OP Ius Caritas Skripta

IVS CARITAS
OBLIGACIJE

SPLONI DEL
(izpiski iz knjige in OZ)
ANNO III
OBLIGACIJS!O PRAVO Sp"#$ni %e"
I& 'VOD
(& NA)ELA OBLIGACIJS!EGA PRAVA
(&(& DISPOZITIVNA NARAVA ZA!ONS!I* DOLO)B (+ , OZ)
Udeleenci lahko uredijo obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno v OZ. Tega ne
morejo, e iz posamezne dolobe ali njenega smisla izhaja kaj drugega ( kogentne ali prisilne
dolobe!.
"zjeme od naela dispozitivnosti so#
($! kogentne ali prisilne dolobe % potrebno je neposredno uporabiti zakonsko normo ne
glede na voljo strank&
('! sklepanje pogodb po samem zakonu % zainteresirani lahko zahteva, da se tak(na pogodba
nemudoma sklene&
()! omejitve v korist drugih temeljnih nael obligacijskega prava.
(&,& NA)ELO AVTONOIJE VOLJE STRAN!
(PROSTO 'REJANJE #-"ig./ijski0 1.z2e1ij3 + 4 OZ)
Udeleenci v pravnem prometu prosto urejajo obligacijska razmerja. *e morejo jih urejati v
nasprotju#
($! z ustavo,
('! s prisilnim predpisi,
()! z moralnimi naeli.
+rosto urejanje v teh okvirih pomeni, da subjekti obligacijskih razmerij#
, sami odloajo, ali bodo sploh sklenili obligacijsko razmerje&
, si sami izberejo sopogodbenika&
, sami doloijo vsebino obligacijskega razmerja (o.r.!.
O2eji56e n.7e". .65#n#2ije 6#"je s51.nk#
($! pogodbe, ki jih je po zakonu treba nujno skleniti % pravni sistem sili udeleence v sklepanje
doloenih o.r. tudi proti njihovi volji (npr. avtomobilsko zavarovanje!&
('! pogodbe, ki jih je po zakonu treba skleniti z doloenim udeleencem % npr. predkupna
pravica&
()! ninost pogodb , e#
$! je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv&
'! pogodba nima kavze (podlage! ali je kavza nedopustna&
)! je razvezni ali odloni pogoj v nasprotju z ustavnimi naeli, prisilnimi predpisi ali
moralo.
(-! zakonsko obvezne sestavine pogodb % posamezne pogodbe morajo vsebovati sestavine, ki
jih doloa zakon&
(.! obvezna oblika pogodbe % zakon za posamezne pogodbe doloa, da morajo biti sklenjene
v doloeni obliki# pisno ali v obliki notarskega zapisa&
(/! omejitve v korist ostalih nael obligacijskega prava.
P#s"e%i/. k1$i56e n.7e". .65#n#2ije 6#"je s51.nk je NI)NOST p#g#%-e.
(&4& NA)ELO ENA!OPRAVNOSTI 8%e"e9en/e6 #-"ig./ijski0 1.z2e1ij (+ : OZ)
Udeleenci v o.r. so enakopravni.
0re za pravno enakopravnost. 1ejansko so subjekti o.r. ekonomsko, intelektualno ali kako
drugae v neenakopravnem poloaju. Zato sku(a pravo z razlinimi instituti zagotoviti tudi
sicer(njo enakopravnost. +rimeri tak(nih institutov so#
, ninost oderu(ke pogodbe,
, splo(ni pogoji poslovanja,
, izpodbojnost pogodbe, sklenjene pod gronjo, itd.
(&:& NA)ELO VESTNOSTI IN POTENJA (+ ; OZ)
Udeleenci o.r. morajo spo(tovati naelo vestnosti in po(tenja#
($! pri sklepanju o.r.&
' 2 '33) "U4 567"T64
('! pri izvr(evanju pravic iz o.r.& in
()! pri izpolnjevanju obveznosti iz o.r.
8 (pravnem! prometu morajo ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.
*aelo vestnosti in po(tenja#
velja za vse udeleence o.r. pri poslovnih ali neposlovnih obveznostih&
nalaga dolnost upo(tevanja interesov vseh udeleencev istega razmerja&
razteza se na vse 9aze o.r.
(&;& NA)ELO S!RBNOSTI (+ < OZ)
Obligacijsko pravo pozna ) vrste skrbnosti#
, skrbnost glede na vrsto razmerja #
Udeleenci o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, zahtevano v
pravnem prometu za ustrezno vrsto o.r.
$! sk1-n#s5 %#-1eg. g#sp#%.1j. % velja za 9izine osebe&
'! sk1-n#s5 %#-1eg. g#sp#%.1s56enik. % velja za pravne osebe.
Za presojanje skrbnosti glede na razmerje uporabljamo objektivna merila.
, skrbnost glede na poklicno dejavnost #
)! sk1-n#s5 %#-1eg. s51#k#6nj.k.#
Udeleenci v o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti
ravnati#
z vejo skrbnostjo,
po pravilih stroke, in
po obiajih.
Za presojanje skrbnosti glede na poklicno dejavnost uporabljamo subjektivna in
objektivna merila.
(&<& PREPOVED ZLORABE PRAVIC (+ =)
+ravice iz o.r. so omejene z enakimi pravicami drugih. "zvr(evati jih je treba#
, v skladu s temeljnimi naeli, in
, v skladu z njihovim namenom.
+ri izvr(evanju pravic se morajo udeleenci o.r. vzdrati ravnanja, ki drugim udeleencem
oteuje izpolnitev obveznosti.
*avidezno izvr(evanje pravice pomeni, da nosilec pravice ravna z izkljunim ali oitnim
namenom drugemu (kodovati.
To naelo prepoveduje izvr(evanje pravic v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila
pravica z zakonom ustanovljena in priznana.
S.nk/ij. z. z"#1.-# p1.6i/e je, da sodi(e odkloni pravno varstvo zlorabljene pravice.
(&=& NA)ELO E!VIVALENCE (n.7e"# ENA!E VREDNOSTI DAJATEV3 + > OZ)
+ri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleenci iz naela enake vrednosti vzajemnih
dajatev.
Zakon doloa, kdaj ima kr(itev naela pravne posledice.
*aelo velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah.
*ajbolj pomemben izraz tega naela je institut ezmernega prikraj(anja (laesio enormis!#
o(kodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, e je bilo med obveznostmi
strank oitno nesorazmerje.
+omanjkanje ekvivalence ne pomeni ninosti. 4odi(e na ekvivalenco *: pazi po uradni
dolnosti.
(&>& NA)ELO PACTA SUNT SERVANDA (%#"9n#s5 izp#"ni56e #-6ezn#s5i3 + ? OZ)
Udeleenci o.r. so dolni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Obveznost ugasne le#
, s soglasno voljo udeleencev& ali
, na podlagi zakona.
(&?& PREPOVED POVZRO)ANJA !ODE (+ (@ OZ)
) 2 '33) "U4 567"T64
8sak se je dolan vzdrati ravnanja, ki lahko drugemu povzroi (kodo.
To naelo je izhodi(e glede temelja od(kodninske odgovornosti. OZ uveljavlja naelo krivdne
odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
Temeljne sankcije na podroju od(kodninskega prava so#
($! za premoenjsko (kodo #
$! 6zp#s5.6i5e6 p1ej$njeg. s5.nj. (restitucija!&
'! %en.1n. #%$k#%nin., e restitucija ni mona.
('! za nepremoenjsko (kodo %en.1n# z.%#$7enje (satisfakcija!.
(&(@& NA)ELO IRNEGA REEVANJA SPOROV (+ (( OZ)
Udeleenci o.r. si morajo prizadevati, da re(ujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na
kak drug miren nain.
Udeleenci naj sami brez posredovanja sodi( razre(ijo spor s imer prihranijo as in stro(ke.
+ravni podlagi za mirno re(itev spora sta#
, pogodba o poravnavi v OZ& in
, sodna poravnava v Zakonu o pravdnem postopku.
(&((& NA)ELO SOLIDARNOSTI
OZ tega naela ne opredeljuje % naelo izhaja iz vsebine samih dolob.
4tranki si morata, kolikor je mono, prizadevati za upo(tevanje interesov nasprotne stranke.
+rimeri upo(tevanja naela solidarnosti#
, dolnost obvestila,
, dolnost upnika prepreevati poveevanje (kode,
, nihe ne sme drugega pustiti v nevarnosti, e ga lahko re(i, ne da bi sebe spravil v
nevarnost.
(&(,& NA)ELO DOBRE VERE IN POTENJA
4plo(nega pravila o varstvu dobre vere na(e pravo nima. 8 posameznih primerih doloa to
varstvo in njegov obseg. +rimeri#
, pri navideznem (simuliranem! pravnem poslu se navideznost ne more uveljavljati nasproti
dobroverni ). osebi&
, pravna oseba, ki sklene posel preko svoje sposobnosti (ultra vires!, odgovarja ). osebi za
(kodo, ki jo je utrpela.
,& V1s5e #-6ezn#s5i
,&(& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI NASLOV
($! P#s"#6ne #-6ezn#s5i
nastanejo s pravnim poslom. +otrebna je pravnoposlovna volja. 4em spadajo#
$! izjava volje % dana mora biti z namenom nastanka pravnih posledic&
'! pravni posel % skupek relevantnih okoli(in, ki morajo biti izpolnjene za nastop
pravnih posledic&
)! pogodba % soglasje.
('! Nep#s"#6ne #-6ezn#s5i
nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja. 4em spadajo#
$! delikt % nastane na podlagi krivdnega ravnanja&
'! kvazidelikt % nastane zaradi nastanka (kode, za katero oseba odgovarja ne glede na
krivdo&
)! kvazikontrakt % nastanejo zaradi okori(anja na eni strani in prikraj(anja na drugi
strani brez pravnega temelja.
,&,& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNO VARSTVO
($! Ci6i"ne #-"ig./ije
so obligacije, ki jim pravo priznava popolno pravno varstvo. ;ono jih je iztoiti.
('! N.581."ne #-"ig./ije
- 2 '33) "U4 567"T64
niso iztoljive, vendar so vseeno plaljive. *imajo pravnega varstva in niso prisilno izvr(<
ljive. *aturalna obligacija je moralna dolnost, katere izpolnitve ni mogoe uveljaviti. =e
se izpolni, izpolnitve ni mono terjati nazaj.
*aturalne obligacije so#
$! obveznosti iz igre ali stave &
'! zastarane obveznosti &
)! obveznosti oseb z omejeno poslovno sposobnostjo .
,&4& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA OEJITEV
($! O2ejene #-6ezn#s5i % omejitev lahko nastopi na ' naina#
$! kot omejitev dolga % dolnik je dolan plaati celoten dolg le, e dolg ne presee
meje, doloene#
s pravnim poslom, ali
z zakonom.
'! kot omejitev jamstva % e dolnik ne izpolni obveznosti, jo lahko upnik izsili s
posegom v dolnikovo premoenje.
('! Ne#2ejene #-6ezn#s5i.
,&:& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI TEELJ
($! !.6z."ne #-6ezn#s5i
8eljavnost pravnega posla je odvisna od kavze (podlage!.
('! A-s51.k5ne #-6ezn#s5i
8eljavnost pravnega posla je *:odvisna od kavze (podlage!.
,&;& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA NA)IN IZPOLNITVE
($! P#zi5i6ne #-6ezn#s5i
dolnika veejo na#
$! dajatev (dare! % upnik pridobi na stvari stvarno ali obligacijsko pravico.
+ri naknadni nemonosti se subjektivna nemonost upo(teva.
'! storitev (facere! % namen pravnega posla se posku(a dosei z delom.
+ri naknadni nemonosti se subjektivna nemonost ne upo(teva.
"z kr(itve pozitivne obveznosti nastane ins5i58/ijski z.05e6ek.
('! Neg.5i6ne #-6ezn#s5i
dolnika veejo, da nekaj opusti ali trpi (non facere!.
"z kr(itve negativne obveznosti nastane 1es5i58/ijski z.05e6ek (vrnitev v prej(nje stanje!.
,&<& PRIARNE IN SE!'NDARNE OBVEZNOSTI
($! P1i2.1ne #-6ezn#s5i se lahko od dolnika iztoijo samostojno.
('! Sek8n%.1ne #-6ezn#s5i se od dolnika ne morejo posebej iztoiti, temve le hkrati s
primarnimi.
,&=& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA )AS IZPOLNITVE
($! Enk1.5ne #-6ezn#s5i % dolnik izpolni obveznost z enkratno izpolnitvijo (izroitev blaga,
plailo kupnine, itd.!.
('! T1.jne #-6ezn#s5i % izpolnjevanje obveznosti traja nepretrgano ali pretrgano (najem!.
,&=& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA SAOSTOJNOST
($! S.2#s5#jne #-6ezn#s5i veljajo samostojno.
('! Ak/es#1ne #-6ezn#s5i so odvisne od veljave samostojne obveznosti.
,&>& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA DOSEAE! IZPOLNITVE
($! O-6ezn#s5i 1ez8"5.5. % izpolnitev je opravljena, ko je doseen uspeh.
('! O-6ezn#s5i p1iz.%e6.nj. % dolnik izpolni svojo obveznost e s tem, da opravi dejanje
po vseh pravilih skrbnosti, ki se od njega zahtevajo (npr. zdravnik odgovarja za zdravljenje
pacienta, ne odgovarja pa za ozdravitev!.
,&?& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PREDET IZPOLNITVE
'.>.$. 874T: O?8:Z*O4T" 0@:1: *6 DOLOENOST PREDMETA
. 2 '33) "U4 567"T64
($! Genus #-6ezn#s5i so doloene glede na vrsto predmeta.
('! Species #-6ezn#s5i so doloene glede na individualne znailnosti predmeta.
'.>.'. 874T: O?8:Z*O4T" 0@:1: *6 DOLOLJIVOST PREDMETA
+redmet je dololjiv, e#
, vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mono doloiti& ali
, sta stranki prepustili tretjemu, naj ga doloi. (A )BC($! OZ!
($! A"5e1n.5i6ne ."i iz-i1ne #-6ezn#s5i
so obveznosti, ki imajo ' ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le enega. +ravico
izbire ima dolnik, e ni drugae dogovorjeno (o.o.d.d. ob odsotnosti druganega dogo<
vora!. Obveznost preneha, ko dolnik izroi izbrani predmet. (A )B- OZ!
8elja nesp1e2en"ji6#s5 iz-i1e# izbira je opravljena in nespremenljiva, ko stranka s pravico
izbire obvesti drugo stranko o izbranem. (A )B.C($! OZ!
'7inek iz-i1e je 9ikcija enostavne obveznosti, ki uinkuje ex tunc# po opravljeni izbiri se
(teje#
D alternativna obveznost za enostavno & in
D izbrana stvar za edini predmet obveznosti
od samega zaetka obveznosti. (A )B.C('! OZ!
T1.j.nje p1.6i/e %# iz-i1e#
D dolnik ima pravico izbire, dokler ni v prisilni izvr(bi dolgovana stvar izroena upniku
po njegovi izbiri (A )B/C($! OZ!&
D upnik ima pravico izbire v roku, doloenem za izpolnitev. =e v tem roku ne izbere, ga
lahko dolnik pozove, naj izbere, in doloi primeren rok. +o izteku (e tega roka pre<
ide pravica izbire na upnika (A )B/C('! OZ! % to se imenuje nep1.6. iz-i1.# e ima
upnik pravico izbire in je ne opravi, pride v zamudo, s imer preide pravica izbire na
dolnika.
"zbiro lahko stranki zaupata ). osebi iz-i1.3 z.8p.n. 51e5je28. =e tretji ne opravi
izbire, lahko vsaka stranka zahteva, naj izbiro opravi sodi(e (A )BE OZ!.
Ne2#9n#s5 iz-i1e % zaradi doloenega dogodka lahko pride do unienja doloenega
enega ali ve predmetov v izbiri, da se izbira zmanj(a ali postane nemogoa, ker ostane le
(e $ predmet. *emonost izbire je lahko#
$! nezakrivljena % e postane kak(en predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za
katerega ne odgovarja nobena stranka, se obveznost omeji na preostale predmete.
(A )BB OZ!
'! zakrivljena (A )B> OZ! % pri tem moramo razlikovati#
kdo je zakrivil nemonost izbire (dolnik ali upnik!, ter
kdo je nosilec izbire (dolnik ali upnik!.
Tako dobimo - kombinacije#
nemonost izbire je zakrivil dolnik (A )B>C($! OZ! in#
dolnik je nosilec izbire % obveznost se omeji na preostale predmete&
upnik je nosilec izbire % upnik lahko zahteva preostale predmete ali od(kod<
nino.
nemonost izbire je zakrivil upnik (A )B>C('! OZ! in#
dolnik je nosilec izbire % dolnikova obveznost preneha, vendar dolnik lah<
ko zahteva od(kodnino in izpolni s preostalimi predmeti&
upnik je nosilec izbire % dolnikova obveznost preneha, vendar upnik lahko
da od(kodnino in zahteva preostale predmete.
@aje si kombinacije zapomnemo s tabelo#
/ 2 '33) "U4 567"T64
krivec nemonosti izbire#
nosilec
izbire#
posledica#
%#"9nik %#"9nik
obveznost se omeji na preostale
predmete
%#"9nik 8pnik
upnik lahko zahteva preostale
predmete ali od(kodnino
8pnik dolnikova obveznost preneha, vendar#
8pnik %#"9nik
dolnik lahko zahteva od(kodnino in
izpolni s preostalimi predmeti
8pnik 8pnik
upnik lahko da od(kodnino in zahteva
preostale predmete
+oleg tega obstajata (e iz-i1. 6 p1#/es8 % e ima pravico izbire dolnik, ga mora
upnik toiti alternativno.
('! B.k8"5.5i6ne #-6ezn#s5i3 C.k8"5.5i6ne 5e1j.56e in n.%#2es5n. izp#"ni5e6
$! Fakultativne ove!nosti so obveznosti, ki imajo en predmet, vendar je dolniku
dopu(ena oprostitev obveznosti z izroitvijo doloenega drugega predmeta. (A )>3!
1rugi predmet, ki ga izbere dolnik, se imenuje 9akultativa ali 9akultativni predmet
obveznosti.
@atinsko# una res in !li"atine, #uae res in slutine (O$%4'! $ stvar je v obvez<
nosti, ' stvari sta v izpolnitvi.
pravice dolnika pri 9akultativnih obveznosti % dolnik lahko izkoristi 9akultativo,
dokler ne dobi upnik predmeta obveznosti v prisilni izvr(bi. (A )>3 OZ!
pravice upnika pri 9akultativnih obveznostih#
o omejitev upnikovih zahtev upnik lahko zahteva od dolnika le predmet
obveznosti. *e more zahtevati 9akultative. (A )>$C($! OZ!
o nemonost izpolnitve po dolnikovi krivdi e postane predmet obveznosti
nemogo zaradi dogodka v dolnikovi odgovornosti, lahko upnik zahteva le
od(kodnino. 1olnik se lahko oprosti od(kodninske obveznosti z izroitvijo
9akultative. (A )>$C('! OZ!
'! Fakultativne ter"atve
+ogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva
drug doloen predmet. *a upnikovo zahtevo je dolnik dolan izroiti drug predmet.
(A )>'C($! OZ!
1olnik trpi nevarnost glede unienja predmeta obveznosti. =e se predmet unii pred
izbiro, upnik nima ve izbirnega upravienja.
)! Nadomestna i!polnitev #datio in solutum$
pomeni, da se upnik sporazume z dolnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj
drugega. (A 'B)C($! OZ!
Za nadomestno izpolnitev je vedno potrebna privolitev upnika.
1olnik pri nadomestni izpolnitvi odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestne
stvari. (A 'B)C('! OZ! Odgovornost dolnika za napake nadomestne stvari je enaka
odgovornosti prodajalca za napake prodane stvari.
=e ima nadomestna stvar stvarne ali pravne napake, upnik lahko namesto zahtevka iz
dolnikove odgovornosti za te napake zahteva izpolnitev prvotne terjatev in od(kod<
nino. (A 'B)C()! OZ!
()! Den.1ne #-6ezn#s5i
$! Prave in neprave denarne ove!nosti
E 2 '33) "U4 567"T64
prave denarne obveznosti so obveznosti, v katerih denar nastopa kot merilo
vrednosti (valuta!&
neprave denarne obveznosti ne nastopajo kot merilo vrednosti, temve kot genus
ali species.
'! %iste in ne&iste denarne ove!nosti
iste denarne obveznosti so obveznosti, pri katerih je (tevilno doloena vsota
denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve. Za njih velja
naelo monetarnega nominalizma.
neiste denarne obveznosti so denarne terjatve, katerih vsoto je treba (ele dolo<
iti. +omenijo dolg vrednosti, ne dolg valute.
P#se-n#s5i %en.1ni0 #-6ezn#s5i#
D ne obstaja nemonost denarne izpolnitve&
D upnik postane lastnik denarja ne glede na njegov izvor (etudi je denar najden ali
ukraden!&
D zakonita posledica zamude so zakonite zamudne obresti&
D avtonomija pogodbene volje strank je omejena z monetarnim pravom&
D posebna pravila veljajo za#
as izpolnitve#
e se denarna obveznost po dogovoru plaa s posredovanjem banke, je dolg
poravnan, ko v banko z upnikovim raunom prispe denarno nakazilo
dolnika v dobro upnika (A '>)C($! OZ!&
e se denarna obveznost po dogovoru plaa po po(ti, je dolg poravnan z
vplailom dolgovanega zneska na po(ti&
e se denarna obveznost po dogovoru ne plaa po po(ti, je dolg poravnan,
ko upnik prejme denarno nakazilo. (A '>)C('! OZ!
kraj izpolnitve#
denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju upnikovega sedea C prebivali(a
(A '>.C($! OZ!&
e se plailo opravlja z nalogom, se denarne obveznosti izpolnjujejo na
sedeu organizacije ( banke!, kjer ima upnik sredstva (A '>.C('! OZ!&
e upnik spremeni kraj sedea C prebivali(a po nastanku obveznosti in to
povea stro(ke izpolnitve, nosi upnik breme poveanja (A '>.C()! OZ!.
monetarni nominalizem.
D dolnik lahko vedno predasno izpolni obveznost (A )E)C($! OZ!#
pogodbeno doloilo, s katerim se dolnik odpove pravici do predasne izpolnitve,
je nino (A )E)C('! OZ!&
pri predasni izpolnitvi dolnik nima pravice odbiti obresti, razen e#
je do odbitka obresti upravien po pogodbi, ali
je odbitek obresti v skladu z obiaji. (A )E)C()! OZ!
D denarne obveznosti se lahko zavarujejo z zastavno pravico ter so predmet meninega
in ekovnega poslovanja.
#ne5.1ni n#2in."ize2 (A )E$ OZ!# e je predmet obveznosti vsota denarja, mora
dolnik plaati (tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost o.o.d.d. v skladu z
zakonom. ;onetarni nominalizem poudarja nominalno vrednost denarja ne glede na
njegovo pravo notranjo vrednost.
*asprotje naelu monetarnega nominalizma je n.7e"# 6."#1iz./ije denarnih obveznosti,
po kateri se denarne terjatve in obveznosti obraunavajo po njihovi pravi in resnini
vrednosti.
"zjeme od naela monetarnega nominalizma so#
primeri, ko OZ doloa monost valorizacije denarnih obveznosti& in
B 2 '33) "U4 567"T64
primeri, ko monost revalorizacije doloajo drugi predpisi.
V."#1iz./ij. %en.1ni0 #-6ezn#s5i (A )E'C($! OZ! % stranki se lahko dogovorita, da se
vi(ina denarne obveznosti doloi glede na spremembe cen za blago ali storitve.
4premembe cen izraa#
indeks cen, ki ga ugotavlja poobla(ena organizacija in%eksn. k".6z8".&
gibanje teaja tuje valute 6."85n. k".6z8"..
4tranki lahko vi(ino denarne obveznosti doloita tudi glede na spremembe drugih cen, e
tak(en dogovor ni v nasprotju z zakonom (o.o.n.z. ob odsotnosti nasprotja z zakonom!.
8alorizacija se opravi od nastanka do izpolnitve obveznosti o.o.d.d. (A )E'C('! OZ!.
V."85n. #-6ezn#s5 % e denarna obveznost, izraena v tuji valuti, ni v nasprotju z
zakonom, se lahko njeno izpolnitev zahteva v tuji valuti.
+oleg indeksne in valutne klavzule so mone (e naslednje (OZ jih ne omenja!#
z".5. k".6z8". % dolnik se zavee plaati dolg v zlatu&
-".g#6n. k".6z8". % stranki veeta vrednost terjatve na vrednost doloenega blaga
na dan izpolnitve obveznosti&
%1sn. "es56i/. % cene izdelka se prilagajajo ceni elementov za njegovo izdelavo.
4& STRAN!E V OBLIGACIJS!I* RAZERJI*
4&(& POJE STRAN!E
4tranke so lahko 9izine ali pravne osebe.
Bizi7ne #se-e so posamezniki, ki imajo splo(no pravno sposobnost.
P1.6ne #se-e imajo le specialno sposobnost in lahko sklepajo pravne posle le v mejah svoje
specialne pravne sposobnosti.
4&,& ZASTOPANJE
Fadar na splo(no govorimo o zastopanju, je mi(ljeno direktno zastopanje, e iz zakona ne
izhaja kaj drugega. Z zastopanjem se omogoa nastopanje v pravnem prometu, ki tega sicer ne
morejo zaradi#
, dejanskih ovir # bolezen, oddaljenost,...&
, pravnih ovir # poslovna nesposobnost.
Z.s5#p.nje je .k5i6n# ."i p.si6n# n.s5#p.nje 6 p1.6ne2 p1#2e58 z. %18geg.. Zastopnik
nadome(a voljo zastopanca z lastno voljo.
).'.$. 874T: Z64TO+6*G6
($! 8rste zastopanja glede na uinke#
$! P#s1e%n# ."i in%i1ek5n# z.s5#p.nje % zastopnik ravna v svje$ i$enu in na ra%un
&slvne"a "s&#arja. ). oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka. Zasto<
panec je v pravnoposlovnem razmerju le do svojega zastopnika, ki mora nanj prenesti
uinke pravnega posla. "ndirektno zastopanje je primerno, kadar stranka noe, da bi
se razvedelo, da je ona prava stranka.
4kica posrednega zastopanja#
Zastopani Zastopnik ). oseba
'! Nep#s1e%n# ."i %i1ek5n# z.s5#p.nje % zastopnik ravna v i$enu in na ra%un zasto<
panca. ). oseba ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko, temve z njenim zastopni<
kom. Zastopanec je upravien in zavezan, kakor e bi posel opravil sam.
4kica neposrednega zastopanja#
Zastopani Zastopnik ). oseba
> 2 '33) "U4 567"T64
V1s5e nep#s1e%neg. z.s5#p.nj. g"e%e n. p#%".g# (A />C('! OZ % upravienost za
zastopanje temelji na $. zakonu, '. drugem pravnem aktu ali ). izjavi volje zastopanca
CpooblastitevC!#
nujno zastopanje temelji na zakonu ali drugem pravnem aktu#
$. 'aknit 'ast&anje zastopanje, ki temelji na zakonu. Zakoni, na katerih
temelji zastopanje, so#
ZZZ17 % star(i so zakoniti zastopniki otrok,
Z01 % doloa zakonite zastopnike za vsako drubo posebej,
+omorski zakonik % kapitan je zakoniti zastopnik ladje,
Z1 % zakoniti zastopniki so# izvr(itelj oporoke, upravitelj zapu(ine,
zaasni oskrbnik zapu(ine.
'. statutarn 'ast&anje zastopanje, ki temelji na aktu pristojnega organa
(tako podlago za zastopanje imajo zastopniki gospodarskih drub, e so
doloeni v pogodbi ali statutu!.
). 'ast&anje na &#la"i #l%!e #r(avne"a r"ana % tako n.pr. zastopa gos<
podarsko drubo v postopku steaja steajni upravitelj, ki ga imenuje sodi<
(e.
pravno%poslovno zastopanje temelji na izjavi volje zastopanega#
-. 'ast&anje na &#la"i &"#!e % najbolj obiajne pogodbe, na podlagi kate<
rih nastajajo upravienja za zastopanje, so mandat, drubena pogodba in po<
godba o zaposlitvi (sklenitev delovnega razmerja!
.. 'ast&anje na &#la"i enstranske"a &ravne"a akta % pri tem loimo#
o &!lastitev, in
o &!lastil. C8e v nadaljevanjuC.
).'.'. F1O *" Z64TO+*"FH
Zastopnik ni#
, #1g.n p1.6ne #se-e % organ ni zastopnik, temve je le del pravne osebe&
, se" % le posreduje voljo poslovnega gospodarja. 4el je Iivi nabiralnikI. =e se sel zmoti,
izjava velja, vendar jo lahko poslovni gospodar izpodbija kot lastno izjavo zaradi zmote.
, p#s1e%nik % ne sklepa pravnega posla niti v lastnem niti v tujem imenu, temve le izvr(uje
pripravljalna dejanja, ki vodijo k sklenitvi doloenega pravnega posla, in nudi pojasnila.
).'.). +7:1+O4T68F: Z6 8:@G68*O4T Z64TO+6*G6
($! P1.6n. sp#s#-n#s5 zastopnika& in
('! P#s"#6n. sp#s#-n#s5 zastopnika % tu sta se uveljavili ' stali(i#
$! nem(ko pravo trdi, da mora biti zastopnik popolnoma poslovno sposoben&
'! 9rancosko pravo trdi, da mora biti popolnoma poslovno sposoben le zakoniti zastop<
nik, medtem ko za poslovnega zastopnika zadostuje omejena poslovna sposobnost.
Zastopnik ne opravlja poslov za svojo pravno s9ero, temve za zastopanca, zato je od
slednjega odvisno, kak(nega zastopnika si bo izbral#
D e si zastopanec izbere popolnoma poslovno sposobnega zastopnika, ne nosi
nobenega tveganja v primeru napak&
D e si zastopanec izbere omejeno poslovno sposobnega zastopnika, nosi tveganje, ko
pride do napake (napake se (tejejo v (kodo zastopanca!.
OZ ne zahteva popolne poslovne sposobnosti zastopnika.
).'.-. +768*" T:;:@G Z64TO+6*G6 "* +OO?@64T"@O
)*+*,*-* PRAVNI TEMELJ .ASTOPANJA
Upravienost za zastopanje temelji na $. zakonu, '. drugem pravnem aktu ali ). izjavi volje
zastopanega (pooblastitev!. (A />C('! OZ!
+ravni temelj je torej lahko#
($! Z.k#n zakonito zastopanje&
$3 2 '33) "U4 567"T64
('! 1rugi pravni akt# s5.585 ."i %18gi sp"#$ni p1.6ni .k5 statutarno zastopanje&
()! 1rugi pravni akt# s#%n. #%"#7-. zastopanje na podlagi odlobe dravnega organa&
(-! Izj.6. 6#"je z.s5#p.neg. (pravni posel! % mona je na ' naina#
$! pogodba % npr. mandat, drubena pogodba, pogodba o zaposlitvi&
'! enostranski pravni akt , s katerim se doloi upravienje, pri emer loimo#
$. POOBLASTITEV enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku
podeli pravno mo zastopanja. +ri tem je z.s5#pnik s.2# 8p1.6i7en, ni p.
z.6ez.n. +ooblastitev doloa obseg pravic in ni objavljena navzven.
+ooblastitelj je lahko#
, 9izina oseba , ki ima poslovno sposobnost& in
, pravna oseba v okviru svoje pravne sposobnosti.
'. POOBLASTILO navzven objavljena pooblastitev, ki doloa vsebino pravic.
Z.s5#pnik je 8p1.6i7en in z.6ez.n veljavno stopiti v stik s ). osebo.
+ooblastilo je nasproti ). osebi abstrakten pravni posel. 8elja, etudi je podlaga
(kavza! za obstoj pooblastilnega razmerja neveljavna.
)*+*,*+* VRSTE .ASTOPANJA /LEDE NA O0SE/ POO0LASTILA
+ooblastitev doloa obseg pravic, pooblastilo doloa vsebino pravic.
0lede na obseg pooblastila loimo#
($! Sp"#$n# ."i gene1."n# p##-".s5i"# dovoljuje vse pravne posle iz rednega poslovanja
pooblastitelja (A E/C('! OZ!.
+osebno pooblastilo je potrebno za posebej opredeljene izjeme rednega poslovanja#
$. prevzem menine obveznosti&
'. sklenitev poro(tva&
). sklenitev poravnave&
-. odtujitev ali obremenitev nepreminine&
.. spustiti se v spor&
/. sklenitev arbitranega sporazuma&
E. odpoved pravici brez povraila (A E/C()! OZ!.

('! P#se-n# ."i spe/i."n# p##-".s5i"# obsega le#
$! doloene vrste poslov& ali
'! enega ali ve poslov.
+osebno pooblastilo je potrebno za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje oz.
spadajo tja, pri emer poobla(enec nima splo(nega pooblastila.
).'... U="*F" Z64TO+6*G6 (A E3 OZ!
+ri zastopanju gre za )<stransko razmerje#
($! N#51.nje ."i in5e1n# 1.z2e1je 2e% z.s5#pnik#2 in z.s5#p.n/e2
je osebno razmerje, zato zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen e
mu to dovoljuje zakon ali pogodba (A E$C($! OZ!.
Zastopnik lahko izjemoma prenese pooblastila na drugega, e#
o mu okoli(ine onemogoajo opraviti posel osebno, ter
o je treba posel opraviti nemudoma zaradi interesov zastopanca (A E$C('! OZ!.
('! Z8n.nje ."i eks5e1n# 1.z2e1je 2e% z.s5#pnik#2 in 4& #se-#
()! R.z2e1je 2e% z.s5#p.n/e2 in 4& #se-#
Uinki zastopanja v razmerju med zastopancem in ). osebo pri direktnem zastopanju
nastanejo neposredno za zastopanca in njegovo pravno s9ero. +ogodba, ki jo sklene
zastopnik v imenu zastopanca in mejah svojih pooblastil, neposredno zavezuje zastopanca
in pogodbeno stranko ( ). osebo!. (A E3C($! OZ!
+od enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni
uinek za zastopanca (A E3C('! OZ!.
$$ 2 '33) "U4 567"T64
Zastopnik mora pogodbeno stranko obvestiti o nastopanju v imenu zastopanca. =e tega ne
stori, ima pogodba vseeno pravni uinek, e je druga stranka vedela za zastopanje ali bi
lahko sklepala nanj (A E3C()! OZ!.
Zastopanec ne odgovarja za nedopustno deliktno ravnanje zastopnika. "zjema od tega je
objektivna odgovornost delodajalca za (kodo, ki jo ). osebam povzroijo delavci v
delovnem razmerju (glej A $-E OZ!. =e delavec (kodo povzroi namenoma, ga lahko
o(kodovanec neposredno terja, vendar lahko terja tudi delodajalca % delodajalec odgovarja
tudi za delikte zastopnika.
Zastopanec ne odgovarja za zastopnikovo ravnanje, e je (koda povzroena zunaj
9unkcije, ki naj bi jo opravljalo zastopni(ko razmerje.
).'./. Z64TO+6*G: 8:= 4T76*F "* Z64TO+6*G: @64T*"J "*T:7:4O8
Zastopnik lahko sklene v imenu zastopanca pravni posel sam s sabo, e pravni posel dovolijo
vsi prizadeti zastopanci % potreben je %#g#6#1.
1ogovor ne pride v po(tev pri zakonitem zastopanju. Za vsako stranko, katere posebni interes
je treba varovati, je treba postaviti skrbnika kolizijski skrbnik.
).'.E. +7:FO76="T:8 Z64TO+6*G6 (A E' OZ!
Zastopnik lahko#
, presee okvir poslov , za katere je poobla(en % v tem primeru pravica zastopanja sploh ne
obstaja&
, prekorai svoje pravice v zvezi s posli, za katere je poobla(en % v tem primeru obstaja
pravica zastopanja, vendar se ne opravlja v dogovorjenih mejah.
4plo(no pravilo glede prekoraitve# p#se" ne 6e"j. -1ez #%#-1i56e z.s5#p.n/. ( principal!.
=e zastopnik prekorai pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoraitev
(A E'C($! OZ!. +osel, sklenjen v prekoraitvi, ni sam po sebi neveljaven, temve je neveljaven,
e ga zastopanec ne odobri.
=e zastopanec noe odobriti pogodbe, sklenjene v &rekra%itvi &!lastil, zastopnik in zasto<
panec solidarno odgovarjata za (kodo, povzroeno dobroverni stranki, ki ni vedela in ni bila
dolna vedeti za prekoraitev (A E'C(.! OZ!.
1o odobritve je posel negotov. Zoper negotovost sta uveljavljeni ' obliki varstva#
($! razvezno upravienje dobroverne stranke % dobroverna stranka, ki ni vedela in ni bila
dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko izve za prekoraitev, izjavi, da je
pogodba ne zavezuje. +ri tem ji ni treba akati, da se zastopanec izree o pogodbi.
(A E'C(-! OZ!
('! 9ikcija neodobritve % e zastopanec ne odobri pogodbe v obiajnem roku, se (teje, da je
odobritev zavrnil. Obiajni rok je rok, potreben za prouitev in ocenitev pogodbe ustrezne
vrste. (A E'C('! OZ!
+ogodba sprio molka zastopanca (e ne velja za odobreno. Zastopanec mora dati izjavo,
da naj se taka pogodba razvee. =e tak(ne izjave ne da v primernem roku, se pogodba
avtomatino razvee.
).'.B. Z64TO+6*G: ?7:Z +OO?@64T"T8: ( falsus procurator , A E) OZ!
se v OZ imenuje p#g#%-.3 ki j# sk"ene ne8p1.6i7en. #se-. oseba, ki pooblastila sploh
nima (falsus procurator lani zastopnik, neupravieni zastopnik!.
;onost poznej(e odobritve# pogodba, ki jo sklene neupravieni zastopnik, zavezuje neupravi<
eno zastopanega samo, e pogodbo pozneje odobri. (A E)C($! OZ!.
4tranka lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree o odo<
britvi (A E)C('! OZ!. Kikcija nesklenitve# e neupravieno zastopani v danem roku ne odobri
pogodbe, se (teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. (A E'C()! OZ!
;onost povraila (kode# dobroverna stranka, ki ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila
dolna vedeti za odsotnost pooblastila, lahko zahteva povrailo (kode od neupravienega
zastopnika. (A E)C(-! OZ!
).'.>. +7:F@"5 "* ZOL"T:8 +OO?@64T"@6 (A EE, A EB OZ!
$' 2 '33) "U4 567"T64
+ooblastitelj lahko po svoji volji preklie in zoi pooblastilo. To lahko stori, etudi se je pravici
do preklica in zoitve v pogodbi odpovedal. (A EEC($! OZ!
+ri preklicu ali zoitvi ni potrebna oblinost. 8sako pooblastilo se lahko preklie in zoi z
izjavo brez posebne oblike. (A EEC('! OZ!
+ravica do povrnitve nastale (kode % poobla(enec ima pravico do povrnitve nastale (kode, e
je s preklicem ali zoitvijo kr(ena#
, pogodba o naroilu (mandat!&
, podjemna pogodba& ali
, kak(na druga pogodba. (A EEC()! OZ!
'7inki p1ek"i/. in z#9i56e p##-".s5i". n.sp1#5i 4& #se-.2 (A EB OZ!#
($! ni uinkov proti dobrovernim % e je dobroverna ). oseba, ki ni vedela in ni bila dolna
vedeti za preklic ali zoitev pooblastila, sklenila pogodbo s poobla(encem ali opravila
drug pravni posel, preklic ali zoitev pooblastila nimata uinka. (A EBC($! OZ!
('! pravica do povraila (kode % e poobla(enec kljub preklicu ali zoitvi pooblastila sklene
pogodbo s ). dobroverno osebo, pogodba velja in pooblastitelj (zastopanec! je o(kodovan
zaradi nevestnega ravnanja poobla(enca. 8 tem primeru ima pooblastitelj od poobla(<
enca pravico zahtevati povrailo nastale (kode. +ooblastitelj ne more zahtevati povraila
(kode od dobrovernega poobla(enca, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti za preklic ali
zoitev pooblastila. (A EBC('! OZ!
).'.$3. +7:*:J6*G: +OO?@64T"@6 (A E> OZ!
($! P1ek"i/ (glej zgoraj!&
('! S215#
$! poobla(enca % pooblastilo preneha s smrtjo poobla(enca (A E>C('! OZ!&
'! pooblastitelja D izjemoma pooblastilo ne preneha, e#
$. se pravni posel ne more prekiniti brez (kode za pravne naslednike&
'. pooblastilo velja za primer smrti pooblastitelja#
, po njegovi volji& ali
, glede na naravo posla. (A E>C()! OZ!
()! P1ene0.nje p1.6ne #se-e#
$! kot poobla(enca # pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot poobla(enca,
e zakon ne doloa drugae (A E>C($! OZ!&
'! kot pooblastitelja % izjemoma pooblastilo ne preneha, e se pravni posel se ne more
prekiniti brez (kode za pravne naslednike (A E>C()! OZ!&
(-! Z izp#"ni56ij# p#s"., za katerega je bilo dano pooblastilo&
(.! Z iz5ek#2 1#k. ali n.s5#p#2 1.z6ezneg. p#g#j..
Uinki prenehanja pooblastila nasproti ). osebam so enaki uinkom preklica in zoitve poobla<
stila. (A EBC()! OZ!
).'.$$. +O4@O8*O +OO?@64T"@O
)*+*--*-* POO0LASTILO PO .APOSLITVI 12 34 O.5
*ekatere osebe opravljajo delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem doloenih pogodb.
To so#
, prodajalci v trgovinah,
, delavci v gostinstvu (natakarji!,
, delavci pri po(tnih in bannih okencih, itd.
Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gospodarsko drubo ali samostojnim podjetnikom pra<
vico sklepati in izpolnjevati ustrezne pogodbe.
)*+*--*+* PRAVI6E TR/OVS7E/A POTNI7A 12 3- O.5
Trgovski potnik je poobla(en le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu
(A B$C($! OZ! 8 dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, temve lahko le zbira
naroila. (A B$C('! OZ!
Trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, brez posebnega pooblastila ni poobla(en
za#
$) 2 '33) "U4 567"T64
, sklepanje pogodb na kredit & in
, sprejemanje kupnine . (A B$C()! OZ!
Trgovski potnik ima pravico#
$. sprejemati za pooblastitelja izjave glede napak blaga&
'. sprejemati za pooblastitelja izjave glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelo<
vanjem&
v imenu pooblastitelja ukreniti vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic.
(A B$C(-! OZ!
4&4& VE)OSEBNA RAZERJA
*a upnikovi ali dolnikovi strani je ve oseb.
).).$. 1:@G"8: O?8:Z*O4T"
Fdaj je obveznost deljiva (A )>)C($! OZ!H
O-6ezn#s5 je %e"ji6.3 7eE
($! se ".0k# %#"g#6.n# 1.z%e"i in izp#"ni 6 %e"i0 z en.ki2i ".s5n#s52i k#5 /e" p1e%2e5 %
obstaja monost delitve& in
('! se z %e"i56ij# ne z2.nj$. 61e%n#s5 /e"eg. p1e%2e5. D delitev ne zmanj(a vrednosti
celote.
Si/e1 je #-6ezn#s5 ne%e"ji6.. Obveznost je nedeljiva tudi, e#
$. s51.nki #zn.7i5. razmerje za nedeljivo & ali
'. z.k#n %#"#7. razmerje kot nedeljivo .
Fak(no je medsebojno razmerje med strankami, e pri deljivi obveznosti obstaja ve dolnikov
ali upnikovH
($! e je ve dolnikov, se o.o.d.d. obveznost razdeli na enake dele in vsak dolnik odgovarja
za svoj del obveznosti (A )>)C('! OZ!&
('! e je ve upnikov, se o.o.d.d. terjatev razdeli na enake dele in vsak upnik lahko zahteva le
svoj del terjatve (A )>)C()! OZ!.
1ejanja ali opustitve enega dolnika C upnika ne uinkujejo v korist ali (kodo ostalim dolni<
kom C upnikom.
D#2ne6. s#"i%.1n#s5i p1i g#sp#%.1ski0 p#g#%-.0 (A )>- OZ!# e ima deljiva obveznost iz
gospodarske pogodbe ve dolnikov, dolniki odgovarjajo solidarno. =e noejo odgovarjati
solidarno, morajo izrecno odkloniti solidarno odgovornost.
8 negospodarskih poslih se solidarnost dolnikov ne domneva.
1eljiva obveznost ima le eno pravno podlago, eprav je aktivni ali pasivni strani ve oseb.
).).'. 4O@"167*: O?8:Z*O4T"
Vsi z. eneg.3 e%en z. 6se. 4olidarne obveznosti so po naravi deljive obveznosti, vendar#
($! e gre za s#"i%.1n#s5 %#"9nik#6 (p.si6n. s#"i%.1n#s5, A )>.C($! OZ!#
$! 6s.k s#"i%.1ni %#"9nik #%g#6.1j. 8pnik8 z. /e"#5n# izp#"ni5e6 #-6ezn#s5i&
'! 6s.k 8pnik ".0k# 5e1j. /e"#5n# izp#"ni5e6 #% k.5e1eg.k#"i s#"i%.1neg. %#"9nik.3
dokler se obveznost v celoti ne izpolni& in
)! #-6ezn#s5 p1ene0. 5.k#j3 k# je en s#"i%.1ni %#"9nik izp#"ni, ter vsi dolniki so
prosti.
8sak solidarni dolnik lahko dolguje (A )>.C('! OZ!#
$. z druganim rokom izpolnitve&
'. pod druganimi pogoji& in
). z druganimi odmiki.
+asivna solidarost upniku zagotavlja veje varstvo njegove terjatve.
('! e gre za s#"i%.1n#s5 8pnik#6 (.k5i6n. s#"i%.1n#s5& A -3EC($! OZ!#
$! 6s.k s#"i%.1ni 8pnik ".0k# 5e1j. od dolnika /e"#5n# izp#"ni5e6 obveznosti& in
$- 2 '33) "U4 567"T64
'! #-6ezn#s5 dolnika nasproti vsem solidarnim upnikom p1ene0. 5.k#j3 k# je en
s#"i%.1ni 8pnik p#p".7.n.
"zbor dolnika (A -3EC('! OZ!# dolnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, dokler
izpolnitve ne zahteva doloeni upnik. 1olnik je dolan izpolniti upniku, ki terja prvi.
)*)*+*-* NASTANE7 SOLIDARNI8 O0VE.NOSTI
4olidarne obveznosti lahko nastanejo na ' naina#
($! s p1.6ni2 p#s"#2 ."i p#g#%-# % solidarnost mora biti izrecno dogovorjena. "zjema od
tega naela je domneva solidarnosti dolnikov pri gospodarskih pogodbah.
('! z z.k#n#2#
$! odgovornost udeleencev pri povzroitvi (kode &
'! odgovornost pri alternativni vzronosti (npr. skupina demonstrantov mee kamne,
izmed katerih eden zadane mimoidoega v glavo % demonstranti odgovarjajo soli<
darno, ker se ne ve, kdo je kamen vrgel!.
)! odgovornost pri nepojasnjeni vzronosti &
-! odgovornost obeh star(ev za (kodna dejanja otroka, mlaj(ega od E let (A $-'C($! OZ!,
na katerega niso pazili&
.! odgovornost obeh star(ev in otroka, starega med E in $- let (A $-) OZ!, na katerega
niso pazili.
)*)*+*+* MEDSE0OJNA RA.MERJA MED SOLIDARNIMI 9DELE:EN6I
($! Sis5e2 p.1/i."neg. 87ink#6.nj. pomeni, da dejanja uinkujejo le nasproti upnikom in
dolnikom, proti katerim se zgodijo. 4istem parcialnega uinkovanje je uveljavljen za nas<
lednja dejanja#
$! z.28%. %#"9nik. 6 1.z2e1j8 %# #s5."i0 s#"i%.1ni0 %#"9nik#6 (A -3'C($! OZ!#
zamuda enega solidarnega dolnika nima uinka nasproti drugim solidarnim dolni<
kom ( e pride en dolnik v zamudo, ostali ne pridejo!&
'! p1ip#zn.6. %#"g. s s51.ni eneg. %#"9nik. (A -3'C('! OZ!# dolg, ki ga pripozna en
solidarni dolnik, nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom ( e en dolnik
pripozna dolg, ga ostali ne pripoznajo!#
)! #p#2in 8pnik. uinkuje le nasproti opomnjenemu dolniku ( e en dolnik dobi
opomin, ga ostali niso dobili!&
-! #%p8s5 s#"i%.1n#s5i % upnik solidarnega dolnika ne bo terjal za ve, kot zna(a dol<
nikov notranji dele, kar logino uinkuje le nasproti enemu dolniku&
.! z.%19.nje in p1e51g.nje z.s5.1.nj.#
$. 6 $k#%# %#"9nik. (A -3)C($! OZ!# zadrano ali pretrgano zastaranje nasproti
enemu dolniku tee naprej za druge dolnike (vendar imajo nezastarani solidarni
dolniki zoper zastarane solidarne dolnike regresni zahtevek!&
'. 6 p1i% 8pnik. (A -$-C($! OZ!# zadrano ali pretrgano zastaranje nasproti enemu
upniku tee naprej za druge upnike.
/! %#"9nik#6. #%p#6e% z.s5.1.nj8 (A -3)C('! OZ!# odpoved dopolnjenemu zastaranju
nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom&
E! p#1.6n.6.#
$. ki j# sk"ene %#"9nik (A )>> OZ!# poravnava, ki jo sklene en solidarni dolnik z
upnikom, nima uinka nasproti drugim solidarnim dolnikom.
=e poravnava ni omejena na dolnika%sklenitelja, jo imajo ostali solidarni dolniki
pravico sprejeti.
'. ki j# sk"ene 8pnik (A -$3 OZ!# poravnava, ki jo sklene en solidarni upnik z
dolnikom, nima uinka nasproti drugim solidarnim upnikom.
=e poravnava ni omejena le na dele upnika%sklenitelja, jo imajo ostali solidarni
upniki pravico sprejeti.
$. 2 '33) "U4 567"T64
('! Sis5e2 gene1."neg. 87ink#6.nj. pomeni, da dejanja enega solidarnega udeleenca na
aktivni ali pasivni strani uinkujejo nasproti vsem solidarnim udeleencem na isti strani.
4istem generalnega uinkovanja velja za naslednja dejanja#
$! izp#"ni5e6 na razne naine#
$. p1.6i"n. izp#"ni5e6&
'. n.%#2es5n. izp#"ni5e6 (datio in solutum!&
). p#"#9i5e6 n. s#%i$78&
-. obsodba na plailo.
'! z.28%. %#"9nik. 6 1.z2e1j8 %# s#"i%.1ni0 8pnik#6 (A -$'C($! OZ!# e pride dol<
nik v zamudo nasproti enemu solidarnemu upniku, pride v zamudo tudi nasproti dru<
gim solidarnim upnikom ( e je dolnik v zamudi do enega upnika, je tudi do ostalih!
)! z.28%. 8pnik.#
$. 6 1.z2e1j8 %# #s5."i0 s#"i%.1ni0 8pnik#6 (A -$'C('! OZ!# zamuda enega soli<
darnega upnika uinkuje nasproti drugim solidarnim upnikom ( e je en upnik v
zamudi, so tudi ostali!&
'. 6 1.z2e1j8 %# s#"i%.1ni0 %#"9nik#6 (A -3$ OZ!# e pride upnik v zamudo
nasproti enemu solidarnemu dolniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim soli<
darnim dolnikom.
-! 1e."ni #%p8s5 %#"g. ( odpust dolga vsem dolnikom, A )>EC($! OZ!# z odpustom
dolga enemu solidarnemu dolniku so prosti tudi drugi solidarni dolniki.
.! p1en#6i5e6 (n#6./ij.) /e"#5ne #-6ezn#s5i (A )>BC($! OZ!# e upnik sklene prenovi<
tev z enim solidarnim dolnikom, so prosti tudi drugi solidarni dolniki.
/! sk"i/e6.nje n. p#-#5 (A )>/C($! OZ!# vsak solidarni dolnik se lahko sklicuje na
pobot sodolnika.
E! p#p#"n. sp1e2e2-. 8pnik. ."i %#"9nik.#
$. #%s5#p /e"#5ne 5e1j.56e % s prevzemom celotne terjatve od enega solidarnega
upnika stopi na mesto vseh solidarnih upnikov nov upnik.
'. p1e6ze2 /e"#5neg. %#"g. % s prevzemom dolga od enega solidarnega dolnika
stopi na mesto vseh solidarnih dolnikov nov dolnik. Upnik se mora s tem strin<
jati.
B! #%p#6e% z.s5.1.nj8 n.sp1#5i 8pnik8 (A -$-C('! OZ!# odpoved zastaranju nasproti
enemu upniku je v prid tudi ostalim upnikom.
>! p#1.6n.6.3 p1i k.5e1i s#%e"8jej# 6si s#"i%.1ni 8%e"e9en/i.
()! Sis5e2 #2ejeneg. gene1."neg. 87ink#6.nj. pomeni, da dejanja uinkujejo nasproti
vsem v deleu, ki pripada posameznemu solidarnemu udeleencu glede na notranje raz<
merje (regresno razmerje!. Obveznost ostalih se zmanj(a za regresni dele. 4istem omeje<
nega generalnega uinkovanja je uveljavljen za naslednja dejanja#
$! pe1s#n."ni #%p8s5 %#"g. ( odpust dolga enemu solidarnemu dolniku, A )>EC('!
OZ!# e upnik odpusti dolg le enemu solidarnega dolniku, se celotna solidarna
obveznost zmanj(a za njegov notranji dele (regresni dele!. 1rugi dolniki solidarno
odgovarjajo za preostanek obveznosti.
'! p1en#6i5e6 (n#6./ij.) #-6ezn#s5i eneg. %#"9nik. (A )>BC('! OZ!# e upnik in dol<
nik omejita prenovitev na dolnikov dele solidarne obveznosti, se solidarna obvez<
nost zmanj(a za prenovljeni dele.
)! 86e"j.6"j.nje p#-#5.#
$. %# 6i$ine %#"9nik#6eg. %e"e9. %#"g. (A )>/C('! OZ!# upnikovo terjatev je z
nasprotno terjatvijo sodolnika mono pobotati samo do vi(ine sodolnikovega
delea dolga.
'. %# 6i$ine 8pnik#6eg. %e"e9. 5e1j.56e (A -3B OZ!# dolnik lahko pobota svojo
obveznost s terjatvijo nasproti solidarnemu upniku, ki zahteva izpolnitev. (A -3BC
($! OZ! 4 terjatvijo nasproti drugemu solidarnemu upniku lahko dolnik pobota
obveznost le do vi(ine upnikovega delea terjatve.
$/ 2 '33) "U4 567"T64
-! %e"n. sp1e2e2-. 8pnik. ."i %#"9nik.#
$. #%s5#p %e"e9. 5e1j.56e % solidarni upnik prevzemniku terjatve odstopi le svoj
dele terjatve&
'. p1e6ze2 %e"e9. %#"g. p#s.2ezneg. %#"9nik. % s prevzemom dolnikovega
delea solidarnega dolga se prevzame dolg le v korist enega dolnika.
.! z%189i5e6 #se-e 8pnik. in %#"9nik. (confusio, A -33, A -$$ OZ!#
$. zdruitev solidarnega dolnika z upnikom (A -33 OZ!# e se v eni osebi zdruita
upnik in solidarni dolnik iste solidarne obveznosti, se obveznost ostalih dolni<
kov zmanj(a za dele zdruenega dolnika.
