesnega
in duhovnega udobja. Kaj pravzaprav je udobje? Razvajanje telesa
in duha, da bi se poutil zadovoljnega, sitega, negovanega,
obkroenega z lepimi in dobrimi stvarmi, potolaenega, veselega,
srenega; ali tega ne moremo zamenjati z eno samo besedo



86

ljubljenega? Nedvomno gre tudi za to, da si z zunanjimi
pomagali poskuam priarati obutek, da imam dovolj ljubezni,
da je moji potrebi po ljubezni (navidez) zadoeno.
V slovenskem jeziku imamo za posledice udobja silno pri-
merno besedo: za-dovolj-stvo, torej gre za stanje, ko si za zados-
titev neke potrebe storil dovolj. Toda le na videz, kajti dovolj je
silno relativen pojem, ki se spremeni vsakokrat, ko ga dosee.
Krivec je um in njegov mehanizem, imenovan elja. Toda o
tem kasneje.
Naj se obda s e toliko remi, ki prispevajo k udobju, od njih
notranje izpolnitve in obutka, da si ljubljen, ne more dobiti.
Pa pa se ob vsaki novi dobrini zgodi dvoje: povea se odvisnost
od zunanjih dejavnikov, po drugi strani pa naraa nekakno
notranje razoaranje nad dejstvom, da ti tudi ta ne more dati
tistega zadoenja in izpolnitve, ki si ju na tihem priakoval. e
je srea v tem, da si obdan s stvarmi, potem je silno krhka, saj jo
je zelo lahko poruiti. Vezanost na materialne stvari prinaa
strah. Brkone prinese strah vsaka vezanost, saj ni pomembno,
kaj izgubi, e je tisto pomembno in ima vrednost.

Varnost je nekaken obutek ugodja kot posledica
zagotovitve pogojev za zmanjanje ali odpravo doloene
nevarnosti, ki povzroa strah. Varnost in strah sta neposredno
povezana; pojav varovanja pomeni, da obstaja strah. Toda, ali je
tega z varovanjem sploh mogoe prepreiti? Ali ne gre le za
transformacijo strahu, za spremembo ene oblike strahu v drugo,
ki je videti manj grozea? Ali z varovanjem ne ustvarimo motnje
v naravne procese, ki po zakonu naravnega ravnovesja povzroi
nasprotnjo motnjo? Varnost enega je pogosto gronja drugemu.
Prizadevanja za varnost ustvarjajo napetosti, ki vodijo v nova
nasprotja. Zdaj ne govorimo o tehnini varnosti, ki uvaja sisteme
za zmanjevanje statistine verjetnosti odpovedi drugih sistemov.
Razmiljajmo o varnosti kot o sploni, nemerljivi, psiholoki
kategoriji.
Vzemimo primer: iz strahu pred ubotvom, revino si
poie zaposlitev, ki zagotavlja primerne prihodke. Delovno
razmerje zagotavlja doloeno socialno varnost in prihodke, po
drugi strani pa prinaa doloena

Strah v ogledalu


87

pravila, ki so zaposlenim v breme. Strah pred ubotvom torej
zamenja s strahom pred izgubo slube zaradi kritve
delodajalevih pravil, pravilnika o delovnih razmerjih, ali zaradi
kritve drugih pravil, ki jih postavlja delodajalec. En strah je
zamenjal drugega. Velja namre: bolje veliko majhnih strahov
kot en velik.
Kapital in njegovo orodje, denar, sta instrumenta varnosti.
Ljudje si prizadevamo z njuno pomojo zagotoviti udobje in
obutek, da se lahko ubranimo vseh neprijetnih preizkuenj.
Razviti svet je mono obremenjen s prizadevanji za zagotovitev
varnosti. Toda ta je lani nadomestek za pravo zadovoljitev
potreb loveka. Dokler loveka druba tega ne spozna, zasleduje
neprave cilje, zato ne more raunati na progresiven razvoj in
sreno prihodnost.

Vse ivljenje si prizadeva, da bi si zagotovil varnost. Toda vse
to je na nek nain beg pred polnim ivljenjem, beg pred udeno
raznolikostjo sedanjega trenutka. Preprian si, da se je treba
ubraniti vseh pojavov, ki prinaajo boleino, trpljenje in izgubo.
Zaposli se, vlani se v razna drutva ali stranke, oprime se
neke filozofije, nakopii nekaj premoenja in ukrene vse, da bi
prepreil neprijetne dogodke in izkunje, in si tako zagotovil
varnost in ugodje. S tem, ko omeji svoje ustvene amplitude v
negativni smeri, jih omeji tudi v pozitivni. Tako postaja vse bolj
neproen, medel, neobutljiv in plitko ute, saj si prizadeva, da
ivljenja ne bi obutil v celoti. Varnost je torej nekaken nain
zapiranja pred ivljenjem, blokada tistega, kar ima priti. Toda
narava poskrbi, da to nikoli ne uspe v celoti; naj se e tako
izogiba neprijetnim dogodkom, prej ali slej naleti nanje.
Vzhodnjaki verjamejo, da svoji karmi ne more uiti.

ivljenje ima tolikno vrednost, da zaslui, da lovek zanj tudi
kaj tvega, da pravzaprav tvega vse. Kaj naj lovek pone z neko
mrtvo varnostjo in gotovostjo, e ta nima nobene vsebine? Brez-
breni svet prvobitnih, nezajezenih energij edini navdaja duo z
radostjo nad silno mojo in lepoto stvarstva. (A.Grabar)




88


Notranji ali zunanji sovranik?

V Varnosti, posebno tisti v svetovnem merilu, velja nameniti
e nekaj besed. Varovanje v vojakem smislu je ena izmed
lovekovih dejavnosti, ki lovetvu jemljejo najve energije, asa
in denarja. Politiko zagotavljanja vojake varnosti je lovetvo z
zdruevanjem drav v vojake bloke prignalo na tragien nivo: v
obrambne namene nakopieno oroje e samo po sebi
predstavlja nepojmljivo gronjo celotni zemeljski populaciji, saj
e majhen spodrsljaj ali napaka v varnostnem sistemu ene od
atomskih sil lahko pripelje do usodnih dogodkov, ki jih ne bo ve
mogoe nadzorovati. Ob tem pa je drav, ki roljajo z jedrskim
orojem, vse ve. Toda brez skrbi! Zaradi procesa jedrskega
razoroevanja sta ZDA in Rusija prieli z unievanjem
dogovorjenih in usklajenih koliin jedrskega oroja, tako da je
sedaj preostalega oroja le e toliko, da svet v celoti uniimo
kakih dvanajstkrat!
Gledano popolnoma trezno in neobremenjeno na nain varo-
vanja, je pot, po kateri je krenil svet, popolnoma napana. Vsaka
oblika zaite z oboroevanjem zahteva pri potencialnih nasprot-
nikih enako aktivnost, potem pa tekmovalnost zavira le e
globina dravnih proraunov. Toda, kako bi lahko sploh bilo
drugae?
Gre za nekaken miselni paradoks. Spustimo se na osebni
nivo. e se eli zavarovati, potem to pomeni, da v sebi nosi tis-
tega sovranika, proti kateremu naj bi se boril. Sosed se odzove
na varovalne ukrepe z nezaupanjem in strahom. Moja predstava
o zunanjem sovraniku torej iz soseda naredi pravega sovranika.
Resnini sovranik pa je strah, ki ga nosi v sebi. e eli, da ne
bo napaden, se ne sme varovati pred napadom. e v sebi nima
predstave o sovraniku, potem ga tudi zunaj sebe ne vidi. Kar
nosi v sebi, vidi v odnosih zunaj sebe. Kar je znotraj, se
odslikuje zunaj in obratno.

Strah v ogledalu


89

Ko bi se zavedal, da zakonov narave ne more izigrati, tudi
zakona o vzroku in posledici ne, bi ravnal drugae. Jezusovega
nauka o ljubezni do sovranika niso razumeli, saj je Cerkev nauk
o reinkarnaciji prikrila. Tako se ljudje slepimo s tem, da je na
nasilje potrebno odgovoriti z nasiljem, in da je plailu kazni za
nasilje mogoe uiti. Morda v enem samem ivljenju. Toda
karmini dolg ostane. e vedno velja: kdor uporablja me, bo z
meem pokonan.

Zmaga izgubi vso zanimivost, ko je doseena in zahteva novo,
e vejo zmago. Zmagovalec je vedno v paradoksnem poloaju:
enako velik udarec, kot ga zada, prejme tudi sam. Njegova
zmaga je vedno poraz nekoga, to pa rodi novo tekmo in boj gre
tako v nedogled. Pravega zmagovalca sploh ni. Edina resnina
zmaga je v tem, da lovek obvlada gon, ki ga sili v potrjevanje,
in da sprejme mir nepotrjenosti. Zmagovalec ostane osamljen,
nepotrjeni je blizu vsem stvarem. (A.Grabar)

Vrnimo se k varnosti v svetovnem merilu. Vojako varovanje
pomeni raunanje z monostjo vojakega napada, obstoj oroja
pa veliko verjetnost, da bo to uporabljeno. e ni ne oroja in ne
vojatva, tudi ni gronje in ne potrebe po varovanju. Toda, kako
naj se to obnese, e nasprotnik ne uporablja iste logike, ali
povedano drugae - e ga je strah? Moja nezaitenost je lahko
zanj motiv za napad, z upom na lahko zmago.
Varovanju se lahko brez zadrkov odpovemo ob doloenih
pogojih: visoka civilizacijska in etina zavest, nivo medsebojnih
odnosov, ob katerih ni motiva za izkorianje loveka po loveku
ali naroda po narodu. Na kratko vse te pogoje lahko strnemo v
enega samega: da strah ni prisoten. Ta pogoj seveda v svetu e ni
izpolnjen. Tudi v primeru doseenega svetovnega konsenza in
popolne pripravljenosti vseh drav za razoroitev, le-te ne bi bilo
enostavno izpeljati, saj nekaterih jedrskih sil ne bo lahko prepri-
ati, da bi se odrekle prednosti, ki jih to oroje prinaa.
Uporaba vojake sile za osvojitev ozemelj ni ve
najprimerneji nain. V zadnjem asu so bile vse osvajalne vojne
neuspene. Koristi vojn so za napadalca vse bolj vpraljive:
gmotne prednosti, ki jih bogate in mone drave uivajo v miru,



90

se ne morejo primerjati s tistimi, ki bi jih morda prinesla vojna.
Poleg tega pa je podobne rezultate mo dosei mnogo ceneje in
elegantneje z ekonomskimi, finannimi in drugimi pritiski. Kljub
temu tevilo lokalnih vojn e ne upada. Samo v sedmih letih po
koncu hladne vojne leta 1989 je bilo na razlinih krajih po svetu
preko 100 vojn, ki so bile preteno vojne znotraj drav. Tu je
vojaka sila najvekrat uporabljena kot sredstvo prisile za
ohranitev doloenega stanja ali interesov doloenih skupin v
dravi. V njih so bolj kot vojaki v prvih bojnih rtah ogroeni
civilisti, bojia pa so najvekrat urbana naselja in vasi.
Morda pa bo vse to spremenila totalna svetovna vojna, v ka-
teri bo unieno vse oroje, verjetno pa z njim tudi svet. Ali bi bil
s tem unien tudi strah v nas? To bi pomenilo, da bomo preiveli
osvobojeni strahu.

Strah v ogledalu


91


Lakota je huda re

L Lakota je ena najvejih tegob lovetva, strah pred lakoto
pa veen spremljevalec skoraj milijarde ljudi. V Afriki in Aziji za
lakoto vsak dan umre nekaj deset tiso ljudi. Kako pere problem
lakote reiti, je teko vpraanje, s katerim pa se na tem mestu ne
bomo ukvarjali.

Razvite drube lakote praktino ne poznajo, sreujejo pa se z
druganimi problemi, ki zadevajo prehrano. Predvsem gre za
prekomerno prehranjevanje, ki je malone sploen pojav v
drubah z razvitejim standardom. O metodah za zmanjevanje
kodljivih uinkov prekomernega prehranjevanja je napisanega
dosti in preve. O pravih vzrokih prenajedanja pa govori le
malokdo.
Sitost prinaa ugodje. Hrana je naa prva izkunja ugodja in
varnosti. Dojenek s hrano namre ne potei le lakote, saj, kot
pie Praper (1995), doivi zraven tudi izkunjo ugodja, se ob tem
pomiri, napolni z ljubeznijo, smislom in upanjem. Ni pomembno
samo mleko, ki ga otrok dobi, ampak tudi ustvena izmenjava.
Zato je hranjenje e od vsega zaetka tako tesno povezano s
ustvi in obutki. Hranjenje je pokazatelj osebnih stisk, ki se
porajajo pri iskanju in oblikovanju osebne identitete. Motnje
hranjenja so znak nezadovoljstva in pomanjkanja neesa
bistvenega v ivljenju.
lovek naj bi jedel in pil zato, da bi poteil svojo potrebo po
hrani (oziroma energiji), v razvitem svetu pa se je ta osnovna lo-
veka potreba spremenila v sredstvo za uivanje (naj nam
odpusti milijarda lanih po svetu!), pa tudi za zadovoljitev
ustvenih potreb in stisk. Zatekanje pred tegobami vsakdanjika v
ugodje, ki ga nudi hrana, je marsikomu postal nain ivljenja. Sit,
morda tudi nekoliko obilneji lovek pa se pouti tudi
varnejega, v psiholokem smislu seveda. Privoiti si nekaj dobre



92

hrane je pa lae, kot omisliti si kako drugo potrono dobrino za
doseganje ugodja. Poglejte pripadnike vseh narodov z visokim
standardom: preko polovice je predebelih, ali pa kako drugae
deformiranih od prevelikega ugodja in premalo skrbi za telo!
Civilizacija nas vodi v dvojno past: po eni strani nas z modernimi
tehninimi pripomoki vse bolj osvobaja fizinega dela, ki
predstavlja pomemben del rekreacije, po drugi strani pa nas
zasipa s edalje ve nekakovostne, industrijske hrane, ki vodi v
debelost.
V razvitem svetu, pa tudi pri nas, so motnje hranjenja vse po-
gosteje. Z uivanjem vejih koliin hrane so povezane globoke
loveke stiske, v ozadju katerih brez dvoma stoji tudi
nepoteena potreba po ljubezni. Redkokdo nima prav nobenega
ventila, ki nam ga ponuja dananji as za laje premagovanje
strahov, stresov in vsaj majhen odmik od realnosti. Marsikateri
od teh ventilov vodi v zasvojenost. Subtilno mejo med navado in
zasvojenostjo prestopi tedaj, ko kako poetje ali jemanje kake
substance ni ve elja, temve potreba. Navado lahko opusti,
potrebe ne more. Poleg drugih, nevarnih oblik zasvojenosti je
pretiravanje v hrani ena najmanj spotakljivih oblik, eprav so
zasvojenci vpeti v zakleti krog zasvojenosti s posledicami na
drubo, ki jih e zdale ne gre podcenjevati. V ozadju
zasvojenosti je znaajska ibkost, ibka samozavest, pogosto pa
tudi preprianje nisem dovolj dober.
Razviti svet je pri vpraanju prehrane krepko brcnil v temo. O
nainih pravilnega prehranjevanja obstaja na kilometre knjig,
vendar le teko najdete kako od njih, ki usmerja na pravo pot.
Koristno bi bilo raziskati, kakne posledice ima hrana, ki jo
lovek uiva, na njegov telesni in umski razvoj. Beg v hrano je
silno razirjen pojav, a le malokdo se zaveda, da s prekomerno
hrano obutka, da si ljubljen, ustvene zadovoljitve in varnosti ne
more nadomestiti. Zanimivo bi bilo spremljati, ob kaknih
prilonostih in v kaknih okoliinah ob normalnih pogojih
prehranjevanja elja in potreba po hrani narasteta. Kakna
globlja potreba se skriva v ozadju?

Na boj s kilami si obsojen, dokler ne spozna bistva svoje
debelosti in pravih vzrokov zanjo.

Strah v ogledalu


93

Nobena shujevalna kura ne more imeti dolgorono opaznih
uinkov, e se omejuje le na koliinsko ali vsebinsko redukcijo
hrane. Toda sodobnega loveka zanimajo le kratkoroni cilji,
efekti, ki so vidni takoj. Tako kot je obiajno v medicini, se tudi
pri shujevalnih kurah lovek omejuje le na odpravljanje
simptomov, namesto da bi zdravil vzrok bolezni. Spoznati pravo
ozadje svoje porenosti pa je nekoliko bolj zahtevna naloga
kot sledenje receptu za hitro hujanje.

Ali ste vedeli, da sta draljaja za lakoto in ejo pri loveku te-
sno povezana in loeno prepoznavna le v moneje izraenih pri-
merih pomanjkanja? To pomeni, da ni vedno lakota povzroitelj
obutka lakote. Lahko je temu kriva eja! Potrebo po pijai tako
pogosto potolai s hrano, kar je seveda napano. Posledica je
kajpak kopienje telesne tee, ob tem pa potreba po vodi ostaja
nezadovoljena! To spoznanje utegne vplivati na nain prehranje-
vanja tudi marsikoga izmed vas.
Ustavimo se e ob trditvi, ki je ni mogoe kar tako prezreti:
na strah v loveku vpliva prehrana. Tisto, kar zauije, nedvomno
vpliva ne le na telo, temve tudi na poutje in psiho. Prehrana je
v razvitem svetu bogata z mesninami, se pravi s hrano ivalskega
izvora. Uivanje mesa, ki je nesporno manj zdravo od uivanja
rastlinske hrane, naj bi bilo po mnenju nekaterih nevarno tudi
zato, ker lovek z mesom ubitih ivali zauije tudi adrenalin in
druge nepoznane substance in energije, ki so posledica smrtnega
strahu ivali, in se pred smrtjo v znatni meri izloijo v meso. Bolj
ko je prehrana ivalskega izvora, ve agresivnosti in strahu bo to
vnaalo v uivalca le-te. Kolikor poznam to tematiko, so vegeta-
rijanci miroljubneji in manj agresivni od vsejedcev, za kako radi-
kalnejo trditev pa nisem nael dokazov.
Zanimivo je, kakno je bilo esti dan stvarjenja glede
prehrane Boje priporoilo loveku, ki ga najdemo v bibliji (1
Mz1,29). Bog je dejal: Glejta, dal sem vama vso zelenjavo, ki
rojeva seme, katera je na povrju vse zemlje, in vse drevje, na
katerem je sad drevesni, ki rojeva seme: bodi vama v hrano. O
mesni hrani pa ni!

Nedavno sem se nasmejal ob naslednji domislici. Z drubo



94

smo uivali v prijetnem vzduju piknika, ki ga je pestrila tudi pre-
cejnja skupina otrok. Prijatelj je osuplo opazoval, kako njegova,
ne prav vitka, hi uspeno prosjai za hrano pri vrstnikih, potem
ko je jadrno poistila vse s svojega kronika. Nazadnje je izprosila
sendvi e pri sosednji mizi. Naposled je oetu prekipelo: No,
herkica, ti kar pridno jej. Ko bo dovolj debela pa te bomo za-
klali in pojedli! Deklico je v trenutku minil apetit.

Strah v ogledalu


95


V slubi njenega velianstva
dobrine

U Udobje in strah sta povezana bolj, kot bi si mislili. O
kopienju materialnih dobrin, kar seveda prinaa e ve udobja,
elim zato povedati e nekaj besed.
ivljenjski cilji povprenega predstavnika razvitega sveta so si
podobni. Prizadevamo si pridobiti doloene statusne dobrine,
ki omogoajo vedno nove in im veje uitke, zadovoljstvo in
ugled ter zavist manj uspenih. Luksuzni avtomobili, jahte,
poitnike hie ali vile in e kaj so za marsikoga ivljenjski cilji, ki
dajejo motivacijo in mo v napornem pehanju ustvariti im ve.
Vse skupaj je lepa prevara uma, ki ji ni konca, saj vodi v vedno
veje rtve. Strah pred krajo terja obrambo in zaito, zato so
predeli in kraji, kjer bogati potroniki uivajo v svojem blago-
stanju, prave trdnjave, obdane z video kamerami, alarmi in
oboroenimi straarji.
Kapitalizem je ivljenjsko odvisen od posameznikovega inte-
resa za im vejo osebno porabo. Zato si nenehno in z vsemi
sredstvi prizadeva, da bi poveeval povpraevanje, s tem pa krepi
lakomnost. lovek v razvitem svetu se vse bolj predaja vedno
monejim senzacijam razlinih oblik in e bolj razburljivim
izkunjam, ter se obdaja z vedno novimi potronimi dobrinami,
saj so stare izgubile mik in ne zadoajo ve. Tragino je, da se
vse bolj spreminja v potronikega robota, ki ga strah pred
izgubo doseenega standarda potiska v vse naporneje pehanje
za zaslukom in v boj za izpolnitev svojih potronikih elja. Ob
tem sploh ne opazi, kako je, zapeljan od nenehnih novih in
neskonnih monosti, ki jih ponuja trg potronih dobrih, postal
suenj materialnosti in izgubil svojo celostnost. Ne zaveda se, da
takna politika ogroa lovekoljuben razvoj na tem planetu.
Kako pridobiti kupca, postaja vse pomembneje vpraanje.



96

Poznavanje potronike psihologije postaja prava znanost,
poznavanje le-te pa louje uspene trgovce od neuspenih.
Najugodneji prostor na policah supermarketov danes
preizkuajo z raunalnikimi simulacijami modelov kupcev.
Zanimivo je pogledati, kako se je, posebno v zadnjih petde-
setih letih, poveal seznam materialnih dobrin, s katerimi si je
razviti lovek olajal ivljenje in hkrati poveal svojo odvisnost in
ranljivost. Kako naj danes normalno ivimo brez pralnega stroja,
telefona, radia in televizorja, avtomobila in elektrine energije za
napajanje breztevilnih aparatov, da o raunalniku in internetu
e ne izgubljamo besed. Od veine teh dobrin smo ivljenjsko
odvisni in izpad vsake izmed njih bi pomenil resno krizo drube
in boleo motnjo naih ivljenjskih navad. Kako dolg bo ta spisek
prepotrebnih potrebin za normalno ivljenje ez dvajset let?
Medtem, ko je razviti Zahod postopoma in nepretrgoma dvi-
goval nivo materialne oskrbe, v zadnjem asu prihaja do potro-
nike emancipacije vzhodnih drav, ki so se ravno izkopale
izpod komunistinega jarma. Ravno na podroju potronitva je
po zaslugi dvigovanja kupne moi evropski Vzhod najhitreje
dohitel trgovske metropole evropskega Zahoda in jih v pogledu
mnoinosti ponekod celo prehitel. To je posledica dolgo zatira-
nih potronikih elja Vzhodnjakov in njihove veje
neracionalnosti pri nakupih kot tudi praktino neomejenega
delovnega asa prodajaln, ki so odprte tudi ob nedeljah; na
slednje pa v evropskih prestolnicah ob obstojei zakonodaji zlepa
ne morejo pristati. Supermoderni nakupovalni centri, na primer
v Varavi, se tako bliskovito mnoijo in grozijo, da bodo zasenili
zahodne vzornike, ki v resnici nimajo ve veliko manevrskega
prostora in s tem dobrih monosti za tekmovanje.
Ob eksploziji potronitva sta brez moi tako posvetna oblast,
ki svari pred pretiranim potronikim zadolevanjem, kot cerkve-
na, ki svari, da je nedeljsko nakupovanje greh. Ni ne pomaga,
namesto na sprehod v gozd ali na nedeljsko mao, odrasli svoje
otroke raje posedejo v nakupovalne vozike in se po urah spreha-
janja skozi veleblagovnice obloeni vrnejo domov.

Vse tevilneji in vse osupljiveji doseki tehninih znanosti
loveka niso zadovoljili, niso mu

Strah v ogledalu


97

odprli poti do sprave med razumom in razumevanjem sveta in
njega samega v njem, ampak so prepad med obema e poveali.
Po zaetnem navduenju nad kako novo tehnologijo razmeroma
hitro pride do streznitve, razoaranja in kritinih refleksij, ki na
novo odprejo bivanjska vpraanja. Potronika druba ni
poveala lovekove svobode, kot po propadu komunizma
pogosto sliimo in beremo, temve jo je le prerazporedila v
drubi. Zdaj so bolj svobodni tisti, ki imajo ve denarja, saj je
svoboda vse bolj definirana kot im veja sposobnost izbire
pri troenju. Druba vse bolj potiska na obrobje tiste, ki niso
dobri potroniki in v zaaranem krogu rastoe produkcije in
porabe ne prispevajo svojega delea. Veljajo za dravljane druge
vrste in potencialne kriminalce, ki so dravi in drubi le v breme.
Vse tuzemske dobrine se veejo samo na eno ivljenje in nam
ne koristijo ob smrti in po njej. Kmalu po pridobitvi se v loveku
namesto obutka zmagoslavja pojavi obutek opeharjenosti; ne
nudijo namre taknega uitka, kot si predstavlja. Br odkrije
pri njih vse mogoe pomanjkljivosti, zahtevajo skrb, sicer se
kvarijo e mnogo hitreje, zahtevajo doloen prostor, pogosto je
treba zanje plaevati davine itd. S tem ko postane njihov
lastnik, si, hoe noe, naprti vlogo njihovega sluabnika, pa
tudi strah: izguba dobrine bi pomenila boleino in izgubo ne le v
materialnem smislu. S pomembnostjo in ceno dobrine se vea
vloena oziroma vezana energija, skrb ter koliina z njo
povezanega strahu. Da bi lahko milijonar bil sreen, je torej e
sprio velikega strahu, ki je povezan z imetjem, malo verjetno.

Da materialne dobrine resnino veejo veliko koliino
ivljenjske energije, ki je izgubljena za kakrenkoli drug namen,
loveku razvitega sveta ni najbolj jasno. Tega se v splonem zelo
slabo zavedamo, saj je materialno slepilo zelo mono. Zanimivo
pa je napraviti enostaven poizkus. Predstavlja si, da si lastnik
precejnjega premoenja: ima razkono hio in luksuzen avto ter
udovito poitniko hiico v hribih. Poskua se imbolj viveti v
vlogo lastnika; e navedeno dejansko poseduje, potem je to
toliko lae. Potrudi se ugotoviti, kakne vrste skrbi se veejo na
vse te dobrine, kako je z vzdrevanjem in popravili hie in
vikenda, kako s plaevanjem davkov, kako je potrebno vozilo



98

zavarovati in oskrbovati ter servisirati, obuti, kako si v strahu
pred vlomom, krajo, pokodbo, ali unienjem. Razmisli, koliko
asa je potrebno vsemu temu nameniti in koliko denarja je
potrebno zasluiti, da si vse to prislui, ohranja v primernem
stanju in zavaruje pred nevarnostmi. Ko vse te predstave
dodobra osvoji in obuti, poskua ugotoviti, kako se vsa ta
bremena odraajo na poutju. e si se resnino dobro vivel v
opisano vlogo, mora imeti uden vtis, da te nekaj krepko tii k
tlom, v elodcu pa se je pojavila nekakno nelagodnost.
Potem pa se vivi v popolnoma drugano vlogo. Si uivalec
istih materialnih dobrin kot prej, vendar nisi njihov lastnik.
Nobenih bremen in skrbi v zvezi z njimi ne nosi ve, temve
zgolj uiva dobrobiti vsega navedenega. Obuti vse uitke
dobrin, pri emer nisi prav ni obremenjen z lastnitvom; si le
brezskrben uivalec brez vsakih obveznosti. Sprehaja se po
razkono opremljenih prostorih z dragoceno opremo, se lagodno
vozi po udoviti pokrajini in uiva v prelepem razgledu z
balkona svoje poitnike hiice v planinah
Naposled primerja novi obutek s prejnjim. e si dobro odi-
gral obe vlogi, je razlika med njima velikanska; razlika, ki ima
ime strah, povezan z lastnitvom.

Zadovoljnost se ne poraja iz kopienja dobrin, ampak iz pleme-
nitosti. Za karkoli se prime, se zavedaj, da si s tem ujet. In e
nekaj spusti, je ena vez manj. Blagor ti, e ima toliko modro-
sti in vere, da dojame, kako je onkraj semnja utnih dobrin in
ugleda e nekaj, kar je dosti bolj bistveno. Tedaj si ne bo zvezal
due in bo imel mo, da bo odhajal v prostost, eravno je pot
dolga in utegne trajati do smrti in e ez. (A.Grabar)

Strah v ogledalu


99


Kam nas vodi kapital?

S S problemi kapitalistinih drub se e desetletja ukvarjajo
ekonomisti, sociologi in filozofi, zato je gradiva na to temo koli-
kor hoete. Zato je to poglavje bolj podobno znanstveni razpravi
kot lahkotnemu razmiljanju. Nobenega dvoma ni, da prevladu-
joi drubeni red, ki temelji na udejanjanju lovekovega pohlepa,
lovetva ne vodi v najbolj pravo smer, eprav je to jasno le red-
kim. Dotaknili se bomo le najbolj pereih problemov in poskuali
ugotoviti, kakna je vloga kapitalizma pri krepitvi strahu sedanjih
in prihodnjih generacij.

Kapital in strah sta povezana priblino tako kot gnoj in
smrad. Ve kot ga je na kupu, bolj smrdi. Toda ta primerjava,
eprav bi se utegnila komu zdeti neokusna in neprimerna, sploh
ni tako neumestna. Kamor pritee kapital, se druba razvije,
nastanejo delovna mesta, okolje se prine spreminjati,
koncentracija prebivalstva se pogosto povea, izbolja se oskrba
itd. Kapital zato dejansko deluje kot gnojilo, ki omogoa
materialno rast. Zato si ga prizadevajo privabiti v svoje loge vsi,
najbolj pa nerazvite deele. eprav je kapital zavojevalec sveta, se
obnaa kot plana ptica: gnezdi le tam, kjer se pouti popolnoma
varnega, se pravi, kjer sluti monost za dobiek. Donos na
vloeni denar je edini kriterij, ki zanima vlagatelje. Dokler so
interesi zmerni, odnosi med delodajalci in delavci v
obojestransko zadovoljstvo in ni negativnih posledic za okolje, je
na videz vse lepo in prav.
Toda druga plat medalje ne odseva svetlobe. Pohlep po dobi-
ku oziroma zasluku in veanje kapitala vodi v odnose in aktiv-
nosti, ki so za loveka in okolje kvarni in pogubni. Zahodne dru-
be svojo intelektualno elito oziroma loveka z ambicijami vodijo
v past, iz katere skoraj ni reitve. elja, da bi nekaj ustvaril in se
dokazal, ga ob uspehih v karieri vodi do vse zahtevnejih, vpliv-



100

nejih in vedno bolje plaanih delovnih mest, dokler ne dosee
nivoja svoje nesposobnosti, ko poloaj komaj e obvladuje. Strah
pred izgubo poloaja, ugleda, zagotovljenega nivoja osebne po-
rabe, ki je z vzpenjanjem po lestvici hierarhije vztrajno rasel, ga
sili, da za vsako ceno poskua obdrati svoje pozicije, saj je
strmoglavljenje v brezno revine nekaj najhujega, kar se mu
lahko zgodi. Kako zagotoviti potrebne prilive bogatau pogosto
ni ve pomembno, tudi e gre za ceno lovekih ivljenj ali
daljnosenih ekolokih posledic. Edini standard, ki velja, je:
prigrabi si im ve in za vsako ceno, pazi nase, bodi spreten in ne
brigaj se za druge. Druba se iz skupnosti spreminja v skupek
lakomnih posameznikov s konfliktnimi interesi. Toda
individualna lakomnost preprosto ne more biti ustrezna
drubena kohezivna sila oziroma cilj, ki bi v dananjem asu
povezoval skupnosti. Nobena skupnost v daljem obdobju ne
more obstati, e je organizirana le kot sistem individualnih
pravic, ki ne dopua primernega sistema socialnih odgovornosti.
Kot je pred dvajsetimi leti opozoril e filozof Erich Fromm,
razvoj gospodarskih sistemov ni ve odvisen od vpraanja, kaj je
dobro za loveka, temve od vpraanja, kaj je dobro za razvoj
ekonomskih sistemov. Tako postaja lovek do narave in sebe vse
bolj sovraen. Povsem legalna metoda za podjetniki uspeh je
izrivanje tekmecev s trga, da si prisvoji njihovo monost za
zasluek in s tem povea svojega kar ni ni drugega kot
legalizacija pohlepa. Drubeni proizvod je danes tako
enostransko in nepravino porazdeljen kot e nikoli doslej v
zgodovini. Ameriki drubeni kritik Noam Chomsky
mednarodne koncerne, ki jih imenuje zasebne tiranije, doli,
da so si najprej podredili drave tretjega sveta, potem pa zaeli
napadati delavce v lastnih deelah.

Ob dejstvu, da kapitalizem praktino nima ve konkurenta,
ameriki sociolog Lester Thurow napoveduje, da bodo intelektu-
alno siromaenje mnoic, propadanje socialnih struktur in nara-
ajoe nezadovoljstvo mnoic vodili v spiralo upadanja
ivljenjske ravni. Intelektualno siromaenje se odraa v vse veji
funkcionalni nepismenosti: vse ve ljudi se na vse ve
podrojih ne znajde ve in so povsem

Strah v ogledalu


101

odvisni od indoktrinacije medijev, ki jih usmerjajo centri
ekonomske moi. Tako vse bolj povzemamo sodbe medijev,
namesto da bi poskuali razumeti.
Nekdanji socialni dogovor iz asa po drugi svetovni vojni, da
bodo stari poskrbeli za svoje otroke, druba pa za stare, ne dri
ve. Vse ve starev ne skrbi za svoje otroke, davkoplaevalci pa
se upirajo dogovoru, da bodo poskrbeli za ostarele. Dananji ka-
pitalizem v celoti deluje po pravilu, da dobiek privatizira,
stroke pa socializira. Socialna drava je bila neko ustvarjena
kot korektiv za popravljanje izrazito profitne logike
kapitalistinega sistema, kajti ta socialnih problemov, ki jih je
povzroil, nikoli ni bil pripravljen razumeti kot del strokov, ki
jih je dolan poravnati. Danes pa vse bolj prihaja do teenj po
siromaenju socialne vloge drave, kajti to naj bi postalo, tudi
sprio vse hitrejega staranja zahodnih drub, enostavno
predrago. O socialnih reitvah se je na ravni skupnosti vse tee
dogovarjati, kajti skupen problem je postal zasebna zadeva.
Ustvarjeni kapital v multinacionalkah in velikih koncernih je
sila, ki ima mone ekonomske, politine in drubene posledice
ter izvaja na drubo pritisk, ki se mu je pogosto mogoe upreti le
za ceno odliva kapitala drugam, kar bi pomenilo obuboanje
regije, to pa je previsoka cena. Zato je uveljavljanje interesov
kapitala, ki so seveda v popolnem nasprotju z ekolokimi
prizadevanji skupnosti, toliko uspeneje. Politika v slubi
kapitala zavira resnien napredek in uniuje ivljenje na planetu
s krenjem gozdov, onesnaevanjem zraka, morij in kopnega, saj
je dediina zanamcem sploh ne zanima.
Mona konkurenca sili lastnike kapitala v vse racionalneje
metode proizvajanja, zato se pritisk na delovno silo neprestano
poveuje. Opisani model delovanja drub vodi v ustvarjanje vse
vejih nasprotij med lastniki kapitala in delovno silo, pri emer je
kapital vse moneji, delovna sila pa vse siromaneja. Prepad
med bogatimi in revnimi je vse tee premostiti. Za ilustracijo: po
zadnjih ugotovitvah Svetovne banke se je tevilo ljudi na tem
planetu, ki ivijo na robu revine kar pomeni, da na dan
zasluijo manj kot dolar povealo na 1,5 milijarde, oziroma za
novih 500 milijonov ljudi.




102

Kljub navidezno demokratinim sistemom vodenja in
nadzora drav svetovne politike ne krojijo vlade najmonejih
drav, pa pa razni mednarodni gospodarsko-finanni velikani,
globalne organizacije, ki v imenu kapitala doloajo ideologijo in
politiko. Z vmeavanjem v politiko krojijo razvoj v posameznih
interesnih sferah in ga usmerjajo po svoji volji. Richard Nixon je
dejal, da ZDA za notranjo politiko sploh ne potrebujejo vlade,
kajti dravo notranje vodijo veliki koncerni. Predsednik je
potreben le za zunanjo politiko, pa e pri tem se mora uklanjati
interesom raznih lobijev. e ni dovolj posluen, se mu lahko
zgodijo neljube stvari kot impeachment in spodkopan ugled;
sedanjemu amerikemu predsedniku sta bila zgovorno svarilo.
Sicer pa volilni sistem v ZDA, ki velja za eno najbolj
demokratinih drav, v prvi vrsti ne zastopa interesov ljudstva,
temve kapitala. Senator se mora v svojem 6-letnem mandatu
krepko potruditi, da do konca volilne dobe zbere dovolj denarja
za naslednji volilni boj. Denar seveda dobi le od raznih
mogotcev, za katere je pripravljen kaj storiti. V kongres izvoljeni
predstavnik v resnici ne zastopa interesov Kalifornije ali
Virginije, pa pa General Motorsa ali Boeinga.
Izkorianje loveka po loveku (delavca po delodajalcu) je
obiajna sestavina vsakega drubenega sistema. Vkljueno je v
mehanizme delovanja vsake drube, nivo izkorianja pa
ponekod nekoliko omejujejo sindikati. Komunistina ideja
doseganja splonega blagostanja v drubi brez velikih socialnih
razlik, se v praksi, v socialistinih reimih in dravah, ni obnesla.
V primerjavi s kapitalistinimi dravami so se socialistine
izkazale kot neuinkovite, neprone in neuspene predvsem
zato, ker delavec v njih ni imel resninega in otipljivega motiva
za vejo uspenost, kljub temu pa so bile v nekaterih pogledih
bolje od kapitalistinih. Njihova tragedija je bila pravzaprav v
tem, da nivo zavesti dravljanov in voditeljev ni bil dovolj visok,
da bi originalne ideje lahko uresniili.
Demontaa Sovjetske zveze je okanten primer traginega
prehoda iz enega drubenega sistema v drugega, ob katerem se je
zopet izkazal nezrel odnos vodstvenih elit do kapitala. Ruski
predsednik je znal nadvse uspeno izkoristiti val nezadovoljstva
mnoic nad neuspenim

Strah v ogledalu


103

socialistinim reimom, ko pa je po uspenem razruenju
komunistine utrdbe in z njo strogo centraliziranega
ekonomskega sistema imel enkratno prilonost, postaviti dravo
na nove temelje, je popolnoma odpovedal. V nizu neuspenih
eksperimentov z ruskim gospodarstvom, ki so jim botrovali tudi
na napana tla presajeni recepti Zahoda, in ob privatizacijskih
krajah, kakrnih svet e ni videl, je uspel Rusijo pripeljati na rob
gospodarskega zloma. Ve milijonov ljudi preprosto ni moglo
verjeti, da je zlom kar ez no odnesel njihove prihranke, armada
brezposelnih pa se je skokovito poveala. Zgodila se je najbolj
skorumpirana privatizacija v zgodovini lovetva, ob tem pa so
njene glavne ideologe kovali v zvezde. Pisatelj Solenicin je
izjavil, da reim ni uniil zgolj komunizma, ampak je hkrati z
njim izkoreninil vse, kar je ostalo lovekega v tej deeli. V mislih
je imel predvsem grabeljivost in moralno pokvarjenost post-
sovjetske nomenklature, ki je v sebini skrbi za svoj ep povsem
pozabila na mnoice rojakov, ki v revini umirajo za bleeimi
kulisami novega ruskega kapitalizma.

Po zlomu komunizma svet ni postal bolj, ampak manj varen.
Zahodna civilizacija ponuja precej svobode, a bolj malo loveke
varnosti. Oznauje jo relativno visoka stopnja materialne blaginje
in monosti izbire, a tudi razpadanje tradicionalnih druinskih
vrednot, nezadovoljstvo z uveljavljenimi religioznimi
ustanovami, odtujenost in osamljenost ter bojazen pred izgubo
delovnega mesta. Morda bo prihodnjim generacijam vendarle
uspelo zdruiti dobre zamisli komunizma s svobodo
kapitalistinega sveta.
Kapitalizem pa se izpopolnjuje in razvija naprej, kar mu omo-
goa hiter napredek tehnike, predvsem informatike in
komunikacij. V sedanjem stadiju, v procesu globalizacije, ki je
nekakno nadaljevanje procesa kozmopolitske ekonomije, je
iznael nove naine za izkorianje nerazvitih drav, ter se ob
tem e v veji meri izognil nadzoru. Multinacionalke selijo svoje
sedee v drave z najugodnejo davno klimo, tovarne v drave s
ceneno delovno silo, dobike pa usmerjajo, kamor se jim zahoe.
Ob tem le malokdo pomisli, da je globalizacija le faza v razvoju
kapitalizma, ki ga ene strah pred izgubo dobikov v vse hujem



104

konkurennem boju, zato je treba iskati vedno nove in nove
monosti za izkorianje in zasluek, ob hkratnem znievanju
cen. Delavec postaja vse bolj nepomemben delek tega orjakega
stroja, ki se nikakor ne sme ustaviti, saj bi to pomenilo zlom in
smrt. Treba je naprej in naprej, io vedno nove poti in
monosti, ne oziraje se na rtve. Nihe se ne sprauje, kam to
vodi. redni nagon sili loveka v posnemanje drugih, e: e bo
poilo, bomo tako ali tako izginili vsi
Zasluiti veliko denarja je danes z borznimi pekulacijami
lae kot kdajkoli, ob doloenem tveganju seveda, zato se s tem
poslom ukvarjajo vse iri sloji prebivalstva; v ZDA skoraj vsak
drugi prebivalec! Dobike silijo navzgor dvomljiva borzna
priakovanja, zato prihaja do obasnih verinih polomov
delnikega trga in pokanja balonov namiljenega papirnega
bogastva. Sesutje globalnih finannih in fiskalnih trgov kot
Damoklejev me visi nad glavami borznikov, ki borznih procesov
ne morejo ve niti razumeti, kaj ele nadzorovati. Strah pred
izgubo ali polomom je del posla in se nikoli ne kona: ali danes
izgubi manjo vsoto, ali pa jutri z dananjim zaslukom
poveano. Kot smo videli na primeru drav azijskega tigra,
lahko velebogati pekulanti v nekaj dneh ali tednih privedejo do
obuboanja poljubno dravo, ki so ji pred tem pomagali graditi
trhle gospodarske temelje, in pri tem prelijejo njene devizne
rezerve v svoje epe. Ve desetletna prizadevanja celih generacij
so lahko ez no izniena, kariere in premoenje se razblinejo
kot milni mehurki. ivljenje v koi obuboanega borznega
pekulanta ni vredno poenega groa.

Znanost, ta pregovorno razsipna dejavnost, je e kako odvisna
od finanne podpore ter zato zvesto v slubi kapitala. V javnost
pridejo le takni (skromni) doseki, ki omogoajo kapitalu konti-
nuiteto donosnosti in ne ogroajo dobikov raznih lobijev. Vsi
revolucionarni izumi (na primer novi, revolucionarni motorji z
majhno porabo energije), ki bi lahko pripeljali do usihanja
kapitalskih donosov, se znajdejo na varnem v koncernskih sefih,
ali pa njihove ustvarjalce doleti nesrena usoda lovetvo bu-
dno skrbi, da bi razvoj ne tekel prehitro.
Najvija vrednota in praktino

Strah v ogledalu


105

edini motiv za delo je denar, ki se mu klanjajo vsi verni in
neverni ljudje, demokratini ali nedemokratini reimi. Kljub
dejstvu, da je v ustavah mnogih deel loveko ivljenje
razglaeno za najvijo vrednoto, pa temu nikakor ni tako, saj e
zdale ni tako zaiteno kot kapital. Nekaj je povsem jasno:
denar kot edini motivacijski dejavnik delovanja lovetva ne
more pripeljati do miru, soitja in splonega blagostanja. Naelna
prizadevanja vlad za mir, soitje in druge plemenite cilje so le
politina krinka za prikritje pravih interesov kapitala, ki ga
zanima le nenehna in stabilna rast. Duhovni cilji so vrhu tega v
nasprotju s kapitalom; tega je enostavno kovati iz vojne, nikakor
pa ne iz miru.
Kakna motivacija bi v dananjem asu lahko konkurirala de-
narju? Za kakno ne-materialno plailo ste pripravljeni delati?
Tragino je, da si zahodni svet e ni izmislil sistema, ki bi bil pra-
vineji in lovekoljubneji od kapitalistinega in obenem uspe-
neji od komunistinega sistema. Torej alternativa ne obstaja niti
v obliki ideje. Dokler pa je temu tako, so realne monosti za
preusmeritev lovetva k lovekoljubnejim ciljem, miru in
zmanjanju prepada med bogatimi in revnimi, slabe. Resnici na
ljubo se zadnje ase sicer pojavljajo razline ideje o civiliziranju
kapitalizma, kot so na primer Giddensova Tretja pot, ki
pomeni nekakno socialdemokratsko platformo za 21. stoletje.
lo naj bi za uveljavljanje scenarija kakovosti in drube znanja,
kjer bi bila tekmovalnost in gospodarska rast uravnoteena s
solidarnostjo in zavzemanjem za trajnostni razvoj. Vendar ti
predlogi ne vplivajo bistveno na vrh lestvice vrednot, kjer tii idol
in osnovno gibalo delovanja. V tretjem tisoletju bi potrebovali
davni, kreditni in banni sistem, ki bi ne temeljil na
prevarantskem procesu, temeljnem stebru kreiranja in
naraanja BDP in razvoja drube, ki povzroa dvigovanje cen
inflacijo, razvrednotenje kupne moi prebivalstva, varanje
populacije in brezdelno bogatenje prevarantske skupine.

Vendar pa se v dananjem svetu stvari e prienjajo spremi-
njati, saj internetna revolucija, predvsem podroje elektronskega
trgovanja, postavlja nova merila in uveljavlja nove zakone, o
katerih pred desetletjem ni bilo ne duha ne sluha.



