UNIVERZITET " SVETI KLIMENT OHRIDSKI" - BITOLA

FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO - OHRID

Prof. d-r Mitre Avramoski

Ohrid, 2000 godina

Prof. d-r Mitre Avramoski
 ORGANIZACIJA
NA PRETPRIJATIJATA

IZDAVA^ :

RECENZENTI :
Prof. d-r Nikola Ackoski
Prof. d-r Radoslav Taneski

Tira` : 500 primeroci

ISBN

PE^ATI :

Ne e dozvoleno kopirawe, umno`uvawe ili presnimuvawe vo bilo kakva

forma na ovaa kniga ili del od nea bez prethodna pismena soglasnost od
avtorot

2
 Predgovor

Ovoj trud nastana kako rezultat na rabotata vrz u~ebnikot

“Ekonomika i organizacija na pretprijatijata” namenet za potrebite na
studentite od nasokata osiguruvawe pri Fakultetot za turizam i ugostitelstvo
vo Ohrid.
Me|utoa, voo~uvaj}i deka delot od organizacija na pretprijatijata e
potreben i za drugi studenti, osobeno za onie od nasokata turizam koi go
prou~uvaat raboteweto na ugostitelsko- turisti~kite pretprijatija, se odlu~iv
da go izdadam kako poseben del. Vsu{nost , delot za organizacijata na
pretprijatijata i pokraj neraskinlivata vrska so ekonomskiot aspekt na
raboteweto na pretprijatieto pretstavuva posebna celina.
Ova e eden od prvite trudovi vo na{ata zemja vo koj se pravat napori
za prisposobuvawe kon novonastanatite izmeni koi se slu~ija vo poslednava
decenija kaj nas od aspekt na organizacijata na pretprijatijata. Imeno, po 1990
godina vo na{ata zemja nastanaa promeni koi zna~ea menuvawe na eden
op{testveno-politi~ki sistem so drug op{testveno politi~ki sistem. Toa ne
be{e samo raspa|awe na porane{na Jugoslavija vo ~ij sostav be{e i
Republika Makedonija. Socijalisti~kata terminologija pove}e ne va`i i od
koren se izmeni i raboteweto , a i samata organizaciona postavenost na
pretprijatijata.
Poradi kratkoto vreme koe e izminato ottoga{ , a i poradi toa {to ova
e sé u{te period na nadminuvawe na staroto i prifa}awe na novoto, vo na{ata
zemja sé u{te ne postoi nekoja pobogata literatura od oblasta na
organizacijata na pretprijatijata koja e prisposobena na novite uslovi.
Zatoa se nadevam deka trudov }e bide od korist ne samo za
studentite, tuku i za edna po{iroka ~itatelska publika.
Inaku, trudot se sostoi od nekolku glavi. Vo prvata od niv se zboruva
za poimot na pretprijatieto i za poimot, zada~ite, celite, razvojot, i podelbata
na naukata za organizacija na pretprijatijata. Isto taka, ovdeka se razgleduva
i odnosot na naukata za organizacija na pretprijatijata so drugite nauki i
prakti~niot aspekt na naukata za organizacija na pretprijatijata.

3
 Vo vtorata glava se razrabotuva makro aspektot na organizacijata na
pretprijatijata kade me|u drugoto se razgleduvaat i vidovite pretprijatija.
Vo tretata glava pak, tema e mikro aspektot na organizacijata na
pretprijatijata, t.e. vnatre{nata organizacija na pretprijatijata. Vo ovoj del
podetalno se obraboteni site funkcii vo ramkite na organizacionata struktura
na pretprijatieto.
I vo ovaa prilika sakam da istaknam deka ne mo`e da stane zbor za
idealna rabota, odnosno deka trudov i pokraj site napori sekako deka }e ima i
odredeni propusti. Zatoa, }e im bidam blagodaren na korisnicite dokolku
dobronamerno mi uka`at na niv so {to }e mi pomognat istite da gi otstranam
vo nekoe naredno izdanie.
Ja koristam prilikava da im se zablagodaram na recenzentite prof. d-
r Nikola Ackoski i prof. d-r Radoslav Taneski za korisnite sugestii za vreme
na pripremaweto i izrabotkata na trudov. Isto taka blagodarnost izrazuvam i
na drugite kolegi i prijateli koi moralno ili materijalno go pomognaa
pripremaweto i izdavaweto na ovoj trud.
So po~it,

Vo Ohrid Prof. d-r Mitre Avramoski

juli, 2000 godina

GL. I. OP[TO ZA NAUKATA ZA ORGANIZACIJA NA

PRETPRIJATIJATA

4
 1. Poim za pretprijatie

Vo ramkite na stopanstvoto t.e stopanskite dejnosti, proizvodstvoto na

dobrata za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto se vr{i vo stopanski subjekti
koi pretstavuvaat organizacioni edinici vo ramkite na stopanskite dejnosti .
Tie organizacioni edinici ili subjekti koi mo`at da bidat od
najrazli~en organizacionen oblik so zaedni~ko ime se poznati kako
pretprijatija.
Potekloto na poimot pretprijatie odredeni avtori go povrzuvaat so
negovata glagolska osnova “ pretpriemam" spored {to poimot pretprijatie bi
zna~el ne{to da se pretprieme, da se otpo~ne i zavr{i odredena rabota.1 )
Inaku, vo literaturata mo`at da se pronajdat pove}e razli~ni definicii
za poimot pretprijatie. Toa doa|a pred se kako posledica na promenite koi
pretprijatieto gi trpi proa|aj}i niz odredeni fazi na svojot razvoj.
Spored francuzinot Ansiaks (Ansiaux) pretprijatieto e pred sé edna
li~nost ili grupa lu|e koi raspolagaat so sredstva za proizvodstvo i koi vrz
sebe primaat odredeni rizici.2 )
Pretprijatieto spored Kursel-Senej (Courcelle Seneuil) pretstavuva "
~ove~ka aktivnost {to ja sreduva upotrebata na raznite sili za ostvaruvawe na
opredelena cel ".3 )
^ampioni (G. L. Championu ) 4 ) veli deka pretprijatieto e
samostoen finansiski organizam koj se osnova za da proizveduva odredeni
dobra ili uslugi za pazar.

1 )
Pretpriema{tvoto vsu{nost pretstavuva " sevkupnost na pretpriema~kite organizaciski,
naso~uva~ki, rakovodni, upravuva~ki i kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva
pretpriema~ot. Toa e lice koe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot na
stopanisuvawe vo odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost, vnesuvawe inovatorski
sfa}awa vo raboteweto, inicijativa, dinami~nost, smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost,
Toj samostojno donesuva odluki vo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira
proizvodnite faktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi so
celata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot mo`e da gi prenese na drugi
izvr{iteli.
2 )
Spored M. Dautovi} , " Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a", Savremena
administracija, Beograd, 1965 god., str. 10.
3 )
Axi Mitreski K. , Taleska V., cit. delo, str.35.
4 )
Grupa avtori, " Ekonomika privrednih organizacija ", Informator, Zagreb, 1988 g., str.26.

5
 Spored angliskiot ekonomski re~nik 5) pretprijatieto izvr{uva
stopanska dejnost koja vklu~uva rizik za vlo`eniot kapital i nade` za
posakuvaniot profit.
Spored Marksisti~kata politi~ka ekonomija pretprijatieto e " forma
na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo ~ii celi, funkcii i struktura se
usloveni so postoe~kiot na~in na proizvodstvo.6 )
Ovaa definicija na Marksisti~kata politi~ka ekonomija e op{ta
definicija za pretprijatieto koja sodr`i vo sebe pove}e elementi.
Prvo, deka pretprijatieto e forma na organizacija na op{testvenoto
proizvodstvo {to e sosema ispravno i vtoro, deka postoi povrzanost me|u
pretprijatieto, negovite celi, funkcii i struktura i na~inot na proizvodstvo.
Deka e i vtoriot aspekt to~en zboruvaat nizata definicii za
pretprijatieto koi mo`at da se sretnat vo stru~nata literatura kaj avtorite od
porane{na Jugoslavija . Imeno, vo pove}eto od niv se stava akcent na
socijalisti~kiot samoupraven karakter na pretprijatieto. 7) Me|utoa, bidej}i za
nas vo ovaa prilika tie ne se aktuelni }e navedeme samo nekoi koi
nastojuvaat ponepristrasno da go definiraat pretprijatieto.
Taka Kosti} @. pretprijatieto go definira kako zbir na lu|e koi
koristej}i gi sredstvata za proizvodstvo, so svoite organizirani aktivnosti
izvr{uvaat odredeni funkcii vo procesot na op{testvenata reprodukcija vo
svojstvo na organizirana samostojna ekonomska celina.8 )
Kaj Dragi~evi} A. ja sre}avame slednata definicija "pretprijatieto e
samostojna stopanska organizacija koja izvr{uva odredena ekonomska
dejnost zaradi zarabotka, odnosno ostvaruvawe zadovolitelen vi{ok na
prihodi vo sporedba so tro{ocite na raboteweto" 9 )
Spored M. @aja 10) pretprijatieto e samostojna organizacija koja
trajno izvr{uva odredena stopanska dejnost vo procesot na op{testvenata
reprodukcija ( proizvodstvo, kupoproda`ba na stoki i davawe uslugi na
5 )
Isto, str.26.
6 )
Axi Mitreski K., Taleska V., cit. delo, str. 57.
7 )
Za socijalisti~koto pretprijatie vo porane{na Jugoslavija ili vo drugite zemji ima bogata
literatura. Taka na primer, mo`e da se konsultira "Ekonomika na organizaciite na zdru`en
trud" od profesorite K. Axi Mitreski i V. Taleska, , potoa " Osnovi organizacije" na V.
Kolari], @. Kosti} i @. Stefanovi}, "Ekonomika privrednih organizacija" na grupa avtori
( A. jelavi}, M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J. [amanovi} i J. Vu{kovi},
potoa " Ekonomika preduze}a" na S. Kukole}a, " Ekonomika preduze}a" na D. Radunovi},
A. [ahbegovi] i M Vulovi}, " Osnovi ekonomike i organizacije" na S. Kukole}a i B. Stavri},
" Osnovi organizacije preduze}a " na @. kosti}, " Organizacija i poslovawe preduze}a " na
N. Jovanovi} i mnogu drugi.
8 )
Kosti} @., " Osnovi organizacije preduze}a ", Savremena administracija, Beograd, 1973
god., str.6.
9 )
Dragi~evi} A., " Leksikon politi~ke ekonomije", Informator, Zagreb, 1983 god., str. 423.
10 )
M . @aja, citiran trud, str. 13.

6
pazarot) zaradi steknuvawe dobivka. Po toa pretprijatieto se razlikuva od
drugite organizacii koi izvr{uvaat nestopanski dejnosti.
Spored drugi avtori 11) pretprijatieto e samostojna ekonomska i
tehni~ka celina koja izvr{uva edna ili pove}e stopanski dejnosti i vo
soglasnost so postoe~kite zakonski propisi ostvaruva odredeni stopanski i
op{testveni celi.
I pokraj razlikite vo definiciite od niv mo`at da se voo~at i nekoi
zaedni~ki obele`ja za pretprijatieto, a pova`ni se : 12 )
- pretprijatijata izvr{uvaat edna ili nekolku stopanski dejnosti,
- svojata dejnost ja izvr{uvaat postojano zaradi ostvaruvawe
ekonomski i op{testveni interesi,
- vo niv kako organizirana i samostojna ekonomska i tehni~ka celina
povrzani se lu|e, sredstva na trudot i predmeti na trudot,
- se osnovaat spored va`e~kite zakonski propisi.
Me|utoa, od razli~nosta na definiciite mo`e da se zaklu~i deka
pretprijatieto e slo`en i dinami~en sistem i istovremeno op{testveno-
ekonomska i istoriska kategorija koja gi sledi promenite vo razvitokot na
op{testvoto i vo soglasnost so niv ja menuva i svojata sodr`ina i svoite
karakteristiki . Ottamu, proizleguvaat i pogolemiot broj razli~nosti vo
definiraweto na negoviot poim.
Edna sintetizirana i seopfatna definicija za pretprijatieto koja vo
na{i dene{ni uslovi }e ni ovozmo`i najdobro da ja sfatime su{tinata na
pretprijatieto ni dava D. Bojaxioski. Spored nego 13)"Pretprijatieto e
osnoven, bazi~en oblik na organizirawe na stopanskata aktivnost. Kako takov
subjekt pretprijatieto pretstavuva samostojna 14) stopanska i tehni~ko-
tehnolo{ka celina vo sopstvenost na odredeni subjekti. Toa proizveduva
proizvodi i uslugi za potrebite na pazarot, koristej}i odredeni resursi i
snosuvaj}i rizik, zaradi ostvaruvawe na dobivka i drugi ekonomski i
op{testveni celi".

11 )
Grpa avtori, cit. delo, str. 27.
12 )
Isto, str. 27.
13 )
Bojaxioski D., Ekonomika na pretprijatie" , Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god., str.
49.
14 )
Vo ramkite na samostojnosta na pretprijatieto vleguvaat ekonomskata i pravnata
samostojnost.
Ekonomskata samostojnost se sostoi vo mo`nosta pretprijatieto samostojno da gi
donesuva bitnite odluki vo svoeto rabotewe i funkcionirawe. Toa se pred sé odluki koi se
odnesuvaat na proizvodstvoto (vid, koli~ina, kvalitet i asortiman), potoa odluki za
snabduvaweto so potrebni resursi, proda`bata na proizvodite , rasporedot na dobivkata i sl.
Pravnata samostojnost se izrazuva vo toa {to pretprijatieto pretstavuva pravno lice
i e nositel na site prava i obvrski vo pravniot promet i samostojno odgovara i vospostavuva
delovni odnosi so drugi pretprijatija.

7
 Vo sekoj slu~aj, mo`e da se konstatira deka pretprijatieto e eden
slo`en organizam ( sistem) sostaven od sredstva, lu|e, procesi, odnosi i sl.
koe kako forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo i op{testveno
ekonomska i istoriska kategorija postojano e izlo`eno na promeni.
2. Poim , zada~i i cel na naukata za organizacija na pretprijatijata 15)

Poimot organizacija 16) poteknuva od gr~kiot zbor " organon" {to

zna~i pribor, alat. Ottamu i zborot organizam koj pretstavuva `ivo su{testvo,
edinstvena celina so soodvetni delovi-organi, a i poimot organizacija koj e
formiran vo vrska so zna~eweto i primenata na zborot organ i organizam,
odnosno vo smisla na nu`no povrzuvawe na oddelni delovi vo edna
edinstvena celina.17)
Vo taa smisla terminot organizacija vo svoeto po{iroko zna~ewe
mo`e da se odnesuva na site ~ove~ki aktivnosti bilo da e toa organizacija vo
me|unarodni ramki ili vo ramkite na edna zemja, stopanska oblast, granka,
organizacija na pretprijatie ili oddelni negovi delovi.
Pokraj toa, terminot organizacija slu`i i za izrazuvawe na odredena
~ove~ka aktivnost vo smisla na organizirawe (organizacija na proizvodstvo,
organizacija na nastavata ), no mo`e da ozna~uva i struktura dobiena kako
rezultat na nekoe organizirawe.
Ottamu, se javuvaat i razli~ni interpretacii za ovoj poim {to zavisi od
priodot i na~inot na izu~uvawe na problemot od oblasta na organizacijata.
Taka spored d-r Mijo Novak , " organizacijata kako op{ta kategorija
e svesno zdru`uvawe na lu|eto na koi celta im e so soodvetni sredstva da
ispolnat odredeni zada~i so najmal mo`en napor vo bilo koe podra~je na
op{testveniot `ivot.".18)

15 )
Spored odreden broj na avtori , prou~uvaweto na problematikata od organizacijata na
pretprijatijata spa|a vo ramkite na naukata za ekonomika i organizacija na pretprijatijata kako
edna celina. Kako takva, taa se zanimava so prou~uvawe na ekonomskite i organizacionite
problemi na pretprijatieto opfateni vo naj{iroka smisla.
16 )
Poimot organizacija e formiran vo 18 vek, a zborot po~nuva da se koristi vo 19 vek.
Spored Z. Vajner terminot organizacija za prv pat se javuva vo Segurovata istorija za
Napoleon vo koja se istaknuva sovr{enata organizacija na Napoleonovata vojska. Inaku,
belgiecot Giron za prv pat vo 1874 godina objavil trud za organizacijata pod naslov "
Organisation administrative ". ( Z. Vajner, " Principi organizacije i poslovawe preduze}a”,
Zagreb, 1965 god., str. 194.).
17 )
N. Jovanovi}, " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena administracija,
Beograd, 1972 god., str.4.
18 )
Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu ", Informator, Zagreb, 1987 , str. 8.

8
 Isto taka, organizacijata se sfa}a i kako svesna ~ovekova aktivnost,
kako sredstvo ili edno od sredstvaata so koi se nastojuva da se ostvarat
odredeni celi i zada~i. 19)
Spored D. Nejkov pak, " organizacijata pretstavuva zbir na
sistematski povrzani oddelni delovi vo edna celina, koja treba da bide
sposobna vrz osnova na podelbata na trudot na nositelite i izvr{itelite da
obezbedi ostvaruvawe na celite na utvrdenata politika"20)
Vo taa smisla organizacijata mo`eme da ja razbereme kako
organizacija na oddelno pretprijatie od bilo koja da e stopanska oblast i
granka , a i kako organizacija na bilo koja nestopanska organizacija ,
ustanova i sl. ili kako organizacija na bilo koja druga celina sostavena od
pove}e poedine~ni delovi, koi pokraj posebnite svoi celi, te`neat i kon
ostvaruvawe na nekoja zaedni~ka cel.
Ottamu, proizleguva deka mo`eme da zboruvame za mikro i makro
aspekt na organizacijata. Kaj mikro aspektot stanuva zbor za organizacijata
na oddelen subjekt 21), dodeka kaj makro organizacijata za organizaciona
postavenost na pove}e takvi subjekti ili ~lenovi na edna celina, odnosno za
organizacija na celinata, za vrskite i odnosite koi postojat me|u oddelnite
edinici (~lenovi). Taa celina mo`e da bide posebna stopanska dejnost ( pr.
ugostitelstvoto), ili nestopanska dejnost ili pak nekoja pojava kako {to e
turizmot.
[to se odnesuva konkretno do organizacijata na pretprijatijata isto taka
mo`at da se spomenat pove}e definicii.
Za Z. Vajner,"Organizacijata e sistematsko, plansko koordinirawe na
lu|eto i sredstvata so cel da se regulira tekot na rabotata. Taa e zbir i sistem
na tie regulirawa vo ramkite na koj se odviva raboteweto na pretprijatieto, so
skladno povrzuvawe na lu|eto i sredstvata zaradi ostvaruvawe na odredena
cel." 22)
@. Kosti} veli deka " Organizacijata na pretprijatijata e forma vo koja
se izvr{uvaat procesite na rabota koi pretstavuvaat sodr`ina na raboteweto na

19 )
Inaku, organizacijata kako pat i sredstvo za postignuvawe na odredena cel so optimalno
koristewe na trud i sredstva e stara kolku i samoto op{testvo, bidej}i ~ovekot
otsekoga{ baral vo ramkite na svoite sposobnosti i raspolo`livi sredstva najdobar pat i na~in
da go postigne ona {to go sakal.
20 )
Nejkov D., “Politika na razvojot na turizmot vo Jugoslavija", Univerzitet vo Bitola,
Bitola, 1983, str. 137.
21 )
Taka , mo`eme da zboruvame za organizacija na ugostitelsko-turisti~ki pretprijatija,
industriski pretprijatija, trgovski itn, potoa za organizacija na strukovni organizacii
( zdru`enija na ugostitelski pretprijatija, na turisti~ki agencii, na hotelierski organizacii, na
restoraterski organizacii i sl), organizacija na op{testveni organizacii bilo vo turizmot ili vo
nekoja druga dejnost, organizacija na dr`avnite organi itn.
22 )
Z. Vajner, cit. delo, str. 196.

9
pretprijatieto. Kako {to se formata i sodr`inata sekoga{ nerazdelni taka i
organizacijata na pretprijatieto i izvr{nite procesi na trudot se nerazdvojno
povrzani vo delovniot uspeh na pretprijatieto.23)
No i kaj definiraweto na organizacijata vo pretprijatieto postojat
razliki vo razbiraweto na ovoj poim. I dodeka vo gornive definici se
zboruva{e za organizacija na pretprijatieto voop{to, ima avtori koi
organizacijata na pretprijatieto ja izedna~uvaat so terminot organizacija na
rabotata.
Taka , D. Ore{~anin, veli " su{tinata na organizacijata na rabotata e
vo toa {to taa gi usoglasuva predmetnite i li~nite faktori na procesot na
rabota so ras~lenuvawe na celinata na oddelni delovi i nivno povrzuvawe ( na
rabotnite operacii) vo eden efikasen sistem na rabota.24)
Spored A. Jaeger " Organizacijata na rabota e svesno deluvawe na
~ovekot so koe se usoglasuvaat site faktori na proizvodstvo za da se postigne
optimalen rezultat na rabotata na proizvoditelot so raspolo`livite sredstva za
rabota i predmeti za rabota. So drugi zborovi, organizacijata na rabotata e
usoglasuvawe na li~niot ( subjektiven) i materijalniot faktor na proizvodstvo
so cel za postignuvawe najgolemi proizvodni efekti so najmali potro{oci na
~ove~kiot trud i materijal ".25)
Me|utoa , fakt e deka organizacijata na rabotata e po{irok poim od
organizacijata na pretprijatieto, bidej}i nao|a primena vo edna po{iroka oblast
vo odnos na organizacijata na pretprijatieto, bidej}i sekoja op{testvena
aktivnost se izvr{uva vo nekoja organizaciona forma. No isto taka
organizacijata na rabotata mo`e da se tretira i kako potesen poim od
organizacijata na pretprijatieto dokolku pri toa se misli samo na
organizacijata na rabotata vo proizvodnata funkcija vo pretprijatieto.
Vo sekoj slu~aj smetame deka koga se zboruva za organizacijata na
pretprijatieto posoodveten e terminot organizacija na pretprijatieto bidej}i : 1.
vo pretprijatieto ima i drugi funkcii pokraj proizvodnata, pa terminot
organizacija na rabotata mo`e da vnesuva nedorazbirawa i 2. samata
organizacija na rabotata e stara kolku i samata rabota i ~ove~koto op{testvo ,
a organizacijata na pretprijatieto kolku i samoto pretprijatie.
Celta na nau~nata organizacija spored Kosti} e: 26)
- da gi otkrie zakonitostite koi vladeat so pojavite koi se predmet na
organiziraweto, kako i zakonitostite koi vladeat so procesite vo koi se
organiziraat odredenite pojavi,
23 )
@. Kosti}, " Osnovi organizacije preduze}a", Beograd, 1966 god., str.3.
24 )
D. Ore{~anin, " Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju", Beograd, 1957 god.,
str. 58.
25 )
A. Jaeger i dr. " Priru~nik o organizaciji preduze}a", Zagreb, 1966 god., str. 86.
26 )
Kosti} @. , " Osnovi organizacije rada i sredstava u udru`enom radu ", Beograd, 1983, str
11-36.

10
 - vrz osnova na niv da postavi zakoni po koi se odreduva optimalna
organizacija vo konkretni uslovi od aspekt na konkretna cel,
- vrz osnova na tie zakoni da predvidi promena na efektite vo
zavisnost od promenata na pojavata koja e predmet na organiziraweto i
promena na postapkata vo procesot na organiziraweto, i
- da ovozmo`i merewe na efektite na sekoja primeneta organizaciona
merka.

3. Razvoj na naukata za organizacija na pretprijatijata

Naukata za organizacija na pretprijatieto e relativno mlada nauka

koja se javuva duri kon krajot na 19 vek. Za razlika od drugite nauki koi ve}e
bile razvieni i davale soodvetni rezultati, vo oblasta na organizacijata nemalo
nekoi poseriozni nastojuvawa iskustvata i postignatite rezultati da se
sistematiziraat so cel da se dojde do nekoi op{ti zakonitosti i principi i do
formirawe na ovaa nauka.
Naukata za organizacija na pretprijatijata se razvila od nau~nata
organizacija na rabotata vo momentot koga metodite na nau~nata
organizacija na rabotata gi prifatile pretprijatijata.27)
Spored toa, sé do pojavata na pretprijatieto mo`eme da zboruvame
samo za nau~na organizacija na raboteweto.
Me|utoa, i na nau~nata organizacija na rabotata i prethodele odredeni
iako dosta skromni i nedovolno zabele`ani istra`uvawa vo taa oblast.
Taka, u{te daleku pred na{ata era vavilonskiot kral Hamurabi
( 2285-2231 god. p.n.e.) se obiduval da vovede planirawe i kontrola na
izvr{uvaweto na zada~ite, minimalni nadnici, osposobuvawe, presmetka na
tro{ocite i izgradba na kadrite.
Egipetskite piramidi i Kineskiot yid, isto taka te{ko deka mo`ele da
se izgradat bez pravilno postavena i slo`ena organizacija na rabotata.
Gr~kiot filozof i vojskovoditel Ksenofon ( 4 v. p.n.e.) vo eden od
svoite dokumenti go opi{uva na~inot na podelba na trudot vo rabotilnica za
obuvki i uka`uva na prednostite na specijalizacijata dokolku sekoj rabotnik
izvr{uva samo odredeni operacii. Ova e vsu{nost i eden od najstarite pi{ani
dokumenti vo vrska so prou~uvaweto i organizacijata na rabotata.
27 )
Inaku, kako {to ve}e konstatiravme naukata za organizacija na rabotata ima {iroko
podra~je na primena i gi zafa}a site ~ove~ki aktivnosti kako proizvodni taka i neproizvodni.
Ottamu, za nauka za organizacija na pretprijatieto mo`eme da zboruvame samo koga predmet
na prou~uvawe e pretprijatieto i negovata organizacija.

11
 Vo periodot na feudalizmot ima dosta malu trudovi od oblasta na
organizacijata na raboteweto, a i tie {to se, se povrzani so trgovijata bidej}i
vo toa vreme taa bila i najrazviena dejnost. Od toa vreme ve}e gi
spomenavme vo prviot del od na{iov trud delata na Beno Kotruli}, Luka
Pa~ioli i dr. Vredno e da se dodade samo deka vo vrska so organizacijata na
rabota vo ova vreme zna~aen pridones dal i Leonardo da Vin~i , nau~nik,
konstruktor i umetnik ( 1452-1519). Pokraj drugoto gi prou~uval i
racionalnite mo`nosti za izvr{uvawe na procesot na rabota, gi oddeluval
pooddelni dvi`ewa i gi obele`uval so posebni simboli i go merel vremeto na
izvr{uvawe na oddelni raboti.
Golemi zaslugi za postavuvawe na nau~nata metodologija i za
definirawe na op{tite principi na organizacijata ima i francuskiot filozof,
matemati~ar i fizi~ar Rene Dekart (Réné Descartes ,1596-1650). 28)
Od vremeto na 17 i 18 vek, za vreme na merkantilizmot (sistem na
dr`avna politika) koga sé u{te trgovijata e glavna dejnost, a pokraj nea se
razviva i pomorskiot soobra}aj, treba da se spomene deloto na @ak Savari
( Jacqus Savary ) " Sovr{en trgovec" . Vo ova vreme doa|a i do odredeni
prou~uvawa i re{avawe na nekoi prakti~ni problemi od organizacijata za koi
e zaslu`en francuskiot in`ener i mar{al Voban ( vtora polovina na 17 v.). Toj
nastojuval na prakti~en na~in da go odredi vremeto koe e potrebno za
izvr{uvawe na osnovnite operacii kaj zemjenite raboti zaradi odreduvawe na
optimalnata dnevna zada~a na rabotnicite, koe trebalo da poslu`i za
popravilno i popravedno pla}awe na rabotnicite.
Do sredinata na 19 vek karakteristi~no e {to prete`no se prou~uva
trgovijata voop{to od aspekt na dr`avata i celokupnoto stopanstvo, a mnogu
pomalku pretprijatieto i negovata organizacija. Vo ovoj period soodveten
pridones za razvitokot na organizacijata imaat t.n. kameralisti koi vr{ele
odredeni istra`uvawa za organizacijata na javnata uprava i postavile principi
za administrativna organizacija i tehnika.

28 )
Svoeto u~ewe koe treba da pridonese za razvoj na nau~nite metodi i filozofijata Dekart
gi formuliral vo ~etiri pravila . Toa se:
1. Pravilo na racionalna jasnost, spored koe ne{to {to ne e dovolno jasno ne treba
odnapred da se prifati kako to~no, sé dodeka so dokumentacija istoto ne se utvrdi za sigurno.
2. Pravilo na analiza, spored koe sekoj razgleduvan problem prethodno treba da se
razdeli na onolku elementi na kolku {to e mo`no i potrebno za detalno zapoznavawe na tie
delovi.
3. Pravilo na sinteza, spored koe se vr{i sreduvawe na razgleduvanite elementi vrz
osnova na nivnata uslovenost, a so cel da se izvle~at zaklu~oci za prou~uvaniot problem.
4. Pravilo na kontrola, koe bara proverka na rezultatite od prou~uvaweto za da se
izvr{i izbor na optimalno kone~no re{enie od pove}eto mo`ni.( N. Jovanovi}, cit. delo,
str.12.). ( Ovie pravila me|utoa se va`ni i za organizacijata voop{to i za definiraweto na
nejzinite op{ti principi).

12
 [to se odnesuva do organizacijata voop{to za ovoj period zna~ajni se
i K. Marks i F. Engels koi te`i{teto go stavaat na socijalno-politi~kite
problemi.
Od sredinata na 19 v. trud koj se odnesuva konkretno na
organizacijata na pretprijatieto e trudot na Kursel-Senej (Courcelle-
Seneuill) " U~ebnik za industriskite, trgovskite i zemjodelskite pretprijatija"
izdaden 1855 godina.
Potoa, od sredinata na 19 v., te`i{teto na istra`uvawata vo vrska so
organizacijata se stava vrz ekonomskata i tehni~kata strana na organizacijata
na trudot vo pretprijatieto. Za toa pridonesuva intenzivniot napredok na
naukata i tehnikata, sé pogolemata mehanizacija i avtomatizacija na
proizvodstvoto koi go postavuvaat problemot na unapreduvawe na
vnatre{nata organizacija na pretprijatieto i baraat podignuvawe na nivoto na
organizacija na funkciite vo pretprijatieto. Toa pridonelo vo ekonomski i
industriski najrazvienite zemji da se javat i prvite nau~ni trudovi posveteni na
problemite na organizacija na rabotata. Toa se Tejlor, Fajol, Ford i drugi.
Tejlor ( Frederick Winslow Taylor, 1856-1915) e eden od tvorcite
na nau~nata organizacija na trudot. Toj prv izvr{il sistematski istra`uvawa vo
ovaa oblast i doka`al deka so novi racionalni metodi mo`e vo zna~itelna
merka da se zgolemi proizvodstvoto i produktivnosta na trudot. Toj e tvorec i
na sistemot na nau~no rakovodewe29) i ja razrabotuva koncepcijata za t.n.
funkcionalen sistem na rakovodewe.30)
Rezultatite na negoviot trud izrasnale vo poseben sistem i pravec vo
oblasta na organizacijata na trudot pod imeto "tejlorizam".31)
I pokraj golemoto zna~ewe na Tejlorovoto u~ewe, nemu mu se
zabele`uva za pregolemoto potencirawe na organizaciono-tehni~kiot aspekt
vo rabotata, a zanemaruvawe na socijalniot aspekt t.e. za pregolemo
izma~uvawe na rabotnikot .
Vo sekoj slu~aj, mo`e da se re~e deka tejlorovite postavki se mnogu
va`ni i pretstavuvaat pojdovna osnova za natamo{nite izu~uvawa vo oblasta

29 )
Tejlorovite principi na nau~no rakovodewe se: 1. Zamena na iz`iveanite sfa}awa i
zastareni metodi so novi sovremeni vo soglasnost so razvitokot na naukata. 2. Nau~no
odbirawe i postepeno izdignuvawe na rabotnicite.3. Soedinuvawe na naukata i nau~no
odbranite rabotnici.4. Raspredelba na vistinskata rabota me|u rabotnikot i rakovoditelot. (N.
Jovanovi}, cit. delo, str.15.).
30 )
Ovoj sistem bara od rakovoditelite nivna specijalizacija po funkcii, kako i kaj rabotnicite
vo ramkite na funkcijata izvr{uvawe. Za razlika od nego, kaj liniskiot sistem, sekoj
rakovoditel treba vo izvesna merka da gi poznava site raboti vo pretprijatieto i da raspolaga
so soodvetno univerzalno znaewe.
31 )
Rezultatite i dostignuvawata na Tejlor i Fajol vo istra`uvaweto na organizacijata na
pretprijatieto ja so~inuvaat t.n. klasi~na teorija za organizacijata. Na ovaa teorija pripa|aat i
pogolemiot broj sledbenici na Tejlor i Fajol.

13
na organizacijata i deka vo mnogu pridonele za natamo{niot razvitok na
nau~nata organizacija na trudot, a preku toa i do pojava na naukata za
organizacija na pretprijatijata.
Tejlorovite teoretski koncepcii i prakti~ni metodi natamu gi razvile i
usovr{ile negovite sledbenici F. Xilbret (Frank Gilbreth , 1868-1924),
Henri Gant ( Henry Gantt , 1861-1919) i Harington Emerson ( Harrington
Emerson , 1852-1931).
Henri Ford ( Henry Ford, 1863-1947) isto taka ima zna~itelen
pridones vo natamo{noto usovr{uvawe na organizacijata na rabotata. No, za
razlika od Tejlor toj e pred sé prakti~ar . Zaslu`en e za voveduvaweto na
veri`noto proizvodstvo,32 )odnosno specijaliziranata podelba na rabotata i
sinhronizacijata na rabotnite operacii, a vo rakovodeweto se zalaga za
ume{nost i li~no iskustvo na rakovoditelite i smaluvawe na stepenite na
hierarhija na najmala mo`na merka.
Golem pridones za razvojot na naukata za organizacija na
pretprijatieto ima Anri Fajol ( Henri Fayol, 1841-1925).33) Poznat e po
organizacionite principi 34) na rakovodewe ili kako toj go vika administracija i
koja spored nego e edna od {este funkcii ili grupi raboti vo pretprijatieto.
Imeno, toj celokupnoto rabotewe vo pretprijatieto go deli na {est funkcii i
toa: tehni~ki raboti, komercijalni, finansiski, raboti na obezbeduvawe,
smetkovodstveni i administrativni raboti. Spored nego administracijata
pretstavuva osnovna i najva`na funkcija koja treba da osigura koordinacija i
edinstveno deluvawe na site drugi funkcii. 35) Administrativnata funkcija
32 )
Ford gi zadr`uva osnovnite postavki na tejlorizmot, no te`i{teto go stava na pogolema
primena vo proizvodstvoto na novite tehni~ki dostigawa , odnosno vrz pointenzivno
koristewe na mehanizacijata. Ford ne gi propi{uva dvi`ewata na rabotnikot i nivniot
redosled, tuku na rabotnikot mu prepu{ta sam da gi usoglasi dvi`ewata spored individualnite
mo`nosti, no strogo go utvrduva vremeto potrebno za sekoja operacija i voedno go
sinhronizira.So toa go smaluva vremeto pominato nadvor od proizvodstvo i obezbeduva
racionalno koristewe na rabotnoto vreme, za razlika od Tejlor koj nastojuval {to
pointenzivno da go koristi vremeto provedeno vo procesot na proizvodstvo.
33 )
Anri Fajol , francuzin, bil rudarski in`ener. Rabotel na razni rakovodni raboti se do
generalen direktor na koncern na industriski pretprijatija. Se zanimaval so prou~uvawe na
razni problemi vo vrska so rabotata na pretprijatieto, pred sé od oblasta na organizacijata.
Najgolem pridones vo taa smisla mu e originalnata koncepcija za organizacija na
pretprijatieto izlo`ena vo deloto " Op{ta i industriska administracija" objaveno 1916 god.
34 )
Organizacionite principi na rakovodewe na Fajol se 14 na broj i tie se slednite:
podelba na rabotata, avtoritet na rakovoditelot, disciplina, edinstvo vo upravuvaweto,
edinstvo vo komanduvaweto, podreduvawe na li~nite interesi na interesite na pretprijatieto,
pravi~no nagraduvawe na personalot, centralizacija, hierarhija vo rakovodeweto, red,
pravilni odnosi me|u lu|eto, a osobeno me|u {efovite i podredenite, postojanost na personalot,
inicijativa i edinstven duh vo kolektivot.
35)
Negovoto zalagawe administracijata da ima isklu~iv tretman i primat vo odnos na
drugite funkcii vo pretprijatieto pridonelo celata taa koncepcija da dobie ime "

14
spored nego gi vklu~uva slednite raboti : predviduvawe, organizirawe,
komanduvawe, koordinacija i kontrola.
Pokraj toa za razlika od Tejlor, Fajol se zalaga za liniskiot sistem na
rakovodewe koj ovozmo`uva jasni hierarhiski odnosi, bidej}i sekoj rabotnik
dobiva naredbi i upatstva za rabota od eden neposredno pretpostaven
rakovoditel na kogo i mu odgovara za izvr{uvaweto na zada~ata.
Vo ponatamo{niot period vrz osnova na natamo{niot razvoj na
naukata i tehnikata, ulogata na organizacijata naglo se zgolemuva. Posle
Prvata svetska vojna nau~nite principi vo organizacijata dobivaat {iroka
primena vo cela Amerika. Se formiraat duri i posebni instituti i biroa za
unapreduvawe na organizacijata na pretprijatieto, a na univerzitetite se
osnovaat {koli za izu~uvawe na novite metodi na organizacija i rakovodewe
"business school " i " managers school". Nau~nata organizacija nabrzo e
prifatena i vo evropskite razvieni zemji.
Vo ovoj period se javuva i t.n. neoklasi~na teorija za organizacija
( teorija na me|u~ove~kite odnosi). Za razlika od klasi~nata teorija za
organizacijata, kade vo centarot na vnimanieto e formalnata organizaciona
struktura na pretprijatieto so to~no opredeleni zada~i, prava i obvrski na
sekoja pozicija i rabotno mesto , kaj neoklasi~nata teorija vo centarot na site
istra`uvawa vo organizacijata e ~ovekot. Kaj klasi~nata teorija poedinecot
kako ~len na pretprijatieto e tretiran pred sé kako objektiven faktor na
proizvodstvo so ista uloga i zada~a kako i sredstvata za rabota, t.e. kako
sostaven i nerazdelen del na ma{inata, a se zanemaruvani niza aspekti
povrzani so subjektivitetot na rabotnikot, so negovite `elbi, aspiracii, motivi i
sl. Seto toa doveduva do namaluvawe na produktivnosta na trudot i
efikasnosta na raboteweto.
Osnova~ na neoklasi~nata {kola e Elton Majo ( Elton Mayo) spored
kogo, vo sekoe pretprijatie pokraj formalnata organizacija, lu|eto kako
socijalni su{testva formiraat i neformalna organizacija ( neformalni grupi i
neformalni odnosi), koja funkcionira na svoj specifi~en na~in usloven od
odredeni socijalni i psihosocijalni odnosi.36) Osnoven zaklu~ok na
neoklasi~nata {kola e toa deka organizacijata na pretprijatieto treba da se
prilagodi na dejstvoto na socijalnite i psihosocijalnite faktori, da go
demokratizira rakovodeweto i da gi pottikne poedine~nite inicijatvi. So
zadovoluvawe ne samo na materjalniot interes na rabotnikot tuku i ostanatite
interesi, ~uvstva, emocii , motivi i potrebi se postignuvaat podobri rezultati
od raboteweto.
Natamo{niot op{testveno ekonomski razvoj, osobeno posle Vtorata
svetska vojna , doveduva i do pojavata na t.n. Moderna teorija za
administrativna doktrina".
36 )
Bojaxioski D., cit. delo, str. 35.

15
organizacijata. Toa go ovozmo`uva primenata na modelite za re{avawe na
odredeni organizacioni problemi i za iznao|awe na organizacioni optimumi i
pojavata na elektronskite smeta~i, kompjuterite koi mo`at da obrabotat
ogromen broj i najslo`eni operacii. Na toj na~in tehnikata doa|a do izraz ne
samo vo direktnoto proizvodstvo tuku i vo podgotovkata, kontrolata i vo
samata organizacija.37)
Osnovna karakteristika na sovremenata teorija na organizacijata
prestavuva sistemskiot priod kon organizacijata i vo soglasnost so toa
tretmanot na pretprijatieto kako slo`en, dinami~en, stohasti~ki i otvoren
sistem. Toa zna~i orientacija kon formirawe na dinami~ni modeli na
organizacija na pretprijatijata koi vodat smetka za pojavata na postojani
reorganizacii, za razlika od porano koga edna{ utvrdenata organizaciona
struktura ima{e relativno stabilen karakter.
Prestavnici na ovaa teorija se : ^ester Bernard, Xorx Homans, Filip
Selznik, Talkot Parsons i dr.
Me|utoa, ima avtori koi i denes na organizacijata i go osporuvaat
karakterot na nauka. Taka E. Dassel ( Dasel) veli :" Organizacijata na
pretprijatieto ne e nauka - taa e ve{tina; organizatorot treba da upotrebi niza
postapki za postignuvawe na edna cel. No sepak organizacijata mo`e da se
potpira na izvesni zakoni od nau~en karakter".38)
No bez ogled na toa, vrz osnova na rezultatite na teoretskite
prou~uvawa koi denes postojat na poleto na organizacijata na pretprijatijata i
praksata na pretprijatijata koi gi koristat tie rezultati, mo`e da se re~e deka
organizacijata na pretprijatieto navistina se izdvojuva kako posebna nauka.
Kako takva taa mu ovozmo`uva na pretprijatijata prakti~no da gi
primenat nau~nite soznanija i utvrdenite principi i zakonitosti so cel za
obezbeduvawe na racionalna organizacija i ostvaruvawe na optimalni delovni
rezultati.
Kako posledica na naukata za organizacija na pretprijatieto,
organizacijata na pretprijatieto vo praksa se javuva vo dva vida i toa : kako
proces na organizirawe i kako rezultat na toj proces. Kako proces na
organizirawe organizacijata vo pretprijatieto e trajna i te~e paralelno so
raboteweto na pretprijatieto i pretstavuva zna~ajna komponenta vo `ivotot na
pretprijatieto. Kako rezultat na organizirawe, organizacijata e privremena i
pretstavuva edna minliva sostojba koja vo pokratok ili podolg rok, pomalku
ili pove}e odgovara na postojnite uslovi.

37 )
Isto, str. 37-42.
38 )
Spored K . Axi Mitreski i V. Taleska , cit. delo , str.5.

16
 4. Podelba na naukata za organizacija na pretprijatijata

Sli~no kako kaj ekonomikata na pretprijatijata i koga stanuva zbor za

organizacijata na pretprijatijata, taa mo`e da se posmatra kako op{ta i oddelni
( posebni) nauki na organizacijata na pretprijatieto.
Op{tata nauka ima za zada~a da gi sledi i prou~uva zakonitostite od
razvitokot i dejstvuvaweto na pretprijatijata {to se zaedni~ki za site
pretprijatija.
Zada~a pak na oddelnite (posebni) nauki za organizacijata na
pretprijatijata e pokraj zaedni~kite zakonitosti vo razvitokot i dejstvuvaweto
na site pretprijatija, da gi sledi i osobenostite- specifi~nostite na sekoe
oddelno pretprijatie od opredelena stopanska dejnost ili granka.
Taka, kako posebni nauki za organizacija bi gi imale organizacija na
industriski pretprijatija, organizacija na trgovski pretprijatija, organizacija na
uslu`ni pretprijatija itn.

5. Odnos na naukata za organizacija na pretprijatieto

so drugite nauki

Vo prviot del od ovoj trud ve}e zboruvavme poop{irno za

klasifikacijata na naukite, voop{to. Imaj}i go toa vo predvid, lesno mo`eme
da dojdeme do zaklu~okot deka organizacijata na pretprijatieto spa|a vo
op{testvenite nauki, od niv vo ekonomskite i toa vo mikroekonomskite
bidej}i gi prou~uva problemite vnatre vo pretprijatieto.
Pokraj toa, tamu konstatiravme deka takvoto razgrani~uvawe na
naukite ne zna~i deka tie treba da se sfatat kako izolirani disciplini i sosema
nezavisni edni od drugi bidej}i i pojavite koi tie gi prou~uvaat ne se takvi.
No vo sekoj slu~aj, koga se nabquduva konkretna nauka, taa nema ist odnos i
povrzanost so site nauki.
Vo taa smisla i za organizacijata na pretprijatijata mo`e da se ka`e
deka nejzinata vrska e pogolema so op{testvenite otkolku so prirodnite nauki,
a pak vo ramkite na op{testvenite nauki sekako deka nejzinata me|uzavisnost
e pogolema so ekonomskite nauki i toa kako so makroekonomskite taka i so
mikroekonomskite.

17
 Od makroekonomskite nauki bliskosta e pogolema so ekonomskata
teorija, ekonomikata na zemjata, ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki
itn.
Od mikroekonomskite disciplini najbliski na organizacijata na
pretprijataijata se ekonomikata na pretprijatieto, delovnata politika,
marketingot i dr.
No osven so ekonomskite nauki, organizacijata na pretprijatijata e
vo tesna vrska i so golem broj neekonomski disciplini kako {to se
sociologijata i anatomijata od op{testvenite nauki i matematikata , fizikata,
hemijata i site granki na tehnologijata od prirodnite nauki.
No treba da se istakne osobeno bliskosta na organizacijata na
pretprijatijata so dve op{testveni nauki, a toa se psihologijata i fiziologijata.
Duri, poradi sé pogolemoto izu~uvawe na psiholo{kite i fiziolo{kite faktori
vo oblasta na organizacijata se javuvaat i novi nauki kako {to se industriskata
psihologija i fiziologijata na trudot.39)
Psihologijata primeneta vo organizacijata (t.n. psihotehnika) te`nee
kon iznao|awe na takvi organizacioni formi vo procesot na trudot koi }e
ovozmo`at najracionalno koristewe na sposobnostite na rabotnicite. Ova e vo
sprotivnost so metodite na Tejlor koi te`neea kon izbor na najsposoben
rabotnik kon utvrdenata organizacija i postojnite uslovi na rabota. Imeno,
psihotehni~kite metodi se koristat za utvrduvawe na psihomotornite reakcii,
fizi~kite i psihi~kite predispozicii za vr{ewe na odredeni raboti. Vo
organizacijata na pretprijatieto psihotehnikata naj~esto se koristi pri priemot
na kadri zaradi odreduvawe na sposobnostite na kandidatot, a podocna
za pravilen raspored na rabotnicite na rabotnite mesta.
Fiziologijata na trudot pak, so pomo{ na merewa na energijata koja
rabotnikot }e ja potro{i vo odredeni procesi, treba da osigura ostvaruvawe na
maksimalen efekt so najmala potro{uva~ka na rabotna energija. Pri ova treba
da se odredi do koja merka treba da se odi vo zgolemuvawe na intenzitetot na
trudot, bez toa da ima posledici po odnos na rabotnikot i negovata rabotna
sposobnost. Celta pri ova treba da bide obezbeduvawe na najpovolen odnos
me|u potro{enata energija i izvr{enata rabota, odnosno optimalen raboten
efekt.

6. Organizacijata na pretprijatieto kako

prakti~na dejnost 40)
39 )
N. Jovanovi}, “ Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena administracija,
Beograd, 1972 god., str. 21.
40 )
^esto pati poimot organizacija se upotrebuva za ozna~uvawe i na procesot na
organizirawe na pretprijatieto, pa se veli organizacija na pretprijatieto, i za vospostavenata

18
 Organizacijata na pretprijatijata e istovremeno i teoretska i
prakti~na nauka.
Kako teoretska nauka taa gi povrzuva organizacionite iskustva na
pretprijatijata, gi izdvojuva op{tite zakonitosti i gi obop{tuva vo nauka,
odnosno formira zaklu~oci zaedni~ki za site pretprijatija i vrz osnova na toa
razrabotuva op{ti na~ela (principi) i metodi na racionalna organizacija.
Kako prakti~na nauka pak, se poka`uva pri koristeweto na taka
postignatite rezultati od strana na pretprijatijata vo organiziraweto na
elementite na svoeto rabotewe.
Organiziraweto na elementite pak, e prakti~na dejnost (proces) ~ii
celi proizleguvaat od celite na raboteweto na pretprijatieto koi kako konkretni
zada~i se odredeni vo delovnata politika na pretprijatieto. Vsu{nost, site
aktivnosti vo pretprijatieto se naso~eni kon ostvaruvawe na celite na
pretprijatieto, pa spored toa i organizacijata.
I bidej}i glavnata cel na pretprijatieto e ekonomska cel, odnosno, ima
ekonomski karakter, toa i op{tata cel na organizacijata vo pretprijatieto }e
ima ekonomski karakter i mora da bide taka postavena za da obezbedi
najpovolni rezultati vo raboteweto.
Za taa cel treba da se vospostavi optimalna organizacija koja }e
ovozmo`i maksimalna primena na osnovnite ekonomski principi vo
raboteweto so usoglasuvawe i racionalno koristewe na site faktori na
raboteweto.
Pretprijatieto ne bi mo`elo da funkcionira i da gi ostvari svoite celi
bez soodvetna organizaciona postavenost, bidej}i nu`no e sekoja rabota
dokolku sakame da se realizira za toa e potrebna i soodvetna organizacija.
Od ova proizleguva deka ekonomikata i organizacijata na pretprijatieto se
mnogukratno povrzani i me|usebno usloveni.
Vsu{nost, ekonomskite celi na pretprijatieto ne mo`at da se realiziraat
bez soodvetna organizacija nitu pak mo`e da ima dobra organizacija bez
pozitivni ekonomski efekti. Zatoa celite na organizacijata na pretprijatieto ne
mo`at da se oddelat od celite na ekonomikata, a kvalitetot na organizacijata i
uspehot na sekoja organizaciona merka se ocenuva so ekonomski merila.
Ottamu, ne se postavuva pra{awe za potrebata i va`nosta na

organizaciona struktura, pa isto taka se veli organizacija na pretprijatieto, i za naukata za

organizacija na pretprijatieto, pa se veli organizacija, a i za nau~nata organizacija na trudot,
pa se veli organizacija. Isto taka kako {to vidovme ponapred so poimot organizacija se
ozna~uvaa i drugi raboti taka {to vo odredeni slu~ai mo`e da dojde do nedorazbirawe. Me|
utoa, smetame deka od smislata na ona {to se zboruva, lesno mo`e da se odredi {to e vo
pra{awe.

19
organizacijata, tuku pra{awe za organizacionoto nivo koe treba da ovozmo`i
ostvaruvawe na odredeni ekonomski rezultati.
No, za dobra organizacija potrebno e celite da bidat realno odmereni
i jasno postaveni. Nejasni i neprecizno definirani celi vlijaat na kvalitetot na
samata organizacija, doveduvaat do dezorganizacija vo rabotata na poedincite
i celoto pretprijatie.

GL.II. MAKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA

PRETPRIJATIJATA

20
 1. Poim za makro organizacija

Pokraj raznite sfa}awa i primeni na poimot organizacija vo ramkite na

samoto pretprijatie, organizacijata kako poim i prakti~na dejnost ima daleku
po{iroko podra~je na primena i gi zafa}a site oblasti na proizvodnite i
neproizvodnite ~ovekovi aktivnosti. Od aspekt na pretprijatijata za nas e
zna~ajno {to taa nao|a cel i na nivoto na granka na oddelna dejnost no i na
cela dejnost, a i na celokupnoto stopanstvo vo edna zemja pa i vo svetski
razmeri.
Ova proizleguva ottamu {to pome|u oddelnite pretprijatija vo ramkite
na edna granka ili dejnost ili odredena stopanska oblast postojat odredeni
zavisnosti i me|usebna uslovenost. Koordinacijata vo rabotata na
pretprijatijata od ista granka, oblast ili celo stopanstvo e mnogu va`na za site
tie subjekti, no i za sekoe oddelno pretprijatie. Pri toa va`no e kako taa
sorabotka me|u pretprijatijata }e se realizira i vo kakvi organizacioni formi,
dali zdru`enija, komori ili ne{to drugo.
I za grupiraweto na pretprijatijata po oddelni granki i dejnosti i
oblasti, odnosno samata podelba na rabotata na ~ovekot na oblasti, dejnosti i
granki mo`eme da re~eme deka e svoevidna organizacija na ~ovekovoto
deluvawe.
Ottamu mo`eme da zboruvame i za makro nivo na organizacija na
pretprijatijata koga ja razgleduvame negovata pripadnost kon odredena
granka i dejnost ( odnosno koga ja razgleduvame podelbata po oblasti i
dejnosti), a i za mikro organizacija koga ja razgleduvame konkretnata
vntre{na organizacija na pretprijatieto.
Ova vsu{nost e t.n horizontalna i vertikalna podelba na trudot.
Horizontalnata podelba na trudot go razdeluva stopanstvoto na delovi koi se
razlikuvaat me|u sebe spored vidot na krajniot proizvod, spored {to delovite
na stopanstvoto se grupiraat vo dejnosti, granki, grupi i podgrupi.41)
Vo vrska so toa na nacionalno nivo se donesuva i edinstvena
klasifikacija . Spored na{ata Nacionalna klasifikacija 42) na dejnostite
imame 17 dejnosti :
1. Zemjodelstvo, lov i {umarstvo,
2. Ribarstvo,
3. Vadewe na rudi i kamen,
41 )
Za ova se veli u{te i deka e organizirawe na op{testvenata reprodukcija.
42 )
Klasifikacijata na dejnostite se vr{i spored dejnosta {to ja vr{at subjektite vo procesot na
reprodukcijata. Se donesuva so cel za postojano iska`uvawe i sledewe na rezultatite na
op{testvenata reprodukcija. So nea se propi{ani stopanskite i nestopanskite dejnosti, grankite
kako i grupite i podgrupite vo koi se rasporedeni site subjekti. Klasifikacijata se primenuva
vo sistemot na informirawe vo dr`avata, knigovodstvoto, statistikata i planiraweto.

21
 4. Prerabotuva~ka industrija,
5. Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda,
6. Grade`ni{tvo,
7. Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na motorni vozila,
motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata,
8. Hoteli i restorani,
9. Soobra}aj, skladirawe i vrski,
10. Finansisko posreduvawe,
11. Aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i delovni
aktivnosti,
12.Javna uprava i odbrana; zadol`itelna socijalna za{tita,
13.Obrazovanie,
14. Zdravstvo i socijalna rabota,
15. Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti,
16. Privatni doma}instva so vraboteni lica,43)
17. Eksteritorijalni organizacii i tela 44)
Za nas e bitno ovdeka {to ova pretstavuva odredena organizacija na
pretprijatijata i toa makro organizacija kade pretprijatijata pretstavuvaat
odredeni organizacioni edinici.
Kako horizontalna podelba na trudot se smeta i podelbata na
dejnostite po sektori za koe zboruvavme vo uvodniot del.
Vertikalnata podelba na trudot pak go razdeluva stopanstvoto na
posledovatelni samostojni stepeni na dovr{enost na proizvodite. Taka imame
prv stepen surovini, poluproizvodi od I stepen, poluproizvodi od II stepen na
dovr{enost itn. sé do posledniot stepen kade imame finalen proizvod.
Vo vrska so organizacijata treba da se ka`e i toa deka vo dene{ni
uslovi ne se dovolni samo nacionalnite granici kako ramka za organizirawe.
Pretprijatijata se organiziraat i povrzuvaat i na me|unarodno nivo.

2. Vidovi pretprijatija

43 )
Ovde spa|aat privatnite doma}instva {to vrabotuvaat posluga kako {to se : sobarki,
gotva~ki, kelneri, sobari, pera~ki, ~uvari, guvernantki, u~iteli, sekretarki itn.
44 )
Ovde spa|a rabotata na me|unarodni organizacii kako {to se : Obedinetite nacii i nivnite
specijalizirani agencii, regionalni tela itn., Evropskata zaednica, Evropskoto zdru`enie za
slobodna trgovija, Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj, Sovet za carinska
sorabotka, Organizacija na zemjite proizvoditeli i izvozni~ki na nafta, Me|unaroden
monetaren fond, Svetskata banka i sl., a i aktivnosti na diplomatsko konzularni
pretstavni{tva koga pove}e gi koristi zemjata vo koja se locirani otkolku zemjata {to ja
pretstavuvaat.

22
 Sovremenoto pretprijatie e rezultat na eden dolgotraen razvoen
proces niz koj se menuvala kako stopanskata struktura na pretprijatijata taka i
samoto nivno funkcionirawe, nivnata slo`enost i sl.
Podelbata na pretprijatijata mo`e da se izvr{i vrz osnova na pove}e
kriteriumi, no pozna~ajni od niv se:
- vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na
op{testvenata reprodukcija, odnosno spored funkciite vo procesot
na reprodukcijata (funkcionalno diferencirawe),
- vrz osnova na goleminata,
- vrz osnova na sopstvenosta na kapitalot , i
- vrz osnova na organizacioniot oblik.
a) Vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata
reprodukcija

Vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata

reprodukcija, vrz osnova na op{testvenata podelba na trudot , tie mo`at da se
podelat na :

- proizvodni pretprijatija,
- trgovski pretprijatija i
- uslu`ni pretprijatija.

1) Proizvodni pretprijatija

Osnovna karakteristika na proizvodnite pretprijatija e {to vo niv se

izvr{uva proizvoden proces koj ima zada~a da se proizvedat proizvodi za
zadovoluvawe na potrebite za {iroka potro{uva~ka i potrebite za
reprodukcija. Spored toa, te`i{teto na procesot na rabota vo proizvodnite
pretprijatija e vo proizvodstvoto.
Me|utoa, vo proizvodnite pretprijatija se izvr{uvaat i raboti od
stokoviot promet, kako {to se nabavka na reprodukcioniot materijal i
proda`ba na sopstvenite proizvodi. Vo koj odnos }e bidat proizvodnite i
prometnite (trgovski) 45) raboti vo edno pretprijatie }e zavisi od pove}e
faktori kako {to se tehnolo{kata specifi~nost na pretprijatieto, karakteristikite

45 )
Ova e edna od pri~inite poradi koi i na{iot Zakon za trgovski dru{tva site pretprijatija gi
podveduva pod poimot trgovski dru{tva.

23
na proizvodot, karakteristikite na pazarot, nivoto na op{testvenata podelba na
trudot i sl. 46)
So ogled na karakteristikite i specifi~nostite na procesot na rabota koj
se izvr{uva vo proizvodnite pretprijatija tie mo`at da se podelat na : 47)
- pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto,
- pretprijatija od oblasta na ribarstvoto,
- pretprijatija za vadewe na rudi i kamen,
- pretprijatija od prerabotuva~kata industrija,
- pretprijatija od oblasta na snabduvawe so elektri~na energija, gas i
voda,
- grade`ni{tvo, i
- soobra}aj .

