ГЛОБАЛИЗАЦИЈА ВО РЕПУБЛИКА

МАКЕДОНИЈА

SODR@INA

 VOVED

 POLITI^KIOT I EKONOMSKIOT RAZVOJ NA

REPUBLIKA MAKEDONJA

 NEKOI AKTUELNOSTI NA STOPANSTVOTO NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

 IZLO@ENOST NA GLOBALIZACIJA

 KORISTENA LITERATURA
 Globalizmot stana klu~en zbor za da se objasnat prirodata i
brzinata na promenite. Toj se razbira kako proces {to gi pridvi`uva
pazarnite i proizvodnite mo`nosti na dr`avite za da stanat raste~ko me|
uzavisni {to e rezultat na novata dinamika na me|unarodnata trgovija na
stoki i uslugi i na tekovite na kapitalot i tehnologijata.

Globalizacijata vo osnova ne pretstavuva samo proda`ba na stoki i

uslugi vo pove}e dr`avi, taa e odlika na primenet proces. Toj vo su{tina e
{irewe na proizvodnite procesi na proizvoditelite od razni strani na
svetot, otvorawe na mnogu aktivnosti {to go sledat proizvodstvoto, kako
{to se finansiite, investiciite, kapitalot, istra`uvaweto, obrazovanieto,
naukata i nau~nite institucii, servisite, marketing i konsalting, kanalite na
distribucija na proizvodite {to poblisku do potro{uva~ite. Vrz osnova na
vakviot pristap. Vo osnova na vakviot pristap globalizmot gi povrzuva
op{testvata, a vo niv i dr`avite.

Globalizacijata na svetskata ekonomija , potprena na tehnolo{kiot

dinamizam e samo patokaz za celosnoto otvorawe na svetot kon novite
karakteristiki za informaciskoto op{testvo. Preskoknuvaweto na vremeto
a so toa i na prostorot , so pomo{ na telekomunikaciskite tehnologii preku
brzite i ednostavno preneseni informacii vo pi{anite i elektronskite
mediumi, ja otvara vizijata koja preto~ena vo strategija za povrzuvawe
na svetot vo globalni ramki, go pravi procesot na globalizacijata lesno
primenliv i ostvarliv.

Globalizacijata kako proces predizvikuva mnogu protivre~nosti i

seriozni problemi vo mnogu nacionalni politiki, me|utoa vo najnovo

2
vreme i naj~esto, se procesuira i se potvrduva kako pozitiven ekonomski
fenomen. Osnovnite pretpostvki, a so toa i osnovnite pri~ini, se vo
raste~ka svetska integracija na proizvodstvoto, na svetskite pazari na
stoka, uslugi, kapital, tehnologii i rabotna sila. Vakviot pristap na site
globalizaciski ostvaruva kvalitetni efekti vrz porastot na ekonomskite
zakonitosti vo se pogolem broj na dr`avi od site kontinenti. Raste~kite
karakteristiki {to gi ostvaruva globalizacijata se potvrduvaat i na
upravuva~kite sistemi, strategii od mikroekonomski i makroekonomski
politiki vo op{testvata koi gi sproveduvaat barawata na globalnata
ekonomija.

Integracijata ja poka`uva goleminata na globalniot pazar i negovata

potreba od povrzuvawe na razli~ni subjekti, institucii, sektori, dejnosti, a
nejzina cel e da odgovori na zgolemente potrebi na globalniot pazar i na
tendenciite za globalizacija na promenite vo op{testvata.

Vakvata povrzanost so raste~kite potrebi i tendencii na

globalizacijata sozdava me|uzavist i upatnost na eden proizvodstven
sektor so drug, na eden pazar so drug. So vakov pristap se zgolemuva
efikasnosta vo razvojot na edna dr`ava, koja stanuva zavisna od
efikasnosta na mre`ata na koja pripa|a i vrskite {to gi gradi so drugite
dr`avi.

POLITI^KIOT I EKONOMSKIOT RAZVOJ NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Procesot na globalizacija ne zavisi od voljata na dr`avite.

Planetarniot proces na globalizacija kontinuirano napreduva, so krupni
~ekori vo osvojuvawe novi prostori i multiplicirawe na akterite.

