JEZIK

IN

SLOVSTVO
letnik XVI - leto 1970/71 - t. 4

Jezik in slovstvo
Letnik XVI. tevilka 4
Ljubljana, januar 1970/71
asopis izhaja od oktobra do maja (8 tevilk)
Izdaja ga Slavistino drutvo Slovenije v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik Franc Jakopin, Ljubljana, Akereva 12
Uredniki odbor: Milan Dolgan (metodika), Franc Jakopin (jezikoslovje), Matja Kraoci
(slovstvena zgodovina)
Tehnini urednik: Ivo Graul
Tiska Cetis, graiino podjetje Celje
Opremila in. arh. Dora Vodopivec
Naroila sprejema urednitvo JiS, Ljubljana, Akereva 12
Tekoi raun pri SDK 501-8-4
Letna naronina 20. din, polletna 10. din, posamezna tevilka 2,50 din
Za dijake, ki dobivajo revijo pri poverjeniku, 10. din
Za tujino celoletna naronina 40. din
Rokopise poiljajte na naslov: Urednitvo JiS, Ljubljana, Akereva 12

Vsebina etrte tevilke

Razprave in lanki
81
94
96
100
107
109
110
112
113

Boris Paternu Jenkova filozofska lirika

France Bezlaj Glagolski derivati -igati, -agati
Joe Stabej Iz zgodovine slovenskega besedja
Drago Sega Razvojna pot slovenske poezije od prvih zaetkov do Preerna
Milan Dolgan O zvrsteh tiva
Berta Golob Nareki
Ivanka Arzenek Popravljanje domaih nalog nekoliko drugae...
Aleksander Skaza Nikolaj Fjodorovi Preobraenski
Vafrosiav Kaleni Mate Hraste

Zapiski, ocene in poroila

114 Martina Oroen Poljska knjiga o vpraanjih splonega jezikoslovja
117 Janez Rotar Preporodovca in kladivarja Jua Kozaka
kulturna in narodna koncepcija, izpovedana v literarnem pismu
o Gospodinu Franju
120 Dragi tefanija O tretjem pravopisju makedonskega knjinega jezika
121 M. Groelj Preernov grki citat
122 Marja Bornik Nekaj razmiljanj ob Majcnovi smrti
123 Bralko Kreit Plenum Mednarodnega slavistinega komiteja v Helsinkih
126 F. Jakopin Poletni seminar slovenskega jezika, literature
in kulture za tuje slaviste
128 Popravek

Vpraali ste
4/3
4/3
4/3

Janez Keber Priimek Jonke

A. Z. Ali so avtomobili iva bitja?
Joe Toporii Kategorija ivosti v slovenskem knjinem jeziku

Boris Paternu
Filozofska fakulteta

Ljubljana

JENKOVA

FILOZOFSKA

LIRIKA*

Med najbolj razsena, hkrati pa najmanj raziskana podroja J e n k o v e g a pesni

tva sodi njegova filozofsko refleksivna lirika. Prezrl jo je e Josip Stritar, ko
je zapisal: Jenku ni bilo dano pogledati v rne globoine lovekega ivljenja,
lovekega srca. Sreni J e n k o ! ' Za nas pa je ta lirika zanimiva iz ve razlogov.
Prvi zato, ker ob njej lahko razberemo tista daljnosena dogajanja v J e n k o
vem miselnem odnosu do ivljenja in sveta, ki nam pomagajo pojasniti nastanek
njegove moderne lirike. Drugi pa je J e n k o v a refleksija pomembna tudi sama
po sebi, ne glede n a svojo dokumentarno ali pojasnjevalno mo. Pomeni nam
re prvi prodor postklasine filozofske misli v slovensko pesnitvo. Natanneje:
pomeni prodor skrajno gibljive, v protislovja odprte in notranje do kraja vzne
mirjene zavesti o bivanju v samo sredie pesnikega snovanja. Zaenja torej
proces, ki v nai liriki e danes ni konan.
Ce se ozremo na ta del J e n k o v e g a pesnitva, opazimo najprej skoraj nepre
gledno mnoico zdaj bolj zdaj manj doreenih misli, spoznanj ali vpraanj o
bistvu lovekovega ivljenja. Te refleksije so glede na zunanjo tematiko zelo
mnogovrstne: vasih se dre ljubezni, drugi spregovorijo o naravi, nato o zgo
dovini, pa spet o moi in nemoi lovekega duha in tako naprej. Poleg tega so
glede na svojo osnovno idejno naravnanost mono razline in v e s m e m e , veli
kokrat si oporekajo, vasih vse do popolnega nasprotovanja.
Tako nas ele pozorno opazovanje, odbiranje in usklajevanje pojavov posto
poma privede od razmetanega in razlomljenega mozaika refleksij do itljivih
globinskih obrisov pesnikovega nazora. Ti obrisi se pokaejo ele potem, ko
odkrijemo pesnikove glavne miselne poloaje in njihove zveze. To pomeni:
najprej je treba ugotoviti odloilne filozofsko situacijske kroge, v katerih ivi in
iz katerih reflektira J e n k o v a misel; zatem odkriti notranja razmerja teh situ
acij skih krogov in zartati njihovo slojevitost oziroma stratigrafijo. Naposled
p a je neogibno, da poskuamo doloiti e poloaj, ki ga ima J e n k o v a filozofska
misel glede na vidneje tokove evropske filozofije 19. stoletja, in presoditi, ko
liko in kje je utegnila biti odvisna od njih.
1
Prvi, najvidneji in tematsko najobseneji situacijski krog, iz katerega poganja
e J e n k o v a najzgodneja refleksija in se tudi pozneje vedno znova vraa vanj,
polni spoznanje oziroma zavest minevanja, le petoolski Sonet (1851) nosi v sebi
poudarjen obutek, da ivljenje hitro premine.^ Misel n a neogibno minljivost
postane zatem najbolj pogostna vsebina J e n k o v e refleksije in see ez vsa te Z a r a d i s t r o k o v n e a k t u a l n o s t i p o n a t i s k u j e m o t o r a z p r a v o , k i j e s i c e r izla v n e k o l i k o
K r a n j s k e m z b o r n i k u 1970.
' J o s i p S t r i t a r , S i m o n J e n k o (Zvon 1870), S t r i t a r j e v o ZD VI, 102.
= S o n e t (dat. 1851), J e n k o v o ZD II 143.

tee

dosegljivem

matska obmoja njegove lirike. Ta misel je pri njem p r a v z a p r a v vedno budna

in nenehoma na prei. Najde si pot in pristop v vsako doivljajsko snov, pa naj
b o to mladost ali ljubezen, radost ali lepota, n a r a v a ali zgodovina, dejanja lo
vekih rok ali duha. Skorajda ni predmeta, ki se ga ne bi polastila. Skratka, mi
sel o nenehnem spreminjanju in minevanju stvari, ki je bila v Preernovem
pesnitvu e obrobna, eprav e opazno prisotna, se pri J e n k u pomakne v samo
jedro zavesti in postane tako reko sredina optika njegovega gledanja v svet.
V vajevski pesmi Mladeni in potok najdemo tele stihe:
Oh stalnosti nima, kar krije nebo,
tak potok in lovek, tak roe veno;
in celo ivljenje le kratko trpi,
in celo ivljenje nek'tere le dni P
Razumljivo je, da je pri vsem tem zelo vidno tematsko mesto dobila smrt. Raz
meroma pogosto jo sreujemo e v zgodnjih refleksijah, eprav sprva e kot
spremljajoi ali vzporedni motiv. Leta 1853 jo najdemo e kot vodilni idejni
refren dalje miselne pesmi asi in lovek.* Kmalu potem pa se osamosvoji v
docela samostojen motiv in zavest o smrti postane nekajkrat v r h o v n a zavest,
skozi katero pesnik doivlja sebe in premeri loveko ivljenje sploh.* V pesmi
Na grobeh (1854) posee doivetje lovekovega konca v dno J e n k o v e zavesti
in j o e vidno premakne v smer iracionalne pretresenosti. Njegova misel tokrat
zatrepeta n a mejni ostrini nagonskega strahu, upora in obupa. Pogled n a po
slednje lovekovo prebivalie se kona takole;
Pogledal sem v jamo nedavno skopano,
est evljev globoko, tri evlje iroko,
pogledal sem v postelj loveku postlano,
ki meja je mislim leteim visoko.

Glasove bridke je srce zdihovalo,

roke so se s silo na prsih sklenile,
trohljivosti grozno zaklical sem hvalo,
da jek so zamolkel dajale gomile.

Motiv in jezikovna formulacija tokrat e drsita v iracionalni paradoks.*

Toda memento mori pri J e n k u n e lebdi samo nad lovekovim osebnim ivlje
njem. Zakonu neizprosnega iznievanja so podvrena tudi dela lovekovega
u m a in lovekih rok.'' Motiv je najbolj isto izoblikovan v sedmem obrazu
Zelen mah obraa:
Zelen mah obraa
zruene zidove,
veter skoznje diha
alostne glasove.
In ivljenje
ki tak hitro
aV so same
Sanje

Povej, razvalina,
v soncu zatemnela!
Kaj je mo loveka,
kaj so njena dela?
nae,
tee,
sanje?
jek mi ree.

Tu je J e n k o e dale onstran Preernove, ob Korytkovi smrti izpovedane racionalistine v e r e v venost lovekovega dela, opravljenega za lovetvo; pa tudi
dale od podobne A k e r e v e misli: v delih svojih ivel sam bo veno.* Uni
'

'

M l a d e n i in p o t o k , ZD II, 13.
C a s i in l o v e k (dat. 1853), ZD II, 149.
N a g r o b e h (dat. 1854), ZD I, 84; S m r t (dat. 1855), ZD 11, 165.
v z g o d n e j i v a r i a n t i j e n a m e s t o b e s e d e zaklical s t a l a e m n o g o i z r a z i t e j a zatulil (ZD I, 263).
N a K a m n i k e m g r a d u , ZD 11, 147; N a g r o b e h , ZD I, 84; Z e l e n m a h o b r a a ( O b r a z V I I ) , ZD I, 5 1 .
Der M e n s c h m u s s u n t e r g e h e n , P r e e r n o v o ZD II, 124; C a s a n e s m r t n o s t i , A k e r e v o ZD I, 50

enju v asu je podvrgel vse loveke stvari sploh. Beseda as s pomenom

minevanja in odhajanja v ni je pri njem n e n a v a d n o pogostna (npr. asa kolo,
asa ost, rui as, kaj beseda as pomeni). 2 e v vajevskih proznih rtah
je zapisal tole znailno misel: Ko lovek misli, da se mu vse klanja, mu vendar
e nekdo zapoveduje, in ta n e k d o je as.'
J e n k o v o spoznanje pa se ni ustavilo zgolj ob smrti kot gospodarju vsake lo
v e k e usode niti ob postopnem unienju in pozabi lovekih del. Procesu stal
n e g a in sprotnega minevanja je podvrgel lovekovo ivo duevnost, podvrgel
ji je svoja in tuja ustvena doivetja ter stanja. N a lastno ljubezen ali boleino
ali radost ali upanje nenadoma pogleda kot na nekaj, k a r je prav tako zapisano
naglemu spreminjanju in sprotnemu ugaanju. Temu spoznanju je posvetil po
sebno pesem Sprememba in pojav opisal takole:
Hitro obraa se asa kolo,
nai duhovi z njim se vrtijo,
dan na dan sebe same menijo,
sami ne znajo, zakaj in kako.

Tugi arei me dala v

dala me srea vodnici
zopet pihljaje nada me
njeno hladilno okuam

oblast,
je slabi;
vabi,
e slast.

Miru odpira se prazno srce,

rane zastarane sasoma celi,
v jasni prihodnosti tono veseli
gine iz srca ognjeno morje.^"
Tak prenos dialektike minevanja na vsakdanjo lovekovo izkunjo je imel dalj
nosene miselne in psiholoke posledice. Zavest n e n e h n e g a in sprotnega mine
vanja vseh stvari (izraz uporablja v Posavskih glasovih) je na iroko odprla
v r a t a relativizmu in skepticizmu, v skrajnem primeru pa tudi agnosticizmu, kot
kaejo sklepni stihi prve kitice n a v e d e n e pesmi. Praktino to pomeni: srea ali
radost je lahko samo trenutna, saj je omejena z zavestjo o njenem neogibnem
koncu. Torej ni nikdar sama, marve je vedno odprta v tesnobo. In p r a v tako
je z ljubeznijo, upanjem ali mojo in ni drugae z boleino, trpljenjem ali obu
pom. Vsem tem in takim doivetjem je e sproti sojeno, da ugaajo v mir praz
note in pozabe. Ironija in sarkazem, h katerima je bil J e n k o vse ivljenje tako
mono nagnjen, sta samo druga stran iste zavesti.
Skratka, prvi in e v J e n k o v i mladosti nadvse odloilen miselni krog kae na
vzven zaostreno tezo o stalnem minevanju in smrti vsega obstojeega, navznoter
pa se polni z relativizmom in skepticizmom." Kolikor bolj se stopnjujejo vse te
lastnosti, toliko manj prostora ostaja za klasino, racionalno trdno miselno zgrad
bo v svetu in lovekovem bivanju, in toliko bolj stopa v ospredje izkunja in
filozofija trenutka kot spoznanje edine oprijemljive resninosti v iznievalnem
begu asa. Ni nakljuje, da se e v J e n k o v i dijaki liriki zane oglaati pojem
trenutka, ki bo kasneje zavzel ve p r o s t o r a . T i in taki premiki seveda niso
mogli ostati brez posledic tudi za sistem pesnikovega izraanja, za njegov slog.
Poreklo opisane plasti J e n k o v e refleksivne lirike bo treba iskati v ve smereh.
Neutajljiv je v njej najprej stari, tradicionalni tok verske, filozofske in pesnike
ideje o minljivosti vsega lovekega. Ta miselni tok je nanj posebno vidno delo r t e , ZD II, 201.
" S p r e m e m b a (dat. 1854), ZD I, 82.
" O skepsi kot temeljni prvini J e n k o v e g a s v e t o v n e g a nazora j e p r v a razpravljala Marja Bornikova (Pregled
s l o v e n s k e g a s l o v s t v a , 1948, s. 47).

val s svojo elegino varianto, kakrno je mono razvila evropska pesnika predromantika in romantika. Zatem ni mogoe prezreti naslednje in usodneje stop
nje evropskega vpliva, namre dotoka heglovske filozofske dialektike. Ta je v
Jenku, ki je bil po prievanju sodobnikov e po naravi nagnjen k izredno dina
minemu miljenju, pomagala izostriti dialektino optiko in radikalizirati nje
govo zavest m i n e v a n j a . T o d a on ne ostane pri tem. Oddalji se tako od tradicio
nalne kranske kot od heglovske metafizine osmislitve minevanja. Misel n a
smrt ga pusti samega v tesnobi grozljive nezadoenosti. In treba je upotevati
e neko dejstvo, ki problemu dodaja nove razsenosti. Dialektiko porajanja in
minevanja J e n k o skoraj vedno ponazarja s pojavi v naravi. Vendar pri tem
ne gre samo za slogovno oziroma metaforino sredstvo. Z empirinimi zakoni, ki
vladajo v naravi, primerja, potrjuje in utemeljuje poglavitne zadeve loveko
v e g a telesnega in duhovnega bivanja vse od ljubezni pa do n e e n a k e g a boja za
obstanek in smrti, kar kaejo predvsem Obrazi.^* Govorimo torej lahko o dialek
tiki, ki iz heglovskega metafizinega obmoja prestopa e v empirini pozitivi
zem 19. stoletja.
Toda vmes je e en len, ki ga ne kae prezreti. J e n k o v a zavest minevanja se je
na tej poti od metafizike k empirizmu presenetljivo mono pribliala Schopenhauerju, v vsebini in formulaciji. Med poglavitne utemeljitve svoje filozofije je
Schopenhauer uvrstil tudi naelo minevanja in to naelo radikaliziral do skrajne
mere. Pojmu existentia fluxa je podvrgel prav vse, kar ivi. V njegovem glav
nem delu Die Welt als Wille und Vorstellung lahko beremo; Njegovo (tj. love
kovo) bivanje je samo v sedanjosti, katere neustaljivi beg v preteklost je stalno
prehajanje v smrt, je nenehno umiranje . . . zato mu po pameti mora biti vseeno,
ali je bila vsebina te preteklosti muka ali uitek . . . Tudi e gledamo pojav s
telesne strani, nam postane oitno, da je naa hoja naprej samo zadrevano pa
danje, da je ivljenje naega telesa le pridrano umiranje, stalno odlaana smrt;
konno je tudi ivahnost naega duha le odloeno d o l g o a s j e . V pesmi Spre
memba se je J e n k o v a misel o minevanju in ugaanju vedrih pa tudi mranih
ustev v neogibno notranjo praznoto n e n a v a d n o mono pribliala prav takemu
spoznanju. V literarno privlanejem delu Parerga in Paralipomena (1851) Scho
penhauer nadaljuje omenjeno misel; Vse, kar je, je v naslednjem hipu e bilo . . .
Nae bivanje nima nobenih tal, kamor bi stopilo razen odtekajoe sedanjosti.
Zato je bistvena oblika bivanja trajno gibanje brez monosti, da bi dosegli mir,
h kateremu stalno hoemo. Podobno je dirjanju tekaa navzdol, saj bi moral
pasti, e bi se u s t a v i l . . . V takem svetu, kjer ni mogoa nobena stabilnost, no
beno trajneje stanje in je vse v neprestanem vrtinenju in spreminjanju . . .
si ne moremo zamisliti nikakrne sree . . , Nae in vseh ivali bivanje ni ni
trdnega . .., je samo existentia Iluxa, ki obstaja edinole v s p r e m i n j a n j u . .
" P o d m i l i m n e b o m (dat. 1854), ZD I, 183.
" F r a n L e v e p o r o a : . . . p o s e b n o s t J e n k o v a b i l a j e n j e g o v a dialektika.
J e n k o je neizmerno hitro, bistro
in l o g i k o mislil. T a k o j j e n a s p r o t n i k a z g r a b i l za b e s e d o , zael g a j e p r a v p o S o k r a t o v o p r i j e m a t i in p e s t i l
ga j e , d o k l e r g a n i p o p o l n o m a u g n a i . Z a t e g a d e l j d i j a k i filistri in n i e v e d c i z njim n i s o m o g l i i z h a j a t i :
b o l j i d i j a k i so g a u p o t e v a l i ter i m e n o v a l i so ga, ta pametni
Jenko . . . Njegovi dijalektiki prva pomonika
s t a b i l a s a r k a z e m in i r o n i j a (Zvon 1879, 372).
^* J u n i v e t e r d i e ; Z i d a d r o b n a m r a v l j a ; Naj v s o s v o j o s i l o ; Ko j e s o n c e v s t a l o ; Z g l a s n i m u m o m s k o r a j
(ZD I, 4958).
'= D i e W e l t als W i l l e u n d V o r s t e l l u n g , S c h o p , s m t l i c h e W e r k e , Leipzig 1922-23, Bd 1, s t r . 53738.
" P a r e r g a u n d P a r a l i p o m e n a , S c h o p . s m t l . W . , S t u t t g a r t 1893-96, Bd. 10, 26975.

Tako se n a m e v prvem idejnem krogu J e n k o v e miselne pesmi pokaejo obrisi

ve razlinih filozofskih ravni, v katere bo potrebno zartati njegovo antropo
logijo.
2
Drugi situacijski krog J e n k o v e refleksije bi lahko imenovali zavest
duhovnega
obstajanja. Seveda s pridrkom, da tej pesnikovi zavesti dopustimo zelo iroke
in gibljive monosti. Ta krog pesnikovega miselnega poloaja je v tesni zvezi
s prejnjim in j e v njem utemeljen. Saj nastaja kot opozicija, in sicer v pokonno
smer obrnjena opozicija razkrajajoi se zavesti minevanja in dvoma. Pojavi se
prav tako e med zgodnjimi miselnimi pesmimi, v e n d a r ne tako zgodaj in n e
tako pogostoma, uspeneji doseki pa se pokaejo nekoliko pozneje.''
Prvi dokument J e n k o v e g a miselnega zagona v nadtvarni svet je pesem Ptici
(1853).'* S simbolom ptice, ki plava vse vije in vije v daljave neba, dovolj
razlono izpoveduje svojo voljo k zanosnemu, daljnovidnemu in istemu bivanju
v viavah duha, dale nad mrakovi niav. Odlepiti se od sveta pritline stvar
nosti in vezanosti je poglavitna elja priujoe izpovedi. Vendar ta elja ni
brez motenj. Premagovati mora notranji ugovor, ki je predvsem strah pred da
ljavami in izgubljenostjo.
Pazljiveji tudij nadaljnjega gradiva pokae, da je J e n k o svoja spiritualistina
iskanja n a r a v n a v a l v razline smeri. Ena od teh kae sprva e k tradicionalnemu
kranstvu. Sem je treba uvrstiti predvsem refleksiji Angel tonih (1853) in
lovek (1854)." Prvo besedilo, ki ima sicer dokaj iste poetine stilizme, je vkle
njeno v naslednjo pomiritveno monost:
Ko obide stiah duha,
angel stopi iz neba ...

upu srce se odpre,

duh otoni zjasni se.

V drugi pesmi lovek gre avtor znatno dlje. lovekove duhovne vzpone in
padce, odtujevanja in vraanja k viru svoje bitnosti poskua zamejiti v varen
obrazec kranskega mita o lovekovem stvarjenju, padcu in odreitvi, ki mu
jo naposled prinese sin Oetov. Toda izrazito neoseben, konvencionalno go
vorniki slog in togi metrum priata, da mu ta smer, ki se zatem res porazgubi,
ni bila ve zadostna. Intimneji dvom vanjo je s polno lirsko mojo zapisan v
znanem estem obrazu Z glasnim umom s kora.^"
Mnogo bolj vidna, pristna in v splonem izrazno bogateja postajajo J e n k o v a du
hovna iskanja tedaj, ko se odmaknejo od tradicije in se napotijo v nove smeri.
Tu je treba pozorneje pregledati vsaj dve pesmi, Pokai pot in Duhu.^' Prva zelo
jasno pokae J e n k o v o nezadoenost sredi spoznanj, ki jih loveku lahko daje
" Del s l o v e n s k e l i t e r a r n e z g o d o v i n e j e to s t r a n J e n k o v i h i s k a n j z e l o o m e j i l . A n t o n S l o d n j a k se j e n p r .
odloil za n a s l e d n j o o z n a k o ; N j e g o v o p o j m o v a n j e r e s n i n o s t i j e v g l a v n e m a n t i m e t a f i z i n o in le r a h l o in
r e d k o se o g l a s e v n j e g o v i p e s m i g l a s o v i h r e p e n e n j a p o s p o z n a v a n j u v i j e , n a d z e m e l j s k e r e s n i c e (Zgodo
v i n a s l o v e n s k e g a s l o v s t v a II, 1959, 222).
" Ptici (dat. 1853), ZD II, 145.
" A n g e l t o n i h (dat. 1853), ZD I, 88; l o v e k (dat. 1854), ZD II, 154.
" I v a n P r i j a t e l j j e p r v i p r i m e r n o i n t e r p r e t i r a l to p e s e m : V s e l o v e k e m o l i t v e , ki se z njimi l j u d s t v o
p o v z d i g u j e v v i a v e , g a n e p r e t r e s e j o t a k o k a k o r d e j s t v o , d a s o n c e n e s p r e m e n j e n o sije in d a p o i l j a skozi
v i s o k a c e r k v e n a o k n a v e d n o iste a r k e n a v e n o m e n j a j o e s e r o d o v e . ( K n j i e v n o s t m l a d o s l o v e n c e v , n a s t .
1906-07, L j u b l j a n a 1962, 52).
P o k a i p o t , ZD I, 178; D u h u , ZD II, 144. Z a r a d i i n t e l e k t u a l n e z a h t e v n o s t i m o r e m o s k l e p a t i , d a s t a p e s m i
nastali nekoliko pozneje.

znanje, zgrajeno zgolj n a empiriji utov. Tisto, kar ga vabi od motnega s v e t a i

uene pameti k isteji vedrini in h globlji notranji zadoenosti, je slutnja
nekih vijih moi, ki naj bi obstajale nad svetom racionalnega znanja:
:
Vez vednost' se e ne preree,
kar tenino ne vidi ve oko
in kamor uenosti mo ne see,
moi neznane se e gibljejo.

]
j

Kritini ugovor zoper sodobni empirizem in pozitivizem je tu isto nedvoumen. |

Nastopa z oitki lovekove spoznavne okrnjenosti in bivanjske nezadoenosti. j
Smer slutnje in iskanja lovekove n a d t v a r n e dopolnitve pa tokrat ni ve obdana \
z obrazci kranskega idealizma. Za to dopolnitev si izbere vsebinsko zelo ne- i
obvezen in nedogmatien izraz moi neznane. Izraz daje mnogo prostora ira- \
cionalizmu in kae k svobodnemu panteizmu. Vendar tudi tokrat njegovo ho- :
tenje k moem neznanim ni brez notranjih zadrkov in ovir. Izpovedano ni v '
ugotavljaj oem, povednem nainu, m a r v e v imperativu, kot vzklik, kot rotit- '
v e n a pronja mrtvega srca iz stiske po odreitvi. Torej govori iz poloaja, ki '
so mu tiste neznane moi e neznansko dale, bolj slutnja kot posest.
Notranja napetost med eljo po popolni duhovni suverenosti in med zavestjo '
o omejenosti lovekega uma se do kraja zaostri v pesmi Duhu. To je verjetno ;
najbolj lucidna filozofska pesem slovenske knjievnosti. J e n k a najdemo v polo- ;
aju, ko z nenavadno umsko gibljivostjo preverja moi duha v samem sebi. Po- ;
glavitno vpraanje tega intelektualnega, p a ne samo intelektualnega rentgeni- i
ziranja samega sebe j e eno: e je v njem res duh in o tem njegova najgloblja
slutnja ne dvomi zakaj se ta duh n e da samega sebe uzreti, videti in spoznati; ;
zakaj dopua, da ga um, ki j e njegov lastni del, lahko prezre, taji ali celo za
smehuje? Samo nekaj izpostavljenih mest pesnikovega spraevanja:
,
Ti, duh, e v meni tii.
pogledati samemu sebi se daj!

Sam sebe zasmehuje,

sam sebe zaniuje.

Neusmiljeno moli,
sam sebe tak' reko taji.
Pa vendar, prosim te, prepusti mi,
te s tabo samem' sebi misliti.

^i
!
i
i

Tu je J e n k o v resnici pri samem srediu Heglove filozofije, ki je v svoj v r h

postavila stanje, ko se Duh samega sebe zave in spozna z umom. Toda pri vsem
tem j e v e n d a r e nekaj zelo neheglovskega. J e J e n k o v a razjedajoa izkunja,
ki mu pravi, da takega samospoznanja duha ne more dosei: duh in um si v ;
resnici ostajata tuja, med njiju se vriva molk ali celo posmeh. Skladnosti med .
bitjo in zavestjo, med realnim bivanjem in metafizinim bistvom ni ve. Po \
ubranosti obojega lahko pesnik samo e vpije. Smo torej na toki, kjer se je '
J e n k o pri svojem iskanju duhovne obstojnosti najbolj priblial Heglu in se p o - ;
skual reevati v njegovo filozofsko katarzo, v suvereno samospoznanje duha.
Toda hkrati smo n a toki, k o je J e n k o najviji doseek Heglovega sistema, nje
govo harmonino sredie doivel e kot isto protislovje, kot porazno dishar-
monijo. V ozadju seveda utimo prisotnost neizprosnega ivljenjskega empi-!
rizma, ki se ga J e n k o ni mogel otresti, in p a njegove rafinirane dialektike, ki j e '
presegla heglovsko olo.

