ELASTI^NI DEFORMACII

NA KONSTRUKCII VO
RAMNINA
Osnovni poimi

Osnovni poimi

Sekoja konstrukcija pod dejstvo na tovarite koi

deluvaat na nea ja menuva svojata forma.
Pri toa konstrukcijata se deformira i pominuva
vo nova ramnote`na polo`ba.
Deformaciite mo`e da nastanat zaradi
temperaturni promeni i neramnomerno
slegnuvawe na potporite.
Geometriski gledano deformaciite na sistemite
se sostojat od pomeruvawa na to~kite i od aglovi
pomeruvawa ili rotacii.

Osnovni poimi
Prou~uvawe na deformaciite ima svoe zna~ewe:
Teoretsko
Presmetuvawe na konstrukciite i nivno
izveduvawe (dozvoleni pomestuvawa),
Prakti~no
Ispituvawe na konstrukciite i sporedba na
izmerenite i presmetanite deformacii,
Vrz osnova na izrazite za deformaciite se
dobivaat dopolnitelni ravenki za re{avawe na
stati~ki neopredelenite zada~i.

Osnovni poimi

Pri prou~uvawe na deformaciite se

bazirame na izvesni pretpostavki i toa:
Materijalot e potpolno homogen,
izotropen i idealno elsti~en;
Vo zglobnite vrski i le`i{tata nema
triewe- tie se idealni;

Osnovni poimi

Sistemot se razgleduva vo oblasta na

elasti~nite deformacii taka da postoi
linearna vrska pome|u porastot na silite
i deformaciite (Hukov zakon).

Princip na virtuelni
pomestuvawa

Presmetuvaweto na deformaciite se bazira na

principot na virtuelni pomestuvawa.
Lagran`ov princip na deformaciona rabota:
ako eden materijalen sistem e napadnat so
sistem od nadvore{ni sili koi se vo ramnote`a,
toga{ rabotata na tie sili, T po bilo kakvi
virtuelni pomestuvawa, }e bide ednakva na nula.
n

T = Pk k = 0
k =1

Pk

pretstavuva pomeruvawe na sistemot od nekoe

nadvore{no vlijanie.
k e komponenta od pomeruvaweto ,
k e vo pravec na silata Pk

T+V=0 ili T= -V
Kone~nata golemina na mo`nite (virtuelni)
pomeruvawa kaj elasti~nite konstrukcii e mnogu
mala vo sporedba so dimenziite na samata
konstrukcija. Taka na primer u kaj prosta
greda, lak ili re{etka, se izrazuvaat v
iljaditi delovi od nivnite rasponi.

Rabota na nadvore{ni sili

T=M

M
k

r
P

dx

T=P r

T = q dx y

b
y

Na oznakite za pomestuvawata im
dodeluvame dva indeksa : mn
prviot go ozna~uva mesto i nasoka
vtoriot indeks ja ozna~uva pri~inata.
mn -pomestuvawe vo to~ka m od sila vo
to~ka n.

Sopstvena rabota

Akumulirawe na rabotata na vnatre{nite sili

mo`e da se javi kako rezultat na zgolemuvawe na
nadvore{noto opteretuvawe.

opteretuvawa i deformacii
koi im odgovaraat,
= *

za razlika od virtuelnata ili zamislena rabota

od dejstvo na zamisleniot tovar.

Razgleduvame elasti~en sistem na koj deluva

sila koja raste od nula do vrednosta Pk. Ova
opteretuvawe predizvikuva pomestuvawe vo
svojata nasoka kako i pojava na vnatre{ni sili i
momenti.
Za da go izvedeme izrazot za sopstvenata rabota
na nadvore{nite sili pretpostavuvame deka vo
eden moment silata dobiva prirast dP {to vo
isto vreme predizvikuva i prirast na
pomestuvaweto d vo nasoka na deluvawe na
silata.

