P~elarstvo

2008

Univerzitet Sv. Kiril i Metodij - Skopje

FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA - SKOPJE

Prof. d-r Hrisula KIPRIJANOVSKA

Asis. m-r Aleksandar UZUNOV

SELIDBENO
P^ELAREWE
Tehni~ko-edukativna bro{ura

:
www.apicentar.com.mk

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

Skopje, 2008. Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Site prava se za{titeni.
Kopiraweto i distribucijata na bro{urata, kako i delovite od nea, bez dozvola od
avtorite se zabraneti.

ISBN978-9989-845-37-6
Lektor: Zorica Velkova
Izdava~: Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

SELIDBENO P^ELAREWE
Tehni~ko- edukativna bro{ura
Bro{urata e nameneta za odgleduva~ite na p~eli koi imaat ili voop{to nemaat
iskustvo pri seleweto na p~elite. Isto taka, ovaa bro{ura e nameneta za studenti na
dodiplomski i poslediplomski studii po p~elarstvo.
Blagodarnost do: Katedrata za za{tita na {umite pri [umarskiot fakultet vo
Skopje, Dr`avniot zavod za statistika i g-din Branko Sokolov - odgleduva~ na p~eli
od APICENTAR - Skopje (www.apicentar.com.mk).
Bro{urata e finansirana od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo na Republika Makedonija vo ramkite na proektot Odreduvawe na
areal na medonosni rastenija pogodni za selidbeno p~elarewe.
Fotografii na stranici:
Naslovna, 10, 11, 14, 15, 17, 18, 19 - Uzunov A.
12, 16 - internet

CIPKatalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje
638.131.14(035)
KIPRIJANOVSKA, Hrisula
Selidbeno p~elarewe : tehni~ko-edukativna bro{ura / Hrisula
Kiprijanovska, Aleksandar Uzunov. - Skopje : Fakultet za zemjodelski
nauki i hrana, 2008. - 21 str. : ilustr. vo boja ; 21sm
Bibliografija: str. 21

ISBN978-9989-845-37-6
1. Uzunov, Aleksandar[avtor]
a) P~elarewe, selidbeno - Prira~nici
COBISS.MKID 75557386
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

SODR@INA
I.

Voved ............................................................................................ 4

II.

Podgotovka na p~elnite semejstva koi

}e se koristat za selidba ......................................................... 4

III.

Karakteristiki i zastapenost na
medonosni rastenija na koi mo`e
da se organizira selidba .......................................................... 6

Maslodajna repka
Bagrem
Pitom kosten
Son~ogled
Planinski livadi

IV.

Organizirawe i izveduvawe na selidba ............................... 17

V.

Koristena literatura .............................................................. 21

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

I.

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

VOVED

@ivotot na p~elite e tesno povrzan so `ivotot na rastenijata vo prirodata. P~elite

od cvetovite na rastenijata sobiraat nektar i polen, a vo odredeni uslovi od nekoi
rastenija sobiraat i medlika i smolesti materii. Postojat nekolku iljadi vidovi
rastenija ~ii cvetovi la~at nektar, me|utoa samo eden del od niv ima pogolemo
zna~ewe za p~elarstvoto. Toa se t.n. medonosni rastenija. Onie rastenija, koi imaat
golema sposobnost za la~ewe nektar i koi zazemaat golemi povr{ini, obezbeduvaat t.n.
glavna pa{a. Onie rastenija koi se poslabo zastapeni i la~at pomalku nektar ja
obezbeduvaat t.n. tivka pa{a. Od glavnata pa{a p~elite sobiraat golemi koli~estva
nektar i sozdavaat rezervi na med, a od tivkata pa{a sobiraat nektar i polen za
postojano prihranuvawe na semejstvata i odgleduvawe na legloto.
Glavna pa{a mo`at da obezbedat pove}e rastenija, kako na pr.: bagremot, lipata,
livadskite rastenija, pitomiot kosten, son~ogledot, ~etinarite (koi vo odredeni
godini la~at golemi koli~estva medlika) i dr. Reonite kade nekoi od ovie rastenija se
zastapeni na pogolemi povr{ini, pogodni se za organizirawe na selidbeno p~elarewe.
Selidbenoto p~elarewe pretstavuva premestuvawe na celiot p~elarnik ili del od
nego (edna{ ili pove}e pati) od eden vo drug reon so cel iskoristuvawe na nekoja
glavna pa{a. Ovoj vid p~elarewe ovozmo`uva vo ista proizvodna godina maksimalno da
se iskoristat medonosnite rastenija koi obezbeduvaat glavna pa{a, a so toa se
postignuva i zgolemuvawe na prinosot od med za 2-3 pati vo sporedba so stacioniranoto
p~elarewe.
Me|utoa i pokraj toa {to selidbenoto p~elarewe ja zgolemuva rentabilnosta na
p~elareweto, treba da se ima predvid deka toa pretstavuva dosta trudointenzivna
rabota koja e povrzana so izvesni rizici (gu{ewe na p~elite, o{tetuvawe na p~elnite
`iveali{ta i sl.), pa zatoa pred da se donese odluka okolu selidba na p~elnite
semejstva treba da se napravi dobra kalkulacija i da se sprovede samo dokolku
o~ekuvaniot prihod e srazmerno pogolem od tro{ocite okolu selidbata. Isto taka, za
da se organizira selidbeno p~elarewe treba dobro da se poznavaat karakteristikite na
medonosnite rastenija od koi se o~ekuva cedewe na med, bidej}i sekoja pa{a ima svoi
specifi~nosti i barawa, vo smisla na geografskata polo`ba, potoa zemji{nite,
hidrolo{kite i mikroklimatskite uslovi, a koga stanuva zbor za kulturi toga{
zna~ajni se i agrotehni~kite merki.
Uspehot od sprovedenoto selidbeno p~elarewe, vo golema mera, zavisi i od
podgotovkata na semejstvata {to se selat, a mnogu e zna~ajno i toa kako }e se izvede
samiot transport. Site ovie elementi koi zaedno go sklopuvaat mozaikot okolu
selidbenoto p~elarewe }e bidat obraboteni vo ovaa bro{ura, koja se nadevame }e im
pomogne na site onie koi ja sproveduvaat ili imaat namera da ja sprovedat ovaa
apitehni~ka merka.

II.