86

Da je v zaledju J e n k o v e g a iskanja Duha res deloval pozitivistini empirizem, ki

je to iskanje in njegove doseke nenehoma omejeval, kril, relativiziral in izni
eval, nam dokazuje cela vrsta refleksij. Posebno v pesmih, ki jih je sprva na
slavljal Meglenice, zagoni duha in uma redno obnemorejo pod teo lovekove
zemeljske obremenjenosti s pezo mesa in omejenosti s plotom smrti.^^ Raz
merje lovekove duhovne in telesne biti tu razreuje z zmago slednjega, mate
rialnega. Pod taknimi in podobnimi sunki, ki prihajajo z obmoja prvega mi
selno situacijskega kroga, se prostor njegove duhovne filozofije zouje in raz
pada. V izpovedi z ironinim naslovom Naa mo naletimo n a poloaj, ko sta
oba prievalca preistega vira nebekega duh in um e tesno obdana z
neizmerno temo.^ Ne preostaja mu drugega, kot da z grenkobo razglasi spo
znanje: n a koncu v s e h duhovnih iskanj aka loveka spet nevednost, izgublje
nost, obup in no. Pesem se kona s sizifovskim poloajem:
Bojuj se duh do zadnje siage,
bojuj se, pa ne upaj zmage.
Nedale od tod najdemo daljo pesem asi in lovek, ki nam e bolj odpira to
avtorjevo miselno stopnjo.^^ Gre za pesem s pripovedjo o zgodovinskem razvoju
lovekega duha sploh in o poloaju lastne misli glede na prehojeno pot love
kega uma. Razvoj duha razdeli mladi J e n k o na tri zaporedne, vse vije zgodo
vinske stopnje: n a zaetku j e stanje naivne, neprebujene zavesti, zlite e z na
ravo,- zatem sledi stanje umnega duha, ki se odlepi od n a r a v e in zane smotrno
gospodariti z njo in s stvarmi; in od tod sledi vzpon duha k svojemu vijemu
metafizinemu viru in namenu. V tem ustroju seveda ni mogoe prezreti od
meva Heglove fenomenologije in zgodovine duha, ki na poti vraanja iz pogreznjenosti v n a r a v o k samemu sebi loi v bistvu tri stopnje zavesti (prirodno,
ozaveeno in popolno zavest), ki ustrezajo trem zgodovinsko razvojnim stop
njam duha (subjektivnemu, objektivnemu in absolutnemu).-* Vendar je znailno,
da J e n k o tega mitolokega sistema n e razkazuje zato, da bi se z njim poenail.
Vsaki kitici, ki predstavi posamezno razvojno stopnjo duha oziroma lovekega
uma in filozofije, doda refren, ki pravi, da je zanj ta monost zavesti e izgub
ljena. Tudi slog je racionalistino oddaljen od predmeta, suh in trd. J e n k o v res
nici pripoveduje, k a k o n e more najti reitve v nobeni izmed teh urejenih in
znanih miselnih postaj ter filozofij sveta. Ostaja torej zunaj vseh filozofskih
sistemov, predan samoti, dvomu, begu asa in menjavi stvari, kar reflektira v
svojo filozofijo tesnobe. Najbr ni samo nakljuje, da je v bliini obravnavane
pesmi nastal prevod Riencijevih stihov Tesnoba, kjer p a filozofska misel e p r e
haja v lirsko situacijo:
Ce se na nebu zarja spne,
me skrb in dvom obide;
kdo ve, ko sonce v zaton gre,
kdo ve, kaj jutri pride.^^
" M e g l e n i c a , ZD I, 177; N a g r o b e h (dat. 1854, p r v . M e g l e n i c a ) , ZD I, 84.
^' N a a m o , ZD 1, 176. F r a n c e B e r n i k s p r a v l j a p e s e m v z v e z o s S c h i l l e r j e v o Die W o r t e d e s W a h n (Lirika
S i m o n a J e n k a , 1962, 134).
" C a s i in l o v e k (dat 1853), ZD H, 149.
V z v e z i s p e s m i j o C a s i in l o v e k o m e n j a H e g l a tudi F. B e r n i k , e d a g r e p o l e g b i b l i j s k e g a izroila d e
l o m a t u d i za o d m e v hudo p o e n o s t a v l j e n e H e g l o v e d i a l e k t i k e {n. m . , 135).
" T e s n o b a (dat. 1853), ZD I, 175.

Sklenemo torej lahko z ugotovitvijo, da so Jenkovi zagoni k duhovnemu obsta

janju, ki naj bi njegovi bivanjski zavesti dali zanesljivo sredie, trdnost in absolutnost, li najprej skozi tradicionalno kransko idealiteto, nato pa predvsem
k Heglu. Toda na obeh metafizinih ravneh so doiveli poraze, ki so njegovo
misel vraali k empirizmu, relativizmu in skepticizmu.^'

Tretji situacijiski krog Jenkovih miselnih odzivov na svet kae iilozoHjo rado
ivega obstajanja sredi ivljenja samega Tudi to miselno plast lahko primerno
in brez tradicionalnega moraliziranja dojamemo ele tedaj, ko poleg njenih na
vzven samostojnih znamenj upotevamo e njene notranje odvisnosti od prej
njih dveh plasti. J e n k o v o reevanje iz tesnobe prvega kroga se je e od vsega
zaetka obraalo tudi v smer, ki je bila isto nasprotna smeri duhovnega obsta
janja. K obratu od duhovnega iskanja pa ga je spodbujala e n o v a stiska, v
katero se je naposled sklepal tudi drugi, metafizini krog njegove miselnosti.
Tako so z ene in druge strani prihajale pobude k iskanju poloaja, ki bi bil
zunaj obeh prejnjih, k tesnobi nagnjenih monosti, ki bi bil njuno nasprotje
in zmaga nad njima. Tak poloaj si je poiskal v zavestni sprostitvi nenadzirane
prvinske sle po ivljenju, z drugo besedo, v uivajoem, veselem vitalizmu.
Prvi opazni miselni nagib v to smer se pokae v najzgodneji refleksiji Sonet
(1851), in sicer kot oitna opozicija n a misel o minevanju in smrti.^* Izraziteje
izpovedi nevezanega vitalizma pa slede od leta 1853 naprej. Taka je pesem
Korak v ivljenje (1853), ki je e neposreden klic k polni prisotnosti v umnem
vrtincu ivljenja.^' Izpoved ne skriva hlastne eje po sprejemanju in uivanju
vsega, kar ivljenje daje. e daljnoseneja je v tem pogledu pesem Pod milim
nebom (1854).^" Zapisana je v dinaminem slogu in ritmu. Razmiljanje o nezadranem predajanju lepotam ivljenja postaja tu e ukazovalno in programsko.
Prvi dve kitici se glasita:
Pod milo nebo
me ene eljenje,
novo in ljubo
me stresa ivljenje.
Kak bije srce.
kak noga hiti!
Po ilah mi vre
ponovljena kri.

Kdor toi mi svet,

ivljenje sovrai,
pod nebo razpet
iz sob se prikai:
Glej svet je prelep,
ivljenje sladko.
si gluh in si slep,
e ti je grenko.

Besedilo ima polemine poudarke, ki merijo v ve smeri. Vendar nas tu zanima

predvsem pesnikovo osebno osvobajanje iz tesnobne in temnoglede misli o svetu,
njegovo hoteno trganje filozofske zavesti, ki se je kot stena postavljala med
njega in ivljenje. Pri tem ukinjanju kontemplativnega razmerja do ivljenja,
ukinjanju v imenu ivljenja samega je dosleden in gre do kraja, ki se glasi:
" v s v o j d n e v n i k j e J e n k o z a p i s a l ; . . . r e s a l o s t n o , e s e l o v e k v z r e d i i d e a l i s t in v s e m a t e r i a l n o za
n i u j e , d o k l e r s e n e p r e p r i a , d a s e j e m o t i l . . . (1. J e n k o , Iz z a p u i n e S. J e n k a , K r e s 1886, 11).
J o e P o g a n i k j e v s v o j i t u d i j i I d e j n a s t r u k t u r a J e n k o v e p o e z i j e el z n a t n o dlje, k o j e J e n k o v o m i s e l n o s t
s i t u i r a l m e d m e t a f i z i k o in n i h i l i z e m (Cas v b e s e d i , 1963, 13846).
" S o n e t (dat. 1851), ZD II, 143.
" K o r a k v i v l j e n j e (dat. 1853), ZD I, 80.
Pod m i l i m n e b o m (dat. 1854), ZD 1, 183.

Zatorej srce
le utom se vdajaj,
in radosti se
ne'zmerne napajaj.
Prispel je do radoivega senzualizma. Ta naj ne bi bil ve nadziran niti z moralo
niti s filozofijo, temve posluen samo nagibom ustev in nagona. Tudi med
poznejimi reflesijami lahko najdemo celo vrsto odlonih obratov zoper vse, kar
loveka postavlja v zamiljeno in kontemplativno razmerje do ivljenja.^' V
pesmi Modrijanom, ki je najbr iz kasnejih let, zavraa modrijane in modrost
kot nekaj, kar loveku v resnici spodree neposreden stik z ivljenjem in mu
pokona mladost.
Tudi J e n k o v odmik od filozofije duha k filozofiji utov ima svoje evropsko za
ledje. Se posebej je treba raunati z Mlado Nemijo in njenimi idejnimi sunki
v to smer. Heineja je J e n k o rad bral in teko bi verjeli, da ne bi bil poznal nje
govih Siik s poti (Reisbilder, 182631) s strupeno duhovitimi napadi na ab
straktno uenost, na nemko univerzo, ki jo je imenoval ueno Sibirijo, n a
dokotrje razuma sploh in na vse, kar je loveka izfilozofiralo iz ivljenja.
V spisu Ideje je lahko bral misel, da vsi moni ljudje ljubijo ivljenje. Se izra
ziteji je bil v tem pogledu vodilni teoretik Mlade Nemije Ludolf Wienbarg. V
knjigi Estetsiii bojni potiodi (Aestlietisclie
Feidziige, 1834) beremo ostre n a p a d e
na kult uenosti, n a oboevanje meditacije in filozofije, ki v resnici pomenita
smrt utov in utnosti. Samo nekaj primerov: lovek ni zgolj zrcalo, ki
stvarstvo reflektira in duhovno dojame, lovek je v e n d a r sam bitje in prirojeni
sta mu pravica in mo, da je sam po sebi nekaj in da dobi mesto med eksisten
cami sveta. Nobena vednost, nobena znanost in nobena izobrazba ne morejo
nadomestiti ivljenja, zakaj ivljenju je ivljenje najviji namen.^^ Ideal mu je
Faust, ki zavre svoje knjige in se v navelianosti nieve modrosti poene v pi
sano ivljenje, da bi si otrplo srce spet osveil s tokovi ljubezni in sovratva.
Kljub opaznim podrobnostim pa je J e n k o v a filozofija utne radoivosti mono
drugana, manj preprosta in manj celovita. 2 e omenjena pesem Pod milim ne
bom, ki je njegova najbolj vidna vitalistina refleksija, se kona takole:
Zatorej srce
le utom se vdajaj,
in radosti se
ne' zmerne napajaj.
Trenutek hiti
glej, kmalu bo pre;
e ti odbei
ne bode ga ve.
Kaj to pomeni? Ideja svobodne, brezskrbne radoivosti ni sama, spremlja jo
zavest naglega uhajanja ivljenja in vsakega hipa posebej. Se ve, ta zavest
" J e t n i k (dat. 1855), ZD II, 164; L e n o b a , ZD II, 167; M o d r i j a n o m , ZD I, 78.
" L. W i e n b a r g , A e s t h e t i s c h e F e l d z u g e , 1834, 7879. O u n i v e r z i j e n p r . z a p i s a l n a s l e d n j e : T r e p e t a j t e p r e d
sivo a l m o m a t e r ,
ki k o t s t a r a b a b i c a d r s a s v o j o g o s t o n a b r a n o , od m o l j e v r a z j e d e n o o b l e k o p o t l e h
a v l e , in s v o j e s t a r e l j u b i m c e p e d a n t e p o s k u a r e k r u t i r a t i m e d s v e i m i l j u d m i . T r e p e t a j t e p r e d n j e n i m
s u h l j a t i m o b j e m o m , p r e d p o l j u b o m n j e n i h s t r a h o t n o s i v i h u s t n i c , z a k a j o n a v a m bo p o a s i i z s e s a l a kri
iz il in v i s o k a u s t v a v a i h prsi s t i s n i l a n a m i n i m u m . . . M i s l i t e n a t o , d a s o vsi v e l i k i N e m c i n o v e j e g a
a s a s a m o v s v o i o n e s r e o p o s t a l i u n i v e r z i t e t n i u i t e l j i , d a so bili F i c h t e , S c h e l l i n g , N i e b u h r , S c h l e i e r m a c h e r , r o j e n i t r i b u n i l j u d s t v a za l j u d s t v o i z g u b l j e n i . . . M i s m o s e iz i v l j e n j a i z t u d l r a l i in m o r a m o
se v i v e t i n a z a j v i v l j e n j e . N e m i j a j e b i l a d o s l e j s a m o u n i v e r z a E v r o p e , l j u d s t v o a n t i k v a r n o , i z b r i s a n o
z l i s t e i v i h . . .

vitalistino idejo celo utemeljuje, saj pravi: zgrabi, scela ujemi trenutek iv- i
Ijenjske radosti, da ti v begu asa n e izgine. Toda zavest minevanja to isto ra- :
doivost, ki j o utemeljuje in stopnjuje, hkrati tudi omejuje in relativizira. Ob- *
daja jo n a m r e z vednostjo, da je zapisana hitremu koncu. Preprosto, gre za vi- i
talizem trenutka, onstran katerega je spet vse negotovo in relativno. In tu smo j
pri svojevrstni strukturi J e n k o v e radoivosti. Pri radoivosti, ki nima trdnega ;
in zanesljivega zaledja v kasnem optimistinem nazoru (kakrnega bi lahko \
nali npr. v ozadju Levstikove radoive refleksije), temve je njeno globlje '
zaledje v neem p r a v nasprotnem in pogrezljivem: v relativizmu in skepsi. Zato
j e ta vitalizem v resnici utemeljen samo e v filozofiji trenutka, ne pa v ideji ,
enotnega in celovitega sveta.
i
Kako dale je bila J e n k o v a radoivost od notranje celovitosti, nam nazorno '
kae pozneja varianta mladostne vitalistine pesmi Korak v ivljenje. Trenutki '
svobodnega vitalizma se pod lucidno kritino zavestjo tokrat skrijo n a skrajno
omejen prostor, ostanejo samo e koki bivanja, ki nadomeajo celoto, ka
krne ni:
I
i
e ni mogoe
i
mi ceVmu biti,
vsaj kosca kosec
nadomestiti
bi duh poskusil,
bi hodil pota,
]
ki svet jih hodi,
j
pa ga strahota
'
mrzla pretrese,
'
e misli take
'
do dna zave se.^
,
Ce j e bilo n a e opazovanje in razumevanje stvari pravilno, potem ne m o r e m o '
mimo spoznanja, da se tudi J e n k o v tretji miselni krog, ki je sicer poln u s p e n i h '
zagonov k trenutkom vitalne radoivosti, naposled sklepa v nezadoenost i n '
tesnobo. Tudi z vitalistinim in protispiritualistinim tokom sodobne filozofije i
se na pesnik ni mogel notranje docela ujeti.
4

i
i

etrti krog J e n k o v i h situacij j e k r o g omrtviene

volje do bivanja. Gre za p o - !
loaje, ki so nastajali verjetno takrat, k a d a r so se tesnobna spoznanja prejnjih !
treh k r o g o v mono zaostrila, se odcepila od svojih akcijskih izhodi in n e n a - ;
doma prela v novo, samostojno in vsezajemajoo zavest. Refleksije te vrste
p o n a v a d i niso datirane in literarna zgodovina jih veji del postavlja v pozneja,
pesnikova leta.
,
V e n d a r tudi ta idejna plast, vsaj s svojimi zaetnimi znaki, sega med p e s n i k o v e '
najzgodneje miselne opredelitve do sveta. Tak primer je pesem Ptici (1853), k i '
v zaetku sicer e kae poskuse ivahnega notranjega uglaanja s svetom, k o n a j
p a se s spoznanjem popolne odtujenosti med obema.^^ Ob tem spoznanju se nje-
gova prizadeta notranjost zane obraati k resigniranemu molku:
,
" ZD I, 262 (iz. I. 1857).
" Ptici (dat. 1853), ZD I, 19.

'J

Ljudje krog mene se zvrste,

se smejejo, se vesele;
moj duh teman je in moli,
nikomur ni ne govori.
V e n d a r to trpno poetje in eljo po smrti (ki jo poudarja predvsem prva vari
anta pesmi), prekine kasneje u p o r n a kretnja zanievanja sveta:
Star sedemnajst e komaj let
zanieval e ves sem svet..
Pot k notranji negibnosti in brezodzivnosti je bolj premortna v pesmi Spre
memba (1854).36 Tu pride do veljave e motiv brezutnega, praznega srca, e
uporabimo avtorjev izraz. V e n d a r motiv praznote e ni osamosvojen. Zapisan
je romantino, se pravi z dodatkom alosti ali domotoja po velikem ustvovanju
in notranjem viharnitvu. To je e v e d n o preernovska ali b y r o n s k a ali lermontovska formulacija praznega srca. Isto lahko ugotovimo ob znailno naslov
ljeni pesmi Nesreni mir, ki n e more prikriti motivnih in miselnih stii z Ja
drom (Parus) Lermontova.'' Toda prav tu se zaenja J e n k o v a misel o notranjem
miru osamosvojati v novo kakovost, tako da prehaja e v opozicijo Lermontovu,
ki z Jadrom izpoveduje e prvinsko slo iz miru v nove viharje. J e n k o v mir ali
pokoj duha, ki srce mu obseda, ni ve mogoni mir morja med dvema
viharjema in ni veliastno zatije pred novim ivljenjem. Za sabo v resnici n e
uti ve boja in pred sabo n e viharja, vse to je e nesreen, prazen mir notra
njega onemevanja. Naslednjo stopnjo te poti najdemo v besedilu Pesem (obj.
1862).^* Tu je zavest o obstajanju onstran vseh sanj, upov in ver formulirana e
isto neposredno in razumsko. Biti zunaj utvar, zunaj upov in zunaj v e r e je sta
nje, ki ga oznauje kot stanje zrelega spoznanja in modrosti. Ono drugo, zgod
neje stanje, se pravi stanje zaupanja v svet in v svoje moi nad njim, j e po
njegovem lahko samo stanje mladosti. Mladosti, ki svojih moi in dejanj n e meri
z modrostjo, temve samo z voljo. J e n k o v a antropologija torej deli loveka v
dve razvojni stopnji: v loveka volje in loveka spoznanj, pri emer j e naelo
volje zgodneje, naivneje in glede n a resnico sveta blie zmoti.
Do novih, istih in zadnjih konsekvenc je to misel dognal v strnjeni filozofski
refleksiji Sad spoznanja:
Sad, ki na spoznanju rase.
vse grenkosti prekosi,
icer s krvjo se srno pase,
v korenini mir mori.

Sad, ki 'z naih del nam rase,

'z naih misli se rodi
misel pa zatreti da se,
to modrost storit' veii.^'

Ce stihe prevedemo v e bolj strnjeno sporoilo, nam p o v e d o naslednje: odpovejmo se ioi misli, ki je vir obeh lovekovih nesre dejanja in spoznanja.
Tako smo prispeli do najbolj problematinega in najbolj temnega dna J e n k o v e
refleksije, do njegovega preprianja, da misel in dejanje vodita samo v trpljeBrat I v a n n a v a j a e n a k o m i s e l iz p e s n i k o v e g a d n e v n i k a : Zakaj e v s e d e m n a j s t e m l e t u m o r a m s p o z n a t i ,
k a j j e l o v e k n a s v e t u l . (Kres 1886, 5).
S p r e m e m b a (dat. 1854), ZD I, 82.
" L e v e p o r o a ; O d k r i t o s r n o j e p r a v i l ( J e n k o ) , d a s o n a j v e v p l i v a imeli nanj in na r a z v o j n j e g o v e g a
p e s n i t v a B y r o n , H e i n e , L e r m o n t o v . N a j v e j i s l o v a n s k i p e s n i k m u j e bil L e r m o n t o v , a n a j v e s e j e n a u i l
od H e i n e j a . (Simon J e n k o , Z v o n 1879, 372.)
" P e s e m , ZD II, 180.
" Sad s p o z n a n j a , ZD I, 186. U r e d n i k ZD p o s t a v l j a p e s e m v zrela l e t a .

nje, in do sklepa, da je p r a v na tem najbolj odloilnem in izhodinem obmoju

lovekovega bivanja treba voljo zatreti Ta poskus zavestnega odrekanja in uki- i
njanja volje pri njem ni osamljen. V nekaterih izpovedih ga raziri e na svoja ;
ustva, strasti in celo na ustveno spominjanje.'*" Na ono stran spoznanja in uki- ;
njene volje postavlja J e n k o mir, ki ni ve samo stanje brezutnosti, temve tudi ;
notranje osvoboditve.^'
Tudi iz tega pesimistinega dna J e n k o v e refleksivne lirike se odpirajo razgledi ;
k takrat precej znanemu toku evropske filozofske misli. Pojem volja ali volja i
do ivljenja (der Wille zum Leben) predstavlja namre osrednjo kategorijo >
Schopenhauerjeve filozofije. Sam jo je imenoval arie mojega nauka in ji
dal vodilno mesto tudi v naslovu glavnega dela Die Welt als Wille und Vorstel- '
lung (1819). Po njegovem se delovanje univerzalne volje kae v vseh stvareh i
sveta: v ivljenju rastlin, ivali, loveka, drube in zgodovine. Ta povsod priujoa volja hoe zadovoljiti svoje potrebe, a v njeni naravi je, da ne more
biti nikoli zadovoljena. Vsak njen doseek radosti ali sree temelji zato na pre- ;
vari in utvari. Volja, ki deluje v nas, je torej vir venega nemira, hrepenenja, ,
bolein, boja in trpljenja, je slepa in zla. V ivljenje prinaa spopade netetih
egoizmov, surov in neenak boj za obstanek, boj vseh proti vsem in pripomore, i
da postane lovek loveku volk. Bistvo nauka, ki ga Schopenhauer postavlja kot ;
reitev nasproti vsemu temu, je misel o osebni odpovedi slepim silam ivljenja,
je nauk o svobodnem zanikanju volje. Kdor je moder, bo v sebi ugasnil vse elje in voljo. K temu vijemu stanju lovekovega bivanja pa odpira pot spoznanje, '
ki je prvi k o r a k iz obroa naivnega, nagonskega in trpeega bivanja. Sklep se
glasi: S svobodnim zanikanjem in ukinjanjem volje se ukinjajo tudi vsi tisti ;
pojavi, ki pomenijo nenehno stremljenje in poganjanje brez cilja in konca . . . in >
namesto neprestanega prehajanja od elje v strah in od veselja v bolest, na
mesto nikoli zadovoljenega in nikoli odmrlega upanja, iz katerega obstaja iv- :
Ijenjski sen loveka z voljo, se nam pokaeta mir, ki je globlji od vsakega uma, j
in popolna tiina due . . .*^
',
Naj bosta J e n k o v dvom ali obup nad smislom lovekove volje e tako s a m o - ;
dejna, samosvoja in zunaj sicernjega sistema opisane filozofije, najbr brez '
njenih neposrednih ali posrednih vplivov ne bi prila do tako jasne formulacije
o zavestnem ukinjanju volje. Zveze so razumljive, saj je Schopenhauer postal |
po porazu meanskih revolucij leta 1848 in depresij, ki so sledile, v srednji j
Evropi zelo aktualen. Tudi nekatera druga obmoja J e n k o v e miselne lirike, n p r . :
zavest o apriorni neenakosti v boju za obstanek, bi utegnila kazati v isto s m e r . " ;
Seveda je bil krog radikalnega pesimizma, ki je od zunaj potrjeval in dopolnje-:
" Z e l j e , ZD 1, 83. U r e d n i k ZD p o s t a v l j a p e s e m v z a d n j a l e t a .
" I z g u b l j a n j e v o l j e do i v l j e n j a j e i m e l o s e v e d a tudi zelo r e a l n e o s e b n e in s o c i a l n e r a z l o g e , o k a t e r i h j e
s p r e g o v o r i l e J e n k o v p r v i b i o g r a f : Z a d n j e a s e j e bil v e l i k p e s i m i s t . V e n a s k r b za v s a k d a n j i k r u h ,
s u h o p a r n o p i s a r j e n j e in p r a v d a n j e v z a d u n i p i s a r n i c i , ,elja n e i z p o l n j e n i h b o l e i n e ' , p r e p r i a n j e , d a se
n j e g o v e v i s o k o l e t e e misli o l o v e t v u n e m o r e j o u r e s n i i t i , o i t n o s o v r a t v o ali a l j i v a m l a n o s t r a z u m
nih S l o v e n c e v d o n j e g o v i h p o e z i j , o k a t e r i h j e bil p r e v e r j e n , d a so s l o v e n s k e h v a l e n o s t i v r e d n e , s l a b o
t e l e s n o z d r a v j e : v s e to m u j e v z e l o v e s e l j e d o d e l a in d o i v l j e n j a . . in t r u d e n , v r e s n i c i t r u d e n n a
d u h u in n a t e l e s u u l e g e l se j e n e s r e n i p e s n i k k v e n e m u p o i t k u . (Zvon 1879, 373.)
A n t o n S l o d n j a k se j e odloil za n e k o l i k o e n o s t a v n e j e d r u b e n e in d u e s l o v n e o z n a k e : z d o l g o a s e n a za
v e s t p o r e v o l u c i j s k e g a i z o b r a e n c a ali p r e p r o s t o i v l j e n j s k a n a v e l i a n o s t ( Z g o d o v i n a s l o v e n s k e g a slov
s t v a U 1959, 270; S l o v e n s k o s l o v s t v o 1968, 166).
Die Welt als W i l l e u n d V o r s t e l l u n g , S c h o p e n . s m t l . W e r k e , Leipzig 1922-23, Bd. 1, 53738.
" Z i d a d r o b n a m r a v l j a (Obrazi XVI), ZD I, 60; N a j v s o s v o j o silo (Obrazi II) ZD I, 46.

val Jenkovega, e mnogo iri. Poznal je Byrona in Lermontova in tu je s r e - ,

aval mnogo istega, npr. znano misel Lermontova: Verjemi: ne biti je srea n a ;
tem svetu.K*"" Pogostni motivi samomora samo dopolnjujejo to obmoje J e n k o v e i
refleksije, ne sodijo pa ve naravnost vanj.
jj
In v e n d a r tudi v etrtem miselnem krogu ni mogoe mimo lastnosti, ki n a e g a ;
pesnika bistveno oddaljujejo od omenjenih tujih pobud, e posebej od schopen-
hauerjanstva. Med izpovedmi, ki so pognale r a v n o iz njegove najgloblje t e s - j
nobe in obupa, najdemo pesem, ki je sicer osamljena, a v doivetju tako izo- j
trena in v izrazu tako ista, da je ne moremo teti za postranski pojav. P e s e m '
ima popolnoma orientiran naslov V brezupnosti in se glasi:
\
Moi, moi mi daj, moj Bog!
Da, ko napade me obup.
ne uklonim silam se nadlog,
jim stanovitnost stavim vkljub.

Moi, moi mi daj, moj Bog!

Tak krepke kakor zid gora,
da, e se rui svet okrog,
propast me najde moa!*^

Ta vzklik volje k osebni moi in h kljubovanju, ki naj bo e n a k o moem gora,

se pojavi v samem dnu J e n k o v e brezupnosti.'" Drugae povedano: iz poloaja
najbolj omrtviene volje se pojavi silovito hotenje v nasprotno smer, k suvereni
volji do pokonnega osebnega obstajanja vsemu razdrtemu in obupnemu na
vkljub."' Pojav prepriljivo kae, da se J e n k o v a misel o lovekovem bivanju
tudi tokrat ni zaprla. Potrebovala in pustila je prosto pot v isto nasprotno
smer.
Vse to nas opozarja, da obra^vnavanih tirih situacijskih krogov kljub loginemu
loku, v k a k r n e g a se dajo zvrstiti, ne moremo zapreti drugega pred dugim niti
jih ne moremo postavljati v mehanino strogo zaporedje. Upotevati j e treba
monosti pesnikovega nenehnega dinaminega gibanja in prestopanja iz ene
smeri v drugo, kar dokazuje tudi pogostna asovna bliina besedil, ki sodijo v
razlina situacijska obmoja.
To pomeni, da je J e n k o v a zavest nihala med skrajnjimi nasprotji: med spiritualizmom in senzualizmom, med silovito radoivostjo in notranjo nemostjo, med
svetom kot lepoto in svetom kot obupnim niem. Taka raznihanost in vznemir
jenost je imela gotovo ve razlogov."* Toda pregled refleksivne lirike je po
kazal, da je mednje treba teti naslednje: 1. pozitivistini razkroj kranske in
heglovske metafizike, 2. globoko nezadoenost sredi empirizma in pozitivistin e g a relativizma in 3. notranjo nezadoenost ob vitalistino senzualistinem
p a tudi ob schopenhauersko brezvoljnem konceptu nove antropologije. J e n k o v a
izredno samostojna zavest se ni dokonno oprijela nobene od teh situacij, mar
ve je sprejemala le dinamiko njihovih pobud in monosti. Tako je J e n k o svojo
"

Cit. po K l o p i e v e m p r e v o d u M o n o l o g a v Izbr. d e l u M. J . L e r m o n t o v a . L j u b l j a n a 1961.. 57.

" v b r e z u p n o s t i , ZD I, 77. U r e d n i k ZD p o s t a v l j a p e s e m v p o z n a d u n a j s k a l e t a (okoli 1862).