1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto

1. Zemjodelskite pretprijatija vr{at raboti od poljodelstvoto,

ovo{tarstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto, livadarstvoto, odgleduvawe na
stoka, , lov, ribolov, p~elarstvo, `ivinarstvo i prerabotka na zemjodelskite
proizvodi.
Zemjodelskoto proizvodstvo se karakterizira so odredeni specifi~nosti
koi gi nema vo drugite sektori od stopanstvoto. Tie specifi~nosti se :
-biolo{kiot karakter na proizvodstvoto,
-zemjata kako nezamenlivo sredstvo za rabota,
-naglasenoto vlijanie na prirodnite faktori,
-heterogenost na zemjodelskoto proizvodstvo,
-sopstvenite zemjodelski proizvodi slu`at kako surovina za natamo{no
sopstveno proizvodstvo.
2. Pretprijatijata od oblasta na lovot se zanimavaat so :
- lov i fa}awe na divi `ivotni vo zamki zaradi dobivawe na hrana,
krzno i ko`a ili zaradi koristewe vo istra`uvawa, zoolo{ki gradini ili kako
doma{ni milenici,
- proizvodstvo na krzna, ko`i i sl,
- obnovuvawe na postoe~kite i voveduvawe na novi vidovi dive~ i
odgleduvawe na dive~.

46 )
Taka na primer, nekoe proizvodno pretprijatie gi prodava svoite proizvodi na trgovskata
mre`a, a drugo pretprijatie ima i sopstvena trgovska mre`a i svoite proizvodi gi prodava vo
svoite prodavnici.
47 )
Razgrani~uvaweto e napraveno spored na{ata najnova Nacionalna klasifikacija na
dejnostite.

24
 3. Osnovna dejnost na pretprijatijata od oblasta na {umarstvoto e
podignuvawe, odgleduvawe i eksploatacija na {umite. Pokraj toa, ovie
pretprijatija se zanimavaat i so iskoristuvawe na sporedni {umski proizvodi :
sobirawe na kori, smoli, {i{arki, `eladi, pe~urki i sl .

1. 2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto

Ovie pretprijatija se zanimavaat so ulov na riba, mrestewe na riba i

odgleduvawe na ribi.
Ulovot mo`e da bide ulov na riba vo moriwa, okeani, reki i ezera,
potoa ulov na morski i slatkovodni mekoteli i lu{pari, ulov na vodeni `ivotni,
morski e`ovi i sipi. Isto taka ovie pretprijatija se zanimavaat i so sobirawe na
materijali od more (prirodni biseri, sungeri, korali, algi i sl.).
Mrestili{tata i ribarskite farmi pak se zanimavaat so proizvodsvo na
ikra, odgleduvawe na riba i drugi vodeni `ivotni.

1. 3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen

Dejnosta na rudnicite i kamenolomite opfa}a vadewe na minerali koi

vo prirodata se javuvaat vo cvrsta ( jaglen i ruda), te~na ( nafta) ili gasovita
( priroden gas) sostojba. Eksploatacijata mo`e da bide jamska , povr{inska ili
od dup~ewa.
Pokraj toa, dejnosta na ovie pretprijatija gi opfa}a i dopolnitelnite
raboti okolu podgotovkata na surovi materijali so cel za nivna proda`ba na
pazarot : melewe, podgotovka na rudata, otsoluvawe i oblagoroduvawe.

1. 4.. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija 48)

48
. Industrijata zaedno so rudarstvoto pretstavuva industrija vo po{iroka smisla na zborot i
kako takva se deli na ekstraktivna i prerabotuva~ka industrija. Ekstraktivnata industrija se
zanimava so vadewe na rudi i drugi minerali od zemjata, a prerabotuva~kata gi prerabotuva

25
 Pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija se zanimavaat so
prerabotka na surovini od rastitelno, `ivotinsko i mineralno poteklo po
mehani~ki ili hemiski pat vrz osnova na tehni~ka podelba na trudot i vo
golem obem. Toa zna~i deka vo industriskite pretprijatija se izvr{uva
proizvodstvo vo golemi koli~ini za pazarot. Samoto proizvodstvo se
izvr{uva prete`no so ma{ini i vrz osnova na tehni~ka podelba vo
pretprijatieto kade sekoj rabotnik izvr{uva soodvetna operacija.
Proizvodstvenite procesi se izvr{uvaat analiti~ki, sinteti~ki i so
prerabotka.
Analiti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo toa {to surovinite i
materijalite za reprodukcija se razdeluvaat na nekolku ili pove}e razli~ni
proizvodi ( pr. vo rafineriite od nafta se dobivaat razni proizvodi).
Sinteti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo hemisko i
mehani~ko spojuvawe na surovinite, reprodukcionite materijali i
polufabrikati za da se dobie finalniot proizvod (pr. vo tekstilnite pretprijatija,
proizvodstvoto na {tofovi).
Prerabotuva~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo promenata na
oblikot i namenata na nekoj odreden materijal za da se dobie nov proizvod
koj }e ima podruga upotrebna vrednost ( pr. vo pretprijatijata vo
ma{inogradbata proizvodstvoto na ma{ini i alati).
So ponatamo{na primena na op{testvenata podelba na trudot vo
ramkite na industrijata, se doa|a do natamo{no stesnuvawe na delokrugot na
rabota na oddelni pretprijatija i nivna specijalizacija vo proizvodstvoto, koe
ima za posledica formirawe na granki vo ramkite na sektorot industrija.
Pretprijatijata koi pripa|aat na edna granka imaat pove}e me|usebni zaedni~ki
tehni~ki i organizacioni karakteristiki.
Vo sektorot prerabotuva~ka industrija formirani se slednite granki
na pretprijatija :
- proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun,
- proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi,
- proizvodstvo na ko`a i predmeti od ko`a,
- prerabotka na drvo i proizvodi od drvo,
- proizvodstvo na celuloza, hartija i proizvodi od hartija : izdava~ka
dejnost i pe~atewe,
- proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo,
surovinite i poluproizvodite vo gotovi proizvodi. Predmet na rabota na ekstraktivnata
industrija se materijalnite blaga ( vo cvrsta, te~na i gasovita sostojba) koi gi nudi prirodata, a
se nao|aat vo zemjata ili na nejzinata povr{ina i na koi u{te ne vlijael ~ove~kiot trud. Vo
ekstraktivnata industrija spa|a vkupnoto rudarstvo i proizvodstvoto na minerali od mineralno
poteklo. Ekstraktivnata industrija, {umarstvoto i zemjodelstvoto slu`at kako surovinska baza
za prerabotuva~kata industrija.

26
 - proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki
vlakna,
- proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi,
- proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali,
- proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni proizvodi,
- proizvodstvo na ma{ini i uredi ,
- proizvodstvo na elektri~ni i opti~ki uredi,
- proizvodstvo na soobra}ajni sredstva.
Vo pretprijatija od prerabotuva~kata industrija spa|aat i drugi
pretprijatija koi se zanimavaat so prerabotka na surovini i materijali , a koi ne
se vklu~eni vo pogore nabroenite.
Spored namenata na proizvodot bez ogled na grankata kon koja
pripa|aat pretprijatijata, industriskite pretprijatija mo`at da se podelat na
pretprijatija od te{kata industrija koi proizveduvaat sredstva za proizvodstvo
i pretprijatija od lesnata industrija koi glavno proizveduvaat sredstva za
{iroka potro{uva~ka.
Vrz osnova na slo`enosta na tehnolo{kiot proces, industriskite
pretrpijatija mo`at da bidat specijalizirani i kombinirani. Specijalizacijata na
pretprijatijata proizleguva od natamo{nata op{testvena podelba na trudot i
tehni~kata podelba na trudot.
Specijaliziranite pretprijatija se karakteriziraat po pravilo so
ednostaven tehnolo{ki proces, specijalizirana oprema i proizvodstvo na
srodni proizvodi, eden proizvod, nekoj del od eden slo`en proizvod ili edna
faza od nekoj slo`en tehnolo{ki proces. Specijalizacijata mo`e da bide
predmetna ili specijalizacija za delovi. Kaj predmetnata specijalizacija
pretprijatijata vr{at specijalizirano proizvodstvo na nekoi gotovi proizvodi, a
kaj specijalizacijata za delovi tie izvr{uvaat specijalizirano proizvodstvo na
oddelni fazi od tehnolo{kiot proces ili specijalizirano proizvodstvo na delovi
od nekoj proizvod.
Kombiniranite pretprijatija se vsu{nost golemi slo`eni industriski
pretprijatija vo koi e soedineto proizvodstvoto od razni industriski granki ili
mo`ebi i sektori od stopanstvoto.
Kombinacijata mo`e da odi po vertikala koga imame povrzuvawe vrz
osnova na posledovatelni fazi na proizvodstvoto ( pr. na rudnikot za `elezo se
nadovrzuva topilnica i valalnica na ~elik) ili po horizontala koga imame
povrzuvawe na pogoni od koi sekoj dava razli~en finalen proizvod.

1. 5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na energija,

gas i voda

27
 Ovdeka gi vbrojuvame pretprijatijata koi se zanimavaat so
proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija, gas, parea i topla voda.
Vo ramkite na proizvodstvoto i distribucijata na elektri~na energija
spa|aat proizvodstvoto na hidroelektri~na energija ( hidrocentrali),
proizvodstvoto na termoelektri~na energija ( termoelektrani), proizvodstvoto
na drugi vidovi energija ( nuklearni elektrani, gasni turbini, dizel i
alternativno proizvodstvo na energija), potoa prenos na elektri~na energija i
distribucija na elektri~na energija.
Vo ramkite na proizvodstvoto na gas i distribucija na gasoviti goriva
spa|a proizvodstvoto na gas so karbonizirawe na jaglen od nusproizvodite vo
zemjodelstvoto ili od otpadoci i proizvodstvoto na gasoviti goriva po pat na
~istewe, me{awe ili preku drugi procesi od razli~ni vidovi gasovi
vklu~uvaj}i i biogas.
Ovde vleguva i transportiraweto, distribucijata i snabduvaweto so
gasoviti goriva od site vidovi niz sistemot na glavni cevki.
Me|utoa, ovde ne vleguva : proizvodstvoto na derivati od nafta i
rabotata na koksnite pe~ki koi se vklu~eni kaj prerabotuva~kata industrija
( proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo), potoa
proizvodstvoto na industriski gas koe e vklu~eno isto taka kaj
prerabotuva~ka industrija ( proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i
ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna) i transportot na gasovi niz cevovodi ( osven niz
glavnite cevki).
Snabduvaweto so parea i topla voda go opfa}a proizvodstvoto ,
sobiraweto i distribucijata na parea i topla voda za greewe i podvi`uvawe na
motori i drugi celi i proizvodstvoto i distribucijata na studena voda ili mraz
za razladni celi.
Vo ramkite na ovoj vid pretprijatija spa|aat i pretprijatijata koi se
zanimavaat so sobirawe, pre~istuvawe i distribucija na voda za piewe i
prehranbena voda.

1. 6. Grade`ni pretprijatija

Grade`nite pretprijatija vr{at raboti na proektirawe i izgradba na

grade`ni objekti. Vo ramkite na ovie pretprijatija mo`at da postojat i razni
pogoni kako {to se mehani~ka rabotilnica za odr`uvawe na sredstvata za

28
rabota, pogon za betonski elementi i razni zanaet~isko-grade`ni pogoni za
molerski i elektroinstalaterski raboti.
Specifi~nost na ovie pretprijatija e {to nivniot proizvod ( zgrada,
most i sl.) e nepodvi`en zaradi {to i sredstvata za rabota i rabotnata sila se vo
postojano dvi`ewe ( od gradili{te do gradili{te).
Grade`nite pretprijatija sé pove}e se specijaliziraat i mehaniziraat taka
{to spored tehni~kata opremenost sé pove}e se pribli`uvaat kon industriskite
pretprijatija. Onamu kade {to e toa mo`no tie preo|aat na serisko
proizvodstvo, a vremeto na proizvodstvo na grade`nite objekti go skratuvaat
pokraj drugoto i so industriskoto proizvodstvo na grade`ni elementi.
Vo ovie pretprijatija gi vbrojuvame grade`nite pretprijatija za
niskogradba ( pr. pretprijatija za izgradba na pati{ta), grade`ni pretprijatija za
visokogradba ( pr. specijalizirani pretprijatija za izgradba na re~ni brani),
grade`ni pretprijatija za izgradba na mostovi, tuneli i dr.

1. 7. Soobra}ajni pretprijatija

Soobra}ajnite pretprijatija vr{at raboti na prevoz na stoka i lu|e kako

i prenos na vesti so pomo{ na specijalni sredstva.
Soobra}ajot vo su{tina pretstavuva prodol`enie na procesot na
proizvodstvo zaradi {to i soobra}ajnite pretprijatija se tretiraat kako
proizvodni pretprijatija. Ova proizleguva ottamu {to stokata {to ja proizvela
soodvetna firma mo`e da se upotrebi duri otkoga }e pristigne na mestoto na
potro{uva~ka i {to vrednosta na stokata se zgolemuva za iznosot na
transportnite tro{oci.
Zna~eweto na ovie pretprijatija vo stopanstvoto e vo toa {to tie
obezbeduvaat kontinuitet na op{testvenata reprodukcija i vlijaat vrz
vremetraeweto na obrtot na obrtnite sredstva vo pretprijatijata od drugite
granki i sektori na stopanstvoto.
Vo soobra}ajni pretprijatija koi izvr{uvaat transport gi vbrojuvame
pretprijatijata od `elezni~kiot soobra}aj, pretprijatijata od drumskiot
soobra}aj, pretprijatijata od pomorskiot soobra}aj, pretprijatijata od re~niot
soobra}aj pretprijatijata od vozdu{niot transport.
Karakteristi~no za ovie pretprijatija e {to vo strukturata na elementite
na proizvodstvo po pravilo anga`iraat vo golema merka osnovni sredstva, a
isto taka i toa {to tie ne proizveduvaat uslugi sekoga{ koga sredstvata im se
vo dvi`ewe tuku samo koga vr{at prevoz na stoka i lu|e. Vo ovie pretprijatija
od posebna va`nost e nivoto na organizacija na rabotata , a i mehanizacijata i

29
modernizacijata na transportnite sredstva i opremata bidej}i od toa zavisi i
brzinata i sigurnosta na soobra}ajot, a i ekonomi~nosta na raboteweto.
Vo soobra}ajni sredstva koi vr{at prenos na vesti i pratki
(telekomunikacii) gi vbrojuvame pretprijatijata na po{tensko-telegrafsko-
telefonskiot soobra}aj i radioteleviziskite pretprijatija. Karakteristi~ni se
organiziraweto na rabotata , formiraweto na cenite i sl.
1. 8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at proizvodstvo

Vo proizvodni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da

gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at proizvodstvo. Razlikata
pome|u industriskite i zanaet~iskite pretprijatija e vo toa {to zanaet~iskite
pretprijatija proizvodstvoto go izvr{uvaat vo mali koli~ini, nema detalna
podelba na trudot, se raboti glavno po nara~ka i imaat mal broj na vraboteni
lica.

2) Trgovski pretprijatija

Trgovskite pretprijatija vr{at kupoproda`ba na stoka, odnosno

kupuvaat stoka zaradi proda`ba ili izvr{uvaat uslugi vo stokoviot promet t.e.
vr{at posreduvawe i drugi uslugi. Spored toa, niv mo`eme da gi podelime na
trgovski pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba na stoka i pretprijatija koi vr{at
uslugi vo stokoviot promet.
Trgovskite pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba mo`at da bidat
trgovski pretprijatija na golemo, trgovski pretprijatija na malo i trgovski
pretprijatija na malo i golemo.
Trgovskite pretprijatija na golemo kupuvaat stoka od proizvoditelot i
uvoznicite i ja prodavaat na trgovskite pretprijatija na malo, na proizvodnite
pretprijatija i na drugi pretprijatija koi kupuvaat pogolemi koli~ini stoka.
Ovie pretprijatija naj~esto se specijalizirani.
Se javuvaat naj~esto vo slednive slu~ai:
- koga treba da ja prezemat stokata od pretprijatijata koi izvr{uvaat
uvoz so cel da ja prodadat na trgovskite pretprijatija na malo;
- koga treba da gi soberat proizvodite od brojnite proizvoditeli so cel
da se sozdadat golemi zalihi od koi mo`at da se snabduvaat trgovskite
pretprijatija na malo i razni drugi proizvoditeli. Toa se na primer trgovskite

30
pretprijatija na golemo koi vr{at otkup na zemjodelski proizvodi, otpad ili
sli~no;
- koga trgovskite pretprijatija na malo kupuvaat stoka vo pomala
koli~ina od onaa koja ja ispora~uvaat fabrikite; i
- koga trgovskite pretprijatija na malo sakaat da nabavat stoka so
{irok asortiman, a fabrikite poedine~no ne proizveduvaat taka {irok
asortiman.
Trgovskite pretprijatija na malo nabavuvaat stoka od proizvoditelite
ili od trgovskite pretprijatija na golemo i preku svoite prodavnici ja prodavaat
na potro{uva~ite. Ovie pretprijatija mo`at da bidat specijalizirani i me{oviti.
Specijaliziranite trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od
edna struka ili na del od edna struka. So ova se zadovoluva potrebata na
potro{uva~ite da imaat pogolem izbor na stoka od edna struka vo edna
prodavnica.
Me{oviti trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od pove}e
struki. Poseben oblik na me{oviti pretprijatija na malo se univerzalnite
stokovi ku}i vo koi se prodava stoka od pove}e struki i vo {irok asortiman.
Trgovskite pretprijatija na golemo i malo vr{at kupoproda`ba i na
golemo i na malo.
Trgovskite pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviot promet se:
posredni~kite pretprijatija, komisionite pretprijatija, skladi{nite pretprijatija,
{pediterskite pretprijatija, pretprijatijata za kontrola na kvalitetot i kvantitetot
na stokata i pretstavni{tvata na stranskite firmi.
Predmet na rabotewe na posredni~kite firmi e posreduvawe, t.e.
doveduvawe vo vrska na strankite koi sakaat da kupat so strankite koi sakaat
da prodadat stoka i davawe izvestuvawa za sostojbata na pazarot.
Predmet na rabotewe na komisionite pretprijatija e proda`ba na stoka
vo svoe ime i za smetka na komitentot (nalogodava~ot).
Predmet na rabotewe na skladi{nite pretprijatija e skladirawe i
~uvawe na stokata od komitentite, kako i rabotite koi se vo vrska so
smestuvaweto i ~uvaweto na stokata (tovarewe, istovarawe, isporaka na
stokata i dr.).
Predmet na rabotewe na {pediterskite pretprijatija e isporaka i
donesuvawe na stokata vo svoe ime i za smetka na komitentot.
Predmet na rabotewe na pretprijatijata za utvrduvawe na kvalitetot i
kvantitetot na stokata e kontrola na kvalitetot i koli~inata na stokata koe se
izvr{uva vo ime i za smetka na komitentot.
Predmet na rabotewe na pretstavni{tvata na stranskite firmi e
pretstavuvawe na stranskite firmi.

31
 3) Pretprijatija za vr{ewe uslugi

Vo ovaa grupa gi vbrojuvame komunalnite pretprijatija za uslugi

kako {to se: za vodovod, gradska ~istota, oxa~arski uslugi i dr.
Isto taka vo ovaa grupa spa|aat i ugostitelskite pretprijatija
( hotelierstvoto i restoraterstvoto ). Hotelierstvoto nudi uslugi za smestuvawe
, ishrana i razonoda vo hoteli, moteli, odmorali{ta, kampovi i sl, a dodeka
restoraterskite objekti nudat uslugi na hrana i pijalaci i razonoda.
Ovdeka spa|aat i posredni~kite organizacii vo turizmot (turisti~kite
agencii) koi se zanimavaat so posreduvawe me|u korisnicite na ugostitelskite
uslugi i ugostitelskite pretprijatija, no i so organizirawe na patuvawa, izleti vo
zemjata i stranstvo i sl.
Posebni vidovi uslu`ni pretprijatija se i bankite i osiguritelnite
pretprijatija.
Bankite se pretprijatija koi za smetka na svoite klienti (ostanati
pretprijatija i gra|ani) vr{at odredeni raboti kako {to se: uplati vo korist na
`iro-smetki , isplati na tovar na `iro-smetki, prenos od edna na druga `iro
smetka, davawe zaemi, krediti, pribirawe vlogovi na {tedewe i sl.
Osiguritelnite pretprijatija vr{at raboti vo vrska so osiguruvawe na
imoti i lica, so isklu~ok na rabotite od socijalnoto osiguruvawe.
Vo uslu`ni pretprijatija se vbrojuvaat i nekoi pretprijatija ~ij predmet
na rabota e specifi~en kako {to se pretprijatijata za prika`uvawe filmovi,
proektantskite pretprijatija i drugi.
Vo uslu`ni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da gi
vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at uslugi.
b) Vidovi pretprijatija spored goleminata

Spored goleminata pretprijatijata mo`at da se podelat na mali, sredni i

golemi. Me|utoa, ne postoi nekoj siguren kriterium za ovaa podelba taka {to
za toa mo`e da poslu`i bilo brojot na vrabotenite, bilo vgradenata pogonska
sila vo pretprijatieto, osnovnite sredstva, ostvareniot prihod, profitot i sl.
Me|utoa, nieden od spomenatite kriteriumi oddelno primenet ne mo`e
da ni dade realna slika za goleminata na pretprijatieto taka {to ovie kriteriumi
ne mo`at da se primenuvaat sekoga{ i na site pretprijatija .
Taka na primer, ako ocenkata se zasnova na brojot na rabotnata sila,
pretprijatijata so avtomatizirano proizvodstvo zaposluvaat pomalku rabotnici
vo odnos na pretprijatijata koi upotrebuvaat pomalku ma{ini, pa mo`e da se
slu~i, edna golema hidrocentrala ili avtomatizirana hemiska fabrika da dojde
vo grupata na mali pretprijatija, dodeka nekoi rudarski ili tekstilni

32
pretprijatija bi bile klasificirani vo grupata na golemi pretprijatija. Spored
prirodata na tehnolo{kiot proces, elektro-centralite i hemiskite fabriki baraat
visok stepen na mehanizacija i avtomatizacija, taka {to skoro i da nemaat
rabotnici vo proizvodstvo, dodeka za rudarskite i tekstilnite pretprijatija
potreben e relativno golem broj na proizvodni rabotnici. Spored toa , brojot
na rabotnici ne mo`e da slu`i kako realna osnova za podelba na ovie
pretprijatija po golemina.
Isto taka i ostvareniot prihod i profit ne mo`at da slu`at kako op{t
kriterium bidej}i zavisat od uspe{nosta vo raboteweto i vidot na dejnosta i sl.
Zatoa, goleminata na pretprijatieto ne mo`e da se poistovetuva so apsolutnata
golemina na bilo koj od spomenatite kriteriumi, a i site tie zaedno ne mo`at
da se zemat kako kriterium bidej}i tie ne mo`at ni da se sobiraat.
Poradi ova kategorizacijata na pretprijatijata spored goleminata
naj~esto se vr{i spored celta koja so toa treba da se postigne i sledstveno na
toa se odreduvaat i merilata za podelba. Ubavo re{enie mo`e da bide i
kombinacija na pove}e kriteriumi ili koristewe na izvedeni pokazateli vrz
baza na tie kriteriumi. Vo razni zemji se koristat razli~ni merila vo zavisnost
od ekonomskata sila, a mo`at da se diferenciraat i spored vidot na dejnosta.
Podelbata na pretprijatijata na mali, sredni i golemi pove}e e od
konvencionalna priroda {to se zasnova isto taka na konvencionalni
kriteriumi.
I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti i nedostatoci za
koi }e stane zbor vo delot za organizacija na sredstvata.
Me|utoa, od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalna golemina na
pretprijatieto za koja isto taka }e zboruvame vo delot za organizacija na
sredstvata.

v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata za

proizvodstvo

Spored sopstvenosta pretprijatijata glavno mo`eme da gi podelime

na :
-
pretprijatija vo privatna sopstvenost, 49)
-
pretprijatija vo dr`avna sostvenost, 50)

49 )
Nekoi avtori ja izdvojuvaat i t.n. zadru`na sopstvenost duri i koga zboruvaat za pazarnite
stopanstva, {to spored nas ne dr`i mesto, bidej}i i tuka se raboti vsu{nost za privatna
sopstvenost.
50 )
Kaj nas porano postoe{e i t.n. op{testvena sopstvenost kade vsu{nost ne se znae{e
titularot na sopstvenosta ili so drugi zborovi sé be{e se~ie i ni~ie.

33
 -
pretprijatija vo me{ovita sopstvenost.
Vo ramkite na site ovie vidovi sopstvenosti mo`at da se pojavat
pretprijatija so razli~en organizacionen oblik.

g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniot oblik

1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot

1. Pretprijatijata vo privatna sopstvenost mo`at da se javat vo razni

organizacioni oblici i toa :
-
kako inokosni pretprijatija (pretprijatija na poedinec)51) ,
-
kako dru{tva ili kompanii , 52) i
-
kako zdru`eni pretprijatija. 53)
Karakteristika na inokosnite pretprijatija e {to tie se vo sopstvenost
na eden t.e. na poedinec. Nivnite sopstvenici sami go organiziraat
raboteweto, so sopstven kapital i za delovnite rizici odgovaraat so celiot svoj
imot.
Vo svetot postojat ~etiri osnovni vida na dru{tva t.e. kompanii, a toa
se : dru{tvo so neograni~ena odgovornost ( javno trgovsko dru{tvo-
ortaklak) , komanditno dru{tvo, akcionersko dru{tvo i dru{tvo so ograni~ena
odgovornost. 54)
Javnite trgovski dru{tva ( ortaklak) vo razni zemji se javuvaat pod
razli~ni imiwa. Taka vo Francija se sre}avaat pod imeto Socie,te,s ge,ne,rales
ili Socie,te,s en nom collectif, vo Anglija partnership, a vo Germanija
handels gesellschaft. Tie pretstavuvaat najstar oblik na zdru`uvawe i se
javuvaat u{te vo sredniot vek, a vo Italija u{te vo 12 vek kako semejni
trgovski dru{tva.
Orta~kite dru{tva nastanuvaat vrz osnova na sloboden dogovor me|u
dve ili pove}e lica. ^lenovite na dru{tvoto vo dogovorot slobodno gi
51 )
Kaj nas spored Zakonot za trgovski dru{tva toa e na primer trgovec poedinec.
52 )
Spored na{iot Zakon za trgovski dru{tva postoi mo`nost dru{tvo so ograni~ena
odgovornost da formira i edno lice {to ne soodvetstvuva na samiot termin dru{tvo bidej}i
poimot dru{tvo obi~no podrazbira pove}e od eden.
53 )
Kaj nas vo vrska so ovaa problematika so Zakonot za trgovski dru{tva se voveduvaat
terminite : dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko u~estvo ili
mnozinsko pravo na odlu~uvawe, zaemno u~estvo, zavisno, vladeja~ko dru{tvo , holding i
dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki.
54 )
Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem ”, Skopje , 1991 god., str. 22.

34
utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski, visinata na u~estvoto vo zaedni~kiot
kapital na sekoj ~len, u~estvoto vo odlu~uvaweto za rabotata, visinata i
na~inot na u~estvoto vo ostvarenata dobivka itn.
Odnosite i odgovornostite na ~lenovite na dru{tvoto kon treti lica se
striktno i rigorozno regulirani vo zakonodavstvata na skoro site zemji. Kon
doveritelite na dru{tvoto ~lenovite na javnite trgovski dru{tva odgovaraat
li~no, solidarno i neograni~eno. 55)
Ovie dru{tva sekoga{ rabotat pod zaedni~ka firma i preku edinstvena
smetka. Imeto na firmata obi~no se sostoi od imiwata na site ortaci ( ako e
nivniot broj mal) ili na nekoi od niv so dopolnitelni zborovi “ i kompanija ”,
“ i sin ” i sl.
Komanditnite dru{tva ( taen ortaklak) se poslo`en vid na zdru`uvawe
i preoden oblik kon akcionerski dru{tva. Imeto doa|a od italijanskiot zbor
“acomandite” {to zna~i vlog vo smisla na glavnica. Vo Francija tie se
narekuvaat Socie,te,s en commandite, vo Anglija limited partnership (
ograni~en ortaklak) , a vo Germanija Kommanditgesellschaft.
Komanditnite dru{tva imaat isti op{ti karakteristiki kako i javnite
trgovski dru{tva vo odnos na celite i reguliraweto na vnatre{nite odnosi. No
postojat i brojni su{tinski razliki. Kaj ovie dru{tva pokraj javnite ~lenovi
postojat i t.n. tajni ~lenovi ili komanditori koi vnesuvaat svoj kapital vo
zaedni~kata firma, no ne se zabele`uvaat vo registarot i ne snosat solidarna i
neograni~ena odgovornost kon doveritelite tuku samo do visinata na svojot
vlog i ne u~estvuvaat vo upravuvaweto so firmata. Nivniot udel vo
ostvareniot profit e vo srazmer so visinata na vlogot i se regulira vo me|
usebniot dogovor.
Poseben oblik na ovie dru{tva se t.n. komanditni dru{tva so akcii
kade visinata na komanditniot kapital odnapred se opredeluva i se deli na
akcii koi mo`at da bidat i predmet na kupoproda`ba. Me|utoa, upravuvaweto
go vr{at javnite ~lenovi i snosat solidarna i neograni~ena odgovornost, a
tajnite ~lenovi imaat pravo da u~estvuvaat vo izbor na nadzorniot odbor i
~lenovite imaat uvid samo vo bilansot na akcionerskiot del od kapitalot. Ovie
dru{tva ne izbiraat upraven odbor, tuku rabotite gi vr{at javnite ~lenovi.
Akcionerskite dru{tva pretstavuvaat najrasprostranet oblik na
dru{tva. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,s anonymes ( S.A.) , vo SAD
- Stock corporation ili incorporated (Corp.) ili (INC.), vo Velika Britanija-

55 )
Li~nata odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak oddelno. Solidarnata
odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak za site, {to zna~i deka doveritelite na firmata
mo`at da baraat od koj i da e ortak da go izmiri celiot iznos na obvrskata, bez ogled na
visinata na negoviot udel, a reguliraweto na negovite odnosi so drugite ortaci e interna rabota
na firmata. Neograni~ena odgovornost zna~i deka sekoj ~len na dru{tvoto odgovara so
celokupniot svoj imot.

35
Company limited by shares (“ Limited ” ili “ Ltd. ”) , vo Germanija-
Aktiengesellschaften ( A.G.) itn.
Iznosot na vkupniot osnova~ki kapital kaj ovie dru{tva e odnapred
utvrden i podelen na pogolem broj ednakvi delovi ( akcii- actions, shares,
aktien) i se uplatuvaat vrz osnova na javno zapi{uvawe od strana na
akcionerite (za akcionerskite dru{tva koi se sli~ni so akcionerskite dru{tva od
na{iot Zakon za trgovski dru{tva pove}e }e stane zbor vo delot vo koj }e
govorime za vidovite pretprijatija vo na{ata zemja).
Dru{tvata so ograni~ena odgovornost se razvile od akcionerskite
dru{tva kako specifi~en vid na zdru`uvawe na kapital. Tie se javile najnapred
vo Germanija- Gesellschaft Mit beschrankter Haftung ( G.m.b.H.), potoa
vo Anglija - Private limited company, a podocna vo Francija - Socie,te,
a,responsabilite, limite,e (Srl).
Kaj ovie dru{tva vkupniot kapital ne e podelen na ednakvi delovi,
tuku se formira so vnesuvawe na kapital na pogolem broj kapitalisti vo ista ili
razli~na visina, vrz osnova na me|useben dogovor vo koj se utvrduvaat
upravuva~kite prava. Sekoj od ~lenovite odgovara solidarno, no do visinata
na vlo`eniot kapital.
Kako zdru`eni pretprijatija vo svetot poznati se slednite formi i toa:
karteli, trustovi, koncerni i holding kompanii. 56
Kartelite se zdru`enija na pretprijatija od ista dejnost osnovani zaradi
steknuvawe na monopolska polo`ba na pazarot. Pretprijatijata ~lenovi na
kartelot i ponataka ostanuvaat samostojni vo pogled na upravuvaweto,
proizvodstvoto, komercijalnoto i finansiskoto rabotewe. Isklu~ok pretstavuva
specifi~niot vid na kartel t.n. sindikat kade pretprijatijata ja gubat
komercijalnata samostojnost.
Koncernite se zdru`enija na pretprijatija od isti ili razli~ni granki i
dejnosti kade postoi cvrsto finansisko povrzuvawe, a vo drug pogled
pretprijatijata se samostojni. Upravuvaweto so koncernot se izvr{uva preku
kapitalot, zaedni~ka uprava i sl. Za razlika od kartelot koj be{e naso~en kon
pazarot, koncernot e pove}e naso~en kon zaedni~kata organizacija,
proizvodstvoto, upravata, finansiraweto i sl., a so cel za postignuvawe na
poracionalno proizvodstvo, zgolemuvawe na produktivnosta na trudot,
ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto.
Trust e oblik na zdru`uvawe kade pretprijatijata skoro vo celost ja
gubat svojata samostojnost. Nastanuva novo pretprijatie so zaedni~ko
rakovodstvo, a porane{nite sopstvenici stanuvaat akcioneri. Trustot te`nee
kon monopolska polo`ba na pazarot preku sozdavawe na vertikalno
proizvodno povrzuvawe. Povrzuvaweto treba da obezbedi maksimalna
56 )
So zdru`uvawe na pretprijatijata od pove}e zemji se sozdavaat t.n. multinacionalni
kompanii.

36
produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost so {to }e poevtini proizvodstvoto
i }e se postigne finansiska stabilnost.
Holding kompanii se sli~ni so koncernite, no se zanimavaat isklu~ivo
so upravuvawe so kapitalot.
2. Pretprijatijata vo dr`avna sopstvenost postojat vo site dr`avi so
pazarna ekonomija, a predvideni se i so na{iot Zakon za trgovski dru{tva.
Ovie pretprijatija obi~no se sre}avaat vo oblasta na odbranata (pretprijatija za
proizvodstvo na oru`je i municija), potoa vo prometot so tutun ili alkohol i sl.
, a zaradi obezbeduvawe na stabilni fiskalni izvori , potoa vo odredeni
dejnosti kade treba da se za{titi javniot interes kako na primer elektrocentrali,
vodovod, javen soobra}aj, dr`avni `eleznici , PTT i sl.
Ovie pretprijatija se javuvaat kako dr`avni pretprijatija so poseben
status.
Dr`avnite pretprijatija so poseben status se osnovaat so posebna
odluka i so sredstva od dr`avniot buxet. Vo raboteweto ne gi po~ituvaat
komercijalnite motivi. Opredeluvaweto na na~inot na nivnata rabota i
upravuvaweto so niv e napolno vo ingerencija na dr`avnata administracija.
3. Pretprijatijata vo me{ovita sopstvenost se pretprijatija kade
sopstvenosta e del privatna (na pravni i fizi~ki lica), a del dr`avna
sopstvenost. Vo svetot tie se javuvaat kako me{oviti akcionerski dru{tva so
akcii {to pokraj dr`avata gi zapi{uvaat i privatno pravnite i fizi~kite lica ili
nastanuvaat so otkupuvawe na pogolem del od akciite od nekoe privatno
pretprijatie. Rabotat spored vostanovenite metodi na privatnite pretprijatija,
no upravuvaweto so niv go vr{at soodvetnite dr`avni organi ili od niv
imenuvan upraven organ. 57)
Nekoi avtori pod terminot me{ovita sopstvenost ja podveduvaat i
me{ovitata sopstvenost na doma{en i stranski kapital. Vo ovoj slu~aj me|utoa
ne se raboti za me{ovit kapital spored sopstvenosta, tuku spored pripadnosta
kon odredena teritorijalna zaednica.

2. Oblici na pretprijatija vo makedonskoto stopanstvo

Na{iot Zakon za trgovski dru{tva 58) site subjekti koi se zanimavaat

so stopanska aktivnost gi ozna~uva kako trgovci. Inaku, voobi~aeno e pod
57
Takvi na primer kaj nas so Zakonot za trgovski dru{tva se t.n. dru{tva so u~estvo na
dr`avata.
58 )
Zakon za trgovski dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96

37
poimot trgovec da se podrazbere lice anga`irano vo proda`ba na malo
( prodavnica). No pri ozna~uvaweto na site subjekti kako trgovci, pojdovna
osnova e toa {to site subjekti bilo da se zanimavaat so trgovija na malo ili so
trgovija na golemo , ili so proizvodstvo ili pak so uslugi, na odreden na~in se
involvirani vo trguvawe (kupoproda`ba) na stoki ili uslugi.
Vo taa smisla pod poimot trgovec spored Zakonot e sekoe pravno ili
fizi~ko lice koe samostojno trajno vr{i nekoja od slednive dejnosti:
-
kupuvawe i proda`ba na podvi`ni predmeti bez ogled dali se
prodavaat nepromeneti, obraboteni ili preraboteni;
-
trguvawe so hartii od vrednost;
-
nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivna obrabotka ili
prerabotka za drugi, kako i zanaet~iska dejnost pod uslov
raboteweto da go nadminuva obemot na " pomal zanaet",
-
bankarski dejnosti;
-
osiguruvawe;
-
prevoz na lica i stoki;
-
komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing;
-
trgovsko zastapuvawe i posreduvawe;
-
ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativna dejnost, marketing ili
vr{ewe na drugi trgovski uslugi;
-
proizvodstvo na filmovi, video-kaseti, audiovizuelni zapisi,
softver, kako i drugi sli~ni dejnosti;
-
izdava~ka i pe~atarska dejnost i drugi raboti povrzani so trgovija
so knigi i umetni~ki tvorbi, i
-
kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nepodvi`ni imoti so cel za
proda`ba.
Pokraj toa, za trgovec se smeta i sekoe lice koe vo vid na zanimawe
vr{i deloven potfat {to spored prirodata i obemot na dejnosta bara da bide
organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti.
Ne se smetaat za trgovci:
-
fizi~kite lica koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost
(zemjodelci) ,
-
zanaet~iite i lica koi vr{at uslugi ili slobodni zanimawa , osven
ako nivnata dejnost mo`e da se opredeli kako deloven potfat koj
spored prirodata i obemot bara da bide organiziran i voden na
na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti, i
-
licata koi vr{at ugostitelski uslugi so izdavawe na sobi vo svoite
`iveali{ta.
Zakonot razlikuva mal trgovec, trgovec poedinec i trgovski dru{tva.

38
 2.1. Mal trgovec

Dejnosti koi se smetaat za dejnosti so mal obem ( mal biznis , malo

stopanstvo), na~inot na vodeweto na trgovskite knigi i sl. vo zavisnost od
goleminata na delovniot potfat vo soodvetnata dejnost se ureduvaat so
poseben propis na ministerstvoto nadle`no za rabotite na finansiite.
Toa se dejnosti so nezavisna sopstvenost i nezavisno sopstveno
rabotewe na koe celta mu e pred sé samata operacionalizacija na dejnosta,
odnosno profitot. Ovie trgovci u{te se narekuvaat mali firmi, mali
pretpriema~i ili u{te i semejni firmi bidej}i se poka`ale kako mo{ne pogoden
oblik za vklu~uvawe vo rabota na ~lenovi od semejstvoto na sopstvenikot na
dejnosta.
Mo`e da se ka`e deka kako takvi se: trgovijata na malo, servisnite
uslugi, manifakturite, proda`ba na cve}e, taksi vozewe, knigovodstveni
uslugi i sl.

2. 2.Trgovec poedinec

Trgovec poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite

{to pogore gi spomenavme vo vid na zanimawe. Toj e edinstven sopstvenik
na raboteweto, odnosno zanimaweto, koj pokraj toa {to ja vr{i dejnosta na
sopstvenata firma vo vid na zanimawe, ja vr{i i celokupnata kontrola, snosi i
celosna li~na odgovornost za prezemenite obvrski so celiot svoj imot, se
javuva kako glaven pregovara~ vo sklu~uvaweto na dogovori so treti lica ,
siot ostvaren profit od raboteweto e negova li~na sopstvenost i samiot
odlu~uva za raspredelbata. Trgovecot poedinec ne mo`e da bide pravno lice
( na pr. dru{tvo), tuku samo fizi~ko lice.
Dejnosta {to ja vr{i trgovecot poedinec e vo tesna vrska so negovata
profesionalna osposobenost.
Trgovec poedinec se zapi{uva vo trgovskiot registar vrz osnova na
prijava vo koja se naveduva:
- imeto i prezimeto, mestoto na `iveewe, adresata i mati~niot broj,
- firmata pod koja }e se vr{i dejnosta,
- sedi{teto i adresa od kade }e se vr{i dejnosta, i
- predmetot na rabotewe.

39
 Firmata na trgovec poedinec gi sodr`i negovoto li~no ime, tatkovoto
ime i prezimeto, a mora da ja sodr`i i oznakata "TP".

2.3. Trgovski dru{tva

Spored Zakonot za trgovski dru{tva postojat pove}e oblici na

pretprijatija vo forma na trgovski dru{tva i toa : javno trgovsko dru{tvo,
komanditno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost i komanditno
dru{tvo so akcii.
Posebna forma na pretprijatija so ~isto privaten kapital se i t.n. tajni
dru{tva, a so Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica se voveduva i
terminot za{titno dru{tvo.59
Pokraj toa, vo Zakonot za trgovski dru{tva se predviduva i postoewe
na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata ( dr`avni pretprijatija), potoa dru{tva
so u~estvo na dr`avata ( me{oviti pretprijatija na privaten i dr`aven kapital) i
stranski trgovski dru{tva.
Isto taka postojat i odredeni formi na zdru`uvawa na pretprijatijata
( povrzani dru{tva).

2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo

Javnoto trgovsko dru{tvo e zdru`uvawe na dve ili pove}e pravni ili

fizi~ki lica koi na doveritelite za obvrskite na dru{tvoto im odgovaraat li~no i
neograni~eno solidarno so siot svoj imot.
Javnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo sklu~en me|u
sodru`nicite vo pismena forma pri {to potpisite na sodru`nicite se zaveruvaat
so notarski akt.

59 )
Za{titno dru{tvo e dru{tvo koe vrabotuva najmalku pet lica od koi najmalku 40% se
invalidni lica od vkupniot broj na vraboteni, od koi najmalku polovinata se lica so o{teten
vid, so o{teten sluh, telesno invalidni lica, lica so pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lica so
kombinirani pre~ki i lica so psihozi koi poradi stepenot na o{tetuvaweto imaat specifi~ni
potrebi pri vrabotuvaweto i raboteweto.( Sl. vesnik na RM., br. 44/2000, str. 2491).

40
 Dogovorot za javno dru{tvo sodr`i odredbi za : prezimeto i imeto,
dr`avjanstvoto i mestoto na `iveewe, adresa na sodru`nicite ili firmata i
sedi{teto na sodru`nicite ako se pravni lica; firma i sedi{te na javnoto
dru{tvo; predmet na rabotewe na javnoto dru{tvo; vidot i goleminata na
vlogot na sekoj sodru`nik i procenata na negovata vrednost; na~inot na
li~noto u~estvo vo rabotata na dru{tvoto na sekoj sodru`nik; na~inot na
raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubite; na~inot na
upravuvawe i zastapuvawe na javnoto dru{tvo, na~inot na donesuvawe na
odlukite i drugi pra{awa opredeleni so Zakonot za trgovski dru{tva.
Javnoto dru{tvo mo`e da vr{i dejnost povrzana so opredeleno
zanimawe ako me|u sodru`nicite ili vrabotenite ima lice koe ima soodvetna
kvalifikacija, ako so zakon ne e opredeleno site sodru`nici ili pogolemiot broj
sodru`nici na javnoto dru{tvo da ja imaat propi{anata kvalifikacija za
dejnosta koja e povrzana so opredeleno zanimawe.
Firmata na javnoto dru{tvo gi sodr`i prezimiwata i imiwata, odnosno
firmata ili skratenata firma najmalku na eden sodru`nik na dru{tvoto i
oznakata " i dr.", ako vo firmata ne se sodr`ani prezimiwata i imiwata na site
sodru`nici. Vo firmata se sodr`ani i zborovite " javno trgovsko dru{tvo" ili
kratenkata " JTD".
Javnoto dru{tvo se zapi{uva vo trgovskiot registar. Prijavata za upis
sodr`i firma i sedi{te na dru{tvoto, predmet na rabota, li~no ime, zanimawe i
mesto na `iveewe na sekoj sodru`nik, dr`avjanstvo, a za pravno lice negovata
firma i sedi{te, potoa na~in na upravuvawe i zastapuvawe na dru{tvoto i
na~in na donesuvawe na odlukite.
Sodru`nicite mo`at vo dru{tvoto da vlo`at pari, predmeti, prava, trud i
uslugi , a nivnite vlogovi ne mora da bidat ednakvi. Vrednosta na
nepari~niot vlog sodru`nicite spogodbeno ja utvrduvaat vo pari. Udelot vo
dru{tvoto mo`e da se prenesuva na treto lice samo so soglasnost na site
sodru`nici, a prenosot na udelot se vr{i so akt vo pismena forma.
So dru{tvoto upravuvaat site sodru`nici, no ako se dogovorat toa
mo`at da go doverat na eden ili pove}e sodru`nici pri {to drugite vo toj
slu~aj se isklu~eni od upravuvaweto. Sodru`nicite mo`at da go prenesat
ovlastuvaweto za upravuvawe i na treto lice ako e toa predvideno so
dogovorot za dru{tvoto i ako so toa se soglasat drugite sodru`nici, no vo ovoj
slu~aj za rabotata na toa treto lice odgovara sodru`nikot koj go prenesol
upravuvaweto.
Ovlastuvaweto za upravuvawe se dava za raboti koi spa|aat vo
voobi~aenoto rabotewe na dru{tvoto, a za rabotite koi ne spa|aat vo
voobi~aenoto rabotewe neophodno e odlukata da bide donesena od strana na
site sodru`nici bez razlika dali so dogovorot za dru{tvoto upravuvaweto mu e
dovereno na eden ili pove}e sodru`nici ili drugi lica.

41
 Sodru`nikot mo`e da se otka`e od doverenoto upravuvawe ako za toa
postoi zna~ajna pri~ina kako {to e popre~uvaweto od drugite sodru`nici da
go vr{i doverenoto upravuvawe ili koga toa mu e onevozmo`eno poradi
negovata zdravstvena sostojba. Otka`uvaweto se pravi vo opredelen otkazen
rok koj iznesuva najmalku tri meseci, no mo`e i pred toj rok dokolku
navistina postoi opravdana pri~ina.
Upravitelite pod odredeni uslovi mo`at da bidat i otpovikani.
Sodru`nicite koi ne se upraviteli imaat pravo da dobijat izve{taj za
sostojbata na knigite i za spisite na dru{tvoto i da postavat pismeni pra{awa
za upravuvaweto so dru{tvoto na koi mora da im se odgovori pismeno. Vo
vrska so ova tie imaat pravo vo sedi{teto na dru{tvoto samite da se zapoznaat
so trgovskite knigi, so dogovorite, korespondencijata, zapisnicite i so site
drugi spisi i dokumenti, a imaat pravo i da dobijat kopii od tie spisi i
dokumenti, kako i da baraat pomo{ na stru~no lice izbrano od listata
utvrdena od strana na registarskiot sud.
Odlukite vo dru{tvoto se donesuvaat vo soglasnost so site sodru`nici
na koi im e dovereno upravuvaweto ako so dogovorot ne e predvidena i
mo`nosta za mnozinsko odlu~uvawe.
Sekoj sodru`nik e ovlasten za zastapuvawe na dru{tvoto. So
dogovorot za dru{tvoto sodru`nicite mo`at da ovlastat eden ili pove}e
sodru`nici za zastapuvawe pri {to drugite se isklu~eni. Ovlastenite sodru`nici
za zastapuvawe mo`at sekoj samostojno da go zastapuva dru{tvoto, no mo`e
da bide i kolektivno zastapuvawe. Zastapuvaweto mo`e vo opredelen rok od
tri meseci da se otka`e, a mo`e da bide po tu`ba na drugite sodru`nici i
odzemeno.
Dobivkata i zagubata na dru{tvoto se delat me|u sodru`nicite
srazmerno na udelot na sekoj sodru`nik vo dru{tvoto, ako so dogovorot za
dru{tvoto poinaku ne e opredeleno.
Javnoto dru{tvo prestanuva so: istekot na vremeto za koe e
osnovano; odluka na sodru`nicite; otvorawe na ste~ajna postapka nad
dru{tvoto; smrt na bilo koj od sodru`nicite, odnosno so prestanok na
sodru`nik- pravno lice, ako poinaku ne e opredeleno so dogovorot za
dru{tvoto; otvorawe na ste~ajna postapka nad bilo koj od sodru`nicite; otkaz
na nekoj od sodru`nicite; pravosilna sudska odluka i vo drugi slu~ai
opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.

2.3.2. Komanditno dru{tvo

42
 Komanditno dru{tvo e dru{tvo vo koe se zdru`uvaat dve ili pove}e
lica od koi najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto
solidarno i neograni~eno so siot svoj imot ( t.n. komplementar), a najmalku
eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo do iznosot na
zapi{aniot vlog vo dru{tvoto ( t.n. komanditor).
Komplementarite u~estvuvaat najmalku so edna pettina vo vkupniot
iznos na vlogovite.
Komanditnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo koj e vo
pismena forma, a potpisite zavereni so notarski akt.
Dogovorot sodr`i : firma, sedi{te, predmet na rabotewe, imeto i
mestoto na `iveewe, odnosno firmata i nejzinoto sedi{te, dr`avjanstvo i
adresa na sodru`nicite, vkupniot iznos na vlogot, vidot i soodnosot na
oddelnite vlogovi, na~in i vreme na uplata na vlogot, na~inot na raspredelba
na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubata, na~inot na upravuvawe i
zastapuvawe na dru{tvoto i na~inot na donesuvawe odluki i drugi odredbi so
koi se ureduvaat odnosite me|u sodru`nicite.
Prijavata za upis vo trgovskiot registar ja podnesuvaat
komplementarite. Imiwata na komanditorite pri objavuvaweto na upisot
sudot ne mo`e da gi objavi bez nivna soglasnost.
Firmata na komanditnoto dru{tvo sodr`i prezime i ime, odnosno
firmata ili skratenata firma barem na eden od komplementarite, a ako se
pove}e i oznakata " i dr.", kako i zborovite " komanditno dru{tvo" ili
kratenkata " KD". Prezimeto i imeto na komanditorot ne se zapi{uva vo
firmata.
Pravata i obvrskite me|u sodru`nicite se ureduvaat so dogovorot za
dru{tvoto , a ako toa tamu ne e napraveno za oddelni pra{awa toga{ se
primenuvaat odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva.
Na li~no u~estvo vo rabotite na komanditnoto dru{tvo e obvrzan
samo komplementarot, no so dogovorot mo`e da bide obvrzan i
komanditorot.
So komanditnoto dru{tvo upravuvaat komplementarite, a
komanditorite nemaat takvo pravo, nitu pak imaat pravo da im se
sprotvstavuvaat na odlukite i postapkite na komplementarite dokolku tie
odluki ne se nadvor od granicite na redovnoto rabotewe na dru{tvoto. Me|
utoa, komanditorot ima pravo da bara da mu se soop{ti sodr`inata na
trgovskite knigi na dru{tvoto i na spisite, kako i da postavuva pra{awa
pismeno na koi treba da mu se odgovori isto taka pismeno.
Udelite vo komanditnoto dru{tvo mo`at da bidat preneseni na treto
lice samo so soglasnost na site sodru`nici na komanditnoto dru{tvo.

43
 Komanditorot u~estvuva vo raspredelbata na dobivkata na dru{tvoto
srazmerno na uplateniot vlog, a u~estvuva i vo pokrivawe na zagubite na
dru{tvoto do visinata na zapi{aniot vlog.
Komanditorot ne mo`e da go zastapuva dru{tvoto . Toj i ne odgovara
za obvrskite na dru{tvoto samo ako go uplati siot vlog za koj se obvrzal so
dogovorot za dru{tvoto. Ako ne go uplatil siot vlog toga{ odgovara na
doveritelite na dru{tvoto neposredno i solidarno so drugite sodru`nici do
iznosot na dogovoreniot vlog namalen za uplateniot del.
Komanditnoto dru{tvo prestanuva ako : od nego istapat site
komplementari; nad komplementar bide sproveden ste~aj; komplementar ja
zagubi delovnata sposobnost; ako umren komplementar koj bil edinstven
komplementar i na koj site negovi naslednici se maloletnici ne mo`e da bide
zamenet so nov komplementar ili komanditnoto dru{tvo da se preobrazi vo
dru{tvo so ograni~ena odgovornost; sudska odluka i vo drugi slu~ai
opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.
Site drugi raboti koi ne bea spomenati se isti kako i kaj javnoto
trgovsko dru{tvo.

2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost

1. Osnovawe, izmeni i prestanok

Dru{tvo so ograni~ena odgovornost e dru{tvo vo koe sodru`nicite

u~estvuvaat so po eden vlog ( osnoven vlog) vo odnapred dogovorenata
osnovna glavnina na dru{tvoto. Dru{tvoto mo`e da ima najmnogu 50
sodru`nici ~ii vlogovi mo`at da bidat razli~ni, no isto taka dru{tvo so
ograni~ena odgovornost mo`e da osnova i edno lice koe se ozna~uva kako
edinstven sodru`nik.
Za obvrskite na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost sodru`nicite ne
odgovaraat. No tie se obvrzani sprema dru{tvoto na davawa i drugi obvrski
opredeleni so dogovorot.
Vsu{nost, garancija za nivnoto rabotewe e osnovnata glavnina koja
dokolku se namali od bilo koi pri~ini pod opredeleniot iznos od 5.000 DM
iznosot mora da bide zgolemen do toj iznos vo rok od edna godina osven ako
dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo toj rok ne bide pretvoreno vo

44
dru{tvo od nekoja druga forma. Ako vo rokot od edna godina iznosot ne bide
zgolemen toga{ sekoe lice koe ima praven interes mo`e so tu`ba da bara
prestanok na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost otkako prethodno }e gi
predupredi negovite pretstavnici taa sostojba da ja usoglasat so zakonot. Ako
sostojbata prestane do denot koga sudot }e donese odluka od prv stepen
postapkata se zapira.
Sodru`nicite i upravitelite mu odgovaraat na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost solidarno za {tetata {to mu e pri~ineta so umisla ili od krajno
nevnimanie i koja nastanala poradi nevnesuvawe ili nepravilno vnesuvawe na
vlogovite vo predmeti, poradi previsoka procena na vrednosta na tie vlogovi
ili poradi bilo kakvo drugo {tetno odnesuvawe vo postapkata za osnovawe na
dru{tvoto. Ako nadomestuvaweto na {tetata e nu`no zaradi obezbeduvawe na
obvrskite kon treti lica , dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne mo`e da go
otka`e baraweto za ot{teta, nitu mo`e da se spogoduva vo pogled na toa
barawe.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se osnova so dogovor koj go
sklu~uvaat site osnova~i vo pismena forma. Ako dru{tvoto go osnova edno
lice, dogovorot se zamenuva so izjava na osnova~ot. Dogovorot, odnosno
izjavata sodr`i:
- imeto i mestoto na `iveewe, dr`avjanstvo i adresa na sodru`nicite,
odnosno firmata i sedi{teto ako osnova~ot e pravno lice,
- firmata i sedi{teto na dru{tvoto,
- predmetot na rabotewe na dru{tvoto,
- vremetraewe na dru{tvoto,
- iznosot na osnovnata glavnina i iznosot na osnovniot vlog na sekoj
sodru`nik oddelno, ako osnovniot vlog se sostoi od predmeti i prava, mora tie
podrobno da se opi{at i da se nazna~i nivnata vrednost,
- na~inot i vremeto na uplata na pari~nite vlogovi {to se uplatuvaat vo
celost,
- na~inot i merilata na raspredelba na dobivkata i na~inot na
pokrivawe na zagubata,
- upravuvaweto na dru{tvoto,
- pravata i obvrskite {to sodru`nicite gi imaat pokraj uplatata na
osnovniot vlog, i
- zastapuvaweto na dru{tvoto.
So dogovorot za dru{tvoto mo`at da se uredat i drugi pra{awa i
odnosi koi ne se sprotivni na zakonot.
Osnovnata glavnina na dru{tvoto se sostoi od zbirot na osnovnite
vlogovi na sodru`nicite i taa glasi na denari, a mo`e i na stranska valuta vo
denarska protivvrednost. Osnovnata glavnina ne mo`e da bide pomala od
10.000 DM vo denarska protivvrednost .

45
 Iznosot na osnovnite vlogovi mo`e da bide razli~en no tie ne mo`at da
bidat pomali od 200 DM vo denarska protivvrednost. Osnovnite vlogovi
mo`at da se sostojat i od predmeti {to gi prezema dru{tvoto.
Prijavata za upis na osnovaweto na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost vo trgovskiot registar ja potpi{uva upravitelot, odnosno site
upraviteli na dru{tvoto. Kon prijavata se podnesuvaat i dogovor za dru{tvoto,
aktot za nazna~uvawe na upravitel ili upraviteli na dru{tvoto, dokaz deka
sekoj sodru`nik uplatil najmalku edna tretina od osnovniot vlog vo pari i
dokaz deka e uplatena najmalku polovina od osnovnata glavnina.
Sekoj sodru`nik ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so
dru{tvoto i vo raspredelbata na dobivkata, da bide izvestuvan za raboteweto
na dru{tvoto, da gi razgleduva knigite i spisite na dru{tvoto, kako i pravo na
del od ostatokot na likvidacionata, odnosno ste~ajnata masa. Isto taka,
sodru`nicite imaat pravo na u~estvo vo raspredelbata na dobivkata koja e
utvrdena spored bilansot na uspehot ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku
ne e regulirano. Dobivkata se deli me|u sodru`nicite srazmerno spored
u~estvoto na udelite vo osnovnata glavnina, ako dogovorot za dru{tvoto
poinaku ne regulira.
Pokraj upla}awe na osnovniot vlog sodru`nicite mo`at da prezemat
obvrska i za ispolnuvawe na drugi dejstvija od imoten karakter kako {to e
li~no u~estvo vo raboteweto na dru{tvoto, osven kako izbrani funkcioneri.
Goleminata na udelot na sodru`nik vo dru{tvoto se opredeluva
spored goleminata na osnovniot vlog {to go prezel sodru`nikot dokolku so
dogovorot ne e poinaku opredeleno. Sodru`nikot mo`e da ima samo eden udel
vo dru{tvoto. Eden udel mo`e da pripa|a na pove}e sopstvenici , a site tie se
smetaat za eden sodru`nik. Potvrdata za udel izdadena na sodru`nik ne e
hartija od vrednost. No, udelite se prenoslivi i mo`at da se nasleduvaat na
na~in i postapka predvideni so dogovorot. Isto taka sodru`nicite mo`at da go
zalo`at svojot udel.
Sodru`ni~kiot odnos vo dru{tvoto mo`e da prestane so smrt na
sodru`nikot, prestanok na pravno lice sodru`nik, istapuvawe na sodru`nikot
od dru{tvoto, isklu~uvawe na sodru`nikot od dru{tvoto i otvorawe na
ste~ajna postapka nad sodru`nikot.
Izmena na dogovorot za dru{tvoto se vr{i so odluka na sobirot na
sodru`nicite, donesena najmalku so tri~etvrtinsko mnozinstvo od vkupniot
broj glasovi ili vo soglasnost so uslovite predvideni vo dogovorot.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost prestanuva so : istekuvawe na
vremeto opredeleno vo dogovorot za dru{tvoto, so odluka na sodru`nicite, so
odluka za spojuvawe so drugo dru{tvo, odnosno podelba, so sproveduvawe
na ste~aj, so odluka na registarskiot sud, so drugi osnovi predvideni vo
dogovorot ili vo drugi slu~ai opredeleni so zakon.