PODGOTOVKA NA P^ELNITE SEMEJSTVA KOI E SE KORISTAT ZA

SELIDBA

Za da mo`at racionalno da se iskoristat glavnite pa{i, neophodno e p~elnite

semejstva do startot na pa{ata da bidat maksimalno podgotveni (zajaknati). Na selidba
se nosat samo dobro podgotveni semejstva koi mo`at da odgovorat na zada~ata sobirawe na golemi koli~estva nektar i polen {to gi nudat glavnite pa{i.
Zajaknuvaweto na semejstvata treba da se izvr{i vo periodot koga cvetaat
ranoproletnite rastenija (ovo{kite i ranite livadski rastenija) od koi so najdobri
medonosni karakteristiki se istaknuvaat jabolkoto (Malus domestica L.) i gluvar~eto
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

(TaraxacumofficinaleWig.). Nekade na po~etokot na cvetaweto na jabolkoto (vo zavisnost

od reonot, jabolkoto cveta od po~etokot do sredinata na april, 20 dena pred cvetaweto
na bagremot vo istiot reon) koj se poklopuva so najintenzivnoto cvetawe na
gluvar~eto potrebno e da se izvr{i pregled na semejstvata i da se napravi nivna
podelba na proizvodni i pomo{ni.
Ako se p~elari so DB (Dadant-Blat) semejstvata, koi vo toj period imaat minimum 8
ramki so leglo, se smetaat za napolno razvieni, a onie koi imaat 6 ili 7 ramki so leglo
treba da se zajaknat do 8 so dodavawe na edna ili dve ramki so leglo i p~elite na niv
{to se zemaat od poslabi, no od zdravi p~elni semejstva. Vakite semejstva koi imaat 8
ramki so leglo, levo i desno po edna ramka so polen i med i po edna krajna ramka so med
}e bidat proizvodni i na niv vedna{ se stava po edno polumedi{te. Od proizvodnite
semejstva, vo tekot na sezonata, ne se odzemaat nitu leglo nitu p~eli, i tie }e slu`at za
selewe.
Semejstvata od koi sme odzemale ramki so leglo i p~eli, i onie koi zaostanuvaat vo
razvojot se pomo{ni semejstva. Tie ostanuvaat vo bazniot p~elarnik se dodeka da se
razvijat vo proizvodni (nekade do krajot na juni), pa mo`at da se koristat za
podocne`ni pa{i, a mo`at da slu`at i za formirawe na novi roevi i naseluvawe na
oplodnici. Ako se p~elari so LR (Langstrot-Rut) vo periodot koga po~nuva da cveta
jabolkoto, proizvodnite semejstva koi }e se koristat za selidba se podgotvuvaat od
semejstvata koi bile zazimeni na dve tela, a onie koi bile zazimeni na edno telo }e
bidat pomo{ni. Vo ovoj period, vo gornoto telo treba da ima 8 ramki so leglo, i toa e
momentot koga treba da se izvr{i edna mnogu va`na operacija: rotacija na gornoto i na
dolnoto telo so prethodna podgotovka.
Postapkata se izveduva na sledniov na~in: gornoto telo go vadime i go postavuvame na
prevrteniot pokriv od uli{teto. Vo dolnoto telo se vadi edna ramka so staro, lo{o
sa}e, i na sredinata se formira prazen prostor za dve ramki. Levo i desno od ovoj
prostor se stava po edna izgradena ramka pogodna za polagawe jajca, a zad tie ramki
doa|aat ramkite so polen i so med od toa telo. Vo sredi{niot prazen prostor se
dodavaat 2 ramki so najmlado (otvoreno) leglo koi se zemaat od gornoto telo. Taka
podgotvenoto dolno telo se stava na strana, a na negovo mesto doa|a dosega{noto gorno
telo vo koe ramkite so leglo gi grupirame vo sredina, a prostorot levo i desno se
popolnuva so izgradeni ramki. Vrz nego se stava dosega{noto dolno telo. Nekolku dena
posle ovaa operacija (vo vreme na polnoto cvetawe na jabolkoto) vo gornoto telo se
dodavaat ramki so sotni osnovi, otkako prethodno od nego }e se izvadi po edna krajna
ramka od dvete strani. Ramkite so sotni osnovi se dodavaat pome|u krajnite ramki so
leglo i ramkite so polen.
Vaka podgotvenite p~elni semejstva se ostavaat vo bazniot p~elarnik da ja koristat
ranata proletna pa{a koja e mnogu bogat izvor na polen i treba da se iskoristi za
sobirawe na polen koj sekoga{ treba da se ima vo rezerva. Za taa cel, na proizvodnite
semejstva mo`e da se postavat sobira~i na polen koi gi ima vo najrazli~ni varijanti.
So sobiraweto na polen, se postignuva namaluvawe na mo`nosta za blokirawe na
prostorot za polagawe na jajca na maticata so polen {to mo`e da se slu~i pri jaka
polenska pa{a, a so toa se namaluva i mo`nosta za pojava na roidben nagon. Od grupata
na ranoproletni medonosni rastenija osobeno e zna~ajna maslodajnata repka (Brassica
napus oleifera D.C.), koja ima odli~ni medonosni kvaliteti i ako ja ima na golemi
povr{ini mo`e i na nea da se organizira selidba. Pri p~elarewe so DB od
maslodajnata repka mo`e da se sobere izvesno koli~estvo med, a ako se p~elari so LR
selidbata na maslodajna repka }e ovozmo`i napolno zajaknuvawe na semejstvata i nivna
podgotvenost za glavnite pa{i koi sledat.

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

Pri krajot na ranata proletna pa{a, proizvodnite semejstva koi{to mislime da gi

selime na prvata glavna pa{a, treba da gi podgotvime i toa:
Kaj DB, 3-4 dena pred planiranata selidba od medi{teto gi odzemame ramkite so med od
ranata pa{a, i ako medot e zrel go cedime, vo sprotivno, ramkite bez p~eli gi
rasporeduvame vo pomo{nite semejstva za da dozree medot. Na mestoto na odzemenite
ramki stavame ramki so izgradeno sa}e. Nad prvoto stavame u{te edno medi{te.
Kaj LR nekolku dena pred selidbata, koga dvete plodi{ni tela se ispolneti so p~eli go
dodavame medi{noto telo. Vo medi{teto site ramki treba da se so izgradeno sa}e.
Oddelni glavni pa{i se poklopuvaat so fenofazata na cvetawe, pa ne e mo`no site da
se iskoristat so isti p~elni semejstva. Zatoa, spored brojot na p~elni semejstva treba
da se napravi raspored kolku i koi pa{i mo`at da se iskoristat, so toa {to eden del od
semejstvata mo`at da se selat na edna, a drugi semejstva na druga pa{a.
Vo sekoj slu~aj, pri odlukata kolku i koi pa{i }e gi koristime treba da bideme
racionalni, bidej}i selidbata ne e ednostavna rabota, bara pove}e vreme i
dopolnitelni finansiski sredstva. Pred da se izvr{i selidbata treba da se poseti
lokacijata i to~no da se odredi mestoto kade }e bidat postaveni semejstvata, i ako e
potrebno da se dobie soglasnost od eventualniot sopstvenik na lokacijata.
Dopolnitelno, pred selidbata, potrebno e da se napravi veterinarna kontrola na
p~elnite semejstva pri {to treba da se obezbedi veterinaren sertifikat za
zdravstvenata ispravnost na semejstvata. Ovoj sertifikat potrebno e da se dostavi do
lokalnata veterinarna slu`ba (vo op{tinata na doseluvawe) pred da se doselat
p~elite.
Ako za odredena lokacija ima pove}e zainteresirani p~elari, treba da postoi
kolegijalnost i zaedni~ki dogovor koj i kolku semejstva mo`e da doseli za da se
izbegne prenaselenost, a so toa i namaluvawe na produktivnosta. Vo nedostatok na
Katastar na p~elna pa{a i Pravilnik za nejzino koristewe, ovoj problem okolu
koristeweto na odredeni pa{i, mo`e da se re{ava na nivo na p~elarski zdru`enija
kade{to u{te vo zimskite meseci mo`e da se pravat spisoci na p~elari
zainteresirani za selewe na odredena lokacija. Vo zavisnost od goleminata na
lokacijata i medonosnite kvaliteti na rastenieto zastapeno na nea, treba da se odredi
optimalniot broj na p~elni semejstva koi tamu mo`at da se doselat, pa so delewe na toj
broj so brojot na zainteresirani p~elari se odreduva po kolku semejstva mo`at da
doselat.