" P r i m . p e s e m G o r i , ZD 1, 77.
*' P o d o b n e misli o n o t r a n j e m n e s o g l a a n j u s t r p n o n e m o j o ali p o p o l n i m o b u p o m j e z a p i s a t tudi v s v o j
d u n a j s k i d n e v n i k : N a j v e j a n e s r e a j e , a k o l o v e k i z g u b i p o g u m , k a r s e j e p r i m e n i e m o n o zgodilo.
A l i p a : Bog m e v a r u j , d a bi mi n e p r i l e z o p e t misli n a s a m o m o r , k a k o r se mi j e v a s i h z g o d i l o pri t a k i h
r a z m e r a h . (Kres 1886, 10, 11.)
** N j e g o v i b i o g r a f i v e k r a t p o u d a r j a j o i v e n n e m i r in p r e t i r a n o k a j e n j e . T o d a tu ni m o g o e loiti v z r o k o v
od p o s l e d i c in n a r o b e .

in evropsko miselno pot, ki je vodila od teolokega prek metafizinega do

pozitivnega miljenja, e uporabimo Comtovo lestvico lovekovega spozna
nja, prehodil n a samosvoj nain.
Naj so te monosti in izkunje J e n k a vodile k e tako razlinim idejnim polo
ajem, obstajal in deloval je tudi njihov skupni uinek: postopno razpadanje
racionalno trdne in osredinjene predstave o lovekovem bivanju. N a podroju
miselne lirike se je ta proces najbolj nazorno razkril v J e n k o v i filozofiji tre
nutka in predajanja hipnim utnim nagibom. Prav tako stanje zavesti pa je s
svoje strani utemeljilo in omogoilo zaetke nove slovenske poezije; lirike tre
nutka in istega razpoloenjskega odsevanja sveta. Hkrati pa je ta lirizem ob
kroalo njegovo nasprotje samoopazovanje in prefinjeni intelektualizem. Oba
pojava skupaj, drug ob drugem, sta pomenila zaetke moderne slovenske lirike.

France Bezlaj
Filozofska fakulteta Ljubljana

GLAGOLSKI
- AGATI

DERIVATI

-IGATI,

2 e Mikloi je v svojem etimolokem slovarju (406) opozoril, da pozna imperfektivna kompozita tipa -agati poleg -igati n e samo stara cerkvenoslovanina,
a m p a k tudi slovenina. V e n d a r se zdi, da slavistika kasneje ni posvetila dovolj
pozornosti temu zanimivemu pojavu. Dostal, Studie o vidovm sistemu (522)
omenja, da so cerkvenoslovanske oblike arhaine, Machek pa v etimolokem
slovarju (2. izd., 726) navaja si. -agati poleg gornjeluikega aha in sh.
agriti gati. Vendar je vsaj zadnja oblika enako kakor dolnjeluiko agli
le denominativna, medtem k o so slovenski in cerkvenoslovanski primeri vklju
eni v aspektni sistem.
V cerkvenoslovanini je izpriano priagati adurere (Sin.), ST^agati comburere (Assem., Ostrom. in kasneje e v tekstu iz 15. st.), v'i'zagati accendere,
urere (Ostrom.) in poagati (tekst iz 15. st.). Tudi Sreznevskij, Materialy, na
vaja Vhagati (tekst iz 14. st.), poagati, uagati, st>agali, s'bzagati sq, \n-agatisja; morda so vsaj nekatere izmed teh oblik avtohtono ruske.
V slovenini najdemo najprej pri Krelju v 16. st. oagati in uagati; v 18. st.
zasledimo pri Gutsmannu izagati, poagati, peragati, prevagati,
seagati in
vagati. e bogateja je bera pri Jarniku, Versuch, 1832, str. 119, ki vsem kompozitom -igati postavi dubleto -agati. Pleternik pozna samo o-, po-, pod-,
u-agati s pripombo, da je uagati nareno tajersko. Tudi edini Mikloiev
primer naagati je najbr iz njegovega narenega okolia. Oblike -agati so bile

verjetno omejene na sever in n a zahod, medtem ko je na jugu in jugovzhodu i

poznano le -igati.
Simpleks se je prvotno praslovansko glasil verjetno 'egti, 'egg (< 'gegtei),
kar je proti lit. dgti, deg gati doivelo sicer iregularno spremembo zaetn e g a konzonanta, vendar se je ohranil stari glagolski tip. Kakor se j e pri 'rekti,
'rekg rei uveljavil verjetno zaradi intenzitete konnega naglasa imperativ *rbci ( < 'rekai) in preel n a t o pri delu Slovanov tudi v sedanj ik 'rhkg
(. fku, sle. dial. pkm. arem) je tudi imperativ 'gegai preel v *Bdzi in nato
tudi v sedanjik 'hgg, Cerkvenoslovanske se poleg nedolonika esti pojavljata
obe obliki sedanjika egg in i^gg. Zadnja j e prevladala v veini slovanskih jezikov, prim. sle. gem, starorusko t g u , r. gu, p. gq, staroeko hu, gornjeluiko hu. Ker pozna srbohrvaina poleg sed. eem le imperfektivna kompozita tipa saizati, lahko z gotovostjo sklepamo, da j e dananji prezent sekundaren. Pri makedonskem ea in bolgarskem ea, ega in pri ukrajinskem dial.
ehu p a smemo morda le raunati s staro obliko sedanjika.

\
j
i
:
'
:
j
i
.
;
;

Derivati, npr. r. sigat^, csl. g^igati, saizati (tudi poegati s kratkim -e-, prim. '
p. podzega) in sle. seigati so nedvomno podaljana redukcijska stopnja se- ;
danjike osnove. Vpraanje pa je, ali je pri tipu poagati treba izhajati iz po-
daljane nedolonike osnove ("geg- > 'egati in p o e skupnem praslovanskem \
razvoju -- > -a- za palatali), ali iz podaljane stare sedanjike osnove. Mogoe \
je oboje in niti ni nujno, da so se oblike n a -agati v vseh treh jezikovnih sferah, j
kjer jih sreujemo, razvile na enak nain.
]
Za slovenino bi pri tipu -agati z vejo verjetnostjo sklepali n a nedoloniko \
osnovo. Pri glagolih z nosnikom tipa j^ti, j^mg, qti, hmg, qti, ^ng, pqti, :
p t n p prevladuje v slovenini derivacija iz nedolonike osnove, npr. objemati, i
oemati, zaenjati, zapenjati, otmati poleg poinjati, seimati, toda . in staro
eko dojimati, pfiiniti, poinati, enako csl. nainati, lazpinati, ^imati,
otimati,
sh. poinjati, saimati, otimati, zpinjati, r. nainati, doimath, doinath,
zapinathsja. Enako je si. izrekati, oporekati in staroeko riekati, csl. prerekati poleg :
o i t - {na-, pr-, pr-, u-)ricati, sh. zaricati se, naricati. Pri glagolih tipa 'merti ;
'mhrg, 'derti 'dhig, *terti *thrQ, *sterti *sti-rg kae slovenina dvojnost: i
poleg umirati (sh. umirati, r. umirat^) imamo tudi mrati (Prekmurje), drati (Ha- \
loze), poterati se, prim. staroeko umierati, utierati, zprostierati. Zaradi zoitve :
-e- (in -q-) pred -r- za slovenino ni mogoe ugotoviti prvotne meje med derivati j
iz sedanjike in tistimi iz nedolonike osnove. Kakor toliko drugih pojavov ;
kae tudi slovenski aspektni sistem n a meanje ve razlinih praslovanskih
nareij.
N e u p a m si trditi, da je tudi csl. -agati podaljana nedolonika osnova. N e
vemo, ali so primeri, ki jih navaja Sreznevskij, balkansko slovanski ali staroruski. Mogoe je suponirati tudi derivacijo iz sedanjike osnove. Vsekakor p a
so ti primeri izredno arhaini in priajo, da se je dvojnost v tvorbi derivatov
razvila e v skupni praslovanski dobi, saj je prehod -- > -a- za palatali e skup e n praslovanski pojav, eprav zaradi razlik v nainu tvorbe mislijo na mlaji
razvoj aspektnega sistema.

:
,
;
.
j
i
;
,1

J o e Stabj
S AZU Ljubljana

IZ

ZGODOVINE SLOVENSKEGA

BESEDJA

paberkovatl, paperkovati Dalm., Biblia 1584, Register: Crajn/ki:

Paperkovati,
Coro/hki: grosdvje brati, kr bandivi zhes o/tane; potem v ve slovenskih slo
varjih prva ali druga oblika; padan, paden, padani (Plet. II., 2: padanji) J. Svetokriki, Sacr. Prompt., Labaci 1707, 10: la/y je imel bele kakor padani /nejh; Hip.,
Diet. II., 168: Schneeweis, bejl koker padan /nejh. Niveus, incanus, nive Candidior; Cig. 1860, 1403: S c h n e e . . . wei, wie gefallener Schnee, bel kakor padli
sneg, paden (nach Majar padani) sneg; J. Lovreni, Sholar iz Trente. Ljubljana
1939, 61: Eden [vrh] je cvetel rdee, drugi pa ko paden sneg; v okolici Razdrtega
pod Nanosom e danes govorijo: paden sneg; (zanimivo je, da V. Hruby, Verglei
chende Grammatik der slavischen Sprachen, W i e n u. Leipzig brez letnice;
verjetno okoli leta 1900 navaja n a str. 61 tudi iz n e k e g a shrv. vira Marc.
Kuar, itanka za I.IV. r. sr. k. tale primer: Djevojka je visoka kao jela,
biela kao padani snieg); padobran Maurani-Uareviev slovar 1. 1842, 160:
Fallschirm, padobran; besede niso sprejeli n e Janei ne Cigale ne Pleternik,
e SP 1962 jo navaja kot besedo, ki za knjino rabo ni dovoljena; paglavec
Hip., Diet. II. 181; Spizbub, Lstermaul, paglaviz; palaa Belostenec 1. 1740,
Sun.-Jambrei 1742, 659: Palatium, Palacha. r. Pallast; Murko 1833 (iz Belostenca?): palazha; Zbirka 1835, 12: Palaa, e, . aedes, palatium, Pallast, itd.; paliska
Hip., Diet. II., 184: Staubmahl, peliska, p r a / h n a moka [farina subtilisj; Apostel,
Diet. 1760, 194, 199; M a l i . . . Staubmell, Moke v Melje prah, Palyska-, govori se
tudi v Istri (Ak. Rj., Dio IX., 589); paluba Murko, DslW 1833, stolpec 722:
Verdeck, pokrita /tran, russ. paluba; enako potem Cigale 1860, 1741; Verdeck
(russ. paluba); Obi Zagr. kol. 1846, str. 11/49 in slovarek; Pa/uba-Verdeck; O.
Caf, Robinson 1849, 352: paluba, das Verdeck pokritec; pamet Meg.' 1592,
A / : Auwendig lernen, mandare memoriae. /vunaj se vuzhiti. Cr.[oaticel n a
pamet vaditi; Hip., Diet. IL, 114: Auswendig lehrnen. Je sunaj vuzhiti, na pamet
Je vuzhiti. Edi/cere: memoriae mandare, infigere, in/eulpere; Meg.^ 1744, B", isto
brez Cr.; Sun.-Jambr. Lexikon 1742, 239: Edi/co, na pametjze vuchim. Auswen
dig lerne, odtod Apostel, Diet. 1760, 47: auswendig lernen, na pamet Se Vuziiiti;
papiga S. Krelj, Po/tilla Sloven/ka 1567, fol. V ^ Ti [farji] Jo prave Papagoy
alli papige inu k a v k e , katere pres uma / e govoriti zhe; J. Svetokriki L, 2. sn.,
157, ima italijansko obliko papagall; Sun.-Jambr. Lex. 1742, 807: P/ittaeus, Papiga, odtod Apostel, Diet. 1760, 239: Papagey, Papuga.e Papiga, i Papagay.a;
M u r k o 1833: papiga (vzel iz Belostenea 1740); papiren, papirnica, papirnik
Apostel, Diet. 1760, 239: Papier Mili, Papyiniza, e f., Papiera Stop, a, Papyini
M l y n . . . Maher Papymik, a; V. Vodnik, Lub. Nov. 18. V i l i . 1789 pod Dunej: inu
je i m e l . . . eno la/(no papiinizo magazin, s'zha/am sidal /he eno drugo papiinizo;
p a r a Hip., Diet. L, 694; Vapor, dunst, dampf, sopriza, pdra,- kot n e k a k a kletvica: Hip., Diet. II., 38: Corper. . . . mrha, paia. Cadaver; Smigoc, W. Spri. 1812,
285: Pdra, e, Vieh, d. i. Fluehwort; U. Jarnik, Kleine Sammlung 1822, 39: Paia,
die Ausdunstung, vapor; Windisch gegenwrtig /parza oder /oparza; parjenik

F. A. Breckerfeld, Krainer/che N a m e n . . . 1780 pod Aida oder H a y d a (rokopis

V AS): Parienek, ein schmackhaftes Brod; (glej tudi Plet. IL, 9); pannati = uspe
vati J. P. Jeenak, Bukve 1821, 79: V pu/ti, medli, inu pej/heni semli nobena
/orta shita tako dobro ne parma, k a k o r ajda; parnik J. N. Konecny, nem.-eki
slovar, Dunaj 1845, 125: Dampfer, painik-u m, v 2. porrmoeni in izboljani izdaji,
Dunaj 1850, 108, isto; pri nas verjetno n a p r v o zapisal L. J e r a n v Zg. Danici 1. 1853
(VI. 1.), str. 153, 154: smo se na parniku Kalkuta iz Tersta odpeljali, Kalkuta
je eden zmed nar bolih painikov avstrianskega Lojda; Ob estih je pihal parnik
mem Parence, itn.; Nov. 1854, 32, 64, 84, 1. 1858, 122; Cigale 1860, str. 1731: Va
pore, parnik; Janei ima ele 1. 1867 v slovarju, str. 145: Dampfer, parnik, parobrod; popraviti je torej treba Breznikov zapis v Plet. II., 10, ad 6), ko je menil,
da je beseda parnik domaa domislica, ki je nima ne Konecny 1. 1845 ne Maurani 1. 1842, in da je bila prvi zapisana v Nov. 1854, 32; parobrod Zbirka
1835, 12: Parobrod, a, m. navis vaporacea, Dampfschiff; Ma.-Uar. slovar 1842,
122: Dampfschiff, parobrod; Obi Zagreb. Kol. 1846 (slovarek): Parobrod
Dampfschiff; Janei 1850-51, itd.; Ig. Knobleher v Zg. Danici 1. 1853 (1. VI.), str.
66: Iz Tersta se podajo v Aleksandrio na parobrodu lojdovim, itn.; po Ak. Rj.,
Dio IX., 655, je pri Hrvatih beseda parobrod s sestavljenkami ele 1. 1860 v Sulekovem nem.-hrv. slovarju, kar, kakor vidimo zgoraj, ne dri; pas v pasu
biti = nosea Rogerij, Palmarium L (1730), 212: E l i / a b e t h . . . k a t e r a bila je
tudi is J o a n n e / a m u pajju; pasji dnevi P. Trubar, Ta Slovenski Kolendar 1557:
Serpan Julius 6 e P a / / y dneui; N o v a Crainska Pratica 1741: Pafsij, Pajsjih d.
(21. julija in avgusta); pasjeglav, pasjeglavec besedi sta e okoli 1. 1416 v
h r v a k e m glagolskem rokopisu (Starine XXX. 1., Zagreb 1902, 288333); ve in
poblie o pasjeglavcih,
tudi jezikoslovno, pove Leopold Kretzenbacher, Kynokephale Dmonen sdosteuropischer Volksdichtung. Mnchen 1968, str. 528;
glej e pesjan; pateta pri Hrvatih naprvo v Belostenevem slov. 1. 1740, po
tem v Sun.-Jambr. Lex. 1742, 50: Artocreas, Me/zo-te/ztenicza, peregr. Pa/teta;
str. 162: Cru/tularius, Pek ali k u h a r Me/zo-Te/ztenicz pereg. Pajtt, in v hrv.lat. delu: Paftta, v. Artocreas, Pajtetar, v. Cru/tularius; odtod je prevzel najprej
Apostel v Diet. 1. 1760, 240: Posteten Testeniza, e f. Abusive Poshteta, za njim
pa e iz istega vira Gutsmann v DwW. 1789, 212: Pa/tete, me/ote/teniza, . . . Pojhteta, Pastetenbecker, me/ote/tenizhar, pojhtetar; M u r k o 1833 v nem.-slov. slo
varju, stolpec 532: Pastete, gen. pajhtta, itd.; pavliha V. Vodnik, Slov. Be/.
(okrog 1. 1805): Don Quixote, Donkischot, pavliha; Metelko, Lehrg. 1825, 63: pa
vliha, pavlha ein Harlekin, odtod Murko 1833 v obeh slovarjih: pavliha, pavlha Harlekin! Janei 1850-51: Pavliha, Pavluha; Cigale 1860, 707: Hanswurst
(tako e Janei 1. 1850), pavliha, itd.; pe za nae teko doumljivo ljudsko
reklo: pe se je podrla porod, rodila je, imamo zanimivo edinstveno naliko v
Vodnikovem zapisu 1. 1805 v Slov. Be/., zv. 36/10", kjer je med triindvajsetimi
besedami za vulvo tudi izraz: pezh; pea pri Hrvatih npr. Maruli, Judita (na
pisana L 1501, natisnjena 1. 1521), V. knjiga, vrsta 285: Pach razuiffci pece
( = pak razvivi pee), t. j . robec, kos platna ( < ital. pezza); pri Slovencih npr.
Dalm., Biblia 1584, II., 2^: te pezhe = Shlojerje, in v Registru: Crajn/ki Pezha,
Coro/hki shlojer; Meg., Thes. Pol. 1603, IL, 234: Peplum, Germ. Schlayer-Sclau
1= slovensko] pezha; v Belostenevem slov. 1740 v pomenu: enska povezaa;
Sun.-Jambr. Lex. 1742, 689: Peplum Pecha, / e n / z k o glave pokrivalo, Schleyr,
Weibliche Tracht bis ber das Haupt bi/s auf die Schultern herab h a n g e n d e

Flor-Kappe; Apostel, Diet. 1760, 298: Sehleyer, das weise Tueh auf dem Haubt
der Kreynerisehen weiber, Pzha, e, i; Pohl., T. m. b. 1781, 7^ Pezha, e, \h., das
Haupttuch, Velum eapitis; iz Jambr. in Pohl. Gutsmann, DwW. 1789, 132, 533:
Haupttuch, Sehleyr, Pezha, itd., popraviti je treba Breznikovo mnenje v SJ I.
(1938), 61, da beremo besedo pea prvi ele v Kastelevem rokop. slovarju
okrog 1. 1680; peati se Hip., Diet. L, 704; Umgang pflegen, umgehen, se pizhati; Pohl., Kr. Gram. 1768: Pezhej se s' brumnemi (1783^: Is brumnemi se pezhaj);
Gutsmann, Wind. Spri. 1777, 104: Kdu Je ho s'vami pezhau, w e r wird sich mit
euch Scheren?; Kopitar, Grammatik 1808, 156: puzhati Je.(sieh abgeben) statt
pezhati Je (Ital. impacciar/i); pri Hrvatih: pacati se; perla hina, dekla, kreniea Med vsemi slov. protestantskimi pisci ima sam Bohori, Arcticae horulae 1584, S 58: accedo ad pedij/equas, Grem k'prlam. V slovar je besedo prvi
prevzel Pohlin, T. m. b. 1781, Y/: Prla, e, Jh. Ein Strubenmagd. Anelila domus,
k a r vnovi potrjuje, da Pohlin Bohorieve slovnice ni le poznal, ampak jo je tudi
rabil. Od Pohlina je prevzel besedo Gutsmann v DwW. 1789, 310, 532: Stuben
magd perla, od Gutsm. (Pohlina?) pa e Murko 1. 1833 v slov.-nem. besednjak,
stolpec 328: Prla, die Stubenmagd; iz izvirnika jo je konno vknjiil e Plet., II.,
24. V knjinem jeziku je besedo uporabil A. Debeljak v prevodu: Balsac, Okrogle
povesti. Ljubljana 1954, 182: Moanec pa zavesla v posteljo svoje perJe ali
krenice. Hipolit je v izdaji Bohorieve slovnice 1. 1715, 221, perle spremenil
napano v mojkre; pesjan P. Musi, Navod v b r a n j e . V Zeli 1832, 55; Alj Je
ne bo/h Pejjanov bal; St. Vraz v pismu P. J. afariku 24. V. 1838: Die Sagen von
den Pesjanern (Pesjani), einem wilden teknophagischem Volke, sind auch noch
im frischen Angedenken (ZMS 1. [1899], 99); glej e pasjeglav; pesnik, pesnitvo,
pesnitev, pesniti F. Vranic Diet. 1595, 79: Poeta, Pijznik, odtod Meg., Thes.
Pol. 1603, II., 286: Dalm.[atice] pijsnik; P. R. Vitezovic, Kronika. Zagreb 1696, 33,
34: Lukanus pejnik umre (iz Vrameve Kronike 1578?), Persius pejnik umresse;
Vodnik, Slov. Be/. (1805 1.): Dichter, pejnik, Dichtkunst, pejnijtvo,
Zbirka 1835,
12: Pesnik, a, m poeta, Dichter, Pesnitvo, a, n. poesis; Ma.-Uar. slovar 1842,
125; Dichter, poeta, pesnik, in, f. poetinja, pesnica; Dichtkunst poezia, pe
snitvo; Drobni v slovarju 1846-49; Janei 1850-51; zunaj slovarjev Bleiweis
Nov. 1846, 196, Vrtovec, Kmet. kem. 1847 40, itn; J. Stritar, SG 1867, 57: pevec
ali poet ali pesnik (kakor imenujemo zdaj po hrvako take moe) ; besedi pesniti,
pesnitev je po Breznikovem zapisu v Plet., IL, 27, prvi rabil ele Akerc; pester
Po Brezniku, Jezik v kmetski povesti, DiS 1. 1930, je besedo pester pisan
uvedel iz ruine prvi U. Jarnik, Versuch eines Etymologikons 1. 1832, 181: pe/tr;
za njim ima Murko samo v nem.-slov. slovarju 1. 1833, stolpec 210: Bunt, pi/an,
pejter; Janei ima besedo le v slov.-nem. slov. 1. 1851, 263: Pester, bunt, buntfrbig; krabec (Cvetje X., 9, Jezikoslovni spisi I. zv., 494) pa je menil, da je
tudi pester (t. j . pisan) domaega, slovenskega korena, p r a v tega kakor pi
sati, celo deblo pa imamo ohranjeno v besedi postarv . . . o stoji oitno namestu starega a: pastarva; po Metelku, Lehrg. 1825, 43: posterv, Forelle, {pestri
Pohl, bunt, gefleckt), pa je besedo pester zapisal e Pohlin kje, ni bilo mogoe
takoj dognati, T. m. b. 1781 je nima in je torej ni prvi vpeljal ele Jarnik iz
ruine; peadija Apostel, Diet. 1760, 214: das fussvolkh von Soldathen Peysezka Vojska, v Pejsadia, iz Sun.-Jambr. Lex., 1742, 684: Peditatus, pejjadia;
petolizec SN 1874, 181.1; pevovodja Nov. 1863, 341, 349; piha Res, udno

pot imajo nekatere besede, med njimi tudi piha. Plet., II., 35, je zapisal: piha,
f. die Hoffart, C , misle, da je beseda slovenska, ker se je popolnoma zanesel na
Cafove zapise, ki pa so pogosto povrni, nezanesljivi. Zgodba besede piha pa je
tale: Apostel je v Diet. 1. 1760, str. 148, pri geslu Hochfahrt zapisal: Preusetno/t,
i oholost. Abusive offert. B.fohemice] Pyha, gysdo/t; besedo je vzel iz Megiserjevega Thes. Pol. 1603, II., 588: Superbia. Germ, hochfart. Boh.|emice] pycha,
hrdo/t. Pol.Ionice] pycha; k samostalniku piha si je Apostel e domislil pridev
nik: B. Pihav. Caf si je v juniju 1. 1843 izpisal veliko besed iz Apostlovega slo
varja, med njimi tudi piha, ne da bi se bil zmenil za Apostlovo B.|ohemice|, in
tako eka piha e zdaj strai v Plet. slovarju; gysdo/t, zapisano po B. Pyha, p a j e
vzel Apostel iz Sun.-Jambr. Lex., 1742, 962: Superbia, Gizdozt. Mikavno je, da
je po Ak. Rj., Dio IX., 835, e 1. 1583 zapisal S. Budini v Summa n a u k a kristianskoga, fol. 120'': Oholost ili piha; pika piko dreti Vodnik, Slov. Be/., zv. 19/3''
in zv. 56/3'': der blaue M o n t a g . . . ihn halten, v'Krain po dile iti, piko dreti, in
tako e pri geslu Nachdurst, kar je z navedbo avtorja sprejel tudi Cigale 1. 1860,
1062; piko imeti na koga Hip., Diet. L, 567: re/idua et vetus /imultas, ein alter
groll, na stara pika, enu stru sovrhstvu; J. P. Jeenak, Bukve 1821, 140: V eni
va/i Jo bili tri fanti, vsak od bogateh /tari/hov, pa /o smiram piico eden na drusiga
imeli; Murko 1833, nem.-slov. slovar, stolpca 388, 389: Groll, er hat einen Groll
auf mich, piko im do m, slov.-nem. slovar, stolpec 342: Pik, ne imej pike na
vojiga bHshniga, habe keinen Groll gegen deinen Nchsten; Cigale 1. 1860, 671,
pri geslu Groll, itd.; pipec J. N. Primic, Nem/hko-Sloven/ke branja 1813, 10:
jas Jem moj noshik {pipez) sgubil; M u r k o 1, 1833 v slov.-nem. slovarju, itd.;
pisanka Apostel, Diet. 1760, 237: oster Eyer Pysanke Sync. Psanke; Dajnko,
Lehrb. 1824, 50: pisanca der Osterey, in Kmet Izidor 1. 1824, 102, v sestavku 96.
Leseno jajce, itd.; pisatelj Zbirka 1835, 12: Pisatelj, a, m. scriptor, author,
Schriftsteller; Ma.-Uar. slovar 1. 1842, 69: Autor, autor, zaetnik; pisac, pisatelj;
pisalac; M. Majar, Pravila 1848, pogostno, npr. str. 12, 14: pisatelj, pisatelju, pi
satelji, pisateljev; Janei 1850-51, itd.; pivar, pivarnica, pivo po Plet. II., 45,
ima besedo pivo v pomenu: opojna pijaa, e S. Krelj; F. Vrani, 1595, 18: Gi
ruifia, Bier, Pivo, odtod Meg., Thes. Pol. 1603, L, 243: Cerevifia. Sclau.[= slo^
vensko] oli. Dalm.[atice] pivo, Boh.[emice] piva. Pol.[onice] pywo. Lu/at.[ic)
pivo; pri Hrvatih Kajkavcih: Habdeli 1670, Belostenec 1740, Sunik-Jambrei 1742. itd.: piva, M. A. Relkovi 1767, 440: Pivo, Bier; Apostel, Diet. 1760, 71:
Bier, ouu, v Vou croat. Pivu olou. Koroshku Vou J e ni pyti vrednu; Breyhaus
Pivarniza olavniza; Bierbrauer, olavez, Pivar, kar imajo e Sun.-Jambr. Lex.
1742, 100: Cerevisarius, Pivar, Bierbrauer, in M. A. Relkovi 1. 1767, 420 (slov
nica): Pivar, Brauer; T. Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain, IL, 1791,
308; Dajnko, Lehrb. 1824, 110; Metelko, Lehrg. 1825, pivo Trank, Bier, von pili,
auch piva weibl.; Vodnik prej e v Babi/htvu 1. 1818., XVI., itd.; obliko piva
je zapisal e 1. 1862 v Nov. V. Zarnik, Originah iz domaega ivljenja; pivnik
Vodnik v Slov. BeL, njegov pozneji pripis s svinnikom: Lschpapier /u/hivnik?
/u/hivni papir: piavnik, pivnik, pivni papir, kar ima pozneje tudi Janei v nein.^
slov. slovarju 1. 1850, str. 216, 346: Fliepapier, Lschpapier, pivni papir, o emer
je mislil Breznik (zapis v Plet. IL, 45) da je Ja.ne^j s.ani,.na^i^^dil po Gutsmannu,
D w W 1789, 177: Lschpapier, pijezhni papir.
'
^
.1) Li

tisuEv.

u d o i D s S v voJaiveia liiiu.'

Se bo nadaljevalo.