106

Raunovodstvo v svetovnem spletu je namre drugano: v njem
ne tejeta niti dobiek, niti izguba; o prihodnosti podjetja odloa
- velikost obinstva-! Pozornost obinstva, odjemalcev
internetnega gospodarstva, je najpomembneja, tradicionalni
denar pa je v internetnem gospodarstvu izgubil del svoje
privlanosti. Merilo uspeha je tevilo dejanskih ali morebitnih
obiskovalcev, ki ne morejo mimo reklamnih sliic na spletnih
straneh.
Vse bolj prodira tudi tenja po premiku od trenja blaga k
trenju storitev. Prodajalec avtomobilov vam tako ne bo ve pro-
dal avtomobila, temve sklenil z vami pogodbo o zagotovitvi
transportnih storitev z vozilom po vai elji. Namesto enkratne
prodaje izdelka si bo s tem zagotovil zanesljivo stranko, ki se bo
zavezala dolgoronejemu sodelovanju in s tem poskrbela za
varno prihodnost trgovca. Obstajajo podjetja, ki vam podarijo
raunalnik v zameno za to, da se vpiete med njihove stranke,
odjemalce internet storitev.
Seveda je v ozadju vsega tega zopet ekonomski interes, ki pa
se kae na nekoliko drugaen nain.

lovetvo potrebuje na vrhu lestvice vrednot drugaen motiv
in drugane ideale. To pa je mogoe le ob koreniti spremembi
miselnosti, do kakrne lahko pride na primer po hudi
preizkunji, katastrofi velikih razsenosti ali svetovni vojni, ob
kateri bi se sedanje materialne vrednote pokazale v pravi lui.
Motiv, ki bi lovetvo odvrnil od koristoljubja, bi lahko bil
globoka boleina ob popolni izgubi vseh pridobitev civilizacije in
strah pred ponovitvijo scenarija. Ni udnega bi ne bilo, ko bi
narava na taken nain omogoila polom enega drubenega
sistema in spodbudila nastanek novega, pravinejega. Nekaj
podobnega se je e zgodilo: po tem, ko je sredi estega stoletja
prva panevropska pandemija kuge pospeila razpad zahodnega
rimskega imperija in vzpodbudila nastanek srednjeveke Evrope,
je druga pandemija leta 1346 povzroila tako hudo pomanjkanje
kmeke delovne sile, da je zlomila hrbtenico fevdalizmu in znova
spodbudila drubeno preureditev stare celine. Moderni Evropi je
tako v veliki meri botrovala prav kuga.
lovek se je v 17. stoletju bojeval

Strah v ogledalu


107

za religiozna naela, v 18. za dinastina, v 19. stoletju za
nacionalna, v 20. pa za ideoloka. Kaj pa na pragu tretjega
tisoletja? Nekateri menijo, da bodo ideje humanizma vse bolj
rabile za prekrivanje ekonomizma in ohranjanje priviligiranega
poloaja ter varovanje iste vode, zraka in neokrnjene narave za
vedno manje tevilo ljudi, za elito.

Nova svetovna ureditev mora poivati na resninem
spotovanju udea ivljenja in vesolja, sveta, narave in lastne
eksistence. Treba se je zavedati transcendentnega bistva loveka.
Potrebno je iveti v skladnosti s tistim, esar ne razumemo, a
smo z njim na skrivnosten nain vendarle povezani in z njim
tvorimo en sam svet.
Novi ideali bodo nematerialne narave. Zagotavljali bodo ena-
kopravnost in tolerantnost do soloveka, soutje in skrb za
skupni blagor, ter usmerjali loveka v izpolnjevanje resninega
poslanstva, ob popolnem spotovanju narave.
Kapital svojega prestola ne bo zlahka prepustil, zato je scena-
rij, ki bi ustoliil prave vrednote, brez hudih pretresov, teko ure-
sniljiv. Toda vredno bi bilo poskusiti.



108


Strah kot oroje

P Potrebujete uinkovito metodo za dosego sebinih ciljev?
Ni lajega. Uporabite najmoneje poznano oroje: strah.

Strah v ekstremni obliki loveka onesposobi in pripravi do
popolne kapitulacije, se pravi do mere, ko se vda in pristane na
vsakrne pogoje. e si hoe priboriti doloene koristi na raun
drugega loveka, potem ga mora preplaviti s strahom. e je ta
dovolj moan, se nasprotnik preneha upirati in je pripravljen
storiti praktino vse, vkljuno z jemanjem tujega ali lastnega
ivljenja. To je najbolj uporabljana metoda za doseganje sebinih,
neetinih ali nemoralnih ciljev.
Mehanizem metode je v tem, da v nasprotniku vzbudi eno
od oblik strahu: pred fizinim nasiljem, ki povzroi boleino,
pokodbe ali celo smrt, pred izgubo pomembnih materialnih
dobrin, ali pred duevno boleino. Vse te uinke dosee z
nasiljem. e gronja z nasiljem te prepria, da stori karkoli, da bi
se izognil boleini. Lastna ali tuja boleina, ki si jo kdaj pretrpel
ali zaznal v preteklosti, pusti v tebi mono sled bole spomin,
ki se vmea v dojemanje stvarnosti in ob vsaki podobni zaznavi
sproi alarm. Um reagira s poskusom prepreenja ponovitve
travmatinih dogodkov, tudi za ceno izgube premoenja, udobja,
svobode in e esa. Kako bi bilo, ko se ta obrambni mehanizem v
loveku ne bi zganil? Z nasiljem bi bilo veliko tee kaj dosei.
Na nasilje odgovoriti s silo ni primerno, eprav nam to nika-
kor ne gre v glavo, saj je v popolnem nasprotju s tradicijo. Zakaj?
Sila kot odgovor nasilneu pomeni, da je njegov boj upravien.
Prav ima, da se oklepa oroja, saj se mora bojevati za svoj prav s
silo, ki s tem dobi opraviilo in potrditev. V nasilneu se tako
krepi predstava, da je ravnal prav, saj le sprejema izziv in svoj cilj
dosega z junatvom zoper nevarnega nasprotnika. Nasprotno pa
v primeru nenasilnega odgovora vsa

Strah v ogledalu


109

njegova opraviila, moralno zadoenje in potrditev padejo.
Bojevati se z orojem proti neoboroenemu nasprotniku ni
nikakrno junatvo, temve sramota, ki ne more biti delena
opraviila. Junatvo se spremeni v dejanje prezira, poetje
postane neizbrisen greh. Nenasilen odgovor na nasilneevo
dejanje zato nasilneu pomeni hujo kazen kot poraz v
enakovrednem boju: poraz je namre slabi izid v vitekem boju
enakovrednih nasprotnikov, v katerem sta tudi pogum in
junatvo poraenca delena priznanja in slave.

Zgodovina je kronika vladanja s strahom v svetovnem merilu,
ubenik o doseganju ciljev z nasiljem. Politika sile je bila v vseh
zgodovinskih obdobjih uinkovita in je postala prevladujo nain
urejanja odnosov. Nekje sem prebral, da v dvatisoletni
zgodovini najdemo le nekaj deset let miru, ko ni bilo nikjer
nobenih vojnih spopadov. Nain reevanja problemov v nedavni
Zalivski vojni se ne razlikuje bistveno od reevanja sporov iz
pradavnine. Razlika je le v oroju in taktiki bojevanja. Zdi se, kot
da je unievanje lovekih ivljenj metoda, brez katere se ne da
dosei nobenih vejih ciljev. Da se sploh kaj zgodi, je treba vsaj
nekaj kupov lovekih trupel.
Velik del nasilja se dogaja pod okriljem avtokratskih reimov.
Kako je mogoe, da narodom zavladajo diktatorski in avtokratski
voditelji? Ti voditelji uspejo realizirati svoje pohlepne ali fanati-
ne narte, ker v ljudskih mnoicah najdejo podporo prav tako s
sovratvom zaslepljenih, pohlepnih ali fanatinih posameznikov,
ki so jim takne ideje blizu. Razlog za uspeh torej ni toliko v vo-
diteljih kot v ljudstvu oziroma ljudeh, v katerih so prisotne podo-
bne ideje in predstave; diktator potrebuje le spretnost, da jih
zvabi na plan in ustvarjeno nakopieno energijo usmeri v eleno
smer. Med lani drube se zaradi nakopienega ustvenega
naboja vedno najdejo takni, ki so pripravljeni sodelovati pri
nasilju, saj se tako sprostijo strasti, agresivnost in potlaeni
nagoni v njih. Agresivnost je ena izmed metod sproanja
ualjenosti, prizadetosti, zamer, prezira in obsodb. S taknim
lovekim materialom ni teko izvajati politike sile. Uspeh
avtokratskih reimov je tako zagotovljen vse dotlej, dokler je
miselni in etini nivo ljudskih mnoic razmeroma nizek in sta



110

prisotna strah ter neznanje.
Tudi v razvitih drubah politika sile deluje, a bolj prikrito;
razlika je v tem, da demokratini sistemi omejujejo monosti
posameznikov za manipuliranje z mnoicami; ta monost je dana
politinim strankam, v katerih naj bi bili zastopani dejanski inte-
resi naroda. Tako boj med posamezniki zamenja boj med politi-
nimi strankami, a ponekod le na videz, kajti tudi v strankarskih
vrhovih se nahajajo moni posamezniki, ki zasledujejo interese
kapitala ali druge sebine cilje, in v veliki meri odloajo o njeni
politiki. Demokracija v resnici deluje samo do doloene, spodnje
meje dobrega poutja, nato se sama od sebe razdrobi, zane pa se
kraljestvo trde roke in radikalnih ukrepov. V globalnem svetu je
demokracija vse bolj le beseda v ustih politikov. Primat od poli-
tike vse bolj prevzemajo mednarodni gospodarsko-finanni veli-
kani, ki v imenu kapitala doloajo ideologijo in politiko, kajpak
ne brez nasilja. Nasilju se danes sicer verbalno odpovedujemo, v
resnici pa je jedro dananje tekmovalne drube.
Reimi, ki temeljijo na nasilju, usmerjajo velikanske vsote de-
narja za oboroevanje in vojno industrijo, ta sredstva in energija
pa prej ali slej obrodita sadove. Nobena industrija se nikoli ni
razvijala hitreje kot vojaka, saj je bilo za njo vedno dovolj de-
narja. Neki ameriki institut je nedavno izraunal, da so samo
izdatki za jedrsko oroje v ZDA in vse z njim v zvezi tisto, kar je
dolgo veljalo kot najceneji del skupnega tekmovanja v oboroe-
vanju v obdobju hladne vojne dravo stali 5500 milijard dolar-
jev. Mnogi upravieno ali neupravieno ugotavljajo, da je izrpa-
vanje v tem tekmovanju poglavitni posamini razlog sovjetskega
bankrota.

Genocid je ena najbolj ekstremnih oblik nasilja. Poteka med
narodi v okoliinah dramatine mobilizacije strahu, sovratva in
agresivnosti, zato bi lahko hitro spregledali racionalne motive
njegovih izvajalcev. Vedno gre za tako ali drugae vnaprej
nartovan umor dela ali celotne etine ali politine skupine ljudi,
ki se jih povsem izloi iz obstoja, da bi tako omogoili
ekspanzivne cilje izvajalcev. Etnino ienje, ki je evfemizem za
genocid, je samo v tem stoletju odgovorno za smrt preko 60
milijonov ljudi! Predstava, da

Strah v ogledalu


111

svetovna zgodovina poteka v znamenju stalno napredujoega
ekonomskega, drubenega in politinega napredka, pri emer je
genocid le obasen proces, je zmotna. Pojav etninega ienja se
je namre zares zael krepiti ele v 19 stoletju, predvsem po
zaslugi vse boljih oroij za mnoino unievanje.
Na svetu skoraj ni mogoe najti drave, ideologije, vere ali
kulture, ki si ne bi z njim enkrat ali vekrat umazale rok. Celo na-
rodi, nekdanje rtve genocida, se hitro prelevijo iz rtve v sto-
rilko, kot kaejo naprimer srbske izkunje. e je bil genocid v
srednjem veku usmerjen proti nevernikom (katolikom ali protes-
tantom, oziroma muslimanom in idom) in si je bilo mogoe s
preobrnitvijo v drugo vero marsikdaj reiti ivljenje, pri etninem
ienju v sedanjem asu ta izbira ni ve mona. Nacionalizem je
prevzel vlogo sodobne religije in si je zadal nalogo brezkom-
promisnega ienja tujih elementov, ki morajo izginiti tako ali
drugae.
tevilo genocidov v svetu ne upada, temve raste. Mednaro-
dna skupnost se le tu in tam loti reevanja kakega od njih, pa e
to na neustrezen nain. Neenakomerna distribucija moi in
bogastva med priblino 8000 etninimi skupnostmi na svetu, od
katerih se je v zgodovini, ki seveda e traja, posreilo le priblino
dvestotim dokopati do privilegirane politine forme lastne
drave, bo e naprej in bras e bolj intenzivno kot doslej trajni
vir novih konfliktov in morij. Medtem ko si bodo manjine
poskuale izboriti avtonomijo ali neodvisnost, si bodo
uveljavljene veine prizadevale z vsemi razpololjivimi sredstvi e
bolj utrditi svoj privilegiran poloaj.
Kako genocid prepreiti, ne da bi pri tem povzroali novo zlo,
je vpraanje, ki e ni nalo odgovora. Bili so predlogi za formira-
nje mednarodne skupine po zgledu Amnesty International, ki bi
mednarodno skupnost pravoasno opozarjala na potencialne ge-
nocidne pojave ter jih poskuala prepreiti s predlogi razlinih
reitev: regionalne avtonomije, federacije, varovanja manjinskih
pravic, referendumov itd, ali pa v skrajnem primeru loitev
sprtih strani. Pomembno vlogo lahko odigrajo tudi mednarodni
tribunali za vojne zloince, ki bi morali dosledno kaznovati rei-
serje in storilce v genocidnih dramah.




112

Z nasiljem smo nezavedno neprestano indoktrinirani. Niti za-
vedamo se ne, kako smo tega deleni vsak dan. Zakamufliranega
nasilja v imenu razvedrila je toliko, da smo ga udomaili in oivili
v normalen nain urejanja zadev. Pred TV zasloni teko presedi
dve uri skupaj, ne da bi bil deleen prikazov nasilja v filmih, po-
roilih, reportaah ali risankah. Nasilje tako postaja nepogreljivi
sestavni del naega vsakdana. Izpostavljen si mu tako intenzivno,
da pogosto ne zna ve loiti filmskega nasilja od realnosti. Boji
se sam stopiti po temanem stopniu v klet, saj te je strah, da te
bo za drugim vogalom priakal zakrinkan zlikovec z noem v ro-
kah. Tega sicer e nikoli nisi doivel, tudi ti ni poznan noben res-
nien primer iz okolice, toda filmi so to predstavo napravili prav
verjetno. Deleni pa smo tudi nasilja medijev, ki nas v propagan-
dnih insertih neprestano zasipajo in posiljujejo z usmerjenimi in-
formacijami, s katerimi stopnjujejo potroniko usmerjenost.

Predstave, ki jih um neprestano premleva, postanejo del
stvarnosti in samo vpraanje asa je, kdaj jih doivi tudi v
realnosti. Strah in nasilje, ki postajata vsakdanja sestavina
lovekovega doivljanja, pomenita, da bo tudi prihodnost v
njunem znamenju.

Strah v ogledalu


113


Zdravje je zgovoren pokazatelj

N Nedvomno je strah pred izgubo zdravja (boleznijo) eden
tistih strahov, ki mi najbolj re ivce. Nikar ne recite, da e niste
bili v strahu zanj. Gre gotovo za enega najmonejih strahov
loveka od obdobja zrelosti do smrti, torej ve kot polovico
ivljenjske dobe. Zanj se do kakega tridesetega leta nisem kaj
dosti menil, potem pa so se prieli pojavljati znaki, saj veste ta
in ona mala tegoba, znak, da z nepravilnim nainom ivljenja ne
morem nekaznovano nadaljevati.
V dokaz naslednje izjave sicer ne morem predloiti kakih
statistinih podatkov, toda zdi se mi, da sploen nivo telesnega in
duevnega zdravja nenehno pada, in to ne le pri nas. Na osnovi
podaljevanja ivljenjske dobe v razvitem svetu bi sicer lahko
sklepali, da je v splonem zdravje trdneje, vendar bi to le teko
dokazali. Vse bolj onesnaeno okolje, vse huji ivljenjski tempo,
edalje veja loenost loveka od narave, vse veja
pomehkuenost loveka, vse to ima svoje neizogibne posledice:
veji strah in veje zdravstvene teave, na katere pa se, kot kae,
mnogi tako prilagodijo, da se njihova ivljenjska doba niti ne
skrajuje. Ali se vam zdi, da ste vse bolj zdravi? Vse veji naval na
zdravstvene ustanove in vse veji izdatki za zdravstvo tej trditvi
ne moreta govoriti v prid. Sodobna genetika sicer obljublja v
prihodnosti udee, toda e ne bom znal iveti naravneje in z
manj strahu, kakno bo moje, eprav dalje, ivljenje?
udovito grajeno telo, nad katerim se pogosto pritoujemo, je
opremljeno s samodejnimi mehanizmi, ki te skozi bolezni, ki
niso ni drugega kot znanilci nepravilnega odnosa do ivljenja ali
stvarnosti, opozarjajo, da je nekaj narobe. Seveda tudi proces sta-
ranja prinese svoje tegobe, vendar pa k najvejemu delu teav
prispeva sam z nepravilnim nainom ivljenja.

V zdravem loveku deluje en center upravljanja vseh funkcij,



114

ki pripada duhovni ravni. Pri razcepljenem loveku, usmerjenem
v blodnje od istovetenja do istovetenja, se pojavi ve avtonomnih
centrov duevnega delovanja, ki jih je Jung imenoval
kompleksi. Ti so pogojeni z doloenimi hotenji ali eljami,
bolestnimi cilji, ambicioznostjo, sovratvom, pohlepom itd. Vsak
od teh kompleksov ima svoje cilje in si prizadeva zanje prigrabiti
imve budne zavesti in s tem ivljenjske energije telesa, kar pri-
vede do notranje vojne in ogroenosti celotnega organizma, ki se
izrpava v notranjih blokadah. Za to je seveda kriv lovekov ego,
upravljalec kompleksov in idej, ki energijo pogosto po nepotreb-
nem izrpava v protislovnih eljah in impulzih. Razcepljenost
doivljanja, potreb in ciljev se odraa tudi navzven. Tako razklan
lovek je latentno, lahko pa tudi oitno samounievalen. Bolezen
je v resnici nekaj prav koristnega. Preivljanje bolezenskega
stadija namre zane ruiti sistem nasprotujoih si in unievalnih
kompleksov ter skua vzpostaviti novo stanje veje usklajenosti
in boljega pretoka energije. Bolezen tako s svojim stopnjevanim
pritiskom, tudi za ceno bolnikovega unienja, pokae dvomljivo
vrednost posameznikovih istovetenj, ali jih celo povsem
izpodbije ter tako popravi sistem njegovih vrednot. Tako bolezen
ni le sporoilo o nuji veje notranje skladnosti, temve pogosto
tudi dokaz odvijanja procesa njenega doseganja.
Kaj je pravzaprav tisto, kar telo okvari? loveki organizem je
obutljiv sistem, ki se nemudoma in s tevilnimi pokazatelji od-
zove na razne motnje Kitajci so to podrobno raziskali. Bolezen
je konni rezultat v verigi posledic posameznih kompleksov, ki
naposled povzroijo motnje v energijski preskrbljenosti posa-
meznih organov. Gre za prevelike ali premajhne koncentracije
energije na mestu obolelega organa. To se razlono vidi na auri
loveka, ki jo je mono s posebnim postopkom slikati, nekaterim
nadarjenim posameznikom pa tudi videti. Energijsko motnjo na
mestu organa povzroijo miselne blokade, ki vplivajo na
porazdeljevanje energije po telesu in se kaejo v gostejih in
redkejih energetskih otokih, zato je na doloenih mestih
energija preve nakopiena, drugod pa nastane primanjkljaj. e
organ dobi preve energije, se vname, premajhna koliina
energije pa povzroi slabljenje, hiranje in odpovedovanje organa.
Med miselne procese, ki

Strah v ogledalu


115

ustvarjajo energijske motnje, sodi predvsem strah. Motnje v
delovanju organov napovedo dolgotrajni znailni obutki, o
katerih smo e govorili. Razline vrste strahu povzroijo razline
telesne mimike, ki jih navzven jasno razpoznamo. Vsak strah
povzroi doloeno mimiko, ki pa se je niti ne zavedamo.
Vzemimo na primer strah pred razgovorom z direktorjem. Ali ste
kdaj opazovali svoje telo, ko vas je preemal tak strah? Kakna je
ta mimika? Ramena se nekoliko dvignejo, kot bi hoteli glavo v
samoobrambi skriti mednje in nekoliko zavarovati. eljust otrdi,
prav tako tudi ustne miice, zato je skoraj nemogoe spraviti iz
sebe sproen nasmeh, ustne kotike pa le s teavo zakrivimo
navzgor v ponarejen nasmeek. Obrvi, ki se namrijo, potegne
nekoliko skupaj, oi pa se globlje potope v jamice in prino
gledati bolj srepo. Hrbet se nekoliko usloi, kot bi naloili nanj
teko breme. Dihanje postane nekoliko hitreje in plitveje, srce
moneje udarja. Pazduhe in dlani izloajo ve znoja, vsa koa se
nekoliko napne in najei
Strah povzroi poveano krenje miic, ne le drobnih
miinih vlaken v podkoju, temve tudi v notranjosti telesa. Tu
nastaja za telo najve kode. Glede na vrsto strahu so razlino
obremenjeni razlini notranji organi. Pogosto je prizadet elodec,
ki se odzove s poveano obutljivostjo in poveanim izloanjem
kisline. Kadar je s strahom povezana e velika jeza, so prizadeta
tudi jetra. Ob strahu in obupu zaradi storjene napake bodo trpela
seila, strah zaradi zamujenih rokov pa bo povzroil hemeroide.
S spolnimi boleznimi se povezuje obutek krivde, povezan z
zavednim ali nezavednim preprianjem, da je spolnost nekaj
grdega in umazanega.
Opozorilni sistem v lovekem telesu poilja informacije na
ve nivojih. Nepravilen odnos do stvarnosti najprej obuti kot
notranjo razdvojenost, nemir, nelagodnost, nezadovoljstvo ali
psihino boleino ob kaki odloitvi. To je prvi nivo opozarjanja,
na katerega pa se najvekrat sploh ne ozira. Dokler ne boli
zares, se obiajno ne vznemirja kaj dosti. Napane odloitve
vodijo v napana dejanja, ki angairajo doloena ustva in strah.
Ob tem se ustvarjajo preprianja in trajneji miselni vzorci, ki
vplivajo na energijsko sliko telesa. Dlje asa trajajoe motnje in
anomalije v energijski oskrbi povzroijo okvaro organov, ki jo



116

spremljajo razloni opozorilni znaki boleina, poviana tempe-
ratura itd.
Za pozornega loveka, ki se zna posluati, je torej e znakov
najave potencialne bolezni pogosto toliko, da se ji lahko izogne.
Veina ljudi pa je zanje gluhih; potrebujejo pa vejo dozo ali
tejo gorjao, da razumejo. Tistih, ki razumejo, kaj jih je
pripeljalo v bolezen, je malo! Vse do danes se lovek e ni nauil
posluati narave oziroma samega sebe skozi obutljivi instru-
ment - svoje telo, s katerega vedno lahko razbere, kaj je prav in
kaj ne.

e ljudje niso pripravljeni dovolj natanno in resno iskati res-
nice, jih mora pa zmota in njen slab rezultat pouiti, da je
prava pot drugje. V bistvu je vsa narava zgrajena tako popolno,
da vsako dogajanje po svojih sadovih sporoa o svoji pravilnosti
ali nepravilnosti. Toda kdor hoe ostati slep, temu pogleda ni
mo vsiliti, in tako je prav. Celo nain in sredstva, ki jih narava
izbira, da bi loveka pouila in izoblikovala v zdravo in kleno
seme, so najhitreja in najbolja, kar jih premore. (A.Grabar)

Nekateri avtorji, ki se ukvarjajo bolj z alternativnimi in narav-
nimi naini zdravljenja, so poskuali najti povezavo med bolez-
nimi in psihinimi razlogi, ki jo najvekrat povzroijo. Tako ob-
stajajo knjige z razpredelnicami, ki podajajo prave vzroke bole-
zni. Moje prvo prevajalsko udejstvovanje ima korenine prav v teh
logih: pri prevajanju tabele psihinih vzrokov bolezni v knjigi
Telo je tvoje znane avtorice Louise Hay.
Razlini ljudje so nagnjen k razlinim vrstam strahu, ki
seveda vedno znova prinaajo istovrstne oziroma podobne vplive
na telo in notranje organe, zato po daljem ali krajem asu pride
do okvare najbolj obremenjenih organov. Nagnjenost k
doloenim boleznim je lahko dedna, pa ne le iz genetskih
razlogov: otroci se navzamejo miselnih metod starev, kar
pomeni, da se obremenjujejo s podobnimi strahovi kot stari.
Potem pa so seveda tudi zdravstvene posledice podobne. Pri
obdukcijah teles nekaterih mlajih oseb so naleteli na zanimiv
pojav neenakomerne iztroenosti: eden od notranjih organov je
kazal mnogo vejo starost kot ostali.

Strah v ogledalu


117

Pri tridesetletniku so na primer ugotovili, da ima jetra kot
sedemdesetletnik. Takna so na primer lahko postala zaradi mo-
ne jeze, ki jo je lovek doivljal iz dneva v dan.
Po daljem asu izpostavljenosti bolezni, ki se lahko prelevi v
kronino bolezen, se v loveka naseli e dodaten strah: strah pred
izgubo zdravja, oziroma pred ponovnim pojavom stare bolezni.
Gre za nezaupanje v samozdravilno mo lastnega telesa, kar
seveda prinese nove negativne posledice. Vsak strah pa dodatno
pogublja telo e zaradi svojega stranskega uinka: velike porabe
energije, kar dodatno slabi telo in zmanjuje njegovo odpornost.
Najhuje pa so posledice nezaupanja zdravniku v nas, kar v skraj-
nem primeru pripelje do tega, da nas notranji zdravitelj dejansko
ne zmore ve pozdraviti. Tako smo na milost in nemilost prepu-
eni uinkovitosti umetnih zdravilnih metod, ki temeljijo le
na uinkovanju medicinskih preparatov.
Sam lahko storim za svoje zdravje veliko ve kot vsi zdravniki
skupaj. Priel sem se opazovati in analizirati svoje obutke, stra-
hove in odzive nanje. Ohranjanju zdravja, beri: pravemu odnosu
do ivljenja, sveta in samega sebe, sem sasoma priel posveati
ve pozornosti in asa. Vse jasneje se zavedam, da posebno telo,
ki je izpostavljeno pogostim stresom, nujno potrebuje rekreacijo,
mogani pa sprostitev. Naini za dosego obeh ciljev so omejeni le
z domiljijo. e si ne bom vzel asa za to, si moje zdravje ne bo
vzelo asa zame.

Ob razlinih jubilejih in praznikih na vsakem koraku sliim
elje, ki omenjajo dobro zdravje. Takne izjave nedvomno
uniujejo moje zaupanje v samozdravilno mo, s tem da mi
izgubo zdravja slikajo kot moen scenarij v prihodnosti, ki naj mi
bo, e je le mogoe, prihranjen. Predvsem pa se mi zde
neustrezne tiste elje, ki omenjajo zgolj zdravje, saj namigujejo,
da je le zdravje edini pomemben objekt ali cilj prizadevanj! Zakaj,
ko pa je le posledica pravega odnosa do sveta! Seveda gre za
splono raz-irjen strah, ki sasoma postane znailnost drube ali
doloenega socialnega okolja, posledic pa se nihe od prizadetih
ne zaveda. Veliko bolj mi je ve naslednja izjava, primerna ob
jubileju starejega loveka: Dragi oe, preprian sem, da nas bo
tudi v naslednjih desetletjih razveseljeval s svojo modrostjo in



118

ivahnostjo, ter da bo svoje telo in duha usmerjal tako, da bosta
e dolgo mona in prona!


Strah v ogledalu


119


as in strah sta zaveznika

V Vpraali so pogumnega poslovnea, ki je v zelo kratkem
asu postavil pokonci cel koncern in bajno obogatel, esa ga je v
ivljenju najbolj strah. Najprej je kot iz topa izstrelil, da ga ni
prav ni strah in da se nikogar ne boji. Potem pa se je malo
zamislil in dejal: Pravzaprav me je strah samo neesa da bi mi
zmanjkalo asa. Z vsakim drugim sovranikom se spopadem brez
oklevanja. Toda proti pomanjkanju asa sem brez moi.

asovna stiska je strah, ki si je pridobil vodilen poloaj med
sovraniki modernega loveka. asa je enostavno edalje manj,
dela pa edalje ve. Zaskrbljujoe je, da se navedena stiska ne
zmanjuje ampak edalje bolj vea. Kako dale lahko e gre ta
proces? Ali je moderna druba zala v vrtinec, iz katerega ni vr-
nitve?
as, strah in denar so med seboj tesno povezani. Po dobri ka-
pitalistini krilatici as je denar je denar mono kovati na
raun skrajevanja asa na enoto proizvoda. Velik tehnoloki
napredek posebno v zadnjem stoletju je omogoil skrajanje
asov za proizvodnjo katerekoli dobrine ali blaga. Predmeti
iroke potronje so edalje popolneji in kvalitetneji, za njihovo
proizvodnjo pa je treba vse manj asa. Tehnolokega znanja je
vse ve, zato je tudi as za razvoj vse kraji. V avtomobilski
industriji, na primer, se je as razvoja novega avtomobila
zmanjal s estih na dve leti ali e manj. Temu ustrezno so se
skrajali tudi asi izvajanja posameznih poslovnih funkcij, od
nabave do prodaje. Vse stvari je potrebno napraviti hitreje, a
kljub temu kakovostno.
Ker je blago zaradi poveevanja uinkovitosti proizvodnje ce-
neje, je treba za enak prihodek napraviti ve. Po drugi plati pa k
hitrejemu tempu sili konkurenca, saj je stroke mono zniati
na raun poveanja obsega proizvodnje. Pojavlja se e dodatna



120

okoliina, ki vzpodbuja vse huji stampedo: ob vse huji
konkurenci je treba nove ideje, ki so garant prednosti pred
konkurenco, uresnievati vse hitreje, saj bi bila ob poasni
realizaciji prednost izgubljena. Zato so ciklusi realizacije
projektov vse kraji, asa za poitek pa ni.
Dela je torej vse ve, zasluki delavcev pa so relativno vse ma-
nji. Proces globalizacije siromaenje manj razvitih drav e
poveuje. Vse to ustvarja edalje veje stiske, vse vejo apatijo in
brezizhodnost. Delavstvu se ne obetajo dobri asi. Brezposelnost
naraa, vse ve dela prevzemajo stroji in roboti, za ustvarjalno
delo je vse manj prostora, saj si je kaj bistveno novega, kar bi bilo
mogoe prodati na trgu, vse teje izmisliti. Ideja napredne
postkapitalistine drube - drube blagostanja, v kateri bi vsak
delal tisto, kar si eli in imel avtomatsko zagotovljen soliden nivo
eksistence, je samo milni mehurek, nedosegljiva utopija. Dokler
so svetovni ekonomski, gospodarski in finanni mehanizmi
takni, kot so, je ideja neuresniljiva. Zaskrbljujoe je dejstvo, da
med snovalci svetovne politike ni pravih idej, kako voz, ki se vse
bolj pogreza v pesek, preusmeriti na trdno pot.

Sodobni lovek v razvitem svetu je torej v vse veji asovni
stiski: da bi si zagotovil primeren nivo standarda, mora za
udinjanje delodajalcu rtvovati edalje ve asa, zato mu
zmanjkuje asa za posveanje druini, rekreaciji, poitku in
samemu sebi. Ker zanemarja druino, raste v njem obutek
krivde in strah, da zamujenega ne bo ve mogoe nadoknaditi.
Otroci odraajo v javnih ustanovah ali na cesti, dele vzgoje
starev pa se vse bolj zmanjuje. Pogosto se dogaja, da so ob
koncu tedna, ko bi se morda vendarle e dalo kaj postoriti, stari
preutrujeni, ali pa imajo otroci svoje narte.
Ni kaj razveseljiv trend, kajne?
Neprestana asovna stiska ima svoje posledice. Vse stvari
pone edalje bolj na hitro, nobenemu delu ne nameni dovolj
asa iz bojazni, da bi ga zmanjkalo za vso tisto goro opravil, ki te
e akajo Zato ie naine, kako bi delo opravil im hitreje in s
im manj lastnega angairanja. Prehranjuje se z vse bolj
industrijsko hrano, zunaj doma (kdo e ima as in energijo,
kuhati po napornem delavniku?),

Strah v ogledalu


121

obkroa se z vedno novimi tehninimi pripomoki, ki
skrajujejo potreben as za izvedbo dela. edalje manj si v stiku z
naravo, z zemljo, s fizinim delom, ki omogoa vzpostaviti stik z
okoljem in ljudmi, edalje manj ustev in obutkov vlaga v svoje
ravnanje, edalje bolj brezutne odnose ustvarja in edalje bolj
nezadovoljen in poln grenkobe postaja ob tem. Nekje v globini
se oglaa ibak glasek, ki klie na pomo, toda kaj sploh e lahko
stori?
Strahovi v nas ob taknem nainu ivljenja ne kopnijo,
temve se le kopiijo. Morda sodite v tisto skupino sreneev, ki
jih opisani civilizacijski vrtinec e ni vsrkal. Kaj storiti? Kam vse
skupaj vodi? Kako dolgo se bo ivljenjski tempo e stopnjeval?
Kako visoko ceno bo moral lovek plaevati za zagotovitev vse
bolj varljive blagodeti primernega standarda? Zdi se, da vse
skupaj vodi v mnoino norost, popolno razloveenje loveka,
ki se spreminja v robota za zagotavljanje dobika delodajalcev.
Morda pa vse to vodi v poloaj, ko se bo z vso dramatinostjo in
absurdnostjo pokazal nesmisel potronikega pehanja, in ko bo
prilo do ruenja mita o pomembnosti in potrebnosti materialnih
dobrin oziroma primarnosti snovne sfere.
Postavlja se vpraanje, kako se vsemu temu upreti, ne da bi
pri tem rtvovali svoje teko prigarano blagostanje? Zdi se, da
imamo na izbiro le dve monosti: vdati se v usodo in plaevati
davek edalje vejega suenjstva elenemu ivljenjskemu stan-
dardu, ali pa poiskati kako manj intenzivno in zahtevno delo, se
sprijazniti z nijim nivojem standarda in v ivljenju zasledovati
pomembneje, nematerialne cilje. Ali pa morda obstaja e tretja
pot?
Morda se tudi z vami dogajajo zgoraj opisane stvari, a se jih e
ne zavedate docela. Jasno mi je eno: reitev iz stiske moram pois-
kati sam, saj ni recepta, ki bi bil primeren za vse. Sam se bom
moral odloiti, kako se upreti srku civilizacijskega vrtinca. Sam se
bom moral odloiti, koliko ivljenjskega standarda sem priprav-
ljeni rtvovati, da bi ivel bolj mirno, toplo, sproeno, loveko,
prijazno ivljenje, v harmoniji z naravo in okolico. Platon je dejal:
Revina ni zmanjevanje posameznikovega imetja, temve
naraanje njegovega pohlepa.




122

Ob vsemogoih stiskah, ki jih doivljam zaradi neprestane
naglice, sem se nekega dne vpraal, kakne so njene posledice.
Ko hiti, kae svoj prezir do sedanjosti in se trudi za
prihodnost. Zakaj le? Edini trenutek, ki ga zares ima, je sedanji
trenutek. e ga izgubi, nisi ivel. Naglica povzroi, da tega
trenutka ne more v polnosti doiveti, saj si usmerjen v
prihodnost. Torej izgublja lastno ivljenje za prihodnost, ki je ne
more doiveti? Nesmisel! e si ne vzame asa zase in za
ustvarjanje svojega notranjega miru, potem ivljenje ne bo imelo
asa zate.

Ko zapusti zamisli o svoji prihodnosti in si reen tudi spon
svoje preteklosti, ostane samo e sedaj, veni sedaj, v katerem
si neranljiv; kajti sedaj brez okvira zamer, prizadetosti in
priakovanj je ravno prav dober, da v njem ni treba biti ne
obremenjen ne navduen. Sedaj e najbolj je. e bi kdo lahko
popolnoma pozabil, da obstaja kaka prihodnost in preteklost, bi
bil v trenutku razvezan vsake tee, ter bi ga bil zmoen
preiveti povsem normalno. Veliko mero treznosti je pa treba,
da lovek dojame, kako je preteklost popolnoma mrtva,
prihodnost pa tako zelo neznana, da v bistvu za ta sedaj tu ne
obstaja. Predvidevanje poraja sunost neemu, kar ni in nikdar
ne bo. (A.Grabar)

Ali tudi vi utite, kako vas asovna stiska grabi za vrat? Koliko
asa na dan si vzamete za to, da se posvetite svojemu telesu? Ko-
liko minut rtvujete za primerno sprostitev in rekreacijo, koliko
minut ste sami s sabo? Ali se utegnete umiriti in sprostiti vsaj pet
minut na dan?

Strah v ogledalu


123


Potronik v kripcih

elim vam pojasniti e eno dejstvo, ki mi prav tako krade
as. Kot potronik sem edalje bolj zahteven in izbiren. Ne velja
le, da so potroniko blago, aparati in stroji - del vsakdanje
domanosti - edalje bolj zapleteni, tudi nakupovanje je vse bolj
zahtevno. Ni namre dobro vsako blago, ki izpolnjuje osnovne
tehnine zahteve. Ko se odloi za nakup kake dobrine, mora
skrbno pretehtati vse kriterije, kajti napana izbira bi povzroila
ne le nezadovoljstvo ob uporabi, temve tudi dodatne stroke ob
menjavi le-te. To velja v toliko veji meri, kolikor draje je blago.
Danes je nakupovanje precej drugano, kot je bilo pred deset-
letji: mnogo bolj zahtevno in naporno je. Ne elim vas utrujati z
dolgovezenjem, pa vendar vam elim pokazati, kako zapleten je
ob kopici strogih kriterijev za marsikoga postal nakupovalni pos-
topek.

Kdo pravi, da je nakup gospodinjskega stroja, na primer
hladilnika, lahka naloga? Ali bi ustrezal visok ali nizek model
hladilnika? Nekateri niji modeli imajo namre na raun bolje
izolacije precej vejo notranjost, v majhni kuhinji pa je vsak liter
prostornine dragocen. Ali je aparat dovolj energijsko varen? To
se zelo pozna pri strokih elektrine energije, kajti hladilnik
obratuje 24 ur na dan! Ali je zanj mogoe dobiti certifikat za
energijsko varen proizvod? Sicer bo treba iskati nove monosti
za davno olajavo! Ali ima vgrajen dovolj moan hladilni sistem,
da bo zamrznil na dovolj nizko temperaturo tudi v poletni
vroini? Vsekakor pa bi bilo dobro, e bi imel indikator notranje
temperature! Toda estetski videz pri konkurennem hladilniku je
precej bolji! A kaj, ko so predalki v vratih iz tako nesolidne
plastike! Vendar pa so najnoveji modeli pravo udo tehnike! V
skladu s svojo vsebino predlagajo razline jedilnike, javijo, e je
kake hrane ali pijae v hladilniku zmanjkalo, preverijo, e je



124

kakemu ivilu rok potekel, in ker imajo vmesnik za priklop na
internet, vse potrebno avtomatsko naroijo preko internet trgo-
vanja!

Za nakupovanje zahtevnejih aparatov in izdelkov v
zgornjem duhu porabi veliko asa, kajti pri vsem tem je
potrebno iskati e optimalno razmerje med kakovostjo in ceno,
in preveriti prodajne pogoje pri razlinih trgovcih! Ni udnega,
da za nakup kakega izdelka potrebuje ve mesecev!
tevilo prepotrebnih potronih dobrin pa neprestano raste,
in ko si jih omisli, postane od njih odvisen. Spreminjajo
delovne navade, potrebujejo vzdrevanje, servisiranje in energijo
ter prostor za hrambo. Z vsakim tehninim pripomokom,
vzemimo na primer avtomobil, si kupi tudi majhen strahec:
strahec pred odpovedjo, kajti odpoved pomeni teave - izgubo
asa in denarja, ter potreben vloek dela za odpravo napake ali
popravilo. Vasih so sposobni druinski oetje marsikaj znali
popraviti sami. Danes pa so pri okvarah sodobnih aparatov
najvekrat nemoni: popraviti jih zna le proizvajalec ali
pooblaen serviser, popravilo pa se pogosto sploh ne izplaa
Vzdrevanje in menjava aparatov je seveda velik stroek, ki si ga
lahko privoi le, e to dovoljuje druinski proraun. In tako
postane ujetnik dobro plaane slube
Vsa re je torej taka: zato, da si lahko kupi tiste stvari, od
katerih te vsaka obremenjuje, si pribori dober poloaj v podjetju
in se obremeni s strahom in stresom na delovnem mestu, da bi
te bilo potem strah izgube poloaja in vsake od tistih stvari
Hecno, kajne?

Odvisnost loveka od stroja (sodobne tehnike) pa se
stopnjuje. Najbolj zaskrbljujoe je dejstvo, da so doloeni sistemi
tako komplicirani in zahtevni, da jih lahko ljudje obvladujemo
samo z drugimi stroji, najvekrat z raunalniki. Kako se poutite,
e je vae ivljenje odvisno le od nekega stroja, ki zna upravljati z
drugim strojem, ki ga uporabljate, kajti za povprene loveke
mogane je stvar prekomplicirana. Upravieno vas je strah.
Moja ugotovitev: z vsakim tehninim pripomokom prihrani
as, tega pa mora plaati z denarjem

Strah v ogledalu


125

in z majhnim strahcem. Toda ti majhni strahci se setevajo

Prestraeni ego

E Ego je ena najzanimivejih rei, ki si jih je izmislil Stvarnik.
Seveda me je zanimalo, v kaknem odnosu sta ego in strah. Priel
sem do ugotovitve, da so strahu bolj podvreni tisti, ki imajo
moneji ego. Torej se lastnih strahov lahko loti tako, da
zmanja svoj ego. Toda, kako to storiti?

Kaj pravzaprav je ego? Ego ali jaz je ideja ali predstava, ki jo
um uporablja zato, da lae izkusi druge predstave. Ego sestavlja
mnoica predstav o nas, o naih sposobnostih in nesposobnostih,
o odnosih in mnenjih, temu pa se pridruuje kopica spominov in
izkustev, ki podpirajo preprianja. Predstave o nas si seveda
izoblikujemo na osnovi mnenja okolice, saj sami ne znamo biti
svoj razsodnik.

Novorojenek e spi za vsak obutek o sebi in se le sanjavo
zaveda okolja; je e eno s svetom. Nastajajoi ut za loenost in
razlinost se pojavi v prvih treh letih ivljenja, ko njegov notranji
svet zane razsvetljevati sonce miljenja, ki nastane s pridobitvijo
spomina in govora. Miljenje vodi otroka k prebujanju lastnega
notranjega delovanja in k doivetju poudarjene loene identitete.
Ko se pri priblino treh letih otrok zave samega sebe, se prine
imenovati jaz in ne ve Jaka ali Metka. Takrat si pridobi mesto
v svetu odraslih. Pri devetih letih se zavest o sebi znova poglobi,
otrok se odziva s ustvi in pojavi se obutek osamljenosti.
Postane kritien do odraslih, ki imajo pomembno vlogo v
njegovem ivljenju. Z rastoim utom o sebi, s utom za ego, zna
otrok jaz zdaj zares prepoznati v drugem in svet odnosov ga vabi
naprej.

Ego je vzniknil iz naela svobodne volje loveka. Je nekaken



126

okupator lovekove najbolj temeljne dobrine, iste zavesti, za
svoje orodje pa vee uporablja um, celoten spominski in miselni
potencial svojega lastnika. Namesto, da bi spremljal in opazoval
svoboden in naraven tok ivljenja, ga zaustavlja ali pospeuje ter
stvarnost malii, ocenjuje in razbija na iztrgane segmente, ki so
nekakne oblike nezavedanja in pozabe na prvotno, neskaljeno
zavest. Neprestano tei k izpolnitvi nekih predstav, ki zahtevajo
loevanje, odvraa pozornost od edino resninega vene sedan-
josti zdajnjega trenutka in jo usmerja v nekaj, kar imenujemo
prihodnost. Vse, kar predstavlja nek cilj in vse, kar meri na priho-
dnost, je egovo maslo. Toda resnino in polno doivljanje in vi-
denje stvarnosti je mono le skozi isto zavest, ki ne sodi, ne
zadruje, ne tlai, ne spregleduje in ne ustvarja napetosti, temve
dopusti, da se ivljenjske oblike pretakajo brez odpora, z neskal-
jenim tokom energije skozi neponovljivo in udeno sedanjost.
Ego v veliki meri oblikuje odnos do lastnine. Tisti, ki pose-
duje ve, ima veji ego, in tako se direktor premonega podjetja
kajpak pouti vzvienega pred navadnim delavcem, ki ima komaj
streho nad glavo. Moan ego pomeni, da znam dobro poskrbeti
zase, da znam uveljaviti svojo voljo za dosego (pogosto) sebinih
ciljev, ne oziraje se na rtve. Ego vedno tei k cilju: postati e ve-
ji. Ta elja pa ima posledice: strah je veji, e posedujem ve.
Zato se je pred izgubo tega treba zavarovati s e ve. Zdi se
namre, da so najbolj varni najveji, vendar je to le iluzija.

Strah je neposredno povezan z interesi ega. Ta si na vse mo-
goe naine prizadeva, da bi si zagotovil obutek, da stvari obvla-
duje, saj s tem gradi svoj obutek varnosti; vse nae racionaliza-
cije, izgovori, ugodje in drugi naini za dosego varnosti in udobja
so le naini in sredstva za zavarovanje ega. V ustaljenih vzorcih
se poutimo varne, strah pa je povezan z vsem, kar to varnost in
dominanten poloaj ogroa. Na breztevilne sisteme preprianj
in svojo predstavo o sebi, ki sestavljajo ego, smo tako mono
navezani, da se jih bojimo izgubiti. Srika vseh strahov je strah
pred izgubo ega, lastne identitete.

