Uredi po: ustreznosti | datumu vnosa | datumu posodobitve | oceni

Rezultati iskanja
tevilo najdenih dediin: 11
spremljaj rezultate
Iskalni niz: emona

Emonski vodovod
Povprena
ocena
3.83.
Poleg vodnjakov sta rimsko Emono z vodo oskrbovala e vsaj dva vodovoda. Sprva je prebivalcem Emone
zadostovala voda iz vodnjakov. Vsak blok hi (insula) je imel na dvoriu vsaj enega Svinene cevi, ki so jih
uporabljali za hino vodno napeljavo, so bile v Emoni najdene na ve mestih, vodni stolp (castellum aquae) pa e ni

Nepremina kulturna dediina

Emona rimska doba komunalna infrastruktura vodovod voda Ljubljana

Cerkev sv. Mihaela v Iki vasi z vzidanim rimskim lapidarijem

Povprena
ocena
0.
dalo pokrajini med Navportom, Igom in Emono poseben peat; zavetnica tega prostora je lapidariju Narodnega
muzeja Slovenije) med mestoma Emono in Akvilejo, Navport je pripadal e so opravljali visoke mestne funkcije v
Emoni, o emer pria npr. poastilni
Nepremina kulturna dediina
Ika vas rimska doba epigrafika lapidarij rimski nagrobnik Ljubljansko barje cerkev sv.
Mihael dvopomenska dediina

Rimski zid na Mirju

Povprena
ocena
4.84.
Colonia Iulia Emona, ki je bila kot kolonija ustanovljena v zgodnjem avgustejskem obdobju, tabor, notranjost pa je

znailna za mesta. Emona je merila 523,60 m v smeri da kazi izgled mesta. Da so juni emonski zid vendarle
ohranili, je zasluen predvsem
Nepremina kulturna dediina
Ljubljana Mirje rimska doba obzidje

Podpe nahajalie fosilov

Povprena
ocena
4.81.
lomili kamen e Rimljani in ga uporabili za gradnjo starodavne Emone. Strugo Ljubljanice so prav zato preusmerili
in speljali mimo Podpekega kamnoloma, da so kamen s olni lahko vozili v Emono. Od srednjega veka naprej so v
podpekem kamnolomu pridobili
Naravna dediina
kamnolom okrasni kamen fosili Krimsko hribovje Ljubljansko barje Podpe rimski
kamnolom

Poznoantina utrdba Kastra (Ajdovina)

Povprena
ocena
3.67.
Razdrtega (Ocra) in naprej proti Emoni. Na mestu dananje Ajdovine je vsaj v zgodnji cesarski dobi, do
Donave v zgodnjem 1. st. n. t., so Rimljani proti Emoni zgradili novo, bistveno krajo cesto, ki je vodila ez Col,
Nepremina kulturna dediina
Vipavska dolina Ajdovina Castra pozna rimska doba Claustra Alpium Iuliarum utrdba
Kastra

Trg republike
Povprena
ocena
2.0.

 grofov Turjakih, kasneje pa je postal Nunski vrt; na tem mestu pa so arheologi odkrili tudi pomembne ostanke
antine Emone. Izkopavanja pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana so se pospeila pred gradnjo Trga republike,
na pomo pri delu pa so takrat
Nepremina kulturna dediina
Ljubljana Edvard Ravnikar trg sodobna arhitektura

Rimska utrdba na Laniu

Povprena
ocena 5.0.
Alpium Iuliarum je bil na Laniu zahodno nad Kalcami postavljen okrog 350 metrov dolg zaporni zid, ki je varoval
rimsko cesto Aquileia Emona. Zid se na jugu kona na skalnem poboju Srnjaka, na severnem koncu pa se zakljui
z manjo utrdbo. Raziskave v
Nepremina kulturna dediina
utrdba obrambni stolp zaporni zid Notranjska Lanie pozna rimska doba Claustra Alpium
Iuliarum

Mestni muzej Ljubljana

Povprena
ocena 5.0.
grobove iz 10.8. stoletja pred naim tetjem, ostanke objektov iz rimske dobe in eno od glavnih cest, ki so
antino Emono povezovale z ostalimi rimskimi mesti. Cesta, zgrajena v zaetku naega tetja, je bila iroka skoraj 8
metrov. Prvotni zidovi so
Nepremina kulturna dediina
Krianke prenova barok palaa Auerspergi Ljubljana muzej

Ljubljanske trnice
Povprena
ocena
3.8.

 prenih sten v kleti junega niza arkad tedaj odstranjen. Stropne konstrukcije nad kletjo so veinoma
armiranobetonske (t.i. Emona strop) s prenimi armiranobetonskimi nosilci, nad vzhodnim delom kleti pod lopo pa so
banjasti oboki med prenimi oprogami.
Nepremina kulturna dediina
Ljubljana Joe Plenik stebrie arkade oboki openi zidovi mestno jedro trnice ivilski
trg stojnice Bogoslovno semenie

Starejeeleznodobni kompleks na Magdalenski gori

Povprena
ocena
3.67.
e kaejo keltske kulturne poteze. V rimski dobi pa se je ivljenje dokonno preselilo v niino, ob glavno
komunikacijo med Emono in Siscijo. eleznodobna skupnost je sprva umrle seigala in jih pokopavala v arne
grobove, kasneje pa je prevladal ritual
Nepremina kulturna dediina
Dolenjska utrjena naselbina gomilno grobie gani pokopi skeletni grobovi grobni
pridatki stareja elezna doba Dolenjsko podolje Hrastje pri Grosupljem

Hruica
Povprena
ocena
3.2.
trdnjava Ad Pirum (Pri hruki) je stala 858 m visoko na planoti Hruici, delu Visoke krake pregrade, kjer je dravna
cesta EmonaAkvileja dosegla svojo najvijo toko. Ob prometnici, ki je bila sicer zgrajena e za cesarja Avgusta, je
bila na tem mestu
Nepremina kulturna dediina
Hruica Ad Pirum rimska doba Claustra Alpium Iuliarum utrdba Podkraj