'. zdruitev solidarnega upnika z dolnikom (A -$$ OZ!# e se v eni osebi zdruita
dolnik in solidarni upnik iste solidarne terjatve, lahko vsak preostali solidarni
upnik od zdruenega dolnika terja le svoj dele terjatve.
Za bolj(e razumevanje glej tabelo na naslednji strani.
Dej.nje n.sp1#5iE s#"i%.1ni2 %#"9nik#2E s#"i%.1ni2 8pnik#2E
$. izpolnitev generalno generalno
'. opomin parcialno parcialno
). dolnikova zamuda parcialno generalno
-. upnikova zamuda generalno generalno
.. sklicevanje na pobot generalno generalno
/. uveljavljanje pobota omejeno generalno omejeno generalno
E. realni odpust dolga generalno generalno
B. personalni odpust dolga omejeno generalno omejeno generalno
>. prenovitev celotne obveznosti generalno generalno
$3. prenovitev z enim dolnikom omejeno generalno omejeno generalno
$$. zdruitev omejeno generalno omejeno generalno
$'. zadranje in pretrganje zastaranja parcialno generalno
$). odpoved zastaranju parcialno generalno
$-. pripoznava dolga parcialno generalno
$.. poravnava (sodeluje eden! parcialno parcialno
$/. poravnava (sodelujejo vsi! generalno generalno
1olnikova zamuda, zadranje in pretrganje zastaranja, odpoved zastaranju ter pripoznava
dolga uinkujejo parcialno nasproti solidarnim dolnikom, vendar generalno nasproti solidar<
nim upnikom.
+oravnava, pri kateri sodeluje eden upnik ali dolnik, ter opomin uinkujeta parcialno na obeh
straneh.
Uveljavljanje pobota, personalni odpust dolga, prenovitev z enim dolnikom in zdruitev
uinkujejo omejeno generalno na obeh straneh.
8sa ostala dejanja uinkujejo generalno.
)*)*+*)* RE/RES MED SOLIDARNIMI 9DELE:EN6I
4 plailom dolga preneha razmerje med upnikom in dolnikom, vendar ne preneha razmerje
med solidarnimi udeleenci.
($! Reg1es n. p.si6ni s51.ni#
$! P1.6i/. izp#"ni5e"j. %# p#61.7i". (regresna pravica, A -3-C($! OZ!# dolnik, ki
izpolni obveznost, ima pravico od vsakega sodolnika zahtevati povrnitev njegovega
delea obveznosti.
'! *evplivanje odpusta ali zmanj(anja dolga (A -3-C('! OZ!# e upnik kateremu sodol<
niku odpusti ali zmanj(a dolg, to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povraila.
$E 2 '33) "U4 567"T64
)! +orazdelitev delea neplaljivega sodolnika (A -3-C()! OZ!# e sodolnik ne more
plaati svojega delea, se ta dele sorazmerno porazdeli na ostale sodolnike.
-! De"i5e6 n. en.ke %e"e (A -3.C($! OZ!# na vsakega dolnika pade enak del o.o.d.d. ali
e ne izhaja iz pravnih razmerij med udeleenci kaj drugega.
.! "zjema delitve na enake dele (A -3.C('! OZ!# e je solidarna obveznost sklenjena v
izkljunem interesu doloenega solidarnega dolnika, je ta dolan povrniti celoten
znesek dolniku%izpolnitelju.
('! Reg1es n. .k5i6ni s51.ni#
$! P1.6i/. 8pnik. z.05e6.5i njeg#6 %e"e9 (A -$.C($! OZ!# vsak soupnik ima pravico
zahtevati svoj dele od upnika, ki je prejel izpolnitev.
'! De"i5e6 n. en.ke %e"e (A -$/C('! OZ!# vsakemu solidarnemu upniku pripada enak
dele, e iz razmerja med njimi ne izhaja kaj drugega.
).).). *:1:@G"8: O?8:Z*O4T" (A -$/ OZ!
*edeljive obveznosti so obveznosti, za katere je znailno, da je predmet izpolnitve#
($! naravno nedeljiv % po delitvi ne bi bil ve istovrstna stvar&
('! pravno nedeljiv % nedeljivost doloa pravna norma (npr. od(kodninske obveznosti!.
Ne%e"ji6#s5 n. p.si6ni s51.ni (A -$/C($! OZ!# e ima nedeljiva obveznost ve dolnikov, se
smiselno uporabljajo dolobe o solidarnih obveznostih.
Upnik ne more razdeliti nedeljive obveznosti med ve dolnikov in zahtevati od vsakega le del
obveznosti#
, e gre za generino doloeno ("enus! nedeljivo obveznost, mora vsak dolnik izpolniti
celoto&
, e gre za individualno doloeno (s&ecies! nedeljivo obveznost, morajo pri izpolnitvi sode<
lovati vsi dolniki.
Ne%e"ji6#s5 n. .k5i6ni s51.ni (A -$/C('! OZ!# med upniki ni niti pogodbeno niti zakonsko
doloena solidarnost. +osamezen upnik lahko od dolnika zahteva izpolnitev le, e so ga drugi
upniki pooblastili za sprejem izpolnitve.
?rez pooblastila za sprejem izpolnitve lahko posamezen upnik od dolnika zahtevaE
, izpolnitev obveznosti vsem upnikom skupaj& ali
, poloitev na sodi(u .
R.z"ik. 2e% s#"i%.1n# in ne%e"ji6# #-6ezn#s5j# je, da upnik nedeljive obveznosti ne more
poljubno porazdeliti med dolnike, temve lahko od ve dolnikov zahteva izpolnitev celote.
To lahko stori le enkrat, medtem ko upnik pri solidarni obveznosti zahteva izpolnitev celote
vekrat od vsakega dolnika, veih dolnikov hkrati ali vseh dolnikov, dokler ni poplaan.
).).-. 4FU+"*4F: 6@" FO@:FT"8*: O?8:Z*O4T"
Ak5i6n. k#"ek5i6n#s5 pomeni, da lahko le ve upnikov skupno in hkrati zahteva izpolnitev.
P.si6n. k#"ek5i6n#s5 pomeni, da morajo vsi dolniki skupaj in hkrati opraviti izpolnitev.
Folektivno razmerje pozna le en dolg oz. eno terjatev. Folektivno terjatev lahko uveljavljajo le
vsi upniki skupaj. Folektivni dolg lahko izpolnejo le vsi dolniki skupaj.
($! P.si6n. k#"ek5i6n#s5
nastane zaradi skupnega premoenja dolnikov. Tak(no skupno premoenje tvori del pre<
moenja, ki je loen od ostalega premoenja vsakega posameznega kolektivnega dolnika.
+ri nas poznamo le skupno premoenje zakoncev, ki oba solidarno odgovarjata s skupnim
in posebnim premoenjem za#
D obveznosti, ki bremenijo oba& in
D obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoe vzdrevanje druine.
;ed zakoncema obstaja regresno razmerje.
Folektivne obveznosti lahko postanejo deljene, e se izpelje postopek razdelitve skupnega
dolga.
('! Ak5i6n. k#"ek5i6n#s5
1olnik lahko plaa le vsem upnikom skupaj. 6ktivna kolektivnost nastane#
$B 2 '33) "U4 567"T64
D z dogovorom& ali
D po zakonu % npr. do delitve skupnega premoenja imata le oba zakonca skupno pra<
vico zahtevati od(kodnino, e kdo unii njuno skupno premoenje.
1ruga razmerje, v katerih je uveljavljena kolektivnost, so#
, sk8pne p1.6i/e in #-6ezn#s5i %e%neg. p1.6. % do delitve upravljajo in razpolagajo
dedii z dedi(ino skupno& in
, %189-en. p#g#%-. (societas! % je kolektivno obveznostno razmerje o.o.d.d. +osamezni
drubeniki ne morejo razpolagati z delei in jih prena(ati brez privolitve ostalih drubeni<
kov.
4&:& POGODBE V !ORIST TRETJI*
:na stranka (p1#2i5en5! se drugi stranki (p1#2is.1! zavee, da bo pogodbo izpolnila tretjemu
(-eneCi/i.1!.
P1.6. ."i p1is5n. p#g#%-. 6 k#1is5 51e5jeg. je pogodba, pri kateri ima tretji pravico zahtevati
izpolnitev pogodbe.
Nep1.6. ."i nep1is5n. p#g#%-. 6 k#1is5 51e5jeg. je pogodba, pri kateri tretji ni upravien
zahtevati izpolnitve, temve je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil.
4kica#
8alutno razmerje je razlog za kritno razmerje. +romitent lahko uveljavlja proti bene9iciarju vse
ugovore, ki jih ima proti promisarju.
P#g#ji z. sk"eni5e6 p#g#%-e 6 k#1is5 51e5jeg.#
, ni potrebno, da je tretji poslovno sposoben v asu sklenitve pogodbe&
, sodelovanje tretjega ni potrebno za veljavnost pogodbe&
, ni predpisana nobena posebna oblika&
, sp1eje2 -eneCi/i.1j. je potreben za izpolnitev pogodbe.
Te2e"jn. 1.z2e1j. 2e% 8%e"e9en/i#
($! k1i5n# 1.z2e1je je razmerje med promitentom ( tisti, ki obljubi! in promisarjem ( tisti,
ki se mu obljubi!. +romitent obljubi, ker je od promisarja e prejel kak(no dajatev ali mu je
bila obljubljena.
('! 6."85n# 1.z2e1je je razmerje med promisarjem in bene9iciarjem. +romisar je ponavadi
prejel od bene9iciarja kak(no korist valuta.
+7O;"T:*T
+7O;"467
(naronik!
?:*:K"5"67
(koristnik pogodbe!
obljubi
$> 2 '33) "U4 567"T64
()! k.6z."n# 1.z2e1je je razmerje med promitentom in bene9iciarjem. Favzalno je zaradi
nedoloenosti. @ahko gre za razline pravne vsebine.
P1.6i/e -eneCi/i.1j.#
, bene9iciar lahko svoje pravice aktivno uveljavlja&
, bene9iciar mora akati, da mu izpolnitelj korist ponudi&
, obseg bene9iciarjevih pravic je odvisen od vsebine pogodbe.
).s n.s5.nk. -eneCi/i.1je6e p1.6i/e % uveljavili sta se ' teoriji#
($! 5e#1ij. # .k1es/en/i % pravica nastane in traja, dokler bene9iciar ne izjavi, da jo odklanja
(razvezni pogoj!. Forist bene9iciar pridobi e s tem, da je pogodba sklenjena.
Ugovor k tej teoriji je, da ne moremo nekoga siliti, naj sprejme posel.
('! 5e#1ij. # .k/ep5i1.nj8 % pravica nastane (ele, ko se bene9iciar o njej izjavi (odloni po<
goj!. 1o takrat obstaja le pravno zavarovani interes bene9iciarja, ki ga imenujemo priako<
vanje. ?ene9iciar korist pridobi, ko pristane nanjo.
Tipi7ni p1i2e1i p#g#%- 6 k#1is5 51e5jeg.#
, zavarovalna pogodba (ivljenjsko zavarovanje!&
, transportna pogodba (prejemnik pridobi pravico (ele, ko blago prispe v namembni kraj!&
, izroilna pogodba (pravica za tretjega nastane z izroitvijo zemlji(a pod pogojem, da
tretji izroitev sprejme!.
Fo je pogodba v korist tretjega veljavno sklenjena in tretji (e nima pravice, da bi se o njej
izjavil, pravica (e ni pri(la v premoenje tretjega niti kot priakovanje. +ravica je golo upanje in
se lahko preklie, dokler tretji ne izjavi, da sprejema naklonjeno korist.
0olo upanje lahko prekr(i le, kdor ima po zakonu monej(i pravno zavarovani interes. To so#
, pogodbeni stranki skupaj ali posamezno % lahko preklieta ali spremenita bene9iciarjevo
pravico&
, promisarjevi upniki , ki noejo biti prikraj(ani.
II& NASTANE! OBVEZNOSTI
(& POGODBENE OBVEZNOSTI
(&(& POJE IN VRSTE POGODB
$.$.$. +OG:; O?8:Z*O4T*: +O0O1?:
P#g#%-. je p1.6ni %#g#6#1 F p1.6ni p#se"E
, ki n.s5.ne s sp#1.z82#2 s51.nk& in
, s k.5e1i2 se 8s5.n#6ij#3 p1ene0.j# ."i sp1e2enij# p1.6i/e in p1.6n. 1.z2e1j..
+ogodba je pravno dejanje le, e pravo zanjo doloa pravne posledice.
Nep1.6ni %#g#6#1 (gentlemanMs agreement! je dogovor, ki vee stranke le ustveno in astno,
kajti pri njegovi kr(itvi niso predvidene pravne sankcije.
D#"#7en#s5 %#g#6#1. % stranki se sporazumeta#
($! %. n.j p#g#%-. n.s5.ne&
('! k.k$ne 61s5e n.j p#g#%-. -#&
()! k.k$n. n.j -# 6se-in. p#g#%-e.
8 nasprotnem primeru se sporazum ne prizna za pogodbo. 8endar se (teje za pogodbo spora<
zum, pri katerem je katera bistvena znailnost prepu(ena odloitvi ene stranke (npr. vi(ina
cene!. +ogodba uinkuje (ele, ko stranka to bistveno znailnost doloi.
$.$.'. 874T: O?8:Z*O4T*"J +O0O1?
-*-*+*-* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA NA%'N S()EN'TVE
($! !#nsenz8."ne p#g#%-e so pogodbe, ki so sklenjene na podlagi samega sporazuma takoj,
ko je doseeno soglasje (konsenz! med strankama.
'3 2 '33) "U4 567"T64
('! O-"i7ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih se zahteva, da je volja izraena v doloeni
vnaprej predpisani obliki. 8elja naelo konsenzualnosti, ki se mu dodaja pogoj oblike za
veljavnost pogodbe.
4misel, zaradi katerega je doloena oblika, je#
D zavarovanje stranke pred nepremi(ljenim dejanjem&
D nesposobnost stranke (potrebna je oblina odobritev skrbnika ali dravnega organa!&
D potreba po evidenci nad dogajanjem v pravnem prometu&
D javni interes.
()! Re."ne p#g#%-e so pogodbe, ki so veljavne le, e stranki po sporazumu izroita druga
drugi predmet izpolnitve. To so#
$! pogodba o ari&
'! pogodba o nadomestni izpolnitvi (#ati in slutu$!&
)! darilna pogodba&
-! posodbena pogodba.
-*-*+*+* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA STRAN *+VE,N*ST'
($! En#s51.nsk# #-6ezne p#g#%-e (contractus unilateralis! so pogodbe, pri katerih nastane
obveznost le za eno stranko, ki je dolna nekaj izpolniti, ter upravienost za drugo stran<
ko, ki ima od pogodbe le koristi. Tak(ni pogodbi sta darilna pogodba in prodajno naroilo.
('! D6#s51.nsk# #-6ezne p#g#%-e (contractus ilateralis! so pogodbe, pri katerih sta obe
stranki hkrati upravieni in zavezani iz pogodbe % obe stranki sta dolnik in upnik#
$! Vz.je2ne p#g#%-e (contractus ilateralis ae-ualis! so pogodbe, pri katerih je
izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. *asprotna stranka ima
monost ugovora neizpolnjene pogodbe (exce&ti nn a#i$&leti cntractus!. Obe
stranki nosita nevarnost naknadne nemonosti izpolnitve ene stranke.
'! Ne6z.je2ne p#g#%-e (contractus ilateralis inae-ualis! so pogodbe, pri katerih
obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke.
-*-*+*)* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA *DP)A%N*ST
($! O%p".7ne ."i #ne1#zne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih mora dolnik plaati za tisto,
kar je prejel od upnika. 0ospodarske pogodbe so praviloma odplane (prodajna, zakupna,
gradbena, licenna pogodba!. 8se vzajemne pogodbe so odplane. 8se odplane pogodbe
niso vzajemne.
('! Ne#%p".7ne ("8k1.5i6ne) ."i "i-e1."ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih za dajatev ali
storitev ene stranke ni potrebna protidajatev ali protistoritev druge stranke. :na stranka
ima od pogodbe le moralno korist. Znailnosti neodplanih pogodb#
$! vsaka zmota ima za posledico izpodbojnost&
'! dolnik ne jami za napake v izpolnitvi&
)! ne velja pravilo o ezmernem prikraj(anju in ni ugovora neizpolnitve&
-! tretje osebe (upniki dolnika! lahko neodplano pogodbo izpodbijajo, e so bili z njo
o(kodovani (actio A-uiliana!.
()! Ne651."ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih (ne!odplanost ni razvidna.
-*-*+*,* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA P*,NAN*ST VREDN*ST'
($! A"e.5#1ne p#g#%-e ."i p#g#%-e n. s1e7# so pogodbe, v katerih je obveznost ene stranke
doloena vnaprej, medtem ko je obveznost druge stranke visea. 8rednost izpolnitve je
odvisna od negotovega dogodka. +rimeri# loto, stave, reb, zavarovalna pogodba.
('! !#285.5i6ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih vrednost izpolnitve ene stranke popol<
noma ustreza vrednosti nasprotne izpolnitve. 8rednost izpolnitve je znana e ob sklenitvi
pogodbe oz. se lahko oceni.
-*-*+*;* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA TRA.N*ST
($! Enk1.5ne ."i 51en85ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih je obveznost v trenutku izpol<
njena in v trenutku ugasne (npr. prodajna pogodba!.
('! S8k/esi6ne ."i z.p#1e%ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih se obveznosti izpolnjujejo
doloen as v ponavljajoih presledkih (npr. prodaja na obroke!.
'$ 2 '33) "U4 567"T64
()! T1.jne p#g#%-e so pogodbe, ki trajajo dalj asa (npr. pogodba o ivljenjskem zavarova<
nju!. @ahko se razveejo le za naprej. *e morejo se razveljaviti za nazaj.
-*-*+*<* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA T'P','RAN*ST
($! Tipizi1.ne ."i .%0ezijske p#g#%-e so pogodbe, ki se ponavljajo in so postavljene vnaprej
s strani ene stranke. 1ruga stranka jih je dolna sprejeti tak(ne, kakor so.
8sebino tipizirane pogodbe doloajo sp"#$ni p#g#ji p#g#%-e. 4plo(ni pogoji zavezujejo
le dobroverno stranko ( stranka, ki so ji bili splo(ni pogoji znani ali bi ji morali biti znani,
A $'3C('! OZ!. =e so splo(ni pogoji nejasno 9ormulirani, nosi riziko nejasnosti sestavljalec
pogojev. 4plo(ni pogoji morajo biti objavljeni na obiajen nain (A $'3C('! OZ!. =e stran<
ka ne pozna vseh zapisanih splo(nih pogojev, je njena nevednost ne varuje, e so bili
pogoji objavljeni na obiajen nain.
+ogosto se za adhezijske pogodbe uporablja izraz C#128".1ne p#g#%-e.
('! Ne5ipizi1.ne ."i p#"j8-ne p#g#%-e
-*-*+*=* VRSTE PO/OD0 V DE)*VNE/ PRAVU
($! !#"ek5i6ne p#g#%-e so pogodbe, ki se sprejemajo s strani organizacije ali skupine za
svoje lane. +rivolitev lanov ni potrebna, vendar je kolektivna pogodba kljub temu zanje
obvezna.
('! In%i6i%8."ne p#g#%-e so pogodbe, ki se sklepajo na podlagi kolektivne pogodbe med
posamezniki in podpisnikom kolektivne pogodbe v okviru sprejetih obveznosti v kolek<
tivni pogodbi.
-*-*+*3* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA P*'/EN*VAN.E
($! N#2in.5ne (i2enske) p#g#%-e so pogodbe, ki so s pravnimi normami tono opredeljene
(npr. prodajna, gradbena, zavarovalna, prevozna, itd. itd. pogodba!. *ajdemo jih v poseb<
nem delu Obligacijskega zakonika.
('! In#2in.5ne (-1ezi2enske) p#g#%-e so pogodbe, ki so prepu(ene avtonomiji volje
strank, ki jih v vsakem primeru lahko posebej izoblikujejo.
-*-*+*>* VRSTE PO/OD0 /LEDE NA MEDSE0OJNA RA,/ER.A /ED P*G*D+A/'
($! Z"#9ene p#g#%-e so pogodbe, ki so med seboj v odvisnosti. =e ena pogodba ni veljavna,
tudi druga ni. Fljub temu v njih obstajajo znailnosti vsake posamezne pogodbe.
('! e$.ne p#g#%-e so pogodbe, pri katerih se ve pogodb zlije v eno pogodbo, ki vsebuje
le nekatere sestavine posameznih pogodb. Teorije za razlago me(anih pogodb so#
$! absorbcijska teorija % e je ena sestavina oitno bistvena in so druge sestavine manj<
(ega pomena, veljajo pravila pogodbe, katere elementi so bistveni&
'! delitvena teorija % e so elementi pogodb enako bistveni, veljajo pravila vseh pogodb&
)! kreacijska teorija % ugotavlja se, katera pravila so najbolj primerna gleda na namen
pravnega razmerja.
-*-*+*-4* ?ID96IARNI POSLI
Kiduciarni posli so pogodbe o zaupanju, ki elijo ustvariti zaasno stanje, po preteku katerega
stranki z novo pogodbo spet ustvarita prej(nje stanje. +oznamo ' 9iduciji#
, fiducia cum creditore contracta Ci%8/ij. n.2es5# z.s5.6e# namesto zastavne pravice
se ustanovi var(ina. Kiduciant obdri stvar, medtem ko ima 9iduciar var(ino v obliki
lastninske pravice, ustanovljene s posestnih konstitutom.
, fiducia cum amico contracta ".s5ni$k. Ci%8/ij.# nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se
mora izkazati kot upravienec, toda pridobljenih stvari trajno ne potrebuje (inkaso cesija!.
-*-*+*--* DEJANS7A PO/OD0ENA RA.MERJA
nastanejo pri neveljavni pogodbi. =eprav pogodba ni veljavna, se lahko vseeno izpolnjuje,
kakor e bi bila veljavna.
-*-*+*-+* PO/OD0E NA .A8TEVO DR:AVNE/A OR/ANA
4tranki sta dolni skleniti pogodbo, e to zahteva dravni organ (npr. obvezno avtomobilsko
zavarovanje!. To pomeni omejitev pogodbene volje strank.

(&,& S!LEPANJE POGODB
'' 2 '33) "U4 567"T64
Fdaj je pogodba sklenjenaH P#g#%-. je sk"enjen.3 k# se p#g#%-eni s51.nki sp#1.z82e5. #
njeni0 -is56eni0 ses5.6in.0 NA $.O. 4tranki se sporazumeta, ko nastane s#g".sje 6#"j ."i
k#nsenz, e niso predpisane (e druge predpostavke za sporazum (oblika, izroitev stvari!.
*aeloma velja pravilo o konsezualnosti podatkov % pogodba je sklenjena, ko je doseen
konsenz.
Nesp#1.z82# pogodba ni sklenjena, kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, vendar med
njima dejansko obstaja nesporazum o#
, naravi pogodbe,
, podlagi pogodbe, ali
, predmetu obveznosti. NA $/O.
B.ze3 ki p1ipe"jej# %# sk"eni56e p#g#%-e so#
3. zbiranje podatkov, in9ormacij ter bonitet proizvajalcev in prodajalcev % ta dejanja nimajo
pravnih posledic&
$. p#g.j.nj. % ne zavezujejo strank (stranki se lahko dogovarjata ustno, neposredno, po
tele9onu, pismeno!&
'. p#n8%-. (#Ce15.)&
). sp1eje2 p#n8%-e (.k/ep5)
-. morebitna p1e%p#g#%-.&
.. sk"eni5e6 p#g#%-e.
$.'.$. +O06G6*G6 (A '3 OZ!
+ogajanja so predpogodbena 9aza, v kateri bodoa sopogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno
voljo. +ravno relevantna pogajanja morajo zavzemati bodoe bistvene elemente pogodbe.
+ogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo. 8saka stranka jih lahko prekine, kadar hoe
NA '3C($!O. 8endar imajo pogajanja doloene neposredne in posredne pravne posledice.
($! Nep#s1e%ne p1.6ne p#s"e%i/e p#g.j.nj se kaejo v od(kodninski odgovornosti stranke,
ki je zlorabila pogajanja (culpa in contra0endo! % stranka odgovarja za (kodo, povzro<
eno drugi stranki#
$! e se je pogajala brez namena skleniti pogodbo NA '3C('!O& in
'! e je namen skleniti pogodbo opustila brez utemeljenega razloga NA '3C()!O.
('! P#s1e%ne p1.6ne p#s"e%i/e p#g.j.nj % iz pogajanj je mono izlu(iti pravo pogodbeno
voljo strank. +ogajanja so pomembna za razlago posameznih spornih dolob pogodbe.
S51#$ki p#g.j.nj# vsaka stranka krije svoje stro(ke pogajanj (priprav na pogodbo!. 4kupne
stro(ke krijeta stranki po enakih delih o.o.d.d. NA '3C(-!O.
$.'.'. +O*U1?6 ( O?ERTA !
P#n8%-. je p1e%"#g z. sk"eni5e6 p#g#%-e %#"#7eni #se-i3 ki 6se-8je 6se -is56ene ses5.G
6ine p#g#%-e. 4 sprejemom ponudbe se pogodba sklene NA ''C($!O.
P#n8%-. je en#s51.nsk# #-6ezn#s5n# %ej.nje.
?istveni elementi ponudbe so#
($! animus contra0endi % ponudba 2#1. iz1.9.5i 6#"j# z. sk"eni5e6 p#g#%-e. 1oloena
mora biti tako, da z golim naslovnikovim I16I nastane veljavna pogodba.
4tranki lahko pustita stranske toke pogodbe za kasneje, e sta se dogovorili o bistvenih
sestavinah. 8 tem primeru se (teje pogodba za sklenjeno. =e se stranki kasneje ne dogovo<
rita o stranskih tokah, jih uredi sodi(e. +ri tem upo(teva#
, pogajanja med strankama,
, prakso, vzpostavljeno med strankama , in
, obiaje . NA ''C('!O
('! ponudba 2#1. -i5i n.s"#6"jen. n. %#"#7en# #se-##
$! sp"#$n. p#n8%-. % naslovljena je na nedoloeno (tevilo oseb# predlog, naslovljen na
nedoloeno (tevilo, je vabilo k dajanju ponudb NA ''C()!O.
'! 1e."n. p#n8%-.# razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se (teje za ponudbo NA ')O&
') 2 '33) "U4 567"T64
)! k.5."#gi in #g".si# poslani katalogi, ceniki, tari9e, obvestila, oglasi v tisku, letaki,
oglasi po radiu in televiziji, oglasi po internetu, in drugi oglasi so le vabila k ponudbi
pod objavljenimi pogoji. NA '-C($!O
+o(iljatelj katalogov in oglasov odgovarja za (kodo, nastalo ponudniku, e brez ute<
meljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe. NA '-C('!O
-! #-"ik. p#n8%-e# e zakon zahteva za sklenitev pogodbe posebno obliko, mora biti
zavezujoa ponudba dana v tej posebni obliki. NA 'EC($!O
V1s5e p#n8%-#
($! +onudbe po pogajanjih # ponudba se pogosto izoblikuje (ele po pogajanjih, saj nastane
tako, da se stranki sporazumeta ter odstranita nasprotja med predlogi.
('! Tipizirane ponudbe # izoblikujejo se s splo(nimi 9ormularji ali se sklicujejo na splo(ne
pogoje poslovanja, ki jih stranka objavi na obiajen nain. 1o pogajanj sploh ne pride, ker
se mora le podvrei splo(nim pogojem ali se odrei sklenitvi pogodbe.
()! Ustna ali pisna ponudba # velja 9ikcija navzoe osebe % e je ponudba dana po tele9onu,
tele9aksu, e%mailu, itd., se (teje, da je dana navzoi osebi.
(-! 7ealna ponudba # stranka po(lje drugi stranki ponujeni predmet.
P1.6ne p#s"e%i/e p#n8%-e % razlikujemo med sistemi vezane ponudbe in sistemi nevezane
ponudbe#
($! Sis5e2 6ez.ne p#n8%-e pomeni, da ponudnik (ferent! ne more preklicati ponudbe po
tem, ko jo je stranka e prejela# p#n8%nik. p#n8%-. 6e9e, razen e#
$. to obveznost (vezanosti na ponudbo! izkljui, ali
'. izkljuitev obveznosti (vezanosti na ponudbo! izhaja iz okoli(in posla. NA '.C($!O
$! !#"ik# 7.s. 6e9e p#n8%-.H
$. 1#k z. sp1eje2 je %#"#7en# ponudba, v kateri je doloen rok sprejema, vee
ponudnika do izteka tega roka NA '/C($!O. Fdaj zane tei rok#
, rok, doloen v pismu zane tei#
o od datuma, oznaenega v pismu& ali
o od datuma na kuverti, e v pismu ni datuma.
, rok, doloen v telegramu zane tei od dneva oddaje na po(ti&
, rok, doloen tele9onu (teleksu in drugih neposrednih sredstvih sporoanja!
zane tei od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo. NA '/C('!O
'. 1#k z. sp1eje2 ni %#"#7en#
, ponudba, dana odsotni osebi , vee ponudnika, kolikor je obiajno potrebno,
da#
o ponudba prispe do naslovljenca, in
o naslovljenec proui ponudbo, in
o naslovljenec odloi o ponudbi, in
o odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. NA '/C()!O
, ponudba, dana ustno , mora biti sprejeta takoj, drugae se (teje za zavrnjeno,
e iz okoli(in ne izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. NA '/C(-!O
). z.61ni5e6 p#n8%-e# pred potekom roka za sprejem ponudba neha veljati, ko
ponudnik prejme izjavo o zavrnitvi ponudbe. NA '/C(.!O

'! O% k%.j p#n8%-. 6e9e p#n8%nik.H
$. p1eje2n. 5e#1ij. % ponudba zane veljati (ele, ko jo naslovljenec (!lat! prejme.
+onudnik lahko ponudbo umakne le#
preden jo naslovnik prejme (umik ponudbe mora prispeti pred ponudbo!& ali
soasno s tem, ko jo naslovnik prejme. NA '.C('!O
'- 2 '33) "U4 567"T64
'. monost preklica ponudbe zaradi nekrivdne zamude # pogodba je sklenjena, e je
iz listino o sprejemu z zamudo razvidno, da so okoli(ine povzroile nereden pre<
nos po(iljke, zaradi katerega ponudnik sprejema ni prejel pravoasno. +onudnik
lahko obvesti naslovnika, da se zaradi zamude ne uti vezanega s svojo ponudbo.
NA )$C('!O
Obveznost ponudnika je naeloma podedljiva, ker so premoenjske pravice podedljive,
vendar le, e izpolnitev ni povezana z zapustnikovo osebo.
+onudba ne izgubi uinka, e pred sprejemom nastopi smrt ali nesposobnost ene stranke,
razen e izhaja nasprotno iz#
D namena strank,
D obiajev, ali
D narave posla. NA )'O
('! Sis5e2 ne6ez.ne (ne51%ne) p#n8%-e pomeni, da ponudnik lahko ponudbo preklie.
+reklic ni dopusten, ko naslovljenec sprejme ponudbo (akce&tira!.
8 praksi velja sistem vezane ponudbe, e ponudnik izrecno ne izjavi, da ne eli biti vezan.
P#n8%nik. p#n8%-. 6e9e, razen e#
, to obveznost (vezanosti na ponudbo! izkljui, ali
, izkljuitev obveznosti (vezanosti na ponudbo! izhaja iz okoli(in posla. NA '.C($!O
P1.6n. n.1.6. p#n8%-e % ponudba je enostransko obveznostno dejanje, ki mu pravo doloa
pravne posledice#
, ponudba stranko obvezuje, kolikor hitro je objavljena &
, stranka (ponudnik! je na ponudbo vezana, ker zakon ponudbi kot enostranskemu obvez<
nostnemu dejanju pripisuje obvezno pravno mo za doloeno osebo (HHH!.
$.'.). 4+7:G:; +O*U1?: ( A76EPT !
Sp1eje2 p#n8%-e je en#s51.nsk. izj.6. n.s"#6nik. p#n8%nik83 %. se s51inj. s p#n8%-#.
+onudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. NA 'BC($!O
+onudba je sprejeta tudi, e#
, naslovnik po(lje stvar,
, plaa ceno,
, stori kaj drugega, kar se lahko (teje za izjavo o sprejemu na podlagi#
o same ponudbe, ali
o prakse med strankama, ali
o obiajev.
4prejem uinkuje v trenutku, ko je dejanje storjeno, pod pogojem, da pride do sprejema v
roku, ko ponudba zavezuje ponudnika. NA 'BC('!O
Sp1eje2 p#n8%-e s p1e%"#g#23 n.j se sp1e2eni NA '>O# e naslovnik hkrati s sprejemom
predlaga spremembo ali dopolnitev ponudbe, se (teje, da je ponudbo zavrnil in sam dal novo
ponudbo. NA '>C($!O +ri predlogu za spremembo mora iti za -is56ene sp1e2e2-e ponudbe.
?istveno spreminjajo ponudbo spremembe in dopolnitve, ki se nana(ajo na#
, ceno &
, plailo &
, kakovost ali koliino blaga&
, kraj in as dobave &
, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo&
, re(evanje sporov . NA '>C()!O
Ne-is56ene sp1e2e2-e# e sprejem predlaga le dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne
spreminjajo ponudbe, gre za sprejem, ne za novo ponudbo, pod pogojem, da ponudnik takoj ne
ugovarja. =e ponudnik ne ugovarja, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe in pred<
laganimi spremembami. NA '>C('!O
'2ik (p1ek"i/) sp1eje2. % naslovnik lahko sprejem umakne le#
'. 2 '33) "U4 567"T64
, preden ponudnik prejme izjavo o sprejemu ( umik sprejema mora prispeti pred izjavo o
sprejemu!&
, soasno s tem, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu. NA 'BC()!O
N.7in sp1eje2. % do akcepta lahko pride#
($! z izrecno izjavo &
('! s konkludentnimi dejanji &
()! z 2#"k#2# 7e n.s"#6nik 2#"7i3 5# ne p#2eni3 %. sp1eje2. p#n8%-# NA )3C($!O.
D#"#7i"# v ponudbi, %. 2#"k ."i #p8s5i5e6 naslovnika 6e"j.5. z. sp1eje2, ni2. 87ink..
Za opustitev naslovnika (teje#
D e naslovnik ne zavrne ponudbe v doloenem roku& ali
D e naslovnik v doloenem asu ne vrne stvari, za katero je dana ponudba. NA )3C('!O
Izje2#2. 2#"k $5eje z. sp1eje2 ponudbe#
$! med stalnimi poslovnimi partnerji z ustaljenim nainom poslovanja # e je naslovnik
glede doloenega blaga v stalni poslovni vezi s ponudnikom, se (teje, da je sprejel
ponudbo glede taistega blaga, e ponudbe ni takoj ali v danem roku zavrnil. NA )3C()!O
'! naslovnik ponudbe izvr(uje naroila # naslovnik ponudbe mora izvr(iti dobljeno naro<
ilo, razen e ga takoj ne zavrne, e#
$. naslovnik prej ponudil ponudniku, da bo po njegovih naroilih opravljal doloene
posle& ali
'. spada izvr(evanje naroil v dejavnost naslovnika. NA )3C(-!O
=e naslovnik%izvr(evalec naroil ne zavrne naroila, je pogodba sklenjena v trenutku,
ko naslovnik prejme ponudbo (naroilo!. NA )3C(.!O
Z.p#zne"i sp1eje2# ponuda, ki jo naslovnik sprejme z zamudo (po preteku roka, v katerem je
uinkovala!, (teje za novo ponudbo naslovnika, razen e mu ponudnik takoj sporoi, da se
pogodba sklene po stari ponudbi. NA )$C($!O.
Z.p#zne". 61#7i5e6 izj.6e # sp1eje28 pomeni, da je do zamude pri(lo zaradi objektivnih
okoli(in, zato se (teje, da# pogodba je sklenjena, e je iz listine o sprejemu z zamudo razvidno,
da so okoli(ine povzroile nereden prenos po(iljke, zaradi katerega ponudnik sprejema ni
prejel pravoasno. +ogodba zaradi zapoznele vroitve sprejema ni sklenjena, e ponudnik takoj
obvesti naslovnika, da se zaradi zamude ne uti vezanega s svojo ponudbo. NA )$C('!O
$.'.-. +7:1+O0O1?6 (+7:@";"*67*6 +O0O1?6, PACTU/ DE C*NTRA1END* !
P1e%p#g#%-. je p#g#%-.3 s k.5e1# se p1e6ze2. #-6ezn#s53 %. -# k.sneje sk"enjen.
%18g. g".6n. p#g#%-.. NA ))C($!O +redpogodba je pogodba o tem, da bosta stranki sklenili
drugo pogodbo. "zpolnitev predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe.
P1e%p#s5.6ke z. 6e"j.6n#s5 p1e%p#g#%-e (kdaj predpogodba zavezujeH!#
($! 6se-#6.nje -is56eni0 ses5.6in g".6ne p#g#%-e % predpogodba vee, e vsebuje bistvene
sestavine glavne pogodbe. NA ))C()!O
('! 1#k z. sk"eni5e6 g".6ne p#g#%-e % stranki lahko#
$! doloita rok za sklenitev glavne pogodbe& ali
'! ne doloita roka za sklenitev glavne pogodbe % v tem primeru je treba glavno
pogodbo skleniti na dan, ko mora biti sklenjena po naravi posla in okoli(inah.
()! nesp1e2enjene #k#"i$7ine % klavzula reus sic stantius# predpogodba ne vee, e se
okoli(ine po njeni sklenitvi tolikanj bistveno spremenijo, da stranki v tak(nih okoli(inah
gotovo ne bi sklenili predpogodbe. NA ))C(/!O
(-! #-"ik.3 7e je p1e%pis.n.# predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo,
e je predpisana oblika pogoj za veljavnost NA ))C('!O.
Izp#"ni5e6 p1e%p#g#%-e % v OZ je zagotovljeno p1.6n# 6.1s56# z.1.%i nesk"eni56e g".6ne
p#g#%-e. Fer je vsebina bodoe glavne pogodbe doloena s predpogodbo, je mono pred<
pogodbo iztoiti tako, da sodba nadomesti glavno pogodbo#
$. na zahtevo zainteresirane stranke naloi sodi(e drugi stranki, ki noe skleniti glavne
pogodbe, naj to stori v doloenem roku. NA ))C(-!O
'. tobo na sklenitev glavne pogodbe mora stranka vloiti v < 2ese/i0 od dneva#
'/ 2 '33) "U4 567"T64
, ko je potekel v predpogodbi doloen rok za sklenitev glavne pogodbe& ali
, ko mora biti glavna pogodba sklenjena po naravi posla in okoli(inah , e stranki v
predpogodbi nista doloili roka. NA ))C(.!O
$.'... 4F@:*"T:8 +O0O1?:
+omembni sta predvsem as in kraj sklenitve pogodbe.
($! ).s sk"eni56e p#g#%-e % vpra(anje trenutka sklenitve pogodbe je sporno pri sklepanju
pogodb na daljavo. 8 teoriji obligacij so se izoblikovale naslednje teorije#
$! #eklaracijska teorija # pogodba je sklenjena, ko naslovnik (akce&tant! izjavi ali zapi(e
sprejem&
'! oddajna ali eks&e#icijska teorija # pogodba je sklenjena, ko akceptant odpo(lje izjavo o
sprejemu&
)! 1e/ep/ijsk. 5e#1ij.# pogodba je sklenjena, ko ponudnik prejme sprejem&
-! in9ormacijska teorija # pogodba je sklenjena, ko se ponudnik seznani z vsebino spre<
jema.
OZ 86e"j.6"j. 1e/ep/ijsk# 5e#1ij## p#g#%-. je sk"enjen. takrat, k# p#n8%nik p1ej2e
od druge stranke (naslovnika! izj.6# # sp1eje28. NA '$C($!O
('! !1.j sk"eni56e p#g#%-e % p#g#%-. je sk"enjen. 6 k1.j83 kje1 je i2e" p#n8%nik se%e9
."i p1e-i6."i$7e 6 51en85k83 k# je %." p#n8%-#. NA '$C('!O
P#se-ni p1i2e1i sk"ep.nj. p#g#%-#
, .%0ezijske p#g#%-e so pogodbe, pri katerih ponudba e vnaprej natanno izdelana. Zato
pogajanj ni % moen je le sprejem ali zavrnitev ponudbe.
, %1.9-. in "i/i5./ij.#
D draba % razpis drabe je poziv nedoloenemu krogu ljudi, naj stavijo svoje ponudbe.
+ogodba nastane, ko je dana cenovno najvi(ja ponudba.
D avkcija je prodaja doloene vrste stvari na doloenem kraju in po doloenih pravilih&
D "i/i5./ij., j.6ni 1.zpis, tender (angl.! % je poziv k postavitvi ponudb za sklenitev
pogodbe. 4tranka, ki se ponuja, se zavezuje. Gavni razpisi so znailni za velike investi<
cijske projekte, pri katerih je prevzemnik dela zelo omejen s strani investitorja glede
opravljanja dela. +ogodba se lahko sklene (ele po uspe(nem postopku na podlagi
javnega razpisa.
Big -#n% je ponudnikova garancija za resnost ponudbe. Pe1C#12.n/e -#n% je garan<
cija prvovrstne banke za ponudnikovo resnost.
, p1#%.jni .65#2.5 % gre za realni kontrakt# e sama postavitev avtomata pomeni dajanje
ponudbe&
, p8nk5./ij. je listina, ki vsebuje glavne toke pogodbe s strani obeh strank z namenom, da
bosta stranki pozneje sestavili listino, ki bo vsebovala celoten dogovor. 0re za osnutek
pisne pogodbe. +unktacijski zapisi se lahko uporabljajo za interpretacijo pozneje sklenjene
pogodbe. *a osnovi punktacije je mona zaznamba v zemlji(ko knjigo.
, #-6ezn#s5 sk"ep.nj. p#g#%- % za nekatere vrste poslovanja zakon doloa obveznost
stranke skleniti pogodbo (+TT, elezni(ki promet, itd.!. =e stranka ne sklene pogodbe,
kr(i svojo obveznost. Fot sankcija je predvidena od(kodninska odgovornost.
(&4& PREDPOSTAV!E ZA VELJAVNOST POGODBE
+redpostavke za veljavnost pogodbe so#
, sp#s#-n#s5 s51.nk&
, s#g".sje oziroma 6#"j.&
, 2#9n#s5 in %#p8s5n#s5&
, #-"ik., e je predpisana.
$.).$. 4+O4O?*O4T 4T76*F
-*)*-*-* SPOSO0NOST ?I.INI8 OSE0
($! P1.6n. sp#s#-n#s5 Cizi7ni0 #se-
P1.6n. sp#s#-n#s5 je sp#s#-n#s5 -i5i s8-jek5 p1.6i/ in %#"9n#s5i.
8oljna sposobnost je sestavljena iz krivdne ali deliktne in poslovne sposobnosti.
'E 2 '33) "U4 567"T64
Fer je pravno sposoben vsak, je sinonim pravni sposobnosti oseba.
+ravna sposobnost (subjektiviteta! je abstrakten pojem. +omeni zmonost imeti katerokoli
po zakonu priznano pravico oz. dolnost.
+redpostavlja se, da nekdo lahko nekdo sam ali s pomojo drugega izvr(uje pravno spo<
sobnost ter pridobiva pravice in se zavezuje k dolnostim. To je vpra(anje voljne sposob<
nosti.
Fdor ima voljno sposobnost, ima tudi pravno sposobnost. 8 rimskem pravu je bilo
obratno % sunji so bili poslovno sposobni, vendar niso imeli pravne sposobnosti.
+ravna sposobnost je le abstraktna zmonost imeti vse pravice in dolnosti, ki so pravno
dovoljene.
('! V#"jn. sp#s#-n#s5 Cizi7ni0 #se-
obsega poslovno sposobnost (za sklepanje pravnih poslov! in deliktno sposobnost (za uve<
ljavljanje od(kodninske odgovornosti!.
$! P#s"#6n. sp#s#-n#s5 Cizi7ni0 #se-
je sp#s#-n#s5 s51.nke3 %. ".0k# s.2. 8s56.1i 6#"j#3 ki j# p1.6ni 1e% z.05e6. z.
8spe$n# sk"ep.nje p1.6ni0 p#s"#6. +omeni zavest in voljo#
, sklepati pravne posle ,
, se zavezovati na podlagi teh poslov,
, pridobivati pravice ,
, prevzemati obveznosti .
S5#pnje p#s"#6ne sp#s#-n#s5i#
$. +opolna poslovna sposobnost
se pridobi s polnoletnostjo. "zjemoma (spregled starosti % venia aetatis! se pri<
dobi lahko prej s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom potomca, e obstajajo
pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti.
'. 1elna ali omejena poslovna sposobnost
"majo jo#
, mladoletniki od $.. do $B. leta, ki je pod roditeljsko ali skrbni(ko pravico& in
, osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost delno odvzeta oz. omejena
+oslovno omejeno sposobna oseba lahko brez dovoljenja svojega zakonitega
zastopnika sklepa samo pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon. NA -$C($!O
Omejeno poslovno sposobna oseba lahko praktino sklepa vse posle, razen bolj
pomembnih, za katere je potrebna avtorizacija (odobritev! star(ev ali skrbnika.
1ruge pogodbe omejeno poslovno sposobnih oseb so izp#%-#jne, e so sklen<
jene brez dovoljenja zakonitega zastopnika. 8endar lahko ostanejo v veljavi, e
jih zakoniti zastopnik pozneje odobri. NA -$C()!O
Fot pomembni pravni posli so v ZZZ17 oznaeni#
, pravni posli, ki bistveno vplivajo na ivljenje mladoletnika& in
, pravni posli, ki vplivajo na ivljenje mladoletnika tudi po polnoletnosti.
Fer zavezujejo le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe, nje pa ne,
se za njih uporablja naziv $ep.6i p1.6ni p#se" (ne2otium claudicans!. 1o avto<
rizacije tak pravni posel ne velja. +o avtorizaciji velja, kot bi bil veljaven e od
dneva sklenitve. 0re za izpodbojen pravni posel. "zpodbija ga lahko mladoletnik.
sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih star(ev, naj se izjavijo, ali bodo
posel avtorizirali ali ne.
1obrovernega sopogodbenika poslovno omejeno sposobne osebe varujeta#
". pravica odstopa od pogodbe % sopogodbenik lahko odstopi od pogodbe, ki
jo je sklenil s poslovno nesposobno osebo brez dovoljenja njenega zakoni<
tega zastopnika, e#
ni vedel za njeno poslovno nesposobnost& NA -'C($!O ali
je vedel za njeno poslovno nesposobnost, vendar ga je poslovno nespo<
sobna oseba prevarala, da ima dovoljenje zakonitega zastopnika.
'B 2 '33) "U4 567"T64
NA -'C('!O
+ravica odstopa od pogodbe ugasne
6 4@ %ne0 od dneva#
ko sopogodbenik izve za poslovno nesposobnost druge stranke& ali
ko sopogodbenik izve@ da poslovno nesposobna stranka nima dovo<
ljenja zakonitega zastopnika.
pred potekom )3<dnevnega roka, e zakoniti zastopnik odobri pogodbo,
preden se iztee rok. NA -'C()!O
"". poziv zakonitemu zastopniku na odobritev % sopogodbenik, ki je s poslovno
nesposobno osebo sklenil pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zas<
topnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izree, ali pogodbo
odobrava ali ne NA -)C($!O.
1omneva zavrnitve v primeru molka zakonitega zastopnika# e se zakoniti
zastopnik 6 4@ %ne0 od poziva ne izree o odobritvi, se (teje, da je odobritev
zavrnil. NA -)C('!O
). 4pecialna poslovna sposobnost mladoletnika
obsega posle, ki jih mladoletnik po dopolnjenem $.. letu sklepa sam.
Tak(ni posli so#
, povezani z mladoletnikovim lastnim zaslukom (npr. sklenitev delovnega
raz<merja!&
, povezani z mladoletnikovimi osebnostnimi pravicami (pravica do lastne
podobe!&
, povezani z avtorskimi in izumiteljskimi pravicami&
, zaveza na storitev&
, prosto razpolaganje s (tipendijo&
, vsakdanji pravni posli % niso tako pomembni, da bi vplivali na nadaljnje
mladoletnikovo ivljenje&
, pravni posli, iz katerih ima mladoletnik le korist &
, pravni posli, ki ne vplivajo na mladoletnikovo ivljenje po polnoletnosti .
-. 4pecialna poslovna nesposobnost
je poslovna nesposobnost, ki se nana(a na osebo zaradi njenega pravnega polo<
aja ali lastnosti. 4tranka ni sposobna sklepati doloenih posebnih pravnih poslov
(npr. ne more razpolagati z zemlji(em brez posebne odobritve!.
.. +oslovna nesposobnost
;ladoletnik (oz. otrok! do $.. leta je popolnoma poslovno nesposoben.
Vs.k p#se"3 ki g. 5.k 2".%#"e5nik sk"ene3 je ni7en.
:nako velja za osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, in za
nerazsodne osebe, ki jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost.
8eljavni so pravni posli, ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo, ki
je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna (lucidum intervallum!.
Osebe, ki jim je poslovna sposobnost popolnoma odvzeta, so v enakem poloaju
kot otroci do $.. leta starosti.
'! De"ik5n. sp#s#-n#s5 Cizi7ni0 #se-
je sp#s#-n#s5 p1e6ze5i #%g#6#1n#s5 z. p#s"e%i/e3 ki n.s5.nej# s p1ep#6e%.ni2
%ej.nje2. Odgovornost je#
, subjektivna ali krivdna % krivda je podana, kadar o(kodovalec povzroi (kodo
namenoma ali iz malomarnost& NA $).O
, objektivna % zanjo je znailno e samo razmerje med subjektom odgovornosti in
storilecm delikta.
$. 7azsodnost
'> 2 '33) "U4 567"T64
je civilnopravni pojem po pomenu enak kazenskopravni pri(tevnosti. 7azsodnost
je pogoj za krivdno odgovornost. Fdor zaradi motnje v du(evnem razvoju, teave
v du(evnem zdravju ali zaradi kak(nega drugega vzroka ni zmoen razsojati, ne
odgovarja za (kodo, ki jo povzroi drugemu NA $)/C($!O. Fdor povzroi (kodo v
stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen e dokae, da ni po
svoji krivdi pri(el v tako stanje. (A $)/C('!O =e je nekdo pri(el v tako stanje po
tuji krivdi, odgovarja za (kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil. NA $)/C()!O
'. O%g#6#1n#s5 2".%#"e5nik.#
". @ %# = "e5# mladoletnik do dopolnjenega E. leta ne #%g#6.1j. za (kodo, ki jo
povzroi NA $)EC($!O. Za (kodo, ki jo povzroi drugemu njihov otrok do
dopolnjenega E. leta, odgovarjajo star(i ne glede na svojo krivdo NA $-'C($!
#-jek5i6n. #%g#6#1n#s5O, vendar so odgovornosti prosti, e so podani
raz<logi za izkljuitev odgovornosti po pravilih objektivne odgovornosti.
NA $-'C('!O
"". = %# (: "e5# mladoletnik od dopolnjenega E. leta do dopolnjenega $-. leta ne
odgovarja za (kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi (kode
zmoen razsojati NA $)EC('!O. 4tar(i odgovarjajo za (kodo, ki jo povzroi
drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil E let, razen e dokaejo, da
je (koda nastala brez njihove krivde NA $-'C(-!O.
4tar(i odgovarjajo z obrnjenim dokaznim bremenom, ker pravo izhaja iz
domneve, da je otrok povzroil (kodljivo posledico zaradi zanemarjanja s
strani star(ev.
=e odgovarja poleg star(ev za (kodo tudi otrok, je njihova odgovornost
solidarna NA $-) OZO.
O51#k p# %#p#"njene2 =& "e58 s5.1#s5i #%g#6.1j.3 7e je -i" #- p#6z1#7i56i
$k#%e 1.zs#%en.
""". #% (: "e5 n.p1ej# mladoletnik z dopolnjenimi $-. leti odgovarja po splo(nih
pravilih odgovornosti za (kodo NA $)EC()!O. 4tar(i odgovarjajo subsidiarno %
e je (kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik, ki (kode ne more
povrniti, lahko sodi(e, kadar to terja pravinost glede na premoenjsko sta<
nje star(ev in o(kodovanca, naloi star(em, da morajo (v celoti ali deloma!
povrniti (kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo.
-*)*-*+* SPOSO0NOST PRAVNI8 OSE0
($! P1.6n. sp#s#-n#s5 p1.6ni0 #se-
je enako de9inirana kot pri 9izinih osebah z razliko, da pravna oseba ne more biti nosilec
doloenih pravic, ki so po naravi tak(ne, da jih imajo lahko le 9izine osebe (npr. osebne
pravice % osebnostne pravice pravnim osebam priznavamo z izjemo telesne integritete!.
+ravna sposobnost pravne osebe je 9unkcionalno opredeljena % pravna oseba lahko prido<
biva pravice in prevzema obveznosti, ki so vezane na namen, za katerega je ustanovljena
oz. podroje njenega delovanja.
D19.6. i2. sp"#$n# p1.6n# sp#s#-n#s5.
P1.6ne #se-e z.se-neg. p1.6. i2.j# p#se-n# (spe/i."n#) p1.6n# sp#s#-n#s5.
Ultra vires teorija pomeni, da s# ne6e"j.6ni p1.6ni p#s"i3 ki ji0 sk"ene p1.6n. #se-.
z.se-neg. p1.6. p1ek# 2ej. s6#ji0 %ej.6n#s5i. 8 gospodarskem pravu je to naelo
omejeno tako, da ostane pravni posel v veljavi, e stranka (). oseba! ni vedela za preko<
raitev, pri emer se (teje, da stranki ni treba poznati registra.
('! V#"jn. sp#s#-n#s5 p1.6ni0 #se-
$! P#s"#6n. sp#s#-n#s5 p1.6ni0 #se-
Osnovna znailnost poslovne sposobnosti je sposobnost voljnega oblikovanja za dose<
ganje pravnih uinkov.
)3 2 '33) "U4 567"T64
P1.6n. #se-. ni sp#s#-n. #-"ik#6.5i 6#"je. Oblikovanje volje je vezano na posa<
meznika. +ravna oseba brez 9izinih oseb ne more obstajati, eprav se lahko volja
pravne osebe razlikuje od volje 9izine osebe.
P#s"#6n. sp#s#-n#s5 p1.6ne #se-e se p1es#j. p# sp#s#-n#s5i p#s.2eznik#63 ki
s# n. p#%".gi n#51.njeg. 1.z2e1j. p##-".$7eni z. z.s5#p.nje in 8p1.6"j.nje
p1.6ne #se-e.
+oslovna sposobnost pravnih oseb se meri po sposobnosti njenih organov#
$. #1g.n je Cizi7n. #se-. % pravna oseba je poslovno sposobna, kolikor je poslovno
sposoben lovek, ki predstavlja njen organ&
'. #1g.n je k#"ek5i6en % pravna oseba je sposobna, kolikor je kolektivni organ spo<
soben izraziti voljo (sklepnost, sposobnost posameznih oseb organa!.
Vs.k. p1.6n. #se-. 2#1. i2e5i z.k#ni5eg. z.s5#pnik..
4pe/i."n# #2ejen. p#s"#6n. sp#s#-n#s5 p1.6ne #se-e pomeni, da je pogodba, ki
jo sklepa pravna oseba, vezana na odobritev druge pravne osebe (npr. dravnega
organa!. =e upravieni organ ne poda soglasja, je dobroverni sopogodbenik varovan
na neposlovnem podroju z od(kodninsko odgovornostjo.