46
 Dru{tvo osnovano od edno lice vo koe sopstvenik na udelot e fizi~ko
lice prestanuva so smrtta na toa lice, ako so dogovorot ne e opredeleno
poinaku ili ako naslednicite ne baraat dru{tvoto da prodol`i da raboti. Koga
sopstvenik na udel na dru{tvo koe e osnovano od edno lice e pravno lice,
dru{tvoto prestanuva so prestanokot na pravnoto lice.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne prestanuva ako eden ili
pove}e sodru`nici padnat pod ste~aj ili ja zagubat delovnata sposobnost , nitu
kako posledica na smrtta na eden od sodru`nicite ako so dogovorot za
dru{tvoto ne e poinaku opredeleno.

2. Organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost

Kako organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se javuvaat

sobirot na sodru`nicite, upravitel ( upraviteli) i nadzoren odbor.
Sobirot na sodru`nicite go so~inuvaat site sodru`nici. Se svikuva
najmalku edna{ godi{no, a gi vr{i slednive raboti:
- gi razgleduva i usvojuva godi{nata smetka i godi{niot izve{taj i
odlu~uva za raspredelbata na dobivkata i pokrivawe na zagubite ako vo
dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno;
- gi imenuva i razre{uva upravitelot, odnosno upravitelite, ja utvrduva
nivnata nagrada i go vr{i pravoto na rabotodava~ sprema niv,
- re{ava za izborot i razre{uvaweto na ~lenovite na nadzorniot odbor,
ako spored dogovorot za dru{tvoto e opredeleno ovoj organ da se obrazuva
ili ako se obrazuva spored zakonot,
- donesuva odluka za vra}awe na dopolnitelnite uplati;
-donesuva odluka za vr{ewe kontrola nad raboteweto na dru{tvoto i
gi imenuva kontrolorite;
- gi pokrenuva barawata za nadomest na {tetata {to ja ima dru{tvoto
od {tetata {to nastanala vo vrska so negovoto osnovawe i upravuvawe
sprema upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na nadzorniot odbor ili
kontrolorite, i odlu~uva za imenuvaweto zastapnik za vodewe na sporovite
ako dru{tvoto ne mo`e da go zastapuvaat upravitelot, odnosno upravitelite ili
~lenovite na nadzorniot odbor,
- go odobruva sklu~uvaweto na dogovori za nabavka na oprema za
sopstveni potrebi i nepodvi`ni predmeti vo iznos {to e pogolem od edna
pettina od osnovnata glavnina;

47
 - odobruva sklu~uvawe na dogovori koi dru{tvoto gi sklu~uva so svoj
sodru`nik, upravitel ili so nivnite bliski rodnini, osven ako sklu~uvaweto na
ovie dogovori ne spa|a vo voobi~aenata dejnost na dru{tvoto i
- gi vr{i i drugite raboti utvrdeni so Zakonot za trgovski dru{tva, a so
dogovorot za dru{tvoto mo`e da se utvrdi sobirot da odlu~uva i za drugi
pra{awa.
Upravitel , odnosno upravitelite-Se raboti vsu{nost za rakovoditel
( direktor) na dru{tvoto koj rakovodi , a ne upravuva so dru{tvoto. Za
upravitel mo`e da bide imenuvano fizi~ko lice koe e delovno sposobno, ne
mora da bide sodru`nik vo dru{tvoto, a za negovo imenuvawe odlu~uva
sobirot na sodru`nicite.
Ovlastuvawata na upravitelot, odnosno upravitelite se opredeluvaat so
dogovorot za dru{tvoto, a ako toa ne e napraveno tie mo`at da gi izvr{uvaat
site akti i dejstva vo upravuvaweto vo interes na dru{tvoto.
Upravitelot, odnosno upravitelite mo`at da bidat otpovikani so odluka
na sodru`nicite koi pretstavuvaat pove}e od polovina od udelite vo dru{tvoto.
Za otpovikuvaweto treba da bide doka`ana vina inaku vo sprotivno
upravitelot (te) ima pravo na nadomest na {teta. Upravitelot (te) mo`at da
bidat otpovikani i od sudot dokolku toa go bara nekoj od sodru`nicite, no
samo ako se raboti za upravitel koj e vo isto vreme i sodru`nik.
So dru{tvoto so eden sodru`nik upravuva sodru`nikot li~no ili od
nego imenuvan upravitel, odnosno upraviteli. Ako edinstveniot sodru`nik e
pravno lice so dru{tvoto upravuva negoviot upravitel, odnosno upraviteli
imenuvani od pravnoto lice.
Nadzoren odbor- Obrazuvaweto na nadzorniot odbor na
dru{tvoto e zadol`itelno spored zakonot dokolku dru{tvoto ima osnovna
glavnina pogolema od 100.000 DM vo denarska protivrednost, ili ima pove}e
od 20 sodru`nici ili ako godi{niot prose~en broj na vraboteni vo dru{tvoto
nadminuva 200.
Ako dru{tvoto ne gi ispolnuva ovie uslovi toga{ vo dru{tvoto mo`e,
no ne mora da postoi nadzoren odbor. Vo toj slu~aj negovoto postoewe treba
da bide predvideno so dogovorot za dru{tvoto. Dokolku vo dru{tvoto ne se
obrazuva nadzoren odbor mo`e da se imenuva kontrolor.
^lenovite na nadzorniot odbor (odnosno kontrolorot) gi imenuva
sobirot na sodru`nicite, a vo dru{tvoto osnovano od edno lice gi imenuva
edinstveniot sodru`nik. Kaj dru{tvoto osnovano od pove}e lica prviot
nadzoren odbor, odnosno kontrolor mo`e da se imenuva so dogovorot za
dru{tvoto.
Nadzorniot odbor se sostoi od najmalku tri ~lena i vo nego ne mo`at
da bidat imenuvani upravitelite, vrabotenite vo dru{tvoto, sopruzite, rodninite

48
na upravitelite i vrabotenite vo dru{tvoto po prva linija i po strani~na linija
do tret stepen i lica so presuda li{eni od pravoto da vr{at reviziski raboti.
Otpovikuvawe na ~len na nadzoren odbor, odnosno na kontrolor se
vr{i od strana na sobirot na sodru`nicite so dvotretinsko mnozinstvo od site
glasovi.
Nadzorniot odbor se sostanuva najmalku tri pati vo tekot na edna
delovna godina. Negova zada~a e da go sledi sproveduvaweto na dogovorot
za dru{tvoto, se gri`i za raboteweto so imotot na dru{tvoto i negovo
za~uvuvawe i mu podnesuva izve{taj na sobirot na sodru`nicite.

2.3.4. Akcionersko dru{tvo

1. Poim i osnovawe na akcionersko dru{tvo

Akcionersko dru{tvo e dru{tvo koe so statutot ima opredelena i na

ednakvi delovi ( akcii)60) podelena glavnina, vo koja akcionerite u~estvuvaat

60 )
Akciite se hartii od vrednost koi mo`at da glasat na ime i na donositel, a spored
pravata koi tie gi davaat mo`at da bidat obi~ni ili prioritetni. Obi~nite akcii na nivnite
sopstvenici im davaat pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto, pravo na isplata na del od
dobivkata ( dividenda) i pravo na isplata na del od ostatokot od likvidaciskata, odnosno
ste~ajnata masa na dru{tvoto. Prioritetnite akcii pak na nivnite sopstvenici im davaat
mo`nost da nazna~uvaat ili da predlagaat opredelen broj ~lenovi na organite na dru{tvoto, no
pomalku od polovinata ili pak da imaat nekoi imotni prava taka {to imaat posebna korist vo
pogled na dobivkata ili imotot na dru{tvoto ili pak i dvete prava zaedno. Prioritetnite akcii
mo`at da bidat kumulativni i participativni.
Kumulativnata prioritetna akcija na nejziniot sopstvenik mu dava pravo na naplata
na kumuliranite neplateni dividendi pred naplatuvaweto na kakvi i da bilo dividendi na
sopstvenik na udelot na obi~ni akcii, vo soglasnost so odlukata za izdavawe akcii.
Participativnata prioritetna akcija pokraj utvrdenata dividenda dava i pravo na
isplata na dividenda koja im pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii vo soglasnost so
odlukata za izdavawe na akcii.
Sekoja akcija dava pravo na glas vo sobranieto na akcionerskoto dru{tvo.
Prioritetnite akcii soglasno so odredbite na zakonot mo`at da bidat izdadeni kako akcii bez
pravo na glas. Prava na pove}e glasovi ne se dopu{teni osven so odobrenie na Ministerstvoto
za stopanstvo.
Akcijata e sostavena od tri dela:
Prviot del se sostoi od obvivka na akcijata koja mora da gi sodr`i slednite podatoci:
oznaka deka e akcija, oznaka na vidot i rodot na akcijata, firmata i sedi{teto na izdava~ot na
akcijata, prezimeto i imeto, odnosno firmata na sopstvenikot na akcijata ako akcijata glasi na
ime, vkupniot pari~en iznos na koj se izdavaat akciite i brojot na akciite, rokovite za isplata
na dividendite, mestoto, datumot na izdavawe, seriskiot broj so kontrolen broj na akcijata,
potpisite na ovlastenite lica na izdava~ot na akcijata i pravata od akcijata.

49
so po edna ili pove}e akcii i ~ii{to obvrski se obezbedeni so siot imot na
dru{tvoto.
Akcionerite imaat obvrski na davawa utvrdeni so statutot i ne
odgovaraat za obvrskite na akcionerskoto dru{tvo.
Firmata na akcionerskoto dru{tvo mora da go izrazuva predmetot na
rabotewe na dru{tvoto po koja sleduvaat zborovite " akcionersko dru{tvo" ili
kratenkata " AD".
Osnovnata glavnina i akciite glasat vo denari , a mo`at vo
protivvrednost da bidat izrazeni i vo stranska valuta. Najmaliot
nominalen iznos na osnovnata glavnina koga akcionerskoto dru{tvo se
osnova preku javen povik iznesuva 50.000 DM vo denarska protivvrednost, a
bez javen povik 20.000 DM vo denarska protivvrednost.61)
Najmaliot nominalen iznos na akcijata ne mo`e da bide pomal od 10
DM vo denarska protivvrednost. Nominalnite iznosi na akciite koi se
pogolemi od 10 DM mora da bidat izrazeni so cel broj koj e deliv so brojot
10, a akciite so nominalen iznos pogolem od 100 moraat da bidat delivi so
brojot 100.
Odluka za izdavawe akcii donesuva osnova~ot, odnosno sobranieto
na dru{tvoto. So odlukata se utvrduva: firmata na izdava~ot na akciite, vidot,
rodot i vkupniot iznos na koj se izdavaat akciite, nominalniot iznos, oznakata
so koja se upatuva deka akciite glasat na donositel ili na ime, broj na
glasovite {to gi dava akcijata, na~inot na isplata na dividendata, vremeto i
na~inot na upis na akciite, brojot na akciite, na~inot i rokot na uplata na
zapi{anite akcii, rokot i so koja kamata se vr{i vra}awe na uplatenite sredstva
vo slu~aj na otka`uvawe od izdavaweto akcii, pravoto na prvenstveno
kupuvawe i redosledot na ostvaruvawe na prvenstvoto koga prioritetnite akcii
se izdavaat vo pove}e serii, na~inot na objavuvawe na izdavaweto na akciite,
postapkata za raspredelba i isporaka na akciite, mo`nosta za zamena na
akciite, pravata {to gi steknuva sopstvenikot na prioritetnata akcija,
podnesuvawe na rizikot i drugi pra{awa vo vrska so izdavaweto na akciite.

Vtoriot del se sostoi od kuponski tabak {to gi sodr`i kuponite za naplatata na

dividendata. Kuponot za naplata na dividendata gi sodr`i slednite podatoci: redniot broj na
kuponot za naplata na dividendata, brojot na akcijata po koja se ispla}a dividendata, firmata
na izdava~ot na akcijata, godinata vo koja se isplatuva dividendata i potpisi na ovlastenite
lica na izdava~ot na akcijata.
Tretiot del na akcijata e talon so koj sopstvenikot na akcijata go ostvaruva pravoto
da dobiva nov kuponski tabak za naplata na dividendata.
61 )
Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina ne se odnesuva na akcionersko
dru{tvo koe se osnova za vr{ewe na bankarski raboti i raboti na osiguruvawe, kako i raboti
{to se odnesuvaat na trguvawe so hartii od vrednost. Vo ovie slu~ai najmaliot iznos na
osnovnata glavnina se utvrduva so poseben zakon.

50
 Akcionersko dru{tvo mo`at da osnovaat najmalku tri fizi~ki i pravni
lica. Po isklu~ok mo`e da bide i edno lice no toa ne smee da bide fizi~ko lice,
tuku smee samo drugo akcionersko dru{tvo, drugo trgovsko dru{tvo,
Republika Makedonija, op{tina ili gradot Skopje.
Aktot za osnovawe na akcionersko dru{tvo sodr`i odredbi za: firmata
i sedi{teto, predmetot na rabotewe, visinata na osnovnata glavnina,
nominalniot iznos na akciite i brojot na akciite spored vidot i rodot, ako se
predviduva izdavawe na akcii od razli~ni vidovi, odnosno rodovi, prednostite
{to za sebe gi zadr`uvaat osnova~ite, nepari~ni vlogovi {to treba da se
napravat od osnova~ite i drugi lica, pravoto na osnova~ite da gi nazna~uvaat
prvite ~lenovi na organite na upravuvawe, odnosno nadzor , ako taka se
predviduva, i drugi pra{awa od zna~ewe za osnovaweto na dru{tvoto.
Akcionersko dru{tvo mo`e da se osnova na dva na~ina i toa preku
t.n. simultano osnovawe i preku t.n. sukcesivno osnovawe. Simultaniot
na~in e koga osnova~ite sami ili zaedno so drugi lica, li~no ili preku
zastapnik, vo edna ili vo pove}e izjavi gi prezemaat bez javno oglasuvawe
site akcii i davaat izjava deka osnovaat dru{tvo. Osnova~ite gi prezemaat
akciite so izjava {to ja davaat deka ja prezemaat obvrskata za uplata na
akciite.
Sukcesivnoto osnovawe pak e koga site ili opredelen broj akcii se
zapi{uvaat vrz osnova na oglas. Oglasot se podgotvuva vo soglasnost so
odredbite na aktot za osnovawe ( odluka za osnovawe, odluka za izdavawe
akcii, plan ili predlog za izdavawe na akcii).
Po zapi{uvaweto na akciite, dva meseca po istekot na rokot opredelen
so oglasot za zapi{uvawe na akciite, osnova~ite gi svikuvaat zapi{uva~ite na
osnova~ko sobranie. Osnova~koto sobranie so posebna odluka konstatira
deka osnovnata glavnina vo celost e zapi{ana i deka akciite se uplateni vo
iznosot {to e opredelen so aktot za osnovawe. Osnova~koto sobranie se
izjasnuva za prifa}awe na statutot i gi imenuva ~lenovite na organot na
upravuvawe i na nadzorniot odbor.
Posle toa se podnesuva barawe za zapi{uvawe na dru{tvoto vo
trgovskiot registar, a go podnesuva imenuvaniot organ na upravuvawe na
dru{tvoto.
Akcionersko dru{tvo mo`e pod odredeni uslovi da se preobrazi vo
dru{tvo od druga forma ( javno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost,
komanditno dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii).
Akcionerskoto dru{tvo prestanuva so :
- istekot na vremeto opredeleno so statutot, ako dru{tvoto bilo
osnovano na opredeleno vreme,
- odluka na sobranieto na dru{tvoto koja e donesena so glasovi koi
pretstavuvaat tri ~etvrtini od osnovnata glavnina pretstavena na sobranieto na

51
dru{tvoto pri donesuvaweto na odlukata, ako so statutot na dru{tvoto ne e
opredeleno pogolemo mnozinstvo ili ispolnuvawe na drugi uslovi,
- pravosilna odluka na sudot so koja se utvrduva deka upisot na
dru{tvoto vo trgovskiot registar bil nezakonit,
- pripojuvawe na dru{tvoto kon drugo dru{tvo i so spojuvawe so
drugo dru{tvo,
- pravosilna odluka na sudot so koja ne se prifa}a sproveduvawe na
ste~ajna postapka zaradi nedostig na sredstvata za pokrivawe na tro{ocite na
postapkata i
- sproveduvawe na ste~ajna postapka.
Isto taka dru{tvoto koe nema imot mo`e da prestane so bri{ewe od
trgovskiot registar na predlog na nadle`niot organ vo oblasta na javnite
prihodi ili po slu`bena dol`nost koga tri godini po red ne gi objavi svoite
godi{ni finansiski izve{tai so propi{anata dokumentacija nitu pak mu gi
dostavi na sudot vo rok od {est meseci od denot na soop{tenieto na sudot.

2. Upravuvawe i rakovodewe so akcionersko dru{tvo

Upravuvaweto so akcionersko dru{tvo mo`e da bide organizirano

spored ednostepen sistem ( odbor na direktori) ili spored dvostepen sistem
( upraven odbor i nadzoren odbor). Akcionerskoto dru{tvo go izbira sistemot
na upravuvawe koj mo`e da bide menuvan i vo tekot na raboteweto so
soodvetna izmena vo statutot.
1. Odbor na direktori- Odborot na direktorite go so~inuvaat neizvr{ni
i izvr{ni ~lenovi ( direktori). Toj mo`e da ima najmalku pet , a najmnogu
petnaeset ~lena. Brojot na neizvr{nite direktori mora da e deliv so tri i da
bide pogolem od brojot na izvr{nite ~lenovi.
Neizvr{nite ~lenovi gi imenuva sobranieto na dru{tvoto, a edna
~etvrtina od niv mo`at da gi imenuvaat i vrabotenite dokolku se raboti za
dru{tvo koe vrabotuva 300 i pove}e od 300 lica i ako toa e opredeleno so
statutot na dru{tvoto. Od redot na neizvr{nite ~lenovi koi gi imenuva
sobranieto odborot izbira pretsedatel.
Izvr{nite ~lenovi na odborot se imenuvaat od strana na neizvr{nite
~lenovi so mnozinstvo glasovi.
Neizvr{en ~len imenuvan od strana na vrabotenite mora da e vo
postojan raboten odnos vo dru{tvoto najmalku dve godini pred negovoto
imenuvawe, osven ako dru{tvoto e osnovano za vreme pokratko od dve
godini. Traeweto na mandatot na ~lenovite na odborot se opredeluva so

52
statutot, no ne podolgo od {est godini i toj mo`e da se obnovi ako vo statutot
ne e poinaku ka`ano. Dokolku so statutot ne e opredeleno vremeto na
mandatot toj im trae ~etiri godini.
Samo fizi~ki lica koi se delovno sposobni mo`at da bidat imenuvani
za izvr{ni ~lenovi na odborot na direktorite. Za neizvr{en ~len na odborot
mo`e da bide imenuvano i pravno lice koe vo toj slu~aj nazna~uva postojan
zastapnik. Nitu edno lice vo isto vreme ne mo`e da bide neizvr{en i izvr{en
~len na odborot na direktorite.
Odborot na direktorite ima naj{iroki ovlastuvawa za dejstvuvawe vo
site okolnosti vo imeto na dru{tvoto. Izvr{nite ~lenovi na odborot i go
zastapuvaat akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica i se odgovorni za
vodewe na rabotata na dru{tvoto. Najmalku edna{ vo tri meseci tie im
podnesuvaat na neizvr{nite ~lenovi pismen izve{taj za raboteweto na
akcionerskoto dru{tvo.
2. Upraven odbor -Upravniot odbor broi najmalku tri, a najmnogu 11
~lena koi gi imenuva nadzorniot odbor. ^lenovite na prviot upraven odbor
mo`at da bidat imenuvani so aktot za osnovawe ili so statutot. So odlukata za
imenuvawe na eden od ~lenovite na upravniot odbor mu se doveruva
funkcijata pretsedatel na upravniot odbor.
Upravniot odbor upravuva so akcionerskoto dru{tvo pri {to ima
naj{iroki ovlastuvawa da dejstvuva vo site okolnosti vo ime na dru{tvoto vo
ramkite na predmetot na rabotewe na dru{tvoto, so isklu~ok na
ovlastuvawata koi izri~ito mu se dadeni na nadzorniot odbor i na sobranieto
na dru{tvoto.
Pretsedatelot na upravniot odbor go zastapuva i pretstavuva
akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica. So statutot na dru{tvoto
nadzorniot odbor mo`e da ima pravo ovlastuvawe za zastapuvawe na
dru{tvoto da dade na eden ili pove}e ~lenovi na upravniot odbor, koi
toga{ go nosat nazivot generalni direktori.
Upravniot odbor najmalku edna{ vo tri meseci mu podnesuva na
nadzorniot odbor pi{an izve{taj za raboteweto na akcionerskoto dru{tvo, a po
istekot na delovnata godina i nacrt na godi{na smetka i godi{en izve{taj za
raboteweto na dru{tvoto. Na barawe na nadzorniot odbor upravniot odbor
sostavuva poseben izve{taj za sostojbata na dru{tvoto ili za nekoj poseben
aspekt vo negovoto rabotewe.
Upravniot odbor so prethodno odobrenie od nadzorniot odbor
odlu~uva i za : zatvorawe i prenos na pretprijatie ili na negov del,
namaluvawe ili pro{iruvawe na predmetot na rabotewe na dru{tvoto,
organizacioni promeni vo dru{tvoto, sozdavawe na dolgoro~ni kooperacii so
drugi dru{tva ili prestanok na odnosot na kooperacija i osnovawe ili
prestanok na podru`nici na dru{tvoto.

53
 Nadzoren odbor- Nadzorniot odbor e sostaven od najmalku tri, a
najmnogu 11 ~lena . Od niv, vo dru{tvata koi imaat pove}e od 300 vraboteni
i dokolku e toa predvideno so statut edna ~etvrtina gi imenuvaat vrabotenite,
a tri ~etvrtini imenuva sobranieto na dru{tvoto. Vo dru{tvata koi imaat
pomalku od 300 vraboteni, ~lenovite na nadzorniot odbor gi imenuva
sobranieto na dru{tvoto. Vrabotenite so mnozinstvo mo`at da se soglasat da
ne imenuvaat ~lenovi na nadzorniot odbor.
^lenovite na prviot nadzoren odbor se imenuvaat so aktot za
osnovawe ili so statutot.
Za ~len na nadzoren odbor mo`e da bide imenuvano pravno i fizi~ko
lice. Koga e pravno lice toa treba da opredeli postojan zastapnik. ^lenovite na
nadzorniot odbor se imenuvaat za vreme koe ne mo`e da bide podolgo od
{est godini koga se imenuvani od sobranieto na dru{tvoto, odnosno od
vrabotenite, nitu podolgo od ~etiri godini koga se imenuvaat so statutot.
^lenovite vo nadzorniot odbor mo`at da bidat povtorno imenuvani bez
ograni~uvawe na mo`nosta za reizbor. Od redot na ~lenovite koi gi imenuva
sobranieto nadzorniot odbor izbira pretsedatel.
Nadzorniot odbor vr{i nadzor vrz upravuvaweto so akcionerskoto
dru{tvo {to go vr{i upravniot odbor. Mo`e da vr{i uvid vo knigite,
dokumentite i spisite, blagajnata, iznosot na hartiite od vrednost i stokite. Za
nekoi od rabotite mo`e da zadol`i oddelni ~lenovi ili stru~waci. Nadzorniot
odbor go svikuva sobranieto na dru{tvoto koga toa go baraat interesite na
dru{tvoto. Isto taka ~lenovite na nadzorniot odbor go zastapuvaat dru{tvoto
sudski i vonsudski protiv ~lenovi na upravniot odbor.
Sobranie na akcionerskoto dru{tvo- Akcionerite svoite prava vo
akcionerskoto dru{tvo i interesite vo dru{tvoto, a osobeno vo vrska so
utvrduvaweto na godi{nite smetki i upotrebata na ~istata dobivka, kako i
imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na organite na dru{tvoto, gi
ostvaruvaat vo sobranieto, ako so statutot ne e opredeleno poinaku.
^lenovite na odborot na direktorite, odnosno na nadzorniot odbor i na
upravniot odbor mo`at da u~estvuvaat vo rabotata na sobranieto bez pravo
na glas, osven ako ne se akcioneri.
Sobranieto na dru{tvoto odlu~uva samo vo slu~aite izri~ito utvrdeni
so zakon ili so statut, a osobeno za :
- izmenuvawe i dopolnuvawe na statutot na dru{tvoto,
- zgolemuvawe i namaluvawe na osnovnata glavnina na dru{tvoto,
- promenata na pravata vrzani za oddelni vidovi i rodovi akcii,
- imenuvaweto i razre{uvaweto na neizvr{nite ~lenovi na odborot na
direktori, upravniot i nadzorniot odbor,
- usvojuvaweto na godi{nite smetki i odlu~uvaweto za upotrebata na
dobivkata,

54
 -imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki, kako i kontrolori na
upravuvaweto na dru{tvoto,
- preobrazbata na dru{tvoto vo drugo dru{tvo i prestanokot na
dru{tvoto,
- izdavaweto na obvrznici,
- statusnite izmeni na dru{tvoto,
Isto taka sobranieto mo`e da odlu~uva i za pra{awa od oblasta na
upravuvaweto samo ako toa go pobaraat neizvr{nite ~lenovi na odborot na
direktori, odnosno upravniot odbor.
Sobranieto se svikuva najdocna tri meseci po sostavuvaweto na
godi{nite smetki i godi{niot izve{taj, a go svikuva upravniot odbor, odnosno
izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori.

2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii

Komanditno dru{tvo so akcii, ~ija osnovna glavnina e razdelena na

akcii, go osnovaat eden ili pove}e komplementari, koi odgovaraat
neograni~eno i solidarno za obvrskite na dru{tvoto so siot svoj imot, i
komanditori koi imaat svojstvo na akcioneri i ne odgovaraat za obvrskite na
dru{tvoto.
Firmata na komanditnoto dru{tvo so akcii gi sodr`i zborovite : "
komanditno dru{tvo so akcii" ili kratenkata "KDA".
Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii go sklu~uvaat najmalku
pet lica, so notarska zaverka na potpisite na dogovorot. Dogovorot gi sodr`i
nominalniot iznos na osnovnata glavnina, iznosot na koj se izdavaat akciite,
vidot i rodot na akciite ako postojat razni vidovi i rodovi na akcii, so podatoci
za licata i so nazna~uvawe koj vid, odnosno rod na akcii prezele. Vo
sklu~uvaweto na dogovorot u~estvuvaat i komplementarite i komanditorite.
Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii sodr`i:
- firmata i sedi{teto na dru{tvoto,
- predmetot na rabotewe,
- imeto, prezimeto, dr`avjanstvoto, profesijata i `iveali{teto , odnosno
firmata i sedi{teto na sekoj komplementar,
- visinata na osnovnata glavnina,
- vidot i soodnosot na vlogovite na komplementarite,
- na~in vreme na uplata na vlogot,
- na~in na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na
zagubite,

55
 - na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo so
akcii i na donesuvawe na odlukite,
- drugi odredbi.
Vlo`uvawata na imot na komplementarite vo dogovorot za
komanditno dru{tvo so akcii se utvrdeni spored visinata i vidot. Vlogovite na
komplementarite ne mo`at da bidat pomali od edna desettina od osnovnata
glavnina.
Pri upisot na komanditnoto dru{tvo so akcii vo trgovskiot registar
namesto ~lenovite na upravniot odbor, odnosno, odborot na direktorite, se
naveduvaat komplementarite. Ako dogovorot sodr`i posebni odredbi za
ovlastuvawata na komplementarite za zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo
so akcii, tie se zapi{uvaat vo trgovskiot registar.
Kaj komanditnoto dru{tvo so akcii kako organi se javuvaat
sobranieto na komanditnoto dru{tvo, upravitelite i nadzorniot odbor.
Vo sobranieto na komanditnoto dru{tvo so akcii komplementarite
imaat pravo na glas srazmerno na nivnoto u~estvo vo osnovnata glavnina.
Svoeto pravo na glas tie me|utoa ne mo`at da go ostvarat koga se odlu~uva za
imenuvawe i razre{uvawe na nazorniot odbor, odobruvawe na rabotata na
komplementarite i na nadzorniot odbor, imenuvawe na posebni kontrolori,
istaknuvaweto na barawe za nadomest ili otka`uvaweto od pravoto na
nadomest i imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki.
So komanditnoto dru{tvo so akcii upravuvaat komplementarite, no
toa tie mo`at da go doverat i na eden ili pove}e upraviteli.
Nadzorniot odbor na komanditnoto dru{tvo so akcii e sostaven od
najmalku trojca akcioneri koi gi imenuva sobranieto na komanditnoto
dru{tvo so akcii. Akcionerite od redot na komplementarite ne mo`at da bidat
imenuvani vo nadzorniot odbor, nitu pak u~estvuvaat vo imenuvaweto na
~lenovite na nadzorniot odbor.
Nadzorniot odbor vr{i postojana kontrola nad upravuvaweto
( rakovodeweto) so komanditnoto dru{tvo so akcii i na sobranieto mu
podnesuva redoven godi{en izve{taj vo koj uka`uva na neregularnosti i
neto~nosti posebno vo godi{nite smetki. Toj samiot mo`e da go svika
sobranieto na dru{tvoto. Isto taka dokolku sobranieto nema izbrano posebni
zastapnici toga{ ~lenovite na nadzorniot odbor gi zastapuvaat komanditorite-
akcioneri vo pravnite sporovi {to tie gi vodat protiv komplementarite ili
obratno komplementarite protiv komanditorite.
^lenovite na nadzorniot odbor ne odgovaraat za aktite na
upravuvawe so komanditnoto dru{tvo so akcii i za nivnite rezultati. Isto taka
tie ne mo`at da bidat proglaseni za odgovorni za delata prezemeni od
komplementarite ili upravitelite, osven ako znaej}i za toa ne go izvestile

56
sobranieto na dru{tvoto. Tie se odgovorni za gre{kite {to li~no gi storile vo
vr{eweto na nivniot mandat.

2.3.6. Povrzani dru{tva

Samostojnite dru{tva mo`at da se povrzuvaat i da vospostavuvaat me|

usebni odnosi kako :
1. dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko
u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe i zaemno u~estvo, i
2. zavisno, vladeja~ko dru{tvo i dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki.
Zna~ajno u~estvo e ona u~estvo koga edno dru{tvo steknalo u~estvo
vo udel odnosno akcii vo drugo dru{tvo koe pretstavuva pove}e od edna
~etvrtina od osnovnata glavnina na drugoto dru{tvo, ili koga vo sobranieto,
odnosno sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|a pove}e od
edna ~etvrtina od site glasovi, a steknatoto u~estvo ne se smeta za
mnozinsko.
Mnozinsko e u~estvoto koga edno dru{tvo steknalo udel, odnosno
akcii vo drugo dru{tvo, {to pretstavuva pove}e od polovinata na negovata
osnovna glavnina, ili ako vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite vo
drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od polovinata na site glasovi. Dru{tvoto
koe ima mnozinski udel se vika dru{tvo so mnozinski udel , a drugoto
dru{tvo dru{tvo vo mnozinska sopstvenost.
Ako dve dru{tva zaemno steknat udeli, odnosno akcii taka {to sekoe
dru{tvo ima udel, odnosno akcii {to u~estvuvaat so pove}e od edna ~etvrtina
vo osnovnata glavnina vo drugoto dru{tvo ili ako vo sobranieto, odnosno
sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od edna
~etvrtina od glasovite toga{ postoi zaemno u~estvo.
Ako edno od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii ima mnozinsko
u~estvo so udel, odnosno ako u~estvuva so pove}e od polovinata od
vkupniot broj na akcii vo drugo dru{tvo ili ako edno dru{tvo mo`e da ima
neposredno ili posredno vladeja~ko vlijanie vrz drugo dru{tvo vo toj slu~aj
ednoto dru{tvo se smeta za vladeja~ko, a drugoto za zavisno dru{tvo.
Ako na sekoe od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii mu pripa|a
mnozinsko u~estvo so udel, odnosno mnozinstvo akcii vo drugoto dru{tvo ili
ako sekoe od tie dru{tva mo`e da ima neposredno ili posredno vladeja~ko
vlijanie vrz drugoto dru{tvo, dvete dru{tva se smetaat za vladeja~ki i za me|
usebno zavisni dru{tva.

57
 Dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima mnozinski udel, odnosno
poseduva pove}e od polovinata na site akcii se smeta deka e vladeja~ko
dru{tvo.
Trgovsko dru{tvo koe ima vo sopstvenost mnozinski udel vo drugo
pravno samostojno dru{tvo i koe ima za cel pod bilo kakva forma da
u~estvuva vo drugi dru{tva ili vo nivnoto upravuvawe so ili bez vr{ewe na
sopstveno proizvodstvo ili trgovska dejnost e dru{tvo so mnozinski udel
( holding- dru{tvo). Predmet na holdingot mo`e da bide: osnovawe,
upravuvawe i proda`ba na u~estvo vo doma{ni i stranski dru{tva;
pribavuvawe, upravuvawe i proda`ba na obvrznici; pribavuvawe, ocenka i
proda`ba na patenti, otstapuvawe na licenci za iskoristuvawe na patenti na
dru{tvata vo koi holdingot u~estvuva i finansirawe na dru{tvata vo koi
holdingot u~estvuva.
Za dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki se smetaat dru{tvata koi
sklu~ile spogodba zaradi steknuvawe ili otstapuvawe na pravata na glas ili
zaradi vr{ewe na pravata na glas so cel da se vodi zaedni~ka politika sprema
dru{tvoto.

2.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i

dru{tva so u~estvo na dr`avata

Republika Makedonija mo`e da osnova dva vida trgovski dru{tva i

toa :
1. dru{tva so ograni~ena odgovornost vo koi dr`avata e sopstvenik na
site udeli i
2. akcionerski dru{tva vo dr`avna sopstvenost kade isto taka dr`avata
e sopstvenik na site akcii.
Dru{tvata vo sopstvenost na dr`avata mo`at da osnovaat drugi
dru{tva so ograni~ena odgovornost ili akcionerski dru{tva i da sozdavaat
formi na povrzuvawe na dru{tva koi upravuvaat ili ja obedinuvaat i
koordiniraat nivnata dejnost i rabotewe.
Za osnovawe na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata odlu~uva
Vladata na Republika Makedonija.
Nastanuvaweto na dru{tvo vo sopstvenost na dr`avata se prijavuva
zaradi upis i objavuvawe vo trgovskiot registar vo rok od 30 dena od denot
na osnovaweto.
Vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost rabotite od nadle`nost na
sobirot na sodru`nicite gi vr{i Vladata vo ime na Republika Makedonija

58
kako sopstvenik na udelot, a vo akcionerskite dru{tva pravata na sobranieto
na dru{tvoto gi vr{i isto taka Vladata vo ime Republika Makedonija kako
edinstven akcioner. So aktot za osnovawe, odnosno za prezemawe na udelite
ovie prava mo`e da gi vr{i i javno pretprijatie.
So aktot za osnovawe, odnosno so aktot za preobrazba na dru{tvo se
opredeluva liceto koe upravuva so dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo
dr`avna sopstvenost, a ako se obrazuva upraven odbor, se imenuvaat negovite
~lenovi.
Kaj akcionerskoto dru{tvo pak, so aktot za osnovawe odnosno
preobrazba na akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost se opredeluva
sistemot na upravuvawe ( ednostepen ili dvostepen) i se imenuvaat ~lenovite
na prviot nadzoren odbor, odnosno na odborot na direktorite i se opredeluva
nivniot mandat.
Upravuvaweto so dru{tvo vo dr`avna sostvenost mo`e vrz osnova na
dogovor za upravuvawe da mu se doveri na eden ili pove}e upraviteli na
na~in opredelen vo aktot za osnovawe, odnosno preobrazuvawe. Dogovorot
go sklu~uva Vladata na Republika Makedonija. So dogovorot se utvrduvaat
pravata i obvrskite na upravitelot vo upravuvaweto so dru{tvoto.
So aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvo vo dr`avna
sopstvenost mo`e da se opredeli so dru{tvoto da upravuva upraven odbor od
najmalku pet ~lena, sostaven od pretstavnici na sopstvenikot na udel,
odnosno akcionerot, i od pretstavnici na vrabotenite, kako i ~lenovi
imenuvani poradi svojata stru~nost.
^lenovite na upravniot odbor gi imenuva Vladata na Republika
Makedonija kako sopstvenik na udelot, odnosno akcioner, so svoj akt.
Pretsedatelot na upravniot odbor gi vr{i funkciite na generalen direktor, ako
so aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvoto ne bide izri~ito
opredeleno deka se imenuva generalen direktor.
Vrabotenite mo`at da bidat pretstaveni so najmnogu edna tretina od
~lenovite na upravniot odbor. Pretstavnicite na vrabotenite se imenuvaat na
predlog na sovetot na vrabotenite ili edna desettina od vrabotenite.
Pokraj ~isto dr`avni dru{tva, dru{tva vo koi dr`avata e edinstven
sopstvenik na kapitalot, taa mo`e da se javi i kako sosopstvenik, odnosno
mo`e da stekne udel i akcii vo nekoi dru{tva pri {to imame dru{tvo so
u~estvo na dr`avata. Dokolku toa u~estvo na dr`avata e pod deset procenti
toga{ za toa dru{tvo ne va`at posebnite odredbi od zakonot koi va`at za
dru{tvata so u~estvo na dr`avata.
Za steknuvawe na udel, odnosno akcii vo nekoe dru{tvo odlu~uva
Vladata na Republika Makedonija. Vo taa smisla, mo`e da se slu~i so zakon
da bide utvrdeno deka postoi javen interes vo dejnosta na nekoe dru{tvo pri
{to Dr`avata mo`e da pobara od soodvetno dru{tvo da i ponudi na proda`ba

59
udel ili akcii i vrz taa osnova da stekne i posebni prava vo upravuvaweto so
dru{tvoto.
Republika Makedonija vo upravniot odbor, odnosno vo odborot na
direktorite na dru{tvata vo koi ima u~estvo pogolemo od deset procenti od
osnovnata glavnina ima broj na pretstavnici koj e srazmeren na nejzinoto
u~estvo vo osnovnata glavnina. Tie pretstavnici imaat isti prava kako i
drugite ~lenovi na upravniot odbor, odnosno odborot na direktori.
Dru{tvata vo dr`avna sopstvenost i dru{tvata vo koi dr`avata
u~estvuva so najmalku 50 % od osnovnata glavnina se podveduvaat pod
ekonomska i finansiska kontrola od strana na dr`avata pri {to se primenuvaat
odredbite od zakonot so koj se ureduva raboteweto na javnite pretprijatija.

2.3.8. Tajno dru{tvo

Tajnoto dru{tvo nastanuva so dogovor so koe lice ( taen sodru`nik)

vlo`uva, odnosno u~estvuva so imoten vlog vo pretprijatie na drugo lice
sopstvenik na pretprijatieto ( javen sodru`nik) i vrz osnova na vlogot
steknuva pravo da u~estvuva vo dobivkata i zagubata na sopstvenikot na
pretprijatieto.
Vlogot na tajniot sodru`nik mo`e da se sostoi vo pari, predmeti i prava
~ija vrednost mo`e da se izrazi vo pari.
Tajnoto dru{tvo nema praven subjektivitet i nema firma. Toa postoi
samo vo odnosite me|u sodru`nicite i ne nastapuva vo odnosite so treti lica.
Toa zna~i deka vo pravniot promet istapuva javniot sodru`nik koj e
sopstvenik na pretprijatieto so firmata na svoeto pretprijatie i edinstveno toj
odgovara za prezemenite obvrski.
Sodru`nicite slobodno se spogoduvaat za celite, formite i razmerite na
interesite i uslovite na raboteweto na tajnoto dru{tvo. Odnosite me|u niv se
ureduvaat so dogovor.
Ako ne e poinaku dogovoreno vlogot na tajniot sodru`nik vleguva vo
imotot na sopstvenikot na pretprijatieto. Tajniot sodru`nik ima pravo na
dobivka, no i u~estvuva vo pokrivawe na zagubite na dru{tvoto.
Imeto na tajniot sodru`nik ne smee da se nao|a vo firmata na
sopstvenikot na pretprijatieto.
Tajnoto dru{tvo prestanuva so:
- istekot na vremeto za koe e osnovano,
- spogodba na sodru`nicite,

60
 - ostvaruvawe na celite zaradi koi e sklu~en dogovor za tajnoto
dru{tvo ili ako ostvaruvaweto na celite stane nevozmo`no, bez razlika dali
dogovorot e sklu~en na odredeno ili neodredeno vreme.
-so smrtta na sopstvenikot na dru{tvoto, odnosno so prestanok na
sopstvenikot na dru{tvoto, koj ne e fizi~ko lice, ako so dogovorot poinaku ne
e opredeleno, i
- so otvorawe na ste~ajna postapka nad dru{tvoto ili nad taen
sodru`nik.

2.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovec-poedinec

Stransko trgovsko dru{tvo e sekoe dru{tvo osnovano spored pravoto

vo zemjata vo koja go ima registrirano sedi{teto nadvor od teritorijata na
Republika Makedonija.
Stranski trgovec-poedinec e sekoe fizi~ko lice na koe toa svojstvo
mu e priznato nadvor od teritorijata na Republika Makedonija vo zemjata ~ij
dr`avjanin e, vo koja go ima registrirano sedi{teto i vo koja go vodi
raboteweto na pretprijatieto.
Stranski trgovski dru{tva i stranski trgovci-poedinci rabotat spored
uslovite utvrdeni so zakon i vo raboteweto se izedna~eni na teritorijata na
Republika Makedonija so doma{nite fizi~ki i pravni lica, osven ako so
dr`aven dogovor ili so zakon za oddelni vidovi dru{tva i za stranskite trgovci-
poedinci so opredelen predmet na rabotewe poinaku ne e opredeleno.
Stranskite trgovski dru{tva i stranskite trgovci -poedinci ne mo`at da
vr{at dejnost na podra~jeto na Republika Makedonija sé dodeka ne osnovaat
podru`nica.
Stranskoto dru{tvo ima pravo preku svojata podru`nica da gi vr{i
spored formata i predmetot na rabotewe site raboti, da steknuva i da prezema
obvrski, pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na Republika
Makedonija pod isti uslovi kako i doma{nite dru{tva od ista ili srodna forma
i predmet na rabotewe, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.
Stranskoto dru{tvo ima pravo da osnova i pretstavni{tva kako svoi
organizacioni edinici ili na drug na~in da vr{i opredeleni raboti i da prezema
obvrski, da ostvaruva pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na
R.Makedonija pod uslovite opredeleni so zakon.
Stranskoto dru{tvo, odnosno stranski trgovec-poedinec za otvorawe
na podru`nica, pretstavni{tvo i druga organizaciona edinica vo R.

61
Makedonija dobiva odobrenie od ministerstvoto nadle`no za rabotite na
ekonomskite odnosi za stranstvo.

GL. III. MIKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA

PRETPRIJATIJATA

1. ORGANIZACIONA STRUKTURA NA PRETPRIJATIETO

1.1. Sodr`ina na organizacionata struktura

62
 Govorej}i za organizacijata kako proces, konstatiravme deka so toj
proces ( so organiziraweto na pretprijatieto), vsu{nost, se vospostavuva
odredena organizaciona struktura na pretprijatieto.
Organizacijata na pretprijatieto vsu{nost se sostoi vo : 62)
- pravilna i smislena podelba na rabotata na odredeni organi,
organizacioni edinici i rabotni mesta,
- odreduvawe na delokrugot na nivnoto rabotewe i me|usebnite
odnosi,
- obezbeduvawe na povrzanost, harmoni~nost i kontrola na
raboteweto na site organi, organizacioni edinici i rabotni mesta.
Zna~i, organizacijata pretstavuva harmoni~no obedinuvawe na trudot
i sredstvata za uspe{no i efikasno rabotewe na vrabotenite i racionalno
iskoristuvawe na trudot i sredstvata so cel da se postignat {to podobri
rezultati vo pogled na produktivnosta na trudot, ekonomi~nosta i
rentabilnosta na raboteweto.
Pri seto toa, imame trosmerno usoglasuvawe na odnosite i toa : 63)
- me|u lu|eto,
- me|u lu|eto i sredstvata, i
- me|u samite sredstva.
Odreduvaweto na odnosite me|u lu|eto se sostoi vo :
- odreduvawe na odnosite me|u brojot na vrabotenite i goleminata,
odnosno opsegot na raboteweto,
- odreduvawe na odnosite me|u oddelni struki, zanimawa i stru~ni
spremi,
- ras~lenuvawe na rabotite po funkcii i nositeli na funkciite,
- podelba na rabotite na rabotni mesta i rasporeduvawe na lu|eto po
rabotni mesta,
- povrzuvawe i grupirawe na rabotnite mesta vo sektori, edinici i
slu`bi,
- odreduvawe pravata i dol`nostite na oddelni organi, organizacioni
edinici i drugi delovi na pretprijatieto,
- osiguruvawe na nivnata povrzanost i usoglaseno rabotewe.
Odreduvaweto na odnosite me|u lu|eto i sredstvata opfa}a :
- odnos me|u brojot na vrabotenite i goleminata na sredstvata,
- prisposobuvawe na lu|eto kon sredstvata i sredstvata kon lu|eto,
- odreduvawe na na~inot kako rabotnicite da gi upotrebuvaat i da
rakuvaat so sredstvata,
- rasporeduvawe i dodeluvawe na sredstvata na oddelni rabotni mesta,
grupi i edinici.
62 )
Cickoski A., "Organizacija i tehnika na hotelsko rabotewe", FTU-Ohrid, 1994 g., str. 40.
63)
Isto, str. 40.

63
 Odreduvaweto na odnosite me|u samite sredstva se odnesuva na :
- izborot, kvalitetot i goleminata na sredstvata za rabota,
- na izborot, kvalitetot i koli~estvoto na predmetot na rabotewe,
- prisposobuvawe na odnosot me|u sredstvata za rabota i predmetot na
rabota,
- odnosot me|u oddelnite grupi na sredstva za rabota i predmetot na
rabota, i
- na prostorniot raspored na sredstvata.
Na toj na~in, odnosno so organiziraweto se vospostavuva odredena
organizaciona struktura 64) na pretprijatieto koja pretstavuva sevkupnost na
vrski i odnosi pome|u ~initelite i vo ramkite na ~initelite na proizvodstvoto
na site stepeni i vo site koli~estva.65 )
Vsu{nost, organizacionata struktura pretstavuva organizacionen
sistem na grupirawe i me|usebno povrzuvawe na rabotnite mesta koi se isti po
priroda vo potesni i po{iroki rabotni celini, so cel za poefikasno koordinirawe
i sinhronizirawe na nivnite funkcii i povrzuvawe vo edinstven proces na
ostvaruvawe na celite i zada~ite na pretprijatieto.
Sostavni elementi na organizacionata struktura se : 66)
- organizacijata na sredstvata ( i predmetot) na rabotewe,
- organizacijata na vrabotenite ( rabotnata sila) ,
- organizacija na delovnite funkcii i ras~lenuvawe na zada~ite,
- organizacijata na vnatre{nite odnosi,
- utvrduvawe na vremenskiot redosled na rabotite.

1.2. Formirawe na organizacionata struktura

Potreba od odreduvawe na organizaciona struktura se javuva nu`no

pri proektiraweto na organizacijata na novo pretprijatie ili vo slu~aj na
reorganizacija i unapreduvawe na postojnata organizacija na pretprijatieto.
Pri toa, va`no e da se obezbedi {to poracionalna organizaciona struktura kako
osnova za organizirawe na edinstven i uspe{en sistem vo rabotata.
Organizacionata struktura ja pretstavuva vsu{nost izvr{nata funkcija
vo ramkite na pretprijatieto. Organizacionata struktura proizleguva od

64 )
So grafi~ko prika`uvawe na organizacionata struktura na pretprijatieto se dobiva t.n.
organizaciona {ema na pretprijatieto.
65 )
M. Novak, " Organizacija rada u socijalizmu", Zagreb, 1974, str. 106.
66 )
Koba{i} A., Borkovi} V., " Poslovawe ugostiteqskih poduze}a ", Dubrovnik, 1993 g.,
str.64.

64
tehni~kata podelba na trudot. Tehni~kata podelba na trudot se vr{i vo
ramkite na celokupniot ciklus na rabota 67 ) , odnosno vo ramkite na site
negovi fazi-pripremnata, izvr{nata i kontrolnata.
Stepenot na tehni~kata podelba na trudot, odnosno stepenot na
podelenost na vkupnata zada~a na pretprijatieto na raboti kako sostavni
delovi na procesot na izvr{uvawe na zada~ata, zavisi od pove}e faktori, a
pred sé od celta, odnosno dejnosta ili karakterot na zada~ata, potoa od
tehnikata, tehnologijata i procesot na rabota koj e usloven od tehnikata i
tehnologijata i na kraj od organizacijata na trudot , odnosno zaedni~koto
vlijanie na site spomenati faktori.
Pod vlijanieto na raznite faktori proizleguvaat i razli~ni
organizacioni re{enija vo sekoja aktivnost. Sekoe pretprijatie so ogled na
vidot i goleminata na svoite zada~i i celi, so ogled na vidot i goleminata na
svoite sredstva i procesi so koi gi izvr{uva svoite zada~i i so ogled na
goleminata i kvalifikacionata struktura na kolektivot ima i soodvetna
struktura na izvr{nata funkcija so svoi specifi~nosti.
Me|utoa, i pokraj site specifi~nosti i osobenosti na raznite
organizacioni re{enija postojat i odredeni karakteristiki koi se
zaedni~ki za site pretprijatija. Tie zaedni~ki karakteristiki na strukturata na
izvr{nata funkcija proizleguvaat od karakterot na procesot na op{testvena
reprodukcija i negovite fazi vo koi se vklu~uva pretprijatieto so svoeto
rabotewe, a i od odredeni organizacioni principi koi va`at za site
organizacioni sistemi.
Pri organiziraweto, odnosno pri vospostavuvaweto na odredena
organizaciona struktura na pretprijatieto najnapred vkupnata zada~a na
pretprijatieto se klasifikuva na posebni zada~i, a posebnite zada~i potoa se
klasifikuvaat na poedine~ni zada~i. 68) Potoa posebnite i poedine~nite zada~i
se grupiraat (raspredeluvaat) prvo po funkcii , potoa po slu`bi, pa po rabotni

67 )
Rabotite vo ramkite na ciklusot na reprodukcija se delat na proizvodni raboti, raboti na
stokoviot promet i raboti na pari~niot promet. Ovaa podelba e vo zavisnost od
karakteristikite na oddelnite fazi na ciklusot na reprodukcija kade imame tehnolo{ka faza,
po~etna i zavr{na stokova faza i pari~na faza. Toa e prva osnovna podelba na rabotite.
Vtorata osnovna podelba na rabotite se javuva vo samiot proces na rabota. Vo sekoj proces
na rabota imame faza na priprema, faza na izvr{uvawe i faza na kontrola.. Vo zavisnost od
karakteristikite na ovie fazi rabotite se delat na pripremni raboti, raboti na neposredno
izvr{uvawe i kontrolni raboti.
68 )
Poedine~nata zada~a vo pretprijatieto e sekoga{ del od vkupnata zada~a so ~ie
izvr{uvawe se ostvaruva celta na pretprijatieto. Zada~ata e rezultat na tehni~kata podelba na
trudot vo pretprijatieto.

65
mesta 69) i na kraj po izvr{iteli. Na toj na~in ostvaruvaweto na stru~nite i
delovnite funkcii se vr{i preku odredeni sektori , slu`bi i oddelenija.
Vsu{nost, organizacionata struktura prakti~no se formira po pat na
grupirawe na rabotnite mesta i organizirawe na oddelni delovi na
pretprijatieto. Vrz osnova na me|usebnata uslovenost na oddelnite zada~i i
vrskite me|u oddelnite vidovi raboti, se sozdavaat odredeni odnosi me|u
samite rabotni mesta, {to doveduva do grupirawe na takvite rabotni mesta.
Oddelni grupi na rabotni mesta stanuvaat odredeni organizacioni delovi
( edinici) od pretprijatieto - sektori, slu`bi, pogoni i sl.
Vrskite pome|u rabotite i rabotnite mesta i nivoto na koe tie vrski se
vospostaveni ja ~inat organizacionata struktura na izvr{nata funkcija vo
pretprijatieto.
Sektorite pretstavuvaat po~etna podelba na pretprijatieto na vnatre{ni
organizacioni edinici i pretstavuvaat naj{iroki organizacioni delovi. Vo niv
mo`e da ima pove}e slu`bi, odnosno tie pretstavuvaat organizirawe na
slu`bite na najvisoko nivo. Se formiraat spored prirodata i karakteristikite na
zada~ite na oddelnite grupi na slu`bi vo ramkite na vkupnata zada~a na
pretprijatieto. Vo razni pretprijatija podelbata na sektori se vr{i na razli~en
na~in. Taka mo`e da imame proizvodno-tehni~ki sektor, komercijalen sektor,
smetkovodstveno -finansiski sektor, sektor za plan i analiza i sl.
Strukturata na oddelnite sektori se ras~lenuva na slu`bi, odnosno
pogoni i oddelenija.
Proizvodniot sektor se deli na pogoni, pogonite na oddelenija, a
oddelenijata na grupi na rabotni mesta. Drugite sektori se delat na slu`bi ili
oddelenija, a oddelenijata na referati.
Pod poimot slu`ba se podrazbira organizaciona forma (celina) na
povrzuvawe na pove}e rabotni mesta koi ostvaruvaat ista posebna zada~a.
Rabotnite mesta vo edna slu`ba gi povrzuva pred sé zaedni~ka zada~a, a
69 )
Rabotnoto mesto se definira kako prostorno ograni~en del od pretprijatieto na koj se nao|
aat potrebni sredstva i predmeti na rabota i kade eden ili pove}e rabotnici vr{ej}i ja svojata
rabota izvr{uvaat pooddelna zada~a. Sekoe rabotno mesto go ~inat : ~ovekot, sredstvata za
proizvodstvo, predmetite za rabota i prostorot so odredeni uslovi. Za postignuvawe na
optimalni efekti potrebna e dobra usoglasenost na ovie tri elementi.
Pri koncipiraweto na rabotnoto mesto ~ovekot kako element ne e konkretno
odreden bidej}i rabotnoto mesto ne e konstituirano spored odreden ~ovek kako poedinec,
tuku spored kriteriumite na rabotite koi gi opfa}a toa rabotno mesto. Na edno rabotno mesto
mo`at da rabotat i pove}e vraboteni vo zavisnost od obemot i karakterot na rabotite.
Sredstvata kako element na rabotnoto mesto se konstitutiven element samo
toga{ ako ~ovekot mo`e da gi upotrebuva, odnosno ako tie se usoglaseni so zada~ite na
rabotnoto mesto i so ~ovekot kako nositel na rabotnite zada~i.
Prostorot so odredeni uslovi za rabota e va`en element pri koncipiraweto na
rabotnoto mesto. Ovoj element e tesno povrzan so ~ovekovite sposobnosti i opasnostite po
negovata sigurnost i zdravje.

66
mnogu ~esto i kvalitativnata srodnost na samite raboti : srodnost na planskite
raboti, ili srodnost na rabotite od tehni~kata priprema i sl. No ovaa srodnost
na rabotite koi se izvr{uvaat na nekoja grupa rabotni mesta sepak ne e uslov
taa grupa na rabotni mesta da ~ini edna slu`ba. Mo`e, na primer, vo slu`bata
za tehnolo{ko ili proizvodno izvr{uvawe pokraj tehnolo{kite rabotni mesta
da se nao|aat i rabotni mesta od evidencijata, nabavkata na materijali i sl., vo
slu`bata za planirawe pokraj planskite rabotni mesta mo`e da ima i
administrativni rabotni mesta, i sl., vo kontrolnata slu`ba isto taka mo`e da
ima administrativni rabotni mesta , mesta od evidencijata itn.
Zatoa imame slu~ai koga edna funkcija mo`e da se izvr{uva vo edna,
no i vo pove}e slu`bi , a i vo edna slu`ba da se izvr{uva edna, no i pove}e
funkcii.
Slu`bite se grupacii na rabotni mesta formirani po kriterium na
zaedni~ka zada~a koja tie rabotni mesta ja ostvaruvaat.
Grupa na rabotni mesta so~inuvaat rabotni mesta koi izvr{uvaat
edna parcijalna i vo golema merka specifi~na zada~a. Rabotite vo grupata se
dosta homogeni. Spored prirodata na zada~ata, grupite na rabotni mesta
mo`at da bidat grupi na proizvodni i grupi na neproizvodni rabotni mesta.
Oddelenijata se povisoka organizaciona edinica od grupata na rabotni
mesta koja izvr{uva pogolem broj srodni parcijalni zada~i. Toa mo`e da ima
pove}e odvoeni grupi rabotni mesta, a mo`e da bide i taka organizirano {to
nema da se deli na grupi na rabotni mesta kako poniski organizacioni edinici.
I oddelenijata mo`at da bidat proizvodni i neproizvodni.
Pogon e organizaciona edinica sostavena od proizvodni (tehnolo{ki)
grupi na rabotni mesta i oddelenija koi so~inuvaat tehnolo{ko i do izvesna
merka i ekonomsko edinstvo. Tie izvr{uvaat edna ili pove}e kompleksni
zada~i ( sostaveni od niza parcijalni zada~i), koi naj~esto se sveduvaat na
proizvodstvo na kompleten proizvod ili na proizvodstvo na samostojni
tehni~ki sklopovi na proizvodot ili pak vr{at odredeni uslugi. Pogonite mo`at
da se osnovni, pomo{ni i sporedni. Osnovni se onie pogoni vo koi se
proizveduvaat proizvodi od dejnosta zaradi koja pretprijatieto e osnovano.
Pomo{ni se onie vo koi se izvr{uva nekoja pomo{na dejnost bez koja
normalnata rabota na osnovnite pogoni ne bi mo`ela da se odviva ( pr.
alatnica vo industrijata za ma{ini). Sporedni pogoni se onie vo koi se
izvr{uva dejnost koja e tehnolo{ki nezavisna od dejnosta na glavnite i
pomo{nite pogoni, a se izvr{uva pred sé zaradi ekonomska celishodnost ( pr.
vo industrijata za {e}er mo`e da se organizira sporeden pogon za
proizvodstvo na sirup i sl).
Odnosite me|u oddelnite elementi na proizvodstvo vo edno
pretprijatie ne se postojani, tuku se podlo`ni na razni promeni. Nivnata
dinami~nost nalaga primena na novi i soodvetni organizacioni oblici za vo

67
promenetite uslovi da se obezbedi racionalno koristewe. Sekoja
disproporcija pome|u osnovnite faktori na proizvodstvo }e dovede do
negativni ekonomski efekti, do necelishodno intenzivirawe na potro{okot na
oddelni elementi i do zgolemuvawe na tro{ocite na proizvodstvo. Ottuka,
organizacijata na pretprijatieto kako proces na organizirawe ima traen
karakter , a organizacionite oblici koi se dobivaat so organiziraweto mora da
bidat elasti~ni i prisposoblivi vo soglasnost na promenite i nivnata dinamika.
Toa bara postojana aktivnost na organizatorot i primena na elasti~ni
organizacioni metodi koe ne{to }e ovozmo`i ramnote`a vo pogled na na~inot
na upotrebata i tro{eweto na oddelnite elementi, od {to zavisi i uspehot vo
izvr{uvaweto na osnovnata zada~a na pretprijatieto.
Organizacijata vo pretprijatieto vo dene{ni uslovi na stopanisuvawe
dobiva sé poizrazena uloga so ogled na nau~no-tehni~kiot progres.
Efikasnosta na organizacijata vo dene{ni uslovi zavisi pred sé od stepenot na
avtomatizacijata, uspe{nosta vo sinhroniziraweto na oddelnite fazi na
proizvodniot proces i od efikasnosta na informacionite sistemi , a ne od
metodite na Tejlor.
Pri voveduvaweto na novi organizacioni merki me|utoa mo`at da se
pojavat odredeni problemi zaradi nemawe materijalni sredstva ( kapital),
nepostoewe dovolen broj stru~ni kadri i sl.

