PRAKTIKUM

LEKOVI, PODELBA NA LEKOVI, OFICINALNI I
MAGISTRALNI FORMULI, RECEPT.
Lek (poteklo i priroda na lek)

Lekot e supstanca ili smesa na supstanci koja primeneta vo
odredena koli~ina i vo odredeni uslovi sluì za spre~uvawe,
otsranuvawe, ublaùvawe, lekuvawe i izlekuvawe na bolesta,
simptomite na bolesta i {tetnite pojavi vo ~ovekoviot i ìvotinskiot
organizam.
Vo minatoto lekovite se dobivale od prirodata , ili podobro kaàno od
rastitelniot, ìvotinskiot i mineralniot materijal. Lu|eto u{te vo
drevnoto minato do{le do soznanie deka nekoi rastenija i ìvotni ili
nivni delovi , potoa nekoi minerali, polupreraboteni so su{ewe ili so
nekoja druga postapka, moàt pod odredeni uslovi da izlekuvaat
odredeni bolesti. Tie vidovi na lekovi se zadràle i denes so svojata
upotreba i se narekuvaat d r o g i.
Spored potekloto drogite se delat na drogi od rastitelno,
ìvotinsko i mineralno poteklo. Drogite od rastitelno poteklo se
najstariot izvor na lekovi (cvetot od kamilica, list od nane itn.), a vo
golem stepen i denes se vo upotreba. @ivotnite, isto taka sluàt
kako izvor na lekovi, kako celi ìvotni (pr. {panska buba~ka;
Cantharis) ili kako poedine~ni organi ili nivni delovi (pr. pra{ak od
zadniot del na hipofiza). Od ìvotinsko poteklo se mnogubrojni
serumi koi sluàt za lekuvawe na infektivnite bolesti. Mineralite u{te
mnogu odamna se upotrebuvale kako lekovi, vo po~etokot
nepro~isteni, a podocna i vo mnogu ~ista sostojba (èlezo, jod i dr.).
Lek od mineralno poteklo e belata glina (kaolin), koja pretstavuva
blago antidijarei~no sredstvo zaradi svojata sposobnost da vrzuva
toksini vo digestivniot trakt. Vo posledno vreme kako izvor na lekovi
sluàt i gabi~kite (pr. antibiotici), odnosno organizmi koi se nao|aat
nekade pome|u rastitelniot i ìvotinskiot svet.
Podelba na lekovi
Ne postoi edinstvena podelba na lekovite, bidej}i sekoj obid za
ednoobrazno grupirawe na lekovite krie niza nedostatoci. Zaradi toa,
lekovite se delat na pove}e razli~ni na~ini i vo razli~ni grupi. Se
razlikuvaat spored:
1. Sostav na lekot:
prosti (edna lekovita supstanca);
sloèni (dve ili pove}e lekoviti supstanci).
65.
Alfa - metil dopa
Tabl. Methyldopa 250 mg.

D.S.O.
No. I[1]
S. 3x1
METHYLDOPA (methyldopa), tabl. 20 x 250 mg.
Rp/
DOPAMET (methyldopa), tabl. 1,000 x 250 mg.

67.
Edno kombinirano antihipertenzivno sredstvo
Rp/
Tabl. Sinepres
D.S.O.
No. I[1]
S. 3x1
2. Ja~ina na dejstvo:
lekovi so slabo ili indiferentno dejstvo ozna~eni so crni bukvi na
bela podloga i se ~uvaat na vidno mesto;
lekovi so jako dejstvo (Remedia separanda, Separanda) ozna~eni so
eden krst (+) i se ~uvaat odvoeni od ostanatite lekovi, a na
sadovite i na zatvoruva~ite kade {to se ~uvaat ovie lekovi mora
da bide ozna~eno imeto na lekot, najgolemata poedine~na i
dnevna doza so crni bukvi na bela osnova;
lekovi so mnogu jako dejstvo (Remedia claudenda, Venena, otrovi)
ozna~eni so dva krsta (++) se ~uvaat odvoeno od ostanatite
lekovi i pod klu~, a na sadovite i na zatvoruva~ite kade {to se
~uvaat ovie lekovi so beli bukvi na crna osnova se ozna~uva
imeto na lekot, najgolemata poedine~na i dnevna doza;
radioaktivni lekovi mora da se ~uvaat zaklu~eni vo oddelni
olovni kutii koi go apsorbiraat zra~eweto, se ozna~uvaat so
crveno oboen znak za radioaktivnost na òlta osnova;
opojni lekoviti sredstva se ozna~uvaat so znak na paragraf, se
~uvaat odvoeno od ostanatite lekovi i pod klu~.
3. Na~in na prigotvuvawe:
oficinalni lekovi , koi gi priprema farmacevtot po farmakopeja;
magistralni lekovi , koi gi priprema farmacevtot spored
upatstvoto na lekarot;
gotovi lekovi;
1. Razblaèn rastvior na vodoroden peroksid (Oficinalen)
Rp/
Hydrogeni peroxidi diluti

Da ad vitrum
S. nadvore{no
100.0
4. Opium vo oblik na kapki (Oficinalen)

Rp/
Tincurae Opii 50.0

Da ad vitrum nigrum cum pipeta
S. 3 x 25 kapki vo ~a{a voda
5. Efedrin vo oblik na kapki za nos (magistraken)

Rp/
Ephedrini hydrochloridi
0.3
Aquae destillatae
10.0
Misce fiat solutio
Da ad vitrum cum pipeta
S. 3x 2 kapki vo sekoja nosalka
Da ad vitrum cum pipeta

S. 3x 2 kapki vo sekoja nosalka
Ispitno pra{awe br.26. Prokain (magistralno)
Rp//Procaini hydrochloridi 0.5
Sol. Adreni hydrochloridi 0.2 ccm (1/oo)
Aquae redestillatae ad 50.0
Misce fiat solutio sterilisata
Da ad vitrum collo amplo
S.Suo nomine
Indikacii: Infiltrativna blok anestezija, Blokada na nerv
6. Edno antiulkusno sredstvo (gotov lek)
Rp/
Tbl. Hydrotalcite 500 mg.

D.S.O.
No. I[1]
S. 3-4x1-2
KOMPENSAN (Na, Al-carbonate, dihydroxide),

300 mg. Tabl. 20 x 300 mg
suspenzija (per os) 20 x
7. H2 blokator
Rp/
Tbl. Ranitidine 150 mg.

D.S.O.
No. I[1]
S. 2x1
RANITIDIN (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg i 50 x 150 mg.

ULCODIN (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg i 50 x 150 mg. Amp. 5 x 50 mg.
PEPTORAN (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg i 10 x 300 mg. Amp. 5 x 50 mg.
RANISAN (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg. Amp. 5 x 50 mg.
RANITAL (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg i 30 x 300 mg. Inekc. 5 x 50 mg.
ULRAN (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg i 30 x 300 mg.
ZANTAC (ranitidine), amp. 5 x 50 mg.
8. Edno antacidno sredstvo (gotov lek)
Rp/
Tbl. Hydrotalcite 500 mg.

D.S.O.
No. I[1]
S. 3-4x1-2
KOMPENSAN (Na, Al-carbonate, dihydroxide),

300 mg. Tabl. 20 x 300 mg
suspenzija (per os) 20 x
9. Eden blokator na protonska pumpa

Rp/
Cps. Omeprazol 20 mg.

D.S.O.
No. I[1]
S. 1x1
OMEZOL (omeprazol), kaps. 14 x 20 mg.

ORTANOL (omeprazol), kaps. 14 x 20 mg.
ULTOP (omeprazole), kaps. 14 x 20 mg.
10.
Rp/
Pirenzepin
Tbl. Pirenzepine 25 mg
D.S.O.
No. I[1]
S. 2x2
GASTROZEM (pirenzepine), tabl. 20 x
11.
Poteklo:
lekovi od prirodno poteklo;
lekovi od hemisko poteklo koi se dobivaat po sintetski pat.
12.
Konzistencija (oblik):
cvrsti lekovi (pra{oci, tableti, draèi, kaspuli i dr.);
polucvrsti lekovi (masti, pasti);
te~ni lekovi (rastvori, suspenzii, emulzii).
13.
Na~in na aplikacija:
za nadvore{na upotreba;
za vnatre{na upotreba;
dijagnosti~ki sredstva;
zavoen materijal.
7.
Spored farmakopejata lekovite se delat na:

drogi od rastitelno, ìvotinsko i mineralno poteklo;
hemiski preparati od neorganska i organska priroda;
galenski preparati serumi i vakcini.
FARMAKOPEJA
,
,

;

(1964 );
Site lekari i farmacevti mora da se pridrùvaat na upatstvata koi se
navedeni vo farmakopejata. Sostavena e od dva dela.
Prviot del e op{t del koj sodrì:
opis na metodite za identifikacija na lekovite i ispituvawe na
nivnata ~istota;
opis na metodite za kontrola na ispravnosta na lekovite;
opis na na~inot na izrabotka na poedine~ni oblici na lekovite;
spisok na fizi~ko-hemiskite konstanti, reagensi i indikatori.
Ovoj del na farmakopejata e namenet za farmacevtite i na
proizvoditelite na lekovi.
Vtoriot ili specijalen del se narekuva Materia medica i gi sodrì po
azbu~en red monografiite za poedine~ni lekovi. Lekovite ~ii {to
monografii se sodràni vo farmakopejata se narekuvaat oficinalni
lekovi (slu`beni lekovi). Sekoja monografija treba da gi sodrì
slednite delovi: naslov na monografija (latinskoto ime na lekot),
ostanatite imiwa na lekot, strukturnata i molekulskata formula na
lekot so molekulskata teìna, fizi~ko-hemiskite osobini, metodite na
identifikacija, konstanti na lekot, metodi na ispituvawe na stepen na
~istota na lekot, odreduvawe na aktivnosta na lekot, doza na lekot,
deluvawe i upotreba na lekot, ~uvawe na lekot i inkompatibilnost na
lekot so drugi supstanci.
HERBALNI LEKOVI

;
, ,
, , , ,
.
, , .

(, , );

, , ,
, ,
,
. ,
, , ,
;

, :
*0

,
*0

,
*1
, /
,
*2
,
30 ,
15

*3

,

;
RECEPT
Receptot e pismeno upatstvo od lekarot do farmacevtot za toa koj
lek da go izdade, za na~inot na pripremawe i za na~inot na
negovata upotreba. Receptot mora da bide napi{an precizno
(spored site vaè~ki pravila) i ~itko. Imeto recept poteknuva od
latinskiot zbor praeceptum {to zna~i propis. Samo lekovite so slabo
dejstvo moè da se izdadat vo apteka bez lekarski recept.
Receptot moè da go napi{e samo lekar, stomatolog i veterinar, koi
poloìle stru~en ispit i se steknale so pravo da vr{at samostojni
pregledi. Na eden recept moè da se izdade samo eden lek. Delot od
receptot koj gi sodrì lekot i oblikot na lekot po pravilo se pi{uva na
latinski jazik, a upatstvoto na pacientot se pi{uva na naroden jazik.
Arapskite broevi vo receptot se koristat koga koli~inata na lekot se
izrazuva vo grami, mililitri i procenti. So rimski broevi na receptot se
ozna~uvaat brojot na kapki, dozata, originalnite pakuvawa, potoa
brojot na tableti, ampuli i sl. Sekoj pravilno napi{an recept mora da
gi ima slednite delovi, navedeni po redosled:
Inscriptio (lat.=natpis)
Gi sodrì podatocite za bolniot i za lekarot. Mora da bidat jasno
navedeni: imeto i prezimeto na bolniot, negovata starost,
negovata adresa, zdravstvenata organizacija kade se propi{uva
lekot, mati~niot broj na bolniot, registarskiot broj na bolniot i
brojot na zdravstvenata kni{ka (ako e zdravstveno osiguran),
{ifra na dijagnozata i broj na ambulantniot protokol.
Invocatio (lat.=povikuvawe)
Ovoj del na receptot ja sodrì samo kratenkata Rp. od latinskiot
zbor recipe=zemi. Rp. e kratenka od zbor vo imperativ, {to
zna~i deka so nea lekarot mu nalaga na farmacevtot da gi zeme
sostojkite od lekovitiot preparat (ili gotoviot lek), i od niv da
napravi lekovit preparat i da go izdade na bolniot.
Ordinatio (lat.=nalog izdaden od vlastite)
7
Del na receptot koj e sostaven od imeto na lekovitiot preparat,

oblikot i koli~inata na aktivnata supstanca (glavniot lek) vo toj
oblik. Vo imeto na lekovitiot preparat imenkite se pi{uvaat so
golemi po~etni bukvi, a pridavkite so mali bukvi. Oblikot na
lekovitiot preparat (pr. kapsula, tableta) sekoga{ se pi{uva so
mali po~etni bukvi. Koli~inata na lekovitiot preparat vo oblik na
lekot sekoga{ se pi{uva vo grami ili delovi na grami so arapski
broevi. Ako, na primer, vo tabletata na nekoj lek ima 10 mg
aktina supstanca, vo ordinacio se pi{uva 0,01 ne vnesuvaj}i go
znakot za grami. Vo ordinacio lekarot moè da propi{e oficinalna
formula (Formula officinalis), magistralna formula (Formula magistralis) i
gotov lek (Specijalitet).
Oficinalni lekovi se site onie lekovi i lekoviti preparati koi se nao|
aat vo farmakopejata. Tie moè da imaat prost sostav koga se
sostaveni od edna lekovita supstanca ili da imaat sloèn sostav koga
sodràt dve ili pove}e lekoviti supstanci. Farmakopejata go
odreduva sostavot i na~inot na podgotvuvawe na ovie sloèni
lekoviti preparati koi se narekuvaat oficinalni formuli (Formulae
officinales). Lekarot vo receptot go pi{uva samo oficinalnoto ime na
formulata od farmakopejata i koli~inata, a farmacevtot lekot go
podgotvuva od sostavnite delovi na na~in
koj go prepi{uva
farmakopejata.
Magistralni lekovi se lekovi kade {to lekarot vo ordinacio
propi{uva se {to e potrebno za podgotvuvawe na lekot: ime i
koli~ina na supstancija, oblik na lekot, kako i upatstvo za negovo
podgotvuvawe i izdavawe (Formulae magistrales).
Ako lekarot propi{uva lek magistralno, toga{ ordinacioto se sostoi
od slednite delovi:
Remedium cardinale ili basis e glavniot lek, nositel na terapiskoto
dejstvo.
Remedium adiuvans e dodatna lekovita supstanca so koja se
poja~uva dejstvoto na glavniot lek.
Remedium corrigens e sredstvo so koe se koregiraat neprijatnite
osobini na lekot.
Remedium constituens ili Vehiculum e obi~no indiferentna
supstanca koja mu dava na lekot odreden oblik, konzistencija i
teìna i sluì samo kako nositel na drugite lekoviti sostojki.
Magistralnata formula sekoga{ gi sodrì Remedium cardinale i
Remedium constituens, dodeka drugite delovi moè da gi ima po
potreba.
Gotovite lekovi se izrabotuvaat vo fabrikite. Doa|aat vo promet
pod
za{titeno ime na proizvoditelot i toga{ se izdavaat vo
originalnoto fabri~no pakuvawe. Lekarot go propi{uva za{titenoto
ime na preparatot, go naglasuva oblikot vo koj trba da bide izdaden,
a naj~esto se naveduva i koli~inata na sodrànata aktivna
supstanca.
Subscriptio (lat.=zabele{ka, primedba)

Toa e kratko upatstvo za farmacevtot za podgotvuvaweto i/ili
izdavaweto na lekot. Vo nego mora da pi{uva kolku od lekovitiot
preparat, naveden vo ordinacioto, farmacevtot trba da go izdade
na bolniot, vo {to treba da go izdade i (ako se raboti za
magistralen preparat) kakov oblik da napravi od sostojkite
navedeni vo ordinacioto.
Ako se prepi{uva magistralno pove}e lekoviti supstanci,
supskripcijata po~nuva so zborot Misce (Prome{aj), potoa
sleduva zborot fiat (za da bide), i najposle se pi{uva oblikot na
lekot pulvis, solutio, unguentum (pra{ok, rastvor, mast).
Upatstvoto vo {to da se izdade lekot zapo~nuva so Da ili Dentur
(Daj ili Da se izdade), a potoa ad vitrum, ad ad scatulam, ad
ollam (vo {i{e, vo kutija, vo tegla). Ako treba da se napi{e i
brojot na dozi, toga{ supskripcijata glasi Da ili dentur tales doses
(Daj takvi dozi), a potoa so rimski broevi se pi{uva brojot na
dozite.
Ako e propi{ana oficinalna formula, toga{ ne se pi{uva upatstvo
za podgotvuvawe, zatoa {to farmacevtot go podgotvuva po
upatstvo od farmakopejata, a se pi{uva samo vo {to da bide
izdaden lekot.
Ako e propi{an gotov lek vo ordinacioto, toga{ vo supskripcio se
pi{uva vo akuzativna forma koe originalno pakuvawe farmacevtot
treba da go izdade.
Signatura (lat.=oznaka)
Sekoga{ zapo~nuva
so latinskiot zbor
vo imperativ:
Signa=ozna~i. So toa mu se naloùva na farmmacevtot da na
sadot vo koj go izdava lekot na maj~in jazik napi{e upatstvo za
primena na lekot. Naj~esto, od zborot Signa se pi{uva samo
golema po~etna bukva so to~ka (S.). Upatstvoto treba da bide
napi{ano na maj~in jazik, razbirlivo, ~itko i bez nejasni kratenki.
Ako lekarot saka da na sadot kade se izdava lekot (odnosno na
pakuvaweto na lekot) bide napi{ano imeto na lekot, toga{ treba
namesto zborot Signa da napi{e Signa suo nomine {to ozna~uva
Ozna~i go lekot so negovoto ime. Ako pak lekarot saka da na
pakuvaweto na lekot bide napi{an celiot sostav na lekovitiot
preparat, toaga{ namesto zborot Signa treba da napi{e Signa
cum formula {to zna~i Ozna~i go lekot so negoviot sostav.
Signaturata moè da bide cela napi{ana na latinski jazik vo
slednite slu~ai:
ako lekarot prepi{uva preparat za pareneralna primena
(inekcii, infuzii i sl.), toga{ posle zborot Sigma se pi{uva: Ad
manum medici (Vo racete na lekarot).
ako lekarot prepi{uva preparat za sopstvena upotreba,
toga{ posle re~enicata Signa suo nomine treba da se napi{e
slednata sintagma Pro me (Za mene) ili Ad usum proprium

(Za sopstvena upotreba).
Nomen medici ( lat.=ime na lekarot )
Receptot obi~no zavr{uva so imeto na lekarot i toj pretstavuva
polnovaèn zakonski dokument ako ima potpis i pe~at na lekarot.
Nomen aegroti (lat.=ime na bolniot )
Ako imeto na pacientot ne e navedeno vo naslovot, toga{ moè
da se napi{e i na krajot na receptot.
Ako farmacevtot se somneva vo ispravnosta na receptot, toj e
dolèn da go predupredi lekarot na diskreten na~in koj kaj
pacientot nema da predizvika somnevawe vo ispravnosta na
raboteweto na lekarot i na farmacevtot.
Ako zaradi prirodata na bolesta, lekot mora itno da se izdade,
lekarot e dolèn da na receptot napi{e edna od slednite oznaki:
"Cito" , "Statium" ili "Periculum in mora" ("Brzo" , "Vedna{" ili
"Opasno e da se dvoumi{").
Ako lekarot saka da propi{e pogolem broj na dozi od {to e
voobi~aeno, zatoa {to lekot e za podolga upotreba, toga{ treba
da se dopi{e "Necesse est" ("Neophodno e"). Taka se
postapuva ako, na primer treba da se propi{at dva ili pove}e
originalni pakuvawa na nekoj gotov lek.
Ako se izdava lek za nadvore{na upotrba koj sodrì otrovni
materii, farmacevtot e dolèn da na etiketata stavi
oznaka"otrov".
Receptite na koi se propi{uvaat lekovi koi sodràt opojni drogi i
psihotropni supstancii, mora da se izdavaat vo dva primeroci so
oznaka "kopija" na drugiot primerok.
10
DOZI, IZRAZUVAWE NA DOZI I KONCENTRACII

Doza predstavuva bilo koja koli~ina na lek koja se dava kaj lu|e i
ìvotni. Terapiski dozi predstavuvaat koli~ini na lekovi koi pri edno
vnesuvawe predizvikuvaat terapiski efekt. Rasponot na ovie dozi
se protega od minimalna do maksimalna terapiska doza.
Dozata so koja se postignuva optimalen
terapiski
efekt kaj
najgolemiot broj na pacienti so prose~na osetlivost i telesna
teìna pretstavuva sredna terapiska doza. Mal broj
na bolni
reagiraat na poniski dozi od srednata terapiska doza, a isto taka kaj
mal broj na bolni e potrebna povisoka doza od srednata terapiska
doza i kaj vakvi bolni terapiskata doza mora da se prilagodi
prema individualnata osetlivost na pacientot.
Toksi~na doza
pretstavuva koli~ina na lek koja predizvikuva
toksi~ni efekti kaj pacientot.
Dozite moè da se izrazat vo:
Teìnski edinici
Terapiski koncentracii
Internacionalni edinici
TE@INSKI EDINICI
Teìnskite edinici se pi{uvaat vo gramovi.

1 g = 1000 mg 0.1 g = 100 mg i taka natamu.
11
Levo od decimalnata zapirka se pi{uvaat celite gramovi, a desno

delovite od gramot. Vo kolku ima samo celi gramovi zad zapirkata
se pi{uva nula (0) .
Primeri za dozirawe vo teìnski edinici :
Ispitno pra{awe broj. 66 KLONIDIN
Rp/
Tbl.Clonidine 0.00015
Da Scatulam Originalem No I
S. 3 x po polovina tableta na den
Indikacii : arteriska hipertenzija koga pacientot ne reagira na
drugi lekovi.
Mehanizam na dejstvo : deluva centralno , go smaluva tonusot
na simpatikus, a go zgolemuva na parasimpatikus i doveduva do
hipotenzija i bradikardija.
Ispitno pra{awe broj 16: Edno nenarkoti~no analgeti~no
sredstvo
Rp/
Tbl.Acetilsalicilic acid 0.5
S. 3 x 1tableta na den
Indikacii : bolka, hiperpireksija, akutna revmatska groznica,
prevencija na tromboza.
Mehanizam na dejstvo: deluva antagonisti~ki na bradikinin, vr{i
inhibicija na sinteza na prostaglandini, poseduva antiinflamatorno,
analgetsko, antipireti~ko i urikozuri~ko dejstvo.
Ispitno pra{awe broj 17: PARACETAMOL
Rp/
Tbl.Paracetamol 0.5
S. 3 x 1tableta na den
Indikacii: blaga do umerena simptomatska bolka, hiperpireksija.
Mehanizam na dejstvo: sli~no na acetil salicilnata kiselina, preku
inhibicija na sintezata na prostaglandini, so toa {to ne poseduva
antiinflamatorno dejstvo. Pogoden e za upotreba i kaj mali deca.
Ispitno pra{awe broj. 77 VITAMIN B12
Rp/
12
Inj. Vitamin B12 0.0005

S. Ad manum medici
Indikacii: perniciozna anemija, deficit na
gastrektomija, regionalen ileitis, abnormalna
steatorea i t.n.
vitamin B12 posle

crevna flora, sprue
Mehanizam na dejstvo : B vitamin e neophoden za normalno

rastewe na keliite bidej}i u~estvuva vo razni enzimski procesi.
Kolku proliferacijata na keliite e pogolema tolku se pogolemi i
potrebite od vitamin B .
Ispitno pra{awe broj. 30 PRALIDOKSIM

Rp/
Inj. Pralidoxim 1.0
S.Ad manum medici
Indikacii : truewa so organofosforni insekticidi ( pesticidi ).
Mehanizam na dejstvo: ja reaktivira
holinesterazata koja e
inhibirana od organofosfornite soedinenija pri {to se sozdava
netoksi~en kompleks koj se eliminira preku urina.
TERAPISKI KONCENTRACII
Terapiski koncentracii pokaùvaat so kakov procent lekovitata
supstanca e zastapena vo preparatot, odnosno kolkava koli~ina na
lekovitata supstanca otpa|a na
vkupna
koli~ina
100
od
preparatot.
Ispitno pra{awe broj. 31 SIMPATOMIMETICKO SREDSTVO :
Rp/
Inj. Adrenalini hydrochloridi 1 cm3 ( 1 % )
S. Ad manum medici
Indikacii: anafilakti~en {ok, cardiac arest, bronhialna astma,
serumska bolest.
Kontraindikacii : arteriska hipertenzija, srceva insuficiencija,
tireotoksikoza.
13
Mehanizam na dejstvo: deluva preku alfa i beta adrenergi~ki

receptori. Deluva
pozitivno
inotropno, hronotropno ,
batmotropno i dromotropno na srce. Deluva vazokonstriktorno i
bronhodilatatorno, doveduva do hiperglikemija.
INTERNACIONALNI EDINICI
Tret na~in na izrazuvawe na dozite e vo internacionalni edinici.
Se primenuva koga ne moè da se izrazat dozite na eden od
prvite dva na~ini.
Internacionalnite edinici
se
dobivaat so standardizacija na
eksperimentalni ìvotni.
Vo internacionalni edinici naj~esto se izrazuvaat dozite na lekovi
od biolo{ko poteklo (serumi, hormoni ).
Ispitno pra{awe broj. 147 OKSITOCIN
Rp/
Inj.Oxytocin 10 I.E.
S. Ad manum medici
Indikacii: Indukcija na poro|aj, zapirawe
krvarewa od uterus (podobri za ovaa namena
Secale cornutum ).
na
se
postpartalni
alkaloidite od
Mehanizam na dejstvo : Oksitocin e hormon od zaden rezen na

hipofiza koj deluva taka da ja zgolemuva snagata i frekvencijata
na kontrakciite na uterusot, i predizvikuva kontrakcii
na
maznata muskulatura vo dojka i ovozmozuva istisnuvanje na
mlekoto.
Ispitno pra{awe broj. 152 KALCITONIN
Rp/
Inj. Calcitotnin 160 I.E.
Da scatulam originalem No I
S. Ad manum medici
Indikacii : Hiperkalcemija, osteoporoza, Paget-ova bolest.
Insulin e hormon koj go izlacuvaat Beta-kelii na Langerhansovite
ostrovca na pankreas.
Mehanizam na dejstvo: ja namaluva brzinata na renalnata
tubularna reapsorbcija na kalcium i fosfati, inhibira reapsorbcija na
koskite, ja zgolemuva koskenata masa.
14
Ispitno pra{awe broj. 154 INSULIN