3
 Malite i srednite dr`avi, vo koi spa|a i Republika Makedonija,
moraat so celosno vnimanie i razbirawe na su{tinata na globalizacijata,
da se opredelat za strategiite - ili }e bidat vnatre vo toj proces i vo nego }
e ja ostvaruvat najgolemata mo`na korist, spored sopstvenata polo`ba i
karakteristikite, ili }e ostanat nadvor od procesot, osudeni na izolacija,
avtarki~nost i dolgoro~no pre`ivuvawe na marginite na razvojot. Vnatre,
vo procesot na globalizacijata, ima mesto samo za sposobnite i
kvalitetnite u~esnici, podgotveni da se borat na me|unarodniot svetski
pazar.
Trendovite na globalizacijata se o~igledno prisutni i vo
Makedonija, a toj proces se odviva i bezrezervno se prifa}a. ^lenstvoto na
Republika Makedonija vo EU i NATO e proces na globalizacija, se
pogolemata `elba za privlekuvawe stranski investicii i u~estvo na
svetskiot pazar, isto taka, e proces na globalizacija.
Republika Makedonija pove}e 15 godini, od denot na
osamostojuvaweto vo 1991 godia, se nao|a vo procesot na tranzicija od
koj nikako da izbega. Celiot proces se odviva{e vo mnogu te{ki uslovi i
pod mnogu te{ki okolnosti, kako politi~ki, taka i ekonomski. Politi~kite
problemi, koi opstojuvaa se do 2001 godina, mnogu pove}e na me|
unarodnata scena, otkolku vnatre{no, imaa dalekuse`ni implikacii za
razvojot na Makedonija.
Kako prvo procesot na priznavawe ne se odviva{e na na~in na koj
sekoja dr`ava go ima spored va`e~koto me|unarodno pravo. Vtorata
politi~ka pri~ina koja e tesno povrzana so prvata, se odnesuva na
problemot koj opstojuva do den-denes, a se odnesuva na priemot na
Republika Makedonija vo ON vo maj 1992 godina pod privremenata
referenca "Porane{na jugoslovenska republika Makedonija" kako
zasluga na Grcija. Kako treta politi~ka pri~ina mo`e da se navede
embargoto na ON kon na{iot severen sosed vo periodot od 1992 do 1995

4
godina, za vreme na gra|anskata vojna na prostorite na porane{na
Jugoslavija. Kako ~etvrta i posledna politi~ka pri~ina mo`e da se navede
begalskata kriza od Kosovo vo 1999 godina, kako i {est mese~niot
vnatre{en konflikt za vreme na 2001 godina, {to seriozno ja naru{i i
zagrozi vnatre{nata stabilnost na RM.
[to se odnesuva do ekonomskite pri~ini, makroekonomskite uslovi,
nasledeni po raspadot na Jugoslavija, za Makedonija bea isklu~itelno
nepovolni. Kako prvo, postoe{e negativna stapka na porast na BDP,
visoka stapka na inflacija, visoka stapka na nevrabotenost i relativno
golem vnatre{en i nadvore{en dolg.
No, i pokraj nepovolnite uslovi na makedonskata ekonomija vo
periodot na tranzicijata, sepak prezemeni se reformi vo nekoi segmenti,
{to davaat mo`nost za natamo{en porast.
Vtoro, stabilnosta na cenite i nepromenliviot odnos so stranskite
valuti se pozitivni pove}e od 10 godini, {to ne e slu~aj so porastot na
vkupnoto proizvodstvo (BDP), koj se odviva osobeno bavno, dodeka
nevrabotenosta ostanuva visoka.
Treto, RM od periodot na osamostojuvawe sozdade funkcionalni
institucii koi na gra|anite im gi dava potrebnite uslugi, za ~ija zasluga EU
denes gleda vo RM kandidat za ~lenstvo, dodeluvaj}i go statusot vo
dekemvri 2005 godina, {to se dol`i na kapacitetot za sproveduvawe
reformski politiki.
Spored toa, niskata globaliziranost go ograni~uva nivoto na
konkurencija na doma{niot pazar. Pri~inite za vakvite posledici mo`eme
da barame vo:
 Monopoliziranosta na doma{niot pazar;
 Ograni~enata aktivnost vo izvozot;
 Naso~uvaweto so nadvore{nite barieri.