2 .ORGANIZACIJA NA SREDSTVATA NA TRUDOT

1. Lokacija na pretprijatieto

1.1. Zna~ewe na lokacijata

Pod lokacija se podrazbira mestoto na koe }e se izgradi edno novo

pretprijatie ili pak del od nekoe postoe~ko pretprijatie. Lokacijata e dosta
slo`en problem koj se javuva pri osnovaweto, odnosno pro{iruvaweto na
kapacitetite na pretprijatieto bidej}i taa zna~itelno vlijae vrz ekonomskite
rezultati na pretprijatieto.
Pri toa treba da se odredi optimalna lokacija koja }e obezbedi
maksimalna rentabilnost vo raboteweto i najgolema ekonomska efektivnost
na anga`iranite sredstva. Zatoa, pri donesuvaweto na odluka za lokacijata na
pretprijatieto potrebna e kompleksna analiza na site relevantni faktori i
ekonomski kriteriumi.

68
 Eventualnite gr{ki pri lociraweto na pretprijatieto }e imaat
dalekuse`ni posledici ~ij efekt ne mo`e da se sogleda vo toj moment bidej}i
pri izgradbata na pretprijatieto se smeta obi~no na podolg vremenski period
na negova aktivnost.
Posledicite na neracionalna lokacija ne mo`at podocna vo celost da se
otstranat, me|utoa mo`at da se ubla`at. Vo isklu~itelni slu~ai mo`e da se
izvr{i i relokacija koja po pravilo ne e ekonomski opravdana so ogled na
investicionite vlo`uvawa vo izgradba na novi kapaciteti, vlo`uvawata vo
infrastrukturata koja isto taka ne mo`e da se prenesuva, a i vlo`uvawata vo
obezbeduvawe stru~ni kadri vo novoto mesto.
Pojavata na sekoe pretprijatie predizvikuva i soodvetni promeni vo
strukturata na stopanstvoto na zemjata i so toa dobiva i po{iroko ekonomsko
zna~ewe. Taka izgradbata na edno pogolemo pretprijatie mo`e da povle~e i
razvoj i pojava na novi industriski centri {to }e bara i razvoj na novi granki
za proizvodstvo na predmeti za {iroka potro{uva~ka , tercijalni dejnosti,
pro{iruvawe na infrastrukturata, novi kulturni, prosvetni, zdravstveni i
dr.objekti.

1.2. Faktori na lokacijata

Pri izborot na lokacija na pretprijatieto se poa|a od negovite

ekonomsko-tehnolo{ki karakteristiki, odnosno dali proizvodstvoto e prete`no
orijentirano na materijal, energija, rabotna sila, sredstva itn., {to vo odredena
merka odnapred ja opredeluva lokacijata. Osven toa vrz odreduvaweto na
lokacijata vlijaat i brojni drugi faktori koi mo`at da se grupiraat na razli~ni
na~ini.
Taka I . Kre{i} niv gi kategorizira na sledniov na~in 70) :
- prirodni faktori ( reljef, prirodni uslovi, prirodni bogatstva,
demografski uslovi),
- istoriski uslovi ( postoe~ki objekti i proizvodni kapaciteti, tradicii,
naviki i rabotna ve{tina),
- tehnoekonomski faktori ( surovinski izvori, teren, voda, energetski
izvori, rabotna sila),
- ekonomsko politi~ki i socijalni faktori,
- neekonomski faktori.

70 )
I . Kre{i}, Primjena skra~ene komparativne metode u lokacionim istra`ivawima, str. 298-
308.

69
 Uslovite i faktorite od koi zavisi lokacijata prv gi analiziral August
Weber ( Avgust Veber ) koj se smeta i za osnova~ na gra|anskata teorija za
industriska lokacija. Vo svojot trud " Uber den Standort der Industrien "
objaven 1909 godina toj gi deli faktorite na lokacija na op{ti i posebni. Pri
toa najva`ni se tri faktori i toa transportot, rabotnata sila i naselenosta.
Vo prodol`enie }e bidat posebno obraboteni ekonomskite,
neekonomskite i faktorite na t.n. potesna lokacija .

1.2.1. Ekonomski faktori

Pova`ni ekonomski faktori koi vlijaat pri izborot na po{irokata

lokacija na pretprijatieto se : 71)
- istoriskite uslovi,
- surovinskite izvori,
- energijata, tehnolo{koto gorivo i tehnolo{kata voda,
- pazarot,
- transportot,
- rabotnata sila,
- stepenot na tehni~ko tehnolo{kiot razvoj,
- goleminata na pretprijatieto,
- vremeto itn.

1. Kako istoriski uslovi se smetaat ve}e postoe~kite proizvodni i

infrastrukturni objekti, kako i raspolo`livata rabotna sila so soodvetni
kvalifikacii i iskustvo. Istoriski formiranite uslovi pretstavuvaat poznata i
dosta atraktivna komponenta pri lokacijata na novi objekti. Razni grade`ni
objekti, izgradeni soobra}ajnici i druga infrastrukturna baza, pridonesuvaat
za smaluvawe na nekoi tro{oci pri formiraweto na novite pretprijatija.
^estopati i samata tradicija na postoewe na nekoi industriski kapaciteti vo
nekoi mesta mo`e da bide odlu~uva~ka za novata lokacija.
Infrastrukturnite objekti pretstavuvaat op{ti uslovi za lokacija i
egzistencija na pretprijatieto na odredeno podra~je. Toa se stanbeno-
komunalnite objekti ( stanovi, osvetluvawe, vodovod, kanalizacija, gradski
soobra}aj), potoa {koli, bolnici, hoteli, restorani, kina, teatri i sl. Vo po{iroka
smisla infrastrukturata ja opfa}a i tn. krupna infrastruktura kako {to se
energetskite izvori ( dalnovodi, gasovodi) i komunikacionite objekti
( `eleznici, pati{ta, mostovi, tuneli, pristani{ta, PTT vrski ).
71 )
Jovanovi} N., “ Organizacija i poslovawe preduze}a ” , Savremena administracija,
Beograd, 1972 god., str 34.

70
 2. Surovinskite izvori vo pove}eto slu~ai se odlu~uva~ki faktor za
lokacijata osobeno na pretprijatijata od oddelni dejnosti za koi ne postoi
mo`nost za alternativno re{enie bidej}i se isklu~ivo naso~eni kon koristewe
na surovinite. Takvi se pretprijatijata od ekstraktivnata industrija,
pretprijatijata za proizvodstvo na grade`en materijal, pretprijatijata za
proizvodstvo na elektri~na energija i dr.
Za drugi pretprijatija pak ovoj faktor ima uslovno zna~ewe bidej}i
imaat i alternativen izbor, odnosno mo`nost za prevoz na surovinite. Me|utoa,
ovdeka }e bide mnogu va`en stepenot na transportabilnosta na surovinite t.e .
odnosot me|u visinata na tro{ocite za transport na surovinite sprema tro{ocite
za prevoz na gotovite proizvodi. Vo ovaa grupa pretprijatija spa|aat pred sé
pretprijatijata od crnata i oboenata metalurgija, fabrikite za {e}er, fabrikite za
maslo, tekstilnite pretprijatija, pretprijatijata od prehranbenata industrija i dr.
Pri ova treba da se ima vo predvid i toa deka surovinskite izvori imaat
posebno zna~ewe vo opredeluvaweto na lokacijata kaj pretprijatijata koi
koristat lesno rasiplivi surovini i surovini koi se nepodesni za transport.
3. Energija, tehnolo{ko gorivo i tehnolo{ka voda. So usovr{uvaweto
na prenosot na elektri~nata energija na pogolemi oddale~enosti so mali
gubitoci sé pove}e se smaluva zna~eweto na elektro energijata i se
ovozmo`uva lokacija na pretprijatijata spored drugi soodvetni faktori. Me|
utoa, pred toa, industriskite pretprijatija glavno se locirale pokraj {umi i brzi
reki so cel kako pogonska energija da se koristi pareata dobiena so
sogoruvawe na drvata i drveniot jaglen, kako i prirodnite padovi na rekite.
Kako tehnolo{ko gorivo jaglenot ima posebna uloga pri lociraweto na
oddelni pretprijatija ( pr. proizvodstvoto na metali ) dodeka za drugi
pretprijatija nema takvo zna~ewe.
Vodata kako lokacionen faktor ima pove}ekratna uloga. Kako
priroden faktor na lokacijata, vodata mo`e da se smeta i kako surovinski
element dokolku se koristi za potrebite na tehnolo{kiot proces, bez ogled na
toa vo koja merka vleguva vo supstancata na noviot proizvod. Za tehnolo{ki
celi vodata ja koristat pretprijatijata koi vr{at prerabotka na volna, len, ko`a,
potoa pretprijatijata od prehranbenata industrija ( pivarnici, fabriki za {e}er,
pretprijatijata za proizvodstvo na ovo{ni sokovi), fabrikite za celuloza itn.
Vodata slu`i i kako energetski uslov za izgradba na hidro-elektri~ni
centrali kade se koristi kako pogonska energija za dvi`ewe na turbinite.
Pokraj toa vodata pretstavuva i op{t faktor i uslov za egzistencija na
pretprijatieto bez ogled na dejnosta na pretprijatieto.
4. Pazarot naj~esto se javuva kako alternativen faktor na lokacijata vo
odnos na surovinskite izvori. Blizinata na potro{uva~kite centri ima
pogolemo zna~ewe za prerabotuva~kata industrija, osobeno za pretprijatijata
koi proizveduvaat za potrebite na {irokata potro{uva~ka . Prednosta na

71
pazarnata lokacija se sostoi vo pobliskoto povrzuvawe na proizvodstvoto i
potro{uva~kata i vo poefikasnoto prenesuvawe na barawata na potro{uva~ite
kon proizvoditelot.
Pretprijatijata koi gravitiraat kon potro{uva~kite centri mo`at da se
podelat na tri grupi.
Prvo, toa se pretprijatijata kaj koi osnovnite surovini vo najgolem del
vleguvaat vo supstancata na noviot proizvod. Toa se oddelni pretprijatija od
prehranbenata industrija ( proizvodstvo na testenini, ~okoladi i sl.) ,
proizvodstvoto na obuvki, name{taj i sl.
Vtorata grupa ja so~inuvaat pretprijatijata kaj koi e poekonomi~no
da se prevezuvaat surovinite vo sporedba so krajniot proizvod. Ovdeka spa|
aat pretprijatijata koi proizveduvaat tekstilna konfekcija, fabrikite za cigari i
dr.
Tretata grupa gi opfa}a pretprijatijata koi proizveduvaat lesno
rasiplivi proizvodi za sekojdnevna upotreba na naselenieto koi obi~no i se
tro{at vo mestata vo koi se proizveduvaat ( pr. mle~ni proizvodi, leb,
bezalkoholni pijalaci, pivo, meso, testenini itn.).
Pokraj ova pazarna orientacija imaat i objektite za vr{ewe industriski
uslugi, razni remontni pogoni i servisi za odr`uvawe i popravki.
5. Prevozot se javuva pred sé kako neophoden faktor vo
organizacijata na tehnolo{kiot proces na pretprijatieto bidej}i site osnovni
elementi na proizvodstvo naj~esto ne se nao|aat na edno mesto. Od druga
strana, so prevozot se ostvaruva i edinstvo me|u proizvodstvoto i
potro{uva~kata.
Od aspekt na lokacijata na pretprijatieto prevozot ima dvojna uloga i
dvostrano zna~ewe. Kako univerzalen faktor, prevozot se nao|a vo osnovata
na site drugi faktori i vlijae na nivnata lokaciona vrednost. Vo vtoriot slu~aj
vlijanieto na prevozot vrz lokacijata na oddelnite pretprijatija zavisi od razni
specifi~ni uslovi, koe ne{to se odnesuva vsu{nost i na site drugi samostojni
faktori.
Prevozot kako dosta kompleksen faktor vlijae vrz lokacijata glavno
preku visinata na tro{ocite koi se javuvaat pri prevozot na surovinite,
gorivoto, poluproizvodite i gotovite proizvodi. Visinata na transportnite
tro{oci e odlu~uva~ka osobeno koga postojat po{iroki mo`nosti za izbor na
lokacija, odnosno koga e vo pra{awe slobodna lokacija, taka {to ekonomskite
uslovi i soodvetnite ekonomski kriteriumi doa|aat do poln izraz.
Optimalnata lokacija od aspekt na prevozot se obezbeduva dokolku e
pretprijatieto poblisku do va`nite soobra}ajnici, odnosno dokolku kapacitetot
na transportnite sredstva, nivnata brzina i visina na prevozna tarifa
odgovaraat na potrebite i specifi~nostite koi ja karakteriziraat dejnosta na
pretprijatieto. Golemite prednosti koi gi dava blizinata na glavnite

72
soobra}ajnici so brz i evtin prevoz poznati se u{te od prvite industriski
pretprijatija taka {to i golemite industriski centri se razvile glavno vo mesta
koi so dobri komunikacii se povrzani so drugi kraevi (pokraj plovni reki,
pogolemi pristani{ta i sl).
Mo`nosta za vklu~uvawe vo glavnite soobra}ajnici od poseben
interes e za pretprijatijata koi vr{at prerabotka na golemi koli~ini surovini koi
se nosat od razni krai{ta vo zemjata ili od uvoz. Kon centri so razviena
komunikacija se orijentiraat i objektite koi svoite proizvodi gi distribuiraat vo
razni potro{uva~ki centri, ili pak imaat razgranati kooperantski odnosi na
po{iroka teritorija.
6.Rabotnata sila kako lokaciona komponenta ima razli~no zna~ewe
vo zavisnost od vidot na pretprijatieto. Vo pretkapitalisti~kite op{testveno
ekonomski sistemi i vo ranata faza na kapitalisti~kiot razvitok pretprijatijata
bile nu`no naso~uvani kon pogolemite naselbi kade edinstveno mo`ela da se
obezbedi kvalifikuvana rabotna sila. Me|utoa , vo sovremeni uslovi rabotnata
sila ne pretstavuva odlu~uva~ki faktor za lokacijata na edno pretprijatie.
Industriskoto proizvodstvo so pogolemi mo`nosti za primena na ma{ini
namesto `iv trud zna~itelno ja smaluva ulogata na rabotnata sila kako
samostoen faktor na lokacijata.
I pokraj vakvata konstatacija, kaj oddelni pretprijatija koi baraat
pogolem broj rabotnici i so pogolem stepen na kvalifikuvanost, rabotnata sila
se odrazuva na nivnata lokacija. Taka toa se odnesuva na pretprijatijata od
tekstilnata industrija, industrijata za ko`a , tutun, a i na nekoi pretprijatija od
prehranbenata industrija. Od druga strana, povisoki kvalifikacii na
vrabotenite se va`en preduslov kaj pretprijatijata od ma{inogradbata, osobeno
za proizvodstvo na precizni alati i instrumenti, elektronski uredi i motorni
vozila.
Osven ovie ~isto ekonomski aspekti na lokacionata vrednost na
rabotnite resursi, nekoi industriski kapaciteti orijentirani se kon rabotna sila
iako toa ne e neposredno usloveno od ekonomski momenti. Taka
pretprijatijata od tekstilnata industrija, od industrijata za obuvki , a i od drugi
proizvodi za {iroka potro{uva~ka, ~esto pati se gradat vo regioni koi ne
raspolagaat so atraktivni surovinski izvori, no se prenaseleni.
7. Nivoto na tehni~kiot i tehnolo{kiot razvoj mo`e da pretstavuva
prioriteten uslov pri odreduvaweto mesto za locirawe na nekoi specifi~ni
vidovi industriski pretprijatija. Taka e so pretprijatijata koi baraat vo blizinata
da postojat laboratorii, instituti, tahni~ki kadri, visoka industriska tehnika i sl.
Tehni~kiot prosperitet i promenite koi doa|aat so toa zna~itelno
vlijaat vrz promenata na postojnite lokacioni uslovi. Taka mo`e da dojde do
mo`nosta da se koristat novi i poekonomi~ni surovini vo odredeno
proizvodstvo, potoa mo`nost da se eksploatiraat novi izvori i pokompleksno

73
koristewe na surovinite, do proizvodstvo na novi i pokvalitetni proizvodi i
tn.
8. Goleminata na pretprijatieto e op{t faktor koj ja uslovuva
lokacijata na pretprijatieto, a vo isto vreme i lokacijata vlijae vrz goleminata.
Goleminata mo`e da ja opredeli lokacijata so ogled na toa {to taa se utvrduva
istovremeno so izborot na lokacijata. Odnosot na goleminata i lokacijata e
dotolku poslo`en kolku pobrzo se odviva procesot na koncentracija na
proizvodstvoto.
Vlijanieto na goleminata vrz lokacijata na pretprijatieto treba da se
gleda vo zaedni{tvo so transportnite uslovi. Golemite pretprijatija na primer,
obezbeduvaat podobra ekonomi~nost vo raboteweto, no tuka mo`e da dojde
do zgolemuvawe na transportnite tro{oci, ne samo proporcionalno na
zgolemuvaweto na proizvodstvoto, tuku i relativno bidej}i se zgolemuva
teritorijata od koja se dobavuvaat surovinite, osobeno koga se vo pra{awe
zemjodelski proizvodi. Taka, vo pogled na odnosot na lokacijata i goleminata
na pretprijatieto problem mo`e da pretstavuva i alternativata dali da se gradi
edno golemo pretprijatie ili dve i pove}e mali pretprijatija.
9. Vremeto kako samostoen faktor na lokacijata se ceni vo vrska so
postavuvaweto rokovi i izvr{uvaweto na rokovite na izgradba na oddelni
stopanski objekti. Osobeno e va`no kolku }e trae izgradbata i koga
pretprijatieto }e zapo~ne so rabota. Vo vrska so ova mo`e da se re~e deka za
brza izgradba na novi industriski kapaciteti popovolni se uslovite vo ve}e
razvienite industriski centri, bidej}i tuka ve}e postojat dobri soobra}ajni
vrski, energetska osnova, kadrovski i drugi mo`nosti.

1.2.2. Neekonomski faktori na lokacijata

Pokraj spomenatite faktori, lokacijata na pretprijatieto mo`e da zavisi

i od nekoi drugi uslovi koi ne se vo vrska so primenata na ekonomskite
na~ela. Vo pra{awe se t.n. neekonomski faktori koi mo`at da imaat
pogolemo vlijanie od ekonomskite bidej}i obvrzuvaat so toa {to se doneseni
po administrativen pat od strana na soodvetni dr`avni organi.
Do otstapuvawe od ekonomskite principi pri odreduvaweto na
lokacijata doa|a na primer, koga politikata na zemjata e naso~ena kon pobrz
razvoj na oddelni regioni so cel za ubla`uvawe na postojnite ekonomski
disproporcii i razliki. Isto taka toa doa|a do izraz i koga se vo pra{awe
strate{ko-odbranbeni celi , interesite na bezbednosta, a i koga e vo pra{awe
ostvaruvawe na zdravstvenite i socijalnite interesi na naselenieto.

74
 Vo interes na sigurnosta na naselenieto na primer, mo`e da se bara
fabrikata za eksploziv da se oddale~i od naselenite mesta. Potoa,
pretprijatijata so pogolema koli~ina na otpadni vodi i gasovi treba isto taka
da se gradat {to podaleku od naselbite. Vo nekoi gradovi na primer, se
odredeni i zoni vo koi ne se odobruva dejnost na nekoi pretprijatija koi go
zagrozuvaat zdravstveniot i `ivotniot integritet na naselenieto.
1.2.3. Faktori na potesnata lokacija

Faktori na potesnata lokacija se onie faktori koi nemaat po{iroko

ekonomsko zna~ewe pri smestuvaweto na pretprijatieto, no mo`at zna~itelno
da vlijaat vrz izborot na samiot teren na koj }e se gradi pretprijatieto, na
rasporedot na oddelni organizacioni delovi na pretprijatieto, na organizacijata
na vnatre{niot transport i drugo. Toa se na primer, slednite faktori : 72)
- blizinata na naseleno mesto i mo`nosta za koristewe na postojnite
komunalni objekti,
- prirodata na terenot, so ogled na dejnosta na pretprijatieto,
- mo`nosta za koristewe na gradskiot soobra}aj,
-blizinata na industriskite vodi i voda za piewe,
- stepenot na ekonomi~nosta na gradeweto, i
- mo`nostite za pro{iruvawe i natamo{en razvoj na pretprijatieto.

1.3. Izbor na optimalna lokacija

Obezbeduvaweto na optimalna lokacija pretstavuva posebna i

dosta te{ka zada~a osobeno vo uslovi na relativno deluvawe na oddelni
faktori i postoewe na pove}e razni varijanti za lokacija. Pri toa, potrebno e da
se sogleda kako noviot objekt }e se vklopi vo svojata granka i celokupnoto
stopanstvo i kakvi ekonomski efekti }e predizvika od aspekt na mo`nostite za
koristewe na kapacitetot, koristeweto na surovinskata baza, devizniot bilans ,
vrabotenosta i sl.
Za edna takva analiza potrebno e prethodno da se definira ulogata i
zna~eweto na sekoja lokaciona komponenta, odnosno da se utvrdi prioritetot
na oddelnite opredeluva~ki faktori za konkretnata lokacija. Ulogata na
oddelnite faktori mo`e da se pretstavi vo vid na soodvetni iznosi na tro{oci i
taka da se iska`at pozitivnite ili negativnite razliki pome|u oddelnite lokacioni

72 )
Jovanovi} N., cit. delo, str. 38.

75
varijanti, so cel da se izbegnat subjektivnite i lai~ki odluki i da se obezbedi
pravilna lokacija.
Vo ramkite na takvite lokacioni istra`uvawa, prviot del od rabotata se
sostoi vo prethodna gruba selekcija na izvesen broj varijanti za lokacija na
pretprijatieto, spored toa vo koja merka oddelni re{enija gi zadovoluvaat
osnovnite barawa za ekonomi~nost i rentabilnost na rabotata na idnoto
pretprijatie. Eliminacijata na oddelni alternativi mo`e da se sprovede po pat
na bodirawe na site relevantni faktori, spored nivnoto zna~ewe. Potoa
dobieniot broj na bodovi se mno`i so ocenkata koja pretstavuva mo`nost za
obezbeduvawe na sekoj faktor od aspekt na konkretnoto mesto i soodvetnata
lokaciona varijanta.
Drugiot del od rabotata go opfa}a kvantificiraweto na ekonomskite
kriteriumi od koi zavisi kone~noto donesuvawe na odlukata. Toa e poslo`ena
i podelikatna rabota vo postapkata bidej}i vrz osnova na utvrdenite odnosi
izrazeni so broj na bodovi, treba pravilno da se odmeri ulogata na sekoj
faktor po pat na vrednosni pokazateli i da se pretstavi negovoto zna~ewe vo
visina na tro{oci. Predmet na analiza }e bidat site faktori koi se od interes za
lokacijata na posmatranoto pretprijatie so taa razlika {to mo`e da se izostavi
ocenuvaweto na nekoi faktori koi imaat isto zna~ewe za site varijanti, kako
{to e visinata na kapitalnite vlo`uvawa, organizacijata na tehnolo{kiot proces
i sl.
So sporeduvawe na kvantificiranite pokazateli na site lokacioni
faktori vo odnos na sekoja analizirana varijanta, }e se dojde do zaklu~ok vo
pogled na optimalnata varijanta, odnosno najpovolnoto mesto za formirawe
na objektot . Izborot na konkretnata lokacija, zna~i, }e go odlu~at faktorite
koi imaat prioritetno zna~ewe za posmatranoto pretprijatie, kako i mo`nostite
za obezbeduvawe povolno vlijanie na tie faktori vo odredenoto mesto vo
ramkite na konkretnata varijanta.

2. Golemina na pretprijatieto

2.1. Odreduvawe na goleminata na pretprijatieto

Odreduvaweto na goleminata na pretprijatieto ima golemo zna~ewe i

e pra{awe na koe se posvetuva golemo vnimanie.
Ve}e spomenavme deka vo stopanskata i statisti~kata praktika
poznata e podelbata na mali, sredni i golemi pretprijatija i deka za vakvata
podelba se koristat razni merila. No isto taka, spomenavme i toa deka ne

76
postoi mo`nost za to~na i precizna podelba vo pogled na goleminata na
oddelni pretprijatija.
I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti i nedostatoci.
Osnovni prednosti na golemite pretprijatija se :73)
- mo`e da se sprovede dosta detalna tehni~ka podelba na trudot,
- se ovozmo`uva masovno i serisko proizvodstvo koe gi sni`uva
tro{ocite po edinica proizvod,
- vo pogolema merka se ovozmo`uva primena na naukata i
tehnikata,
- pogolema e mo`nosta za finansirawe na mehanizacijata i
avtomatizacijata na proizvodnite procesi i raboteweto voop{to,
- se ovozmo`uva racionalno komercijalno rabotewe, bidej}i se
nabavuvaat ,odnosno se prodavaat pogolemi koli~ini,
- pogolema e mo`nosta za organizirawe na pomo{nite slu`bi, a
nivnoto rabotewe e poracionalno.
Osnovni nedostatoci pak na golemite pretprijatija se:
- pogolemi organizacioni problemi,
- golemi fiksni tro{oci so {to se postavuva problemot na
iskoristuvawe na kapacitetite,
- se javuvaat problemi vo izvr{uvaweto na efikasna kontrola,
- pomala e elasti~nosta na prilagoduvawe kon pazarot,
Osnovni prednosti na malite pretprijatija se:
- kaj proizvodstvoto za potrebite na lokalen pazar ili zaradi
koristewe na lokalnite surovinski izvori,
- malite pretprijatija mo`at pobrzo da se izgradat i ne baraat golemi
investicioni vlo`uvawa, {to ovozmo`uva pobrzo koristewe na
anga`iranite sredstva i poefikasno amortizirawe
- maksimalna elasti~nost za prilagoduvawe kon pazarot,
- mali fiksni tro{oci taka {to pomaloto koristewe na kapacitetite ne
se odrazuva mnogu na tro{ocite po edinica proizvod,
- pomali se organizacionite problemi,
- pogolema e mo`nosta za kontrola.
Osnovni nedostatoci na malite pretprijatija se :
- pomala tehni~ka podelba na trudot,
- pote{ko se voveduva masovno i golemoserisko proizvodstvo,
- pote{ko se koristat dostigawata na naukata i tehnikata,
- pomala e mo`nosta za finansirawe na mehanizacijata i
avtomatizacijata na proizvodstvenite procesi i raboteweto
voop{to.
73 )
Dautovi} M., “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a”, Savremena administracija,
Beograd, 1965, str. 358-359.

77
 Od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalna golemina na pretprijatieto
za koja ovde }e stane pove}e zbor.

2.2. Optimalna golemina na pretprijatieto

Iako ne postojat sigurni i edinstveni merila vrz osnova na koi mo`at

da se povle~at striktni granici vo pogled na goleminata, sekoe pretrpijatie ima
svoja optimalna, odnosno najpovolna golemina od aspekt na ekonomskite
efekti koi gi ostvaruva. Optimalnata golemina treba da obezbedi maksimalna
ekonomija na trudot i sredstvata na konkretnoto pretrpijatije vo dadenite
pazarni uslovi pri {to i tro{ocite po edinica proizvod treba da bidat najniski
vo eden relativno podolg period.
Optimalnata golemina e sekoga{ vo granicite na rentabilnosta ,
no mo`e da se pravi razlika pome|u pretrpijatija so rentabilno rabotewe vo
ramkite na optimalnata golemina, pod nea i nad nea. Dokolku pretprijatieto
podobro gi koristi svoite kapaciteti, ostvaruva pogolem profit i go usoglasuva
obemot na proizvodstvo so barawata na pazarot, dotolku pomali }e bidat
otstapuvawata od optimalnata golemina.
So cel za postignuvawe na optimalnata golemina, najgolem broj mali
pretprijatija poka`uvaat tendencija na zgolemuvawe na obemot na
proizvodstvo, poa|aj}i od karakteristikite na fiksnite i relativno fiksnite
tro{oci. Na ovoj na~in mo`at da se smalat tro{ocite po edinica proizvod i da
se postigne pogolem profit. Za da se ostvari ova postojat brojni te{kotii koi
treba da se otstranat i da se obezbedi optimalna golemina.
Nastojuvaweto na pomalite pretprijatija kon zgolemuvawe na
kapacitetot mo`e da ima i negativni posledici. Imeno, te{kotiite nastanuvaat
koga poradi predimenzioniranosta na kapacitetot }e po~nat da rastat
tro{ocite po edinica proizvod. Ova doa|a poradi zgolemenite barawa vo
oblasta na koordinacijata i rakovodeweto pri {to istovremeno se smaluva i
efikasnosta na kontrolata.
Me|utoa, ne zna~i deka samo golemite pretprijatija mo`at da ostvarat
optimalna golemina. Pretprijatieto mo`e da dostigne optimalna golemina i
bez pro{iruvawe i zgolemuvawe na svoite dimenzii, {to ~esto e usloveno i od
samata priroda na dejnosta. Pretprijatijata od te{kata industrija i rudarskite
pretprijatija moraat da bidat golemi pretprijatija za da osiguraat rezultati od
raboteweto, dodeka vo drugite granki i malite i srednite pretprijatija mo`at da
imaat optimalna golemina. Vo odredeni uslovi, malite pretprijatija mo`at da
rabotat poekonomi~no od golemite i mo`at pobrzo da dostignat optimalna

78
golemina, {to zna~i deka apsolutna prednost ne mo`e da im pripadne samo na
golemite pretprijatija.
Blagodarej}i na svoite materijalni mo`nosti ( pogolemi finansiski
sredstva, fondovi, krediti i sl.) kako i na mo`nosta za sni`uvawe na tro{ocite
na proizvodstvo poradi pogolemiot obem na proizvodstvo, golemite
pretprijatija vo celina zemeno imaat izvesni prednosti vo odnos na malite i
srednite pretprijatija.
Me|utoa, i pomalite pretprijatija raspolagaat so svoi pozitivni
karakteristiki, {to vo odredena situacija mo`e da bide popovolno vo odnos na
golemite pretprijatija.
Zatoa, pri odlu~uvaweto za goleminata na pretprijatieto ne mo`e
odnapred da se ka`e koja golemina e optimalna, odnosno dali e podobro toa
da bide golemo ili pomalo pretprijatie, bidej}i i golemite i malite pretprijatija
imaat izvesni ekonomski prednosti, kako i nedostatoci. Zatoa, pri
ocenuvaweto na mo`nostite za obezbeduvawe optimalna golemina treba da se
trgne od konkretnite uslovi i intenzitetot na deluvawe na oddelnite faktori od
koi zavisi optimalnata golemina.

2.3. Faktori koi vlijaat vrz optimalnata golemina

Pova`ni faktori koi vlijaat vrz optimalnata golemina na pretprijatieto

74)
se :
- tehni~ki i tehnolo{ki,
- pazarni,
- organizacioni, i
- specifi~ni faktori.

1. Vlijanieto na tehni~kite faktori se manifestira prvenstveno preku

soodvetnite karakteristiki na sredstvata za rabota. Dokolku pretprijatieto ne
raspolaga so sovremena oprema koja obezbeduva visoka produktivnost i
ovozmo`uva soodvetna ekonomi~nost vo tro{eweto vo procesot na
reprodukcija, toa ne mo`e da ja dostigne ni svojata optimalna golemina.
Osven toa, optimalnata golemina na pretprijatieto ~esto pati zavisi i
od prirodata na samiot tehnolo{ki proces. Nekoi procesi baraat odredena
minimalna golemina na kapacitetot od tehni~ko-tehnolo{ki aspekt i ne mo`at
da se primenat vo pomali kapaciteti. Na primer, proizvodstvoto na nafta,
crnata metalurgija, {e}erot, cementot, ve{ta~kite |ubriva i drugite pretprijatija

74 )
Jovanovi} N., cit. delo, str. 42.

79
od hemiskata industrija ne mo`at da bidat rentabilni vo uslovi na mali
kapaciteti, odnosno vo mali pretprijatija.
2. Pazarnite uslovi mo`at vo golema merka da vlijaat vrz optimalnata
golemina i toa kako nadvore{ni faktori od koi zavisi nivoto na ekonomi~nost
i rentabilnost na pretprijatieto. Pazarnite faktori doa|aat do izraz pri
obezbeduvaweto na potrebni koli~ini materijal i surovini, a isto taka i vo
pogled na nivoto na pobaruva~ka i mo`nostite za realizacija na odredeni
koli~ini proizvodi od konkretnoto pretprijatie. Od osobena va`nost e faktot
{to obemot na pobaruva~ka ne e postojan i {to toj lesno se menuva vo
zavisnost od razni faktori vrz koi soodvetnoto pretprijatie ne mo`e da vlijae.
So cel pretprijatieto da obezbedi celosno koristewe na raspolo`livite
kapaciteti, rentabilnost vo raboteweto i najpovolna golemina mora preku
soodvetna slu`ba da gi sledi site pojavi na pazarot i na vreme da gi sogleda
site promeni, sezonski i drugi dvi`ewa koi doveduvaat do zgolemuvawe ili
smaluvawe na pobaruva~kata za da mo`e spored potrebata brzo da reagira i
da izvr{i soodvetni korekcii na planovite za proizvodstvo i planovite za
realizacija. Ova u{te poostro se postavuva kako potreba pri osvojuvaweto na
novo proizvodstvo, novi pazari ili pri pro{iruvawe na pazarot.
3. Vlijanieto na organizacionite merki e ograni~eno so postoe~kite
tehni~ki mo`nosti za proizvodstvo, kako i so deluvaweto na pazarnite faktori.
Me|utoa, so primena na optimalni organizacioni metodi mo`e da se ostvari
podobro koristewe na kapacitetite i li~nite faktori i da se podigne nivoto
na rentabilnost na pretprijatieto. So drugi zborovi, od kvalitetot na
organizacijata zavisi dali pretprijatieto }e raboti vo edna , dve ili tri smeni,
kako }e se organizira vnatre{niot transport itn.
Organizacijata na pretprijatieto mora da bide elasti~no postavena za
vo slu~aj na potreba, zaradi razni promeni koi se rezultat na vlijanieto na
nadvor{nite ili vnatre{nite faktori pretprijatieto da mo`e da se prilagodi na
novata situacija i da ovozmo`i uspe{no rabotewe. Na ovoj na~in, so primena
na soodvetni organizacioni merki mo`at da se ubla`at, odnosno celosno da se
eliminiraat negativnite ekonomski efekti koi gi predizvikuvaat raznite
oscilacii na pazarot ili vnatre{nite naru{uvawa vo pogled na racionalnoto
koristewe na osnovnite elementi na proizvodstvoto.
4. Pokraj op{tite faktori koi se odnesuvaat na pretprijatijata na site
granki na dejnost, vrz oddelni pretprijatija vlijaat i nekoi specifi~ni faktori
koi ja opredeluvaat nivnata golemina i optimalnata golemina. Za
pretprijatijata od ekstraktivnata industrija na primer, granicata vo pogled na
goleminata mo`at da ja pretstavuvaat zalihite na ruda ili za hidrocentralata
silata na vodenata energija. Potoa, goleminata na nekoi pretprijatija od
prehranbenata industrija mo`at da ja ograni~at surovinskite izvori kako {to e
slu~aj so fabrikite za {e}er, maslo, mlinovite i sl., odnosno transportnite

80
tro{oci i drugite uslovi za pretprijatijata ~ij proizvod ne mo`e da se
prevezuva na podolgi relacii ( leb, mleko, meso i dr.).

3. Zgradi i grade`ni objekti

3.1. Izbor na optimalen tip na zgrada

Ve}e vidovme deka spored namenata koja ja imaat vo pretprijatieto

zgradite mo`at da bidat : 75)
- zgradi za energetski uredi,
- zgradi za rabotilnici ( hali),
- magacinski zgradi,
- upravni, i
- pomo{ni i sporedni zgradi ( restorani, garderobi, bawi, gara`i,
ambulanti, laboratorii itn.
Edno pretprijatie ne mora da gi ima site napred spomenati vidovi
zgradi koi se koristat za razli~ni nameni. Oddelni pomali pretprijatija
kompletno se smesteni vo edna zgrada. Toa e obi~no spratna zgrada vo koja
se nao|aat i rabotilnicite i magacinite i prostoriite za upravata i
administracijata so site slu`bi. Na toj na~in mo`e da bide smesteno na primer,
edno pomalo pretprijatie od tekstilnata konfekcija. Kaj golemite pretprijatija
mo`at da se pojavat site vidovi zgradi pri {to poseben problem pretstavuva
pravilniot izbor na zgradi za rabotilnici, odnosno hali.
So cel za obezbeduvawe na optimalen tip na zgrada, treba da se
ispolnat barawata vo pogled na funkcionalnosta i ekonomi~nosta vo
eksploatacijata. Posebno pra{awe pretstavuva ekonomi~nosta na gradbata
bidej}i toa vo najgolema merka zavisi od izveduva~ot na rabotite, odnosno
od grade`noto pretprijatie.
Od aspekt na funkcionalnosta, zgradata treba da ovozmo`i najdobar
na~in na koristewe spored svojata namena, so maksimalna ekonomi~nost vo
eksploatacijata vo pogled na visinata na tro{ocite za odr`uvawe i
amortizacija. Za funkcionalnata celishodnost na zgradata se odlu~uva u{te pri
nejzinoto proektirawe. Pri toa se odreduvaat dimenziite na zgradata, potoa
dali }e bide prizemna ili spratna, a i samiot oblik na zgradata.
Goleminata na zgradata zavisi od vidot na dejnosta, obemot na
proizvodstvo, tipot na proizvodstvo i organizacijata na vnatre{niot transport.
Osnovno e zgradata da ima dovolno prostor za smestuvawe na opremata i
materijalite i site neophodni dvi`ewa vo ramkite na tehnolo{kiot proces.
75 )
Jovanovi} N., cit. delo , str. 46.

81
Osven toa, zgradata mora da osigura primena i na bezbednosnite merki i da
obezbedi povolni uslovi za rabota. Ottamu, vo zgradata treba da postojat
sanitarni prostorii i prostor za smestuvawe na razni uredi za zagrevawe,
ventilacija, osvetluvawe, ~istewe i sl.
Pri utvrduvaweto na dimenziite na zgradata, }e se postavi problemot
na orientacija na edna ili na pove}e zgradi. Edinstvenata zgrada ovozmo`uva
podobra organizacija i pokratki relacii na vnatre{niot transport, poefikasna
kontrola i po pravilo poevtina gradba. Me|utoa, sekoj tehnolo{ki proces bara i
soodvetni karakteristiki na zgradata, pa zatoa vo mnogu pretprijatija se
gradat i posebni zgradi za oddelni pogoni.
Dokolku pretprijatieto raspolaga so pogolem broj zgradi za
proizvodstvo po`elno e nivniot raspored vo fabri~kiot krug da bide {to
popravilen, zgradite da bidat taka postaveni da ovozmo`uvaat racionalna
organizacija na vnatre{niot transport i efikasno me|usebno povrzuvawe.
Rasporedot na zgradite mo`e da bide od golemo zna~ewe i pri eventualno
pro{iruvawe na pretprijatieto vrz osnova na izgradba na novi objekti ili vrz
osnova na dograduvawe.
Oddelni dejnosti i tehnolo{ki procesi baraat spratni zgradi kako {to
se na primer melnicite ili fabrikite za cigari. Od druga strana, za
pretprijatijata od ma{inogradbata, hemiskite i nekoi pretprijatija od
prehranbenata industrija pove}e odgovaraat prizemni zgradi. Spratnite zgradi
se popogodni od aspekt na ekonomi~nosta bidej}i zazemaat pomala povr{ina
i gi smaluvaat tro{ocite na greewe,a i nivnata gradba e poevtina zaradi
zaedni~kiot temel i krov. Golem broj prehranbeni i tekstilni pretprijatija ja
koristat i zemjinata te`a vo vnatre{niot transport me|u spratovite.
Od druga strana, prizemnite zgradi ovozmo`uvaat poefikasna
organizacija na vnatre{niot transport i povrzuvawe na oddelni organizacioni
delovi na pretprijatieto. Pretprijatijata koi koristat te{ki ma{ini i uredi vo
procesot na proizvodstvo nu`no se orientirani na izgradba na golemi prizemni
zgradi-hali.
Osnovata na zgradata za rabotilnica mo`e da bide vo oblik na
pravoagolnik ili vo oblik na ~e{el, bukvata L i sl. Oblikot na zgradata zavisi
od samata dejnost i tipot na proizvodstvo, potoa od potrebite za vnatre{en
transport, od mo`nostite za pro{iruvawe, koristewe na prirodnoto svetlo itn.
Zgradite vo oblik na ~e{el na primer, se pogodni od aspekt na racionalna
organizacija na vnatre{niot transport i povrzuvawe na site oddelenija so edna
glavna soobra}ajnica, kako i od aspekt na obezbeduvawe na dnevna svetlina.

3.2. Ekonomi~nost na gradbata

82
 Primenata na principot na ekonomi~nost pri izgradbata na zgradite i
drugite grade`ni objekti bara {to poniski grade`ni tro{oci, vrz osnova na
ekonomisuvawe so vlo`uvawata vo materijal i rabotna sila.
Dokolku gradbata ja izveduva specijalizirano pretprijatie vrz
ekonomi~nosta mo`e da se vlijae po pat na izbor na najpovolen ponuduva~ i
odreduvawe na dimenziite pri proektiraweto.
Sni`uvaweto na tro{ocite na gradba mo`e da se ostvari vrz osnova na
ekonomi~nost so prostorot. Goleminata na prostoriite treba da odgovara na
potrebite na proizvodstvoto i raboteweto na konkretnoto pretprijatie, bidej}i
predimenzionirani prostorii doveduvaat do zgolemuvawe na tro{ocite na
samata gradba, potoa na tro{ocite za odr`uvawe, amortizacija, greewe,
osvetluvawe, ventilacija, ~istewe i drugite re`iski tro{oci. Nepotrebno golemi
i visoki prostorii nekoga{ se rezultat na estetskite i urbanisti~kite barawa, no
toa sekako negativno }e se odrazi na visinata na investicionite vlo`uvawa i
rentabilnosta vo podocne`nata eksploatacija na takvata zgrada.
Vo interes na ekonomi~nost na vlo`uvawata vo oddelni grade`ni
objekti ne smee da se otide vo druga krajnost i da se dovede vo pra{awe
funkcionalnosta i ekonomi~nosta na upotrebata na idnata zgrada. Preteranoto
{tedewe pri izgradbata mo`e da dovede do zgolemuvawe na tro{ocite
zaradi nivnata neracionalna funkcionalnost.
Niski i neudobni zgradi so tesni prostori za komunicirawe negativno
vlijaat vrz izvr{uvaweto na proizvodstvoto i na psihi~kata sostojba i
raspolo`enie na rabotnicite. Ottamu ne smee da se bara ekonomi~nost po
sekoja cena, tuku takov stepen na ekonomi~nost koj }e ovozmo`i so
najcelishodni vlo`uvawa da se ovozmo`i najefikasna upotreba na tie zgradi i
najrentabilno rabotewe na pretprijatieto.
Sovremenoto grade`ni{tvo sé pove}e koristi novi, posovr{eni i
poekonomi~ni metodi na gradewe, pred sé monta`na gradba. Visok stepen na
ekonomi~nost se postignuva so proizvodstvo na golemi koli~ini oddelni
grade`ni elementi, delovi na idnata zgrada koi na gradili{teto samo se
montiraat.
Na ovoj na~in mo`at da se proizveduvaat i vgraduvaat na primer,
blokovi na nadvore{nite delovi i pregradni yidovi. Monta`nata gradba
ovozmo`uva visok stepen na produktivnost na trudot, vrz osnova na zamena
na ~ove~kiot trud so ma{inskiot i vrz osnova na fabri~koto proizvodstvo na
grade`nite elementi. Pokraj toa, ovozmo`uva i poracionalno koristewe na
materijalite, poefikasna kontrola i standarden kvalitet.
Monta`nata gradba obezbeduva i poefikasno koristewe na
investicionite i obrtnite sredstva, blagodarej}i na skratuvaweto na rokovite na

83
izgradba. Uspehot vo ova zavisi od stepenot na standardizacija i kvalitetot na
grade`nite elementi, od organizacijata na transportot do gradili{teto i visinata
na tro{ocite na proizvodstvo.
Me|utoa, treba da se spomene deka kaj monta`noto gradewe na
prizemni stanbeni zgradi mo`e da dojde i do zgolemuvawe na nekoi tro{oci
za komunalnite raboti so ogled na toa {to }e bide potrebna edna po{iroka
mre`a na vodovod, kanalizacija i osvetluvawe.

4. Oprema na pretprijatieto

4.1. Struktura na opremata

Opremata gi opfa}a site ma{ini i uredi, razni instrumenti, instalacii i

alati. Od strukturata na opremata i nejzinite tehni~ki karakteristiki zavisi i
na~inot na izvr{uvawe na osnovnite celi i op{toto nivo na ekonomi~nost na
pretprijatieto. Sekoja promena vo strukturata na opremata vlijae i na
rentabilnosta na nejzinoto koristewe i na rentabilnosta na raboteweto na
pretprijatieto.
Vo pogled na strukturata na opremata postojat golemi razliki kaj
oddelni pretprijatija, pa i kaj pretprijatija od ista granka i so pribli`no ist
obem na proizvodstvo. Nekoi imaat najsovremena oprema dodeka drugi
zastarena i dotraena. I vo isto pretprijatie mo`e da se sretne i najsovremena i
mnogu primitivna oprema. Me|utoa, celta na sekoe pretprijatie e da obezbedi
optimalna struktura na opremata koja }e ovozmo`i postignuvawe na
najpovolni proizvodni rezultati i relativno sni`uvawe na tro{ocite.

4.2. Izbor i nabavka na opremata

Problemot na izbor na opremata se javuva vo vrska so proektiraweto i

izgradbata na novoto pretprijatie ili pri modernizacija i pro{iruvawe na
kapacitetite na postojnoto pretprijatie. Pravilniot izbor na oprema zavisi od
mnogu op{ti i specifi~ni uslovi. Sepak za ostvaruvawe na ekonomskiot
optimum pri izborot na opremata najva`ni se slednite momenti : 76)
- tehni~ki karakteristiki,
76 )
Jovanovi} N., cit. delo , str. 50.

84
 - organizacioni, i
- ekonomski karakteristiki na opremata.
1. Koga se zboruva za tehni~kite karakteristiki na opremata se misli
pred sé na nejzinata proizvodnost, odnosno na nejzinite rabotni karakteristiki
i nejzinata funkcionalnost. Definiraweto na tehni~kite karakteristiki se vr{i
vo soglasnost so prirodata na tehnolo{kiot proces i ekonomskite faktori koi
deluvaat vrz koristeweto na kapacitetot vo ramkite na postavenata proizvodna
programa. Spored toa, za definirawe na karakteristikite na opremata va`no e
da se odredi :
- funkcionalnosta na opremata,
- kapacitetot na opremata,
- stepenot na mo`no koristewe na kapacitetot, i
- stepenot na preciznosta vo rabotata.
2. Organizacionite karakteristiki za koi treba da se vodi smetka pri
izborot na opremata se glavno slednite :
- organizacionite problemi za nabavka na opremata,
- montiraweto na opremata,
- potreben prostor za funkcionirawe,
- na~in na odr`uvawe,
- broj na rabotnici za rakuvawe i nivna kvalifikacija,
- merki koi treba da se primenat so cel za za{tita itn.
3. Ekonomskite karakteristiki na opremata gi odreduvaat :
- tro{ocite za nabavka,
- transportnite tro{oci, i
- tro{ocite za montirawe i upotreba.
Uslovite na nabavka na opremata zavisat pred sé od toa dali e vo
pra{awe doma{na ili uvozna oprema, potoa od drugite pazarni faktori :
nabavnata cena, rokovite na isporaka i transportnite tro{oci. Vo pogled na
tro{ocite na upotreba treba da se sogleda vekot na traewe na opremata i
tro{ocite na amortizacija, potoa tro{ocite na odr`uvawe so ogled na na~inot
na odr`uvawe i mo`nostite za koristewe na rezervni delovi. Vrz obemot na
tro{ocite za upotreba vlijae i visinata na potro{okot na pogonska energija,
vidot na materijal i mo`nostite za zamena, potoa tro{ocite na rabotna raka
spored brojot i kvalifikacijata na rabotnicite koi ja opslu`uvaat takvata
oprema kako i tro{ocite za za{tita pri rabota.

4.3. Faktori koi vlijaat vrz iskoristenosta na kapacitetot na pretprijatieto

85
 Za poimot i vidovite kapacitet kako i za stepenot na negovata
iskoristenost ve}e zboruvavme vo prviot del. Ovdeka pove}e }e zboruvame
za faktorite od koi zavisi iskoristenosta na kapacitetot {to e va`no od
organizaciona gledna to~ka.
Vrz stepenot na koristewe na kapacitetot vlijaat naj~esto slednite
faktori: 77)
- brojot na rabotni smeni,
- tehni~kite karakteristiki na sredstvata na trudot,
- kvalifikacionata struktura na rabotnata sila,
- uslovite na snabduvawe,
- proizvodnoto grlo,
- op{tata organizacija i drugi faktori.
1. Od brojot na smenite vo koi raboti pretprijatieto e o~igledno deka
vo golema merka }e zavisi nivoto na koristewe na kapacitetot. Celosno
koristewe na kapacitetot e mo`no edinstveno vo uslovi na rabota vo tri smeni
so istovremeno osiguruvawe na povolno vlijanie na ostanatite faktori. Me|
utoa, poznato e deka najgolemiot broj na pretprijatija ne rabotat vo tri tuku
vo dve, odnosno vo edna rabotna smena. Isto taka, karakteristi~no e {to i
tamu kade imame tri smeni se slu~uva vo vtorata i tretata smena da rabotat
pomal broj rabotnici , a dodeka najgolem broj e anga`iran vo prva smena.
2. Iskoristenosta na kapacitetot zavisi od samite sredstva za rabota, od
nivnite tehni~ki karakteristiki i sostojbata vo koja se nao|aat-dali se
sovremeni i ispravni ili zastareni i izlo`eni na ~esti rasipuvawa.
3. Za maksimalno koristewe na raspolo`livite kapaciteti potreben e i
soodveten broj rabotnici so soodvetna stru~nost. Rabotnicite so povisoka
kvlifikacija pouspe{no }e ja koristat opremata na pretprijatieto vo odnos na
rabotnicite so poniski kvalifikacii.
4. Vrz koristeweto na kapacitetot na pretprijatieto vlijaat i uslovite na
snabduvawe so potrebnite materijali i surovini vo pogled na koli~inata i
rokovite na isporaka.
5.Polnoto koristewe na kapacitetot na pretprijatieto bara i
usoglasenost na poedine~nite interni kapaciteti-kapacitetite na oddelnite
ma{ini, rabotni mesta, oddelenija i pogoni vo sostav na pretprijatieto.
Dokolku ne postoi pravilen i harmoni~en odnos na kapacitetite na oddelnite
delovi na pretprijatieto toa zna~i deka e vo pra{awe pojava na tesni grla vo
proizvodstvoto.
Tesno grlo vo proizvodstvoto e vsu{nost ona rabotno mesto ili nekoja
organizaciona edinica koja ima pomal kapacitet vo odnos na ostanatite. Kako
posledica na toa se smaluva koristeweto na kapacitetot i vo ostanatite edinici,
koe se sveduva na nivoto na kapacitetot na delot od pretprijatieto koj
77 )
Jovanovi} N., cit. delo, str. 44.

86
pretstavuva tesno grlo. Toa zna~i deka tesnoto grlo predizvikuva zastoi i
naru{uvawa vo procesot na proizvodstvo, natrupuvawe na predmeti na trudot
i poluproizvodi i pojava na slobodni i neiskoristeni kapaciteti.
Tesnoto grlo e ~esto posledica na gre{kite koi se nastanati u{te vo
ramkite na proektiraweto i izgradbata na pretprijatieto, no mo`e da se javi i
podocna kako rezultat na dotraenosta, zastarenosta ili rekonstrukcijata i
modernizacijata na izvesni sredstva, koe ne{to go naru{uva porane{niot
odnos i predizvikuva me|usebna neusoglasenost. Tesno grlo mo`e da nastane
i zaradi razni organizacioni slabosti i primena na od`iveani organizacioni
metodi.
Merkite za otstranuvawe na tesnite grla vo proizvodstvoto ili za
ubla`uvawe na negativnite posledici koi tie gi predizvikuvaat zavisat od
konkretnite uslovi. Pome|u drugite mo`at da se koristat i slednite merki :
- voveduvawe na novi smeni ili prekuvremena rabota na mestata koi
pretstavuvaat tesni grla,
- zgolemuvawe na brojot na rabotnicite,
- premestuvawe na rabotnicite,
- prefrluvawe na nedovr{enoto proizvodstvo na drugi rabotni mesta,
- postimulativno nagraduvawe na rabotnicite,
- podobra organizacija na vnatre{niot transport,
- poefikasno koristewe na sredstvata,
- najefikasen na~in za eliminirawe na tesnite grla sekako deka e
rekonstrukcijata na sredstvata ili nabavka na posovremena oprema vrz
osnova na novi investicioni vlo`uvawa,
- edna specifi~na i isklu~iva mo`nost za re{avawe na problemite koi
nastanuvaat vo vrska so tesnite grla e kooperacijata so drugite
pretprijatija.
6. Vnatre{nata organizacija e isto taka eden od faktorite za
iskoristenost na kapacitetot na pretprijatieto bidej}i od kvalitetot na
organizacijata zavisi i na~inot na koristewe na kapacitetot.

87
 3.ORGANIZACIJA NA TRUDOT( RABOTNATA SILA)

1. Poim i struktura na rabotniot kolektiv

Rabotniot kolektiv kako nositel na procesot na rabota e neophoden

element na procesot na reprodukcija.
Rabotniot kolektiv go so~inuvaat site vraboteni rabotnici vo
pretprijatieto osven menanxerite vo rakovodnata struktura. Rabotnikot, prvo,
kako poedinec po priemot vo pretprijatieto se za~lenuva vo rabotniot
kolektiv , a kolektivot po pat na kolektiven dogovor stapuva vo odnosi so
sopstvenicite na kapitalot.
Goleminata na rabotniot kolektiv ja odreduva upravniot odbor vrz
osnova na proizvodnata programa. Pri toa treba da se obezbedi optimalen
sostav na rabotniot kolektiv koj zavisi od pove}e faktori kako {to se :
dejnosta na pretprijatieto, izvr{enata podelba na trudot vo pretprijatieto,
mo`nostite za pronao|awe soodvetna rabotna sila, izborot koj mo`e da bide
izvr{en intuitivno ili vrz baza na nau~ni metodi, gre{kite pri izborot i sl.
Optimalen sostav na rabotniot kolektiv e onoj koj vo celost se
poklopuva so potrebite od aspekt na sposobnosta na kolektivot da gi izvr{i
zada~ite koi se postavuvaat pred nego. Strukturata na rabotniot kolektiv ja
~inat site rabotnici vo pretprijatieto vo kvantitativna i kvalitativna smisla taka
{to strukturata ne zavisi samo od brojot na rabotnata sila, tuku i od nejzinata
kvalifikaciona struktura.
Vrz osnova na tehni~kata podelba na trudot sekoe rabotno mesto i
sekoj rabotnik vo pretprijatieto ima svoja zada~a. So cel za izvr{uvawe na
zada~ite na site rabotni mesta potrebno e sekoj ~len na kolektivot da ima
soodvetno znaewe i sposobnosti {to zna~i deka negovata kvalifikacija mora
da odgovara na potrebite, odnosno barawata na rabotnoto mesto. Ottuka ,
zada~a na organizacijata e so primena na soodvetni merki da obezbedi
najpovolna struktura na rabotniot kolektiv kako vo pogled na brojot taka i vo
pogled na kvalifikuvanosta na rabotnata sila.

88
 Brojot na rabotnici se odreduva vrz osnova na normativite na rabotna
sila i planiraniot obem na proizvodstvo. So mno`ewe na normativite i
koli~inite od osnovniot plan na proizvodstvo se dobiva potrebnoto vreme za
sekoja kvalifikacija vo tekot na planskata godina. Godi{niot fond na rabotni
saati se deli so brojot na ~asovi kolku {to vo tekot na godinata mo`e da raboti
eden rabotnik taka {to se dobiva brojot na rabotnici koj }e bide potreben od
sekoja kvalifikacija.
Obezbeduvaweto na optimalna struktura na rabotniot kolektiv e
povrzano so problemot na procenka na rabotnite mesta, problemot na izbor,
priem i raspored na rabotnicite po rabotni mesta ( t.n. formirawe na rabotniot
kolektiv), formiraweto na kadri, fluktuacijata na rabotnata sila, integracijata
na kolektivot, uslovite na rabotnata sredina i za{titata pri rabota.
Nie ve}e zboruvavme za procenkata na rabotite i rabotnite mesta, a
isto taka i za obrazovanieto na kadrite i uslovite na rabota, taka {to vo ovaa
prilika }e se osvrneme samo na formiraweto na rabotniot kolektiv,
integracijata na kolektivot, i za{titata pri rabota.