Rp/
Inj. Insulin 100 I.E.
Da lagenam originalem No II
S. Ad manum medici
Indikacii : Diabetes mellitus ({e}erna bolest)
Insulin e hormon koj go izlacuvaat Beta-kelii na Langerhansovite
ostrovca na pankreas.
TABLETI I VARIJACII NA TABLETI (Tablettae)

Tableti pretstavuvaat cvrsta farmacevtska dozirana forma (naj~esto
okrugli ili ovalni) koi se dobivaat so komrimirawe na pra{oci i se
primenuvaat peroralno.
Osven aktivna komponenta, tabletite sekoga{ sodràt i konstituens
(ekscipiens) (prost {e}er, skrob) i sredstvo za bubrewe (agar ili
skrob) koj ovozmoùva tabletata posle dopirot so vodata da se
raspadne i na toj na~in da ja oslobi lekovitata supstanca. Po potreba
se dodavaat i sredstva za vrzuvawe, obloùvawe, boewe ili za
koregirawe na vkus.
Dobro napravena tableta mora da gi ispolni slednite uslovi:
Da bide cvrsta,
Da moè lesno da se raspa|a (dve tableti vo ~a{a voda od 50
ml na 370S treba potpolno da se raspadnat do 15 minuti).
Dobra osobina na tabletite e {to sodràt to~na doza na lekovita

supstanca, a lo{a osobina e {to ne moàt da gi zemaat deca pomali
od 6 godini i lica so pomatena svest. Promena na bojata na tabletite
ukaùva na istekuvawe na rokot na upotreba na lekovitata
supstancata.
Teìnata na tabletite varira me|u 0.5 i 1 gram.
Se apliciraat peroralno.
15
Prepi{uvawe na tableti :
Tabletite se prepi{uvaat kako gotovi lekovi.
Vo Ordinatioto se pi{uva: formata (Tbl.), imeto na lekot, i dozata
na lekot.
Vo Subscriptioto se pi{uva :
- Da scatulam originalem No
- Dentur tales doses No
VARIJACII NA TABLETI
OBLO@ENI TABLETI: se varijacija na tableti obloèni so za{titen
sloj ({e}er,~okolada, èlatin) zaradi korekcija na neprijatniot miris i
vkus ili zaradi odloùvawe na raspa|aweto na tabletata dodeka ne
dojde vo tenkoto crevo.
Ispitno pra{awe broj: 57 VERAPAMIL
Rp/
Tbl. Verapamil 0.04
S. 3 x 1
Indikacii : hipertenzija, aritmii, angina pektoris
Mehanizam na dejstvo: blokator na kalciumovite kanali.
Film-obloèni tableti: se obloèni so mnogu tenok film koj e
rezistenten na dejstvoto na èlude~nata sodrìna. Vo vid na filmobloèni tableti naj~esto se izrabotuvaat lekoviti preparati koi
deluvaat nadraznitelno na sluzokoàta na èludnikot (oralni
preparati na èlezo). Za{titniot film im ovozmoùva da projdat niz
èludnikot i da se raspadnat duri vo tenkoto crevo.
Ispitno pra{awe broj. 58: Lek protiv koronarna insuficiencija
Rp//
Tbl. Nifedipine 0.02
S. 2 x 1
Indikacii : koronarna insuficiencija, hipertenzija, angina pektoris
Mehanizam na dejstvo: blokator na kalciumovite kanali.
Dvoslojni tableti: sodràt jadro prekrieno so materijal koj e
otporen na èlude~niot sok i sodràt obvivka. I vo jadroto i vo
obvivkata se nao|a aktivna supstanca; obvivkata se raspa|a vo
èludnikot, a jadroto vo tenkoto crevo posle nekolku ~asa. So
16
primenata na durulite se obezbeduva kontinuirana apsorpcija na

aktivnata supstanca vo digestivniot trakt {to e neophodno za
lekovite koi brzo se metaboliziraat vo organizmot.
Tableti so modificirano osloboduvawe: specifi~na farmacevtska
dozirana forma od koja osloboduvaweto na lekovitata materija e
promeneto vo odnos na standardnite tableti, so cel da se promeni
brzinata i/ili mestoto na osloboduvaweto na aktivnata supstanca, a
so toa i vremetraeweto na dejstvoto na lekot.
Tableti so prodolèno osloboduvawe: specifi~na farmacevtska
dozirana forma od koja osloboduvaweto na lekovitata materija e
pobavno vo odnos na standardnite tableti, so cel da se prodolì
vremetraeweto na dejstvoto na lekot.
Ispitno pra{awe broj. 18: Edno antirevmatsko sredstvo
sredstvo
Rp//
Tbl. Ketoprofen Retard 0.15
S. 2 x 1
Indikacii: revmatski zaboluvawa, lumbago, lumboi{ialgija, bolka,
hiperpireksija, akutna revmatska groznica.
Mehanizam na dejstvo: ja inhibira sintezata na prostaglandinite,
poseduva izrazito antiinflamatorno i analgetsko dejstvo.
Gastrorezistentni tableti: farmacevtska dozirana forma otporna
na dejstvoto na èlude~niot sok od koja osloboduvaweto na
aktivnata supstanaca se odviva vo intestinalnata te~nost.
Tableti za implantacija (Tablettae pro inplantationenem): po hirur{ki
pat se implantiraat vo potko`noto tkivo, od kaj {to vo tek na nekolku
godini otpu{taat lekoviti supstanci(pr.estrogeni).
Oribleti se tableti koi ne se goltaat tuku se {mukaat. Tie se
raspa}aat vo usnata {uplina, kade {to lekovitata supstanca
ispolnuva lokalno dejstvo.
Lingvaleti i bukaleti ne se goltaat, tuku se stavaat pod jazik ili
pome|u gingivata i sluzokoàta na obrazot. Se raspa|aat vo ustata i
lekovitata supstanca se apsorbira vo krvta preku sluzokoàta na
usnata {uplina. Na toj na~in lekot doa|a vo krvta brzo i na toj na~in
apsorpcijata ja zaobikoluva jetrata, bidej}i krvta od usnata {uplina
se vliva vo srceto preku gornata {upliva vena.
Ispitno pra{awe broj 59: Nitroglicerol
17
Rp//
Ling.Nitrogliceroli 0.0005
S. Pri napad da se stavi 1 tableta pod jazik
Indikacii: akuten napad na angina pectoris ili nejzina profilaksa,
gastrointestinalni spazmi, òl~ni i ureteralni koliki.
Mehanizam na dejstvo: relaksacija na maznata muskulatura ,
posebno na krvnite sadovi i toa
poizrazeno na venite. So
venodilatacijata se smaluva dijastolnoto polnenje na srceto i
pritisokot vo levata
komora,
kako
i
potro{uva~kata na
kislorod vo miokardot.
[umlivi tableti ne se goltaat,
tuku se koristat za brzo
podgotvuvawe na napitoci. Osven neophodnite sostojki, efervetite
sodràt i limonska kiselina i natrium-bikarbonat, koi vo dopir so
vodata reagiraat taka da se sozdava nestabilna jaglerodna kiselina i
voda. Jagleniot dvooksid se osloboduva vo vid na meur~iwa i na toj
na~in mehani~ki go zabrzuva raspa|aweto na tabletata.
Vagitorii se tableti so oblik na kapki ili triagolnik, koi se
primenuvaat lokalno vo vaginata, kade {to tabletite se raspa|aat i
oslobodenata lekovita supstanca deluva lokalno na vaginalnata ili
cervikalnata sluzokoà ili se apsorbira vo krvta pa taka ispolnuva
dejstvo i na uterus.
Ispitno pra{awe broj. 110 Trihomonacidno sredstvo
Rp//
Vag. Metronidazole 0.5
S. Na sekoi 12 ~asa da se stavi 1 tableta vo
vagina.
Indikacii : kako vaginaleti se koristi vo terapija na Trichomonas
vaginalis. Drugi indikacii koga se aplicira o forma na peroralni tableti
od 250 ili 400 mg
se:
amebna
dizenterija, lamblijaza na
digestivniot sistem, infekcii so nesporogeni anaerobni bakterii
(bacteroides fusobacterium). Kako
tableti se dava i kaj infekcii so
Trichomonas vaginalis kaj maì (istovremena terapija i na maòt i
ènata).
Ispitno pra{awe broj. 112 Antimonilijazno sredstvo
Rp//
Vag. Nistatin 100.000 I.E.
S. 3 x dnevno da se stavi po 1 tableta vo vagina
18
Indikacii: lokalna terapija na infekcii so candida albicans vo vagina.

Kako rastvor i tableti se koristi za tretman na infekcii so kandida
vo usna {uplina i enteritis predizvikan od kandida. Ne se resorbira
od GIT.
Solubleti (Solublettae): predstavuvaat tableti koi sluàt za
pripremawe na rastvori za nadvoresna upotreba. Ovie rastvori se
koristat za oblozi ili ispirawe. Ne smee da se pijat. Poradi toa, za
da se razlikuvaat od drugite tableti se pravat pogolemi (2 g) i se
izdavaat vo parovi od koi ednata e oboena, a drugata bela i na nea e
vtisnata mrtove~ka glava. Isto taka lekarot pri prepi{uvaweto na
solubleti e dolzen vo subscriptioto na receptot da napise : Dentur tales
doses sub signo veneni ili Da tales doses sub signo veneni. Vo kolku ne se
napi{e da dozite se izdadat "pod znak na otrov" a pacientot
ako ispie vakva tableta odgovornosta ja snosi lekarot .
Primer : Rp//
Solub.Burowi 2.0
Dentur tales doses sub signo veneni N V
S.rastvori edna tableta vo 1/2 litar
voda i rastvorot upotrebi go za oblogi
KAPSULI (Capsulae)
Kapsulite predstavuvaat ambalaà za lekovitite supstanci, a sluàt
za stavawe na cvrsti, polucvrsti i te~ni lekovi. Se apliciraat samo
peroralno.
Celi koi sakame da gi postigneme so pakuvaweto na lekovitite
supstanci vo kapsuli se slednite:
Da
se za{titi pacientot od neprijatnite fizi~ko-hemiski
osobini na lekovitite supstanci (neprijaten
miris, vkus,
nagrizuva~ki osobini na lekovitite supstanci).
Da se obezbedi osloboduvawe na lekovitata supstanca na
odredeno mesto vo GIT.
Vo kapsulite lekovitata supstanca e to~no dozirana. Obi~no kapsuli
se davaat kaj vozrasni bidejki decata te{ko gi goltaat. Kapsulite se
prepi{uvaat kako gotovi lekovi.
Vo zavisnost od materijalot od koj se napraveni kapsulite moàt da
bidat:
1.Capsulae amylaceae (skrobni kapsuli)
2.Capsulae gelatinosae (èlatinozni kapsuli)
19
CAPSULAE AMYLACEAE :
Toa se beli kapsuli bez vkus i miris. Napraveni se od ~ist skrob.
Po~nuvaat da se rastopuvaat u{te vo ustata pod dejstvo na
ptijalinot. Potpolno se rastopeni vo èludnikot 5-10 min. od koga ke
se progoltaat. Se upotrebuvaat za pakuvawe samo na cvrsti lekoviti
materii, a so cel da se izbegne neprijatniot miris i vkus na lekovitite
supstanci ili da se izbegne nivnoto dejstvo na zabite.
Koli~inata na lek so koja se polnat ovie kapsuli iznesuva od 0.25 do
1 gr najcesto 0.5 gr.
CAPSULAE GELATINOSAE :
Toa se bezbojni ili slabo oboeni kapsuli, bez vkus i miris. Po oblik se
okrugli ili jajcesti. Napraveni se od smesa na èlatin, glicerol i voda.
Nivnata konzistencija zavisi od me|usebniot odnos na ovie
komponenti, pa tie moàt da bidat:
1.Capsulae gelatinosae elasticae i
2.Capsulae gelatinosae geloduratae.
1.Capsulae gelatinosae elasticae imaat 45% glicerin vo svojot sostav.
Sobiraat i do 2 gr lekovita supstanca. Po~nuvaat da se rastopuvaat
vo èludnik, a potpolno se razgradeni vo po~etokot na tenkoto
crevo. Vo niv se smesteni cvrsti i te~ni lekoviti supstanci. Ovie
kapsuli ovozmoùvaat da se izbegne neprijatniot vkus ili miris na
lekot, nagrizuva~koto dejstvo na èludnik, kako i dejstvo na
èlude~nite sokovi na lekovitata supstanca (primer: Olei Ricini)
2. Capsulae gelatinosae geloduratae se cvrsti kapsuli bidejki se potopeni
vo 1% rastvor na formaldehid. Se vikaaat i "kapsuli za tenko crevo"
bidej}i se otporni na èlude~en sok, a se razlagaat pod dejstvo
na enzimi od crevnite sokovi i od pankreas. Zatoa se upotrebuvaat
so cel da se izbegne {tetnoto dejstvo na lekovitata supstanca na
èludnikot ili lekot da se za~uva od dejstvoto na èlude~niot sok.
Se polnat so lekoviti pra{oci ili te~nosti.
Naj~esto vo ovie kapsuli se stavaat antihelmintici, crevni antiseptici
koi treba da deluvaat lokalno i fermenti na pankreas (Pancreatin) koi
se razlagaat pod dejstvo na èlude~en sok. Vo ovie kapsuli se
stava 0.5-1 gr. lekovita supstanca (Primer: Extracti Fillicis tenius)
Modifikacii na kapsuli :
1. Perlae- mali, sitni zrna, vo niv se pakuvaat vitamini.
Ispitno pra{awe br. 146: Kombiniran preparat na A i D
vitamin
Rp/
20
Cps. Vitamin A+D

Da lagenam originalem No I
S. 3x1 kapsula na den
Indikacii: se dava za prevencija na rahit kaj deca, pri graviditet i
laktacija.
Vnimanie: poradi toksi~nosta na dvata vitamina treba da se
vnimava pri doziraweto.
Postoi i kako maslen rastvor.
2 .Capsulae operculatae - imaat cvrsta konzistencija. Vo
niv se
pakuvaat antibiotici za oralna upotreba. Sostaveni se od dva dela koi
vleguvaat eden vo drug. Po~nuvaat da se razlagaat vo èludnik, a
potpolno se razloèni vo tenkoto crevo
Ispitno pra{awe br.95.: Lek protiv bacilarna dizenterija:
Ispitno pra{awe br.124: Eden tetraciklin
Rp/
Cps.Oxytetracycline 0.25
Dentur tales doses No XXXII
S. Na 6h po 2 kapsuli
Indikacii: oksitetraciklinot se dava kaj infekcii od Gram+ i Grambakterii, rikecii, hlamidii, Mykoplazma pneumonie.
Kontraindikacii: bremenost i deca pod 8 godini, se deponira vo
koski i zabi.
Mehanizam na dejstvo: inhibira sinteza na
proteini so
popre~uvawe na vrzuvaweto na transportnite RNK na povr{inata
na ribozomite. Vo terapiski koncentracii deluva bakteriostatski, a vo
povisoki i baktericidno.
Ispitno pra{awe br.100: Edno uroantisepticno sredstvo:
Rp/
Cps.Pipemidic acid 0.4
D.S.O.No I
S. Na 12 h x 1 kapsula na den
Indikacii: pipemidinska kiselina se dava kaj akutni i hroni~ni
infekcii na urinarnite pati{ta predizvikani so Gram- i vo pomala mera
Gram+ mikroorganizmi (stafilokoki).
Mehanizam: blokira sinteza na DNK, deluva bakteriostatski i
baktericidno. Dobro se resorbira od GIT i se eliminira niz bubrezi
nepromeneta, pa dostiga visoka koncentracija
potrebna za
spre~uvawe na naj~estite infekcii na urinarnite pati{ta.
Dozirawe: intervalot na dozirawe da ne e podolg od 8 ~asa.
Ispitno pra{awe br.126: Rondomicin
21
Rp/
Cps. Rondomycine 0.3
Dentur tales doses No XII
S. Na 12 h x 1 kapsula
Indikacii: bronhitis, bronhiektazii, bronhopneumonia, absces na beli
drobovi, sinuzitis, otitis, infekcii na urinarni pati{ta i digestiven trakt.
Kontraindikacii: kako drugite tetraciklini
Ispitno pra{awe br.127: Vibramicin
Rp/
Cps. Doxycycline 0.1
Dentur tales doses No X
S. Prviot den na 12 h x 1 kapsula, potoa na 24 h x 1
kapsula
Indikacii: infekcii predizvikani od rikecii, hlamidii, Haemophilus inf,
Vibrio Cholerae.
Kontraindikacii: kako drugite tetraciklini
Ispitno pra{awe br.128: Hloramfenikol
Rp/
Cps.Chloramphenicol 0.25
Dentur tales doses No XXIV
S. Na 6 h x 1 kapsula
Indikacii: Stoma~en tifus, gnoen meningit od Hemofilus inf., infekcii
od Bacterioides fragilis
Mehanizam: sprecuva sinteza na proteini.
Nuspojavi: o{tetuvawe na koskenata srcevina (anemija, aplazija)
kaj novoroden~iwa "sindrom na sivo bebe" (povra}awe, cijanoza
depresija na di{eweto, cirkulatoren kolaps)
Ispitno pra{awe br.129 : Makroliden antibiotik
Rp/
Cps.Erythromycine 0.25
Dentur tales doses No XXIV
S. Na 6 h po 2 kapsuli
Indikacii: infekcii od Gram+ i Gram-- mikroorganizmi, listerioza,
Aktinomikoza, piodermija,=
Mehanizam na dejstvo: inhibicija na sinteza na proteinite vo
ribozomite na bakteriite.
Nesakani dejstva: holestatski hepatitis
22
Ispitno pra{awe br.133: Cefalosporin za oralna

upotreba
Rp/
Cps. Cefalexine 0.25
Dentur tales doses No XXXII
S. Na 6 h po 2 kapsuli
Indikacii: akutni i hroni~ni infekcii na di{nite i urinarnite pati{ta,
koski i zglobovi, kaj pacijenti osetlivi na penicilin, najkoristen e kaj
infekcii od stafilokoki koi sozdavaat penicilinaza.
Mehanizam na dejstvo: inhibicija na enzimskata reakcija {to e
potrebna za stabilen bakteriski zid.
PRA[OCI (Pulveres)
Pra{oci se cvrst oblik na lekovi koi se dobivaat so pulverizacija
(sitnewe, melewe i drobewe) na drogi i hemikalii. Za pravewe na
ovoj oblik na lekovi site supstanci koi vleguvaat vo negov sostav
treba da bidat vo pra{kovidna sostojba i ne treba da bidat
higroskopni (za da ne se rasipuvaat).
Postojat tri klasifikacii na prasocite:
1. Prema golemina na ~esticite
2. Prema na~inot na apotekarskoto pripremawe i izdavawe
3. Prema na~inot na aplikacija i upotreba
Podelba na pra{ocite prema golemina na ~esticite
a. Siten pra{ok- Pulvis subtilissimus
b. Polusiten pra{ok- Pulvis subtilis
c. Krupen pra{ok- Pulvis grossus
Podelba prema na~inot na apotekarskoto pripremawe i
izdavawe
a)Nepodeleni pra{oci- kako nepodeleni pra{oci se
prepi{uvaat lekovi so slabo (indiferentno) dejstvo. Pacientot sam gi
dozira pra{ocite prema odredeni standardi (vrv na no`, kafena,
supena laìca) vrz baza na upatstvoto od lekarot dadeno vo
Signaturata. Se izdavaat vo kesi~ki ili kutii.
23
b)Podeleni pra{oci- kako podeleni pra{oci se prepi{uvaat

lekovi so jako dejstvo. Sekoja doza koja pacientot treba da ja zeme
odedna{ e spakuvana vo posebni opakovki.
Podelba prema na~inot na aplikacija i upotreba
a)Pra{oci za nadvore{na upotreba
b)Pra{oci za vnatre{na upotreba
I PRA[OCI ZA NADVORE[NA UPOTREBA
Prema na~inot na aplikacija se delat na:
- Pra{oci za posipuvawe na koàta(Puderi)
- Pra{oci za insuflacija (vduvuvawe) vo prirodnite
otvori na teloto
- Pra{oci za pripremawe rastvori za nadvore{na
upotreba.
PRA[OCI ZA POSIPUVAWE NA KO@ATA :
Se sostojat od glavna lekovita materija na koja moè da i se

dodade nekoj indiferenten pra{ok koj sluì kako vehikulum.
Puderite ne deluvaat vo dlabo~ina i nemaat zna~eWe kako
konstituensi za drugi aktivni supstancii od koi se bara efekt vo
podlabokite sloevi na koàta. Puderite se posipuvaat na koàta ili
so pomo{ na vata ili so kutija koja ima perforiran
kapak .(pr.
Heksametilen tetramin-kaj hiperhidroza na stapala).
PRA[OCI ZA INSUFLACIJA VO PRIRODNITE OTVORI NA TELOTO
Na
ovoj
na~in
naj~esto se apliciraat: antiseptici,
adstringensi ili lokalni anestetici zaradi postignuvawe na lokalno
dejstvo. Na ovoj na~in se aplicira i suv ekstrakt na zaden rezen na
hipofiza koj se u{mrkuva vo nos, no so cel da se postigne
resorptiven efekt. Mesta na aplikacija se: sluzokoà na nos, u{i,
vagina, usta.
PRA[OCI ZA PRIPREMAWE NA RASTVORI ZA NADVORE[NA UPOTREBA
Vo ovoj oblik naj~esto se prepi{uvaat lekoviti materii koi imaat

blago antisepti~ko, dezinficientno ili dezodorantno dejstvo.
Pacientot sam go priprema rastvorot prema upatstvoto od lekarot,
a go koristi za oblozi na koàta ili za ispirawe na sluzokoì.
Pra{ocite za nadvore{na upotreba se izdavaat kako nepodeleni, a
naj~esto se prepi{uvaat vo koli~ina od 20, 50 do 100 gr. Ako
pra{okot sto go prepi{uvame e sostaven od poveke pra{kasti
materii vo Subskriptioto od receptot se pi{uva M.F. Pulvis, a za na~inot
na izdavawe: Da ad scatulam (sacculam). Vo signaturata Nadvore{no, za
posipuvawe ili insuflacija.
24
II PRA[OCI ZA VNATRE[NA UPOTREBA

Vo oblik na pra{oci za vnatre{na upotreba moàt da se
prepi{uvaat lekovi so slabo ili jako dejstvo od {to zavisi i na~inot
na nivnoto prepi{uvawe.Taka tie moàt da se prepi{uvaat
kako nepodeleni i podeleni.
NEPODELENI PRA[OCI ZA VNATRE[NA UPOTREBA
Na ovoj na~in se prepi{uvaat lekovi so slabo dejstvo. Ovie

pra{oci bolniot sam gi dozira prema merkata koja ja odreduva
lekarot (vrv na no`, kafena, supena laìca). Se prepi{uvaat vo
koli~ina od 30-50 ili 100 gr. Se izdavaat vo kutija ili kesi~ka. Vo
signaturata se naglasuva Da se ispie.
Pr. za nepodelen pra{ok za vnatre{na upotreba e:
Pulv.Carbonis medicinalis koj se koristi pri truewe kako adsorbens, kako i
pulv.Magnesii sulfatis koj se koristi kako laksans.
PODELENI PRA[OCI ZA VNATRE[NA UPOTREBA
Na ovoj na~in se prepi{uvaat lekovi so jako ili mnogu jako dejstvo.