Brez ega bi tevilnih izkustev ne bilo mono izkusiti.
Izmislimo si ekstremen, hipotetien

Strah v ogledalu


127

primer, ki zelo nazorno pojasnjuje zgornjo trditev:
predstavljajmo si loveka, ki ima tako majhen ego, da se komaj
zaveda svoje identitete. Popolnoma zaznava svet okrog sebe in
dogajanje okrog njega, toda njegova identiteta mu je znana le
toliko, da se zaveda svojega imena. Ker niesar nima, saj tudi
niesar ne potrebuje, se mu ni treba bati za premoenje, pa tudi
za ivljenje ne, saj je to tako neloljiv del narave, da je vse, kar se
zgodi, le del neponovljive zgodbe ivljenja v njegovem dojemanju
stvarnosti. Tudi kritike in graje mu ne morejo do ivega, saj nima
predstave o svojih odlikah in sposobnostih, torej jih ne more
nihe zmanjevati. Prav tako mu ni ne pomeni hvala, saj se je
nima kdo okleniti in jo postavljati na piedestal. Ker noben strah
ne ovira njegove ljubezni, se ta lahko izraa na vsakem koraku,
prav tako pa jo lahko neovirano sprejema, saj se ne boji, da bi
utegnila usahniti. V tem loveku je torej mogo neoviran pretok
energije, draljajev in spoznanj, ne da bi prilo do kakega izkriv-
ljanja, upiranja ali pretvarjanja.

Tea ega se neposredno odraa v znaajskih lastnostih lo-
veka. Velik ego je loveku v breme in oviro. Vsi doseki ega, ki se
kaejo v kopienju predmetov, uspehov ali vrlin, so v nenehni
nevarnosti: vsak doseek je mono umazati, izniiti, odtujiti ali
pokvariti. Velik ego pomeni veliko loenost od drube in narave
ter s tem od skupnosti, ki lahko daje zavetje in varnost. Dokler
gradi svoj ego, ustvarja svoje strahove, trpljenje, loenost in
brezizhodnost.

Kvariti se lovek zane, im se v domiljiji odtrga od svoje pre-
prostosti in sede na vzvien poloaj. Tedaj se ne zaveda, kako
narava zahteva, da se za vsak korak naprej nekega dne spet mo-
ra vrniti korak nazaj. Vse prednosti in povianja as hitro po-
zabi in zbrie. V svojih ambicijah lahko odplava neskonno
dale, a nekega dne se bo moral vrniti. Minljivost vse izravna.
Kdor napreduje zelo dale, al prehitro pozabi, da je zael iz ni
in prestien poloaj ga lahko zasvoji, pa ob svoji uri ne prenese
vrnitve na zaetek. (A.Grabar)

Posledice svobodne volje so daljnosene. Vsak si namre



128

lahko izbere delovanje iz irokega spektra monosti, ki vkljuuje
dejanja v skladu z naravnimi zakoni ali bojo voljo, ali pa
druga, v nasprotju z omenjenim. Moan in agresiven ego svojo
voljo uveljavlja na raun ibkejega in krati njegove pravice.
Zakon monejega negativno vpliva na izraanje svobodne volje.
To poraja napetosti v drubi, ki vodijo v odkrito sovratvo in v
skrajni posledici v spopade. Ali se je torej ob svobodni volji sploh
mogoe izogniti sovratvu in nasilju?
Nedvomno je odgovor pozitiven, vendar ob pogoju
ustreznega etinega in intelektualnega nivoja. Svobodna volja se
mora podrejati naelu enakopravnosti, torej enak nivo svobodne
volje dopua tudi drugim, zato je iskanje kompromisov nuja.
Vzhodnjake filozofije govorijo o tem, da na koncu dolgotraj-
nega procesa lovekovega duhovnega razvoja, v stanju popolne
predanosti, ega ni ve; doseena je boanska zavest, popolna zli-
tost z neskonnim, prisotna je zavest absoluta, zlitost z Bogom.
Razline poti do tega cilja navajajo mnoge religije in stare filozo-
fije, o doseganju zlitja s Stvarnikom pa so govorili mnogi duhovni
uitelji in adepti, med njimi tudi Rama, Buda in Jezus Kristus.
Do omenjenega cilja, ki je vsaj za loveka zahodnega sveta vi-
deti precej imaginaren, je zelo dolga pot. Postavlja pa se bolj
praktino vpraanje: kako si ivljenje olajati in - kako ego
zmanjati? Tudi elja po ukinitvi ega je namre le ena od
njegovih elja, ki kae na nesprejemanje samega sebe. Namesto
da bi se ego skozi takno prizadevanje zmanjeval in naposled
ukinil, se e poveuje, saj gre le za posebno, zvito eljo, ki ti
ravno tako krade ivljenjsko energijo in krepi egovo
pomembnost, le da nekoliko bolj prikrito. Puavniki in asketi,
moralne in duhovne avtoritete ter nekateri uitelji, ki na videz
stremijo k unienju svoje pomembnosti, v resnici pa jo na ta
nain le e krepijo, so zanimiv primer taknega prizadevanja, ki
dejansko le poglablja notranji razcep, bistvo ega. Tega
nenadkriljivega mojstra miselnih igric pa ni lahko sklatiti z
njegovega piedestala, saj ga skoraj vse, kar stori, le e bolj utrjuje
in poveuje njegovo avtoriteto. V svoj prid obrne vse, kar pone:
energijo dobiva iz vsake elje, upanja in priakovanja, svetle
vizije, drzni narti in velike obljube pa mu zagotavljajo e dolgo
prihodnost. Ta kralj domiljije

Strah v ogledalu


129

neprestano prede mreo lanive prihodnosti, v katero se lovimo,
pri tem pa vee uporablja razlina orodja: velika priakovanja in
skrbna predvidevanja, podoivljanje preteklega, vizije o
napredku, velike ideje in pomembna poslanstva. Lovi nas na
limanice ponovitve vsega, kaj je bilo najbolje, in preseganja
tistega, kar ni bilo dovolj dobro, za nameek pa obljublja bolje
ase in vsesploni napredek. Podoivljanje preteklega, ki se ne bo
nikoli ve ponovilo, in zamiljanje prihodnega, ki nikoli ne bo
nastopilo, sta njegova edina resninost, ob tem pa izgublja tisto,
kar je edino resnino: sedanjost.

Ali torej sploh obstaja monost za zmanjanje in ukinitev
ega? Narava na sreo predvideva reitev, ki je ego ne more dojeti.
Reitev je ta, da se ukine sam. Za njegovo ukinitev mu je pa
treba vzeti hrano: priakovanja, elje, narte, usmerjenost v
prihodnost in tisto, kar ga vraa v preteklost. Vsako priakovanje
je namre vzorec preteklosti, prestavljen v prihodnost. Usihanje
priakovanj in preprianj postopno slabi ego in odstopa vedno
ve in ve prostora budni, neskaljeni zavesti za doivljanje
sedanjosti, kjer ne more biti ni napanega, ker vrednotenja in
primerjanja ni ve. V sedanjosti je vse popolno, ker je enkratno,
edino, neponovljivo in nepredvidljivo; je, kot je.
Za povprenega, materialistino usmerjenega loveka zahod-
nega sveta je proces ukinjanja ega morda le ideja, s katero se je
zanimivo pozabavati, ne eli pa se zaradi nje odpovedati vsem
pridobitvam civilizacije in ustaljenemu nainu ivljenja z
majhnimi radostmi. Vzhodnjaki na to gledajo drugae, saj je
njihova tradicija popolnoma drugana, prav tako
svetovnonazorska naravnanost.
Smo kot marionete velikanskega civilizacijskega stroja, ki ni-
tke do naega uma in okonin vlee edalje hitreje in vse bolj
neusmiljeno. Koliko asa bomo e potrebovali za spoznanje, da je
lovek ustvarjen za doseganje vijih ciljev in ne za tavanje v zaa-
ranem krogu strebe svojim eljam, iskanju uitkov in
izgubljanju v materialnosti?



130


Tipanje pulza strahu

Z Za tipanje pulza strahu ali drugae reeno - za
ustvarjanje predstave o koliini strahu v drubi - zadostuje
pogledati nekaj zgovornih pokazateljev, vzemimo na primer
kriminal, samomorilnost, alkoholizem in narkomanijo. Prvi je v
veji meri povzroitelj strahu, ostali trije pa bolj posledica. Visok
nivo vsakega od njih je za drubo huda obremenitev, zato si ta z
razlinimi metodami prizadeva boriti proti njim, v splonem
manj uspeno.

V pravkar objavljeni anketi o najpomembnejih razlogih stra-
hu med Slovenci se je pokazalo, da je na prvem mestu strah pred
kriminalom in na drugem mestu pred narkomanijo; strah pred
vojakim napadom je dale manj prisoten.
e hoemo razumeti kriminal v drubi, moramo poznati
motivacijske dejavnike zanj; to so pohlep, elja po lahkem
zasluku, dokazovanje moi in obraunavanje z nasprotniki. Tu
naj bi imela svojo vlogo tudi lovekova naravnanost k lenobi in
blinjicam, h kateri kajpak prispeva strah pred trdim bojem za
preivetje in pred potencialnim neuspehom. elja po lahkem in
hitrem zasluku je povezana s preprianjem, da so druge oblike
preivljanja prenaporne, prezahtevne ali celo predolgoasne.
Za visok nivo strahu v drubi nosi kriminal veliko odgovor-
nost. Nasilje v obliki umorov, napadov, posilstev, ropov, kraj in
goljufij neposredno vceplja strah. Namesto varovanja pred krimi-
nalom bi bilo koristneje ve naporov usmeriti v prepreevanje le-
tega. Zatiranje kriminala s sodstvom, policijo in vojsko je seveda
zdravljenju simptomov bolezni, eprav bi bilo pametneje zdraviti
njene vzroke. Nobeno kazensko pravo kriminala ne more zatreti,
lahko ga le sankcionira. Resnino zmanjati bi ga bilo mogoe z
druganimi metodami. Ve uspeha bi dosegli s primerno vzgojo
mladih generacij in s pomojo tistim,

Strah v ogledalu


131

ki zaidejo v stisko. Ali bi se ljudje e zatekali v kriminal, e bi jim
bilo jasno, da po zakonu narave vsako kriminalno dejanje
neizogibno aka kazen, pa eprav civilna kazenska institucija pri
tem zataji? Poznavanje zakona o reinkarnaciji bi kriminal
postavilo v povsem drugano lu. Ljudi bi morali usmerjati v tiste
dejavnosti, kjer lahko uveljavijo svoje talente, eprav to morda ni
produktivno oziroma dobikonosno. Veliko bi prispevalo
urejanje socialnih razmer revnejih slojev drube odpravljanje
revine, saj je prav ta pogosto gojie kriminala. To al ni niti
enostavno niti poceni. Seveda opisano ne velja za vse kategorije
kriminalcev. Pri nekaterih, ki imajo genetsko ozadje, bi bilo treba
poiskati drugane socioloke mehanizme in metode. Preprian
sem, da bi z ustreznejimi pristopi lahko kriminal mnogo
uspeneje zmanjali.
Zanimivo bi bilo izraunati, koliko energije, asa in denarja
potroi drava za varovanje in zaito pred kriminalom in nasil-
jem. Menim, da bi bilo mnogo uinkoviteje to energijo in
sredstva nameniti za prepreevanje kriminala - preventivo. Z
enakimi metodami bi se lahko uinkoviteje spoprijeli tudi z
ostalimi problemi z alkoholizmom, narkomanijo in
samomorilnostjo.

Zatekanje pred ivljenjskimi problemi v pozabo, ki jo nudi al-
koholna omama, je silno popularno slepilo sodobnega loveka in
vzrok resnim socialnim problemom. Plodna tla za alkoholizem je
znaajska ibkost, ki se povezuje z globoko zakoreninjenem stra-
hom, da nisi kos problemom v ivljenju. Menda pa tudi genetski
dejavniki niso zanemarljivi. Uivanje velikih koliin alkohola ne-
kako sodi k visokemu drubenemu statusu v razvitih drubah,
toda prav tako je znailnost v revnih delih sveta; razlika je le v
ceni oziroma vrsti alkoholne pijae. Ker je zdravljenje
alkoholikov slej ko prej jalovo poetje, je mnogo bolje
alkoholizem prepreevati pri mladih ljudeh.
Slovenija sodi med drave z najvijo stopnjo umrljivosti
zaradi bolezni, ki jih lahko pripiemo pretiranemu uivanju
alkohola. V sedanjem trenutku posebno zaskrbljuje dejstvo, da je
ustveno zdravje slovenskih otrok vse prej kot dobro, zato tevilo
potencialnih alkoholikov med njimi raste. Ni udno, saj se z nji-



132

hovimi problemi nihe ne ukvarja, alkohol pa se je med njimi e
uveljavil kot sredstvo reevanja dnevnih teav. Po zadnjih podat-
kih se vsaj enkrat na mesec napije dobra petina ali ve kot 6000
slovenskih petnajstletnikov.

Narkomanija je bras eden najbolj alostnih pojavov v love-
ki drubi, ki kot generator strahu pa nima tekmeca, obenem
pa je proilec drugih vrst kriminala in nasilja. Za njo se skrivajo
najveje loveke stiske, najvekrat stiske mladih ljudi, ki so tako
polni strahu pred ivljenjem in oropani slehernega ideala, ki daje
ivljenju smisel, da se zdi beg v iluzijo edina reitev. Po drogah
posegajo predvsem obupani ljudje brez ivljenjskega cilja, ki o
sebi ali svojem ivljenju nimajo pozitivnega mnenja.
Problematini so tisti mladi, ki so bolj obremenjeni zaradi
vplivov dednosti, druine in okolja.
Po nekaterih ocenah je ve kot 5 odstotkov amerikega prebi-
valstva odvisnega od mamil, poraba pa e vedno naraa. Tudi
najnoveji podatki o adolescentni uporabi nedovoljenih drog v
Sloveniji kaejo na nadaljevanje porasta uivanja teh snovi med
mladimi. Neverjeten porast so zabeleili pri uporabi ecstasyja, ki
je sredstvo za bolji ur, in heroina, kjer beleijo 350 odstotkov
ve zasvojencev kot v letu 1995. Skrb zbujajo ugotovitve, da se je
zmanjalo obsojanje nedovoljenih drog. Povprena starost, v ka-
teri so anketiranci poskusili doloeno drogo, je med 14. in 16.
letom.
Globalna vojna proti ponudbi mamil, napovedana v letu 1998
iz dvorane Zdruenih narodov, doivlja neuspeh. Uradni cilj v
desetih letih popolnoma odpraviti pridelovanje rastlin za pride-
lavo mamil, je ob obstojeih metodah boja zelo teko uresniljiv,
kajti zmanjevanje proizvodnje s subvencioniranjem drugih
kultur je igra za tepce: podjetniki lahko v poslih z mamili zmeraj
plaajo ve, saj pomenijo stroki za surovino le delek cene tega
blaga v prodaji na debelo. Razmere pa bi se bistveno spremenile,
e bi zatrli strah pred drogo: e bi namre drogo, tudi
najnevarnejo, legalizirali, bi njena cena v hipu padla, njeno
uporabo pa bi lahko brzdali z davki in drubenim pritiskom.
Interesa za pridelavo in kupevanje z njo bi tako drastino padla,
enako tudi mik prepovedanega

Strah v ogledalu


133

dejanja. Odvisnike ne bi smeli obravnavati kot zloince, ampak
kot bolnike.
Napovedi za prihodnost so slabe. Uporaba drog bo naraala
zaradi vse manjega zunanjega nadzora. Politika bo do tega vse
tolerantneja, zato bo uivalcev e ve, pri tem pa naj bi uporaba
na posameznika padla. Med ljudmi bodo elje po evforinem raz-
poloenju e naraale, predvsem elje po tistih drogah, ki imajo
hiter uinek in manje posledice za zdravje. Velika veina
zatekanj v omamo in iluzijo bi sama po sebi izginila, e bi
odpravili strah, ki je njihov povzroitelj.

Duevne motnje zaradi neugodnih vplivov razlinih socialnih
gibanj v vse bolj starajoem se prebivalstvu razvitega sveta posta-
jajo vse pogosteje. Samomorilnost, psihotinost, tesnoba in
potrtost so zaradi kroninega poteka in dolgotrajnosti vse huje
breme drube, zato se v zadnjem asu v amerikih in evropskih
medijih pojavljajo mnoina gibanja za zagotovitev duevnega
zdravja, predvsem otrok. Veina ljudi ne verjame, da so zdravila
uspena pri zdravljenju duevnih motenj in jih enaijo s
pomirjevali, ki loveka uspavajo in otopijo.
Po podatkih amerikih in nizozemskih raziskovalcev doivi
hude duevne motnje ve kot 30 odstotkov ljudi vsaj enkrat v iv-
ljenju. Pa vendar do duevno bolnih in psihino obremenjenih
ljudi druba goji nekaken pokroviteljski odnos. Toda kaken bi
bil va odnos do tega vpraanja, e bi vam zmanjkalo ostrine
uma, ali e bi vas zamajala kaka duevna kriza? Doivimo jo
skorajda vsi, toda le redki jo priznajo in e redkeji poiejo
ustrezno zdravniko pomo. To je eden resnih razlogov za
alarmantno visoko tevilo samomorov in drugih umikov med
Slovenci.



134


Kje si, zaupanje?

S Strah popai napihne - vse, kar objame, zato so vse v nje-
govi prisotnosti ali z njegovo podporo ustvarjene predstave,
napane. V lui strahu se zdi, da je resnica pogosto preve
bolea, da bi jo lahko sprejel brez neljubih posledic. Strah pred
tem, kaj bi lahko povzroila, te prisili, da jo tako ali drugae
zamaskira ali preoblikuje, kar je, kratkorono gledano, na videz
dobra reitev. Toda resnica ima zanimivo lastnost: bolj ko jo
tlai, z vejim pokom slednji plane na dan. Med oitnimi
posledicami lai je nezaupanje, ki se sicer ne zdi pere problem,
vendar pa ima daljnosene posledice za vse lovetvo.

Svet pojmovanj je povsem dolono deljen v resnico in izogib od
resnice, torej la, ki je pogubna. Vendar se ni treba bati, kajti po
zlu, ki ga rodita la in pa zmota, lovek dojema, v em bi bila
resnica. Vsak preblisk k resnici loveku utrne nekaj ur miru in
svobode. Potem se mora bojevati naprej. Ko lovek doraste,
prejme popolno svobodo. Tedaj lovek ni ve samo delavec na
polju ivljenja, ampak polje postane njegovo. (A.Grabar)

Laganje je tako pogost in v znaaj drube tako globoko zasi-
dran pojav, da nikogar ve ne vznemirja. Gre za enega od izrazov
svobodne volje, ki je najpogosteje uporabljen v kodo lovetva.
Dolgorono gledano se la nikoli ne izplaa, saj je dejanje proti
zakonom narave. Zakona pa ni mogoe trajno izigravati, pa tudi
ne zastonj. Perzijska modrost pravi, da je la kot rana; tudi, ko se
zaceli, brazgotina ostane. Ko se odloi za la, ne pomisli na to,
da posledic ne bo lahko odpraviti, saj te zanima samo
kratkoroni uinek. Marsikdaj si zavestno zatiska oi pred
resnico in raje sprejme informacije, za katere sluti, da so la, saj
se boji, da sooenja z resnico ne bi prenesel. Pa vendar te v
konni fazi aka prav to, le da si si z

Strah v ogledalu


135

lajo nakopal e dodatno breme.
eprav se predvsem v politiki in v institucijah uporabljajo
bolj prefinjene oblike lai, na primer prikrojevanje informacij,
polresnice ali prikrivanje informacij, gre le za razline oblike, ki
morda izzovejo nekoliko manj ogorenja, efekti pa so enaki:
doseganje nekih ozkih ciljev, ki bi bili sicer teko dosegljivi. Tako
doseeni cilji pa imajo le kratek, vsekakor omejen vek: doseki, ki
temeljijo na lai, se prej ali slej, kot hiica iz kart, sesujejo,
posledice pa obutijo ne le lanivci, temve tudi nalagani in
naplahtani. Komercialne drube so pravzaprav lanive e po
svojem znaaju: vsak ali skoraj vsak se mora truditi, da bi nekaj
prodal sebe, storitev ali blago zato je jasno, da prodajalci ne
razkrivajo slabih stvari o sebi, blagu ali storitvi, ki jih ponujajo,
temve vse te stvari na veliko hvalijo in ob tem molijo o vsem,
kar bi jim bilo v kodo. Reven lovek v bogatau prej kot vse
drugo vidi prevaranta, e e ne lopova.
Neko sem slial posreeno primerjavo lai z atomsko bombo
in radioaktivnostjo. Ta, na prvi pogled povsem neumestna
primerjava, pa ni tako neumna, kot se zdi. Majhne koliine radio-
aktivnosti se ne zdijo kaj prida nevarne, vendar neizpodbitno
povzroajo okvare tkiv. Ko pa se zbere kritina masa radioaktiv-
nega materiala, pride do eksplozije velikih razsenosti, ki dale
presee vsoto vseh delnih uinkov. Tudi la se dalj asa zbira
brez oitnih posledic, dokler ob doseeni kritini masi ne pride
do zloma ali kriz kot sta bili naprimer azijska ali ruska
gospodarska kriza. Gospodarska kriza - kako dramatine
posledice utegne imeti, vemo iz zgodovine - je kriza zaupanja, ta
pa posledica kopienja lai.
Manj pouenim morda ni znano, da gospodarske krize, manj-
e seveda, nastajajo neprestano. O ozadju finannih in gospodar-
skih kriz, ki so minulih nekaj let pretresale tevilne azijske
drave, so potekali strahoviti spori, ki niso pripeljali do kakega
soglasja. Vendar ni mogoe zanikati dejstva, da so do izbruha
krize vse te drave veljale za bolj ali manj ekonomsko uspene ali
vsaj perspektivne, takoj po izbruhu krize pa so se te ocene drasti-
no spremenile ob izjavah, da so bili prejnji podatki bolj ali
manj lani. Za samokritiko sta se morala odloiti tudi
Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, slednja predvsem



136

v zvezi z Indonezijo, kjer je svoje lastne ocene razvojnih uspehov
te drave kasneje oznaila kot pravljico. Tako se je pokazalo,
da se tudi ustanove z vrha svetovne ekonomske ureditve
ukvarjajo z dezinformiranjem, kar ima teke posledice za cele
gospodarske regije. Na prvi pogled zaudujoa, naknadna
priznanja so potreben ventil in obenem sredstvo, da se
pozornost javnosti obrne pro od drugih, morda enako tekih
spodrsljajev. Poroil o zavajanju na najvijih nivojih je v zadnjem
asu cel kup. Tri dni pred ruskim bankrotom so odgovorni ruski
predstavniki odlono zatrjevali, da bodo plaali obveznosti, in da
svoje valute ne bodo pustili propasti. Strokovni tuji tisk poroa o
laeh najvijih amerikih dravnih institucij in Mednarodnega
sklada kot povodu mehike krize (1994), ali tajske krize (1997),
kar pa je le vrh ledene gore. V zadnjem asu je v hipu izpuhtel
velik ugled priljubljenega nemkega predsednika Kohla, ko se je
pokazalo, da je prejemal podkupnine za financiranje svoje
stranke CDU.

Problem lai je e toliko veji, e ga poveemo z globalnim
odloanjem veine drav za trna gospodarstva. Treba se je zave-
dati dejstva, da hkrati s tako opevano informacijsko revolucijo
poteka tudi dezinformativna revolucija, ki so ji po vsem svetu
vrata na iroko odprta. irjenje lai poteka z enako hitrostjo kot
irjenje resnic, prenosni mediji elektronske mree in
informacijske avtoceste se za to ne menijo. Interesi bogatih
drav z razvito trno ekonomijo v obliki prikrojenih informacij in
dezinformacij prodirajo v vse dele nerazvitega sveta in
povzroajo okubo s potroniko miselnostjo in vcepljanjem
lanih vrednot, kar vodi v siromaenje in zavajanje. Zahod pa ne
zastruplja le s komercialnimi in drugimi dezinformacijami,
temve tudi z izvozom svoje cenene kulture, ki se v vzhodnem
svetu kae predvsem v obliki cenenih filmov, glasbe, elektronskih
iger in razvedrilne elektronike.

La v drubi je seveda odraz lai na osebnem nivoju. Tu ni
vpliv lai ni manj poguben. La je prva stopnja varanja, ki se na-
daljuje v aktivnostih z neposrednimi negativnimi posledicami.
Veina zakonskih kriz in druinskih

Strah v ogledalu


137

razkolov temelji na nezaupanju kot posledici laganja ali
prikrivanja. Spoznanje o lai zamaje in izpodje e tako trdne
temelje skupnosti, ker je znak interesov, ki so v nasprotju z
izkazanimi.
Med lami je treba loiti vsaj dve kategoriji: napadalno in
obrambno maskiranje resnice. Napadalno maskiranje ima
namen, podati nasprotniku takno informacijo, da je doseena
doloena strateka prednost pred njim. Zaradi strahu, da z
odkritim, potenim nastopom (morda) ne bi uspel, poskua
nasprotnika oslabiti z napano informacijo. Tako doseena
zmaga pa je pirova: temelji na lai in prevari, zato kot
zmagovalec nima moralne pravice do lovorik, saj boj ni bil
poten. Pri obrambnih maskiranjih resnice je povod nekoliko
drugaen: ker se boji, da bi ti resnica zmanjala ugled in dobro
ime, ali pri zaupniku oziroma rtvi povzroila prehud odziv ali
boleino, jo poskua nekoliko omehati, da bi ji odvzel os-
trino. Tako prikrojena predresnica naj bi pripravila teren za
kasnejo resnico. Kot bi hotel rtvi dati nekoliko ve asa, da se
na resnico pripravi. Tudi tu gre torej v ozadju za strah pred iz-
gubo ugleda, dobrega imena in podobno. Toda takna la, eprav
najvekrat ne prinaa kakih otipljivih koristi lanivcu, ima vsaj
eno negativno posledico: izgubo zaupanja vanj.
Neiskrenost je pravzaprav nekoliko blaja oblika lai, do ka-
tere pride zaradi strahu pred monimi posledicami osebnega raz-
galjanja in odpiranja zunanjemu svetu. Zato svojih obutkov,
misli in dejanj ne pokae v pravi lui, temve olepuje,
prikriva, zavaja in potvarja, da bi ustvaril lano predstavo - it
pred potencialnimi napadi. Tu gre za ibkost, nesposobnost
sooenja z resnico in s samim seboj, za pomanjkanje uta
odgovornosti za svoje ravnanje in pomanjkanje poguma.
Izgubljeno zaupanje in distanciranje od drube sta visoka cena za
varnost, ki jo na ta nain na videz pridobi.

Da bi postal uravnoveen, mora prenehati meetariti s svojimi
podobami. im sname vse maske, izgine sleherni strah, da bi
te kdo za njimi prepoznal. V tem, da si, kar si, ni greha. Hudi
te dri, dokler ie prednost zase v posvetitvi. (A.Grabar)




138

Ker se pomena zaupanja vse premalo zavedamo, si drube v
splonem ne prizadevajo veliko, da bi resneje preganjale dejanja,
ki vodijo v nezaupanje. To ima v drubi daljnosene posledice.
Ustvarja nov strah, ki sili v obrambna dejanja; le-ta kradejo
ustvarjalno energijo, po drugi strani pa sproi verino reakcijo
podobnih dejanj. Nezaupanje se iri kot poar in se loti tudi tistih
posameznikov, ki bi sicer ostali ob strani. Ni udno, da je lovek
v osnovi do soloveka nezaupljiv in ga ele ve izkuenj o
zmotnosti tega stalia v zvezi z doloenim posameznikom
pripravi do tega, da mu je pripravljen zaupati.
Nezaupanje povzroa katastrofe v zakonu in v druini. V dru-
inske odnose vnese latentni strah, ki se izraa v medsebojnem
obtoevanju in preizkuanju, sumnienju, podcenjevanju in
aljivosti, grobosti itd. Nezaupanje med zakoncema ne le ubije
ljubezen in toplino, temve postane neelen vzgojni pojav, ki po-
membno vpliva na oblikovanje znaaja otrok. Nezaupljivost in
negativen odnos do okolice tako lahko postaneta temeljni
znaajski naravnanosti mladostnika, ki se ju je kasneje teko
znebiti.
Ali ste kdaj opazovali, kakne posledice ima la na vae pou-
tje? Sprva jo najpogosteje pomete pod preprogo, e: saj se ne bo
razvedelo, ali pa: kasneje bom zadevo prikazal v pravi lui in
popravil kodo. Toda vsaka la se polasti doloene koliine
psihine energije in jo ima v lasti vse dotlej, dokler z lajo ne
pride na dan. Vezana energija uinkuje kot psihino breme, ki
ustvarja obutek krivde. Potlaena la lahko v tebi vztraja leta
dolgo in ves as prei, kdaj bo napoil pravi trenutek, da izstavi
svoj raun. Vest opravlja svoje delo, naj to hoe ali ne, naj si to
prizna ali ne. Tudi najbolj zakrknjen lovek, ki na videz nima
oitkov vesti, na smrtni postelji prizna svoje grehe.

Nezaupanje in z njim povezani pojavi terjajo velikanske
vloke energije vsake drube. Pomislite, kaj vse morate poeti v
ivljenju zaradi nezaupanja! Ali si predstavljate, kako bi bilo
iveti v drubi, v kateri bi ne bilo strahu pred lajo in prevaro,
kjer bi se lahko na vsako informacijo stoodstotno zanesli, in kjer
bi bila iskrenost nekaj obiajnega? Vem, rekli boste: to je ista
utopija! Toda, lovek bi se moral

Strah v ogledalu


139

vpraati: kaj sem storil v ivljenju, da bi vsaj za dlako prispeval k
temu cilju? Vsak od nas zaman aka, da se bo spremenila druba,
e se ne bo spremenili on kot njen neloljivi del.




140


Smrt pokoplje strah

O Otrok strahu pred smrtjo ne pozna. Strah pred smrtjo se
pojavi v tisti dobi otrotva, ko nekoliko dozori, spozna dobrobiti
ivljenja in ob izgubi svojcev ali znancev spoznava krutost
dokonne praznine, ki ostane za umrlimi. Ta strah je lahko
vsebovan v kolektivni zavesti drube, v kateri ivimo (z njo nas
povezuje podzavest), zato se mu ne more izogniti niti tisti
pripadnik te drube, ki nikoli ni bil pria smrti. Toda vse
loveke drube niso obremenjene s tem strahom. Nekatera
vzhodnjaka ljudstva gledajo na smrt kot na praznik, ki oznai
potovanje pokojnika v bolji svet, kjer ni kazni - plaila za grehe.
Zato se na pogrebu veselijo, obleeni v bela oblaila.
Strah pred smrtjo v resnici ni strah pred smrtjo, temve strah
pred izgubo vsega, kar poznamo in posedujemo predvsem pa
ivljenja. Smrti namre ne poznamo, zato se je ne moremo bati,
saj si ne moremo zares predstavljati, kaj nam prinese, oziroma,
kaj se potem zgodi. Ob fenomenu smrti se postavlja tudi
zanimivo vpraanje: kaj je s strahom po smrti?

Smrt pomeni konec uma, saj mogani ob smrti prenehajo
delovati. S tem se verjetno vsi strinjamo. Odtod naprej pa so raz-
lage zelo razline. Za tiste, ki ne verjamejo, da obstaja kaj takega
kot dua, je zgodbe konec: tudi od strahu niesar ve ne ostane.
Preostali pa si v splonem e vedno niso na jasnem, kako je z
duo potem in kakne atribute ima. Morda se neka oblika uma,
ista zavest v obliki eterinega miselnega telesa prenese v
astralni svet, kjer polaga raune za minulo ivljenje?
S tem se tukaj ne bomo ukvarjali; pomembno pa je spoznati,
da smrt telesa pomeni tudi smrt tistega jaza, ki poseduje
zemeljski um. Prav ta um pa je stvarnik vsega strahu, ki ga
doivljamo v ivljenju. Lahko torej sklepamo, da se lovek rodi
brez kakega podedovanega strahu.

Strah v ogledalu


141

Tistega, ki je vsebovan v kolektivni zavesti, lahko dojame ele v
otrotvu, ob dozorevanju jaza in svojega miselnega sistema.
Kako pa gledajo na strah oni, ki verjamejo v reinkarnacijo, po-
novno uteleenje due? Dua se mora ob smrti enega fizinega
telesa ali pa najkasneje pri vselitvi v novo telo, strahu znebiti, saj
bi bil sicer ta strah ob naselitvi novega telesa prisoten v loveku.
Drugae povedano: strah bi se iz inkarnacije (uteleenja) v inkar-
nacijo kopiil in naposled popolnoma ohromil loveka. Temu pa
ni tako, kajti novo rojstvo prinese splono pozabo, torej tudi
pozabo vseh starih grehov in strahov.
Po tem razmisleku sklepam, da smo za strahove v svojem iv-
ljenju v najveji meri odgovorni sami, manji del pa gre na raun
tradicije drube, v kateri ivimo. Od nas je odvisno, ali jih bomo
prepoznali in jih presegli, ali pa jih kopiili, dokler jih ne izbrie
smrt.

Ali se lahko strahu pred smrtjo izognemo? Lahko, e se
prepriamo, da po smrti ne nastopi ni takega, kar bi lahko bilo
neprijetno in bolee. e veliko bolj dobrodole so predstave o
udovitem ivljenju due v onostranstvu, kjer ni niti
materialnosti, niti tegob, bolein, strahu in z njimi povezanih
posledic, ki smo jim v snovnem svetu izpostavljeni. Tu ima
pomembno vlogo vera, ki edina govori o posmrtnem ivljenju in
dogajanju v zvezi z njim. Med razlinimi svetovnimi religijami so
ene bolj usmerjene v straenje s posmrtno kaznijo, druge manj.
Nauk katolike cerkve sodi v prvo skupino.





142


lovek kot robot

V V vsakem odraslem loveku se skriva otrok. Nekateri psihi-
ni mehanizmi in vedenjski vzorci, ki se ustvarijo v otrotvu,
ostanejo v loveku vse do smrti, s tem da se nekateri nekoliko
spremenijo, drugi pa ostanejo skoraj nedotaknjeni. Otrok se ui s
posnemanjem, pri tem pa ne posnema le dejanj, temve tudi nji-
hovo vsebino, s ustvi in odnosi vred. e Freud je sklepal, da
odrasel lovek razkriva, kar je v njem podzavestno nastalo v
otrotvu: Malo bitje je dokonno izoblikovano do etrtega in
petega leta ivljenja, nato pa zgolj postopoma odkriva, kar e ima
v sebi. Verjel je, da je seme nevroze zasajeno e v prvih letih iv-
ljenja.
Neustrezna vzgoja marsikateremu otroku vcepi napane
predstave o njegovih sposobnostih, ali pa mu vsadi razna
obremenilna preprianja, ki ga ovirajo pri uspenem ustvarjanju
odnosov vse ivljenje. Marsikateri otrok blokira svoje
sposobnosti in talente, ker je od starev in vzgojiteljev v zgodnji
mladosti dobival potrdila, da ni dovolj pameten, sposoben,
uspeen, marljiv itd., eprav je to veljalo za posamezne dogodke,
ne pa zanj v celoti. Posebno obutljivo obdobje je pri otrokovih
devetih letih, ko se zane odzivati s ustvi in se doivljanje sebe
mono poglobi. Pri oblikovanju znaaja in iskanju lastnega izraza
v tem obdobju bolj kot kdajkoli potrebuje soutje, podporo in
razumevanje ter spodbudo in pohvalo, ki gradijo njegovo
pozitivno predstavo o sebi, sicer lahko zaide v globoko krizo;
veliko let utegne pretei, preden najde pot naprej. Naslednje
obutljivo obdobje je pri osemnajstih, ko se izoblikuje tudi odnos
do nasprotnega spola. ustveno prikrajan otrok se razvije v
odraslega loveka, ki e vedno nosi v sebi ista negativna
preprianja in dvom vase. Zanimivo je, kako teko je takna glo-
boka preprianja kasneje izkoreniniti.


Strah v ogledalu


143

Povpreen lovek je marsikdaj podoben avtomatu, ki v skladu
z izbrano tipko izvre to ali ono ploevinko v predal: plonk! Ne
sprauje se, na em temelji njegov odziv in ali je ta v danih
razmerah optimalen. Ne pomisli, da je morda posledica prastarih
izkuenj, ki nimajo v novih razmerah nobene vrednosti ve. Ne
pomisli, da se odziva ablonsko, kot robot, ker je to pa najlae in
mu pri tem ni treba uporabljati moganov. Deluje po vzorcu, ki
je skupaj z drugimi vzorci izoblikoval njegov znaaj. Ker se ne za-
veda, da gre za avtomatino odzivanje, sploh ne pomisli, da so
mone tudi drugane reakcije, morda mnogo primerneje zanj,
sreneje in prijazneje do okolice, pa tudi za svet v celoti.

Imel sem teko otrotvo, zato so v meni shranjene razline
travmatine izkunje, ki se povezujejo s pripadajoimi
mehanizmi odzivanja. Od svojega nastanka pa vse dokler jih ne
spregledam, delujejo v meni nezavedno. Kot otrok sem
neznansko rad prepeval. To sem najraje poel takrat, ko sem
moral v posteljo in nisem mogel zaspati. Prepeval sem vse
mogoe pesmi, ki so mi prile na misel, in to precej glasno. Lepa
se mi je zdela pesem, bolj glasno sem jo prepeval da bi jo
zagotovo vsi sliali! Nekega dne je oe, ki je bil strog vzgojitelj,
potem ko je nekaj asa potrpeljivo poslual, privihral v sobo in
me nahrulil reko: Kaj misli, da komu tvoje razglaeno
prepevanje ugaja, ali kaj? Ta izjava se mi je vtisnila globoko v
spomin kot bolea rana, posebno zato, ker sem bil preprian, da
sem pel s posluhom, in da petje ni bilo razglaeno. Od takrat
nisem samostojno pred drugimi prepeval nikoli ve, sam zase pa
le tiho, da me drugi niso sliali. Vame se je naselil sram pred
petjem, ki se ga do dananjega dne nisem znebil.

V resnici ni pomembno, kdo je kriv za strahove oziroma ob-
remenilne predstave; marsikdaj si jih na podlagi lastne predstave
o mnenju okolice vcepi kar sam. Taknih drobnih preprianj je
cela vrsta in zadevajo vsa podroja ivljenja. Pomembno jih je
prepoznati, jih priznati samemu sebi in si odpustiti. Pa ne le sebi!
Tudi drugim, e so krivi za ustvarjanje napanih mehanizmov in
preprianj. Le tako se ustvarijo monosti za neobremenjeno delo-
vanje.



144

V umu so zbrane tevilne slike v preteklosti povzroenih tele-
snih in ustvenih bolein, ki nezavedno vrejo na dan,
zmanjujejo lovekove sposobnosti in so vzrok neprijetnim
obutkom, psihosomatskim teavam, iracionalnemu vedenju,
strahovom, depresijam in drugim nezaelenim ustvenim
stanjem. Razbremenjevanje teh predstav pomeni veje zavedanje
samega sebe, krepitev samozaupanja, izboljanje zdravja in
oblikovanje celostnega spoznanja o sebi.

Ljudje smo silno zanimiva in zapletena bitja. Za to je v
najveji meri odgovoren um, gara, ki si v budnem stanju ne
privoi niti trenutka poitka. Ni udno, da miselno telo
postopoma tako natlai z vse mogoimi predstavami in
preprianji, da jih je vasih prav teko razvozlati. Vsa ta
preprianja so teak balast, ki ovira objektivno zaznavanje
stvarnosti. Korenine zapletene miselne strukture so nastale v
otrotvu, ko je ranljiva duica tkala svoja prva ivljenjska
spoznanja v mlado mogansko skorjo. Z odraanjem so se te
koreninice krepile in poganjale vedno nove in nove veje,
napajane iz istega korena. Z leti si um ie vse vije bivalie in v
glavnem biva v kronji, dale stran od korenin. Tu bivajo le fine,
drobne predstave in ideje, ki pa se e vedno napajajo iz istih
korenin. Ko razmilja o sebi, svojih resninih problemih in svo-
jem odnosu do ivljenja in sveta, je pod manjimi tegobami, ki se
jih jasno zaveda, teko videti korenine, saj je kronja pregosta.
S svojimi obremenilnimi preprianji sem se veliko ukvarjal.
Poskual sem ugotoviti, zakaj v doloenih poloajih ravnam tako,
kot ravnam in ne drugae. Katera so tista preprianja, ki me silijo
k neprijetnim odloitvam? Kaken strah tii za mehanizmom, ki
me sili v neprijetne odloitve? Iz izkuenj vem, da odgovorov na
ta vpraanja ni tako enostavno najti v sebi.

Teko bi nali loveka brez kakega od negativnih preprianj,
ki so ovira za neobremenjeno odzivanje v ivljenju. V procesu
njegovega odloanja je napaka, osnovana na potlaenem strahu,
ki se ga sploh ne zaveda. Namesto da bi sprejel izziv in prilonost
izkoristil za prikaz svojih sposobnosti, znanja in talentov, se
izzivu izogne, da bi ubeal strahu

Strah v ogledalu


145

pred kritiko, neuspehom ali posmehom.
Velik del ljudi nosi v sebi preprianje, da vsem ni dano, da bi
bili sreni. Drugi negujejo v sebi predstavo, da se jih neprestano
dri smola, kar znajo utemeljiti z mnoico neuspehov. Tretji
prisegajo, da je svet tako pokvarjen, da lahko v njem uspejo le
barabe in neznaajnei, poteni pa vedno potegnejo kratko
etrti vam zagotavljajo, da so rtve okoliin, ki so vse po vrsti
neugodne. Peti dvomijo v svoje sposobnosti, zato se morajo
zadovoljiti z drobtinicami, ki jih pustijo brezobzirnei... esti so
se vdali v usodo, da je svet na robu propada, in da torej ni ve kaj
storiti, saj je e zdavnaj prepozno Sedmi se sklicujejo na
politiko, ki je kriva dekadentnega razvoja drube. Najtevilneji
pa so tisti, ki menijo, da enostavno niso dovolj dobri, saj imajo
toliko napak in grehov, da si ne zasluijo bolje usode, druba in
okolica pa jih v krog uspenih enostavno ne more sprejeti
taknih, kot so.

O raznih strahovih, ki temeljijo na omejujoih preprianjih,
se bomo pogovarjali nekoliko bolj poglobljeno, saj v veliki meri
zaznamujejo nae odzivanje in delovanje, ter povzroajo resne
posledice za nao prihodnost. Ne le osebno.



146


Omejujoa preprianja

O Odstotek ljudi s preprianjem: nisem dovolj dober
nikakor ni majhen, kar ni ni udnega, kajti obutek grenosti
nam vcepljajo na vsakem koraku od rojstva naprej. Za to je v
veliki meri zasluna kranska cerkvena tradicija, ki vceplja cel
kup obremenilnih preprianj; le-ta e sama po sebi ustvarjajo v
verujoemu kopico notranjih konfliktov, z realnimi lovekimi
potrebami in eljami. Sugestije kranskih naukov so
nezdruljive s temelji umske in emocionalne stabilnosti: Cerkev
ui, da je loveku prirojena pokvarjenost kot posledica
prvobitnega greha; poudarja neenakost med spoloma, vzgaja
odklonilen odnos do spolnosti kot neesa grenega in
umazanega, sili v nestrpnost do nekatolikov itd. e polistamo po
Svetem pismu, spoznamo, da se grehu niso mogli izogniti niti
Kristusovi najoji sodelavci apostoli (Juda in Peter naprimer).
Krivdo izvirnega greha Cerkev naprti e novorojenku, ki v
ivljenje e dobro stopil ni. Ne preseneajo ugotovitve britanskih
psihologov (Batson, Ventis, 1982), da je kranska verska in-
doktrinacija, oziroma njen drubeni vpliv, vsaj delen razlog za re-
lativno pogostnost mentalnih obolenj in disociativnih motenj
miljenja med prebivalstvom t.i. zahodne civilizacije.
Silno pomembno mesto pri ustvarjanju in utrjevanju
preprianja o grenosti ima vzgoja, posebno v dobi odraanja
otroka. Zaradi otrokove prekipevajoe energije, ki jo stari
obasno komaj krotijo kae se v neposlunosti, kljubovalnosti
in upornitvu stari s svojimi vzgojnimi prijemi otrokom esto
vcepljajo obutek krivde, saj tako otroka lae umirijo. Tudi
pogosta graja, nenehna kritika in neupraviena odsotnost pohval
v otroku ustvarjajo obutek, da ni sposoben zadostiti zahtevnim
kriterijem starev in torej ni dovolj dober, da bi bil vreden
priznanja, zaupanja in ljubezni starev. e taken vzgojni odnos
traja dalj asa, so posledice na

Strah v ogledalu


147

otrokov odnos do sebe skoraj neizogibne. Tako ustvarjeno nega-
tivno preprianje pa je tudi kasneje zelo teko spremeniti, ne da
bi se resno spopadli s korenom preprianja, ki je skrit v ozadju.
Poznam kopico starev, katerih dialog z odraajoim otro-
kom je sestavljen malone izkljuno iz prepovedi, duenja
otrokove radovednosti, duenja njegovih pobud in
omalovaevanja in grajanja njegovih dejanj, poleg tega pa jih
neprestano podijo od sebe in zahtevajo svoj mir. Ti stari se sploh
ne zavedajo, kako kvarno deluje njihova vzgoja na otroka. V njem
se neprestano krepi strah, da ni dovolj dober, da bi bil vreden
njihove ljubezni.