III.

KARAKTERISTIKI I ZASTAPENOST NA MEDONOSNI RASTENIJA

NA KOI MO@E DA SE ORGANIZIRA SELIDBA

Medonosnite karakteristiki (dol`ina na fenofaza na cvetawe, koli~estvoto na

izla~en nektar, sodr`ina na {e}er vo nektarot, dneven vnes na nektar vo p~elno
semejstvo i sl.) na medonosnite rastenija, bile predmet na prou~uvawe na pove}e
avtori (Bertsch 1983, Bolteretal. 1973, Crudenetal. 1983, Harder1985, Pflumm1985 i dr. ).
Postojat razliki pri istra`uvawata kaj golem broj avtori, me|utoa od site tie
izvle~eni se prose~ni vrednosti koi va`at za oddelni rastenija. Poznavaweto na ovie
karakteristiki e zna~ajno zaradi racionalno iskoristuvawe na pa{ite.
Spored produktivnosta na nektar, odnosno med, medonosnite rastenija spored Ricciardelli
andIntoppa (2000) se raspredeleni vo 6 klasi (Tab. 1).

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

Tab. 1 Klasi na medonosni rastenija spored

nivnata produktivnost na med
Klasa

kg med/ha

I
II
III
IV
V
VI

<25
26-50
51-100
101-200
201-500
>500

Istite avtori ja naveduvaat i formulata po koja se

opredeluva produktivnosta na med na edno rastenie:
7

kg med/ha = kg nektar/ha h 80 : 100

kg = kilogrami
ha = hektari

Spored Taranov, p~elite imaat potreba od soodveten prostor za smestuvawe na

nektarot vo zavisnost od dnevniot vnes (Tab. 2), {to e potrebno da se znae za da se
opredeli kolku medi{ni ramki (ili poluramki) se potrebni za da se sobere celoto
koli~estvo nektar {to go dava edna pa{a.
Tab. 2 Potreben prostor za skladirawe na nektar
Potreben broj
na kelii vo
sotot
0,5
9 207
2
36 828
4
73 658
6
110 484
8-10
147 316
dm2 = decimetri kvadratni
Dneven vnes na
nektar vo kg

Potreben broj
poluramki/ramki

Zafatnina na
sotot vo dm2

2,4/1,2
9,6/4,8
19,2/9,6
29,2/14,6
39/19

13,6
54,4
108,8
165,5
221

Zastapenosta na medonosnite rastenija koi }e bidat obraboteni vo ovaa bro{ura }e

bidat pretstaveni po regioni, spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika
(2006), podatocite na [qahov (1985) i podatocite od Katedrata za za{tita na {umite
pri [umarskiot fakultet vo Skopje.
Spored Dr`avniot zavod za statistika, vo R. Makedonija se obraboteni slednive reoni:
1. Polo{ki region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Tetovo,Tearce, Brvenica,
Bogoviwe, @elino i Jegunovce;
2. Jugozapaden region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Debar, Centar @upa,
Makedonski Brod, Plasnica, Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{ica, Zajas,
Ohrid, Debarca, Struga i Vev~ani;
3. Skopski region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Studeni~ani, Ara~inovo,
Zelenikovo, Petrovec, Ilinden, Sopi{te, ^u~er-Sandevo, Aerodrom, Butel,
Gazi Baba, \or~e Petrov, Karpo{, Kisela Voda, Saraj, Centar, ^air i [uto
Orizari;
4. Severoisto~en region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Kratovo,
Palanka, Rankovce, Kumanovo i Lipkovo;

Kriva

5. Isto~en region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Berovo, Peh~evo, Vinica,

Del~evo, Makedonska Kamenica, Ko~ani, ^e{inovo-Oble{evo, Zrnovci,
Probi{tip, Sveti Nikole, Lozovo, [tip i Karbinci;
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

6. Vardarski region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Kavadarci,

Negotino, Demir Kapija, Veles, Gradsko i ^a{ka;

Rosoman,

7. Pelagoniski region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Bitola, Novaci,

Mogila, Demir Hisar, Kru{evo, Prilep, Dolneni, Krivoga{tani i Resen;
8. Jugoisto~en region, vo ~ij sostav vleguvaat op{tinite: Gevgelija, Bogdanci,
Dojran, Radovi{, Kon~e, Strumica, Novo Selo, Vasilevo, Bosilovo i
Valandovo.

4
5

K (BrassicanapusoleiferaD.C.)
Se odgleduva za dobito~na hrana i za proizvodstvo na maslo, a vo isto vreme poka`uva i
odli~ni medonosni kvaliteti. Spa|a vo visokata V klasa, spored produktivnosta na
med. Cveta vo april, so ubavi `olti cvetovi. Cvetaweto i trae okolu 30 dena, a kako
efektivna faza za nektarola~ewe se zemaat 20 dena poradi faktot deka la~eweto na
nektar e mnogu malo vo po~etokot na cvetaweto, a naglo se namaluva i po oploduvawe
na cvetovite.
Medonosni karakteristiki - Spored Szabo (1982) dnevnata
produktivnost na nektar na hektar kaj maslodajnata repka e
13 kg, od kade{to proizleguva deka vkupnata produktivnost
za vreme na celata fenofaza na cvetawe e 13 h 20 = 260 kg
nektar/ha, odnosno 206 kg med/ha. Spored Gluhov (1974),
dnevniot vnes na nektar po p~elno semejstvo e 4 kg.
Poznavaj}i gi medonosnite karakteristiki na maslodajnata
repka mo`e da se postavat principite koi treba da se
po~ituvaat pri koristewe na ovaa p~elna pa{a:
a) Za da se postigne maksimalno iskoristuvawe na
koli~estvoto nektar {to go la~i maslodajnata repka,
optimalniot brojot p~elni semejstva koi treba da se
donesat na 1 ha povr{ina, se odreduva koga koli~estvoto
na dnevno la~ewe na nektar se podeli so dnevniot vnes na
nektar vo edno p~elno semejstvo, odnosno 13 : 4 = 3.
b) Otkako }e se opredeli optimalniot broj na p~elni semejstva na 1 ha, vo zavisnost
od goleminata na parcelata se presmetuva vkupniot broj na p~elni semejstva koi mo`at
da se selat na tereni so maslodajna repka.
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

v) Semejstvata koi }e se doselat na ovaa pa{a treba da bidat jaki za da mo`at do

maksimum da go iskoristat nektarot {to go nudi repkata. Bidej}i dnevniot vnes na
nektar e 4 kg, spored tabelata na Taranov, za da mo`e da se skladira istiot potrebni se
19,2 poluramki odnosno 9,6 ramki. Toa bi zna~elo deka ako stanuva zbor za DB uli{te,
toa treba da ima celosno ispolneto plodi{te i najmalku 2 polumedi{ta, a pri LR
uli{tata dovolno e edno medi{te.
9