Zatoa aktivnite supstancii se ovde podeleni vo poedine~ni dozi
t.e. vo koli~ini koj bolniot gi zema odedna{.
Podelbata ja vr{i apotekarot pri spremawe na lekot. Teìnata na
eden pra{ok iznesuva 300-500 mg retko 1 gr. Ako e dozata na lekot
ili zbirot na dozi (kaj sloènite pra{oci) pomala od 30 mg
obavezno se dodava
konstituens
zaradi dopolnuvawe na
teìnata.
Kako konstituens sluàt:
- Laktoza, ne e higroskopna i sluì kako vehikulum na lekovi
na koi im {teti vlaga.
- Saharoza higroskopna e. Sluì kako korigens za gorki lekovi.
Vkupniot broj na pra{oci koi se prepi{uvaat
obi~no iznesuva 10-20.
na
eden
recept
Podelenite pra{oci se prepisuvaat po dve metodi:

a) DIVIZIONA METODA
vo
Ordinatioto
se
prepi{uva
vkupnata koli~ina na pra{okot t.e. za onolku poedine~ni dozi "n"
kolku {to lekarot planira da izdade, a vo Subskriptioto se nazna~uva
do apotekarot Divide in doses aequales. Vo ovoj slu~aj farmacevtot ja
meri celata koli~ina na lekot, a potoa ja deli na "n" dozi koi me|
usebno se isti.
25
b) DISPENZIONA METODA po ovaa metoda vo Ordonatioto se

pi{uva edna doza na lekovitata supstanca, a vo Subskriptioto na
farmacevtot mu se nazna~uva Dentur tales doses No "n".
Ispitno pra{awe br. 49: Kodein vo oblik na podelen pra{ok
(magistralno)
1) Po Dispenziona metoda:
Rp/
Pulvis Codeini phosphatis 0.03
Saccharosis 0.3
Misve Fiat Pulvis
Dentur tales doses N XX (20)
Da ad sacculam
S. 3 x dnevno po eden pra{ok
2) Po Diviziona metoda
Rp/
Pulvis Codeini phosphatis 0.6
Saccharosis 6.0
Misve Fiat Pulvis
Divide in doses aequles N XX (20)
Da ad sacculam
S.3 x dnevno po eden pra{ok
Indikacii: akutna i hroni~na neproduktivna ka{lica kaj bolesti na
di{nite pati{ta.
Kontraindikacii: depresija na di{eweto.
Meh.na dejstvo: go ko~i refleksot na ka{lawe so depresija na
centarot
za di{ewe-ima
blago
bronhospazmoliti~no
i
analgeti~no dejstvo. Ne gi paralizira trepqite na respiratorniot
epitel pa ne ja ote`nuva ekspektoracijata.
Isp.pr.br. 48: Antitusivno sredstvo
Rp/
Sir.Pholcodin a 150ccm
Da lagenam orig.No I
S.3 x 1 kafena laì~ka.
Indikacii: Nadraznitelna kaslica so neproduktiven karakter.
Kontraindikacii: Produktivna
kaslica,respiratoni
bolni
so
depresija na disenjeto.
Meh.na dejstvo: Opijatski antitusiv-sodrzi derivat na Morfin go
deprimira
centarot
za
kaslanje
vo
prod.moz.no
nema
analgetsko dejstvo.
Isp.pr.br.50:Ekspektorantno,
mukoliticno sredstvo.
sekretoliticno
26
Rp/
Cps.Carbocisteine 0.375
D.S.O. N I
S. 3 x 1
Indikacii: Traheobronhitis,hronicen
bronhitis,pneumokoniozi,
bronhiektazii.
Kontraindikacii: Ulkus,akuten glomerulonefritis i cistitis.
Meh.na
dejstvo: Gi
kine
disulfidnite
vrski
na
mukopolisaharidite i go menuva nivniot jonski naboj so sto se
namaluva viskoznosta a sekretot i se olesnuva ekspektoracijata.
Rp/
Tbl. Bromhexine 0.008
D.S.O.N I
S. 3 x 1 tableta na den
Indikacii: Isti
Meh. na dejstvo:Sintetski sekretolitik koj ja razvodnuva sluzta, ja
zgolemuva kspektoracijata i go olesnuva disenjeto. Efektot
nastanuva po 5 casa.
Isp.pr.br.51:Lek protiv bronhijalna astma
Rp/
Inj. Aminophyllinum 0.25 (0.50)
D.S.O.No I
S. Ad manum medici
Aminofilin (teofilin i etilendiamin). Doziraweto e individualno.
Indikacii: Akuten napad na bronhijalna
astma, opstruktiven
bronhit, bronhospazmi.
Kontraindikacii: Epilepsija, infarkt na miokard, hipotenzija.
Meh.na dejstvo: Aktivna komponenta e teofilinot koj e blokator na
fosfodiesterazata se usporuva razgradbata na cAMP,se namaluva
napnatosta na maznata nuskulatura na bronhite (i na krvite sadovi i
GIT). Toj e i diuretik i go nadraznuva centarot za disewe. I.V. se
dava poleka.
Isp.pr.br.52: Lek protiv astmati~en status.
Rp//
Inj. ACTH 25 IE
Dentur tales doses No I
S. Ad manum medici
Kortikotropin vo lioampuli od 25 IE se dava samo parenteralno 4-6
x dnevno kratkotrajno deluva.
Indikacii: Astmati~en status, supstituciska primena.
Kontraindikacii: Atrofija na kora od nadbubre`na zlezda.
(relativni: TBC, dijabet, trombembolija, ulkus, hipertenzija,
bremenost, epilepsija, te{ki infekcii)
Meh.na dejstvo: ACTH e hormon od preden rezen na hipofiza koj
ja potiknuva korata na nadbubre`nata `lezda da la~i hormoni so
27
antiinflamatorno i antialergisko
korata na nadbubreg.
dejstvo, bitno
da
so~uvana
Isp.pr.br.33: Beta-simpatomimeticno sredstvo.

Rp/
Tabl.Salbutamol 0.002
D.S.O.No I
Indikacii: Bronhozpazmi pri astma i opstruktiven bronhitis.
Kontraindikacii: Tireotoksikoza.
Meh.na dejstvo: Stimulacija na beta 2 adrenergicni receptoribronhodilatacija. Ne deluva na srceto.
Ispitno pra{awe .br.42: Beta-simpatoliticno sredstvo
Ispitno pra{awe br.43: Propranolol
Rp/
Tbl. Propranolol 0.04
D.S.O.No I
Indikacii:
angina
pektoris,
srcevi
aritmii,
hipertenzija,
miokardiopatija, tireotoksikoza.
Kontraindikacii: bradikardija, A-V blok, srceva dekompenzacija.
Meh.na dejstvo: Kompetitiven antagonist na beta adrenergi~ni
receptori.
Nesakani dejstva: BRONHOSPAZMI-ne se dava na astmati~ari.
ÊPÎWA (Suppositoria)
êp~iwa se cvrsti lekoviti preparati koi moè da imaat top~esta,
konusna, jaj~esta forma ili forma na globuli ili ovuli i sluàt i se
apliciraat vo fiziolo{kite otvori na teloto (anus, vagina, nos, uvo) ili
vo patolo{kite otvori (rani). Na sobna temperatura se cvrsti, a vo
dopir so teloto nivnata temperatura raste, tie se topat i ja
osloboduvaat lekovitata supstanca. Treba da se ~uvaat samo na
sobna temperatura, bidej}i ako se ~uvaat vo ladilnik doa}a do
ireverzibilni promeni vo konstituensot i supozitoriite stanuvaat krti i
neupotreblivi. So ogled na toa deka lesno se rasipuvaat tie se
izdavaat zavitkani vo voso~na hartija ili vo staniol. Sekoga{ treba
da se predupredi pacientot da go izvadi staniolot i deka ne se
zemaat preku usta.Postojat tri osnovni vrsti na ~ep~iwa:
Suppositoria analia - ~ep~iwa za analna upotreba koi se dolgi
okolu 3 sm a {iroki okolu 1 sm. Konstituensi moè da bidat
kakovoto maslo, polietilenglikol ili smesa od èlatin i glicerol.
Se primenuvaat so potisnuvawe vo anusot so prst se dodeka
ne go projdat analniot sfinkter: znak deka e pravilno
primeneto ~ep~eto
e da ne se napipuva odnadvor.
Lekovitite supstanci gi primenuvame vo oblik na ~ep~iwa
koga sakame da postigneme lokalno dejstvo na analniot
kanal i koga sakame lekot da ne ja drazni sluzokoàta na
èludnikot ili pri apsorpcijata da se zaobikoli crniot drob
28
(zaradi venskata krv od analniot kanal i dolnata od rektumot

se odliva vo dolnata hemoroidalna vena, koja preku v.iliacae
anternae et communis se vlivaat vo dolnata {upliva vena).
Nesteroidnite antiinflamatorni lekovi imaat osobina da ja
draznat sluzokoàta na èludnikot i ~esto se primenuvaat vo
oblik na ~ep~iwa.
Globuli vaginales (Ovula,vagitoria) - ~ep~iwa za vaginalna
primena. Tie se so okrugla ili jaj~esta forma i se pogolemi od
analnite ~ep~iwa. Konstituensite se isti kako kaj analnite
~ep~iwa.
Cereoli (Bacilli medicati) - stap~iwa za primena vo nos,
nadvore{en u{en kanal, uretra, rani ili sinusi. Potenki se
analnite ~ep~iwa, imaat ovalna forma, a na kraevite se
za{ileni. Konstituensot e sli~en na konstituensot na analnite
~ep~iwa.
Ako propi{uvame ~ep~iwa magistralno toa moè da go napravime
na dva na~ina: Po diviziona i dispenziona metoda. Primer za
diviziona metoda; sakame da propi{eme 10 ~ep~iwa so
nesteroidno antiinflamatorno sredstvo po diviziona metoda, vo
ordinacioto pi{uvame za sekoja od supstancite vkupna koli~ina za
site 10 ~ep~iwa. Vo supskripcijata mu naloùvame na farmacevtot
site sostojki da gi izme{a, a potoa dobienata masa da ja podeli na
deset dela i od sekoj del da napravi ~ep~e. Mnogu po~esto
magistralno se propi{uvaat po dispenziona metoda. Vo ordinacioto
ja propi{uvame koli~inata na site sostojki koi vleguvaat vo sostav
na samo edno ~ep~e, a potoa vo supskripcio mu pi{uvame na
farmacevtot kolku takvi ~ep~iwa (dozi) da izdade.
Ispitno pra{awe br.94. Lek protiv hemoroidi
Modolex (calcium dobesilate, lidocaine)
Rp// Supp. Modolex a 10
S. 2 na den
Indikacii: Hemoroidi
S.Suo nomine
29
MASTI (Unguenta)
Mastite se polucvrsti oblici na lekovi sostaveni od dve ili pove}e
lekoviti supstanci i masna podloga i se apliciraat nadvore{no. Se
nanesuvaat na koà, sluzokoà ili na povr{ni rani. Glavniot lek e
izme{an so podloga (rastvoren, emulgiran ili suspendiran) koja e
hidrofobna. Mastite se primenuvaat zaradi lokalnoto dejstvo na
glavniot lek. Ponekoga{ glavniot lek od mastite se apsorbira preku
koàta i ispolnuva dejstvo na drugo mesto vo organizmot, uslovno
ako glavniot lek bide dovolno liposolubilen. Idealna podloga za
izrabotka na mastite e da e indiferentna prema lekovitata
supstanca, da nema lokalno nadraznitelno dejstvo na koà i
sluzokoà, da ne vlijae na glavniot lek, da ne se rasipuva na svetlost
i na vozduh, da e higroskopna i da bide stabilna. Idealna podloga ne
postoi, no golem broj masni materii ispolnuvaat barem nekoi od
navedenite uslovi.
Svinska mast (adeps suilus) - dobro adherira na koà i ovozmoùva
dobar kontakt na glavniot lek so koàta. Lo{a osobina e {to brzo
30
se rasipuva na vozduh (se uègnuva so oksidacija na nezasitenite

masni kiselini).
@olt vosok (cera flava) - se dobiva od sa}eto na p~elite i sam ne
moè da se upotrebuva kako podloga bidej}i na temperaturata
na teloto e premnogu cvrst. Zatoa se me{a so razni masla
dodeka ne se dobie sakanata konzistencija.
Bel vosok (cera alba) - se dobiva so izbeluvawe na òltiot vosok.
Lanolin (cera lanae, adeps lanae, lanolinum) - e mast koj se nao|a vo
volnata na ovcite i se dobiva so nejzino ispirawe. Moè da sodrì
pove}e ili pomalku voda i e edna od najdobrite podlogi.
Lanalkol (lanalcolum) - smesa od sterol i alifati~en alkohol. Slabo
prima voda.
@olt vazelin (vaselinum flavum) - e me{avina na alifati~ni zasiteni
jaglevodorodi koja se dobiva kako ostatok od naftata po
izdvojuvaweto na benzinot i drugite derivati. Ne se vpiva vo
koàta i po nanesuvaweto ostanuva masen sloj na koàta. Toj e
izvonredno postojan.
Bel vazelin (vaselinum album) - se dobviva so izbeluvawe na òltiot
vazelin.
Polietilenglikol so soedinenija dobieni so polimerizacija na etilen oksid
Te~en parafin
Cetostearol
Bidej}i ni edna od navedenite masni podlogi ne gi ispolnuva site

uslovi za idealna podloga, vo praksa ~esto se upotrebuvaat sloèni
podlogi dobieni so me{awe na osnovnite podlogi. Nekoi od ofinalnite
podlogi se :
1) Unguentum emolliens (mast za ladewe) - sodrì mnogu voda koja
po nanesuvaweto isparuva i na toj na~in ja ladi koàta.
2) Excipiens ad oculenta (podloga za mast za o~i)
3) Exipiens ad unguenta (univerzalna podloga za site masti)
Podelba na masti spored terapiskoto dejstvo:
Masti za pokrivawe i za{tita na koàta - ja {titat koàta od
nadvore{nite vlijanija na toj na~in {to go namaluvaat
isparuvaweto na vodata od povr{inata na koàta.
Masti za ladewe - sodràt pogolemo koli~estvo voda, koja vo
kontakt so vospalenata koà isparuva i doveduva do namaluvawe
na temperaturata na koàta.
Mastite se pripremaat i izdavaat kako nepodeleni lekovi. Koli~inata
na mast koja se propi{uva zavisi od povr{inata koja sakame da ja
nama~kame. Mastite se propi{uvaat magistralno, oficnalno i kako
gotovi lekovi. Za da se propi{e mast magistralno potrebno e da se
znae terapiskata koncentracija na lekovitata supstanca, masnata
podloga i vkupnata koli~ina na mast koja se propi{uva. Posebna
vrsta na lekoviti masti se mastite za o~i, koi se izdavaat vo koli~ina
od 5-10 grama i sekoga{ mora da bidat sterilni.
31
Ispitno pra{awe br.101. Borna kiselina vo oblik na mast

Rp// Acidi Borici 10.0
Vaselini flavi ad 100.0
Misce fiat unguentum
Da ad ollam
S. Nadvore{no
Indikacii: Se koristi kako antibakteriski agens vo dermatologija,
oftalmologija i pedijatrija
Ispitno pra{awe br.106. Lek protiv ekcem
Hydociklin (oksitetraciklin+ kortizolon)
Rp// Ung. Hydociklin a 5.0
Da tubam originalem No I
S. Nadvore{no
Indikacii: Akutni i hroni~ni ekcemi, pruritus, hroni~en blefaritis,
konjuktivit, irititis, otitis.
Ispitno pra{awe br.130. Kombinacija na bacitracin i neomicin
Enbecin
Rp// Ung. Enbecin a 5.0
S. Nadvore{no
Indikacii: Blefaritis, dakriocistitis, hordeolum, konjuktivitis
Ispitno pra{awe br.170. Antivirusno sredstvo
Rp// Ung. Aciclovir a 5.0
S. Nadvore{no
Indikacii: Infekcii so herpes simpleks virus
PASTI (Pastae)
Pasti se polucvrsti oblici na lekovi so ìlava konzistencija koi se
sostaveni od lekovita supstanca, masna podloga i indiferenten
pra{ok (cink oksid, talk, p~eni~en skrob, skrob od oriz i bela glina).
Od mastite se razlikuvaat po toa {to imaat pocvrsta konzistencija i
pogolem kapacitet na apsorpcija.
Se apliciraat samo nadvore{no so cel da se postigne lokalen efekt.
Naj~esto se apliciraat kaj rani koi sozdavaat eksudat. Koga }e se
nama~ka pastata nejziniot goren sloj se isu{uva, a pod nego se
sobiraat sekretite, potoa tie prodiraat niz semipermeabilnata pasta i
na nejzinata povr~ina se su{at. Na ovoj na~in pastata ja ostvaruva
nejzinata apsorpciona funkcija, a svojata vtora funkcija ja ostvaruva
koga sekretite se apsorbiraat, indiferentniot pra{ok navleguva vo
podlabokiot sloj i formira edna lu{pa koja ja odvojuva ranata od
nadvore{nata sredina. Na toj na~in se spre~uva sekundarnata
32
infekcija. Ne treba da se nanesuvaat na mesta kade ima vlakna i na

sluzokoà.
Ispitno pra{awe br.104. Cink vo oblik na pasta
Rp// Pastae Zinci oxidi 20.0
S. Nadvore{no
Indikacii: Adstringens
RASTVORI (Solutiones medicinales)

Rastvori pretstavuvaat potpolno ednoli~ni te~ni oblici na lekovi koi
se sostaveni od lekovita supstanca rastvorena vo soodveten
rastvoruva~.
Rastvorite se sostaveni od :
-Solvendum -supstanca koja se rastvora i
-Solvens-rastvoruva~ot vo koj taa supstanca se rastvara.
Kako rastvoruva~i naj~esto se koristat: destilirana voda (Aqua
destillata, Aqua Purificata, demineralisata), redestilirana voda (Aqua pro
injectione), etanol, glicerol, vegetabilni i mineralni masla.
Za pripremawe na masleni rastvori naj~esto se koristi maslinovo
maslo (Oleum olivae).
33
Lekovi vo oblik na rastvori se apliciraat koga :

- pacientot ne moè da primi cvrst oblik na lek ;
- ako e potrebna pobrza resorpcija na lekot ;
- ako lekovitata supstanca e higroskopna i zatoa te{ko
odrùva vo cvrst oblik
se
Rastvorite spored mestoto na aplikacija i namenata se podeleni na :

1) Rastvori za nadvore{na upotreba i
2) Rastvori za vnatre{na upotreba
RASTVORI ZA NADVORE[NA UPOTREBA
Rastvorite za nadvore{na upotreba naj~esto imaat dezinficientno,
antisepti~no ili antiinflamatorno dejstvo i se koristat za ispirawe
na ligavici (vagina, usta, u{i, mo~na be{ika) za oblogi, masirawe ili
za dezinfekcija na predmeti i prostorii. Se apliciraat na koà i
sluznici so cel da se postigne lokalen efekt.
Kako rastvoruva~i za rastvori koi se apliciraat na koà naj~esto se
koristat: destilirana voda, etanol, glicerol, aceton, hloroform i t.n.
Kako rastvoruva~i za rastvori koi se apliciraat na ligavici naj~esto
se destilirana voda i neutralno maslinovo maslo.
PREPI[UVAWE NA RASTVORI ZA NADVORE[NA UPOTREBA
Se prepi{uvaat kako nepodeleni lekovi, vo vkupna
koli~ina.
Koli~inata koja se prepi{uva zavisi od : povr{inata na koàta na
koja lekot se aplicira i brojot na dnevnite aplikacii.
Orientaciono potrebni koli~ini na rastvor za nadvore{na upotreba se
:
-za masirawe=100-200ml
-za oblogi= 200-500ml
-za ispirawe na vagina =500-1000ml
-za gargara=50-100ml.
Naj~esto se prepi{uvaat vkupni koli~ini od 50-300ml.
Pri prepi{uvaweto na rastvori za nadvore{na upotreba mora da se
znae koncentracijata vo koja tie rastvori se upotrebuvaat i koj
rastvoruva~ da se izbere.
Rastvorite za nadvore{na upotreba se prepi{uvaat ~esto i vo
koncentriran oblik, a razreduvaweto go priprema sam pacientot vrz
osnova
na
upatstvoto
na
lekarot.Razreduvaweto se vr{i
naj~esto so voda zemaj}i odreden broj na laìci (kafeni ili supeni) i
dopolnuvajki do odredena koli~ina so voda.
34
Rastvorite za nadvore{na upotreba moàt da se prepisuvaat kako

magistralni, oficinalni i kako gotovi lekovi.
Prepi{uvawe kako magistralni lekovi
Pri prepi{uvaweto na rastvori za nadvore{na upotreba kako
magistralni lekovi mora da se vodi smetka za koncentracijata vo
koja lekovitata supstanca se upotrebuva,da se izbere pogoden
rastvoruva~ i da
se vodi smetka za stepenot na rastvorlivost.
Vo Subscriptioto na receptot za na~inot na pripremawe na lekot se
pi{uva Misce fiat solutio,a za na~inot na izdavawe Da ad vitrum (da se
izdade vo {i{e).
Vo signaturata mora da se nazna~i deka lekot e za nadvore{na
upotreba.
Primer :
Da se prepi{e rastvor na borna kiselina, magistralno.
Borna kiselina e blag antiseptik koj se upotrebuva za
na o~i vo koncentracija od 2-3%
ispirawe
Rp/ Acidi borici 6.0

Aquae destillatae ad 300.0
Misce fiat solutio filtrata
Da ad vitrum
S. nadvoresno,za oblogi na oko
Prepi{uvawe kako oficinalni lekovi
Vo ordinacioto na receptot se pi{uva oblikot na lekot (Solutio), imeto
na rastvorot,i vkupnata koli~ina.
Vo Subscriptio na receptot se pi{uva Da ad vitrum.
Vo signaturata na receptot mora da se nazna~i deka e za
nadvore{na upotreba, a potoa ako e rastvorot koncentriran kako da
se izvr{i negovoto razreduvawe.
Primer : Da se prepi{e alkoholen rastvor na jod.
Rp/ Sol. Spiriti Iodi 50.0
Da ad vitrum nigrum
S. nadvoresno za ma~kawe na koà
Prepi{uvawe kako gotovi lekovi
35
Pri prepi{uvaweto na rastvorite za nadvore{na upotreba kako gotovi

lekovi vo ordinacioto na receptot se pi{uva oblikot na lekot (Solutio),
imeto na rastvorot,a {to zna~i od i vkupnata koli~ina.
Vo Subscriptio na receptot se pi{uva Da lagenam originalem i brojot na
originalni pakovawa koi treba da se izdadat.
Vo signaturata na receptot mora da se nazna~i deka e za
nadvore{na upotreba, a potoa ako e rastvorot koncentriran kako da
se izvr{i negovoto razreduvawe.
Primer:
Ispitno pra{awe broj 103: Detergentno sredstvo
Rp//
Sol. Benzalconium chloride 10%
S. Nadvore{no
Benzalkonium hlorid se upotrebuva razreden so voda vo odredeni
koncentracii. Zaradi pogolemiot dezinfekcionen efekt, site ne~isti
povr{ini treba prvo dobro da se is~istat so sredstvo za ~istewe (ne
sapun), potoa dobro da se isperat so voda. Po izvr{enata
dezinfekcija povtorno se mijat so vodovodna ili sterilna voda.
RASTVORI ZA VNATRE[NA UPOTREBA
Se apliciraat per os. Naj~esto se prepi{uvaat kaj deca, bidejki
polesno gi zemaat od cvrsti oblici na lekovi i kaj stari lu|e koi imaat
te{kotii so goltaweto.
Obi~no brzo se rasipuvaat. Se prepi{uvaat kako nepodeleni lekovi,
vo vkupna koli~ina od 50-300 ml rastvor koj pacientot ke go
potro{i za 2-3 dena, odnosno obi~no se prepi{uvaat 10-20 dozi.
Doziraweto na rastvorite go vr{i samiot pacient so kafena laìca
(sodrì 5ml rastvor) ili supena laìca (sodrì 15ml rastvor).
Rastvorite za vnatre{na upotreba se prepi{uvaat kako magistralni,
oficinalni i kako gotovi lekovi.
Prepi{uvawe kako magistralni lekovi
Za magistralno se prepi{e eden rastvor za vnatre{na upotreba
treba da se znaat :
-poedine~nata terapiska doza na lekovitata supstanca,
-vo kolku ml rastvor se sodrì poedine~nata terapiska doza,
-rastvoruva~ot koj se koristi.
36
Vkupnata koli~ina na lekovitata supstanca {to se upotrebuva

za
pripremawe na rastvorot se dobiva koga poedinecnata terapiska
doza se pomnoì so brojot na dozi (DTh x "n").
Vkupnata koli~ina na rastvor se dobiva koga se pomnoì brojot
na dozi koi se prepi{uvaat "n" so 5 ili 15 vo zavisnost dali se dozira
so kafena ili supena laìca.
Primer : da se prepi{e aminopirin (analgetik i antipiretik) vo oblik na
rastvor za vnatre{na upotreba.
Poedine~na terapiska doza e 300 mg za vozrasni i 100 mg za deca.
Da se prepi{at 10 dozi rastvor na aminopirin pri {to edna doza }e se
sodrì vo 5 ml rastvor.
Rp/ Aminopyrini 1.0
Misce fiat solutio
Da ad vitrum
S.3 x 1 kafena laìca
Prepi{uvawe kako oficinalni lekovi
Vo ordinacioto na receptot se pi{uva oblikot na lekot (Solutio), imeto
na rastvorot,i vkupnata koli~ina.
Vo Subscriptio na receptot se pi{uva Da ad vitrum.
Prepi{uvawe kako gotovi lekovi
Pri prepi{uvaweto na rastvorite za vnatre{na upotreba kako gotovi
lekovi vo ordinacioto na receptot se pi{uva oblikot na lekot (Solutio),
imeto na rastvorot,a {to zna~i od i vkupnata koli~ina.
Vo Subscriptio na receptot se pi{uva Da lagenam originalem i brojot na
originalni pakovawa koi treba da se izdadat.
Ispitno pra{awe br.23 : Aminofilin
Rp//
Inj.Aminophyllinum 0.25
Dentur tales doses No V
S. Ad manum medici
Indikacii: akuten napad na bronhijalna astma, obstrukticen bronhitis,
akuten edem na beli drobovi.
37
Ispitno pra{awe br.22 : Kofein