5
NEKOI AKTUELNOSTI NA STOPANSTVOTO NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA

Nadvore{nata trgovija i globalizacijata

Premalata globaliziranost {to se zabele`uva vo niskiot odnos me|u

BDP i nadvore{nata trgovija, maliot obem na SDI i niskoto nivo na
integriranost vo svetskiot pazar, pretstavuva pre~ka za ponatamo{niot
ekonoski razvoj na RM. Niskoto nivo na nadvore{nata trgovija
pridonesuva za nedovolna konkurentnost na makedonskite proizvodi,
pasivnost na firmite i na~inot na nivno upravuvawe, nedovolnata
podgotvenost na firmite za borba na svetskiot pazar. Kako pri~ina za
vakviot odnos me|u globalizacijata na makedonskata ekonomija i
nejzinite rezultati, mo`e da gi navedeme:
Monopoliranosta na doma{niot pazar koj doveduva do
neprofitabilnost na izvozot, poradi otsustvo na pritisok od
doma{nite konkurenti;
Poseduvaweto izvozni kapaciteti za koi konkurencijata na
svetskiot pazar e ogromna (tekstil, ~evli itn);
Naso~uvaweto so golemite nadvore{ni barieri - EU
obezbeduva preferencijalen pristap do nejziniot pazar, a RM
ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija (DST) so golem
broj sosedni dr`avi. Stapuvaweto vo sila na ovie dogovori ne
predizvika osobena reakcija od strana na pazarot.

6
 Poradi toa, potrebno e unapreduvawe na globaliziranosta preku
namaluvawe na pre~kite za trgovija, vklu~uvaj}i gi carinskite i
administrativnite pre~ki, kakoi pre~kite od nedovolna informiranost, so
{to }e se zajakne mikroekonomskata globalna konkurentnost na RM.

Liberalizacija na nadvore{no-trgovskata razmena

Dinamkata na liberalizacijata ne be{e soodvetna so dinamikata na

podgotvenosta na makedonskite subjekti da bidat konkurentni so
proizvodite na dr`avite so koi se potpi{aa dogovori za slobodna trgovija.
Taa disproporcija dovede do gubewe, ne samo na regionalniot pazar, tuku
i na doma{niot pazar. Soo~eni so daleku povisokiot stepen na
konkurencija i vo otsustvo na investicii za razvoj, ekonomskata politika i
poddr{ka, izminatite godini bea godini na opstojuvawe i zakrepnuvawe.
So ogled na posledicite od globalizacijata se nalo`uva potrebata
preku celosen pristap da se utvrdi mestoto na RM vo globalnata
ekonomija, kako i utvrduvawe na paket reformi vo ekonomskiot i
politi~kiot sistem so cel jaknewe na konkurentskata sposobnost. Vtor
prioritet e poaktivna borba protiv korupcijata i namaluvawe na sivata
ekonomija, koi se dlaboko navlezeni vo op{testvoto na RM. Tretiot
prioritet se odnesuva na reformite na dano~nata politika i izmeni vo
buxetot, po osnova na vkupnite prihodi i rashodi. ^etvrtiot prioritet e
iskoristuvawe na pridobivkite od ~lenstvoto vo CEFTA, {to ja
zgolemuvaat liberalizacijata na pazarot, kako i izedna~uvawe na uslovite
za proizvodstvo. Pokraj intenzitetot na harmonizacija na doma{nto
zakonodavstvo, so ona na EU, pettiot prioritet nalo`uva primena na
zakonskite odredbi, kako i usvojuvawe na zakonski i podzakonski akti i
sozdavawe institucii za soodvetna implementacija.