Preprianje nisem dovolj dober, ima tevilne posledice v
staliih, ki se jih obiajno le nejasno zaveda ali pa sploh ne: ne
privoi si uspeha, saj mora kot grenik najprej raunati s
kaznijo, da poravna stare dolgove in grehe. Neist in green
do uspeha in sree nisi upravien, e pa si ju sluajno deleen, se
obutek krivde e povea, saj ti je bilo dano nekaj, kar ti ne
pripada, zato je krivda e veja. Ker nisi dovolj dober, ne more
uspeno reevati ivljenjskih problemov, torej ima v sebi vgrajen
potencialen neuspeh. Ker nisi dovolj dober, nisi vreden ljubezni
partnerke oziroma partnerja, torej je s tem povezan strah pred
zavrnitvijo. Ker nisi dovolj dober, se ne more kosati s svojimi
vrstniki, ki so neobremenjeni obutek inferiornosti,
neustreznosti. Ker nisi dovolj dober, se ne more uveljaviti v
drubi ali graditi kariere. Preprianje, da nisi dovolj dober,
zmanja ali celo unii samozavest, to pa se pokae na vseh
podrojih delovanja kot neuspeh in neustvarjalnost. Tako ni ni
udnega, e je prevladujoa predstava povprenega posameznika
o svojem ivljenju, da je v povpreju nesreen; sree si v resnici
marsikdo sploh ne privoi in podzavestno deluje v skladu s tem
preprianjem!
Izmislim si lahko neskonno tevilo negativnih stali, ki so
vsa izpeljana iz istega korena: nisem dovolj dober. Predstavljajte
si ta stalia, naprimer: nimam talenta za matematiko, ali pa
imam slab spomin kot vejice v kronji koatega drevesa, kate-
rega korenina in deblo je obravnavano preprianje nisem dovolj
dober, veje pa so nekoliko bolj diferencirana stalia: sem



148

nesposoben, sem ustveno zavrt in podobna, ki se tanjajo v
vedno tanje veje in vejice drobna preprianja. Takih dreves je v
povprenem umu za velik sadovnjak. Pri tem pa so si drevesa
tako blizu skupaj, da se njihove kronje prepletajo, zato je teko
ugotoviti, kateremu deblu pripada kaka vejica. Razumljivo je, da
je nekemu drobnemu preprianju teko ugotoviti njegov koren.
Kaj pa so sadovi dreves v tem sadovnjaku? Milijon vrst neuspeha,
razoaranje, tesnoba, obup in podobno sadje. Drevesa
neprestano rodijo sadove, saj se ves as napajajo z miselno
energijo.

Ko se loti ienja svojega uma s praznenjem omejilnih pred-
stav, naprimer s komunikacijo, in prehaja na vedno trdneja, os-
novneja preprianja, se naposled v velikem tevilu primerov so-
oi z obravnavanim osnovnim korenom: nisem dovolj dober.
Ko ga slednji prepozna in izpuli iz sebe to pa je obiajno dol-
gotrajneji postopek kot puljenje zoba izpuli celotno drevo z
vsemi vejami in vejicami vred. Vsaka, e najmanja vejica tega
drevesa strahu se je napajala z delkom dragocene ivljenjske
energije, celotno drevo je torej terjalo velik energijski zalogaj, ki
se ob izkoreninjenju drevesa vrne v ivljenjski rezervoar in
povea potencialno kreativnost. Ta sprostitev energije se pokae
kot neopisljiv, veliasten in radosten obutek, kot bi minil bole
kr, ali kot bi z ramen padlo orjako breme, ki je dobesedno
tialo k tlom in ni pustilo dihati. Sproena ustva te preplavijo
s takno intenzivnostjo, da te zalijejo solze.
Z gojenjem in urejanjem svojega miselnega sadovnjaka bi se
moral ukvarjati vsak lovek, ki eli iveti polno in ustvarjalno iv-
ljenje. Obrezovati in odstranjevati bi moral drevesa strahu in
negovati ter zalivati drevesa ljubezni. al e niso odkrili kro-
piva, ki bi delovalo selektivno oziroma unievalo le drevesa z
negativne liste. Nekatera, denimo mamila in droge, okvarijo tudi
drevesa s pozitivne liste, vzpodbudijo pa rast kodljivega plevela,
ki lahko unii ves miselni sadovnjak.

S preprianjem, da nisi dovolj dober, ne more biti sreen v
ivljenju. Sreo si namre odreka sam s predstavo, da do nje
enostavno nisi upravien, dokler ne

Strah v ogledalu


149

plaa svojih grehov. Naj te e tako oblegajo s pozornostjo in
ljubeznijo, sprejemanje vsega tega bo blokirano s strahom, da do
tega enostavno nisi upravien. Srei enostavno ne pusti do sebe,
pa eprav bi imel vse pogoje zanjo. To je svojevrsten psiholoki
paradoks: na vso mo si eli ljubezni, po drugi strani pa si je ne
privoi. O zmagovalcu ni dvoma: to je vselej preprianje, ki
premaga eljo. Prizadevanje za sreo je zato nesmiselno poetje,
e ne deluje v smeri spremembe neustreznih, omejilnih
preprianj.
Obravnavanemu preprianju se pogosto pridrui e strah
pred ljubeznijo, ki prepreuje, da bi se ji prepustil: e se odprem,
bo tisti, ki me ljubi, spoznal vso mojo grenost, umazanost in
neustreznost. Ali jo bo lahko sprejel? Ali me bo lahko sprejel
taknega kot sem, e se e sam ne morem sprejeti? e me zavrne
potem, ko je e mislil, da sem vreden ljubezni, je to najhuje, kar
se mi lahko zgodi, saj so s tem pokopani zadnji upi, da bi bil e
kdaj lahko deleen ljubezni. To pa je tako velik strah, da se je
treba pred njim kar najbolje zavarovati. Bolje je biti nedostopen,
ustveno zaprt, na primerni distanci in deleen le drobtinic
ljubezni kot biti prepoznan za neustreznega in pogubljen za
vekomaj. Strah pred ljubeznijo je eden najbolj zahrbtnih strahov,
saj zavira postopek, ki edini lahko pripelje do razreitve in
osvoboditve: odpiranja ljubezni in prepuanja zdravilnemu
toku.

Drugo samodestruktivno preprianje je: sem rtev. Vloga
rtve je silno popularna vloga. Za to, da jo dobro obvlada, ne
potrebuje nobenih posebnih sposobnosti, le pasivno se odziva
na dogodke in pobude okrog sebe. Zavzemanje vloge rtve je naj-
enostavneji nain, da se izogne odgovornosti za svoja dejanja.
Ko se dobro vivi v to vlogo, postane silno raznolik igralec: si
rtev slabega reima, slabega sistema, slabega efa, slabega part-
nerja, Kadar se pouti nemonega, opeharjenega ali
izigranega, zavzame to vlogo, da se lahko pomiluje in smili
sebi in drugim. Etina in moralna naela drube namre
narekujejo, da je treba rtvam pomagati, zato se v tej vlogi
nadeja vsaj pomilovanja in pozornosti.
e sem preprian, da sem rtev okoliin, uivam v tem, da



150

lahko razlagam svoje stiske poslualcem, ki znajo ceniti duevne
in telesne muke zatiranih. Ljudje te vrste so pogosto hipohondri,
ki se ne znajo dobro poutiti, e niso ves as bolni, zato nas
razveseljujejo z vedno novimi in novimi zdravstvenimi
prigodami.
lovek, ki igra vlogo rtve, je jin tip po kitajski modrosti. Ne-
zavedno zanikuje odgovornost za svoja dejanja in jo prelaga na
druge, saj ga je strah, da ne bo kos nalogam. e mora nekaj sto-
riti na silo ali ukaz, ni nikakrna tragedija, e tisto opravi slabo,
saj ima vedno pri roki izgovor, da si tako izigral efa. Pasivno
lahko spremlja dogajanje v zvezi s seboj, namesto da bi ga us-
merjal, s kritikami odloitev pa ustvarja vtis, da si sicer nad
vsem vzvien, vendar ti ne preostane ni drugega, kot da trpi
teror monejih. V ozadju te miselnosti je ibka samozavest
oziroma nezaupanje v lastne sposobnosti, ki se kae v strahu
pred prevzemanjem odgovornosti za svoja dejanja, obenem pa je
prisotna velika elja po ljubezni, ki jo lahko zasilno potei
pozornost in pomilovanje poslualcev.
lovek te bae bi moral spoznati, da nima pravice obsojati
drugih za odloitve, ki zadevajo njega, saj je sam odgovornost
zanje preloil s svojih ramen v njihove roke. Spoznanje, da je sam
kriv, e je karje in platno za krojitev lastne usode izroil dru-
gemu, je osnovni motiv, da prine odgovornost prevzemati tudi
sam. Treba je delati na krepitvi samozavesti in se uiti budnosti,
se pravi - stare vedenjske vzorce zamenjevati z zavestnimi,
pametnimi odloitvami, ki temeljijo na objektivni oceni opaenih
dejstev.

Preprianje, da sree na tem svetu ni dovolj za vse, je
razirjeno predvsem pri ljudeh, ki jih vodi logika, ustva pa
odrivajo v ozadje. Sree na svetu naj bi ne bilo mogoe zagotoviti
za vse, saj materialni in drugi viri niso neizrpni, torej morajo
nekateri trpeti nesreo in pomanjkanje. Nekateri izbranci so torej
srenei, ki jim je usoda mila, veina pa ostane praznih rok. Tako
mislei ne znajo utemeljiti, kdo je upravien do sree in kdo
ne. Pogosta je predstava, da o tem odloa usoda oziroma narava
ali Bog.
To preprianje je seveda

Strah v ogledalu


151

zgreeno. Ne pravijo zaman: Vsak lovek je svoje O svoji srei
odloa sam. Si tisti, ki odloa, kaj je srea in tudi krivec, e ta
ostane pred vrati. Marsikdo utegne tej predstavi oporekati: e je
sree dovolj za vse, kako naj bo sreen reve v Afriki, ki umira od
lakote in eje? Toda vpraajmo se: kako si on predstavlja sreo?
Zanj je srea pest ria in kozarec vode dnevno, vse drugo pa ga ne
skrbi. Njegova srea je mnogo lae dosegljiva kot vaa. e ni
pripravljen ni storiti zanjo, pa je kaj kmalu odreen vseh skrbi.
Stvarnik je neverjetno radodaren: podpira vsako preprianje,
naj bo dobro ali slabo in omogoi, da beseda postane meso. Za
sposobnega loveka brez strahu je mono vse. Omejitve so dane s
strahovi, ki si jih postavljamo sami. e sem povsem preprian, da
se bo nekaj zgodilo, potem je prav malo monosti, da bom
razoaran. Moje mono preprianje ustvari vse pogoje, da se tisto
zares zgodi, materializira. Vsako dejanje se najprej pojavi v umu,
potem pa je predvsem od koliine vloene energije odvisno, kako
hitro se bo opredmetilo v resninosti. Moja dananja predstava o
monem se bo spremenila v jutrinje izkustvo.

Iz stvarnika, ki je neskonen vir, vedno tee neomejen tok
stvarnosti, iz neskonnosti v neskonnost. Edini omejevalec
lovekovega izkustva je njegova lastna dopustljivost, ki izbira in
postavlja meje. S kakrno mero odmerja, s tako je njemu od-
merjeno. Vsakdo sam sebi odpira brezmejnost. Pomanjkanje
njegove prostosti je edini mejnik venosti. (A.Grabar)

Na tem svetu je sree dovolj za vse, ki si jo privoijo. e si je
ne privoim, sem kriv sam. Ko pravim, da si je ne privoim,
mislim na tisto pol zavestno preprianje o krivdi v sebi, zaradi
katere si sree ne zasluim; preprianje, ki se ga brez poglabljanja
vase sploh ne zavedam. Ozavestim ga lahko s poglobljenim
raziskovanjem svoje notranjosti, ko korak za korakom luim
plasti omejilnih preprianj v sebi, dokler se ne dokopljem do
korena.
Za odpravo obravnavane predstave se je koristno zavedati, da
je ivljenje ude, ki ga z razumom ni mono dojeti, in da je po-
membneje kot razum obutenje stvarstva, narave. Svet urejajo
zakoni, ki so nam preteno e neznani, posebno tisti, ki se ne po-



152

vezujejo z materialnim svetom. Silno pomembno je ustvariti z
naravo stik, ki omogoa neoviran pretok energije in obutenje
ljubezni do vsega, kar zaznavamo, kajti srea je epet listja v
vetru in sonna iskrica na vodni gladini. e tega nisi sposoben
dojeti, bo sreo iskal zaman.

Preprianje saj se ne izplaa, je znailno za ljudi, ki imajo
ibko samozavest, torej ne zaupajo v svoje sposobnosti. Zaradi
slabih izkuenj v preteklosti menijo, da rezultatov tako ali tako
ne bo. Taken odnos je nesmiseln, saj pomeni e vnaprejnjo
kapitulacijo. Vsaka tovrstna odloitev le e utrjuje predstavo o
lastni nesposobnosti, zato pomeni samo-pohabljanje svojega
nosilca. Ker je takna miselnost nalezljiva, ni nevarna le za
posameznika, temve je kodljiva tudi okolici, saj vodi v apatijo
in nemo, dve stanji, ki pomenita umiranje loveka in drube, ki
jo sestavljajo takni posamezniki.
V ozadju opisane miselnosti je vera v negativen izid: gre za
predstave o pokvarjenosti drube, o nemoi posameznika v njej,
o podkupljivosti, brezobzirnosti in sebinosti posameznikov,
drubenih struktur in institucij. lovek s tem nazorom umira pri
ivem telesu, saj se morda na vrhuncu ustvarjalnih moi pogreza
v vse vejo pasivnost in obup. Gre za podoben tip miselnosti kot
pri vlogi rtve, pri emer je posebno poudarjeno nezaupanje.
lovek s taknim nazorom je pogosto v mladosti trpel zaradi
dominantne vloge starev, ki niso omogoili otroku, da se izkae.
Reitev iz zagate je najprej iskati v prepoznavanju strahu o lastni
nesposobnosti. Z brskanjem po mladostnih travmah, ki so pripel-
jale do ustvarjanja tega preprianja, je skozi proces odpuanja
mono nevtralizirati latentni strah. Stremljenje k dejanjem, ki
omogoajo krepitev samozavesti, pripomore k popravi
vedenjskih vzorcev, ki odraajo nemo. Ob popolnoma
druganem nainu gledanja na stvarnost in naravo se zbudita
optimizem in ivljenjska radost, ki omogoita aktiviranje sil za
dosego pozitivnih ciljev.

Ustavimo se e ob preprianju svet je pokvarjen. To
preprianje je alostna posledica dejstva, da smo sami
pokvarjeni, eprav je imetnik te

Strah v ogledalu


153

predstave trdno preprian, da z njim ni ni narobe. A to je le
slepilo. e zunaj sebe vidi vse pokvarjeno, potem je pokvarjeno
nekaj znotraj tebe. Napano je predvsem to, da svojo energijo
usmerja v obsodbo, namesto da bi poskual razumeti in
pomagati pri reevanju problemov.



















DRUGI DEL


K
KA A I IP PO OT T

N NA A B BR RE EZ ZP PO OT TJ JU U





156


Kaipot na brezpotju


157












K Ko je z graciozno kretnjo odrinila vrata pred seboj in stopila
v zakajeno toilnico, je v temaen prostor za hip posvetil stoec
slepee svetlobe. Njeno kratko, temnordee krilo in dolge, vitke
noge v rnih, mreastih nogavicah so bili krivi, da so se vse oi
izza miz obrnile k njej in zdelo se je, da je prostor nenadoma na-
polnil vonj po enski. Ozrla se je okrog sebe in z omi
preiskovala druine za mizami. Potem se je poasi obrnila in
zakoraila proti mizi, kjer sem z napol polnim kozarcem
martinija zdolgoaseno sedel za edino polzasedeno mizo in
upiral vanjo radovedne oi. Ko je odrinila stol in rekla Saj
dovoli, ali ne? sem opazil, da ni ve v najlepih letih, saj so
komaj opazne gube na irokem obrazu govorile o razburljivi in
naporni preteklosti.
Udobno se je namestila, si elegantno prigala cigareto, dvig-
nila brado ter puhnila modrikast oblaek pod strop, zato nisem
mogel spregledati debele zlate veriice okrog vratu, ki ji je padala
v globok dekolte, in tevilnih prstanov na dolgih prstih.
Natakar e ni utegnil pospraviti zapitka za prineeno ji pijao,
ko je zgrabila mojo levo dlan in se s skrbno nalienimi, temnimi
omi zastrmela vame, reko: Gotovo te zanima, kaj se ti e
obeta v ivljenju, dragec? Kot bi me speklo, sem ji hotel dlan
odtegniti, toda njen globok in prijazen pogled me je na taken
nain razoroil, da sem se zadral in izdavil le: Oh, nikar se ne
trudite!
e ena serija oblakov je romala pod strop, ko je z omi, upr-



158

timi v rte na moji dlani, dejala: Zvezde so ti pa kar naklonjene!
ivel bo vse do svoje smrti, pa tudi e naprej. Kar bo izkusil, si
zdaj e predstavljati ne more. Nekoliko je pomolala, nato pa
ivahno dodala: Ampak, lahko bi bil nekoliko bolj iv!
Nekoliko bolj iv? sem se zaudil. Da, je prijazno rekla.
Poskusi nekoliko bolj iveti in nekoliko manj fantazirati. ivlje-
nje ni v glavi, ampak v srcu, v obutkih. Ti si bolj intelektualen
tip, kaj? Ve, to ti ne bo ni pomagalo. e vedno bo moral vse
doiveti. e hoe biti res iv, mora do-iv-ljati sedanjost, priho-
dnost je le sleparija. e bo preve razmiljal, ti bo ivljenje
ulo.
e mi je govorila, toda njene besede sem pod vtisom prvih iz-
jav napol preslial. e sem ji hotel nekaj rei, pa sem bil kar tiho.
Vedel sem, da ima prav.
Tako kot se je nenadoma pojavila, je tudi izginila, potem ko je
na duek izpila pijao. Meni so e dolgo zatem odzvanjale v
uesih njene besede. Le kaj je mislila s tistim: pa tudi e
naprej?




* * *

Kaipot na brezpotju


159

S lovekom se spremeni lovetvo

Ko pride do konca lui in naredi korak v temo neznanega,
mora verjeti, da se bo zgodilo naslednje: v temi bo nekaj
trdnega, na kar bo stopil, ali pa bo znal leteti. (Patrick
Overton)

L Ljudje se radi pogovarjamo o ekstremnih dosekih, ali jih
celo poskuamo dosei. Ni udnega: ob tempu razvoja, kakr-
nemu smo pria, nas komaj kaka stvar e preseneti in izzove nao
pozornost. Zato nas zanimajo le e izredni doseki, ekstremni re-
zultati.
Ob koncu drugega tisoletja je zelo popularno vpraanje,
kateri izum je v preteklosti najpomembneje zaznamoval
lovetvo. Mnogi so si edini, da je to izum tiska. Meni pa se zdi
vaneje vpraanje, kateri projekt v zgodovini lovetva je najpo-
membneji. Nikakor se nisem mogel odloiti, da bi to bil kak
velik gradbeni podvig, na primer izgradnja Velike piramide,
kitajskega zidu ali najvijega nebotinika, prav tako ne odkritje
novih kontinentov Amerike ali Afrike, velikih prostranstev in
deel, odprava loveka na Mesec, ali odkritje atomske bombe.
Bolj ko sem premiljeval, bolj sem bil preprian, da resnino
pomembnega projekta, ki bi pomenil prelomnico v razvoju, naa
civilizacija e ni imela. Resnino pomemben projekt bi moral
imeti resnino velik, odloilen in prelomen pomen za lovetvo.
To bi bil na primer projekt preobrazbe lovetva, ki bi ustvaril
pogoje za vladavino miru, splonega blagostanja in sree. V
taknem projektu bi odpravili vse vojskovanje na svetu, oistili
naravo in ustvarili pogoje za zdrav, miroljuben in lovekoljuben
razvoj vsega planeta. Projekt bi se lahko imenoval: Preporod pla-
neta Zemlja. Ob tevilnih drugih nalogah bi se projekt lotil tudi
enega od pomembnih razlogov za nastanek razmer, v katerih se
nahajamo: strahu.



160


Zveni precej utopino, vendar ni neuresniljivo. Spomnimo
se, da so se v zadnjem desetletju zgodili dramatini dogodki,
katerih uresniitev si pred desetletjem ne bi mogli niti predstav-
ljati: padec socializma, poruitev berlinskega zidu in zdruenje
obeh Nemij, pridobitev slovenske samostojnosti in formiranje
lastne drave itd. Svet je v fazi vse hitrejih sprememb, stara lo-
gika ne dri ve, dogodki nas vedno znova preseneajo.
lovetvo je tako velik korak v razvoju civilizacije sposobno
izpeljati le ob dvigu splonega nivoja zavesti vsakega posamez-
nika. Taken projekt nedvomno predstavlja velik izziv, posebno
na pragu novega tisoletja, ko nekakno apokaliptino vzduje
ustvarja pogoje za hitre spremembe v drubi in nas narava
neprestano presenea z dramatinimi dogodki. Zanimivo se mi je
zdelo s tem ukvarjati, kajti ideja je tako vzviena, da bi e njeno
delno uresnienje pomenilo velikanski napredek.
Dvig splonega nivoja zavesti pomeni spremembo miselnosti
slehernega loveka. Torej moram zaeti nikjer drugje kot pri
sebi. Nihe ne more prevzeti nase odgovornosti za moje napano
ravnanje ali odgovornosti za ne-ravnanje.
Da je svet nae ogledalo, je ugotovil e Jung. ivljenje in
dogodki v zunanjem svetu so le zunanja manifestacija procesov,
ki potekajo v umu, notranjem svetu loveka. lovek sam je tisti,
ki spreminja svet in je odgovoren za ves potek in posledice. Ali
sem zadovoljen s sedanjim svetom, medsebojnimi odnosi,
trendom razvoja, nelovenostjo drube, z destruktivnim
razvojem civilizacije itd? Nisem. Torej imam na voljo tri
monosti: lahko bentim, stokam in kritiziram razmere in drubo,
vlado in ves svet, ali pa ne storim niesar, e, saj bodo to drugi
storili namesto mene. Lahko pa kaj storim. Seveda najprej na
sebi.

Za dosego omenjenega cilja je potrebno ogromno energije in
poguma, kajti obstojei sistem, s tem pa tudi vse ideale, smisel in
vrednote, ki jim sedaj sledimo, bi bilo potrebno izpostaviti kriti-
nemu dvomu in postaviti pod vpraaj, se nad njimi zamisliti in
jih po potrebi spremeniti ali celo zavrei. e hoem dosei ta cilj,
se moram popolnoma zavezati

Kaipot na brezpotju


161
resnici in pogledati na stvari neobremenjeno, brez vnaprejnjih
sodb, preprianj in sebinih interesov, saj bi se v nasprotnem
primeru prej ali slej znael v slepi ulici.
Vzgojeni smo bili v duhu stare paradigme, ki se vseh pojavov
loteva analitino, razumsko in materialistino, ne pa celostno.
Posledica tega je neskladje med dejanskimi ter naravno primer-
nimi dejanji, ki jih narekujejo naravni zakoni. Naa sedanja
miselnost ne omogoa skladnega razvoja lovetva ali drube,
niti urejenega naravnega okolja, saj namesto celostnega pristopa
zasleduje zgolj posamezne izolirane in kratkovidne cilje.

Proces osebne preobrazbe in spremembo miselnosti moram
zaeti pri najbolj elementarnih vpraanjih, ki postavljajo osnovne
gradnike mojega odnosa do stvarnosti in drube. Ko bom
spoznal samega sebe svoja ustva in misli, mehanizme, ki
vodijo moje ravnanje, miselne vzorce in preprianja, od najbolj
enostavnih do zapletenih - bom sposoben razumeti tudi druge.
Takrat bom spoznal tudi ozadje svojih strahov. Le iz pravilnih
stali in izhodi lahko oblikujem pravo miselno strukturo in na
njej temeljei sistem preprianj, ki je osnova za kakovostno
bivanje in delovanje v boljem svetu.
Tisto, kar te ovira, da bi se lotil dramatinega podviga, kate-
rega izid je neznan, je strah. Strah pred praznino, ki bi zazijala
takrat, ko izginejo dosedanje lane vrednote; strah, da bi utegnil
na poti zaiti, strah pred neznanim Toda strah lahko premaga.
Ko razleni dejanja, pregleda okoliine in analizira procese,
se strah umakne, ovire izginejo.

Torej sem zael pri sebi. Zavedal sem se, da se podajam na ta-
nek led, kajti poti do izbranega cilja so neizhojeni kolovozi, polni
trnja in kopriv. Prebiti se skoznje brez posledic in rtev je iluzija.
Najprej sem se vpraal, ali sploh obstaja kaka steza, ki bi se je
lahko dral, ali pa mi bo vodnik le notranji kompas. Ali ne bom
prisiljen obstati pred neprehodnimi prepadi in navpinimi ste-
nami, kjer ni ne klina ne oprimka, ali opore za nogo? Kje bom
nael kak kaipot na brezpotju ivljenja? Kateri veliki ljudje, mis-
leci, filozofi, duhovni uitelji v zgodovini lovetva so prave poti
e utirali? Platon? Buda? Jezus? Katera smer bi bila primerna za



162

dananji as?
Odgovore sem iskal najprej na Vzhodu, saj je ta imel in e ve-
dno ima velik vpliv na duhovno nasledstvo sveta. Kljub svoji ma-
terialni zaostalosti je zadral svojo duhovnost. Vedno je bil dom
uiteljev, prerokov, modrecev in mesij, katerih vloge v duhovni
evoluciji ni mogoe spregledati.
Buda je trdil, da je mogoe uiti trpljenju in tegobam le z
notranjo kontemplacijo, z odpovedjo vsemu snovnemu in z
dosego popolne notranje stopljenosti z Bogom. To bi pomenilo,
da se moram odrei vsemu, kar zdaj tvori mojo realnost:
druinskemu ivljenju, nainu preivljanja, druabnim stikom,
ivljenjskim navadam, Nak, ta pot mi ni ve. Gotovo obstaja
tudi kaka druga, zmerneja, ki ne sloni na kategorinem
zanikanju snovnega sveta.
Ko sem brskal po literaturi in iskal avtorje, ki bi govorili o
osebnostni rasti in osvoboditvi lovetva iz okovov nevednosti,
sem naletel na precejnje tevilo avtorjev. Paul Solomon govori o
meta-loveku, monem loveku kot nasprotju povprenemu lo-
veku, ki veino svojega ivljenja zapravi. Zakaj? Ker je prestraen,
boje, ker ga mui obutek krivde, ker je premalo samozavesten,
omejen in nevaren. Meta lovek je tisti, ki spremeni preprianje o
lovekih zmonostih in uspe premagati fizine, drubene,
psiholoke, fizioloke in druge ovire. Solomon predlaga tudi
nekaken nart za osebnostni razvoj, ki prine z izgradnjo
znaaja, neoporeno zaznavo realnosti, popolnim sprejemom
odgovornosti za samega sebe itd., vse do faze, ko iniciranec vidi
Boga iz oi v oi.
Veliko avtorjev je s svojimi idejami name napravilo moan
vtis. V tej knjigi sem se precej opiral na presunljivo modrost
Jidduja Krishnamurtija, o katerega bistrih in izredno pronicljivih
pogledih na svet in njegovo preobrazbo se bomo pogovarjali e
kasneje. Ve so mi bili tudi biseri modrosti Andreja Grabarja, ki
sem jih mestoma tudi citiral. Nali boste e misli mnogih
avtorjev: Palmerja, Iranija, Russela, Kerstena, Graya, Rinpocheja,
in drugih, ki so jih posredovali svetu, da bi bile last vseh.

Monosti za osebnostni razvoj je veliko. Obstaja kopica
delavnic, seminarjev, teajev in

Kaipot na brezpotju


163
tehnik, ki se ukvarjajo s telesnim in mentalnim razvojem,
izogibajo pa se misli o celostni preobrazbi. V naem asu vse
veje specializiranosti na vseh podrojih ideja izpopolnjevanja
vseh strani lovekovega potenciala nekako ne more zaiveti. Pa je
prav to tista pot, ki zanesljivo vodi v pravo smer.



164


Pot v neznano

Nobena pot ni tako dolga, kot je pot do sebe, ker na vseh dolgih
poteh hodi samo k sebi. Pa tudi tako kratka ni nobena, ker te
pelje tja, kjer e si, kar si, prvobiten in samoumeven v vsem.
Navsezadnje vse samo je, kakor je, in se niti ne da rei, ali je
logino ali ne. (A.Grabar)

M Moja pot iskanja samega sebe je rodila nekatera
pomembna spoznanja o razumevanju sveta in sebi v pomo. Vaa
bo seveda drugana. Takna, ki bolj ustreza vaemu znaaju,
svetovnemu nazoru, dinamiki in ciljem. Morda ni odve nekaj
besed o moji.

Nekateri ljudje v doloenem obdobju svojega ivljenja
obutijo nekaken klic k prebujenju, povezan z eljo po
duhovnem oievanju. Pri meni se je pojavil kot moan nemir,
povezan z notranjim hrepenenjem in eljo, da bi ivljenju poiskal
pravi smisel. Kot bi hotel vrei z ramen teko breme in zadihati
ivljenje s polnimi pljui. Zavedel sem se, da sem v svojem bistvu
mnogo isteji, bolji in popolneji, zavedel sem se nekakne
prvinske ljubezni v sebi, ob tem pa tudi strahu, neznanja,
negativnih preprianj in boleih spominov, ki jih na lepem nisem
ve priznaval za obiajne sopotnike. Ali bom do smrti vztrajal na
dolgoasni poti hlastanja za drobnimi trenutki sree, v pehanju
za vzdrevanje doseenega nivoja ivljenjskega standarda, morda
za kariero, otopel od strahu in stresov, vsak dan v zaaranem
krogu sluba-dom-otroci, ponavljajo iste, tisokrat preveene
stvari? Ali ni ivljenje namenjeno vijim ciljem?
Ob tem klicu se je v meni zbudil nekaken ustvarjalni nemir,
kipea energija, ki me je povsem preplavila in prisilila v
aktivnost. Ker nisem vedel, kam bi jo usmeril, sem se lotil
iskanja. Nejasno sem se zavedal, da

Kaipot na brezpotju


165
reitve ni mogoe najti v snovnem svetu, kajti materialnost, ki je
le prepriljiva iluzija, ne more zagotoviti duhovne poteitve. V
kranski veri nisem nael notranje izpolnitve in ivljenjskega
smisla, zato je bilo treba najti drugane poti. elja po oienju in
duhovnem napredku je terjala svoje.

Nekaj obstaja, vendar je preobirno, da bi lahko to podali z
besedami. Kot nekaken neskonen izvir je in e pridemo z njim
v stik, nam razodene nekaj, esar nam ne more razkriti nobena
intelektualna mitologija, nobena iznajdba ali dogma Nekaj je,
vendar do tega ne moremo priti, tega ne moremo privabiti ali
postopoma dosei. To je nekaj, esar mogani ne morejo razu-
meti. Tudi voda ne more sama ugotoviti, kaj je voda.
(J.Krinamurti)

In tako sem stopil na pot. Pot iskanja duhovne svobode, re-
snice, absoluta, sebe, smisla stvarstva, Boga ali kakor e elite
imenovati tisto, kar se z besedami ne da opisati. Hotel sem se
razbremeniti strahov in razplamteti v sebi tleo ljubezen, hotel
sem najti izvir modrosti in spoznati globlje zakone stvarstva, ki
odpirajo nove moi in nova spoznanja. Poti do tega je ve. Vsak
ima svojo in vsaka je drugana. Vse so silno zanimive, polne
globokih doivetij, preizkuenj in skunjav, radosti in ljubezni,
vasih pa tudi strahu in tesnobe.
Moja pot je bila prav pestra. Spominjam se, kako mi je pred
kakima dvema desetletjema prila v roke knjiga Martina Kojca in
mi odprla zanimanje za metafiziko, mejna podroja znanosti in
ezoterino literaturo, ki sem jo zael poirati kot nekateri doktor
romane. Prebral sem vse, kar je bilo dosegljivega, saj sem se na-
dejal prav tam, v veliki zakladnici ezoterinega znanja in v
vzhodnjakih filozofijah najti iskano ivljenjsko modrost.
Preueval in primerjal sem razline religije in filozofije, zaeni z
verodostojnejimi kranskimi teksti, se udil modrosti in
plemenitosti grkih mislecev in vzhodnjakih uiteljev; obiskoval
sem razlina predavanja in spoznaval budistine nauke, in
hinduistina verovanja, teorijo reinkarnacije in se udil
tibetanskemu poznavanju obsmrtnih in posmrtnih procesov ter
dogodkov. Zanimalo me je vse, kar je bilo drugano in ni mi bilo



166

al asa, ki sem ga investiral v odkrivanje novega, nenavadnega
in skrivnostnega.

To so bili asi, ko je gibanje New age odprlo novo zanima-
nje za duhovno naravo loveka, ki jo je zahodni svet zanemarjal.
Prineslo je marsikateri nov pogled na ivljenje, pa tudi veliko du-
hovne are: raznih talismanov, instant tehnik za samouresnii-
tev, misticizma in brezplodnega filozofiranja. Zame se je
stvarnost takrat temeljito spremenila, a ne le zaradi novodobnih
gibanj. Zael sem namre spoznavati svet z nove, popolnoma
drugane plati in zdelo se mi je, kot bi se moj horizont drastino
raziril. Ob knjigah Rudolfa Steinerja sem spoznaval ideje
teozofov, odkril osupljive razsenosti duhovnega sveta in spoznal
drugo naravo tudi na videz neivih stvari. Utrjeval sem
spoznanje, da je lovek duh, nevezan na prostor in as, telo pa
zaasno prebivalie due, ki ga ta uporablja za dosego doloenih
izkustev, ob pomoi uma, ki je le orodje za spoznavanje in
komuniciranje s snovnim svetom. Plemenitil sem se ob idejah o
irjenju bratstva med ljudmi, enakosti vseh religij, pritegnilo me
je raziskovanje nepojasnjenih pojavov in sposobnosti, ki se
skrivajo v loveku. Udeleeval sem se sreanj teozofskega drutva
in bral spise Helene Blavatsky, ki je odstrla pogled na svet in
zavest, ki ga znanost e ne zna razloiti. Ko sem spoznaval
skrivnosti astralnega sveta, sem se poutil kot tudent, ki je po
enostavnih Newtonovih zakonih spoznal teorijo relativnosti.
Ob prvem bioenergetiku sem dojel, da lovek ni omejen, am-
pak se razteza v prostor z nevidnim pajolanom energij. Udelee-
val sem se teajev transcendentalne meditacije, prakticiral hatha
jogo in postal vegetarijanec. Na neki delavnici ivljenja sem opra-
vil prvo rebirthing tehniko, ob kateri sem sprostil iz sebe kopico
plitkejih travm iz otrotva.
Da bi si dokazal, da je psiha moneja od telesa, sem zbral po-
gum in neke noi v ritualu ognja prekorail estmetrsko preprogo
iz razbeljene erjavice. To je bil veliasten podvig, dokaz
prevlade duha nad telesom in pojav, ki ga fizika ne zna razloiti.
Zame je neopisljivo doivetje minilo brez omembe vrednih
pokodb podplatov, eprav bi se po vseh pravilih moral spei do
glenjev. Po tej oievalni akciji sem

Kaipot na brezpotju


167
se e kak mesec dni poutil, kot da hodim po zraku, vsaj kakega
pol metra od tal.
Toda v meni nakopiena energija me je silila v vedno nova in
nova iskanja. Izvedel sem, da obstaja mona spiritualna teh-
nika intenziv prosvetljenja, ki te za nekaj trenutkov popelje v
samadhi, blaenost in razsvetlitev, o kateri govorijo vse vzhod-
njake filozofije; takrat se za trenutek zave svojega boanskega
bistva in dojame Resnico. Odpravil sem se v zakotno vasico Hr-
pelje pri Kozini, kjer sem po treh dneh napornega praznenja
zavesti resnino doivel prosvetljenje in dobil odgovor na
vpraanje Kdo sem? Bilo je eno najglobljih doivetij v mojem
ivljenju.

Seveda me je zanimalo tudi, kako so potekala minula ivljenja
moje due, ki jih je na poti svojega razvoja preivela v drugih
telesih. Skozi tehniko nehipnotine regresije se mi je razkrilo
nekaj zanimivih spoznanj o meni in moji partnerki. Tehniko
rebirthinga, s katero je mogoe dosei dobre uspehe pri
razbremenjevanju najglobljih travm, sem vekrat prakticiral.
Scientologija, nekakna religiozna filozofija, me kljub nekaterim
zanimivim dognanjem o naravi uma (dianetika) ni pritegnila, saj
se mi je zdelo, da so plemenite ideje na needen, komercialni
nain izrabili za ustvarjanje nove vere, nekatere odpadnike pa
je doletela zelo udna usoda. Zatem sem pri sodelavcu,
poznavalcu metode psihine komunikacije, ki je nekoliko
podobna Hubbardovi tehniki auditinga, doivel ne le udovito
razbremenitev nekaterih svojih travm in strahov, temve sem
metodo dodobra spoznal in se je tudi nauil. V njej sem nael
nekakno duhovno izpolnitev, zato sem to terapevtsko metodo
precej asa uporabljal in z njo na tevilnih klientih dosegel
vzpodbudne rezultate.
Spoznaval sem tudi druge tehnike za preporod zavesti, na
primer Excalibur in Gnozo belega konja, krono pa je predstavljala
udeleba na Avatar teaju, svetovno znanem sistemu za
preporod ustvarjalnosti in poveanje uinkovitosti na osnovi
pridobljenih sposobnosti upravljanja s svojimi potenciali in
usodo; ni udno, da je teaj zelo priljubljen tudi med managerji.
Ukvarjal sem se z delovanjem uma in moganov, napisal vrsto



168

lankov za revijo Aura ter pripravil nekaj predavanj. Toda zani-
male so me tudi takne obiajne posvetne stvari, kot so
kakovostni odnosi med mokim in ensko. V knjigi Johna Greya
Moki so drugani, enske tudi, me je nekaj pomembnih novih
spoznanj tako navduilo, da sem jo sklenil prevesti v slovenino.
Kmalu po objavi te knjige sem se zopet lotil prevajanja ene izmed
njegovih zanimivosti: Kar uti, lahko zdravi, vmes pa mi je
uspel prevod precej tejega dela Haryja Palmerja: iveti po svoji
volji, ki je silno zanimivo razglabljanje o naravi zavesti.

Z velikim zanimanjem sem se lotil tudi razlinih tekstov o
kranstvu in predkranstvu ter se poglobil v nova dognanja o
ivljenju najslavnejega loveka vseh asov, Jezusa Kristusa. Ko
sem iz razlinih tekstov spoznaval drugo plat kranstva in sveto-
pisemskih razlag, sem bil ogoren. Toda o tem ve kasneje.
Notranja nuja me je gnala k odkrivanju vedno novih in novih
poti, spoznanj, metod in doivetij. Ob vsem tem se je v meni
izoblikovalo spoznanje, da je loveko ivljenje usmerjeno k
enemu samemu cilju: spoznati sebe, odkriti, kdo si in kakno je
tvoje poslanstvo. Pri tem se lahko opre na modrost in spoznanja
tevilnih velikih mislecev, uiteljev in filozofov, ki so utirali
samosvoje brazde v ledino neznanega. Toda nikoli se ni modro
zgolj prepustiti sledenju le-teh, saj te tak pristop degradira v
okornega propagandista doivetij drugih. Oblikovati si mora
svoj pogled in poiskati ter okusiti svojo, edinstveno pot, kajti le ta
je prava; vse drugo so slepe ulice.

Posebno obdobje v mojem razvoju so navdihnile modrosti
duhovnega uitelja Merwana Sheriar Iranija, poznanega kot
Meher Baba (Milostni oe). Dotlej sem modrosti tevilnih
duhovnih uiteljev Vzhoda obravnaval z zmernim nezaupanjem,
toda ob veliini tega loveka, ki je 29 let svojega ivljenja molal,
a kljub temu dal lovetvu neprecenljivo modrost in ljubezen, se
je moje nezaupanje razblinilo. Njegova knjina dela Bog
govori, Posluaj lovetvo, Besede, Vse in ni in tevilna
druga dajejo tako izrpne odgovore na rezlina vpraanja, od
narave Boga in ustroja stvarstva, do nivojev zavesti od loveka do
kamna, da so prieli izginjati moji

Kaipot na brezpotju


169
pomisleki o njegovi identiteti avatarja - boanske inkarnacije,
kakrni so bili pred njim Krina, Rama, Zaratustra, Buda, Jezus in
Mohamed. Bil je enako dostopen svetnikom in grenikom, zaradi
katerih je priel, pa tudi pripadnikom kranstva, budizma,
vedantizma in vseh ostalih izmov. eprav nekaterih njegovih
anglekih ter v hrvaino prevedenih tekstov zaradi zahtevnosti
e do danes nisem popolnoma dojel, se moje razumevanje
njegovih modrosti postopoma bistri. Meher Baba je priel s
podobnim namenom kot njegov predhodnik Jezus: da bi love-
tvo prebudil iz otopelosti in mu pokazal pravi ivljenjski smisel:
iskanje duhovne svobode in ljubezni v sebi.

Moje praktino delo na sebi in drugih se je pravzaprav vedno
usmerjalo v razbremenjevanje loveka in spoznavanje zablod. Ob
svojem terapevtskem delu sem nenehno ugotavljal, da lovek
pravzaprav samega sebe tiranizira. Mui se in trpini, ne vedo,
da je vse skupaj le posledica prepriljive samoprevare. Ugotovil
sem, da si, hotel ali ne, ujetnik svojih preprianj, dokler ne spre-
vidi te igre. Med ljudmi, ki sem jih sreeval, so bili taki, ki so se
zavedali prilonosti razbremenitve, in drugani, ki jih je bilo
strah, kakorkoli pobrskati po vsebini svoje miselne malhe.
Razveselil sem se spoznanja, da je vsakega od teh mehanizmov v
loveku z vivljanjem vanj mo razstaviti in kolesje, ki potiska v
bolee travme, odstraniti iz miselnega stroja, e je le dovolj
vztrajen in pogumen.

Ko stopi na Pot iskanja, je kot bi stopil v veliko sobo, kjer so
vse stene do stropa polne predalov. V katerem od njih je tisto,
kar iem? Sprva mrzlino odpira predal za predalom in brska
po vsebini, toda v nobenem od njih ne najde izpolnitve svojih
priakovanj. Kot bi v skladiu tekstilne tovarne iskal rdee-
modro-zelen sukanec in bi nael vse druge barve in debeline, le
prave ne. Ko se te loti utrujenost, se navduenje nekoliko
zmanja, toda e vedno ne more odnehati. Kaj pa e je iskano
prav v tistem predalu desno spodaj? Kako lahko ve, da tudi ta ni
pravi, e nisi pogledal vanj? Tako si prisiljen pogledati v prav vse
predale, da bi na koncu ugotovil, da noben od njih ni pravi. Pravi
predal je srce. Zunaj sebe ie zaman.



170


Opazovati in razumeti

Ljudje v pomanjkanju samoprepoznanja v tujih stopinjah iejo
lastno sled. Stopi vendar, pa bo sled za tabo! Stori kaj za
soloveka, pa bo obdan z ljubeznijo, ko bi te tudi nihe ne
sprejel in imel rad! (A.Grabar)

M Morda ste pomislili, da se je tisti klic in nemir v meni z leti
polegel. Pa se motite. e vedno je iv in me ene k vedno novemu
iskanju, kajti poti e ni videti konca. ara in zagnanosti je neko-
liko manj, saj so mi izkunje nekoliko pogasile preerno radoved-
nost. V zunanjem svetu je vse polno slepih ulic v obliki raznih
tehnik, taknih in druganih senzacij ter uinkovitih pripomo-
kov za hitreje razvijanje svoje duhovnosti. Za resnien duhovni
razvoj ne potrebuje niesar drugega, kot da se z ljubeznijo
obrne vase in sprejme samega sebe in ves svet takna, kot sta.
Zato skuam iveti s srcem in se izogibam prevladi uma, ki je
nenadkriljiv zapeljivec, vedno pripravljen, da te odvede v slepo
ulico, pro od resnice.

Zgolj z razumom resnice ne more dosei. Intelektualnemu
tipu loveka to spoznanje nikakor ne ustreza, toda e resnico
doivi in jo poskua opisati ali razloiti, spozna, kako resnina
je ta trditev. Pravo razumevanje ni intelektualno, ni nekaken
fragmentaren rezultat misli, ampak je celostno, holistino in je
zunaj miselnega procesa. Pri procesu razumevanja igra
pomembno vlogo dvom. Le-ta s svojo izredno vitalnostjo oisti
iluzije. S pomojo dvoma in iskanja lahko pride do Absoluta. e
si nekaj vekrat slial, e tako pravi tradicija ali vera, e ne
pomeni, da gre za resnico. Vsako metodo ali preprianje najprej
sam preveri in sprejmi le tisto, ki jo izkusi in spozna kot dobro
ali resnino, ostalo pa zavrzi ali vsaj obravnavaj s previdnostjo. V
razlinih sektah, drutvih ali religijah

Kaipot na brezpotju


171
utegne potratiti leta svojega ivljenja in naposled spoznati, da
ie nekaj popolnoma drugega. Bolje je posluati svoj notranji
glas in se odloiti za individualno pot, na njej pa le za tiste
ekskurzije, ki so v skladu z njo. Pravo pot oznaujejo dejanja
ljubezni in razumevanja ter sren odnos do sveta, v katerem je
strah zanimiv fenomen, ki ga je treba spoznati.
Iskanje resnice terja ogromno ljubezni. Vendar to ne zadoa.
Ob tem se je treba globoko zavedati vseh svojih odnosov s sve-
tom, kajti spremeniti na bolje je mo samo tisto, kar zares razu-
me, okusi in pozna. Takrat lahko po osvetlitvi z vseh zornih
kotov najde pravo reitev. To pomeni, da se ne zanima ve
samo zase in za svoje doseke. Kot pravi Krinamurti, je prava
religija - iskanje resnice. Iskalec resnice je lovek, ki je poln
ljubezni in ivi zunaj drube, saj bi mu postave drube le
omejevale duha in ustvarjalnost. Njegova dejanja ustvarjajo
popolnoma drugaen odnos do drube kot pa dejanja loveka, ki
je vkljuen in ujet vanjo ter jo skua spreminjati. Reformator
nikoli ne more zares ustvariti nove kulture, saj le zamenja eno
dogmo ali postavo z drugo. Novo kulturo lahko ustvari le iskalec
resnice, kajti iskanje resnice e samo po sebi ustvarja svojo lastno
kulturo.