Drago Sega
SAZU Ljubljana

RAZVOJNA POT SLOVENSKE

POEZIJE
OD P R V I H Z A E T K O V DO
PREERNA
N a m e n tega predavanja* je opisati razvojno pot, ki jo je prehodila slovenska
poezija od svojih prvih zaetkov naprej. Cas, ki ga imamo n a razpolago, je
seveda veliko prekratek, da bi lahko zastavljeno temo obdelali v celoti. Zato
se bomo asovno omejili na tako imenovano stareje obdobje slovenske poezije,
ki je razvojno vzeto obdobje njenega nastajanja, sezorevanja in fermentacije in ki je doloeno z dvema visokima mejnikoma, preraajoima zgolj slo
venski nacionalni pomen. To sta n a eni strani ljudska pesem s svojo dostikrat
prastaro motiviko in izvirno specifiko, n a drugi pa lirika Franceta Preerna, ki
se je njo slovenska umetna pesem prvi povzpela do trajnih vrednot in do
ire, evropske rezonance. Seveda se bomo pri tem nujno morali zadovoljiti
samo z najbolj splonim, sumarnim pregledom in v njem upotevati samo tista
dejstva in imena, ki so za razvoj slovenske poezije najvaneja in najbolj ilu
strativna, vse drugo, k a r je ta razvoj v n a k a z a n e m obdobju e sicer spremljalo
ter ga po svoje dopolnjevalo in tudi bogatilo, p a bomo morali zaradi veje
preglednosti najvekrat puati ob strani.
Poglavitno dejstvo, ki ga moramo imeti pred omi, zlasti ko govorimo o stareji
slovenski poeziji, je socialno zgodovinske narave. Slovensko ljudstvo, ki se je
v 6. stoletju naselilo v alpskem in predalpskem ozemlju med Furlansko in Pa
nonsko niino, je bilo med slovanskimi ljudstvi prvo, ki si je s k a r a n t a n s k o
dravo ustvarilo politino samostojnost, a hkrati tudi prvo, ki je to samostojnost
izgubilo, njo vred pa je izgubilo tudi svoj domai vodilni sloj, svoje rodovno
plemstvo. V okviru frankovske drave in kasneje rimsko-nemkega cesarstva
mu je zavladala tujejezina, sprva administrativna in nato dedno fevdalna ari
stokracija. V cerkveno upravnem pogledu pa je bilo slovensko ljudstvo ob
sprejemu kranstva podrejeno oglejskemu patriarhatu in salzburki nadkofiji,
torej dvema srediema, ki sta leali zunaj njegovega etninega ozemlja. S tema
dejstvoma je bil p r a v tja do srede 18. stoletja, ko se zaenja agonija fevdalnega
drubenega reda, v glavnem doloen politini, socialni in kulturni poloaj slo
venskega ljudstva: kot ljudstvo kmetov in deloma rokodelcev je lahko v svojem
jeziku razvijalo le tiste oblike socialnega in kulturnega ivljenja, ki so bile tudi
drugod po Evropi bolj ali manj izrecna domena ljudstva in izraz njegovih ne
posrednih socialnih in duhovnih potreb. Med te oblike je teti tudi ustmeno
knjievnost in njo ljudsko pesnitvo.
eprav se zaenja ljudska pesem na Slovenskem zavestneje zbirati in zapisovati
ele ob zatonu svoje zlate dobe, to je od konca 18. stoletja naprej, smemo
vendarle za velik del ljudske poezije trditi, da je po nastanku znatno stareja
in da sega s svojimi prvobitnimi motivinimi koreninami, e jih smemo tako
Predavanje na seminarju

too

tujih

slavistov v Zagrebu

19. a v g u s t a

1970,

imenovati, dale nazaj v zgodnjekranski srednji v e k in celo v praslovansko in

predslovansko mitologijo, zraven tega pa si sprva bras e od starih naseljencev,
nato pa od zahodnih in vzhodnih sosedov tvorno prisvaja najrazlineje snovne
pobude od antinih (Ojdipov, Orestov, Orfejev motiv) in starobiblinih (Job) do
kransko legendarnih in raznih starejih ali tudi mlajih historinih ali polhistorinih in socialnih snovi, ki jih najvekrat, zdaj v tej zdaj v oni razliici
pozna tudi druga Evropa. Pri tem se prvotni stari motiv kaj rad naseljuje v a
sovno mlajem prizoriu, najpogosteje v srednjevekem grajskem
(Trdoglav
in Marjetica, Desetnica) ali turkem (Zarika in Sonica) ali pa se ve razno
rodnih motivov vee na enega samega, zgodovinsko mlajega junaka (npr.
kralja Matjaa). Hkrati s tem se marsikdaj menja e e ne prvotni znaaj, pa
vsaj prvotna oblika motiva: stari mitoloki motivi zadobivajo pravljino fanta
stien znaaj {Kresnice, Lepa Vida in kaa) in Ojdipova zgodba privzame videz
stare svetnike legende (Sv. Matija ubije oeta in mater). Posebna znailnost
slovenske ljudske pripovedne pesmi, k a k r n a se nam je ohranila in kakrno po
znamo danes, je, da ne tei v epsko irino, da je skoraj brez izjeme k r a t k a v
obdelavi snovi in lapidarna v besednem izrazu. Se bolj znailno pa je zanjo
in po tem se n a primer mono loi od srbske in h r v a k e junake pesmi da
v nji izrecno prevladuje tragino obutje sveta, da je polna usodno danih, tra
gino doloenih lovekih situacij, ki ostajajo bodisi brezizhodne in nepreklicne
ali pa se razreujejo s p r a v tako nepreklicnim in dostikrat brutalno katastrofinim dramatinim razpletom. Sprio tega ima ta pesem zveine baladni znaaj.
Tako imenovanih junakih motivov, ki bi se v njih kazalo tvorno, optimistino
lovekovo razmerje do sveta, je razmeroma malo, pa e ti so najvekrat obde
lani z n e k a k n o skopo odrezavostjo in kratkobesednostjo, ki mono brzda in
gosti njihovo epsko slikovitost in ivopisnost in hkrati stopnjuje njihovo akcij
sko in dramatino napetost; preerno izzivalni zanos, ki se tako neugnano oglaa
iz njih, pa dodaja njihovi epski fakturi e izrazit lirsko ustveni poudarek {Kralj
Matja in Alenica, Alenka, sestra Gregeva). Tudi k a r zadeva strukturo verza,
se ta pripovedna pesem precej razlikuje od srbske in h r v a k e : deseterec je v nji
p r a v redek, prevladujo pa je trohejski sedmerec s pogostno anakruzo na za
etku verza.
V nasprotju s pripovedno pesmijo je slovenska ljudska lirika, kot vse kae,
mlajega izvora. To velja zlasti za ljubezenske, pa tudi za vojake, stanovske
in za razne druge pesmi. Starejega izvora so predvsem ostanki nekdanjih ob
rednih pesmi (kresnih in jurjevskih, enitovanjskih in plesnih, kolednic in pod.).
Med lirskimi so ljubezenske ali t. i. zaljubljene pesmi ne le najmoneje zasto
pane, ampak so hkrati tudi estetsko najpomembneje. Vendar je ljubezensko
ustvo v njih e izvzamemo seveda melodijo, ki je pri lirskih pesmih na
vadno poglavitni nosivec emocije malokdaj neposredno izraeno, najvekrat
se krije za zunanjo, skorajda epsko opisnostjo ali privzema obliko umiljenega
dialoga, tu in tam pa posega tudi po neno tkanih lirskih prispodobah iz narave.
Ce primerjamo dele slovenske ljudske, ustmeno sporoene pesmi z deleem,
ki ga je ta as, to je do srede 18. stoletja dalo t. i. umetno ali pisano pesnitvo,
je nesorazmerje med njima ve kot oitno. Najstareji zapis slovenske pesmi
se n a m je ohranil v stikem rokopisu; vanj je menika roka med slovenske katehetine in bogoslune obrazce ok. 1. 1440 zapisala zaetne verze velikonone
pesmi, ki jo je prepevalo ljudstvo v cerkvi in ki se menda poje e danes n a za-

hodnem robu slovenskega etninega ozemlja. Takih pesmi, ki jih je oitno du

hovina irila med verniki, je moralo biti, kot nam kaejo nekateri natisi iz
16. in zaetka 17. stoletja, e veliko ve.
Iz 15. stoletja je prejkone tudi t. i. auersperki fragment, to je nalepek s sloven
skim pesnikim besedilom na notranji strani platnic nemke rokopisne knjige.
Zal je to besedilo nepopolno in teko itljivo, zato lahko samo domnevamo, da
gre za zapis posvetne pesmi z ljubezensko vsebino v trubadurski izrazni maniri.
Zelo mono se je slovenska cerkvena pesem razmahnila v 16. stoletju z nasto
pom protestantizma. 2 e v prvi slovenski tiskani knjigi Catechismus in det windischen Sprach, ki jo je 1. 1550-51 izdal Primo Trubar (15081586), je natisnje
nih med drugim tudi ve pesemskih besedil s katehetino vsebino. Ta prva, e
nesamostojna protestantska pesmarica je do konca stoletja doivela est mono
razirjenih, samostojnih novih izdaj (1563, 1567, 1574, 1579, 1584, 1595), ki so se
stalno mnoile z novimi, predvsem prevedenimi pa tudi izvirnimi besedili raz
linih avtorjev, kar e samo po sebi dokazuje, koliken versko vzgojni pomen
so slovenski protestanti pripisovali cerkveni pesmi. Preko kateheze in versko
pounega obnavljanja nekaterih biblijskih zgodb ta pesem ni segla. Se najve
osebnega temperamenta avtorjevega kaejo Trubarjeva pesemska besedila, zla
sti njegovi versko polemini stihi, medtem ko se je do zvone rime in do gladko
tekoega silabinega verza, sloneega tu pa tam e na naglasnem naelu, ki
bolj ustreza naravi slovenskega jezika, e najbolj povzpel Jurij Dalmatin (ok.
15471589).
Po zatrtju protestantizma (1598) se ivahna tradicija izdajanja cerkvenih pesma
ric pretrga skoraj za celo stoletje. Nastalo praznino zapolnjuje edinole kdlobski
rokopis (Liber cantionum
carniolicarum,
nastal med 16431651), zanimiv e
posebej zaradi tega, ker vsebuje nekaj legend, ki s svojo razvito epsko strukturo
deloma e preraajo nabono pouni okvir, zaradi katerega so nastale. Ce
izvzamemo tistih nekaj nabonih pesmi, ki jih je proti koncu 17. stoletja (1678,
1682) natisnil Matija Kastelec, se zane razcvet katolike cerkvene pesmi prav
zaprav ele z drugo etrtino 18. stoletja, pri emer ne gre prezreti, da je velik
del teh pesmi romarskih, namenjen bojepotnikom na Strae pri Gornjem gradu,
blejski otok in Krino goro. V to vrsto sodijo: del Sterinarjevih (1729), Tri du
hovne pejsme neznanega avtorja (1749), katerih prva je duhovna le toliko, ko
likor opeva v gladkih verzih zgodovino nastanka blejske boje poti, in pa vse
tri Repeeve zbirke (1757, 1764, 1770). Zunaj tega tematskega okvira ostajajo
zelo uspeno verzificirane moralistine meditacije Franca Mihe Paglovca, ki pa
so obleale v rokopisu (1733), in Maksimilijana Redeskinija zbirka, ki je do
ivela tri izdaje (1775, 1795, 1800) in ki je zanimiva predvsem kot stilni izraz
poznobarone slikovitosti in drastike.
Delo nabonih pesnikov od srede 16. do konca 18. stoletja, ki smo se ob njem
na kratko pomudili, je le deloma izvirno in tudi sicer ne nosi peata prave
umetnike ustvarjalnosti, saj mu je poezija samo sredstvo in ne namen. Primer
jave z ljudsko pesmijo kajpa ne vzdri, eprav si je pogostoma zadajalo za ver
sko vzgojno nalogo, zmanjati in omejiti njen vpliv in razirjenost med ljud
stvom. Pomen ima predvsem znotraj svoje kulturno akcijske in idejno tematske
usmerjenosti, zunaj nje pa le toliko, kolikor je dve stoletji edino oblikovalo

in vzdrevalo tradicijo slovenske umetne pesmi in slovenskega verza e posebej

ter s tem pripravljajo tla za vznik slovenskega posvetnega pesnitva z umetni
kim hotenjem.
Prva posvetna slovenska pesem je bila sicer tiskana e konec 17. stol., bila j e
to Joefa Sisentschellija posvetilna pesem k Valvazorjevemu zgodovinskemu
delu Die Ehre des Herzogthums
Crain (1689), ostala pa je zgolj osamljen, pri
lonosten poskus. Pogoji za vznik slovenske posvetne pesmi z umetniko ambi
cijo se ustvarijo ele v drugi polovici 18. stoletja s krizo fevdalizma in z vdo
rom novih, meansko racionalistinih razsvetljenskih in narodno prebudnih
idej v slovenski prostor.
2 e redovnik o. M a r k o Pohlin je v svoji slovnici (1768) posvetil posebno po
glavje metriki in poetiki, v njegovem krogu pa se je rodil tudi prvi slovenski
almanah posvetne poezije z naslovom Pisanice, ki je izhajal tri leta zapored
(17791781), medtem ko je etrti zvezek ostal v rokopisu. Dua in glavni pesni
ki sodelavec tega almanaha je bil Pohlinov redovni sobrat Feliks Dev (1732
1786). Poskual se je v razlinih pesnikih anrih od dinastinih hvalnic do lju
bezenske patronalne pesmi in od opernega libreta do basni. V njegovi nekoliko
vzhieni poeziji, ki razodeva dober metrini ut in je veidel pisana v aleksandrincu in v razlinih kiticah, se meajo slogovni elementi od baroka in rokokoja
do klasicizma in deloma celo predromantike, pri emer je dekorativno igrivi
rokokojski stil prevladujo. eprav Dev ni bil velik ustvarjavec, ampak prej
navduen ljubitelj, ima njegovo pesniko delo kljub temu velik relativen po
men, saj predstavlja zaetek docela n o v e g a razvoja slovenske poezije.
V Pisanicah je objavil svoje prve pesmi tudi Valentin Vodnik (17581819) in
je e v njih razodel smisel za upodabljanje motivov iz ljudskega ivljenja in
za preprost, ljudski nain pesnikega izraanja. Ta svoj dar je kasneje pod
vplivom mentorja 2ige Zoisa, ki ga je usmerjal h klasicistinim estetskim vzo
rom, e raziril in ga zavestno postavil v slubo razsvetljensko utilitarnega li
terarnega programa. Iz ljudske pesmi je privzet kratko, rimano tirivrstinico,
t. i. poskonico, in jo napolnil z ivahno opisnostjo in tudi egavostjo, ki ji
nikoli ne manjka pounega poudarka. Svoje pesmi je zbral v zbirki Pesme za pokiiino (1806). Pisal je najve didaktino spodbudne pesmi, basni, epigrame,
uganke, prigodnice pa tudi ode. Med temi sta najpomembneji oda Vrac, ki
opeva v vzvieno stvarnem klasicistinem slogu veliast gorske narave, in
malce egavo intonirana pesnika samoizpoved Moj spominek, ki je n e k a k n a
njegova ars poetica, medtem ko ima znana oda Ilirija oivljena, zapeta v ast
Napoleonu, zgolj politino programatien in narodno prebuden pomen.
e p r a v je Vodnikova pesem mono ujeta v meje svoje pounosti in svojega
razsvetljenskega optimizma in v glavnem nima irih idejnih in osebno izpo
vednih razsenosti, ji vendarle gre zasluga, da je posvetni poeziji na Slovenskem
utrla pot in da je e e ne direktno, pa vsaj posredno pomagala spodbuditi k
delu nove pesnike moi tudi v drugih slovenskih pokrajinah in tako ustvariti
tradicijo, ki poslej ni ve zamrla.
Med pesniki, ki so nastopili e za Vodnika, nam je omeniti vsaj dva, ki se po
svojem pomenu sicer ne moreta meriti z Vodnikom, saj je njuno pesniko delo
ostalo v veliki meri v rokopisih in je bilo deloma tudi unieno, lahko pa se

uspeno merita njim po moi svojega pesnikega impulza. To sta dva duhov
nika iz obrobnih pokrajin, tefan Modrinjak (17741827) in Urban J a r n i k
(17841844). Za oba je znailna mona senzibilnost, ki je pri tajercu Modrinjaku bolj viharna in strastna, pri Korocu J a r n i k u pa bolj nena in melanho
lina in ki ju trga iz osebno bolj ali manj neobarvane, tradicionalne barone ali
klasicistine pesnike konvencije in ju zlasti v erotinih motivih kljub njihovi pa
storalni preobleki e pribliuje bolj subjektivnemu, predromatinemu obutju
sveta. Tudi v njunem razmerju do n a r a v e in do kozmosa sta ta pristni, intimni stik,
to pretapljanje loveka v n a r a v o in n a r a v e v loveka dovolj obutna, v s e k a k o r
bolj kot pri racionalistu Vodniku, iztekata pa se slej ko prej v tradicionalistino
religiozno meditacijo o majhnosti in neznatnosti lovekovi sprio brezmejnega
stvarnikovega veliastja. V narodni, socialni in ljudski tematiki, ki ima v nju
nem delu dovolj vidno mesto, pa se oba pesnika v marsiem loujeta: J a r n i k je
tu blinji Vodnikovemu razsvetljenskemu racionalizmu in je bolj umirjeno tre
zen in stvaren, medtem ko je Modrinjak bolj nezadran, posebno k a d a r izpove
duje svoje nacionalno ustvo, pa tudi bolj drastien, bolj efememo prigodniki
ali celo banalen, ko se zaustavlja pri ljudsko socialni motiviki. Pri tem ima ne
dvomno svojo vlogo tudi lokalna pesnika in knjina tradicija, ki ji je Mo
drinjak pripadal in ki se je tako zaradi njenega pristopa do snovi kot zaradi
njene jezikovne okornosti dri peat kmekega utilitarizma in ljudske robatosti.
Celotna doslej opisana razvojna pot, ki jo je prehodila slovenska umetna pesem,
je kljub asovni zarezi, ki louje protestantsko cerkveno pesem od katolike, in
kljub opaznemu kvalitativnemu preskoku, ki n a s t a n e z narodnim prebujenjem
in z ustanovitvijo Pisanic, v bistvu mono linearna, tesno vezana n a zunanji
zgodovinski tloris, ki jo je doloal in ki ga je sicer po svojih moeh izpolnje
vala, ni ga pa preraala, ker se e ni ovedla svoje specifine moi, ki ni v subjektivizaciji objektivnega, ampak je ravno narobe v objektivizaciji subjektiv
nega, se pravi v oivljanju in uveljavljanju osebne, enkratne resnice kot objek
tivne, splone resnice sveta.
Za tako preoceno poezije in njene socialnotvome funkcije pa niti barona ali
rokokojska niti klasicistina estetika nista dajali dovolj oprijemljivih in insistentnih pobud. Take pobude je lahko dala ele romantika, s tem da je znova
ustoliila pesniki subjekt kot sredie in merilo sveta.
Obdobje romantike se na Slovenskem zaenja z letom 1830, ko je zael izhajati
pesniki almanah Krajnska belica (1830-33, 1848), ki si je v nasprotju z vlada
joo utilitaristino in duebriniko miselnostjo, po kateri naj slovenska litera
tura rabi samo kmetu in njegovim neposrednim potrebam, zastavil ambicioznejo nalogo, gojiti visoko literaturo, namenjeno izobraencem, in je v tem
imenu zbral okoli sebe sorazmerno irok krog pesnikih imen. Vendar v tem ni
bil njegov edini pomen, zlasti ker se ti pesniki zveine niso ne stilno n e temat
sko kaj prida odmikali od e uhojenih pesnikih poti; njegov najveji pomen je
bil v tem, da sta se pri tem podjetju aktivno angairala pesnik France Preeren
(18001849) in literarni estet Matija op (17971835), prvi kot njegov glavni
in dale najpomembneji pesniki sodelavec, drugi pa kot njegov iroko razgle
dani idejni usmerjevavec in zagovornik.
S pesmimi, ki jih je Preeren objavil v prvih tirih zvezkih Krajnske belice, se
je slovenska poezija tako reko ez no izvila iz ozkih pokrajinskih okvirov, ki

so jo bili dotlej oklepali, in se postavila ob bok najvidnejim vrhovom tedanje i

evropske literature. eprav Preernovo delo ni preve obseno in teje vsega j
komaj nekaj nad sto petdeset enot, je v e n d a r zanj znailna izjemna odtehtanost j
in odbranost. V s a k a izmed teh pesmi je dejansko umetnina zase, popolna v svo-1
jem anru in popolna v svoji naravni, neprisiljeni zlitosti forme in vsebine. To '
velja ne le za pesmi, ki jih je pesnik ob koncu ivljenja sprejel v zbirko (Poezije, i
1847), ampak marsikdaj celo za tiste, ki jih je iz nje iz tega ali onega razloga i
izloil. Preernova poezija je v bistvu monumentalno preprosta in pri vsej bo- ;
gati metaforiki osupljivo eksaktna. V nji se strinjata in si stojita v ubranem r a v - 1
noteju dve skrajnosti, obe razviti do najvije m e r e : primarna emocionalnost, j
globoko obutljiva za vse loveko, in jasna, urejajoa zavest; strastno, vitalno*
ustvo in prediren, izbruen intelekt. Prav ta skladnost dveh nasprotij, sklad-;
nost loveke boleine in lovekega spoznanja, skladnost pekla in neba
daje tej poeziji poseben peat notranje uravnotenosti in dovrenosti. Pri tem J
je znailno za to poezijo, da uporablja zelo razline pesnike oblike, vzete iz '
evropskega pesnikega izroila od antike in renesanse do sodobnih literatur, ;
ter jih suvereno presaja v dotlej malo razviti slovenski jezik. S posebno strastjo j
posega po najbolj zahtevnih, kompliciranih oblikovnih vzorcih, kot so s o n e t , :
stanca, ternica, sonetni venec, gazela, glosa itd., v emer se kae njena potreba j
po viji organizaciji snovi, po njeni notranji izjasnitvi in kristalizaciji. Njena :
znailna lastnost je tudi, da z izjemnim posluhom za zvonost jezika in za ;
b a r v n o vrednost glasov staplja pomen besede njeno sluno naravo in na ta i
nain doseza posebne emocionalne in estetske uinke. Prav zaradi tega je Preernova pesem kljub svoji jasni logini zgradbi v zadnji konsekvenci nepre- '
vedljiva in jo lahko v celoti dojame le, kdor do kraja obvlada slovenski jezik. I
Ce se pribliamo Preernovi pesmi s tematolokega vidika, zlahka ugotovimo, '
da je Preeren predvsem pesnik erotinega ustva. 2 e njegove zgodnje pesmi '
se ukvarjajo skoraj izkljuno z erotino tematiko, in eprav so to balade, ro- i
mance in pesmi pripovednega anra, se za njihovo objektivno, brezosebno, d o - J
stikrat aljivo neprizadeto govorico oitno skriva pesnikovo osebno ustvo. To ;
ustvo je e lahko, mimobeno in e nezaseneno od prave boleine. Tako, dasi '
nekoliko bolj resnobno in mestoma tehtneje, se nam kae tudi v prvih nepo- i
srednih osebnih izpovedih, najprej v ciklu sonetov in nato v ciklu gazel. Svoj j
polni, usodno prizadeti zvok pa zadobi to ustvo v umetno spletenem vencu ti- '
rinajstih sonetov z magistralom in aktrostihom in v sonetih, ki so nastali nepo-
sredno po njem.
V e n d a r j e v tej zvezi treba omeniti, da Sonetni venec ni samo ljubezenska ;
pronja, ampak je hkrati tudi izpoved domovinskega ustva. Preeren pripisuje \
namre ljubezni poseben, izjemen pomen; ljubezen mu ni le harmonija zdruitve '
d v e h bitij, ampak mu pomeni nekakno vesoljno mo, vesoljno harmonijo, ki se i
v nji poleejo in pomirijo ne samo vse osebne boleine in notranji viharji, tem
ve se n a udeen nain razreijo tudi vsa druga protislovja, tudi tista, ki so
isto objektivne, nadosebne narave. Zato pesnik ne moleduje ljubezni toliko i
zase, kolikor za svoje poezije, ki jim naj p r a v ljubezen vdihne orfejsko mo, da :
bi zedinile rod S l o v e n n e cele ter vrnile sreo svojemu narodu.
j
V kasnejih pesmih erotinega znaaja se ljubezenska pronja umakne odpovedi. I
Sem sodi tudi najdalja Preernova pesnitev Krst pri Savici, napisana veidel v

stancah, ki jo je pesnik 1. 1836 izdal v posebni knjiici in ki na epskem ozadju

boja za pokristjanjenje Slovencev v 8. stoletju izpoveduje melanholijo pesni
k o v e ljubezenske in ivljenjske resignacije.
V e n d a r kljub oitni prevladi ljubezenske motivike v Preernovi pesmi erotika
ni edino pa tudi n e poglavitno njeno gibalo. Na to nas opozarja e Sonetni
venec
s svojo dovolj zapleteno idejno strukturo. Se bolj nam pa to izpriujejo nekatere
druge Preernove pesnike izpovedi, ki rastejo neposredno iz traginega iv
ljenjskega obutka, zvezanega s spoznanjem o nepremostljivem razkolu med
resninostjo in lovekovimi stremljenji. Ta tragini obutek se e zelo jasno
izrazi v zgodnji Preernovi pesmi Slovo od mladosti, a je sprva e osamljen in
ne gre prek okvira otono naglaene meditacije. V mogonih, temnih akordih pa
plane kot teka obtoba ivljenja in kot vzkrik po smrti reiteljici iz Sonetov
nesree. Navzo pa je tudi na dnu Sonetnega venca. Krsta pri Savici, v alostinkah za umrlima prijateljema in v vrsti drugih pesmi iz zrele pesnikove dobe.
Tako se v baladi o Ribiu odstre kot grozljiva slika ivljenjskega brezupa in se
ele prav nazadnje, v pesmi Pevcu, povzpne do konnega spoznanja, do trpko
jasne zavesti o prometejski uklenjenosti in usodnosti pesnikega poklica.
Preernova pesem je po ljudski pesmi drugi visoki vrh slovenskega pesnikega
razvoja. Po stilno izraznih in oblikovnih sestavinah, ki jih spaja v harmonino
celoto, predstavlja svojevrstno kontaminacijo romantike s starejim predromantinim, resenannim in celo antinim izroilom. Tako stilno fakturo ji je omogo
ila prav okoliina, da je bila vse do nje slovenina e izvzamemo speci
fini fenomen ljudske pesmi kot pesniko izrazilo malo razvita in v stilno
izraznem pogledu e mono neizrabljena. Zato lahko reemo, da je Preernova
pesem, ne da bi se bila odrekla svoji stilni zasidranosti v asu, do neke mere
nadomestila tisto evropsko pesniko tradicijo, za katero je bil zgodovinski raz
voj slovensko poezijo sicer prikrajal. Ta lastnost in pa visoka stopnja notranje
uravnotenosti in dognanosti, ki smo o nji e govorili, dajeta Preernovi poeziji
peat klasinosti.
Za slovensko literaturo ima Preernova pesem isti konstitutivni pomen kot
Goethejeva za nemko, Byronova in Shelleyeva za angleko, Pukinova in Ler
montova pesem za rusko in Mickiewiczeva za poljsko literaturo. V nji so do
bila tiri stoletja slovenske pisane poezije od stikega rokopisa do
Krajnske
belice svoje vije opraviilo in pomen. 2 njo pa sta bila za naprej ustvarjena
trden temelj in zanesljivo merilo, ki nista ve dopuala, da bi bila slovenska
poezija v svojem nadaljnjem razvoju zatdnila v pokrajinsko omejenem samozadovoljstvu in se odpovedala nivoju, ki ga je bila dosegla s Preernom.
LITERATURA:
I v a n G r a f e n a u e r , N a r o d n o p e s n i t v o . N a r o d o p i s j e S l o v e n c e v II. L j u b l j a n a 1952. S t r . 1946.
Boris M e r h a r , L j u d s k a p e s e m . Z g o d o v i n a s l o v e n s k e g a s l o v s t v a I. L j u b l j a n a 1956. Str. 31114.
Boris M e r h a r , S l o v e n s k e l j u d s k e p e s m i . ( S p r e m n a b e s e d a . ) K o n d o r 45. L j u b l j a n a 1961. Str. 141158.
Valens Voduek, Nekaj opaanj o baladnih n a p e v i h Slovenije. Rad k o n g r e s a folklorista J u g o s l a v i j e u
Z a j e a r u i N e g o t i n u 1958. B e o g r a d 1960. S t r . 109118.
Alfonz G s p a n , R a z s v e t l j e n s t v o . Z g o d o v i n a s l o v e n s k e g a s l o v s t v a I. L j u b l j a n a 1956. Str. 329440.
Lino Legia, S l o v e n s k a p o e z i j a od V o d n i k o v i h p e s m i za p o k u i n o do p r i p r a v za K r a j n s k o C b e l i c o (18061828).
L j u b l j a n a 1938.
D r a g o S e g a , S l o v e n s k a p o e z i j a . N a a s o d o b n o s t 1961. Str. 481490, 613625.