7
 Stranskite investicii i globalizacijata

Nema podobar i poefikasen na~in za vklu~uvawe na RM vo

svetskata trgovija od na~inot na privlekuvawe na stranski investicii, koi
garantiraa dinami~en ekonomski porast. Vo momentov, RM e edna od
dr`avite {to imaat najniski prilivi na stranski vlo`uvawa vo konkurencija
na tranziciskite ekonomii.
Rm gi ima kapacitetite za privlekuvawe na interesot na stranskite
firmi, no rabotata {to pretstoi se odnesuva na kreirawe politiki i institucii
za da se zabele`i makedonskiot pazar. Kako osbeno interesni oblasti za
stranskite investiori, koi se od osobeno zna~ewe za makedonskata
ekonomija, novo momentov se soo~uvaat so pogolemi te{kotii, se
proizvodstvoto na tutun i vino, bankarstvto i drugite finansiski uslugi,
`elezoto i ~elikot, hemiskite proizvodi, oboenite metali, tekstilot i
oblekata.
Ne pomalku va`no,e toa {to stranskite investitori imaat potreba od
biznis klima, zasnovana na transparentnost, vladeewe na pravoto i
izvr{uvawe na dogovorite. O~igledna pre~ka za vlez na investicii ve}e
podolg period e percepijata na visoko nivo na korupcija {to sozdava
nepovolna biznis klima. Reformite vo delot na privatizacijata i
korporativnoto upravuvawe treba da bidat dizajnirani vo nasoka na iznao|
awe stranski investitori.

Dvi`eweto na kapitalot i globalizacijata

Makedonija pretstavuva dr`ava {to ne e celosno liberalizirana vo

odnos na dvi`eweto na kapitalot, poradi nemo`nosta od postignuvawe
ekonomski porast vrz osnova na vnatre{nite za{tedi i akumulacija na
kapital i vo narednite godini (po mo`nost od 3 do 5 godini) e potrebna

8
celosna liberalizacija na kapitalot. Nedovolnata zastapenost na stranski
banki vo RM e pri~ina za nerazvienost na bankarskiot sektor, koj se u{te
odr`uva visoki kamati, {to nemo`e da se smeta za neotvorenost na
doma{niot pazar za stranskite konkurenti.
Vo narednite godini, so pravo mo`eme da se nadevame deka RM se
pove}e }e se integrira vo svetskata ekonomija i se pove}e }e se izlo`uva
na globalizacija i liberalizacija. Vrz osnova na perspektivite za ~lenstvo
vo EU i `elbata za ekonomski porast na nivo na drugite dr`avi od
centralna i isto~na Evropa, koi se vo EU od 2004 godina, potrebno e
namaluvawe na najnizok mo`en stepen na nadvore{no trgovskite barieri i
radikalno otvarawe na doma{nata ekonomija i na pazarite. Za taa cel, bi
bilo pogre{no dokolku se voveduvaat distorzivni carini, a ne treba nitu da
se koristat necarinski barierii treba da se odr`at vo kontinuitet niskite i
osobeno ramnite carinski stapki. Intenziviraweto na RM vo svetskata
ekonomija e od osobena va`nost za postignuvawe na ekonomski porast, a
so ogled na zna~eweto {to se pridava na ~lenstvo vo EU, toa pretstavuva
i stolb na idnite nade`i.

IZLO@ENOST NA GLOBALIZACIJA

Podobruvawe na trgovskata integracija

Celosno iskoristuvawe na mo`nostite za izvoz preku dogovorite za

slobodna trgovija:
 Dogovorawe za namluvawe na carinskite barieri,
nametnati od strana na regionalnite trgovski partneri, preku
pogolema liberalizacija ne samo na trgovijata so stoki tuku