V procesu odprave strahu velja najprej s seboj marsikaj razis-
titi. Um se je na primer skozi sistem olanja in izgrajevanja v da-
nem okolju ujel v tevilne pasti: ohranjanje tradicije, izroil,
pravovernosti, interpretacij in navad, ki predstavljajo oklep, le-ta
pa ne pusti spoznati resninosti in nenehne spremenljivosti
ivljenja. Da se loti iskanja mimo ustaljenih institucij, znanih
metod in uradnih uiteljev, je potreben pogum, kajti ti govorijo o
statinih stvareh, ki ne odraajo resnice. Treba je zavrei cel kup
nekoristnih informacij, natrpanih v vseh koncih moganov, in jih
sprostiti za vsebino, ki temelji na preverjenem lastnem izkustvu.
Vsaka pomembneja odloitev terja analizo, ki odkriva ne le
posledice, marve tudi ozadje obnaanja in ravnanja. Pravi
pristop je: razumeti, ne da bi pri tem obsojal sebe ali druge.
Obsodba drugih, ki so odgovorni za prizadetost, krivico in
vcepljeni strah, je napaka, kajti slabe izkunje so nujno potrebni
kaipoti duhovnemu napredku v okviru ivljenjskega poslanstva.



172

Proces neogibno vkljuuje pozorno, neobremenjeno, pasivno
opazovanje, ki odkrije enostavna dejstva. Za to ne potrebuje ni
drugega kot odprte oi in nezamejen um. Iz dejstev oblikuje
spoznanje, ki osvetli mehanizem obnaanja in pokae preprianje
v ozadju. Preprianje ima pravo vrednost, e ga uspe ozavestiti.
To se zgodi takrat, ko si lahko ree: poglej, poglej, kadar se
zgodi tole, se odzovem tako in pri tem obutim V ozadju pri
tem obutim strah pred Strah, ki je povezan z dogodkom, ki
se je zgodil
Odloitev za spremembo obnaanja terja pogum, saj je treba
premagati pogosto nemajhno, v mehanizmu nakopieno
psihino energijo, ki sili v avtomatino delovanje. To energijo je
najbolje na primeren nain razpriti, razbliniti, pri emer si lahko
pomaga z razlinimi metodami, na primer z metodo kreativne
vizualizacije ali kako drugo.

Marsikdaj se zdi, da je najbolji garant v prizadevanjih za do-
sego zahtevnejih ciljev - dobra disciplina. Vendar pa disciplina
ni tako nenevarna stvar. Pravzaprav je eden najtejih problemov
ivljenja. Zelo dvorezna je. Lahko je koristna, ali pa tudi ne. Z
discipliniranjem na primer druba svoje dravljane nadzoruje,
vzgaja in oblikuje v skladu z doloenimi drubenimi, moralnimi
in ekonomskimi merili. Toda takna disciplina loveka lahko
omejuje in ukaluplja.
Kdaj je disciplina koristna? Misli in obutki - to so zanimanja
in obutenja, pohlep, strasti, ambicije in sovratvo - so le razline
oblike energije. e bi disciplina loveku prinaala ve energije,
potem bi bila smiselna in koristna, e pa energijo le dui, je kod-
ljiva in unievalna. Druba zaradi svojih koristi to energijo
nadzoruje in oblikuje, usmerja jo v eno smer in omejuje v drugo
ter tako oblikuje ljudi v skladu z merili doloene kulture, le-ti pa
pri tem poasi izgubijo svojo energijo.
e ie resnico, energija sama ustvari svojo disciplino. lo-
vek, ki ie resnico, postane spontano dober dravljan, kar pa
sploh ne pomeni, da ivi v skladu z normami drube in drave.
e lovek ne ie resnice, postane ta energija unievalna. Zato
druba loveka nadzoruje, usmerja in dui njegovo energijo.
Vsak trud, da bi postal urejen in

Kaipot na brezpotju


173
redoljuben, utesnjuje. Kot discipliniran lovek si lahko urejen, se
zelo jasno in natanno izraa in si neverjetno pozoren in skrben,
toda pri tem nima nobene ivljenjske radosti in ustvarjalnosti.
Kako lahko obdri ivljenjsko radost, ostane ustveno odprt in
irok v svojih mejah, obenem pa si natanen, jasen in urejen? e
poskua postati urejen, bo ivljenje zares postalo natanno,
vendar izgubi vso milino, ki se lahko, kot pri roi, pojavi le
takrat, ko se ni ne trudi. Pravi je tisti nain, ko brez odpora
postane natanen, jasen in iroko odprt do vsega sveta, ki te
obdaja.



174


O loveku, ki ni hotel biti mesija

Ni treba, da bi bili vsi Edisoni, e hoemo prigati lu.
(J. Krinamurti)

B Bil je izjemen lovek, ki je e v zaetku dvajsetega stoletja
opozoril na zablodo modernega loveka in lovetva ter skual
najti pot k cilju, o katerem govorimo. V ivljenju je videl en sam
cilj: pomagati ljudem, da bi nali svobodo in razbili vse svoje not-
ranje zidove, ovire, omejitve in strahove. Ni se tel za pripadnika
nobene vere ali narodnosti, izstopil je iz vseh organizacij in vrnil
vse posesti in podarjeni denar. Ime mu je bilo Jiddu Krinamurti.

Preprian je bil, da so bili lovekovi mogani skozi dolga ti-
soletja napano pogojeni in je lovek vse do danes ostal na pri-
mitivni stopnji. Pogosto se je spraeval, ali lahko pride v
lovekih moganih in v celotni psiholoko-fizioloki strukturi
do velike mutacije, notranje revolucije, ki bi loveka popolnoma
spremenila, tako da mogani ne bi ve delovali fragmentarno,
ampak celostno in se holistino odzivali na svet. Verjel je, da je to
mogoe, preprian je bil, da celostno razumevanje lahko vpliva
na moganske celice in jih spremeni, da zanejo drugae
delovati. Le tako bi lahko odpravili pokodbe v lovekih
moganih, ki so zaradi napanega delovanja nastajale skozi
mnoga tisoletja.
Njegovo uenje je svee, novo, neobremenjeno. eprav je bil
po rodu Indijec, ni obremenjeno z vzhodnjako filozofijo in tradi-
cijo ali versko pogojeno; nael je originalno, tudi zahodnemu lo-
veku prijazno doktrino poti do boljega ivljenja. Vedno je zavra-
al vlogo guruja. Kot je sam dejal, njegovo uenje ni bilo rezultat
misli ali globokega razmiljanja, temve je bilo neke vrste
razodetje ko je govoril, se mu je zdelo, da se stvari same od
sebe oblikujejo. Teozofi so razglaali,

Kaipot na brezpotju


175
da se bo v svetu pojavil odreitelj Maitreja (novi Kristus), ki bo
spregovoril skozenj, kar je sam odlono zavrnil, sprio njegove
duhovne veliine pa so kasneje mnogi menili, da se je to v resnici
zgodilo.
Trdil je, da je njegovo uenje le ogledalo, v katerem lahko lju-
dje vidijo sami sebe, in e jim kaj ni ve, lahko to tudi spreme-
nijo. Govoril je, da se vsakdo lahko osvobodi. Na dvom sogovor-
nikov, e, ali se navadni ljudje res lahko osvobodijo, je dejal: Ni
treba, da bi bili vsi Edisoni, e hoemo prigati lu.
Nikoli ni verjel, da bi lahko drubo spremenili na zunaj, s po-
mojo raznih zunanjih reform. Trdil je, da ljudje vsak nov sistem
spremenijo po svoji podobi ker se ljudje sami ne spremenijo, se
vsaka revolucija prej ali slej vrne k starim modelom. Poudarjal je,
da bo samo notranja preobrazba posameznikov lahko ustvarila
novo, drugano drubo.

Dejal je: resnica je deela brez poti. Neskonna je in nepogo-
jena in ne da se je organizirati in spoznati s pomojo organizacij,
sekt in religij. Vsaka organizacija je bergla, ki le ovira in pohablja
posameznika, prepreuje njegovo notranjo rast in sposobnost, da
bi sam odkril resnico. Ko ljudje sledijo neki osebi, ne sledijo ve
resnici. Nihe nima v rokah kljua do resnice, klju je v vsakem
posamezniku.
lovek ne more reiti svojih problemov niti z borbo niti z be-
gom, temve le tako, da jih sprejme, jih natanno opazuje in jih
skua razumeti. Pozorno mora opazovati, kaj se vsak trenutek v
njem dogaja, zavedati se mora vseh svojih notranjih stanj, ne da
bi jih izbiral, obsojal ali opravieval.
Reitev vseh problemov je Krinamurti nael v notranji
duhovni svobodi, ki vodi v nepogojeno stanje transcendence, to
pa je zanj edino mono izhodie za resnino preobrazbo
loveka. Z njim se lahko strinjate ali ne, dejstvo je, da imajo
njegove izjave globino kot le malokatere. e to jim da svojevrstno
teo.
Krinamurti ni verjel, da bi lovek lahko reil svoje probleme
s postopno preobrazbo nesree v sreo, ampak jih bo reil le s
takojnjo preobrazbo same osnove, iz katere nesrea izvira. Preo-
brazba ni stvar asa, ampak se mora zgoditi v trenutku. lovek se



176

mora spremeniti v svojem bistvu, v svoji naravi in v svoji celotni
notranji strukturi, kjer naj bi linearno miljenje nadomestila si-
multana percepcija, ki avtomatino izkljuuje obstoj jaza.
Ali je trpljenje nujen in neizogiben del ivljenja in ga mora
lovek sprejeti, ker ga je sprejel tudi sam Bog? Krinamurti je bil
preprian, da ne! Trpljenje ni nujni del lovekovega obstoja in je
povezano z nevednostjo. Ko nevednost odpravimo, odpremo pot
soutju. Soutje pomeni utiti ljubezen do vseh ivih bitij; ljube-
zen in trpljenje se izkljuujeta e lovek zares ljubi, ne more
trpeti.

Ko sem prebiral Krinamurtijeva dela, sem se udil, kako bis-
tro, poznavalsko in precizno je znal izraziti resnico in dojeti
bistvo problemov. Iz e tako zapletenega vpraanja je znal v hipu
izluiti bistvo in ga pojasniti na tak nain, da ni bilo nikakrnega
dvoma ve o njegovi sodbi. To je bilo mono zato, ker je svetovne
probleme doivljal, ne pa o njih razmiljal. Pokazal je, da so vse
stvari v resnici enostavne, e jih le pogledamo v pravi lui.
Odgovori na najbolj zapletena vpraanja so lahko najbolj
enostavni.
Tega velikega moa ne elim povzdigovati na piedestal ali iz
njegovega uenja zidati novo religijo. Pa pa elim njegove ideje
preizkusiti in spoznati morebitno resninost njegovih izjav, ne da
bi se pri tem z njimi obremenjeval. Njegove modrosti ne elim
uporabljati kot sveto pismo ali brevir, v katerem iem razlage za
vse probleme tega sveta, pa pa jo elim uporabiti kot oporo pri
ustvarjanju lastne celovite sodbe o svetu, ivljenju, resnici in
bivanju.

Kaipot na brezpotju


177

Um v pomo in oviro

Mogani tepca spremenijo filozofijo v neumnost, znanost v
vraeverje in umetnost v pedantnost. Odtod univerzitetna
izobrazba. (Georg B. Shaw)

R Razumevanje delovanja uma je zelo pomembno za dojema-
nje mehanizmov strahu. Zato sem se te naloge lotil zelo resno.
Vsak e ve, da povpreen lovek uporablja samo nekaj odstot-
kov kapacitete svojih moganov. Toda zdi se, da lovetvo od te
borne uporabe miselnih kapacitet nima posebne koristi. Svojih
miselnih potencialov vse do danes ni znalo uporabiti tako, da bi
ne kodilo sebi in svojemu okolju. To dokazuje sedanji poloaj in
gora resnih problemov, s katerimi se sreuje svet. Ali svoj razum
sploh uporabljamo na pravi nain, ali pa je, kot pravijo nekateri,
nekdo preprogramiral nae mogane, da delujejo drugae, kot je
elel Stvarnik?

Um bi lahko primerjali z vrtom: lahko je zanemarjen,
zaraen in poln plevela, ali pa je cvetlina greda, urejena in
polna udovitih ro. Kako urediti svoj miselni vrt, kako pregnati
plevel, kje opleti ali pognojiti, da bo omogoena nemotena rast
koristnemu rastlinstvu? Z raziskovanjem uma sem se zato
veliko ukvarjal. Rekel sem si: ko bom razumel delovanje uma,
bom sposoben svoj miselni vrt tako urediti, da ga bo veselje
pogledati. Da je potrebno skrbeti za telesno istoo, se vsakomur
zdi samo po sebi umljivo, o miselni istoi pa le malokdo
razmilja po krivici, saj je ta e mnogo pomembneja od
telesne.
V znanstvenem svetu, ki se ukvarja z raziskovanjem delovanja
uma, je ne le razmeroma malo znanja, temve tudi veliko
neenotnosti. Na podrojih, katerih temelje sta postavila Freud in
K. Jung, ni velikega napredka; mnogo bolj raziskano je



178

fizioloko

Kaipot na brezpotju


179
delovanje uma, kjer je uspelo pripraviti e dokaj dobre
zemljevide moganskih podroij in centrov, ki so vpleteni pri
razlinih moganskih dejavnostih in v specifinih miselnih
procesih. Jasne razmejitve dvojne narave uma, ki ga delimo na
zavestni um ali jaz in nezavestni ali podzavestni um, podzavest
ali metaforino zombi, ni mogoe napraviti, razen na
nekaterih ravneh, saj se oba izraza lovekega ivnega sistema
tesno prepletata. Po zadnjih ugotovitvah naj bi imel podzavestni
del e mnogo vejo vlogo, kot so mislili doslej, saj so ugotovili, da
zna precej ve kot le nadzorovati in voditi gibanje telesa. Pri po-
skusih zavestnega premikanja roke kot svobodne volje testiranih
oseb so na primer ugotovili, da se v moganih pojavijo elektrini
impulzi 350 ms pred izoblikovanjem zavestne predstave o tem,
kar bi pomenilo, da podzavest morda sodeluje tudi pri naih
odloitvah. Tako nekateri menijo, da zavestni um ne premore
svobodne volje, ampak njeno nasprotje: podani izbiri se lahko
upre oziroma jo zavrne.
Ne bomo se spuali v podrobnosti zavestnega ali podzavest-
nega delovanja uma, saj nas zanima celosten odziv, ki ga lahko
dojamemo brez spuanja v detajle. Veina razmiljanja o umu se
sicer usmerja k zavestnemu umu, ki naj bi imel pri zavestnem
odloanju vendarle prevladujoo vlogo, vendar to za namen te
knjige nima vejega pomena. Pomembno je, da se nauimo
prepoznavati pojave (predvsem tiste, ki so obremenjujoi), za
katere je odgovoren miselni sistem, ki ga bomo imenovali
enostavno: um, in jih zamenjevati z ustreznejimi reakcijami.

Um je kompleksen moganski proces, ki brez konca
producira misli, ki so posredniki v notranjem dialogu med
zavestjo in podzavestjo. Osebno sem preprian, da so kemini in
elektrini pojavi v moganih le vidni, snovni odraz procesov, ki
se odvijajo na drugih, nevidnih nivojih. Energija ideje, ki se sprva
pojavi v mentalnem telesu, deluje na fizino telo, kjer se
posledino pojavijo snovne manifestacije le-te. Poleg mentalnega
telesa ezoteriki govorijo tudi o emotivnem, eterinem, astralnem
telesu in e treh drugih, v katerem se zrcalijo doloeni vidiki
lovekega bitja; vseh teles, ki so nevidna in se v obliki nekakne
aure irijo e izven fizinega telesa, naj bi bilo sedem. Fizino telo



180

je le vidni, snovni odraz ivljenja, ki obstaja le zaradi podpore
ostalih, nesnovnih teles. Ljudje smo svetlobna bitja. Toda to je
druga tema.
Pretirana aktivnost uma loveku nakoplje ve teav kot kori-
sti. Kot deloholien uradnik - neutrudni razlagalec in sodnik, se
um, zvest sluabnik ega, nenehno ene, da bi stvari razporedil v
predalke, dojel ozadje zakonitosti, se zavaroval pred nevarno-
stmi, pokazal, da obvladuje poloaj. Kadar mu uspe kak pojav ali
dogodek klasificirati in razstaviti na prafaktorje ter sestavine pos-
praviti v predalke, je zadovoljen in svoji pameti pripne novo
kolajno, ego - osebnostni odraz uma, pa zraste e za stopniko.
Ne zaveda se, da je s tem resnico izmaliil in pretvoril v ponare-
dek ali pribliek, brez prave verodostojnosti. Kar raziskujejo
misli, je neizbeno razdrobljeno; celost neesa lahko vidim le, e
se misli ne vmeajo. Resnice ni mogoe ukalupiti ali prisiliti v
modele, eprav to ves as poskuamo.

Strah je kreacija uma. Uma in ne nas samih! To je bistvo pro-
blema. Strah izhaja iz konceptov in misli, ki smo jih vajeni pove-
zovati z reakcijo. eprav koncepti kot taki ne obstajajo, saj
nimajo realne osnove, so tako prepriljivi, da verjamemo vanje.
Na koncepte in preprianja o tem, kdo smo in kaj smo, smo tako
trdno navezani, da se jih bojimo izgubiti, s tem pa dobijo mo
nad nami. Strah ne obstaja, dokler nek obutek ali pojav ni
imenovan ter s tem objektiviziran. Pojave z oznako strah um
opredeli na doloen nain in si izmisli, kako bo nanje reagiral.
Vzorci strahu, ki jih tako ustvarjamo, s tem postanejo lastna
realnost. Lahko bi rekli, da strahovi domujejo v razpoki med sub-
jektivnim in objektivnim svetom. e lahko opusti svoje
koncepte in priakovanja, tedaj ni ve niesar, za kar bi se bal.
Pomembno je vedeti, da lovek ni pod nadzorom svojega
uma, pa pa je sam tisti, ki nadzira svoj um. Zato je njegova
svobodna odloitev, kako ga upravljati. Ne glede na to, kaj se
okoli njega ali v svetu dogaja, se lahko trudi le za tisto, kar se mu
zdi prav. To spoznanje ima zelo pomembne posledice: pomeni,
da lahko svoj um preprogramira, e ugotovi, da te vodi na kriva
pota. e spremeni miljenje, spremeni svoje ivljenje. O tem
bomo izrpneje govorili v poglavju o

Kaipot na brezpotju


181
sistemih preprianj.
Misli, ki se neprestano rojevajo v umu, so posledica navad,
tradicije in asa. Misel se rodi iz izkunje in znanja, ki sta nelo-
ljivo povezana s asom. Sedanjo civilizacijo, drubo in kulturo,
ki je neprestano vpeta v drubene navade, obiaje, tradicije, ki
odraajo preteklost - vse to so ustvarile misli. Veina lovekovih
dejanj je osnovanih na znanju, kar pomeni, da izhajajo iz asa,
zato je lovek neprestano suenj preteklosti. Sploen nain
razmiljanja je preteno povrinski zelo smo spretni, polni
besed in teorij o tem, kaj je prav in kaj ni, kako naj bi urejali
probleme, in kaj naj bi poeli. Miselno smo dobro razviti, vendar
katastrofalno slabo razumemo bistvo in smisel ivljenja, ki
predstavljata temelj inteligence. Te se pa ne da dobiti iz
zunanjih virov in knjig.

as je ponavljanje, projekcija preteklosti. e v svojih mislih
kopii preteklost, te to gotovo vodi v notranji propad in duhov-
no smrt. iveti v preteklosti pomeni biti nedostopen, mrtev za
sedanjost. Tehnoloki napredek te neprestano sili, da razmilja o
prihodnosti in deluje za prihodnost. Toda prihodnosti ni, saj je
ne more doiveti, preteklost pa je za vedno minila; e ne ivi za
sedanjost in v sedanjosti, zapravlja svoje ivljenje in izgublja ta
trenutek, edini as, ki ga zares ima.

e bi vsak trenutek v loveku umrla preteklost, bi njegove
misli ostale svee in nikoli ne bi notranje propadel ali umrl.
Treba je odvrei verajnji dan in vsak trenutek, ki je pravkar
minil. Brez smrti ni prenove, brez smrti ni ustvarjalnosti. Dru-
gae se bremena preteklosti nadaljujejo in verajnje skrbi se
zrcalijo v dananjih. (J.Krinamurti)

Strah in negotovost vedno ustvarjata misli in zato moramo
vsak dan, vsako minuto rtvovati tistemu, kar v resnici nima ve
nobenega pomena. Ko se zave vsega, kar se v tebi dogaja, vidi,
kako neprestano louje misleca in misel, opazovalca in predmet
opazovanja, osebo, ki nekaj izkua in izkunjo. Ugotovi, da je
takno loevanje neresnino. ele takrat lahko opazuje vse stvari
brez izbire in jih razume takne, kot so, ne da bi preteklost



182

nanje metala svojo senco. Takno brezasno razumevanje rodi
globoko, korenito notranjo spremembo. To pa je uresniljivo
takrat, ko je ego tako majhen in nevsiljiv, da preneha biti sredie
dogajanja temve je samo e pozoren opazovalec. Namesto da bi
razvral v predalke, le e opazuje in prepua presojo nekemu
globokemu obutku ali prvinski intuiciji.
Ali se lahko misli osvobodijo svoje ujetosti v preteklost in pri-
hodnost? Ali se lahko znebi starih miselnih navad in preneha
ustvarjati nove? Ko bi misli ne ustvarjale ve novih vzorcev in
navad, in ko bi ne bile ve usmerjene v rutinsko posnemanje, ali
bi ne postale svee, prone in nedolne in bile sposobne
neskonnega razumevanja!
Vzhodnjake filozofije in nekateri veliki duhovni uitelji (na
primer Merwan Sheriar Irani Meher Baba v knjigi Bog govori)
govorijo o nakopieni vsebini zavesti, o miselnih vtisih,
impresijah ali sanskarah, kot o pranih delcih na gladki
povrini popolnega zrcala. Tako kot prah prepreuje, da bi v
zrcalu zagledal sebe, ti sanskare prepreujejo, da bi spoznal
resnico in doivel spojitev z izvorom. Volja zavedati se, s
katero se je evolucija priela, je v formi loveka uspela ustvariti
zavest. Toda ta volja ne uspe spoznati svojega praizvora, ker
posamezni dui slui za izivljanje nakopienih ivljenjskih
vtisov, sanskar. Spopad miselnih impresij zavest doivlja kot
miselni konflikt. Izkustvo resnice lahko postane resnino
celovito in harmonino ele tedaj, ko se zavest razbremeni
impresij, zato je razbremenjevanje uma sanskar ena osrednjih
stvari v razvoju loveka. Razbremenjevanje naj bi potekalo v
naslednjih korakih: prenehanje ustvarjanja novih sanskar,
slabljenje starih, odmotavanje minulih sanskar, izrpavanje in
preusmerjanje nekaterih sanskar in naposled njihovo brisanje.
emu neprestano ustvarjati nova in nova preprianja, san-
skare? Manj, ko nakopii negativnih stali v sebi, manj energije
in asa bo potrebno, da jih razgradi. V konni fazi je potrebno
razgraditi tudi pozitivna preprianja, saj so le protiute na
lani tehtnici razsodbe o dobrem in slabem.
Ko sem razmiljal o zapisanem, sem doumel, da z razlinimi
tehnikami, naprimer z metodo psihine komunikacije ali z
rebirthingom, ne dela niesar

Kaipot na brezpotju


183
drugega kot odmotava in odstranjuje minule sanskare, na
primer teavne travmatine izkunje iz otrotva! Ideja o ienju
uma negativne vsebine se torej ujema z idejo reduciranja sanskar.
Vse mogoe tehnike, metode ter psihini sistemi, ki jih Zahod
propagira kot mona sredstva za dvig ustvarjalnosti, niso
niesar drugega kot praktini pripomoki za odstranjevanje
sanskar in razbremenjevanje uma! Naposled se izkae, da modri
zapadnjaki in vzhodnjaki govorijo o istih stvareh, le da upo-
rabljajo razlino terminologijo in metaforiko.

elje so med najpomembnejimi povodi za ustvarjanje misel-
nih vtisov, izkustev ali sanskar. elja je ideja o nekem izkustvu,
za katerega um meni, da bi bilo prijetno, ker prinaa ugodje,
varnost ali uitek. Toda izkae se, da je to upanje prazno, kajti
izpolnitev elje obiajno ne prinese pravega zadoenja, saj
ugodje kot posledica izpolnitve elje ne more trajati veno. Tako
izpolnitev elje vodi v novo iskanje, da bi prilo do nove
poteitve, kar ustvarja zaaran krog. Um ni nikoli zadovoljen.
Podobno kot pri pijanevanju ali kaki drugi odvisnosti: potreba
po novih in novih odmerkih se z intenzivnejim uivanjem
neprestano vea. Ob tem pa se vea tudi strah. Toda zaradi
zadovoljstva, ki ga neka stvar prinaa, e ni treba postati njen
ujetnik.
elje so v resnici izvor velikih problemov. Vsaka elja ali tee-
nje k neemu nujno pomeni izogibanje neemu nasprotnemu in
druganemu, saj nekaj povzdiguje, drugo pa zanikuje in izriva, s
tem pa ustvarja v dui razcep in napetost, ki imata svoje
posledice. Vsaka pripadnost ali privrenost pomeni
nesprejemanje druganega, ki se manifestira v razlinih oblikah
zavraanja, tudi v agresivnosti do drugae misleih.

Narava ne more biti niti prilagodljiva niti prirejena eljam ko-
garkoli. Ustvarjena je in je, kakrna pa je. Da bi lovek z njo ne
imel ve problema, mora popraviti, premakniti svoje izhodie
na izhodie tega, kar je. Dokler je v tebi izhodie v tvojih
eljah, predstavah, namenih in nartih, toliko asa si sam sebi
svoj svet in v tebi za stvarnost ni prostora. (A.Grabar)




184

iveti modro torej pomeni skrbeti za usihanje elja, zavedajo
se, da so past, ki vodi stran od cilja. Za napredni razviti svet
silno problematina in usodna ugotovitev, kajne? Potroniki
svet in celotna svetovna ekonomija bi se sesula, e bi elje
potronikov na lepem usahnile. Skladia bi se napolnila, tovarne
bi ostale brez dela, delavci brez zasluka. Civilizacija bi morala
najti nove osnove za preivetje, kajti eden najmonejih
generatorjev proizvodnje za iroko potronjo bi se ustavil. Toda
brez strahu: individualni duhovni razvoj posameznika je
postopen proces in v splonem ne predvideva drastinih
sprememb preprianj, navad in nael.
Um v svoje velikansko skladie spominov, predstav, prepri-
anj in idej neprestano odlaga nov miselni material, ki ga pove-
zuje v sistem lastnih resnic, te pa kot nekakni filtri delujejo na
zaznavo in zavraajo vse tisto, kar se ne ujema z resnico. Res-
nica za posameznika ni niesar drugega kot obstojei sistem nje-
govih preprianj, ta pa je posledica zgodovine, asa. Kako torej
biti objektiven? Objektiven bi bil, e bi lahko dejstva presojal s
praznim umom, neobremenjen s kakrnimikoli stalii. lovek
naj bi skozi lastno izkustvo ugotovil, kaj je zanj prav in kaj ne,
katere resnice, ki so jih doiveli in razlagali drugi, so resnine
zanj in katere ne. To velja tudi za nekatera na prvi pogled
samoumevna stalia in tradicionalna naela, ki so v danem
okolju splona in o njih obiajno sploh ne razmiljamo. Apriorna
stalia so prva, ki naj bi jih vzel pod drobnogled. Dvom je
osnova pravega raziskovanja, popolna negacija znanega pa bistvo
pozitivnega raziskovanja. Resnica se mora potrditi z izkustvom.
ele ko zanika vse stvari, ki niso ljubezen kot na primer elje,
uitki se lahko razkrije ljubezen, ki jo spremljata soutje in
inteligenca.

e hoe um nadzorovati, mora okrepiti pozornost. Pozor-
nost je nekaj v tebi, kar ne zahteva nobene energije, pa pa bud-
nost, zavedanje sedanjega trenutka ob izkljuitvi razuma. Ali ste
e doiveli uitek ob pozornem, neobremenjenem spremljanju
kakega zanimivega dogajanja? Ta uitek pogosto pokvari roj
misli, ki te iztrga sedanjemu trenutku in te napravi praktino
mrtvega za sedanjost. Kajti, ko se v

Kaipot na brezpotju


185
loveku sproi npr. obsodba, prezir, strah pred posledicami,
iskanje obrambe, je vse drugo doivljanje odrinjeno in
izgubljeno.
In tako gre skozi ivljenje: zapreden v svoje skrbi, strahove,
narte, alost in spomine in ivljenje odteka v prazno... Ko se v
starosti zave, da si ivel brez pozornosti, otopel v turobnih iluzi-
jah in izgubljal ivljenje, je prepozno: nadoknaditi izgubljeno ni
ve mogoe. Ob podatku, da v splonem povpreen lovek zaho-
dnega sveta troi za ohranjanje negativnih stali in strahov ve
kot polovico svoje ivljenjske energije, praktino ni mogoe
ostati ravnoduen.
Ko prine iveti s pozornostjo, si najprej pozoren na svoje re-
akcije: ko vidi nek prizor, se zave njegovih posledic v sebi.
Sprva ugotovi, da um s svojim primerjanjem, ocenjevanjem,
razvranjem in modrovanjem prekine tok pozornosti. Ko se tega
zave, mu odvzame veter iz jader s tem, da mu ne posvea ve
pozornosti. Tudi e si dejaven, bodi v notranji tiini, kanal za
pretok ivljenja, za boansko energijo, ne da bi opredeljeval, kaj
in kakno je kaj in kakno bi moralo biti. iveti polno izhaja iz
popolnega doivljanja tako blaginje kot revine, tako sree kot
nesree, enih in drugih ekstremov. Tej polnosti ni mogoe dodati
niesar ve in zato je popolna, e pa ji odvzame samo delek, se
razbije v koke kot ogledalo in ne more ve odslikovati celote.

Tisto, kar razviti svet izjemno visoko ceni, ker je vir napredka
in uspeha, je znanje. Uporabimo kreativni dvom: ali je temu res
tako? Krinamurti pravi takole: ko si pridobi znanje in postane
strokovnjak, izgubi notranjo svobodo, postane suenj obstoje-
ega sistema, kar pomeni, da nisi ustvarjalen. e hoe postati
ustvarjalen, mora najprej postati notranje svoboden in ele
potem lahko uporabi znanje, s katerim izrazi svojo
ustvarjalnost. Znanje brez ustvarjalnosti namre nima nobenega
smisla, saj ustvarja stvari, ki nimajo resnine vrednosti. al skoraj
nihe ni ustvarjalen, kajti skoraj vsi smo obremenjeni z znanjem,
tradicijo in spominom, omejujejo nas misli, ki so jih izrekli
posamezni ljudje v zgodovini. Tako se oklepamo parol, za katere
mislimo, da so odraz naprednega pogleda, v resnici pa so le stara
lupina ideje, ki se je medtem e razvila v nekaj drugega,



186

primernejega asu.
Znanje te zane ovirati v trenutku, ko postane tradicija, ki te
oblikuje in pogojuje v okviru doloenih kalupov. Namesto da bi
ivel in se prilagajal neprestanim spremembam, ki sestavljajo iv-
ljenje, se ustavi in ustvarja nekaj v prilogo preteklosti. Takno
znanje ljudi louje, ustvarja med njimi sovratvo ter jim prepre-
uje, da bi odkrili, kaj je resnica, kaj je ivljenje in kaj je lana
utvara. Dokler opazuje ivljenje z doloenega gledia ali iz
doloene izkunje, ki jo poveliuje, ali iz znanja, ki si si ga
nabral in je tvoja podlaga, tvoj jaz, ne more videti celostno.
e se neprestano ne osvobaja nakopiene tradicije, ne more
zares napredovati. Znanje, ki temelji na preteklosti, je na
doloeni ravni potrebno in uporabno, na neki drugi ravni pa je
kodljivo. e si sposoben to razlikovati, e razume, katero
znanje je kodljivo in katero je koristno, katero mora zavrei in
katero lahko koristno uporabi, potem to pomeni, da si razvil
inteligenco, pravi Krinamurti.

Na misel mi je prila zanimiva prispodoba, ki dokaj dobro
razlaga opisani pojav. Vzemimo, da lovek ivljenje zaznava s
tisoerimi oesi; vsako oko vidi svojo, dinamino in neprestano
spreminjajoo se sliko in vse slike sestavljajo resnino podobo.
Doloena preprianja in znanje pa pripravijo posamezna oesa,
da otrpnejo: ne zaznavajo ve spreminjanja, temve samo
statino sliko, odraz preteklosti. S tako poenostavljeno sliko je
svet sicer lae razlagati, toda ve ko je preprianj in znanja, bolj
slep postaja in vse manj resninosti prihaja do tebe, dokler
nazadnje ne vidi le e tistega, kar si umilja.

Uenje in izkustvo resnice same je boj. Boj, ki vodi k
preprosti zavesti. Vsak lovek nosi v sebi boansko resnico, ki spi
in aka na razkritje. Ob silnem truu, ki ga um neprestano
povzroa, je ne more obutiti in jo opredmetiti. Duhovno
spoznanje posameznika je edino spoznanje, ki zagotavlja mir.
Vsa druga izhajajo iz njega.

Zakaj je Stvarnik loveku pravzaprav podaril um? Da bi ga
razvil do skrajnosti in ga uporabil za

Kaipot na brezpotju


187
to, da si podjarmi naravo, jo izkoristi v svojo korist? Ali zato, da
izkusi vse udene stvaritve, spozna njih neopisljivo lepoto,
modrost in red v njih ter pomaga ta red ohranjati in vzdrevati?
In ko spozna, da egocentrino delovanje uma, ki ga omogoa
svobodna volja, vodi le v vse globlje in globlje zablode, stran od
Stvarnikovega narta, se ga postopoma znebi in se vrne k
svojemu izvoru, kjer najde vso modrost, blaenost in ljubezen?



188


Sistemi preprianj

Je gozd nevaren zaradi klopov ali zaradi preprianja, da so klopi
nevarni? (kdorsibodi)

L Literature s tematikami o delovanju uma ni prav dosti.
Zanimali so me predvsem mehanizmi delovanja in ne toliko razni
patoloki pojavi, ki so pri nekaterih avtorjih posebno podrobno
obdelani. Posebno zanimanje mi je vzbudila knjiga Haryja
Palmerja iveti po svoji volji, v kateri sem poleg silno zanimivih
razlag nael tudi nekaj napotkov, kako se iz rtve uma
spremeniti v njegovega gospodarja. To se mi je zdelo tako
pomembno, da sem knjigo prevedel v slovenino.

Znanje o delovanju uma in njegovem produktu sistemih
preprianj, je v drubi zelo slabo prisotno, eprav je
neprecenljive vrednosti. Svet, kakrnega doivljam, ni veren
odraz absolutne resninosti, temve se kot subjektivna slika
oblikuje v moji zavesti. To spoznanje ima daljnoseen pomen.
Pomeni, da je svet taken, kot ga ustvari, oziroma si ga ustvaril v
svoji zavesti. e lahko v zavesti oblikuje boljo predstavo, bo
svet lepi. Na podoben nain kot je na materialnem nivoju
mona manipulacija s predmeti, da ustvari eleno strukturo,
lahko "manipulira" tudi na miselnem nivoju. Ustvarjanje
predstav in oblikovanje preprianj - zavestna volja - ni nekaj,
emur bi lovek ne bil kos.
Svet doivlja posredno preko svojih util, toda znano je, da
niti dva loveka ne zaznavata stvarnosti enako. To je posledica
dejstva, da so impulzi, ki jih posredujejo utila, zgolj proilci ne-
kih miselno in ustveno pogojenih procesov v moganih, ki imajo
za posledico doloeno predstavo o svetu in posameznih stvareh.
Popolnoma isti dogodek si vi drugae razlagate kot jaz, ker imate

Kaipot na brezpotju


189
drugana preprianja in izkustva, ki oblikujejo va svetovni
nazor.
Resninost je sestavljena iz izkustev, ki jih ima za resnina.
Kar verjame, je resnica, sicer v to ne bi verjel. Samo jaz sem tisti,
ki odloa o tem, kaj je zame resnica. Zato je resnic toliko kot po-
sameznikov. Ko bi se moja predstava o svetu oblikovala kot veren
odraz "resnine", absolutne stvarnosti, bi ob domeni, da utila
vseh ljudi delujejo enako, morali vsi doivljati svet popolnoma
enako in razline interpretacije ne bi bile mone.

Tisto, kar imenuje resnino, so pravzaprav samo vtisi ali
predstave, ki so posledica trdno zasidranih preprianj v tebi. V
"stvarnosti" ni ni "trdnega", kar bi zagotovo in nesporno veljalo.
Vse so samo ideje, predstave, vtisi, preprianja; nekatera
preprianja so tako mono zakoreninjena v loveku, da mu na
kraj pameti ne pade, da bi vanje podvomil. Vendar ne obstaja
nikakren neizpodbiten dokaz, ki bi karkoli lahko potrjeval. So le
preprianja in predstave, ki podpirajo druga preprianja in
predstave. Nekomu, ki me hoe prepriati, da je kamen trd, bi
nekdo lahko nasprotoval s trditvijo, da je to le v fizinem svetu
splono sprejeto stalie, ki pa je povsem relativno, saj dua brez
teav lahko prehaja skozi najdebeleji zid. Ko mi nekdo skua
nekaj dokazati, bo po verigi "objektivnih" dokazov slednji priel
do izhodinega dokaza, ki pa se izkae zgolj za preprianje.
Newtonovi zakoni mehanike so dolgo veljali za neizpodbitno
resnico, dokler jih Einstein ni ovrgel s svojo teorijo relativnosti in
dokazal, da veljajo le s pridrkom. Tudi Einsteinovi zakoni bodo
ovreni, ko bo nekdo dojel in opredelil e globljo naravo
stvarnosti.
Posebna vrsta preprianj so tista, ki izhajajo iz notranjih, ver-
skih izkustev. Vsako globoko, notranje versko izkustvo temelji na
osebnih interpretacijah, in ker smo ljudje razlini, je doloena
variacija v razumevanju verske resnice neizogibna. Cerkve na
oblasti seveda vsako odstopanje od verske dogme preganjajo kot
herezijo. Oblastna Cerkev srednjeveke Evrope je svoje obestvo
dejansko silila v formalno, povrinsko vernost, kajti varen pred
obtobo herezije je bil le tisti, ki je kot papiga ponavljal uradno
doktrino.



190


Vsa zgodovina ni ni drugega kot odraz razvoja in nasprotij
med razlinimi preprianji in sistemi preprianj. Politina
gibanja, vera in znanost imajo svoje izvore v izrazu izhodinih
preprianj. e preprianje slui popestritvi ivljenja, se razirja in
pridobi status reitve ali znanja. Kot znanje je lahko uporabljeno
v podporo in gradnjo nadaljnjih preprianj. Ko se neko
preprianje v doloeni sredini dovolj okrepi, pritegne e druga
podobna in nastane sistem preprianj, kot npr. sistem preprianj
o komunizmu kot pravi poti razvoja loveke drube. Preivetje
najsposobnejih je mogoe razloiti tudi kot preivetje
posameznikov z monejim preprianjem.
Preprianja kot reitve se morda zde naraven razvojni proces,
vendar: ali so se pojavila kot odziv na okoliine, ki potrebujejo
reitev ali pa so ustvarila okoliine, ki potrebujejo reitev. Je
gozd nevaren zaradi klopov ali zaradi preprianja, da so klopi
nevarni?

Vsak sistem preprianj raste in se iri, dokler ne dosee svo-
jega vrha, zatem pa se prine ruiti in kopneti. Odrine ga nov
sistem preprianj, ki se pokorava istim zakonitostim. To je v
skladu s kozminim zakonom o irjenju in krenju, o rasti in od-
miranju, ki velja na vseh ravneh.
e nek sistem preprianj ni bil izivet v polni meri, se lahko
povrne v nekoliko spremenjeni obliki in gre zopet skozi podoben
razvojni ciklus proti svojemu koncu. Vse sisteme preprianj na
koncu doleti ista usoda: izkaejo se za neustrezne, saj noben sis-
tem ne more zaobjeti neskonne kompleksnosti "resnine
stvarnosti"; vsak kae le na en sam ozek in omejen pogled, ki je v
skladu s trenutno drubeno klimo, razpoloenjem, okoliinami
itd. Takoj ko se ta klima, razpoloenje in okoliine spremenijo,
sistem preprianj ni ve ustrezen in se bo moral slej ko prej
umakniti drugemu, ustreznejemu. e je 20. stoletje e negovalo
razredno geslo: Delavci vseh deel, zdruite se!, bo 21. stoletje
najbr prisluhnilo globalnemu geslu: Dravljani vseh deel,
zdruite se!
Skozi zgodovino so se zamenjali sunjelastniki, fevdalni,
kapitalistini in socialistini drubeni

Kaipot na brezpotju


191
red, zdaj pa smo morda na pragu rojstva nove drubene ureditve,
ki se bo ez as prav tako izkazala za neustrezno... Prilo je do
ustolienja preprianj, ki so pridobivala na veljavi, dokler niso
postala pomembneja kot ivljenje samo.

Veliko preprianj je imelo tragine posledice za loveko dru-
bo. Preprianje o potrebnem rtvovanju lovekih ivljenj v
pomiritev bogov je zahtevalo na desettisoe rtev. Prav na tej
iracionalnosti je temeljila teokratska religija Aztekov. Iz prese-
kanega prsnega koa e ivega loveka so trepetajoe srce
ponudili soncu, sicer morda ne bi vzlo. V kritinih letih so
rtvovali tudi po 20.000 ljudi in nekateri darovalci srca so bili
celo prostovoljci. V primerjavi s krvolonimi teokracijami Majev,
Toltekov in Aztekov je bilo pokristjanjevanje june Amerike na
videz korak naprej, eprav so pri tem pomorili na stotisoe
Indijancev.

V vsaki zgodovinski knjigi je mogoe brati o skrajnostih, do
katerih privedejo nasprotja med preprianji. Vse skupaj pravzap-
rav ni ni drugega kot nenehno, na razline naine izraeno in
opredmeteno iskanje: iskanje pravih drubenih in medsebojnih
odnosov, pravega naina delovanja, iskanje prave etike in morale,
pravih idealov, odnosa do narave, iskanje lastne identite oz. sa-
mega sebe.
Predstave o svoji deeli, bogu in ekonomski varnosti so povz-
roile (in e danes povzroajo) opravievanje dogovornega samo-
unievanja, ki je lovetvo konno pripeljalo na rob ekolokega
propada.




192


Obvladovanje preprianj

Glej vase in razlouj, kaj je od ivljenja in kaj je zaelo kliti iz
semena slepil. Svobodna volja si lahko izmisli, kar eli, tepec pa
je, kdor svoje ivljenje, ki ga nima po svoji zamisli, stavi na
nekaj tako poljubnega, kot je zamisel. (A.Grabar)

N Na vsakem koraku sreujem ljudi, ki nevede ustvarjajo
svoje lastno trpljenje in se ob tem vedejo, kot da je razlog za to
zunaj njih. Zanikajo lastno ustvarjalno mo in svobodno voljo in
ivijo kot sunji, ujetniki svojih slabih sanj, obremenjeni z
omejitvami in obdani z izzivi. Ne zavedajo se, da so sami
ustvarjalci svoje resninosti, kovai svoje sree.

Za loveka, ki je preprian, da so vsi ljudje v osnovi slabi, je
svet umazan in pokvarjen. Svoje preprianje utemeljuje s kopico
negativnih izkuenj, ki dokazujejo, da ima prav. Toda tudi
lovek, ki je preprian, da so vsi ljudje v osnovi dobri, ima
kopico "dokazov", da ima prav. Ob tem se porodi vpraanje: ali so
preprianja posledica minulih izkustev, ali pa je ravno obratno?
eprav je splono razirjeno prvo miljenje, odgovor ni tako
preprost. Zavest posameznika, ki jo sestavljajo sistemi preprianj,
idej in predstav, deluje podobno kot uglaen filter v radijskem
sprejemniku. Tako kot sprejemnik sprejema le radijske signale
postaje, na katero je uglaen, tako se tudi lovek "uglasi", izbira
oz. dojema in krepi le tiste vtise, ki se ujemajo z njegovimi
preprianji in svetovnim nazorom. Pri tem nezavedno prezre
tiste vtise, ki bi ga v isti sapi lahko utrjevali v prav nasprotnem
preprianju. Tako pride do pojava povratnega ojaevanja:
istovrstna izkustva krepijo preprianje, ki jih je pritegnilo,
okrepljeno preprianje pa e moneje privlai tovrstna izkustva.
Kdo ima torej prav? So ljudje v osnovi dobri ali slabi? Ne dri
ne eno ne drugo. Ljudje po naravi

Kaipot na brezpotju


193
niso niti dobri niti slabi.

Zanimivo je, kako pomembna so preprianja v naem ivlje-
nju, in kako teko se loimo od nekaterih. Prili smo celo tako
dale, da se z njimi istovetimo: napad na nae preprianje je na-
pad na nas same. e nekdo kritizira neko tvojo lastnost, dejanje
ali tvojo lastnino, meni, da kritizira tebe. To je prva zmota, ki jo
je treba spregledati. Preprianja so eno, mi sami pa nekaj popol-
noma drugega.
Zavest o tej loenosti je bistvenega pomena. Vsak sam svobo-
dno izbira preprianja in jih po potrebi spreminja. Spreminjanje
preprianj ne pomeni, da si slab ali ibak. Nasprotno, oklepanje
preprianj je togost, ki ti preprei iskanje bolj pravega zornega
kota za doloen problem. Menjanje "politine barve" pa seveda
ne gre metati v isti ko.
Pri zavzemanju preprianj je pametno pridobiti doloeno
pronost: stalie lahko zavzame in upoteva, ali pa mu
odvzame teo in ga prezre. Vseh stali seveda ni modro
prezirati, saj pomenijo doloeno oporo v ivljenju. Da bi se nauil
zavestnega ustvarjanja resninosti po svoji izbiri, mora najprej
obvladati svoje miselne in ustvene procese. Spoprijeti se mora z
mislimi in obutki, kajti na tem temelji vsa struktura, ki ji
pravimo realnost. Na miselnem podroju mora postopoma
razgraditi sisteme preprianj in razstaviti svoje "miselne stroje",
mehanizme v tebi, ki te omejujejo z neustreznim razlaganjem
stvarnosti in ustvarjanjem negativne podobe o svetu.