Rabota na vnatre{nite sili

Razgleduvame diferencijalno mal del ise~en

od prav element so prese~nite vnatre{ni sili
zamisleni kako nadvore{ni. Pri toa se
zanemaruvaat prirastite na vnatre{nite sili
poradi beskrajno malata dol`ina na ise~eniot
del, dS.
T
N

N
M

dS

Rabota na vnatre{nite sili

N
dS
dS+dS

1
N dS
2

N
dS = dS = dS =
dS
E
EA
1 N2
dVN =
dS
2 EA
dVN =

Rabota na vnatre{nite sili

momentite na svitkuvawe
dVM =

dS

=
dVM

1
M
2

M
dS
EI
1 M2
dS
=
2 EI

kade E e modul na elasti~nost na materijalot,

I e moment na inercija na presekot,
e agol na rotacija na presekot.

Rabota na vnatre{nite sili

Rabota na transverzalnite sili

h
T

dS

1
dVT = T h
2
T
dS
GA
1 T2
dVT =
dS
2 GA
h =

kade G e modul na lizgawe

e numeri~ki koeficient koj zavisi od formata
na presekot:

Vkupnata rabota na vnatre{nite stati~ki

golemini vo diferencijalno maliot ise~en del
od elementot, }e bide suma na navedenite
elementarni raboti:
1 N2
1 M2
1 T2
dV =
dS +
dS +
dS
2 EA
2 EI
2 GA

Vkupnata rabotata na vnatre{nite sili vo

dadeniot presek na elementot }e bide:
dS
l

1 N2
1 M2
1
T2
dS +
dS +
dS
V =

2 S EA
2 S EI
2 S GA

Za edna konstrukcija sostavena od pravi

elementi rabotata }e bide ednakva na:

Za virtuelnata rabota prethodno dobivme:

n

T = Pk k
k =1

Bidej}i virtuelnata rabota i rabotata na

vnatre{nite sili se odnesuvaat na eden ist
sistem koj se nao|a vo sostojba na elasti~na
ramnote`a, nivnata suma treba da bide ednakva
na nula. Od kade {to sleduva:
T+V=0; T= -V, pa od tamu dobivame:
n

T = Pk k = Vik = M i k + N i dSk + Ti h k
k =1

k =

Mk
dS;
EI

dSk =

T = Vik = M i
S

Nk
dS
EA

h k =

Tk
dS
GA

Mk
N
T
dS + N i k dS + Ti k dS
EI
EA
GA
S
S

Teoremata na Beti
za vzaemnost na rabotite

Pretpostavka , deka elasti~niot sistem koj se

nao|a pod opteretuvawe Si, dobiva novi
deformacii predizvikani od dopolnitelno
opteretuvawe Sk. Vo toj slu~aj virtuelnata
rabota e dadena so sledniot izraz:

T = Si ik

Mk
Nk
Tk
= Mi
dS + N i
dS + Ti
dS
EI
EA
GA
S
S
S

Ako vo integralite na desnata strana gi

izmenime mestata na mno`itelite, dobivame:
T = Mk
S

T
N
Mi
dS + N k i dS + Tk i dS
GA
EA
EI
S
S

Ova zna~i deka opteretuvawata Sk sega stanaa

prvobitni a Si dopolnitelni
T = S k ki = M k
S

Mi
N
T
dS + N k i dS + Tk i dS
EI
EA
GA
S
S

Teoremata na Beti
za vzaemnost na rabotite

Proizleguva deka:

Ako razgleduvame dve sostojbi na opteretuvawe

Si i Sk i deformaciite predizvikani od niv ik
i ki, za virtuelnata rabota na vnatre{nite
sili mo`e da se formulira slednoto:
Virtuelnata rabota na silite Si po
pomestuvawata ik predizvikani od silite
Sk, e ednakva na virtuelnata rabota na silite
Sk, po pomeruvawata ki, predizvikani od
silite Si.