'! De"ik5n. sp#s#-n#s5 p1.6ni0 #se-
P1.6ne #se-e i2.j# p#p#"n# %e"ik5n# sp#s#-n#s5. @ahko povzroijo delikt posa<
mezniku. Odgovarjajo za ravnanja, ki jih posamezniki opravijo, ko ravnajo za pravno
osebo (npr.# poslovodja!.
)! O%g#6#1n#s5 p1.6ne #se-e z. #-6ezn#s5i
Za obveznosti odgovarja primarno pravna oseba z vsem svojim premoenjem.
+ri doloenih pravnih osebah je doloena tudi odgovornost njenih lanov.

$.).'. 4O0@64G: OZ"7O;6 8O@G6
Temeljna predpostavka za sklenitev pravnega posla je p1.6. 6#"j., ki mora biti#
, resnina&
, svobodna&
, prosta zavestnih in nezavestnih napak.
V#"j. z. sk"eni5e6 p#g#%-e se ".0k# izj.6i#
($! z -ese%.2i3
('! #-i7.jni2i zn.ki3 ali
()! z %18g.7ni2 1.6n.nje23 iz k.5e1eg. je 2#9n# z.nes"ji6# sk"ep.5i3 %. 6#"j. #-s5.j. F
k#nk"8%en5n. %ej.nj..
Izj.6. 6#"je 2#1. -i5i s6#-#%n. in 1esn.* NA $BO
N.p.ke 6#"je so#
($! nez.6es5n# nes#g".sje#
$! zmota ,
'! sila ali gronja (strah!,
)! prevara .
('! z.6es5n# nes#g".sje % neresnina volja#
$! mentalna rezervacija ,
'! izjavi v (ali , igri, na gledali(em odru, pri pouku postavljeni primeri,
)! simulirani pravni posli .
-*)*+*-* NE.AVESTNO NESO/LASJE
($! Z2#5. (error!
je n.p.7n. p1e%s5.6. # %#"#7eni #k#"i$7ini3 ki ne 8s51ez. 1esni7n#s5i. *apana pred<
stava postane pravno relevantna, ko stranka svojo voljo na podlagi napane predstave uve<
ljavi. Zmota je osrednja napaka volje. 1ejanski stan zmote se pogosto pokriva z nepra<
vilno izpolnitvijo.
$! V1s5e z2#5e#
)$ 2 '33) "U4 567"T64
$. Zmota v predstavi in zmota v izjavi #
, z2#5. 6 p1e%s5.6i ."i p1is5n. z2#5. je zmota, pri kateri stranka izjavi svoj
sklep, ki se je izoblikoval ob napani predstavi, vendar izjava ustreza temu
sklepu.
, z2#5. 6 izj.6i ."i nep1is5n. z2#5. pomeni, da stranka izjavi nekaj drugega,
kot hoe.
'. ?istvena in nebistvena zmota #
*ajbolj pravno relevantna je -is56en. z2#5. % zmota je bistvena, e se nana(a
na#
". -is56ene ".s5n#s5i p1e%2e5. (error in oiecto % zmota v objektu!&
"". #se-#, s katero se sklepa pogodba (error in persona % zmota v osebi!&
""". #k#"i$7ine3 ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank $5ejej# z. #%"#G
7i"ne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila (zmota o
okoli(inah!. NA -/C($!O Za bistveno okoli(ino gre, e jo pravni promet kot
bistveno obravnava, eprav je stali(e strank o bistvenih okoli(inah dru<
gano. +revladati mora stali(e strank, kolikor je to stali(e dopustno.
"8. n.gi- p1i ne#%p".7ni0 p#g#%-.0 % pri neodplani pogodbi se (teje za bist<
veno tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti. NA -EO
Ne-is56en. z2#5. je#
, z2#5. # p1.6ne2 n.s"#68 (error in ne2otio! % ta zmota je ponavadi bist<
vena, saj stranki pogodbe ne bi sklenili, e bi vedeli za resnino voljo druge
stranke (npr. nekdo stvar proda, drugi pa misli, da mu je bila stvar izroena v
izposojo!. 8 resnici gre najvekrat za nesporazum (#isen'!# izjavi volj strank
se ne skladata, zato pravni posel sploh ne nastane. +ri zmoti o pravnem
naslovu se izjavi volj krijeta, vendar vsaka stranka razume pod izjavo nekaj
drugega.
, z2#5. # p1.6ni p#%".gi (p#s"#6ne2 5e2e"j8I error in causa! % e je
stranka v zmoti zaradi podlage (kavze!, je v bistveni zmoti o.o.d.d. Tudi v
teh primerih gre lahko za nesporazum in ne zmoto.
, z2#5. # n.gi-8 p1i #%p".7ni0 p#g#%-.0 % ne pomeni niti nebistvene
zmote.
S51.nki ".0k# z %#g#6#1#2 ne-is56ene z2#5e n.p1.6i5. z. -is56ene.
). 1ejanska in pravna zmota #
, %ej.nsk. z2#5. je zmota o dejstvih&
, p1.6n. z2#5. pomeni, da stranka ne ve za doloen pravni predpis oz. ne ve
za posledico veljavnega pravnega predpisa. +ravna zmota se ne 8p#$5e6..
-. Opraviljiva in neopraviljiva zmota #
, #p1.6i7"ji6. z2#5. je zmota stranke, ki je pri sklenitvi posla ravnala s skrb<
nostjo, zahtevano v pravnem prometu. Zmota se lahko pravno uveljavlja le,
e je opraviljiva. 4tranka bi morala ali mogla vedeti, da je v zmoti.
Vez.n#s5 izp#%-#jneg. 8p1.6i7enj. n. #p1.6i7"ji6# z2#5## stranka, ki je
v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, e pri njeni sklenitvi ni
ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu NA -/C('!O. 4krbno
ravnanje je ravnanje, ki ga priakujemo od normalnega loveka.
, ne#p1.6i7"ji6. z2#5. je zmota, ki je ni mono pravno uveljavljati.
.. +opolna in delna zmota #
, p#p#"n. z2#5. % analogno se uporabljajo pravila o nemonosti izpolnitve&
, %e"n. z2#5. % e uinkuje delna nemonost, uinkuje tudi delna zmota.
/. Falkulacijska in demonstracijska zmota #
, k."k8"./ijsk. z2#5. je zmota v izraunavanju podatkov, glede katerih
stranki nista v zmoti. =e so podatki odloilni, se kalkulacijska napaka le
)' 2 '33) "U4 567"T64
odpravi. =e soglasje nastane zaradi zmotnega rezultata pri izraunavanju, gre
za zmoto in se uporabljajo splo(na pravila o zmoti.
, %e2#ns51./ijsk. z2#5. je napana oznaba blaga. *e (teje se za zmoto, e
je pomemben predmet, ne pa njegova oznaba.
E. P#s1e%n. izj.6. je zmota osebe, po kateri stranka izraa svojo voljo. Zmota
osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se (teje enako kot zmota v izjav<
ljanju lastne volje.
'! Te#1ije # z2#5i#
$. Teorija volje (OZ!
8olja je edino gibalo pravnega posla. 8olja je edino relevantna ne glede na to, kaj
je stranka izjavila. 8endar mora tisti, ki trdi, da izjava ni izraz resnine volje, to
dokazati. =im je to dokazano, izjava ne ustvarja nameravanega uinka.
Odloilna naj bo resnina volja. =e izjava ne ustreza resnini volji, ni pravega
temelja za nastanek obveznosti. Ta teorija (iti osebo, ki je voljo izjavila.
+o OZ je izpodbojna pogodba, sklenjena v bistveni zmoti, eprav je nasprotna
stranka dobroverna. +ogoj za izpodbijanje je ravnanje stranke v zmoti s skrb<
nostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
Izp#%-#jn# p1.6i/# i2. #se-.3 ki je 6 z2#5i (zmotna oseba!, ki je objektivno
od(kodninsko odgovorna. 1obroverna stranka ima pravico zahtevati povrnitev
nastale (kode, etudi zmotna stranka ni kriva za svojo zmoto.
+ri neodplanih pravnih poslih se lahko kot bistvena zmota uveljavlja tudi zmota
o nagibu.
Zmota o nebistvenih vpra(anjih nima za posledico izpodbojnosti pravnega posla,
vendar oseba, ki stranko krivdno zapelje v zmoto, od(kodninsko odgovarja.
'. Teorija izjave
Z izjavo doseemo 9unkcijo ustvarjanja socialnega kontrakta. +otrebno je upo(te<
vati tudi interes adresata (naslovljenca izjave!, ker ta sprejme izjavo prve stranke
za resnino voljo. Zato ni upo(tevno, da stranka v resnici hoe kaj drugega, kot je
izjavila.
1ruga stranka mora jemati v po(tev le zunanji izraz volje, ker notranjega dogaja<
nja v sopogodbeniku ne more nadzorovati. Zato mora zaupati v to, kar stranka
izjavi. Teorija izjave (iti nasprotno stranko.
Za obline pravne posle velja popolnoma teorija izjave.
). Teorija zaupanja
"zraz resnine volje so strankine izjave, ki jih nasprotna stranka sprejme ali vsaj
lahko sprejme za izraz resnine volje, eprav je v resnici ne izraajo.
)! Tipi7ni p1i2e1i z2#5e#
$. Z2#5. # p1e%2e58 % kot predmet velja# stvar, skupnost stvari, pravica, terjatev,
podjetje. Z2#5. # g".6ne2 p1e%2e58 je -is56en.. Zmota o stranskih predmetih
(obresti, pogodbena kazen! je nebistvena o.o.d.d. Zmota o predmetu je lahko
nesporazum, kadar se izjavi strank sploh ne ujemata ali pogodba ne nastane.
, zmota o identiteti je po svoji naravi bistvena zmota. 8asih je identiteto
(istovetnost! teko razlikovati od bistvenih lastnosti stvari#
o e gre za isto stvar, ne gre za zmoto o identiteti, temve za zmoto o
kakovosti stvari&
o e gre za drugo stvar, potem gre za zmoto o identiteti.
, zmota o lastnostih % opredelimo jo lahko glede na ' merili#
o su!jektivn in knkretn $eril % stranke same doloijo, ali je doloena
lastnost bistvena ali ne. =e na podlagi tega merila ni mono ugotoviti, ali
je lastnost bistvena ali ne, je treba uporabiti naslednje merilo#
)) 2 '33) "U4 567"T64
o !jektivn in a!straktn $eril % doloa lastnosti na podlagi 9izikalnih
in keminih lastnosti.
, zmota o vrednosti naeloma nima vpliva na veljavnost pogodbe. Zmota o
ceni je zmota o identiteti predmeta in ne zmota o vrednosti.
, zmota o koliini se ne (teje za bistveno, e drugana koliina vseeno zado<
volji stranko.
'. Z2#5. # #se-i (error in persona! se lahko nana(a na razline elemente#
, zmota v 9izini osebi % nekdo sklene pogodbo s ). osebo, ki jo ima za pogod<
beno stranko, s katero je hotel skleniti pogodbo&
, zmota v civilni osebi % nekdo se izdaja za pravo stranko pogodbe tako, da
prevzame njeno ime&
, zmota v bistvenih lastnostih osebe % nekdo sklene pogodbo s ). osebo, ker
misli, da izvr(uje doloen poklic, ki je razlog za sklenitev pogodbe.
-! P1.6ne p#s"e%i/e z2#5e#
$. Izp#%-#jn# 8p1.6i7enje# stranka v bistveni zmoti lahko zahteva razveljavitev
pogodbe, e je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem pro<
metu. NA -/C('!O 7oki za izpodbijanje so#
, ( "e5# od dneva, ko je zmotna oseba izvedela za zmoto (subjektivni rok!&
, 4 "e5. od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok!. NA >>O
Re".5i6n#s5 izp#%-#jneg. z.05e6k.# upraviena stranka je le stranka v zmoti.
1ruga stranka se na zmoto prve ne more sklicevati.
"zpodbijanje se lahko uveljavlja s tobo ali ugovorom.
'. O-jek5i6n. #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 z2#5ne #se-e# e je pogodba zaradi
zmote razveljavljena, ima druga po(tena stranka pravico zahtevati povrnitev
zaradi tega nastale (kode, etudi zmotna stranka za svojo zmoto ni kriva.
NA -/C()!O
). !#n6."i%./ij. k"j8- z2#5i pomeni, da nezmotna stranka ponudi zmotni stranki
izpolnitev posla na nain, kakor si ga je zmotna stranka predstavljala. 8 tem pri<
meru se zmotna stranka ne more ve sklicevati na zmoto.
4tranka v zmoti se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka pripravljena
izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo. NA -/C(-!O
D18gi n.7ini k#n6."i%./ije#
, zmotna stranka na poziv nezmotne stranke izjavi, da kljub zmoti ostaja pri
pogodbi&
, zmotna stranka ne izpodbija pogodbe v za to doloenih rokih (subjektivni
rok $ leto, objektivni rok ) leta!.
-. P1.6ne p#s"e%i/e p1i ne-is56eni z2#5i % pogodba ostane v veljavi, vendar je
krivdni povzroitelj zmote premotenemu po naelu ne$ine$ lae#ere (nikomur
(kodovati! dolan plaati primerno od(kodnino.
('! P1e6.1. (dolus! NA -> OZO
P1e6.1. je %ej.nje3 s k.5e1i2 en. s51.nk.#
D pri drugi stranki p#6z1#7i z2#5#& ali
D drugo stranko %19i 6 z2#5i
z n.2en#23 %. -i %18g# s51.nk# n.pe"j.". k sk"eni56i p#g#%-e.
Tudi pri prevari gre za zmoto, vendar je slednja nastala zaradi naklepnega ravnanja#
sopogodbenika & ali
). osebe .
*i mona prevara iz malomarnosti.
Tudi molk je lahko prevara, e ena stranka ve, da je druga v zmoti, in ji tega ne pove.
P1.6ne p#s"e%i/e p1e6.1e#
$! Izp#%-#jn# 8p1.6i7enje % loimo, ali prevaro povzroi sopogodbenik ali ). oseba#
)- 2 '33) "U4 567"T64
$. p1e6.1. s#p#g#%-enik. % druga stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe,
7e58%i z2#5. ni -is56en.. NA ->C($!O&
'. p1e6.1. 4& #se-e % tu razlikujemo med odplanimi in neodplanimi pogodbami#
, prevara ). osebe p1i #%p".7ni p#g#%-i % prevara tretjega vpliva na samo
pogodbo le, e je druga pogodbena stranka zanjo vedela ali bi morala vedeti.
NA ->C()!O +ri odplanih pogodbah se za izpodbojno upravienje zaradi pre<
vare ). osebe zahteva sodelovanje oz. s".-. 6e1. s#p#g#%-enik. %
pogodbo je mono razveljaviti le, e je sopogodbenik vedel ali bi moral
vedeti za pre<varo ). osebe.
, prevara ). osebe p1i ne#%p".7ni p#g#%-i % neodplana pogodba se lahko
razveljavi zaradi prevare tretjega ne glede na to, ali je druga pogodbena
stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti. NA ->C(-!O
+ri neodplanih pogodbah ima prevarana stranka zaradi prevare ). osebe
izpodbojno upravienje v vsakem primeru % morebitna dobra ali slaba vera
sopogodbenika nimata nobenega vpliva.
'! O%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 p1e6.1.n5. % stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo,
ima pravico zahtevati p#61ni5e6 n.s5."e $k#%e. NA ->C(-!O
()! Si". in g1#9nj. (vis ac metus!
4tranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. 4trah je
lahko povzroen s silo (nasiljem! ali gronjo.
4ila je lahko tako mona, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (npr. ena
stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe!. 8 tak(nem primeru je pravni posel
neobstoje, ker volje sploh ni bilo.
=e nasilje deluje na strankino voljo tako, da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in
jo izrazi, gre za napako volje. =e je pogodbena stranka ali kdo tretji povzroil pri drugi
stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko stranka zahteva
razveljavitev pogodbe. NA -.C($!O
S51.0 2#1. -i5i 85e2e"jen. *i mono uveljavljati vsakega, (e tako neznatnega strahu.
4trah se (teje za utemeljenega, e se iz okoli(in vidi, da je grozila resna nevarnost#
D ivljenju &
D telesni dobrini & ali
D drugi pomembni dobrini
pogodbene stranke ali koga drugega. NA -.C('!O
Zn.7i"n#s5i g1#9nje#
D nep#s1e%n#s5 % gronja mora biti usmerjena neposredno na to, da bi stranka sklenila
doloen pravni posel&
D ne%#p8s5n#s5 (p1#5ip1.6n#s5! % gronja mora biti protipravna. +ravna gronja je
dopustna (npr. gronja s tobo!, vendar je npr. nedopustna gronja s prijavo na poli<
cijo zaradi kaznivega dejanja.
P1.6ne p#s"e%i/e si"e in g1#9nje#
$! izp#%-#jn#s5 % pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali gronje, so izpodbojne&
'! #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 % povzroitelj nasilja ali gronje je od(kodninsko odgo<
voren za (kodo, ki je nastala zaradi nasilno sklenjene pogodbe.
-*)*+*+* .AVESTNO NESO/LASJE
Zavestno nesoglasje (neresnina volja! pomeni, da stranka zavestno izjavi nekaj neresninega %
vsebina njene izjave ni enaka vsebini njene volje. Teorija pozna ) klasine primere#
($! en5."n. 1eze16./ij. ."i 2ise"ni p1i%19ek (reservatio mentalis!
4tranka zavestno izjavi nekaj drugega, kot zares hoe, ne da bi to povedala drugi stranki.
;entalna rezervacija ne more biti pravno upo(tevna. Upo(teva se izjava, kot da rezerva<
cije sploh ne bi bilo.
('! Izj.6e 6 $."i3 ig1i ."i n. g"e%."i$ke2 #%18 5e1 p1i p#8k8 p#s5.6"jeni p1i2e1i
). 2 '33) "U4 567"T64
Uporablja se tudi skupno ime ne1esne izj.6e. Z njimi v zvezi izjavljena poslovna volja ne
ustvarja rednih pravnih uinkov, ker je stranka morala ali mogla spoznati, da taka izjava ni
bila resno mi(ljena, saj je to splo(no znano. Toda e stranka brez svoje krivde ne spozna
(ale, pravni posel kljub temu ne velja, vendar lahko stranka, ki je izjavo prejela, zahteva
od(kodnino od stranke, ki je izjavo podala % od(kodninska odgovornost zaradi zavajanja
drugega v zmoto iz malomarnosti. 8 praksi so tak(ni primeri izjemno redki.
()! Si28"i1.ni p1.6ni p#s"i (n.6i%ezn. p#g#%-.)
Obe stranki izjavita, da hoeta skleniti doloen pravni posel, vendar v resnici tega prav<
nega posla noeta skleniti. 4tranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izraata resnine
volje. +od navideznim (simuliranim! pravnim poslom skrivata drug (prikriti! pravni posel,
ki ga sicer hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje.
Ne87ink#6.nje n.6i%ezne p#g#%-e % navidezna pogodba nima uinka med strankama.
NA .3C($!O
Ve"j.6n#s5 p1ik1i5e p#g#%-e % e navidezna pogodba prikriva kak(no drugo pogodbo,
velja prikrita pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. NA .3C('!O
V.1s56# %#-1#6e1ne 4& #se-e % navideznosti pogodbe ni mogoe uveljavljati proti tretji
po(teni osebi. NA .3C()!O
-*)*+*)* NEDOLOENA VOLJA
*edoloena volja pomeni, da je volja negotova in je ni mono ugotoviti. 1ruga stranka v tako
izjavo ne more privoliti, ker ne, kak(na izjava sploh je. +osel sploh ne nastane, zato nedoloena
volja ni napaka volje.
$.).). ;OL*O4T "* 1O+U4T*O4T
-*)*)*-* PREDMET
+ogodbena obveznost je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi. NA )-C($!O
+ogodbena obveznost mora biti#
, 2#g#7.&
, %#p8s5n.& in
, %#"#7en. oz. %#"#7"ji6.. NA )-C('!O
($! #9n#s5 p1e%2e5.
Obveznost mora biti mogoa. 'mpossiilium nulla oli2atio3 *emogoe ne zavezuje.
Ne2#9n#s5 izp#"ni56e je stanje, ko obveznosti zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni
mono izpolniti. +oznamo ' temeljni vrsti nemonosti#
, %ej.nsk. ne2#9n#s5 % pri presoji, ali sta predmet pogodbe in predmet izpolnitve
mogoa, se upo(teva zakone 9izike in logike&
, p1.6n. ne2#9n#s5 ."i ne%#p8s5n#s5 % obveznost je v naravnem stanju sicer mono
izpolniti, vendar tak(no izpolnitev prepoveduje predpis (npr. nekdo, ki ni kmet, ne
more kupiti kmetijskega zemlji(a!.
V1s5e ne2#9n#s5i#
$! .-s#"85n. in 1e".5i6n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e#
$. .-s#"85n. ."i #-jek5i6n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % izpolnitev je pojmovno nemo<
goa, zato izpolnitve nihe ne more opraviti. Tak(na p#g#%-. je ni7n..
'. 1e".5i6n. ."i s8-jek5i6n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % izpolnitev je sicer objektivno
mogoa, vendar je dolnik kljub temu ne more izpolniti. 7elativna nemonost
praviloma nima vpliva na veljavnost pravnega posla, razen e je posebej dogovor<
jeno, da izpolnitev opravi doloena oseba (npr. naroilo portreta pri +icassu!.
'! z.7e5n. ."i n.kn.%n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e#
$. z.7e5n. ."i ini/i."n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % nana(a se na sklenitveno (sti&ulaA
cijsk! 9azo. +ravne posledice so#
". zaetna objektivna nemonost % pogodba je nina&
"". zaetna subjektivna nemonost % pravno relevantna je le, e stranka, ki ne
zmore obvezanega dejanja, ni vedela in mogla vedeti za otekoene razmere
ob sklenitvi pogodbe.
)/ 2 '33) "U4 567"T64
'. n.kn.%n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % nastopi po tem, ko je pogodba e veljavno
sklenjena, v izpolnitveni (slucijski! 9azi. 7azlogi za naknadno nemonost so#
, dejanski razlogi % npr. individualno doloena stvar se unii, +icasso oslepi&
, pravni razlogi % stvar v izpolnitvi se s predpisom izkljui iz pravnega prometa
(res extra c$$erci!.
?istveno je razlikovanje med krivdno in nekrivdno naknadno nemonostjo.
". krivdna naknadna nemonost % ena stranka je kriva, da je pri(lo do nemono<
sti izpolnitve, zato je od(kodninsko odgovorna.
, #"vrnst #l(nika % obveznost obstaja (e naprej, vendar se njena
narava iz pogodbene spremeni v od(kodninsko&
, #"vrnst u&nika % dolnik postane prost obveznosti.
4plo(no pravilo za nemonost izpolnitve, za katero odgovarja druga stranka,
je, da o(kodovani stranki obveznost ugasne, ter obdri svojo terjatev do nas<
protne stranke. Terjatev se zmanj(a za strankino korist od oprostitve.
"". nekrivdna naknadna nemonost % zanjo ne odgovarja nobena stranka. +osle<
dica je prenehanje obveznosti.
, nekrivdna nemonost &ri enstranskiB !ve'nstiB % povzroi preneha<
nje pravne vezi med upnikom in dolnikom&
, nekrivdna nemonost &ri #vstranskiB !ve'nstiB % povzroi ugasnitev
dolnikove obveznosti.
)! z.7.sn. in 51.jn. ne2#9n#s5 izp#"ni56e#
$. z.7.sn. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % izpolnitev je nemogoa le nekaj asa (npr.
+icasso si je zlomil roko!. Obveznost ostane v veljavi, lahko pride do dolnikove
zamude.
'. 51.jn. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % je pravno upo(tevna.
-! p#p#"n. in %e"n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e#
$. p#p#"n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % do prenehanja obveznosti pride po samem
zakonu&
'. %e"n. ne2#9n#s5 izp#"ni56e % do prenehanja obveznosti pride le, e upnik to
zahteva.
.! 61s5e ne2#9n#s5i g"e%e n. k.j se n.n.$.j# % poleg nemonosti predmeta poznamo
(e#
$. ne2#9n#s5 g"e%e ".s5n#s5i p#g#%-ene s51.nke (npr. kupec kmetijskega zemlji<
(a je lahko le kmet!&
'. ne2#9n#s5 g"e%e 7.s. in k1.j. izp#"ni56e&
). ne2#9n#s5 g"e%e p#%".ge (k.6ze) % tega pri nas ne poznamo, za kavzo glej nas<
lednje toke.
('! Ne%#p8s5n#s5 p1e%2e5. D na splo(no je predmet obveznosti nedopusten, e je v nas<
protju s kogentnimi predpisi pravnega reda. P1e%2e5 je ne%#p8s5en, e je 6 n.sp1#5j8#
D z 8s5.6#&
D s p1isi"ni2i p1e%pisi (kogentnimi normami!& ali
D z 2#1."ni2i n.7e"i. NA )EO
()! D#"#7en#s5 in %#"#7"ji6#s5 p1e%2e5.
+ogodbena obveznost mora biti doloena oziroma dololjiva. NA )-C('!O
+redmet obveznosti je %#"#7"ji6, e#
, vsebuje pogodba podatke , s katerimi ga je mono doloiti (podatke za doloitev!& ali
, stranki prepustita doloitev tretjemu . NA )BC($!O
=e tretji noe ali ne more doloiti obveznosti, je p#g#%-. ni7n.. NA )BC('!O
+ri generinih stvareh za dololjivost zado(a oznaba vrste in koliine.
+ri individualno doloenih stvareh (s&ecies! je potreben natannej(i opis.
-*)*)*+* PODLA/A 1 CAUSA 5
($! P#je2 p#%".ge (k.6ze)
)E 2 '33) "U4 567"T64
+odlaga ali kavza je 1.z"#g #-"ig./ijskeg. 1.z2e1j.. Od kavze je odvisna veljavnost o.r.
Za veljavnost pogodbe sta potrebna#
$! #-s5#j k.6ze % pravna podlaga (razlog za sklenitev pogodbe! mora obstajati& in
'! %#p8s5n#s5 k.6ze % pravna podlaga mora biti dopustna ne sme biti v nasprotju z
ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli.
('! Te#1ije # k.6zi
$! S8-jek5i6n. 5e#1ij. % stranki doloita, katera izmed okoli(in je tako pomembna, da
je od nje odvisna veljavnost pravnega posla. +omembna je 6#"j. s51.nk.
'! O-jek5i6n. 5e#1ij. % poleg okoli(in v psiholo(kih predstavah strank obstajajo tudi
okoli(ine, na katere stranki ne mislita. Te okoli(ine so same po sebi umevne in
pomenijo predpostavke za veljavnost pravnega posla.
)! !".si7ne 5e#1ije izhajajo iz stali(a, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih pravnih
poslov. Tak(ne kavze imenujemo 5ipske k.6ze. *ajbolj znane tipske kavze so#
$. causa ac-uirendi ( izpolnitvena podlaga!#
, vzajemnost zaveze % izpolnitve ene stranke je odvisna od izpolnitve druge
stranke (causa conditionis implendae!&
, pravilo soasne izpolnitve % stranka pri dvostranskih pogodbah ni dolna
obveznosti izpolniti, preden jo izpolni nasprotna stranka.
'. causa donandi ( darilna podlaga!#
, nima ekonomskega namena&
, podlaga darilne pogodbe je oprostilni namen , po katerem naj bo obdarjena
stranka prosta nasprotne dajatve&
, namen izpolnitve je poveanje koristi druge stranke brez vsakr(nega proti<
plaila.
-! Sin5e5i7ne 5e#1ije % vse opisane razloge je treba obravnavati kot celoto. Favze izvi<
rajo iz#
$. z.k#n.&
'. sp"#$ne p1.6ne p#%".ge&
). 6#"je strank&
-. #-jek5i6ni0 1.z"#g#6 posameznih tipov poslov.
()! E"e2en5i3 ki s# 6p"i6."i n. n.s5.nek k.6ze p1i n.s
$! 2#1.". % pogodba je veljavna le, e je v skladu s pravnim in moralnim redom. =e ni,
ji ne moremo nuditi pravnega varstva. 8si pravni posli v nasprotju z moralo so nini.
'! z2#5. % obstaja skupna zmota ( zmota obeh strank!, ki je zakon ne upo(teva.
+otrebno jo je upo(tevati glede na subjektivno kavzo.
)! sp1e2enjene #k#"i$7ine (k".6z8". reus sic stantius! % pri sklepanju pravnega
posla stranki raunata na doloene normalne okoli(ine oz. se utemeljeno priakuje,
da raunata na normalne razmere (odsotnost vojne, epidemije, itd.!, eprav se stranki
tega sploh ne zavedata. ;ona je razveza ali sprememba pogodbe zaradi
spremenjenih okoli(in. =e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoli(ine#
ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke& ali
zaradi katerih ni mono dosei namena pogodbe,
ter#
o pogodba oitno ve ne ustreza priakovanjem strank& in
o bi bilo nepravino ohraniti v veljavi trenutno pogodbo.
lahko zahteva razvezo pogodbe#
, stranka z oteeno izpolnitvijo obveznosti& ali
, stranka, ki zaradi spremenjenih okoli(in ne more uresniiti namena pogodbe.
NA $$'C($!O
(-! P1.6ni p#2en k.6ze#
)B 2 '33) "U4 567"T64
$! ni7n#s5 p#g#%-e z.1.%i #%s#5n#s5i ."i ne%#p8s5n#s5i k.6ze % e ni podlage ali je
nedopustna, je p#g#%-. ni7n.. NA )>C(-!O
'! 1.z6ez. ."i sp1e2e2-. p#g#%-e z.1.%i sp1e2enjeni0 #k#"i$7in (glej zgoraj! %
sodi(e pri tem upo(teva#
, namen pogodbe&
, normalno tveganje&
, splo(ni interes ter interes obeh strank.
)! ni7n#s5 nek.5e1i0 %#"#7i" sp"#$ni0 p#g#je6 % ni7n. so doloila splo(nih pogojev, ki
nasprotujejo#
$. samemu namenu pogodbe& ali
'. dobrim poslovnim obiajem .
Tak(ni splo(ni pogoji so nini, etudi jih je odobril pristojni organ. NA $'$C($!O
-! #p1e%e"i5e6 -is56ene z2#5e % zmota je bistvena, e se nana(a na#
$. bistvene lastnosti predmeta& ali
'. osebo , s katero se sklepa pogodba& ali
). odloilne okoli(ine po obiajih ali namenu strank. NA -/C($!O
(.! R.z"ik#6.nje k.6ze #% %18gi0 p1.6ni0 p#j2#6
Od kavze se razlikujejo#
$! p1e%2e5 izp#"ni56e % pri predmetu se vpra(amo k.j je kdo dolan (-uid deetur
kaj se dolguje!, pri kavzi pa se vpra(amo z.k.j je kdo dolan (cur deetur zakaj se
dolguje!.
'! p1.6ni n.s"#6 (iustus titulus! % kavza je temelj pravnega naslova. Obveznost ima
svoj temelj v pravnem naslovu, pravni naslov pa ima svoj temelj v kavzi.
)! n.gi- (2#5i6) % nagib ne vpliva na veljavnost pravnega posla, razen e je nedopusten.
*agibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. NA -3C($!O
+ogodba, na sklenitev katere je bistveno vplival nedopusten nagib, je ni7n.#
$. e je pri odplani pogodbi sopogodbenik vedel ali bi moral vedeti za nedopusten
nagib NA -3C('!O % pri odplanih pogodbah je z. ni7n#s5 z.1.%i ne%#p8s5neg.
n.gi-. p1i #%p".7ni0 p#g#%-.0 p#51e-n. s".-. 6e1. s#p#g#%-enik..
'. etudi pri neodplani pogodbi sopogodbenik ni vedel za nedopustnost nagiba NA
-3C()!O% ne#%p".7ne p#g#%-e s# z.1.%i ne%#p8s5neg. n.gi-. ni7ne 6 6s.ke2
p1i2e18.
7azlikovanje med kavzo in nagibom# darovalec podari stvar, ker ga obremenjuje (
kavza! in ker se je z obdarjencem dobro razumel ( nagib!. Zmota v nagibu, ki je bil
odloilen za prevzem obveznosti, se (teje pri neodplani pogodbi za bistveno zmoto.
NA -EO
(/! Ne%#p8s5n#s5 k.6ze
Vs.k. p#g#%-en. #-6ezn#s5 2#1. i2e5i %#p8s5n# p#%".g# (razlog!. NA )>C($!O +od
kavzo razumemo bistveni namen pogodbe.
+odlaga je nedopustna, e je v nasprotju#
, z 8s5.6#&
, s p1isi"ni2i p1e%pisi&
, z 2#1."ni2i n.7e"i. NA )>C('!O
*a splo(no je podlaga nedopustna, e je v nasprotju z javnim redom.
=e kavza ni izrecno izraena, se domneva. 1omneva se, da ima obveznost podlago, eprav
ta ni izraena. NA )>C()!O
Ni7n#s5 p#g#%-e z.1.%i ne#-s5#j. ."i ne%#p8s5n#s5i % e ni podlage ali je nedopustna,
je p#g#%-. ni7n..
(E! D18ge 61s5e ne%#p8s5n#s5i#
$! ne%#p8s5n#s5 6se-ine p#s". % tu sta moni ' nedopustnosti#
$. nedopustnost predmeta (glej zgoraj!&
'. nedopustnost zaradi varstva osebe ali zaradi varstva splo(nih interesov .
)> 2 '33) "U4 567"T64
'! ne%#p8s5n#s5 n.gi-. (glej zgoraj!&
)! 2#1."n. ne%#p8s5n#s5 zajema pravne posle, ki so oitno nepravini, vendar za njih v
zakonu ni izrecno predvidena pravna sankcija (npr. dvakratno plailo provizije!&
-! %e"n. ne%#p8s5n#s5 je nedopustnost, ki se ne nana(a na celoten pravni posel. +osel
lahko ostane v veljavi, e to ustreza volji strank.
(B! S.nk/ije ne%#p8s5n#s5i
*edopusten pravni posel je ni7en, kolikor iz prepovedi ne izhaja drugae#
, pravni posel, pri katerem se prepoved ne nana(a na bistvene okoli(ine posla, velja&
, posel ni nien, e vsebuje relativno prepoved poslovanja ene stranke.
(>! P#se-ni p1i2e1i ne%#p8s5n#s5i
8 posebne primere nedopustnosti spadata ezmerno prikraj(anje (laesio enormis! in
oderu(ka pogodba.
$! )ez2e1n# p1ik1.j$.nje (laesio enormis, A $$B!
$. +ojem ezmernega prikraj(anja % gre za #7i5n# nes#1.z2e1je 6z.je2ni0 %.j.G
5e6. O(kodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, e#
, je bilo #- sk"eni56i %6#s51.nske p#g#%-e #7i5n# nes#1.z2e1je 2e% #-6eG
zn#s52i pogodbenih strank& in
, #$k#%#6.n. s51.nk. ob sklenitvi ni 6e%e". in ni -i". %#"9n. 6e%e5i za
pravo vrednost. NA $$BC($!O
+ogoji za ezmerno prikraj(anje torej so#
". %6#s51.nsk. odplana p#g#%-.&
"". #7i5n# nes#1.z2e1je med vzajemnimi dajatvami&
""". #-s5#j nes#1.z2e1j. 9e #- sk"eni56i pogodbe&
"8. %#-1#6e1n#s5 #$k#%#6.ne s51.nke % stranka ni vedela in ni bila dolna
vedeti za pravo vrednost.
1oloenih pogodb zaradi njihove posebne narave ni mono razveljaviti na raun
ezmernega prikraj(anja. Zaradi ezmernega prikraj(anja ni mono zahtevati raz<
veljavitve#
, pogodbe na sreo &
, pogodbe , sklenjene na podlagi javne drabe&
, pogodbe , pri kateri je bila plaana vi(ja cena iz posebne naklonjenosti.
NA $$BC(.!O
'. +ravne posledice ezmernega prikraj(anja
". izp#%-#jn# 8p1.6i7enje #$k#%#6.ne s51.nke % rok za izpodbijanje je (
"e5# od sklenitve. +ravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha p# ( "e58
od sklenitve pogodbe. NA $$BC('!O "zpodbojnemu upravienju se ni mono
odpovedati vnaprej % vnaprej(nja odpoved tej pravici nima pravnega uinka.
NA $$BC()!O
"". 2#9n#s5 k#n6."i%./ije % do konvalidacije pride, e neprikraj(ana stranka
ponudi dopolnitev do prave vrednosti. +ogodba ostane v veljavi, e %18g.
s51.nk. p#n8%i %#p#"ni5e6 %# p1.6e 61e%n#s5i. NA $$BC(-!O
'! O%e18$k. p#g#%-.
$. +ojem oderu(ke pogodbe % oderu(ka pogodba je pogodba, pri kateri stranka#
, izk#1is5i stisko, teko premoenjsko stanje, nezadostno izku(enost, lahko<
miselnost ali odvisnost (ne8g#%en p#"#9.j! drugega& in
, si izgovori zase ali koga tretjega k#1is5 6 #7i5ne2 nes#1.z2e1j8 z njeno
dajatvijo, storitvijo ali zavezo.
Tak(na pogodba je ni7n.. NA $$>C($!O
+ogoji za oderu(ko pogodbo so#
". objektivni pogoj (kriterij! % #7i5n# nes#1.z2e1je med dajatvami&
"". subjektivni pogoj % izk#1i$7.nje ne8g#%neg. p#"#9.j. s#p#g#%-enik..
4em spadajo#
-3 2 '33) "U4 567"T64
, stiska,
, teko premoenjsko stanje,
, neizku(enost,
, lahkomiselnost, in
, odvisnost (zasvojenost!.
'. +ravne posledice oderu(e pogodbe #
". ni7n#s5 % za oderu(ko pogodbo se smiselno uporabljajo doloila o ninosti in
delni ninosti. NA $$>C('!O *a ninost oderu(ke pogodbe se lahko sklicuje
vsakdo, ki ima pravni interes. 4odi(e na znailnosti oderu(ke pogodbe pazi
po uradni dolnosti. +ravica do uveljavljanja ninosti oderu(ke pogodbe ne
zastara.
"". z.05e6. #$k#%#6.n/. z. z2.nj$.nje #-6ezn#s5i n. p1.6i7en znesek %
o(kodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanj(a na pravien zne<
sek. 4odi(e ugodi takemu zahtevku, e je mogoe. 8 tem primeru pride do
ustrezne spremembe pogodbe, ki ostane v veljavi. NA $$>C()!O
7ok za uveljavljanje zahteve za zmanj(anje obveznosti je ; "e5. O(kodovani
lahko vloi zahtevek za zmanj(anje obveznosti 6 ; "e5i0 od sklenitve.
$.).-. O?@"F6 (=: G: +7:1+"46*6!
O-"ik. 6 $i1$e2 p#2en8 je zunanji izraz sklenitve pravnega posla.
O-"ik. 6 #9je2 p#2en8 je z zakonom doloena ali med strankama dogovorjena oblika.
($! P1.6ni 5e2e"j #-"ike
Oblika je predpostavka za veljavnost pravnega posla le izjemoma in sicer kot#
$! p1e%pis.n. #-"ik. % je zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni
obliki. Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakr(na oblika, razen e zakon doloa
drugae. NA .$C($!O +redpisana oblika 6e"j. z. 6se sp1e2e2-e in %#p#"ni56e obline
pogodbe. NA .$C('!O Izje2e od tega so#
$. poznej(i ustne dogovori stranskiB t%kaB % poznej(e ustne dopolnitve o stran<
skih tokah, neomenjenih v oblini pogodbi, veljajo, 7e nis# 6 n.sp1#5j8 z n.2eG
n#2 #-"ike. NA .$C()!O
'. poznej(i dogovori '$anjCevanju !ve'nsti % poznej(i ustni dogovori, ki
zmanj(ujejo ali olaj(ujejo obveznosti strank, veljajo, 7e je p#se-n. #-"ik. p1e%G
pis.n. s.2# 6 in5e1es8 s51.nk. NA .$C(-!O
'! %#g#6#1jen. #-"ik. % je oblika, za katero se dogovorita stranki. +ogodbeni stranki se
lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. NA
.-C($!O 1ogovorjena oblika *: velja za razvezo, spremembe in dopolnitve pogodbe.
NA .-C('!O
('! N.2en (s2ise") #-"ike
0lede na namen oblinosti, ki je predpisana, se razlikujeta#
$! #-"ik. z. 6e"j.6n#s5 (forma ad valorem! % oblinost se zahteva za samo veljavnost
pravnega posla. =e ni sklenjen v zahtevani obliki, je p#s"e%i/. ni7n#s5.
'! #-"ik. z. %#k.z#6.nje (forma ad proationem! % namen oblinosti je le, da stranki
z njo dokazujeta obstoj pogodbe. +ri dogovorjeni obliki za dokazovanje s sklenitvijo
pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko % e sta se stranki
dogovorili za posebno obliko le zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi ali vsebini
pogodbe, je pogodba sklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. 4 tem za
stranki nastane obveznost dati pogodbi primerno obliko. NA .-C()!O
()! V1s5e #-"ike
Osnovno razlikovanje je med ne9ormalnimi in 9ormalnimi oblikami#
$! neC#12."ne #-"ike#
-$ 2 '33) "U4 567"T64
$. ustna oblika &
'. konkludentna ravnanja &
). molk .
'! C#12."ne #-"ike#
$. pisna (pismena! oblika &
'. sklenitev pred priami &
). sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overovitev!&
-. sveana oblika (sklenitev zakonske zveze!.
Formae 0ailitantes je izraz, ki oznauje, da je za veljavnost pravnega posla potrebna
potrditev dravnega organa. *e gre za oblikovni predpis, temve za odloni pogoj.
Z.pis 6 j.6ne knjige (1egis51./ij.) je posebna vrsta oblike, e ima konstitutiven pomen
za nastanek pravne osebnosti. Zapis v javno knjigo je tudi vpis v zemlji(ko knjigo.
Re."ni k#n51.k5i so pogodbe, ki se sklenejo z izroitvijo stvari (izroitev are, zastava,
#ati in slutu$, elezni(ka pogodba!. +o 5igoju realni kontrakti ne (tejejo za pogodbe,
za katere je potrebna oblika. 8asih je realnost povezana z listino.
(-! Pisn. #-"ik. ("is5in.)
+isni obliki je mono zadostiti na razline naine#
, za sklenitve dvostranske pogodbe je dovolj, da#
o obe stranki podpi(eta eno listino &
o vsaka stranka podpi(e izvod listine, namenjen drugi stranki. NA .EC(-!O
, stranki izmenjata pismi&
, teleprinter (danes zastarelo!&
, pobotnica (po sodni praksi!.
T1en85ek sk"eni56e pisne p#g#%-e % e je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je
pogodba sklenjena, k# j# p#%pi$ej# 6si z.6ez.n/i. NA .EC($!O
'7inki "is5ine % enake uinke kot listina ima katerikoli nain ali oblika sporoanja, ki#
D ohranja zapis besedila neokrnjen & in
D omogoa preverjanje izvora besedila z uporabo splo(no sprejetih sredstev. NA .EC('!O
Zadostuje, da stranka besedilo podpi(e, ni treba, da ga tudi napi(e.
Nepis2en#s5 s51.nke % e pogodbenik ne zna pisati, naredi na listini roni znak, ki ga
overita ' prii ali organ, pristojen za overitve. NA .EC()!O
+isna pogodba je veljavna tudi, e se stranka podpi(e s psevdonimom.
O-6ezn. pisn. #-"ik. se zahteva za pogodbe o prenosu nepreminin. +ogodba mora biti
sklenjena v pisni obliki, e se z njo#
o prena(a lastninska pravica na nepreminini & ali
o ustvarja druga stvarna pravica na nepreminini . NA .'O
(.! D#2ne6. p#p#"n#s5i "is5ine
+omeni, da v pogodbi, sklenjeni v predpisani ali dogovorjeni posebni obliki 6e"j. "e 5is5#,
k.1 je 6 #-"iki iz1.9en#. NA ./C($!O
Izje2i %#2ne6e p#p#"n#s5i#
$! s#7.sni 8s5ni %#g#6#1i # s51.nski0 5#7k.0# soasni ustni dogovori o stranskih to<
kah, neomenjenih v oblini pogodbi, veljajo, e niso v nasprotju#
$. z vsebino pogodbe &
'. z namenom oblike . NA ./C('!O
'! s#7.sni 8s5ni %#g#6#1i # z2.nj$e6.nj8 #-6ezn#s5i# soasni ustni dogovori, ki
zmanj(ujejo ali olaj(ujejo obveznosti strank, veljajo, 7e je p#se-n. #-"ik. p1e%piG
s.n. s.2# 6 in5e1es8 s51.nk. NA ./C()!O
(/! O-seg p1e%p#s5.6k #-"ike
+ostavlja se vpra(anje, ali morata biti v posebni obliki izraeni volji obeh strank ali zado<
stuje oblino izraena volja le ene stranke#
-' 2 '33) "U4 567"T64
, e je oblinost doloena zaradi varovanja lahkomiselne stranke, pogodba velja le, e je
izjava te stranke podana v predpisani obliki&
, e je oblinost doloena zaradi javnega interesa (evidence v javnih knjigah!, pogodba
velja le, e je izjava obeh strank podana v predpisani obliki (npr. obvezna pisna oblika
pri nepremininskih pogodbah!.
(E! P#s"e%i/e ne8p#$5e6.nj. p1e%pis#6 # #-"iki
$! Ne8p#$5e6.nje p1e%pis.ne #-"ike % pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je
ni7n., razen e iz namena predpisane oblike izhaja kaj drugega. NA ..C($!O Osnovna
sankcija je ni7n#s5, vendar je treba pred tem ugotoviti, iz kak(nega namena zakon
predpisuje obliko#
kot pogoj za veljavnost (fr$a a# valre$!& ali
kot pogoj za dokazovanje sklenitve in vsebine pogodbe (fr$a a# &r!atine$!.
'! Ne8p#$5e6.nje %#g#6#1jene #-"ike % po osnovni dolobi je sankcija ni7n#s5.
+ogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki#
$. je ni7n., e sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost posebna oblika
fr$a a# valre$& NA ..C('!O ali
'. je sk"enjen. s s#g".sje2 # 6se-ini, e sta se stranki dogovorili za obliko zaradi
dokazovanja sklenitve ali vsebine pogodbe fr$a a# &r!atine$. 4 sklenitvijo
za stranki nastane #-6ezn#s5 %.5i p#g#%-i %#g#6#1jen# #-"ik#. NA .-C()!O To
obveznost prizadeta stranka uveljavlja s 5#9-eni2 z.05e6k#2 n. izs5.6i5e6
doloene "is5ine.
)! !#n6."i%./ij. p1i p#2.njk.nj8 pisne #-"ike % se nana(a na situacijo, ko je bila
pogodba z manjkajoo obliko izpolnjena. 8 tem primeru je edino pravino, da
pogodba ostane, kolikor je mogoe v veljavi. +ogodba, za katero se zahteva pisna
oblika, je veljavna kljub pomanjkanju pisne oblike, e s5. s51.nki v celoti ali preteno
izp#"ni"i p#g#%-ene #-6ezn#s5i, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja
kaj drugega. NA .BO
-! !#n6e1zij. % civilno pravo si prizadeva pomanjkljive pravne posle im bolj ohraniti v
veljavi, zato priznava monost, da pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje
obline pogoje nekega drugega pravnega posla. "sto dejansko stanje pomeni nastanek
drugega pravnega posla. *pr. e se pri menici ne upo(teva oblinostnih predpisov, (e
vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico.
(B! R.z6ez.3 sp1e2e2-e in %#p#"ni56e #-"i7ne p#g#%-e
$! O-"i7ne sp1e2e2-e in %#p#"ni56e p1i p1e%pis.ni #-"iki % zahteva zakona, da mora
biti pogodba sklenjena v predpisani obliki, velja za vse spremembe in dopolnitve.
NA .$C('!O
'! Ne#-"i7n. 1.z6ez. p1i p1e%pis.ni #-"iki % obline pogodbe je mono razvezati z
ne#-"i7ni2 sp#1.z82#2, razen e#
$. zakon doloa drugae & ali
'. namen predpisane oblike zahteva za razvezo enako obliko. NA .)O
)! Ne#-"i7n. 1.z6ez.3 sp1e2e2-e in %#p#"ni56e p1i %#g#6#1jeni #-"iki % pogodbo z
dogovorjeno posebno obliko, je mono razvezati, spremeniti in dopolniti z neoblinim
sporazumom. NA .-C('!O
-! Ve"j.6n#s5 (%#p8s5n#s5) 8s5ni0 %#g#6#1#6#
$. veljavnost (dopustnost! s#7.sni0 ustnih dogovorov#
, soasni ustni dogovori # s51.nski0 5#7k.0, neomenjenih v oblini pogodbi,
veljajo, e niso v nasprotju#
o z vsebino pogodbe &
o z namenom oblike . NA ./C('!O
, soasni ustni dogovori, ki z2.nj$8jej# ."i #".j$8jej# #-6ezn#s5i strank,
veljajo, e je posebna oblika predpisana samo v interesu strank. NA ./C()!O
-) 2 '33) "U4 567"T64
'. veljavnost (dopustnost! p#znej$i0 ustnih dogovorov#
, poznej(i ustni dogovori # s51.nski0 5#7k.0, neomenjenih v oblini pogodbi,
veljajo, e niso v nasprotju z namenom oblike. NA .$C()!O
, poznej(i ustni dogovori, ki z2.nj$8jej# ."i #".j$8jej# #-6ezn#s5i strank,
veljajo, e je posebna oblika predpisana samo v interesu strank. NA .$C(-!O
(>! In5e1p1e5./ij. p1.6i" g"e%e #-"i7n#s5i 6 p#se-ni0 p1i2e1i0
$! O-"ik. p##-".s5i". % z zakonom predpisana oblika za sklenitev pravnega posla velja
tudi za pooblastilo za sklenitev enakega pravnega posla. NA E.O =e je pisna oblika
predpisana zaradi javnega interesa, mora biti pooblastilo pisno. =e je pisna oblika
predpisana zaradi zavarovanja stranke pred lahkomiselnostjo, mora biti pooblastilo
pisno, vendar je lahko ustno, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega.
+ooblastilo se lahko preklie in zoi z izjavo brez posebne oblike. NA EEC('!O
'! O-"ik. p1e%p#g#%-e % predpisana oblika glavne pogodbe velja tudi za predpogodbo,
e je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe fr$a a# valre$. NA
))C('!O Treba je gledati na namen predpisane oblike#
o e je oblika predpisana zaradi dokazovanja, potem je predpogodba lahko ustna&
o e je oblika predpisana zaradi varstvo dolnika ali obeh strank, je treba za pred<
pogodbo uporabiti enako obliko kot za glavno pogodbo&
o e je oblika predpisana zaradi javnega interesa (evidence!, je predpogodba lahko
ustna, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega.
(&:& NEVELJAVNOST
Ne6e"j.6ni s# p1.6ni p#s"i3 ki s# sk"enjeni3 6en%.1 ne izp#"nj8jej# 6se0 p1e%p#s5.6k.
8 sistemih civilnega prava obstajata#
, tripartitni sistem neveljavnosti , ki razlikuje#
D neobstojee pravne posle&
D nine pravne posle&
D izpodbojne pravne posle.
, bipartitni sistem neveljavnosti , ki razlikuje le#
D nine pravne posle ni7n#s5 ."i .-s#"85n. ne6e"j.6n#s5& in
D izpodbojne pravne posle izp#%-#jn#s5 ."i 1e".5i6n. ne6e"j.6n#s5.
+ri nas na zakonski ravni poznamo bipartitni sistem. 4odna praksa priznava tudi neobstojee
pravne posle.
(3! Ne#-s5#je7i p1.6ni p#s"i
+ogodba nastane, ko je med strankama doseeno soglasje. =e soglasja ni, pogodba sploh
ne nastane % gre za neobstojeo pogodbo. +ravni posel sploh ni sklenjen, ker se izjavi
strank ne ujemata in ne pride do soglasja. 1o tega pride v ' primerih#
$! nes#g".sje# soglasja sploh ni, zato gre za neobstoje posel&
'! nesp#1.z82 % stranki sta prepriani, da se strinjata, vendar med njima dejansko
obstaja nesporazum o#
$. naravi pogodbe& ali
'. podlagi pogodbe& ali
). predmetu pogodbe.
8 takem primeru se (teje, da pogodba ni bila sklenjena. NA $/O
4oglasje je podlaga nastanka pravnega posla. =e soglasja ni, pogodba sploh ni nastala,
zato ni niti nina niti izpodbojna, temve je sploh ni. +osledice neobstojee pogodbe so
enake kot posledice ninosti.
+o razlagi 8rhovnega sodi(a so neobstojee pogodbe, ki jih sklene popolnoma poslovno
nesposobna oseba. @e poslovno sposobna ali omejeno poslovno sposobna oseba lahko
sklene pogodbo, saj da lahko le ona pravno relevantno izjavo volje.
($! Ni7n#s5 ."i .-s#"85n. ne6e"j.6n#s5
$! R.z"#gi z. ni7n#s5#
-- 2 '33) "U4 567"T64
$. p#g#%-. n.sp1#58je#
, 8s5.6i& ali
, p1isi"ni2 p1e%pis#2& ali
, 2#1."ni2 n.7e"#2.
+ogodba, ki kr(i te prepovedi, ni nina, e#
namen kr(enega pravila odkazuje na drugo sankcijo & ali
zakon v posameznem primeru predpisuje drugae. NA B/C($!O
'. p1e%2e5 pogodbe je ne%#p8s5en, ne2#g#7en, ne%#"#7en ali ne%#"#7"ji6 NA ).O
). p#%".g. pogodbe je ne%#p8s5n. ali je sp"#0 ni& NA )>C(-!O
-. p#g#%-. ni sk"enjen. 6#
, p1e%pis.ni #-"iki, razen e iz namena predpisane oblike izhaja drugae&
NA ..C($!O
, %#g#6#1jeni #-"iki, e sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost
pogodbe posebna oblika fr$a a# valre$& NA ..C('!O
.. #%e18$k. p#g#%-.& NA $$>C($!O
/. pogodbo je sk"eni". p#s"#6n# p#p#"n#2. nesp#s#-n. #se-.&
E. pogodbo je sk"eni". p1.6n. #se-. z8n.j 2ej. s6#je p1.6ne sp#s#-n#s5i (ultra
vires!.
'! Sp"#$ne zn.7i"n#s5i ni7n#s5i#
$. 86e"j.6"j.nje ni7n#s5i#
, na ninost p.zi s#%i$7e p# 81.%ni %#"9n#s5i&
, na ninost se ".0k# sk"i/8je 6s.k. z.in5e1esi1.n. #se-. NA >'O#
o pogodbene stranke ter njihovi (singularni in univerzalni! pravni nasled<
niki&
o vsaka ). oseba, ki ima pravni interes&
o javni toilec&
o morebitni upniki strank.
'. ne#2ejen# 86e"j.6"j.nje ni7n#s5i % pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne.
