.

1
Z
,~
o
d
l
b
p
r
em
h
n
i
k
t
a

.
1
S
d
o
sv
l
i

1. Zada~a, podelba i primena na mehanikata

Mehanika e del od fizikata {to se zanimava so izu~uvawe na dvi`eweto i
ramnote`ata na materijalno telo pod dejstvo na sili.. Sekoe materijalno telo e
definirano so svojata golemina, oblik i polo`ba vo prostorot. Promena na polo`bata
na materijalnoto telo pod dejstvo na sili se narekuva dvi`ewe, a promena na
goleminata na istoto pod dejstvo na sili se narekuva deformacija.
Poedini delovi (objekti) vo tehnikata mora da imaat strogo opredeleni
dimenzii, odnosno ne smeat da se deformiraat pod dejstvo na opredeleno optovaruvawe. Spored na~inot na tretirawe i razre{uvawe na problemite, mehanikata se
deli na: racionalna (analiti~ka) i tehni~ka (primeneta). Racionalnata mehanika gi
prou~uva prirodnite pojavi po teoretski pat i gi opi{uva so matemati~ki simboli i
znaci, a tehni~kata gi koristi takvite soznanija i gi primenuva vo praktikata pri
izgradbata na razni tehni~ki objekti. Tehni~kata mehanika se deli na mehanika na
cvrsti, te~ni i gasoviti tela.
Vo tehni~kata mehanika se pravat odredeni uprostuvawa, so cel poednostavno
re{avawe na odreden problem. Taka na primer, se voveduva poimot idealno kruto
telo, se zanemaruva trieweto pri dvi`ewe na materijalnoto telo ili pak se voveduva
poimot materijalna to~ka.
Poimot idealno kruto telo podrazbira deka pod vlijanie na sili goleminata i
oblikot na teloto ne trpat promeni, t.e. deka ne postoi deformacija na teloto. Se
razbira deka ne postoi takvo idealno telo vo prirodata, tuku site tela se
deformabilni, t.e. elasti~ni. So izu~uvawe na deformaciite na telata pod dejstvo na
sili se zanimava jakosta na materijalite. To~ka vo koja se zamisluva deka e
koncentrirana seta masa na teloto se narekuva materijalna to~ka.
Mehanikata na kruto telo se deli na statika, kinematika i dinamika.
Statikata se zanimava so prou~uvawe na ramnote`ata na telata {to se izlo`eni na
dejstvo od sili, kinematikata go prou~uva dvi`eweto na telata vo ramnina ili prostor
vo zavisnost od vremeto nevodej}i pritoa smetka za pri~inite {to go predizvikale toa
dvi`ewe, a dinamikata go izu~uva dvi`eweto na telata i pritoa vodi smetka za
pri~inite na toa dvi`ewe.
Spored na~inot na koj gi re{ava problemite, statikata se deli na
grafostati~ka i analiti~ka statika. Site problemi prvata gi re{ava so pomo{ na
grafi~ki, a vtorata so pomo{ na analiti~ki metodi.
Spored polo`bata na silite {to dejstvuvaat na teloto, statikata se deli na
statika vo ramnina i statika vo prostor.
Pod dejstvo na silite, realnite tela se dvi`at koga se slobodni, ili pak se
deformiraat koga se pricvrsteni. Vo ovoj slu~aj, pri pregolemi sili odnosno
optovaruvawa, teloto trpi deformacii taka {to vo kraen slu~aj tie se pregolemi i
doa|a do celosno razoruvawe na teloto. Ovoj problem e predmet na izu~uvawe na
disciplinata Jakost na materijalite.

1.1 Sili i vidovi sili

Pri~ina za promena na polo`bata kaj slobodno materijalno telo ili oblikot
onosno goleminata kaj pricvrsteno materijalno predstavuva sila. Se razlikuvaat
aktivni i pasivni sili. Prvite se dinami~ki sili: gravitacija, sila od pritisok na
veterot, vle~na sila i dr. Pasivnite sili predstavuvaat vnatre{ni otpori ili

reakcii so koi teloto se sprotivstavuva na nametnuvanata od strana na aktivnite sili

promena na polo`bata ili oblikot i goleminata na teloto.
Sila e vektorska golemina. Kako i sekoj drug vektor, taa e definirana so
intenzitet, napadna to~ka, pravec i nasoka na dejstvuvawe.
Na sl. 1a e prika`ano materijalno telo so masa m pricvrsteno za tavan so pomo{
na ja`e. Na sl. 1b prika`an e negoviot matemati~ki model kade {to materijalnoto
telo e prika`ano so materijalna to~ka M na koja deluva aktivna sila od gravitacija F
= m g. Na sl. 2 daden e graFi~ki prikaz na sila F = 14 kN, prika`ana vo razmer uF = 2
kN/cm, kako vektor so site negovi karakteristiki: intenzitet, napadna to~ka A, pravec
definiran so agolot vo odnos na x - oska i nasoka na dejstvuvawe prika`ana so
strelka.

m
a)

M
F=
m g

b)

Sl. 1 Materijalno telo so masa m obeseno na horizontalna podloga i negoviot

matemati~ki model

7sm

F
x

uF = 2 kN/sm
F=7x2=14 kN

Sl. 2 Vektorot na silata F - predstaven grafi~ki

Spored seto dosega re~eno sila e vektorska golemina kako {to se i brzina i
zabrzuvawe, bidej}i site tie se definirani so intenzitet, napadna to~ka, pravec i
nasoka na dejstvuvawe.
Ako pove}e sili dejstvuvaat na edna materijalna to~ka i pritoa le`at vo
ramnina odnosno prostor, stanuva zbor za sistema od sili vo ramnina odnosno
prostor. Pritoa, edna edinstvena sila ~ie vlijanie na materijalnata to~ka e isto kako
i vlijanieto od silite vo ramnina ili prostor, se narekuva rezultanta na sistemata
od sili vo ramnina odnosno prostor.