g) Dodeka trae pa{ata od maslodajna repka p~elarite koi p~elarat so DB, treba da
bidat mobilni i da ja sledat sostojbata so vnes na nektar (kontrolna vaga), pa koga
polovina od prvoto polumedi{te }e bide ispolneto so nektar, treba da se izvr{i
zamena na mestata na polumedi{tata (gornoto koe e prazno doa|a nad plodi{teto, a nad
nego se postavuva polnoto). Ova pravilo na dodavawe novo medi{no telo sekoga{ nad
plodi{teto, treba da se praktikuva od pri~ina {to koga p~elite celosno }e go
napolnat prvododadenoto telo so nektar dobivaat vpe~atok deka obezbedile dovolno
hrana, i kaj niv mo`e da se pojavi nagon za roewe.
Ako p~elnite `iveali{ta se od tipot LR, p~elarite mo`at da bidat pokomotni, zatoa
{to edno medi{te e dovolno i }e nema potreba od dodavawe na novo dodeka trae ovaa
pa{a.
Zastapenost na maslodajnata repka vo R. Makedonija - Povr{inite pod maslodajna
repka se promenlivi, bidej}i ovaa kultura kade i kolku }e ja ima, zavisi od toa kolku
}e se zasee.
Od podatocite na Dr`avniot zavod za statistika (Tab. 3) mo`e da se vidi vo koi reoni
maslodajnata repka bila najmnogu zastapena vo 2007 god. Ovie podatoci se promenlivi,
me|utoa mo`at da dadat slika vo koi delovi od R. Makedonija postoi tradicija za
zasejuvawe na ovaa kultura. Predni~i Pelagoniskiot region, potoa sleduva Jugoisto~niot i Skopskiot region, dodeka vo ostanatite regioni ovaa kultura ja ima na
nezna~itelni povr{ini. Ovaa kultura, p~elarite koi imaat mo`nost i slobodna
povr{ina okolu p~elarnikot, mo`at i samite da ja zasejuvaat.
Tab. 3 Zastapenost na maslodajnata repka vo
R. Makedonija po regioni vo 2007 god.
Povr{ina
vo ha

Region
Vkupno vo
R. Makedonija
Polo{ki region
Jugozapaden region
Skopski region
Severoisto~en region
Isto~en region
Vardarski region
Pelagoniski region
Jugoisto~en region

100,82
1,54
1,10
12,13*
3,06
10,65
9,40
47,34***
15,60**

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

BAGREM (RobiniapseudoacaciaL.)
Bagremot e zna~ajno medonosno rastenie (spa|a vo najvisokata VI klasa) koe bidej}i
mo`e da se sretne na razli~ni nadmorski viso~ini mo`e da obezbedi rana, sredna i
docna pa{a, so me|usebni razliki vo po~etokot na cvetaweto od 7 do 8 dena. Rana pa{a
dava bagremot vo dolinite, sredna onoj {to raste na n.v. 200-300 m, a docna na 500-600 m..
Treba da se znae deka bagremot {to raste na n.v. nad 700 m prakti~no ne medi, pa zatoa
takvi lokacii ne treba da se zemaat predvid za selidba.
Nizinskiot bagrem zapo~nuva da cveta okolu 20 dena posle jabolkoto, odnosno vo
klimatski uslovi kaj nas, na krajot na april i po~etokot na maj. Cvetaweto na
bagremot, odnosno la~eweto na nektar na edna lokacija trae do 14 dena, pri {to za
efektivni pri odreduvawe na medonosnite kvaliteti se zemaat 10 dena.
Medonosni karakteristiki - Spored
pove}e avtori (Gluhov 1974, Jasmak 1973,
Szabo 1982)
vkupnata produktivnost na
med/ha e 1000 kg. Od tuka vkupnata
produktivnost na nektar, spored formulata
na RicciardelliandIntoppa (2000) e 1250 kg/ha, a
dnevnata produktivnost na nektar na hektar
e 125 kg. Spored Jasmak (1973) dnevniot vnes
na nektar za p~elno semejstvo e 8-12 kg, ili
prosek 10 kg.
Od
medonosnite
karakteristiki
na
bagremot proizleguvaat slednive principi
za negovo koristewe:
a) Optimalniot brojot na p~elni semejstva koi treba da se donesat na 1 ha povr{ina,
e 12 (dnevnoto la~ewe na nektar: dnevniot vnes na nektar vo edno p~elno semejstvo,
odnosno 125 : 10 = 12)
b) Vkupniot broj na p~elni semejstva koi mo`at da se selat na pa{a so bagrem se
opredeluva so mno`ewe na optimalniot broj p~elni semejstva so brojot na hektari na
koi e zastapen bagremot na soodvetnata lokacija.
v) Bidej}i dnevniot vnes na nektar po p~elno semejstvo e 8-12 kg, spored tabelata na
Taranov, za da mo`e da se skladira potrebni se 39 poluramki odnosno 19 ramki. Toa bi
zna~elo deka ako stanuva zbor za DB uli{te, toa treba da ima celosno ispolneto
plodi{te i najmalku 4 polumedi{ta, a pri LR uli{tata potrebni se 2 medi{ta.
g)
Dodeka trae pa{ata od bagrem p~elarite koi p~elarat so DB, 5-6 dena posle
selidbata treba da go posetat terenot i da go zamenat mestoto na polumedi{tata,
bidej}i prvoto {to e neposredno nad plodi{teto re~isi e napolneto so med. Na negovo
mesto se stava praznoto, a toa doa|a na negovo mesto. Za 2-3 dena i vtoroto polumedi{te
}e bide re~isi napolneto, pa zatoa povtorno se posetuva mestoto i se dodava treto
polumedi{te pod prvite dve. Ako ima potreba po 2-3 dena se postavuva i ~etvrto
polumedi{te. Ako p~elnite `iveali{ta se od tipot LR, p~elarite mestoto treba da
go posetat za 7-8 dena i da postavat vtoro medi{te, isto taka pod prvododadenoto.
d)
Pri krajot na pa{ata od nizinski bagrem, zapo~nuva da cveta bagremot koj
obezbeduva sredna pa{a, pa ako p~elarite sakaat da go iskoristat i nego, potrebno e
polumedi{tata (medi{tata) vo koi medot od prvata bagremova pa{a s u{te ne e zrel,
da gi vratat vo bazniot p~elarnik i da gi dodadat na pomo{nite semejstva za da dozree.
Na mestoto na odzemenite polumedi{ta se dodavaat povtorno dve prazni, a kaj LR se
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