W6

UNE

METODE,

IZKUNJE,

NASVETI

Milan Dolgan
Pedagoka akademija Ljubljana
O

Z V R S T E H

C T I V A

O tem, organizacijsko zapletenem unem delu so v nai reviji doslej pisali: Berta
Golob v 6. in 11. letniku, Leopold Stanek v 2. letniku, Joa Mahni v 1. letniku.
Medtem ko Stanekov zapisek govori o svobodni zasebnosti domaega branja,
p a Golobova raziskuje, k a k o zagotoviti uspeh predpisanega tiva.
Moje izkunje s tivom se nanaajo najbolj na srednjo strokovno olo. Razlo
evanje metodinih pristopov je pred vsem potrebno. Konno sem v unih na
rtih in pri pouku razloeval naslednje glavne zvrsti tiva: 1. skupno tivo,
2. osebno doloeno tivo, 3. prosto tivo, 4. tivo uitelja in uenca.
Skupno tivo je skupno obvezno tivo. Obveznost ne izhaja toliko iz predpisa
nega unega narta, kolikor iz lastnega uiteljevega unega narta in prepri
anja. Torej obvezno po uitelju, naj uti razred. Tega tiva najprej ne sme
biti veliko, kasneje lahko ve. Delo poene uiteljevo predavanje-uvajanje
enega tiva. Uinkovati mora s v e e , kar praktino pomeni, da je uitelj pi
satelja isto pred kratkim bral oziroma ponovno bral. (Hlapca J e r n e j a na pri
mer je treba prebirati, sicer kmalu zapademo v slabokrvno literarno oznae
vanje.) Uencem je treba pomagati; del poti, koliko zavisi od teine, je preho
diti skupaj. Vzbuditi je treba zanimanje, prikazati aktualnost in pounost. Dobro
izbran odlomek ali citat je veliko vreden; uenci naj se nauijo obnavljati ali
n a pamet. Doloim, doklej morajo oddati pismeno poroilo o branju. Doklej
to se pravi: sprejemam referate kadarkoli prej. Ko rok pretee, imamo eno uro
obravnavo. Uro napovem. Kaki tirje uenci so vpraani, to se pravi obnavljajo,
postavljam pa jim tudi posebna, usmerjajoa vpraanja. Ura se stopnjuje: od
vpraanih posameznikov preidem v pogovor z uenci, ki se svobodno javljajo,
in v uiteljev povzetek ali dodatek. Tudi uenci morajo poroati o knjigi svee;
e od branja pretee dalji as, je p r a v pismena priprava pripomoek, da se iz
kae neposrednost, polnost, osebni odnos. Najbr je bolje, da skupno tivo ne
povezujem s poukom literature.
Osebno doloeno tivo. Doloim, upotevajo ali ne duevnost in druge okoli
ine uencev, vsakomur svoje delo, morebiti dvema, trem isto. Vsa dela skupaj
tvorijo uno enotnost. Na primer una enota: klasina in klasicistina drama
tika, klasicistina do dandanes. Predavanje-uvajanje zajame celo uno enoto.
N a t o uro za uro, a pospeeno, nastopajo uenci, prikazujo doloeno dramsko
delo. Obiajno nastopijo vsi. Prikazi so ustni, pismeno poroilo ni potrebno.
Marsikdo pa se pripravi tudi pismeno: okvirno, kompozicijsko, pripravite ci
tate. (Navodilo, da za tivo ni potreben pismeni referat, sprosti tudi uenca, ki
je sicer nesproen.) Nastop mora biti zanimiv, sve; uspeh in ocena sta v veliki

meri odvisna od tega, koliko nastopajoi pritegne pozornost razreda. V eni uri ]
nastopijo tirje, vasih pet uencev. Vani so kratkost, pripravljenost, smisel za \
izbor, smisel za zgradbo nastopa. Ne dolgo obnavljanje. Kratek in uspeen si i
lahko, e si solidno pripravljen. Po vsakem nastopu je kratek pogovor, uitelj j
nastop splono in k o n k r e t n o oznai (vsebinsko, jezikovno). Ocenjuje javno,
najbolje na koncu ure, da je mogoa primerjava nastopov. Nastopajoi nadkri- ;
ljujejo uitelja glede sveega poznavanja del. Navajam e tale primer: una ;
enota je stareje slovensko pripovednitvo. Podam izrpen, idejen pregled, nato '
uenci prikaejo dalja in kraja, splono znana in manj znana osebno doloena :
dela, npr.: Srea v nesrei, Krpan (sveina!), Moje ivljenje, Trdinova bajka,
J e p r k i uitelj, Tilka, Avgutin Ocepek, N a strievem domu, Vetrogoni, Moja i
hoja na Triglav, Juri . . . Uno enoto zakljuim tako, da sam izrpno obdelam \
eno delo, npr. Juriev spis Tihotapec. Vzamem si vsaj dve uri. Prikaem kompo
zicijo in idejnost, privlano demonstrirajo raziskovalne, prikazovalne metode.
Prosto tivo. Ni priporoljivo, da bi pri skupnem tivu uenci izbirali izmed ,
nekaj del ali da bi pri osebno doloenem tivu sami predlagali, izbrali delo. I
Dobri uenci imajo raje doloenost kot nedoloenost, ohlapnost. Ni dobro po i
nepotrebnem zmanjevati uiteljevo vlogo. Pa pa je metodino dobro, splono :
dobro in celo nujno, da se v oli, pri tivu, pokae in uveljavi tudi prostost. Ce :
e gre za svobodnost, naj bo raje popolna. Ce dopustim prosto izbiro, a jo ome- \
jim tematsko (npr. srbohrvaka knjievnost, ena Andrieva novela, ena Lo- :
karjeva novela, sodobna svetovna knjievnost, poljudnoznanstveno delo), j e ]
svobodnost zelo okrnjena. Prosto tivo pride v potev enkrat letno in raje n e ;
vsako leto. Uenci nastopajo pospeeno. Uitelj mora biti drubeno razgledanj i
hitro mora vplivati vzgojno, estetsko; v pravi meri; ocenjuje raje manj dolono, \
kot so ocene od ena do pet. Pogovori so sproeni, uenci se zavedajo, da so ;
glede konkretnosti bolje pripravljeni kot uitelj. Idealno bi bilo, e bi bilo prosto
tivo odsev svobodne in iroke samovzgoje vseh uencev.
Ctivo uitelja in uenca. Pri tej zvrsti je vkljuenost v literarni pouk popolna, i
Na primer velika, teavna una enota: noveja slovenska proza. Ne gre toliko j
za izrpnost une snovi kot za izbranost, poglobljenost, tudi kritinost. Na sve j
nain prikaem avtorja, njegove splone znailnosti in do mere, ki je potrebna, I
in v smeri, ki je prikaza najbolj potrebna (stil, kompozicija, idejnost ali k a j !
drugega), tisto njegovo delo, ki bo o njem ez en teden poroal e prej dolo- i
eni uenec. Lahko narekujem znailen citat (citate) ali podam (po potrebi prire- !
jeni) odlomek za obnovo. Poroevalec se je pripravljal e prej, zdaj dobi nove ,
spodbude, uitelj ga apostrofira, po potrebi mu pomaga tudi izven ure. I m a m ,
na razpolago celo uro. Poroevalcu zadostuje polovica. Uvodne stvari l a h k o ;
ponovi: naslon na uiteljevo ivo in razumljivo besedo je praviloma bolji kot |
naslon n a obiajno slabo razumljive tiskane vire. Razmik enega tedna je pri-;
meren za nastopajoega in kot doba, po kateri je dopolnjevanje-utrjevanje snovi
potrebno in uspeno. Poroevalec bolj ali manj izpopolni uitelja, tekmuje z ]
njim v sveini prikaza. Vedno pa se kae uiteljeva estetska in idejna izku-'
enost. Ni nujno, da se zvrstijo vsi uenci v enem letu. Pri tej zvrsti tiva iz-:
stopa dvojica uitelj-uenec. Navajam nekaj del: Kosmaeva Balada, Malen-,
kove Inkvizitor, Rebulov Senni ples, Kocbekovo Slovensko poslanstvo, Roz-i
m a n o v Brusa, Kranjev Reonja na svojem, Zupaniev Plat zvona, Lokarjevi
Hudomuni Eros, Kovaievi Kljui mesta itd. Una enota lahko poteka nepre- i
I

kinjeno ali v doloenih presledkih. Ce je neprekinjena, jo lahko tedensko se

stavlja ve kot en avtor in eno delo po metodi tivo uitelja in uenca ali pa
to metodo kombiniram z uporabo berila, obravnavo dramatike in pesnitva. Po
metodi tivo uitelja in uenca lahko sproti obravnavamo vredneje leposlovne
knjine novosti.
V metodiki tiva nastopajo v medsebojni igri in v razlinih, ve kot tirih se
stavah razne prvine, kot:
povezanost s poukom knjievnosti oziroma samostojnost;
pismeno poroilo ali ustni prikaz;
veja ali manja vloga uitelja oziroma uenca;
uiteljeva vezava s posameznikom ali z razredom;
poasneji ali hitri tempo;
nastopi zdrema ali tivo v presledkih;
nastop vseh v razredu ali dela razreda;
stopnja svobodnosti izbire oziroma doloenost;
vpraanost ali nastop;
hkrati nastop posameznika ali dvojice, trojice uencev.
Ctivo je organizacijsko posebno zahtevna stvar. V unem nartu je treba pred
videti, kateri nain tiva ali dva ali trije bodo najprimerneji v posameznem
razredu. Razni naini so uiteljevo uno sredstvo v o k v i r u enega olskega leta
in v okviru ve let.

Berta Golob
Osnovna ola Preddvor
N A R E K I

Ni dovolj, e piemo n a r e k e le kdaj pa k d a j ; takrat, ko se spomnimo: saj res,

n a r e k a e dolgo nismo pisali!
Svojo vrednost imajo na vseh stopnjah ol. Skoraj nemogoe je, da bi drugae
nauili uenca p r a v uporabljati loila in veliko zaetnico. Pri nareku gre nam
re za strnjeno besedilo in ne za posamezne stavke. Ce vadimo pravopisna pra
vila ob posameznih stavkih, je v k a k e m 7. in 8. razredu le malo monosti, da bi
jih uenci pisali narobe, posebno kar se tie loil. Z vezano vsebino je drugae.
Ce posredujemo uencem napisan tekst z napakami, bodo e veliko stvari pre
zrli. Ce pa jim besedilo narekujemo, mora biti njihova koncentracija znanja
maksimalna: hkrati morajo misliti na ve stvari. T a k o se urijo v praktinem
uporabljanju znanja. Veliko napak napravijo v daljih stavnih zvezah, ko mo
ramo zato, ker so stavki dolgi, za logino celoto nekoliko poakati, da nas s
pisanjem dohitijo. Na primer: Poleg navedenih dveh sort ebule pa je do ne
d a v n e g a bilo v mnogih vrtovih videti gredo alotke, k i . . . (Moj mali svet, II/6
str. 256). Uenci bodo postavili vejico tudi za besedo ebule. Prav zaradi

takih in podobnih napak so nareki dobra vaja za utrjevanje jezikovnega znanja,

za stilne analize in za najrazlineje jezikovne razgovore.
V 7. in 8. razredu naj bodo nareki dosti zahtevneji kot v 6. r. Besedila n a r e
kujemo iz poljudnoznanstvenih knjig in revij ter iz dnevnega tiska. Tudi iz le
poslovja, npr. izbrane odstavke iz biografskih romanov. Tako seznanjamo uence
tudi z vsebino knjig, ki bi jim sicer zlepa ne prile v roke. Ob tem jih nauimo
navajati in dokumentirati citate, kar mu bo kasneje kdaj prav prilo. Uenci
spoznajo novega avtorja po imenu in stroki. Na ta nain lahko pri pouku slo
venskega jezika seznanimo doraajoega loveka z delom marsikakega znan
stvenika, domaega in tujega, pa e s prevajalcem, zalobo in vsebino knjige.
Svetujemo mu, kdaj naj knjigo prebere, da mu bo koristila. Vedno lahko n a j
demo as za razgovor o knjigi (sami moramo seveda njeno vsebino poznati).
Tako prihaja ob narekih do izraza tudi knjina vzgoja.
Ker izbiramo besedila iz zelo razlinih virov, uencem lahko pojasnimo tevilne
tujke povsem ivljenjsko in enostavno. Uenci 8. razreda bi e morali vedeti,
kaj pomeni analogija, asociacija, monotonost, sintaksa, sinteza, vitalnost itd.,
saj spada razumevanje in smiselno uporabljanje tujk k sploni kulturi.
N a r e k e je treba natanno preveriti in se o napakah pogovoriti. Dajejo tudi mo
nost vejih pravilnih zapisov (vejica namesto pike, npr.: Fant je bil laen. Zato
je prosil za kruh.). Uporabimo jih za stilistine vaje. N a r e k o v a n o besedilo lahko
uenci spremenijo tako, da zloene stavke spremenijo v proste in obratno. Pri
tem s a m i ugotovijo pomembne stvari. Iz besedila lahko rtajo vse pridevnike
ali pa jih vstavijo tja, kjer jih ni. Tekst dobi novo stilno podobo. Koristno in
prijetno je narekovati stareje slovenske avtorje (Vodnik, iz Bleiweisovih No
vic . . . ) z namenom, da uenci preoblikujejo besedilo v sodobni knjini jezik.
Pri tem naletijo n a odmrle besede, na morfoloke posebnosti, na zanimivo sin
takso idr.
Kdaj vse to poeti? Cim smo uence nauili najpotrebnejih stvari, ki so v a n e
za razumevanje jezikovnih zakonitosti Nekdo bo to napravil prej, nekdo kas
neje, odvisno je pa od metode dela pri posameznem uitelju. Toda v 8. raz
redu, ko preteno samo e ponavljamo, naj bi tak nain jezikovnega pouka in
vzgoje e prevladoval.

Arzenek Ivanka
Jesenice
P O P R A V L J A N J E
D O M A C I H
N E K O L I K O
D R U G A E . . .

N A L O G

Uence nov nain dela pritegne k aktivnejemu sodelovanju in k veji pazlji

vosti. Uni uspeh je precej odvisen od naina dela. Ena popestritev je tudi po
pravljanje domaih nalog med poukom. Torej ne le poprava doma popravljenih
domaih nalog. Kako naj to delo poteka? (Traja lahko le 1520 minut, ker je

sicer prenaporno za uence.) Uenec prebere pred razredom svojo nalogo. So

olci pazljivo posluajo in nato popravijo stilne napake (struktura stavka, e n a k
zaetek stavkov, predmet v nikalnih stavkih ipd.). Nato napie vpraani unec
nekaj napanih primerov na tablo, drugi pa v svoje zvezke. Uitelj medtem pre
bere spis in poie slovnine n a p a k e v njem. To lahko zelo hitro opravi, ker e
pozna vsebino spisa. Sledi skupna poprava slovninih napak na tablo in v zvezke.
Na tablo lahko pie slovnini del poprave drug uenec, e je vpraani zelo p o
asen ali podobno. Tako je mono popraviti dve do tri naloge, nato pa pozor
nost uencev e pea in ni ve pravega uspeha.
Kaj doseemo s tako popravo?
1. Uenec, ki bere svojo nalogo pred razredom, se navadi nastopati in izgubi
tremo. To je zlasti pomembno za plahe in skromne otroke.
2. Naui se brati svojo pisavo (saj vekrat naletimo na uence, ki ne znajo
brati za seboj). Prisiljen bo lepo in itljivo pisati, kar je sicer zelo teko dosei.
Ce ne bere logino, se soolci tako prisrno smejijo njegovim napakam, da mu
je poteno nerodno. Tega pa ne prenesejo niti najbolj zanemarjeni.
3. Slabi uenci se ob posluanju dobrih nalog nauijo vsebinsko boljega
pisanja, saj dobijo vzpodbude in vzorce, kako svoje delo izboljati. Vsi uenci
morajo priti na vrsto z branjem. Tako se dobro spoznajo bolji slabe in na
robe. Medsebojno se ocenjujejo. Ves razred oceni posameznike, s soglaanjem uitelja. Konno na kolektivno oceno ni ve ugovora, kar je tudi pomemb
no. Da bi se izognili obutkom manjvrednosti in nadvrednosti med uenci, pu
stimo slabe uence, da se sami javijo, kadar mislijo, da imajo dobro domao
nalogo. Dela seveda ob takih prilikah ne zmanjka, ker so uenci hudo nekri
tini. Bolje uence in nadarjene, a lene, pa pokliemo po lastnem preudarku.
V tem je nekaj individualizacije pouka. Ne smemo pozabiti vzgojno vplivati, e
jim je vseeno, k a k o se pred tablo odreejo. Sasoma jim namre postane ne
rodno in zanejo nekaj delati, zlasti e, e mnenje uitelja potrdi tudi razred.
Za tak nain poprave so najbolj primerni prosti spisi, ker pritegujejo pozornost.
Tu ne gre prebrati vseh nalog, k e r bi bilo preve dolgoasno.
Nepazljive uence vrnemo k delu tako, da morajo ponoviti p r a v k a r popravljeno
napako. Ker tega navadno ne znajo, jim damo dodatno domao nalogo prepi
sati morajo vse v oli popravljene n a p a k e in tako si jih zapomnijo. Delati
morajo doma, ker so lenarili v oli. Ne smemo pa pozabiti pregledati teh nalog.
In zakaj sem se odloila za tak nain poprave domaih nalog? Vekrat sem
opazila, da so uenci komajda pogledali oceno naloge, ki sem jo popravila doma.
Drugi so spretno iztrgali list. Tako je moje delo ostalo brez koristi.
Nekateri so se pa opravievali soolcem, pri tem pa spretno prikrivali svoje
neznanje. Tako so se enake n a p a k e pri istih uencih ponavljale. Ce je pa uencu
neprijetno pred soolci zaradi nezadostnega znanja, si n a p a k e zapomni in jih
odpravi. Tudi dejstvo, da popravimo naenkrat le dve do tri naloge, ni brez po
mena. Uenci tako vedno znova sliijo enake n a p a k e in si jih zapomnijo, ne da
bi se uili. Da je res tako, potrdijo uenci sami z vzkliki: To smo e vekrat
sliali.
Seveda pa ni mogoe le tako popravljati domaih nalog, zlasti e, e potrebu
jemo ocene.

v
NIKOLAJ

SPOMIN

FJODOROVIC

22. novembra je umrl v Zadru redni prolesor za ruski jezik in rusko knjievnost dr.
N. F. Preobraenski. Njegovo ime je lesno
povezano z razvojem rusistike na ljubljan
ski univerzi, kjer je deloval skoraj polnih
37 let (19221959), in z razvojem poue
vanja ruskega jezika na slovenskih olah
sploh. Na obeh podrojih Nikolaj Fjodorovi sicer razvoja ni niti usmerjal niti mo
neje razgibava! za to je bil preskromen
in iatalistino preve negiben, bolj gost in
opazovalec dogajanja kot njegov udelee
nec vendar je v zgodovini tega razvoja
s svojim pedagokim delom in strokovnim
pisanjem zapustil ve kot opazno sled in
zasluil, da ga uvrstimo med pomembneje
sooblikovalce slovenske kulture.
N. F. Preobraenski se je rodil 24. marca
1893 v Ninjem Novgorodu (danes Gorki).
Po maturi leta 1911 je odel v Moskvo in
se tam vpisal na slavistini oddelek mo
skovske univerze. Po estem semestru se
je maja 1914 odpravil v Prago, da bi tam
zbiral gradivo za svojo disertacijo. To po
tovanje pa je bilo zanj usodno, zaela se
je prva svetovna vojna in avstrijske obla
sti so ga avgusta 1914 zaprle in ga decem
bra istega leta poslale v kontinacijo v Gra
dec. Nikolaj Fjodorovi je bil tako za zme
raj odtrgan od svoje domovine. Po kona
ni vojni leta 1918 se je vpisal na grako
univerzo in obiskoval slovanski seminar,
kjer je poslual tudi predavanja naih ro
jakov, proiesorjev M. Murka in R. Nahtigala. 2. avgusta 1919 je tam tudi napravil
doktorski izpit z disertacijo Kmetje in veleposestvo na ekem v 16. stoletju. V le
tih 19191921 je nadaljeval tudij v Pragi
in bil asistent v seminarju za umetnostno
zgodovino na Karlovi univerzi. Leta 1921
je dosegel veniam legendi na podlagi ha
bilitacije Ruska javnost in drava zgo
dovina nacionalne miselnosti v 19. stoletju.
Po posredovanju R. Nahtigala je Preobra
enski leta 1922 priel na novoustanovljeno
ljubljansko univerzo in bil nastavljen za
lektorja ruskega jezika. Pri lektorskih urah
Preobraenski svojih sluateljev ni sezna
njal samo z ruskim jezikom, marve od le
ta 1924 pri drugem kurzu ob stilistinih
vajah tudi s kratkim pregledom ruske
knjievnosti od Karamzina do sodobnosti.
Takna predavateljska dejavnost je N. F.
Preobraenskega, ki je bil po stroki pred
vsem zgodovinar (prim, objave: Kreposlnoe
hozjajstvo v Cehii XVXV/ vekov, Pra

PREOBRA2ENSKI

ga, 1928; Razvoj umevanja in periodizacije

ruske zgodovine, LZ 1915; Dve tri o
poljskem nacionalizmu, LZ 1918, ipd.), od
daljevala od njegove prvotne usmerjeno
sti Preobraenski je sicer e leta 1927
preueval v Pragi vire za stareja obdobja
eke zgodovine, vendar je politino in
ekonomsko zgodovino kmalu opustil in se
posvetil predvsem pedagokemu delu in v
manji meri tudi literarnozgodovlnski pub
licistiki. Objavljal je kraje Iniormativne
lanke o ruski knjievnosti, predvsem so
vjetski, v periodinem tisku (A. N. Ostrovski. Lev Tolstoj, Dostojevski,
Turgenjev,
Leonid Andrejev, F. Sologub, Balmont, I.
A. Bunln, A. Blok, Gumiljov, Ana Ahmatova, S. Jesenin, V. Majakovski, itd.). Te
objave so omogoile Preobraenskemu, da
je po smrti Ivana Prijatelja leta 1937 lahko
prevzel kot honorarni predavatelj na literarnozgodovinskem oddelku slovanske lilologije preglede noveje ruske knjievno
sti, ki jih je med drugo svetovno vojno
raziril s predavanji o ruski knjievnosti
18. stoletja.
Po osvoboditvi 1. 1947 je ruski jezik s knji
evnostjo postal A ali B diplomski predmet
in 1. 1950 dobil seminar. N. F. Preobraen
ski je v tem okviru najprej kot honorarni,
od leta 1949 pa kot redni univerzitetni pre
davatelj nadaljeval s pregledi ruske knji
evnosti od 18. stoletja dalje (s presled
kom od leta 1948 do 1949, ko se je ukvar
jal samo z lektoratom za ruski jezik). Ob
predavanjih iz ruske knjievnosti je vodil
seminarske vaje, kjer je skual seznaniti
tudente z nekaterimi tezami ruske lormalistine ole. Predaval je tudi rusko histo
rino slovnico in dialektologijo. Leto dni
po izvolitvi za izrednega prolesorja za ru
ski jezik in knjievnost (1958) je odel na
iilozolsko lakulteto v Zadar. Kot upoko
jeni redni prolesor zadrske lakultete je ne
kaj asa gostoval na univerzi v Franklurtu.
Po osvoboditvi je nadaljeval s publicisti
no dejavnostjo. Omembe vredni so pred
vsem njegovi sestavki o Pukinu, ki mu
je posveal tudi pri predavanjih najve
pozornosti (predvojnim lankom Pukin u
Slovencev, Pukin, Slovenski Zbogar pri Pu
kinu in Lermontovu je pridruil e tudijo
Osemdesetletnica Pukinove povesti v slo
venini Gospodina-kmetica in sesta
vek Pukin in W. Irving), nadalje lanek

Oanos Dostojevskega do stvarnosti (JiS

1955-56) in kritiko prvega slovenskega pre
voda romana Tihi Don M. Solohova (SR
1951). Njegova publicistika sicer ne utira
novih poti, vendar razkriva avtorjevo i
roko razgledanost in nenavadno bogato
znanje.
Pomembno je tudi njegovo delo pri izda
janju olskih ubenikov, od katerih je bil
najbolj znan Prvi korak (1946).

MATE

Njegovi sluatelji smo pri Nikolaju Fjodoroviu poleg znanja, izrednega spomina in
izjemne dobrodunosti z odtenkom ironije
cenili ne nazadnje tudi njegov posluh za
nacionalno vpraanje, ki se je izrazil tako
v predavanjih kot v njegovih
objavah
(prim. lanek o Tarasu Sevenku, LZ 1934).
Vse to je v nas zbudilo in utrdilo globoko
spotovanje do uenjaka z vrtnico.
A 1 e k s a n'd e r
Skaza
Filozofska f a k u l t e t a L j u b l j a n a

HRASTE

(Brusje na Hvaru 25. 1. 1898 Zagreb 29. 11. 1970)'\

V Zagrebu je umrl profesor Mate Hraste,
jezikoslovec srbokroatist, eden najvidnej
ih sodobnih hrvatskih tilologov. Njegovo
petintiridesetletno
jezikoslovno delo je
tesno povezano predvsem z razvojem hr
vatske dialektoloke misli, s celotnim opi
som in raziskavo akavskega nareja, kjer
Hraste v sodobni hrvatski dialektologiji ni
ma predhodnikov in vzornikov.
Pokojni akademik Mate Hraste je diplomi
ral na iilozolski fakulteti v Zagrebu leta
1923, doktoriral pa je z razpravo Cakavski
dijalekt ostrva Hvara na filozoiski fakul
teti v Beogradu leta 1938. Bil je srednje
olski profesor v Sisku, Sremski Mitrovici
in Petrinji. Leta 1946 je bil izvoljen za do
centa za dialektologijo in zgodovino srbohrvatskega jezika na zagrebki iilozofski
fakulteti in leta 1955 za rednega profesor
ja; od leta 1961 je bil redni lan Jugoslo
vanske akademije znanosti in umetnosti.
Prva in najveja znanstvena ljubezen pok.
profesorja je bila in ostala akavina, ki
ji je tako reko posvetil celo svoje iv
ljenje. Njegova prva intenzivna jezikovna
raziskava se je nanaala na bruko akavino otoka Hvara, svoje zadnje znanstve
ne in loveke moi pa je profesor Hraste
posvetil izdelavi akavskega slovarja, ki
naj bi bil krona njegovega
vedesetletnega
znanstvenega dela. Zal je dolga in zahrbt
na bolezen bila neusmiljena.
Neutrudljivemu delavcu ni bilo dano, da bi konal
svoj slovar.
Iz akavske problematike je pok. Hraste
v svojih tudijah in razpravah obdelal ve
likansko gmoto temeljnega dialektolokega
gradiva: rtice o brukom dilalektu, Ca
kavski dijalekt ostrva Hvara, Cakavski di
jalekt ostrva Braa, Osobine govora otoka
Solte, Ciova, Drvenika i susjedne obale,
Susaki govor, Sufiksi za tvorbu deminutiva i augmentativa u akavskim govorima

srednje Dalmacije, rtice o Marulievoj

akavtini, Govori jugozapadne Istre, Ikavski govori jugozapadne Istre in dr. Ukvar
jal se je tudi s akavsko onomastiko (npr.
O imenima mjesta u Dalmaciji, Onomastika i toponomastika na podruju hvarske
opine). Proueval je zgodovino tokavskega dialekta (O tokavskim govorima na
Hvaru i Brau, Znaaj zapadnog tokavskog govora za historiju i dijalektologiju
srpskohrvatskog jezika), kajkavski dialekt
(Opi pogled na kajkavski dialekt, Kajkav
ski dijalekt, Kajkavski knjievni jezik) in
sodobni srbohrvatski knjini jezik, o kate
rem je napisal vrsto razprav in lankov.
Skupaj z I. Brabcem in S. Zivkoviem je
napisal slovnico: Gramatika hrvatskosrpskoga jezika, ki je doivela ve izdaj in
je temeljni srednjeolski slovnini priro
nik v SR Hrvatski. Aktivno se je udeleil
Novosadskega dogovora ter je eden izmed
avtorjev sedanjega Pravopisa hrvatskosrpskoga knjievnoga jezika. Bil je urednik
in sourednik revij in zbornikih izdaj: Junoslovenski filolog, Jezik, Filologija, Hr
vatski dijalektoloki zbornik. Grada za povijest hrvatske knjievnosti, Radovi Zavo
da za slavensku lilologiju. Zbornik Insti
tuta za povijest u Zadru, Bulletin Scientiiigue in dr. Ve let je bil direktor Semi
narja za tuje slaviste v Zagrebu in Zadru.
Pokojni profesor ni bil samo ugleden znan
stvenik, temve tudi ugleden in priljubljen
pedagog na zagrebki slavistiki. Vzgojil je
cele rodove hrvatskih slavistov, s svojim
vedenjem in smislom za realnost in natan
nost pa je pri tudentih vzbujal simpatije
in spotovanje.
eprav celotno znanstveno delo Mateja
Hrasteja lei v mejah Hlologije, v najbolj
istem pomenu te besede, se pok. profesor
nikoli ni upiral novejim jezikovnim pri
jemom in metodam. Njegov odnos do je
zika je zrastel iz spoznanja, da si hrvatska

dialektologija ne moie privoili posebniti

lingvistinili prijemov in specialniti sintez,
dokler niso obdelani temelji: jezikovni po
datki, kakrni so. In da bi si takne temelje
pridobila, ni kazalo drugega kot mesece
in mesece romali z nahrbtnikom po dalma
tinskih vaseh in iskati tisti jezikovni po
datek, ki bo postal osnovno dejstvo akavske dialektologije. ele njegovim uencem
se je posreilo, po zaslugi neutrudljivega
uitelja, zgraditi takno stavbo hrvatske
dialektologije, kjer je smotrno uporabljena
ta ali ona noveja lingvistina metoda.
Vsaka smrt je huda, smrt prolesorja Hrasteja pa je naravnost tragina za hrvatsko

dialektologijo. Slovar akavskega nareja,

ki ga je zasnoval in sestavljal, je konan
samo do rke S. In kdor se kolikaj spozna
na hrvatsko jezikovno stvarnost, v kateri
sta akavina in kajkavina
neloljiva
dela kulturne, knjievne, pa tudi nacio
nalne biti, se bo prav zgrozil ob misli, da
je smrt prolesorja Hrasteja morda za dol
go odloila izid dela, ki naj bi bilo temeljni
kamen sodobne integracije treh nareij.
Tako je neusmiljeno odloeno delo, ki bi,
eprav s stoletno zamudo, vendarle izra
zito povezalo pretekla stoletja z naim
asom.
v a t r o s 1 a v Kal e n i
Filozofska fakulteta

Ljubljana

Zapiski, ocene in poroila

POLJSKA KNJIGA
JEZIKOSLOVJA*

O VPRAANJIH

Za povojno poljsko jezikoslovje, posebno

za krakovsko sredie, je znailno, da s
prizadevanjem razvija lingvistino vejo, ki
je pri Slovencih vse premalo znana
splono jezikoslovje. To jezikoslovno po
droje e zaradi irokega raziskovalnega
obsega razpravlja predvsem o teoretinih
in metodolokih monostih za opis in klasi
fikacijo jezikov sveta. Poznavanje tako
raznovrstne teoretine in dejanske jeziko
slovne problematike ji seveda omogoa
razlage, zamisli in sinteze, ki raziskoval
cem posameznih jezikov kaejo nove de
lovne reitve, raziskovalne perspektive,
obenem pa tudi odloilno vplivajo na raz
voj posameznih lingvistinih strok kot so
npr. fonologija, akcentologija, leksikologija, sintaksa in druge.
Ne presenea nas dejstvo, da je v krajem
asu za izidom knjige Jezykoznawstvo
(1965) prezgodaj umrlega profesorja za
splono jezikoslovje T. Milewskega, ki je
na dostopen nain razloil strukturalni po
gled na jezik, izla knjiga, Manczaka, ki pa
se predvsem kritino ukvarja z doseki
splonega jezikoslovja in strukturalizma
posebej.
Nekateri sodobni poljski jezikoslovci, med
njimi Doroszewski in Manczak, se s strukturalistino metodo raziskovanja ne stri
njajo. Znailnost te metode, oita Manczak,
je v tem, da z aprioristinih izhodi (je* W . M a n ' c z a k , Z z a g a d n i e n * j e z y k o z n a w s t w a og61n e g o , W r o c l a w W a r s z a w a K r a k 6 w , 1970.