.1
2
S
`
u
w
sv
{
|p
d
em
r
ji
l
n
t
o
~
k
a

1.2 Slo`uvawe na dve sili {to napa|aat edna materijalna to~ka

Materijalna to~ka A ja napa|aat dve sili F1 i F2 so me|useben agol , onaka kako
{to e toa prika`ano na narednata sl. 3. So pomo{ na paralelogramot na silite na
slikata e prika`ana i rezultantata na dvete sili FR, {to so F1 zaklapa agol , a so F2
agol .
Za triagolnikot {to e definiran so vektorot F1 rezultantnata sila FR i agolot
pome|univ , va`i poznatata od trigonometrija kosinusna teorema za raznokrak
triagolnik, pa taka mo`e da se napi{e:

c2 a 2 b2 2 a b cos ( a , b)
{to primeneto na triagolnikot so aktuelnite oznaki, glasi:

F1

FR

F2

Sl. 3 Dve sili F1 i F2 napa|aat to~ka A i nivnata rezultanta FR

FR2 F12 F22 2 F1 F2 cos( 180 ) _______________(1)

a bidej}i

cos( 180 ) cos

sleduva:

FR F12 F22 2 F1 F2 cos ____________________(2)

Od druga strana spored sinusnata teorema mo`e da se napi{e slednata zavisnost:

F1
F
F
2 R
sin sin sin
Vo specijalen slu~aj koga agolot pome|u silite F1 i F2 iznesuva = 0 (sl. 4), t.e.
koga dvete sili {to ja napa|aat to~kata A se kolinearni i imaat ista nasoka, za
vrednosta na intenzitetot od rezultantata se dobiva:

FR F12 F22 F1 F2 cos 0o ( F1 F2 )2 F1 F2 ____________ (3)

i u{te ako e F1 = F2 = F, se dobiva

FR F F 2 F _________________________________________ (4)

F1

F2

FR

Sl. 4 Grafi~ko slo`uvawe na dve kolinearni sili so ista nasoka

a koga istite imaat sprotivna nasoka t.e. = 180o (sl.5), }e bide:

FR F12 F22 F1 F2 cos180o ( F1 F2 )2 F1 F2 _____(5)

pa za F1 = F2 = F, sleduva

FR F F 0

F2

F
2

FR
A

F1

F
2

Sl. 5 GraFi~ko slo`uvawe na dve kolinearni sili so sprotivna nasoka

.2
S
`
u
ew
m
zr
sv
l
i
{
t
o
n
|p
a
zp
l
t
~
k
v
o
r
m
i
n
a

Najposle, ako agolot pome|u silite iznesuva = 90o (sl.6), spored gornata
formula se dobiva poznatata pitagorina teorema t.e. sleduva:

F F12 F22 ____________________________________(6)

FR

F1
90

F2

Sl. 6 Grafi~ko slo`uvawe na dve vzaimno normalni sili

ili vo op{t slu~j, koga se raboti za nekolinearni sili, vrednosta na nivnata
rezultanta predstavuva vektorski zbir od site sili

FR Fi ________________________________________ (7)
i 1

pri i = 1, 2, 3 ......n

2.Slo`uvawe na sistema proizvolni sili {to napa|aat

proizvolna to~ka vo ramnina
Materijalna to~ka A (sl. 7) ja napa|aat n sili F1, F2, F3 ..... Fn, definirani po
intenzitet, pravec i nasoka. Vlijanieto na site sili vrz materijalnata to~ka A mo`e
da se zameni so vektorot na rezultantata FR, {to mo`e da bide opredelena po
analiti~ki i grafi~ki pat.

+y
F3
-x

F4

F2
F1

F5

-y

+x

Sl. 7 Sistema od sili F1 do F5 vo ramnina napa|aat materijalna to~ka A

.2
1
O
d
v
w
zer
u
o
n
l
~
k
i
p
a
t

.
2
O
d
v
zew
u
l
n
go
r
f
~
k
i
p
a
t

2.1 Opredeluvawe na rezultantata po analiti~ki pat

Vo napadnata to~ka na silite A se konstruira pravoagolen koordinaten sistem
so koordinatnite oski x i y. Proekciite na site sili vrz x - oskata se

F1x F1 cos 1 ;

F2x F2 cos 2 ; F3x F3 cos 3 ; F4x F4 cos 4 ; F5x F5x cos 5 i t.n.

ili vo op{t slu~aj

Fix Fi cos i
a vrz y - oskata

F1y F1 sin1 ; F2y F2 sin 2 ; F3y F3 sin 3 ; F4y F4 sin 4 ; F5y F5 sin 5 i t.n.
ili vo op{t slu~aj

Fiy Fi sin i
kade {to e i = 1, 2, 3, 4 .... n .
Site komponenti po dvete koordinatni oski predstavuvaat kolinearni vektori
po x, odnosno po y - oska, ~ii rezultanti spored ( 7 ) se:

F Rx F 1x F 2x F 3x ..... F nx F ix
i 1

F Ry F 1y F 2y F 3y ..... F ny F iy
i 1

Vlijanieto na celata sistema od sili vrz materijalnata to~ka A e zameneto so

dve komponentalni sili FRx i FRy, koi pak od druga strana spored ( 6 ) mo`e da bidat
zameneti so edna edinstvena rezultantna sila

FR FRx2 FRy2 ___________________________________ (8)

~ij pravec i nasoka na dejstvuvawe vrz materijalnata to~ka A se dobivaat so

arctg

FRy
FRx

______________________________________ (9)

Ako vrednosta na intenzitetot na rezultantata spored ( 8 ) e ednakva na nula,

materijalnata to~ka e vo ramnote`na sostojba, t.e. vo miruvawe.

2.2 Opredeluvawe na rezultantata po grafi~ki pat

Grafi~kiot na~in na opredeluvawe na rezultantata na silite {to napa|aat
materijalna to~ka vo ramnina se sveduva na konstrukcijata na poligon na sili vo
razmer za sili uF kN/cm onaka kako {to e prika`ano na narednata sl. 8.

F2

F2
F1

F3

FR

F1
A

F4

F3

F4
FR

Sl. 8 Grafi~ko slo`uvawe na sistem od sili {to napa|aat edna to~ka

Vo proizvolna to~ka so svojot intenzitet, pravec i nasoka na deluvawe,
najnapred se nanesuva silata F1, pa na ist na~in od krajot na silata F1 se nanesuva
silata F2, pa silata F3 i t.n. do poslednata sila Fn. Po~etokot na silata F1 se povrzuva
so krajot na poslednata sila Fn i na toj na~in se dobiva rezultantata na site sili {to
deluvaat na materijalnata to~ka A. Taka dobienata rezultanta so svojot intenzitet,
pravec i nasoka se vra}a vo to~kata A i na toj na~in taa mo`e da gi zameni site
poedine~ni sili F1 do Fn i pritoa to~kata A da se odnesuva isto kako koga na nea
deluvaat site poedine~ni sili.
Izmerenata dol`ina na rezultantata vo cm, pomno`ena so razmerot za sili uF go
dava intenzitetot na rezultantata, a agolot na pravecot na istata mo`e direktno da se
izmeri od slikata.
Vaka grafi~ki dobieni, rezultatite se identi~ni so analiti~ki presmetanite
spored (8) i (9).