Razkroj doloenih preprianj omogoi loveku lae zadihati;
takna so npr. preprianja: ljudje so v osnovi slabi; nikomur ni
mogoe zaupati; partner je nezanesljiv in sebien; sem
nesposoben napraviti ....; sem nedruaben in se teko vkljuim v
drubo; nisem vredna, da bi mi bilo v ivljenju dano ....; moj
spomin je slab; moje tehnine spretnosti so podpovprene; ne
znam se urediti; nisem sposobna ljubiti; sem slab oe; v ivljenju
nimam sree itd.
Znanstveniki ne bodo reili lovetva, prav tako ne politiki, ki
iejo le mo in nadvlado; tudi v cerkvi vlada avtoriteta
hierarhije, ki ne more osreiti sveta. Nihe zunaj tebe ne more



194

namesto tebe spremeniti tistega, kar je v tebi. Ostane le, da se za
svojo sreo potrudi sam.

Vse, kar v svojem ivljenju vsak dan pone ali govori, ima
posledice: ustvarjajo in krepijo se doloena preprianja in sistemi
preprianj v tebi, ti pa doloajo sedanje stanje in poutje. Torej je
moje sedanje poutje in stvarnost, ki jo trenutno doivljam,
rezultat tistega, kar sem poel prej. e bi vsak lovek to util in
razumel, bi bil svet bolji.
Karkoli sem nartoval in pripravljal, bom na koncu izkusil. To
spoznanje je zelo pomembno, saj ga lahko zasuka tudi nekoliko
drugae: nartuj in pripravljaj tisto, kar eli izkusiti in zgodilo se
bo! Dokler se tega ne zaveda, krivi za vse grenke izkunje v iv-
ljenju druge; si rtev okoliin in "usode". Spoznanje, da sem sam
odgovoren za vse, kar se mi dogaja, mi omogoi, da se preneham
pritoevati nad kruto usodo in poasi oprtam breme
odgovornosti na svoja ramena. To je velik doseek, kajti moje
ravnanje se v osnovi spremeni: ne borim se ve proti tistim, ki so
bili do nedavnega deurni krivci za vse gorje v mojem ivljenju
(partner, ef, druba,...), temve prinem razmiljati, kako bi se
(sam) izognil tistemu, kar zame ni prijetno. Ta pomembna faza v
razvoju zavesti, ki bi jo lahko imenovali faza odgovornega
sprejemanja", pomeni doloeno duhovno zrelost.

Kaipot na brezpotju


195

Odgovorno sprejemanje

Beati pred lastno odgovornostjo pomeni odrekati se neponov-
ljivi prilonosti, da bi bil v svojem ivljenju glavni.
(Z. eleznikar)

E Eden izmed osnovnih pogojev napredka v fazi, ki smo jo
poimenovali odgovorno sprejemanje je - sprijaznjenje z dejan-
skim stanjem, sprejetje stvari, kakrne so. Dokler mi to e ne gre
od rok, je jasno, da se sprejetju odgovornosti upiram. In dokler
nisem jaz tisti, ki sem odgovoren, sem pa rtev. Gospodar je le
tisti, ki odloa in v skladu s tem sprejema odgovornost za svoje
odloitve. To je pomemben miselni preskok, ki je pogoj nap-
redka.

V obdobju odgovornega sprejemanja ni neobhodno razumeti,
kako sem s svojim ravnanjem v preteklosti vplival na oblikovanje
sedanjosti, oz. kaj sem zagreil, da sedaj uivam (neljube) posle-
dice. Ni treba, da so mi jasni karmini mehanizmi in prav tako
ne, da verjamem v reinkarnacijo, ki pojasnjuje, kako so dejanja iz
minulih ivljenj odgovorna za sedanjo usodo. Ni pomembno
vedeti, kako delujejo akre in kako je mogoe zdraviti z bioener-
gijo. e enostavno sprejmem odgovornost za vse, kar se mi do-
gaja, to popolnoma zadoa.
Marsikdaj si v vsakdanjih zagatah pomagam tudi s preprosto
zvijao: tudi e nisem preprian, da sem sam odgovoren za ne-
ljube posledice, ki jih doivljam, sprejmem odgovornost za to. S
tem sem namre vzel mo tistim, ki so po mojem (zmotnem)
mnenju resnino odgovorni za to in sem jo dodelili sebi. Tako
sem iz vloge "rtev okoliin" stopil v vlogo "gospodar poloaja".
V obravnavanem obdobju se je potrebno oboroiti s potrpe-
ljivostjo: ker marsiesa e ne razume in ker te e vedno vasih
zanese v slepo ulico, ne sme biti trd s seboj in pretirano kritien



196

do svojih napak. Najpomembneje je napake priznati in skleniti,
da se ne bodo ve ponovile. Potrpeljivost je v resnici odraz
ljubezni do sebe samega: ker si ne zamerim, da mi stvari ne
uspejo takoj spoetka, si brez samoobsodbe in negodovanja
dopustim nalogo ponoviti. In e je ljubezniva potrpeljivost v
meni, so je deleni tudi drugi.

A nekaj je potrebno omeniti, kar je pomembno v fazi odgo-
vornega sprejemanja: za obsojanje, zamere in maevanje v
ivljenju ni ve prostora, kajti vse to je v nasprotju s predstavo o
lastni odgovornosti. Kako lahko obsodim nekoga kot krivca
svojih teav, e sem zanje odgovoren sam? Kako mu lahko
zamerim, e sem sam kriv za sedanje stanje? In kako sem
upravien do maevanja, e je krivda moja?
Posloviti se mora tudi alost; ta je obiajno posledica neizpol-
njenih upov in priakovanj. Toda v tej fazi sem za vse odgovoren
sam in neizpolnitev priakovanj v danem trenutku pa pomeni,
da si bom za dosego le-teh e nekaj asa moral prizadevati. e si
oboroen s potrpeljivostjo, to ni teko.
V obdobju odgovornega sprejemanja prine doivljati neslu-
tene spremembe stvarnosti. Ker je prilo sprio ustreznega ravna-
nja do (mnogo bolje) uglasitve s kozminimi zakoni, pride do
spremembe ustaljenih zakonitosti in nekatere stvari se zano
prav zanimivo obnaati. Ko se na primer znajde v stiski, se kar
"iz zraka" pojavi reitev in te odrei tegobe. Zahtevni problemi, za
katere meni, da bodo zahtevali veliko energije, se razreijo sami
od sebe... Tisto, kar si iskal, ti udeno pade v roke, e preden se
dobro loti iskanja...

Toda to e ni vse. Lahko stori e korak naprej. Obdobju od-
govornega sprejemanja lahko sledi faza kreativnega ustvarjanja, v
katerem postane ustvarjalec prihodnosti po elji. V skladu z na-
elom: nartuj in pripravljaj tisto, kar eli izkusiti in zgodilo se
bo", lahko pripravlja natanko tisto, kar si si postavil za cilj.
Marsikdaj so elje in cilji teko uresniljivi, tako si vsaj preprian.
In ravno tu tii razlog, da se ne morejo izpolniti. Ustaljeno
preprianje, da se elje ne morejo zlahka uresniiti, je glavna
ovira njihovi uresniitvi. Vsako trdno

Kaipot na brezpotju


197
preprianje namre pritegne izkustvo, ki je zate "resnica";
preprianje se na nek nain "materializira".
Zaviralnih predstav, ki se pridruujejo zgoraj navedeni, je e
cela vrsta. Npr. predstava, da nisi vreden, da bi se ti to ali ono iz-
polnilo. Ali pa ona, da si nisi zasluil takne sree... In tretja, da
se udei ne dogajajo. In etrta: zakaj bi se elja izpolnila prav
meni, e pa se skoraj vsem drugim ne izpolni... Potem je tu e
cela gora predsodkov: Moje noge niso dovolj lepe, da bi smela
nositi mini krilo
Dokler ne opravi z zmotnimi preprianji, si rtev zgodovin-
ske pogojenosti. Obstaja kopica metod, s katerimi takna prepri-
anja odstrani iz zavesti. Vano je, da se zave, da so vse te pred-
stave obremenjujoe in kodljive, in da se odloi, da jih ne bo
ve podpiral. Takoj, ko vanje ne verjame ve, jim odvzame
energijo in hoe - noe bodo poasi zbledele. Ob tem si prine
prizadevati za krepitev prav nasprotnih preprianj. Ve ko vloi
energije vanje, prej se izpolnijo.

Strah povzroi um z ustvarjanjem doloene predstave v zave-
sti, ki je lana. Prikrade se v zavest takrat, ko se pojavi neka ne-
varnost, ki terja akcijo, eprav po treznem razmisleku ugotovi,
da predstavljeni scenarij sploh ni nujen. Prav lahko se odzove
tudi drugae. Najvekrat gre za nek notranji dialog s samim
seboj, v katerem te minule izkunje obremenijo s priakovanjem,
da bo izid slab.
Ko se te loti strah, se je najbolje oboroiti s pozornostjo, ne
da bi ga skual zatreti ali se spopasti z njim. Da strah sam po sebi
ni realen, je teoretino lahko razumljivo, a to le malo pomaga;
spoznati ga je treba skozi izkunjo. Doiveti ga je treba
neposredno in se z njim popolnoma sooiti. To je problem, ki se
ga je treba lotiti z eno izmed praktinih metod in veliko vaje. Gre
za tematiko, ki zahteva posebno obravnavo.



198


Strah je mono transformirati

Strah najzanesljiveje premaga tako, da ga vzljubi. (kitajska
modrost)

V Vse hitreji ivljenjski ritem, mona elja po uspehu, vse
veja tekmovalnost in vse veja zahtevnost na vseh podrojih se
odraa tudi v odnosu do samega sebe. Ne da bi se tega jasno
zavedal, postaja v ivljenju tudi do sebe vse manj toleranten in
nepotrpeljiv. Preprosto ni dovolj asa, da bi problem v miru
premislil in poiskal reitev, temu pa se vasih pridrui e bojazen,
da je neobvladljiv, saj to dokazujejo minule izkunje. Dodatna
oteevalna okoliina, ki zavira reevanje problema, je dejstvo, da
si problema preprosto ne prizna. Dokler ga ne ozavesti in se
odloi, da gre za nalogo, ki jo hoe uresniiti, primerne akcije
ne more biti.
Ko govorimo o obvladovanju strahu, je poloaj e nekoliko
bolj zapleten, saj poleg logine ali razumske plati e mnogo po-
membneja vlogo igra ustvena plat. Strah se zmanjuje z vea-
njem znanja, ki zadeva objekt strahu, vendar razumsko proble-
mov, ki posegajo na podroje ustev in obutkov, ne more raz-
vozlati. Raziskovanje okoliin, v katerih se pojavlja, spoznavanje
njegovih zakonitosti in skrivnosti je zato le del procesa njegove
demistificikacije. Vsaj tako pomemben del je predano obutenje,
predajanje obutku strahu brez beanja pred njim, brez obiajne
in pogojene reakcije.
V strahu nakopiene psihine energije ni mogoe kar razbli-
niti, pa pa jo je z opazovanjem in ozaveanjem mo razrahljati
in jo z doloeno psihino metodo transformirati. Obiajno pre-
straeni reagiramo tako, da prinemo avtomatino razmiljati o
objektu, ki je strah sproil ter tako nanj veemo pozornost. Ne
osredotoimo pa se na sam izvor obutka, ne lotimo se iskanja
njegovega proilca.

Kaipot na brezpotju


199
Pri opazovanju obutkov je treba paziti, da se ne zapletemo v
sam proces ter da obutka in s tem njegove energije ne tlaimo,
sicer se nam utegne vrniti s podvojeno mojo v najbolj neprimer-
nem trenutku. Razlikovati je treba troje stvari: obutek strahu,
kjer gre za notranjo energijo, vzrok ali objekt strahu, ki tii v neki
osebi, dogodku ali pojavu zunaj nas, ter na um kot izvor strahu.
Kot reeno navadno pozornost usmerjamo k objektu strahu na-
mesto k njegovemu izvoru, s tem pa energijo usmerjamo navzven
in troimo za nekaj, kar je izven naega nadzora. To pa strah
krepi, namesto zmanjuje. Energijo je treba preusmeriti iz
zunanjosti v notranjost k resninemu centru. e pravilno usmer-
janje pozornosti lahko v veliki meri spremeni kakovost
negativnega obutka, z nekaterimi psihinimi tehnikami pa
uspemo ustvariti kroni emocionalno-mentalni energetski tok,
pri katerem se v procesu transformacije negativno spreminja v
pozitivno.

S psihinimi metodami, ki so uspene (tudi) pri
premagovanju oziroma transformaciji strahu, se tu podrobneje
ne bomo ukvarjali. To zahteva poglobljeno obravnavo in je tema
specializiranih knjig in teajev.
Vse metode transformacije strahu temeljijo na pozornem
opazovanju strahu, brez sicer obiajnih reakcij, brez beanja, po-
puanja ali umikanja; gre zgolj za opazovanje in sprejemanje.
Sledi usmerjanje pozornosti na center, od koder prihaja obutek.
Tretja faza vkljuuje spoznanje, da gre pri vsem skupaj za
konstrukt uma in ne za objektivno danost, ki bi je ne mogli
spremeniti. etrta faza pa omogoi transformiranje energije.
Najpreprosteje se je s strahom spopasti v meditaciji. Obut-
kom strahu se ob neangairanem opazovanju enostavno prepu-
sti, miren in sproen, brez vsake interpretacije, in dovoli, da
pridejo in gredo. Kot bi opazoval nebo, na katerem se pojavijo in
nato izginejo oblaki, ne da bi te pritegnili h kaki aktivnosti.

Kako se lotiti naloge premagovanja strahu, da bi si zagotovil
veje monosti za uspeh? Koristno je vedeti, s kakno ivljenjsko
naravnanostjo in odnosom do sveta je uspenost v veji meri za-
gotovljena.



200

Znaajske lastnosti, ki so loveku, ne le pri premagovanju
strahu, v pomo, so znane: s seboj je prijazen, blag in toleranten,
problemov ne jemlje osebno, poraz pa zna sprejeti kot koristno
izkunjo in prilonost za uenje. S potrpeljivostjo in notranjim
mirom se vedno dokoplje do prave reitve. S seboj ravna neno,
kot z otrokom, ki se mora e o marsiem pouiti, da bi probleme
lahko obvladal, zato se neprestano ui. Zna odpuati sebi in
drugim; priznava lastne napake, ne da bi ga pri tem muil
obutek krivde, stalia pa menja, ko ugotovi, da ne ustrezajo ve
novemu odnosu do sveta. Ne obsoja sebe, niti drugih, temve
poskua v prvi vrsti razumeti, zatem pa namesto iskanja krivcev
ie najbolje reitve. Vse to in e marsikaj je del ljubezni do
sebe; e tej ljubezni do sebe pridrui modrost in znanje, si
oboroen z najboljim orojem za spoznavanje sebe in reevanje
svojih strahov.

Kaipot na brezpotju


201

Zapostavljeni obutki

Sodobni svet z vsakim novim dnem ustvarja nove in nove
naine, kako v loveku zbuditi nova in nova ustva, ter ga pre-
makniti iz stanja otopelosti in izpraznjenosti. Ti novi naini
nosijo vse manj in manj ivljenjske globine in pristnosti, in
temeljijo vse bolj na kombiniranju vsega mogoega in nemogo-
ega, da bi ustvarili sceno, ki e lahko okira, zmede in prese-
neti. (A.Grabar)

lovek v razvitem svetu daje razmiljanju prednost pred u-
stvi in obutki. Nain ivljenja ga vse bolj sili v razmiljanje in
obdelavo dojetih informacij, ustva in obutki pa ostajajo nekako
v ozadju. Obutenje naj bi bilo ibka lastnost v svetu, ki ceni
samo mo, uspenost, agresivnost in trdnost, zato se sodoben
lovek navadno izogiba izraanju svojih obutkov. Nov dokaz
napanega, necelostnega ivljenjskega pristopa, ki ima tevilne
daljnosene posledice. Toda, ali so ustva resnino manj pomem-
bna komponenta lovekovega moganskega delovanja? Ali ste
kdaj opazili, kako redki so med nami, ki zmorejo karkoli globoko
zautiti? Ljudje, ki so sposobni monih ustev, lahko v dejanja
vlagajo nadpovpreno veliko energijo. e nekaj zelo globoko in
goree uti, odkrije, da prav ta obutek prinaa na nenavaden
nain novo energijo in red v ivljenje.

Zapostavljanje ustev in obutkov je napaka, ki loveku prep-
reuje harmonino delovanje in mu jemlje celovitost. Razum je
namre omejen in te kaj hitro pusti na cedilu, obutki pa te
nikoli ne izdajo in povedo tudi tisto, kar se ne da opisati in
logino razloiti. Obutki so moneji argument kot misli in
nosijo veji uresniitveni naboj. Einstein je neko izjavil: isto
logino miljenje nam ne more nuditi nikakrnega spoznanja
empirinega sveta; vsako spoznanje se zane pri izkunji in z



202

izkunjo tudi kona. Trditve, do katerih pridemo s povsem
loginimi naini, so brez vsake resninosti.
Prave obutke vse prepogosto zamenjuje predstava o
obutku. Pogosto ne ve ve, ali si nekaj res obutil, ali pa samo
mislil, da obuti. Blokado ustev s pridom uporabljajo mediji in
trgovci: sentimentalni filmi imajo velik krog gledalcev, ki ob njih
uravnoveajo svojo ustveno plat, propaganda vseh vrst pa te
neprestano prepriuje o obutkih, ki so povezani z uivanjem ali
nakupom te ali one dobrine. Vse tee je loiti prave obutke od
lanih, ki so posledica iluzij, s katerimi nas polnijo in zasipajo na
vsakem koraku.

Kakna pravzaprav sploh je vloga ustev? Vsekakor niso sama
sebi namen. ustva, obutki in misli so loveku dani zato, da bi
mu omogoili popolno spoznanje, pravo globino in polnost iv-
ljenja. ivljenja z razumom ni mogoe dojeti. ustvom in obut-
kom velja zato posveati ve pozornosti; razvijati, opazovati in
raziskovati jih je treba in skuati razumeti, kaj v resnici
sporoajo. Lahko si izredno bister in ima izredno
enciklopedino znanje, toda e si brez monih in globokih
ivljenjskih ustev, je vse znanje kot roa brez vonja.
ustva so velikanski rezervoar energije, ki se lahko usmeri v
ustvarjalnost in kreativnost, ali pa se izrazi na destruktiven
nain. Ker se izraanju ustev zaradi tradicionalnih predsodkov
upiramo, predvsem moki, jih duimo v sebi. Toda v njih
nakopiene energije ne moremo kar razbliniti; potlaena ustva
se shranijo nekje v telesu. e tlaenje traja dalj asa in je
nakopiene energije jeze, razoaranja, sovratva, zavisti, alosti
itd. dovolj, se ta manifestira v bolezni. Bolezen je pogosto znak,
da je z naim odnosom do neesa nekaj narobe.
Mladi so v sodobni drubi vse bolj prikrajani za starevsko
pozornost in toplino, saj je asa zanje vse manj, zato so rtve vse
vejega in vejega ustvenega pomanjkanja. To ustveno
praznino najvekrat zapolnijo ob filmih, stripih in televiziji, ki jih
neprestano zasipajo z nasiljem in agresivnostjo. Naraanje
agresivnosti in kriminala je povsem logina posledica.
Starevskih ustev in pozornosti ne morejo nadomestiti ola,
cerkev ali ulica. Otroci odraajo z

Kaipot na brezpotju


203
nepoteeno potrebo po ljubezni, zato so kasneje, v zrelosti,
ljubezen pogosto nesposobni posredovati partnerju in svojim
otrokom. V resnici je med njimi veliko ustvenih invalidov. V
sebi nosijo latenten strah, da jih nihe ne ljubi, da niso dovolj
dobri, da bi bili ljubljeni in podobno.
V procesu vse vejega razloveenja odnosa do soljudi, brez-
brinosti do narave, v ponievanju lepote ivljenja na raven
porabe bomo kmalu tako dale, da se bo lovekov ustveni svet
popolnoma izpraznil in loveka izoliral od ivljenja. Vse bolj
zapadamo v brezutnost in ravnodunost, ki bosta na odzivni
svet zoila na primitivno nagonskost in potroniko robotizira-
nost.

S ustvenimi problemi se veliko ukvarja e omenjeni avtor
John Gray. V tevilnih knjigah in javnih nastopih (tudi Oprah
show) je obelodanil zanimive zakonitosti ustvenega vedenja, ki
javnosti v glavnem niso poznane. Samo za primer: ustva vedno
najdejo nain, da se nekako izrazijo in sprostijo. e jih tlaite in
pometate pod preprogo, jih bo izrazil va partner, ali pa otroci,
saj se ustva kot voda v vezni posodi pretakajo med osebami, ki
so intimneje povezane. lovek prine reevati svoje ustvene
probleme takrat, ko se pouti varnega, na primer ob pravem
partnerju. Zato se v odnosu, ki je sicer urejen, na zaudenje obeh
prine pojavljati kup zastaranih ustvenih problemov, ki se dotlej
niso mogli izraziti in po krivem kalijo harmonijo.
Da se lahko zanese na svoje obutke, se mora prepriati, da
si sposoben stopiti v poljuben obutek brez naprezanja, z
nepopisno lahkoto, ki ne zahteva nobene koncentracije ali
napora. Kajti obutek je nekakno spoznavanje resnice, brez
angairanja svoje energije ali volje. Enostavno pusti, da se pojavi
in te preplavi. V obutku ne more vztrajati dolgo asa, ne da bi
se ta medtem spreminjal. Gre za dinamien proces, ki je v skladu
z dinamiko ivljenja; statinost pomeni smrt.
Edini nain za dosego zaupanja svojim obutkom je - vaja.
Treba je biti im bolj v stiku z naravo, vsaj ob kratkih sprehodih.
Stik z naravo, posebno bivanje v gozdu, okrepi obutke in odpre
kanale, ki se med tirimi stenami nikoli ne odpro. Povezanost z
naravo vea pristnost, krepi sposobnosti zaznavanja in obutenja



204

in omogoi speim potencialom, da zopet zaivijo. loveku, ki
zna ohranjati dober stik z naravo, instinkti in razni "esti uti"
nezmotljivo sluijo.

Svojo pravo, nepogojeno entiteto odkrije skozi meditacijo.
Ni pomembno, za kakno vrsto meditacije gre, le da ta dosega
naslednje cilje: telesno sprostitev, umiritev ustev in misli, dose-
ganje poglobljene osredotoenosti razuma, poglobitev vase in
zlitje s svojim duhovnim jazom resninim duhovnim bistvom.
Meditacija je globoka izkunja miru, ki vzpostavi nekakno atmo-
sfero budnosti in te napolni z novimi ivljenjskimi momi. Skoz-
njo dosee nekakno uglasitev z boansko naravo v sebi in omo-
goi samemu sebi stik s pravo notranjo intuicijo. Odkritje svoje
prave identitete je bistvene vrednosti pri premagovanju strahu in
aktiviranju razuma v smeri pozitivnega razmiljanja. Meditacija
prebuja globoko zaupanje v ivljenje, odkrije globlji smisel
bivanja in povezanosti s stvarstvom, vzpostavi notranje
ravnovesje in trdnost. Zato je pomembno orodje za spoznavanje
in premagovanje strahu.

Vzhodnjaki poznajo odlino metodo proti egoizmu in prema-
govanju strahu v odnosih: sluenje. Sluiti pomeni delovati iz
prepoznavanja potreb drugega, pomeni odrei se sebinim
interesom in sooiti se s svojimi omejitvami, ki jih z vztrajnostjo
presee. Pravo sluenje ne temelji na doseganju osebnih koristi,
saj ne priakuje povraila. Je dejavni izraz brezpogojne ljubezni.
Ko slui, pozabi nase in na svoje koristi, pa tudi na svoje
strahove. Ker ne deluje sebino in ne ustvarja novih elja, se
ego zmanjuje; sanskare usihajo in sproajo ivljenjsko energijo.
V naem kulturnem okolju sluenje nekako ne more priti do
izraza zaradi tradicionalnega negativnega odnosa do hlapevstva.
Sluenje namre marsikdo enai s hlapevstvom, kar pa je
napaka. Pri sluenju lovek ohranja loveko dostojansvo, ne pa
lanega, sebinega dostojanstva, ki tei k prevladi.
Seveda sluenje ni nujno usmerjeno k le eni osebi, kot je
praksa na vzhodu v primeru uitelja ali guruja, in uenca. e je v
skladu s spotovanjem do soloveka usmerjeno k slehernemu, s
katerim si v stiku, je prilonosti za

Kaipot na brezpotju


205
izkazovanje svoje plemenitosti in loveke irine brez tevila.
Seveda je sluenje lahko v najveji meri usmerjeno k svojemu
partnerju, kjer se izraa kot nesebina in spotljiva skrb zanj in
za njegovo dobro, vendar ne v smislu razvajanja, temve
spotovanja njegovih potreb in elja. Menim, da ima vsakdo
svojega uitelja v sebi. Le prisluhniti mu je treba. Nekateri ga
imenujejo viji ali duhovni jaz. Ko potrebuje uitelja zunaj sebe,
se ta pojavi sam. Sicer pa ima kopico uiteljev neprestano okrog
sebe; vsak od njih te ui premagovati problem, ki se ti trenutno
zdi e nereljiv.



206


Tudi drobne modrosti imajo teo

Brezpogojno sprejemanje, ki je eden od izrazov ljubezni, je v
pomo pri prepreevanju strahov vseh vrst, predvsem pa tistih, ki
se nanaajo na medsebojne odnose. Glede na to, da je ivljenje
neprestano ustvarjanje odnosov, nas odsotnost te lastnosti posto-
poma vse bolj potiska v osamo. Posebno pomembno je to v odno-
su s partnerjem, ki je pravo gojie razlinih strahov, saj ta odnos
sega v najintimneje sfere loveka.
Veliko ljudi nosi v sebi strah, da se ljubezen med partnerjema
ali v zakonu z leti izrpa in nadomesti z navelianostjo, odporom
in prezirom. Pri dananjem deleu razvez in loitev se ni
potrebno posebno truditi za potrditev te ideje, saj dokaze najde
na vsakem koraku. Pa vendar se najdejo ljudje, ki po zakonskem
brodolomu, ko naj bi izgubili e tisto trohico optimizma in
zaupanja v nasprotni spol, zaivijo sreno in sproeno, kot bi
grenke izkunje ne bilo.
e verjame, da ljubezen med partnerjema s asom pojema,
se programira na postopno nemo ob priakovanju vedno bolj
brezutnih, svinenih odnosov samote v dvoje. In ko zabrede v
svinene odnose, se obremeni z latentnim strahom, ki srce
stisne v oklep in mu preprei, da bi se napajalo z ivljenjsko
radostjo; tako si zagotovi pogoje za to, da postane mrk, zagren-
jen in bolan cinik. Kako se boriti proti temu? Z zaupanjem v iv-
ljenje in v dobro, z znanjem o druganosti spolov, o razlikah v
ustvovanju in razmiljanju, o skrivnostih dobrih odnosov

Najprej se je treba vpraati, kaj je tisto, kar zagotavlja sreen
zakon ali sreno ljubezensko razmerje s partnerjem. Srea?
Naklonjenost zunanjih okoliin? Enkratna usklajenost znaajev?
Sorodnost du? Dobra karma? Menim, da pri tem veliko vlogo
igrajo ustvena in osebnostna zrelost ter nekaj preproste
ivljenjske modrosti. Dobro mazivo za medsebojne odnose pa
je izvajanje nekaterih malih trikov, ki

Kaipot na brezpotju


207
delujejo kot zaimba k pusti hrani in vnesejo nove energije v
sicer dolgoasen vsakdanjik.
Pred leti mi je prila v roke knjiga amerikega avtorja Johna
Greya: Moki so drugani, enske tudi. eprav nimam predstave,
da se je mono boljega ivljenja nauiti iz knjig, me je v tej
knjigi presenetilo nekaj preprostih dejstev, ki se jih al ljudje
navadno ne zavedamo. Na primer dejstvo, da smo v svojem
razmiljanju in dojemanju moki drugani od ensk oziroma
enske drugane od mokih. To, na prvi pogled nepomembno
dejstvo, ima posledico, ki ni tako znana: popolnoma enaki izjavi,
ki jih izreeta moki in enska, imata razlina pomena! Napano
razlaganje izjav partnerja ter nepoznavanje njegovih potreb sta
dva izmed najpomembnejih razlogov za spore in razhajanje.
Drugae povedano: e si hoem prevesti izjavo enske v moki
jezik, potrebujem ensko-moki slovar ali vsaj nekaj prevajalskih
izkuenj in poznavanja enske psihe. Izjavo enske: Nikoli me
ne pelje ven! bi moral moki razumeti naprimer takole: Dragi,
elim si nekoliko razvedrila. Kaj, ko bi si zopet ogledala kako
zanimivo kino predstavo, ali si privoila veerjo zunaj? Moki
pa si jo razlaga po svoje: Ne opravlja svoje naloge. Niesar se ne
lotiva ve skupaj, ker si dolgoasen, len in neromantien!
enske svoje izjave plemenitijo s svojimi ustvi, s imer po-
tencirajo njihov pomen, moki pa si jih obiajno razlagamo
popolnoma razumsko in logino, kar ob vcepljenem preprianju,
da smo vedno krivi za nelagodje svoje partnerke, hitro privede do
nesporazuma. Nasprotno pa precizne in logine izjave mokega
enska pogosto ne razume, ker njen tolma deluje drugae. Zato
je modro, e v obdobju spoznavanja partnerja vpraanje Kako
to misli? Ali mi lahko malce razloi to izjavo? uvrsti na svoj
verbalni jedilnik kot obvezno jed. Prav zanimivo je, kako se
dejanski pomen izjav lahko razlikuje od priakovanega.

Naslednji problem mi je prav tako dal misliti - nerazumevanje
resninih potreb partnerja namre. Da bi se enska potolaila,
potrebuje le pozornega poslualca, moki pa meni, da ji mora
predlagati reitve za njene probleme. Tako z vsiljevanjem nasve-
tov, ki jih pogosto spremlja kritika, rani njena ustva in jo le e
bolj razburi. Moki nasprotno svoje probleme poskua reiti sam,



208

najraje v samoti, kar pa si enska napano razlaga kot njegov beg
od nje in je ualjena, saj ji krati tisto, kar najbolj potrebuje: po-
zornost.
Partnerja, enska in moki, se najpogosteje sploh ne zavedata,
da je njun odnos igra, ki mora potekati v skladu z naravnimi za-
koni. e jih kri, so teave tu. Njun odnos nikakor ne sme posta-
ti tekmovalen, rivalski. Tekmovanje in boj za oblast v druini pri-
peljeta le do unienja radosti in ljubezni, ob emer je prijetno
soitje nemogoe. Moki se mora zavedati, da mora igrati vlogo
viteza, enska pa vlogo njegove princese. V globini svojega srca je
namre vsak moki vitez v sijoem oklepu, katerega edini cilj je
sluiti enski, ki jo spotuje, in jo varovati. Ni veje nagrade zanj
kot zavest, da ona ceni njegovo skrb in njegova prizadevanja za
njeno sreo. enska pa v sebi nosi nezadrno potrebo po tem, da
bi bila ljubljena, eli si skrbi in pozornosti in koprni od elje, da
bi nala viteza svojih sanj.

Moki daje in enska prejema. To spoznanje v marsiem
olaja reevanje problemov predvsem mokemu. Naravna
ivljenjska naravnanost in priakovanja enske se mono
razlikujejo od naravnanosti mokega. Moki naj bi partnerko
razvajal s pozornostjo, vdanostjo, razumevanjem in skrbjo,
enska pa naj bi mu vraala z zaupanjem, obudovanjem
njegovih naporov, naklonjenostjo in priznavanjem. e je temu
pogoju zadoeno, ljubezen ne usiha, saj se neprestano krepi z
zgornjimi dejanji, ki so le razlini izrazi sprejemanja in
obudovanja partnerja; izhajam seveda iz podmene, da sta se
partnerja odloila za skupno pot iz ljubezni. Ob tem je potrebno
imeti pred omi dejstvo, da se lovek istih rei kmalu navelia,
zato je treba uporabiti nekaj domiljije, da stvari izpelje tudi
drugae in vnese v ivljenje nekaj pestrosti.
Grobar vsake zveze je podcenjujo in ponievalen odnos do
partnerja, eprav v e tako prikriti obliki. e kaj takega zazna v
svojem nainu komuniciranja ali razmiljanja, je sprememba tega
odnosa prva naloga, ki se je je potrebno lotiti. al se marsikdo ne
zaveda, da omenjeni vzorec tii v njem od otrotva, kot posledica
razmer v druini. Zato je vasih potrebno, da se o tem pogovori
z dobrim prijateljem, ki zna biti

Kaipot na brezpotju


209
objektiven. Kaken je moj odnos do ensk, je silno pomembno
vpraanje, e se pripravlja do smrti drugovati z eno od njih. e
so v meni zadrki ali predsodki do ensk, sem zanje odgovoren
sam; objektivno pogojeni so samo iz moje perspektive. Seveda
vse povedano analogno velja tudi za nasprotni spol. Menim, da bi
bilo silno koristno, ko bi v predzakonski oli bodoim
mladoporoencem vroili test, ki bi razkril kandidatov odnos do
nasprotnega spola. e bi se izkazalo, da je kaj narobe, bi
prizadetega opozorili na mone posledice in mu pomagali
spremeniti miselnost. Za vonjo po cesti potrebuje izpit, za
vonjo skozi ivljenje pa ni!

Nesmiselno in alostno je, da enska poskua tekmovati z
mokim na podrojih, na katerih se on uti superiornega. Tako
izgublja svojo enskost in zapua podroja, kjer je nihe ne
more zamenjati in na katerem ima neskonno monosti, da svoje
odlike dokae z dejanji. A prav take stvari se dogajajo. To seveda
ne more pripeljati do srenih odnosov. Patriarhalni odnosi
izginjajo, zamenjuje jih tolerantnost in enakopravnost partnerjev.
koda bi bilo, da bi potrebovali e eno negativno lekcijo iz druge
skrajnosti - matriarhalnih odnosov. Prav tako nesmiselno je, da
se moki spua v vode, kjer izgublja svoje moke odlike in jih
kvari z mehanjem ter s tem izgublja svoje vzgojno poslanstvo in
svojo samozavest. Moki v vlogi oeta je odgovoren za to, da
otroci v njem vidijo vzor odlonosti, modrosti, premiljenosti,
ponosa in moi. Te vloge mati ne more prevzeti brez negativnih
posledic za znaaj otrok.

Ohranjati ljubee odnose in negovati plamen ljubezni ni tako
teko, kot se marsikomu zdi. V dananjem norem tempu
ivljenja, ko e zase nimamo dovolj asa, je vasih teko
prisluhniti partnerju in mu pokloniti nekaj svoje pozornosti.
Posebno v asu vse vejega razloveenja in utapljanja v
potronitvu, ter rastoega mika materialnosti e mnogo bolj
potrebuje toplo besedo, razumevanje in ljubeo pozornost. Brez
tega je teko. e tega ne daje, ne more istega priakovati zase.
Zamujenih prilonosti navadno ni ve mo nadoknaditi; to e
posebej tragino obuti v zvezi s pozornostjo, ki jo namenja



210

otrokom. e jih zanemarja takrat, ko te najbolj potrebujejo, se
mora e vnaprej sprijazniti z dejstvom, da bo na stara leta
njihovo ignoranco ostro obutil.


Kaipot na brezpotju


211

Vera

e si sreen, ne potrebuje Boga, saj si eno z njim!
(J. Krinamurti)

e naj bi bilo znanje utemeljeno na dejstvih, ki jih lahko
preveri z znanstvenimi metodami in poizkusi, je vera apriorni
privzem doloenih resnic, ki ne potrebujejo preverjanja, ker so
nad tem vzviene. Vznikne takrat, ko zmanjka dokazov; prine se
tam, kjer znanost odpove, ker nima orodij za verifikacijo izkustev
ali modrosti za razlago. Individualna vera se v loveku vedno
povezuje s pojavi, idejami in stalii, ki ne morejo najti razlage ali
potrditve v znanstvenem svetu. Za marsikoga pa mora obstajati
tudi nekaj ali nekdo, ki je ustvaril vso materijo v vesolju in ves
kozmini red, zato pozna odgovore na vsa vpraanja. To je
Stvarnik, izvor, Najviji ali Bog. Nekateri ga imenujejo narava,
toda to je le drugo ime za isti pojem.
Vera je isto osebna zadeva, osebno razmerje loveka do
Stvarnika, v kateri lahko posredujejo angeli, preroki, svetniki in
duhovniki. Odgovora na vpraanje, ali Bog obstaja, ne morejo
dati ne knjige, ne duhovniki, ne odreeniki ali filozofi. Nihe ne
more odgovoriti na to vpraanje, razen vas samih, in zato mora
vsakdo spoznati sebe.

Boga je ustvarila misel. Ustvarili smo ga predvsem zaradi svo-
jega neznanja, nesree, strahu, osamljenosti in obupa, ker smo
potrebovali razlagalca, tolanika, zavetnika, dobrotnika in razu-
mevajoega oeta.
Trdna vera v Boga je mona zaslomba, s katero se praktino
ni ne more primerjati. loveku da celovitost in popolnost ter
zaupanje v vsemogonega zaveznika, na katerega se tudi v
najhuji stiski vedno lahko zanese, kajti tvorcu ne more biti
vseeno, kaj se godi z njegovimi stvaritvami. Resnina vera v Boga



212

prinese samozavest in trdnost, kakrne sicer ni mogoe dosei,
kajti verovati pomeni imeti najmogonejega zaveznika, v
primerjavi s katerim je lovek le nepomembna smet.
Obstoj Boga lahko zanika, vendar s tem marsikaj izgubi.
Brez Boga si prepuen na milost in nemilost sebi in svoji nepo-
polnosti, nevednosti, zmotljivosti; izgubi tudi stik s svojo notra-
njo intuicijo, ki ni ni drugega kot Boji glas v tebi. In ta notranji
glas, ki ga spremlja obutek celovite povezanosti z naravo in
vesoljem, je vir neizrpne modrosti, ki se nikoli ne moti in vedno
najde pravo pot. e ga pozorno poslua, si na pravi poti. Takrat
sledi kozminim zakonom, izpolnjuje Bojo voljo, to pa spre-
mlja obutek notranje izpolnjenosti in miru. Seveda pa lahko na
verski poti tudi zaide. Dokaz za to so najveje okrutnosti in zlo-
ini, ki so jih trdno verujoi storili proti drugae misleim; ob
tem pa se sploh niso poutili krive, saj so delovali v imenu Boga!
Individualna vera, ki se vedno povezuje s specifinimi
pogledi, preprianji in znaajskimi lastnostmi loveka, je nekaj
najbolj intimnega in je zato zaitena v veini ustav. Poleg nje pa
je tu e institucionalna vera, ena najbolj statinih stvari na svetu,
ki ukaluplja in louje ljudi ter ustvarja razkol in nasprotja med
njimi. Krinamurti je dejal, da so religije le sredstva, s katerimi
dri cerkvena hierarhija nae misli in dejanja v okviru svojih
norm; so sredstva za izkorianje nae lahkovernosti, upanj in
strahov.

Kranska vera, v kateri sem odrasel, me ni napolnila z
zaupanjem in notranjim mirom, ki bi pogasila mojo radovednost.
Ni mi dala sprejemljivega odgovora niti na najpreprosteja
temeljna vpraanja, zato sem moral svojo radovednost teiti
drugod. Napolnila me je s tesnobo in strahom zaradi
neupotevanja nekaterih, zame neivljenjskih cerkvenih postav,
ki jih ne morem spotovati, ker so v nasprotju s srcem in
pravinostjo. Plemeniti Jezusovi nauki, za katerimi se Katolika
Cerkev skriva, so le krinka za dejanja, ki so dale od spravljivosti,
ljubeznivosti in tolerantnosti, v ozadju pa je isto drugaen
namen.
Ko sem, vzgojen v kranskem duhu, skual zadostiti svoji ra-
dovednosti v zvezi z razlago

Kaipot na brezpotju


213
svetopisemskih dogodkov, sem pri tudiju spisov, ki osvetljujejo
tudi drugo plat kranstva, doivel pravo travmo.
Najbolj me je osupnila nova interpretacija Jezusovega iv-
ljenja. Ta lovek je bil tako velik, da je omenjan (pod imenom
Issa) tudi v starih spisih vzhodnih ljudstev, z navedbami njegovih
del in naukov, ki ne puajo dvoma o njegovi identiteti. Ve
raziskovalcev, med najpomembnejimi sta Kersten in Gruber, je
po dolgoletnih raziskavah njegovega ivljenja ugotovilo, da je s
strani Cerkve prikrita mladostna leta preivel v Indiji, kjer si je
nabral znanja in modrosti. A ne le to: ob temeljitem tudiju oko-
liin njegove smrti in predvsem kronskega dokaza, Jezusovega
mrtvakega (t.i. Torinskega) prta, sta omenjena avtorja prila
do ugotovitve, da Jezus na kriu ni umrl, temve krianje preivel
in doivel pozno starost. K temu sklepu vodi ugotovitev, da so na
prtu sledovi krvi ivega loveka; mrtvec iz ran pa ne more krva-
veti. Razkriti niz okoliin, razlage in dokazi so zelo prepriljivi,
dokaznega materiala in virov pa je toliko, da jim je teko
oporekati. Cerkev se je iz zagate izmotala tako, da je prt, ki ga
sicer e dvatiso let obravnavajo kot najvejo relikvijo, proglasila
za ponaredek, vendar ga ob tem spoznanju zanimivo ni dala
uniiti.
Avtorja ponujata o Jezusu zgodbo, ki je sprejemljiveja in bolj
ivljenjska kot svetopisemska. Pred dvatiso leti naj bi se pojavil
lovek, ki je zablodelemu lovetvu prinesel sporoilo, polno
upanja, ljubezni in dobrote z eljo, da bi lovetvo vzpostavilo
neposreden stik loveka z Bogom. Toda njegov nauk je bil
kasneje zlorabljen za zidanje astihlepnih sveenikih karier v
okviru verske organizacije, ki je njegove plemenite nauke
ponaredila v kopico praznih besed in veliko liturgije. Resnica o
Jezusu je razburljiveja in sprejemljiveja kot vse verske zgodbe o
njem. Jezus, kot razlagata avtorja, ni oproal grehov niti ni
drugim dovoljeval oproanja le-teh, pa pa jih ni obsojal.
Predvsem pa ni nikoli niti namignil, da bo vse lovetvo odreil s
svojo smrtjo. To je menda Pavlova domislica, kot e mnogo
drugih, iz katerih je stkal doktrino katolikega nauka. Ljudi je
spremenil v otroke, nad katerimi visi Boja jeza. Ker ima pekel
mo nad vsemi, so vsi, brez izjeme, pogubljeni, e se jih
odreenik ne usmili, smrt pa je plailo za greh. Zato je



214

kranstvo religija strahu, saj v nobeni drugi religiji strah pred
bogom ni tako mono izraen.
Ena najvejih zmot, ki Kristusov nauk postavlja na glavo, pa
je trditev, da lovek sam po sebi ne more niesar storiti za svojo
reitev pred trpljenjem: Niti s svojimi dobrimi deli, niti s
plemenitim vedenjem se lovek ne more opraviiti, odkupiti in
pomiriti z Bogom. Vsak poskus doprinosa k odreitvi z lastnimi
napori pomeni zmanjevanje Jezusovih zaslug, kar je greh. Po
Pavlu je odreitev le zasluga milosti, ta pa je dar boji. Vsak
kristjan naj bi bil enkrat za vselej odreen s Kristusovo krvavo
rtvijo na kriu, druge monosti za odreitev ni. Torej se je treba
strogo pokoravati zapovedim Cerkve, sicer si za vekomaj
pogubljen.

Kot mlad fanti, vzgojen v kranskem duhu, sem se bil pri
razumevanju verskih naukov prisiljen spopasti z vrsto dilem.
Jezus je uil ljubezen do sovranika. Kako naj bi verjel instituciji,
sklicujoi se na Kristusa, ki je v temelje svoje doktrine postavila
zapoved: Ne ubijaj, obenem pa je v njegovem imenu pobila in
muila stotisoe ljudi, brez kranskega usmiljenja? Kako naj
verjamem papeu, ki naj bi bil nezmotljiva svetovna avtoriteta, in
njegovim prizadevanjem za mir in soitje narodov, ko pa se je
med vojno neprikrito postavil na stran faizma in nacizma?
Pape zastopa interese zadnje absolutistine fevdalne institucije
na svetu in trdi, da ima monopol nad absolutno resnico in nad
zvelianjem. Ne kae nikakrnega namena, prilagajati se ivljenju
v znamenju nenehnih sprememb in drubi, ki jo sestavljajo ivi
ljudje, ampak sledi le svoji togi politiki, nespremenjeni e
dvatiso let.
Na vsakem koraku sreuje simbol kranstva podobo lo-
veka, ki preivlja najhuje trpljenje v muenju na kriu, kar je
bila v rimskih asih kazen, rezervirana samo za sunje. Ob
vsakem pogledu na to podobo te prevzamejo alost, obalovanje,
odpor in strah pred nasiljem, ki ti pokvarijo dobro poutje. Ali
vera v loveku lahko vzbudi veselje do ivljenja in ljubezen do
soloveka, e pa ga vsak pogled na simbol te vere navdaja s
strahom in odporom? Kdo lahko verjame, da ljubezen vzbudite s
tem, da vcepljate strah? S strahom

Kaipot na brezpotju


215
ljubezen le preenete, saj strah sili loveka v obrambo.
Ni presenetljivo, da Zahodna Evropa vse bolj spominja na
postkransko drubo. Kranska vera tam ostaja le e globoko
zakoreninjen temelj, tradicija, ki ohranja doloene navade in na-
in obnaanja ter obasno zagotavlja tudi tolabo.
Veina italijanskih, panskih ali irskih otrok je krena, 95
odstotkov vseh pogrebov v Evropi je cerkvenih. Vendar so za
veino ljudi ti obredi zgolj zapuina starih asov. Tako kot je s
padcem berlinskega zidu propadla delitev na levo in desno, je
propadla tudi zamisel o kranstvu kot moralnem temelju
Evrope. Kranske ikone se ne morejo ve kosati z ikonami
potronike drube: kri ima kot se pritoujejo nekateri
cerkveni dostojanstveniki manj moi kot zaitni znak znamke
Nike, ali kaken drug simbol globalnega kapitalizma. Joachim
Meisner, nadkof najbogateje kranske nadkofije kolnske
je dejal, da v sedanji drubi Bog ni ve kljuna tema. Zaton
religije v Evropi se zdaj, ob koncu tisoletja, stopnjuje. K temu
prispeva tudi vse ve kandalov, seksualnih in drugih, v katere so
vpleteni visoki predstavniki Cerkve. Evropski katoliki so se
pribliali preprianju protestantov vera je povsem zasebna
stvar in se umikajo v obdobje verjamem, a ne pripadam.
V nedavni anketi (1999) so Britance vpraali, ali verjamejo v
Boga. Veina jih je odgovorila pritrdilno. Na vpraanje, ali verja-
mejo v Boga, ki lahko spremeni potek dogodkov, pa je bil najpo-
gosteji odgovor: Ne, verjamem samo v navadnega Boga.
Rezultati neke ankete, opravljene med mladimi v Nemiji, so
prav tako zanimivi: ob vpraanju, kateri instituciji najbolj
zaupajo, se je Cerkev uvrstila na peto mesto pred njo pa
Greenpeace, policija, sodia in Amnesty International. eprav
nemki katoliki in protestantje plaujejo cerkveni davek, le 12
odstotkov Nemcev redno hodi v cerkev. Dravne cerkve v severni
Evropi so postale podobne potnim uradom: spominjajo na
vladne ustanove, h katerim se ljudje zatekajo v stiski, in ne na
verski prostor.