SPLONEGA

zik je sistem, vrednost znaka izhaja iz

opozicije) pristopa k analizi jezika. Za ugo
tavljanje zakonitosti razlinih jezikovnih
sistemov upoteva zelo malo gradiva. Tako
prihaja do preuranjenih zakljukov in sin
tez, ki niso v skladu z dejansko jezikovno
t. j. materialno stvarnostjo in to je
njena pomanjkljivost.
V omenjenem delu, ki je zbornik (321
strani) vsebinsko strnjenih, logino dopol
njujoih se razprav s konkretnejega pod
roja splonega jezikoslovja, Manczak na
eni strani kritino zavraa strukturalistino metodo, na podlagi novih argumentov
zavraa tevilne priznane ugotovitve, hipo
teze mladogramatine ole in e starejega
jezikoslovja, obenem pa nas predvsem se
znanja z manj popularno, a zelo eksaktno
statistino raziskovalno metodo jezika.
Aprioristina doktrina Saussurea zanj ni
sprejemljiva iz dveh razlogov: definicija
jezik je sistem znakov, ki sluijo spora
zumevanju je zanj presplona; jezik poj
muje samo kot konkretno materialno, tj.
pisano ali govorno realizacijo. Obstoj ab
straktne sheme odklanja, zanika. Jezik je
samo tekst. Iz te definicije pa izhaja tudi
namen oziroma predmet jezikoslovja. Jezi
koslovni predmet raziskovanja je tekst. To
raziskovanje zahteva, podobno kot naravo
slovne vede, kar najbolj natanno, induk
tivno metodo. Opis jezika mora biti odraz
dejanskega stanja in preverljiv po naelu
sinteza je preverjanje analize (podobno,
kot je v kemiji mogoe preverjati, da je

HsO res voda). Jezikoslovje je induktivna

znanost, ki naj raziskuje to, kar dejansko
obstaja, ne pa tega, kar je potencialno.
Kaj po Manczakovem mnenju omogoa je
zikoslovcu eksaktno in zanesljivo razisko
vanje, katera metoda omogoa pravilno
sintezo? Pri opisovanju posameznega jezi
ka bodisi v sodobnosti ali preteklosti, pri
primerjalnih opisih genealokega ali tipolokega znaaja, je edini zanesljiv kriterij
natanna statistina analiza vseh jezikov
nih dejstev in na podlagi te analize odkrita
splona jezikovna pravila, ki morejo do
konno razjasniti nereena vpraanja v so
dobnem opisnem jezikoslovju ali na novo
razloiti v zgodovini jezikoslovja napano
prikazane pojave, domneve ali celo splono
sprejete, a za raziskovanje usodne, napa
ne trditve.

zvezi med pogostnostjo in dolino bese

de, ki ga je mogoe uporabiti v vseh pla
steh jezikov (uvra ga med revolucionar
na odkritja). Pravilo Rf = constans, kar po
meni, da je koeficient pogostnosti besed
in njihovega uvranja (range) v tekstu
stalen. To pravilo je izhodie za sestav
ljanje frekvennih slovarjev in tudi drugih
statistinih raziskovanj v jeziku. Na glasoslovje aplicirano Zipfovo pravilo ugotavlja,
da je kompliciranost glasov obratno soraz
merna z njihovo pogostnostjo. To pravilo
oziroma njegove modifikacije (Pravilo zve
ze med razlikovalnostjo in pogostnostjo je
zikovnih elementov) je odkril Manczak in
je avtorjev klju za stvarno in prodorno
analizo jezika-teksta ter za ustrezno sin
tezo.

Pojasnjuje, zakaj so ustni vokali pogostej

Vsa nadaljnja konkretna izvajanja v posa i od nosnih, nepalatalni soglasniki pogo
meznih poglavjih, kot so: Doktrina Saus- steji od palatalnih, zakaj so male rke
surea, Pravilo Zipla v irem pomenu, Po- pogosteje od velikih, osnovne besede pojasnitev regularnega ionetinega razvoja. V gosteje od izpeljank, 3. os. edn. pogostej
Pravilo neregularnega ionetinega razvoja, a od drugih, ednina pogosteja od mno
Naglaene in nenaglaene besede. Pravilo ine in dvojine, sedanji as pogosteji od
analoginega razvoja. Pravilo zveze med drugih asov, itd. V navedenih poglavjih
razlikovalnostjo
in frekvenco
jezikovnih avtor analizira vrsto nereenih in e ree
elementov, Supletivizem, Prazno mesto. nih (a slabo!) pojavov iz sodobnih indoSemantini razvoj in frekvenca, predstav evropskih jezikov ter njihovega zgodovin
ljajo stvarno polemiko s strukturalistinim skega razvoja. Pred naimi omi razkriva
nainom razlaganja jezikovnih pojavov.
prepriljiva dejstva tudi v tevilkah in
Kot protiute strukturalistinim aprioriz- izvaja zakljuke, ki izhajajo iz jezikovnega
mom (jezikovni pojavi so dihotominega gradiva in omenjenih pravil. Prepriljiv
znaaja, zato je za jezik znailna simetrija; dokaz koristnosti uporabljene metode.
Manczak ta mnenja zavraa z dokazi za
Naj omenim samo nekatera njegova do
asimetrinost v glasoslovju in drugod) in z gnanja oziroma nove razlage. Pravilo
modnimi terminolokimi inovacijami iz ako med pogosteje in redkeje rabljenimi
raenih znanih gramatinih dejstev (kar se glasovi obstaja razlika, se redkeje rabljeni
mu zdi e toliko veji nesmisel, ker so ter glasovi hitreje razvijajo daje novo raz
mini enako stvar konvencije kakor drugi lago za dispalatalizacijo poljskih umni
jezikovni znaki), avtor naglasa pomemb kov , , , d (ki naj bi se po mnenju struknost odkritja splonih jezikovnih pravil, ki turalistov razvila zaradi izraziteje opozi
jih je mogoe aplicirati na gradivo kate cije do s, 2, C, dz), za zanik psi. t, "b, za izgu
rega koli jezika, a zagotavljajo konkretne bo kvantitet v poljini, itd. Prav tako je
ter tone rezultate in sinteze. Od navede v drugih poglavjih ovrenih precej starih,
nih, za razvoj konkretnega raziskovanja na avtoritetah oprtih resnic. iPosebno
pomembnih pravil, kot so: Pravilo Grimma zanimivo je pojasnjen neregularni foneti
in Raska o zakonitostih glasoslovnega raz ni (in morfoloki) razvoj, ki je tako oviral
voja Ide. jezikov; pravilo Behaghela o be mladogramatike. Iz frekvence izhajajoe
sednem redu istorodnih lenov (npr. Art pravilo, da je za morfeme, besede in besed
und Weise kraja beseda je na prvem ne skupine s poveano pogostnostjo, veli
mestu); pravilo Horna nepravilnost fo kokrat znailen neregularni fonetini raz
netinega razvoja konnic oziroma morfe- voj, pojasnjuje tevilna vpraanja. Npr. za
mov se bistveno ne razlikuje od nepravil razlago srbohrvatske konnice gen. pl.
nosti fonetinega razvoja v besedah in be fem. a (en-a) obstaja kar 15 hipotez
sednih skupinah; pravilo o zgradbi onoma- (G. O. Svane); podobno je z mnogimi raz
topoetinih in ekspresivnih besed, kjer si lagami konnic v fleksiji. Razloljive pa so
vokali ali tudi konzonanti sledijo v dolo s Hornovim pravilom.
enem zaporedju (npr. bim-bom, pif-paf,
itd.), pa je seveda za jezikoslovje zdale Na podlagi podobne analize ugotavlja za
najvejega pomena Z i p f o v o pravilo o konitosti o naglaenih, nenaglaenih oziro-

ma stransko naglaenih (enklitinih) bese

dah in besednih skupinah. Ugotavlja, da je
lista enklitik v vsaki poljski slovnici
drugana. Izpopolnjuje jo z novimi e ne
znanimi shemami (iz preverjenega gradiva),
iz katerih je razvidno, da se v enklitinem
stanju lahko pojavljajo vse besedne vrste
(npr.: gaz"etka ci'ennai pr"oszQ b'ardzo).
Analogini razvoj morfologije uravnava
ve pravil, med katerimi naj posebej ome
nim pravilo krajanja oziroma daljanja
morfemov v odvisnosti od frekvence. Tako
je razloljiva v poljini odprava premen
v sklanjatvi in spregatvi. Pogosteje rablje
ni sedanji as je v poljini ohranjen, manj
pogosta aorist in imperfekt sta izginila.
Zipfovo pravilo oziroma njegova modifika
cija je izhodie za razlago supletivizma,
ki je znailen za najpogosteje besede
vseh jezikov (v frekvennih slovarjih so
uvrene med 1000 najpogostejih); npr.
besede: oe mati, sin tii, teta
stric; oblike zaimkov: jaz ' mi; glavni in
vrstilni tevniki: eden prvi; antonimi:
velUi majtien; dobro zJo. Pri analizi
pomenskega razvoja z vidika pogostnosti
zavraa Meilletovo socioloko razlago oe
nja oziroma raziritve pomenskega obsega
besede (ali izposojenke) pri prehodu iz ni
je drubene plasti v vijo in nasprotno. Iz
frekvence je razvidno (analizira francoske
izposojenke v nemini v francosko-nemkem slovarju Sachsa in Villattea), da iz
posojenka v drugem jeziku zoi pomen za
radi manj pogoste rabe. Pomembna je
uspenost enakih kriterijev analize v onomastiki, kjer see tudi pojavljajo po avtor
jevem mnenju nepotrebne in nejasne larpurlartistine strukturalistine razlage. Na
podlagi istih kriterijev zavrne oziroma to
neje izoblikuje Bartolijevo tezo o relativni
kronologiji jezikovnih pojavov predzgodovinske dobe na podlagi njihove geografske
razporeditve. Razlaga o perifernih arhaizmih je samo relativna, v centralnem je
zikovnem obmoju so arhaizmi le manj
vidni.
V drugi polovici knjige so npr. poglavja:
Slovar in slovnica, Fonologija, Opisna
slovnica, Racionalni izbor gesel v slovar
jih,
Genealoka
klasifikacija
jezikov,
Translormacijsko-generativna
slovnica.
Praktina uporabnost lingvistike, ki vsebu
jejo predvsem kritini pretres razlinih je
zikoslovnih koncepcij. Po njegovem mne
nju so zgreene zaradi dosedanjega nepo
polnega poznavanja sinhroninih in diahroninih jezikovnih pojavov, v zadnjem asu
tudi zaradi neupotevanja oziroma nepo
znavanja e znanih dejstev. Reitev dana
nje krize, v kateri po njegovem je sodob

no jezikoslovje, vidi v predstavljeni

metodi, ki vsem podrojem jezikovnega
opisa odpira nove monosti in zagotavlja
jezikoslovju vejo praktino vrednost.
Predvsem opisna slovnica in slovarji mo
rajo biti sestavljeni na podlagi realnih
dejstev, ele tako bodo izginila svojevoljna
neutemeljena in v sebi nasprotna norma
tivna pravila, navodila, prepovedi in pri
poroila (pri nekaterih besedah je npr.
provincialni izvor razlog za prepoved, pri
drugih se priporoa; enako nesmiselno je,
posebno s irega jezikovnega vidika, go
jiti jezikovni purizem, saj je osnovna na
loga jezika, da narode povezuje in zdru
uje, ne pa louje, itd.). Zelo zanimivo je
prikazan odnos med slovarjem in slovnico.
Razlika med njima je v bistvu kvantitativ
nega znaaja. Slovnica je kvintesenca,
kondenzacija, sinteza leksikografije. Leksikograf daje informacije o posameznih be
sedah, slovniar posreduje tiste informa
cije, ki so tipine za veje ali manje
skupine besed. Kvaliteta in uporabnost
slovarja pa je odvisna od pravilnega izbo
ra virov, pri katerem se je treba ravnati
po merilih pogostnosti. Manczak odlono
zavraa fonoloko koncepcijo kot nestvar
no in aprioristino; pojem praznega me
sta v sistemu je zanj ista fikcija. Odkla
nja generativno slovnico Chomskega kot
terminoloko inovacijo odkrivanja zna
nih dejstev in primerek kompliciranja pre
prostih resnic. Zavraa strukturalizem in
potrebo po teoretinem raziskovanju in
iskanju v jezikoslovju. Pravi: Vrednost
metode no tii v njej sami, ampak se po
kae v rezultatih, ki so z njo doseeni. Me
toda je tem bolja, kolikor bolj je temeljita
in kolikor bolj enotne rezultate daje (194).
Odklanja potencialnost in predvidljivost
v jezikoslovju; toda prav to je pri normi
ranju knjinega jezika zelo vano. Iz teh
nestvarnih, shematinih zamisli o funkci
oniranju jezikovnega sistema pa je konno
izla tudi tako konkretna in zanesljiva sta
tistina metoda raziskovanja, ki jo bodo,
kakor tudi avtor upa, sasoma izpopolnili
celo stroji!
Po njegovem preprianju so vse spremem
be v jezikovnem razvoju kvantitetnega
in ne kvalitetnega znaaja, kakor ugotav
ljajo strukturalisti. V danem poloaju z
avtorjem ni nujno polemizirati, saj gre za
dve razlini pojmovanji jezika, ki se v
praktinih raziskavah lahko dopolnjujeta.
Konkretno raziskovanje jezikovnega gra
diva lahko teoretina izhodia, ugotovitve
ali posploitve ene ali druge raziskovalne
metode na podlagi stvarnih dokazov sprej
me ali ovre.

Ne glede na avtorjevo stalie do struktu

ralizma lahko reemo, da so nekatere, e
prav drugotne strukturalistine prvine
znailne tudi zanj. Izhodie njegove ana
lize je sinhronino, priznava arbitralnost
znakov, neprestano ie funkcionalne za
konitosti jezikovnih prvin; vasih zauti
celo potrebo po terminoloki inovaciji,
sicer ne bi bilo razumljivo, zakaj je Milewskega termin klasyfikacja historyczna nadomestil s terminom genealogiczna. Sprauje se po namenu jezikoslovja
in poudarja potrebo po izkorianju in
taveljavljanju teh dognanj v praksi. Stri
njamo se z njim, da dejanski jezikovni
opisi dale zaostajajo za teoretinimi raz
glabljanji strukturalistov, vendar nam Slo
vencem e nikakor ne grozi larpurlatistino teoretino brezdelje, ki izhaja po
avtorjevem mnenju iz pomanjkanja kon
kretnega raziskovalnega dela, ker se te
vilo jezikoslovcev vea, raziskovalna pro
blematika pa se statistino manja. Tudi
glede praktine uporabnosti stroke se z
avtorjem strinjamo, da je treba na njeni
podlagi poskrbeti za dovreno normira

nje. Prav normativno podroje pa za

uspeno reitev mnogih drobnih vpraanj,
vsaj kar zadeva poloaj slovenskega knji
nega jezika, zahteva dodatno definicijo o
knjinem jeziku, saj Manczakova splona
definicija jezika zajema vse, kar je govor
jeno ali tiskano v razponu od individual
nega govora, dialekta do vseh zvrsti knji
nega jezika v preteklosti in sedanjosti;
tudi vpraanje purizma za nas ni tako
preprosto. Kriterij normiranja, ki ga pri
poroa, je naelo pogostnosti, ki izhaja iz
dejanske analize jezikovnega stanja. Jezik
je tekst oziroma so teksti. In e vpraamo,
na katere tekste naj pri normiranju apli
ciramo to naelo? Na sodobne knjine tek
ste z najvijo naklado, odgovarja Manczak.
Preostane nam e eno vpraanje: ali res lah
ko vse verjamemo statistinim podatkom?
Delo odlikujejo: iroko poznavanje jezikov
in jezikovnih pojavov, kritina in prodor
na analiza, sveina in duhovitost v skle
panju. Nali bomo v njem veliko delovnih
izkuenj in raziskovalnih spodbud.
Martina
Filozofska f a k u l t e t a

Oroen
Ljubljana

P R E P O R O D O V C A
I N K L A D I V A R J A
J U S A
K O Z A K A
K U L T U R N A
IN
N A R O D N A
K O N C E P C I J A ,
I Z P O V E D A N A
V L I T E R A R N E M
P I S M U
O G O S P O D I N U
F R A N J U

Preporodovec Ju Kozak je svoj odnos do

slovenstva in jugoslovanstva pa tudi
do njunega medsebojnega razmerja raz
grnil, kakor je znano, najprej v 12. tevilki
Preporoda, 25. junija 1913, in nato e v
leposlovni Celici leta 1932. Zal pa je ostalo
pozabljeno Kozakovo literarno pismo, ki
ga je z Dunaja poslal urednitvu Knjiev
nih novosti, izhajajoih na Reki v ured
nitvu Milana Marjanovia.' Kozak je e
poprej objavil v Knjievnih novostih lite
rarno pismo o Kraigherjevem romanu Kon
trolor Skrobar, naslednje njegovo pismo,
nanaajoe se na Gospodina Franja, nepo
sredno izhaja iz prvega. Obe pismi pa sta
v resnici oceni novih slovenskih romanov.
Podobno kot Zupani v kritiki Gospodina
Franja^ tudi Ju Kozak meni, da novega
romana Podlimbarskega ne gre presojati
s strogo umetnikega stalia, temve iz
povsem drugih vidikov, ki jih je podal pi
satelj z romanom samim, oziroma kakor
pravi v odstavku poprej, na socialnem.
' Kozak J. D u n a j . L i t e r a r n o p i s m o . P o d l i m b a r s k i :
Gospodin Franjo. Knjievne novosti, ZagrebRijek a . 1/1914, 347348, 3G4365.
' O . Z u p a n i : G o s p o d i n F r a n j o . Sn 1914, 123.

politinem in kulturnem polju. A Ju Ko

zak se kljub temu ne izogne tudi umetni
kemu vrednotenju romana in sklepa; Ro
man ni umetniko zasnovan niti dovren.
Tehnika je vrlo pomankljiva. Pisatelju pa
se je posreilo, kar je hotel ustvariti: kul
turno sliko, kjer bijeta dva naroda boj za
prevlast. Tako korumpirana uprava ne mo
re naroda, elementarnega v svojem boga
tem ustvovanju in miljenju, nikdar pre
baviti, kvejemu podjarmiti. Ustvaril' nam
je preivelo sliko, tako da lovek kljub
nedostatni tehniki in umetnikega obdelanja ne more odloiti romana, temve sle
di toliko in toliko nerazreenih problemov,
da se konno povsem zatopi v ivljenje
romana ter sledi pazno motreemu idea
listu na vseh njigovih potih (...). Na par
mestih se je pa povzdignil pisatelj do
strogo umetnikega slikanja (. . .). Vstajo
je pisatelj izborno podal: ne govori o njej,
temve na iroko poda njene premise v so
cialnem in politinem ivljenju, v karakteru naroda, a matematini rezultat na pod
lagi teh premis je odloen in drzen. Zato
tudi uspeh ni izostal (. . .). Malo je dosedaj
del, v katerih bi pisatelj tako globoko pro-

drl v nacionalno duo podjarmi j enega na

roda.'
Kakor ni bilo mogoe dokazati kakrnega
koli stika ali neposrednega in dejavnega
razmerja med Masljem in preporodovci,*
pa je, zahvaljujo literarnemu pismu Jua
Kozaka, mogoe sklepati o razmerju preporodovcev do Gospodina Franja in do
njegovih politinih in socialnih misli in
vzgibov.
Zanimivo je e to, da je iz povrnega ali
povrinskega pisateljevega pristopa kritik
Ju Kozak izvajal in ugotavljal pozitivno
posledico, ki je v tejle obravnavi pomemb
na zaradi lastnega Kozakovega socialnega
in politinega naziranja. O Masljevi lite
rarni metodi namre pravi: Ravno ta injenica, da je pisatelj samo prislukoval,
opazoval, nikjer pa individualno razmotrival, je bila vzrok, da je podal tako tono
sliko, kjer je zabeleena tako reko vsaka
kretnja in gesta.^
Kar zadeva Kozakov socialnopolitini inte
res, ki korelativno vsaj deloma pojasnjuje
interes preporodovcev za drubena vpra
anja, je treba poudariti, da e v oceni
Kraigherjevega romana naglasa, kako je
delo specifino slovensko, socialno in po
litino.^ Za roman Podlimbarskega pa ugo
tavlja socialno plast celo kot prvo in izra
zito pomembno: Raziril je [s posegom v
bosensko ivljenje] obzorje naega doma
ega ivljenja na socialnem, politinem in
kulturnem polju. In ko razlenjuje Pod
limbarskega roman, ga razlenjuje najprej
prav po njegovi socialni plasti: Posamez
nik, apostol loveanske altruistine ideje
v boju proti vsesploni korupciji na eni
strani, a v drugi oznaujo evangelij lju
bezni in blagostanja sunjem in uklenje-

nim.' Da je socialna plast Gospodina

Franja za Jua Kozaka tako zanimiva, je
toliko pomembneje, ker priteguje idejnosti romana v nadaljnjem razpravljanju tudi
glede narodnopolitine in kultumopolitine
plasti, ki sta za preporodovca nasploh po
sebej pomembni in ju zato tudi z znailno
zavzetostjo razlenjuje.
Motto Kozakovega literarnega pisma ozi
roma kritike je hkrati tudi osnovna misel
Kozakova o nacionalnem razmerju med
junimi Slovani, Jugoslovani. Ko govori o
nacionalni dui podjarmljenega naroda,
kateri je pisatelj prislukoval, jo opazo
val, nikjer pa individualno razmotrival,
sklepa: Nehote utimo sedaj isto rasno
duo v teh ljudeh, vidimo, da zamoremo
z njimi utiti in misliti, kakor sami s se
boj.' Kakor bodo nadaljnje in sploh vse
zveze v rabi besede r a s a v tem literar
nem pismu potrdile, pomeni ta izraz v be
sedilu Jua Kozaka isto kot sicer izraz,
kakren naj oznauje narodne skupine npr.
Slovanov, Germanov, torej iri izraz, kot
je narod.^ To pa pomeni, da preporodovec
in kladivar Ju Kozak razlouje in zavest
no poudarja razlini razvoj in pa narodnoplemensko zvezo med sorodnimi jugoslo
vanskimi narodi, ki da so rasno pove
zani, identini, ali kakor pravi v kritiki:
Loi nas samo razvoj, ki jim je doloil
drugo smer, kakor nam. Tudi v nas so di
spozicije vsega njihovega ustvovanja, a
te prehude ele v druenju z njimi.'" Prav
v tem smislu je postavil Kozak tudi motta
literarnega pisma in ga politino program
sko zelo jasno poantiral: Dispozicije, ki
so nam dane, moramo razvijati... To je
naa zgodovinska naloga, mi jo moramo
izvriti."

K o z a k : L i t e r a r n o p i s m o , 348, 364.
' P r i m . J . R o t a r : S o c i a l n a in p o l i t i n a m i s e l Pod
l i m b a r s k e g a . SM, L j u b l j a n a . 1969, 220222.
K o z a k , n . d. 364.
P r a v t a m , 347.
' Prav tam.
P r a v t a m , 364.
P a p a v t e m a s u in e v r s t o l e t p o p r e j u p o r a b
l j a s r b s k i l i t e r a r n i z g o d o v i n a r in n a c i o n a l i s t i n i i d e o
log J o v a n S k e r l i p r e c e j p o g o s t o izraz rasa v
ojem,
nacionalnem,
konkretno srbskem
smislui
p r i m . J . S k e r l i : I z b r a n i e s e j i . DZS 1959, p r e v . T o n e
P o t o k a r ; v r a z p r a v i D o g m a t i n a in i m p r e s i o n i s t i n a
k r i t i k a (1901) p i e tudi t a k o l e : V r e s n i c i se T a i n u
ni n i k o l i p o s r e i l o p o j a s n i t i , k a j j e r a s a , kaj
o k o l j e in k a j t r e n u t e k , s t r . 55. D r u g i p r i m e r i pa
kaejo doslednejo rabo v smislu 'narod'.

Taknemu rasnemu razloevanju oseb

v Masljevem romanu, ki glede avtorjevega
hotenja gotovo ni neutemeljeno ali nasil
n o , j e ostal Kozak v kritiki do kraja
zvest in jo je dosledno in torej ne zgolj
po nakljuju uporabljal: V vsaki osebi je
ustvaril rasno karakteristiko, dedno in zna
ilno za pripadnike gotovi rasi. Razlouje
med muslimanskimi vzhodnjaki, katolikim
Bobojedcem, ki so ga socialne razmere so
cialno miljenjsko iznakazile, in pravoslav
nimi Srbi. O Jovici, ki je tudi predstavnik
te rase kot Bobojedec, pravi, noe samo
blagostanja, temve zahteva, da se ceni in
spotuje vse ono, kar jim je sveto in ve
no na svetu: srbstvo s svojim bogastvom,
latentnim o prirodni moi.''

'
"
'
"

Kozakovo postavljanje ene rase proti

drugi pa kajpada nima nikake rasno-ideoloke osnove, marve e oznaeni politi-

K o z a k , n. d. 364.
P r a v t a m , 347.
P r i m . J . R o t a r , n. d. 187191.
K o z a k , n . d. 364365.

ni, pa tudi kulturni smisel; sicer se tudi

ujema s tistim v romanu. Tudi po vsej vse
binski in idejni plasti Gospodina Franja
je ubrano popolno soglasje med Masljem
in preporodvskim kritikom: Roman zvri
resignirano. Vilar je prognan, a drugi glav
ni junak, Jovica, spozna, da je svoboda
Bosne le prazna fabula. Odreiti jo zamorejo samo lastni ljudje. Kajti nemogoe je
tujcu, ker je preslab, da bi zamogel voditi,
ustvariti liulturo ljudstvu (podrtal J. Ko
zak!), ki nosi v sebi bogastvo za kulturo,
ki bi ustvarila vse drug pojem lovetva
(pa: lovenosti), kakor pa so ga podali
Germani.'* Brez slehernega nasilja nad
besedilom smemo iz tega citata povzeti
misel o Kozakovem razmerju do kulture z
vidika demokratinosti in lovenosti, pri
emer, znailno za tisti as, posredno s teh
vidikov postavlja v medsebojno razmerje
slovanstvo in germanstvo, in sicer po
kriteriju lovenosti do narodnega vpra
anja.
Torej je to Kozakovo literarno pismo
zgovorno tudi v tistem smislu, ki se zdi
Vladimiru Dedijeru pomanjkljivo in nejas
no zastopan v koncepciji preporodovcev,
v smislu namre, da je ta revolucionarna
smer menda precej zanemarjala drubena
vpraanja.'^ Gotovo se ni ukvarjala s so
cialnimi vpraanji neposredne drubene
prakse, za kar ni imela nikakih dejanskih
monosti; prav gotovo pa izhaja iz zgor
njega Kozakovega stavka in sploh iz oko
liine, da se najbolj pribliuje romanu po
njegovi socialnopolitini plasti, da je na
eloma imela vendarle dokaj jasen in tudi
pravilen odnos do socialnega vpraanja
nasploh oziroma izrazito razvit obutek za
drubeno in narodno pogojenost kulture,
za njeno namembnost ljudstvu in za lo
venost kot glavno kakavostno kompo
nento kulture. Da je kultura pogojena na
cionalno, kar trdi Kozak v omenjenem
pismu in kar izhaja hkrati iz Masljevega
romana, in sicer v zvezi z ljudstvom v
Bosni, prav gotovo ni nikak anahronizem
ne za as nastanka romana in kritike ne za
dananji as. Ta plast kritike je sploh po
sebej dragocena in po tej strani dopolnju
je obseno gradivo, ki ga je glede politinoidejne in kulturne koncepcije preporo" P r a v t a m , 365.
VI.
Dedijer:
319320.