Rp//
Inj.Coffeini cum Natrii benzoate 0.25
S. Ad manum medici
Indikacii: hipotenzija, depresija na centralen nerven sistem kaj
alkoholi~ari.
Ispitno pra{awe br.24 : Lokalen anestetik
Ispitno pra{awe br.25 : Lidokain
Rp//
Inj.Lidocain 2% (2 cm3)
S. Ad manum medici
Indikacii: infiltrativna anestezija, blokada na nervi, epiduralna
anestezija i srcevi aritmii.
Ispitno pra{awe br.28 : Peostigmin
Ispitno pra{awe br.34 : Parasimpatomimeti~no sredstvo
Rp//
Inj.Neostigmin 0.0005
S. Ad manum medici
Parasimpatomimetik
Indikacii: glaukom, miastenija gravis, postoperativna atonija na
creva i be{ika.
Ispitno pra{awe br.29 : Lek protiv truewe so inhibitori na
holinesteraza
Ispitno pra{awe br.37 : Atropin
Rp//
Inj.Atropin 0.001
S. Ad manum medici
Indikacii: antidot pri truewa so organofosforni soedinenija, sinkopi,
gastrointestinalni spazmi.
38
Ispitno pra{awe br. 45 : Periferno relaksantno sredstvo

Rp//
Inj.Pancuronium bromide 0.004
S. Ad manum medici
Indikacii: miorelaksans vo hirurgijata, kako dodatok na op{tata
anestezija, spre~uvawe na konvulzii kaj tetanus.
Ispitno pra{awe br. 71: Natrium nitroprusid
Rp//
Inj. Natrium nitropruside 0.044
S. Ad manum medici
Indikacii: akutna hipertenzivna kriza (feohromocitom).
Ispitno pra{awe br. 73: Heparin
Rp//
Inj. Heparin 25000 IE
S. Ad manum medici
Indikacii: flebitis, flebiti~ki
hemoragii, sportski povredi.
sindrom,
limfangitis,
trombozirani
MIKSTURI (Mixturae)
Miksturi se te~ni oblici na lekovi koi se me{avina na pove}e
supstanci vo eden rastvoruva~ ili me{avina na supstanci koi se vo
te~na sostojba na sobna temperatura.
Miksturite se obi~no bistri ili lesno zamateni. Pri stoewe na
miksturite moè da se pojavi talog i pri prepi{uvawe na vakvi
miksturi treba da se napi{e : Da se prome{a pred upotreba.
Prepi{uvaweto na miksturite e identi~no so prepi{uvaweto na
rastvori.
KAPKI (Guttae)
Kapki pretstavuvaat te~ni oblici na lekovi so koi se doziraat rastvori
so jako ili mnogu jako dejstvo. Kapkite se delat na kapki za
vnatre{na upotreba i kapki za nadvore{na upotreba. Za da se znae
koja koli~ina od glavnata lekovita supstanca se nao|a vo edna
kapka, potrebnoe da znaeme kolku kapki sodrì eden mililitar od
nekoja te~nost na sobna temperatura. Ovoj broj na kapki varira od
preparat do preparat, no sepak postojat nekoi pravila:
39
a) 1 ml voden rastvor sodrì okolu 20 kapki;

b) 1 ml uqen rastvor sodrì okolu 40 kapki;
c) 1 ml alkoholen rastvor sodrì okolu 50-60 kapki;
Taka na primer, ako nekoj voden rastvor sodrì 20 mg aktivna
lekovita supstanca vo eden mililitar, toga{ vo edna kapka na takov
rastvor }e ima okolu 1 mg aktivna lekovita supstanca.
Kapki za nadvore{na upotreba

Kapkite za nadvore{na upotreba se vkapuvaat vo nos, kowuktivalna
kesa ili nadvore{en u{en kanal. Se pakuvaat i se izdavaat {i{ence
so kapalka (vitrum cum pipetta) ili vo {i{ence koe na poklopecot ima
kapalka (vitrum guttatorium). Kapkite za o~i i nos se izdavaat
zadolìtelno vo {i{ence so kapalka. Volumenot na {i{enceto
naj~esto ne e pogolem od 10 ml.
1. Kapki za o~i (oculoguttae)

Kapkite za o~i sekoga{ moraat da bidat sterilni i izotini~ni. Na
pacientot treba da mu se objasni deka vo kowuktivalnata kesa moè
da se sobere samo edna kapka i deka ako se vkapnat dve ili pove}e
kapki, vi{okot preku nazolakrimalniot duktus }e se slie vo nosnite
hodnici. Posle vkapnuvawe na kapkite, pacientot treba so par~e
sterilna vata da go pritisne vnatre{niot agol na okoto za da se uspori
otekuvaweto na lekot od kowuktivata. Koga edna{ }e se otvori
{i{enceto so kapki za o~i, najmnogu moè da se koristi 7 dena.
Posle toj rok kapkite pove}e ne se sterilni.
Collyria (voda za o~i) se te~ni lekoviti preparati koi sluàt za ispirawe
na okoto. Se izrabotuvaat kako kapkite, no se koristat vo mnogu
pogolema koli~ina.
Ispitno pra{awe br. 27: Pilokrapin kapki za o~i (magistralno)
Rp//
Pilocarpini hydrochloridi
0.1
Aquae redestillatae
ad 10.0
Misce fiat solution
Da ad vitrum cum pipetae
S. 2 x 1 kapka vo zabolenoto oko
Parasimpatomimetik i miotik
Indikacii: glaukom
Ispitno pra{awe br. 35: Atropin vo forma na kapki
(magistralno)
Rp//
Atropini hydrochloridi 0.1
40
Misce fiat solution

Da ad vitrum cum pipetae
S. 1-2 kapka vo sekoe oko
Parasimpatolitik i midrijatik
Indikacii: oftalmolo{ki dijagnosti~ki proceduri (odreduvawe na
refrakcija), terapija na iritis, keratitis i iridociklitil
2. Kapki za nos (rhinoguttae)

Kapkite za nos se vkapnuvaat vo nozdrvite, najdobro dodeka
pacientot e vo legnata polo`ba. Obi~no se vkapnuvaat 2-4 kapki vo
edna nozdrva. Prethodno treba dobro da se isprazni sekretot od
nosnite hodnici.
Pr. vazokonstriktorot nafazolin se vkapnuva vo nos zaradi dekongestija
na nosnata sluzokoà i ovozmoùvawe na di{ewe preku nos. Moè
da se prepi{e kako gotov preparat:
Rp// Rhinoguttae Nafazoline a 10 ml (0.1%)
S. Nadvore{no, da se vkapnat 3 pati na den
po 2-4 kapki vo sekoja nozdrva
3. Kapki za u{i (otoguttae)

Otoguttae se vkapnuvaat vo nadvore{niot u{en kanal. Pri edna
primena se vkapnuvaat po 5-10 kapki. Kapkite pred primenata mora
da bidat zagreani do temperaturata na teloto, kako ne bi
predizvikale neprijatno ~uvstvo na vrtoglavica poradi stimulacija na
polukru`nite kanal~iwa. Vo nadvore{niot u{en kanal obi~no se
vkapnuvaat antibiotici i antiinflamatorni lekovi.
Kombinacijata tirotricin i prednizolon e mo{ne korisna za lekuvawe na
difuzen bakteriski otitis externa; se nao|a vo gotoviot preparat Otol H:
Rp// Otoguttae Otol H 10 ml
S. Nadvore{no, da se vkapnat 4 pati na den
po 5 kapki vo bolnoto uvo
*Otol H = tetrakain 1% + prednizolon 0.1% + tirotricin 0.01%
Kapki za vnatre{na upotreba

Kapkite za vnatre{na upotreba se zemaat peroralno. Pacientot
vkapuva odreden broj na kapki (koi sodràt sredna poedine~na
doza) na kocka {e}er ili vo kafena laì~ka so malku voda, a potoa gi
progoltuva. Srednata poedine~na doza treba da bide sodràna vo
41
najmalku 5 kapki, a najmnogu vo 20 kapki; ako se nao|a vo pomalku

od 5 kapki, pacientot moè lesno da pogre{i i da go predozira lekot,
a ako se nao|a vo pove}e od 20 kapki ({to ve}e pretstavuva 1 ml)
kockata {e}er ne moè da gi primi site kapki i se raspa|a. Bidej}i
gre{kite gre{kite vo doziraweto na kapkite se mo{ne ~esti, lekovite
so mnogu jako dejstvo najdobro e da ne se prepi{uvaat vo vid na
kapki. Kapkite za vnatre{na upotreba se izdavaat vo {i{ence so
kapalka na poklopecot (vitrum guttatorium) vo koli~ina od 10-20 ml.
Za da moè lekarot da dozira lek vo oblik na kapki treba da znae dve
raboti: koncentracijata na lekot i brojot na kapki vo eden mililitar od
preparatot.
Kapkite za vnatre{na upotreba moàt da se prepi{uvaat oficinalno i
magistralno.
Oficinalno prepi{uvawe na rastvori za vnatre{na upotreba
koi se doziraat vo oblik na kapki
Vo ordinacioto na receptot stoi: oblikot na lekot, imeto na lekot i
vkupnata koli~ina koja treba da se izdade, a farmacevtot lekot go
priprema prema farmakopea (formulae oficinalis).
Op{tata formula za prepi{uvawe na oficinalni rastvori vo oblik na
kapki e:
Rp//
Remedium cardinalis (vkupna koli~ina)

Da ad vitrum
S. 3 x q (kapki)
Magistralno prepi{uvawe na rastvori za vnatre{na upotreba

koi se doziraat vo oblik na kapki
Op{tata formula za prepi{uvawe na rastvori vo oblik na kapki
magistralno e:
Rp// Remedium cardinalis (dosis therapeutica x n)
Solvendis ad vkupna koli~ina
Misce fiat solutio (pome{aj neka bide rastvor)
Da ad vitrum cum pipetta
S. 3 x q (kapki)
n = broj na dozi
q = broj na kapki vo edna terapiska doza
Odreduvawe na vkupna koli~ina na Solvens: se odreduva prema

slednata formula:
nxq
vkupna koli~ina na solvens = -----f
n = broj na dozi
42
q = broj na kapki vo edna terapiska doza

f = broj na kapki vo 1 ml rastvoruva~
Pr: Prepi{uvawe na opijatniot antitusik kodein vo oblik na kapki, taka

da vo 5 kapki bide sodràna srednata poedine~na doza (30 mg),
toga{ pi{uvame magistralen recept:
Rp// Codeini phosphatis 1.2
Misce fiat solutio
Da ad vitrum cum pipetta
S. tri pati na den po 5 kapki na kocka {e}er
*Ako sakame vo 5 kapki da ima 30 mg, toa zna~i deka vo 20 kapki (1
ml) treba da ima 4 pati po 30 mg = 120 mg. Bidej}i treba da prepi{eme 10 ml
rastvor, potrebna e vkupno 10 pati pogolema koli~ina na kodein =
1.2 g.
Ispitno pra{awe br. 63 : Lek za poka~uvawe na krvniot
pritisok
Rp//
Gutt. Oxedrin 10 cm3
S. Ad manum medici
Indikacii: hipotenzija.
SUSPENZII (Suspensiones)
Suspenziite se te~ni oblici na lekovi kaj koi glavnata lekovita
supstanca e fino isitneta i suspendirana vo te~na podloga vo koja
43
ne se rastvora. Posle podolgo stoewe poradi pogolemata specifi~na

teìna na cvrstite ~esti~ki od te~nata podloga (vehikulum)
suspendiranata supstanca se istaloùva na dnoto na {i{eto. Pred
sekoja upotreba suspenzijata mora silno da se promati, kako bi
moèle ~esticite na aktivnata supstanca {to poramnomerno da se
rasporedat. Za usporuvawe na taloèweto na suspenziite ~esto im
se dodavaat sluzavi materii (naj~esto Mucilago Gummi arabici = arapska
guma, se dobiva so zasekuvawe na na granki ili stebla od bilkite od
grupata akacija).
Vo zavisnost od goleminata na ~esti~kite suspenziite se delat na:
Mikrokristalni suspenzii, kade cvrstite ~esti~ki ne se vidlivi so

golo oko i
Obi~ni suspenzii, kade cvrstite ~esti~ki se vidlivi so golo oko
Prema na~inot na upotreba suspenziite se delat na:

Suspenzii za nadvore{na upotreba (~esto se narekuvaat te~ni
puderi) i
Suspenzii za vnatre{na
upotreba (se narekuvaat lekoviti
supstancii ili suspensiones medicinales) koi moàt da bidat:
Suspenzii za peroralna aplikacija
Suspenzii za intramusularna aplikacija
SUSPENZII ZA NADVORE[NA APLIKACIJA (TE^NI PUDERI)
Suspenziite za nadvore{na upotreba se apliciraat na koàta i se
koristat vo dermatologijata.
Za nivno pripremawe sluì osnovna smesa koja se sostoi od pra{kast
del i te~en del. Pra{kastiot del go so~inuvaat: cink oksid i talk
(moè i drugi pra{kasti suspstancii), a te~niot del go so~inuvaat
glicerol i destilirana voda.
Vo te~niot del ~esto se dodava i Spiritus vini diluti (razblaèn alkohol)
pri {to suspenzijata pobrzo se su{i bidej}i alkoholot brzo isparuva.
Odnosot pome|u pra{kastiot i te~niot del vo suspenzijata e 1 : 1. Na
ovaa osnovna smesa moè da se dodade nekoja lekovita materija,
no i vo toj slu~aj odnost pome|u pra{kastiot i te~niot del treba da
ostane zapazen (1 : 1). Zatoa se namaluva teìnski onoj del od
suspenzijata koj ima ista konzistencija so dodadenata lekovita
materija.
Te~niot puder se koristi vo dermatologijata za da go namali
~e{aweto kaj razni pruriginozni dermatozi.
Ako na ovaa smesa se dodade nekoja lekovita materija se dobiva
suspenzija koja go ia nejzinoto farmakolo{ko dejstvo.
Suspenziite za nadvore{na upotreba moàt da se prepi{uvaat kako
magistralni, oficinalni i gotovi lekovi. Pri magistralnoto prepi{uvawe
vo Subscriptioto na receptot se pi{uva za na~in na pripremawe Misce
fiat suspensio, a za na~inot na izdavawe Da ad vitrum. Vo signaturata
44
na receptot treba da se naglasi deka e za nadvore{na upotreba i

Da se prome{a pred upotreba, bidej}i so stoewe cvrstiot del pa|a
dolu i soodnosot pome|u te~niot i cvrstiot del ne e ednakov.
Koga se vo pra{awe suspenzii za peroralna upotreba, glavnata
lekovita supstanca ne smee da bide od grupata na lekovi so mnogu
jako dejstvo, bidej}i glavnata lekovita supstanca nikoga{ ne se
distribuira ramnomerno vo suspenzijata; varijabilnosta pome|u
poedini dozi e tolkava da ponekoga{ moàt da vlezat vo opsegot na
toksi~ni dozi.
Suspenziite za nadvore{na upotreba obi~no se prepi{uvaat vo
koli~ina od 50-100 g., poretko do 200 g.
SUSPENZII ZA VNATRE[NA UPOTREBA
SUSPENZII ZA PERORALNA APLIKACIJA
Suspenziite za peroralna upotreba go olesnuvaat primaweto na lekot
(lekot moè da se primi i kako pr{ok, no na ovoj na~in polesno se
progoltuva).
Pri prepi{uvaweto na suspenziite za peroralna aplikacija vaàt site
pravila koi se odnseuvaat na rastvorite za vnatre{na upotreba, samo
{to vo Subscriptioto se pi{uva Misce fiat suspensio (pri magistralno
prepi{uvawe), a vo signaturata mora da se naglasi deka pred
upotreba treba dobro da se pome{a.
Ispitno pra{awe broj 118: Polusintetski penicilin
Rp//
Susp. Amoxicilline 250 mg/5 ml
Da Lagenam Originallem No I
S. Na 8 ~asa x 5 ml na den
SUSPENZII ZA INTRAMUSKULARNA APLIKACIJA
Se pripremaat so cel lekot posporo da se resorbira, a so toa da se
prodolì vremetraeweto na negovoto dejstvo.
Ispitno pra{awe broj 117: Priorden penicilin
Ispitno pra{awe broj 137: Lek protiv lues
Rp//
Inj. Benzilpenicilline 800000 IE
Da Lagenam Originallem No XX
S. Ad manum medici
EMULZII (Emulsiones)
45
Emulziite se te~ni oblici so mle~en izgled, koi sodràt ednoli~na

disperzija na masla, vosoci ili smoli vo dadena sredina. Sostaveni se
od dve te~nosti koi me|usebe ne se me{aat, naj~esto maslo i voda.
Celta na nivnoto pripremawe e korekcija na nepoèlnite fizi~ko hemiski osobini na lekovite (lo{ vkus, miris, erozivno dejstvo).
Za pripremawe na emulziite e potrebno:
Emulgendum - lekovita materija nerastvorliva vo voda (maslena
te~nost),
Konstituens sredina vo koja se vr{i emulgiraweto(naj~esto e
voda, a moè i aromati~na voda)
Emulgens pretstavuva materija koja sluì da ja odrì materijata
stabilna (koja pome{ana so voda dava koliden rastvor).
Najèsto kako emulgens sluàt: Mucilaginis gummi arabici, òl~ka
od jace i saponini. Materiite koi sluàt kako emulgens imaat
svojstvo da ja namalat povr{inskata napnatost.
Emulziite ne se postojani i brzo se rasipuvaat na sobna temperatura,
zatoa pri prepi{uvaweto na emulziite se davaat vo koli~ina koja }e
se upotrebi za 2-4 dena ako se ùvaaat na sobna temperatura.
Nezgodna osobina na emulziite e toa {to ne trpat dodavawe na
drugi materii kako {to se kiselini, bazi, soli, etanol i dr.
Denes emulziite retko se koristat bidej}i nepoèlnite fizi~ko-hemisko
osobini na lekot se izveduva na drug na~in (pr. so èlatinozni
kapsuli).
Ispitno pra{awe br. 88: Ricinusovo maslo vo oblik na
emulzija
(magistralno)
Rp//
Olei Ricini
20.0
Mucilaginis gummi arabici
10.0
Aquae destillatae ad
100.0
Misce fiat emulsio
S. Da se ispie celata emulzija odedna{
Ispitno pra{awe br. 88: Lek protic {uga
Rp//
Emulsio. Benzil benzoat 0.25
Da Lagenam Originallem No I
S. Nadvore{no
INJEKCII (Injectiones)
46
Injekciite se sterilni, te~ni oblici na lekovi, so maksimalen volumen

do 100 ml, a koi se primenuvaat parenteralno. Po svojot karakter
injekciite moàt da bidat, rastvori, suspenzii ili emulzii. Ako
vehikulumot za injekcii e voda, taa mora da bide sterilna (Aqua pro
injectione). Koga glavnata lekovita supstanca e lipofilna, podlogata e
obi~no neutralizirano maslinovo maslo (Oleum olivae neutralisatum) koe
istoa taka mora da se sterilizira.
Indikacii za upotreba na injekcii se :
Koga
Koga
Koga
Koga
Koga
Koga
lekot se razgraduva vo GIT

lekot slabo se resorbira od GIT
lekovitata supstanca {tetno deluva na mukozata na GIT
postoi staza vo sistemot na v. porte
od lekovitata supstanca se bara brzo dejstvo
pacientot ne moè da prima lekovi peroralno
Koga lekovite se apliciraat vo forma na injekcii lekot e precizno

doziran.
Negativni strani od aplikacijata na lekovi vo forma na injekcii se :
bolka na mestoto na aplikacijata, o{tetuvawa na zidot na venite pri
intravenska aplikacija i sozdavawe na infiltrati pri intramuskularna ili
subkutana aplikacija (lekovi koi slabo se resorbiraat moàt da dadat
infiltrati).
Injekciite se pakuvaat vo ampuli (ampulla, ampullae), {i{iwa (vitrum, vitri),
{i{enca (lagena, lagenae), sireti (siretta, sirettae) ili vo karpuli (carpula,
carpulae).
Ampulite se stakleni {i{enca bez otvor; {i{iwata i {i{encata se
zatvoreni so gumeni ~epovi. Siretite se plasti~ni {i{enca koi na
edniot kraj imaat injekciona igla; bolniot sam ja zaboduva iglata vo
potko`noto tkivo ili muskul, a potoa go stisnuva plasti~niot
rezervoar i ja injektira sodrìnata. Karpulite se stakleni cilindri koi na
edniot kraj imaat klip, a na drugiot gumen ~ep. Preku gumeniot ~ep
se voveduva eden kraj na injekcionata igla i celata karpula se stava
vo specilalen {pric koj go potiskuva klipot. So eden pritisok na
{pricot, preku iglata se injektira odreden volumen na lekot koj
prethodno sme go podesile. Insulinskite preparati ~esto se pakuvaat
vo karpuli bidej}i ovozmoùvaat ednostavna primena na pove}e
dozi na lekot vo doma{ni uslovi.
Site injekcii moraat da gi ispolnuvaat slednite uslovi:
1. da bidat sterilni;
2. da bidat apirogeni (da ne predizvikuvaat zgolemuvawe na
telesnata temperatura posle ubrizguvawe);
3. da imaat pH od 5-8;
4. da vo niv nema hipotenzivni materii.
47
Ako glavnata lekovita supstanca e stabilen vo rastvor,

toga{ injekciite se proizveduvaat i izdavaat vo te~en oblik. Ako e
lekot nesatabilen vo rastvor, toga{ toj se liofilizira (prvo se
zamrznuva, a potoa mu se odzema vodata so stvarawe na vakum:
na kraj se dobiva prav koj se pakuva vo hermeti~ki zatvoreni ampuli
ili {i{enca) pa se rastvara neposredno pred primenata so dodavawe
na sterilna destilirana voda. Injekciite se primenuvaat so pomo{ na
{pric so igla.
PODELBA NA INJEKCIITE PREMA NAÎNOT NA APLIKACIJATA
Mestoto na primenata moè da bide pod koà (subkutana injekcija,
s.c.), vo muskul (intramuskularna injekcija, i.m.), vo vena (intravenska
injekcija, i.v.), vo subarahnoidalniot prostor (intratekalna injekcija), vo
{uplinata na zglobot (intraartikularna injekcija), vo peritonealna
{uplina (intraperitonealna injekcija), vo plevralnata {uplina
(intraplevralna
injekcija),
vo
perikardijalnata
{uplina
(intraperikardijalna injekcija), vo komorite na srceto (intrakardijalna
injekcija) i drugi.
Aplikacijata na injekcionite te~nosti e povrzano so strogi merki na
asepsa za da se spre~i pojavata na infekcii. Mestoto na ubodot prvo
se denzificira so alkohol, potoa se proveruva proodnosta na iglata i
se isfrlaat meurite vozduh od {pricot. Po ubodot e potrebno klipot na
{pricot da se povle~ nanazad (da se aspirira) zaradi proverka na
toa
dali iglata se nao|a vo krvn sad ({to e neophodno za
intravenskite injekcii, a e opasno koj intramuskularnite, posebno koj
subkutanite injekcii).
Pri vbrizguvawe na lekot obi~no se vbrizguva koli~estvo od 1 do 2,
retko do 10 ml. Koga e vo pra{awe intravenska injekcija, lekot ne
smee da se vbrizga pokratko od 2 minuta. Koga lekot zaradi svoite
fizi~ko-hemijski osobini (hipertoni~ni, kiseli i alkalni rastvori) moè
da predizvika na venata tromboflebitis ili
p brzo vbrizguvawe moè da se pojavi opasno nesakano
dejstvo vrz srceto (aminofilin, lidokain, adrenalin) lekot treba da se
bavno. Koga se veli deka nekoj lek se upotrebuva vo vid na
bolus intravenska injekcija, se misli na toa deka celata doza na lekot
se primenuva naedna{ bez prekin, no toa nikako ne zna~i deka
treba celata doza da se dade za pokratko vreme od 2 minuti.
Intramuskularni injekcii
Intramuskularno moè da se primenuvaat: ,

suspenzii. Intramuskularnite injekcii mora da bidat:
sterilni, pirogeni, izotoni~ni, so pH vrednost me|u 5 i 8.
naj~esto se vbrizguvaat vo gorniot nadvore{en kvadrant na
glutealnata regija, oretko vo deltoidniot muskul (adrenalin
anafilakti~ki {ok), vo m. quadriceps femoris (atropin pri truewe so
pe~urki, insekticidi, nervni boevi otrovi kj deca do vtorata godina
48
od ìvotot zaradi nerazvienosta na glutealniot

muskul).
Intramuskularnite injekcii se pod agol od 90 stepeni.
Efektot od lekot intramuskularno nastanuva brzo 15-20
minuti zatoa {to muskulite odli~no se vaskularizirani, a resorpcijata
e brza i celosna. Koga se saka dejstvoto od lekot da trae podolgo, se
primenuvaat t.n. depo preparati (te{ko rastvorlivi vo vid
na suspenzija) od koi postepeno se oslobaduva
.
Primer za ova e intramuskularnoto na prokain
benzilpenicilin
Subkutani injekcii
Subkutano se upotrebuvaat sterilni, apirogeni, izotoni~ni rastvori ili
suspenzii koi ne smeat da bidat kiseli ili bazni, zatoa {to takvite
rastvori moàt da gi o{tetat tkivata i da predizvikaat bolka na
mestoto na . Lekot se vbrizguva vo rastresitoto
tkivo, naj~esto na ili butot. Subkutanite injekcii moàt
da se i vo drugi r (, abdomenot,
glutealnata regija ) {to e posebno va`no za bolnite so dijabetes
melitus koi moraat da go menuvaat mestoto na primena kako bi se
spe~ila pojavata na lipodistrofija na mestoto na vbrizguvawe.
Subkutanite injekcii se vbrizguvaat pod agol od 20-30 stepeni.
Efektot na lekot poko`no nastanuva sporo, zatoa {to
tkivo poslabo e vaskularizirano, {to ja usporuva
resorpcijata, no go prodolùva dejstvoto.
Osven preparatite na insulin, subkutano se vbrizguvaat i lekovite koi
treba da deluvaat lokalno (na pr.: lokalni anestetici). Na lokalnite
anestetici im se dodavaat vazokonstruktori (naj~esto
adrenalin) za da se zabavi resorpcijata, se prodol`
dejstvoto na anestetik.
Intravenski injekcii
Intravenski se primenuvaat samo sterilnite vodeni rastvori.
Suspenziite i emulziite ne smeat da se upotrebuvaat zatoa {to
suspenziite moàt da dovedat do hemoliza na eritrocitite i
mikroembolija, a emulziite do masna embolija.
Lekovite naj~esto se vbrizguvaat vo kubitalnata vena, a moàt i vo
venite na naddlankata (kaj pacientite kaj koi e potrebna po~esta
aplikacija na intravenski injekcii ili infuzii mo
), vo (kaj bebiwata) vo venata
na dorzumot na stopaloto i dr. Intravenskite injekcii se pod
agl od 35 stepeni.
Intravenski moàt da se upotrebuvaat i hipertoni~nite rastvori, kako
i kiselite i bazi~nite lekovi zatoa {to brzo se razblaùvaat vo golem
volumen na krv, a krvnite puferi lesno ja neutraliziraat promenata
na pH.
49
Nesakanite dejstva kj intravensk na lekovite e

pote{k otkolku kaj drugite na~ini na davawe na lekovite. Spored
toa, lekovite treba da se davaat intravenski samo vo itni sotojbi,
koga se saka mnogu brzo dejstvo na lekot i ako ne moàt da se
dadat na drug na~in (intramuskularno, subkutano i dr.). [tom }e
prestane potreba na lekot, treba da se
.
PODELBA NA INJEKCIITE PREMA FIZI^KO-HEMISKITE OSOBINI
Bistri rastvori-lekovitata supstanca e potpolno rastvorena vo
rastvoruva~ot
Emulzii-lekovitata supstanca e emulgirana vo te~en konstituens
koj ima svojstvo na maslo
Suspenzii-lekovitata supstancija koja e pra{kasta e suspendirana
vo teèn vehikulum.
Kako rastvoruva~i za pripremawe na injekcii naj~esto se koristat
destilaran voda, redestilirana voda, neutralno maslinovo maslo.
PODELBA NA INJEKCII PREMA NAÎNOT NA PRIPREMAWE I PAKUVAWE
Injekciite naj~esto se gotovi lekovi, pa kako takvi i se prepi{uvaat.
Me|utoa, ponekoga{ me|u gotovite lekovi go nema onoj koj sakame
da go primenime kaj bolniot. Vo takov slu~aj, sakaniot lek moème
da go prepi{eme vo oblik na injekcii magistralno ili oficinalno.
na lekovit supstanci
se izrazuva vo
(gram, , internacionalni edinici ili vo procenti
). Vo signaturata se pi{uva Ad manum
medici ( ) zatoa {to injekcii
se od strana na .
Isklu~ok se preparatite na insulin, koi pacientite moàt sami na sebe
da gi apliciraat po adekvatna obuka.
Ispitno pra{awe br. 76: Preparat na èlezo za parenteralna
upotreba
Rp//
Inj. Feric Oxyde Polymaltose Complex 100 mg/2 ml
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 120: Streptomicin