NA >)O
). 87ink#6.nje eJ 58n/ % neuinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka&
-. %ek".1.5#1n. s#%-. % sodba, ki ugotavlja ninost, je ugotovitvena&
)! Ne2#9n#s5 k#n6."i%./ije % ni7n. p#g#%-. ne p#s5.ne 6e"j.6n., 7e prepoved ali
kak(en drug 6z1#k ni7n#s5i p#zneje p1ene0.. NA >3C($!O
Obstajata ' izjemi nemonosti konvalidacije#
$. k#n6."i%./ij. z.1.%i 2.j0neg. p#2en. p1ep#6e%i % ninost se ne more uve<
ljavljati, e#
, je prepoved manj(ega pomena& "*
, je bila pogodba izpolnjena. NA >3C('!O
'. k#n6."i%./ij. #%e18$ke p#g#%-e % oderu(ka pogodba ostane v veljavi z ustrez<
nimi spremembami, e o(kodovani zahteva, da se njegova #-6ezn#s5 z2.nj$. n.
p1.6i7en znesek, in sodi(e zahtevi ugodi. NA $$>C()!O
-! !#n6e1zij. % e nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavo kak(ne druge pogodbe,
velja druga pogodba, e#
$. se sklada z namenom strank ob sklenitvi nine pogodbe& "*
'. bi stranki zagotovo sklenili drugo pogodbo, e bi vedeli za ninost prve. NA B>O
.! Re".5i6n. ni7n#s5 % zakonska prepoved sklenitve pogodbe se nana(a "e n. en#
s51.nk#. +ogodba ostane v veljavi o.o.d.z.d. in stranko%kr(itelja zadanejo ustrezne
posledice. NA B/C('!O
/! De"n. ni7n#s5 % se nana(a na ninost posameznih doloil. 5elotna pogodba ni nina
zaradi ninosti posameznega doloila, razen e je bilo nino doloilo#
$. pogodbeni pogoj & ali
-. 2 '33) "U4 567"T64
'. odloilen nagib , zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. NA BBC($!O
=e je namen ugotovitve delne ninosti odprava ninega doloila, pogodba ostane v
veljavi, etudi je nino doloilo pogodbeni pogoj ali odloilen nagib. NA BBC('!O 8 tem
primeru nino doloilo pogodbe nadomesti zakonska norma.
E! P1.6ne p#s"e%i/e ni7n#s5i#
$. 61ni56eni z.05e6ek % 6s.k. s51.nk. 2#1. 61ni5i 6se3 k.1 je p1eje". n. p#%G
".gi ni7ne p#g#%-e. =e vrnitev ni mona, mora stranka dati denarno nadomestilo
po cenah v asu izdaje sodne odlobe na%el valri'acije vrnitvene"a 'aBtevka
NA BEC($!O
'. z.61ni5e6 z.05e6k. nep#$5ene s51.nke (condictio o turpem causam! % pri
pogodbi, nini zaradi nasprotovanja temeljnim moralnim naelom, lahko sodi(e
zavrne vrnitveni zahtevek nepo(tene stranke. +ri odloanju sodi(e upo(teva#
, po(tenost strank& in
, pomen ogroenih interesov. NA BEC('!O
). #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 % pogoji zanjo so#
, krivda enega sopogodbenika in dobrovernost o(kodovanca&
, nastanek (kode zaradi ninosti pogodbe& in
, vzrona zveza med sklenitvijo nine pogodbe in nastalo (kodo.
('! Izp#%-#jn#s5 ."i 1e".5i6n. ne6e"j.6n#s5
$! R.z"#gi z. izp#%-#jn#s5#
$. pogodbo je sklenila p#s"#6n# #2ejen# sp#s#-n. s51.nk.&
'. pri sklenitvi so obstajale n.p.ke 6#"je# bistvena zmota, sila in gronja, prevara&
). OZ ali drugi z.k#n 5.k# %#"#7.& NA >-O
-. gre za 7ez2e1n# p1ik1.j$.nje (laesi enr$is!. NA $$BC($!O
'! Sp"#$ne zn.7i"n#s5i izp#%-#jn#s5i#
$. 86e"j.6"j.nje izp#%-#jn#s5i#
, na izpodbojnost se lahko sklicuje le p#g#%-enik, 6 7ig.1 in5e1es8 je
%#"#7en. izp#%-#jn#s5. NA >.C($!O +oleg njega se lahko sklicujejo (e#
o univerzalni dedii pogodbene stranke, na katere so pre(li razlogi izpod<
bojnosti kot premoenjskopravna pravica&
o javni pravobranilec&
o biv(e omejeno poslovno sposobne osebe glede pogodb, sklenjenih brez
dovoljenja ali odobritve zakonitega zastopnika, e vloijo tobo v )
mesecih po nastopu polnoletnosti. NA -- O
, sodi(e na izpodbojnost ne p.zi % izpodbojnost se lahko v pravdi uveljavlja
samo s tobo, ne more se uveljavljati s procesnim ugovorom.
'. #2ejen# 86e"j.6"j.nje izp#%-#jn#s5i % pravica zahtevati razveljavitev izpod<
bojne pogodbe p1ene0. (8g.sne!#
, 6 ( "e58 od dneva, ko je 8p1.6i7ene/ iz6e%e" z. 1.z"#g izpodbojnosti
(s8-jek5i6ni 1#k!& NA >>C($!O
, 6 4 "e5i0 v vsakem primeru od dneva sklenitve pogodbe (#-jek5i6ni 1#k!.
NA >>C('!O
). 87ink#6.nje e4 nunc D izpodbojen pravni posel se razveljavi za naprej, neuin<
kovitost razmerja sega le od razveljavitve naprej.
)! #9n#s5 k#n6."i%./ije % izpodbojna pogodba postane popolnoma veljavna, e#
$. se stranka, upraviena za izpodbijanje, izree, da ostaja pri pogodbi& NA >.C('!O
'. stranka , upraviena za izpodbijanje, ne izpodbija pogodbe v subjektivnem ali
objektivnem roku&
). zakon doloa druge razloge % npr. konvalidacija kljub zmoti# stranka se ne more
sklicevati na zmoto. e je druga stranka pripravljena izpolniti tako, kot da zmote
sploh ni bilo. NA -/C(-!O
-/ 2 '33) "U4 567"T64
-! !#n6e1zij. ni p#51e-n., ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija.
.! De"n. izp#%-#jn#s5 % veljajo pravila o delni ninosti.
/! P1.6i/. s#p#g#%-enik. % sopogodbenik je v stanju velike negotovosti glede izpod<
bojne pogodbe, zato lahko zahteva od sopogodbenika, upravienega za izpodbijanje,
da se v roku vsaj )3 dni izjasni, ali ostaja pri pogodbi. NA >.C('!O =e se v danem roku
izpodbojni upravienec ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se (teje, da je
pogodba razveljavljena. NA >.C()!O
E! P1.6ne p#s"e%i/e izp#%-#jn#s5i#
$. 61ni56eni z.05e6ek (k#n%ik/ij.)# 6s.k. s51.nk. 2#1. 61ni5i 6se3 k.1 je p1eG
je". n. p#%".gi 1.z6e"j.6"jene izp#%-#jne p#g#%-e. =e vrnitev ni mona, je
treba dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi ali izdaji sodne
odlobe na%el valri'acije vrnitvene"a 'aBtevka. NA >/O
'. #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 se pojavlja v ' oblikah. +ogodbenik, ki mu je zaradi
razveljavitve nastala (koda, mora biti dobroveren % ni vedel in ni bil dolan vedeti
za vzrok izpodbojnosti#
, #%g#6#1n#s5 z. 1.z6e"j.6i5e6 p#g#%-e % pogodbenik, pri katerem je vzrok
izpodbojnosti, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za (kodo, nastalo
zaradi razveljavitve pogodbe. NA >EO
, #%g#6#1n#s5 p#s"#6n# #2ejen# sp#s#-neg. p1e6.1.n5. % poslovno ome<
jeno sposobna oseba odgovarja za (kodo zaradi razveljavitve pogodbe, e je
z zvijao prepriala sopogodbenika, da je poslovno sposobna. NA >BO
+ogoji od(kodninske odgovornosti so#
krivda pogodbenika , pri katerem je vzrok izpodbojnosti&
zaradi razveljavitve nastala (koda &
vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo (kodo.
,& ENOSTRANS!I OBVEZNOSTNI POSLI
:nostranski obveznostni posli (v OZ enstranska i'java vlje! 8s56.1j.j# #-6ezn#s5 6 -1e2e
#se-e3 ki je izj.6i". 6#"j#3 %. se z.6e9e. Zaveza obstaja, preden jo druga stranka sprejme.
:nostranski posel rauna z drugo stranko brez njene doloitvi ob dani zavezi. 0re za pravno
zavarovano priakovanje.
+oznamo ' temeljni skupini enostranskih poslov glede na nastanek#
($! n.s5.nek g"e%e n. #-s5#je7e 1.z2e1je % enostranski posel nastane glede na obstojee
obveznostno razmerje ter ga ukinja ali spreminja. +rimeri# odstop od pogodbe, odpoved
pogodbe, pobotna izjava, pravica izbire, obnovitev zaveze.
('! n.s5.nek ne g"e%e n. #-s5#je7e 1.z2e1je % enostranski posel nastane ne glede na obsto<
jee razmerje in ponavadi ustanavlja novo zavezo. +rimeri# javna obljuba, ponudba,
akcept, pooblastitev, nakazilo.
;ed enostranskimi obveznostnimi posli OZ ureja javno obljubo nagrade in vrednostne papirje.
,&(& JAVNA OBLJ'BA NAGRADE
Gavna obljuba nagrade je #-j.6"jen. #-"j8-. neke k#1is5i z. %#"#7en 8spe0 ."i p#"#9.j
6n.p1ej ne%#"#7eni2 #se-.2. 7azlikujemo med javno obljubo nagrade in razpisom nagrad<
nega tekmovanja#
($! j.6n. #-"j8-. n.g1.%e % zavezuje tistega, ki je dal obljubo, da jo izpolni. Z javnim razpi<
som dana obljuba lahko nagradi tistega, ki#
, opravi doloeno dejanje& ali
, dosee doloen uspeh& ali
, se znajde v doloenem poloaju. NA '3EC($!O
-E 2 '33) "U4 567"T64
('! 1.zpis n.g1.%neg. 5ek2#6.nj. % stranka dobi obljubljeno nagrado (ele, ko v tekmi
uspe. !%#1 6.-i k nagradnemu tekmovanju, 2#1. %#"#7i5i 1#k. =e rok ni doloen, lahko
vsak bodoi udeleenec od sodi(a zahteva doloitev roka. NA '3EC('!O
'.$.$. Z*6="@*O4T" G68*: O?@GU?:
, e4 le2e n.s5.nek #-6ezn#s5i % obveznost iz javne obljube nastane za obljubitelja s samo
obljubo po samem zakonu&
, ne%#"#7en#s5 n.s"#6nik#6 % obljuba mora biti namenjena nedoloenim osebam&
, j.6n#s5 #-"j8-e % obljuba mora biti razgla(ena javno&
, spe/iCik./ij. n.g1.%e&
, ne2#9n#s5 #%s5#p. #% #-"j8-e % obljubitelj od obljube ne more odstopiti, e je obljuba
e zaela uinkovati&
, izp#"ni5e6 -1ez 6#"jneg. %ej.nj. % zahteva iz javne obljube se lahko izpolni brez volj<
nega dejanja, zadostuje, da se dejansko izpolni.
'.$.'. 84:?"*6 G68*: O?@GU?:
($! R.zpisni 8spe0 % zahtevana izpolnitev je lahko kakr(enkoli uspeh.
=e v obljubi niso doloeni kriteriji, kdaj je uspeh doseen, ima pravico o tem odloiti#
D obljubitelj& ali
D kdo, ki ga obljubitelj doloi.
O podelitvi nagrade pri razpisu odloa organizator razpisa ali ena C ve oseb po njegovi
doloitvi. NA '$3C($!O
=e je razpisana nagrada brez tekmovanja, obljubitelj%razpisovalec nima pravice izbirati
med veimi doseenimi uspehi, temve mora izpolniti vsakomur, ki dosee pogojem
obljube ustrezajoi uspeh.
Organizator razpisa ne pridobi lastninske pravice na nagrajenem delu (izdelku!, vendar
pridobi lastninsko pravico, e je tako doloeno ob objavi razpisa. NA '$3C()!O
('! O-"j8-"jen. k#1is5 je nagrada. @ahko gre za denar ali drugo premoenjsko korist.
'.$.). +768*" +O@OL6G +7"=6FO86@56
+riakovalec nagrade iz javne obljube sploh nikoli ni zavezan. Fo nastane zanj pravica, postane
le upnik in ne zavezanec.
+ri razpisu nagrade ima pravico do nagrade, kdor prvi opravi dejanje, za katerega je bila nag<
rada obljubljena. NA '3>C($!O
=e ve oseb hkrati opravi nagradljivo dejanje, gre vsakomur enak del, razen e pravinost
zahteva drugano delitev. NA '3>C('!O
'.$.-. F7P"T:8 G68*: O?@GU?:
=e nagrada ni bila podeljena v skladu s pogoji javnega razpisa, je razpisovalec od(kodninsko
odgovoren in vsak udeleenec razpisa ima pravico zahtevati razveljavitev podelitve nagrade.
=e so v pogojih posameznega razpisa ali splo(nih pogojih za doloeno vrsto razpisa postav<
ljena pravila podelitve nagrade in nagrada ni podeljena v skladu s pravili, ima vsak udeleenec
razpisa pravico zahtevati razveljavitev odloitve o podelitvi nagrade. NA '$3C('!O
'.$... +7:F@"5 G68*: O?@GU?:
Obljubitelj lahko svojo zavezo razvee s preklicem. Obljubo je treba preklicati#
, tako, kot je bila dana& ali
, z osebnim sporoilom. NA '3BC($!O
O2eji5e6 p1ek"i/. % obljube nagrade ni mogoe preklicati, 7e je -i" 6 1.zpis8 %#"#7en 1#k za
dejanje ali obvestilo o dejanju. NA '3(C('!O +reklic tudi ni mogo, e#
je nagradljivi uspeh e doseen& ali
se je obljubitelj odrekel pravici do preklica.
+osledica prepoznega preklica je #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 #-"j8-i5e"j. % %#-1#6e1n.
#se-. (ki ni vedela in ni bila dolna vedeti za preklic razpisa!#
($! ki je opravila nagradljivo dejanje, ima pravico zahtevati obljubljeno nagrado&
('! ki je imela do preklica iz%.5ke, potrebne za nagradljivo dejanje, ima pravico zahtevati pov<
railo izdatkov. *i povraila, e obljubitelj dokae, da so bili izdatki zaman. NA '3BC($!O
-B 2 '33) "U4 567"T64
'.$./. +7:*:J6*G: G68*: O?@GU?:
Gavna obljuba preneha z.1.%i ne8spe$n#s5i 1.zpis.. Obveznost obljubitelja nagrade preneha#
($! pri doloenem razpisnem roku % e v roku nihe ne sporoi, da#
$! je opravil dejanje& ali
'! je dosegel uspeh& ali
)! je izpolnil v razpisu postavljene pogoje&
('! pri nedoloenem razpisu % 6 ( "e58 od objave razpisa. NA '$$O
'.$.E. 76Z@"F6 ;:1 G68*O O?@GU?O "* +O*U1?O
Obe sta enostranski pravni akt, vendar#
, javna ponudba zavezuje ne g"e%e n. sp#s#-n#s5 strank& medtem ko
, ponudba zavezuje le , 7e s5. s51.nki sp#s#-ni.
=e bi (teli javno ponudbo kot obljubo, bi z akceptom nastala pogodbena zaveza med stran<
kama, vendar pri javni obljubi te zaveze ni.
,&,& VREDNOSTNI PAPIRJI Cg"ej sk1ip5# z. P#se-ni %e"K
4& OD!ODNINS!E OBVEZNOSTI
4&(& POJE IN VRSTE OD!ODNINS!I* OBVEZNOSTI
).$.$. +OG:; O1PFO1*"*4F: O?8:Z*O4T"
O%$k#%ninsk. #-6ezn#s5 je #-6ezn#s5 s51.nke p#1.6n.5i $k#%#3 z. k.5e1# je #%g#6#1n..
Od(kodninski zahtevek je 1es5i58/ijski z.05e6ek (restitutio in inte2rum vrnitev v prej(nje
stanje!.
P1.6i"# # p#p#"ni #%$k#%nini % s plailom od(kodnine postane poloaj o(kodovanca tak,
kakr(en bi bil, e ne bi bilo (kodnega dogodka. Z od(kodnino o(kodovanec ne more dobiti ve,
kot je e imel.
).$.'. 874T: O1PFO1*"*4F"J O?8:Z*O4T" +O "Z8O7U
($! P#s"#6ne #%$k#%ninske #-6ezn#s5i % nastanejo zaradi doloene kr(itve. 4em spadata#
$! p#g#%-en. p#s"#6n. #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 (e4 contractu! % nastanejo zaradi
kr(itve doloenega pravnega razmerja med upnikom in dolnikom&
'! iz6enp#g#%-en. p#s"#6n. #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 (e4 delicto! % nastane zaradi
posega v tujo podroje na podlagi zakona. +ravno razmerje med upnikom in dolni<
kom nastane s trenutkom (kodnega dogodka in povzroene (kode.
('! Nep#s"#6ne #%$k#%ninske #-6ezn#s5i % nastanejo zaradi doloenega dejstva. 4em spa<
dajo druge civilne reparacije % kondikcije, gestije in verzije.
D#"#7-e # #%$k#%ninski #%g#6#1n#s5i i2.j# p1e%n#s5 p1e% %#"#7-.2i # 1ep.1./ij.03
k#n%ik/ij.0 in 6e1zij.0.
0lede na nain obravnavanja od(kodninskih obveznosti obstajata ' teoriji#
, 2#nis5i7n. 5e#1ij. vse od(kodninske obveznosti moramo obravnavati kot enotno insti<
tucijo ne glede na to, ali gre za poslovne ali neposlovne obveznosti.
, %8."is5i7n. 5e#1ij. zagovarja delitev na pogodbe in civilne delikte (cntracts an# trts!,
zagovarjajo jo 9rancosko in anglosaksonsko pravo.
).$.). 76Z;:7G: ;:1 O1PFO1*"*4FO "* F6Z:*4FO O10O8O7*O4TGO
V k.zenske2 p1.68 je namen sankcije vplivati na kr(ilca s posegom v njegovo premoenje,
osebno s9ero in telesno integriteto (prostost! 1ep1esij.. 8asih je sankcija dopustna e za
poskus.
V #%$k#%ninske2 p1.68 je namen sankcije reintegrirati (spraviti v prej(nje stanje! kr(eno pra<
vico 1es5i58/ij.. Od(kodnine za poskus povzroitve (kode ni.
=e je vzrok (kode kaznivo dejanje, so zastaralni roki v od(kodninskem pravu dalj(i. Za stvar,
ki je bila uniena s kaznivim dejanjem, lahko o(kodovanec zahteva ceno posebne priljubljenosti
(pretium affectionis!.
).$.-. 1:@"T:8 +7"4TOG*O4T" ;:1 1:@O8*";" "* 5"8"@*";" 4O1"P="
($! De"#6n. s#%i$7e so pristojna za#
-> 2 '33) "U4 567"T64
$! od(kodninski zahtevek delavca zoper podjetje za (kodo iz nesree pri delu&
'! od(kodninski zahtevek podjetja zoper delavca za (kodo, ki jo je delavec povzroil pri
delu&
)! od(kodninski zahtevek zoper podjetje in zavarovalno organizacijo hkrati za (kodo,
nastalo iz nesree pri delu v motornem prometu.
('! Re%n. /i6i"n. s#%i$7. so pristojna za#
$! od(kodninski zahtevek ). osebe zoper podjetje po naelih objektivne odgovornosti za
(kodo, ki jo je povzroil delavec&
'! od(kodninski zahtevek svojcev umrlega, ki se je smrtno ponesreil pri delu&
)! od(kodninski zahtevek delavca za (kodo iz prometne nesree, ki ga delavec uveljavlja
zoper drugo podjetje (ne lastno!&
-! od(kodninski zahtevek (tudenta za (kodo pri opravljanju dela prek (tudentskega
servisa.
4&,& PREDPOSTAV!E ZA NASTANE! OD!ODNINS!I* OBVEZNOSTI
+redpostavke oz. pogoji so#
($! ne%#p8s5n#s5 nedopustno ravnanje&
('! $k#%. nastanek (kode&
()! 6z1#7n. z6ez. med nedopustnim ravnanjem in nastankom (kode&
(-! #%g#6#1n#s5 povzroitelja (kode.
"zpolnjene morajo biti vse - predpostavke, sicer od(kodninska odgovornost ne nastane.
).'.$. *:1O+U4T*O4T
0eneralno naelo neminem laedere (nikomur (kodovati! pravi, da se 2#1. 6s.k%# 6z%19.5i
1.6n.nj.3 s k.5e1i2 -i 85egni" %18ge28 p#6z1#7i5i $k#%# (p1ep#6e% p#6z1#7.nj. $k#%e!.
NA $3O Pkodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer iz njega od(kodninska odgovornost ne
nastane.
Pkodljivo dejstvo je lahko#
, %ej.nj. dejstvo, ki ga povzroi lovek s storitvijo (commissio! kot aktivnim ravnanjem
ali opustitvijo (ommissio! kot pasivnim ravnanjem&
, %#g#%ek dejstvo, ki ga ne povzroi lovek.
($! Ne%#p8s5n# %ejs56#
je dejstvo, ki kr(i pravno normo ali moralno naelo.
$! k1$i5e6 p1.6.#
$. nik#281 $k#%#6.5i (ne$ine$ lae#ere! % gre za sp"#$n# p1.6i"#. Pkodovanje je
dopustno le, e je posebej dovoljeno. 4tranka mora utrpeti (kodo zaradi kak(nega
splo(nega pravno varovanega interesa % teorija o tehtanju pomembnosti intere<
sov.
'. p#se-n. p1.6i". # 6.1s568 p1.6i/ % (kodno dejanje lahko kr(i ustavno, kazen<
sko, upravno in druga pravna podroja. +ogoj za nastanek od(kodnine v takih
primerih je, da necivilna norma varuje tudi civilni interes.
). n.7e"# p1.6n# z.6.1#6.ni0 in5e1es#6#
, med premoenjskopravnimi interesi se kot (koda priznava izgubljeni dobiek
kot bodoa (e ne priznana (koda&
, pri nepremoenjski (kodi je kot pravno zavarovani interes priznan izgubljeni
zasluek in izguba prilonosti osebnega udejstvovanja.
-. p1.6i". .65#n#2neg. p1.6. p#%je5ij % e taka pravila (tejemo v pravni sistem,
lahko zaradi njihove kr(itve nastane od(kodninska obveznost.
.. p1.6i".3 %#"#7en. z %#g#6#1#2 s51.nk % s pogodbo je mono od(kodninsko
odgovornost raz(iriti na primere, za katere dolnik sicer ne odgovarja, razen e je
tak(na odgovornost v nasprotju z naelom vestnosti in po(tenja.
'! k1$i5e6 2#1."e % tudi zaradi kr(itve temeljnih moralnih nael lahko nastane od(kod<
ninska obveznost.
.3 2 '33) "U4 567"T64
)! ne%#6#"jen. s.2#p#2#7 % samopomo je dovoljena le v izjemnih posebej predpisa<
nih primerih (silobran, posestno varstvo!. 1ruge vrste samopomoi so nedovoljene. 4
tem se prepreuje samovolja.
('! Izk"j87i5e6 ne%#p8s5n#s5i (p1#5ip1.6n#s5i!
$! izk"j87i5e6 ne%#p8s5n#s5i $k#%neg. %#g#%k. IN $k#%e#
$. si"#-1.n neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe ali koga
drugega istoasen protipraven napad. Fdor v silobranu povzroi (kodo napa<
dalcu, je ni dolan povrniti, razen pri prekoraitvi silobrana. NA $)BC($!O
'. p1i6#"i5e6 #$k#%#6.n/. % gre za naelo volenti non fit iniuria (tistemu, ki hoe,
se ne godi krivica!. O(kodovaneva privolitev mora biti zavestna in dopustna.
*pr. mazohist nima pravice terjati od(kodnine od muitelja, e je zavestno privo<
lil v lastno muenje in muitelj ni v niemer presegel njegove privolitve. (Tak(ni
primeri so pogosto sporni, ker gre lahko za kr(itev morale.!
). p#seg %19.6ni0 #1g.n#6 % posegi dravnih organov so dopustni, e je o(kodo<
vanec sam ustvaril nedopustno stanje. *pr. upraviena hi(na preiskava.
-. 1#%i5e"jsk. p1.6i/. % star(i imajo pravico kaznovati svoje otroke, e je to za njih
vzgojno in brez (kodljivih posledic (HHH!.
.. %#-1#6e1n# %.j.nje inC#12./ij % za povzroeno (kodo ne odgovarja, kdor o
drugem sporoi kaj neresninega nevede za neresninost, e je imel pri tem resen
interes. NA $EEC('!O
/. %#6#"jen. s.2#p#2#7 pravica vsakogar, da odvrne kr(itev pravice, ko grozi
nevarnost, e je tak(na za(ita nujna in nain odvraanja ustreza okoli(inam, v
katerih nastaja nevarnost. NA $)>C('!O Fdor pri dovoljeni samopomoi povzroi
(kodo tistemu, ki je povzroil potrebo po samopomoi, je ni dolan povrniti.
NA $)>C($!O
'! Izk"j87i5e6 ne%#p8s5n#s5i $k#%neg. %#g#%k.3 6en%.1 ne $k#%e % v teh primerih se
stranka zaradi dopustnosti (kodnega ravnanja ne sme braniti, vendar ima pravico do
od(kodnine, ker (kodljiva posledica ni dopustna. To so naslednji primeri#
$. s5isk. (sk1.jn. si".) % nekdo povzroi (kodo, da bi od sebe ali koga drugega
odvrnil neposredno preteo nevarnost. 1ejanje je dopustno, e odvraa vejo
nevarnost, vendar ni dopustno (kodno stanje. =e nekdo povzroi (kodo v stiski,
lahko o(kodovanec zahteva povrnitev (kode od#
, odgovornega za nastanek (kode & ali
, tistih, od katerih je bila (koda odvrnjena % vendar ne za ve, kolikor zna(a
njihova korist od odvrnitve. NA $)BC('!O
'. #%61ni5e6 $k#%e #% %18geg. % gre za primer, ko nekdo od drugega odvraa
(kodno nevarnost in pri tem sam utrpi (kodo. *pr. 4uperman brani QT5 pred
letali in si pri tem zlomi roko % od QT5ja ima pravico zahtevati od(kodnino za
zlomljeno roko. Fomur nastane (koda pri odvraanju nevarnosti od drugega, ima
pravico od njega zahtevati povrnitev (kode, kateri se je smotrno izpostavil.
NA $)BC()!O
). p#seg 8p1.6neg. #1g.n. % npr. usmrtitev z nevarno boleznijo okuene ivali&
-. z.k#ni5i in5e1es p#s.2eznik. ."i sk8pn#s5i % sem spadajo primeri, ko letalo
zasilno pristane na tujem zemlji(u, dopustnost imisij, itd.
).'.'. PFO16
k#%. je 6s.k# p1ik1.j$.nje3 ki n.s5.ne z.1.%i p#seg. 6 p1.6i/e ."i p1.6n# z.6.1#6.ne
in5e1ese. Pkoda mora biti resnina in pravno priznana.
0lavna razlikovanja vrst (kode so#
($! p1e2#9enjsk. in nep1e2#9enjsk. $k#%. (+O;:;?*ORRR!
$! p1e2#9enjsk. ."i 2.5e1i."n. $k#%. % je mona na ' naina#
$. n.6.%n. $k#%. (damnum emer2ens! zmanj(anje premoenja, tudi unienje
doloenega premoenja&
.$ 2 '33) "U4 567"T64
'. izg8-"jeni %#-i7ek (lucrum cessans! prepreitev poveanja premoenja, tudi
izpad priakovanega premoenja.
'! nep1e2#9enjsk. ."i i2.5e1i."n. $k#%. % prizadene kak(no nepremoenjsko dob<
rino, mona je na - naine#
$. 5e"esne -#"e7ine&
'. %8$e6ne -#"e7ine&
). s51.0&
-. #k1ni5e6 8g"e%. p1.6ne #se-e.
('! Nep#s1e%n. in p#s1e%n. $k#%.#
$! nep#s1e%n. $k#%. % je (koda, pri kateri (kodljivo posledico povzroi sam (kodni
dogodek. 4em spada tudi (kodljiva posledica, pri kateri (kodno dejanje povzroi od
loveka neodvisen (kodni dogodek. *pr. voznik se zaleti v elektrini drog in ga
podre, iskre z elektrinega droga padejo na senik in zgori kmetija.
'! p#s1e%n. $k#%. % med prvotnim vzrokom in posledico je vmesen samostojni dogo<
dek. 4em spadajo stro(ki, ki so nujna posredna posledica (kodnega primera.
()! V1s5e $k#%e g"e%e n. sp1e2inj.nje 6 7.s8#
$! p1e5ek". $k#%. % je (koda, ki ve ne obstaja zaradi povrnitve odgovorne osebe. *i
nujno, da je s tem o(kodovancu povrnjena vsa (koda, ker mu je v vmesnem asu
lahko nastala (koda zaradi neuporabe stvari.
'! #-s5#je7. $k#%. % je (koda, ki obstaja v asu, ko stranka zahteva od(kodnino&
)! -#%#7. $k#%. % glede na as, na katerega se odmerja, je lahko#
$. gotova bodoa (koda & in
'. negotova bodoa (koda % povrne se le, e je bodoi negotovi interes pravno
priznan. Tak(na interesa sta#
, izgubljeni dobiek in izgubljeni zasluek& in
, izguba, ki pomeni nepremoenjsko (kodo.
(-! S8-s5i58i1.n. $k#%. % e kdo povzroi (kodo za odvrnitev (kode od drugega, nadomesti
prvotno nenastalo (kodo z novo nastalo (kodo.
(.! Pretium affectionis $k#%. z.1.%i p#se-ne p1i"j8-"jen#s5i s56.1i % e je bila stvar uni<
ena ali po(kodovana s kaznivim dejanjem, lahko sodi(e od(kodnino odmeri glede na
vrednost, ki jo je stvar imela za o(kodovanca.
(/! Izg8-. p1e9i6"j.nj. in p#2#7i z.1.%i s215i p1e9i6"j."/. % tak(na (koda se vraa s pla<
evanjem denarne rente, ki ne sme biti vi(ja od rente, ki bi jo o(kodovanec dobival od
umrlega. *pr. e dobivam od preivljalca $33M333 4"T mesene rente in ga nekdo ubije, mi
mora morilec plaevati $33M333 4"T mesene rente, vendar ne ve.
)*+*+*-* PREMO:ENJS7A D7ODA
OZ ureja ' osnovni obliki premoenjske (kode#
($! n.6.%n. $k#%. (damnum emer2ens) zmanj(anje premoenja o(kodovanca, zmanj(anje
njegovih aktiv. +ovrailo (kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe o.d.z.d.
NA $/BC('!O
('! izg8-"jeni %#-i7ek (lucrum cessans) dobiek, ki ga je bilo mogoe priakovati glede
na obiajen potek stvari ali posebne okoli(ine, vendar ga ni bilo mono dosei zaradi
dejanja ali opustitve o(kodovalca. NA $/BC()!O Za izgubljeni dobiek morata biti izpolnjena
' pogoja#
$! dobiek mora biti %#p8s5en (npr. preprodajalec mamil ne more uveljavljati izgublje<
nega dobika zoper policijo, ki mu je uniila laboratorij za proizvodnjo heroina!&
'! obstajati mora p1i%#-i56eni n.2en o(kodovanca.
+ri (kodi iz poslovnih obveznosti loimo#
, p#zi5i6ni p#g#%-eni in5e1es % pogodba je veljavna, vendar zaradi napak v izpolnitvi
stranki nastane (koda& in
, neg.5i6ni p#g#%-eni in5e1es % stranki nastane (koda zaradi neveljavnosti pogodbe.
D18gi p1i2e1i p1e2#9enjske $k#%e so#
.' 2 '33) "U4 567"T64
($! p1e2#9enjsk. $k#%. z.1.%i s215i#
$! p#g1e-ni s51#$ki % kdor povzroi, da nekdo umre, mora povrniti obiajne stro(ke za
njegov pogreb& NA $E'C($!O
'! s51#$ki z%1.6"jenj. k.sneje 821"eg. % kdor povzroi, da nekdo umre, mora povr<
niti stro(ke zdravljenja smrtonosnih po(kodb in druge potrebne stro(ke v zvezi z
zdravljenjem. NA $E'C('!O
)! izg8-"jeni z.s"89ek k.sneje 821"eg. % kdor povzroi, da nekdo umre, mora povrniti
zasluek umrlega, ki je bil izgubljen zaradi nezmonosti za delo. NA $E'C('!O
-! $k#%. z.1.%i izg8-"jeneg. p1e9i6"j.nj. % pravico do povraila (kode zaradi izgub<
ljenega preivljanja oz. izgubljene podpore ima oseba, ki#
jo je umrli preivljal ali podpiral& ali
je imela po zakonu pravico od umrlega zahtevati preivljanje. NA $E)C($!O
Pkoda zaradi izgubljenega preivljanja se vraa s plaevanjem denarne rente, odmer<
jene glede na okoli(ine primera. 7enta ne more biti veja od prejemkov o(kodovanca
s strani umrlega. NA $E)C('!O
('! p1e2#9enjsk. $k#%. z.1.%i 5e"esne p#$k#%-e ."i p1iz.%e5eg. z%1.6j.#
$! s51#$ki z%1.6"jenj. % kdor drugemu povzroi telesno po(kodbo ali prizadene nje<
govo zdravje, mu mora povrniti stro(ke zdravljenja in druge z zdravljenjem povezane
stro(ke. NA $E-C($!O
'! izg8-"jeni z.s"89ek % kdor drugemu povzroi telesno po(kodbo ali prizadene nje<
govo zdravje, mu mora povrniti zasluek, ki je bil izgubljen zaradi nezmonosti za
delo med zdravljenjem. NA $E-C($!O
)! $k#%. z.1.%i 51.jne nez2#9n#s5i z. %e"# % kdor drugemu povzroi#
$. popolno ali delno nezmonost za delo ter posledino izgubo zasluka&
'. trajno poveanje potreb &
). unienje ali zmanj(anje monosti za razvoj in napredovanje&
mu mora za povrailo plaevati doloeno denarno rento. NA $E-C('!O
()! p1e2#9enjsk. $k#%. p1i 9."i56i 7.s5i in $i1jenj8 ne1esni7ni0 51%i5e6 % o(kodovalec
povzroi premoenjsko (kodo s tem, da#
, ali ast drugega&
, zatrjuje ali razna(a neresnine trditve o preteklosti, znanju ali sposobnosti drugega,
eprav ve ali bi moral vedeti za neresninost.
Tak(no premoenjsko (kodo je treba povrniti. NA $EEC($!O
=e je o(kodovalec v dobri veri glede neresninosti, ne odgovarja za (kodo, e je imel pri
tem resen interes. NA $EEC('!O
)*+*+*+* NEPREMO:ENJS7A D7ODA
+ravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko (kodo. Za pravno
nepriznano nepremoenjsko (kodo ni mona od(kodnina.
+ravno priznane nepremoenjske (kode so#
($! Te"esne -#"e7ine % priznavajo se pretrpljene in bodoe telesne boleine.
('! D8$e6ne -#"e7ine % priznavajo se pretrpljene in bodoe du(evne boleine#
$! z.1.%i z2.nj$.nj. 9i6"jenjske .k5i6n#s5i % izvor zmanj(ane ivljenske aktivnosti je
lahko#
$. nezmonost za delo&
'. povean telesni napor&
). manj(a ivljenjska sposobnost&
-. splo(no osebno neugodje&
.. zmanj(anje osebnih prilonosti.
'! z.1.%i sk.9en#s5i % pri presoji od(kodnine veljajo#
$. objektivna merila F spremembe zunanjosti o(kodovanca, opaznost sprememb,
vidnost sprememb, monost zakrivanja sprememb, starost, spol.
.) 2 '33) "U4 567"T64
'. subjektivna merila % vpliv na psihino poutje o(kodovanca.
)! z.1.%i 1.z9."i56e %#-1eg. i2en. in 7.s5i % gre za dejanje, s katerim se#
$. nekomu neupravieno odreka spo(tovanje&
'. nekomu neupravieno jemlje ugled&
). zoper nekoga seje sovra(tvo, prezir ali prepir&
-. nekoga sku(a osme(iti.
Zaradi teh dejanj lahko nastane tudi premoenjska (koda (glej zgoraj!, e gre za ali<
tev asti ali (irjenje neresninih trditev.
-! z.1.%i #k1ni56e s6#-#%e % gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko 9izien
(npr. nezakonit pripor! ali du(even (npr. odvzem svobodne volje!.
.! z.1.%i #k1ni56e #se-n#s5ne p1.6i/e % sem spadajo#
$. posegi v ime, glas in podobo #
, poseg v ime (zloraba imena! % nekdo neupravieno uporabi moje ime. +ona<
vadi zadostuje vrnitev v prej(nje stanje. Pkoda se prizna le, e je oseba,
katere ime je bilo zlorabljeno, du(evno trpela. *pr. prostitutka se izdaja pod
imenom Pte9ka Fuan in vsi mislijo, da se predsednikova ena prostituira.
, poseg v glas % pomeni, da nekdo neupravieno s prislu(kovanjem posname
glas osebe in ga nato razmnoi. 1o primerov prihaja v glasbeni industriji (ile<
galni posnetki znanih opernih pevcev!.
, poseg v podobo % najpogosteje se pojavlja kot neupraviena objava 9otogra<
9ije. Kotogra9ija se lahko objavi, e ima oseba javno 9unkcijo in nastopa v
javnosti.
'. posegi v du(evni mir #
, posegi v osebno tajnost&
, posegi v zasebnost&
, posegi v nedotakljivost osebnega in druinskega ivljenja.
/! z.1.%i s215i -"i9njeg. % du(evna boleina mora biti resnina& Upravienci so#
$. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega&
'. star(i zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube star(ev&
). bratje in sestre umrlega, e je med njimi in umrlim obstajala ivljenjska skupnost&
-. stari star(i po sodni praksi % imajo pravico do od(kodnine zaradi smrti vnukov, e
so jim nadome(ali star(e.
=e nekdo umre, lahko sodi(e prisodi njegovim ojim druinskim lanom (zakonec,
otroci in star(i! pravino denarno od(kodnino za njihove du(evne boleine.
NA $B3C($!O
E! z.1.%i 5e9je in6."i%n#s5i -"i9njeg. % gre za du(evne boleine zaradi trpljenja druge
osebe. Upravienci so enaki kot pri du(evnih boleinah zaradi smrti blinjega#
$. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega&
'. star(i zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube star(ev&
). bratje in sestre umrlega, e je med njimi in umrlim obstajala ivljenjska skupnost.
8 primeru posebno teke invalidnosti lahko sodi(e prisodi zakoncu, otrokom in
star(em invalida pravino denarno od(kodnino za njihove du(evne boleine.
NA $B3C('!O
B! z.1.%i k1$i56e %#s5#j.ns56. % do tega pride v ' primerih. +ravico do pravine
denarne od(kodnine ima oseba, ki#
$. je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti (odvisnosti! zapeljana h
kaznivemu spolnemu obevanju ali drugemu spolnemu dejanju& ali
'. proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali
moralo. NA $B$O
.- 2 '33) "U4 567"T64
>! z.1.%i 5e9ki0 p#seg#6 6 s#1#%s56ene 78s56ene 6ezi D po sodni praksi se prizna
od(kodnina zaradi pretresenosti roditeljskih ustev, ki nastane zaradi zamenjave otrok
v porodni(nici.
$3! z.1.%i izg8-e s56.1i % od(kodnina zaradi izgube stvari se obiajno odmeri po vred<
nosti stvari v pravnem prometu. 5ena posebne priljubljenosti (pretium affectionis! se
prizna, e je (koda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. *pr. e mi vandali razbi<
jejo ). let starega 9iota, katerega trna vrednost ustreza enaki koliini starega eleza,
lahko uveljavljam od(kodnino v vrednosti novega mercedesa zaradi moje ustvene
navezanosti na 9iota.

()! S51.0 % sodna praksa razlikuje med primarnim in sekundarnim strahom.
$! p1i2.1ni s51.0 strah, ki ga o(kodovanec pretrpi od (kodnem dogodku&
'! sek8n%.1ni s51.0 strah, ki nastane pozneje med zdravljenjem (npr. strah pred ope<
racijo!.
(-! Ok1ni5e6 8g"e%. p1.6ne #se-e % je novost, ki jo je uvedel OZ. Z. #k1ni5e6 8g"e%. ."i
%#-1eg. i2en. p1is#%i s#%i$7e p1.6ni #se-i p1.6i7n# %en.1n# #%$k#%nin#, neodvisno
od povraila premoenjske (kode. 4odi(e lahko prisodi od(kodnino za nepremoenjsko
(kodo, etudi premoenjske (kode sploh ni, e spozna, da okoli(ine primera to opraviu<
jejo. NA $B)O
+omembno je (e 1.z"ik#6.nje $k#%e3 p#6z1#7ene p1e% n.s5.nk#2 s8-jek5.3 in $k#%e3
p#6z1#7ene p# p1ene0.nj8 s8-jek5.#
, $k#%. p1e% n.s5.nk#2 s8-jek5.#
D (koda, povzroena plodu &
D (koda, ki izvira iz dejanja pred spoetjem plodu (gre za zdravnikovo malomarnost %
moral bi odsvetovati nosenost, vendar je ni!.
Tak(na (koda je pravno priznana pod ' pogojema#
med (kodnim dogodkom in po(kodbo (ploda, dojenka! obstaja vzrona zveza&
(kodna posledica obstaja v trenutku nastanka subjekta v trenutku, ko se otrok rodi
in pridobi pravno sposobnost.
, $k#%. p# p1ene0.nj8 s8-jek5. % sem spadajo razni primeri nekro9ilije in iznakaenja
trupel (sodne prakse na tem podroju je bolj malo, lahko se prizna veja od(kodnina za
huj(e du(evne boleine blinjih!. =lovek ni mrtev do trenutka, ko mogani ne dajejo ve
nobenih elektrinih impulzov (cerebralna smrt!. 1o takrat vsak neupravien poseg na
njegovem telesu velja za poseg v njegovo osebnostno integriteto.
).'.). 8Z7O=*6 Z8:Z6
Vz1#7n. z6ez. je z6ez. 2e% $k#%ni2 %#g#%k#23 z. k.5e1eg. je s51.nk. #%g#6#1n. in
p#s"e%i/.2i 5eg. %#g#%k.3 ki p#2enij# $k#%#&
)*+*)*-* TEORIJE O V.RONI .VE.I
($! Te#1ije # n.1.6ni 6z1#7n#s5i (conditio sine -ua non 5e#1ij.)
!#5 6z1#k je 2#9n# 8p#$5e6.5i "e #k#"i$7ine3 -1ez k.5e1i0 p#s"e%i/. ne -i 2#g".
n.s5.5i. +robleme povzroajo#
D konkurirajoa vzronost % npr. dva lovca ustrelita gozdnega paznika, eden v glavo,
drugi v srce&
D kumulativna vzronost % (kodo povzroi ve storilcev in vsako dejanje zase ne bi
imelo (kodne posledice&
D alternativna vzronost % ve oseb sodeluje pri povzroitvi (kode, vendar ni mono
ugotoviti, katera oseba jo je dejansko povzroila (npr. demonstranti meejo kamenje
in kamen zadane mimoidoega v glavo % ne ve se, kateri demonstrant ga je vrgel!&
D hipotetina vzronost % ne ve se, zakaj je (koda nastala, temve se le domneva.
('! Te#1ije # p1.6n# 1e"e6.n5ni 6z1#7n#s5i
$! 5e#1ij. # izk"j87ni p#6z1#7i56i p#s"e%i/e % vse vzroke je treba vzeti kot celoto, ker
le vse okoli(ine skupaj pomenijo skupen vzrok.
.. 2 '33) "U4 567"T64
'! 5e#1ij. # en.k#s5i p#g#je6 # p#6z1#7i56i p#s"e%i/e % vsi pogoji so enako pomembni,
zato je treba upo(tevati vse. 8sak pogoj je samostojen vzrok, za katerega naj stranka
odgovarja.
)! 5e#1ij. # n8jni 87ink#6i5i 6z1#7n#s5i (5e#1ij. # k1e.5i6ni 6z1#7n#s5i) % ugotoviti je
treba, kateri vzrok ima preteni vpliv na posledico. Tak(en vzrok je kreativni v'rk in
absorbira vse druge.
-! 5e#1ij. # .%ek6.5ni 6z1#7n#s5i % kot vzroke je treba upo(tevati le tiste, ki redoma in
praviloma povzroijo nastalo posledico.
.! 5e#1ij. # p1e%6i%"ji6#s5i % stranka naj vedno odgovarja za blinje posledice (direktno
(kodo!, za bolj oddaljene posledice pa naj odgovarja le, e so predvidljive.
/! 5e#1ij. # ratio le2is 6z1#7n#s5i % upo(tevajo se le vzroki, ki pomenijo kr(itev pravne
norme in jih pravna norma glede na svoj namen (teje za vzroke.
)*+*)*+* A7TIVNOST IN PASIVNOST V.RO7OV
4tranka ne odgovarja le za aktivno povzroitev. Tudi povzroitelj nevarnega stanja, ugodnega
za nastanek (kode, se (teje za odgovornega. To imenujemo casus mi4tus.
De"#6.nj8 6e7 6z1#k#6 0k1.5i % stranka ne odgovarja le, e gre za naraven dogodek, na kate<
rega ni bilo mono raunati. To ne velja za love(ke vzroke.
De"#6.nje 6e7 z.p#1e%ni0 6z1#k#6 % vzrona zveza med (kodnim ravnanjem in nastalo
(kodo mora biti nepretrgana. Pkoda je neposredna, etudi nastane med dejanjem in posledico
asovna ali prostorska razlika ob pogoju, da v dogajanje ne posee samostojen od dejanja
neodvisen dogodek. *eposrednost vasih doloa pravo (npr. napeljevalci, pomagai, casus
$ixtus!.
Di1ek5n. in in%i1ek5n. 6z1#7n#s5#
, %i1ek5n. ."i nep#s1e%n. 6z1#7n#s5 % stranka zanjo odgovarja, razen e je njena odgovor<
nost omejena le na nekatere (kodne posledice&
, in%i1ek5n. ."i p#s1e%n. 6z1#7n#s5 % le izjemoma se priznava, da je povzroitelj nepo<
srednih posledic tudi povzroitelj posrednih.
Vz1#7n. z6ez. g"e%e -#%#7e $k#%e je pravno priznana, im je bodoa (koda verjetna. *i
nujno, da je bodoa (koda gotova.
D#k.zn# -1e2e g"e%e 6z1#7ne z6eze#
n#si #$k#%#6.ne/ % dokazati mora nastalo (kodo ter dejstvo, da ta (koda izvira iz (kod<
nega ravnanja odgovorne osebe. *i treba dokazovati temelja odgovornosti.
#-1.5n# %#k.zn# -1e2e % velja pri objektivni odgovornosti. Za (kodo iz nevarne stvari
se domneva, da je nastala iz nevarne stvari, razen e se dokae, da nevarna stvar ni bila
vzrok (kode. O(kodovanec mora dokazati le obstoj (kode in obstoj nevarne stvari. Odgo<
vorna oseba nosi dokazno breme, da nevarna stvar ni bila vzrok (kode.
).'.-. O10O8O7*O4T
)*+*,*-* DELI7TNA SPOSO0NOST
De"ik5n. sp#s#-n#s5 je sp#s#-n#s5 #se-e p1e6ze5i #%g#6#1n#s5 z. $k#%#.
($! Bizi7ne #se-e
Kizina oseba je od(kodninsko zavezana le, e je odgovorna. Za to mora biti deliktno
sposobna. 1eliktno sposobne so samo razsodne (pri(tevne! osebe.
R.zs#%n#s5 je p#g#j z. k1i6%n# sp#s#-n#s5 p#6z1#7i5e"j. $k#%e.
+oznamo ) kategorije razsodnosti#
$! ne1.zs#%n#s5 % nerazsodne osebe ne odgovarjajo. To so#
$. du(evni bolniki % za (kodo, ki jo povzroi drugemu, ne odgovarja, kdor ni zmo<
en razsojati zaradi#
, motnje v du(evnem razvoju& ali
, teav v du(evnem zdravju& ali
, kak(nega drugega vzroka. NA $)/C($!O
'. otroci do E. leta % mladoletnik do dopolnjenega E. leta ne odgovarja za (kodo, ki
jo povzroi. NA $)EC($!O
./ 2 '33) "U4 567"T64
'! p#g#jn. ne1.zs#%n#s5#
$. prehodno nerazsodni % kdor povzroi drugemu (kodo v stanju prehodne neraz<
sodnosti, je zanjo odgovoren, razen e dokae, da v nerazsodno stanje ni pri(el
po lastni krivdi ( p1i2.1n. #%g#6#1n#s5!. NA $)/C('!O
=e je nekdo pri(el v nerazsodno stanje po tuji krivdi, odgovarja za (kodo oseba,
ki je povzroila nerazsodno stanje. NA $)/C()!O
'. otroci od E. do $-. leta % mladoletniki od dopolnjenega E. leta do dopolnjenega
$-. leta ne #%g#6.1j.j#3 1.zen 7e se %#k.9e3 %. s# -i"i p1i p#6z1#7i56i $k#%e
z2#9ni 1.zs#j.5i ( sek8n%.1n. #%g#6#1n#s5!. NA $)EC('!O
)! 1.zs#%n#s5 % velja za vse 9izine osebe, starej(e od $- let. ;ladoletnik z dopolnjenimi
$- leti odgovarja po splo(nih pravilih odgovornosti za (kodo. NA $)EC()!O
1eliktno sposobnost je treba presojati avtomatino v vsakem primeru posebej. 1o razsod<
nosti pride avtomatino, ko 9izina oseba dopolni $- let. "zgubi in vrne se lahko le z aktom
oblastnega organa. 8edno se ugotavlja le dejanska sposobnost razsojanja, ne pravna.
('! P1.6ne #se-e % pravne osebe lahko odgovarjajo le po pravilih objektivne odgovornosti#
$! #%g#6#1n#s5 z. %e".6/e % pravna oseba kot delodajalec odgovarja za (kodo, ki jo
povzroi njen delavec pri delu ). osebi, razen e dokae, da je delavec v danih okoli<
(inah ravnal, kot je treba. NA $-EC($!O
'! #%g#6#1n#s5 z. $k#%#3 ki j# p#6z1#7ij# #1g.ni p1.6ne #se-e % pravna oseba odgo<
varja za (kodo, ki jo njen organ povzroi ). osebi pri opravljanju svojih 9unkcij.
NA $-BC($!O
)*+*,*+* 7RIVDNA IN O0JE7TIVNA OD/OVORNOST
!1i6%n. #%g#6#1n#s5 pomeni, da odgovorne osebe lahko dokazujejo vse okoli(ine, da je
(koda nastala brez njihove krivde % povzroitelj (kode se lahko razbremeni odgovornosti, e
dokae, da ni kriv.
O-jek5i6n. #%g#6#1n#s5 je stroja od krivdne % odgovorne osebe odgovarjajo e zaradi dolo<
enega poloaja, ki ga zasedajo. Oprostitev krivde je mona le s sklicevanjem na v zakonu
doloene ekskulpacijske razloge. 7azbremenitev odgovornosti je mona le, e odgovorna
oseba dokae odsotnost vzrone zveze.
($! !1i6%n. #%g#6#1n#s5 % krivda je podana, e #$k#%#6."e/ p#6z1#7i $k#%# n.2en#2.
."i iz 2."#2.1n#s5i. NA $).O
$! N.k"ep % o(kodovalec povzroi (kodo namenoma. 4torilec ve za (kodljivo posledico,
ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu#
$. hoe dosei (kodljivo posledico % %i1ek5ni n.k"ep&
'. privoli v (kodljivo posledico % e6en58."ni ."i in%i1ek5ni n.k"ep.
+oleg tega poznamo (e p#5en/i1.ni n.k"ep % storilec eli dosei (kodljivo posledico
iz posebej nizkotnih nagibov (npr. objestnost, (kodoeljnost!. Od(kodnina se doloa
glede na teo krivde in posledice.
*aklep se presoja po konkretnih merilih (culpa in concreto! % ugotavljamo ga pri sto<
rilcu samem.
'! ."#2.1n#s5 % je manj(a stopnja krivde. +resojamo jo po abstraktnih merilih (culpa
in astracto! % ugotavljamo, kako mora ravnati oseba, ki ima bistveno enake lastnosti
kot storilec.
V1s5e 2."#2.1n#s5i#
$. z.6e%n. in nez.6e%n. 2."#2.1n#s5#
, zavedna malomarnost % storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja
nastati (kodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da
jo bo lahko prepreil&
.E 2 '33) "U4 567"T64
, nezavedna malomarnost % storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega rav<
nanja nastati (kodljiva posledica, vendar bi se po okoli(inah in svojih oseb<
nih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
'. 08%.3 n.6.%n. in (ze"#) ".0k. 2."#2.1n#s5#
, huda malomarnost (culpa lata! % storilec zanemarja pazljivost, ki se pria<
kuje od vsakega obiajnega razumnega loveka.
8u#a $al$arnst strkvnjaka % pomeni, da je dejanje tako nepazljivo, da
ga ne bi naredil noben povpreen strokovnjak.
, navadna malomarnost (culpa levis! % storilec zanemarja pazljivost, ki se pri<
akuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja!.
, (zelo! lahka malomarnost (culpa levissima! % upo(teva se le kot ovira za
izkljuitev objektivne odgovornosti. Le najmanj(a nepazljivost stranke lahko
ne izkljui objektivne odgovornosti.
LaBka $al$arnst strkvnjaka % pomeni, da je dejanje nepazljivo le za
posebno skrbnega strokovnjaka.
)! P#se-n. k1i6%. % stranka, ki ni storilec, lahko odgovarja kot storilec, e je z deja<
njem povezana kot napeljevalec ali pomaga. 8 teh primerih zakon doloa nepo<
sredno vzrono zvezo.
-! Vp"i6 k1i6%e n. #-seg #%$k#%ninske #%g#6#1n#s5i % praviloma ne vpliva, razen v '
primerih#
$. ".0k. 2."#2.1n#s5 % sodi(e lahko znia od(kodnino tako, da ne prizna izgub<
ljenega dobika&
'. s#k1i6%. % e je o(kodovalcev ve, dele vsakega doloi sodi(e glede na teo
njegove krivde in posledice.
('! O-jek5i6n. #%g#6#1n#s5 % o(kodovalec odgovarja za (kodo ne glede na krivdo samo
zaradi doloenih okoli(in na njegovi strani. OZ pozna ) vrste objektivne odgovornosti#
, odgovornost za drugega &
, odgovornost za delavce &
, odgovornost za (kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti .
8elja %#2ne6. 6z1#7n#s5i % za (kodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo
se (teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega.
$! O%g#6#1n#s5 z. %18geg.
$. #%g#6#1n#s5 z. %8$e6n# -#"ne ( osebe z motnjo v du(evnem razvoju in s tea<
vami v du(evnem zdravju! % e (kodo povzroi oseba, ki zaradi du(evne bolezni
ni zmona razsojati, #%g#6.1j. %#"9ni n.%z#1nik du(evnega bolnika NA $-$C($!O
*adzornik je dolan paziti na du(evnega bolnika na podlagi zakona, pogodbe ali
odlobe pristojnega organa.
Oprostitev odgovornosti# nadzornik du(evnega bolnika je prost odgovornosti, e
dokae, da#
, je opravljal dolno nadzorstvo& ali
, bi bila (koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu. NA $-$C('!O
8 praksi to pomeni, da je do dogodka pri(lo tako nenadoma, da nadzornik ni
mogel intervenirati.