Sarajevo

I9I4.

Ljubljana

1957.

" I v a n K o l a r : V l a d i m i r D e d i j e r , S a r a j e v o 1914 (Pri

p o m b e Ic p o g l a v j u o P r e p o r o d u ) , v z b o r n i k u P r e p o r o d o v c i p r o t i A v s t r i j i . Uredil Adolf P o n i k v a r . Za
v o d B o r e c , L j u b l j a n a 1970, 340403.
" K o z a k , n. d. 365.
" Prav tam.

dovcev zbral in v novem preporodovskem

zborniku objavil preporodovec Ivan Ko
lar.'
In mogoe ne bo odve, e tudi tistemu
osrednjemu vpraanju, ki je v pravkar ome
njeni Kolarjevi razpravi e dovolj obirno
osvetljeno, dodamo e pripadajoe misli iz
Kozakove kritike Gospodina Franja. Gre
za interpretacijo vpraanja o razmerju slo
venskega naroda do jugoslovanstva v po
litinem in kulturnem oziru, seveda z vidi
kov preporodovcev. Ju Kozak pravi dobe
sedno takole: Sujet romana, kakor ree
no, ne korenii v slovenskem ivljenju,
vendar se to konno popolnoma pozabi,
kajti sorodstvo je tako globoko, da se zdi,
da slika pisatelj nae ivljenje, nae te
nje. Rasna dua v nas se prebudi in ivi
med svojimi. Ba radi tega sem na elo
ocene postavil gornje moto in dejal, da je
roman Podlimbarskega zakladnica. Tudi v
nas je isto ivljenje, ali vsaj dispozicija
zanj, iste so tenje in po svoji visoki stini
vrednosti nam potrjujejo vero, da zamo
remo zgraditi mono stavbo nacionalne
kulture, ako razvijamo lastne sile. (Pod
rtal J. R.). Podati zamoremo tudi mi v
razvoju lovetva nov pojem loveanstva
v kulturnem in politinem ivljenju, ki bo
gotovo istovreden z onimi, katere smo pre
jemali dosedaj." Tu kajpada ni nikakega
dvoma, da gre za slovensko nacionalno
kulturo, za razvijanje lastnih slovenskih
sil v vsakem pogledu, ne pa za kakren
koli kulturni ali politini ilirizem, kate
rega skua najti VI. Dedijer in prikazati v
omenjenem delu. V spisu moremo torej
videti jasno opredelitev preporodovca Jua
Kozaka za individualni narodni in kulturni
razvoj Slovencev z dispozicijami za poli
tino povezavo z lastno raso. To je na
a zgodovinska naloga, mi jo moramo iz
vriti, premiljeno poudarja misel v motu.
Gotovo tudi ni nikako nakljuje, da preporodovsko narodno in kulturnopolitino graditeljsko usmerjeni Ju Kozak v asu
ekspresionizma v nai knjievnosti sklepa
svoje literarno pismo o Masljevem Gospodinu Franju z znailno literarnoprogramsko
mislijo, trde, da je roman naznail povratek k resni umetnosti pri Slovencih, k
irokemu, epskemu pripovedovanju."
Konno velja, ob tako izrazitem skladju
med idejnostjo Masljevega romana in preporodovskimi kulturnimi in politinoidejnimi koncepcijami Jua Kozaka, posebej
navesti eksplicitno trditev pisca tega lite
rarnega pisma, da osebno pisatelja ne po
zna in da potemtakem ni bilo povezave
med preporodovci in Masljem, igar roman
je bil dokonan marca 1913, objavljen pa

pred novim letom 1914.'^ Ju Kozak nam

re pie: Pravoslavnim Srbom je posvetil
pisatelj najve pozornosti, e s tem, da jih
je najbolj proueval. Ne poznam osebnosti
pisatelja samega, toda e sklepam po zna
aju inenirja Vilarja, mi je razumljivo,
zakaj nastopajo v prvih vrstah, ker Vilar
ob njih miljenju in ustvovanju tako re
ko brusi svoje nazore.^"
Ce se ponovno ozremo na zbornik Preporodovci proti Avstriji, ki je dragocen do
prinos k novejemu zgodovinopisju tako
zaradi posameznih prispevkov razprav,
kakor tudi zaradi obilice pozabi otetega
gradiva in e posebej zaradi seznama vseh
danes ugotovljivih nekdanjih preporodovcev, potem naj omenimo, da je koda, ker
to znailno in zaradi odrone objave na
sploh pozabljeno Kozakovo literarno pismo

O TRETJEM PRAVOPISU
KNJINEGA JEZIKA

v delu ni upotevano. Knjiga postane historiografski vir, morebitne kasneje pri

pombe, etudi so avtentine, pa veinoma
zapadejo pozabi.^' O znailni narodnopolitini situaciji pri nas pred leti ta pri
pomba naj bo dovoljena sprio narave tukajle obravnavane problematike dovolj
zgovorno pria okoliina, da tako obzirno
blagih pripomb Ivana Kolarja, kot jih be
remo na straneh tega zbornika v zvezi s
svojevrstnimi in tedaj v skoraj vseh naih
obilih sila populariziranimi razlagami
avtorja Sarajeva 1914 o namiljenem ilirizmu v vrstah preporodovcev, leta 1967 ni
bila v stanju priobiti ne ena ne druga
osrednjih slovenskih publikacij, o emer
beremo na strani 403.
Janez
R o Ia r
Pedagoka akademija Maribor

MAKEDONSKEGA

Prvi pravopis mladega makedonskega

knjinega jezika je izel sredi leta 1945.
Sestavila ga je komisija za jezik in pravo
pis pri takratnem makedonskem ministr
stvu za prosveto
Prvi makedonski pravopis je obsegal ko
maj 20 strani, izel pa je v 50 tiso izvo
dih. V njem je bilo uveljavljeno fonetino
pravopisno naelo. Makedonska cirilska
azbuka (abeceda) je v tem pravopisu tela
31 rk, posebej pa naj omenim le: k', r'. A.,
I t , S = dz, I J = d. Redukcija nenaglaenih
samoglasnikov v knjini makedonini ni
bila priznana. Znak za nekdanji nosni o (.)
je bil najvekrat zamenjan z a, vpeljan je
bil znak p (r) z vrednostjo samoglasnika,
uveljavljeno izenaevanje po zvenenosti.
V tem pravopisu je bilo urejeno tudi vpra
anje postpozitivnega lena (ovekol, ovekov, ovekon). Pri postavljanju norm
knjinemu jeziku se je Pravopis najve
opiral na osrednja nareja (Veles, Prilep,
Bitola). Izkazalo se je, da so pravila, ki so
bila v tej knjiici nanizana v tirih poglav
jih (fonetika, morfologija, raba velikih rk
' P r i m . J. R o t a r , n. d. 290.
K o z a k , n. d. 365.
" P r i m . : J a k a A v i : S a r a j e v o 1914. N e k a j p r i p o m b
g l e d e s l o v e n s k e g a m l a d i n s k e g a p r e p o r o d o v s k e g a gi
b a n j a ob knjigi V l a d i m i r j a D e d i j e r j a . N a i r a z g l e d i
1967, 471472; V e r a A l b r e h t : S e o p r e p o r o d o v s k e m
g i b a n j u . NR 1967, 505; T o m a Koir (J. R o t a r ) : Tol
m a e n j e in p r i e v a n j e . NR 1967, 633.

in loila), tudi pozneje v glavnem obve

ljala.
Drugi makedonski pravopis s pravopisnim
slovarjem so prosvetne oblasti potrdile ko
nec leta 1950, izel pa je marca nasled
njega leta na 184 straneh. Avtorja pravo
pisnih pravil sta bila Blae Koneski in
Krum Toev, slovar z okoli 6 tiso bese
dami pa sta sestavila Boo Vidoeski in
Rada Ugrinova.
Kakne novosti je prinesel drugi pravopis?
Oblike iterativnih glagolov tipa kaue, piue, donesue so zamenjane z bolj ivimi
osrednjimi kauva, piuva, donesuva. Pri
enozlonih mokih samostalnikih so bile
odpravljene dvojice za mnoino (na -oi,
-ei in -ovi, -evi), tako da so ostale samo
oblike na -ovj, -evi (nosovi, noevi); raba
rke r se je razirila na vse primere, kjer
se je govoril palatalni g (prej respeK, K a Ayrep zdaj r ' e B p e K , KaAYr'ep). Relativni za
imki se piejo v novem pravopisu skupaj
(kojato, koeto itd.), medtem ko so se v
prejnjem pisali narazen (koja to, koe
to).
Razvoj makedonskega knjinega jezika
in nekatere spremembe v pravopisni prak
si sta v zadnjih letih pospeila izdajo no
vega pravopisa. Izel pa je v treh verzijah:
leta 1969 kot prironik za ole (190 str.),
leta 1970 v istem obsegu kot mali pravo
pis in kot jubilejna izdaja ob petindvajsetletnici izida prvega pravopisa. Tretja
verzija ima 612 strani (slovar obsega okoli

30 tiso besed in imen), izla pa je le v

3000 izvodih. Razumljivo je, da so pravila
v vseh treh izdajah zadnjega pravopisa
enaka tudi po obsegu, razlikuje se po ko
liini le slovarski del.
Tretji pravopis je izdal Intitut za make
donski jezik Krste Misirkov. Med avtorji
najdemo tudi zdaj Toeva, Vidoeskega in
Ugrinovo, omeniti pa moramo tudi nove
sodelavce kot npr. Todorja Dimitrovskega
in Kirila Koneskega.
Novi pravopis pomeni nedvomno velik
napredek v utrjevanju norm sodobnega
knjinega jezika. V uvodni besedi avtorji
posebej omenjajo spremembe, ki jih uva
jajo v primerjavi s pravopisom iz leta
1951. Tako piejo npr. sestavljene samo
stalnike (tuja in domaa prvina) zdaj samo
skupaj (aviomehaniar, radiopretplata, fotorabotilnica). Po novem pravopisu se ime
na, ki oznaujejo prebivalca kontinenta,
drave, pokrajine itd. piejo z veliko za
etnico (Afrikanec, Slovenec, Prespanec),
prebivalci mest in vasi pa z malo zaetnico
(ohrig'anec, novoselec, varoanec).
Pridevniki na -n, ki so tvorjeni od samo
stalnikov na -(e (pristanite, uilite, udovite) v enskem in srednjem spolu in
v mnoini opuajo -t- (npr. prislaniten,
uUiten, udoviten toda; pristanina,
uilino, udovini, itd.).
Pri samostalnikih na -a, -aka, ki so izpe
ljani iz glagolskih osnov na -e- se uvaja
pisava z ; (npr. greja, peja, seja na
mesto prejnjih grea, pea, sea, ki jih

PREERNOV

GRKI

e vedno sreujemo v mak. tisku). V po

glavju o transkripciji tujih imen je govor
tudi o prenaanju obnih imen v makedonino, eleli pa bi, da bi Pravopis za
jel ve makedonskih lastnih imen.
Pri transkripciji je omenjen tudi prenos ma
kedonske pisave v latinico, saj se v zad
njih letih zaradi monejih stikov v okviru
Jugoslavije (pa tudi zunaj nje) to vpraa
nje pogosto sreuje. Pri tem gre zlasti za
naslednje rke: f = g ' (priblini izgovor
gJ), s = dz, A> = lj, H . = nj (v izgovoru
r, n'), k' = ki, IJ = d. (Seveda vsi Make
donci ne piejo po makedonsko-cirilskem
pravopisu: Pirinski Makedonci uporabljajo
bolgarski pravopis tudi e piejo ma
kedonsko m pismeni Makedonci v se
verni Griji (Egejski Makedonci) uporab
ljajo grko pisavo.)
V samem slovarju je vpeljana sprememba
v navajanju glagolskih gesel. Glagoli na -a,
-e, -i se navajajo v 3. osebi ednine sedanjika (dava, vlee, spol). Pri nekaterih gla
golih so dodane e druge oblike; vse to
olajuje uporabo slovarja pri Makedoncih,
posebno pa je koristno za tujce, ki se uijo
makedonino.
Omenili smo le nekaj posebnosti make
donskega pravopisa; kot rdea nit v vsem
ivljenju novega makedonskega knjinega
jezika se vlee tenja po imvejem po
enotenju in odpravi tevilnih dvojnic. Za
prihodnost pa dajejo ta dela gotovo trdno
osnovo.
Dragi
S t e t a n i j a
Filozofska fakulteta Ljubljan

CITAT

Preeren navaja v sonetu Izdajavcu Volkmerjovih fabul in pesem Cezarjev vzklik

Tudi ti, sin!? v grini: Kai m mt (pra
vilno je podan v Pintarjevi izdaji). Kdor
sonet bere, spozna, da ritem ni v redu:
jambska beseda hyie naj bi se rimala s
trohejskimi lije, bije, vpije (vv. 4, 5, 8).
Razlaga je morda ta: v Preernovem asu
so e mnogi naglaali grke besede po
l a t i n s k i h naglasnih pravilih kljub
grkim akcentom, ki so vendar poleg intonacije oznaevali tudi m e s t o poudar
ka. Po tem naglasnem sistemu je seveda
bila beseda hyie trohej (latinska dvozlonica se naglasa na prvem zgolu). Ta za
nas udni sistem naglaanja je v 17. stol.

uvedel Nizozemec Henning (lat. Henninius) in se po njem imenuje heninizem.

Raziril se je po vsej zahodni Evropi (tudi
v Avstriji) in ele neohumanizem ga je
zael odpravljati (ok. 1. 1800). e v tem
stoletju so se ga drali na Nizozemskem,
v Belgiji in v Angliji. (Gl. Kretschmerjevo
poroilo o knjigi E. Drerup, Die Schulaus
sprache des Griechischen von der Renais
sance bis zur Gegenwart. Paderborn 1932,
1051 Str. V Glotti 24 (1936), str. 81 nam
je knjiga med vojno zgorela in Schwyzer, Griech. Gramm. I, 1939, str. 174.)
M.

Gr osel
I
Ljubljana

NEKAJ

RAZMILJANJ

OB M A J C N O V I

Ustvarjalevo delo je izraz ivega organiz

ma in je organino. Po vsej verjetnosti se
da pri vsakem pristnem ustvarjalcu ugoto
viti njegov ritem, e ima za to literarni
zgodovinar dovolj nepotvorjenih podatkov.
Njegovo delo se najvekrat v skladu z
ivljenjem spreminja v enakomernih
presledkih, to je, dobah. Zato bi te dobe
do neke mere lahko primerjali listiem
cveta. Le da samo do neke mere, ker so
te dobe kvalitetno razline, listii cveta
pa so vsaj na videz enaki. Poznamo pa tudi
bolj komplicirane roe, na primer maehe,
da ne govorimo o dragocenih orhidejah,
kjer so listii razlini, eprav ne vem, da
bi bili kdaj nesimetrini. Kar morda ni
dano roi, je dano loveku, igar telo de
jansko ni simetrino, eprav ima podobno
skladen videz.
Takna skladnost vlada v Majcnovem iv
ljenju in delu, kjer ni popolne simetrije.
Prva polovica njegovega ivljenja in dela
se zaenja s prvim, amorfnim sedemletjem;
nadaljuje pa se v petletnih ritminih dobah
do vkljuenega leta 1929, e bi to zadnje li
terarno amorfno petletje lahko tu prekinili.
Ce bi naslednje literarno amorfno petletje
lahko zaeli z letnico 1930, se druga polo
vica njegovega ivljenja in dela iztee z
letonjim letom, in to v treh sedemletjih
(1935-56) in v treh petletjih (1956-70).
Tabela Majcnove strukture iz leta 1967,
ki nam tu slui za podlago (prim. Majcnovo izbrano delo II.), je v toliko neizdelana,
da na koncu manjkajo tri zadnja leta, ki
jih ni bilo mogoe predvidevati, in da je
kot meja med zadnjima dobama potegnje
na rta med letoma 1962 1963, saj prav
tako ni bilo mogoe predvidevati, da se od
leta 1956 naprej, ko Majcen preneha lite
rarno delati, njegov ustvarjalni ritem spet
spremeni iz sedemletij v petletja.
V zadnjih petnajstih letih Majcen res ni
ve leposlovno ustvarjal, pa pa je pisal
spomine, sodeloval pri stilizaciji svojega
izbranega dela, prevajal in v intervjujih pa
tudi v pismih izprieval nenehno duhovno
in stilno rast. Njegova ozaveenost ni pre
nehala do smrti.
Mojo analizo njegove strukture je budno
in z vso kritino ostrino spremljal. Omo
goil mi je nekaj vanih podatkov, ki se
nanje ta analiza opira, vendar nikoli z na
menom, da bi k njej pripomogel. Do zad
njega namre zanjo v celoti ni vedel in
svojo prvo objavo pa e marsikaj drugega
mi je zamolal, da sem morala vse to ele

SMRTI

dokazati. Razmiljal je o smislu mojega

poetja, in ko sem mu rekla, e drugega
ne, ima vsaj ta smisel, da dokazuje organinost pristnega ustvarjalca in ustvarjal
nega dela, mi je dal prav.
O svoji smrti je veliko razmiljal, ni pa si
dal sugerirati mojega, za zadnji dobi, kot
reeno, provizorinega sistema. Ce bi se
bila v ta zadnja tri petletja e takrat bolj
poglobila, jih dokazala in tudi vnesla v
omenjeno shemo, bi si imela danes kaj oi
tati. Prav ta moj provizorini zakljuek,
brez sramu ga lahko imenujemo pomota,
pa mi pomaga dokazati, da je takna ob
jektivna znanost moneja od subjektivnih
sugestij in pekulacij.
Majcen je bil izredno precizen, poten
in vesten lovek in delavec. To vedo po
vedati prav vsi, ki so ga kakorkoli po
znali, tudi njemu podrejeni uradniki na
banovini. Ker je imel tudi temu primerno
pristen in izbruen stil, lahko tembolj ob
alujemo, da je ostal od osvoboditve na
prej nai javnosti isto odmaknjen.
Ne bomo za to dolili njega samega. Bil
je pa preskromen, da bi se kjerkoli rinil
v ospredje. Kriva pa je naa javnost, ki
se ni niti najmanj brigala zanj. Redkokdo
od naih kulturnikov je sploh vedel, da
ivi in kje ivi.
Za primer njegove hotene zadranosti bi
navedla, da se v desetih letih njegovega
podbanovanja ni nikjer uprizorila nobena
njegova drama, eprav zavzema pri nas
kot dramatik e danes eno prvih mest.
Da niso dali Preernu, Levstiku in e mar
sikomu pri nas za ivljenja dovolj prizna
nja, se v asu nizkega nivoja nae po
vprene, a odloilne inteligence nihe ne
bo udil. Da pa je pri dananji ravni nae
inteligence, ki si domilja, da ne zaostaja
ne za Evropo niti za svetom, kaj taknega
mogoe, temu se samo tisti ne bo udil, ki
pozna strukturo naega naroda od znotraj.
Ni sluaj, da sta v istem asu umrla naa
dva najveja doslej ivea klasina ustvar
jalca umetnika besede Stanko Maj
cen in Stane Sever. Ni samo krstno ime
obema skupno, tudi dopolnjujeta se. V
marsiem, ne le v nainu, kako je poniglavo kulturno povpreje odloalo o
njuni usodi. Redkokateri narod ima toliko
talentov kot Slovenci, najbr pa pred na
mi nobeden ne prednjai v sposobnosti
unievanja vsega plemenitega in nadpo
vprenega, dokler to e telesno ivi.

Nekateri si danes prizadevajo, da bi iztre

bili zadnjo senco humanizma. Ne zavedajo
se, da je pravi humanizem veen, dokler
je pa veen ustvarjalni lovek. Samo stil
se spreminja.
Majcnov stil je izrazito sodoben in je e
na zaetku prerastel klasini realizem. Bil
je predhodnik posameznih struj naega
stoletja, eprav se je izogibal tistih izmov, ki temeljijo na absurdnosti. Kljub
iroki razgledanosti in ostri presoji mu je
manjkalo vsakrnega cinizma. Imel je pa
svojo vero, ki mu je omogoala bogat in
fin humor v najhujih asih. Tudi Stane
Sever ni izgubil svoje vere, zato tudi ne
svojega humorja, ki je v dananjosti tako
redek. Zanimivo bi bilo razmisliti, koliko

PLENUM MEDNARODNEGA
V HELSINKIH
Od 30. avgusta do 5. septembra 1970 je
zasedal v Helsinkih pod predsedstvom
akademika prof. dr. W. Doroszewskega
Mednarodni slavistini komite. Udeleilo
se ga je okrog 40 rednih lanov in nekaj
gostov. Zastopanih je bilo 19 drav. SFRJ
so zastopali redni lani MSK akademik
prof. dr. I. Frange (kot zastopnik hrvake
slavistike, naslednik prof. dr. J. Badalia),
akademik prof. B. Koneski (Makedonija),
akademik prof. dr. B. Kreft (Slovenija) in
prof. R. Lali (Srbija). Ker je prof. dr. J.
Badali odstopil tudi kot podpredsednik
MSK, je bil na njegovo mesto izvoljen
akademik prof. dr. B. Kreft, na mesto po
kojnega akademika prof. V. Vinogradova
pa akademik prof. M. P. Aleksejev (Le
ningrad). Po poroilih bivih sekretarjev
prof. dr. S. Wollmana in prof. dr. L. Djurovia o prakem kongresu, sta bOa izvolje
na za nova sekretarja MSK prof. dr. M.
Szymczak in prof. dr. J. Basara, akademik
prof. dr. Doroszewski pa je bil izvoljen
za novega predsednika e v Pragi, ker je
prilo predsedniko mesto skupaj s sekre
tariatom na dravo, v kateri bo naslednji
mednarodni slavistini kongres. Na pova
bilo poljskega komiteja in poljske vlade
bo naslednji kongres leta 1973 v Varavi.
Plenum v Helsinkih je razpravljal pred
vsem o organizaciji in tematiki prihod
njega kongresa, ki bo v septembru 1973.
leta v Varavi. Trajal bo 8 dni. V te dni
sta vteta dan prihoda in odhoda, tako da
bo delovno zasedanje trajalo est dni. 4
dni bodo zasedale sekcije in podsekcije,
1 dan pa komisije MSK. Cas leierata je

se vera obeh v jedru razlikuje. Vsekakor

sta oba nasprotna dogmatizmu in sposobna
tolerance, drugae bi register njunega ra
zumevanja blinjih, zlasti trpeih in poni
anih, ne bil tako irok.
Tragino pa se mi zdi, da med tevilnimi
vlogami najpomembnejih domaih in tujih
uprizoritev Sever ni mogel upodobiti niti
ene vloge iz Majcnovih dram. Tu bi se
dopolnila umetnost v dveh naih najvejih
dananjih predstavnikih, ki pa in to je
absurd dejansko najbr sploh nista ve
dela drug za drugega. Morda sta se prvi
sreala ele po smrti ob oznanilih v na
em dnevniku.
Mar; a

SLAVISTINEGA

B o r n i k
Ljubij a n a

KOMITEJA

doloen za 15 minut, poroila (komunikata)

pa za 10 minut, za diskutanta pa 5 minut.
Plenum je soglasno sklenil, da morajo
predsedniki sekcij po preteku teh minut
brezpogojno takoj vzeti besedo vsakomur,
ki bi te asovne okvire prekorail, ker
nastanejo sicer hude motnje v poteku kon
gresa, hkrati pa je tudi nekolegialno, e
kdo svoj as prekorai, ker gre to na ko
do njemu naslednjih referentov in koreferentov; pri diskusiji, za katero bo v ce
loti tono odmerjen doloen as, pa zaradi
taknih prekrkov ne morejo priti vsi na
vrsto, e si ta ali oni prilasti ve asa, kar
se je v Pragi dogajalo tako pri referatih
in poroilih (komunikatih) kakor tudi pri
diskusiji. Referati in komunikati morajo
biti objavljeni in odposlani tri mesece pred
kongresom v 300 izvodih predsedstvu kon
gresa. Ker je tolikno tevilo izvodov zve
zano z velikimi stroki, so nekateri opozo
rili na teave, ki jih imajo doma pri iska
nju subvencij, zlasti e, ker se tiskovni
stroki marsikje poveujejo. Do 30. aprila
1971 morajo biti prijavljeni
predsedstvu
MSK naslovi referatov in komunikatov. Te
morajo pred tem prereetati nacionalni
(dravni) komiteji, ki morajo zaradi tega
dobiti prijavo naslovov e mesec dni prej
(31. marca 1971). Na kasneje prijave se
predsedstvo nikakor ne bo ve oziralo in
jih zato tudi ne bo upotevalo. Ker obseg
referatov in komunikatov za objavo ni
omejen, naj njihovi avtorji strnejo glavne
misli ali teze v povzetke, ki pa ne smejo
prekoraiti za kongres odmerjenega asa.
Kot novo obliko diskusije ali razgovora

o kaknem irem vpraanju laiiko pred

sedstvo uvede na kongresu v Varavi tudi
razgovor pri okrogli mizi.
Plenum je sprejel naslednjo tematiko za
VII. mednarodni slavistini kongres:
I. Jezikoslovje:
1. praslovanski jezik kot hipotetina si
stemska osnova celote, smeri njegove evo
lucije v posaminih slovanskih jezikih (s
posebnim ozirom na sorodne jezike);
2. zgodovina oblikovanja slovanskih jezi
kov s posebnim ozirom na tujejezine ele
mente, zlasti grko-latinske;
3. vpraanja jezikovne sorodnosti v lui
primerjalne dialektologije;
4. znailnost leksikalnih in morfolokih
sredstev v slovanskih iezikih s stalia nji
hove semantine in stilistine funkcije;
5. dinamika razvoja slovanskih knjinih
jezikov od druge polovice XVIII. stoletja
s sociolingvistinega vidika;
6. aktualna vpraanja leksikologije vklju
no z etimologijo in besedotvorjem v for
malnem in semantinem smislu (sinhroni
no in diahronino).
II. Literarna veda:
1. Romantika v slovanskih knjievnostih
(osrednja tema):
a) prouevanje romantike v slovanskih de
elah s primerjalnega vidika (med slovan
skimi in neslovanskimi knjievnostmi);
b) moderne metode interpretacije roman
tike v zvezi z drubeno-narodnim ivlje
njem v slovanskih deelah;
c) pomen razsvetljenske in predromantine
knjievnosti v slovanskih deelah (dedi
ina razsvetljenstva v razvoju slovanskih
knjievnosti XIX. stol.);
d) tradicija romantike v poznejih obdob
jih razvoja slovanskih knjievnosti.
2. Metodologija primerjalnega proueva
nja slovanskih knjievnosti; problemi zgo
dovine primerjalne slovanske knjievnosti:
a) tipoloka struktura starih slovanskih
knjievnosti;
b) problemi primerjalnega raziskovanja
slovanskega in evropskega epa srednjega
in novejega veka;
c) posebni aspekti primerjalnega tudija
novodobnih slovanskih knjievnosti.
3. Razvojne osnove slovanskih knjievno
sti XX. stoletja v njihovem razvoju in od
nosih.

III.

Lingvistino-literarnoteoretini
problemi:
1. vpraanja semantine in formalne struk
ture teksta;
2. historina poetika kakor tudi druge so
rodne discipline (interpretacija teksta, tekstologija, stihoslovstvo in terminologija);
3. stilni sistemi in njih funkcija v knjiev
nosti m knjievnih jezikih s primerjalnega
vidika;
4. vpraanja literarnega prevajanja znotraj
slovanskih jezikov in na slovanske jezike
v dobi romantike.
IV. Folklora:
1. vloga romantike v prouevanju slovan
ske folklore;
2. regularnost soasnega razvoja folklore
in slovanske ljudske kulture: vloga inova
cije in tradicionalne slovanske kulture v
ivljenju sodobnih slovanskih narodov;
lokalna folklora in njen vpliv na leposlov
je;
3. zveze slovanske in neslovanske folklore.
V. Splonoslovanski zgodovinski problemi:
1. vpraanja etnogeneze Slovanov: centri
fugalne in centripetalne tendence (do na
stanka slovanskih drav);
2. drubene, kulturne in znanstvene zveze
slovanskih narodov v dobi od XVIXIX.
stoletja. Nastanek znanstvene slavistike;
3. pomen narodno-osvobodilnih gibanj Slo
vanov v XIX in XX. stoletju za razvoj slo
vanskih kultur.
MSK je sprejel naslednje sklepe in pred
loge, ki zadevajo delo komisij MSK:
a) oiveti delo tistih komisij, ki doslej niso
zadovoljivo delale. Poroilo komisije za
literarno-znanstveno bibliografijo je pover
jeno F. Dinekovu, ki naj v sporazumu s
predsednikom te komisije T. Borovom
predloi ustrezna dopolnila na naslednjem
plenarnem zasedanju MSK. Poroilo komi
sije za literarno-znanstveno terminologijo
se poveri Poljskemu slavistinemu komi
teju, ki naj na istem zasedanju sporoi
ustrezne predloge;
b) ker je K. Horalek e predsednik dveh
komisij, se predsedstvo komisije za zgo
dovino slavistike poveri D. Markovu;
c) za predsednika komisije za slovansko
poetiko in stilistiko je MSK izvolil S.
Skwarczynsko;
d) za predsednika komisije za fonetiko in
fonologijo slovanskih jezikov je MSK izvo
lil M. Karaa, kot zastopnika Bolgarije pa
D. Tilkova;

e) za predsednika komisije za leksikologijo in leksikografijo je MSK izvolil V.