.2
3
sU
l
zv
r
m
n
o
et
`
a

2.3 Uslov za ramnote`a

Na sl.9 na materijalnata to~ka C pod me|useben agol od 120o deluvaat silite F1,
F2 i F3 {to imaat ednakov intenzitet.
Od poligonot na sili (desno) se gleda deka vektorot na rezultantata iznesuva 0
sm, pa velime deka sistemot od sili e zatvoren, a materijalnata to~ka C e vo ramnote`a,
t.e. miruva; vo sprotivno taa bi se dvi`ela vo pravec na rezultantata.
Logi~no, od posledniot primer se nametnuva zaklu~okot:
Materijalna to~ka e vo ramnote`a ako sistemot na sili e zatvoren t.e. ako
rezultantata ima vrednost 0, odnosno ako e:
n

FR Fi 0 _______________________________________ (10)
i 1

F1
F1

F2
C
F2

F3

F3

Sl. 9 Zatvoren poligon na sili

od kade sleduva:
n

i 1

i 1

FRx Fix 0 i FRy Fiy 0 ______________________ (11)

pri i = 1, 2, 3 ...........n
2.4 Moment na sila vo odnos na to~ka
Na sl. 10 prika`ano e materijalno telo na koe vo proizvolna to~ka A deluva sila
F. Ako e teloto slobodno, toa }e se dvi`i translatorno, pod uslov da ne postoi triewe
na teloto so okolinata.
Ako vo to~kata O teloto e fiksirano za okolinata, istoto nema da se dvi`i
translatorno, no pak zatoa }e rotira okolu istata to~ka (vo ovoj slu~aj vo nasoka na
~asovata strelka).
To~kata okolu koja teloto se vrti, se vika momentna to~ka, a najkusoto
rastojanie od to~kata O do pravecot na silata F se narekuva krak na silata F vo odnos
na momentnata to~ka O.
Proizvodot od intenzitetot na silata F i krakot na silata a, se narekuva
stati~ki moment na silata F okolu to~kata O. Soglasno vakvata definicija, za
vrednosta na vektorot na stati~kiot moment na silata F vo odnos na momentnata to~ka
O, mo`e da se napi{e:

M F a kNsm _______________________________ (12)

90

Sl. 10 Stati~ki moment na sila F vo odnos na momentna to~ka O

Od (12) se gleda deka teloto nema da se vrti okolu to~kata O ako vrednosta na
stati~kiot moment na F vo odnos na taa to~ka e nula. Od ova sleduva deka toa }e bide
zadovoleno ako vrednosta na silata F = 0 ili krakot na silata a = 0. Znakot +, po
dogovor, se zema koga silata vrti okolu to~kata vo pravecot na ~asovata strelka, a koga nasokata na vrteweto e obratna od taa na ~asovata strelka.
Inaku, intenzitetot na stati~kiot moment se meri u{te i vo kNcm, Nm i dr.

.3
S
p
zr
`
u
ew
sn
i
l
a
o
d
v
e
l
n
p
r
a
v
c
i

3. Slo`uvawe na dve paralelni sili i razlo`uvawe na sila vo dva

paralelni pravci

.3
1
S
o
`
u
w
d
v
p
r
ea
sn
l
i

3.1 Slo`uvawe na dve paralelni sili

Na sl. 11 se predstaveni dve paralelni sili od koi silata F1 deluva vo to~kata A, a
silata F2 vo to~kata B, {to se nao|a na rastojanie l od to~kata A.

F
R

F1

F2

Sl. 11 Dve paralelni sili i nivnata rezultanta

Potrebno e da se opredelat intenzitetot, napadnata to~ka (rastojanieto a),
kako i nasokata na rezultantata FR.

3.1.1 Analiti~ka metoda

Intenzitetot na rezultantata FR se opredeluva spored izrazot za slo`uvawe na
kolinearni sili (7), pa e:
2

FR Fi F1 F2 _____________________________ (13)
i 1

a mestoto na nejzinata napadna to~ka (rastojanieto a) }e se opredeli od

uslovot stati~kiot moment na rezultantata okolu nejzinata napadna to~ka C da
ima ista vrednost so stati~kiot moment na dvete paralelni sili okolu istata
to~ka.
Spored toa e:

M RC FR 0 0 F1 a F2 (l a )
Se dobiva ravenka so edna nepoznata a, od kade za mestoto na napadnata to~ka na
rezultantata se dobiva:

F2
l ______________________________________ (14)
F1 F2

.3
2
zR
`
u
sw
o
ed
l
n
p
r
a
v
c
i

3.1.2 Grafi~ka metoda

Na narednata sl. 12, jasno se gleda postapkata za dobivawe na intenzitetot,
napadnata to~ka i nasokata na deluvawe na rezultantata FR pri grafi~ko slo`uvawe na
dve paralelni sili F1 i F2, na me|usebno rastojanie l .

F1
2
F
R

F1

A
1

F2

F
R

F2

Sl. 12 Slo`uvawe na dve paralelni sili - grafi~ki

Silite se crtani vo razmer uF kN/cm, a rastojanijata vo razmer uL cm/cm.

3.2 Razlo`uvawe na sila vo dva paralelni pravci

Na sl.13 e prika`ana sila F {to treba da se razlo`i vo dve paralelni komponenti FA i FB, {to }e minuvaat niz dvata paralelni pravci niz to~kite A, odnosno B.
Pokraj intenzitetot i nasokata na silata F, poznati se i rastojanijata a i l.
So drugi zborovi, poznata e rezultantata F na dve nepoznati paralelni sili {to
minuvaat niz to~kite A i B. I ovoj problem se re{ava so pomo{ na dvete postapki:
analiti~ka i grafi~ka.
3.2.1 Analiti~ka postapka
Za da se re{i problemot so pomo{ na analiti~kata postapka, spored (7) se
dobiva edna ravenka so dve nepoznati

F FA FB

10

Sl. 13 Sila F da se razlo`i vo dva paralelni pravci niz to~kite A i B

a koristej}i go uslovot, stati~kiot moment na silata F okolu nejzinata napadna to~ka
da ima ista vrednost so onoj od dvete nepoznati sili okolu istata to~ka, mo`e da se
napi{e i vtorata ravenka so istite dve nepoznati FA i FB.

F 0 0 FA a FB (l a)
~ii re{enija se:
FA

la
F
l

FB

a
F ______________________ (15)
l

Vo specijalen slu~aj, koga e a = l / 2 se dobiva:

FA FB

F
____________________________________ (16)
2

a od vtorata ravenka na sistemot ravenki so dve nepoznatio se dobiva i slednata vrska:

FA
F
B
la
a

ili

FA l a
_____________________ (17)

FB
a

Spored ona {to va`i za rezultantata na dve sili, mo`e da se ka`e deka odnesuvaweto na to~kite A i B od dejstvuvaweto na silata F, }e bide isto i od dejstvuvaweto na dvete nejzini paralelni komponenti FA i FB vo to~kite A odnosno B.
3.2.2 Grafi~ka postapka
Na sl. 14 e prika`ana postapkata za grafi~ko razlo`uvawe na silata F vo dvata
paralelni pravci niz to~kite A i B.