1.1.Formirawe na kolektivot

Formiraweto na kolektivot gi opfa}a planiraweto na kadrite, ocenkata

na li~nosta, priemot i vklu~uvaweto vo kolektivot i rasporedot na rabotnicite
po rabotni mesta.
-Planski organiziran izbor na rabotnici se zasnova na rezultatite od
analiti~kata procenka na rabotnite mesta. So analiti~kata procenka na
rabotnite mesta definirani se barawata za site rabotni mesta od koi i se poa|a
pri izborot na rabotnicite.
Najnapred kako {to e ve}e istaknato , vrz osnova na planot na
proizvodstvo se sostavuva plan na potrebni rabotnici po kvalifikacii i
stepeni na stru~nost. Pota se vr{i izbor na rabotnici pri {to vrz osnova na
odredeni principi, postapki i metodi se vr{i ocenka na li~nosta na rabotnikot.
Ocenkata na li~nosta e vo soglasnost so postignuvaweto na ramnote`a me|u
barawata na rabotnoto mesto i kvalifikacioniot profil na rabotnikot .
Vsu{nost, so analiti~kata procenka na rabotnite mesta se definiraa barawata
na rabotnite mesta, dodeka pak so ocenuvaweto na rabotnikot se utvrduvaat
sposobnostite na poedinecot za uspe{no izvr{uvawe na rabotite na tie rabotni
mesta. Spored toa, celta na ocenuvaweto e pravilen raspored na rabotnicite po
rabotni mesta.

89
 Za ocenuvawe na rabotnicite se koristat glavno dve metodi i toa :
li~no ocenuvawe i testirawe.
Li~noto ocenuvawe e klasi~en metod koj mo`e da se sprovede na
direkten i na indirekten na~in. Direktniot na~in se sveduva na razgovor so
kandidatot ( intervju), a indirektniot na prethodnata ocenka koja za rabotnikot
e utvrdena nadvor od pretprijatieto ( rabotni karakteristiki, diplomi i {kolski
svidetelstva).
Testiraweto e nau~na metoda za ocenka na kadrite pri {to glavno se
koristat dostigawata na psihologijata.
-Vrz osnova na izvr{enoto ocenuvawe se sproveduva postapka na
priem na rabotnikot i negovo efikasno vklu~uvawe vo kolektivot na
pretprijatieto. Postapkata na priem e obi~no odnapred utvrdena i pretstavuva
tehni~ki del od rabotata. Vklu~uvaweto na rabotnicite vo kolektivot bara
nivno zapoznavawe so osnovnite celi i op{ti karakteristiki na pretprijatieto
( uslovi na rabota, za{tita pri rabota, prava, obvrski i sl.). Pri vklu~uvaweto
vo rabotata posebna uloga imaat neposrednite rakovoditeli koi se i edinstveno
vo mo`nost na rabotnikot da mu gi objasnat specifi~nite uslovi na negovoto
rabotno mesto. Vo taa smisla , toj mu uka`uva na zada~ite i uslovite za nivno
izvr{uvawe, prezemaweto na materijalite, nivno donesuvawe do rabotnoto
mesto, koristeweto na alatite, dvi`eweto na dokumentacijata i na~inot na
registrirawe na u~inocite, na~inot na kontrola itn.
-Rasporeduvaweto na rabotnicite na rabotnite mesta e postojana
zada~a vo pretprijatieto. Pri~inite koi predizvikuvaat promeni vo rasporedot
na rabotnicite po rabotni mesta se obi~no promenite vo uslovite za
izvr{uvawe na proizvodstvoto i promenite vo kvalifikacionata struktura na
rabotnicite. Celta na rasporeduvaweto e racionalno koristewe na rabotnata
sila i uspe{no izvr{uvawe na zada~ite.
-Edna{ utvrdenata struktura na rabotniot kolektiv ne mo`e da ostane
postojano nepromeneta. Vrz promenata na sostavot na rabotnata sila vlijae i
fluktuacijata na rabotnata sila. Taa gi opfa}a site promeni vo brojniot sostav
na kolektivot, odnosno sekoe zaminuvawe na rabotnicite od pretprijatieto i
sekoe doa|awe na novi rabotnici.

1.2. Integracija na rabotniot kolektiv

Integracijata na kolektivot pretstavuva stepen na usoglasenost na

interesite na oddelnite ~lenovi na kolektivot i interesite na pretprijatieto. Od
edna strana, rabotnicite so individualnata rabota i izvr{uvaweto na svoite

90
zada~i gi postignuvaat svoite celi i interesi i go ovozmo`uvaat ostvaruvaweto
na interesite na pretprijatieto. Od druga strana, vrz osnova na ostvaruvaweto
na interesite i ekonomskite celi na pretprijatieto, se obezbeduvaat i
individualnite interesi na oddelnite ~lenovi na kolektivot.
Funkcionalnata vrska me|u ostvaruvaweto na celite na ~lenovite na
kolektivot ( mikroekonomii) i ostvaruvaweto na ekonomskite celi na
pretprijatieto ( mezoekonomija), pretstavuva osnova za integrirawe na
rabotnicite kako poedinci vo kolektivot na pretprijatieto.
Integracijata na kolektivot zavisi od niza faktori koi mo`at da se
nadvore{ni i vnatre{ni. Najva`ni me|u site se rabotniot moral, motivite na
rabotnikot, informiranosta i uslovite za rabota.
Rabotniot moral se manifestira vo svesno zalagawe vrz izvr{uvaweto
na zada~ite i ostvaruvaweto na interesite na pretprijatieto. Pri toa , osnovno e
da se usoglasat i podredat sopstvenite interesi na interesite na grupata, a
interesite na grupata kon interesite na pretprijatieto. Za formirawe na takvo
stojali{te i odnos nu`no e rabotnikot da e svesen za uslovenosta i zavisnosta
me|u svoite motivi i zaedni~kite interesi.
Motivite na rabotnicite treba da bidat pozitivni vo odnos na motivite i
interesite na drugite ~lenovi na kolektivot i vo odnos na edinstvenite celi na
pretprijatieto. Zadovoluvaweto na motivite na rabotnicite vlijae vrz rabotniot
moral i integracijata na rabotnicite vo kolektivot, a preku toa i vrz delovniot
uspeh na pretprijatieto. Motivite mo`at da bidat mnogu razli~ni i variraat od
eden do drug poedinec. Me|utoa postojat nekoi osnovni i bitni motivi koi se
zaedni~ki za site rabotnici . Toa se : visinata na platata ( primawata),
pravilniot raspored po rabotni mesta, mo`nostite za napreduvawe i li~nata
afirmacija .
Organizacionite merki vo pretprijatieto treba da se naso~eni kon
obezbeduvawe na takvi uslovi vo pretprijatieto, takva op{ta atmosfera i li~ni
odnosi za da mo`at da se zadovolat motivite na rabotnicite.

1.3. Za{tita pri rabota

Pri odvivaweto na procesot na rabota izvr{itelot e ~esto izlo`en na

razni opasnosti koi mo`at da dovedat do povredi, zaboluvawa ili do smrtni
slu~ai. Nesre}ite na rabota i profesionalnite zaboluvawa predizvikuvaat
negativni ekonomski efekti- sni`uvawe na stepenot na produktivnost,

91
zgolemuvawe na materijalnite zagubi i smaluvawe na dobivkata, a imaat i
socijalni posledici za samiot rabotnik.
Zaradi toa, vo pretprijatieto treba da se obezbedi racionalna
organizacija na za{tita pri rabota. Ova e osobeno va`no vo pretprijatijata od
grankite i dejnostite koi se karakteristi~ni po te{ki uslovi za rabota i golem
broj nesre}i koi vo niv se slu~uvaat.
Za{titata na rabota se ostvaruva so primena na soodvetni
organizacioni merki ~ij obem i karakter zavisat od niza specifi~ni uslovi vo
koi se odviva procesot na trudot. Toa se vsu{nost sistem na merki koi se
prezemaat so cel za obezbeduvawe na povolni rabotni uslovi, odnosno so cel
za spre~uvawe i eliminirawe na potencijalnite opasnosti koi go zagrozuvaat
izvr{itelot na negovoto rabotno mesto.
Naj~esti pri~ini koi doveduvaat do nesre}i pri rabota i profesionalni
zaboluvawa se : nedovolnata stru~nost na rabotnikot, neurednosta i
nedisciplinata na rabotnikot, zamorot na rabotnikot, razni fizi~ki nedostatoci,
a osobeno smaluvawe na funkcionalnosta na oddelni setila, psihomotornite
reakcii (bavnost pri reagirawe, neopitnost i nepodvi`nost), emocionalnata
konstitucija na rabotnikot, stepenot na inteligencija i dr.
Spored karakterot na organizacionite merki koi se prezemaat so cel za
za{tita na rabotnata sila i spored faktorite protiv koi tie merki se
sproveduvaat, se razlikuvaat : tehni~ka, higienska i medicinska za{tita.
Tehni~kata za{tita gi opfa}a site merki od tehni~ka i obrazovna
priroda ~ija cel e spre~uvawe na nesre}ite pri rabota i profesionalnite
zaboluvawa do koi doa|a poradi kontaktot na rabotnikot so sredstvata i
predmetite na rabota.
Merki na tehni~ka za{tita se :
- merki ko se odnesuvaat na obezbeduvawe na sredstvata za rabota na
na~in da se otstrani ili smali rizikot za nesre}a ili zaboluvawe i gi opfa}aat
site sredstva za rabota ( zgradi, uredi, ma{ini i alati).
- merki so koi neposredno se {titi teloto na rabotnikot,
- merki so koi se obezbeduva pravilna postapka so sredstvata za
proizvodstvo, so {to se izbegnuvaat gr{kite pri rabotata koi mo`at da imaat za
posledica nesre}a ili pojava na profesionalna bolest.
Higienskata za{tita gi opfa}a merkite na higiena so koi treba da se
za{titi zdravjeto na rabotnikot i da se otstranat pri~inite na mo`ni zaboluvawa
na koi se izlo`eni rabotnicite nezavisno od prirodata na nivnata rabota. Tie
merki se merki na op{ta higiena i merki na li~na higiena.
Me|u merkite na op{ta higiena se :
- obezbeduvawe na higienski uslovi vo rabotilnicite ( ~ist vozduh,
provetruvawe, temperatura, vla`nost, osvetluvawe, otsustvo na buka,
vozdu{en pritisok i vibracii koi se prenesuvaat na teloto na rabotnikot),

92
 - odr`uvawe na ~istotata vo rabotilnicite i site drugi prostorii vo koi
rabotnicite doa|aat ( kujni, restorani , bawi, Vc-a i sl.
Me|u merkite na li~na higiena koi mo`e pretprijatieto da gi
organizira se :
- ureduvawe na garderobite vo koi rabotnicite gi ostavaat svoite gra|
anski odela i gi zemaat rabotnite odela,
- ureduvawe na bawite so dovolen broj tu{evi i lavaboa,
- obrazovanie na rabotnicite vo pogled na zna~eweto na li~nata
higiena i sproveduvaweto na merkite koi taa gi bara.
Medicinskata za{tita pretstavuva merki na medicinska preventiva i
medicinska pomo{ koi se pru`aat na rabotnicite vo ramkite na organizacionite
merki na pretprijatieto ili vo zavisnost od niv. Tie merki glavno se: lekarski
pregledi, prva pomo{ za koja se osposobuvaat rabotnicite i lekarskata pomo{.
Za dobra organizacija na za{tita pri rabota zainteresirani se pred sé
samite rabotnici, a i pretprijatieto i dr`avata.
Dr`avata u~estvuva vo organizacijata na za{titata pri rabota preku
propisite za merkite koi pretprijatieto mora da gi prezeme so cel za za{tita na
rabotnata sila i preku gri`ata tie propisi da se po~ituvaat ( inspekcii i sl).
Pretprijatieto vo oblasta na za{titata na rabotnata sila ima slo`ena i
odgovorna zada~a. Toa e dol`no da se gri`i vo svoeto rabotewe da gi ostvari i
sprovede site merki na higieno-tehni~ka za{tita na rabotnicite pri rabota koi
se propi{ani od strana na dr`avnite organi. Sproveduvaweto na tie merki bara
nabavka na soodvetni uredi, aparati i instalacii, i niza organizacioni merki so
koi se obezbeduva efikasna primena na raspolo`livite sredstva za za{tita.
Rabotnicite pak , od svoja strana, treba da gi po~ituvaat propi{anite
merki za za{tita.

93
 4 .ORGANIZACIJA NA ODDELNITE FUNKCII
VO PRETPRIJATIETO

Celokupniot proces na rabota vo edno pretprijatie mo`e da se podeli

na dve osnovni fazi ili grupi raboti i toa : 78)
- donesuvawe odluka za toa {to treba da se napravi i na koj na~in
treba da se izvr{i rabotata, i
- neposredno izvr{uvawe na procesot na rabotata t.e. izvr{uvawe na
rabotata vo materijalno-tehni~ka smisla.
Prvata faza mo`e da se ras~leni na dve potfazi i toa :
- koncepcija- cel {to treba da se postigne, i
- na~in na koj treba da se postigne taa cel.
Od druga strana, ako zememe vo predvid deka poimot funkcija
ozna~uva " zbir na srodni i povrzani raboti vo pretprijatieto so koi
najprakti~no se ostvaruvaat poedine~ni zada~i"79), toga{ pogore izdvoenite
grupi raboti mo`eme da gi ozna~ime kako tri oddelni funkcii vo
pretprijatieto.
Prvata, t.e. opredeluvaweto na celta {to treba da se ostvari ja
pretstavuva funkcijata upravuvawe, na~inot na koj treba da se ostvari celta
ja pretstavuva funkcijata rakovodewe i neposrednoto izvr{uvawe e treta
funkcija koja e jasna sama po sebe. 80)

78 )
Axi Mitreski Ko~o, " Ekonomika na organizaciite na zdru`en trud", Zavod za
unapreduvawe na stopanstvoto na SRM, Skopje, 1978 g., str . 450.
79 )
[tambuk M., " Ekonomika i organizacija u ugostiteqstvu", Zagreb, 1974 g., str.95
80 )
Brojni avtori od oblasta na organizacijata na pretprijatieto vo zavisnost od priodot
razli~no gi klasificiraat funkciite vo pretprijatieto. Taka spored Anri Fajol (Spored Axi
Mitreski Ko~o, cit. delo, str. 39. ) site raboti na pretprijatieto mo`at da se grupiraat vo {est
tipski funkcii i toa: tehni~ka, komercijalna, finansiska, funkcija za bezbednost na imotot na
pretprijatieto i personalot, smetkovodstvena funkcija i administrativna funkcija. Henri Ford
pak organizacijata ja karakterizira so ~etiri funkcii i toa : planirawe, organizirawe,
izvr{uvawe i kontrola. Spored Z. Vajner postojat funkcijata na planirawe, priprema,
izvr{uvawe i kontrola (Z. Vajner, “ Principi organizacije i poslovawa poduze}a”,
Poqoprivredni nakladni zavod, Zagreb, 1955, str.231.). M. Dautovi} spomenuva finansiska,
nabavna, proizvodna i proda`na funkcija (M.Dautovi}, “ Osnovi ekonomike i organizacije
preduze}a “, Savremena administracija, Beograd, 1965 god., str. 60.), a V.De{i} planska,
tehni~ka, kadrovska, komercijalna, finansiska, smetkovodstvena, administrativno-
regulatorna i funkcija za za{tita na lu|eto i okolinata i unapreduvawe (V.De{i}, “ Metode
nau~ne organizacije rada “, Nau~na kwiga, Beograd, 1966 god., str.276-298.).

94
 Funkciite upravuvawe, rakovodewe i izvr{uvawe pretstavuvaat t.n.
osnovni funkcii. Vo zavisnost od vidot i opsegot na rabotite funkcijata
izvr{uvawe se deli na niza drugi podfunkcii koi mo`at da se podelat na
stru~ni ( {tabni) funkcii i delovni funkcii.

1. ORGANIZACIJA NA UPRAVUVAWETO

Upravuvaweto kako funkcija vo pretprijatieto se sostoi glavno vo

donesuvawe odluki za osnovnite pra{awa od ekonomikata, raboteweto i
organizacijata na pretprijatieto. Vsu{nost, toa e postavuvawe na pravcite na
ekonomskata politika na pretprijatieto, odnosno opredeluvawe na generalna
linija za natamo{en stopansko-organizacionen razvitok na pretprijatieto. 81)
Upravuvaweto ne se vpu{ta vo podrobna razrabotka na svoite odluki,
tuku se ograni~uva edinstveno na donesuvawe na odluki, na davawe nasoki.
Upravata go postavuva programot na rabotata koj dava odgovor na pra{aweto
: {to treba da se postigne. 82 )

81 )
Vo tesna vrska so upravuvaweto i rakovodeweto e pretpriema{tvoto. Pretpriema{tvoto
vsu{nost pretstavuva " sevkupnost na pretpriema~kite organizaciski, naso~uva~ki,
rakovodni, upravuva~ki i kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva pretpriema~ot.
Toa e lice koe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot na stopanisuvawe vo
odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost, vnesuvawe inovatorski sfa}awa vo
raboteweto, inicijativa, dinami~nost, smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost. Toj
samostojno donesuva odluki vo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira
proizvodnite faktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi so
celata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot mo`e da gi prenese na drugi
izvr{iteli.
So pretpriema{tvoto e svrzana i sopstvenosta. Sopstvenikot e nositel na
upravuvaweto i interesot koj go ostvaruva preku menaxmentot. Menaxmentot zna~i se
javuva kako realizator na osnovniot interes na sopstvenikot, no i kako kreativen i operativen
del na pretprijatieto. Menaxmentot se javuva kako izraz na upravuvaweto i rakovodeweto so
pretprijatieto bez ogled dali samiot sopstvenik se javuva kako menaxer ili toa go vr{i nekoj
drug za nego. (Koba{i} A., Borkovi} V., “ Poslovawe ugostiteqskih poduze}a “, Dubrovnik,
1993 god., str.78.).
Vo prethodniot sistem na op{testvena sopstvenost kaj nas ima{e dosta
ograni~uvawa za deluvawe na vistinskite obele`ja na pretpriema{tvoto i pretpriema~ite koi
ograni~uvawa doa|aa pred sé od nadvor (dr`avata, politikata, nerazvien pazar, nasledstvo,
kultura i sl.).
82 )
Vo zapadniot svet se razlikuvaat poimite " administration" vo vid na upravuvawe,
davawe na op{ti nasoki na deluvaweto i organizacijata na pretprijatieto, t.e. vo vid na
postavuvawe na op{tata ekonomska, socijalna i druga politika na pretprijatieto , i "
management" ( menaxment) vo vid na rakovodewe t.e. davawe nasoki za izvr{uvawe.

95
 Site raboti na funkcijata na upravuvaweto mo`at da se grupiraat vo
~etiri grupi i toa : odreduvawe na celta, odlu~uvawe za toa {to treba da se
raboti za da se postigne taa cel, odreduvawe uslovi pod koi }e se ostvaruva
celta i odreduvawe principi, uslovi i na~ini na raspredelba na dobivkata.
Konkretno, vo domenot na funkcijata na upravuvaweto spa|aat
odlukite za vidot i obemot na proizvodite, nivniot kvalitet i asortiman,
davawe nasoki vo pogled na nabavkite i proda`bata na sopstveniot proizvod,
davawe nasoki za kvalitetot i strukturata na rabotnata sila, re{avawe na
vnatre{nite odnosi vo pretprijatieto, kako i re{avawe vo pogled na
organizacionite merki.
Osnov za upravuvawe e sopstvenosta nad kapitalot, odnosno
sredstvata za proizvodstvo. Toa gi odreduva i nositelite na upravuvawe so
pretprijatieto. Vo uslovi na privatna sopstvenost so pretprijatieto upravuva
sopstvenikot na pretprijatieto. Toa mo`e da bide individualen sopstvenik,
ortaci, akcioneri ili dr`avata.
Ako e toa individualen sopstvenik toga{ toj kako poedinec upravuva
so pretprijatieto bez ogled dali rakovodeweto so rabotite na pretprijatieto go
ima prepu{teno na eden direktor ili ne. Ako se sopstvenicite na kapitalot
ortaci toga{ tie zaedni~ki kako kolegijalno telo upravuvaat so pretprijatieto.
Dokolku pak sopstvenicite se akcioneri, toga{ nositel na funkcijata na
upravuvawe e sobirot na akcioneri koj bira svoi organi na upravuvawe-
upraven i nadzoren odbor. I na kraj, dokolku e sopstvenik dr`avata, taa
upravuva so pretprijatieto preku svoj organ bilo da e toa postaven upraven
odbor ili eden nejzin ~inovnik na kogo mu e dovereno upravuvaweto.
Vo pove}eto od zapadnite zemji postoi i u~estvo na rabotnicite vo
upravuvaweto preku rabotni~ki ( me{oviti) odbori. Ovie odbori imaat
odredeni prava pri donesuvaweto na odlukite vo ramkite na funkcijata
upravuvawe. Tie prava vo sekoja pooddelna zemja se poinakvi . Glavno
pove}e se dvi`at vo ramkite na rakovodeweto otkolku vo upravuvaweto i se
odnesuvaat obi~no na problemite od organizacijata na rabotata i
proizvodstvoto, merkite za postignuvawe na pogolema produktivnost,
rabotnata disciplina, uslovite za rabota, stru~noto osposobuvawe na
rabotnicite, spre~uvawe na nesre}ni slu~ai i merki za podignuvawe na
ekonomi~nosta, pred sé so podobruvawe na koristeweto na ma{inite i
materijalite.
Celta na upravuvaweto e ostvaruvawe na interesite na pretprijatieto,
odnosno na sopstvenicite , a toa e ostvaruvawe na {to pogolema dobivka.

2.RAKOVODNA FUNKCIJA

96
 2.1.Op{to za rakovodnata funkcija

Za razlika od upravuvaweto, rakovodeweto se sostoi vo perfektuirawe

na zada~ite i na~inot na nivno izvr{uvawe, odnosno toa se site raboti koi go
vklu~uvaat postavuvaweto-razrabotkata na merkite za pravilno izvr{uvawe
na zada~ite, kako i gri`ata za pravilnosta, to~nosta i blagovremenosta na
konkretnite merki.
Rakovodstvoto go postavuva planot na rabota koj dava odgovor na
pra{aweto kako }e se postigne celta koja e postavena so programot donesen
od upravuvaweto. Za razlika od programata koja ja dava{e zamislenata cel
( koncepcija) planot ja pretstavuva konkretnata rabotna postapka.
Konkretno funkcijata na rakovodewe opfa}a : konkretizirawe na
rabotite vo pogled na pazarot na nabavka i proda`ba, rabotite vo pogled na
kvalitetot i koli~inite na proizvodite i uslugite, rabotite vo pogled na
vnatre{nata organizacija i sl.
Izvr{uvaweto na rakovodnata funkcija t.e. vodeweto na rabotite na
pretprijatieto sopstvenikot go doveruva na eden ili pove}e stru~no
osposobeni lica-direktor na pretprijatieto. Direktorot e glaven menaxer na
pretprijatieto. Toj ja naso~uva celokupnata aktivnost na pretprijatieto, go
koordinira poniskiot ( operativen) menaxment (rakovoditelite-{efovite), go
pretstavuva pretprijatieto i go povrzuva so nadvore{niot svet. Toj zaedno so
sopstvenikot ja utvrduva strategijata na rabotewe na pretprijatieto i se gri`i za
nejzina realizacija.
Operativniot ( poniskiot) menaxment- go so~inuvaat rakovoditelite
( {efovite) na organizacionite edinici na pretprijatieto. Tie go vodat ,
naso~uvaat i kontroliraat proizvodstvoto vo svoite edinici. Vo direktna
sorabotka so rabotnicite gi re{avaat tekovnite problemi i im davaat
pomo{ vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite raboti.
Sekoja stopanska granka ima svoi specifi~nosti vo pogled na
strukturata na vlo`eniot kapital, strukturata na kadri, programot na
proizvodstvo, pazarot, tehnologijata koja se primenuva i sl. Ottamu postojat i
razliki vo op{tite principi na organizacija i realizacija na zada~ite, a i vo
menaxmentot. Vo razni granki se primenuvaat razli~ni modeli, principi i
tehnika na rakovodewe i upravuvawe.
Razlikite vo menaxmentot proizleguvaat od niza faktori koi go
odreduvaat samoto pretprijatie i negovata celokupna organizaciona struktura.
Tuka se pravnite i ekonomskite normi, kulturnoto i istoriskoto nasledstvo,

97
verskata pripadnost, pazarot , strukturata na kapitalot i sopstvenosta,
tehni~koto znaewe i op{toto obrazovanie.

2.2. Sistemi, metodi i sredstva na rakovodewe

Rakovodnata funkcija se javuva sekade kade dve ili pove}e lica vr{at
oddelni operacii od eden raboten proces. Vo takvi uslovi rakovodnata
funkcija obezbeduva edinstvo na akciite za ostvaruvawe na celite i zada~ite
na pretprijatieto.
Vo pogolemite pretprijatija rakovodnata funkcija mora da e
soodvetno organizirana bidej}i tuka se raboti za razviena podelba na trudot i
za golem broj rabotni operacii. 83)
Tuka ovaa funkcija se izvr{uva po odreden sistem. Vo naukata i
praksata poznati se pove}e takvi sistemi, no naj~esto primenuvani se
liniskiot, funkcionalniot i linisko-{tabniot sistem.84)
- liniskiot sistem se temeli na odgovornosta na sekoj izvr{itel na
zada~a na eden rakovoditel. Naredbite odat neposredno i se prenesuvaat od
pogolemiot organ kon poniskiot.
- Funkcionalniot sistem se temeli na podelba na ovlastuvawata i
odgovornosta po funkcii. Ovdeka oddelen rakovoditel ili izvr{itel ne gi
prima naredbite samo od liniski (hierarhiski) nadredeniot
rakovoditel, tuku od pogolem broj rakovoditeli koi se specijalisti sekoj za
soodveten vid rabota.
- Linisko-{tabniot sistem pretstavuva kombinacija na prethodnite dva
sistemi. Ovde rakovoditelot ima po nekolku sovetnici ili specijalisti-
pomo{nici koi se stru~waci za odreden vid rabota. Tie so~inuvaat eden vid
{tab so koj rakovoditelot se sovetuva i gi priprema nalozite.
Sekoj od spomenatite sistemi ima svoi pozitivni i svoi negativni
strani. Kaj malite pretprijatija pak naj~esto organizacijata se prilagoduva kon
konkretnite mo`nosti i celi taka {to skoro nikoga{ ne ja gradat organizacijata
spored nekoj od sistemite.
Vo sekoj od sistemite na rakovodewe se primenuva i po nekoja
metoda na rakovodewe. Toa pretstavuva na~in na koj rakovoditelot se
83 )
I sovremenite uslovi na rabotewe se ograni~uva~ki faktor za neposredno rakovodewe od
strana na sopstvenikot na kapitalot. Uslovite se komplicirani i baraat stru~no vodewe na
pretprijatieto, a taa sposobnost vo najgolem broj slu~ai sopstvenicite na kapitalot ja nemaat.
Zatoa tie anga`iraat stru~waci-menaxeri osposobeni kako za rabotewe so celoto pretprijatie
taka i za vodewe na oddelnite negovi sektorski funkcii i rakovodewe so osnovnite organi
(organizacioni edinici ) koi go so~inuvaat pretprijatieto.
84 )
Borkovi} V., Koba{i} A., cit. delo, str. 81.

98
odnesuva kon ~lenovite na negovata grupa. Vo taa smisla rakovodeweto
mo`e da bide orientirano kon lu|eto , kon rabotata ili pak kombinirano.
Vo zavisnost od osobinite na rakovoditelot pak rakovodeweto mo`e
da bide avtokratsko, demokratsko i spored metodata na individualna
sloboda.85)
-Kaj avtokratskata metoda imame naglasena podredenost na
poniskite sprema povisokite rakovoditeli, a izvr{itelite na neposredniot
rakovoditel. Pri toa nema sorabotka i sovetuvawe so sorabotnicite.
- Kaj demokratskata metoda pak, namesto nametnat avtoritet imame
dogovarawe, sorabotka i sovetuvawe {to podrazbira i kooperativen
rakovoditel.
- Metodata na individualna sloboda e ~ista sprotivnost na
avtokratskata metoda bidej}i se temeli na slobodata na izvr{itelite rabotata da
ja izvr{at na na~in za koj smetaat deka e najpogoden.
Metodite na rakovodewe vo edno pretprijatie ne se odnapred
odredeni, tuku zavisat od individualniot sostav na rakovoditelot-menaxer i se
razvivaat spontano.
Za sproveduvawe na rakovodeweto kako sredstva se koristat
strukturniot plan, organizacionite upatstva, planot na zada~i i nalozite na
rakovoditelite.
Vo strukturniot plan se razgrani~uvaat nadle`nostite i odgovornostite
na poedincite, se dava opis na nivnite zada~i i me|usebni odnosi.
So upatstvata se reguliraat sprotivnostite koi bi mo`ele da nastanat
me|u rakovoditelite. Vo planot na zada~i se naveduvaat site zada~i po nositeli
i vreme na izvr{uvawe , a dodeka so nalozite ( pismeni ili usmeni) se vr{i
prenos na zada~ite kon izvr{itelite.
Rakovodeweto se ostvaruva niz tri fazi i toa priprema, izvr{uvawe i
kontrola. Vo prvata faza se vr{i koncipirawe i formulirawe na zada~ite, vo
vtorata se izdavaat nalozi na izvr{itelite i se vr{i koordinacija , a dodeka
tretata faza se vr{i dopolnitelno, no i za vreme na izvr{uvaweto.
Rakovodeweto vo pretprijatijata se ostvaruva na pove}e nivoa. Kolku
nivoa i rakovodni rabotni mesta }e ima zavisi od goleminata i
organizacionata struktura na pretprijatieto. Taka, ako pretprijatieto se nao|a
vo sostav na nekoe pretprijatie so pove}e edinici, toga{ imame dve nivoa od
koi prvoto nivo na rakovodewe se odnesuva na rakovodeweto so
pretprijatieto, a vtoroto nivo na rakovodeweto so soodvetnata edinica. Prvoto
nivo go so~inuvaat rakovodnite lica vo menaxmentot na pretprijatieto, a
drugoto nivo go so~inuvaat rakovodnite lica vo menaxmentot na edinicata.
I za ednoto i za drugoto nivo mo`e da se izgradi rakovodna piramida
kade na vrvot e direktorot ( menaxerot) na pretprijatieto, na prvata stepenica
85 )
Isto, str. 81.

99
od vrvot rakovoditelite na oddelnite funkcii ili sektori, a na vtorata
rakovoditelite na slu`bite vnatre vo oddelnite sektori, pa sledat poniskite
rakovoditeli itn.

2.3. Delovna politika na pretprijatieto

Od golemo zna~ewe za uspe{nosta vo raboteweto na pretprijatieto e i

delovnata politika 86) koja ja vodi soodvetnoto pretprijatie.
Pod delovna politika na pretprijatieto se podrazbira izbor i
odreduvawe celi i zada~i koi treba da se ostvarat vo odreden vremenski
period, kako i odreduvawe na na~inite i sredstvata potrebni za ostvaruvawe
na postavenite celi i zada~i.87 )
Spored D. Gorupi} 88) ” delovnata politika opfa}a izbor i odreduvawe
koncepcii i celi koi pretprijatieto saka da gi postigne vo odreden period na
vreme, odreduvawe na na~inite i sredstvata za nivno ostvaruvawe i
organizacija i kontrola na nejzinata realizacija.”
Spored A. Jelavi} i dr. 89) pod delovna politika na pretprijatieto se
podrazbira “ zbir na odluki so koi toa gi utvrduva svoite celi i odluki so koi gi
utvrduva merkite koi se potrebni tie celi da bidat ostvareni.”
Spored I. Turk 90) “ delovnata politika se zanimava so postavuvawe
celi i odreduvawe na~ini i sredstva za nivno postignuvawe.”
Spored toa mo`eme da zaklu~ime deka sekoe pretprijatie so svojata
delovna politika :
- gi utvrduva celite koi saka da gi postigne kako izraz na svoite
interesi,
- gi utvrduva merkite koi treba da se prezemat za ostvaruvawe na tie
celi, i
- donesuva odluki za na~inot na deluvawe so cel za sproveduvawe na
utvrdenite merki.
Delovnata politika na pretprijatijata gi opfa}a politikata na izbor i
kvalitet na proizvodite i uslugite ( predmet i na~in na rabota), politikata na
nabavka i obezbeduvawe so potrebni surovini i materijali, politikata na
proda`ba i proda`ni ceni, politikata na finansirawe i investirawe, politikata na
86 )
Zborot politika poteknuva od gr~kiot zbor politikos i zna~i “ javen, odnosno dr`aven
interes ”.
87 )
[tambuk M., cit. delo, str. 188.
88 )
Drago Gorupi}, “ Poslovna politika poduze}a “, Zagreb, 1963, str.14.
89 )
A. Jelavi} i dr., cit. delo, str.242.
90 )
Ivan Turk, “ Ekonomika poduze}a ”, 1970 god., str. 283.

100
sredstvata, personalnata i kadrovskata politika, politikata na raspredelbata i
platite na rabotnicite.
Seto toa zna~i deka so delovnata politika se odreduva delovnata
orientacija na oddelnoto pretprijatie i osnovnite pravci na negoviot razvitok i
dvi`ewe na negovoto rabotewe.
Stanuva zbor zna~i, za odluki od najgolemo zna~ewe za
pretprijatieto. Takvoto zna~ewe na ovie odluki pak ja nalaga potrebata
delovnata politika da ja utvrduva i vodi onoj {to upravuva so pretprijatieto, a
toa e negoviot sopstvenik , odnosno sopstvenici preku organite na
upravuvawe kako {to e upravniot odbor, sobranieto na akcionerite i sl.
Vsu{nost, donesuvaweto na delovnata politika organite na
upravuvawe go vr{at vrz osnova na predlogot na rakovodniot organ. Nemu
pak ovoj predlog mu go pripremaat stru~nite slu`bi od negoviot {tab.
Celta na delovnata politika na pretprijatieto e da se obezbedi traen
opstanok i postojan razvoj na pretprijatieto, da se ostvaruvaat {to podobri
rezultati vo pogled na produktivnosta na trudot, ekonomi~nosta i
rentabilnosta na raboteweto, da se postigne {to pogolem vkupen prihod i
profit.
Delovnata politika doa|a do izraz vo planovite, odlukite i merkite na
organite na upravuvawe i vo sproveduvaweto na tie planovi i odluki.
Pri formiraweto, odnosno vodeweto na delovnata politika na
pretprijatieto vlijaat odredeni faktori koi mo`at da bidat vnatre{ni ili
nadvore{ni. Pova`ni nadvore{ni faktori se : prirodnite uslovi, razvojot na
naukata i tehnikata, op{testveno-ekonomskiot sistem, pazarot i dr. Pova`ni
vnatre{ni faktori pak se : izborot na dejnosta i delovnata orientacija
( predmetot na rabotewe), izborot na lokacijata, sostavot na sredstvata,
vnatre{nata organizacija, sostavot na vrabotenite i sl.
Delovnata politika mo`eme da ja podelime spored tri kriteriumi i toa :
spored toa dali se odnesuva za raboteweto vnatre vo pretprijatieto ili ne,
spored vremeto za koe se odnesuva i spored sodr`inata.
1. Spored toa dali se odnesuva na vnatre{noto rabotewe vo
pretprijatieto ili ne taa se deli na vnatre{na (uslugi, sredstva, kadri i sl.) i
nadvore{na ( proda`ba, nabavka, pazar, ceni, finansirawe i sl.) ,
2.Spored vremenskiot aspekt delovnata politika mo`eme da ja
podelime na dolgoro~na, kratkoro~na i srednoro~na delovna politika.
Dolgoro~nata delovna politika gi odreduva celite i zada~ite za ~ie
ostvaruvawe e potrebno podolgo vreme. Takvi celi se razvojnite celi taka {to
so dolgoro~nata delovna politika se definira obemot na razvoj ( kvantitativen
rast na kapacitetite i proizvodstvoto), no i tempoto na razvoj (pobaven ili
pobrz, kontinuiran ili postapen ili povremeno skokovit) do poslednata cel.

101
 Dolgoro~nata delovna politika se donesuva vo eden moment i spored
uslovite koi vo toj moment postoele. Taa treba razvojot da go prisposobi so
op{tite dvi`ewa na naukata, tehnikata i tehnologijata i so razvitokot na
potrebite na pazarot. Dolgoro~nata politika mora da gi ima vo predvid
promenite koi }e dojdat do izraz vo dolgoro~niot razvitok. Zaradi toa,
dolgoro~nata delovna politika sekoga{ e ramkovna i treba da predvidi
alternativni re{enija i mo`nosti za eventualno prisposobuvawe kon podrugi
uslovi. Dolgoro~nata delovna politika ima strate{ki karakter i e naso~ena
sekoga{ kon osnovnite celi na pretprijatieto.
Kratkoro~nata delovna politika gi odreduva celite i zada~ite koi
treba da se izvr{at vo pokratok vremenski period. Odlukite na kratkoro~nata
delovna politika naj~esto imaat operativen karakter i nivnata trajnost e
ograni~ena so trajnosta na uslovite zaradi koi soodvetnite odluki se doneseni.
Vakvi odluki mo`at da bidat odlukite vo vrska so : usoglasuvaweto na
nedovolnoto proizvodstvo so zgolemenata pobaruva~ka ( voveduvawe na
pove}e smeni, sorabotka so kooperanti, i sl.) , pottiknuvawe na nedovolnata
proda`ba ( so politikata na sni`uvawe na cenite, so politikata na proda`ba na
kredit, so politikata na ekonomska propaganda i sl.), politikata na
diferencirawe na cenite zavisno od sezonata itn.
Srednoro~nata delovna politika proizleguva od dolgoro~nata
delovna politika. Vo teorijata i praksata ne e definiran vremenskiot period
koj se smeta za srednoro~en taka {to toj period go odreduva sekoe
pretprijatie za sebe vo zavisnost od nekoi za nego zna~ajni vremenski periodi
( kako na pr. periodot na izgradba na novite kapaciteti do nivnoto stavawe vo
pogon posle {to pretprijatieto }e bide vo zna~itelno poinakva situacija na
pazarot i posle {to }e vodi zna~itelno poinakva delovna politika). Odlukite
koi se donesuvaat vo ramkite na srednoro~nata delovna politika se od
takti~ki karakter i treba da bidat vo funkcija na dolgoro~nata delovna
politika. Dokolku pretprijatieto donese svoja srednoro~na delovna politika,
toga{ taa e osnova za site odluki i merki koi ja so~inuvaat kratkoro~nata
delovna politika.
3.Spored sodr`inata delovnata politika se deli na op{ta i pove}e
posebni politiki.
Op{tata delovna politika go opfa}a celokupnoto rabotewe na
pretprijatieto. Posebnite politiki pak pojduvaat od nea i vo nejzinite ramki
podlboko go posmatraat odreden segment i odreduvaat merki za ostvaruvawe
na op{tite interesi na pretprijatieto vo oddelnite delovi od negovoto rabotewe.
Posebnite politiki se utvrduvaat i vodat mnogu ~esto za sekoja od
osnovnite funkcii na pretprijatieto. Taka mo`eme da zboruvame za politika
na proizvodstvo ( proizvodna politika), nabavna politika , proda`na politika
itn. No ima i mislewa deka podelbata na posebnite politiki po funkcii ne e

102
dovolna za da gi opfati potrebite i interesite na celokupnoto rabotewe na
pretprijatieto i negoviot iden razvoj. Vo taa smisla spored A. Jelavi} i dr. 91),
mo`eme da razlikuvame : razvojna, proizvodna, pazarna, finansiska i
kadrovska politika. Vo ramkite na vakvite politiki mo`no e i natamo{no
ras~lenuvawe.
Razvojnata politika pretstavuva zbir na site odluki koi gi donesuva
edno pretprijatie vo vrska so svojot kvantitativen i kvalitativen razvoj so koj
saka da ja zadr`i i zajakne svojata polo`ba na pazarot i svojot udel vo
zadovoluvaweto na potrebite na pazarot. Taa mo`e da se odnesuva na razvoj
na proizvodot, razvoj na kapacitetite, razvoj na organizacijata itn.
Proizvodnata politika gi utvrduva celite i zada~ite vo proizvodnata
funkcija, odnosno vo funkcijata koja ja izvr{uva osnovnata dejnost na
pretprijatieto. ( trgovija, soobra}aj, grade`ni{tvo i sl). I dodeka razvojnata
politika go re{ava{e izborot na dejnosta i razvojot na proizvodnata programa,
proizvodnata politika ja re{ava {irinata na proizvodniot program, na~inot na
organizirawe na proizvodstvoto ( maloserisko, golemoserisko i sl.) ,
izvr{uvawe na proizvodstvoto so sopstveni sili ili vo sorabotka so drugi itn.
Pazarnata politika gi sodr`i odlukite i merkite koi se donesuvaat so
cel za poefikasen nastap na pretprijatieto na pazarot. Ovdeka mo`eme da
zboruvame kako za proda`na taka i za nabavna politika.
Proda`nata politika gi opfa}a odlukite vo vrska so istra`uvaweto na
pazarot, propagandata, distribucijata politika na proda`nite ceni, potoa
organizacijata na proda`nata funkcija, odnosot na proda`nata funkcija so
drugite funkcii vo pretprijatieto, magacioniraweto itn.
Nabavnata politika gi odreduva celite i na~inite na ostvaruvawe na
materijalnoto snabduvawe na pretprijatieto. Nabavnata politika gi opfa}a
podra~jata na istra`uvawe na pazarot na nabavka, kontakti so pazarot, izbor
na pati{ta i na~ini na nabavka, politika na prevoz na nabavenata stoka, uslovi
na nabavka, ceni na nabavka, finansirawe na nabavkata, a isto taka i
organizacijata na nabavnata funkcija i nejzinite odnosi so site drugi funkcii
vo pretprijatieto.
Finansiskata politika pretstavuva zbir na odluki i merki koi go
naso~uvaat i re{avaat finansiraweto na raboteweto na pretprijatieto. Taa ja
opfa}a politikata na obezbeduvawe na finansiski sredstva, politikata na
racionalno koristewe na finansiskite sredstva, politikata na likvidnost i
solventnost, politikata na naplata na pobaruvawata i pla}awe na obvrskite i sl.
Kadrovskata politika ja sodr`i politikata na pribavuvawe kadri za
tekovnoto rabotewe, no i planiraweto na kadri za idniot razvoj na
pretprijatieto. Razvojot na pretprijatieto ne pretstavuva samo zgolemuvawe
na proizvodstvoto i za toa potrebna koli~ina na trud, tuku toj nosi i
91 )
A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 244.

103
tehnolo{ki promeni koi baraat i prestruktuirawe na rabotnata sila.
Kadrovskata politika go opfa}a zna~i ne samo planiraweto na kadrite, tuku i
planiraweto na promenite vo strukturata na kadrite, politikata na stru~no
usovr{uvawe i osposobuvawe i sl. Kadrovskata politika gi re{ava i site merki
potrebni za priem na novi rabotnici, nivnoto rasporeduvawe na rabotni mesta
i voveduvaweto vo rabotniot proces.
Delovnata politika na pretprijatieto mora da bide vo soglasnost so
op{tata ekonomska politika na zemjata.

2.4. Proces na donesuvawe odluki

Za ostvaruvawe na celite, odnosno rezultatite postojat pove}e mo`ni

odluki. Me|u niv treba da se odbere taa koja dava najdobar rezultat , t.e.
optimalnata odluka. Donesuvaweto na optimalnata odluka pominuva niz
proces koj se sostoi od pove}e fazi i toa : utvrduvawe na mo`ni varijanti,
analiza na korisnosta na sekoja varijanta i izbor i realizacija na odlukata.
Razlikuvame dva vida na odluki i toa delovno politi~ki i stru~no
tehni~ki.
Delovno politi~kite odluki t.e. odlukite so ~ija pomo{ se formira i
sproveduva delovnata politika gi donesuvaat organite na upravuvawe
( sobranieto i upravniot odbor).
Tehni~kite ili operativni odluki se odnesuvaat na stru~noto
sproveduvawe na delovnata politika sodr`ana vo delovno politi~kite odluki
na organite na upravuvawe. Ovie odluki gi donesuvaat direktorot na
pretprijatieto, direktorite na sektorite, rakovoditelite na slu`bite,
rakovoditelite na rabotnite edinici. Odlukite koi gi donesuvaat rakovoditelite
na slu`bite i rabotnite edinici se odnesuvaat na konkretna primena na raboti
koi se odnapred utvrdeni so tehni~ki i pravni propisi, so tehnolo{kiot proces i
so organizacijata na rabota.
Odlukite na organite na upravuvawe ( strategiski i takti~ki) koi imaat
naso~uva~ki karakter , a i nivnata razrabotka po pat na stru~no tehni~kite
odluki {to ima operativen karakter moraat da bidat rezultat na predviduvawe.
Predviduvaweto na idninata spa|a vo funkcijata planirawe i
zapo~nuva so ispituvawe na faktorite koi se odnesuvaat na postavenite celi i
nivnoto konkretizirawe i sproveduvawe vo `ivot. Vsu{nost , predviduvaweto
se sostoi vo toa odnapred da se sogledaat nastanite i pojavite od koi poa|a
planiraweto. Toj proces opfa}a : ispituvawe na dosega{niot razvoj i

104
sega{nata sostojba, analiza na sobranite podatoci i prognoza na tekot na
idniot razvoj ( pravecot i tempoto) na pojavata.

3. IZVR[NI FUNKCII

Izvr{uvaweto e vr{ewe na onie aktivnosti so koi neposredno se

izvr{uva zada~ata na pretprijatieto i se ostvaruva negovata cel. Bitna
karakteristika na izvr{nite funkcii e neposrednoto izvr{uvawe na zada~ata,
odnosno izvr{uvaweto ne se prenesuva i ne mo`e da se prenese na drug.
Preku procesot na organizirawe na izvr{nata funkcija se doa|a do
vospostavuvawe na soodvetna organizaciona struktura na pretprijatieto za
{to ve}e govorevme.
Izvr{ni funkcii se {tabnite i delovnite funkcii .
[tabni (stru~ni) funkcii se : planiraweto, pripremata, organizacijata,
evidencijata, analizata i kontrolata. Delovni funkci pak se : proizvodnata
funkcija, komercijalnata, finansiskata, kadrovskata i op{tite raboti.

3.1. [TABNI FUNKCII

1. FUNKCIJA NA PLANIRAWE

Planiraweto pretstavuva kontinuirana aktivnost so koja odnapred se

zacrtuvaat celite i zada~ite koi treba da se ostvarat vo idniot period. Toa e
konkretizacija na delovnata politika kade kako rezultat se pojavuva akt koj go
narekuvame plan.
Site stopanski subjekti donesuvaat svoj plan, so kogo gi utvrduvaat
svojata delovna i razvojna politika i sredstvata za nivno ostvaruvawe.
Vsu{nost, planot ima osnovna uloga vo sekoj sistem , a posebno vo delovnite
sitemi kakvi se pretprijatijata.
Planot pretstavuva zbir na kompleksni i konkretni akcii i se javuva vo
uloga na instrument, sredstvo za ostvaruvawe na delovnata politika na
pretprijatieto. Od nego proizleguvaat zada~ite na raboteweto, konkretnata
organizacija, konkretniot na~in na kontrola na raboteweto, odnosno
ostvaruvaweto na delovnata politika.
Planiraweto gi opfa}a rabotite okolu predviduvaweto na idnite zada~i
na pretprijatieto i uslovite za nivno ostvaruvawe kako {to se:
- planiraweto na rezultatite t.e. dobivkata,

105
 -
predviduvawe na vlo`uvawata za ostvaruvawe na tie rezultati, i
-
odnosite pome|u tie rezultati i vlo`uvawata, so po~ituvawe na
osnovniot ekonomski princip na reprodukcijata da se ostvari
maksimalen rezultat so minimalni vlo`uvawa.
Me|utoa, planiraweto ne e samo izrazuvawe na `elbi koi bi trebalo da
se ostvarat vo idnina. Za razlika od predviduvaweto koe pretstavuva pasivno
o~ekuvawe na idninata, planiraweto vklu~uva i planirawe na akciite koi treba
da se prezemat.
Celta na planiraweto e da se utvrdi dolgoro~na politika na razvoj i da
se obezbedi najpovolna programa na pretprijatieto. Zaradi toa treba da se
poznava pazarot ( nabavkata i proda`bata), da se raspolaga so podatoci za
mo`nite kapaciteti i nivnata iskoristenost, za cenite i tro{ocite vo raboteweto,
da se imaat vo predvid tehni~kite mo`nosti i potrebite od kadar i sl.
Vrz osnova na site predviduvawa se pojavuva planot na pretprijatieto
vo koj se : 92)
- izvr{eni procenki na potrebite i mo`nostite,
- postaveni celite i zada~ite,
- utvrden obemot i strukturata na raboteweto, regulirani me|usebnite
odnosi vrz ekonomski princip, i
- utvrdeni merkite za sproveduvawe na planot.
So postavuvaweto na planot na pretprijatieto se dobivaat slednite
prednosti : 93 )
- se usoglasuvaat dejnostite na mnogu u~esnici koi me|usebno
se povrzani vo toj moment,
- se identifikuva predvideniot razvoj,
- se vr{i podgotovka za oddelni te{kotii koi mo`at da nastanat,
- se namaluvaat neracionalnite akcii vo neo~ekuvanite situacii,
- se podobruva komunikacijata me|u rakovodniot kadar vo
pretprijatieto,
- se namaluvaat nesoglasnostite me|u vrabotenite do koi bi do{lo vo
slu~aj na podvojuvawe na celite na pretprijatieto i vrabotenite.
Planot na pretprijatieto treba da se izraboti kako vkupen plan vo
ramkite na kogo se sodr`ani mnogubrojni poedine~ni planovi razli~ni po
sodr`ina. Vkupniot plan gi sodr`i celite i podelbata na zada~ite na sostavnite
delovi na pretprijatieto (osnovnite organi, slu`bite).
Delovite na pretprijatieto svoite zada~i gi razrabotuvaat isto taka
planski, koli~inski i tro{kovno .

92 )
P. Dejanovi}, “ Organizacija savremenog preduze}a “, Klio, Beograd, 1994 god., str.97.
93 )
Ja}oski B., “ Marketing “ , NIO Studentski zbor, Skopje, str 212.

106
 Najva`ni poedine~ni planovi se planot na proda`ba ( realizacija),
planot na nabavka, planot na rabotniot proces , planot na rabotna sila,
finansiskiot plan i investicioniot plan.
So prifa}aweto na marketin{kata koncepcija vo raboteweto,
marketing planot stanuva edna od osnovnite komponenti na celosniot plan na
pretprijatieto.94 )
Spored Kotler P.95) procesot na planirawe mo`e da se podeli na vrvno
planirawe i drugi planirawa koi se vr{at vo ramkite na marketingot. So
osnovniot plan treba da se usoglasat planovite na marketingot, finansiraweto i
negovoto rabotewe vo proizvodstvenata funkcija, za potrebite na nabavnata
funkcija i drugi podra~ja. Planiraweto na marketingot mora da gi sodr`i site
elementi, no istovremeno da bide podreden na centralniot plan na
pretprijatieto.
Spored vremenskiot period za koj se odnesuvaat, planovite mo`at da
bidat dolgoro~ni ili perspektivni ( razvojni) i kratkoro~ni ili tekovni.96 )
Dolgoro~noto planirawe se odnesuva za podolg vremenski period
( za 5 i pove}e godini) i so niv se utvrduva dolgoro~nata delovna politika na
pretprijatieto. Kratkoro~noto planirawe se odnesuva za pokratok vremenski
period ( godina ili pomalku) i toa vrz osnova na dolgoro~nite planovi.
Kratkoro~nite planovi mo`at da bidat osnovni ( za edna delovna godina) i
operativni (za pokratok vremenski period od edna godina, obi~no mesec).
Operativniot plan se izrabotuva po oddelnite osnovni organi na
pretprijatieto i toj e del od godi{niot plan, no ne 1/12. Ovoj plan vleguva vo
sostav na operativnata priprema na osnovnite organi koi gi izvr{uvaat
delovnite funkcii. Na primer, operativniot plan na proizvodstvo sodr`i za
sekoj proizvod vreme na izrabotka po denovi i termini za po~etok, tek i
zavr{etok na rabotata za sekoj proizvod. Toa e plan na organizacijata na
proizvodstvoto od kogo se gleda i iskoristenosta na kapacitetot.
Pretprijatijata od oddelni stopanski dejnosti gi donesuvaat svoite
planovi za periodi koi odgovaraat na specifi~nostite na nivnoto rabotewe.
Pri donesuvaweto na planovite pretprijatijata mora da gi zemat vo
predvid i donesenata op{ta politika na razvoj i op{tite uslovi na
stopanisuvawe, kako i posebnata politika na razvoj i posebnite uslovi na
stopanisuvawe i rabotewe na podra~jeto na soodvetnata stopanska dejnost
kon koja pripa|a soodvetno pretprijatie.

94 )
Marketing planot mora da go opfati funkcioniraweto na proizvodstvoto so site negovi
elementi (obem, asortiman, tehni~ko-tehnolo{ki i pazaren aspekt na proizvodot, kvalitetot
itn.), potoa distributivnite kanali so transportot i proda`bata, cenite, turisti~kata propaganda,
istra`uvaweto na marketingot, marketing miksot i organizacijata na slu`bata na marketingot.
95 )
Ja}oski B. , cit. delo, str 215.
96 )
[tambuk M., str. 178.

107
 Procesot na planirawe se sostoi od pove}e fazi. Taka marketing
planot gi opfa}a slednite fazi:97 )
- utvrduvawe na celite,
- presmetka na mo`nostite na pazarot,
- utvrduvawe na alternativni strategii na marketingot,
- izbor na najcelishodna strategija,
- razrabotka na marketing miksot,
- sproveduvawe na planot,
- sledewe i kontrola na izvr{uvaweto na planot,
- prilagoduvawe na planot na nastanatite izmeni.
Organizacijata na planskata funkcija ( funkcijata za planirawe)
zavisi od deluvaweto na pove}e relevantni faktori kako vnatre{ni taka i
nadvore{ni. Vo grupata na nadvore{ni faktori spa|aat nivoto na razvienost na
tehnikata i tehnologijata, institucionalnite uslovi i sl. Vo grupata na vnatre{ni
faktori pak se goleminata na pretprijatieto, vidot na dejnosta, materijalnite
uslovi, kadrovskite mo`nosti, organizacionata koncepcija i sl.
Funkcijata za planirawe mo`e da bide formirana kako posebna
slu`ba ili sektor, a mo`e da bide i vo sostav na analiti~kata slu`ba ( kako
plansko-analiti~ka slu`ba), potoa vo sostav na finansiskiot sektor, vo sostav
na slu`bata za istra`uvawe i razvoj ili pak vo sostav na ekonomsko-
organizacioniot sektor ( na isto nivo so analiti~kata slu`ba i slu`bata za
organizacija).

2. FUNKCIJA NA PRIPREMA

Treba da se razlikuvaat stru~na funkcija na priprema i delovna

funkcija na priprema.98) Karakter na {tabna funkcija ima samo stru~nata
funkcija na priprema.
97 )
Ja}oski B.,cit. delo, str.213.
98)
Delovnata funkcija na priprema ima karakter na materijalno obezbeduvawe na
proizvodstvoto. Funkcijata za materijalna priprema e delovno izvr{na funkcija so zada~a vo
ramkite na sektorite na pretprijatieto materijalno da go obezbedi procesot na proizvodstvo so
materijal, alat i oprema i da go servisira proizvodstvoto so odr`uvawe na kapacitetite,
izrabotka na alati, energija i transport. Ovdeka vleguva nabavnata slu`ba i pomo{nite servisi :
odr`uvawe, alatnica, transport, energetika i elektronski smetkoven centar. Ovaa funkcija na
priprema mnogu te{ko mo`e da se konstituira kako poseben sektor zaradi heterogenosta na
dejnostite koi ja so~inuvaat. Zatoa taa e delumno locirana vo proizvodstvoto, a delumno vo
komercijata. Me|utoa, dokolku ovaa funkcija ima osobeno zna~ewe za pretprijatieto, taa
mo`e da se konstituira i kako poseben sektor.

108
 Stru~nata funkcija na priprema ima administrativen karakter i ja
pretstavuva tehni~kata priprema. Toa e rabota vrz razrabotka na planovite so
cel tie uspe{no da se ostvarat. Ovaa priprema vleguva vo sostav na {tabot na
rakovoditelot i toa osnovnata priprema vo sostav na {tabot na direktorot, a
mo`e i vo sostav na sektorot za razvoj, a drugata t.n. operativna priprema vo
sostav na {tabot na organizacionite edinici ili nivnite delovi ( na primer, vo
proizvodstvoto koe mo`e da ima pove}e organizacioni delovi i kade
operativnata priprema e vo {tabot na direktorot za proizvodstvo) .
Osnovnata tehni~ka priprema ima dolgoro~en karakter i ~esto vo
praksata vleguva vo sostav na funkcijata za razvoj ( sektorot za razvoj).
Dokolku pak e taa samostojna slu`ba toga{ ima obi~no dve grupi na raboti i
toa : grupa na razvojni raboti ( marketing istra`uvawe, ekonomska
propaganda i perspektiven plan) i grupa na tehni~ki raboti ( tehnolo{ko biro,
konstruktivno biro i proektantsko biro).
Operativnata tehni~ka priprema ima tekoven karakter i se organizira
po osnovnite organizacioni edinici, odnosno po delovnite funkcii. Nejzina
zada~a e da go organizira raboteweto na delovnata funkcija
( proizvodstvoto ). Za ovaa funkcija }e stane pove}e zbor vo ramkite na
proizvodnata funkcija.