'. #%g#6#1n#s5 s5.1$e6#
, splo(na odgovornost star(ev % star(i odgovarjajo za (kodo, ki jo povzroi
njihov otrok do E. leta. NA $-'C($!O *e odgovarjajo, e je (koda nastala med
tem, ko je bil otrok zaupan drugemu. NA $-'C()!O 4tar(i odgovarjajo za
(kodo, ki jo povzroi otrok od E. do $-. leta, razen e dokaejo, da je (koda
nastala brez njihove krivde. NA $-'C(-!O
, posebna odgovornost star(ev % mladoletnik povzroi (kodo izven nadzorstva
star(ev. 4tar(i odgovarjajo, e je (koda nastala zaradi#
.B 2 '33) "U4 567"T64
o slabe vzgoje mladoletnika& ali
o slabih zgledov& ali
o grdih navad, ki so jih mladoletniku dali star(i. NA $-.C($!O
*pr. e so star(i ma9ijci ter sin med (olskim izletom v voja(nico ukrade
kala(nikov in strelja po ulici, odgovarjajo za slabo vzgojo.
*adzornik, ki je plaal od(kodnino, ima proti star(em regresni zahtevek.
NA $-.C('!O
, odgovornost star(ev iz pravinosti % e je (kodo povzroil razsoden mlado<
letnik, ki je ne more povrniti, lahko sodi(e glede na premoenjsko stanje
star(ev in o(kodovanca naloiti povrnitev (kode star(em, e tako terja pra<
vinost. NA $-/C('!O
). #%g#6#1n#s5 %18gi0 z. 2".%#"e5nik. % e mladoletnik povzroi (kodo pod
nadzorstvom skrbnika, (ole ali ustanove, odgovarjajo skrbnik, (ola ali ustanova,
razen e dokaejo, da#
, so opravljali nadzorstvo z dolno skrbnostjo& ali
, bi (koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu. NA $--C($!O
Odgovornost je solidarna, e odgovarja tudi mladoletnik. NA $--C('!O
Fot izjema odgovornosti nadzornika je doloena #%g#6#1n#s5 iz p1.6i7n#s5i % e
(kodo povzroi neodgovorna oseba in od(kodnine ni mono dobiti od nadzornika,
lahko sodi(e glede na premoenjsko stanje o(kodovanca in dejanskega o(kodovalca
( neodgovorne osebe! naloi povrnitev (kode o(kodovalcu, kadar to terja pravi<
nost. NA $-/C($!O
'! O%g#6#1n#s5 z. %e".6/e % %e"#%.j."e/ (9izina ali pravna oseba! #%g#6.1j. z.
$k#%#3 ki j# %e".6e/ p#6z1#7i#
$. pri delu na delovnem mestu, v delovnem asu, v okviru delovnega podroja& ali
'. v zvezi z delom (kodna dejanja, storjena izven delovnega mesta in asa, vendar
v vzroni zvezi z opravljanjem dela&
76Z:* e dokae, da je delavec v danih okoli(inah ravnal tako, kot je treba.
NA $-EC($!O
Odgovornost za delavce izvira iz naslednjih odgovornosti#
culpa in eli2endo (krivda za izbiro! odgovornost za izbiro ljudi, ki bodo
opravljali delo&
culpa in custodiendo (krivda za nadzor! odgovornost za pomanjkliv nadzor
nad opravljanjem dela&
culpa in instruendo (krivda za pouitev! odgovornost za pomanjkljiva navo<
dila, kako naj delavci delo opravljajo.
@oujemo (e med odgovornostjo za delavce in odgovornostjo za (kodni dogodek#
$. odgovornost za delavce je vedno objektivna&
'. odgovornost za (kodni dogodek je lahko#
, !jektivna , e podjetje opravlja nevarno dejavnost& ali
, kriv#na , e delavec povzroi (kodo namenoma ali iz hude malomarnosti#
o e je delavec povzroil (kodo n.2en#2., lahko o(kodovanec zahteva
povrnitev neposredno od delavca NA $-EC('!O nep#s1e%n. #%g#6#1G
n#s5 %e".6/. z. n.k"ep.
o podjetje, ki plaa od(kodnino, ima 1eg1esni z.05e6ek proti delavcu, ki
je (kodo povzroil n.2en#2. ."i iz 08%e 2."#2.1n#s5i, NA $-EC()!O
ki ga mora uveljaviti 6 < 2ese/i0 od plaila od(kodnine NA $-EC(-!O
p#61.7i"ni z.05e6ek %e"#%.j."/..
.> 2 '33) "U4 567"T64
)! O%g#6#1n#s5 z. $k#%# #% ne6.1ne s56.1i ."i ne6.1ne %ej.6n#s5i
*evarna stvar je stvar, iz katere izhaja poveana nevarnost. To je pravni standard, ki
ga pravna praksa izoblikuje v konkretnem primeru. Za (kodo od nevarne stvari odgo<
varja njen i2e5nik. NA $.3O =e je imetniku nevarna stvar odvzeta na protipraven
nain, odgovarja 5is5i3 ki je s56.1 #%6ze", razen e je imetnik odgovoren za odvzem
(npr. malomarno hranjenje oroja v slovenskih voja(nicah!. NA $.$O
*amesto imetnika odgovarja oseba, kateri je imetnik stvar zaupal, in oseba, ki je
dolna stvar nadzorovati NA $.'C($!O, vendar polno odgovarja imetnik, e#
, je (koda posledica skrite napake ali lastnosti stvari, na katero imetnik ni opozoril
(npr. popadljivi koker(panjel!& NA $.'C('!O
, je stvar zaupal osebi, ki ni usposobljena ali upraviena z njo ravnati. NA $.'C(-!O
*evarna dejavnost je dejavnost, ki v konkretnih okoli(inah pomeni vejo nevarnost
od povprene (npr. delo z eksplozivi!. Za (kodo od nevarne dejavnosti odgovarja,
k%#1 se z nevarno dejavnostjo 8k6.1j.. NA $.3O
OZ doloa #p1#s5i5e6 #%g#6#1n#s5i eksk8"p./ijski 1.z"#gi#
". 6i$j. si". (vis maior! % imetni stvari je prost odgovornosti, e dokae, da (koda
izvira iz vzroka NA $.)C($!O#
i. ki je izven stvari % z8n.nj#s5 %#g#%k.&
ii. katerega uinka ni mono priakovati % nep1e%6i%"ji6#s5&
iii. katerega uinku se ni mono izogniti % neiz#gi-n#s5&
iv. katerega uinka ni mono odvrniti % ne2#9n#s5 #%61ni56e.
+od vi(jo silo spadajo#
naravni dogodki (poplave, potresi!&
drubeni dogodki (vojne, stavke, revolucije, totalitarni reimi!&
ukrepi dravnih organov (moratorij, prepoved uvoza!.
Tak(ni dogodki se imenujejo kvali9icirano nakljuje.
"". 1.6n.nje 51e5jeg. % imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da (koda
izvira izkljuno iz ravnanja tretjega, katerega NA $.)C('!O#
i. ni mono priakovati % nep1e%6i%"ji6#s5&
ii. posledicam se ni mono izogniti % neiz#gi-n#s5&
iii. posledic ni mono odstraniti % 51.jn#s5 p#s"e%i/.
). oseba odgovarja solidarno z imetnikom stvari, e je le prispevala k povzroitvi
(kode. NA $.)C(-!O
""". 1.6n.nje #$k#%#6.n/. % imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da
(koda izvira izkljuno iz ravnanja o(kodovanca, katerega NA $.)C('!O#
i. ni mono priakovati % nep1e%6i%"ji6#s5&
ii. posledicam se ni mono izogniti % neiz#gi-n#s5&
iii. posledic ni mono odstraniti % 51.jn#s5 p#s"e%i/.
"8. p1i6#"i5e6 #$k#%#6.n/. % imetnik stvari je prost odgovornosti, e je #$k#%#6.G
ne/ p1ispe6." k n.s5.nk8 $k#%e. NA $.)C()!O Treba je ugotoviti, ali je o(kodova<
nec s samim dejstvom uporabe nevarne stvari privolil v udelebo pri riziku.
:kskulpacijske razloge mora vedno dokazati tisti, ki se nanje sklicuje objektivno
odgovorni subjekt.
$. #%g#6#1n#s5 p1i nes1e7i3 ki j# p#6z1#7ij# p1e2ik.j#7. se 2#5#1n. 6#zi". % e
nesreo povzroi krivda izkljuno enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni
odgovornosti. NA $.-C($!O +ri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso
(kodo v sorazmerju s stopnjo krivde. NA $.-C('!O =e ni kriv nobeden, odgovarjata
imetnika po enakih delih. NA $.-C()!O 4kupna odgovornost je solidarna.
'. #%g#6#1n#s5 p1#iz6.j."/. s56.1i z n.p.k##
, odgovornost za napako % proizvajalec odgovarja za (kodo, ki nastane iz
napake v promet dane izdelane stvari, ki pomeni (kodno nevarnost za osebe
ali stvari. NA $..C($!O
/3 2 '33) "U4 567"T64
, odgovornost za nevarne lastnosti % proizvajalec odgovarja za (kodo iz nevar<
nih lastnosti, e ni storil potrebnih za prepreitev, kot so#
o opozorilo& ali
o varna embalaa& ali
o drugi ustrezni ukrepi. NA $..C('!O
)*+*,*)* DR9/E VRSTE OD/OVORNOSTI PO TEORIJI O0LI/A6IJS7E/A PRAVA
($! O%g#6#1n#s5 z. 1.6n.nje p#2#7nik#6
+oslovni gospodar odgovarja za pomonika. *jegova odgovornost je #-jek5i6n..
Odgovornost poslovnega gospodarja za (kodni dogodek je lahko #-jek5i6n. ali k1i6%n..
8 po(tev pridejo le merila, ki veljajo le za poslovnega gospodarja#
$! pri poslu z gospodarjevo objektivno odgovornostjo gospodar odgovarja ne glede na
pomonikovo skrbnost&
'! pri poslu z gospodarjevo krivdno odgovornostjo gospodar odgovarja le, e pomonik
ni ravnal s skrbnostjo, zahtevano od gospodarja.
P#2#7ni$k. %ej.nj.3 iz k.5e1i0 iz6i1. #%g#6#1n#s5 % gospodar je odgovoren le za
dejanje v zvezi z delovanjem, ki je pomoniku naloeno. =e gre za samostojno dejanje, ki
z zaupanim poslom nima veze, je 9unkcionalna zveza pretrgana in gre le za (kodo, storjeno
ob prilonosti opravljanja poslov.
P#2#7nik#6. #%g#6#1n#s5 % pomonik je proti ). osebi tudi sam odgovoren, e je kriv.
Odgovarja za del (kode, ki ustreza njegovi krivdi. 4kupaj z gospodarjem odgovarja
solidarno.
+oseben primer odgovornosti za pomonike je odgovornost gostilniarjev za (kodo na
prevzetih stvareh. Odgovornost je objektivna ne glede na krivdo pomonika. 0ostilniar
odgovarja zanj in za druge osebe (npr. goste!.
('! O%g#6#1n#s5 z. z.s5#pnike
Za poslovno (kodo, ki jo povzroijo zastopniki pri opravljanju pogodbenih dolnosti,
odgovarja zastopanec enako, kot da bi (kodo povzroil sam.
=e zastopanec noe odobriti posla, je skupaj z zastopnikom solidarno odgovoren dobro<
verni ). osebi za (kodo.
()! O%g#6#1n#s5 z. 2e$.n# n.k"j87je (casus mi4tus)
;e(ano nakljuje pomeni, da #$k#%#6."e/ p#6z1#7i p#"#9.j3 ki je 8g#%en z. n.s5.nek
$k#%e. Pkoda nastane zaradi dejstva, ki je neodvisno od ravnanja o(kodovalca, vendar ne
bi nastala, e o(kodovalec ne bi zakrivil nevarnega poloaja. *aravne vzronosti ni, vendar
zakon doloa pravno vzronost v naslednjih primerih#
$! vme(avanje v tuje posle &
'! kr(itev varnostnih predpisov % npr. kdor ne oisti snega na ploniku, odgovarja za
(kodo, e se mimoidoi po(koduje&
)! upnikova zamuda % nanj pade nevarnost nakljunega unienja stvari&
-! dolnikova nedopustna dejanja % e dolnik povzroi nemonost izpolnitve, lahko
upnik zahteva povrailo (kode.
(-! O%g#6#1n#s5 6e7 #se- iz is5eg. p1.6neg. 1.z2e1j. (k#nk81en/. #%g#6#1n#s5i)
$! k#nk81en/. k1i6%ni0 #%g#6#1n#s5i % splo(na pravila doloajo solidarno odgovor<
nost krivih oseb o(kodovancu. "zjema je na delovnopravnem podroju, kjer je dolo<
ena deljena odgovornost ne glede na krivdo % vsak od ve delavcev je odgovoren za
del (kode, ki jo je povzroil.
'! k#nk81en/. #-jek5i6ni0 #%g#6#1n#s5i % odgovornost je solidarna.
)! k#nk81en/. k1i6%ni0 in #-jek5i6ni0 #%g#6#1n#s5i#
$. objektivno odgovorni odgovarjajo tudi za (kodo, povzroeno s strani krivdno
odgovornih&
/$ 2 '33) "U4 567"T64
'. krivdno odgovorni odgovarjajo za (kodo, povzroeno s strani objektivno odgo<
vornih le, e je njihova odgovornost solidarna.
-! k#nk81en/. #%g#6#1n#s5i iz p#s"#6ni0 in nep#s"#6ni0 #-6ezn#s5i % polna od(kod<
nina se lahko zahteva od zavezanca iz poslovne ali neposlovne obveznosti.
.! k#nk81en/. p1i2.1ne in sek8n%.1ne #%g#6#1n#s5i#
$. primarna odgovornost % o(kodovanec uveljavlja od(kodnino proti delodajalca,
katerega delavec je povzroil (kodo&
'. sekundarna odgovornost % delodajalec odgovarja regresni zahtevek proti delavcu,
ki je (kodo povzroil namenoma ali iz malomarnosti.
/! k#nk81en/. g".6neg. s5#1i"/.3 n.pe"je6."/e6 in p#2.g.7e6 % subjekti udelebe
odgovarjajo enako kot glavni storilec.
(.! De"jen. #%g#6#1n#s5
pomeni, da je o(kodovanec#
D tudi s.2 p1ispe6." k n.s5.nk8 $k#%e& ali
D povzroil, da je bila (koda veja kot bi bila sicer.
O(kodovanec ima pravico do sorazmerno zmanj(ane od(kodnine. NA $E$C($!O
=e ni mono ugotoviti, kateri del (kode je posledica dejanja o(kodovanca, sodi(e prisodi
od(kodnino ob upo(tevanju okoli(in primera. NA $E$C('!O
4&4& OD!ODNINA
).).$. 874T: O1PFO1*"*:
($! Vzp#s5.6i5e6 p1ej$njeg. s5.nj. (restitutio in inte2rum) D odgovorna oseba je dolna
vzpostaviti stanje, ki je bilo, p1e%en je $k#%. n.s5.".. NA $/-C($!O
('! Den.1n. #%$k#%nin. % do nje pride, e#
$! vzpostavitev prej(njega stanja (kode ne odpravi popolnoma % odgovorna oseba je za
ostanek dolna plaati denarno od(kodnino& NA $/-C('!O ali
'! vzpostavitev prej(njega stanja ni mona ali ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba&
NA $/-C()!O ali
)! o(kodovanec zahteva denarno od(kodnino namesto vzpostavitve prej(njega stanja %
sodi(e prisodi denarno od(kodnino, razen e okoli(ine primera opraviujejo vrnitev
v prej(nje stanje. NA $/-C(-!O
1enarna od(kodnina pri premoenjski (kodi se imenuje ek6i6."en/..
1enarna od(kodnina pri nepremoenjski (kodi se imenuje s.5isC.k/ij..
)*)*-*-* RESTIT96IJA 1V.POSTAVITEV PREJDNJE/A STANJA5
Odgovorna oseba je dolna vzpostaviti stanje pred nastankom (kode. =e restitucija ni mona,
je treba (kodo poravnati v obliki denarne od(kodnine. 8rste restitucije so#
, in%i6i%8."n. 1es5i58/ij. vrnitev ali popravilo individualno doloene stvari&
, gene1i7n. 1es5i58/ij. odgovorna oseba po vrsti doloeno stvar nadomesti z generino
stvarjo iste vrste&
, nep1e2#9enjsk. 1es5i58/ij. % preklic alitve, vrnitev prostosti, zdravljenje.
+omembno je (e razlikovanje med restitucijskim in institucijskim zahtevkom. 7estitucijski zah<
tevek je zahteva za vzpostavitev prej(njega stanja. "nstitucijski zahtevek je zahteva za vzpo<
stavitev stanja, ki ga ni bilo, vendar bi moralo biti.
)*)*-*+* E7VIVALEN6A
:kvivalenca je denarna od(kodnina, e restitucija v naravi#
ne bi bila ekonomsko upraviena&
ni mona v celoti, temve le delno % odgovorna oseba mora dati denarno od(kodnino za
ostanek (kode&
sploh ni mona&
je mona, vendar sodi(e meni, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba&
je mona, vendar o(kodovanec zahteva denarno od(kodnino % upo(teva se procesna
teorija, po kateri sodi(e odloi v mejah postavljenega tobenega zahtevka (e se ne strinja
/' 2 '33) "U4 567"T64
z denarno od(kodnino, tobeni zahtevek zavrne, o(kodovanec pa mora ponovno vloiti
tobo za vrnitev v prej(nje stanje!.
+ovrailo (kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, razen e zakon ne doloa kaj
drugega.
8rednost po(kodovane stvari se lahko presoja po ' merilih#
, #-jek5i6n# 2e1i"##
D redna prometna cena stvari cena prostega trga ali posebna tari9na cena&
D izredna cena stvari cena glede na to, da je stvar del premoenja o(kodovanca.
, s8-jek5i6n# 2e1i"# pretium affectionis (cena posebne priljubljenosti, a9ekcijska cena!
% pravico do njene doloitve ima o(kodovanec, e je bila stvar uniena naklepno.
)*)*-*)* SATIS?A76IJA
*jen smisel je, da #$k#%#6.ne/ %#-i s8-jek5i6n# z.%#$7enje. 4atis9akcija je lahko#
, nep1e2#9enjsk. s.5isC.k/ij. % e gre za kr(itev osebnostne pravice, lahko sodi(e#
D odredi na stro(ke o(kodovalca objavo sodbe ali popravka& ali
D odredi, da mora o(kodovalec preklicati izjavo, s katero je storil kr(itev& ali
D odredi, da mora o(kodovalec storiti kaj drugega, s imer je mono dosei namen
od(kodnine. NA $EBO
, %en.1n. s.5isC.k/ij. % OZ jo doloa za telesne boleine, du(evne boleine, strah in
okrnitev ugleda pravne osebe (glej 8rste nepremoenjske (kode!, e stopnja (kode to
opraviuje. +risodi se pravina denarna od(kodnina, neodvisno od povraila premoenjske
(kode. 8i(ina denarne od(kodnine za nepremoenjsko (kodo je odvisna od#
D pomena prizadete dobrine& in
D namena od(kodnine,
vendar ne sme podpirati teenj, nezdruljivih z njeno naravo in namenom. NA $E>C('!O
)*)*-*,* RA.MERJE MED POSAME.NIMI VRSTAMI ODD7ODNIN
N.jp1ej je doloena 1es5i58/ij.. 8endar je o(kodovancu po zakonu dana #p/ijsk. p1.6i/.
o(kodovanec lahko zahteva denarno od(kodnino namesto restitucije. 4odi(e mu ne ugodi, e
okoli(ine danega primera opraviujejo vzpostavitev prej(njega stanja.
).).'. O1;:7G6*G: O1PFO1*"*:
N.7e"# p#p#"ne #%$k#%nine % sodi(e prisodi o(kodovancu od(kodnino v znesku, ki je potre<
ben, da postane njegov premoenjski poloaj tak, kot bi bil brez (kodnega dogodka. NA $/>O
Od(kodnina ne sme biti veja od resnine (kode. +ri tem je treba upo(tevati morebitne koristi
o(kodovanca od (kodnega dogodka (compensatio lucri cum damno! % treba jih je od(teti od
od(kodnine.
O$k#%#6.ne/ 2#1. sk1-e5i3 %. se $k#%. ne p#6e7., vendar ni dolan zmanj(evati e nastale
(kode.
)*)*+*-* NAIN ODMERJANJA ODD7ODNINE
, k#nk1e5n. #%$k#%nin. % od(kodnina je dololjiva in jo je vedno treba dokazati&
, .-s51.k5n. #%$k#%nin. % je pav(alizirana in se doloi po vnaprej predvidenih kriterijih.
Zanjo mora vedno biti podlaga v zakonu.
)*)*+*+* AS ODMERE ODD7ODNINE
+ovrailo (kode se odmerja p# /en.0 #- iz%.ji s#%ne #%"#7-e o.o.d.z.d. 0re za obliko valori<
zacije, da o(kodovanec ne bi bil prikraj(an pri povrnitvi (kode zaradi poteka asa, ki ga zah<
teva sodni proces.
8 praksi nastajajo teave, ki jih povzroa sp1e2e2-. #%$k#%ninskeg. 6 %en.1ni z.05e6ek#
, p1i p1e2#9enjski $k#%i % o(kodovanec je pred izdajo sodbe sam odpravil (re&ariral!
nastalo (kodo (npr. sam je popravil v prometni nesrei po(kodovani avto!. 4 trenutkom
odprave (kode je postala nedenarna premoenjska (koda denarna (koda in njegov od(kod<
ninski zahtevek se je spremenil v isti denarni zahtevek. Tu je uveljavljeno naelo denar<
nega nominalizma % o(kodovanec lahko zahteva le (tevilo denarnih enot, na katero se glasi
obveznost odgovorne osebe in ne vrednosti (kode na dan sojenja.
/) 2 '33) "U4 567"T64
, p1i nep1e2#9enjski $k#%i % odgovorna oseba plaa akontacijo za od(kodnino, (e preden
je od(kodnina prisojena pred sodi(em ". stopnje.
)*)*+*)* .APADLOST ODD7ODNINS7E O0VE.NOSTI IN .AM9DNE O0RESTI
Od(kodninska obveznost se (teje za zapadlo #% 51en85k. n.s5.nk. $k#%e. NA $/.O
Od pojma zapadlosti je treba razlikovati trenutek, ko#
zane tei zastaralni rok za od(kodninsko terjatev&
zanejo tei zamudne obresti za denarno od(kodninsko terjatev.
Z.28%ne #-1es5i s# #%$k#%nin.3 ki j# %#"#7. z.k#n z. nep1.6#7.sn# p".7i"# %#"g..
Zamudne obresti od denarne od(kodnine za premoenjsko (kodo teejo od dneva, ko sodi(e
". stopnje izda odlobo, v kateri doloi od(kodnino.
Zamudne obresti od denarne od(kodnine za nepremoenjsko (kodo teejo od dneva, ko sodi<
(e ". stopnje odmeri od(kodnino ( prej!.
)*)*+*,* O7OLIDINE@ 7I VPLIVAJO NA ODMERO ODD7ODNINE
($! N#51.nje #k#"i$7ine % so okoli(ine, ki vplivajo na odmero od(kodnine in izvirajo iz
od(kodninskega razmerja. To so#
$! #%g#6#1n#s5 % krivda pri povzroitvi (kode naeloma nima vpliva na vi(ino od(kod<
nine, vendar obstajata ' izjemi#
$. cena posebne naklonjenosti (a9ektacijska vrednost, &retiu$ affectinis! % e je
stvar uniena ali po(kodovana namenoma, lahko sodi(e odmeri od(kodnino
glede na vrednost, ki jo je imela stvar za o(kodovanca. NA $/BC(-!O
'. znianje od(kodnine % mono je v ' primerih#
". 'ni(anje 'ara#i Ci!ke"a &re$(enjske"a stanja Ck#valca % ob upo(teva<
nju premoenjskega stanja o(kodovanca sodi(e naloi odgovorni osebi pla<
ati manj(o od(kodnino, kot zna(a (koda, pri emer morajo biti kumulativno
izpolnjeni naslednji pogoji#
i. (koda *" povzroena namenona ali iz hude malomarnosti & in
ii. odgovorna oseba je (ibkega premoenjskega stanja & in
iii. odgovorno osebo bi plailo polne od(kodnine spravilo v pomanjkanje .
NA $E3C($!O
"". 'ni(anje 'ara#i #elvanja v krist Ck#vanca % e je o(kodovalec pov<
zroil (kodo pri delovanju v korist o(kodovanca, sodi(e odmeri manj(o
od(kodnino, pri emer upo(teva skrbnost, ki jo kae o(kodovalec v lastnih
zadevah (dili2entia -uam in suis!. NA $E3C('!O
'! in5enzi6n#s5 (j.k#s5) $k#%e % se upo(teva pri doloitvi nepremoenjske (kode. +ri
odmeri premoenjske (kode se intenzivnost in trajanje ne priznavata, e se vzpostavi
prej(nje stanje, razen e je dopustno doloiti od(kodnino z. ne8p#1.-# po(kodovane
stvari (npr. to lahko zahteva kupec v garancijskem roku!.
)! ".s5n#s5i p#$k#%#6.ne #se-e ."i s56.1i % vpliv osebnih lastnosti se upo(teva zlasti pri
nepremoenjski (kodi (npr. zdravstveno stanje po po(kodbi!.
-! k#1is53 ki n.s5.ne iz $k#%neg. %#g#%k. (c$&ensati lucri cu$ #a$n! % ta korist
lahko nastane pri poslovni ali neposlovni (kodi in se od(teje od od(kodnine.
('! Z8n.nje #k#"i$7ine % so okoli(ine, ki vplivajo na odmero od(kodnine in ne izvirajo iz
od(kodninskega razmerja. :dina pri odmeri upo(tevna zunanja okoli(ina so premoenjske
razmere o(kodovalca % od(kodnina se lahko zmanj(a, e je odgovorna oseba (ibkega pre<
moenjskega stanja in bi jo plailo od(kodnine spravilo v pomanjkanje ter (kode ni pov<
zroila namenoma ali iz hude malomarnosti. NA $E3C($!O
)*)*+*;* ODMERA 0ODOE D7ODE
($! O%2e1. izg8-"jeneg. %#-i7k. (lucru$ cessans! % pri presoji, ali je dobiek izgubljen, je
mono vzeti v po(tev#
$! as, ko se opravi odmera (nem(ka teorija!&
'! as, ko je bila sklenjena pravna podlaga (angloameri(ka teorija!&
/- 2 '33) "U4 567"T64
)! as, ko je stranka pogodbo prekr(ila (O1Z!.
Opirati se je treba na pravni temelj dobika, ki je#
D pri poslovni (kodi kavza pogodbe & in
D pri neposlovni (kodi namera stranke pridobiti premoenjsko korist .
+ri oceni izgubljenega dobika se upo(teva dobiek, ki ga zaradi dejanja o(kodovalca ni
bilo mono dosei, vendar ga je bilo utemeljeno priakovati glede na#
, normalen potek stvari& ali
, posebne okoli(ine. NA $/BC()!O
('! O%2e1. izg8-"jeneg. z.s"89k. % izgubljeni zasluek je posledica nezmonosti za delo.
"zguba dobika se presoja po pridobitvenih namerah stranke, izgubljeni zasluek se presoja
po trenutni zaposlitvi ali monosti za zaposlitev.
+ovrne se ves zasluek, ki bi ga stranka imela brez (kodnega dogodka. ?olj kot pri izgub<
ljenem dobiku se upo(tevajo subjektivne okoli(ine % sodi(e lahko spremeni prisojeno
od(kodnino (povea na zahtevo o(kodovanca, zmanj(a ali odpravi na zahtevo o(kodo<
valca!, e se pomembneje spremenijo okoli(ine, ki so veljale ob izdaji sodne odlobe.
NA $E.O
)*)*+*<* OMEJITEV ODD7ODNINE
Omejitev od(kodnine pomeni, da je o(kodovalec dolan izplaati od(kodnino do doloenega
zneska. +ri gostinski hrambi (rece&tu$! je od(kodnina omejena na $.3M333 4"T za vse stvari,
ki jih gosti prinesejo s seboj. (*e nosite krznenih pla(evR!
)*)*+*=* O0LI7A DENARNE ODD7ODNINE
($! Enk1.5ni znesek % odmeri se glede na#
$! vi(ino mesene rente&
'! verjetno trajanje upnikovega (o(kodovanevega! ivljenja glede na statistine podatke
(e je invalid, verjetno ne bo dolgo ivel!&
)! odbitek eskontnih obresti. NA $/EC(-!O
('! Den.1n. 1en5. % v primeru smrti, telesne po(kodbe ali okvare zdravje ima od(kodnina
praviloma obliko dosmrtne ali asovno omejene denarne rente. NA $/EC($!O Ren5. se p".G
78je 2ese7n# 6n.p1ej, e sodi(e ne doloi drugae. NA $/EC('!O Upnik lahko zahteva
primerno zavarovanje za izplailo rente. NA $/EC()!O O(kodovanec lahko zahteva plailo v
enkratnem znesku ( k.pi5."iz./ij. 1en5e!#
$! e dolnik ne da zavarovanja , ki ga doloi sodi(e& NA $/EC(-!O ali
'! iz resnih razlogov (npr. upnik ima ob slabem zdravju (e nere(eno stanovanjsko vpra<
(anje, ki bi zdravje (e poslab(alo!. NA $/EC(.!O
)*)*+*3* .ASTARANJE ODD7ODNINS7E/A .A8TEV7A
Z zastaranjem od(kodninske obveznosti preneha pravica zahtevati od(kodnino. 8endar lahko
o(kodovanec po zastaranju pravice zahtevati od(kodnino od odgovorne osebe uveljavlja
zahtevek po pravilih neupraviene pridobitve (6e1zijski z.05e6ek! % odgovorna oseba mora
vrniti, kar je pridobila s (kodnim dejanjem. NA $B>O
Zastaralni roki#
, subjektivni rok % ) leta, odkar je o(kodovanec izvedel za (kodo "* o(kodovalca.
NA ).'C($!O
, objektivni rok % . let od nastanka (kode. NA ).'C('!O
, posebni roki #
D zastaranje od(kodninske terjatve zaradi kr(itve pogodbene obveznosti % zastara v ena<
kem asu, kot je doloen za zastaranje pogodbene obveznosti. NA ).'C()!O
D zastaranje od(kodninske terjatve zaradi kaznivega dejanja % zastara v asu, ki je dolo<
en za zastaranje kazenskega pregona, e je za kazenski pregon predpisan dalj(i
zastaralni rok. NA ).)C($!O +retrganje kazenskega pregona ima za posledico pretrganje
zastaranja od(kodninskega zahtevka. NA ).)C('!O
D zastaranje od(kodninske terjatve zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe % zastara 6
(; "e5i0 po polnoletnosti o(kodovanca. NA ).'C(-!O
/. 2 '33) "U4 567"T64
D zastaranje od(kodninske terjatve zaradi korupcije #
subjektivni rok % zastara v . letih, odkar je o(kodovanec izvedel za (kodo in
koruptivnega o(kodovalca&
objektivni rok % zastara v $. letih od nastanka korupcijske (kode. NA ).-O
4&:& POSEBNI PRIERI ODGOVORNOSTI
0re za posebne primere objektivne odgovornosti % zaradi udne sistematike unega programa
so obravnavani tukaj.
($! O%g#6#1n#s5 z.1.%i 5e1#1#1is5i7ni0 %ej.nj3 j.6ni0 %e2#ns51./ij in 2.niCes5./ij %
(koda lahko nastane kot smrt ali telesna po(kodba. O%g#6.1j. %19.6. ali tisti, ki bi po
veljavnih predpisih moral (kodo prepreiti. NA $./O
('! O%g#6#1n#s5 #1g.niz.5#1j. p1i1e%i56e % organiziran je shod vejega (tevila ljudi v
zaprtem prostoru ali na prostem. Pkoda lahko nastane kot smrt ali telesna po(kodba zaradi
izrednih okoli(in (gibanje mnoic, splo(en nered, itd.!. NA $.EO
()! O%g#6#1n#s5 i2e5nik. 9i6."i#
$! odgovornost imetnika nevarne ivali % za (kodo, ki jo povzroi nevarna ival, odgo<
varja njen imetnik. NA $.BC($!O
'! odgovornost imetnika domae ivali % za (kodo, ki jo povzroi domaa ival, odgo<
varja njen imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
NA $.BC('!O
(-! O%g#6#1n#s5 i2e5nik. s5.6-e (de positu et suspensu! % v rimskem pravu je bil to kvazi<
delikt. Pkoda nastane, ker s stavbe pade nevarno postavljena ali vrena stvar. Odgovarja
imetnik stavbe ali prostora, iz katerega je stvar padla. NA $.>O
(.! O%g#6#1n#s5 z. 18$enje g1.%-e % (koda nastane s tem, da se poru(i ali odpade del
gradbe. Odgovarja imetnik gradbe, razen e dokae, da#
, dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe& in
, je storil vse, da bi odvrnil nevarnost. NA $/3O
(/! O%g#6#1n#s5 z. #p8s5i5e6 n8jne p#2#7i % o(kodovalec brez nevarnosti zase ne pomaga
osebi, katere ivljenje ali zdravje je oitno ogroeno. Opustitelj odgovarja za (kodo, e bi
jo glede na okoli(ine primera moral predvideti. NA $/$C($!O 4odi(e lahko opustitelja
oprosti povraila (kode, e to terja pravinost. NA $/$C('!O *pr. pijanski mo stalno pre<
tepa eno, neke zimske noi pade pijan v jarek, kar ena vidi skozi okno in ne naredi ni %
v takem primeru bi bilo zelo nepravino, e bi ena morala plaati (e od(kodnino, ker se je
konno znebila nasilnega moa.
(E! O%g#6#1n#s5 6 z6ezi z #-6ezn#s5j# sk"eni56e p#g#%-e % o(kodovalec je pogodbo dol<
an skleniti po zakonu in povzroi (kodo, ker pogodbe nemudoma ne sklene na zahtevo
zainteresirane osebe. NA $/'O
(B! O%g#6#1n#s5 6 z6ezi z #p1.6"j.nje2 p#s"#6 sp"#$neg. p#2en. % o(kodovalec opravlja
dejavnost komunalnega ali splo(nega pomena (odvoz smeti, i(enje kanalizacije! in pov<
zroi (kodo, ker brez utemeljenega razloga (npr. stavka! opravlja dejavnost neredno ali jo
neha opravljati.
:& P#61.7i"ne #-6ezn#s5i
:&(& POJE IN SISTEATI!A
+ovrailne obveznosti so obveznosti, ki n.s5.nej##
, z ne%#p8s5ni2 p1ik1.j$.nje2 na eni strani& in
, z #-#g.5i56ij# na drugi strani.
4kupaj z od(kodninami jih imenujemo reparacijske obveznosti. "z rimskega prava se je ohranilo
ime k6.zik#n51.k5i.
+ovrailne obveznosti lahko nastanejo na ) naine % kot posledica#
($! poslovodstva brez naroila (ne2otiorum 2estio! ali "estije&
('! kn#ikcije izpolnitev dolga, ki ga v resnici ni&
// 2 '33) "U4 567"T64
()! ver'ije katerikoli dogodek, ki povzroi pri eni stranki okori(anje in pri drugi prikraj(a<
nje.
OZ zdruuje kondikcije in verzije v eno kategorijo, ki se imenuje ne8p1.6i7en. p1i%#-i5e6 %
splo(no pravilo je, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na (kodo drugega, je prejeto
dolan#
, vrniti , e je mogoe& ali
, nadomestiti vrednost doseene koristi. NA $>3C($!O
Obogatitev zajema tudi pridobitev koristi s storitvijo. NA $>3C('!O
Obveznost vrnitve oz. nadomestitve nastane tudi pri prejemu koristi iz pozneje neuresniene ali
odpadle pravne podlage. NA $>3C()!O
+ovrailni zahtevki so v primeru konkurence z zahtevki iz drugih pravnih naslovov utemeljeni,
ko se z njimi ne zahteva ve in druge stranke ne spravlja v teji premoenjski poloaj.
:&,& POSAEZNE VRSTE POVRA)ILNI* OBVEZNOSTI
-.'.$. +O4@O8O14T8O ?7:Z *67O="@6 (0:4T"G6, ne2otiorum 2estio !
+oslovodstvo brez naroila je #p1.6"j.nje p#s"#6 z. %18geg. -1ez njeg#6e p1i6#"i56e.
Oseba, ki opravi tuj posel, se imenuje ges5#1 (poslovodja!. Oseba, katere posel opravi gestor,
se imenuje %#2in8s (poslovni gospodar!. 1ominus lahko kasneje odobri posel % odobritev
velja ex tunc. =e tisti, igar posel je nekdo opravljal, pozneje odobri opravljeno, se poslovodja
brez naroila (teje za prevzemnika naroila (mandatarja!, ki je e od zaetka delal po naroilu.
NA '3/O
0estor lahko opravlja pravni ali nepravni (dejanski, materialni! posel.
0estor lahko opravlja#
, 58j p#se" % gestor deluje kot gospodarjev zastopnik brez pooblastila&
, ".s5en p#se" % deluje v lastnem imenu, vendar v priakovanju, da bo uinke prenesel na
gospodarja.
=e gestor opravlja tuj posel z namenom zase obdrati doseene koristi, gre za nep1is5n#
p#s"#6#%s56#. *epristni gestor je lahko#
, 6 %#-1i 6e1i ne ve, da je posel tuj % v tem primeru se uporabljajo dolobe o obiajnem
poslovodstvu brez naroila. 0estor ima pravico do povraila stro(kov za svoj trud.
, 6 s".-i 6e1i ve, da je posel tuj. OZ doloa zanj zelo stroge sankcije % od nepristnega
poslovodje, ki 6e3 %. je p#se" 58j, lahko poslovni gospodar zahteva#
D izdajo rauna poslovodje brez naroila& in
D izroitev vseh doseenih koristi& NA '3.C($!O
D vrnitev stvari v prej(nje stanje& in
D povrnitev (kode. NA '3.C('!O
Zaradi uporabe dolob o verziji slaboverni nepristni poslovodja nima pravice do povraila
stro(kov za svoj trud.
,*+*-*-* PREDPOSTAV7E /ESTIJS7E/A .A8TEV7A
($! D#p8s5n#s5 % poslovodstvo brez naroila je nujno potrebno in poslovni gospodar ima od
njega resnino korist. Tujega posla se sme kdo nepoklicano lotiti samo, e ga ni mono
odloiti, ker -i si/e1#
, n.s5.". $k#%. ( nujna gestija!& ali
, -i". z.28jen. #7i5n. k#1is5 ( koristna gestija!. NA $>>O
$! n8jn. ges5ij. (ne2otiorum 2estio necessaria! % poslovodstvo je opravljeno v gospo<
darjevi stiski. *pr. odvrnitev pretee (kode, oprava nujnega pravnega dejanja (plailo
davkov, globe,...!.
'! k#1is5n. ges5ij. (ne2otiorum 2estio utilis! % korist je oitna, jasna in pretena. +ri
tem je potrebno pretehtati stro(ke, ki se pojavijo. Za korist se vzameta#
$. su!jektivn $eril % pretehta se, kaj je koristno za gospodarja& in
'. !jektivn $eril % pretehta se, kaj je koristno v vsakem primeru.
Foristnost se presoja glede na relativno merilo % presoja se, kaj je koristno glede na
gospodarjev poloaj.
/E 2 '33) "U4 567"T64
0estija je ne%#p8s5n.#
D 7e j# p#s"#6ni g#sp#%.1 p1ep#6e. Fdor ve ali bi moral vedeti za prepoved poslov<
nega gospodarja ter se vtakne v tuj posel kljub prepovedi, nima pravic poslovodje
brez naroila ( #p1.6"j.nje 58ji0 p#s"#6 k"j8- p1ep#6e%i!. NA '3-C($!O =e gestor
izvaja prepovedano gestijo, odgovarja za nakljuje.
Ni 2#9n# p1ep#6e%.5i n8jne ges5ije % veljajo splo(na pravila o poslovodstvu brez
naroila, e#
je prepoved v nasprotju z zakonom&
je prepoved v nasprotju z moralo&
je prepovedano izpolniti zakonsko obveznost, ki je ni mono odloiti. NA '3-C()!O
D iz %18gi0 1.z"#g#6 % korist ni oitna in ne gre za gestijo, storjeno v stiski.
Utiliter coeptum ( koristno zaeto, lat.! pomeni, da je bila gestija koristna v asu, ko je
bila opravljena, vendar je korist pozneje odpadla. Foristno zaeta gestija velja za dopustno
% poslovni gospodar mora dati gestorju povrailo za trud, razen e je gestor v prikraj(anje
privolil (naelo vlenti nn fit iniuria tistemu, ki hoe, se ne godi krivica!.
('! Sp#s#-n#s5#
$! sp#s#-n#s5 p#s"#6#%je#
$. s&s!nst 'a $aterialna #ejanja % pravno opredeljena sposobnost ni potrebna,
ker korist nastane s samim dejanjem. *pr. na gospodarjevem zemlji(u pogine
izgubljena krava, okuena s slinavko in parkljevko, poslovodja jo zage in zakop<
lje, za kar zadostuje e pravna sposobnost.
'. s&s!nst 'a &ravna #ejanja % veljajo pravila o zastopanju. Zastopnik mora biti
vsaj omejeno poslovno sposoben. =e prekorai obstojee zastopni(ko razmerje,
zavezuje gospodarja le, kolikor je ta odobril prekoraitev. =e se nesposobni
zastopnik izdaja za sposobnega, odgovarja sam ). dobroverni osebi.
'! sp#s#-n#s5 g#sp#%.1j.#
$. s&s!nst 'a $aterialna #ejanja % gospodar je zavezan, etudi sploh ni pos<
lovno sposoben.
'. s&s!nst 'a &ravna #ejanja % gospodarja zavezujejo le, e je poslovno sposo<
ben.
,*+*+*+* 9IN7I POSLOVODSTVA 0RE. NAROILA
($! '7inki ne%#p8s5ne ges5ije
$! ges5ij. je ne%#p8s5n. z.1.%i p1ep#6e%i g#sp#%.1j. % uinki so#
$. gestor nima pravic poslovodje brez naroila& NA '3-C($!O
'. #%g#6#1n#s5 ges5#1j. z. n.k"j87je % prepovedani poslovodja odgovarja z.
6s.k# $k#%#, nastalo iz vme(avanja v tuj posel, etudi je nastala brez njegove
krivde. NA '3-C('!O
'! ges5ij. je ne%#p8s5n. z.1.%i %18gi0 1.z"#g#6 % gestor mora vzpostaviti prej(nje
stanje ali povrniti (kodo, e restitucija ni mona. 0estor odgovarja tudi za nakljuje,
razen e dokae, da bi (koda nastala tudi brez njegovega vme(avanja (casus $ixtus!.
('! '7inki %#p8s5ne ges5ije
$! %#"9n#s5i ges5#1j.#
$. odstop od gestije v primeru nedopustnosti % gestor mora takoj odstopiti od ges<
tije, e postane nedopustna&
'. notifikaci"a % poslovodja brez naroila mora takoj, ko je mogoe, obvestiti o
svojem ravnanju tistega, igar posel opravlja& NA '33C($!O
). %#k#n7.nje p#s". % poslovodja brez naroila mora nadaljevati zaeti posel, koli<
kor je to razumno mogoe, dokler poslovni gospodar ne more prevzeti skrbi zanj.
NA '33C($!O
-. edikci"a % poslovodja brez naroila mora po konanem poslu#
, dati raun& in
/B 2 '33) "U4 567"T64
, prepustiti poslovnemu gospodarju vse iz posla pridobljene koristi. NA '33C
('!O
'! sk1-n#s5 in #%g#6#1n#s5 ges5#1j.#
$. ravnanje po namenih in potrebah poslovnega gospodarja % pri opravljanju tujega
posla se mora poslovodja brez naroila ravnati po dejanskih in verjetnih namenih
ter potrebah poslovnega gospodarja. NA '3$C($!O
'. skrbnost dobrega gospodarja C gospodarstvenika % poslovodja brez naroila je
dolan ravnati kot dober gospodarstvenik C gospodar. NA '3$C('!O
). zmanj(anje odgovornosti % sodi(e lahko poslovodji brez naroila zmanj(a odgo<
vornost ali ga oprosti odgovornosti za malomarnost glede na okoli(ine, v katerih
se je lotil tujega posla. NA '3$C()!O
-. odgovornost poslovno nesposobnega % veljajo doloila o pogodbeni ali nepogod<
beni odgovornosti. NA '3$C(-!O
)! p1.6i/e ges5#1j. ( %#"9n#s5i p#s"#6neg. g#sp#%.1j.! % poslovodja brez naroila,
ki je v vsem pravilno ravnal glede na okoli(ine, ima od poslovnega gospodarja pra<
vico zahtevati, etudi priakovani uspeh ni bil doseen#
$. oprostitev vseh za gospodarja prevzetih obveznosti&
'. povrnitev vseh potrebnih in koristnih izdatkov&
). povrnitev nastale (kode . NA '3'C($!O
-. plailo za trud , e je#
, od poslovnega gospodarja odvrnil (kodo& ali
, pridobil korist, ki v vsem ustreza namenom in potrebam poslovnega gospo<
darja. NA '3'C('!O
.. odna(anje stvari % vsak poslovodja brez naroila ima pravico odnesti stvari#
, s katerimi je poveal tuje premoenje & in
, za katere ni dobil povrnjenih izdatkov & in
, katere je mono loiti brez po(kodovanja stvari , ki so ji bile dodane. *pr.
kak(en gorenjski poslovodja brez naroila, ki je sosedu popravil leseno
streho z zabijanjem ebljev, bi verjetno dobil idejo te eblje populiti nazaj %
tega seveda ne more storiti, ker bi se s tem popravljena streha po(kodovala.
+oslovni gospodar lahko obdri dodatke, e poslovodji povrne njihovo sedanjo
vrednost najve do zneska dejanskih izdatkov. NA '3)O
()! P#se-ni p1i2e1i
Za re(evanje ljudi (nujna gestija! nihe ne dolguje nagrade. =e nekateri gestorji re(ijo ljudi
in drugi gestorji predmete, se nagrada za re(ene predmete porazdeli enako med re(itelje
predmetov in re(itelje ljudi.
P#2#1sk. 0.6.1ij. % kapitan ladje v viharju v korist vseh udeleencev ladijskega prevoza
rtvuje blago samo nekaterih upraviencev. +ravno se rtvovanje blaga porazdeli tako, da
nosi vsak upravienec sorazmeren del izgube glede na svoj dele v celotnem tovoru.
-.'.'. *:U+768"=:*6 +7"1O?"T:8
,*+*+*-* 7ONDI76IJA 1PLAILO NEO0STOJEE/A DOL/A5
Fondikcija nastane, ko ena stranka izpolni neobstojei dolg in druga stranka v zmoti tak(no
izpolnitev sprejme. 4tranka, ki dolg plaa, se imenuje s#"6ens (planik!. 4tranka, ki dolg
neupravieno sprejme, se imenuje .//ipiens (pridobitelj!.
Zadostuje, da je obveznost 1e".5i6n# ne#-s5#je7. % ne obstaja med strankama. Obveznost
lahko obstaja v prihodnosti % do kondikcije pride tudi, e stranka izpolni, ko (e ni gotovo, ali je
sploh dolna.
Condictio sine causa je splo(ni povrailni zahtevek zaradi pomanjkanja pravne podlage
(kavze!. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, e nekdo prejme nekaj glede
na podlago, ki se ni uresniila ali je pozneje odpadla. NA $>3C()!O
Teorije o kondikcijah#
/> 2 '33) "U4 567"T64
, nihe se ne sme okoristiti na (kodo drugega&
, teorija o poslovni podlagi % presojati je treba, ali bi solvens izpolnil, etudi bi vedel, da
izpolnitev ni potrebna#
D 61ni56eni z.05e6ek % planik sme zahtevati toliko, kolikor je plaal. 8 na(em pravu
velja vrnitvena terija# kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na (kodo drugega,
je prejeto dolan vrniti, e je mogoe& e ni mogoe, je dolan nadomestiti vrednost
doseene koristi. NA $>3C($!O
D #-#g.5i56eni z.05e6ek % prejemnik je dolan vrniti le toliko, za kolikor je bil okori<
(en.
Od okoli(in je odvisno, ali se zahtevek presoja po kondikcijskih ali od(kodninskih pravilih. +o
od(kodninskih pravilih se presoja, e prejemnik ve, da dajalec ni dolan.
($! P1e%p#s5.6ke k#n%i/ijskeg. z.05e6k.#
$! ne#-s5#j ."i ne6e"j.6n#s5 #-6ezn#s5neg. 1.z2e1j. % v naslednjih primerih#
$. a!slutn ne!stje% #l" % pravni posel sploh nikoli ni bil sklenjen&
'. relativn ne!stje% #l" % pravni posel je bil sklenjen, vendar ne med stran<
kama, zato pride do izpolnitve napani osebi&
). na&ake &ri sklenitvi &"#!e % napake volje, nedopustnost posla, napana pravna
podlaga&
-. ra'$erje je veljavn@ ven#ar neu%inkvit #
, pogodba je sklenjena pod odlonim pogojem, ki se (e ni izpolnil&
, pogodba je sklenjena pod zaetnim rokom, ki (e ni zael tei&
, gre za dvostranko pogodbo, pri kateri (e ni pri(lo do izpolnitve nasprotne
stranke.
.. ra'veljavljena !ve'nst % obveznost je izpodbita, odpovedana ali razvezana&
/. #ajalec je &slvn nes&s!na se!a in je &la%al naturaln !ve'nst .
'! n.p.ke 6 izp#"ni56i#
$. stranka ni bila sposobna pri izpolnitvi&
'. izpolnitev je bila opravljena na nedopusten nain&
). izpolnitev je bila opravljena brez resnine volje&
-. izpolnitev je bila opravljena v nepravi obliki.
)! p1ik1.j$.nje p".7nik. in #k#1i$7.nje p1i%#-i5e"j. % prikraj(anje je izguba kakr(ne<
koli premoenjske ali nepremoenjske koristi, ki ga je mono oceniti in zahtevati vrni<
tev. Okori(anje je nedopustno, e ga zakon posebej ne dovoljuje.
-! nep1i6#"i5e6 p".7nik. 6 p1ik1.j$.nje#
$. planik je v zmoti&
'. planik je izpolnil zaradi sile ali gronje&
). planik je bil v dvomu glede obstoja dolga&
-. planik je izpolnil, da bi prepreil prepovedano dejanje.
('! Ne%#p8s5n#s5 k#n%ik/ijskeg. z.05e6k. % OZ doloa ) primere#
$! volenti non fit iniuria % k%#1 k.j p".7.3 7ep1.6 6e3 %. ni %#"9.n, nima pravice zah<
tevati nazaj, razen e#
$. si je pridral pravico zahtevati nazaj& ali
'. je plaal, da bi se izognil sili. NA $>$O
'! izp#"ni5e6 n.1.6ne #-6ezn#s5i ."i 2#1."ne %#"9n#s5i % ni mono zahtevati danega
ali storjenega za izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti. NA $>'O
)! k#n%ik/ijski z.05e6ek je 6 n.sp1#5j8 z 2#1."# % ni mogoe zahtevati nazaj neute<
meljeno plaanih zneskov od(kodnine zaradi telesne po(kodbe, prizadetega zdravja ali
smrti, e so bili plaani po(tenemu ( dobrovernemu! prejemniku. NA $>.O Zaradi
nasprotovanja morali tudi ni mono zahtevati nazaj plaila prostitutki.
Ostali primeri v teoriji obligacij so % kondikcija je nedopustna tudi, e#
D zakon posebej varuje pridobitelja (glej zgoraj A $>.!&
D je izpolnitev e priznana z aktom dravnega organa&
E3 2 '33) "U4 567"T64
D je povrailo neprimerno, ker je kljub napaki v izpolnitvi poslovni namen doseen.
()! O-seg 61.7.nj.
$! k#1is5 D pridobitelj je dolan vrniti vse, kar je bilo neupravieno pridobljeno. NA $>)O
*aravna restitucija ima prednost. 1obroverni pridobitelj je dolan vrniti le toliko, kot
(e ima, ter korist od uporabe stvari. =e pridobitelj stvar odsvoji, je dolan povrniti le
znesek prikraj(anja planika in ne celotne vrednosti, ki jo je dobil za odsvojeno stvar
(e jo je sluajno prodal draje od planikovega prikraj(anja!.
'! $k#%. % pridobitelj lahko od zneska vrnitve od(teje vso (kodo, ki jo je stvar povzro<
ila v njegovem premoenju.
)! p"#%#6i % pri vraanju neupravieno pridobljenega je treba vrniti plodove#
$. nep#$5eni p1i%#-i5e"j mora vrniti plodove #% %ne6. p1i%#-i56e&
'. p#$5eni p1i%#-i5e"j mora vrniti plodove #% %ne6. 6"#9i56e z.05e6k.. NA $>)O
-! s51#$ki % pridobitelj lahko od zneska vrnitve od(teje stro(ke, ki jih je imel s stvarjo.
4tro(ki so#
p#51e-ni s51#$ki (impensae necessariae! stro(ki, nujni za ohranitev stvari&
k#1is5ni s51#$ki (impensae utiles! stro(ki, ki poveajo koristnost ali donosnost
stvari&
olep(evalni stro(ki (impensae voluptariae! stro(ki za olep(avo stvari.
$. p#$5eni p1i%#-i5e"j ima pravico do povraila p#51e-ni0 in k#1is5ni0 s51#$k#6&
'. nep#$5eni p1i%#-i5e"j ima pravico do povraila p#51e-ni0 s51#$k#6 in k#1is5ni0
s51#$k#63 ki p#2enij# p#6e7.nje 61e%n#s5i #- 61ni56i. NA $>.O
+ovraila olep(evalnih stro(kov ni.
.! z.28%ne #-1es5i % pri vraanju neupravieno pridobljenega je treba plaati zamudne
obresti#
$. nep#$5eni p1i%#-i5e"j mora plaati zamudne obresti #% %ne6. p1i%#-i56e&
'. p#$5eni p1i%#-i5e"j mora plaati zamudne obresti #% %ne6. 6"#9i56e z.05e6k..
NA $>)O
(-! Ne%#-1#6e1ni p1e6ze2 izp#"ni56e
*e gre za kondikcijo, temve za od(kodninski zahtevek. +ridobitelj mora vrniti vse, za kar
je bil obogaten. Trpi nevarnost nakljunega unienja stvari, razen e bi bila stvar uniena
tudi pri planiku. @ahko zahteva vrnitev potrebnih stro(kov.
(.! S51.nki k#n%ik/ijskeg. z.05e6k.
sta vedno planik (solvens! in pridobitelj (accipiens!. Tretji je stranka le izjemoma, e je
prejel stvar brez pravnega temelja. Terjati ga je mono z verzijskim zahtevkom. +rimeri
okori(anja tretjega so#
$! .sign./ij. % nakazovalec (asignant! se posredno okoristi, eprav ni niesar prejel.
Okori(anje pomeni zmanj(anje dolgov nakazovalca.
'! /esij. % e dolnik plaa odstopniku (cedentu! namesto prevzemniku (cesionarju!,
ima prevzemnik povrailni zahtevek proti odstopniku.
)! n.p.k. 6 z.s5#p.nj8 % e zastopnik opravi napano izpolnitev na raun zastopanca.
mora zastopanec najprej priznati poslovodstvo brez naroila, da dobi povrailni zah<
tevek.