Toda, vrnimo se zoper k vpraanju pojava vere in njenim
vzvodom. Pojav poljubne vere, tudi kranstva, je bil obiajno
povezan s prerokom oziroma z mono karizmatino osebnostjo,



216

ki je v doloenem obdobju lovetvu oznanjala plemenite nauke
in veno resnico. Jezus nikakor ni bil edini bog-lovek ali
avatar (sanskrtska beseda za sestop Boga na Zemljo) v
zgodovini lovetva. Pred njim so bili - vsi na Vzhodu - e
Zaratustra, Rama, Krina in Buda, za njim pa Mohamed. Ne glede
na to, kako so se imenovali, je bila naloga vseh skoraj enaka: uiti
ali predramiti lovetvo. Ali je bilo po Jezusu e kako uteleenje
Boga v lovekem telesu, ki bi lahko prinesel dananjemu asu
primerneje sporoilo lovetvu?
Da! Meher Baba, Milostni oe, ki se je rodil v Pooni/Indija v
letu 1894, je po zagotovilih sedmi avatar. Sam je dejal, da so dose-
danji preroki - avatarji v preteklosti navdahnili milijone ljudi,
toda neprosvetljenemu ljudstvu je bilo treba le malo asa, da je
ustvarilo cerkve, dogme in dogmatino miljenje, ki je izkrivilo
Bojo besedo. Zato je vztrajal, da se okrog njegovega imena ne
formira noben kult, religija, ali sekta, nikakrna institucija, ki ne-
izogibno pripelje do izkrivljanja resnice. Tudi danes, 30 let po
njegovi smrti, ni njegove cerkve, poblaenih uiteljev itd. lo-
vetva ni priel uit, temve naj bi v njem prebudil ljubezen. Priz-
naval je vse vere in izme in jih primerjal z lupino itnega zrna
ali s koljko, ki skriva jedro resnine duhovnosti.
Dejal je: Bog odgovarja edinole na ljubezen; ne slii jezika
uma in njegove rutinske meditacije, molitev in misli o Bogu. Slii
le jezik srca in sporoilo ljubezni. Da bi prili blie Bogu, se mo-
rate oddaljiti od jaz in moje. Niemur drugemu se ni potre-
bno odrekati. To je tako preprosto, a vendar skoraj nemogoe.
Njegovo uenje bi lahko strnili zelo kratko: Ne ivite v
neznanju. Ne zapravljajte svojih dragocenih ivljenj v
ocenjevanju in presojanju svojih blinjih, temve se nauite
hrepeneti po Boanski ljubezni. Tudi sredi vaih vsakodnevnih
aktivnosti ivite za to, da bi odkrili in spoznali svojo resnino
istovetnost z Bogom.

Vsak si lahko izbere, kateremu preroku bo verjel; svobodna
veroizpoved je ena izmed bistvenih sestavin ustav vseh
naprednih deel. In e lahko svojega Boga sam izbira, zakaj bi si
ne izbral blagega, tolerantnega, blagohotnega in ljubeega, ki te
neprestano ui in obenem odpua

Kaipot na brezpotju


217
napake, daje prilonosti, da jih popravi ter si tako zagotovi
veno blaenost? Zakaj bi ne verjel v Boga, ki je kot boanska
iskra vedno prisoten v tebi in je vir neizmernega navdiha,
modrosti in ljubezni, e mu le eli prisluhniti?
lovek se pouti varnejega (zopet ta nesrena varnost!), e
lahko svojo osebno vero deli z drugimi v kaki verski organizaciji,
ki utrjuje njegova preprianja in potrjuje njihovo pravilnost.
Precej asa sem si prizadeval, najti versko skupnost, ki bi
temeljila na resninem delovanju v smislu ljubezni in
tolerantnosti, in bi ne bila sovrana do drugae misleih. Ena od
izpeljank budizma zen budizem - je prispevala k spremembi
mojega odnosa do sebe, k spoznanju venega sedaj in
neulovljivosti ivljenja. Budizem je ena redkih religij, ki ni
zagreila verskih vojn in je pripeljala do nekaterih za vse
sprejemljivih spoznanj, ki so naa skupna dediina. Vendar pa
mi njegove metode, odrekanje in statinost niso bili tako blizu,
da bi jih z lahkoto sprejel za svoje.
Skoraj vse priakovano sem nael pri Bahajih, v bahajski veri.
Nekaj asa sem uival v topli bratski ljubezni, tolerantnosti do
drugih, bahajskih naukih in modrosti, ki je uspela odgovoriti na
marsikatero neodgovorjeno vpraanje, potem pa sem ugotovil, da
me tudi ta vera nekako utesnjuje in ogroa mojo svobodo z rigo-
roznimi pravili, ki jih nisem mogel sprejeti za svoje.
Tudi Jehovim priam se nisem mogel pridruiti. eprav sem
pri pripadnikih te skupnosti obutil resnino ljubezen v dejanjih
in bil navduen nad neizmerno in iskreno predanostjo raziskova-
nju biblijskih resnic ter mono eljo po pomoi soloveku, me je
odvrnila pretea apokaliptinost, preve togo sledenje najbolj
vzvienemu in edinemu pravemu viru resnice bibliji. V tevil-
nih debatah o vsebini le-te sem naposled osupel ugotovil, da ter-
min dua v njej nikjer ne oznauje kaj drugega kot fizino telo.
Sinajski Bog se z nekakno nesnovno duo, poznano Jezusu, v
Genezi sploh ne ukvarja. ele kasneje mi je postalo jasno, da je
med Staro in Novo zavezo krepka vrzel, ki je posledica Kristuso-
vega nauka, da je lovekovo bistvo dua in da je, bolj kot love-
kov prispevek skupnosti, dragocena njegova subjektivnost. Jezus
je s svojim revolucionarnim pomikom sinajske religioznosti glo-
boko v lovekovo subjektivnost, v boji nauk vnesel neskladje, ob



218

katerem si lomijo zobe tevilni razlagalci.
Ker pa subjektivnim irjavam lovekove due bolj kot kateri-
koli bog gospodari loveka ljubezen, in tudi njena nepredvid-
ljiva erotina razliica, je postala avtoriteta sinajskega Boga na
videz ogroena. Posledica tega je bila, da je kranstvo e skoraj
dve tisoletji obsedeno od misli, da je erotino ljubezen in
erotini pogled potrebno kontrolirati in zatirati. To pa je vsemu
kranskemu svetu prineslo veliko kodo.
Prijaznega mladenia, navduenega poznavalca biblije, ki mi
je pomagal razbijati dileme v zvezi s svetopisemsko duo, sem
slednji spravil v zadrego z naslednjo izjavo: Resnice nikoli ne
bo zares spoznal in ivljenja zares ivel, e se bo nenehno
zatekal v zastarele tekste biblije in ponavljal besede, ki so jih
izrekli drugi, namesto da bi resnico izkusil sam. Kako si danes
lahko pomaga z napotkom: arovnici ne daj iveti! ali pa
Kdor lei z ivino, mora umreti? Biblija je kot bergla; ko se
naui hoditi skozi ivljenje, jo mora odvrei, sicer si vse
ivljenje invalid. Jaz biblije ne potrebujem. Vse njeno znanje sem
pretvoril v eno samo vodilno misel: e hoem hoditi v pravo
smer, moram hoditi po poteh ljubezni. Ljubezen je edini kriterij,
ki pripelje do pravilnega odgovora na vsako vpraanje.

Spraeval sem se, zakaj je ob plemenitih Jezusovih naukih, ki
so bili plemeniti vzvodi za uveljavljanje kranstva, prilo do po-
paenja in izkrivljanja zaetne ideje, ter do njene politizacije za
doseganje popolnoma druganih ciljev. Cesar Konstantin, ki je
kranstvo povzdignil v dravno vero, mu je napravil veliko
kodo, ko je pripomogel k nastanku hierarhino urejene kran-
ske oblastne institucije. Zato ni imelo druge monosti, kot
tekmovati z drugimi strukturami oblasti, pri tem pa se je vse bolj
oddaljevalo od svojega pastoralnega poslanstva. Politika papeev
je bila skozi vso zgodovino usmerjena k ohranjanju
dominantnega poloaja katolike hierarhije, kar se ni spremenilo
do danes. Papeev odlok Za obrambo vere, objavljen poleti
1998, ki predvideva poostreno kaznovanje za vsako odstopanje
od pravovernosti, se prav ni ne razlikuje od onih iz asov
inkvizicije in je po duhu primerljiv edinole s Syllabusom, s
katerim je Pij IX. leta 1864 izobil

Kaipot na brezpotju


219
veino liberalnih pridobitev tedanje drube. V zadnjem asu, ko
je druba zala v krizo smisla in motiva, je ob izgubljanju svojega
vpliva cerkev priela igrati na karto etike in morale v drubi.
Toda religija se ne kona v etiki in etika je ne more nadomestiti.
Religija svoje verodostojnosti ne more potrditi z uspenim
dobrodelnim, socialnim ali celo politinim angairanjem.
Kranstvo, islam in mnoge druge uveljavljene vere vsaj
implicitno zapovedujejo nezaupljivost, prezir in sovratvo do
drugae misleih, zato so v temelju neprimerne kot duhovna
platforma civilizacije, ki lahko rauna na uspeh. Napredek je
moen le v smeri zmanjevanja nestrpnosti do drugih ver in
ateistov, v izkazani strpnosti in oblikovanju nekakne
medreligiozne etike, ki bi lahko vodila v univerzalno
konvergenco religij. Znailnost dananjih religij pa je rastoi
fundamentalizem, ki je najbolj izrazit pri islamu, manj pa pri
judovstvu in kranstvu. Povezujoi se svet odpira problem
soitja na vseh podrojih in vsako verstvo, ki eli obstati, mora v
svojih ivljenjskih napotkih dati izdelane, sodobne odgovore
nanje. Sodobni lovek, nenehno razdvojen v izbiranju med
mnogimi monostmi, potrebuje predvsem svetovalca in tola-
nika, ne pa strogega kritika, ki bi z oitki grenosti skual izsiliti
slepo pokorino.

Verskega sovratva, ki je v zgodovini zasejalo e toliko trplje-
nja, si enostavno ne moremo ve privoiti. Preve nas ivi na
tem planetu, preve smo soodvisni in prehudo oboroeni s
katastrofalnimi oroji, da bi svoj notranji mir plaevali s
sovratvom do drugih. Svetovnega miru ne more biti brez miru
med religijami. Vendar pa ni nikakrnih znamenj, da bi lahko
prilo do verske konvergence, ali vsaj do stabilnega verskega
sobivanja med sorodnimi verami - islamom, judovstvom in
kranstvom. Tudi ekumenska prizadevanja za zblievanje in
zdruitev kranskih cerkva so le koraki na mestu, kajti najveja,
rimskokatolika Cerkev meni, da se morajo bratje vrniti v njeno
okrilje; edina monost bi bila le v skupnosti enakopravnih
cerkva. Resneji premiki bodo moni ele tedaj, ko bo jasno, da je
ivljenje na planetu ogroeno in bo reitev le v novih oblikah
medsebojnega sodelovanja.



220

Danes, v zaetku tretjega tisoletja, je lovetvo zdrueno v
trgu in tehniki, v vsakdanjih potrebah in praktinih vrlinah, v du-
hovnih vrednotah in verski usmerjenosti pa e zdale ne. Da bi
lahko premostili medsebojne verske prepade, potrebujemo novo,
planetarno religijo, primerno dananjemu asu in
intelektualnemu nivoju loveka, ki bi omogoala prihodnost brez
nasprotij in spopadov. To bo v primerjavi z dananjimi sila
enostavna, nezahtevna in neomejevalna vera, ki bo pomagala
obuditi speo ljubezen v nas do naega izvora ter narave;
pripomogla bo k obutenju notranjega bistva, izbrisala bo meje
med nami ter nas povezala z vesoljem. V primerjavi z dananjimi
verami bo to predvsem vera v loveka ter bo naposled dala tudi
odgovore na vpraanja: Kdo sem? Od kod prihajam? Kaken je
smisel mojega ivljenja?

Da bi kranska vera lahko postala bolja vodnica lovetvu v
prijaznejo prihodnost, bi po mojem preprianju morali deset za-
povedi ponovno (sedanje se tako ali tako ne ujemajo povsem z
biblijskimi) predelati ali dopolniti, pri emer bi poseben pomen
dobila podroja ivljenja, o katerih pred dvatiso leti ni bilo ne
duha ne sluha. Sinajskemu Bogu tedaj pa ni bilo primerno, da bi
Mojzesu razlagal, kakne tevilne naine izkorianja - loveka
po loveku, pa tudi narave - si bo ta v naslednjih tisoletjih
izmislil, pa tudi, kako dramatino bosta znanost in tehnika
spremenila njegovo ivljenje, sicer bi bil spisek zapovedi oz.
prepovedi bistveno dalji. V dananjem asu bi ga bilo potrebno
ustrezno korigirati, da bi omejili izkorianje loveka po loveku,
njegov pohlep in iz njega izvirajoo agresivnost do soloveka, ter
opredelili lovekov odnos do ive in neive narave, ki je postal
malone katastrofalen. Enajsta zapoved bi se lahko glasila:
Spotuj soloveka, ne glede na barvo, spol, veroizpoved in
preprianje, kot samega sebe in ne stori niesar, da bi ga prizadel
ali prikrajal. Dvanajsta pa bi utemeljila pravilen odnos do
narave in okolja: Skrbi za naravo in okolje, ki dajeta ivljenjski
prostor udeu ivljenja; zavedaj se svojega poslanstva, ki je
varovanje in obdelovanje vrta, neko imenovanega - edenski.
S tako predelanim sistemom zapovedi bi prepreili nadaljnjo
kodo, ki nastaja zaradi doslednega

Kaipot na brezpotju


221
upotevanja bojega napotka, zapisanega v bibliji. Ko je Bog
ustvaril mokega in ensko ter ju blagoslovil, je namre dejal:
Bodita rodovitna in mnoita se, napolnita zemljo in si jo
podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem
ivalim, ki se gibljejo na zemlji! (1 Mz 1,28) lovek je upoteval
navodilo in svoje gospodovanje vzel tako resno, da je planet
pripeljal v ekoloko krizo.

Kako odkriti Boga, ki je bog ljubezni? Krinamurti pravi
takole: e hoe odkriti, kaj je resnini Bog, se mora znebiti
vseh tradicij, vse nakopiene preteklosti in vsega znanja, ki ti pri-
naa le psiholoko varnost. e hoe odkriti, kaj je Bog, se mora
prepustiti toku reke, ki se imenuje ivljenje in zavrniti varnost in
stalnost, ki te zavirata v tem toku.
Postati mora pozoren opazovalec udea, ki se imenuje
ivljenje in skozi lastno povezanost z naravo odkrivati
veliastnost ideje, ki je izvor in ponor vsega.

Morda mi bo uspelo, da se bom nekega dne odpravil v Indijo,
na Jezusov grob. Ta najslavneji lovek vseh asov naj bi umrl v
visoki starosti in bil pokopan v Grobnici prerokov v Anzimaru,
v kamirski prestolnici Srinagar. Sarkofag z njegovimi
zemeljskimi ostanki je (izjemoma) obrnjen z vzhoda na zahod,
po idovskem obiaju. Na izklesanih odtisih njegovih stopal na
nagrobnem kamnu so jasno upodobljene rane na mestih, kjer je
bil pribit na kri.



222


Svoboda, tradicija in tekmovalnost

Svoboda in ljubezen sta sestri. (J. Krinamurti)

O Obraunati s svojimi strahovi ni lahka naloga. To pomeni,
postati svoboden. Svoboden postane ele takrat, ko ne obuti
nobenega strahu ali pritiska, in nima nobene potrebe po
varnosti. Toda, ali si sploh upam postati svoboden? Ali niso z
nesvobodo povezane tevilne stvari, ki sem jih vajen, ki mi
pomenijo navidezno varnost in zavetje? Zaradi zagotovitve
navidezne varnosti se namre obremenim s stvarmi, ki mi
svobodo jemljejo.

e hoe biti svoboden, mora ljubiti. Brez ljubezni ni svo-
bode. Brez ljubezni je svoboda le ideja brez vrednosti, parola, ki
jo uporabljajo v politine namene. In e hoe ljubiti, mora
odkriti in razumeti strah v sebi. In takrat postane svoboden,
kajti svoboda in ljubezen sta sestri.
Ko se odloi postati svoboden, nemudoma naleti na tradi-
cijo, ki je pogosto v navzkriju tako s svobodo kot z ljubeznijo.
Tradicija te zaslepi, da se ne sprauje o razlinih pomembnih
stvareh, ki so povezane s svobodo, saj na prvi pogled sploh ne
terjajo odgovora; e davno ga je oblikovala tradicija okolja, v
katerem ivi. Tradicija je uklenila ivega duha, prono
ivljenjsko silo v oklep, iz katerega ni lahko pobegniti, saj beg iz
njega lahko prinese obsodbo, prezir in celo kazen. Tradicija za
napreden razvoj civilizacije ni koristna, saj je zaviralec
sprememb, prilagajanja ivljenju in iskanja odgovorov zunaj
postavljenih in zakolienih domen. Tradicija je omejevanje
svobode, je kalup, ki popai spreminjajoo se ivljenjsko obliko
in jo naredi statino, obenem pa prinese loevanje na tiste, ki
ustrezajo, in one, ki ne. Tradicijo je torej treba presei s
spoznanjem, da je nekaj statinega,

Kaipot na brezpotju


223
kar ne more odslikovati dinamike ivljenja, v katerem je edina
stalnica - sprememba.
Vsak od nas je ujetnik drubene strukture in socialno-kultur-
nih modelov, ki izraajo voljo veine in jih imenujemo
civilizacija. Dokler smo ujetniki, je iskanje svobode kot
premeanje opreme znotraj nae jetnike celice; toda naj jo v
njej tisokrat premestimo, svobode ne bomo nali vse dotlej,
dokler ne poruimo jetnikih zidov svoje drube, pa naj bo ta
komunistina ali kapitalistina, kranska ali muslimanska.
Nae delovanje je usmerjeno na neprestano prilagajanje
drubi ali iskanje poti, da bi jo spremenili, vendar gre zgolj za
variacije na isto temo. Vsi se bojimo, da bi postali celostni ljudje,
zakaj od vsakogar se priakuje, da bo varno ostal v zaporu, ki sta
ga zgradila nae okolje in kultura. Zato gre za neprestano
podrejanje ali nasprotovanje nekim drubenim kalupom, ker smo
mi oblikovani po druganem kalupu, to pa pomeni zanikovanje
lastnih potencialov, kar uniuje samoiniciativnost in
ustvarjalnost. Tako sicer skozi sistem olanja postajamo vse bolj
uinkoviti avtomati, brez ustvarjalnega ognja. Zato je pomembno
razumeti drubo in okolje, kajti e razumevanje samo nas bo
osvobodilo. Toda le posamezniki se lahko osvobodijo notranje
pogojenosti, spoznajo zapor in poruijo njegovo zidovje; le tako
najdejo resnico, Boga ali svobodo in pomagajo ustvariti novo
kulturo in bolji svet.

Svoboda je lahko le tukaj in zdaj. Svobode ni v prihodnosti, ni
v posmrtni nebeki blaenosti ali svetli bodonosti, ki jo bodo
deleni ele nai potomci. Svoboda ni rezultat dolgotrajnega
iskanja, ni nekaj, kar bomo ele ustvarili ali zgradili, ampak je e
tukaj in zdaj absolutna svoboda ali transcendenca je v sedanji
enkratnosti vsakega trenutka. To stanje, ki e od nekdaj obstaja,
a ga lovek v svoji nevednosti ne vidi, je potrebno le intuitivno
spoznati.

Z zgornjimi trditvami, ki so preteno zrasla na Krinamurtije-
vem zeljniku, se lahko strinjate, toda dosei svobodo sploh ni
enostavno. Tradicija namre ivljenje doloa bolj, kot bi si eleli,
zato se iz njenega objema ni enostavno izviti. Skoraj vse, kar po-



224

ne, je povezano s tradicijo. V skladu s tradicijo se je treba boriti
za primeren drubeni status, za ustrezen poloaj v drubi, za
primeren nivo zaposlitve, za primeren ugled, za primeren nivo
materialnega standarda, za primerno urejenost, treba je imeti
primerne socialne, politine, etine, kulturne in moralne nazore,
ki so znailni tradicionalni v naem okolju. S temi postavkami
pa je doloeno praktino vse delovanje! e se tradiciji upre, to
lahko pomeni izobenje iz normalnega drubenega ivljenja, saj
za okolje postane uden, iztirjen, zablodeli posameznik, ki je
izgubil stik z realnostjo. Zato ni vseeno, kako se loti
tradicionalnih stereotipov.

Tekmovalnost v drubi kot posledica ambicioznosti je trdno
vpeta v tradicijo in je, kot smo ugotavljali e v prvem delu knjige,
razlog tevilnim loevanjem. Kako se izogniti ambicioznosti in
tekmovalnosti?
Namesto tekmovalnosti bi veljalo zasledovati sodelovanje,
vzajemnost, brez poudarjanja razlik in povzdigovanja individual-
nih rezultatov. To bi vneslo ve kolektivnega duha, pripravljeno-
sti za sodelovanje in tolerantnost. Vsakdo bi se poutil kot
pomemben del celote, soodgovoren za uspeh, vendar ne
izkljuno odgovoren. Svet bi bil zanimiveji zaradi pestrosti, ki jo
to prinaa, in manj ukalupljen. Sodelovanje pogosto vodi v bolje
reitve kot tekmovalnost, ker zastopa iro paleto interesov in
opredeljuje rezultat z ve vidikov. Sodelovanje ne prinaa uinka
izrivanja tekmecev, eprav bi bili rezultati trno nezanimivi.
Ko bi vsakdo lahko poel natanko tisto, kar ga veseli, in bi
lahko prili do izraza njegovi talenti, bi se potreba po samodoka-
zovanju zmanjala. e opravlja napaen poklic, kodi sebi in
drugim. Sebi, ker zanika, prezira svoje potenciale, zlorablja
svojo energijo in ne uresniuje svojega poslanstva, drugim pa
zato, ker zaseda mesto, ki ti ne pripada in bi bilo kot nala za
koga drugega. Namesto da bi izviral iz sebe in se zavedal svojih
monosti ter jih izrabil za opravljanje tistega, kar ti je pisano na
duo, se zadovolji z neim drugim. Za delo, ki ga opravlja z ve-
seljem, lovek v naelu ne priakuje plaila. Vanj vnaa portvo-
valnost, ljubezen, skrb za druge. Najvekrat mu zadostuje e
zavest, da ga je opravil dobro in v

Kaipot na brezpotju


225
veselje prejemnika rezultatov. Tudi tekmovalnost v tem primeru
ne pride do izraza, saj v ozadju ni sebinega motiva doseganja
kake prednosti pred konkurenco, temve zadostitev notranje
nuje po optimalnem in kakovostnem delovanju ali izraanju.
Razlogi za to, da ne ponemo tistega, za kar imamo veselje in
talente, so gotovo: strah pred tem, da v izbrani dejavnosti ne bo
zasluka, preraunljivost in pohlep po vejem zasluku v drugih,
dobikonosnih ali konjunkturnih dejavnostih, pritisk starev in
podobno. Zaradi nekakne otopelosti mladi danes vse tee
ugotovijo, kaj si v resnici elijo poeti v ivljenju. Prav tako velja,
da smo v tekmovalnost nekako prisiljeni, tudi e opravljamo
delo, ki nas izpolnjuje, saj je v kapitalistini drubi, ob sedanji
stopnji brezposelnosti, delovno mesto teko ne le dobiti, temve
tudi obdrati, e se ne izkazujemo z vse boljimi rezultati.
Nesporno pa velja, da je biti dober veliko lae v dejavnosti, ki ti je
pri srcu kot v dejavnosti, v kateri deluje zaradi drugih interesov.



226


Alternativa nasilju

lovetvo mora konati vojno, sicer bo vojna konala
lovetvo. (John F. Kennedy)

G Govorili smo o nasilju kot metodi reevanja mednarodnih
konfliktov in ugotovili, da svet e ni nael uinkovite alternative
zanjo. Razlog je v tem, da so nasilne metode v skladu z interesi
vladajoih struktur in svetovnega kapitala, katerega edini interes
je veanje dobikov, na pa svetovni mir. Vsa prizadevanja za mir
so bolj krinka za prikritje pravih interesov kot pa izraz iskrenega
prizadevanja za pravino in nenasilno reitev. Pri vseh vojnah sta
bila pravo ozadje in dejanski interes zakrita z razlagami za javno
rabo, za farsami in floskulami, ki jih nevedni javnosti trosijo
predsedniki, generali in razni tiskovni predstavniki.

Nesporno je Organizacija zdruenih narodov v primeru ree-
vanja lokalnih in mednarodnih kriz odpovedala kot svetovna
avtoriteta, ki naj bi bila sposobna zagotoviti mir na kateremkoli
delu sveta. Od nje je ostal le ogromen upravni aparat, zadolen
do vratu in popolnoma nemoen pred svetovnim policajem.
Njeno vlogo, eprav v precej popaeni obliki, je prevzel vojaki
blok Nato.
Primer Natovega mirovnega posredovanja na Kosovu 1999
je le ena izmed intervencij, ki bi ob vejih in traginejih gotovo
ne bila vredna tolikne pozornosti, e bi se za njo ne skrivali
drugi, pomembneji interesi. Intervencijo so le deloma motivirali
humanitarni razlogi, v veji meri pa potreba po reitvi krize
lastne verodostojnosti in smotra vojakega pakta, ter strateki
cilji. O resninih interesih Nata pri posredovanju na Kosovu
lahko javnost le ugiba, nedvomno pa gre (tudi) za uveljavljanje
politinih interesov ZDA in uveljavljanje stratekih interesov
zahodnih sil, ki so se na Balkanu

Kaipot na brezpotju


227
kriali e stoletja. Seveda pod krinko boja za lovekove pravice. V
asu po razpadu Varavskega vojakega bloka in krize ruskega
gospodarstva je v interesu Zahoda irjenje interesne sfere na
podroje, ki je bilo v domeni nekdanjega vzhodnega bloka.

Menim, da nobena kriza po svetu ne opraviuje uporabe nasi-
lja na strani mirovnikih sil. Reevanje kriz bi moralo biti
izkljuno v pristojnosti Zdruenih narodov, ki bi bili oboroeni z
druganim, domiljenim in uinkovitim mednarodnim pravom
ter mirovniko politiko, ki bi jo upotevale vse drave sveta. O
tem ve kasneje. Toda takne organizacije e ni in je, kot kae, e
nekaj asa ne bo. Kljub temu obstajajo bolje monosti za
reevanje kriz, kot je naprimer kosovska. Toda za to je potreben
temeljit zasuk v miselnosti, ki bi namesto kaznovalne politike v
ospredje postavil politiko pomoi, vzpodbujanja in nagrajevanja.
V slehernem primeru krize je namre jasno, da udeleenci
razpolagajo s premalo znanja, civilizacijske zrelosti in modrosti,
da bi znali problem reevati nenasilno.
Z nasiljem napanih stali ne moremo spremeniti, temve
jih le krepimo. Z njim ustvarjamo nov val (negativnih,
karminih) bremen samim sebi in svojim rtvam, to pa sproi
potrebo po novih poravnavah raunov v prihodnosti. Pravi nain
reevanja problemov je tisti, ki udeleencem pomaga presei
maevalnost, koristoljubje in strah in jih vzgaja v mirovniki
miselnosti. Pomagati jim je treba do modrosti, ki jo prinaa
neskaljen vpogled v skrivnosti ivljenja in vesolja. To pa je seveda
v nasprotju s predstavo, da napano ravnanje zahteva kazen, ki
utrjuje avtoriteto. Obstojee pravilo, da za ohranjanje prestia in
za vojake posege ni koda denarja, bi bilo treba spremenili v
parolo: za ohranitev in krepitev miru ni koda denarja. Bilo bi
med drugim tudi bistveno ceneje.

Primerov reevanja resnih konfliktov z nenasilnimi sredstvi je
tudi v noveji zgodovini malo. V nekoliko bolj oddaljeni zgodo-
vini pa je eden najbolj znanih: Gandijev primer z gladovno stav-
ko. Metoda je uporabna le v doloenih posebnih okoliinah, ko
je pri obeh sodelujoih partnerjih zaslediti veliko mero
medsebojnega spotovanja ter visok civilizacijski nivo. Najbolj



228

dramatien iz nedavne preteklosti je primer nenasilnega, trdega
boja Tibetancev za neodvisnost v okviru Kitajske. Ta metoda pa
se ni obnesla: s Kitajsko okupacijo Tibeta se je pred 50 leti prielo
pustoenje tibetanske kulturne dediine, ki je okiralo
mednarodno javnost. Brutalno ubitih je bilo 1,2 milijona ali
petina Tibetancev, e veliko ve je bilo muenih, poruenih ve
kot 6000 templjev in samostanov. Kljub resnim prizadevanjem
dalajlame za mirno ureditev spora se kitajski teror nadaljuje in
kae, da bodo Tibetanci zaradi masovnega naseljevanja Kitajcev
postali manjina na lastnih tleh.

Ali si lahko predstavljate, da bi Sadam Husein privolil v opus-
titev proizvodnje keminega oroja, e bi ameriki predsednik
napovedal svojo gladovno stavko, ali celo gladovno stavko vseh
Amerianov (pustimo ob strani vpraanje, kako bi slednjo sicer
izvedel). Kot kae, svet e ni izumil uinkovite metode kot alter-
native uporabi gronje ali nasilja, potem ko odpovedo pogajalske
in diplomatske metode. Ali to pomeni, da ob politiki strahu
danes ne poznamo uinkoviteje politike?

Kaipot na brezpotju


229

Vzgoja

Druba je zrcalna slika vsega, kar se dogaja v meni samem, v
mojih mislih. (J.Krinamurti)

P Pri preporodu civilizacije bo igrala silno vano vlogo vzgoja.
Mlade generacije bi morali vzgajati v duhu, ki mladostnika bis-
tveno manj obremenjuje s strahom, obenem pa mu pua
svobodo za oblikovanje lastne podobe o svetu in izkorianje
lastnih talentov in potencialov. To pisanje je zato namenjeno
predvsem mladim.

Poglavitni namen vzgoje je spoznavanje samega sebe. e ne
poznam svojih reakcij in se ne zavedam svojih misli, ne morem
razumeti, kaj je druba. Moje misli so del te drube. Druba je
zrcalna slika vsega, kar se dogaja v meni samem, v mojih mislih.
Le-te torej niso loene od drube, kulture, religije in razlinih
razrednih delitev, ne razlikujejo se od ambicij in konfliktov, ki jih
ima veina ljudi, ampak so del drube, kajti sam zase, loen od
drube, sploh ne morem obstajati.
Zavedati se je treba, kaj in kako razmilja, v kaj verjame in v
kaj ne. Razmiljanje je pogosto le tavanje znotraj doloenih kalu-
pov, politinih, socialnih, verskih in drugih modelov, ki omeju-
jejo zaznavni svet. e si ujet vanje, nisi svoboden, vse dokler jih
ne prepozna, razume njihovo celotno vsebino in jih odvre,
kajti to je zidovje, ki omejuje duha. Ker potrebuje varnost in se
boji, da bi te karkoli zmotilo, se prilagaja in posnema. Posne-
manje vedno samo omejuje in zapira v kalupe. Druba ne mara
posameznikov, ki bi bili bistri, polni energije in uporniki, kajti
takni ljudje se ne prilagajajo uteenim drubenim normam, am-
pak jih raje ruijo. Zato nas skua obdrati v svojih kalupih in nas
vzgaja za posnemanje, prilagajanje in poslunost.




230

Francoski filozof Michel Foucault je trdil, da se naprimer ola
kot najoitneja ustanova kulture, samo po svoji naslovni
funkciji, ne pa po osnovni organizaciji, razlikuje od tovarne, jee,
vojanice, ubonice, popravnega doma ali bolninice. V vseh
primerih gre namre za tovarne reda, v katerih je red nadomestil
nakljuje, norma pa spontanost, skratka: v njih nastajajo
predvidljive situacije, ki jih je mogoe nadzirati. Pojavljata se
torej nasprotji med redom in svobodo, med uniformiranostjo in
spontanostjo.

Obutek zaupanja pri mladih je zatrt, ker se bojijo starejih,
svojih uiteljev in starev. Zaupanje se pojavi, ko se pouti
popolnoma domae in varno. Takrat pridobi tudi zaupanje vase.
ola mora pri razvoju in odpiranju pomagati. Ali se doma pouti
varno in udobno, e ti stari neprestano govorijo, kaj mora de-
lati? Poasi izgublja zaupanje, da bi lahko tudi sam kaj naredil.
Vzgoja bi morala mladim pomagati, da ivljenje razumejo v
celoti, namesto da se pripravljajo za slubo, na obiajno pot, ki
loveka otopi in vodi le do poroke, otrok, zavarovanj in majhnih
priakovanj. Ko odraste, mora biti sposoben razpravljati in
raziskovati, kaj je resnica in potem v skladu z njo tudi iveti.
ivljenje je izredna skrivnost, ki jo mora vsakdo odkriti sam.
Vzgoja mora omogoiti, da postane obutljiv in poln poleta,
da se ne boji niesar, in da nima lanega spotovanja do ljudi
zaradi njihovega drubenega statusa. Prava vzgoja ne priakuje
od tebe, da bo napravil izpit, za katerega si si zapomnil goro
podatkov, ali da bo napisal nekaj, kar si se nauil na pamet,
ampak ti mora pomagati, da vidi jetnike zidove, v katere so
ujete tvoje misli. Zavedati se mora, kako in kaj razmilja, v kaj
verjame in v kaj ne.
Dejstvo, da celoten sistem izobraevanja sloni na sistemu
ocenjevanja znanja, ki uenca obremenjuje s strahom, je slabo.
Strah pred slabo oceno oziroma njenimi posledicami je dejavnik,
ki odloilno prispeva k zatiranju ustvarjalnosti in samobitnosti
uencev; pri otrocih blokiramo prav tisto, kar je pogoj za pravi
napredek. Morali bi se razvijati brez konfliktov, ambicij,
tekmovalnosti in strahov. Tekmovalnost ne prinaa dobrih
rezultatov.

Kaipot na brezpotju


231
Mladostna elja po raziskovanju in odkrivanju hitro ugasne,
kajti zaduijo jo strah ter bremena tradicije, pa tudi naa lastna
nesposobnost, da bi se sooali z vsemi temi nenavadnimi
stvarmi, ki jih prinaa ivljenje. Predvsem pa vnemo ubije prezir,
strah pred izpitom in gronje starev. Tako postane neobutljiv
in top. Vzrok za propadanje je tudi posnemanje in prilagajanje.
Breme preteklosti te sili, da se prilagaja, izpolnjuje svoje
dolnosti in to da varljiv obutek varnosti in udobja. S tem pa
postane ivljenje le dobro uteena rutina. Stareji si elijo mir, ki
pa ni pravi mir, temve znamenje njihove notranje smrti.

Vzgoja ima nalogo, da posreduje uencem znanje z razlinih
podroij lovekovega delovanja in jih obenem osvobodi vseh
kalupov, tako da bodo sposobni samostojno raziskovati in odkri-
vati. Sicer bodo zaeli mehanino razmiljati in bodo
obremenjeni z mehanizmi znanja. Razline teorije, ideje in
filozofije, ki so postale naa tradicija, so ovira svobodni misli in
dajejo le psiholoko varnost, ki ustvarja kalupe. al vam nihe ne
pomaga, da bi se osvobodili teh kalupov in bili e od vsega
zaetka svei, polni energije in sposobni, da v ivljenju odkrivate
nekaj popolnoma novega. Da bi lahko neprestano odkrivali novo,
je potrebno, da se osvobodite starega znanja, ki mu je rok
trajanja potekel, ali pa ne ustreza ve novemu asu in
okoliinam.



232


Scenarij miru

lovek, ki mu oi ne bi ve zastirali strahovi in tradicionalni
predsodki, oboroen z modrostjo, ki jo prinaa neskaljen vpogled
v skrivnosti ivljenja in vesolja, bi se na planetu strahu poutil,
kot bi bil ujet v past. elel bi zgraditi boljo drubo, brez lanih
delitev; elel bi svet razbremeniti sovratva, pohlepa in
fanatizma. Rad bi postal dravljan svobodnega sveta v znamenju
tolerantnosti in medsebojnega spotovanja.
Uvodoma smo govorili o resnino pomembnem in
prelomnem projektu za lovetvo, ki bi vzpostavil loveko
drubo z manj strahu. Ugotovili smo, da bi bil to projekt
preobrazbe lovetva, v katerem bi nali naine in metode za
ustvarjanje pogojev vladavine miru, blagostanja in svobode.
Odpravili bi vse vojskovanje na svetu, oistili naravo, ustvarili
pogoje za zdrav, miroljuben in lovekoljuben razvoj vsega
planeta in uresniili e kopico drugih lovekoljubnih ciljev.
eprav je to zahtevna tematika, ki zahteva poglobljeno
obravnavo na visokem znanstvenem nivoju in bi lahko napolnila
sveenj knjig, pa se vendarle nisem mogel upreti skunjavi, da bi
jo vsaj skiciral. Naj mi bo dovoljeno na tem mestu napraviti vsaj
nekaj potez s opiem.

Najprej pa moram omeniti knjigo Petra Marjanovia: Univer-
zalna svetovna ureditev, ki se loteva zelo podobne problematike;
prila mi je v roke prav v asu pisanja te knjige. Avtor v njej raz-
laga nekaj zanimivih idej o prehodu iz posredne demokracije v
neposredno, o svetovni razoroitvi ter o ustanovitvi svetovne
vlade, ki bi na vsem svetu uzakonila kodekse obnaanja, pri-
merne za novi svet. Zelo zanimivo pisanje, vendar se bojim, da se
avtor premalo zaveda dejstva, da zgolj z drugano zakonodajo in
drugano organizacijo sveta isti ljudje ne morejo dosei velikega
civilizacijskega napredka; brez

Kaipot na brezpotju


233
spremembe materialistino usmerjene miselnosti in zavedanja
smisla ivljenja, ob zasledovanju plemenitejih ciljev, lovetvo
ne bo sposobno stopiti stopnico vie. Podcenil je tudi posledice
kopice drugih reitev, na primer vpeljave enotnega trga,
referendumskega odloanja o iroki paleti drubenih problemov,
lokalno in versko eksotiko itd. Ne glede na to pa je delo koristen
prispevek k iskanju primernejih civilizacijskih reitev za
lovetvo.

Moje skiciranje oziroma razmiljanje o ustvarjanju
vladavine miru je seveda le skromen prispevek k omenjenemu
veliastnemu projektu. Seveda si ne domiljam, da je brez lukenj,
nedoslednosti ter podcenjevanja resninih problemov, vendar
menim, da je o tej tematiki bolje razpravljati kot oceniti jo za
isto utopijo in se predati pesimizmu.

Ta projekt, bolje reeno program projektov, bi bil zahtevneji
od vseh, ki se jih je lovetvo kdajkoli lotilo. V njegovem ozadju
se skriva kopica pasti, ki oteujejo njegovo uresniitev in ga pos-
tavljajo malone na raven iluzije. Kot prvo se postavlja vpraanje:
kako prepriati centre moi, za katerimi stoji kapital, da se odre-
ejo svojemu vplivu in kako jim prepreiti nadaljnje uveljavljanje
svoje volje v svetovni in lokalni politiki? Kako se lotiti tistega dela
kapitalske elite, ki bi si z vsemi sredstvi prizadeval obdrati pozi-
cije moi in bi portvovalno unieval vse napore za spremembo
doslej zagotovljenega dominantnega poloaja? Kako jim posto-
poma vzeti veter iz jader, ne da bi prilo do revolta velikih
razsenosti? Kako dosei spotovanje postavljenih smernic
preobrazbe, razvojnih programov in nove drubene ureditve? S
silo, tem najmonejim orojem za dosego ciljev? Nikakor ne, saj
bi bila uporaba sile za odpravo sile nesmisel in licemerstvo. Proti
strahu se ne more boriti tako, da vceplja strah. Kako torej?
Zavedati se je treba, da so bile v zgodovini lovetva vse
spremembe drubenih redov doseene krvavo - s silo in
revolucijo. Ali lahko tokrat takno drastino spremembo odnosov
doseemo po mirni poti? Znano je tudi, da je mnenje mnoic
usmerjeno proti velikim spremembam esarkoli.
Naslednje vpraanje, ki ga ni mogoe prezreti, je uganka o



234

zmanjevanju globokega prepada med razvitimi in nerazvitimi.
Lana in siromana ljudstva na robu ivljenjske eksistence bi
zaman navduevali za utopine cilje, ki nimajo niesar skupnega
z njihovimi vitalnimi interesi. Boj za pravinejo svetovno
ureditev ne more mimo odpravljanja lakote, nerazvitosti in bede,
ki na Zemeljski obli prevladuje. Denar in potrebna sredstva pa
imajo predvsem bogati. Zasledil sem podatek, da bi se za odpravo
velikanskih razlik in uveljavitev vsaj priblino enakomerne
svetovne razvitosti bogati morali odpovedati estim sedminam
svojega dohodka. Da bi bili to pripravljeni storiti prostovoljno
pa ni verjetno, kajne?
Nadalje je tu vpraanje zmanjevanja svetovne populacije.
Nataliteta v veini nerazvitih drav je tako velika, da pogoltne
vso ustvarjeno akumulacijo, ki bi jo sicer lahko namenili za
razvojne in socialne programe. e ne bo prilo do zmanjevanja
rodnosti tudi v nerazvitih delih sveta, bo problem lakote in
oskrbe s pitno vodo eden najresnejih problemov lovetva, ob
emer bo vse ostalo enostavno zbledelo. Prepriati kitajske
druine, da se omejijo na enega samega potomca, ni enostaven
problem.
Ob naraajoi produktivnosti in silnem napredku
tehnologije je potreben vse manji dele prebivalstva za
zagotovitev materialnih sredstev, pridelavo hrane in vsega, kar
potrebuje svetovno prebivalstvo za ivljenje. Ocenjujejo, da bo
vse to v naslednjem desetletju lahko zagotovilo kakih 15 do 20
odstotkov prebivalstva. Kako zaposliti vse ostale, da bi ne postali
nezadovoljna masa siromakov, leglo socialnih trenj, kriminala,
nasilja in nezadovoljstva? Od apatije in pasivnosti bi jih bilo
treba odvrniti s privlanimi programi za spreminjanje planeta v
cvetoi vrt, kar prav tako ni enostavna naloga. Tudi to je eden
tehtnih problemov, ki zahtevajo resen premislek.

Cilji, ki smo si jih zastavili, so torej brez kakega odloilnega
zunanjega vpliva zelo teko uresniljivi. Vendar pa ne bomo kar
tako vrgli puke v koruzo. Poskuajmo postaviti vsaj nekaj temel-
jev projekta. Nekaj zagotovo velja. Projekt zahteva zelo dobro
pripravo in dosledno realizacijo ter ne sme vkljuevati uporabe
sile, pa pa tolerantno indoktrinacijo.

Kaipot na brezpotju


235
Tolerantno zato, ker je tudi indoktrinacija vrsta pritiska ali
psihinega nasilja, e ni tolerantna do drugae misleih.
Temeljila bi na iroko zastavljeni osveevalni akciji preko
interneta, javnih medijev ter demokratinih drubenih institucij,
s katero bi omogoili potrebno spremembo miselnosti, ki je
pogoj za kakovosten premik k ustreznejim medsebojnim ter s
tem drubenim odnosom. Najiro svetovno javnost bi
informirali o kritinosti in brezizhodnosti dananjega asa in
obstojee svetovne ureditve, ter navduili vse dobro mislee ljudi
dobre volje za uresniitev ideje o civilizaciji miru. Po zaslugi
interneta bi se informacije brez teav in zakasnitev irile do zad-
njega kotika na Zemlji. S povezovanjem domaih regionalnih
forumov in forumov po posameznih dravah bi se po doloenem
asu oblikovala dovolj velika, kritina masa privrencev ideje, ki
bi e imela vpliv na vlade in mednarodne institucije. Dejavnost
vseh forumov bi zdrueval in usklajeval Svetovni forum za
izgradnjo civilizacije miru, ki bi oblikoval skupine za pripravo
projektov za dosego naslednjih ciljev:

- projekt Preporod civilizacijske zavesti za osveanje in
informiranje prebivalstva o zablodah lovekih drub ter
predstavitev novega koncepta medsebojnih odnosov in svetovne
ureditve. Ta projekt bi tekel ves as, saj bi moral dosei tako
reko slehernega prebivalca na planetu in ga navduiti za
sodelovanje.
Novo ustanovljeno mednarodno telo, Organizacija Svetov-
nega miru, o katerem bo govora kasneje, bi prevzelo breme
realizacije projektov:
- oblikovanje novega kodeksa lovekoljubnih
medsebojnih odnosov, ki bi uveljavljal resnino svobodo in
enakopravnost vseh ras, narodov in ljudi in omogoil
tolerantnost, mirno soitje in harmonijo med njimi, spotovanje
slehernega ivljenja kot tudi skrb za okolje, spotovanje pravice
do druganosti in skrb za pomoi potrebne. Vse bi potekalo v
duhu kodeksa oblikovanja koncepta nove svetovne ureditve, ki bi
postavil ustrezneje temelje svetovne drube. Oblikovanje
zakonodaje svetovne drube oz. drav bi po vzoru naravnih
sistemov temeljilo na majhnem tevilu uinkovitih zakonov.