9
 i na trgovijata so uslugi. Zakonskite i podzakonskite akti
mo`at pozitivno da pridonesat za da ne se odvra}aat
doma{nite formi od vospostavuvawe strategiski sojuzi;
 Propi{uvawe na kumilativnite pravila za poteklo na
stokite, so cel da se izbegne prenaso~uvawe na trgovijata
poradi razli~no nivo na nadvore{na za{tita. Potrebno e da
se obezbedat pravila za kumulacija na potekloto, kontrola
na kvalitetot, akreditacija, kako i podobruvawe na
inspekciskite slu`bi;
 Dopolnuvawe na Dogovorite za slobodna trgovija za
liberalizacija na trgovijata so uslugi {to se odnesuvaat na
sposobnosta na doma{nite banki za konkurentnost preku
priliv na stranski firmi, zajaknuvawe i podobruvawe na
turizmot i turisti~kite kapaciteti, ekspanzija i raspolagawe
na visoko kvalitetni medicinski uslugi za strancite, biznis
uslugi za koi e potreben izbor na obrazoven kadar, koj
zboruva stranski jazici, transportni uslugi preku
olesnuvawe na pregovorite za pristap do zaedni~kiot pazar,
razvoj na revizorskite uslugi so koj }e se zgolemi
kredibilitetot na doma{nite firmi;
 Sozdavawe na efektivni mehanizmi za re{avawe na
trgovskite sporovi preku revidirawe ili izmena na
postoe~kite regulativi, dokolku e potrebno. Alternativno
re{enie za re{avawe na sporovite e ednostavno, bidej}i e
vo ramkite na STO, ~ii ~lenki se i dr`avite-~lenki na DTS.
Zgolemeno kreditirawe na izvozot, promovirawe na osiguruvawe
na izvozot, namaluvawe na administrativnite pre~ki za nadvore{na
trgovija, namaluvawe na carinskite proceduri i pobrzo zavr{uvawe na
formalnostite za firmite {to se zanimavaat so nadvore{na trgovija.

10
 Vlo`uvawe vo fizi~kata infrastruktura za me|unaroden transport za
nejzina funkcionalnost i efikasnost.
Garantirawe na perdvidlivo, transparentno i brzo preminuvawe na
granicite, so {to nema da se zgolemuvaat i taka golemite tro{oci, na koi
mo`at da se dodadat i odlo`enite grani~ni premini, skapi administrativni
proceduri
Zajaknuvawe na komercijalnata diplomatija - promocija na
trgovijata i na stranskite direktni investicii kako najdobar na~in za
u~estvo na RM na globalnite finansiski pazari.

Zgolemuvawe na mobilnosta na kapitalot

Brza liberalizacija na kapitalnata smetka na bilansot na pla}awa na

sreden rok:
pottiknuvawe na stranska konkurencija vo bankarskiot
sektor, preku pottiknuvawe na vlez na stranski banki, {to }e
dovede do pogolema raznovidnost na bankarski uslugi i
pogolema konkurencija. Pazarot za stranski banki treba da
bide pod mnogu liberalni uslovi, {to }e ovozmo`i vlez na
golemi i sredni banki od EU, SAD i OECD;
Pogolema prepoznatlivost na Makedonija na globalnite
pazari, preku zgolemuvawe na imixot i uspe{niot marketing
na stranskite finansiski pazari, so {to }e se zgolemi
konkurentnosta i }e pridonese do privlekuvawe kapital i
priliv na stranski direktni investicii;
Postepeno ubla`uvawe na ograni~uvawata za dolgoro~ni
portfolio investicii vo stranstvo, kako i kratkoro~ni i
visoko{pekulativni portfolio investicii.

11
 Prenos na znaewa

Zgolemuvawe na mobilnosta na studentite, vo soglasnost so

Bolowskiot proces, kade {to RM e ~lenka od 2003 godina. Seto toa }e se
postigne dokolku postoi osiguruvawe na kvalitetot, akreditacija i
priznavawe na diplomite, revizija na sertifikacijata i priznavawe na
stranskite diplomi i krediti. So cel da se odgovori na predizvikot na
globalizacija, vo obrazovanieto e potrebno i zajaknuvawe na sorabotkata
me|u visokoobrazovnite institucii, uspe{no zavr{uvawe na evropskiot
kredit transfer sistem, kako i voveduvawe na faklutativni kursevi
Zgolemuvawe na u~estvoto na akademskata zaednica vo me|
unarodni istra`uva~ki mre`i, preku finansiski srestva za istra`uva~ka
dejnost, unapreduvawe na opremata, {to }e dovede do originalni
istra`uvawa.

KORISTENA LITERATURA

12
 Globalizacija, Prof. D-r. Mirko Tripunoski. Skopje 2007

 Me|unarodno javno pravo, Prof.d-r. Qubomir Fr~kovski,

Skopje 1995

 The Global Technology Revolution, Anton S. Fhilip

13