S k ki = Si ik

Teoremata na Beti
za vzaemnost na rabotite

T1 =

1
1
Pi ii + Pi ik + Pk kk
2
2

T2 =

1
1
Pk kk + Pk ki + Pi ii
2
2

T1 = T2
Pi ik = Pk ki
Pi* ik = P * ki

Teorema na Maksvel za
vzaemnost na pomestuvawata

Koga Pi i Pk nezavisno od svoite dimenzii, imaat

ista numeri~ka vrednost, toga{ od ravenstvoto
za vzaemnost na rabotite mo`e da se skrati P, pa
dobivame:
Pi ik = Pk ki / Pi Pk
ik ki
=
Pk
Pi
Pi = Pk
ik = ki

Teorema na Maksvel za
vzaemnost na pomestuvawata

Ako silite od prvata sostojba se ednakvi na

silite od vtorata sostojba,

Pi = Pk

toga{ pomestuvaweto vo pravec na silite

Si, predizvikano od silite Sk , }e bide
ednakvo na pomestuvaweto vo pravec na
silite Sk, predizvikano od silite Si .

ik = ki

Pri toa zboruvame za generalisani sili i

generalisani pomeruvawa koi fizikalno mo`e
da se razlikuvaat. Na primer pomeruvaweto
predizvikano od dejstvo na moment da bide
ednakvo na rotacijata predizvikana od
koncentrirana sila.
Ovaa teorema go olesnuva opredeluvaweto na
deformaciite kaj stati~ki opredelenite
sistemi kako i presmetuvaweto na stati~ki
neopredelenite sistemi.

Op{ta formula za opredeluvawe na

pomestuvaweto

Analizirame dve sostojbi na tovarewe i

soodvetnite sostojbi na deformacii:
Sostojba na tovarewe i deformacii, i, od
silite Pi
Sostojba na tovarewe i deformacii, k, od
silite Pk

Ja barame rabotata {to ja vr{at silite od

sostojbata i, po pomestuvawata predizvikani od
sotojbata na tovarewe k. Zna~i od prvata
sostojba gi zemame silite a od vtorata sostojba
pomestuvawata.

Od ovie sostojbi imame reakcii i vnatre{ni

stati~ki golemini:
i Ri, Mi, Ti, Ni

k Rk, Mk, Tk, Nk

Rabotata na nadvre{nite sili od sostojbata i

po pomestuvawata od sostojbata k e:

Tik = Pi ik

Virtuelnata rabota na vnatre{nite sili od

sostojbata i po dilataciite od sostojbata na
tovarewe k e:

Mk
Nk
Tk
Vik = M i (
dS) + N i (
dS) + Ti (
dS)

E
A
G
A
E
I

S
S
S

Tik = Vik

Pretpostavuvame fiktivna sostojba Pi = 1 , pa od

levata strana imame samo ik , odnosno
vertikalno pomestuvawe, pa imame:
ik = M i
S

T
Mk
N
dS + N i k dS + Ti k dS
EI
EA
GA
S
S

Za konstrukcii sostaveni od pravoliniski

elementi vlijanieto od aksijalnite i
transverzalnite mo`e da se zanemari, pa imame
imame:

ik

Mk
dS
= Mi
EI
S

Toa zna~i, ako na gredata imame dve sostojbi na

tovarewe, edna od edine~na sila Pi=1, i druga od
Pi=1
nekoj tovar P,
i

toga{ pomestuvaweto vo to~kata i od toj tovar P,

e ednakvo na: suma od integrali proizvodot od
zakon na momenti od edine~nata sila i
tovarot P, odnosno:
ip =
S

Mi M p
EI

dS

Ako se bara vertikalno pomestuvawe,

virtuelnata edini~na sila e vertikalna.
Ako se bara horizontalno pomestuvawe,
edini;nata sila e horizontalna.
Ako e potrebno da se opredeli rotacija na daden
presek, virtuelnata sostojba e edinien moment.
Drugata sostojba e stvarnata sostojba nadvore{noto opteretuvawe.