50
Rp//
Inj. Streptomicin Sulfat 1.0
Dentur tales doses No XX
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 131: gentamicin
Rp//
Inj. Gentamycine 0.08
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 134: Cefalosporin za parenteralna
upotreba
Rp//
Inj. Ceftriaxone 1.0
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 135: Cefoksitin
Rp//
Inj. cefoxitine 1.0
Dentur tales doses No XX
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 139: Akseroftol
Rp//
Inj. Retinol 300000 IE
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 144: Kalciferol
Rp//
Inj. Kalciferol 600000 IE
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 148: Lek protiv dijabetes insipidus
Rp//
Inj. Vasopresin 10 IE
S. Ad manum medici
51
Ispitno pra{awe br. 149: Eden gonadotropen hormon

Rp//
Inj. Chorionic Gonadotrophin 1500 IE
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 156: Mineralokortikoid
Rp//
Inj. Desoxicorticosteronacetat 0.005
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 157: Eden glikokortikoid
Ispitno pra{awe br. 159: Metilprednizolon za parenteralna
upotreba
Rp//
Inj. Methylprednisolone 0.02
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 158: Sintetska zamena za glikokortikoid
Rp//
Inj. Dexamethasone 4 mg
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 160: Testosteron
Rp//
Inj. Testosterone 10 mg
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 161: Eden estrogen hormon
Rp//
Inj. Oestradiol 10 mg
S. Ad manum medici
Ispitno pra{awe br. 162: Eden gestagen hormon
Rp//
Inj. Progesterone 10 mg
52
S. Ad manum medici
KLIZMI ( Klysmata)
Klizmi se te~ni oblici na lekovi za rektalna aplikacija. Se apliciraat so
pomo{ na irigator ili brizgalka.
Klizmite se upotrebuvaat so cel da se ispraznat crevata, da se vnese
hrana vo organizmot ili da se apliciraat lekovi. Poradi toa spored
namenata postojat tri vidovi na klizmi:
-klizmi za ~istewe,odnosno praznewe na crevata (Klysmata evacuantia);
-hranlivi klizmi (Klysmata nutritiva) i
-lekoviti klizmi (Klysmata medicata).
Te~nosta koja se aplicira vo oblik na klizma treba da bide zagreana
na nivo na telesnata temperatura (37C). Pred davaweto na hranliva
ili lekovita klizma treba da se dade klizma za praznewe na crevata.
Klizmite za praznewe na crevata (laksantni klizmi) se upotrebuvaat
za ispirawe na debeloto crevo. Se davaat vo koli~ina od 500-1000 ml
i deluvaat preku svojot volumen. Golemata koli~ina na te~nost
predizvikuva peristalti~ki dvièwa na debeloto crevo. Pri praznewe
na crevata se isfrlata i celata koli~ina na vnesena te~nost. Naj~esto
kako te~bnosti za laksantni klizmi se upotrebuvaat mlaka voda, ~aj
od kamilica i rastvor na sapun vo voda. Rastvorot na sapun vo voda
pokraj so volumenot
i so lokalnoto nadraznitelno dejstvo ja
pottiknuva peristaltikata na crevata.
Hranlivite klizmi se upotrebuvaat za vnesuvawe na hranlivi produkti
pri sostojbi koga pacientot ne moè da se hrani per os.Se davaat vo
koli~ina od 100-200 ml.Ovaa koli~ina na te~nost go ispolnuva samo
rektumot i ne moè da predizvika peristalti~ki dvièwa na debeloto
crevo.Toa ovozmoùva resorpcija na hranlivite sostojki koi se nao|aat
vo te~nosta aplicirana kako klizma.Hranlivata klizma moè da sodrì
samo sostojki koi se resorbiraat od rektumot : voda,fiziolo{ki
rastvor,etanol,rastvor na glikoza i laktoza,amino-kiselini.
Lekoviti klizmi se davaat na pacienti koi ne moàt da go zemat lekot
per os od bilo koja pri~ina (~esto povra}awe,nesvesna sostojba,
te{kotii pri goltaweto,pri sostojbi koga e potrebno da se zaobikoli
rektalniot krvotok i t.n.Kako lekoviti klizmi moè da se dadat lekovi
vo oblik na rastvori i emulzii.Vkupnata koli~ina na te~nost koja se
dava kako lekovita klizma iznesuva 50-100 ml.Lekoviti klizmi koi se
davaat so volumen od 10-30 ml se vikaat mikroklizmi. Mikroklizmite
se davaat so pomo{ na brizgalka na koja namesto igla se montira
specijalen plasti~en dodatok.Poradi malata koli~ina na te~nost ovie
klizmi ostanuvaat podolgo vreme vo rektumot i lekot moè da se
resorbira preku sluznicata na rektumot. Eden ~as pred aplikacijata
na lekovitata klizma potrebno e da se isprazni crevoto za da se
izbegne defekacija pri davaweto na klizmata.Za da se spre~i
drazneweto na rektumot od strana na lekovite,vo lekovitite klizmi se
dodavaat sluzavi materii koi sluàt kako korigensi.Koli~inata na
sluzavoto sredstvo koe se dodava vo klizmite zavisi od iritativnite
53
osobini na lekovitata supstanca,naj~esto iznesuva 10-20% od

vkupnata koli~ina na klizmata,no ne preo|a 50% od vkupnata
koli~ina na klizmata.
Prepi{uvawe na klizmi
Klizmite moàt da se prepi{uvaat kako magistralni i gotovi lekovi.
Pri magistralno prepi{uvawe na klizmite vo ordinacioto na receptot
se naveduvaat site komponenti koi se sostaven del na klizmata i
nivnite koli~ini.Vo subskricioto na receptot se pi{uva koj te~en oblik
na lek treba da se napravi,a za na~inot na izdavawe Da ad vitrum.Vo
signaturata na receptot treba da bide naglaseno deka te~niot oblik
na lek treba da se aplicira kako klizma.
Primer za lekovita klizma :
Ispitno pra{awe br. 3: Hloral hidrat vo oblik na klizma
(magistralno)
Rp//
Chlorali hydratis
Mucilaginis gummi arabici
Aquae destillatae
ad
Misce fiat solutio
Da ad vitrum
S.polovina od te~nosta
2,0
20,0
200,0
da se dade kako klizma.
Indikacii: hloral hidrat i naj~esto se upotrebuvaat za smiruvawe na

doen~iwa pri elektroencefalografsko i rendgensko snimawe, se
koristi kako antikonvulziv.
54
INFUZIONI RASTVORI - Infundibilia, Infusiones

Infuzionite rastvori se te~ni, sterilni, apirogeni lekoviti preparati koi
se davaat parenteralno vo volumen pogolem od 100 ml. Obi~no
infuzioni rastvori se izotoni~ni, no moàt da bidat i hipertoni~ni
(terapija na endem na mozok, primena na hranlivi materii kaj
parenteralnata ishrana) i hipotoni~ni (terapija na hipernatremskata
dehidratacija).
Vo forma na infuzija naj~esto se primenuva rastvor od elektroliti,
hranlivi materii i sluàt za nadomest te~nosti, elektroliti, krv
ili dohranuvawe na bolniot.
Koga se saka lekot da se upotrebi vo infuzija, treba da se rastvori vo
fiziolo{ki rastvor (0.9% NaCl ili 5% glikoza). Rastvaraweto vo drugi
rastvori treba da se izbegnuva, zatoa {to moè da dojde do fizi~kohemijski interakcii, {to ne mora da bidat vidlivi so golo oko, a moàt
da imaat nesakani efekti.
Infuzionite rastvori naj~esto se apliciraat intravenozno, iako moàt
da se davaat i intraperitonalno, intraplevralno, subkutano itn.
Infuzionite rastvori se izdavaat vo stakleni, plasti~ni {i{iwa ili vo
plasti~ni kesi. Na {i{iwata i kesite postoi pogolem ili pomal gumen
~ep niz koj se voveduva iglata na sistemot za infuzija.
Sistemot za infuzija se sostoi od plasti~no cev~e so vmetnat rezervoar koj ovozmoùva dozirawe vo kapki i otstranuvawe na
eventualni meur~iwa vozduh. Iglata so drugiot kraj na sistemot za
infuzija se voveduva vo venata na bolniot. [i{eto ili }esata se
zaka~uva za stalakot na nivo nad srceto na bolniot za da moè
te~nosta pod dejstvo na zemjinata teà da se simnuva vo venata.
Vo uslovi na namalen atmosferski pritisok (vo helikopter, avion)
potrebno e da se primeni dopolnitelen pritisok vrz {i{eto, za
te~nosta da te~e vo venata. Vo zavisnost od infuzioniot rastvor {to
se aplicira, brzinata na infuzijata e 20 - 80 kapki rastvor vo minuta.
Bidej}i pove}eto infuzioni rastvori se vodenite rastvori (vo 1 ml se
sodràt 20 kapki), zna~i deka vo minuta istekuva od 1 do 4 ml od
rastvorot.
Infuzionite rastvori se davaat bavno, pa
mnogu e pogolema
mo`nosta za kontrolirawe na nesakanite dejstva otkolku koga
lekovite se davaat kako intravenski injekcii.
Infuzionite rastvori naj~esto se prepi{uvaat kako gotovi lekovi, no
moàt da se prepi{at i oficinalno.
Rp.
Ringerov rastvor, infundibile a 500 ml
Da Lagenam originalem No I
55
S. Ad manum medici.
(Ringerov rastvor - . Sodrì
NaCI, KCI, CaCI2 NaHCO3, rastvoreni vo redestilirana voda i moè da
se napravi i magistralno. Se dava intravenozno, vo vid na infuzija, so
brzina od 40 do 80 kapki vo minuta, vo vkupen obem do 1-2 l
dnevno).
Rp.
Solutio Glucosi infundibile 5% a 500ml
Da lagenam originslem No I (unam).
S. Ad manum medici.
(Rastvor za glikoza od 5% - sredstvo za rehidratacija i parenteralna
ishrana. Dozite se do 2 l na den, kaj deca od 30-60 ml/kg, kako
intravenska infuzija).
INHALACII - Inhalationes
Inahalaciite se lekoviti preparati koi se vnesuvaat vo di{nite pati{ta
vo vid na parea, sitni kapki i prav. Ako lekovitata supstancija e lesno
isparliva dovolno e da se prinese do nozdrvite, pa pri di{eweto na
isparuvaweto od lekot se vnesuva vo di{nite pati{ta. Vo najgolem
broj slu~ai lekot e pra{ok ili rastvor mora da se
upotreb specijalen rasprsuva~ ( ).
Efikasnosta na preparatot zavisi od goleminata na ~esticite i
uve`banosta na bolnite vo upotrebata na lekot. êsti~kite lekot
za da dospeat do najsitnite bronhioli mora da bidat so golemina od 1
do 5 mikroni. Primenata na lekot so inhalacija ovozmoùva direktno
deluvawe na lekot na di{nite pati{ta, {to ja zgolemuva efikasnosta
na lekot, so istovremena mala resorpcija na lekot so {to se smaluva
rizikot od sistemski nesakanite dejstva i reakcii na lekot.
Denes vo upotreba se ~etiri razli~ni sistemi za inhalaciska primena:
- inhalatori na lekot vo vid na aerosol so dozimetr (meter dose
inhalers -MDI);
- inhalatori na lekot vo forma na suv prav (dry-powder inhalersDPI);
- nebulizatori ili rasprskuva~i;
- dodatoci za inhalatori vo forma na komora so razli~na forma i
golemina-spejseri ("spacer") so ili bez maska.
Izborot na sistemot za inhalacija zavisi od pove}e faktori, a pred se
od vozrasta na bolniot, teìnata na bolesta i sorabotkata na bolniot
so lekarot. Momentalno postoi golem broj razli~ni MDI, no principot
na upotreba e ist ili sli~en.
56
Inhalatorite na aerosoli - se klasi~en tip na inhalatori, a se sostojat

od kanistri (aluminiumska kutija) vo koi se nao|a aerosolot od lekot
so freon, koj se koristi kako potiskuva~. Pred sekoja upotreba
kanisterot treba da se protrese, za sodrìnata da se homogenizira, a
dokolku kanisterot e studen treba prethodno blago da se zagree so
drèwe od nekolku minuti vo raka. Bolniot treba pred primenata na
lekot da napravi silen ekspirium, potoa da ja pritisne pumpata i silno
da vdi{e. Po vdi{uvaweto bolniot treba da go zadrì vozduhot
najmalku 40 sekundi, za ~esti~kite od lekot da prodrat {to
podlaboko vo di{nite pati{ta. Bez ogled na silinata i dolìnata na
pritisokot vrz pumpata od doziraniot sprej, sekoga{ od nego se isfrla
isto koli~estvo na lek: edna polovina ili cela sredna poedine~na
doza. Sekoj doziran sprej ima to~no odreden broj dozi za inhalacija,
pa bolniot moè precizno da ja planira posetata kaj lekarot za da
nabavi novo koli~estvo od lekot.
Komori ili spejseri - Dokolku nema adekvatna sorabotka so bolniot
(na pr. kaj decata), se prepora~uva upotreba na dodatok, komora za
inhalator - spejser. Komorata za inhalacija privremeno ja zadùva
lekovitata supstancija, dovolno dolgo za bolniot da vdi{e dve bavni,
dlaboki vdi{uvawa. Postojat razli~ni formi i golemini na ovie komori,
no funkcijata im e ista. Novite modeli na komorata se snabdeni so
ednosmeren ventil koj se otvora na inspiriumot, a se zatvora na
ekspiriumot, {to ja olesnuva primenata na inhalatorot. Kaj mnogu
malite deca pokraj komorata se koristi i maska koja gi pokriva nosot
i ustata, i tie aparati se narekuvaat Babyhaler ili Nebuhaler.
Inhalatori na lekot vo forma na suv prav (dry-powder inhalers-DPI) se
spin-haleri, turbohaleri i diskhaleri (vidi slika 2). Prednosta na ovie
aparati e toa {to ne koristat ekolo{ki neadekvaten freon kako
potiskuva~. na primenata na ovie preparati e {to
iziskuvaat silno i brzo vdi{uvawe, kako i dobra sinhronizacija na
di{eweto, pa nivnata primena prakti~no e nevozmo`na kj deca
poml od 6 godini.
Nebulizatori ili rasprskuva~i se aparati koi se koristat glavno kaj
deca i bolni so te{ka bronhijalna opstrukcija, bidej}i pri nivna
primena ne e potrebna koordinacija na aktivirawe na inhalatorot i
vdi{uvaweto, nitu napor pri di{eweto. Na na{iot pazar postojat dva
tipa na nebulizatori: kompresorski (mlazni) i ultrazvu~ni
nebulizatori.
Kompresorskiot nebulizator se sostoi od kompresor, rezervoar za
rastvor na lekot, sprovodna cevka niz koja proa|a komprimiraniot
vozduh, prostor kade se sozdava negativen pritisok i cevka niz koja
se aspirira rastvorot od lekot, koja vo vid na aerosol doa|a vo
komorata na inhalatorot. Komprimiraniot gas (vozduh ili kislorod) koj
se koristi kako potiskuva~ vleguva so protok od 4 do 8 minuti.
57
Upotrebata na nebulizatori e mo`na vo bolni~ki ili ambulantni

uslovi. Nepovolnite svojstva na ovoj aparat se: goleminata na
aparatot, potrebata za izvor na struja, {to nekoga{ ja ote`nuva
primenata na lekot, zvukot {to go sozdava kompresorot, kako i
dolìnata na inhalacijata (10-20 minuti).
Ultrazvu~niot nebulizator go koristi ultrazvukot za sozdavawe na
aerosoli. Ne se upotrebuvaat za inhalacija na kortikosteroidi, mnogu
se skapi, pa poradi toa retko se koristat.
Sovremenite nebulizatori sodràt dodatok na sistemot {to go
so~inuva otvorot na ventilot, koj se otvora samo vo tekot na
inspiriumot, {to go zgolemuva koli~estvoto na ~estici {to
dospevaat vo dolnite di{ni pati{ta.
Dokolku ovie aparati ne se koristat pravilno, lekot moè da se zadrì
na jazikot, zadniot yid na `dreloto ili da bide vo izdi{aniot vozduh. Vo
takvi slu~ai moè da bide mnogu opasno za bolniot bidej}i nema
.
Aerosol sprej (MDI)
Inhalaciite se naj~esto preparati {to sodràt rastvori
na
bronhodilatatori ili antiinflamatorni lekovi koi se vdi{uvaat kako
aerosoli i se koristat za terapija na akutni napadi ili za profilak na
napadite kaj zabolenite od bronhijalna astma.
Primeri za prepi{uvawe inhalacija:
Rp.
Aerosol Salbutamol pro inhalatione5 mg/ml a 20 ml
S. Na 6 ~asa da se vdi{e edna{ po pritiskaweto na pumpata.
(Salbutamol - selektiven beta2 agonist. Se inhalira
po potreba vo tekot na astmati~en napad ili kako prevencija na
napadot vo tekot na respiratorni infekcii na bolnite od bronhijalna
astma. Sprejot sodrì 200 dozi od po 0,1 mg).
Inhalacii koi sodràt suv pra{ok (DPI)
Klasi~niot preparat {to se vdi{uva vo forma na suv prav e
hromoglikat natrijum, koj kako supstanca e nerastvoriliv vo voda, pa
ne moè da se resorbira posle peroralnata primena. Novite ~lenovi
na ovaa grupa stanuvat se pove}e preparati na glukokortikoidi
nameneti za inhalacija osobeno od koga e formirana svesta deka
aerosolite koi sodràt fluorirani jaglenovodorodi, kako {to e freonot,
kako potisni gasovi se ekolo{ki {tetni. Za ovie inhalacii se koristat
tipovi na inhalatori {to ne koristat freon (DPI).
58
Ispitno pra{awe br. 19: Srestvo protiv giht

Rp//
Tbl. Alopurinol 0.1
Indikacii: primarna i hroni~na hiperurikemija, giht
Ispitno pra{awe br. 20: Tableti od Acidum salicilicum

Rp//
Tbl. Acidi Salicilici 0.5
Indikacii: bolka, hiperpireksija, revtaodien artritis
Ispitno pra{awe br. 36: Sintetska zamena za alkaloidi od
beladona
Rp//
Tbl. Scopolamin 0.01
S. 1 tableta pri bolka
Indikacii: spazmi na creva, òl~ka, urinarni pati{ta
Ispitno pra{awe br. 38: Alfa simpatoliti~no sredstvo
Rp//
Tbl. Dihidriergotoxine 0.0015
Indikacii: cerebrovaskularna
mozok, hipertenzija
insuficiencija,
migrena,
traumi
na
Ispitno pra{awe br. 39: Lek protiv migrena

Rp//
Tbl. Dihidroergotamin 0.001
59
Indikacii: vazomotorna glavobolka, migrena
Ispitno pra{awe br. 40: Srestvo protiv krvarewe od uterus
Rp//
Gutt. Metilergometrin 15 ccm
S. 3 x 25 kapki na den
Indikacii: za prekinuvawe na krvarewa od uterus., posle abortus,
carski rez.
Ispitno pra{awe br. 41: Bromergokriptin
Rp//
Tbl. Bromocriptin 0.0025
Indikacii: spre~uvawe na laktacija po poroduvawe
Ispitno pra{awe br. 44: Centralno relaksantno sredstvo
Rp//
Tbl. Chlorzoxasone 0.25
Indikacii: mialgii, fibrozitis, torikolis, diskopatii, spondiloartroza,
lumbalni bolki.
Ispitno pra{awe br. 53: Preparat na digitalis za oralna
upotreba
Rp//
Tbl. Digitoxin 0.1 mg
S. 3 x 1 tableta sekoj vtor den
Indikacii: akuten i hroni~en zastoj na srce, insuficiencija na miokard,
supraventrikularni aritmii, atrijalni fibrlicaii.
Ispitno pra{awe br. 54: Preparat na digitalis za parenteralna
uputreba
60
Rp//
Inj. Cedigalan 0.4 mg
Indikacii: akuten i hroni~en zastoj na srce, insuficiencija na miokard,
supraventrikularni aritmii, atrijalni fibrlicaii.
Ispitno pra{awe br. 55: Lek so pozitivno inotropno dejstvo
Rp//
Inj. Dobutamin 0.25
S. Ad manum medici
Indikacii: {ok, hipotenzija, kardiomiopatii, infarkt na mikardot.
Ispitno pra{awe br. 56: Lek proptiv srcevi aritmii
Rp//
Tbl. Chinidinum 0.2
Indikacii:srcevi
aritmii,
supraventrikularna tahikardija
ekstrasistoli,
paroksizmalna
Ispitno pra{awe br. 60: Izosorbid dinitrat

Rp//
Cps. Izosorbide dinitrate 0.02
S. 2 x 1 tableta
Indikacii: angina pektoris, koronarna srceva insuficiencija
Ispitno pra{awe br. 61: Antagonist na kalcium
Rp//
Tbl. Diltiazem 0.06
S. 3 x 1 tableta
Indikacii: hipertenzija, angina pektoris, aritmija
61
Ispitno pra{awe br. 62: Sredstvo protiv hiperlipemija