-! p".7i"# 58jeg. %#"g. % okori(en je dolnik, za katerega je dolg plaan. +lanik dobi
kondikcijo avtomatino, za regresni zahtevek mora poakati, da upnik pravice prenese
nanj.
.! %ej.nsk# #k#1i$7.nje 51e5jeg. % do ). osebe sploh ni pravnega razmerja. +ridobitelj
podari stvar dobrovernemu tretjemu. +lanik ima kondikcijo nasproti tretjemu, ker se
pridobitelj ni okoristil in ni dolan niesar vrniti.
(/! !#nk81en/. k#n%ik/ijski0 in %18gi0 z.05e6k#6
E$ 2 '33) "U4 567"T64
$! konkurenca kondikcijskega in vrnitvenega zahtevka (rei vin#icati! % obiajno se
najprej uporabi kondikcija, zlasti e pridobitelj postane lastnik na podlagi priposestvo<
vanja.
'! konkurenca kondikcijskega in od(kodninskega zahtevka % izbere se bolj primeren zah<
tevek.
(E! Z.s5.1.nje % doloen je splo(ni zastaralni rok . let.
,*+*+*+* VER.IJA
8erzijski zahtevek se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupravi<
ene obogatitve % v po(tev ne prideta niti poslovodstvo brez naroila, niti kondikcija. "zraz
izhaja iz rimske actio de in rem verso. 7azlog za verzijski zahtevek je neobstojea kavza.
E4 alieno contractu pomeni, da sme stranka terjati ). osebo, e je sopogodbenik izpolnil tret<
jemu tako, da je ta neupravieno obogatel, zaradi esar stranka ne more terjati sopogodbenika.
*pr. 6 sklene z gradbenikom 0 gradbeno pogodbo o gradnji hi(e za stranko ?. +o izgradnji 6
postane neplaevit, zato 0 pridobi pravico terjati stranko ?.
4tranki verzijskega zahtevka sta p1ik1.j$.ne/ in #k#1i$7.ne/.
+rikraj(anje je lahko premoenjsko ali osebno (delo!. Okori(anje je vsaka premoenjska ali
nepremoenjska korist, ki jo je mono oceniti v denarju. ;ed prikraj(anjem in okori(anjem
mora obstajati vzrona zveza.
+ri strogo osebnih pravicah (npr. pravica do uporabe lastnega imena! mora okori(anec vrniti
vse, kar je pridobil na podlagi zlorabe osebne pravice, etudi prikraj(anec tega ne bi pridobil
(npr. ne bi dobro vnovil svojega lastnega imena!.
=e imajo od prikraj(anja korist tudi ). osebe, nosijo sorazmeren del plaila.
+ri povrnitvi ima prednost realna restitucija ( povrnitev stvari!, ki je mona tudi, e je stvar
postala pritiklina. 8rednost dela se oceni glede na vrednost v asu, ko se zahteva vrnitev.
=e koristi od okori(anja ni ve, se ugotavlja, kak(na je bila.
=e je stvar zmanj(ana, je okori(anec dolan vrniti zmanj(ano stvar in korist od njenega zmanj<
(anja. =e je stvar odsvojena, je okori(anec dolan vrniti koristi od odsvojitve. =e je stvar upo<
rabljana, je okori(anec dolan vrniti koristi od njene uporabe. =e stvari ni ve, mora okori(a<
nec povrniti vrednost, ki jo je stvar imela ob uporabi.
Okori(anec ima pravico do celotne povrnitve nujnih stro(kov (i$&ensae necessariae!. +ra<
vico do povrnitve koristnih stro(kov (i$&ensae utiles! ima le, e z njimi pridobljene koristi (e
obstajajo.
"sti dogodek, ki pomeni okori(anje ene stranke, mora pomeniti prikraj(anje druge stranke.
"zjema od tega naela je obdarjenec (okori(anec stvar podari, s imer se ne okoristi!, ki je dol<
an vrniti korist kljub dobrovernosti.
4tranka lahko uveljavlja verzijski zahtevek, e ni veji od zahtevkov, ki bi jih lahko uveljavljala
po drugih pravnih temeljih.
Zastaranje se ravna po splo(nem zastaralnem roku ; "e5.
III& ')IN!I OBVEZNOSTI
(& RELATIVNOST
(&(& OBLIGACIJS!O RAZERJE IN TRETJE OSEBE
$.$.$. "Z+O1?"G6*G: +7:Z61O@L:*=:8"J 768*6*G ( actio Pauliana !
-*-*-*-* I.POD0IJANJE V STEAJ9
1olnik tik pred steajem nakloni posebne ugodnosti nekaterim upnikom in s tem o(koduje
druge upnike, ker zmanj(a steajno maso.
($! P1e%p#s5.6ke izp#%-ij.nj.
$! ins#"6en5n#s5 (p".7i"n. nez2#9n#s5) %#"9nik. % predpostavke izpodbijanja so#
$. dolnik je insolventen&
E' 2 '33) "U4 567"T64
'. gre za pravno dejanje dolnika, ki zmanj(uje dolnikovo premoenje, zaradi esar
so upniki lahko prikraj(ani pri plailu&
). med dejanjem dolnika in prikraj(anjem upnikov obstaja vzrona zveza.
'! 1.6n.nje %#"9nik. % dolnikovo dejanje se mora zgoditi na premoenjskem pod<
roju. @ahko gre tudi za opustitev (npr. neuveljavljanje zahtevka!. 7avnanje dolnika
je lahko#
$. ! elementom vednosti (su!jektivni ele$ent! % mora se nahajati na strani dolnika
in na strani izpodbojnega nasprotnika#
". ve#nst na #l(nikvi strani % dolnik ve, da s svojim ravnanjem (koduje
(nekaterim! upnikom.
"". ve#nst na strani i'&#!jne"a nas&rtnika % izpodbojni nasprotnik ve za
slabo premoenjsko stanje dolnika (varuje se dobra vera!. 8ednost na strani
izpodbojnega nasprotnika se v doloenih primerih domneva. Pteje se, da je
vedel za slabo premoenjsko stanje, e je prejel#
i. inkon2ruentno krit"e plailo v nenavadni obliki ali na nenavaden
nain. +od nenavadno obliko spada nadomestna izpolnitev, pod nenava<
den nain plailo neiztoljive (naturalne! obveznosti.
ii. kon2ruentno krit"e tik &re# uve#! ste%aja dolnik je plaal terjatev v
pravilni obliki, vendar tik pred steajem.
;ed dolnikova dejanja z elementom vednosti spadajo#
, favri'iranje u&nikv #
o neenakomerno poplailo upnikov % plailo prejmejo le nekateri izmed
upnikov&
o naklanjanje ugodnosti upnikom dejanja, s katerimi prihajajo posamezni
upniki v ugodnej(i poloaj % to so dejanja, ki dajejo korist posameznemu
upniku v breme ostalih upnikov (npr. dajanje var(in, ki jih prejmejo
samo nekateri upniki!.
, #ejanja@ v kateriB krist &rej$e )* se!a % npr. plailo tujega dolga.
'. re! elementa vednosti % vsa dolnikova neodplana razpolaganja so avtomatsko
izpodbojna. 1obra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec!
ni prikraj(an, e se mu korist odvzame. *eodplano razpolaganje je lahko tudi
opustitev, zaradi katere nastane (koda na dolnikovem premoenju.
)! p1ik1.j$.nje 8pnik. % upniki morajo biti prikraj(ani. Odsvojitev, ki poloaja upnikov
ne poslab(a, je dopustna.
('! S51.nki izp#%-#jneg. 1.z2e1j.
$! pasivno legitimirana stranka izpodbojnega zahtevka upravienec iz izpodbijanega
pravnega naslova ter njegov univerzalni pravni naslednik (singularni pravni naslednik
le v slabi veri!&
'! aktivno legitimirana stranka izpodbojnega zahtevka vsak upnik steajnega dolnika
in steajni upravitelj.
()! '7inki izp#%-ij.nj. % med izpodbojnima strankama je treba opraviti restitucijo v naravi.
"zpodbijano pravno dejanje je brez pravnega uinka proti steajni masi. "zpodbita stranka
mora vrniti steajni masi vse premoenjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbojnim deja<
njem.
"zpodbiti posel je veljaven, vendar ni uinkovit nasproti steajni masi. Tretji lahko od pre<
zadolenca zahteva, da posel izpolni, ko pridobi novo premoenje.
-*-*-*+* I.POD0IJANJE I.VEN STEAJA
"zpodbijanje izven steaja doloa OZ.
E) 2 '33) "U4 567"T64
($! Sp"#$n# p1.6i"# % vsak upnik, ki ima zapadlo terjatev, lahko ne glede na nastanek terjatve
izpodbija pravno dejanje svojega dolnika, storjeno v (kodo upnikov. NA '..C($!O 1ejanje
je storjeno v (kodo upnikov, e %#"9nik z.1.%i %ej.nj. ni2. %#6#"j s1e%s5e6 z. izp#"niG
5e6 upnikove terjatve. NA '..C('!O @ahko gre tudi za opustitev, zaradi katere je#
, dolnik izgubil premoenjsko pravico& ali
, je za dolnika nastala premoenjska obveznost. NA '..C()!O
('! P#g#ji z. izp#%-ij.nje#
$! #-jek5i6ni p#g#j p1i ne#%p".7ni0 1.zp#".g.nji0 % (teje se, da je dolnik vedel, da z
neodplanimi razpolaganji (koduje upnikom. Za izpodbijanje neodplanih razpolaganj
se ne zahteva, da bi moralo biti tretjemu znano o(kodovanje upnikov. NA './C()!O ;ed
neodplana razpolaganja spada tudi odpoved dedi(ini. NA './C(-!O
"zjema objektivnega pogoja je izk"j87i5e6 izp#%-ij.nj. 1e28ne1./ijski0 %.1i" %
zaradi o(kodovanja upnikov ni 2#9n# izp#%-ij.5i#
obiajnih prilonostnih daril&
nagradnih daril& in
daril iz hvalenosti.
(7emuneracijska! darila morajo biti sorazmerna premoenjskim monostim dolnika.
NA '.BO
Tobo zaradi izpodbijanja neodplanega razpolaganja je treba vloiti 6 4 "e5i0 NA '.EC
($!O od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. NA '.EC('!O
'! s8-jek5i6ni p#g#j p1i #%p".7ni0 1.zp#".g.nji0#
$. na strani dol5nika % odplano razpolaganje se lahko izpodbija, e je dolnik
6e%e" ."i -i 2#1." 6e%e5i, da z razpolaganjem (koduje svojim upnikom& "*
'. na strani 63 osee (slaba vera! % odplano razpolaganje se lahko izpodbija, e je
bilo ). osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, zn.n# ."i -i 2#1."#
-i5i zn.n#, da dolnik z razpolaganjem (koduje svojim upnikom. NA './C($!O
4laba vera ). osebe se domneva, e je#
dolnikov zakonec&
z dolnikom v sorodstvu do -. kolena&
z dolnikom v sva(tvu do -. kolena. NA './C('!O
Tobo zaradi izpodbijanja odplanega razpolaganja je treba vloiti 6 ( "e58 NA '.EC
($!O od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. NA '.EC('!O
()! S51.nke
$! izpodbojni upravienec je upnik, ki bi lahko bil prikraj(an&
'! pasivno legitimirani so#
$. oseba, proti kateri je bilo storjeno izpodbojno pravno dejanje % izpodbojna toba
se vloi zoper tretjega, v igar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje&
NA '.>C('!O
'. univerzalni pravni nasledniki & NA '.>C('!O
). slaboverni odplani singularni pravni nasledniki % e je tretji odtujil z izpodbijanim
razpolaganjem pridobljeno korist z odplanim pravnim poslom, se lahko toba
zoper pridobitelja vloi le, e je vedel za izpodbojnost pridobitve. NA '.>C()!O
-. vsi neodplani singularni pravni nasledniki % e je tretji odtujil pridobljeno korist z
neodplanim pravnim poslom, se lahko toba zoper pridobitelja vloi, etudi ni
vedel za izpodbojnost pridobitve. NA '.>C()!O
(-! N.7in in 87inki izp#%-ij.nj.
$! n.7in izp#%-ij.nj. % izpodbija se s 5#9-# ."i 8g#6#1#2. NA '.>C($!O Toenec se
lahko izogne izpodbijanju, e izpolni dolnikovo obveznost. NA '.>C(-!O
'! 87inki izp#%-ij.nj. neuinkovitost % e sodi(e ugodi izpodbojnemu zahtevku,
izgubi dolnikovo pravno dejanje uinek le proti toniku, kolikor je potrebno za izpol<
nitev njegovih terjatev. NA '/3O
E- 2 '33) "U4 567"T64
$.$.'. U*"8:7Z6@*O "* 4"*0U@67*O +768*O *64@:14T8O
(&,& POSEBNOSTI PRI DVOSTRANS!I* POGODBA*
$.'.$. +768"@O 4O=64*: "Z+O@*"T8:
=e gre za vzajemno obveznost, naj bi se izpolnila Iiz roke v rokoI (npr. nakup asopisa!.
8 dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolna izpolniti svoje obveznosti, e druga stranka
ne izpolni ali ni pripravljena izpolniti svoje obveznosti, razen e kaj drugega#
, doloa dogovor&
, doloa zakon& ali
, izhaja iz narave posla. NA $3$C($!O
'g#6#1 neizp#"njene p#g#%-e (e4ceptio non adimpleti contractus! % ena stranka lahko na
sodi(u ugovarja, da ni dolna izpolniti obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni svoje. 8
tem primeru sodi(e naloi, da mora stranka izpolniti takrat, ko obveznost izpolni druga
stranka. NA $3$C('!O
;oen je dogovor, da se izpolnitev zgodi nekje v prihodnosti % lahko najprej izpolni ena
stranka in nato druga stranka. 8 tem primeru je mono, da p#s5.ne izp#"ni5e6 %18ge s51.nke
neg#5#6.#
, zaradi poslab(anja premoenjskih razmer& ali
, drugih resnih razlogov.
Zaradi tega lahko stranka, ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloi izpolnitev, dokler
druga stranka ne#
o izp#"ni svoje obveznosti& ali
o %. z.6.1#6.nj.. NA $3'C($!O
+remoenjske razmere druge stranke so bile lahko teke e pred sklenitvijo pogodbe, vendar je
mono, da je to prikrivala. :nake sankcije veljajo v primeru pred sklenitvijo tekih premoenj<
skih razmer, e stranka ni vedela ali ni bila dolna vedeti za razmere. NA $3'C('!O
4tranka, ki naj bi izpolnila prva, lahko zaradi negotovih razmer#
, %. z.6.1#6.nje v primernem roku& in
, #%s5#pi #% p#g#%-e po preteku roka. NA $3'C()!O
$.'.'. 4+7:;:*G:*: OFO@"P="*: ( clausula reus sic stantius !
+ravno razmerje naj ostane veljavno le, e se razmere, v katerih je bila pogodba sklenjena,
bistveno ne spremenijo. +ri sklepanju pravnega posla stranki raunata na doloene normalne
okoli(ine oz. se utemeljeno priakuje, da raunata na normalne razmere (odsotnost vojne,
epidemije, itd.!, eprav se stranki tega sploh ne zavedata. ;ona je razveza ali sprememba
pogodbe zaradi spremenjenih okoli(in.
Teorije o spremenjenih okoli(inah#
($! 5e#1ij. # ek6i6."en/i % poslovni namen se je izjalovil, e izpolnitvi obeh strank zaradi
spremenjenih okoli(in nista ve enake vrednosti (nasprotovanju naelu enake vrednosti
dajatev!&
('! 5e#1ij. # k.6zi % spremenjene okoli(ine so povzroile, da izpolnitev pogodbe nasprotuje
pravni podlagi&
()! .ng"#s.ks#nsk. 5e#1ij. implied term % pogodba naj ostane v veljavi le, e sta stranki
izrecno eleli, da pogodba obvelja tudi v primeru spremenjenih okoli(in&
(-! C1.n/#sk. 5e#1ij. % stranki pri izvr(evanju pogodbe ni dolna nositi izrednega rizika&
(.! ne2$k. 5e#1ij. % upo(tevati je treba, kaj so imele stranke Ipred omiI, ko so sklepale
pogodbo.
4premenjene okoli(ine ne zajemajo nezapisanih in zakonsko nepredvidenih elementov, ki so
obiajni za ustrezne pravne posle.
;erili za kvali9ikacijo spremenjenih okoli(in sta#
E. 2 '33) "U4 567"T64
, nep1i7.k#6.n#s5 %#g#%k. % dolnik ni raunal z dogodkom in ni bil dolan raunati z
dogodkom (sem ne spada normalen riziko in prevzeti riziko Cnakup upanjaC!. +ogosto
mora dolnik raunati na dejanja drave&
, #k#"i$7ine %#g#%k. % ni nujno, da je dogodek nepriakovan, zadostujejo izjemne in
neizogibne okoli(ine (npr. vojna!.
OZ glede spremenjenih okoli(in doloa % e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoli(ine#
, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke& ali
, zaradi katerih ni mono dosei namena pogodbe,
ter#
o pogodba oitno ve ne ustreza priakovanjem strank& in
o bi bilo nepravino ohraniti v veljavi trenutno pogodbo.
lahko zahteva razvezo pogodbe#
stranka z oteeno izpolnitvijo obveznosti& ali
stranka, ki zaradi spremenjenih okoli(in ne more uresniiti namena pogodbe. NA $$'C($!O
8endar razveze pogodbe ni mono zahtevati, e bi sklicevalec na spremenjene okoli(ine#
ob sklenitvi moral okoli(ine upo(tevati (npr. pogodba o prodaji na9te se sklene v asu
ultimata Z16 "raku, nato pa zaradi napada cena nenormalno zraste % kupec se ne more
sklicevati, e( da je mislil, da Z16 "raka ne bodo napadle!&
se lahko izognil okoli(inam& ali
bi lahko odklonil posledice okoli(in. NA $$'C('!O
Ni se 2#9n# sk"i/e6.5i n. sp1e2enjene #k#"i$7ine3 ki n.s5.nej# p# iz5ek8 1#k. z. izp#"G
ni5e6. NA $$'C()!O
1ruga stranka lahko ponudi ali, da se zaradi spremenjenih pravino spremenijo pogoji
pogodbe. 8 tem primeru se pogodba ne razvee. NA $$'C(-!O
4tranka, ki je zahtevala razvezo zaradi spremenjenih okoli(in, mora drugi stranki p#61ni5i
p1.6i7en %e" $k#%e, ki ji je nastal z razvezo pogodbe. NA $$'C(.!O
D#"9n#s5 #-6es5i". # sp1e2enjeni0 #k#"i$7in.0 % stranka, ki zahteva razvezo zaradi okoli<
(in, mora o tem obvestiti drugo stranko takoj, ko izve za spremembo okoli(in. =e tega ne
stori, odgovarja za (kodo. NA $$)O
+ri presoji utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoli(in s#%i$7e
8p#$5e6.#
, n.2en p#g#%-e (kavzo!&
, #-i7.jn# 56eg.nje v pravnem prometu pri izpolnjevanju pogodb iste vrste& in
, 81.6n#5e9en#s5 in5e1es#6 obeh strank. NA $$-O
;ona je p1e%0#%n. #%p#6e% sk"i/e6.nj8 n. sp1e2enjene #k#"i$7ine % stranki se lahko s
pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoli(ine, razen e to nas<
protuje naelu vestnosti in po(tenja. NA $$.O
$.'.). O10O8O7*O4T Z6 4T867*: "* +768*: *6+6F: "Z+O@*"T8:
4miselno se uporabljajo dolobe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake. 0lej
+osebni del.
,& IZPOLNITEV
,&(& POJE IN PRAVNA NARAVA IZPOLNITVE
'.$.$. +OG:; "Z+O@*"T8:
Z izpolnitvijo obveznost preneha. "zpolnitev je reden nain prenehanja obveznosti.
Izp#"ni5e6 je %ej.nje %#"9nik. z n.2en#2 %#se7i 6 #-6ezn#s5ne2 1.z2e1j8 %#"#7eni
8spe0. Uinek izpolnitve je upnikova zadovoljitev (HHR! in prenehanje dolnikove obveznosti.
"zpolnitev je lahko pravilno opravljena, etudi je upnik ne odobri.
Z izpolnitvijo preneha obveznost, vendar ne preneha obveznostno razmerje. =e kdo plaa
namesto dolnika, nastopi s8-1#g./ijski 87inek.
'.$.'. +768*6 *67686 "Z+O@*"T8:
E/ 2 '33) "U4 567"T64
4tarej(a teorija# izpolnitev je dogovor med dolnikom in upnikom.
*ovej(e teorije# za izpolnitev je odloilna dolnikova volja, vendar so mone izjeme (npr.
izpolnitve v zmoti dolnik ne more terjati nazaj, pravilno izpolni lahko tudi nesposobna oseba!.
Izp#"ni5e6 je 1e."n# p1.6n# %ej.nje ."i p1.6ni p#se", dokler obstajajo iste predpostavke za
sklenitev pogodbe, kot so obstajale ob sklenitvi.
,&,& ODALITETE IZPOLNITVE (S'BJE!TI3 PREDET3 !RAJ IN )AS)
'.'.$. 4U?G:FT" "Z+O@*"T8:
($! izp#"ni5e"j (solvens) in p1eje2nik (accipiens) % ponavadi sta to dolnik in upnik.
"zpolnitelj je lahko poslovno nesposobna oseba % poslovno nesposoben dolnik lahko vel<
javno izpolni, e#
D je obstoj obveznosti nedvomen& in
D je obveznost zapadla. NA 'E'C($!O
+oslovno nesposobni izpolnitelj lahko izpodbija izpolnitev, e je plaal#
zastaran dolg& ali
dolg iz sree ali stave. NA 'E'C('!O
('! izp#"ni56eni p#2#7niki in z.s5#pniki % dopustni so, kadar zakon izrecno ne zahteva, da
se izpolnitev opravi med dolnikom in upnikom osebno. Upnik lahko za izpolnitev usta<
novi plailno mesto. +onavadi je to banka.
()! 51e5j. #se-. k#5 izp#"ni5e"j#
$! 8pnik je %#"9.n sp1eje5i izp#"ni5e6 #% 6s.k#g.13 ki i2. p1.6ni in5e1es, etudi
dolnik temu nasprotuje& NA 'E$C($!O
'! kljub strinjanju dolnika 8pnik ni %#"9.n sp1eje5i izp#"ni56e #% 4& #se-e, 7e 2#1.
po pogodbi ali naravi obveznosti izp#"ni5e6 #p1.6i5i %#"9nik #se-n# (npr. e je
dogovorjeno, da bo portret narisal +icasso in se njemu tega ne da in se strinja, da por<
tret namesto njega nari(e 6ndS Qarhol, lahko portretiranec to zavrne in terja portret
od +icassa!& NA 'E$C('!O
)! upnik lahko sprejme izpolnitev od ). osebe -1ez %#"9nik#6e 6e%n#s5i, etudi ga je
dolnik obvestil, da noe, da bi kdo drug izpolnil njegovo obveznost (npr. dolnik ne
bo ravno navdu(en, da bo njegove dolgove poplaal don 5orleone!& NA 'E$C()!O
-! 8pnik ne s2e sp1eje5i izp#"ni56e #% 4& #se-e3 7e se je %#"9nik p#n8%i"3 %. -# s.2
izp#"ni" obveznost. NA 'E$C(-!O
"zpolnitev ). osebe ima za posledico s8-1#g./ij# % vsak izpolnitelj tuje obveznosti se
lahko z upnikom dogovori, da izpolnjena terjatev preide nanj. NA 'E-C($!O =e ima izpolni<
telj tuje obveznosti pri tem pravni interes, preide nanj upnikova terjatev po samem zakonu
s8-1#g./ij. p# z.k#n8. NA 'E.O "zpolnitelj, na katerega je pri(la terjatev, ne 2#1e #%
%#"9nik. z.05e6.5i 6e73 k#5 je %." 8pnik8. NA 'EBO 4 to dolobo se prepreujejo razni
neisti posli, ko izpolnitelj plaa upniku le dele dolnikove terjatev, nato pa od dolnika
terja celoten znesek.
(-! 51e5j. #se-. k#5 p1eje2nik % do tega pride le v izjemnih primerih# e gre za putativnega
dedia ( dedi, ki to ni, vendar vsi mislijo, da je! ali poobla(enca za sprejem izpolnitve,
ki mu je prenehalo pooblastilo, vendar upnik za prenehanje ni vedel.
'.'.'. +7:1;:T "Z+O@*"T8:
Izp#"ni5e6 je iz61$i5e6 6se-ine #-6ezn#s5i. D#"9nik ne 2#1e izp#"ni5i z ni7e2e1 %18gi2.
'pnik ne 2#1e z.05e6.5i ni7es.1 %18geg.. NA 'B'C($!O "zpolniti je treba v celoti, drugae ima
upnik pravico izpolnitev zavrniti. "zjema so denarne obveznosti, pri katerih mora upnik sprejeti
tudi delno izpolnitev, razen e ima poseben interes za odklonitev. NA 'B.C('!O
Z2#5. 6 izp#"ni56i % dolnik izroi doloeno stvar kot dolgovano stvar in upnik izroeno
stvar sprejme kot dolgovano, vendar izroena stvar v resnici ni dolgovana stvar. Tak(na izp#"G
ni5e6 ni 6e"j.6n. % 8pnik i2. p1.6i/##
, vrniti izroeno stvar& in
, zahtevati dolgovano stvar. NA 'B'C('!O
EE 2 '33) "U4 567"T64
"zjema od naela izvr(itve vsebine obveznosti je n.%#2es5n. izp#"ni5e6 % 8pnik 6 sp#1.G
z828 z %#"9nik#2 p1ej2e n.2es5# %#"g#6.neg. k.j %18geg.. NA 'B)C($!O N.%#2es5ni
izp#"ni5e"j #%g#6.1j. z. s56.1ne in p1.6ne n.p.ke s56.1i v nadomestni izpolnitvi.
NA 'B)C('!O )e i2. n.%#2es5n. s56.1 n.p.ke, ".0k# 8pnik namesto jamevalnih zahtevkov
z.05e6. p16#5n# s56.1 in #%$k#%nin#. NA 'B)C()!O
=e je predmet izpolnitve po vrsti doloena stvar ("enus!, mora dolnik dati stvar srednje kako<
vosti. NA 'B/C($!O
=e je obveznosti ve, se postavlja vpra(anje zaporedja njihovih izpolnitev. =e je 2e% is5i2.
#se-.2. 6e7 is5#61s5ni0 #-6ezn#s5i, se vraunavajo po vrstnem redu#
($! kot ga dogovorita upnik in dolnik&
('! kot ga doloi dolnik, e ni dogovora med strankama& NA 'BEC($!O
()! kot zapadejo, e dolnik ni doloil vrstnega reda. NA 'BEC('!O
Obveznosti, ki zapadejo hkrati, se poravnajo v vrstnem redu od najmanj zavarovane do najbolj
zavarovane. NA 'BEC()!O
:nako zavarovane obveznosti, ki zapadejo hkrati, se poravnajo v vrstnem redu od najbolj obre<
menjujoe do najmanj obremenjujoe NA 'BEC(-!O najprej se poravnajo najdraje obveznosti.
:nako zavarovane in enako obremenjujoe obveznosti, ki zapadejo hkrati, se poravnajo po
asu nastanka NA 'BEC(.!O prej se poravnajo starej(e obveznosti.
:nako zavarovane in enako obremenjujoe obveznosti, ki zapadejo hkrati in so nastale ob
istem asu, se poravnajo po kakr(nemkoli vrstnem redu, pri emer se vsaka izpolnitev soraz<
merno porazdeli med vse obveznosti. NA 'BEC(.!O
S51#$ke izp#"ni56e n#si %#"9nik, e jih ni povzroil upnik. NA 'E)O
Z.p#1e%je p".7i" p1i g".6ni/e3 #-1es5i in s51#$k#6 % e dolguje dolnik poleg glavnice
obresti in stro(ke, se poravnajo v naslednjem vrstnem redu#
(& s51#$ki
,& #-1es5i
4& g".6ni/.
NA 'BBO Zapomni si kratico# SOG (obratno od 0O4!.
'.'.). F76G "* =64 "Z+O@*"T8:
($! !1.j
$! dolnik je dolan izpolniti in upnik sprejeti 6 k1.j83 ki je %#"#7en s p1.6ni2 p#s"#2
."i z.k#n#2 NA '>-C($!O#
$. p1in#snin. % domneva se, da mora dolnik dolgovano prinesti k upniku&
'. isk#6in. % domneva se, da mora upnik dolgovano priti iskat k dolniku&
). %#2i/i" p1.6neg. 1.z2e1j. % dolnik si lahko izbere kraj izpolnitve.
'! e kraj ni doloen in ga ni mono doloiti, je treba izpolniti 6 k1.j83 kje1 je i2e"
%#"9nik #- n.s5.nk8 #-6ezn#s5i se%e9 ."i p1e-i6."i$7e. NA '>-C('!O Za prebivali(e
se (teje obiajno prebivali(e ( stalno ali zaasno!. =e obiajnega prebivali(a ni, se
za prebivali(e (teje bivali(e (HHH!. NA '>-C()!O
)! %en.1ne #-6ezn#s5i se izpolnjujejo 6 k1.j83 kje1 i2. 8pnik se%e9 ."i p1e-i6."i$7e.
NA '>.C($!O
1olobe glede kraja izpolnitve niso tako pomembne, ker so veinoma dispozitivne.
('! ).s
$! 1#k ni %#"#7en % rok se doloi glede na naravo posla in obiaje&
'! 1#k ni %#"#7en in ni g. 2#9n# %#"#7i5i % upnik lahko zahteva takoj(njo izpolnitev,
dolnik lahko zahteva takoj(en sprejem. NA 'B>O
)! z.28%. % nastopi, ko dolg dospe ( potee rok za izpolnitev! in so izpolnjeni drugi
pogoji. 4ama dospelost ne povzroi zamude, zanjo je potreben opomin. 0lede uinko<
vanja zamude loimo ' vrsti poslov#
EB 2 '33) "U4 567"T64
$. Ciksni p#s"i % so posli, pri katerih je 7.s izp#"ni56e -is56eneg. p#2en.. *pr.
podjemna pogodba, po kateri mora 5hristian 1ior izdelati porono obleko za
poroko 5laudie 4chi99er % etudi datum poroke zamudi za $ dan, pogodba nima
ve smisla in je dolan od(kodnino.
Zamuda pri 9iksnih poslih pomeni razdrtje pogodbe. Upnik lahko doloi naknadni
rok izpolnitve in obdri pogodbo v veljavi (npr. 5laudia prestavi poroko!.
'. neCiksni p#s"i % so posli, pri katerih je #-6ezn#s5 2#9n# izp#"ni5i 58%i p#
p#5ek8 7.s. z. izp#"ni5e6. @ahko se spremenijo v 9iksne posle.
-! p1e%7.sn. izp#"ni5e6 % e je rok dogovorjen izkljuno v interesu dolnika, lahko
izpolni pred dogovorjenim rokom, vendar mora#
$. namen sporoiti upniku& in
'. paziti, da ne izpolne ob nepravem asu. NA '>3C($!O
*pr. 5laudia 4chi99er sklene podjemno pogodbo s pleskarskim podjetjem in doloi
rok za prebarvanje njene vile do TT. datuma. +leskarji se odloijo, da bodo prebarvali
prej ter po nakljuju vpadejo z vso opremo na 5laudijino poroko % zato je treba
sporoiti namen predasne izpolnitve.
Upnik lahko predasno izpolnitev odkloni, e rok ni dogovorjen izkljuno v interesu
dolnika. @ahko jo sprejme in si pridri pravico do od(kodnine. O pridrku mora
nemudoma obvestiti dolnika. NA '>3C('!O
.! p1.6i/. z.05e6.5i p1e%7.sn# izp#"ni5e6 % upnik lahko zahteva predasno izpolnitev,
e#
$. dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja &
'. dolnik ni dopolnil zavarovanja , ki se je zmanj(alo brez krivde upnika&
). je rok doloen izkljuno v upnikovem interesu. NA '>$O
/! %#"#7i5e6 1#k. p# s51.nki % doloitev roka je prepu(ena na voljo upniku ali dol<
niku. Upravienec roka ne doloi niti po opominu. 1ruga stranka lahko zahteva od
sodi(a, naj doloi primeren rok za izpolnitev. NA '>'O
E! s5e7.j % povzroi, da vse nedospele terjatve postanejo dospele&
B! 2#1.5#1ij rok, doloen z ukrepom dravnega organa.
4& !RITVE OBVEZNOSTI
1o kr(itve obveznosti pride, e#
, obveznosti ni mogoe izpolniti naknadna nemonost izpolnitve&
, stranka ne izpolni zamuda&
, stranka izpolni slabo nepravilna izpolnitev.
4ankcije za kr(itev obveznosti so#
o odstop od pogodbe&
o zamudne obresti&
o pogodbene kazni& in
o od(kodninski zahtevki.
4&(& NA!NADNA NEOANOST
Obveznosti ni mono izpolniti v asu, ko bi bila glede na pravno podlago izpolnitev veljavna.
1olnik mora varovati upnikov pravni interes in prepreiti vsako nemonost, ki jo lahko.
4ankcija naknadne nemonosti je #%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5. +ri tem loimo, ali ima pogod<
benik negativni ali pozitivni pogodbeni interes#
neg.5i6ni p#g#%-eni in5e1es % upnik lahko ob nemonosti odstopi od pogodbe in zahteva
korist, ki bi jo imel pri sklenitvi pogodbe z drugim pogodbenikom&
p#zi5i6ni p#g#%-eni in5e1es % upnik zahteva vrednost pravilne izpolnitve.
).$.$. *:;OL*O4T, Z6 F6T:7O *: O10O867G6 *O?:*6 4T76*F6
E> 2 '33) "U4 567"T64
Uporablja se tudi izraz nek1i6%n. ne2#9n#s5.
($! P#p#"n. nek1i6%n. ne2#9n#s5 % izpolnitev obveznosti dvostranske pogodbe postane
popolnoma nemogoa zaradi dogodka izven odgovornosti strank. O-6ezn#s5 %#"9nik.
8g.sne.
=e je dolnik izpolnil del obveznosti, lahko zahteva nazaj po pravilih neupraviene prido<
bitve. NA $$/C($!O
('! De"n. nek1i6%n. ne2#9n#s5 % izpolnitev postane delno nemogoa zaradi dogodka izven
odgovornosti strank#
$! 8pnik ".0k# #%s5#pi #% p#g#%-e, e delna izpolnitev ne ustreza njegovim potrebam&
'! %#"9nik ".0k# z.05e6. s#1.z2e1n# z2.nj$.nje #-6ezn#s5i.
=e upnik ne odstopi od pogodbe, ostane pogodba v veljavi. NA $$/C('!O
).$.'. *:;OL*O4T, Z6 F6T:7O 4T76*F6 O10O867G6
Uporablja se tudi izraz k1i6%n. ne2#9n#s5. :na stranka je kriva, da je pri(lo do nemonosti,
zato je od(kodninsko odgovorna.
Sp"#$n# p1.6i"# za krivdno nemonost % #$k#%#6.ni s51.nki #-6ezn#s5 8g.sne, ter #-%19i
svojo 5e1j.5e6 %# n.sp1#5ne s51.nke. Te1j.5e6 se z2.nj$. z. s51.nkin# k#1is5 #% #p1#G
s5i56e. NA $$EC($!O Friva stranka mora nasprotni stranki odstopiti vse pravice nasproti ). ose<
bam glede predmeta naknadno nemogoe obveznosti. NA $$EC('!O
($! D#"9nik#6. k1i6%n. ne2#9n#s5 % 8pnik ".0k# po svoji izbiri#
$! z.05e6. #%$k#%nin# z.1.%i neizp#"ni56e& ali
'! #%s5#pi #% p#g#%-e in z.05e6. p#61ni5e6 $k#%e. NA $$EC()!O
('! 'pnik#6. k1i6%n. ne2#9n#s5 % dolnik postane prost obveznosti.
4&,& DOLANI!OVA IN 'PNI!OVA ZA'DA
).'.$. 1O@L*"FO86 Z6;U16 ( mora deitoris , mora solvendi !
D#"9nik p1i%e 6 z.28%##
, pri obveznostih z doloenim rokom izpolnitve % 7e ne izp#"ni 6 1#k8& NA '>>C($!O
, pri obveznostih brez roka % k# 8pnik z.05e6.3 n.j %#"9nik izp#"ni#
D ustno ali pisno&
D z izvensodnim opominom&
D z zaetkom postopka, katerega namen je dosei izpolnitev. NA '>>C('!O
1olnik ne pride v zamudo, e#
terjatev ni dospela &
je terjatev negotova&
ima ugovore &
je upnik v zamudi.
($! P#s"e%i/e %#"9nik#6e z.28%e#
$! sp"#$ne p#s"e%i/e pri vseh pogodbah#
$. od7kodninska ove!nost dolnika&
'. pre0od nevarnosti nakljunega unienja stvari iz upnika na dolnika, v kolikor ni
dolnik nevarnosti nosil e prej&
). !amudne oresti pri denarnih obveznostih&
-. &"#!ena ka'en , e je dogovorjena&
.. aktiviranje 'avarvanj , e so dogovorjena.
'! p#se-ne p#s"e%i/e p1i 6z.je2ni0 p#g#%-.0#
$. ra!dor po2ode pri 9iksnih poslih % nastopi po samem zakonu&
'. odstopno upravi&en"e pri ne9iksnih poslih % upnik ima pravico razdreti pogodbo&
). u2ovori !aradi !amude#
, u"vr nei'&lnitve (e4ceptio non adimpleti contractus!&
, u"vr ne&ravilne i'&lnitve (e4ceptio non rite adimpleti contractus!&
, u"vr "r(ensti &
, 'asle#valna &ravica .
B3 2 '33) "U4 567"T64
('! R.z%#1 p#g#%-e p1i Ciksni0 p#s"i0 % as je bistveni element 9iksnega posla. "zpolnjeni
morata biti ' predpostavki#
dogovor o natanno doloenem roku izpolnitve&
iz volje strank nedvomno izhaja, da glede na dogovorjeni rok pogodba stoji ali pade.
Kiksnost lahko izhaja iz narave pogodbene obveznosti in drugih relevantnih okoli(in.
P#s"e%i/. z.28%e p1i Ciksni p#g#%-i je 1.z%#1 p#g#%-e p# s.2e2 z.k#n8.
=e ima upnik interes za ohranitev pogodbe, lahko s takoj(njo izjavo ohrani pogodbo v
veljavi in vztraja pri izpolnitvi tudi po izteku 9iksno dogovorjenega roka.
()! O%s5#pn# 8p1.6i7enje p1i neCiksni0 p#s"i0 % as ni bistveni element ne9iksnega posla.
*eizpolnitev ne9iksne pogodbe ne pomeni razdora po samem zakonu. =e hoe upnik
dosei razdor, mora dolniku postaviti primeren dodatni rok za izpolnitev, ki ima znaaj
9iksnega roka. 8endar lahko pride do razdora brez dodatnega roka ali pred njegovim pote<
kom, e je iz dolnikovega vedenja razvidno, da obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnem
roku.
$! p1e%p#s5.6ke #%s5#pneg. 8p1.6i7enj.#
$. odstop od pogodbe ne sme biti v nasprotju z moralo&
'. neizpolnitev je zakrivil dolnik % e je dolnikovo neizpolnitev zakrivil upnik,
odstop ni moen.
'! p1ep#6e% iz-i1e (prepoved ius variandi! % odstop od pogodbe je moen, dokler
zamuda traja, etudi upnik zahteva izpolnitev ali grozi s tobo. Odstop ni moen, ko
upnik vloi tobo na izpolnitev.
(-! P#s"e%i/e 1.z%#1. in #%s5#p.
4tranki sta prosti obveznosti. *astopi obveznost plaila zamudnih obresti.
Fondikcijski zahtevek % upnik lahko zahteva nazaj, kar je dal na temelju pogodbe.
Od(kodninski zahtevek % obstaja le, e je stranka krivdno odgovorna za zamudo ali je (lo
za me(ano nakljuje (casus $ixtus!.
(.! Iz1.78n.6.nje $k#%e p# %iCe1en7ni 5e#1iji#
$! .-s51.k5n. $k#%. stranka lahko terja razliko med vrednostjo priakovane izpol<
nitve in vrednostjo njene izpolnitve (U % 1!.
'! k#nk1e5n. $k#%. ( kritni kup! % stranka terja razliko med vrednostjo nadomestno
kupljene enake stvari in vrednostjo dogovorjene stvari. *adomestna stvar se kupi pri
drugem prodajalcu. *pr. namesto mercedesa za potrebe prevaanja predsednika ku<
pim ?;Q.
Fritni kup je treba opraviti v primernem asu, da se (koda ne povea. Upnik mora
dolnika v zamudi obvestiti o nameravanem kritnem kupu. =e tega ne stori, od(kod<
ninsko odgovarja zaradi neobvestitve.
(/! 'g#6#1i z.1.%i z.28%e#
$! 8g#6#1 neizp#"ni56e (exce&ti nn a#i$&leti cntractus! % uveljavlja ga lahko
stranka, ki je dolna izpolniti kasneje kot nasprotna stranka. 4tranki sta dolni izpol<
niti istoasno, e ne obstaja poseben dogovor. *asprotna stranka hkrati ne ponudi
svoje izpolnitve.
Ugovor neizpolnitve uporabi stranka, ki eli ohraniti obveznost v veljavi.
'! 8g#6#1 nep1.6i"ne izp#"ni56e (exce&ti nn rite a#i$&leti cntractus! % e je dol<
nik opravil nepravilno izpolnitev, lahko nasprotna stranka, ki je s svojo izpolnitvijo v
zamudi, ugovarja zahtevi za izpolnitev. Opravljenega nasprotnega dejanja dolnik ne
prizna kot pravilne izpolnitev (stvar ima napake!, zato lahko zahteva pravilno izpolni<
tev in od(kodnino ali odstopi od pogodbe in zahteva od(kodnino.
)! 8g#6#1 #g1#9en#s5i % izpolnitev druge stranke postane negotova zaradi poslab(anja
premoenjskih razmer ali drugih resnih razlogov. Zaradi tega lahko stranka v zamudi,
B$ 2 '33) "U4 567"T64
ki se je zavezala izpolniti obveznost prva, odloi izpolnitev, dokler druga stranka ne
izpolni svoje obveznosti ali da zavarovanja. NA $3'C($!O
:nake sankcije veljajo v primeru pred sklenitvijo tekih premoenjskih razmer, e
stranka ni vedela ali ni bila dolna vedeti za razmere. NA $3'C('!O
4tranka, ki naj bi izpolnila prva, lahko zaradi negotovih razmer %. z.6.1#6.nje v
primernem roku in #%s5#pi #% p#g#%-e po preteku roka. NA $3'C()!O
-! z.s"e%#6."n. p1.6i/. % ima jo prodajalec, e se po odposlanju stvari se pokae, da
zaradi premoenjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupevi zmonosti
plaila. +rodajalec lahko zahteva, da se mu vrne blago, ki (e ni dospelo v namembni
kraj oz. ga dolnik (e ni sprejel.
(E! P1ene0.nje %#"9nik#6e z.28%e % dolnikova zamuda preneha na ' naina#
$! z %#"9nik#6# izp#"ni56ij# % izpolnitev je mona, dokler upnik dolniku ne sporoi, da
si je izbral drugo upravienje&
'! z ne2#9n#s5j# izp#"ni56e.
).'.'. U+*"FO86 Z6;U16 ( mora creditoris , mora accipiendi !
'pnik p1i%e 6 z.28%#, e#
, -1ez 85e2e"jeneg. 1.z"#g. n#7e sp1eje5i izp#"ni56e& ali
, izp#"ni5e6 p1ep1e7i s s6#ji2 1.6n.nje2. NA )33C($!O
, je p1ip1.6"jen sp1eje5i izp#"ni5e6 %#"9nik#6e s#7.sne #-6ezn#s5i3 6en%.1 ne n8%i
izp#"ni56e s6#je z.p.%"e #-6ezn#s5i (pri dvostranskih pogodbah! NA )33C('!O % vendar
upnik ne pride v zamudo, e dokae, da upnik ni mogel izpolniti v asu ponudbe ali dolo<
itve izpolnitve. NA )33C()!O
+onujena izpolnitev mora biti pravila in ponuditi jo mora pravi subjekt.
P#s"e%i/e (87inki) 8pnik#6e z.28%e#
($! p1ene0.nje %#"9nik#6e z.28%e z vsemi posledicami (zamudne obresti nehajo tei!&
('! p1e0#% ne6.1n#s5i nakljunega unienja ali po(kodovanja stvari n. 8pnik.& NA )33C($!O
()! p1ene0.nje p#g#%-eni0 #-1es5i od dneva zamude& NA )33C('!O
(-! %#"9n#s5 p#61ni56e $k#%e % upnik mora dolniku povrniti vso (kodo zaradi zamude&
(.! p#61ni5e6 s51#$k#6 01.2-e, ki nastanejo po zamudi. NA )33C()!O
Fo pride upnik v zamudo, se lahko dolnik re(i obveznosti s s#%n# p#"#9i56ij#.
1o #%s5#pneg. 8p1.6i7enj. pride, e upnik ne sodeluje kljub temu, da bi bilo to nujno pot<
rebno. 1olnik mu lahko postavi primeren rok za sodelovanje in izjavi, da bo (tel pogodbo za
razveljavljeno, e rok potee brez uspeha.
P#se-n# #%s5#pn# 8p1.6i7enje p1i p1#%.jni p#g#%-i % e kupec brez utemeljenega razloga
noe prevzeti stvari, pravoasno in pravilno ponujene v izroitev, lahko prodajalec odstopi od
pogodbe, e utemeljeno dvomi v plailo kupnine. NA ->>C('!O
4&4& NEPRAVILNA IZPOLNITEV
Teorije glede izpolnitve so#
, sis5e2 7is5e %e"i56e na izpolnitvene in jamevalne sankcije (izpolnitev z napako je izpolni<
tev!&
, sis5e2 nep1.6i"ne izp#"ni56e % veljajo jamevalne ali neizpolnitveni sankcije po izbiri
upravienca&
, sis5e2 s.2# izp#"ni56eni0 s.nk/ij % vsaka napana izpolnitev je neizpolnitev.
+ri nas izhajamo iz pravne podlage (kavze! pogodbe % e nepravilna izpolnitev nima zadosti
elementov, da bi bila v skladu s pravno podlago, gre za neizpolnitev.
*epravilna izpolnitev se imenuje peius (lat. s".-$e! % dolnikovo ravnanje ima zadostne znake,
da jo je kljub pomanjkljivostim mono (teti za izpolnitev in ne za drugo stvar (aliud!.
+ri posamino doloenih stvareh (s&ecies! o drugih stvareh sploh ni mono govoriti.
=e se pri stvareh, doloenih po vrsti ("enus!, dobavi blago iste vrste, ki ne ustreza namenu
pogodbe, gre za drugano izpolnitev, ne za napako.
7azlike med nepravilno in drugano izpolnitvijo#
B' 2 '33) "U4 567"T64
NEPRAVILNA IZPOLNITEV (&eius! DR'GA)NA IZPOLNITEV (aliu#!
% stvar ima napako % dobavljena je napana stvar
% izpolnitev je napana % izpolnitve ni
% sankcije so jamevalne#
< odprava napake
< zmanj(anje kupnine
< zamenjava stvari
< razdor pogodbe
% sankcije so zamudne
< izpolnitveni zahtevek
< zamudne obresti
< razdor pogodbe
% potrebno je grajanje
< v B dneh pri obiajnih pogodbah
< takoj pri gospodarskih pogodbah
% grajanje ni potrebno
4&:& POGODBENA OD!ODNINS!A OBVEZNOST IN NEVARNOST
).-.$. +O0O1?:*6 O1PFO1*"*4F6 O?8:Z*O4T (OZ# p1.6i/. %# p#61.7i". $k#%e !
Upnik je upravien zahtevati od dolnika izpolnitev obveznosti. 1olnik mora obveznost izpol<
niti po(teno v vsem, kot se glasi. NA ')>C($!O )e je %#"9nik 6 z.28%i z izp#"ni56ij# ."i #-6ezG
n#s5i ne izp#"ni3 i2. 8pnik p1.6i/# z.05e6.5i p#61ni5e6 n.s5."e $k#%e. NA ')>C('!O +o
zamudi dolnik odgovarja tudi nekrivdno nemonost izpolnitve ( trpi nevarnost nakljunega
unienja!. NA ')>C(-!O
1olnik je prost od(kodninske odgovornosti, e dokae, da#
, bi bil predmet obveznosti nakljuno unien tudi pri pravoasni izpolnitvi (npr. globalni
napad z jedrskim orojem!& NA ')>C(.!O
, je zamudil zaradi 6i$je si"e neprepreljivih, neodpravljivih in neizogibnih okoli(in.
NA '-3O
P#g#%-en. 1.z$i1i5e6 #%g#6#1n#s5i % s pogodbo se lahko raz(iri odgovornost tudi na pri<
mere, za katere dolnik sicer ne odgovarja NA '-$C($!O, razen e je to v nasprotju z naelom
vestnosti in po(tenja. NA '-$C('!O
O2eji5e6 in izk"j87i5e6 #%g#6#1n#s5i % odgovornost je mono omejiti ali izkljuiti. Ni
2#9n# izk"j87i5i #%g#6#1n#s5i z.#
". n.k"ep v nobenem primeru& NA '-'C($!O
"". 08%# 2."#2.1n#s5 v nobenem primeru& NA '-'C('!O
""". ".0k# 2."#2.1n#s53 7e izk"j87i5e6 odgovornosti iz0.j. iz 2#n#p#"neg. p#"#9.j. %#"9G
nik. ali neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. NA '-'C()!O
8eljavno je %#"#7i"# # n.j6i$je2 znesk8 #%$k#%nine, razen e je znesek v oitnem nesoraz<
merju s (kodo. NA '-'C()!O 8 tem primeru velja p#p#"n. #%$k#%nin. k"j8- #2eji56i, e je
dolnik povzroil nemonost izpolnitve naklepno ali iz hude malomarnosti. NA '-'C(-!O
O%$k#%nin. z.1.%i p1ek1$i56e p#g#%-ene #-6ezn#s5i % upnik ima pravico do povraila
navadne (kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik glede na znana dejstva moral priako<
vati kot moni posledici. NA '-)C($!O 8 obzir se vzame dolnikovo razumno priakovanje % e
npr. dolnik%prodajalec ne izroi kupljenega raunalnika, kupec%upnik ne more uveljavljati
nekaj milijard U nastale (kode, ker so se na starem raunalniku izgubili vsi podatki podjetja, kar
se ne bi zgodilo, e bi prodajalec izroil nov raunalnik.
P#61ni5e6 /e"#5ne $k#%e % ne glede na dolnikovo poznavanje posebnih okoli(in upnik lahko
zahteva povrnitev celotne (kode, 7e g1e z.#
, p1e6.1#&
, n.2e1n# neizp#"ni5e6&
, neizp#"ni5e6 iz 08%e 2."#2.1n#s5i. NA '-)C('!O
Compensatio lucri cum damno ( pobotanje koristi s (kodo! % e je pri kr(itvi obveznosti
p#"eg $k#%e 8pnik8 n.s5.". k#1is5, je nastalo korist treba primerno upo(tevati pri odmeri
od(kodnine. NA '-)C()!O
B) 2 '33) "U4 567"T64
D#"9n#s5 z2.nj$.nj. n.s5."e $k#%e % iz kr(itve pogodbe o(kodovana stranka mora storiti vse
razumne ukrepe za zmanj(anje povzroene (kode. =e tega ne stori, lahko stranka%kr(itelj zah<
teva zmanj(anje od(kodnine. NA '-)C(-!O
O%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 z.1.%i #p8s5i56e #-6es5i". (notifikaci"ska dol5nost! % s51.nk.
je %18g# s51.nk# %#"9n. #-6e$7.5i # 6se0 %ejs56i03 ki 6p"i6.j# n. nj8n# 2e%se-#jn# 1.zG
2e1je. =e tega ne stori, #%g#6.1j. z. %18gi s51.nki n.s5."# $k#%# z.1.%i nep1.6#7.sne
#-6es5i56e. NA '-.O
R.z2e1je 2e% p#g#%-en# in #%$k#%ninsk# z.6ez# (teori"a o suro2atu! % kadar postane
izpolnitve nemogoa, ima zvesta stranka zoper nezvesto stranko pravico odstopiti od pogodbe.
Toda vasih ji bolj ustreza, da pri pogodbi ostane. 8 tem primeru lahko pri pogodbi vztraja in
namesto nemogoe izpolnitve zahteva nadomestno izpolnitev povrailo (kode (sur"at!.
).-.'. *:867*O4T
8 pogodbenem pravu je zelo pomembno vpra(anje, kdo trpi (kodo, e pride do nakljunega
unienja ali po(kodovanja stvari. 7azlikujemo med ' pojmoma#
($! ne6.1n#s5 s56.1i (periculum rei! % (kodo nosi stvarnopravni upravienec na stvari. +ravi<
loma je to lastnik.
('! ne6.1n#s5 p1i #-6ezn#s5i (periculum oli2ationis! pomeni, da za obligacijsko razmerje
veljajo drugana pravila o razdelitvi nevarnosti. +rimeri nevarnosti pri obveznosti so#
$! ne6.1n#s5 izg8-e s56.1i % e je ne nosi stvarnopravni upravienec, jo pogosto nosi
stranka, ki je prekr(ila pogodbo. *pr. nevarnost nakljunega unienja nosi kupec, e
je v prevzemni zamudi.
'! ne6.1n#s5 izg8-e s5#1i56e % v nakljuno izgubo gre nepremoenjska korist od dela.
8elja pravilo, da izgubo nosi, kdor je storitev opravil. *pr. nevarnost izgube storitve
nosi podjetnik, e se izdelana stvar unii.
)! ne6.1n#s5 ne2#9n#s5i izp#"ni56e % zakrivitelj nemonosti odgovarja le za denarno
vrednost izpolnitve kot nadomestek prave izpolnitve (izpolnitveni interes!. *evarnost
nemonosti nosi dolnik, e krivdno ustvari poloaj, v katerem lahko nastane nemo<
nost. Upnik nosi nevarnost nemonosti, e je to posebej doloeno.
4plo(na naela glede nevarnosti#
, res perit domino ( stvar je uniena gospodarju! % prehod lastninske pravice je bistven
dejavnik za prehod nevarnosti&
, commodum esse deet cuius periculum ( kdor nosi nevarnost, mora nositi koristi! %
kdor s stvarjo pridobi korist, nosi nevarnost nakljunega unienja. To se imenuje 5e#1ij. #
in5e1esni0 sCe1.0 % nevarnost mora nositi tisti, iz igar obmoja izvira dogodek, ki (kodo
povzroi.
IV& SPREEBA S'BJE!TOV
(& CESIJA (ODSTOP TERJATVE S POGODBO)
(&(& POJE CESIJE
Cesij. je p#g#%-.3 s k.5e1# #%s5#pnik (cedent stari upnik) p1enese (cedira) s6#j# 5e1j.G
5e6 n. p1e6ze2nik. (cesionar) -1ez s#%e"#6.nj. #%s5#p"jeneg. %#"9nik. (deitor cessus)&
5esija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni (upnikovi! strani.
8 razmerju med starim in novim upnikom je cesija kavzalen posel % njen namen je plailo ali
zavarovanje druge terjatve. 8 razmerju med upnikoma in odstopljenim dolnikom je cesija
abstrakten posel % odstopljeni dolnik je ne more izpodbijati iz nobenega razloga.