10

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

dodava edno prazno medi{te i semejstvata se selat na vtora bagremova pa{a. Na vtorata
pa{a mobilnosta treba da e pogolema, i terenot da se poseti 2-3 dena posle selidbata
za da se zamenat mestata na polumedi{tata, a vo narednite 2-3 dena da se postavi treto
polumedi{te (po potreba i ~etvrto), a kaj LR mestoto se posetuva 4-5 dena posle
selidbata.
Krajot na vtorata bagremova pa{a isto taka se poklopuva nekolku dena so cvetaweto na
bagremot na n.v. 500-600 m. Ako postoi mo`nost i za negovo koristewe, semejstvata se
podgotvuvaat isto kako pri preminot od prva na vtora bagremova pa{a, a mobilnosta na
p~elarite e ista kako kaj vtorata pa{a.
Zastapenost na bagremot vo R. Makedonija - Bagremot ne e avtohton vid na na{ite
prostori, odnosno ne formira prirodni {umski zaednici, nema odreden areal, t.e. reon
{to e prepoznatliv so negovata zastapenost. Toj poteknuva od Amerika, od kade{to na
evropskoto kopno e donesen nekade vo XVII vek, a vo na{ata zemja pred okolu sto godini.
Bidej}i so nego se formiraat ve{ta~ki {umi, so zasaduvawe na sadnici, bagremot
mo`e da se sretne na celata teritorija na R. Makedonija, naj~esto na siroma{ni,
erozivni tereni kade{to se sadi zaradi spre~uvawe na erozijata. Spored podatocite na
Katedrata za za{tita na {umite, pri [umarskiot fakultet vo Skopje, vo Makedonija
od vkupno 30 {umski stopanstva vo sklop na Makedonski {umi, sadnici od bagrem se
proizveduvaat vo 12 i u{te vo 3 privatni rasadnici. Vo site niv godi{no se
proizveduvaat okolu 2 500 000 sadnici od bagrem, {to zna~i, ako se zeme predvid
gustinata na sadewe (3 500 sadnici/ha) nivniot broj obezbeduva po{umuvawe so bagrem
na okolu 700 ha.
Vo Tab. 4 se dadeni podatoci za prijavenoto proizvodstvo na sadnici od bagrem od
{umskite stopanstva i privatnite rasadnici za 2008 god.
Tab.4

Proizvodstvo na sadnici od bagrem

vo 2008 god.

[umsko
stopanstvo/rasadnik
Serta - [tip
Belasica - Strumica
Karaxica - Dra~evo
[umarstvo - Sv. Nikole
Male{evo - Berovo
Golak - Del~evo
Bor - Kavadarci
Osogovo - Kr. Palanka
Pla~kovica - Radovi{
Prespadrvo - Resen
Pla~kovica - Vinica
Ko`uf - Gevgelija
Marini - Sv. Nikole
Dijami - Kru{evo
Sim-Vi Komp. -Kratovo
VKUPNO

Broj na
sadnici
250 000
90 000
100 000
150 000
120 000
300 000
700 000
60 000
110 000
8 000
20 000
20 000
200 000
30 000
300 000
2 458 000

Od postoe~kite ve{ta~ki formirani bagremovi {umi , na pogolema povr{ina koja

odgovara za organizirawe na selidba, bagremot e zastapen vo reonot na Kriva Palanka,
kade{to spored podatoci od {umskoto stopanstvo Osogovo, go ima na okolu 400 ha.

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

11

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

PITOM KOSTEN (CastaneasativaMill.)

Poradi toa {to formira golemi kompleksi i ima dobri
medonosni kvaliteti (spored produktivnosta na med spa|a
vo IV klasa), pitomiot kosten e mnogu zna~aen kako
rastenie koe ovozmo`uva praktikuvawe na selidbeno
p~elarewe. Uspeva do 900 m.n.v., cveta vo juni, vedna{ po
zavr{uvawe na cedeweto na bagremoviot med, pa so
selidba na istite semejstva mo`e da se iskoristi i ovaa
pa{a. Fenofazata na cvetawe trae 20 dena, a la~eweto na
nektar e najintenzivno vo prvite 10 dena.
Medonosni
karakteristiki
Podatocite
za
produktivnosta na med od pitomiot kosten dadeni od
razli~ni avtori (Meged i Poliuk, 1990; Kuliev, 1952;
Gluhov 1974 i dr.), se dvi`at vo granicite od 50 do 150
kg/ha, odnosno prose~na vrednost mo`e da se zeme 100 kg/ha.
Vkupnata produktivnost na nektar (spored formulata na RicciardelliandIntoppa, 2000) e
125 kg/ha, a dnevnata produktivnost na nektar od hektar e 12, 5 kg (intenzivnoto la~ewe
na nektar trae 10 dena, pa ottuka 125 : 10 = 12,5). Spored Halmagyi (1966) dnevniot vnes
od p~elno semejstvo e 8 kg, me|utoa polovina od toa e polenov prav, {to zna~i dnevniot
vnes na nektar e 4 kg. Od medonosnite karakteristiki na pitomiot kosten
proizleguvaat slednive principi za negovo koristewe:
a) Optimalniot brojot na p~elni semejstva koi treba da se donesat na 1 ha povr{ina e
3 (12,5 : 4 = 3).
b) Vkupniot broj na p~elni semejstva koi mo`at da se selat na pitom kosten se
odreduva koga optimalniot broj na p~elni semejstva na 1 ha, se pomno`i so brojot na
hektari na koi e zastapen kostenot.
v)
Semejstvata koi }e se doselat na ovaa pa{a, za da mo`at do maksimum da go
iskoristat nektarot, treba da raspolagaat so dovolno prostor za negovo skladirawe.
Bidej}i dnevniot vnes na nektar e 4 kg spored tabelata na Taranov, za da mo`e da se
skladira potrebni se 19,2 poluramki, odnosno 9,6 ramki. Toa bi zna~elo deka ako
stanuva zbor za DB , toa treba da ima napolno ispolneto plodi{te i najmalku 2
polumedi{ta, a pri LR dovolno e edno medi{te.
g) Mobilnosta na p~elarite, vo odnos na vnesot na nektar, dodeka trae ovaa pa{a
treba da e sli~na kako i pri pa{ata od maslodajna repka, poradi sli~nite medonosni
kvaliteti. Karakteristi~no za ovaa pa{a e toa {to pitomiot kosten dava najmnogu
polen od koe bilo drugo rastenie. Na ovaa pa{a re~isi 80 % od p~elite izletni~ki
nosat polen. P~elarite toa treba da go iskoristat so postavuvawe na sobira~i na
polen na koj na~in }e si obezbedat rezervi na polen za semejstvata, a dobar del mo`at
da go ponudat kako p~elin proizvod (primaren ili sekundaren).
Zastapenost na pitomiot kosten vo R. Makedonija - Povr{inite pod pitom kosten
vo R. Makedonija se postojani, zatoa {to se raboti za prirodni kompleksi od {uma
(podatocite vo Tab. 4 se spored [qahov, 1985). Zastapen e samo vo tri od osumte
statisti~ki regioni (Polo{ki, jugozapaden i jugoisto~en).