Rp//
Tbl. Simvastatin 0.02
S. 1 x 1 tableta
Indikacii: hiperlipoproteinemija, hiperlipemija, hiperholesterolemija
ÂEVI ( Spesies)
âevite se cvrsti oblici na lekovi koi pretstavuvaat me{avina od
isitneti i neisitneti rastitelni drogi.
âevite se koristat za prigotvuvawe na te~ni oblici na lekovi koi se
koristat za vnatre{na i nadvore{na upotreba.Vo oblik na ~aevi se
prepi{uvaat rastitelni drogi koi sodràt lekoviti supstanci so slabo ili
indiferentno dejstvo i od niv pacientot sam priprema macerati, infuzi
ili dekokti spored upatstvoto od signaturata.Kako ~aevi ne smee da
se prepi{uvaat rastitelni drogi koi sodràt lekoviti supstanci so jako
ili mnogu jako dejstvo (rastitelni drogi koi vo farmakopeata se
ozna~eni so eden ili dva plusa).âevite ne se homogeni, ni to~no
dozirani oblici na lekovi.
âevite sluàt za podgotvuvawe na vodeni ekstrakti (macerati infuzi
i dekokti).Vodenite ekstrakti pripremeni od ~aevite se koristat za
nadvore{na ili vnatre{na upotreba.
Vodenite ekstrakti pripremeni od ~aevite za nadvore{na upotreba
naj~esto imaat blago antisepti~ko ili adstrigentno dejstvo i se
koristat za oblogi,gargara,ispirawe na o~i,rani i sl.
âevite moè da se prepi{uvaat kako magistralni,oficinalni i gotovi
lekovi.Se prepi{uvaat kako nepodeleni lekovi naj~esto vo vkupna
koli~ina od 25-50 g,a najmnogu do 100 g.Na~inot na prepi{uvawe e
ist kako za za nepodelenite pra{oci za vnatre{na upotreba.
Prepi{uvawe na ~aevi kako magistralni lekovi
62
Vo ordinacioto na receptot se naveduvaat rastitelnite drogi koi

vleguvaat vo sostav na ~ajot i nivnite koli~ini vo grami.
Vo subskripcioto na receptot se pi{uva Misce fiat species za na~inot na
pripremawe na lekot,a Da ad scatulam za na~inot na izdavawe na lekot
poradi toa {to ~aevite se izdavaat vo hartieni }esi~ki ili vo
kartonska kutija.
Vo signaturata na receptot se naveduva na~inot na koj od
rastitelnite drogi koi go so~inuvaat ~ajot treba da se prigotvi voden
ekstrakt i kako toj treba da se upotrebuva.
Primer :
Da se prepi{e~aj koj sodrì 20 grama cvet na kamilica i 20
grama list od nane.
Rp.
Chamomillae floris
Menthae piperitae folii
aa 20,o
Misce fiat species
Da ad scatulam
S.edna supena laìca da se prelie so ~a{a vrela voda,da se
procedi i ispie,3-4 pati na den.
âjot od kamilica i nane deluva antiflogisti~ki i karminativno.
Prepi{uvawe na ~aevi kako oficinalni lekovi
Vo ordinacioto na receptot se pi{uva Specierum i oficinalnoto ime i
koli~inata na ~ajot,a vo subskiripcoto na receptot Da ad scatulam.
Primer :
Da se napi{e laksanten ~aj kako oficinalen lek.
Rp.
Specierum laxantium 30,o
Da ad scatulam
S.edna kafena laìca da se prelie so ~a{a voda {to vrie,koga }
e se oladi da se procedi i ispie.
63
Laksantniot ~aj sodrì list od sena.Se prigotvuva kako infuz i se

koristi pri opstipacija.
Prepi{uvawe na ~aevi kako gotovi lekovi
Vo ordinacioto na receptot se pi{uva Specierum,imeto na ~ajot,a i
vkupnata koli~ina na ~ajot.
Vo subskripcioto na receptot se pi{uva Da scatulam originalem i brojot na
originalni pakovawa.
Primer :
Da se napi{e ~aj od koren na bel slez kako gotov lek.
Rp.
Species Althaeae radicis a 50,o
Da scatulam originalem NoI
S.dve kafeni laìci da se prelijat so ~a{a ladna voda,da stoi
polovina ~as,potoa da se procedi i ispie,3-4 pati na den.
âjot od koren na bel slez se dava za ublaùvawe na produktivna
ka{lica.
EKSTRAKTI ( Extracta)
Ekstrakti se te~ni oblici na lekovi koi se dobivaat so ekstrakcija na
aktivnata materija od rastitelnite drogi.
Ako ekstrakcijata na aktivnata materija od rastitelnite drogi se vr{i
so voda se dobivaat vodeni ekstrakti.
Macerati,infuzi i dekokti (Macerata,Infusa i Decocta) se vodeni ekstrakti
na rastitelnite drogi.Tie se dobivaat so ekstrahirawe na aktivnata
materija od rastitelnite drogi so voda.Macerati,infuzi i dekokti moè
da se podgotvuvaat od rastitelni drogi koi sodràt lekoviti supstanci
so slabo,jako ili mnogu jako dejstvo.
Rastitelnite drogi koi sodràt lekoviti supstanci so slabo dejstvo se
prepi{uvaat vo oblik na ~aevi,a pacientot sam so pomo{na voda ja
ekstrahira aktivnata lekovita supstanca.
64
Vodenite ekstrakti od rastitelni drogi koi sodràt lekoviti supstanci so

jako ili mnogu jako dejstvo gi podgotvuva farmacevt spored
upatstvoto na doktorot dadeno vo receptot.Pri prepi{uvaweto na
rastitelni drogi koi sodràt lekoviti supstanci so jako ili mnogu jako
dejstvo,doktorot mora da ja navede koli~inata na rastitelnata droga
koja se koristi za ekstrakcija vodej}i smetka za poedine~nata
terapiska doza. Vodenite ekstrakti od rastitelni drogi so jako ili
mnogu jako dejstvo se podgotvuvaat sekoga{ sveì (ex tempore) vo
vkupna koli~ina od 100-200 ml. Pacientot gi dozira so kafena ili
supena laìca.
Macerati se vodeni ekstrakti koi se podgotvuvaat na sobna
temperatura.Se podgotvuvaat taka {to isitnetata rastitelna droga se
prelie so potrebnata koli~ina na ladna voda i se ostava da stoi okolu
30 minuti na sobna temperatura,so povremeno me{awe.Potoa
te~nosta se proceduva i rastitelnata droga se ispira so voda do
propi{anata
koli~ina
prepi{uvaat
rastitelni
na
maceratot.Vo
drogi
koi
oblik
sodràt
na
macerati
termolabilni
se
lekoviti
supstanci i drogi koi sodràt sluzavi materii.Maceratite se ~uvaat

naj~esto na ladno mesto i obi~no se koristat ne podolgo od tri dena
posle nivnoto prigotvuvawe.Moè da se koristat za vnatre{na i
nadvore{na upotreba.
Infuzi se vodeni ekstrakti koi
se dobivaat so polevawe na
rastitelnata droga so voda {to vrie.Ekstrakcijata na aktivnite materii

se vr{i na temperatura ne povisoka od 90Se podgotvuvaat taka {to
rastitelnata droga se isitnuva i se preliva so potrebnata koli~ina na
voda {to vrie.Se ostava na sobna temperatura okolu 30 minuti so
povremeno me{awe i potoa se proceduva.Vo oblik na infuzi se
podgotvuvaat delovi od rastitelnite drogi so pone`na struktura (list,
cvet),rastitelni drogi koi sodràt termolabilni i lesno isparlivi lekoviti
supstanci.Infuzite se ~uvaat naj~esto na ladno mesto i obi~no sde
koristat ne podolgo od tri dena posle nivnoto prigotvuvawe. Infuzite
se naj~esto nameneti za vnatre{na upotreba.
65
Dekokti se vodeni ekstrakti koi se dobivaat so ekstrahirawe na

aktivnata materija od rastitelnite drogi so voda {to vrie.Se
podgotvuvaat taka {to isitnetata rastitelna droga se preliva so
potrebnata koli~ina na ladna voda i se zagreva do vriewe na
vodata.Se ostava da vrie okolu 30 minuti,te~nosta se proceduva
vrela i se nadomestuva so vrela voda koli~inata na isparenata
voda.Vo oblik na dekokti se podgotvuvaat delovi od rastitelnite drogi
so cvrsta struktura (koren,rizom) i rastitelni drogi koi sodràt
termostabilni lekoviti supstanci.
Prepi{uvawe na vodeni ekstrakti
Vodenite ekstrakti se prepi{uvaat kako magistralni lekovi.
Ordinacioto na receptot zapo~nuva so toa koj vid na ekstrakt treba
da se prigotvi : Macerati,Infusi ili Decocti.Vo prodolènie na ordinacioto
na receptot se sodrì koli~ina na droga izrazena kako procent vo
odnos na vkupnata koli~ina na ekstraktot i koli~inata na voda koja
treba da se upotrebi za pripremawe na ekstraktot so znak za
koli~nik me|u niv ( : ).Vkupnata koli~ina na ekstrakt koja treba da se
prigotvi se dobiva koga se pomnoì brojot na dozi so masata koja ja
sodrì edna kafena laìca (5 g ) ili supena laìca (15 g) vo zavisnost
od toa so koja od niv se vr{i doziraweto.
Pri prigotvuvaweto na vodenite ekstrakti skoro sekoga{ se dodava
korigentno sredstvo.Koli~inata na korigentnoto sredstvo se dodava
vo odreden procent vo odnos na vkupnata koli~ina na podgotveniot
ekstrakt (naj~esto 10-20%).
Korenot na ipekakuana predizvikuva povra}awe.Vo subemeti~ki dozi
predizvikuva nauzea pri {to ja zgolemuva koli~inata na bronhijalen
sekret so mala viskoznost.Poradi toa vo subemeti~ki dozi se
upotrebuva kako ekspektorantno sredstvo.
Tinkturi (tincturae)
66
Tinkturi
se
etanolno-vodeni
ekstrakti
na
rastitelnite
drogi
ili
etanolno-vodeni rastvori na ekstrakti na rastitelnite drogi.

Vo zavisnost od ja~inata na ekstrahiranite aktivni materii ima
tinkturi so jako i tinkturi so slabo dejstvo.Tinkturite moè da se
koristat kako lekoviti sredstva (spazmolitici,ekspektoransi,sedativi i
t.n.) ili kako korigentni sredstva da se dodavaat na peroralni rastvori
ili miksturi.
Vo odnos na mestoto na aplikacija postojat tinkturi za vnatre{na i
tinkturi za nadvore{na upotreba.Tinkturite za nadvore{na upotreba
sluàt za nanesuvawe na sluznicata na usnata {uplina i koàta.
Tinkturite za vnatre{na upotreba vo zavisnost od ja~inata na
lekovitite supstanci se doziraat kako kapki (vo kolku se so mnogu
jako dejstvo) ili so kafeni laìci ( vo kolku se so jako dejstvo) i se
zemaat per os.
Tinkturite naj~esto se prepi{uvaat kako oficinalni lekovi.
Vo ordinacioto na receptot se pi{uva "Tincturae",oficinalnoto ime i
vkupnata koli~ina na tinkturata.
Vo subskripcioto na receptot se pi{uva Da ad vitrum vo kolku se dozira
so laìci ili Da ad vitrum guttatorium ( Da ad vitrum cum pipeta) vo kolku se
dozira kako kapki.
Vo signaturata na receptot se pi{uva na~inot na upotreba na lekot,a
za tinkturite koi se za nadvore{na upotreba treba da se napi{e
"nadvore{no".
Primer :
Da se napi{e recept za opium vo oblik na kapki.
Rp.
Tincturae opii 20,o
Da ad vitrum guttatorium
S.3 pati na den po 25 kapki da se ispijat so ~a{a voda.
67
Ima analgeti~ko dejstvo.Se koristi vo terapija na jaki bolki (pri

opekotini,te{ki frakturi,infarkt na miokard,{ok i maligni zaboluvawa)
i vo terapija na proliv od nebakterisko poteklo kaj deca poradi
svoeto dejstvo vrz gastrointestinalniot trakt (go zgolemuva tonusot
na maznata muskulatura na crevata i ja deprimira propulzivnata
peristalti~ka aktivnost).
Ispitno pra{awe br. 64: Lek protiv arteriska hipertenzija

Rp//
Tbl. Clonidine 0.15 mg
S. 3 x 1/2 tableta na den
Indikacii: esencijalna arteriska hipertenzija.
Ispitno pra{awe br. 68: Prazosin
Rp//
Tbl. Prazosine 2 mg
S. 3 x 1 tableta
Indikacii: esncijalna arterisk hipertenzija
Ispitno pra{awe br. 69: Eden AKE inhibitor
Rp//
Tbl. Enalapril 10 mg
S. 1 x 1 tableta
Indikacii: esencijalna hipertenzija,
kongestivna srceva insuficiencija.
renovaskularna
hipertenzija,
Ispitno pra{awe br. 70: Hidralazin

Rp//
68
Tbl. Dihidralazine 0.025

Indikacii: te{ka hipertenzija i hipertenzija pri o{tetena bubre`na
funkcija.
Ispitno pra{awe br. 72: Vitamin K
Rp//
Tbl. Vitamin K 10 mg
Indikacii: hipovitaminoza K, hipoprotrombinemija, sklonost kon
krvarewa i krvarewa predizvikani od lekovi.
Ispitno pra{awe br. 74: Tromeksan
Rp//
Tbl. Ethylbiscumacetate 300 mg
S. Individualno, prema protrombinskoto vreme
Indikacii: troboza, tromboflebitis, infarkt na mikardot, embolija.
Ispitno pra{awe br. 75: Preparat na èlezo za oralna
upotreba
Rp//
Tbl. ferosulfat 100 mg
Indikacii: sideropeni~na anemija.
Ispitno pra{awe br. 76: Preparat na èlezo za parenteralna
upotreba
Rp//
Tbl. Feric Oxid Polimatoltozen Complex 100 mg/2 ml
S. Ad manum medici
Indikacii: sideropeni~na anemija
Ispitno pra{awe br. 85: Lek protiv povra}awe
69
Rp//
Tbl. Metoclopramid 10 mg
Indikacii: povra}awa, dijagnosti~ki proceduri vo GIT i dr.
Ispitno pra{awe br. 86: Lek protiv kinetozi
Rp//
Tbl. Dimenchidrinate 50 mg
S. 30 minuti pred patuvawe
Indikacii: povra}awe i ma~nina kinetozi
Ispitno pra{awe br. 89: Lek protiv hroni~na opstipacija

Rp//
Tbl. Sena 7.5 mg
S. 1 x 1 tableti
Indikacii: hroni~na opstipacija
Ispitno pra{awe br. 90: Niklozamid
Rp//
Tbl. Niclozamide 0.5 + purgativ 2 ~asa po toa
S. 4 tableti odedna{
Indikacii: intestacija so tenija.
Ispitno pra{awe br. 91: Lek protiv okrugli crevni paraziti
Ispitno pra{awe br. 93: Pirantel
Rp//
Tbl. Pirantel 125 mg
S. 6 tableti odedna{
Indikacii: Enterboius vermicularis, Ascaris lumbricoides.
70
Ispitno pra{awe br. 92: Piperazinski preparat protiv crevni

paraziti
Rp//
Sir. Piprazine 100 ccm
S. 2 x 1
Indikacii: Ascaris i Oxiuris vermicularis.
Ispitno pra{awe br. 96: Diureti~no sredstvo

Rp//
Tbl. Hydrochlorothiazide 25 mg
S. 1 tableti na den
Indikacii: Arteriska hipertenzija, edemi od najrazli~na etiologija.
Mehanizam na dejstvo: deluva diureti~ki, zgolemuva eliminacija na
te~nosti, spre~uva reapsorbcija na natrium i hlor vo bubre`nite
tubuli
Ispitno pra{awe br. 98: Spironolakton
Rp//
Tbl. Spironolactne 0.1
S. 1 tableti na den
Mehanizam na dejstvo: sintetski steroid koj vo distalnite tubuli go
blokira dejstvoto na aldosteron i ja zgolemuva eliminacijata na
natrium, hlor i voda i go namaluva izla~uvaweto na kalium (diuretik
koj {tedi kalium).
Ispitno pra{awe br. 99: Furosemid
71
Rp//
Tbl. Furosemide 40 mg
S. 1 tableti na den
Mehanizam na dejstvo: diuretik so brzo i jako dejstvo, deluva
diureti~ki, zgolemuva eliminacija na te~nosti, ja namaluva
reapsorbcija na elektroliti i voda vo izlezniot krak na henleovata
petelka i vo proksimalnite i distalnite tubuli.
Ispitno pra{awe br. 107: Pedikulocidno sredstvo
Rp//
ampon. Pyrethrum 60 ml (03 g/100 ml)
S. Nadvore{mo
Indikacii: Pediculosis capitis i Pediculosis pubis.
Ispitno pra{awe br. 109: Fungicidno sredstvo
Rp//
Solutio. Nystatin 100000 IE/ml
S. 4-6 pati po 35 kapki na den
Indikacii: kandidijaza oralnata {uplina, intestinalna kandidijaza
Ispitno pra{awe br. 111. Amebicidno sredstvo
Ispitno pra{awe br. 138. Antimalarisko sredstvo
Rp// Tbl. Chlorochin a 0.25
S. 3 x 2 tableti po jadewe, vo tek na 14 dena
Indikacii: amebijaza, Malarija predizvikana od Plasmodium vivax, ovale,
falciparum i malarie.
Ispitno pra{awe br. 113. Sulfonamidski preparat
Ispitno pra{awe br. 115. Sulfonamidski preparat za lokalna
upotreba
Rp// Solution. Sulfafurazole a 10 ml (4 g/100 g)
Da Lagenam originalem No I
72
S. 1-3 pati po 1- 2 kapki vo oko

Indikacii: infekcii na oko, kowuktivi itn.
Mehanizam na dejstvo: kompeticija so PABA za sinteza na folna
kiselina
Ispitno pra{awe br. 114. Sulfasalazin
Rp// Tbl. Sulfasalazine a 500 mg
Da Scatulam originalem No I
S. 4 x 1-2 tableti na den
Indikacii: ulcerozen kolit, Kronova bolest.
Ispitno pra{awe br. 116. Kombinacija na trimetoprim so
sulfonamid
Rp// Tbl. Bactrim
Da Scatulam originalem No I
S. Na 12 h x 2 tableti
Indikacii: Infekcii na urinaren, respiratoren, gastrointestinalen trakt.
Ispitno pra{awe br.119. Antituberkulozno sredstvo
Ispitno pra{awe br.121. Hidrazid na izonikotinska kiselina
Rp// Tbl. Isoniazid a 0.05
S. Na 6 h po 2 tableti
Indikacii: tuberkuloza
Ispitno pra{awe br.122. Etambutol
Rp// Cps. Etambutol a 0.4
S. edna{ na den 4 tableti odedna{
Ispitno pra{awe br.123. Rifampicin
Rp// Cps. Rifampicin a 0.3
S. 3 kapsuli na den pred doru~ek
Ispitno pra{awe br.132. Eden fluoriran hinolon
73
Rp// Tbl. Ofloxacin a 0.2

S. na 12 h po 1 tabletai
Indikacii: infekcii na gornite urinarni pati{ta, prostatitis,
nespecifi~en meningitis, osteomielitis, endokarditis, infekcii na
respiratoren trakt i dr.
Ispitno pra{awe br.140. Kompleks od vitamin B
Rp// Tbl. B-Complex
S. 3 x 1 na den
Indikacii: pelagra, glositis, vospalitelni promeni na koàta i
sluznicite, dermatitis, anemija.
Ispitno pra{awe br.141. Aneurin
Rp// Tbl. Aneurin a 0.01
S. 3 x 1 na den
Indikacii: profilaksa i terapija na beri beri, neuritis kaj bremeni i
alkoholi~ari.
Ispitno pra{awe br.142. Piridoksin
Rp// Tbl. Piridoxine a 0.02
S. 3 x 1 na den
Indikacii: povra}awe vo tek na bremenost, polineuritis kaj
alkoholi~ari, poremeten metabolizam na piridoksin.
Ispitno pra{awe br.142. Askorbinska kiselina
Rp// Tbl. Vitamin C a 0.5
S. 3 x 1 na den
Indikacii: profilaksa i terapija na skorbut, pri zgolemeni potrebi vo
graviditet, laktacija, infektivni bolsti i dr..
Ispitno pra{awe br.145. Metabolit na vitamin D
Rp// Cps. Calcitrol a 0.5 mcg
S. 1 kapsula na den
Indikacii: Renalna osteodistrofija kaj pacienti so hroni~na
insuficiencija na bubrezite, osobeno kaj pacientite na hemodijaliza.
Ispitno pra{awe br.150. Lek protiv hipotireoidizam
Rp// Tbl. Levotiroxin Natrium a 0.1
74
S. 3 x 1
Indikacii: hipotireoidizam, eutireoti~na struma
Ispitno pra{awe br.151. Lek protiv hippertireoidizam
Rp// Tbl. Tiamazol a 0.02
S. 3 x 1
Indikacii: hipertireoza, postoperativni rezidivi na hipertireoza.
Ispitno pra{awe br.153. Preparat na kalcium
Rp// Inj. Calcium gluconate a 10 ml (10%)
S. Ad manum medici
Indikacii: hipokalcemija
Ispitno pra{awe br.155. Oralno hipoglikemi~no sredstvo
Rp// Tbl. Metformine a 0.5
S. 3 x 1
Indikacii: dijabetes melitus tip 2
Ispitno pra{awe br.163. Oralno kontraceptivno sredstvo
Rp// Tbl. Microginon 30
S. po {ema
Indikacii: za{tita od bremenost i endometioza
Ispitno pra{awe br.164. Stimulator na ovulacija
Rp// Tbl. Clomifen a 0.05
S. 3 x 1
Indikacii: vo tek na 5 dena po 1 tableta
Ispitno pra{awe br.165. Anabolno sredstvo
Rp// Inj. Dianabol a 0.01
S. Ad manum medici
Indikacii: traumi, hirur{ki zavati, negativen azoten bilans
75
Ispitno pra{awe br.1. Barbiturat za i.v. upotreba

Rp// Inj. Phenobarbiton natrium a 0.22
S. Ad manum medici
Indikacii: Status epilepticus
Ispitno pra{awe br.2. Hipnoti~no sredstvo
Rp// Tbl. Zolpidem a 0.01
S. Po potreba
Indikacii: Nesonica od razli~no poteklo
Ispitno pra{awe br.4. Anksioliti~en lek
Rp// Tbl. Bromazepam a 0.003
S. 3x1
Indikacii: Anksiozni sostojbi
Ispitno pra{awe br.5. Fenotijazinski preparat
Rp// Tbl. Chlorpromazine a 0.025
S. 3x1
Indikacii: [izofrenija, manija~ni sostojbi, psihozi; preoperativna
priprema pri hirur{ki zafati, antiemetik
Ispitno pra{awe br.6. Antidepresiven lek
76
Ispitno pra{awe br.7. Amitriptilin

Rp// Tbl. Amitriptilin a 0.025
S. 3x1
Indikacii: Endogena depresija, Eneuresis nocturna
Ispitno pra{awe br.8. Lek protiv golema epilepsija
Rp// Tbl. Fenitoin a 0.1
S. 3x1
Indikacii: Epilepsija
Ispitno pra{awe br.9. Lek protiv mala epilepsija
Rp// Caps. Etosuksimid a 0.25
S. 3x1
Indikacii: Mala epilepsija
Ispitno pra{awe br.12. Morfin
Rp// Inj. Morphini hydrochloridi a 0.01
S. Ad manum medici
Indikacii: Samo najjaki bolki, izgorenici, infarkt , {ok , maligdni
sostojbi, predanesteti~ka priprema
Ispitno pra{awe br.13. Lek protiv akutno truewe so morfin
Rp// Inj. Nalorphine a 0.01
S. Ad manum medici
Indikacii: Depresija na di{eweto predizvikana od morfin, otkrivawe
na zavisnost od morfin.
Ispitno pra{awe br.14. Sintetska zamena za morfin
Rp// Gutt. Metadon a 10 ml (10 mg/ml)
S. 15-50 kapki na den
Indikacii: Detoksikacija na zavisnici
Ispitno pra{awe br.15. Lek protiv Parkinsonizam
Rp//Tbl. Biperiden a 0.002
S. 2x1
Indikacii: Parkinsonova bolest
Ispitno pra{awe br.21. Salicilna kiselina za nadvore{na
upotreba (magistralno)
Rp//Acidi salicilici 10.0
Vaselini flavi ad 100.0
Misce fiat unguentum
Da ad scatulam
77
S. Nadvore{no
Indikacii: Keratolitik
S.Suo nomine
Ispitno pra{awe br.29. Lek protiv truewe so inhibitori na
holenesteraza
Rp// Inj. Atropini sulfas a 0.001
S. Ad manum medici
Indikacii: Antidot kaj truewe so organofosforni soedinenija
Ispitno pra{awe br.46. Lek protiv urtikarija
Ispitno pra{awe br.47. Antihistaminsko sredstvo H1 blokator
Rp// Tbl. Loratadine a 0.01
S. 3x1
Indikacii: Dermatozi so pruritus, ubod od insekti, alergii na koà,
akutna urtikarija , Quinke-ov edem
Ispitno pra{awe br.78. Lek protiv truewe so te{ki metali
Rp// Tbl. Penicilamin a 0.3
S. 4x1
Indikacii: Truewe so te{ki metali
Ispitno pra{awe br.79. Zamena za èlude~en sok
Rp// Tbl. Acynom forte
S. 3-4x1
Indikacii: Ahlorhidrija predizvikana od atrofija na èludnik ili
resekcija na èludnik
Ispitno pra{awe br.87. Laksanten lek
Rp// Tbl. Bisakodil a 0.005
S. 1x1
Indikacii: Opstipacija od najrazli~na etiologija, predoperativno
~istewe, priprema za rendgenski pregledi
Ispitno pra{awe br.105. Alkoholen rastvor na jod
Rp// Spiritus jodi 50,0
Da ad vitrum nigrum
78
S. Nadvore{no za ma~kawe na koà

Indikacii: Antiseptik za koà
BIOLO[KA RASPOLO@IVOST I
BIOEKVIVALENTNOST, POIM,
ZNAÊWE I NAÎN NA ODREDUVAWE
Postojat pove}e definiciii za biolo{kata raspoloìvost (bioavailability na
angliski) na lekovite.Edna od niv e deka pod bioraspoloìvost e
relativna koli~ina na lekot koja se resorbira od odreden farmacevtski
oblik na lekot i doa|a vo sistemskata cirkulacija i brzinata so koja toa
se postignuva.Pod sistemska cirkulacija vo ovaa definicija se
podrazbira arteriskata i venskata krv,no ne i krvta vo portalnata
vena.
Ponovi definicii za biolo{kata raspoloìvost ja definiraat kako
koli~ina na lek koja od odreden farmacevtski oblik se resorbira i
postanuva raspoloìva na mestoto na deluvawe na lekot.
Spored SZO biolo{ka raspoloìvost e procent od dadenata doza na
lekot koj se resorbira od mestoto na aplikacijata.
79
Postojat dva vida na bioraspoloìvost :