5esija spada med s8-1#g./ije. 7azlikujemo#
, realne subrogacije , v katerih se spremeni predmet izpolnitve&
, personalne subrogacije , v katerih se ena stranka nadomesti z drugo#
B- 2 '33) "U4 567"T64
D dolnik sproi spremembo upnika tako, da namesto staremu upniku plaa novemu %
novi upnik plaa dolg staremu na podlagi pogodbe z dolnikom, zato ima na podlagi
zakona vse pravice starega upnika&
D ). oseba dolniku izroi izpolnitev, s katero dolnik poplaa upnika % med ). osebo in
dolnikom velja dogovor, da ). oseba pridobi vse pravice starega upnika&
D regresne terjatve % terjatev novega upnika je povsem enaka terjatvi, ki jo plaa name<
sto dolnika.
(&,& PRAVNA NARAVA CESIJE
$.'.$. +7"1O?"T8:*" *6="*
5esija je obligacijskopravni ekvivalent izroitve (tradicije! stvarnega prava. 8sebuje ' posla#
, z.6ez#6."ni p#se" obligacijski posel, ki stranko zavezuje k prenosu pravice&
, 1.zp#".g."ni p#se" stvarnopravni posel, s katerim terjatev dejansko preide.
Cesij. je .k/es#1ni p#se" % obstoj cesije je odvisen od obstoja terjatve.
$.'.'. 874T: 5:4"G:
($! p#g#%-en. /esij. (cessio voluntaria) odstop terjatve na podlagi pravnega posla.
+oslovni namen je lahko odplaen ali darilen. 8 po(tev pride vsaka dopustna pravna pod<
laga (kavza!.
('! n8jn. /esij. (cessio necessaria) zakon stranki nalaga odstop terjatve. *pr. mandatar
mora naroitelju prepustiti vse pridobljene koristi iz naroenega opravljenega posla.
()! z.k#nsk. /esij. (cessio le2is) terjatev preide na novega upnika po samem zakonu. +ot<
rebno ni nobeno poslovno ravnanje. *pr. porok, ki je poplaal dolnikove dolgove, stopi v
poloaj upnika po samem zakonu.
(-! /esij. z .k5#2 %19.6neg. #1g.n. (cessio iudicalis)
(&4& O*RANITEV ODSTOPNI!OVI* PRAVIC
0re za latinsko naelo# Nemo contra se suro2asse censetur ( nihe ne sme odstopiti ter<
jatve v lastno (kodo!. N#6i 8pnik z #%s5#p#2 5e1j.56e ne s2e p1i5i 6 s".-$i p#"#9.j g"e%e
6.1$7in in p#s51.nski0 p1.6i/ iz 5e1j.56e % s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske
pravice# pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, pravice iz poro(tva, hipoteka,
zastava, pravica do obresti, pogodbena kazen, itd. NA -$BC($!O Za izroitev zastavljene stvari
prevzemniku je potrebna privolitev zastavitelja. =e zastavitelj ne da privolitve, zastavljena stvar
ostane pri odstopniku, ki nasproti prevzemniku velja za shranjevalca stvari. NA -$BC('!O
=e odstopnik obdri del terjatev, ima pri poplailu prednost pred prevzemnikom. +revzemnik
se poplaa (ele, ko je odstopnik poplaan. ;oen je dogovor, s katerim se odstopnik odpove
prednosti pri poplailu (glej zgoraj!. 8 tem primeru var(ine krijejo dolg sorazmerno z veliko<
stjo terjatev starega in novega upnika.
(&:& POGOJI ZA NASTANE! CESIJE
($! D#p8s5n#s5 % odstopnik ne sme prenesti naslednjih terjatev#
$! 5e1j.56e3 k.5e1i0 p1en#s je p1ep#6e%.n p# z.k#n8 NA -$EC($!O#
$. od(kodninska terjatev v obliki denarne rente&
'. zapadla od(kodninska terjatev&
). terjatev za povrnitev nepremoenjske (kode&
-. terjatve iz drubene pogodbe&
.. druinskopravne terjatve.
'! 5e1j.56e3 p#6ez.ne z #se-n#s5j# 8pnik. NA -$EC($!O preivninske terjatve.
)! 5e1j.56e3 k.5e1i0 n.1.6. n.sp1#58je p1en#s8 NA -$EC($!O npr. terjatev iz mandata.
-! 5e1j.56e3 g"e%e k.5e1i0 je -i" sk"enjen pactum de non cedendo dolnik in upnik
sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega. =e pride do prenosa,
nima pravnega uinka. NA -$EC('!O
('! O-"ik. n. z.05e6# p1e6ze2nik. % oblika za veljavnost cesije ni potrebna. 8endar 2#1.
#%s5#pnik p1e6ze2nik8 iz1#7i5i 6se %#k.ze # odstopljeni 5e1j.56i in stranskih pravicah.
NA -''C($!O =e je odstopnik prenesel le del terjatve, mora prevzemniku izroiti overjen
B. 2 '33) "U4 567"T64
prepis zadolnice, ki dokazuje obstoj odstopljene terjatve. NA -''C('!O Odstopnik mora
prevzemniku na zahtevo izdati #6e1jen# p#51%i"# # #%s5#p8. NA -''C()!O
(&;& PREDET CESIJE
+redmet odstopa je 5e1j.5e6. +ravila o odstopu se uporabljajo tudi za avtorske in iznajditeljske
pravice, vendar ne za stvarne.
Terjatev mora biti %#"#7en. in #p1e%e"jen..
Terjatev je lahko#
, bodoa&
, pogojna&
, naturalna&
, nedospela&
, zapadla v izvr(ilnem postopku na upnika&
, (e ne nastala, vendar doloena glede na predmet razmerja, iz katerega bo nastala&
, sporna.
P1en#s .k/es#1ij ( stranske in odvisne terjatve! % odvisno terjatev je mono prenesti le z
glavno terjatvijo. 0lej zgoraj A -$BC($! in ('!.
(&<& ')IN!I CESIJE
$./.$. 76Z;:7G: ;:1 O14TO+*"FO; "* +7:8Z:;*"FO;
7azmerje je k.6z."n#. 8 trenutku, ko odstopnik in prevzemnik doseeta soglasje, terjatev
preide v odstopnikovo premoenje. To je pomembno v likvidaciji in izvr(ilnem postopku.
J.27e6.nje #%s5#pnik. % OZ razlikuje ' vrsti odgovornosti#
($! #%g#6#1n#s5 z. #-s5#j 5e1j.56e p1i #%p".7ni /esiji % e je terjatev odstopljena odplano,
odstopnik odgovarja za obstoj terjatve v asu odstopa. NA -')O =e odstopljena terjatev
pozneje preneha, odstopnik ni odgovoren.
('! #%g#6#1n#s5 z. iz5e1"ji6#s53 7e je %#g#6#1jen. % odstopnik jami za izterljivost#
$! ter"atve %# 6i$ine z. 5e1j.5e6 p1eje5eg. znesk. od prevzemnika % to pomeni, da ni
j.27e6.nj. p1i ne#%p".7ni /esiji&
'! obresti in stro(kov odstopa & in
)! stro(kov postopkov zoper dolnika . NA -'-C($!O
Za vejo odgovornost po(tenega odstopnika ni moen dogovor. NA -'-C('!O
Izk"j87i5e6 j.27e6.nj. je uveljavljena v naslednjih primerih#
$. neodplana cesija &
'. zakonska ali nujna cesija &
). napaka v izterljivosti izhaja iz pravne s9ere prevzemnika &
-. izkljuitev jamevanja z dogovorom.
Ve7k1.5ni #%s5#p % upnik odstopi terjatev veim osebam. Terjatev pripada prevzemniku#
, o katerem je odstopnik dolnika najprej obvestil& ali
, ki se je pri dolniku prvi oglasil. NA -'3O
$./.'. 76Z;:7G: ;:1 O14TO+*"FO; "* O14TO+@G:*"; 1O@L*"FO;
7azmerje traja do odstopa. Za uinkovitost odstopa je nujno n.zn.ni"# ali %en8n/ij.
#%s5#pnik 2#1. %#"9nik. #-6es5i5i # #%s5#p8. 1olnikova privolitev ni potrebna za prenos
terjatve. NA -$>C($!O
1okler dolnik ne izve za odstop, lahko izpolni odstopniku ( stari upnik!. "zpolnitev odstop<
niku pred obvestilom je veljavna in dolnik postane prost obveznosti, razen e je dolnik iz
drugih virov vedel za odstop % v tem primeru obveznost ostane in jo mora dolnik izpolniti
prevzemniku. NA -$>C('!O "zpolnitev staremu upniku lahko dolnik terja nazaj po pravilih neup<
raviene pridobitve.
Bik/ij. 51.j.nj. 1.z2e1j. % razmerje med starim upnikom in dolnikom traja, dokler dolnik
ne izve za odstop.
$./.). 76Z;:7G: ;:1 +7:8Z:;*"FO; "* O14TO+@G:*"; 1O@L*"FO;
P#"#9.j #%s5#p"jeneg. %#"9nik. se s /esij# NE SE sp1e2eni5i. Odstopljeni dolnik mora
plaati prevzemniku, kolikor hitro izve za odstop, ne glede na to, kdo ga je obvestil.
B/ 2 '33) "U4 567"T64
+revzemnik ima pravici#
, vstopiti kot sospornik odstopnika v morebitno pravdo % sodba, ki jo dosee odstopljeni
dolnik zoper odstopnika, uinkuje tudi zoper prevzemnika&
, izpeljati izvr(bo, eprav se sodba glasi na odstopnika.
P1e6ze2nik i2. n.sp1#5i %#"9nik8 en.ke p1.6i/e k#5 #%s5#pnik p1e% #%s5#p#2.
NA -'$C($!O
O%s5#p"jeni %#"9nik ".0k# 86e"j.6"j. u2ovore#
($! ki jih ima p1#5i p1e6ze2nik8& NA -'$C('!O
('! ki jih je imel p1#5i #%s5#pnik8 v trenutku, ko je izvedel za odstop NA -'$C('!O % sem
spadajo#
$! 8g#6#1i iz 5e2e"jneg. 1.z2e1j. (npr. dolg ne obstaja, dolg je drugaen, kot ga uve<
ljavlja prevzemnik!&
'! 8g#6#1i p#-#5.nj. % odstopljeni dolnik lahko zoper prevzemnika pobota lastno ter<
jatev, ki jo je imel zoper odstopnika ( starega upnika! v trenutku, ko je izvedel za
odstop. Terjatvi morata biti istovrstni, likvidni in dospeli.
()! g"e%e /esije % npr. izpodbijanje zaradi zmote.
(&=& POSEBNI PRIERI ODSTOPA
$.E.$. "*F64O 5:4"G6 ( fi#ucia cu$ a$ic cntracta !
obsega #%s5#p n.2es5# izp#"ni56e in #%s5#p 6 iz5e1j.6#. 8 obeh primerih mora upnik dol<
niku izroiti vse izterjane preseke nad dolnikovo terjatvijo. NA -'.C()!O *pr. e je dolnik
dolan $333 in upniku v izpolnitev odstopi terjatev z vrednostjo $.33, mora upnik ob popolni
izterjavi dolniku vrniti .33.
($! O%s5#p n.2es5# izp#"ni56e % namesto izpolnitve obveznosti dolnik upniku odstopi ter<
jatev ali njen del. 4 sklenitvijo cesije dolnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene
terjatve. NA -'.C($!O 0re za poseben primer nadomestne izpolnitve (#ati in slutu$!.
('! O%s5#p 6 iz5e1j.6# % namesto izpolnitve dolnik odstopi upniku terjatev v izterjavo.
Obveznost ugasne, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. NA -'.C('!O Tak(en odstop je za
upnika bolj(i, ker ohrani obveznost v prvotni obliki, e izterjava ni mona. 8endar lahko
pride terjatev na tak nain v roke zelo nezaelenim upnikom (npr. don 5orleone!, zato
dolnik lahko pri odstopu v izterjavo kljub naznanilu (e vedno izpolni staremu upniku.
NA -'.C(-!O
$.E.'. O14TO+ 8 Z6867O86*G: (A -'/!
+revzemnik je odstopnikov upnik. Odstopnik svojo terjatev do ). osebe odstopi v zavarovanje
lastnega dolga. +revzemnik je dolan kot dober gospodar C gospodarstvenik skrbeti za izter<
javo odstopljene terjatve nasproti ). osebi. +o izterjavi prevzemnik obdri znesek, potreben za
poplailo prevzemnikove terjatve do odstopnika. +reseek izterjane terjatve mora odstopnik
vrniti.
,& SPREEBA DOLANI!A
,&(& PREVZE DOLGA
P1e6ze2 %#"g. je p#g#%-. 2e% s5.1i2 in n#6i2 %#"9nik#2 (F prev!emnik)3 s k.5e1# novi
dol5nik stopi na mesto stare2a in 6 k.5e1# mora upnik privoliti. 0re za zrcalno sliko cesije.
O prevzemu dolga je treba upnika obvestiti. To lahko stori stari ali novi dolnik. Upnik lahko
da privolitev staremu ali novemu dolniku. NA -'EC('!O 8elja domneva upnikove privolitve, e
je brez omejitve sprejel kak(no izpolnitev od prevzemnika. NA -'BC()!O
#"k 8pnik. v primeru, da ga stari ali novi dolnik pozove k izreku o privolitvi, (teje za#
, #%k"#ni5e6 pri obiajnih dolgovih& NA -'BC(-!O
, p1i6#"i5e6 p1i 0ip#5ek.1ni0 %#"g#6i0 % dolg je zavarovan s hipoteko na nepreminini.
Jipotekarni dolnik nepreminino odtuji ob dogovoru, da bo pridobitelj nepreminine
prevzel hipotekarni dolg. =e hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja izrecno ne
odkloni privolitve v prevzem hipotekarnega dolga, se (teje, da je privolil NA -'BC($!O, ven<
BE 2 '33) "U4 567"T64
dar mora odtujitelj v pisni zahtevi za privolitev hipotekarnega upnika opozoriti na posle<
dice molka. =e tega ne stori, se (teje, da zahteve za privolitev ni bilo. NA -'BC('!O
P1e6ze2 %#"g. i2. 87inek p1e6ze2. izp#"ni56e#
, dokler upnik ne privoli& in
, &e upnik odkloni privolitev. NA -'EC(.!O
'.$.$. +7:1+O4T68F: Z6 +7:8Z:; 1O@06
($! D#p8s5n#s5 % mono je prevzeti le dolgove, ki#
$! so v pravnem prometu&
'! niso strogo osebni&
)! so bodoi in pogojni.
('! O-"ik. % samo, e je predpisana za posel, iz katerega dolg izhaja.
'.$,', 84:?"*6 +7:8Z:;6
e% p1e6ze2nik#2 %#"g. (novim dolnikom! in 8pnik#2 #-s5.j. is5. #-6ezn#s5 k#5 2e%
p1ej$nji2 %#"9nik#2 in 8pnik#2. NA -'>C()!O
+rehod stranskih obveznosti#
, obiajne stranske obveznosti ostanejo naprej&
, p#1#$56. in z.s5.6e preidejo samo s privolitvijo porokov in zastaviteljev % sicer prene<
hajo. NA -)3C($!O
O-1es5i % prevzemnik dolga ne odgovarja za do prevzema zapadle neizterjane obresti o.o.d.d.
NA -)3C('!O
'.$.). U="*F" +7:8Z:;6 1O@06
P1i6.5i6n#s5 s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prej(njega dolnika. P1ej$nji
%#"9nik je p1#s5 #-6ezn#s5i. NA -'>C($!O
!828".5i6n#s5 p1i p1ez.%#"9ene2 p1e6ze2nik8 ko da upnik privolitev v prevzem, je
prevzemnik prezadolen. Upnik za prezadolenost ne ve in ni dolan vedeti. P1ej$nji %#"9nik
NI p1#s5 #-6ezn#s5i % prevzem dolga ima 87inek p1is5#p. k %#"g8. NA -'>C('!O 4tari in novi
dolnik odgovarjata solidarno.
'g#6#1i % prevzemnik dolga lahko uveljavlja vse ugovore#
iz razmerja $e# stari$ #l(nik$ in u&nik$ (npr. nepravilen nastanek terjatve, zastara<
nje, pobotanje!&
iz razmerja $e# &rev'e$nik$ in u&nik$ . NA -)$C($!O
iz pogodbe o prevzemu (npr. sposobnost, napake volje!.
+revzemnik proti upniku *: ;O7: uveljavljati ugovorov i' ra'$erja $e# &rev'e$nik in staA
ri$ #l(nik$. NA -)$C('!O
Z.s5.1.nje tee naprej, ker obstaja identino razmerje.
,&,& PRISTOP ! DOLG'
P1is5#p k %#"g8 je p#g#%-. 2e% 8pnik#2 in 4& #se-# (pristopnik)3 s k.5e1# 4& #se-. s5#pi
6 z.6ez# p#"eg %#"9nik.. 1olnik in pristopnik odgovarjata s#"i%.1n#.
Uinek pristopa k dolgu je k828".5i6n#s5 % novi dolnik je v zavezi poleg starega.
Od poro(tva se pristop k dolgu razlikuje po tem, da novi dolnik nima#
pravne dobrote vrstnega reda (eneficium ordinis! porok lahko od upnika zahteva, da
najprej toi dolnika, e tega upnik (e ni storil. +ristopnik k dolgu tega ne more.
regresne pravice e porok poplaa upnika, lahko zahteva enako vsoto od dolnika. Tega
pristopnik ne more, ker je pristop k dolgu nastal brez sodelovanja dolnika.
OZ izrecno ne izkljuuje monosti, da se upnik in novi dolnik lahko dogovorita o privativnem
prevzemu dolga.
P1is5#p k %#"g8 p1i p1e6ze28 p1e2#9enjske /e"#5e na pridobitelja s pogodbo preide neka
premoenjska celota (npr. podjetje!. +ridobitelj s tem stopi v poloaj pristopnika k dolgu %
poleg odsvojitelja ( starega imetnika! in solidarno z odsvojiteljem odgovarja za vse dolgove
premoenjske celote do vi(ine njenih aktiv. NA -))C($!O Odgovornosti pridobitelja za dolgove
premoenjske celote ni mono izkljuiti. NA -))C('!O
,&4& PREVZE IZPOLNITVE
BB 2 '33) "U4 567"T64
P1e6ze2 izp#"ni56e je %#g#6#1 2e% %#"9nik#2 in 4& #se-# (prev!emnik i!polnitve)3 %. -#
4& #se-. 8pnik8 izp#"ni". %#"9nik#6# #-6ezn#s5.
'pnik ni2. p1#5i p1e6ze2nik8 izp#"ni56e n#-eni0 p1.6i/, ker prevzemnik izpolnitve ne
prevzema dolga. NA -)-C()!O
=e upnik terja dolnika, ker prevzemnik izpolnitve ni izpolnil pravoasno, prevzemnik izpol<
nitve dolniku odgovarja. NA -)-C('!O Odgovornost prevzemnika izpolnitve je objektivna.
+ogodba o prevzemu dolga se (teje za prevzem izpolnitve, e upnik ne da privolitve % to se
imenuje &se!en #"vr ra'!re$enitvi #l"a.
4& ASIGNACIJA
4&(& POJE IN GOSPODARS!I POEN
*akazilo ali .sign./ij. je osnovno 51ik#5ni$k# p1.6n# 1.z2e1je, ki nastane z %6#jn# p##-G
".s5i56ij#.
+ooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim pooblastitelj pooblasti poobla(enca, da op<
ravi doloeno pravno ravnanje.
6signacija je zloeni pravni posel, sestavljen iz ' pooblastitev#
($! $. pooblastitev % nakazovalec (asi"nant! pooblasti nakazanca (asi"nata!, da na njegov ra<
un nekaj izpolni prejemniku nakazila (asi"natar!&
('! '. pooblastitev % nakazovalec pooblasti prejemnika nakazila, da v svojem imenu nakazilo
sprejme.
8rstni red pooblastitev ni pomemben.
0ospodarski pomen asignacije je monost izpolnitve po ). osebi. Uinek nakazila je enak, kot
e bi ena stranka pridobila terjatev ( prejemnik nakazila!, druga stranka pa prevzela dolg (
nakazanec!. Z nakazilom nastane samostojna terjatev ne glede na vsebino predhodnega raz<
merja med prejemnikom in nakazovalcem.
*akazilo pride v po(tev pri obveznostih, ki po naravi ne zahtevajo osebne izpolnitve % obvez<
nosti, katerih predmet ima naravo generine stvari, in denarne obveznosti.
6signacija ustvarja pravno razmerje med ) subjekti, zato imamo ) razmerja#
($! k1i5n# 1.z2e1je % je razmerje pooblastitve med asignantom (nakazovalcem! in asignatom
(nakazancem!. Fritna razmerja ne vplivajo na asignacijo. Obiajna so#
D dolni(ko razmerje % nakazanec je dolnik nakazovalca, z asignacijo se elimo izogniti
vekratnemu plailu&
D kreditno razmerje % z izpolnitvijo postane nakazanec kreditodajalec nakazovalca&
D darilno razmerje % z izpolnitvijo nakazanec prevzame obveznost nakazovalca iz nepre<
moenjskih vzrokov.
('! k.6z."n# 1.z2e1je % je razmerje pooblastitve med asignantom (nakazovalcem! in asigna<
tarjem (prejemnikom nakazila!. +onavadi je nakazovalec dolnik prejemnika nakazila, od
kogar je prejel premoenjsko korist.
()! 6."85n# 1.z2e1je % je razmerje pooblastitve med asignatom (nakazancem! in asignatar<
jem (prejemnikom nakazila!. To razmerje je cilj, h kateremu je asignacija usmerjena. ;ed
nakazancem in prejemnikom nakazila se opravi izpolnitveno ravnanje.
B> 2 '33) "U4 567"T64

4&,& ZNA)ILNOSTI RAZERIJ ED POSAEZNII S'BJE!TI
).'.$. 76Z;:7G: ;:1 64"0*6*TO; "* 64"0*6TO;
je 5e2e"jn. p##-".s5i5e6, ki je izvor asignacijske obveznosti. Obveznost asignata ne more nas<
tati z enostranskim ravnanjem asignanta % potreben je sp1eje2 ."i A!CEPT n.k.zi".. To je
voljno ravnanje, s katerim asignat (nakazanec! izjavi, da sprejema nakazilo. *a podlagi akcepta
postane asignat zavezan k izpolnitvi.
*aslovnik izjave o sprejemu nakazila je asignatar (prejemnik nakazila!. Uporablja se prejemna
teorija % sprejem velja od trenutka, ko asignatar izjavo o sprejemu prejme. 4prejem nakazila je
nepreklicna izjava. 6kcept nakazanca je abstrakten neodvisen od temeljnega razmerja.
=e je asignat (nakazanec! dolnik asignanta (nakazovalca!, dolg ugasne skupaj z izpolnitvijo
nakazila.
6signant (nakazovalec! lahko nakazilo preklie. ;onost preklica izhaja iz enostranske pravne
narave pooblastitve. +reklic ni moen, ko asignat (nakazanec! nakazilo sprejme ali izpolni.
).'.'. 76Z;:7G: ;:1 64"0*6*TO; "* 64"0*6T67G:;
*amen pooblastitve asignatarja (prejemnika nakazila! za sprejem izpolnitve je 6zp#s5.6i5e6
8p1.6i7en#s5i. *aklonjenost brez soglasja nima uinka, zato mora asignatar sprejeti nakazilo
akcept asignatarja. Ta akcept je preklicen % asignatar se lahko nakazilu kadarkoli odpove, ra<
zen e je upnik asignanta (nakazovalca!.
N#5iCik./ijsk. %#"9n#s5 je dolnost asignatarja obvestiti asignanta, e asignat nakazila ni spre<
jel ali ga ni izpolnil v roku. +osledice opustitve obvestila so od(kodninske.
).'.). 76Z;:7G: ;:1 64"0*6TO; "* 64"0*6T67G:;
Znailna je izpolnitev obveznosti, ki je predmet nakazila. +ri nakazilu gre navadno za generine
stvari. "zpolnitev obveznosti iz nakazila je .-s51.k5n. glede na pravna razmerja, ki so podlaga
za izdajo nakazila. ;oni ugovori asignata proti asignatarju se lahko nana(ajo le na veljavnost
sprejema (akcepta! nakazila % omejitev (tevila ugovorov.
6signatar lahko s svojo terjatvijo iz nakazila razpolaga ter jo prenese. +renos nakazila je ome<
jen ali izkljuen le, e je to posebej dogovorjeno.
64"0*6*T
(nakazovalec!
64"0*6T
(nakazanec!
64"0*6T67
(prejemnik nakazila!
pooblastitev
za izpolnitev
pooblastitev za
sprejem izpolnitve
>3 2 '33) "U4 567"T64
V& 'TRDITEV OBVEZNOSTI
(& POROTVO
(&(& POJE IN ZNA)ILNOSTI
P#1#$56# je p#g#%-.3 s k.5e1# se p#1#k n.sp1#5i 8pnik8 z.6ez8je izp#"ni5i 6e"j.6n# in
z.p.%"# #-6ezn#s53 7e je %#"9nik ne -# izp#"ni". NA $3$'O
4tranki pogodbe sta#
, porok &
, upnik glavnega dolnika .
4odelovanje glavnega dolnika pri sklenitvi poro(tva ni potrebno.
Ak/es#1n#s5 % poro(tvo je akcesorna ( stranska! obveznost, ki je povsem odvisna od glavne
obveznosti. =e ugasne glavna obveznost, ugasne tudi poro(tvo. +oro(tvena obveznost ne more
biti veja od glavne obveznosti. Izje2e .k/es#1n#s5i#
o poro(tvo za poslovno nesposobnega % kdor se kot porok zavee za obveznost poslovno
nesposobne osebe, odgovarja enako kot porok poslovno sposobne osebe NA $3$.O&
o dispozitivna izkljuitev akcesornosti % pravilo o akcesornosti ni prisilno.
S8-si%i.1n#s5 % upnik lahko od poroka zahteva izpolnitev obveznosti (ele potem, ko je s
pisno zahtevo terjal izpolnitev od glavnega dolnika. NA $3$>C($!O To imenujemo eneficium
ordinis pravna dobrota vrstnega reda. Uveljavlja jo porok, ko od upnika terja, naj najprej
terja glavnega dolnika. Izje2e s8-si%i.1n#s5i#
, iz sredstev glavnega dolnika oitno ni mono dosei izpolnitve & NA $3$>C('!O
, s5e7.j g".6neg. %#"9nik. % upnik lahko terja izpolnitev od poroka brez predhodne zah<
teve do glavnega dolnika& NA $3$>C('!O
, s#"i%.1n# p#1#$56# porok se zavee kot porok in pla&nik. Upnik lahko terja izpolnitev
od glavnega dolnika, od poroka ali od obeh hkrati. NA $3$>C()!O 4olidarno poro(tvo se
%#2ne6. 6 g#sp#%.1ski0 p#g#%-.0 o.o.d.d. NA $3$>C(-!O
(&,& PREDET POROTVA
+redmet poro(tva je vsaka veljavna obveznost, ne glede na vsebino. NA $3$/C($!O
Obveznost je lahko#
pogojna & NA $3$/C('!O
bodoa doloena NA $3$/C('!O % poro(tvo za bodoo obveznost brez roka nastanka je
mono preklicati kadarkoli pred nastankom obveznosti& NA $3$/C()!O
obveznost drugega poroka p#%p#1#$56#. Tak(nega poroka imenujemo p#1#k#6 p#1#k.
O-seg p#1#k#6e #%g#6#1n#s5i % p#1#k#6. #-6ezn#s5 ne 2#1e -i5i 6e7j. #% #-6ezn#s5i
g".6neg. %#"9nik.. =e je dogovorjena veja obveznost, se avtomatsko zmanj(a na mero dol<
nikove obveznosti. NA $3$EC($!O +orok se lahko zavee v manj(em obsegu NA $3$EC('!O#
za samo del terjatve&
ob lajih pogojih kot dolnik za samo nekatere posledice neizpolnitve&
samo za primer dolnikove plailne nesposobnosti.
Izje2e #% #2eji56e n. #-6ezn#s5 g".6neg. %#"9nik. % porok odgovarja za#
, stro(ke neuspe(ne izterjave od glavnega dolnika& NA $3$EC()!O
, vsako poveanje obveznosti zaradi dolnikove zamude ali krivde& NA $3$EC(-!O
, zapadle obresti po sklenitvi poro(tvene pogodbe . NA $3$EC(.!O
=e glavni dolnik umre in njegov dedi iz podedovanega premoenja ne more plaati celotnega
dolga, porok kljub temu odgovarja za celotno obveznost. NA $3')O
(&4& PREDPOSTAV!E ZA NASTANE! POROTVA
($! Pisn. #-"ik. % poro(tvena pogodba zavezuje poroka le, e da poro(tveno izjavo pisno&
NA $3$)O
('! P#1#$56en. sp#s#-n#s5 ( popolna poslovna sposobnost! % s poro(tveno pogodbo se
lahko zavee le, kdor ima popolno poslovno sposobnost. NA $3$-O
(&:& RAZERJA IZ POROTVENE POGODBE
>$ 2 '33) "U4 567"T64
$.-.$. 76Z;:7G: ;:1 U+*"FO; "* +O7OFO;
($! 'g#6#1i p#1#k. p1#5i 8pnik8 % porok lahko uveljavlja vse ugovore#
$! iz razmerja $e# "lavni$ #l(nik$ in u&nik$ NA $3'-C($!O#
$. p#-#5.nje&
'. odlog plaila &
). znianje plaila &
-. odpust dolga .
1olnikova odpoved ugovorom in pripoznava dolga za poroka nimata pravnega
uinka. NA $3'-C('!O
+orok proti upniku ni2. %#"9nik#6i0 #se-ni0 8g#6#1#6# omejena odgovornost, pla<
ilna nesposobnost, odstop od pogodbe (acti re#Bi!itria!, ezmerno prikraj(anje.
'! ugovori iz razmerja $e# &rk$ in u&nik$ NA $3'-C()!O#
$. ninost poro(tvene pogodbe &
'. zastaranje poro(tvene terjatve&
). pobotanje vzajemnih terjatev&
-. !eneficiu$ r#inis .
('! D#"9n#s5i 8pnik.
$! %#"9n#s5 #-6es5i56e % e dolnik pravoasno ne izpolni obveznosti, mora upnik o tem
obvestiti poroka. =e tega ne stori, odgovarja za (kodo. NA $3'.O
'! p1ig".si5e6 5e1j.5e6 6 s5e7.j8 g".6neg. %#"9nik. % upnik je v steaju glavnega dol<
nika dolan priglasiti svojo terjatev in poroka obvestiti o priglasitvi. =e tega ne stori,
odgovarja za (kodo. NA $3''C($!O
)! 0i51. iz5e1j.6. g".6neg. %#"9nik. % upnik mora glavnega dolnika terjati 6 ene2
2ese/8 po zapadlosti terjatve. =e tega ne stori, postane porok prost ( #p1#s5i5e6
z.1.%i z.6".7e6.nj.!& NA $3'/C($!O
-! %#"#7i5e6 %ne6. izp#"ni56e pri nedoloenem roku izpolnitve % porok lahko po $ letu
od sklenitve poro(tvene pogodbe zahteva od upnika doloitev dneva izpolnitve. =e
upnik tega ne stori v $ mesecu, je porok prost. NA $3'/C('!O
.! #-%19.nje g.1.n/ij % upnikova terjatev je zavarovana z zastavo ali drugo
garancijsko pravico (jamstvom!. Upnik onemogoi prehod jamstva na poroka tako,
da#
$. opusti jamstvo& ali
'. izgubi jamstvo zaradi malomarnosti.
+orok postane prost za znesek od izvr(evanja zavarovanja. NA $3'EC($!O
()! S8-1#g./ij. F p1e0#% 8pnik#6i0 p1.6i/ n. p#1#k. % na poroka, ki je poravnal upni<
kovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. NA $3$BO 8elja
pravilo nemo contra se suro2asse censetur % porok s prevzemom terjatve ne sme priti v
slab(i poloaj od upnika.
$.-.'. 76Z;:7G: ;:1 1O@L*"FO; "* +O7OFO;
Reg1esn. p1.6i/. % porok, ki je plaal upnikovo terjatev, lahko od dolnika zahteva#
, plailo celotne terjatve &
, obresti od dneva plaila& NA $3'BC($!O
, povrailo stro(kov iz spora z upnikom od trenutka, ko je o sporu obvestil dolnika&
, povrailo (kode . NA $3'BC('!O
P1.6i/. z.05e6.5i z.6.1#6.nje % pred poplailom upnika lahko porok, zavezan z vednostjo
ali odobritvijo dolnika, od dolnika zahteva zavarovanje za poplailo svojih regresnih zahtev<
kov v naslednjih primerih#
$. dolnik ob zapadlosti ni izpolnil obveznosti &
'. upnik je sodno zahteval plailo od poroka &
). dolnikovo premoenjsko stanje se je po sklenitvi pogodbe znatno poslab(alo. NA $3)3O
P#1#k # p".7i"8 8pnik#6e 5e1j.56e ni %#"9.n #-6es5i5i %#"9nik.. +osledice neobvestila pa so#
>' 2 '33) "U4 567"T64
#l(nikvi u"vri i' ra'$erja &rti u&niku % dolnik lahko zoper poroka, ki je brez nje<
gove vednosti plaal upnikovo terjatve, uveljavlja vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko
zavrnil upnikov zahtevek. NA $3)$C($!O =e dolnik z ugovori uspe (terjatev se razveljavi ali
ugasne s pobotom!, lahko porok zahteva vrnitev plaanega samo od upnika. NA $3)'O 8
tem primeru ima porok nasproti dolniku kondikcijski zahtevek.
dolnik zaradi neobvestila (e enkrat plaa isto terjatev % porok lahko povrailo zahteva le
od upnika. NA $3)$C($!O 4pet gre za kondikcijski zahtevek.
(&;& REGRES PLA)NI!A NASPROTI SOPORO!O
4oporo(tvo pomeni, da je porokov ve. =e terjatev plaa le eden, lahko od ostalih soporokov
terja povrnitev sorazmernega delea. NA $3))O
(&<& ZASTARANJE POROTVA
Z zastaranjem glavne obveznosti zastara tudi porokova obveznost. NA $3)-C($!O
+ri zastaranju glavne obveznosti, ki je dalj(e od ' let, zastara porokova obveznost v ' letih od
zapadlosti glavne obveznosti. To ne velja za solidarno poro(tvo. NA $3)-C('!O
+retrganje zastaranja ne uinkuje proti poroku, razen e je razlog za pretrganje upnikovo deja<
nje pred sodi(em za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo glavne terjatve. NA $3)-C()!O
Zadranje zastaranja nima uinka proti poroku. NA $3)-C(-!O
(&=& POSEBNE VRSTE POROTVA
($! .6." menina poro(tvena zaveza. +osebnosti sta nemonost uveljavljanja ugovorov iz
temeljnega razmerja in solidarnost poro(tva.
('! del credere p#1#$56# porok se komitentu zavee, da bo ). oseba z njim sklenila posel. 8
tem primeru je porok upravien do posebne provizije #el cre#ere provizija .
()! 5#9ni$k. 6.1$7in. (cautio iudicatum solvi! zavarovanje pravdnih stro(kov s strani
tujega dravljana.
(-! p#1.6n."n# p#1#$56# 6 s5e7.j8 ."i p1isi"ni p#1.6n.6i poravnalni porok jami za zne<
sek, ki ga dolnik dolguje na podlagi prisilne poravnave.
(.! p#%p#1#$56# podporok jami za porokovo obveznost.
(/! #%$k#%ninsk# p#1#$56# porok se drugemu poroku zavee plaati od(kodnino v pri<
meru, e bo drugi porok utrpel (kodo zaradi svojega poro(tva.
,& ZASTAVA
Zastava ni obligacijski, temve stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti. Zastava je
p1.6i/. z.s5.6neg. 8pnik.3 %. se z.1.%i nep".7i". z.6.1#6.ne 5e1j.56e p#p".7. sk8p.j z
#-1es52i in s51#$ki iz 61e%n#s5i z.s5.6"jeneg. p1e%2e5. p1e% 6se2i %18gi2i 8pniki
z.s5.G6i5e"j. NA $'BC($! 4+ZO. Za zastavno razmerje je znailna .k/es#1n#s5 % zastavna
pravica je odvisna od terjatve, za katero je bila ustanovljena. Zastavo celovito ureja
4tvarnopravni zako<nik (4+Z!.
1anes zastavna pogodba ni ve realen kontrakt. Zastavljena stvar se pri roni zastavi (&i"nus!
lahko izroi (ele po sklenitvi pogodbe. 0re za zastavno obljubo, ki je konsenzualen kontrakt
&actu$ #e &i"nre #an#. Zastavna pogodba je dvostranski posel. Obravnava se pod odpla<
nimi pogodbami.
"zraz zastava ima ve pomenov#
, stvarnopravni pomen zastavljeni predmet&
, obligacijskopravni pomen zastavna pogodba.
Terjatev, za katero je zastava ustanovljena, je lahko tudi p#g#jn. ali -#%#7..
+redmet zastavne pravice so#
($! s56.1i&
('! p1.6i/e&
()! 61e%n#s5ni p.pi1ji,
e je z njimi mono razpolagati in imajo premoenjsko vrednost.
Fadar je zastavljena stvar, so zastavljeni tudi njeni plodovi.
>) 2 '33) "U4 567"T64
Zastavljene pravice so lahko terjatve ali druge pravice (npr. avtorske pravice!. Zastavitelj mora
izroiti zastavnemu upniku morebitno listino ali druga dokazila o zastavljeni terjatvi.
P1e%p#s5.6ke z.s5.6ne p#g#%-e so#
($! poslovna sposonost obeh strank&
('! ra!pola2alna sposonost % za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora
zastavitelj imeti pravico razpolaganja s predmetom zastave NA $)) 4+ZO&
()! dopustnost#
$! ni dopustno uporabljati zastavljene stvari , razen e rabo dovoli zastavitelj&
NA $.BC($! 4+ZO
'! ni dopustno izroiti zastavljene stvari drugemu v zastavo ( &#'astava ! ali rabo , razen
e to dovoli zastavitelj& NA $.BC($! 4+ZO
)! p1ep#6e% k#2is#1ne k".6z8"e (le4 commissoria! % nini sta doloili, da#
$. 'astavljena stvar ! ne&la%ilu 'a&a#le terjatve &rei#e v last 'astavne"a u&nika &
'. se 'astavljena stvar &r#a & vna&rej #l%eni ceni . NA $)'C($! 4+ZO
1ogovor o prehodu lastninske pravice ali prodaji po doloeni ceni je veljaven, e je
sklenjen po zapadosti zavarovane terjatve.
-! p1ep#6e% .n5i01eze (pactum antic0reticum! % 'astavljene stvari se ne s$e u(ivati.
*a plodovih zastavljene stvari pridobi lastninsko pravico zastavitelj, vendar se lahko v
zastavni pogodbi dogovori drugae. NA $.>C($! 4+ZO =e po zastavni pogodbi pridobi
lastninsko pravico na plodovih zastavni upnik, se zavarovana terjatev zmanj(a za
vrednost plodov, ki se najprej od(teje od stro(kov, nato od obresti in konno od glav<
nice. NA $.>C('! 4+ZO :nako se od terjatve od(teje vrednost koristi od rabe stvari, e
je bila dogovorjena v zastavni pogodbi. NA $.>C()! 4+ZO
D#"9n#s5i z.s5.6neg. 8pnik.#
($! 0rama stvari % zastavni upnik mora hraniti zastavljeno preminino kot dober gospodar C
gospodarstvenik. +ri tem se zavarovana terjatev povea za stro(ke hrambe. NA $.E 4+ZO
=e zastavni upnik zastavljene preminine ne hrani ustrezno, sodi(e na zahtevo zastavitelja
odredi odvzem zastavljene stvari in njeno izroitev ). osebi, ki jo ima v posesti za raun
zastavnega upnika. NA $/3O
('! vrnitev stvari po popla&ilu ter"atve % zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev
v celoti plaana, zastavitelju vrniti zastavljeno preminino oz. mu omogoiti, da jo prev<
zame iz neposredne posesti ). osebe. NA $/. 4+ZO
()! i'r%itev 'astavne"a lista zastavitelju kot dokazilo zastave&
(-! vrnitev prese5ka i! proda"ne2a i!kupi&ka % zastavni upnik iz izkupika prodaje poplaa
svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stro(ki. ;orebitni preseek mora izroiti zasta<
vitelju.
(.! i'terjava terjatve , ko ta zapade v plailo.
=e je zastavnih upnikov ve, velja naelo# prior tempore8 potior iure % kdor je prej(nji po
asu, je monej(i po pravici. 8rstni red se doloa po dnevu nastanka zastavnih pravic. Fo je v
celoti poplaana terjatev prvega zastavnega upnika, mora izroiti stvar naslednjemu in tako
naprej.
P1.6ni p#"#9.j zastavitelja#
($! i!ro&itev v posest % zastavitelj mora zastavljeno nepreminino izroiti zastavnemu upniku v
neposredno posest. NA $..C($! 4+ZO Pele s tem nastane rona zastava. Zastavljena premi<
nina se lahko izroi tudi v neposredno posest ). osebe na tak(en nain, da lahko njeno
izroitev zahteva le zastavni upnik. NA $..C('! 4+ZO
('! "am&evan"e !a stvarne in pravne napake !astavl"ene stvari % e zastavni upnik za napako
ni vedel in zaradi nje zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja, lahko
zastavni upnik od zastavitelja zahteva drugo primerno zavarovanje. NA $/$ 4+ZO
()! dol5nost povra&ila stro7kov !a 0ramo in varovan"e stvari % zavarovana terjatev se
povea za stro(ke hrambe zastavljene preminine NA $.EO.
>- 2 '33) "U4 567"T64
P1#%.j. z.s5.6"jene s56.1i se lahko opravi na ve nainov#
($! sodna proda"a#
$! izjemoma se opravi p1e%7.sn. p1#%.j., e#
$. se zastavljena preminina kvari ali izgublja vrednost ter obstaja nevarnost, da bo
njena vrednost nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve % sodi(e na predlog
zastavitelja ali zastavnega upnika in po zasli(anju nasprotne stranke odredi, naj bo
stvar prodana in doloi pogoje prodaje. +rodaja se opravi na javni drabi, po
borzni ali trni ceni. NA $/'C($! 4+ZO
4odi(e zavrne zahtevek zastavnega upnika, e zastavitelj ponudi drugo primerno
zavarovanje. NA $/'C('! 4+ZO
'. se spozna, da bo s prodajo doloeni osebi doseena posebej ugodna cena %
zastavljena preminina se proda doloeni osebi za doloeno ceno, ki je ugodna in
s katero so obvarovani upravieni interesi zastavnega upnika. NA $/)C($! 4+ZO
'! #-i7.jn. s#%n. p1#%.j. % e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme
zastavni upnik zahtevati od sodi(a odlobo, naj se zastavljena preminina proda in
opravi poplailo. Za prodajo se smiselno uporabljajo pravila o izvr(bi. NA $// 4+ZO
('! i!vensodna proda"a % stranki se lahko zanjo &isn dogovorita. V g#sp#%.1ski0 p#g#%G
-.0 se iz6ens#%n. p1#%.j. %#2ne6.. NA $/EC($! 4+ZO +reminina se proda na javni
drabi, po trni ali borzni ceni 6 > %ne0 #% #p#z#1i". zastavitelja. NA $/EC('! 4+ZO
P1ene0.nje z.s5.6ne p1.6i/e % zastavna pravica preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrne
zastavljeno stvar v zastaviteljevo posest. NA $/BO
Obravnavali smo samo rono zastavo (&i"nus!. +oleg nje obstajata (e hipoteka kot zastavna
pravica na nepremininah in neposestna zastavna pravica na premininah ($!iliarna Bi&A
teka!. 0lej stvarno pravo.
4& VAR)INA
V.1$7in. p#2eni3 %. 2#1. %.j."e/ 6.1$7ine#
($! ustanoviti !astavno pravico (rono zastavo, hipoteko!& ali
('! pridoiti poroka % subsidiarno, e ustanovitev zastave ni mona.
V1s5e var(ine so#
($! !aprta var7&ina po prenehanju temelja var(ine je upnik dolan vrniti iste stvari, kot jih
je prejel za var(ino&
('! vsotna var7&ina upnik je dolan vrniti isto koliino iste stvari (eius#e$ tantu$#e$
"eneris!#
$! "#7en. 6s#5n. 6.1$7in. upnik je dolan var(ino loeno shranjevati, lahko jo upo<
rablja, vendar mora odvzete predmete sproti nadomestiti s predmeti iste vrste&
'! p#2e$.n. 6s#5n. 6.1$7in. upnik lahko var(ino pome(a z drugimi predmeti, pri
emer izroitelj na predmetih nima ve lastnine#
$. '!irna varC%ina % prevzemnik pome(a var(ine veih izroiteljev, ki postanejo
solastniki&
'. '$esna varC%ina % prevzemnik zme(a predmet var(ine s svojimi stvarmi.
:& PRIDRANA (RETENCIJS!A) PRAVICA
Pridr5na ali retenci"ska pravica je p1.6i/.3 n. p#%".gi k.5e1e s2e i2e5nik p1i%19.5i s56.13
ki j# je %#"9.n iz1#7i5i %#"9nik83 %#k"e1 28 %#"9nik (8p1.6i7ene/ s56.1i) %#"g. ne p".7..
Upnik 'a&a#le terjatve, ki ima v rokah dolnikovo stvar, jo ima pravico pridrati do plaila ter<
jatve. NA '/$C($!O Pri &la%ilni nes&s!nsti #l(nika ima upnik pridrno pravico kljub neza<
padlosti terjatve. NA '/$C('!O =e pridrni upravienec izgubi pridrano stvar iz posesti, je ne
more zahtevati nazaj.
8 na(em pravu se ne zahteva kneksnst povezanost terjatve s predmetom pridranja.
>. 2 '33) "U4 567"T64
0ostinske organizacije lahko pridrijo stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, do popolnega pla<
ila za prenoitev in druge storitve.
+ridrna pravica temelji na zakonu. 4tranki se lahko zanjo tudi dogovorita.
P1e%2e5 1e5en/ije so stvari in vrednostni papir"i. +redmet ne morejo biti pooblastila in
dokazne listine. Upnik ne more pridrati dolnikovega pooblastila, listin, izkaznic, dopisov in
drugih podobnih stvari, ki niso na prodaj. NA '/'C('!O
D#p8s5n#s5 retencije#
, $ra !iti v skla#u ' $ral % npr. ni dopustna retencija, e je terjatev tako neznatna, da bi
bilo zadrevanje predmeta oitno neupravieno&
, stranka $ra i$eti stvar v &sesti ali i$etniCtvu % do posesti je morala priti na zakonit
nain. Ne%#p8s5n. je 1e5en/ij.#
D &e dol5nik !a0teva vrnitev stvari8 ki proti n"e2ovi vol"i ni ve& v n"e2ovi posesti&
D 2lede stvari8 i!ro&eni0 v 0ramo ali na posodo. NA '/'C($!O
P#s"e%i/e retencije#
($! odklonitev i!ro&itve stvari, dokler dolnik ne izpolni obveznosti % dolnik lahko toi na
vrnitev stvari in zmaga, vendar je toenec ( pridrni upravienec! dolan izroiti stvar le,
e dolnik poravna dolg&
('! popla&ilo i! pridr5ane stvari na enak na&in kot !astavni upnik % upnik se lahko poplaa
iz pridrane stvari na enak nain, vendar mora o tem predhodno obvestiti dolnika. NA '/-O
P1ene0.nje retencije#
($! s &reneBanje$ terjatve (akcesornostR!&
('! ' i'"u! &sesti C i$etniCtva stvari&
()! 7e %#"9nik p#n8%i 8s51ezn# z.6.1#6.nje % upnik je dolan vrniti stvar dolniku, e mu
ta ponudi ustrezno zavarovanje njegove terjatve. NA '/)O
+osebna vrsta retencije je 1e5en/ij. 6 2eni7ne2 p1.68 % ko pridobi imetnik menice tobo na
regres, lahko pridri dolnikov denar, preminine in vrednostne papirje.
;& ARA IN ODSTOPNINA
;&(& ARA
Ara je p1e2#9enjsk. k#1is53 ki j# #- sk"eni56i p#g#%-e s51.nk. iz1#7i %18gi s51.nki
z.1.%i 851%i56e s6#je #-6ezn#s5i. OZ# Ara je nek znesek %en.1j. ."i nek. k#"i7in. n.%#G
2es5ni0 s56.1i3 ki j# en. s51.nk. #- sk"eni56i p#g#%-e %. %18gi s51.nki 6 zn.2enje3 %. je
p#g#%-. sk"enjen.. NA /-C($!O =e je namen izroene koristi dvomljiv, se po sodni praksi
izroena korist (teje za predujem.
1ogovor o ari je realen dogovor. 6ra je dogovorjena (ele, ko se da. P#g#%-. je sk"enjen.3 k#
je .1. %.n.. NA /-C($!O *apano je (teti za sklenitev pogodbe trenutek, ko je ara (ele dogo<
vorjena. 4tranki se lahko dogovorita drugae.
6ra ne sme biti previsoka. 4odi(e lahko na zahtevo zainteresirane stranke zmanj(a pretirano
veliko aro. NA /.C(-!O
'7inki .1e so razlini#
($! pri nei!polnitvi ove!nosti#
$! e z. neizp#"ni5e6 #%g#6.1j. %.j."e/ .1e, ima prejemnik are ) monosti#
$. zahteva i'&lnitev , e je to (e mono& ali
'. zahteva &vrnitev Ck#e , pri emer lahko#
". aro vrne & ali
"". aro v(teje v od(kodnino .
). !#r(i ar . NA /.C($!O
'! e z. neizp#"ni5e6 #%g#6.1j. p1eje2nik .1e, ima dajalec are ) monosti#
$. zahteva i'&lnitev , e je to (e mono& ali
'. zahteva &vrnitev Ck#e in vrnitev are & ali
). zahteva vrnitev #vjne are . NA /.C('!O
>/ 2 '33) "U4 567"T64
Fadar se zahteva izpolnitev, je vedno mono zraven zahtevati (e povrnitev (kode zaradi
zamude. NA /.C()!O
('! pri delni i!polnitvi ove!nosti % upnik lahko#
$! zahteva i'&lnitev stanka !ve'nsti in &vrnitev Ck#e , ara se vCteje v #Ck#nin&
'! zahteva &vrnitev Ck#e 'ara#i ne&&lne i'&lnitve , ara se vCteje v #Ck#nin&
NA //C($!O
)! #st&i # &"#!e in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev ter izbira med ostalimi
zahtevki stranke, e pogodba ni izpolnjena zaradi druge stranke. NA //C('!O
)e se p#g#%-. p1.6i"n# izp#"ni3 se .1. 61ne ."i 61.78n. 6 izp#"ni5e6. NA /-C('!O
;&,& ODSTOPNINA (S!ESNINA)
*dstopnina je sp#1.z82 s51.nk3 %. ".0k# en. ."i %18g. #%s5#pi #% p#g#%-e3 7e p".7.
%#"#7en znesek. Odstopnina mora biti veja od tistega, kar je stranka prejela od druge stranke.
4tranka, ki ima na podlagi odstopnine pravico odstopiti od pogodbe, je u&ravi%ena stranka.
Fo upraviena stranka izjavi, da bo dala odstopnino, ne more ve zahtevati izpolnitve. N/EC('!O
Upraviena stranka lahko odstopi od pogodbe, dokler ne potee as za izpolnitev. NA /EC()!O
+ravica do odstopa preneha, e upraviena stranka#
, zane izpolnjevati svoje obveznosti& ali
, zane sprejemati izpolnitev druge stranke. NA /EC(.!O
A1. k#5 #%s5#pnin. % ara se (teje za odstopnino, e je bila ob ari dogovorjena pravica odsto<
piti od pogodbe. NA /BC($!O +osledici are kot odstopnine sta#
e odstopi dajalec are, aro izgubi&
e odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro. NA /BC('!O
<& POGODBENA !AZEN
Po2odena ka!en je %#g#6#1 2e% 8pnik#2 in %#"9nik#23 %. -# %#"9nik 8pnik8 p".7."
%#"#7en %en.1ni znesek ."i %18g# p1e2#9enjsk# k#1is5 6 p1i2e18E
o neizp#"ni56e& ali
o nep1.6i"ne izp#"ni56e. NA '-EC($!O
P"#!ena ka'en je #"vrjena 'a 'a$u#, razen e je dogovorjeno drugae. NA '-EC('!O
Akcesornost p#g#%-ene k.zni D sporazum o pogodbeni kazni ima pravno naravo obveznosti,
na katere zavarovanje se nana(a. NA '->O
Pslvni na$en pogodbene kazni je dvojen#
$! k.zensk. C8nk/ij. % pogodbena kazen sili stranko v disciplino in izpolnitev z gronjo, da
bo plaala ve&
'! #%$k#%ninsk. C8nk/ij. % stranki vnaprej doloita od(kodnino za (kodo, ki nastane zaradi
neizpolnitve, za katero je zavezanec odgovoren.
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, e je do neizpolnitve pri(lo zaradi vzroka izven
dolnikove odgovornosti. NA '.3O
P1e%p#s5.6ke z. 6e"j.6n#s5 pogodbene kazni so#
($! dopustnost % p#g#%-en. k.zen ne 2#1e -i5i %#g#6#1jen. z. %en.1ne #-6ezn#s5i. (LLL!
NA '-EC()!O Za denarne obveznosti so doloene zamudne obresti (BV na leto!.
('! olika % pogodbena kazen mora biti dogovorjena v enaki obliki, kot velja za glavno
obveznost. NA '-BC('!O
()! dolo&enost % stranki lahko poljubno doloita vi(ino kazni#
$! v skupnem znesku& ali
'! v odstotku& ali
)! za vsak dan zamude&
ali kako drugae. NA '-BC($!O
>E 2 '33) "U4 567"T64
V1s5e pogodbene kazni#
($! !a primer nei!polnitve % upnik lahko alternativn zahteva#
$! izp#"ni5e6 p#g#%-e& ali
'! p#g#%-en# k.zen. NA '.$C($!O
Upnik izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, e je zahteval plailo pogodbene
kazni. NA '.$C('!O 4tranka ne more zahtevati izpolnitve in pogodbene kazni hkrati.
*epravilna izpolnitev, ki jo ima upnik pravico odkloniti, se (teje za neizpolnitev.
+ogodbena kazen ni odstopnina. 1olnik nima pravice plaati pogodbeno kazen in odsto<
piti od pogodbe, razen e se stranki tako dogovorita. NA '.$C()!O
('! !a primer nepravilne i!polnitve % izpolnitev je nepravilna, e#
$! je z.k.sne". (zamuda!&
'! ima s56.1ne in p1.6ne n.p.ke&
)! je k1.je6n# nep1.6i"n..
Upnik lahko ku$ulativn zahteva izp#"ni5e6 #-6ezn#s5i in p#g#%-en# k.zen 0k1.5i.
NA '.$C(-!O
+ogoj za pogodbeno kazen je, da upnik ob izpolnitvi dolnika obvesti, da si pridruje
pravico do kazni. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, e je sprejel
izpolnitev in ni nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do pogodbene kazni.
NA '.$C(.!O Upnikov molk pomeni, da se je kazni odpovedal.