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

12

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

Tab. 4 Zastapenost na pitomiot kosten vo R. Makedonija

Region /op{tina
Vkupno vo R. Makedonija
Polo{ki region
Tetovsko (Staro Selo,
Vratnica, Tearce, Varvara,
Otuwe, Le{ok, Nepro{teno,
Xep~i{te, Lavci, Poroj,
Gajre, Lisec, Mala Re~ica,
Golema Re~ica, [ipkovica,
Jelovjane, Novo Selo)
Gostivarsko (\urgel,
Lomnica, Kali{te, Senokos,
Dobri Dol, Po`arane,
Toplica, Novo Selo,
Vranovce, Zubovce, Debre{e,
Le{ani, Zduwe, Jelovce,
Pe~kovo, Raven, Vrutok,
Re~ane
Jugozapaden region
Debarsko-Stru{ko (Axievci,
Prisojnica,Skudriwe,
D.Mogor~e, Selo Ku}i,
Kowari, Raj~ino, Melni~ani,
Papradnik, Selci, Burinec,
Borovec, Labuni{ta,
Podgorci, Vev~ani, Oktisi,
Poum, Vi{ni, [um,
Radoli{ta, Frangovo,
Klai{ta, M.Vlaj, Rado`da,
Vele{ta, Zagra~ani, D.
Belica, Delogo`di, d.
Tate{i, G. Tate{i)
Makedonsko - Brodsko
(Samokov, Su{ica, Lupi{te,
Tomono Selo, Manastirec,
Toplica)
Jugoisto~en region
Strumi~ko (Bansko, Gabrovo,
Kole{ino, Mokrievo,
Smolari, Novo Kowarevo,
Dra`evo, Staro Kowarevi,
Borisovo)

Povr{ina
vo ha
34 146
10 441
13

8 616

1825

19 590

17 133

2457
4115

4 115

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

SON^OGLED (HelianthusannusL.)

Son~ogledot e edno od najpoznatite

rastenija
koi
se
odgleduvaat
za
proizvodstvo na maslo za jadewe, a voedno
poseduva
i
dobri
medonosni
karakteristiki. Pove}e avtori go
definiraat kako nepostojan i promenliv
izvor na nektar, odnosno med, pa zatoa ne
mo`e da se napravi negova to~na
klasifikacija spored produktivnosta na
nektar (IIIII klasa). Son~ogledot e mnogu
prebirliv kon nadvore{nite uslovi za
vreme na negovoto cvetawe (osobeno na
vla`nosta), pa zatoa postojat mnogu
golemi razliki vo prinosite od edna do
druga godina. Isto taka mnogu zna~aen
faktor za negovata produktivnost e i sortata, odnosno tipot na hibridot {to se
zasaduva. Nepostojanosta na negovite medonosni karakteristiki se kompenzira so toa
{to toj sekoga{ se odgleduva na golemi povr{ini koi mo`at da imaat i po nekolku
stotini hektari, i zatoa e pogoden za organizirawe na selidbeno p~elarewe.
Son~ogledot cveta na krajot od juni i po~etokot na juli, vo vremetraewe od 25 do 30
dena, od koi kako efektivni se zemaat 20 dena.
Medonosni karakteristiki - Podatocite za produktivnosta na med od son~ogledot se
razli~ni i se dvi`at vo granicite od 30 do 250 kg/ha ( 35 kg/ha spored Meged i Poliuk,
1990; 250 kg/ha spored Umeli}, 200 ; 60 kg/ha spored Gluhov 1974; 50 kg/ha spored Jasmak
1973; 30-50 kg/ha spored Taranov i sor. 1973 i dr.), odnosno kako prose~na vrednost mo`e
da se zeme 90 kg/ha. Vkupnata produktivnost na nektar (spored formulata na Ricciardelli
andIntoppa, 2000) e 112,5 kg/ha, a dnevnata produktivnost na nektar od hektar e 5,625 kg.
Spored Taranov i sor. (1973) dnevniot vnes od p~elno semejstvo e 3-4 kg, spored Gulyas
(1981) 4,9 kg ili vo prosek 4 kg.
Od medonosnite karakteristiki na son~ogledot mo`e da se postavat slednive principi
za negovo koristewe:
a) Optimalniot broj na p~elni semejstva koi treba da se donesat na 1 ha povr{ina e 2
(5,625 : 4 = 1,406 2 ).
b) Vkupniot broj na p~elni semejstva koi mo`at da se selat na mesta so son~ogled se
odreduva koga optimalniot broj na p~elni semejstva na 1 ha, se pomno`i so brojot na
hektari na koj{to e zastapen son~ogledot.
v) Bidej}i dnevniot vnes na nektar e 4 kg, spored tabelata na Taranov, za da mo`e da
se skladira potrebni se 19,2 poluramki odnosno 9,6 ramki. Toa bi zna~elo deka, ako
stanuva zbor za DB ko{nica, toa treba da ima celosno ispolneto plodi{te i najmalku 2
polumedi{ta, a pri LR dovolno e edno medi{te.
g) Semejstvata se nosat na son~ogled 1-2 dena pred po~etokot na negovoto cvetawe, na
lokacii koi prethodno sme gi odbrale. Pri izborot na lokacija, dobro e da se izbere
takva kade {to ima parceli so razli~na starost, za da se prodol`i periodot na medewe.
P~elnite semejstva se rasporeduvaat na rabovite od parcelata koja{to prva }e
procveta (spored prognoza na sopstvenikot). Ne e dobro semejstvata da se postavuvaat
vnatre vo samata parcela, bidej}i vo vnatre{nosta zemjata e meka, osobeno ako
parcelite se navodnuvaat.
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

14

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

d) Pri izbor na lokacija za selidba, treba da se izbegnuvaat parceli so semenski

son~ogled, zatoa {to toj mnogu slabo medi. Ovie parceli se prepoznavaat po toa {to
tie se seat najizmeni~no po nekolku reda so ma{ki i `enski son~ogled.
Steblata na ma{ki son~ogled se visoki i razgraneti so sitni cvetovi na krajot od
grankite, a `enskite stebla se niski so eden krupen cvet na vrvot. Na ovie parceli
p~elite mo`at da se odnesat, ako sopstvenikot pobara usluga za opra{uvawe, no se
razbira za soodvetna pari~na nadoknada, koja }e go pokrie namaleniot prinos.
|)
Na ovaa pa{a p~elarite treba da se najmobilni, bidej}i ovoj med mnogu brzo
sozreva. Mestoto treba da se posetuva nekolku pati dodeka trae pa{ata na rastojanie
od 5 do 6 dena, pri {to treba da se zemaat medi{tata so zrel med i na nivno mesto da
se postavuvaat prazni.
Zastapenost na son~ogledot vo R. Makedonija - Povr{inite pod son~ogled se isto
taka promenlivi, kako i kaj maslodajnata repka, zatoa {to i son~ogledot e kultura koja
se zasejuva sekoja godina. Podatocite od Tab. 5 poka`uvaat vo koi regioni i na kolkavi
povr{ini bil zastapen son~ogledot vo 2007 god. spored Dr`avniot zavod za statistika.
Od tabelata mo`e da se vidi deka regioni vo koi se zasejuva son~ogledot na pogolemi
povr{ini se severoisto~niot, pelagoniskiot i jugoisto~niot del na R. Makedonija.
Tab. 5 Zastapenost na son~ogledot
vo R. Makedonija po regioni vo 2007
Region

Povr{ina
vo ha

Vkupno vo
936,33
R. Makedonija
Polo{ki region
2,06
Jugozapaden region
0,20
Skopski region
101,38
Severoisto~en region 305,06***
Isto~en region
95,01
Vardarski region
2,02
Pelagoniski region
218,12**
Jugoisto~en region
212,50*