-Apsolutna biolo{ka raspoloìvost e procenka na stepenot
i brzinata na resorpcijata na lekot primenet ekstravaskularno vo
odnos na intravenska primena na istata doza na lekot.
-Relativna biolo{ka raspoloìvost e procenka na stepenot
i brzinata na resorpcijata na lekot od ispituvaniot (test) preparat vo
komparacija so stepenot i brzinata na resorpcijata na lekot od drug
(referenten) preparat koj e primenet na ist na~in kako i ispituvaniot
preparat.Za ova ispituvawe pokraj terminot relativna biolo{ka
raspoloìvost se koristi i terminot biolo{ka ekvivalentnost.Kako
biolo{ki ekvivalentni se smetaat dva preparati ~ija brzina i stepen
na resorpcija na lekot ne pokaùva zna~ajni razliki koga tie
preparati }e se primenat vo isti ili razli~ni dozi na lekot,pod sli~ni
uslovi na ispituvawe,bilo posle aplikacija na poedine~ni dozi na lekot
ili pri pove}ekratno dozirawe.Kako biolo{ki ekvivalentni moè da se
smetaat i preparati na lekovi koi ne se se razlikuvaat vo odnos na
stepenot na resorpcijata na lekot,a se razlikuvaat vo odnos na
brzinata na resorpcija na lekot,vo kolku razlikata vo brzinata na
resorpcija na lekot nema vlijanie za postignuvawe na efikasni
koncentracii vo organizmot pri hronina upotreba na lekot.
Ispituvawe na relativna biolo{ka raspoloìvost,odnosno
biolo{ka
ekvivalentnost e neophodno vo slednite slu~ai :

-za site novi lekovi ;
-za novi farmacevtski preparati na lekovite ;
-za
novi
doza`ni
formi,ako
farmakokinetikata
na
lekot
ima
karakteristiki na dozno zavisna nelinearna farmakokinetika ;

-za preparati na lekovi so mal terapiski indeks,lekovi koi baraat
individualno dozirawe ili pokaùvaat izraziti nesakani dejstva ;
-za lekovi koi podlegnuvaat vo visok procent na metabolizam pri
prvoto pominuvawe niz gastrointestinalniot trakt i crniot drob ;
-za lekovi so posebni fizi~ko hemiski osobini (sporo osloboduvawe
na lekot od farmacevtskiot oblik i slaba rastvorlivost na lekot vo
voda i digestivni sokovi).
80
Ispituvawe na biolo{ka ekvivalentnost ne e potrebno vo slednite

slu~ai :
-rastvori na lekovi za intravenska primena ;
-preparati za lokalna primena (koà,sluzokoì) ;
-preparati na lekovi vo oblik na gasovi i parei koi se primenuvaat so
inhalacija ;
-preparati na lekovi vo oblik na oralni rastvori,tinkturi,sirupi i drugi
sli~ni oblici za koi se znae deka ne sodràt pomo{ni sostojki koi
moè zna~ajno da vlijaat na resorpcijata na lekot.
Kako referenten preparat pri ispituvawe na apsolutna biolo{ka
raspoloìvost se koristi intravenski primenet istiot lek i vo istata
doza.
Pri ispituvawe na bioekvivalentnost najdobro e kako referenten
preparat da se koristi ekvivalenten preparat na prviot proizvoditel na
preparatot na toj lek vo svetot.
Subjekti
vrz
koi
moè
da
se
izveduvaat
ispituvawa
na
bioekvivalentnost se :
-zdravi dobrovolci ;
-pacienti ;
-laboratoriski ìvotni.
Naj~esto ispituvawata na bioekvivalentnost se izveduvaat kaj zdravi
dobrovolci koi se odbrani spored odredeni kriteriumi so cel da se
svede na najmala mo`na merka varijabilnosta vo biolo{kata
raspoloìvost na lekovite koja proizleguva od fiziolo{kite
varijacii
(pol,vozrast,telesna teìna i t.n.).Zdravite dobrovolci se na vozrast

od 20-50 godini,a nivnata zdravstvena sostojba pred ispituvaweto e
potvrdena so fizikalen pregled,laboratoriski i drugi ispituvawa koi se
pravat vo period od 14 dena pred po~etokot na ispituvaweto.Site
dobrovolci pred po~etokot na ispituvaweto potpi{uvaat informiran
pristanok za dobrovolno u~estvo vo nego (Prilog : pristanok).
Brojot na zdravi dobrovolci koi u~estvuvaat vo ispituvaweto zavisi
od lekot i na~inot na ispituvawe.Spored sega{nite preporaki za
81
izveduvawe na vakov vid na ispituvawa,treba da iznesuva najmalku

20.
Kaj pacienti se izveduvaat ispituvawa na biolo{ka raspoloìvost i
bioekvivalentnost na lekovite vo kolku postoi rizik od primenata na
nekoj lek kaj zdravi dobrovolci (primer : citostatici, antkoagulantni
lekovi,a moè i kardiotonici i nekoi antibiotici).
Kaj ìvotni ispituvawa na biolo{ka raspoloìvost se izveduvaat samo
ako postoi dokaàna korelacija pome|u rezultatite dobieni so
ispituvawe izvedeno kaj ìvotni i kaj lu|e.
Ispituvaweto na biolo{ka raspoloìvost i bioekvivalentnost na
lekovite moè da se vr{i so sledewe na eden od slednite podatoci :
-merewe na koncentracijata na lekot vo krvta (plazma,serum) vo
funkcija na vreme posle primawe na ednokratna ili pove}e dozi na
lekot;
-sledewe na kumulativnoto izla~uvawe na lekot preku urina ;
-sledewe na farmakodinamskiot efekt.
Naj~esto ispituvaweto na biolo{ka raspoloìvost i bioekvivalentnost
se odreduva preku sledewe na koncentraciite na lekot vo krvta
(plazma,serum) vo funkcija na vreme.
Ispituvawata na bioekvivalentnost se izveduvaat po otvorena "crossover" metoda pri {to dobrovolcite go dobivaat ispituvaniot i
referentniot lek so soodveten vremenski interval pome|u primenata
na dvata leka.Toj period iznesuva minimum 5 T/2el na lekot do
maksimum 4 nedeli.So ispituvawe izvedeno na ovoj na~in sekoj
dobrovolec
si
kontrola
samiot
na
sebe
se
namaluvaat
interindividualnite razliki.Prethodno,pred primawe na lekovite vo

ispituvaweto, dobrovolcite vo period od najmalku 7 dena ne treba da
imaat primano bilo kakvi lekovi.Naj~esto ispituvawata na biolo{ka
ekvivalentnost se vr{at so davawe na edna doza na ispituvanite
lekovi,a pri pove}ekratno dozirawe se vr{i koga koncentraciite na
lekot se niski, za lekovi so varijabilna kinetika,novi lekovi i za depopreparati na lekovi.
82
Primerocite na biolo{ki materijal (krv) se zemaat vo soodvetni

vremenski intervali za da moàt da se konstruiraat krivi na
koncentracijata na lekot vo funkcija na vreme i da moè pravilno da
se odredat farmakokinetskite parametri na ispituvanite lekovi koi se
zna~ajni za odreduvawe na biolo{ka ekvivalentnost : Cmax,Tmax i
AUC0-t i AUC0-oo .
-Cmax pretstavuva
maksimalni
koncentracii
na
lekot
vo
krv
(plazma,serum) izrazeni vo.

-Tmax pretstavuva vreme vo koe se postignuvaat maksimalnite
serumski koncentracii na lekot vo krv (plazma,serum).
-AUCo-t pretstavuva povr{ina pod kriva na koncentraciite vo krvta
(plazma,serum) vo funkcija na vreme vo periodot od aplikacijata na
lekot (vreme nula) do poslednata izmerena koncentracija na lekot
(vreme-t).
-AUCo-oo e povr{ina pod kriva na koncentraciite na lekot vo krvta vo
funkcija na vreme vo periodot od aplikacijata na lekot (vreme nula)
do beskone~nost. Ovoj parametar pokaùva kolkava e koli~inata na
lekot vo organizmot,odnosno ja pokaùva koli~inata na resorbiran
lek.
Vrednostite
za
(plazma,serum)
maksimalnite
(Cmax)
koncentracii
vremeto
vo
na
koe
lekot
se
vo
krvta
postignuvaat
maksimalnite koncentracii vo krvta (Tmax) se dobivaat od rezultatite

za postignatite koncentracii na lekot vo poodelnite vremenski to~ki.
Povr{inata pod kriva na koncentraciite na lekot vo krvta se
presmetuva od nelogaritmirani vrednosti na koncentraciite na lekot
na
toj
na~in
{to
ovaa
povr{ina
se
{ablonizira
vo
trapezi
(trapezoidno pravilo) i se presmetuva povr{inata na sekoj trapez

poodelno,a zbirot na tie povr{ini ja ~inat povr{inata pod kriva na
koncentraciite na lekot vo krvta (AUCo-t).Koga vrednostite za
koncentraciite na lekot vo krvta se izrazeni vo g/ml,a vremeto vo
~asovi,povr{inata pod kriva na koncentraciite na lekot vo krvta se
izrazuva vo g/ml. h.Formulata za presmetuvawe na povr{inata pod
kriva na koncentraciite na lekot vo krvta e slednata :
83
t
AUCo-t = C x dt , odnosno
0
{(c
AUCo-t =
1. 1 )
[( c
1+
c2 ) . ( t2 - t1)]+ [( c2 + c3 ) . ( t3 - t2)] +
[( c
c4 ) . ( t4 - t3)]
3+
2
+
[( c
[( cx
4+
c5 ) . ( t5 - t4)]
[c
+ (
c6 ) . ( tx - t6)]
5+
c6 ) . ( t6 - t5)]
Ovoj princip na presmetuvawe e grafi~ki prikaàn na sledniot

grafikon :
Definitivno ekstrapoliranata povr{ina pod kriva na koncentraciite na
lekot vo krvta (AUCo-oo) se presmetuva po istata formula {to e
prethodno dadena so toa {to vo zbirot se dodava u{te vrednosta za
Cx pri {to Kel e konstanta na brzina na eliminacija na
Kel
lekot.
-Kel (konstanta na brzina na eliminacija ) e vkupna konstanta na
brzina od prv red za eden ili pove}e procesi so koi lekot se
odstranuva
od
centralniot
prostor
(krv)
na
organizmot,so
izla~uvawe na nepromenet lek i so edna ili pove}e metabolni

reakcii.Izrazena e vo 1/h,odnosno h-1.
-T/2 el (biolo{ki poluìvot na eliminacija) e vremenski interval za koj
koncentracijata na lekot vo centralniot prostor se namaluva na
polovina od svoite po~etni vrednosti so proces na eliminacija od prv
red.Izrazeno e vo ~asovi ( h ).
Procenka na ispituvawweto na biolo{ka raspoloìvost i
biolo{ka ekvivalentnost
Pri ispituvaweto na biolo{ka raspoloìvost i biolo{ka ekvivalentnost
treba da se definira stepenot i brzinata na resorpcija na lekot od
ispituvanite preparati.
84
Pokazatel za stepenot na resorpcija na lekot od ispituvanite

preparati e odreden so vrednostite za AUC0-t i AUC0-oo , a brzinata na
resorpcijata so Cmax i Tmax.
Statisti~ka analiza na dobienite podatoci za ovie farmakokinetski
parametri so cel da se utvrdi dali ima ili nema razlika pome|u
procenuvanite parametri se izveduva so testovi za intervalno
ocenuvawe
procenka
na
biolo{kata
ekvivalentnost
ili
neekvivalentnost kako i so testovi koi imaat nulta hipoteza za

nepostoewe
na
bioekvivalentnost
so
prifateni
granici
na
otstapuvawe od 20% i granici na pouzdanost od 90% ili 95%.Vakvi

testovi
se
Westlake-ov
test
(80-120%)
Hauck-ov
t-test
(neparametriski test na verojatnost (granici 0.8-1.2).
MONITORIRAWE NA KONCENTRACII NA
LEKOVI
Monitoriraweto
na
koncentraciite
na
lekovite
vo
krvta
(plazma,serum) stanuva aktuelno poslednite triesetina godini so

usovr{uvaweto na analiti~kite tehniki so koi moè da bidat odredeni
koncentraciite na lekot.
Celta so koja se voveduva monitoriraweto na koncentraciite na lekot
vo krvta e da se individualizira terapijata,odnosno da se prilagodi
dozata na lekot koja se dava kaj sekoj pacient poodelno. Utvrdeno e
deka
za
nekoi
lekovi
postoi
podobra
korelacija
pome|u
koncentracijata na lekot vo krvta (plazma,serum) i efektot na lekot

od kolku pome|u apliciranata doza na lekot i negoviot efekt.
Terminot optimalen opseg na koncentracii na lekot vo krvta
podrazbira raspon na koncentracii vo koj kaj najgolem broj na
pacienti se postignuva maksimalna korist od primenata na lekot,a
pojavata na {tetni dejstva na lekot e svedena na minimum.
Sledeweto na terapijata preku monitorirawe na koncentraciite na
lekot vo krvta ima prakti~no zna~ewe samo za nekoi lekovi.Toa
proizleguva od korelacijata pome|u koncentraciite na lekot vo krvta
85
(plazma,serum) i efektite na terapijata ili pojavata na nesakani

dejstva na lekovite.
Vo odnos na korelacija pome|u koncentraciite na lekot vo krvta
(plazma,serum) i efektite na lekot,odnosno pojavata na nesakani
dejstva od {to sledi i potrebata za sledewe na terapijata preku
monitorirawe na koncentraciite na lekot vo krvta,lekovite moè da
se klasificiraat vo nekolku kategorii :
1.Koncentracijata na lekot vo krvta (plazma,serum) ne e potrebno
da se meri za lekovi koi davaat brz i so ednostavni metodi merliv
efekt. Primeri za vakvi lekovi se : krven pritisok za antihipertenzivi ;
telesna teìna za diuretici ; glikoza vo krv za hipoglikemici ;
protrombinskoto vreme za oralni antikoagulansi.
2.Koncentracijata na lekot ne treba da se meri koga taa ne korelira
so efektot na lekot.
Toa e slu~aj kaj lekovi koi deluvaat ireverzibilno i kaj koi efektot na
lekot ostanuva u{te dolg vremenski period posle eliminacijata na
lekot od plazmata.Ovie lekovi gi uni{tuvaat ili inaktiviraat mestata
vo tkivata na koi deluvaat (enzimi,receptori).Lekot moè povtorno da
deluva koga so nova sinteza }e bidat obnoveni molekulite koi se
uni{teni.Vakvi lekovi se : inhibitori na MAO,rezerpin,antiholiner-gici i
antitumorski lekovi.
3.Koncentracijata na lekot ne treba da se meri koga taa slabo
korelira so efektot na lekot.
Slu~aj na slaba korelacija pome|u koncentracijata na lekot vo krvta
(plazma,serum) postoi koga pri biotransformacijata na lekot se
dobivaat farmakolo{ki aktivni metaboliti koi ne moè da se
identifikuvaat so voobi~aeni analiti~ki postapki.Primer za vakvi
lekovi se benzodiazepini i nekoi beta-adrenergi~ki blokatori.
Kaj nekoi lekovi postoi slaba korelacija pome|u efektot na lekot i
vkupnata koli~ina na lekot vo krvta (plazma,serum),a dobra
korelacija pome|u efektot na lekot i slobodnata frakcija na lekot vo
krvta (plazma,serum).Primer za vakov lek e propranolol ~ija vkupna
koncentracija vo krvta ne korelira so namaluvawe na tahikardijata,
86
dodeka koncentracijata na slobodnata frakcija dobro korelira so

efektot vrz brzinata na srcevata rabota.
Slaba
korelacija
pome|u
koncentraciite
na
lekot
vo
krvta
(plazma,serum) e zabeleàna i za lekovi kaj koi so zgolemuvaweto

na koncentraciitete se aktiviraat i drugi mehanizmi na dejstvo taka
da se javuvaat pove}e krivi na doza (koncentracija na lekot vo
krvta)/odgovor.
Primer za vakov lek e nortriptilin.So ovoj lek
najdobar odgovor se postignuva so koncentracii od 50-150 ng/ml.Pri

koncentracii na lekot pod 50 mcg/ml efektot na lekot e slab verojatno
poradi
slabata
inhibicija
na
povtornoto
prevzemawe
na
monoamini.Me|utoa i pri koncentracii povisoki od 150 ng/ml efektot

na lekot se namaluva verojatno poradi toa {to pri ovie koncentracii
se javuva zna~ajna blokada na alfa-adrenergi~kite receptori i
zgolemeno osloboduvawe na noradrenalin poradi blokadata na
alfa2-adrenergi~kite receptori. Sli~en efekti se javuvaat i pri
zgolemuvawe na koncentraciite na klonidin vo krvta i kako efekt ima
zgolemuvawe na krvniot pritisok, namesto negovo namaluvawe.
4.Koncentracijata na lekot vo krvta (plazma,serum) dobro korelira
so negoviot efekt ili pojavata na nesakani dejstva od strana na lekot
.
Monitorirawe na koncentraciite na lekovite vo krvta e korisno vo
slednite slu~ai :
-koga efektot na lekot e te{ko merliv,a koncentraciite na lekot vo
krvta (plazma,serum) dobro koreliraat so efektot na lekot.Vakvi
lekovi se : antiepileptici,teofilin,antiaritmici,antidepresivni lekovi.
-koga lekot ima mal terapiski indeks i postoi opasnost od pojava na
nesakani dejstva vo slu~aj koncentraciite na lekot se nad gornata
granica od opsegot na terapiskite koncentracii.Vakvi lekovi se :
antiepileptici,teofilin, aminoglikozidni antibiotici,litium, preparati na
digitalis.
-koga e te{ko da se razlikuva nedostatokot na terapiski efekt i
pojavata na nesakani dejstva od lekot.Primer za vakov lek e digoksin
koj dava supraventrikularni aritmii vo dvata slu~ai,odnosno i koga e
87
predoziran i koga e subdoziran.So merewe nakoncentraciite na

digoksin
vo
plazmata
moè
da
se
utvrdi
dali
aritmijata
predizvikana so pregolema ili so premala koncentracija (doza) na

digoksin.
-pri istovremena terapija so pogolem broj na lekovi so cel da se
utvrdi pravilniot reìm na dozirawe poradi mo`nite interakcii pome|u
lekovite.
-so cel da se utvrdi dali pacientot go zema prepi{aniot lek.
-so cel da se dijagnosticira predozirawe na nekoj lek i da se sledat
efektite na terapijata na predoziraweto.
-so cel da se utvrdi reìmot na dozirawe na nov lek.
Lekovi za koi e obavezno potrebno monitorirawe na koncentraciite
na lekot vo krvta za vreme na terapijata so niv se : antiepileptici
(fenobarbiton,fenitoin,karbamazepin,etosuksimid,
kiselina,klonazepam),teofilin,ciklosporin,preparati
(digoksin,digitoksin),nekoi
antiaritmici
valproi~na
na
digitalis
(lidokain,prokain-amid),
aminoglikozidni antibiotici,antidepresivni lekovi,litium.

Koga se zemaat primeroci na krv za merewe na koncentraciite na
lekot vo krvta (plazma,serum) ?
Po pravilo primeroci na krv (plazma,serum) se zemaat koga lekot
ima postignato dinami~ka ramnoteà ("steady state") vo krvta.Za toa e
potrebno da pominat najmalku pet poluìvoti na eliminacija na lekot
vo krvta od momentot koga
e po~nata terapijata so lekot ili e
promenet reìmot na dozirawe na lekot (dozata ili intervalite pome|u

poedini dozi).Kaj lekovi koi so indukcija na enzimi ja menuvaat
brzinata na sopstvenata biotransformacija treba da pominat 2-4
nedeli od po~etokot na primenata na lekot ili izmenata na reìmot
na dozirawe za da moè da se merat koncentraciite na lekot vo
krvta (tipi~en primer za vakov lek e karbamazepin,a ovaa pojava e
mo`na i kaj fenitoin i fenobarbiton).
Najdobro e primerocite na krv da se zemaat pred aplikacija na
novata doza na lekot so {to se odreduvaat minimalnite koncentracii
88
(Cmin) na lekot vo "steady state",odnosno koncentraciite so koi se

postignuva dobar terapiski odgovor bez pojava na nesakani dejstva.
Za lekovi koi imaat kratok poluìvot na eliminacija moè da se
odreduvaat i maksimalnite koncentracii na lekot vo "steady state" so
zemawe na primeroci na krv (plazma,serum) posle 15-30 minuti od
aplikacijata na dozata na lekot.
Vo kolku lekot ima kinetika od prv red,odnosno minimalnite i
maksimalnite koncentracii na lekot vo krvta (plazma,serum) se vo
direktna pozitivna korelacija so primenetata doza na lekot i
intervalot na dozirawe,odnosot pome|u izmerenata koncentracija na
lekot i posakuvanata (potrebnata) koncentracija na lekot moè da se
upotrebi za odreduvawe na novata doza na lekot koja treba da se
primeni kaj pacientot i toa spored slednata ravenka :
Izmereni koncentracii na lekot = Prethodna doza na lekot
Potrebna koncentracija na lekot
Nova doza na lekot
Od ovaa ravenka sleduva :

Novata doza na lekot = Prethod.doza na lekot x potrebna konc.na
lekot
izmerena koncentracija na lekot
So upotreba na potrebni (posakuvani) koncentracii na lekot vo krvta
moè da se odredi i dozata vo koja treba da se dava lek vo oblik na
infuzija i toa spored slednata formula :
Dozata = Potrebna koncentracija na lekot x Cl
pri {to
Cl = klirens na lekot koj moè da go ot~itame od soodvetni knigi.