Blanarja;
f) za predsednika komisije za lingvistino
terminologijo je MSK izvolil J. Horeckega;
g) MSK je sklenO, da se sklie komisija
za slovanske knjine jezike in je za nje
nega predsednika izvolil A. Jedliko;
h) MSK je sklenil, da se sklie komisija za
prouevanje slovanskih kultur zgodnjega
srednjega veka, za njenega predsednika
pa izvolil W. Hensla;
i) lanstvo v vsaki komisiji mora biti do
loeno v sporazumu z nacionalnim komi
tejem. V komisijah naj bo najmanj po en
lan iz vsake slovanske deele, pri tem pa
se je treba izogibati, da bi bil nekdo lan
ve komisij;
Za pokrovitelja in koordinatorja komisij
je MSK izbral J. Basara.

Na predlog predsednika komisije za vseslovanski jezikovni atlas R. 1. Avanesova

je MSK sklenil izroiti delo zanj predsed
stvom akademij tistih drav, ki bodo sode
lovale pri delu za atlas, prosi pa, da se spo
razumno organizirajo stalne delovne sku
pine, katerih cilj bi bilo delo za atlas.
Za zastopnike MSK pri sodelovanju s ko
mitejem predvidenega atlasa evropskih je
zikov je plenum doloil R. I. Avanesova,
J. Belia in W. Doroszewskega.
MSK je poveril R. Autyju, da ga zastopa
pri razgovorih za dotacije tiska programa,
povzetkov in aktov kongresa z Mednarod
no federacijo sodobnih jezikov in knjiev
nosti.
MSK je sprejel povabilo, ki ga je v imenu
francoskih slavistov izrekel H. Granjard,
da bodi XIII. plenarno zasedanje Medna
rodnega slavistinega komiteja v septem
bru 1971 v Parizu,

KOMISIJE MEDNARODNEGA SLAVISTINEGA KOMITEJA

komisija:
1. Komisija za lingvistino bibliografijo
2. Komisija za literarno bibliografijo
3. Komisija za lingvistino terminologijo
4. Komisija za literarno terminologijo
5. Komisija za starocerkvenoslovanski jezik
6. Komisija za vseslovanski lingvistini atlas
7. Komisija za zgodovino slavistike
8. Komisija editorsko-tekstoloka
9. Komisija za slovansko onomastiko
10. Komisija za slovansko poetiko m stilistiko
11. Komisija za gramatino strukturo slovanskih jezikov
12. Komisija za fonetiko in fonologijo slovanskih jezikov

predsednik:
F, Slawski, Krakow,
Kochanowskiego 11, m. 13
T. Borov, Sofija,
Car Kmm 15
J. Krzyzanowski,
Warszawa,
Mijczynska 23
J. Kurz, Praha 5,
Kirovova 50
R. I. Avanesov, Moskva
V-333, Vavilova d. 34/4,
kv. 169
D. Markov, Moskva
V-333, Dm Uljanova,
d. 4/34, korp. B, kv. 358
L. Gorski, Toruii,
Bydgoska 14, m. 4
W. Taszycki, Krakow,
Retoryka 20, m. 1
S. Skwarczynska, Lodz,
Naturowicza 79, m. 18
B. Havranek, Praha 6,
Na valech 8
M. Kara, Krakow,
Kochanowskieqo 11/15

13. Komisija za transkripcijo

14. Komisija za raziskovanje baltsko-slovanskih odnosov
15. Komisija za slovansko folkloro
16. Komisija za izdajo zapiskov staroslovanske glasbe
17. Komisija za leksikologijo in leksikografijo
18. Komisija za slovanske knjine jezike
19. Komisija za raziskovanje slovanskih Kultur zgodnjega
srednjega veka
Kongres v Varavi bo delal v naslednjih
sekcijah:
I. jezikoslovje
II. literarna zgodovina
III. lingvistino-literarnoteoretski problemi
IV. folkloristika
V. splonoslovanski zgodovinski problemi.
Razdelitev na podsekcije bo predsedstvo
MSK izvrilo po dokonnem pretresu pri
javljenih naslovov referatov in komunikatov. Jeziki kongresa so vsi slovanski jezi

ki, poleg njih pa angleki, francoski in

nemki. Poljski organizatorji kongresa pri
pravljajo knjigo povzetkov referatov in
komunikatov. Obseg povzetkov ne sme
presegati dveh tipkanih strani (skupaj 60
vrstic). Dostaviti jih je treba predsedstvu
MSK v Varavo najkasneje do 30. aprila
1972. Povzetki so lahko v ruini, poljini,
francoini, angleini in nemini. eleti
pa je, da bi bili povzetki, katerih referat
je pisan v slovanskem jeziku, v enem iz
med zahodnoevropskih neslovanskih jezi
kov in nasprotno. Povzetek mora imeti
glavne teze referata.

akademik

Za m e d n a r o d n i s l a v i s t i n i k o m i t e ;
prof. dr. Bralko
K r e 1 t , p o d p r e d s e d n i k MSK
Za J u g o s l o v a n s k i s l a v i s t i n i k o m i t e
predsednik
a k a d e m i k prof. Blae
K o n e s k t

POLETNI SEMINAR SLOVENSKEGA

L I T E R A T U R E IN KULTURE ZA TUJE
Jeseni leta 1964 je bila med slavisti na
filozofski fakulteti in v Slavistinem dru
tvu Slovenije sproena misel o ustano
vitvi poitnikega seminarja za tuje sla
viste. S tem naj bi omogoili slavistinim
strokovnjakom in tudentom iz evropskih
in drugih univerzitetnih sredi, ki se za
nimajo za vpraanja naega jezika, slov
stva in kulture sploh, da bi se obasno
sreali v Sloveniji, se izpopolnjevali v
znanju jezika in posluali dognanja iz na
ih nacionalnih strok. Taka sreanja bi
spodbudno vplivala tudi na domao znan
stveno ustvarjalnost v teh obmojih (iz
menjava delovnih izkuenj, sooenje znan
stvenih dosekov, itd.).

J. Hamm, 1190 Wien,

Nusswaldgasse 22 a, 11/9
K. Korsakas, Vilnius,
21 liepos g-e 10, b. 6
K. Horalek, Praha 6,
Komornicka 7
E. Koschmieder,
8011 Vaterstetten,
Beethovenstr. 42
V. Blanar, Bratislava,
Cervenoj armady 75
A. Jedlicka, Praha 13,
Kisinevska 15
W. Hensel, Warszawa,
Marszalkowska 84/92
m. 109

JEZIKA,
SLAVISTE

eprav so takrat e ve let obstajali po

dobni seminarji za poljino, eino in
bolgarino in je imel tudi jugoslovanski
poitniki seminar v Zagrebu in Zadru e
skoraj petnajstletno tradicijo (zael se je
na Bledu leta 1950 in ga je organizirala
ljubljanska univerza), se prvi slovenski
pripravljalni odbor ni mogel kdovekako
nasloniti na njihove izkunje. Drugi semi
narji so bili bolj ali manj dravne ustano
ve, zato so bili tudi gmotno in administra
tivno preskrbljeni in varni; ljubljanski pri
reditelji pa so morali nekaj let delati v
precejnji finanni improvizaciji in nego
tovosti. Toda izkazalo se je, da je imela
ta neprijetna stran tudi svoje dobre last-

nosti: izbira udeleencev je bila popolno

ma svobodna (zato je bil njihov sestav na
vadno Icvalitetneji kot na drugih semi
narjih); zaradi nizkega gmotnega standar
da udeleencev je moral seminarski odbor
s svojimi sodelavci ustvariti bolj sproe
no, domae ozraje. In takna intonacija
slovenskega seminarja za tuje slaviste je
ostala do danes, etudi se je tevilo ude
leencev za ve kot trikrat povealo.
V nasprotju z gmotno improvizacijo je bil
vsebinski nart seminarja e od zaetka
dobro premiljen in ga je bilo treba v po
znejih letih le dopolnjevati. Tako so se
(vsaj v zarodku) e prvo leto realizirale
vse oblike dejavnosti seminarja: lektorati,
predavanja z vseh treh (v naslovu semi
narja omenjenih) podroij, ekskurzija, po
poldanski ogledi umetnostnih spomenikov,
seznanjanje z nao dananjo likovno in
glasbeno ustvarjalnostjo, itd. Posebno uin
kovita je bila odloitev prirediteljev, da
morajo dobiti udeleenci e pred preda
vanji razmnoena celotna besedila v slo
venini (prva leta je bil vsakemu preda
vanju dodan e povzetek v ruini in an
gleini, pozneje samo v ruini). Tako so
predavanja vseh dosedanjih seminarjev
zbrana v estih knjigah (v knjinici oddel
ka za slovanske jezike in knjievnosti FF).
Za obstoj in razvoj seminarja je pomemb
no tudi dejstvo, da ga je sprejel rektorat
univerze v svoje okrilje in da so se vsi
rektorji v tem obdobju eprav so pro
fesorji tehnikih fakultet A. Struna, R.
Modic in M. Gruden ivo zanimali za nje
govo delovanje; iz seminarskih analov lah
ko povzamemo e nekatere vane podatke
o tem, kako se je stopnjevalo zanimanje
za seminar pri slovenskih prosvetnih in
politinih oblasteh, ki seminarju omogo
ajo materialno obstajanje in mu pomagajo
k uveljavitvi v meddravnih kultumoznanstvenih pogodbah.
V zaetku je bilo nekaj omahovanj glede
termina seminarja in njegovega trajanja.
Zvrstili so se takole: od 30. 6. do 10. 7.
1965; od 18. 7. do 30. 7. 1966; od 28. 8. do
9. 9. 1967; od 1. 7. do 13. 7. 1968; od 30. 6.
do 12. 7. 1969; od 29. 6. do 11. 7. 1970.
Vsako leto je bilo na seminarju zastopa
nih 16 do 20 drav; doslej ni bilo udele
encev le iz Finske, Belgije, panije in Gr
ije (e upotevamo samo Evropo in ZDA).
Razveseljivo je, da je med udeleenci na
raalo tevilo univ. profesorjev, izkuenih
znanstvenih delavcev in e znanih knjiev
nikov in prevajalcev. S posebno pozorno
stjo je seminar gojil tudi stike z zamej
skimi Slovenci, z uitelji in tudenti. te

vilo udeleencev je naraalo tako: 1965

25, 1966 29, 1967 42, 1968 62,
1969 80, 1970 82. Med njimi je bilo
zmeraj okoli 80 % tipendistov in okoli
20 "/o samoplanikov.
Zanimivi so tudi podatki o tem, kako so
naraala finanna sredstva in kdo jih je
dajal. V zaetku sta seminar vzdrevala
Sklad za pospeevanje kulturnih dejav
nosti in rektorat univerze, del tipendistov
sta od drugega seminarja naprej prevzeli
drutvi slovenskih pisateljev in prevajal
cev; od etrtega seminarja naprej pa je
bila sklenjena dolgorona pogodba, s ka
tero prevzemajo osnovne stroke za se
minar: Izvrni svet SRS 50 %, Izobrae
valna skupnost SRS 25 %, Sklad za po
speevanje kulturnih dejavnosti 25*'/o.
Manje zneske so prispevale tudi nekatere
druge ustanove (npr. za zamejske Sloven
ce) in v zadnjih dveh letih tudi Zvezna
komisija za kulturne stike s tujino. Semi
nar je prejemal (v tisoih): 1965 23,
1966 30, 1967 50, 1968 94, 1969
120, 1970 144.
Seminar za tuje slaviste je pripravljal in
vodil poseben odbor, ki so ga vsako leto iz
volili lani oddelka za slovanske jezike in
knjievnosti. Doslej so tem odborom pred
sedovali: T. Logar, B. Paternu, F. Zadravec
in F. Jakopin; tajniki so bili: M. Oroen, J.
Koruza, M. Kmecl, H. Glui-Krisper in
V. Nartnik.
Med osnovnimi nalogami seminarja je bila
vsa leta skrb za im intenzivneji pouk
slovenine. Zaradi velike heterogenosti
udeleencev (pripadnost razlinim jezikov
nim skupinam, razlina stopnja teoreti
nega in praktinega obvladanja slovanskih
jezikov in slovenine posebej, itd.) in
njihove precejnje tevilnosti so si orga
nizatorji prizadevali, da bi formirali karseda majhne in ustrezne lektorske skupine.
tevilo skupin je bilo naslednje: 1965 2,
1966 2, 1967 3, 1968 5, 1969 7,
1970 6. Po vertikalni delitvi (stopnja
znanja in usmeritev udeleencev) so lekto
rati vsaj zadnja tri leta delali na treh (de
loma celo na tirih) kvalitetnih ravneh. Ce
primerjamo skupine s tevilom udeleen
cev, kaj hitro ugotovimo, da so posamezne
skupine tele precej nad 10 sluateljev, to
pa je v danih razmerah (samo 12 dni) za
dosego vidnejih uspehov obutno preve.
V prihodnje pa bo tudi nujno, da bodo
imeli udeleenci monost individualnega
izpopolnjevanja v jezikovnem laboratoriju
(Za to je v drugih podobnih seminarjih
dobro poskrbljeno.) Lektorate so vodili:
J. Toporii, B. Pogorelec, M. Oroen, J.

Zor, H. Jug-Kranjec, J. Rotar, J. Car, I.

Kozlevar, M. Pikur, F. Drolc in J. Dular.
Na estih seminarjih se je pri predavanjih
zvrstilo preko 50 slovenskih strokovnja
kov za slavistiko in druge nacionalne ve
de; najve jih je bilo s filozofske fakul
tete in med njimi so nekateri predavali vsa
leta zapored; drugi predavatelji so bili
znanstveni delavci s Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, iz Slovenske Matice
ali iz drugih slovenskih ustanov in inti
tutov.
O slovenskem jeziku in njegovi zgodovini
(deloma tudi v odnosu do drugih slovan
skih jezikov) so predavali: T. Logar, F.
Bezlaj, J. Toporii, B. Pogorelec, J. Rigler,
F. Jakopin, M. Oroen, J. Jurani, V. Ka
leni, A. Bajec, F. Tomi, S. Suhadolnik
in F. Novak. Zadnji dve leti sta imela F.
Bezlaj in T. Logar tudi poseben teaj za
zgodovinska in dialektoloka vpraanja
slovenskega jezika; na teh teajih so sode
lovali veinoma jezikoslovno e formirani
strokovnjaki.
Predavanja iz zgodovine slovenske knji
evnosti so bila pripravljena tako, da so
zajela vsako leto ali po eno literarno zvrst
(lirika, proza, dramatika) ali najbolj zna
ilna obdobja in njihove umetnike pred
stavnike. Med literarnimi zgodovinarji, ki
so predavali na letnem seminarju, nate
jemo kar 20 imen: B. Paternu, F. Zadravec,
A. Slodnjak, J. Kos, F. Bernik, M. Bornik,
B. Kreft, D. Pirjevec, F. Petre, E. tampar,
B. Merhar, A. Gspan, H. Glui-Krisper,
M. Kmecl, J. Koruza, V. Smolej, L. Legia,
J. Mahni, S. Barbari, M. Medved. Na
posebno eljo udeleencev je lani M.
Kmecl pripravil pregled in analizo dana
njega poloaja slovenske literarne ustvar
jalnosti in pretres povojnih slovenskih li
terarnih revij.
Pregledna in specialna predavanja iz dru
gih nacionalnih strok so bila zastopana
takole: slovenska geografija (S. llei in
V. Klemeni), zgodovina (M. Kos, F. Zwit
ter, B. Grafenauer, M. Miku, J. Pleterski),
umetnostna zgodovina (F. Stele, N. Sumi,
S. Vrier, S. Miku), etnologija (V. Novak,
S. Vilfan), folkloristika (V. Voduek, M.
Matietov, N. Kurent), arheologija (J. Kastelic, J. Sasel, S. Gabrovec), muzikologija
(D. Cvetko), filozofija (F. Jerman). S po
sebnim obudovanjem so udeleenci spre
jeli predavanja naih znanstvenih seniorjev F. Steleta in M. Kosa.
Med pomembne dejavnosti seminarja je
treba teti tudi vsakoletno razstavo znan
stvenih in strokovnih publikacij o sloven
skem jeziku in knjievnosti, ki jo priprav

lja knjinica oddelka za slovanske jezike

in knjievnosti pod vodstvom vijega bi
bliotekarja Marka Kranjca.
Organizatorji seminarja so tudi skrbeli, da
so si udeleenci poleg Ljubljane in njene
blinje okolice vsako leto lahko ogledali
kos Slovenije in se na terenu seznanjali z
naimi nareji, z ivljenjem in delom na
ih najpomembnejih ustvarjalcev, z umetnostno-zgodovinskimi in zgodovinsko-sociolokimi posebnostmi naih krajev in po
krajin, itd. Tako so prila doslej na vrsto
naslednja podroja: VrbaBledKranjska
goraVriSoka dolina (1965); koc
janske jameTomajNova GoricaPra
nja (1966); Cankarjevi kraji; BegunjeBo
hinjSavicaPoljanska dolina (1967); dvo
dnevna ekskurzija s predavanji v Mari
boru: Gornji gradRavneMariborLju
tomer (Mikloi)Ptuj (1968); Novo me
stoKoevski RogBela krajina (1969);
SeanaTomajSocerbHrastovljePor
toroPiran (1970). Posebno koristna in
zanimiva bi bila za tuje slaviste pot med
koroke, beneke, gorike in trake Slo
vence; misel je iva, vendar ni izpeljiva,
ker udeleenci iz vzhodnoevropskih drav
nimajo ustreznih potnih dovoljenj.
Lahko torej trdimo, da je slovenski semi
nar za tuje slaviste izpolnjeval veliko in
pomembno nalogo; sadovi tega dela pa se
bodo kazali e ez leta in desetletja. Ni
dvoma, da se bo njegova tradicija uspe
no nadaljevala.
F.
Filozofska f a k u l t e t a

Jakopin
Ljubljana

POPRAVEK
Na str. 80 (JiS 3) je pravilno gambe de
pechi na str. 3/3 beri: sad vilzima.

VPRAALI STE I
PRIIMEK

JONKE

(Drugi del odgovora R. R-u iz Ljubljane.)

Priimek Jonke najbolj pogosto sreujemo
v Koevju in v koevski okolici, ponekod
v Beli Krajini, na Dolenjskem, v Ljubljani
in v Mariboru, v obliki Jonko pa e v
Ljubljani in v Posoju.
Pripomnim naj, da so to podatki pred dru
go svetovno vojno in da je dananje sta
nje zaradi izselitve koevskih Nemcev pre
cej spremenjeno.
Priimek je bil torej znailen za koevske
Nemce. Kako je nastal in kaken je nje
gov pomen?
Najverjetneja razlaga j e izpeljava iz nem.
imena Johann John John-\-ke

Jonke (tako M. Gotschald, Die dt. Personnennamen, str. 19), v slovenski pisavi Jon
ke.
Ime Jonke bi lahko oblikovno
sko primerjali s slovenskimi
Jene (iz Jane, Janez), Jenko
Janko), Jeni, Jenek, Jana,
itd. kot tudi z imeni v drugih
jezikih.

in pomen
tvorbami:
(iz
Jenko,
s sh. Jovi
slovanskih

ALI SO A V T O M O B I L I

2lVA

Zato so pomenske in oblikovne primerja

ve imena Jonke s slovanskimi zelo ver
jetne.
Koevski Nemci pa bi mogli sprejeti to
ime v eni od omenjenih ali podobnih ob
lik tudi od Slovencev in jo prilagoditi svo
jemu izgovoru. To pa se mi zdi manj pre
priljivo.
Poleg priimka Jonke sreujemo v Slove
niji priimek Junkar/Junker,
ki pa razen
glasovne podobnosti preko nizozemskega
jonklhejer
z o b r a v n a v a n i m imenom ne
more imeti ni skupnega.
Vsa imena za Janez, nem, J o h a n n itd. v
drugih jezikih so z gr. in lat, posredova
njem iz hebr. J o h a n a n Gospod je milo
sten.
Janez
SAZU

K e b er
Ljubljana

BITJA?

V svoji radijski igri Avtomobili

je Matja
Kmecl sicer razglabljal o tem, ali ima av
tomobil duo ali ne, toda mene zanima,
kaj bi rekel o tem slovniar. Medtem ko
pravimo na primer: kupil si je
avtomobil,
skoraj dosledno govorimo: kupil si je lika,
spaka,
amija, moskvia,
opla, itd. Sam
avtomobil se v sklanjatvi obnaa kot pred

KATEGORIJA IVOSTI
KNJINEM JEZIKU

Nemki sufiks -k- z variantami v obrazilu

lahko, kot to vidimo pri slovanskih ime
nih, pomeni tudi deminutivnost (podrob
neje o tem glej A. Bach, Die dt. PN 1, str.
247).

met (imenovalnik'toilnik), tipi avtomobi

lov pa kot iva bitja (rodilnik/toilnik). Pri
kratinih imenih se sliita obe obliki: ima
jo b e e m v e (BMV) in beemveja,
dekave
(DKV) in dekaveja,
liat, in iiata. Kako
naj odgovorim uencem, ki me o teh stva
reh spraujejo?
A. z.

Celje

SLOVENSKEM

V naih novejih prironikih o slovenskem

knjinem jeziku (Slovenska slovnica 1956
(1964), Slovenski pravopis 1962, Slovenski
knjini jezik 1 (1965) in Slovar slovenskega
knjinega jezika (1970) je kategorija ivosti preslabo obdelana. Se najve zvemo o
tem v Ss: V 111, sklanjatvi je pri bitjih
edninski toilnik enak rodilniku, pri stva
reh pa imenovalniku, V Pomni e; Samo
stalnik duh ima v edninskem toilniku du
ha, kadar pomeni duo, duh pa, kadar po

meni vonj. V rabo j e prilo: b e r e m

Slovenskega
poroevalca,
zdravnik je ope
riral raka: vendar moramo rei: operiral je
slepi (ne slepia), saj je slepi stvar,
(Vse na str, 143 izdaje 1964,) V Skj 1: V
ed. to. imajo samostalniki, ki pomenijo i
vo, namesto konnice -o konnico iz rodilnika, tj. -a, prav redko tudi -u (str, 166).
V SP in SSKJ I ivost ni posebej oznaena.
Ss in Skj se loita e po tem, da prva
govori o b i t j i h , drugi pa o i v e m .

kar je menda dalo i v a b i t j a vaega

naslova.
Gotovo je, da kategorija ivosti zadeva
predvsem to, kar je ivo na nain loveka
in ivali in je hkrati mokega spola. To so
moka poimenovanja za osebe in ivali,
njihove poklice, funkcije, lastnosti, lastna
imena ipd.: lovek, profesor, predsednik,
skoputi, Janez, Cankar, pes, uvaj. Sul
tan. V tem smislu so torej b i t j a ali i
v o . Kategorija ivosti velja po vsej
verjetnosti za vsa poimenovanja loveka
in ivali.
Ko si kaka beseda (besedno znamenje) en
krat pridobi kategorijo ivosti, ji le-ta na
eloma ostane tudi v primeru, ko se po
imenovanje s loveka ali ivali prenese
na kaj drugega. Tak primer imamo ravno
z imeni avtomobilskih znamk. Zaradi pre
prostosti vzemimo en sam primer: Ford je
prvotno (in e sedaj) priimek nekega lo
veka, ki je izdeloval (izdeluje) avtomobile.
Metonimino se je ime z izdelovalca pred
meta preneslo na izdelovani predmet, tj.
na avtomobil ford. Kategorija ivosti mu
je ostala, eprav beseda ford ne zazna
muje ve bitja. Ko je takih poimeno
vanj ve {Puch, Borgward, Daimler, Opel,
Rollce-Royce), se v jeziku zane uveljav
ljati analogija, ki tei za tem, da enako ob
ravnava celo doloeno kategorijo, v na
em primeru znamke avtomobilov. Zato
torej reemo, da si ljudje kupijo ali razbijejo fika, spaka, amija, moskvia, opla
in tudi, kot pravite, beemveja, dekaveja,
fijata. Jaz bi rekel, da tudi folksvagna in
mercedesa in seveda borgvarda, dajmlerja, rols-rojsa. Verjetno je predvsem po
sledica neprimernega zavestnega posega v
ta naravni jezikovni potek, e se poleg toilnika, enakega rodilniku (dalje to./rod.)
rabi v nekaterih primerih tudi e toilnik/imenovalnik; v manji meri pa je to
seveda tudi posledica dejstva, da tu ven
dar gre predvsem za predmet, ne pa za
loveka ali ival. Jaz bi seveda svetoval
rabo to./rod
Podobno kot s loveka se prenese poime
novanje tudi z ivali: ujel sem raka
in
torej tudi odkrili so mu raka
(bolezen).
Sedaj, ko imamo svojo teorijo, da se slov
nina kategorija ivosti dri poimenova
nja, ki prvotno sicer res zaznamuje ivo,
jo preizkusimo e na nekaj drugih prime
rih.
Beseda rv se rabi tudi kot oznaka prav
neprijetnega vnetja z gnojenjem (imam
rva); e kdo ne zna jahati ali nerodno
bodi, dobi volka: da bi se ivali ujele, jim
nastavijo skobca; na puki potegnemo za

petelina, e hoemo ustreliti; petelina (pla

men lahko zagledamo tudi na slamnati
strehi; tudi beseda ti si v prenesenem
pomenu ohrani kategorijo ivosti. Zaradi
vsega tega se verjetno brez upa zmage Ss
bori proti temu, da bi operirali slepia, e
prav seveda vem, da je z veliko energijo
mogoe dosei tudi nepotrebne stvari.
e ve tega je pri prvotnih poimenova
njih loveka: od sv. Duha imamo toilnik
bistrega duha; iz hlapca, ki je prvotno po
magal gospodarju pri delu, smo dobili
hlapca (posebno napravo) za sezuvanje
kornjev (imenovan tudi zajec); z norca
(umsko prizadetega loveka) se je poime
novanje preneslo na elezni klin, ki ga za
bijajo v hlode, da jih lahko vleejo (zgubil
sem norca); v okolici Breic si sposojajo
laha, tj. poseben plug za okopavanje.
Posebno pogosto je obravnavano kot ivo
poimenovanje, ki prvotno pomeni prebi
valca: tako ljudje zamujajo mariborana
(vlak), pijejo bizeljana ali vipavca (vino),
menda tudi tokajca. S loveka se ime pre
nese tudi na drutvo: reemo, da je Olimpija premagala Partizana (nogometno mo
tvo), Crvena zvezda pa elezniarja; bolj
teko je premagati celjskega Kladivarja.
Pri teh imenih sem opazil, da si neka
teri portni novinarji precej prizadevajo
rabiti toilnik/imenovalnik namesto logi
nega to./rod. Le emu?
Pred nedavnim je bil v Delu obravnavan
na problem v zvezi s poimenovanji ne
besnih teles in ozvezdij kot Mars, Jupiter,
Neptun, Merkur, Saturn (mi bi dodali e
imena kot Kastor, Poluks, Antej, Rak, Bik,
Lev, Kozorog, Strelec, Vodnar, korpijon,
Dvojki). V KMD 1971 beremo na str. 56
pravilno, da je ta in ta preminica srea
ob tem in tem asu Merkurja, Marsa, Ju
pitra, Neptuna, Saturna. Gotovo bi se
to./rod. lahko rabil tudi pri drugih zgo
raj navedenih imenih. Vendar se pri ne
besnih telesih uporablja tudi to./im., ker
se zmeraj manj zavedamo prvotne ivosti
teh poimenovanj (Mars, Merkur, Uran ipd.
kot starogrki bogovi).
Na koncu naj omenim e imena kart in
barv: iz navadnih zvez kot daj kralja, po
ba se je razvilo e pagata, kisa, asa in
nato e kria (krejca), pika in celo zibnerja ipd.
Lahko bi torej rekli, da avtomobili sicer
niso iva bitja, da pa so si pridobili slov
nino kategorijo ivosti.
Joe
Filozofska f a k u l t e t a

Toporii
Ljubljana