236

Priprava scenarija za uresniitev;
- svetovna razoroitev in zagotovitev trajnega miru,
unienje vsega oroja in prestrukturiranje vojne industrije;
- postopna uvedba svobodnega svetovnega trga, ob zaiti
nerazvitih drav, z narti za zmanjevanje prepada med razvitimi
in nerazvitimi; vpeljava novega kapitalskega in monetarnega sis-
tema;
- postopna ekoloka sanacija celotnega planeta, ob iskanju
ustreznejih energetskih, tehnolokih, bivanjskih in drugih,
naravi in loveku prijaznih reitev.

Vsak od navedenih projektov je zelo zahteven in teko
uresniljiv brez dobre priprave. Zato bi se je morali lotiti
temeljito, ob tem pa pritegniti k sodelovanju najbolje loveke
potenciale z vsega sveta. Najti bi bilo potrebno nove, originalne
poti v paleti monosti in sproiti dinamien, odprt,
samokorektiven proces, ki bi lovetva ne utesnjeval, temve
dovoljeval toliken obseg svobode, kot je le mogoe.
Med projekti ima osrednjo vlogo projekt za oblikovanje kon-
cepta nove svetovne ureditve, primeren za civilizacijo miru. Prip-
ravil bi scenarij in temelje za celovit preporod civilizacijskega
procesa na vseh podrojih, ki doloajo oblike bivanja. Najti bi
bilo treba ustrezne naine za mirno in urejeno soitje razlinih
narodov in kultur, z monostjo doivljanja nacionalnih specifik, s
emer bi bilo mono postopno zraanje in dozorevanje
posameznih kultur in njihova harmonizacija. Kapitalizem, ne le
kot ekonomski model, temve kot socialno-etini okvir, ni
primerna osnova nove civilizacije; e ne bi nali primerne
alternative zanj, je treba ugotoviti naine za korekcijo mnogih
njegovih napak, naprimer, kako doloiti lovekove pravice, za
katerih uivanje e zdale nista dovolj enakost pred zakonom in
svoboda vesti, temve e marsikaj drugega. Nova civilizacija mora
v procesu humanizacije, ki je trajen proces, nenehno razvijati in
izpopolnjevati oblike bivanja tako, da se zakonita urejenost (red)
v sistemu postopoma zmanjuje v korist svobode vse bolj
osveenega posameznika. Kodeks pravil drubenega obnaanja
mora biti majhen, a uinkovit.
V katalogu lovekovih pravic je

Kaipot na brezpotju


237
potrebno primerno vlogo dodeliti pravici do dela in regulirati z
delom povezane posledice, na primer kopienje kapitala, ki mu je
potrebno omejiti kvarne uinke na loveka in drubo. Merilo
ekonomske koristnosti, ki je danes uveljavljeno kot univerzalno
merilo, je treba zamenjati z merili, ki zagotavljajo harmonien
odnos do narave in ivljenja posameznika in skupnosti. Sorodne
lovekove potrebe je mogoe zadovoljiti na razline naine in
vsaka kultura je kot kompleksna struktura znanja, verovanja,
umetnosti, zakonov, etnografije in e posebej sistema moralnih
vrednot rezultat izbire med mnogimi monostmi. Treba je najti
dovolj ohlapen okvir, da v njem zdruimo vse mogoe
tradicionalne kulture in svojska prizadevanja razlinih narodov
sveta, brez trenj.

Projekt razoroitev in zagotavljanje trajnega miru je morda
najzahtevneji, saj vkljuuje ne le odstranitev ogromnih
arzenalov oroja, temve tudi vzpostavitev pogojev za
odstranitev sovranosti med tradicionalnimi nasprotniki. Sedanji
proces zmanjevanja jedrske oboroitve velesil je komaj kaj ve
kot kazanje pripravljenosti za resen proces. Ta projekt bi bil
poleg projekta za oblikovanje koncepta nove svetovne ureditve
osrednji projekt nove, prenovljene Organizacije Zdruenih
narodov. Zato spregovorimo e nekaj besed o tej.

Svetovni straar miru je lahko samo organizacija, v kateri so
zastopane vse drave, ki stremijo k miru. Takna organizacija je
bila, vsaj teoretino, do preloma tisoletja Organizacija
Zdruenih narodov, ki pa v svetu, kjer kapital doloa politiko, ne
more uinkovito opravljati te zahtevne funkcije, saj je kot lev s
polomljenimi zobmi. Njena avtoriteta je ibka, njenim sklepom
in resolucijam se lahko posmehuje vsakdo, njeno delovanje pa je
v veliki meri odvisno od dotacij Zdruenih drav Amerike. Svet
potrebuje mono in prodorno organizacijo, ki bi bila sposobna
izpeljati najpomembneji projekt vseh asov.
Ustanoviti bi bilo treba novo organizacijo, naprimer
Organizacijo svetovnega miru (World Peace Organization, v
nadaljevanju WPO ali organizacija) z drugano, bogato in
uinkovito posredniko politiko, ki bi ne bila odrinjena sprio



238

moi kapitala, in bi temeljila na novi mirovniki miselnosti. Kak-
na naj bi bila ta organizacija, kakne vzvode bi imela in kakne
metode naj bi uporabljala, da bi dosegla potrebno avtoriteto in
spotovanje svojih sklepov?
Za sprejem v WPO bi drava morala udejaniti zgoraj
omenjeni kodeks lovekoljubnih medsebojnih odnosov skozi
svojo zakonodajo in (postopno) uskladiti drubeno ureditev s
predlagano.
Podobno kot pri sedanjem sprejemu drave v Evropsko Zvezo
bi lo za usklajevanje pravnih aktov drave s predlaganimi in za
ratifikacijo realizacije doloenih nalog, ki bi vodile v formiranje
globalne svetovne drave miru. Nadzor nad svojimi oboroenimi
silami bi morala drava prenesti na WPO, ki bi v obdobju sve-
tovnega razoroevanja jamila za njeno vojako varnost, oziroma
varnost svojih lanic. V centralni fond organizacije bi vsaka dra-
va lanica prispevala na primer sredstva v viini svojega
prorauna za oboroevanje.
Vkljuevanje v WPO bi moralo biti privlano za vse drave
sveta, ne le za tiste, ki si elijo iveti v miru. lanstvo v njej bi
moralo biti privlaneje od lanstva v vojakem bloku, saj bi pri-
naalo doloene ugodnosti in koristi, nevkljuevanje pa doloene
restrikcije, zaradi esar bi elele pristopiti vse drave. Bonitete
lanicam bi se financirale iz centralnega fonda organizacije. Za-
gonski kapital bi zagotovile drave ustanoviteljice, zato bi bilo na
samem zaetku potrebno pridobiti in vkljuiti nekaj velikih in po
monosti bogatih drav.

Bonitete lanicam bi bile tevilne in privlane, npr. gospodar-
ska pomo lokalnim nerazvitim panogam, brezplano posredova-
nje sodobnega tehnolokega znanja za moderno, ekoloko
neoporeno tehnologijo, pomo pri izvedbi ekolokih projektov,
brezplano olanje z nesporno vsebino, zdravstveno-medicinska
pomo in podobno, zato bi bila vkljuitev privlana za nerazvite
drave, prav tako pa tudi za razvite, ki bi tako prile do obetavnih
novih tri za svoje blago. Revne drave bi ob vstopu imele
doloene olajave.
V WPO vkljuene lanice bi se gospodarsko povezale v
nekakno svetovno interesno-

Kaipot na brezpotju


239
gospodarsko skupnost, kjer bi lo za zvezo, ki bi omogoala
sodelovanje dravam z razlino razvitostjo, pri postopnem
vzpostavljanju svobodnega svetovnega trga, ob zaasni zaiti
nerazvitih gospodarstev. Drave bi se povezovale v duhu
tvornega sodelovanja, brez razdiralne tekmovalnosti. Tiste
drave, ki bi se iz politinih razlogov ne elele vkljuiti, na
primer diktatorski reimi, bi morale raunati ne le z vsestransko
izolacijo in izgubo vseh natetih prilonosti, temve bi bile po
potrebi proti njim uvedene e doloene dodatne sankcije.
Nikakor pa proti njim ne bi nastopali s silo, temve bi se oprli na
intenzivno diplomatsko dejavnost, ki bi je ne mogle ustaviti ali
prepreiti lokalne avtoritete.

Pri vpeljavi nove gospodarske ureditve bi upotevali lokalno
in zgodovinsko specifiko posameznih drav lanic ter dovoljevali
manje deviacije, vendar v soglasju z osnovnimi naeli
univerzalne svetovne ureditve. Kapital kot gibalo napredka bi
dobil primerne uzde: prekomerno bogatenje in izkorianje
loveka po loveku bi bilo prepreeno, kapitalski in borzni
dobiki bi bili obdaveni, obresti bi se drastino zmanjale,
zagotovljeni bi bili drugani viri motivacije vlagateljev.
Poskrbljeno bi bilo za primeren prehod iz tradicionalnega
kapitalizma preko nadzorovanega kapitalizma v novi,
pravineji drubeni sistem. Vlaganje kapitala bi moralo sloneti
na realnih temeljih, borzno meetarjenje bi bilo nedonosno.
Vpeljana bi bila enotna svetovna valuta, zato bi bogatenje na ra-
un teajnih razlik izginilo.

V verskem pogledu bi priznavali enakopravnost vseh verstev
in religij, ob tem pa bi razkrinkali politine ambicije cerkva in
verske fanatizme ter teili k zlitju vseh religij v novo, enotno in
enostavno planetarno vero, utemeljeno na svobodnem osebnem
izkustvu. Drastino spremembo bi doivel sistem vzgoje in
izobraevanja; vpeljali bi metode, ki bi mladih ne obremenjevale
s strahom, ambicioznostjo in tekmovalnostjo, temve bi
spodbujale talente, osebnostni razvoj in duhovno irino, pri
emer bi ustrezno mesto dobila tudi duhovna plat. Izvedli bi
primerno sintezo razlinih ved, naravoslovnih in humanistinih,



240

v znamenju pozitivistinega odnosa do sveta, loveka in ivljenja.
Vzgoja in izobraevanje prebivalstva v vseh lanicah bi dobila
vidno vlogo. Velik poudarek bi bil dan informiranju,
objektivnemu obveanju, populariziranju naprednih idej, zaiti
lovekovih pravic, lovekoljubnim dejavnostim, zdravstvenim
programom, ekolokim prizadevanjem in podobno.

V Varnostnem svetu WPO bi mehanizmi odloanja
temeljili na najbolj demokratinih kriterijih, brez pravice veta ali
podobnih instrumentov moi. Politika organizacije bi bila v im
veji meri preventivna, po potrebi seveda tudi kurativna, zato bi
veino nastajajoih problemov prepreili. Neupotevanje sklepov
in resolucij organizacije bi bilo povezano s kopico ukrepov, ki bi
se stopnjevali, in bi le v skrajnem primeru (in le v doloenem
prehodnem obdobju) predvidevali uporabo oboroene sile. Glede
na to, da bi se e ob vstopu v WPO vse lanice odrekle svojim
oboroenim silam, ni raunati z oboroenim odporom. Prva faza
ukrepov bi pomenila odvzem vseh pridobljenih bonitet WPO,
druga faza bi pomenila ekonomsko, znanstveno, kulturno
izolacijo, razline izkljuitve itd. Tretja faza bi prinesla
diplomatsko, propagandno in osveevalno akcijo, ki bi jo izvedli
ambasadorji miru, neoboroene skupine ljudi, ki bi vrile
popularizacijo in seznanjanje z mirovno politiko ter napori za
mirno ureditev razmer, kar bi pripomoglo k umirjanju napetosti
in treznemu, razumnemu pogledu na poloaj; obenem bi tekle
tudi druge diplomatske akcije.

Glavni projekt WPO bi bil zagotovitev trajnega svetovnega
miru. Ta teaven problem lahko upa na reitev le, e bi lo za tak
prehod v neoboroeno drubo, da bi se lanice ne poutile ogro-
ene. Naloge bi se lotili tako, da bi lanice ob vstopu v WPO ob-
drale oboroene sile za primer morebitne obrambne
intervencije, vendar bi vodstvo prelo v roke WPO. S postopnim
zmanjevanjem oboroitve bi prieli takoj, pri tem pa ohranjali
medsebojna oboroitvena razmerja potencialnih nasprotnikov.
Najugodneje bi bilo, e bi se v WPO vkljuevale drave,
tradicionalne nasprotnice paroma, na primer ZDA in Rusija
hkrati. Vsa oboroitev bi bila pod

Kaipot na brezpotju


241
okriljem organizacije v nekajletnem obdobju zreducirana na
taken minimum, s katerim bi se WPO oziroma poljubna izmed
lanic lahko po potrebi ubranila napada nelanic, ob vkljuitvi e
zadnje drave pa bi bila uniena.
Oboroene sile bi se v najveji meri ukvarjale z unievanjem
in razstavljanjem oroja in prestrukturiranjem vojne industrije.
Angairale bi se na kakovostnih programih za ekoloko sanacijo,
recikliranje odpadkov, razvoju ekoloko prijaznih energetskih
virov, raziskovanju morja in vesolja, globalni navigaciji, tehnolo-
ki pomoi dravam v razvoju in v podobnih dejavnostih. Veliko
kadrov bi pritegnili k sodelovanju v razlinih programih
organizacije, ki bi organizirala izvajanje projektov v vseh dravah
sveta.
V WPO bi formirali ustrezne organe za spremljanje kriznih
ari v svetu in s svetovalno dejavnostjo pomagali prepreevati
nastanek kriznih dogodkov, nadzorovali bi uveljavljanje nove
drubene ureditve ter izvajali varstvo lovekovih pravic, z
izobraevalno-humanitarno dejavnostjo pa bi omogoali hitreji
razvoj manj razvitih podroij. Manj razvitim dravam bi
pomagali zaititi njihova gospodarstva pred notranjimi
etninimi razprtijami, izkorianjem s strani (e obstojeih)
kapitalistinih trustov, ter z gospodarsko svetovalno dejavnostjo
skrbeli za dozorevanje teh gospodarstev in postopno vkljuevanje
v svetovni trg.
Posebni programi bi bili namenjeni zmanjevanju prepada
med razvitimi in nerazvitimi, prepreevanju negativnih efektov
globalizacije in skrbi za uresnievanje zakonov za prepreevanje
monopolnega obnaanja. Posebne enote bi bile usposobljene za
pomo v elementarnih nesreah, naravnih katastrofah,
epidemijah in ekolokih onesnaenjih morja in kopnega. Obstajal
bi tudi program za dvig informacijskega nivoja in komunikacij v
manj razvitih delih sveta, saj je zadostna in objektivna
informiranost pogoj za primeren razvoj drub. Zadostna
informiranost bi bila ena osnovnih pravic vsakega Zemljana.

To je le del dejavnosti, ki bi bile v domeni Organizacije sve-
tovnega miru. Z vsemi natetimi in e drugimi nalogami bi ne le
zaposlili vse delavce iz oboroevalne industrije, temve bi tevilo



242

delovnih mest poveali. Obravnavani program projektov bi
proces nastajanja globalne svetovne vasi, ki e poteka, postavil na
popolnoma nove, trdneje temelje. Razlike v razvitosti deel bi se
ob pomoi WPO s primernim tempom zmanjevale do meja, ki
jih doloajo naravne in lokalne danosti. V desetletju, morda
dveh, bi svet dobil popolnoma drugano podobo. Vojaki
arzenali bi se izpraznili, oroje bi bilo na ogled le v vojnih
muzejih, oboroeni spopadi bi postali lokalna eksotika v najbolj
nerazvitih delih sveta, kriminal ravno tako. Velike svetovne
religije bi izgubile veino svojih vernikov, razvila bi se nova
planetarna vera in zavest loveka, ki je dosegel visoko stopnjo
civilizacijske zrelosti.

Kaipot na brezpotju


243

Zgodba vseh zgodb

V Vse ivljenje sem iskal odgovor na vpraanje kdo sem, od
kod prihajam ter kakno je moje poslanstvo. Zdelo se mi je, da bi
se s temi spoznanji odejal iz studenca modrosti in moi in svoje
ivljenje napolnil s pravo, bogato vsebino. V svojem iskanju sem
preveil ni koliko literature in se poglabljal v ni koliko filozo-
fij, prerokb, razlag in skrivnostnih tolmaenj. Zgodba in sporo-
ilo, ki ju podajam v nadaljevanju in za katera sem deloma nael
potrdilo tudi v drugih virih, sta name napravila izreden vtis. Po-
nujata odgovore, razlage in napovedi, nad katerimi se boste
morda tudi vi zamislili.
Ta zapis je sicer le kratek povzetek daljih sporoil, ki so jih
ob koncu osemdesetih let zapisali Kenneth Carey, Ann Valentin,
Virginia Essene in drugi po navodilih izvenzemeljskih bitij, ange-
lov, ki so spregovorili skoznje preko nevrobioloke komunikacije.
Sporoila imajo namen predramiti lovetvo iz materialistinega
sna, ga opozoriti na nalogo, ki stoji pred njim ter na dramatien
preobrat, ki nas aka v prihodnosti.

Med netetimi stvaritvami v vesolju je planet Zemlja sad
Stvarnikovega eksperimenta, s katerim je elel ustvariti udovit
planet ljubezni in miru - dragulj svoje ustvarjalnosti. Predhodno
ustvarjena nebesna telesa so bila veinoma enostavna zgrajena
na osnovi nekaj elementov in le nekaj barv. Pri dvanajstem
vesolju pa je Stvarnik uporabil vso raznolikost predhodnih
svetov, da bi v projektu C-ton (Zemlja) svojo ustvarjalnost
obogatil s e ve domiljije in lepote. Ko je po milijonih let planet
dozorel za naselitev ivljenja, je potreboval za vzdrevanje in
razvoj tega ivljenja skrbnike. Za to nalogo so pred 8 milijoni let
rekrutirali tevilne due, svetlobna bitja iz razlinih drugih delov
vesolja. Tako kot Stvarnikovi pomoniki - nadangeli, angeli,
kerubimi, serafimi ter nekatera druga svetlobna bitja - tudi ta



244

takrat e niso imela fizinega telesa in so z mentalno telepatijo
komunicirala s svojimi domaimi svetovi. Po sklenitvi nekakne
pogodbe z Bogom o uvarstvu so priela skrbeti za pravilen
razvoj mineralnega, rastlinskega in ivalskega kraljestva in vsega
ivljenja na planetu. Primerno prevozno sredstvo - fizino,
vrsto telo, ki je bilo potrebno svetlobnemu bitju - dui, se je
razvijalo 4,5 milijona let in do danes e ni doseglo konne
razvojne stopnje. Gorivo, hrana telesu naj bi bila: zelenjava, ita,
semena in sadje, s katero je planet bogat.
uvarjem planeta Zemlja je bila dana edinstvena odlika in
prilonost svobodna volja. Da bi se svobodna volja lahko
resnino izrazila in dobila pravi smisel, je bil po milijonu let
razvoja dostop na planet zagotovljen tudi negativnemu naelu, ki
ga obiajno istovetimo z izrazom Satan. Takrat pa so se priele
teave. Svetlobna bitja so bila podvrena skunjavi; priela so
se meati z materialnimi oblikami ivljenja, ki so jih nadzorovala,
priela so pozabljati na svoje poslanstvo in svoje boansko
poreklo ter ignorirati opozorila v obliki notranjega, Bojega
glasu. Kvarnega vpliva na svetlobna bitja skozi milijone let niso
mogle prepreiti niti intervencije reilnih ekip; njihova
ljubezen do svojega tvorca, Boga, je kopnela, njihovo poslanstvo
pa je bledelo.
Uteleene due to smo mi, ljudje - so ob spuanju v
materijo pozabile na svoje dogovorjeno poslanstvo skrbnitva
nad ivljenjem na planetu. Prenehale so spotovati razline
oblike ivljenja, pokvarile so boje narte in napravile planetu
ogromno kodo. Sprva njim dodeljene naloge zdaj zaasno
opravljajo druga svetlobna bitja, dokler se s pomojo bojih
glasnikov lovetvo ne osvesti in prine izpolnjevati svojega
poslanstva. Da bi se koda popravila in da bi planet, ki je
ustvarjen kot ivo bitje, ozdravil, se bodo ob zunanjih vplivih
morale na planetu zgoditi velike spremembe. Tako kot druga
nebesna telesa ima tudi Zemlja fizino telo, ustva in obutke,
um in duhovno naravo ter svoje poslanstvo, ki ga je doloil
Stvarnik. Ljudje smo kot celice njenega telesa. Skupaj z njo
tvorimo celoto in druino, katere zavest se neprestano bogati.

O stvarnosti, v kateri smo eno s

Kaipot na brezpotju


245
Stvarnikom, je najlae govoriti ob uporabi indijanskih terminov
nagal in tonal. Nagal obsega in oznauje vse, kar se ne da
poimenovati. To je beseda za sfero bitja, enosti, za vse
nemanifestirano. Tonal je nasprotno vse manifestirano, vse
tisto, kar lahko poimenujemo, je pojavno fizino vesolje. To je
zamiljeni Boji svet, v katerem obstajajo vse navidezne razlike.
Tonal lahko obstaja le po zaslugi podpore nagala; ne more
obstajati loeno od njega, saj se iz njega hrani. Medtem ko je
nagal dinamino, a stabilno stanje mirovanja, se tonal neprestano
vkljuuje in izkljuuje. To nihanje se pojavlja na vseh nivojih, od
najmanjega delca atoma do galaksije.
Angeli, ljudje, vse, kar je mo poimenovati, vsi smo samo po-
lovico asa izraeni v obliki, formi. Drugo polovico asa obsta-
jamo v Skupnosti bitja, v nagalu, ki ga imenujemo tudi Bog oe.
ivljenje Boga oeta je tisto, kar oivlja stvaritev. V tej stvarnosti
ne obstajamo v prostoru in asu; prostor in as sta oblika manife-
stiranega univerzuma. Iz tega brezasnega, brezprostorskega sta-
nja dobivamo vso energijo, blagoslov in hrano. al se tega ne
zavedamo in ne moremo v tem procesu sodelovati. e vedno
prejemamo hrano od lui nagala, vendar ne ve direktno, temve
samo preko ivali, rastlin in mineralov. Zavedamo se le oblike in
se istovetimo z njo. Po izgonu iz raja smo enostransko ujeti v
past svoje zavesti, medtem ko stvarna substanca naega bitja
deluje na obe strani. Zato smo nezavedni, spimo. V fizini
stvarnosti, za katero mislimo, da je edina, smo nepopolni.

Kako smo ljudje izgubili zavest o Bogu? Kako je prilo do ilu-
zije loenosti? To se je zgodilo zaradi izgube zaupanja v
absolutno popolnost boanskega narta. To izgubo je povzroil
en sam initelj: strah, kaa v rajskem vrtu, Satan, padli angel, ki
je v due vcepil dvom o resnini veliini Boga z namero,
boanske narte uporabiti v svojo korist. Skozi subtilen proces
razmiljanja smo bili usmerjeni v model ravnanja, imenovan
prvobitni greh. Ostroumna la nas ni privedla do tega, da smo
prenehali verjeti v Boga, temve, da smo prenehali verjeti samo v
Boga. V trenutku, ko smo to storili, smo prenesli pozornost
zavesti z Boga na samega sebe. Tako se zavedamo svoje forme
bolj kot svoje prisotnosti v Bogu. Ta premik v zavesti je bil sprva



246

malenkosten, a dovolj velik za zaetek spirale, usmerjene navzdol
skozi vse gosteje in gosteje nivoje vezanosti in otrplosti
energije. Satan je vpliv materializacije, ki je odgovoren za vezavo
energije pri ustvarjanju materije.
Ob vse vejem osredotoanju na svojo izraenost v obliki smo
zaeli razmiljati tudi o monostih obrambe te oblike; ustvarili
smo nepotrebne in nerodne ego-strukture. Psiholoko gledano so
zakoni materializacije omogoili vzpon ega navidezne
identitete z obutenjem strahu, ranljivosti in potrebe po
obrambi. edalje tee se je bilo izogibati istovetenju s svojimi
izkunjami. Minule mehanizme delovanja smo prieli prenaati v
nove odnose. Zaeli smo okrog sebe graditi energetske miselne
strukture, ki so nas edalje bolj zasunjevale. Navadna
gravitacijska privlanost nas je vlekla k tistim podrojem
prostora, kjer se je vril proces vezave energije, kjer se je
ustvarjala materija. Delki fizinih substanc so se zaeli zbirati
vzdol magnetskih linij naih miselnih struktur in zaeli smo se
istovetiti z vse gostejimi in gostejimi nivoji fizinega izraza.
Ta proces se je zael mnogo prej, preden smo se resnino
znali v fizinem Rajskem vrtu. Ko smo se znali v njem, smo e
globoko padli iz svojega stanja milosti. Fizini rajski vrt je trajal
mnogo obdobij Zemeljskega asa preden je zagon materializacij-
skih procesov povzroil takno zaupanje v fizine ute, da smo
ostali odrezani od direktne prehrane z boansko lujo, ki je bila
dotlej edini vir za nae preivetje.
Zaradi vse vejega istovetenja s fizinim telesom je rast nje-
gove gostote zahtevala edalje ve zemeljskih snovi v podporo.
Nazadnje pa smo prili tako dale, da nismo ve mogli izpolnje-
vati zahtev svojih fizinih teles brez dela. To je tista toka, o
kateri nae kronike pravijo, da smo bili izgnani iz raja. V
resnici nikoli nismo bili izgnani iz raja. Rajski vrt je e tu in nas
tudi zdaj obkroa.
Ko smo se zavijali v edalje gosteje sloje materialnosti, smo
obenem postajali vse manj celoviti v sebi, pojavila se je razdvoje-
nost zaradi istovetenja s preteklimi odnosi in izkunjami.
Nobeno od preteklih izkustev ni bilo dovolj popolno, da bi se v
sedanjosti lahko poistovetili z njim, pa vendar smo se zaeli
opirati na ta izkustva v sedanjem

Kaipot na brezpotju


247
razumevanju in pristopu sedanjemu trenutku. Tako je proces
izgona spremljalo razkosavanje obutka prave istovetnosti,
samega obutenja samega sebe.
V asu fizinega raja smo sebe e opaali kot ve kot eno
samo identiteto. V igro je priel proces seksualnosti in povzroil
fizine projekcije, znotraj katerih so se oblikovale na prvi pogled
loene entitete, na katere smo se razdelili. Celo danes so ta, na
videz loena bitja (drugi ljudje) samo nai lastni razlini odrazi,
ki jih opaamo kot loena in razlina bitja.

Vsak dan se rojevamo v Boji prisotnosti in vsak dan delamo
Prvobitni greh, jemo Prepovedani sade in se iz trenutka v trenu-
tek predajamo sumljivemu racionalnemu miselnemu toku, ki se
postavlja med nas in nae neposredno obutenje Boje volje. Ob-
remenjeni smo z iluzijo, ki nam zastira jasnost opaanja, ki je
naa prirojena pravica.



248


Blagovest lovetvu

O Od prvega diha v zaetku vseh svetov je bilo doloeno, da
bo stvaritev potekala v ritmu irjenja in krenja. V linearnem
asu se pribliujemo toki najvejega irjenja, ko se bo zgodilo
nekaj edinstvenega. V tem trenutku bodo ukinjeni vsi zakoni, ki
urejajo vzdrevanje fizine materije in materializacijskih
procesov. Zaradi razlinih hitrosti razlinih ozvezdij se bo ta
dogodek odrazil v valu preko vsega morja Stvarnosti.
V tem trenutku bo obstajala koncentrirana zavestna
pozornost Stvarnika. Prodirajo skozi predele materialnega sveta
se bo ta val ustavljal in ostal v vseh ivljenjskih oblikah, ki bodo
imele sposobnost odraziti njegovo bistvo. To je trenutek, na
katerega nas glasniki elijo pripraviti, trenutek novega rojstva,
ustvarjalnosti Stvarnika, drugi Kristusov prihod, Poslednja sodba,
o kateri govori kranstvo in je bila napano tolmaena. Ta
dogodek so primitivne civilizacije oznaevale kot povratek
bogov; Maji so ga precizirali in predvideli za leto 2011 po
Kristusu. Nobeno od obstojeih izroil ne more prikazati
veliastnosti tega nepojmljivega dogodka, saj tega ni mogoe
popisati z nobeno pojmovno strukturo ali besedo.

V zelo stvarnem smislu se e nismo rodili; smo e v embrio-
nalni fazi. Dotik boje definicije nas ele aka. V teku dolgih let
loveke zgodovine je naa vrsta ele oblikovala celice, ki naj
sprejmejo upravljalski vidik fizinega telesa Stvarnika znotraj
stvarstva. Porodna doba na tem planetu je pripravila prizorie
planetarnemu bitju, ki zdaj prevzema dokonno obliko. Mi smo
to planetarno bitje. Ideja o evoluciji loveka na Zemlji pravzaprav
ne dri. Planet Zemlja je padel pod vpliv naega vibracijskega
telesa. ele ko se bo center naega duha dotaknil sredia planeta
Zemlje, se bo ivljenje na Zemlji do popolnosti izoblikovalo. Nae
resnino ivljenje se bo zaelo ele s

Kaipot na brezpotju


249
sprejemom Stvarnikovega oblikovnega doloila.
Ko se bo Oetov center zlil s centrom Zemlje, se bo prebudila
kolektivna zavest kot enotno polje zavesti in mi se bomo rodili.
Po tem dogodku materija ne bo ve imela tako dominantnega
vpliva kot v obdobju zgodovinskega zorenja. Zemlja bo gojila
nao vrsto e tiso let, preden se bomo lahko postavili na svoje
noge, v tem asu pa bo Oetov vpliv mnogo moneji kot danes.

Doloila, ki jih postavlja materija, niso ve sprejemljiva;
Stvarnik bo ta vpliv razblinil in preobrazil vse ivljenjske oblike z
novo definicijo njegove ljubezni. Kolektivni dogodek rojstva je
oddaljen e za eno generacijo, vendar posamino gledano, ta
trenutek presega meje prostora in asa in se v resnici e dogaja.
Nae individualno rojstvo se bo zgodilo prav v tistem trenutku
linearnega asa, ko se bomo prenehali boriti s svojimi
iracionalnimi modeli strahu in se prepustili boanskemu plesu
notranjega vodstva.
lovetvo se bo razdelilo v dva tabora: prvi tabor, tabor
Ljubezni in ivljenja se bo z ljubeznijo pripravil na ta dogodek,
drugi, tabor Strahu in smrti pa bo preet s strahom do samega
konca. Za prvi tabor se bo interval brezasja dobesedno
razpotegnil v venost, drugi tabor pa bo obutil velik priliv
energije nedoloenega trajanja; nekateri bodo obutili moan
strah, drugi pa bodo umrli. Vse manifestirano v obliki bo
doivelo nekaj nepojmljivega, nekaj, kar se ne more zgoditi po
doslej znanih zakonih fizike in vendar bomo to zaznali z vsemi
utili, z vsako celico naega planetarnega telesa. Boje oblikovno
doloilo o nas je mnogo moneje od katerekoli nae predstave.
e se lahko poistovetimo z ivljenjskim tokom in se otresemo
vseh subjektivnih predstav o sebi, bomo zaigrali najsrenejo
vlogo v slavljenju svojega rojstva. Ko bomo odvrgli predstave, ki
nam jih je vsilila materija, bomo spoznali, da smo most med Du-
hom in Materijo, med Stvarnikom in Stvaritvijo, med ivljenjem
in formo, skozi katero to ivljenje tee.

Glasniki, angeli, so prili z nalogo, da nas spomnijo, kdo smo.
e vedno eksperimentirajo z naini in s sredstvi za dosego naega
cilja naega bujenja. Upajmo, da ne bo potrebno, da bi nao



250

predstavo o preteklosti prihodnosti, izbrisali s kataklizminimi
dogodki, ki jih napovedujejo naa izroila. To bodo storili samo
v primeru nuje, zaradi zaite biosfere tega planeta. Za veliko ve-
ino ljudi bo as, ki prihaja, bolji kot priakujejo. Nekateri naj-
slabi scenariji so e onemogoeni. Oskrbujejo nas z zadostno
koliino informacij za ponovno vzpostavitev naega ravnovesja.
Dovoljujejo doloen obseg ekolokega unienja, ker to pospeuje
voljno zdrueno vrnitev v stanje pred Izgonom. Bujenje, ki ga
bomo sproili sami, bo mono povealo monost obnove Zemelj-
ske ekoloke harmonije.
Doba, ki prihaja, bo as miru, neverjetnega blagoslova,
obnovljenega ekolokega ravnovesja, mednarodnega sodelovanja
in vsesplone skladnosti. Sila tenosti ne bo ukinjena, vendar ne
bo ve delovala na loveko zavest. Ljudje bodo v tem
tisoletnem obdobju Planetarnega prebujenja gradili ogromna
plavajoa mesta lui, velikanske medgalaktine vesoljske ladje,
konstruirane iz biolokih sestavin.

Dokonno fizino telo bo podobno lovekemu telesu po iz-
gledu in strukturi, in sicer otrokemu telesu starosti enega leta.
ivelo bo od svetlobe, ki mu bo sluila za energijo in bo potovalo
po vesolju zaradi uivanja. Lahko se bo premikalo s hitrostjo, ne-
koliko manjo od svetlobne, veje hitrosti pa bo dosegalo brez
fizinega telesa. To bo organizem, kakrnega vesolje nikoli doslej
ni videlo. Zemljo bo zapustilo priblino leta 3011 po Kristusu, v
veliki skupini medzvezdnih vesoljskih ladij. Stvarnik zvezd bo or-
gansko zrasel preko loveke vrste, fizinega telesa, ki je
sposobno za celovito preizkuanje.

Vano je spoznati ustvarjalno mo naih misli, ki je dale nad
domenami naega znanja. Vse dokler bomo mislili negativno,
nam bo Stvarnik dovoljeval samo majhen del zavesti, da ne bi
razirjali okube. Ko pa bodo vse nae misli prepojene z
ljubeznijo in ivljenjem, nas bo Bog preplavil s svojo lastno
zavestjo in uivali bomo v udesih njegove percepcije. Rojeni
smo, da delimo z njim njegovo ustvarjalno mo. Materija, iz
katere smo grajeni, je tako preeta s sposobnostjo ustvarjanja, da
oivi vse, esar se dotaknemo: vsako

Kaipot na brezpotju


251
misel, identiteto, sliko. Mi smo sila, ki daje energijo materialni
ravni obstoja, smo prinaalci ivljenja, darovalci blagoslova.
Skozi nas se Bog odkriva v materializirani obliki. Smo istoa-
sno otrok Boga in Materije, vendar ne moremo hkrati sluiti obe-
ma gospodarjema. Tisto, za kar se veemo v materiji, vee tudi
nao zavest. V tem asu smo ustvarjalci lastne stvarnosti. e e-
limo spoznati tvorca veje stvarnosti, moramo odloiti svoje misli
kot motiko na vrtu. Prava stvarnost nas klie, potrebni smo, da ji
sluimo. Konalo se je embrionalno obdobje, nosenost je kon-
ana, sledi trenutek rojstva. Ni nam treba zapuati fizinih teles,
niti opuati fizinih predmetov, pa pa izkrivljenost nae
subjektivne perspektive: svoje razumevanje in tolmaenje
objektov in teles. To je gradnik vojn, glasnik smrti, tvorec bolezni
in unienja. Energija, ki mu jo dajemo, mu daje mo za unienje
planeta.

Zakaj mislite, da je Bog prepovedal prvim ljudem uivati sa-
dee znanja o dobrem in zlem? Samo Stvarnik z zavestjo o celoti
Stvaritve lahko sodi o dobrem in zlem. Dokler so ljudje verjeli v
Njega in dokler so delovali v zartanih okvirih, so imeli popolno
svobodo, uivati Stvarnost. Z odloitvijo, da si utrgajo prepove-
dan sad, so prvi predstavniki lovetva prestopili doloene jim
meje in s tem tudi meje ustvarjalne energije, ki jim je bila dosto-
pna v skladu z njihovim poloajem v boanskem nartu. To je bil
zaetek bolezni, staranja in smrti, zaetek modela njihove lane
identitete, ter zaetek zgodovine lovetva. Ta model traja e da-
nes.
Morda zdaj jasneje spoznavate, zakaj je potrebno odvrei
konvencionalne predstave o stvarnosti. Pripadajo preteklosti,
ivljenje pa veno obstaja v sedanjosti. Predvideni smo bili za
veno ivljenje; da bi ga dobili, moramo opustiti istovetenje s
preteklostjo in s svojim materialnim telesom ter sprejeti
ustvarjalno definicijo, ki nam jo ivljenje daje v sedanjem
trenutku. Ko se zavemo svoje popolnosti, nam bo ivljenjski
impulz prinesel vse, kar moramo vedeti v katerikoli situaciji.
Njegovo sporoilo bo vedno prilo kot na spontani impulz.

Kaj je tisto, kar imenujemo Satan? Njegovo telo je preteklost,



252

a njegov vdih prihodnost. On mee mree strahu v vode nae
zavesti, jih potegne z vrvmi razuma in pritegne nazaj v
preteklost, ki je obremenjena z obutki krivice. Lahko je
napraviti preobrat: dovolite samemu sebi, da umrete za
preteklost in se prebudite v sedanjosti. Bodite poteni: vse, kar
veste, pripada preteklosti. Za Boga vse to ne obstaja. Zanj je vae
znanje samo prah v oesu otroka, ki mu prepreuje videti sijaj
Stvaritve.
Na spust v materijo je dosegel najnijo toko. Priel je as lo-
itve.




Kaipot na brezpotju


253



254


Namesto konca: zaetek

C Cenjena bralka, dragi bralec, ob slikanju razlinih prizorov
iz ivljenja smo spoznavali, da strah e zdale ni nedolen
spremljevalec loveka, temve sodi med njegove peree
probleme, tako na individualni kot na kolektivni ravni. lovetvo
uklepa v spone egoizma, iz katerega se poraja glavnina konfliktov
in trpljenja na naem planetu: od medsebojnega izkorianja,
nezaupanja in sovratva do vojn ter unienja. Preseganje strahu
ni le koristno dejanje za oplemenitenje ivljenja ter lasten
osebnostni razvoj, temve je tudi pogoj za duhovni preporod
lovetva in ustvarjanje nove civilizacije miru. Svet brez takne
preobrazbe nima svetle prihodnosti.
Kljub neprestanim spremembam, ki so stalnica v nai
sedanjosti, ni opaziti trenda k zmanjevanju ogroenosti s
strahom; nasprotno! Vse bolj se prebijajo v ospredje razlina
enoumja, ki poskuajo ustoliiti eno samo vizijo resninosti,
druganost pa je vredna le obsodbe. Zdaj, ob zori novega
tisoletja, ni zaznati duha napredka: proces globalizacije
spremljajo naraajo pohlep, e veja tekmovalnost in pospeen
tempo vsakdanjika, ki duijo ut za pravinost, solidarnost in
lovenost ter rahljajo medloveke vezi. Strah ima odline
pogoje za rast.

Ta knjiga je le pripomoek za poglobljeno razmiljanje o pov-
sem obiajnih ivljenjskih stvareh, za katere ste bili morda
prepriani, da jih poznate, pa vendar vas strah vedno znova
postavlja na la, ker e niste odkrili njegovih kali v njih. V njej
smo skupaj spoznavali, kako se strah skriva v ozadju netetih
vsakdanjih ivljenjskih dogodkov, za tradicionalnimi preprianji
in v tesnobnih spominih iz otrotva, pa tudi za premetenimi
mehanizmi uma in elja. Spoznavali smo njegove zakonitosti,
posledice in razline naine, kako se mu postaviti v bran.

Kaipot na brezpotju


255
Priznam, ob pisanju me je bilo vseskozi strah, da bom probleme
zajel preplitvo, da bom iz ribnika potegnil male ribice, velike pa
spregledal Vendar pa to ni najpomembneje; prave ribe boste
nali sami in tiste bodo najdragoceneje.
elim si, da bi vam to pisanje, nabito z eljo po vaem osve-
enju, omogoilo osebni razvoj in sreneje ivljenje v
prihajajoih negotovih letih. Bolji in sreneji boste zato, ker
boste znali svet gledati z neskaljenimi omi, ki znajo opaati
lepoto in udeno zgradbo stvarstva, pa tudi pasti, ki jih skriva
temneja plat medalje. e ste se ob branju vsaj malo poglabljali v
opisane svetovne probleme, ki so v resnici problemi loveka in
njegovega strahu, je prilo v vas do pomembnega premika, ki bo
povzroil, da ni ve ne bo tako, kot je bilo.

Ni pomembno, ali ste se z menoj strinjali ali ne. Pomem-
bno je, da ste o problemih razmiljali, kajti tako boste sami
nali pravo pot.

Te besede so namenjene vsakomur, ki jih je pripravljen razu-
meti in s tem postati na nek nain njihov soavtor. Resnica nima
imena, po katerem bi se razglasila. Vsak lovek potenega
namena in truda ji doda koek, kajti skozi vsak poseben trud in
napor raste v loveku zavest o njegovi poklicanosti k
svobodnemu in neomejenemu bivanju, v katerem bi lahko dajal
in prejemal resnino toplino in bil v prijaznem odnosu do vseh
bitij.

Morda ste se v poglavju O znanosti in morda ne isto uto-
pinem nartu namuznili, misle: e en odtekan kvazi-filozof,
idealist, ki si domilja, da lahko spremeni svet. Toda ta zamisel ni
brez opore: sleherno veliko gibanje v svetovni zgodovini je zraslo
iz ene same, samcate ideje, ki se je iz ozkega kroga razirila na
neteto privrencev. Kako je bilo s kranstvom ali komunizmom
ali nista zrasla iz zanimivih idej, ki so pridobile najiri krog
pristaev? Padec berlinskega zidu se je zgodil, ko se je dovolj ve-
liko tevilo ljudi ozavestilo in premagalo strah, ki jih je vklepal v
spone ideoloko-politinega totalitarizma. Pred tako ozaveeno
mnoico so bili politiki brez moi. Monosti za razirjanje idej so



256

danes, v dobi informatike in interneta, nepojmljivo veje od nek-
danjih.

Najbolj vzvieno dejanje, ki ga lahko napravite v ivljenju, po-
sebno e ste e mladi in polni energije, je, da pomagate zgraditi
svetovno vladavino miru in ljubezni; ta naj bi nadomestila moni
alostni scenarij, ki se nakazuje. e se je v vas izoblikovala elja
po sodelovanju v tem veliastnem projektu, me o tem, prosim,
obvestite prek interneta, na moj elektronski naslov:

zoran.zeleznikar@email.si

Poljite kratko sporoilce, da elite sodelovati pri projektu Svet
miru in ljubezni ni utopija. Ni potrebno veliko, da nastane
kritina masa somiljenikov, ki lahko storijo ve, kot si je
kdorkoli sposoben predstavljati. Vizija Svetovnega gibanja za
globalno osvoboditev lahko v resnici postane resninost.
Ne glede na uresniitev je udovito doivljati obutek pripad-
nosti ideji, ki je tako plemenita, da ji je vredno posvetiti ivljenje.
Ta obutek je nekaj dragocenega in globokega, kot da ste se
povezali s svojim pravim izvorom, ki vam lahko pomaga pregnati
ves strah in vas napolniti z ljubeznijo

asi kratkovidne in brezskrbne zaslepljenosti so minili. Zdaj
je prilonost, da planet strahu spremenimo v planet ljubezni.

Kaipot na brezpotju


257

Priporoeno branje:

1. Jiddu Krinamurti: Problemi ivljenja; Mladinska knjiga,
1994
2. Jiddu Krinamurti: ivljenje pred nami; Miha Jensterle, 1993
3. Andrej Grabar: lovek; Mohorjeva druba, 1989
4. Peter Russel: Knjiga o moganih; Dravna zaloba
Slovenije, 1987
5. Charles Berner Jogevar Muni: Um in ienje uma; R.
Krinik, Kranj, 1992
6. Meher Baba: Bog govori; Duan Doblanovi, 1990
7. Bhau Kalchuri: The Nothing and the Everything
8. Duan Doblanovi Jimmy: Prepovedano ivljenje; Gnosis
Quatro, 1996
9. Tej Baba: Ognjena pot; Gnosis, 1993
10. dr. John Gray: Moki so drugani, enske tudi; Gnosis,
1992
11. dr. John Gray: Kar uti, lahko zdravi, Gnosis, 1993
12. Harry palmer: iveti po svoji volji; Duan Doblanovi in
Quatro, 1994
13. Louise L. Hay: Telo je tvoje; Quatro Gnosis, 1996
14. Paul Solomon: Meta lovek; Iskanja, 1992
15. Huston Smith: Svetovne religije; Zaloba Obzorja Maribor,
1996
16. Levi: Blagovest lovetvu za vodnarjevo dobo; dr.
M.Mihaela Klun, 1988
17. Avro Manhattan: Vatikan in dvajseto stoletje; Cankarjeva
zaloba, 1961
18. Kurt Frischler: Sijaj in sence kriarskih vojn; Cankarjeva
zaloba, 1976
19. Toma Mastnak: Kristjanstvo in muslimani; Zbirka
FORUM 1, 1996
20. Holger Kersten& Elmar R. Gruber: Zarota proti Jezusu;
Quatro Gnosis, 1997



258

21. Holger Kersten: Isus je ivio u Indiji; Jovan Timotijevi, P.
Lekovia 83 Beograd
22. Virginija Essen: Tajne istine; Esotheria, Beograd, 1990
23. Sogyal Rinpoche: Tibetanska knjiga ivljenja in umiranja;
Quatro- Gnosis, 1998
24. Jerome Pietri: Reinkarnacija i nadivljavanje due; Biblio-
teka Astra, Beograd, 1987
25. Rudolf Steiner: Knowledge of the higher worlds: How it is
Achieved? R. Steiner Press, 1969
26. Helena Petrovna Blavatsky: Glas tiine; Teozofsko drutvo v
Ljubljani, 1990



Kaipot na brezpotju


259