Kakov
biolo{ki
materijal
treba
da
se
zema
za
merewe
na
koncentracii na lekovite ?
Izborot na biolo{ki materijal (krv,plazma,serum) zavisi od toa {to se
koristi
vo
analiti~kata
metoda
so
koja
}e
se
odreduvaat
koncentraciite na lekot.
Koi metodi moè da se koristat za merewe na koncentracii na lekot
vo krvta (plazma,serum) ?
89
Moè da se koristat site validizirani analiti~ki metodi so koi se

garantira to~nosta na rezultatot.Najpogodni za monitorirawe na
koncentraciite na lekovite vo krvta se metodi so koi se zema mala
koli~ina na krv od pacientot i metodi so koi brzo posle zemaweto na
primerokot na krv se ot~ituva rezultatot.
Institutot za predklini~ka i klini~ka farmakologija so toksikologija pri
Medicinskiot fakultet vo Skopje za monitorirawe na koncentracii na
lekovite vo krvta (plazma,serum) gi ima slednite metodi :
-FPIA (fluorescenten polarizacionen imuno esej ) ;
-HPLC (te~na hromatografija pod visok pritisok ) ;
-RIA (radioimuno esej) ;
-kapilarna elektroforeza.
Zada~i :
KLINI^KO ISPITUVAWE NA NOVI LEKOVI

Odkako edna substanca uspe{no }e gi pomine site predklini~ki
farmakodinamski i toksikolo{ki ispituvawa i stru~niot tim oceni deka
mo`nata korist bi bila pogolema od eventualnata {tetnost, se
pristapuva kon klini~ko ispituvawe na supstancata-kandidat za nov
lek.
ORGANIZACIJA. Organizacija na klini~ko ispituvawe na lekovi vo
mnogu zavisi od lokalni organizacioni, profesionalni i personalni
uslovi. Najobjektivni rezultati dava klini~ko ispituvawe na lekovi
organizirano i izvedeno so bliska sorabotka na sledniot Triagolnik.
FARMACEVTSKA INDUSTRIJA
KLINI^KA FARMAKOLOGIJA
KLINI^KA MEDICINA
Takov triagolnik sozdava uslovi za najdobra selekcija na novi

preparati {to treba da odat na klini~ko ispituvawe, kako i
najobjektivno izveduvawe na samoto ispituvawe.
90
Vrz osnova na takvata sorabotka, za sekoj preparat posebno se

formira stru~na komisija za vodewe na ispituvaweto, a ja
so~inuvaat razni stru~waci (zavisno od vrsta na preparatot):
klini~ki farmakolog, klini~ari od soodvetna specijalnost, po potreba
mikrobiolog, ili radiolog i dr.
Osven toa, kontinuirana sorabotka na farmacevtskata industrija,
klini~ka farmakologija i klini~ka medicina, olesnuva i promovirawe i
permanentno razvivawe na racionalnata farmakoterapija i doktrini
za tretman na odredeni klini~ki sostojbi.
Klini~koto ispituvawe se vr{i postepeno vo fazi. Pred sekoja faza se
pravi plan i programa i bara odobrenie od Ministerstvoto za
zdravstvo, a posle sekoja faza se vr{ evaluacija na rezultatite i
donesuva odluka dali se odi na slednata faza, ili da se prekinat
ponatamo{ni ispituvawa. Osobeno, dokolku se pojavi nekoe
poseriozno {tetno dejstvo na ispituvaniot lek.
FAZI NA KLINI^KO ISPITUVAWE NA LEKOVI

I-Faza. Toa e po~etok na klini~ko ispituvawe na nova supstanca, a
se realizira samo vrz osnova na planot i programa doneseni od
stru~na komisija na kompetentna institucija i odobren od
Ministerstvoto za zdravstvo.
Vo ovaa faza supstancata se dava na 10-30 zdravi dobrovolci, {to se
utvrduva so prethodno obaveni klini~ki i laboratoriski analizi.
Supstancata se dava po mo`nost ednokratno, vo dobro presmetani
dozi, a se sledat glavni farmakodinamski parametri, kako na pr.:
puls, krven pritisok, EKG, respiracija, sostojba na svesta i orientacija,
diureza i.t.n. Osven toa, se sledi i podnoslivosta i eventualna pojava
na {tetni efekti (gadewe, povra}awe, bolki, kardijalni aritmii (?),
mentalna konfuzija, dezorientacija i dr. Isto taka se obavuvaat site
rutinski analizi na krvta i urinata.
Dokolku po~etnite farmakodinamski efekti bidat zadovolitelni, a so
tolerantni {tetni dejstva, se odreduvaat i bazi~ni farmakokinetski
parametri: konstanta na resorpcija, bioraspoloìvost, volumen na
distribucija, konstanta na eliminacija.
Na kraj od I-faza se evaluiraat dobienite rezultati, sostavuva izve{taj
i dostavuva do Ministerstvoto za zdravstvo so (ili bez) barawe za II
faza.
II-Faza. Vo ovaa faza za prv pat novata supstanca se dava na
pacienti so soodvetna bolest za ~ie lekuvawe e taa nameneta.
Klini~ko ispituvawe vo II faza se obavuva na 20-40 bolni, a sprema
odnapred utvrden plan {to go odobrilo Ministerstvoto za zdravstvo.
[to se bara vo faza II? Dva klu~ni parametri se neophodni vo ovaa
faza: terapiska efikasnost i podnoslivost na ispituvanata supstanca.
Toa zna~i, novata supstanca se dava vo gotova farmacevtska forma,
per os ili parenteralno, vo poedine~ni i dnevni dozi utvrdeni vo I
faza na klini~koto ispituvawe.
91
Terapiska efikasnost se sledi preku parametri utvrdeni vo planot. Na

pr.: dokolku se ispituva nekoe novo sredstvo protiv duodenalen
ulkus, glavni parametri za negovata terapiska efikasnost bi bile
slednite: intenzitet na bolkite, potro{uva~ka na antacidi i
endoskopski naod za lokalizacija, golemina i izgled na ulkusot pred i
posle tretmanot.
Podnoslivost i eventualna pojava na {tetni efekti na novata
supstanca se sledi isto taka sprema parametrite utvrdeni vo planot:
krvna slika, urina, hepatalni analizi i.t.n.
Na krajot od II faza na klini~koto ispituvawe na novata supstanca,
se sobiraat site rezultati, evaluiraat i analiziraat. Potoa se sostavuva
izve{taj i dostavuva do Ministerstvoto za zdravstvo, so eventualen
predlog za III faza na klini~koto ispituvawe. Me|utoa, dokolku
terapiskata efikasnost ne e zadovolitelna ili se {tetnite efekti
netolerantni, -moàt da bidat prekinati ponatamo{ni klini~ki
ispituvawa.
Dokolku se rezultatite ohrabritelni, istiot plan moè da se povtori vo
u{te edna klini~ka institucija, no se u{te na strogo limitiran broj na
pacienti (20-40). Dokolku se povtorat dobrite rezultati, toga{ se bara
dozvola od Ministerstvoto za zdravstvo da se odi na III faza.
III-Faza. Klini~ko ispituvawe na novata supstanca vo ovaa faza se
izveduva istovremeno vo pove}e klini~ki institucii i na pogolem broj
bolni od bolesta za ~ie lekuvawe e taa nameneta (300-3,000).
Planot za ispituvawe ostanuva ist, dokolku se ukaè potreba od
eventualni izmeni i/ili dopolnenija.
Ispituvaweto moè da bide monocentri~no (vo sekoja klini~ka
institucija oddelno), ili multicentri~no (vo pove}e klini~ki instituciii
vo isto vreme, sprema edinstven plan). Celta na III faza e da se
dobijat pove}e podatoci i iskustvo za terapiskata efikasnost i
podnoslivost na ispituvanata supstanca.
Od kako }e zavr{at klini~kite ispituvawa vo III faza, se pravat site
potrebni analizi i evaluacija na terapiskata efikasnost i eventualni
{tetni efekti na novata supstanca i sostavuva kone~en izve{taj. Vrz
osnova na toj izve{taj, a imaj}i gi vo predvid prethodnite izve{tai od
I i II faza, kako i rezultatite od predklini~kite (farmakolo{ki i
toksikolo{ki) ispituvawa, -se vr{i definitivna- kriti~na procenka: za
odnos me|u o~ekuvana Korist : [tetnost (Benefit : Risk ratio) od
novata supstanca.
Dokolku Stru~nata komisija {to gi vodela ispituvawata zaklu~i deka
mo`nata korist e pogolema od mo`nata {tetnost, se podnesuva
barawe zaedno so celokupnata dokumentacija za registracija i
pu{tawe na novootkrienata supstanca vo promet kako lek.
Komisijata za lekovi pri Ministerstvoto za zdravstvo go razgleduva
baraweto na predlaga~ot so site postignati rezultati i donesuva
meritorna Odluka za ponatamo{na sudbina na ispituvanata
supstanca. Dokolku odlukata na Komisijata bide pozitivna, lekot se
92
odobruva za upotreba vo zemjata, na na~in i pod uslovi {to

Komisijata }e gi utvrdi.
Posle takvata pozitivna odluka na Komisijata za lekovi i pu{tawe vo
promet na noviot lek, moè da se organizira IV faza od klini~ko
ispituvawe.
IV-Faza. Ovaa faza se izveduva na pove}e iljadi bolni, vo klini~ki i
von-klini~ki institucii, no sprema utvrden plan i programa, a pod
nadzor na stru~na komisija.
Celta na IV faza na klini~ko ispituvawe na eden lek e organizirano i
programirano da se dobijat pove}e podatoci za terapiski i eventualni
{tetni efekti na lekot. Vo ovaa faza osobeno se baraat nekoi novi
farmakodinamski i farmakoterapiski osobini na lekot, {to vo
regularnite klini~ki ispituvawa na II i III faza ne moèle da bidat
izop{to ili dovolno registrirani. Isto taka, vo {iroka primena na noviot
lek na golem broj bolni da se poto~no utvrdi frekfencija na
eventualnite {tetni efekti na noviot lek.
SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI

Vo poglavjeto Toksikologija bea prikaàni glavni {tetni dejstva na
lekovite, nivna etiologija, pri~ini i posledici. Na ova mesto }e bide
prikaàno organizirano sledewe, registrirawe i objasnuvawe na ovie
pojavi, kako i merki na SZO i oddelni dràvi na nivnoto prevenirawe i
sveduvawe vo tolerantni ramki.
Od 1960 godina vo ramkite na SZO postoi Centar za sledewe na
{tetni dejstva na lekovite. Vo po~etokot Centarot be{e lociran vo
Aleksandria (SAD), potoa vo @eneva ([vajcarija), a od 1977 se nao|a
vo Upsala ([vedska).
Centarot raboti vrz osnova na Konvencija {to golem broj zemji vo
svetot ja imaat potpi{ano, vklu~itelno i biv{ata SFRJ. Konvencijata
predviduva povratni informacii, t.e. site zemji u~esni~ki preku
svoite Nacionalni centri mu ispra}aat na Centarot vo SZO sobrani
{tetni efekti na lekovi {to bile zabeleàni vo nivnite dràvi, kaj
hospitalizirani ili ambulantni pacienti.
Centarot za sledewe na {tetni dejstva na lekovi vo SZO gi
obrabotuva informaciite dobieni od ~lenkite-potpisni~ki na
Konvencijata i redovno im ispra}a povratni informacii na site
~lenki.
Na toj na~in sekoja dràva-potpisnik na Konvencijata }e bide na
vreme informirana za site {tetni efekti na lekovite {to se zabeleàni
vo svetot. Uslov e se razbira, sekoja dràva kaj sebe da formira
Nacionalen centar za sledewe na {tetni dejstva na lekovite. Vo
biv{ata SFRJ takov Nacionalen centar be{e lociran vo Zagreb (Zavod
za klini~ka farmakologija pri Interna klinika Rebro) i rabote{e so
golem entuzijazam i zabeleìtelen uspeh.
93
GLAVNI PRIÎNI ZA ORGANIZIRANO SLEDEWE NA [TETNI

EFEKTI NA LEKOVITE - se slednite:
- Samo 50% od mo`nite {tetni dejstva na lekovite se detektiraat vo
predklini~ka faza, na eksperimentalni ìvotni, i toa se razbira,
bez avtomatsko zaklu~uvawe deka istoto }e vaì i za lu|e. Ili u{te
pove}e , deka kaj lu|e nema da se javat i nekoi drugi {tetni efekti
na ispituvanite lekovi, {to kaj eksperimentalnite ìvotni ne bile
zabeleàni.
- Ne pogolem procent od toa se detektira kaj lu|e vo tek na
klini~kite ispituvawa, zaradi limitiran broj na pacienti tretirani so
noviot lek. Se smeta deka najmalku 2,500-5,000 pacienti treba da
primat eden lek, za da moè so dovolna sigurnost da se zaklu~i
za negovata (ne0{tetnost. Me|utoa, vo prvite 3 fazi od klini~ko
ispituvawe se tretiraat ne pove}e od 1,000-1,500 pacienti, a
posle toa se odi na registracija na lekot.
- Golem del od {tetnite efekti na lekovite se po svojata klini~ka
slika nedovolno determinirani i nespecifi~ni.
- Lekovite moàt da predizvikaat {tetni efekti duri i koga se zemaat
istovremeno so nekoj drug lek, hrana ili sl.
- Kone~ni, {tetni dejstva na lekovite moàt nekoj pat da se javat
so izvesen latenten period od nekolku nedeli ili meseci!
Sprema toa, regularni predklini~ki i klini~ki ispituvawa na novi
lekovi do nivnata registracija duri i najvnimatelno izvedeni, nemaat
nitu teoretska mo`nost da gi otkrijat site nivni {tetni dejstva. Nekoi
od niv sprema dosega{nite iskustva moàt da bidat i tragi~ni.
Zaradi seto toa, SZO sproveduva organizirano sledewe na {tetni
dejstva na lekovi {to se registrirani i se nao|aat vo {iroka upotreba.
FREKVENCIJA NA [TETNI DEJSTVA NA LEKOVITE.
Nema to~ni podatoci kolku ~esto se javuvaat {tetni efekti od
lekovite. Toa zavisi barem od nekolku faktori:
- Vrsta na lekot. Naj~esto {tetni efekti se javuvaat od slednite grupi
na lekovi: citostatici, antiepileptici, antikoagulansi, antirevmatici,
kortikosteroidi, penicilini i dr.
- Sostojba na pacientot. Mnogu stari, mnogu mladi pacienti, kako i
pacienti vo lo{a fizi~ka kondicija pretstavuvaat visoko rizi~ni
grupi za pojava na {tetni efekti od lekovite.
- Multipna medikacija, t.e. istovremeno zemawe na pove}e lekovi,
sodrì rizik od interakcija na lekovite, pri {to edna od mo`nostite
e i pojava na {tetni efekti na zemenite lekovi.
- Pacienti so genetski polimorfizam ili defekt vo enzimskata
struktura, odgovorna za biotransformacija na lekovi.
94
Pacienti so istorija na alergi~ni bolesti ili alergi~ni reakcii,

sprema nekoi lekovi.
- @eni vo faza na menstruacija, graviditet ili laktacija.
- Kone~no, frekvencija na {tetni dejstva na lekovite zavisi i od
frekvencija na prijavuvawe na {tetnite dejstva na lekovite. Dràvi
{to se najdobro organizirani i najaktivni vo toj pogled, -imaat
najgolem procent na {tetni dejstva na lekovi ([vedska,
Germanija, Velika Brtanija, SAD), -dodeka drugite imaat
pomalku. Site {tetni dejstva na lekovite ne se prijavuvaat; duri i
vo [vedska se predpolaga deka ne pove}e od 25% od
manifestiranite {tetni efekti na lekovite se prijavuvaat.
Sprema razni statistiki, vo jaki zemji, so dobro organizirana slu`ba
za sledewe na {tetni dejstva na lekovi, okolu 20% od pacienti {to
primaat lekovi, pokaùvaat nekoi {tetni efekti. Od niv 4/5 se lesni i
od prolazen karakter. Me|utoa kaj 1/5 pacienti, potrebno e da se
isklu~i lekot za koj se predpolaga deka gi predizvikal {tetnite efekti.
Vakva frekvencija na {tetni efekti na lekovi (20%) se potvrduva i kaj
hospitalizirani pacienti, kade observirawe, registrirawe i prijavuvawe
na {tetnite dejstva na lekovite e zna~itelno poorganizirano i
poefektno. Pri toa ne treba da se gubi od vid vrsta na lekovi: kaj
citostatici {tetni efekti }e se javat prakti~no vo 100% slu~ai,
dodeka kaj drugi nekoi lekovi (antiaritmici, antihipertenzivi,
psihofarmaka), mo`da samo vo nekolku procenti.
-
NAÎNI NA SLEDEWE NA [TETNI EFEKTI NA LEKOVI.

Vo princip postojat 3 na~ina na prijavuvawe i sledewe na {tetni
dejstva na lekovite:
1. Organizirano, preku Nacionalen (Dràven) centar za sledewe na
{tetni dejstva na lekovite. Takov Centar, formiran od dràvata,
organizira slu`ba za ovaa namena, pe~ati formulari za
prijavuvawe na {tetni dejstva na lekovite i gi ispra}a redovno do
site zdravstveni institucii. Vr{i popularizacija i objasnuva zna~aj
na ovaa dejnost na lekarot, pacientot i medicinata izop{to,
odrùva poedine~ni i po{iroki kontakti so zdravstveni institucii i
lekari.
Dobienite prijavi za {tetni dejstva na lekovi Nacionalnite centri gi
obrabotuvaat, analiziraat i dostavuvaat so svoi komentari do
Centarot na SZO. Od druga strana, Nacionalen centar ispra}a i
povratni informacii do zdravstvena institucija ili lekar {to ja pratil
prijavata za {tetno dejstvo na nekoj lek, so svojot komentar. Isto
taka, site informacii {to gi dobivaat nacionalnite centri od Centarot
na SZO za {tetni dejstva na lekovi, gi distribuiraat do site
zdravstveni institucii vo svojata zemja.
Na toj na~in e sozdaden izvonredno korisen sistem vo svetot za
organizirano sledewe na {tetni dejstva na lekovite: Informiraj od
tvojata zemja, -}e bide{ informiran od svetot. Ili: Prijavi {tetni
95
dejstva na lekovi manifestirani vo Tvojata dràva, -}e

bide{ informiran za {tetni dejstva na lekovi manifestirani vo svetot.
Se nadevame deka naskoro i Republika Makedonija }e se vklu~i vo
ovoj sistem na SZO.
2. Intenzivno sledewe na {tetni dejstva na lekovite. Ovoj tip na
sledewe na {tetni dejstva e programski za odreden lek ili grupa
lekovi
(na
pr.
Ro-kontrasni
sredstva,
antihistaminici,
antihipertenzivi i sl.). Se izveduva hospitalno ili ambulantno, a
sprema to~no utvrden plan i programa i trae odredeno vreme.
3. Spontano prijavuvawe od lekari poedinci e sekako korisno i treba
da se stimulira. Me|utoa, ovoj tip na prijavuvawe na {tetni efekti
na lekovi ne e masoven, mo`da i poradi stravot lekarot da ne
ispadne lo{ lekar, prepi{al {teten lek.
KORIST OD SLEDEWE NA [TETNI EFEKTI NA LEKOVI.
Za zdravje na pacientite ovaa dejnost ima ogromno prakti~no
zna~ewe. [to porano se otkrie edno {tetno dejstvo na nekoj lek, toa
porano dràvata }e donese soodvetni restriktivni merki za lekot.
Porano koga ovaa dejnost ne postoela ili ne bila dovolno
organizirana, mnogu vreme e bilo potrebno za da se otkrie nekoe
duri i seriozno {tetno dejstvo na eden lek. Taka na pr. za
nefrotoksi~nosta na fenacetinot bile potrebni 75 godini da se
verificira, za kardiotoksi~nosta na hloroformot 30 godini, za
hepatotoksi~nosta na izonijazidot 20 godini, za neurotoksi~nosta na
heksahlorofenot 19 godini, a za gastri~ni erozii i krvarewa na
aspirinot - pove}e od 50 godini!
Pri sega{nata sostojba na zna~itelno po{iroki, pobrzi i podobro
organizirani me|usebni informacii za {tetni dejstva na lekovite,
mnogu pobrgu se konstatira nekoe netolerantno {tetno dejstvo i se
prevzemaat potrebni merki, kako na pr.:
- Promena na reìmot za izdavawe i koristewe na soodvetniot lek.
Na pr.: lekot moè da se izdade samo na recept, ili Lekot moè da
se koristi samo vo zdravstveni institucii. Ili Lekot ne smee da se
koristi kaj deca i.t.n.
- Zabrana za bilo kakva upotreba na soodvetniot lek i ukinuvawe
na negovata registracija, kako najte{ka restriktivna merka.
Momentalna sostojba vo oblasta na lekovite vo na{ata zemja ne e
dobra: razlika me|u lekovi vo ra~na proda`ba (bez recept) i lekovi
{to se izdavaat samo na recept, -prakti~no ne postoi! Vo aptekite
moè skoro sekoj lek da se dobie bez recept! Takvoto nekontrolirano
izdavawe - prodavawe na lekovi ne dozvoluva organizirano sledewe
na {tetni efekti na lekovite, a krie vo sebe seriozna opasnost od
zgolemuvawe na nesakani - {tetni efekti na lekovite poradi
nestru~no, samoordinirawe i samo-dozirawe na lekovi!
96
NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA

NA LEKOVI
Primenata na lekovite e povrzana so izvesni opasnosti koi vo poedini
slu~ai moàt da imaat nepredvidlivi i te{ki posledici, kako vpro~em
i hirur{koto ili bilo koe drugo lekuvawe. Poradi toa lekovite treba da
se primenuvaat samo vo slu~ai koga se navistina indicirani.
Nau~no e razrabotena metodologija za otkrivawe na nesakanite
dejstva na lekovite i nivno objektivizirawe. Metodot spored koj
~estotata na nesakanite dejstva i rizikot od nivno javuvawe gi
vklu~uva site lekari preku sistemot na SZO e najdostapen. Toj ja
odrazuva ume{nosta za nabquduvawe na sekoj lekar.
Prvi~noto organizirano sledewe na nesakanite dejstva na lekovite vo
Makedonija datira od 1987 godina, koga e formiran Republi~ki
Centar za sledewe na nesakanite dejstva na lekovite, smesten na
Institutot za farmakologija so toksikologija pri Medicinskiot fakultet
vo Skopje. Toj funkcionira{e preku toga{niot dràven centar za
sledewe na nesakanite dejstva na lekovite vo Zagreb, so centarot na
SZO lociran vo UPPSALA [vedska.
Od 1997 godina Nacionalniot centar za sledewe na nesakanite
dejstva na lekovite vo Makedonija funkcionira na Institutot za
farmakologija i direktno e povrzan so Centarot na SZO vo UPPSALA,
kako pridru`na ~lenka na nacionalnite centri vklu~eni vo
programata na SZO za me|unarodno sledewe na nesakanite dejstva
na lekovite.
ZADAÎ I AKTIVNOSTI NA CENTAROT
Centarot izgotvuva prijavni listovi za nesakani dejstva na lekovite

koi se distribuiraat do site zdravstveni organizacii. Za {to
pouspe{no rabotewe se organiziraat i direktni kontakti so
zdravstvenite organizacii za na~inot na popolnuvaweto na
prijavnite listovi i drugi podatoci okolu prijavuvaweto.
Dobienite podatoci od zdravstvenite organizacii se sistematiziraat
i skladiraat vo kartoteki za lekovi i toa spored slednite belezi :
grupa na lekovi, vid nesakano dejstvo, zaboluvawe pri koi tie se
javuvaat, istovremena primena na drugi lekovi i dr.
Lekarite moè da dobijat informacii od centarot za dvièweto na
nesakanite dejstva vo svetski dimenzii, odnosno vo Republikata,
za site stari i novi lekovi.
Za taa cel centarot raspolaga so baza na podatoci za nesakanite
dejstva na lekovite.
Vrz osnova na prevzemenite obrski i postavenite zada~i,
Centarot izgotvuva periodi~ni i godi{ni izve{tai za nesakanite
dejstva na lekovite, a po potreba i posebni izvestuvawa za
ograni~uvawa vo upotrebata ili nivno povlekuvawa od upotreba.
KOJ PRIJAVUVA NESAKANI DEJSTVA !
97
Lekarite vraboteni vo zdravstvenite Organizacii (kliniki, instituti,

bolnici, medicinski centri, zdravstveni domovi).
Stomatolozite i farmacevtite vraboteni vo zdravstvenite ustanovi.
Zdravstvenite rabotnici: lekari, stomatolozi i farmacevti vo
privatnata praksa.
Farmacevtskata industrija.
KOI NESAKANI DEJSTVA TREBA DA SE PRIJAVUVAAT !

Se prijavuvaat site nesakani dejstva koi }e bidat registrirani vo tekot
na terapijata so nekoj lek ili pomo{no lekovito sredstvo.
Za ve}e poznati lekovi (stari lekovi) se registriraat ne samo
o~ekuvani i poznati nesakani dejstva, tuku i novi dotoga{ ne
poznati za soodvetniot lek.
Za novi lekovi koi se vo upotreba isto taka se registriraat site
nesakani dejstva {to }e bidat registrirani.
KAKO SE PRIJAVUVAAT NESAKANITE DEJSTVA !!!
Prijavuvaweto se vr{i so popolnuvawe na formularot, izdaden od
Nacionalniot Centar za sledewe na nesakani dejstva na lekovi, koj
sodrì detalno upatstvo za toa kako da se popolni formularot.
Nesakani dejstva moàt da se prijavuvaat i po faks, telefon ili E-mail,
a vo Centarot se oformuva prijava za istite.
98

PRAKTIKUM

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

PRAKTIKUM

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

PRAKTIKUM

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

LEKOVI, PODELBA NA LEKOVI, OFICINALNI I

MAGISTRALNI FORMULI, RECEPT.

Lek (poteklo i priroda na lek)

Alfa - metil dopa

Tabl. Methyldopa 250 mg.

DOPAMET (methyldopa), tabl. 1,000 x 250 mg.

Hydrogeni peroxidi diluti

4. Opium vo oblik na kapki (Oficinalen)

Tincurae Opii 50.0

5. Efedrin vo oblik na kapki za nos (magistraken)

Da ad vitrum cum pipeta

Tbl. Hydrotalcite 500 mg.

KOMPENSAN (Na, Al-carbonate, dihydroxide),

suspenzija (per os) 20 x

Tbl. Ranitidine 150 mg.

RANITIDIN (ranitidine), tabl. 20 x 150 mg i 50 x 150 mg.

Tbl. Hydrotalcite 500 mg.

KOMPENSAN (Na, Al-carbonate, dihydroxide),

suspenzija (per os) 20 x

9. Eden blokator na protonska pumpa

Cps. Omeprazol 20 mg.

OMEZOL (omeprazol), kaps. 14 x 20 mg.

GASTROZEM (pirenzepine), tabl. 20 x

Spored farmakopejata lekovite se delat na:

Del na receptot koj e sostaven od imeto na lekovitiot preparat,

Subscriptio (lat.=zabele{ka, primedba)

slednata sintagma Pro me (Za mene) ili Ad usum proprium

DOZI, IZRAZUVAWE NA DOZI I KONCENTRACII

Dozite mo`e da se izrazat vo:

Te`inskite edinici se pi{uvaat vo gramovi.

Levo od decimalnata zapirka se pi{uvaat celite gramovi, a desno

Inj. Vitamin B12 0.0005

vitamin B12 posle

Mehanizam na dejstvo : B vitamin e neophoden za normalno

Ispitno pra{awe broj. 30 PRALIDOKSIM

Mehanizam na dejstvo: deluva preku alfa i beta adrenergi~ki

Mehanizam na dejstvo : Oksitocin e hormon od zaden rezen na

Ispitno pra{awe broj. 154 INSULIN

TABLETI I VARIJACII NA TABLETI (Tablettae)

Dobra osobina na tabletite e {to sodr`at to~na doza na lekovita

primenata na durulite se obezbeduva kontinuirana apsorpcija na

Indikacii: lokalna terapija na infekcii so candida albicans vo vagina.

Cps. Vitamin A+D

Ispitno pra{awe br.133: Cefalosporin za oralna

b)Podeleni pra{oci- kako podeleni pra{oci se prepi{uvaat

Se sostojat od glavna lekovita materija na koja mo`e da i se

Vo ovoj oblik naj~esto se prepi{uvaat lekoviti materii koi imaat

II PRA[OCI ZA VNATRE[NA UPOTREBA

Na ovoj na~in se prepi{uvaat lekovi so slabo dejstvo. Ovie

Na ovoj na~in se prepi{uvaat lekovi so jako ili mnogu jako dejstvo.

Podelenite pra{oci se prepisuvaat po dve metodi:

b) DISPENZIONA METODA po ovaa metoda vo Ordonatioto se

Isp.pr.br.33: Beta-simpatomimeticno sredstvo.

(zaradi venskata krv od analniot kanal i dolnata od rektumot

se rasipuva na vozduh (se u`egnuva so oksidacija na nezasitenite

Bidej}i ni edna od navedenite masni podlogi ne gi ispolnuva site

Ispitno pra{awe br.101. Borna kiselina vo oblik na mast

infekcija. Ne treba da se nanesuvaat na mesta kade ima vlakna i na