11

F1
s
F
R

F1

F2

F2

Sl. 14 Silata F razlo`ena vo dva paralelni pravci niz A i B - grafi~ki

.4
M
p
-l
V
i
w
n
v
t
o
er
m
a

4. Momentno pravilo - Variwonova teorema

Materijalnata to~ka A ja napa|aat dvete sili F1 i F2, ~ija rezultanta e FR (sl.
15). Dvete sili F1 i F2 , predizvikuvaat stati~ki moment okolu momentnata to~ka O,
ednakov so stati~kiot moment okolu istata to~ka {to go predizvikuva nivnata
rezultanta FR.
Spored toa, mo`e da se napi{e

M Ro M1o M2o
ili

FR lR F1 l1 F2 l2

F1

l1

FR

O
lR
l2

F2

Sl. 15 Silite F1 i F2 napa|aat materijalna to~ka A nivnata rezultanta i

rastojanijata do momentnata to~ka O

Vo op{t slu~aj na materijalnata to~ka mo`e da deluvaat pove}e sili pri {to
va`i sledniot op{t vektorski izraz

M R M 1 M 2 M 3 ..... M n M i __________________ (18)

i 1

Primer:

12

Neka e dadeno telo {to go napa|aat tri paralelni sili vo ramnina F1, F2 i F3,
na soodvetni rastojanija a1, a2 i a3 od momentnata to~ka A.

F1

F2

a1
a
2

F
3

a3

Sl.16 Primer
Spored (18), za ovoj slu~aj (n = 3) va`i

M R M i M1 M 2 M 3
i 1

ili

M RA M 1A M 2A M 3A F1 a1 F2 a2 F3 a3
pa za teloto da bide vo ramnote`a, ne e dovolno samo rezultantata od silite da bide
ednakva na nula, tuku i stati~kiot moment na rezultantata e potrebno da bide ednakov
so nula, ili
n

i 1

i 1

FR Fi 0 i M R M i 0 ______________________ (19)
predstavuvaat dovolni uslovi teloto da bide vo ramnote`a.

,
.5
S
`
u
w
et
d
szp
l
v
o
r
m
i
n
a
z
m
o
`
u
v
w
t
p
r
ea
sn
l
i

5. Slo`uvawe na sistem od proizvolni sili vo ramnina,

uslovi za ramnote`a i slo`uvawe na tri paralelni sili

.5
1
S
`
u
w
et
d
szp
l
v
o
r
m
i
n
a

5.1 Slo`uvawe na sistem od proizvolni sili vo ramnina

Na materijalno telo, vo razli~ni to~ki deluva sistema od sili vo ramnina F1, F2,
F3 .....Fn. Opredeluvaweto na rezultantata od ovie sili ne se razlikuva od slu~ajot koga
site sili deluvaat vo edna ista to~ka i istoto se izveduva po analiti~ka ili grafi~ka
postapka.
5.1.1 Analiti~ka postapka
Na ist na~in kako za sili vo edna to~ka, vo koordinatniot sistem xOy, vred-nosta
na komponentite na rezultantata po x i y - oskite iznesuva

13

.5
2
sU
l
v
zi
r
m
n
o
et
`
a

FRx F1x F2x .... Fnx Fix i

i 1

FRy F1y F2y .... Fny Fiy

i 1

so vrednost na intenzitetot na rezultantata

2 F2
FR FRx
Ry

i pravec i nasoka definirani so

tg R

FRy
FRx

5.1.2 Grafi~ka postapka

Na sl. 17, materijalno telo go napa|aat ~etiri sili F1, F2, F3, i F4.Za da se opredeli rezultantata na ovie sili, potrebno e da se konstruira nivniot veri`en
poligon i planot na silite kako {to e prika`ano na slikata.

F
1

F3

F1

F4

F
5 2

F2
1

4
2

F3
F4

3
5
F
R

FR

Sl. 17 Slo`uvawe na sistema od sili - grafi~ka postapka

Treba da se naglasi deka pri konstrukcijata se koristat razmerot za sili uF
kN/cm i razmerot za dol`ini uL cm/cm i pritoa, na ovoj na~in dobienite rezultati

FR uF LFR kN

i R

potpolno treba da se sovpa|aat so istite dobieni po analiti~kata postapka. Vo

poslednata formula LFR predstavuva dol`ina vo cm na vektorot na rezultantata
FR. Koga na teloto bi deluvala samo rezultantnata sila FR, istoto bi se odnesuvalo isto kako koga na nego deluvaat site ~etiri sili F1 do F4.
5.2 Uslovi za ramnote`a
Od sl 17 (levo) se gleda deka slobodnoto telo pod dejstvo na silite se dvi`i vo
pravec na rezultantata FR i rotira oklu te`i{teto dokolku rezultantata na silite ne
minuva niz nego. Dokolku se saka teloto da miruva, t.e. da bide vo ramnote`a, potrebno
e da se eliminira dejstuvaweto na silite F1 do F4 {to se postignuva so ednakva sila po
intenzitet, napadna to~ka i pravec na rezultan-tata FR , no so sprotivna nasoka (sl.18),
a za da ne rotira, potrebno e da se eliminira i vrte`niot moment okolu te`i{teto so

14

vrte`en moment {to e ednakov po intenzitet na momentot od rezultantata, no isto taka

sprotiven po svojata nasoka.
Spored toa, telo }e bide vo ramnote`a (nema translacija i rotacija) ako
vektorskiot zbir na site sili {to go napa|aat e ednakov na nula, t.e.poligonot na sili
e zatvoren (nema translacija), a isto taka i vektorskiot zbir na stati~kite momenti
od site sili vo odnos na proizvolna to~ka e ednakov na nula (nema rotacija).
Matemati~ki ka`ano,ovie uslovi se sveduvaat na slednoto:
n

Fix 0 ;

i 1

F
1

Fiy 0

i 1

FR
2

i 1

F
R 1
2

F
5 2

F2
1

M oi 0

F1

F4

F3

3
4

F3

F4

Sl. 18 Materijalno telo vo sostojba na ramnote`a - zatvoren poligon na sili

Sledniot primer (sl.19) uka`uva na faktot deka prvite dva uslova za ramnote`a ne se dovolni za potpolna ramnote`a na teloto.

F
a

Sl. 19 Materijalno telo {to rotira

15

O~igledno e od slikata deka intenzitetot na rezultantata od dvete sili F e

ednakva na nula (poligonot na sili e zatvoren) t.e.

F R F 1 F 2 Fi 0 odnosno FR F F 0
i 1

pa zatoa translacijata e eliminirana, no pak zatoa postoi stati~ki moment

M Fa 0
poradi {to materijalnoto telo vr{i rotacija vo nasoka obratna od taa na ~asovata
strelka.