3. ORGANIZACIONA FUNKCIJA

Pravilnoto funkcionirawe i unapreduvaweto na organizacijata

pretstavuva konstantna zada~a na pretprijatieto. Organiziraweto podrazbira
dve nivoa na aktivnosti i toa : 1. formirawe na organizacija na novo
pretprijatie i 2. reorganizacija na ve}e postoe~ko pretprijatie.
I vo dvata slu~ai zada~a na organiziraweto e da izvr{i istra`uvawe i
da predlo`i takva organizacija koja }e odgovara na stepenot na razvienost na
proizvodnite sili, odnosno na nivoto na tehni~ko-tehnolo{kata opremenost na
trudot, na stru~nosta na kadrite i na op{testvenite potrebi koi se izrazuvaat na
pazarot, a sé so cel za ostvaruvawe na maksimalna dobivka so minimalni
vlo`uvawa.
Organiziraweto kako proces opfa}a dve nivoa. Prvoto nivo e
pretprijatieto kako celina, a aktivnostite se protegaat vo dlabo~ina sé do
rabotnite timovi, odnosno rabotnite ili ekonomskite edinici kako sociolo{ki
grupi. Vtoroto nivo gi opfa}a rabotnite mesta i nivnoto povrzuvawe vo
spomenatite rabotni timovi, odnosno rabotni ili ekonomski edinici. So ogled
na razli~nata sodr`ina na aktivnostite vo procesot na organizirawe se

109
formiraat dva organi zadol`eni za sekoe od dvete nivoa. Za prvoto nivo se
formira organizacija na pretprijatieto koja vleguva vo razvojnata funkcija, a
za vtoroto nivo organizacija na trudot koja vleguva vo sostav na tehni~kata
priprema (osnovna i operativna).
Organizacijata na pretprijatieto ima za zada~a organizirawe na
pretprijatieto koe opfa}a postavuvawe na celi, odmeruvawe na goleminata na
izvr{nite organi ( slu`bi), nivno strukturirawe i regulacija so primena na
soodvetni organizacioni principi.
Organizacijata na trudot pak, go opfa}a procesot na organizirawe na
site rabotni mesta ( rabotnici, menaxeri) od aspekt na povrzuvawe na trudot i
sredstvata na najoptimalen na~in i sozdavawe na timovi, odnosno rabotni ili
ekonomski edinici so primena na principite na produktivnost, sigurnost i
humanost i minimalni psihofizi~ki napregawa i traewe na procesot na trudot.
Predlagaweto na organizacijata na pretprijatieto vo celina ili za del go
vr{i direktorot na pretprijatieto vo vid na proekt, a odluka za usvojuvawe
donesuva sobranieto na pretprijatieto. Posle usvojuvaweto proektot se
predava na rakovodniot organ, odnosno na slu`bata za razvoj ( organizacija)
zaradi stru~no izvr{uvawe t.e. razrabotka.
Pod poimot reorganizacija se podrazbira unapreduvawe na
postoe~kata organizacija.
Edna{ postavenata organizacija vo pretprijatieto ne mo`e da ostane
nepromeneta vo podolg vremenski period. Promenite vo organizacijata
zavisat od deluvaweto na brojni interni i eksterni faktori ( nau~ni dostigawa,
tehni~ki napredok i sl.) taka {to e potrebno prilagoduvawe kon novite uslovi.
Pokraj toa i oddelnite organizacioni formi so tek na vreme zastaruvaat i ne
mo`at ponataka da se primenuvaat. Zatoa, rabotata vrz organiziraweto vo
pretprijatieto e postojana zada~a.
Reorganizacijata mo`e da bide kompleksna i delumna. Kompleksnata
reorganizacija podrazbira revitalizacija na pretprijatieto vo celina , a dodeka
delumnata reorganizacija podrazbira revitalizacija na oddelni delovi na
pretprijatieto.
I za dvete reorganizacii potrebno e da postoi analiza i dijagnoza na
problemot koj iziskuva promeni so koi se ostvaruvaat postavenite celi i se
izvr{uva globalnata zada~a na pretprijatieto.
Pri kompleksnata reorganizacija najprvo se formiraat slu`bite
( odnosno sektorite ili organite) kako osnovni delovi za soodvetnite funkcii i
kako delovi na globalnata zada~a, za potoa tie da se obedinat vo edna celina
so formiraweto na organite na upravuvawe i rakovodewe.
Slu`bite se izvr{ni organi na pretprijatieto ili t.n. operativa. Tie
mo`at da se glavni ( razvoj, priprema, proizvodstvo i plasman), potoa
pomo{ni ( servisi za razni uslugi kako infrastruktura: odr`uvawe, alatnica,

110
transport i sl.) ili izvr{ni slu`bi ( finansii, kadri, smetkovodstvo, op{ta slu`ba).
Site ovie organi pretstavuvaat osnovni i samostojni organizacioni edinici i ja
so~inuvaat fizionomijata i strukturata na pretprijatieto. Procesot na formirawe
na operativnite organi pretstavuva vsu{nost proces na ras~lenuvawe na
vkupnata zada~a na pretprijatieto.
Posle toa nastapuva proces na obedinuvawe koj zna~i formirawe na
organite na upravuvawe ( sobranie, upraven i nadzoren odbor) i organi na
rakovodewe ( direktor i poniski nivoa na menanxeri).
b) Organizacijata na trudot e vo nadle`nost na stru~nite i delovni
funkcii na pretprijatieto. Osobeno e razviena organizacijata na
proizvodstvoto koja kako osnovna tehni~ka priprema vleguva vo sostav na
delovnata funkcija za razvoj ili kako operativna tehni~ka priprema vo
ramkite na delovnata funkcija proizvodstvo ( so zada~a za organizacija na
tekovniot proces na proizvodstvoto) ili pak kako racionalizacija na trudot vo
sostav na stru~nata slu`ba za organizacija, koja ja opfa}a analizata na trudot i
kapacitetite na tehnoekonomskite unapreduvawa, so zada~a za ispituvawe na
vnatre{nite rezervi i proektirawe na reorganizacija na rabotnite postapki.
Pokraj vakvoto oddelno tretirawe , ovie tri slu`bi mo`at da bidat obedineti i
vo edna zaedni~ka slu`ba kako organizacija na proizvodstvoto ili kako
tehni~ka priprema.
4.FUNKCIJA ZA EVIDENCIJA

Postojat dva vida evidencija i toa operativna i knigovodstvena

evidencija.
1. Operativnata evidencija go sledi hronolo{ki tekovnoto rabotewe na
oddelnite osnovni organi ( pogoni i oddelenija) i nivnite zavisni rabotni
edinici po mesta i nositeli na tro{oci. Celta na operativnata evidencija e
operativnata analiza, a rezultat na nejzinata rabota e presmetkovnata
kalkulacija po proizvodi i fazi ( mesta na tro{ewe) i mese~nata presmetka na
uspehot.
Tekot na operativnata evidencija po~nuva so lansiraweto na
proizvodot od strana na operativnata priprema i izdavaweto na pogonskata
dokumentacija ( rabotna lista, trebuvawe na materijal, raboten nalog ) i
nejzino dostavuvawe vo pogonite za proizvodstvo.
Postojat dva rabotni nalozi . Prviot go izdava proda`nata slu`ba do
operativnata priprema i toj sodr`i reden broj na nalogot, datum, kupuva~,
koli~ina i vid na proizvod, potpis na {efot na proda`ba i potpis na {efot na
operativna priprema. Vtoriot raboten nalog go izdava operativnata priprema .
Toj sodr`i podatoci za broj na raboten nalog, broj na propratnata lista za delot

111
na proizvodot, ime na oddelenieto, broj na serija i crte`, datum na po~etok na
izrabotka, koli~ina i vid na delot, spisok na trebuvawa, spisok na rabotnite
listi po broevi, spisok na lanserite, potpis na magacionerot, potpis na
smetkovoditelot i datum na vlez vo magacinot.
Rabotniot nalog, odnosno propratnata lista se priklu~uva kon
gotoviot proizvod pri negovoto vleguvawe vo magacinot, a potoa potpi{an
od magacionerot zavr{uva vo pogonskoto knigovodstvo zaradi presmetka.
Rabotnite listi gi popolnuva poenterot so ime na rabotnikot, vreme na
rabota, ostvarena norma i naod na kontrolata i gi dostavuva vo
knigovodstvoto za plata zaradi sostavuvawe na platniot spisok. Ova
knigovodstvo pak niv potoa gi ispra}a vo pogonskoto knigovodstvo za da
bidat priklu~eni kon rabotniot nalog.
Trebuvawata na materijalite magacionerot gi ispra}a vo materijalnoto
knigovodstvo, a toa po prokni`uvaweto gi ispra}a vo pogonskoto
knigovodstvo isto taka zaradi priklu~uvawe kon rabotniot nalog.
Rabotnite listi za re`ijata i trebuvawata na re`iskiot materijal poa|aat
od pogonite i rabotnite edinici i doa|aat vo knigovodstvoto za li~ni dohodi,
odnosno materijalnoto knigovodstvo, a ottuka vo pogonskoto za presmetka
vo vid na dodatok na tro{ocite za izrabotka pri sostavuvaweto na
kalkulacijata za gotoviot proizvod.
Drugite tro{oci koi ne pretstavuvaat nitu trud nitu materijal, nitu
uslugi, a toa se rashodite na finansirawe i amortizacijata poa|aat od konterot
vo smetkovodstvoto i doa|aat vo pogonskoto knigovodstvo za presmetka na
re`ijata na oddelenijata pri izrabotkata na kalkulacijata za gotoviot proizvod.
2. Knigovodstvena evidencija- Kako {to se gleda, operativnata
evidencija ja vodat razli~ni slu`bi pri {to se izdavaat najrazli~ni dokumenti
koi cirkuliraat niz tie slu`bi. Me|utoa, site tie dokumenti na odreden na~in
se slevaat vo knigovodstvoto na pretprijatieto koe e organizirano kako
poseben sektor ili slu`ba ( smetkovodstven sektor, smetkovodstvena slu`ba,
knigovodstven sektor, knigovodstvena slu`ba ) ili kako slu`ba vo ramkite na
finansiskiot sektor ( smetkovodstveno-finansiski sektor ili finansisko-
smetkovodstven sektor) ili kako oddelenie vo smetkovodstveno-finansiskata
slu`ba, i sl.) Vo ramkite na toj organ se vodi knigovodstvenata evidencija. Za
zada~ite i organizacijata na knigovodstvoto pove}e }e stane zbor pri
razgleduvaweto na smetkovodstveno-finansiskiot sektor.

5. ANALITI^KA FUNKCIJA

112
 Zborot analiza 99) poteknuva od gr~kiot zbor “ analysis “ i zna~i
ras~lenuvawe na celinata na nejzini sostavni elementi so cel da se izvr{at
soodvetni sporedbi i ispituvawa i da se dojde do odredeni zaklu~oci vo
pogled na posmatranata pojava.
Vo taa smisla, ovaa funkcija vo ramkite na pretprijatieto gi
obedinuva rabotite na ras~lenuvawe na ekonomskite pojavi koi se utvrdeni so
evidencijata, na nivni sostavni delovi, a zaradi otkrivawe na nekoi dvi`ewa,
tendencii ili naru{uvawa vo odnos na sostavnite elementi i pojavata vo
celina.
So analiza na ras~lenetite elementi se doa|a do sinteza, odnosno do
zaklu~ok za posmatranata pojava. Toa zna~i deka analizata ne e cel samata
za sebe, tuku sredstvo za dobivawe na sinteti~ki zaklu~oci.
Razlikuvame pove}e vidovi na analiza vo zavisnost od aspektot na
posmatrawe. Taka imame :
- spored toa {to se analizira ima interna (koja go analizira
raboteweto na svoeto pretprijatie) i eksterna analiza ( go analizira raboteweto
na drugite pretprijatija). Ovde mo`e da se sprovede i t.n. sporedbena analiza
na svoite podatoci so podatocite na drugite pretprijatija.
- spored toa koi organi ja izvr{uvaat analizata isto taka mo`eme da
imame interna i eksterna analiza,
- spored opfatot imame parcijalni ( opfa}aat samo oddelni elementi
od raboteweto) i kompleksni analizi ( go opfa}aat celoto pretprijatie),
- od aspekt na rezultatot {to sakame da go dobieme razlikuvame
ekstenzivna ( se bara samo op{t uvid vo objektot koj se analizira) i intenzivna
analiza ( se bara precizen odgovor na analiziranoto rabotewe),
- spored kontinuitetot na sproveduvawe imame stalni analizi i
povremeni analizi,
- spored sodr`inata t.e. predmetot na ispituvawe imame analiza na
vlo`uvawata vo raboteweto, analiza na elementite na rabotniot proces, analiza
na uspe{nosta na raboteweto (tro{oci, prihodi, rezultat), potoa analiza na
funkciite (upravuvawe, proda`ba, nabavka, proizvodstvo itn.),
- spored toa dali se vr{i za podolg period ili za odreden moment se
deli na stati~ka ( se analizira sostojbata na pojavata samo vo eden moment) i
99 )
Poimot analiza vo praksa ja opfa}a i sintezata, iako tie dva poimi se so sprotivno
zna~ewe. Sintezata e poim isto taka od gr~ko poteklo . Doa|a od “synthesis “ i zna~i
spojuvawe , odnosno sostavuvawe na me|usebno zavisni delovi vo edna celina. Vo praksata
analizata ja opfa}a i sintezata od pri~ini {to do celosna i realna pretstava mo`e da se dojde
samo ako zaklu~ocite od parcijalnite analizi se kompletiraat i me|usebno se povrzat.
Sintezata e cel na sekoja analiza, bez nea analizata e samo konstatirawe na fakti, golemini
koi se predmet na analiza. Vo praksa pod poimot analiza na raboteweto na pretprijatijata se
podrazbira i sproveduva zaedno i analiti~ko ispituvawe i sinteti~ko povrzuvawe i
zaklu~uvawe.

113
dinami~ka analiza ( se analizira dvi`eweto na pojavata vo tekot na odreden
vremenski period),
- spored dol`inata periodot na raboteweto koe go opfa}a, analizata se
deli na analiza za kratki vremenski periodi i analiza za podolgi vremenski
periodi. Analizata se vr{i i za minati vremenski periodi, no i za idni
vremenski periodi.
Analizite za podolgi vremenski periodi se poznati i kako dolgoro~no
istra`uvawe i tie se vr{at za potrebite na razvojot.
Kratkoro~nite analizi pak se odnesuvaat pred sé na analiza na
izvr{uvaweto na planot na proizvodstvo. Vsu{nost, kratkoro~nata analiza se
deli na operativna i ekonomska analiza. Operativnata analiza se vr{i vo tek i
pretstavuva proverka dali }e go izvr{ime planot ili ne i so koj efekt, a
ekonomskata analiza se vr{i otposle i gi predviduva natamo{nite tendencii
na razvoj ( plan). Taa gi objasnuva pojavite vo kontekst me|u efektite i
vlo`uvawata. Analizata na raboteweto ( ekonomska analiza) e vsu{nost mezo
analiza. Se nao|a na sredinata me|u makro analizata ( kako {to se
dolgoro~nite istra`uvawa) koja ja vr{i razvojnata slu`ba, t.e. marketingot i
mikro analizata ( kako {to e analiza na rabotata ) koja ja vr{i operativnata
priprema.
Vo tie ramki celta na analizata e da se utvrdi kako rabotelo
pretprijatieto vo posmatraniot period, kakov e odnosot me|u vlo`uvawata i
rezultatite, odnosno kakov e odnosot na ostvarenite rezultati i planski
postavenite zada~i za celoto pretprijatie, no i kaj oddelnite organizacioni
edinici vo sostav na pretprijatieto.
Pokraj toa, celta na analizata na raboteweto na pretprijatieto e da go
utvrdi ekonomskiot uspeh vo raboteweto, t.e. kako i vo kolkava merka se
primenuvaat osnovnite ekonomski principi vo rabotata na pretprijatieto.
Za pravilna ocenka na ostvarenoto nivo na ekonomija na pretprijatieto
i negovite delovi, potrebno e pokraj sogleduvawe na sostojbata da se utvrdat i
faktorite koi dovele do takvite delovni rezultati i da se predlo`at najefikasni
merki so cel za natamo{na racionalizacija na proizvodstvoto i unapreduvawe
na raboteweto na pretprijatieto.
Pokraj toa, predmet na analiza e i organizacijata na pretprijatieto
( analiza na faktorite koi deluvaat na nivoto na organizacija na pretprijatieto,
analiza na dejstvoto na organizacijata vrz kvalitetot na ekonomijata na
pretprijatieto).
Obrabotenite informacii koi gi dava analiti~kata funkcija mo`at da
bidat dnevni, mese~ni, tromese~ni i godi{ni analizi. Za izvr{uvawe na
svoite zada~i analizata koristi pred sé knigovodstveni i statisti~ki podatoci za
rabotata i rezultatite koi gi ostvaruva pretprijatieto.

114
 Vrz osnova na analizite se podgotvuvaat gotovi informacii za
odlu~uvawe na organite na upravuvawe i rakovodewe.
Analizata pretstavuva osnova za pravilno i efikasno rakovodewe i
upravuvawe. Analizata na raboteweto mora da bide edna od komponentite vo
rabotata na sekoj rakovoditel vo pretprijatieto so toa {to razlikite vo obemot
na nejzinata zastapenost vo vkupnata aktivnost zavisat od mestoto koe
rakovoditelot go zazema vo hierarhiskata skala na rakovodniot aparat.
Analiti~kata slu`ba so svoite predlozi treba da im pomogne na
organite na upravuvawe i rakovodewe da formiraat pravilna proizvodna i
delovna politika i pravilna orientacija vo natamo{niot razvoj na pretprijatieto.
Osnovnite odluki vo pogled na izborot na najpovolni tehnolo{ki re{enija,
potoa vo oblasta na investiraweto, plasmanot i sl. treba da se temelat na
solidni i dokumentirani analizi.
So ogled na zna~eweto na analiti~kata funkcija za pravilnoto
utvrduvawe i korigirawe na delovnata politika, odnosno so ogled na toa {to
rezultatite od analizata slu`at kako osnova za donesuvawe na odluki od strana
na organite na rakovodewe i upravuvawe, analiti~kata slu`ba ima karakter na
{taben organ vo pretprijatieto. Zatoa, analiti~kata slu`ba organizaciono e
neposredno povrzana za direktorot na pretprijatieto.
Organizaciono analiti~kata funkcija vo zavisnost od goleminata na
pretprijatieto i zna~eweto {to i se pridava mo`e da bide razli~no postavena.
Taka, vo pomalite i srednite pretprijatija analiti~kata funkcija mo`e da se
slu~i da ja izvr{uva samiot rakovoditel na pretprijatieto ( pred sé
rakovoditelite od najvisok stepen na rakovodewe). Vo drugi pretprijatija
mo`e da se formira posebna analiti~ka slu`ba. Isto taka, analiti~kata funkcija
mnogu ~esto e organizirana zaedno so planskata kako analiti~ko-planska
slu`ba ili analiti~ko-planski sektor. Vo oddelni pretprijatija analiti~kata i
planskata funkcija mo`at da se nao|aat vo edinstven sektor zaedno so slu`bata
za organizacija kako ekonomski sektor ili ekonomsko-organizacionen sektor
bidej}i se raboti za tri {tabni funkcii, odnosno slu`bi.
Kaj nas porano postoeja re{enija pri koi analiti~kata slu`ba ili
oddelenie be{e vo sostav na finansiskata slu`ba {to ne e dobro re{enie bidej}i
finansiskata funkcija ne e {tabna funkcija. Isto taka i re{enieto pri koe ovaa
funkcija e zaedno so organizacionata funkcija ne e racionalno bidej}i
predmet na analizata e i organizacijata na raboteweto, pa mo`e da se slu~i
pristrasnost pri naodite za kvalitetot na organizacijata.
Internata organizacija na analiti~kata slu`ba mo`e da bide razli~no
postavena {to zavisi od nejzinata golemina i organizaciona razvienost.
Razvienata slu`ba za analiza mo`e da ima vo svojot sostav pove}e oddelenija
ili referati, na primer, za analiza na proizvodstvoto, delovnite sredstva,
finansiraweto, organizacijata i sl.

115
 Analiti~kata slu`ba e vo tesna vrska so drugite slu`bi vo
pretprijatieto . Toa e neophodno bidej}i ja analizira rabotata i rezultatite od
rabotata na site delovi od pretprijatieto (sektori, pogoni, oddelenija i sl.), a toa
mo`e da go izvr{i edinstveno vrz osnova na elementite i podatocite koi }e gi
dobie od oddelnite slu`bi. Vo taa smisla analiti~kata slu`ba pred sé e upatena
na tesna sorabotka so finansiskata slu`ba bidej}i podatocite za analiza gi
dobiva glavno od nea. Pokraj toa nu`na koordinacija postoi i so planskata
slu`ba i slu`bata za organizacija, a odredena koordinacija i so drugite slu`bi i
organizacioni delovi na pretprijatieto.

6. KONTROLNA FUNKCIJA

Kontrolata e rabota na utvrduvawe na odgovornost za rezultatite, t.e.

proveruvawe dali raboteweto se odviva vo soglasnost so va`e~kite
nadvore{ni i vnatre{ni propisi, odnosno dali raboteweto se odviva na na~in
koj bil utvrden so planot na pretprijatieto. Celta na kontrolata e ostvaruvawe
na celite na raboteweto, spre~uvawe na kriminalot, pravilnost pri pla}aweto
na trudot i razvoj na pretprijatieto.
Zada~a pak na kontrolata e :
- da bide stru~en organ na nadzorniot odbor,
- da gi za{titi pravata na rabotnicite i rabotodavcite,
- da gi obezbedi sredstvata za proizvodstvo i kapitalot od kriminal i
rasipni{tvo,
- da ja {titi zakonitosta, i
- da se ostvari optimalen deloven uspeh.
Kontrolata nad proizvodstvoto, tro{ocite, sredstvata, nabavkata,
proda`bata itn. se najva`ni podra~ja za uspe{na rabota na pretprijatieto.Bez
ovie kontroli te{ko mo`e da se zamisli upravuvaweto so pretprijatieto.
Osnovni na~ela na kontrolata se javnost, celosen dokaz,
neprekinatost, vistinitost i blagovremenost.
Kontrolata na raboteweto treba da se sproveduva od dve stojali{ta :
kako kontrola nad postapkite na lu|eto i kako kontrola nad upotrebata na
sredstvata.
Kontrolata vo pretprijatieto mo`e da bide :
- so ogled na vremeto koga se sproveduva : prethodna, tekovna i
dopolnitelna,
- so ogled na intenzitetot : permanentna i sporadi~na,

116
 - so ogled na na~inot na koj se sproveduva : objektivna i subjektivna
kontrola,
- so ogled na predmetot koj se kontrolira : kontrola na rabotniot
proces, kontrola na komercijalnoto rabotewe, kontrola na materijalnoto
rabotewe, kontrola na finansiskoto rabotewe i kontrola na op{tite i ostanati
raboti,
- kontrola so ogled na sredstvata so koi se slu`i : tehni~ka,
organizaciona, administrativna i planska kontrola,
- so ogled na organite koi ja sproveduvaat : eksterna, 100) interna,
avtomatska i avtokontrola. Internata kontrola mo`e da bide operativna ( po
oddelni izvr{ni organi) i interna za celoto pretprijatie.
a) Operativnata kontrola e edna od trite zada~i na sekoj osnoven
organ vo pretprijatieto.
b) Internata kontrola za celoto pretprijatie e stru~en organ vo {tabot
na generalniot direktor so zada~a, iako posteriorno, da ja sledi efikasnosta na
raboteweto i da utvrduva odgovornost za rezultatite. Internata kontrola mora
da bide locirana do direktorot t.e. treba da vleze vo negoviot {tab. Ovaa
kontrola ima karakter na revizija t.e. se vr{i posteriorno, me|utoa ne se
isklu~eni i preventivni zada~i. Preventivata se ogleda vo davaweto nasoki za
uspe{no izvr{uvawe na rabotite na oddelnite oddelenija na koi zada~ite im se
predvideni so planot.
Internata kontrola ima za zada~a da gi kontrolira krajnite ekonomski
rezultati na pretprijatieto kako celina no i parcijalnite rezultati na
organizacionite i rabotni edinici kako delovi na celinata. Ovaa kontrola go
opfa}a potro{okot na rabotna sila i sredstva za proizvodstvo niz kontrolata na
cenata na ~inewe po site vidovi, anga`irani sredstva, ostvareno proizvodstvo (
obem, asortiman i kvalitet) i na kraj ostvarenata dobivka. Zatoa ovaa kontrola
se vika u{te i ekonomska kontrola.
Ekonomskata kontrola ne uka`uva samo na ostvarenite rezultati i
delovniot uspeh, tuku i na pri~inite za slabostite. Za taa cel taa gi koristi
izve{taite na pogonskoto knigovodstvo i analizite koi gi sledat mese~nite i
tromese~nite presmetki i zavr{nata smetka.
Ekonomskata kontrola gi opfa}a site rabotni operacii vo procesot na
reprodukcija i ima tri fazi : preventivna, tekovna i zavr{na kontrola. Taa gi
opfa}a site faktori koi imaat vlijanie vrz produktivnosta, ekonomi~nosta i
rentabilnosta , a i na vkupnata ekonomija na pretprijatieto. Taa gi spre~uva
{tetite i utvrduva odgovornost. Pri toa se koristi so analiti~kite metodi
100 )
Eksternata kontrola ja sproveduvaat dr`avnite organi koi se formirani za takvi celi :
inspekciski slu`bi, organite za javna sigurnost i sl. Ovaa kontrola se zasnova na zakonskite
propisi i se sproveduva vo ime na dr`avata. Ovaa kontrola e sporadi~na i mnogu ~esto se
javuva samo kako dopolnitelna kontrola.

117
istra`uvaj}i gi pri~inite koi imale vlijanie na delovniot rezultat. Taa predlaga
i merki za nivno eliminirawe i ostvaruvawe na podobri rezultati. Zna~i,
ekonomskata kontrola se dopolnuva so ekonomskata analiza, a ne se
isklu~uva.
Ekonomskata kontrola e tesno povrzana so operativnata kontrola kaj
oddelnite osnovni organi na pretprijatieto po funkcionalna linija.
v) Avtomatskata kontrola nema posebni organi, tuku se organizira od
postojnite organi koi izvr{uvaat drugi funkcii kako nivni odbranben
mehanizam. Se izvr{uva preku dokumentacijata koja si ja dostavuvaat me|u
sebe oddelnite oddelenija i slu`bi ( odnosno dokumentacijata koja kru`i me|u
oddelnite oddelenija). Mo`at da se razlikuvaat tri kruga na vakva kontrola .
Prviot krug e kontrola na nabavkata kade u~estvuvaat priemnata
kontrola, magacinot za surovini, materijalnoto knigovodstvo, likvidaturata i
finansiskoto knigovodstvo.
Vtoriot krug e kontrola na proizvodstvoto kade u~estvuvaat
magacinot na surovini, pogonite vo proizvodstvo, tehni~kata kontrola,
magacinot za gotovi proizvodi, pogonskoto knigovodstvo, stokovoto
knigovodstvo i finansiskoto knigovodstvo.
Tretiot krug e kontrola na proda`bata, a tuka u~estvuvaat magacinot
na gotovi proizvodi, ~uvarot na kapija na pretprijatieto, kupuva~ot,
fakturnoto oddelenie, stokovoto knigovodstvo i finansiskoto knigovodstvo.
Avtomatska kontrola mo`e da se organizira i na drugi nivoa od raboteweto
taka {to povrzuvaweto mo`e da go opfati celoto pretprijatie.
Kontrolata na platite pretstavuva poseben krug, a go so~inuvaat
poenterot, presmetka na platite ( platno knigovodstvo), pogonska presmetka (
pogonsko knigovodstvo), likvidaturata, blagajnata i finansiskoto
knigovodstvo.
g. Avtokontrolata e najsovr{en vid na kontrola koj }e bide ostvaren
vo slobodnata asocijacija na proizvoditeli, a dotoga{ spored stepenot na
razvoj na proizvodnite sili }e se primenuvaat drugite vidovi kontrola.

3.2. DELOVNI FUNKCII

1. ORGANIZACIJA NA PROIZVODNATA FUNKCIJA

Proizvodnata funkcija gi opfa}a rabotite neposredno povrzani so

samoto proizvodstvo. Uslov za nejzino organizirawe vo ramkite na

118
pretprijatieto e da se obezbedeni proizvodnite faktori i pretprijatieto da e ve}e
definirano t.e. da ja ima utvrdeno proizvodnata politika vo ramkite na
delovnata politika na pretprijatieto, da e odreden asortimanot na proizvodite i
da e izvr{ena tehni~ka podelba na trudot i da se odredeni uslovite na rabota.
Dokolku e seto toa definirano na proizvodnata funkcija i preostanuva zada~a
da gi organizira rabotite na pripremnata i izvr{nata faza i operativno da go
usoglasi raboteweto na site ostanati funkcii so cel za obezbeduvawe na
kontinuitet na proizvodniot proces.
Vo tie ramki nie najnapred }e se osvrneme na pripremata na
proizvodstvoto ( organizaciono-tehni~kata orientacija na proizvodstvoto,
tehni~kata priprema na proizvodstvoto, operativnata priprema na
proizvodstvoto i pripremata na rabotnite mesta),potoa na samoto izvr{uvawe
na proizvodstvoto, tehni~kata kontrola na kvalitetot i odr`uvaweto na
sredstvata.

1.1. Priprema na proizvodstvoto

1.1.1. Organizaciono-tehni~ka orientacija na proizvodstvoto

1.1.1.1. Organizacioni tipovi na proizvodstvo

Pod poimot organizacionen tip na proizvodstvo se podrazbira na~in

na proizvodstvo, na~in na koristewe na kapacitetite koj e optimalen na~in i
od kvantitativna gledna to~ka ( kako odnos na goleminata na mo`noto
koristewe na kapacitetot i goleminata na ekonomski najcelishodnoto
koristewe) i od kvalitativna gledna to~ka. Pra{aweto na ekonomskiot
optimum se re{ava so merewe kolku ispituvaniot na~in na koristewe na
kapacitetite gi zadovoluva principite na ekonomi~nost i rentabilnost.
Poimot na~in na koristewe na kapacitetite e {irok i neodreden.
Odredeni tipski na~ini na koristewe na kapacitetite koi pretstavuvaat oblik na
organizacija na sredstvata i proizvodstvoto so niv, specifi~no odredeni so
politikata na proizvodstvo i tehni~kite faktori se narekuvaat tipovi na
proizvodstvo.
Problemot na optimalen tip na proizvodstvo se re{ava so ispituvawe
na site ekonomski i organizacioni prednosti i nedostatoci na sekoj od
postoe~kite tipovi na proizvodstvo vo dadenite uslovi i so merewe na
stepenot na ekonomi~nosta i rentabilnosta koj vo dadenite uslovi se
postignuva so sekoj tip na proizvodstvo.

119
 Izbor na organizacioniot tip na proizvodstvo se vr{i pri osnovaweto
na pretprijatieto. Me|utoa, pretprijatieto vo tekot na svoeto postoewe se
razviva, se modernizira pod vlijanie na tehnolo{kiot progres i ja menuva
svojata tehni~ka struktura ili gi pro{iruva svoite kapaciteti. So menuvaweto
na asortimanot na proizvodstvo i tehni~kata struktura mo`e da se menuva i
postojniot organizacionen tip na proizvodstvo. Zaradi toa izborot na
organizacioniot tip na proizvodstvo ne mo`e da se posmatra kako ne{to
konstantno koe mo`e da se slu~i samo edna{ pri osnovaweto na pretprijatieto,
tuku kako dinami~na kategorija so ogled na toa deka niz razvitokot na
pretprijatieto mo`at da se menuvaat i organizacionite tipovi na proizvodstvo.
Tipot na proizvodstvo e odreden so vidot, sistemot i ritamot na
proizvodstvo. Sekoj vid, sekoj sistem i sekoj ritam na proizvodstvo imaat
svoja soodvetna organizacija taka {to za sekoj tip na proizvodstvo e
karakteristi~na soodvetna organizacija na sredstvata za rabota.
1. Vid na proizvodstvo - Spored toa dali so edna priprema na
proizvodstvo i so edna organizacija na sredstvata }e mo`e da se proizveduva
eden proizvod, grupa proizvodi ili neograni~eno koli~estvo na proizvodi, se
razlikuvaat tri osnovni vida na proizvodstvo :
- poedine~no,
- serisko, i
- masovno proizvodstvo
Poedine~noto proizvodstvo e takov vid vo koj edna priprema se vr{i
za proizvodstvo na eden proizvod taka {to vo eden proizvoden ciklus se
izrabotuva samo eden proizvod. Proizvodstvoto se organizira samo za
izrabotka na eden proizvod koj ima odredena namena za konkreten
nara~uva~ ili pak pove}e razli~ni proizvodi istovremeno za razli~ni
nara~uva~i. Proizvodstvoto na takvite proizvodi podocna mo`e da se povtori,
me|utoa za sekoj nov proces na proizvodstvo povtorno se vr{i priprema i
organizacija na procesot na proizvodstvo isto kako i za prvoto proizvodstvo
na toj proizvod.
Ovoj organizacionen tip na proizvodstvo e vo primena vo
zanaet~iskoto proizvodstvo, a vo industrijata samo koga se raboti za
proizvodi kaj koi poradi nivnata priroda ne mo`e da se primeni nekoj drug
vid na proizvodstvo. Toa e slu~aj kaj proizvodstvoto na mostovi, brodovi,
grade`ni{tvoto i sl. Me|utoa i ovde ne se sre}ava ~ist vid na poedine~no
proizvodstvo, tuku poedine~no se izrabotuvaat samo najkrupnite delovi, a
dodeka sitnite delovi osobeno ako se potrebni vo golemi koli~ini se
izrabotuvaat seriski ili masovno.
Osnovni karakteristiki na na poedine~niot vid na proizvodstvo se:
- Proizvodstvoto se vr{i samo po pora~ka za poedine~ni nara~uva~i,

120
 - Organizacijata na pripremawe na proizvodstvoto se vr{i posebno za
sekoj proizvod, odnosno za sekoja pora~ka,
- Tro{ocite na celata priprema go tovarat samo eden proizvod zaradi
{to ne mo`e da se postigne stepen na ekonomi~nost i rentabilnost kako kaj
drugite vidovi proizvodstvo,
- Zaradi postojanata promena na asortimanot na proizvodstvo i
tehnolo{kite postapki, organizacijata na rabota mo`e da se zasnova samo na
pogonski raspored na ma{inite grupirani po rabotilnici.
- Vo poedine~noto proizvodstvo ~ove~kiot faktor igra zna~ajna uloga
zaradi niskiot stepen na tehni~ka podelba na trudot.
Serisko proizvodstvo e ona proizvodstvo kade vo eden proizvoden
ciklus se izrabotuvaat pogolem broj proizvodi so isti karakteristiki. Pri toa,
asortimanot na proizvodstvo mo`e da bide potesen ili po{irok, no
proizvodstvoto na sekoj artikal se vr{i vo serii. Brojot na proizvodi koi se
izrabotuvaat istovremeno ja obele`uva goleminata na serijata. Spored toa
imame maloserisko, srednoserisko i golemoserisko proizvodstvo.
Seriskoto proizvodstvo ima golemi prednosti nad poedine~noto
proizvodstvo. Taka, kaj pripremata na rabotnite mesta istite operacii se
povtoruvaat nad site proizvodi kolku {to gi ima vo serijata, {to zna~i deka na
edno par~e otpa|a samo eden del od tro{ocite za pripremawe na rabotnoto
mesto. Isto taka i tro{ocite na tehni~kata priprema po edinica proizvod .
Tro{ocite za konstruirawe i razrabotka na tehnolo{kiot proces se
rasporeduvaat ne samo na site proizvodi od edna serija tuku i na site
proizvodi od toj vid koi vo idnina }e se izrabotuvaat vo pretprijatieto vo niza
posledovatelni serii.
Masovno proizvodstvo- se karakterizira so neprekinat tek na procesot
na proizvodstvo vrz osnova na postojan priliv na materijal i neprekinato
dobivawe na gotovi proizvodi. Imeto go dobila spored toa {to postojano se
ufrla masa na materijal i surovini vo proizvodstvoto i postojano izleguva
masa na proizvodi. Toa ne e proizvodstvo na par~iwa kako kaj poedine~noto
i seriskoto proizvodstvo, tuku na ogromni koli~ini proizvodi vo soglasnost so
vremenskoto traewe na tehnolo{kiot proces. Primer za vakvo proizvodstvo e
proizvodstvoto na cement, hartija, benzin, razni prehranbeni proizvodi
( {e}er, pivo, bra{no i sl.).
Pripremata na proizvodstvoto kaj ovoj vid ( osobeno pripremata na
rabotnoto mesto) vo najgolem del se vr{i u{te vo fazata na izgradba na
pretprijatieto taka {to tro{ocite na taa priprema se vklu~uvaat vo
amortizacijata na osnovnite sredstva. Taka tie se rasporeduvaat na golem broj

121
proizvodi, odnosno na celokupnoto proizvodstvo koe }e se izvr{i so
sredstvata za rabota.101)
2. Sistem na proizvodstvo- Spored vidot na proizvodstvo se izbira i
soodveten sistem na organizacija i raspored na sredstvata za rabota. Postojat
dva tipi~ni rasporedi na sredstvata za rabota od koi proizleguvaat i dva
tipi~ni sistemi na proizvodstvo, a toa se rabotilni~ki sistem i liniski sistem.102)
Kaj rabotilni~kiot sistem ma{inite se rasporedeni taka {to grupi na
ma{ini istovrsni po nivnite rabotni karakteristiki se nao|aat vo edno isto
oddelenie. Ovoj sistem ovozmo`uva golema elasti~nost pri rasporeduvaweto
na rabotite na rabotni mesta bidej}i rabotata od eden vid mo`e da se rasporedi
na bilo koja slobodna ma{ina vo edno oddelenie. Ova e osobeno va`no
koga }e se slu~i nekoja ma{ina da se rasipe pri {to rabotata lesno se prefrluva
na najbliskata slobodna ma{ina zaradi {to i ne doa|a do zastoj na drugite
ma{ini. Ova ovozmo`uva visoka iskoristenost na kapacitetite.
Me|utoa, kaj ovoj sistem na organizacija na sredstvata se slu~uva
materijalot pri svoeto dvi`ewe od edno do drugo rabotno mesto da pominuva
nepotrebno dolg pat i duri i da go menuva pravecot na dvi`ewe. Toa od edna
strana gi podignuva tro{ocite na rakuvawe so materijalot, odnosno ja smaluva
ekonomi~nosta i od druga strana go prodol`uva ciklusot na proizvodstvo,
odnosno ja smaluva rentabilnosta.

101 )
Najvisok stepen na organizacija na masovnoto proizvodstvo se postignuva vo
avtomatskoto proizvodstvo. Kaj ovoj vid proizvodstvo ~ove~kiot trud e eliminiran od
proizvodniot proces i edinstveno slu`i za pu{tawe vo pogon na avtomatite i za kontrola na
avtomatskite kontrolni aparati i uredi. Ovdeka materijalot koj se obrabotuva avtomatski
vleguva vo proizvodstvo, se dvi`i i se obrabotuva, a po zavr{enata obrabotka avtomatski si
odi od proizvodstvoto. Tehnolo{kite i organizacionite problemi na koristewe i kontrola na
sredstvata, problemite na izveduvaweto na tehnolo{kiot proces i negovata kontrola se re{eni
pred otpo~nuvawe na avtomatskiot proces. Duri re{eni se i problemite koi nastanuvaat vo
tekot na samiot proces na rabota. So ogled na takvata avtomatiziranost odredeni avtori
avtomatskiot vid na proizvodstvo go izdvojuvaat i kako poseben ~etvrti vid na proizvodstvo.
Vsu{nost i kaj masovnoto proizvodstvo postojat avtomatski ma{ini, no procesot ne e vo
tolkava mera avtomatiziran od prvata rabotna operacija do dobivaweto na krajniot proizvod.
102 )
Pokraj ovie dva sistemi ili formi na organizacija na proizvodstvoto vo literaturata mo`at
da se sretnat u{te i individualniot sistem na organizacija i grupnata organizacija na
proizvodstvoto.
Kaj individualnata organizacija e karakterist~no toa {to sekoj rabotnik u~estvuva vo
pogolemiot del od proizvodstveniot proces ili vo celiot proces za izrabotka na eden proizvod.
Dokolku u~estvuvaat pove}e rabotnici podelbata na trudot {to se ostvaruva me|u niv ne e
detalna. Proizvodniot proces se ostvaruva na eden ograni~en prostor vo ramkite na edna
rabotilnica ili na edno rabotno mesto. Se primenuva pri izrabotkata na proizvodi vo eden
primerok ili vo pomal broj edinici.
Grupnata forma na organizacija na proizvodstvoto pak e takva forma pri koja na eden
ograni~en prostor se grupiraat razli~ni ma{ini na koi se izrabotuvaat eden ili pove}e sli~ni
delovi od eden ili razli~ni proizvodi.

122
 Liniskiot sistem 103) na proizvodstvo e takov sistem pri koj ma{inite se
postaveni po onoj red po koj te~e tehnolo{kiot proces. Pri toa edna ma{ina
vo toj raspored se povtoruva onolku pati kolku {to pati na eden proizvod se
povtoruva operacijata koja so soodvetnata ma{ina se izveduva.
Ovoj sistem ovozmo`uva zna~itelno skratuvawe na liniite po koi se
dvi`i materijalot od edno do drugo rabotno mesto, {to zna~i golemi za{tedi
vo vnatre{niot transport i skratuvawe na ciklusot na proizvodstvo. Ottuka
doa|a i do zgolemuvawe na ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto na
pretprijatieto.
Me|utoa, za ovoj sistem potrebni se relativno golemi investicii bidej}i
edna ista ma{ina se povtoruva vo linijata tolku pati kolku {to se javuvaat
operacii za ~ie izvr{uvawe e potrebna taa ma{ina. Pokraj toa, dokolku edna
ma{ina prestane so rabota poradi bilo koi pri~ini se javuvaat golemi zagubi
na ma{inski ~asa. Rabotata ne mo`e da se prefrli od edna ma{ina na edna
linija na ista takva ma{ina na druga linija, pa se slu~uva zaradi edna ma{ina
cela linija da ne raboti.
3.Ratam na proizvodstvo- Od aspekt na kontinuitetot na
proizvodstvoto od po~etokot na izrabotka na delot do izrabotkata na gotoviot
proizvod se razlikuvaat dva osnovni ritami : kontinuelen i diskontinuelen.
Kontinuelniot ritam na proizvodstvo e onoj kade proizvodstvoto na
delovite e celosno usoglaseno so proizvodstvoto na finalnite proizvodi taka
{to proizvedenite delovi prodol`uvaat odma vo monta`a.
Diskontinuelen ritam pak se javuva vo proizvodstvoto kade
proizvodstvoto na delovite ne e usoglaseno so proizvodstvoto na finalnite
proizvodi. Delovite privremeno se upatuvaat vo skladi{te od kade se zemaat
vo koli~ini koi se potrebni za montirawe na edna serija finalni proizvodi.

103 )
Vo vrska so liniskiot sistem na proizvodstvo e i t.n. veri`en sistem na proizvodstvo.
Vsu{nost, veri`niot sistem na organizacija na proizvodstvoto e liniski sistem primenet vo
soodvetni vidovi proizvodstvo. Obi~no veri`niot sistem se koristi vo serisko i masovno , a
mnogu retko vo poedine~no proizvodstvo. Inaku veri`niot sistem na proizvodstvo
pretstavuva izvr{uvawe na rabotnite operacii koi sledat edna po druga po odreden red od
rabotno do rabotno mesto vo odredeno vreme ( ritam, takt) i so najkratki prostorni
razdale~enosti.
Karakteristiki na ovoj sistem se : Detalna tehni~ka podelba na rabotata i
specijalizacija na rabotnicite, sekoj rabotnik izvr{uva samo edna ili nekolku srodni operacii,
rabotnite mesta i ma{inite se rasporedeni spored tekot na tehnolo{kiot proces, odnosno
spored “ sinxir “, usoglasenost na kapacitetite vo site fazi na tehnolo{kiot proces, celosna
sinhronizacija na site sukcesivni tekovi na tehnolo{kiot proces, odnosno rabota po odnapred
odreden ritam vo celiot sinxir, i prenos na predmetite na trudot od edno na drugo rabotno
mesto odma po zavr{etokot na prethodnata operacija so najefikasni transportni sredstva.
Veri`niot sistem na proizvodstvo pru`a golemi prednosti vo pogled na stepenot na
produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost.

123
 1.1.1.2. Standardizacija i tipizacija na proizvodstvoto

Pod poimot standardizacija 104) se podrazbira normirawe na svojstvata

na proizvodot, odnosno precizno definirawe na kvalitetot, oblikot, dimenziite,
na~inot na merewe i drugite fizi~ki i hemiski osobini na proizvodot.
Standardizacijata nastanala kako rezultat na sovremeniot razvitok na
proizvodstvoto i pretstavuva uslov za ponatamo{niot razvoj i usovr{uvawe
na proizvodstvoto. Inaku zborot standard poteknuva od angliskiot zbor koj
zna~i primerok. Vo praksa ~esto pod standard se smeta i samiot dokument
koj gi sodr`i site propisi za karakteristikite na proizvodot.
Klasifikacijata na standardite spored namenata se vr{i na sledniov
na~in :
- Standardi od op{t karakter- Toa se standardi koi ne se odnesuvaat
na konkretni proizvodi, tuku odreduvaat izvesni principi vo proizvodstvoto
voop{to ( standardi na tolerancija, standardi za merni edinici i merni
postapki, za procentot na vlaga, pepel itn.),
- Standardi za oblici i dimenzii koi gi definiraat oblikot i site ili
najva`nite dimenzii na proizvodot ( navoj, profil, ~elik, `elezo, alat itn.),
- Standardi na materijali koi gi definiraat osobinite na va`nite vidovi
materijali ( lean ~elik, leano `elezo, leguri, mesing, aluminium, ko`a i dr.),
- Kompleksni standardi koi gi predviduvaat site uslovi koi treba da gi
ispolni oddelen proizvod ( specijalni limovi, osovini i sl.),
- Standardi na tehnolo{ka postapka koi ja reguliraat postapkata na
izrabotka i dorabotka, postapkata na ispituvawe i kontrola na alatite, priborot
i sl.,
- Standardi za prou~uvawe i konstruirawe na specijalni proizvodi
( kotli, `elezni konstrukcii za mostovi i sl.),
- Tipski standardi za komplikuvani ma{ini, uredi i nivni pova`ni
sklopovi.,
- Tehni~ki propisi za izrabotka i isporaka ( za izrabotka i isporaka na
zavrtki , navrtki i sl.
Standardizacijata ima golemo ekonomsko zna~ewe bidej}i
ovozmo`uva racionalizacija na proizvodstvoto i sni`uvawe na tro{ocite {to e
vo interes ne samo na konkretnoto pretprijatie, tuku i na celoto op{testvo i na

104 )
Standardizacijata osobeno brzo se razvila posle prvata Sv. vojna i toa prvenstveno vo
SAD, porane{niot Sovetski Sojuz i Germanija. Vo odnos na pogolemite industriski
pretprijatija standardizacijata prv ja primenil Ford vo svoite fabriki. Vo posledno vreme
standardizacijata brzo se razviva i vo ostanatite zemji. Postoi i Me|unarodna organizacija za
standardizacija ( ISO).

124
potro{uva~ot kako poedinec. Standardite za odredeno proizvodstvo imaat i
funkcionalno zna~ewe ( proizvodstvo na `elezni~ki {ini, oru`je i sl.).
Prednostite na standardizacijata se :
- Sozdava uslovi za specijalizacija i kooperacija bidej}i obezbeduva
zamenlivost na delovite i pru`a mo`nost za sklopuvawe na delovite od
sopstvenoto proizvodstvo so delovite koi se nabaveni od drugite pretprijatija,
- Ovozmo`uva poefikasno proektirawe i konstruirawe bidej}i postojat
standardni elementi koi ne treba povtorno da se konstruiraat i crtaat,
- Ovozmo`uva smaluvawe na tro{ocite na nabavka na materijali,
pridonesuva za podobro iskoristuvawe na magacinskiot prostor, poefikasna
manipulacija i evidencija na materijalite,
- Vo oblasta na proizvodstvoto se smaluva raznovidnosta na
proizvodite i se ustanovuva tehnolo{kata postapka so {to e ovozmo`ena i
primenata na masovnoto proizvodstvo vo specijalizirani kapaciteti,
- Se zgolemuva produktivnosta vrz osnova na specijalizacijata na
rabotnicite poradi sveduvawe na razli~nite na voobi~aeni operacii, se
olesnuva normiraweto i evidencijata na izvr{uvawe na normite,
- Odreduvaweto na oblikot, dimenziite i kvalitetot na proizvodot
vlijae vrz racionalnoto koristewe na materijalite, vrz smaluvawe na
otpadocite i {kartot i voveduvawe na standardizacija na materijalite,
- Za standardiziranite proizvodi slu`at specijalizirani ma{ini i uredi
{to ovozmo`uva podobro koristewe na kapacitetite i smaluvawe na tro{ocite
na odr`uvawe vrz baza na rezervnite delovi za brzo otstranuvawe na defektite
itn.,
- Standardizacijata pridonesuva za podobruvawe na kvalitetot na
proizvodite na toj na~in {to ovozmo`uva poefikasna kontrola na kvalitetot i
primena na specijalni kontrolni aparati i instrumenti,
- Vrz osnova na standardizacijata se smaluvaat tro{ocite na priprema
na proizvodstvoto, konstruiraweto, razrabotkata na tehnolo{kiot proces i dr.,
- Pri realizacijata na standardiziranite proizvodi se osiguruva
pogolema preciznost pri sklu~uvaweto na dogovorite, potoa se smaluvaat
sporovite vo vrska so izvr{uvaweto na dogovornite obvrski, postojat
mo`nosti za nabavka od pove}e razni proizvoditeli, poefikasno
transportirawe, evidencija itn.
Neposredno za standardizacijata e povrzana i tipizacijata na
proizvodstvoto. Tipizacijata e vsu{nost interna standardizacija. Toa e takov
vid na racionalizacija na proizvodstvoto so koj se postignuva stesnuvawe na
asortimanot na proizvodite so {to se eliminiraat odreden broj proizvodi koi
me|usebno malu se razlikuvaat na koj na~in }e se razgrani~at precizno i }e se
odredat odredeni grupi koi }e se proizveduvaat. Tipizacijata, zna~i,
pridonesuva za reducirawe na asortimanot na pretprijatieto . Pretprijatieto

125
odreduva tipovi na svoi proizvodi so cel za proizvodstvo na pogolemi serii ili
pak za smaluvawe na raznovidnosta na asortimanot.
Na toj na~in se smaluva brojot na raznite proizvodi na racionalna
merka za {to pouspe{no proizvodstvo i proda`ba.

1.1.1.3. Specijalizacija i kooperacija

Specijalizacijata i kooperacijata na proizvodstvoto i standardizacijata

i tipizacijata na proizvodite se me|usebno povrzani i usloveni procesi.
Vo organizaciona smisla, specijalizacijata zna~i : proizvodna
orientacija na celo pretprijatie kon proizvodstvo na odreden tip na proizvodi
ili potesen asortiman na istorodni proizvodi ; naso~uvawe na oddelni pogoni
vo pretprijatieto kon proizvodstvo na oddelni proizvodi od potesniot
asortiman na proizvodi ili samo oddelni delovi ili sklopovi; orientacija na
oddelni grupi rabotni mesta ili oddelni rabotnici za izvr{uvawe oddelni
operacii na sklopovite ili delovite od proizvodot.
Od aspekt na predmetot pak specijalizacijata mo`e da se podeli na :
- specijalizacija na proizvodi, delovi i sklopovi, i
- specijalizacija na procesot na rabota.
Ovie oblici na specijalizacija se osnov za organizacija na
kooperacijata vo proizvodstvoto bidej}i specijalizacijata e osnoven uslov za
kooperacija, a kooperacijata e uslov za specijalizacija.
Specijalizacijata ima svoi pozitivni i negativni strani. Pozitivnite se
ogledaat vo slednovo :
- zgolemena efikasnost i produktivnost na trudot i vrz osnova na toa
pogolema ekonomi~nost i rentabilnost,
- mo`nost za primena na povisok vid na proizvodstvo,
- usovr{uvawe na tehnolo{kiot proces,
- podobar kvalitet na proizvodite, polesno sproveduvawe na
kontrolata,
- pocelosno koristewe na kapacitetite, poefikasna organizacija na
trudot, smaluvawe na procentot na otpadoci i {kart itn.
Negativnosti pak na specijalizacijata se :
- monotonija vo rabotata,
- so toa smaluvawe na produktivnosta na trudot,
- mo`nosta specijaliziranoto pretprijatie da dojde vo te{ka situacija vo
slu~aj na nenadejni promeni na pazarot

126
 Kooperacijata pretstavuva organizirana proizvodna sorabotka me|u
pretprijatijata pri {to vrz osnova na izrabotkata na oddelni delovi u~estvuvaat
vo proizvodstvoto na odreden finalen proizvod. So kooperacijata doa|a do
povrzuvawe na pooddelni fazi na proizvodniot proces koi se decentralizirani
bidej}i se nao|aat vo ramkite na razni pretprijatija.
Kooperacijata se javuva vo dva oblici i toa :
- Horizontalna kooperacija ili kooperacija vrz osnova na koristeweto
na kapacitetite - se organizira me|u istorodni pretprijatija so cel za
dopolnuvawe na koristeweto na kapacitetite, izbegnuvawe na pojavata na
tesni grla vo proizvodstvoto i poracionalno koristewe na kapacitetite i
rabotnata sila pri sezonskite kolebawa na proizvodstvoto.
-Vertikalna kooperacija ili kooperacija vrz osnova na specijalizacija-
se razviva vo fazno proizvodstvo i vrz osnova na specijalizacija na proizvodi
i procesi na trudot koi sleduvaat vo razli~ni fazi, a mo`at da se svedat
odvoeno vo posebni organizacioni formi ( pr. kooperacija me|u proizvodni i
monta`erski pretprijatija).
Oblicite na specijalizacija i kooperacija imaat zaedni~ki pozitivni
efekti bidej}i se ostvaruva poracionalno koristewe na proizvodnite kapaciteti,
se zgolemuva produktivnosta na trudot i se smaluvaat tro{ocite na
proizvodstvo. Od organizacionen aspekt specijalizacijata i kooperacijata
deluvaat kako integracionen faktor bidej}i me|u kooperantite se javuva
pogolema potreba za sorabotka, pogolema me|uzavisnost na specijaliziranite
pretprijatija, a so toa i nu`nost za pocvrsti organizacioni formi na sorabotka.

1.1.2. Tehni~ka priprema na proizvodstvoto

Dokolku e prethodno izvr{eno proektirawe i konstruirawe na

proizvodot, rabotite od tehni~kata priprema go opfa}aat glavno slednovo :
- definirawe na tehnolo{kiot proces koj }e se primenuva vo
proizvodstvoto i site negovi karakteristiki,
- definirawe na materijalot od koj }e bide izraboten sekoj del od
noviot proizvod ,
- priprema na alatite, i
- normirawe na trudot.

1. Definiraweto na tehnolo{kiot proces opfa}a:

- izbor na najpovolen na~in za obrabotka na proizvodot i oddelnite
negovi delovi, odnosno izbor na optimalen tip na proizvodstvo,

127
 - konkretizirawe na postapkata za izvr{uvawe na oddelnite operacii,
dokolku postoi mo`nost za izbor me|u pove}e postapki,
- izbor na najpogoden alat za sproveduvawe na odredena postapka, so
ogled na mo`nostite za primena na specijalni i univerzalni alati,
- izbor na rabotnici spored vidot i stepenot na kvalifikacijata,
- donesuvawe odluka dali }e se utvrdi redosledot na operaciite
ili tie }e se odreduvaat vo tekot na sproveduvaweto na tehnolo{kiot proces.
2. Tehni~kata priprema na materijalot opfa}a :
- odreduvawe na nomenklatura na materijalot,
- odreduvawe na standardite na materijalot, i
- odreduvawe na normativi na materijalot.
Nomenklaturata na materijalot pretstavuva sistematiziran pregled na
materijalot koj e potreben za izvr{uvawe na planiranoto proizvodstvo. Se
sostavuva vrz osnova na podatocite za tehni~kata konstrukcija na proizvodot,
odnosno vrz osnova na podatocite od tehnolo{kata receptura za sostavot na
proizvodot. Sodr`i ime na materijalot, kvalitet, oblik, dimenzii i oznaka ili
{ifra na materijalot.
Standardizacijata na materijalot pretstavuva sveduvawe na
asortimanot na materijali na odredeni vidovi ~ii tehni~ki karakteristiki se
odnapred utvrdeni, odnosno poznati.
Normativ na materijali e odredena koli~ina na materijal koja e
potrebna pri odredeni tehni~ki uslovi da se proizvede edinica proizvod.
3. Vo ramkite na tehni~kata priprema na alatite vrz osnova na
uvidot vo sostojbata na alatite, slu`bata za priprema }e izdade nalog za
nabavka ili sopstevno proizvodstvo na soodvetniot vid alat. Za toa potrebno e
da se sostavi nomenklatura na alatite i da se obezbedi evidencija vo
ispravnosta, dvi`eweto i koristeweto na alatite.
Nomenklaturata na alatite pretstavuva sistematski pregled po srodni
grupi i podgrupi na site vidovi alati koi pretprijatieto gi koristi za
proizvodstvo.
Evidencijata na alatite e potrebna za tehni~kata priprema so cel da
mo`e da se utvrdi sostojbata i vrz osnova na toa da se planira
obezbeduvaweto na soodvetniot alat.
4. Vo ramkite na sproveduvaweto na procesot na normirawe na
trudot se vr{i:
- definirawe na elementite na normata ( vreme na izrabotka,
pripremno-zavr{no vreme i dopolnitelno vreme),105 )

105 )
Vremeto na izrabotka slu`i za izvr{uvawe na site dvi`ewa i zafati vo ramkite na
posmatranata rabotna operacija. Vo pripremno-zavr{noto vreme pak vleguvaat vremeto za
priprema koe mu prethodi na obrabotkata i zavr{noto vreme koe sleduva posle obrabotkata.

128
 - pripremi za snimawe na rabotnoto vreme ( izbor na zafati i dvi`ewa,
izbor na ma{ini, alati i materijali, izbor na rabotnici i izbor na instrumenti za
snimawe),
- snimawe na rabotnoto vreme ( se sostoi od snimawe na rabotniot
den, odnosno utvrduvawe kako rabotnikot ili grupata rabotnici go koristi
rabotnoto vreme vo tekot na celiot raboten den i snimawe na operaciite,
odnosno merewe na traeweto na oddelnite operacii).
- utvrduvawe na normite ( opfa}a utvrduvawe na osnovnoto vreme
t.e. vremeto potrebno za konkreten zafat i operacija, potoa od utvrduvawe na
dopolnitelnoto vreme t.e. vremeto koe se koristi za li~ni potrebi na
rabotnikot, kratki odmori i sl. i na kraj utvrduvawe i propi{uvawe na normite
na trudot),
- revizija na rabotnite normi ( sledewe i korekcija).
Rabotite na tehni~kata priprema, so ogled na karakterot, dobro bi
bilo organizaciono da se odvoeni od izvr{nite raboti na proizvodnata
funkcija, sekoga{ koga tie mo`at dovolno da se izdiferenciraat i osamostojat.
A kako }e se organizira izvr{uvaweto na tie raboti }e zavisi od slo`enosta i
obemot na tie raboti.
Taka na primer, vo pretprijatijata so golem obem na rabota, slo`eni
raboti i razviena tehni~ka podelba na trudot mo`e da se organizira ne samo
edna razviena slu`ba za tehni~ka priprema, tuku taa mo`e da bide podelena i
na pove}e posebni slu`bi.
Vo takvi pretprijatija tehni~kata priprema }e gi opfa}a slednive slu`bi
: slu`ba za proektirawe, slu`ba za razrabotka na tehnolo{kiot proces, slu`ba za
priprema na sredstvata za rabota, slu`ba za priprema na materijalite, slu`ba za
racionalizacija i slu`ba za analiza i normirawe.
No vo slu~ai koga rabotite na tehni~kata priprema ne se razvieni i
koga ne gi opfa}aat site grupi na raboti, mo`e da se organizira edna relativno
skromna slu`ba za tehni~ka priprema.