PLANINSKA LIVADA
Livadskite rastenija najintenzivno la~at
nektar na tereni nad 1000 m. n.v. Zatoa ako
sakame da koristime vakva pa{a treba da
odbereme tereni so golemi prostranstva
na planinski rastenija. Pogolem broj
rastenija od livadite najdobro medat vo
juni, a pri povolni uslovi medeweto
prodol`uva i vo juli. Na planinski
livadi treba da se selat samo mnogu jaki semejstva, bidej}i na planina rabotniot den za
p~elite e mnogu pokratok otkolku vo dolinite, pa slabi semejstva mnogu malku }a ja
iskoristat ovaa pa{a. Livadskata pa{a spa|a vo dolgi, no tivki pa{i, pa zatoa ne e
potrebna golema mobilnost od p~elarot, kako za vreme na bagremovata pa{a, no sepak
treba da se sledi sostojbata so vnes na nektar i blagovremeno da se pro{iruva
medi{niot prostor.
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

15

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

Na livadskata pa{a najzastapeno rastenie e maj~inata du{i~ka (Thymusserpyllum). Toa

e aromati~no i lekovito rastenie, pa i medot od nego ima izvonreden miris i vkus i
spa|a me|u najvkusnite vidovi med. Pokraj nea na livadite se zastapeni u{te mnogu
rastenija, od koi najgolemiot broj se lekoviti, pa zatoa i medot od niv e izvonredno
korisen za ~ove~kiot organizam. Popoznati se belata detelina (Trifoliumrepens), potoa
Lucerkasta detelina (Medicago lupulina), Livadsko sramni~e (Filipendula ulmaria),
Livadski trn (Jurineamollis), Livadska `alfija (Salviapratensis) i dr.

Maj~ina du{i~ka
(Thymusserpyllum)

Bela detelina
(Trifoliumrepens)

Livadsko sramni~e
(Filipendulaulmaria)

Lucerkasta detelina
(Medicagolupulina)

Livadski trn
(Jurineamollis)

Livadska `alfija
(Salviapratensis)

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

16

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

IV.

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

ORGANIZIRAWE I IZVEDUVAWE NA SELIDBA

Organiziraweto i izveduvaweto na selidbata e edna od najtrudointenzivnite

aktivnosti vo p~elarskoto proizvodstvo. Ovaa operacija se sostoi od:

Aktivnosti vo bazniot p~elarnik

Izveduvawe na transport
Aktivnosti na noviot p~elarnik

Aktivnosti vo bazniot p~elarnik

Da se izvr{i kontrola na site sostavni delovi na ko{nicite koi planirame da gi
selime pri {to neispravnite ili o{tetenite delovi treba da se zamenat ili popravat.
Osobeno treba da se obrne vnimanie na podnicite, bidej}i tie se najeksploatiraniot
del (vle~ewe vo prikolkite i kamionite, podigawe i spu{tawe na zemja). Ostavaweto
neispravni ili o{teteni delovi, vo tekot na seleweto, mo`e da dovede do golemi
problemi (izleguvawe na p~elite od ko{nicata, opasnost po okolinata i gubewe
dragoceno vreme).
Dopolnuvawe so ramki ili nivno pricvrstuvawe - Ako vo ko{nicata nedostasuvaat
ramki, treba da se dopolnat ili ako nemame dovolno treba da se pricrvstat.
Pricrvstuvaweto se pravi taka {to poslednata ramka se kova so {aj~iwa za da ne
mo`e da dojde do prigme~uvawe i ubivawe na p~elite, a vo najlo{ slu~aj i ubivawe na
maticata.
Cedewe na med od rana pa{a - Dokolku vr{ime selewe po prvata proletna intenzivna
pa{a, vo podgotovkite spa|a centrifugirawe (cedewe) na vi{okot med. Toa e potrebno
za da ne nosime nepotreben tovar, a u{te pova`no e da se zgolemi volumenot vo
ko{nicata, a so toa i koli~estvoto vozduh koj{to im e neophoden na p~elite za vreme
na transportot.
Pricrvstuvawe ili spojuvawe na site delovi
(podnica, tela, zbeg so `i~ena mre`a), za da
ne dojde do nivno pomestuvawe i odvojuvawe, a
so
toa
i
izleguvawe
na
p~elite.
Povrzuvaweto
pome|u
podnicata
i
plodi{noto telo kako i povrzuvaweto me|u
samite tela mo`e da se napravi so pomo{ na
lim~iwa so debelina 0,4-0,5 mm, {irina 1,5-2
cm i dol`ina 7 cm so kru`ni otvori na dvata
kraja. Edniot kraj od lim~eto se za{rafuva
na samata podnica, a drugiot kraj na teloto.
Potrebni se najmalku 3 to~ki na povrzuvawe
pome|u podnicata i teloto. Na ist na~in se
povrzuvaat
i
telata
pome|u
sebe.
Povrzuvaweto pome|u teloto i zbegot so `i~ana mre`a mo`e da se napravi so ovie
lim~iwa ili so ja`e. Dokolku koristime stegi so metalen mehanizam prethodnite
delovi (lim~iwa, {rafovi) ne ni se potrebni. So stegawe istovremeno gi povrzuvame
podnicata, telata i zbegot so `i~ana mre`a. Postojat pove}e na~ini i pomagala za
izvr{uvawe na ovaa rabota, a ovde doa|a do izraz i inventivnosta na samiot p~elar.
Pred da zapo~ne spojuvaweto na elementite, se postavuva letvi~kata za regulirawe na
otvorot (letoto), dokolku e izvadena, potoa se vadi Hanemanovata re{etka, pa se vadi
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

17

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

pokrivnata daska i na nejzino mesto se postavuva zbeg so

`i~ana mre`a. Ako koristime visoka podnica, za vreme na
seleweto, se vadi fiokata od nea i se ostava na mre`a.
Site dopolnitelni leta (otvori) se zatvoraat, a po`elno e
zatvoraweto da bide so re{etki ili mre`i niz koi slobodno
mo`e da se dvi`i vozduhot. Zatvoraweto se vr{i prikve~er
na denot na seleweto. Se koristat navla`neti sun|eri, krpi,
hartija i metalni i plati~ni re{etki. Korisno e da
raspolagame i so eden sad so pogusta kal zo{to so negova
pomo{ najdobro i najbrzo se zatvoraat mo`nite i nesakani
otvori pome|u telata pri samiot transport.
Izveduvawe na transportot
Transportiraweto vo uslovi kaj nas, naj~esto se vr{i
so kamioni, avtomobili so prikolki, traktori i
zapre`ni vozila. Poslednite dve se koristat na
kratki rastojanija. Za vreme na vozeweto, poradi
krivulesti pati{ta doa|a do strani~no iskrivuvawe
na
voziloto. Ova iskrivuvawe predizvikuva
pomestuvawe na ramkite na edna ili na druga strana,
a osobeno dolniot del. Zatoa, pri transportiraweto
so ovie prevozni sredstva, ramkite treba da bidat
postaveni paralelno so trkalata. Transportiraweto
mo`e da se izvr{i i so avtobusi specijalno
prilagodeni za taa namena.
Se prepora~uva transportot da se vr{i no}e, a selidba preku den mo`e da se vr{i na
kratki rastojanija i pri poniski temperaturi na vozduhot. Seleweto se vr{i 5-6 dena
pred da rascveta medonosnoto rastenie na koe gi selime p~elite.
Zatvorawe na otvorite (letata) - Pred samoto
stemnuvawe koga p~elite se vrateni od pa{a,
po~nuvame so zatvorawe na letata. Ako nadvore{nite
temperaturi se povisoki, a i samite ko{nici se
izlo`eni podolg vremeski period na sonce, p~elite
znaat da napravat t.n. brada. P~elite ova go pravat za
da se oslobodi prostor vo vnatre{nosta na ko{nicata
za da ne dojde do pregrevawe. So prskawe so voda i
zadimuvawe, p~elite treba da gi vratime vo
ko{nicata.
Otkako sme gi vratile p~elite vo
ko{nicata, letata se zatvoraat i toa na sekoe vtoro
semejstvo (1, 3, 5, 7 itn.). Vedna{ po zatvoraweto, semejstvata se nosat vo prevoznoto
sredstvo. Otkako sme go zavr{ile, toa gi zatvorame ostanatite ko{nici (2, 4, 6 itn. ) i
gi tovarame. Ova se pravi za da mo`at p~elite koi{to se vra}aat podocna od pa{a da
ima kade da vlezat.
Redewe na ko{nicite vo kamionot - Vo zavisnost od tipot na ko{nicite, od
goleminata i vnatre{nata uredenost na kamionot, redeweto mo`e da e vo 1, 2 ili 3
reda, vo nasoka na dvi`eweto na kamionot. Kaj kamionite so za{titna cerada,
kapacite se trgaat i ko{nicite ostanuvaat na mre`a. Ako kamionot e bez cerada,
ko{nicite se transportiraat so kapak, me|utoa p~elarot mora da obezbedi dobra
ventilacija za da ne dojde do zadu{uvawe na p~elite. Vo kamionot so koj go vr{ime
transportiraweto, sekoga{ mora da ima eden iskusen p~elar, koj praktikuva selidbeno
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