.5
3
S
o
`
u
v
w
t
p
r
ea
sn
l
i

5.3 Slo`uvawe na tri paralelni sili

Vo to~kite 1, 2 i 3 soodvetno deluvaat tri paralelni sili F1, F2 i F3 (sl. 20).
Potrebno e da se opredeli vektorot na nivnata rezultanta FR.

F
2

F1
1

F3
2

a
xR

F
R
b

Sl. 20 Tri paralelni sili i nivnata rezultanta

5.3.1 Analiti~ki metod
Soglasno izrazot za slo-+\.`uvawe na n kolinearni sili (7), vrednosta na intenzitetot na rezultantata iznesuva:

FR F1 F2 F3
a bidej}i to~kite 1, 2 i 3 pod dejstvo na rezultantnata sila FR }e se odnesuvaat isto
kako koga na niv deluvaat trite paralelni sili F1, F2 i F3, sleduva deka vrednosta na
stati~kiot moment na rezultantata okolu to~kata A, mora da bide ednakva so vrednosta
na stati~kiot moment okolu istata to~ka od trite paralelni sili F1, F2 i F3 t.e.

MA
R FR 0 0 F1 xR F2 ( xR a ) F3 (b xR )
od kade za vrednosta na rastojanieto od to~kata 1 do rezultantata se dobiva:

xR

F2 a F3 b
F a F3 b
2
F1 F2 F3
FR

16

5.3.2 Grafi~ka postapka

I ovde najnapred se crta poligon na sili, se izbira proizvolna to~ka O za pol, se
povlekuvaat zracite 1, 2, 3 i 4 i istite se prenesuvaat taka {to 1 do pravecot na F1, 2 do
pravecot na F2, 3 do pravecot na F3 i 4 desno od pravecot na F4. Potoa se prodol`uvaat
zracite 1 (prviot) i 4 (posledniot) i vo nivniot presek se dobiva napadnata to~ka na
rezultantata A.

F1
F
2

F1
1

a 2

F3
3
b

xR

F
2

3
F
R
A

F
R

1
2
O
3
4

F3

Sl. 21 Slo`uvawe na tri paralelni sili - grafi~ki

Najposle, dobienata rezultanta se prenesuva vo nejzinata napadna to~ka A.
Se razbira, silite se crtaat vo razmer za sili uF kN/cm, a rastojanijata vo razmer
za dol`ini uL cm/cm i pritoa vrednosta na intenzitetot na rezultantata se dobiva
otkako izmerenata dol`ina na istata vo cm se pomno`i so razmerot za sili uF, a
rastojanieto na napadnata to~ka na rezultantata xR,otkako izmerenoto rastojanie xR vo
cm se pomno`i so razmerot za dol`ini uL.

.6
S
gp
r
u
sjc
i
l
v
ed
n
t
o
~
k
a

6. Spreg od sili i redukcija na sila vo dadena to~ka

.6
1
S
p
ger
o
sd
l
i

6.1 Spreg od sili

Dve paralelni sili so ist intenzitet na me|usebno rastojanie l no so sprotivna
nasoka na deluvawe (sl.22), obrazuvaat spreg od sili

M F l kNsm
{to predizvikuva rotacija (vrtlivo dvi`ewe) na materijalnoto telo, a poradi

FR F F 0
materijalnoto telo nema translacija t.e. nema pravolinisko dvi`ewe.

17

.6
2
R
u
sjc
i
l
v
ed
n
t
o
~
k
a

F
F

Sl. 22 Spreg od sili M F l kNsm

6.2 Redukcija na sila vo dadena to~ka

Na sl 23 e prika`ana materijalna to~ka A napadnata od sila F. Na rastojanie r od
A se nao|a materijalna to~ka B. Se postavuva pra{awe kakvo e vlijanieto na silata F vo
to~kata A vrz materijalnata to~ka B.
r
F

F
A

-F

M = F r kNsm

Sl. 23 Redukcija na sila vo dadena to~ka

Za da se odgovori na postavenoto pra{awe, vo to~kata B se postavuvaat dve sili
F i - F {to sozdavaat spreg M = F r, {to vr{i rotacija i silata F {to vr{i
translatorno dvi`ewe na to~kata B.
Na takov na~in mo`e da se ka`e deka vlijanieto na silata F vo to~kata A vrz
to~kata B se manifestira so vrtlivo dvi`ewe vo nasoka na dvi`eweto na ~asovata
strelka i pravolinisko dvi`ewe vo nasoka na silata F.

18

.7
,P
u
gi
d
p
t
o
v
er
n
sa
k
u
i
n
t
o
v
a
r

7. Prosta greda, greda so prepust i greda optovarena so

kontinuiran tovar

.7
1
P
so
gt
er
d
a

7.1 Prosta greda

Stati~ki nosa~ na dve potpori, od koi ednata e fiksna (ne dozvoluva aksijalno
pomestuvawe), a drugata podvi`na (dozvoluva aksijalno pomestuvawe) se narekuva
prosta greda.
Na sl 24 prosta greda e optovarena so tri popre~ni paralelni sili F1, F2 i F3.
Potrebno e da se opredeli vrednosta na reakciite vo potporite FA i FB, vrednosta na
stati~kite momenti M vo karakteristi~nite to~ki od gredata A, 1, 2, 3 i B, kako i
vrednosta na transverzalnite (popre~ni) sili Ftr po dol`inata na gredata. Isto taka e
potrebno da se prika`at dijagramite na stati~kite golemini M i Ftr.

F2

F1

A
F
A

F3

1
x
1

2
x

3
x

F
B

Sl. 24 Prosta greda optovarena so tri popre~ni sili F1, F2 i F3

Re{avaweto na postaveniot problem mo`e da bide spored analiti~ka i grafi~ka postapka.

7.1.1 Analiti~ka postapka za re{avawe na prosta greda

a) Presmetka na reakciite vo potporite

Za opredeluvawe na vrednosta na reakciite vo potporite FA i FB se koristat
trite uslovi za ramnote`a, taka {to od :

M 0
A

sleduva:

FB l F1 x1 F2 ( x1 x2 ) F3 ( x1 x2 x3 ) 0
od kade se dobiva:

F x F ( x x ) F3 ( x1 x2 x3 )
FB 1 1 2 1 2
l
a od

M 0
B

19

FA l F1 ( l x1) F2 ( l x1 x2 ) F3 ( l x1 x2 x3 ) 0
od kade vrednosta na reakcijata vo A iznesuva

F ( l x1) F2 ( l x1 x2 ) F3 ( l x1 x2 x3 )
FA 1
l
Vo ovoj slu~aj tretiot uslov za ramnote`a