1.1.3. Operativna priprema na proizvodstvoto

Operativnata priprema na proizvodstvoto gi opfa}a merkite na

organizaciona priprema na procesot na proizvodstvo, a tuka spa|a
operativnoto planirawe na proizvodstvoto i lansiraweto na operativnata
( pogonska dokumentacija).
Operativnite planovi na proizvodstvo se sostavuvaat vrz osnova na
evidencijata i uvidot vo sostojbata na kapacitetite na rabotni mesta i

129
sostojbata na materijali i rabotna sila. Preku operativniot plan na
proizvodstvo se preciziraat konkretnite proizvodni zada~i za pokratok
vremenski period . Vsu{nost, operativniot plan pretstavuva plan na raboti
( operacii) koi treba da se izvr{at so cel da se ostvarat zada~ite na osnovniot
plan na proizvodstvo. Operativnite planovi na proizvodstvo se donesuvaat za
relativno kratki vremenski periodi, po pravilo ne podolgo od mesec dena, a
mo`e deset dena ili nedela dena. Pred izrabotkata na operativniot plan treba
da se proveri sostojbata so materijalite, sostojbata so alatite i priborot,
mo`nostite za koristewe na kapacitetot na ma{inite i sostojbata so rabotnata
sila.
So cel pak za izvr{uvawe na operativnite planovi se izrabotuva i
lansira pogonska dokumentacija so ~ija pomo{ se izvr{uvaat zada~ite na
operativniot plan na proizvodstvo. Ovaa dokumentacija mo`e da nosi razni
imiwa kako {to e operativna dokumentacija, pogonska, rabotilni~ka,
organizaciona, administrativno-presmetkovna, lansirna dokumentacija ,
pogonska administracija i sl.
Izdavaweto na operativnata dokumentacija go vr{i lansirnata slu`ba
vrz osnova na zada~ite od operativniot plan. Vo ovie dokumenti spa|aat :
rabotnite nalozi, rabotnite listi, potro{nicite na materijal, prate~ki listovi i dr.
Rabotniot nalog e osnoven dokument i vsu{nost e naredba za
izvr{uvawe na proizvodstvoto. Sodr`i oznaka za proizvodot ili delot,
koli~ina, vrska so pora~kata ili serijata, fazite za izrabotka na proizvodot,
datumot na po~etok i zavr{etok na rabotata, standardnite tro{oci na izrabotka
, naodot na kontrolata i potrebnite potpisi ( na kontrolorot, rakovoditelot na
proizvodstvo i rakovoditelot na magacinot za priemot na proizvodot vo
magacinot).
Rabotniot list se izdava za eden rabotnik i edna operacija. Vrz
osnova na podatocite od rabotniot list se vr{i presmetka na u~inokot i
zarabotkata na rabotnikot i presmetka na tro{ocite za plati. Toj sodr`i
podatoci za broj na rabotniot list i vrska so rabotniot nalog, ime na
rabotnikot, oddelenie i rabotno mesto, vid na rabota i potrebna kvalifikacija,
normirano i efektivno rabotno vreme, po~etok i zavr{etok na operacijata i
naod na kontrolata i soodvetni potpisi.
Potro{nica e dokument ( nalog) za prezemawe na materijal od
magacin i istovremeno slu`i i kako dokument za presmetka na tro{ocite na
izdaden i potro{en materijal. Sodr`i specifikacija na materijalot, normativ na
materijalot po presmetkovna edinica ( normativ za edinica ili za serija),
koli~ina na materijal, cena za presmetka i vrednost na materijalot i elementi
potrebni za manipulirawe so materijalot.
Propratniot list ima skoro ista namena so rabotniot nalog, no se
koristi vo odredeni slu~ai i go sledi proizvodot od prvata do poslednata

130
rabotna operacija, odnosno od po~etokot na proizvodstvo do skladiraweto pri
{to se vnesuvaat site promeni i podatoci koi toj treba da gi opfati.
Nalogot za alat e dokument vrz osnova na koj se prezema alatot od
magacinot i toj sodr`i: oznaka na oddelenieto, proizvodot, delot ili ma{inata,
oznaka na alatot i magacinot, imeto na rabotnikot na kogo mu se izdava,
potpisi i dr.
So ogled na karakterot na rabotite koi gi opfa}a operativnata
priprema na proizvodstvoto, vo pogled na nejzinata organizaciona
postavenost, mo`e da se ka`e deka taa mo`e da se organizira kako edna
slu`ba, no i vo dve posebni slu`bi i toa :
- slu`ba za operativno planirawe na proizvodstvoto, i
- lansirna slu`ba.
Slu`bata za operativno planirawe na proizvodstvoto mo`e da bide
organizirana kako edinstvena za celoto pretprijatie ili }e bide decentralizirana
po oddelni rabotni edinici (pogoni ) i sl.
[to se odnesuva do lansirnata slu`ba ako taa e odvoena od slu`bata
za operativno planirawe obi~no e neposredno podredena na soodvetniot
tehni~ki menaxer. Organizacioniot oblik na ovaa slu`ba zavisi od obemot
na proizvodstvo, vidot na dejnosta i organizacioniot vid na proizvodstvo.
Vo pomalite pretprijatija i ne postoi posebno organizirana lansirna slu`ba,
tuku ovie raboti gi vr{i rakovoditelot na proizvodstvo.

1.1.4. Priprema na rabotnite mesta

Vo ramkite na pripremata na rabotnite mesta treba da se obezbedi

normalno funkcionirawe na site rabotni mesta, odnosno ovde spa|aat :
- rabotite na organizirawe na rabotnite mesta,
- neposrednata priprema na ma{inite, i
- snabduvaweto na rabotnite mesta.
1. Organizacijata na rabotnite mesta opfa}a :
- definirawe na elementite na rabotnoto mesto ( rabotnikot, sredstvata
na trudot i prostorot za rabota),
- obezbeduvawe na soodveten prostor ( za dvi`ewe na rabotnikot, za
dvi`ewe na transportnite sredstva, za smestuvawe na rabotnite masi, alatite,
priborot, dokumentacijata, za priod kon ma{inata pri popravka, ~istewe i
podma~kuvawe, za priod kon sigurnosnite uredi vo slu~aj na opasnost, za
smestuvawe na materijalot pred po~etokot so rabota i za smestuvawe na

131
predmetite na trudot posle izvr{enite operacii zaradi prenesuvawe na slednoto
rabotno mesto), i
- obezbeduvawe na pravilna polo`ba na teloto na rabotnikot.
2. Neposrednata priprema na ma{inite i uredite pred po~etokot na
procesot na rabota ili t.n. reglirawe opfa}a mestewe na ma{inata, odnosno
postavuvawe na priborot i stegite, mestewe na alatot i ma{inskite elementi za
kompleksna obrabotka, kako i proverka na ispravnosta na sredstvata za
rabota.
3. Snabduvaweto na rabotnite mesta se odnesuva na rabotite koi se
odnesuvaat na snabduvawe so alati, snabduvawe so materijal i snabduvawe
so dokumentacija.
Vo ramkite na strukturata na izvr{nite funkcii rabotite od pripremata
na rabotnite mesta mo`at da bidat organizirani na razni na~ini. Toa e
usloveno od faktot {to ovie raboti se javuvaat na krajot na pripremata na
proizvodstvoto i na samiot po~etok na proizvodstvoto. Kako posledna faza na
pripremata ovie raboti mo`at da se prisoedinat kon drugite raboti od
pripremata ( pr. operativnoto planirawe), a kako raboti koi neposredno mu
prethodat na proizvodtvoto tie ponekoga{ se vklu~uvaat vo sostav na
proizvodnata operativa. Isto taka, so ogled na vrskite koi ovie raboti gi imaat
so vnatre{niot transport (bidej}i rabotite na snabduvawe na rabotnite mesta
so materijal se golem del od rabotite na priprema na rabotnite mesta),
slu`bata na priprema na rabotnite mesta mo`e da se najde i vo sostav na
vnatre{niot transport. No mo`no e i takvo re{enie pri koe ovaa slu`ba se
javuva i kako samostojna slu`ba.

1.2. Izvr{uvawe na proizvodstvoto

Izvr{uvaweto na proizvodstvoto gi opfa}a:

- rabotata na rabotnoto mesto,
- vnatre{niot transport, i
- tekovnoto odr`uvawe na sredstvata.
1. Izvr{uvawe na rabotata na rabotnoto mestoIzvr{uvaweto na
rabotata na rabotnoto mesto zavisi od vidot na proizvodstvoto.
Rakovodeweto pak so izvr{uvaweto na proizvodstvoto gi opfa}a
rabotite na : raspored na rabotite po rabotni mesta, raspored na rabotnicite po
rabotni mesta, odr`uvawe na ritamot na proizvodstvo, obezbeduvawe na
kvalitet na proizvodstvoto i obezbeduvawe na ekonomi~no tro{ewe vo
proizvodstvoto.

132
 Rasporeduvaweto na rabotite na rabotni mesta vo masovnoto i
sinxirestoto proizvodstvo go vr{i tehnologot koj vr{i odreduvawe na
postapkite vo obrabotkata, gi odreduva ma{inite i alatite na rabotnoto mesto.
Planerot pak vremenski go precizira ritamot na smenuvawe na rabotite na
pooddelnite rabotni mesta. Rakovoditelot na proizvodstvo (rabotovoditelot)
se gri`i postapkata na tehnologot da se izvr{i i ostvari vo vreme koe go
odredil planerot. Rasporeduvaweto na rabotata vo poedine~noto i seriskoto
proizvodstvo go vr{i samiot rabotovoditel vodej}i smetka da se izvr{i
operativniot plan.
Rasporeduvaweto na oddelni raboti-operacii na rabotnicite se vr{i
spored vidot i stepenot na nivnata kvalifikacija. Vo masovnoto i sinxirestoto
proizvodstvo rabotite se od trajna priroda, pa i rabotnicite potrajno se
vrzuvaat za rabotnite mesta. Vo seriskoto i poedine~noto proizvodstvo
rasporedot na rabotnicite na rabotnite mesta go vr{i rakovoditelot na
proizvodstvo vo zavisnost od vidot na rabotite.
Obezbeduvaweto na kvalitetot na proizvodstvoto e osnovna zada~a
na rakovoditelite na proizvodstvo. Za taa cel postoi i tehni~ka kontrola koja
go ispituva kvalitetot.
No tehni~kata kontrola samo go otkriva, a ne mo`e da go spre~i lo{iot
kvalitet. Pri~inite za lo{ kvalitet mo`at da se razni. Na nekoi od niv (kako {to
se pogre{na tehnolo{ka postapka, pogre{na konstrukcija, pogre{no izraboten
alat) rakovoditelot ne mo`e da vlijae. No na nekoi kako {to se na~inot na
izveduvawe na postapkata, izborot na alat i negovoto koristewe, postapkite na
rabotnoto mesto, rabotata na ma{inata i sl. toj mo`e da vlijae
2. Vnatre{en transport-Vnatre{niot transport go opfa}a celokupnoto
dvi`ewe na sredstvata za proizvodstvo vo procesot na reprodukcija vo
pretprijatieto. Tuka spa|a: dvi`eweto na materijalot od magacinot do
rabotnoto mesto i pome|u rabotnite mesta i dvi`eweto na poluproizvodite do
me|ufaznite magacini, potoa dvi`eweto na finalnite proizvodi do magacinot i
dvi`eweto na alatite i priborot do rabotnite mesta, vra}awe vo magacinot i
manipulirawe vo magacinot i pomestuvawe na ma{inite i postrojkite od edno
na drugo mesto.
Vnatre{niot transport mo`e da bide organiziran na dva na~ini i toa
decentralizirano i centralizirano.
Decentraliziraniot na~in pretstavuva takov na~in pri koj vnatre{niot
transport e organiziran po organizacioni edinici (pogoni) i kako posebna
rabotna grupa vleguva vo sostav na operativnata priprema na tie edinici. Ovoj
na~in na organizaciona postavenost ima odredeni prednosti koi se ogledaat
vo toa {to rabotnicite i sredstvata za vnatre{en transport se podobro
iskoristeni, a i pokvalitetno rabotat bidej}i se pod kontrola na samiot
rabotovoditel i mo`nosta za nivno nagraduvawe e pogolema.

133
 Centraliziraniot na~in pak e takov na~in pri koj se formira posebna
organizaciona edinica za vnatre{en transport kako ekonomska celina ~ij
rakovoditel vr{i centralno planirawe na vnatre{niot transport. Kaj ovoj na~in
prednosta e vo podobroto koristewe na kapacitetite na sredstvata i lu|eto i
mo`nostite za primena na samostojna stopanska smetka.
Tro{ocite na vnatre{niot transport se zna~itelno golemi. Tie se
zgolemuvaat dokolku vozilata se dvi`at prazni, potoa dokolku preminite se
tesni ili zakr~eni, aku se ~eka na tovarewe i istovar i ako prenosot se vr{i
ra~no.Tie gi optovaruvaat re`iskite tro{oci na pretprijatieto i indirektno
vlijaat vrz cenata na proizvedenite proizvodi. Zatoa, dokolku sakame da
vlijaeme na zgolemuvawe na ekonomi~nosta i smaluvawe na cenite na
proizvodite , kon vnatre{niot transport treba seriozno da prijdeme .
Vnatre{niot transport treba da se organizira taka {to negovite
tro{oci da se svedat vo najmala merka. Zatoa treba da se koristat
posovremeni mehanizirani sredstva so koi mo`e da se ostvari optimalna
brzina na dvi`ewe so pomalku zamor i tro{oci i da se koristi optimalen
tehnolo{ki proces so {to }e se smali patot na prevoz. Isto taka vo prilog na
smaluvawe na tro{ocite na prevoz treba da se nastojuva sekoj tovar da bide
{to pogolem, nosivosta na sredstvata da bide usoglasena so goleminata na
paketite, a vremetraeweto na tovareweto i istovarot da bidat {to pokratki.
Pod poimot transportni sredstva se podrazbiraat site uredi koi go
zamenuvaat ra~noto prenesuvawe na materijalite i go osloboduvaat ~ovekot
od te{kata fizi~ka rabota. Spored na~inot na dvi`ewe tie mo`at da bidat :
ra~ni koli~ki, mehani~ki vozila ( motorni digalki, transporteri itn.) i
gravitacioni uredi (valjaci i sl.). Pokraj transportnite sredstva se upotrebuvaat
i razni sadovi i predmeti koi go olesnuvaat prevozot. Osven toa, vnatre{niot
transport podrazbira i magacionirawe na materijalite i stokite i nivna
manipulacija vo magacinot, kako i poseben raspored na magacioniraweto.
Posebno pra{awe pretstavuva paletizacijata koja zna~itelno go racionalizira
prevozot.
3. Tekovno odr`uvawe- Za tekovnoto odr`uvawe nie ve}e
zboruvavme vo ramkite na prviot del , odnosno delot za ekonomikata na
pretprijatijata. Ovdeka samo bi naglasile deka tekovnoto odr`uvawe vleguva
vo sostav na operativnata priprema na proizvodstvoto. Toa pretstavuva
sekojdnevna gri`a na pripremata za sredstvata da se odr`at vo ispravna
sostojba za proizvodstvo.

1.3. Tehni~ka kontrola

134
 Tehni~kata kontrola go ispituva i go utvrduva kvalitetot na
proizvodot preku kontrola na materijalot, ma{inite i alatite i kontrolata na
proizvodniot proces. Nejzina zada~a e da utvrdi dali materijalot,
tehnolo{kiot proces i postapkata odgovaraat na standardnite normativi i
propi{aniot tehnolo{ki kvalitet.
Osnovno za organizacijata na tehni~kata kontrola, a zaradi nejzinata
objektivnost, e {to taa ne e dobro da bide podredena na onoj organ vo ~ija
nadle`nost se proizvodite koi se kontroliraat. Onamu kade taa e posebna
slu`ba ili sektor, nejziniot rakovoditel e neposredno podreden na direktorot na
pretprijatieto i e izedna~en so rakovoditelite na tehni~kiot i komercijalniot
sektor.
Me|utoa, ~esto pati tehni~kata kontrola od organizacionen aspekt e
podredena na rakovoditelite na proizvodstvo. Nekade pak i ne postoi oddelen
organ za tehni~ka kontrola, tuku funkcijata na tehni~ka kontrola e soedineta
so rakovodeweto so proizvodstvoto,taka {to tehni~kata kontrola ja izvr{uvaat
samite rakovoditeli na proizvodstvo.
Za izvr{uvawe na svojata rabota tehni~kata kontrola ostvaruva
sorabotka so nabavnata i magacinskata slu`ba, so slu`bata za izvr{uvawe na
proizvodstvoto, so tehni~kata priprema i so slu`bata za odr`uvawe.
- So nabavnata i magacinskata slu`ba sorabotkata se odnesuva vo
vrska so kontrolata na kvalitetot pri priemot na materijalot .
- So slu`bata za izvr{uvawe na proizvodstvoto sorabotkata e vo vrska
so organizacijata i sproveduvaweto na kontrolata na ispravnosta na sredstvata
osobeno ako toa se vr{i preku kvalitetot na proizvodite. Isto taka sorabotka so
proizvodnata operativa e potrebna so cel za sproveduvawe na kontrola na
tehnolo{kiot proces preku na~inot na izvr{uvawe na rabotnite operacii.
- So tehni~kata priprema sorabotkata e potrebna vo vrska so
tehni~kite i tehnolo{kite gre{ki koi se konstatirani pri kontrolata na procesot
na proizvodstvo.
- So slu`bata za odr`uvawe potrebna e sorabotka vo vrska so
kontrolata na ispravnosta na sredstvata za da se prezemat soodvetni merki za
otstranuvawe na defektite i doveduvawe na sredstvata vo ispravna sostojba.

1.4. Organizaciona postavenost na investicionoto odr`uvaweto

na sredstvata

Organizacijata na odr`uvaweto kako pomo{en servis zavisi od

goleminata na pretprijatieto. Kaj golemite pretprijatija toa e posebna
organizaciona edinica vo ramkite na tehni~kiot sektor, a kaj pomalite kako

135
grupa vo ramkite na operativnata priprema na proizvodstvoto. Osven toa,
odr`uvaweto mo`e da bide decentralizirano koga kaj pogolemite pretprijatija
sekoj pogon go dobiva delot za odr`uvawe za svoite potrbi.
Odr`uvaweto kako funkcija ima svoja politika i operativa. Politikata
e del od delovnata politika za priprema na proizvodstvoto kako celina,
dodeka operativata kako i kaj sekoja druga funkcija ima svoja priprema,
izvr{uvawe i kontrola.
Planiraweto na odr`uvaweto se vr{i vrz osnova na proizvodniot plan
na pretprijatieto, planot na optovaruvawe na ma{inite i postrojkite i analizata
na sostojbata na kapacitetite.
Planot na odr`uvaweto sodr`i sredni i generalni popravki i nivni
rokovi. Operativnata priprema na odr`uvaweto vrz osnova na godi{niot
plan za odr`uvawe sostavuva mese~en operativen plan vrz osnova na koj se
izdavaat rabotni nalozi za popravka i druga pogonska dokumentacija.

1.5. Organizaciona {ema na proizvodnata funkcija

Vo zavisnost od goleminata na pretprijatieto i dejnosta kon koja pripa|

a organizacijata na proizvodnata funkcija e razli~na. Edna tipska {ema na
pretprijatie od sredna golemina bi izgledala kako na slikata br.3.
Kako {to se gleda proizvodnata funkcija gi vklu~uva proizvodnata
operativa , t.e. neposrednoto izvr{uvawe na proizvodstvoto, potoa tehni~kata
kontrola, odr`uvaweto na sredstvata i vnatre{niot transport. Vo ramkite na
proizvodnata operativa vleguvaat pogonite, oddelenijata, grupite na rabotni
mesta i poedine~nite rabotni mesta. Vo ramkite na tehni~kata kontrola pak,
vleguvaat kontrolata na materijalite, laboratorijata, kontrolata na sredstvata,
kontrolata na procesot na proizvodstvo i kontrolata na kvalitetot.
Karakteristi~no za organizacijata na izvr{uvaweto na proizvodstvoto
e {to od nejziniot sostav sé pove}e se odvojuvaat rabotite na istra`uvaweto,
konstruktivnoto i prototipno osvojuvawe na novite proizvodi, potoa
razrabotkata na tehnolo{kiot proces , rabotite na tehni~kata i operativnata
priprema.
Slu`bata za izvr{uvawe na proizvodstvoto e neposredno povrzana so
slu`bata za odr`uvawe na sredstvata i slu`bata za vnatre{niot transport taka
{to ~esto pati osobeno vo pomalite pretprijatija gi vklu~uva i ovie dve
funkcii. Vo pogolemite pretprijatija pak, zaradi pogolemiot obem na rabota
ovie dve slu`bi se obi~no posebno organizirani.

136
 Pokraj ova, proizvodnata funkcija bez ogled na goleminata na
pretprijatieto mo`e vo svojot sostav da ja ima i pripremata na rabotnite
mesta {to spored nekoi mislewa pretstavuva i najcelishodno re{enie.

PROIZVODNA
FUNKCIJA

Proizvodna Tehni~ka Odr`uvawe Vnatre{en

operativa kontrola na sredstvata transport

Pogoni Kontrola na
materijalot

Oddelenija Laboratorija

Grupi na rab.. Kontrola na

mesta sredstvata

Rabotni Kontrola na
mesta procesot na
proizvodstvo

Kontrola na
kvalitetot

[ema br.3. Organizaciona {ema na proizvodnata funkcija 106)

2. KOMERCIJALNA FUNKCIJA

106 )
N. Jovanovi}, cit. delo, str. 267.

137
 Ova rabotewe vo pretprijatieto opfa}a izvr{uvawe na rabotnite zada~i
vo vrska so :
- materijalni nabavki-surovini, trgovski stoki i drug materijal,
- nivno ~uvawe i skladirawe,
- proda`ba na proizvodite i uslugite na doma{niot pazar,
- uvozno-izvoznoto rabotewe, i
- nadvore{niot transport,

2.1. Nabavna funkcija

a) Zada~i na nabavkata

Nabavnata funkcija ima za zada~a da obezbedi materijal i oprema za

nepre~eno izvr{uvawe na procesot na proizvodstvo i voop{to za potrebite na
pretprijatieto. Tuka spa|aat slednite raboti:
- ispituvawe na pazarot,
- planirawe na nabavkata,
- izbor na dobavuva~ i dogovarawe,
- priem na materijalot, i
- evidencija na dobavuva~ite.
1. Edna od postojanite zada~i na nabavnata slu`ba e i ispituvaweto na
pazarot. Zaradi uspe{no izvr{uvawe na rabotite na nabavka neophodno e
sledewe na pazarnite dvi`ewa, ispituvawe na ponudata i pobaruva~kata na
materijali i surovini vo pogled na koli~inata, kvalitetot i cenite. Ispituvaweto
na pazarot se odnesuva pred sé na postoe~kite i poznatite izvori na nabavka i
dobavuva~i so najpovolni ekonomski i tehni~ki uslovi.
Pokraj toa, nabavnata slu`ba ~esto pati mora da se naso~uva i kon
novi neprou~eni pazari osobeno koga e vo pra{awe obezbeduvawe na
surovini za novite proizvodi na pretprijatieto. Nabavnata slu`ba vr{i i
ispituvawe na oddelnite faktori koi mo`at da vlijaat vrz tro{ocite na nabavka
kako {to e oddale~enosta na dobavuva~ite, vidot na transportnite sredstva za
prevoz i dr.
Ispituvaweto na pazarot vo ramkite na nabavnata slu`ba treba da se
povrze so op{tata slu`ba za ispituvawe na pazarot dokolku taa postoi kako
posebna , odnosno vo sostav na slu`bata za istra`uvawe i razvoj.
2. Pri planiraweto na nabavkata na materijalite se trgnuva od
potrebite na pretprijatieto i mo`nostite za nabavka vrz osnova na
poznavawata na pazarot. Potrebite na pretprijatieto se izrazeni vo planot na
materijali koj e sostaven vrz osnova na normativite i planiranoto
proizvodstvo. Koli~inite predvideni so planot na materijali se smaluvaat za

138
visinata na postojnite zalihi, a se zgolemuvaat za standardnite preodni zalihi
taka {to na toj na~in se dobivaat koli~inite na materijali koi treba da se
nabavat vo tekot na planskiot period.
Nabavnata slu`ba go sostavuva planot na nabavka na materijalite taka
{to gi definira oddelnite vidovi materijali po koli~ina, kvalitet i rokovi na
nabavka. Za uspe{no izvr{uvawe na nabavkata od osobeno zna~ewe e
pravilnoto utvrduvawe na :
- koli~inite i
- kvalitetot na materijalite.
-Nabavnata slu`ba mora da vodi soodvetna politika na zalihi na
materijalite so cel da ne dojde vo situacija zalihite da bidat previsoki ili
nedovolni za normalno odvivawe na procesot na proizvodstvo. Za taa cel
treba to~no da se predvidi koga i koi koli~ini na materijal }e se kupuvaat za
vo magacinot sekoga{ da se nao|aat optimalni nivoa na zalihi.
- Kvalitetot na materijalot treba da odgovara na potrebite na
planiranoto proizvodstvo. Od kvalitetot na materijalot }e zavisi i kvalitetot na
proizvodite, a od toa i ekonomi~nosta na proizvodstvoto i rezultatite vo
proda`bata na gotovite proizvodi. Zatoa nabavkata se vr{i vrz osnova na
specifikacii koi tehni~kata priprema gi dostavuva do nabavnata slu`ba , a koi
sodr`at opis na materijalot, kvalitet i dr. detali.
3. Vrz osnova na rezultatite od ispituvaweto na pazrot, nabavnata
slu`ba vr{i izbor na dobavuva~i i prio|a kon sklu~uvawe na dogovori.
Dogovorot za kupoproda`ba treba da gi sodr`i osnovnite elementi vo odnos
na asortimanot i koli~inata na materijalot, cenata, rokot i mestoto na
isporaka, na~inot na pla}awe itn.
4. Pri priemot na materijalot treba da se odredi dali materijalot po
kvantitet i kvalitet odgovara na sklu~eniot dogovor ili drugite dokumenti koi
go sledat. Priemot go vr{i komisija koja za toa so~inuva poseben zapisnik
5. Evidentiraweto na dobavuva~ite slu`i za osiguruvawe na
informacii za dobavuva~ite, za nivnite proizvodni mo`nosti, za kvalitetot i
cenite na nivnite proizvodi, za rokovite na isporaka itn. Podatocite od
kartotekata na dobavuva~i pridonesuvaat za pravilna orientacija pri izborot
na dobavuva~ite.

b) Organizacija na nabavnata slu`ba

Nabavnata slu`ba obi~no se nao|a vo sostav na komercijalniot sektor

zaedno so proda`nata i magacinskata slu`ba. Isklu~itelno taa mo`e da bide
organizirana i kako posebna slu`ba- na nivo na sektor i toa obi~no vo
golemite pretprijatija. Za toa e potreben eden povisok nivo na slo`enost na

139
organizacija na nabavnata slu`ba bidej}i taa treba da osigura golemi koli~ini
na raznoviden materijal, osobeno koga e vo pra{awe uvoz.
Vo sekoj slu~aj nabavkata ( a i drugite komercijalni funkcii
-proda`bata , magacioniraweto, uvozot i izvozot ) treba da se organizirani na
na~in koj najpove}e }e odgovara za ostvaruvawe na nivnata cel , a toa e
osiguruvawe na nepre~eno odvivawe na procesot na proizvodstvo so najniski
tro{oci i najvisok stepen na rentabilnost.
Povrzuvaweto na komercijalnite slu`bi vo edinstvena celina-
komercijalen sektor, im odgovara na pretprijatijata kaj koi nabavkata i
proda`bata ne se tesno povrzani so proizvodstvoto. Me|utoa, kaj nekoi
pretprijatija }e bide potrebno potesno povrzuvawe me|u nabavkata i
proizvodstvoto otkolku me|u nabavkata i proda`bata. Toa se pretprijatija kaj
koi rezultatite od proizvodstvoto zavisat prvenstveno od toa kako nabavnata
slu`ba gi izvr{ila svoite zada~i ( kvalitet na surovinite, blagovremeno
snabduvawe i dr.) .
Nabavkata mo`e da bide organizirana po centralisti~ki i
decentralisti~ki princip ili pak kombinirano.
Centraliziranata organizacija gi opfa}a site raboti od nabavkata vo
ramkite na edna slu`ba ( nabavka na reprodukcionen materijal, investiciona
oprema i dr.). Vakov na~in na organizacija ovozmo`uva edinstvena nabavna
politika, izedna~enost vo odnosite so dobavuva~ite, a postojat i pogolemi
mo`nosti za sni`uvawe na tro{ocite za nabavka.
Vo uslovi na decentralizirana organizacija, rabotite od nabavkata
mo`at da gi izvr{uvaat i pooddelni pogoni vo ramkite na pretprijatieto.
Vakvoto re{enie e nu`no kaj nekoi golemi pretprijatija ~ii organizacioni
edinici ~esto pati i ne se vo isto mesto. Prednosta na decentraliziranata
nabavka se sostoi vo pobrzoto obezbeduvawe i poefikasnoto otstranuvawe na
eventualnite nedostatoci pri priemot na materijalite.
Decentraliziranata organizacija na nabavkata postoi i vo slu~aj koga
nekoi nabavki gi izvr{uvaat i drugi slu`bi vo pretprijatieto. Taka na primer,
doma}inot mo`e da nabavuva kancelariski potro{en materijal, a soodvetna
tehni~ka slu`ba da nabavuva oprema itn.
Vo oddelni pretprijatija mo`e da se koristi kombinacija na
centraliziran i decentraliziran na~in na organizacija na nabavnata funkcija.
Na toj na~in mo`at da se izbegnat nedostatocite i na dvata vida na
organizacija. So toa se obezbeduva edinstvena politika na nabavka , a i
efikasno snabduvawe na oddelni organizacioni delovi od pretprijatieto.
Uspe{noto izvr{uvawe na nabavkata bara i efikasna koordinacija so
drugite slu`bi vo pretprijatieto. Nabavnata slu`ba sorabotuva glavno so
slednite slu`bi :

140
 - So planskata slu`ba pri odreduvaweto na planot na materijalni
nabavki zaradi sogleduvawe na ramkovnite vrednosni planski elementi.
- So tehni~kata priprema na proizvodstvoto, pri sekoja konkretna
nabavka so ogled na toa {to tehni~kata priprema gi sostavuva specifikaciite
na materijali vrz osnova na koi se vr{i konkretna nabavka. Specifikacijata na
materijali mo`e da ja izdava vo nekoi pretprijatija i proizvodnata operativa.
- So magacinskata slu`ba koja vodi evidencija za materijalite bidej}i
nabavnata slu`ba pred da pristapi kon nabavka i sklu~uvawe na dogovori
treba da ja utvrdi sostojbata vo magacinot.
- Nabavnata slu`ba mora da sorabotuva i so finansiskata operativa so
cel da dobie podatoci za sostojbata na obrtnite sredstva i visinata na
finansiski sredstva za izvr{uvawe na planot na nabavki na materijali.
Finansiskata operativa vr{i i isplata na fakturite vo vrska so nabavkata i
isporakata na materijali.
- Za da mo`e nabavnata slu`ba da izvr{i pravilen izbor na dobavuva~i,
mora da gi koristi i rezultatite od prou~uvaweto na pazarnite dvi`ewa so koi
raspolaga slu`bata za istra`uvawe i razvoj. Sorabotkata so slu`bata za
istra`uvawe se ostvaruva preku oddelenieto za ispituvawe na pazarot,
dokolku postoi takvo vo sostav na nabavnata slu`ba.

2.2. Proda`na funkcija

a) Zada~i na proda`nata funkcija

Osnovna zada~a na proda`nata funkcija e uspe{na realizacija na

proizvodite na pretprijatieto. Vo ramkite na taka voop{tenata zada~a
glavno spa|aat slednite pokonkretni raboti :
- ispituvawe na pazarot,
- planirawe na proizvodot,
- promocija,
- odreduvawe na proda`nite ceni,
- proda`ba i fakturirawe,
- evidencija na kupuva~ite,
1. Ispituvaweto na pazarot se sostoi vo pribirawe na podatoci i
informacii za pazarnite dvi`ewa i tendencii, so cel preku analiza da se dojde
do odredeni rezultati i zaklu~oci vo toj pogled. So drugi zborovi, toa e
prou~uvawe na fakti i faktori koi imaat vrska so proda`bata i mo`at da vlijaat
na uspehot vo realizacijata na proizvodite.

141
 Spored toa, osnovna cel na ispituvaweto na pazarot e utvrduvawe na
obemot na pobaruva~ka i nejzinite karakteristiki, odnosno kako toa }e se
odrazi na goleminata na prometot na konkretniot proizvod.Vrz osnova na
prou~uvawata na pazarnata dinamika se postignuva i poblisko povrzuvawe so
kupuva~ite i se ovozmo`uva primena na najracionalnite metodi vo
proda`bata. Pokraj toa, mo`e da se sogleda i nivoto na tehni~kiot napredok vo
oddelni sektori na proizvodstvo, da se otkrijat novi mo`nosti za realizacija na
postojnite proizvodi, da se otkrijat novi proizvodi i novi pazari za proda`ba
na postojnite i novite proizvodi.
Rezultatite od ispituvaweto }e bidat poefikasni dokolku od op{tata
pazarna problematika se izvle~at konkretni pra{awa kako predmet na
prou~uvawe. Toa mo`at da bidat :
- Asortimanot na proizvodite kade celta e da se odredi najpovolen
asortiman od aspekt na tro{ocite na proizvodstvo i od aspekt na
pobaruva~kata na pazarot.
- Karakteristikite na proizvodot kade treba da se odredi dali
postojnite belezi na proizvodot odgovaraat na barawata na kupuva~ite vo
pogled na kvalitetot, formata, dimenziite, bojata itn.
- Kategoriite na potro{uva~i kade ispituvaweto se vr{i po pol, starost,
socijalno poteklo i sl. So cel da se dojde do zaklu~ok za odnosot na oddelni
kategorii potro{uva~i po odnos na nekoj proizvod i negoviot asortiman,
potrebno e da se odredat `elbite na potro{uva~ite, nivnata kupovna mo},
navikite, obi~aite i drugi relevantni faktori za uspe{na realizacija na
proizvodite.
- Mislewata na potro{uva~ite vo pogled na fizi~kite i drugite osobini
na proizvodot se mnogu va`ni za natamo{nata orientacija na proizvodstvoto i
proda`bata. Reakciite na potro{uva~ite mo`at da dovedat do lansirawe na
novi proizvodi, do promena na asortimanot itn. Informacii za mislewata i
stavovite na potro{uva~ite mo`at da se dobijat so koristewe na razni
statisti~ki i drugi pokazateli koi gi ima vo pretprijatieto ili nadvor od nego,
potoa preku anketi, razgovori, po po{ta itn.
- Unapreduvawe na proda`bata. So cel za unapreduvawe na
proda`bata se analiziraat faktorite koi se od interes za poefikasna i
poracionalna proda`ba. Vrz osnova na rezultatite od analizata proda`bata se
orientira kon najpovolnite podra~ja i preku najpogodnite i najekonomi~nite
proda`ni kanali. Vo taa smisla potrebno e da se ispitaat site pojavi i tendencii
koi mo`at da vlijaat vrz obemot na proda`bata i organizacijata na proda`nata
mre`a vo oddelni proda`ni reoni. Analizata na proda`bata treba da go opfati i
ispituvaweto na tro{ocite na proda`bata bidej}i tie se va`na stavka vo
proda`nata cena.

142
 - Pazarni ceni. Prou~uvaweto na pazarnite ceni e eden od osnovnite
zada~i na ispituvaweto na pazarot. Najpove}e }e odgovara onaa cena koja
obezbeduva odreden obem na realizacija so istovremeno ostvaruvawe na
najvisok profit.
Obemot i podra~jeto na ispituvawe zavisat od posebnite uslovi na
konkretnoto pretprijatie. Pred po~etokot na ispituvaweto potrebno e da se
izgotvi plan na rabota i da se odredat metodite na ispituvawe. Ispituvaweto na
pazarot mo`e da se sprovede pred lansiraweto na noviot proizvod vo
proda`ba ili pak dopolnitelno so cel da se odredi reagiraweto na pazarot vo
pogled na ve}e afirmiranite proizvodi.
2. Planot na proda`ba se sostavuva za odreden vremenski period vrz
osnova na rezultatite do koi se do{lo so ispituvaweto na pazarot i vrz osnova
na izvr{uvaweto na planot vo porane{nite periodi.
Planot na proda`ba go opfa}a asortimanot na proizvodi i proda`nite
podra~ja. So toa se predviduva obemot na proda`ba na proizvodite za
odreden period po vrednost i po koli~ina. Isto taka, se planiraat i tro{ocite na
proda`bata vo toj period.
3. Za pravilno odreduvawe na proda`nite ceni, organite na
proda`nata slu`ba mora da gi prou~at i zapoznaat site nadvore{ni i vnatre{ni
faktori od koi zavisi nivoto na cenite. Nadvore{ni faktori se: Op{testveniot
sistem i ekonomskata politika , pazarnite uslovi i stepenot na razvienost na
naukata i tehnikata. Pretprijatieto po pravilo ne mo`e da vlijae na ovie faktori
tuku na vnatre{nite kako {to se : koristeweto na kapacitetot, asortimanot,
kvalitetot itn.
4. Promocijata -Promocijata gi opfa}a aktivnostite naso~eni kon
privlekuvawe na potro{uva~ite i nagovarawe da kupat odreden proizvod i
usluga.
Promocijata se sostoi od razni oblici na komunicirawe so
potencijalnite kupuva~i. Glavnite promotivni aktivnosti se : 107)
a. Propaganda so koja so razni sredstva i razni prenosnici (mediumi)
se nastojuva da se informiraat potencijalnite kupuva~i za osobinite i
prednostite na odreden proizvod.
Celta na propagandata e privlekuvawe na {to pogolem krug
potro{uva~i na proizvodi i uslugi {to zna~i ekonomska cel.
Vo osnova sredstvata na turisti~kata propaganda se delat na vizuelni i
auditivni, vo zavisnost od toa kon koe setilo na ~ovekot se naso~eni, dali kon
vidot ili sluhot.
Me|utoa, so ogled na ~estoto kombinirawe na vakvite sredstva zaradi
postignuvawe na pogolemi efekti, naj~esto podelbata na sredstvata se vr{i vo
zavisnost od tehnikite preku koi se prenesuvaat porakite. Od toj aspekt
107 )
Avramoski M., Ekonomika na turizmot", Grafotehna, Ki~evo, 1997 g., str. 102.

143
mo`eme da razlikuvame grafi~ki, oglasni, proekcioni, prostorno-plasti~ni i
li~ni propagandni sredstva.
Kako grafi~ki sredstva mo`at da se javat razni prospekti, plakati i sl.
Kako oglasni sredstva najvoobi~aeni se oglasite i sl.
Kako proekcioni se javuvaat filmot, televiziski emisii, dijafilmovi i
dr.
Kako prostorno plasti~ni pak se javuvaat izlo`beni prostorii, izlozi,
razni predmeti i sl. , a
Kako li~ni propagandni sredstva se javuvaat niza na sredstva so koi
se saka da se sozdade povolno javno mislewe.
Kako mediumi ili prenosnici na turisti~kata propaganda pak, se
javuvaat pe~atot, radioto i televizijata.
Pri izrabotkata na planot na proda`ba treba da se odredi i planot na
propagandnite aktivnosti koj }e se sostavi vrz osnova na analizata na
rezultatite od porane{nite godini i predviduvawata za naredniot planski
period. So planot na propagandata treba da se predvidat :
- najuspe{nite sredstva i mediumi, i
- efektot od propagandnite aktivnosti vo odnos na vlo`uvawata.
Sostaven del na propagandniot plan e i odreduvaweto na tro{ocite
potrebni za negovo realizirawe. Tie mora da bidat vo soglasnost so efektot
koj }e se postigne od propagandnite aktivnosti.
Propagandata mo`e da se sproveduva kako poedine~na propagandna
akcija ili kako propagandna kampawa od niza akcii so ista cel, dobro smisleni
i koordinirani.
b. Li~na proda`ba na proizvodite i uslugite kade proizvoditelite
nastojuvaat vo direkten kontakt so kupuva~ot da gi ubedat vo prednostite i
korisnostite koi }e gi ima so kupuvaweto na nivniot proizvod ili usluga.
v. Unapreduvawe na proda`bata - kako del od aktivnostite so koi
posredno i neposredno se vlijae na site u~esnici vo proda`no-kupovniot
proces so informirawe, podu~uvawe, soveti i pottiknuvawe zaradi
prilagoduvawe, olesnuvawe, zabrzuvawe i zgolemuvawe na proda`bata.
g. Publicitetot kako neplaten oblik na promocija kade po pat na
sredstvata za javno informirawe se objavuvaat razni informacii za
pretprijatieto.
d. Odnosi so javnosta ( Public Relations) koi se ostvaruvaat so
planski razvoj na razni vrski so okru`uvaweto, delovnite partneri i kupuva~ite
( sega{ni i potencijalni).
5. Rabotite vo vrska so neposrednata proda`ba gi opfa}aat slednite
aktivnosti:
- sklu~uvawe na dogovori,
- isporaka, i

144
 - fakturirawe na prodadenata stoka.
- Do sklu~uvawe na dogovor za kupoproda`ba se prio|a koga
prodava~ot i kupuva~ot do{le do soglanost za uslovite na proda`ba , a vrz
baza na prethodno vodenite razgovori i sl. Dogovorot mora da gi sodr`i site
va`ni i formalni elementi so cel podocna da ne dojde do nesoglasici vo
pogled na uslovite na proda`ba ( kvalitetot, rokovite na isporaka, pla}aweto
itn.).
- Vo ramkite na izvr{uvaweto na dogovornite obvrski treba da se
ispora~a stokata na kupuva~ot vo ramki na predvideniot rok. Za taa cel
prodava~ot ja pakuva stokata vo soodvetna ambala`a i ja ispra}a na
kupuva~ot so propratna dokumentacija.
- Posle ispra}aweto na stokata pretprijatieto ispra}a faktura ( smetka)
i toa odvoeno od stokata ( so posebna po{ta). Vrz osnova na fakturata
kupuva~ot go vr{i pla}aweto na kupenata i prezemena stoka.
Fakturata gi sodr`i samo onie elementi koi se zastapeni vo dogovorot.
Dokolku ima i drugi uslovi tie ne go obvrzuvaat kupuva~ot. Inaku fakturata
gi sodr`i zadol`itelno slednite elementi : ime na stokata, datum, ime na
kupuva~ot, asortiman, kvalitet i koli~ina, cena i vkupna vrdnost na
prodadenata stoka.
Pokraj toa, fakturata mo`e da sodr`i i razni popusti dokolku
proizvoditelot mu gi priznava na kupuva~ot, a i klauzula za mo`ni reklamacii
, za na~inot i tehnikata na pla}awe i sl.
6. Evidencijata na kupuva~ite se vodi za sekoj kupuva~ oddelno .
Celta na ovaa evidencija e da se priberat informacii za kupuva~ite , vo pogled
na koli~inite i asortimanot na stokata, pla}aweto i eventualnite reklamacii.
Toa mo`e da poslu`i i za analiza na efektite od realizacijata spored vidovi
kupuva~i i oddelni proda`ni podra~ja.

b) Organizacija na proda`nata slu`ba

Vo pogled na organizacijata proda`nata slu`ba kako i nabavnata mo`e

da se organizira kako samostojna, na nivo na sektor, ili vo sostav na
komercijalniot sektor.
Organizacijata na proda`bata zavisi pred sé od obemot na rabotite.
Vo malite pretprijatija nekolku lica mo`at da gi izvr{uvaat site raboti od
proda`bata. Vo pogolemite pretrpijatija pak, kade ima pogolem promet i od
razli~ni proizvodi nu`no e anga`irawe na pogolem broj rabotnici pri {to ima
potreba i od specijalizacija na rabotite i od organizacija na proda`bata po
oddelni podra~ja.
Specijalizacijata na proda`bata se vr{i po grupi na srodni proizvodi
taka {to specijaliziranite organi gi izvr{uvaat site raboti vo odnos na edna

145
grupa proizvodi ( istra`uvawe na pazarot, planiraweto na proda`bata,
dogovaraweto, fakturiraweto itn.). Me|utoa, ovoj na~in na organizacija ima
nedostatok koj se ogleda vo dupliraweto na pooddelni raboti.
Vo slu~ai koga proda`bata se vr{i na po{iroka teritorija i koga se vo
pra{awe pogolem broj prodava~i, pove}e odgovara regionalnata podelba na
rabotite od proda`bata. Vo ramkite na specijalizacijata po proda`ni podra~ja
mo`e da se izvr{i i specijalizacija po proizvodi. Toa se javuva kaj mali i
sredni pretprijatija so razli~en sistem na proda`ba ( proda`ba vo zemjata,
proda`ba vo stranstvo, proda`ba preku grosisti, detalisti itn.). Kaj golemite
pretprijatija so razni sistemi na proda`ba se vr{i i podelba po odredeni raboti
vo ramki na specijalizacijata po podra~ja, a isto taka i specijalizacija po
proizvodi.
Proda`bata mo`e da bide organizirana kako direktna i indirektna.
Direktnata proda`ba se vr{i neposredno na kupuva~ite, a indirektnata
se vr{i preku trgovskata mre`a. Direktnata proda`ba se javuva poretko. Na
ovaj na~in pretprijatijata koi proizveduvaat polufabrikati mo`at da im gi
prodavaat svoite proizvodi na natamo{nite proizvoditeli. Kako direktna
proda`ba se smeta i proda`bata preku prodavnicite na samoto proizvodno
pretprijatie.
Kaj indirektnata proda`ba ima dve mo`nosti i toa proda`ba na
trgovijata na golemo i proda`ba na trgovijata na malo. Na~inot zavisi od
stopanskata dejnost na pretprijatieto i od drugi specifi~ni uslovi. Prednostite
kaj proda`bata na trgovijata na golemo se vo toa {to pretprijatieto raboti so
pomal broj trgovski pretprijatija, taka {to e potreben pomal proda`en aparat,
bidej}i polesno se kontaktira so pomal broj delovni partneri, polesno mo`e da
se zapoznae nivnata finansiska situacija itn. Kaj proda`bata na trgovijata na
malo potrebna e razviena proda`na slu`ba, no proda`nite ceni se vo sekoj
slu~aj povisoki.
Proda`nata slu`ba sorabotuva so slednite slu`bi vo pretprijatieto :
-So slu`bata za istra`uvawe i razvoj so cel za dobivawe na informacii
za pazarnite dvi`ewa i uslovite na proda`ba.
- So tehni~kata slu`ba zaradi obezbeduvawe podatoci za tehni~kite i
drugi karakteristiki na proizvodot.
- So plansko analiti~kata slu`ba zaradi dobivawe planski elementi i
utvrduvawe na planot na realizacija.
-So smetkovodstveno finansiskiot sektor zaradi dobivawe podatoci
za raspolo`livite finansiski sredstva za organizirawe na proda`nata mre`a i
voop{to za tro{ocite na proda`bata. Isto taka od smetkovodstvoto dobiva
podatoci za naplatata na fakturite.

146
 - So magacinot na finalni proizvodi zaradi sogleduvawe na
sostojbata vo magacinot i pri isporakata od magacinot, {to se izvr{uva vrz
osnova na nalozite od proda`nata slu`ba.
-So proizvodstvoto za da dobie izve{taj za rokovite na zavr{uvawe na
proizvodite i za sostojbata so nedovr{enoto proizvodstvo. Isto taka,
proda`nata slu`ba kontaktira so proizvodniot sektor i koga nemu mu
dostavuva informacii za reakciite na kupuva~ite za kvalitetot i sl.

2.3. Magacinska slu`ba

a) Zada~i na magacinskata slu`ba

Magacinskoto rabotewe gi opfa}a slednite najva`ni raboti :

- priem na materijali,
- smestuvawe i ~uvawe na materijalite,
- izdavawe na materijalite,
- priem i smestuvawe na gotovite proizvodi,
- pakuvawe i izdavawe na gotovite proizvodi,
- evidencija, i
- inventarizacija.
Priemot na stoki vo magacinot go vr{i magacionerot ili posebna
komisija ( koja mo`e da e postojana ili da se menuva od slu~aj do slu~aj).
Priemot se vr{i vrz baza na soodvetna dokumentacija koja ja sledi stokata
( tovaren list ili ispratnica) pri {to se vr{i i kvantitativna i kvalitativna
kontrola.
Pri kvantitativniot priem dokolku se utvrdi razlika vo koli~inata se
sostavuva komisiski zapisnik pri {to se pravi i prigovor ( reklamacija) do
prodava~ot. Pri toa kupuva~ot za utvrdeniot kusok mo`e : da go odbie
priemot na stokata, da ja primi stokata i da bara da mu se odobri razlikata vo
vrednosta vo fakturata.

Magacinskata priemnica :

Priemnica br. -------------

Od -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

147
Denes gi primivme slednite materijali : Br. na fakturata-------

R.br. Kartot. Nalog br. Naziv na materjalot Mera Koli~ina Cena Iznos
br. den. den.

Predal : Zaklu~no so r.br. ---------- Primil :

---------------------------
--------------------------------

Ako se utvrdi pak pogolema koli~ina, kupuva~ot ima pravo : da ne go

primi vi{okot i istiot da mu go stavi na raspolagawe na prodava~ot, ili da go
primi vi{okot i da pobara od prodava~ot da go zadol`i za razlikata od
vrednosta vo fakturata.
Dokolku se utvrdi poslab kvalitet pak, kupuva~ot mo`e da se otka`e
od dogovorot i stokata da mu ja stavi na raspolagawe na prodava~ot, da bara
dopolnitelna pratka so dogovoreniot kvalitet, da ja primi stokata i da bara
sni`uvawe na cenata, a ako pak manite na stokata mo`at da se otstranat, da ja
primi stokata pod uslov prodava~ot vo odreden rok niv da gi otstrani.
Po izvr{eniot kvantitativen i kvalitativen priem magacinskata slu`ba
gi prezema materijalite i sostavuva dokumentacija za priem ( magacinska
priemnica) koja se dostavuva do odgovornite rabotni mesta , a i na drugi
zainteresirani slu`bi.
Paralelno so toa stokata se sprema vo soodvetni prostori vo
magacinot, a po potreba i vo soodvetna ambala`a.
Zaradi nepre~eno odvivawe na proizvodno-uslu`niot proces,
neminovno e ~uvawe na odredeni zalihi od odredeni stoki vo magacinot na
pretprijatieto. Vsu{nost, ne e mo`no nabavkata da se poklopi so upotrebata na
stokite. Gri`ata okolu zalihite, politikata na zalihi spa|a vo domenot na
nabavnata, odnosno komercijalnata slu`ba vo ramki na marketing sektorot.
Magacinskata slu`ba se gri`i za samoto ~uvawe i manipulirawe so zalihite i
eventualno signalizirawe do soodvetnata slu`ba za kriti~nata koli~ina na
zalihite vo magacinot za istite da ne padnat pod nu`niot minimum ili da go
pre~ekorat odredeniot maksimum.
Zaradi izbegnuvawe na odredeni gr{ki koi mo`at da nastanat pri
priemot i izdavaweto na stokite , odnosno so cel da se izbegne neslagawe me|

148
u sostojbata na zalihite vo magacinot i onaa vo materijalnoto knigovodstvo,
magacinskata evidencija podle`i na kontrola. Postojat pove}e vidovi kontrola
i toa ; tekovna, mese~na, kontrola na preskok i magacinska enventura
(popis).
Vo magacinot nastanuvaat odredeni zagubi i pri normalno rabotewe
kako posledica na prirodni vlijanija ili dejstva neophodni vo raboteweto so
stokata i inventarot. Tie se poznati kako kalo, rastur, rasipuvawe i kr{ewe
( kalo-su{ewe, isparuvawe, smrznuvawe i sl. ) rastur ( rasturivawe, te`ewe,
topewe, razlevawe i sl.),( rasipuvawe -gniewe i sl.), kr{ewe (razbivawe).
Otpisot na kaloto, rasturot , rasipuvaweto i kr{eweto se vr{i vrz baza
na procent na gubitok, odnosno soodvetni normativi. Rabotnikot odgovara
samo za pogolem gubitok od presmetaniot po normativite.
Sekoja promena na koli~inata na materijalite vo magacinot mora da
bide prosledena so soodvetna dokumentacija i evidencija. Takvi dokumenti
se : magacinskata priemnica, magacinska izdatnica, povratnica, magacinska
kartoteka i komisiski zapisnik za gubitok na materijal ( kr{ewe, rasipuvawe,
rasturawe i sl.).
2. Smestuvawe na materijalite se vr{i spored vidot, koli~inata i
specifi~nostite na oddelnite vidovi materijali koi tie gi poka`uvaat pri nivnoto
prezemawe ili izdavawe. Vo vrska so toa treba da se odredi i na~in na
skladirawe i izdavawe , a i edinica merka vo koja se prima i izdava sekoj vid
na materijal.
Spored vidot i prirodata na materijalite potrebno e da se prezemat i
soodvetni bezbednosni merki ( za{tita od po`ar, rasipuvawe, toplina i stud,
vlaga, miris itn.).
3. Izdavaweto na materijalite mo`e da bide organizirano na dva
na~ini. Magacinskata slu`ba mo`e sama vrz osnova na potro{uva~kata na
materijali da gi pripremi i odnese materijalite do rabotnite mesta, ili pak
materijalot }e se prezema vo samiot magacin. Prviot na~in e popogoden
bidej}i ovozmo`uva sistematsko i brzo izdavawe na materijalite. Dokolku se
primenuva vtoriot na~in treba da se odredi vremeto koga }e se vr{i
izdavaweto so cel vrabotenite vo magacinot da mo`at da gi izvr{at i drugite
raboti.
Izdavaweto na materijalite od magacinot e prosledeno i so soodvetna
dokumentacija. Eden od dokumentite e i magacinskata izdatnica.
Magacinskata slu`ba mo`e da izvr{i i pripremawe na materijalot koj
potoa neposredno }e se koristi na proizvodnite rabotni mesta. Za taa cel se
organiziraat i posebni oddelenija vo sostav na magacinskata slu`ba. Takvite
oddelenija raspolagaat obi~no so site potrebni uredi za pripremawe na
materijalot (razni no`ici za se~ewe na lim i drug materijal, pili za re`ewe
materijali od drvo ili `elezo , aparati za se~ewe, vagi i sl.).

149
 Magacinskata izdatnica izgleda vaka :
Izdatnica br. ------------

Za izdaden materijal od magacinot na pretprijatieto

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------

Na den --------------------- 200 --- god.

R.br. Naziv na materjalot Edin mera Koli~ina Cena Iznos

Vkupno :

------------------------ 200----- god.

Odobril : Izdal : Primil :

-------------------------------- ----------------------------- --------------------------------

4. Priem na gotovi proizvodi vo magacinot se vr{i isto taka vrz

osnova na soodvetna dokumentacija na proizvodniot sektor i samiot magacin.
Pri smestuvaweto na gotovite proizvodi va`ni se prirodata i specifi~nite
karakteristiki na gotovite proizvodi.
5. Gotovite proizvodi se izdavaat vrz osnova na nalozite na proda`nata
slu`ba. Pri isporakata na kupuva~ot zaedno so stokata mu se ispra}a i
ispratnica.
Posebna zada~a na magacinskata slu`ba vo vrska so izdavaweto na
gotovite proizvodi e pakuvaweto i izborot na soodvetna ambala`a ( vo nekoi
pretprijatija pakovnoto oddelenie se nao|a vo ramkite na proizvodniot sektor).
Ambala`ata slu`i prvenstveno za za{tita na stokata pri transportot, no
taa ima i drugi celi. Imeno, taa vo isto vreme e i dosta zna~ajno reklamno
sredstvo bidej}i ~esto vkusno izrabotenata i privle~na ambala`a vlijae i vrz
samata proda`ba.
Izborot na ambala`ata zavisi od prirodata i funkcionalnosta na samite
proizvodi, potoa od uslovite na proizvoditelite na ambala`a, od uslovite za
transport i barawata na potro{uva~ite. Kaj stokite za {iroka potro{uva~ka, na
primer, pakuvaweto treba da se vr{i vo odredeni koli~ini koi najpove}e mu

150
odgovaraat na potro{uva~ot vo pogled na upotrebata, rakuvaweto,
smestuvaweto itn.
6. Magacinskata slu`ba vodi evidencija za priemot i izdavaweto na
materijalite i gotovite proizvodi po koli~ina i vrednost. Sredstva za
magacinska evidencija se kartotekata, nomenklaturata na materijalite i
dokumentacijata vrz osnova na koja se vr{i priem i izdavawe na materijalite.
Kartotekata mo`e da se vodi po sistem na vise~ki karti~ki ( vise~ka
kartoteka) ili pak sistem na centralna magacinska kartoteka.
Nomenklaturata na materijalite osiguruva planska rabota, preglednost
i red vo raboteweto na magacinskata slu`ba. Taa se izgotvuva po vidovi
materijali, taka {to sekoj vid precizno se opi{uva ( se vnesuva oblikot,
dimenziite, kvalitetot i drugite osobini). Taka se smaluva mo`nosta od razni
gre{ki pri manipulacijata i izdavaweto na materijalite, zamenata na
materijalite i sl.
7. Vnatre{nata kontrola na magacinskoto rabotewe se ovozmo`uva
preku inventurata ( popis). Toa prestavuva popis na stvarnata sostojba na
zalihite vo magacinot i se sporeduva so knigovodstvenata sostojba koja ja
vodi materijalnoto knigovodstvo na pretprijatieto.
Inventurata mo`e da bide redovna i vonredna. Redovnata se izvr{uva
najmalku edna{ godi{no, dodeka vonrednata se vr{i spored nastanata
potreba.

b) Organizacija na magacinskata slu`ba

Vrz organizacijata na magacinskata slu`ba vlijaat dejnosta i obemot

na rabota na pretprijatieto, asortimanot na meterijalite i gotovite proizvodi,
lokacijata na pretprijatieto i drugi uslovi .
Magacinskata funkcija mo`e da bide organizirana centralizirano i
decentralizirano. Vo prviot slu~aj postoi edna centralna magacinska slu`ba
koja gi opfa}a site magacinski raboti i funkcionira kako samostojna. No, vo
nekoi pretprijatija e izvr{ena podelba na rabotite od magacioniraweto na
razni slu`bi i sektori. Naj~esto rabotite od magacioniraweto se delat me|u
nabavkata i proda`bata, taka {to nabavnata slu`ba go opfa}a magacioniraweto
na materijalite, a proda`nata slu`ba magacioniraweto na gotovite proizvodi.
Spored toa, proizleguva deka centralisti~ki postavenata organizacija
na magacioniraweto opfa}a pove}e vidovi magacini. Vidovite i brojot na
magacinite zavisat od specifi~nite uslovi na raboteweto na pretprijatieto.
Spored namenata, odnosno, spored toa {to e predmet na
magacionirawe postojat :

151
 - magacin na materijali,
- magacin na gotovi proizvodi,
- magacin na poluproizvodi,
- magacin za alat i pribor,
- magacin za gorivo i mazivo, otpad, ambala`a i dr.
Site pretprijatija zadol`itelno imaat magacini za materijali i gotovi
proizvodi dodeka drugite magacini se javuvaat vo zavisnost od vidot na
dejnosta i drugi specifi~nosti.
Magacini za poluproizvodi i delovi ima kaj pretprijatijata kaj koi
proizvodstvoto e podeleno na pove}e fazi koi celosno mo`at da se oddelat i
vo pretprijatija ~ii proizvodi se sostaveni od pogolem broj delovi.
Magacini za alat se nu`ni vo pretprijatijata koi koristat pove}e vidovi
razen alat kako {to e slu~aj so pretprijatijata od ma{inogradbata. Ovie
magacini slu`at i za smestuvawe na pribor za proizvodstvo, kako {to e
priborot vo tekstilnata industrija, vo metalurgijata i sl. ^esto se javuva potreba
ovie magacini pokraj smestuvaweto i izdavaweto na alati da vr{at i drugi
raboti kako {to se odr`uvawe na alatite, ostrewe, kontrola na ispravnosta,
istro{enosta i dr.
Magacinskata slu`ba sorabotuva so :
- nabavnata slu`ba vo vrska so priemot na materijalite koe go vr{at
pretstavnici i na ednata i na drugata slu`ba,
- tehni~kata kontrola zaradi dobivawe podatoci za kvalitetot na
materijalite,
- alatnicata pri priemot na alatite,
- proda`nata slu`ba vo vrska so izdavaweto i isporakata na gotovite
proizvodi,
- proizvodstvoto pri izdavaweto na materijalite i prevzemaweto na
gotovite proizvodi, delovi i poluproizvodi,
- knigovodstvoto zaradi dostavuvawe na elementi za evidencija na
sostojbata i promenite vo magacinot, kako i zaradi usoglasuvawe na
knigovodstvenata i vistinskata sostojba vo magacinot,
- planskata slu`ba zaradi dostavuvawe podatoci za sostojbata na
materjalite i alatite vo vrska so izrabotkata na operativniot plan na
proizvodstvo.