18

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

p~elarewe. P~elarot ne smee da zaboravi so sebe da ponese s {to mo`e da mu zatreba

za vreme na seleweto i toa :
-

pove}e p~elarski kapi;

hartija, sun|eri ili krpi;
{iroka selotejp lenta;
sad so kal za zatvarawe otvori;
kle{ti , {ajki, ~ekan~e i drug siten alat;
{i{iwa ili balon~iwa so voda;
prskalka, dimilka i materijal za gorewe;
kebe ili mokar ~ar{av;
kutija za brza pomo{ i lekarstva protiv alergiski reakcii.

Kebeto ili mokriot ~ar{av ni se potrebni vo slu~aj koga za vreme na istovar ni se

otvori nekoja ko{nica i dojde do izleguvawe na pogolem broj p~eli. Istite gi
prefrlame preku ko{nicata, ja podignuvame i ja nosime na opredelenoto mesto. So toa
izbegnuvame golem broj ubodi od p~elite. Za vreme na patuvaweto, intervencii od
p~elarot ne se potrebni, ako pravilno i celosno se napraveni podgotovkite za selewe.
Seleweto na p~elite dobro e da zavr{i najdocna do 9 ~asot nautro. Vo toj period
nadvore{nite temperaturi se poniski i mo`nosta za pregrevawe i zadu{uvawe na
p~elite e namalena.
Dokolku za vreme na transportot se slu~i defekt na kamionot, potrebno e da se
istovarat p~elite na pogodno mesto. Letata treba de se otvorat za da mo`at p~elite da
izleguvaat. Patot mo`eme da go prodol`ime nave~er so povtorno zatvorawe na letata
i tovarawe na ko{nicite.
Aktivnosti na noviot p~elarnik
Otkako }e stigneme na odredenata lokacija, p~elite se istovaraat i se postavuvaat na
odnapred odredeno mesto. Morame dobro da gi potkrepime i iznivelirame za da se
obezbedi stabilnost na ko{nicite. Toa go pravime so podmetnuvawe na kamewa pod
podnicata (koi sme gi obezbedile pri izvr{eniot izbor na mestoto za selidba).
Mestoto na koe }e bidat postaveni ko{nicite
(p~elarnikot) ne smee da bide na viso~inka, poradi
mo`nost od silni vetrovi. Isto taka ne smeat da
bidat postaveni i vo nekoja dolina, kade{to
poradi silni do`dovi mo`e da dojde do poplava i
uni{tuvawe na semejstvata. Mora da vnimavame da
ne go postavime p~elarnikot vo blizina na pat ili
na mesto kade {to ~esto pominuvaat pe{aci ili,
pak, doma{ni `ivotni. Mestoto kade{to }e bidat
postaveni ko{nicite treba da gi ispolnuva
uslovite kako za sekoj bazi~en p~elarnik, odnosno
po`elno e da bidat postaveni na:
-

blaga udolnina (navednata ramnina)

{arena senka
vo neposredna blizina na pa{ata
vo blizina na izvor so voda, a ako nema da se postavi poilo
so leta svrteni kon pa{niot predel

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

19

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

Ko{nicite ne treba da se postavuvaat vo nivi, strni{ta ili golema suva treva poradi
opasnost od po`ar. Ako terenot dozvoluva dobro e da se postavuvaat vo grupi od 4 do
10 ko{nici ili vo eden red, a ne vo dva ili pove}e dolgi redovi. Po istovaraweto i
niveliraweto na ko{nicite, sleduva otvorawe na letata. Se postapuva isto kako i kaj
zatvoraweto, se otvoraat naizmeni~no (1, 3, 5, 7, pa 2, 4, 6, 8). Koga bi gi otvorile site
leta istovremeno }e dojde do izletuvawe na golem broj p~eli, nivno me|usebno me{awe,
a so toa i mo`nost za naletuvawe vo tu|i ko{nici.
Pod edno sredno jako semejstvo, se postavuva vaga i se meri dnevniot prinos. Toa pomaga
za navremeno dodavawe na medi{ni tela. Vo sprotivno, p~elite go namaluvaat
izletuvaweto, se zgolemuva temperaturata vo ko{nicata i po~nuvaat da izvlekuvaat
mati~nici i vleguvaat vo roidben nagon.
Po zavr{uvawe na pa{ata, medi{tata se nosat na cedewe vo bazniot p~elarnik, a na
nivno mesto se postavuvaat novi prazni medi{ta i semejstvata povtorno se
podgotvuvaat za selewe na nova pa{a, a ako stanuva zbor za docna pa{a, semejstvata se
vra}aat vo bazniot p~elarnik.

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

20

SELIDBENO P^ELAREWE, 2008

V.

Kiprijanovska Hrisula, Uzunov A.

KORISTENA LITERATURA

Gluhov M.M. 1974: Medonosne rasteni, Moskva

Dr`aven zavod za statistika na RMakedonija, Popis na zemjodelstvoto, Kniga 2, 2006
Jasmak K. 1973: Medonosno bilje, NOLIT, Beograd
RiccardelliG.AndIntoppaF.2000:Fiorieapi,Utrecht
Simitchiev T. 1980: Nectar and pollen productivity of fruit and other plants, Higer institute of
Agriculture,Plovdiv
SimicF.1980:Nasemedonosnobilje,Znanje,Zagreb
Umeli} V. 2006: P~elarstvo, Kragujevac
[qahov P. 1985: P~elna pa{a od pitomiot kosten vo SR Makedonija, Makedonska
kniga, Skopje
[umarski fakultet-Skopje, 2008 Katedra za za{tita na {umite

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na
Republika Makedonija

21