=e iz pogodbe ne izhaja drugae, velja domneva, da je pogodbena kazen dogovorjena za
nepravilno izpolnitev (zamudo!. NA '-EC('!O
Z2.nj$.nje p#g#%-ene k.zni % sodi(e zmanj(a na dolnikovo zahtevo pogodbeno kazen, e
spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta previsoka. NA '.'O
P#g#%-en. k.zen in #%$k#%nin. % mona sta ' poloaja#
($! n.s5.". $k#%. je man"7a #% p#g#%-ene k.zni % upnik ima pravico zahtevati pogodbeno
kazen, etudi#
$! presega nastalo (kodo& in
'! etudi (koda sploh ni nastala. NA '.)C($!O
('! n.s5.". $k#%. je ve&"a #% p#g#%-ene k.zni % 8pnik i2. p1.6i/# z.05e6.5i 1.z"ik# %#
p#p#"ne #%$k#%nine. NA '.)C('!O
Penale je z z.k#n#2 %#"#7en. #%$k#%nin. ."i p#g#%-en. k.zen. =e je za neizpolnitev
obveznosti ali za primer zamude doloen penale in sta se stranki dogovorili tudi za pogodbeno
kazen, upnik ne more hkrati zahtevati penala in pogodbene kazni, razen e zakon, ki doloa
penale, to dovoljuje. NA '.-O
Pse!ni &ri$eri pogodbene kazni#
, izguba plailnih obrokov % pri obronih poslih zamudni plaevalec izgubi e plaane
obroke&
, odstopnina % e stranki elita, naj ima pogodbena kazen pomen odstopnine, se morata o
tem posebej dogovoriti&
, sodni penal % dolnik pravoasno ne izpolni obveznosti, pri emer mu je upnik za to dal
primeren rok in je bila obveznost ugotovljena s pravnomono sodno odlobo. "zvr(ilno
sodi(e lahko na upnikovo zahtevo dolniku doloi naknaden rok za izpolnitev ali pa mu
naloi plailo sodnega penala. 4odni penal se lahko naloi ne glede na nastanek (kode, ker
se daje zaradi discipline. 4odni penal se ne (teje za izvr(ilni ukrep, eprav o njem odloa
izvr(ilno sodi(e.
=& PRED'JE (AVANS)
>B 2 '33) "U4 567"T64
Predu"em je 6n.p1ej$nj. izp#"ni5e6. 4tranka opravi dajatev ali storitev e pred zapadlostjo.
Uinkuje kot zavarovanje pogodbe, saj delna izpolnitev dolnika sili, da izpolni (e ostalo.
1ogovor o predujmu nima uinkov are % kdor pogodbo kr(i, mu predujem ne zapade.
>& PRIPOZNAVA DOLGA (C*NST'TUTU/ DE+'T' PR*PR'')
Pripo!nava dol2a je .k/es#1en %#g#6#13 s k.5e1i2 %#"9nik 8pnik8 p1izn.3 %. njeg#6.
#-6ezn#s5 #-s5.j..
S pripo!navo dol2a se pretr2a !astaran"e. (LLL!
*aini, s katerimi se lahko poda pripoznava#
($! nep1is5n# p1ip#zn.nje enostranska izjava dolnika&
('! nep#s1e%n. izj.6.&
()! p#s1e%n# p1ip#zn.nje#
$! s &la%il$ na u&nikv ra%un &
'! s &la%il$ !resti &
)! ' #ajanje$ 'avarvanja .
+ripoznava se od novacije (prenovitve! razlikuje po tem, da pri pripoznavi prej(nja obveznost
ne ugasne, temve obstaja poleg nove (ku$ulativna nvacija!.
P1izn.nje je treba loevati od pripoznave. +riznati je mono le dejstva (ki niso pravice!.
?& PRIDRAE! LASTNINS!E PRAVICE
Pridr5ek lastninske pravice je %#g#6#1 p1i p1#%.jni p#g#%-i3 s k.5e1i2 si iz1#7i5e"j s56.1i
p1i%19i ".s5ninsk# p1.6i/# n. s56.1i p# iz1#7i56i k8p/83 %#k"e1 5. ne p".7. /e"#5ne k8pG
nine. 4 pridrkom se na kupca prenese le priakovanje lastninske pravice.
*asproti kupevim upnikom uinkuje pridrek le, e je vpisan v javno overjeno listino. 4 tem
pridrek pridobi absolutne uinke.
Nevarnst naklju%ne"a uni%enja in &Ck#vanja & i'r%itvi tr&i ku&ec. (L!
VI& SPREEBE IN PRENE*ANJE OBVEZNOSTI
(& SPREEBE OBVEZNOSTI
(&(& PORAVNAVA (TRANSA!CIJA)
Poravnava je 6z.je2n. #%p".7n. p#g#%-.3 s k.5e1# se odpravi ne2otovost ali sporno
pravno ra!mer"e ! medseo"nim popu7&an"em 5.k#3 %. seE
, sp#1 p1ekine& oziroma
, #%p1.6i neg#5#6#s5& in
, %#"#7ij# 6z.je2ne p1.6i/e in #-6ezn#s5i. NA $3.3C($!O
P#g#ji z. p#1.6n.6##
($! spornost ali ne2otovost pravnega razmerja&
('! v!a"emnost i!polnitve&
()! ra!pola2alna in poslovna sposonost % za sklenitev pogodbe o poravnavi je potrebna
sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave& NA $3.'O
(-! osto" temel"ne2a ra!mer"a % poravnava je akcesorna&
(.! stranki ne smeta iti v !moti.
$.$.$. 4+O7*O4T "* *:0OTO8O4T
Terjatev, glede katere se sklepa poravnava, mora biti sporna ali negotova. Neg#5#6. terjatev je
odvisna od pogoja. Sp#1n. terjatev je terjatev, o katere vsebini se stranki ne strinjata, in naj<
deta re(itev v medsebojnem popu(anju namesto, da bi re(itev iskali po sodni poti.
>> 2 '33) "U4 567"T64
4 poravnavo se stranki dogovorita nekaj novega, vendar nova obveznost ne sme biti nekaj
pov<sem drugega, kot je bila prej(nja, ker bi sicer (lo za novacijo. Za razliko od novacije pri
porav<navi vedno ostanejo v veljavi poro(tva in zastave.
4laba stran poravnave je v tem, da ena stranka lahko drugo izkori(a, ker ve, da se boji stro(<
kov sodnega postopka.
$.$.'. +7:1;:T +O768*68:
P1e%2e5 p#1.6n.6e je ".0k# 6s.k. p1.6i/.3 s k.5e1# k%# 1.zp#".g. NA $3.)C($!O#
, vsaka dopustna obveznost ali pravno razmerje, razen statusnega razmerja&
, stvarnopravno upravienje&
, terjatev, o kateri je bila izdana pravnomona sodna odloba&
, veljavna je poravnava o premoenjskih posledicah kaznivega dejanja& NA $3.)C('!O
P1e%2e5 p#1.6n.6e ne 2#1ej# -i5i sp#1i g"e%e s5.58sni0 1.z2e1ij. NA $3.)C()!O
$.$.). +7:1+O4T68F: Z6 4F@:*"T:8 +O768*68:
($! Sp#s#-n#s5#
$! &slvna s&s!nst &
'! ra'&la"alna s&s!nst .
('! D#p8s5n#s5 % poravnava je dopustna le glede pravic, s katerimi stranki lahko razpolagata.
Tako ni %#p8s5n. p#1.6n.6. ##
$! r#iteljskiB &ravicaB &
'! &rki , dokler ni razgla(ena&
)! ne$ralne$u na$enu &
*ina je poravnava, ki nima podlage (kavze!.
Ni7n. je p#1.6n.6. # ni7ne2 p1.6ne2 p#s"8, etudi sta stranki vedeli za ninost in sta
jo hoteli s poravnavo odpraviti. NA $3.EC('!O
Ve"j.6n. je p#1.6n.6. # izp#%-#jne2 p1.6ne2 p#s"8, e je izpodbojni upravienec ob
sklenitvi poravnave vedel za monost izpodbijanja. NA $3.EC($!O
=e se sklene poravnava po zastopniku, je za to potrebno specialno pooblastilo. +oobla(e<
nec ne sme brez posebne pooblastitve skleniti pogodbe o poravnavi. NA E/C()!O
()! P#g#%-en. 6#"j. % stranka ne s$e !iti v '$ti. Zmota je mona kot#
$! !mota o osto"u sporne2a ali ne2otove2a ra!mer"a % p#1.6n.6. je ni7n., e temelji
na zmotnem preprianju obeh strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni.
NA $3.BC($!O Odpoved pravici do uveljavljanja ninosti poravnave nima pravnega
uinka. NA $3.BC('!O
'! !mota o caput controversum % ca&ut cntrversu$ so okoli(ine, ki jih stranki ob
sklepanju poravnave imata za sporne in negotove. Take zmote ni mono uveljavljati,
ker sta se stranki sporazumeli, da bosta poiskali novo re(itev s poravnavo.
)! !mota o non caput controversum % nn ca&ut cntrversu$ so okoli(ine, ki jih
stranki ob sklepanju poravnave nimata za sporne ali negotove. Taka zmota bi lahko
povzroila, da do poravnave sploh ne bi pri(lo, zato uinkuje na veljavnost poravnave.
-! !mota o de"stvi0 % p#1.6n.6. je ni7n., e se zmotno preprianje strank nana(a na
navadna dejstva. NA $3.BC('!O
.! !mota o podla2i (kavzi! % obe stranki mislita, da je vsebina razmerja sporna, eprav v
resnici ni. =e bi stranki imeli prave podatke, do poravnave sploh ne bi pri(lo. P#1.6G
n.6. je ni7n.3 ke1 ni2. p#%".ge.
)ez2e1n# p1ik1.j$.nje % zaradi ezmernega prikraj(anja se ne more zahtevati razveljavi<
tev poravnave. NA $3..O 0re za naelo vlenti nn fit iniuria tistemu, ki hoe, se ne
godi krivica.
$.$.-. U="*F" +O768*68:
"zpolnitev poravnave se ravna po splo(nih pravilih o izpolnitvi pravnega posla#
, vsaka stranka odgovarja za stvarne in pravne napake izpolnitve&
, mono je uveljavljanje ugovorov po splo(nih pravilih.
'7inek p#1.6n.6e n.sp1#5i p#1#k#2 in z.s5.6i5e"je2 (akcesorijam!#
$33 2 '33) "U4 567"T64
($! porok in zastavitelj #s5.ne5. s poravnavo n.%."je 6 z.6ezi, njuna #%g#6#1n#s5 se ".0k# s
poravnavo#
$! z2.nj$.& ali
'! p#6e7.3 6en%.1 s.2#3 7e se s p#1.6n.6# s51inj.5.. NA $3./C('!O
('! porok in zastavitelj #-%19i5. 6se 8g#6#1e3 kateri$ se je #l(nik s &ravnav #&ve#al.
NA $3./C()!O
()! e je s poravnavo izvr(ena p1en#6i5e6 (novacija! obveznosti, je p#1#k p1#s5 ter z.s5.6.
p1ene0.. NA $3./C($!O
$.$... +O4:?*: 874T: +O768*68:
($! S#%n. p#1.6n.6. je poravnava, sklenjena pred sodi(em. 4porno je vpra(anje, ali je taka
poravnava civilna ali procesna. "zoblikovali sta se ' teoriji#
$! procesna teorija % uveljavljati je treba le procesne uinke&
'! teorija o me(ani naravi % gre za civilnopravni posel, ki ima me(ane uinke.
('! P1isi"n. p#1.6n.6. -1ez "ik6i%./ijskeg. p#s5#pk. % prezadolen dolnik lahko upni<
kom namesto steaja predlaga poravnavo. Tak(en predlog je sprejet, e zanj glasujejo
upniki, katerih terjatve presegajo polovico vseh terjatev.
(&,& ZASTARANJE (PRAESCR'PT'*!
$.'.$. +OG:; "* Z*6="@*O4T" Z64T676*G6
Zastaranje pomeni, da p# p1e5ek8 %#"#7eneg. 7.s. p1ene0. p1.6i/. z.05e6.5i izp#"ni5e6
#-6ezn#s5i. Z zastaranjem se /i6i"n#p1.6n. #-6ezn#s5 sp1e2eni 6 n.581."n#. Obveznost ne
preneha, spremeni se le njena pravna narava. =e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in
izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. 1olnik nima te pra<
vice niti tedaj, ko je vedel, da je obveznost zastarala. NA )-' OZO
Zastaranje je 5ipi7n. 61s5. 8g#6#1.. =e se dolnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodi(e
nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odloiti tako kot o vsakem drugem zahtevku NA )).C()!O.
=as, ki je potreben za zastaranje, pogojuje pomembnost posameznih vrst obveznosti. 4plo(ni
zastaralni rok je . let, posamezni roki se raztezajo od $ do $3 let.
Znailnosti zastaranja#
($! z.s5.1."ni 1#ki s# k#gen5ni % stranki jih ne moreta niti podalj(ati niti skraj(ati&
('! %#"9nik se z.s5.1.nj8 ne 2#1e #%p#6e%.5i p1e% p1e5ek#2 z.s5.1."neg. 1#k.&
()! p1e%0#%n. #%p#6e% z.s5.1.nj8 je ni7n.&
(-! zastaranje ima ' bistvena elementa#
$! p1e5e7i 2#1. z.k#nsk# %#"#7eni 7.s&
'! %#"9nik se 2#1. sk"i/e6.5i n. z.s5.1.nje % sodi(e zastaranja *: ugotavlja po
uradni dolnosti.
$.'.'. 4+@OP*O O Z64T676*GU
Z z.s5.1.nje2 p1ene0. p1.6i/. z.05e6.5i izp#"ni5e6 #-6ezn#s5i. NA )).C($!O
.astaranje nast&i@ k &rete%e ' 'akn$ #l%eni %as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval
izpolnitev obveznosti. NA )).C('!O
S#%i$7e se ne s2e #zi1.5i n. z.s5.1.nje3 7e se %#"9nik n.nj ne sk"i/8je. NA )).C()!O
Fdaj zane zastaranje teiH
($! p16i %.n p# %ne683 k# je 8pnik i2e" p1.6i/# 5e1j.5i izp#"ni5e6. NA ))/C($!O To je
splo(no pravilo, kajti lahko je z zakonom doloeno kaj drugega#
$! 'astaranje #Ck#ninske !ve'nsti 'a%ne te%i # #neva@ k je Ck#vanec i've#el
'a Ck# IN strilca&
'! 'astaranje alternativne !ve'nsti 'a%ne te%i # #neva@ k je u&nik &ri#!il &ravic
i'!ire.
('! p16i %.n p# %ne683 k# je %#"9nik 1.6n." p1#5i #-6ezn#s5i, e je obveznost v tem, da se
kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi. NA ))/C('!O
N.s5#p z.s5.1.nj. % !.s5.1.nje n.s5#pi3 k# p#5e7e z.%nji %.n z z.k#n#2 %#"#7eneg.
7.s.. NA ))EO
$3$ 2 '33) "U4 567"T64
VCtevanje %asa &re#nikv % v zastaranje se v(teje tudi as, ki je potekel v prid dolnikovim
prednikom NA ))BO
P1ep#6e% sp1e2e2-e z.s5.1."neg. 1#k. % s pravnim poslom ni mogoe doloiti dalj(ega ali
kraj(ega zastaranja, kot je as, ki ga doloa zakon. NA ))>C($!O 4 pravnim poslom ni mogoe
doloiti, da zastaranje nekaj asa ne bo teklo. NA ))>C('!O
O#&ve# 'astaranja % dolnik se ne more zastaranju odpovedati prej, kakor potee zanj dolo<
en as. NA )-3O
Pisna &ri&'nava in 'avarvanje 'astarane !ve'nsti % pisna prepoznava zastarane obvezno<
sti se (teje za odpoved zastaranju. NA )-$C($!O :nak uinek ima tudi zastava ali kak(no drugo
zavarovanje, dano na zastarano terjatev. NA )-$C('!O
9%inek i'&lnitve 'astarane !ve'nsti % 7e je %#"9nik izp#"ni" z.s5.1.n# #-6ezn#s53 ni2.
p1.6i/e 5e1j.5i n.z.j 5is5eg.3 k.1 je %."3 ni5i 5e%.j3 7e ni 6e%e"3 %. je #-6ezn#s5 z.s5.1.n..
NA )-'O
.astaranje stranskiB terjatev % ko zastara glavna terjatev oziroma, ko bi zastarala glavna ter<
jatev, e ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve. NA )--O
Fdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranjuH P1.6i". # z.s5.1.nj8 se ne 8p#1.-"j.j# 6 p1i2eG
1i03 k# je 6 z.k#n8 %#"#7en 1#k3 6 k.5e1e2 je 51e-. 6"#9i5i 5#9-# ."i #p1.6i5i %#"#7en#
%ej.nje3 ke1 -i -i". si/e1 p1.6i/. izg8-"jen.. NA )-.O
$.'.). Z64T676@*" 7OF"
Sp"#$ni z.s5.1."ni 1#k# terjatve zastarajo v 9 leti0, e ni z zakonom doloen za zastaranje
drugaen rok. NA )-/O
Te1j.56e iz g#sp#%.1ski0 p#g#%- z.s5.1.j# v 6 leti0. NA )->C($!O
Ostali zastaralni roki#
, ( "e5## elektrika, plin, voda, snaga, 7T8, po(ta, Telekom, naronina na asopise in revije,
internet, kabelska televizija, upravljanje vestanovanjskih hi(. NA ).. OZO
, 4 "e5.# obasne terjatve, ki dospevajo letno ali v kraj(ih asovnih presledkih& anuitete za
odplaevanje glavnice. NA )-EO
, 4 "e5. #zi1#2. ; "e5#
D #Ck#ninske terjatve #
zastarajo v ) letih, odkar je o(kodovanec zvedel za (kodo in tistega, ki jo je pov<
zroil 1e".5i6n# z.s5.1.nje& NA ).'C($!O
zastarajo v . letih, odkar je (koda nastala, v vsakem primeru .-s#"85n# z.s5.G
1.nje. NA ).'C('!O
D terjatve i' 'avarvalniB &"#! 'a ne(ivljenjska 'avarvanja #
zastarajo v ) letih od nastopa zavarovalnega primera& NA ).EC($!O
zastarajo v . letih od nastopa zavarovalnega primera, e zavarovanec dokae, da
ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil. NA ).EC('!O
, ; "e5 #zi1#2. (@ "e5 % terjatve )* se! i' 'avarvalniB &"#! 'a (ivljenjska 'avarvanja#
D zastarajo v . letih od upo(tevne smrti zavarovanca (ne sme biti samomor!& NA ).EC($!O
D zastarajo v $3 letih od upo(tevne smrti zavarovanca, e ). oseba dokae, da za smrt
zavarovanca ni vedela. NA ).EC('!O
, ; "e5 #zi1#2. (; "e5 % #Ck#ninske terjatve 'ara#i kru&cije NA ).-O#
D zastarajo v . letih, odkar je o(kodovanec zaradi korupcije zvedel za (kodo&
D zastarajo v $. letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru.
, (@ "e5 % 5e1j.56e3 8g#5#6"jene p1e% s#%i$7e2 ."i %18gi2 p1is5#jni2 #1g.n#2&
, (; "e5 % #Ck#ninske terjatve@ &v'r%ene ' #ejanje$ s&lne 'lra!e $la#letne se!e,
zastarajo v $. letih po polnoletnosti o(kodovanca (ko je o(kodovanec star )) let!&
NA ).'C(-!O
, nik#"i ne zastara p1.6i/. %# p1e9i6"j.nj. NA )-BC()!O in druge ne'astarljive &ravice#
D osebne (statusne! in rodbinske pravice&
D zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevek!&
$3' 2 '33) "U4 567"T64
D p1.6i/. %# 86e"j.6"j.nj. ni7n#s5i&
D upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij&
D oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe!.
O#Ck#ninske terjatve 'a Ck#@ &v'r%en s ka'nivi$ #ejanje$ zastarajo v rku 'a 'astaraA
nje ka'enske"a &re"na. NA ).)C($!O
8 posebnih predpisih so doloeni tudi kraj(i zastaralni roki od enega leta % npr. / mesecev po
zakonu o menici.
$.'.-. Z617L6*G: Z64T676*G6 ( IMPEDIMENT9M PRAES6RIPTIONIS !
,adr5an"e !astaran"e p#2eni3 %. !astaran"e v dolo&enem &asu ne te&e !aradi !akonsko
predvideni0 do2odkov. R.z"#gi z. z.%19.nje zastaranja so#
($! osena ve! med upnikom in dol5nikom NA ).BO % zastaranje ne tee#
$! med zakoncema& NA ).BC$O
'! med star(i in otroki, dokler traja roditeljska pravica& NA ).BC'O
)! med varovancem in njegovim skrbnikom ali skrbstvenim organom, dokler traja skrbni<
(tvo in dokler niso dani rauni& NA ).BC()!O
-! med osebama, ki ivita v zunajzakonski skupnosti. NA ).BC(-!O
('! ter"atve do dolo&eni0 ose NA ).>O % zastaranje ne tee#
$! med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za
terjatve oseb v voja(ki slubi& NA ).>C($!O
'! za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali
njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno raz<
merje. NA ).>C('!O
()! neprema2l"ive ovire % zastaranje ne tee tisti as, ko u&nik 'ara#i ne&re$a"ljiviB vir ni
$"el s#n 'aBtevati i'&lnitve !ve'nsti. NA )/3O
V&liv v'rka 'a#r(anja na 'astaranje % e zastaranje ni moglo zaeti tei zaradi kak(nega za<
konitega vzroka, zane tei takrat, ko ta vzrok preneha. NA )/$C($!O =e je zastaranje zaelo
tei, preden je nastal vzrok, ki ga je zadral, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha& as, ki je prete<
kel pred zadranjem, pa se v(teje v zastaralni rok, ki ga doloa zakon. NA )/$C('!O
$.'... +7:T706*G: Z64T676*G6 ( INTERR9PTIO PRAES6RIPTIONIS !
Pretr2an"e !astaran"a p#2eni3 %. se !astaralni roki !a&ne"o 7teti !nova.
Zastaranje se pretrga#
($! s p1ip#zn.6# %#"g. (A )/- OZ! % zastaranje se pretrga, ko dolnik pripozna dolg. 1olg
lahko pripozna dolnik ne le z upniku dano izjavo, temve tudi posredno, npr. da kaj plaa
na raun, da plaa obresti ali da zavarovanje.
('! z 6"#9i56ij# 5#9-e (A )/. OZ! % zastaranje se pretrga z vloitvijo tobe ali vsakim drugim
upnikovim dejanjem zoper dolnika pred sodi(em ali drugim pristojnim organom, da bi se
ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. "zjeme#
$! 'astaranja ne &retr"a 'avr(ena ali 'avrnjena t(!a &
'! 'astaranja ne &retr"a t(!a@ ki je na$enjena le kt "r(nja .
$.'./. Z64T676*G: "* +7:F@UZ"G6 (U064*"T:8 +768"5:!
7azlike med zastaranjem in prekluzijo so#
ZASTARANJE PRE!L'ZIJA
preneha pravica (sodno! zahtevati izpolnitev
obveznosti
preneha sama pravica
iztek zastaralnega roka upo(teva sodi(e
s.2# n. z.05e6# %#"9nik.
iztek prekluzivnega roka upo(teva sodi(e p#
81.%ni %#"9n#s5i
e dolnik izpolni zastarano obveznost, ne
more terjati nazaj
e dolnik izpolni prekludirano pravico, bi to
pomenilo novo pravno podlago
(&4& STE)AJ (!ON!'RZ)
$3) 2 '33) "U4 567"T64
4teaj je razlog za prenehanje gospodarskih subjektov. *amen steaja je vnoviti dolnikovo
premoenje in poplaati upnike, ko je dolnik dalj asa plailno nesposoben ali zadolen.
Upnike se poplaa sorazmerno, zakon pa doloa prednost nekaterih terjatev.
$.).$. 4+7:;:;?: O?8:Z*O4T" Z6761" 4T:=6G6
Zaradi steaja se zgodijo naslednje spremembe#
($! sp1e2e2-. p1e%2e5. % ne#enarne terjatve proti steajnemu dolniku se s&re$enij v
#enarne&
('! sp1e2e2-. 2#%."i5e5e#
$! ne#s&ele terjatve se Ctejej 'a #s&ele &
'! &eri#i%ne in !%asne terjatve se s&re$enij v enkratne terjatve .
()! sp1e2e2-. en#s51.nski0 p#s"#6 % &nu#!e, ki jih da ali sprejme steajni dolnik, i'"uA
!ij veljav, razen e so bile do uvedbe steaja akceptirane&
(-! #-#jes51.nske #%p".7ne p#g#%-e % s steajem ne postanejo neveljavne, vendar laBk
steA%ajni u&ravitelj #st&i # &"#!e ter stranka 'aBteva #Ck#nin kt u&nik
ste%ajne $ase&
(.! sp1e2e2-. z.k#ni5i0 p1.6i/ % terjatve@ ki jiB je !il $(n &!tati # uve#!e ste%aja@
veljaj 'a &!tane in se ne prijavijo v steajno maso.
$.).'. 8+@"8 4T:=6G6 *6 U="*FO86*G: O?8:Z*O4T"
($! Ni 6e7 2#9n# %#6#"i5i iz61$-e in z.6.1#6.nj. od dneva uvedbe steaja proti steajnemu
dolniku.
('! D#"#7ene 5e1j.56e i2.j# p1e%n#s5 % to so#
$! ter"atve delavcev !a oseni do0odek, nastale po uvedbi steaja&
'! od7kodnine !a po7kode pri delu, nastale pred uvedbo steaja.
4 prijavo v steajno maso se pretrga zastaranje prijavljene terjatve.
()! S5e7.j ne 6p"i6. n.#
$! lo&itvene pravice p1.6i/e %# p#se-neg. p#p".7i". iz %#"#7eneg. %#"9nik#6eg.
p1e2#9enj. (zastavna pravica, pridrna pravica!&
'! i!lo&itvene pravice izloitev stvari, ki ne pripadajo dolniku ( stvari, na katerih ima
nekdo drug lastninsko pravico!.
,& PRENE*ANJE OBVEZNOSTI
Obstajata , n.7in. p1ene0.nj. obveznosti#
($! 1e%n# ."i n#12."n# p1ene0.nje i!polnitev&
('! iz1e%n# p1ene0.nje drugi, z zakonom doloeni primeri prenehanja#
$! prenehanje s sp#1.z82#2 s51.nk, p# 6#"ji #-e0 s51.nk#
$. nadomestna i!polnitev (dajatev namesto plaila, izpolnitveni surogat, #ati in
slutu$!&
'. prenovitev (nvacija!&
). odpust dol2a&
-. ra!ve!a po2ode.
'! prenehanje z #p/ij# ene s51.nke#
$. pootan"e (k$&en'acija!&
'. sodna polo5itev&
). samopomo&na proda"a&
-. ra!ve!a ! opci"o.
)! prenehanje -1ez 6#"je s51.nk#
$. !dru5itev (cnfusi!&
'. prene0an"e su"ektov ove!nosti#
). prene0an"e upnikove2a interesa.
$3- 2 '33) "U4 567"T64
-! #s5."i p1i2e1i p1ene0.nj.#
$. nemo5nost i!polnitve&
'. potek &asa, odpoved&
). ni&nost&
-. i!podo"nost&
.. ra!ve!a po2ode !aradi nei!polnitve&
/. ra!ve!a po2ode !aradi spremen"eni0 ra!mer&
E. ra!ve!a po2ode !aradi &e!merne2a prikra"7an"a&
B. odstop od po2ode.
,&(& NADOESTNA IZPOLNITEV
(DAJATEV NAESTO PLA)ILA3 IZPOLNITVENI S'ROGAT)
MDAT'* 'N S*)UTU/N
Nadomestna i!polnitev je iz1e%en n.7in p1ene0.nj. #-6ezn#s5i3 p1i k.5e1e2 upnik v spo:
ra!umu ! dol5nikom spre"me ka" dru2e2a namesto tiste2a8 kar mu dol5nik dol2u"e.
NA 'B)C($!O
*adomestna izpolnitev je realna &"#!a med strankama. 4klenitev prej(njega razmerja in
prej(nja terjatev ostaneta nespremenjena.
Su!r"acija je realna % stranki se dogovorita o ugasnitvi obveznosti z drugim predmetom
izpolnitve. Ugasnitev velja le toliko, kolikor je dogovor veljaven in tudi izpolnjen.
*adomestna izpolnitev je odplaen pravni posel, zato veljajo pravila %e'$erne$ &rikrajCanju
in ja$%evanju# v primeru nadomestne izpolnitve je %#"9nik #%g#6#1en k#5 p1#%.j."e/ z.
s56.1ne in p1.6ne n.p.ke s56.1i, ki jo je dal namesto dolgovanega. NA 'B)C('!O 8endar
8pnik ".0k# n.2es5# z.05e6k. iz s56.1ni0 in p1.6ni0 n.p.k z.05e6. izp#"ni5e6 p16#5ne
5e1j.56e in #%$k#%nin#. NA 'B)C()!O
4orodna pravna razmerja#
, #ajatev 'ara#i &la%ila (#ati &r slven#i! dogovor, po katerem dolnik izroi upniku
kak(no stvar ali drugo pravico, naj jo proda C izterja, poplaa iz doseenega zneska svojo
terjatev ter mu izroi ostanek. Obveznost preneha (ele, ko se upnik poplaa iz doseenega
zneska. NA 'B-O =e dajatev zaradi plaila ne zado(a, ivi terjatev v neodplaanem delu (e
naprej. =e izkupiek iz prodaje C izterjave presega obveznost, mora upnik preseek vrniti.
, facultas alternativa % stranki se e vnaprej dogovorita, da dolnik namesto dogovorjene
izpolnitve opravi drugo. 9na res in !li"atine@ #uae res in slutine.
, nvacija (prenovitev! % v obeh primerih se stranki dogovorita za nov predmet izpolnitve.
*ovacija pomeni spremembo v stipulacijski in solucijski 9azi, medtem ko pomeni nado<
mestna izpolnitev spremembo le v solucijski 9azi.
P1e%2e5 n.%#2es5ne izp#"ni56e je 6s.k1$n. %#p8s5n. izp#"ni5e6. Fer gre za realen kon<
trakt, $ra u&nik na i'r%eni stvari &ri#!iti lastninsk &ravic. =e se prenese terjatev, je
potreben akt za prenos terjatve (cessi in slutu$!.
'7inki n.%#2es5ne izp#"ni56e % e je pravilno opravljena, 8g.sne p16#5n# #-"ig./ijsk# 1.zG
2e1je. 1olniku &reneBa #l" in s tem &reneBaj tu#i akcesrije. =e upnik nadomestno izpol<
nitev odkloni, prvotna terjatev spet oivi, vendar ne oivijo tudi akcesorne zaveze.
,&,& PRENOVITEV (NOVACIJA)
Prenovitev #novaci"a$ je iz1e%en n.7in p1ene0.nj. #-6ezn#s5i3 p# k.5e1e2 se upnik in
dol5nik spora!umeta8 da osta osto"e&o ove!nost nadomestila ! novo 5e1 ima nova ove!:
nost dru2a&en predmet ali dru2a&no pravno podla2o (kavzo!. NA )')C($!O
8 dvomu je novacija ku$ulativna % p1en#6i5e6 se ne %#2ne6.. (LLL! =e stranki med ustvarja<
njem nove obveznosti nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, potem ta ne pre<
neha, temve obstaja poleg nove. NA )'-O
+ravna podlaga (kavza! novacije je namen, ki izhaja iz nove obveznosti.
+renovitev je #%p".7n. p#g#%-., zato zanjo veljajo pravila jamevanja in ezmernega prikraj<
(anja. Odplanost je v tem, da je prenehanje dotedanje obveznosti plailo za novo terjatev.
+otrebna je 6#"j. s51.nk, da namesto prej(nje nastane nova obveznost.
$3. 2 '33) "U4 567"T64
0lede pravne narave novacije obstajata ' teoriji#
($! translacijska terija % vsebina prve obveznosti preide v novo obveznost&
('! s8-s5i58/ijsk. 5e#1ij. % &rva terjatev u"asne s te$@ k (ivi #ru"a (OZ!.
P#g#ji z. 6e"j.6n#s5 n#6./ije#
($! upnik in dol5nik skleneta po2odo o prene0an"u pre"7n"e ove!nosti in so&asnem
nastanku nove#
$! !li%nst se ravna po oblinosti prej(nje pogodbe &
'! #ru"a%en &re#$et ali #ru"a%na &ravna &#la"a nove obveznosti NA )')C($!O#
$. drugaen predmet % doloi se druga individualno doloena stvar ali generino
doloena stvar druge vrste&
'. drugana pravna podlaga % npr. prodana stvar ostane prodajalcu na posodo&
)! z. p1en#6i5e6 se ne $5eje#
$. sp1e2e2-. ali dodaja 1#k.&
'. sp1e2e2-. ali dodaja k1.j. izpolnitve&
). sp1e2e2-. ali dodaja n.7in. izpolnitve&
-. sp#1.z82 # #-1es5i0&
.. sp#1.z82 # p#g#%-eni k.zni&
/. sp#1.z82 # z.6.1#6.nj8 (poroki, zastava!&
E. sp#1.z82 # s51.nske2 %#"#7i"8&
B. sp#1.z82 # iz%.ji n#6e "is5ine # %#"g8 NA )')C('!O&
>. iz%.j. 7ek. ."i 2eni/e zaradi prej(nje obveznosti, razen e se stranki tako dogo<
vorita. NA )')C()!O
('! vel"avnost pre"7n"e ove!nosti NA )'/O#
$! p1en#6i5e6 je re! u&inka3 7e je -i". p1ej$nj. #-6ezn#s5 ni&na ."i je 9e u2asnila
NA )'/C($!O&
'! p1en#6i5e6 je vel"avna3 7e je -i". p1ej$nj. #-6ezn#s5 i!podo"na in je dol5nik
vedel !a i!podo"ni ra!lo2 NA )'/C('!O&
)! veljavno se lahko prenovi tudi naturalna !ve'nst .
()! vel"avnost nove ove!nosti % 7e je p#g#%-. # p1en#6i56i ne6e"j.6n., se (teje, da preno:
vitve splo0 ni ilo in da pre"7n"a ove!nost splo0 ni prene0ala NA )'EO#
$! nova obveznost je ni7n. % nvacija s&lB ni nastala, zato ostaja prvotna obveznost
nespremenjena&
'! nova obveznost je izp#%-#jn. % novacija velja, dokler in kolikor se ne izpodbije&
)! nova obveznost je p#g#jn. % veljavnost novacije je odvisna od uresniitve pogoja#
$. #l(ni pogoj % prej(nja obveznost preneha, ko se pogoj izpolni#
'. ra've'ni pogoj % nova obveznost velja, dokler se pogoj ne uresnii, takrat pa
zane spet veljati stara obveznost.
'7inki n#6./ije#
($! pre"7n"a ove!nost prene0a8 nova ove!nost nastane NA )'.C($!O&
('! prene0ata !astava in poro7tvo za prej(njo obveznost, razen e je s porokom ali zastavite<
ljem drugae dogovorjeno NA )'.C('!O&
()! prene0a"o vse stranske pravice (akcesorije! iz prej(nje obveznosti NA )'.C()!O.
,&4& ODP'ST DOLGA
*dpust dol2a je %#g#6#1 2e% 8pnik#2 in %#"9nik#23 p# k.5e1e2 upnik i!"avi dol5niku8
da ne o !a0teval i!polnitve ove!nosti8 ter se dol5nik s tem strin"a NA )$>C($!O.
Odpust je lahko#
, delen ali popoln&
, pogojen ali nepogojen&
, takoj(en ali vezan na rok&
, posamien ali splo(en#
D s posaminim odpustom dolga ugasne le doloena terjatev&
$3/ 2 '33) "U4 567"T64
D s sp"#$ni2 #%p8s5#2 %#"g#6 u2asne"o vse upnikove ter"atve nasproti dol5niku,
razen tistih, za katere upnik ni vedel v asu odpusta NA )''O.
+redpostavki odpusta#
($! 8pnik izj.6i %#"9nik83 %. 28 #%p8$7. %#"g in %#"9nik #%p8s5 sp1ej2e % za veljavnost
sporazuma ni p#51e-n. en.k. #-"ik. k#5 z. #%p8$7en# #-6ezn#s5 NA )'3C('!O&
('! %#"g je 2#9n# #%p8s5i5i % ni se mono odrei strogo osebnim razmerjem in neprenoslji<
vim terjatvam. O%p8s5i se ".0k# #-s5#je7i k#5 58%i -#%#7i %#"g.
'7inki #%p8s5. % #%p8s5 %#"g. p#1#k8 ne #p1#s5i g".6neg. %#"9nik.. O%p8s5 %#"g. g".6G
ne28 %#"9nik8 #p1#s5i 58%i p#1#k. NA )'$C($!O. O%p8s5 %#"g. ene28 iz2e% 6e7i0 p#1#G
k#6 ne #p1#s5i #s5."i0 porokov, vendar se njihova !ve'nst sra'$ern '$anjCa NA )'$C('!O.
1olg ne sme posegati v pravice ). oseb.
,&:& ODPRAVA POGODBE (RAZVELJAVITEV)
5elotno pogodbeno razmerje se lahko odpravi z dogovorom med strankama. Tak(na odprava
velja za nazaj (e4 tunc)3 razen e se stranki dogovorita, da naj razveljavitev uinkuje samo za
naprej (e4 nunc!. Odprava z uinkovanjem samo za naprej se imenuje s5#1ni1.nje.
,&;& POBOTANJE (!OPENZACIJA)
Pootan"e je p1ene0.nje 5e1j.5e6 2e% is5i2. s51.nk.2.3 ki s5. %18g. n.sp1#5i %18gi
0k1.5i 8pnik in %#"9nik.
D#"9nik ".0k# p#-#5. s6#j# 5e1j.5e6 n.sp1#5i 8pnik8 z 8pnik#6# 5e1j.56ij# n.sp1#5i njeG
283 7eE
, se #-e 5e1j.56i g".si5. na denar ali n.%#2es5ne s56.1i is5e 61s5e in k.k#6#s5i& in
, s5. #-e 5e1j.56i !apadli NA )$$O.
8rste pobota#
($! &"#!eni ali #"vrjeni &!t (c$&ensati vluntaria! % stranki se lahko dogovorita,
naj se njune vzajemne terjatve (tejejo za pobotane (&actu$ #e cntraBen#!. Uinkuje 'a
na&rej (ex nunc! od trenutka veljavnosti pogodbe oz. od trenutka, ki ga stranki doloita.
('! enstranski &risilni &!t % urejen je v OZ. Upraviena stranka ga uveljavi z izj.6# #
p#-#58. Folikor hitro je podana izjava, pobotanje uinkuje 'a na'aj (ex tunc! % od tre<
nutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti tako, da so bili izpolnjeni pogoji za pobotanje. P#
izj.6i # p#-#58 se $5eje3 %. je p#-#5 n.s5." takrat8 ko so stekli po2o"i !an" NA )$'C('!O.
1olg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terja<
tev (e ni bila zastarana NA )$-C($!O. Terjatev pa ne sme biti zastarana v asu nastanka nas<
protne terjatve % e pogoji za pobot nastanejo po zastaranju ene terjatve, ne nastane
pobot, e dolnik uveljavlja ugovor zastaranja NA )$-C('!O. +obot torej nastane kljub zasta<
rani terjatvi, e se dolnik ne sklicuje ne zastaranje.
()! 'aknski &risilni &!t % urejen je s posebnimi predpisi zunaj OZ. Terjatve, ki jih je dan
uvedbe steajnega postopka bilo mono pobotati, veljajo avt$ati%n za pobotane in se ne
prijavijo v steajno maso. O pobotanih terjatvah so upniki dolni obvestiti steajnega upra<
vitelja. =e je ve terjatev in protiterjatev, velja zakoniti vrstni red kot pri vraunanju izpol<
nitve.
(-! $aterialn&ravni in &rcesni &!t .
P1e%pis.ne ".s5n#s5i 5e1j.5e63 ki se ".0k# p#-#5.j# (LLL!#
($! v!a"emnost % %#"9nik je 0k1.5i 8pnik 8pnik. in 8pnik je 0k1.5i %#"9nik %#"9nik.. *i
mono pobotati terjatve ). osebe do upnika. 1olnik ne more pobotati svoje obveznosti
nasproti upniku z upnikovo obveznostjo nasproti poroku NA )$)C($!O.
8endar obstajajo izje2e 6z.je2n#s5i#
$! pri cesiji #%s5#p"jeni %#"9nik p1#5i p1e6ze2nik8 ".0k# p#-#5. 6se 5e1j.56e3 ki ji0
je i2e" p1#5i #%s5#pnik8 %# #-6es5i". # /esiji NA )$.C($!O % odstopljeni dolnik proti
prevzemniku ohrani vse ugovore, ki jih je imel proti odstopniku&
$3E 2 '33) "U4 567"T64
'! 86e"j.6"j.nje p#-#5. p1i p.si6ni s#"i%.1n#s5i % solidarni dolnik lahko nasproti
upnikovi terjatvi uveljavlja protiterjatev sodolnika, vendar le do vi(ine njegovega
notranjega delea&
)! p#1#k ".0k# p#-#5. %#"9nik#6e #-6ezn#s5i n.sp1#5i 8pnik8 p#-#5. z %#"9nik#6#
5e1j.56ij# %# 8pnik. NA )$)C('!O&
-! kdor da svojo stvar v zastavo v tujo obveznost, lahko zahteva od upnika vrnitev
zastavljene stvari#
$. e so izpolnjeni pogoji za prenehanje obveznosti s pobotom& kot tudi
'. e upnik po svoji krivdi pobot opusti NA )$)C()!O.
('! istovrstnost % pomeni, da#
$! se #-e 5e1j.56i g".si5. n. denar& ali
'! %18ge n.%#2es5ne s56.1i is5e 61s5e in k.k#6#s5i.
*i potrebno, da bi terjatev in protiterjatev imeli isto pravno podlago. 1oloene vrste
obveznosti se e po sami naravi ne morejo pobotati#
D ni mono pobotati individualno doloenih stvari (s&ecies!&
D ni mono pobotati dajatev s storitvami in obratno.
Izje2.# v likvi#acijske$ &st&ku se vse terjatve &rera%unaj v #enarne terjatve.
()! dospelost % obe terjatvi morata biti dospeli in nepogojni. Izje2.# v ste%ajne$ &st&ku se
&!taj tu#i ne#s&ele terjatve.
(-! pootl"ivost % pomeni, da ni 'aknskiB vir 'a &!tanje. Z.k#nske #6i1e so % ne more
prenehati s pobotom#
$! 5e1j.5e63 ki je ni 2#9n# z.18-i5i NA )$/C$O&
'! 5e1j.5e6 s56.1i ."i 61e%n#s5i s56.1i#
$. %.ni0 dolniku 6 01.2-#&
'. %.ni0 dolniku n. p#s#%#&
). ki ji0 je %#"9nik p1#5ip1.6n# 6ze" ali protipravno pridral NA )$/C'O.
)! #%$k#%ninsk. 5e1j.5e6 z. n.2e1n# p#6z1#7i5e6 $k#%e NA )$/C)O
-! #%$k#%ninsk. 5e1j.5e6 za (kodo iz #k6.1e z%1.6j. ."i p#6z1#7i56e s215i NA )$/C-O&
.! 5e1j.5e6, ki izvira iz z.k#ni5e #-6ezn#s5i p1e9i6"j.nj. NA )$/C.O.
(.! resni&nost % pogojna terjatev, pri kateri pogoj (e ni izpolnjen, se ne more pobotati&
(/! i!to5l"ivost % naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izje2.# %#"g se ".0k#
p#-#5. z z.s5.1.n# 5e1j.56ij#3 7e 5e1j.5e6 ni -i". z.s5.1.n. 6 7.s83 k# s# s5ek"i p#g#ji
z. p#-#5 NA )$-C($!O.
(E! likvidnost % terjatev mora biti nes&rna in jasna in je ni potrebno posebej dokazovati.
Zapomni si kratico VIDDPRIL (8zajemnost, "stovrstnost, 1ospelost, +obotljivost, 7esni<
nost, "ztoljivost, @ikvidnost!.
+ogoja prisilnega pobotanja sta#
, #&ustnst % stranki se lahko dogovorita za nedopustno pobotanje, e to ne nasprotuje
dobri veri in po(tenju. +rimeri nedopustnosti#
D vrnitveni zahtevek % ni dopustna konkurenca med dajatvenim in vrnitvenim zahtev<
kom&
D poseganje v pravice ). oseb % ni dopustno pobotanje, e bi z njim trpele pravice ).
oseb&
D terjatve, glede katerih tee postopek % po sodni praksi ni mono ugovarjati v pobot
terjatve, o kateri e tee druga pravda, kajti zaradi obstoja litispendence je sodi(e
dolno kasneje vloen ugovor pobotanja zavrei.
, !lika % zadostuje e brezoblina izjava ene stranke drugi. =e tee spor o kak(ni terjatvi,
je mono pobotanje le v pravdi.
'7inki p1isi"neg. p#-#5.nj.#
($! #-e 5e1j.56i p1ene0.5. %# 6i$ine ni9je 5e1j.56e nija terjatev preneha, vi(ja pa glede
preseka ostaja naprej&
$3B 2 '33) "U4 567"T64
('! p1ene0.j# 5e7i #-1es5i3 p#g#%-ene k.zni in s51.nske p1.6i/e (akcesorije!. *e prenehajo
pa var(ine, e je ugasnil le del dolga.
,&:& SODNA POLOAITEV
Sodna polo5itev je n.%#2es5n. izp#"ni5e63 p1i k.5e1i dol5nik polo5i dol2ovano stvar pri
sodi7&u, ker#
, je 8pnik 6 z.28%i&
, je 8pnik nezn.n&
, se ne 6e z.nes"ji6#, kdo je in kje se n.0.j. 8pnik&
, je 8pnik p#s"#6n# nesp#s#-en in ni2. z.s5#pnik. NA )3'C($!O.
8 teh primerih se dolnik re(i svoje obveznosti tako, da stvar poloi#
($! p1i s56.1n# p1is5#jne2 s#%i$78 6 k1.j8 izp#"ni56e, razen e ekonominost in narava
posla zahtevata poloitev v kraju, kjer se stvar nahaja NA )3)C($!O. Vs.k# s56.1n# p1iG
s5#jn# s#%i$7e 2#1. sp1eje5i s56.1 6 01.2-#. 1olnik mora upniku dati od(kodnino za
(kodo, ki mu je nastala s poloitvijo pri drugem sodi(u (npr. stro(ki prevoza! NA )3)C('!O.
('! p1i %18gi #se-i, e stvari ni mono hraniti pri sodi(u. 1olnik zahteva od sodi(a doloi<
tev osebe, ki bo na stro(ke in raun upnika imela stvar v hrambi NA )3-C($!O. O izroitvi v
hrambo mora dolnik obvestiti upnika NA )3-C()!O.
()! p1i j.6ne2 sk".%i$783 7e g1e z. 2ospodarsko po2odo % izroitev javnemu skladi(u v
hrambo na raun upnika ima uinek poloitve pri sodi(u NA )3-C('!O.
4tvar poloitve je ponavadi generina stvar, ki se lahko pokvari, unii ali po(koduje. +redmet
poloitve je lahko denar, vrednostni papirji, dragocenosti,...
Notifikaci"a # p#"#9i56i 2#1. %#"9nik #-6es5i5i 8pnik., e ve zanj in njegovo prebivali(e
NA )3'C()!O. *aznanilo oprosti dolnika njegove obveznosti.
S51#$ke veljavne in nepreklicane poloitve n#si 8pnik, kolikor presegajo stro(ke izpolnitve, ki
jih mora plaati dolnik NA )3EO.
4odna poloitev je en#s51.nsk# #p/ijsk# %ej.nje %#"9nik..
'p1.6i7ene/ %# p#"#9i56e je %#"9nik in ). oseba, ki ima pravni interes NA )3'C('!O. Upnik ima
v nekaterih primerih pravico zahtevati, naj dolnik stvar poloi#
, zastavni upnik&
, menini upnik v amortizacijskem postopku.
+redmeti, ki jih ni mono shranjevati, se vzamejo v oskrbo % sekvestraci"a dolnik zahteva
od sodi(a, naj doloi osebo, kateri bo na stro(ke in raun upnika izroil stvar v hrambo.
'7inki p#"#9i56e#
($! dol5nik "e prost ove!nosti NA )3/C($!O&
('! prene0a dol5nikova !amuda, e je bil v njej NA )3/C('!O&
()! nevarnost nakljunega unienja in po(kodovanja preide na upnika NA )3/C()!O&
(-! ne0a"o te&i oresti NA )3/C(-!O.
=e upnik ne dvigne deponirane stvari, ga sodi(e s posebnim oklicem povabi, naj to stori. =e
(e vedno ne dvigne stvari, se odredi p1#%.j. s56.1i. +o prodaji se odbijejo stro(ki hrambe in
prodaje ter poloi ostanek izkupika pri sodi(u za upnika.
P1#%.j. z. k1i5je s51#$k#6 01.2-e se izvede po odredbi sodi(a na zahtevo shranjevalca, e
stro(ki hrambe v primernem roku niso plaani NA )$3C($!O. Od zneska, dobljenega s prodajo, se
odbijejo stro(ki prodaje in stro(ki hrambe. Ostanek se poloi pri sodi(u za upnika NA )$3C('!O.
P1ek"i/ p#"#9i56e % dol5nik la0ko v!ame polo5eno stvar na!a" NA )3.C($!O. O tem mora obve<
stiti upnika NA )3.C('!O. =e dolnik vzame poloeno stvar nazaj, se $5eje3 k#5 %. p#"#9i56e
sp"#0 ni -i"#. 4odolniki in poroki ostanejo v zavezi NA )3/C(.!O. 1olnik ne more vzeti stvari
nazaj, e#
($! dolnik izjavi sodi(u, da se tej pravici odpoveduje& ali
('! upnik izjavi, da sprejema poloeno stvar& ali
()! se s pravnomono odlobo ugotovi, da poloitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve
NA )3.C()!O.
,&=& SAOPOO)NA PRODAJA
$3> 2 '33) "U4 567"T64
Samopomo&na proda"a je p1#%.j. s56.1i3 ki se #p1.6i n.2es5# s#%ne p#"#9i56e. ;ona je
na ) naine#
($! &r#aja na javni #ra(!i se izvede, e#
$! stvar ni primerna za hrambo& ali
'! so za njeno hrambo in vzdrevanje potrebni nesorazmerno visoki stro(ki.
Gavna draba se opravi v kraju izpolnitve ali v drugem kraju, ki je v upnikovem interesu
NA )3BC($!O.
('! &r#aja &# rk se izvede, e#
$! ima stvar dnevno ceno& ali
'! ima stvar v primerjavi s stro(ki javne drabe majhno vrednost. NA )3BC('!O
()! takjCnja &r#aja se izvede, e se stvar lahko hitro unii ali pokvari. 1olnik mora stvar
prodati nemudoma na najbolj primeren nain. NA )3BC()!O
+o odbitku prodajnih stro(kov se doseeni znesek za upnika poloi pri sodi(u. NA )3BC($!O
D#"9nik 2#1. 8pnik. #-6es5i5i#
, o nameravani proda"i, preden se prodaja izvede& in
, o dose5eni ceni in polo5itvi i!kupi&ka pri sodi7&u po izvedbi prodaje NA )3BC(-!O.
,&>& RAZVEZA Z OPCIJO
*dstop je en#s51.nsk. 1.z6ezn. izj.6.3 ki 87ink8je 5.k#j in z. n.z.j (e4 tunc!. Uporab<
ljata se tudi izraza ra've'a in ra'#rtje pogodbe.
*dpoved je en#s51.nsk. 1.z6ezn. izj.6.3 ki 87ink8je $e"e p# %#"#7ene2 1#k8 in z. n.p1ej
(e4 nunc!. Znailna je za trajna pogodbena razmerja. 4tranka lahko poda odpoved kadarkoli,
vendar ne ob neprimernem asu.
R.z6ez. s p".7i"#2 #%s5#pnine % stranki se lahko dogovorita, da ima ena ali obe pravico
odstopiti od pogodbe s tem, da drugi stranki plaa odstopnino (skesnino!. 4tranka, ki odstopi,
postane zavezana plaati od(kodnino, in druga stranka nima ve pravice zahtevati izpolnitev.
=e je kaj izpolnila, ima pravico zahtevati nazaj. =e je stranka e zaela izpolnjevati obveznost
in je druga stranka to izpolnitev sprejela, odstop s plailom odstopnine ni ve dopusten. +red<
met odstopnine je lahko kakr(nakoli premoenjska korist. 8i(ina odstopnine ni odvisna od
vrednosti posla in tudi ne od vi(ine (kode.
,&?& ZDR'AITEV (C*NFUS'*!
,dru5itev p#2eni3 %. se 6 is5i #se-i z%189i5. 8pnik in %#"9nik. Terjatev zaradi zdruitve
preneha, saj lahko obstaja le med ' strankama. +rimeri#
upnik odstopi terjatev dolniku&
upnik prevzame dolnikovo premoenje in obratno&
pravna oseba upnik se pripoji k pravni osebi dolniku.
Z zdruitvijo preneha le dolg. Odgovornost dolnika ostane. *pr. dolnik pridobi vrednostni
papir, na katerem je zapisana terjatev, katere dolnik je on sam % kljub zdruitvi je dolnik
upnik pravice iz lastnega vrednostnega papirja.
'7inki z%189i56e#
($! vse 2lavne in stranske ter"atve prene0a"o&
('! &e porok postane upnik8 ove!nost 2lavne2a dol5nika NE prene0a NA )'BC('!O&
()! ne prene0a"o ter"atve8 vpisane v "avno kn"i2o8 dokler ni vpisan i!ris NA )'BC()!O.
P1ene0.nje z%189i56e % terjatev oivi, e se premoenji, ki sta prej zdruili isti stranki, spet
razdruita. +rej(nje razmerje oivi le, e zdruitev preneha za nazaj (ex tunc!, vendar ne oivi,
e se premoenji loita z uinkom za naprej (ex nunc!.
,&(@& PRENE*ANJE 'PNI!OVEGA INTERESA3 PRENE*ANJE S'BJE!TOV
'.$3.$. +7:*:J6*G: U+*"FO8:06 "*T:7:46
Upnikov interes p1ene0.3 7e je n.2en #-6ezn#s5i %#se9en k.k# %18g.7e -1ez izp#"ni56e.
*pr. pogodba o vleenju nasedla ladje ve nima smisla, e ladja izplava zaradi plime.
D#"9nik i2. p1.6i/# #%$k#%nine z. 6s. #p1.6"jen. %ej.nj..
'.$3.'. +7:*:J6*G: 4U?G:FTO8 O?8:Z*O4T"
$$3 2 '33) "U4 567"T64
*aeloma obveznost ne preneha zaradi smrti 9izine osebe ali prenehanja pravne osebe % po
9izini osebi se podeduje, po likvidaciji pravne osebe pa prenese v likvidacijsko maso.
Izje2#2. s p1ene0.nje2 s8-jek5#6 p1ene0.j##
, s51#g# #se-ne #-6ezn#s5i % npr. naroilo portreta pri +icassu (e +icasso umre, portreta
seveda ne morejo naslikati njegovi dedii!, predkupna pravica&
, 2.n%.5 s s215j# 2.n%.5.1j.&
, %189-en. p#g#%-. s s215j# %189-enik..
!ONEC
splo(nega dela obligacij
$$$ 2 '33) "U4 567"T64

OP Ius Caritas Skripta

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

OP Ius Caritas Skripta

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

IVS CARITAS

You might also like