Fy 0 FA F1 F2 F3 FB
se koristi kako kontrola na dosega{nata presmetka.
b) Presmetka na stati~kite momenti vo karakteristi~nite to~ki
Karakteristi~ni to~ki se to~kite na potporite na gredata i to~kite vo koi
deluvaat sili. Vrednosta na stati~kiot moment vo proizvolna to~ka od gredata e ista,
bilo da e presmetana so site sili levo, bilo da e presmetana so site sili {to se desno
od taa to~ka. Koga taa vrednost se presmetuva so site sili {to se levo od to~kata,
pozitivna vrednost ima momentot {to vrti okolu to~kata vo nasoka na strelkata od
~asovnikot, a koga se presmetuva so site sili {to se desno od to~kata, pozitivna
vrednost ima onoj moment ~ija nasoka na vrtewe okolu to~kata e sprotivna na nasokata
od strelkata na ~asovnikot. Vrednosta na stati~kiot moment vo potporata A treba da
bide ednakva na nula, bidej}i site sili se nao|aat desno od nea, a levo od nea nema
niedna sila, {to bi predizvikala stati~ki moment vo potporata A. Istoto va`i i za
potporata B, bidej}i desno od nea nema niedna sila.
Spored toa
l 0 M d F l F ( x x x ) F ( x x ) F x kNsm
MA
B
3 1
2
3
2 1
2
1 1
A

M1l FA x1 M1d FB ( l x1) F3 ( x2 x3 ) F2 x2 kNsm

M2l FA ( x1 x2 ) F1 x2 M2d FB ( l x1 x2 ) F3x3 kNsm
M3l FA ( x1 x2 x3 ) F1 ( x2 x3 ) F2 x3 M3d FB ( l x1 x2 x3 ) kNsm
M Bl FA l F1 ( l x1) F2 ( l x1 x2 ) F3 ( l x1 x2 x3 ) M Bd 0 kNsm

Presmetka na transverzalnite (popre~ni) sili po dol`ina na gredata

F trA 1 FA kN
1
F 1tr 2 FA F1 F A
tr F1 kN

F 2tr 3 FA F1 F2 F 1tr 2 F1 kN

20

F 3tr B FA F1 F2 F3 F 2tr 3 F3 FB kN

Dijagrami na stati~kite golemini

Spored dobienite rezultati, na sl. 25 vo razmer za stati~kite momenti uM
kNcm/cm i razmer za transverzalni (pore~ni) sili uF kN/cm se prika`ani dijagramite
na stati~kite golemini na prostata greda A - B.

A
FA

F2

F
1
x1

x2

F3

x3
l

F
B

+
Sl.25 Dijagrami na stati~kite golemini

21

7.1.2 GraFi~ka postapka

Na sl.26 e prika`ana grafi~kata postapka za re{avawe na prosta greda. Najnapred se crta poligonot na sili, na rastojanie x cm, se izbira proizvolna to~ka O za
pol, se crtaat zracite 1, 2, 3 ... do silite, a potoa zrakot 1 paralelno se prenesuva do
pravecot na silata F1, zrakot 2 do silata F2, zrakot 3 do F3 i t.n. Presekot na vlezniot
zrak 1 i pravecot na potporata A se povrzuva so presekot na posledniot zrak i pravecot
na potporata B i taka se dobiva otse~kata s, {to potoa paralelno se prenesuva vo polot
O. Nejziniot presek so vertikala vo krajot na poslednata sila ja definira vrednosta na
reakcijata vo potporata B - FB, a od tuka do po~etokot na prvata sila F1 ja definira
reakcijata vo potporata A - FA.

A
F
A

F
1

x1

F
2

F
3

x3

x2

2
2'

F
B

l
s

1'

F
A

tr

2 1'
s 2'
3

F
2

F
B

F
3

3'
4'
4

O
O"

H sm

4'

3'

F = L
A

+
F

F1

F = L
B

kN

kN

F
F

M = y H u u kNsm
i

Sl. 26 Grafi~ka postapka za re{avawe na prosta greda

Povr{inata {to e ograni~ena so zracite 1, 2, 3 .. i t.n. i otse~kata s, go predstavuva dijagramot na stati~kiot moment M, no istiot e vo zakosena polo`ba. Zatoa
otse~kata s vo poligonot na sili se crta vo horizontalna polo`ba i toa od to~kata {to
gi definira reakciite, pa vo presekot so vertikalata niz polot O se dobiva
koregiraniot pol O ' od kogo se vle~at novi zraci 1', 2', 3' ...... i t.n.
Celata pogore objasneta postapka se povtoruva i na toj na~in povr{inata {to go
definira dijagramot na stati~kiot moment po dol`ina na gredata se dobiva ispraven
t.e. otse~kata s e horizontalna, taka {to vrednosta na momentot vo proizvolna to~ka i
se dobiva koga otse~kata yi cm se pomno`i so rastojanieto H cm, razmerot za sili uF i
razmerot za dol`ini uL.

22

Vaka dobienite rezultati za reakciite vo potporite, kako i vrednosta na

stati~kiot moment vo karakteristi~nite to~ki od gredata treba da se sovpadnat so
istite {to se presmetani spored analiti~kata postapka.

.7
2
G
d
a
o
er
p
su
t
i

7.2 Greda so prepusti

7.2.1 Analiti~ka postapka
Na sl. 27 e prika`ana greda so dva prepusti, optovarena so tri sili F1 (na
leviot prepust), F2 (na desniot prepust) i F3 (pome|u potpori A i B).

F
1

F
2

A
F
A
x1

x2

F
3

F
B x3

Sl.27 Greda so prepusti

Analiti~kata postapka za re{avawe na prosta greda so prepusti e ista so taa
pri re{avawe na obi~na prosta greda. I ovde se koristat trite uslovi za ramnote`a

M 0 se opredeluva vrednosta na reakcijata vo potporata B - FB

A

M 0 se opredeluva vrednosta na reakcijata vo potporata A - FA

B

Fy 0 slu`i kako kontrola na presmetkata

Pri ispi{uvaweto na ravenkite {to proizleguvaat od prviot i vtoriot uslov
treba da se vodi smetka za praviloto deka sila {to e levo od aktuelnata to~ka i vrti vo
nasoka na strelkata na ~asovnikot i sila {to e desno od to~kata i vrti obratno od
nasokata na strelkata od ~asovnikot, predizvikuva pozitiven stati~ki moment.
Sprotivniot slu~aj od ova predizvikuva negativna vrednost na stati~kiot moment.
Vrednosta na stati~kiot moment vo karakteristi~nite to~ki i transver-zalnite
sili po dol`ina na gredata se opredeluva na ist na~in kako i kaj obi~nata prosta greda
.

7.2.2 Grafi~ka postapka

Na sl. 28 e prika`ana grafi~kata postapka za re{avawe na greda so prepusti.