ik

Nk
Tk
Mk
dS + N i
dS + Ti
dS
= Mi
EI
EA
GA
S
S
S

ik =

Nk
Ni
dS
EA
S

Vlijanie od temperaturni promeni

it

tg
h
td

tg

td

Od virtuelnata edine~na sila vo

konstrkcijata se javuvaat vnatre{ni sili i
reakcii: Ri, Mi,Ni,Ti.
Od temperaturnoto vlijanie, se javuva
deformirana sostojba, it.
Pomestuvaweto vo to~kata i od
temperaturno vlijanie, }e bide ednakvo na
rabotata na vnatre{nite sili od
edine~nata sila po deformaciite od
temperaturnite vlijanija:

1 it = N i ds t + M i t
S

0
ds t = t t sr
ds

0
t sr

tg + td
2

t = t

t = t

tg td
h
t
ds
h

it = N i t t sr ds t + M i t
ds

t
s
h

Vlijanie od popu{tawe na potporite

Ri

1 i = R Bi B

Ri

i = R Bi B

Presmetuvawe na integralite

Najobemnata rabota pri presmetuvaweto na

pomestuvawata e presmetuvaweto na
integralite. Toa mo`e da se izvr{i na pove}e
na~ini:
Prv na~in koj e voedno i najobemen i neprakti~en
e direktno presmetuvawe na integralite, za
EI=const, so definiranite zakoni za momenti i
Mp (s).

So koristewe na gotovi re{enija za EI=const, so

prethodno opredelenite dijagrami i Mp. Ovie
re{enija se dadeni vo vid na tablici za razni
slu~ai na tovarewe i mo`e da se najdat vo
literaturata. (tabli~ni re{enija)
So metodata na Vere{~agin, za EI=const.
Vo slu~aj koga EI const, i slo`ena
podintegralna funkcija, se koristat numeri~ki
metodi za re{avawe na integralite.

Tabli~ni re{enija

Influentni linii za
pomestuvawa

Po definicija, influentnata linija za

pomestuvawe na daden nosa~ e grafik koj ja
poka`uva promenata na baranoto pomestuvawe vo
funkcija od mestopolo`bata na edini~na
podvi`na sila so to~no definirana nasoka. Na
primer, neka se bara influentna linija za
vertikalno pomestuvawe vo to~kata i na dadena
prosta greda:

Za taa cel postavuvame fiktivna edine~na

vertikalna sila vo to~kata i. (sostojba i).
Podvi`nata edine~na sila ja postavuvame vo
to~kata k. Za ovaa sostojba barame vertikalno
pomestuvawe vo to~kata i:
Pi=1
i

ik =
S

Mi
P=1
k

Mp
P=1
m
Mp

MiM p
EI

ds

Potoa ja pomestuvame podvi`nata sila

vo druga to~ka m i povtorno go
opredeluvame pomestuvaweto vo
to~kata i, im. gi povrzeme tie
to~ki, }e go dobieme grafikot na
influentnata linija za pomestuvaweto
i.

Ako za sekoja polo`ba na podvi`nata sila, go

naneseme opredelenoto pomestuvawe i gi
povrzeme tie to~ki, }e go dobieme grafikot na
influentnata linija za pomestuvaweto i.
Ako sega treba da gi opredelime pomestuvawata
vo drugite to~ki, k i m, ki i mi, ja koristime
teoremata na Maksvel za vzaemnost na
pomestuvawata:
ki=ik, odnosno, mi=im.

Pomestuvawata ki i mi, se pomestuvawa od

elasti~nata linija na nosa~ot od dejstvo na
edine~na sila prilo`ena vo to~kata i.

nfluentnata linija za vertikalno

pomestuvawe vo to~kata i, e vsu{nost
elasti~na linija na nosa~ot tovaren so
edini~na fiktivna sila vo to~kata koja
barame influentna linija za vertikalno
pomestuvawe.