2.4. Organizacija na uvozot i izvozot

152
 Vo ramkite na komercijalnata funkcija spa|aat i rabotite na uvozot i
izvozot . So uvozno izvozni raboti se zanimavaat specijalizirani trgovski
organizacii ( nadvore{no-trgovski pretprijatija), no i drugi pretprijatija
registrirani za vr{ewe na ovie raboti.
Uvozno-izvoznoto rabotewe e zna~itelno poslo`eno od raboteweto na
doma{niot pazar bidej}i se raboti za stranski pazari na koi vladeat zakoni na
drugi zemji i koi po mnogu ne{to se razlikuvaat od na{ite zakoni.
Neizvesnosta i nesigurnosta vo izvr{uvaweto na ovie raboti mo`e da mu
nanese na pretprijatieto golemi {teti.
Izvr{uvaweto na uvozot i izvozot gi ima slednive zada~i : 108)
- pribirawe i prou~uvawe na podatoci za stranskiot pazar i faktorite na
ponuda i pobaruva~ka,
- reklama i propaganda na stokata,
- vospostavuvawe kontakt i neguvawe na delovni vrski so stranskite
partneri,
- vodewe pregovori i formulirawe uslovi za kupoproda`ba na stoki,
-izrabotka na predkalkulacii zaradi utvrduvawe na kupovnata cena i
tro{ocite na nabavka, odnosno proda`ba,
- izvr{uvawe na pripremnite raboti okolu sklu~uvaweto na rabotite-
dogovori,
- sreduvawe na podatocite za izvr{uvaweto na dogovorite i davawe na
dispozicii,
- evidencija i tekovna kontrola okolu izvr{uvaweto na oddelnite
zada~i,
- presmetka so delovnite partneri,
- priem i magacionirawe na stokata,
- sproveduvawe na politikata na ceni dokolku toa ne e zadr`ano kaj
organot na upravuvawe,
-sproveduvawe na delovnata tehnika so najmali tro{oci vrz princip na
stopanska smetka.
Organizacionata postavenost na rabotite povrzani so uvozot i izvozot
zavisi glavno od obemot na uvozno-izvoznoto rabotewe na pretprijatieto. Kaj
specijaliziranite trgovski uvozno izvozni pretprijatija uvozot i izvozot }e
bide glavna dejnost na pretprijatieto, i seto rabotewe }e bide podredeno na
izvr{uvaweto na ovaa dejnost. Kaj proizvodnite pretprijatija pak, vo
zavisnost od obemot na vakvite raboti, ovaa funkcija mo`e da se konstituira
kako posebna slu`ba ili pak kako del na komercijalnata slu`ba.

108 )
Dejanovi} P., “ Organizacija savremenog preduze}a”, Klio, Beograd, 1994 god.,
str.187-188.

153
 Dokolku postoi posebna slu`ba za uvozno-izvozno rabotewe taa ima
pove}e soodvetni delovi ili referati ( oddelenija) za pooddelni grupi na raboti
koi se javuvaat vo ova rabotewe.

2.5. Nadvore{en transport

Ovaa funkcija gi opfa}a rabotite za vr{ewe prevoz na repromaterijali,

razna oprema i gotovi proizvodi od magacinot na pretprijatieto do `elezni~ka
stanica ili pristani{te, odnosno do drugi oddale~eni pogoni, magacini,
delovnici ili prodavnici i obratno, opfa}aj}i go pri toa i tovareweto i
istovarot.
Prevozot pretstavuva proizvodna dejnost i go dodava svojot trud vrz
cenata. Zatoa pri odlukata dali da se koristat sopstveni vozila ili vozila na
specijalizirani transportni pretprijatija treba da odlu~i rentabilnosta.
Zada~a na transportnata slu`ba e da se gri`i za evtin, blagovremen,
ureden i siguren prevoz. 109)
Evtin prevoz se ostvaruva preku izbor na najkratok pat, izbor na
najekonomi~en prevoz, izbegnuvawe na nepotreno pretovarawe na stokata,
so racionalno koristewe na transportnite sredstva i so za{teda vo drugite
tro{oci povrzani so prevozot na stokata.
Blagovremen prevoz se ostvaruva so izbor na najkratok pat, izbor na
pogodna brzina i vodewe smetka za vremeto potrebno za izvr{uvawe na
tovareweto , istovarot i pretovarot na stokata.
Ureden prevoz se obezbeduva so dobro planirawe so cel da se
isklu~at slu~ajnostite koi mo`at da go naru{at prevozot. Planot na transport
se potpira vrz planovite na nabavka i proda`ba, a kupoproda`nite dogovori se
osnova za precizno postavuvawe na planot na transport. Tuka se gleda ne
samo vremeto na isporaka, tuku i vidot i koli~inata na stoka, na~inot na
pakuvawe, pravcite ( relaciite) itn.
Siguren prevoz t.e. bez zagubi ( kalo, rastur, kr{ i sl.) i {teti
( saobra}ajni nesre}i) se obezbeduva so osiguruvawe na imotot,
kvalifikuvawe na voza~ite, so odr`uvawe na vozilata, pogodna transportna
ambala`a itn.
Vo ramkite na transportnata funkcija se izrabotuva godi{en plan za
transport i operativni planovi. Planot na transport pokraj predviduvaweto na
obemot na transport na celokupnata koli~ina na nabaveniot materijal i
proizvedenata gotova stoka, so svoi i so transportni sredstva na drugi

109 )
Dejanovi} P., cit. delo, str.193-196.

154
prevoznici gi opfa}a i slednite pra{awa , odnosno aktivnosti na transportnata
slu`ba :
- Izbor na najkratok pat na transport - Ovoj pat e najekonomi~en
i najbrz. Zatoa pri organiziraweto na sekoj poedine~en transport se pristapuva
kon izrabotka na mar{ruta koja se poklopuva so najkratkiot pat me|u
pojdovnoto mesto i odredi{teto. Od ova mo`e da se otstapi samo vo slu~aite
koga se postignuva poekonomi~en prevoz, a brzinata nema vlijanie, potoa
koga najkratkiot pat ne dava garancija za za~uvuvawe na stokata zaradi
nejzinata priroda i sekoga{ koga urednosta i sigurnosta na prevozot se
pova`ni od ekonomi~nosta.
-Sorabotka so magacinot - Transportnata slu`ba e dol`na
blagovremeno da se informira za vremeto koga treba da ja prezeme stokata
od magacinot, odnosno da go izvesti magacinot za doturot na materijalot vo
magacinot so cel personalot vo magacinot da mo`e da gi prezeme soodvetnite
merki za pakuvawe na stokata, odnosno za priem na materijalot.
- Izdavawe nalozi za vr{ewe na prevozot so sopstveniot vozen park.
-Anga`irawe na tu|i uslugi za prevoz- Sklu~uvawe dogovori za
prevoz so prevoznikot ( `eleznica, brod), kako i otstapuvawe na prevozot na
{pedicijata i na~inot na predavawe na stokata na prevoznikot i {pedicijata.
- Vo delokrugot na ovaa slu`ba spa|a i : osiguruvaweto na stokata
kaj soodvetni organizacii, zakupuvawe na magacinski prostor kaj javni
magacini, sostavuvawe na transportni dokumenti, prezemawe na materijalite
( stokite) od prevoznikot t.e. otkupuvawe na tovarnite listi i izrabotka na
dopolnitelni kalkulacii za tro{ocite na prevoz.
Izvr{uvaweto na prevozot se izvr{uva so sopstveni vozila na
pretprijatieto dokolku toa raspolaga so takvi vozila. Obi~no toa se kamioni, a
kaj pogolemite pretprijatija i drugi transportni sredstva, specijalni vagoni i sl.
Pokraj pripremnite raboti i izvr{uvaweto na prevozot kako i kaj site
funkcii taka i ovdeka potrebna e i soodvetna kontrola. Kontrolata na
prevozot ja vr{i evidencijata za rabotata na sopstveniot vozen park i
koristeweto na tu|ite uslugi., potoa kontrola nad transportnite dokumenti i
presmetkite na vozarini, nadzor nad sopstvenata gara`a i avtorabotilnica, a i
nadzor nad samite voza~i.

3. ORGANIZACIJA NA RAZVOJNATA FUNKCIJA

Ovaa funkcija ima za zada~a vo ramkite na okru`uvaweto i

sopstvenata struktura da istra`uva i iznao|a novi soznanija, novi informacii i
novi izvori na energija i materija so koi }e se ovozmo`i funkcionirawe na
pretprijatieto na povisok stepen na efikasnost i so toa da go izbegne svoeto

155
stagnirawe. Dokolku pretprijatieto ne se razviva, toa nu`no }e stagnira, }e
zaostanuva zad drugite pretprijatija i postepeno }e odi kon dezorganizacija.
Zatoa funkcijata na istra`uvawe i razvoj e od prvostepeno zna~ewe za
pretprijatieto. Taa go dinamizira pretprijatieto i go ovozmo`uva negovoto
odr`uvawe so streme` toa da se odr`uva na edno raste~ko nivo na negova
organiziranost.
Pod terminot istra`uvawe i razvoj mo`e da se vklu~i celokupnata
rabota od prethodnite istra`uvawa pa se do proizvodstvoto. U{te pove}e {to
istra`uvaweto i razvojot se aktivnosti me|usebno povrzani i usloveni vo
tolkava merka {to vo praksa ~esto pati i ne mo`at precizno da se razgrani~at.
Te{ko e da se ka`e koga se zavr{uva istra`uva~kata rabota i koga po~nuva
razvojnata.
Me|utoa , sepak se raboti za dva razli~ni termini, dva razli~ni zbora,
za dve oddelni funkcii i dve oddelni grupi aktivnosti. Zatoa e potrebno da
napravime nivno razgrani~uvawe. Najlesno do postavuvawe na razlikite
mo`eme da dojdeme dokolku gi imame predvid celite na ovie funkcii, a
osobeno vremeto koga tie se izvr{uvaat.
Imeno, istra`uvaweto ja opfa}a rabotata naso~ena kon iznao|awe na
novi fakti, steknuvawe soznanija i informacii vo vrska so materijalot,
hemiskite i fizi~kite karakteristiki, funkcioniraweto i upotrebata na
proizvodot, potoa ispituvawe na tehnolo{kite postapki i metodi, sredstvata za
rabota, tehni~kata kontrola, odreduvawe na nivoto na pazarnata pobaruva~ka,
a i barawata za novi proizvodi ili novi oblici i drugi karakteristiki na
proizvodot. Istra`uvawata mo`at da bidat fundamentalni i primeneti.
Celta na fundamentalnite ( bazi~ni) istra`uvawa e steknuvawe novi
soznanija od op{t karakter vo odredena oblast. Ovoj vid na nau~na rabota
slu`i za zgolemuvawe na op{tiot fond na nau~ni soznanija bez ogled dali i vo
kolkava merka }e mo`at da se primenat vo stopanstvoto, t.e. vo izvr{uvaweto
na dejnosta na oddelni pretprijatija. Sepak, vo sovremenoto stopanstvo sé
pove}e se koristat rezultatite na fundamentalnite istra`uvawa kako osnova za
rabota vo oblasta na primenetite istra`uvawa. Vsu{nost, fundamentalnite
istra`uvawa mo`at da predizvikaat vistinska revolucija vo na~inot na
proizvodstvo i pronao|aweto na novi proizvodi.
Fundamentalnite istra`uvawa obi~no gi izvr{uvaat nau~nite instituti i
univerzitetite.
Primenetite istra`uvawa se neposredno povrzani za raboteweto na
pretprijatijata, odnosno za obezbeduvawe novi soznanija koi }e pridonesat
kon unapreduvawe na proizvodniot proces i dobivawe novi proizvodi. Niv gi
izvr{uvaat odredeni specijalizirani instituti, no mnogu ~esto se zastapeni i se
izvr{uvaat i na nivo na samite pretprijatija. Dokolku se raboti za istra`uvawe

156
vo samoto pretprijatie potrebno e da se utvrdi i oceni ekonomskata
opravdanost na takviot istra`uva~ki proekt.
Istra`uvaweto dobiva primenet karakter dokolku poblisku se naso~i
kon odredena oblast {to e va`no od aspekt na prakti~nata primena, a mo`e da
dade dosta seriozni rezultati dokolku pravilno se koristat prethodnite
dostignuvawa na fundamentalnite istra`uvawa.
Primenetite istra`uvawa se naso~uvaat obi~no vo pravec kon
podobro zadovoluvawe na potrebite, kon usovr{uvawe na tehnikite,
usovr{uvawe na tehnologiite i usovr{uvawe na organizacijata.
Ovie istra`uvawa ovozmo`uvaat razni tehnolo{ki inovacii. 110)
Razvojot pak e zbir na aktivnosti vo koi se primenuvaat rezultatite od
istra`uvawata. Toj e ovozmo`en duri po soznanijata dobieni od istra`uvaweto.
Negovata cel e dobivawe novi pousovr{eni i poevtini proizvodi, odnosno
aktivnosti so koi se unapreduva pretprijatieto.
Razvojnite istra`uvawa se vr{at vrz osnova na primenetite
istra`uvawa bez ogled na toa kade se tie objaveni. Razvojnata rabota vo
oblasta na tehnikata , tehnologijata i organizacijata treba da dovede do
prakti~na primena na rezultatite na primenetite istra`uvawa.
Rabotata vo oblasta na razvojot e vsu{nost reagirawe na
odnesuvaweto na potro{uva~ite, na promenite vo potrebite i pobaruva~kata.
Toa e rabota na prilagoduvawe na funkcioniraweto i strukturata na
pretprijatieto kon promenite koi se javuvaat vo okru`uvaweto. Proizvodite
moraat postojano da se menuvaat i prilagoduvaat kon promenetite barawa na
potro{uva~ite, no i novite proizvodi koi gi lansiraat pretprijatijata sozdavaat
soodvetna nova potreba i nova pobaruva~ka. Vo vrska so ovaa rabota na
inovirawe i razvoj na proizvodite se javuva i potreba od inovacii i razvoj na
tehnolo{kiot proces i tehnikata kako sredstvo za ostvaruvawe na tie procesi.
[to se odnesuva do organizacioniot status na ovaa funkcija vo
pretprijatieto, konkretnoto re{enie zavisi pred sé od obemot na aktivnostite na

110 )
Od aspekt na istra`uva~kata i razvojnata dejnost vo pretprijatieto mo`at da se razlikuvaat
slednite ~etiri kategorii tehnolo{ki inovacii :
-Rutinski tehnolo{ki podobruvawa, t.e. nezna~itelni tehnolo{ki promeni za ~ie
proektirawe, konstruirawe i realizacija ne e potrebna dopolnitelna istra`uva~ko-razvojna
rabota.
-Zna~itelni tehnolo{ki unapreduvawa so koi se vnesuvaat va`ni promeni vo
postojnata tehnologija. Za nivna realizacija dovolni se postojnite teoretski znaewa, no za
re{avawe na tehni~kite detali potrebna e razvojna rabota.
-Radikalni tehnolo{ki promeni ~ie ostvaruvawe bara dopolnitelni nau~ni soznanija
t.e. primeneti, a eventualno i bazi~ni istra`uvawa i razvojna rabota.
-Dalekuse`ni i bazi~ni istra`uva~ki proekti pri {to kone~nite re{enija i rezultati se
nepoznati. Vakvite proekti baraat po{irok obem na fundamentalni i primeneti istra`uvawa.
Vo slu~aj na uspeh imaat po{iroki tehnolo{ki i ekonomski implikacii .

157
podra~jeto na istra`uvawe i razvoj, a i od drugi specifi~ni uslovi i mo`nostite
na pretprijatieto.
Vo golemite pretprijatija mo`at da se javat i dve posebno organizirani
slu`bi i toa istra`uvawe kako samostoen sektor ili slu`ba i razvoj isto taka
kako samostojno organizirana funkcija. Vo drug slu~aj mo`e da bide samo
istra`uvaweto kako posebna samostojna edinica ,a dodeka razvojnata dejnost
da bide vo ramkite na tehni~kata priprema na proizvodstvoto ili vo
proizvodno-tehni~kiot sektor kako posebno oddelenie t.e. posebna slu`ba.
No bez ogled na organizacioniot status funkcijata na istra`uvawe i
razvoj e {tabna slu`ba i e obi~no neposredno povrzana za direktorot na
pretprijatieto. Na toj na~in menanxerot na ovaa funkcija mo`e da bide vo
postojanen kontakt so direktorot i posredno so organite na upravuvawe taka
{to blagovremeno mo`e da gi sogleda i prifati novite zada~i vo oblasta na
istra`uva~ko-razvojnata rabota.
Dokolku ne postojat uslovi na ovaa funkcija da i se obezbedi isti
rang kako i na drugite va`ni funkcii vo pretprijatieto, toga{ soodvetna slu`ba
mo`e da se formira vo ramkite na proizvodno- uslu`niot sektor. Toa e
vsu{nost i najnizok organizacionen oblik i re{enie koe sepak mo`e da gi
zadovoli potrebite vo pogled na postoeweto na istra`uva~ko-razvojnite
aktivnosti vo pretprijatieto.
Vo pogolem broj sredni i mali pretprijatija mo`e i da ne postoi
posebno formirana slu`ba za istra`uvawe i razvoj, no rabotite od toj domen gi
izvr{uvaat stru~nite slu`bi koi se povrzani so tehni~kata priprema ili so
neposrednoto izvr{uvawe na proizvodstvoto.
Isto taka, zaradi nepostoewe na objektivni uslovi za formirawe na
posebna slu`ba, ~esto pati pretprijatijata se obra}aat i kaj nau~nite instituti i
fakulteti za izvr{uvawe na odredeni nau~no-istra`uva~ki raboti.
Me|utoa, vo sovremeni uslovi na stopanisuvawe mo`eme da
zboruvame samo za dilemata za formirawe na slu`bata za istra`uvawe,
odnosno dali , koga i so kakvi celi i zada~i }e se formira taa vo edno
pretprijatie. No vo pogled na organizirawe na slu`ba za razvoj takva dilema
ne mo`e da se postavuva.
Primenetite istra`uvawa se golemo optovaruvawe za pretprijatieto, i
baraat golemi sredstva i kadri koi ne mo`at lesno da se obezbedat. No,
slu`bata za razvoj so ogled na svoite zada~i e neophodna vo sekoe pretprijatie
na nekoe nivo i obem koi zavisat od dejnosta na pretprijatieto, negovata
golemina, kadrovskite mo`nosti i ulogata i zna~eweto na pretprijatieto za
pazarot.
Dokolku vo pretprijatieto postoi ovaa funkcija organizirana kako
samostojna edinica ( sektor ili slu`ba) taa mo`e da ima razni organizacioni
delovi vo soglasnost so specifi~nite barawa na konkretnoto pretprijatie. Toa

158
mo`at da bidat : oddelenie za istra`uvawe, konstruktivno biro, tehnolo{ko
biro, laboratorija, programirawe na kooperacijata, dokumentacija i dr.
[to se odnesuva do koordinacijata na ovaa funkcija so ostanatite
slu`bi vo pretprijatieto mo`e da se re~e deka taa e vo nu`en i postojan kontakt
pred sé so slu`bata za proizvodstvo (izvr{uvawe), odnosno so proizvodno-
tehni~kiot sektor. Isto taka bliska povrzanost ima i so tehni~kata priprema na
proizvodstvoto, pa duri vo nekoi raboti i poklopuvawe. No vo sekoj slu~aj tie
mora da se razgrani~at , a osnov za toa e vremenskiot kriterium.

4.ORGANIZACIJA NA SMETKOVODSTVENO-
FINANSISKATA FUNKCIJA

a) Zada~i na smetkovodstveno-finansiskata slu`ba

Ovaa slu`ba gi ostvaruva svoite zada~i preku izvr{uvawe na oddelni

grupi raboti kako {to se : 111)
- rabotite od finansiskoto rabotewe,
- knigovodstvoto,
- presmetkata na plati,
- finansiskata kontrola i dr.
1. Finansiskoto rabotewe treba da obezbedi potrebni finansiski
sredstva za normalno odvivawe na procesot na proizvodstvo ~ij obem zavisi
od zada~ite postaveni so planot na proizvodstvo, odnosno od finansiskiot
plan na pretprijatieto. Finansiskata operativa gi opfa}a i site slu`bi povrzani
so izvr{uvaweto na ovaa zada~a.
Finansiskata operativa gi opfa}a slednite aktivnosti :
- Obezbeduvawe krediti i devizni sredstva. Finasiskata operativa
sklu~uva dogovori za dobivawe krediti za investicioni i obrtni sredtva. Toa se
pred sé sredstva za zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo ili za
izvr{uvawe na planskite zada~i (kratkoro~ni krediti). Dokolku pretprijatieto
raboti i so stranstvo finansiskata operativa se gri`i i za obezbeduvawe na
potrebni devizni sredstva.
- Isplata na dobavuva~ite za prezemenite koli~ini na materijali. Na
ova mu prethodat rabotite povrzani so priemot, ispituvaweto i kontrola na
fakturite i drugite dokumenti vrz osnova na koi treba da se izvr{i pla}aweto.
- Naplata na ispora~anata stoka- ovaa naplata se vr{i vrz osnova na
fakturite koi gi so~inuva proda`nata slu`ba.

111 )
Jovanovi} N., cit. delo, str.279.

159
 - Isplata na plati na rabotnicite - se vr{i periodi~no unazad i vo
gotovo.
- Uplata na amortizacijata- pretstavuva rabota na finansiskata
operativa so koja se obezbeduva reprodukcija na sredstvata za rabota. Pri
zamenata na oddelni sredstva za rabota i nivni delovi finansiskata operativa
izdava nalozi za isplata na nabavenite novi sredstva na tovar na ovie sredstva.
- Pla}awe kamati - pretstavuva obvrska na pretprijatieto vo vrska so
anga`iraweto na sredstvata od krediti. Ovaa kamata se pla}a vo odreden
procent i periodi~no.
- Likvidatura- Likvidaturata ja proveruva ispravnosta na dokumentite
vrz osnova na koi se vr{i isplata i uplata preku banka ili blagajna.
Likvidacijata na dokumentite se sostoi vo ispituvawe na materijalnata,
formalnata i smetkovnata ispravnost. Vrz osnova na takvata proverka i
utvrduvawe na osnovanosta za isplata likvidaturata izdava soodvetni nalozi
za isplata.
-Blagajna. Vo sostav na finansiskata operativa se i rabotite na
blagajnata.
2. Vo ramkite na knigovodstvoto se vodi evidencija na sredstvata na
pretprijatieto, se registriraat site promeni i se iska`uva finansiskiot rezultat od
raboteweto. Ovie zada~i se izvr{uvaat vrz osnova na propi{ana
dokumentacija i po odredeni knigovodstveni metodi. Knigovodstvenite raboti
se izvr{uvaat vo ramkite na soodvetni knigovodstveni slu`bi kako {to se :
- knigovodstvo na sredstvata za rabota,
- materijalno knigovodstvo,
- pogonsko knigovodstvo, i
- finansisko knigovodstvo.
-Knigovodstvoto na sredstvata za rabota gi registrira sostojbite i
promenite po odnos na sredstvata za rabota. Obi~no se vodi za sekoe sredstvo
( zgrada, ma{ina, ured, alat i sl.) posebno, pri {to se vnesuva po~etnata
sostojba i site promeni koi sledat.
- Materijalnoto knigovodstvo se odnesuva na evidentirawe na
sostojbata i site promeni kaj reprodukcioniot materijal.
- Pogonskoto knigovodstvo ima za zada~a da gi registrira site
promeni koi se javuvaat vo vrska so izvr{uvawe na procesot na proizvodstvo.
Toa se promenite koi nastanuvaat kaj izvr{nite rabotni mesta , a se
manifestiraat niz potro{okot na sredstvata za proizvodstvo i rabotna sila.
Spored toa, konkretna zada~a na pogonskoto knigovodstvo e evidentirawe na
site vidovi tro{oci po mesta na nastanuvawe. Vrz osnova na takvata
evidencija se obezbeduvaat elementi za formirawe na cenata na ~inewe koe
ne{to e rabota na slu`bata za kalkulacii.

160
 Pogonskoto knigovodstvo ima posebna uloga i zna~ewe vo uslovi
koga vo pretprijatieto postojat pove}e pogoni pri {to toa slu`i za sledewe i
merewe na rezultatite na oddelnite pogoni, potoa za presmetka me|u oddelnite
pogoni i me|u pogonot i pretprijatieto.
-Finansiskoto knigovodstvo treba da obezbedi evidentirawe na site
sostojbi i promeni koi nastanuvaat vo vrska so celiot ciklus na reprodukcija.
Vsu{nost toa e izramnuva~ko knigovodstvo koe go pribira i registrira siot
dokumentacionen materijal koj se formira vo site drugi knigovodstveni
slu`bi. Ova knigovodstvo se vika u{te i glavno knigovodstvo bidej}i vrz
osnova na postojnata evidencija go iska`uva finansiskiot rezultat za celoto
pretprijatie, dodeka drugite knigovodstveni slu`bi vr{at samo delumna
evidencija po odnos na pretprijatieto.
3. Presmetka na plati se vr{i vrz osnova na rezultatite od raboteweto .
Pri toa konkretni zada~i se:
-presmetka na platite po u~inok i za prekuvremena rabota,
-evidentirawe na rezultatite i presmetka po rabotni edinici,
- sostavuvawe na isplatni listi za individualnata i vkupnata presmetka
na plati,
- presmetka i isplata na drugite primawa na rabotnicite.
4. Finansiskata kontrola gi opfa}a zada~ite so koi se ostvaruva
kontrola na site finansiski dokumenti.

b) Organizacija na smetkovodstveno finansiskata slu`ba

Site pretprijatija bez ogled na vidot na dejnosta imaat skoro isti

finansiski raboti i sli~ni zada~i vo ramkite na finansiskite slu`bi. Toa uka`uva
i na sli~nosta vo pogled na organizacijata na ovie slu`bi. Razlikite vo
organizacijata glavno se rezultat na obemot na rabotite.
Finansiskata funkcija naj~esto e organizirana vo vid na sektor so
soodveten broj finansiski slu`bi. Smetkovodstveno -finansiskiot sektor
naj~esto go so~inuvaat slednite slu`bi:
- finansiska operativa,
- knigovodstvo,
- presmetka na plati, i
- finansiska kontrola.
Na~inot na organizacija na smetkovodstveno-finansiskiot sektor treba
da odgovara na celite na pretprijatieto, odnosno toj treba da e vo soglasnost
so organizacionite principi koi gi vospostavuvaat i reguliraat odnosite na

161
ovaa slu`ba so proizvodstvoto i proda`bata. So drugi zborovi , organizacijata
na ovaa funkcija mora da bide vo soglasnost so potrebite i barawata za
obezbeduvawe normalno odvivawe na procesot na reprodukcija.
Oddelni slu`bi vo ramkite na smetkovodstveno-finansiskiot sektor
mo`at da imaat razli~en stepen na samostojnost. Toa zavisi od obemot i
slo`enosta na rabotata, asortimanot na proizvodite i sl.
Vo pogolemite pretprijatija na primer, so cel za poefikasno rabotewe,
potrebno e finansiskata operativa vrz osnova na op{tite nasoki na organite na
upravuvawe i rakovodewe, samostojno da odlu~uva za izvesni pra{awa.
Sprotivno na toa, vo pomalite pretprijatija poradi pomaliot obem na
proizvodstvo, ednostavniot i tesen asortiman, nema potreba za posebna
obrabotka na sekoj pova`en kupuva~ ili pova`en proizvod na pretprijatieto,
taka {to i rabotite se poednostavni.
Smetkovodstveno-finansiskite slu`bi se organizirani obi~no po
centralisti~ki princip. Po isklu~ok mo`at da bidat decentralizirani slu`bite za
evidentirawe i presmetka na rezultatite po pogoni. So cel ovie
decentralizirani slu`bi pak, da mo`at uspe{no da ja izvr{uvaat rabotata, treba
prethodno da se odredat ednakvi uslovi za rabotewe za site presmetkovni
edinici, odnosno objektivni merila za sledewe na ostvarenite rezultati vo
oddelnite organizacioni edinici. Toa se normativite na potro{ok na elementite
i planskite ceni na nabavka i proda`ba . Na ovoj na~in }e se izbegne
eventualnata neobjektivnost na odredeni decentralizirani finansiski slu`bi.
Za finansiskite slu`bi koi se nao|aat vo smetkovodstveno-finansiskiot
sektor karakteristi~na e tesnata me|usebna povrzanost i uslovenost.
Pokraj toa, prirodata na smetkovodstveno-finansiskite raboti nalaga
nu`no kontaktirawe na ovoj sektor so site ostanati slu`bi vo pretprijatieto.
Sorabotkata so proizvodstveniot sektor potrebna e vo vrska so
evidencijata na proizvodstvoto i lansiraweto i koristeweto na operativnata
dokumentacija za presmetka na tro{ocite na proizvodstvo.
Preku komercijalniot (marketin{ki) sektor se odviva sorabotkata vo
vrska so dostavuvaweto na elementite na operativniot finansiski plan, potoa
vo pogled na isplatata na fakturite pri nabavkata na materijalite i naplatata na
fakturite za ispora~anite stoki na kupuva~ite. Va`na osnova za sorabotka
pretstavuva i obezbeduvaweto na podatoci za promenite vo magacinot zaradi
efikasna knigovodstvena evidencija.
Sorabotkata so sektorot za plan i analiza se nametnuva vo vrska so
presmetkata na platite koga od planskata slu`ba dobiva planski elementi, a i
koga analiti~kata slu`ba ~ija rabota bazira na finansiski pokazateli niv gi
dobiva od smetkovodstveno -finansiskiot sektor.
Stepenot na povrzanost me|u smetkovodstveno -finansiskiot i drugite
sektori vo golema merka zavisi od pogonskoto knigovodstvo i negovata

162
organizacija bidej}i toa vsu{nost vospostavuva odreden nivo na koordinacija
me|u site slu`bi vo pretprijatieto. Toa go ~ini vrz baza na dokumentacijata
koja slu`i za evidencija na ostvarenite tro{oci vo oddelni organizacioni delovi
vo pretprijatieto. Od druga strana, rezultatite od rabotata na pogonskoto
knigovodstvo }e zavisat od nivoto na organizacionata sredenost na ostanatite
slu`bi vo pretprijatieto, od na~inot na prezemaweto na planskite zada~i , kako
i od toa dali se postaveni objektivni kriteriumi i merila za sledewe na
izvr{uvaweto na zada~ite.
Vo pra{awe e pred sé odnosot i sorabotkata na pogonskoto
knigovodstvo so slu`bata za operativna priprema na proizvodstvoto koja ja
lansira dokumentacijata koja go sledi proizvodot od prvata do poslednata
rabotna operacija. Potoa, pome|u pogonskoto knigovodstvo i nabavnata
slu`ba vo pogled na materjalite koi se prezemaat od magacinot i so
proda`nata slu`ba pri vlez na gotovite proizvodi vo magacinot za gotovi
proizvodi. Vo isto vreme se javuva i odredena sorabotka so magacinskata
slu`ba.

5. KADROVSKA FUNKCIJA

Kadrovskata funkcija gi opfa}a rabotite na :

- obezbeduvawe na procesot na proizvodstvo so potrebna rabotna sila
vklu~uvaj}i go i poplnuvaweto na menaxerskata ekipa i nivno osposobuvawe
za soodvetnite rabotni mesta,
- regulirawe na odnosite me|u interesite na vrabotenite i intersite na
sopstvenicite na kapitalot,
- vospostavuvawe postojana mobilnost na site vraboteni kon
zgolemuvawe na produktivnosta na trudot,
Vo vrska so toa, se donesuva i soodvetna kadrovska politika koja
pretstavuva zbir na merki za obezbeduvawe na kadri kako faktor na
proizvodstvoto, so cel da se formira sistem koj bi gi ostvaril postavenite celi.
Kadrovskata politika ja donesuvaat organite na upravuvawe vo sklop na
delovnata politika na pretprijatieto.
So cel za sproveduvawe na kadrovskata politika se donesuvaat i
soodvetni planovi na kadri. Taka, srednoro~niot plan na kadri ( 5- to
godi{en) go sostavuva razvojnata slu`ba vo sorabotka so kadrovskata slu`ba i
toj slu`i kako aneks na srednoro~niot plan na pretprijatieto. Tekovniot plan
na kadri pak go sostavuva planskata slu`ba so pomo{ na kadrovskata slu`ba.
Na kadrovskata slu`ba i ostanuvaat vo nadle`nost samo mese~nite operativni
planovi za kadri preku koi vsu{nost se vr{i ostvaruvawe na tekovnite i
srednoro~nite planovi za kadri.

163
 Polo`bata na kadrovskata funkcija vo pretprijatieto zavisi od
nejzinata uloga vo izvr{uvaweto na op{tite celi na pretprijatieto, a
konkretnata organizacija }e zavisi od goleminata na pretprijatieto, od brojot i
goleminata na organizacionite delovi, od materijalnite uslovi, koncepcijata na
op{tata organizacija i sl.
Vo pogolemite pretprijatija ovaa slu`ba ima pogolema samostojnost i
razviena vnatre{na organizacija so pogolem broj oddelenija vo zavisnost od
konkretnite potrebi. Oddelenijata t.e. internite edinici se formiraat vrz
osnova na pooddelnite grupi raboti taka {to mo`e da ima oddelenie za
planirawe na kadrite, za priem i vklu~uvawe, rabotni odnosi, obrazovanie,
psiholo{ko-socijalna problematika, za{tita pri rabota i sl.
Vo pomalite pretprijatija taa nema nekoja pogolema samostojnost i
naj~esto e vo sostavot na sektorot za op{ti raboti. Bez ogled na
specifi~nostite vo pogled na organizacionata postavenost kadrovskata slu`ba
mora da obezbedi neposredna sorabotka so site ostanati funkcii.

6. SLU@BA ZA OP[TI RABOTI

a) Zada~i na op{tata slu`ba

Vo ramkite na op{tata slu`ba se izvr{uvaat raboti od interes za celoto

pretprijatie, odnosno za normalno funkcionirawe na site slu`bi vo
pretprijatieto. ^esto pati, slu`bite od op{t karakter se tretiraat kako
administracija vo smisla na tehnikata na komunicirawe na pretprijatieto so
nadvore{niot svet i odr`uvawe na vrski pome|u oddelnite organizacioni
delovi vo pretprijatieto, vrz osnova na korespondencijata, nalozite, izve{taite
i sl. Sekako deka toa ne bi mo`elo da se prifati po odnos na site op{ti i
pomo{ni slu`bi vo pretprijatieto.112 )
Zada~ite na op{tata slu`ba se razli~ni vo oddelni pretprijatija. Tie
razliki proizleguvaat od razlikite vo goleminata i dejnosta na pretprijatieto, i
osobeno od na~inot na organizacija.
Rabotite na op{tata slu`ba glavno se sledni : 113)

112 )
Spored Fajol poimot administracija gi vklu~uva site aktivnosti koi ne pripa|aat
neposredno vo proizvodnite raboti, t.e. vo proizvodnite , komercijalnite i finansiskite raboti.
Spored Fajolovata koncepcija, administracijata pretstavuva funkcija na rakovodewe vo
pretprijatieto na koja toj i go podreduva predviduvaweto, organiziraweto, komanduvaweto,
koordinacijata i kontrolata.
113 )
Avramoski M., “ Hotelierstvo-organizacija i tehnika na rabotewe”, FTU, Ohrid. 1999
god., str.87.

164
 1. administrativni raboti- vo koj se registriraat site nastani svrzani so
delovnite promeni i korespondencijata so drugite pretprijatija, razni institucii
( sud, socijalno osiguruvawe, inspekciski slu`bi, biro za vrabotuvawe i dr.),
op{testveni organizacii i poedinci.
2. rabotni odnosi i li~na evidencija vo koj spa|a vrabotuvawe i
otpu{tawe od rabota, dvi`ewe na rabotna sila ( promena na rabotni mesta),
godi{ni odmori , plati i dr.
3. raboti na stru~no osposobuvawe na kadrite ( organzacija na
seminari, prakti~na obuka, kursevi, steknuvawe na kvalifikacii, specijalizacii
i sl.
4. raboti na priprema na op{tite i posebnite normativni akti, vodewe
na zapisnici od sednici, gri`a za rokovite za sproveduvawe na odredeni odluki
od upravniot organ i sl.
5. raboti na arhivirawe na celata dokumentacija od rabotata na
pretprijatieto, priem na po{ta, raboti okolu dokumentacijata na vrabotenite
( rabotni kni{ki, potvrdi i sl.) ili t. n. ( arhiva).
6. Pravni raboti t.e. raboti na sledewe na propisite, vodewe na
sporovi, raboti vo vrska so registracijata na dejnosta, tu`ewe na kupuva~ite,
povredi na rabotnite dol`nosti i sl.
6. Raboti od oblasta na za{titata pri rabota. Ovie raboti se
odnesuvaat na zada~ite vo vrska so nabavkata na sredstva i uredi za za{tita
pri rabota, nabavka na sredstva za higienska za{tita, zada~i vo slu~aj na
povreda na rabotnicite i dr.
7. Raboti na za{tita na sredstvata za rabota. Ovie raboti treba da
osiguraat za{tita od po`ari i drugi vidovi o{tetuvawa ( kra`bi, fizi~ko
o{tetuvawe na sredstvata i nivni delovi) i za{tita na celokupniot imot na
pretprijatieto. Ovaa slu`ba organizira protivpo`arna slu`ba i ~uvarska slu`ba.
Na site ovie raboti rabotat razni kadri, no pred sé toa se kadri od
praven, administrativen, ekonomski i op{t pravec so soodvetni stru~ni i
{kolski kvalifikacii.
Pretprijatijata so golem broj vraboteni vo ramkite na ovie slu`bi imaat
i socijalni rabotnici, psiholozi i sl.
Na ~elo stoi rakovoditel na op{ta slu`ba ili {ef na op{ti raboti. Toj ja
sinhronizira rabotata na svojata slu`ba so rabotata na drugite slu`bi i
oddelenija vo pretprijatieto.
Vo pomalite pretprijatija organizacijata na op{tite raboti ja izvr{uva
direktorot na pretprijatieto ili negov pomo{nik.

b) Organizacija na op{ta slu`ba

165
 Site op{ti slu`bi obi~no se nao|aat vo sostav na sektorot za op{ti
raboti. Vo pomalite pretprijatija op{tiot sektor ja vklu~uva i kadrovskata
slu`ba, dodeka vo golemite pretprijatiaja taa e oddelena kako samostojna ili
duri e formirana na sektorsko nivo.
- [to se odnesuva do rabotite na op{tata administracija tie mo`at vo
pogolemite pretprijatija so pogolem broj edinici da bidat i decentralizirani.
Vo toj slu~aj site administrativni raboti koi ne se zaedni~ki treba da se
prenesat na soodvetnite slu`bi. Ova }e ovozmo`i poefikasno rabotewe na
centralnata op{ta administracija bidej}i e pomalku optovarena i
istovremeno }e obezbedi pogolema efikasnost na decentraliziranite
administracii po oddelnite organizacioni delovi.
Me|utoa , vo vakov slu~aj mo`at da proizlezat i odredeni te{kotii pri
podelbata na rabotite na onie koi }e ostanat vo ramki na centralnata slu`ba i
onie koi }e se prenesat na decentraliziranite organi. Osnovno merilo za vakva
podelba treba da bide karakterot na samite raboti, odnosno vo koja merka
rabotite imaat op{t karakter , a vo koja se svojstveni samo na edna edinica.
Vo uslovi na vakva decentralizacija na administrativnite raboti
uspehot }e zavisi od efikasnoto organizirawe na koordinacija me|u op{tata
administracija i soodvetnite organi vo oddelnite delovi. Za uspe{na
koordinacija potrebno e centralnata slu`ba da osigura soodveten uvid i
kontakt so decentraliziranite organi bidej}i od toa }e zavisi i uspehot vo
organiziraweto na vrskite nadvor od pretprijatieto.
- [to se odnesuva do pravnite raboti mo`e da se re~e deka vo
pomalite pretprijatija ne postoi posebna pravna slu`ba, tuku toa e ~esto samo
eden referent, odnosno stru~wak za pravni raboti.
Za uspe{no izvr{uvawe na ovie raboti potrebna e soodvetna stru~nost
i praksa, a isto taka va`no e i poznavaweto na ekonomskite i tehnolo{kite
problemi na konkretnoto pretprijatie bidej}i od toa zavisi i pravilnata
organizacija na pravnata slu`ba i uspehot vo pravnata za{tita na pretprijatieto.
- Vrz organizacionata postavenost na slu`bata za za{tita pri rabota
vlijaat pove}e faktori. Na~inot na organizacija na ovaa slu`ba zavisi pred sé
od celite na politikata na za{tita, od obemot i karakterot na rabotite koi treba
da se ostvarat so merkite za za{tita, potoa, materijalnite mo`nosti na firmata,
kvalifikacioniot profil na kadrite i dr.
Vo golemite pretprijatija i vo pretprijatijata kade uslovite na rabota se
nepovolni slu`bata za za{tita mo`e da bide organizirana kako centralisti~ka i
kako decentralizirana po oddelni delovi na pretprijatieto. Dokolku e prifateno
decentraliziranoto re{enie, toga{ obi~no treba da postoi i slu`ba za celoto
pretprijatie koja ja koordinira rabotata na decentraliziranite edinici za
za{tita pri rabota i im pomaga vo rabotata.

166
 Vo malite pretprijatija naj~esto se javuva edinstvena slu`ba koja se
nao|a vo ramkite na op{tiot ili poretko vo ramkite na tehni~kiot sektor. ^esto
pati vo malite pretprijatija i ne postoi posebna slu`ba, tuku samo referent za
za{tita pri rabota.
Pokraj ova vo odredeni slu~ai ovie raboti mo`at da se podelat me|u
oddelnite sektori ili samostojnite stru~ni slu`bi.
Taka na primer, zada~ite od oblasta na tehni~kata za{tita mo`at
organizaciono da se izvr{uvaat od tehni~kiot sektor, a rabotite od oblasta na
higienskata i medicinskata za{tita da se izvr{uvaat vo ramkite na op{tiot
sektor.
- [to se odnesuva do sorabotkata na op{tiot sektor so drugite slu`bi
mo`e da se re~e deka toj e tesno povrzan so site drugi slu`bi vo pretprijatieto.
Toa vsu{nost go nalaga samiot karakter i priroda na rabotite koi toj gi
izvr{uva. Taka, toa se razni zaedni~ki raboti za celoto pretprijatie kako {to e
koristewe razni materijalni prava na rabotnicite, davawe razni izvestuvawa na
vrabotenite, tuma~ewa, upatstva, naredbi, opomeni i sl. Isto taka povrzanosta
e i obratna, a toe e koga op{tiot sektor pribira razni podatoci od op{t karakter
od skoro site drugi slu`bi. Ovie podatoci slu`at za analiza vo samoto
pretprijatie ili im se dostavuvaat na soodvetni ustanovi nadvor od
pretprijatieto kako {to e statisti~ki zavod, socijalno osiguruvawe i dr.

LITERATURA

167
 1. Avramoski M., " Organizacija na turizmot" , FTU- Ohrid, 1999
god.
2. Avramoski M., “ Marketing na golemite manifestacii ”,
Grafotehna, Ki~evo, 1996 god.
3. Avramoski M., " Ekonomika na turizmot ", Institut za istra`uvawe
na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997.
4. Avramoski M.,"Ekonomika na turizmot i ugostitelstvoto", Institut
za istra`uvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997.
5. Avramoski M., " Hotelierstvo- organizacija i tehnika na rabotewe ",
avtorizirani predavawa, FTU-Ohrid, 1999 god.
6. Avramoski M.,“ Marketing strategija vo uslovi na celosno sloboden
pazar “, koaftorstvo so Miladinoski S., Zbornik na trudovi, FTU-Ohrid, 1993
god.
7. Ackoski N., “Ekonomika i organizacija na ugostitelstvo-to”, FTU-
Ohrid, 1995 god.
8. Ackoski N.," Politika za razvoj na turizmot", Fakultet za turizam i
ugostitelstvo, Ohrid, 1996 god.
9.Axi Mitreski Ko~o i Taleska Vera, " Ekonomika na organizaciite na
zdru`en trud" ZUS, Skopje, 1978 god.
10. Beli~anec T. i drugi, “ Komentar na Zakonot za rabotni odnosi so
modeli na akti za negova primena “, Skopje, 1994 god.
11.Bojaxioski Dimitar, " Ekonomika na pretprijatie", Ekonomski
fakultet, Skopje, 1999 god.
12. Vajner Z., “ Principi organizacije i poslovawe preduze}a “,
Zagreb, 1965 god.
13. Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem “, Skopje,
1991 god.
14. Vukoni} B., " Marketing u turizmu", Vjesnik-agencija za
marketing, Zagreb, 1983 god.
15. Ga{parovi} V., " Uvod u ekonomiku i organizaciju proizvodwe",
Informator, Zagreb, 1984 god.
16. Gorupi} D., “ Poslovna politika poduze}a “, Zagreb, 1963 god.
17. Grupa avtori, "Ekonomski leksikon", Savremena administracija,
Beograd, 1975.
18. Grupa avtori, "Ekonomska enciklopedija", Savremena
administracija, Beograd, , 1984.
19. Dautovi} M., “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a “,
Savremena administracija, Beograd, 1965 god.

168
 20. Dejanovi} Petar, " Organizacija savremenog preduze}a", Ibis,
Beograd, 1994 god.
21. De{i} V., “ Metode nau~ne organizacije rada “, Nau~na kwiga,
Beograd, 1966 god.
22. Doroti K. ( Dorothy Cohen), “ Advertising “, John Wiley & Sons,
Inc. N.Y., 1972.
23. Dragi~evi} A. “ Leksikon politi~ke ekonomije “, Informator,
Zagreb, 1983.
24. Edinstvena klasifikacija na dejnostite, Republi~ki zavod za
statistika, Skopje, 1994 god.
25. @aja Marko, " Ekonomika proizvodwe', [kolska kwiga, Zagreb,
1991 god.
26. Zakon za trgovskite dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96.
27. Jaeger A., “ Priru~nik o organizaciji preduze}a “, Zagreb, 1966
god.
28. Ja}oski B., “ Marketing “, NIO Studentski zbor, Skopje , 1979.
29. Jelavi} A. i drugi, " Ekonomika privrednih organizacija",
Informator, Zagreb, 1988 god.
30. Jovanovi} N., " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena
administracija, Beograd, 1972 god.
31. Koba{i} A., Borkovi} V., “ Poslovawe ugostiteqskih poduze}a “,
Dubrovnik, 1993 god.
32. Kolari} Vojislav i dr., " Osnovi organizacije", Rad, Beograd, 1980
god.
33. Komentar na Zakonot za trgovski dru{tva , Agencija Akademik i
Ekonomist , Skopje, 1996 god.
34. Kosar Q., “ Hotelierstvo “, Bawacprint, Beograd, 1993 god.
35. Kosarkoska D., " Smetkovodstvo", FTU, Ohrid, 2000 god.
36. Kosarkoska D., Konten plan, Ohrid, 1999 god.
37. Kosti} @., " Osnovi organizacie rada i sredstava u udru`enom
radu", Beograd , 1983.
38. Kosti} @ivko, " Osnovi organizacije preduze}a ”, Savremena
administracija, Beograd, 1973 god.
39. Kotler P., " Marketing Management- Analysis, Planing and
Control", Prentice Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1967.
40. Kukule~a S., " Ekonomika preduze~a" , Informator, Zagreb, 1968
god.
41. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", kniga prva , vtor del,
principi i rezultati reprodukcije, Savremena administracija, Beograd, 1976
god.

169
 42. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", vtora kniga, Sovremena
administracija i Institut za ekonomska istra`ivawa, Beograd, 1971 god.
43.Kukole~a S. i Stavri} Bo`idar, " Osnovi ekonomike i organizacije
proizvodwe", Savremena administracija, Beograd, 1975 god.
44. Mazi M., “ Ekonomika turizma”, Savremena administracija,
Beograd, 1972 g.
45. Markovi} S. i Z., “Ekonomika turizma”, [kolska kwiga, Zagreb,
1972 g.
46. Milanovi} R., “ Osnovi marketinga “ , Sarajevo, 1975
47. Milisavqevi} M., " Marketing ", Savremena administracija,
Beograd, 1975.
48. Nacionalna klasifikacija na dejnostite, Zavod za statistika na R.
Makedonija, Skopje.
49. Nejkov D., “ Ekonomika i organizacija ugostiteqstva “,
Savremena administracija, Beograd, 1981.
50. Nejkov D., " Politika na razvoj na turizmot vo Jugoslavija",
Univerzitet vo Bitola, Bitola, 1983.
51. Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu", Informator,
Zagreb, 1987.
52.Objasnuvawa kon Nacionalna klasifikacija na dejnostite.
53. Ore{~anin D., “ Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju
“, Beograd, 1957 god.
54. Radunovi} D. i dr., “ Ekonomika preduze}a “, Savremena
administracija, Beograd, 1973.
55. Roko F., “ Osnove tr`i{nog poslovawa “, Informator, Zagreb,
1974 god.
56.Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo,
Skopje, 1991 god.
57. Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija
na pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo,
Skopje, 1992 god.
58. Stefanovi} @., " Teorija organizacije", Nau~na kwiga, Beograd,
1987 god.
59. Sudar J., “ Promotivne aktivnosti “, Informator, Zagreb, 1979 god.
60. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno
delo, Skopje, 1997 god.
61. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno
delo, Skopje, 1991 god.

170
 62. Trajanoski P., “ Ekonomika i organizacija na stokoviot promet “,
ZUS, Skopje, 1978 god.
63. Turk I., “ Ekonomika poduze}a “, 1970 god.
64. Uzunov N., “ Primeneta ekonomija “, Kultura, Skopje, 1975 god.
65. Ustav na R. Makedonija, NIP “ Magazin 21 ”, Skopje, 1991 god.
66. [tambuk M., “ Ekonomika i organizacija u ugostiteqstvu “, [kolska
kniga, Zagreb, 1971.
67. [tambuk M., “ Ugostiteqstvo-ekonomika i organizacija“, [kolska
kniga, Zagreb, 1971 god.

SODR@INA

str.

Predgovor......................................................................................................3

Gl. I. OP[TO ZA NAUKATA ZA ORGANIZACIJA NA

PRETPRIJATIJATA....................................................................5

1. Poim za pretprijatie............................................................................5

171
2. Poim, zada~i i cel na naukata za organizacija na
pretprijatijata.......................................................................................9
3. Razvoj na naukata za organizacija na pretprijatijata................12
4. Podelba na naukata za organizacija na pretprijatijata............19
5. Odnos na naukata za organizacija na pretprijatijata
so drugite nauki..................................................................................20
6. Organizacijata na pretprijatijata kako prakti~na
dejnost....................................................................................................22

GL.II. MAKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA

PRETPRIJATIJATA................................................................24
1. Poim za makro organizacija..............................................................24
2. Vidovi pretprijatija..........................................................................26
a) vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata
reprodukcija....................................................................................27
1. Proizvodni pretprijatija.....................................................27
1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto,
lovot i {umarstvoto........................................................28
1.2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto...................29
1.3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen....................29
1.4. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija........30
1.5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na
energija, gas i voda............................................................32
1.6. Grade`ni pretprijatija..................................................33
1.7. Soobra}ajni pretprijatija.............................................34

1.8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at

proizvodstvo......................................................................35
2. Trgovski pretprijatija..........................................................35
3. Pretprijatija za vr{ewe uslugi..........................................37

b) Vidovi pretprijatija spored goleminata................................38

v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata
za proizvodstvo................................................................................39
g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniot oblik...........39
1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot.........39
2. Oblici na pretprijatija vo makedonskoto
stopanstvo.................................................................................44
2.1. Mal trgovec........................................................................45
2.2. Trgovec poedinec..............................................................46
2.3. Trgovski dru{tva..............................................................47

172
 2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo.......................................47
2.3.2. Komanditno dru{tvo.............................................50
2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost.................52
1. Osnovawe, izmeni i prestanok.....................52
2. Organi na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost.......................................................55
2.3.4.Akcionersko dru{tvo..............................................57
1. Poim i osnovawe na akcionerskoto
dru{tvo..............................................................57
2. Upravuvawe i rakovodewe so
akcionerskoto dru{tvo.................................61
2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii............................64
2.3.6. Povrzani dru{tva..................................................66
2.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i
dru{tva so u~estvo na dr`avata.........................68
2.3.8. Tajno dru{tvo.........................................................70
2.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski
trgovec - poedinec.................................................71

GL.III. MIKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA

PRETPRIJATIETO..................................................................73

1. Organizaciona struktura na pretprijatieto.................................73

1. Sodr`ina na organizacionata struktura..................................73
2. Formirawe na organizacionata struktura...............................75

2. Organizacija na sredstvata na trudot..............................................80

1. Lokacija na pretprijatieto.............................................80
1.1. Zna~ewe na lokacijata...........................................................80
1.2. Faktori na lokacijata...........................................................81
1.2.1. Ekonomski faktori.....................................................82
1.2.2. Neekonomski faktori na lokacijata......................87
1.2.3. Faktori na potesnata lokacija................................88
1.3. Izbor na optimalna lokacija..............................................88
2. Golemina na pretprijatieto.............................................89
2.1. Odreduvawe na goleminata na pretprijatieto................89
2.2. Optimalna golemina na pretprijatieto...........................91
2.3. Faktori koi vlijaat vrz optimalnata golemina.............93
3. Zgradi i drugi grade`ni objekti........................................95
3.1. Izbor na optimalen tip na zgrada......................................95
3.2. Ekonomi~nost na gradbata....................................................97

173
 4. Oprema na pretprijatieto................................................98
4.1. Struktura na opremata..........................................................98
4.2. Izbor i nabavka na opremata...............................................99
4.3. Faktori koi vlijaat vrz iskoristenosta na
kapacitetot na pretprijatieto.........................................100

3. Organizacija na trudot ( rabotnata sila).....................................103

1. Poim i struktura na rabotniot kolektiv.............................103
1.1. Formirawe na rabotniot kolektiv..................................104
1.2. Integracija na rabotniot kolektiv................................106
1.3. Za{tita pri rabota..............................................................107

4.Organizacija na oddelnite funkcii vo pretprijatieto............110

1. Organizacija na upravuvaweto.................................................111
2. Rakovodna funkcija....................................................................113
2.1. Op{to za rakovodnata funkcija.......................................113
2.2. Sistemi, metodi i sredstva na rakovodewe....................114
2.3. Delovna politika na pretprijatieto..............................117
2.4. Proces na donesuvawe odluki............................................122

3. Izvr{ni funkcii........................................................................123

3.1. Stru~ni ( {tabni) funkcii.......................................123

1. Funkcija na planirawe.................................................123
2. Funkcija na priprema....................................................127
3. Organizaciona funkcija...............................................128
4. Funkcija za evidencija..................................................131
5. Analiti~ka funkcija....................................................132
6. Kontrolna funkcija.......................................................136

3.2. Delovni funkcii...........................................................139

1. Organizacija na proizvodnata funkcija.................139
1.1. Priprema na proizvodstvoto.................................140
1.1.1. Organizaciono-tehni~ka orientacija na
proizvodstvoto................................................140
1.1.1.1. Organizacioni tipovi na
proizvodstvo..............................................140
1.1.1.2. Standardizacija i tipizacija na
proizvodstvoto..........................................145
1.1.1.3. Specijalizacija i kooperacija..............148

174
 1.1.2. Tehni~ka priprema na proizvodstvoto......150
1.1.3. Operativna priprema na proizvodstvoto.152
1.1.4. Priprema na rabotnite mesta......................154
1.2. Izvr{uvawe na proizvodstvoto............................156
1.3. Tehni~ka kontrola...................................................158
1.4. Organizaciona postavenost na investici-
onoto odr`uvawe na sredstvata............................159
1.5. Organizaciona {ema na proizvodnata
funkcija.....................................................................160

2. Komercijalna funkcija.................................................162
2.1. Nabavna funkcija.....................................................162
a) Zada~i na nabavkata...........................................162
b) Organizacija na nabavnata slu`ba.................164
2.2. Proda`na funkcija..................................................166
a) Zada~i na proda`nata funkcija......................166
b) Organizacija na proda`nata slu`ba..............171
2.3. Magacinska slu`ba...................................................173
a) Zada~i na magacinskata slu`ba......................173
b) Organizacija na magacinskata slu`ba..........178
2.4. Organizacija na uvozot i izvozot.........................179
2.5. Nadvore{en transport............................................181

3. Organizacija na razvojnata funkcija.......................183

4. Organizacija na smetkovodstveno-finansiskata
funkcija............................................................................187
a) Zada~i na smetkovodstveno-finansiskata
funkcija......................................................................187
b) Organizacija na smetkovodstveno-
finansiskata funkcija............................................189

5. Kadrovska funkcija.......................................................192

6. Slu`ba za op{ti raboti............................................193

a) Zada~i na op{tata slu`ba.......................................193
b) Organizacija na op{tata slu`ba...........................195

Literatura.................................................................................................198
Sodr`ina...................................................................................................202

175
176