23

.7
3
G
d
sep
k
u
i
n
t
o
v
a
r

F
1

F
2

A
x2

F
x 1A

F
Bx
3

tr

2 1'
s 2'
s'
3 3'
4'
4

F
2

F
B

F
3

O
O'

H sm

3'
-

"M"

4'

2'

F
1

F
A
4

1'

F
3

s'

= L .u
A
FA F
F = L .u
B
FA F

M i= y

kN

kN

. H .u

.u

kNsm

Sl. 28 Re{avawe na greda so dva prepusta - grafi~ka postapka

Pri re{avawe na greda so prepusti potrebno e da se naglasi deka ispraveniot
dijagram M za stati~kite momenti kaj samite prepusti e iskosen, pa zatoa ~isto
mehani~ki krajnite to~ki od dijagramot vo koi vrednosta na stati~kiot moment e nula
se spu{taat vo prodol`enie na otse~kata s', {to e prika`ano i na sl. 28.

7.3 Greda optovarena so kontinuiran tovar

Na sl.29 e prika`ana greda so eden prepust {to na dol`ina x1 e optovarena so
kontinuiran tovar q kn/cm'
F
q [kN/sm]

Fq
x1

x2

Sl. 29 Greda so prepust, optovarena so kontinuiran tovar q

Istata se re{ava na na~in {to kontinuiraniot tovar so pravoagolen oblik se
zamenuva so koncentrisana sila F = q x1 so napadna to~ka na polovina od dol`inata na
samiot kontinuiran tovar, onaka kako {to e toa prika`ano na narednata sl. 30.

24

F =q x 1

x1
2

x2

Sl. 30 Gredata od sl. 29 prika`ana kako greda so koncentrisani sili

Ponatamo{nata postapka za re{avawe na postaveniot problem, vo ovoj slu~aj se
sveduva na re{avawe na greda so prepust optovarena so koncentrisani sili.

.8
g,G
d
p
t
o
v
er
n
sa
r
sjd
i
k
zn
o
l
a

8.Greda optovarena so posreden tovar, greda optovarena so

r a d i ja l n a i a k s i ja l n a s i l a i k o n z o l a

.8
1
G
sp
ed
n
t
o
v
a
r

8.1 Greda optovarena so posreden tovar

Na sl.31 tovarot F ne deluva direktno na gredata A - B, tuku indirektno preku
gredata C - D.
F
D

x3

A
x1

B
x2

Sl. 31 Prosta greda optovarena so posreden tovar

Najnapred se presmetnuvaat reakciite na posrednata greda FC i FD (sl. 32), a
potoa istite se stavaat kako aktivni sili da deluvaat na gredata A - B, se re{ava kako
obi~na greda (sl. 33) i se presmetnuvaat definitivnite reakcii vo potporite FA i FB i
stati~kite golemini M i Ftr.

F
D

FC

x3

FD

x2

25

Sl. 32 Prosta greda C - D od sl.31

FC
A

FD

x1

x2
l

Sl 33 Greda od sl.31 svedena na greda so koncentrisani sili

.8
2
G
p
t
ev
o
r
d
jk
sn
i
l
a

8.2 Greda optovarena so radijalna i aksijalna sila

Sila {to deluva po dol`inata na gredata ili pak e paralelna so istata se
narekuva aksijalna sila, a sila {to deluva popre~no, vo pravecot na centarot na
popre~niot presek na gredata se narekuva radijalna sila.
Na narednata sl. 34 prosta greda A - B e optovarena so edna radijalna Fr i edna
aksijalna sila Fx.
So koristewe na uslovot za ramnote`a na gredata

M 0 FB l Fr xr Fx
A

d
2

se dobiva vrednosta na reakcijata vo potporata B

FB

Fr xr Fx
l

d
2 kN

Fx
Fr

d
2

A
FA y

FA
FA

B
x

FB
r

26

.8
3
K
o
p
(~
t
ev
zr
a
s)n
l
i

Sl.34 Prosta greda optovarena so radijalna i aksijalna sila

a so pomo{ na uslovot za ramnote`a

M 0 FA l Fx
B

d
Fr ( l xr )
2

se dobiva vrednosta na radijalnata komponenta na reakcijata vo potporata A

FA y

Fr (l xr ) Fx
l

d
2 kN

Od tretiot uslov za ramnote`a

Fx 0 FA x Fx
se dobiva aksijalnata komponenta na reakcijata vo potporata A
FA x Fx kN

pri
FA FA2x FA2y kN
^etvrtiot uslov za ramnote`a na gredata

0 FA Fr FB

se koristi kako kontrola na dobienite rezultati.

8.3 Konzola optovarena so popre~ni (transverzalni) sili

Vkle{tena greda vo yid, kako {to e prika`ano na sl. 35 se narekuva konzola.
Kako i drugite stati~ki nosa~i i kaj konzolata postojat dvete poznati postapki za
re{avawe: analiti~ka i grafi~ka postapka.

27

Sl. 35 Konzola optovarena so dve popre~ni (transverzalni) sili

8.3.1 Analiti~ka postapka
Pri re{avawe na konzolata se koristat uslovite za ramnote`a od koi proizleguva:

Fy 0 FA F1 F2
od kade se dobiva vrednosta na reakcijata vo vkle{tuvaweto

FA F1 F2
a) Stati~ki momenti vo karakteristi~ni to~ki
Vrednosta na stati~kite momenti se

MA F x F2 l kNsm
M1 F2 ( l x ) kNsm
M2 FA l F1 ( l x ) MA 0 kNsm
b) Transverzalni sili po dol`ina na konzolata
Vrednosta na transverzalnite sili po dol`inata na konzolata e

F trA 1 FA kN
F 1tr 2 FA F1 F2 kN

Dijagram na stati~kite golemini

F2
F1
1

A
x

2
l

M
-

tr

28

Sl. 36 Dijagrami na stati~ki golemini pri konzolata od sl.35

8.3.2 Grafi~ka postapka
Na sl. 37 e prika`ana celata grafi~ka postapka za re{avawe na konzola, {to vo
osnova e sli~na so taa kaj prosta greda so toa {to posledniot zrak vo veri`niot
poligon se prodol`uva do vertikalata vo vkle{tuvaweto na konzolata i toa e voedno
otse~kata s.
F2
F1
1

A
x

FA

O
s

s' 3'

1'

F2

F1

O'

H sm

FA = LF uF kN
A

2'

s'

3'

Mi = yi H u u kNsm
F L

Sl 37 Grafi~ka postapka pri re{avawe na konzola

.9
M
ejc
t
a
m
p
o
v
r
{
n
i

9. Moment na inercija i otporen moment na ramni povr{ini

.9
1
M
o
m
t
en
r
c
ji
a

9.1 Moment na inercija

Vo pravoagolniot koordinaten sistem e definirana povr{inata A (sl. 38), {to
ja so~inuvaat beskone~en broj elementarni povr{ini Ai, taka {to mo`e da se napi{e
n

A A1 A2 A3 ..... An A i
i =1

ili
A d A

29

y
DA2
DA1

DA3

y
i

y
1

r
1

DA i

DAn

x
x
1

xi

Sl. 38 Ravna povr{ina vo pravoagolniot koordinaten sistem xOy

Pod poimot aksijalen moment na inercija ( J ) na povr{inata A po odnos na edna
od koordinatnite oski x ili y se podrazbira zbir od proizvodite na elementarnite
povr{ini i kvadratite na soodvetnite rastojanija do soodvetnata koordinatna oska.
Taka za vrednosta na aksijalniot moment na inercija na povr{inata A vo odnos na
koordinatnata oska x, mo`e da se napi{e

Jx A1 y12 A2 y22 A3 y32 .... An yn2

a po odnos na koordinatnata oska y

Jy A1 x12 A2 x22 A3 x32 .... An xn2

Pod poimot centrifugalen moment na inercija ( Jxy ) na povr{inata A po odnos
na koordinatnite oski x i y se podrazbira zbir od proizvodite na elementarnite
povr{ini i soodvetnite rastojanija do koordinatnite oski. Taka za vrednosta na
centrifugalniot moment na inercija na povr{inata A vo odnos na oskite x i y, mo`e da
se napi{e

Jxy A1 x1 y1 A2 x2 y2 A3 x3 y3 .... An xn yn
Pod poimot polaren moment na inercija ( Jp ) na povr{inata A po odnos na
koordinatniot pol O se podrazbira zbir od proizvodite na elementarnite povr{ini i
soodvetnite rastojanija do koordinatniot po~etok O. Taka za vrednosta na polarniot
moment na inercija na povr{inata A vo odnos na koordinatniot po~etok O, mo`e da se
napi{e
n

Jp A1 12 A2 22 A3 23 .... An 2n Ai 2i
i=1

kade {to e

2i xi2 yi2
pa ako toa se zameni vo izrazot za vrednosta na polarniot moment, se dobiva
n

i 1

i 1

i 1

i=1

Jp Ai 2i Ai ( xi2 yi2 ) Ai xi2 Ai yi2 Jy Jx

30

.9
2
eO
t
m
p
o
v
r
{
i
n
a

So drugi zborovi, vrednosta na polarniot moment na inercija e ednakva so

zbirot od aksijalnite momenti na inercija na povr{inata A za dve pome|usebe
normalni oski ~ij presek e koordinaten po~etok na pravoagolniot koordinaten sistem.
Ako pri toa za koordinaten po~etok se izbere te`i{teto na povr{inata A
stanuva zbor za sopstveni aksijalni momenti na inercija.

9.2 Otporen moment na ramna povr{ina

Pod poimot otporen moment na ramna povr{ina se podrazbira koli~nikot od
sopstveniot aksijalen moment na inercija i normalnoto rastojanie od te`i{nata oska
do najoddale~enata to~ka na povr{inata A.
Spored toa (sl. 38) mo`e da se ka`e deka e

Wx

Jx

y max

Jy

Wy

Wp Wo

x max

Jp

max

,
1
.0
M
jc
em
zt
p
r
v
ga
o
l
n
i
k
g
i
k
u
`
p
sr
et
n

10. Moment na inercija i otporen moment za pravoagolnik,

krug i kru`en prsten

.0
1
P
r
v
ga
o
l
n
i
k

10 .1 Pravoagolnik
Na sl. 39 e prika`an pravoagolnik so pravoagolen kordinaten sistem xOy, ~ij
po~etok se nao|a vo te`i{teto na pravoagolnikot. Na pravoagolnikot se prika`ani
dve elementarni povr{ini h dx i b dy, so ~ija pomo{ }e bidat izvedeni konkretnite
izrazi za sopstvenite momenti na inercija po odnos na dvete koordinatni oski, kako i
izrazite za otpornite momenti na pravoagolnikot.
y

d y
h

d
x

Sl 39 Pravoagolnik so dve elementarni povr{ini paralelni

so koordinatnite oski
Ako izrazite dobieni vo predhodnoto izlagawe se primenat na pravoagolnikot,
za momentite na inercija i otpornite momenti za proizvlna povr{ina A, se dobiva

31

h
2

h
2

b
2

b
2

i
b

hx 3 2
h b 3 b 3 hb 3
J y x 2 dA x 2 h dx

cm 4

b
3
3
8
8
12
b
b

Spored definicijata, vrednosta na otporniot moment po odnos na dvete

koordinatni oski za pravoagolnikot e

Wx

Jx
ymax

b h3
bh2
12
cm3
h
6
2

1
.0
2
K
v
d
r
a
t

1
.0
3
K
r
gu

by 2
b h3 h3 b h3
J x y 2 dA y 2 y dy

cm 4

3 h 3 8
8 12
h
h

Wy

Jy
xmax

hb 3
hb 2
12
cm3
b
6
2

1 0 .2 Kv a d r a t
Poznato e deka kaj kvadratot e b = h = a pa so zamena vo predhodnite izrazi, za
sopstvenite momenti na inerecija se dobivaat slednite izrazi

Jx

b h 3 a a 3 a 4 a a 3 hb 3

Jy
12
12 12 12
12

a za vrednosta na otpornite momenti po odnos na dvete koordinatni oski se

dobiva
Wx

b h2 a a 2 a 3 hb2

Wy
6
6
6
6

10.3 Krug
Vo krugot na sl.40 e zemena elementarna povr{ina dA = d d, pa so toa za
vrednosta na sopstveniot moment na inercija mo`e da se napi{e
r 2

J x y dA y 2 d d
2

0 0

32

dQ
Q

dA

Sl 40 Krug so elementarnata povr{ina dA

pa bidej}i od sl. 40 se gleda deka

y sin
sleduva
r 2

J x sin d d d sin d
2

0 0

I1
4 0

kade {to vrednosta na integralot I1 e

2

I1 sin 2d
0

1
2 sin 4

sin 2

2 4
2
4
0

pa taka se dobiva
d
( )4
r4
d4
Jx Jy 2
cm4
4
4
64
Za vrednosta na polarniot moment na inercija, spored definicijata se dobiva

Jp Jo

d4
32

cm 4

Za vrednosta na otporniot moment na krug se dobiva

d4

d
Wx Wy 64
cm3
d
32
2
3

33

1
.0
4
K
u
`
p
sr
et
n

10.4 Kru`en prsten

Ako izrazite dobieni za krug se primenat na kru`en prsten so pre~nici na
vnatre{niot i nadvore{niot krug di i da , za vrednosta na sopstvenite momenti na
inercija se dobiva

Jx Jy

64

(d a4 di4 )

da4
64

[1 (

di 4 d a4
) ]
(1 4 ) cm4
da
64

a za vrednosta na otpornite momenti

Wx Wy

d a3
32

(1 3 ) cm3

i najposle za polarniot moment na inercija i polarniot otporen moment

Jp

da4
32

(1 4 )

Wp

34

da3
16

(1 3 )